Luka Koper — Annual Report 2025

Apr 17, 2026

LUKA KOPER, pristaniški in logistični sistem, delniška družba 1 Letno poročilo 2025

2 Letno poročilo 2025

Izjava o odgovornosti članov uprave družbe

Člani uprave družbe Luka Koper, d. d., zagotavljamo, da je Letno poročilo Skupine Luka Koper in družbe Luka Koper, d. d., za leto 2025 z vsemi sestavnimi deli, vključno z izjavo o upravljanju družbe in poročilom o trajnostnosti, sestavljeno in objavljeno v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1), mednarodnimi standardi računovodskega poročanja in evropskimi standardi poročanja o trajnostnosti.

Po našem najboljšem védenju izjavljamo:
* da je računovodsko poročilo sestavljeno v skladu z ustreznim okvirom računovodskega poročanja ter daje resničen in pošten prikaz sredstev in obveznosti, finančnega položaja in poslovnega izida družbe Luka Koper, d. d., in družb, vključenih v konsolidacijo, kot celote;
* da poslovno poročilo vključuje pošten prikaz razvoja in izidov poslovanja ter finančnega položaja družbe in Skupine, vključno z opisom bistvenih vrst tveganj, ki so jim družba Luka Koper, d. d., in družbe, vključene v konsolidacijo, kot celota izpostavljene;
* da je poročilo o trajnostnosti pripravljeno v skladu s 70.c členom ZGD-1 in 8. členom Uredbe o taksonomiji (EU) 2020/852.

Člani uprave:

Nevenka Kržan, Predsednica uprave
Gregor Belič, Član uprave
Gorazd Jamnik, Član uprave
Vojko Rotar, Član uprave - delavski direktor

Koper, 8. 4. 2026

3 Letno poročilo 2025

KAZALO

Poglavje	Naslov	Stran
	POSLOVNO POROČILO	4
1	Pismo predsednice uprave	4
2	Poudarki poslovanja Skupine Luka Koper v letu 2025	7
3	Poročilo nadzornega sveta za leto 2025	18
4	Izjava o upravljanju družbe	23
5	Pregled pomembnejših dogodkov, novosti in dosežkov v letu 2025	43
6	Pomembnejši dogodki po zaključku poslovnega leta	46
7	Predstavitev Skupine Luka Koper	47
8	Poslovna strategija razvoja	50
9	Gospodarsko okolje in tržni položaj	52
10	Poslovanje Skupine Luka Koper v letu 2025	54
11	Naložbe v nefinančna sredstva	61
12	Napovedi poslovanja za leto 2026	62
13	Obvladovanje tveganj in priložnosti	64
14	Delnica LKPG	71
	KONSOLIDIRANO POROČILO O TRAJNOSTNOSTI	75
15	Splošne informacije	75
16	Okoljske informacije	121
17	Socialne informacije	197
18	Informacije o upravljanju	230
	RAČUNOVODSKO POROČILO	234
19	Računovodski izkazi družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper	234
20	Pojasnila k računovodskim izkazom	240
21	Povzetek pomembnih informacij o računovodskih usmeritvah	242
22	Dodatna pojasnila izkaza poslovnega izida	255
23	Dodatna pojasnila izkaza finančnega položaja	261
24	Izkaz bilančnega dobička	303
25	Pomembnejši dogodki po zaključku poslovnega leta	304
	Poročilo neodvisnega revizorja	305

4 Letno poročilo 2025

POSLOVNO POROČILO

1 Pismo predsednice uprave

Spoštovane delničarke in delničarji, poslovni partnerji, predstavniki lokalne skupnosti, drage sodelavke in sodelavci

Leto 2025 je bilo uspešno in zelo dinamično, v veliki meri zaznamovano z okoliščinami, ki so od logistične panoge zahtevale veliko prilagodljivosti in premišljenih odzivov. Čeprav so razmere na ključnih pomorskih poteh ostale negotove in so ladjarji večinoma ohranili preusmerjene, torej daljše plovne poti okrog Afrike, smo v Skupini Luka Koper znova dokazali, da znamo stabilno poslovati v spremenljivem okolju.

Kot vozlišče globalnih tokov smo se soočali z različnimi izzivi: z nihanji v dinamiki prihoda ladij, s pritiski na skladiščne in zaledne zmogljivosti ter z okrepljeno konkurenco v regiji, vendar smo z usklajenim delovanjem in prilagodljivim servisom ohranili zanesljivost naših storitev in na ključnih blagovnih skupinah še okrepili rast pretovora. Temu so se pridružili še infrastrukturni izzivi, predvsem obsežna dela na železniškem omrežju v Sloveniji in širši regiji, ki so vplivala na pretočnost in zanesljivost zalednih tokov. Kljub temu je Skupina ohranila operativno stabilnost, izkoristila priložnosti v spreminjajočih se blagovnih tokovih ter leto zaključila z dobrimi rezultati.

Takšno poslovanje se jasno kaže tudi v finančnih kazalnikih — čisti prihodki od prodaje so znašali 380,3 milijona evrov, kar je za 15 odstotkov oziroma 50,2 milijona evrov več kot leta 2024. Več je bilo prihodkov iz naslova ladijskega pretovora, predvsem na segmentu kontejnerjev in avtomobilov, višji so bili tudi prihodki iz naslova skladiščnin. S 96,3 milijona evrov je bil višji tudi poslovni izid iz poslovanja (EBIT), ki je doseženega v letu 2024 presegel za 44 odstotkov. Kljub višjim stroškom poslovanja zaradi dodatnih zaposlitev, izplačila iz naslova uspešnosti ter višjih stroškov energije in materiala so višji doseženi čisti prihodki od prodaje v letu 2025, ter dobri poslovni rezultati pridruženih družb pozitivno vplivali na doseženi čisti poslovni izid v višini 81,5 milijona evrov, kar pomeni 35-odstotno rast oziroma zvišanje za 21,2 milijona evrov v primerjavi z letom 2024.

Na strateških blagovnih skupinah presegli vse načrte

Leto 2025 smo tudi na obeh strateških blagovnih skupinah sklenili nad pričakovanji. Na kontejnerskem terminalu smo zabeležili visoko, 12-odstotno rast in s pretovorom 1.272.161 kontejnerskih enot (TEU) postavili nov absolutni mejnik. Več pretovora so prinesli predvsem novi posli, vezani na opremljanje in oskrbo proizvodnih obratov na naših zalednih trgih, ter prestrukturirani ladijski servisi iz Daljnega vzhoda in znotraj Sredozemlja. S pretovorom 914.817 enot smo 3-odstotno rast dosegli tudi na terminalu za avtomobile in RO-RO – predvsem na račun uvoza vozil različnih proizvajalcev s Kitajske, povečale so se tudi izvozne količine avtomobilov za sredozemske države. Nekoliko manjši pretovor smo dosegli na generalnih tovorih, kjer sicer beležimo konstantno rast povpraševanja po raznovrstnih projektnih tovorih, ter na segmentu sipkih in razsutih tovorov, predvsem na račun manjših količin železove rude. Skupni ladijski pretovor je dosegel 23.003.522 ton in ostal na ravni iz leta 2024. Kljub omejitvam zaradi posodobitev na slovenskem železniškem omrežju se je razmerje pri pretovoru ponovno prevesilo v korist železnice, ki je dosegla 51 odstotkov.

Največje naložbe so že v teku

V letu 2025 je v pristanišču steklo več razvojnih projektov, s katerim bomo do leta 2028 zaokrožili obsežen investicijski cikel, ki smo ga opredelili v veljavnem strateškem poslovnem načrtu Skupine in družbe. V prvih dneh januarja 2025 smo začeli težko pričakovano gradnjo severnega dela prvega pomola, ki prinaša nove obalne konstrukcije z dvema privezoma skupne dolžine 326 metrov ter 7 hektarov skladiščnih in manipulativnih površin. Gre za enega največjih in najobsežnejših gradbenih projektov v zgodovini pristanišča, ki bo po zaključku vseh del, vključno z namestitvijo obalnih dvigal in ureditvijo obstoječih skladiščnih površin, letno zmogljivost terminala povečal na več kot 1,8 milijona TEU. Pozno jeseni smo zagnali še eno zadnjih večjih naložb – gradnjo večetažne

5 Letno poročilo 2025

garažne hiše s kapaciteto 11.700 vozil. Vgradnja pilotov je že v teku, naložba se bo izvajala vse do konca 2027.Zmogljivosti terminala za avtomobile bomo v prihodnjih letih še okrepili z dodatnimi odprtimi površinami za skladiščenje (kaseta 7a) in novim priveznim mestom za specializirane ladje RO-RO. Tudi sicer je dinamika dela v pristanišču prilagojena naložbam, ki jih aktivno izvajamo.

Na drugem pomolu gradimo novo privezno mesto (12. vez), primarno namenjeno projektnim tovorom in pretovoru vozil, v zaledju drugega bazena pa že stoji nekaj manj kot 14 tisoč kvadratnih metrov veliko skladišče 54, ki bo naše prvo v veliki meri avtomatizirano skladišče za jeklene proizvode. Objekt bo tudi energetsko samozadosten, saj se bo oskrboval prek lastne sončne elektrarne, elektrificirana pa bo tudi vsa oprema, ki bo omogočala rekuperacijo energije. Obe naložbi bosta namenu predani v letu 2026.

V letu 2025 smo poleg tega sklenili gradnjo novega objekta potniškega terminala, odprte skladiščne površine za 3.500 vozil in nove hale družbe Avtoservis z osmimi delovnimi postajami, kot tudi prvo fazo prenove hladilnic za hitro pokvarljivo blago in nabavo novih štirih dvigal RTG na električni pogon ter izpeljali številne procesne in infrastrukturne tehnološke nadgradnje. Konec leta se je zaključila gradnja novega gasilskega doma, s katerim smo izboljšali pogoje dela za ekipo gasilcev ter bistveno skrajšali intervencijski čas ob morebitnih nesrečah.

Trajnost v središču poslovne strategije

Zavedamo se odgovornosti do okolja, v katerem delujemo, zato razvoj pristanišča načrtujemo ob upoštevanju visokih okoljskih, družbenih in etičnih standardov ter različnih pogledov deležnikov. Skrb za zdravo in varno okolje, znotraj in zunaj pristanišča, je sestavni del našega poslovanja — ne le pri posameznih projektih, temveč pri vsakodnevnih odločitvah, naložbah in upravljanju procesov. To potrjuje tudi dejstvo, da smo v letu 2025 za naložbe, povezane z obvladovanjem vplivov na področju trajnostnosti, namenili 50,5 milijona evrov oziroma 38 odstotkov vrednosti vseh naložb.

Vplive dejavnosti že vrsto let sistematično spremljamo in zmanjšujemo z različnimi ukrepi — od rednega monitoringa hrupa, svetlobe, prašnih delcev ter kakovosti morske in podzemnih voda do optimizacije procesov, modernizacije opreme in elektrifikacije mehanizacije. Z naložbami v sončne elektrarne smo tudi v letu 2025 krepili energetsko neodvisnost in postopoma povečevali delež energije, pridobljene iz obnovljivih virov. Z gradnjo novih sončnih elektrarn z močjo 1 MWp smo skupno moč vseh elektrarn povečali na 5,5 MWp, v letu 2026 pa načrtujemo še namestitev treh dodatnih, katerih priključna moč bo znašala 3,5 MWp.

Poleg tega smo začeli aktivnosti projekta gradnje nove razdelilne transformatorske postaje zmogljivosti 110/20 kV. Naložba bo zagotovila dodatne energetske zmogljivosti in stabilno oskrbo z električno energijo, obenem pa omogočila vzpostavitev sistema za elektrifikacijo obal, katerega prvo fazo nameravamo zaključiti do konca leta 2029. Priklop ladij na električno energijo z obale bo zmanjšal emisije CO2 in hrup ter privabil novejše in tehnološko naprednejše ladje, ki so v vseh pogledih okolju prijaznejše.

Tudi sicer si prizadevamo v največji mogoči meri zmanjšati vplive našega delovanja na okolje in življenje v neposredni bližini pristanišča. V luči tega smo uspešno sklenili prvo fazo prenove hladilnic na terminalu za hlajene tovore ter dosedanje hladilne sisteme nadomestili z okolju prijaznejšimi, v lanskem letu pa elektrificirali velik del opreme. Med drugim smo v ekipo sprejeli štiri nova mostna dvigala e-RTG, na generalnih tovorih pa nabavili 11 novih viličarjev. Ob koncu leta smo preizkušali električni terminalski vlačilec nove generacije, s katerim lahko še znižamo stroške in ogljični odtis ter okrepimo energetsko učinkovitost.

Pomembna tehnološka nadgradnja je tudi sistem za daljinsko upravljanje mostnega dvigala RMG, ki smo ga na kontejnerskem terminalu vzpostavili sredi poletja. Ta zagotavlja veliko boljše pogoje dela, saj omogoča upravljanje iz pisarne, kjer je delovno okolje ergonomsko prilagojeno, telesna drža manj obremenjena, delovni prostor pa ni podvržen različnim zunanjim vplivom.

Skrb za lokalno okolje

Zavedamo se, da je skrb za lokalno okolje temelj spoštljivega sobivanja v prostoru. Že v začetku leta 2025 smo se sešli s predstavniki obeh lokalnih skupnosti – Mestne občine Koper in Občine Ankaran – z namenom predstaviti aktualne in načrtovane razvojne naložbe iz strateškega poslovnega načrta, s posebnim poudarkom na projektu podaljšanja severnega dela kontejnerske obale. Projekt vključuje tudi vgradnjo pilotov, ki se skladno z okoljevarstvenim soglasjem izvaja le v časovno omejenem obdobju. Celotna izvedba je načrtovana z namenom čim manjših vplivov na okolje, zato poleg predpisanih ukrepov poteka tudi dodatno spremljanje hrupa, kalnosti morja in vibracij.

Tudi sicer si prizadevamo za usklajen razvoj lokalnih skupnosti in koprskega pristanišča. Zavedamo se potreb okolja, v katerem delujemo, ter spoštujemo pričakovanja, da so lokalni deležniki pravočasno seznanjeni, vključeni v dialog in pri načrtovanju tudi upoštevani. Zato pri pripravi razvojnih naložb v ospredje postavljamo skrb za okolje, varnost ljudi in kakovost bivanja v prostoru.

6 Letno poročilo 2025

Primer dobrega sodelovanja predstavlja novi objekt potniškega terminala, ki smo ga predali namenu 20 let po prihodu prve potniške ladje v Koper — mejniku, ki je spodbudil razvoj turizma ter številne spremljajoče gospodarske in družbene dejavnosti v mestu. Novi objekt to še nadgrajuje z ustvarjanjem prijaznejšega prehoda med pristaniščem in mestom, z gostinskim lokalom in manjšim konferenčnim centrom, dostopnima tudi z zunanje strani, pa odpira prostor za srečevanja in različne dogodke.

Z Občino Ankaran tesno sodelujemo tudi pri skupnih projektih. Leta 2024 smo začeli urejati območje ankaranskega obrobnega kanala z namenom izboljšati poplavno varnost širšega prostora in vzpostaviti pogoje za ureditev nadomestnih habitatov. Projekt je sredi poletja odprl nova vprašanja glede nadaljnje rabe tamkajšnjih kmetijskih površin in njihove oskrbe z vodo, kar je zahtevalo hiter in konkreten odziv ter sodelovanje ključnih deležnikov pri iskanju odgovornih in trajnostnih rešitev, ki upoštevajo potrebe ljudi, prostora in varnostne vidike.

Povezanost z lokalnim okoljem poleg tega uresničujemo s podporo športnim, kulturnim, dobrodelnim in drugim društvom ter organizacijam, ki soustvarjajo življenje v našem prostoru. V preteklem letu smo za sponzorstva in donacije namenili skupno 1,6 milijona evrov, s čimer smo želeli prispevati k razvoju kakovostnih programov in omogočiti, da se vanje vključi čim več mladih. V okviru dogovora o izvajanju omilitvenih ukrepov smo tudi v letu 2025 Mestni občini Koper namenili donacijo v višini 320 tisoč evrov. S tem smo podprli izvajanje dodatnih aktivnosti za izboljševanje kakovosti bivanja okoliških prebivalcev ter ukrepov, ki prispevajo k zmanjševanju vplivov pristaniške dejavnosti na njihovo vsakdanje življenje.

Odnosi z zaposlenimi so ogledalo kulture in uspeha podjetja

Odnose z zaposlenimi gradimo na medsebojnem spoštovanju, enakopravnosti, zaupanju in sodelovanju ter spodbujamo njihovo aktivno vključenost v delovanje družbe in njen razvoj. Veliko pozornosti namenjamo odprti, redni in spoštljivi komunikaciji na vseh ravneh, zaposlenim pa zagotavljamo pravico do svobodnega združevanja ter članstva v sindikatih in svetu delavcev, s katerimi konstruktivno sodelujemo. Dosledno se zavzemamo za enakost spolov in odločno nasprotujemo vsakršni drugi diskriminaciji, hkrati pa skrbimo za prijetno, spodbudno in varno delovno okolje ter urejene pogoje dela.

Z namenom dodatne krepitve odgovornega in spoštljivega delovnega okolja je v letu 2025 v praksi zaživel Pravilnik o kršitvah obveznosti iz delovnega razmerja, ki določa jasne mehanizme za obravnavo morebitnih kršitev in sankcioniranje kršiteljev ter s tem še dodatno utrjuje sistematično in skrbno upravljanje tega področja.

V letu 2024 smo obnovili Etični kodeks družb v Skupini, v letu 2025 pa dopolnili in prilagodili politiko upravljanja. Gre za ključna dokumenta, ki na vseh ravneh delovanja družbe – tako v vodstvu kot med zaposlenimi – postavljata najvišje moralne in etične standarde ter predstavljata temelj našega poslovanja, odločanja in medsebojnih odnosov.

V okviru sistematične posodobitve upravljavskih dokumentov smo izvedli revizijo Varnostne politike, Politike varnega in zdravega pristaniškega okolja ter energetske učinkovitosti in Politike nabave, hkrati pa pripravili novo Kadrovsko politiko. Z nadgradnjo dokumentov smo poenotili njihove vsebinske strukture, razširili njihovo veljavnost na celotno Skupino Luka Koper ter jih dopolnili z vsebinami s področij družbene in okoljske odgovornosti, podnebnih sprememb, varnosti, preprečevanja večjih nesreč ter trajnostnih vidikov nabave.

Leto 2026 v znamenju razvoja

Pogled v leto 2026 usmerjamo optimistično in razvojno. Leto bo zaznamovano z intenzivnimi naložbami v povečanje zmogljivosti, trajnostni razvoj in nadaljnjo krepitev storitev, s čimer ustvarjamo trdne temelje za prihodnjo rast. Ob načrtovani zmerni rasti pretovora v središču naše pozornosti ostajajo priložnosti, ki jih prinašajo globalni blagovni tokovi, ter dolgoročno utrjevanje konkurenčnega položaja pristanišča.

Nevenka Kržan
Predsednica uprave družbe Luka Koper, d. d.7 Letno poročilo 2025

2 Poudarki poslovanja Skupine Luka Koper v letu 2025

• 23 milijonov ton ladijskega pretovora
• 1.272.161 TEU naloženih in razloženih kontejnerjev
• 914.817 kosov pretovorjenih vozil
• 20.886 vlakov pripeljalo v pristanišče in iz njega odpeljalo
• 490.819 tovornjakov vstopilo v pristanišče
• 270.516 razloženih in naloženih vagonov
• 1.751 privezanih ladij
• 51 % delež pretovora po železnici
• 49 % delež pretovora po cesti

8 Letno poročilo 2025

ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE
380,3 mio EUR
+13 % 2025/NAČRT 2025
+15 % 2025/2024

LADIJSKI PRETOVOR
23 mio TON
+/–0 % 2025/NAČRT 2025
+/–0 % 2025/2024

PRETOVOR KONTEJNERJEV
1.272,2 TISOČ TEU
+9 % 2025/NAČRT 2025
+12 % 2025/2024

PRETOVOR AVTOMOBILOV
914,8 TISOČ KOS
+3 % 2025/NAČRT 2025
+3 % 2025/2024

9 Letno poročilo 2025

POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA (EBIT)
96,3 mio EUR
+74 % 2025/NAČRT 2025
+44 % 2025/2024

DOBIČKONOSNOST PRIHODKOV IZ POSLOVANJA (ROS)
25,3 %
+54 % 2025/NAČRT 2025
+25 % 2025/2024

POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA PRED AMORTIZACIJO (EBITDA)
128 mio EUR
+46 % 2025/NAČRT 2025
+27 % 2025/2024

EBITDA marža
33,7 %
+30 % 2025/NAČRT 2025
+10 % 2025/2024

ČISTI POSLOVNI IZID
81,5 mio EUR
+66 % 2025/NAČRT 2025
+35 % 2025/2024

ČISTA DOBIČKONOSNOST KAPITALA (ROE)
13,1 %
+56 % 2025/NAČRT 2025
+23 % 2025/2024

10 Letno poročilo 2025

NALOŽBE
132,9 mio EUR
+14 % 2025/NAČRT 2025
+140 % 2025/2024

NETO FINANČNA ZADOLŽENOST/EBITDA
–0,1 –0,9 2025/NAČRT 2025
+/–0,0 2025/2024

11 Letno poročilo 2025

NAPREDEK NA PODROČJU TRAJNOSTI

SKUPNE ABSOLUTNE EMISIJE TGP OBSEGA 1 IN 2 - lokacijska metoda (Luka Koper, d. d.)
21.251 tCO2ekv
-2 % 2025/CILJ 2025
+5 % 2025/2024

SPECIFIČNA PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE (Luka Koper, d. d.)
0,668 kWh/tono
-10 % 2025/CILJ 2025
-10 % 2025/2024

SPECIFIČNA PORABA POGONSKEGA GORIVA (Luka Koper, d. d.)
0,129 l/tono
-4 % 2025/CILJ 2025
+6 % 2025/2024

KOLIČINA CELOKUPNEGA PRAHU (Luka Koper, d. d.)
113 mg/m2 dan
-43 % 2025/CILJ 2025
+5 % 2025/2024

12 Letno poročilo 2025

RAVEN HRUPA V NOČNEM ČASU V SMERI MESTA KOPER (Luka Koper, d. d.)
54 dB(A)
+2 % 2025/CILJ 2025
+/-0 % 2025/2024

SPECIFIČNA PORABA PITNE VODE (Luka Koper, d. d.)
2,63 l/tono
+5 % 2025/CILJ 2025
-2 % 2025/2024

DELEŽ PREDELAVE IN DRUGIH METOD RAVNANJA Z ODPADKI (Luka Koper, d. d.)
99 %
+2 % 2025/CILJ 2025
+1 % 2025/2024

ŠTEVILO POŠKODB PRI DELU NA MILIJON OPRAVLJENIH UR DELA (Luka Koper, d. d.)
22,8 poškodb
+43 % 2025/CILJ 2025
-8 % 2025/2024

13 Letno poročilo 2025

POVPREČNO ŠTEVILO UR USPOSABLJANJA NA ZAPOSLENEGA (Skupina Luka Koper)
16,6 ur
+11 % 2025/CILJ 2025
+8 % 2025/2024

14 Letno poročilo 2025

Ključni kazalniki poslovanja

Ključni kazalniki poslovanja družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper v letu 2025 v primerjavi z letom 2024

Postavke	Luka Koper, d. d. (2025)	Luka Koper, d. d. (2024)	Indeks 2025/ 2024	Skupina Luka Koper (2025)	Skupina Luka Koper (2024)	Indeks 2025/ 2024
Čisti prihodki od prodaje (v eur)	376.127.606	326.914.003	115	380.304.208	330.064.897	115
Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) (v eur)	94.821.880	66.380.684	143	96.255.969	66.990.986	144
Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) (v eur)	125.798.750	99.257.352	127	127.983.601	100.538.745	127
Čisti poslovni izid (v eur)	79.651.110	59.270.725	134	81.520.653	60.316.070	135
Dodana vrednost (v eur)	263.408.932	215.095.410	122	275.128.978	225.236.469	122
Dodana vrednost na zaposlenega (v eur)	120.251	111.622	108	117.076	107.846	109
Dodana vrednost na zaposlenega – prilagojena (v eur)	116.112	102.894	113	113.096	99.976	113
Naložbe v osnovna sredstva (v eur)	130.437.728	54.120.194	241	132.937.743	55.452.571	240
Ladijski pretovor (v ton)	23.003.522	23.009.337	100	23.003.522	23.009.337	100
Število zaposlenih 1	2.284	2.097	109	2.445	2.255	108

Kazalniki	2025	2024	Indeks 2025/ 2024	2025	2024	Indeks 2025/ 2024
Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS)	25,2 %	20,3 %	124	25,3 %	20,3 %	125
Čista dobičkonosnost kapitala (ROE)	13,6 %	11,3 %	120	13,1 %	10,7 %	122
Čista dobičkonosnost sredstev (ROA)	9,6 %	7,8 %	123	9,5 %	7,6 %	125
EBITDA marža	33,4 %	30,4 %	110	33,7 %	30,5 %	110
EBITDA marža iz tržne dejavnosti	34,2 %	31,3 %	110	34,4 %	31,4 %	110
Finančne obveznosti/kapital	16,0 %	20,0 %	80	12,0 %	16,2 %	74
Neto finančna zadolženost/EBITDA	0,1	0,2	50	-0,1	-0,1	100
Donosnost neto sredstev (RONA)	12,4 %	9,4 %	132	12,2 %	9,1 %	134

Postavke	31. 12. 2025	31. 12. 2024	Indeks 2025/ 2024	31. 12. 2025	31. 12. 2024	Indeks 2025/ 2024
Sredstva (v eur)	877.856.695	788.460.750	111	899.395.898	814.367.538	110
Kapital (v eur)	619.908.092	547.601.545	113	658.976.341	584.803.573	113
Finančne obveznosti (v eur)	99.357.613	109.613.159	91	79.052.240	94.543.377	84

1 Stanje na zadnji dan poročevalskega obdobja.

15 Letno poročilo 2025

Ključni kazalniki poslovanja družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper v letu 2025 v primerjavi z načrtom za leto 2025

Postavke	Luka Koper, d. d. (2025)	Načrt 2025	Indeks 2025/ načrt	Skupina Luka Koper (2025)	Načrt 2025	Indeks 2025/ načrt
Čisti prihodki od prodaje (v eur)	376.127.606	334.825.398	112	380.304.208	337.792.416	113
Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) (v eur)	94.821.880	54.291.171	175	96.255.969	55.408.969	174
Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) (v eur)	125.798.750	85.401.041	147	127.983.601	87.531.030	146
Čisti poslovni izid (v eur)	79.651.110	47.827.229	167	81.520.653	49.214.005	166
Dodana vrednost (v eur)	263.408.932	219.983.604	120	275.128.978	231.377.373	119
Dodana vrednost na zaposlenega (v eur)	120.251	98.097	123	117.076	96.107	122
Dodana vrednost na zaposlenega – prilagojena (v eur)	116.112	94.323	123	113.096	92.511	122
Naložbe v osnovna sredstva (v eur)	130.437.728	111.944.991	117	132.937.743	116.820.096	114
Ladijski pretovor (v ton)	23.003.522	23.115.580	100	23.003.522	23.115.580	100
Število zaposlenih 2	2.284	2.362	97	2.445	2.530	97

Kazalniki	2025	Načrt 2025	Indeks 2025/ načrt	2025	Načrt 2025	Indeks 2025/ načrt
Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS)	25,2 %	16,2 %	156	25,3 %	16,4 %	154
Čista dobičkonosnost kapitala (ROE)	13,6 %	8,7 %	156	13,1 %	8,4 %	156
Čista dobičkonosnost sredstev (ROA)	9,6 %	5,9 %	163	9,5%	5,9 %	161
EBITDA marža	33,4 %	25,5 %	131	33,7 %	25,9 %	130
EBITDA marža iz tržne dejavnosti	34,2 %	26,3 %	130	34,4 %	26,7 %	129
Finančne obveznosti/kapital	16,0 %	21,3 %	75	12,0 %	16,7 %	72
Neto finančna zadolženost/EBITDA	0,1	1,1	9	-0,1	0,8	-13
Donosnost neto sredstev (RONA)	12,4 %	7,4 %	168	12,2 %	7,3 %	167

Postavke	31. 12. 2025	Načrt 31. 12. 2025	Indeks 2025/ načrt	31. 12. 2025	Načrt 31. 12. 2025	Indeks 2025/ načrt
Sredstva (v eur)	877.856.695	825.908.571	106	899.395.898	846.540.740	106
Kapital (v eur)	619.908.092	559.369.768	111	658.976.341	597.859.534	110
Finančne obveznosti (v eur)	99.357.613	119.367.798	83	79.052.240	99.733.730	79

2 Stanje na zadnji dan poročevalskega obdobja.

16 Letno poročilo 2025

Alternativna merila uspešnosti poslovanja

Skupina Luka Koper je za prikaz uspešnosti poslovanja uporabila alternativna merila uspešnosti poslovanja (Smernice APMs 3 ), ki jih opredeljuje ESMA 4 .

Alternativno merilo	Izračun	Pojasnilo izbora
Poslovni izid iz poslovanja (EBIT)	Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) = razlika med poslovnimi prihodki in stroški poslovanja.	Prikazuje uspešnost (dobičkonosnost) poslovanja podjetja iz osnovne dejavnosti.
Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA)	Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) = poslovni izid iz poslovanja (EBIT) + amortizacija.	Odraža uspešnost poslovanja podjetja in je približek denarnega toka iz poslovanja. Prikazuje sposobnost pokrivanja odpisov vrednosti in drugih odhodkov, ki niso povezani s poslovnimi odhodki.
Dodana vrednost	Dodana vrednost = čisti prihodki od prodaje + usredstveni lastni proizvodi in storitve + drugi prihodki – stroški blaga, materiala, storitev – drugi poslovni odhodki.	Prikazuje novoustvarjeno vrednost podjetja v enem letu. Je merilo gospodarske aktivnosti in uspeha.
Dodana vrednost na zaposlenega	Dodana vrednost na zaposlenega = čisti prihodki od prodaje + usredstveni lastni proizvodi in storitve + drugi prihodki – stroški blaga, materiala, storitev – drugi poslovni odhodki / povprečno število zaposlenih v obračunskem obdobju.	Prikazuje novoustvarjeno vrednost podjetja na zaposlenega v enem letu. Je merilo gospodarske aktivnosti in uspeha.
Dodana vrednost na zaposlenega – prilagojena	Prilagojena dodana vrednost na zaposlenega = čisti prihodki od prodaje + usredstveni lastni proizvodi in storitve + drugi prihodki – stroški blaga, materiala, storitev – drugi poslovni odhodki + stroški agencijskih delavcev / povprečno število zaposlenih v obračunskem obdobju (zaposleni + agencijski delavci).	Prikazuje novoustvarjeno vrednost podjetja na zaposlenega v enem letu. Merilo, pri katerem med zaposlene združimo lastno in zunanjo delovno silo. Je merilo gospodarske aktivnosti in uspeha.
Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS)	Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS) = poslovni izid iz poslovanja (EBIT) / čisti prihodki od prodaje.	Prikazuje operativno učinkovitost podjetja.
Čista dobičkonosnost kapitala (ROE)	Čista dobičkonosnost kapitala (ROE) = čisti dobiček / povprečno stanje kapitala.	Prikazuje uspešnost poslovodstva pri povečevanju vrednosti podjetja za lastnike oz. delničarje.
Čista dobičkonosnost sredstev (ROA)	Čista dobičkonosnost sredstev (ROA) = čisti dobiček / povprečno stanje sredstev.	Prikazuje uspešnost upravljanja s sredstvi podjetja.
EBITDA marža	EBITDA marža = poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) / čisti prihodki od prodaje.	Prikazuje poslovno uspešnost in dobičkonosnost v odstotkih. Uporablja se za primerjavo uspešnosti podjetja z drugimi podjetji.

3 APMs – Alternative Performance Measures
4 ESMA – European Securities and Markets Authority (Evropski organ za vrednostne papirje in trge)

17 Letno poročilo 2025

Alternativno merilo	Izračun	Pojasnilo izbora
EBITDA marža iz tržne dejavnosti	EBITDA marža iz tržne dejavnosti = poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) / čisti prihodki od prodaje iz naslova tržne dejavnosti.

Kazalnik	Formula	Opis
Neto finančna zadolženost/EBITDA	(finančne obveznosti – denar in denarni ustrezniki) / EBITDA	Prikazuje zadolženost in dobičkonosnost podjetja z namenom ocenjevanja zmožnosti podjetja poravnavati svoje finančne dolgove v prihodnosti, če družba ohrani isti obseg poslovanja in dobička.
Donosnost neto sredstev (RONA)	poslovni izid iz poslovanja (EBIT) / (povprečna sredstva v obdobju – povprečne kratkoročne obveznosti iz poslovanja v obdobju – povprečne kratkoročne pasivne časovne razmejitve v obdobju)	Prikazuje, kako učinkovito podjetje uporablja svoja neto sredstva za ustvarjanje dobička. Merilo je koristno za ocenjevanje uspešnosti podjetja, saj prikazuje dobičkonosnost podjetja glede na vložena neto sredstva.
Razmerje med tržno ceno in dobičkom na delnico (P/E)	zaključni tečaj / čisti dobiček na delnico (EPS)	Prikazuje, koliko evrov so vlagatelji na trgu v določenem trenutku pripravljeni plačati za vsak evro dobička podjetja. Z njim ocenjujemo vrednost podjetja in njegovih delnic na trgu.
Knjigovodska vrednost delnice	kapital / število delnic	Prikazuje vrednost delnice na podlagi vrednosti kapitala družbe na določen dan.
Razmerje med tržno ceno in knjigovodsko vrednostjo delnice (P/B)	zaključni tečaj / knjigovodska vrednost delnice	Prikazuje primerjavo tržne vrednosti enote kapitala podjetja na borzi z njegovo računovodsko vrednostjo na določen dan.
Čisti dobiček na delnico (EPS)	čisti dobiček / število delnic	Izraža razmerje, ki predstavlja znesek čistega dobička podjetja, ki ga to ustvari na vsako posamezno delnico. Je merilo uspešnosti (dobičkonosnosti) podjetja.
Tržna kapitalizacija	zaključni tečaj * število delnic	Tržna vrednost vseh delnic na trgu.
Dividenda na delnico	bilančni dobiček, ki se uporabi za izplačilo dividend / število navadnih delnic	Dividenda prikazuje udeležbo pri dobičku podjetja, ki se izplača delničarjem družbe.
Dividendna donosnost (v %)	dividenda na delnico / zaključni tečaj na zadnji trgovalni dan leta	Izraža razmerje med izplačano dividendo in tržno vrednostjo delnice.

18 Letno poročilo 2025

3 Poročilo nadzornega sveta za leto 2025

3.1 Sestava nadzornega sveta

Nadzorni svet je v letu 2025 do 11. avgusta 2025 deloval v sestavi Mirko Bandelj (predsednik), Tomaž Benčina (namestnik predsednika), Barbara Nose (članica), Jožef Petrovič (član), Boštjan Rader (član), Borut Škabar (član), Mladen Jovičić (član), Rok Parovel (član) in Mehrudin Vuković (član). Svet delavcev Luke Koper, d. d. je na seji dne 11. avgusta 2025 odpoklical člane nadzornega sveta – predstavnike zaposlenih Mladena Jovičića, Roka Parovela in Mehrudina Vukovića ter imenoval nove člane Maro Žerjal, Davida Krmaca in Jureta Jambrošića s pričetkom mandata 12. avgusta 2025.

Od 12. avgusta 2025 je nadzorni svet deloval v sestavi Mirko Bandelj (predsednik), Tomaž Benčina (namestnik predsednika), Barbara Nose (članica), Jožef Petrovič (član), Boštjan Rader (član), Borut Škabar (član), Mara Žerjal (članica), David Krmac (član) in Jure Jambrošić (član). Sestava nadzornega sveta je bila z vidika strokovnih kompetenc na visoki ravni in člani so se med seboj odlično dopolnjevali.

3.2 Delovanje nadzornega sveta

Nadzorni svet se je v letu 2025 sestal na šestih rednih in štirih korespondenčnih sejah. Na februarski seji je nadzorni svet obravnaval Informacijo o poslovanju Skupine in družbe Luka Koper, d. d., za leto 2024, se seznanil z analizo dvojne pomembnosti Skupine Luka Koper za pripravo izjave o trajnostnosti za leto 2024, se seznanil z letnimi poročili o poteku ključnih naložb, o obvladovanju tveganj in priložnosti, notranji reviziji, korporativni integriteti in skladnosti poslovanja ter obravnaval elaborate ekonomske upravičenosti in predlog uprave za povečanje naložb. Potrdil je predlog sprememb in dopolnitev Politike raznolikosti Luke Koper, d. d., ter se seznanil z izjavami o neodvisnosti članov nadzornega sveta in zavarovanjem odgovornosti organov vodenja in nadzora (D&O zavarovanjem).

Na marčevski korespondenčni seji in aprilski redni seji je nadzorni svet obravnaval in sprejel poročilo o delu za leto 2024 ter potrdil revidirano Letno poročilo Skupine Luka Koper in družbe Luka Koper, d. d., za leto 2024. Preveril je predlog uprave za uporabo bilančnega dobička za leto 2024 ter odločal o nagrajevanju uprave za leto 2024. Soglašal je s predlogom za nagrajevanje vodje področja notranje revizije in pooblaščenca za korporativno integriteto in skladnost poslovanja za leto 2024 ter z imenovanjem vodje notranje revizije za nov mandat. Uskladil je pogodbe o poslovodenju članov uprave s Politiko prejemkov družbe ter se seznanil s Pravilnikom o trgovanju z delnicami Luke Koper, d. d.

Na majski seji se je nadzorni svet seznanil z Nerevidiranim poročilom o poslovanju Skupine in družbe Luka Koper, d. d., v obdobju januar–marec 2025 ter na predlog revizijske komisije skupščini predlagal v imenovanje revizorja za posel dajanja omejenega zagotovila o poročilu o trajnostnosti Skupine Luka Koper za leto 2025. Obravnaval je načrt izvedbe zunanje presoje kakovosti delovanja notranje revizije ter se seznanil s kvartalnimi poročili uprave glede poteka naložb, obvladovanja tveganj in priložnosti, notranje revizije ter korporativne integritete in skladnosti poslovanja. Soglašal je s sklicem 39. skupščine delničarjev ter sprejel spremembe in dopolnitve Poslovnika o delu nadzornega sveta ter dopolnjen sistem poročanja nadzornemu svetu in njegovim komisijam. Svet delavcev je pozval k oblikovanju predloga za določitev statutarnih kriterijev za imenovanje člana uprave – delavskega direktorja.

Na redni avgustovski seji dne 21. avgusta 2025 se je nadzorni svet seznanil z imenovanjem novih članov nadzornega sveta – predstavnikov delavcev, ki so nastopili mandat 12. avgusta 2025. Nove člane je imenoval v komisije nadzornega sveta, in sicer Maro Žerjal kot članico v revizijsko komisijo in komisijo za strateški razvoj, Davida Krmaca v poslovno komisijo in komisijo za strateški razvoj ter Jureta Jambrošića v kadrovsko komisijo. Seznanil se je z Nerevidiranim poročilom o poslovanju Skupine in družbe Luka Koper, d. d., v obdobju januar – junij 2025 ter obravnaval polletna poročila o poteku ključnih naložb, o obvladovanju tveganj in priložnosti, notranji reviziji, korporativni integriteti in skladnosti poslovanja ter o poteku sodnih postopkov. Obravnaval je osnutek poslovnega načrta za leto 2026.

Na oktobrski korespondenčni seji je nadzorni svet potrdil smernice za izbor in zagotavljanje neodvisnosti revizorja računovodskih izkazov v Skupini Luka Koper.

Na novembrski seji se je nadzorni svet seznanil z Nerevidiranim poročilom o poslovanju v obdobju januar– september 2025 in potrdil predlog finančnega koledarja za leto 2026. Soglašal je s Poslovnim načrtom družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2026 ter potrdil kriterije nagrajevanja za člane uprave za leto 2026 ter soglašal s kriteriji nagrajevanja vodje področja notranje revizije ter korporativne integritete in skladnosti 19 Letno poročilo 2025 poslovanja. Ob tem je nadzorni svet obravnaval poročila uprave o poteku ključnih naložb, obvladovanju tveganj in priložnosti, notranji reviziji ter korporativni integriteti in skladnosti poslovanja ter se seznanil s poročilom o zunanji presoji delovanja funkcije notranje revizije iz katerega izhaja, da notranja revizija v družbi deluje v skladu z globalnimi standardi.

Na zadnji redni in korespondenčni decembrski seji v letu 2025 je nadzorni svet potrdil politiko upravljanja ter soglašal z dolgoročno zadolžitvijo pri poslovnih bankah, sprejel spremembo sodil za vodenje ločenih računovodskih evidenc po posameznih dejavnostih gospodarskih javnih služb ter soglašal s spremembo strategije upravljanja finančnih naložb in z načrtom dela področja notranje revizije ter korporativne integritete in skladnosti poslovanja za leto 2026. Nadzorni svet je ob tem redno spremljal ukrepe za doseganje načrtovanega poslovnega izida za leto 2025 ter proces trajnostnega poročanja, priprave poročila o trajnostnosti za leto 2025 in analize dvojne pomembnosti skladno z evropskimi standardi poročanja o trajnostnosti (ESRS).

Opravljal je številne druge naloge, med katerimi lahko izpostavimo:
* obravnavo poročil o delu notranje revizije za leto 2025 in programa dela notranje revizije za leto 2025,
* obravnavo poročil o obvladovanju tveganj,
* obravnavo poročil o skladnosti poslovanja in korporativni integriteti za leto 2025,
* spremljanje rezultatov poslovanja in ukrepov za njihovo doseganje,
* spremljanje uresničevanja načrta naložb družbe,
* spremljanje priporočil in pričakovanj SDH.

Nadzorni svet je skrbel za pravočasno in učinkovito prepoznavanje, razkrivanje, obvladovanje ter odpravo nasprotja interesov ter kvartalno obravnaval poročila o poslih s člani organov vodenja in nadzora ter z njimi povezanimi osebami. Člani nadzornega sveta so se redno usposabljali in spremljali dobre prakse korporativnega upravljanja in poročanja o trajnostnosti. Poročila sveta delavcev o stanju na področju sodelovanja delavcev pri upravljanju nadzorni svet ni obravnaval, saj mu ga svet delavcev za leto 2025 ni posredoval v obravnavo. Nadzorni svet je sprejel 126 sklepov, od tega 99 % soglasno.

3.3 Delo komisij nadzornega sveta

V letu 2025 so v okviru nadzornega sveta delovale revizijska komisija, kadrovska komisija, poslovna komisija in komisija za strateški razvoj.### 3.3.1 Revizijska komisija
V skladu s poslovnikom nadzornega sveta revizijska komisija z izvajanjem nalog iz svojega programa dela povečuje učinkovitost dela nadzornega sveta in mu pri izvajanju nadzora nad računovodskim in trajnostnostnim poročanjem, notranjimi kontrolami in upravljanjem tveganj ter pri sodelovanju z zunanjimi in notranjimi revizorji ter pooblaščencem za korporativno integriteto in skladnost poslovanja o svojem delu redno poroča ter predlaga sprejem ustreznih sklepov. Ključna vloga revizijske komisije v procesu korporativnega upravljanja je, da spremlja računovodsko in trajnostno poročanje v družbi ter nadziranja delovanje notranjih kontrol.

Revizijska komisija je v letu 2025 do 11. avgusta 2025 delovala v sestavi Barbara Nose (predsednica, 7. stopnja izobrazbe, univerzitetna diplomirana ekonomistka, specialistka revidiranja), Boštjan Rader, MBA (član, 7. stopnja izobrazbe, univerzitetni diplomirani ekonomist, MBA), Rok Parovel (član, 6. stopnja izobrazbe, diplomirani ekonomist) in zunanja članica mag. Mateja Treven, CFA (8. stopnja izobrazbe, mag. ekonomskih znanosti). Z imenovanjem novih članov nadzornega sveta – predstavnikov zaposlenih je nadzorni svet z dnem 21. avgusta 2025 namesto Roka Parovela za novo članico revizijske komisije imenoval Maro Žerjal (7. stopnja izobrazbe, univ. dipl. inženirka gradbeništva).

Komisija se je sestala na osmih rednih in eni korespondenčni seji ter okviru svojih pristojnosti in pooblastil spremljala proces računovodskega in trajnostnega poročanja, obravnavala različna gradiva in poročila poslovodstva ter o svojih zaključkih, ugotovitvah in predlogih redno poročala nadzornemu svetu. V skladu s smernicami za zagotavljanje neodvisnosti zunanjega revizorja je revizijska komisija nadzirala sklepanje pogodb z revizijskimi družbami ter vrsto in obseg njihovih storitev. Obravnavala je revidirano Letno poročilo Skupine Luka Koper in družbe Luka Koper, d. d., za leto 2024 s posebnim poudarkom na izkazovanju prihodkov, nabavi osnovnih sredstev, oblikovanju rezervacij iz naslova potencialnih tožb, obveznostih iz koncesijske pogodbe ter trajnostnem poslovanju in poročanju. Dejavno je komunicirala z revizorjem tako glede področij in poteka revizije kot glede ugotovitev v zvezi s tem ter ob tem spremljala njegovo neodvisnost 20 Letno poročilo 2025 in kakovost opravljenega dela. Obravnavala je poročilo za revizijsko komisijo in revizorjevo pismo poslovodstvu ter odziv poslovodstva.

Revizijska komisija je skrbno preučila načrt revizije računovodskih izkazov za leto 2025 in obravnavala pogodbo o izvedbi storitev dajanja zagotovil v zvezi s poročilom o trajnostnosti za leto 2025. V letu 2025 je revizijska komisija podrobno spremljala tudi sistem upravljanja tveganj s posebnim poudarkom na tveganjih kibernetske varnosti ter poteku revizije trajnostnosti. Spremljala je delovanje področja notranje revizije in nadzirala delovanje notranjih kontrol, skladnosti poslovanja in korporativne integritete ter obvladovanje nasprotja interesov, podajala je priporočila za krepitev in nadgradnjo sistemov. Obravnavala je poročila o odprtih sodnih postopkih in delovanju IT sistemov ter druga poročila poslovodstva, ki jih je skrbno preučila in nadzorovala njihovo neoporečnost. Če je zaznala morebitne vrzeli, je predlagala dopolnitve ter izvedbo takojšnih in ustreznih ukrepov. Sledila je načelom spoštovanja vrednot transparentnega, etičnega in družbeno odgovornega modela delovanja družbe ter obvladovanja potencialnih konfliktov interesov in jasne ureditve sodelovanja družbe z vsemi deležniki.

Pred posredovanjem predloga o imenovanju in nagrajevanju vodje notranje revizije v obravnavo nadzornemu svetu je revizijska komisija temeljito preučila prejemke in delo ter bila izredno pozorna na zagotavljanje njene neodvisnosti in osebne integritete. Revizijska komisija je med letom spremljala proces trajnostnega poročanja, priprave poročila o trajnostnosti za leto 2025 ter analize dvojne pomembnosti skladno z evropskimi standardi poročanja o trajnostnosti (ESRS). Revizijska komisija nadzornega sveta je v letu 2025 pričela postopek izbora zakonitega revizorja za revidiranje računovodskih izkazov družbe Luka Koper, d. d. in Skupine Luka Koper in dajanje omejenega zagotovila na konsolidirano poročilo o trajnostnosti za leta 2026, 2027 in 2028, ki ga bo nadzorni svet v letu 2026 predlagal skupščini v imenovanje. V zaključku leta je sprejela program dela in pričela postopek ocenitve svojega dela, na podlagi katere bo na področjih delovanja, pri katerih bo ocenila, da je sposobna dodatnih izboljšav, sprejela načrt njihove realizacije. Člani revizijske komisije so se med letom udeležili več izobraževanj s področja dela revizijskih komisij.

3.3.2 Kadrovska komisija

Kadrovska komisija je v letu 2025 do 11. avgusta 2025 delovala v sestavi Tomaž Benčina (predsednik), Jožef Petrovič (član), Boštjan Rader (član), Mehrudin Vuković (član). Z imenovanjem novih članov nadzornega sveta – predstavnikov zaposlenih je nadzorni svet z dnem 21. avgusta 2025 namesto Mehrudina Vukovića v komisijo imenoval Jureta Jambrošića. Komisija se je sestala na petih rednih sejah. Preučila je predlog nagrajevanja uprave in sekretarja nadzornega sveta za leto 2025 ter ga predlagala v soglasje nadzornemu svetu. Obravnavala je poročila uprave o zaposlitvah in nagrajevanju na vodstvenih položajih, spremljala izvajanje nasledstvenega programa, sistema napredovanj in določanja dodatka za težke pogoje dela v družbi ter pregledala in v sprejem predlagala dopolnitve politike upravljanja. Na zadnji seji v letu 2025 je kadrovska komisija obravnavala predlog kriterijev nagrajevanja oz. Akta nadzornega sveta o določitvi meril za izplačilo spremenljivega dela prejemkov upravi družbe za leto 2026 in nadzornemu svetu predlagala, da kriterije potrdi.

3.3.3 Poslovna komisija

Poslovna komisija je v letu 2025 do 11. avgusta 2025 delovala v sestavi Jožef Petrovič (predsednik), Tomaž Benčina (član), Borut Škabar (član) in Mladen Jovičić (član). Z imenovanjem novih članov nadzornega sveta – predstavnikov zaposlenih je nadzorni svet z dnem 21. avgusta 2025 namesto Mladena Jovičića v komisijo imenoval Davida Krmaca. Komisija se je sestala na petih rednih sejah in redno spremljala izvajanje načrta naložb, tekočega in investicijskega vzdrževanja ter se seznanjala z raznimi elaborati ekonomske upravičenosti naložb. Spremljala je poslovne cilje družbe ter in odvisnih družb in ter obravnavala poročila uprave za vključitev novih naložb v načrt naložb za leto 2025. Obravnavala je predlog poslovnega načrta za leto 2026, in sodelovala je pri njegovem oblikovanju poslovnega načrta za leto 2026, in ga je v zaključku leta predlagala nadzornemu svetu v potrditev.

3.3.4 Komisija za strateški razvoj

Komisija za strateški razvoj je v letu 2025 do 11. avgusta 2025 delovala je v sestavi Borut Škabar (predsednik), Barbara Nose (članica), Jožef Petrovič (član), Mladen Jovičić (član) in Rok Parovel (član). Z imenovanjem novih članov nadzornega sveta – predstavnikov zaposlenih je nadzorni svet z dnem 21. avgusta 2025 namesto Mladena Jovičića in Roka Parovela v komisijo imenoval Maro Žerjal in Davida Krmaca. Sestala se je na eni seji ter obravnavala načrte družbe za povečanje infrastrukturnih kapacitet in izvajanje strateških naložb, potek komercialnih aktivnosti in proces digitalizacije ter uvajanja koncepta 'pametnega pristanišča', razvoj zalednih terminalov, načrt okoljskega prehoda in trajnostne vidike ter strateški pogled za nasledstvo. 21 Letno poročilo 2025

Potek sej nadzornega sveta in njegovih komisij v letu 2025 ter odsotnost članov

Številka seje	Datum seje	Odsotni člani
Seje nadzornega sveta
15. redna seja	20. februar 2025	Mladen Jovičić
16. redna seja	17. april 2025	Jožef Petrovič
17. redna seja	17. maj 2025	Mehrudin Vuković
18. redna seja	21. avgust 2025	/
19. redna seja	20. november 2025	/
20. redna seja	18. december 2025	/
12. korespondenčna seja	3. april 2025	/
13. korespondenčna seja	25. aprila 2025	/
14. korespondenčna seja	9. oktober 2025	/
15. korespondenčna seja	2. december 2025	/
Seje kadrovske komisije
14. redna seja	20. februar 2025	/
15. redna seja	17. april 2025	Jožef Petrovič
16. redna seja	22. maj 2025	Mehrudin Vuković
17. redna seja	21. avgust 2025	/
18. redna seja	21. november 2025	/
Seje poslovne komisije
12. redna seja	20. februar 2025	Mladen Jovičić
13. redna seja	22. maj 2025	/
14. redna seja	21. avgust 2025	/
15. redna seja	20. november 2025	/
16. redna seja	18. december 2025	/
Seje revizijske komisije
16. redna seja	19. februar 2025	/
17. redna seja	28. marec 2025	/
18. redna seja	17. april 2025	/
19. redna seja	21. maj 2025	Mateja Treven
20. redna seja	21. avgust 2025	/
21. redna seja	1. oktober 2025	/
22. redna seja	19. november 2025	/
23. redna seja	18. december 2025	/
4. korespondenčna seja	30. maj 2025	/
Seja komisije za strateški razvoj
3. redna seja	1. september 2025	/

3.3.5 Ocena dela nadzornega sveta

Nadzorni svet ocenjuje, da je bila njegova sestava z vidika strokovnih kompetenc ter delovanja učinkovita in skladna. Delovanje nadzornega sveta je bilo dobro, člani nadzornega sveta so strokovnjaki na svojih področjih. Upravljanje nasprotij interesov članov nadzornega sveta pa učinkovito varuje interese družbe. Nadzorni svet je deloval učinkovito in sproti spremljal vsa ključna področja poslovanja. Zaradi dobre individualne priprave in motiviranosti posameznih članov je njegov prispevek velik. Podpora nadzornemu svetu je tako z vidika delovanja komisij nadzornega sveta kot z vidika sekretarja nadzornega sveta zelo dobra. 22 Letno poročilo 2025

Komisije so opravile obširne razprave in pripravljale ustrezne sklepe za sprejem na sejah nadzornega sveta in v njihovo delo so bili aktivno vključeni vsi člani nadzornega sveta, ki so učinkovito izmenjevali mnenja. Vsi člani nadzornega sveta so podpisali izjavo o neodvisnosti in se izrekli za neodvisne.### 3.3.6 Stroški delovanja nadzornega sveta
Izplačila posameznim članom nadzornega sveta in članom komisij nadzornega sveta ter drugi prejemki in stroški delovanja na podlagi skupščinskega sklepa št. 4 z dne 29. decembra 2017 so podrobneje predstavljeni v računovodskem poročilu v pojasnilu št. 29: Posli s povezanimi osebami. Stroški izobraževanja za člane nadzornega sveta so v letu 2025 znašali 1.932 evrov. Drugih stroškov nadzorni svet ni imel.

3.3.7 Potrditev letnega poročila in stališče o revizorjevem poročilu

Letno poročilo Skupine Luka Koper in družbe Luka Koper, d. d., za leto 2025, ki vključuje tudi konsolidirano poročilo o trajnostnosti, je revidirala revizijska družba BDO Revizija, d. o. o., ki je dne 15. aprila 2026 izdala pozitivno mnenje k računovodskim izkazom. Revizijska komisija nadzornega sveta je na svoji 26. redni seji dne 15. aprila 2026 preverila Letno poročilo Skupine Luka Koper in družbe Luka Koper, d. d., za leto 2025 in ocenila, da je sestavljeno skladno z določili ZGD-1 in mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. Posledično je predlagala nadzornemu svetu, da ga potrdi.

Na podlagi pozitivnega revizorjevega mnenja, stališča revizijske komisije nadzornega sveta, podatkov in razkritij v letnem poročilu za leto 2025 nadzorni svet ocenjuje, da je revizor opravil svoje delo neodvisno in strokovno, v skladu z veljavno zakonodajo in s poslovno prakso, da je letno poročilo v vseh pomembnih pogledih sestavljeno v skladu z zahtevami ZGD-1 in da računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavljajo finančni položaj Skupine in družbe Luka Koper, d. d., na dan 31. decembra 2025 ter njun poslovni izid in denarne tokove za tedaj končano leto v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU. Na revizorjevo poročilo nadzorni svet nima pripomb.

Pregled konsolidiranega poročila o trajnostnosti Skupine in družbe Luka Koper, d. d., za leto 2025 je prav tako opravila revizijska družba BDO Revizija, d. o. o., ki je dne 15. aprila 2026 izdala neodvisno poročilo o omejenem zagotovilu o konsolidiranem poročilu o trajnostnosti Skupine in družbe Luka Koper, d. d., za leto 2025. Revizijska komisija je preverila konsolidirano poročilo o trajnostnosti Skupine in družbe Luka Koper, d. d., za leto 2025 in ocenila, da je pripravljeno v skladu z evropskimi standardi poročanja o trajnostnosti (ESRS) in Uredbo EU o Taksonomiji, kar zagotavlja celovitost trajnostnega poročanja ter skladnost z regulativnimi zahtevami. Nadzorni svet, upoštevaje stališče revizijske komisije, nima pripomb k poročilu pooblaščenega revizorja o omejenem zagotovilu v zvezi s konsolidiranim poročilom o trajnostnosti Skupine in družbe Luka Koper, d. d., za leto 2025, vključenim v letno poročilo, v katerem ugotavlja, da ni opazil ničesar zaradi česar ne bi mogel potrditi, da konsolidirano poročilo o trajnostnosti ni v vseh pomembnih pogledih pripravljeno v skladu z zakonskimi zahtevami.

Nadzorni svet je v skladu s 3. odstavkom 282. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) na 22. redni seji dne 16. aprila 2026 potrdil Letno poročilo Skupine Luka Koper in družbe Luka Koper, d. d., za leto 2025. Nadzorni svet se je ob sprejemanju letnega poročila opredelil tudi do izjave o upravljanju družbe in o skladnosti z referenčnimi kodeksi, ki je vključena v poslovno poročilo Letnega poročila Skupine Luka Koper in družbe Luka Koper, d. d., za leto 2025, ter ocenil, da je odraz dejanskega stanja upravljanja Skupine in družbe Luka Koper, d. d., v letu 2025.

Mirko Bandelj
Predsednik nadzornega sveta družbe Luka Koper, d. d.

23 Letno poročilo 2025

4 Izjava o upravljanju družbe

V skladu z določbo petega odstavka 70. čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD–1) v družbi Luka Koper, d. d., podajamo izjavo o upravljanju družbe, ki se nanaša na obdobje od 1. januarja 2025 do 31. decembra 2025.

4.1 Kodeksi in praksa upravljanja

V obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2025 je za družbo veljal Slovenski kodeks upravljanja javnih delniških družb iz decembra 2024, ki sta ga sporazumno oblikovala in sprejela Ljubljanska borza, d. d., Ljubljana in Združenje nadzornikov Slovenije ter se je pričel uporabljati s 1. januarjem 2025. Kodeks je dostopen na spletnih straneh Ljubljanske borze Pravila borze in drugi akti (ljse.si).

Poleg tega je v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2025 za družbo veljal Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države (sprejet decembra 2023), ki je dostopen na spletnih straneh Slovenskega državnega holdinga SDH - Ključni dokumenti upravljanja (sdh.si). Za družbo veljajo tudi Priporočila in pričakovanja Slovenskega državnega holdinga (sprejeta decembra 2024), ki so dostopna na spletnih straneh Slovenskega državnega holdinga SDH - Ključni dokumenti upravljanja (sdh.si).

V družbi velja Politika upravljanja družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper, ki je bila posodobljena decembra 2025, pri čemer upravljanje poteka v skladu z določili ZGD-1 ter prej navedenima kodeksoma.

V družbi smo pri upravljanju prostovoljno pristopili k uporabi Slovenskih smernic korporativne integritete, na podlagi katerih smo sprejeli lastno Strategijo korporativne integritete družb Skupine Luka Koper, Etični kodeks družb Skupine Luka Koper in Politiko preprečevanja korupcije. Vsi omenjeni dokumenti so dostopni na spletnih straneh družbe Pomembni dokumenti - Luka Koper d.d. (luka-kp.si). Etični kodeks družb Skupine Luka Koper je bil nazadnje prenovljen 13. novembra 2024. V družbi imamo v veljavi tudi Pravilnik o delovanju pooblaščenca za korporativno integriteto in komisije za obravnavo prijav kršitve korporativne integritete ter obravnave prijav v Skupini Luka Koper.

4.1.1 Upravljanje družbe Luka Koper, d. d.

Pri upravljanju spoštujemo določila veljavnih kodeksov, odstopanja navajamo oz. pojasnjujemo v nadaljevanju.

Izjava o skladnosti s Kodeksom korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države

• Priporočilo 6.2.2 – Soglasje nadzornega sveta za najpomembnejše posle v odvisnih družbah Skupine ni potrebno, ker poteka odločanje s soglasjem skupščin teh družb – odstopanje.
• Priporočilo 6.7.2 – Predsednik nadzornega sveta ni član kadrovske komisije nadzornega sveta – odstopanje.
• Priporočilo 6.26 – Nadzorni svet v letu 2025 ni opravil letnega postopka vrednotenja učinkovitosti dela nadzornega sveta in ga ja nazadnje opravil v letu 2024. Revizijska komisija je v letu 2025 opravila samoocenjevanje in o tem poročala nadzornemu svetu – odstopanje.
• Priporočilo 7.10 – Družba ima sprejet nasledstveni program, nima pa sprejete politike notranjega nasledstva – delno odstopanje.

Izjava o skladnosti s Slovenskim kodeksom upravljanja javnih delniških družb

• Priporočilo 10.1 in 10.2 – 39. skupščina delničarjev je bila izvedena le s fizično prisotnostjo delničarjev, saj so razmere to omogočale in na ta način družba ohranja neposreden stik z delničarji – delno odstopanje.
• Priporočilo 14.4 – Nadzorni svet ne obravnava enkrat letno poročila sveta delavcev o stanju na področju sodelovanja delavcev pri upravljanju, ker od sveta delavcev omenjenega poročila ne dobi – odstopanje.
• Priporočilo 15.1 – Nadzorni svet nima posebnega načrta izobraževanj, saj si prioritete v zvezi z izobraževanjem določi vsak član nadzornega sveta posebej – delno odstopanje.

24 Letno poročilo 2025

• Priporočilo 18.2 – Nadzorni svet pri oblikovanju posamezne komisije, razen za Revizijsko komisijo, kjer je sprejet Poslovnik o delu revizijske komisije, ne določi neposredno njenih nalog s sklepom ali v poslovniku. Naloge ostalih komisij so razvidne iz sistema poročanja nadzornemu svetu in njegovim komisijam – delno odstopanje.
• Priporočilo 32.7 – Družba na svojih spletnih straneh ne objavlja vseh poslovnikov svojih organov, tj. organa vodenja in nadzora. Poslovnik o delu Skupščine in Revizijske komisije nadzornega sveta sta javno objavljena – delno odstopanje.

4.1.2 Korporativna integriteta

Podrobno o korporativni integriteti poročamo v poglavju 18.1 Poslovno ravnanje.

4.1.3 Sistem obvladovanja tveganj

Podrobno o sistemu obvladovanja tveganj poročamo v poglavju 13 Obvladovanje tveganj in priložnosti.

4.2 Notranje kontrole in upravljanje tveganj v povezavi z računovodskim poročanjem

V Skupini Luka Koper obvladujemo tveganja, povezana z računovodskim poročanjem, z izvajanjem sprejetih usmeritev in postopkov pri notranjih kontrolah. Namen notranjih kontrol je zagotoviti točnost, zanesljivost in popolnost zajemanja podatkov o poslovnih dogodkih ter pripravo računovodskih izkazov, ki so resničen in pošten prikaz finančnega položaja, poslovnega izida, denarnih tokov in gibanja kapitala v skladu z veljavnimi zakoni, mednarodnimi računovodskimi standardi ter drugimi zunanjimi in notranjimi predpisi.

Tveganja, povezana s konsolidiranimi računovodskimi izkazi Skupine, obvladujemo tudi s centralizirano računovodsko funkcijo v enotnem informacijskem sistemu v obvladujoči družbi, ki vključuje tudi vse odvisne družbe in večji del pridruženih. Računovodske kontrole so zasnovane po načelih resničnosti in delitve odgovornosti ter so usmerjene v kontrolo pravilnosti in popolnosti obdelave podatkov, usklajenosti stanja, izkazanega v poslovnih knjigah, in dejanskega stanja, ločenosti evidence od izvajanja poslov, strokovnosti računovodij in neodvisnosti. Notranje kontrole v računovodstvu so povezane tudi s kontrolami na področju informacijskih tehnologij, ki med drugim zagotavljajo omejitve in nadzor nad dostopi do omrežja, podatkov in aplikacij ter točnost in popolnost zajemanja in obdelovanja podatkov.

V Luki Koper, d. d., kot družbi, ki je zavezana uporabi zakona, ki ureja prevzeme, v poslovnem poročilu navajamo vse potrebne podatke in pojasnila v skladu z določili 70. člena ZGD-1.

4.2.1 Struktura osnovnega kapitala družbe

Delnice družbe so navadne kosovne delnice, ki dajejo njihovim imetnikom pravico do udeležbe pri upravljanju družbe, pravico do dela dobička – dividend in pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe.Vse delnice se glasijo na ime, so enega razreda in izdane v nematerializirani obliki. Delnice družbe so prosto prenosljive ter uvrščene v prvo kotacijo na Ljubljanski borzi. Podrobnejši podatki o delnici in lastniški strukturi so predstavljeni v poglavju 14 Delnica LKPG.

4.2.2 Omejitve prenosa delnic

Vse delnice družbe so prosto prenosljive.

4.2.3 Kvalificirani deleži po Zakonu o prevzemih

1. decembra 2025 je bila na podlagi prvega odstavka 77. člena Zakona o prevzemih glede doseganja kvalificiranega deleža:

2. Republika Slovenija imetnica 7.140.000 delnic izdajatelja družbe Luka Koper, d. d., kar predstavlja 51,00 odstotka osnovnega kapitala izdajatelja, in

3. Slovenski državni holding, d. d., imetnik 1.557.857 delnic izdajatelja družbe Luka Koper, d. d., kar predstavlja 11,13 odstotka osnovnega kapitala izdajatelja.

25 Letno poročilo 2025

4.2.4 Imetniki vrednostnih papirjev, ki zagotavljajo posebne kontrolne pravice

Družba ni izdala vrednostnih papirjev, ki bi zagotavljali posebne kontrolne pravice.

4.2.5 Delniška shema za delavce

Družba nima delniške sheme za delavce.

4.2.6 Omejitev glasovalnih pravic

Omejitve glasovalnih pravic ni.

4.2.7 Dogovori med delničarji, ki lahko povzročijo omejitev prenosa delnic ali glasovalnih pravic

Družbi tovrstni dogovori niso znani.

4.2.8 Pravila družbe o imenovanju in zamenjavi članov organov vodenja ali nadzora

Uprava družbe ima predsednika uprave in tri člane uprave, od katerih je eden delavski direktor. Predsednika uprave in druge člane uprave imenuje in razrešuje nadzorni svet. Delavskega direktorja kot člana uprave imenuje in razrešuje nadzorni svet na predlog sveta delavcev. Mandat predsednika uprave, članov uprave in delavskega direktorja traja pet let z možnostjo ponovnega imenovanja. Nadzorni svet ima pravico in pristojnost odpoklicati celotno upravo ali posameznega člana uprave. Nadzorni svet lahko predčasno odpokliče predsednika uprave, člane uprave in delavskega direktorja iz razlogov, ki so določeni v zakonu. Za sklepčnost nadzornega sveta pri imenovanju in odpoklicu predsednika uprave, člana uprave ali delavskega direktorja je potrebna navzočnost vsaj polovice članov nadzornega sveta, pri čemer mora biti najmanj polovica prisotnih članov nadzornega sveta predstavnikov kapitala, od katerih mora biti prisoten tudi predsednik nadzornega sveta ali namestnik predsednika nadzornega sveta.

Predsednik in člani uprave morajo imeti najmanj univerzitetno izobrazbo, aktivno obvladati en svetovni jezik in imeti vsaj pet let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v velikih družbah v skladu s kriteriji, kot jih opredeljuje zakon, ki ureja gospodarske družbe. Natančnejše pogoje in merila za predsednika in člana uprave določi nadzorni svet. Pogoje za imenovanje delavskega direktorja skupaj določita nadzorni svet in svet delavcev. Nadzorni svet ima kadrovsko komisijo, ki izvaja predhodne postopke, povezane z izborom kandidatov za upravo družbe, in s tem v zvezi nadzornemu sveta predlaga najustreznejše kandidate za člane uprave, pred njenim predlogom pa tudi preveri, ali predlagani kandidati izpolnjujejo zakonske in statutarne kriterije za člane uprave.

Nadzorni svet družbe ima devet članov, od katerih jih šest izvoli skupščina družbe z navadno večino glasov navzočih delničarjev, tri člane pa svet delavcev družbe. Enega od šestih članov nadzornega sveta lahko predlagajo skupščini v izvolitev občina ali občine, na območju katerih leži kopenski del območja pristanišča. Skupščina s sklepom ugotovi izvolitev in odpoklic članov nadzornega sveta, ki jih je izvolil ali odpoklical svet delavcev družbe. Sklep o predčasnem odpoklicu članov nadzornega sveta mora biti sprejet s tričetrtinsko večino oddanih glasov skupščine. Člane nadzornega sveta iz vrst delavcev lahko pred potekom mandata odpokliče svet delavcev, skupščina pa s sklepom samo ugotovi njihov odpoklic. Vsak izvoljeni član nadzornega sveta je po izteku mandata lahko ponovno predlagan in izvoljen za člana nadzornega sveta.

Uprava družbe in nadzorni svet sta oblikovala in sprejela politiko raznolikosti v zvezi z zastopanostjo v organih vodenja in nadzora družbe. S tem družba zasleduje cilj raznolikosti pri zastopanosti v organih vodenja in nadzora. V letu 2023 je nadzorni svet sprejel kompetenčni profil za člane uprave. Informacije v zvezi s politiko raznolikosti, ki se nanaša na zastopanost v organih vodenja in nadzora družbe z vidika spola ter drugih vidikov (kot so starost, izobrazba in poklicne izkušnje), vključno s cilji in načinom izvajanja so objavljene na spletni strani družbe na povezavi https://www.luka-kp.si/wp-content/uploads/2025/03/Politika-raznolikosti_-2025-dopolnitve- NS_cistopis.pdf. O doseženih rezultatih politike v letu 2025 poročamo v poglavju 4.3.4 Poročilo o izvajanju in doseženih rezultatih izvajanja politike raznolikosti.

4.2.9 Pravila družbe o spremembah statuta

Skupščina s tričetrtinsko večino pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala odloča o spremembah statuta.

26 Letno poročilo 2025

4.2.10 Pooblastila članov poslovodstva, zlasti glede lastnih delnic

Pooblastila članov poslovodstva so opredeljena v poglavju 4.3.3 Uprava družbe Luka Koper, d. d. Sicer pa uprava nima posebnih pooblastil v zvezi z izdajo ali nakupom lastnih delnic.

4.2.11 Pomembni dogovori, ki začnejo učinkovati, se spremenijo ali prenehajo na podlagi spremembe kontrole v družbi, ki je posledica javne prevzemne ponudbe

Družbi taki dogovori niso znani.

4.2.12 Dogovori med družbo in člani njenega organa vodenja ali nadzora ali delavci, ki predvidevajo nadomestilo, če ti zaradi ponudbe, kot jo določa zakon, ki ureja prevzeme, odstopijo, so odpuščeni brez utemeljenega razloga ali njihovo delovno razmerje preneha

Dogovorov skladno z zakonom o prevzemih ni.

4.3 Sistem upravljanja

V družbi Luka Koper, d. d., je v veljavi dvotirni sistem upravljanja, po katerem ima družba tri organe upravljanja: skupščino delničarjev, nadzorni svet in upravo. Pristojnosti posameznih organov in pravila o njihovem delovanju ter imenovanju in odpoklicu njihovih članov, spremembah statuta in notranjih predpisov družbe, ki se nanašajo na delovanje omenjenih organov, so določeni z Zakonom o gospodarskih družbah ZGD-1, s statutom družbe ter poslovnikom o delovanju nadzornega sveta, uprave in skupščine družbe.

O pomembnih vplivih na poslovanje družbe v smislu negativnih vplivov na deležnike sta uprava in nadzorni svet obveščena s posredovanjem in obravnavo rednih poročil: četrtletnih poročil, letnega poročila, poročil o obvladovanju tveganj, poročil na področju funkcije korporativne integritete in skladnosti poslovanja itd.

Navzkrižja interesov glede navzkrižnega članstva, navzkrižnega lastništva in obstoja obvladujočih delničarjev so razkrita deležnikom. Podrobno so posli s povezanimi osebami predstavljeni v konsolidiranem računovodskem poročilu v pojasnilu št. 29: Posli s povezanimi osebami. Posamezna določila o delovanju uprave so navedena tudi v drugih splošnih aktih notranje regulative družbe. Statut delniške družbe je dostopen na spletni strani Pomembni dokumenti - Luka Koper d.d.

4.3.1 Skupščina

Skupščina delničarjev je najvišji organ družbe in odloča o statusnih spremembah družbe, delitvi dobička in imenovanju ali odpoklicu članov nadzornega sveta ter o vseh drugih zadevah, o katerih odloča na podlagi Zakona o gospodarskih družbah ZGD-1 in statuta družbe Luka Koper, d. d. Lastniška struktura družbe Luka Koper, d. d., je prikazana v poglavju 14 Delnica LKPG.

Sklic skupščine
Uprava družbe skliče sejo skupščine delničarjev praviloma enkrat letno, po potrebi večkrat. Seja skupščine je najavljena vsaj mesec dni prej na spletni strani agencije AJPES, v sistemu elektronskega obveščanja Ljubljanske borze SEOnet in na spletnih straneh družbe. Na spletnem mestu Skupščina delničarjev - Luka Koper d.d. je dostopno celotno gradivo s predlogi sklepov, ki je delničarjem na vpogled tudi na sedežu družbe. Skladno s Pravili Ljubljanske borze so po skupščini objavljeni tudi sprejeti skupščinski sklepi.

Pravica do udeležbe in glasovanja
Delničarji se lahko udeležijo skupščine in na njej uveljavljajo glasovalno pravico, če svojo udeležbo prijavijo najkasneje konec četrtega dne pred skupščino pri upravi družbe, ki ji na vpogled predložijo delnice oziroma potrdilo zanje. Družba nima omejitev glasovalnih pravic, saj vse delnice Luke Koper, d. d., zagotavljajo glasovalne pravice skladno z zakonodajo. Luka Koper, d. d., nima izdanih vrednostnih papirjev, ki bi imetnikom zagotavljali posebne kontrolne pravice.

27 Letno poročilo 2025

Sklepi skupščine delničarjev
Delničarji družbe Luka Koper, d. d., so se v letu 2025, dne 24. junija, sestali na 39. skupščini družbe, na kateri so:

• odobrili poročilo o prejemkih članov organov vodenja in nadzora družbe v letu 2024,
• sprejeli sklep o predlogu uporabe bilančnega dobička za leto 2024, ki je znašal 45.491.178,69 evra:
  • del bilančnega dobička v znesku 29.400.000,00 evra se nameni za izplačilo dividend v bruto vrednosti 2,10 evra na navadno delnico;
  • preostanek bilančnega dobička v znesku 16.091.178,69 evra ostane nerazporejen.
• za leto 2024 podelili razrešnico upravi ter članom nadzornega sveta,
• sprejeli Poslovnik o delu skupščine,
• zavrnili predlog o določitvi višine plačila za opravljanje funkcije in sejnine članom nadzornega sveta ter članom komisij nadzornega sveta.

4.3.2 Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d.

Delovanje nadzornega sveta urejajo zakonski predpisi, statut družbe, poslovnik o delu nadzornega sveta, Slovenski kodeks upravljanja javnih delniških družb, Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, Priporočila in pričakovanja Slovenskega državnega holdinga in Priporočila Združenja nadzornikov Slovenije. Nadzorni svet nadzira vodenje poslov v družbi.Druge glavne naloge in pristojnosti, ki mu jih nalagajo zakonski predpisi in statut družbe, so predvsem še: imenovanje in odpoklic uprave družbe, določanje višine prejemkov uprave, potrjevanje letnega poročila, oblikovanje predloga za delitev bilančnega dobička ter sklic skupščine. Družba ima sprejet kompetenčni profil članov nadzornega sveta (Kompetenčni profil NS), ki je objavljen na spletnih straneh družbe Pomembni dokumenti - Luka Koper d.d. (luka-kp.si). O delovanju, odločitvah in stališčih nadzornega sveta in komisij nadzornega sveta podrobneje poročamo v poglavju 3 Poročilo nadzornega sveta za leto 2025. Sestava nadzornega sveta družbe Luka Koper, d. d., na zadnji dan v letu 2025 Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d., šteje devet članov. Šest članov voli skupščina, tri iz vrst zaposlenih pa svet delavcev družbe. Mandat članov nadzornega sveta traja štiri leta.

Imenovani s strani kapitala

Mirko Bandelj

• Predsednik nadzornega sveta
• Začetek štiriletnega mandata: 7. februar 2023 (36. skupščina delničarjev)
• Zaposlen: Odvetniška pisarna Mirko Bandelj, d. o. o.
• Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: /
• Izobrazba: Univerzitetni diplomirani pravnik
• Ključne izkušnje: Od februarja 2005 je zaposlen v Odvetniški pisarni Mirko Bandelj, d. o. o., kot direktor in odvetnik. Ima več let izkušenj dela v odvetništvu. Od leta 1986 do 1992 je opravljal funkcijo šefa kabineta podpredsednika Vlade Republike Slovenije. Od leta 1992 do leta 1997 je bil vodja poslanske skupine v Državnem zboru. V obdobju od 1997 do 2004 je s prekinitvama opravljal funkcijo generalnega sekretarja Vlade Republike Slovenije. Od februarja 1997 do februarja 1999 je opravljal funkcijo notranjega ministra v Vladi Republike Slovenije. Ima izkušnje iz delovanja v nadzornih svetih. Opravljal je funkcije predsednika NS Slovenskih železnic, d. o. o., predsednika NS Aerodrom Ljubljana in predsednika Sveta UKC Ljubljana. V obdobju od 2011 do 2014 je bil mediator pri Okrožnem sodišču v Ljubljani.

Tomaž Benčina

• Namestnik predsednika nadzornega sveta
• Začetek štiriletnega mandata: 7. junij 2022 (35. skupščina delničarjev)
• Zaposlen: Regionalna gospodarska zbornica Celje, direktor
• Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: /
• Izobrazba: Univerzitetni diplomirani inženir metalurgije; univerzitetni diplomirani ekonomist
• Ključne izkušnje: Kariero je začel leta 1990 v Cinkarni Celje, d. d., kjer je leta 1992 postal vodja valjarne. Leta 1998 je znotraj iste družbe napredoval do položaja pomočnika generalnega direktorja in nato še direktorja marketinga. Leta 2003 je postal član uprave Cinkarne Celje, d. d., dve leti kasneje pa je prevzel mesto predsednika uprave te iste družbe, kjer je uspešno deloval vse do leta 2020. Poleg organizacijskih in komunikacijskih veščin ga odlikujejo široke vodstvene kompetence, poznavanje mednarodnih trgov, zmožnost prepoznavanja gospodarskih trendov in poznavanje korporativnega upravljanja. (Letno poročilo 2025, str. 28)

Jožef Petrovič

• Član nadzornega sveta
• Začetek štiriletnega mandata: 7. februar 2023 (36. skupščina delničarjev)
• Zaposlen: Upokojenec
• Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: /
• Izobrazba: Univerzitetni diplomirani ekonomist
• Ključne izkušnje: Poleg izkušenj na področju prometa in logistike ima bogate menedžerske izkušnje. Bil je pomočnik generalnega direktorja Slovenskih železnic, d. o. o., v preteklosti je deloval kot direktor oz. predsednik uprave (v družbah Unichem, Delo Prodaja, DZS, Fersped). Veliko izkušenj ima tudi na področju komerciale kot vodja oz. direktor komerciale (v družbah Inplet Sevnica, Prevoz Brežice, Videm Papir Vitacel).

Barbara Nose

• Članica nadzornega sveta
• Začetek štiriletnega mandata: 7. februar 2023 (36. skupščina delničarjev)
• Zaposlena: Constantia Primia, d. o. o., direktorica
• Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: Članica nadzornega sveta Pošte Slovenije, d. o. o., članica nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav, d. d., Barnos, d. o. o., direktorica, Shramba, d. o. o., direktorica
• Izobrazba: Univerzitetna diplomirana ekonomistka, specialistka revidiranja
• Ključne izkušnje: Službeno pot je začela kot finančna analitičarka pripravnica v Ljubljanski banki, kjer je leta 1991 napredovala v vodjo oddelka. V letih 1991 in 1992 je delovala kot asistentka v reviziji pri družbi Consultatio GmbH Wien, Dunaj, ter v letih 1992 in 1993 kot vodja projektov pri družbi Consultatio Ljubljana, d. o. o. Leta 1993 se je zaposlila kot direktorica/pooblaščena revizorka družbe CONSTANTIA, d. o. o., Ljubljana. Od leta 2005 je direktorica/pooblaščena revizorka v družbi Constantia Primia, d. o. o., Ljubljana. Ima več kot 30 let izkušenj operativnega vodenja revizijskih projektov in vzdrževanja aktivne licence pooblaščenega revizorja. Veščine nadziranja je razvila med drugim tudi z opravljanjem nadzorniške funkcije v nadzornem svetu Pozavarovalnice Sava, Luke Koper, Pošte Slovenije, kot nadzornica organizacij, ki jih financira FIHO, v nadzornem odboru MOL kot predsednica in članica, kot tudi v vlogi zunanje članice revizijskih komisij družb, ki kotirajo na Ljubljanski borzi. (Letno poročilo 2025, str. 29)

Boštjan Rader

• Član nadzornega sveta
• Začetek štiriletnega mandata: 7. februar 2023 (36. skupščina delničarjev)
• Zaposlen: SDH, d. d.
• Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: Namestnik predsednice nadzornega sveta Javnega podjetja Uradni list Republike Slovenije, d. o. o.
• Izobrazba: Univerzitetni diplomirani ekonomist; MBA
• Ključne izkušnje: Od februarja 2021 je zaposlen v SDH kot samostojni upravljavec kapitalskih naložb. Izkušnje z upravljanjem državnega premoženja je pridobival tudi med letoma 2016 in 2018 kot višji upravljavec v SDH. Kariero je začel kot finančni analitik v borznoposredniški družbi Publikum, d. d., in nadaljeval kot borzni posrednik za institucionalne investitorje v družbi SKB, d. d., od leta 2004 do leta 2007, nato kot izvršni direktor v borznoposredniški družbi Perspektiva, d. d., od leta 2007 do leta 2016 in kasneje kot vodja prodaje za Nemčijo v družbi Krka, d. d., med letoma 2018 in 2019. Vpogled v delo nadzornih svetov je pridobil tudi kot prisednik na sejah nadzornega sveta v družbi DARS, d. d., kot predstavnik SDH.

Borut Škabar

• Član nadzornega sveta
• Začetek štiriletnega mandata: 7. februar 2023 (36. skupščina delničarjev)
• Zaposlen: BLUEMARINE, d. o. o., direktor
• Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: BLUESHIP Ltd Istanbul, direktor
• Izobrazba: Diplomirani zgodovinar
• Ključne izkušnje: Ukvarja se z mednarodnimi pomorskimi prevozi in pomorsko logistiko. Skoraj celotno kariero se ukvarja z dejavnostmi, povezanimi s pomorstvom. Med drugim ima izkušnje kot vodja charteringa (zaključevanja ladij) v mednarodnem pomorskem prometu. Je častni konzul Republike Turčije v Sloveniji. Aktiven je v kulturnem in športnem okolju, tudi na mednarodni in diplomatski ravni. Svoje izkušnje bogati tudi z družbenim udejstvovanjem v obliki pobud in udeležb v projektih v lokalnem okolju. Poučuje na GEPŠ Piran.

Imenovani s strani zaposlenih

David Krmac

• Član nadzornega sveta
• Začetek mandata: 12. avgust 2025 (seznanitev delničarjev na naslednji skupščini)
• Zaposlen: Luka Koper, d. d.
• Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: /
• Izobrazba: Univerzitetni diplomirani inženir strojništva
• Ključne izkušnje: Je energetski menedžer v Luki Koper, d. d., kjer je zaposlen od leta 2019. Pred zaposlitvijo v Luki Koper, d. d., je izkušnje nabiral doma in v tujini kot projektant strojnih instalacij predvsem na področju čistih medijev in biofarmacevtike. Je certificirani evropski energetski menedžer (EUREM), v podjetju je skrbnik in presojevalec sistema ISO 50001. Opravil je tudi usposabljanje za izračun ogljičnega odtisa organizacije (protokol GHG). Sodeluje pri razvoju trajnostnih rešitev, med drugim na področju energetske učinkovitosti, e‑mobilnosti, alternativnih pogonov in učinkovite rabe obnovljivih virov energije ter uvajanja rešitev "pametnega pristanišča".

Jure Jambrošić

• Član nadzornega sveta
• Začetek mandata: 12. avgust 2025 (seznanitev delničarjev na naslednji skupščini)
• Zaposlen: Luka Koper, d. d.
• Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: /
• Izobrazba: Diplomirani ekonomist
• Ključne izkušnje: Kot vodja izmene na kontejnerskem terminalu od leta 2010, je uspešno vodil operativne procese, kar je privedlo do izboljšanja učinkovitosti in optimizacije delovnih postopkov. S svojo sposobnostjo hitrega reševanja izrednih dogodkov je zagotovil nemoteno poslovanje ter učinkovito komunikacijo s strankami in poslovnimi partnerji. Predhodne izkušnje v vlogi disponenta in dispečerja so mu omogočile razvoj naprednih logističnih spretnosti in obvladovanje kompleksnih transportnih rešitev. (Letno poročilo 2025, str. 30)

Mara Žerjal

• Članica nadzornega sveta
• Začetek mandata: 12. avgust 2025 (seznanitev delničarjev na naslednji skupščini)
• Zaposlena: Luka Koper, d. d.
• Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: Zunanja članica revizijske komisije nadzornega sveta
• Izobrazba: Univerzitetna diplomirana inženirka gradbeništva
• Ključne izkušnje: Poklicno pot je začela leta 2005 v DDC svetovanje inženiring (danes DRI). V družbi Luka Koper, d. d., je zaposlena od leta 2006, zadnjih sedem let kot vodja oddelka javnih naročil. Pred tem je kot strokovna delavka na področju investicij vodila posamezne gradbene investicijske projekte ter skrbela za upravljanje pristaniške infrastrukture. Ima pridobljen certifikat Združenja nadzornikov Slovenije za opravljanje funkcije članice nadzornega sveta, dodatno klasifikacijo Strokovnjakinja za oddajo javnih naročil v Republiki Sloveniji ter opravljen strokovni izpit za vodjo del za zahtevne objekte pri Inženirski zbornici Slovenije. Je tudi notranja presojevalka po standardu ISO 9001. Kot vodja notranjih presoj je podrobno spoznala različne procese v podjetju. Več let se je v okviru izvajanja investicij udeleževala tedenskih operativnih sestankov z operativnimi vodji terminalov, kjer je pridobila poglobljen vpogled v operativno delovanje pristanišča.Po dvajsetih letih dela v podjetju ima bogate izkušnje na področju pristaniške infrastrukture, vodenja gradbenih investicij ter javnega naročanja.

Mateja Treven

Imenovana za obdobje od 23. februarja 2023 do preklica.

• Zaposlena: Vodja službe za trajnostno poslovanje, kakovost in optimizacijo procesov, Slovenske železnice, d. o. o.
• Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: Neodvisna neizvršna članica upravnega odbora NLB Banke Prishtina, predsednica revizijske komisije NLB Banke Prishtina, direktorica podjetja Blockahpp,d.o.o.
• Izobrazba: Magistra ekonomskih znanosti
• Ključne izkušnje: Poklicno pot je začela leta 1995 v banki NLB in nato nadaljevala v zavarovalniškem sektorju in finančni industriji na različnih položajih. V zavarovalniški skupini Sava Re je kot članica uprave za področje financ (CFO) vodila številne projekte M&A, ki so botrovali nastanku druge največje zavarovalniške skupine v JV Evropi. V letu 2019 je ustanovila zagonsko podjetje na področju mikromobilnosti in trajnostnosti, v katerem je sodelovala pri postavljanju trajnostnih strategij in trajnostnih projektih, kot je oblikovanje certifikata Green Star za uvajanje trajnostnih vidikov in podnebnega ukrepanja v podjetjih. Kot izkušena menedžerka in finančna strokovnjakinja je oz. je bila članica številnih nadzornih svetov in revizijskih komisij. Od sredine 2024 karierno pot nadaljuje kot vodja trajnostnosti, kakovosti in optimizacije procesov pri Slovenskih železnicah. Pri CFA Institute, ZDA, je uspešno opravila izpite in ima pravico do uporabe naziva Chartered Financial Analyst (CFA). Pri M3trix Academy, Köln, je pridobila certifikat Sustainable Business Transformation Manager.

Komisije nadzornega sveta

V okviru nadzornega sveta redno delujejo štiri komisije, ki opravljajo strokovne naloge v pomoč nadzornemu svetu:
* revizijska komisija,
* kadrovska komisija,
* poslovna komisija,
* komisija za strateški razvoj.

O sestavi komisij nadzornega sveta podrobneje poročamo v poglavju 3 Poročilo nadzornega sveta za leto 2025.

Podrobni podatki o sestavi nadzornega sveta

Natančneje so vse podrobnosti, ki se nanašajo na člane nadzornega sveta oz. njegovo sestavo ter sestavo komisij nadzornega sveta, navedene v tabelah z naslovom Sestava nadzornega sveta in komisij v poslovnem letu 2025, ki so sestavni del te izjave o upravljanju družbe in so bile izdelane skladno s prilogama C.2 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb in 3.2 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.

31 Letno poročilo 2025

Neodvisnost nadzornega sveta

Vsi člani (100 %) nadzornega sveta družbe Luka Koper, d. d., so v letu 2025 podpisali izjavo o neodvisnosti in se izrekli za neodvisne, upoštevaje določila Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb in Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države. Neodvisnost in odsotnosti nasprotja interesov se kažeta tako, da posamezni član:

• ni opravljal funkcije izvršnega direktorja ali člana uprave družbe ali povezane družbe ali opravljal take funkcije v zadnjih petih letih,
• ni bil zaposlen v družbi ali povezani družbi in bil na takem položaju v zadnjih treh letih,
• ni prejemal večjih dodatnih prejemkov iz družbe ali povezane družbe razen plačila, ki ga je prejemal kot član nadzornega sveta ali njegovih komisij,
• ni bil večinski delničar ali zastopal večinskega delničarja/večinskih delničarjev,
• ni imel z družbo ali povezano družbo v zadnjem letu pomembnih poslovnih stikov bodisi neposredno bodisi kot partner, delničar, direktor ali vodilni delavec organa,
• ni bil sedaj ali v zadnjih treh letih partner ali uslužbenec sedanjega ali nekdanjega zunanjega revizorja v družbi ali povezani družbi,
• ni bil izvršni direktor ali član uprave druge družbe, v kateri je izvršni direktor ali član uprave družbe član nadzornega sveta, ali bil kako drugače povezan z izvršnimi direktorji oziroma člani uprave prek sodelovanja v drugih družbah ali organih,
• ni bil v nadzornem svetu več kot tri mandate (ali več kot 12 let), z izjemo Mladena Jovičića kot predstavnika zaposlenih, ki je bil v funkciji do 11. avgusta 2025,
• ni bil bližnji družinski član članov uprave ali oseb, ki so na položajih, navedenih v prejšnjih alinejah,
• ni bil član širšega poslovodstva povezane družbe,
• ni sodeloval pri sestavljanju vsebine predloga letnega poročila družbe.

Izjave so dostopne tudi na spletni strani https://luka-kp.si/slo/pomembni-dokumenti-208.

Nasprotje interesov članov nadzornega sveta je urejeno v poslovniku o delu nadzornega sveta in referenčnih kodeksih. Poleg tega so člani nadzornega sveta dolžni izpolniti izjavo o neodvisnosti z navedbo povezanih oseb in drugih funkcij. Po poslovniku so dolžni ob nastopu nasprotja interesov o tem nemudoma pisno obvestiti predsednika nadzornega sveta in člane nadzornega sveta ter sprejeti ustrezne ukrepe. Navzkrižja interesov glede navzkrižnega članstva, navzkrižnega lastništva in obstoja obvladujočih delničarjev so razkrita deležnikom. Podrobno so posli s povezanimi osebami predstavljeni v konsolidiranem računovodskem poročilu v pojasnilu št. 29: Posli s povezanimi osebami.

Prejemki nadzornega sveta

Člani nadzornega sveta in člani komisij nadzornega sveta so upravičeni do sejnin in plačila za opravljanje funkcije. Višino sejnin in plačil določi skupščina. Člani nadzornega sveta in člani komisij nadzornega sveta so upravičeni tudi do povračila potnih in drugih stroškov za prihod in udeležbo na sejah. Več o prejemkih nadzornega sveta in o njihovi višini je zapisano v računovodskem poročilu Luke Koper, d. d., v pojasnilu št. 29: Posli s povezanimi osebami ter v tabeli z naslovom Sestava in višina prejemkov članov nadzornega sveta in komisij v poslovnem letu 2025, povzeti po prilogi 4.2 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, v poglavju 4.8 Priloga izjave o upravljanju, ki je sestavni del izjave o upravljanju. Podatki o lastništvu delnic članov nadzornega sveta in njegovih komisij so navedeni v poglavju 14 Delnica LKPG.

4.3.3 Uprava družbe Luka Koper, d. d.

Delovanje uprave urejajo zakonski predpisi, statut družbe, poslovnik o delu uprave, Kodeks upravljanja javnih delniških družb, Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, Priporočila in pričakovanja Slovenskega državnega holdinga ter zavezujoči sklepi organov družbe. V skladu z ZGD-1 in s statutom uprava samostojno in na lastno odgovornost vodi družbo ter jo zastopa in predstavlja nasproti tretjim osebam.

32 Letno poročilo 2025

Sestava uprave družbe Luka Koper, d. d., na zadnji dan v letu 2025

Upravo družbe Luka Koper, d. d., so na dan 31. decembra 2025 sestavljali štirje člani uprave:

Nevenka Kržan

Predsednica uprave
Imenovana za članico uprave dne 1. julija 2022 za obdobje petih let, funkcijo predsednice uprave nastopila dne 1. julija 2023.

• Izobrazba: Univerzitetna diplomirana ekonomistka
• Ključne izkušnje: Poklicno pot je začela v bančništvu, kjer je zasedala različne vodstvene položaje. V tem obdobju je bila vpeta tako v bančne kot privatizacijske procese, sodelovala je pri ustanovitvi nove komercialne banke ter družbe za upravljanje investicijskih skladov in družb. Leta 1998 se je zaposlila v KPMG Slovenija in leta 2001 postala partnerka na ravni regije, zadolžena za storitve finančnega svetovanja. Kot strokovnjakinja za področje financ in finančnega sektorja je sodelovala v projektih številnih podjetij iz zasebnega in javnega sektorja v širokem naboru panog. V svoji bogati karieri je kot odgovorna partnerka vodila projekte skrbnih pregledov, M&A, vrednotenj, prestrukturiranj, refinanciranj ter oblikovanja strategij in poslovnih načrtov. Vlogo senior partnerke KPMG v Sloveniji je prevzela leta 2010. Pri Slovenskem inštitutu za revizijo je pridobila licenco za pooblaščeno ocenjevalko vrednosti podjetij in pooblaščeno revizorko.

Gregor Belič

Član uprave
Imenovan 30. novembra 2023 za obdobje petih let, funkcijo je nastopil 1. januarja 2024.

• Izobrazba: Magister inženir pomorstva, kapitan dolge plovbe
• Ključne izkušnje: Poklicno pot je začel pri Splošni plovbi Portorož, kjer je v petnajstletni karieri poveljeval na ladjah za razsuti in generalni tovor ter kontejnerskih ladjah. Leta 2003 se je zaposlil pri Transeuropa Shipping lines kot poveljnik na potniških ladjah RO-RO. V tem obdobju je v pristaniščih Ostende v Belgiji in Ramsgate v Združenem kraljestvu opravil izpit za pilota in je bil v vlogi kadrovskega direktorja soudeležen pri vodenju tamkajšnjih terminalov. Leta 2007 se je zaposlil v družbi Luka Koper, d. d., kot svetovalec za odnose z ladjarji, leto kasneje pa je prevzel vodenje terminala za avtomobile in RO-RO ter družbe Avtoservis Koper. V svoji dolgoletnih karieri je poleg vodstvenih in organizacijskih kompetenc pridobival izkušnje z različnih področij delovanja pristaniških sistemov, optimizacije procesov, načrtovanja razvoja terminalov in pretovorne dejavnosti ter aktivno sodeloval pri vzpostavitvi in izboljšavi ladij ISPS, nadgradnji varnostnih protokolov in drugih ključnih ladijskih sistemov.

Gorazd Jamnik

Član uprave
Imenovan dne 30. novembra 2023 za obdobje petih let, funkcijo je nastopil 1. januarja 2024.

• Izobrazba: Magister znanosti poslovodenja in organizacije, smer finance
• Ključne izkušnje: Poklicno pot je začel v Luki Koper, d. d., kjer je s prekinitvami delal devet let ter vodil finančno in računovodsko področje. Ima več kot dvajsetletne delovne izkušnje na področju vodenja financ, kontrolinga in računovodstva v različnih korporacijah in panogah, kot so logistika, proizvodnja in prodaja bele tehnike, energetika ter zavarovalništvo. Mednarodne izkušnje je pridobival v vseh državah bivše Jugoslavije, kot tudi na Nizozemskem, Češkem, Slovaškem in Madžarskem. V Luki Koper, d. d., in v drugih podjetjih je aktivno in tudi v vodilni vlogi sodeloval v projektih financiranja in izvedbe investicij, refinanciranj, prestrukturiranj ter pri oblikovanju strategij, poslovnih načrtov in skrbnih pregledov poslovanja.### Vojko Rotar
  Delavski direktor
  Imenovan dne 15. decembra 2022 za obdobje petih let, funkcijo je nastopil dne 16. februarja 2023.

Izobrazba
Magister poslovnih ved, druga bolonjska stopnja - podiplomski študij

Ključne izkušnje
Poklicno pot je začel leta 1995 v špediterskem podjetju Avico iz Ljubljane ter v dejavnosti logistike in kasneje mednarodne trgovine ostal do leta 2003, pri tem pa nabral vrsto izkušenj na področju delovanja pristanišča kot tranzitne točke, ki posreduje mednarodne blagovne tokove. Razumevanje splošnega gospodarskega okolja in delovanje subjektov znotraj njega mu je odprlo pot do različnih del na medijsko-komunikacijskem področju, kjer se je preizkusil kot urednik, novinar, dopisnik, fotoreporter in spletni poročevalec pri več slovenskih medijih. Štiri leta je bil odgovoren za področja odnosov z javnostmi in marketing v koprskem javnem podjetju Marjetica Koper in se približal številnim področjem, ki so povezana s spodbujanjem dobrih okoljskih praks in sodelovanjem z lokalno skupnostjo.

33 Letno poročilo 2025

Člani poslovodstva in osebe na vodstvenih položajih so dolžni ob nastopu in ves čas opravljana funkcije izvajati vse ukrepe za obvladovanje nasprotja interesov in o tem obveščati nadrejeni organ v skladu s sprejeno Politiko obvladovanja nasprotja interesov. Ob tem izpolnijo tudi izjavo o obvladovanju nasprotja interesov, da niso podane okoliščine, v katerih bi bilo lahko nepristransko ali objektivno opravljanje funkcije ali drugih nalog ogroženo, oz. če so, katere so in kakšni ukrepi so sprejeti. Navzkrižja interesov glede navzkrižnega članstva, navzkrižnega lastništva in obstoja obvladujočih delničarjev so razkrita deležnikom. Člani uprave letno dopolnjujejo izjavo o povezanih strankah in morebitnem obstoju nasprotja interesov, ki jo v okviru pristojnosti preveri zakoniti revizor. Podrobno so posli s povezanimi osebami predstavljeni v konsolidiranem računovodskem poročilu v pojasnilu št. 29: Posli s povezanimi osebami.

Podrobni podatki o sestavi uprave
Natančneje so vse podrobnosti, ki se nanašajo na člane uprave, navedene v tabeli z naslovom Sestava uprave v poslovnem letu 2025, ki je sestavni del te izjave o upravljanju družbe in je bila izdelana skladno s prilogama C.1 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb in 3.1 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.

Prejemki uprave
Prejemki članov uprave so sestavljeni iz stalnega in spremenljivega dela. Določeni so v pogodbah o zaposlitvi za določen čas za poslovodenje družbe za člana uprave, v aneksih k pogodbam o zaposlitvi in v sklepih nadzornega sveta. Prejemke uprave določi nadzorni svet, upoštevajoč veljavno Politiko prejemkov organa vodenja in nadzora v družbi Luka Koper, d. d., in organov vodenja v odvisnih družbah v Skupini Luka Koper, ki jo sprejme skupščina in je objavljena na spletni strani Pomembni dokumenti - Luka Koper d.d. (luka-kp.si). Pogodbe o zaposlitvi in aneksi so sklenjeni med posameznimi člani uprave in nadzornim svetom, v njih so določena tudi povračila in ugodnosti. Pri sklepanju pogodb in aneksov za člane uprave nadzorni svet zastopa predsednik nadzornega sveta. O prejemkih uprave poročamo v računovodskem poročilu v pojasnilu št. 29: Posli s povezanimi osebami ter v tabeli z naslovom Sestava poslovodstva v poslovnem letu 2025, ki je sestavni del te izjave o upravljanju družbe in je povzeta po prilogi 4.1 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države. O lastništvu delnic poročamo v poglavju 14 Delnica LKPG.

4.3.4 Poročilo o izvajanju in doseženih rezultatih izvajanja politike raznolikosti

Nadzorni svet je dne 20. februarja 2025 sprejel prenovljeno Politiko zagotavljanja raznolikosti organov vodenja in nadzora družbe. Merljivi cilji politike raznolikosti za upravo in nadzorni svet v družbi so:
* Cilj 1: doseči vsaj 33 odstotno zastopanost manj zastopanega spola med člani organov vodenja in nadzora - cilj ni dosežen (23 %).
* Cilj 2: zagotoviti vsaj 25 odstotno zastopanost manj zastopanega spola med člani organa vodenja - cilj je dosežen (25 %).
* Cilj 3: imeti v nadzornem svetu članstvo, ki premore strokovne izkušnje vsaj iz logistike, strateškega načrtovanja, korporativnega upravljanja in financ ter računovodstva - cilj je dosežen.
* Cilj 4: ob spremembah sestave zagotoviti 33 odstotno zastopanost kapitalskega dela uprave in nadzornega sveta - v letu 2025 ni bilo novih imenovanj članov uprave in kapitalskega dela članov nadzornega sveta, zato opredelitev do tega cilja ni mogoča.

Raznolikost članov nadzornega sveta po spolu

Skupina Luka Koper	31. 12. 2023			31. 12. 2024			31. 12. 2025
	Moški	Ženske	Skupaj	Moški	Ženske	Skupaj	Moški	Ženske	Skupaj
Število članov nadzornega sveta	8	1	9	8	1	9	7	2	9
Delež (v %)	89	11	100	89	11	100	78	22	100

34 Letno poročilo 2025

Raznolikost članov nadzornega sveta po starosti

Skupina Luka Koper	31. 12. 2023				31. 12. 2024				31. 12. 2025
	do 30 let	od 30 do 50 let	nad 50 let	Skupaj	do 30 let	od 30 do 50 let	nad 50 let	Skupaj	do 30 let	od 30 do 50 let	nad 50 let	Skupaj
Število članov nadzornega sveta	0	2	7	9	0	2	7	9	0	4	5	9
Delež (v %)	0	22	78	100	0	22	78	100	0	44	56	100

Raznolikost članov uprave po spolu

Skupina Luka Koper	31. 12. 2023			31. 12. 2024			31. 12. 2025
	Moški	Ženske	Skupaj	Moški	Ženske	Skupaj	Moški	Ženske	Skupaj
Število članov uprave	1	1	2	3	1	4	3	1	4
Delež (v %)	50	50	100	75	25	100	75	25	100

Raznolikost članov uprave po starosti

Skupina Luka Koper	31. 12. 2023				31. 12. 2024				31. 12. 2025
	do 30 let	od 30 do 50 let	nad 50 let	Skupaj	do 30 let	od 30 do 50 let	nad 50 let	Skupaj	do 30 let	od 30 do 50 let	nad 50 let	Skupaj
Število članov uprave	0	1	1	2	0	1	3	4	0	1	3	4
Delež (v %)	0	50	50	100	0	25	75	100	0	25	75	100

4.4 Vodenje in upravljanje družb v Skupini Luka Koper

V družbi Luka Koper, d. d., imamo vzpostavljen sistem korporativnega upravljanja, v katerega je poleg obvladujoče družbe v Skupini Luka Koper vključenih še pet odvisnih družb. Poleg tega imamo v družbi Luka Koper, d. d., poslovne deleže v še desetih gospodarskih družbah. Cilje na področju upravljanja finančnih naložb smo opredelili v Strateškem poslovnem načrtu družbe in Skupine za obdobje 2024–2028. Finančne naložbe so razvrščene v dva investicijska razreda glede na štiri ključna področja (vpetost v poslovanje družbe, povečanje fleksibilnosti in minimizacija tveganj, finančni vidik ter druge eksternalije):
− strateške finančne naložbe so naložbe v delnice in deleže družb, ki opravljajo dejavnosti, pomembne za nadaljnji razvoj in delovanje matične družbe, ter pripomorejo k obvladovanju tveganj in dvigu dodane vrednosti.
− nestrateške finančne naložbe so naložbe v delnice in deleže družb, ki ne opravljajo dejavnosti, pomembnih za nadaljnji razvoj in delovanje matične družbe.

V sprejetem Strateškem poslovnem načrtu družbe in Skupine za obdobje 2024–2028 so začrtane tudi smernice upravljanja strateških finančnih naložb z vidika odločanja in upravljanja. Dividendna politika sledi kategorizaciji posamezne finančne naložbe: v vlogi družbenika v nestrateških finančnih naložbah si prizadevamo doseči cilj maksimiranja izplačila dobička oziroma realizacije drugih pozitivnih vplivov za lastnika, v vlogi družbenika v strateških finančnih naložbah pa zasledujemo cilj uravnoteženega izplačila dobičkov glede na investicijsko-razvojne cikle družbe.

Vodenje in upravljanje odvisnih družb v Skupini Luka Koper na dan 31. 12. 2025

Družba	Direktor	Delež obvladujoče družbe v lastništvu (v %)
Luka Koper INPO, d. o. o.	Robert Krajnc	100,00
Adria Terminali, d. o. o.	Miha Kalčič	100,00
Logis-Nova, d. o. o.	Larisa Škandra	100,00
TOC, d. o. o.	Ankica Budan Hadžalič	68,13
Port View Caffe, d. o. o.	Mitja Dujc	100,00

35 Letno poročilo 2025

4.5 Notranja revizija

Področje notranje revizije izvaja funkcijo notranjega revidiranja za Skupino Luka Koper z namenom podpore pri doseganju strateških ciljev. S sistematičnim in metodičnim ocenjevanjem sistema notranjih kontrol prispeva k izboljševanju upravljanja družbe, obvladovanja tveganj in učinkovitosti notranjih kontrol ter podaja priporočila za nenehne izboljšave. Notranja revizija je organizirana kot samostojna enota družbe. Funkcijsko je podrejena nadzornemu svetu, organizacijsko pa upravi družbe, kar zagotavlja njeno neodvisno in objektivno delovanje. Deluje na podlagi temeljne listine, Poslovnika o delovanju notranje revizije, usklajenega z veljavnimi pravili notranjega revidiranja.

V letu 2025 je notranja revizija izvajala revizijske posle in druge dejavnosti skladno z odobrenim letnim načrtom, pripravljenim na podlagi prepoznanih ključnih tveganj, ki so bila v procesu revidiranja dodatno ocenjena in po potrebi dopolnjena. Revizije so bile pretežno usmerjene v presojo uspešnosti in učinkovitosti notranjih kontrol. O ugotovitvah in uresničevanju priporočil je notranja revizija sproti poročala vodstvu, upravi družbe in revizijski komisiji nadzornega sveta. Nadzornemu svetu notranja revizija poroča na letni ravni.

Poleg revizijskih poslov so se v letu 2025 izvajale mesečne porevizijske dejavnosti za spremljanje izvedbe dogovorjenih ukrepov in izboljšano obvladovanje tveganj. Poudarek je bil tudi na razvoju notranje revizije. Razvoj notranje revizije poteka v okviru programa zagotavljanja in izboljševanja kakovosti, ki vključuje notranje in zunanje presoje, samoocenjevanje, strokovno izobraževanje ter spremljanje učinkovitosti delovanja. V letu 2025 je bila izvedena zunanja presoja kakovosti notranje revizije, ki je potrdila, da je njeno delovanje v celoti skladno z vsemi zahtevami 52 standardov in 15 načel Globalnih standardov notranjega revidiranja ter da je notranja revizija v pregledovanem obdobju delovala neodvisno, nepristransko in strokovno.

4.6 Zunanja revizija

Skupščina delničarjev je na 37. skupščini delničarjev dne 28. 6. 2023 za revidiranje izkazov družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper imenovala revizijsko družbo BDO Revizija, d. o. o., družba za revidiranje, Cesta v Mestni log 1, Ljubljana, in sicer za poslovna leta 2023, 2024 in 2025.Stroški revizijskih storitev Luke Koper, d. d., in njenih odvisnih družb so predstavljeni v konsolidiranem računovodskem poročilu v pojasnilu št. 31: Posli z revizijsko družbo.

Nevenka Kržan Predsednica uprave družbe Luka Koper, d. d.
Gregor Belič Član uprave družbe Luka Koper, d. d.
Gorazd Jamnik Član uprave družbe Luka Koper, d. d.
Vojko Rotar Član uprave - delavski direktor družbe Luka Koper, d. d.

36 Letno poročilo 2025

4.7 Izjava o zunanji presoji izjave o upravljanju za Letno poročilo 2025

Letno poročilo 2025 37

4.8 Priloga izjave o upravljanju

Ime in priimek	Funkcija (predsednik, član)	Področje dela v upravi*	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije/mandata	Spol	Državljanstvo	Letnica rojstva	Izobrazba	Strokovni profil	Članstvo v organih nadzora z družbo nepovezanih družb
Nevenka Kržan	predsednica	sekretariat uprave, kadrovsko področje, pravno področje, področje odnosov z javnostmi, področje pristaniške varnosti, področje investicij, projektna pisarna, področje strateškega razvoja	01.07.2023	v teku	ženski	slovensko	1962	VII. stopnja	univerzitetna diplomirana ekonomistka	članica nadzornega sveta Pokojninske družbe A, d. d., od 13.6.2023
Gorazd Jamnik	član	področje financ in računovodstva, področje kontrolinga, področje upravljanja in razvoja poslovnih procesov, finančno in korporativno upravljanje družb, v katerih ima družba kapitalski delež	01.01.2024	v teku	moški	slovensko	1973	VIII. stopnja	magister znanosti poslovodenja in organizacije, smer finance	ne
Gregor Belič	član	področje nabave, področje operative, področje trženja, področje prodaje, PC generalni tovori, PC kontejnerski terminal, PC terminal avtomobilov in RO- RO, PC terminal razsuti in tekoči tovori, PC potniški terminal	01.01.2024	v teku	moški	slovensko	1966	VII. stopnja	magister inženir pomorstva, kapitan dolge plovbe	ne
Vojko Rotar	član - delavski direktor	področje varovanja zdravja in ekologije, nadzorovanje spoštovanja in izvajanja pisnih dogovorov ter sodelovanje pri sklepanju dogovorov med delojemalci in delodajalci (participacijski dogovor in drugi dogovori)	16.02.2018	v teku	moški	slovensko	1976	VII. stopnja	magister poslovnih ved, druga bolonjska stopnja - podiplomski študij	ne

• Vsi člani uprave so skupaj pristojni in odgovorni za: področje notranje revizije, področje korporativne integritete in skladnosti poslovanja ter sodelovanje s sekretarjem nadzornega sveta

3.1: Sestava poslovodstva v poslovnem letu 2025

38 Letno poročilo 2025

3.2: Sestava nadzornega sveta in komisij v poslovnem letu 2025

Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član NS)	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije/mandata	Predstavnik kapitala/zaposlenih	Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS	Spol	Državljanstvo	Letnica rojstva	Izobrazba	Strokovni profil	Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA/NE)	Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA/NE)	Članstvo v organih nadzora drugih družb	Članstvo v komisijah
Mirko Bandelj	predsednik	07.02.2023	v teku	predstavnik kapitala	10/10	moški	slovensko	1958	VII. stopnja	univerzitetni diplomirani pravnik	da	ne	ne	/

Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član NS)	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije/mandata	Predstavnik kapitala/zaposlenih	Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS	Spol	Državljanstvo	Letnica rojstva	Izobrazba	Strokovni profil	Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA/NE)	Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA/NE)	Članstvo v organih nadzora drugih družb	Članstvo v komisijah
Barbara Nose	član, od 21. 2. 2023 dalje namestnik predsednika	07.06.2022	v teku	predstavnik kapitala	10/10	moški	slovensko	1965	VII. stopnja	univerzitetni diplomirani inženir metalurgije; univerzitetni diplomirani ekonomist	da	ne	ne	REVIZIJSKA KOMISIJA, KOMISIJA ZA STRATEŠKI RAZVOJ

Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član NS)	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije/mandata	Predstavnik kapitala/zaposlenih	Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS	Spol	Državljanstvo	Letnica rojstva	Izobrazba	Strokovni profil	Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA/NE)	Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA/NE)	Članstvo v organih nadzora drugih družb	Članstvo v komisijah
Tomaž Benčina	članica	07.02.2023	v teku	predstavnica kapitala	10/10	ženski	slovensko	1964	VII. stopnja	univerzitetna diplomirana ekonomistka, specialistka revidiranja	da	ne	članica nadzornega sveta Pošte Slovenije, d. o. o., članica nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav, d. d.	POSLOVNA KOMISIJA, KADROVSKA KOMISIJA

Letno poročilo 2025 39

Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član NS)	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije/mandata	Predstavnik kapitala/zaposlenih	Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS	Spol	Državljanstvo	Letnica rojstva	Izobrazba	Strokovni profil	Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA/NE)	Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA/NE)	Članstvo v organih nadzora drugih družb	Članstvo v komisijah
Boštjan Rader	član	07.02.2023	v teku	predstavnik kapitala	9/10	moški	slovensko	1958	VII. stopnja	univerzitetni diplomirani ekonomist	da	ne	ne	KADROVSKA KOMISIJA, REVIZIJSKA KOMISIJA

Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član NS)	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije/mandata	Predstavnik kapitala/zaposlenih	Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS	Spol	Državljanstvo	Letnica rojstva	Izobrazba	Strokovni profil	Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA/NE)	Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA/NE)	Članstvo v organih nadzora drugih družb	Članstvo v komisijah
Borut Škabar	član	07.02.2023	v teku	predstavnik kapitala	10/10	moški	slovensko	1978	VII. stopnja	univerzitetni diplomirani ekonomist; MBA	da	ne	namestnik predsednice nadzornega sveta Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije, d. o. o.	POSLOVNA KOMISIJA, KOMISIJA ZA STRATEŠKI RAZVOJ

Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član NS)	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije/mandata	Predstavnik kapitala/zaposlenih	Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS	Spol	Državljanstvo	Letnica rojstva	Izobrazba	Strokovni profil	Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA/NE)	Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA/NE)	Članstvo v organih nadzora drugih družb	Članstvo v komisijah
Jožef Petrovič	član	07.02.2023	v teku	predstavnik kapitala	10/10	moški	slovensko	1972	VI. stopnja	diplomirani zgodovinar	da	ne	Bluemarine, d. o. o.	POSLOVNA KOMISIJA, KADROVSKA KOMISIJA, KOMISIJA ZA STRATEŠKI RAZVOJ

40 Letno poročilo 2025

Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član NS)	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije/mandata	Predstavnik kapitala/zaposlenih	Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS	Spol	Državljanstvo	Letnica rojstva	Izobrazba	Strokovni profil	Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA/NE)	Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA/NE)	Članstvo v organih nadzora drugih družb	Članstvo v komisijah
Rok Parovel	član	08.04.2009	11.08.2025	predstavnik zaposlenih	3/4	moški	slovensko	1969	V. stopnja	elektrotehnik	da	ne	ne	REVIZIJSKA KOMISIJA, KOMISIJA ZA STRATEŠKI RAZVOJ

Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član NS)	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije/mandata	Predstavnik kapitala/zaposlenih	Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS	Spol	Državljanstvo	Letnica rojstva	Izobrazba	Strokovni profil	Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA/NE)	Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA/NE)	Članstvo v organih nadzora drugih družb	Članstvo v komisijah
Mladen Jovičić	član	13.09.2016	11.08.2025	predstavnik zaposlenih	4/4	moški	slovensko	1987	VI. stopnja	diplomirani ekonomist	da	ne	ne	POSLOVNA KOMISIJA, KOMISIJA ZA STRATEŠKI RAZVOJ

Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član NS)	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije/mandata	Predstavnik kapitala/zaposlenih	Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS	Spol	Državljanstvo	Letnica rojstva	Izobrazba	Strokovni profil	Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA/NE)	Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA/NE)	Članstvo v organih nadzora drugih družb	Članstvo v komisijah
Mehrudin Vuković	član	19.01.2020	11.08.2025	predstavnik zaposlenih	3/4	moški	slovensko	1972	VI. stopnja	inženir logistike	da	ne	ne	KADROVSKA KOMISIJA

Letno poročilo 2025 41

Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član NS)	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije/mandata	Predstavnik kapitala/zaposlenih	Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS	Spol	Državljanstvo	Letnica rojstva	Izobrazba	Strokovni profil	Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA/NE)	Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA/NE)	Članstvo v organih nadzora drugih družb	Članstvo v komisijah
[Ime ni podano]	član	12.08.2025	v teku	predstavnik zaposlenih	6/6	moški	slovensko	1986	VII. stopnja	univerzitetni diplomirani inženir strojništva	da	ne	ne	[Članstvo ni podano]

42 Letno poročilo 2025

4.1 Sestava in višina prejemkov* članov poslovodstva v poslovnem letu 2025

Sestava in višina prejemkov članov poslovodstva družbe Luka Koper, d. d. (v EUR)

Ime in priimek	Funkcija (predsednik, član)	Fiksni prejemki - bruto (1)	Variabilni prejemki - bruto (2)**	Odloženi prejemki (3)***	Odpravnine (4)	Bonitete (5)***	Skupaj bruto (1+2+3+4+5-6)
Vojko Rotar	član uprave - delavski direktor od 16. 2. 2018, nov mandat od 16. 2. 2023	204.703,74	48.438,10	46.435,08	0,00	2.884,49	302.461,41
Nevenka Kržan	članica uprave do 30. 6. 2023	0,00	12.598,34	11.494,37	0,00	0,00	24.092,71
Nevenka Kržan	predsednica uprave od 1. 7. 2023	227.353,35	26.099,74	38.913,37	0,00	2.479,30	294.845,76
Gregor Belič	član uprave od 1. 1. 2024	205.646,73	23.529,79	23.529,79	0,00	2.129,04	254.835,35
Gorazd Jamnik	član uprave od 1. 1. 2024	205.219,72	23.555,93	23.555,93	0,00	2.125,72	254.457,30

• Za namen tega razkritja ni potrebno razkrivati potnih stroškov, stroškov namestitve in dnevnic, ker po svoji naravi ne predstavljajo plačila upravi.
  ** Izplačilo prvega dela variabilnih prejemkov za leto 2024 in druge polovice odloženega dela variabilnih prejemkov za leto 2022
  *** Stanje odloženih izplačil na dan 31.12.2025 za drugo polovico variabilnih prejemkov za leto 2023 in 2024, skladno z ZPPOGD za dve leti.
  **** Boniteta za zavarovanje odgovornosti in uporabo službenega vozila.

Sestava in višina prejemkov članov poslovodstva odvisnih družb

Ime in priimek	Funkcija	Fiksni prejemki - bruto (1)	Variabilni prejemki - bruto (2)**	Odloženi prejemki (3)***	Odpravnine (4)	Bonitete (5)****	Skupaj bruto (1+2+3+4+5-6)
Robert Kranjc	direktor Luka Koper INPO, d.o.o., od 1. 3. 2023	104.275,30	8.287,23	18.130,41	0,00	1.048,45	131.741,39
Mitja Dujc	direktor Adria terminali, d.o.o., do 5. 3. 2024	0,00	160,71	0,00	0,00	0,00	160,71
Miha Kalčič	direktor Adria terminali, d.o.o., od 6. 3. 2024	91.820,26	1.799,62	1.799,62	0,00	1.906,31	97.325,81
Ankica Budan Hadžalič	direktorica TOC, d.o.o., od 1. 8. 2013	58.157,28	11.604,88	11.519,51	0,00	672,50	81.954,17

4.2 Sestava in višina prejemkov članov nadzornega sveta in komisij v poslovnem letu 2025 (v EUR)

Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član, zunanji član komisije)	Plačilo za opravljanje funkcije in doplačila - bruto letno	Sejnine NS in komisij - bruto letno (2)	Potni stroški*	Skupaj bruto (1+2)
Mladen Jovičić	član do 11. 8. 2025	15.665,32	1.705,00	0,00	17.370,32
Mehrudin Vuković	član do 11. 8. 2025	15.665,32	2.816,00	0,00	18.481,32
Rok Parovel	član do 11. 8. 2025	13.054,44	1.925,00	63,42	14.979,44
Mara Žerjal	članica od 12. 8. 2025	6.653,22	1.430,00	0,00	8.083,22
Jure Jambrošić	član od 12. 8. 2025	5.604,84	990,00	0,00	6.594,84
David Krmac	član od 12. 8. 2025	6.653,22	1.210,00	0,00	7.863,22
Tomaž Benčina	član od 6. 2. 2023 in namestnik predsednika od 7. 2. 2023	24.000,00	4.730,00	1.296,90	28.730,00
Mirko Bandelj	predsednik od 7. 2. 2023	22.500,00	2.414,92	859,86	24.914,92
Jožef Petrovič	član od 7. 2. 2023	22.500,00	4.455,00	1.395,54	26.955,00
Boštjan Rader	član od 7. 2. 2023	22.500,00	5.566,00	782,34	28.066,00
Borut Škrabar	član od 7. 2. 2023	22.500,00	3.630,00	0,00	26.130,00
Barbara Nose	članica od 7. 2. 2023	22.500,00	4.466,00	498,08	26.966,00
Mateja Treven	zunanja članica revizijske komisije NS od 23. 2. 2023	6.600,00	1.716,00	124,52	8.316,00

Letno poročilo 2025 43

5 Pregled pomembnejših dogodkov, novosti in dosežkov v letu 2025

JANUAR

• 7. januarja smo na potniškem terminalu Luke Koper privezali prvo potniško ladjo v novi sezoni potniškega ladijskega turizma. Na 228 metrov dolgi ladji Viking Saturn ladjarja Viking Cruises je v Koper priplulo 900 potnikov in 700 članov posadke.
• 15. januarja smo objavili razpis Sklada Živeti s pristaniščem. Pristanišče dobrih idej je ponovno odprlo svoja vrata vsem društvom in organizacijam, ki v letu 2025 pripravljajo zanimive dogodke in aktivnosti z različnih področij. Tudi tokrat bomo podprli številne inovativne dogodke s področij ekologije in varstva okolja, umetnosti, športa, izobraževanja, humanitarnih dejavnosti in turizma.
• Mestna občina Koper je 24. januarja objavila razpis, namenjen lastnikom stanovanj v koprskem mestnem jedru, s katerim bodo razdeljena nepovratna sredstva Luke Koper za zmanjšanje vplivov iz pristaniške dejavnosti.

FEBRUAR

• Svet delavcev družbe Luka Koper, d. d., je dne 12. februarja za predstavnika zaposlenih v nadzornem svetu družbe Luka Koper, d. d., vnovič izvolil Mladena Jovičića. Izvoljenemu predstavniku je novi štiriletni mandat pričel teči dne 8. aprila 2025.

MAREC

• Dosegli smo mesečni rekord pretovora kontejnerjev, saj je kontejnerski terminal v tem mesecu na ladje naložil in z njih razložil 110.810 kontejnerskih enot (TEU). S tem je presegel prejšnjo znamko iz oktobra 2024, ko smo v enem samem mesecu pretovorili 106.698 TEU.
• 3. marca so Luko Koper, d. d., obiskali predstavniki Evropske komisije, ki jih je gostil Urad Republike Slovenije za okrevanje in odpornost. Seznanili so se z izvedenimi projekti, sofinanciranimi v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, med katere sodi tudi projekt Luka.DT – digitalna transformacija procesov v Luki Koper.
• V sklopu dogodkov ob slovenskem dnevu pomorstva smo 4. marca organizirali strokovno omizje z naslovom Pomorska logistika v luči podnebnega prehoda. Sodelujoči na strokovnem omizju so se posvetili izzivom in priložnostim, ki jih pomorski logistiki prinaša skrb za bolj trajnostno prihodnost.
• Predsednica države dr. Nataša Pirc Musar je 12. marca v pristanišču na pot pospremila za dva kontejnerja zbrane humanitarne pomoči, namenjene na Madagaskar. Projektu, v katerem so svoje moči združili Slovenska karitas, Fundacija Nataše Pirc Musar – ustanova Alma, Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve ter številni donatorji, se je pridružila tudi Luka Koper.
• 22. marca smo v Varšavi organizirali tradicionalni sprejem za poljske poslovne partnerje. Dogodka se je udeležilo približno 200 poslovnih partnerjev, med njimi tudi številni predstavniki koprske pristaniške skupnosti.

APRIL

• Med 7. in 10. aprilom je v Miamiju potekal vsakoletni največji sejemski dogodek potniškega ladijskega turizma Seatrade Cruise Global. Tokrat je združil več kot 600 razstavljavcev iz 120 držav. Že vrsto let se na njem predstavljata tudi Slovenija in Luka Koper, saj postaja Koper s potniškim terminalom vse bolj privlačna destinacija za ladijski potniški turizem v severnem Jadranu.
• 10. aprila smo na kontejnerskem terminalu prvič privezali ladjo Al Nasriyah nemškega ladjarja Hapag-Lloyd. Ladja deluje v sklopu alianse 'Gemini Cooperation', ki sta jo z letošnjim februarjem vzpostavila danski Maersk Line in Hapag-Lloyd. Prva ladja nove poslovne naveze Maersk Campbell, sicer redna obiskovalka v Kopru, je na kontejnerski terminal prispela že konec marca.

44 Letno poročilo 2025

• Po nekajletnem premoru smo konec aprila ponovno pripravili poslovni dogodek v Istanbulu, na katerem smo približno 130 turškim poslovnežem s področja logistike in transporta predstavili naše prednosti, posvetili pa smo se tudi trenutnim izzivom logistične dejavnosti.

MAJ

• 16. maja smo ponovno uspešno pripravili luški dogodek v srbski prestolnici. Dneva Luke Koper v Beogradu se je udeležilo približno 150 poslovnih partnerjev in potencialnih strank.
• Z ladje CMA CGM Cobalt smo sredi meseca maja v nekaj dneh razložili in nanjo naložili rekordnih 11.422 TEU kontejnerskih enot (TEU) in tako opravili največje število manipulacij na eni ladji doslej.
• 23.maja smo zagnali prenovljeni portal Živeti s pristaniščem, www.zivetispristaniscem.si. Na portalu, ki je bil javnosti prvič na voljo julija 2009, so sedaj vsebine trajnostnega prehoda Luke Koper, d. d., pregledno predstavljene in dopolnjujejo zakonsko določene trajnostne vsebine, ki jih že od leta 2008 objavljamo v trajnostnem poročilu.

• 27. maja smo slavnostno odprli novo stavbo potniškega terminala. Dvajset let po tem, ko je v Koper priplula prva potniška ladja, je mesto tako dobilo novo, sodobno pridobitev, ki obiskovalcem izreka prijaznejšo dobrodošlico, domačinom pa odpira prostor druženja in povezovanja tik ob morju.

JUNIJ

• Med 2. in 5. junijem smo se udeležili največjega svetovnega logističnega sejma Transport & Logistic München, ki se na Bavarskem odvija vsaki dve leti. Tudi tokrat smo nastopali pod okriljem javne agencije SPIRIT Slovenija, slovenski paviljon smo si tako delili s 13 slovenskimi podjetji in institucijami.

• Pridružena družba Adria Transport, d. o. o., je 16. junija v uporabo predala novo električno lokomotivo Nina tipa Siemens Vectron in tako povečala število svojih lokomotiv na sedem.

• 19. junija smo v Luki Koper, d. d., gostili visok državniški obisk – predsednico Republike Slovenije dr. Natašo Pirc Musar in predsednika Slovaške republike Petra Pellegrinija, ki je Slovenijo obiskal na povabilo predsednice države. Ob tej priložnosti sta si z delegacijo slovaških gospodarstvenikov ogledala ključne zmogljivosti koprskega pristanišča ter spregovorila o nadaljnjem poglabljanju gospodarskega sodelovanja med državama.

• Delničarji družbe Luka Koper, d. d., so na 39. skupščini dne 24. junija potrdili predlog, da se za izplačilo dividend nameni 29,4 milijona evrov bilančnega dobička. Dividenda v bruto vrednosti 2,1 evra na navadno delnico sledi začrtani dividendni politiki, po kateri se zanje nameni do polovice čistega dobička. Izplačana je bila 29. avgusta 2025. Skupščina se je ob tem seznanila z lanskoletnim poslovanjem ter nadzornikom in upravi podelila razrešnico za delo v poslovnem letu 2024. Sprejet je bil tudi nov poslovnik o delu skupščine, ki je v celoti nadomestil poslovnik z dne 25. julija 1996, predlagane spremembe politike prejemkov članov nadzornega sveta pa so bile zavrnjene. Delničarji so se na skupščini seznanili, da je 19. februarja 2025 Svet delavcev Luke Koper za predstavnika zaposlenih v nadzornem svetu s štiriletnim mandatom vnovič izvolil Mladena Jovičića.

JULIJ

• 3. julija smo v pristanišču slovesno obeležili 30 let delovanja pridružene družbe Avtoservis Koper, d. o. o., ki s širokim naborom dodatnih storitev na vozilih pomembno dopolnjuje dejavnosti in ponudbo koprskega terminala za avtomobile. To priložnost smo izkoristili tudi za uradno predajo v uporabo dveh zaključenih naložb – nove skladiščne površine za 3.500 vozil in 900 kvadratnih metrov velike delavnice, namenjene predelavi in vgradnji dodatne opreme v vozila.

• V začetku julija smo v okviru projekta podaljšanja severnega dela I. pomola začeli izvajati gradbena dela, v okviru katerih bomo postopoma vgradili skupno 1.750 pilotov dolžine od 60 do 70 metrov. V okviru projekta bomo v pristanišču zgradili 326 metrov obale z dvema privezoma ter tako pridobili 7 hektarov dodatnih skladiščnih in manipulativnih površin.

• Na kontejnerskem terminalu smo v sredini julija uvedli pomembno tehnološko novost – sistem za daljinsko upravljanje mostnega dvigala RMG za nakladanje in razkladanje vagonov, ki prinaša boljše delovne pogoje in večjo varnost zaposlenih ter boljšo optimizacijo delovnih procesov in produktivnost. Trenutno na ta način že v zreli testni fazi upravljamo eno od mostnih dvigal, postopoma pa bomo lahko na daljavo vodili tudi druga mostna dvigala. Letno poročilo 2025 45

AVGUST

• Svet delavcev družbe Luka Koper, d. d., je na svoji seji dne 11. avgusta odpoklical člane nadzornega sveta – predstavnike delavcev: Mladena Jovičića, Roka Parovela in Mehrudina Vukovića. Na isti seji je svet delavcev izglasoval nove člane nadzornega sveta – predstavnike delavcev Davida Krmaca, Jureta Jambrošića in Maro Žerjal s pričetkom mandata 12. avgusta 2025.

• V začetku avgusta smo v pristanišču privezali ladjo BYD Shenzhen kitajskega proizvajalca električnih vozil, eno največjih ladij za pretovor vozil na svetu, ki so jo splavili januarja letos, v Kopru pa smo jo gostili prvič.

• 27. avgusta smo podpisali pogodbo z izvajalcem del za dograditev garažne hiše. Naložba, s katero bomo kapacitete obstoječe garažne hiše povečali za dodatnih 11.665 vozil, se bo začela še letos in bo sklenjena predvidoma spomladi leta 2028.

SEPTEMBER

• Sredi meseca septembra smo na kontejnerskem terminalu začeli uporabljati prvo generacijo štirih popolnoma električnih mostnih dvigal RTG, ki za svoje delovanje uporabljajo izključno električno energijo iz omrežja in baterij, s čimer prispevamo k manjši obremenitvi okolja.

OKTOBER

• Ob robu srečanja voditeljev sredozemskih članic Evropske unije (MED9), ki je potekalo v Portorožu, smo 20. oktobra v Luki Koper gostili visoko državniško in gospodarsko delegacijo. Med obiskovalci so bili predsednik Francoske republike Emmanuel Macron, predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob ter predsednik in izvršni direktor skupine CMA CGM Rodolphe Saadé. Ob tej priložnosti sta ladjar CMA CGM in Luka Koper podpisala izjavo o nameri za ustanovitev skupnega podjetja za dopolnilne storitve na področju avtomobilske logistike.

• V Luki Koper smo sredi meseca oktobra dosegli pomemben letni mejnik – pretovor 1.000.000 kontejnerskih enot (TEU). S tem smo mejo, ki smo jo leta 2024 dosegli novembra, pred tem pa šele ob izteku leta, to leto presegli že oktobra.

• S pretovorom 113.415 kontejnerskih enot (TEU) smo dosegli nov absolutni mesečni rekord pretovora – že tretji v letu 2025.

• Luka Koper že tradicionalno organizira jesenske sprejeme za poslovne partnerje na najpomembnejših zalednih trgih. 14. in 15. oktobra je družba organizirala dogodka na Dunaju in v Pragi, ki se ju je udeležilo več kot 400 gostov, med drugim številni predstavniki slovenskih špediterjev in drugih članov pristaniške skupnosti.

• 23. oktobra smo v prostorih nove stavbe potniškega terminala obeležili 10 let uspešnega partnerstva z japonskim ladjarjem Mitsui O.S.K. Lines (MOL) in podjetjem Mercedes-Benz.

NOVEMBER

• Med 4. in 6. novembrom smo se s predstavitveno stojnico udeležili največjega logističnega dogodka na Poljskem, sejma Translogistica Poland.

• 12. in 13. novembra smo v Bratislavi in Budimpešti organizirali tradicionalne večerne sprejeme za skupno 400 poslovnih partnerjev, jim predstavili naše dosežke in načrte ter z njimi izmenjali poglede na razvoj logistike in pristaniških storitev.

• 20. novembra smo v Luki Koper, d. d., gostili evropskega komisarja za trajnostni promet in turizem Apostolosa Tzitzikostasa in ministrico za infrastrukturo mag. Alenko Bratušek. Vodstvo družbe jima je predstavilo ključne naložbe, izvedene in načrtovane s podporo Instrumenta za povezovanje Evrope (CEF), ter druge potencialne projekte, za katere si v družbi prizadevamo pridobiti zunanje vire financiranja.

• Konec novembra je v pristanišče prispelo novo mobilno dvigalo (MHC), ki je z zmogljivostjo 154 ton najzmogljivejše mobilno dvigalo v našem inventarju. Uporabljalo se bo na terminalu za generalne tovore, predvsem pri manipulaciji projektnih in drugih težjih tovorov.

DECEMBER

• 4. decembra smo v družbi pripravili tradicionalni prednovoletni sprejem za pristaniško skupnost, poslovne partnerje in druge deležnike iz lokalnega in širšega slovenskega prostora.

• Delegacija Luke Koper, d. d., se je med 8. in 12. decembrom udeležila sejma India International Cargo Show (IICS) v Mumbaju. Na sejmu in spremljajočih dogodkih smo indijski publiki predstavili zmogljivosti 46 Letno poročilo 2025 pristanišča, naše trajnostne logistične rešitve ter učinkovite multimodalne povezave. Pomemben dosežek obiska je bil tudi podpis pogodbe o sodelovanju z indijskim logistom Samsara, ki v letu 2026 deluje kot promotor koprskega pristanišča na indijskem trgu.

• 19. decembra smo na dogodku v pristanišču predstavili pomembnejše naložbe, ki jih je v letu 2025 izpeljala odvisna družba Luka Koper INPO, d. o. o. Dogodek je zaznamoval tudi simbolični krst novega specialnega plovila Gaia. To je namenjeno zbiranju ladijskih odpadkov, zato bo pomembno prispevalo k okoljsko odgovornemu delovanju koprskega pristanišča.

• V Luki Koper, d. d., verjamemo, da je odgovornost do skupnosti temelj naše družbene vloge, zato smo tudi v decembru 2025 sodelovali v več dobrodelnih projektih, ki jih organizirajo lokalne in nacionalne organizacije. Sodelovali smo v dobrodelni licitaciji barikov kleti Vinakoper, akciji Hladilnik toplega srca Radia Capris in številnih drugih dogodkih.

6 Pomembnejši dogodki po zaključku poslovnega leta

JANUAR

• V koprskem pristanišču smo 15. januarja gostili predsednika Vlade Republike Slovenije dr. Roberta Goloba in ministrico za infrastrukturo mag. Alenko Bratušek. V prostorih nove stavbe potniškega terminala je najprej potekala redna seja vlade, sledil je delovni sestanek s člani uprave družbe. Na srečanju je uprava družbe predsedniku vlade in ministrici podrobneje predstavila naložbe, ki jih trenutno izvajamo v pristanišču.

• Potniška ladja Viking Saturn je 4. januarja uspešno odprla novo sezono ladijskega turizma v našem pristanišču. Do konca novembra 2026 bo koprski potniški terminal obiskalo še 78 ladij, od tega jih bo pet Koper obiskalo prvič. Skupaj bodo ladje pripeljale skoraj 130.000 potnikov in približno 61.000 članov posadke.

• 19. januarja je Mestna občina Koper je objavila razpis, namenjen lastnikom stanovanj v koprskem mestnem jedru, s katerim bodo razdeljena nepovratna sredstva Luke Koper za zmanjšanje vplivov iz pristaniške dejavnosti.

MAREC

• Luka Koper, d. d., je 12.marca sklenila nekratkoročno kreditno pogodbo v višini 165 milijonov evrov in tako zagotovila še del sredstev potrebnih za financiranje naložbenega cikla, ki ga je opredelila v Strateškem poslovnem načrtu za obdobje 2024 – 2028. Gre za sindiciran kredit, pri katerem v vlogi organizatorja in agenta nastopa Nova Ljubljanska banka, d. d., v vlogi kreditodajalcev pa poleg Nove Ljubljanske banke, d. d. še Banka Intesa Sanpaolo, d. d. in SID – Slovenska izvozna in razvojna banka d. d. Črpanje sredstev kredita bo realizirano v skladu z likvidnostnimi potrebami družbe najkasneje do konca junija 2027. Kredit temeljiti na variabilni obrestni meri, družba ga bo odplačevala v enakih četrtletnih obrokih do konca leta 2040.

• Po datumu bilance stanja so se v mednarodnem okolju pojavile zaostrene geostrateške razmere, zlasti v območju Bližnjega vzhoda, ki povečujejo negotovost v globalnih pomorskih logističnih tokovih. Ti dogodki ne vplivajo na pošten prikaz finančnega položaja ali uspešnosti Skupine na dan 31.decembra 2025 in ne zahtevajo prilagoditev izkazov ali dodatnih razkritij v zvezi s tem. Na dan priprave letnega poročila v Skupini ne zaznavamo pomembnih posledic za svoje poslovanje. Nadaljnje razmere bomo spremljali ter ob morebitnih spremembah skladno z našimi postopki obvladovanja tveganj ustrezno prilagajali operativne procese.

Letno poročilo 2025 47

7 Predstavitev Skupine Luka Koper

7.1 Osebna izkaznica družbe Luka Koper, d. d., na dan 8. aprila 2026

Opis	Podatki
Ime družbe	LUKA KOPER, pristaniški in logistični sistem, delniška družba
Skrajšano ime družbe	LUKA KOPER, d. d., Vojkovo nabrežje 38, 6000 Koper – Capodistria
Sedež družbe	Koper
Poslovni naslov	Koper, Vojkovo nabrežje 38, 6000 Koper/Capodistria
Pravnoorganizacijska oblika	Delniška družba d. d.
Telefon:	05 66 56 100
Faks:	05 63 95 020
Elektronska pošta:	portkoper@luka-kp.si
Spletna stran:	www.luka-kp.si
Trajnostni razvoj:	http://www.zivetispristaniscem.si
Vpis v sodni register	Okrožno sodišče v Kopru pod vložno številko 066/10032200
Matična številka	5144353000
Davčna številka	SI 89190033
Osnovni kapital družbe	58.420.964,78 evra
Število delnic	14.000.000 navadnih kosovnih delnic
Kotacija delnic	Prva kotacija Ljubljanske borze
Oznaka delnice	LKPG
Predsednica uprave	Nevenka Kržan
Član uprave	Gregor Belič
Član uprave	Gorazd Jamnik
Član uprave - delavski direktor	Vojko Rotar
Predsednik nadzornega sveta	Mirko Bandelj
Osnovna dejavnost družbe	52.240 (pretovarjanje)
Certifikati kakovosti	ISO 9001:2015, ISO 14001:2015, ISO 22000:2018, ISO 50001:2018, ISO 45001:2018, ISO 37001:2016, Poslovna odličnost (EFQM), EMAS, NON GMO, Certifikat ISCC EU, EKO certifikat, AEO certifikat, GMP+

48 Letno poročilo 2025

7.2 Organiziranost Skupine Luka Koper in pridruženih družb

V Skupini Luka Koper so povezane družbe, ki z različnimi storitvami zaokrožajo celovito ponudbo pristanišča. V Skupino Luka Koper je vključenih šest družb, in sicer obvladujoča družba in pet odvisnih družb.

Skupina Luka Koper na dan 31. decembra 2025:

• Obvladujoča družba
• Luka Koper, d. d.
• Odvisne družbe
• Luka Koper INPO, d. o. o., 100 %
• Adria Terminali, d. o. o., 100 %
• Logis-Nova, d. o. o., 100 %
• TOC, d. o. o., 68,13 %
• Port View Caffe, d. o. o., 100 %
• Pridružene družbe
• Adria Transport, d. o. o., 50 %
• Adria Transport Croatia, d. o. o., v 100-% lastništvu Adrie Transport, d. o. o.
• Adria-Tow, d. o. o., 50 %
• Adriafin, d. o. o., 50 %
• Vinakoper, d. o. o., v 78,81-% lastništvu družbe Adriafin, d. o. o.
• Avtoservis, d. o. o., 49 %

7.3 Vključenost v konsolidirane računovodske izkaze

V konsolidirane računovodske izkaze Skupine Luka Koper za leto, ki se je končalo 31. 12. 2025, so vključeni računovodski izkazi obvladujoče družbe Luka Koper, d. d., izkazi odvisnih družb in pripadajoči rezultati pridruženih družb.

Odvisne družbe, vključene v konsolidirane izkaze, so:
- Luka Koper INPO, d. o. o., 100 %
- Adria Terminali, d. o. o., 100 %
- TOC, d. o. o., 68,13 %

Pridružene družbe, vključene v konsolidirane izkaze:
- Adria Transport, d. o. o., 50 %
- Adria Transport Croatia, d. o. o., 50 %, v 100-% lastništvu Adrie Transport, d. o. o.
- Adria-Tow, d. o. o., 50 %
- Adriafin, d. o. o., 50 %
- Vinakoper, d. o. o., v 78,81-% lastništvu družbe Adriafin, d. o. o.
- Avtoservis, d. o. o., 49 %

Družbe, ki niso vključene v konsolidirane izkaze na dan 31. 12. 2025:
- Logis-Nova, d. o. o., 100 %
- Port View Caffe, d. o. o., 100 %

Družbi Logis-Nova, d. o. o., in Port View Caffe, d. o. o., nista vključeni v konsolidirane izkaze, ker za pošteno predstavitev finančnega položaja Skupine nista pomembni. Družba Logis-Nova, d. o. o., posluje v zelo omejenem obsegu, brez zaposlenih oseb. V svojih knjigah izkazuje le nepremičnine. Družba Port View Caffe, d. o. o., pa je bila šele ustanovljena in izkazuje le ustanovitveni kapital. Če bi se poslovanje družb bistveno spremenilo, bi Skupina to upoštevala v svojih konsolidiranih izkazih.

V mesecu juniju 2025 je bila ustanovljena nova družba, ki bo v novem objektu potniškega terminala izvajala gostinsko dejavnost in dejavnost oddajanja poslovnih prostorov v najem.

Letno poročilo 2025 49

7.4 Dejavnosti Skupine Luka Koper

7.4.1 Koncesijska pogodba

V Luki Koper, d. d., smo leta 2008 z državo sklenili Koncesijsko pogodbo za opravljanje pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture na območju koprskega tovornega pristanišča. Koncesijska pogodba je bila sklenjena za obdobje 35 let, kakor določa Pomorski zakonik. Dogovorjena koncesijska dajatev znaša 3,5 odstotka poslovnih prihodkov od prodaje družbe, iz katerih so izločeni prihodki od pristaniških pristojbin. V koncesijsko dajatev so vključene tudi vodna pravica, vodne takse in druge dajatve, povezane z uporabo morja, ki pripada Republiki Sloveniji. Celotno koncesijsko dajatev plačuje Luka Koper, d. d., Republiki Sloveniji, ki nato polovico zneska nameni lokalnima skupnostma, Mestni občini Koper in od 1. januarja 2015 tudi Občini Ankaran. Izvajamo dve gospodarski javni službi, in sicer rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet, in zbiranja odpadkov s plovil na območju koprskega pristanišča.

7.4.2 Pristaniška in logistična dejavnost

Osnovno pristaniško dejavnost pretovora in skladiščenja blaga iz širokega spektra blagovnih skupin izvajamo na območju pristanišča na enajstih specializiranih terminalih, ki so organizirani glede na blago oziroma tovor, ki ga sprejemajo. Vsak terminal ima svoje značilnosti, ki jih določajo za blago specifičen delovni proces, tehnološki postopki in tehnologija. Poleg pretovora in skladiščenja blaga na terminalih opravljamo tudi vrsto dodatnih storitev na blagu. Dejavnost specializiranih terminalov dopolnjuje še potniški terminal. Terminali so združeni v pet profitnih centrov. Podrobneje so opisani na spletni strani Storitve in terminali – Luka Koper, d. d. (luka-kp.si).

Kopenski del koncesijskega območja obsega 300 ha, kar vključuje 62,8 ha pokritih skladišč in 125,6 ha odprtih skladiščnih površin. Ob 224 ha morske površine in 3.475 m obale je 30 priveznih mest. Storitve posameznih terminalov dopolnjujejo družbe Luka Koper INPO, d. o. o., Adria-Tow, d. o. o., Adria Transport, d. o. o., in Avtoservis, d. o. o., kar omogoča hitro prilagajanje potrebam kupcev. Družba Luka Koper INPO, d. o. o, opravlja različne dejavnosti za potrebe matične družbe in zunanje uporabnike, in sicer v okviru treh enot: storitvene, maritimne in komunalne. Ob tem družba skrbi za zaposlovanje in usposabljanje invalidov. Družba Adria-Tow, d. o. o., opravlja dejavnost vleke ladij in plovil, ladijske oskrbe ter reševanja in pomoči plovilom v koprskem pristanišču. Floto podjetja sestavlja pet vlačilcev. Adria Transport, d. o. o., skrbi za učinkovito železniško logistiko med koprskim pristaniščem in njegovim zaledjem. Avtoservis, d. o. o., ponuja celovito servisno storitev za osebna in lahka industrijska vozila. Storitve nudi uvoznikom in izvoznikom vozil ter špediterjem, ki uporabljajo koprsko pristanišče kot logistično rešitev.

7.4.3 Zaledna logistična dejavnost v Sežani

Družba Adria Terminali, d. o. o., upravlja kopenski logistični terminal v Sežani, ki opravlja dejavnost pretovora in skladiščenja različnih vrst blaga. Terminal je dobro povezan tako z železniško kot s cestno infrastrukturo.

7.4.4 Druge dejavnosti

Poleg osnovne, pristaniške dejavnosti zaokrožuje delovanje Skupine Luka Koper tudi dejavnost družbe TOC, tehnološko okoljski in logistični center, d. o. o., ki opravlja storitve s področja tehnoloških in ekoloških raziskav ter storitve analitskega laboratorija. Družba Logis-Nova, d. o. o., (podjetje za kmetijstvo in nepremičnine) posluje v zelo omejenem obsegu. V letu 2025 je bila ustanovljena družba Port View Caffe, d. o. o., ki bo v novem objektu potniškega terminala izvajala gostinsko dejavnost in dejavnost oddajanja poslovnih prostorov v najem.

50 Letno poročilo 2025

8 Poslovna strategija razvoja

V letu 2023 smo sprejeli nov Strateški poslovni načrt za obdobje 2024–2028. Dokument upošteva trende v logistični panogi, analizo konkurence, razvojna pričakovanja in zavedanje, da lahko samo tista logistična podjetja, ki imajo jasno zastavljeno strategijo trajnostnega razvoja, dolgoročno pričakujejo stabilno rast.

V prihodnjem petletnem obdobju bo poslanstvo Luke Koper še naprej temeljilo na zagotavljanju kakovostnih pristaniških storitev, skladnih s smernicami trajnostnega razvoja – s ciljem postati prva izbira med pristanišči na evropski južni transportni poti. Načrtovani razvoj temelji na štirih izhodiščih, ki predvidevajo povečanje infrastrukturnih kapacitet in zmogljivosti, pospešeno uvajanje koncepta pametnega pristanišča, zagotovitev ustrezne kadrovske strukture ter skrb za trajnostne vidike in zmanjševanje negativnih vplivov na okolje in družbo. Še naprej ohranjamo tudi model večnamenskega pristanišča, ki je ena ključnih konkurenčnih prednosti naše družbe.### 8.1 Poslanstvo, vizija, vrednote

8.2 Strateški cilji

Med našimi ključnimi strateškimi cilji sta povečanje skupnih poslovnih prihodkov na 413 milijonov evrov in rast skupnega pretovora za 3,5 odstotka letno, s poudarkom na kontejnerskem in avtomobilskem segmentu, ki še naprej ostajata strateški blagovni skupini koprskega pristanišča. Posebno pozornost bomo namenili razvoju infrastrukture in povečanju zmogljivosti. Aktivnosti bomo usmerili v pridobivanje sredstev za sofinanciranje naložbenih projektov s poudarkom na izgradnji infrastrukture za oskrbo ladij z električno energijo neposredno z obale. Nadaljevali bomo proces digitalne preobrazbe, katere cilj sta avtomatizacija in optimizacija ključnih procesov, izvedli pa bomo tudi nadaljnje korake v smeri podnebnega prehoda. V luči tega si bomo v družbi prizadevali za ohranitev standardov trajnostnega razvoja na področju okolja (EMAS), zmanjšanje ogljičnega odtisa in povečanje energijske samooskrbe z obnovljivimi viri energije.

Letno poročilo 2025 51

Do leta 2028 smo si v družbi zastavili naslednje cilje:

8.3 Strateške usmeritve

• Nudenje celovite in kakovostne ponudbe pristaniških storitev strankam ter s tem doseganje primerjalne prednosti.
• Utrditev položaja prvega jadranskega pristanišča za pretovor kontejnerjev in prvega pristanišča za avtomobile v Sredozemlju.
• Razvoj večnamenskega pristanišča s poudarkom na razvoju blagovnih skupin z višjo dodano vrednostjo in hitrejšim obratom ter iskanju novih blagovnih skupin in trgov.
• Intenzivna pospešitev investicijskega ciklusa širitve kapacitet operativnih obal in skladiščnih kapacitet ter izboljšanje pretočnosti pristanišča.
• Povečevanje operativne učinkovitosti ter optimalna izraba zmogljivosti ter s tem izboljševanje prihodkovne in stroškovne učinkovitosti.
• Razvoj v smeri pametnega pristanišča (smart port) z digitalizacijo pristanišča.
• Ažurno prilagajanje na spremembe v logistični industriji s prilagajanjem poslovnih procesov.
• Nadgrajevanje znanja zaposlenih na področju digitalnih kompetenc, ciljnega in projektnega vodenja ter trajnostnega razvoja.
• Sobivanje z okolico na temelju trajnostnega razvoja, ekologije ter okoljevarstva. Skupina Luka Koper bo z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij zmanjševala emisije toplogrednih plinov in povečala učinkovito rabo energije ter pospešeno vlagala v izrabo obnovljivih virov energije za lastno energetsko oskrbo.
• Varnost in zdravje zaposlenih ter drugih udeležencev v pristanišču sta predpogoj pri izvajanju vseh aktivnosti. V Luki Koper bomo s stalnimi izboljšavami zmanjševali poškodbe pri delu ter zdravstvene vplive na zaposlene.
• Razvoj zaledne infrastrukture in trud za pridobitev razpoložljivih zemljišč v neposredni bližini DPN za razvoj dejavnosti, ki niso vezane na koncesijsko območje.
• Usmeritev v inovacije in povezovanje z razvojnimi ustanovami za uvedbo novih tehnologij in ustvarjanje primerjalne prednosti.
• Iskanje priložnosti na trgu za vzpostavitev kapitalskih povezav (prevzemi, združitve) v smeri vertikalne ali horizontalne integracije.

52 Letno poročilo 2025

9 Gospodarsko okolje in tržni položaj

9.1 Analiza panožnega okolja

V letu 2025 so geopolitične napetosti, vojaški konflikti v ključnih pomorskih koridorjih in naraščajoči protekcionizem v mednarodni trgovinski politiki ustvarili visoko stopnjo sistemskega tveganja v globalnih dobavnih verigah. Nastala negotovost se je neposredno prelila v pomorsko logistiko prek rasti operativnih stroškov zaradi višjih zavarovalnih premij, podaljšanih tranzitnih poti in povečane energetske potrošnje, preusmerjanja ladijskih povezav stran od ogroženih območij, kar je preoblikovalo obstoječe mreže linijskih servisov, ter podaljševanja tranzitnih časov, ki je porušilo kontinuiteto dobav. Ti dejavniki so skupaj povzročili pomembne spremembe v globalnih blagovnih tokovih — promet se je prerazporedil k varnejšim, a daljšim alternativnim potem, kar je za industrijo pomenilo dodatne logistične izzive in slabšo predvidljivost. Posledično so bili pod pritiskom tudi pristaniški sistemi, ki so se morali prilagoditi spremenjenim ritmom prihoda ladij, nihanju obsega pretovora ter višjim zahtevam glede fleksibilnosti pri razporejanju kapacitet in koordinaciji z železniškimi ter cestnimi povezavami.

Napadi hutijevcev na ladje trgovske mornarice v ožini Bab el Mandeb so se po umiritvi razmer v Gazi ob koncu leta ustavili, vendar so se zaradi negotovosti glede prihodnjega razvoja dogodkov, tudi v povezavi z odnosom med ZDA in Iranom, ladjarji zelo previdno odzvali na možnost plutja po Rdečem morju in uporabe Sueškega prekopa. Skoraj vsi so nadaljevali uporabo plovne poti okoli Afrike, delno zaradi varnosti, delno pa tudi zaradi presežka trgovskega ladjevja, predvsem kontejnerskih ladij, ki bi z vrnitvijo k plovbi skozi Suez in večji ponudbi ladijskih kapacitet pomembno vplival na raven pomorskih voznin. Poleg višjih carinskih stopenj za večino drugih držav, ki so jih spremljale grožnje po uvedbi dodatnih carin, so ZDA uvedle tudi obdavčitev trgovskih ladij kitajskega porekla ob prihodu v njihova pristanišča. Sledili so recipročni ukrepi prizadetih držav. Vseeno pa smo bili v letu 2025 priča rekordnemu kitajskemu izvozu. Na blagovne tokove je poleg višjih carin v mednarodni trgovini vplivala tudi napoved dodatnih okolijskih dajatev za določene skupine blaga v okviru mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah v letu 2026.

Večina pomembnejših evropskih pristanišč, med njimi vsa največja severno- in zahodnoevropska pristanišča, so vseeno beležila zmerno rast. Mnoga sredozemska pa so občutila vpliv zmanjšanega pomorskega prometa skozi Suez in posledično manjšo konkurenčnost, nekatera pa so občutila še dodaten vpliv posledice prestrukturiranja povezav med pomembnimi kontejnerskimi ladjarji v aliansah. Eden pomembnejših motorjev povpraševanja po pomorski logistiki z Daljnega vzhoda za našo regijo ostaja uvoz opreme in polizdelkov za nove proizvodne obrate v srednji in vzhodni Evropi, predvsem na Madžarskem in v Srbiji, pa tudi na Slovaškem. Posledično je zaznati povečan promet s kontejnerji na teh relacijah ter več projektnih tovorov in tovorov posebnih dimenzij. Vsi ladjarji so ohranili neposredne pomorske povezave do Kopra s kontejnerskimi ladjami maticami.

Evropa se je v letu 2025 srečevala s šibkostjo železniškega tovornega prometa, obsežnimi gradbišči in ozkimi grli, kar je vplivalo na točnost logističnih dobav in zanesljivost tranzitnih tokov. Posledično so se pristanišča soočala z velikimi pritiski na skladiščne zmogljivosti in pretočno zmogljivost infrastrukture. Tudi na slovenskem železniškem omrežju so potekala obsežna dela in zapore, ki so zmanjševali prepustnost in zanesljivost koridorjev proti Madžarski/Slovaški. Na gradbišču 2. tira Divača–Koper so dela napredovala. Odprtje proge je napovedano za drugo polovico leta 2026.

Konkurenčno okolje v Severnem Jadranu se je krepilo. V pristanišču na Reki so v zadnjem kvartalu 2025 odprli nov kontejnerski terminal. Zaradi oblikovanja novih zavezništev med kontejnerskimi ladjarji in premeščanja blagovnih tokov pa so v Trstu zabeležili manjši pretovor in zasedenost kapacitet. Hkrati se je v Trstu blagovni tok s Turčijo v segmentu RO-RO razdelil med dva konkurenčna ponudnika. Dodaten konkurenčni pritisk je bilo zaznati tudi v segmentu avtomobilov, kjer sta svoje terminalske kapacitete začela tržiti še pristanišči v Benetkah in Raveni.

Trajnostni razvoj je kljub drugim nenehnim spremembam ostal osrednja tema v pristaniški panogi. Podjetja, vključena v dobavne verige v Evropi, so bila še naprej usmerjena v zmanjševanje emisij, elektrifikacijo opreme in uporabo obnovljivih virov energije. Vzpostavljene nove zakonodajne zahteve, ki so povezane predvsem z okoljskimi vidiki (mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah, sistem EU za trgovanje z emisijami, oskrba ladij z električno energijo z obale), z dodatnim finančnim bremenom vplivajo na vse udeležence v dobavnih verigah.

Letno poročilo 2025 53

9.2 Značilnosti gospodarskega okolja v letu 2025

V letu 2025 je bilo svetovno gospodarstvo zaznamovano z zmerno gospodarsko rastjo. Po podatkih S&P Global 6 je zabeležilo 2,8-odstotno rast, kar pomeni, da je ostalo na podobni ravni kot leta 2024. V razvitih gospodarstvih je bila rast občutno nižja kot v državah v razvoju. Zlasti v evroobmočju je bila gospodarska rast izrazito nizka in je v letu 2025 znašala 1,5 odstotka. Države z izrazito proizvodno usmerjenimi gospodarstvi, kot je Nemčija, so se soočale z večjimi izzivi. Gospodarska rast v ZDA je bila zaradi višjih obrestnih mer in upočasnitve povpraševanja šibkejša kot v letu 2024. Kitajska gospodarska rast je ostala na primerljivi ravni kot leto prej in je znašala približno 5,0 odstotka.

Svetovna inflacija se je po podatkih Mednarodnega denarnega sklada 7 znižala s 5,8 odstotka v letu 2024 na 4,1 odstotka v letu 2025. Razvitim gospodarstvom je uspelo inflacijo približati ciljnim vrednostim centralnih bank, pri čemer so se inflacijskim ciljem približevala hitreje kot gospodarstva v razvoju. Po obdobju visoke inflacije v letih 2021–2023 se je inflacija postopno umirjala in se v Evropski uniji začela približevati ciljni ravni 2,0 odstotka. Večina pomembnejših svetovnih centralnih bank je v letu 2025 nadaljevala rahljanje restriktivnih denarnih politik. Obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita se je v tem letu znižala skupno za 0,75 odstotne točke, na 2,0 odstotka. Zahtevane donosnosti na evrske državne obveznice z bonitetno oceno AAA so se po obdobju zelo nizkih donosnosti stabilizirale na ravni dolgoletnih povprečij, in sicer okoli 3,0 odstotka.

6 S&P Global: Trends in the World Economy and Trade (GTAS Forecasting | Strategic Report, januar 2026).
7 World Economic Outlook (oktober 2025) - Inflation rate, average consumer prices

54 Letno poročilo 2025

10 Poslovanje Skupine Luka Koper v letu 2025

V Skupini Luka Koper smo zaključili še eno uspešno leto.Kljub izzivom, ki so jih prinesli nestabilno svetovno gospodarstvo, trgovinska negotovost ter spremenljive dobavne poti – vključno z omejeno plovbo po Rdečem morju in Sueškem prekopu – smo se s prilagajanjem in aktivnim iskanjem novih poslovnih priložnosti uspešno odzvali. Dosegli smo rast pretovora strateških blagovnih skupin in izboljšali ključne kazalnike poslovanja.

10.1 Ladijski pretovor

V letu 2025 smo ladijsko pretovorili 23 milijonov ton blaga, kar je na ravni načrtovanih količin in na ravni pretovora, doseženega leta 2024. Na blagovnih skupinah kontejnerji in avtomobili so bile presežene načrtovane količine in količine iz leta 2024.

Ladijski pretovor (v mio ton)
Ladijski pretovor v tonah po blagovnih skupinah v letu 2025 v primerjavi z načrtom za leto 2025 in z letom 2024

Blagovne skupine (v tonah)	2025	Načrt 2025	2024	Indeks 2025/načrt 2025	Indeks 2025/2024
Generalni tovori	1.072.639	1.177.880	1.199.186	91	89
Kontejnerji	10.981.614	10.722.600	10.233.873	102	107
Avtomobili	1.627.333	1.545.100	1.550.868	105	105
Tekoči tovori	4.362.833	4.435.000	4.829.545	98	90
Sipki in razsuti tovori	4.959.104	5.235.000	5.195.864	95	95
Skupaj	23.003.522	23.115.580	23.009.337	100	100

V celotni strukturi ladijskega pretovora, merjenega v tonah, prevladujejo kontejnerji, katerih delež je v letu 2025 znašal 48 odstotka in se je glede na leto 2024 povečal za 3 odstotne točke. Delež pretovora blagovne skupine avtomobilov se je ohranil na podobni ravni kot leta 2024, deleži drugih blagovnih skupin pa so se zmanjšali.

Letno poročilo 2025 55

Ladijski pretovor kontejnerjev (v tisoč TEU) in avtomobilov (v tisoč kos)
Pretovor kontejnerjev (TEU) in avtomobilov (v kosih) v letu 2025 v primerjavi z načrtom za leto 2025 in z letom 2024

Blagovne skupine	2025	Načrt 2025	2024	Indeks 2025/načrt 2025	Indeks 2025/2024
Kontejnerji – TEU	1.272.161	1.161.800	1.133.340	109	112
Avtomobili – kos	914.817	884.730	884.666	103	103

Na kontejnerskem terminalu smo v letu 2025 pretovorili 1.272.161 kontejnerskih enot (TEU) in dosegli nov zgodovinski rekord v letnem pretovoru kontejnerjev. Pretovor kontejnerjev je presegel načrtovane količine za 9 odstotkov in pretovor leta 2024 za 12 odstotkov. Rast je bila dosežena predvsem zaradi novih poslov, povezanih z oskrbo proizvodnih obratov na zalednih trgih, ter prestrukturiranja ladijskih servisov z Daljnega vzhoda in iz Sredozemlja.

Na terminalu za avtomobile smo v letu 2025 pretovorili 914.817 vozil, kar je 3 odstotke več od načrtovanega in od pretovora v letu 2024, predvsem zaradi povečanega uvoza vozil kitajskih proizvajalcev ter rastočega izvoza v sredozemske države.

Na blagovni skupini generalnih tovorov smo v letu 2025 pretovorili 1,1 milijona ton blaga, kar je 9 odstotkov manj od načrta in 11 odstotkov manj kot v letu 2024. Upad je predvsem posledica manjšega pretovora lesa, kavčuka ter železnih in jeklenih izdelkov, medtem ko povpraševanje po projektnih tovorih še naprej raste.

Na blagovni skupini tekočih tovorov smo v letu 2025 pretovorili 4,4 milijona ton blaga, kar je 2 odstotka manj od načrta in 10 odstotkov manj kot v letu 2024, predvsem iz naslova manjšega pretovora naftnih derivatov, medtem ko se je pretovor večine preostalih tekočih tovorov povečal.

Na blagovni skupini sipkih in razsutih tovorov smo v letu 2025 pretovorili 5 milijonov ton blaga, kar je 5 odstotkov manj od načrtovanih količin in od pretovora v letu 2024. Upad je predvsem posledica manjših količin železove rude, medtem ko se je pretovor gnojil, fosfatov in industrijske soli povečal.

Na potniškem terminalu smo v letu 2025 zabeležili 80 prihodov potniških ladij, največ v eni sezoni doslej, ter sprejeli 123.928 potnikov, kar je le 1 odstotek manj kot leta 2024. Maja smo odprli nov, sodoben potniški terminal, kar je sovpadalo z 20. obletnico prvega prihoda potniške ladje v Koper in začetka delovanja terminala.

10.1.1 Primerjalna analiza s konkurenti

Luka Koper, d. d., ohranja primat pri pretovoru kontejnerjev med pristanišči severnega Jadrana. V letu 2025 smo pretovorili 1.272.161 kontejnerskih enot (TEU), kar je 12 odstotkov več kot v letu 2024. Rast pretovora kontejnerjev sta v letu 2025 glede na leto 2024 dosegla tudi pristanišče Reka, in sicer za 20 odstotkov, ter pristanišče Benetke za 11 odstotkov. Pristanišče Trst je doseglo za 25 odstotkov manjši pretovor kot v letu 2024.

Od treh najpomembnejših severnoevropskih pristanišč sta v letu 2025 rast pretovora kontejnerjev, glede na leto 2024, dosegla pristanišče Rotterdam za 3 odstotke in Hamburg za 6 odstotkov. Antwerpen-Bruge je v letu 2025 ohranil raven pretovora kontejnerjev iz leta 2024.

56 Letno poročilo 2025

Ladijski pretovor kontejnerjev v pristaniščih severnega Jadrana v TEU 8
Ladijski pretovor kontejnerjev v najpomembnejših treh pristaniščih severne Evrope v TEU 9

Med pristanišči v Sredozemlju je največ avtomobilov v letu 2025 pretovorila Luka Koper, d. d., in sicer 914.817 vozil, kar je za 3 odstotke več kot v letu 2024. Pristanišče Barcelona je glede na leto 2024 pretovorilo 5 odstotkov več avtomobilov, pristanišče Valencia pa 9 odstotkov manj.

Ladijski pretovor vozil v najpomembnejših treh pristaniščih v Sredozemlju 8

8 Vir: spletne strani omenjenih pristanišč ter podatki NAPA
9 Vir: spletne strani omenjenih pristanišč ter podatki NAPA

Letno poročilo 2025 57

10.2 Finančna analiza uspešnosti poslovanja Skupine Luka Koper

V letu 2025 so čisti prihodki od prodaje znašali 380,3 milijona evrov in so bili za 15 odstotkov oziroma 50,2 milijona evrov višji od čistih prihodkov od prodaje, doseženih v letu 2024. Rast je bila predvsem posledica večjega pretovora kontejnerjev in avtomobilov ter višjih prihodkov iz skladiščnin.

Čisti prihodki od prodaje družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper

Drugi prihodki so v letu 2025 znašali 5,8 milijona evrov in so bili za 11 odstotkov oziroma 0,6 milijona evrov višji od tistih, doseženih v letu 2024, in sicer iz naslova višjih prihodkov prejetih odškodnin.

Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) je v letu 2025 znašal 96,3 milijona evrov in se je glede na doseženega v letu 2024 povečal za 44 odstotkov oziroma 29,3 milijona evrov, in sicer zaradi doseženih višjih čistih prihodkov od prodaje ter za 0,6 milijona evrov višjih drugih prihodkov.

Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper

Stroški poslovanja so v letu 2025 znašali 290 milijonov evrov in so se glede na leto 2024 povečali za 8 odstotkov oziroma 21,6 milijona evrov. Najbolj so se povečali stroški dela, in sicer za 18 odstotkov oziroma 22,4 milijona evrov, kar je posledica večjega števila zaposlenih ob zaposlovanju agencijskih delavcev in dodatnih zaposlitvah zaradi večjega obsega poslovanja ter izplačil iz naslova uspešnosti. Stroški materiala so se povečali za 8 odstotkov oziroma 1,6 milijona evrov, predvsem zaradi višjih stroškov energije in materiala za vzdrževanje. Za 1 odstotek oziroma 1,1 milijona evrov so se zmanjšali stroški storitev, za 5 odstotkov oziroma 1,8 milijona evrov pa stroški amortizacije. V okviru stroškov storitev so se zaradi zaposlovanja agencijskih delavcev zmanjšali stroški pristaniških storitev, zvišali pa so se stroški zunanjih pogodbenih partnerjev ter stroški koncesije kot posledica večjega pretovora in višjih

58 Letno poročilo 2025
čistih prihodkov od prodaje. Drugi odhodki so se povečali za 0,5 milijona evrov, predvsem iz naslova višjih prevrednotovalnih poslovnih odhodkov in nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.

Delež stroškov poslovanja v čistih prihodkih od prodaje je v letu 2025 znašal 76,2 odstotka, kar je za 5 odstotnih točk manj kot v letu 2024. Povečal se je delež stroškov dela, deleži stroškov storitev, amortizacije in drugih odhodkov pa so se zmanjšali.

Čisti poslovni izid družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper

V letu 2025 je čisti poslovni izid znašal 81,5 milijona evrov in je bil od čistega poslovnega izida, doseženega v letu 2024, višji za 35 odstotkov oziroma 21,2 milijona evrov. V letu 2025 je na čisti poslovni izid vplivala tudi odprava odloženih terjatev za davek v višini 2,8 milijona evrov, ki se nanaša predvsem na slabitev drugih naložb.

Bilančna vsota Skupine Luka Koper je na dan 31. decembra 2025 znašala 899,4 milijona evrov, kar je za 10 odstotkov oziroma 85 milijonov evrov več kot na dan 31. decembra 2024.

Struktura sredstev družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper na dan 31. 12.

Nekratkoročna sredstva so bila na dan 31. decembra 2025 za 22 odstotkov oziroma 131,6 milijona evrov višja kot ob koncu leta 2024. Za 98,9 milijona evrov se je povečala vrednost nepremičnin, naprav in opreme, za 2,3 milijona evrov vrednost predujmov za pridobitev nepremičnin, naprav in opreme, za 29,4 milijona evrov pa vrednost delnic in deležev v družbah in drugih nekratkoročnih finančnih naložb.

Stanje kratkoročnih sredstev je bilo na dan 31. decembra 2025 za 23 odstotkov oziroma 46,6 milijona evrov nižje kot na dan 31. decembra 2024. Znižanje je neto učinek znižanja stanja kratkoročnih finančnih naložb za 40 milijonov

Letno poročilo 2025 59
evrov in stanja denarja in denarnih ustreznikov za 8,5 milijona evrov na eni strani ter zvišanja poslovnih in drugih terjatev za 1,6 milijona evrov na drugi strani.

Struktura obveznosti do virov sredstev družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper na dan 31. 12.

Kapital Skupine Luka Koper je na dan 31. decembra 2025 znašal 659 milijonov evrov in se je glede na stanje konec leta 2024 povečal za 13 odstotkov oziroma 74,2 milijona evrov, kar je neto učinek povečanja kapitala zaradi vnosa čistega poslovnega izida obdobja v višini 81,5 milijona evrov in pozitivne spremembe presežka iz prevrednotenja finančnih naložb v višini 22,1 milijona evrov ter zmanjšanja zaradi prenosa dela dobička v izplačilo dividend obvladujoče družbe v višini 29,4 milijona evrov. Na dan 31.decembra 2025 so bile nekratkoročne obveznosti z vključenimi dolgoročnimi rezervacijami in dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami za 4 odstotke oziroma 5,5 milijona evrov nižje kot na dan 31. decembra 2024, saj so se zaradi rednega prenosa glavnic iz pogodbeno dogovorjenih amortizacijskih načrtov med kratkoročne obveznosti za 19 odstotkov oziroma 15,2 milijona evrov zmanjšale nekratkoročne finančne obveznosti, obenem so se za 167 odstotkov oziroma 9 milijonov evrov povečale odložene obveznosti za davek.

Kratkoročne obveznosti so bile na dan 31. decembra 2025 glede na dan 31. decembra 2024 večje za 20 odstotkov oziroma 16,4 milijona evrov, predvsem iz naslova povečanja poslovnih in drugih obveznosti za 17,1 milijona evrov na eni strani ter zmanjšanja obveznosti iz naslova davka od dohodka za 0,6 milijona evrov. Finančne obveznosti so na dan 31. decembra 2025 znašale 79,1 milijona evrov, kar je za 16 odstotkov oziroma 15,5 milijona evrov manj kot na dan 31. decembra 2024, zmanjšanje pa je posledica rednega odplačila glavnic iz pogodbeno dogovorjenih amortizacijskih načrtov.

Likvidnost je zelo dobra, kar je na dan 31. decembra 2025 izkazovalo stanje denarja in denarnih ustreznikov v višini 97,8 milijona evrov. Na dan 31. decembra 2025 je kazalnik neto finančne zadolženosti/EBITDA na ravni Skupine Luka Koper izkazoval negativno vrednost, saj je znašal –0,1.

Primerjava rezultatov Skupine Luka Koper, doseženih v letu 2025, z načrtom

V letu 2025 smo v Skupini Luka Koper realizirali čiste prihodke od prodaje v višini 380,3 milijona evrov, kar je za 13 odstotkov oziroma 42,5 milijona evrov več od načrta, čisti prihodki od prodaje so bili višji iz naslova večjega pretovora kontejnerjev in avtomobilov ter prihodkov iz naslova skladiščenja. Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) je znašal 96,3 milijona evrov in je presegel načrtovanega za 74 odstotkov oziroma 40,8 milijona evrov. K višjemu poslovnemu izidu iz poslovanja (EBIT) glede na načrt je poleg višjih čistih prihodkov od prodaje prispevalo tudi povišanje drugih prihodkov za 2,9 milijona evrov, predvsem iz naslova prejetih odškodnin.

Stroški poslovanja so presegli načrtovane za 2 odstotka oziroma 4,7 milijona evrov. Višji od načrtovanih so bili stroški storitev, in sicer iz naslova višjih stroškov pristaniških storitev in višjih stroškov koncesije kot posledica večjega pretovora in višjih čistih prihodkov od prodaje, 60 Letno poročilo 2025 stroški dela so bili višji od načrtovanih iz naslova višjega izplačila za poslovno uspešnost, drugi odhodki so bili višji od načrta iz naslova višjih stroškov odškodnin.

Čisti poslovni izid je znašal 81,5 milijona evrov, kar pomeni za 66 odstotkov oziroma 32,3 milijona evrov boljši rezultat od načrta. Pozitivno so k čistemu poslovnemu izidu v primerjavi z načrtom prispevali tudi za 65 odstotkov oziroma 2,3 milijona evrov višji poslovni izid iz financiranja ter rezultati pridruženih družb, ki so presegli načrtovane za 22 odstotkov oziroma 0,3 milijona evrov.
Letno poročilo 2025 61

11 Naložbe v nefinančna sredstva

V Skupini Luka Koper smo v letu 2025 nadaljevali izvajanje intenzivnega naložbenega cikla in za naložbe v nepremičnine, naprave in opremo, naložbene nepremičnine in neopredmetena osnovna sredstva namenili 132,9 milijona evrov, kar je 140 odstotkov oziroma 77,5 milijona evrov več kot v letu 2024. V družbi Luka Koper, d. d., smo v letu 2025 za naložbe namenili 130,4 milijona evrov, kar predstavlja 98,1 odstotka naložb Skupine Luka Koper. Realizacija naložb je v letu 2025 za 14 odstotkov oziroma 16,1 milijona evrov presegla načrtovane vrednosti, in sicer iz naslova nabave štirih dvigal E-RTG v decembru 2025 in iz naslova nabave pilotov za podaljšanje I. pomola, katerih nabava je bila načrtovana v letu 2026.

Naložbe v nepremičnine, naprave in opremo, naložbene nepremičnine in neopredmetena osnovna sredstva družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper

V letu 2025 so bile zaključene pomembnejše naložbe:
* nabava štirih novih dvigal RTG za nadomestitev starih,
* prva faza ureditve površine na kaseti 6A za skladiščenje avtomobilov,
* gradnja gasilskega doma,
* prva faza prenove hladilnice za hitro pokvarljivo blago,
* gradnja objekta potniškega terminala,
* ureditev manipulativnih površin za skladiščenje polnih kontejnerjev,
* dograditev tehnološkega sistema za dodajanje bio komponente v jet gorivo.

Nadaljevale pa so se naslednje naložbe:
* gradnja podaljšanja severnega dela I. pomola,
* gradnja večnamenskega skladišča za jeklene kolute,
* gradnja 12. veza na II. pomolu,
* premik skladiščnih blokov na kontejnerskem terminalu,
* dograditev garažne hiše za avtomobile,
* poglabljanje morskega dna na 12. vezu,
* gradnja ankaranskega obrobnega kanala.

Vse naložbe, predvidene za leto 2025, so bile pretehtane z ekonomskega vidika, z vidika upravičenosti, prihrankov energije in nujnosti ter z vidika zakonskih obveznosti ali drugih vplivov. Odločitve o večjih naložbah so se sprejemale na osnovi izdelanih investicijskih študij in analiz njihovega vpliva na donos lastniškega kapitala.

Naložbe, povezane s trajnostnostjo

V letu 2025 smo za naložbe, povezane z obvladovanjem vplivov na področju trajnostnosti, namenili 50,5 milijona evrov oziroma 38 odstotkov vrednosti vseh naložb. O naložbah na področju okolja podrobneje poročamo v konsolidiranem poročilu o trajnostnosti. 62 Letno poročilo 2025

12 Napovedi poslovanja za leto 2026

Mednarodni denarni sklad (IMF 10 ) v napovedi, objavljeni januarja 2026, napoveduje, da bo globalna rast v letu 2026 dosegla 3,3 odstotka, v letu 2027 pa 3,2 odstotka. V evroobmočju naj bi rast ostala stabilna pri 1,3 odstotka v letu 2026 in 1,4 odstotka v letu 2027. Pričakuje se, da se bo svetovna inflacija znižala z ocenjenih 4,1 odstotka v letu 2025 na 3,8 odstotka v letu 2026 in nato še na 3,4 odstotka v letu 2027. Učinki načrtovanega povečanja izdatkov za obrambo naj bi se pokazali šele v poznejših letih, saj države nameravajo ciljne ravni doseči postopno do leta 2035. Tudi inflacijske napovedi so v veliki meri nespremenjene v primerjavi z oktobrskimi in predvidevajo, da se bo inflacija v Združenih državah na ciljno raven vračala bolj postopno kot v drugih večjih gospodarstvih.

S&P Global Market 11 ocenjuje, da je bila v letu 2025 rast obsega celotne trgovine pozitivna, in sicer 1,2-odstotna, v letu 2026 pa naj bi znašala 3,0 odstotka. Rast bodo poganjali sektorji elektronike, energije in farmacije. V letu 2027 naj bi se rast obsega svetovne trgovine povzpela na 3,4 odstotka, saj naj bi se učinki tarif zmanjšali in trg stabiliziral. Po 3,4-odstotni rasti leta 2025 naj bi se svetovna kontejnerska trgovina leta 2026 povečala za 1,7 odstotka in leta 2027 za 3,8 odstotka. V dolgoročnem obdobju (2025–2031) naj bi povprečna letna rast kontejnerske trgovine znašala približno 3,0 odstotke.

Poslovni načrt za leto 2026 je bil pripravljen na osnovi makroekonomskih projekcij zunanjih institucij, veljavnih ob koncu leta 2025. Na dan priprave letnega poročila ne zaznavamo pomembnih vplivov na poslovanje Skupine, razvoj razmer pa bomo še naprej pozorno spremljali in po potrebi ustrezno prilagodili naše načrte. Razmere na slovenskem železniškem omrežju ostajajo zahtevne, saj se bodo omejitve prepustnosti nadaljevale tudi v letu 2026, do zaključka gradnje severnega dela I. pomola konec leta 2027 dodatne kapacitete za povečanje pretovora kontejnerjev ne bodo na voljo, obstoječe kapacitete znotraj pristanišča pa so že na meji maksimalne izkoriščenosti. Oboje je razlog, da smo bili pri načrtovanju rasti pretovora v letu 2026 konservativni, saj bo povečanje oziroma ohranitev pretovora odvisna od pravočasnega prihoda blaga v pristanišče in odpreme blaga iz njega.

V Skupini Luka Koper v letu 2026 načrtujemo pretovor v višini 1.252 tisoč TEU na blagovni skupini kontejnerjev ter 899 tisoč vozil na blagovni skupini avtomobilov. Načrtovane ravni pretovora so zaradi previdnejših izhodišč pri načrtovanju, ki temeljijo na nižji oceni realizacije poslovanja do konca leta 2025 ter povečani negotovosti v mednarodnem logističnem okolju, za 2 odstotka nižje v primerjavi z rezultati, doseženimi v letu 2025. Z rastjo na ostalih blagovnih skupinah v letu 2026 načrtujemo 1-odstotno rast celotnega ladijskega pretovora, merjenega v tonah, glede na leto 2025. Načrt za leto 2026 smo pripravili ob predpostavki, da ne bo prišlo do dodatnega zaostrovanja vojne na Bližnjem vzhodu in razširitve konflikta na širšo regijo ter negativnega učinka na poslovanje Skupine.

V letu 2026 načrtujemo čiste prihodke od prodaje Skupine Luka Koper v višini 384 milijonov evrov, kar je 1 odstotek več od doseženih v letu 2025. Pri načrtovanju čistih prihodkov od prodaje smo v letu 2026 upoštevali rast pretovora in prodajnih cen. Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) Skupine Luka Koper bo v letu 2026 dosegel 72,2 milijona evrov, kar je za 15 odstotkov manj kot v letu 2025 kljub načrtovanim višjim čistim prihodkom od prodaje. Na višje stroške dela bodo vplivale predvsem dodatne zaposlitve, ki so posledica prilagoditve povečanemu obsegu dela, zagotavljanja boljšega servisa strankam ter prezaposlitve agencijskih delavcev. Zaradi manjšega načrtovanega pozitivnega vpliva poslovnega izida iz financiranja, ki je posledica nižjih prihodkov iz preseženih denarnih sredstev, načrtujemo v letu 2026 čisti poslovni izid Skupine v višini 65,1 milijona evrov, kar je za 20 odstotkov manj od doseženega v letu 2025.

V Skupini Luka Koper bomo za naložbe v letu 2026 namenili 202 milijona evrov, ki bodo skladno s strateškimi načrti usmerjeni v povečanje kapacitet kontejnerskega terminala z izgradnjo obale in skladiščnih površin na severnem delu prvega pomola. V letu 2026 bomo nadaljevali izgradnjo nove garaže za skladiščenje avtomobilov ter zaključili gradnjo 12. veza in skladišča za jeklene kolute. Za projekte s področja trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti bo Skupina Luka Koper v letu 2026 namenila 35,8 milijona evrov, kar predstavlja 18 odstotkov vseh načrtovanih naložb.10 IMF – International Monetary Fund (World Economic Outlook, januar 2026) World Economic Outlook Update, January 2026: Global Economy: Steady amid Divergent Forces 11 S&P Global: Trends in the World Economy and Trade (GTAS Forecasting | Strategic Report, januar 2026). Letno poročilo 2025 63

Načrtovani ključni kazalniki poslovanja družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper v letu 2026

Postavke	Luka Koper, d. d. (2025)	Luka Koper, d. d. (Načrt 2026)	Indeks načrt 2026/ 2025	Skupina Luka Koper (2025)	Skupina Luka Koper (Načrt 2026)	Indeks načrt 2026/ 2025
Čisti prihodki od prodaje (v eur)	376.127.606	379.089.089	101	380.304.208	383.962.696	101
Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) (v eur)	94.821.880	71.067.091	75	96.255.969	72.164.486	75
Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) (v eur)	125.798.750	105.329.539	84	127.983.601	107.512.856	84
Čisti poslovni izid (v eur)	79.651.110	63.748.403	80	81.520.653	65.104.789	80
Dodana vrednost (v eur)	263.408.932	251.975.720	96	275.128.978	263.624.410	96
Dodana vrednost na zaposlenega (v eur)	120.251	104.576	87	117.076	102.398	87
Dodana vrednost na zaposlenega – prilagojena (v eur)	116.112	102.389	88	113.096	100.189	89
Naložbe v osnovna sredstva (v eur)	130.437.728	198.346.574	152	132.937.743	201.756.724	152
Ladijski pretovor (v ton)	23.003.522	23.304.722	101	23.003.522	23.304.722	101
Število zaposlenih 12	2.284	2.448	107	2.445	2.613	107

Kazalniki	Luka Koper (2025)	Luka Koper (Načrt 2026)	Indeks načrt 2026/ 2025	Skupina (2025)	Skupina (Načrt 2026)	Indeks načrt 2026/ 2025
Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS)	25,2 %	18,7 %	74	25,3 %	18,8 %	74
Čista dobičkonosnost kapitala (ROE)	13,6 %	10,1 %	74	13,1 %	9,7 %	74
Čista dobičkonosnost sredstev (ROA)	9,6 %	6,7 %	70	9,5 %	6,7 %	71
EBITDA marža	33,4 %	27,8 %	83	33,7 %	28,0 %	83
EBITDA marža iz tržne dejavnosti	34,2 %	28,8 %	84	34,4 %	29,0 %	84
Finančne obveznosti/kapital	16,0 %	31,9 %	199	12,0 %	27,2 %	227
Neto finančna zadolženost/EBITDA	0,1	1,7	1.700	-0,1	1,5	-
Donosnost neto sredstev (RONA)	12,4 %	8,2 %	66	12,2 %	8,2 %	67

Postavke	Luka Koper (31. 12. 2025)	Luka Koper (Načrt 31. 12. 2026)	Indeks načrt 2026/ 2025	Skupina (31. 12. 2025)	Skupina (Načrt 31. 12. 2026)	Indeks načrt 2026/ 2025
Sredstva (v eur)	877.856.695	1.022.866.641	117	899.395.898	1.044.599.301	116
Kapital (v eur)	619.908.092	645.322.105	104	658.976.341	684.901.507	104
Finančne obveznosti (v eur)	99.357.613	205.948.846	207	79.052.240	185.999.688	235

12 Stanje na zadnji dan poročevalskega obdobja. 64 Letno poročilo 2025

13 Obvladovanje tveganj in priložnosti

Pristop k obvladovanju tveganj in priložnosti

Obvladovanje tveganj in priložnosti je pomemben element naše strategije in uspešnosti poslovanja. Uporabljamo sistem naprednega obvladovanja tveganj in priložnosti, ki zagotavlja, da so ključna tveganja in priložnosti, ki smo jim izpostavljeni, prepoznana, ovrednotena, obvladovana, spremljana in ustrezno poročana. Imenovan je Odbor za obvladovanje tveganj in priložnosti, kljub temu pa je obvladovanje tveganj in priložnosti skrb vsakega zaposlenega v okviru njegovih delovnih nalog in pristojnosti. Tveganja in priložnosti prepoznavamo 'od spodaj navzgor', s čimer zagotavljamo pokritost vseh poslovnih procesov, metodologija pa je opredeljena 'od zgoraj navzdol', kar prispeva k dosledni uporabi sistema obvladovanja tveganj in priložnosti v celotni Skupini.

Proces obvladovanja tveganj in priložnosti

Osnovo sistema obvladovanja tveganj in priložnosti predstavlja register tveganj in priložnosti, ki zajema celovit nabor zaznanih tveganj in priložnosti, njihove ključne značilnosti, opredeljene ukrepe ter notranje kontrole, skupaj z odgovornimi osebami (skrbniki), določenimi za njihovo spremljanje. Register se vodi centralno na ravni Skupine Luka Koper z namenom sistematičnega spremljanja in analiziranja tveganj in priložnosti ter se posodablja na četrtletni ravni.

Prepoznana tveganja na prvi ravni obsegajo štiri glavne skupine, ki so na drugi ravni razdeljene v posamezne vsebinsko povezane podskupine. Strateška tveganja so povezana z dolgoročnimi cilji, usmeritvami ali strateškimi odločitvami organizacije. Nanašajo se na zunanje ali notranje dogodke, ki lahko negativno vplivajo na doseganje strateških ciljev ali na konkurenčni položaj organizacije. Operativna tveganja izhajajo iz dnevnega delovanja organizacije, procesov, ljudi, sistemov ali zunanjih dogodkov, ki so posledica neustreznih, neuspešnih in pomanjkljivih notranjih procesov, neprimernega ali neučinkovitega ravnanja zaposlenih, neustreznega ali neuspešnega delovanja sistemov ali opreme in zunanjih dogodkov/vplivov. Finančna tveganja so tista, ki vplivajo na uresničljivost načrtovanih finančnih kategorij, predvsem načrtovanih prihodnjih denarnih tokov, in se praviloma obvladujejo v procesu upravljanja finančnih sredstev in obveznosti. Tveganja skladnosti so povezana z nespoštovanjem zakonodaje, predpisov, standardov ali notranjih pravil, kar lahko vodi do kazni, sankcij, pravnih postopkov ali škode za ugled organizacije. V register tveganj in priložnosti vključujemo tudi okoljske, družbene in upravljavske vidike (ESG). Zaradi narave poslovanja je največje število prepoznanih tveganj povezanih z okoljskimi temami.

V letu 2025 smo uvedli nov informacijski sistem za obvladovanje tveganj in priložnosti, ki zagotavlja celovitejšo, bolj pregledno in standardizirano podporo procesu na ravni Skupine. V okviru nadaljnjega razvoja sistema smo uvedli ocenjevanje inherentne stopnje tveganja oziroma priložnosti, ki predstavlja oceno tveganja ali priložnosti pred uvedbo kakršnih koli notranjih kontrol za njihovo obvladovanje. Hkrati izvajamo projekt ponovnega pregleda tveganj in priložnosti ter sistematičnega popisa notranjih kontrol po posameznih procesih. Notranje kontrole predstavljajo politike, postopke in druga pravila delovanja procesov ter organizacijskih enot, ki so njihov sestavni del in jih vzpostavi skrbnik tveganja z namenom doseganja ciljev poslovanja, zagotavljanja skladnosti in zanesljivega poročanja oziroma zmanjševanja verjetnosti uresničitve tveganj ali ublažitve njihovih vplivov. Predstavljajo ključen element sistema obvladovanja tveganj, saj omogočajo znižanje ocene inherentnega tveganja na raven preostalega tveganja.

Metodologija ocenjevanja pomembnosti tveganj in priložnosti je oblikovana petstopenjsko, tako za oceno verjetnosti nastanka kot posledic. Pri oceni posledic se upošteva pet razsežnosti, in sicer posledice za zdravje in varnost, finančne posledice, posledice za okolje, posledice za ugled podjetja in posledice za skladnost poslovanja. V letu 2025 je bila lestvica za ocenjevanje finančnih vplivov posodobljena, da bi ustrezneje podpirala razvrščanje in prednostno obravnavo tveganj in priložnosti ter zagotavljala osredotočenost na tiste, ki so glede na obseg poslovanja Skupine pomembni za njeno uspešnost in stabilnost. Lestvica je bila prvotno določena leta 2015, čisti prihodki od prodaje in poslovni izid iz poslovanja pa so se do leta 2025 več kot podvojili. Skupna ocena tveganja in priložnosti je zmnožek kategorij ocene verjetnosti in najvišje mogoče ocene posledic uresničitve. Na podlagi skupne ocene tveganja in priložnosti so vsa tveganja in priložnosti, ki so prepoznana v registru, s petstopenjsko lestvico razdeljena od nepomembnih do zelo pomembnih. Za vsako tveganje je določena sprejemljiva preostala stopnja tveganja. Kvantitativni sistem ocenjevanja zagotavlja, da je poudarek na obvladovanju ključnih tveganj in priložnosti s skupno oceno 12 ali več, uvrščenih v razreda 4 – bolj pomembni in 5 – zelo pomembni na podlagi ocene preostalega tveganja oziroma priložnosti ter ob upoštevanju notranjih kontrol, ki so že del obstoječih postopkov in procesov. V primerjavi s preteklim letom poročanja smo zvišali mejo za razred 4 – bolj pomembni s skupne ocene 10 na 12. S tem se med ključna tveganja in priložnosti ne uvrščajo več tisti, ki so ocenjeni z nizkimi posledicami ob hkrati zelo visoki verjetnosti uresničitve, oziroma tveganja z ocenjenimi zelo visokimi posledicami, vendar z nizko verjetnostjo Letno poročilo 2025 65 uresničitve. V okviru sistema obvladovanja tveganj in priložnosti redno spremljamo izpostavljenost vsem že zaznanim ter morebitnim novim tveganjem in priložnostim ter opredeljujemo in izvajamo ukrepe za zagotavljanje sprejemljive ravni tveganj in izkoriščanje priložnosti.

Matrika kvantitativnega ocenjevanja tveganj in priložnosti

Verjetnost \ Posledica	Zelo nizka (1)	Nizka (2)	Srednja (3)	Visoka (4)	Zelo visoka (5)
Zelo visoka (5)	5	10	15	20	25
Visoka (4)	4	8	12	16	20
Srednja (3)	3	6	9	12	15
Nizka (2)	2	4	6	8	10
Zelo nizka (1)	1	2	3	4	5

•  nepomembno tveganje (skupna ocena tveganja = 1–2)
•  manj pomembno tveganje (skupna ocena tveganja = 3–4)
•  zmerno tveganje (skupna ocena tveganja = 5–10)
•  bolj pomembno tveganje (skupna ocena tveganja = 12–16)
•  zelo pomembno tveganje (skupna ocena tveganja = 20–25)

Sprejemljiva stopnja tveganj je usklajena z Izjavo o nagnjenosti k prevzemanju tveganj. Nagnjenost k prevzemanju tveganj oziroma apetit po tveganjih pomeni skupno raven tveganj, ki smo jo pripravljeni prevzeti, da bi dosegli svoje strateške cilje in izpolnili poslovni načrt.V Skupini Luka Koper smo z namenom, da bi izkoristili priložnosti za dosego strateških ciljev ob upoštevanju najvišjih standardov trajnostnega razvoja, pri sprejemanju tekočih poslovnih odločitev in vsakodnevnem poslovanju pripravljeni sprejeti tveganja, ki so po sprejetju ustreznih ukrepov ocenjena kot največ zmerna, pri čemer:

• nismo pripravljeni prevzemati tveganj, ki imajo lahko za posledico težje poškodbe ljudi ter poškodbe s smrtnim izidom in/ali visoke negativne vplive na okolje ter premoženje;
• nismo pripravljeni prevzemati tveganj, ki izhajajo iz kršenja mednarodnih predpisov, nacionalne zakonodaje, standardov ter internih predpisov, pri čemer je poudarek na spoštovanju zakonodaje in predpisov v zvezi z varnostjo, varovanjem osebnih podatkov, varovanjem okolja, varstvom pri delu in preprečevanjem korupcije;
• nismo pripravljeni prevzemati finančnih tveganj, povezanih z dolgoročno finančno stabilnostjo; Skupina mora ohranjati ustrezno raven likvidnosti in solventnosti, da lahko poravnava svoje obveznosti.

Nepripravljenost prevzemanja teh treh vrst tveganj se skladno z internimi dokumenti sistema vodenja izkaže z oceno sprejemljive verjetnosti uresničitve 'nizko' in 'zelo nizko'. Odbor za obvladovanje tveganj in priložnosti, pooblaščenec za obvladovanje tveganj in priložnosti, področje notranje revizije, pooblaščenec za korporativno integriteto in skladnost poslovanja ter preostala pristojna področja redno spremljajo usklajenost profila tveganj z apetitom po tveganjih ter prek pregledov in poročil obveščajo upravo, revizijsko komisijo in nadzorni svet. Če je ugotovljeno, da je apetit po tveganjih presežen, se pripravijo predlogi ukrepov za vrnitev poslovanja na sprejemljivo raven tveganja.

Ključne vloge in odgovornosti znotraj sistema obvladovanja tveganj in priložnosti

Skrbniki četrtletno prepoznavajo nova tveganje in priložnosti, analizirajo in vrednotijo obstoječa tveganja in priložnosti, vzdržujejo seznam notranjih kontrol, ocenijo, ali so notranje kontrole ustrezne in delujoče, ter izvajajo ukrepe za zniževanje preostale stopnje tveganja. Na podlagi njihovih ugotovitev pooblaščenec za obvladovanje tveganj poroča Odboru za obvladovanje tveganj in priložnosti, ki se sestaja četrtletno. Odbor preverja ocene tveganj in priložnosti, podane s strani skrbnikov tveganj in priložnosti, in predlaga spremembe registra tveganj in priložnosti Skupine. Pooblaščenca za obvladovanje tveganj in člane odbora imenuje uprava družbe Luka Koper, d. d. Poročilo o obvladovanju tveganj in priložnosti Skupine Luka Koper četrtletno obravnavata uprava in nadzorni svet.

66 Letno poročilo 2025

Geopolitična tveganja in negotovosti v povezavi z razmerami na Bližnjem vzhodu

Del tveganj, ki jih v Skupini spremljamo, izhaja iz zunanjih makroekonomskih in geopolitičnih razmer, na katere imamo omejen vpliv. Našo odpornost krepi strateška usmeritev v ohranjanje modela večnamenskega pristanišča, ki temelji na uravnoteženi razpršenosti terminalov, blagovnih skupin, trgov in ključnih strank ter tako zmanjšuje tveganja koncentracije in omili vplive zunanjih nihanj.

Zaostrene razmere na območju Bližnjega vzhoda povečujejo negotovost v globalnih pomorskih logističnih tokovih ter vplivajo na gibanja na energetskih in surovinskih trgih. Poslovanje Skupine je primarno povezano s trgi Daljnega vzhoda, zlasti s Kitajsko, Južno Korejo in državami jugovzhodne Azije. Redne ladijske linije s teh trgov praviloma ne potekajo skozi Perzijski zaliv oziroma Hormuško ožino, zato na dan priprave letnega poročila ne zaznavamo pomembnih neposrednih vplivov trenutnega konflikta v Iranu na obseg teh blagovnih tokov. Trgi Bližnjega vzhoda sicer ne predstavljajo najpomembnejših trgov Skupine, vendar ostajajo relevantni z vidika ustvarjenih prihodkov in poslovnih tokov. Med pomembnejše države v tem prostoru sodijo Izrael, Egipt, Turčija in Savdska Arabija, kjer lahko občasne motnje v ladijskih povezavah povzročijo kratkoročne zamude v uvoznih ali izvoznih tokovih blaga.

Napetosti na ključnih pomorskih ozkih grlih, kot so Hormuška ožina, Rdeče morje in Sueški prekop, prispevajo k splošni negotovosti v globalni logistiki. Posledice se lahko odražajo v dodatnih stroških ladijskega prevoza, podaljševanju potovalnih časov ter večji volatilnosti urnikov prihodov ladij, kar lahko povzroča zastoje posameznih vrst tovora in spremembe v strukturi pretovora. Posredni vplivi se lahko kažejo v višji volatilnosti cen energentov in

Letno poročilo 2025 67

surovin ter posledičnih inflacijskih pritiskih na stroške poslovanja, medtem ko lahko daljše zadrževanje tovora v pristanišču povzroči dodatne operativne obremenitve. Kratkoročno ni mogoče izključiti manjših nihanj v pretovoru cenovno občutljivejših segmentov. Na dan priprave letnega poročila v Skupini ne zaznavamo pomembnih posledic za svoje poslovanje, kar je skladno tudi z opisom v poglavju 6 Pomembnejši dogodki po zaključku poslovnega leta. Razmere redno spremljamo, smo v stalnem stiku z ladjarji in pristaniško skupnostjo ter bomo ob morebitnih spremembah skladno z našimi postopki obvladovanja tveganj ustrezno prilagajali operativne procese.

Ključna tveganja

Deset tveganj je bilo po preostali oceni ocenjenih kot ključnih, od tega sta dve strateški tveganji, šest operativnih in dve tveganji skladnosti, medtem ko nobeno finančno tveganje ni ocenjeno kot ključno. Zemljevid tveganj predstavlja pregled trenutne izpostavljenosti tveganjem ter odraža najboljšo oceno Skupine Luka Koper glede pomembnosti posameznih tveganj, ki je opredeljena kot kombinacija verjetnosti njihovega nastanka in potencialnega vpliva na poslovanje Skupine. Prepoznana tveganja odražajo potencialne negotovosti, ki se lahko, vendar ne nujno, uresničijo, zato jih Skupina sistematično spremlja, redno ocenjuje ter obravnava z ustreznimi preventivnimi in blažitvenimi ukrepi v okviru vzpostavljenega sistema obvladovanja.

Grafikon ključnih tveganj

Legenda: • strateška tveganja • operativna tveganja • tveganja skladnosti

1. Tveganje daljših prekinitev na železniškem tiru do Luke Koper
2. Zamuda pri modernizaciji železniške infrastrukture za celotno slovensko železniško omrežje
3. Tveganje neustrezne intervencije ob industrijski nesreči
4. Neustreznost organizacijske kulture in klime
5. Tveganje neustreznega načrtovanja, izvajanja in nadzora nad vzdrževanjem
6. Nezmožnost pridobivanja delovne sile glede na načrt zaposlovanja
7. Tveganja izpustov ali eksplozij
8. Neustrezno obvladovanje tveganj
9. Tveganje neskladnosti z direktivo o eksplozivnih atmosferah
10. Tveganje neobvladovanja zunanje in notranje regulative

Med operativnimi tveganji izkazujemo tudi tveganje informacijske varnosti, ki pa je po sprejetih ukrepih in kontrolnih aktivnostih ocenjeno kot ustrezno obvladovano. Tveganja korupcije po preostali stopnji niso ocenjena kot

68 Letno poročilo 2025

ključna, saj jih učinkovito obvladujemo z ukrepi, predstavljenimi v poglavju 18.1.3 Preprečevanje in odkrivanje korupcije in podkupovanja (G1-3), pri čemer je naš sistem obvladovanja korupcije certificiran po standardu ISO 37001:2016.

V Skupini trenutno med ključnimi tveganji ne prepoznavamo finančnih tveganj, je pa med vsemi finančnimi tveganji najvišje ocenjeno tveganje spremembe poštene vrednosti. Skupina je na dan 31. 12. 2025 imela 10 odstotkov svojih sredstev naloženih v finančne naložbe, vrednotene po pošteni vrednosti. Zaradi strateške usmeritve investiranja v razvoj osnovne dejavnosti v Skupini na področju finančnih naložb upravljamo le obstoječi portfelj. Tveganje v Skupini obvladujemo s spremljanjem razmer na finančnih trgih in njihovih vplivov na portfelj, z aktivnim upravljanjem naložb pa skrbimo za njihovo čim višjo donosnost. Obvladovanje tveganja spremembe poštene vrednosti ter drugih finančnih tveganj – med katera vključujemo tveganje spremembe obrestne mere, likvidnostno tveganje, tveganje spremembe deviznega tečaja, kreditno tveganje in tveganje ustrezne kapitalske strukture, ki jih v Skupini ocenjujemo kot zmerna, manj pomembna ali celo nepomembna – podrobneje predstavljamo v računovodskem poročilu Skupine Luke Koper v pojasnilu št. 30: Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj.

V nadaljevanju so podrobneje predstavljena ključna tveganja, ocenjena po preostalem tveganju, in načini njihovega obvladovanja.

Tveganje in vrsta	Opis tveganja	Metode odzivanja
1. Daljše prekinitve železniškega prometa do Luke Koper (strateško tveganje)	Obstoj enotirne železniške povezave predstavlja tveganje daljših prekinitev železniškega prometa zaradi tehničnih okvar, nesreč ali naravnih dogodkov. Ker večina tovora v pristanišče prispe po železnici, lahko daljše prekinitve pomembno vplivajo na poslovanje, konkurenčnost ter dolgoročne odnose s ključnimi strankami.	• Stalno sodelovanje in komunikacija s ključnimi deležniki v železniškem prometu. • Redno izpostavljanje strateške pomembnosti zanesljive železniške povezave pristojnim institucijam. • Podpora projektom za dolgoročno razbremenitev in povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture.
2. Zamude pri modernizaciji železniške infrastrukture (strateško tveganje)	Zamude pri modernizaciji železniške infrastrukture lahko omejujejo razpoložljive zmogljivosti in vplivajo na nadaljnjo rast pretovora skladno s strateškimi cilji družbe. Dolgoročno nezadostne kapacitete zmanjšujejo konkurenčnost pristanišča, zlasti na segmentih kontejnerskega in avtomobilskega prometa.	• Sodelovanje z državnimi institucijami in drugimi deležniki pri načrtovanju in spremljanju infrastrukturnih projektov. • Podpora projektom za dolgoročno razbremenitev in povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture.
3. Neustrezna intervencija ob industrijski nesreči (operativno tveganje)	Zaradi obsega dejavnosti, kompleksnosti procesov in neustrezne opremljenosti obstaja tveganje, da bi bila ob izrednem dogodku intervencija manj učinkovita. Takšni dogodki lahko vplivajo na varnost zaposlenih, okolje ter nemoteno izvajanje pristaniških dejavnosti.
• Izvajanje ocen požarne ogroženosti.
• Zagotavljanje požarne varnosti z lastno organizirano gasilsko enoto.
• Obvladovanje finančnih posledic morebitnih dogodkov z ustreznimi zavarovanji.
• V letu 2026 načrtovana predaja novega gasilskega doma v uporabo.

4. Neustrezna organizacijska kultura in klima (operativno tveganje)

Organizacijska klima in razvoj organizacije pomembno vplivata na učinkovitost delovanja ter podporo doseganju strateških ciljev. Neustrezno prilagajanje organizacijskih struktur in vodenja lahko vpliva na zavzetost zaposlenih in dolgoročno uspešnost Skupine.

Letno poročilo 2025 69

Tveganje in vrsta	Opis tveganja	Metode odzivanja
4. Neustrezna organizacijska kultura in klima (operativno tveganje)	Neustrezno prilagajanje organizacijskih struktur in vodenja lahko vpliva na zavzetost zaposlenih in dolgoročno uspešnost Skupine.	• Redno izvajanje meritev organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih. • Spremljanje kazalnikov fluktuacije zaposlenih. • Oblikovanje in izvajanje ukrepov na podlagi ugotovitev meritev. • Izvajanje ukrepov za izboljšanje delovnega okolja in kakovosti vodenja.
5. Neustrezno načrtovanje in izvajanje vzdrževanja (operativno tveganje)	Neenotno načrtovanje in izvajanje vzdrževanja lahko vpliva na razpoložljivost infrastrukture in opreme ter na stroškovno učinkovitost poslovanja. Neustrezno vzdrževanje lahko poveča tveganje za okvare, zastoje in neskladnost s tehničnimi ter zakonskimi zahtevami.	• Vzpostavljen sistem notranjih kontrol z letnim načrtovanjem vzdrževanja, rednimi pregledi in spremljanjem kazalnikov uspešnosti. • Izvajanje vzdrževanja z lastnimi in zunanjimi viri ob ustreznem nadzoru kakovosti. • Poudarek na preventivnih vzdrževalnih ukrepih. • Načrtovana postopna prenova postopkov in nadaljnje poenotenje vzdrževalnih procesov.
6. Nezmožnost pridobivanja ustrezne delovne sile (operativno tveganje)	Zaradi razmer na trgu dela, konkurenčnosti zaposlitvenih pogojev, postopkov zaposlovanja in širitve poslovanja obstaja tveganje nezadostnega ali prepočasnega zaposlovanja. To lahko vpliva na razpoložljivost ključnih kadrov ter s tem doseganje načrtovanih ciljev rasti.	• Razvoj kadrov ter izvajanje štipendiranja in usposabljanj. • Redno izvajanje analiz kadrovskih potreb. • Posebna pozornost na pridobivanju, razvoju in zagotavljanju nasledstva ključnih kadrov. • Načrtovana preučitev možnosti zaposlovanja tujcev brez znanja slovenskega jezika.
7. Tveganja izpustov ali eksplozij (operativno tveganje)	Zaradi uporabe zahtevne tehnološke opreme in ravnanja z različnimi vrstami tovora obstaja tveganje izrednih dogodkov, povezanih z izpusti ali eksplozijami. Takšni dogodki lahko vplivajo na varnost ljudi, okolje in neprekinjeno poslovanje.	• Upoštevanje predpisanih delovnih postopkov in varnostnih protokolov. • Redno vzdrževanje opreme ter izvajanje preventivnih pregledov in testiranj. • Poudarek na usposabljanju zaposlenih. • Pravočasno zaznavanje in obravnava morebitnih odstopanj. • Izvajanje naložbe v rekonstrukcijo hladilniške opreme.
8. Neustrezno obvladovanje tveganj (operativno tveganje)	Tveganje se nanaša na možnost, da tveganja in priložnosti niso pravočasno ali ustrezno prepoznana, ocenjena in obravnavana. To lahko vpliva na učinkovitost odločanja in obvladovanje poslovnih negotovosti.	• Uporaba enotne metodologije obvladovanja tveganj ter informacijsko podprtega registra tveganj. • Postopna nadgradnja sistema z razvojem notranjih kontrol. • Načrtovana vzpostavitev samoocenjevanja učinkovitosti notranjih kontrol s strani lastnikov tveganj.

70 Letno poročilo 2025

Tveganje in vrsta	Opis tveganja	Metode odzivanja
9. Neskladnost z zahtevami na področju protieksplozijske zaščite (tveganje skladnosti)	Spremembe zahtev na področju protieksplozijske zaščite zahtevajo stalno prilagajanje opreme, postopkov in načina dela. Nezadostna uskladitev lahko vpliva na varno obratovanje posameznih terminalov in neskladnosti s predpisi na tem področju.	• Izvajanje aktivnosti za zagotavljanje skladnosti z veljavno zakonodajo. • Postopno prilagajanje opreme in postopkov zakonodajnim zahtevam. • Zagotavljanje skladnosti z rednimi pregledi. • Spremljanje izvajanja in učinkovitosti sprejetih ukrepov. • Načrtovan zaključek aktivnosti, ki so potrebne za zagotovitev skladnosti.
10. Neskladnost z zunanjo in notranjo regulativo (tveganje skladnosti)	Tveganje nepravočasne implementacije sprememb zakonodaje se nanaša na možnost, da notranji procesi in predpisi družbe ne sledijo pravočasno novim zahtevam regulative EU ali Republike Slovenije.	• Redno spremljanje zakonodajnih sprememb. • Pravočasno obveščanje odgovornih oseb o relevantnih spremembah. • Preverjanje skladnosti poslovanja z veljavnimi zahtevami. • Načrtovane dodatne notranje kontrole in implementacija nove IT rešitve za obvladovanje skladnosti.

Letno poročilo 2025 71

14 Delnica LKPG

Delnica družbe Luka Koper, d. d., z oznako LKPG kotira v Prvi kotaciji Ljubljanske borze. Konec leta 2025 je zaključila trgovanje ob 80 odstotkov višji vrednosti kot leto prej. Zaključni tečaj delnice LKPG je na zadnji trgovalni dan v letu 2025 znašal 72,0 evra za delnico. V delniški knjigi je bilo na zadnji dan leta 2025 vpisanih 9.493 delničarjev, kar je 452 več kot leto prej. Največji lastnik družbe ostaja Republika Slovenija.

Deset največjih delničarjev na dan 31. decembra

Delničar	Število delnic na dan 31. 12. 2025	Lastniški delež na dan 31. 12. 2025	Število delnic na dan 31. 12. 2024	Lastniški delež na dan 31. 12. 2024
Republika Slovenija	7.140.000	51,00 %	7.140.000	51,00 %
Slovenski državni holding, d. d.	1.557.857	11,13 %	1.557.857	11,13 %
Kapitalska družba, d. d.	696.579	4,98 %	696.579	4,98 %
OTP Banka, d. d., – fiduciarni račun	439.525	3,14 %	406.288	2,90 %
Mestna občina Koper	439.431	3,14 %	439.431	3,14 %
Rastoder, d. o. o.	248.345	1,77 %	25.645	0,18 %
Hrvatska poštanska banka, d. d. – fiduciarni račun	150.082	1,07 %	150.082	1,07 %
Zagrebačka banka, d. d. – fiduciarni račun	93.293	0,67 %	106.090	0,76 %
Privredna banka Zagreb, d. d. – fiduciarni račun	51.000	0,36 %	51.000	0,36 %
NLB skladi – Slovenija mešani	50.502	0,36 %	44.366	0,32 %
Skupaj	10.866.614	77,62 %	10.617.338	75,84 %

Lastniška struktura družbe Luka Koper, d. d., na dan 31. decembra

Delničar	Število delnic na dan 31. 12. 2025	Lastniški delež na dan 31. 12. 2025	Število delnic na dan 31. 12. 2024	Lastniški delež na dan 31. 12. 2024
Republika Slovenija	7.140.000	51,00 %	7.140.000	51,00 %
Fizične osebe	2.567.309	18,34 %	2.516.809	17,98 %
Slovenski državni holding	1.557.857	11,13 %	1.557.857	11,13 %
Fiduciarni računi pri bankah	798.109	5,70 %	1.042.174	7,44 %
Kapitalska družba	702.568	5,02 %	702.568	5,02 %
Pravne osebe	668.204	4,77 %	444.860	3,18 %
Mestna občina Koper	439.431	3,14 %	439.431	3,14 %
Tuje banke	64.052	0,46 %	100.066	0,71 %
Vzajemni skladi	50.502	0,36 %	44.366	0,32 %
Borznoposredniške hiše	10.482	0,07 %	10.462	0,07 %
Banke	799	0,01 %	891	0,01%
Tuje pravne osebe	687	0,00 %	516	0,00 %
Skupaj	14.000.000	100,00 %	14.000.000	100,00 %

72 Letno poročilo 2025

14.1 Trgovanje z delnico

Povprečni enotni dnevni tečaj delnice je v letu 2025 znašal 57,46 evra, sicer pa se je njegova vrednost gibala med 39,60 in 72,00 evra. Najvišja tržna cena, po kateri so bili sklenjeni posli, je znašala 73,00 evra, najnižja pa 38,40 evra. Tržna kapitalizacija delnic je na zadnji dan leta 2025 znašala 1.008.000.000 evrov. V letu 2025 je bilo z delnico LKPG sklenjenih 3.965 borznih poslov in poslov s svežnji. Skupni promet je v tem obdobju znašal 36.258.020 evrov. Ob tem je lastnika zamenjalo 592.883 delnic.

Prikaz gibanja vrednosti zaključnega dnevnega tečaja LKPG in dnevnega prometa v letu 2025
Prikaz gibanja vrednosti indeksa SBI TOP in vrednosti indeksa LKPG v letu 2025

Letno poročilo 2025 73

Ključni podatki o delnici LKPG

	2025	2024
Število delnic	14.000.000	14.000.000
Število navadnih kosovnih delnic	14.000.000	14.000.000
Zaključni tečaj na zadnji trgovalni dan leta (v evrih)	72,00	40,00
Knjigovodska vrednost delnice na dan 31. 12. (v evrih) 13	44,28	39,11
Razmerje med tržno ceno in knjigovodsko vrednostjo delnice (P/B) 14	1,63	1,02
Čisti dobiček na delnico (EPS) (v evrih) 15	5,69	4,23
Razmerje med tržno ceno in dobičkom na delnico (P/E) 16	12,66	9,45
Tržna kapitalizacija na zadnji dan leta (v milijonih evrov) 17	1.008,00	560,00
Skupni promet z delnico (v milijonih evrov)	36,26	11,54
Dividenda na delnico (v evrih) 18	2,10	2,00
Dividendna donosnost (v %) 19	2,92	5,00

14.2 Dividendna politika

Uprava družbe in nadzorni svet sta avgusta 2023 sprejela dividendno politiko družbe, skladno s katero si prizadevamo uravnotežiti pričakovanja delničarjev po primernih dividendnih donosih in težnjo po uporabi bilančnega dobička za financiranje svojih razvojnih in trajnostnih načrtov ter s tem dolgoročno uspešno in stabilno poslovanje. Osnovo za izplačilo dividend predstavlja ustrezna višina bilančnega dobička. Uprava in nadzorni svet predlagata za izplačilo dividend praviloma do 50 odstotkov ustvarjenega čistega dobička. Morebitni preostanek bilančnega dobička predvidoma ostaja nerazporejen.

14.3 Navzkrižna povezanost z drugimi družbami

Družba Luka Koper, d. d., na zadnji dan leta 2025 ni imela v nobeni družbi, ki ima v lasti njene delnice, več kot 5- odstotnega lastniškega deleža. Lastnika, ki sta imela vsaj 5 odstotkov delnic LKPG, sta Republika Slovenija (51,00 odstotka) in Slovenski državni holding, d. d. (11,13 odstotka). Izhajajoč iz 48.a člena Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih je Kapitalska družba, d. d., v letu 2022 postala imetnica dodatnih 5.989 delnic LKPG, ki sicer nimajo glasovalnih pravic in so v KDD vodene na ločenem računu. Tako ima Kapitalska družba, d. d., v lasti skupaj 702.568 delnic LKPG, kar predstavlja 5,02 odstotka vseh izdanih delnic družbe, vendar ostaja lastniški delež Kapitalske družbe, d. d., ki zagotavlja glasovalne pravice, nespremenjen, tj. 4,98 odstotka.

14.4 Lastništvo delnic članov nadzornega sveta in uprave

Delničar	Lastništvo 31. 12. 2025
Uprava
Gorazd Jamnik, član uprave	10

Preostali člani nadzornega sveta in člani uprave na dan 31. decembra 2025 niso imeli v lasti delnic družbe.13 Knjigovodska vrednost delnice = kapital / število delnic.
14 Razmerje med tržno ceno in knjigovodsko vrednostjo delnice (P/B) = zaključni tečaj / knjigovodska vrednost delnice.
15 Čisti dobiček na delnico (EPS) = čisti dobiček / število delnic.
16 Razmerje med tržno ceno in dobičkom na delnico (P/E) = zaključni tečaj / čisti dobiček na delnico (EPS).
17 Tržna kapitalizacija = zaključni tečaj * število delnic.
18 Dividenda na delnico = bilančni dobiček, ki se uporabi za izplačilo dividend / število navadnih delnic.
19 Dividendna donosnost = dividenda na delnico / zaključni tečaj

74 Letno poročilo 2025

14.5 Lastne delnice, odobreni kapital, pogojno povečanje kapitala

Družba Luka Koper, d. d., na dan 31. decembra 2025 ni imela lastnih delnic. Veljavni statut družbe ne predvideva kategorij odobrenega kapitala, do katerih bi lahko uprava družbe povečala osnovni kapital. Družba tudi ni imela podlage za pogojno povečanje osnovnega kapitala.

14.6 Pravila o omejitvah in razkritju trgovanja z delnicami družbe in delnicami povezanih družb

Skladno s priporočili Ljubljanske borze je družba sprejela Pravilnik o trgovanju z delnicami izdajatelja. Pravilnik predstavlja dodatno zagotovilo za enakopravno obveščenost vseh zainteresiranih javnosti o pomembnih poslovnih dogodkih v družbi in je pomemben element pri krepitvi zaupanja vlagateljev in ugleda Luke Koper. Namen pravilnika je njegovim zavezancem omogočiti trgovanje z delnicami družbe ter preprečiti možnost trgovanja na podlagi notranjih informacij. Pravilnik hkrati omogoča zakonsko zahtevano izvajanje obveznega poročanja o prodaji in nakupu delnic družbe Agenciji za trg vrednostnih papirjev.

14.7 Komuniciranje z vlagatelji

Z vlagatelji redno komuniciramo in jih obveščamo o novostih družbe prek različnih komunikacijskih orodij in kanalov:

SREČANJA Z VLAGATELJI

Vsako leto se udeležujemo srečanj z vlagatelji v organizaciji Ljubljanske in Zagrebške borze, ki potekajo v obliki individualnih sestankov. Informacije za vlagatelje so na voljo na elektronskem naslovu www.luka-kp.si/slo/za- vlagatelje.

SPLETNA STRAN

Na svojem spletnem naslovu delničarjem in vlagateljem namenjamo posebno poglavje Za vlagatelje, kjer so objavljeni najnovejše informacije o delnici LKPG in lastniški strukturi, tekoča medletna, letna in arhivska poročila o poslovanju, sporočila, objavljena na SEOnetu, skupščinska gradiva ter odgovori na najpogostejša vprašanja v zvezi z delnicami.

SEOnet

Delničarje in druge javnosti obveščamo o poslovanju in pomembnih poslovnih dogodkih skladno z zakonodajo, v rokih in na predpisan način po elektronskem mediju Ljubljanske borze SEOnetu. Pri komunikaciji z delničarji in vlagatelji uporabljamo tudi druge komunikacijske kanale.

LUŠKI GLASNIK

Borznoposredniške hiše in analitiki prejmejo vsak mesec po pošti izvod Luškega glasnika, v katerem so obravnavane tudi druge teme s področja delovanja podjetja in dogajanja v pristanišču nasploh.

LUŠKI DELNIČAR

Praviloma enkrat letno, v obdobju pred skupščino delničarjev, izdamo publikacijo Luški delničar, ki jo prejmejo vsi delničarji in se osredotoča na poslovne rezultate minulega leta.

KONTAKT

Rok Štemberger
Odnosi z vlagatelji
Tel.: 05 66 56 140
E-naslov: rok.stemberger@luka-kp.si

14.8 Koledar pomembnejših objav v letu 2026

Periodične objave in druge cenovno občutljive informacije bodo objavljene na spletni strani Ljubljanske borze v sistemu SEOnet (www.ljse.si) ter na spletni strani Luke Koper, d. d., https://www.luka-kp.si/za-vlagatelje/financni- koledar/. Morebitne spremembe predvidenih datumov objav bodo pravočasno objavljene na spletnih straneh družbe.

75 Letno poročilo 2025

KONSOLIDIRANO POROČILO O TRAJNOSTNOSTI

Skupina Luka Koper je za leto 2025 pripravila konsolidirano poročilo o trajnostnosti, ki upošteva zahtevo po objavi konsolidiranega poročila o trajnostnosti skladno z določili 56., 70., 70.c in 70.č člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), določili Uredbe o taksonomiji (EU) 2020/852 in določili Direktive EU 2022/2464 (CSRD), ki od podjetij zahteva razkritje informacij glede njihovega upravljanja okoljskih, družbenih in upravljavskih vidikov (ESG) v skladu z Evropskimi standardi poročanja o trajnostnosti (ESRS). Standardi ESRS podjetjem v EU določajo enotna, jasna in primerljiva pravila za poročanje o trajnostnih vidikih in izboljšujejo preglednost pomembnih vplivov podjetja, ki jih podjetje povzroča s svojim delovanjem, ter razumevanje njegovih trajnostnih prizadevanj, napredka in ciljev.

Skupina Luka Koper prispeva k izpolnjevanju globalnih ciljev trajnostnega razvoja t. i. 'Sustainable Development Goals (SDG)' 20 , katerih namen je prizadevanje za razvoj celotne družbe, gospodarstva, znanosti in civilne družbe – kar bo igralo pomembno vlogo pri doseganju ključnih ciljev celotne družbe do leta 2030. Cilje Združenih narodov za trajnostni razvoj in strateške usmeritve je Republika Slovenija opredelila v Strategiji razvoja Slovenije 2030 21 .

15 Splošne informacije

15.1 Splošna razkritja

15.1.1 Splošna podlaga za pripravo izjave o trajnostnosti (BP-1)

V pripravo konsolidiranega poročila o trajnostnosti Skupine Luka Koper za leto 2025 so bile vključene obvladujoča družba Luka Koper, d. d., in odvisne družbe v enakem obsegu kot so bile vključene v pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov Skupine Luka Koper za leto, ki se je končalo 31. 12. 2025:

Družba	Delež
Luka Koper INPO, d. o. o.	100 %
Adria Terminali, d. o. o.	100 %
TOC, d. o. o.	68,13 %

Družbi Logis-Nova, d. o. o., in Port View Caffe, d. o. o., nista bili vključeni v konsolidirane izkaze in konsolidirano poročilo o trajnostnosti, ker za pošteno predstavitev finančnega položaja in poročila o trajnostnosti Skupine nista pomembni. Družba Logis-Nova, d. o. o., posluje v zelo omejenem obsegu. V letu 2025 je bila z namenom izvajanja gostinske dejavnosti in oddajanja poslovnih prostorov v najem ustanovljena družba Port View Caffe, d. o. o., ki pa ni še pričela obratovati.

V letu 2025 smo ponovno preverili razumevanje poslovnega modela ter udeležence zgornjega in spodnjega dela verige vrednosti, tudi tiste, ki presegajo prvo stopnjo, in obseg njihove vključitve v informacije o pomembnih vplivih, tveganjih in priložnostih. Udeleženci zgornjega dela vrednostne verige so predvsem dobavitelji, ki so večinoma majhne in srednje velike slovenske družbe ter občasno večji evropski dobavitelji opreme. V zgornji del verige vrednosti so bili vključeni vplivi, tveganja in priložnosti, povezani s spoštovanjem človekovih pravic pri dobaviteljih ter dodatno pri izvajalcih, ki opravljajo delo na območju pristanišča, in sicer pri temah, povezanih z onesnaževanjem in varnostjo (npr. hrup, emisije, varnost oseb). Pri teh udeležencih ima Skupina Luka Koper vzvod vpliva predvsem prek pogodbenih zahtev, kodeksov ravnanja ter nadzornih in preventivnih mehanizmov.

20 Kazalniki
21 Izvajanje Strategije razvoja Slovenije 2030 | GOV.SI

76 Letno poročilo 2025

V spodnjem delu vrednostne verige sodelujemo z največjimi svetovnimi ladjarji, proizvajalci avtomobilov ter drugimi končnimi prejemniki blaga, ki se pretovarja v pristanišču. Vplivi v spodnjem delu verige vrednosti so bili upoštevani zelo omejeno in le v primerih, ko udeleženci (npr. ladje, prevozniki) dejansko delujejo na območju pristanišča ali sidrišča in kadar vpliv izhaja iz prostorskih ali operativnih dejavnikov, za katere ima Skupina Luka Koper vzvod dejanskega vpliva (npr. hrup, emisije, varnost oseb).

Delovnopravni, socialni ali upravljavski vplivi na zaposlene pri ladjarjih, prevoznikih ali drugih udeležencih spodnjega dela verige vrednosti niso bili vključeni, saj Skupina Luka Koper nima dejanskega nadzora nad temi praksami niti ustreznega vzvoda vpliva nanje. Pri temah s področja upravljanja (G1) so sistemi (kodeksi, mehanizmi prijav, nadzor) obravnavani kot pozitiven vpliv na krepitev korporativne kulture pri naših kupcih in dobaviteljih ter s tem kot prispevek k preprečevanju in zmanjševanju primerov korupcije in podkupovanja v verigi vrednosti.

V presojo dvojne pomembnosti niso bili vključeni vplivi, povezani s proizvodnjo, uporabo ali življenjskim ciklom blaga, ki se pretovarja v pristanišču, saj ti vplivi ne izhajajo iz lastnih dejavnosti Skupine Luka Koper niti iz poslovnih odnosov, nad katerimi ima skupina nadzor ali za katere ima vzvod vpliva. Proizvajalci blaga niso del zgornjega dela verige vrednosti Luke Koper, ker Luka Koper ni kupec njihovega blaga, nima možnosti vplivati na njihove proizvodne procese in nima pogodbenega vzvoda za spremembo njihovih praks.

Skupina v okviru svoje dejavnosti zagotavlja logistično storitev pretovora in skladiščenja, zato so v analizo dvojne pomembnosti vključeni le vplivi, tveganja in priložnosti, ki izhajajo iz izvajanja te storitve in z njo neposredno povezanih dejavnosti v verigi vrednosti. Tveganja in priložnost, povezani z verigo vrednosti, so bili obravnavani predvsem z vidika njihovega vpliva na delovanje pristaniške infrastrukture in logistične dejavnosti na območju pristanišča ter z vidika morebitnega vpliva Skupine Luka Koper. Tako je bila npr. pri obravnavi teme prilagajanja podnebnim spremembam veriga vrednosti vključena na podlagi poslovne odvisnosti in dejanskega vzvoda vpliva.

Zgornji del verige vrednosti je bil upoštevan v obsegu dela, ki ga izvajalci opravljajo na območju pristanišča, in neposredne izpostavljenosti njihovih delovnih pogojev vplivom ekstremnih vremenskih razmer. Spodnji del verige vrednosti je bil upoštevan z vidika poslovne odvisnosti Skupine od nemotenega delovanja ladijskega in kopenskega prometa, ki je lahko prizadeto zaradi podnebnih sprememb. Lastna dejavnost Skupine je bila obravnavana kot primarni nosilec vplivov, tveganj in priložnosti ter prilagoditvenih ukrepov. Po drugi strani je npr.priložnost prihrankov iz naslova energetske učinkovitosti pripoznana izključno za lastne dejavnosti, saj v zgornjem in spodnjem delu verige vrednosti Skupina nima neposrednega nadzora nad porabo energije ali tehnološkimi in operativnimi odločitvami poslovnih partnerjev. V skladu z načelom dvojne pomembnosti konsolidirano poročilo o trajnostnosti vsebuje ustrezne informacije o lastni dejavnosti ter zgornjem in spodnjem delu vrednostne verige, kjer je to potrebno za razumevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti.

Konec leta 2025 je bil zaključen proces prenove nekaterih politik, ki obravnavajo pomembne trajnostne teme ter vplive, tveganja in priložnosti, s potrditvijo ustreznih organov vodenja oziroma nadzora. Obseg politik je bil razširjen na Skupino Luka Koper, vrednostno verigo pa naslavljajo:

• Politika upravljanja družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper ter Etični kodeks Skupine Luka Koper, ki sta podrobneje opisana v poglavju 17.1.2 Politike v zvezi z lastno delovno silo (S1-1),
• Politika podnebne, okoljske in družbene odgovornosti Skupine Luka Koper, Politika trajnostnostne nabave Skupine Luka Koper ter Politika varnosti in varovanja Skupine Luka Koper, ki so podrobneje opisane v poglavju 16.2.4 Politike v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje (E1-2),
• Politika preprečevanja korupcije in Kodeks ravnanja poslovnih partnerjev Skupine Luka Koper, ki sta podrobneje opisana v poglavju 18.1.2 Politike o poslovnem ravnanju in korporativna kultura (G1-1).

Zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in pozitiven prispevek k blaženju podnebnih sprememb se nanašata predvsem na lastne dejavnosti Skupine, in sicer z uvajanjem trajnostnih tehnologij, povečevanjem energetske učinkovitosti ter postopnim razogljičenjem pristaniških operacij. Cilji in metrike vključujejo vplive verige vrednosti na okoljskem področju, kadar se njeni udeleženci nahajajo na območju pristanišča, in sicer emisije TGP obsegov 1, 2 in 3 ter onesnaževal v zrak (npr. hrup, prah) in odpadno vodo (npr. onesnaženost z ogljikovodiki – mineralnimi olji). Metrike, povezane s številom incidentov, vključujejo podatke verige vrednosti, če so za leto poročanja prepoznani prek sistema za prijavo nepravilnosti, spletnega anketiranja dobaviteljev na področju ESG ter drugih dostopnih virov.

Večina sprejetih ukrepov se nanaša na lastno dejavnost, eden izmed pomembnejših, ki se nanašajo na verigo vrednosti, pa je izgradnja infrastrukture za priklop ladij na električno energijo z obale, kar bo ustvarilo pogoje za zmanjševanje emisij tudi pri udeležencih v spodnjem delu verige vrednosti v obsegu, ki ga omogoča njihova uporaba zagotovljene infrastrukture.

Skupina Luka Koper ni izpustila nobene posebne informacije, ki se nanaša na intelektualno lastnino, znanje in izkušnje ali rezultate inovacij, prav tako ni uporabila izvzetja iz razkritja predvidenih dogodkov ali zadev, ki so predmet tekočih pogajanj (Letno poročilo 2025 77). Pri pripravi poročila so bila izpuščena razkritja glede predvidenih finančnih učinkov pomembnih fizičnih in prehodnostnih tveganj ter morebitnih s podnebjem povezanih priložnosti E1-9 skladno s seznamom postopno uvedenih zahtev po razkritju iz Priloge C standarda ESRS 1.

Konsolidirano poročilo o trajnostnosti je bilo predmet pregleda z omejenim zagotovilom s strani revizijske družbe BDO Revizija, d. o. o. Poročilo revizorja se nahaja na strani 305 letnega poročila.

15.1.2 Razkritja v zvezi s posebnimi okoliščinami (BP-2)

Časovna obdobja

Od srednje- ali dolgoročnih časovnih obdobij, opredeljenih po ESRS 1, ne odstopamo. Za analizo podnebnih tveganj smo dodatno informativno predstavili obdobje pričakovanega vpliva sprememb skladno s podnebnimi scenariji.

Viri negotovosti ocene in rezultatov

Ocene vplivov vrednostne verige so bile uporabljene za metriko ogljičnega odtisa (obseg 3) in pričakovanega zmanjšanja emisij TPG. Uporabljeni viri podatkov, ocene in metodološki približki so podrobneje opisani v poglavjih, kjer o teh metrikah poročamo. Bruto emisije TGP iz obsega 3 predstavljajo preostale posredne emisije, ki izhajajo iz aktivnosti v vrednostni verigi zunaj neposrednega lastništva ali nadzora Skupine, predvsem v spodnjem delu vrednostne verige, povezanem z uporabo pristaniških storitev s strani tovornih in potniških ladij ter cestnega tovornega prometa. Za te dejavnosti Skupina trenutno ne razpolaga z neposrednimi podatki, zato se pri izračunu uporabljajo ocene. Ocene temeljijo na strokovnih presojah notranjih strokovnjakov, standardnih emisijskih faktorjih in koeficientih obremenitve ter niso rezultat neposrednih meritev. Podatki so zato primerni predvsem za prikaz velikostnega reda emisij in spremljanje trendov skozi čas, ne pa za natančne absolutne primerjave.

Metrika	Ocene	Raven točnosti	Opis metodologije
Ogljični odtis (obseg 3)	- emisije tovornjakov, ki vstopajo v pristanišče - emisije tovornih in potniških ladij za čas, ko so vezane v pristanišču	Srednja	16.2.8 Bruto emisije TGP obsegov 1, 2 in 3 ter skupne emisije TGP (E1-6)
Pričakovano zmanjšanje emisij TGP (obseg 3)	- emisije tovornjakov, ki vstopajo v pristanišče - emisije tovornih in potniških ladij za čas, ko so vezane v pristanišču	Srednja	16.2.5 Ukrepi in viri v zvezi s politikami na področju podnebnih sprememb (E1-3)

Po izgradnji sistema oskrbe ladij z električno energijo z obale po letu 2029 bodo na voljo podatki o porabi električne energije tovornih in potniških ladij za čas, ko bodo vezane v pristanišču, s čimer se bo v tem delu izboljšala točnost navedenih emisij.

Spremembe pri pripravi ali predstavitvi informacij o trajnostnosti

Metrike in cilji se za pomembne vplive, tveganja in priložnosti glede na prehodno obdobje niso spreminjali.

Napake pri poročanju v preteklih obdobjih

V letnem poročilu za leto 2024 smo odkrili naslednje napake:
* Na strani 11 v grafu Raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Koper, je bila ciljna vrednost za leto 2024 navedena v višini 54 dB(A), pravilna je 53 dB(A).
* Na strani 104 v tabeli Intenzivnost TGP na podlagi neto prihodkov za Skupino Luka Koper za obdobje 2022- 2024, so bile za vsa tri leta napačno navedene vrednosti Skupnih emisij TGP (tCO 2 ekv/leto) po lokacijski in tržni metodi ter izračuni intenzivnosti TPG (tCO 2 ekv/leto/mio €) za lokacijsko in tržno metodo.

V letnem poročilu za leto 2025 smo podatke v tabeli Intenzivnost TGP na podlagi neto prihodkov za Skupino Luka Koper za obdobje 2023-2025 za leti 2023 in 2024 ustrezno popravili. (78 Letno poročilo 2025)

Razkritja, ki izhajajo iz druge zakonodaje ali splošno sprejetih izjav v zvezi s poročanjem o trajnostnosti

Skupina Luka Koper je v svojo izjavo o trajnostnosti pri poročanju okoljskih vsebin za družbo Luka Koper, d. d., vključila tudi razkritja v skladu z zahtevami Uredbe EU 1221/2009, Uredbe EU 1505/2017 in Uredbe EU 2026/2018 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS). Poročani so podatki za obdobje od 1. 1. 2025 do 31. 12. 2025. Kjer so rezultati na voljo, so prikazani za triletno obdobje, starejši podatki so dosegljivi v letnih poročilih na povezavah (Poslovna poročila – Luka Koper, d. d. (luka-kp.si)). Izjava vsebuje tudi letne primerjave okoljskih kazalnikov s ciljem prikaza okoljske uspešnosti. Poglavja v izjavi o trajnostnosti, v katerih so navedene preverjene informacije o okoljskem ravnanju, so označena z znakom ( ). Podatki so verodostojni in odražajo dejansko stanje sistema ravnanja z okoljem v družbi. Navedbe je v marcu 2026 preveril Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje SIQ in ugotovil, da sistem ustreza zahtevam EMAS.

Vključitev s sklicevanjem

Seznam vseh podatkovnih točk, vključenih s sklicevanjem

Kodifikacija iz ESRS	Del poslovnega poročila
ESRS 2 Vloga upravnih, poslovodnih in nadzornih organov (GOV-1)	4.3.2 Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d. (ESRS 2 GOV-1 odstavek 21)
	4.3.3 Uprava družbe Luka Koper, d. d. (ESRS 2 GOV-1 odstavek 21)
	4.3.4 Poročilo o izvajanju in doseženih rezultatih izvajanja politike raznolikosti
ESRS 2 Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti (IRO- 1)	13 Obvladovanje tveganj in priložnosti (ESRS 2 IRO-1)
S1 Metrike raznolikosti (S1-9)	4.3.4 Poročilo o izvajanju in doseženih rezultatih izvajanja politike raznolikosti

15.1.3 Vloga upravnih, poslovodnih in nadzornih organov (GOV-1)

Informacije o sestavi in raznolikosti članov uprave in nadzornega sveta ter njihovi neodvisnosti so predstavljene v poglavjih 4.3.2 Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d., 4.3.3 Uprava družbe Luka Koper, d. d., in 4.3.4 Poročilo o izvajanju in doseženih rezultatih izvajanja politike raznolikosti.

Uprava družbe je na vseh ravneh, območjih in področjih delovanja odgovorna za zagotavljanje najvišjih standardov korporativne zaščite, varnega in zdravega delovnega okolja, varovanja in integritete v koprskem pristanišču ter za varstvo okolja, družbeno odgovornost in trajnostno poslovanje ter vzpostavitev in izvajanje sistema za obvladovanje tveganj in priložnosti. Slednje izvaja z določanjem smernic na področju trajnostnosti, s sprejemom strategije trajnostnega razvoja, z določanjem in spremljanjem uresničevanja strateških in letnih ciljev, s sprejemanjem različnih politik, kodeksov, pravilnikov, poslovnikov in izjav, ki se dotikajo vseh področij trajnostnosti, zagotavlja pa tudi pogoje za njihovo uresničevanje. Pregleda rezultate analize dvojne pomembnosti, vključno s stališči deležnikov, in jo potrdi. Uresničevanje ciljev spremlja z rednim poročanjem, opisanem v poglavju 15.1.4 Informacije, predložene upravnim, poslovodnim in nadzornim organom podjetja, ter trajnostnostne zadeve, ki jih ti organi obravnavajo (GOV- 2).

Član uprave - delavski direktor je predstavnik vodstva za okolje ter varnost in zdravje pri delu in zagotavlja, da so sistemi ravnanja z okoljem, zdravja pri delu, energetske učinkovitosti in požarne varnosti vzpostavljeni, se izvajajo, vzdržujejo in izboljšujejo.Nadzor člana uprave se poleg obravnave rednih poročil izvaja z rednimi sestanki z najožjimi sodelavci s področja varovanja zdravja in ekologije. Strokovno podporo pri vsebinah in pri obvladovanju prepoznanih vplivov trajnostnega razvoja upravi družbe nudijo posamezna strokovna področja, organizirana glede na osnovne poslovodske funkcije in specifične potrebe dejavnosti.

Vodja področja varovanja zdravja in ekologije je odgovoren za razvoj sistemov vodenja na področjih okolja, varnosti in zdravja pri delu, preprečevanja večjih nesreč skladno z direktivo SEVESO in upravljanja z energijo. Odgovoren je tudi za pripravo politik, načrtovanje ciljev in izvedbenih programov, poročanje ter obravnavo pritožb na svojem področju, med drugim tudi izvajanje merjenja emisij v okolje in prepoznavanje potencialnih tveganj, ki bi lahko imela negativne vplive na okolje in ljudi. Imenovan je tudi skrbnik varstva okolja, njegove naloge so določene v 66. členu Zakona o varstvu okolja (Ur. l. RS št. 44/22, 18/2-ZDU-1O; ZVO-2).

Vodja kadrovskega področja je odgovoren za pripravo in izvajanje kadrovske politike, organiziranje procesa, spremljanje, poročanje in nadzor izvajanja procesa ter uresničevanje načrtovanih ciljev s pregledom kazalnikov in ustreznim ukrepanjem na področju lastne delovne sile.

Vodja področja za odnose z javnostmi je odgovoren za pripravo politik na področju družbene odgovornosti, pripravo in izvedbo načrta komuniciranja z javnostmi, vključno s prizadetimi skupnostmi, postopek zbiranja, ocenjevanja in razdeljevanja sponzorskih in donatorskih sredstev skladno s strategijo Luke Koper, d. d., na področju sponzorstev in donacij ter Letno poročilo 2025 79 izvedbo anketiranja lokalnih prebivalcev.

Vodja področja nabave je odgovoren za pripravo in izvajanje politike nabave ter s tem ocenjevanje ter spodbujanje dobaviteljev tudi na področju trajnostnosti. Za področje korporativne integritete je zadolžen pooblaščenec za korporativno integriteto in skladnost poslovanja.

Za sistem obvladovanja tveganj in priložnosti je imenovan pooblaščenec za obvladovanje tveganj in priložnosti, ki je odgovoren za razvoj, izvajanje in vzdrževanje okvira za obvladovanje tveganj in priložnosti, pripravo poročil, poročanje, pripravo načrta za obvladovanje tveganj in priložnosti ter spremljanje izvajanja uvedenih ukrepov. Podrobneje so sistem obvladovanja tveganj in priložnosti ter vloge in odgovornosti preostalih udeležencev v procesu predstavljeni v poglavju 13 Obvladovanje tveganj in priložnosti.

Uprava družbe o vseh trajnostnostnih zadevah ter o prepoznanih vplivih, tveganjih in priložnostih na področju trajnostnosti redno poroča nadzornemu svetu in njegovim komisijam. Za nadzor nad vplivi, tveganji in priložnostmi, povezanimi s trajnostnostjo, je odgovoren nadzorni svet, strokovno podporo mu pri tem nudijo revizijska, poslovna in kadrovska komisija ter komisija za strateški razvoj. Nadzorni svet potrjuje strateške in letne načrte, v katerih so določeni tudi cilji in ukrepi na področju trajnostnosti, ki jih nadalje vključuje v merila za nagrajevanje uprave. Nadzorni svet spremlja uresničevanje strategije in letnih načrtov prek rednega poročanja, ki je predstavljeno v poglavju 15.1.4 Informacije, predložene upravnim, poslovodnim in nadzornim organom podjetja, ter trajnostnostne zadeve, ki jih ti organi obravnavajo (GOV-2), ter odloča o nagrajevanju uprave z doseganjem meril tudi na področju trajnostnosti. Uprava in nadzorni svet s potrditvijo letnega poročila potrdita tudi konsolidirano poročilo o trajnostnosti.

Organi vodenja in nadzora Skupine Luka Koper kot celota razpolagajo s kombinacijo strokovnih znanj, ki so relevantna za dobro korporativno upravljanje in obravnavo trajnostnostnih tem, zlasti na področjih varstva okolja, podnebnih sprememb in okoljskih dovoljenj, zdravja in varnosti pri delu, upravljanja tveganj, skladnosti in notranjih kontrol, družbenih vidikov delovanja pristanišča in odnosov z lokalno skupnostjo.

Uprava in nadzorni svet redno ocenjujeta, ali so za učinkovit nadzor trajnostnostnih zadev na voljo ustrezne spretnosti in strokovno znanje ter ali je potrebno njihovo nadaljnje razvijanje. Uprava in nadzorni svet spremljata najnovejše smernice in spremembe na področju trajnostnosti, nadzorni svet poleg tega tudi letno izvaja samoocenitev, ki vključuje tudi področje profesionalnega razvoja članov. Če so ugotovljene pomanjkljivosti, se pripravijo ukrepi in načrt izobraževanja za izboljšanje njihovega delovanja in delovanja komisij nadzornega sveta. Nadzorni svet skrbi, da spremlja novosti s področja upravljanja podjetij in strokovnih področij, potrebnih za delovanje v nadzornem svetu, zato redno obnavlja znanja s področja trajnostnega razvoja.

Strokovno znanje se zagotavlja neposredno prek znanj in izkušenj članov poslovodstva in nadzornih organov, z dostopom do notranjih strokovnjakov (npr. s področja okolja, varnosti, obvladovanja tveganj), z usposabljanji in izobraževanji, namenjenimi krepitvi razumevanja trajnostnih zahtev, regulatornih sprememb in novih trajnostnih praks, ter občasno z vključevanjem zunanjih strokovnjakov in svetovalcev za specifična področja. Za izobraževanje članov uprave in nadzornega sveta se vsako leto rezervirajo denarna sredstva.

V letu 2025 so se člani uprave v okviru trajnostnih zadev izobraževali s področij strateškega pristopa k upravljanju trajnostnega razvoja, vloge revizijskih komisij pri poročanju o trajnostnosti, strateškega vodstvenega pristopa zagotavljanja varnosti in zdravja, organizacije in upravljanja delovnega časa, digitalnih tehnologij za trajnostnostno poročanje, trajnostnostnega poročanja v dobavni verigi, upravljanja podnebnih tveganj, uredbe o zelenem javnem naročanju, financiranja trajnostnega razvoja in zelenega prehoda, novosti Omnibusa EU in poročanja o trajnostnosti. Člani uprave so se izobraževali tudi s področja integritete in korporativne kulture. Člani nadzornega sveta so se v letu 2025 v povezavi s trajnostnimi temami izobraževali na področjih strateškega upravljanja ključnih kadrov in talentov za uspešnost poslovanja, upravljanja ESG in trajnosti, krožnega gospodarstva, vloge in izzivov revizijskih komisij pri prvem poročanju o trajnostnosti po direktivi CSRD, integritete in boja proti korupciji.

Člani uprave in nadzornega sveta uporabljajo razpoložljivo strokovno znanje pri sprejemanju strateških odločitev, potrjevanju politik in ciljev, nadzoru izvajanja ukrepov ter spremljanju učinkovitosti obvladovanja prepoznanih vplivov, tveganj in priložnosti. S tem se zagotavlja, da je upravljanje trajnostnostnih zadev usklajeno s poslovnim modelom Skupine Luka Koper in njenimi dolgoročnimi strateškimi cilji.

15.1.4 Informacije, predložene upravnim, poslovodnim in nadzornim organom podjetja, ter trajnostnostne zadeve, ki jih ti organi obravnavajo (GOV-2)

Uprava in nadzorni svet skupaj sprejemata Politiko upravljanja Skupine Luka Koper, Etični kodeks Skupine Luka Koper in Politiko preprečevanja korupcije, nadzorni svet sprejema Politiko raznolikosti uprave in nadzornega sveta družbe Luka Koper, d. d., skupščina družbe Luka Koper, d. d., pa sprejema Politiko prejemkov organa vodenja in nadzora v družbi Luka Koper, d. d., in organov vodenja v odvisnih družbah v Skupini Luka Koper. S temi dokumenti smo se zavezali tudi spoštovanju človekovih pravic, predvsem spoštovanju zasebnosti vsakega posameznika na delovnem mestu ter urejanju prekarnega dela, trpinčenja na delovnem mestu, enakih možnostih žensk in moških, dela in zaposlovanja invalidov ter varnosti in zdravju pri delu. Slednje zagotavljamo tudi z delovanjem ustreznega pritožbenega mehanizma za prijavo nepravilnosti in zaščito prijaviteljev pred morebitnimi 80 Letno poročilo 2025 povračilnimi ukrepi ali diskriminatorno obravnavo.

Kupce, dobavitelje in druge poslovne partnerje stalno preverjamo in učinkovito upravljamo tveganja, ki izvirajo iz poslovnih odnosov z njimi. Od kupcev in dobaviteljev pričakujemo, da spoštujejo človekove pravice in ustvarjajo delovno okolje, v katerem se spoštujeta dostojanstvo in zasebnost posameznika, da zavračajo vse oblike nedovoljenega dela, da imajo vzpostavljene notranje kontrole, sistem upravljanja tveganj in nasprotja interesov in da nas nemudoma obveščajo o nasprotju interesov, ki bi lahko posredno ali neposredno vplivalo na skupino, ter da spoštujejo protikorupcijsko in konkurenčno zakonodajo in upravljajo tveganja prevar in zlorab. Dokumenti so objavljeni na spletnih straneh družbe.

Uprava sprejema tudi druge politike, strategije, kodekse, pravilnike, poslovnike in izjave na področju trajnostnosti:

• Kodeks ravnanja poslovnih partnerjev Skupine Luka Koper
• Strategijo korporativne integritete družb Skupine Luka Koper
• Politika podnebne, okoljske in družbene odgovornosti Skupine Luka Koper
• Politika varnosti in varovanja Skupine Luka Koper
• Politiko trajnostnostne nabave Skupine Luka Koper
• Kadrovsko politiko Skupine Luka Koper
• Pravilnik o delovanju pooblaščenca za korporativno integriteto in komisije za obravnavo prijav kršitev korporativne integritete ter obravnavo prijav v Skupini Luka Koper
• Poslovnik pooblaščenca za skladnost poslovanja
• Strategijo na področju sponzorstev in donacij
• Poslovnik sistema vodenja Luke Koper, d. d., za preprečevanje korupcije
• Pravilnik o zaščiti dostojanstva zaposlenih

Uprava, nadzorni svet in njegove komisije določajo cilje oziroma se seznanjajo z rezultati in učinkovitostjo politik in ukrepov ter doseganjem ciljev na področju trajnostnosti s poročili, navedenimi v nadaljevanju. Tekoče poročanje o aktualnih in pomembnih dogodkih, ki vključujejo tudi vidike trajnostnosti.### Četrtletno

• nerevidirana poročila o poslovanju Skupine Luka Koper vključno z doseganjem ciljev na področju trajnostnosti,
• poročila o obvladovanju tveganj in priložnosti Skupine Luka Koper,
• poročila o spremljanju izvajanja priporočil na podorčju notranje revizije, korporativne integritete in skladnosti poslovanja,
• poročila o aktivnostih na področju funkcije korporativne integritete in skladnosti poslovanja, vključno s poročilom o prejetih prijavah glede sumov kršitve korporativne integritete in prijavah nepravilnosti, vključno z morebitnimi kršitvami človekovih pravic in morebitnimi predlaganimi priporočili,
• poročila o izvajanju naložb in večjih naložbenih projektov, ki vključujejo tudi tiste, povezane s trajnostnimi ukrepi,
• poročilo o poslih s člani uprave in nadzornega sveta in njimi povezanimi osebami,
• poročila o odprtih sodnih in inšpekcijskih postopkih,
• poročila o izvedenih inšpekcijskih pregledih.

Dvakrat letno

• poročilo o uresničevanju strategije na področju podnebnega prehoda.

Letno

• pomembni vplivi, tveganja in priložnosti na osnovi analize dvojne pomembnosti,
• letni poslovni načrt, vključno z letnim načrtom naložb, cilji in ukrepi na področju trajnostnosti,
• letna poročila, vključno s konsolidiranim poročilom o trajnostnosti,
• letni načrt dela notranje revizije ter področja korporativne integritete in skladnosti poslovanja,
• letno poročilo o delu notranje revizije ter področja korporativne integritete in skladnosti poslovanja,
• letno poročilo področja korporativne integritete in skladnosti poslovanja z izvedenimi zunanjimi nadzori,
• poročilo sveta delavcev o uresničevanju soupravljanja, v kolikor je pripravljeno s strani sveta delavcev in posredovano v obravnavo nadzornemu svetu,
• določanje in doseganje meril za nagrajevanje uprave.

Letno poročilo 2025 81

Uprava družbe je pomembne vplive, tveganja in priložnosti kot del skrbnega pregleda potrdila s poročilom o analizi dvojne pomembnosti, ki je bila izdelana s strani skupine internih strokovnjakov, o čemer je uprava seznanila revizijsko komisijo in nadzorni svet. Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti so predstavljeni v poglavju 15.1.10 Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom (SBM-3). Druge vsebine, povezane s trajnostnostjo, so obravnavane na nadzornem svetu po potrebi in v dogovoru z upravo.

Uprava in nadzorni svet pri svojem delovanju upoštevata politiko upravljanja, v kateri je opredeljeno, da smo zavezani trajnostnemu razvoju oziroma družbeno odgovornemu odnosu do družbene skupnosti in naravnega okolja ter da poslovanje temelji na transparentnosti in zakonitosti delovanja ter poštenju in osebni integriteti vseh zaposlenih. Oba organa sta potrdila strateški poslovni načrt za obdobje 2024–2028, v katerem sta na novo opredelila poslanstvo družbe Luka Koper, d. d., ki je zagotavljanje zanesljivih in visoko kakovostnih pristaniških storitev, skladnih s smernicami trajnostnega razvoja, in določila, da je eden izmed ključnih strateških ciljev skrbeti za trajnostne vidike in zmanjševanje negativnih vplivov na okolje in družbo.

Na spletni strani Poslovna poročila – Luka Koper, d. d. (luka-kp.si) so po predhodni potrditvi uprave in nadzornega sveta objavljena letna poročila Skupine Luka Koper in družbe Luka Koper, d. d., z vključenimi trajnostnimi poročili oziroma izjavo o trajnostnosti.

Uprava se z informacijami s področja trajnostnega razvoja dodatno seznanja prek četrtletnih poročil o uresničevanju programov dela, polletnega in letnega poročila o varnosti in zdravju pri delu, varovanju okolja ter požarni varnosti ter poročil s področja energetike in letnega vodstvenega pregleda skladno s standardi ISO 14001, ISO 45001, ISO 50001 in ISO 9000, ki jih pripravljajo pristojni zaposleni in strokovna področja. Četrtletna poročila o uresničevanju programov dela vključujejo tudi poročanje o zapadlih neizvedenih zadolžitvah, ocene programov dela pa predstavljajo del nagrade četrtletne skupinske delovne uspešnosti strokovnih področij.

15.1.5 Vključitev s trajnostnostjo povezane uspešnosti v sisteme spodbud (GOV-3)

Prejemki članov uprave so sestavljeni iz stalnega in spremenljivega dela. Določeni so v pogodbah o zaposlitvi za določen čas za poslovodenje družbe za člana uprave, v aneksih k pogodbam o zaposlitvi in v sklepih nadzornega sveta. Prejemke uprave določi nadzorni svet, upoštevajoč veljavno politiko prejemkov družbe, ki jo sprejme skupščina in je objavljena na spletni strani Pomembni dokumenti – Luka Koper, d. d. (luka-kp.si).

Politika prejemkov organa vodenja in nadzora v družbi Luka Koper, d. d., in organov vodenja v odvisnih družbah v Skupini Luka Koper, ki jo je sprejela skupščina družbe Luka Koper, d. d., opredeljuje, da znaša spremenljivi del prejemkov članov organov vodenja v poslovnem letu največ 30 % osnovnega dela prejemkov člana organa vodenja, izplačanega v preteklem poslovnem letu, in je odvisen od izpolnjevanja meril uspešnosti poslovanja. Politika opredeljuje, da se nefinančna merila nanašajo na naslednje s trajnostnostjo povezane vsebine:

• merila okoljske odgovornosti (npr. hrup, ogljični odtis, ravnanje z odpadki ipd.),
• merila družbene odgovornosti (npr. razvoj korporativne kulture, razvoj zaposlenih, organizacijsko klimo, izobraževanje zaposlenih, zagotavljanje raznolikosti, človekovih pravic ipd.),
• merila upravljavske odgovornosti (npr. ukrepe na področjih upravljanja s tveganji, notranje revizije, skladnosti in integritete, kakovost komuniciranja z deležniki ipd.).

Merila za nagrajevanje uprave za leto 2025 so določena z aktom nadzornega sveta in vključujejo finančna merila uspešnosti poslovanja v višini 60 odstotkov, nefinančna merila v višini 40 odstotkov, od tega je 15 odstotkov meril povezanih s cilji na področju okoljske, družbene in upravljavske odgovornosti (doseganje ciljne vrednosti hrupa, ogljičnega odtisa (obseg 2), števila delovnih nezgod s smrtnim izidom med zaposlenimi in agencijskimi delavci v družbah Luka Koper, d. d., in Luka Koper INPO, d. o. o., ter realizacija ukrepov obvladovanja tveganj, realizacija priporočil na področju notranje revizije, skladnosti poslovanja in integritete ter pridobitev pozitivnega mnenja na izjavo o trajnostnosti) ter dodatnih 15 odstotkov z realizacijo ključnih naložb, med katerimi so tudi naložbe, ki se nanašajo na ukrepe, povezane s trajnostnostjo.

Z navedenimi nefinančnimi merili se zasledujejo poslovni cilji na področju organizacijske učinkovitosti, okoljske, družbene in upravljavske odgovornosti, pri čemer ocenjevanje uspešnosti uprave letno in neodvisno opravi nadzorni svet z obrazloženim sklepom in v skladu z vsakokratno sprejetimi merili, ki sledijo veljavni politiki prejemkov. Ista merila za nagrajevanje so bila upoštevana pri določitvi meril za nagrajevanje drugih zaposlenih na vodilnih delovnih mestih (b-1 oziroma na prvi ravni pod upravnimi in nadzornimi organi) v različnih deležih glede na prispevek posameznika k doseganju ciljev. O prejemkih uprave poročamo v računovodskem poročilu Luke Koper, d. d., v pojasnilu št. 29: Posli s povezanimi osebami ter v poslovnem poročilu v točki 4.8 Priloga izjave o upravljanju.

15.1.6 Izjava o skrbnem pregledu (GOV–4)

Družba Luka Koper, d. d., je podpisnica Zaveze o spoštovanju človekovih pravic pri poslovanju (z dne 31. 5. 2019), objavljene na spletni strani Človekove pravice v gospodarstvu | GOV.SI, pripravljene s strani Vlade RS na podlagi 82 Letno poročilo 2025 načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah, Deklaracije MOD o temeljnih načelih in pravicah pri delu ter smernic OECD za večnacionalne družbe. Skupni cilj smernic je spodbuditi pozitivne prispevke družb h gospodarskemu, okoljskemu in družbenemu napredku ter čim bolj zmanjšati škodljive vplive na teh področjih, ki bi lahko bili povezani z dejavnostmi, proizvodi ali storitvami Skupine.

Na podlagi zaveze je bil sprejet Akcijski načrt Luke Koper, d. d., za spoštovanje človekovih pravic, ki si kot prioritetne naloge zastavlja:

• preprečevanje diskriminacije in neenakosti ter promocijo enakih možnosti,
• promocijo in varstvo temeljnih delavskih pravic,
• preprečevanje trgovine z ljudmi in boj proti njej,
• varstvo okolja, ohranjanje narave in trajnostni razvoj,
• razvoj zaveze skrbnega pregleda človekovih pravic.

Ocena potencialnih in dejanskih negativnih vplivov je bila pripravljena na osnovi skrbnega pregleda skladno s:

• Smernicami OZN za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu in razlagalnimi smernicami (The Corporate Responsibility to Respect Human Rights, An interpretive Guide),
• Smernicami OECD za večnacionalna podjetja glede odgovornega poslovnega ravnanja (OECD Guidelines for Multinational Enterprises on Responsible Business Conduct),
• Smernicami OECD o skrbnem pregledu za odgovorno ravnanje podjetij (OECD Due Diligence Guidance for Responsible Conduct).

Pri pripravi skrbnega pregleda v zvezi s trajnostnostjo so bili upoštevani spodaj navedeni koraki prepoznavanja, preprečevanja in blaženja dejanskih in potencialnih negativnih vplivov na okolje in ljudi, povezanih s poslovanjem. Opisani so v naslednjih poglavjih konsolidiranega poročila o trajnostnosti.| Ključni elementi skrbnega pregleda | Vsebina | Poglavja v izjavi o trajnostnosti |
| :--- | :--- | :--- |
| Vključitev skrbnega pregleda v upravljanje, strategijo in poslovni model | Opredelitev politik, ki vključujejo določila glede trajnostnega razvoja, skrbnega pregleda in spoštovanja človekovih pravic, tega kateri organi jih potrjujejo, in njihova dostopnost | 15.1.4 |
| | Informacije, predložene upravnim, poslovodnim in nadzornim organom podjetja, ter trajnostnostne zadeve, ki jih ti organi obravnavajo (GOV-2) | |
| | Zaščita prijaviteljev neetičnega ali nezakonitega ravnanja | 18.1.2 |
| | Politike o poslovnem ravnanju in korporativna kultura (G1-1) | 18.1.2 |
| | Vključitev meril na področju okoljske, družbene in upravljavske odgovornosti v nagrajevanje uprave in drugih vodilnih delavcev | 15.1.5 |
| | Vključitev s trajnostnostjo povezane uspešnosti v sisteme spodbud (GOV-3) | 15.1.5 |
| | Razkritje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti kot del skrbnega pregleda | 15.1.10 |
| | Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom (SBM-3) | 15.1.10 |
| | Seznanitev s politikami na področju trajnostnostnih tem | 17.1.2 |
| | Politike v zvezi z lastno delovno silo (S1-1) | 17.1.2 |
| | Politike o poslovnem ravnanju in korporativna kultura (G1-1) | 18.1.2 |
| Sodelovanje s prizadetimi skupnostmi | Način vključevanja deležnikov pri oceni dejanskih in potencialnih vplivov na področju spoštovanja človekovih pravic | 15.1.9 |
| | Interesi in stališča deležnikov (SBM-2) | 15.1.9 |
| | Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti (IRO-1) | 15.1.11 |
| | Vključevanje prek pritožbenih mehanizmov | 15.1.13 |
| | Ostale informacije, povezane z uredbo EMAS | 17.1.3 |
| | Postopki za sodelovanje z lastno delovno silo in s predstavniki delavcev v zvezi z vplivi (S1-2) | 17.1.3 |
| | Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih lahko člani lastne delovne sile izrazijo pomisleke (S1-3) | 17.1.4 |

Letno poročilo 2025 83

Ključni elementi skrbnega pregleda	Vsebina	Poglavja v izjavi o trajnostnosti
	Postopki za sodelovanje z delavci v vrednostni verigi v zvezi z vplivi (S2-2)	17.2.3
	Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih lahko delavci v vrednostni verigi izrazijo pomisleke (S2-3)	17.2.4
	Postopki za sodelovanje s prizadetimi skupnostmi v zvezi z vplivi (S3-2)	17.3.3
	Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih lahko prizadete skupnosti izrazijo pomisleke (S3-3)	17.3.4
	Politike o poslovnem ravnanju in korporativna kultura (G1-1)	18.1.2
Opredelitev ter ocenjevanje negativnih vplivov na ljudi in okolje	Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom (SBM-3)	15.1.10
	Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti (IRO-1)	15.1.11
Ukrepanje za obravnavanje negativnih vplivov na ljudi in okolje	Ukrepi in viri v zvezi s politikami na področju podnebnih sprememb (E1-3)	16.2.5
	Ukrepi in viri v zvezi z onesnaževanjem (E2-2)	16.3.2
	Ukrepi in viri v zvezi z vodnimi in morskimi viri (E3-2)	16.4.2
	Ukrepi in viri v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi (E4-3)	16.5.4
	Ukrepi in viri v zvezi z rabo virov in krožnim gospodarstvom (E5-2)	16.6.2
	Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na lastno delovno silo ter pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi z lastno delovno silo ter učinkovitost navedenih ukrepov (S1-4)	17.1.5
	Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na delavce v vrednostni verigi ter pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi z delavci v vrednostni verigi ter učinkovitost navedenih ukrepov (S2-4)	17.2.5
	Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na prizadete skupnosti ter pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi s prizadetimi skupnostmi ter učinkovitost navedenih ukrepov (S3-4)	17.3.5
Spremljanje učinkovitosti teh prizadevanj	Cilji v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje (E1-4)	16.2.6
	Poraba energije in mešanica virov energije (E1-5)	16.2.7
	Bruto emisije TGP obsegov 1, 2 in 3 ter skupne emisije TGP (E1-6)	16.2.8
	Cilji v zvezi z onesnaževanjem (E2-3)	16.3.3
	Onesnaževanje zraka, vode in prsti (E2-4)	16.3.4
	Cilji v zvezi z vodnimi in morskimi viri (E3-3)	16.4.3
	Poraba vode (E3-4)	16.4.4
	Cilji v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi (E4-4)	16.5.5
	Metrike vpliva v zvezi s spremembami biotske raznovrstnosti in ekosistemov (E4-5)	16.5.6
	Cilji v zvezi z rabo virov in krožnim gospodarstvom (E5-3)	16.6.3
	Odtok virov (odpadki) (E5-5)	16.6.4
	Cilji v zvezi z upravljanjem pomembnih negativnih vplivov, spodbujanjem pozitivnih vplivov ter upravljanjem pomembnih tveganj in priložnosti (S1-5)	17.1.6
	Značilnosti zaposlenih v podjetju (S1-6)	17.1.7
	Značilnosti delavcev, nezaposlenih v lastni delovni sili podjetja (S1-7)	17.1.8

84 Letno poročilo 2025

Ključni elementi skrbnega pregleda	Vsebina	Poglavja v izjavi o trajnostnosti
	Pokritost s kolektivnimi pogajanji in socialni dialog (S1-8)	17.1.9
	Metrike raznolikosti (S1-9)	17.1.10
	Dostojne plače (S1-10)	17.1.11
	Socialna zaščita (S1-11)	17.1.12
	Invalidi (S1-12)	17.1.13
	Metrike usposabljanja ter razvoja znanj in spretnosti (S1-13)	17.1.14
	Metrike zdravja in varnosti (S1-14)	17.1.15
	Metrike usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja (S1-15)	17.1.16
	Metrike prejemkov (plačna vrzel in skupni prejemki) (S1-16)	17.1.17
	Incidenti, pritožbe in resni vplivi na človekove pravice (S1-17)	17.1.18
	Cilji v zvezi z upravljanjem pomembnih negativnih vplivov, spodbujanjem pozitivnih vplivov ter upravljanjem pomembnih tveganj in priložnosti (S2-5)	17.2.6
	Cilji v zvezi z upravljanjem pomembnih negativnih vplivov, spodbujanjem pozitivnih vplivov ter upravljanjem pomembnih tveganj in priložnosti (S3-5)	17.3.6
	Incidenti korupcije ali podkupovanja (G1-4)	18.1.4
	Upravljanje tveganj in notranje kontrole poročanja o trajnostnosti (GOV–5)	15.1.7

Ocenili smo tveganja in določili notranje kontrole, povezane s trajnostnim poročanjem, skladno z metodologijo enotnega sistema obvladovanja tveganj in priložnosti, opisanega v poglavju 13 Obvladovanje tveganj in priložnosti. Izpostavljeni smo tveganjem, povezanim z napačnim ali nepopolnim poročanjem o temah trajnostnosti, vključno s tveganjem, povezanim z zelenim zavajanjem (t. i. greenwashing), tveganjem pomanjkanja kompetenc za pripravo trajnostnih poročil ter tveganjem izgube ugleda kot posledice neskladnosti z zakonodajo CSRD, izgube zaupanja deležnikov ali medijske izpostavljenosti. Do napak pri poročanju lahko pride tudi zaradi napak pri ročnem vnosu podatkov v primarne ali sekundarne evidence ali združevanja podatkov iz več sistemov, ročnega računanja ter ročnega prepisovanja v poročilo o trajnostnosti ter napačnih opisnih razkritij v izjavi o trajnostnosti. Ugotovitve ocene tveganja in notranjih kontrol v zvezi s postopkom poročanja o trajnosti so vključene v postopke priprave konsolidiranega poročila o trajnostnosti z delovnim navodilom, v katerem so opredeljene notranje kontrole in odgovornosti v zvezi z njihovim izvajanjem. Tveganje, povezano s točnostjo vnosa podatkov in ročnimi napakami v procesu poročanja zaradi združevanja podatkov iz več sistemov, ročnega prepisovanja ter napačnih opisnih razkritij v izjavi o trajnostnosti, obvladujemo s kontrolo štirih oči in preverjanjem podlag za poročanje skladno z internimi navodili, tveganje pomanjkanja kompetenc pa z rednim izobraževanjem zaposlenih, vključenih v trajnostno poročanje. Nobeno od prepoznanih tveganj po sprejetih ukrepih ni bilo ocenjeno kot ključno. S spremembami ocene tveganj in notranjimi kontrolami se seznanja uprava, če so ocenjena kot ključna, pa tudi revizijska komisija in nadzorni svet. Notranja revizija redno poroča upravi, revizijski komisiji in nadzornemu svetu o izvajanju notranje revizijskih poslov in ocenah sistema notranjih kontrol, vključno z ugotovitvami, ki se lahko nanašajo na področja trajnostnega poročanja. S prepoznanimi tveganji in kontrolami smo seznanili zunanjega revizorja, ki daje omejeno zagotovilo glede konsolidiranega poročila o trajnostnosti. Revizor o svoji oceni tveganj in priporočilih poroča revizijski komisiji nadzornega sveta in vodstvu družbe Luka Koper, d. d. Z ugotovitvami sta uprava družbe in nadzorni svet družbe redno seznanjena prek poročil odgovornih področij, ki se obravnavajo na sejah uprave in nadzornega sveta.

15.1.8 Strategija, poslovni model in vrednostna veriga (SBM-1)

Strategija

Skupina izvaja osnovne storitve ter vrsto dopolnilnih storitev na blagu in drugih storitev v dejavnostih:
• privez in odvez ladij,
• izvajanje dejavnosti ravnanja s tovorom (nakladanje in razkladanje ladij, nakladanje in razkladanje kamionov ter vagonov, skladiščenje, prevoz tovora po pristanišču ter preostale dodatne storitve na blagu),

Letno poročilo 2025 85

• izvajanje pomorskega potniškega prometa (vkrcavanje in izkrcavanje potnikov),
• izvajanje gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture namenjene za javni promet,
• izvajanje gospodarske javne službe zbiranja odpadkov s plovil,
• komunalne, maritimne in druge storitve,
• oddajanje nepremičnin v najem,
• logistične storitve in distribucija,
• tehnološke in ekološke raziskave.

Največ storitev pretovora in skladiščenja izvajamo za pošiljatelje in prejemnike blaga na ključnih zalednih trgih – v Avstriji, na Madžarskem, Slovaškem in Češkem. V zadnjih letih se obseg storitev vse bolj povečuje tudi za stranke iz Poljske, južne Nemčije, zahodne Romunije in Srbije. Naše storitve poleg njih uporabljajo tudi lastniki tovora s prekomorskih trgov, predvsem iz držav ob vzhodnem in južnem Sredozemlju ter na Bližnjem in Daljnem vzhodu. Tam se uporabniki logističnih storitev vse bolj zavedajo prednosti, ki jih prinašata strateška lega koprskega pristanišča na najkrajši pomorski povezavi do držav srednje in vzhodne Evrope ter kakovostna ponudba pristaniških storitev naše družbe. Najpomembnejše stranke so špediterji, ladjarji in lastniki blaga.Pomembne storitve, trgi in stranke se glede na predhodno obdobje poročanja niso spreminjali. S povečevanjem zmogljivosti in nenehnim izboljševanjem storitev – z vlaganji v infrastrukturo, opremo, kadre in procese – ustvarjamo pogoje za nadaljnjo rast pretovora in prihodkov. K večji konkurenčnosti t. i. južne transportne poti prek koprskega pristanišča prispevata bogatejša ponudba logističnih storitev v Sloveniji in na drugih zalednih trgih ter javne naložbe v izboljšanje prometne infrastrukture. Vsi zaposleni v Skupini Luka Koper, katerih število je prikazano v poglavju 17.1.7 Značilnosti zaposlenih v podjetju (S1-6), opravljajo delo na območju Republike Slovenije, in sicer v Obalno-kraški regiji.

Čisti prihodki od prodaje Skupine Luka Koper	2023	2024	2025
Čisti prihodki od prodaje v mio EUR	312,8	330,0	380,3

Sektorski ESRS ne bodo sprejeti, zato skupnih prihodkov nimamo razčlenjenih po pomembnih sektorjih ESRS, v skladu z MSRP 8 tudi ne poročamo po poslovnih segmentih. Luka Koper, d. d., kot obvladujoča družba ne nudi posameznih komponent pristaniške dejavnosti kot samostojnih storitev, temveč le v paketu celotne storitve pretovora blaga na območju pristanišča, posledično poslovodstvo tudi ne spremlja poslovanja po posameznih komponentah v smislu MSRP 8. Skupino sestavljajo družbe, ki opravljajo pristaniške in druge dejavnosti. Pristaniške dejavnosti so pretovor in skladiščenje blaga, storitve na blagu, upravljanje območja pristanišča, logistične storitve, storitve maritimne dejavnosti ter vzdrževanje območja pristanišča. Druge dejavnosti zajemajo dejavnosti kontrole kakovosti ter zaledno logistično dejavnost. Zaradi nepomembnosti Skupina ne poroča po ločenih odsekih.

Ne izvajamo dejavnosti v sektorju fosilnih goriv v smislu raziskovanja, rudarjenja, pridobivanja, proizvodnje, predelave, rafiniranja ali distribucije fosilnih goriv, kot so opredeljene v členu 2(62) Regulation (EU) 2018/1999. Delujemo kot pristaniški operater in ustvarjamo prihodke predvsem z opravljanjem logističnih in pristaniških storitev. V okviru teh dejavnosti med drugim izvajamo pretovor in skladiščenje fosilnih goriv, ki predstavljata logistični storitvi v vrednostni verigi energentov, vendar ne pomenita opravljanja dejavnosti v sektorju fosilnih goriv v smislu njihovega raziskovanja, pridobivanja, predelave ali trgovanja. Ker ustvarjamo določene prihodke, povezane s skladiščenjem in pretovorom fosilnih goriv, te informacije kljub navedenemu razkrivamo v okviru tega razkritja, da zagotovimo večjo preglednost za deležnike.

Čisti prihodki od prodaje fosilnih goriv
Čisti prihodki od prodaje v mio EUR	2023	2024	2025
Premog	11,3	6,5	7,9
Nafta	11,0	11,6	12,1
Skupaj fosilna goriva	22,3	18,1	20,0

Prihodkov od gospodarskih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, v zvezi s fosilnim plinom, kot je določeno v točki (a) člena 8(7) Delegirane uredbe Komisije 2021/2178, Skupina Luka Koper ne ustvarja.

86 Letno poročilo 2025

Konec leta 2023 je bil sprejet nov Strateški poslovni načrt za obdobje 2024–2028, v katerem si je Skupina Luka Koper zaradi zavedanja svojih vplivov na ključne deležnike za cilj zastavila ohraniti standarde trajnostnega razvoja na področju okolja (EMAS) v družbi Luka Koper, d. d., in izpolnjevati zaveze trajnostnega poročanja ter zmanjšati ogljični odtis z ukrepi za povečanje energetske učinkovitosti in večjim deležem uporabe obnovljivih virov energije. Strateški poslovni načrt vključuje metrike in cilje na okoljskem in socialnem področju ter področju upravljanja. Za doseganje ključnih ciljev na področju trajnostnosti so bili v Strategijo vključeni strateški projekti podnebnega prehoda:
• zamenjava obstoječe luške mehanizacije in strojev na fosilna goriva z mehanizacijo in stroji na alternativne okoljsko prijaznejše pogone,
• izgradnja sistema oskrbe ladij z električno energijo z obale (OPS),
• izgradnja sončnih elektrarn (do 10 MW).

V Strateškem poslovnem načrtu 2024–2028 smo si za usmeritev zastavili razvijati večnamensko pristanišče s poudarkom na razvoju blagovnih skupin z višjo dodano vrednostjo in hitrejšim obratom, predvsem kontejnerjev in avtomobilov, ter iskanjem novih blagovnih skupin in trgov. Opredeljeni cilji, povezani s trajnostnostjo, ne spreminjajo obsega trgov, skupin strank ali nabora storitev Skupine, saj so namenjeni izboljšanju trajnostne uspešnosti obstoječega poslovnega modela ter podpori trajnostnemu in podnebnemu prehodu pri izvajanju pristaniških in logističnih storitev kot celote.

Povzetek dokumenta je objavljen na spletni strani LJUBLJANSKA BORZA - SEOnet.

Poslovni model

Podjetje Luka Koper, d. d., je edino večnamensko slovensko pristanišče, v katerem se opravljajo pristaniške dejavnosti, namenjene tovornemu prometu, in dejavnosti, namenjene potniškemu prometu. Z zanesljivo pristaniško ponudbo in razvejano mrežo pomorskih in železniških povezav podpira globalne logistične rešitve do osrčja Evrope. Osnovna dejavnost pristanišča, ki ga upravljamo, je izvajanje zanesljivih, visoko kakovostnih pretovornih in skladiščnih storitev za vse vrste blaga, ki se dopolnjujejo z vrsto dodatnih storitev.

Za izvajanje osnovne pristaniške dejavnosti pretovora in skladiščenja imamo dvanajst specializiranih terminalov, ki so organizirani glede na blago oziroma tovor, ki ga sprejemajo. Vsak terminal ima svoje značilnosti, ki jih določajo za blago specifičen delovni proces, tehnološki postopki in tehnologija. Terminali so združeni v pet profitnih centrov.

Luka Koper, d. d., je leta 2008 z državo sklenila Koncesijsko pogodbo za opravljanje pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture na območju koprskega tovornega pristanišča. Koncesijska pogodba je bila sklenjena za obdobje 35 let, kakor določa Pomorski zakonik, in na njeni osnovi se plačuje koncesijska dajatev Republiki Sloveniji, ki nato polovico zneska nameni lokalnima skupnostma, Mestni občini Koper in Občini Ankaran.

V Luki Koper, d. d., se izvajata dve gospodarski javni službi, in sicer gospodarska javna služba rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet, in gospodarska javna služba zbiranja odpadkov s plovil na območju koprskega pristanišča. Strankam se zagotavlja celovita logistična podpora. Z uresničevanjem razvojnih usmeritev pristanišča krepimo svoje konkurenčne prednosti.

Poslovni model temelji na ključnih vhodnih elementih, kot so ustrezna pristaniška infrastruktura in zemljišča, specializirana pretovorna oprema, energija, informacijski sistemi ter strokovno usposobljeni zaposleni in pogodbeni izvajalci. Za razpoložljivost teh vhodnih elementov skrbimo z zagotavljanjem dodatnih površin in širitvijo koncesijskega območja, lastnimi naložbami, dolgoročnimi pogodbami, s pridobivanjem in razvojem kompetentnega kadra ter sodelovanjem z dobavitelji in državnimi institucijami v okviru koncesijskega razmerja.

Dejavnost pristanišča je skladna s smernicami trajnostnega razvoja. Načrtovani razvoj temelji na štirih izhodiščih, ki predvidevajo povečanje infrastrukturnih kapacitet in zmogljivosti, pospešeno uvajanje koncepta pametnega pristanišča, zagotovitev ustrezne kadrovske strukture ter skrb za trajnostne vidike in zmanjševanje negativnih vplivov na okolje in družbo. Še naprej se ohranja tudi model večnamenskega pristanišča, ki je ena ključnih konkurenčnih prednosti družbe.

Storitve družbe Luka Koper, d. d., dopolnjujejo: družbe v Skupini Luka Koper:
• Družba Luka Koper INPO, d. o. o., opravlja različne dejavnosti za potrebe matične družbe in zunanje uporabnike, in sicer v okviru treh enot: storitvene, maritimne in komunalne. Ob tem družba skrbi za zaposlovanje in usposabljanje invalidov.
• Družba Adria Terminali, d. o. o., upravlja kopenski logistični terminal v Sežani, ki opravlja dejavnost pretovora in skladiščenja različnih vrst blaga. Terminal je dobro povezan tako z železniško kot s cestno infrastrukturo.

Letno poročilo 2025 87

• Družba TOC, tehnološko okoljski in logistični center, d. o. o., opravlja storitve s področja tehnoloških in ekoloških raziskav ter storitve analitskega laboratorija.
• Družba Logis-Nova, d. o. o., (podjetje za kmetijstvo in nepremičnine) posluje v zelo omejenem obsegu.
• Družba Port View Caffe, d. o. o., je bila ustanovljena v juniju 2025 in bo izvajala gostinsko dejavnost ter oddajala poslovne prostore v najem.

pridružene družbe:
• Adria Transport, d. o. o., skrbi za vzpostavitev učinkovite železniške logistike med koprskim pristaniščem in njegovim zaledjem.
• Družba Adria-Tow, d. o. o., opravlja dejavnost vleke ladij in plovil, ladijske oskrbe ter reševanja in pomoči plovilom v koprskem pristanišču. Floto podjetja sestavlja pet vlačilcev.
• Avtoservis, d. o. o., ponuja celovito servisno storitev za osebna in lahka industrijska vozila. Storitve nudi uvoznikom in izvoznikom vozil ter špediterjem, ki koristijo koprsko pristanišče kot logistično rešitev.
• Adriafin, d. o. o., opravlja storitve svetovanja in opravljanja finančnih poslov.

Vrednostna veriga

Za opravljanje svojih dejavnosti potrebujemo kakovostno, zanesljivo, pravočasno in stroškovno učinkovito dobavno verigo, ki predstavlja zgornji del vrednostne verige Skupine. Dobavitelji so pomembna podpora poslovanju, med njimi so ključne kadrovske agencije, izvajalci drugih storitev prekladanja blaga, dobavitelji materiala in storitev vzdrževanja, ponudniki informacijskih rešitev in dobavitelji energentov, največ prometa pa ustvarimo z dobavitelji na področju naložb. Več kot 90 % vrednosti celotne nabave ustvarimo na slovenskem trgu.

Kakovostni dobavitelji pripomorejo k večji učinkovitosti poslovnih procesov, bodisi neposredno z opravljanjem storitev oziroma dobavo proizvodov bodisi posredno s povečevanjem učinkovitosti in uspešnosti delovnih procesov ter poslovnih praks. Dolgoročen partnerski odnos z dobavitelji prispeva k iskanju skupnih rešitev za kvalitetnejše obvladovanje nabavnega procesa.Vseskozi komuniciramo s potencialnimi novimi dobavitelji, ki se lahko vpišejo v bazo na spletni strani https://luka-kp.si/slo/za-dobavitelje. Na podlagi komunikacije z dobavitelji ter predloženih ponudb, certifikatov, referenc in izkušenj si prizadevamo izbirati najboljše dobavitelje. Postopek izbora dobaviteljev in sodelovanje z njimi potekata na transparenten, vnaprej predpisan način. Prednost imajo dobavitelji, katerih poslovanje je usklajeno z zahtevami mednarodnih standardov vodenja, ki izpolnjujejo zahteve varstva pri delu in so okoljsko ozaveščeni ter sodelujejo v duhu načel in vrednot, ki veljajo za Skupino Luka Koper.

Spodnji del vrednostne verige predstavljajo kupci oziroma uporabniki storitev Skupine, med njimi ladjarji, logisti in špediterji, pomorski agenti in lastniki blaga (pošiljatelji, prejemniki). V najširšem smislu poslovni odnosi v spodnjem delu verige vključujejo transportno in logistično verigo, povezano z ladijskimi, cestnimi in železniškimi prevozi, distribucijskimi centri, ter proizvajalce končnih izdelkov, polizdelkov ali surovin, ki se pretovarjajo v pristanišču in presegajo prvo stopnjo. V analizo dvojne pomembnosti so bili vključeni vpliv, tveganja in priložnosti povezani s spodnjim delom verige vrednosti zelo omejeno in le v primerih, ko udeleženci (npr. ladje, prevozniki) dejansko delujejo na območju pristanišča ali sidrišča in kadar vpliv izhaja iz prostorskih ali operativnih dejavnikov, za katere ima Skupina Luka Koper vzvod dejanskega vpliva (npr. hrup, emisije, varnost oseb). Ne vključujejo tiste, ki so povezani s proizvodnjo, uporabo ali življenjskim ciklom blaga, ki se pretovarja v pristanišču in delovnopravnimi, socialnimi ali upravljavskimi vplivi na zaposlene pri ladjarjih, prevoznikih ali drugih udeležencih, saj Skupina Luka Koper nima dejanskega nadzora nad temi praksami niti ustreznega vzvoda vpliva nanje.

Partnerski odnos s kupci je eden glavnih gradnikov poslovnega uspeha. Sodelovanje s kupci poteka prek promocijskih aktivnosti, ki so usmerjene v predstavitev in promocijo storitev družbe obstoječim in potencialnim kupcem ter se izvajajo v tujini ali na sedežu družbe. Te aktivnosti potekajo na poslovnih konferencah, sejmih, sprejemih za kupce in potencialne kupce na sedežu podjetja ali med obiski na trgu, bodisi samostojno, s soorganizatorji, sorazstavljavci ali kot gostujoči partner. Za povečevanje zadovoljstva kupcev skrbimo tudi z učinkovitim in hitrim reševanjem reklamacij. Pristaniške storitve pretovora in skladiščenja blaga za naročnike/kupce opravljamo neprekinjeno 365 dni v letu, sedem dni v tednu in 24 ur na dan v treh izmenah, na podlagi njihovih potreb in prejetih naročil. Poleg kupcev so pomemben del spodnjega dela vrednostne verige tudi udeleženci logističnega procesa, tj. železniški in cestni prevozniki in operaterji, ki niso neposredni odjemalci storitev, je pa sodelovanje z njimi pomembno ali ključno pri trženju storitev.

Pomemben del vrednostne verige so tudi zaposleni v okviru izvajanja lastnih dejavnosti. Urejeni in zgledni odnosi med upravo in sindikati ter visoka raven zadovoljstva zaposlenih omogočajo nemoten potek delovnih procesov v zadovoljstvo vseh deležnikov in predstavljajo konkurenčno prednost pred pristanišči, kjer se tovrstne prekinitve 88 Letno poročilo 2025 občasno dogajajo. Spoštovanje človekovih pravic delavcev v vrednostni verigi predstavlja pomemben del naših etičnih načel.

15.1.9 Interesi in stališča deležnikov (SBM-2)

Ključni deležniki

Koprsko pristanišče s svojim delovanjem vpliva na okolje in različne skupine ljudi, ki pa tudi sami vplivajo na delovanje pristanišča. Dve glavni skupini deležnikov sta prizadeti deležniki in uporabniki izjav o trajnostnosti. Kot prizadeti deležniki so na okoljskem področju prepoznani prebivalci lokalnih (prizadetih) skupnosti, na socialnem področju pa lastni zaposleni. Deležniki Skupine Luka Koper so opredeljeni in prepoznani v Politiki upravljanja družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper, ki je dostopna na spletni strani Pomembni dokumenti – Luka Koper, d. d. (luka-kp.si), ter v okviru posameznih poslovnih procesov družbe. Iz nabora vseh deležnikov, s katerimi Skupina Luka Koper sodeluje in razvija trajnostne odnose, so bili na podlagi strateških usmeritev prepoznani v nadaljevanju navedeni ključni deležniki ter opredeljeni načini njihove vključenosti v delovanje Skupine.

Skupina deležnikov	Namen sodelovanja	Oblike sodelovanja in komunikacije	Pogostost sodelovanja
Delničarji, vlagatelji, nadzorni svet	Delničarji predstavljajo skupino z odločilnim vplivom na strateške odločitve in poslovanje delniške družbe. Zagotavljanje preglednega upravljanja, nadzora nad poslovanjem ter vključevanja pričakovanj deležnikov v strateško odločanje in upravljanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti	Skupščine delničarjev, redne seje nadzornega sveta in njegovih komisij, investitorske konference, letna in druga poročila, SEOnet, spletna stran, publikaciji Luški glasnik in Luški delničar, novinarske konference	Na rednih sejah in ob objavi poslovnih poročil skladno s finančnim koledarjem, na skupščinah, na srečanjih z investitorsko javnostjo
Zaposleni, agencijski delavci, sindikati in svet delavcev	Zaposleni so ena pomembnejših deležniških skupin, saj aktivno prispevajo k poslovanju Skupine Luka Koper in njenim uspehom. Agencijski delavci so delavci, ki jih na delo napoti delodajalec – zaposlitvena agencija, ki ima sklenjeno pogodbo za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev družbam Skupine Luka Koper, in jih angažiramo v primeru povečanih potreb po delu. Zagotavljanje varnega in spodbudnega delovnega okolja, usklajevanje stališč ter vključevanje pričakovanj zaposlenih v redno poslovanje in upravljanje socialnih vplivov	Redni delovni sestanki in stiki z zaposlenimi, konferenca in srečanja, socialni dialog z reprezentativnimi sindikati in svetom delavcev, letni razgovori, ankete, intranet, interna publikacija Luški glasnik, obveščanje po elektronski pošti in na oglasnih deskah	Vsakodnevno

Letno poročilo 2025 89

Skupina deležnikov	Namen sodelovanja	Oblike sodelovanja in komunikacije	Pogostost sodelovanja
Kupci in preostali člani pristaniške skupnosti (špediterji, agenti, kontrolne hiše, prevozniki)	Kupci so ključni za uspešno poslovanje. Zadovoljstvo kupcev je osnovno vodilo ravnanja vseh zaposlenih v družbah Skupine Luka Koper in se redno spremlja. Pristaniška skupnost se vključuje v spremembe v delovanju pristaniškega sistema kot celote. Je neformalno združenje vseh zainteresiranih strani, katerih poslovna dejavnost je neposredno povezana z izvajanjem pristaniških storitev. To so na eni strani tako naročniki storitev – špediterji, agenti in prevozniki, združeni v stanovskih organizacijah – kakor tudi predstavniki kontrolnih hiš in inšpekcijskih organov ter državnih ustanov. Zagotavljanje zadovoljstva uporabnikov s kakovostnim in zanesljivim izvajanjem storitev, hitrim odzivanjem in informiranjem, usklajeno delovanje pristaniškega sistema ter upravljanje operativnih in poslovnih vplivov v logistični verigi	Osebni in telefonski stiki, informacijski sistemi, obvestila in druga servisna sporočila, spletna stran, publikacija Luški glasnik, ankete zadovoljstva, sejmi, poslovni dogodki, strokovna srečanja	Vsakodnevno
Občine in lokalna skupnost	Lokalni skupnosti (Mestna občina Koper in Občina Ankaran) sta vpeti v dejavnosti družb Luka Koper, d. d., in Luka Koper INPO, d .o. o., saj družbi izvajata svojo dejavnost na njunem območju. Kot prizadeta skupnost so bili na okoljskem področju prepoznani prebivalci obeh lokalnih skupnosti, ki živijo v neposredni bližini pristanišča. Partnersko sodelovanje za zmanjševanje okoljskih in družbenih vplivov, izboljševanje kakovosti bivanja ter vključevanje lokalnih pričakovanj v razvojne in prostorske odločitve, sponzorstva in donacije	Sestanki, delovne skupine in druga formalna srečanja, portal Živeti s pristaniščem, dogodki in javne razprave	Redno
Organizacije, povezane z okoljem	Poleg ekonomskih ciljev smo zavezani tudi trajnostnemu razvoju oziroma družbeno odgovornemu odnosu do družbene skupnosti in naravnega okolja. Ker je narava tihi deležnik, se povezujemo z okoljskimi organizacijami. Izboljševanje okoljskih praks, varovanje naravnega okolja ter upravljanje pomembnih okoljskih vplivov	Dialog prek strokovnih svetov, okoljskih poročil, tematskih srečanj in projektnega sodelovanja	Občasno
Državni organi (ministrstva, inšpekcije, uradi, agencije)	Predstavljajo ključno deležniško skupino z vidika regulatornega okvira, nadzora nad izvajanjem dejavnosti ter podeljevanja dovoljenj in koncesij. Zagotavljanje skladnosti z zakonodajo in s koncesijskimi obveznostmi ter obvladovanje regulatornih in pravnih tveganj	Poročila, uradni postopki, komunikacija prek spletnih portalov, sodelovanje v nadzornih postopkih	Redno
Dobavitelji	Dobavitelji potrebnih proizvodov ali storitev zagotavljajo delovanje družb skupine pri doseganju poslovnih ciljev. Zagotavljanje zanesljive in odgovorne dobavne verige ter obvladovanje operativnih in trajnostnih vplivov v dobavni verigi	Nabavni postopki, redni stiki, dogodki za dobavitelje, portal ZPP	Vsakodnevno
Finančne institucije (banke, zavarovalnice)	Zavarovalnice zagotavljajo storitve zavarovanja, banke pa dodatne vire Zagotavljanje financiranja, obvladovanje finančnih tveganj ter podpora financiranja, s katerimi financiramo naložbe in zagotavljamo dolgoročen razvoj. dolgoročnemu razvoju družbe	Osebni in telefonski stiki, poročila, letno poročilo, SEOnet	Redno

90 Letno poročilo 2025

Upoštevanje interesov in stališč deležnikov v strategiji in poslovnem modelu Luka Koper, d. d., in Skupina Luka Koper pri oblikovanju in izvajanju strategije izhajata iz sistematičnega in stalnega razumevanja interesov in stališč svojih ključnih deležnikov, ki so neposredno povezani z izvajanjem pristaniške in logistične dejavnosti ter z dolgoročnim razvojem podjetja.Za potrebe priprave strateškega poslovnega načrta za obdobje 2024–2028 smo v letu 2023 pripravili matriko bistvenosti, skladno z metodologijo GRI, v okviru katere so bili identificirani in ovrednoteni ključni trajnostni vplivi ter njihova pomembnost z vidika družbe in deležnikov. Analiza je bila izvedena kot del postopkov skrbnega pregleda in ocenjevanja pomembnosti ter je vključevala presojo vplivov dejavnosti pristanišča na okolje, družbo in gospodarstvo ter zaznave in pričakovanja deležnikov. Analiza dvojne pomembnosti skladno z ESRS je bila prvič pripravljena za leto 2024 in se letno posodablja in uporablja kot ena izmed ključnih podlag za pripravo letnih poslovnih in finančnih načrtov, določanje ciljev ter opredeljevanje ukrepov za njihovo doseganje.

Ugotovitve analiz so bile upoštevane pri določitvi strateških usmeritev, razvojnih prioritet in investicijskih odločitev. S svojimi deležniki se družba posvetuje glede svojih vplivov nanje na več ravneh in z različno pogostostjo, vse pa z namenom, da lahko bolj ciljno in učinkovito deluje pri določanju ter izvajanju ukrepov za obvladovanje teh vplivov. Z nekaterimi skupinami deležnikov sodelovanje poteka redno in pogosto vse leto, in sicer zlasti s predstavniki zaposlenih v okviru socialnega dialoga, z vlagatelji in delničarji, predvsem v okviru skupščin delničarjev in drugih oblik obveščanja, ter s predstavniki lokalnih skupnosti in občin ob različnih priložnostih, povezanih z razvojnimi, okoljskimi in prostorskimi vprašanji.

Pričakovanja in stališča teh deležnikov se sproti vključujejo v proces priprave načrtov ter v redno poslovanje podjetja, ne zgolj enkrat letno, ter predstavljajo pomembno izhodišče pri odločanju in izvajanju strateških in operativnih aktivnosti z vidika pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti na področju trajnostnosti. Hkrati družba zagotavlja sistematičen in enoten zajem mnenj vseh ključnih deležnikov z izvedbo spletne ankete, ki se praviloma izvaja enkrat letno in se posreduje na naslove najpomembnejših deležnikov. Namen anketiranja je razumeti najpomembnejše vplive našega poslovanja na deležnike, tako morebitne negativne vplive na okolje in družbo, kot tudi tiste, s katerimi lahko prispevamo k pozitivnim spremembam. Rezultati anketiranja prizadetih deležnikov, in sicer prizadetih lokalnih skupnosti na okoljskem področju in lastnih zaposlenih na socialnem področju, se dodatno predstavijo in upoštevajo pri pripravi matrike dvojne pomembnosti in posledično pri poročanju bistvenih tem trajnostnosti.

Mnenje lokalne skupnosti se preveri v okviru raziskave javnega mnenja med prebivalci dela mesta Koper in občine Ankaran. Upravi in nadzornemu svetu se rezultati spletne ankete in raziskave javnega mnenja ter s tem stališča in pričakovanja prizadetih deležnikov predstavijo v okviru obravnave analize dvojne pomembnosti ter upoštevajo pri strateškem odločanju in nadzoru.

Trajnostni razvoj in pričakovanja deležnikov so v ospredju Politike upravljanja družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper ter Strateškega poslovnega načrta za obdobje 2024–2028, saj smo jih integrirali v poslanstvo, ključne gradnike strategije, cilje in usmeritve:

• Poslanstvo družbe Luka Koper, d. d., je zagotavljanje zanesljivih in visoko kakovostnih pristaniških storitev, skladnih s smernicami trajnostnega razvoja.
• Skrb za trajnostne vidike in zmanjševanje negativnih vplivov na okolje in družbo predstavlja enega od štirih ključnih gradnikov sprejete strategije za obdobje 2024–2028, in sicer z naslednjimi aktivnostmi:
  • s stalnim izpopolnjevanjem in nadgrajevanjem vzpostavljenih sistemov delovanja,
  • z zagotavljanjem učinkovite rabe energije, vode in drugih naravnih virov,
  • s stalnim izvajanjem meritev in zmanjševanjem vplivov na okolje,
  • z dvigom ravni trajnostne kulture ter kulture preventivnega delovanja na področju varstva pri delu,
  • z vključevanjem trajnostnega pogleda v načrtovanje in izvajanje investicijskih projektov ter koncept pametnega pristanišča 'Smart Port'.
• V strategijo smo vključili cilj ohranitve standardov trajnostnega razvoja na področju okolja (EMAS) in izpolnitev zavez trajnostnega poročanja ter zmanjšanje ogljičnega odtisa družbe z ukrepi izboljšanja energetske učinkovitosti in povečanim deležem uporabe obnovljivih virov energije.
• Med strateške usmeritve smo zapisali, da bodo trajnostni razvoj, ekologija ter okoljevarstvo temelj našega sobivanja z okolico. Z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij bomo zmanjševali emisije toplogrednih plinov in povečali učinkovito rabo energije ter pospešeno vlagali v izrabo obnovljivih virov energije za lastno energetsko oskrbo.

Predstavniki prizadetih skupnosti lahko svoje interese izrazijo tudi za naložbene projekte skladno z Uredbo o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 51/14, 57/15, 26/17, 105/20 in 44/22 – ZVO-2). Več o sprejetih ukrepih in njihovih časovnih okvirih poročamo v poglavjih:

• 16.2.5 Ukrepi in viri v zvezi s politikami na področju podnebnih sprememb (E1-3)
• 16.3.2 Ukrepi in viri v zvezi z onesnaževanjem (E2-2)
• 16.4.2 Ukrepi in viri v zvezi z vodnimi in morskimi viri (E3-2)
• 16.5.4 Ukrepi in viri v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi (E4-3)
• 16.6.2 Ukrepi in viri v zvezi z rabo virov in krožnim gospodarstvom (E5-2)
• 17.1.5 Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na lastno delovno silo ter pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi z lastno delovno silo ter učinkovitost navedenih ukrepov (S1-4)
• 17.2.5 Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na delavce v vrednostni verigi ter pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi z delavci v vrednostni verigi ter učinkovitost navedenih ukrepov (S2-4)
• 17.3.5 Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na prizadete skupnosti ter pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi s prizadetimi skupnostmi ter učinkovitost navedenih ukrepov (S3-4)
• 18.1.3 Preprečevanje in odkrivanje korupcije in podkupovanja (G1-3)

Ocenjujemo, da načrtovane prilagoditve strategije in poslovnega modela ter spremljajoči ukrepi za zmanjševanje potencialnih in dejanskih negativnih ali pa krepitev pozitivnih vplivov lastnih dejavnosti na deležnike prispevajo k izboljšanju odnosov z njimi, večji transparentnosti poslovanja in krepitvi zaupanja. Spremembe lahko vplivajo na pričakovanja posameznih deležnikov, zato njihove odzive spremljamo in jih, kjer je to relevantno, upoštevamo pri nadaljnjih strateških in operativnih odločitvah.

15.1.10 Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom (SBM-3)

V letu 2025 smo posodobili analizo dvojne pomembnosti, pri čemer smo pregledali in posodobili seznam vplivov, tveganj in priložnosti Skupine Luka Koper ter jih ponovno ocenili po sprejeti metodologiji. Kot pomembne teme smo prepoznali podnebne spremembe, onesnaževanje, biotsko raznovrstnost in ekosisteme, rabo virov in krožno gospodarstvo, lastno delovno silo, delavce v vrednostni verigi, prizadete skupnosti in poslovno ravnanje. Pomembne teme se glede na predhodno leto niso spremenile, z njimi je bilo v procesu povezanih 63 različnih vplivov, od tega 37 pomembnih.

Glede na predhodno leto je prišlo do spremembe pomembnih vplivov, in sicer so bili prepoznani trije novi pomembni vplivi: svetlobno onesnaževanje (E2 Onesnaževanje), potencialni vpliv na nastanek poklicnih bolezni (S1 Lastna delovna sila) ter korupcija in podkupovanje (G1 Poslovno ravnanje). Med pomembna se ne uvrščata več dva vpliva, in sicer vpliv na velikost populacij v ekosistemih v neposredni bližini in spoštovanje človekovih pravic delavcev v verigi vrednosti, ki je bil v letu 2025 ponovno ovrednoten kot potencialno negativen vpliv (v letu 2024 dejanski pozitiven) in ne dosega praga pomembnosti. Nov pomemben vpliv potencialnega onesnaženja zaradi možnosti večje nesreče pa je v letu 2024 ločeno prepoznan vpliv potencialnega onesnaženja z uhajanjem amonijaka.

Analiza dvojne pomembnosti je bila izdelana za lastne dejavnosti in celotno verigo vrednosti, prepoznani pomembni vplivi lastne dejavnosti na območju pristanišča v Kopru na okoljskem področju (razen podnebnih sprememb) in v prizadetih skupnostih se nanašajo na vplive družb Luka Koper, d. d., in Luka Koper INPO, d. o. o., vsi drugi vplivi lastne dejavnosti, povezani s podnebnimi spremembami, lastno delovno silo, delavci v vrednostni verigi in poslovnim ravnanjem, pa se nanašajo na vse dejavnosti družb v Skupini Luka Koper.

V sklopu skrbnega pregleda skladno s smernicami OECD za večnacionalne družbe smo prepoznali potencialne ali dejanske vplive na področjih človekovih pravic, delovne sile, zaposlovanja, okolja in preprečevanja podkupovanja ter drugih oblik korupcije. Med človekovimi pravicami temi dela otrok in prisilnega dela, povezanega z lastno dejavnostjo, nista bili ocenjeni kot relevantni in vključeni v postopek ocenjevanja, saj vse družbe Skupine delujejo skladno z veljavnimi predpisi na območju Slovenije, ki prepovedujejo takšne prakse, prav tako ne zaposlujemo oseb, mlajših od 18 let.

Identificirani pomembni vplivi izhajajo iz strategije in poslovnega modela družbe ter izvajanja pristaniške in logistične dejavnosti. Prepoznano trajnostno tveganje, povezano z nezmožnostjo pridobivanja delovne sile skladno z načrti zaposlovanja, pa ne izhaja neposredno samo iz poslovnega modela Skupine, temveč iz razmer na trgu dela v Sloveniji in širšem evropskem prostoru.92 Letno poročilo 2025

Skupina Luka Koper je prepoznala 63 različnih vplivov, povezanih s tematskimi standardi Od tega je pomembnih 37 različnih vplivov, povezanih s tematskimi standardi V Skupini Luka Koper smo prepoznali tudi 19 tveganj in priložnosti, povezanih z različnimi tematskimi standardi, edino pomembno s trajnostno povezano tveganje pa se nanaša na nezmožnost pridobivanja zadostne delovne sile skladno z načrti zaposlovanja. Tveganje izhaja iz omejene razpoložljivosti ustrezne delovne sile na trgu dela v Sloveniji in širšem evropskem prostoru ter je še posebej izrazito pri pridobivanju in zadrževanju ključnih kadrov. Morebitna nezmožnost pravočasne ali zadostne krepitve kadrovskih zmogljivosti lahko vpliva na zmožnost družbe, da v celoti uresniči srednjeročno načrtovano rast obsega poslovanja in doseže strateške cilje, opredeljene v strateškem poslovnem načrtu. Na podlagi notranjih ocen bi se lahko v takem primeru realiziralo približno do 33 % manj dodatnega EBITDA, kar predstavlja okoli 8 milijonov evrov letno v primerjavi z načrtovanimi cilji rasti. Dolgoročni finančni učinki so odvisni od uspešnosti izvajanja ukrepov na področju upravljanja človeških virov, razvoja nasledstev na ključnih delovnih mestih in prilagoditve kadrovske strategije razmeram na trgu dela. Glede na predhodno leto je prišlo do spremembe pomembnih tveganj in priložnosti, saj mednje niso več uvrščena tveganje zaostrovanja zakonodaje glede mejnih vrednosti hrupa ter fizična in prehodnostna podnebna tveganja in priložnosti (finančna tveganja zaradi fizičnih vplivov podnebnih sprememb na sredstva in operacije, priložnost prihrankov iz naslova energetske učinkovitosti ter prehodnostna tveganja in priložnosti, povezane s podnebnimi spremembami). Sprememba je posledica posodobitve lestvice za ocenjevanje finančnih posledic ter zvišanje meje pomembnosti s skupne ocene 10 na 12. V sklopu rednih pregledov, ki so del rednega procesa obvladovanja tveganj in priložnosti, tveganja kršenja človekovih pravic niso bila prepoznana.

Skupina Luka Koper je prepoznala 19 tveganj in priložnosti, povezanih z različnimi tematskimi standardi, eno tveganje je prepoznano kot pomembno. Vplivov, tveganj in priložnosti se že dolgo zavedamo, zato so močno povezani s strategijo. Enega od štirih ključnih gradnikov sprejete strategije za obdobje 2024–2028 predstavljata skrb za trajnostne vidike in zmanjševanje negativnih vplivov na okolje in družbo s posebnim poudarkom na projektih podnebnega prehoda, ki so bili zasnovani tudi z namenom izkoriščanja priložnosti in obvladovanja tveganj, povezanih predvsem s prihranki na področju energije, podnebnimi spremembami in zniževanjem ravni hrupa. Trajnostni razvoj, ekologija ter okoljevarstvo bodo temelj našega sobivanja z okolico; z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij bomo zmanjševali emisije toplogrednih plinov in povečali učinkovito rabo energije ter pospešeno vlagali v izrabo obnovljivih virov energije za lastno energetsko oskrbo.

Letno poročilo 2025 93

Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti

Seznam pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti Skupine Luka Koper ter kje v poslovnem modelu se nahajajo:

Trajnostnostno področje, tema, vpliv	Vpliv, tveganje ali priložnost	Kje v verigi se nahaja	Obdobje: K – kratkoročno, S – srednjeročno, D – dolgoročno
ESRS E1 Podnebne spremembe
Emisije toplogrednih plinov	Pristaniške operacije ter z njimi povezana transportna in logistična dejavnost z ladijskim, cestnim in železniškim prevozom pomembno prispevajo k emisijam toplogrednih plinov zaradi uporabe fosilnih goriv, energetsko intenzivnih procesov in infrastrukturnih omejitev na območju pristanišča. Vplivi se nanašajo na emisije iz lastnih dejavnosti Skupine ter na emisije v neposredni logistični verigi, povezane s prihodi in odhodi ladij ter kopenskim prometom na območju pristanišča in njegove neposredne okolice. Emisije, povezane z uporabo blaga oziroma vozil kot tovora po prevzemu, v ta vpliv niso vključene. Podnebne spremembe, ki jih povzročajo emisije, imajo lahko tudi negativne vplive na preživetje ljudi, njihovo dobrobit ter na naravo in biotsko raznovrstnost.	Dejanski negativen vpliv	Kje: • lastna dejavnost • spodnji del verige vrednosti
Zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in pozitiven prispevek k blaženju podnebnih sprememb se nanašata predvsem na lastne dejavnosti Skupine, in sicer z uvajanjem trajnostnih tehnologij, povečevanjem energetske učinkovitosti ter postopnim razogljičenjem pristaniških operacij. Dodatno Skupina z razvojem in zagotavljanjem infrastrukture za okolju prijaznejše delovanje (npr. možnost priklopa ladij na električno energijo z obale) ustvarja pogoje za zmanjševanje emisij tudi pri udeležencih v spodnjem delu verige vrednosti v takem obsegu, kot ga omogoča njihova uporaba zagotovljene infrastrukture.	Dejanski pozitiven vpliv	Kje: • lastna dejavnost • spodnji del verige vrednosti	K, S, D
S povečevanjem deleža rabe obnovljivih virov energije se zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov, povezane z lastnimi dejavnostmi Skupine.	Dejanski pozitiven vpliv	Kje: • lastna dejavnost	K, S, D
Prilagajanje podnebnim spremembam	Podnebne spremembe povzročajo pogostejše in intenzivnejše ekstremne vremenske pojave, vročinske valove, pomanjkanje pitne vode ter dvig morske gladine, kar lahko povzroči motnje v delovanju pristanišča in vpliva na zanesljivost logističnih tokov. Vpliv se nanaša na lastne dejavnosti Skupine ter na poslovno odvisnost od nemotenega delovanja ladijskega in kopenskega prometa, ki je lahko prizadeto zaradi ekstremnih vremenskih razmer. Vročinski valovi na območju pristanišča otežujejo delovne pogoje zaposlenih in izvajalcev pristaniških storitev, ki so del zgornje verige vrednosti, ter lahko začasno omejujejo operativne zmogljivosti pristanišča. V poletnem obdobju so lahko prisotne tudi omejitve pri oskrbi ladij z vodo v pristanišču, pri čemer povečana raba vode lahko prispeva k pritiskom na lokalne vodne vire. Dvig morske gladine in povečana pogostost ekstremnih vremenskih dogodkov vplivata predvsem na lastno dejavnost Skupine, saj zahtevata dodatne naložbe v prilagajanje in krepitev odpornosti pristaniške infrastrukture, da se zagotovi varno in nemoteno delovanje pristanišča tudi v prihodnje.	Dejanski negativen vpliv	Kje: • lastna dejavnost • zgornji del verige vrednosti • spodnji del verige vrednosti
ESRS E2 Onesnaževanje
Onesnaževanje s prahom	Pristaniške operacije ter z njimi povezane dejavnosti ladijskega, cestnega in železniškega prometa na območju pristanišča povzročajo emisije finih prašnih delcev (PM10 in PM2,5) kot posledico uporabe fosilnih goriv. Dodatne emisije prašnih delcev na območju pristanišča nastajajo pri pretovoru in skladiščenju sipkih tovorov ter pri gradbenih in vzdrževalnih delih.	Dejanski negativen vpliv	Kje: • lastna dejavnost (pristanišče) • zgornji del verige vrednosti • spodnji del verige vrednosti
Onesnaževanje vode	Onesnaževanje vode se nanaša na emisije toplote in onesnaževal, ki nastajajo pri izvajanju pristaniških operacij zaradi izpustov odpadnih voda v vodno okolje. Dodatni viri onesnaževanja vode so povezani z dejavnostmi ladij na območju pristanišča, kjer lahko v okviru spodnjega dela verige vrednosti prihaja do izpustov v morje.	Dejanski negativen vpliv	Kje: • lastna dejavnost (pristanišče) • spodnji del verige vrednosti

94 Letno poročilo 2025

Trajnostnostno področje, tema, vpliv	Vpliv, tveganje ali priložnost	Kje v verigi se nahaja	Obdobje: K – kratkoročno, S – srednjeročno, D – dolgoročno
Onesnaževanje s hrupom	Pristaniške operacije ter z njimi povezane dejavnosti ladijskega, cestnega in železniškega prometa na območju pristanišča povzročajo emisije hrupa. Emisije hrupa lahko vplivajo na kakovost življenja lokalnega prebivalstva ter na živali in ekosisteme na varovanih in ranljivih območjih v neposredni okolici pristanišča.	Dejanski negativen vpliv	Kje: • lastna dejavnost (pristanišče) • spodnji del verige vrednosti
Svetlobno onesnaževanje	Na območju pristanišča se zaradi zagotavljanja varnega dela v večernem in nočnem času izvaja osvetljevanje površin in ladij, kar povzroča svetlobno onesnaženje z negativnimi vplivi na dobrobit ljudi ter na živali in naravne ekosisteme v neposredni okolici pristanišča.	Dejanski negativen vpliv	Kje: • lastna dejavnost (pristanišče) • spodnji del verige vrednosti
Potencialno onesnaženje zaradi možnosti večje nesreče	Na območju pristanišča lahko zaradi napak pri manipulaciji nevarnih snovi ali tehničnih okvar pri lastnih dejavnostih ter pri dejavnostih zunanjih udeležencev, ki delujejo v pristanišču, pride do večjih industrijskih nesreč, kot so izpusti nevarnih snovi, požari ali eksplozije, z negativnimi vplivi na ljudi in okolje. Na podlagi izvedenih analiz in ob predpostavki izvajanja predvidenih preventivnih in omilitvenih ukrepov so potencialni vplivi izrednih nesreč praviloma prostorsko omejeni na območje pristanišča.	Potencialen negativen vpliv	Kje: • lastna dejavnost (pristanišče) • spodnji del verige vrednosti
ESRS E3 Voda in vodni viri
Poraba vode	Pristanišče deluje na območju, ki v poletnem času občasno beleži pomanjkanje pitne vode, kar lahko vpliva na oskrbo ladij z vodo in izvajanje pristaniških storitev. V okviru lastnih dejavnosti se poraba vode nanaša predvsem na operativne potrebe pristanišča in oskrbo ladij.	Dejanski negativen vpliv	Kje: • lastna dejavnost (pristanišče) • spodnji del verige vrednosti
ESRS E4 Biotska raznovrstnost in ekosistemi
Vplivi na obseg in stanje ekosistemov zaradi pozidave tal	Pristaniške operacije za izvajanje dejavnosti zahtevajo večje kopenske površine, kar vodi v trajno pozidavo tal in spremembo rabe prostora.
Kje: • lastna dejavnost (pristanišče)
Obdobje: K, S, D

Neposreden vpliv dejavnosti na izgubo biotske raznovrstnosti zaradi spremembe rabe zemljišč, sladke vode in morja
Za izvajanje dejavnosti se na območju pristanišča uporabljajo večje morske in kopenske površine. Kopenskim in morskim površinam se lahko zaradi tega spremeni namembnost, s čemer se vpliva na izgubo ali degradacijo habitatov ter biotsko raznovrstnost, zlasti na območjih v bližini občutljivih ali varovanih območij. Dejanski negativen vpliv
Kje: • lastna dejavnost (pristanišče)
Obdobje: K, S, D

ESRS E5 Krožno gospodarstvo

Pozitiven vpliv na krožno gospodarstvo in odpadki
Zagotavljanje urejenega sistema ravnanja z odpadki na območju pristanišča omogoča ločeno zbiranje odpadkov iz lastnih dejavnosti ter dejavnosti udeležencev v spodnjem delu verige vrednosti ter pri izvajanju gradbenih del. Visok delež ločeno zbranih odpadkov se ponovno uporabi ali usmeri v recikliranje, kar prispeva k zmanjševanju količin odpadkov in učinkovitejši rabi virov. Dejanski pozitiven vpliv
Kje: • lastna dejavnost (pristanišče) • spodnji del verige vrednosti • zgornji del verige vrednosti
Obdobje: K, S, D

Socialno področje

ESRS S1 Lastna delovna sila

Dostojne plače
Redno izplačevanje plač, ki so nad slovenskim povprečjem, prispeva k ekonomski varnosti in višjemu življenjskemu standardu zaposlenih. Dejanski pozitiven vpliv
Kje: • lastna dejavnost
Obdobje: K, S, D

Spoštovanje človekovih pravic
Celostno spoštovanje človekovih pravic zaposlenih prispeva k dostojnemu, varnemu in pravičnemu delovnemu okolju ter k varstvu temeljnih pravic zaposlenih pri delu. Dejanski pozitiven vpliv
Kje: • lastna dejavnost
Obdobje: K, S, D

Enakost spolov v postopkih zaposlovanja in razvoja ter enako plačilo za delo enake vrednosti
Enake možnosti žensk in moških v postopkih zaposlovanja ter razvoja in napredovanja, skupaj z enakim plačilom za delo enake zahtevnosti, prispevajo k pravični obravnavi zaposlenih in zmanjševanju neenakosti med spoloma. Dejanski pozitiven vpliv
Kje: • lastna dejavnost
Obdobje: K, S, D

Kolektivna pogajanja
Dejanski pozitiven vpliv
Kje: Letno poročilo 2025 95

Trajnostnostno področje, tema, vpliv	Vpliv, tveganje ali priložnost	Kje v verigi se nahaja	Obdobje: K – kratkoročno, S – srednjeročno, D – dolgoročno
Uresničevanje pravic iz kolektivne pogodbe ter njihovo sprotno prilagajanje ob zakonodajnih spremembah v dogovoru s socialnimi partnerji prispeva k stabilnim, predvidljivim in pravičnim delovnim pogojem za zaposlene.		• lastna dejavnost	Obdobje: K, S, D

Raznolikost
Spoštovanje raznolikosti in nediskriminatorna obravnava zaposlenih prispevata k vključujočemu delovnemu okolju, enakim možnostim za vse ter krepitvi občutka pripadnosti in dostojanstva zaposlenih. Dejanski pozitiven vpliv
Kje: • lastna dejavnost
Obdobje: K, S, D

Socialni dialog
Kontinuiran socialni dialog prispeva k večji vključenosti zaposlenih in izboljšanim delovnim odnosom. Dejanski pozitiven vpliv
Kje: • lastna dejavnost
Obdobje: K, S, D

Svoboda združevanja, obstoj svetov delavcev ter pravice delavcev do obveščenosti, posvetovanja in udeležbe
Uresničevanje pravice zaposlenih do svobodnega združevanja ter redno obveščanje in posvetovanje s socialnimi partnerji prispevajo k večji vključenosti zaposlenih v odločitve, ki vplivajo na njihove delovne pogoje, pravice in poslovanje družb. Dejanski pozitiven vpliv
Kje: • lastna dejavnost
Obdobje: K, S, D

Ukrepi proti nasilju in nadlegovanju na delovnem mestu
Vzpostavljeni mehanizmi za preprečevanje in obravnavo nasilja ter nadlegovanja na delovnem mestu prispevajo k varnemu in spoštljivemu delovnemu okolju za zaposlene. Dejanski pozitiven vpliv
Kje: • lastna dejavnost
Obdobje: K, S, D

Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja
Ukrepi za podporo usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja prispevajo k boljšemu ravnovesju med delom in zasebnim življenjem zaposlenih. Dejanski pozitiven vpliv
Kje: • lastna dejavnost
Obdobje: K, S, D

Usposabljanje ter razvoj znanj in spretnosti
Stalno izobraževanje in usposabljanje zaposlenih prispevata k razvoju znanj in spretnosti, večji zaposljivosti ter prilagodljivosti zaposlenih na spremembe v delovnem okolju. Dejanski pozitiven vpliv
Kje: • lastna dejavnost
Obdobje: K, S, D

Varnost zaposlitve
Prevladujoča uporaba pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas ter drugi kadrovski ukrepi prispevajo k večji varnosti zaposlitve zaposlenih. Dejanski pozitiven vpliv
Kje: • lastna dejavnost
Obdobje: K, S, D

Zaposlovanje in vključevanje invalidov
Zaposlovanje invalidov in njihovo usposabljanje za ustrezna delovna mesta prispeva k njihovi večji vključenosti na trg dela ter enakim možnostim pri zaposlovanju. Dejanski pozitiven vpliv
Kje: • lastna dejavnost
Obdobje: K, S, D

Zasebnost
Varovanje osebnih podatkov in zasebnosti zaposlenih prispeva k zaščiti njihove osebne integritete, zaupanju v delodajalca ter varni obdelavi osebnih podatkov. Dejanski pozitiven vpliv
Kje: • lastna dejavnost
Obdobje: K, S, D

Zdravje in varnost pri delu
Pri izvajanju pristaniške dejavnosti prihaja do poškodb pri delu, ki lahko v posameznih primerih povzročijo tudi smrtne izide. Dejanski negativen vpliv
Kje: • lastna dejavnost
Obdobje: K, S, D

Potencialni vpliv na nastanek poklicnih bolezni
Lastna delovna sila je pri izvajanju dela izpostavljena dejavnikom delovnega okolja, ki lahko ob dolgotrajni izpostavljenosti predstavljajo tveganje za razvoj poklicnih bolezni, pri čemer do sedaj primeri poklicnih bolezni niso bili ugotovljeni. Potencialni negativen vpliv
Kje: • lastna dejavnost
Obdobje: D

Tveganje nezmožnosti pridobivanja delovne sile glede na načrt zaposlovanja
Pomanjkanje ustrezne delovne sile na trgu dela lahko Skupini predstavlja tveganje za doseganje strateških ciljev rasti obsega poslovanja. Tveganje
Kje: • lastna dejavnost • zgornji del verige vrednosti
Obdobje: S, D

ESRS S2 Delavci v vrednostni verigi

Zdravje in varnost pri delu
Pri izvajanju dejavnosti na območju pristanišča prihaja do poškodb pri delu tudi pri delavcih, zaposlenih pri dobaviteljih in drugih udeležencih v spodnjem delu verige vrednosti. Dejanski negativen vpliv
Kje: • zgornji del verige vrednosti • spodnji del verige vrednosti
Obdobje: K, S, D

ESRS S3 Prizadete skupnosti

96 Letno poročilo 2025

Trajnostnostno področje, tema, vpliv	Vpliv, tveganje ali priložnost	Kje v verigi se nahaja	Obdobje: K – kratkoročno, S – srednjeročno, D – dolgoročno
Potencialen vpliv na prizadete skupnosti zaradi emisij	Zaradi delovanja pristanišča in neposredne bližine stanovanjskih območij so prepoznani vplivi na okolje in kakovost bivanja, povezani z emisijami v okolje, zlasti emisijami hrupa in onesnaževal v zrak, rednim delovanjem ali potencialnim onesnaženjem zaradi možnosti večje nesreče. Ti vplivi izhajajo iz lastnih pristaniških dejavnosti ter iz dejavnosti udeležencev v verigi vrednosti, vključno s pogodbenimi izvajalci (npr. gradbena dela) in uporabniki pristanišča (npr. ladje), kadar delujejo na območju pristanišča. Potencialen negativen vpliv	• lastna dejavnost (pristanišče) • zgornji del verige vrednosti • spodnji del verige vrednosti	Obdobje: K, S, D

Družbeno odgovorne aktivnosti
Podpora humanitarnim, kulturnim, športnim in izobraževalnim projektom prispeva k izboljševanju kakovosti življenja ter k socialnemu in razvojnemu napredku lokalnih skupnosti in širšega družbenega okolja. Dejanski pozitiven vpliv
Kje: • lastna dejavnost (pristanišče)
Obdobje: K, S, D

Svoboda izražanja (pri posegih v prostor)
Javna dostopnost postopkov presoje vplivov na okolje ter vključevanje lokalnih skupnosti v postopke odločanja pri naložbah na območju pristanišča prispevata k večji preglednosti, možnosti sodelovanja in uresničevanju pravice do svobode izražanja prizadetih skupnosti. Izvajanje in spremljanje omilitvenih ukrepov iz pridobljenih soglasij prispevata k zmanjševanju negativnih vplivov projektov na lokalno okolje in naravo. Dejanski pozitiven vpliv
Kje: • lastna dejavnost (pristanišče)
Obdobje: K, S, D

Vplivi na prizadete skupnosti, povezani z zemljišči
Razvoj pristanišča je potekal s postopnim zasipanjem morja in širitvijo dejavnosti na zaledne obmorske površine, kjer sicer ni kmetijske dejavnosti. Sprememba rabe morskih in kopenskih površin predstavlja trajen in do izteka koncesijske pogodbe nepovraten poseg v prostor, ki vpliva na naravne habitate in biotsko raznovrstnost. Širitve se izvajajo v obsegu in na način, kot ga določa veljavni državni prostorski načrt. Dejanski negativen vpliv
Kje: • lastna dejavnost (pristanišče)
Obdobje: K, S, D

Področje upravljanja

ESRS G1 Poslovno ravnanje

Razvijanje in spodbujanje visoke korporativne kulture
Krepitev korporativnega upravljanja in etičnega poslovanja v lastni dejavnosti prispeva k večji preglednosti, odgovornosti in integriteti poslovanja. Prek kodeksa poslovnih partnerjev in pogodbenih zahtev Skupina vpliva na spodbujanje etičnega ravnanja pri dobaviteljih ter pri kupcih v obsegu, kot ga dopušča možnost uveljavljanja teh zahtev. Dejanski pozitiven vpliv
Kje: • lastna dejavnost • zgornji del verige vrednosti • spodnji del verige vrednosti
Obdobje: K, S, D

Zaščita žvižgačev
Vzpostavljeni mehanizmi za zaščito žvižgačev omogočajo prijavo domnevnih nepravilnosti in koruptivnih ravnanj, povezanih z lastno dejavnostjo Skupine in njenimi poslovnimi odnosi v zgornjem in spodnjem delu verige vrednosti, s čimer prispevajo h krepitvi integritete, preglednosti in odgovornega ravnanja.Dejanski pozitiven vpliv
Kje:
• lastna dejavnost
• zgornji del verige vrednosti
• spodnji del verige vrednosti
Obdobje: K, S, D

Preprečevanje in odkrivanje korupcije

Vzpostavljeni sistemi za preprečevanje korupcije in mehanizmi za prijavo nepravilnosti prispevajo h krepitvi integritete, transparentnosti in odgovornega ravnanja v lastni dejavnosti in v poslovnih odnosih v zgornjem in spodnjem delu verige vrednosti. Prek teh mehanizmov Skupina vpliva na preprečevanje in razkrivanje koruptivnih ravnanj v poslovnih odnosih z dobavitelji in kupci v obsegu, kot ga dopušča možnost njihovega uveljavljanja.

Dejanski pozitiven vpliv
Kje:
• lastna dejavnost
• zgornji del verige vrednosti
• spodnji del verige vrednosti
Obdobje: K, S, D

Korupcija in podkupovanje

V lastni dejavnosti ter v poslovnih odnosih z dobavitelji in kupci se prepoznava potencialni negativen vpliv zaradi možnosti primerov korupcije ali podkupovanja, ki bi lahko negativno vplivali na ugled Skupine. Po zaslugi vzpostavljenih sistemov za preprečevanje korupcije in podkupovanja je verjetnost takšnih primerov ocenjena kot nizka.

Potencialen negativen vpliv
Kje:
• lastna dejavnost
• zgornji del verige vrednosti
• spodnji del verige vrednosti
Obdobje: K, S, D

V okviru izvedene ocene pomembnosti nismo prepoznali dodatnih pomembnih vplivov, tveganj ali priložnosti, ki bi zahtevali razkritja, specifična za posamezen subjekt. Vsi pomembni vplivi, tveganja in priložnosti, identificirani v postopku ocenjevanja pomembnosti, so zajeti in razkriti v okviru zahtev po razkritju iz ustreznih tematskih standardov ESRS.

Letno poročilo 2025 97

Čeprav smo prepoznali več različnih tveganj in priložnosti povezanih s trajnostnimi temami, ki bi lahko imeli vpliv na bodoči finančni položaj, med njimi ni takšnih, ki bi v naslednjem obdobju poročanja povzročili prilagoditev knjigovodskih vrednosti sredstev ali obveznosti, objavljenih v računovodskih izkazih.

Odpornost strategije in poslovnega modela

Zmožnost na področju obravnave pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti je bila ocenjena kot dobra, čeprav posebne analize odpornosti niso bile izdelane. Stalno prilagajanje prepoznanim pomembnim vplivom, tveganjem in priložnostim je integrirano v procese strateškega in letnega načrtovanja ter druge operativne procese.

Luka Koper, d. d., je prve korake k doseganju ciljev trajnostnega razvoja začela že leta 1997, ko smo začeli uvajati standarde kakovosti. Ključni mejniki razvoja samih sistemov, povezanih z obvladovanjem trajnostnih tem na področju okolja, so pridobljeni certifikati: EMAS leta 2010, ISO 14001 leta 2015, ISO 50001 Sistem upravljanja z energijo leta 2020 ter ISO 37001 Sistemi vodenja za preprečevanje korupcije. Prav tako ocenjujemo, da so prakse na področju obvladovanja vplivov na lastno delovno silo že dolgo vpeljane in predmet stalnega izboljševanja, tudi z zagotavljanjem socialnega dialoga, leta 2008 smo poleg tega implementirali sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu. Leta 2015 smo uvedli še enotni sistem za obvladovanje tveganj in priložnosti, ki zagotavlja, da so ključna tveganja in priložnosti ustrezno obvladovani.

15.1.11 Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti (IRO-1)

Poročanje o pomembnih trajnostnostnih zadevah temelji na opredelitvi pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, ki jih mora podjetje oceniti na podlagi dvojne pomembnosti. Analiza dvojne pomembnosti vsebuje dve razsežnosti, in sicer pomembnost vplivov (vplivi podjetja na trajnostnost) in finančno pomembnost (vplivi trajnostnosti na uspešnost, položaj in razvoj podjetja).

Analizo dvojne pomembnosti smo skladno z Evropskimi standardi poročanja o trajnostnosti (ESRS) prvič izdelali v letu 2024 za pripravo Konsolidiranega poročila o trajnostnosti Skupine Luka Koper za leto 2024. V letu 2025 smo opravili benchmarking same metodologije izvedbe analize dvojne pomembnosti na osnovi letnih poročil za leto 2024 primerljivih pristanišč in nekaterih drugih družb, na osnovi katerega smo proces določanja pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti za leto 2025 dopolnili in nadgradili. Analizo smo skladno z zahtevami standarda v letu 2025 posodobili upoštevaje interne predpise in spremenili metodologijo, da bi bolje odražala pomembne informacije v zvezi s trajnostnostjo.

Člani projektne skupine so strokovnjaki na področju trajnosti in na specifičnih področjih, povezanih s trajnostjo, kot so okolje, energetika, zdravje in varnost, družbena odgovornost, odnosi z javnostmi, korporativna integriteta in skladnost, na kadrovskem področju in področju obvladovanja tveganj in priložnosti.

V posodobljeni analizi dvojne pomembnosti smo v letu 2025 preverili morebitne materialne spremembe v organizacijski strukturi ali poslovnem modelu, nove zunanje dejavnike ter nova pomembna spoznanja pri razumevanju trajnostnostnih tem in njihovih vplivov, tveganj in priložnosti. Proces določanja pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti poteka v desetih korakih:

1. razumevanje konteksta poslovanja Skupine, poslovnega modela in strukture upravljanja,
2. prepoznavanje ustreznih deležnikov, ki bodo vključeni v proces,
3. določitev seznama tem trajnostnosti na podlagi preglednice iz AR 16 iz Dodatka A ESRS 1, analize primerljivih pristanišč, pomembnih družb v verigi vrednosti in nekaterih družb, ki opravljajo dejavnost železniškega ali cestnega transporta, seznama sektorsko specifičnih tem iz panožnih standardov SASB, okoljskih prioritet evropskih pristanišč v letu 2025 ter prejšnjih aktivnosti in poročil na področju trajnostnosti; petnajst tem iz AR 16 iz Dodatka A ESRS 1 je bilo ocenjenih kot nematerialnih in nerelevantnih ter niso bile predmet nadaljnjega ocenjevanja, saj je bilo ocenjeno, da so pojavi bodisi popolnoma odsotni (npr. indigenih ljudstev, odvajanje vode v oceane ipd.) bodisi visoko regulirani v EU in Sloveniji (delo otrok in prisilno delo, državljanske in politične pravice skupnosti ipd.),
4. opredelitev obsega verige vrednosti ter njena vključitev v opise vplivov, tveganj in priložnosti,
5. ocenitev vplivov dejavnosti (pomembni vpliv) s prepoznavanjem in točkovanjem vplivov s strani internih strokovnjakov na področju trajnosti,
6. ocenitev vplivov trajnostnosti na uspešnost, položaj in razvoj podjetja (finančna pomembnost), izhajajoč iz enotnega sistema za obvladovanje tveganj in priložnosti,
7. preveritev ocene vplivov dejavnosti z anketiranjem deležnikov,
8. določitev meje materialnosti ter analiza in predstavitev rezultatov,
9. potrditev analize dvojne pomembnosti s strani uprave,
10. seznanitev revizijske komisije in nadzornega sveta z rezultati analize dvojne pomembnosti.

Ocenjevanje dejanskih vplivov podjetja na ljudi in okolje se izvede ob upoštevanju resnosti vpliva, ki temelji na: razsežnosti, obsegu in nepopravljivem značaju vpliva. Pri potencialnih negativnih vplivih se poleg resnosti vpliva ocenjuje še verjetnost vpliva. Pri dejanskih pozitivnih vplivih se ocenjujeta razsežnost in obseg vpliva. Pri potencialnih pozitivnih vplivih se ocenjujejo razsežnost, obseg in verjetnost vpliva. Za točkovanje razsežnosti,

98 Letno poročilo 2025

obsega, nepopravljivega značaja in verjetnosti so bile določene 5-stopenjske lestvice. Potencialni negativni vplivi so bili v primerjavi s predhodnim letom, ki so bili ovrednoteni po neto učinku, ponovno ovrednoteni po bruto vplivu, pred preventivnimi ali omilitvenimi ukrepi. Upoštevan je bil postopek skrbnega pregleda podjetja, opisan v nadaljevanju.

Lestvica za ocenjevanje razsežnosti pri negativnih vplivih upošteva vplive na okolje (od tega, da ni pričakovati vplivov na okolje, do izjemno velike spremembe sestavine okolja, ki presega zakonsko predpisane vrednosti), zdravje in varnost ljudi (od lažjih poškodb, ki ne zahtevajo bolniškega staleža, do poškodb s smrtnim izidom), človekove pravice (od tega, da ni pričakovati vplivov na človekove pravice do težjih in sistemskih vplivov na človekove pravice), ugled Skupine (od tega, da ni pričakovati vplivov na ugled, do mednarodno dolgoročnih negativnih medijskih odzivov, ki vplivajo na drastično izgubo tržnega deleža) in finančno škodo (npr. do 0,5 milijona evrov, od 0,5 do 2 milijonov evrov, od 2 do 5 milijonov evrov, od 5 do 10 milijonov evrov in nad 10 milijonov evrov).

Lestvica za ocenjevanje razsežnosti pri pozitivnih vplivih upošteva kvalitativno oceno vpliva na kakovost življenja in življenjsko dobo, človekove pravice in ugled Skupine. Lestvica za ocenjevanje obsega vplivov je določena od zelo nizkega (ni vplivov) do srednjega (5–20 % vseh zaposlenih ali določljive skupine ljudi, vplivi omejeni na območje enega terminala) in zelo visokega (>50 % vseh zaposlenih ali določljive skupine ljudi, vplivi tudi zunaj območja pristanišča).

Lestvica za ocenjevanje nepopravljivega značaja negativnih vplivov je določena od zelo nizkega (vpliv je v celoti popravljiv v obdobju krajšem od 1 leta) do srednjega (vpliv je v celoti popravljiv, vzpostavitev prvotnega stanja traja več kot 5 let) in zelo visokega (nepopravljiv vpliv).

Lestvica za ocenjevanje verjetnosti je določena od zelo redkega (dogodek se lahko zgodi enkrat v 50 letih (manj kot 10-% verjetnost, da bi se zgodil v času delovanja naprav/Skupine)) do srednje pogostega (dogodek se lahko zgodi enkrat v 5 do 10 letih (od 35–65-% verjetnost, da se zgodi v času delovanja naprave/Skupine); dogodek se je že zgodil v zadnjih 5 ali 10 letih v drugih organizacijah, v Skupini se lahko zgodi v normalnih okoliščinah delovanja Skupine) in zelo pogostega (dogodek se lahko zgodi 1-krat na leto ali pogosteje (90-% ali večja verjetnost, da se zgodi v času delovanja naprave/Skupine), okoliščine so take, da je zelo verjetno, da se bo dogodek zgodil).

Končna ocena resnosti dejanskega vpliva predstavlja povprečno oceno razsežnosti, obsega in nepopravljivega značaja vpliva, ocene se nahajajo v razponu od 1 do 5, potencialni vplivi pa so dodatno zmnoženi s petstopenjsko oceno verjetnosti, zato se ocene gibljejo v razponu od 1 do 25.Pri oceni vplivov so bile upoštevane lastne dejavnosti, pri čemer so na območju pristanišča Koper upoštevani skupni vplivi družb Luka Koper, d. d., in Luka Koper INPO, d. o. o., zunaj območja pristanišča pa družb Adria Terminali, ki deluje na območju Občine Sežana, in TOC, d. o. o., ki deluje na območju Bivja v Mestni občini Koper.

Pri oceni vplivov smo zaradi poslovnih odnosov v zgornji verigi vrednosti upoštevali vplive, povezane z najpomembnejšimi dobavitelji, in sicer s kadrovskimi agencijami, izvajalci ostalih storitev prekladanja blaga in dobavitelji materiala in storitev vzdrževanja, ponudniki informacijskih rešitev in dobavitelji energentov ter dobavitelji opreme in gradbenih storitev. V spodnjem delu verige vrednosti smo se posvetili predvsem vplivom, ki nastajajo v transportni in logistični dejavnosti, povezani z ladijskimi, cestnimi in železniškimi prevozi na območju pristanišča, ter tako vključili poslovne odnose, ki presegajo prvo stopnjo.

V ocenjevanje pomembnih vplivov smo vključili tudi deležnike, in sicer s splošno spletno anketo, ki je bila posredovana na naslove najpomembnejših deležnikov. Mnenje lokalne skupnosti je bilo dodatno preverjeno v okviru raziskave javnega mnenja med prebivalci dela mesta Koper in občine Ankaran o gospodarski družbi Luka Koper, d. d. Kot prizadeta skupnost so bili na okoljskem področju prepoznani prebivalci lokalnih skupnosti dela mesta Koper in občine Ankaran, na socialnem področju pri temah povezanih z lastnimi zaposlenimi pa zaposleni, zato so bili rezultati njihovih ocen dodatno predstavljeni in upoštevani pri analizi rezultatov.

Rezultati raziskave javnega mnenja med prebivalci dela mesta Koper in občine Ankaran o gospodarski družbi Luka Koper, d. d., so bili upoštevani, če je več kot 20 % vprašanih vpliv ocenilo z oceno 3 ali več (od 5), v predhodnem letu poročanja pa so vključeni vsi ocenjeni vplivi. Tak pristop omogoča, da se v presojo vključijo vplivi, ki odražajo zaznavo širšega dela lokalne skupnosti, in ne zgolj posamezna ali izjemna mnenja. Uvedba praga prispeva k večji metodološki ustreznosti in robustnosti analize, saj zmanjšuje tveganje, da bi posamezne visoke ocene nesorazmerno vplivale na rezultate presoje pomembnosti. S tem se zagotavlja večja stabilnost rezultatov poročanja skozi čas ter primerljivost med poročevalskimi obdobji, hkrati pa pozornost ostaja usmerjena v vplive, ki so za lokalno skupnost zaznani kot najpomembnejši.

Člani sveta delavcev in sindikata v družbah Luka Koper, d. d., Luka Koper INPO, d. o. o., in Adria Terminali, d. o. o., ter predstavniki zaposlenih v družbi TOC, d. o. o., so izpolnili vprašalnike v vlogi predstavnikov prizadetih skupnosti – zaposlenih, končna ocena vplivov na zaposlene pa je bila izračunana kot ponderirano povprečje prejetih rezultatov Letno poročilo 2025 99 anket s strani vseh predstavnikov družb Skupine Luka Koper glede na število zaposlenih in agencijskih delavcev v posamezni družbi. Posvetovanj z delavci v vrednostni verigi nismo izvedli.

Končna ocena vpliva je za teme s področij S2, S3 in G1 določena na osnovi povprečja ocen, izdelanih interno s strani strokovnjakov na področju trajnostnosti, in povprečne ocene iz splošne spletne ankete vseh deležnikov. Na socialnem področju pri temah, povezanih z lastnimi zaposlenimi, je končna ocena določena kot povprečje ocen, izdelanih interno, povprečne ocene iz splošne spletne ankete vseh deležnikov in povprečnih ocen, ki so jih podali predstavniki zaposlenih. Na okoljskem področju je končna ocena izračunana kot povprečje interne ocene, povprečne ocene iz splošne spletne ankete vseh deležnikov ter povprečnih ocen prebivalcev lokalnih skupnosti, ki so bile pridobljene v okviru raziskave javnega mnenja med prebivalci dela mesta Koper in občine Ankaran o gospodarski družbi Luka Koper, d. d. Rezultati raziskave javnega mnenja so bili upoštevani v primeru, ko je več kot 20 % vprašanih posamezni vpliv ocenilo z oceno 3 ali več (od 5). V kolikor je manj kot 20 % vprašanih posamezni vpliv ocenilo z oceno 3 ali več (od 5), je končna ocena določena kot povprečje ocen, ki so jih interno pripravili strokovnjaki s področja trajnostnosti, ter povprečne ocene iz splošne spletne ankete vseh deležnikov.

Vpliv je pomemben, če je njegova resnost ocenjena s 3 ali več, tudi pri potencialnih, ne glede na verjetnost, kar predstavlja spremembo glede na predhodno obdobje poročanja, ko so bili potencialni vplivi ovrednoteni ob upoštevanju verjetnosti. Ta prag je omogočil, da nismo izključili nobene teme, ki je na podlagi na podlagi primerjalne analize ali mnenja deležnikov zelo pomembna.

Pri finančni pomembnosti smo analizirali, ali lahko zaradi trajnostnih tem nastanejo tveganja in priložnosti, ki bi lahko imeli vpliv na finančni položaj, upoštevaje celotno verigo vrednosti. Identifikacija finančno pomembnih tem se je začela s pregledom vseh tveganj iz enotnega registra tveganj (več o tem v poglavju 13 Obvladovanje tveganj in priložnosti), ki bi lahko bila povezana s trajnostnimi temami. Po drugi strani smo pregledali tudi vse teme, podteme in podpodteme, ki jih opredeljujejo ESRS, da ne bi spregledali morebitnih novih tveganj in priložnosti, ki jih morda doslej nismo prepoznali.

Opravljen je bil benchmarking trajnostnih tem ter z njimi povezanih tveganj in priložnosti primerljivih pristanišč, pomembnih družb v verigi vrednosti in nekaterih družb, ki opravljajo dejavnost železniškega ali cestnega transporta, z namenom preveritve morebitnih dodatnih tveganj ali priložnosti. Pri tem je bila opravljena presoja, ali so lahko vplivi in odvisnosti vir tveganj in priložnosti. Ponovno smo ovrednotili vsa tako prepoznana tveganja in priložnosti z vidika finančnih posledic, saj so lahko skladno s sistemom obvladovanja tveganj kljub nižje ocenjenim neposrednim finančnim posledicam ocenjeni višje zaradi vplivov na ugled ali zdravje ljudi.

Pomembnost tveganj in priložnosti se ocenjuje na podlagi kombinacije verjetnosti nastanka finančnih učinkov in njihovega morebitnega obsega s 5-stopenjskima lestvicama, opredeljenima s sistemom obvladovanja tveganj in priložnosti. Tveganja in priložnosti so bili ocenjeni tako na inherentni ravni (pred uvedbo notranjih kontrol) kot na ravni preostalega tveganja ob upoštevanju že uvedenih notranjih kontrol za zmanjševanje verjetnosti nastanka in/ali vpliva. Pri ocenjevanju tveganj in priložnosti so bile upoštevane notranje kontrole, ki so že del naših postopkov oziroma procesov.

V letu 2025 je bila lestvica za ocenjevanje finančnih vplivov posodobljena, da bi ustrezneje podpirala razvrščanje in prednostno obravnavo tveganj in priložnosti po pomembnosti ter zagotavljala posvečanje pozornosti tistim, ki so glede na obseg poslovanja Skupine pomembni za njeno uspešnost in stabilnost. Lestvica je bila prvotno določena leta 2015, čisti prihodki od prodaje in poslovni izid iz poslovanja pa so se do leta 2025 več kot podvojili. V predhodnem letu poročanja so bili najvišje ocenjeni tveganja in priložnosti razvrščeni v najvišja dva razreda s finančnimi posledicami, večjimi od 3 milijonov evrov, v letu 2025 pa v razred s posledicami, ki presegajo 5 milijonov evrov.

Lestvica	Oznaka	Vrednost
1	Zelo nizek	500.000 evrov ali manj
2	Nizek	od 500.000 evrov do 2.000.000 evrov
3	Srednji	od 2.000.000 do 5.000.000 evrov
4	Visok	od 5.000.000 evrov do 10.000.000 evrov
5	Zelo visok	nad 10.000.000 evrov

Za oceno verjetnosti je uporabljena enaka lestvica kot pri vplivih. Na podlagi skupne ocene tveganj in priložnosti so vsa tveganja in priložnosti, ki so prepoznani v registru, uvrščeni v 5 razredov, od 1 – nepomembnih do 5 – zelo pomembnih. Pri tveganjih in priložnostih, povezanih s trajnostnimi temami, so pomembna vsa ključna tveganja in priložnosti s skupno oceno 12 ali več, ki so na podlagi ocene preostalega tveganja oziroma priložnosti ter ob upoštevanju notranjih kontrol, ki so že del obstoječih postopkov in procesov, uvrščena v razreda 4 – bolj pomembni in 5 – zelo pomembni.

V primerjavi s predhodnim letom poročanja smo zvišali mejo za razred 4 – bolj pomembnih s skupne ocene 10 na 12. S tem se med ključna tveganja in priložnosti ne uvrščajo več tista, ki so ocenjena s finančnimi posledicami, nižjimi od 2 milijonov evrov, vendar imajo zelo visoko verjetnost uresničitve, oziroma tveganja z ocenjenimi finančnimi posledicami, višjimi od 10 milijonov evrov, ki imajo nizko verjetnostjo uresničitve. Takšen pristop je usklajen z enotnim sistemom obvladovanja tveganj in priložnosti Skupine Luka Koper. Kjer je ocena tveganja višja od sprejemljive ravni, so določeni ukrepi za znižanje preostale ravni tveganja do sprejemljive 100 Letno poročilo 2025 ravni. Sistem obvladovanja tveganj ter pristojnosti in odgovornosti v zvezi s tem je opisan v poglavju 13 Obvladovanje tveganj in priložnosti.

S samim postopkom izdelave analize dvojne pomembnosti in določitvijo pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti ter posledično pomembnih trajnostnostnih tem je bila seznanjena uprava družbe Luka Koper, d. d., ki jo je tudi potrdila. S postopkom in rezultati analize dvojne pomembnosti sta se seznanila tudi revizijska komisija in nadzorni svet.

Pri ocenjevanju vplivov so se uporabili notranji (dosedanje pritožbe, prejete s strani lokalne skupnosti, obstoječe meritve stanja okolja na območju pristanišča, register tveganj in priložnosti Skupine idr.) in zunanji viri (skladnost z zakonodajnimi zahtevami in zunanje študije, če so bile na voljo (npr. študije kakovosti zraka in morja v Sloveniji; priporočila za prebivalce v zvezi s povišanimi ravnmi delcev PM10 v zraku, NIJZ, 2024; načrt upravljanja z morskim okoljem 2022–2027; izvedene študije biotske raznovrstnosti na območju pristanišča; program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023–2028), Human Rights Index 2024 by Country idr.).Za oceno vplivov v verigi vrednosti smo za dobavitelje, ki so predvsem majhna in srednja podjetja ter delujejo na območju pristanišča, izhajali iz lastnih podatkov in izvedenega anketiranja, v manjši meri tudi javno objavljenih poročil, za oceno vplivov v širši transportni in logistični verigi pa iz javno objavljenih poročil, če so bila ta dostopni.

Postopek opredeljevanja in ocenjevanja vplivov, tveganj in priložnosti se je v primerjavi s prejšnjim obdobjem poročanja spremenil že v prvem koraku določanja tem, saj smo poleg seznama tem trajnostnosti na podlagi preglednice iz AR 16 Dodatka A ESRS 1 opravili še primerjalno analizo z drugimi družbami, seznamom sektorsko specifičnih tem iz panožnih standardov SASB in okoljskimi prioritetami evropskih pristanišč v letu 2025.

Potencialni negativni vplivi so bili v primerjavi s predhodnim letom, ko so bili ovrednoteni po neto učinku, ponovno ovrednoteni po bruto vplivu, pred preventivnimi ali omilitvenimi ukrepi. Spremenila se je meja pomembnosti za vplive, saj smo kot pomembne v letu 2025 opredelili tiste, ocenjene s 3 ali več, tudi pri potencialnih, ne glede na verjetnost, v letu 2024 pa so bili pomembni samo potencialni vplivi, ki so bili bolj verjetni.

V skupno ocenjevanje vplivov smo na okoljskem področju vključili mnenja prizadetih skupnosti, in sicer prebivalcev lokalnih skupnosti dela mesta Koper in občine Ankaran, če je več kot 20 % vprašanih ocenilo vpliv z oceno 3 ali več (od 5). Spremenili smo lestvico za ocenjevanje finančnih posledic tveganj in priložnosti in z zvišali mejo pomembnosti za tveganja in priložnosti s skupne ocene 10 na 12.

Podnebne spremembe

Osnovna dejavnost naše Skupine se po standardni klasifikaciji dejavnosti uvršča v skupino H (transport in skladiščenje), ki ima velik vpliv na podnebje, saj vključuje energijsko intenzivne dejavnosti, kot so logistika, skladiščenje in prevoz blaga, prav tako so za to dejavnost značilne velika porabnih fosilnih goriv ter posledično emisije toplogrednih plinov (CO₂).

Naši vplivi v smislu emisij toplogrednih plinov so na svetovni ravni sicer zanemarljivi, na lokalni ali nacionalni pa pomembni, saj prispevajo k doseganju nacionalnih ciljev o emisijah toplogrednih plinov. Ocene vplivov vrednostne verige so bile uporabljene za metriko ogljičnega odtisa (scope 3), o tem podrobneje poročamo v poglavju 15.1.2 Razkritja v zvezi s posebnimi okoliščinami (BP-2).

Za proces prepoznavanja in ocenjevanja fizičnih ter prehodnostnih tveganj in priložnosti smo uporabili analizo različnih scenarijev, povezanih s podnebnimi spremembami, in sicer glede na različne značilne poteke vsebnosti (in izpustov) toplogrednih plinov (RCP, Representative Concentration Pathways), ki temeljijo na predpostavkah o razvoju družbe in gospodarstva v 21. stoletju. Scenarije so pripravile mednarodne strokovne skupine in so podlaga za pripravo poročil Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC).

Pri analizi smo se oprli na naslednje dokumente, ki obravnavajo pričakovane spremembe podnebja za območje Slovenije: Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja (Agencija Republike Slovenije za okolje, 2018), Podnebne spremembe 2021 – Fizikalne osnove in stanje v Sloveniji (Poročilo IPCC 2021), Povzetek za odločevalce z dodanim opisom stanja v Sloveniji (Urad za meteorologijo, hidrologijo in oceanografijo Slovenije, 15. november 2021) ter napovedi dviga gladine morja na osnovi šestega poročila Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC, AR6, Sixth Assessment Report).

Ocena je zajemala predvsem lastne dejavnosti, pri katerih smo zaznali največjo izpostavljenost podnebnim tveganjem, upoštevaje pomembna tveganja in priložnosti, ki izhajajo iz spodnjega in zgornjega dela vrednostne verige. Tveganja in priložnosti so bili ovrednoteni glede na verjetnost in posledice nastanka, pri čemer se lahko uresničijo v različnih časovnih obdobjih (kratkoročnem, srednjeročnem in dolgoročnem), ter glede na inherentno (bruto pristop) in preostalo oceno tveganja.

Da ne bi spregledali pomembnih učinkov podnebnih sprememb na naše poslovanje, smo analizo pripravili upoštevaje Smernice za nefinančno poročanje: dopolnilo o poročanju o informacijah, povezanih s podnebjem, ki jih je Evropska komisija izdala leta 2019 (2019/C 209/01), ter priporočila projektne skupine za finančna razkritja v zvezi s podnebjem (TCFD, 2017). Časovni horizonti ocene tveganj, povezanih s podnebnimi spremembami, se ne razlikujejo od tistih po ESRS, za dolgoročne vplive smo dodatno predstavili časovno obdobje, v katerih so pričakovani.

Letno poročilo 2025 101

Za identifikacijo nevarnosti ter oceno izpostavljenosti in občutljivosti smo uporabili globalne scenarije poteka vsebnosti toplogrednih plinov (RCP) s posebnim poudarkom na zadnjih dveh:

• RCP2.6 optimističen scenarij izpustov: politika omejevanja izpustov je zelo hitra in uspešna,
• RCP4.5 zmerno optimističen scenarij izpustov: izpusti toplogrednih plinov se bodo sprva še počasi povečevali, nato pa sredi in proti koncu 21. stoletja zmanjševali, vendar bodo ostali sorazmerno veliki,
• RCP8.5 pesimističen scenarij izpustov: večjih uspehov pri omejevanju izpustov ne predvideva, zato se po tem scenariju izpusti celotno 21. stoletje hitro povečujejo.

Scenariji so bili izdelani za tri različna obdobja, od 2011–2040, od 2041–2070 ter od 2071–2100, s prikazanimi spremembami oziroma odkloni od povprečja v obdobju 1981–2010. Niti scenariji izpustov niti projekcije prihodnjih podnebnih sprememb ne veljajo za deterministične napovedi stanja v prihodnosti, temveč opisujejo vrsto verjetnih stanj ozračja in podnebnega sistema. Scenariji značilnih potekov vsebnosti toplogrednih plinov vključujejo posodobljene podatke o nedavnih izpustih in upoštevajo vpliv različnih podnebnih politik na poteke vsebnosti v 21. stoletju.

• Fizična tveganja, povezana s podnebnimi spremembami

Na podlagi teh scenarijev smo ocenili, koliko so naša sredstva in poslovne dejavnosti izpostavljeni in občutljivi na podnebne nevarnosti, vendar pa pomembnega vpliva fizičnih tveganj, ocenjenih glede na inherentno stopnjo, pred letom 2071 nismo prepoznali. Dolgoročne (25–30 let) spremembe vzorcev padavin ter obdobja suše in višjih povprečnih temperatur bi lahko vplivali na prekinitve v poslovanju in prispevali k večji izpostavljenosti neurjem in ekstremnim vremenskim pojavom (tramontana). Prepoznali smo štiri fizična podnebna tveganja, in sicer tveganja, povezana z neurji in ekstremnimi vremenskimi pojavi, naraščanjem povprečnih temperatur in vplivi na zdravje in produktivnost zaposlenih predvsem na prostem, pomanjkanjem pitne vode in dvigom morske gladine. Z upoštevanjem sprejetih ukrepov, finančno pomembna fizična podnebna tveganja niso bila prepoznana.

• Prehodnostna tveganja in priložnosti, povezani s podnebnimi spremembami

V okviru priprave Strateškega poslovnega načrta za obdobje 2024–2028 smo prepoznali prehodnostna tveganja, povezana z novo zakonodajo in potrebo po prilagoditvi poslovanja na nizkoogljično in odporno gospodarstvo. S podnebnimi spremembami povezana prehodnostna tveganja in priložnosti, ki lahko vplivajo na našo dejavnost, so predvsem tržni in se lahko odrazijo kot zmanjšanje ali povečanje obsega pretovora različnih blagovnih skupin. V analizo je bil vključen tudi vidik pravočasne vzpostavitve infrastrukture za alternativna goriva skladno s sprejetimi uredbami na ravni EU. Prepoznali smo tudi priložnost iz naslova energetske učinkovitosti. Med njimi pomembnih tveganj in priložnosti nismo prepoznali.

Za našo dejavnost in sredstva je značilno, da so potrebna znatna prizadevanja, da bi bili združljivi s prehodom na podnebno nevtralno gospodarstvo, saj bodo v prihodnjem obdobju potrebne pomembne naložbe predvsem v elektrifikacijo obal in opreme, da bi dosegli cilje podnebne nevtralnosti. Izvajamo tudi dve dejavnosti, ki sta nezdružljivi s prehodom na podnebno nevtralno gospodarstvo, in sicer pretovor fosilnih goriv in avtomobilov z motorji na notranje zgorevanje, kar ne velja za sredstva, ki so potrebna za izvajanje teh dejavnosti. Sredstva, ki omogočajo dejavnost pretovora in skladiščenja avtomobilov, je mogoče nameniti tako pretovoru avtomobilov z motorji na notranje zgorevanje kot pretovoru električnih vozil, sredstva, povezana z dejavnostjo pretovora tekočih fosilnih goriv, se bodo skladno s podnebnim prehodom lahko namenila pretovoru hidrotretiranih rastlinskih olj (hydrotreated vegetable oil – HVO), biodizla in trajnostnega letalskega goriva (sustainable aviation fuel – SAF), ki prispevajo k zmanjševanju ogljičnega odtisa, sredstva, povezana z dejavnostjo pretovora premoga, pa za vroče briketirano železo (hot briqueted iron – HBI). Z analizo scenarijev smo preverili vpliv podnebnih tveganj predvsem na predpostavke iz računovodskih izkazov, ki vplivajo na ocenjene življenjske dobe ključnih sredstev, vendar pomembnih vplivov pri tem nismo ugotovili.

Onesnaževanje

Onesnaženje nastaja predvsem kot posledica dejavnosti pretovora in skladiščenja različnih vrst tovora in posredno zaradi dejavnosti prevoza tovora po cestah, morju in železnici na območju pristanišča, k čemur prispevajo tudi udeleženci zgornjega in spodnjega dela verige vrednosti. Območje pristanišča je označeno z vijolično barvo in je opredeljeno v Koncesijski pogodbi za opravljanje pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture št. 2411-08-800011 z dne 8. 9. 2008.

102 Letno poročilo 2025

Vodni in morski viri

Ocena je bila izdelana za vse vplive, kot so poraba, odvzemi in odvajanje vode ter pridobivanje in raba morskih virov. Dejavnost Skupine Luka Koper je povezana z rabo vodnih in morskih virov, saj vodo potrebuje za sanitarne namene, tehnološke postopke (npr. za postopke hlajenja, pranja), požarno varnost in oskrbo ladij z vodo. Pri vrednotenju vplivov smo upoštevali, da ima reka Rižana, ki je vir pitne vode, dobro ocenjeno kemijsko stanje (vir: ARSO, Kemijsko stanje površinskih voda v Sloveniji, Poročilo za leto 2023).Ekološko stanje morja je z vidika posebnih onesnaževal ocenjeno kot dobro, glede na vsebnosti živega srebra v školjkah klapavicah pa kot slabo, kar dodatno potrjuje preračun na trofično raven rib (vir: ARSO, Ocena kemijskega stanja in posebnih onesnaževal v morju za leto 2023). Med pomembne dejanske vplive uvrščamo le porabo vode, saj se pristanišče nahaja na območju, kjer lahko predvsem v poletnem času prihaja do pomanjkanja pitne vode.

Biotska raznovrstnost in ekosistemi

Pri ocenjevanju vpliva lastnih dejavnosti na biotsko raznovrstnost in ekosisteme smo upoštevali bližino varovanih območij in vplive, predstavljene v poglavju 16.5.2 Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom (SBM-3). Uporabili smo tudi izsledke različnih poročil (npr. načrta upravljanja z morskim okoljem 2022–2027, izvedene študije biotske raznovrstnosti na območju pristanišča in programa upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023–2028) ter iz njih razbrali stanje in trende, povezane z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi. V postopek ocenjevanja vplivov smo vključili tudi deležnike, kot so upravljavec Škocjanskega zatoka, Zavod za varstvo narave ter občini Koper in Ankaran.

Poslovni model Skupine Luka Koper ni odvisen od biotske raznovrstnosti in ekosistemov ter njihovih storitev na lastnih lokacijah in v verigi vrednosti, zato posvetovanj s prizadetimi skupnostmi o ocenah trajnostnosti skupnih bioloških virov in ekosistemov nismo izvedli. Na podlagi izvedene ocene vplivov in razpoložljivih strokovnih podlag Skupina ni prepoznala ekosistemskih storitev, pomembnih za prizadete skupnosti, na katere bi lastne dejavnosti imele pomemben negativen vpliv. Ocena je bila izvedena ob upoštevanju zakonsko določenih prostorskih omejitev, narave posegov ter rezultatov spremljanja stanja okolja. V primeru, da bi se v prihodnje pokazala pomembna odvisnost skupnosti od posameznih ekosistemskih storitev ali pomembni vplivi nanje, bo Skupina ustrezno opredelila ukrepe za izogibanje, zmanjševanje ali blaženje vplivov.

Za opredelitev in ocenjevanje tveganj in priložnosti smo pregledali nabor fizičnih, akutnih in sistemskih tveganj, vendar v povezavi z dejavnostjo Skupine Luka Koper nismo prepoznali tveganj in priložnosti, povezanih s trajnostno temo biotske raznovrstnosti in ekosistemov, ki bi lahko imeli vpliv na bodoči finančni položaj, zato analize scenarijev za biotsko raznovrstnost in ekosisteme nismo uporabili.

Družbi Luka Koper, d. d., in Luka Koper INPO, d. o. o., delujeta v bližini območij Natura 2000, opisanih v poglavju 16.5.2 Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom (SBM-3). V okviru spremljanja vplivov pristaniških dejavnosti na biotsko raznovrstnost se izvajajo redne meritve, med drugim podvodnega hrupa, osvetljenosti morskega okolja, stanja morskih travnikov (npr. dolžina listov in obseg travnikov) ter kakovosti morske vode. Na podlagi razpoložljivih rezultatov meritev se ocenjuje, da je stanje biotske raznovrstnosti stabilno oziroma se izboljšuje. V okviru postopka dvojne presoje pomembnosti na tej podlagi niso bila prepoznana sistemska tveganja, povezana z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi.

Letno poročilo 2025 103

Območje dovoljene širitve in pozidave je zakonsko opredeljeno v Uredbi o državnem prostorskem načrtu za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru (Uradni list RS, št. 48/11) in s koncesijskim območjem, ki ga opredeljuje Uredba o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture, ki je stopila v veljavo julija 2008. Gradnja na območju morja, izvedba poglabljanja in pozidava tal potekajo skladno z obema uredbama in pomenijo nepovraten vpliv na stanje ekosistemov vsaj za čas trajanja koncesije, vendar se ocenjuje, da se živim organizmom med gradnjo vsaj delno omogoči premik na druga območja, ki niso predmet posega. Skladno s koncesijsko pogodbo zaradi pozidave morja in tal niso predvideni drugi izravnalni ukrepi kot to, da se polovica sredstev iz naslova koncesijske dajatve nameni Mestni občini Koper in Občini Ankaran, lahko pa so posebej določeni skladno z zakonodajo, ki ureja posege v prostor.

Za naložbene projekte se skladno z Uredbo o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 57/15, 26/17, 105/20 in 44/22 – ZVO-2), izvede tudi presoja vplivov na varovana območja, iz katere lahko izhajajo ukrepi v zvezi z ohranjanjem biotske raznovrstnosti. Na osnovi študij presoj vplivov na okolje so bili za projekte določeni omilitveni ukrepi, ki smo jih podrobneje opisali v poglavju 16.5.4 Ukrepi in viri v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi (E4-3).

Raba virov in krožno gospodarstvo

Analizirani so bili vplivi, tveganja in priložnosti pri lastnih dejavnostih, povezani z rabo virov in krožnim gospodarstvom, zlasti v zvezi s pritokom virov in odtokom virov ter odpadki. Na vrsto in količino embalažnih odpadkov družba Luka Koper, d. d., nima vpliva, ker nismo lastniki tovora. Zaradi strateške usmeritve v pretovor kontejnerjev in avtomobilov se bodo dolgoročno vrste in količina odpadkov zmanjševale. Prav tako družba nima vpliva na količino in vrsto odpadkov, ki nastanejo na ladjah, ker tam nima pristojnosti. Med pomembne dejanske vplive lastne dejavnosti uvrščamo pozitiven vpliv na krožno gospodarstvo in odpadke, saj zagotavljamo zelo visok delež ločeno zbranih odpadkov, ki jih je mogoče ponovno uporabiti.

15.1.12 Seznam zahtev po razkritju iz ESRS, zajete v izjavi podjetja o trajnostnosti (IRO-2)

Pri določitvi pomembnih informacij, ki so predmet razkritij, smo izhajali iz svojih pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, in sicer tistih, pri katerih je dejanski ali potencialen vpliv ocenjen s 3 ali več, ne glede na verjetnost, za ključna tveganja in priložnosti pa tistih, pri katerih znaša skupna ocena 12 ali več in so uvrščeni v razreda 4 – bolj pomembni in 5 – zelo pomembni. Razkrite so bile vse relevantne informacije iz zahtev po razkritjih, povezane s pomembnimi vplivi, tveganji in priložnostmi. Nepomembne informacije so označene v naslednji preglednici, ki sledi.

Oznaka	Naziv poglavja	Stran
15	Splošne informacije	75
15.1	Splošna razkritja	75
15.1.1	Splošna podlaga za pripravo izjave o trajnostnosti (BP-1)	75
15.1.2	Razkritja v zvezi s posebnimi okoliščinami (BP-2)	77
15.1.3	Vloga upravnih, poslovodnih in nadzornih organov (GOV-1)	78
15.1.4	Informacije, predložene upravnim, poslovodnim in nadzornim organom podjetja, ter trajnostnostne zadeve, ki jih ti organi obravnavajo (GOV-2)	79
15.1.5	Vključitev s trajnostnostjo povezane uspešnosti v sisteme spodbud (GOV-3)	81
15.1.6	Izjava o skrbnem pregledu (GOV–4)	81
15.1.7	Upravljanje tveganj in notranje kontrole poročanja o trajnostnosti (GOV–5)	84
15.1.8	Strategija, poslovni model in vrednostna veriga (SBM-1)	84
15.1.9	Interesi in stališča deležnikov (SBM-2)	88
15.1.10	Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom (SBM-3)	91
15.1.11	Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti (IRO- 1)	97
15.1.12	Seznam zahtev po razkritju iz ESRS, zajete v izjavi podjetja o trajnostnosti (IRO-2)	103
15.1.13	Ostale informacije povezane z uredbo EMAS	116
16	Okoljske informacije	121
16.1	Razkritja v skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2020/852 (uredba o taksonomiji)	121
16.2	Podnebne spremembe (E1)	130

104 Letno poročilo 2025

Oznaka	Naziv poglavja	Stran
16.2.1	Vključitev s trajnostnostjo povezane uspešnosti v sisteme spodbud (ESRS 2 GOV-3)	130
16.2.2	Načrt za prehod za blažitev podnebnih sprememb (E1-1)	130
16.2.3	Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom (SBM-3)	132
16.2.4	Politike v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje (E1-2)	132
16.2.5	Ukrepi in viri v zvezi s politikami na področju podnebnih sprememb (E1-3)	133
16.2.6	Cilji v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje (E1-4)	136
16.2.7	Poraba energije in mešanica virov energije (E1-5)	141
16.2.8	Bruto emisije TGP obsegov 1, 2 in 3 ter skupne emisije TGP (E1-6)	143
	Odvzemi TGP in projekti zmanjševanja emisij TGP, ki se financirajo z ogljičnimi dobropisi (E1- 7)	Ni pomembno
	Oblikovanje interne cene ogljika (E1-8)	Ni pomembno
	Predvideni finančni učinki pomembnih finančnih in prehodnostnih tveganj ter morebitnih s podnebjem povezanih priložnosti (E1-9)	Ni pomembno
16.3	Onesnaževanje (E2)	147
16.3.1	Politike v zvezi z onesnaževanjem (E2-1)	147
16.3.2	Ukrepi in viri v zvezi z onesnaževanjem (E2-2)	147
16.3.3	Cilji v zvezi z onesnaževanjem (E2-3)	152
16.3.4	Onesnaževanje zraka, vode in prsti (E2-4)	154
	Snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost in snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost (E2-5)	Ni pomembno
	Predvideni finančni učinki pomembnih z onesnaževanjem povezanih tveganj in priložnosti (E2-6)	Ni pomembno
16.4	Vodni in morski viri (E3)	173
16.4.1	Politike v zvezi z vodnimi in morskimi viri (E3-1)	173
16.4.2	Ukrepi in viri v zvezi z vodnimi in morskimi viri (E3-2)	173
16.4.3	Cilji v zvezi z vodnimi in morskimi viri (E3-3)	174
16.4.4	Poraba vode (E3-4)	175
	Predvideni finančni učinki pomembnih tveganj in priložnosti, povezanih z vodnimi in morskimi viri (E3-5)	Ni pomembno
16.5	Biotska raznovrstnost in ekosistemi (E4)	177
16.5.1	Načrt za prehod ter upoštevanje biotske raznovrstnosti in ekosistemov v strategiji in poslovnem modelu (E4-1)	177
16.5.2	Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom (SBM-3)	177
16.5.3	Politike v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi (E4-2)	180
16.5.4	Ukrepi in viri v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi (E4-3)	180
16.5.5	Cilji v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi (E4-4)	182
16.5.6	Metrike vpliva v zvezi s spremembami biotske raznovrstnosti in ekosistemov (E4-5)

Seznam podatkovnih točk iz ESRS 2 ter medsektorskih in tematskih standardov, ki izhajajo iz druge zakonodaje EU

Zahteva po razkritju in povezana podatkovna točka	Sklic na SFDR 22	Sklic na steber 3 23	Sklic na uredbo o referenčnih vrednostih 24	Sklic na podnebna pravila EU 25	Kje se podatkovna točka nahaja v poročilu
SPLOŠNE INFORMACIJE
ESRS 2 GOV-1 Zastopanost spolov v odborih, odstavek 21(d)	Kazalnik št. 13 iz preglednice 1 Priloge I	Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/1816 26 , Priloga II	4.3.4 Poročilo o izvajanju in doseženih rezultatih izvajanja politike raznolikosti	str. 33
ESRS 2 GOV-1 Delež neodvisnih članov upravnega odbora, odstavek 21(e)		Delegirana uredba (EU) 2020/1816, Priloga II	4.3.2 Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d. 4.3.3 Uprava družbe Luka Koper, d. d.	str. 27 str. 31
ESRS 2 GOV-4 Izjava o skrbnem pregledu, odstavek 30	Kazalnik št. 10 iz preglednice 3 Priloge I			15.1.6 Izjava o skrbnem pregledu (GOV-4), str. 81
ESRS 2 SBM-1 Sodelovanje pri dejavnostih, povezanih s fosilnimi gorivi, odstavek 40(d)(i)	Kazalnik št. 4 iz preglednice 1 Priloge I	Člen 449a Uredbe (EU) št. 575/2013; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2453 27 , razpredelnica 1 Kvalitativne informacije o okoljskem tveganju in razpredelnica 2 Kvalitativne informacije o socialnem tveganju	Delegirana uredba (EU) 2020/1816, Priloga II	15.1.8 Strategija, poslovni model in vrednostna veriga (SBM-1) str. 84
ESRS 2 SBM-1 Sodelovanje pri dejavnostih, povezanih s proizvodnjo kemikalij, odstavek 40(d)(ii)	Kazalnik št. 9 iz preglednice 2 Priloge I	Delegirana uredba (EU) 2020/1816, Priloga II	Ni pomembno

22 Uredba (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev (uredba o razkritjih v zvezi s trajnostnostjo) (UL L 317, 9.12.2019, str. 1).
23 Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (uredba o kapitalskih zahtevah) (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).
24 Uredba (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2014/17/EU ter Uredbe (EU) št. 596/2014 (UL L 171, 29.6.2016, str. 1).
25 Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (UL L 243, 9.7.2021, str. 1).
26 Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/1816 z dne 17. julija 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta glede pojasnila v izjavi o referenčni vrednosti, kako se v vsaki zagotovljeni in objavljeni referenčni vrednosti odražajo okoljski, socialni in upravljavski dejavniki (UL L 406, 3.12.2020, str. 1).
27 Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2453 z dne 30. novembra 2022 o spremembi izvedbenih tehničnih standardov iz Izvedbene uredbe (EU) 2021/637 glede razkritja okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj (UL L 324,19.12.2022, str. 1).

Letno poročilo 2025 107

Zahteva po razkritju in povezana podatkovna točka	Sklic na SFDR 22	Sklic na steber 3 23	Sklic na uredbo o referenčnih vrednostih 24	Sklic na podnebna pravila EU 25	Kje se podatkovna točka nahaja v poročilu
ESRS 2 SBM-1 Sodelovanje pri dejavnostih, povezanih s spornim orožjem, odstavek 40(d)(iii)	Kazalnik št. 14 iz preglednice 1 Priloge I	Delegirana uredba (EU) 2020/1818 28 , člen 12(1) Delegirane uredbe (EU) 2020/1816, Priloga II	Ni pomembno
ESRS 2 SBM-1 Sodelovanje pri dejavnostih, povezanih s pridelavo in proizvodnjo tobaka, odstavek 40(d)(iv)		Delegirana uredba (EU) 2020/1818, člen 12(1), Delegirana uredba (EU) 2020/1816, Priloga II	Ni pomembno
OKOLJSKO PODROČJE
Podnebne spremembe
ESRS E1-1 Načrt za prehod na podnebno nevtralnost do leta 2050, odstavek 14		Uredba (EU)- 2021/1119, člen 2(1)	16.2.2 Načrt za prehod za blažitev podnebnih sprememb (E1-1)	str. 130
ESRS E1-1 Podjetja, izključena iz referenčnih vrednosti, usklajenih s Pariškim sporazumom, odstavek 16(g)	Člen 449a Uredbe (EU) št. 575/2013; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2453, predloga 1: Netrgovalna knjiga – prehodnostno tveganje v zvezi s podnebnimi spremembami: kreditna kakovost izpostavljenosti po sektorjih, emisijah in preostali zapadlosti	Delegirana uredba (EU) 2020/1818, člen 12(1), točke (d) do (g), in člen 12(2)	16.2.2 Načrt za prehod za blažitev podnebnih sprememb (E1-1)	str. 130
ESRS E1-4 Cilji glede zmanjšanja emisij TGP, odstavek 34	Kazalnik št. 4 iz preglednice 2 Priloge I	Člen 449a Uredbe (EU) št. 575/2013; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2453, predloga 3: Netrgovalna knjiga – prehodnostno tveganje v zvezi	Delegirana uredba (EU) 2020/1818, člen 6	16.2.6 Cilji v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje (E1-4)	str. 136

28 Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/1818 z dne 17. julija 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z minimalnimi standardi za referenčne vrednosti EU za podnebni prehod in referenčne vrednosti EU, usklajene s Pariškim sporazumom (UL L 406, 3.12.2020, str. 17).108 Letno poročilo 2025

Zahteva po razkritju in povezana podatkovna točka	Sklic na SFDR 22	Sklic na steber 3 23	Sklic na uredbo o referenčnih vrednostih 24	Sklic na podnebna pravila EU 25	Kje se podatkovna točka nahaja v poročilu s podnebnimi spremembami: mere usklajenosti
ESRS E1-5 Poraba energije iz fosilnih virov, razčlenjena po virih (samo sektorji z velikim vplivom na okolje), odstavek 38	Kazalnik št. 5 iz preglednice 1 in kazalnik št. 5 iz preglednice 2 Priloge I				16.2.7 Poraba energije in mešanica virov energije (E1-5) str. 141
ESRS E1-5 Poraba energije in mešanica virov energije, odstavek 37	Kazalnik št. 5 iz preglednice 1 Priloge I				16.2.7 Poraba energije in mešanica virov energije (E1-5) str. 141
ESRS E1-5 Energijska intenzivnost, povezana z dejavnostmi v podnebnih sektorjih z velikim vplivom, odstavki 40 do 43	Kazalnik št. 6 iz preglednice 1 Priloge I				16.2.7 Poraba energije in mešanica virov energije (E1-5) str. 141
ESRS E1-6 Bruto emisije TGP obsegov 1, 2 in 3 ter skupne emisije TGP, odstavek 44	Kazalnika št. 1 in 2 iz preglednice 1 Priloge I	Člen 449a Uredbe (EU) št. 575/2013; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2453, predloga 1: Netrgovalna knjiga – prehodnostno tveganje v zvezi s podnebnimi spremembami: kreditna kakovost izpostavljenosti po sektorjih, emisijah in preostali zapadlosti	Delegirana uredba (EU) 2020/1818, členi 5(1), 6 in 8(1)		16.2.8 Bruto emisije TGP obsegov 1, 2 in 3 ter skupne emisije TGP (E1-6) str. 143
ESRS E1-6 Intenzivnost bruto emisij TGP, odstavki 53 do 55	Kazalnik št. 3 iz preglednice 1 Priloge I	Člen 449a Uredbe (EU) št. 575/2013; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2453, predloga 3: Netrgovalna knjiga – prehodnostno tveganje v zvezi	Delegirana uredba (EU) 2020/1818, člen 8(1)		16.2.8 Bruto emisije TGP obsegov 1, 2 in 3 ter skupne emisije TGP (E1-6) str. 143

Letno poročilo 2025 109

Zahteva po razkritju in povezana podatkovna točka	Sklic na SFDR 22	Sklic na steber 3 23	Sklic na uredbo o referenčnih vrednostih 24	Sklic na podnebna pravila EU 25	Kje se podatkovna točka nahaja v poročilu s podnebnimi spremembami: mere usklajenosti
ESRS E1-7 Odvzemi TGP in ogljični dobropisi, odstavek 56				Uredba (EU) 2021/1119, člen 2(1)	Ni pomembno
ESRS E1-9 Izpostavljenost portfelja referenčne vrednosti s podnebjem povezanim fizičnim tveganjem odstavek 66			Delegirana uredba (EU) 2020/1818, Priloga II; Delegirana uredba (EU) 2020/1816, Priloga II		Ni pomembno
ESRS E1-9 Razčlenitev denarnih zneskov po akutnih in kroničnih fizičnih tveganjih, odstavek 66(a)					Ni pomembno
ESRS E1-9 Lokacija pomembnih sredstev, pri katerih obstaja pomembno fizično tveganje, odstavek 66(c)		Člen 449a Uredbe (EU) št. 575/2013; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2453, odstavka 46 in 47; Predloga 5: Netrgovalna knjiga – fizično tveganje v zvezi s podnebnimi spremembami: izpostavljenosti, ki so predmet fizičnega tveganja			Ni pomembno
ESRS E1-9 Razčlenitev knjigovodske vrednosti njegovih nepremičninskih sredstev glede na energijske razrede, odstavek 67(c)		Člen 449a Uredbe (EU) št. 575/2013; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2453, odstavek 34; Predloga 2: Netrgovalna knjiga – prehodnostno tveganje v zvezi s podnebnimi spremembami: krediti, zavarovani z nepremičninami – energijska učinkovitost zavarovanja s premoženjem			Ni pomembno
ESRS E1-9 Stopnja izpostavljenosti			Delegirana uredba (EU) 2020/1818,		Ni pomembno

110 Letno poročilo 2025

Zahteva po razkritju in povezana podatkovna točka	Sklic na SFDR 22	Sklic na steber 3 23	Sklic na uredbo o referenčnih vrednostih 24	Sklic na podnebna pravila EU 25	Kje se podatkovna točka nahaja v poročilu
portfelja priložnostim v zvezi s podnebjem, odstavek 69			Priloga II
Onesnaževanje
ESRS E2-4 Količina vsakega onesnaževala iz Priloge II k uredbi o Evropskem registru izpustov in prenosov onesnaževal (Evropski register izpustov in prenosov onesnaževal), izpuščenega v zrak, vodo in tla, odstavek 28	Kazalnik št. 8 iz preglednice 1 Priloge I, kazalnik št. 2 iz preglednice 2 Priloge I, kazalnik št. 1 iz preglednice 2 Priloge I, kazalnik št. 3 iz preglednice 2 Priloge I				16.3.4 Onesnaževanje zraka, vode in prsti (E2-4) str. 154
Vodni in morski viri
ESRS E3-1 Vodni in morski viri, odstavek 9	Kazalnik št. 7 iz preglednice 2 Priloge I				16.4.1 Politike v zvezi z vodnimi in morskimi viri (E3-1) str. 173
ESRS E3-1 Namenska politika, odstavek 13	Kazalnik št. 8 iz preglednice 2 Priloge I				Ni pomembno
ESRS E3-1 Trajnostni oceani in morja, odstavek 14	Kazalnik št. 12 iz preglednice 2 Priloge I				16.4.1 Politike v zvezi z vodnimi in morskimi viri (E3-1) str. 173
ESRS E3-4 Skupna količina reciklirane in ponovno uporabljene vode, odstavek 28(c)	Kazalnik št. 6.2 iz preglednice 2 Priloge I				16.4.4 Poraba vode (E3-4) str. 175
ESRS E3-4 Skupna poraba vode v m3 na neto prihodke iz lastnih dejavnosti, odstavek 29	Kazalnik št. 6.1 iz preglednice 2 Priloge I				16.4.4 Poraba vode (E3-4) str. 175
Biotska raznovrstnost in ekosistemi
ESRS 2 – IRO-1 – E4, odstavek 16(a), točka (i)	Kazalnik št. 7 iz preglednice 1 Priloge I				16.5.2 Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom (SBM-3) str. 177

Letno poročilo 2025 111

Zahteva po razkritju in povezana podatkovna točka	Sklic na SFDR 22	Sklic na steber 3 23	Sklic na uredbo o referenčnih vrednostih 24	Sklic na podnebna pravila EU 25	Kje se podatkovna točka nahaja v poročilu
ESRS 2 – IRO-1 – E4, odstavek 16(b)	Kazalnik št. 10 iz preglednice 2 Priloge I				16.5.2 Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom (SBM-3) str. 177
ESRS 2 – IRO-1 – E4, odstavek 16(c)	Kazalnik št. 14 iz preglednice 2 Priloge I				16.5.2 Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom (SBM-3) str. 177
ESRS E4-2 Trajnostne prakse ali politike v zvezi z zemljišči/ kmetijstvom, odstavek 24(b)	Kazalnik št. 11 iz preglednice 2 Priloge I				16.5.3 Politike v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi (E4-2) str. 180
ESRS E4-2 Trajnostne prakse ali politike v zvezi z oceani/morji, odstavek 24(c)	Kazalnik št. 12 iz preglednice 2 Priloge I				16.5.3 Politike v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi (E4-2) str. 180
ESRS E4-2 Politike za obravnavanje krčenja gozdov, odstavek 24(d)	Kazalnik št. 15 iz preglednice 2 Priloge I				Ni pomembno
Raba virov in krožno gospodarstvo
ESRS E5-5 Nereciklirani odpadki, odstavek 37(d)	Kazalnik št. 13 iz preglednice 2 Priloge I				16.6.4 Odtok virov (odpadki) (E5-5) str. 193
ESRS E5-5 Nevarni odpadki in radioaktivni odpadki, odstavek 39	Kazalnik št. 9 iz preglednice 1 Priloge I				16.6.4 Odtok virov (odpadki) (E5-5) str. 193
Socialno področje
Lastna delovna sila
ESRS 2 – SBM-3 – S1 Tveganje incidentov prisilnega dela, odstavek 14(f)	Kazalnik št. 13 iz preglednice 3 Priloge I				Ni pomembno
ESRS 2 – SBM-3 – S1 Tveganje incidentov dela otrok, odstavek 14(g)	Kazalnik št. 12 iz preglednice 3 Priloge I				Ni pomembno
ESRS S1-1 Zaveze glede politike za področje človekovih pravic, odstavek 20	Kazalnik št. 9 iz preglednice 3 in kazalnik št. 11 iz preglednice 1 Priloge I				17.1.2 Politike v zvezi z lastno delovno silo (S1-1) str. 198

112 Letno poročilo 2025

Zahteva po razkritju in povezana podatkovna točka	Sklic na SFDR 22	Sklic na steber 3 23	Sklic na uredbo o referenčnih vrednostih 24	Sklic na podnebna pravila EU 25	Kje se podatkovna točka nahaja v poročilu
ESRS S1-1 Politike skrbnega pregleda glede vprašanj, ki jih obravnavajo temeljne konvencije Mednarodne organizacije dela 1 do 8, odstavek 21		Delegirana uredba (EU) 2020/1816, Priloga II			17.1.2 Politike v zvezi z lastno delovno silo (S1-1) str. 198
ESRS S1-1 Postopki in ukrepi za preprečevanje trgovine z ljudmi, odstavek 22	Kazalnik št. 11 iz preglednice 3 Priloge I				Ni pomembno
ESRS S1-1 Politika ali sistem upravljanja za preprečevanje nezgod na delovnem mestu, odstavek 23	Kazalnik št. 1 iz preglednice 3 Priloge I				17.1.2 Politike v zvezi z lastno delovno silo (S1-1) str. 198
ESRS S1-3 Mehanizmi za obravnavanje pritožb, odstavek 32(c)	Kazalnik št. 5 iz preglednice 3 Priloge I				17.1.4 Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih lahko člani lastne delovne sile izrazijo pomisleke (S1-3) str. 205
ESRS S1-14 Število smrtnih žrtev ter število in stopnja nezgod, povezanih z delom, odstavek 88(b) in (c)	Kazalnik št. 2 iz preglednice 3 Priloge I	Delegirana uredba (EU) 2020/1816, Priloga II			17.1.15 Metrike zdravja in varnosti (S1-14) str. 215
ESRS S1-14 Število izgubljenih dni zaradi poškodb, nezgod, smrtnih žrtev ali bolezni, odstavek 88(e)	Kazalnik št. 3 iz preglednice 3 Priloge I				17.1.15 Metrike zdravja in varnosti (S1-14) str. 215
ESRS S1-16 Neprilagojena plačna vrzel odstavek 97(a)	Kazalnik št. 12 iz preglednice 1 Priloge I	Delegirana uredba (EU) 2020/1816, Priloga II			17.1.17 Metrike prejemkov (plačna vrzel in skupni prejemki) (S1-16) str. 216
ESRS S1-16 Pretirana plača izvršnega direktorja, odstavek 97(b)	Kazalnik št. 8 iz preglednice 3 Priloge I				17.1.17 Metrike prejemkov (plačna vrzel in skupni prejemki) (S1-16) str. 216

Letno poročilo 2025 113

Zahteva po razkritju in povezana podatkovna točka	Sklic na SFDR 22	Sklic na steber 3 23	Sklic na uredbo o referenčnih vrednostih 24	Sklic na podnebna pravila EU 25	Kje se podatkovna točka nahaja v poročilu
ESRS S1-17 Incidenti diskriminacije, odstavek 103(a)	Kazalnik št. 7 iz preglednice 3 Priloge I				17.1.18 Incidenti, pritožbe in resni vplivi na človekove pravice (S1-17) str. 216
ESRS S1-17 Nespoštovanje vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter OECD, odstavek 104(a)	Kazalnik št. 10 iz preglednice 1 in kazalnik št. 14 iz preglednice 3 Priloge I	Delegirana uredba (EU) 2020/1816, Priloga II; Delegirana uredba (EU) 2020/1818, člen 12(1)			17.1.18 Incidenti, pritožbe in resni vplivi na človekove pravice (S1-17) str. 216
Delavci v vrednostni verigi
ESRS 2 – SBM-3 – S2 Veliko tveganje dela otrok ali prisilnega dela v vrednostni verigi, odstavek 11(b)	Kazalnika št.
:---	:---	:---	:---	:---	:---
12 in 13 iz preglednice 3 Priloge I 17.2.1 Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom (ESRS 2 SBM-3)	str. 218 ESRS S2-1 Zaveze glede politike za področje človekovih pravic, odstavek 17	Kazalnik št. 9 iz preglednice 3 in kazalnik št. 11 iz preglednice 1 Priloge I
17.2.2 Politike v zvezi z delavci v vrednostni verigi (S2-1)	str. 219 ESRS S2-1 Politike v zvezi z delavci v vrednostni verigi, odstavek 18	Kazalnika št. 11 in 4 iz preglednice 3 Priloge I
17.2.2 Politike v zvezi z delavci v vrednostni verigi (S2-1)	str. 219 ESRS S2-1 Nespoštovanje vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter smernic OECD, odstavek 19	Kazalnik št. 10 iz preglednice 1 Priloge I	Delegirana uredba (EU) 2020/1816, Priloga II; Delegirana uredba (EU) 2020/1818, člen 12(1)
17.2.2 Politike v zvezi z delavci v vrednostni verigi (S2-1)	str. 219 ESRS S2-1 Politike skrbnega pregleda glede vprašanj, ki jih obravnavajo temeljne konvencije Mednarodne organizacije dela 1 do 8, odstavek 19		Delegirana uredba (EU) 2020/1816, Priloga II
17.2.2 Politike v zvezi z delavci v vrednostni verigi (S2-1)	str. 219 ESRS S2-4 Težave in incidenti v zvezi s človekovimi pravicami, povezani z višjim in nižjim delom njegove vrednostne verige, odstavek 36	Kazalnik št. 14 iz preglednice 3 Priloge I
17.2.5 Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na delavce v vrednostni verigi ter pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi z delavci v vrednostni verigi ter učinkovitost navedenih ukrepov (S2-4)	str. 220

114 Letno poročilo 2025

Zahteva po razkritju in povezana podatkovna točka	Sklic na SFDR	Sklic na steber 3	Sklic na uredbo o referenčnih vrednostih	Sklic na podnebna pravila EU	Kje se podatkovna točka nahaja v poročilu
Prizadete skupnosti ESRS S3-1 Zaveze glede politike za področje človekovih pravic, odstavek 16	17.3.2 Politike v zvezi s prizadetimi skupnostmi (S3-1)	str. 223	Kazalnik št. 9 iz preglednice 3 Priloge I in kazalnik št. 11 iz preglednice 1 Priloge I
ESRS S3-1 Nespoštovanje vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah, načel MOD in/ali smernic OECD, odstavek 17	17.3.2 Politike v zvezi s prizadetimi skupnostmi (S3-1)	str. 223	Kazalnik št. 10 iz preglednice 1 Priloge I	Delegirana uredba (EU) 2020/1816, Priloga II; Delegirana uredba (EU) 2020/1818, člen 12(1)
ESRS S3-4 Težave in incidenti v zvezi s človekovimi pravicami, odstavek 36	17.3.5 Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na prizadete skupnosti ter pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi s prizadetimi skupnostmi ter učinkovitost navedenih ukrepov (S3-4)	str. 226	Kazalnik št. 14 iz preglednice 3 Priloge I
Potrošniki in končni uporabniki ESRS S4-1 Politike v zvezi s potrošniki in končnimi uporabniki, odstavek 16			Kazalnik št. 9 iz preglednice 3 in kazalnik št. 11 iz preglednice 1 Priloge I	Ni pomembno
ESRS S4-1 Nespoštovanje vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter smernic OECD, odstavek 17			Kazalnik št. 10 iz preglednice 1 Priloge I	Delegirana uredba (EU) 2020/1816, Priloga II; Delegirana uredba (EU) 2020/1818, člen 12(1)	Ni pomembno

Letno poročilo 2025 115

Zahteva po razkritju in povezana podatkovna točka	Sklic na SFDR	Sklic na steber 3	Sklic na uredbo o referenčnih vrednostih	Sklic na podnebna pravila EU	Kje se podatkovna točka nahaja v poročilu
ESRS S4-4 Težave in incidenti v zvezi s človekovimi pravicami, odstavek 35			Kazalnik št. 14 iz preglednice 3 Priloge I	Ni pomembno
Področje upravljanja ESRS G1-1 Konvencija Združenih narodov proti korupciji, odstavek 10(b)			Kazalnik št. 15 iz preglednice 3 Priloge I	Ni pomembno
ESRS G1-1 Zaščita žvižgačev, odstavek 10(d)			Kazalnik št. 6 iz preglednice 3 Priloge I	Ni pomembno
ESRS G1-4 Denarne kazni za kršitve zakonodaje o korupciji in podkupovanju, odstavek 24(a)			Kazalnik št. 17 iz preglednice 3 Priloge I	Delegirana uredba (EU) 2020/1816, Priloga II	Ni pomembno
ESRS G1-4 Standardi za boj proti korupciji in podkupovanju, odstavek 24(b)			Kazalnik št. 16 iz preglednice 3 Priloge I	Ni pomembno

116 Letno poročilo 2025

15.1.13 Ostale informacije, povezane z uredbo EMAS

Okoljski del trajnostnega poročila zajema podatke za obdobje od 1. 1. 2025 do 31. 12. 2025. Kjer so rezultati na voljo, so prikazani za triletno obdobje, starejši podatki so dosegljivi v poročilih na spodnjih povezavah. Vsebuje tudi letne primerjave okoljskih kazalnikov s ciljem prikaza okoljske uspešnosti. Poglavja v trajnostnem poročilu, v katerih so navedene preverjene informacije o okoljskem ravnanju, so označena z znakom . Podatki so verodostojni in odražajo dejansko stanje sistema ravnanja z okoljem v družbi. Navedbe je v marcu 2026 preveril Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje SIQ in ugotovil, da sistem ustreza zahtevam uredbe EU št. 1221/2009 (uredba EMAS).

Letno poročilo 2025 117

Opis sistema ravnanja z okoljem ostaja nespremenjen in je vključen v Letnem poročilu za leto 2023. Predhodna poročila so na voljo na povezavi: Odnos do okolja in ljudi - Luka Koper d.d.

Pojasnila glede pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti

Spremembe prepoznanih novih pomembnih vidikov so opisane v poglavju 15.1.10 Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom (SBM-3). Uredba (ES) o prostovoljnem sodelovanju organizacij v sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) navaja, da je treba o svojih pomembnih neposrednih in posrednih okoljskih vidikih skupaj z glavnimi kazalniki uspešnosti poročati na teh okoljskih področjih:
• energija,
• materiali,
• voda,
• odpadki,
• raba zemljišč v zvezi z biotsko raznovrstnostjo,
• emisije.

V poročilu tako poročamo o podnebnih spremembah in energiji, vodi, odpadkih, biotski raznovrstnosti in emisijah, vključno s svetlobnim onesnaževanjem. Kazalnikov in vsebin na področju materialov oziroma surovin ne prikazujemo, ker ocenjujemo, da pri dejavnosti skladiščenja in pretovora niso ključni in pomembni. Ozonu škodljive snovi poročamo v poglavju E1 v izračunih ogljičnega odtisa obsega 1. Ravnanje z amonijakom pa je podrobno opredeljeno med izrednimi dogodki v Varnostnem poročilu.

Komunikacija z deležniki

Vsebine so podrobno opisane v poglavju 17.3 Prizadete skupnosti.

Skladnost delovanja na okoljskem področju

Pri izkazovanju skladnosti v prvi vrsti izhajamo iz Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22), na podlagi katerega so podeljena okoljevarstvena dovoljenja glede emisij v okolje:
• št. 35450-18/2022-2550-4 z dne 4. 4. 2023 in čistopis izreka 35450-18/2022-2550-8 z dne 26.5.2023 glede emisij hrupa,
• št. 35444-2/2016-13 z dne 15. 6. 2017, spremembe št. 35440-50/2019-10 z dne 21. 10. 2020, št. 35447- 4/2021-2550-10 z dne 27. 5. 2022, št.35447-4/2023-2570-16 z dne 14.4.2025 in čistopis izreka okoljevarstvenega dovoljenja št.35447-4/2023-2570-20 z dne 15.9.2025 za emisije snovi v zrak, emisije snovi in toplote v vode ter predelava nenevarnih odpadkov,
• št. 35415-1/2006-15 z dne 8. 1. 2008, spremembe št. 35415-4/2008-16 z dne 19. 3. 2009, št. 35495- 1/2012-2 z dne 21. 11. 2012, št. 35492-1/2013-10 z dne 21. 6. 2013 in št. 35495-4/2016-7 z dne 14. 10. 2016 za obratovanje obrata, ki lahko povzroči večjo nesrečo (SEVESO).

Luka Koper, d. d., ima tudi okoljevarstveno dovoljenje št. 35444- 2/2016-13 z dne 15. 6. 2017 po postopku R-3 za predelavo odpadnega papirniškega mulja, ki se pomeša z vodo ter nanaša na premog in železovo rudo za zmanjšanje prašenja. V letu 2025 smo porabili 587 ton papirniškega mulja (kot ukrep zmanjševanja prašenja), kar je za 136 ton manj kot v letu prej in znotraj količin, ki jih dopušča okoljevarstveno dovoljenje. Izpolnjujemo zahteve, opredeljene v okoljevarstvenih dovoljenjih, ki smo jih pridobili za emisije v vode in v zrak, za skladiščenje odpadkov, emisije hrupa in kot obrat večjega tveganja za nastanek nesreče. Izpolnjevanje zahtev podeljenih okoljevarstvenih dovoljenj se letno pregleda in pri tem ugotavlja, ali se predpisane zahteve izpolnjujejo.

Na področju svetlobnega onesnaženja je bila že v začetku leta 2017 zaključena ureditev vseh obstoječih svetil na način, da so ta skladna z zahtevami zakonodaje s področja svetlobnega onesnaženja (Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10, 46/13 in 44/22 – ZVO-2)). Načrt razsvetljave je bil nato revidiran še leta 2019, 2021, 2022, 2024 in 2026. Revizije izvajamo zaradi sprememb v številu in lokacijah vgrajenih/odstranjenih svetil.

Rezultati meritev z naprav, ki povzročajo emisije snovi v zrak, izkazujejo skladnost s prejetim okoljevarstvenim dovoljenjem (št. 35444-2/2016-13 z dne 15. 6. 2017 in spremembama št. 35440-50/2019-10 z dne 21. 10. 2020, št. 35447-4/2021-2550-10 z dne 27. 5. 2022, št. 35447-4/2023-2570-16 z dne 14.4.2025 ter čistopis izreka

118 Letno poročilo 2025

okoljevarstvenega dovoljenja št. 35447-4/2023-2570-20 z dne 15. 9. 2025). Vrednosti delcev PM10 in PM2,5 v zraku so na območju pristanišča pod zakonsko postavljenimi normativi (Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 9/11, 8/15, 66/18 in 44/22 – ZVO-2)), enako velja tudi za število dnevnih preseganj. Izmerjene emisije iz kurilnih naprav so skladne z zakonodajnimi zahtevami in okoljevarstvenih dovoljenjem (št. 35444- 2/2016-13 z dne 15. 6. 2017 in spremembami št. 35440- 50/2019-10 z dne 21. 10. 2020, št. 35447-4/2021-2550-10 z dne 27. 5. 2022, št. 35447-4/2023-2570-16 z dne 14. 4. 2025 ter čistopis izreka okoljevarstvenega dovoljenja št. 35447-4/2023-2570- 20 z dne 15. 9. 2025) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 46/19 in 44/22 – ZVO-2).

Raven hrupa, izmerjena s pomočjo treh fiksnih merilnikov (meritve se izvajajo neprekinjeno, 24/7), je skladna z zahtevami podeljenega okoljevarstvenega dovoljenja št. 35450-18/2022- 2550-4 z dne 4. 4. 2023 in čistopisa izreka 35450-18/2022- 2550-8 z dne 26. 5.2023 glede mejnih vrednosti kazalnikov hrupa v okolju, ki veljajo pred prvimi objekti mesta Koper, Ankarana in Bertokov. V letu 2025 smo izvedli še precej meritev hrupa in vibracij ob podaljšanju S dela pomola I ter opravili tudi obdobne meritve (obratovalni monitoring), ki se skladno z zakonodajo izvajajo na vsake tri (3) leta. Rezultati meritev so bili skladni.

Izvedene analize industrijskih odpadnih voda in odpadnih voda iz malih sanitarnih čistilnih naprav so pokazale skladnost z okoljevarstvenimi zahtevami št. 35444-2/2016-13 z dne 15. 6. 2017 ter spremembami št. 35440-50/2019-10 z dne 21. 10. 2020, št. 35447-4/2021-2550-10 z dne 27. 5. 2022, št. 35447-4/2023-2570-16 z dne 14. 4. 2025 ter čistopis izreka okoljevarstvenega dovoljenja št. 35447-4/2023-2570-20 z dne 15.9.2025). Meritve in parametri v industrijskih odpadnih vodah so bile skladne z določili okoljevarstvenega dovoljenja št. 35444-2/2016-13 z dne 15. 6. 2017 in spremembami razen na napravi Tekoči terminal na I. pomolu sta bila izmerjena parametra celokupni fosfor in skupne organske snovi nekoliko povišana in presegala predpisane mejne vrednosti. Izpuščene količine odpadne vode so v celem letu znašale malo (360 m3), zaradi česar ne ocenjujemo pomembnega vpliva na okolje.

V letu 2025 monitoring na pralnici živinskega terminala ni bil izveden, saj se je zaradi zmanjšanega pretovora živih živali zmanjšala tudi količina nastale industrijske odpadne vode. Poleg tega je v načrtovanem obdobju za izvedbo monitoringa (zadnji kvartal leta 2025) prišlo do okvare čistilne naprave, zaradi česar monitoringa do konca leta 2025 ni bilo mogoče izvesti. Z rezultati meritev seznanimo upravljavca Centralne čistilne naprave Koper.

Luka Koper, d. d., ima veljavno okoljevarstveno dovoljenje za skladiščenje (pretovarjanje) nekaterih vrst odpadkov (staro železo, papir, plastika, valjarniška škaja) št. 35444-2/2016-13 z dne 15. 6. 2017 s spremembami št. 35440-50/2019-10 z dne 21. 10. 2020, št. 35447-4/2021-2550-10 z dne 27. 5. 2022, št. 35447-4/2023-2570-16 z dne 14. 4. 2025 ter čistopis izreka okoljevarstvenega dovoljenja št. 35447-4/2023-2570-20 z dne 15. 9. 2025. Izvajali smo pretovarjanje starega železa, pri čemer so se izvedle meritve radioaktivnosti pošiljk, vodile evidence, izračunale imisije prahu v okolje in izvedle meritve odpadne vode iz lovilcev olj. V sklopu pretovarjanja odpadnega železa v letu 2025 v pošiljkah nismo zasledili drugega materiala.

Ne glede na navedeno smo na ministrstvo posredovali vlogo za spremembo obstoječega okoljevarstvenega dovoljenja (št. 35444-2/2016-13 z dne 15. 6. 2017, sprememba št. 35440-50/2019-10 z dne 21. 10. 2020, sprememba št. 35447-4/2021-2550-10 z dne 27. 5. 2022) za uvedbo dodatnega postopka obdelave kovinskih odpadkov na obstoječi lokaciji (lokacija 2 in lokacija 7) po mehanskem postopku R12 – Izmenjava odpadkov za predelavo s katerim koli od postopkov. Odločbo za dodatni postopek R12 smo prejeli 14. 4. 2025 št. 35447-4/2023-2570-16 ter čistopis izreka okoljevarstvenega dovoljenja št. 35447-4/2023-2570-20 z dne 15. 9. 2025.

Na področju preprečevanja večjih nesreč (SEVESO okoljevarstveno dovoljenje, št. 35415-1/2006-15 z dne 8. 1. 2008, spremembe št. 35415-4/2008-16 z dne 19. 3. 2009, št. 35495-1/2012-2 z dne 21. 11. 2012, št. 35492-1/2013-10 z dne 21. 6. 2013 in št. 35495-4/2016-7 z dne 14. 10. 2016) nismo zabeležili odstopanj glede na izdano dovoljenje in letni inšpekcijski pregled ni prepoznal pomanjkljivosti.

V sklopu Uredbe o preverjanju radioaktivnosti pošiljk, ki bi lahko vsebovale vire sevanja neznanega izvora (Ur. list RS, št. 10/2019), smo izvajali kontinuirane meritve. Za izvajanje meritev imamo pridobljeno pooblastilo s strani Uprave RS za jedrsko varnost (URSJV) iz decembra 2021, ki smo ji tudi posredovali letno poročilo o izvedenih meritvah.

Zabeležene in obravnavane okoljske pritožbe zaradi delovanja pristanišča in sprejeti ukrepi

Okoljske pritožbe sprejemamo telefonsko, prek spletne aplikacije in prek medijev. Vse pritožbe obravnavamo in pritožniku odgovorimo. Vse prejete pritožbe za območje pristanišča smo obravnavali (100 %). Skupaj smo v letu 2025 zabeležili 36 pritožb, od tega 22 zaradi prekomernega hrupa ladij, 5 zaradi dima ladje, 3 zaradi hrupa zaradi zabijanja pilotov, 2 zaradi odpadnih voda, 1 zaradi zaznanega smradu, 1 na osvetljenost ladje, 1 na Ankaranski obrobni kanal ter 1 zaradi nasprotovanja Občine Ankaran vladnemu predlogu Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.

Letno poročilo 2025 119

Število prejetih okoljskih pritožb v Luki Koper, d. d.	2023	2024	2025
Število okoljskih pritožb	14	33	36

Od skupno 22 prejetih pritožb zaradi hrupa ladij nam je pri 4 ladjah uspelo doseči, da se je z izvedbo ukrepov raven hrupa znižala. V nekaterih pritožbenih primerih ukrepov ni bilo mogoče izvesti, ker je ladja že zapustila pristanišče ali bi izvedba ukrepov ogrozila varnost zaposlenih na ladji. V nekaterih primerih pa merilne naprave niso zaznale povišanj hrupa. V enem primeru je bil prekomeren hrup težav s pomožnimi motorji. Vpliv na okolje je bil kratkotrajen, vendar prisoten.

Pet pritožb smo prejeli zaradi dima ladje v pristanišču ali na sidrišču. Ob takih dogodkih smo obvestili pristojnega pomorskega inšpektorja, ki spremlja in preveri dogajanje na morju, oziroma ladjarja. V večini primerov se dimljenje pojavi ob zagonu glavnih motorjev ladje in traja kratek čas, zaradi česar je vpliv kratkotrajen. Trajno prenehanje dimljenja ladij v pristanišču bo mogoče šele, ko bodo ladje imele alternativne pogone oziroma ne bodo več uporabljale fosilnih goriv.

Tri pritožbe so se nanašale na zabijanje pilotov pri gradnji. Na gradbišču smo izmerili izvedli meritve hrupa, ki pa niso izkazovale preseganja mejnih vrednosti, zato ocenjujemo, da je bil vpliv na okolje majhen.

Dve pritožbi sta se nanašali na odpadne vode in sicer ena na prekinjeno odvodnjavanje z območja Naravnega rezervata Škocjanski zatok, katera pa je bila odpravljena. Druga pa na spuščanje vod z ladje v morje. Slednja je bila predana v reševanje pomorskemu inšpektorju.

Ena pritožba se je nanašala na smrad okoli ladje, vendar ni bilo ugotovljeno, da bi karkoli odstopalo, saj je v istem času bilo prejetih več pritožb na hrup iste ladje, vendar nobene dodatne na smrad.

Ena pritožba je bila prejeta zaradi osvetljenosti nove ladje v nočnem času. Ladje so kot že velikokrat omenjeno svoja država in sami nimamo vpliva na njih. Omenjana ladja je bila nova in prav tako razsvetljava popolnoma nova. Med drugim je morala biti osvetljena zaradi delovnega procesa.

Ena pritožba je bila prejeta s strani Občine Ankaran zaradi nasprotovanja vladnemu predlogu Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Na prejeto pritožbo smo podali tudi odziv Luke Koper.

V zgornjo statistiko smo upoštevali pritožbo, ki smo jo prejeli ob ureditvi ankaranskega obrobnega kanala, zaradi pojava večje slanosti vode v kanalu in poplavljanj. Ureditev ankaranskega obrobnega kanala je bila izvedena na podlagi določil, zahtev in podlag iz Uredbe o državnem prostorskem načrtu za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru, Uradni list RS, št. https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2011-01-228748/11. Za navedeno ureditev smo prejeli okoljevarstveno soglasje in gradbeno dovoljenje. Celotna ureditev ankaranskega obrobnega kanala vključuje ureditev novih nadomestnih habitatov. Določeni zgrajeni nadomestni habitat morajo biti oskrbovani s slano vodo, kar je bilo zagotovljeno s poglobitvijo kanala in odstranitvijo zapornic. Pri tem pa se je v slana voda pojavila višje v kanalu, gorvodno. Ker kmetje uporabljajo to vodo za namakanje, sicer brez ustreznih vodnih dovoljenj, so imeli težave z razpoložljivostjo vode za namakanje. Luka Koper je aktivno pristopila k reševanju težave in bo zagotovila namestitev nove zapornice ter je vzpostavila monitoring slanosti vode v kanalu ter na zemljiščih. Ministrstvo za kmetijstvo bo zagotovilo nov namakalni sistem, pri čemer se aktivnosti že izvajajo. Na nekaterih kmetijskih območjih, kjer jih je Občina Ankaran v svojem občinskem prostorskem načrtu namenila športnim dejavnostim, pa se dejavnost kmetovanja dolgoročno tudi zaradi navedenega ne bo več mogla izvajati.

Inšpekcijski pregledi na področju okolja na območju pristanišča v letu 2025 in ukrepi

• Ministrstvo za infrastrukturo - Uprava Republike Slovenije za pomorstvo, izvaja nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe zagotavljanje varstva pred škodljivim delovanjem morja (odstranjevanje plavja, naplavin …). Postopek, ki se je začel leta 2024, še ni zaključen.
• Inšpekcija za okolje, podnebje in energijo izvaja nadzor nad izpolnjevanjem zahtev iz podeljenega okoljevarstvenega dovoljenja glede emisij v okolje tudi v letu 2025. Postopek, ki se je začel 20. 12. 2024, zaradi obsežnosti okoljevarstvenih zahtev še ni zaključen.
• Inšpekcija za okolje, podnebje in energijo je izvedla redni nadzor obrata večjega tveganja za okolje, nepravilnosti niso bile ugotovljene in postopek je zaključen.
• Inšpekcija za okolje, podnebje in energijo je izvedla nadzor nad izpolnjevanjem okoljskih zahtev za objekte večjega tveganja (IED) v hčerinskem podjetju Luka Koper INPO (12. 12. 2025). Postopek je zaključen.

120 Letno poročilo 2025

• Inšpekcija za naravne vire in prostor, je izdala opomin zaradi izvajanja sevalne dejavnosti za tri tipske rentgenske naprave za pregled potnikov, brez dovoljenja. Podjetje je pridobilo ustrezno dovoljenje in vse tri rentgenske naprave vpisalo v register sevalnih naprav, postopek je bil zaključen.

V letu 2025 smo izvedli 1 samoprijavo na Inšpekcijo za okolje, ki se je nanašala na izredni dogodek.
* Na terminalu za tekoče tovore je na kamionski polnilnici prišlo do razlitja kemikalije metanola, iz kamionske cisterne. Izliv se je zgodil iz cevovoda za plinsko fazo in v eni minuti se je izlilo približno 50 litrov metanola. Alarm na lokaciji se zaradi nizke koncentracije metanola v zraku ni aktiviral.Gasilci so sprali onesnaženo območje z vodo, odpadna voda pa se je prečistila na namenski čistilni na pravi. Vplivov na okolje ni bilo. Po dogodku so bile izvedene aktivnosti za dodatni nadzor s strani pooblaščencev ADR, ponovno izobraževanje osebja na terminalu in proučitev možnosti zgornjega polnjena za kamione. Zunanjim naročnikom te storitve smo posredovali natančna navodila s prikazom zahtev glede opreme na tovornjaku. Dokazila so bila posredovana okoljski inšpekciji, inšpekcija je na lokaciji opravila ogled, postopek pa uradno še ni zaključen. Luka Koper, d. d., v letih 2023, 2024 in 2025 ni prejela denarne kazni iz naslova inšpekcijskih pregledov na področju varovanja okolja. V letu 2025 nismo uvedli nobenega dodatnega ukrepa, ki bi izhajal iz inšpekcijskih ugotovitev.

Letno poročilo 2025 121

16 Okoljske informacije

16.1 Razkritja v skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2020/852 (uredba o taksonomiji)

Uredba o taksonomiji EU

Skladno z Uredbo o taksonomiji (Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088), ki je pričela veljati 12. julija 2020, in njenimi prilogami ter skladno z Delegirano uredbo Komisije 2021/2178 z dne 6. julija 2021 o dopolnitvi Uredbe o taksonomiji in s smernicami Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je Skupina Luka Koper za leto 2025 zavezana za objavo ključnih kazalnikov uspešnosti, ki izhajajo iz storitev, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, ki se lahko štejejo za trajnostne.

Večina dejavnosti zaenkrat ni vključena v področje uporabe prilog I in II k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2021/2139 z dne 4. junija 2021 o dopolnitvi Uredbe o taksonomiji, kot tudi ne v področje uporabe prilog I, II, III in IV Delegirane uredbe komisije (EU) 2023/2486 z dne 27. junija 2023 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k trajnostni rabi ter varstvu vodnih in morskih virov, prehodu na krožno gospodarstvo, preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja ali varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemov, in za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev, ter o spremembi Delegirane uredbe Komisije (EU) 2021/2178 glede posebnih javnih razkritij za te gospodarske dejavnosti. To pomeni, da večina dejavnosti Skupine trenutno ni taksonomsko sprejemljivih. Zaradi navedenega v nadaljevanju poročamo le o tistih taksonomskih dejavnostih, ki jih prepoznamo v delegiranih uredbah.

V začetku leta 2026 je stopila v veljavo Delegirana uredba komisije (EU) 2026/73 o spremembi delegirane uredbe Komisije (EU) 2021/2178 glede poenostavitve vsebine in prikaza informacij, ki jih je treba razkriti v zvezi z biotsko trajnostnimi dejavnostmi, ter delegiranih uredb (EU) 2021/2139 in (EU) 2023/2486 glede poenostavitve nekaterih tehničnih meril za pregled za ugotavljanje, ali gospodarske dejavnosti ne škodujejo bistveno okoljskim ciljem. Spremenjen način poročanja bomo skladno z roki uredbe zagotovili v letu 2026.

Določitev dejavnosti usklajenih in sprejemljivih za taksonomijo

Za opredelitev usklajenih dejavnosti smo izvedli celovit pregled dejavnosti ter glede na razpoložljive atribute poročanja določili, katere lahko pomembno prispevajo k navedenim ciljem. Pretovor in skladiščenje, ki predstavljata glavno dejavnost, v smislu taksonomije EU nista prepoznana kot gospodarski dejavnosti, ki sta sprejemljivi za taksonomijo in bistveno prispevata k prilagajanju podnebnim spremembam in blažitvi njihovih posledic ali drugim ciljem, je bilo pa v delegiranih uredbah prepoznanih nekaj taksonomskih dejavnosti, s katerimi se prilagajamo podnebnim spremembam in blažimo njihove posledice ter prispevamo k drugim ciljem. Zaradi lastnega delovanja neposredno omogočamo drugim dejavnostim (npr. pomorski, cestni in železniški promet), da znatno prispevajo k enemu ali več okoljskim ciljem iz delegirane uredbe. Ker večina dejavnosti družb v Skupini trenutno še ni sprejemljivih in usklajenih s taksonomijo EU, so posledično deleži prihodkov, naložb in stroškov glede na njihov skupni obseg relativno majhni.

Nobena gospodarska dejavnost ali naložba ne sme pomembno škodovati kateremu koli od šestih okoljskih ciljev, določenih v EU Taksonomiji, in sicer:
a) blažitev podnebnih sprememb;
b) prilagajanje podnebnim spremembam;
c) trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov;
d) prehod na krožno gospodarstvo;
e) preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja;
f) varstvo in ohranjanje biotske raznovrstnosti in ekosistemov.

122 Letno poročilo 2025

Prepoznane dejavnosti, ki bistveno prispevajo k cilju blažitve podnebnih sprememb

4.1 Proizvodnja energije z uporabo fotovoltaične tehnologije

V sklop aktivnosti 4.1 Proizvodnja energije z uporabo fotovoltaične tehnologije smo vključili dejavnost gradnje ali upravljanja objektov za proizvodnjo električne energije z uporabo fotovoltaične tehnologije, saj skladno s trajnostno strategijo vgrajujemo sončne elektrarne. Proizvedena električna energija se v celoti porabi za lastne potrebe, zato iz tega naslova nimamo prihodkov. V sklopu te aktivnosti poročamo o investicijah v gradnjo sončnih elektrarn. Gre za okojsko trajnostno dejavnost in izpolnjuje vse DNSH kriterije.

4.9 Prenos in distribucija električne energije

V sklop aktivnosti 4.9 Prenos in distribucija električne energije je vključena dejavnost gradnje in upravljanja prenosnih sistemov za prenos električne energije po povezanem sistemu z visoko in izjemno visoko napetostjo ter gradnje in upravljanja distribucijskih sistemov za prenos električne energije po visoko-, srednje- in nizkonapetostnih distribucijskih sistemih, saj Skupina Luka Koper sama investira v infrastrukturo, ki bo v bodoče nadgrajena in bo zagotavljala tudi priključitev tovornih in potniških ladij na električno omrežje ter posledično bistveno pripomogla k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov na območju pristanišča.

V to dejavnost je za leto 2025 vključena aktivnost namestitve prenosnih in distribucijskih transformatorjev, ki izpolnjujejo zahteve stopnje 2 (od 1. julija 2021) iz priloge I k Uredbi Komisije (EU) št. 548/2014 in – za srednje transformatorje, pri katerih najvišja napetost za opremo ne presega 36 kV – zahteve glede doseganja ravni AAA0, kar zadeva izgube prostega teka, določene v standardu EN 50588-1. V letu 2025 smo namestili en transformator (interna oznaka TP KT2). Pričeli pa smo tudi s pripravo projektne dokumentacije dodatnega transformatorja (Razdelilno transformatorska postaja RTP Luka Koper). Dejavnost je taksonomsko neusklajena, ker nimamo dokazil, da je infrastruktura, namenjena vzpostavitvi neposredne povezave ali razširitvi obstoječe neposredne povezave med razdelilno transformatorsko postajo ali omrežjem ter obratom za proizvodnjo energije, z intenzivnostjo toplogrednih plinov manjša od 100 g CO2e/kWh, izmerjeno na podlagi življenjskega cikla.

5.2 Obnova sistemov za zbiranje, čiščenje in distribucijo vode

V sklop aktivnosti 5.2 Obnova sistemov za zbiranje, čiščenje in distribucijo vode je vključena dejavnost obnove sistemov za zbiranje, čiščenje in distribucijo vode, vključno z infrastrukturo za zbiranje, čiščenje in distribucijo vode za potrebe gospodinjstev in industrije, kajti na območju pristanišča Skupina Luka Koper sama investira v infrastrukturo za oskrbo s pitno vodo ter s stalnimi posodobitvami prispeva k manjšim izgubam vode in blažitvi podnebnih sprememb. Tekom leta smo izvajali vzdrževanja internega vodovodnega in hidrantnega omrežja, vendar dejavnost ne izpolnjuje vseh postavljenih meril (npr. kriterija vodnih izgub) in je taksonomsko neusklajena.

6.5. Prevoz z motornimi kolesi, osebnimi avtomobili in lahkimi gospodarskimi vozili

Aktivnost vključuje nakup, financiranje, najem, zakup in upravljanje vozil, razvrščenih v kategoriji M1 (232) in N1 (233), ki spadata na področje uporabe Uredbe (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta (234), ali v kategorijo L (dvo- in trikolesna vozila ter štirikolesniki) (235). V letu 2025 so bila nabavljena hibridna osebna vozila, ki pa ne izpolnjujejo vseh meril, zato v letošnjem letu poročamo, da ne gre za okoljsko trajnostno naložbo (dejavnost, neusklajena s taksonomijo).

6.16 Infrastruktura za omogočanje nizkoogljičnega prevoza po plovnih poteh

V sklop aktivnosti 6.16 Infrastruktura za omogočanje nizkoogljičnega prevoza po plovnih poteh so vključeni gradnja, posodobitev, upravljanje in vzdrževanje infrastrukture, ki je potrebna za upravljanje plovil ali pristaniške dejavnosti z ničelnimi emisijami CO 2 (iz izpušne cevi), ter infrastruktura za pretovarjanje z ničelnimi emisijami CO 2 (iz izpušne cevi). V to aktivnost smo vključili infrastrukturo, namenjeno upravljanju plovil, z ničelnimi neposrednimi emisijami CO 2 iz izpušne cevi, in sicer tisto, namenjeno električnemu napajanju in polnjenju z vodikom.

Na območju pristanišča smo zgradili infrastrukturo, ki omogoča električno napajanje plovil-vlačilcev, električnih RTG na kontejnerskem terminalu ter obalnih dvigal. V letu 2025 smo namestili priklopna mesta za nove električne RTG, urejali in gradili skladiščne površine, kjer bo nameščena oprema z ničelnimi emisijami CO 2 na izvoru, pridobivali tehnično dokumentacijo za oskrbo ladij z električno energijo s kopnega in nabavili štiri električna dvigala RTG, pri čemer gre za superstrukture za natovarjanje, raztovarjanje in pretovarjanje blaga z ničelnimi emisijami CO2 (iz izpušne cevi). Prikazali smo tudi letne stroške vzdrževanja luške mehanizacije in transportnih sistemov z ničelnimi emisijami CO 2 . Gre za okoljsko trajnostno dejavnost in izpolnjuje vse DNSH kriterije.### 7.7 Nakup in lastništvo stavb
Ta dejavnost je taksonomsko sprejemljiva, vendar še ni okoljsko trajnostna glede na postavljene kriterije, saj se te stavbe ne uvrščajo v razred učinkovitosti A, torej gre za dejavnost, neusklajeno s taksonomijo.

Letno poročilo 2025 123

Prepoznane dejavnosti, ki bistveno prispevajo k prehodu na krožno gospodarstvo

Na podlagi predpisanih meril smo v prilogi III Delegirane uredba komisije (EU) 2023/2486 z dne 27. junija 2023 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k trajnostni rabi ter varstvu vodnih in morskih virov, prehodu na krožno gospodarstvo, preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja ali varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemov, in za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev, ter o spremembi Delegirane uredbe Komisije (EU) 2021/2178 glede posebnih javnih razkritij za te gospodarske dejavnosti prepoznali le eno dejavnost, ki bistveno prispeva k cilju.

2.3 Zbiranje in prevoz nevarnih in nenevarnih odpadkov

V sklop aktivnosti sta vključena ločeno zbiranje in prevoz nenevarnih in nevarnih odpadkov, ki so namenjeni pripravi za ponovno uporabo ali recikliranju, vključno z gradnjo, upravljanjem in nadgradnjo obratov za zbiranje in prevoz takih odpadkov, kot so zbirni centri in postaje za pretovarjanje odpadkov kot sredstva za snovno predelavo. Pod to postavko prikazujemo čiste prihodke od prodaje, naložbe v osnovna sredstva (CAPEX) in naložbe v obratna sredstva (OPEX) za dejavnost ločenega zbiranja in prevoza nevarnih odpadkov, saj smo dejavnost zbiranja in prevoza nenevarnih odpadkov prikazali že kot prepoznano aktivnost. Napram prejšnjim letom poročanja, smo v to dejavnost 2.3 prikazali še Opex in prihodke iz dejavnosti 5.5 Zbiranje in prevoz frakcij nenevarnih odpadkov, ki se ločujejo na viru. Dejavnosti 5.5 zaradi navedenega ne poročamo več. Gre za okoljsko trajnostno dejavnost, ki je sprejemljiva, vendar neusklajena s taksonomijo, ker ne izpolnjuje vseh DNSH kriterijev.

Nebistveno škodovanje (DNSH – Do no significant harm)

Ocenili in dokumentirali smo skladnost s predpisanimi merili za nebistveno škodovanje (DNSH), kot jih predpisuje zakonodaja na področju taksonomije za prepoznane sprejemljive dejavnosti. Za oceno fizičnih podnebnih tveganj skladno z merili iz Dodatka A, smo uporabili analizo različnih scenarijev podnebnih sprememb predstavljenih v poglavju 15.1.11 Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti (IRO-1). Če smo lahko dokumentirali skladnost glede na vsa postavljena merila DNSH, smo ocenili, da dejavnost ne škoduje bistveno drugim okoljskim ciljem.

Minimalni zaščitni ukrepi

Skupina Luka Koper je v skladu s svojimi vrednotami zavezana k spoštovanju človekovih pravic ter upoštevanju etičnih standardov v vseh svojih dejavnostih poslovanja. Smo podpisniki Zaveze o spoštovanju človekovih pravic pri poslovanju, o čemer podrobneje poročamo v poglavju 15.1.6 Izjava o skrbnem pregledu (GOV-4). Zaveze glede spoštovanja človekovih pravic, sodelovanja z lastnimi delavci ter ukrepov za zagotavljanje in omogočanje popravnega ukrepa so vključene v Politiko upravljanja Skupine Koper in Etični kodeks Skupine Luka Koper in so podrobneje opisane v poglavju 15.1.4 Informacije, predložene upravnim, poslovodnim in nadzornim organom podjetja, ter trajnostnostne zadeve, ki jih ti organi obravnavajo (GOV-2). Skladnost z minimalnimi zaščitnimi ukrepi, kot jih določa Uredba EU o taksonomiji, je bila ugotovljena na ravni Skupine Luka Koper in temelji na tej oceni:

Človekove pravice
Zavezani smo spoštovanju vseh mednarodno priznanih človekovih pravic, navedenih v Splošni deklaraciji človekovih pravic in v drugih relevantnih mednarodnih dokumentih s področja človekovih pravic. Zavezani smo k izvajanju skrbnega pregleda človekovih pravic, kot ga določajo Vodilna načela ZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter Smernice OECD za večnacionalne družbe. Podrobneje o človekovih pravicah poročamo v poglavju 15.1.6 Izjava o skrbnem pregledu (GOV-4) in poglavju 17.1.2 Politike v zvezi z lastno delovno silo (S1-1). V družbah v Skupini Luka Koper kršitve človekovih pravic na podlagi odločb pristojnih organov niso bile ugotovljene. O tem podrobneje poročamo v poglavju 17.1.18 Incidenti, pritožbe in resni vplivi na človekove pravice (S1-17).

Korupcija
Vzpostavljen imamo sistem vodenja za preprečevanje korupcije, ki izpolnjuje zahteve standarda ISO 37001:2016 Sistemi vodenja za preprečevanje korupcije, o čemer podrobneje poročamo v poglavju 18.1 Poslovno ravnanje. V družbah v Skupini Luka Koper kršitve korupcije na podlagi odločb pristojnih organov niso bile ugotovljene.

Davki
Zaveza izpolnjevanja davčnih predpisov je pomemben vidik upravljanja in nadzora družb v Skupini Luka Koper. Vzpostavljen imamo sistem notranjih davčnih kontrol, ustreznost in delovanje katerih preverjamo tako v okviru pridobljenega posebnega statusa davčnega zavezanca zaradi spodbujanja prostovoljnega izpolnjevanja obveznosti, kot tudi z izvedbo občasnih preventivnih davčnih pregledov s strani neodvisnih zunanjih strokovnjakov. V družbah v Skupini Luka Koper kršitve davčnih predpisov na podlagi odločb pristojnih organov niso bile ugotovljene.

124 Letno poročilo 2025

Poštena konkurenca
Pravila in smernice etičnega ravnanja so opredeljeni v Etičnem kodeksu, ki je podrobneje opisan v poglavju 17.1.2 Politike v zvezi z lastno delovno silo (S1-1). Zoper Skupino Luka Koper ni potekal noben postopek zaradi kršitve konkurenčne zakonodaje. V družbah v Skupini Luka Koper kršitve konkurenčnih predpisov na podlagi odločb pristojnih organov niso bile ugotovljene.

Ključni kazalniki uspešnosti

Dejavnosti na področju jedrske energije in zemeljskega plina

Dejavnosti na področju jedrske energije	Status
1. Podjetje izvaja ali financira raziskave, razvoj, predstavitev in postavitev inovativnih objektov za proizvodnjo električne energije, ki proizvajajo energijo iz jedrskih procesov z minimalnimi odpadki iz jedrskega gorivnega cikla, ali ima izpostavljenosti do navedenega.	NE
2. Podjetje izvaja ali financira gradnjo in varno upravljanje novih jedrskih objektov za proizvodnjo električne energije ali procesne toplote, tudi za namen daljinskega ogrevanja ali industrijskih procesov, kot je proizvodnja vodika, ter njihove varnostne posodobitve z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij ali ima izpostavljenosti do navedenega.	NE
3. Podjetje izvaja ali financira varno upravljanje obstoječih jedrskih objektov za proizvodnjo električne energije ali procesne toplote, tudi za namen daljinskega ogrevanja ali industrijskih procesov, kot je proizvodnja vodika iz jedrske energije, ter njihove varnostne posodobitve ali ima izpostavljenosti do navedenega.	NE

Dejavnosti na področju zemeljskega plina	Status
4. Podjetje izvaja ali financira gradnjo ali upravljanje objektov za proizvodnjo električne energije, ki proizvajajo električno energijo z uporabo fosilnih plinastih goriv, ali ima izpostavljenosti do navedenega.	NE
5. Podjetje izvaja ali financira gradnjo, obnovo in upravljanje objektov za soproizvodnjo toplote/hladu in električne energije z uporabo fosilnih plinastih goriv ali ima izpostavljenosti do navedenega.	NE
6. Podjetje izvaja ali financira gradnjo, obnovo in upravljanje objektov za proizvodnjo toplote, ki proizvajajo toploto/hlad z uporabo fosilnih plinastih goriv, ali ima izpostavljenosti do navedenega.	NE

Gospodarske dejavnosti, vključene v taksonomijo

Ključni kazalniki uspešnosti, ki izhajajo iz proizvodov ali storitev, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, vključenimi v taksonomijo, so bili izračunani za Skupino Luka Koper, in sicer čisti prihodki od prodaje, naložbe v osnovna sredstva (CAPEX) in naložbe v obratna sredstva (OPEX). Razlaga pristopa, ki je uporabljen v direktivah, povezanih s taksonomijo EU, je še vedno predmet določenih negotovosti, kar bi lahko povzročilo spremembe v poročanju, ko ga bo EU naknadno pojasnila. Obstaja tveganje, da bi bilo treba ključne kazalnike uspešnosti, predstavljene kot taksonomsko usklajene, oceniti drugače. Naše razumevanje je podano v nadaljevanju.

Ključni kazalniki uspešnosti za čiste prihodke od prodaje Skupine Luka Koper

V imenovalcu izračunanih kazalnikov so upoštevani čisti prihodki od prodaje Skupine Luka Koper, ki so v letu 2025 znašali 380,3 milijona evrov. Čisti prihodki od prodaje Skupine Luka Koper so v računovodskem delu poročila prikazani v točki 19.1 Izkaz poslovnega izida in opisani v točki 22 Dodatna pojasnila izkaza poslovnega izida v pojasnilu 1: Čisti prihodki od prodaje. V števcu izračunanih kazalnikov za čiste prihodke od prodaje za dejavnost zbiranja in prevoza nenevarnih in nevarnih odpadkov (NACE 38.11, E38.12 in F42.9) so upoštevani prihodki, evidentirani na stroškovnih mestih SM 6655 Kopenski odpadki in SM 6660 GJS zbiranje odpadkov s plovil, za dejavnost nakupa in lastništva stavb (NACE L68) pa samo evidentirani čisti prihodki od prodaje na osnovi ročnih evidenc prihodkov na kontih najemnin in stroškovnih mest, povezanih z naložbenimi nepremičninami, ki so prikazane v pojasnilu 12: Naložbene nepremičnine. Vsaka knjigovodska listina, evidentirana v informacijskem sistemu SAP, ima lahko dodeljeno samo eno stroškovno mesto in konto, kar nam omogoča, da se izognemo dvojnemu štetju. Čistih prihodkov od prodaje od okoljsko trajnostnih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, v letu 2025 nismo imeli.

Letno poročilo 2025 125

Čisti prihodki od prodaje od dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (niso usklajene s taksonomijo), so v letu 2025 znašali 3,8 milijona evrov oziroma 1 odstotek vseh čistih prihodkov od prodaje. Dejavnost zbiranja in prevoza nenevarnih in nevarnih odpadkov (NACE 38.11, E38.12 in F42.9), je prispevala 2,8 milijona evrov oziroma 0,7 odstotka vseh čistih prihodkov od prodaje.Dejavnost nakupa in lastništva stavb (NACE L68) je prispevala 1 milijon evrov oziroma 0,3 odstotka vseh čistih prihodkov od prodaje, ki so v računovodskem delu poročila prikazani v pojasnilu 12: Naložbene nepremičnine. Čisti prihodki od prodaje od dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, so v letu 2025 znašali 3,8 milijona evrov oziroma 1 odstotek vseh čistih prihodkov od prodaje. Čisti prihodki od prodaje od dejavnosti, nesprejemljivih za taksonomijo, so v letu 2025 znašali 376,5 milijona evrov oziroma 99 odstotkov vseh čistih prihodkov od prodaje.

Ključni kazalniki uspešnosti za naložbe v osnovna sredstva (CAPEX) Skupine Luka Koper

V imenovalcu izračunanih kazalnikov so upoštevane naložbe v osnovna sredstva (CAPEX) Skupine Luka Koper, ki so v letu 2025 znašale 132,9 milijona evrov. Naložbe v osnovna sredstva (CAPEX) Skupine Luka Koper so v računovodskem delu poročila prikazane v pojasnilu 11: Nepremičnine, naprave in oprema ter v pojasnilu 13: Druga nekratkoročna sredstva. V števcu izračunanih kazalnikov so upoštevane naložbe v osnovna sredstva (CAPEX), ki so dodeljene posameznim prepoznanim taksonomskim dejavnostim na podlagi knjiženih vrednosti posamezne naložbe v informacijskem sistemu za vodenje naložb PPM Clarity, v katerem je vsaki naložbi dodeljena samo ena številka naložbe, dodatno so okoljsko trajnostne naložbe označene z eno oznako taksonomske dejavnosti. S tem se je družba izognila dvojnemu štetju.

Naložbe v osnovna sredstva (CAPEX) za okoljsko trajnostne dejavnosti, usklajene s taksonomijo, so v letu 2025 znašale 79,5 milijona evrov oziroma 59,8 odstotka vseh naložb v osnovna sredstva (CAPEX). Dejavnost proizvodnje energije z uporabo fotovoltaične tehnologije (NACE D35.11 in F42.22) je prispevala 0,2 milijona evrov oziroma 0,2 odstotka vseh naložb v osnovna sredstva (CAPEX), dejavnost infrastrukture za omogočanje nizkoogljičnega prevoza po plovnih poteh (NACE F42.91, F71.1 ali F71.20) je prispevala 79,3 milijona evrov oziroma 59,6 odstotka vseh naložb v osnovna sredstva (CAPEX).

Naložbe v osnovna sredstva (CAPEX) za dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (niso usklajene s taksonomijo), so v letu 2025 znašale 2,0 milijona evrov oziroma 1,5 odstotka vseh naložb v osnovna sredstva (CAPEX). Dejavnost zbiranja in prevoza nenevarnih in nevarnih odpadkov (NACE 38.11, E38.12 in F42.9) je prispevala 0,1 milijona evrov oziroma 0,1 odstotka vseh naložb v osnovna sredstva (CAPEX), dejavnost prenosa in distribucije električne energije (NACE D35.12 in D35.13) je prispevala 0,6 milijona evrov oziroma 0,45 odstotka vseh naložb v osnovna sredstva (CAPEX), dejavnost prevoza z motornimi kolesi, osebnimi avtomobili in lahkimi gospodarskimi vozili (NACE H49.32, H49.39 in N77.11) je prispevala 0,3 milijona evrov oziroma 0,2 odstotka vseh naložb v osnovna sredstva (CAPEX), dejavnost nakupa in lastništva stavb (NACE L68) je prispevala 1 milijon evrov oziroma 0,75 odstotka vseh naložb v osnovna sredstva (OPEX). Podatke prikazujemo v računovodskem delu poročila v pojasnilu 11: Nepremičnine, naprave in oprema in v pojasnilu 12: Naložbene nepremičnine.

Naložbe v osnovna sredstva (CAPEX) za dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, so v letu 2025 znašale 81,5 milijona evrov oziroma 61,3 odstotka vseh naložb v osnovna sredstva (CAPEX). Naložbe v osnovna sredstva (CAPEX) za dejavnosti, nesprejemljive za taksonomijo, so v letu 2025 znašale 51,5 milijona evrov oziroma 38,7 odstotka vseh naložb v osnovna sredstva (CAPEX).

Ključni kazalniki uspešnosti za naložbe v obratna sredstva (OPEX) Skupine Luka Koper

V imenovalcu izračunanih kazalnikov so upoštevane naložbe v obratna sredstva (OPEX) Skupine Luka Koper, in sicer stroški nadomestnih delov, stroški storitev vzdrževanja in stroški, povezani z zbiranjem odpadkov, ki so v letu 2025 znašali 20,9 milijona evrov. Naložbe v obratna sredstva (OPEX) so v računovodskem delu poročila prikazane v pojasnilu 3: Stroški materiala ter v pojasnilu 4: Stroški storitev.

V števcu izračunanih kazalnikov so upoštevane naložbe v obratna sredstva (OPEX), ki so dodeljene dejavnosti zbiranja in prevoza nenevarnih in nevarnih odpadkov (NACE 38.11, E38.12 in F42.9) na podlagi delitve stroškov, evidentiranih na stroškovnih mestih SM 6655 Kopenski odpadki in SM 6660 GJS zbiranje odpadkov s plovil. V števcu izračunanih kazalnikov so upoštevane naložbe v obratna sredstva (OPEX), ki so dodeljene dejavnosti obnove sistemov za zbiranje, čiščenje in distribucijo vode (NACE E36.00 in F42.99) na podlagi knjigovodskih listin, 126 Letno poročilo 2025 evidentiranih na štirih internih nalogih vzdrževanja in kontih stroškov nadomestnih delov in storitev vzdrževanja v informacijskem sistemu SAP. V števcu izračunanih kazalnikov so upoštevane naložbe v obratna sredstva (OPEX), ki so dodeljene dejavnosti infrastrukture za omogočanje nizkoogljičnega prevoza po plovnih poteh (NACE F42.91, F71.1 ali F71.20) na podlagi knjigovodskih listin, evidentiranih na internih nalogih vzdrževanja in kontih stroškov nadomestnih delov in storitev vzdrževanja v informacijskem sistemu SAP. Izbrani so bili stroški samo tistih tehničnih mest, ki jih je bilo mogoče povezati z infrastrukturo, mehanizacijo in transportnimi sistemi, ki omogočajo ničelne emisije CO2. Za dejavnost nakupa in lastništva stavb (NACE L68) so upoštevane naložbe v obratna sredstva (OPEX) na osnovi ročnih evidenc stroškov na kontih najemnin in stroškovnih mest, povezanih z naložbenimi nepremičninami, ki so prikazane v pojasnilu 12: Naložbene nepremičnine. Vsaka knjigovodska listina, evidentirana v informacijskem sistemu SAP, ima lahko dodeljeno samo eno stroškovno mesto in konto, kar nam omogoča, da se izognemo dvojnemu štetju.

Naložbe v obratna sredstva (OPEX) za okoljsko trajnostne dejavnosti, usklajene s taksonomijo, so v letu 2025 znašale 3,6 milijona evrov oziroma 17,2 odstotka vseh naložb v obratna sredstva (OPEX). Dejavnost infrastrukture za omogočanje nizkoogljičnega prevoza po plovnih poteh (NACE F42.91, F71.1 ali F71.20) je prispevala 3,6 milijona evrov oziroma 17,2 odstotka vseh naložb v obratna sredstva (OPEX). Naložbe v obratna sredstva (OPEX) za dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (niso usklajene s taksonomijo), so v letu 2025 znašale 3,7 milijona evrov oziroma 17,7 odstotka vseh naložb v obratna sredstva (OPEX). Dejavnost zbiranja in prevoza nenevarnih in nevarnih odpadkov (NACE E38.11, E38.12 in F42.9) je prispevala 2,7 milijona evrov oziroma 12,9 odstotka vseh naložb v obratna sredstva (OPEX), dejavnost obnove sistemov za zbiranje, čiščenje in distribucijo vode (NACE E36.00 in F42.99) je prispevala 0,5 milijona evrov oziroma 2,4 odstotka vseh naložb v obratna sredstva (OPEX), dejavnost nakupa in lastništva stavb (NACE L68) je prispevala 0,5 milijona evrov oziroma 2,4 odstotka vseh naložb v obratna sredstva (OPEX). Podatke prikazujemo v računovodskem delu poročila v pojasnilu 4: Stroški storitev in v pojasnilu 12: Naložbene nepremičnine.

Naložbe v obratna sredstva (OPEX) za dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo so v letu 2025 znašale 7,3 milijona evrov oziroma 34,9 odstotka vseh naložb v obratna sredstva (OPEX). Naložbe v obratna sredstva (OPEX) za dejavnosti, nesprejemljive za taksonomijo so v letu 2025 znašale 13,6 milijonov evrov oziroma 65,1 odstotka vseh naložb v obratna sredstva (OPEX).

Letno poročilo 2025 127

Delež čistih prihodkov od prodaje, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, vključenimi v taksonomijo EU – razkritje Skupine Luka Koper za leto 2025 s primerjavo z letom 2024, za vse cilje
SP - dejavnost, sprejemljiva za taksonomijo za zadevni cilj
NSP - dejavnost, nesprejemljiva za taksonomijo za zadevni cilj

Oznako sestavljata poleg kode dejavnosti NACE še okrajšava zadevnega cilja, za bistveno prispevanje h kateremu je gospodarska dejavnost sprejemljiva, in številka oddelka dejavnosti v ustrezni prilogi, ki zajema ta cilj, tj.:

— blažitev podnebnih sprememb: BPS;
— prilagajanje podnebnim spremembam: PPS;
— vodni in morski viri: VMV;
— krožno gospodarstvo: KG;
— preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja: PNO;
— biotska raznovrstnost in ekosistemi: BRE.

Gospodarske dejavnosti	Oznaka #	Prihodki (mio eur)	Delež prihodkov leto 2025 (%)	Blažitev podnebnih sprememb	Prilagajanje podnebnim spremembam	Voda	Onesnaževanje	Krožno gospodarstvo	Biotska raznobrstnost	Minimalni zaščitni ukrepi	Delež prihodkov, usklajenih s taksonomijo (A.1) ali sprejemljivih za taksonomijo (A.2) leto 2024 (%)	Kategorija omogočitvena dejavnost	Kategorija prehodna dejavnost
DEJAVNOSTI, SPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO
A.1 Okoljsko trajnostne dejavnosti (usklajene s taksonomijo)
Zbiranje in prevoz nenevarnih in nevarnih odpadkov	KG 2.3.	0,0	0,0%	-	-	-	-	DA	-	-	0,3%	-	-
Prihodki od okoljsko trajnostnih dejavnosti (usklajenih s taksonomijo) (A.1)		0,0	0,0%	0,0%	0,0%	0,0%	0,0%	0,0%	0,0%	-	0,3%	-	-
Od tega omogočitvenih		0,0	0,0%	0,0%	0,0%	0,0%	0,0%	0,0%	0,0%	-	-	-	-
Od tega prehodnih		0,0	0,0%	0,0%	-	-	-	-	-	-	-	-	-
A.2 Dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (dejavnosti, neusklajene s taksonomijo)				SP/NSP	SP/NSP	SP/NSP	SP/NSP	SP/NSP	SP/NSP
Zbiranje in prevoz nenevarnih in nevarnih odpadkov	KG 2.3.
:---	:---	:---	:---	:---	:---	:---	:---	:---	:---	:---	:---	:---	:---
A DEJAVNOSTI, SPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO
A.1 Okoljsko trajnostne dejavnosti (usklajene s taksonomijo)
4.1 Proizvodnja energije z uporabo fotovoltaične tehnologije PPS	4.1. NACE: D35.11 in F42.22	0,2	0,2%	DA	NE	NSP	NSP	NSP	NSP	DA	DA	DA	DA
6.5 Prevoz z motornimi kolesi, osebnimi avtomobili in lahkimi gospodarskimi vozili BPS	6.5. NACE: H49.32, H49.39 in N77.11	0,0	0,0%	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-
6.16 Infrastruktura za omogočanje nizkoogljičnega prevoza po plovnih poteh BPS	6.16. NACE: F42.91, F71.1 ali F71.20	79,3	59,6%	DA	NE	NSP	NSP	NSP	NSP	DA	DA	DA	DA
Naložbe v osnovna sredstva pri okoljsko trajnostnih dejavnostih (usklajenih s taksonomijo) (A.1)		79,5	59,8%							59,8%	0,0%	0,0%	0,0%
Od tega omogočitvenih		79,3	59,6%							0,0%	0,0%	0,0%	0,0%
Od tega prehodnih		0,0	0,0%							0,0%	-	-	-
A.2 Dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (dejavnosti, neusklajene s taksonomijo)
2.3 Zbiranje in prevoz nenevarnih in nevarnih odpadkov KG	2.3. NACE: E38.11, E38.12, F42.9	0,1	0,1%	SP	NSP	NSP	NSP	NSP	NSP	-
4.9. Prenos in distribucija električne energije PPS	4.9. NACE: D35.12 in D35.13	0,6	0,45%	SP	NSP	NSP	NSP	NSP	NSP	0,01%
6.5. Prevoz z motornimi kolesi, osebnimi avtomobili in lahkimi gospodarskimi vozili BPS	6.5. NACE: H49.32, H49.39 in N77.11	0,3	0,2%	SP	NSP	NSP	NSP	NSP	NSP	-
7.7. Nakup in lastništvo stavb, saj nakupujemo in dajemo v najem stavbe BPS in PPS	7.7 HACE: L68	1,0	0,75%	SP	NSP	NSP	NSP	NSP	NSP	1,3%
Naložbe v osnovna sredstva pri dejavnostih, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (dejavnosti, neusklajene s taksonomijo) (A.2)		2,0	1,5%							1,5%	0,0%	0,0%	0,0%
Skupaj (A.1 + A.2)		81,5	61,3%							61,3%	0,0%	0,0%	0,0%
B DEJAVNOSTI NESPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO
Naložbe v osnovna sredstva pri dejavnostih, nesprejemljivih za taksonomijo (B)		51,5	38,7%
Skupaj (A + B)		132,9	100,0%

---

Gospodarske dejavnosti	Oznaka #	Naložbe v obratna sredstva (OPEX)	Delež naložb v obratna sredstva leto 2025	Blažitev podnebnih sprememb	Prilagajanje podnebnim spremembam	Voda	Onesnaževanje	Krožno gospodarstvo	Biotska raznobrstnost	Blažitev podnebnih sprememb	Prilagajanje podnebnim spremembam	Voda	Onesnaževanje	Krožno gospodarstvo	Biotska raznobrstnost	Minimalni zaščitni ukrepi	Delež naložb v obratna sredstva, usklajenih s taksonomijo (A.1) ali sprejemljivih za taksonomijo (A.2) leto 2024	Kategorija omogočitvena dejavnost	Kategorija prehodna dejavnost
A DEJAVNOSTI, SPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO
A.1 Okoljsko trajnostne dejavnosti (usklajene s taksonomijo)
2.3 Zbiranje in prevoz nenevarnih in nevarnih odpadkov KG	2.3, NACE: E38.11, E38.12, F42.9	0,0	0,0%	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	5,1%
6.16 Infrastruktura za omogočanje nizkoogljičnega prevoza po plovnih poteh BPS	6.16. NACE: F42.91, F71.1 ali F71.20	3,6	17,2%	DA	NE	NSP	NSP	NSP	NSP	DA	DA	DA	DA	DA	DA	DA	15,7%
Naložbe v obratna sredstva pri okoljsko trajnostnih dejavnostih (usklajenih s taksonomijo) (A.1)		3,6	17,2%							17,2%	0,0%	0,0%	0,0%	0,0%	0,0%	DA	DA	DA	DA
Od tega omogočitvenih		3,6	17,2%							0,0%	0,0%	0,0%	0,0%	0,0%	0,0%	DA	DA	DA	DA
Od tega prehodnih		0,0	0,0%							0,0%	-	-	-	-	-	-	-	-	0,0%
A.2 Dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (dejavnosti, neusklajene s taksonomijo)
2.3 Zbiranje in prevoz nenevarnih in nevarnih odpadkov KG	2.3, NACE: E38.11, E38.12, F42.9	2,7	12,9%	SP	NSP	NSP	NSP	NSP	NSP	-
5.2. Obnova sistemov za zbiranje, čiščenje in distribucijo vode PPS	5.2. NACE: E36.00 in F42.99	0,5	2,4%	SP	NSP	NSP	NSP	NSP	NSP	2,0%
5.5 Zbiranje in prevoz frakcij nenevarnih odpadkov, ki se ločujejo na viru BPS	5.5 NACE: E38.11	0,0	0,0%	SP	NSP	NSP	NSP	NSP	NSP	5,6%
7.7. Nakup in lastništvo stavb, saj nakupujemo in dajemo v najem stavbe BPS in PPS	7.7 HACE: L68	0,5	2,4%	SP	NSP	NSP	NSP	NSP	NSP	1,0%
Naložbe v obratna sredstva pri dejavnostih, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (dejavnosti, neusklajene s taksonomijo) (A.2)		3,7	17,7%							17,7%	0,0%	0,0%	0,0%	0,0%	0,0%	8,6%
Skupaj (A.1 + A.2)		7,3	34,9%							34,9%	0,0%	0,0%	0,0%	0,0%	0,0%	29,4%
B DEJAVNOSTI NESPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO
Naložbe v obratna sredstva pri dejavnostih, nesprejemljivih za taksonomijo (B)		13,6	65,1%
Skupaj (A + B)		20,9	100,0%

16.2 Podnebne spremembe (E1)

16.2.1 Vključitev s trajnostnostjo povezane uspešnosti v sisteme spodbud (ESRS 2 GOV-3)

V Skupini Luka Koper se zavedamo resnosti podnebnih sprememb, zato se s podnebjem povezani pomisleki upoštevajo tudi pri prejemkih upravnih organov, o čemer poročamo v točki 15.1.5. Vključitev s trajnostnostjo povezane uspešnosti v sisteme spodbud (GOV-3). Delež nagrade uprave povezan s ciljem zmanjšanja ogljičnega odtisa v letu 2025 znaša 2 odstotka in se glede na predhodno leto ni spreminjal.

16.2.2 Načrt za prehod za blažitev podnebnih sprememb (E1-1)

Podnebne spremembe zaradi daljnosežnih in težko predvidljivih posledic predstavljajo veliko negotovost in zato terjajo nujen in ustrezen globalni odziv, usmerjen v zmanjševanje emisij toplogrednih plinov (TGP). V družbi Luka Koper, d. d., smo v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki konec leta 2023 izdelali celovito študijo Energetski in podnebni načrt z oceno okoljskih vplivov Luke Koper, d. d., do leta 2030 s pogledom do leta 2050 (v nadaljevanju Energetski in podnebni načrt), in sicer po treh različnih scenarijih: osnovnem scenariju – BAU (angl. business as usual), scenariju z dodatnimi ukrepi za doseganje zmanjšanja emisij TGP za 80 % glede na leto 2005 in scenariju trajnostne odličnosti oziroma podnebne nevtralnosti do leta 2050.

Uprava in nadzorni svet sta v letu 2024 potrdila Energetski in podnebni načrt z usmeritvijo po scenariju podnebne nevtralnosti do leta 2050, ki predvideva znižanje skupnih absolutnih emisij TGP obsega 1 in 2 (tCO2ekv) družbe Luka Koper, d. d., za 5 % do leta 2030, za 36 % do leta 2035, za 45 % do leta 2040, za 67 % do leta 2045 ter za 100 % do leta 2050 glede na izhodiščno leto 2021. V dokumentu nismo predvideli sprememb v poslovnem modelu Skupine Luka Koper.Ključne ugotovitve iz Energetskega in podnebnega načrta so predstavljale strokovno podlago za načrtovanje ukrepov za doseganje ciljev podnebnega prehoda v Strateškem poslovnem načrtu 2024–2028, ki je bil potrjen na nadzornem svetu novembra 2023 in v katerem smo podrobneje razdelali cilje in ukrepe za to obdobje. Več o ciljih pišemo v poglavju 16.2.6 Cilji v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje (E1-4). Pri izdelavi dokumenta in izboru scenarijev ter določitvi ciljev energetskega in podnebnega prehoda, ki so predstavljeni v poglavju 16.2.6 Cilji v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje (E1-4), smo upoštevali zahteve in usmeritve za doseganje nacionalnih ciljev, ki so definirani v Celovitem nacionalnem energetsko-podnebnem načrtu (NEPN). Slovenija je tako kot vse preostale članice EU v letu 2020 sprejela Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), ki ga je medtem že posodobila, in pripravila dokument, ki določa nacionalne okvire, potenciale in priložnosti ter usmeritve za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in prehod v trajnostno okolje in družbo z namenom zadrževanja rasti globalne temperature pod mejo 1,5 °C, kot to predvideva pariški sporazum, in s ciljem doseganja podnebne nevtralnosti do leta 2050. Cilje smo določili na osnovi načrtovanih ukrepov.

Cilji zmanjšanja emisij TGP

Cilji zmanjšanja emisij TGP, razkriti v poglavju 16.2.6 Cilji v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje (E1-4) na osnovi ukrepov, razkritih v poglavju 16.2.5 Ukrepi in viri v zvezi s politikami na področju podnebnih sprememb (E1-3), so bili določeni na podlagi teh vzvodov razogljičenja iz Energetskega in podnebnega načrta družbe Luka Koper, d. d.:

• Energijska učinkovitost:
• Energetska prenova stavb: Do leta 2040 naj bi bile vse stavbe prenovljene, da bodo ustrezale energetskemu razredu B1. Dodatno naj bi bile protipotresno sanirane vse statično neustrezne skladiščne stavbe. Pri novogradnjah bodo strogo upoštevana pravila trajnostne gradnje, kar vključuje uporabo domačega lesa.
• Klimatizacija in razsvetljava: Scenarij predvideva popolno avtomatizacijo sistemov za ogrevanje in hlajenje ter popolno uporabo odvečne toplote za klimatizacijo prostorov za IKT do leta 2030. Notranja in zunanja razsvetljava bo v celoti prešla na tehnologijo LED.
• Elektrifikacija:
• Lastna vozila: Do leta 2035 bomo izvedli prehod osebnih vozil in kombijev na električni pogon, poleg tega pa do leta 2050 elektrificirali tudi delovne stroje. Pomembna komponenta je tudi vzpostavitev polnilne infrastrukture za lastne potrebe in obiskovalce do leta 2030.
• Oskrba ladij z električno energijo z obale: Do leta 2035 je načrtovana popolna elektrifikacija območja, kar bo omogočilo oskrbo ladij z elektriko z obale. Električna energija bo s tem bistven energent za uresničitev ambicije nadomestitve vseh fosilnih goriv do leta 2050.
• Prehod na druga goriva:
• Uporaba zelenega vodika: Postopno uvajanje zelenega vodika za pogon delovnih strojev. Izvedba pilotnega projekta za proizvodnjo iz OVE se predvideva do leta 2045. V letu 2050 po scenariju podnebne nevtralnosti vsa tekoča goriva nadomestita raba električne energije za električna vozila (84 %) in vodik (16 %), s čimer dosežemo podnebno nevtralnost.
• Uporaba energije iz obnovljivih virov:
• Razvoj fotonapetostnih elektrarn: Povečevali bomo kapacitete fotonapetostnih elektrarn, in sicer na 10 MWp do leta 2030, 25 MWp do leta 2040 in 50 MWp do leta 2050. Do leta 2030 načrtujemo v pristanišču izgradnjo sončnih elektrarn s skupno močjo približno 10 MWp, kar pomeni, da bomo proizvedli do 24 % električne energije za lastno porabo. Pričakujemo izpolnitev zastavljenega cilja o 27-% porabi energije iz obnovljivih virov, kot je to opredeljeno v Nacionalnem energetsko-podnebnem načrtu. Sončne elektrarne proizvajajo električno energijo brez neposrednih emisij ogljikovega dioksida (CO2) ali drugih toplogrednih plinov. S tem, ko nadomeščajo fosilna goriva, kot so premog, nafta in plin, neposredno zmanjšujejo emisije CO2, ki so odgovorne za globalno segrevanje, in tako je cilj gradnje sončnih elektrarn povezan z omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5 °C.
• Shranjevanje in upravljanje proizvodnje in porabe električne energije: Predvidena je izvedba pilotnega projekta za shranjevanje in fleksibilno upravljanje proizvodnje in porabe električne energije s postavitvijo baterijskih sistemov in upravljanjem vršnih obremenitev do leta 2030.
• Izvedli bomo napredne projekte proizvodnje toplote iz biomase ter trajnostnega upravljanja z odpadki in vodo. Zmanjšanje emisij in bolj trajnostna raba virov sta ključna cilja, ki bosta povečala konkurenčnost in prinesla okoljske koristi.

Ukrepi za blažitev podnebnih sprememb

Za doseganje ciljev iz Energetskega in podnebnega načrta bi družba za naložbe v ukrepe blaženja podnebnih sprememb od leta 2024 do 2050 morala nameniti okoli 340 milijonov evrov. V tej oceni je zajeta razlika med nakupom delovnih strojev z motorji na notranje izgorevanje in električno gnanih delovnih strojev. V strateškem poslovnem načrtu družbe Luka Koper, d. d., smo v obdobju 2024–2028 od skupaj 785 milijonov evrov za naložbe v podnebni prehod namenili 109 milijonov evrov, za zaključek teh naložb v obdobju 2029–2032 pa dodatnih 64 milijonov evrov, pri čemer so izdatki za stroje ocenjeni na osnovi polne vrednosti strojev na alternativne pogone, zato vrednosti niso neposredno primerljive s tistimi iz Energetskega in podnebnega načrta.

Za doseganje ključnih ciljev na področju trajnostnosti so bili tako v strategijo vključeni v nadaljevanju navedeni strateški projekti podnebnega prehoda, katerih skupna vrednost v obdobju 2024–2032 bo predvidoma znašala 173 milijonov evrov:
- zamenjava obstoječe luške mehanizacije in strojev na fosilna goriva z mehanizacijo in stroji na alternativne, okolju prijaznejše pogone,
- izgradnja sistema oskrbe ladij z električno energijo z obale (OPS),
- izgradnja sončnih elektrarn (do 10 MW).

V letu 2025 smo za realizacijo ukrepov na področju blaženja podnebnih sprememb predvideli 24,7 milijona evrov, realizirane pa so bile naložbe v višini 38,1 milijona evrov, kar predstavlja 154-odstotno realizacijo načrtovanih finančnih vložkov v vzvode podnebnega prehoda. Več o ukrepih poročamo v poglavju 1.1.5 Ukrepi in viri v zvezi s politikami na področju podnebnih sprememb (E1-3).

V nobenem od dokumentov se ne sklicujemo na ključne kazalnike uspešnosti naložb v osnovna sredstva, usklajenih s taksonomijo, prav tako nismo izdelali posebnega načrta za naložbe v osnovna sredstva, ki imajo za namen razširiti ali nadgraditi gospodarske dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, da bodo v roku petih let usklajene s taksonomijo, in jih je potrebno razkriti v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/2178. V procesu izvedbe posameznih naložb v osnovna sredstva (CAPEX) opredelimo merila za izvedbo naložbe skladno z Delegiranimi uredbami Komisije (EU) 2021/2139, 2023/2485 in 2023/2486, o katerih, če so bila dejanska merila tudi izpolnjena, poročamo v poglavju 16.1 Razkritja v skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2020/852 (uredba o taksonomiji). V Skupini Luka Koper nismo izdelali načrtov za uskladitev gospodarskih dejavnosti z merili iz Delegirane uredbe Komisije 2021/2139, zato o ciljih in naložbah v zvezi s tem ne poročamo. Družbe Skupine Luka Koper niso izključene iz referenčnih vrednosti EU, usklajenih s pariškim sporazumom, v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2020/1818 (uredba o podnebnih referenčnih vrednostih), člen 12(1), točke (d) do (g), in člen 12(2).

16.2.3 Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom (SBM-3)

Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom (SBM-3) so opisani v poglavju 15.1.10 Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom (SBM-3). Glede na predhodno leto je prišlo do spremembe pomembnih tveganj in priložnosti, saj mednje niso več uvrščena fizična in prehodnostna podnebna tveganja in priložnosti (finančna tveganja zaradi fizičnih vplivov podnebnih sprememb na sredstva in operacije, priložnost prihrankov iz naslova energetske učinkovitosti ter prehodnostna tveganja in priložnosti, povezani s podnebnimi spremembami). Sprememba je posledica posodobitve lestvice za ocenjevanje finančnih posledic ter zvišanje meje pomembnosti s skupne ocene 10 na 12. Zaradi prepoznanih podnebnih tveganj in priložnosti, ki sicer niso pomembni, se ni spremenil poslovni model, strategija pa je že prilagojena in usmerjena k učinkoviti rabi energije, zmanjševanju emisij in učinkoviti rabi virov ter k uporabi obnovljivih virov energije. Analize odpornosti strategije in poslovnega modela v zvezi s podnebnimi spremembami nismo izdelali, načrtujemo, da jo bomo izdelali v letu 2026. Več o splošni oceni zmožnosti glede obravnave pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti in implementiranih sistemih, ki k temu prispevajo, pišemo v poglavju 15.1.10 Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom (SBM-3).

16.2.4 Politike v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje (E1-2)

V Politiki upravljanja družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper smo med glavnimi usmeritvami upravljanja opredelili, da smo poleg ekonomskih ciljev zavezani tudi trajnostnemu razvoju oziroma družbeno odgovornemu odnosu do družbene skupnosti in naravnega okolja, naše poslanstvo pa je zagotavljanje zanesljivih in visoko kakovostnih pristaniških storitev, skladnih s smernicami trajnostnega razvoja. Zavezanost trajnostnemu razvoju je temelj družbene odgovornosti. To pomeni, da priznavamo in v delovanje vključujemo spoštovanje človekovih pravic ter pošteno in spoštljivo ravnanje z zaposlenimi, odjemalci in dobavitelji.V letu 2025 smo sprejeli Politiko podnebne, okoljske in družbene odgovornosti Skupine Luka Koper, ki ureja odnos družbe do izboljšanja energetske učinkovitosti, zmanjševanja negativnih okoljskih vplivov njenih dejavnosti ter učinkovitega odzivanja na globalne, regionalne in lokalne okoljske izzive, vključno s podnebnimi spremembami. Politiko uresničujemo z varčno rabo naravnih virov in energije, uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij, postavljanjem merljivih okoljskih ciljev, izvajanjem načrtov za obvladovanje izrednih dogodkov, rednim spremljanjem okoljskih vplivov ter izobraževanjem zaposlenih in drugih deležnikov ob hkratnem spodbujanju okoljsko odgovornega ravnanja vseh, ki delujejo na območju pristanišča. Premišljeno izkoriščamo naravne vire ter preverjamo in zmanjšujemo vplive svojega poslovanja na okolje. Sistem varovanja zdravja, varnosti pri delu, varstva okolja in energetske učinkovitosti uveljavljamo s pomočjo jasnih smernic, vgrajenih v naše delovanje. Izpolnjevanje zakonskih predpisov in usmeritev je podlaga našega sistema upravljanja s tveganji na področju varnosti in zdravja pri delu, okolja in energetske učinkovitosti. Spoštujemo zahteve:
- sistema ravnanja z okoljem po standardu ISO 14001,
- sistema upravljanja z energijo po standardu ISO 50001,
- sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu OHSAS 18001, ki ga je kasneje nadomestil ISO 45001, in
- sistema Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS).

Za izvajanje politike in nadzor nad njo je odgovorno poslovodstvo družb. Skupina Luka Koper s Politiko podnebne, okoljske in družbene odgovornosti Skupine Luka Koper jasno naslavlja usmeritve za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, podprte v Energetskem in podnebnem načrtu z oceno okoljskih vplivov Luke Koper, d. d., do leta 2030 s pogledom do leta 2050, predstavljenem v poglavju 16.2.2 Načrt prehoda za blažitev podnebnih sprememb (E1-1), in Strateškem poslovnem načrtu za obdobje 2024–2028, v katerem konkretno navaja ukrepe ter aktivnosti, povezane z elektrifikacijo in uvajanjem energije iz obnovljivih virov. Ključne smernice navedene v politiki, so doseči podnebno nevtralnost (neto ničelne emisije) do leta 2050 v skladu z znanstveno utemeljeno potjo razogljičenja in cilji pariškega sporazuma, zmanjšati emisije toplogrednih plinov za obseg 1 in 2 ter spremljati emisije toplogrednih plinov za obseg 3 in krepiti odpornost na podnebne spremembe, zmanjševati fizična in prehodna tveganja ter izkoriščati priložnosti za nizkoogljični prehod ter skrbno rabo vode, energentov in drugih virov. Dodatno smo se zavezali, da bomo na področju krepitve odpornosti in prilagajanja na podnebne spremembe izvajali ocenjevanje podnebnih tveganj in priložnosti, razvijali ukrepe prilagajanja za zaščito infrastrukture, operacij in obalnega okolja ter vključevali podnebno odpornost v investicijsko in razvojno načrtovanje.

Okoljske informacije Letno poročilo 2025 133

Pri uresničevanju politike bomo tudi v prihodnje:
• sistematično merili in zmanjševali ogljični odtis za obseg 1 in obseg 2 ter spremljali ogljični odtis za obseg 3;
• izvajali aktivnosti iz Načrta za prehod za blažitev podnebnih sprememb ter analize ranljivosti in odpornosti na podnebne spremembe;
• izvajali ukrepe izboljšanja energetske učinkovitosti in učinkovite rabe obnovljivih virov energije ter postopoma uvajali manj-emisijske čiste tehnologije;
• zmanjševali specifično porabo goriva in porabo električne energije kljub povečanju celotnega pretovora in skladiščnih kapacitet.

Pri oblikovanju politike so bili upoštevani interesi deležnikov, predvsem prek mnenj, izraženih v raziskavi javnega mnenja med prebivalci dela mesta Koper in občine Ankaran, ter pritožb. S politiko, ki zajema vse vidike poslovanja, se vodstvo podjetja in zaposleni zavezujemo trajnostnemu poslovanju in ohranjanju okolja. Politika je objavljena na spletni strani družbe: https://www.luka-kp.si/o-podjetju/pomembni-dokumenti/.

16.2.5 Ukrepi in viri v zvezi s politikami na področju podnebnih sprememb (E1-3)

Ukrepi, povezani s podnebnimi spremembami ter doseganjem zastavljenih ciljev na tem področju, so določeni za vse prepoznane pomembne okoljske vplive, tveganja in priložnosti. Sprejeti ukrepi se nanašajo na lastno dejavnost, ki se opravlja na območju pristanišča, ki ga upravljamo. Izvajamo splošne oziroma stalne ukrepe (npr. ukrepe, ki izhajajo iz inšpekcijskih nadzorov ali so posledica pritožb lokalnih skupnosti, ter ukrepe, ki izhajajo iz podeljenih gradbenih, okoljevarstvenih dovoljenj ali soglasij), ki so integrirani v procese in postopke kot del rednih aktivnosti, ter enkratne ukrepe, ki jih imenujemo programi izboljšav poslovanja (PIP). Slednji so načrtovani in sprejeti v okviru letnega poslovnega načrta družbe s predvidenim rokom za dokončanje, ki je lahko daljši od enega leta.

Splošni pristopi na področju prilagajanja podnebnim spremembam

Vplive, povezane s prilagajanjem podnebnim spremembam, obvladujemo z ustreznim načrtovanjem naložb v infrastrukturo ob upoštevanju teh pristopov:
- Pri gradnji novih obal upoštevamo nadmorsko višino skladno z državnim prostorskim načrtom, ki pri načrtovanju predvideva dvig morske gladine, obstoječe obale pa poplavno niso ogrožene. Na obstoječih obalah izvajamo zamenjavo obstoječih cilindričnih odbojnikov s stožčastimi odbojniki z naslonsko ploščo, ki omogoča večje naleganje in vertikalne premike privezanih ladij v primeru višje gladine morja.
- Redno vzdržujemo in nadgrajujemo obstoječe skalomete s ciljem zaščite pred škodljivim delovanjem morja.
- Na obstoječe konstrukcije dodajamo privezne bitve za povečanja varnosti priveza ob ekstremnih vremenskih razmerah.
- Uporabljamo sistem meritev hitrosti pristajanja ladij (laser docking) za povečanje varnosti priveza ob ekstremnih vremenskih razmerah.
- Pri načrtovanju meteorne kanalizacije, žlot in žlebov na strehah skladišč upoštevamo izredne vremenske dogodke: pri dimenzioniranju predvidevamo 100-letne padavinske vode, kar je več, kot zahtevajo obstoječi predpisi.
- Obstoječe skladiščne površine, ki so se v času uporabe posedle, pri rekonstrukcijah dvigujemo na poplavno varno raven oz. na koto skladno z državnim prostorskih načrtom.
- Pri načrtovanju obal in pripravi projektne dokumentacije izdelamo študije vplovnosti, ki upoštevajo vpliv neurij in ekstremnih vremenskih pojavov zaradi podnebnih sprememb, kar posledično vpliva na zasnovo obalne konstrukcije.
- Na nižje ležečih delih pristanišča na območju preliva, ki povezuje Škocjanski zatok z II. bazenom, načrtujemo izvedbo varovalnih nasipov za preprečitev razlivanja vode v nižje ležeče predele.
- Za preprečevanje pojava kolesnic uporabljamo asfalt, izdelan s tršim bitumnom.

Že implementirani ukrepi in uporabljeni pristopi na področju blaženja podnebnih sprememb in energije glede na vzvod razogljičenja

134 Letno poročilo 2025

Energijska učinkovitost
- V družbi Luka Koper, d. d., smo že od leta 2020 certificirani po standardu ISO 50001:2018 – Sistem upravljanja z energijo, zato izvajamo energetske preglede, na podlagi katerih se predlagajo ukrepi in naložbe s ciljem zmanjšanja rabe energije.
- Nove objekte gradimo kot skoraj nič-energijske stavbe ter obstoječe upravne objekte energetsko saniramo.
- Ob prenovah notranje in zunanje razsvetljave vgrajujemo tehnologijo LED z daljinskim in avtomatskim krmiljenjem.
- Kontinuirano spremljamo rabo virov in izvajamo ukrepe za povečanje energetske učinkovitosti ter zmanjšanje ogljičnega odtisa.
- Z naprednimi tehnologijami in merilniki optimiziramo transportne poti in delovanje talne mehanizacije.

Elektrifikacija
- Posodabljamo mehanizacijo skladno z razvojem tehnologij pogonov na alternativne vire.
- Osebna vozila, ki se uporabljajo v pristanišču postopno, zamenjujemo z novimi na električni pogon.

Uporaba energije iz obnovljivih virov energije
- Povečujemo delež samooskrbe z energijo, pridobljeno iz obnovljivih virov.
- Za ogrevanje in hlajenje prostorov uporabljamo energijo s koriščenjem obnovljivih virov energije.

Drugi ukrepi
- Hladilna sredstva menjujemo s tistimi, ki vsebujejo ozonu manj škodljive snovi oz. imajo nižji toplogredni učinek (GWP).

Ukrepi na področju blaženja podnebnih sprememb

Večina naložb v ukrepe na področju blaženja podnebnih sprememb, ki so v teku in jih navajamo v nadaljevanju, se nanaša na elektrifikacijo kot vzvod razogljičenja. V letu 2025 smo za naložbe v ukrepe na področju blaženja podnebnih sprememb namenili 36,2 milijona evrov, kar je 62 odstotkov oziroma 13,8 milijona evrov več kot načrtovano in 33,1 milijona evrov več kot leta 2024. Naložbe so višje od načrtovanih predvsem zaradi prej dobavljenih štirih električnih dvigal e-RTG in hitrejšega izvajanja naložbe v izgradnjo skladišča 54. V letu 2025 je bilo zaključenih za 1,7 milijona evrov naložb. Zaključene naložbe se nanašajo na nakup električnih osebnih vozil in viličarjev ter tovornjaka za prevoz odpadkov.

V letu 2025 smo začeli izvedbo teh naložb, ki bodo zaključene v prihodnjih letih in za katere smo v letu 2025 namenili 34,5 milijona evrov:
- izgradnja skladišča 54, vključno z elektroenergetsko infrastrukturo in nabavo električnih dvigal, ki bodo skupaj omogočali pretovor jeklenih kolutov in nadomestili uporabo viličarjev s pogonom na notranje zgorevanje,
- izgradnja razdelilne transformatorske postaje RTP, ki bo omogočala povečanje priključne moči pristanišča v elektroomrežju,
- izvedba postopkov in podpis pogodbe za nakup štirih električnih dvigal e-RTG za potrebe kontejnerskega terminala, ki so bila dobavljena že v letu 2025, čeprav je bila dobava načrtovana v začetku leta 2026,
- zaključek obnove dela razsvetljave.

V načrt naložb Skupine Luka Koper za leto 2026 smo vključili naložbe v ukrepe na področju blaženja podnebnih sprememb, katerih ocenjena skupna vrednost znaša 146,8 milijona evrov, od tega bomo zanje v letu 2026 namenili 23,6 milijona evrov. Večina se nanaša na elektrifikacijo, 0,6 milijona evrov pa na ukrepe na področju energijske učinkovitosti.V letu 2026 bomo zaključili naložbe:
- v izgradnjo skladišča 54,
- nabavo novega mobilnega dvigala za potrebe generalnih tovorov, ki bo sicer v prehodnem obdobju deloval na motorje na notranje zgorevanje, po izgradnji ustrezne infrastrukture na obali pa na električno energijo,

Okoljske informacije Letno poročilo 2025 135
- nadomeščanje osebnih vozil in druge mehanizacije z novimi na električni pogon,
- energetsko sanacijo nekaterih objektov in razsvetljave.

Nadaljevali bomo z izvedbo naložb, ki niso bile zaključene v letu 2025, in pričeli izvedbo teh naložb:
- nadaljevali bomo pridobivanje projektne dokumentacije za izgradnjo sistemov za oskrbo ladij z električno energijo s kopnega v koprskem pristanišču, ki bo predvidoma zaključena do konca leta 2029,
- nadaljevali bomo postopke za izgradnjo polnilne infrastrukture za električna osebna vozila, ki bodo predvidoma zaključeni v letu 2027,
- začeli bomo postopke za nakup dodatnih štirih električnih dvigal e-RTG za potrebe kontejnerskega terminala, ki bodo predvidoma dobavljeni v letu 2027.

Ukrepi na področju energije

V letu 2025 smo za ukrepe povečanja deleža rabe obnovljivih virov energije namenili 1,9 milijona evrov, kar je 19 odstotkov oziroma 0,4 milijona evrov manj kot načrtovano in 1,6 milijona evrov manj kot leta 2024. V letu 2026 bomo za te namene porabili dodatnih 1,2 milijona evrov. V letu 2025 smo zgradili dodatne sončne elektrarne s skupno močjo 1 MWp, v letu 2026 pa načrtujemo zaključek izgradnje treh dodatnih elektrarn s priključno močjo 3,5 MWp.

Naložbe v osnovna sredstva (CAPEX) so v računovodskem delu poročila prikazane v pojasnilu 11: Nepremičnine, naprave in oprema. Naložbe v obratna sredstva (OPEX) so v računovodskem delu poročila prikazane v pojasnilu 3: Stroški materiala ter v pojasnilu 4: Stroški storitev. Delež naložb v osnovna sredstva (CAPEX), povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, vključenimi v taksonomijo EU, je prikazan v poglavju 16.1 Razkritja v skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2020/852 (uredba o taksonomiji).

Metodologija

Naložbe, povezane z ukrepi blaženja podnebnih sprememb in energije, so v večini primerov del širših investicijskih projektov ter praviloma zasledujejo več ciljev hkrati, pri čemer je trajnostni vidik le eden izmed njih. Takšne naložbe so pogosto namenjene tudi izboljšanju operativne učinkovitosti, zagotavljanju zanesljivosti poslovanja in skladnosti z regulativnimi zahtevami ali dolgoročnemu razvoju osnovne dejavnosti. Zaradi večnamenskega značaja teh naložb bi bile za natančno določitev dodatnega finančnega vložka, ki je neposredno povezan izključno s trajnostnimi cilji, potrebne obsežne presoje in predpostavke. Obstoječe smernice ESRS po mnenju družbe trenutno ne zagotavljajo zadostne ravni podrobnosti in jasnosti glede opredelitve trajnostno povezanih naložb v osnovna in obratna sredstva, da bi omogočale dosledno in primerljivo monetarno poročanje med podjetji. Kljub navedenim omejitvam družba v tem poročilu razkriva znatne zneske naložb v osnovna in obratna sredstva, ki so potrebni za izvajanje ukrepov blaženja podnebnih sprememb in energije, z namenom zagotoviti preglednost ter podpreti verodostojnost sprejetih ukrepov in zastavljenih ciljev.

Doseženo letno zmanjšanje emisij TGP na osnovi zaključenih naložb v letu 2025

Z aktivnostmi in ukrepi na področju blaženja podnebnih sprememb in energije, ki so bili zaključeni v letu 2025, bomo na letni ravni prihranili 114 MWh oz. 30 tonCO2ekv emisij. V letu 2025 smo absolutno porabili 4.195 MWh energije več kot v letu 2024, predvsem zaradi povečane aktivnosti osnovne dejavnosti pretovarjanja, zlasti na kontejnerskem terminalu, ki predstavlja najpomembnejšega porabnika energije.

Metodologija

Prihranki pri porabi energije in emisijah TGP so izračunani na podlagi Pravilnika o metodah za določanje prihrankov energije (Uradni list RS, št. 57/21), lastnih meritev in evidenc ter ocenjenih obratovalnih ur. Pri izračunih energijskih in emisijskih pretvorbenih vrednosti so se za posamezni energent upoštevale značilne neto kalorične vrednosti posameznega energenta za posamezno leto, ki jih je Republika Slovenija navedla v svojih zadnjih nacionalnih evidencah toplogrednih plinov, predloženih sekretariatu Okvirne konvencije Združenih narodov za podnebne spremembe (vir: ARSO), nacionalni koeficienti in pretvorbeni faktorji.

Pričakovano zmanjšanje emisij TGP

Načrtovani ukrepi na področju blaženja podnebnih sprememb in energije bodo v prihodnjih letih, na podlagi ocenjenih učinkov sprejetih ukrepov, dodatno prispevali k postopnem zmanjšanju letne porabe energije iz fosilnih goriv in električne energije iz omrežja do ciljne vrednosti 21.002 MWh na leto oziroma toplogrednih plinov za 5.481 tonCO2ekv na leto. Izračuni vključujejo emisije toplogrednih plinov obsega 1, 2 in 3, pri čemer so v obseg 3 vključeni 136 Letno poročilo 2025 tudi ocenjeni učinki, povezani z izgradnjo infrastrukture za priklop ladij na električno omrežje. Emisije toplogrednih plinov, ki izhajajo iz delovanja tovornih in potniških ladij v času, ko so te vezane v pristanišču, so trenutno izkazane v obsegu 3, saj poslovni model za nakup, distribucijo oziroma prodajo električne energije za namen oskrbe ladij z električno energijo še ni dokončno opredeljen. Končna opredelitev poslovnega modela (npr. ali bo Skupina električno energijo kupovala in prodajala ladjarjem ali bo oskrbo z električno energijo zagotavljal tretji ponudnik) lahko vpliva na razvrstitev pripadajočih emisij toplogrednih plinov med obseg 2 ali 3. Skupina bo razvrstitev emisij ustrezno prilagodila v prihodnjih poročevalskih obdobjih, ko bo poslovni model znan ter bo omogočal zanesljivo in dosledno razmejitev emisij v skladu z zahtevami ESRS in protokola GHG.

Metodologija

Prihranki pri porabi energije in emisijah TGP so izračunani na podlagi Pravilnika o metodah za določanje prihrankov energije (Uradni list RS, št. 57/21), lastnih meritev in evidenc, ocenjenih obratovalnih ur in napovedane rasti prometa. Pri izračunih energijskih in emisijskih pretvorbenih vrednosti so se za posamezni energent upoštevale značilne neto kalorične vrednosti posameznega energenta za posamezno leto, ki jih je Republika Slovenija navedla v svojih zadnjih nacionalnih evidencah toplogrednih plinov, predloženih sekretariatu Okvirne konvencije Združenih narodov za podnebne spremembe (vir: ARSO), nacionalni koeficienti in pretvorbeni faktorji. Za prihranke, ki vključujejo priklop ladij na električno omrežje, je metodologija izračuna opisana v poglavju 16.2.8 Bruto emisije TGP obsegov 1, 2 in 3 ter skupne emisije TGP (E1-6).

16.2.6 Cilji v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje (E1-4)

V svojih načrtih smo se zavezali preobrazbi v brezemisijsko podjetje do leta 2050. Za spremljanje učinkovitosti svojih ukrepov za blažitev podnebnih sprememb smo opredelili metrike in cilje, pri določanju katerih deležniki niso sodelovali. Večina zastavljenih ciljev velja za družbo Luka Koper, d. d., v kateri nastajajo najpomembnejši vplivi na tem področju (Luka Koper, d. d., predstavlja 98 odstotkov emisij TGP (obsega 1 in 2) v letu 2025), in ne vključuje njene vrednostne verige. Emisije TGP obsega 3 za območje pristanišča sicer izračunavamo, vendar še ne za vseh 15 kategorij iz protokola GHG. Ciljne vrednosti še nimamo določene za obseg 3, v politiki se zavezujemo le širitvi svoje trajnostne naravnanosti po celotni vrednostni verigi.

Z letnim poslovnim načrtom za leto 2025 smo na tem področju prvič postavili ciljne vrednosti skupnih emisij TGP obsega 1 in 2 tudi na ravni Skupine Luka Koper. Ciljne vrednosti za emisije toplogrednih plinov za obseg 3 ter za obseg 2 po tržni metodi bodo določene v novem Strateškem poslovnem načrtu za obdobje 2029–2033. Ciljne vrednosti za družbo Luka Koper, d. d., izhajajo iz Energetskega in podnebnega načrta z oceno okoljskih vplivov do leta 2030 s pogledom do leta 2050, do leta 2028 pa iz Strateškega poslovnega načrta Skupine Luka Koper 2024–2028. Izračunali smo jih na podlagi evidenc o dejanski porabi posameznega energenta in doseženega pretovora v preteklih letih, s čimer smo zagotovili, da so upoštevane enake meje popisa toplogrednih plinov, kot so predstavljene v poglavju 16.2.8 Bruto emisije TGP obsegov 1, 2 in 3 ter skupne emisije TGP (E1-6).

Pri določanju ciljev smo upoštevali še načrtovani pretovor in s tem povezano predvideno porabo energentov ter skupni učinek naložb v vzvode razogljičenja, kot so energijska učinkovitost, elektrifikacija in samooskrba z OVE, iz Energetskega in podnebnega načrta družbe Luka Koper, d. d., in Strateškega poslovnega načrta Skupine Luka Koper 2024–2028. Ciljne vrednosti skupnih absolutnih emisij TGP obsega 1 in 2 in intenzivnosti emisij TGP obsega 1 in 2 (specifične emisije toplogrednih plinov na pretovorjeno tono) so bile določene po lokacijski metodi, po bruto pristopu, brez odvzemov TGP, ogljičnih dobropisov ali izognjenih emisij, kot skupni učinek vseh ukrepov in ne ločeno glede na učinek posameznega vzvoda razogljičenja.

Pri pripravi Energetskega in podnebnega načrta z oceno okoljskih vplivov do leta 2030 s pogledom do leta 2050, ki je predstavljen v poglavju 16.2.2 Načrt za prehod za blažitev podnebnih sprememb (E1-1), je bilo kot izhodiščno leto določeno leto 2021, ko so skupne absolutne emisije TGP obsega 1 in 2 v družbi Luka Koper, d. d., znašale 22.234 tCO2ekv. Nimamo posebnih zagotovil, da je izbor izhodiščnega leta 2021 reprezentativen za spremljanje napredka pri doseganju cilja, vendar smo ocenili, da je slednje leto primernejše od leta 2020, ko je na poslovanje Skupine vplivala epidemija covida-19. Za določitev ciljev nismo uporabili znanstveno utemeljenih pristopov (npr. SBTi Corporate Net-Zero Standard), prav tako ne posebnih sektorskih poti razogljičenja, saj slednje za glavno dejavnost Skupine Luka Koper – pretovor in skladiščenje blaga – še niso določene, zanje prav tako nismo pridobili zunanjih zagotovil.Za področje prilagajanja podnebnim spremembam nimamo določenih posebnih merljivih ciljev, saj so ukrepi prilagajanja povezani predvsem z dolgoročnimi infrastrukturnimi in prostorskimi odločitvami ter so odvisni od zunanjih dejavnikov. Kljub temu spremljamo učinkovitost politik in ukrepov v okviru investicijskega načrtovanja, presoj vplivov na okolje, ocenjevanja fizičnih podnebnih tveganj ter zagotavljanja skladnosti z veljavno zakonodajo Okoljske informacije Letno poročilo 2025 137 in tehničnimi standardi. Pri tem zasledujemo dva cilja, in sicer zagotavljanje odpornosti infrastrukture na podnebne spremembe ter neprekinjenega poslovanja. Za ocenjevanje napredka na tem področju trenutno ne uporabljamo posebnih kvantitativnih ali kvalitativnih kazalnikov. Cilji na področju blažitve podnebnih sprememb in energije so prikazani v tabeli v nadaljevanju, v kateri je pojasnjena povezava med cilji politike in cilji za vsako posamezno metriko po pomembnih trajnostnostnih zadevah ter vplivih, tveganjih in priložnostih na tem področju. Pri izračunih kazalnikov intenzivnosti skupnih emisij TGP in specifične porabe energentov na tono se upošteva celoten pretovor (41.012.361 t za leto 2025), ki je sestavljen iz ladijskega in kopenskega pretovora ter dostave/odstave kontejnerjev.

Napredek pri doseganju ciljev na področju blažitve podnebnih sprememb in energije v obdobju 2023–2026

Pomembna trajnostna zadeva	Pomemben okoljski vpliv	Cilj iz politike	Metrika	Enota mere	Vrednost cilja	Podlaga za določitev cilja	Realizacija 2023	Realizacija 2024	Realizacija 2025
Blažitev podnebnih sprememb	Emisije toplogrednih plinov	Pozitiven vpliv z izvajanjem ukrepov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov	Podnebna nevtralnost do leta 2050	Skupne absolutne emisije TGP obsega 1 in 2 (lokacijska metoda) za družbo Luka Koper, d. d.	tCO2ekv	/	21.795	21.689	21.732
			Skupne absolutne emisije TGP obsega 1 in 2 (lokacijska metoda) za Skupino Luka Koper	tCO2 ekv	/	/	22.679	22.726	Prostovoljno določen cilj
			Odstotek skupnega zmanjšanja emisij TGP obsega 1 in 2 (lokacijska metoda) za družbo Luka Koper, d. d. glede na izhodiščno leto 2021	%	/	-2	-2	-2	Prostovoljno določen cilj
			Intenzivnost skupnih emisij TGP obsega 1 in 2 (specifične emisije toplogrednih plinov po lokacijski metodi na pretovorjeno tono) za družbo Luka Koper, d. d.	kgCO2 ekv/t	/	0,670	0,635	0,625	Prostovoljno določen cilj
			Intenzivnost skupnih emisij TGP obsega 1 in 2 (specifične emisije toplogrednih plinov po lokacijski metodi na pretovorjeno tono) za Skupino Luka Koper	kgCO2 ekv/t	/	/	0,664	0,662	Prostovoljno določen cilj

138 Letno poročilo 2025

Pomembna trajnostna zadeva	Pomemben okoljski vpliv	Cilj iz politike	Metrika	Enota mere	Vrednost cilja	Podlaga za določitev cilja	Realizacija 2023	Realizacija 2024	Realizacija 2025
Blažitev podnebnih sprememb	Emisije toplogrednih plinov	Pozitiven vpliv z izvajanjem ukrepov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov	Odstotek zmanjšanja intenzivnost emisij TGP obsega 1 in 2 (specifične emisije toplogrednih plinov po lokacijski metodi na pretovorjeno tono) za družbo Luka Koper, d. d., glede na izhodiščno leto 2021	%	/	14	8	6	Prostovoljno določen cilj
			Specifična poraba električne energije za družbo Luka Koper, d. d.	kWh/t	0,796	0,855	0,742	0,735	Prostovoljno določen cilj
			Specifična poraba pogonskega goriva za družbo Luka Koper, d. d.	l/t	0,129	0,134	0,135	0,131	Prostovoljno določen cilj
			Delež električnih osebnih vozil v voznem parku	%	/	19	22	24	Prostovoljno določen cilj
Energija	Pozitiven vpliv s povečanjem deleža obnovljivih virov energije	/	Skupna moč izgrajenih lastnih sončnih elektrarn	MWp	/	4,7	6,3	9	Prostovoljno določen cilj

Okoljske informacije Letno poročilo 2025 139

Skupne absolutne emisije TGP obsega 1 in 2 (lokacijska metoda) za družbo Luka Koper, d. d., za obdobje 2021- 2050

V letu 2025 so bile absolutne emisije TGP obsega 1 in 2 družbe Luka Koper, d. d. po lokacijski metodi za 5 % višje kot leto prej vendar še vedno pod ciljno vrednostjo, kar je v največji meri posledica pozitivnega vpliva povečanja samooskrbe z električno energijo zaradi izgradnje novih sončnih elektrarn in učinkov elektrifikacije voznega parka. Na tem mestu velja omeniti, da je bil za leti 2024 in 2025 upoštevan najnovejši emisijski koeficient, objavljen s strani CEU IJS, ki je zaradi spremembe metodologije izračuna bistveno nižji (–17 %) od tistega, ki se je pri izračunu ciljnih kazalnikov uporabljal pred tem. Ob upoštevanju tržne metode so emisije TGP obsega 1 in 2 družbe Luka Koper, d. d. v letu 2025 znašale 16.179 tCO2ekv in bile za 7 % višje kot v letu 2024.

Metodologija
Metodologija izračuna skupnih absolutnih emisij TGP obsega 1 in 2 je opisana v poglavju 16.2.8 Bruto emisije TGP obsegov 1, 2 in 3 ter skupne emisije TGP (E1-6).

Skupne absolutne emisije TGP obsega 1 in 2 (lokacijska metoda) za Skupino Luka Koper

Za leto 2025 smo na tem področju prvič postavili tudi ciljne vrednosti skupnih emisij TGP obsega 1 in 2 tudi na ravni Skupine Luka Koper. Cilji so bili postavljeni na podlagi načrtovanega pretovora (aktivnosti iz dejavnosti) in s tem povezano porabo energije ter upoštevaje pozitivne vplive načrtovanih ukrepov na področju blaženja podnebnih sprememb. Cilj za leto 2025 je bil presežen, saj smo dosegli za 4 % nižje emisije.

Odstotek skupnega zmanjšanja emisij TGP obsega 1 in 2 (lokacijska metoda) za družbo Luka Koper, d. d., glede na izhodiščno leto 2021

140 Letno poročilo 2025
Ciljni odstotek zmanjšanja emisij do leta 2030 ni tako visok (–42 %), kot to predvideva Pathways to Net-Zero – SBTi Technical summary, 1.0 (oktober 2021), temveč je nižji. Zaradi rasti obsega dejavnosti in istočasnega vlaganja v ukrepe za blažitev podnebnih sprememb se pričakuje, da se bodo absolutne emisije TGP (obseg 1 in 2) do leta 2030 rahlo povečevale, učinek ukrepov pa se bo izkazal v vsakoletni nižji ciljni intenzivnosti (specifične emisije toplogrednih plinov na pretovorjeno tono). Skladno z Energetskim in podnebnim načrtom pričakujemo, da bo po letu 2030 absolutna vrednost emisij padala do leta 2050, ko bodo emisije TGP (obsega 1 in 2) dosegle ničelno raven. Emisij CO2 do leta 2030 ne bomo bistveno znižali (–4 %), saj smo trenutno omejeni s priključno močjo električne energije v pristanišču. Leto 2030 bo prelomno, saj pričakujemo zaključek izgradnje nove razdelilne transformatorske postaje (RTP) 110 kVA Luka Koper, kar bo omogočalo višjo priključno moč pristanišča. S tem bomo odpravili obstoječe omejitve pri samooskrbi z OVE ter izgradnji polnilne infrastrukture. Do leta 2050 pa bomo zastavljene cilje dosegli z intenzivno elektrifikacijo, razogljičenjem sektorja oskrbe in uporabo vodika. Doseganje ciljev bo odvisno od razvoja in zrelosti tehnologij, povezanih predvsem z mehanizacijo in stroji. Ciljne vrednosti emisij TGP smo izračunali po protokolu GHG. Za emisije obsega 3 še nimamo ločenih ciljnih kazalnikov, prav tako nimamo ločeno načrtovanih ocenjenih absolutnih vrednosti emisij. V letu 2025 smo zmanjšali skupne emisij TGP obsega 1 in 2 (lokacijska metoda) za družbo Luka Koper, d. d., glede na izhodiščno leto 2021 za 4 %, medtem ko smo načrtovali za 2 % nižje emisije.

Metodologija
Ciljni odstotek zmanjšanja emisij TGP obsega 1 in 2 (lokacijska metoda) za družbo Luka Koper, d. d., glede na izhodiščno leto 2021 je postavljen glede na rezultate Energetskega in podnebnega načrta. Odstotek skupnega zmanjšanja emisij TGP obsega 1 in 2 (lokacijska metoda) za družbo Luka Koper, d. d., glede na izhodiščno leto 2021 je izračunan kot: ((emisije TGP obsega 1 in 2 po lokacijski metodi v izhodiščnem letu 2021 – emisije TGP obsega 1 in 2 po lokacijski metodi v letu poročanja) / emisije TGP obsega 1 in 2 po lokacijski metodi v izhodiščnem letu 2021) × 100.

Intenzivnost skupnih emisij TGP obsega 1 in 2 (specifične emisije toplogrednih plinov po lokacijski metodi na pretovorjeno tono) za družbo Luko Koper, d. d. in Odstotek zmanjšanja intenzivnost emisij TGP obsega 1 in 2 (specifične emisije toplogrednih plinov po lokacijski metodi na pretovorjeno tono) za družbo Luka Koper, d. d., glede na izhodiščno leto 2021

Za leto 2025 smo postavili cilj zmanjšanja intenzivnosti skupnih emisij TGP obsega 1 in 2, in sicer specifičnih emisij toplogrednih plinov na pretovorjeno tono na 0,635 kgCO2ekv/t, ki je bil presežen, saj smo dosegli za 18 % nižje emisije od cilja oziroma znižali emisije za 12 % glede na izhodiščno leto 2021, na kar je najbolj vplival nižji nacionalni koeficient za električno energijo iz omrežja.

Metodologija
Intenzivnost skupnih emisij TGP obsega 1 in 2 (specifične emisije toplogrednih plinov po lokacijski metodi na pretovorjeno tono) za družbo Luka Koper, d. d. je izračunana kot: (skupne emisije TGP obsega 1 in 2 po lokacijski metodi / celotni pretovor v letu poročanja). Celotni pretovor zajema ladijski in kopenski pretovor ter praznjenje in polnjenje kontejnerjev. Podatki o emisijah temeljijo na evidencah izračuna emisij TGP, podatki o pretovoru pa na operativnih evidencah pretovora v informacijskem sistemu družbe. Odstotek zmanjšanja intenzivnosti emisij TGP obsega 1 in 2 (specifične emisije toplogrednih plinov po lokacijski metodi na pretovorjeno tono) za družbo Luka Koper, d. d., glede na izhodiščno leto 2021 je izračunan kot: ((intenzivnost emisij TGP obsega 1 in 2 po lokacijski metodi v izhodiščnem letu 2021 – intenzivnost emisij TGP obsega 1 in 2 po lokacijski metodi v letu poročanja) / intenzivnost emisij TGP obsega 1 in 2 po lokacijski metodi v izhodiščnem letu 2021) × 100.Intenzivnost skupnih emisij TGP obsega 1 in 2 (specifične emisije toplogrednih plinov po lokacijski metodi na pretovorjeno tono) za Skupino Luka Koper Za leto 2025 smo postavili cilj zmanjšanja intenzivnosti skupnih emisij TGP obsega 1 in 2, in sicer specifičnih emisij toplogrednih plinov na pretovorjeno tono na 0,664 kgCO2ekv/t, ki je bil presežen, saj smo dosegli za 20 % nižje emisije od cilja, na kar je najbolj vplival nižji nacionalni koeficient za električno energijo iz omrežja. Okoljske informacije Letno poročilo 2025 141 Specifična poraba električne energije in pogonskega goriva za družbo Luka Koper, d. d. Za leto 2025 sta oba cilja specifične porabe električne energije in specifične porabe pogonskega goriva izpolnjena. Skupna poraba energentov družbe Luka Koper, d. d., je v letu 2025 znašala 86.804 MWh, od tega je bilo 21.229 MWh (24 %) energije proizvedene z izkoriščanjem obnovljivih virov energije (kupljena električna energija proizvedena iz OVE, električna energija, proizvedena z lastnimi sončnimi elektrarnami, in energija proizvedena iz biomase). Za delovanje pristanišča se največ energije porablja s koriščenjem fosilnega pogonskega goriva, njegov delež je v letu 2025 dosegal 61 %. Drugi največji energent po porabi je električna energija (38 %). Metodologija Specifična poraba električne energije in pogonskega goriva je izračunana kot: (celotna poraba električne energije ali pogonskega goriva v Luki Koper, d. d. / celotni pretovor v letu poročanja). Celotni pretovor zajema ladijski in kopenski pretovor ter praznjenje in polnjenje kontejnerjev. Podatki o porabi energije in goriv temeljijo na evidencah porabe energentov, podatki o pretovoru pa na operativnih evidencah pretovora v informacijskem sistemu družbe. Delež električnih osebnih vozil v voznem parku V Strateškem poslovnem načrtu družbe Luka Koper, d. d., 2024–2028 smo si za cilj zastavili povečanje deleža električnih osebnih vozil v voznem parku na 30 % do leta 2028, do leta 2035 pa bo delež brezemisijskih osebnih vozil znašal 100 %. Konec leta 2025 je delež električnih osebnih vozil znašal 32 %, s čemer smo presegli letni cilj za 45 %. Dinamika povečevanja deleža električnih vozil je hitrejša kot smo predvideli v strategiji. Metodologija Delež električnih osebnih vozil v voznem parku je izračunan kot: (število električnih osebnih vozil v voznem parku / skupno število osebnih vozil v voznem parku) × 100. Delež je izračunan na dan 31. 12. v letu poročanja. Podatki o številu vozil temeljijo na evidencah osnovnih sredstev družbe. Skupna moč izgrajenih lastnih sončnih elektrarn V Strateškem poslovnem načrtu Skupine Luka Koper 2024–2028 smo si za cilj zastavili, da do leta 2030 zgradimo za 10 MWp sončnih elektrarn. V letu 2025 smo nadaljevali njihovo izgradnjo, s čimer smo zagotovili lastne elektrarne s skupno močjo 5,3 MWp s čemer cilj za leto 2025 ni bil dosežen. Postavitev sončne elektrarne na skladišču 33 se je zamaknila v leto 2026, zaradi uskladitve naložbe z ostalo povezovalno infrastrukturo na tem območju. Metodologija Skupna moč izgrajenih lastnih sončnih elektrarn je določena kot vsota priključnih moči vseh sončnih elektrarn, ki so na dan 31. 12. v letu poročanja obratovale in proizvajale električno energijo. Podatki temeljijo na tehnični dokumentaciji in evidencah energetskega upravljanja družbe.

16.2.7 Poraba energije in mešanica virov energije (E1-5)

Poraba energije za Skupino Luka Koper, glede na vir v obdobju 2023-2025

Skupna poraba energije	2023	2024	2025
Skupna poraba energije [MWh]	88.765	85.661	88.816
Skupna poraba energije iz fosilnih goriv [MWh]	53.326	51.388	54.617
od tega poraba goriva iz premoga in izdelkov iz premoga (v MWh)	-	-	-
od tega poraba energije iz surove nafte in naftnih proizvodov [MWh]	53.326	51.388	54.617
od tega poraba goriva iz zemeljskega plina (v MWh)	-	-	-
od tega poraba goriva iz drugih fosilnih virov (v MWh)	-	-	-
od tega poraba kupljene električne energije iz fosilnih virov [MWh]	-	-	-
Skupna poraba energije iz jedrskih virov [MWh]	-	-	-
Skupna poraba energije iz obnovljivih virov energije [MWh]	19.362	20.052	21.268
od tega poraba energije iz biomase [MWh]	1.608	1.118	1.012
od tega samoproizvedena energija iz negorljivih obnovljivih virov [MWh]	325	2.903	5.209
od tega kupljena energija iz obnovljivih virov [MWh]	17.429	16.031	15.047
Skupna poraba energije nedoločljivega izvora [MWh]	16.077	14.221	12.931

142 Letno poročilo 2025 Skupna poraba energije za Skupino se je v letu 2024 glede na leto 2023 zmanjšala na 85.661 MWh, nato pa leta 2025 povečala na 88.816 MWh, kar predstavlja 4-% rast glede na leto 2024. Poraba energije iz fosilnih goriv je v obdobju 2023-2025 nihala. Leta 2023 je znašala 53.326 MWh, v letu 2024 pa se je zmanjšala na 51.388 MWh oziroma za 4 % glede na leto 2023. V letu 2025 se je poraba ponovno povečala na 54.617 MWh oziroma za 6 % glede na leto 2024. Skoraj vso porabo fosilnih goriv predstavljajo naftni derivati za pogon mehanizacije, zelo majhen delež pa gorivo za stacionarne kurilne naprave. Delež porabljene energije iz fosilnih goriv je 61 %. Poraba energije iz obnovljivih virov je v obdobju 2023–2025 ostala razmeroma stabilna, ob določenih nihanjih med posameznimi leti. V letu 2023 je znašala 19.362 MWh, v letu 2024 se je povečala na 20.052 MWh, v letu 2025 pa se je še povišala na 21.268 MWh. V celotnem obravnavanem obdobju se je poraba obnovljivih virov povečala za 10 %. Delež obnovljivih virov v skupni porabi energije se je v obdobju 2023–2025 nekoliko povečal, in sicer z 22 % v letu 2023 na 24 % v letu 2025, kar je posledica povečevanja količine samoproizvedene obnovljive energije. Znotraj obnovljivih virov se je poraba energije iz biomase v obdobju zmanjševala in je v letu 2025 znašala 1.012 MWh, potem ko je v letu 2024 znašala 1.118 MWh. Hkrati se je izrazito povečala samoproizvedena energija iz negorivnih obnovljivih virov, predvsem iz sončnih elektrarn, ki je z 325 MWh v letu 2023 narasla na 5.209 MWh v letu 2025. Ta rast je posledica priključitve novih sončnih elektrarn na skladiščih in drugih objektih. Delež samoproizvedene energije v skupni porabi energije je v letu 2025 znašal 6 %. Skupno podatki kažejo na postopen premik v strukturi oskrbe z energijo, z večjim poudarkom na lastni proizvodnji iz negorljivih obnovljivih virov, medtem ko skupna poraba obnovljivih virov kot celote v zadnjem letu obdobja ostaja na primerljivi ravni. Metodologija Pri izračunih porabe energije so se uporabili podatki dobaviteljev o nabavljenih količinah energentov in notranje meritve, kjer ti podatki niso bili na voljo. Pri izračunih energijskih in emisijskih pretvorbenih vrednosti so se za posamezni energent upoštevale značilne neto kalorične vrednosti posameznega energenta za posamezno leto, ki jih je Republika Slovenija navedla v svojih zadnjih nacionalnih evidencah toplogrednih plinov, predloženih sekretariatu Okvirne konvencije Združenih narodov za podnebne spremembe (vir: ARSO). Kjer ti podatki niso bili na voljo, so se uporabili podatki dobavitelja ali lastne izmerjene in preračunane vrednosti. Za alokacijo deležev dobavljene električne energije v posamezne kategorije so se upoštevala potrdila o izvoru dostavljena s strani dobavitelja ter podatki o energetski mešanici dobavitelja za posamezno družbo.

Energijska intenzivnost (skupna poraba energije na neto prihodke) za Skupino Luka Koper

Energijska intenzivnost	2023	2024	2025
Energijska intenzivnost Skupine Luka Koper [MWh/mio eur]	284	260	234
Neto prihodki [mio eur]	312,1	329,5	379,7
Skupna poraba energije [MWh]	88.706	85.603	88.759

Zmanjšanje energijske intenzivnosti v Skupini Luka Koper z 260 MWh/mio eur na 234 MWh/mio eur med letoma 2024 in 2025 nakazuje povečano energetsko učinkovitost v družbi in Skupini. Kljub rasti porabljene energije v letu 2025 je zaradi občutnega povečanja prihodkov nižja energijska intenzivnost jasen pokazatelj, da uvajamo učinkovitejše procese in tehnologije, ki kljub povečanemu pretovoru omogočajo manjšo porabo energije na enoto prihodka. Podnebni sektorji z velikim vplivom so tisti, ki največ prispevajo k emisijam toplogrednih plinov (TGP) na globalni ravni. Podatki v tabeli za Skupino Luka Koper se nanašajo na dejavnosti, ki se odvijajo znotraj sektorja H (transport in skladiščenje). Ta ima pomemben vpliv na podnebje, saj vključuje rabo fosilnih goriv in energijsko intenzivne dejavnosti, kot so logistika, skladiščenje in prevoz blaga. Optimizacija energetske učinkovitosti in uporaba alternativnih virov energije (npr. električna vozila ali obnovljivi viri energije) sta ključna za zmanjšanje vpliva tega sektorja na okolje. Okoljske informacije Letno poročilo 2025 143 Metodologija Energijska intenzivnost Skupine Luka Koper je izračunana kot: (skupna poraba energije v Skupini Luka Koper / skupni neto prihodki Skupine Luka Koper v letu poročanja). Kazalnik prikazuje količino porabljene energije na milijon evrov ustvarjenih neto prihodkov. Za skupno porabo energije so uporabljeni podatki dobaviteljev o nabavljenih količinah energentov in notranje meritve v družbah, kjer ti podatki niso na voljo. Za izračun so uporabljeni podatki družb iz podnebnih sektorjev z velikim vplivom in ne vključujejo energije, porabljene v družbi TOC, d. o. o. Neto prihodki Skupine Luka Koper, ki so povezani z dejavnostmi v podnebnih sektorjih z velikim vplivom, ne vključujejo prihodkov družbe TOC, d. o. o., ki deluje znotraj sektorja M (strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti). Prilagoditve na čiste prihodke od prodaje, ki so prikazani v računovodskem delu poročila v točki 19.1 Izkaz poslovnega izida in opisani v točki 22 Dodatna pojasnila izkaza poslovnega izida v pojasnilu 1. Čisti prihodki od prodaje, so prikazane v spodnji tabeli.Prilagoditve na čiste prihodke od prodaje

	2023	2024	2025
Neto prihodki iz dejavnosti v podnebnih sektorjih z velikim vplivom, ki se uporabljajo za izračun energijske intenzivnosti	312.128.362	329.457.675	379.708.967
Neto prihodki (drugo)	644.127	607.222	595.241
Skupni neto prihodki (v računovodskih izkazih)	312.772.489	330.064.897	380.304.208

16.2.8 Bruto emisije TGP obsegov 1, 2 in 3 ter skupne emisije TGP (E1-6)

Emisije toplogrednih plinov (TGP) za Skupino Luka Koper v obdobju 2023-2025

emisije TGP [tCO2ekv/leto] za Skupino Luka Koper	Retrospektivno			Mejniki in ciljna leta
	2023	2024	2025	% 2025 / 2024	2023	2024	2025	Letni cilj v % / izhodiščno leto
Emisije TGP obsega 1
Bruto emisije TGP obsega 1 (v tonah ekvivalenta CO 2 )	15.521	13.656	14.926	109 %	-	-	-	-
Delež emisij TGP obsega 1 iz reguliranih sistemov trgovanja z emisijami (v %)	-	-	-	-	-	-	-	-
Emisije TGP obsega 2
Bruto lokacijske emisije TGP obsega 2 (v tonah ekvivalenta CO 2 )	9.573	7.119	6.831	96 %	-	-	-	-
Bruto tržne emisije TGP obsega 2 (v tonah ekvivalenta CO 2 )	2.116	1.891	1.686	89 %	-	-	-	-
Pomembne emisije TGP obsega 3
Skupne bruto posredne emisije TGP (obsega 3) (v tonah ekvivalenta CO2)	17.935	18.701	20.184	108 %	-	-	-	-
3 Dejavnosti, povezane z gorivom in energijo (ki niso vključene v obseg 1 ali 2)	17.935	18.701	20.184	108 %	-	-	-	-
Skupne emisije TGP za obseg 1, 2 in 3
Skupne emisije TGP (lokacijske) (v tonah ekvivalenta CO 2 )	43.030	39.475	41.941	106 %	-	-	-	-
Skupne emisije TGP (tržne) (v tonah ekvivalenta CO 2 )	35.572	34.247	36.797	107 %	-	-	-	-

Skupne emisije Skupine Luka Koper v obdobju 2023-2025, obračunane po lokacijski metodi kažejo trend zniževanja, pri čemer so se v treh letih zmanjšale za 3 %. Največji padec je opazen pri posrednih emisijah (obseg 2), ki so v tem obdobju se zmanjšale za 29 %, kar je predvsem rezultat postavitve novih sončnih elektrarn v Luki Koper, d. d., na skladiščih in drugih objektih. Znižanje skupnih emisij je deloma tudi posledica zmanjšanja emisij obsega 1 zaradi manj ubežnih toplogrednih plinov. Emisije obsega 3 so se v obdobju 2023-2025 povečale za 13 %. Opazno je povečanje emisij ladij za čas vezanja v pristanišču, vlečnih plovil in tovornjakov, ki vstopajo v pristanišče. 22 % emisij obsega 3 je izračunanih iz primarnih podatkov. Padajoči trend emisij TGP je rezultat aktivnosti, ki jih tako v družbi kot v Skupini izvajamo v smeri prehoda na obnovljive vire energije in trajnostnega upravljanja virov. V letih 2023–2025 so bile biogene emisije CO 2 iz zgorevanja lesne biomase enake 0. Prav tako poročilo ne zajema emisij, o katerih bi bilo potrebno poročati v okviru EU ETS, saj Skupina ne uporablja ogljičnih dobropisov in nima kupljenih, prodanih ali prenesenih pravic do emisije TGP. V tabeli prikazujemo tri-letni trend za Skupino Luka Koper, saj izhodiščno leto za Skupino Luka Koper ni določeno. Družba Luka Koper, d. d., povzroča 99 % ogljičnega odtisa Skupine Luka Koper.

Metodologija

Plini, ki jih obravnavamo, so ogljikov dioksid (CO 2 ), metan (CH 4 ) in di-dušikov oksid (N2O), ki nastajajo kot posledica zgorevanja goriv zaradi delovanja pristaniške mehanizacije, pri uporabi goriv za ogrevanje ter posredno zaradi uporabe električne energije v pristaniških procesih. Da lahko različne toplogredne pline primerjamo in seštevamo, jih moramo prej pomnožiti z njihovim toplogrednim potencialom, ki se izraža v razmerju do toplogrednega učinka CO 2 . V izračun emisij obsegov 1 in 2 Skupine Luka Koper so vključene odvisne družbe nad katerimi ima obvladujoča družba finančni nadzor in so vključene v konsolidirane računovodske izkaze, in sicer, obvladujoča družba Luka Koper, d. d., in odvisne družbe Luka Koper INPO, d. o. o., Adria Terminali, d. o. o., in TOC, d. o. o. V izračun niso vključene pridružene družbe, saj družba Luka Koper, d. d., nad njimi nima finančnega ali operativnega nadzora. Izračun je pripravljen v skladu z metodologijo, zahtevami in smernicami protokola Greenhouse Gas Protocol and Corporate Accounting and Reporting Standard (v nadaljevanju: protokol GHG), ki je najbolj razširjeno mednarodno orodje za merjenje, poročanje in upravljanje emisij TGP. Protokol GHG, ki ga je pripravila organizacija World Resources Institute (WRI)/World Business Council for Sustainable Development (WBCSD), je nevtralna metodologija za izračun emisij TGP oziroma ogljičnega odtisa in je združljiva z večino obstoječih programov TGP ter njihovimi računovodskimi in poročevalskimi zahtevami. Poleg zahtev protokola GHG so se pri pripravi metodologije upoštevale tudi zahteve standarda ISO 14064-1:2018 Toplogredni plini – 1. del: Specifikacija z navodili na ravni organizacije za količinsko opredelitev in poročanje o emisijah in odstranitvah toplogrednih plinov. Zgoraj navedene zahteve, smernice in metodologije za izračun emisij TGP so vsebovane v internem dokumentu družbe Luka Koper d. d. 'Vodenje evidence in spremljanje podatkov o okoljskih vidikih', v katerem je poleg metodologije izračuna obdelana tudi raven vključenosti posameznih kategorij obsega 3.

Ogljični odtis organizacije v skladu s protokolom GHG

• Obseg 1 (scope 1) predstavljajo neposredne emisije TGP organizacije, ki so posledica lastne porabe energentov v napravah za zgorevanje, uporabe vozil v lasti organizacije, procesnih emisij ter ubežne emisije plinov s toplogrednim učinkom (t. i. F-plinov: fluoriranih ogljikovodikov (HFC), perfluoriranih ogljikovodikov (PFC) in žveplovega heksafluorida (SF6)). V obsegu 1 se upoštevajo neposredne emisije iz virov, ki so v lasti ali pod nadzorom (npr. kotli, luška mehanizacija, vozila itd.), v kategorijo pa spadajo poraba vseh goriv za zgorevanje, goriv za mehanizacijo, stroje in vozila ter ubežne emisije iz naslova klimatskih in drugih naprav.
• Obseg 2 (scope 2) predstavljajo posredne emisije iz naslova porabe električne energije za potrebe poslovanja. Emisije obsega 2 se posredne zato, ker se fizično ne pojavljajo v organizaciji, temveč pri tretjih proizvajalcih omrežnih energentov oziroma tam, kjer se proizvaja električna ali toplotna/hladilna energija. V primeru Skupine se v obsegu 2 upoštevajo emisije iz nakupov električne energije od dobaviteljev ter lastne proizvodnje iz sončnih elektrarn. Za izračun po lokacijski metodi je bil uporabljen emisijski faktor za električno energijo na nacionalni ravni za zadnje razpoložljivo leto, ki ga objavlja Inštitut Jožef Stefan iz Ljubljane, za izračun po tržni metodi pa zadnji razpoložljivi faktor dobavitelja električne energije. Pri izračunu po lokacijski metodi smo upoštevali vso kupljeno električno energijo. Pri izračunu po tržni metodi pa smo upoštevali zgolj delež energije, za katero od dobaviteljev nismo pridobili potrdil o izvoru za dobavljeno električno energijo iz obnovljivih virov.
• Obseg 3 (scope 3) predstavljajo preostale posredne emisije, ki so posledica aktivnosti podjetja v celotni vrednostni verigi organizacije, in sicer v dobavni verigi (upstream emisije) in distribucijski verigi (downstream emisije). Pri emisijah TGP iz obsega 3 smo prikazali le pomembnejše vire emisij in jih ocenili glede na razpoložljive podatke in faktorje, ki so po postavkah dodatno obrazloženi v nadaljevanju. Vseh 15 kategorij iz protokola GHG še nismo izračunali. Za obseg 3 smo se omejili na območje pristanišča in obračunali odtis kategorije 3. Dejavnosti, povezane z gorivom in energijo (ki niso vključene v obseg 1 in 2), pri čemer smo upoštevali tri največje vire emisij, ki so posledica delovanja pristanišča ter niso v celoti v lasti ali pod nadzorom Luke Koper, d. d.:
• emisije tovornjakov, ki vstopajo v pristanišče (pri izračunu ogljičnega odtisa smo upoštevali število tovornjakov, ocenili povprečno prevoženo razdaljo v pristanišču na 5 km ter privzeli povprečno rabo goriva 30 l/100 km in pomnožili z emisijskim faktorjem),
  • emisije plovil, ki vlečejo ladje v pristanišče ali iz njega (pri izračunu ogljičnega odtisa smo pomnožili porabljeno količino dizelskega goriva z emisijskim faktorjem),
• emisije tovornih in potniških ladij za čas, ko so vezane v pristanišču (pri izračunu smo upoštevali število ladij in njihov zadrževalni čas, povprečno moč pomožnih motorjev (6.500 kW za potniške ladje in 3.080 kW za vse preostale), faktor obremenitve pomožnih motorjev (0,21) ter emisijski faktor za gorivo).

Za izključene kategorije v Skupini ocenjujemo, da prispevajo manjši delež ogljičnega odtisa.

Vključene in izključene kategorije Obsega 3 s kratkim opisom postopka presoje njihove pomembnosti

Kategorija obsega 3	Raven vključenosti	Postopek presoje
1. Kupljeno blago in storitve	Ni vključeno	Kvantitativna ocena še ni bila izvedena zaradi omejene razpoložljivosti podatkov dobaviteljev.
2. Kapitalske dobrine	Ni vključeno	Kvantitativna ocena še ni bila izvedena zaradi omejene razpoložljivosti podatkov dobaviteljev.
3. Dejavnosti, povezane z gorivi in energijo (ki niso vključene v obseg 1 ali 2)	Vključeno	Izračun na podlagi porabe energentov in emisijskih faktorjev.
4. Prevoz in distribucija v višjem delu vrednostne verige	Ni relevantno	Presojeno kot nepomembno, na podlagi narave dejavnosti družbe.
5. Odpadki, nastali pri poslovanju	Ni vključeno	Kvantitativna ocena še ni bila izvedena.
6. Službena potovanja	Ni vključeno	Ocenjen delež emisij manjši od 1 % skupnih emisij. Uporaba službenih vozil za namen službenih poti je vključena v Obseg 1.
7. Poti zaposlenih na delo	Ni vključeno	Ocenjen delež emisij je manjši od 1 %, premajhna zanesljivost podatkov in razred negotovosti prevelik (višji od 25%).
8. Sredstva, zakupljena v višjem delu vrednostne verige	Ni relevantno	Emisije najetih vhodnih virov vključene v Obseg 1.
9. Prevoz in distribucija v nižjem delu vrednostne verige	Ni relevantno	Podjetje opravlja logistične storitve in ne prodaja proizvodov.
10.
11. Uporaba prodanih proizvodov Ni relevantno Podjetje opravlja logistične storitve in ne proizvaja proizvodov.
12. Ravnanje s prodanimi proizvodi ob koncu življenjske dobe Ni relevantno Podjetje opravlja logistične storitve in ne proizvaja proizvodov.
13. Sredstva, zakupljena v nižjem delu vrednostne verige Ni relevantno Emisije najetih izhodnih virov vključene v Obseg 1 in 2.
14. Franšize Ni relevantno Skupina nima franšiz.
15. Naložbe Ni vključeno Kvantitativna ocena še ni bila izvedena.

V letu 2026 bomo za vse kategorije emisij obsega 3 izvedli celovito presojo relevantnosti oziroma materialnosti ter na tej podlagi vzpostavili kvantitativne izračune za identificirane pomembne kategorije. Metodološki pristop bomo nadgradili ob upoštevanju načela razumnega prizadevanja in postopnega izboljševanja kakovosti podatkov iz vrednostne verige.

Uporabljeni emisijski faktorji za izračun ogljičnega odtisa (obseg 1, 2, 3) so za goriva povzeti po javno dostopnih nacionalnih podatkih Direktorata za podnebne politike Ministrstva za okolje, podnebje in energijo. Emisijski faktor 146 Letno poročilo 2025 za električno energijo po lokacijski metodi je privzet kot emisijski faktor na enoto električne energije za zadnje razpoložljivo leto. Faktor objavlja Center za energetsko učinkovitost Inštituta Jožef Stefan. Emisijski faktor za električno energijo po tržni metodi je zadnji razpoložljivi vsakoletni faktor dobavitelja električne energije. Za izračun emisij ubežnih toplogrednih plinov so uporabljene najnovejše vrednosti potenciala globalnega segrevanja, ki jih je objavil IPCC na podlagi obdobja 100 let (AR6 GWP).

Intenzivnost TGP za obseg 1,2 in 3 na podlagi neto prihodkov za Skupino Luka Koper za obdobje 2023–2025

Intenzivnost TGP za obseg 1, 2 in 3 na podlagi neto prihodkov	2023	2024	2025
Intenzivnost TGP [tCO2ekv/leto/mio eur] - lokacijska metoda	138	120	110
Intenzivnost TGP [tCO2ekv/leto/mio eur] - tržna metoda	114	104	97
Neto prihodki [mio eur]	312,8	330,1	380,3
Skupne emisije TGP [tCO2ekv/leto] - lokacijska metoda	43.030	39.475	41.941
Skupne emisije TGP [tCO2ekv/leto] - tržna metoda	35.572	34.247	36.797

Tabela prikazuje intenzivnost emisij toplogrednih plinov (TGP), izračunanih po lokacijski in tržni metodi za obdobje treh let (2023–2025) za Skupino Luka Koper. Intenzivnost emisij se tako po lokacijski kot po tržni metodi postopno zmanjšuje.

Metodologija
Intenzivnost TGP za obsege 1, 2 in 3 na podlagi neto prihodkov za Skupino Luka Koper za obdobje 2023–2025 je izračunana kot: (skupne emisije TGP obsegov 1, 2 in 3, izračunane po lokacijski ali tržni metodi / neto prihodki Skupine Luka Koper v letu poročanja). Kazalnik prikazuje količino emisij toplogrednih plinov na enoto ustvarjenih neto prihodkov. Neto prihodki so enaki čistim prihodkom od prodaje Skupine Luka Koper, ki so za leti 2024 in 2025 prikazani v računovodskem delu poročila v točki 19.1 Izkaz poslovnega izida in opisani v točki 22 Dodatna pojasnila izkaza poslovnega izida v pojasnilu 1: Čisti prihodki od prodaje.

Okoljske informacije Letno poročilo 2025 147

16.3 Onesnaževanje (E2)

16.3.1 Politike v zvezi z onesnaževanjem (E2-1)

Konec leta 2025 smo izdelali novo Politiko podnebne, okoljske in družbene odgovornosti Skupine Luka Koper, ki po novem ne velja več samo za Luko Koper, d. d. Politika opredeljuje odgovorno upravljanje vplivov na okolje, biotsko raznovrstnost, energijo, skrbno rabo vode, energentov in ostalih virov, se nadalje zavezuje skladnosti delovanja, preglednosti in korporativni integriteti ter spoštovanju zakonodaje ob odgovornem upravljanju, širi svojo trajnostno naravnanost po celotni vrednostni verigi ter navaja zavezo transparentnega poročanja o ključnih vidikih poslovanja in trajnostnih vplivih.

V politiki je Skupina Luka Koper na področju varstva okolja sprejela zavezo da bo izvajala aktivnosti v skladu z načelom preprečevanja onesnaževanja in ničelnega neto poslabšanja okolja, da bo ohranjala izmerjene vrednosti emisij v zrak, emisije odpadne vode v tla in v površinske vode ter v morje, ohranjala izmerjene vrednosti dnevnega in večernega hrupa znotraj ciljnih vrednosti in znotraj zakonodajnih vrednosti, da bo sistematično zmanjševala raven nočnega hrupa ter svetlobnega onesnaženja, da bo spodbujala k ločenemu zbiranju odpadkov, spodbujala njihovo ponovno uporabo in delovala v skladu z načeli krožnega gospodarstva, da bo nadzorovala in spremljala emisije v okolje ter uporabljala napredne merilne sisteme za zaznavanje sprememb v okolju, da bo uvajala sonaravne, sodobne rešitve in najboljše razpoložljive tehnike (BAT) za preprečevanje in zmanjševanje vplivov na okolje, da bo preprečevala nenadzorovane izpuste v okolje z učinkovitimi preventivnimi in odzivnimi sistemi ter preprečevala vsakršno onesnaženje morja zunaj luškega akvatorija kot posledico izvajanja pristaniških dejavnosti, da bo izvajala okoljske presoje vplivov za posege v prostor in v primeru neizogibnih vplivov udejanjala hierarhijo ukrepanja: izogibanje → zmanjšanje → sanacija → nadomestitev → kompenzacija ter bo še naprej sodelovala z naravovarstvenimi ustanovami, raziskovalnimi organizacijami in lokalnimi skupnostmi.

Za izvajanje in nadzor nad politiko je odgovorno poslovodstvo družb. V politiki ne opredeljujemo usmeritev, povezanih z uporabo snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost, imamo v Skupini Luka Koper le za 0,5 grama takšne snovi, ki se uporablja izključno v laboratorijske namene. V letu 2025 je bilo porabljenih 10 mg navedene snovi. V tem obdobju niso bile izvedene nove nabave te snovi.

S politiko si prizadevamo zmanjševati vplive z izvajanjem ukrepov, ki so opisani v nadaljevanju tega poglavja ter v poglavju 16.2 Podnebne spremembe, ter tako prispevati k akcijskemu načrtu EU za ničelno onesnaženje. Cilji iz akcijskega načrta EU za ničelno onesnaženje vplivajo na Skupino, predvsem zaradi strožje zakonodaje in prilagoditvenih rokov (npr. zagotovitev priklopa ladij na elektriko), hkrati pa tudi pozitivno, saj so na voljo sheme za sofinanciranje tovrstnih projektov. Na vsebino internih politik vplivajo tudi usmeritve in direktive EU, se nanašajo na zmanjševanje obremenjevanja okolja in spremljanje stanja okolja. Hkrati z izvajanjem lastnih politik prispevamo k zmanjševanju “onesnaževalnega” odtisa, saj uvajamo sodobne tehnologije, uporabljamo okolju prijaznejše snovi, povečujemo energetsko učinkovitost ter skrbimo za varčno rabo virov, kar za pomembne okoljske vidike prikazujemo v nadaljevanju poročila.

16.3.2 Ukrepi in viri v zvezi z onesnaževanjem (E2-2)

Ukrepi, povezani s preprečevanjem in zmanjševanjem onesnaženja ter doseganjem zastavljenih ciljev, povezanih z onesnaževanjem, so določeni za vse prepoznane pomembne okoljske vplive, tveganja in priložnosti. Sprejeti ukrepi se nanašajo na območje pristanišča. Izvajamo splošne oziroma stalne ukrepe (npr. ukrepe, ki izhajajo iz inšpekcijskih nadzorov ali so posledica pritožb lokalnih skupnosti, ter ukrepe, ki izhajajo iz podeljenih gradbenih, okoljevarstvenih dovoljenj ali soglasij), ki so integrirani v procese in postopke kot del rednih aktivnosti, ter enkratne ukrepe, ki jih imenujemo programi izboljšav poslovanja (PIP). Slednji so načrtovani in sprejeti v okviru letnega poslovnega načrta družbe s predvidenim rokom za dokončanje, ki je lahko daljši od enega leta. Za namene obvladovanja onesnaženja v zgornjem ali spodnjem delu vrednostne verige (npr. pri izvajanju gradbenih ali vzdrževalnih del) se na območju pristanišča izvajajo stalni monitoringi vplivov na okolje (npr. emisije hrupa, emisije prahu, nadzor nad nastalimi odpadki ...). V primeru neustreznih rezultatov se poišče vzrok in odpravi pomanjkljivosti. V primeru povzročene okoljske škode se od povzročitelja zahteva povračilo stroškov intervencije in sanacije okolja.

148 Letno poročilo 2025

Že implementirani ukrepi in uporabljeni pristopi na področju preprečevanja in zmanjševanja onesnaževanja zraka s prahom
Stalno si prizadevamo zmanjševati emisije v ozračje, ki nastajajo pri izvajanju pristaniških dejavnosti. Sistemi skladiščenja in pretovarjanja tovorov so v našem pristanišču podprti z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami (t. i. BAT), pri čemer:
• pri pretovoru uporabljamo sodobne tehnike: avtomatizacijo procesa pretovora, zmanjševanje poti padanja pri iztresanju tovora, uporabo teleskopskih cevi, uvajanje zaprtih transportnih poti in protiprašnih ograj;
• ključne tovore skladiščimo v silosih in transportiramo po zaprtih transportnih sistemih, če je to praktično in ekonomsko izvedljivo;
• uvajamo tehnične in organizacijske ukrepe za zmanjševanje emisij na mestu izvora; uporabljamo tehnike pršenja z vodo, opuščamo dovoz in odvzem tovora ob slabih vremenskih razmerah, ozelenjujemo okolico, zmanjšujemo število mest za pretovor;
• na deponijo, kjer skladiščimo premog in železovo rudo, nanašamo papirniški mulj, ki zmanjšuje možnost odnašanja materiala zaradi vetra;
• ukinjamo fosilna goriva v kurilnih napravah;
• prehajamo na alternativne pogone in opuščamo fosilna goriva pri mehanizaciji.

Izvajamo projekt ESI (Environmental Ship Index), ki ladjam s sodobnejšimi in čistejšimi pogoni od 1. januarja 2023 omogoča plačevanje nižjih pristaniških pristojbin. ESI je prostovoljna shema, ki jo pristanišča porabljajo za spodbujanje in nagrajevanje okoljsko čistejših in sprejemljivejših ladij. Sistem, ki ladjam z manj izpusti v okolje omogoča plačilo nižje pristojbine, smo pred vpeljavo predstavili vsem predstavnikom ladjarjev s ciljem, da bi se shemi pridružilo čim več ladij oziroma da bi v pristanišče prihajale le take z minimalnimi izpusti v okolje. Seznam ladij, vključenih v shemo ESI, stalno obnavljamo in skrbimo, da vsem čistim ladjam obračunamo nižje pristaniške pristojbine. V 2025 smo popust obračunali večjemu številu kontejnerskih ladij in ladij za prevoz avtomobilov kot leta 2024 ter manjšemu številu potniških ladij kot v 2024.Z leti opažamo naraščanje števila ladij, ki so boljše točkovane, torej z nižjimi emisijami v okolje, kar je razvidno iz spodnjega grafa. Delež ladij z obračunano nižjo pristaniško pristojbino, torej z nižjimi emisijami v okolje Na kakovost zraka lahko vplivajo tudi dejavnosti zunaj območja pristanišča. Izpostavljamo predvsem:
* ceste, ki obkrožajo pristanišče;
* emisije iz ladij, ki plujejo oz. so na sidrišču;
* poslovne ustanove, trgovske centre, stanovanjske objekte, ipd.
* čezmejne vplive.

Okoljske informacije Letno poročilo 2025 149

Ukrepi na področju preprečevanja in zmanjševanja onesnaževanja zraka s prahom

V letu 2025 načrtovane naložbe v nakup sesalnega sistema za čiščenje in dodatnih prašnih zaščitnih sten, namenjenih pretovoru sipkih tovorov, niso bile izvedene. Sesalnike bomo nabavili v začetku leta 2026, druga naložba pa je bila ustavljena. Protiprašna stena ni več potrebna, ker so se vgradile nove polnilne garniture in posledično prašenje zmanjšalo na minimalno raven.

Postopki za nabavo novega komunalnega vozila za pranje cest in čiščenje kanalov so bili izvedeni v letu 2025, vendar se bodo v letu 2026 ponovili zaradi previsokih prejetih ponudb. V letu 2026 bomo začeli projekt nadgradnje sesalnega sistema za pretovor sipkih tovorov in obstoječega transportnega sistema, katerega cilj je avtomatizacija odpreme prahu, ki nastaja pri pretovoru. Celotna vrednost teh naložb je ocenjena na 1,4 milijona evrov, od tega bomo v letu 2026 porabili predvidoma 1,1 milijona evrov.

Že implementirani ukrepi in uporabljeni pristopi na področju preprečevanja in zmanjševanja onesnaževanja s hrupom

Izvajamo in uporabljamo te ukrepe in pristope:
* načrtujemo in izvajamo ukrepe varstva pred hrupom pri graditvi in obratovanju z upoštevanjem obstoječe obremenjenosti z okoljskim hrupom ter iskanjem in uporabo tehnologij in naprav z minimalnimi ali nižjimi emisijami hrupa,
* stalno izvajamo meritve hrupa z najsodobnejšimi merilnimi tehnikami in transparentno prikazujemo rezultate,
* letno pripravljamo akcijski načrt zmanjševanja hrupa,
* pridobivamo in posodabljamo okoljevarstvena dovoljenja glede emisij hrupa,
* izvajamo popravne ukrepe z namensko donacijo, ki jo izplačujemo Mestni občini Koper in jo občina prek javnega razpisa razdeli upravičencem za izvedbo ukrepov za zmanjšanje vplivov pristaniške dejavnosti na okolje,
* na terminalu za hlajene tovore smo hladilni sistem na strehi dodatno zvočno izolirali,
* na obronkih pristanišča v smeri mestnega jedra Kopra smo pred leti pozidali odprtino med skladiščnimi objekti s ciljem preprečitve širjenja hrupa proti mestnemu jedru,
* namestili smo gumijaste blažilce na prikolice terminalskih vlačilcev na kontejnerskem terminalu,
* za vgradnjo pilotov v morsko dno smo uvedli tehniko vibriranja z minimalnim vplivom na raven hrupa,
* elektrificiramo mehanizacijo na kontejnerskem terminalu (npr. E-RTG, E- RMG),
* na mehanizaciji smo klasične zvočne opozorilne naprave zamenjali z napravami, ki proizvajajo beli zvok,
* pretovor železnih ingotov smo umaknili v zaledje pristanišča,
* na evropskem energetskem terminalu smo na mostnih dvigalih na bunkerjih vgradili protihrupne obloge za namene pretovarjanja rude,
* izdelujemo karte hrupa,
* izdelujemo modelne izračune širjenja hrupa iz pristanišča,
* ozelenjujemo pristanišče.

Ukrepi na področju preprečevanja in zmanjševanja onesnaževanja s hrupom

V načrt naložb Skupine Luka Koper za leto 2025 smo vključili naložbe v ukrepe na področju preprečevanja in zmanjševanja onesnaževanja s hrupom v skupni višini 4,3 milijona evrov, od tega smo od načrtovanih 3,2 milijona evrov v letu 2025 porabili 3,1 milijona evrov.

Zaključili smo naložbe v:
* izgradnjo objekta potniškega terminala: objekt je lesene izvedbe, ki absorbira hrup; njegova umestitev predstavlja oviro pri širjenju hrupa iz pristanišča v smeri mestnega jedra Kopra;
* sanacijo fasade vagonske postaje silosa za žita in prenovo pogonskih agregatov na treh dvigalih RTG.

V letu 2026 načrtujemo prenovo pogonskih agregatov še štirih dvigal RTG ter nadaljevanje postopkov za obnovo prezračevanja na enem od objektov v pristanišču. Za te naložbe bomo v letu 2026 namenili 0,4 milijona evrov, preostalih 0,3 milijona evrov pa v letu 2027.

Že implementirani ukrepi in uporabljeni pristopi na področju potencialnega onesnaženja zaradi večje nesreče

Izvajamo in uporabljamo te ukrepe in pristope:
* zmanjševanje količin nevarnih snovi in zamenjava z manj nevarnimi,
* vzpostavljen lasten sistem za ukrepanje ob manjših in srednjih nesrečah,
* izdelava in posodabljanje varnostnih protokolov,
* redno usposabljanje zaposlenih in uporaba posebne varovalne opreme,
* usposabljanje, izvajanje suhih vaj in urjenje lastnih interventnih služb,
* izvajanje požarne straže ob polnjenju rezervoarja z amonijakom na posebej označenem območju,

150 Letno poročilo 2025
* vzdrževanje opreme,
* vgradnja opreme za zaznavanje in alarmiranje ob morebitnem puščanju.

V skladu z evropsko direktivo SEVESO II oziroma Uredbo o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic spadamo med obrate večjega tveganja, ki za svoje delovanje potrebujejo okoljevarstveno dovoljenje. Agencija Republike Slovenije za okolje Ministrstva za okolje in prostor je na podlagi varnostnega poročila izdala okoljevarstveno dovoljenje za celotno pristanišče. V okviru tega dokumenta sta kot vira tveganja navedena terminal za sadje zaradi uporabe amonijaka v tehnologiji hlajenja, terminal za tekoče tovore pa zaradi skladiščenja in pretovarjanja fosilnih goriv in vnetljivih tekočin. Pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja pomeni, da je obrat tehnično in kadrovsko usposobljen za preprečevanje in obvladovanje tveganj.

Informacija za javnost o varnostnih ukrepih ter zasnova preprečevanja večjih nesreč sta na voljo na spletni strani družbe: https://www.luka-kp.si/o- podjetju/trajnostni-razvoj/zakonodaja-in-okolje/. S tem je bila javnost, ki živi ali deluje na območju 300 metrov od meje pristanišča, še dodatno pisno seznanjena. V primeru morebitnih izrednih dogodkov ravnamo skladno z Načrtom zaščite in reševanja Luke Koper, d. d., za industrijske nesreče, ki je usklajen z občinama Ankaran in Koper in je zasnovan za namene ukrepanja, omilitve in odprave posledic izrednih dogodkov različnega obsega, tudi takšnih, ki lahko zahtevajo vključitev drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, če tiste v pristanišču ne zadoščajo. Povzetek načrta je objavljen na spletni strani družbe: https://www.luka-kp.si/luski-vodnik/varnost-v-pristaniscu/.

Ukrepi na področju potencialnega onesnaženja zaradi večje nesreče

V letu 2025 smo nadaljevali izvedbo naložbe v rekonstrukcijo dotrajane hladilniške opreme skladišča 5, za katero je bila pogodba podpisana že v letu 2024 in bo kot hladilno sredstvo sicer še vedno uporabljala amonijak, vendar v bistveno manjših količinah kot obstoječa. Celotna vrednost naložbe s predvidenim zaključkom v letu 2027 je ocenjena na 5,7 milijona evrov, od tega smo od načrtovanih 2,2 milijona evrov v letu 2025 zanjo porabili 2,8 milijona evrov.

Za izboljšanje ukrepanja v primeru nesreč smo v letu 2025 zaključili izgradnjo novega gasilskega doma, ki je umeščen v središče pristanišča in bo omogočal hitrejše odzivne čase. Vrednost celotne naložbe je bila ocenjena na 4 milijone evrov, od tega smo od načrtovanih 3 milijonov evrov v letu 2025 porabili 2,8 milijona evrov, zaključili pa jo bomo leta 2026.

V letu 2025 smo začeli postopke za nabavo sistemov za samodejno gašenje požarov na kontejnerskih dvigalih v skupni vrednosti 0,4 milijona evrov, v letu 2025 pa smo za to namenili 0,2 milijona evrov. Naložba bo zaključena v letu 2026.

V letu 2025 smo izvajali aktivnosti v okviru naložbe, ki je potrebna za zagotovitev skladnosti s Pravilnikom o protieksplozijski zaščiti (Uradni list RS, št. 41/2016). Ta opredeljuje zahteve, ki jih morajo izpolnjevati oprema in zaščitni sistemi, namenjeni za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah. Ti se uporabljajo predvsem na terminalih za sipke, razsute in tekoče tovore. Gre za večletno naložbo, ki se je začela leta 2022 in se bo predvidoma zaključila v letu 2026. Zanjo smo v letu 2025 porabili 0,2 milijona evrov, v letu 2026 pa nameravamo nameniti dodatnih 0,5 milijona evrov.

Že implementirani ukrepi in uporabljeni pristopi na področju preprečevanja in zmanjševanja onesnaževanja vode

Izvajamo in uporabljamo te ukrepe in pristope:
* vgradnja sodobnih čistilnih naprav,
* odvajanje padavinske odpadne vode, ki odteka s streh objektov, neposredno ali posredno v vode,
* učinkovito vzdrževanje in stalen nadzor nad delovanjem čistilnih naprav,
* izvajanje meritev kakovosti odpadne vode, kakovosti morja in podzemne vode s strani pooblaščenih organizacij,
* pridobivanje in redno posodabljanje okoljevarstvenih dovoljenj za emisije v vode,
* priklop iztokov čistilnih naprav na javno kanalizacijo, kjer je to mogoče,
* ustrezno ravnanje z odpadnim materialom, ki nastaja v čistilnih napravah,
* lasten sistem za obvladovanje in preprečevanje vplivov ob izrednem dogodku,
* lastne sile in sredstva za preprečevanje in sanacijo posledic ob majhnih in srednjih nesrečah,
* zagotavljanje obratovanja in rednega vzdrževanja naprav, procesov in opreme z upoštevanjem najboljših razpoložljivih tehnik, ustreznih predpisov in standardov,
* stalni nadzor nad varnostno pomembnimi napravami obrata, tudi s pomočjo zunanjih pooblaščenih institucij,
* usposabljanje in suhe vaje ob simuliranem izrednem dogodku,

Okoljske informacije Letno poročilo 2025 151

• upoštevanje sprejetih varnostnih ukrepov in njihovo preverjanje v praksi ter uvajanje korektivnih ukrepov v primeru odstopanja od dogovorjenih aktivnosti.

Ukrepi na področju preprečevanja in zmanjševanja onesnaževanja vode

Za ukrepe na področju preprečevanja in zmanjševanja onesnaževanja vode smo v letu 2025 namenili 0,5 milijona evrov, načrt pa je predvideval 0,3 milijona evrov.V letu 2025 smo začeli urejati površino in odvodnjavanje v skladišču 5, naložba pa se bo namesto v letu 2025 zaključila leta 2026. V letu 2026 bomo nadaljevali pridobivanje projektne dokumentacije za ureditev odvodnjavanja odprtih skladiščnih površin v zaledju bazena III z vgradnjo ustreznih lovilcev olj, ki prečiščujejo potencialno onesnažene meteorne vode. Naložba bo potekala fazno in se bo zaključila leta 2028. Celotna ocenjena vrednost naložb za ukrepe na področju preprečevanja in zmanjševanja onesnaževanja vode znaša 2,7 milijona evrov, v letu 2026 pa bomo za te namene predvidoma porabili 0,2 milijona evrov.

Že implementirani ukrepi in uporabljeni pristopi na področju svetlobnega onesnaženja Ključni ukrepi, ki jih izvajamo, vključujejo uporabo tehnično ustreznih svetil, pravilno usmerjanje svetlobnih virov ter omejevanje nepotrebne osvetlitve v nočnem času. Na področju svetlobnega onesnaževanja velja Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Na območju pristanišča smo že pred več leti uskladili vso zunanjo razsvetljavo na način, da je delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, enak 0 %. Tudi vsa na novo postavljena svetila vgrajujemo na enak način.

Svetlobno onesnaževanje v pristanišču nastaja zaradi osvetljevanja skladiščnih površin, delovišč, transportnih poti in tirov. Za izvajanje delovnega procesa se mora zagotavljati zadostna osvetljenost po predpisih za varno delo, hkrati pa se s tem povzroča vpliv na okolje. Pomemben ukrep je tudi časovno upravljanje razsvetljave. Razsvetljava, ki ni nujno potrebna za varnost ali delovanje, se v nočnem času zmanjša ali izklopi z uporabo časovnikov, senzorjev gibanja ali samodejnih krmilnih sistemov. S tem se zmanjšajo poraba energije ter negativni vplivi na okolje in zdravje ljudi.

Ukrepi na področju svetlobnega onesnaženja

Ob večji spremembi števila svetil v pristanišču, posodobimo načrt razsvetljave, ki je objavljen na spletni strani pristanišča https://.luka-kp.si/o-podjetju/trajnostni-razvoj/ zakonodaja-in-okolje/. Načrt je bil zadnjič posodobljen v začetku leta 2026. Trenutno je v pristanišču nameščenih 3.629 svetilk s skupno inštalirano močjo 1.366,8 kW, ki osvetljujejo skupaj 1.800.593 m2 površine. Pri svetlobnem onesnaževanju smo z letom 2025 uvedli nov kazalnik in sicer zniževanje povprečne moči na vgrajeno svetilko, pri čemer cilj znaša 200 W/svetilko. Za leto 2026 poleg že vzpostavljenih ukrepov ne načrtujemo posebnih novih aktivnosti glede zmanjševanja svetlobnega onesnaženja.

Naložbe v osnovna sredstva (CAPEX) so v računovodskem delu poročila prikazane v pojasnilu 11: Nepremičnine, naprave in oprema ter v pojasnilu 13: Druga nekratkoročna sredstva. Naložbe v obratna sredstva (OPEX) so v računovodskem delu poročila prikazane v pojasnilu 3: Stroški materiala ter v pojasnilu 4: Stroški storitev.

Metodologija

Naložbe, povezane z ukrepi na področju preprečevanja in zmanjševanja onesnaževanja, so v večini primerov del širših investicijskih projektov ter praviloma zasledujejo več ciljev hkrati, pri čemer je trajnostni vidik le eden izmed njih. Takšne naložbe so pogosto namenjene tudi izboljšanju operativne učinkovitosti, zagotavljanju zanesljivosti poslovanja, skladnosti z regulativnimi zahtevami ali dolgoročnemu razvoju osnovne dejavnosti. Zaradi večnamenskega značaja teh naložb bi bile za natančno določitev dodatnega finančnega vložka, ki je neposredno povezan izključno s trajnostnimi cilji, potrebne obsežne presoje in predpostavke. Obstoječe smernice ESRS po mnenju družbe trenutno ne zagotavljajo zadostne ravni podrobnosti in jasnosti glede opredelitve trajnostno povezanih naložb v osnovna in obratna sredstva, da bi omogočale dosledno in primerljivo monetarno poročanje med podjetji. Kljub navedenim omejitvam družba v tem poročilu razkriva znatne zneske naložb v osnovna in obratna sredstva, ki so potrebni za izvajanje ukrepov na področju preprečevanja in zmanjševanja onesnaževanja, z namenom zagotoviti preglednost ter podpreti verodostojnost sprejetih ukrepov in zastavljenih ciljev.

152 Letno poročilo 2025

16.3.3 Cilji v zvezi z onesnaževanjem (E2-3)

V Politiki podnebne, okoljske in družbene odgovornosti Skupine Luka Koper sta navedena cilja o izvajanju aktivnosti v skladu z načelom preprečevanja onesnaževanja in ničelnega neto poslabšanja okolja ter o ohranjanju izmerjenih vrednosti prepoznanih vplivov znotraj ciljnih in zakonodajnih vrednosti. Za spremljanje učinkovitosti svojih ukrepov za prepoznane pomembne trajnostnostne zadeve smo opredelili metrike in cilje, pri določanju katerih deležniki niso sodelovali. Vsi zastavljeni cilji veljajo le za območje pristanišča, kjer nastajajo pomembni vplivi na okolje. Cilji na področju onesnaženja nimajo določenih izhodiščnih let, vendar se ciljne vrednosti za obdobje 2023–2025 niso spreminjale, razen pri ravni hrupa v nočnem času v smeri mesta Koper in intervencijskem času poklicne gasilske enote, kot je pojasnjeno v nadaljevanju.

V letu 2025 smo postavili nov cilj na področju svetlobnega onesnaženja, saj je bilo svetlobno onesnaženje prepoznano kot nov pomemben vpliv. Postavljeni cilji so se uporabljali tudi v letu 2025 ter ostajajo v veljavi do leta 2028, kot je opredeljeno v strategiji družbe. Določeni so na osnovi zakonodajnih mejnih vrednosti ali nekoliko nižje, kadar ciljne vrednosti v okoljevarstvenih dovoljenjih ali v zakonodaji niso numerično opredeljene, pa jih določimo sami ali jih postavimo pri nižji vrednosti, pri čemer sledimo usmeritvam sprejetih politik družbe ali usmeritvam kompetentnih institucij glede preprečevanja in zmanjševanja vplivov (npr. prašne usedline, brez onesnaženj zunaj luškega akvatorija, svetlobno onesnaženje). Pri določanju ciljev niso bili upoštevani ekološki pragi, saj ti niso določeni. Izmed navedenih ciljev ni nobeden povezan z odpravljanjem pomanjkljivosti, povezanih z merili za bistveni prispevek k preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, kot so opredeljena v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi člena 14(2) Uredbe (EU) 2020/852, predstavljene v poglavju 16.1 Razkritja v skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2020/852 (uredba o taksonomiji).

Napredek pri doseganju ciljev na področju preprečevanja onesnaženja v obdobju 2023–2026 za družbo Luka Koper, d. d.

Pomembna trajnostna zadeva	Pomemben okoljski vpliv	Cilj iz politike	Metrika	Enota mere	Vrednost cilja 2023 - 2026	Podlaga za določitev cilja	2023	2024	2025
Onesnaževanje zraka	Onesnaževanje s prahom	Ohranjanje izmerjene vrednosti emisij v zrak	Količina celokupnega prahu	mg/m2 dan	200	Prostovoljno določen cilj	104	108	113
			Preseganja na leto	Število	Največ 5	Prostovoljno določen cilj	6	7	7
			PM10	μg/m3	Ohraniti na 30	Prostovoljno določen cilj	Bertoki 22, Ankaran 14, Koper 14	Bertoki 20, Ankaran 16, Koper 19	Bertoki 17, Ankaran 14, Koper 14#
Onesnaževanja s hrupom		Sistematično zmanjševanje ravni nočnega hrupa in ohranjanje izmerjene vrednosti dnevnega in večernega hrupa znotraj ciljnih in zakonodajnih vrednosti	Raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Koper	dB(A)	Zmanjšati na 53 dB	Prostovoljno določen cilj	54	54	54
			Dnevna raven hrupa pred najbližjimi objekti zunaj območja pristanišča	dB(A)	Ohraniti pri 58	Prostovoljno določen cilj	Bertoki 38, Ankaran 45, Koper 56	Bertoki 38, Ankaran 45, Koper 55	Bertoki 39, Ankaran 45, Koper 55
			Večerna raven hrupa pred najbližjimi objekti zunaj območja pristanišča	dB(A)	Ohraniti pri 53	Prostovoljno določen cilj	Bertoki 36, Ankaran 45, Koper 56	Bertoki 37, Ankaran 46, Koper 55	Bertoki 37, Ankaran 44, Koper 54
Svetlobno onesnaženje		Sistematično zmanjševanje svetlobnega onesnaženja	Moč na vgrajeno svetilko	W/svetilko	200 v letu 2025 (prvič določen); 190 v letu 2026	Prostovoljno določen cilj	/	/	192
Potencialno onesnaženje zaradi možnosti večje nesreče	Preprečevanje nenadzorovanih izpustov v okolje z učinkovitimi preventivnimi in odzivnimi sistemi	Velike industrijske nesreče	Brez	0	Prostovoljno določen cilj	0	0	0
			Intervencijski čas poklicne gasilske enote pri požarnih intervencijah in nesrečah s telesnimi poškodbami	min	Krajši od 3,5 min	Prostovoljno določen cilj	2,83	3,00	3,25
			Inšpekcijske odločbe na področju požarne varnosti	Število	0 nerealiziranih	Prostovoljno določen cilj	0	0	0
Onesnaževanje vode	Onesnaževanje vode	Ohranjanje izmerjenih vrednosti znotraj ciljnih in zakonodajnih vrednosti	Onesnaženje morja zunaj luškega akvatorija	Število	0	Prostovoljno določen cilj	0	0	0

Meritve so se izvajale šele od junija 2025 naprej, prvo polovico leta ne, ker se je gradila stavba potniškega terminala in smo morali opremo umakniti.

154 Letno poročilo 2025

16.3.4 Onesnaževanje zraka, vode in prsti (E2-4)

V nadaljevanju prikazujemo rezultate na področju učinkovitosti ukrepov za prepoznane pomembne trajnostnostne zadeve le za območje pristanišča. Primerjali smo jih tako s cilji kot z mejnimi zakonodajnimi vrednostmi, kjer so te določene. Prikazali smo rezultate za obdobje treh let, da so razvidne spremembe skozi čas, ter opisali metode merjenja in postopke zbiranja podatkov ter druge pomembne informacije.

Družba Luka Koper, d. d., ne opravlja dejavnosti, zaradi katerih bi morala poročati o onesnaževalih iz priloge II Uredbe ES št. 166/2006, in ne proizvaja ali uporablja mikroplastike.

ONESNAŽENJE ZRAKA

Lokalni indeksi kakovosti zraka in stopnja urbanizacije območja delovanja pristanišča Kakovost zraka v Republiki Sloveniji spremlja Agencija RS za okolje in ima za te namene postavljene fiksne merilne naprave.Ocenjevanje in upravljanje kakovosti zraka na ozemlju Republike Slovenije se izvaja skladno z Uredbo o kakovosti zunanjega zraka z razvrstitvijo posameznega območja in aglomeracije na I. ali II. stopnjo onesnaženosti zraka:
- I. stopnja onesnaženosti zraka se določi, če raven onesnaževala presega mejno ali ciljno vrednost ali če obstaja tveganje, da bo raven onesnaževala presegla alarmno vrednost,
- II. stopnja onesnaženosti zraka se določi, če je raven onesnaževala pod mejno ali ciljno vrednostjo.

Mesto Koper spada v kategorijo mest z zelo urbanim območjem v skladu s klasifikacijo DEGURBA (Deglomeration and Urbanization), ki jo uporablja Eurostat. To pomeni, da je Koper opredeljen kot mesto z visoko stopnjo urbanizacije, v katerem je gostota prebivalstva visoka in ki ima urbane značilnosti, kot so razvita infrastruktura, dostop do storitev in raznolika gospodarska dejavnost.

Območje pristanišče se glede na mejne vrednosti žveplovega dioksida, dušikovega dioksida in dušikovih oksidov, delcev PM10 in PM2,5, ogljikovega monoksida in benzena ter glede na ciljne vrednosti ozona in benzo(a)pirena uvršča v območje SIP (primorski del), glede na mejne vrednosti svinca ter ciljne vrednosti arzena, kadmija in niklja pa v območje SITK (območje Slovenije brez Ljubljane, Maribora in Zgornje Mežiške doline), kar je podrobneje prikazano v spodnjih tabelah. Izmerjene dnevne koncentracije delcev PM10 so občasno presegale mejno dnevno vrednost, skupno število preseganj pa ni bilo nad dovoljenimi 35 preseganji v koledarskem letu.

Stopnja onesnaženosti zraka glede na mejne vrednosti	Oznaka območja	SO2	NO2	NOX	PM10	PM2,5	svinec	CO	benzen
SIP	II	II	II	I	II	/	II	II

Opomba: II – raven onesnaževala je pod mejno vrednostjo; I – raven onesnaževala je nad mejno vrednostjo; / – ni relevantno; SIP – primorski del.

Stopnja onesnaženosti zraka glede na ciljne vrednosti	Oznaka območja	ozon	benzen	kadmij	nikelj	benzo(a)piren
SIP/SITK	II	II	II	II	II

Opomba: II – raven onesnaževala je pod mejno vrednostjo; I – raven onesnaževala je nad mejno vrednostjo; / – ni relevantno; SIP/SITK – primorski del / območje Slovenije brez Ljubljane, Maribora in Zgornje Mežiške doline

Okoljske informacije Letno poročilo 2025 155

ONESNAŽEVANJE S PRAHOM

Prašni delci PM10

Rezultati meritev PM10 (v μg/m3) na mejah pristanišča za triletno obdobje na treh merilnih mestih znotraj pristanišča

	2023	2024	2025
Merilno mesto št. 3 – LKP Ankaran	14	16	14
Merilno mesto št. 2 – smer Bertoki	22	20	17
Merilno mesto št. 4 – LKP Koper	14	19#	14 ##
Ciljna vrednost	30	30	30
Mejna zakonodajna vrednost	40	40	40

Merilna naprava je bila oktobra 2024 odmaknjena iz gradbišča, ker se je na tej lokaciji gradil potniški terminal.

Merilna naprava je bila nameščena nazaj na lokacijo junija 2025, ob zaključku gradnje potniškega terminala.

Letne povprečne koncentracije delcev prahu (PM10) v koprskem pristanišču so pod zakonsko določeno vrednostjo 40 μg/m3 in pod zastavljenim ciljem 30 μg/m3. Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 9/11, 8/15, 66/18 in 44/22 – ZVO-2) opredeljuje tudi dnevno mejno koncentracijo PM10 za varovanje ljudi, ki znaša 50 μg/m3 in je lahko na posameznem merilnem mestu med letom presežena največ 35-krat. Ker smo pričeli gradnjo potniškega terminala točno na lokaciji merilnika, je bil ta začasno odstranjen in na novo postavljen v juniju 2025, ko smo ponovno vzpostavili meritve. V tem primeru poročamo le polletno vrednost, ki pa je prav tako znotraj zastavljenih vrednosti. Cilj glede koncentracije delcev PM10 in števila preseganj je bil dosežen, kar je prikazano v tabeli Rezultati meritev PM10 (v μg/m3) na mejah pristanišča za triletno obdobje na treh merilnih mestih znotraj pristanišča.

Preseganje dnevnih mejnih vrednosti PM 10 drugod po Sloveniji

Če primerjamo meritve, ki jih Agencija RS za okolje izvaja v različnih krajih po Sloveniji (vir podatkov: http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/podatki/), lahko vidimo, da se dnevna preseganja mejne vrednosti pojavljajo na vseh merilnih mestih. Najbližja merilna postaja zunaj pristanišča se nahaja na Markovcu, kjer je bila letna povprečna koncentracija PM10 18 μg/m3 in je bilo zabeleženih 11 preseganj dovoljene dnevne koncentracije delcev. Največ preseganj se v splošnem opaža v zimskem času in so posledica večjih izpustov iz domačih kurišč ter meteoroloških vplivov, kot sta majhna hitrost vetra in nizka višina mešanja zraka.

Primerjava letnih koncentracij prašnih delcev PM10 v pristanišču in na nekaterih drugih merilnih mestih po Sloveniji 30

Na spletu smo pridobili tudi podatke pristanišča v Los Angelesu, kjer je bila med januarjem in decembrom 2025 koncentracija delcev PM10 med 10 in 40 μg/m3, kar je primerljivo z rezultati v pristanišču Koper. Zakonsko določena letna mejna vrednost je tam nižja, 20 μg/m3 (Air Quality Monitoring | Air Quality | Port of Los Angeles).

30 Vir: http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/podatki/. Podatki za leto 2024 s strani agencije ARSO še niso dokončno potrjeni.

156 Letno poročilo 2025

Roža vetrov za leto 2025

Hitrost vetra v roži vetrov je izražena v enoti m/s. Vetrovi so največkrat pihali iz smeri vzhod in severovzhod (burja in burin) ter iz severozahoda (maestral). S prikazom smeri vetra prikazujemo smeri, v katere z največjo verjetnostjo zanaša prašne delce.

Prašni delci PM2,5

Rezultati meritev PM2,5 (v μg/m3) na mejah pristanišča za triletno obdobje na dveh merilnih mestih znotraj pristanišča

Meritve PM2,5 (v μg/m3) na mejah pristanišča	2023	2024	2025
Merilno mesto št. 4-LKP Koper	12 #	13 ##	11
Merilno mesto št. 3-LKP Ankaran	11	12	11
Mejna zakonodajna vrednost	20	20	20

Merilna naprava je bila oktobra 2024 umaknjena z gradbišča, ker se je na tej lokaciji gradil potniški terminal.

Merilna naprava je bila nameščena nazaj na lokacijo junija 2025, ob zaključku gradnje potniškega terminala.

Povprečne letne koncentracije delcev PM2,5 so na obeh merilnih mestih v pristanišču pod zakonodajno vrednostjo 20 μg/m3 (Uredba o kakovosti zunanjega zraka, (Uradni list RS, št. 9/11, 8/15, 66/18 in 44/22 – ZVO-2). Letne koncentracije delcev PM2,5 na različnih merilnih mestih po Sloveniji in na mejah pristanišča v letu 2025 (Vir: http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/podatki/)

Meritve PM2,5 znotraj območja pristanišča so primerljive z vrednostmi drugih urbanih krajev Slovenije. Iskrba na Kočevskem je merilno mesto, ki predstavlja lokacijo z minimalnimi vplivi, saj je oddaljena od vseh virov.

Okoljske informacije Letno poročilo 2025 157

Metodologija merjenja prašnih delcev PM10 in PM2,5

Za izvajanje monitoringa stanja okolja (onesnaženja) smo prioritetno izbrali merilno tehniko, ki zagotavlja neposredno, kontinuirano (stalno) in avtomatizirano (24/7) merjenje onesnaževal s ciljem stalnega nadzora z možnostjo objave rezultatov na spletu. Pri meritvah onesnaženja voda in količine celokupnega prahu, kjer taki merilni sistemi niso na voljo, se izvajajo občasne meritve. Vse meritve okoljskega monitoringa izvajajo za to pooblaščene organizacije. Zakonsko predpisane meritve izvajajo organizacije, ki imajo podeljeno tudi akreditacijo skladno s standardom SIST EN ISO/IEC 17025:2017 Splošne zahteve za usposobljenost preizkuševalnih in kalibracijskih laboratorijev. Način in obseg izvajanja meritev določa okoljevarstveno dovoljenje, ki ga potrdi pristojno ministrstvo ali relevantna zakonodaja.

Univerza na Primorskem na območju pristanišča spremlja prisotnost finih prašnih delcev velikosti 10 μm (PM10) in velikosti 2,5 μm (PM2,5). Postopek vzorčenja in analize se izvaja po postopku SIST EN 12341:2023. Prva merilna naprava, postavljena v pristanišču, spremlja delce PM10 že od leta 2003. Število merilnih postaj se je z leti povečalo na tri, izvedla se je tudi posodobitev naprav na način, da obenem zagotavljajo spremljanje delcev, manjših od 10 μm. Na dveh lokacijah (merilno mesto št. 4 – LKP Koper in merilno mesto št. 3 – LKP Ankaran) spremljamo tudi delce PM2,5.

Rezultati meritev delcev PM10 s fiksnimi merilnimi napravami, nameščenimi v pristanišču, ki to omogočajo (LKP Ankaran in LKP Koper), se samodejno objavljajo na spletni strani http://www.zivetispristaniscem.si/. Na spletni strani primerjalno prikazujemo tudi rezultate meritev naprave, ki je nameščena na Markovcu in s katero upravlja Agencija RS za okolje.

Prikaz lokacij merilnih naprav za spremljanje prašnih delcev PM10 in PM2,5

Količina celokupnega prahu

Pri skupaj 120 meritvah je bilo zabeleženih 7 preseganj, kar je več od zastavljenega cilja (5 preseganj), zato je cilj le delno dosežen. Največ preseganj smo zabeležili na merilnem mestu na čelu pomola II, kar pripisujemo odnašanju premogovega prahu v smeri proti morju zaradi vetra. Vzrok za višje vrednosti je neredno nanašanje celulozne raztopine na kupe premoga. V letu 2026 se bo ob napovedi vetrovnega vremena vpeljalo interno opozarjanje na pravočasno nanašanje celulozne zaščite.

Povprečne letne količine celokupnega prahu na vseh merilnih mestih znotraj pristanišča v obdobju 2023–2025

158 Letno poročilo 2025

Število preseganj ciljne vrednosti količine celokupnega prahu na vseh merilnih mestih znotraj pristanišča v obdobju 2023–2025

Metodologija

Na vsaki lokaciji se s pomočjo Bergerhoffovih zbiralnikov en mesec zbirajo prašne usedline (celokupna koncentracija prahu). Vzorčenje in analiza se izvajata po postopku nemškega standarda VDI 4320 Part 2:2012. Meritve niso zakonsko obvezne. Meritve celokupne koncentracije prahu na desetih lokacijah znotraj pristanišča že od leta 2002 izvaja pooblaščena organizacija.

Emisije prašnih delcev

Rezultati letnih meritev emisij prahu na različnih virih v obdobju 2023–2025. Rezultati so vsi skladni z mejnimi vrednostmi, določenimi v okoljevarstvenem dovoljenju. Mejna dovoljena koncentracija celotnega prahu je 20 mg/m3, saj je vrednost masnega pretoka celotnega prahu 200 g/h.

Metodologija

Te meritve so predpisane v okoljevarstvenem dovoljenju št. 35444-2/2016-13 z dne 15. 6. 2017 in spremembah št. 35440-50/2019-10 z dne 21. 10. 2020, št.35447-4/2021- 2550-10 z dne 27. 5. 2022, št. 35447-4/2023-2570-16 z dne 14. 4. 2025 ter čistopisu izreka okoljevarstvenega dovoljenja št. 35447-4/2023-2570-20 z dne 15. 9. 2025 in jih izvaja pooblaščena organizacija Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano v neposredni bližini vira nepremične naprave, kjer lahko nastaja prah (npr. pri natovarjanju/raztovarjanju vagonov, tovornjakov). Za izvedbo vzorčenja in meritev pooblaščeni izvajalec uporablja te postopke:

• SIST EN ISO 16911-1:2014 Emisije nepremičnih virov – meritev hitrosti in volumskega pretoka plinskih tokov v odvodnikih
• SIST EN 14790: 2017 Emisije nepremičnih virov – določanje vodne pare v odvodnikih

Okoljske informacije Letno poročilo 2025 159

• SIST EN 13284-1:2018 Emisije nepremičnih virov – določanje majhnih masnih koncentracij prahu - 1. del: ročna gravimetrijska metoda

Na območju pristanišča je več merilnih mest. Iz leta v leto se število meritev nekoliko spreminja, bodisi zaradi obsega in tipa pretovora bodisi zaradi sprememb zakonodaje. Mejna dovoljena vrednost je odvisna od masnega pretoka in posledično od vremenskih razmer.

Emisije iz kurilnih naprav, ki se uporabljajo za tehnološke namene

Rezultati obratovalnega monitoringa kakovosti izpušnih plinov iz kurilnih naprav so predstavljeni v spodnjih tabelah in so skladni z okoljevarstvenim dovoljenjem št. 35444-2/2016-13 z dne 15. 6. 2017 ter spremembama št. 35440- 50/2019-10 z dne 21. 10. 2020 in št. 35447-4/2021-2550-10 z dne 27. 5. 2022. Prikazane mejne vrednosti so povzete po navedenem okoljevarstvenem dovoljenju. Frekvenca meritev je enkrat letno. Izmerjene vrednosti so bile znotraj dovoljenih mejnih vrednosti.

Rezultati meritev emisij snovi v zrak (v mg/m3) in predpisane mejne vrednosti za srednje kurilne naprave, namenjene sušenju lesa na terminalu za les, v obdobju 2023–2025

Snov - v mg/m3	Srednja vrednost 2023	Srednja vrednost 2024	Srednja vrednost 2025	Mejna vrednost
Ogljikov monoksid	65	31	8	80
Dušikovi oksidi, izraž. kot NO2	84	87	95	100
Žveplovi oksidi, izraž. kot SO2	<LOQ	<LOQ	14	35
Skupni prah	<LOQ	<LOQ	<LOQ	-

LOQ…izmerjena vrednost je pod mejo določitve analitske metode.

Rezultati meritev emisij snovi v zrak (v mg/m3) in predpisane mejne vrednosti za srednje kurilne naprave, namenjene ogrevanju rezervoarjev na terminalu tekočih tovorov, v obdobju 2023-2025

Snov - v mg/m3	Srednja vrednost 2023	Srednja vrednost 2024	Srednja vrednost 2025	Mejna vrednost
Ogljikov monoksid	23	<LOQ	<LOQ	100
Dušikovi oksidi, izraž. kot NO2	94	87	75	200
Žveplovi oksidi, izraž. kot SO2	<LOQ	<LOQ	<LOQ	35
Skupni prah	2,4	<LOQ	<LOQ	20

LOQ…izmerjena vrednost je pod mejo določitve analitske metode.

Razlogov za nihanja v koncentracijah izpušnih plinov na kurilnih napravah med leti nismo našli.

Metodologija

Na območju pristanišča se nahajajo kurilne naprave, ki se uporabljajo za tehnološke namene in še uporabljajo fosilna goriva. Kurilna naprava, namenjena ogrevanju rezervoarjev v objektu za zbiranje ladijskih olj oz. kalužnici ne obratuje, saj za to ni potrebe. Za izvedbo vzorčenja in meritev pooblaščeni izvajalec (Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano) uporablja te postopke:

• SIST EN ISO 16911-1:2014 Emisije nepremičnih virov – meritev hitrosti in volumskega pretoka plinskih tokov v odvodnikih
• SIST EN 15058:2017 Emisije nepremičnih virov – določanje masne koncentracije ogljikovega monoksida (CO); referenčna metoda: nedisperzivna infrardeča spektrometrija
• SIST ISO 7935:1996 Emisije nepremičnih virov – ugotavljanje masne koncentracije žveplovega dioksida; delovne karakteristike avtomatskih merilnih metod
• SIST EN 14792:2017 Emisije nepremičnih virov – določanje masne koncentracije dušikovih oksidov (NOx); referenčna metoda: kemiluminiscenca
• SIST EN 14789:2017 Emisije nepremičnih virov – določanje volumske koncentracije kisika (O2); referenčna metoda: paramagnetizem
• SIST EN 13284-1:2018 Emisije nepremičnih virov – določanje majhnih masnih koncentracij prahu, 1. del: ročna gravimetrijska metoda

160 Letno poročilo 2025

• SIST EN 12619: 2013 Emisije nepremičnih virov – določanje masnih koncentracij celotnega organskega ogljika v plinasti fazi; kontinuirana metoda plamenske ionizacijske detekcije

Emisije iz kurilnih naprav, ki se uporabljajo za sanitarne namene

Na območju pristanišča imamo 11 kurilnic, v katerih se za namene ogrevanja objektov in priprave tople sanitarne vode kot primarni ali rezervni vir uporabljata kurilno olje ali UNP. Emisije iz teh naprav preverja dimnikarska služba. Rezultati emisij v zrak so skladni z zakonodajnimi predpisi za male kurilne naprave (Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih kurilnih naprav, Uradni list RS, št. 46/19 in 44/22 – ZVO-2). Frekvenca meritev je vsaj enkrat letno.

Metodologija

Dimnikarska služba s pomočjo ročnih merilnih naprav opravi meritve na izpustih iz naprav ob polnem obratovanju naprave.

ONESNAŽENJE VODE

Kakovost odpadnih voda

Vrste odpadnih voda v pristanišču, letne količine ter skladnost z okoljevarstvenim dovoljenjem (št. 35444- 2/2016-13 z dne 15. 6. 2017, spremembe št. 35440-50/2019-10 z dne 21. 10. 2020, št. 35447-4/2021-2550-10 z dne 27. 5. 2022, št. 35447-4/2023-2570-16 z dne 14. 4. 2025 ter čistopis izreka okoljevarstvenega dovoljenja št. 35447-4/2023-2570-20 z dne 15. 9. 2025)

Vrsta odpadne vode	Letne količine v letu 2023 (m3)	Letne količine v letu 2024 (m3)	Letne količine v letu 2025 (m3)	Skladnost meritev z zakonodajo v letu 2025
Padavinske odpadne vode terminala tekočih tovorov na I. pomolu	380	410	360	ne
Padavinske odpadne vode terminala za tekoče tovore na II. pomolu	2.300	2.300	2.300	da
Padavinske odpadne vode terminala za tekoče tovore na II. pomolu	10	10	10	da
Padavinske odpadne vode terminala sipkih tovorov zaradi skladiščenja odpadnega železa na I. pomolu	3.500	3.500	3.500	da
Padavinske odpadne vode terminala sipkih tovorov zaradi skladiščenja odpadnega železa ob hali NAS9	2.700	1.720#	1.720	da
Tehnološke odpadne vode živinskega terminala	1.625	3.088	2.194	#
Padavinske odpadne vode na objektu za zbiranje ladijskih kalužnih vod (objekt v upravljanju Luke Koper INPO, d.o.o.)	263	280	280	da
Tehnološke odpadne vode pralnice luške mehanizacije	1.121	936	1.565	da
Tehnološke odpadne vode pralnice kontejnerjev	432	367	446	da
Sanitarne odpadne vode	40.040	41.505	42.640	da
Premična pralna prha LO 342 in KČN 22	/	/	21	da

V letu 2025 monitoring na pralnici živinskega terminala ni bil izveden, saj se je zaradi zmanjšanega pretovora živih živali zmanjšala tudi količina nastale industrijske odpadne vode. Poleg tega je v načrtovanem obdobju za izvedbo monitoringa (zadnji kvartal leta 2025) prišlo do okvare čistilne naprave, zaradi česar monitoringa do konca leta 2025 ni bilo mogoče izvesti. Pokvarjena črpalka se bo zamenjala s strani pooblaščenega serviserja in opravilo vzdrževanje na ostali opreme čistilne naprave.

Okoljske informacije Letno poročilo 2025 161

Na napravi tekoči terminal na I. pomolu sta bili izmerjeni vrednosti pri parametrih celokupni fosfor in skupne organske snovi nekoliko povišani in sta presegali predpisane mejne vrednosti. Skupne izpuščene količine odpadne vode v letu 2025 so bile majhne (360 m3), zaradi česar ne ocenjujemo pomembnega vpliva na okolje. Meritve na ostalih iztokih odpadnih voda so bile skladne z mejnimi vrednostmi iz okoljevarstvenega dovoljenja.

Metodologija

V pristanišču nastajajo tehnološke odpadne vode, katerih kakovost z vgrajenimi čistilnimi napravami na iztoku meri pooblaščena organizacija. Vrste teh odpadnih voda so:

• tehnološke odpadne vode v pralnici luške mehanizacije (iztok v Centralno čistilno napravo Koper);
• padavinske odpadne vode na terminalu tekočih tovorov na I. pomolu (iztok v morje);
• tehnološke odpadne vode na živinskem terminalu (iztok v Centralno čistilno napravo Koper);
• padavinske odpadne vode na terminalu tekočih tovorov na II. pomolu (iztok v morje);
• padavinske odpadne vode na terminalu sipkih tovorov zaradi skladiščenja odpadnega železa (iztok v morje);
• padavinske odpadne vode terminala sipkih tovorov zaradi skladiščenja odpadnega železa, ob hali NAS9 (iztok v morje)
• tehnološke odpadne vode v pralnici kontejnerjev (iztok v Centralno čistilno napravo Koper);
• padavinske odpadne vode na objektu za zbiranje ladijskih kalužnih vod (iztok v morje);
• tehnološke odpadne vode iz premične pralne prhe LO 342 in KČN 22 (iztok v morje)
• padavinske odpadne vode na objektu za zbiranje ladijskih kalužnih vod (objekt v upravljanju Luke Koper INPO, d. o. o.

Pralnica kontejnerjev ima urejen sistem recikliranja odpadne vode, zaradi česar interno še dodatno stalno preverjamo, ali predelana odpadna voda izpolnjuje mikrobiološke parametre kakovostne pitne vode. Rezultati izkazujejo, da naprava deluje učinkovito.

Mejne vrednosti, parametre in frekvenco vzorčenja je za vse naprave določila Agencija RS za okolje, za naprave z iztokom v Centralno čistilno napravo Koper pa še njen upravljavec, tj. komunalno podjetje Marjetica, d. o. o., kar je opredeljeno v okoljevarstvenem dovoljenju (št. 35444-2/2016-13 z dne 15. 6. 2017, spremembe št. 35440-50/2019-10 z dne 21. 10. 2020, št. 35447-4/2021-2550-10 z dne 27. 5. 2022 in št. 35447-4/2023-2570-16 z dne 14. 4. 2025 ter čistopis izreka okoljevarstvenega dovoljenja št.35447-4/2023-2570-20 z dne 15. 9. 2025). Pri tem so se upoštevali tehnologija čiščenja (morebitni dodatki kemikalij v procesih čiščenja), specifične zakonodajne zahteve glede vrst odpadih voda ter lokacija iztoka (vrsta sprejemnika odpadne vode).

Letna pogostost občasnih meritev in čas vzorčenja reprezentativnega vzorca odpadne vode za iztok iz naprave, ki odvaja industrijske odpadne vode, sta opredeljena v okoljevarstvenem dovoljenju (št. 35444-2/2016-13 z dne 15. 6. 2017, spremembe št. 35440-50/2019-10 z dne 21. 10. 2020, št. 35447-4/2021-2550-10 z dne 27. 5. 2022 in št. 35447- 4/2023-2570-16 z dne 14. 4. 2025 ter čistopis izreka okoljevarstvenega dovoljenja št. 35447-4/2023-2570-20 z dne 15. 9. 2025).V dovoljenju so opredeljeni tudi obseg parametrov in onesnaževal ter mejne vrednosti za vsako posamezno napravo. Pri tem so soglasodajalci upoštevali tudi tehnologijo čiščenja odpadne vode (morebitne dodatke kemikalij v procesih čiščenja), specifične zakonodajne zahteve glede vrst odpadnih voda ter lokacijo iztoka (vrsto sprejemnika odpadne vode). Meritve kakovosti odpadne vode izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), pooblaščen s strani Agencije RS za okolje, s pomočjo avtomatskih ali ročnih merilnih naprav. Uporabljeni postopki so podrobneje navedeni v Pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 94/14, 98/15 in 44/22 – ZVO-2). Za izmerjene vrednosti NLZOH ugotavlja skladnost s predpisanimi mejnimi vrednostmi. Z rezultati meritev smo seznanili Centralno čistilno napravo Koper na podlagi poslanega Letnega poročila o odpadnih vodah. Določitev količin odpadnih voda:

• komunalna voda (komunalne vode, speljane v javno kanalizacijo – ocena, male komunalne luške MKČN skupaj 2.280 m3 (19 MKČN in vsaka 120 m3, ocena); komunalne vode iz MKČN so ocenjene na podlagi formule: št. zaposlenih x 45 /3, pri preostalih komunalnih vodah pa se uporablja ista formula, le da se oceni število ljudi in se upošteva še obiskovalce),
• tehnološka odpadna voda (količina tehnoloških voda, ki nastajajo z uporabo pitne vode, se meri s pomočjo števcev, količina tehnoloških voda, ki so posledica padavin, pa se oceni in izračuna iz zmnožka prispevne površine in povprečne količine padavin).

Na 295,5 ha pristanišča zaradi padavinskega spiranja utrjenih površin nastajajo tudi padavinske odpadne vode. Na teh površinah imamo vgrajene številne lovilce olj, ki ob morebitnih razlitjih preprečujejo onesnaženje okolja. Količine le-teh ni mogoče izmeriti. Lovilci olj imajo iztok v morje ali Rižano in so namenjeni zadrževanju olj. Nadzor 162 Letno poročilo 2025 nad njihovim delovanjem izvaja pogodbena stranka, pri čemer smo določili obseg in način pregledovanja ter čiščenja in praznjenja lovilcev olj. Dodatno imamo znotraj luškega akvatorija nameščene tri senzorje za detekcijo prisotnosti olj v morju. Komunalne odpadne vode prečiščujemo s pomočjo 19 malih čistilnih naprav. Dodatno se interno izvaja nadzor nad delovanjem čistilnih naprav, pri čemer smo določili obseg in način njihovega pregledovanja ter čiščenja in praznjenja in o tem vodimo evidenco. V primerih odstopanj ukrepamo (npr. izvedemo izreden servis naprave, izvedemo dodatne kontrolne meritve ...).

Splošna in mikrobiološka kakovost morja

Splošni parametri kakovosti morja

Rezultati meritev splošnih parametrov kakovosti morja znotraj območja pristanišča se med leti bistveno ne razlikujejo. Občasno so zabeležene le nekoliko višje vrednosti motnosti, ki pa so večinoma povezane s poraščenostjo senzorja. V letu 2025 smo izvajali poglabljanja morskega dna, vendar višjih povprečnih vrednosti motnosti nismo zabeležili. Mejne vrednosti niso opredeljene.

Rezultati meritev kakovosti morja iz merilne boje Rebeka

Parameter	2023	2024	2025
Temperatura morja (C)	med 8,8 in 28,6	med 12 in 30	med 10,6 in 26,8
Slanost (g/l)	med 33,8 in 39,7	med 35 in 40	med 21,9 in 39,6
Vsebnost kisika (mg/l)	med 5,13 in 8,77	med 4 in 7	med 5,28 in 9,11
pH	med 8,2 in 8,4	med 8,0 in 8,5	med 8,0 in 8,4
Motnost (NTU)	med 0 in 10	med 0 in 10	med 0 in 9,7

Mikrobiološki parametri kakovosti morja

Nadaljevalo se je spremljanje mikrobioloških parametrov kakovosti morske vode v vseh treh luških bazenih. Rezultati znotraj pristanišča v času kopalne sezone izkazujejo skladnost z vrednostmi za kopalno vodo, kar prikazujejo spodnje tabele. Na območju pristanišča bi lahko mikrobiološko neustreznost povzročile ladje zaradi izpusta fekalnih vod ali neustreznega čiščenja luške fekalne čistilne naprave.

Mikrobiološka kakovost morske vode v pristanišču v letu 2023 (v cfu/100 ml)

Merilno mesto	Parameter	April	Maj	Junij	Julij	Avgust	Sept.	Okt.	Smerna vrednost za kopalne vode#
I. bazen	Intestinalni enterokoki	**n.	**n.	***oc. 3	*n.	n.	**n.		37 / 200
I. bazen	E. coli	***oc. 7	*n.	n.	***oc. 8	**n.	**n.		12 / 500
II. bazen	Intestinalni enterokoki	42	28	42	14	***oc. 8			170 / 200
II. bazen	E. coli	68	32	57	29	25			150 / 500
III. bazen	Intestinalni enterokoki	**n.	*n.	n.	*n.	n.	*n.	n.	***oc. 5
III. bazen	E. coli	**n.	*n.	n.	*n.	n.	*n.	n.	10

Opomba n. n.: ni najdeno (0 cfu) *Opomba n.: najdeno (1-2 cfu) *** Opomba oc.: ocenjeno # Smerne vrednosti za parametra intestinalni enterokoki in Escherichia coli za odsvetovanje ali prepoved kopanja v naravnih kopališčih in na kopalnih območjih (priporočila so objavljena na spletni strani inštituta NIJZ ter so namenjena obveščanju javnosti o kakovosti vode v času kopalne sezone).

Okoljske informacije Letno poročilo 2025 163

Mikrobiološka kakovost morske vode v pristanišču v letu 2024 (v cfu/100 ml)

Merilno mesto	Parameter	April	Maj	Junij	Julij	Avgust	Sept.	Okt.	Smerna vrednost za kopalne vode#
I. bazen	Intestinalni enterokoki	25	***oc.4	**n.	***oc.5	**n.	440	***oc.3	200
I. bazen	E. coli	22	***oc.6	13	***oc.3	***oc. 8	66	***oc.9	500
II. bazen	Intestinalni enterokoki	61	69	66	23	32	560	73	200
II. bazen	E. coli	180	130	170	***oc.9	***oc. 6	500	190	500
III. bazen	Intestinalni enterokoki	***oc.4	***oc.4	**n.	***oc.7	10	26	**n.	200
III. bazen	E. coli	*n. n.	43	***oc. 7	*n. n.	**n.	***oc.4	***oc.3	500

Opomba n. n.: ni najdeno (0 cfu) *Opomba n.; najdeno (1-2 cfu) *** Opomba oc.: ocenjeno # Smerne vrednosti za parametra intestinalnih enterokokov in Escherichie coli za odsvetovanje ali prepoved kopanja v naravnih kopališčih in na kopalnih območjih (priporočila so objavljena na spletni strani inštituta NIJZ ter so namenjena obveščanju javnosti o kakovosti vode med kopalno sezono).

Mikrobiološka kakovost morske vode v pristanišču v letu 2025 (v cfu/100 ml)

Merilno mesto	Parameter	April	Maj	Junij	Julij	Avgust	Sept.	Okt.	Smerna vrednost za kopalne vode#
I. bazen	Intestinalni interokoki	28	***oc.3	36	***oc.4	**n.	15	30	200
I. bazen	E. coli	19	***oc.3	34	**n.	*n.n.	69	14	500
II. bazen	Intestinalni enterokoki	370	37	510	45	33	37	660	200
II. bazen	E. coli	>800	28	680	22	27	37	730	500
III. bazen	Intestinalni enterokoki	*n. n.	***oc.5	*n. n.	*n.n.	*n. n.	*n. n.	47	200
III. bazen	E. coli	*n. n.	*n. n.	**n.	*n.n.	*n. n.	***oc.4	55	500

Opomba n. n.: ni najdeno (0 cfu) *Opomba n.; najdeno (1-2 cfu) *** Opomba oc.: ocenjeno # Smerne vrednosti za parametra intestinalnih enterokokov in Escherichie coli za odsvetovanje ali prepoved kopanja v naravnih kopališčih in na kopalnih območjih (priporočila so objavljena na spletni strani inštituta NIJZ ter so namenjena obveščanju javnosti o kakovosti vode med kopalno sezono).

Mikrobiološka kakovost morja je največja v I. in III. bazenu. II. bazen je mikrobiološko bolj onesnažen, to pa se pripisuje iztoku iz Centralne komunalne čistilne naprave, ki jo upravlja Marjetica Koper, d. o. o., saj je iztok speljan v začetek II. bazena. V II. luški bazen se iz te čistilne naprave izteka približno 5 milijonov m3 predelane fekalne vode.

Število razlitij naftnih derivatov

Senzorji znotraj luškega akvatorija v obdobju 2023–2025 niso zaznali onesnaženj z naftnimi derivati. 164 Letno poročilo 2025

Metodologija merjenja splošnih in mikrobioloških parametrov kakovosti morja ter števila razlitij naftnih derivatov

Merilna mesta za spremljanje kakovosti morja (lokacije stacionarne merilne boje Rebeka, treh stacionarnih merilnih naprav in radarja za spremljanje morebitnih razlitij naftnih derivatov)

Splošni parametri kakovosti morja
Sodobna merilna postaja za spremljanje kakovosti morja REBEKA je nameščena pred vhodom v tretji bazen luke, rezultati meritev pa so objavljeni na spletni strani http://www.zivetispristaniscem.si/. Meritve izvaja Univerza na Primorskem. Postaja kontinuirano spremlja splošne parametre morske vode (pH, temperatura, motnost, slanost, vsebnost kisika).

Mikrobiološki parametri kakovosti morja
Mikrobiološke meritve z odvzemom vzorcev morja in analizo izvaja akreditirani laboratorij (po standardu SIST ISO/IEC 17025:2017) TOC, d. o. o. Zakonodaja, ki se nanaša na spremljanje mikrobiološke kakovosti morske vode, je obvezujoča le za kopališča. Ne glede na to so se v pristanišču spremljali parametri, ki lahko pokažejo fekalno onesnaženje morja.

Število razlitij naftnih derivatov
V pristanišču so fiksno nameščeni trije senzorji, ki kontinuirano spremljajo morebitna razlitja naftnih derivatov le neposredno pod sabo, torej ob obali. En senzor je nameščen pred črpalko koprske marine, drugi je na čelu I. bazena na vezu 7d ter tretji na naslonu priveza za pretovor tekočih tovorov v II. bazenu. Senzorji stalno izvajajo meritve, alarmni sistem pa je povezan z VNC. Meritve izvaja Univerza na Primorskem. Vsa onesnaženja, do katerih lahko pride na morski strani, torej po sredini bazenov oz. na plovni poti, pa zaznava namenski radar, postavljen na vrhu silosa Luke Koper, d. d. Prednost sistema je, da deluje 24 ur dnevno, tudi v pogojih zmanjšane vidljivosti. Poleg zaznavanja, kar omogoča takojšnje ukrepanje, interventnim službam nudi pomoč pri identifikaciji gibanja madeža ter učinkovitejšem ukrepanju. Sistem Luke Koper, d. d., je združljiv z obstoječim sistemom, ki ga uporablja Uprava RS za pomorstvo. S tem je mogoče zagotoviti nadzor nad celotnim Koprskim zalivom, torej pomembnim delom luškega akvatorija, vplovnimi kanali, sidriščem ladij ter preostalim delom Koprskega zaliva.

Izredni dogodki na morju

Število izrednih dogodkov na morju v obdobju 2023–2025

	2023	2024	2025
Število zaznanih dogodkov na morju	34	37	41
Število posredovanj na morju v luškem akvatoriju	34	37	41
Število dogodkov brez potrebe po posredovanju	0	0	0
Število onesnaženj zunaj območja luškega akvatorija	0	0	0

V letu 2025 je bilo v luškem akvatoriju zabeleženih 41 manjših dogodkov, ki so bili obvladani na lokaciji nastanka oz. zaznave in v nobenem primeru niso imeli vpliva na okolje.Največ dogodkov je bilo povezanih s pojavom večje količine lesnih in drugih naplavin, ki so v luški akvatorij prišle po reki Rižani oz. z odprtega morja. Določili smo cilj, da se v primeru izrednega dogodka sanacija izvede hitro, v roku 24 ur in učinkovito tako, da se onesnaženje ne razširi z območja pristanišča. Cilj je bil dosežen.

Okoljske informacije Letno poročilo 2025 165

Metodologija

V primeru izrednih dogodkov na morju Luka Koper, d. d., ukrepa skladno z veljavnim Načrtom zaščite in reševanja Luke Koper, d. d., za industrijske nesreče, v katerem so opredeljene manjše, srednje in velike nesreče. Za te namene spremlja število in vrsto dogodkov ter vplive na okolje na celotnem območju pristanišča ter upošteva in obvladuje vse dogodke, ki jih povzročajo najemniki prostorov, ladje itd. Podatki se črpajo iz internetnih informacijskih sistemov CIIS in Intelex.

Podvodni hrup

Nadaljujemo tudi kontinuirano spremljanje podvodnega hrupa. Glavni vir kontinuiranega antropogenega podvodnega hrupa je dejavnost pomorskega prometa, zato smo se odločili vzpostaviti sistem merjenja s podvodnim stacionarnim merilnikom hrupa ob vhodu v II. bazen. Zvok se pod vodo širi kot mehansko valovanje, ki se prenaša skozi vodni medij. V vodi se ohranja dlje kot v zraku in lahko prepotuje večje razdalje brez izrazitega slabljenja.

Zvok, ki ga človek povzroča v morju, se deli na dve skupini. Kratkotrajen (impulzni) hrup nastaja pri seizmičnih raziskavah, eksplozijah, gradbenih delih (zabijanje pilotov) in uporabi sonarjev. Druga vrsta hrupa je dolgotrajen (neprekinjen) hrup, ki nastaja pri poglabljanju dna, ladijskem prometu in zaradi energetskih naprav. Vrsti hrupa različno vplivata na morske organizme. Kontinuiran hrup nastaja večinoma zaradi vožnje s plovili. Poleg hrupa ladij pa k zvočnemu polju prispevajo še viri okoljskega hrupa. Okoljski hrup je posledica hrupa oddaljenih plovil (manjši čolni, vodni skuterji, jadrnice, kopalci …), oglašanja podvodnih živali, naravnih virov, kot so veter, padavine in valovanje, in naključnih dogodkov.

Rezultati meritev podvodnega hrupa v pristanišču

Energijsko letno povprečje	Leq*	Leq63Hz**	Leq125Hz***
2023	126,5	115,1	116,3
2024	128,1	116,1	117,0
2025	133,2	115,8	124,1

Leq: ekvivalentna neutežena raven širokopasovnega hrupa
Leq63Hz: ekvivalentna neutežena raven hrupa znotraj terčnega pasu s srednjo frekvenco 63 Hz
Leq125Hz**: ekvivalentna neutežena raven hrupa znotraj terčnega pasu s srednjo frekvenco 125 Hz

V letu 2025 opazimo višjo raven širokopasovna hrupa Leq, naraščanje ravni nizkofrekvenčnega hrupa Leq63Hz in Leq125Hz pa je manj izrazito. Rezultati meritev kažejo, da je povišanje posledica predvsem zabijanja jeklenih pilotov v morsko dno zaradi gradnje severnega dela prvega pomola.

Metodologija

Meritve podvodnega hrupa še niso standardizirane, tudi mejne vrednosti še niso določene. Podvodni hrup s pomočjo lastnega hidrofona, nameščenega v morju, ki omogoča kontinuirane meritve vse leto, spremlja Zavod za varstvo pri delu Ljubljana, ki je akreditiran za izvajanje meritev hrupa in izvaja meritve povodnega hrupa tudi za potrebe Ministrstva za okolje. Merilna postaja (hidrofon) beleži zvočni tlak s frekvenco vzorčenja 22.050 Hz, nato pa na osnovi tega preračuna ekvivalentno neuteženo raven hrupa Leq za časovni interval 10 minut. Merilna postaja dodatno analizira tudi raven zvočnega tlaka v terčnih frekvenčnih pasovih med 50 Hz in 5.000 Hz. Tehnična skupina za podvodni hrup na ravni Evropske unije ('TG Noise') predlaga državam članicam vzpostavitev monitoringa ravni podvodnega hrupa v terčnih intervalih s središčnima frekvencama 63 Hz in 125 Hz, kot je prikazano v zgornji tabeli.

Ker se meritve izvajajo šele od leta 2022 dalje, trendov ali prostorske porazdelitve podvodnega hrupa še ni mogoče oceniti. Rezultate lahko primerjamo z državnim monitoringom podvodnega hrupa Ministrstva za okolje in prostor, ki navaja, da so bile povprečne ravni hrupa v poletnem obdobju v razponu med 127 in 139 dB, vendar točna lokacija meritev v slovenskem morju ni bila navedena (vir: Načrt upravljanja z morskim okoljem 2017–2021, maj 2017).

166 Letno poročilo 2025
Lokacija stacionarne merilne postaje za spremljanje podvodnega hrupa na območju pristanišča

Kakovost pitne in podzemne vode

Splošni parametri kakovosti podzemne vode

Pri nobeni od meritev nismo zasledili onesnaževanja (primeri preverjenih komponent: aromatski ogljikovodiki – BTX, poliklorirani bifenili – PCB, organske kositrove spojine, policiklični aromatski ogljikovodiki – PAO, fenolni indeks, mineralna olja). Pri rezultatih meritev kovin so manjše razlike, nekatere koncentracije kovin so nekoliko višje, nekatere pa nekoliko nižje. Mejne vrednosti niso določene.

Metodologija

Izbor analiziranih parametrov za spremljanje kakovosti podzemne vode temelji na Pravilniku o imisijskem monitoringu podzemne vode. Monitoring za našo organizacijo ni zakonsko obvezen in ga izvajamo prostovoljno z namenom ocene morebitnega vpliva pristaniške dejavnosti na stanje podzemne vode. V zadnjih dveh letih pooblaščena organizacija izvaja letno vzorčenje in analize, pred tem pa so se meritve izvajale bienalno (vsaki dve leti). Odločitev za pogostejše spremljanje izhaja iz potrebe po doslednejšem nadzoru nad morebitnimi spremembami v kakovosti podzemne vode. Vzorčenje podzemne vode izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), ki opravi tudi laboratorijske analize.

Mikrobiološka in kemijska kakovost pitne vode

Meritve kakovosti pitne vode na območju pristanišča niso zakonsko obvezne, vendar jih izvajamo s ciljem obvladovanja morebitnega onesnaženja, saj je luški vodovodni sistem obsežen. Na nekaterih merilnih mestih smo zasledili mikrobiološko neustreznost, zato smo uvedli ukrepe (npr. izvedli hiperkloriranje, zamenjali strojne dele na omrežju, omejili uporabo pitne vode, izdelali program preprečevanja legionele) in zagotovili neoporečno pitno vodo. Mikrobiološko obremenjenost pitne vode beležimo predvsem v poletnem času, ko se voda v vodovodnih ceveh segreje, kar ustvarja pogoje za razvoj mikroorganizmov. V primeru zaznanih onesnaženj smo izvedli ukrepe.

Metodologija

Dobavitelj pitne vode je Rižanski vodovod, ki je odgovoren za zagotavljanje kakovosti pitne vode do meje pristaniškega območja. Znotraj območja pristanišča je za zagotavljanje kakovosti pitne vode odgovorna Luka Koper, d. d. Pooblaščene in pogodbene institucije najmanj enkrat letno izvajajo kemijske in mikrobiološke meritve kakovosti pitne vode na vodovodnem omrežju pristanišča, in sicer na ključnih točkah internega vodovodnega omrežja (npr. v upravnih stavbah, hidrantih), kjer odvzamejo vzorce in jih analizirajo v laboratoriju. Pri tem ugotavljajo prisotnost Escherichie coli, koliformnih bakterij, Clostridium perfringens, skupno število mikroorganizmov pri 36 °C, intestinalne enterokoke in skupno število mikroorganizmov pri 22 °C. Spremljajo tudi pH, temperaturo, klor, električno prevodnost, vonj, barvo, motnost ter amonijev dušik. Meritve niso zakonsko obvezne in jih izvajamo prostovoljno. Skladno z internim navodilom pri kakovosti pitne vode preverjamo še vsebnost drugih mikrobioloških parametrov (tudi na hidrantih, ki napajajo ladje).

Okoljske informacije Letno poročilo 2025 167

ONESNAŽENJE S HRUPOM

Karte hrupa

Primerjava letnih kart hrupa pokaže, da ni bistvenih sprememb v ravni hrupa, kar je spodbudno, saj se območje pristanišča z leti povečuje, povečujejo se tudi obseg pretovora, promet v pristanišču ter število ladij.

Karta hrupa za dnevni čas v letu 2025
Karta hrupa za nočni čas v letu 2025

168 Letno poročilo 2025

Metodologija

Pri meritvah hrupa uporabljamo najsodobnejše tehnike merjenja, spremljanja in prikazovanja rezultatov, ki jih priporočajo smernice za to področje. Za ta namen nam pooblaščena organizacija (ZVD, d. o. o.) izdeluje tudi letne karte hrupa, ki natančno prikazujejo območja hrupa znotraj pristanišča in v njegovi neposredni okolici. Pri izdelavi letne karte hrupa smo upoštevali kontinuirane in kratkotrajne meritve ter uporabili modeliranje širjenja hrupa.

Karta hrupa je namenjena predstavitvi širjenja hrupa iz kompleksnega vira, kot je pristanišče, na neposredne sosede in okolico. Prikazuje izračunano obremenitev s hrupom glede na podatke o zvočnih močeh naprav (večinoma pridobljene na osnovi meritev, delno pa izračunane glede na podatke o kapacitetah naprav) ter podatke o prometu na območju pristanišča in hrupu prometa okoliških cest glede na letno povprečje (štetje prometa). Prednost karte hrupa je, da z barvnim grafičnim prikazom nazorno ponazori, kakšna je obremenitev s hrupom glede na vnesene podatke. V karti hrupa je upoštevan tudi vpliv lokalnega cestnega prometa z obrobnega območja pristanišča, ki je pomemben vir hrupa.

Na karti hrupa so prikazane povprečne letne izmerjene vrednosti vseh virov hrupa: cestnega prometa, pristaniških procesov, ladij in drugih povzročiteljev hrupa, lociranih zunaj pristanišča. Ob koncu leta pooblaščena in akreditirana organizacija ZVD, d. o. o., na osnovi celoletnih meritev izdela modelni izračun. ZVD izdela modelni izračun za izdelavo karte hrupa s pomočjo verificiranega programskega paketa LimAPredictor. Vhodni podatki za preračun so topologija terena na osnovi lidarskih podatkov (lidarski posnetek Slovenije), stavbe, ki so povzete po katastru stavb GURS, ter viri hrupa na območju pristanišča (cestni in železniški promet, ladje, obalna dvigala, mehanizacija, hladilni sistemi …). Karte hrupa so izračunane v ločljivost 5 m x 5 m na višini 4 m od tal. Izdelane so za dan, večer in noč ter ves dan. Karte hrupa se ujemajo z meritvami hrupa na merilnih točkah in drugih reprezentativnih merilnih točkah, na katerih so bile opravljene meritve hrupa. Na osnovi kart hrupa lahko med drugim vidimo, kako se hrup iz pristanišča širi v njegovo okolico ter kje so lokacije glavnih virov hrupa. Za območje pristanišča velja IV. stopnja varstva pred hrupom, v okviru katere tudi spremljamo raven hrupa.Meje območja so na kartah hrupa označene s črno črtkano črto. Za neposredno okolico pristanišča, torej območje zunaj luške ograje, pa velja III. stopnja varstva pred hrupom. Meritve in karte hrupa kažejo, da so zaradi delovanja pristanišča najbolj obremenjeni severni obronki mesta Koper, zato so aktivnosti zmanjševanja hrupa, ki jih letno pripravljamo v akcijskem načrtu zmanjševanja hrupa, večinoma usmerjene v zmanjševanje hrupa na tem območju.

Hrup

Povprečne letne ravni hrupa iz vseh virov na mejah pristanišča, izmerjene s stacionarnimi merilnimi napravami na mejah pristanišča (v dBA)

Lokacija meritev	2023	2024	2025
Raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Bertoki	47	47	48
Raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Ankaran	51	51	50
Raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Koper	60	60	60
Raven hrupa v dnevnem času v smeri mesta Bertoki	51	51	52
Raven hrupa v dnevnem času v smeri mesta Ankaran	52	52	52
Raven hrupa v dnevnem času v smeri mesta Koper	62	61	61
Raven hrupa v večernem času v smeri mesta Bertoki	49	50	50
Raven hrupa v večernem času v smeri mesta Ankaran	52	51	51
Raven hrupa v večernem času v smeri mesta Koper	62	61	60
Raven hrupa DVN v smeri mesta Bertoki	54	55	55
Raven hrupa DVN v smeri mesta Ankaran	58	57	57
Raven hrupa DVN v smeri mesta Koper	67	66	66

Opomba: DVN – hrup v dnevnem, večernem in nočnem času.

Za interne ciljne vrednosti hrupa, ki jih želimo doseči ali ohraniti pred prvimi stanovanjskimi objekti, imamo zastavljene vrednosti, ki vključujejo vse vire hrupa iz pristanišča, vključno z ladjami. Rezultati kažejo, da je nočni, večerni in dnevni hrup pred prvimi stanovanjskimi objekti Ankarana in Bertokov znotraj zastavljenih ciljev, enako velja za dnevni hrup pred prvimi stanovanjskimi objekti mestnega jedra Kopra. Cilja pa se ne dosegata za nočno in večerno raven hrupa pred prvimi stanovanjskimi objekti mestnega jedra Kopra.

Okoljske informacije Letno poročilo 2025 169

Rezultati meritev vseh virov hrupa pred prvimi stanovanjskimi objekti (upoštevane so ladje in preostali viri hrupa, odšteta pa razdalja od merilnika do prvih stanovanjskih objektov) ter skladnost z internimi cilji (v dBA)

Lokacija meritev	Interni cilj dBA	2023	2024	2025
Raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Bertoki	Interni cilj ni določen	34	34	35
Raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Ankaran	Interni cilj ni določen	44	44	43
Raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Koper	53 (48)*	54	54	54
Raven hrupa v dnevnem času v smeri mesta Bertoki	58	38	38	39
Raven hrupa v dnevnem času v smeri mesta Ankaran	58	45	45	45
Raven hrupa v dnevnem času v smeri mesta Koper	58	56	55	55
Raven hrupa v večernem času v smeri mesta Bertoki	53	36	37	37
Raven hrupa v večernem času v smeri mesta Ankaran	53	45	46	44
Raven hrupa v večernem času v smeri mesta Koper	53	56	55	54

*V letu 2023 je bila vrednost internega cilja v nočnem času v smeri mesta Koper 48 dB(A).

Pri zniževanju hrupa imamo zastavljene interne cilje za nočno, dnevno in večerno obdobje. Vrednosti internih ciljev so bile določene glede na mejne vrednosti, opredeljene v predhodni uredbi o emisijah hrupa, in glede na modelni izračun pooblaščene organizacije ZVD, d. o. o. V smeri Ankarana in Bertokov dosegamo cilje v vseh treh obdobjih dneva (dan, večer, noč), prav tako dosegamo vrednosti za dnevni čas v smeri Kopra, ne dosegamo pa jih v večernem in nočnem času. Zato je večina aktivnosti iz letnih akcijskih načrtov zmanjševanja hrupa usmerjena v lokacijo v smeri Kopra.

V nadaljevanju so prikazani še rezultati ravni hrupa brez ladij pred prvimi stanovanjskimi objekti zunaj pristanišča. Vsi izkazujejo skladnost z zakonodajnimi mejnimi vrednostmi iz okoljevarstvenega dovoljenja št. 35450-18/2022- 2550-4 z dne 4. 4. 2023 in čistopisa izreka 35450-18/2022-2550-8 z dne 26. 5. 2023.

Rezultati meritev hrupa brez ladij pred prvimi stanovanjskimi objekti (odštete so ladje in razdalja od merilnika do prvih stanovanjskih objektov) ter skladnost z okoljevarstvenim dovoljenjem št. 35450-18/2022-2550-4 z dne 4. 4. 2023 in čistopisom izreka 35450-18/2022-2550-8 z dne 26. 5. 2023 (v dBA)

Lokacija meritev	Mejna vrednost za III. stopnjo varstva pred hrupom (dBA)	2023	2024	2025
Raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Bertoki	55	34	34	35
Raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Ankaran	55	41	41	41
Raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Koper	55	51	51	51
Raven hrupa v dnevnem času v smeri mesta Bertoki	65	38	38	39
Raven hrupa v dnevnem času v smeri mesta Ankaran	65	43	42	43
Raven hrupa v dnevnem času v smeri mesta Koper	65	53	53	53
Raven hrupa v večernem času v smeri mesta Bertoki	60	36	37	37
Raven hrupa v večernem času v smeri mesta Ankaran	60	41	41	41
Raven hrupa v večernem času v smeri mesta Koper	60	52	52	52

Število privezanih ladij v pristanišču v obdobju 2023–2025

	2023	2024	2025
Število privezanih ladij	1.642	1.798	1.751

Pomemben prispevek k ravni hrupa iz pristanišča predstavlja tudi letno število privezanih ladij v pristanišču, ki se je v letu 2024 glede na leto 2023 precej zvišalo, v letu 2025 pa se glede na predhodno leto znižalo za 2 odstotka.

170 Letno poročilo 2025

Metodologija

Kontinuirane in samodejne meritve hrupa na območju pristanišča izvaja pooblaščena in akreditirana organizacija ZVD, d. o. o., s pomočjo treh fiksno nameščenih in avtonomnih merilnih naprav, ki so v njeni lasti in upravljanju. Smo prvi in edini industrijski obrat v Sloveniji, ki izvaja kontinuirane meritve hrupa, rezultate meritev pa prikazujemo na spletni strani pristanišča (http://www.zivetispristaniscem.si/).

Merilniki zajemajo glavne aktivnosti, ki so izvor hrupa v pristanišču, kot sta pretovarjanje blaga in uporaba luške mehanizacije. Zaznaven vir hrupa so tudi ladje, ki morajo imeti zaradi nemotenega delovanja vedno prižgane motorje in druge naprave. Vrednosti, prikazane na spletni strani, so informativne (indikativne) narave in ne izkazujejo stanja hrupa pred prvimi stanovanjskimi objekti Ankarana, Kopra ali Bertokov, saj so merilne naprave nameščene v pristanišču. Izmerijo tudi hrup v okolici merilne naprave (hrup cest, dejavnosti ljudi, zvoke narave ipd.). Ob vetrovnem in deževnem vremenu se vrednost zviša zaradi hrupa, ki ga povzročata dež in veter.

Uporabljeni merilni instrumenti, vključno s priključnimi kabli, izpolnjujejo zahteve natančnosti 1. razreda skladno s standardi SIST EN 61672-1:2004, SIST EN 61672-2:2004 in SIST EN 61672-3:2008. Uporabljeni terčni filtri ustrezajo zahtevam standardov SIST EN 61260:1998 in SIST EN 61260:1998/A1:2006. Ročni akustični kalibratorji izpolnjujejo zahteve 1. razreda po SIST EN 60942:2004. ZVD, d. o. o., enkrat letno zagotovi kalibracijo naprav z ročnim akustičnim kalibratorjem, vsakih 5 let pa pooblaščena organizacija izvede še kalibracijo po celotnem frekvenčnem spektru. Metoda merjenja je skladna z zahtevami za izvajanje meritev hrupa v naravnem in življenjskem okolju po standardih SIST ISO 1996-1:2016 in SIST ISO 1996-2: 2017.

Parametri, ki jih ZVD, d. o. o., spremlja pri kontinuiranem merjenju, so urne ravni hrupa LA,F,eq, statistična parametra L1 in L99, maksimalne in minimalne ravni hrupa ter terčni frekvenčni spektri. Za izmerjene vrednosti hrupa ugotavlja skladnost s predpisanimi mejnimi vrednostmi.

Občasne meritve hrupa

V letu 2025 smo izvedli prve meritve hrupa v življenjskem in naravnem okolju na skladiščni površini za nova vozila 6A znotraj območja pristanišča ter prve meritve hrupa v življenjskem in naravnem okolju na novi stavbi potniškega terminala. Rezultati obeh meritev so skladni z zakonodajo. Prav tako smo izvedli precej meritev hrupa in vibracij na gradbišču za podaljšanje severnega dela pomola I. V letu 2025 smo opravili tudi obdobne meritve (obratovalni monitoring), ki se skladno z zakonodajo izvajajo vsaka tri leta. Rezultati meritev so bili skladni z zakonodajo.

Metodologija

ZVD, d. o. o., poleg kontinuiranih meritev za nas izvaja tudi občasne meritve skladno z zahtevami Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. list RS št. 107/25) in Pravilnika o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Ur. list RS št. 105/08). Pri tovrstnih meritvah uporabljajo merilne inštrumente, ki izpolnjujejo zahteve natančnosti 1. razreda skladno s standardom SIST EN 61672-1:2014. Uporabljeni filtri ustrezajo zahtevam standarda SIST EN 61260-1:2014, kalibratorji pa izpolnjujejo zahteve 1. razreda po SIST EN IEC 60942:2018. Parametri, ki jih pooblaščena organizacija spremlja pri kontinuiranem merjenju, so urne ravni hrupa LA,F,eq, statistična parametra L1 in L99, maksimalne in minimalne ravni hrupa in terčni frekvenčni spektri. Za izmerjene vrednosti hrupa ugotavlja skladnost s predpisanimi mejnimi vrednostmi.

Okoljske informacije Letno poročilo 2025 171

SVETLOBNO ONESNAŽENJE

Povprečna moč svetil

Po izvedenem popisu svetil (povzetem iz Načrta razsvetljave Luka Koper, d. d., januar 2026) je v pristanišču nameščenih 3.629 svetilk s skupno inštalirano močjo 1.366,8 kW, ki osvetljujejo skupaj 1.800.593 m2 površine. V letu 2025 je bil postavljen nov cilj zagotoviti povprečno moč zunanjih svetil v višini 200 W/svetilko. Z vrednostjo 377 W/svetilko smo zastavljeni cilj presegli.

Metodologija

Načrt razsvetljave je izdelan skladno z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07 z dne 7. 9. 2007), Uredbo o spremembah in dopolnitvi Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 109/07 z dne 30. 11. 2007), Uredbo o spremembah in dopolnitvi Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 62/10 z dne 30. 7. 2010) ter Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 46/13 z dne 29. 5. 2013). Načrt je izdelal Laboratorij za razsvetljavo in fotometrijo Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.Vse fiksno nameščene svetilke (ki niso na premikajočih se delovnih strojih) so bile popisane decembra 2025 in januarja 2026 in so prikazane v načrtu. Narejen je bil detajlni popis funkcionalnosti posameznih osvetljenih površin, popisana je bila moč svetilk in izmerjene so bile osvetljene površine.

POTENCIALNO ONESNAŽENJE ZARADI MOŽNOSTI VEČJE NESREČE

Izredni dogodki

Uvrščamo se med obrate, v katerih lahko pride do večje nesreče, saj skladiščimo ali uporabljamo večje količine nevarnih snovi, zato imamo vzpostavljene mehanizme preprečevanja večjih nesreč. Večja nesreča se na območju pristanišča ni zgodila. Zastavljeni cilji na področju preprečevanja večjih nesreč (popolna preprečitev večjih nesreč; intervencijski čas, krajši od 3,5 minute; popolna preprečitev inšpekcijskih odločb na področju požarne varnosti) so bili doseženi.

Na območju pristanišča družba Luka Koper INPO, d. o. o., upravlja dve t. i. IED napravi, ki lahko povzročita onesnaževanje okolja večjega obsega. V obeh napravah se začasno skladiščijo nevarni odpadki, prevzeti z ladij, ter nevarni odpadki, ki nastanejo znotraj pristanišča. Za obe napravi je pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje št. 35407- 4/2020-14 z dne 16. 7. 2021. V obdobju treh let na lokaciji ni bilo incidentov ali izvršilnih ukrepov s strani inšpekcije. Zadnji pregled okoljske inšpekcije je bil dne 12. 12. 2025 in postopek, voden pod številko 06182-309072025-2, je zaključen. Zaključen je bil tudi inšpekcijski okoljski postopek z dne 17. 9. 2024, v katerem se je preverjalo izpolnjevanje zahtev iz okoljevarstvenega dovoljenja (OVD) in zahtev glede zaključkov BAT, s sklepom o ustavitvi postopka dne 9. 4. 2025. V letu 2024 smo oddali vlogo za spremembo OVD s ciljem povečanja skladiščne zmogljivosti ene IED naprave, saj se oddane količine nevarnih ladijskih odpadkov povečujejo. Z odločbo številka 35432-20/2024- 2570-16 z dne 26. 3. 2025 je bila odobrena sprememba OVD, s katero se je povečala skladiščna zmogljivost obeh IED naprav.

172 Letno poročilo 2025

Število izrednih dogodkov zabeleženih na območju pristanišča v obdobju 2023-2025	2023	2024	2025	Opis dogodka	Izvedeni ukrepi v letu 2025
	207	194	194	Počena hidravlična cev vozil (zunanjih vozil in luške mehanizacije) ali zaznan oljni madež na asfaltni površini.	Sanacija na lokaciji nastanka s pomočjo absorbentov in strojne, ročne metle. Urejeni so ekološki otoki, na katerih so na ključnih mestih na voljo sredstva za hitro sanacijo in zabojniki za uporabljeni absorbent. Puščanje hidravličnega olja je zabeleženo na 0,05 % vozil, ki vstopijo v pristanišče.
	0	0	0	Puščanje luškega vodnega omrežja.	Sanacija počenih cevi.
	9	17	11	Puščanje in razlitje manjše količine naftnih derivatov okoli vozil kot posledica poškodbe rezervoarja goriva na vozilu.	Sanacija s pomočjo absorbentov in strojne, ročne metle na lokaciji razlitja.
	3	1	0	Neustrezno ravnanje z odpadki znotraj pristanišča.	Ustrezno nadaljnje ravnanje z najdenimi odpadki.
	0	15	10	Manjši požar, začetek požara.	V vseh primerih smo manjše, lokalne začetke požara pogasili ter uvedli dodatne ukrepe, kjer je bilo potrebno.
	6	2	1	Puščanje ozonu škodljive snovi iz strojnice za hlajene tovore	Zaradi popuščanja materialov je prišlo do izpusta manjših količin freonov v zrak.
	0	0	1	Manjši izpust metanola	Podrobnejši opis v poglavju 15.1.13.

V letu 2025 ni bil noben dogodek take narave, da bi predstavljal večjo nesrečo. Vsi vplivi so bili zaznani, obvladovani in ustrezno sanirani na kraju nastanka. Večjih vplivov na okolje ni bilo. Manjši izredni dogodek, povezan z izpustom metanola, je podrobneje opisan v poglavju 15.1.13 Ostale informacije, povezane z uredbo EMAS.

Metodologija
Vsi okoljski dogodki se spremljajo s pomočjo informacijskih programov CIIS in Intelex.

Okoljske informacije
Letno poročilo 2025 173

16.4 Vodni in morski viri (E3)

16.4.1 Politike v zvezi z vodnimi in morskimi viri (E3-1)

Konec leta sprejeta Politika podnebne, okoljske in družbene odgovornosti Skupine Luka Koper ureja odnos do naravnih virov. Za izvajanje politike in nadzor nad njo je odgovorno poslovodstvo družb. V politiki se zavezujemo odgovornemu upravljanju vplivov na okolje, skrbni rabi vode, energentov in drugih virov, ohranjanju specifične porabe vode na ravni predhodnega leta kljub povečanju celotnega pretovora in skladiščnih kapacitet, ohranjanju izmerjenih vrednosti emisije odpadne vode v tla ter v površinske vode in morje znotraj ciljnih vrednosti in znotraj zakonodajnih vrednosti, uporabi naprednih merilnih sistemov za zaznavanje sprememb v okolju ter uvajanju sonaravnih, sodobnih rešitev in najboljših razpoložljivih tehnik (BAT) za preprečevanje in zmanjševanje vplivov na okolje.

Družbe Skupine Luka Koper se v atlasu vodnega tveganja Aqueduct Svetovnega inštituta za vire uvrščajo v območje nizkega vodnega stresa (v najnižjo od petih kategorij). V Sloveniji območja vodnega tveganja niso uradno opredeljena. Pristanišče se oskrbuje z vodonosniki Rižane, ki predstavljajo edini naravni vir pitne vode in oskrbujejo tudi širšo regijo, vključno z MO Koper. Za vodonosnik je značilno pomanjkanje vode v času suše. To je še posebej problematično, ker ta čas sovpada s turistično sezono, ko se pritisk na vodovodno omrežje dodatno poveča. Druge odvisne družbe, ki se ne nahajajo na območju pristanišča, se s problematiko pomanjkanja pitne vode ne srečujejo.

V sprejeti politiki je opredeljena usmeritev k zmanjševanju vseh vplivov na okolje, vključno z morjem, čeprav to ni ločeno izpostavljeno. Politika ne vključuje oceanov, saj teh nimamo. Glede varovanja morja, ki ima status ekološko pomembnega območja, smo v politiki opredelili, da namenjamo posebno pozornost obsegu in stanju ekosistemov, ogroženim in zavarovanim vrstam ter občutljivim habitatom na vplivnem območju pristanišča in drugih lokacijah delovanja družb Skupine ter obenem spremljamo, da pristaniške in razvojne aktivnosti ne ogrožajo varovanih območij Nature 2000, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij in zavarovanih habitatov zaradi degradacije in pozidave oziroma rabe tal in voda, potencialnega vnosa tujerodnih vrst in podnebnih sprememb.

16.4.2 Ukrepi in viri v zvezi z vodnimi in morskimi viri (E3-2)

Pitno vodo uporabljamo večinoma za komunalne namene in oskrbo ladij, manj pa za nekatere tehnološke namene (npr. za namakanje lesa, pri procesu hlajenja živil, na gradbiščih, pri pranju vozil in mehanizacije ipd.). Za uporabo pitne vode za tehnološke namene imamo pridobljeno vodno dovoljenje (iz maja 2017 in veljavno do 30. 7. 2041), vendar je poraba bistveno manjša, kot je dopuščena v skladu z dovoljenjem. Za namene testiranja črpališč, kot je zalogovnik za požarno vodo, za vlaženje manipulativnih površin deponije premoga ipd. v pristanišču uporabljamo tudi podzemno vodo (izdelana vrtina), kjer je voda delno slana. Za koriščenje podzemne vode imamo pridobljeno vodno dovoljenje iz leta 2006 in v letu 2022 podaljšano do 31. 11. 2052. Ukrepi, opisani v nadaljevanju, se nanašajo na območje pristanišča.

Že implementirani ukrepi in uporabljeni pristopi na področju vodnih in morskih virov
Stalni ukrepi, ki se izvajajo na območju pristanišča, so usmerjeni v:
• ponovno uporabo odpadne vode, kjer je to tehnično mogoče,
• vgradnjo čistilnih naprav,
• monitoring stanja voda, izvajanje meritev kakovosti prečiščene odpadne vode in vodnih teles,
• varovanje površinskih in podzemnih voda z vzpostavljenim sistemom ukrepanja ob izrednem dogodku,
• vgradnjo sistemov telemetrije (meritev pretokov) in spremljanje rabe pitne vode,
• stalno vzdrževanje internega vodovodnega in požarnega sistema ter odpravljanje puščanj,
• gradnjo lastne meteorne in kanalizacijske infrastrukture,
• koriščenje alternativnih virov vode (npr. padavinske vode, morske vode ali podzemne vode namesto pitne vode).

Za območje pristanišča je dobavitelj pitne vode v celoti javno podjetje Rižanski vodovod. Ker na območju obale v poletnem času lahko prihaja do težav s pomanjkanjem pitne vode, je za območje pristanišča interno izdelan program ukrepanja v primerih redukcije pitne vode, ki obsega denimo omejitev oskrbe ladij, ukinjanje pranja vozil in mehanizacije ter dobavo vode s cisternami.

174 Letno poročilo 2025

Ukrepi na področju vodnih in morskih virov
Poraba pitne vode ni neposredno odvisna od pretovora. Interno vodovodno omrežje za zagotavljanje pitne vode v pristanišču obsega približno 30 km cevovodov in ga vzdržujemo sami. Zaradi vedno večjega prometa in obremenjenosti voznih površin ter posledično posedanja tal se pojavljajo poškodbe na vodovodnem omrežju, ki jih je potrebno kontinuirano odkrivati ter odpravljati. Puščanja poskušamo obvladovati z vzpostavljenim sistemom nadzora porabe vode s števci, ki pa je potreben nadgradnje in posodobitve.

V letu 2026 bomo izdelali potrebno dokumentacijo in začeli z izvedbo nadgradnje telemetrijskega sistema. Projekt v prvi fazi predvideva obnovo obstoječega cevovoda za pitno vodo v dolžini približno 800 m (testno območje), in vzporedno izvedbo ločenega cevovoda za hidrantno omrežje. Naložba vključuje tudi vzpostavitev sistema zajemanja podatkov iz vseh vodomerov in merilcev pretoka na območju pristanišča (odčitki porabe vode in pretokov za zaznavanje puščanj) ter prenos podatkov v centralno oblačno platformo za pripravo podatkov obračuna vodarine ter kontinuiran nadzor nad stanjem vodovodnega in hidrantnega omrežja. Za to naložbo bomo namenili 0,45 milijona evrov, od tega 0,4 milijona evrov v letu 2026 in jo v letu 2027 zaključili.

V letu 2025 smo izvedli le tekoča vzdrževalna dela na vodovodnem omrežju s ciljem zajezitve nastalih puščanj in za to namenili 534 tisoč evrov. To je 169 tisoč evrov več kot v letu 2024, ko smo za to namenili 365 tisoč evrov, oziroma 279 tisoč evrov manj kot načrtovano (813 tisoč evrov). V letu 2026 bomo vzdrževalna dela nadaljevali in smo za to predvideli 447 tisoč evrov. Naložbe v osnovna sredstva (CAPEX) so v računovodskem delu poročila prikazane v pojasnilu 11: Nepremičnine, naprave in oprema.Naložbe v obratna sredstva so v računovodskem delu poročila prikazane v pojasnilu 3: Stroški materiala ter v pojasnilu 4: Stroški storitev.

16.4.3 Cilji v zvezi z vodnimi in morskimi viri (E3-3)

V Politiki podnebne, okoljske in družbene odgovornosti Skupine Luka Koper je naveden cilj o ohranitvi specifične porabe vode na ravni prejšnjega leta kljub povečanju celotnega pretovora in skladiščnih kapacitet. Za spremljanje učinkovitosti ukrepov za prepoznane pomembne trajnostnostne zadeve in vpliva porabe pitne vode smo določili metriko specifične porabe pitne vode na pretovorjeno tono (enota mere l/t) in ciljno vrednost, pri določanju katere deležniki niso sodelovali. Cilj prav tako ni bil določen na podlagi zakonodaje, temveč je prostovoljen in opredeljen na podlagi podatkov o večletni porabi pitne vode v pristanišču.

Izhodiščna vrednost in izhodiščno leto za merjenje napredka nista določena, vendar pa spremljamo napredek glede na trende lastne porabe pitne vode in postavljene cilje ter z leti znižujemo ciljno vrednost. Zastavljena ciljna vrednost je do leta 2020 znašala 6,4 l/t, potem smo jo do leta 2023 znižali na 4,9 l/t, od leta 2024 dalje pa znaša 2,5 l/t. Strateški in dolgoročni cilj do leta 2028 se nanaša na ohranjanje lastne specifične porabe pitne vode pri vrednosti 2,5 l/t kljub povečanju pretovora. S postavljenim ciljem stremimo k učinkoviti rabi pitne vode tudi zato, ker v poletnem času lahko pride do pomanjkanja pitne vode. Metodologija merjenja porabe vode ostaja nespremenjena, saj temelji na porabi pitne vode, ki jo Javno podjetje Rižanski vodovod odčita na vodnih števcih. Morskih virov ne uporabljamo, zato cilji na tem področju niso določeni. Cilj ni povezan z odpravljanjem pomanjkljivosti, povezanih z merili za bistveni prispevek k preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, kot so opredeljena v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi člena 14(2) Uredbe (EU) 2020/852, predstavljene v poglavju 16.1 Razkritja v skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2020/852 (uredba o taksonomiji). Pri določanju cilja niso bili upoštevani ekološki pragovi, saj ti niso določeni.

Okoljske informacije Letno poročilo 2025 175

Napredek pri doseganju cilja na področju porabe pitne vode v obdobju 2023–2026 za družbo Luka Koper, d. d.

Pomembna trajnostna zadeva	Pomemben okoljski vpliv	Cilj iz politike	Metrika	Enota mere	Cilj	Podlaga za določitev cilja	Realizacija 2023	2024- 2026	2023	2024	2025
Poraba pitne vode	Poraba pitne vode	Skrb za naravne vire	Specifična poraba pitne vode	l/t	4,9	2,5	Prostovoljno določen cilj	2,255	2,68	2,63

Kazalnik specifične porabe pitne vode se je v letu 2025 zmanjšal za 1,9 % glede na leto 2024. Cilj za leto 2025 ni bil dosežen, saj smo ciljno vrednost kazalnika presegli za 5,2 %, kar je posledica večjih puščanj v prvem četrtletju ter težav z neodzivnostjo in stečajem pogodbenega izvajalca gradbenih del.

16.4.4 Poraba vode (E3-4)

V nadaljevanju prikazujemo rezultate meritev porabe vode, ki smo jih primerjali z zastavljenim ciljem, za obdobje treh let, da so razvidne spremembe skozi čas, ter opisujemo metode merjenja in postopke zbiranja podatkov ter druge pomembne informacije. Spremljamo porabo vode za celotno območje pristanišča, vključno z najemniki in vodo, ki je bila oddana ladjam.

Poraba vode v obdobju 2023–2025 za območje pristanišča

Poraba vode	Metodologija merjenja	Letna količina vode (v m 3 )
		2023	2024	2025
iz javnega vodovoda Rižanski vodovod	meritev količine vode je izvedena s števcem.	158.896	179.101	174.192
iz lastnega, podzemnega vira Vrtina v pristanišču	meritev količine vode je izvedena s števcem (voda je delno slana, vsebuje okvirno 4 g/l natrija).	21.472	37.670	82.254
Skupaj poraba vode		180.368	216.771	256.446

Podzemno vodo iz vrtine na območju pristanišča uporabljamo za namene testiranja črpališč (zalogovnik za požarno vodo) ter za vlaženje manipulativnih površin deponije premoga ipd. V letu 2025 smo iz te vrtine odvzeli 82.254 m 3 podzemne vode, ki smo jo uporabili predvsem za čiščenje voznih površin. Količino odvzete vode smo odčitali s števca in ne presega količin iz vodnega soglasja. Poraba podzemne vode je v primerjavi z letoma 2023 in 2024 bistveno višja. Poglavitni vzrok je okvara ultrazvočne nivojske sonde. Sonda namreč spremlja nivo odvzete podzemne vode v zbirni laguni. Presežna količina odvzete vode je s pomočjo nameščene črpalke iztekla v morje. Pri mesečnih obhodih in odčitkih žal povečanega odvzema nismo opazili. V izogib ponovitvi takega dogodka smo vzpostavili dnevno spremljanje delovanja črpalke preko Scade. Črpalka regulira nivo vode v zbirni laguni.

176 Letno poročilo 2025

O splošnih parametrih kakovosti pitne in podzemne vode poročamo v poglavju 16.3.4 Onesnaževanje zraka, vode in prsti (E2-4). Metodologija Količino vode v Rižani, ki predstavlja vir pitne vode na območju pristanišča, spremlja upravljavec vodovodnega omrežja Javno podjetje Rižanski vodovod, ki spremlja tudi kakovost pripravljene pitne vode. Podatek o porabi pitne vode se pridobi z neposrednimi mesečnimi meritvami s števcem, ki jih opravlja podjetje Rižanski vodovod, dodatno pa še sami mesečno preverjamo odčitek na števcu vode. Vode ne shranjujemo. Delež vode, ki ga recikliramo in ponovno uporabljamo, je zelo majhen in ga zato tudi ne prikazujemo. Na pralnici kontejnerjev v pristanišču ponovno uporabljamo le prečiščeno odpadno vodo.

Skupna poraba pitne vode (v m 3 ) na milijon evrov čistih prihodkov od prodaje za družbo Luka Koper, d. d., za obdobje 2023–2025

Poraba pitne vode na milijon evrov čistih prihodkov od prodaje (m 3 /EUR)	2023	2024	2025
Luka Koper, d. d.	514	548	463

Metodologija Poraba pitne vode se določi na podlagi odčitka s števcev oziroma iz prejetih računov dobavitelja pitne vode. Vrednost se deli z vrednostjo čistih prihodkov od prodaje družbe Luka Koper, d. d., ki so prikazani v računovodskem delu poročila v točki 19.1 Izkaz poslovnega izida in opisani v točki 22 Dodatna pojasnila izkaza poslovnega izida v Pojasnilu 1. Čisti prihodki od prodaje.

Okoljske informacije Letno poročilo 2025 177

16.5 Biotska raznovrstnost in ekosistemi (E4)

16.5.1 Načrt za prehod ter upoštevanje biotske raznovrstnosti in ekosistemov v strategiji in poslovnem modelu (E4-1)

Dejavnost in poslovni model nista odvisna od biotske raznovrstnosti in ekosistemov, zato tudi nismo izdelali ocene odpornosti poslovnega modela in strategije proti fizičnim, prehodnostnim in sistemskim tveganjem, povezanim z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi. Posledično nimamo izdelanega načrta za prehod, s katerimi bi izboljšali svoj poslovni model in strategijo ter ju uskladili s cilji Kunminško-montrealskega svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost ali podobnih dokumentov.

16.5.2 Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom (SBM-3)

Dejavnosti izvajamo na teh lokacijah:
* v pristanišču (dejavnost pretovarjanja in skladiščenja Luke Koper, d. d., in podporne dejavnosti Luke Koper INPO, d. o. o.),
* v industrijski coni Sežana (dejavnost pretovarjanja in skladiščenja Adrie Terminali, d. o. o.),
* v industrijski coni Bivja na Serminu (dejavnost laboratorija TOC, d. o. o.).

Vplive na biotsko raznovrstnost in ekosisteme smo prepoznali le za družbi Luka Koper, d. d., in Luka Koper INPO, d. o. o., ki delujeta na območju pristanišča, zato v nadaljevanju poročamo samo o območju pristanišča. Spodnja slika prikazuje območje izvajanja dejavnosti družbe Luka Koper, d. d., in bližnja območja Nature 2000, na biotsko raznovrstnost in ekosisteme katerih bi lahko negativno vplivali zaradi izvajanja dejavnosti pretovarjanja ali potencialnega dogodka, ki bi imel za posledico večje onesnaženje zunaj območja pristanišča. Območja Nature 2000 v neposredni bližini pristanišča, s katerimi ne upravljamo, so:
* rezervat Škocjanski zatok (velikosti 122,7 ha),
* obrežno močvirje pri Sv. Nikolaju (velikosti 7,27 ha),
* park Debeli rtič (velikosti 5,26 ha),
* morski travnik pozejdonke (velikosti 6,96 ha).

Vplivi na biotsko raznovrstnost in ekosisteme so prepoznani tudi v luškem morskem akvatoriju, ki ga upravljamo. Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom (SBM-3) ter metodologija ocenjevanja pomembnih vlivov so opisani v poglavju 15.1.10 Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom (SBM-3). Ocenjevali smo:
* vpliv dejavnosti na obseg in stanje ekosistemov zaradi degradacije tal na sidriščih kot posledice poškodb morskega dna, ki jih povzročajo ladje, ki se sidrajo v koprskem zalivu,
* prispevek podjetja k neposrednim dejavnikom vpliva na izgubo biotske raznovrstnosti, kot so podnebne spremembe, sprememba rabe zemljišč, sladke vode in morja, invazivne tujerodne vrste in onesnaženje,

178 Letno poročilo 2025

ter drugim vplivom, kot je vpliv na izgubo biotske raznovrstnosti zaradi hrupa, ki ga povzročajo ladje in gradbena dela,
* vplive na velikost populacij v ekosistemih v neposredni bližini ter na obseg in stanje ekosistemov zaradi pozidave tal.

Vplivi, povezani z neposrednim izkoriščanjem, tveganjem izumrtja vrste na svetovni ravni in dezertifikacijo niso bili ovrednoteni, saj dejavnosti Skupine niso povezane s temi pojavi. V ocenjevanje je bila vključena tudi vrednostna veriga, in sicer na območju pristanišča in sidrišča in v drugih primerih, pri katerih vpliv izhaja iz prostorskih ali operativnih dejavnikov, na katere ima Skupina Luka Koper vzvod vpliva. Med pomembne se uvrščata neposredna vpliva dejavnosti Skupine na izgubo biotske raznovrstnosti zaradi spremembe rabe zemljišč, sladke vode in morja ter pozidave tal. Zaradi spremembe metodologije pri vključevanju mnenja lokalne skupnosti glede okoljskih vplivov – vpliv mora z oceno 3 ali več (od 5) oceniti več kot 20 % vprašanih – v letu 2025 v primerjavi z letom 2024 vpliv na velikost populacij v ekosistemih v neposredni bližini ni bil več uvrščen med pomembne.Pomembna tveganja ali priložnosti, povezani z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi, zlasti v srednje- in dolgoročnem obdobju niso bili prepoznani. Analize scenarijev za biotsko raznovrstnost in ekosisteme nismo izvedli, saj na podlagi ocene dvojne pomembnosti nismo ugotovili pomembnih srednje- ali dolgoročnih tveganj ali priložnosti, ki bi bili bistveno odvisni od različnih možnih prihodnjih razvojnih poti. Na osnovi razpoložljivih poročil o ekološkem stanju občutljivih območji nismo zaznali pomembnih negativnih vplivov na biotsko raznovrstnost ali ogrožene vrste.

Ekološko stanje občutljivih območij

Škocjanski zatok je največje slovensko polslano mokrišče, ki je zaradi bogate favne in flore izjemnega pomena. Z upravljavcem Škocjanskega zatoka – Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) – je podpisan sporazum, po katerem podpisniki sodelujemo pri ohranjanju in upravljanju ekosistemov. Na območju živi ogromno ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. V popisu iz leta 2018 je bilo prepoznanih 1.575 vrst z rdečega seznama IUCN56 in s seznama nacionalno zaščitenih živalskih in rastlinskih vrst. Iz ponovnega popisa iz leta 2024 pa izhaja, da je bilo na območju rezervata opaženih 1.662 različnih rastlinskih in živalskih vrst. Ta podatek vključuje tako redke in ogrožene vrste kot tiste, ki so pogoste in neogrožene, ter tudi manjše število invazivnih vrst (večinoma rastlinskih), ki smo jih do vključno prve polovice leta 2024 opazili na območju rezervata (od tega 246 vrst s seznam IUCN, vsaj 126 vrst z rdečega seznama ogroženih ptic gnezdilk Slovenije, vsaj 27 vrst z rdečega seznama prizadetih vrst Slovenije, vsaj 44 vrst z rdečega seznama ranljivih vrst Slovenije in vsaj 8 vrst z rdečega seznama redkih vrst Slovenije).

Iz rezultatov popisa med letoma 2018 in 2024 lahko opazimo povečanje števila vrst z rdečega seznama, zato ocenjujemo, da je vpliv dejavnosti pristanišča minimalen. Podatke o številčnosti vrst smo prejeli od upravljavca zatoka. Za spremljanje posrednih vplivov pristanišča na območju Škocjanskega zatoka imamo že več let vzpostavljen monitoring vplivov (hrup, kakovost zraka), pri čemer smo merilne naprave postavili v neposredno bližino zatoka.

Za močvirje pri Sv. Nikolaju je značilna zelo redka slanomočvirska vegetacija in je pomemben življenjski prostor za številne ogrožene in redke vrste rastlin in živali, predvsem ptice in različne vodne in močvirske vrste. Območje je ključnega pomena za ptice selivke, saj je del migracijske poti, kjer ptice počivajo in se prehranjujejo.

Morski travnik pozejdonke se nahaja v Žusterni. Pozejdonka je v Sredozemlju sicer razširjena morska trava, vendar je v Tržaškem zalivu prisotna samo na majhnem območju (1 km) ob slovenski obali med Koprom in Izolo in nudi zavetje številnim vrstam morskih organizmov, kot so različne vrste rib, rakov, mehkužcev in drugih nevretenčarjev. Ta rastlina ima pomembno vlogo v ekosistemu, saj pripomore k čiščenju vode, stabilizaciji sedimentov in zagotavljanju hranilne osnove za številne vrste. Za to območje je v javno dostopnem poročilu (Monitoring morskih habitatnih tipov: Natura 2000 v slovenskem morju 2020–2022, Morska biološka postaja, končno poročilo, 15. 11. 2022, http://www.ribiski-sklad.si/Publikacije) navedeno, da se je skupna površina morskih travnikov pozejdonke na nekaterih fragmentih drastično zmanjšala. Na podlagi štetja šopov pozejdonke na petih fragmentih so v letu 2022 stanje morskega travnika ocenili kot dobro. Ocenjeno stanje je primerljivo z rezultati iz let 2016 in 2018. Na podlagi merila štetja šopov morske trave se stanje morskega travnika pozejdonke v slovenskem morju ne slabša. Zato ocenjujemo, da dejavnost pristanišča ne prispeva k slabšanju stanja.

Okoljske informacije Letno poročilo 2025 179

Območje rasti travnika pozejdonke Krajinski park Debeli rtič leži na skrajnem koncu Ankaranskega polotoka in je od pristanišča najbolj oddaljen. Osrčje parka je istoimenski rt s flišnim klifom, naravnim morskim obrežjem ter skladi podvodnega grebena in predstavlja eno ključnih območij za ohranjanje biotske raznovrstnosti slovenske obale. Obsežen, izredno plitev obalni pas se razteza do okrog 100 metrov od obale in le redko presega globino 5 metrov. Na dobro osvetljenem morskem dnu so gosti podvodni travniki kolenčaste cimodoceje in združbe alg z različnimi vrstami cistozire. V bogatem podvodnem svetu živijo redki, ogroženi predstavniki morske flore in favne: veliki leščur, dolgonosi morski konjiček, mali morski pajek, sredozemska kamena korala, glavata kareta in sredozemski vranjek.

Javno objavljeni podatki (Krajinski park Debeli rtič) kažejo, da v podvodnem svetu Krajinskega parka Debeli rtič, ki je območje Nature 2000, živi blizu 700 živalskih vrst, od tega najmanj tretjina vseh vrst rib slovenskega morja, da je plitki in muljeviti zaliv Sv. Jerneja, ki sestoji iz metličevja ter slanoljubnih rastlin, eden zadnjih tovrstnih morskih ekosistemov na naši obali ter da na 7 ha parka Mladinskega zdravilišča in letovišča Rdečega križa raste več kot 200 različnih rastlinskih vrst s preko 4000 primerki iglavcev, listavcev, grmovnic in trajnic. Glede na razpoložljive podatke ocenjujemo, da je stanje dobro, in negativnih vplivov dejavnosti družbe na ogrožene vrste nismo zaznali. V javno dostopnih podatkih tudi nismo zasledili, da bi bilo stanje močvirja pri Sv. Nikolaju in rastlinja slabše ali ogroženo.

Luški morski akvatorij, ki ga upravljamo skladno s koncesijsko pogodbo, se nahaja na ekološko pomembnem območju, na občutljivem območju evtrofikacije in na občutljivem območju kopalnih voda, zato imamo že vzpostavljen sistem spremljanja kakovosti morja, čeprav ni zakonsko obvezen. V akvatorij (s površino 2,1 milijona m2) se izliva reka Rižana z visoko vsebnostjo suspendiranih delcev, ki prispevajo k zamuljevanju morskega dna v drugem luškem bazenu. K stalnemu nanosu materiala v vse luške bazene znatno prispevajo tudi morski tokovi, zato jih kontinuirano spremljamo v tretjem bazenu. V luških akvatorijih moramo redno vzdrževati določeno globino, da omogočimo varno plovbo oz. privez ladij. Poglabljanje morskega dna izvajamo po potrebi, izčrpani material pa odlagamo v za to predvidene kasete na kopnem, kjer pa kapacitete niso zadostne.

Ne glede na dejavnost poglabljanja in ladijskega prometa je v luškem akvatoriju prisotnih veliko živalskih in rastlinskih morskih vrst. V smeri Ankarana se zunaj koncesijskega območja pristanišča na globinah do 5 metrov pojavljajo podvodni travniki morske trave (Zostera noltei) in kolenčaste cimodoceje (Cymodocea nodosa). Travniki se ne uvrščajo med zavarovana območja, vendar pa delovanje pristanišča lahko vpliva nanje, zato spremljamo njihov status, kar je bila pred leti zahteva v pridobljenem okoljevarstvenem soglasju za gradnjo priveznega mesta v tretjem bazenu. Na podlagi izvajanih meritev ocenjujemo, da je stanje dobro o čemer poročamo v poglavjih 16.3 Onesnaževanje in 15.1.13 Ostale informacije povezane z uredbo EMAS.

Pristanišču bližnji podvodni travniki morske trave (Zostera noltei) in kolenčaste cimodoceje (Cymodocea nodosa) v smeri Ankarana 180 Letno poročilo 2025

Na območju luškega akvatorija je bila v tretjem bazenu najdena redka in slabo poznana vrsta polža zaškrgarja Piseinotecus sphaerifera, ki so ga opisali šele leta 1965 po odkritju v vodah v bližini Neaplja v Italiji. Doslej je bila vrsta poleg lokalitete opisa najdena le še na petih najdiščih na svetu, pri čemer je bilo eno od teh potrjeno na Bernardinu v Občini Piran. Na lokaciji prvega bazena pri potniškem terminalu je bila najdena sredozemska kamena korala (Cladocora caespitosa), ki ima po klasifikaciji Mednarodne zveze za varstvo narave (International Union for Conservation of Nature) status prizadete vrste (EN).

Potreba po izvajanju blažilnih ukrepov v zvezi z biotsko raznovrstnostjo, kot so ukrepi, opredeljeni v Direktivi 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta o ohranjanju živečih ptic, Direktivi Sveta 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst ter presoji vplivov na okolje (PVO) iz člena 1(2), točka (g) Direktive 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje, za zdaj ni bila ugotovljena.

16.5.3 Politike v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi (E4-2)

Politika podnebne, okoljske in družbene odgovornosti Skupine Luka Koper, ki je bila sprejeta konec leta 2025, obravnava cilj odgovornega upravljanja vplivov na okolje in biotsko raznovrstnost. V politiki se zavezujemo odgovornemu uvajanju sonaravnih, sodobnih rešitev ter najboljših razpoložljivih tehnik (BAT) za preprečevanje in zmanjševanje vplivov na okolje ter za ohranjanje, zaščito in obnovo biotske raznovrstnosti na kopnem in v morju, preprečevanju neto izgube biotske raznovrstnosti ter, kjer je mogoče, prispevanju k neto pozitivnemu učinku.

Posebno pozornost bomo namenjali obsegu in stanju ekosistemov, ogroženim in zavarovanim vrstam ter občutljivim habitatom na vplivnem območju pristanišča in drugih lokacijah delovanja družb Skupine ter spremljanju, da pristaniške in razvojne aktivnosti ne ogrožajo varovanih območij Nature 2000, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij in zavarovanih habitatov zaradi degradacije in pozidave oziroma rabe tal in voda ter potencialnega vnosa tujerodnih vrst.

Politika naslavlja tudi podnebne spremembe in onesnaženje, kar je podrobneje opisano v poglavjih 16.2.4 Politike v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje (E1-2) in 16.3.1 Politike v zvezi z onesnaževanjem (E2-1). Za izvajanje in nadzor nad politiko je odgovorno poslovodstvo družb. V politiki se ne opredeljujemo do krčenja gozdov, sledljivosti proizvodov, sestavnih delov in surovin, dezertifikacije ali oceanov, saj dejavnost Skupine s temi temami ni povezana. V politiki tudi ne obravnavamo družbenih posledic vplivov, povezanih z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi, ker ocenjujemo, da takih vplivov ne povzročamo.Vsi posegi se izvajajo skladno s prejetimi dovoljenji in izvajajo se ukrepi, opredeljeni v okoljskih soglasjih. Za vse posege, za katere je potrebno skladno z Uredbo o posegih v okolje (Uradni list RS, št. 51/14, 57/15, 26/17, 105/20 in 44/22 – ZVO-2) izdelati presojo vplivov na okolje, to presojo izdela zunanja pooblaščena organizacija. Posegov, ki bi imeli po metodi ocenjevanja iz navedene uredbe škodljive vplive na okolje, vključno z zavarovanimi območji ali ključnimi območji biotske raznovrstnosti, nismo izvedli.

16.5.4 Ukrepi in viri v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi (E4-3)

Pri večjih posegih v prostor skladno z zakonodajo izvedemo presojo vplivov na okolje, v kateri se predstavijo preučene alternative in opredelijo ukrepi, ki jih izvajamo v fazi gradnje in obratovanja s ciljem zmanjševanja vplivov. Hierarhija omilitvenih ukrepov temelji na tem, da se v prvi vrsti izogibamo posegom, ki bi negativno vplivali na biotsko raznovrstnost, kjer se negativnim vplivom ni mogoče v celoti izogniti, pa se izvajajo ukrepi, da se vplivi čim bolj zmanjšajo. Izvajamo ukrepe, ki si sledijo v tej hierarhiji:

• preprečevati vpliv in se mu izogibati, če je to izvedljivo (npr. gradbena dela se ne izvajajo v času gnezditve),
• zmanjševati vplive in blažiti negativne vplive (npr. zabijanje pilotov je časovno omejeno),
• obnoviti in sanirati prizadete ekosisteme (npr. odstranitev in odložitev humusnega dela prsti pred izvedbo del),
• izvajati izravnalne ali dodatne ukrepe skladno z okoljevarstvenimi soglasji (npr. načrtujemo zagotovitev nadomestnih habitatov na območju ankaranskega obrobnega kanala, izvajamo monitoring motnosti morja ob izvajanju poglabljanj).

Okoljske informacije Letno poročilo 2025 181

Ukrepi na področju biotske raznovrstnosti in ekosistemov v letih 2025 in 2026

Družba Luka Koper, d. d., načrtuje na območju Ankaranske bonifike odlaganje izkopanega morskega sedimenta in kasneje ureditev teh površin za skladiščenje tovora. V okviru projekta je bila izdelana presoja vplivov na okolje in pridobljeno okoljevarstveno soglasje, ki pred izvedbo te naložbe predvideva ureditev Ankaranskega obrobnega kanala (AOK). Prva faza vključuje meandrično ureditev struge AOK in zadostno prevodnost struge, zagotovitev nadomestnih habitatov s trstičjem vzdolž celotne struge ter premostitvenih objektov.

Prikaz prve faze ureditve struge AOK z rastjem trstičja

S posegom bomo hkrati izboljšali poplavno varnost območja in bodo zagotovljeni pogoji za ustrezno delovanje sistema v primeru poplav. Ureditev AOK predvideva še dve fazi: druga faza obsega ureditev nadomestnih habitatov v zaledju platoja Luke Koper (vzhodno od kasete ob Rižani), tretja faza pa še preureditev izliva AOK, izvedbo nadomestnega habitata na izlivu ter ureditev 40-m pasu avtohtone vegetacije ob strugi AOK. Izvedba zadnjih dveh faz je odvisna od gradnje pomola III, ki v potrjenih načrtih do leta 2028 ni predvidena.

Ureditev AOK je izravnalni ukrep izgradnje nadomestnih habitatov in s tem ublažitve vplivov in učinkov predvidene naložbe na ekosisteme. Sama izguba površin bonifike in morebitna gradnja III pomola predstavlja večji negativni vpliv, ker pa se bodo izgubljena trstičja, pa tudi grmišča in vodne površine kanalov ter druge živalske vrste nadomestili v okviru nadomestnih habitatov in pri ureditvah AOK, bo celoten vpliv po mnenju naslovnega organa zmeren. Na območju urejanja AOK in nadomestnega habitata ob desnem bregu AOK bodo površine preoblikovane v brakične vodne površine, polje in meandrirane struge ter ponovno zasajene s halofiti in trstičjem ali prepuščene sukcesivni zarasti.

V okoljevarstvenem soglasju za ureditev nadomestnih habitatov vzdolž celotne struge AOK niso bili predvideni ključni kazalniki uspešnosti izravnalnega ukrepa, niti jih nismo določili sami. Kazalniki uspešnosti izravnalnega ukrepa se bodo lahko določili v nadaljnjih fazah izvedbe nadomestnih habitatov v zaledju platoja Luke Koper v povezavi z vrstami hroščev Bembidion normannum apfelbecki, Scarites terricola in Clivina ypsilon.

Prikaz območja izravnave – ankaranski obrobni kanal

V proces pridobivanja okoljevarstvenega soglasja za poseg odlaganja morskega sedimenta na Ankaranski bonifiki so bili skladno z zakonodajo vključeni lokalna skupnost in drugi deležniki (npr. ministrstva, občine, okoljevarstvene organizacije), saj je bila študija vpliva na varovana območja, ki se nahajajo v bližini Ankaranske bonifike, javno razgrnjena. 182 Letno poročilo 2025

Celotna vrednost naložbe v ureditev ankaranskega obrobnega kanala je bila vključena v načrt za leto 2026 in je ocenjena na 8 milijonov evrov, v celoti pa jo financira Luka Koper, d. d. V letu 2025 smo zanjo namenili 1 milijon evrov namesto načrtovanih 2,7 milijona evrov, in sicer zaradi nižje prejete ponudbe in zamika določenih aktivnosti v leto 2026. V letih 2026 in 2027 bomo za to naložbo predvidoma namenili 3,1 milijona evrov oziroma 1,6 milijona evrov, preostali del naložbe pa se bo v primeru pridobljenih soglasij izvedel od leta 2029 naprej.

Naložbe v osnovna sredstva (CAPEX) so v računovodskem delu poročila prikazane v pojasnilu 11: Nepremičnine, naprave in oprema ter v pojasnilu 13: Druga nekratkoročna sredstva. Delež naložb v osnovna sredstva (CAPEX), povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, vključenimi v taksonomijo EU, je prikazan v poglavju 16.1 Razkritja v skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2020/852 (uredba o taksonomiji).

Drugi ukrepi, ki so povezani z izgubo biotske raznovrstnosti zaradi spremembe rabe zemljišč, sladke vode in morja ter pozidave tal niso predvideni. Ureditev prve faze AOK bo začasno negativno vplivala na okoliške kmete zaradi nezmožnosti odvzema sladke vode v določenih delih kanala o čemer poročamo v poglavju 17.3.3 Postopki za sodelovanje s prizadetimi skupnostmi v zvezi z vplivi (S3-2) in 17.3.5 Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na prizadete skupnosti ter pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi s prizadetimi skupnostmi ter učinkovitost navedenih ukrepov (S3-4).

16.5.5 Cilji v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi (E4-4)

Politika podnebne, okoljske in družbene odgovornosti Skupine Luka Koper obravnava odgovorno upravljanje vplivov na okolje in biotsko raznovrstnost. Politika v zvezi z ohranjanjem biotske raznovrstnosti vsebuje cilj o preprečevanju neto izgube biotske raznovrstnosti. Kot pomemben vpliv na področju biotske raznovrstnosti smo v letu 2025 prepoznali neposreden vpliv dejavnosti podjetja Luka Koper, d. d., na izgubo biotske raznovrstnosti zaradi spremembe rabe zemljišč, sladke vode in morja ter pozidave tal. Za spremljanje učinkovitosti svojih ukrepov za prepoznane pomembne trajnostnostne zadeve smo opredelili dve metriki in cilje, pri določanju katerih deležniki niso sodelovali.

Cilj, povezan z razširjenostjo območja podvodnih travnikov, ki ga merimo s površino, ki ga travnik zaseda, je prostovoljen, cilj glede vsebnosti mineralnih olj pa je določen na podlagi zakonodaje, čeprav meritve izvajamo prostovoljno. Kakovost vode se spremlja v prelivu, v katerega se stekajo meteorne vode z območja pristanišča, saj preliv predstavlja neposredno povezavo med morjem in Škocjanskim zatokom, ki je varovano območje Nature 2000. Spremljanje stanja podvodnih travnikov in osvetljenosti je bilo zahtevano v okoljevarstvenem soglasju za gradnjo veza za ladje Ro-Ro v III. bazenu. Gradivo, povezano z graditvijo priveza, je bilo javno razgrnjeno in deležniki so pri tem imeli možnost sodelovati. Pri določanju ciljne vrednosti razširjenosti podvodnih travnikov smo za izhodiščno leto določili 2018, ko smo meritve pričeli izvajati. Pri določanju cilja niso bili upoštevani ekološki pragi, saj ti niso določeni.

Cilji na področju biotske raznovrstnosti in ekosistemov v obdobju 2023–2025 so za območje pristanišča prikazani v tabeli v nadaljevanju, v kateri je pojasnjena povezava med cilji politike in cilji za vsako posamezno metriko po pomembnih trajnostnostnih zadevah ter vplivih na tem področju.

Okoljske informacije Letno poročilo 2025 183

Napredek pri doseganju ciljev na področju biotske raznovrstnosti in ekosistemov v obdobju 2023–2026 za družbo Luka Koper, d. d.

Pomembna trajnostna zadeva	Pomemben okoljski vpliv	Cilj iz politike	Metrika	Enota mere	Vrednost cilja	Podlaga za določitev cilja	Realizacija 2023	Realizacija 2024	Realizacija 2025	Realizacija 2026
Biotska raznovrstnost in ekosistemi	Neposreden vpliv dejavnosti na izgubo biotske raznovrstnosti zaradi spremembe rabe zemljišč, sladke vode in morja	Preprečevanje neto izgube biotske raznovrstnosti	Razširjenost območja podvodnih travnikov (Cymodocea nodosa, Zostera nolti)	ha	31 ha	Ohranjanje v enakem obsegu glede na leto 2018	/	/	Povečanje za 2,18 ha oziroma 29,3 %	/
Biotska raznovrstnost in ekosistemi	Neposreden vpliv dejavnosti na izgubo biotske raznovrstnosti zaradi spremembe rabe zemljišč, sladke vode in morja	Preprečevanje neto izgube biotske raznovrstnosti	Kakovost vode v prelivu, ki povezuje Škocjanski zatok z morjem in prečka pristanišče (vsebnost mineralnih olj)	μg/l	mineralna olja < 50	Zakonodaja	<20	<20*	<20	/

*meritve se izvajajo vsako drugo leto

Izmed navedenih ciljev ni nobeden povezan z odpravljanjem pomanjkljivosti, povezanih z merili za bistveni prispevek k preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, kot so opredeljena v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi člena 14(2) Uredbe (EU) 2020/852, predstavljene v poglavju 16.1 Razkritja v skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2020/852 (uredba o taksonomiji). Pri določanju cilja nismo upoštevali Kunminško-montrealskega svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost, saj dejavnost družbe ni neposredno povezana s cilji, ki jih okvir obravnava, smo pa upoštevali Strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 v delu ohranjanja in zaščite habitatov, kamor se podvodni travniki umeščajo. Aktivnosti monitoringa izvajamo na podlagi priporočil kompetentnih pristojnih institucij, ki sodelujejo pri pripravi nacionalnih strategij na tem področju (Morska biološka postaja, Zavod za varstvo narave).Za vpliv pozidave tal Skupina nima določenih merljivih ciljev, in sicer zaradi narave vpliva, saj gre za trajno spremembo rabe prostora, ki je po izvedbi posega nepovratna in je ni mogoče postopno izboljševati ali obnavljati z določitvijo dodatnih ciljev. Pozidava se izvaja izključno na območjih, določenih z veljavnim Državnim prostorskim načrtom, in ne posega v območja Nature 2000 ali druga varovana območja. Kjer so skladno s pridobljenimi okoljevarstvenimi soglasji predvideni nadomestni ali izravnalni ukrepi, jih izvajamo. Kljub odsotnosti specifičnih ciljev Skupina spremlja učinkovitost svojih politik in ukrepov, povezanih z upravljanjem prostorskih posegov, v okviru:
* postopkov prostorskega načrtovanja,
* presoj vplivov na okolje,
* okoljskih dovoljenj,
* zagotavljanja skladnosti z veljavno zakonodajo.

16.5.6 Metrike vpliva v zvezi s spremembami biotske raznovrstnosti in ekosistemov (E4-5)

Območja Nature 2000, predstavljena v poglavju 16.5.2 Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom (SBM-3), se nahajajo v neposredni bližini pristanišča, vendar na teh območjih družbi Luka Koper, d. d., in Luka Koper INPO, d. o. o., ne izvajata dejavnosti pretovora in drugih podpornih dejavnosti. Pri izgradnji nadomestnega habitata na Ankaranski bonifiki, ki je povezana s prepoznanim pomembnim vplivom dejavnosti Skupine Luka Koper na izgubo biotske raznovrstnosti zaradi spremembe rabe zemljišč, sladke vode in morja ter pozidave tal, je metrika površina (v ha) vzpostavljenega nadomestnega mokriščnega habitata. Po izgradnji habitata bomo vpeljali še metriko ekološke kakovosti ter uspešnosti nadomeščanja izgube biotske raznovrstnosti, 31 Od leta 2024 je frekvenca merjenja povečana na enkrat vsaki dve leti. 184 Letno poročilo 2025 izraženo s prisotnostjo ciljnih vrst ter razmerjem med izgubo in nadomestilom habitatov. O velikosti habitata bomo poročali po njegovi izgradnji.

Za spremljanje posrednih vplivov pristanišča na varovana in občutljiva območja imamo že več let vzpostavljen monitoring onesnaževanja (hrup, kakovost zraka), rezultati meritev pa so predstavljeni v poglavjih 16.3 Onesnaževanje in 15.1.13 Ostale informacije povezane z uredbo EMAS. V nadaljevanju prikazujemo rezultate na področju učinkovitosti ukrepov za prepoznane pomembne trajnostnostne zadeve, povezane z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi, ki smo jih primerjali z zastavljenimi cilji, če so bili ti določeni, za obdobje treh let, da so razvidne spremembe skozi čas, ter opisujemo metode merjenja in postopke zbiranja podatkov ter druge pomembne informacije. Metrike, ki jih spremljamo, so:

• razširjenost travnikov (kartiranje) morske trave (Zostera noltei) in kolenčaste cimodoceje (Cymodocea nodosa) ter spremljanje statusa z meritvami dolžine listov,
• razširjenosti travnikov (kartiranje) pozejdonke (Poisidonia oceanica),
• meritve morskih tokov in osvetljenosti morja,
• spremljanje kakovosti vode v prelivu, ki povezuje morje in Škocjanski zatok, glede na vsebnost mineralnih olj.

NEPOSREDEN VPLIV DEJAVNOSTI NA IZGUBO BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI ZARADI SPREMEMBE RABE ZEMLJIŠČ, SLADKE VODE IN MORJA

Razširjenost travnikov (kartiranje) morske trave (Zostera noltei) ter kolenčaste cimodoceje (Cymodocea nodosa) Meritve se izvajajo na dve leti. Naslednja je predvidena v letu 2026. Status morskih trav z meritvami dolžine listov morske trave (Zostera noltei) ter kolenčaste cimodoceje (Cymodocea nodosa).

Podvodni travniki se sicer ne nahajajo na koncesijskem območju pristanišča, saj so globine morja prevelike, zato tam zaradi pomanjkanja svetlobe morska trava (Zostera noltei, Cymodocea nodosa) ne uspeva. Navedeni vrsti trave rasteta v smeri Ankarana, kjer je globina morja največ tri metre. Monitoring statusa podvodnega travnika smo vzpostavili v letu 2018 pred gradnjo veza RO4 v tretjem bazenu. Meritve statusa travnika so bile opravljene pred izvedbo gradnje in v času rasti trave. Med gradnjo meritve niso bile mogoče, saj se poseg izvaja v času, ko trave ne rastejo. Prve izvedene meritve stanja morske trave so pokazale, da so njihovi listi precej dolgi, kar pomeni, da so prisotni antropogeni vplivi in je stanje slabo oziroma zelo slabo. Kadar so morske cvetnice izpostavljene nizki ravni svetlobe (zaradi motne vode), se namreč odzovejo tako, da razporedijo več biomase v liste in so ti zato daljši. S podaljšanjem listov lahko zajamejo večji delež svetlobe, ki ga namenijo za fotosintezo. V letu 2025 se je letni monitoring dolžine listov morske trave (Zostera noltei) in kolenčaste cimodoceje (Cymodocea nodosa) ponovil ter se opravila primerjava rezultatov.

Okoljske informacije Letno poročilo 2025 185

Rezultati dolžine listov kolenčaste cimodoceje (Cymodocea nodosa), vzorčeni na spodaj navedenih merilnih mestih in izraženi z MediSkew, za obdobje treh let

Datum	Merilno mesto	MediSkew točke	MediSkew mesta	MediSkew travnika	Ekološko stanje	Število izmerjenih listov	Število odraslih listov
5. 7. 2023	LuKp2_1	0,34	0,395	0,37	Dobro	300	232
5. 7. 2023	LuKp2_2	0,45				300	223
5. 7. 2023	LuKp3_1	0,33	0,342			300	263
5. 7. 2023	LuKp3_2	0,36				300	272
12. 7. 2023	MeZa_1	0,087	0,116		Zelo dobro	300	177
12. 7. 2023	MeZa_2	0,146				300	186
18. 7. 2024	MeZa_1	0,155	0,173			300	281
4. 7. 2024	MeZa_2	0,190				292	284
4. 7. 2024	LuKp2_1	0,22	0,314	0,25	Dobro	300	300
4. 7. 2024	LuKp2_2	0,41				300	295
4. 7. 2024	LuKp3_1	0,15	0,195			300	160
4. 7. 2024	LuKp3_2	0,24				300	223
3. 7. 2025	LuKp2_1	0,40	0,311	0,26	Dobro	239	239
3. 7. 2025	LuKp2_2	0,22				215	215
3. 7. 2025	LuKp3_1	0,25	0,210			240	240
3. 7. 2025	LuKp3_2	0,17				227	227

V tabeli (Rezultati dolžine listov kolenčaste cimodoceje (Cymodocea nodosa), izraženi z MediSkew, za obdobje treh let) so prikazani tudi rezultati meritve dolžine listov morskih trav z referenčne lokacije Mesečevega zaliva (MeZa_1,2), ki velja za lokacijo z minimalnimi vplivi. Skupno ekološko stanje morskega travnika v smeri Ankarana je glede na izmerjeno dolžino listov v letu 2025 v primerjavi z letom 2024 ostalo ocenjeno kot dobro kljub izvajanju poglabljanj v letu 2025 in podaljševanja I. pomola ter gradnji 12. veza in se od začetka merjenja izboljšuje. Izhodiščno leto ni določeno, rezultati se primerjajo z referenčno (neobremenjeno) lokacijo v Mesečevem zalivu z zadnjimi meritvami, saj se ne izvajajo vsako leto.

Rezultati dolžine listov morske trave (Zostera noltei) vzorčeni na spodaj navedenih merilnih mestih za obdobje 3 let

Listi male morske trave (Zostera noltei) so bili v vseh vzorcih večinoma nepoškodovani. Povprečne vrednosti in mediane dolžin listov na lokaciji vzorčenja ob Luki Koper v 2025 so bile primerljive z vrednostmi iz let 2021, 2022 in 2024, vendar nekoliko višje kot v letu 2023. Rezultati ne kažejo pomembnih sprememb v stopnji antropogenih obremenitev na obravnavani lokaciji in slabša stanja od leta 2018, ko se je pričelo spremljanje.

Metodologija meritev dolžine listov

Vrednotenje statusa glede na meritve dolžine listov kolenčaste cimodoceje (Cymodocea nodosa) izvaja Morska biološka postaja Piran z uporabo indeksa MediSkew. Indeks MediSkew je znanstveno predlagana metoda in kombinacija dveh metrik, ki temeljita na dolžini travnih listov, in predstavlja metodo za hiter pregled morskih travnikov na širokih sredozemskih obalnih območjih. Pri meritvah male morske trave (Zostera noltei) se dolžina listov meri z metrom in ne uporablja MediSkew indeks. Izvede se primerjavo povprečne vrednosti in mediane dolžin 300 vzorčenih listov trav.

Lokacije meritev dolžine listov morskih trav (Zostera noltei, Cymodocea nodosa)

Koda postaje	Geografska širina	Geografska dolžina	Vrsta trave
LuKp1	45°34.140' N	13°44.215' E	Zostera noltei
LuKp2	45°34.350' N	13°44.183' E	Cymodocea nodosa
LuKp3	45°34.551' N	13°43.861' E	Cymodocea nodosa
MeZa	45°32.306'	13°36.607'	Cymodocea nodosa

186 Letno poročilo 2025

Razširjenost travnikov (kartiranje) pozejdonke (Poisidonia oceanica)

Preverjanje razširjenosti travnikov pozejdonke (Poisidonia oceanica) smo vpeljali z letom 2023, ko smo prvič izvedli kartiranje rastišč (določili obseg). Pozejdonka je v Tržaškem zalivu prisotna samo na majhnem območju ob slovenski obali, in sicer med Koprom in Izolo. Pojavlja se v obliki večjih fragmentov in manjših otočkov. Fragmenti morskega travnika pozejdonke so dobro razviti in razmeroma enoviti, v smislu njihove neposredne okolice pa prihaja do razlik. Na nekaterih fragmentih se morski travnik pozejdonke nadaljuje v biocenozo fotofilnih alg, na drugih pa ga obdaja gosti travnik kolenčaste cimodoceje. Prisotnost tovrstne cvetnice je pomembna zaradi njenih ekoloških zahtev: ta rastlina bujno raste in se razvija le tam, kjer ima voda določene kemijsko-fizikalne lastnosti nizke suspenzije in organske obremenjenosti ter beleži odsotnost kemičnih onesnaževal, zato je sopomenka za “čisto” vodo. Je vse redkejša vrsta, ki jo ogrožajo onesnaževanje, cementiranje obal, vlačilne mreže, sidrišča itd. V začetku leta 2025 smo ponovili monitoring spremljanja stanja tega morskega travnika, in ga bomo tudi v prihodnje izvajali vsaki dve leti, vključeval pa bo primerjalno analizo s podatki prejšnjih meritev.

Razlike v razširjenosti morskih travnikov v izbranem obdobju je izvajalec ugotavljal z izračunom deležev površine morskih travnikov, prisotnih le v posameznem letu in v obeh letih skupaj. Morski travniki pozejdonke (Posidonia oceanica) na obravnavanem območju med Žusterno in Izolo pokrivajo 4.118,2 m2 neto površine. Razlika v primerjavi bruto površine morskih travnikov (brez upoštevanja vmesnih “lukenj”) je zanemarljiva in sicer znaša 52 m2: leta 2023 so morski travniki brez vmesnih “lukenj” poraščali skupaj 4594,3 m2, medtem ko je bila površina morskih travnikov pozejdonke brez vmesnih “lukenj” leta 2025 4542,3 m2. Nekoliko večja razlika je opazna pri primerjavi neto površine morskih travnikov (z upoštevanjem vmesnih “lukenj”) in sicer je bilo leta 2023 s pozejdonko poraščenih 4.378,2 m2 obravnavanega območja, leta 2025 pa 4118,2 m2.Zmanjšanje pokritosti morskega dna s pozejdonko je kljub temu premajhno, da bi lahko govorili o upadu morskih travnikov, temveč je posledica različnih ločljivosti in natančnosti pozicioniranja podvodnih ortofoto posnetkov ter subjektivnosti pri ročnem zajemu pozejdonke, kar prispeva k različni natančnosti. Detajl digitaliziranega travnika pozejdonke na obravnavanem območju Metodologija Pri določanju obsega morskih travnikov se uporablja metoda batimetričnih snemanj ter nadvodnega in podvodnega video snemanja. Meritve izvaja zunanja organizacija Sirio, d. o. o., s pomočjo plovila in merilne opreme. Okoljske informacije Letno poročilo 2025 187 Osvetljenost morja Rezultati meritev osvetljenosti na območjih, na katerih rastejo travniki morske trave (Zostera noltei) ter kolenčaste cimodoceje ( Cymodocea nodosa )

Datum meritve	Lok3 (Kopališče)	Lok2 (Zaliv S.V.K.)	Lok1 (Luka KP)
31. 7. 2023	0,54	0,54	0,52
29. 9. 2023	0,32	0,34	0,26
31. 8. 2024	0,61	0,47	0,48
25. 9. 2024	0,60	0,50	0,51
31. 8. 2025	0,61	0,50	0,55
25. 9. 2025	0,59	0,52	0,60

Zadnje meritve osvetljenosti (prosojnosti morja) so na vseh treh lokacijah v povprečju pokazale boljše rezultate, torej večjo osvetljenost morja v primerjavi z letoma 2024 in 2023, kar pomeni manjšo motnost morske vode. V letu 2025 smo izvajali posege poglabljanja morskega dna, gradnjo 1. pomola ter 12. veza, ki glede na izvedene meritve niso vplivali na povečanje motnosti morja. Metodologija S ciljem spremljanja motnosti imamo vzpostavljene tudi meritve osvetljenosti na lokacijah, na katerih se nahajajo podvodni travniki (tabela: Stalna merilna mesta za spremljanje stanja morskih travnikov vrst Cymodocea nodosa in Zostera noltei ). Meritve izvaja Univerza na Primorskem in pri tem uporablja merilnik svetlobe (lux meter). Spektralna občutljivost senzorja je primerljiva s spektralno občutljivostjo človeškega očesa, območje meritve je med 1 in 65535 lux. Izvedene so bile ročne meritve s pomočjo plovila. Meritve osvetljenosti so se izvajale na treh lokacijah v času rasti morske trave. Stopnja osvetljenosti se izraža kot relativna vrednost glede na površje, kjer je vrednost enaka 1. Na spodnji sliki so prikazane lokacije, na katerih so se v času rasti morskih trav izvajale meritve osvetljenosti. Meritve tokov in osvetljenosti se izvajajo s ciljem morebitnega lažjega razumevanja rezultatov stanja podvodnih travnikov. Lokacije izvajanja meritev osvetljenosti morske vode (številka 1 – Lok1, številka 2 – Lok2, številka 3 – Lok3) Meritve osvetljenosti je potrdil zunanji organ v sklopu pridobitve gradbenega dovoljenja na podlagi pripravljenega Programa monitoringa za poseg gradnje veza RO-RO v bazenu III. Meritve morskih tokov V III. bazenu je postavljen tokomer, ki spremlja smer in hitrost morskih tokov po celotnem vodnem stolpcu. Hitrost izmerjenih tokov v letu 2025 spodnjih dveh slikah za obdobje januar-februar ter junij-december. V vmesnem obdobju (marec-junij) je bil tokomer prestavljen na drugo lokacijo zaradi poskusnega odlaganja morskega sedimenta znotraj morskega okolja. Hitrost morskih tokov (v mm/s) je največja na površju. 188 Letno poročilo 2025 Smer in jakost vodnih tokov sta pomembni tudi pri razumevanju transporta delcev, ki povečujejo motnost morja in lahko vplivajo na podvodne travnike. Povečano motnost morja povzročajo tako naravni pojavi (deževje, veter, valovanje, cvetenje morja) kot tudi antropogeni dejavniki (ladijski promet, poglabljanja). Rezultati meritev hitrosti morskega toka, izvedenih v III. bazenu, glede na globino v letu 2025 Metodologija Meritve hitrosti morskih tokov izvaja Univerza na Primorskem in pri tem uporablja merilnik morskega toka Aquadopp Z-Cell 2MHz, ki omogoča profiliranje tokov do globine 25 metrov z vertikalno resolucijo 0,5 metra. Merilnik omogoča prenos podatkov v realnem času in rezultati so objavljeni tudi na www.zivetispristaniscem.si Kakovost vode v prelivu, ki povezuje morje in Škocjanski zatok V preliv, ki prečka pristanišče in povezuje Škocjanski zatok z morjem, se steka del meteorne kanalizacije z območja pristanišča, kar lahko vpliva na kakovost vode v Škocjanskem zatoku. Zato od leta 2021 spremljamo vsebnost mineralnih olj, čeprav to ni zakonsko obvezno. Letno kvartalno spremljanje kakovosti vode v prelivu smo nadaljevali tudi v letu 2025. Pri vseh dosedanjih meritvah je bil indeks mineralnih olj manjši od 20 μg/l, kar je skladno z zastavljenim ciljem in je pokazatelj, da ni prišlo do onesnaženja vode z meteornimi izpusti iz luških utrjenih površin. Rezultati meritev kakovosti vode v Škocjanskem prelivu v obdobju treh let

Datum meritve	Koncentracija mineralnih olj μg/l
23. 3. 2023	pod 20
18. 7. 2023	pod 20
17. 11. 2023	pod 20
14. 12. 2023	pod 20
10. 4. 2024	pod 20
13. 8. 2024	pod 20
3. 2. 2025	pod 20
27. 5. 2025	pod 20
11. 8. 2025	pod 20
8. 12. 2025	pod 20
Cilj	pod 50

Okoljske informacije Letno poročilo 2025 189 Cilj je bil dosežen, onesnaženj nismo zasledili. Metodologija Meritve in vzorčenje izvaja akreditirani organ Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), pri čemer zajame trenutni vzorec ter opravi kemijsko analizo v laboratoriju s postopkom z oznako ND-OKAKP-018, izdaja 8.0. Merjenja ni potrdil zunanji organ. POZIDAVA TAL Območje pozidave tal S posegi v prostor spreminjamo predvsem rabo zemljišč, ne prispevamo pa h krčenju gozdov, saj na lokaciji gozdov ni. Prikaz spremembe koncesijskega območja (na morski in kopenski strani) od podpisa koncesijske pogodbe leta 2008 (leva slika) do leta 2025 (desna slika). Rumena barva na slikah označuje koncesijsko območje pristanišča. Območje pristanišča je na kopnem ograjeno in gibanje živali je delno omejeno. Na morski strani pa gibanje vodnih organizmov ni omejeno. 190 Letno poročilo 2025

16.6 Raba virov in krožno gospodarstvo (E5)

Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti, njihova povezanost povezanih z rabo virov in krožnim gospodarstvom ter metodologija ocenjevanja pomembnih vlivov so opisani v poglavju 15.1.10 Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom (SBM-3).

16.6.1 Politike v zvezi z rabo virov in krožnim gospodarstvom (E5-1)

Konec leta 2025 je bila sprejeta nova Politika podnebne, okoljske in družbene odgovornosti Skupine Luka Koper. Politika vključuje zaveze in usmeritve na področju varstva okolja za izvajanje aktivnosti v skladu z načeli preprečevanja onesnaževanja in ničelnega neto poslabšanja okolja ter za spodbujanje ločenega zbiranja odpadkov, njihove ponovne uporabe in delovanja v skladu z načeli krožnega gospodarstva. Največje količine odpadkov nastajajo v družbi Luka Koper, d. d., zato v nadaljevanju poročamo le o teh. Za izvajanje politike in nadzor nad njo je odgovorno poslovodstvo družb. Družba Luka Koper, d. d., izvaja storitve in ne proizvaja izdelkov ter nima proizvodnih procesov. Prav tako večinoma nima vpliva na celotno količino odpadkov, ki nastanejo v pristanišču, saj ni lastnik tovora in ladij, ki oddajajo odpadke. V politiki se zavezujemo k skrbni rabi surovin in drugih virov. Na območju pristanišča je vzpostavljen sistem za ravnanje z nastalimi odpadki, kot so kopenski odpadki, ladijski odpadki, gradbeni odpadki in odpadki nastali pri najemnikih. Sistem sledi načelom in zavezam sprejete politike.

16.6.2 Ukrepi in viri v zvezi z rabo virov in krožnim gospodarstvom (E5-2)

V družbi Luki Koper, d. d., opravljamo gospodarsko javno službo (GJS) zbiranja ladijskih odpadkov s plovil, prevzemamo pa tudi odpadke, nastale na kopnem. Za izvajanje te dejavnosti je Luka Koper, d. d., za podizvajalca pogodbeno zavezala odvisno družbo Luka Koper INPO, d. o. o., ki upravlja Center za ravnanje z odpadki (CRO), zgrajen leta 1997, s površino velikosti 12.700 m2 in kalužnico za zbiranje tekočih ladijskih odpadkov, ki sta del pristaniških sprejemnih zmogljivosti. Ladijske odpadke skupaj z drugimi odpadki, nastalimi na območju pristanišča, predamo v nadaljnjo predelavo pooblaščenim organizacijam, ki jih določila v sklenjenih pogodbah zavezujejo ustreznemu okoljskemu ravnanju z odpadki v skladu z Uredbo o odpadkih (Uradni list RS. št. 77/2022). Če odvisna družba Luka Koper INPO, d. o. o., ne more oz. ne sme prevzeti odpadkov, se jih preda neposredno drugemu prevzemniku z ustreznim dovoljenjem. V tem primeru lahko odvisna družba Luka Koper INPO, d. o. o., nastopi v vlogi posrednika na podlagi potrdila o vpisu v evidenco posrednikov št. 35471-52/2010 z dne 3. 6. 2010. Pooblaščena organizacija v tem primeru prevzame odpadek že na mestu nastanka. Kot povzročitelj za predajo odpadkov pooblaščeni organizaciji poskrbimo sami. Nastale odpadke delimo v tri skupine glede na mesto nastanka:
* odpadki iz pristaniških dejavnosti (npr. ostanki tovora, odpadni les, embalaža in kovine, mešani komunalni odpadki, gradbeni odpadki);
* preostali odpadki na območju pristanišča (odpadki uporabnikov ekonomske cone);
* ladijski odpadki, ki jih predajajo ladje, uporabnice koprskega pristanišča (npr. fekalne vode, zaoljene vode, kuhinjski odpadki, odpadna embalaža, zdravila, pepel, mešani komunalni odpadki …)

Z gradbenimi odpadki, ki nastajajo pri posameznih gradbenih projektih, se ravna v skladu z načrtom ravnanja za gradbene odpadke in se v celoti oddajajo pooblaščenim izvajalcem v predelavo in ponovno uporabo. Pri nekaterih gradbenih posegih nastale gradbene odpadke uporabimo v sklopu gradbenega projekta (vgradimo na isti lokaciji) in tako zmanjšamo količino uporabljenih primarnih surovin ter količino nastalih odpadkov. Na področju vzdrževanja strojev in naprav se poslužujemo načela kaskadne uporabe, pri čemer se nekateri deli strojev in naprav uporabijo v drugih strojih ali napravah ter tako večkrat uporabijo, kar povečuje njihovo skupno vrednost ter zmanjšuje potrebo po novih surovinah in zmanjša količino odpadkov. Uporabljamo majhne količine surovin, ki so neobdelane in obnovljive (npr. les), in jih tudi ne pridobivamo, zato ocenjujemo, da s tem segmentom ne vplivamo na izgubo biotske raznovrstnosti.Z zbranimi odpadki ravnamo skladno z Uredbo o odpadkih (Uradni list RS. Št. 77/2022). Izvajamo ločeno zbiranje odpadkov na samem izvoru nastanka odpadkov (terminalih, pri uporabnikih ekonomske cone in na ladjah), pri čemer imamo na območju pristanišča za vse deležnike nameščene zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov, nekatere vrste odpadkov pa ponovno uporabimo. Neprestano iščemo rešitve glede ponovne ali koristne uporabe nastalih odpadkov in nekatere smo v preteklosti že implementirali: uporaba papirniškega mulja za zmanjševanje prašenja pri skladiščenju premoga in železove rude, uporaba odpadnega premoga za proizvodnjo toplote ter ponovna uporaba določenih frakcij gradbenih odpadkov.

Pri neustreznem ravnanju z odpadki v pristanišču lahko nastajajo emisije v vode, emisije prahu v zrak in požari. Morebitni vplivi pri ravnanju z odpadki so obvladovani, saj zagotavljamo ustrezne površine za ravnanje z odpadki z urejenim odvodnjavanjem padavinske vode, z vgrajenimi čistilnimi napravami, vgrajenimi senzorji za zaznavanje požarov, vgrajenimi napravami za spremljanje emisij prahu in hrupa, s stalnim posodabljanjem opreme, z izvajanjem nadzora itd.

V Centru za ravnanje z odpadki (CRO) ne izvajamo skladiščenja gorljivih odpadkov na prostem, imamo pa območje za predhodno skladiščenje nevarnih odpadkov (npr. ostankov barv, lakov, odpadnih zdravil z ladij, baterij, zaoljenih krp, pepela z ladij, absorbentov …), ki nastanejo na območju pristanišča ali so prevzeti z ladij. Odvisna družba Luka Koper INPO, d. o. o., v objektu kalužnice zbira ladijska odpadna olja in jih predaja pooblaščenim organizacijam na podlagi vpisa v evidenco zbiralcev pod št. 35469-54/2011-11 z dne 24. 9. 2012. Dne 22.10.2025 je bila izdana nova odločba št. 35457-7/2024-2570 – 13, s katero sta se razširila nabor in količina odpadkov za zbiranje v CRO.

Ker se v luškem objektu za zbiranje ladijskih kalužnih vod in olj ter v CRO nahajajo nevarni odpadki, zaradi katerih lahko pride do onesnaženja okolja večjega obsega (naprava IED), je Luka Koper INPO, d. o. o., za oba objekta v letu 2021 pridobila dovoljenje št. 35407-4/2020-14 z dne 16. 7. 2021. Dne 26. 3. 2025 so se količine nevarnih odpadkov, ki jih je dovoljeno zbirati, za oba objekta povečale na podlagi izdane odločbe št. 35432-20/2024-2570-16.

Luka Koper, d. d., ima okoljevarstveno dovoljenje (št. 35444-2/2016-13 z dne 15. 6. 2017 ter spremembi št. 35440- 50/2019-10 z dne 21. 10. 2020 in št. 35447-4/2021-2550-10 z dne 27. 5. 2022) za pretovor oziroma za začasno skladiščenje odpadnih kovin, odpadnega papirja, odpadne plastike in valjarniške škaje. Odpadne plastike, odpadnega papirja in valjarniške škaje v letu 2025 nismo pretovarjali. Izvor teh odpadkov so večinoma države Evropske unije, v manjši meri pa tudi države zunaj EU. V pristanišču se blago oz. tovor, v tem primeru odpadki, izrecno skladišči samo do prihoda ladje. Za družbo blago oz. odpadki predstavljajo tovor kot vsak drug, ki potuje skozi pristanišče in pri katerem družba nastopa le kot eden od členov transportno-logistične verige. Pretovarjajo se samo nenevarne odpadne kovine. V letu 2025 smo pretovorili 26.296 ton odpadnih kovin klasifikacijskih številk 19 12 02 (železne kovine) in 17 04 05 (železo in jeklo). Skupna količina pretovorjenih odpadnih kovin se je v letu 2025 v primerjavi z letom 2024 zmanjšala. V letu 2025 smo prejeli odločbo o spremembi okoljevarstvenega dovoljenja številka 35447-/2023-2570-16 z dne 14. 4. 2025 na podlagi vloge za spremembo obstoječega okoljevarstvenega dovoljenja za uvedbo dodatnega postopka obdelave kovinskih odpadkov na obstoječi lokaciji po mehanskem postopku R12 – I. Pošiljkam odpadnih kovin smo merili radioaktivnost s ciljem preverjanja ilegalnih pošiljk, vodili smo evidenco, izvedli smo preračune emisij prahu in meritve emisij odpadne padavinske vode.

Luka Koper, d. d., ima tudi okoljevarstveno dovoljenje št. 35444-2/2016-13 z dne 15. 6. 2017 po postopku R-3 za predelavo odpadnega papirniškega mulja, ki se pomeša z vodo ter nanaša na premog in železovo rudo za zmanjšanje prašenja. V letu 2025 smo porabili 586,70 tone papirniškega mulja, kar je nekoliko manj kot v letu 2024 in okviru dopustnih količin, ki so določene v okoljevarstvenem dovoljenju. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je dne 7. 1. 2025 potrdilo nov Načrt sprejema odpadkov s plovil in ravnanja z njimi v koprskem pristanišču.

Pri svojem delovanju upoštevamo hierarhijo ravnanja z odpadki: preprečevanje, ponovna uporaba, recikliranje, predelava, odstranjevanje. Tako skrbimo za čistočo in izboljšujemo podobo okolja. Ne izvajamo pa ukrepov za preprečevanje nastajanja odpadkov v zgornjem ali spodnjem delu vrednostne verige.

Ukrepi na področju rabe virov in krožnega gospodarstva

V letu 2025 smo nadaljevali s pridobivanjem projektne dokumentacije za izgradnjo novega sodobnega centra za ravnanje z odpadki z opremo za pripravo sekancev, za katero smo namenili 0,1 milijona evrov namesto načrtovanih 0,4 milijona evrov, saj je bil nakup opreme za pripravo sekancev preložen v leto 2027, ko bo center zgrajen. Za to naložbo bomo v letu 2026 dodatno namenili 0,6 milijona evrov, v letu 2027, ko bo zaključena, pa še 2,6 milijona evrov.

V letu 2025 smo vzpostavili elektronski sistem za spremljanje evidenc odpadkov ter nabavili čoln in dve vozili za prevzem odpadkov z vgrajenimi tehtnicami za tehtanje odpadkov, od teh eno električno. O slednjem vrednostno poročamo v okviru ukrepov za blaženje podnebnih sprememb in s tem povezane elektrifikacije mehanizacije v poglavju 16.2.5 Ukrepi in viri v zvezi s politikami na področju podnebnih sprememb (E1-3). Vrednost nabavljenih čolna in vozil je v letu 2025 znašala 1,1 milijona evrov.

Naložbe v osnovna sredstva (CAPEX) so v računovodskem delu poročila prikazane v pojasnilu 11: Nepremičnine, naprave in oprema ter v pojasnilu 13: Druga nekratkoročna sredstva. Naložbe v obratna sredstva (OPEX) so v računovodskem delu poročila prikazane v pojasnilu 3: Stroški materiala ter v pojasnilu 4: Stroški storitev.

16.6.3 Cilji v zvezi z rabo virov in krožnim gospodarstvom (E5-3)

V Politiki podnebne, okoljske in družbene odgovornosti Skupine Luka Koper je opredeljena zaveza o zmanjšanju negativnih vplivov na okolje. Ta zaveza vključuje tudi ustrezno ravnanje z odpadki, ki nastajajo pri izvajanju pristaniške dejavnosti, kot del upravljanja pomembnih okoljskih vplivov. Na podlagi izvedene presoje pomembnosti trajnostnih zadev smo za spremljanje učinkovitosti sprejetih ukrepov določili metrike in cilje, povezane z ravnanjem z odpadki in zmanjševanjem obremenitve okolja. Pri določanju cilja deležniki niso sodelovali. Cilj ni bil določen na podlagi zakonskih ali drugih obveznih zahtev, temveč kot prostovoljna zaveza družbe o izboljševanju okoljskih učinkov in krepitvi trajnostnega upravljanja pristanišča. Pri določanju cilja niso bili upoštevani ekološki pragi, saj ti niso določeni.

Za območje pristanišča je kot pomemben prepoznan pozitiven vpliv na krožno gospodarstvo. Od leta 2016 dalje smo zasledovali cilj o več kot 84-% deležu ločeno zbranih odpadkov brez upoštevanja odpadkov z ladij in gradbenih odpadkov. Ker se je delež ločeno zbranih odpadkov skozi z leti povečeval, smo za leto 2024 povečali ciljno vrednost na 94 %. Za leto 2025 smo za ravnanje z odpadki določili novo metriko in cilj, ki bo zajemal vse odpadke, nastale na območju pristanišča (ladijski odpadki, gradbeni odpadki in odpadki, nastali v pristanišču), in sicer ohraniti delež predelave in drugih metod ravnanja z vsemi odpadki v družbi Luka Koper, d. d., nad 97 %. Cilj sledi hierarhiji ravnanja z odpadki za doseganje minimalnega deleža odlaganja odpadkov (pod 3 %). Družba na ta način zagotavlja ponovno uporabo in predelavo ter sledi sistemu krožnega gospodarstva.

Strateški cilj do leta 2028 se nanaša na nadaljnje spodbujanje ločenega zbiranja odpadkov, njihove ponovne uporabe in delovanja v skladu z načeli krožnega gospodarstva (deleža predelave in drugih metod ravnanja z vsemi odpadki v družbi Luka Koper, d. d. ) do stopnje 100%. Z zastavljenim ciljem prispevamo k cilju povišanja stopnje krožne rabe materialov in nadaljnjega ravnanja z odpadki, saj ponovno uporabo zagotavljamo z oddajanjem ločenih frakcij, npr. odpadnega stekla, papirja, plastike, elektronskih odpadkov, baterij in akumulatorjev, v predelavo pooblaščenim organizacijam za nadaljnje ravnanje z odpadki. Znotraj hierarhije ravnanja z odpadki se cilj posredno nanaša na recikliranje. Izmed navedenih ciljev ni nobeden povezan z odpravljanjem pomanjkljivosti, povezanih z merili za bistveni prispevek k preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, kot so opredeljena v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi člena 14(2) Uredbe (EU) 2020/852, predstavljene v poglavju 16.1 Razkritja v skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2020/852 (uredba o taksonomiji).

Napredek pri doseganju ciljev na področju rabe virov in krožnega gospodarstva v obdobju 2023–2025 za družbo Luka Koper, d. d.

Pomembna trajnostna zadeva	Pomemben okoljski vpliv	Cilj iz politike	Metrika	Enota mere	Vrednost cilja	Podlaga za določitev cilja	Realizacija (2023)	Realizacija (2024)	Realizacija (2025)	Cilj (2026)
Odpadki	Pozitiven vpliv na krožno gospodarstvo in odpadki	Spodbujanje k ločenemu zbiranju odpadkov, njihove ponovne uporabe in delovanje v skladu z načeli krožnega gospodarstva	Delež ločeno zbranih odpadkov brez ladijskih odpadkov	%	Nad 93	Prostovoljno določen cilj	94	93	/	/
Odpadki	Pozitiven vpliv na krožno gospodarstvo in odpadki	Spodbujanje k ločenemu zbiranju odpadkov, njihove ponovne uporabe in delovanje v skladu z načeli krožnega gospodarstva	Delež predelave in drugih metod ravnanja z vsemi odpadki v družbi Luka Koper, d. d.	%	Nad 97	Prostovoljno določen cilj	98	98	99	98

Cilja ne spremljamo več, nadomestili smo ga s ciljem o deležu predelave in drugih metod ravnanja z vsemi odpadki v družbi Luka Koper, d. d. Metodologija in predpostavke določanja cilja sledijo okoljski zakonodaji na področju ravnanja z odpadki ter Programu ravnanja z odpadki in programu preprečevanja odpadkov Republike Slovenije (2022).Cilj je določen na podlagi poznavanja možnosti racionalne predelave, recikliranja in ponovne uporabe odpadkov na geografskem območju, ki še dopušča racionalno in ekonomično oddajo odpadkov v nadaljnje ravnanje z najvišjo razpoložljivo stopnjo predelave in recikliranja odpadkov. Doseganje letnih ciljev se preverja med poslovnim letom (po vsakem trimesečju) in na koncu poslovnega leta.

Okoljske informacije Letno poročilo 2025 193

Ciljni delež ločeno zbranih odpadkov je bil v letu 2023 dosežen. V letu 2024 ciljna vrednost ni bila dosežena. V letu 2024 se je skupna količina luških odpadkov v primerjavi s preteklima letoma zmanjšala, povečala pa se je količina nastalih mešanih komunalnih odpadkov v primerjavi z ločeno zbranimi odpadki. Od leta 2025 dalje se cilj o deležu ločeno zbranih odpadkov ne spremlja več. Delež predelave in drugih metod ravnanja z vsemi odpadki v družbi (luškimi, gradbenimi in ladijskimi odpadki) je v letu 2025 dosegel cilj in se v primerjavi s preteklima letoma izboljšal za 1 %.

16.6.4 Odtok virov (odpadki) (E5-5)

Metode ravnanja z odpadki za obdobje 2023–2025 za družbo Luka Koper, d. d.

Metode ravnanja z odpadki SKUPAJ (v tonah)	2023	2024	2025
Priprava na ponovno uporabo (predelava po R10 – SE NE ODLAGAJO)	819	5.828	38.237
Recikliranje (predelava po R3, R5, R12, R13 – SE NE ODLAGAJO)	11.511	16.191	58.461
Drugi postopki predelave (predelava po D9,D13,R0302 – SE NE ODLAGAJO	1.613	1.238	420
Sežig	0	0	0
Odlaganje na odlagališčih (D1 – ODLAGANJE)	393	487	574
Drugi postopki odstranjevanja	0	0	0
Drugo (druge metode ravnanja) – SE NE ODLAGAJO	2.277	2.572	2.385
NENEVARNI ODPADKI	16.613	26.316	100.077
Priprava na ponovno uporabo (predelava po R10 – SE NE ODLAGAJO)	0	0	0
Recikliranje (predelava po R3, R12, R13 – SE NE ODLAGAJO)	0	186	0
Drugi postopki predelave (predelava po D9,D13,R0302 – SE NE ODLAGAJO	152	76	126
Sežig	0	0	0
Odlaganje na odlagališčih (D1– ODLAGANJE)	0	0	0
Drugi postopki odstranjevanja	0	0	0
Drugo (druge metode ravnanja) – SE NE ODLAGAJO	2.072	2.392	2.731
NEVARNI ODPADKI	2.224	2.654	2.857
SKUPAJ (NEVARNI IN NENEVARNI)	18.837	28.970	102.934
SKUPAJ NERECIKLIRANI ODPADKI	393	487	574
Delež nerecikliranih odpadkov	2,09 %	1,68 %	0,56 %
Delež predelave in drugih metode ravnanja (zbiranja) v Luki Koper, d. d.	97,91 %	98,32 %	99,44 %
Delež predelave in drugih metode ravnanja z nenevarnimi odpadki	99,43 %

V triletnem obdobju ni bilo odpadkov, namenjenih za sežig ali za druge postopke odstranjevanja nenevarnih odpadkov. Nevarni odpadki se ne predajajo v sežig ali druge postopke odstranjevanja, kot tudi ne v odlaganje. V triletnem obdobju se nevarni odpadki niso predajali neposredno v ponovno uporabo ali recikliranje. Skupna količina nenevarnih odpadkov in nevarnih odpadkov se je v letu 2025 povečala. Prav tako se je povečal delež predelave in drugih metod ravnanja z odpadki. Največje povečanje so beležili gradbeni odpadki, in sicer zaradi večjega obsega gradbenih projektov, kar pričakujemo tudi v prihodnjem letu. Količine ladijskih odpadkov so se nekoliko zmanjšale.

V Luki Koper, d. d., nastajajo odpadki iz pristaniških dejavnosti pretovora, gradbeni odpadki in ladijski odpadki. Odpadni materiali, ki nastajajo so les, kovine, papir, plastika, mešani komunalni odpadki, odpadna embalaža, fekalne vode, zaoljene vode, kuhinjski odpadki, zdravila, pepel in gradbeni odpadki.

194 Letno poročilo 2025

Vrste ločeno zbranih odpadkov brez ladijskih in gradbenih odpadkov v letih 2023–2025

Klas. št.	Vrsta odpadka	2023 skupaj (tone)	2023 %	2024 skupaj (tone)	2024 %	2025 skupaj (tone)	2025 %
19 08 02	Odpadki iz peskol.-usedalnik EET	1.411,50	31,8 %	1.106,10	28,7 %	421,22	13,9 %
15 01 03	Lesena embalaža	1.097,18	24,7 %	1.276,62	33,1 %	915,54	30,2 %
17 04 05	Železo in jeklo	473,72	10,7 %	209,63	5,4 %	331,10	10,9 %
20 03 01	Mešani komunalni odpadki	269,55	6,1 %	307,48	8,0 %	343,41	11,3 %
17 02 04*	Les (železniški pragovi)	207,34	4,7 %	171,98	4,5 %	0,00	0,0 %
02 03 04	Snovi, neprimerne za uporabo	199,76	4,5 %	134,34	3,5 %	159,50	5,3 %
20 03 07	Kosovni odpadki	138,98	3,1 %	123,31	3,2 %	116,08	3,8 %
13 05 07*	Z oljem onesnažena voda iz naprav za ločevanje olja in vode	89,34	2,0 %	71,20	1,8 %	81,77	2,7 %
16 01 17	Železne kovine	86,62	1,9 %	79,04	2,0 %	121,75	4,0 %
15 01 01	Papir in kart. embalaža	82,30	1,9 %	81,97	2,1 %	79,00	2,6 %
15 01 04	Kovinska embalaža	78,41	1,8 %	62,76	1,6 %	25,97	0,9 %
03 01 05	Žagovina, oblanci, sekanci	63,58	1,4 %	18,98	0,5 %	31,98	1,1 %
17 06 04	Izolirni materiali	54,04	1,2 %	0,00	0,0 %	1,39	0,0 %
16 07 09*	Odpadki, ki vsebujejo druge nevarne snovi	36,50	0,8 %	18,96	0,5 %	44,68	1,5 %
/	*Ostalo (manjše količine nevarnih in nenevarnih odpadkov)	36,47	0,8 %	18,01	0,5 %	10,61	0,3 %
13 05 03*	Mulji iz lovilcev olj	35,64	0,8 %	14,72	0,4 %	38,05	1,3 %
12 01 02	Prah in delci železa	24,51	0,6 %	4,03	0,1 %	3,67	0,1 %
20 01 39	Plastika	16,99	0,4 %	11,87	0,3 %	53,08	1,8 %
19 08 10*	Mešanice masti in olj iz ločevanja	16,70	0,4 %	0,00	0,0 %	0,00	0,0 %
13 07 03*	Druga goriva, tudi mešanice	13,48	0,3 %	48,02	1,2 %	20,82	0,7 %
15 02 02*	Absorbenti, filtrirna sredstva	12,16	0,3 %	15,22	0,4 %	20,54	0,7 %
17 02 03	Plastika	0,00	0,0 %	0,00	0,0 %	2,92	0,1 %
15 01 02	Plastična embalaža	0,00	0,0 %	13,03	0,3 %	6,12	0,2 %
08 02 01	Odpadna praškasta sredstva...	0,00	0,0 %	2,74	0,1 %	0,00	0,0 %
17 04 07	Mešanica kovin	0,00	0,0 %	2,84	0,1 %	1,79	0,1 %
03 01 04*	Žagovina, oblanci, sekanci	0,00	0,0 %	14,90	0,4 %	0,00	0,0 %
16 01 03	Izrabljene gume	0,00	0,0 %	2,74	0,1 %	29,68	1,0 %
16 06 01*	Svinčeve baterije	0,00	0,0 %	24,64	0,6 %	2,16	0,1 %
17 06 05*	Gradbeni material –azbest	0,00	0,0 %	24,82	0,6 %	3,06	0,1 %
06 01 04*	Fosforjeva in fosforasta kislina	0,00	0,0 %	0,00	0,0 %	2,80	0,1 %
06 13 03	Industrijske saje (ogljik)	0,00	0,0 %	0,00	0,0 %	20,12	0,7 %
10 01 01	Pepel iz kotlovnice	0,00	0,0 %	0,00	0,0 %	1,13	0,0 %
13 02 08*	Druga motorna olja, olja prestavnih mehanizmov in mazalna olja	0,00	0,0 %	0,00	0,0 %	2,29	0,1 %
15 01 07	Steklena embalaža	0,00	0,0 %	0,00	0,0 %	108,54	3,6 %

Okoljske informacije Letno poročilo 2025 195

Klas. št.	Vrsta odpadka	2023 skupaj (tone)	2023 %	2024 skupaj (tone)	2024 %	2025 skupaj (tone)	2025 %
15 01 10*	Embalaža, ki vsebuje ostanke nevarnih snovi ali je onesnažena z nevarnimi snovmi	0,00	0,0 %	0,00	0,0 %	3,95	0,1 %
16 02 14	Zavržena oprema, ki ni navedena po 16 02 09 do 16 02 13	0,00	0,0 %	0,00	0,0 %	2,62	0,1 %
16 10 01*	Odpadne vodne raztopine	0,00	0,0 %	0,00	0,0 %	3,49	0,1 %
17 02 01	Les	0,00	0,0 %	0,00	0,0 %	1,73	0,1 %
17 04 01	Baker, bron, medenina	0,00	0,0 %	0,00	0,0 %	2,16	0,1 %
20 01 38	Les, ki ni naveden po 20 01 37	0,00	0,0 %	0,00	0,0 %	13,78	0,5 %
07 02 13	Odpadna plastika	0,00	0,0 %	0,00	0,0 %	4,10	0,1 %

*nevaren odpadek

Ti odpadki vključujejo še uporabne materiale kot so plastika, kovine, papir in les.

Količine nastalih odpadkov na območju pristanišča med letoma 2023 in 2025 v tonah

	2023	2024	2025
Luški odpadki
Nevarni	417	415	227
Nenevarni	3.758	3.138	2.463
Mešani komunalni odpadki	270	307	343
Skupaj	4.445	3.860	3.033
Ladijski odpadki
Nevarni	1.807	2.214	2.630
Nenevarni	698	1.893	932
Mešani komunalni odpadki	123	180	231
Skupaj	2.628	4.287	3.793
Gradbeni odpadki
Nevarni	0	25	0
Nenevarni	11.764	20.798	96.108
Skupaj	11.764	20.823	96.108
Skupaj
Nevarni odpadki	2.224	2.654	2.857
Nenevarni odpadki	16.613	26.316	100.077
Skupaj	18.837	28.970	102.934

Radioaktivni odpadki na območju pristanišča ne nastajajo. Skupina Luka Koper ne proizvaja proizvodov in ne daje materialov na trg.

Metodologija

Podatki o vrsti in količini posameznega odpadka so povzeti iz evidenčnih listov za ravnanje z odpadki, kot jih predpisuje zakonodaja in internih evidenc o vodenju podatkov o odpadkih. Glede postopkov zbiranja, evidentiranja in spremljanja podatkov o odpadkih velja:

• Skladno z Uredbo o odpadkih (Uradni list RS, št. 77/2022) vodijo elektronski evidenčni listi, ki spremljajo pot odpadkov in se nahajajo v spletni aplikaciji IS Odpadki. Aplikacija omogoča tudi vodenje statistike.
• Za kopenske odpadke odvisna družba Luka Koper INPO, d. o. o., ob prevzemu odpadkov izda potrdilo o oddaji/prevzemu odpadka na izdelanem internem obrazcu, za ladijske odpadke pa ob prevzemu odpadkov izda potrdilo o oddaji odpadkov s plovil na internem obrazcu, potrdila so priloga računa.
• Za prevzete kopenske odpadke se v tabeli vodi evidenca stehtanih odpadkov.

196 Letno poročilo 2025

• Za kopenske odpadke področje varovanja zdravja in ekologije vodi interno tabelo o vseh kopenskih odpadkih po mesecih in posameznih letih.
• Odvisna družba Luka Koper INPO, d. o. o., vodi še dnevno evidenco zasedenosti na Centru za ravnanje z odpadki in objektu kalužnice.
• Trdni nenevarni odpadki se po prevzemu na lokaciji začasno zbirajo v boksih, zabojnikih ali posodah na luškem Centru za ravnanje z odpadki. Tekoči nevarni odpadki se zbirajo na objektu kalužnice v fiksnih zaprtih rezervoarjih, drugi nevarni odpadki pa v namenskih posodah na območju za skladiščenje nevarnih odpadkov Centra za ravnanje z odpadki.
• Vsi podatki o nastalih odpadkih v Luki Koper (ladijskih, gradbenih in kopenskih) se evidentirajo v informacijskem sistemu za vodenje podatkov o odpadkih, ki omogoča izvoz podatkov v nacionalni sistem spletno aplikacijo IS Odpadki.

Socialne informacije Letno poročilo 2025 197

17 Socialne informacije

17.1 Lastna delovna sila (S1)

17.1.1 Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom (ESRS 2 SBM-3)

Postopek opredelitve pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti ter posvetovanj z deležniki je opredeljen v poglavju 15.1.11 Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti (IRO-1). Pri oceni smo upoštevali vse lokacije in lastne dejavnosti, pri čemer so na območju pristanišča Koper upoštevani skupni vplivi družb Luka Koper, d. d., in Luka Koper INPO, d. o. o., zunaj območja pa družb Adria Terminali, d. o. o., ki deluje na območju Občine Sežana, in TOC, d. o. o., ki deluje na območju Bivja v Mestni občini Koper.Ocena vplivov zaradi poslovnih odnosov v zgornji in spodnji verigi vrednosti je bila izdelana. Pri pripravi razkritij v poglavju 15.1.10 Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom (SBM-3) je bila zajeta lastna delovna sila, ki jo predstavljajo lastni zaposleni in agencijski delavci (NACE N78 napoteni delavci). Med lastne zaposlene spadajo zaposleni, ki imajo večinoma pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas in s polnim delovnim časom. Podrobneje o tem poročamo v tabeli Zaposleni po vrsti pogodbe o zaposlitvi, razčlenjeni po spolu (število oseb), glede na delovni čas ter regijo delovnega mesta. Agencijski delavci so napoteni na podlagi javnega razpisa, njihovo število se postopno zmanjšuje.

Lastna delovna sila predstavlja jedro, saj njihovo znanje, izkušnje, sposobnosti in pozitivna delovna kultura vodijo do dolgoročne uspešnosti Skupine in izpolnitve ciljev iz strateških poslovnih načrtov, zato so bili prepoznani kot ključna skupina prizadetih skupnosti. Vplivov, tveganj in priložnosti, ki izhajajo iz lastne delovne sile, se zavedamo, zato so močno povezani z našo strategijo. Eden od štirih ključnih gradnikov sprejete strategije za obdobje 2024–2028 predstavlja zagotovitev ustrezne kadrovske strukture, ki bo podpirala rast in bo pripravljena na podnebni prehod in uvedbo koncepta 'pametnega pristanišča'. Nadgrajevali bomo znanje zaposlenih na področju digitalnih kompetenc, ciljnega in projektnega vodenja ter trajnostnega razvoja, predpogoj pri izvajanju vseh aktivnosti pa sta varnost in zdravje pri delu zaposlenih ter drugih udeležencev v pristanišču. S stalnimi izboljšavami bomo zmanjševali število poškodb pri delu ter zdravstvene vplive na zaposlene, poseben poudarek bomo namenili tudi prilagajanju kulture, tako da bomo z različnimi ukrepi povečevali zavzetost zaposlenih.

S svojimi usmeritvami, politikami in procesi na svoje zaposlene in agencijske delavce pozitivno vplivamo na različnih področjih, hkrati se zavedamo, da je potrebno stalno skrbeti za ukrepe, ki pripomorejo k ustvarjanju zdravega in varnega delovnega okolja, in tako preprečevati oziroma blažiti negativne vplive na lastno delovno silo. V okviru ocene pomembnih negativnih vplivov na lastno delovno silo smo v letu 2024 prepoznali negativen vpliv na področju zdravja in varnosti pri delu, v letu 2025 pa še potencialno negativen vpliv nastanka poklicne bolezni, čeprav potrjenih primerov poklicnih bolezni v Skupini Luka Koper nimamo. Vpliva nista splošno razširjena ali sistemska v krajih, kjer poslujemo, temveč sta povezana z naravo posameznih delovnih procesov in delovnih mest ter se lahko pojavljata v obliki posameznih izpostavljenosti ali dogodkov, ki so značilni za določene vrste dela. V Skupini zato te vplive obravnavamo v okviru sistema upravljanja varnosti in zdravja pri delu, s ciljem njihovega preprečevanja, zgodnjega prepoznavanja in blažitve. V povezavi z dejavnostjo smo v letu 2025 prepoznali eno novo pomembno tveganje, povezano z lastno delovno silo, ki bi lahko imelo vpliv na bodoči finančni položaj.

Pomembne teme, ki smo jih prepoznali v povezavi z lastno delovno silo in so navedene v spodnji tabeli, hkrati predstavljajo človekove pravice skladno z mednarodnimi listinami o človekovih pravicah. Vplive na zdravje in varnost lastnih zaposlenih, tj. oseb s posebnimi značilnostmi oz. oseb, ki delajo v posebnih okoliščinah, ali oseb, ki opravljajo posebne dejavnosti, ki bi lahko bile izpostavljene večjemu tveganju škode, smo prepoznali v okviru izdelave ocene tveganja delovnega mesta na področju varnosti in zdravja pri delu. Za preprečevanje oz. zmanjševanje dejanskih in potencialnih negativnih vplivov ter obvladovanje tveganj so sprejeti ukrepi, predstavljeni v poglavju 17.1.5 Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na lastno delovno silo ter pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi z lastno delovno silo ter učinkovitost navedenih ukrepov (S1-4). V potrjenih načrtih prehoda za blažitev podnebnih sprememb, o katerih več pišemo poglavju 16.2.2 Načrt prehoda za blažitev podnebnih sprememb (E1-1), niso predvidene aktivnosti, ki bi lahko imele pomembne vplive na lastno delovno silo.

198 Letno poročilo 2025

Za Skupino Luka Koper so bili prepoznani ti pomembni vplivi in tveganja:

Tema/vpliv/tveganje	Lokacija/dejavnost, povezana z vplivom	Dejanski/ potencialen	Pozitiven/ negativen	Obdobje vpliva Kratkoročno	Obdobje vpliva Srednjeročno	Obdobje vpliva Dolgoročno
Zdravje in varnost pri delu	Lastna dejavnost	Dejanski	Negativen	•	•	•
Potencialni vpliv na nastanek poklicnih bolezni	Lastna dejavnost	Potencialen	Negativen	•
Dostojne plače	Lastna dejavnost	Dejanski	Pozitiven	•	•	•
Kolektivna pogajanja	Lastna dejavnost	Dejanski	Pozitiven	•	•	•
Raznolikost	Lastna dejavnost	Dejanski	Pozitiven	•	•	•
Socialni dialog	Lastna dejavnost	Dejanski	Pozitiven	•	•	•
Spoštovanje človekovih pravic	Lastna dejavnost	Dejanski	Pozitiven	•	•	•
Enakost spolov v postopkih zaposlovanja in razvoja ter enako plačilo za delo enake vrednosti	Lastna dejavnost	Dejanski	Pozitiven	•	•	•
Svoboda združevanja, obstoj svetov delavcev ter pravice delavcev do obveščenosti, posvetovanja in udeležbe	Lastna dejavnost	Dejanski	Pozitiven	•	•	•
Ukrepi proti nasilju in nadlegovanju na delovnem mestu	Lastna dejavnost	Dejanski	Pozitiven	•	•	•
Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja	Lastna dejavnost	Dejanski	Pozitiven	•	•	•
Usposabljanje ter razvoj znanj in spretnosti	Lastna dejavnost	Dejanski	Pozitiven	•	•	•
Varnost zaposlitve	Lastna dejavnost	Dejanski	Pozitiven	•	•	•
Zaposlovanje in vključevanje invalidov	Lastna dejavnost	Dejanski	Pozitiven	•	•	•
Zasebnost	Lastna dejavnost	Dejanski	Pozitiven	•	•	•
Tveganje nezmožnosti pridobivanja delovne sile glede na načrt zaposlovanja	Lastna dejavnost			•	•

17.1.2 Politike v zvezi z lastno delovno silo (S1-1)

Za upravljanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, povezanih z lastno delovno silo, imamo sprejete v nadaljevanju navedene politike in kodekse, od katerih Politika raznolikosti uprave in nadzornega sveta družbe Luka Koper, d. d., velja izključno za upravo in nadzorni svet. Konec leta 2025 so bile vse politike posodobljene ter njihova veljavnost razširjena na Skupino Luka Koper, sprejeta je bila tudi nova kadrovska politika Skupine Luka Koper.

Družba Luka Koper, d. d., je podpisnica Zaveze o spoštovanju človekovih pravic pri poslovanju (z dne 31. 5. 2019), objavljene na spletni strani Človekove pravice v gospodarstvu | GOV.SI, pripravljene s strani Vlade RS na podlagi načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah, Deklaracije MOD o temeljnih načelih in pravicah pri delu ter smernic OECD za večnacionalne družbe. Skupni cilj smernic je spodbuditi pozitivne prispevke družb h gospodarskemu, okoljskemu in družbenemu napredku ter čim bolj zmanjšati škodljive vplive na teh področjih, ki bi lahko bili povezani z dejavnostmi, proizvodi ali storitvami Skupine. Na podlagi zaveze je bil sprejet Akcijski načrt Luke Koper, d. d., za spoštovanje človekovih pravic, ki si kot prioritetne naloge zastavlja:

• preprečevanje diskriminacije in neenakosti ter promocijo enakih možnosti,
• promocijo in varstvo temeljnih delavskih pravic,
• preprečevanje trgovine z ljudmi in boj proti njej,
• varstvo okolja, ohranjanje narave in trajnostni razvoj,
• razvoj zaveze skrbnega pregleda človekovih pravic.

Zaveze glede spoštovanja človekovih pravic in sodelovanja z lastnimi delavci ter ukrepi za zagotavljanje in omogočanje popravnega ukrepa so vključeni v Politiko upravljanja družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Koper in Etični kodeks Skupine Luka Koper in so podrobneje opisani v nadaljevanju.

Kadrovska politika Skupine Luka Koper določa namen, cilje in načela zaposlovanja in upravljanja z zaposlenimi v Skupini Luka Koper. Delo v Skupini Luka Koper skoraj v celoti opravljajo kadri, zaposleni neposredno v eni od družb v Skupini, v manjši meri so v delovne procese vključeni delavci, napoteni na delo s strani delodajalca za zagotavljanje

Socialne informacije Letno poročilo 2025 199

dela, in politika se nanaša tudi nanje. Namen kadrovske politike je opredeliti izvajanje zaposlovanja in upravljanja z zaposlenimi na način, ki zagotavlja doseganje strateških ciljev družb v Skupini. Cilji kadrovske politike so:

• privabljanje ustreznih kadrov,
• zaposlovanje strokovno usposobljenih in zavzetih zaposlenih,
• zagotavljanje razvoja zaposlenih,
• ohranjanje zavzetosti zaposlenih v celotnem trajanju zaposlitve,
• zagotavljanje ustreznih pogojev dela,
• zagotavljanje možnosti za svobodo združevanja, delavsko soupravljanje, socialni dialog in kolektivna pogajanja v skladu z zakonodajo,
• zagotavljanje vključevanja invalidov v delovno okolje.

Kadrovska politika je usklajena z mednarodnimi akti o spoštovanju človekovih pravic in se izvaja po načelih:

• zakonitosti,
• strokovnosti,
• nediskriminatorne obravnave,
• transparentnega ravnanja,
• zagotavljanja enakih možnosti,
• upoštevanja raznolikosti,
• ničelne tolerance do nasilja in nadlegovanja na delovnem mestu,
• zagotavljanja enakih pravic napotenim delavcem, kot jih imajo delavci, zaposleni v družbah Skupine Luka Koper.

Cilji kadrovske politike se uresničujejo prek zavez in usmeritev, opredeljenih po posameznih fazah življenjskega cikla zaposlitve, in sicer:

• privabljanje in selekcija zaposlenih
• uvajanje in integracija v delovno okolje
• razvoj in izobraževanje
• napredovanje in karierna mobilnost
• nagrajevanje in priznavanje dosežkov
• ohranjanje zaposlitve
• zaključek delovnega razmerja.

Politika upravljanja družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper uvršča skrb za zaposlene med najpomembnejše prvine podjetniške politike in organizacijske kulture, saj uspešnega poslovanja ne moremo dosegati brez usposobljenih, motiviranih in zadovoljnih zaposlenih.Skupina Luka Koper v skladu z Deklaracijo Mednarodne organizacije dela o temeljnih načelih in pravicah pri delu zagotavlja zaposlenim varno in spodbudno delovno okolje:

• z doslednim spoštovanjem pridobljenih pravic zaposlenih,
• z zagotavljanjem potrebnih delovnih in drugih prostorov, delovnih sredstev ter potrebnih informacij za delo in življenje v družbi,
• z usposabljanjem in razvijanjem kompetenc zaposlenih ter spodbujanjem osebnostnega in strokovnega razvoja,
• s primernimi in rednimi prejemki,
• s skrbjo za zdravje zaposlenih,
• z varovanjem zaposlenih in drugih na luškem območju ter
• s spodbujanjem in nagrajevanjem dobrega dela, ustreznih ravnanj in dobrih medsebojnih odnosov z materialno in nematerialno motivacijo.

Odnosi med zaposleni v družbah Skupine Luka Koper temeljijo na sprejetih vrednotah, zato cenimo drug drugega, sprejemamo odgovornost, težimo k spremembam ter se stalno izboljšujemo, delujemo trajnostno in ustvarjamo vrednost za stranke. Zavezanost trajnostnemu razvoju je temelj družbene odgovornosti Skupine Luka Koper, zato v delovanje vključujemo spoštovanje mednarodno priznanih človekovih pravic, ter pošteno ravnanje z zaposlenimi, odjemalci in dobavitelji.

200 Letno poročilo 2025

Zadržati želimo položaj stabilnega in zaželenega delodajalca, ponuditi tržne in konkurenčne plače ter krepiti konstruktivna vedenja z namenom pritegniti in zadržati visoko usposobljene kadre. Potrebujemo motivirano, kompetentno, strokovno usposobljeno in fleksibilno delovno silo. Imamo urejene postopke, v skladu s katerimi so kvalifikacije, znanja in spretnosti ter izkušnje osnova za zaposlitev, posredovanje zaposlitve, usposabljanje in napredovanje, kar je opisano v internih dokumentih, ki so interno objavljeni in dostopni vsem zaposlenim.

Z ocenjevanjem in razvojem kompetenc med zaposlenimi krepimo učinkovitost in strokovnost ter jih spodbujamo k udeležbi v programih izobraževanj, predvsem s področij komuniciranja z uporabniki, učenja tujih jezikov, vodenja in timskega dela, ter izvajamo zakonsko predpisana izobraževanja in usposabljanja. Izvajajo se redna izobraževanja za zagotovitev spoštovanja varnostnih ukrepov ter izobraževanja in usposabljanja za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Ta usposabljanja so obvezna za vse zaposlene in agencijske delavce, in sicer ob sklenitvi delovnega razmerja, pred pričetkom opravljanja dela na drugem delovnem mestu ali pred uvajanjem nove tehnologije in novih sredstev za delo ter ob spremembi v delovnem procesu, ki lahko vpliva na spremembo varnosti pri delu. Po vsakem zaključenem usposabljanju se izvede preverjanje teoretične in praktične usposobljenosti in pripravi ustrezen zapisnik o izvedbi. V odvisnosti od dela, ki ga delavec opravlja, pa se izvajajo tudi obvezna periodična preverjanja teoretične in praktične usposobljenosti za varno in zdravo delo.

V družbi Luka Koper, d. d., in družbi Luka Koper INPO, d. o. o., velik del razvoja kompetenc zaposlenih poteka ob usposabljanju na delovnem mestu, inštruktorstvu, mentorstvu in z vzajemno notranjo izmenjavo izkušenj. Družba Adria Terminali, d. o. o., od naštetega nima inštruktorstva. V Skupini Luka Koper se proces internega izobraževanja in socializiranja dopolnjuje z zunanjim izobraževanjem, ki se izvaja plansko glede na potrebe. V družbi Luka Koper, d. d., je vzpostavljeno tudi e-izobraževanje preko sobe znanja. Poleg pridobivanja ustreznih znanj in veščin vseh zaposlenih sta zelo pomembna tudi uporaba teh znanj (ugotavljanje uspešnosti izobraževanja in usposabljanj) ter razvijanje sistema prenosa znanj.

V Skupini Luka Koper imamo vzpostavljeno povezavo med napredovanjem in želeno uspešnostjo (osebna ocena delovne uspešnosti, izpolnjevanje zahtevanih pogojev, ustrezna izobrazba in znanja). V družbi Luka Koper, d. d., je razvoj kadrov bolj kompleksen, vzpostavljen imamo sistem kompetenc, bazen ključnih kadrov in naslednikov oziroma nasledstvene načrte za ključna delovna mesta ter sistem letnih razgovorov. Sistem letnih razgovorov uporablja tudi družba Luka Koper INPO, d. o. o. V družbi Luka Koper, d. d., in družbi Luka Koper INPO, d. o. o., izvajamo usposabljanje zaposlenih na področju politik o nediskriminaciji in povezanih praks s posebnim poudarkom na srednjem in višjem vodstvu za ozaveščanje in obravnavanje strategij reševanja za preprečevanje ter obravnavo sistemske in nenamerne diskriminacije. Preostale družbe v Skupini Luka Koper uporabljajo poenostavljen sistem razvoja in upravljanja kompetenc kadrov ter način izbora naslednikov.

Delavcem ob zaposlitvi na uvodnem usposabljanju predstavimo kolektivno pogodbo in Etični kodeks (ne velja za družbo TOC, d. o. o., ki nima kolektivne pogodbe in zanjo ne velja Etični kodeks) ter zadeve, pomembne za delovno razmerje, način dostopanja do dokumentov iz sistema vodenja ter preostalih pomembnih aktov, tudi s področja korporativne integritete. Zaposlene seznanimo z vsebinami za zagotavljanje varnega in zdravega dela, varstva pred požarom, pristaniškega reda, varovanja poslovne skrivnosti, informacijske varnosti ter obrambnega načrtovanja in razporejanja na delovno dolžnost. Uvodne predstavitve ob nastopu dela so deležni tudi napoteni delavci (NACE N78).

Zaposlene z novostmi in drugimi informacijami seznanjamo z obvestili po elektronski pošti, preko intraneta, oglasne deske ter z mesečnim biltenom Luški glasnik. Dostop do vsebin na intranetu je zaposlenim omogočen na delovnih postajah (računalnikih). Tistim zaposlenim in napotenim delavcem (NACE N78), ki na delovnem mestu nimajo dostopa do računalnika, je dostop omogočen prek aplikacije Capsule oziroma se uvaja nova izboljšana aplikacija Ms Intune, do katere lahko dostopajo z lastnim telefonom ali računalnikom. Zaposlene obveščamo tudi prek sveta delavcev in reprezentativnih sindikatov.

Nedovoljene posege v zasebnost in dostojanstvo zaposlenih preprečujemo tako, da med zaposlenimi ustvarjamo pozitivno klimo in na delovnem mestu zagotavljamo dobro počutje, zato odklanjamo in obsojamo vsakršna ravnanja, ki bi na kakršenkoli način prizadela dostojanstvo in zasebnost zaposlenih. Pri tem zasledujemo načelo spoštovanja raznolikosti in temeljnih človekovih pravic, kulturo odprtega dialoga ter spodbujamo vrednoto pripadnosti. Zagotavljamo varstvo pred trpinčenjem na delovnem mestu, spolnim in drugim nadlegovanjem ter imamo ničelno toleranco do mobinga na delovnem mestu oziroma v delovnem okolju. Preventivni ukrepi proti mobingu so temelj za izboljšanje organizacijske kulture in delovne klime ter uspešen razvoj. V primeru kršitev ukrepamo v skladu z zakonom in internimi predpisi. Širjenje neutemeljenih sumov ali nedokazljivih govoric o nemoralnem oz. nezakonitem ali kaznivem ravnanju z namenom obrekovanja ali škodovanja osebni integriteti zaposlenega, poslovnih partnerjev ali drugih deležnikov ni dovoljeno in pomeni neetično ravnanje in kršitev Etičnega kodeksa družb Skupine Luka Koper.

Socialne informacije Letno poročilo 2025 201

Diskriminacijo preprečujemo tako, da v odnosu do zaposlenih in med njimi spoštujemo dostojanstvo, osebno integriteto in zasebnost vsakega zaposlenega. Morebitna razhajanja v mnenjih ne smejo voditi v nekorektnost v obnašanju in v dejanjih. Zaposleni so si dolžni medsebojno pomagati, komunicirati in prenašati oziroma izmenjavati svoje znanje. Pri odločitvah, povezanih z delitvijo nalog, s kariernim razvojem zaposlenih ali z zaposlovanjem, velja načelo enakih možnosti in transparentnosti glede na izpolnjevanje pogojev in kriterijev izbora, brez privilegijev in diskriminacije. Vsi postopki zaposlovanja/nagrajevanja potekajo skladno z zakonodajo ter ne vključujejo nikakršnih elementov diskriminacije; lastna delovna sila ima možnost prijave morebitne diskriminacije po internih prijavitvenih kanalih.

V družbah Skupine Luka Koper v medsebojnih odnosih ne dopuščamo:

• nobene oblike diskriminacije ne glede na narodnost, raso, barvo kože, spol, spolno usmerjenost, zdravstveno stanje, invalidnost ali drug status, veroizpoved, starost, članstvo v sindikatu, politično usmerjenost in druge osebne okoliščine (razen kadar je za to podlaga v stroki ali predpisih);
• spolnega in drugega nadlegovanja ali trpinčenja na delovnem mestu, kar podrobneje ureja Pravilnik o zaščiti dostojanstva zaposlenih;
• nestrpnega in nespoštljivega odnosa do sodelavcev, poslovnih partnerjev in drugih oseb pri opravljanju dela;
• drugih oblik neetičnega obnašanja do drugih.

To vključuje spodbujanje okolja, v katerem se posamezniki in skupine počutijo varne pri izražanju pomislekov in, kjer je to ustrezno, prispevajo k odpravljanju negativnih posledic povračilnih ukrepov, kadar do njih pride. Družbe Skupine Luke Koper se morajo vzdržati diskriminatornih ali disciplinskih ukrepov ali drugačnega izvajanja povračilnih ukrepov proti delavcem, predstavnikom sindikatov ali drugim predstavnikom delavcev, ki v dobri veri poročajo vodstvu ali, kadar je to primerno, pristojnim javnim organom o praksah, ki so v nasprotju z zakonom, smernicami ali politikami podjetja. Spodbuja se posvetovanja in sodelovanje med družbo in delavci ter njihovimi predstavniki o zadevah skupnega interesa z legitimnimi postopki, strukturami ali mehanizmi. Spoštujejo se standardi zaposlovanja, pogodbene ureditve in pošteni poslovni odnosi.

V družbah Skupine Luka Koper delujejo sveti delavcev, ki zastopajo interese zaposlenih in imajo vlogo povezovalnega člena med zaposlenimi in vodstvom družbe. Zaposleni v skladu z Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju sodelujejo pri upravljanju delniške družbe, izražajo svoja mnenja in stališča prek svojih predstavnikov v svetu delavcev, delavskega direktorja ter članov nadzornega sveta - delavskih predstavnikov. V družbi sta sistemizirani tudi delovni mesti predsednika sveta delavcev in namestnika predsednika sveta delavcev. V odvisnih družbah Skupine Luka Koper, ki so družbe z omejeno odgovornostjo in imajo drugačno strukturo upravljanja kot družba Luka Koper, d.d., delavci sodelujejo pri upravljanju družb skladno z Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju, pri čemer uresničujejo svoje pravice glede na velikost in značilnosti odvisnih družb. Ob tem se upošteva še druga zakonodaja, kot je Zakon o gospodarskih družbah. Zaradi učinkovitejšega sodelovanja delavcev pri upravljanju so družbe Luka Koper, d. d., Luka Koper INPO, d. o. o., in Adria Terminali, d. o. o., sklenile s svetom delavcev vsaka svoj Dogovor o sodelovanju delavcev pri upravljanju (participacijski dogovor).

Dogovor ne posega v ureditev pravic in obveznosti delavcev iz delovnega razmerja v podjetniški kolektivni pogodbi, ampak ga je potrebno razumeti in tolmačiti ob upoštevanju načela kooperativnosti in želje po sodelovanju delavcev in uprave/vodstva v skupnih prizadevanjih za čim boljše poslovne rezultate družb, izgrajevanje humanih odnosov v procesu dela in odločanja ter doseganje drugih skupnih ciljev delavcev in posamezne družbe. Predstavnikom delavcev se zagotavljajo takšne zmogljivosti, kot so potrebne za pomoč pri razvoju učinkovitih kolektivnih pogodb ter ki pravočasno zagotavljajo informacije, s katerimi dobijo resničen in pošten vpogled v uspešnost družbe. Poslovniki o delu svetov delavcev v družbah Luka Koper, d. d., in Luka Koper INPO, d. o. o., določajo način delovanja svetov delavcev glede tistih vprašanj, ki niso urejena z zakonom.

Spoštujemo pravico delavcev do ustanavljanja sindikatov in reprezentativnih organizacij po lastni izbiri ali včlanitve vanje ter se izogibamo poseganju v izbiro delavcev, da ustanovijo sindikat ali reprezentativno organizacijo po lastni izbiri ali se vanjo včlanijo. Omogočamo tudi delovanje reprezentativnih sindikatov.

Politika upravljanja družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper opredeljuje temeljne zaveze družb skupine glede spoštovanja človekovih pravic v lastnem poslovanju in celotni vrednostni verigi. Politika določa, da se družbe Skupine Luka Koper izogibajo kršitvam človekovih pravic drugih ter obravnavajo dejanske in potencialne negativne vplive na človekove pravice, tako v lastnih dejavnostih kot v odnosih z dobavitelji, pogodbenimi partnerji in drugimi subjekti v vrednostni verigi. Pri tem izhajajo iz spoštovanja mednarodno priznanih človekovih pravic svojih 202 Letno poročilo 2025 zaposlenih, agencijskim delavcem pa nudijo enake pogoje dela in spoštujejo njihovo pravico do dela, enakega plačila za enako delo, enakopravne obravnave ter ustreznih pogojev dela.

Družbe Skupine Luka Koper sledijo veljavnim kodeksom in priporočilom ter v svoje poslovanje implementirajo relevantna načela nacionalnega akcijskega načrta spoštovanja človekovih pravic. Družbe prepoznavajo načine preprečevanja ali blaženja negativnih vplivov na človekove pravice, povezane s poslovanjem družb in izvajajo skrbne preglede glede človekovih pravic ter odpravljajo njihove negativne vplive. S programom usmerjenega izobraževanja zaposlenih razvijajo kompetence za prepoznavanje tveganj in zaposlene vzpodbuja, da s predlogi za izboljšave prispevajo k učinkoviti skrbi za spoštovanje človekovih pravic.

Spoštovanje človekovih pravic in načel odgovornega poslovanja družbe Skupine Luka Koper pričakujejo tudi od svojih dobaviteljev, pogodbenih partnerjev in drugih subjektov v verigi vrednosti, in sicer s spoštovanjem Etičnega kodeksa družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper ter Kodeksa ravnanja poslovnih partnerjev Skupine Luka Koper. Politike ne vsebujejo podrobno razdelanih posameznih pravic delavcev v vrednostni verigi, temveč to področje ureja na ravni splošnih zahtev po zakonitem in odgovornem ravnanju poslovnih partnerjev. Politika upravljanja ne določa neposrednih ali strukturiranih mehanizmov dialoga ali posvetovanja z delavci pri poslovnih partnerjih. Politika upravljanja ne določa posebnih formaliziranih postopkov posvetovanja o vplivih na človekove pravice, temveč sodelovanje z zaposlenimi obravnava v okviru splošnega sistema upravljanja, ki je predhodno opisan v tem poglavju.

V letu 2025 je bila politika posodobljena in vključuje izvajanje na tveganjih temelječega skrbnega pregleda, ki je vsebinsko skladen z usmeritvami OECD glede odgovornega poslovanja. Skrbni pregled se izvaja v lastnem poslovanju in vrednostni verigi ter vključuje:
* prepoznavanje in ocenjevanje dejanskih in potencialnih negativnih vplivov na ljudi, okolje in družbo,
* sprejemanje ukrepov za preprečevanje, ublažitev ali prenehanje vplivov,
* spremljanje izvajanja in učinkovitosti ukrepov,
* notranje in zunanje komuniciranje o obravnavi vplivov,
* zagotavljanje ali sodelovanje pri odpravi oziroma sanaciji škode, kadar družbe ugotovijo, da so povzročile ali prispevale k negativnemu vplivu.

Postopki skrbnega pregleda so splošni in horizontalni ter niso posebej prilagojeni ne lastni delovni sili ne delavcem v vrednostni verigi. Prav tako politika ne določa ločenih popravljalnih ali pritožbenih mehanizmov, ki bi bili izrecno namenjeni delavcem v vrednostni verigi, temveč se zanaša na obstoječe notranje mehanizme skladnosti in sodelovanje s poslovnimi partnerji. Kadar vseh vplivov ni mogoče obravnavati hkrati, se ukrepi prednostno izvajajo glede na resnost in verjetnost vplivov.

Politike Skupine Luka Koper ne obravnavajo izrecno trgovine z ljudmi, prisilnega dela in dela otrok. Podjetje izhaja iz spoštovanja veljavne zakonodaje in regulative Republike Slovenije na tem področju ter dejstva, da se lastne dejavnosti ne izvajajo zunaj Slovenije oziroma v državah, v katerih so kršitve človekovih pravic sistemske narave. Ta pristop velja tako za lastno delovno silo kot za delavce v vrednostni verigi.

Politika upravljanja na najvišji ravni določa zaveze družbe in Skupine glede spoštovanja človekovih pravic, odgovornega poslovanja ter družbeno odgovornega odnosa do okolja, v katerem deluje in se opira na mednarodno priznane usmeritve odgovornega poslovanja, kot so Vodilna načela ZN o podjetništvu in človekovih pravicah, Deklaracija Mednarodne organizacije dela o temeljnih načelih in pravicah pri delu ter smernice OECD za večnacionalna podjetja ter je v tem smislu vsebinsko usklajena z njimi. Politika predstavlja splošni okvir zavez in ne navaja izrecno posameznih načel, instrumentov ali specifičnih postopkov, ki jih ti standardi predvidevajo. Spremljanje izvajanja zavez iz politike se izvaja na splošni ravni in poteka prek notranjih nadzornih mehanizmov, funkcije korporativne integritete in skladnosti poslovanja ter postopkov skrbnih pregledov.

Z Etičnim kodeksom Skupine Luka Koper (velja za družbe Skupine Luka Koper, razen za družbo TOC, d. o. o.) smo se zavezali spoštovanju človekovih pravic, predvsem spoštovanju zasebnosti vsakega posameznika na delovnem mestu ter urejanju prekarnega dela, trpinčenja na delovnem mestu, enakih možnostih žensk in moških, dela in zaposlovanja invalidov ter varnosti in zdravja pri delu. Slednje zagotavljamo tudi z delovanjem ustreznega pritožbenega mehanizma za prijavo nepravilnosti po varnem in anonimnem kanalu Luka Koper in zaščito prijaviteljev pred morebitnimi povračilnimi ukrepi ali diskriminatorno obravnavo.

Kupce, dobavitelje in druge poslovne partnerje stalno preverjamo in učinkovito upravljamo tveganja, ki izvirajo iz poslovnih odnosov z njimi. Od kupcev in dobaviteljev pričakujemo, da spoštujejo človekove pravice in ustvarjajo delovno okolje, v katerem se spoštujeta dostojanstvo in zasebnost posameznika, da zavračajo vse oblike nedovoljenega dela, da imajo vzpostavljene notranje kontrole, sistema upravljanja tveganj in nasprotja interesov in nas nemudoma obveščajo o Socialne informacije Letno poročilo 2025 203 nasprotju interesov, ki bi lahko posredno ali neposredno vplivalo na skupino, ter da spoštujejo protikorupcijsko in konkurenčno zakonodajo in upravljajo tveganja prevar in zlorab.

Pravila in postopki za odpravljanje diskriminacije, vključno s preprečevanjem nadlegovanja in spodbujanjem enakih možnosti, so opredeljeni v Etičnem kodeksu, Kodeksu ravnanja poslovnih partnerjev Skupine Luka Koper, Pravilniku o zaščiti dostojanstva zaposlenih in Pravilniku o delovanju pooblaščenca za korporativno integriteto in komisije za obravnavo prijav kršitev korporativne integritete ter obravnavo prijav v Skupini Luka Koper. V Etičnem kodeksu Skupine Luka Koper smo posebej opredelili zaveze glede vključevanja posebej ranljivih skupin, in sicer zaposlovanja invalidov.

Politika raznolikosti uprave in nadzornega sveta družbe Luka Koper, d. d., določa ciljno raznolikost v zvezi z zastopanostjo glede na spol, starost, izobrazbo ter druge osebne okoliščine članov uprave in nadzornega sveta družbe Luka Koper, d. d. Cilj politike je zagotavljanje okolja, ki spodbuja raznolikost, pravičnost in vključenost skupin z manjšo zastopanostjo, uresničevanje načela enakih možnosti, obravnavanje oziroma preprečevanje diskriminacije, maksimiranje potencialov in promoviranje raznolikosti kot prednosti, ki prispevajo k individualnemu kot tudi organizacijskemu uspehu, ter doseganje čim večje učinkovitosti uprave in nadzornega sveta. Izvajanje politike spremlja kadrovska komisija nadzornega sveta, ki o tem poroča nadzornemu svetu.

Politika raznolikosti uprave in nadzornega sveta družbe Luka Koper, d. d., je oblikovana skladno z zahtevami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb, Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države ter Statuta družbe. V letu 2025 je bila dopolnjena glede ciljnega odstotka zastopanosti manj zastopanega spola pri imenovanju predstavnikov delavcev v organe nadzora in vodenja s strani sveta delavcev, prednosti v postopku imenovanja ter poročanja o razlogih nedoseganja ciljnih vrednosti in ukrepov, ki jih je družba v Izjavi o upravljanju sprejela ali jih namerava sprejeti za njihovo izpolnitev. Objavljena je na korporativnih straneh družbe https://www.luka-kp.si/o-podjetju/pomembni-dokumenti/.Konec leta 2025 je bila sprejeta nova Politika varnosti in varovanja Skupine Luka Koper, ki ureja odnos družbe na področju varovanja ter zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu vseh zaposlenih in je opisana v poglavju 16.3.1 Politike v zvezi z onesnaževanjem (E2-1). S sprejetjem te sta prenehali veljati Varnostna politika družbe Luka Koper, d. d., in Politika varnega in zdravega pristaniškega okolja ter energetske učinkovitosti za družbo Luka Koper, d. d.

V letu 2025 je bil sprejet Pravilnik o ugotavljanju in obravnavi prisotnosti alkohola in drugih psihoaktivnih snovi na območju Luke Koper, z namenom vzpostavitve nadzora nad prisotnostjo alkohola in drugih psihoaktivnih snovi s ciljema zagotavljanja varnega dela v družbi Luka Koper, d. d., ter zaščite premoženja družbe. Pravilnik velja na območju Luke Koper.

Kodeks ravnanja poslovnih partnerjev Skupine Luka Koper določa pričakovanja in standarde sodelovanja, ki jih pričakujemo od poslovnih partnerjev, s katerimi poslovno sodelujemo pri nakupu ali prodaji blaga ali storitev ali v drugi obliki sodelovanja. Poslovni odnosi s poslovnimi partnerji temeljijo na tem, da imajo poslovni partnerji svoje poslovanje usklajeno z zahtevami mednarodnih standardov poslovanja. Poslovni partnerji se zavezujejo, da bodo v poslovnem odnosu ravnali skladno s smernicami:

• varovanja in spoštovanja človekovih pravic ter pravic delavcev, ki vključujejo:
  • spoštovanje človekovih pravic (poslovni partner bo varoval in spoštoval človekove pravice svojih zaposlenih, njihovo osebnost in jih obravnaval dostojanstveno in spoštljivo),
• preprečevanje prisilnega dela in dela otrok (poslovni partner pri svojem poslovanju ne bo zapovedoval ali podpiral prisilnega dela ali dela otrok in mladostnikov, ki ne bi bila skladna z nacionalno zakonodajo),
• spoštovanje načela profesionalnosti, resnicoljubnosti, lojalnosti, osebne odgovornosti ter integritete (poslovni partner bo spoštoval in spodbujal profesionalnost, resnicoljubnost, lojalnost, osebno odgovornost in integriteto ter obsojal nestrpen in nespoštljiv odnos do sodelavcev ali poslovnih partnerjev),
• prepoved diskriminacije (poslovni partner ne bo dopuščal nobenih oblik diskriminacije ne glede na poreklo, narodnost, raso, spol, spolno usmerjenost, zdravstveno stanje, veroizpoved, starost, članstvo v verski ali sindikalni organizaciji, politično pripadnost ali drugo osebno okoliščino, niti ne bo dopuščal spolnega in drugih oblik nadlegovanja ali trpinčenja na delovnem mestu; poslovni partner ob tem omogoča svojim zaposlenim, da prijavijo neetične in nezakonite aktivnosti in jim zagotavlja varovanje zaupnosti prijav in zaščito prijavitelja),
  • prosto izbiro zaposlitve (poslovni partner ne uporablja in ne bo uporabljal prisilnega dela, suženjskega dela ali katerekoli primerljive vrste dela, ki ni skladna z veljavno zakonodajo),
• delovni čas in plačilo za delo (poslovni partner spoštuje skladnost delovnega časa zaposlenih, kot je določena v nacionalni zakonodaji, ter zagotavlja rednost in poštenost plačila za delo; prav tako spoštuje načelo enakih možnosti pri zaposlovanju in na delovnem mestu),
• pravico do svobodnega združevanja (poslovni partner spoštuje pravico zaposlenih do svobodnega združevanja, članstva v sindikatih in svetu delavcev ali drugačnih oblikah delavskega sodelovanja in teh delavcev ne postavlja v slabši položaj),
• zdravje in varnost pri delu (poslovni partner prepozna tveganja ter sprejema ustrezne ukrepe za njihovo preprečevanje v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu; prizadeva si za uveljavljanje visokih standardov varnosti in zdravja na delovnem mestu ter zagotavlja varno delovno okolje v okviru veljavnih standardov za dejavnosti, ki jih opravlja),
• odgovornega odnosa do okolja (poslovni partner stremi k izpolnjevanju in spoštovanju standardov okoljske ozaveščenosti in zmanjševanju negativnih vplivov na okolje),
• poslovne etike, ki vključujejo:
  • etičnost in integriteto (poslovni partner deluje v skladu z visokimi etičnimi standardi, s katerimi izpolnjuje svoje obveznosti, ter z visoko stopnjo integritete na vseh področjih poslovanja),
• ravnanje v skladu z zakoni (poslovni partner pri svojem poslovanju spoštuje veljavne nacionalne in mednarodne predpise, vključno s predpisi, ki se nanašajo na konkurenco, embargo, sankcije, korupcijo, podkupovanje in pranje denarja),
• sprejemanje in podeljevanje ugodnosti (poslovni partner se zaveda, da je prepovedano posredno ali neposredno podarjati, obljubljati, sprejemati ali zahtevati darila, koristi, storitve ali kaj podobnega, kar bi lahko vplivalo na neodvisnost, transparentnost ali druge koristi za pridobitev posla; poslovni partner vzpostavi postopke za nadzor in izpolnjevanje teh zahtev, s katerimi lahko zagotovi ustrezno skladnost s protikorupcijskimi zakoni),
  • konkurenco (poslovni partner spoštuje načelo lojalne konkurence in svojo poslovno dejavnost izvaja v skladu s konkurenčnim pravom),
  • izogibanje nasprotju interesov (poslovni partner se izogiba situacijam, ki bi lahko dajale vtis nasprotja interesov ali vplivale na nepristranskost pri pridobitvi ali izvajanju posla),
• varovanje zaupnih podatkov (poslovni partner sme poslovne skrivnosti, osebne podatke ali druge zaupne podatke uporabiti samo upoštevajoč zakonodajo v potrebnem in dovoljenem obsegu ter jih mora ustrezno varovati).

Politike se uporabljajo na vseh ravneh delovanja od poslovodstva, ki je odgovorno za izvajanje politik, do vodilnega kadra in zaposlenih, ki v okviru svojih delovnih nalog ter zadolžitev opravljajo dejavnosti oz. se vključujejo v procese, vezane na trajnostno delovanje.

17.1.3 Postopki za sodelovanje z lastno delovno silo in predstavniki delavcev v zvezi z vplivi (S1-2)

Način uresničevanja pravic delavcev poteka na individualni in kolektivni ravni, prek predstavnikov svetov delavcev in sindikatov, prek člana uprave - delavskega direktorja in treh predstavnikov delavcev v nadzornem svetu. Delavci prek sveta delavcev uresničujejo svoje pravice na podlagi dogovorov o sodelovanju delavcev pri upravljanju (participacijskih dogovorov), sklenjenih med vodstvi družb Skupine in predstavniki svetov delavcev na podlagi Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki urejajo tudi druge pravice in načine sodelovanja delavcev pri upravljanju.

Postopki sodelovanja z lastno delovno silo potekajo na individualni in kolektivni ravni. Delavci kot posamezniki uresničujejo pravico do sodelovanja pri upravljanju na podlagi pravice:

• do pobude in odgovorov na pobudo, če se nanašajo na njihovo delovno mesto ali na njihovo delovno oziroma organizacijsko enoto,
• biti pravočasno obveščen o spremembah na svojem delovnem področju,
• povedati svoje mnenje o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na organizacijo njihovega delovnega mesta in delovni proces,
• zahtevati, da jih delodajalec oziroma od njega pooblaščeni delavec odgovori na vprašanja s področja plač in drugih področij delovnih razmerij ter iz vsebine ZSDU.

Delavci kot posamezniki uresničujejo pravico do sodelovanja pri upravljanju na zborih delavcev, na delovnih sestankih organizacijske enote, ki jih sklicuje vodja organizacijske enote, drugi pooblaščeni vodilni delavec ali drugi pooblaščeni delavec, neposredno v ustnih razgovorih z vodilnimi delavci ali v pisni obliki. Srečanja zaposlenih s predstavniki sveta delavcev potekajo nekajkrat letno po posameznih organizacijskih enotah, sestanki organizacijskih enot potekajo redno (dnevno, tedensko, mesečno). Pisna mnenja, pobude ali predloge lahko delavec prek sveta delavcev naslovi tudi na organe družbe.

Sodelovanje delavcev pri upravljanju se prek sveta delavcev uresničuje na te načine:

• s posredovanjem predlogov in mnenj delavcev,
• na podlagi obveščenosti (npr. glede gospodarskega položaja panoge ali družbe, razvojnih ciljev, stanja proizvodnje in prodaje, spremembe dejavnosti, zmanjšanja gospodarske dejavnosti, spremembe v organizaciji proizvodnje, spremembe tehnologije, poročanja o stanju na področju varovanja zdravja in varstva pri delu idr.),
• s skupnim posvetovanjem o statusnih (npr. glede statusnega preoblikovanja družbe, prodaje ali zaprtja družbe ali njenega bistvenega dela, bistvene spremembe v lastništvu, spremembe sistema upravljanja družbe) in kadrovskih vprašanjih (zaposlovanja zunaj plana, zmanjšanja števila delavcev, sistemizacije delovnih mest, sprejema splošnih pravil o disciplinski odgovornosti idr.),
• s soodločanjem (o organizaciji in izvajanju ukrepov varnosti pri delu, določitvi ukrepov za preprečevanje poškodb, obolenj, osnovah za odločanje o izrabi letnega dopusta in odločanje o drugih odsotnostih z dela, merilih in kriterijih za ocenjevanje uspešnosti, nagrajevanje in napredovanje delavcev idr.),
• z zadržanjem odločitev družbe.

Delavci uresničujejo svoje pravice tudi prek člana uprave delavskega direktorja in treh predstavnikov delavcev v nadzornem svetu. Omogočamo delovanje reprezentativnih sindikatov skladno z določili, ki jih predvidevajo veljavna zakonodaja, podjetniške kolektivne pogodbe in pogodbe o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo, sklenjene med družbo Luka Koper, d. d., in Sindikatom žerjavistov pomorskih dejavnosti Luka Koper, s katerim so dodatno urejeni financiranje sindikata, imenovanje poklicnega sindikalnega zaupnika predstavnika sindikata in drugih sindikalnih zaupnikov ter obseg obveščanja o pomembnih področjih varstva pravic delavcev. Tudi družba Luka Koper INPO, d. o. o., ima sklenjeno pogodbo o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo.

Učinkovitost sodelovanja z lastno delovno silo se spremlja prek obsega pritožb in pobud ter prek rednega merjenja klime, zadovoljstva in zavzetosti zaposlenih. Pokazatelji učinkovitosti so tudi dosežen socialni mir, upoštevanje pravic iz kolektivnih pogodb ter sklenjeni sporazumi. Odgovornost za zagotavljanje izvajanja sodelovanja in za upoštevanje rezultatov pri pristopu podjetja nosijo poslovodstva družb v Skupini Luka Koper.V Skupini nimamo posebej sprejetih ukrepov za pridobitev vpogleda v stališča oseb iz ranljivih skupin.

17.1.4 Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih lahko člani lastne delovne sile izrazijo pomisleke (S1-3)

Popravne ukrepe v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu izvajamo tako, da skladno z internimi dokumenti na področju varnosti in zdravja pri delu zagotavljamo celostno obravnavo izrednih dogodkov, povezanih z delom. Vsak izredni dogodek, katerega posledica je ali bi lahko bila poškodba delavca oz. pri katerem je ali bi lahko nastala večja premoženjska škoda, se javi v varnostno-nadzorni center, prek katerega so obveščene in aktivirane vse potrebne intervencijske službe in strokovna področja. Okoliščine izrednih dogodkov se podrobno obravnavajo, po končani raziskavi se opredeli, ali je s ciljem preprečevanja ponovitve izrednega dogodka treba uvesti dodatne ukrepe za zmanjševanje tveganja (revizijo ocene tveganja, posamične korektivne ukrepe). Dogodke ter s tem učinkovitost sprejetih ukrepov se spremljajo na mesečni in letni ravni.

Za zagotavljanje izvajanja zdravstvenih ukrepov imamo sklenjene pogodbe z izvajalci medicine dela. Tveganja, povezana z zdravstvenimi težavami, se obvladujejo z vpeljavo preventivnih ukrepov v delovne procese in s programom promocije zdravja. Vsaka družba ima svoj program promocije zdravja, ki se v določenih segmentih povezuje s programom promocije zdravja matičnega podjetja.

Delavcem zagotavljamo izražanje kakršnih koli pomislekov na podlagi zakona in internih aktov (kolektivne pogodbe, dogovorov o sodelovanju s predstavniki delavcev, organizacijskih predpisov itd.). Postopek lahko poteka prek predstavnikov delavcev ali neposredno s strani delavca (z obveščanjem nadrejene osebe, pooblaščenca za varnost in zdravje pri delu, pooblaščenca za preprečevanje mobinga, pooblaščenca za korporativno integriteto itd.). Poleg naštetega lahko zaposleni izražajo pomisleke in mnenja tudi po drugih kanalih (merjenje klime, anketiranje zaposlenih, kanal za anonimne pritožbe itd.). Posamezni kanali, npr. merjenje klime, zadovoljstva in zavzetosti, so vzpostavljeni v okviru standardnega vprašalnika SIOK za merjenje klime in zadovoljstva v slovenskem prostoru ter mednarodnega Gallupovega vprašalnika o zavzetosti, kar omogoča tudi primerljivost rezultatov z drugimi podjetji.

Vsi zaposleni imajo neposreden dostop do pritožbenega kanala, dostop do predstavnikov sveta delavcev, predstavnikov sindikatov, pooblaščenca za korporativno integriteto, skladnost poslovanja, varstvo osebnih podatkov in človekovih pravic ter pooblaščenca za preprečevanje mobinga. Zaposleni so o razpoložljivosti kanalov obveščeni ob zaposlitvi, potekajo tudi usposabljanja o tem, pritožbeni kanal je dostopen prek intraneta. Dostop do pritožbenega kanala na intranetu imajo tudi zaposleni, ki na delovnem mestu nimajo računalnika, in sicer prek aplikacije na mobilnem telefonu.

Izpostavljena in obravnavana vprašanja ter zagotavljanje učinkovitosti kanalov se spremljajo z rednimi sestanki s svetom delavcev in reprezentativnimi sindikati ter z merjenjem klime, zadovoljstva in zavzetosti. Izvajanje popravnih ukrepov se zagotavlja tudi z rednim poročanjem o izpolnjevanju priporočil pooblaščencev (s področja korporativne integritete, človekovih pravic, preprečevanja mobinga idr.). 206 Letno poročilo 2025

Zaposleni so s postopki za izražanje in obravnavo pomislekov seznanjeni na usposabljanjih in so zaščiteni pred povračilnimi ukrepi. Predstavniki zaposlenih so skladno z zakonodajo posebej zaščiteni (zanje velja posebno pravno varstvo pred odpovedjo in poslabšanjem položaja). Več o tem poročamo v poglavju 18.1.2 Politike o poslovnem ravnanju in korporativna kultura (G1-1). Pomembnih tveganj in priložnosti, vezanih na lastno delovno silo, nismo prepoznali.

17.1.5 Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na lastno delovno silo ter pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi z lastno delovno silo ter učinkovitost navedenih ukrepov (S1-4)

Politiko varnosti in varovanja Skupine Luka Koper na področju varnega in zdravega delovnega okolja uresničujemo tako, da so načini delovanja, delovni procesi ter procesi sodelovanja z zunanjimi deležniki skladni z zakonodajo in s Sistemom vodenja varnosti in zdravja pri delu ISO 45001:2018, ki ga ima vzpostavljenega družba Luka Koper, d. d., in katerega krovna usmeritev je prepoznavanje nevarnosti in škodljivosti ter preprečevanje z delom povezanih poškodb in bolezni. Vanj je v celoti vključena odvisna družba Luka Koper INPO, d. o. o., in delno tudi Adria Terminali, d. o. o. Družba TOC, d. o. o., v ISO 45001:2018 ni vključena, sistem varnosti in zdravja pri delu izvaja skladno z zakonodajo. Pomembna izhodišča za uveljavljanje tega sistema so nenehno izboljševanje, prepoznavanje nevarnosti in preprečevanje poškodb ter zdravstvenih okvar in poklicnih bolezni.

Sistem varnosti in zdravja pri delu je zasnovan tako, da se v okviru letnega načrtovanja preverijo tveganja za varnost in zdravje pri delu. Tveganja se prepoznavajo z oceno tveganja delovnih mest, analizo izrednih dogodkov, s spremljanjem tehnoloških postopkov, z meritvami škodljivosti v delovnem okolju, z rednimi nadzori in drugimi aktivnostmi na področju dela. Na osnovi prepoznanih pomembnih tveganj se določijo letni cilji in pripravijo programi za doseganje zastavljenih ciljev. Realizacija se spremlja v kvartalnih programih dela ter polletnem in letnem poročilu o varnosti in zdravju pri delu. Da je sistem varnosti in zdravja pri delu vzpostavljen, se izvaja, vzdržuje in izboljšuje, na najvišji ravni zagotavlja uprava oz. član uprave - delavski direktor.

Kar zadeva negativne vplive v zvezi z lastno delovno silo, kot podlago za učinkovito prepoznavo nevarnosti/škodljivosti ter vpeljavo potrebnih varnostnih ukrepov za zagotovitev varnega in zdravega delovnega okolja uporabljamo oceno tveganja delovnega mesta. Ocenjevanje tveganja se izvaja v skladu z interno metodologijo, v kateri so zajeti vsi kritični dejavniki tveganja. Na podlagi vsakodnevnih spremljanj delovnih procesov, ustreznih usposabljanj, analiz izrednih dogodkov, informacij in prijav delavcev ter novih spoznanj, ki so posledica tehnološkega napredka, se ocena tveganja sistematično revidira.

Za preprečevanje in blažitev poškodb pri delu in nastanek drugih izrednih dogodkov ter preprečevanja nastanka poklicnih bolezni zaradi narave dela izvajamo te ukrepe:
* prepoznavanje nevarnosti in škodljivosti,
* meritve škodljivosti v delovnem okolju in sprejemanje primernih ukrepov,
* izvajanje rednih zdravstvenih pregledov,
* oblikovanje ocen tveganja, navodil za varno delo, tehnoloških postopkov in elaboratov za varno in zdravo delo,
* prilagajanje tehničnemu napredku,
* dajanje prednosti kolektivnim varnostnim ukrepom pred individualnimi,
* zagotavljanje primerne in brezhibne delovne opreme, sredstev za delo in osebne varovalne opreme,
* usposabljanje za varno in zdravo delo,
* promocija zdravja,
* zagotavljanje ustreznih delovnih pogojev,
* ozaveščanje o dejavnikih tveganja ter
* druge individualne ukrepe.

Zgoraj omenjene ukrepe smo sprejeli na podlagi zakonodajnih zahtev, ugotovitev preventivnih nadzorov na terenu, analiz ocen tveganj, spremljanja in analiz izrednih dogodkov, podanih pomislekov ali mnenj zaposlenih ter drugih ugotovitev na področju varnosti in zdravja pri delu. Drugi ukrepi trenutno niso načrtovani.

Učinkovitost ukrepov za preprečevanje in blažitev poškodb pri delu, izrednih dogodkov ter poklicnih bolezni se spremlja na podlagi kombinacije dokazov o izvedbi dejavnosti in dokazov o dejanskih rezultatih za zaposlene. Načini spremljanja so prilagojeni naravi posameznega ukrepa. Dokazi o izvedbi ukrepov, njihovem obsegu in skladnosti z zakonskimi ter internimi zahtevami, temeljijo na dokumentiranih evidencah, ki izhajajo iz rednega in sistematičnega izvajanja aktivnosti na področju varnosti in zdravja pri delu, in sicer:

Socialne informacije Letno poročilo 2025 207

• evidenc o prepoznavanju nevarnosti in škodljivosti ter izvedenih meritvah v delovnem okolju,
• izdelanih in posodobljenih ocen tveganj, navodil za varno delo, tehnoloških postopkov ter elaboratov za varno in zdravo delo,
• investicijske in tehnične dokumentacije, ki izkazuje uvajanje tehničnega napredka ter prednostno uporabo kolektivnih varnostnih ukrepov pred individualnimi,
• evidenc o zagotavljanju ustrezne delovne opreme, sredstev za delo in osebne varovalne opreme, vključno z zapisi o pregledih, vzdrževanju, servisiranju in izjavami o skladnosti,
• evidenc izvedenih usposabljanj za varno in zdravo delo ter preverjanj usposobljenosti zaposlenih,
• dokazil o izvedenih aktivnostih ozaveščanja in interne komunikacije (npr. informativna gradiva, plakati, intranet objave, video vsebine v Sobi znanja),
• evidenc izvedenih aktivnosti promocije zdravja ter meritev delovnih pogojev in sprejetih ukrepov.

Dejanski učinki ukrepov na zdravje, varnost in dobrobit zaposlenih se spremljajo z analizo kazalnikov in poročil, ki odražajo spremembe v zdravstvenem stanju, delovni zmožnosti in varnosti zaposlenih, kot so npr. agregirana poročila izvajalcev medicine dela o rezultatih preventivnih zdravstvenih pregledov, analiza podatkov o bolniški odsotnosti, zdravstvenih omejitvah ter morebitno zaznanih poklicnih boleznih, trendi poškodb pri delu in drugih izrednih dogodkov, obravnava prijavljenih odstopanj, pobud in opozoril zaposlenih v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu, rezultati internih anket in povratnih informacij zaposlenih glede delovnih pogojev in počutja na delovnem mestu. Učinkovitost ukrepov se dodatno odraža tudi v ohranjanju delovne zmožnosti zaposlenih, vključno s primeri, ko je zaposlenim z ugotovljeno zmanjšano delovno zmožnostjo ali invalidnostjo zagotovljeno drugo ustrezno delo ali prilagojeno delovno mesto. Za zagotovitev in ohranjanje pomembnih pozitivnih vplivov izvajamo v nadaljevanju navedene ukrepe.Dostojne plače:
• zagotavljamo redno izplačilo plač v skladu s kolektivno pogodbo,
• omogočamo visok variabilni del plače v obliki različnih dodatkov in elementov nagrajevanja zaposlenih,
• zaposleni imajo vpogled v merila za določanje plače in so obveščeni o morebitni spremembi variabilnega dela plače,
• spodbujamo enakost in preprečujemo diskriminacijo pri določanju plače na podlagi spola, rase, starosti, vere, spolne usmerjenosti, invalidnosti ali druge osebne okoliščine.

Kolektivna pogajanja:
• sklenjene so kolektivne pogodbe na ravni podjetij (ne velja za družbo TOC, d. o. o.),
• sklenjena je Pogodba o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo,
• sklenjeni so socialni sporazumi s socialnimi partnerji,
• odzivamo se na vse pobude za spremembo dogovorov, izvajamo pogajanja, redno nadgrajujemo dogovore.

Raznolikost (ne velja za družbo TOC, d. o. o.):
• v skladu z Etičnim kodeksom so odnosi v družbi zasnovani na spoštovanju, dostojanstvu, osebni integriteti, solidarnosti, odprtosti, strpnosti, medsebojni pomoči, izmenjavi izkušenj, spoštovanju nadrejenih in starejših ter spodbujanju mlajših,
• ne dopuščamo diskriminacije glede na narodnost, raso, spol, spolno usmerjenost, zdravstveno stanje, veroizpoved, starost, politično usmerjenost in druge osebne okoliščine,
• sprejeta je Politika raznolikosti uprave in nadzornega sveta Luka Koper, d. d.

Socialni dialog:
• kontinuirano izvajamo socialni dialog z reprezentativnimi sindikati in svetom delavcev prek rednih srečanj skladno z zakonodajo, določili kolektivne pogodbe, sklenjenimi dogovori o sodelovanju delavcev pri upravljanju in pogodbo o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo,
• skladno z Etičnim kodeksom spodbujamo spoštljivo interno komunikacijo vertikalno in horizontalno, ter pravico zaposlenih do obveščenosti glede dela.

Spoštovanje človekovih pravic:
• vzpostavljena je funkcija pooblaščenca za korporativno integriteto, skladnost poslovanja, varstvo osebnih podatkov in človekovih pravic,
• vzpostavljen je pritožbeni mehanizem za prijavo kršitev človekovih pravic prek pooblaščenca,
• trpinčenje na delovnem mestu se preprečuje s sprejetim Pravilnikom o zaščiti dostojanstva zaposlenih,
208 Letno poročilo 2025
• načelo spoštovanja človekovih pravic je vključeno v Etični kodeks Skupine Luka Koper,
• zagotavljamo enake možnosti zaposlenih in preprečujemo diskriminacijo v postopkih zaposlitve in napredovanja,
• zaposlene ozaveščamo in usposabljamo s področja človekovih pravic,
• zagotavljamo varnost in zdravje na delovnem mestu ter varovanje okolja,
• zagotavljamo varstvo starejših in invalidnih delavcev,
• izvajamo vse ukrepe, izpostavljene v poglavju 17.1.5 Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na lastno delovno silo ter pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi z lastno delovno silo ter učinkovitost navedenih ukrepov (S1-4).

Enakost spolov v postopkih zaposlovanja in razvoja ter enako plačilo za delo enake vrednosti:
• zagotavljamo enake možnosti po spolu v postopkih zaposlovanja, razvoja/napredovanja in enako plačilo za enako delo.

Svoboda združevanja, obstoj sveta delavcev ter pravice delavcev do obveščenosti, posvetovanja in udeležbe:
• omogočamo delovanje sveta delavcev in dveh reprezentativnih sindikatov,
• sistemizirana so delovna mesta predstavnik sindikata, predsednik sveta delavcev in namestnik predsednika sveta delavcev,
• v družbah Luka Koper, d. d., in Luka Koper INPO, d. o. o., v letu 2025 pa tudi v družbi Adria Terminali, d. o. o., smo sklenili dogovore s svetom delavcev o sodelovanju delavcev pri upravljanju (participacijske dogovore),
• redno poteka obveščanje zaposlenih (po različnih internih kanalih komunikacije) ter posvetovanje s socialnimi partnerji in soodločanje pred sprejetjem končnih odločitev o vprašanjih, povezanih z delom in pravicami zaposlenih ter o poslovanju družbe,
• zagotavljamo usposabljanje članov sveta delavcev in sindikalnih zaupnikov,
• v družbi Luka Koper, d. d., zagotavljamo pogoje za delo sindikatov s sklenjeno pogodbo o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo.

Ukrepi proti nasilju in nadlegovanju na delovnem mestu:
• velja ničelna toleranca do nasilja in nadlegovanja na delovnem mestu, vzpostavljeni so pritožbeni mehanizmi in mehanizmi za ukrepanje v primeru, da zaposleni zazna primere nadlegovanja.

Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja:
• vzpostavljeni so urniki, ki zaposlenim omogočajo ustrezen počitek,
• omogočamo koriščenje dopusta iz razlogov starševstva, materinskega in očetovskega dopusta,
• omogočamo do 7 izrednih dni letnega dopusta iz naslova osebnih okoliščin,
• trajanje letnega dopusta prilagajamo težjim pogojem dela ali okoliščinam zaposlenega (dodatni dopust za delavce ki, opravljajo nočno delo, zahtevna dela, starše, starejše delavce ...),
• v letu 2025 smo z aneksom h kolektivni pogodbi uredili pravico do odklopa.

Usposabljanje ter razvoj znanj in spretnosti:
• večji del zaposlenih vključujemo v kontinuirano usposabljanje (95–odstotna vključenost zaposlenih v usposabljanje v letu 2025), ki poteka na klasičen način in kot e-izobraževanje (Soba znanja),
• imamo načrte uvajanja v delo s sistemi mentorstva in inštruktorstva,
• v letu 2025 smo vzpostavili vadbeni center in simulator za praktično usposabljanje zaposlenih,
• sofinanciramo pridobitev višje izobrazbe zaposlenih,
• izvajamo kadrovsko štipendiranje,
• izvajamo letne razgovore ter omogočamo strokovni in karierni razvoj zaposlenih,
• identificiramo kadrovske potenciale in naslednike za ključna delovna mesta,
• s sistemom mentorstva in inštruktorstva ter z lastnimi strokovnimi kadri v vlogi internih predavateljev, ki prenašajo znanja in veščine na lastno delovno silo, razvijamo lastna znanja in veščine, ki jih na lokalnem trgu dela ni,
• z namenom preprečevanja izgube delovnega mesta v luči digitalizacije in avtomatizacije procesov bomo zagotovili dodatno usposobljenost, prekvalifikacijo, dokvalifikacijo, preoblikovanje oz. ustvarjanje novih delovnih mest.

Varnost zaposlitve:
Socialne informacije Letno poročilo 2025 209
• glavnina zaposlenih ima sklenjene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas s poskusnim delom, le izjemoma in v skladu z zakonodajo za določen čas,
• izvajamo transparentne in nediskriminatorne postopke zaposlovanja in napredovanja,
• omogočamo strokovni in karierni razvoj zaposlenih,
• zaposlitev zagotavlja dodatno socialno varnost s kolektivnim nezgodnim in življenjskim zavarovanjem zaposlenih ter dodatnim kolektivnim prostovoljnim pokojninskim zavarovanjem,
• vzpostavljen je sklad pozaposlitvenih zaslužkov zaposlenih,
• z namenom preprečevanja izgube delovnega mesta v luči digitalizacije in avtomatizacije procesov bomo zagotovili dodatno usposobljenost, prekvalifikacijo, dokvalifikacijo, preoblikovanje oz. ustvarjanje novih delovnih mest.

Zaposlovanje in vključevanje invalidov:
• zagotavljamo zakonsko določene kvote zaposlenih invalidov znotraj družbe Luka Koper, d. d., v invalidskem podjetju Luka Koper INPO, d. o. o., pa zagotavljamo najmanj 50-odstotni delež invalidov,
• zagotavljamo ustrezna delovna mesta, prilagojena zdravstvenim omejitvam zaposlenih invalidov,
• aktivno sodelujemo v invalidskih postopkih,
• aktivno sodelujemo v postopkih rehabilitacije invalidov.

Zasebnost:
• Upoštevamo varstvo zasebnosti zaposlenih v skladu z GDPR. Sprejet imamo Pravilnik o zagotavljanju varovanja osebnih podatkov za družbo Luka Koper, d. d., s katerim se določajo organizacijski, tehnični in logično-tehnični postopki in ukrepi za zagotavljanje varnosti ter zavarovanje osebnih podatkov, z namenom, da se preprečijo slučajno ali namerno nepooblaščeno uničenje podatkov, njihova sprememba ali izguba, kakor tudi nepooblaščen dostop, obdelava, uporaba ali posredovanje osebnih podatkov. Pravilnik obravnava načela obdelave in varstva osebnih podatkov, vzpostavitev sistema upravljanja varnosti osebnih podatkov, odgovornosti in pooblastila za obdelavo osebnih podatkov, pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, načine uresničevanja pravic posameznikov, pogodbeno obdelavo, postopke in ukrepe za zagotavljanje varnosti osebnih podatkov, določila o prenosu osebnih podatkov v tretje države, odgovornosti za izvajanje ukrepov varstva osebnih podatkov, videonadzor, evidenco vstopov in izstopov iz prostorov družbe (pristopna kontrola) ter uporabo in nadzor nad delovnimi sredstvi.

Učinkovitost ukrepov in aktivnosti, katerih glavni namen je zagotoviti pozitivne vplive na delovno silo, se spremlja na način, ki je prilagojen naravi posameznega vpliva, pri čemer razlikujemo med dokazi o izvedbi aktivnosti in dokazi o dejanskih rezultatih za zaposlene. Kot dokaz o izvedbi ukrepov družba spremlja predvsem kazalnike, ki odražajo obseg in izvajanje posameznih aktivnosti, kot so npr. delež izvedenih letnih razgovorov, delež vodij z razvitimi kompetencami, ocenjenimi z metodo 360 stopinj, povprečno število ur usposabljanja na zaposlenega, delež zaposlenih, vključenih v usposabljanja, letni znesek finančnih sredstev, namenjenih usposabljanju in izobraževanju, vzpostavitev in delovanje mehanizmov za zbiranje pobud in pritožb zaposlenih. Ti kazalniki omogočajo spremljanje, ali so bili ukrepi izvedeni v predvidenem obsegu in v skladu z zastavljenimi pristopi. Dejanski učinki ukrepov na zaposlene se ocenjujejo z uporabo kazalnikov ali učinkov, ki odražajo spremembe v položaju, izkušnji ali zaznavi zaposlenih, kot so npr. rezultati obdobnih meritev organizacijske klime, zadovoljstva in zavzetosti zaposlenih, trendi stopnje fluktuacije zaposlenih, delež internega kadrovanja na ključnih delovnih mestih, obseg, vsebina in trendi pritožb ter pobud zaposlenih ter način njihove obravnave. Slednji omogočajo oceno, ali izvedeni ukrepi prispevajo k izboljšanju delovnih pogojev, odnosov, razvoja in splošne dobrobiti zaposlenih.Učinkovitost ukrepov se dodatno odraža tudi v številu zaposlenih, pri katerih je bila ugotovljena invalidnost in katerim je bilo zagotovljeno drugo ustrezno delo ali prilagojeno delovno mesto, kar kaže na dejansko uresničevanje ukrepov za ohranjanje zaposlitve in vključevanje zaposlenih z zmanjšano delovno zmožnostjo, kar prispeva k preprečevanju izgube zaposlitve in dolgoročnim negativnim vplivom na zdravje. Na področjih, kjer kvantitativne metrike ali formalno določeni cilji niso opredeljeni, zlasti pri pozitivnih vplivih, kot je socialni dialog, družba učinkovitost ukrepov ocenjuje predvsem kvalitativno. V teh primerih se kot dokaz o učinkovitosti upoštevajo dejanski rezultati dialoga, kot so pravočasen in celovit odziv na pobude socialnih partnerjev, izvedba usklajevanj ter sklenitev sporazumov, ki odražajo dosežene dogovore in izboljšano sodelovanje med družbo in predstavniki zaposlenih.

Tveganje nezmožnost pridobivanja delovne sile glede na načrt zaposlovanja: Tveganje se obvladuje z rednim spremljanjem in razvojem kadrovskih virov, izvajanjem izhodnih in letnih razgovorov, kadrovskim štipendiranjem in usposabljanjem, vključno s preučitvijo zaposlovanja tujcev brez znanja slovenskega jezika. Učinkovitost teh ukrepov se spremlja z analizo kazalnikov fluktuacije, uspešnosti zapolnjevanja delovnih mest, deleža internega kadrovanja, vključenosti zaposlenih v usposabljanja ter z rezultati letnih razgovorov in povratnimi informacijami zaposlenih.

210 Letno poročilo 2025

S svojimi usmeritvami, politikami in procesi skrbimo za ukrepe, ki pripomorejo k ustvarjanju zdravega in varnega delovnega okolja, in tako preprečujemo oziroma blažimo negativne vplive na lastno delovno silo. S stalnimi izboljšavami si prizadevamo za zmanjševanje števila poškodb pri delu in zmanjševanje zdravstvenih vplivov na zaposlene. Politike in drugi dokumenti za upravljanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, povezanih z lastno delovno silo, so opisani v poglavju 17.1.2 Politike v zvezi z lastno delovno silo (S1-1).

Odgovornost za upravljanje pomembnih vplivov, povezanih z lastno delovno silo, nosita kadrovsko področje, ki vzpostavlja sisteme in politike ter redno kvartalno poroča upravi, in pooblaščenec za korporativno integriteto, skladnost poslovanja, varstvo osebnih podatkov in človekovih pravic, s področja varnosti in zdravja pri delu pa področje varovanja zdravja in ekologije.

Za programe razvoja zaposlenih je Skupina Luka Koper v letu 2025 namenila 330,1 tisoč evrov, kar vključuje usposabljanje, vključno z e-usposabljanjem, sofinanciranje pridobitve višje izobrazbe in kadrovsko štipendiranje. Poleg tega omogočamo ugodnejše pogoje za zaposlene pri sklenitvi kolektivnega nezgodnega in življenjskega zavarovanja ter dodatnega pokojninskega zavarovanja, s socialnimi partnerji je bil ustanovljen tudi sklad pozaposlitvenih zaslužkov.

Upravljanje pomembnih vplivov in kazalniki spremljanja na področju varnosti in zdravja pri delu so opisani v poglavju 17.1.5 Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na lastno delovno silo ter pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi z lastno delovno silo ter učinkovitost navedenih ukrepov (S1- 4). Skupina nima sprejetih ukrepov za blažitev negativnih vplivov na lastno delovno silo, ki nastanejo zaradi prehoda na bolj zeleno in podnebno nevtralno gospodarstvo.

17.1.6 Cilji v zvezi z upravljanjem pomembnih negativnih vplivov, spodbujanjem pozitivnih vplivov ter upravljanjem pomembnih tveganj in priložnosti (S1-5)

Skladno s Politiko varnosti in varovanja Skupine Luka Koper zaposlenim na vseh ravneh, območjih in področjih delovanja zagotavljamo varno in zdravo delovno okolje vključno z zagotavljanjem požarne varnosti in protipožarne zaščite. Cilj s sistematičnimi aktivnostmi zmanjševati število poškodb pri delu ter preprečevati težje in smrtne poškodbe ni bil določen na podlagi zakonodaje, temveč prostovoljno, v okviru internih postopkov letnega načrtovanja, pri tem prizadeti deležniki, lastni zaposleni, niso neposredni sodelovali. Predstavniki zaposlenih so v postopke potrjevanja letnega poslovnega načrta, spremljanja uspešnosti in izboljšav vključeni posredno preko predstavnikov v poslovodnih organih in organih nadzora. Zaposlene in predstavnike delavcev obveščamo o sprejetih letnih poslovnih načrtih in s predstavniki tudi spremljamo nekatere kazalnike. Izhodiščna vrednost in izhodiščno leto za merjenje napredka nista določena, spremljamo pa večletni trend.

Napredek pri doseganju cilja za poškodbe pri delu na milijon opravljenih ur dela na področju lastne delovne sile v obdobju 2023–2026 (cilji, postavljeni za družbo Luka Koper, d. d., in agencijske delavce skupaj)

Pomembna trajnostna zadeva	Pomemben vpliv	Cilj iz politike	Metrika	Enota mere	Podlaga za določitev cilja	Cilji in realizacija
Zdravje in varnost pri delu	Zdravje in varnost pri delu	S sistematičnimi aktivnostmi zmanjševati število poškodb pri delu ter preprečevati težje in smrtne poškodbe	Poškodbe pri delu na milijon opravljenih delovnih ur	Število	Prostovoljno določen cilj	V letu 2025 je število poškodb na mio. opravljenih ur nekoliko nižje kot v letu 2024, vendar še vedno višje od zastavljenega cilja. Gre za lažje poškodbe, posebnega trenda, ki bi izstopal, ni zaznati.

Dejstvo je, da so poškodbe naključnega značaja oz. na nastanek poškodb vpliva več različnih dejavnikov (razvoj in širitev infrastrukture, tehnološki napredek, organizacijske prilagoditve, prerazporejanje delovnih nalog, spremembe delovnih postopkov, dinamika delovnih urnikov ter prilagajanje poslovnim in operativnim zahtevam), zato specifičnih vzrokov za višje število poškodb ni mogoče opredeliti. Pogoji v delovnem okolju se pogosto spreminjajo, kar je običajna značilnost sodobnih delovnih procesov. Krovni ukrepi za preprečevanje oz. zmanjšanje poškodb pri delu so opredeljeni v specifičnih točkah tega dokumenta.

Socialne informacije Letno poročilo 2025 211

17.1.7 Značilnosti zaposlenih v podjetju (S1-6)

Število zaposlenih ter razčlenitev po spolu

Skupina Luka Koper	Število zaposlenih (število oseb) 31. 12. 2023	Število zaposlenih (število oseb) 31. 12. 2024	Število zaposlenih (število oseb) 31. 12. 2025
Moški	1.747	2.070	2.249
Ženske	175	185	196
Drugo	0	0	0
Ni sporočeno	0	0	0
Skupno število zaposlenih	1.922	2.255	2.445

Metodologija
Skupno število zaposlenih je število zaposlenih oseb s pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno s posamezno družbo v Skupini Luka Koper, na zadnji dan leta poročanja. Število zaposlenih je evidentirano v kadrovskem informacijskem sistemu Skupine Luka Koper. Število zaposlenih razčlenjeno po spolu je število moških in žensk na zadnji dan leta poročanja. Oseb, opredeljenih kot drugo in oseb, pri katerih spol ni sporočen, ni. Kategorizacija po spolu je evidentirana v kadrovskem informacijskem sistemu Skupine Luka Koper. Število zaposlenih je v računovodskem delu poročila prikazano v pojasnilu 5: Stroški dela.

Zaposleni po vrsti pogodbe o zaposlitvi, razčlenjeni po spolu (število oseb), glede na delovni čas ter regijo delovnega mesta

Skupina Luka Koper	31. 12. 2023			31. 12. 2024			31. 12. 2025
	Ženske	Moški	Skupaj	Ženske	Moški	Skupaj	Ženske	Moški	Skupaj
Število zaposlenih	175	1.747	1.922	185	2.070	2.255	196	2.249	2.445
Število zaposlenih za nedoločen čas	172	1.744	1.916	181	2.064	2.245	193	2.243	2.436
Število začasno zaposlenih	3	3	6	4	6	10	3	6	9
Število zaposlenih s polnim delovnim časom	170	1735	1905	181	2.058	2.239	189	2.237	2.426
Število zaposlenih s krajšim delovnim časom	5	12	17	4	12	16	7	12	19

Metodologija
Število zaposlenih po vrsti pogodbe o zaposlitvi, po spolu, glede na delovni čas ter regijo delovnega mesta na zadnji dan leta poročanja je evidentirano v kadrovskem informacijskem sistemu Skupine Luka Koper. Oseb, brez zagotovljenega števila delovnih ur, ni. Vsa delovna mesta družb Skupine Luka Koper se nahajajo v Obalno-kraški regiji Republike Slovenije.

Število zaposlenih v Skupini Luka Koper, ki so zapustili podjetje, in stopnja fluktuacije

Skupina Luka Koper	31. 12. 2023			31. 12. 2024			31. 12. 2025
	Štev. novih zaposlitev	Štev. odhodov	Stopnja fluktuacije (%)	Štev. novih zaposlitev	Štev. odhodov	Stopnja fluktuacije (%)	Štev. novih zaposlitev	Štev. odhodov	Stopnja fluktuacije (%)
Skupina Luka Koper	172	52	2,6	417	84	3,6	259	66	2,6

Metodologija
Število odhodov predstavlja število oseb, ki so zapustile družbo v Skupini Luka Koper sporazumno, zaradi starostne upokojitve, redne ali izredne odpovedi delovnega razmerja ali smrti v posameznem letu poročanja. Število novih

212 Letno poročilo 2025

zaposlitev predstavlja zaposlitve v letu poročanja. Stopnja fluktuacije je izračunana kot: (število odhodov v letu poročanja / (začetno stanje zaposlenih v letu poročanja + število novih zaposlitev v letu poročanja)) * 100. Število vseh zaposlenih oseb ter oseb, ki so v obdobju poročanja zapustile Skupino Luka Koper ali se v njej zaposlile, je evidentirano v kadrovskem informacijskem sistemu.

17.1.8 Značilnosti delavcev, nezaposlenih v lastni delovni sili podjetja (S1-7)

Število delavcev, nezaposlenih v lastni delovni sili (NACE N78)

Število agencijskih delavcev	31. 12. 2023	31. 12. 2024	31. 12. 2025
Skupina Luka Koper	439	145	115

Podatki v zgornjih tabelah so prikazani na podlagi števila oseb kot stanje konec posameznega leta. V obdobju poročanja poteka proces zmanjševanja števila oz. nadomeščanja agencijskih delavcev, nezaposlenih v lastni delovni sili, z redno zaposlenimi. Agencijski delavci (NACE 78) opravljajo predvsem dela na delovnih mestih luško-transportnega delavca in kvalificiranega luško-transportnega delavca viličarista, v posameznih primerih pa tudi mornarja vzdrževalca, voznika komunalnega vozila, storitvenega delavca in skladiščnega manipulanta.

Metodologija
Skupno število delavcev, nezaposlenih v lastni delovni sili je število oseb (t. i.agencijskih delavcev) v družbah Skupine Luka Koper, ki jih zagotovijo podjetja, ki opravljajo zaposlovalne dejavnosti (oznaka NACE N78) na dan 31.12. v letu poročanja. Število agencijskih delavcev je evidentirano v kadrovskem informacijskem sistemu.

17.1.9 Pokritost s kolektivnimi pogajanji in socialni dialog (S1-8)

Delež zaposlenih po kolektivni pogodbi

Delež zaposlenih po kolektivni pogodbi (v %)	31. 12. 2023	31. 12. 2024	31. 12. 2025
Skupina Luka Koper	97,8	98,2	98,4

Družbe delujejo na območju Evropskega gospodarskega prostora, podjetniške kolektivne pogodbe so sklenjene v vseh družbah Skupine, razen družbi TOC, d. o. o. Za zaposlene, za katere ne veljajo kolektivne pogodbe, so delovni pogoji opredeljeni v opisih delovnih mest (sistemizaciji del), plačilo pa v Politiki prejemkov organa vodenja in nadzora v družbi Luka Koper, d. d., in organov vodenja v odvisnih družbah v Skupini Luka Koper (z dne 25. 5. 2023), Politiki prejemkov v odvisnih družbah v Skupini Luka Koper (z dne 7. 6. 2024) ter Politiki prejemkov zaposlenih po posebnih pogodbah o zaposlitvi (sklep uprave R 59/2022). Kolektivne pogodbe določajo delovne pogoje in pogoje zaposlitve tudi za delavce, nezaposlene v lastni delovni sili. Vse družbe delujejo na območju Republike Slovenije. Svet delavcev Luke Koper je član Združenja svetov delavcev Slovenije, deluje tudi v okviru evropskega sveta delavcev.

Metodologija
Delež zaposlenih, po kolektivnih pogodbah je izračunan kot: (število zaposlenih, za katere veljajo kolektivne pogodbe na zadnji dan v letu poročanja / skupno število zaposlenih na zadnji dan v letu poročanja) * 100. Izključene so zaposlene osebe s posebnimi individualnimi menedžerskimi pogodbami. Razvrstitev zaposlenih po vrsti pogodbe je evidentirana v kadrovskem informacijskem sistemu.

Pokritost s kolektivnimi pogajanji in socialni dialog
V Skupini Luka Koper je visok delež zaposlenih, za katere veljajo določila kolektivnih pogodb, v družbah delujejo sveti delavcev in reprezentativni sindikati, ki predstavljajo interese tudi tistih zaposlenih, ki niso člani sindikata. Celotna skupina deluje v EGP.

Socialne informacije Letno poročilo 2025 213

Stopnja pokritosti	Pokritost s kolektivnimi pogajanji	Socialni dialog	Zaposleni – EGP	Zaposleni – ne- EGP	Zastopanost na delovnem mestu - EGP
0–19 %
20–39%
40–59 %
60–79 %
80–100 %	Slovenija	Slovenija

Metodologija
Pokritost s kolektivnimi pogajanji je izračunana kot: (število zaposlenih, za katere veljajo kolektivne pogodbe na zadnji dan v letu poročanj / skupno število zaposlenih na zadnji dan v letu poročanja) * 100. Za isti odstotek zaposlenih velja, da jih zastopajo predstavniki delavcev oziroma sveti delavcev. Vse zaposlene osebe delujejo v Sloveniji, torej v EGP. Razvrstitev zaposlenih po vrsti pogodbe je evidentirana v kadrovskem informacijskem sistemu.

17.1.10 Metrike raznolikosti (S1-9)

Višje vodstvo je za družbo Luka Koper, d. d., opredeljeno kot prva in druga raven pod upravnimi in nadzornimi organi, za preostale družbe v Skupini pa zaradi drugačne sestave kot prva raven pod upravnimi in nadzornimi organi. Metrike raznolikosti za upravo in nadzorni svet poročamo v poglavju 4.3.4 Poročilo o izvajanju in doseženih rezultatih izvajanja politike raznolikosti.

Struktura višjega vodstva po spolu

Skupina Luka Koper	31. 12. 2023			31. 12. 2024			31. 12. 2025
	Ženske	Moški	Skupaj	Ženske	Moški	Skupaj	Ženske	Moški	Skupaj
Število	13	45	58	14	48	62	15	49	64
Delež (v %)	22,4	77,6	100	22,6	77,4	100	23,4	76,6	100

Metodologija
Struktura višjega vodstva po spolu je število oziroma delež žensk oziroma moških v višjem vodstvu, ki ga predstavljajo delovna mesta na prvi in drugi ravni vodenja pod upravnimi in nadzornimi organi v družbi Luka Koper, d. d., oziroma delovna mesta na prvi ravni vodenja pod upravnimi in nadzornimi organi v preostalih družbah v Skupini Luka Koper, in sicer na zadnji dan v letu poročanja. Število oseb višjega vodstva po spolu je evidentirano v kadrovskem informacijskem sistemu.

Struktura zaposlenih po starostnih skupinah

Skupina Luka Koper	31. 12. 2023				31. 12. 2024				31. 12. 2025
	Do 30 let	Od 30 do 50 let	Nad 50 let	Skupaj	Do 30 let	Od 30 do 50 let	Nad 50 let	Skupaj	Do 30 let	Od 30 do 50 let	Nad 50 let	Skupaj
Število	182	1.318	422	1.922	219	1.530	506	2.255	250	1.519	676	2.445
Delež (v %)	9,5	68,6	22,0	100	9,7	67,8	22,4	100	10,2	62,1	27,6	100

Metodologija
Raznolikost zaposlenih po starosti je število oziroma delež zaposlenih oseb v starostni skupini do 30 let, od 30 do 50 let (30 in 50 sta vključeni) in nad 50 let. Leta so opredeljena kot kronološka leta zaposlenih oseb na zadnji dan obdobja poročanja. Delež je izračunan na podlagi števila oseb v posamezni starostni skupini glede na vse zaposlene. Število oseb in njihovi datumi rojstva so evidentiran v kadrovskem informacijskem sistemu.

214 Letno poročilo 2025

17.1.11 Dostojne plače (S1-10)

Povprečna plača v Skupini Luka Koper je višja od slovenskega povprečja. Vsi zaposleni v Skupini Luka Koper prejemajo dostojno plačo najmanj v višini minimalne plače določene v Republiki Sloveniji.

Metodologija
Kot referenčna vrednost dostojne plače se upošteva zakonsko določena minimalna plača v Republiki Sloveniji, ki je v letu 2025 znašala 1.277,72 evra bruto I.

17.1.12 Socialna zaščita (S1-11)

Vsi zaposleni so vključeni v socialno zaščito pred izgubo dohodka zaradi bolezni, brezposelnosti, poškodbe ali invalidnosti, nastale pri delu, starševskega dopusta in upokojitve. Enako velja za delavce, nezaposlene v lastni delovni sili (NACE 78).

17.1.13 Invalidi (S1-12)

Delež invalidov med zaposlenimi

Skupina Luka Koper	31. 12. 2023	31. 12. 2024	31. 12. 2025
Delež (v %) skupaj	5,0	4,2	4,1
Delež (v %) ženske	0,2	0,2	0,2
Delež (v %) moški	4,8	4,0	3,9

Metodologija
Delež invalidov med zaposlenimi z razčlenitvijo po spolu je izračunan kot: (število zaposlenih oseb s statusom invalida / skupno število zaposlenih na zadnji dan leta poročanja) * 100. Delež je izračunan ločeno tudi po spolu. Število invalidov in skupno število zaposlenih, oboje po spolu, sta evidentirana v kadrovskem informacijskem sistemu.

17.1.14 Metrike usposabljanja ter razvoja znanj in spretnosti (S1-13)

Delež zaposlenih, ki so sodelovali pri rednih pregledih uspešnosti in kariernega razvoja (letnih razgovorih), glede na vse zaposlene v obdobju izvedbe letnih razgovorov

Skupina Luka Koper	31. 12. 2024	31.12.2025
Delež (v %) skupaj	62,8	81,8
Delež (v %) ženske	6,7	6,3
Delež (v %) moški	56,1	75,5

*V letu 2023 so bili letni razgovori izvedeni le v družbi Luka Koper, d. d.

Metodologija
Delež zaposlenih, ki so zaključili redne preglede uspešnosti in kariernega razvoja (letne razgovore) je izračunan kot: (število zaposlenih oseb, ki so zaključili letni razgovor / skupno število zaposlenih oseb v obdobju izvajanja letnih razgovorov v letu poročanja) * 100. Delež je izračunan ločeno tudi po spolu. Evidenca zaključenih letnih razgovorov in skupno število zaposlenih, oboje po spolu, sta evidentirana v kadrovskem informacijskem sistemu.

Povprečno število ur usposabljanja na zaposlenega in po spolu

Skupina Luka Koper	31. 12. 2023	31. 12. 2024	31. 12. 2025
Povprečno število ur usposabljanja	19,1	15,3	16,6
Ženske	14,8	15,2	16,3
Moški	19,6	15,3	16,6

Metodologija
Povprečno število ur usposabljanja je izračunano kot: (skupno število ur usposabljanja vseh zaposlenih v letu poročanja / število vseh zaposlenih oseb na zadnji dan leta poročanja). Delež je izračunan ločeno tudi po spolu. Število zaposlenih in število ur usposabljanja zaposlenih, oboje po spolu, sta evidentirana v kadrovskem

Socialne informacije Letno poročilo 2025 215

informacijskem sistemu. Med usposabljanja uvrščamo programe funkcionalnega usposabljanja v klasični obliki in e-usposabljanja, preizkuse znanja iz varnosti in zdravja pri delu, programe inštruktorstva ter uvajalne programe ob zaposlitvi in spremembi delovnega mesta.

17.1.15 Metrike zdravja in varnosti (S1-14)

V Sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu ISO 45001:2018 so neposredno vključeni vsi zaposleni v družbi Luka Koper, d. d., in vsi delavci kadrovskih agencij (agencijski delavci): - Delež vključenih v sistem varnosti in zdravja pri delu je 100-%. Preostale družbe v Skupini Luka Koper uporabljajo enak sistem varnosti in zdravja pri delu kot družba Luka Koper, d. d. (TOC nima pridobljenega certifikata po standardu ISO 45001:2018). V Skupini Luka Koper beležimo vsako poškodbo, povezano z delom, za lastne zaposlene in agencijske delavce (100 %). V preteklih treh letih smrti zaradi poškodb ali bolezni, povezanih z delom, ni bilo.

Število z delom povezanih poškodb, ki zahtevajo vsaj en dan bolniškega staleža

Število z delom povezanih poškodb	31. 12. 2023	31. 12. 2024	31. 12. 2025
Skupina Luka Koper	94(1)*	97(1)*	100

*v oklepaju je število težjih poškodb

Metodologija
Število z delom povezanih poškodb, ki zahtevajo vsaj en dan bolniškega staleža izhaja iz evidence poškodb pri delu.

Število z delom povezanih poškodb na milijon opravljenih ur

Število poškodb na milijon opravljenih ur	31. 12. 2023	31. 12. 2024	31. 12. 2025
Skupina Luka Koper	25,6	24,3	23,0

Primerov z delom povezanih bolezni oz. poklicnih bolezni ni bilo.

Metodologija
Število z delom povezanih poškodb na milijon opravljenih ur je izračunano kot: (število poškodb pri delu, ki zahtevajo vsak en dan bolniškega staleža /število opravljenih ur, izraženo v milijonih). Število poškodb pri delu izhaja iz evidence poškodb pri delu. Število opravljenih ur je evidentirano v kadrovskem informacijskem sistemu.

Število izgubljenih dni na poškodbo pri delu zaradi z delom povezanih poškodb

Število izgubljenih dni	31. 12. 2023	31. 12. 2024	31. 12. 2025
Skupina Luka Koper	32	21	22

Z delom povezanih bolezni ali smrti ni bilo. Izgubljenih dni zaradi z delom povezanih bolezni ali smrti, posledično ni bilo.Metodologija Število izgubljenih dni na poškodbo pri delu zaradi z delom povezanih poškodb je izračunano kot: (seštevek izgubljenih delovnih dni zaradi bolniške odsotnosti poškodovanih pri delu/število poškodb pri delu, ki zahtevajo vsaj en dan bolniškega staleža). Število poškodb pri delu izhaja iz evidence poškodb pri delu. Število izgubljenih delovnih dni zaradi bolniške odsotnosti poškodovanih pri delu je evidentirano v kadrovskem informacijskem sistemu.

17.1.16 Metrike usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja (S1-15)

Vsi zaposleni so v skladu z zakonodajo/socialno politiko upravičeni do dopusta iz družinskih razlogov. Pri tem so upoštevani materinski dopust, očetovski dopust in starševski dopust.

216 Letno poročilo 2025

Odstotek zaposlenih, ki so izkoristili dopust iz družinskih razlogov, po spolu Skupina Luka Koper

| 31. 12. 2023 | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2025 |
| :--- | :--- | :--- | :--- |
| Delež (v %) skupaj | 5,6 | 6,4 | 8,2 |
| Delež (v %) ženske | 0,5 | 0,3 | 0,3 |
| Delež (v %) moški | 5,1 | 6,1 | 7,9 |

Metodologija
Delež zaposlenih, ki so izkoristili dopust iz družinskih razlogov je izračunan kot: (število zaposlenih, ki so koristili dopust iz družinskih razlogov / število vseh zaposlenih) * 100. Delež je izračunan ločeno tudi po spolu. Število zaposlenih po spolu, ki so koristili dopust iz družinskih razlogov, in vseh ostalih zaposlenih je evidentirano v kadrovskem informacijskem sistemu. V dopust iz družinskih razlogov štejemo starševske, materinske, očetovske dopuste na podlagi pridobljenih potrdil Centra za socialno delo.

17.1.17 Metrike prejemkov (plačna vrzel in skupni prejemki) (S1-16)

Plačna vrzel
V letu 2025 je plačna vzel med zaposlenimi moškimi in ženskami v Skupini Luka Koper znašala -15%. V Skupini Luka Koper je zaradi same dejavnosti zaposlenih veliko več moških (v letu 2025 so 92 % vseh opravljenih ur opravili moški zaposleni, ženske pa 8 % opravljenih ur), zaposleni moški in ženske niso enakomerno razporejeni po vseh delovnih mestih, razlike so tudi v izobrazbeni strukturi.

Metodologija
Plačna vrzel med spoloma je izračunana kot: ((povprečna bruto urna postavka zaposlenih moških – povprečna bruto urna postavka zaposlenih žensk) / povprečna bruto urna postavka zaposlenih moških) * 100. Podatki o obračunanih plačah po spolu so evidentirani v informacijskem sistemu za obračun plač.

Skupni prejemki
V letu 2025 je razmerje skupnega letnega nadomestila za najbolje plačanega posameznika v Skupini Luka Koper do mediane letne skupne plače za vse zaposlene (razen najbolje plačanega posameznika) znašalo 5,14.

Metodologija
Razmerje letnih skupnih prejemkov je izračunano kot: (letni skupni prejemki najbolje plačanega posameznika / mediana letnih skupnih prejemkov zaposlenih (razen najbolje plačanega posameznika)). Podatki o letnem znesku prejemkov predstavljajo bruto I rednega dela in variabilnega dela plače iz naslova poslovne uspešnosti za zaposlene po kolektivni pogodbi ter plač rednega dela za zaposlene po pogodbah o poslovodenju in drugih individualnih pogodbah (brez upoštevanja izplačila variabilnega dela plače, ki je obračunan po potrditvi letnega poročila). V izračun mediane so bili zajeti zaposleni, ki so v Skupini prejeli plačilo za celoletni fond ur rednega dela za polni delovni čas, razen najbolje plačanega posameznika. Povprečno letno nadomestilo je bilo izračunano na podlagi opravljenih ur vseh zaposlenih razen najbolje plačanega posameznika. Podatki o obračunanih plačah so evidentirani v informacijskem sistemu za obračun plač.

17.1.18 Incidenti, pritožbe in resni vplivi na človekove pravice (S1-17)

V poslovnem letu 2025 niso bile ugotovljene kršitve, povezane z diskriminacijo, morebitnim nadlegovanjem ali kršitvami načel raznolikosti in enakih možnosti. Po internem kanalu je bilo prejetih 30 prijav, ki so se nanašale na domnevno neenakopravno obravnavo ali morebitno zlorabo pravic v delovnem okolju podjetja. V skladu s Pravilnikom o zaščiti dostojanstva zaposlenih obravnavamo in spremljamo primere trpinčenja in nadlegovanja na delovnem mestu. V letu 2025 smo prejeli tri prijave. Prva prijava je bila rešena brez uvedbe formalnega postopka, druga prijava je bila zaključena z ugotovitvijo, da ni prišlo do trpinčenja in nadlegovanja, tretja prijava pa je še v postopku formalnega reševanja. Ni nam poznano, da bi bili pritožbeni mehanizmi v zvezi s tem uporabljeni pri drugih nacionalnih kontaktnih točkah. V letu 2025 nismo plačali denarnih kazni, odškodnin ali nadomestil zaradi diskriminacije, vključno z nadlegovanjem, ali resnih vprašanj in incidentov v zvezi s človekovimi pravicami, povezanimi z lasno delovno silo.

Socialne informacije Letno poročilo 2025 217

V postopku preverjanja morebitnih nepravilnosti v zvezi z diskriminacijo, morebitnim nadlegovanjem ali kršitvami načel raznolikosti in enakih možnosti je pooblaščenec za korporativno integriteto in skladnost poslovanja pristojnim organizacijskim enotam, odgovornim za skladnost ravnanja v povezavi s človekovimi pravicami, izdal 7 priporočil. V poslovnem letu 2025 ni bil obravnavan noben resen incident v zvezi s človekovimi pravicami, ki se nanaša na delovno silo podjetja ali nespoštovanje vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah, Deklaracije MOD o temeljnih načelih in pravicah pri delu ali smernic OECD za večnacionalna podjetja. Družba oz. družbe v Skupini v letu 2025 niso prejele odškodninskih zahtevkov ali denarnih kazni zaradi resnih incidentov.

Metodologija
Prijave incidentov in pritožbe so podane prek internega kanala za prijavo, dostopnega na spletni strani https://www.luka-kp.si/prijava-nepravilnosti-ali-okoljske-pritozbe/ ali neposredno psihologinji Skupine Luka Koper. Vse prijave se obravnavajo in udeležencem se poda povratna informacija.

218 Letno poročilo 2025

17.2 Delavci v vrednostni verigi (S2)

17.2.1 Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom (ESRS 2 SBM-3)

Postopek opredelitve pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti ter posvetovanj z deležniki je opredeljen v poglavju 15.1.11 Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti (IRO-1). Pri oceni so bile upoštevane vse lokacije in lastne dejavnosti, pri čemer so na območju pristanišča Koper upoštevani skupni vplivi družb Luka Koper, d. d., in Luka Koper INPO, d. o. o., zunaj območja pa družb Adria Terminali, ki deluje na območju Občine Sežana, in TOC, d. o. o., ki deluje na območju Bivja v Mestni občini Koper. Razkritja v skladu z ESRS S2 zajemajo delavce v vrednostni verigi, na katere verjetno vplivamo. Vplivi in tveganja, povezani z delavci, nezaposlenimi v lastni delovni sili, so razkriti v okviru ESRS S1.

Pri prepoznavanju prizadetih vrst delavcev v vrednostni verigi se osredotočamo na vplive, ki bi jih z lastnim delovanjem povzročili na delavce v verigi vrednosti na lokacijah izvajanja lastne dejavnosti. Mednje vključujemo:

• Delavce, ki opravljajo delo na kraju podjetja, vendar niso del lastne delovne sile temveč spadajo v spodnji del vrednostne verige: delavce, zaposlene pri zunanjih pogodbenih partnerjih, dobaviteljih materiala in storitev vzdrževanja, ponudnikih informacijskih rešitev, dobaviteljih energentov ter dobaviteljih na področju naložb, ki svoje delo opravljajo na območju pristanišča. V zvezi s to skupino delavcev so prepoznani pomembni negativni vplivi na področju zdravja in varnosti pri delu.
• Delavce, ki delajo za subjekte v spodnjem delu vrednostne verige podjetja: kupce oziroma uporabnike naših storitev, ki vstopajo ali delujejo na območju pristanišča, kot so delavci zaposleni pri špediterjih, ladjarjih, pomorskih agentih in lastnikih blaga (pošiljatelji, prejemniki) ter udeležencih logističnega procesa, tj. železniških in cestnih prevoznikih in operaterjih. V zvezi s to skupino delavcev so prepoznani pomembni negativni vplivi na področju zdravja in varnosti pri delu na območju pristanišča.
• V širšem kontekstu vse delavce, zaposlene pri subjektih v zgornjem delu naših dobavnih verig. V zvezi s to skupino delavcev so prepoznani potencialni negativni vpliv na spoštovanje človekovih pravic delavcev pri dobaviteljih Skupine Luka Koper, zlasti v povezavi z delovnopravnimi in socialnimi vidiki, saj družbe Skupine nad delovnimi pogoji pri dobaviteljih nimajo neposrednega nadzora, temveč omejen vzvod vpliva.

Skupina Luka Koper večinoma sodeluje z dobavitelji s sedežem v Republiki Sloveniji ter občasno z dobavitelji opreme iz držav Evropske unije, kjer je zaradi urejenega pravnega in institucionalnega okvira, vključno z delovanjem pristojnih državnih nadzornih organov, tveganje za sistemske kršitve človekovih pravic praviloma ocenjeno kot nizko. Ob upoštevanju geografskega izvora dobaviteljev in narave dobav, je ocena potencialnih negativnih vplivov na tem področju opredeljena kot nizka in v analizi dvojne pomembnosti ne presega praga pomembnosti. V tem okviru niso bili prepoznani delavci, ki so zaradi svojih posebnih značilnosti ali okoliščin posebej ranljivi za negativne vplive. Prepoznali nismo nobenih specifičnih geografskih območij z znatnim tveganjem za otroško ali prisilno delo, saj je večji del dobaviteljev iz Slovenije, za katero takšna vrsta tveganj ni značilna oziroma sistemska.

Negativen vpliv na delavce v vrednostni verigi je prepoznan na področju zdravja in varnosti pri delu, vendar ni splošno razširjen ali sistemski v krajih, kjer podjetje posluje, ali povezan s posameznim incidenti. Pri vrednotenju teh vplivov smo izhajali iz dogodkov na območju pristanišča, ki so evidentirani v informacijskem sistemu za spremljanje izrednih dogodkov na območju pristanišča, anketiranja dobaviteljev opravljenega v letu 2025 ter javno objavljenih letnih poročil dobaviteljev. V okviru tega nimamo razvitih posebnih pristopov k prepoznavanju delavcev s posebnimi značilnostmi, delavcev, ki delajo v posebnih okoliščinah, ali delavcev, ki opravljajo posebne dejavnosti, ki bi bili izpostavljeni večjemu tveganju škode.Vplivi na delavce v vrednostni verigi izhajajo iz našega poslovnega modela in strategije in so povezani s tveganjem neupoštevanja predpisov na področju varnosti in zdravja pri delu na območju pristanišča. Prepoznani vplivi niso povzročili prilagoditev poslovnega modela ali strategije. Pomembna tveganja in priložnosti, ki izhajajo iz vplivov na delavce v vrednostni verigi in odvisnosti od njih, niso bila prepoznana.

Tema/vpliv	Lokacija/dejavnost povezana z vplivom	Dejanski/ potencialen	Pozitiven/ negativen	Obdobje vpliva Kratko-ročno	Obdobje vpliva Srednje-ročno	Obdobje vpliva Dolgo-ročno
Zdravje in varnost pri delu	Zgornji in spodnji del verige vrednosti	Dejanski	Negativen	•	•	•

Socialne informacije Letno poročilo 2025 219

17.2.2 Politike v zvezi z delavci v vrednostni verigi (S2-1)

Pristop na področju spoštovanja človekovih pravic, pomembnih za delavce v vrednostni verigi, vključno z informacijo, da je družba Luka Koper, d. d., leta 2019 pristopila k Zavezi o spoštovanju človekovih pravic pri poslovanju, je opisan v poglavju 15.1.6 Izjava o skrbnem pregledu (GOV–4). Zaveze glede spoštovanja človekovih pravic in ukrepi za zagotavljanje in omogočanje popravnega ukrepa so vključeni v Politiko upravljanja Skupine Luka Koper in Etični kodeks Skupine Luka Koper ter so podrobneje opisani v nadaljevanju.

Politike oziroma dokumenti, ki obravnavajo upravljanje vplivov na delavce v naši vrednostni verigi ter povezanih pomembnih tveganj in priložnosti, se nanašajo na delavce, ki svoje delo opravljajo na območju pristanišča ter v širšem kontekstu vse delavce, zaposlene pri subjektih v zgornjem delu naših dobavnih verig ko gre za spoštovanje njihovih človekovih pravic. V svojih politikah in drugih pomembnih dokumentih ne opredeljujemo ločenih pristopov ali postopkov za delavce v vrednostni verigi niti posebej ne opredeljujemo sodelovanja z njimi.

Politika upravljanja družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper izhaja iz strateške usmeritve izhaja iz načela, da sta varnost in zdravje zaposlenih ter drugih udeležencev v pristanišču predpogoj za izvajanje vseh aktivnosti. Razkritja v zvezi z zavezami podjetja glede spoštovanja človekovih pravic delavcev v vrednostni verigi, vključno s postopki in mehanizmi za spremljanje skladnosti z vodilnimi načeli ZN o podjetništvu in človekovih pravicah, Deklaracijo MOD o temeljnih načelih in pravicah pri delu ali smernicami OECD za večnacionalna podjetja in splošnim pristopom v zvezi z ukrepi za zagotavljanje oziroma omogočanje popravnega ukrepa, obravnavo prisilnega dela, dela otrok in trgovine z ljudmi ter usklajenostjo z mednarodno priznanimi instrumenti (vključno z Vodilnimi načeli ZN o podjetništvu in človekovih pravicah, Deklaracijo MOD in smernicami OECD), so razkrita v poglavju 17.1.2 Politike v zvezi z lastno delovno silo (S1-1).

Etični kodeks Skupine Luka Koper ureja tudi odnose do kupcev, dobaviteljev in preostalih deležnikov in je opisan v poglavju 17.1.2 Politike v zvezi z lastno delovno silo (S1-1). Politika varnosti in varovanja Skupine Luka Koper ureja odnos družbe na področju varovanja ter zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu vseh zaposlenih, poslovnih partnerjev in drugih udeležencev, ki delajo na območju koprskega pristanišča, in je opisana v poglavju 16.3.1 Politike v zvezi z onesnaževanjem (E2-1). Politika preprečevanja korupcije družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper sledi načelu ničelne tolerance do neetičnih in/ali koruptivnih dejanj in je opisana v poglavju 18.1.2 Politike o poslovnem ravnanju in korporativna kultura (G1-1).

Preprečevanje trgovine z ljudmi in boj proti njej zajema Akcijski načrt Luke Koper, d. d., za spoštovanje človekovih pravic, o čemer podrobneje poročamo v poglavju 15.1.6 Izjava o skrbnem pregledu (GOV–4). Preprečevanje prisilnega dela in dela otrok obravnava Kodeks ravnanja poslovnih partnerjev Skupine Luka Koper, opisan v poglavju 17.1.2 Politike v zvezi z lastno delovno silo (S1-1) in poglavju 18.1.2 Politike o poslovnem ravnanju in korporativna kultura (G1-1). Kodeks ravnanja poslovnih partnerjev Skupine Luka Koper določa pričakovanja in standarde sodelovanja s poslovnimi partnerji in je opisan v poglavju 17.1.2 Politike v zvezi z lastno delovno silo (S1-1) in poglavju 18.1.2 Politike o poslovnem ravnanju in korporativna kultura (G1-1).

Primeri nespoštovanja vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah, Deklaracije MOD o temeljnih načelih in pravicah pri delu ali smernic OECD za večnacionalna podjetja, ki vključujejo delavce v verigi vrednosti, nam v letu 2025 niso bili sporočeni in jih sami nismo zaznali.

17.2.3 Postopki sodelovanja z delavci v vrednostni verigi v zvezi z vplivi (S2-2)

V Skupini nimamo vzpostavljenih posebnih postopkov sodelovanja z delavci v vrednostni verigi. Delavci v vrednostni verigi lahko izražajo svoje pomisleke, mnenja in pritožbe, kot je opisano v točki 17.2.4 Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih lahko delavci v vrednostni verigi izrazijo pomisleke (S2-3). Posebnih ukrepov za pridobitev vpogleda v stališča oseb iz ranljivih skupin nimamo.

17.2.4 Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih lahko delavci v vrednostni verigi izrazijo pomisleke (S2-3)

Na območju pristanišča so vzpostavljeni posebni postopki za popravne ukrepe v zvezi poškodbami vseh udeležencev, tudi delavcev v vrednostni verigi. Ob nastanku nesreče ali požara je zagotovljena posebna telefonska številka za klic v sili, ki ga sprejme osebje varnostno-nadzornega centra. Interne intervencijske službe nemudoma zagotovijo nujno prvo pomoč do prihoda zdravstvenega osebja. Za te namene imamo zagotovljeno ustrezno opremo za prvo pomoč ter usposobljene sodelavce. Pri manjših poškodbah so organizirani prevozi v zdravstvene ustanove.

220 Letno poročilo 2025

Po potrebi se delo ali dejavnost začasno ustavi, izvede se preiskava vzrokov nesreče ter uvedejo korektivni ukrepi, kadar so potrebni in so bile ugotovljene pomanjkljivosti na strani družb Skupine Luka Koper. Vsakdo, ki je seznanjen s kakršnokoli obliko kršitve etike in morale, kršitvijo korporativne integritete ali kako drugo obliko nepravilnosti oziroma spornega ravnanja v Skupini Luka Koper, lahko poda prijavo, vključno z delavci v vrednostni verigi, in sicer po varnem internem kanalu, ki je dostopen na spletni strani družbe Luka Koper, d. d., https://www.luka-kp.si/prijava-nepravilnosti-ali-okoljske-pritozbe/, neposredno pri pooblaščencu ali na naslov Integriteta@luka-kp.si. V letu 2025 smo prijave prek kanala še dodatno razširili na morebitne kršitve Kodeksa ravnanja poslovnih partnerjev. O samih postopki prijave in obravnave morebitnih kršitev ter zaščite prijaviteljev podrobneje poročamo v poglavju 18.1.3 Preprečevanje in odkrivanje korupcije in podkupovanja (G1-3).

Učinkovitosti posameznih popravnih ukrepov po njihovi izvedbi ne presojamo ločeno na ravni posameznega primera, temveč na sistemski ravni, in sicer prek spremljanja števila ter narave prijav, prejetih prek vzpostavljenega kanala za prijavo nepravilnosti. Na podlagi zmanjševanja oziroma stabilno nizkega števila ponavljajočih se prijav v primerljivih primerih ter vsebine prejetih prijav ocenjujemo, ali so obstoječi postopki in mehanizmi za obravnavo kršitev učinkoviti ter ali je potrebna njihova nadgradnja ali prilagoditev. Učinkovitost kanalov za prijavo nepravilnosti spremljamo na podlagi dejanske uporabe kanalov s strani njihovih predvidenih uporabnikov, in sicer prek spremljanja števila, vsebine in ponavljajoče se narave prejetih prijav ter s pravočasnostjo obravnave. Na tej podlagi ocenjujemo, ali so vzpostavljeni kanali dostopni, uporabljeni in ustrezni ter ali so potrebne prilagoditve postopkov ali komunikacije. V ocenjevanje učinkovitosti kanalov ne vključujemo deležnike, ki so predvideni uporabniki teh kanalov. V Skupini ne ocenjujemo seznanjenost delavcev v vrednostni verigi s temi postopki niti nimamo vzpostavljenih postopkov za spodbujanje razpoložljivosti takih kanalov na delovnem mestu delavcev v vrednostni verigi. O politikah v zvezi z zaščito prijaviteljev poročamo v poglavju 18.1.2 Politike o poslovnem ravnanju in korporativna kultura (G1-1).

17.2.5 Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na delavce v vrednostni verigi ter pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi z delavci v vrednostni verigi ter učinkovitost navedenih ukrepov (S2-4)

Ukrepi v zvezi s pomembnimi vplivi na delavce v vrednostni verigi, ki smo jih sprejeli na področju zdravja in varnosti pri delu, se nanašajo na delavce v vrednostni verigi, ki dejavnost opravljajo na območju pristanišča. Za preostale delavce v vrednostni verigi nimamo sprejetih ukrepov. Izvajalci del na območju pristanišča ob vlogi za izdajo dovolilnice podpišejo Izjavo o seznanjenosti s pristaniškim redom in notranjimi akti Luke Koper, d. d., objavljenimi na spletni strani družbe Luški vodnik – Luka Koper, d. d.. Prav tako ob izpolnitvi dovolilnice posameznik potrdi, da razume splošne ukrepe za zagotavljanje varnosti, in prejme brošuro o varnosti.

Pristaniški red določa interna pravila za varno in nemoteno delovanje pristanišča in velja za vse osebe, ki vstopajo na območje koprskega tovornega pristanišča, tudi za delavce v vrednostni verigi, ki delajo na območju pristanišča. Njegova določila se izvajajo z namenom varovanja pristanišča, zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu, varstva okolja in obrambnih nalog. Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu v koprskem pristanišču dodatno opredeljuje pravice, obveznosti in odgovornosti oseb, ki opravljajo dela oziroma se zadržujejo na območju pristanišča, kakor tudi varnostne ukrepe, normative, postopke in opravila, določene z veljavnimi predpisi in navodili, s katerimi družba Luka Koper, d. d., ureja to področje.S poslovnimi partnerji, ki v pristanišče vstopajo z namenom izvajanja del, servisiranja in podobnih storitev, imamo sklenjen tudi Sporazum o ukrepih zagotavljanja varnosti, ki se nanaša na ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, požarne varnosti in varstva okolja na deloviščih koprskega pristanišča, kjer izvaja storitve eden ali več delodajalcev. Sporazum določa tudi odgovorne osebe za izvajanje ukrepov zagotavljanja varnosti. V primeru škodnih dogodkov pri zunanjih pogodbenih partnerjih (ZPP), ki imajo lahko za posledico tudi delovno nezgodo, se skladno s sklenjenimi pogodbami odgovorne osebe pri njih pozove k izvedbi razgovorov z udeleženci, analizi vzrokov za nastanek in pripravi ukrepov za preprečitev podobnih primerov v prihodnje. Pri preostalih zunanjih udeležencih se odgovorne osebe delodajalca obvešča v primeru večjih škodnih dogodkov ter pozove k sprejetju ukrepov za njihovo preprečitev v bodoče. O sprejetih popravnih ukrepih poročamo v točki 17.2.4 Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih lahko delavci v vrednostni verigi izrazijo pomisleke (S2-3). dodatni ukrepi niso načrtovani. Postopki, s katerimi opredelimo ukrepe za odziv na dejanske ali morebitne negativne vplive na vse udeležence v procesih na območju pristanišča so opredeljeni v internih dokumentih sistema vodenja na področju varovanja okolja in zdravja zaposlenih, ter segajo od izvajanja nadzora in merjenja, ocenjevanja skladnosti z zakonodajo, ugotavljanja neskladnosti do izvajanja preventivnih in korektivnih ukrepov, presoj in spremljanja uspešnosti procesa z rednim poročanjem. Učinkovitost ukrepov se preverja s preventivnimi nadzori in obhodi, ki se izvajajo na skupnih območjih pristanišča, in spremljanjem trendov izrednih dogodkov, o katerih se poroča v kvartalnih programih dela ter Socialne informacije Letno poročilo 2025 221 polletnih in letnih poročilih, s katerimi se seznanijo organi vodenja in nadzora družbe. Če so za izvedbo ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje vplivov na področju zdravja in varnosti pri delu potrebni viri, zanje zagotovimo sredstva v letnih poslovnih načrtih. V letu 2025 prek sistema za prijavo nepravilnosti ni bila prijavljena nobena kršitev v zvezi s človekovimi pravicami, podkupovanjem, diskriminacijo, delom otrok in prisilnim delom v zvezi z udeleženci zgornjega ali spodnjega dela vrednostne verige. Prav tako takšnih primerov nismo zasledili s spremljanjem objav v medijih, letnih poročil ali anketiranjem dobaviteljev. V letu 2025 se je na območju pristanišča zgodila ena smrtna nesreča in dve nezgodi, pri katerih sta se dve osebi huje poškodovali. Opravljena je bila podrobna preiskava dogodkov. Na podlagi preiskav pristojnih organov niso bile ugotovljene okoliščine, ki bi kazale na odgovornost ali sistemske pomanjkljivosti na strani družbe Luka Koper, d. d.

17.2.6 Cilji v zvezi z upravljanjem pomembnih negativnih vplivov, spodbujanjem pozitivnih vplivov ter upravljanjem pomembnih tveganj in priložnosti (S2-5)

Na področju upravljanja pomembnih negativnih vplivov, spodbujanjem pozitivnih vplivov ter upravljanja pomembnih tveganj in priložnosti v zvezi z delavci v vrednostni verigi nimamo zastavljenih ciljev.

222 Letno poročilo 2025

17.3 Prizadete skupnosti (S3)

17.3.1 Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom (ESRS 2 SBM-3)

Postopek opredelitve pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti ter posvetovanj z deležniki je opredeljen v poglavju 15.1.11 Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti (IRO-1). Pri oceni so bile upoštevane vse lokacije in lastne dejavnosti, pri čemer so na območju pristanišča Koper upoštevani skupni vplivi družb Luka Koper, d. d., in Luka Koper INPO, d. o. o., zunaj območja pa družbe Adria Terminali, ki deluje na območju Občine Sežana, in TOC, d. o. o., ki deluje na območju Bivja v Mestni občini Koper. Prepoznani so bili samo pomembni vplivi družb Luka Koper, d. d., in Luka Koper INPO, d. o. o., in sicer na območju pristanišča Koper. Obe družbi s svojim delovanjem vplivata na delovanje in življenje prebivalcev Mestne občine Koper in Občine Ankaran, ki živijo v neposredni bližini pristanišča, zato so bili ti prepoznani kot prizadeta skupnost na okoljskem področju.

Pri pripravi razkritij v poglavju 15.1.10 Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom (SBM-3) so bile zajete prizadete skupnosti, na katere lahko družbe Skupine Luka Koper pomembno vplivajo z lastnimi dejavnostmi ter v zgornjem in spodnjem delu verige vrednosti. Prepoznani vplivi izhajajo iz osnovne dejavnosti pretovora in skladiščenja ter drugih podpornih dejavnosti, ki jih na območju pristanišča izvajata družbi Luka Koper, d. d., in Luka Koper INPO, d. o. o., in se nanašajo tudi na udeležence zgornjega in spodnjega dela verige vrednosti. Ker se nanašajo na dejanske ali potencialne emisije različnih onesnaževal v okolje in širitev območja pristanišča, gre za vplive sistemske narave, ki se lahko odražajo v nižji kakovosti bivanja in življenja lokalnega prebivalstva na obravnavanem območju. Negativni vplivi, povezani s posameznimi incidenti v okviru lastnih dejavnosti podjetja, niso bili prepoznani, saj jih uspešno obvladujemo s sistemom obvladovanja tveganj, ustreznimi varnostnimi protokoli ter preventivnimi ukrepi. Pomembni vplivi, prepoznani za območje pristanišča, so:

Tema/vpliv	Lokacija/dejavnost povezana z vplivom	Dejanski/ potencialen	Pozitiven/ negativen	Obdobje vpliva (Kratko-ročno)	Obdobje vpliva (Srednje-ročno)	Obdobje vpliva (Dolgo-ročno)
Potencialni vpliv na prizadete skupnosti zaradi emisij	Lastna dejavnost (pristanišče)/zgornji in spodnji del verige vrednosti	Potencialni	Negativen	•	•	•
Vplivi na prizadete skupnosti, povezani z zemljišči	Lastna dejavnost (pristanišče)	Dejanski	Negativen	•	•	•
Svoboda izražanja (pri posegih v prostor)	Lastna dejavnost (pristanišče)	Dejanski	Pozitiven	•	•	•
Družbeno odgovorne aktivnosti	Lastna dejavnost (pristanišče)	Dejanski	Pozitiven	•	•	•

Potencialne negativne vplive na prizadete skupnosti (lokalne prebivalce), povezane z emisijami, smo prepoznali predvsem na območju koprskega pristanišča. Na območju pristanišča lahko zaradi napak pri manipulaciji z nevarnimi snovmi ali tehničnih okvar pri lastnih dejavnostih ter pri dejavnostih zunanjih udeležencev, ki delujejo v pristanišču, pride do večjih industrijskih nesreč, kot so izpusti nevarnih snovi, požari ali eksplozije, z negativnimi vplivi na ljudi in okolje. Na podlagi izvedenih analiz in ob predpostavki izvajanja predvidenih preventivnih in omilitvenih ukrepov so potencialni vplivi izrednih nesreč praviloma prostorsko omejeni na območje pristanišča. Ker je družba Luka Koper, d. d., skladno z Uredbo o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic uvrščena med obrate večjega tveganja in ima pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje, so nevarnosti za nastanek večjih nesreč z nevarnimi snovmi prepoznane z izdelavo varnostnega poročila ter z oceno ogroženosti v primeru industrijskih nesreč (morje in kopno). Prepoznane nevarnosti smo ovrednotili po pomembnosti in določili vplivna območja. O ukrepih za obvladovanje teh vplivov podrobneje poročamo v poglavjih 16.2 Podnebne spremembe in 16.3 Onesnaževanje. Z rednim izvajanjem meritev, izvedbo zaščitnih ukrepov (kot so namestitev ograje, prekrivanje razsutih tovorov s posebno zmesjo iz celuloze in vode, s katero preprečujemo širjenje prahu, privabljanje čistejših in okolju prijaznejših ladij, elektrifikacija opreme itd.), prilagoditvijo internih procesov, spremljanjem doseganja zastavljenih ciljev in izvajanjem dodatnih omilitvenih ali preventivnih ukrepov si prizadevamo v veliki meri zmanjšati njihov vpliv ali preprečiti nastanek onesnaženja zaradi nesreče, saj se zavedamo edinstvenosti prostora, v katerem se poleg pristanišča nahajajo mestno jedro Kopra, del naselij Ankaran in Bertoki ter zaščitena območja Nature 2000.

Socialne informacije Letno poročilo 2025 223

Kot edini dejanski negativen vpliv na prizadete skupnosti smo prepoznali vpliv, povezan z zemljišči in njihovo pozidavo zaradi gradnje in širitve območja pristanišča. Koprsko pristanišče, ustanovljeno leta 1957, se je razvijalo postopoma, z zasipanjem morja ter s širitvijo območja dejavnosti na zaledne obmorske površine, na katerih se kmetijska dejavnost neposredno ne izvaja več, v obsegu, kot je zakonsko opredeljeno v Uredbi o državnem prostorskem načrtu za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru (Uradni list RS, št. 48/11), in v skladu s koncesijskim območjem, določenim z Uredbo o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture, ki je stopila v veljavo julija 2008. Gradnja na območju morja, poglabljanje morskega dna in pozidava tal potekajo skladno z obema uredbama ter pomenijo nepovraten vpliv na stanje ekosistemov in lahko negativno vplivajo na kakovost življenja lokalnega prebivalstva vsaj za čas trajanja koncesije. Skladno s koncesijsko pogodbo zaradi pozidave morja in tal niso predvideni drugi izravnalni ukrepi, razen namenske delitve polovice sredstev iz naslova koncesijske dajatve Mestni občini Koper in Občini Ankaran, pri čemer so lahko dodatni ukrepi določeni skladno z zakonodajo, ki ureja posege v prostor. Prepoznali smo tudi dva dejanska pozitivna vpliva na prizadete skupnosti. Prvi med njimi je svoboda izražanja pri posegih v prostor, ki se nanaša na sodelovanje s prizadetimi skupnostmi in njihovo vključevanje v pripravo preventivnih ukrepov oz. ukrepov za obvladovanje tveganj pri infrastrukturnih projektih, ki zahtevajo poseg v prostor. Vsi postopki presoje vplivov na okolje, ki se izvajajo predvsem v družbi Luka Koper, d. d., so javno dostopni širši javnosti.Stranke v postopku imajo možnost podajanja pripomb, ki se obravnavajo v skladu z zakonodajo in omogočajo svobodo izražanja lokalne skupnosti. Pri izvedbi projekta upoštevamo vse predvidene ukrepe, ki izhajajo iz pridobljenih soglasij, in o njih poročamo pristojnim ministrstvom, s čimer pozitivno vplivamo tako na lokalno skupnost kot na naravno okolje. Drugi dejanski pozitiven vpliv izhaja iz družbeno odgovornega delovanja - družba Luka Koper, d. d., aktivno prispeva k dvigu kakovosti življenja v lokalnih skupnostih in širšem okolju, kjer s sponzorstvi in donacijami podpira različne projekte na izobraževalnem, trajnostnem, športnem, kulturnem in humanitarnem področju.

V letu 2025 med pomembnimi tveganji ni več prepoznano tveganje, ki izhaja iz odvisnosti od prizadetih skupnosti in je bilo povezano z morebitnimi spremembami mejnih vrednosti hrupa. Za družbo Luka Koper, d. d., so na območju pristanišča določene mejene vrednosti ravni hrupa v čistopisu izreka okoljevarstvenega dovoljenja št. 35450- 18/2022-2550-8 z dne 26. 5. 2023. Zakonodaja opredeljuje mejne vrednosti kazalnikov hrupa v Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 107/2025), ki je bila v letu 2025 predmet ponovne razgrnitve in je bila brez sprememb mejnih vrednosti sprejeta 19. 12. 2025.

17.3.2 Politike v zvezi s prizadetimi skupnostmi (S3-1)

Družba Luka Koper, d. d., je podpisnica Zaveze o spoštovanju človekovih pravic pri poslovanju (z dne 31. 5. 2019, objavljene na spletni strani Človekove pravice v gospodarstvu | GOV.SI), pripravljene s strani Vlade RS na podlagi načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah, Deklaracije MOD o temeljnih načelih in pravicah pri delu ter smernic OECD za večnacionalne družbe.

V Politiki upravljanja Skupine Luka Koper smo med glavnimi usmeritvami upravljanja opredelili, da smo poleg ekonomskih ciljev zavezani tudi trajnostnemu razvoju oziroma družbeno odgovornemu odnosu do družbene skupnosti in naravnega okolja, naše poslanstvo pa je zagotavljanje zanesljivih in visoko kakovostnih pristaniških storitev, skladnih s smernicami trajnostnega razvoja. Zavezanost trajnostnemu razvoju je temelj družbene odgovornosti. To pomeni, da priznavamo in v delovanje vključujemo spoštovanje človekovih pravic, pošteno in spoštljivo ravnanje z zaposlenimi, odjemalci in dobavitelji. Krepimo podporo družbeni skupnosti, predvsem lokalni, s katero pristanišče sobiva. Aktivno skrbimo za uravnoteženje sedanjih in prihodnjih razvojnih potreb skupine s potrebami družbenega in naravnega okolja.

V letu 2025 smo politiko posodobili ter podrobneje opredelili vsebine povezane, z odnosom do okolja, ki so predstavljene v poglavju 16.2.4 Politike v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje (E1-2). Politiko smo dopolnili tudi z zavezo o izvajanju na tveganjih temelječega skrbnega pregleda, v katerega vključujemo deležnike, s čimer želimo preprečiti in obravnavati negativne vplive na ljudi, okolje in družbo, povezane z našim poslovanjem, dobavnimi verigami in drugimi poslovnimi odnosi.

Politika upravljanja na najvišje ravni določa zaveze družbe in Skupine glede spoštovanja človekovih pravic, odgovornega poslovanja ter družbeno odgovornega odnosa do okolja, v katerem deluje in se opira na mednarodno priznane usmeritve odgovornega poslovanja, kot so Vodilna načela ZN o podjetništvu in človekovih pravicah, Deklaracija Mednarodne organizacije dela o temeljnih načelih in pravicah pri delu ter smernice OECD za večnacionalna podjetja ter je v tem smislu vsebinsko usklajena z njimi.

Politika predstavlja splošni okvir zavez in ne navaja izrecno posameznih načel, instrumentov ali specifičnih postopkov, ki jih ti standardi predvidevajo za obravnavo prizadetih skupnosti, sodelovanje z njimi, niti ne določa posebnih mehanizmov za njihovo vključevanje ali popravni ukrep, temveč obravnava človekove pravice celostno v okviru upravljanja družbe. Zaveze se nanašajo 224 Letno poročilo 2025 na ljudi in družbo na splošno ter niso posebej razdelane glede posameznih skupin prizadetih skupnosti. Politika se v delu sodelovanja s prizadetimi skupnostmi osredotoča predvsem na transparentnost poslovanja, obveščanje javnosti ter splošno zavezo družbeno odgovornega odnosa do okolja, v katerem podjetje deluje. Ker ne delujemo na območjih, kjer bi bila prisotna indigena ljudstva, posebne določbe, povezane s pravicami indigenih ljudstev, v politiki niso opredeljene.

Hkrati Politika upravljanja priznava, da sta lokalni skupnosti Mestna občina Koper in Občina Ankaran vpeti v dejavnost družbe Luka Koper, d. d., saj ta izvaja svojo dejavnost na njunem območju, v okviru tega pa vpliva na delovanje in življenje prebivalcev teh skupnosti ter opredeljuje partnerske odnose z lokalnima skupnostma, sodelovanje pri omilitvenih ukrepih ter podporo projektom za izboljšanje kakovosti bivanja v lokalnem in širšem okolju. Poleg tega se aktivno vključujemo v izboljševanje kakovosti življenja v lokalnih skupnostih in širšem okolju, kjer delujemo z različnimi projekti s področij izobraževanja, trajnostni, športa, kulture in dobrodelnosti, ki jih podpiramo v okviru sponzorstev in donacij.

Enkrat letno organiziramo dan odprtih vrat pristanišča, t. i. Pristaniški dan, ki obiskovalcem iz lokalnega in širšega okolja omogoča, da se pobližje seznanijo s pristaniščem, njegovim delovanjem in aktivnostmi, ki jih to poleg svoje primarne dejavnosti izvaja. Vključuje splošne mehanizme za obravnavo neskladnosti, tveganj in negativnih vplivov v okviru sistema korporativne integritete, skladnosti poslovanja in skrbnih pregledov. Ti mehanizmi omogočajo prepoznavanje in obravnavo negativnih vplivov, vendar niso posebej zasnovani kot popravljalni ali pritožbeni mehanizmi za prizadete skupnosti kot ne-delavske deležnike. Spremljanje izvajanja zavez iz politike poteka prek notranjih nadzornih mehanizmov, funkcije korporativne integritete in skladnosti poslovanja ter postopkov skrbnih pregledov. Spremljanje skladnosti z mednarodnimi standardi se izvaja na splošni ravni, brez ločenih kazalnikov ali postopkov, namenjenih izključno prizadetim skupnostim.

Ostali elementi politike so opisani v poglavju 17.1.2 Politike v zvezi z lastno delovno silo (S1-1). Dodatno smo v letu 2025 posodobili in sprejeli Politiko podnebne, okoljske in družbene odgovornosti Skupine Luka Koper, s katero se zavezujemo zagotavljanju visokega standarda družbene odgovornosti, človekovih pravic, etičnega in preglednega poslovanja ter varnega in spodbudnega delovnega okolja, ob tem pa gradnji zaupanja in vključujočega dialoga z deležniki, aktivnemu sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in prispevanju k njihovemu razvoju. Podrobneje je opisana v poglavju 16.2.4 Politike v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje (E1-2).

Vse politike so javno objavljene na korporativnih straneh družbe, in sicer: https://www.luka-kp.si/o- podjetju/pomembni-dokumenti/, dodatno so politike, cilji družbe in druge relevantne vsebine objavljene na trajnostnem portalu www.zivetispristaniscem.si. V delu, ki se nanaša na področje družbene odgovornosti s ciljem podpore lokalne skupnosti in projektov, ki se v tej skupnosti na različnih področjih izvajajo, je ta vsebina zajeta tudi v veljavni Strategiji na področju sponzorstev in donacij. Skupina Luka Koper v obdobju 2023–2025 v okviru izvajanja lastnih dejavnosti ni bila seznanjena s primeri nespoštovanja vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah, Deklaracije MOD o temeljnih načelih in pravicah pri delu ali smernic OECD za večnacionalna podjetja, ki vključujejo prizadete skupnosti.

17.3.3 Postopki za sodelovanje s prizadetimi skupnostmi v zvezi z vplivi (S3-2)

Stališča prizadetih skupnosti so za nas pomembna, zato si prizadevamo, da bi bil njihov interes v čim večji meri upoštevan v procesih upravljanja dejanskih ali morebitnih vplivov na skupnosti in pri sprejemanju odločitev o uvedbi dodatnih ukrepov za zmanjšanje morebitnih vplivov delovanja na okolje. S prizadetimi skupnostmi sodelujemo in komuniciramo posredno prek predstavnikov lokalnih oblasti Mestne občine Koper in Občine Ankaran. Neposredno komunikacijo s predstavniki lokalne skupnosti vodi uprava družbe Luka Koper, d. d., ki tudi potrjuje predlagane ukrepe in morebitne projekte oz. naložbe, ki prispevajo k zmanjšanju vplivov dejavnosti na okolje.

Komunikacija s prizadetimi skupnostmi poteka prek sestankov s predstavniki lokalnih skupnosti pri skupnih projektih in prek mešanih delovnih skupin oz. komisij, ki jih sestavljajo predstavniki občine in zainteresirane javnosti. Delovne skupine se oblikujejo po potrebi, tematike, ki jih obravnavajo, pa so različne in obsegajo tako področje izvajanja omilitvenih ukrepov kot sodelovanja v skupnih trajnostnih in okoljskih projektih. Sestanki z lokalno skupnostjo se izvajajo večkrat letno po potrebi. Prav tako se večkrat letno oz. po potrebi organizirajo srečanja delovnih skupin, ki so vezane na izvedbo konkretnega projekta.

Rezultati takšnega preteklega sodelovanja so podpisani Pismo o nameri med Mestno občino Koper in Luko Koper, d. d., za sklenitev dogovora o Socialne informacije Letno poročilo 2025 225 izvajanju omilitvenih ukrepov za zmanjševanje vplivov pristaniške dejavnosti na okolje in nadaljnjega razvoja pristanišča v letu 2018, dva sporazuma med Mestno občino Koper in Luko Koper, d. d., sklenjena leta 2019 in konec leta 2023, ter sporazum o ureditvi medsebojnih razmerij pri projektu ureditve ankaranskega obrobnega kanala – faza 1A iz leta 2021.

V prvem kvartalu leta 2025 smo skladno z dogovorom organizirali srečanje z vodstvi lokalnih skupnosti Mestne občine Koper in Občine Ankaran ter jima podrobneje predstavili investicijske načrte in druge projekte družbe, opredeljene v Strateškem poslovnem načrtu za obdobje od 2024 do 2028. Poudarek smo namenili projektu podaljšanja severnega dela pomola I, ki se je uradno začel izvajati decembra 2024.V okviru srečanja smo predstavili obseg in terminski plan izvedbe naložbe ter predvidene ukrepe za zmanjšanje morebitnih vplivov gradbišča. 4. februarja smo v okviru Dneva pomorstva, ki ga organizira Uprava RS za pomorstvo, izpeljali strokovno omizje na temo zelenega prehoda in aktivnosti družbe na področju doseganja ciljev podnebne nevtralnosti, predstavljene pa so bile tudi usmeritve ladjarjev in drugih akterjev pomorske logistike za zmanjšanje negativnih vplivov panoge na okolje. Dogodek je bil odprt za javnost in je dosegel veliko medijsko pojavnost.

V letu 2025 smo imeli tudi več srečanj s predstavniki pristojnih ministrstev in kmetov, ki obdelujejo zemljo v bližini ankaranskega obrobnega kanala, s ciljem ureditve problematike namakanja kmetijskih zemljišč, saj bo voda v večjem delu kanala zaradi posega njegove ureditve slana. Slanost vode pa moramo zagotoviti zaradi vzpostavitve nadomestnega habitata.

Vsako leto izvedemo javnomnenjsko raziskavo med okoliškimi prebivalci, v katero so vključeni prebivalci Občine Ankaran in Mestne občine Koper (krajevne skupnosti Koper Center, Olmo - Prisoje, Semedela, Za gradom, Žusterna, Bertoki, Hrvatini in Škofije). Rezultati ankete dajo vpogled v stališča prizadetih skupnosti z območja v neposredni bližini pristanišča ter so podlaga za sprejemanje odločitev o morebitnih dodatnih ukrepih za zmanjšanje vplivov oz. izboljšanje kakovosti bivanja v skupnem prostoru.

Družba vodi in obravnava okoljske in druge pritožbe zaradi delovanja pristanišča, na podlagi katerih sledijo tudi srečanja s predstavniki skupin oz. posamezniki. Konec leta 2025 smo posodobili varen in zaupen kanal, namenjen prijavi nepravilnosti, kršitev predpisov in Kodeksa ravnanja poslovnih partnerjev, prijavi okoljskih pritožb ter morebitnim vprašanjem, povezanih z našim delovanjem. Vsaka prijava je obravnavana skrbno, zaupno in v skladu z veljavnimi predpisi. Informacije in stališča glede okoljskih in drugih vprašanj, ki jih družba na ta način dobi, so pogosto upoštevani pri sprejemanju odločitev o uvedbi dodatnih ukrepov za zmanjšanje morebitnih vplivov delovanja na naravno in družbeno okolje.

Stališča in morebitne želje prizadetih skupnosti se pridobivajo tudi v interakciji na družbenih omrežjih Facebook in Instagram. Pomembno vlogo na področju komuniciranja družbe s prizadetimi skupnostmi imajo tudi mediji, prek katerih družba obvešča in osvešča o delovanju, rezultatih, naložbah in drugih aktivnostih, ki so za prizadete skupnosti ključnega pomena. Pri zahtevnejših infrastrukturnih projektih, ki predstavljajo poseg v prostor, se skladno z veljavno zakonodajo izvedeta presoja vplivov na okolje in javna razgrnitev, v katerih lahko sodelujejo zainteresirane javnosti – prizadete skupnosti in se vključijo v pripravo preventivnih ukrepov oz. ukrepov za omilitev vplivov.

Učinkovitost sodelovanja se ocenjuje na podlagi javnomnenjske raziskave med okoliškimi prebivalci in prek pozitivnih/negativnih odzivov uporabnikov družbenih medijev, predvsem pa v neposredni komunikaciji s predstavniki lokalne skupnosti. Varen kanal za prijave, skupaj z vsemi evidentiranimi pobudami in odzivi, prav tako predstavlja pomembno referenčno točko za oceno učinkovitosti sodelovanja in izvedenih ukrepov.

17.3.4 Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih lahko prizadete skupnosti izrazijo pomisleke (S3-3)

Popravni ukrepi zaradi povzročanja negativnih vplivov so določeni že z Uredbo o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču (UL RS, št. 71/08, 32/11, 53/13, 25/14, 3/18, 41/18, 62/19, 51/21, 47/22 in 9/23) in koncesijsko pogodbo. Koncesijska dajatev, ki se v skladu s 15. členom uredbe plačuje občinam, je prihodek proračuna občine. Ta sredstva občina nameni za financiranje javne občinske infrastrukture in občinskih javnih služb z namenom izboljšanja kakovosti življenja prebivalcev občine, ki je upravičena do koncesijske dajatve zaradi vplivov pristanišča. Poraba sredstev, pridobljenih iz naslova koncesijske dajatve, mora biti prikazana v načrtu razvojnih programov proračuna občine.

Dodatno Mestni občini Koper izplačujemo namensko letno donacijo za izvajanje omilitvenih ukrepov, ki je opredeljena v Pismu o nameri iz leta 2018 in Dogovoru o izvajanju omilitvenih ukrepov za zmanjšanje vplivov pristaniške dejavnosti na okolje (iz leta 2019). 22. decembra 2023 je bil podpisan nov petletni dogovor o izvajanju omilitvenih ukrepov, na podlagi katerega Luka Koper, d. d., Mestni občini Koper do vključno 2028 izplačuje 226 Letno poročilo 2025 namensko letno donacijo v višini 320 tisoč evrov (skupno 1,6 milijona evrov), ki jih občina prek javnega razpisa deli upravičencem za izvedbo ukrepov za zmanjšanje vplivov pristaniške dejavnosti na okolje.

Skladno z Odlokom o dodeljevanju nepovratnih sredstev za izvajanje omilitvenih ukrepov z namenom zmanjšanja vplivov emisij iz pristaniške dejavnosti, ki je dostopen na strani https://www.koper.si/regulation/odlok-o-dodeljevanju-nepovratnih-sredstev-za-izvajanje-omilitvenih-ukrepov-z-namenom-zmanjsanja-vplivov-emisij-iz-pristaniske-dejavnosti-uradni-list-rs-st-70-2019/, se ta sredstva upravičencem razdeljujejo na podlagi javnega razpisa. Razpis je objavljen na spletni strani občine www.koper.si, javnost pa se s tem seznani bodisi prek organov lokalne skupnosti (MOK in krajevna skupnost) bodisi prek medijev, saj se vsebina in vse informacije glede izvajanja omilitvenih ukrepov v tekočem letu in objave razpisa delijo v sporočilu za javnost ter prek medijev in glavnih komunikacijskih kanalov družbe Luka Koper, d. d., in Mestne občine Koper.

Pritožbe, zlasti na področju varovanja okolja, je v letu 2025 sprejemala okoljska menedžerka - pooblaščenka za varstvo okolja, zaposlena v družbi Luka Koper, d. d., in sicer telefonsko ali po elektronski pošti na svoj naslov ali splošni naslov družbe info@luka-kp.si. Kontaktni podatki so objavljeni na spletni strani družbe https://www.luka-kp.si/o-podjetju/trajnostni-razvoj/odnos-do-okolja-in-ljudi/.

Konec leta 2025 je družba vzpostavila varen in zaupen kanal, namenjen prijavi nepravilnosti in kršitev predpisov ter morebitnim vprašanjem, povezanih z našim delovanjem, razširila za vsebine kršitev ter okoljskih pritožb. Vzpostavljen sistem preprečuje razkritje identitete prijavitelja in dostopa nepooblaščenim osebam do informacij o prijavitelju in drugih vsebin iz evidence prijav z vzpostavljenim varnim kanalom do katerega je dostop nepooblaščenim osebam onemogočen. S tem se prijavitelja zaščiti pred kakršnim koli kaznovanjem ali povračilnimi ukrepi. Etični kodeks ureja etična načela oz. pravila ravnanja zaposlenih v Skupini Luka Koper na področju zaščite prijaviteljev.

Vsako okoljsko pritožbo pregledamo in obravnavamo skrbno v čim krajšem času. Učinkovitost izvedenih ukrepov ugotavljamo za vsako podano pritožbo na način, da preverimo, ali se je z izvedbo ukrepov motnja odpravila (npr. preverimo raven hrupa). O ugotovitvah poročamo pritožbeni stranki, pri čemer se za nastalo nevšečnost tudi opravičimo. Za pritožbe, podane v zvezi z ravnjo hrupa ali emisijami v zrak, lahko z meritvami tudi ugotovimo, da mejne vrednosti niso bile presežene. Družba v primerih, ko zazna potrebo po konkretnejši pojasnitvi okoliščin oziroma predstavitvi ustreznih ukrepov za blažitev morebitnih negativnih vplivov, vzpostavi dialog in posameznika ali skupino povabi na srečanje na sedež družbe. O vseh prejetih okoljskih pritožbah in njihovi obravnavi ter učinkovitosti izvedenih ukrepov poročamo v poglavju 15.1.13 Ostale informacije povezane z uredbo EMAS.

Učinkovitost izvedenih ukrepov na letni ravni preverjamo tudi z javnomnenjsko raziskavo med okoliškimi prebivalci, povratne informacije o našem delu na okoljskem področju pa spremljamo prek spletne aplikacije na spletni strani https://www.zivetispristaniscem.si/. Učinkovitost kanalov za prijavo nepravilnosti spremljamo na podlagi dejanske uporabe kanalov s strani njihovih predvidenih uporabnikov, in sicer prek spremljanja števila, vsebine in ponavljajoče se narave prejetih prijav ter s pravočasnostjo obravnave. Na tej podlagi ocenjujemo, ali so vzpostavljeni kanali dostopni, uporabljeni in ustrezni ter ali so potrebne prilagoditve postopkov ali komunikacije. Učinkovitosti kanalov, po katerih lahko prizadete skupnosti izrazijo svoje pomisleke še ne spremljamo z vključevanjem deležnikov. V Skupini še ne ocenjujemo seznanjenosti prizadetih skupnosti s strukturami in postopki za izražanje pomislekov ali potreb ter njihove obravnave in zaupanja vanje, bomo pa to v letu 2026 vključili kot vprašanje v javnomnenjski raziskavi med okoliškimi prebivalci.

17.3.5 Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na prizadete skupnosti ter pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi s prizadetimi skupnostmi ter učinkovitost navedenih ukrepov (S3-4)

Družba sicer deluje preventivno, kar pomeni, da ima vzpostavljene ustrezne preventivne ukrepe, mehanizme in varnostne protokole, ki se izvajajo v okviru posameznih procesov in preprečujejo pojav morebitnih negativnih vplivov, katerih posledica je kršitev človekovih pravic prizadetih skupnosti. Eden od preventivnih ukrepov za obvladovanje negativnih vplivov emisij v okolje je izvajanje rednega monitoringa hrupa, emisij prašnih delcev in kakovosti vode. Prepoznani negativni vplivi na prizadete skupnosti se nanašajo na emisije v okolje (npr. hrup, prah, CO2) in širitev pristanišča (z zasutjem morja ali pozidavo na območju zalednih obmorskih površin). V zadnjih dveh desetletjih smo v družbi Luka Koper, d. d., razvijali koncept zelenega pristanišča.Prizadevanja za varstvo okolja, ohranjanje narave in trajnostno upravljanje z viri dokazujemo z najvišjima okoljskima standardoma EMAS in ISO 14001, ki potrjujeta skladnost delovanja z zakonodajnimi zahtevami na tem področju, konstanten napredek in transparentno komuniciranje z javnostjo. Okoljski certifikat ISO 14001 smo pridobili že leta 2000 in ga leta 2010 nadgradili z registracijo v sistemu EMAS ter si tako postavili visoke standarde na področju trajnostnega razvoja po sistemu EU za okoljevarstveno vodenje.

Za komuniciranje z javnostjo imamo vzpostavljen trajnostni spletni portal Živeti s pristaniščem, ki je bil v letu 2025 v celoti prenovljen in vsebinsko dopolnjen. Ta predstavlja referenčno točko, ki na enem mestu združuje ključne informacije s področja varovanja okolja in aktivnosti s področja družbene odgovornosti. Na portalu so objavljeni tudi rezultati meritev emisij v okolje (zrak, hrup, kakovost morske vode), ki se redno ažurirajo. Pomemben segment, s katerim v svoje delovanje vključujemo širšo javnost, so tudi vodeni ogledi pristanišča, ki jih izvajamo vse leto in v okviru Pristaniškega dneva.

Tveganja nesreč, ki bi lahko imele potencialno negativen vpliv na lokalno skupnost, obvladujemo v okviru sistema obvladovanja tveganj s preventivnimi ukrepi in postopki. Ukrepi, ki smo jih uvedli z namenom preprečevanja in blažitve pomembnih negativnih vplivov na prizadete skupnosti, so natančneje opredeljeni v poglavjih:

• 16.2.5 Ukrepi in viri v zvezi s politikami na področju podnebnih sprememb (E1-3),
• 16.3.2 Ukrepi in viri v zvezi z onesnaževanjem (E2-2) ter v poglavju
• 16.5.4 Ukrepi in viri v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi (E4-3), v katerem opisujemo ukrepe za omilitev vplivov, povezanih z infrastrukturnimi projekti, za katere je potrebno izdelati presojo vplivov na okolje.

Ukrepi, opredeljeni v posameznih poglavjih, imajo enoten cilj – zmanjšanje oziroma blažitev vplivov delovanja Skupine Luka Koper oziroma preprečitev, da do vpliva, ki bi ga zaznale različne deležniške skupine, sploh pride. Prizadete skupnosti so zaradi neposredne bližine pristanišča morebitnim vplivom najbolj izpostavljene.

Poleg navedenih ukrepov smo izvedli tudi ukrepe, pri katerih gre za nadgradnjo storitev ali infrastrukture ali za sistemske izboljšave, ki so pomembno prispevale h kakovosti bivanja in življenja prizadetih skupnosti. Zgrajena sta bila dva nova vhoda v pristanišče, v letu 2019 vhod Sermin, v letu 2021 pa vhod Bertoki, ki sta pomembno razbremenila obstoječi vhod Koper, ki se nahaja ob robu mestnega središča. V letu 2024 se je izvedla dokončna selitev kamionskega terminala z obstoječe lokacije v mestu na industrijsko območje Sermin. S selitvijo se je ves tovorni promet, namenjen na kamionski terminal, preusmeril na vhoda Sermin in Bertoki, kar je mestno središče in glavne vpadnice dodatno razbremenilo tovornega prometa, hkrati se je delež vstopov pri glavnem vhodu Koper še dodatno zmanjšal.

K znižanju emisij v okolje je posredno prispeval tudi nov sistem najave kamionov VBS (Vehicle Booking System), s katerim se je povečala pretočnost tovornega prometa v pristanišče in iz njega, se odpravili zastoji pri vhodih pred pristaniščem oz. zastoji na glavnih prometnih vpadnicah ter znižali lokalni izpusti CO2. Skladno s Pismom o nameri, podpisanim z Mestno občino Koper, smo v letu 2024 pričeli gradnjo 12. veza, ki bo omogočal rast pretovora tako v segmentu generalnih tovorov kot avtomobilov in s tem sprostitev kapacitet na 1. in 2. vezu obale, ki sta najbližje mestnemu jedru Kopra in bosta med sezono namenjena pretežno privezovanju potniških ladij. K blažitvi emisij hrupa posredno prispeva tudi nov objekt na potniškem terminalu, ki služi kot zvočna pregrada med pristaniščem in najbližjimi prebivalci, z zeleno steno na južni fasadi pa dopolnjuje obstoječi zeleni sistem mesta Koper.

Z Občino Ankaran in Ministrstvom za infrastrukturo je bil leta 2021 podpisan tripartitni sporazum glede projekta ureditve ankaranskega obrobnega kanala – faza 1A, ki ureja tudi razmerja pri rekonstrukciji Železniške ceste, ene od ključnih in najkrajših cestnih povezav med Ankaranom in Koprom, ki bo po izvedbi tudi poplavno varna. Na podlagi sporazuma se je leta 2024 začela ureditev ankaranskega obrobnega kanala. Osnovni cilj projekta je bil izboljšati odvajanje vod in poplavno varnost celotnega območja ankaranske bonifike, ob tem pa omogočiti ureditev dodatnih površin koncesijskega območja. Pomemben del naložbe, ki se izvaja v dveh ločenih fazah, je tudi ureditev območja za vzpostavitev nadomestnega habitata za določene zavarovane rastlinske in živalske vrste.

Julija 2025 smo bili s strani kmetovalcev območja ankaranske bonifike seznanjeni s problematiko oskrbe tamkajšnjih zemljišč z vodo. Kljub temu, da je bil projekt že v zreli fazi izvajanja, smo se na poziv kmetovalcev nemudoma odzvali in na lastno pobudo v iskanje najustreznejše rešitve vključili vse ključne nosilce urejanja prostora. Vzpostavili smo tudi reden dialog tako z nosilci urejanja prostora kot s predstavniki kmetov ter aktivno pristopili k uresničevanju točk iz dogovora, seveda skladno z že pridobljenimi dovoljenji ter soglasji in veljavnimi prostorskimi akti (DPN). Med ukrepi, ki smo se jih zavezali uvesti, je izvajanje monitoringa slanosti zemljišč in vode v AOK ter postavitev začasne gravitacijske zapornice gorvodno od AOK. Nov namakalni sistem za prizadeta zemljišča bo zagotovil Sklad kmetijskih zemljišč, v katerem aktivnosti že tečejo.

Prepoznani pozitivni vplivi na prizadete skupnosti se nanašajo na svobodo izražanja (pri posegih v prostor) in družbeno odgovorne aktivnosti. Za zagotavljanje in ohranjanje pozitivnih vplivov na prizadete skupnosti izvajamo vrsto ukrepov. Pri zahtevnejših infrastrukturnih projektih, ki predstavljajo poseg v prostor, se skladno z veljavno zakonodajo izvedeta tudi presoja vplivov na okolje in javna razgrnitev. To predvideva sodelovanje zainteresirane javnosti – prizadetih skupnosti in vključevanje v pripravo preventivnih ukrepov oziroma ukrepov za omilitev vplivov. Na podlagi veljavne strategije za sponzorstva in donacije podpiramo programe na področjih športa, kulture, izobraževalne in znanstvene dejavnosti, trajnostnih projektov itd. V letu 2025 smo za to namenili 1,6 milijona evrov, razdelitev sredstev za posamezne projekte je prikazan v spodnjem grafu.

Na območju skupnega interesa izvajamo projekte v sodelovanju z Mestno občino Koper. V letu 2024 se je začela gradnja objekta potniškega terminala, ki se je zaključila maja 2025. Objekt smiselno in vsebinsko povezuje pristaniški in javni prostor, v njem bo v letu 2026 zaživel gostinski lokal. V letu 2024 smo z Mestno občino Koper podpisali sporazum o sodelovanju pri vzpostavitvi info točke v Črnem Kalu za raziskovanje Kraškega roba in zelenega podeželja ter večjo vključenost domačega prebivalstva v koristi od turizma.

Postopki za omogočanje popravnih ukrepov v zvezi z dejanskimi pomembnimi negativnimi vplivi so pojasnjeni v poglavju 17.2.4 Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih lahko prizadete skupnosti izrazijo pomisleke (S3-3). Spremljanje in ocenjevanje učinkovitosti ukrepov potekata z izvajanjem rednega monitoring stanja emisij (prašnih delcev, hrupa, CO2 idr.), opisanih v poglavjih 16.2 Podnebne spremembe in 16.3 Onesnaževanje, na osnovi implementiranih pritožbenih mehanizmov za prizadete skupnosti, opisanih v poglavju 17.2.4 Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih lahko prizadete skupnosti izrazijo pomisleke (S2-3), z javnomnenjsko raziskavo med okoliškimi prebivalci, v katero so vključeni prebivalci Občine Ankaran in Mestne občine Koper, ter s pritožbami lokalne skupnosti.

Kot opredeljeno v poglavju 16.5.3 Politike v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi (E4-2), se posegi v prostor Luke Koper, d. d., izvajajo na območjih, ki so opredeljena v Uredbi o državnem prostorskem načrtu za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru (Uradni list RS, št. 48/11). Za prostorsko ureditev je bila izvedena celovita presoja in preučene so bile številne in optimalne različice, zaradi česar ni ocenjenih škodljivih vplivov v zvezi z zemljišči/kmetijstvom, morjem in krčenjem gozdov. Preostale družbe izvajajo posege v prostor skladno z občinskimi prostorskimi akti. Tudi za občinske prostorske akte so bile izvedene presoje vplivov na okolje in pridobljena soglasja, zaradi česar ni ocenjenih škodljivih vplivov v zvezi z zemljišči/kmetijstvom, morjem in krčenjem gozdov.

Družba je s strani Agencije RS za okolje Ministrstva za okolje in prostor na podlagi varnostnega poročila prejela okoljevarstveno dovoljenje za celotno pristanišče. V okviru tega dokumenta so kot viri tveganja nastanka večje nesreče navedeni terminal za sadje zaradi uporabe hladilnih sredstev v tehnologiji hlajenja, terminal za tekoče tovore in tankerski privezi. Pridobitev okoljevarstveno dovoljenja pomeni, da je obrat tehnično in kadrovsko usposobljen preprečevati in obvladovati tveganja večjih nesreč. Skladno z zakonodajo moramo o tem javnost informirati, kar smo storili z Informacijo za javnost o varnostnih ukrepih ter zasnovi preprečevanja večjih nesreč, ki je dostopna na spletni strani: https://www.luka-kp.si/wp-content/uploads/2022/07/Informacija-za-javnost-o-obratu-LK-2022.pdf. Informacija za javnost je bila javnosti posredovana tudi v fizični obliki.

Poleg rednega monitoringa vplivov delovanja pristanišča po potrebi, zlasti v fazi izvajanja večjih infrastrukturnih projektov, vzpostavimo dodaten monitoring vplivov, o katerih nadalje poročamo javnosti in pristojnim institucijam. Skladno z navedenimi sistemi v družbi Luka Koper, d.d., z izvajanjem rednega monitoringa v procesu strateškega in letnega planiranja določimo cilje in ukrepe za dosego ciljev, ki so večinoma preventivno naravnani, ter s tem skrbimo, za preprečevanje pomembnih negativnih vplivov na prizadete skupnosti.

Socialne informacije

Letno poročilo 2025 229

Skupina Luka Koper z resnimi težavami in incidenti v zvezi s človekovimi pravicami, povezanimi s prizadetimi skupnostmi, ni bila seznanjena. O virih, dodeljenih za upravljanje pomembnih vplivov na področju okolja, poročamo v poglavjih 16.2.5 Ukrepi in viri v zvezi s politikami na področju podnebnih sprememb (E1-3), 16.3.2 Ukrepi in viri v zvezi z onesnaževanjem (E2-2) ter 16.5.4 Ukrepi in viri v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi (E4-3).

17.3.6 Cilji v zvezi z upravljanjem pomembnih negativnih vplivov, spodbujanjem pozitivnih vplivov ter upravljanjem pomembnih tveganj in priložnosti (S3-5)

V Skupini Luka Koper nimamo določenih časovno omejenih ciljev, usmerjenih v rezultate v zvezi z zmanjšanjem negativnih ali spodbujanjem pozitivnih vplivov ali upravljanjem pomembnih tveganj in priložnosti v zvezi s prizadetimi skupnostmi. Kljub temu Skupina Luka Koper prepoznava pomen odgovornega sobivanja z lokalnim okoljem in skupnostmi na območju delovanja pristanišča ter v tem okviru izvaja različne ukrepe, usmerjene v obvladovanje vplivov pristaniške dejavnosti na kakovost bivanja, varnost in okolje. Ti ukrepi se izvajajo kontinuirano v okviru operativnih, okoljskih in družbenih praks ter niso opredeljeni kot samostojni, kvantificirani strateški cilji.

Z izvajanjem teh aktivnosti Skupina Luka Koper posredno prispeva k uresničevanju Cilja trajnostnega razvoja Združenih narodov SDG 11 – Trajnostna mesta in skupnosti, zlasti na področjih zmanjševanja vplivov na okolje, upravljanja prostorskih in okoljskih obremenitev ter sodelovanja z lokalnimi deležniki. Ukrepi, postopki in prakse v zvezi s prizadetimi skupnostmi ter njihova učinkovitost so podrobneje predstavljeni v poglavjih 17.3.3 Postopki za sodelovanje s prizadetimi skupnostmi in 17.3.5 Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na prizadete skupnosti.

230 Letno poročilo 2025

18 Informacije o upravljanju

18.1 Poslovno ravnanje (G1)

18.1.1 Vloga upravnih, poslovodnih in nadzornih organov (ESRS 2 GOV-1)

Pri svojem poslovanju stremimo k spoštovanju in krepitvi korporativne kulture, integritete in skladnosti poslovanja. Cilj je dolgoročno uspešno poslovanje, ki poleg dolgoročnega razvoja vključuje tudi zavezo trajnostnemu razvoju oziroma družbeno odgovornemu odnosu do skupnosti in naravnega okolja. Skupina Luka Koper krepi proces uveljavljanja etičnih vrednot in njihovega ponotranjenja. Zasledujemo profesionalnost, lojalnost in integriteto v odnosu do zaposlenih, strank, lastnikov, medijev, dobaviteljev, državnih in lokalnih organov in drugih deležnikov ter poslovne odnose sklepamo transparentno, ob spoštovanju konkurenčnosti in dobrih poslovnih običajev ter z ničelno toleranco do koruptivnih ali etično spornih ravnanj ali nepoštene poslovne prakse. S takim pristopom zagotavljamo poslovanje, ki je skladno z zakonodajo in dobrimi poslovnimi običaji ter etičnimi načeli.

Poslovanje in upravljanje Skupine Luka Koper temeljita na dvotirnem sistemu korporativnega upravljanja. Na ta način je zagotovljena razmejitev odgovornosti med upravo (poslovodstvo) in nadzornim svetom (nadzornim organom). Uprava je odgovorna za sprejemanje odločitev pri poslovodenju. Skrbi za dolgoročno in vzdržno maksimiranje vrednosti družbe, uresničevanje strateških razvojnih ciljev, ki se izkazujejo v skrbi za vzdrževanje in razvoj pristaniške infrastrukture, in nemoteno delovanje ob upoštevanju širšega kroga relevantnih deležnikov, vključno z okoljskimi, družbenimi in upravljavskimi vidiki. Za namene ažurnega odziva na zaznana tveganja in njihov vpliv na poslovanje uprava redno spremlja zaznana tveganja in o njih kvartalno poroča nadzornemu svetu. V okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe za zagotavljanje zakonitosti dela in učinkovitosti poslovanja.

Nadzorni svet spremlja in nadzoruje vodenje poslov oz. delo uprave ter preverja skladnost poslovnih odločitev. Preverja in potrjuje letno poročilo, daje soglasje k strategiji družbe in poslovnemu načrtu ter opravlja druge naloge v skladu s statutom. Delničarji uresničujejo svoje pravice na ravni skupščine delničarjev. Skupščina odloča o spremembah statuta, statusnih spremembah, sklepanju koncesijskih pogodb, imenovanju in odpoklicu članov nadzornega sveta, revizorja ter drugih pomembnih vprašanjih, opredeljenih v statutu družbe, kar omogoča transparentno upravljanje. Upravni, poslovodni in nadzorni organi se redno izobražujejo in nadgrajujejo svoje strokovno znanje v zvezi s poslovnim ravnanjem. Izkušnje in znanja upravnih in nadzornih organov so podrobneje opisani v poglavjih 4.3.2 Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d., in 4.3.3 Uprava družbe Luka Koper, d. d.

18.1.2 Politike o poslovnem ravnanju in korporativna kultura (G1-1)

Korporativna kultura se v Skupini Luka Koper vzpostavlja in razvija z jasno določenimi vrednotami, etičnimi načeli in politikami, ki sledijo Slovenskemu kodeksu upravljanja javnih delniških družb in Kodeksu korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države in usmerjajo odgovorno poslovno ravnanje, transparentnost, sodelovanje zaposlenih ter spoštovanje zakonodaje in interesov deležnikov ob hkratnem razvoju znanj, dialogu in krepitvi pripadnosti zaposlenih. Kultura se spodbuja z zgledom vodstva, odprto komunikacijo, vključevanjem zaposlenih in drugih deležnikov, sistematičnim izobraževanjem ter spodbujanjem odgovornega, zakonitega in trajnostnega poslovnega ravnanja. Učinkovitost takega pristopa se redno ocenjuje z raziskavami organizacijske klime, zadovoljstva in zavzetosti zaposlenih, letnimi razgovori, spremljanjem skladnosti, obravnavo prijav in povratnimi informacijami zaposlenih ter z uporabo ustreznih kazalnikov, kar omogoča stalno izboljševanje korporativne kulture.

V nadaljevanju so opisane ključne politike na področju poslovnega ravnanja in korporativne kulture, o drugih načinih spodbujanja korporativne kulture pa pišemo v naslednjem poglavju. Politika upravljanja družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper skupaj z Etičnim kodeksom in Politiko preprečevanja korupcije predstavlja temeljni okvir za zagotavljanje zakonitega, odgovornega in etičnega poslovnega ravnanja ter za krepitev pozitivne korporativne kulture v Skupini. Vsi trije dokumenti so objavljeni na spletni strani Pomembni dokumenti – Luka Koper, d. d. (luka-kp.si). S Politiko upravljanja se sledi ključnim načelom odgovornega poslovnega ravnanja, kot so integriteta, transparentnost, preprečevanje zlorab in krepitev zaupanja v poslovnem okolju. Politika upravljanja je bila v letu

Informacije o upravljanju Letno poročilo 2025 231

2025 dopolnjena in prilagojena specifičnim potrebam podjetja z jasno opredeljenimi zavezami glede integritete, transparentnosti ter trajnostnega in odgovornega poslovanja. Etični kodeks ureja etična načela oz. pravila ravnanja zaposlenih v Skupini Luka Koper do sodelavcev in v poslovnih razmerjih z drugimi udeleženci v poslovnem okolju, zaupnosti podatkov, nasprotja interesov, prejemanja daril, prijav kršitve načel etičnega ravnanja in drugih nepravilnosti v družbah ter zaščite prijaviteljev. V veljavi je tudi Politika preprečevanja korupcije, ki dopolnjuje Etični kodeks in določa, da je skladnost z načeli in pravili glede preprečevanja korupcije s spoštovanjem zakonov in predpisov odgovornost vseh posameznikov, ki delajo za Skupino ali v njenem imenu, kot so agencijski delavci, zunanji svetovalci, agenti, dejanski in potencialni kupci ter dobavitelji. Ureja področje upravljanja tveganj korupcije, usmerjenega izobraževanja zaposlenih za zgodnje prepoznavanje tveganj in uporabo zaščitnih ukrepov za preprečevanje koruptivnih dejanj, daril in gostoljubja ter poročanja o nepravilnostih in zaščiti prijaviteljev.

Luka Koper, d. d., je v letu 2025 vzdrževala in dopolnjevala sistem vodenja za preprečevanje korupcije, ki izpolnjuje zahteve standarda ISO 37001:2016 Sistemi vodenja za preprečevanje korupcije. Ključni gradniki tega sistema, kot so kontekst organizacije, vodenja in predanosti, vloge, odgovornosti in pooblastila, načrtovanje, podpora, izvedba ter upravljanje in izboljševanje procesa, so opredeljeni v Poslovniku sistema vodenja družbe Luka Koper, d. d., za preprečevanje korupcije.

V veljavi je tudi Kodeks ravnanja poslovnih partnerjev Skupine Luka Koper, s katerim se seznanijo vsi kupci in dobavitelji. Ob prejemu naročila ali s sklenitvijo pogodbe poslovni partnerji pristopijo h kodeksu s podpisom in potrditvijo priložene izjave o pristopu, ki je sestavni del podpisane pogodbe. Poslovni partnerji s seznanitvijo s kodeksom oziroma s podpisom izjave soglašajo, da bodo ravnali skladno s standardi, ki jih kodeks določa. Prizadevamo si, da poslovni odnos temelji na tem, da ima poslovni partner svoje poslovanje usklajeno z zahtevami mednarodnih standardov poslovanja, ki vključujejo etično ravnanje, ravnanje, skladno z zakonodajo, spoštovanje človekovih pravic, okoljsko ozaveščenost in varnost pri delu, zaupnost itd. Kodeks ravnanja poslovnih partnerjev je podrobneje opisan v točki 17.1.2 Politike v zvezi z lastno delovno silo (S1-1) in objavljen na spletni strani Pomembni dokumenti – Luka Koper, d. d. (luka-kp.si).

V skladu s Strategijo korporativne integritete družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper (sprejeto leta 2019 in v veljavi do leta 2025) zasledujemo izgradnjo sistema etičnih vrednot in njihovo ponotranjenje z zavedanjem, da so v korist vsem zaposlenim in družbam Skupine, urejamo obvladovanje konflikta interesov, sistem prijaviteljev, preprečevanje pranja denarja, obravnavo zlorabe notranjih informacij ter preiskovanje prevar. Konec leta 2023 je bil sprejet nov Strateški poslovni načrt za obdobje 2024–2028.V zvezi z darili in gostoljubjem je veljavi Pravilnik o darilih in gostoljubju, ki določa mejne vrednosti daril in gostoljubja in je dostopen vsem zaposlenim na portalu Luke Koper. Z njim se zaposleni seznanijo ob zaposlitvi in periodičnih izobraževanjih. Družba vodi evidenco prejetih in danih daril. V primeru negotovosti glede sprejema ali nudenja darila in gostoljubja se zaposleni posvetuje s pooblaščencem za korporativno integriteto in skladnost poslovanja. Družba si prizadeva tudi za varstvo okolja, ohranjanje narave in trajnostno upravljanje z viri (EMAS, ISO 14001 in varstvo pri delu ISO 45001). V zvezi s spoštovanjem človekovih pravic Skupina svojim zaposlenim zagotavlja enake možnosti ne glede na spol, raso, barvo kože, starost, zdravstveno stanje oziroma invalidnost, versko, politično ali drugo prepričanje, nacionalni ali socialni izvor, družinski status, premoženjsko stanje, spolno usmerjenost ali druge osebne okoliščine. Spoštovanje človekovih pravic je tako sestavni del politik Skupine Luka Koper. O mehanizmih za opredelitev, prijavo in preučitev pomislekov glede nezakonitega ravnanja ali ravnanja, ki je v nasprotju s kodeksom ravnanja ali podobnimi notranjimi pravili, zaščitnih ukrepih za poročanje o nepravilnostih, vključno z zaščito žvižgačev, in funkcijah, ki so najbolj izpostavljene tveganju korupcije in podkupovanja, pišemo v poglavju 18.1.3 Preprečevanje in odkrivanje korupcije in podkupovanja (G1-3).

18.1.3 Preprečevanje in odkrivanje korupcije in podkupovanja (G1-3)

Po vzpostavitvi samostojne in neodvisne organizacijske enote korporativne integritete in skladnosti poslovanja v letu 2024 je bilo področje v letu 2025 kadrovsko dopolnjeno in imenovan vodja področja s štiriletnim mandatom. Delovanje področje je opredeljeno v Politiki upravljanja in Pravilniku o delovanju pooblaščenca za korporativno integriteto in komisije za obravnavo prijav kršitev korporativne integritete ter obravnavo prijav v Skupini Luka Koper. Pravilnik opredeljuje imenovanje pooblaščenca, njegovega namestnika in komisije, njihove naloge, pristojnosti in odgovornosti, varovanje zaupnih informacij, obvladovanje nasprotja interesov, uvedbo, vodenje in odločanje v postopkih obravnave kršitev, upravljanje z dokumentarnim gradivom in vodenje evidenc, spremljanje izvajanja 232 Letno poročilo 2025 priporočil in ukrepov ter poročanja o stanju korporativne integritete, zaščito prijaviteljev, načine in postopke za prijavo kršitev, odločanje o poslovnem sodelovanju z dobavitelji in kupci, obravnavo zlorabe notranjih informacij, postopke usposabljanja in svetovanja glede krepitve korporativne integritete ter ostalih ravnanj za preprečevanje in omejevanje tveganj ter krepitve integritete delovanja zaposlenih.

Nasprotje interesov ureja Politika obvladovanja nasprotja interesov, po kateri so zaposleni na delovnih mestih, ki so izpostavljena višjim tveganjem, dolžni ta tveganja ustrezno obvladovati in v praksi to izvajati tako, da podpišejo izjave o povezanih osebah, varovanju notranjih informacij in izogibanju nasprotju interesov. Izjavo o obvladovanju nasprotja interesov letno podpišejo tudi člani nadzornega sveta, uprave ter preostali zaposleni na vodilnih delovnih mestih (b-1) in jo posredujejo pooblaščencu za korporativno integriteto in skladnost poslovanja, ki vodi seznam. Na ta način je uveden dodatni notranji kontrolni sistem za obvladovanje tveganj korupcije, ki jih prepoznavamo tudi z oblikovanim načrtom integritete.

Preostali notranji predpisi glede korporativne integritete in skladnosti poslovanja se dotikajo vseh področij delovanja, od operative, prodaje storitev ter razmerij z dobavitelji in delničarji do financ, računovodstva, varnosti, ekologije, varstva pri delu, varovanja osebnih podatkov, poslovnih skrivnosti itd. Z izvajanjem notranjih pregledov na podlagi ocen tveganosti preverjamo skladnost izvajanja dejavnosti ter z njimi povezanih rezultatov poslovanja. V nabavnih postopkih preverjanje izvajamo skladno z zahtevami področne zakonodaje in s skrbnim preverjanjem poslovnih partnerjev skladno z zahtevami standarda ISO 37001:2016. Tveganja korupcije prepoznavamo z oblikovanim načrtom integritete, smernicami referenčnih kodeksov in usmeritvami Komisije za preprečevanje korupcije (KPK).

V sklopu procesa razvijanja odnosov z dobavitelji je bil v letu 2025 sprejet interni akt upravljanja tveganj kršitve integritete nabavnega postopka, ki opredeljuje ključne korake procesa za upravljanje in obvladovanje koruptivnih tveganj. Poslovne partnerje po pristopu h Kodeksu ravnanja poslovnih partnerjev Skupine Luka Koper glede na oceno tveganj skrbno preverimo s podrobnim pregledom njihovega finančnega stanja ter nefinančnih kontrol in lastniške strukture, končnih lastnikov (t. i. beneficial owner) ter njihovega ugleda. V pogodbe, ki jih sklepamo s poslovnimi parterji, se vključi protikorupcijska klavzula. V nabavnih postopkih, ki se vodijo po Zakonu o javnem naročanju (ZJN-3), se opisano preverjanje izvaja skladno z zahtevami področne zakonodaje in opisanim postopkom, vključno s pridobitvijo izjav KYC.

V letu 2025 je v praksi zaživel Pravilnik o kršitvah obveznosti iz delovnega razmerja, v katerem so opisani mehanizmi za obravnavo morebitnih kršitev in sankcioniranje kršiteljev. Vsaka fizična ali pravna oseba lahko na pooblaščenca za korporativno integriteto in skladnost poslovanja, varstvo osebnih podatkov ter človekovih pravic naslovi prijavo zaradi suma kršitev korporativne integritete. Prijavo kršitve korporativne integritete je mogoče podati po varnem internem kanalu, ki je dostopen na spletni strani družbe Luka Koper, d. d., Luka Koper, neposredno pri pooblaščencu ali na naslov Integriteta@luka-kp.si. Vzpostavljen sistem z varnim kanalom, do katerega je dostop nepooblaščenim osebam onemogočen, preprečuje razkritje identitete prijavitelja in dostopa nepooblaščenim osebam do informacij o prijavitelju in drugih vsebin iz evidence prijav. S tem se prijavitelja zaščiti pred kakršnim koli kaznovanjem ali povračilnimi ukrepi. V primeru, da bi se zoper prijavitelja izvajali morebitni povračilni ukrepi, se lahko zoper take zaposlene, ki izvajajo nedovoljen pritisk, sprožijo ustrezni postopki po veljavni delovnopravni zakonodaji in o tem obvesti poslovodstvo družbe. Identitete prijavitelja ni dovoljeno ugotavljati. Vsaka prejeta prijava se evidentira v evidenco prijav.

Pooblaščenec obravnava vse prijave in obvestila, tudi anonimne. Pooblaščenec deluje neodvisno, v skladu z načelom skrbnosti, zaupnosti in veljavnimi profesionalnimi kodeksi ter vzpostavljenimi načeli, merili in etičnimi standardi ter v dobro družbe. Pri obravnavi prejetih primerov prijav nepravilnosti pooblaščenec pridobi in preveri vsa pomembna dejstva ter okoliščine, da se lahko ugotovi pravilno dejansko stanje in razjasni podani sum kršitve ter omogoči ustrezna ocena dogodka ali ravnanja. Zadeva se zaključi v roku treh mesecev od prijema prijave. Če je sum utemeljen, se izda sklep in/ali predlagajo potrebni ukrepi za odpravo kršitve ali preprečitev nastanka škodljivih posledic oz. priporočila ali usmeritve za odpravo ugotovljenih neskladnosti. Pooblaščenec lahko poda tudi predloge za izboljšavo ali nadaljnje postopanje zoper odgovorne osebe ali kršitelje. Če se ugotovi, da obstajajo razlogi za sum storitve kaznivega dejanja, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti, se lahko poda prijavo ali njen del odstopi v reševanje drugemu pristojnemu organu. Poročila o prejetih prijavah redno obravnava poslovodstvo družbe, kvartalno pa se z njimi seznanita tudi revizijska komisija nadzornega sveta in nadzorni svet. Vzpostavljen varni kanal za interno ali zunanjo prijavo nepravilnosti smo v letu 2025 dopolnili z možnostjo podaje okoljskih prijav, pri čemer je prav tako omogočeno oddajanje anonimnih prijav. Informacije o upravljanju Letno poročilo 2025 233

Ozaveščanje in usposabljanje zaposlenih o tveganjih korupcije se izvaja po programu, ki ga najmanj enkrat letno ali ob večjih spremembah pripravi in posodobi pristojno kadrovsko področje v sodelovanju s pooblaščencem za korporativno integriteto in skladnost poslovanja. S programom usmerjenega izobraževanja zaposlenih se razvijajo kompetence za zgodnje prepoznavanje tveganj in uporabo zaščitnih ukrepov za preprečevanje koruptivnih dejanj. S tem v zvezi imamo pripravljen seznam delovnih mest z višje ocenjeno stopnjo tveganja v zvezi s korupcijo, med katerimi so z najvišjim tveganjem ocenjena vsa vodstvena delovna mesta ter druga strokovna delovna mesta, ki sodelujejo predvsem v nabavnih, prodajnih, zaposlitvenih in drugi postopkih dodeljevanja sredstev ter računovodskega poročanja. Z možnostjo podaje varne prijave ob zaznavi morebitnih nepravilnosti so bili v letu 2025 seznanjeni vsi novozaposleni. V letu 2025 se je posebna pozornost namenila usposabljanjem prav s področij tveganj korupcije in kršitev integritete, nasprotja interesov, varovanja poslovne skrivnosti ter sprejemanja in dajanja daril. Udeležili so se jih zaposleni, katerih delovna mesta so bila prepoznana kot bolj tvegana. Izobraževanj na temo korupcije in podkupovanja se je v letu 2025 udeležilo 214 zaposlenih oziroma 87,7 odstotka vseh zaposlenih v podjetju Luka Koper, d. d., pri katerih obstaja tveganje in so zajeti v program usposabljanja. Vodstveni in vodilni delavci se izobražujejo najmanj enkrat letno.Usposabljanje za boj proti korupciji in podkupovanju

Funkcije, pri katerih obstaja tveganje	Vodstveni delavci in vodilni delavci	Upravni, poslovodni in nadzorni organi	Skupaj
Udeležba pri usposabljanju	207	23	14
Udeleženci usposabljanja skupaj	186	22	6

Pogostost	Kako pogosto je potrebno usposabljanje
	1-krat letno	1-krat letno	1-krat letno

Obravnavane teme in trajanje usposabljanja
Odločno proti korupciji s skupnimi močmi	0,33 ure	0,33 ure	0,33 ure
Integriteta v praksi	2 uri	2 uri	2 uri
Upravljanje s tveganji kršitve integritete nabavnega postopka	1 ura	1 ura	–
ISO 37001:2016, tveganja korupcije	1 ura	–	–

Pooblaščenec za korporativno integriteto in skladnost poslovanja skrbi za nadzor nad izvajanjem sistema obvladovanja tveganj korupcije ter nudi podporo zaposlenim v zvezi z vprašanji o tveganjih korupcije in aktivnostih za preprečevanje korupcije.

18.1.4 Incidenti korupcije ali podkupovanja (G1-4)

Po internem varnem kanalu za prijavo nepravilnosti, osebno pri pooblaščencu oziroma po elektronski pošti je bilo v letu 2025 vloženih 49 prijav domnevnih kršitev korporativne integritete. Od 49 prijav se jih je 30 nanašalo na domnevno neenakopravno obravnavo ali morebitno zlorabo pravic v delovnem okolju podjetja. Od vseh vloženih prijav, sta se dve nanašali na domnevno kršitev nasprotja interesov in ena na morebitne okoljske kršitve, o čemer poročamo v poglavju 15.1.13 Ostale informacije povezane z uredbo EMAS. Okoljska prijava je bila neutemeljena.

V letu 2025 ni bilo potrjenih primerov korupcije ali podkupovanja, prav tako po našem vedenju nobena oseba iz družb v Skupini ni bila obsojena zaradi kršitev zakonodaje o korupciji in podkupovanju. Pri poslovanju s partnerji nismo zaznali primerov s področja korupcije ali pranja denarja in financiranja terorizma.

234 Letno poročilo 2025

RAČUNOVODSKO POROČILO

19 Računovodski izkazi družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper

19.1 Izkaz poslovnega izida (v evrih)

		Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	Pojasnilo	2025	2024	2025	2024
Čisti prihodki od prodaje	1	376.127.606	326.914.003	380.304.208	330.064.897
Usredstveni lastni proizvodi in storitve		83.422	35.925	83.422	35.925
Drugi prihodki	2	3.559.712	3.324.488	5.826.662	5.231.949
Stroški materiala	3	-22.014.845	-20.378.613	-22.188.877	-20.574.905
Stroški storitev	4	-82.170.227	-83.238.407	-76.566.870	-77.707.627
Stroški dela	5	-137.610.182	-115.838.058	-147.145.377	-124.697.724
Amortizacija	6	-30.976.870	-32.876.668	-31.727.632	-33.547.759
Drugi odhodki	7	-12.176.736	-11.561.986	-12.329.567	-11.813.770
od tega neto oslabitve in odpisi terjatev/obveznosti		-264.676	27.431	-256.976	-11.407
Poslovni izid iz poslovanja		94.821.880	66.380.684	96.255.969	66.990.986
Finančni prihodki		7.879.043	9.066.672	6.529.874	7.709.340
Finančni odhodki		-908.086	-1.814.119	-819.853	-1.768.422
Poslovni izid iz financiranja	8	6.970.957	7.252.553	5.710.021	5.940.918
Rezultati pridruženih družb		0	0	1.859.283	1.882.332
Poslovni izid pred obdavčitvijo		101.792.837	73.633.237	103.825.273	74.814.236
Obračunani davek	9	-19.323.786	-14.443.470	-19.481.574	-14.589.465
Odloženi davki	9	-2.817.941	80.958	-2.823.046	91.299
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja		79.651.110	59.270.725	81.520.653	60.316.070
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja lastnikov obvladujoče družbe		0	0	81.491.890	60.279.264
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja lastnikov neobvladujočih deležev		0	0	28.763	36.806
Čisti dobiček na delnico	10	5,69	4,23	5,82	4,31

Pojasnila k računovodskim izkazom so njihov sestavni del in jih je treba brati v povezavi z njimi.

Računovodski izkazi družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper Letno poročilo 2025 235

19.2 Izkaz drugega vseobsegajočega donosa (v evrih)

		Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	Pojasnilo	2025	2024	2025	2024
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja		79.651.110	59.270.725	81.520.653	60.316.070
a) Postavke drugega vseobsegajočega donosa, razvrščene po vrstah in združene v skupine:
Aktuarski dobički ali izgube iz pozaposlitvenih zaslužkov	22	432.302	1.291.910	472.194	1.390.651
Odloženi davek na aktuarske dobičke ali izgube	25	-40.649	-124.891	-44.951	-135.709
Spremembe rezerv za pošteno vrednost finančnih sredstev, vrednotenih po pošteni vrednosti prek kapitala	16	27.774.080	12.585.130	27.774.080	12.585.130
Odloženi davek na prevrednotenje finančnih sredstev, vrednotenih po pošteni vrednosti prek kapitala	25	-6.110.298	-2.768.729	-6.110.298	-2.768.729
Postavke, ki pozneje ne bodo prerazvrščene v poslovni izid		22.055.435	10.983.420	22.091.025	11.071.343
b) Deleži drugega vseobsegajočega donosa pridruženih podjetij in skupnih podvigov, ki se računovodsko obravnava po kapitalski metodi:
Aktuarski dobički ali izgube iz pozaposlitvenih zaslužkov pridruženih družb		0	0	13.606	-1.090
Postavke, ki pozneje ne bodo prerazvrščene v poslovni izid pridruženih družb		0	0	13.606	-1.090
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja		101.706.546	70.254.145	103.625.283	71.386.323
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja lastnikov obvladujoče družbe		101.706.546	70.254.145	103.596.520	71.349.517
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja lastnikov neobvladujočih deležev		0	0	28.763	36.806

236 Letno poročilo 2025

19.3 Izkaz finančnega položaja (v evrih)

		Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	Pojasnilo	31. 12. 2025	31. 12. 2024	31. 12. 2025	31. 12. 2024
SREDSTVA
Nepremičnine, naprave in oprema	11	570.325.337	472.839.605	585.038.355	486.164.111
Naložbene nepremičnine	12	16.503.943	15.802.948	16.235.352	15.519.622
Neopredmetena sredstva		1.583.119	1.150.434	1.645.289	1.229.848
Druga sredstva	13	18.421.587	15.792.111	18.463.075	16.191.555
Delnice in deleži v družbah v Skupini	14	14.086.988	13.786.988	0	0
Delnice in deleži v pridruženih družbah	15	6.737.709	6.737.709	18.095.227	17.479.166
Druge nekratkoročne finančne naložbe	16	99.186.504	70.741.014	100.196.504	71.451.014
Nekratkoročne poslovne terjatve		39.991	39.991	39.991	39.991
Nekratkoročna sredstva		726.885.178	596.890.800	739.713.793	608.075.307
Zaloge	17	2.790.011	2.499.728	2.790.011	2.499.728
Kratkoročne finančne naložbe	18	0	40.000.000	0	40.000.000
Poslovne ter druge terjatve in sredstva	19	57.775.701	55.705.905	58.709.042	56.385.708
Sredstva iz pogodb s kupci		380.790	1.109.031	380.790	1.109.031
Denar in denarni ustrezniki	20	90.025.015	92.255.286	97.802.262	106.297.764
Kratkoročna sredstva		150.971.517	191.569.950	159.682.105	206.292.231
SKUPAJ SREDSTVA		877.856.695	788.460.750	899.395.898	814.367.538
KAPITAL IN OBVEZNOSTI
Osnovni kapital		58.420.965	58.420.965	58.420.965	58.420.965
Kapitalske rezerve		89.562.703	89.562.703	89.562.703	89.562.703
Rezerve iz dobička		358.226.741	318.401.186	358.226.741	318.401.186
Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti		57.776.526	35.725.513	57.726.039	35.619.342
Zadržani dobički		55.921.157	45.491.178	94.672.044	82.442.809
Kapital lastnikov obvladujoče družbe		619.908.092	547.601.545	658.608.492	584.447.005
Neobvladujoči deleži		0	0	367.849	356.568
Skupaj kapital	21	619.908.092	547.601.545	658.976.341	584.803.573
Rezervacije	22	21.912.701	22.836.361	22.659.738	23.622.629
Odloženi prihodki	23	40.340.056	38.555.285	41.219.165	39.475.656
Nekratkoročna posojila	24	83.592.899	93.786.135	63.592.899	78.786.135
Druge nekratkoročne finančne obveznosti		272.071	249.308	57.197	243.363
Nekratkoročne poslovne obveznosti		459.358	378.488	453.181	362.886
Odložene obveznosti za davek	25	14.390.259	5.421.372	14.352.038	5.373.747
Nekratkoročne obveznosti		160.967.344	161.226.949	142.334.218	147.864.416
Kratkoročna posojila	26	15.193.235	15.193.235	15.193.235	15.193.235
Druge kratkoročne finančne obveznosti		299.408	384.481	208.909	320.644
Obveznosti za davek od dohodka		7.409.845	8.105.039	7.433.802	7.999.850
Poslovne in druge obveznosti	27	74.078.771	55.949.501	75.249.393	58.185.820
Kratkoročne obveznosti		96.981.259	79.632.256	98.085.339	81.699.549
SKUPAJ KAPITAL IN OBVEZNOSTI		877.856.695	788.460.750	899.395.898	814.367.538

Računovodski izkazi družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper Letno poročilo 2025 237

19.4 Izkaz denarnih tokov (v evrih)

	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	2025	2024	2025	2024
DENARNI TOK PRI POSLOVANJU
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja	79.651.110	59.270.725	81.520.653	60.316.070
Prilagoditve za:
Amortizacija	30.976.870	32.876.668	31.727.632	33.547.759
Odpisi vrednosti in izgube pri prodaji nepremičnin, naprav, opreme in naložbenih nepremičnin	1.147.072	124.889	1.157.324	124.863
Dobiček pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme, neopredmetenih sredstev in naložbenih nepremičnin	-180.438	-489.348	-265.799	-347.662
Neto oslabitve in odpisi terjatev/obveznosti	264.676	-27.431	256.976	11.407
Odprava rezervacij	-459.280	-373.927	-479.998	-373.927
Finančni prihodki	-7.879.043	-9.066.672	-6.529.874	-7.709.340
Finančni odhodki	908.086	1.814.119	819.854	1.768.422
Pripoznani rezultat pridruženih družb po kapitalski metodi	0	0	-1.859.283	-1.882.332
Obračunani davek in odloženi davki	22.141.727	14.362.512	22.304.620	14.498.166
Dobiček iz poslovanja pred spremembo čistih kratkoročnih sredstev in davki	126.570.780	98.491.535	128.652.105	99.953.426
Sprememba drugih sredstev	-2.629.476	-15.256.404	-2.271.520	-15.655.848
Sprememba poslovnih terjatev	-1.670.182	2.345.144	-1.912.462	2.590.505
Sprememba zalog	-290.283	-408.646	-290.283	-408.646
Sprememba delnic in deležev	-300.000	0	-300.000	0
Sprememba poslovnih obveznosti	-9.743.238	-7.359.206	-11.587.746	-6.955.222
Sprememba rezervacij	-120.703	1.426.257	-120.042	1.557.526
Sprememba nekratkoročno odloženih prihodkov	1.784.771	4.596.805	1.743.509	4.516.534
Denar, ustvarjen pri poslovanju	113.601.670	83.835.485	113.913.561	85.598.275
Izdatki za obresti	-748.945	-1.818.695	-669.836	-1.772.998
Izdatki za davek	-20.018.980	-4.857.416	-20.047.622	-5.251.552
Čisti denarni tokovi iz poslovanja	92.833.745	77.159.374	93.196.103	78.573.725
DENARNI TOK PRI NALOŽBENJU
Prejete obresti	1.879.595	3.439.193	1.957.611	3.698.813
Prejete dividende in deleži v dobičku odvisnih družb	185.223	350.713	0	0
Prejete

19.5 Izkaz lastniškega kapitala družbe (v evrih)

	Osnovni kapital	Kapitalske rezerve	Zakonske rezerve	Druge rezerve iz dobička	Zadržani dobički	Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti (Finančne naložbe)	Rezerve, nastale zaradi vrednotenja (Aktuarski dobički in izgube)	Skupaj kapital
Stanje na dan 31. decembra 2023	58.420.965	89.562.703	18.765.115	270.000.708	43.878.553	26.324.877	-1.605.520	505.347.400
Izplačilo dividend	0	0	0	0	-28.000.000	0	0	-28.000.000
Spremembe lastniškega kapitala – transakcije z lastniki	0	0	0	0	-28.000.000	0	0	-28.000.000
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja	0	0	0	0	59.270.725	0	0	59.270.725
Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb, zmanjšana za davek	0	0	0	0	0	9.816.401	0	9.816.401
Sprememba aktuarskih dobičkov ali izgub, zmanjšana za davek	0	0	0	0	0	0	1.167.019	1.167.019
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja	0	0	0	0	59.270.725	9.816.401	1.167.019	70.254.145
Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala po sklepu organov vodenja in nadzora	0	0	0	29.635.363	-29.635.363	0	0	0
Drugi premiki v kapitalu	0	0	0	0	-22.737	0	22.737	0
Premiki v kapitalu	0	0	0	29.635.363	-29.658.100	0	22.737	0
Stanje na dan 31. decembra 2024	58.420.965	89.562.703	18.765.115	299.636.071	45.491.178	36.141.277	-415.764	547.601.545
Izplačilo dividend	0	0	0	0	-29.400.000	0	0	-29.400.000
Spremembe lastniškega kapitala – transakcije z lastniki	0	0	0	0	-29.400.000	0	0	-29.400.000
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja	0	0	0	0	79.651.110	0	0	79.651.110
Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb, zmanjšana za davek	0	0	0	0	0	21.663.782	0	21.663.782
Sprememba aktuarskih dobičkov ali izgub, zmanjšana za davek	0	0	0	0	0	0	391.654	391.654
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja	0	0	0	0	79.651.110	21.663.782	391.654	101.706.546
Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala po sklepu organov vodenja in nadzora	0	0	0	39.825.555	-39.825.555	0	0	0
Drugi premiki v kapitalu	0	0	0	0	4.423	0	-4.423	0
Premiki v kapitalu	0	0	0	39.825.555	-39.821.132	0	-4.423	0
Stanje na dan 31. decembra 2025	58.420.965	89.562.703	18.765.115	339.461.626	55.921.157	57.805.059	-28.533	619.908.092

Računovodski izkazi družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper Letno poročilo 2024 239

19.6 Izkaz lastniškega kapitala Skupine (v evrih)

	Osnovni kapital	Kapitalske rezerve	Zakonske rezerve	Druge rezerve iz dobička	Zadržani dobički	Finančne naložbe	Aktuarski dobički in izgube	Skupaj kapital lastnikov obvladujočih deležev	Kapital neobvladujočih deležev	Skupaj kapital
Stanje na dan 31. decembra 2023	58.420.965	89.562.703	18.765.115	270.000.708	81.464.730	26.324.876	-1.823.151	542.715.946	337.002	543.052.948
Izplačilo dividend	0	0	0	0	-28.000.000	0	0	-28.000.000	-17.240	-28.017.240
Druge spremembe lastniškega kapitala - prva konsolidacija pripojitev Adria Investicije d. o. o.	0	0	0	0	-1.618.458	0	0	-1.618.458	0	-1.618.458
Spremembe lastniškega kapitala – transakcije z lastniki	0	0	0	0	-29.618.458	0	0	-29.618.458	-17.240	-29.635.698
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja	0	0	0	0	60.279.264	0	0	60.279.264	36.806	60.316.070
Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb, zmanjšana za davek	0	0	0	0	0	9.816.401	0	9.816.401	0	9.816.401
Sprememba aktuarskih dobičkov ali izgub, zmanjšana za davek	0	0	0	0	0	0	1.254.942	1.254.942	0	1.254.942
Druge sestavine vseobsegajočega donosa poročevalskega obdobja	0	0	0	0	0	0	-1.090	-1.090	0	-1.090
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja	0	0	0	0	60.279.264	9.816.401	1.253.852	71.349.517	36.806	71.386.323
Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala po sklepu organov vodenja in nadzora	0	0	0	29.635.362	-29.635.362	0	0	0	0	0
Drugi premiki v kapitalu	0	0	0	0	-47.363	0	47.363	0	0	0
Premiki v kapitalu	0	0	0	29.635.362	-29.682.725	0	47.363	0	0	0
Stanje na dan 31. decembra 2024	58.420.965	89.562.703	18.765.115	299.636.071	82.442.810	36.141.277	-521.936	584.447.006	356.568	584.803.573
Izplačilo dividend	0	0	0	0	-29.400.000	0	0	-29.400.000	-17.482	-29.417.482
Spremembe lastniškega kapitala – transakcije z lastniki	0	0	0	0	-29.400.000	0	0	-29.400.000	-17.482	-29.417.482
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja	0	0	0	0	81.491.890	0	0	81.491.890	28.763	81.520.653
Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb, zmanjšana za davek	0	0	0	0	0	21.663.782	0	21.663.782	0	21.663.782
Sprememba aktuarskih dobičkov ali izgub, zmanjšana za davek	0	0	0	0	0	0	427.243	427.243	0	427.243
Druge sestavine vseobsegajočega donosa poročevalskega obdobja	0	0	0	0	0	0	13.606	13.606	0	13.606
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja	0	0	0	0	81.491.890	21.663.782	440.848	103.596.520	28.763	103.625.283
Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala po sklepu organov vodenja in nadzora	0	0	0	39.825.555	-39.825.555	0	0	0	0	0
Drugi premiki v kapitalu	0	0	0	0	-2.068	0	2.068	0	0	0
Premiki v kapitalu	0	0	0	39.825.555	-39.827.623	0	2.068	0	0	0
Druge spremembe v kapitalu	0	0	0	0	-35.034	0	0	-35.034	0	-35.034
Druge spremembe	0	0	0	0	-35.034	0	0	-35.034	0	-35.034
Stanje na dan 31. decembra 2025	58.420.965	89.562.703	18.765.115	339.461.626	94.672.044	57.805.059	-79.020	658.608.492	367.849	658.976.341

240 Letno poročilo 2025

20 Pojasnila k računovodskim izkazom

20.1 Podlage za pripravo računovodskih izkazov

Poročajoča družba Luka Koper, pristaniški in logistični sistem, delniška družba (v nadaljevanju: družba), Vojkovo nabrežje 38, Koper, Slovenija, je obvladujoča družba Skupine Luka Koper (v nadaljevanju: Skupine), ustanovljena v državi Slovenija. V nadaljevanju so predstavljeni ločeni računovodski izkazi družbe Luka Koper, d. d., ter konsolidirani računovodski izkazi Skupine Luka Koper za leto, ki se je končalo 31. decembra 2025. Konsolidirani računovodski izkazi vključujejo izkaze obvladujoče družbe in izkaze odvisnih družb ter pripadajoče poslovne izide pridruženih družb.

Osnovna dejavnost pristanišča je pretovor in skladiščenje vseh vrst blaga, kar Skupina dopolnjuje z vrsto storitev na blagu in drugih storitev ter tako strankam zagotavlja celovito logistično podporo. Obvladujoča družba Luka Koper, d. d., na podlagi koncesijske pogodbe skrbi za pristaniško infrastrukturo in njen razvoj.

Odvisne družbe, vključene v konsolidirane izkaze, so:
• Luka Koper INPO, d. o. o., 100 %
• Adria Terminali, d. o. o., 100 %
• TOC, d. o. o., 68,13 %

Pridružene družbe, vključene v konsolidirane izkaze:
• Adria Transport, d. o. o., 50 %
o Adria Transport Croatia, d. o. o., 50 %, v 100-% lasti družbe Adria Transport, d. o. o.
• Adria-Tow, d. o. o., 50 %
• Adriafin, d. o. o., 50 %
o Vinakoper, d. o. o., Koper, 39,40 %, v 78,81-% lasti družbe Adriafin, d. o. o.
• Avtoservis, d. o. o., 49 %

Družbi, ki nista vključeni v konsolidirane izkaze, na dan 31. decembra 2025:
• Logis-Nova, d. o. o., 100 %
• Port View Caffe, d. o. o., 100 %

Obvladujoča družba je v juniju 2025 ustanovila novo družbo Port View Caffe, d. o. o., v kateri ima 100-odstotni lastniški delež. Družba bo izvajala gostinsko dejavnost in dejavnost oddajanja poslovnih prostorov v najem. Družbi Logis-Nova, d. o. o., in Port View Caffe, d. o. o., nista vključeni v konsolidirane izkaze, ker za pošteno predstavitev finančnega položaja Skupine nista pomembni. Družba Logis-Nova, d. o. o., posluje v zelo omejenem obsegu, brez zaposlenih oseb. V svojih knjigah izkazuje le nepremičnine. Družba Port View Caffe, d. o. o., pa izkazuje le ustanovitveni kapital ter osnovna sredstva za opremo lokala. Če bi se poslovanje družb bistveno spremenilo, bi Skupina to upoštevala v svojih konsolidiranih izkazih.

Izjava o skladnosti
Računovodski izkazi družbe Luka Koper, d. d., in konsolidirani računovodski izkazi so sestavljeni v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), ki jih je sprejel Svet za mednarodne računovodske standarde (IASB), s pojasnili, ki jih sprejema Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP) in kot jih je sprejela Evropska unija, ter v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah. Uprava Luke Koper, d. d., je računovodske izkaze potrdila 8. aprila 2026.# Podlage za merjenje

Računovodski izkazi družbe in Skupine so pripravljeni ob predpostavki, da bo družba/Skupina v prihodnje nadaljevala poslovanje, ker je družba v preteklosti poslovala z dobičkom in ima takojšen dostop do likvidnih sredstev. Letno poročilo 2025 241 Izkazi so pripravljeni ob upoštevanju izvirne vrednosti, razen pri finančnih naložbah, ki so vrednotene po pošteni vrednosti. Metode, uporabljene za merjenje poštene vrednosti, so opisane v pojasnilu 30: Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj.

Funkcijska in predstavitvena valuta

Računovodski izkazi so sestavljeni v evrih, brez centov, ki so funkcijska valuta družbe/Skupine. Zaradi zaokroževanja lahko pride do zaokrožitvenih razlik.

Uporaba ocen in presoj

Skladno z MSRP poslovodstvo pri pripravi računovodskih izkazov poda ocene, presoje in predpostavke, ki vplivajo na uporabo usmeritev in na izkazane vrednosti sredstev ter obveznosti, prihodkov in odhodkov. Ocene so oblikovane glede na izkušnje iz prejšnjih let in pričakovanja v obračunskem obdobju. Način oblikovanja ocen ter s tem povezane predpostavke in negotovosti so razkriti v pojasnilih k posameznim postavkam.

Ocene, presoje in predpostavke se redno pregledujejo. Dejanski rezultati lahko od teh ocen odstopajo, zato se ocene stalno preverjajo in se oblikujejo njihovi popravki. Spremembe računovodskih ocen se pripoznajo v obdobju, za katerega se ocene spremenijo, oziroma za vsa prihodnja obdobja, na katera spremembe vplivajo.

Glede vprašanja podnebnih sprememb je družba/Skupina mnenja, da ne predstavljajo pomembnih elementov pri ocenjevanju, presojanju ali vrednotenju računovodskih postavk. Z vidika zakonodaje prav tako ni bilo relevantnih sprememb, ki bi lahko vplivale na uporabo ocen in presoj družbe/Skupine. 242 Letno poročilo 2025

21 Povzetek pomembnih informacij o računovodskih usmeritvah

21.1 Uporabljene računovodske usmeritve

Računovodske usmeritve, navedene v nadaljevanju, so bile dosledno uporabljene v vseh obdobjih, ki so prikazana v računovodskih izkazih. Družbe v Skupini Luka Koper uporabljajo enotne računovodske usmeritve, ki so bile po potrebi spremenjene in prilagojene usmeritvam Skupine.

21.1.1 Posli v tuji valuti

Posle, izražene v tuji valuti, družba/Skupina preračuna v evre po referenčnem tečaju Evropske centralne banke na dan posla. Denarna sredstva in obveznosti, izraženi v tuji valuti na dan izkaza finančnega položaja, se preračunajo v domačo valuto po referenčnem tečaju Evropske centralne banke, veljavnem na zadnji dan obračunskega obdobja. Tečajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.

21.1.2 Nepremičnine, naprave in oprema

Nepremičnine, naprave in opremo družba/Skupina pripozna izključno:
* če je verjetno, da bodo bodoče gospodarske koristi, povezane s sredstvom, pritekale v družbo, ter
* če je nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti.

Družba/Skupina jih uporablja pri opravljanju storitev, jih daje v najem drugim ali jih uporablja za pisarniške namene ter jih bo po pričakovanjih uporabljala več kot eno leto. Ob nabavi sredstev pomembnih vrednosti družba/Skupina razporedi prvotno pripoznani znesek po njegovih pomembnejših delih. Cilj delitve sredstva po delih se odraža v njegovi gospodarski koristi (objekti, skladiščne in manipulativne površine ter oprema za prekladanje). Nadomestni deli in oprema za vzdrževanje se navadno obravnavajo kot zaloga in se v poslovnem izidu pripoznajo kot porabljeni. Pomembnejše nadomestne dele in nadomestno opremo družba/Skupina pripozna kot opredmetena sredstva, če pričakuje, da se bodo uporabljali v več kot enem obračunskem obdobju. Če je nadomestne dele in opremo za vzdrževanje mogoče uporabljati samo v povezavi s posameznim opredmetenim osnovnim sredstvom, se obračunajo kot opredmetena sredstva.

Nepremičnine, naprave in oprema se merijo po nabavni vrednosti. Sredstvo se izkazuje po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi slabitve. Nabavna vrednost nepremičnin, naprav in opreme je ustreznik denarne cene na dan pripoznanja. Zemljišča se obravnavajo ločeno in se ne amortizirajo.

21.1.2.1 Stroški izposoje

V nabavno vrednost nepremičnin, naprav in opreme se lahko usredstvijo tudi stroški izposojanja skladno z MRS 23, če jih je mogoče neposredno pripisati nakupu, gradnji ali proizvodnji sredstva v pripravi. Če si družba oziroma Skupina izposodi sredstva nenamensko in jih ni mogoče pripisati neposredno nakupu sredstva v pripravi, usredstvi sorazmerni del stroškov, izračunanih na podlagi ponderirane letne obrestne mere, vendar samo za pomembne naložbe (vrednost naložbe nad 1 milijon evrov in čas izgradnje, daljši od 12 mesecev). Iz načina usredstvovanja obresti so izvzete naložbe, ki trajajo že vrsto let, vendar v poročanem letu niso imele vlaganj (naložbe v mirovanju). Stroški izposojanja se usredstvujejo, dokler je sredstvo v pripravi. Ko je sredstvo preneseno v uporabo, se stroški izposojanja ne usredstvujejo več. Znesek stroškov izposojanja, usredstven v obdobju, ne sme preseči zneska stroškov izposojanja, ki nastanejo v istem obdobju.

21.1.2.2 Stroški zaslužkov zaposlencev in honorarji, ki izhajajo neposredno iz gradnje ali pridobitve

Družba/Skupina prišteva k nabavni vrednosti nepremičnin, naprav in opreme tudi stroške delovne sile, ki je neposredno povezana z izvedbo naložbe, in sicer kadar gre za pomembne naložbe (za obvladujočo družbo, če je vrednost naložbe nad 1 milijon evrov in čas izgradnje daljši od 12 mesecev, oziroma za odvisne in pridružene družbe, Letno poročilo 2025 243 če vrednost naložbe presega 3 odstotke vseh opredmetenih osnovnih sredstev in traja izgradnja dlje od 12 mesecev). Stroški delovne sile se usredstvujejo, dokler je sredstvo v pripravi. Ko je sredstvo preneseno v uporabo, se stroški delovne sile ne usredstvujejo več.

21.1.2.3 Kasnejši stroški

Deli nekaterih nepremičnin, naprav in opreme lahko zahtevajo nadomestitve v rednih presledkih. Sredstvo se lahko pridobi tudi za občasne nadomestitve, kot je zamenjava predelnih sten v zgradbi, ali za enkratne nadomestitve. Knjigovodska vrednost delov, ki so zamenjani, se preneha pripoznavati. Nadomestitve delov nepremičnin, naprav in opreme ter večji remonti se vodijo kot investicija in se amortizirajo v predvideni dobi koristnosti, ki je po pričakovanjih daljša od enega obračunskega obdobja in se v večini primerov razlikuje od dobe koristnosti glavnega sredstva. Nadomestni deli večjih vrednosti se obravnavajo kot naprave ali oprema, ki se amortizirajo ne glede na začetek uporabe. Nadomestni deli, ki se uporabljajo pri enem samem sredstvu, se ravno tako amortizirajo v dobi koristnosti tega sredstva. Pri vsaki nadomestitvi dela sredstva ali pred večjim remontom družba/Skupina ločeno izkazuje novo nabavno vrednost dela nepremičnine, naprave ali opreme ter odpravi pripoznanje morebitne preostale knjigovodske vrednosti nadomeščenega dela. Zmanjša se nabavna vrednost sredstva ter sorazmerno s tem še do takrat obračunani popravek vrednosti, razlika pa se pripozna med odhodki pri slabitvah, odpisih in izgubah pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin.

21.1.2.4 Amortizacija

Znesek amortizacije v vsakem obdobju se pripozna v poslovnem izidu. Sredstvo se začne amortizirati na dan, ko je razpoložljivo za uporabo. Nepremičnine, naprave in opremo družba/Skupina amortizira po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju ocenjene dobe koristnosti vsake posamezne nepremičnine, naprave in opreme. Ob nabavi sredstev, ki se delijo na dele, se prvotno pripoznani znesek razporedi po njegovih pomembnejših delih in posebej amortizira vsak ta del. Nadomestni deli večjih vrednosti se obravnavajo kot naprave ali oprema, ki se amortizirajo ne glede na začetek uporabe. Nadomestni deli, ki se uporabljajo pri enem samem sredstvu, pa se amortizirajo v dobi koristnosti tega sredstva. Cilj delitve sredstva po delih se odraža v njegovi gospodarski koristi. Uporabljena metoda amortiziranja se preveri ob koncu vsakega poslovnega leta. Zemljišča, sredstva v pridobivanju, nekratkoročna sredstva, razvrščena v skupino (za odtujitev) za prodajo, in umetnine se ne amortizirajo. Uporabljene življenjske dobe nepremičnin, naprav in opreme so:

Sredstva	2025	2024
Gradbeni objekti	16–66 let	16,67–60 let
Transportna in prekladalna oprema	5–45 let	5–45 let
Računalniška oprema	4–8 let	4–8 let
Druga oprema	4–30 let	4–30 let

21.1.2.5 Odprava pripoznanja

Pripoznanje knjigovodske vrednosti posamezne nepremičnine, naprave in opreme družba/Skupina odpravi ob odtujitvi, če od njene uporabe ali odtujitve ne pričakuje prihodnjih gospodarskih koristi. Dobički ali izgube iz odtujitve posamezne nepremičnine, naprave in opreme se določijo kot razlika med prihodki iz odtujitve in knjigovodsko vrednostjo ter se vključijo v poslovni izid.

21.1.2.6 Pravice do uporabe sredstev

Družba/Skupina skladno s standardom MSRP 16 izkazuje najeme med pravicami do uporabe sredstev. Področje uporabe MSRP 16 obsega najeme vseh sredstev, vendar z nekaterimi izjemami. Najemojemalci morajo skladno s standardom vse najeme obračunavati po enotnem modelu brez razlikovanja med poslovnim in finančnim najemom v okviru izkaza finančnega položaja. Standard najemnikom omogoča dve izjemi pri pripoznanju, in sicer v primeru najemov sredstev z majhno vrednostjo (npr. osebni računalniki) in kratkoročnih najemov (tj. najemov, ki trajajo 12 mesecev ali manj). Najemnik na datum začetka najema pripozna obveznost plačila najemnine (tj. obveznost iz 244 Letno poročilo 2025 najema) in sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe temeljnega sredstva v času trajanja najema (tj. sredstvo iz pravice do uporabe).

21.1.3 Naložbene nepremičnine

Naložbene nepremičnine ima družba/Skupina v lasti, da bi prinašale najemnino ali povečevale vrednost nekratkoročne naložbe. Za merjenje vrednosti naložbenih nepremičnin družba/Skupina uporablja model nabavne vrednosti.Amortizacija se obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju ocenjene dobe koristnosti posameznega sredstva. Zemljišča se ne amortizirajo. V najem dani objekti so razdeljeni na sestavne dele glede na ocenjeno dobo koristnosti. Uporabljene življenjske dobe naložbenih nepremičnin so:

Naložbene nepremičnine	2025	2024
Zgradbe	16,67−66,67 let	16,67−66,67 let

21.1.4 Neopredmetena sredstva

Neopredmeteno osnovno sredstvo se na začetku pripozna po nabavni vrednosti. Po začetnem pripoznanju se neopredmetena sredstva izkazujejo po svoji nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in izgube zaradi slabitve.

21.1.4.1 Amortizacija

Ko je sredstvo na voljo za uporabo, to pomeni, ko je na kraju in v stanju, ki sta potrebna za načrtovano delovanje, se začne amortizirati. Neodpisana vrednost neopredmetenega sredstva s končno dobo koristnosti se zmanjšuje po metodi enakomernega časovnega amortiziranja v obdobju koristnosti sredstva. Vsa neopredmetena sredstva imajo končno dobo koristnosti. Trajanje in metoda amortiziranja za neopredmeteno sredstvo s končno dobo koristnosti se pregledata najmanj konec vsakega poslovnega leta. Če se pričakovana doba koristnosti sredstva razlikuje od prejšnjih ocen, se trajanje amortiziranja ustrezno spremeni. Doba koristnosti neopredmetenega sredstva, ki izhaja iz pogodbenih ali drugih pravnih pravic, ne presega dobe pogodbenih ali drugih pravnih pravic, lahko pa je krajša, odvisno od obdobja, v katerem se pričakuje, da bo sredstvo v uporabi. Ocenjena doba koristnosti za druga neopredmetena sredstva je 10 let (uporabljene življenjske dobe so podane v tabeli, ki sledi).

Neopredmetena sredstva	2025	2024
Nekratkoročne premoženjske pravice	3−10 let	3−10 let
Stroški razvoja	10 let	10 let

21.1.5 Finančne naložbe v odvisna in pridružena podjetja

Družba vse finančne naložbe v odvisne in pridružene družbe vrednoti po nabavni vrednosti. Skupina izkazuje le naložbe v pridružene družbe, ki jih meri po kapitalski metodi. Družba/Skupina na vsak dan izkaza finančnega položaja oceni, ali obstajajo kakšni nepristranski dokazi o morebitni oslabljenosti finančne naložbe. Slabitev naložb se pripozna v izkazu poslovnega izida.

21.1.6 Finančna sredstva

Finančna sredstva so razvrščena v razrede, kot sledi:
1. finančna sredstva, vrednotena po odplačni vrednosti,
2. finančna sredstva, vrednotena po pošteni vrednosti prek izkaza drugega vseobsegajočega donosa, in
3. finančna sredstva, vrednotena po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida.

Med finančna sredstva, vrednotena po pošteni vrednosti prek izkaza drugega vseobsegajočega donosa, družba uvršča delnice, ki kotirajo na borzi. Ob začetnem pripoznanju se finančna sredstva izmerijo po pošteni vrednosti, izjema so terjatve do kupcev, ki ne vsebujejo pomembne sestavine financiranja (kar se določi v skladu z MSRP 15) in se izmerijo po transakcijski ceni (kot je opredeljeno v MSRP 15). Če gre za finančno sredstvo, ki je izmerjeno po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, družba/Skupina prišteje ali odšteje transakcijske stroške, ki neposredno izhajajo iz pridobitve ali izdaje finančnega sredstva. Za pošteno vrednost se upošteva tržno oblikovana vrednost, kot je zaključni borzni tečaj delnice. Spremembe poštene vrednosti družba/Skupina pripozna v drugem vseobsegajočem donosu znotraj kapitala. V skladu z MSRP 9 družba/Skupina presoja tudi morebitne znake oslabitve lastniškega sredstva, objektiven dokaz oslabitve je pomembno in dolgotrajno znižanje poštene vrednosti pod njegovo nabavno vrednost. Pri odpravi pripoznanja družba/Skupina dobičke oziroma izgube izkaže skozi rezultat preteklih let za kapitalske instrumente, medtem ko za dolžniške instrumente izkaže skozi rezultat tekočega leta. Pri obračunavanju nakupa in prodaje se uporablja datum trgovanja. Naložbe v druge delnice in deleže, za katere ni delujočega trga, ter naložbe v vzajemne sklade, za katere je objavljena dnevna vrednost enote premoženja vzajemnega sklada, je družba/Skupina razvrstila med sredstva, vrednotena po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida.

21.1.7 Druga nekratkoročna sredstva

Druga nekratkoročna sredstva vključujejo dane predujme za pridobitev nepremičnin, naprav in opreme, ki so kasneje izkazana med nekratkoročnimi sredstvi. Vsi dani predujmi so zavarovani z bančnimi garancijami, ki jih družba/Skupina prejme od dobavitelja.

21.1.8 Dana posojila, depoziti, zakladne menice in terjatve

Dana posojila, depoziti, zakladne menice ter terjatve družba/Skupina pripozna na datum poravnave in jih meri po odplačni vrednosti. Prihodki od obresti, dobički ali izgube zaradi oslabitev in dobički ali izgube iz tečajnih razlik se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Tudi odprava pripoznanja se izkaže v poslovnem izidu.

21.1.8.1 Terjatve iz poslovanja

V poslovnih knjigah družba/Skupina ločeno evidentira nekratkoročne in kratkoročne terjatve do kupcev. Terjatve za zamudne obresti od omenjenih terjatev se izkazujejo zabilančno. Nekratkoročne in kratkoročne terjatve iz poslovanja so ob pripoznanju izkazane z zneski, ki izhajajo iz pogodb ali ustreznih knjigovodskih listin. Terjatve, za katere so sproženi postopki sodne izterjave ali pri katerih so dolžniki v enem od insolvenčnih postopkov, družba/Skupina prenese na konte spornih in dvomljivih terjatev. Med drugimi poslovnimi terjatvami in drugimi sredstvi družba/Skupina izkazuje kratkoročno odložene stroške oziroma odhodke ter kratkoročno nezaračunane prihodke iz naslova EU projektov.

Oblikovanje popravkov vrednosti terjatev: Za zapadle terjatve do kupcev družba/Skupina na podlagi starostne strukture ter individualne presoje oblikuje popravke vrednosti terjatev. Popravki vrednosti terjatev do podjetij, v katerih je uveden insolvenčni ali likvidacijski postopek, se oblikujejo v celotni višini (100 odstotkov) terjatve ob začetku postopka. Skladno z MSRP 9 ima družba/Skupina za poslovne terjatve oblikovan model oslabitve, ki ne temelji zgolj na realiziranih kreditnih izgubah, temveč tudi na pričakovanih kreditnih izgubah. Družba/Skupina oblikuje popravek vrednosti terjatev tudi iz naslova še nezapadlih terjatev glede na oceno tveganja. Ocena tveganja je sestavljena iz bonitetne ocene kupca, ki jo na podlagi svojih kriterijev oblikuje družba/Skupina, ter iz naslova ocene tveganja države, iz katere kupec izhaja. Preveritev kriterijev za oceno tveganja kupca izvede družba/Skupina enkrat letno, najkasneje pa pred koncem obračunskega leta. Terjatve, pri katerih ocene tveganja ni mogoče oziroma ni racionalno pridobivati, so opredeljene s srednjim tveganjem. Neto slabitve, so skladno z MRS 1.81ba izkazane med drugimi poslovnimi odhodki.

21.1.9 Denar

Denarna sredstva vključujejo gotovino (denar v blagajni), knjižni denar (stanje denarnih sredstev na računih pri bankah ali drugih finančnih ustanovah), denar na poti (denar, ki se prenaša iz blagajne na račun pri banki) in denarne ustreznike, med katere se uvrščajo kratkoročni depoziti in vloge v bankah z zapadlostjo največ tri mesece po pridobitvi. Pri opredelitvi, ali gre za denarne ustreznike, sta po MRS 7 ključna ročnost in namen. Namen denarnih ustreznikov je poravnavanje kratkoročnih denarnih obveznosti in ne vzpostavljanje naložb oziroma povečevanje finančnih prihodkov. Da bi naložbo označili kot denarni ustreznik, mora biti takoj pretvorljiva v znan znesek denarnih sredstev, tveganje spremembe njene vrednosti pa mora biti nepomembno. Denarna sredstva v tujih valutah družba/Skupina izkazuje ločeno na računih pri bankah. Stanje denarnih sredstev v tujih valutah se pretvori v domačo valuto po referenčnem tečaju Evropske centralne banke na dan poročanja.

21.1.10 Zaloge

Zaloge materiala družba/Skupina vrednoti po nabavni vrednosti ali čisti tržni vrednosti, in sicer po nižji izmed njiju. Količinska enota zaloge materiala se ovrednoti po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevračljive nakupne dajatve ter neposredni stroški nabave. Med nevračljive nakupne dajatve se doda tudi tisti davek na dodano vrednost, ki se ne povrne. Nakupna cena se zmanjša za dobljene popuste. Družba/Skupina za zmanjševanje količin materiala na zalogi uporablja metodo tehtanih povprečnih cen. Drobni inventar, dan v uporabo, družba/Skupina takoj prenese med stroške. Zaloge se zaradi okrepitve ne prevrednotijo.

21.1.11 Kapital

21.1.11.1 Osnovni kapital

Osnovni kapital družbe/Skupine v znesku 58.420.965 evrov je razdeljen na 14.000.000 delnic, ki so prosto prenosljive. Nominalna vrednost delnice je na dan 31. decembra 2025 znašala 4,17 evra.

21.1.11.2 Kapitalske rezerve in rezerve iz dobička

Družba/Skupina ima oblikovane zakonske rezerve, kot narekuje Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), in sicer najmanj v višini 10 odstotkov osnovnega kapitala. Kapitalske in zakonske rezerve niso sestavni del bilančnega dobička in ne morejo biti predmet delitve. Statutarnih rezerv družba/Skupina nima, saj jih statut ne predvideva.

21.1.11.3 Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti

Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, izvirajo iz naslova vrednotenja finančnih naložb, merjenih po pošteni vrednosti, ter iz naslova nerealiziranih aktuarskih dobičkov in izgub.

21.1.11.4 Zadržani dobički

Zadržani dobički so sestavljeni iz nerazdeljenega čistega dobička vseh preteklih let ter nerazporejenega dela čistega poslovnega izida poslovnega leta.

21.1.11.5 Dividende

Dividende so pripoznane v računovodskih izkazih obvladujoče družbe, ko je sprejet sklep skupščine delničarjev o izplačilu dividend.

21.1.11.6 Odobreni kapital

Na dan 31. decembra 2025 družba/Skupina ni imela odobrenega kapitala.

21.1.12 Rezervacije

21.1.12.1 Rezervacije za tožbe in odškodnine

Družba/Skupina oblikuje rezervacije za prejete tožbe in odškodnine, ki so povezane z domnevnimi kršitvami pri poslovanju.Oblikovanje in višina rezervacij se določata na podlagi teh sodil:
• ali ima družba/Skupina sedanjo obvezo (pravno ali posredno), ki je posledica preteklega dogodka,
• verjetnost, da bo pri poravnavi obveznosti (tožbe) potreben odtok (rezervacija se pripozna, če je verjetnost velika),
• možnost zanesljive ocenitve obveze.

21.1.12.2 Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade

Skladno s podjetniško kolektivno pogodbo in z zakonskimi predpisi je družba/Skupina dolžna obračunati in izplačati jubilejne nagrade ter odpravnine ob upokojitvi. Za izmero teh zaslužkov družba/Skupina uporablja vrednotenje aktuarske obveznosti v skladu s pričakovano rastjo plač od dneva vrednotenja do predvidene upokojitve zaposlene osebe. To pomeni vračunavanje zaslužkov sorazmerno z opravljenim delom. Ocenjena obveznost se pripozna v višini sedanje vrednosti pričakovanih prihodnjih izdatkov.

Pri merjenju družba/Skupina tudi oceni predvideno povišanje plač in fluktuacijo zaposlencev. Na osnovi aktuarskega izračuna družba/Skupina pripozna aktuarske dobičke ali izgube tekočega leta za odpravnine v drugem vseobsegajočem donosu v kapitalu, stroške sprotnega službovanja in stroške obresti pa v izkazu poslovnega izida. Za jubilejne nagrade so v izkazu poslovnega izida prikazani tako stroški sprotnega službovanja in stroški obresti kot aktuarski dobički ali izgube.

Izračun rezervacij za obveznosti do zaposlencev iz naslova odpravnin in jubilejnih nagrad temelji na aktuarskem izračunu na dan 31. decembra 2025, v katerem so bile upoštevane predpostavke:

• Upoštevana je smrtnost na osnovi tablic umrljivosti iz leta 2007 za slovensko populacijo, ločeno za moške in ženske, znižana za 10 odstotkov (aktivna populacija). Skupno za zaposlence na dan 31. decembra 2025 to pomeni 0,2-odstotno do 0,6-odstotno smrtnost za naslednje poslovno leto (glede na število zaposlencev).
• Upoštevana je predpostavka o fluktuaciji zaposlenih, ki je linearno padajoča od 2,0 odstotka pri 18 letih do 0,0 odstotka pri 58 letih, nato konstantna pri 0,0 odstotka. Skupno za zaposlence na dan 31. decembra 2025 to pomeni 0,5-odstotno do 0,8-odstotno letno fluktuacijo za naslednje poslovno leto. Fluktuacija zaposlenih zaradi večjega obsega odpovedi delovnega razmerja s strani delodajalca ni upoštevana.
• Upoštevano je predvideno upokojevanje posameznega zaposlenega na podlagi podatkov o spolu, datumu rojstva in doseženi delovni dobi na dan 31. decembra 2025 v skladu s 27. členom in s tretjo alinejo odstavka 28. člena ZPIZ-2. Vključen je tudi pogoj, da se ženske ne bodo upokojile pred 57. in moški pred 58. letom starosti ne glede na skupno delovno dobo. Zgodnejše ali poznejše upokojevanje glede na predvideni datum upokojitve ni upoštevan. V primeru, da zaposlenemu pripada jubilejna nagrada v roku dveh mesecev po predvidenem datumu upokojitve, se oblikuje rezervacija tudi za to jubilejno nagrado.
• Za leta od 2026 do 2028 so upoštevane stopnje povečanja povprečnih plač v RS iz pregleda makroekonomskih gibanj z napovedmi BS, objavljenega decembra 2025, od leta 2029 naprej pa iz Jesenske napovedi gospodarskih gibanj UMAR (MDS, oktober 2025) in za realno rast v višini 1,4 odstotka. Za izračun povprečne mesečne plače v RS so osnova povprečne plače od novembra 2024 do oktobra 2025, ki rastejo v skladu z aktuarskimi predpostavkami glede nominalne stopnje rasti povprečnih bruto plač v RS. Za izračun povprečnih plač za zadnjih 12 mesecev, preračunanih na mesec, se upoštevajo podatki SURS, objavljeni za leto 2024.
• Upoštevano je povečanje osnovnih bruto plač in variabilnega dela plač v višini letne inflacije, povečane za realno rast v višini 0,4 odstotka, vendar ne več, kot je predvidena povprečna rast plač v RS. Upošteva se tudi rast plač zaradi napredovanja, in sicer za 0,5 odstotka letno, ter dodatek na skupno delovno dobo v višini 0,5 odstotka osnovne plače za vsako izpolnjeno leto skupne delovne dobe. V primeru štirih individualnih pogodb v obvladujoči družbi in treh individualnih pogodb v odvisnih družbah se dodatek na delovno dobo ne zaračunava. Tako bi bila nominalna letna stopnja rasti mesečnih plač v družbi/Skupini zaradi inflacije in realne rasti v prihodnjem letu 2,7-odstotna, v letu 2027 2,6-odstotna, v letu 2028 2,5- odstotna in od leta 2029 dalje 2,5-odstotna.
• Pri jubilejnih nagradah in odpravninah ob upokojitvi se upošteva obveznost za prispevke delodajalca v višini 17,1 odstotka razlike med izračunano obveznostjo do zaposlenega in neobdavčenim zneskom nagrade, če je obveznost do zaposlenega višja od neobdavčenega zneska iz Uredbe.
• Diskontna stopnja za izračun na dan 31. decembra 2025 je določena v višini 4,1 odstotka, kar odraža donosnost visoko kakovostnih podjetniških obveznic (bonitetna ocena AA) na dan 31. decembra 2025, nominiranih v evrih, ob upoštevanju povprečnega utežnega trajanja obvez obvladujoče družbe (glede na izračunani znesek obvez pred diskontiranjem) od bilančnega datuma do izplačila po posamezni vrsti zaslužka (14,2 leti).

21.1.13 Nekratkoročno razmejeni prihodki

V obvladujoči družbi se oblikujejo nekratkoročno razmejeni prihodki za stroške gospodarske javne službe rednega vzdrževanje pristaniške javne infrastrukture v višini, ki ustreza višini presežka prihodkov iz naslova pristaniških pristojbin nad stroški gospodarske javne službe. V primeru presežka stroškov nad prihodki iz naslova pristaniških pristojbin se v višini presežka odpravijo nekratkoročno razmejeni prihodki.

V odvisni družbi Luka Koper INPO, d. o. o., so med nekratkoročnimi odloženimi prihodki zajete prejete donacije in odstopljeni prispevki za socialno varnost, za katere velja namenska poraba, in sicer za investicije v osnovna sredstva ter za pokrivanje stroškov v zvezi z zaposlovanjem invalidov. Nekratkoročno odloženi prihodki se prenašajo v prihodke v višini ugotovljenih namensko porabljenih stroškov oziroma odhodkov.

21.1.14 Državne podpore

Vse vrste državne podpore se v začetku pripoznajo v izkazu finančnega položaja kot odloženi prihodki, ko obstaja zagotovilo, da bo družba/Skupina podpore prejela in bo izpolnila pogoje v zvezi z njimi. Državne podpore, prejete za kritje stroškov, se dosledno pripoznajo v izkazu poslovnega izida v obdobjih, v katerih nastajajo zadevni stroški, ki naj bi jih te nadomestile.

21.1.15 Koncesijska dejavnost

V skladu s Pomorskim zakonikom sta družba Luka Koper, d. d., in Republika Slovenija septembra 2008 v okviru Uredbe o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču uredili razmerje s koncesijsko pogodbo in koncesijsko razmerje opredelili za obdobje 35 let od sklenitve pogodbe.

Koncesionar mora skladno z določili koncesijske pogodbe in Zakonom o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (ZPFOLERD-1) svoje poslovne knjige voditi na način, da zagotovi ločeno računovodsko spremljanje dejavnosti, ki jih izvaja na podlagi podeljenih izključnih pravic. V svojih poslovnih knjigah družba Luka Koper, d. d., vodi ločeno računovodsko evidenco prihodkov iz naslova pristaniških pristojbin v posameznem letu in stroškov opravljanja koncesijskih dejavnosti. Morebitni presežek prihodkov iz naslova pristaniških pristojbin nad stroški vzdrževanja pristaniške infrastrukture koncesionar zadrži kot nekratkoročno odložene prihodke za stroške vzdrževanja pristaniške infrastrukture v prihodnjih letih v skladu s členom 9.3 koncesijske pogodbe. Računovodsko spremljanje dejavnosti gospodarske javne službe temelji na usmeritvah in načelih stroškovnega računovodstva ter sodilih ločenega evidentiranja.

Družba Luka Koper, d. d., tako skladno s koncesijsko pogodbo z Republiko Slovenijo ter sodili, potrjenimi s strani Republike Slovenije, oblikuje nekratkoročno odložene prihodke gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture v višini, ki ustreza višini presežka prihodkov iz naslova pristaniških pristojbin nad stroški gospodarske javne službe. V primeru presežka stroškov nad prihodki iz naslova pristaniških pristojbin se v višini presežka odpravijo nekratkoročno odloženi prihodki.

Družba Luka Koper, d. d., je kot koncesionar od Republike Slovenije kot koncedenta pridobila izključno pravico za izvajanje pristaniških dejavnosti ravnanja s tovorom in pomorskega potniškega prometa na območju pristanišča ter s tem povezano izključno pravico za vodenje in upravljanje pristanišča, vodenje in razvoj pristaniške infrastrukture, ki ni namenjena za javni promet, v okviru 44. člena Pomorskega zakonika pa tudi izključno pravico do izvajanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet. Odvisna družba Luka Koper INPO, d. o. o., izvaja kot izpolnitveni pomočnik posamična opravila za gospodarsko javno službo rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture namenjene za javni promet na območju koprskega pristanišča, v imenu in za račun družbe Luka Koper, d. d.

Obenem vodi Luka Koper, d. d., v skladu s členom 7.9.6 koncesijske pogodbe tudi evidenco investicijskih vlaganj v pristaniško infrastrukturo v posameznem poslovnem letu. Družba Luka Koper, d. d., mora investicijska vlaganja v posameznem poslovnem letu navesti v posebnem dodatku k letnemu poročilu, ki ga mora pregledati in potrditi pooblaščeni revizor.

Družba Luka Koper, d. d., v skladu s členom 10.1 koncesijske pogodbe plačuje koncesijsko dajatev, ki znaša 3,5 odstotka ustvarjenega letnega poslovnega prihodka, zmanjšanega za v tem letu pobrane pristaniške pristojbine. Osnova za odmero koncesijske dajatve se ugotavlja na podlagi revidiranega izkaza poslovnega izida družbe Luka Koper, d. d. Znesek letne koncesijske dajatve se med letom plačuje v obliki mesečnih akontacij, izračunanih najkasneje do 30. julija tekočega leta na podlagi revidiranih podatkov preteklega koledarskega leta.Pristaniške pristojbine predstavljajo 1,6 odstotka poslovnih prihodkov obvladujoče družbe in so vsebinsko sestavni del poslovnih prihodkov. Višino pristojbin določi obvladujoča družba Luka Koper, d. d., v soglasju z državo. Preostalih 98,4 odstotka poslovnih prihodkov obvladujoče družbe ustvari družba iz naslova opravljanja storitev pretovora in skladiščenja, za katere se cene oblikujejo na osnovi tržnih zakonitosti. Razvoj in obnovo pristaniške infrastrukture izvaja obvladujoča družba v svojem imenu in za svoj račun. Po preteku koncesije je koncesionar upravičen do povračila neamortiziranega dela vlaganj. Zaradi navedenih določil koncesijske pogodbe Skupina ne uporablja OPMSRP 12. Koncedent je ob prenehanju koncesijskega razmerja dolžan družbi Luka Koper, d. d., povrniti sredstva, vložena v razvoj pristaniške infrastrukture, v višini revidiranega še neamortiziranega dela vrednosti vlaganj v naprave, opremo in objekte koncesije, pod pogojem, da so bila vlaganja izvršena na podlagi predhodnega pisnega soglasja koncedenta. Skladno z veljavno koncesijsko pogodbo prične koncedent postopek priprav za nov javni razpis za izbiro koncesionarja najmanj dve leti pred potekom te koncesije. V primeru, da je za novega koncesionarja ponovno izbrana družba Luka Koper, d. d., je ta oproščena plačila dela koncesijske dajatve, ki se plača ob podpisu nove koncesijske pogodbe, s čimer preneha njena pravica do povračila neamortiziranega dela vrednosti investicijskih vlaganj.

21.1.16 Gospodarska javna služba zbiranja odpadkov s plovil na območju koprskega pristanišča

Gospodarska javna služba zbiranja odpadkov s plovil na območju koprskega pristanišča se izvaja v skladu z Uredbo o načinu, predmetu in pogojih izvajanja državne gospodarske javne službe zbiranja odpadkov s plovil (Ur. l. RS, št. 59/2005) ter Uredbo o pristaniških zmogljivostih za prevzem ladijskih odpadkov in ostankov tovora (Ur. l. RS, št. 78/2008). Dejavnost obsega redno prevzemanje ladijskih odpadkov in ostankov tovora, nameščanje pristaniških zmogljivosti za prevzem odpadkov in ostankov tovora v skladu s predpisi, ki urejajo pristaniške zmogljivosti za prevzem, sprejemanje sporočil o nameri oddaje ladijskih odpadkov in ostankov tovora, ločeno zbiranje, razvrščanje in skladiščenje prevzetih odpadkov in ostankov tovora z uporabo pristaniških zmogljivosti za prevzem, oddajo v obdelavo zaradi ponovne uporabe, recikliranja ali odstranjevanja ostankov predelave v skladu s predpisi na področju varstva okolja, ki urejajo ravnanje z odpadki, ter obveščanje javnosti in uporabnikov o načinu oddajanja odpadkov in ostankov tovora.

Za namene poročanja gospodarske javne službe zbiranja odpadkov s plovil je družba Luka Koper, d. d., na osnovi zahtev ZPFOLERD-1 upoštevala načela stroškovnega računovodstva ter sodila ločenega evidentiranja. Do 31. decembra 2016 je družba Luka Koper, d. d., gospodarsko javno službo zbiranja odpadkov s plovil izvajala prek svoje odvisne družbe Luka Koper INPO, d. o. o., ki je delovala kot njen izpolnitveni pomočnik. Družbi sta imeli sklenjeno medsebojno pogodbo o sodelovanju. Luka Koper INPO, d. o. o., je v celoti obvladovana s strani družbe Luka Koper, d. d., in družbi se na podlagi ustaljene prakse sodišča EU štejeta za isto ekonomsko celoto. S 1. januarjem 2017 sta družbi sklenili aneks k pogodbi, s katerim sta določili, da družba Luka Koper INPO, d. o. o., od Letno poročilo 2025 249 1. januarja 2017 kot izpolnitveni pomočnik izvaja gospodarsko javno službo zbiranja odpadkov s plovil na območju koprskega pristanišča v imenu in za račun družbe Luka Koper, d. d.

21.1.17 Finančne obveznosti

Prejeta posojila družba/Skupina na začetku pripozna po pošteni vrednosti, po začetnem pripoznanju pa po odplačni vrednosti ob upoštevanju metode veljavnih obresti. Glede na ročnost so prejeta posojila ob pripoznanju uvrščena med nekratkoročne oziroma kratkoročne finančne obveznosti. Na zadnji dan leta so vse finančne obveznosti, ki zapadejo v plačilo v prihodnjem letu, prenesene med kratkoročne finančne obveznosti. Prejeta posojila so zavarovana z bianko menicami in s finančnimi zavezami.

21.1.18 Poslovne obveznosti

Med nekratkoročnimi poslovnimi obveznostmi družba/Skupina izkazuje prejete varščine za najete poslovne prostore in zadržana plačila za garancijo. Med kratkoročnimi obveznostmi so ločeno izkazane kratkoročne obveznosti do dobaviteljev, države in zaposlencev. Med drugimi poslovnimi obveznostmi družba/Skupina izkazuje kratkoročno odložene prihodke ter kratkoročno vnaprej vračunane stroške oziroma odhodke.

21.1.19 Davek od dobička

Davek od dobička družba/Skupina obračunava skladno z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb. Osnova za obračun davka od dohodka je bruto dobiček, povečan za davčno nepriznane stroške in zmanjšan za zakonsko dovoljene olajšave. Od tako dobljene osnove se obračuna obveznost za davek od dohodka pravnih oseb. Uporabljena stopnja davka za leto 2025 znaša 22 odstotkov.

21.1.20 Odloženi davki

Z namenom izkazovanja ustreznega poslovnega izida v obdobju poročanja družba/Skupina obračunava tudi odložene davke. Te izkazuje kot odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek. Pri obračunavanju odloženih davkov uporabi metodo obveznosti po izkazu finančnega položaja. Knjigovodsko vrednost sredstev in obveznosti družba/Skupina primerja z njihovo davčno vrednostjo, razliko med obema vrednostma pa opredeli kot stalno ali začasno razliko. Odložene terjatve za davek se pripoznajo za vse odbitne začasne razlike, če je verjetno, da bo na voljo zadosten obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti odbitne začasne razlike, v primeru slabitev naložb v odvisne družbe pa še, če bodo te odpravljene v predvidljivi prihodnosti. Izračunajo se po davčnih stopnjah, za katere je pričakovati, da se bodo uporabljale v obdobju, ko bo terjatev povrnjena. Odložene obveznosti za davek se pripoznajo za vse obdavčljive začasne razlike, izračunane po davčnih stopnjah, za katere je pričakovati, da se bodo uporabljale v obdobju, ko bo obveznost poravnana. Odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek se pobotajo, če obstaja zakonska pravica pobotati odmerjene terjatve za davek in odmerjene obveznosti za davek od dohodka ter če so odloženi davki vezani na isto obdavčljivo pravno osebo in isti davčni organ.

21.1.21 Čisti dobiček na delnico

Osnovni in popravljeni čisti dobiček na delnico se izračuna tako, da se čisti poslovni izid poslovnega leta deli s tehtanim povprečnim številom navadnih delnic.

21.1.22 Prihodki

21.1.22.1 Poslovni prihodki

Prihodki iz pogodb s kupci

Osnovna dejavnost družbe/Skupine je pretovor in skladiščenje vseh vrst blaga, storitve na blagu in z njimi povezane druge storitve. Vse storitve družba/Skupina opravlja v Sloveniji, tako za domače kot tuje kupce. Tuji kupci prihajajo s tržišč celinske Evrope, ki so za družbo/Skupino najpomembnejša, kot tudi iz držav Azije in Amerike. Kupci so največji svetovni ladjarji, velike svetovne multinacionalke, končne uporabnice storitev družbe/Skupine ter druge večje ali manjše domače in tuje družbe, za katere koprsko pristanišče predstavlja najhitrejšo in najkakovostnejšo logistično storitev.

Poslovne prihodke družba/Skupina izkazuje in razkriva skladno z MSRP 15. Družba/Skupina je prepoznala vse aktivne pogodbe, sklenjene s kupci, in jih presojala na podlagi petih korakov, ki jih standard narekuje. Iz analize izhaja, da vse pogodbe izpolnjujejo kriterije novega standarda za pripoznavanje prihodkov, izvedbene obveznosti so v pogodbah ustrezno opredeljene, kar omogoča njihovo razvrščanje in merjenje ter določitev časa njihove izpolnitve. Večina prihodkov izhaja iz pogodb, opredeljenih kot enostavna dobava storitev. Pogodbe ne vsebujejo ločenih izvršitvenih obvez in družba/Skupina meni, da je veljavna računovodska usmeritev za pripoznavanje prihodkov v skladu z zahtevami standarda.

250 Letno poročilo 2025

Cene se v družbi/Skupini določajo tako fiksno kot variabilno. Variabilne so takrat, kadar družba/Skupina predvidi količinski popust. Količinski popusti se dosegajo na podlagi dogovorjenih količin pretovora. Pri pripoznavanju prihodkov iz opravljenih storitev družba/Skupina uporablja metodo odstotka dokončanosti del na dan izkaza finančnega položaja, kajti takrat je izpolnjen pogoj prenosa obvladovanja blaga/storitve. Družba/Skupina to doseže, saj ne ustvarja sredstva, ki ga lahko podjetje uporablja za druge namene, in ima izterljivo pravico do plačila za dotlej dokončano izvajanje. Po tej metodi so prihodki pripoznani v obračunskem obdobju, v katerem so storitve opravljene. Družba/Skupina svojih storitev ne prodaja z roki zapadlosti, ki so daljši od enega leta, zato tudi ne pripoznava prihodkov in odhodkov iz financiranja. Razkrivajo se zneski vsake pomembne vrste prihodkov, pripoznane v obdobju, ter prihodki od prodaje domačim in tujim kupcem.

21.1.22.2 Prihodki od najemnin

Družba/Skupina zajema pretežno prihodke od naložbenih nepremičnin, to je gradbenih objektov in zemljišč, ki jih daje v poslovni najem. Družba/Skupina prihodke od najemnin uvršča med poslovne prihodke.

21.1.22.3 Drugi prihodki

Med drugimi prihodki se izkazujejo poslovni prihodki od prodaje nepremičnin, naprav in opreme, subvencije, donacije, prejete odškodnine in preostali prihodki. Državne in druge subvencije v največji meri predstavljajo prejeta sredstva iz naslova razvojnih dejavnosti na področju evropskih razvojnih projektov, ki so namenjeni povečanju konkurenčnosti pristanišča, energetski učinkovitosti, okoljski varnosti in zagotavljanju učinkovitosti pristaniških procesov. Prejete subvencije za kritje stroškov so pripoznane strogo dosledno kot prihodki v obdobjih, v katerih nastajajo zadevni stroški, ki naj bi jih nadomestile. Prihodki iz naslova črpanja zadržanih prispevkov plač se pripoznajo skladno z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov v višini namensko porabljenih sredstev. Preostali prihodki se pripoznajo, ko se upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov.### 21.1.23 Finančni prihodki in finančni odhodki
Finančni prihodki vključujejo prihodke od obresti na dana posojila, depozite, zakladne menice, obresti za nepravočasno plačane terjatve za storitve, prihodke od dividend, prihodke od odsvojitve za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev in prihodke iz naslova pozitivnih tečajnih razlik. Prihodki od obresti se pripoznajo ob nastanku z uporabo efektivne obrestne mere. Prihodki od dividend se izkažejo v poslovnem izidu, ko je uveljavljena pravica do izplačila. Finančni odhodki obsegajo stroške obresti za prejeta posojila, obresti iz najemov, kot izhajajo iz standarda MSRP 16, negativne tečajne razlike in izgube zaradi slabitve vrednosti finančnih sredstev, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Stroški izposojanja in odobritev posojil se pripoznajo v izkazu poslovnega izida skozi celotno zapadlost posojila.

21.1.24 Odhodki – stroški

Stroški kot odhodki se pripoznajo v obdobju, v katerem nastanejo. Razvrščajo se v skladu s svojo naravo. Izkazujejo in razkrivajo se po naravnih vrstah. Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano z zmanjšanjem sredstev ali s povečanjem dolga in če je to zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti.

21.1.25 Izkaz drugega vseobsegajočega donosa

V izkazu drugega vseobsegajočega donosa sta prikazana čisti poslovni izid in drugi vseobsegajoči donosi. Drugi vseobsegajoči donos vsebuje postavke prihodkov in odhodkov, ki niso pripoznani v izkazu poslovnega izida, vendar vplivajo na lastniški kapital.

21.1.26 Izkaz denarnih tokov

V družbi/Skupini se poroča o denarnih tokovih iz poslovanja po posredni metodi na podlagi postavk v izkazu finančnega položaja z dne 31. decembra 2025 in 31. decembra 2024, izkaza poslovnega izida za leto 2025 ter dodatnih podatkov, ki so potrebni za prilagoditev odtokov in pritokov.

21.1.27 Izkaz sprememb lastniškega kapitala

Izkaz sprememb lastniškega kapitala prikazuje gibanje posameznih sestavin kapitala v poslovnem letu (celoto prihodkov in odhodkov ter transakcij z lastniki, ko delujejo kot lastniki), vključno z uporabo čistega poslovnega izida. Vključen je izkaz vseobsegajočega donosa, ki čisti dobiček tekočega obdobja povečuje za vse prihodke in odhodke, ki jih je družba/Skupina neposredno pripoznala v kapitalu.

Letno poročilo 2025 251

21.1.28 Upravljanje tveganj

Družba/Skupina spremlja tveganja in jih poskuša obvladovati na vseh ravneh poslovanja. Pri ocenjevanju tveganj upošteva različne dejavnike. Ustrezno upravljanje tveganj se zagotavlja z njihovim pravočasnim prepoznavanjem in obvladovanjem ter z usmeritvami in politikami, opredeljenimi v dokumentih celovitega sistema vodenja. Poslovanje družbe/Skupine je izpostavljeno strateškim, poslovnim in finančnim tveganjem, ki so močno odvisna od tržnih zakonitosti, kar zahteva njihovo aktivno spremljanje. Prepoznavanje tveganj je opisano v poslovnem poročilu v poglavju z naslovom 13 Obvladovanje tveganj in priložnosti. Poleg strateških in poslovnih tveganj se družba/Skupina sooča tudi s finančnimi tveganji, med katerimi so najpomembnejša tveganje spremembe poštene vrednosti, obrestno, likvidnostno, valutno in kreditno tveganje ter tveganje ustrezne kapitalske sestave. Kako družba/Skupina ugotavlja in obvladuje finančna tveganja, je razkrito v pojasnilu 30: Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj.

21.1.28.1 Poštena vrednost

Poštena vrednost se uporablja pri finančnih sredstvih, vrednotenih po pošteni vrednosti. Vse preostale postavke v računovodskih izkazih so predstavljene po nabavni oziroma odplačni vrednosti. Pri merjenju poštene vrednosti nefinančnega sredstva mora družba/Skupina upoštevati zmožnost tržnega udeleženca, da ustvarja gospodarske koristi s skrajno in najboljšo uporabo sredstva ali z njegovo prodajo drugemu udeležencu na trgu, ki bo sredstvo uporabil v skrajni in najboljši meri. Družba/Skupina uporablja metode vrednotenja, ki so primerne v danih okoliščinah in za katere so na voljo zadostni podatki, predvsem z uporabo ustreznih tržnih vhodnih podatkov in minimalno uporabo netržnih vhodnih podatkov.

Vsa sredstva in obveznosti, ki so v računovodskih izkazih merjeni ali razkriti po pošteni vrednosti, so razvrščeni v hierarhijo poštene vrednosti na podlagi najnižje ravni vhodnih podatkov, ki so pomembni za merjenje celotne poštene vrednosti:
1. raven – tržne cene (neprilagojene) z delujočega trga za podobna sredstva in obveznosti,
2. raven – model vrednotenja, ki neposredno ali posredno temelji na tržnih podatkih,
3. raven – model vrednotenja, ki ne temelji na tržnih podatkih.

Za sredstva in obveznosti, ki so bili v računovodskih izkazih pripoznani že v predhodnih obdobjih, družba/Skupina ob zaključku vsakega obdobja poročanja ugotovi, ali je prišlo do prehoda med ravnmi, in sicer tako, da ponovno preveri razporeditev sredstev, upoštevajoč najnižjo raven vhodnih podatkov, ki so pomembni za merjenje celotne poštene vrednosti. Hierarhija poštenih vrednosti sredstev in obveznosti družbe/Skupine je predstavljena v pojasnilu 30: Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj.

21.1.29 Podlage za konsolidacijo

Konsolidirani računovodski izkazi so skupek izkazov obvladujoče družbe in njenih odvisnih družb.

21.1.29.1 Odvisne družbe

Odvisne družbe so podjetja, ki jih obvladuje obvladujoča družba, posredno ali neposredno. Obvladovanje obstaja, ko je naložbenik izpostavljen spremenljivemu donosu ali upravičen do spremenljivega donosa v podjetju, v katero naložbi, ima možnost vplivati na finančne in poslovne odločitve ter obstaja povezava med vplivom in donosom. Presoja obvladovanja se opravi ob nakupu naložbe in na podlagi zaznave spremenjenih dejstev in okoliščin obvladovanja. Računovodski izkazi odvisnih družb so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze od datuma, ko se obvladovanje začne, do datuma, ko preneha.

21.1.29.2 Pridružene družbe

Pridružene družbe so družbe, v katerih ima Skupina pomemben vpliv, ne obvladuje pa njihove finančne in poslovne usmeritve. Naložbe v pridružene družbe se ob začetnem pripoznanju merijo po nabavni vrednosti, nato pa se obračunavajo po kapitalski metodi. Konsolidirani računovodski izkazi Skupine zajemajo delež Skupine v dobičkih in izgubah pridruženih družb, izračunan po kapitalski metodi po opravljeni uskladitvi računovodskih usmeritev od datuma, ko se pomemben vpliv začne, do datuma, ko se konča. Če je delež Skupine v izgubah pridružene družbe večji od njenega deleža, se knjigovodska vrednost deleža Skupine zmanjša na nič, delež v nadaljnjih izgubah pa se preneha pripoznavati.

21.1.29.3 Posli, izvzeti iz konsolidacije

Iz konsolidiranih računovodskih izkazov so izločena stanja, nerealizirani dobički in izgube oziroma prihodki in odhodki, ki izhajajo iz poslov znotraj Skupine.

252 Letno poročilo 2025

21.1.30 Na novo sprejeti standardi in pojasnila

Standardi in pojasnila, ki so predstavljeni v nadaljevanju, do datuma računovodskih izkazov še niso stopili v veljavo oziroma jih Evropska unija še ni potrdila. Družba/Skupina bo ustrezne standarde in pojasnila uporabila pri pripravi svojih računovodskih izkazov ob njihovi uveljavitvi.

Začetna uporaba novih standardov ali sprememb obstoječih standardov, ki veljajo v tekočem poslovnem letu
V tekočem poročevalskem obdobju veljajo te spremembe obstoječih standardov, ki jih je izdal Odbor za mednarodne računovodske standarde (OMRS) ter sprejela EU:
* Spremembe MRS 21 – Vplivi sprememb deviznih tečajev: Pomanjkanje zamenljivosti. Spremembe uvajajo zahteve za presojo, kdaj je valuta zamenljiva v drugo valuto in kdaj ne. Spremembe zahtevajo, da družba oceni promptni (spot) menjalni tečaj, če ugotovi, da valuta ni zamenljiva v drugo valuto. Sprejetje teh sprememb k obstoječim standardom in pojasnil ni privedlo do pomembnih sprememb računovodskih izkazov družbe/Skupine.

Standardi in spremembe obstoječih standardov, ki jih je izdal OMRS in sprejela EU, vendar še niso v veljavi
Na datum odobritve teh računovodskih izkazov je OMRS izdal v nadaljevanju navedene nove standarde in spremembe obstoječih standardov, ki jih je sprejela EU, vendar še niso stopili v veljavo (v veljavo so stopili 1. januarja 2026):
* Spremembe razvrščanja in merjenja finančnih instrumentov (spremembe MSRP 9 in MSRP 7). Spremembe se nanašajo na te zahteve v MSRP 7 in MSRP 9:
* Odprava pripoznanja finančnih obveznosti: odprava finančnih obveznosti, poravnanih z elektronskimi prenosi.
* Razvrstitev finančnih sredstev: elementi obresti v osnovni posojilni pogodbi (ocena plačila izključno glavnice in obresti ('SPPI test'); pogodbeni pogoji, ki spreminjajo čas ali znesek pogodbenih denarnih tokov; finančna sredstva brez regresa; naložbe v pogodbeno vezane inštrumente).
* Razkritja: naložbe v lastniške inštrumente po pošteni vrednosti čez drugi vseobsegajoči donos; pogodbeni pogoji, ki lahko spremenijo čas ali znesek pogodbenih denarnih tokov.
Spremembe lahko pomembno vplivajo na to, kako družbe obračunavajo odpravo pripoznanja finančnih obveznosti in kako razvrščajo finančna sredstva. Spremembe omogočajo družbi, da predčasno sprejme le spremembe, ki se nanašajo na razvrščanje finančnih sredstev in s tem povezanih razkritij, preostale spremembe pa uporabi pozneje. To bi bilo zlasti koristno za družbe, ki želijo spremembe predčasno uporabiti za finančne instrumente, povezane z ESG (okolje, družba in upravljanje) ali podobnimi značilnostmi.
* Letne izboljšave računovodskih izkazov MSRP. Letne izboljšave so omejene na spremembe, ki bodisi pojasnjujejo besedilo računovodskega standarda MSRP bodisi odpravljajo sorazmerno majhne nenamerne posledice, spregled ali nasprotja med zahtevami računovodskih standardov. Predlagane izboljšave so zbrane v enem dokumentu.Cikel letnih izboljšav obravnava poglavja:
o Obračunavanje varovanja pred tveganjem pri uporabniku, ki prvič uporablja MSRP (spremembe MSRP 1 – Prva uporaba mednarodnih standardov računovodskega poročanja)
o Razkritje odloženih razlik med pošteno vrednostjo in transakcijsko ceno (spremembe Smernic za izvajanje MSRP 7)
o Dobiček ali izguba ob odpravi pripoznanja (spremembe MSRP 7)
o Uvod in razkritja kreditnega tveganja (spremembe Smernic za izvajanje MSRP 7)
o Odprava pripoznanja obveznosti iz najema (spremembe MSRP 9)
o Cena posla (spremembe MSRP 9)
o Določitev 'dejanskega zastopnika' (spremembe MSRP 10)
o Metoda nabavne vrednosti (spremembe MRS 7)
• Pogodbe, ki se nanašajo na od narave odvisno električno energijo (prej Pogodbe o nakupu električne energije) (spremembe MSRP 9 in MSRP 7).

OMRS je izdal spremembe za izboljšanje poročanja podjetij o finančnih učinkih pogodb o dobavi električne energije, odvisne od narave, ki so pogosto sestavljene kot pogodbe o nakupu električne energije (PNE). Pogodbe o dobavi električne energije, ki je odvisna od narave, pomagajo družbam zagotoviti dobavo električne energije iz vetrnih in sončnih virov. Ker se količina električne energije, proizvedene na podlagi teh pogodb, lahko spreminja odvisno od neobvladljivih dejavnikov, povezanih z vremenskimi razmerami, trenutne računovodske zahteve morda ne bodo ustrezno zajele, kako te pogodbe vplivajo na uspešnost družbe. V odgovor na to je IASB pripravil ciljno usmerjene spremembe MSRP 9 – Finančni instrumenti in MSRP 7 – Finančni instrumenti: razkritja, da bi izboljšal razkritje teh pogodb v računovodskih izkazih. Spremembe vključujejo:
o pojasnitev uporabe zahtev v zvezi z 'lastno uporabo';
Letno poročilo 2025 253
o dovolitev obračunavanja varovanja pred tveganjem, če se te pogodbe uporabljajo kot instrumenti za varovanje pred tveganjem, in
o dodajanje novih zahtev po razkritju, ki vlagateljem omogočajo razumevanje vpliva teh pogodb na finančno uspešnost in denarne tokove družbe.

Standardi, ki stopijo v veljavo 1. januarja 2027:
• MSRP 18 – Predstavljanje in razkrivanje v računovodskih izkazih. MSRP 18 določa pomembne nove zahteve glede načina predstavitve računovodskih izkazov, pri čemer so posebej poudarjeni:
o Izkaz poslovnega izida, vključno z zahtevami po obveznih vmesnih seštevkih, ki jih je treba predstaviti. MSRP 18 uvaja zahteve za razvrščanje postavk prihodkov in odhodkov v eno od petih kategorij v izkazu poslovnega izida. Zaradi te razvrstitve je treba predstaviti nekatere vmesne seštevke, kot je na primer vsota vseh postavk prihodkov in odhodkov v poslovni kategoriji, ki sestavlja nov obvezni vmesni seštevek 'poslovni izid iz poslovanja'.
o Združevanje in razčlenjevanje informacij, vključno z uvedbo splošnih načel za združevanje in razčlenjevanje informacij v računovodskih izkazih.
o Razkritja v zvezi z merami uspešnosti, ki jih določi poslovodstvo (MPM). To so mere finančne uspešnosti na podlagi skupne ali vmesne vsote, ki jih zahtevajo računovodski standardi MSRP, z opravljenimi prilagoditvami (npr. 'prilagojeni poslovni izid'). Družbe bodo morale razkriti MPM v računovodskih izkazih z razkritji, vključno z uskladitvami MPM z najbližjo skupno ali vmesno vsoto, izračunano v z računovodskimi standardi MSRP.

Sprejetje teh novih standardov, sprememb k obstoječim standardom in pojasnil ne bo imelo pomembnega vpliva na računovodske izkaze družbe/Skupine.

Novi standardi in spremembe obstoječih standardov, ki jih je izdal OMRS, vendar jih EU še ni sprejela

Trenutno se MSRP, kot jih je sprejela EU, bistveno ne razlikujejo od predpisov, ki jih je sprejel Odbor za mednarodne računovodske standarde (OMRS), z izjemo teh novih standardov in sprememb obstoječih standardov, ki stopijo v veljavo za poročevalsko obdobje, ki se začne 1. januarja 2027, in jih EU še ni sprejela:
• MSRP 19 – Odvisne družbe brez odgovornosti do javnosti: Razkritja. Odbor za mednarodne računovodske standarde (OMRS) ga je izdal, potem ko so zainteresirane strani od njega zahtevale, da odvisni družbi, ki poroča obvladujoči družbi, ki v svojih konsolidiranih računovodskih izkazih uporablja računovodske standarde MSRP, dovoli uporabo računovodskih standardov MSRP z zmanjšanimi zahtevami po razkritju v svojih računovodskih izkazih. Upoštevajoč te povratne informacije je OMRS v svoj raziskovalni načrt dodal projekt za zagotovitev zmanjšanih zahtev po razkritju za odvisne družbe brez odgovornosti do javnosti. Projekt se je končal z izdajo MSRP 19, ki upravičenim odvisnim družbam dovoljuje uporabo zmanjšanih zahtev po razkritju ob uporabi zahtev po pripoznavanju, merjenju in predstavitvi iz računovodskih standardov MSRP. Merila za upravičenost družbe do uporabe MSRP 19 so:
o družba je odvisna družba, kot je opredeljeno v Dodatku A MSRP 10 – Konsolidirani računovodski izkazi;
o družba je brez odgovornosti do javnosti (družba ima odgovornost do javnosti, če se z njenimi vrednostnimi papirji trguje na organiziranem trgu ali je v postopku izdaje takih instrumentov ali kot eno od svojih glavnih dejavnosti hrani premoženje v fiduciarnem smislu za široko skupino tretjih oseb, pri čemer je to ena od njenih glavnih dejavnosti) in
o družba ima končno ali vmesno obvladujočo družbo, ki pripravlja konsolidirane računovodske izkaze, ki so na voljo za javno uporabo in so skladni z računovodskimi standardi MSRP.
• Spremembe MSRP 19 – Odvisne družbe brez odgovornosti do javnosti: Razkritja. Odbor za mednarodne računovodske standarde (OMRS) je v posodobljenem standardu zmanjšal zahteve za razkritje pri odvisnih družbah, in sicer v zvezi s standardi MSRP 18, MSRP 7 in 9 ter spremenjenima MRS 12 in MRS 21.
• Spremembe MRS 21 – Vplivi sprememb deviznih tečajev: pretvorba v hiperinflacijsko valuto. Standard se nanaša le na družbe, pri katerih predstavitvena valuta izhaja iz hiperinflacijskega gospodarstva, in zahteva, da se vse postavke iz funkcionalne valute nehiperinflacijskega gospodarstva preračunajo v predstavitveno valuto hiperinflacijskega gospodarstva, vključno s primerjalnimi zneski, po zaključnem tečaju na dan bilance stanja, ter dodatno opredeljuje, katere informacije je treba razkriti.

254 Letno poročilo 2025
Družba/Skupina meni, da uvedbe teh novih standardov in sprememb obstoječih standardov v obdobju začetne uporabe ne bo imela pomembnega vpliva na računovodske izkaze družbe/Skupine.

21.1.31 Poslovni odseki

Luka Koper, d. d., kot obvladujoča družba ne nudi posameznih komponent pristaniške dejavnosti kot samostojnih storitev, temveč le v paketu celotne storitve pretovora blaga znotraj zaprtega območja Luke Koper, posledično poslovodstvo tudi ne spremlja poslovanja po posameznih komponentah v smislu MSRP 8. Skupino sestavljajo družbe, ki opravljajo pristaniške in druge dejavnosti. Pristaniške dejavnosti so pretovor in skladiščenje blaga, storitve na blagu, upravljanje območja pristanišča, logistične storitve, storitve maritimne dejavnosti ter vzdrževanje območja pristanišča. Druge dejavnosti zajemajo dejavnosti kontrole kakovosti ter zaledno logistično dejavnost. Zaradi nepomembnosti Skupina ne poroča po ločenih odsekih.
Letno poročilo 2025 255

22 Dodatna pojasnila izkaza poslovnega izida

Pojasnilo 1. Čisti prihodki od prodaje (v evrih)

	Luka Koper, d. d. (2025)	Luka Koper, d. d. (2024)	Skupina Luka Koper (2025)	Skupina Luka Koper (2024)
Čisti prihodki od prodaje domačim kupcem na podlagi pogodb s kupci	122.706.732	108.112.349	126.126.496	110.893.508
- storitev	122.640.453	108.104.321	126.060.217	110.885.480
- blaga in materiala	66.279	8.028	66.279	8.028
Čisti prihodki od prodaje tujim kupcem na podlagi pogodb s kupci	245.633.125	210.167.277	246.300.116	210.472.945
- storitev	245.629.845	210.167.277	246.296.836	210.472.945
- blaga in materiala	3.280	0	3.280	0
Čisti prihodki na podlagi pogodb s kupci	368.339.857	318.279.626	372.426.612	321.366.453
Čisti prihodki od pobranih pristaniških pristojbin	6.184.559	7.214.520	6.184.559	7.214.520
Čisti prihodki od prodaje iz naslova najemnin	1.603.190	1.419.857	1.693.037	1.483.924
Skupaj	376.127.606	326.914.003	380.304.208	330.064.897

Družba/Skupina svoje čiste prihodke izkazuje in razkriva skladno z MSRP 15. Osnovno načelo okvira je, da pripoznavanje prihodkov odraža prenos proizvodov in storitev na kupca v znesku, ki odraža nadomestilo, za katero družba pričakuje, da je do njega upravičena, v zameno za te proizvode in storitve. Za pripoznavanje prihodkov vsaka družba uporablja metodo odstotka dokončanosti del na dan izkaza finančnega položaja, in sicer za pretovor po količini ter opravljenih urah, za skladiščenje in logistiko po dnevih in količini, za vzdrževanje po gradbenih situacijah in opravljenih urah ter za laboratorijske storitve po opravljenih urah. Čisti prihodki od prodaje so bili v letu 2025 v primerjavi s predhodnim letom višji, v družbi za 49.213.603 evrov, v Skupini pa za 50.239.311 evrov. V okviru čistih prihodkov od prodaje so bili doseženi višji prihodki iz naslova ladijskega pretovora kontejnerjev in avtomobilov, večjega obsega storitev polnjenja in praznjenja kontejnerjev, večjega obsega drugih dodatnih storitev na blagu ter nekoliko višjih prihodkov iz naslova skladiščnin. V celotni strukturi čistih prihodkov sta v letu 2025 dva kupca presegala 10 odstotkov celotne prodaje, tako v družbi kakor v Skupini, v primerljivem obdobju predhodnega leta pa je 10 odstotkov celotne prodaje presegal le en kupec.

Pojasnilo 2. Drugi prihodki (v evrih)

	Luka Koper, d. d. (2025)	Luka Koper, d. d. (2024)	Skupina Luka Koper (2025)	Skupina Luka Koper (2024)
Odprava rezervacij	459.280	373.927	479.998	373.927
Subvencije, dotacije in podobni prihodki	0	0	2.115.517	1.987.313
Prihodki pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin	180.438	489.348	265.799	347.662
Prejete odškodnine in kazni	1.911.065	1.440.781	1.933.046	1.482.037
Subvencije in drugi prihodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki	1.006.466	1.010.642	1.013.816	1.010.642
Ostali prihodki	2.463	9.790	18.486	30.368
Skupaj	3.559.712	3.324.488	5.826.662	5.231.949

Odprava rezervacij se nanaša na spremembo ocene pravnih obvez.Subvencije, dotacije in podobni prihodki, izkazani v Skupini, se nanašajo predvsem na prihodke iz naslova črpanja zadržanih prispevkov plač v višini namensko porabljenih sredstev v odvisni družbi Luka Koper INPO, d. o. o. Prejete odškodnine in kazni se nanašajo na prejete odškodnine zaradi škodnih dogodkov v družbi v višini 1.911.065 evrov, medtem ko je bilo teh v Skupini za 1.933.046 evrov, od tega so prejeta nadomestila s strani tretjih oseb za 256 Letno poročilo 2025 nepremičnine, naprave in opremo dosegla 78.919 evrov. V opazovanem letu so bile odškodnine višje predvsem zaradi prejete odškodnine iz naslova povračila preveč plačanega NUSZ v občini Ankaran. Med subvencijami in drugimi prihodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki, družba/Skupina izkazuje prihodke iz naslova sofinanciranih EU projektov, ki so nastali za pokrivanje bodisi stroškov bodisi amortizacije.

Pojasnilo 3. Stroški materiala (v evrih)

	Luka Koper, d. d. 2025	Luka Koper, d. d. 2024	Skupina Luka Koper 2025	Skupina Luka Koper 2024
Stroški pomožnega materiala	2.616.988	2.591.403	2.746.758	2.751.986
Stroški nadomestnih delov	7.727.555	7.201.477	7.537.884	7.026.101
Stroški elektrike	4.574.807	4.018.988	4.597.518	4.041.038
Stroški goriva	6.398.445	5.861.704	6.576.326	6.021.162
Ostali stroški energije	49.355	49.449	52.015	51.506
Stroški pisarniškega materiala	140.240	139.736	150.988	151.452
Ostali materialni stroški	507.455	515.856	527.388	531.732
Skupaj	22.014.845	20.378.613	22.188.877	20.574.905

Stroški materiala so bili v primerjavi s predhodnim obdobjem višji, tako v družbi kot v Skupini. Višji so bili predvsem stroški elektrike in goriva, in sicer zaradi višjih cen energentov. Višji so bili tudi stroški nadomestnih delov, zaradi nabave materiala za vzdrževalna dela.

Pojasnilo 4. Stroški storitev (v evrih)

	Luka Koper, d. d. 2025	Luka Koper, d. d. 2024	Skupina Luka Koper 2025	Skupina Luka Koper 2024
Stroški pristaniških storitev	32.774.903	37.060.041	27.616.500	32.390.298
Stroški transportnih storitev	554.830	603.163	280.472	337.212
Stroški storitev vzdrževanja	10.764.055	10.801.027	10.710.305	10.628.157
Stroški najemnin	180.343	206.407	200.533	215.151
Povračila stroškov zaposlencem v zvezi z delom	575.736	514.356	608.410	546.358
Stroški plačilnega prometa, bančnih storitev in zavarovanj	2.005.747	1.952.990	2.096.953	2.044.427
Stroški intelektualnih in osebnih storitev	1.578.039	1.791.283	1.662.683	1.895.753
Stroški sejmov, reklam in reprezentance	1.918.992	1.490.407	1.947.752	1.512.687
Stroški storitev fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti	619.420	512.381	656.706	564.569
Stroški komunalnih storitev	1.874.561	1.817.653	2.184.725	1.761.406
Stroški informacijske podpore	6.584.168	6.039.870	6.869.026	6.343.621
Stroški koncesije	12.970.397	11.227.242	12.970.397	11.227.242
Taksa na pretovor	5.577.057	5.847.125	5.577.057	5.847.125
Stroški drugih storitev	4.191.979	3.374.462	3.185.351	2.393.621
Skupaj	82.170.227	83.238.407	76.566.870	77.707.627

V sklopu stroškov storitev družbe/Skupine tako kot pretekla leta največji delež predstavljajo stroški pristaniških storitev. Med stroški pristaniških storitev je družba v poslovnem letu 2025 izkazovala 4.810.171 evrov stroškov napotitev prek agencijskih družb (2024: 12.301.306 evrov) in 17.047.671 evrov stroškov storitev zunanjih pogodbenih partnerjev (2024: 14.914.215 evrov). Skupina je v letu 2025 izkazovala 5.292.520 evrov stroškov napotitev prek agencijskih družb (2024: 12.757.581 evrov) in 17.103.248 evrov stroškov storitev zunanjih pogodbenih partnerjev (2024: 14.952.383 evrov). Nižji stroški storitev iz naslova agencijskih izvajalcev so posledica neposrednega zaposlovanja v družbi, višji stroški zunanjih pogodbenih partnerjev pa posledica višjih dogovorjenih cen.

Letno poročilo 2025 257

V letu 2025 so bili stroški informacijske podpore v primerjavi s predhodnim letom nekoliko višji zaradi razvojnih aktivnosti in obsežnejšega vzdrževanja. Stroški koncesije so bili tako v družbi kot Skupini v primerjavi s predhodnim letom višji za 1.743.155 evrov, in sicer zaradi višjih doseženih prihodkov, taksa na pretovor pa je bila v družbi/Skupini zaradi drugačne strukture pretovora nižja za 270.068 evrov. Družba/Skupina v skladu z Zakonom o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper plačuje takso na pretovor na podlagi opravljenega pretovora. Stroški drugih storitev v obvladujoči družbi so sestavljeni predvsem iz stroškov fumigacije, varovanja, pranja avtomobilov ter stroškov pobiranja cestnine, prevzema odpadkov in priveza plovil. Te izvaja odvisna družba Luka Koper INPO, d. o. o., in se zato v konsolidaciji izločajo.

Pojasnilo 5. Stroški dela (v evrih)

	Luka Koper, d. d. 2025	Luka Koper, d. d. 2024	Skupina Luka Koper 2025	Skupina Luka Koper 2024
Plače zaposlencev	86.243.809	73.376.645	92.076.613	78.778.314
Nadomestila plač zaposlencev	14.557.544	12.953.627	15.609.417	14.031.574
Stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja	3.632.163	3.158.875	3.930.898	3.447.126
Delodajalčevi prispevki od prejemkov zaposlencev	17.455.257	14.401.999	18.613.078	15.454.093
Regres za letni dopust, povračila in drugi stroški	15.721.409	11.946.912	16.915.371	12.986.617
Skupaj	137.610.182	115.838.058	147.145.377	124.697.724

Povprečno število zaposlenih v družbi se je v letu 2025 v primerjavi s povprečjem leta 2024 zvišalo za 296 zaposlencev, v Skupini pa za 294 zaposlencev. Stroški dela so se glede na primerljivo predhodno obdobje povečali predvsem iz naslova novih zaposlitev, uskladitve plač z indeksom rasti življenjskih potrebščin, izplačanih višjih variabilnih prejemkov zaposlenim zaradi poslovanja družbe/Skupine nad načrtovanim ter dodatnega obveznega izplačila zimskega regresa. Delodajalčevi prispevki od prejemkov zaposlencev so v letu 2025 znašali iz naslova socialne varnosti 8.613.177 evrov, medtem ko so prispevki iz naslova pokojninskega zavarovanja znašali skupaj 8.842.080 evrov. V decembru 2025 so zaposlenci vseh družb v Skupini z izjemo članov uprave ter zaposlenih na podlagi individualnih pogodb o zaposlitvi prejeli plačo iz naslova poslovne uspešnosti. V nekaterih družbah v Skupini je bila vsem zaposlenim izplačana tudi božičnica za poslovno leto 2025. Družba/Skupina svojim zaposlenim že triindvajseto leto zapored plačuje od 70 do 90 odstotkov (odvisno od starosti posameznega zaposlenca) davčno priznane premije dodatnega pokojninskega zavarovanja (PDPZ). V letu 2025 je regres za letni dopust v vseh družbah v Skupini znašal 2.497 evrov na zaposlenca, v predhodnem letu pa 2.333 evrov, v vseh družbah je bil izplačan tudi zakonsko določen zimski regres.

Povprečno število zaposlencev po izobrazbeni strukturi ter skupno število zaposlenih

Raven izobrazbe	Luka Koper, d. d. 2025	Luka Koper, d. d. 2024	Skupina Luka Koper 2025	Skupina Luka Koper 2024
VIII/2	3	3	3	3
VIII/1	24	24	26	26
VII	155	144	162	152
VI/2	263	253	269	259
VI/1	130	126	137	133
V	683	582	728	625
IV	719	615	778	673
III	30	25	40	36
I–II	211	150	234	176
Povprečno število zaposlenih	2.218	1.922	2.377	2.083
Stanje zaposlenih na dan 31. decembra	2.284	2.097	2.445	2.255

258 Letno poročilo 2025

Pojasnilo 6. Amortizacija (v evrih)

	Luka Koper, d. d. 2025	Luka Koper, d. d. 2024	Skupina Luka Koper 2025	Skupina Luka Koper 2024
Amortizacija zgradb	15.644.719	18.634.317	15.996.136	18.971.866
Amortizacija naprav in opreme	14.400.190	13.296.462	14.885.914	13.684.447
Amortizacija drobnega inventarja	5.760	11.669	5.797	11.916
Amortizacija naložbenih nepremičnin	309.349	302.891	294.614	288.156
Amortizacija neopredmetenih sredstev	230.708	207.758	240.066	216.595
Amortizacija vlaganj v tuja sredstva	11.667	11.667	11.667	13.161
Amortizacija sredstev pravic do uporabe	374.477	411.904	293.438	361.618
Skupaj	30.976.870	32.876.668	31.727.632	33.547.759

Družba/Skupina pri določanju življenjske dobe sredstev upošteva pričakovano fizično izrabljanje ter tehnično in gospodarsko staranje (pomembne tehnološke spremembe, spremembe trga, zastarelost, število obratovalnih ur ali fizično stanje posameznega sredstva). Prav iz tega naslova družba/Skupina redno interno preverja dobo koristnosti pri pomembnejših sredstvih, vsakih pet let pa preverjanje opravi še s pomočjo zunanjih pooblaščenih ocenjevalcev nepremičnin ter strojev in opreme z veljavnim certifikatom pridobljenim pri Slovenskem inštitutu za revizijo. V opazovanem letu je bil strošek amortizacije tako v družbi kot Skupini nižji, predvsem zaradi v letu 2024 izvedenega prevrednotenja življenjskih dob.

Pojasnilo 7. Drugi odhodki (v evrih)

	Luka Koper, d. d. 2025	Luka Koper, d. d. 2024	Skupina Luka Koper 2025	Skupina Luka Koper 2024
Stroški oblikovanja rezervacij	25.689	1.369.721	25.689	1.472.485
Odhodki pri slabitvah, odpisih in izgubah pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin	1.147.072	124.889	1.157.324	124.863
Neto oslabitve in odpisi terjatev/obveznosti	264.676	-27.431	256.976	11.407
Dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela in drugih vrst stroškov	8.075.278	7.659.336	8.201.978	7.776.908
Donacije	497.214	535.270	506.864	542.131
Izdatki za varstvo okolja	274.234	306.873	246.592	275.988
Nagrade dijakom in študentom z dajatvami	35.859	31.993	36.110	32.595
Štipendije dijakom in študentom	46.828	33.035	46.828	33.035
Drugi stroški in odhodki	1.809.886	1.528.300	1.851.206	1.544.358
Skupaj	12.176.736	11.561.986	12.329.567	11.813.770

Stroški oblikovanja rezervacij se nanašajo na odhodke v zvezi s tožbami, ki jih je prejela obvladujoča družba. Skladno z 92. členom MRS 37 – Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva družba/Skupina ne razkriva podrobnih informacij o pravnih obvezah, saj bi lahko njihovo razkritje ustvarilo sodbo o položaju družbe v sporu z drugimi strankami. Odhodki pri slabitvah, odpisih in izgubah pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin se nanašajo predvsem na odpise negibajočih in zastaranih sredstev v pridobivanju v višini 543.738 evrov, slabitev sredstev v pridobivanju v višini 239.747 evrov na podlagi opravljene cenitve za računovodske namene s strani pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremični, registriranega pri Inštitutu za revizijo, ter zamenjane dele oziroma uničenje sredstev, ki so imela knjigovodsko vrednost.Med neto oslabitvami in odpisi terjatev/obveznosti družba izkazuje oblikovane popravke vrednosti terjatev in odpravo popravka vrednosti terjatev ter odpis obveznosti. V letu 2025 se je starostna struktura terjatev do kupcev nekoliko poslabšala, zato so pripoznani odhodki iz naslova oblikovanja popravka vrednosti terjatev. Dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela in drugih vrst stroškov, se nanašajo predvsem na nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Letno poročilo 2025 259 Družba je v letu 2025 za donacije namenila 497.214 evrov, Skupina pa 506.864 evrov. Med večjimi donacijami v opazovanem letu je donacija Mestni občini Koper za izvajanje omilitvenih ukrepov z namenom zmanjšanja vplivov emisij iz pristaniške dejavnosti na okolje. Družba je za ta namen občini nakazala 320.000 evrov, občina pa je ta sredstva razdelila upravičencem z izvedbo javnega razpisa za dodelitev nepovratnih sredstev. Druge stroške in odhodke predstavljajo predvsem odškodnine iz naslova poškodb sredstev, ki so v lasti tretjih oseb. Poškodbe so nastale med pretovarjanjem blaga v pristanišču.

Pojasnilo 8. Finančni prihodki in odhodki (v evrih)

	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	2025	2024	2025	2024
Finančni prihodki iz deležev	5.999.448	5.683.869	4.572.263	4.045.957
Finančni prihodki iz deležev v družbah v Skupini	185.223	350.713	0	0
Finančni prihodki iz deležev v pridruženih družbah	1.256.828	1.300.566	0	0
Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah	3.701.987	3.339.955	3.716.853	3.353.322
Finančni prihodki iz drugih naložb	855.410	692.635	855.410	692.635
Finančni prihodki od obresti	1.252.026	3.017.962	1.320.739	3.282.853
Finančni prihodki od obresti drugih naložb	1.252.026	3.017.962	1.320.739	3.282.853
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev	627.569	364.841	636.872	380.530
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih	627.569	305.153	636.872	320.843
Skupaj finančni prihodki	7.879.043	9.066.672	6.529.874	7.709.340
Finančni odhodki iz finančnih naložb	-152.000	0	-152.000	0
Finančni odhodki za obresti	-310.447	-1.440.213	-200.778	-1.371.314
Finančni odhodki za obresti družb v Skupini	-108.871	-67.328	0	0
Finančni odhodki za obresti do bank	-197.201	-1.366.489	-197.201	-1.366.489
Finančni odhodki iz obv. iz najema do drugih	-2.217	-4.336	-3.577	-4.825
Finančni odhodki iz obv. iz najema do družb v Skupini	-2.158	-2.060	0	0
Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti	-445.639	-373.906	-467.075	-397.108
Finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev	-4.321	-152.251	-4.328	-152.251
Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti	-217.957	-221.655	-239.391	-244.857
Neto tečajne razlike	-223.361	0	-223.356	0
Skupaj finančni odhodki	-908.086	-1.814.119	-819.853	-1.768.422
Neto finančni izid	6.970.957	7.252.553	5.710.021	5.940.918

Obvladujoča družba je v letu 2025 izkazovala finančne prihodke iz deležev v družbah v Skupini, ki predstavljajo izplačane dobičke odvisnih družb, in sicer Luke Koper INPO, d. o. o., v višini 132.982 evrov, Logis-Nove, d. o. o., v višini 14.866 evrov in TOC, d. o. o., v višini 37.375 evrov. Finančne prihodke iz deležev v pridruženih družbah obvladujoče družbe v letu 2025 predstavljajo izplačila dobičkov družb Adria-Tow, d. o. o., v višini 600.000 evrov, Adria Transport, d. o. o., v višini 130.100 evrov, Avtoservis, d. o. o., v višini 498.766 evrov ter Adriafin, d. o. o., v višini 27.962 evrov. Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah, ki jih izkazuje družba/Skupina, se nanašajo predvsem na prejete dividende iz naslova naložb v vrednostne papirje in izplačila pripadajočega dela dobička. Skupina v okviru finančnih prihodkov iz deležev v drugih družbah izkazuje še prejete dobičke družbe, izvzete iz konsolidacije, in sicer družbe Logis-Nova, d. o. o. Finančni prihodki iz drugih naložb se nanašajo na pripoznano višjo vrednost naložb, vrednotenih po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida. Družba/Skupina na finančnih trgih ustvarja finančne prihodke tudi z obrestmi od sredstev, plasiranih v kratkoročne bančne depozite in zakladne menice. Finančni odhodki iz finančnih naložb se nanašajo na pripoznano nižjo vrednost naložb, vrednotenih po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida. 260 Letno poročilo 2025

Pojasnilo 9. Davki in efektivna davčna stopnja (v evrih)

	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	2025	2024	2025	2024
Poslovni izid pred davki	101.792.837	73.633.237	103.825.273	74.814.236
Davek od dobička (22 %)	22.394.424	16.199.312	22.841.560	16.459.132
Neobdavčeni prihodki in povečanje odhodkov	-131.180	-462.009	-150.346	-475.542
Neobdavčene prejete dividende	-1.131.688	-1.217.091	-1.131.688	-1.142.927
Davčne olajšave	-3.125.885	-1.797.563	-3.377.412	-2.011.599
Davčno nepriznani odhodki	1.144.200	1.329.244	1.221.043	1.424.451
Odprava odloženih davkov v zvezi s slabitvijo naložb	2.887.542	0	2.887.542	0
Drugo zmanjšanje davčne osnove	0	-1.232.671	-102.546	-1.357.487
Drugo povečanje davčne osnove	104.314	60.855	116.467	119.703
Obračunani davek iz naslova davčne negotovosti	0	1.482.435	0	1.482.435
Skupaj odhodek za davek	22.141.727	14.362.512	22.304.620	14.498.166
Efektivna davčna stopnja	21,75 %	19,51 %	21,48 %	19,38 %

Pri obračunu davka od dobička je bil v obvladujoči družbi in pri vseh družbah v Skupini upoštevan Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb. Odhodek za davek zajema davek od dobička in odložene davke, pripoznane v izkazu poslovnega izida. V letu 2025 je davčna stopnja znašala 22 odstotkov, ravno tako v letu 2024. Na podlagi Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORZFS), sprejetega decembra 2023, znaša davčna stopnja 22 odstotkov za leta od 2024 do 2028.

Pojasnilo 10. Čisti dobiček na delnico

	31. 12. 2025	31. 12. 2024	31. 12. 2025	31. 12. 2024
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja	79.651.110	59.270.725	81.491.890	60.279.264
Število vseh delnic	14.000.000	14.000.000	14.000.000	14.000.000
Osnovni in prilagojeni čisti dobiček na delnico	5,69	4,23	5,82	4,31

Letno poročilo 2025 261 23 Dodatna pojasnila izkaza finančnega položaja

Pojasnilo 11. Nepremičnine, naprave in oprema (v evrih)

	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2025	31. 12. 2024	31. 12. 2025	31. 12. 2024
Zemljišča	17.513.373	17.532.405	22.423.736	22.442.768
Zgradbe	297.430.580	294.567.468	303.501.629	300.882.501
Naprave in oprema	110.146.524	106.627.092	113.915.110	108.751.513
Nepremičnine, naprave in oprema, ki se pridobivajo	144.687.853	53.497.381	144.946.846	53.541.197
Pravice do uporabe sredstev	547.007	615.259	251.034	546.132
Skupaj	570.325.337	472.839.605	585.038.355	486.164.111

Nepremičnine, naprave in oprema družbe/Skupine niso bile zastavljene. Nabavna vrednost nepremičnin, naprav in opreme v uporabi, katerih neodpisana vrednost je bila v družbi na dan 31. decembra 2025 enaka nič, je znašala 323.007.802 evrov (31. decembra 2024 pa 321.595.203 evrov). V Skupini je bilo na dan 31. decembra 2025 teh sredstev za 329.933.961 evrov nabavne vrednosti (31. decembra 2024 pa za 328.690.457 evrov). Družba je 31. decembra 2025 izkazovala zaveze za nakup nepremičnin, naprav in opreme v višini 257.734.226 evrov, Skupina pa v višini 258.857.121 evrov (leto prej na ravni družbe 245.952.700 evrov, in Skupine 247.859.568 evrov). Družba je 31. decembra 2025 izkazovala obveznosti do dobaviteljev nepremičnin, naprav in opreme v višini 44.846.425 evrov (leto prej 16.893.047 evrov), Skupina pa je teh obveznosti izkazovala za 46.087.505 evrov (leto prej 17.311.853 evrov). Družba/Skupina je v letu 2025 pripoznala 805.416 evrov iz naslova usredstvovanja stroškov izposojanja. Ponderirana obrestna mera je znašala med 1,01 % in 1,11 %. V letu 2025 je družba v nepremičnine, naprave in opremo investirala 130.070.176 evrov, Skupina pa 132.570.191 evrov. V letu 2025 so bile zaključene te pomembnejše naložbe:
• nabava štirih novih dvigal RTG za nadomestitev starih,
• prva faza ureditve površine na kaseti 6A za skladiščenje avtomobilov,
• gradnja gasilskega doma,
• prva faza prenove hladilnice za hitro pokvarljivo blago,
• gradnja objekta potniškega terminala,
• ureditev manipulativnih površin za skladiščenje polnih kontejnerjev,
• dograditev tehnološkega sistema za dodajanje bio komponente v jet gorivo.

Nadaljevale pa so se naložbe:
• gradnja podaljšanja severnega dela I. pomola,
• gradnja večnamenskega skladišča za jeklene kolute,
• gradnja 12. veza na II. pomolu,
• premik skladiščnih blokov na kontejnerskem terminalu,
• dograditev garažne hiše za avtomobile,
• poglabljanje morskega dna na 12. vezu,
• gradnja Ankaranskega obrobnega kanala.

Družba/Skupina presoja obstoj morebitnih znakov slabitve za nepremičnine, naprave in opremo v skladu z MRS 36. Družba/Skupina na datum vsakega poročanja oceni, ali obstaja kakšen indikator (zunanji: pomembne tehnološke spremembe, spremembe trga, pomembno znižanje tržne vrednosti, pričakovane zakonske omejitve uporabe; notranji: zastarelost, fizično stanje posameznega sredstva, spremembe v obsegu poslovanja, nižja gospodarska 262 Letno poročilo 2025 uspešnost od pričakovane …), da utegne biti sredstvo oslabljeno. Če tako znamenje obstaja, mora družba/Skupina oceniti nadomestljivo vrednost sredstva. Če se je njegova nadomestljiva vrednost v enem letu spremenila za več kot 20 odstotkov, se sklepa, da se je vrednost pri uporabi bistveno spremenila. Vrednost izgube zaradi oslabitve družba/Skupina pripozna kot odhodek (odhodki pri slabitvah, odpisih in izgubah pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin) v izkazu poslovnega izida. V opazovanem obdobju je obvladujoča družba odpisala za 543.738 evrov sredstev v pridobivanju, ki so že dalj časa negibajoča in zastarana ter za katera meni, da ji jih ne bo uspelo uporabiti, ter slabila sredstvo v pridobivanju v višini 239.747 evrov na podlagi cenitve za računovodske namene, opravljene s strani pooblaščenega cenilca vrednosti nepremičnin, registriranega pri Inštitutu za revizijo.Razlika med nabavno vrednostjo ter popravkom vrednosti odtujenih, odpisanih ali slabljenih sredstev je bila pripoznana med odhodki pri slabitvah, odpisih in izgubah pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin (pojasnilo 7).

Preglednica gibanja vrednosti nepremičnin, naprav in opreme družbe za leto 2025 (v evrih)

	Zemljišča	Zgradbe	Naprave in oprema	Sredstva v pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2024	17.532.405	608.927.361	371.646.448	53.497.384	1.051.603.598
Pridobitve	0	0	0	130.070.176	130.070.176
Prenos iz investicij v teku	0	22.309.055	14.497.480	-36.806.535	0
Odtujitve	0	-278.237	-1.994.466	0	-2.272.703
Odpisi	0	-617.874	-2.688.919	-543.738	-3.850.531
Oslabitve	0	0	-41.846	-239.747	-281.593
Prenos med neopredmetena sredstva	0	0	0	-295.842	-295.842
Prenos med naložbene nepremičnine	-19.032	0	0	-993.841	-1.012.873
Prerazvrstitve znotraj nepremičnin, naprav in opreme	0	-4.028.607	4.028.607	0	0
31. decembra 2025	17.513.373	626.311.698	385.447.304	144.687.856	1.173.960.232
Popravek vrednosti
31. decembra 2024	0	314.359.894	265.019.358	0	579.379.252
Amortizacija v letu	0	15.656.386	14.405.950	0	30.062.336
Odtujitve	0	-166.008	-1.991.847	0	-2.157.855
Odpisi	0	-487.015	-2.614.817	0	-3.101.832
Prerazvrstitve znotraj nepremičnin, naprav in opreme	0	-482.140	482.140	0	0
31. decembra 2025	0	328.881.117	275.300.784	0	604.181.901
Neodpisana vrednost
31. decembra 2024	17.532.405	294.567.467	106.627.090	53.497.384	472.224.346
31. decembra 2025	17.513.373	297.430.581	110.146.520	144.687.856	569.778.331

Letno poročilo 2025 263

Preglednica gibanja vrednosti nepremičnin, naprav in opreme družbe za leto 2024 (v evrih)

	Zemljišča	Zgradbe	Naprave in oprema	Sredstva v pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2023	17.513.373	592.124.867	364.407.933	33.055.950	1.007.102.123
Pridobitve	0	0	0	53.540.363	53.540.363
Prenos iz investicij v teku/zemljišča	19.032	19.591.829	12.160.168	-31.771.029	0
Odtujitve	0	-1.867.715	-4.854.443	-10.039	-6.732.197
Odpisi	0	-880.314	-683.398	0	-1.563.712
Prenos med neopredmetena sredstva	0	0	0	-598.166	-598.166
Prenos iz neopredmetenih sredstev	0	402.311	172.571	0	574.882
Prenos med naložbene nepremičnine	0	0	0	-719.695	-719.695
Prerazvrstitve znotraj nepremičnin, naprav in opreme	0	-443.617	443.617	0	0
31. decembra 2024	17.532.405	608.927.361	371.646.448	53.497.384	1.051.603.598
Popravek vrednosti
31. decembra 2023	0	298.529.347	256.757.895	0	555.287.242
Amortizacija v letu	0	18.645.984	13.308.131	0	31.954.115
Odtujitve	0	-1.854.355	-4.536.532	0	-6.390.887
Odpisi	0	-868.593	-602.625	0	-1.471.218
Prerazvrstitve znotraj nepremičnin, naprav in opreme	0	-92.489	92.489	0	0
31. decembra 2024	0	314.359.894	265.019.358	0	579.379.252
Neodpisana vrednost
31. decembra 2023	17.513.373	293.595.520	107.650.038	33.055.950	451.814.881
31. decembra 2024	17.532.405	294.567.467	106.627.090	53.497.384	472.224.346

Preglednica gibanja vrednosti nepremičnin, naprav in opreme Skupine za leto 2025 (v evrih)

	Zemljišča	Zgradbe	Naprave in oprema	Sredstva v pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2024	22.442.766	617.984.083	382.939.151	53.541.199	1.076.907.198
Pridobitve	0	28.691	409.384	132.132.116	132.570.191
Prenos iz investicij v teku	0	22.389.871	16.263.427	-38.653.298	0
Odtujitve	0	-278.237	-2.780.998	0	-3.059.235
Odpisi	0	-621.476	-2.692.219	-543.738	-3.857.433
Oslabitve	0	0	-41.846	-239.747	-281.593
Prenos med neopredmetena sredstva	0	0	0	-295.842	-295.842
Prenos med naložbene nepremičnine	-19.032	0	0	-993.841	-1.012.873
Prerazvrstitve znotraj nepremičnin, naprav in opreme	0	-4.028.607	4.028.607	0	0
Prerazvrstitve znotraj nabavne in popravka vrednosti	0	0	-35.779	0	-35.779
31. decembra 2025	22.423.734	635.474.325	398.089.727	144.946.848	1.200.934.633
Popravek vrednosti
31. decembra 2024	0	317.101.580	274.187.638	0	591.289.218
Amortizacija v letu	0	16.007.803	14.891.711	0	30.899.515
Odtujitve	0	-166.008	-2.768.756	0	-2.934.764
Odpisi	0	-488.542	-2.618.117	0	-3.106.659
Prerazvrstitve znotraj nepremičnin, naprav in opreme	0	-482.140	482.140	0	0
31. decembra 2025	0	331.972.694	284.174.616	0	616.147.310
Neodpisana vrednost
31. decembra 2024	22.442.766	300.882.502	108.751.513	53.541.199	485.617.979
31. decembra 2025	22.423.734	303.501.631	113.915.110	144.946.848	584.787.323

264 Letno poročilo 2025

Preglednica gibanja vrednosti nepremičnin, naprav in opreme Skupine za leto 2024 (v evrih)

	Zemljišča	Zgradbe	Naprave in oprema	Sredstva v pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2023	22.314.192	601.077.718	375.879.232	33.062.151	1.032.333.292
Pripojitev Adria Investicije, d. o. o.	109.542	0	0	0	109.542
1. januarja 2024	22.423.734	601.077.718	375.879.232	33.062.151	1.032.442.834
Pridobitve	0	41.989	5.078	54.483.393	54.530.460
Prenos iz investicij v teku/zemljišča	19.032	19.823.791	12.826.646	-32.669.469	0
Odtujitve	0	-2.036.687	-5.705.378	-10.039	-7.752.104
Odpisi	0	-880.314	-683.723	0	-1.564.037
Prenos med neopredmetena sredstva	0	0	0	-605.141	-605.141
Prenos iz neopredmetenih sredstev	0	402.311	172.571	0	574.882
Prenos med naložbene nepremičnine	0	-1.108	1.108	-719.696	-719.696
Prerazvrstitve znotraj nepremičnin, naprav in opreme	0	-443.617	443.617	0	0
31. decembra 2024	22.442.766	617.984.083	382.939.151	53.541.199	1.076.907.198
Popravek vrednosti
31. decembra 2023	0	301.090.708	266.341.086	0	567.431.794
Pripojitev Adria Investicije d. o. o.	0	0	0	0	0
1. januarja 2024	0	301.090.708	266.341.086	0	567.431.794
Amortizacija v letu	0	18.985.028	13.698.925	0	32.683.953
Odtujitve	0	-2.013.072	-5.342.214	0	-7.355.286
Odpisi	0	-868.593	-602.650	0	-1.471.243
Prenos med naložbene nepremičnine	0	-2	2	0	0
Prerazvrstitve znotraj nepremičnin, naprav in opreme	0	-92.489	92.489	0	0
31. decembra 2024	0	317.101.580	274.187.638	0	591.289.218
Neodpisana vrednost
31. decembra 2023	22.314.192	299.987.010	109.538.146	33.062.151	464.901.498
1. januarja 2024	22.423.734	299.987.010	109.538.146	33.062.151	465.011.040
31. decembra 2024	22.442.766	300.882.502	108.751.513	53.541.199	485.617.979

Pravice do uporabe sredstev (v evrih)

	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2025	31. 12. 2024	31. 12. 2025	31. 12. 2024
Zemljišča	141.990	355.268	141.990	355.268
Zgradbe	398.961	237.940	102.988	149.848
Oprema	6.056	22.051	6.056	41.016
Skupaj	547.007	615.259	251.034	546.132

Ob identifikaciji najemne pogodbe družba/Skupina opravi analizo, določi trajanje najema, oceni vrednost pravic do uporabe sredstev in obveznost iz najema. Vrednosti pravic do uporabe sredstev in obveznosti iz najemnin so ocenjene na podlagi diskontiranja prihodnjih denarnih tokov za obdobje trajanja najema. Denarni tokovi so diskontirani na podlagi ponderirane obrestne mere, ki jo družba/Skupina realizira pri najemu nekratkoročnih posojil. Amortizacijo iz naslova pravic do uporabe sredstev družba/Skupina izračuna na podlagi preostale dobe trajanja najema. Za najeme, krajše od enega leta, in najeme manjših vrednosti se je družba/Skupina odločila za uporabo izjem. Pravice do uporabe sredstev so del osnovnih sredstev in zaradi nepomembnosti niso izkazane kot ločena postavka v izkazu finančnega položaja.

Letno poročilo 2025 265

Pojasnilo 12. Naložbene nepremičnine (v evrih)

	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2025	31. 12. 2024	31. 12. 2025	31. 12. 2024
Naložbene nepremičnine – zemljišča	11.275.518	11.256.486	11.275.518	11.256.486
Naložbene nepremičnine – zgradbe	5.228.425	4.546.462	4.959.834	4.263.136
Skupaj	16.503.943	15.802.948	16.235.352	15.519.622

Med naložbene nepremičnine družba/Skupina razvršča nepremičnine, katerih večji del je oddan v poslovni najem. V primerih, ko je del nepremičnine oddan v poslovni najem, večji del pa se uporablja za opravljanje dejavnosti družbe, se nepremičnina v celoti razporedi med nepremičnine, naprave in opremo. Družba/Skupina redno preverja, ali je potrebna prerazvrstitev med naložbene nepremičnine ali iz njih, predvsem kadar se spremeni namen uporabe (npr. začetek lastniške uporabe, oddaja v poslovni najem, konec naložbene uporabe). Med naložbenimi nepremičninami so zemljišča in objekti, dani v poslovni najem, ter nepremičnine, ki trenutno niso v uporabi. Vrednotene so po modelu nabavne vrednosti.

Najem nepremičnin (v evrih)

	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	2025	2024	2025	2024
Prihodki od najema naložbenih nepremičnin	1.095.093	961.379	1.019.337	887.125
Amortizacija naložbenih nepremičnin	309.349	302.891	294.614	288.156
Stroški vzdrževanja naložbenih nepremičnin	552.778	247.884	541.587	234.381
Drugi odhodki	77.403	41.089	71.159	39.562

Naložbene nepremičnine niso zastavljene. Poštena vrednost naložbenih nepremičnin je na dan 31. decembra 2025 v družbi znašala 19.706.631 evrov, v Skupini pa 19.581.522 evrov. Družba/Skupina za pomembne naložbe ugotavlja pošteno vrednost z obdobnimi cenitvami, za manj pomembne pa na podlagi metode skupne vrednosti pričakovanih denarnih tokov iz oddajanja v najem. Cenitve je za namene računovodskega poročanja na dan 1. oktobra 2025 izdelal pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin. Vrednotenje je bilo izvedeno z uporabo načina tržnih primerjav (metoda primerljivih poslov), metode na donosu zasnovanega načina (metoda diskontiranega denarnega toka) ter nabavno vrednostnega načina (metoda seštevanja).

Preglednica gibanja vrednosti naložbenih nepremičnin družbe za leto 2025 (v evrih)

	Zemljišča	Zgradbe	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2024	11.256.486	9.422.767	20.679.253
Prenos iz investicij v teku	19.032	993.841	1.012.873
Odtujitve	0	-13.958	-13.958
31. decembra 2025	11.275.518	10.402.650	21.678.168
Popravek vrednosti
31. decembra 2024	0	4.876.305	4.876.305
Amortizacija v letu	0	309.349	309.349
Odtujitve, odpisi	0	-11.429	-11.429
31. decembra 2025	0	5.174.225	5.174.225
Neodpisana vrednost
31. decembra 2024	11.256.486	4.546.462	15.802.948
31. decembra 2025	11.275.518	5.228.425	16.503.943

266 Letno poročilo 2025

Preglednica gibanja vrednosti naložbenih nepremičnin družbe za leto 2024 (v evrih)

	Zemljišča	Zgradbe	Skupaj
Nabavna vrednost
Uskladitve znotraj naložbenih nepremičnin 0 18.400 18.400
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme 0 719.696 719.696
31. decembra 2024 11.256.486 9.422.767 20.679.253
Popravek vrednosti 31. decembra 2023 0 4.555.014 4.555.014
Amortizacija v letu 0 302.891 302.891
Uskladitve znotraj naložbenih nepremičnin 0 18.400 18.400
31. decembra 2024 0 4.876.305 4.876.305
Neodpisana vrednost 31. decembra 2023 11.256.486 4.129.657 15.386.143
31. decembra 2024 11.256.486 4.546.462 15.802.948

Preglednica gibanja vrednosti naložbenih nepremičnin Skupine za leto 2025 (v evrih)

	Zemljišča	Zgradbe	Skupaj
Nabavna vrednost 31. decembra 2024	11.256.486	8.770.112	20.026.598
Prenos iz investicij v teku	19.032	993.841	1.012.873
Odtujitve	0	-13.958	-13.958
31. decembra 2025	11.275.518	9.749.995	21.025.513
Popravek vrednosti 31. decembra 2024	0	4.506.976	4.506.976
Amortizacija v letu	0	294.614	294.614
Odtujitve, odpisi	0	-11.429	-11.429
31. decembra 2025	0	4.790.161	4.790.161
Neodpisana vrednost 31. decembra 2024	11.256.486	4.263.136	15.519.622
31. decembra 2025	11.275.518	4.959.834	16.235.352

Preglednica gibanja vrednosti naložbenih nepremičnin Skupine za leto 2024 (v evrih)

	Zemljišča	Zgradbe	Skupaj
Nabavna vrednost 31. decembra 2023	11.256.486	8.050.416	19.306.902
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme	0	719.696	719.696
31. decembra 2024	11.256.486	8.770.112	20.026.598
Popravek vrednosti 31. decembra 2023	0	4.218.820	4.218.820
Amortizacija v letu	0	288.156	288.156
31. decembra 2024	0	4.506.976	4.506.976
Neodpisana vrednost 31. decembra 2023	11.256.486	3.831.596	15.088.082
31. decembra 2024	11.256.486	4.263.136	15.519.622

Letno poročilo 2025 267

Pojasnilo 13. Druga nekratkoročna sredstva

Pregled gibanja stanja drugih nekratkoročnih sredstev (v evrih)

	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2025	31. 12. 2024	31. 12. 2025	31. 12. 2024
Začetek obdobja	15.792.111	535.707	16.191.555	535.707
Povečanja	29.483.369	16.658.133	29.875.045	17.154.492
Prenos med nepremičnine, naprave in opremo	-26.853.893	-1.401.729	-27.603.525	-1.498.644
Konec obdobja	18.421.587	15.792.111	18.463.075	16.191.555

Družba/Skupina med nekratkoročnimi sredstvi izkazuje dane predujme za nakup nepremičnin, naprav in opreme. Dani predujmi skladno z MSRP 15 ne vsebujejo komponente financiranja, saj so dani predvsem za zagotovitev cen materiala.

Pojasnilo 14. Delnice in deleži v družbah v Skupini

Naložbe v odvisne družbe

Naložbe v odvisne družbe, ki jih izkazuje le obvladujoča družba, so na dan 31. decembra 2025 znašale 14.086.988 evrov, na zadnji dan predhodnega leta pa 13.786.988 evrov. Zvišanje se nanaša na novo ustanovljeno družbo Port View Caffe, d. o. o., ki je v 100-odstotni lasti obvladujoče družbe. Naložbe v odvisne družbe niso predmet zastave.

Družba opravi preizkus za oceno slabitve svojih finančnih naložb skladno z MRS 36 – Oslabitev sredstev. Znesek izgube zaradi slabitve se izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo finančnega sredstva in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov, ki temeljijo na dolgoročnih finančnih načrtih, potrjenih s strani poslovodstva, razobrestenih po trenutni tržni donosnosti za podobna finančna sredstva, izračunana na dan presoje. Vrednost izgube zaradi oslabitve družba/Skupina pripozna kot odhodek (odhodki pri slabitvah, odpisih in izgubah pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin) v izkazu poslovnega izida. Pri pomembnih naložbah, ki kažejo znake slabitve, se lahko pridobi uradna ocena vrednosti. V primeru uradne ocene vrednosti naložbe predstavlja ta osnovo za pripoznanje višine izgube zaradi oslabitve. V opazovanem obdobju družba ni ugotovila indikatorjev, ki bi narekovali izvedbo slabitev naložb. Podrobnejša predstavitev poslov z odvisnimi družami je podana v pojasnilu 29 Posli s povezanimi osebami.

Pregled gibanja naložb v odvisne družbe (v evrih)

	2025	2024
Stanje 1. januarja	13.786.988	13.786.988
Povečanja	300.000	0
Nakupi, ustanovitev družbe	300.000	0
Stanje 31. decembra	14.086.988	13.786.988

Pregled naložb v odvisne družbe

(v evrih)	Odstotek lastništva	Stanje naložbe 31. 12. 2025	Kapital na dan 31. 12. 2025	Čisti prihodki od prodaje 2025	Čisti poslovni izid 2025	Število zaposlenih
Luka Koper INPO, d. o. o.	100 %	1.336.288	26.563.799	9.209.310	626.099	128
Adria Terminali, d. o. o.	100 %	11.740.699	13.305.386	4.100.234	687.069	29
Logis-Nova, d. o. o.	100 %	710.000	708.123	26.755	13.815	0
TOC, d. o. o.	68,13 %	0	1.153.208	620.524	90.255	4
Port View Caffe, d. o. o.	100 %	300.000	295.303	0	-4.697	0
Skupaj		14.086.988				268

Letno poročilo 2025

(v evrih)	Odstotek lastništva	Stanje naložbe 31. 12. 2024	Kapital na dan 31. 12. 2024	Čisti prihodki od prodaje 2024	Čisti poslovni izid 2024	Število zaposlenih
Luka Koper INPO, d. o. o.	100 %	1.336.288	26.039.355	8.507.592	679.193	126
Adria Terminali, d. o. o.	100 %	11.740.699	12.614.066	3.007.486	238.737	27
Logis-Nova, d. o. o.	100 %	710.000	709.174	25.177	15.648	0
TOC, d. o. o.	68,13 %	0	1.117.801	647.552	115.493	5
Skupaj		13.786.988

Pojasnilo 15. Delnice in deleži v pridruženih družbah (v evrih)

	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31.12.2025	31.12.2024	31.12.2025	31.12.2024
Delnice in deleži v pridruženih družbah	6.737.709	6.737.709	18.095.227	17.479.166
Skupaj	6.737.709	6.737.709	18.095.227	17.479.166

Delnice in deleži družbe/Skupine v pridruženih družbah niso bili dani v zastavo.

Preglednica gibanja delnic in deležev v pridruženih družbah v Skupini (v evrih)

	2025	2024
Stanje 1. januarja	17.479.166	16.898.490
Pripisani dobički	1.859.284	1.882.332
- Adria Transport, d. o. o.	68.258	383.350
- Adria Transport Croatia, d. o. o.	-122.277	-74.280
- Adria-Tow, d. o. o.	925.469	893.628
- Adriafin, d. o. o.	94.000	27.962
- Vinakoper, d. o. o., Koper	130.587	153.263
- Avtoservis, d. o. o.	763.248	498.409
Pripoznani deleži vseobsegajočega deleža pridruženih družb	13.606	-1.090
Deleži drugega obsegajočega donosa pridruženih podjetij in skupnih podvigov, ki se računovodsko obravnava po kapitalski metodi	13.606	-1.090
Izplačilo dobička	-1.256.828	-1.300.566
- Adria Transport, d. o. o.	-130.100	-130.100
- Adria-Tow, d. o. o.	-600.000	-600.000
- Adriafin, d. o. o.	-27.962	-103.943
- Avtoservis, d. o. o.	-498.766	-466.523
Stanje na dan 31.12.	18.095.227	17.479.166

Letno poročilo 2025 269

Pomembni podatki pridruženih družb v letu 2025

(v evrih)	Odstotek lastništva	Nekratkoročna sredstva	Kratkoročna sredstva	Nekratkoročne obveznosti	Kratkoročne obveznosti	Prihodki	Čisti poslovni izid	Čisti poslovni izid, ki pripada Skupini	Drugi vseobsegajoči donos	Izplačani dobiček predhodnega leta, ki pripada Skupini	Število zaposlenih
Adria Transport, d. o. o.	50	11.819.326	4.673.214	4.776.015	3.462.207	14.931.868	136.516	68.258	150.064	-130.100	48
Adria Transport Croatia, d. o. o.*	50	1.437	188.347	0	144.501	436.695	-244.554	-122.277	-244.554	0	4
Adria Tow, d. o. o.	50	10.448.876	5.740.403	140.759	857.742	8.717.495	1.850.937	925.469	1.869.705	-600.000	34
Adriafin, d. o. o.	50	8.274.697	2.077.107	0	14.998	7.143	187.999	94.000	187.999	-27.962	0
Vinakoper, d. o. o. *	39,40	16.545.573	12.712.969	651.838	2.447.365	15.100.625	470.118	130.587	492.064	0	90
Avtoservis, d. o. o.	49	524.343	3.793.712	167.589	659.253	6.478.473	1.557.647	763.247	1.559.895	-498.766	36
Skupaj								1.859.284		-1.256.828

• nerevidirani podatki

Pomembni podatki pridruženih družb v letu 2024

(v evrih)	Odstotek lastništva	Nekratkoročna sredstva	Kratkoročna sredstva	Nekratkoročne obveznosti	Kratkoročne obveznosti	Prihodki	Čisti poslovni izid	Čisti poslovni izid, ki pripada Skupini	Drugi vseobsegajoči donos	Izplačani dobiček predhodnega leta, ki pripada Skupini	Število zaposlenih
Adria Transport, d. o. o.	50	8.311.156	4.162.509	2.072.965	2.036.246	15.015.372	766.700	383.350	756.058	-130.100	48
Adria Transport Croatia, d. o. o.	50	1.429	275.879	0	236.286	380.584	-148.560	-74.280	-148.560	0	3,25
Adria Tow, d. o. o.	50	12.015.808	3.321.882	162.893	649.917	8.315.178	1.787.256	893.628	1.791.215	-600.000	34
Adriafin, d. o. o.	50	8.274.951	1.943.222	0	13.441	6.993	55.925	27.962	55.925	-103.943	0
Vinakoper, d. o. o.	39,40	16.003.586	13.632.742	697.567	2.978.692	13.117.865	1.092.710	153.263	1.039.542	0	89
Avtoservis, d. o. o.	49	570.091	3.193.283	0	699.084	6.215.837	1.017.159	498.408	1.019.407	-466.523	35
Skupaj								1.882.331		-1.300.566

270 Letno poročilo 2025

Pojasnilo 16. Druge nekratkoročne finančne naložbe (v evrih)

	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2025	31. 12. 2024	31. 12. 2025	31. 12. 2024
Druge naložbe, izmerjene po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida	11.090.594	10.419.184	12.100.594	11.129.184
Druge naložbe, izmerjene po pošteni vrednosti prek kapitala	88.095.910	60.321.830	88.095.910	60.321.830
Skupaj	99.186.504	70.741.014	100.196.504	71.451.014

Druge nekratkoročne finančne naložbe sestavljajo naložbe v vrednostne papirje in deleže. Druge naložbe, izmerjene po pošteni vrednosti prek kapitala, predstavlja naložba v delnice družbe Krka, d. d. Druge naložbe, izmerjene po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida, pa predstavljajo naložbe v druge družbe, pri katerih je družba/Skupina v kapitalu udeležena manj kot 20-odstotno, naložbe v vzajemne sklade ter družbi, ki sta v 100-odstotni lasti obvladujoče družbe in se zaradi nepomembnosti v Skupini ne konsolidirata.

Preglednica gibanja drugih nekratkoročnih finančnih naložb družbe (v evrih)

	2025	2024
Stanje 1. januarja	70.741.014	57.463.248
Povečanja
Prevrednotenje na pošteno vrednost prek kapitala	27.774.080	12.585.130
Prevrednotenje na pošteno vrednost prek izkaza poslovnega izida	855.410	692.635
Zmanjšanja
Prodaja	-32.000	0
Prevrednotenje na pošteno vrednost prek izkaza poslovnega izida	-152.000	0
Stanje 31. decembra	99.186.504	70.741.013

V maju 2025 je družba/Skupina izvršila prodajo družbe, v kateri je bila udeležena v kapitalu manj kot 20-odstotno in tako realizirala dobiček od prodaje v višini 32.000 evrov.Preglednica gibanja drugih nekratkoročnih finančnih naložb Skupine (v evrih)

	2025	2024
Stanje 1. januarja	71.451.014	59.949.023
Povečanja
Nakupi, ustanovitev družbe	300.000	0
Prevrednotenje na pošteno vrednost prek kapitala	27.774.080	12.585.130
Prevrednotenje na pošteno vrednost prek izkaza poslovnega izida	855.410	692.636
Zmanjšanja
Prodaja	-32.000	0
Prevrednotenje na pošteno vrednost prek poslovnega izida	-152.000	0
Pripojitev Adria Investicije, d. o. o.	0	-1.775.775
Stanje 31. decembra	100.196.504	71.451.014

Pojasnilo 17. Zaloge

Na dan 31. decembra 2025 je znašala vrednost zalog materiala v družbi/Skupini 2.790.011 evrov, na isti dan predhodnega leta pa 2.499.728 evrov. Večji del zalog se nanaša na material za vzdrževanje in nadomestne dele ter na režijski in pomožni material.

Letno poročilo 2025 271

Pojasnilo 18. Kratkoročne finančne naložbe (v evrih)

	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2025	31. 12. 2024	31. 12. 2025	31. 12. 2024
Dana posojila in depoziti	0	40.000.000	0	40.000.000
Skupaj	0	40.000.000	0	40.000.000

Preglednica gibanj kratkoročnih finančnih naložb družbe/Skupine v letu 2025

Družba/Skupina je v poročanem obdobju del presežnih denarnih sredstev plasirala med kratkoročne bančne depozite in zakladne menice s ciljem doseganja višjih finančnih prihodkov. Na dan 31. decembra 2025 so bile vse naložbe v bančne depozite in zakladne menice unovčene.

(v evrih)	Zakladne menice	Posojila/depoziti	Skupaj
Stanje 31. decembra 2023	39.474.594	30.000.000	69.474.594
Povečanja Nove naložbe	69.280.600	182.000.000	251.280.600
Pripis obresti	1.244.806	0	1.244.806
Zmanjšanja Prejeta odplačila/unovčitev naložbe	-110.000.000	-172.000.000	-282.000.000
Stanje 31. decembra 2024	0	40.000.000	40.000.000
Povečanja Nove naložbe	64.502.400	0	64.502.400
Pripis obresti	497.600	0	497.600
Zmanjšanja Prejeta odplačila/unovčitev naložbe	-65.000.000	-40.000.000	-105.000.000
Stanje 31. decembra 2025	0	0	0

Preglednica gibanj kratkoročnih finančnih naložb družbe/Skupine v letu 2024 (v evrih)

(v evrih)	Zakladne menice	Posojila/depoziti	Skupaj
Stanje 31. decembra 2022	0	1.717	1.717
Povečanja Nove naložbe	68.704.100	115.000.000	183.704.100
Pripis obresti	770.494	0	770.494
Zmanjšanja Prejeta odplačila/unovčitev naložbe	-30.000.000	-85.001.717	-115.001.717
Stanje 31. decembra 2023	39.474.594	30.000.000	69.474.594
Povečanja Nove naložbe	69.280.600	182.000.000	251.280.600
Pripis obresti	1.244.806	0	1.244.806
Zmanjšanja Prejeta odplačila/unovčitev naložbe	-110.000.000	-172.000.000	-282.000.000
Stanje 31. decembra 2024	0	40.000.000	40.000.000

272 Letno poročilo 2025

Pojasnilo 19. Poslovne in druge terjatve (v evrih)

	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2025	31. 12. 2024	31. 12. 2025	31. 12. 2024
Kratkoročne poslovne terjatve do:
domačih kupcev	26.336.985	23.439.898	27.277.541	24.571.984
tujih kupcev	24.188.005	25.414.012	24.500.283	25.533.931
Kratkoročne poslovne terjatve do družb v Skupini	567.274	886.566	0	0
Kratkoročne poslovne terjatve do pridruženih družb	187.098	194.874	187.098	194.874
Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev	51.279.362	49.935.350	51.964.922	50.300.789
Dani kratkoročni predujmi in varščine	94.941	99.080	101.876	102.572
Kratkoročne terjatve, povezane s finančnimi prihodki	77.461	136.354	82.284	152.137
Terjatve do države	4.104.638	2.768.938	4.282.271	2.896.389
Druge kratkoročne terjatve	1.148.286	1.703.715	1.198.911	1.865.985
Kratkoročne poslovne terjatve do drugih	5.425.326	4.708.087	5.665.342	5.017.083
Poslovne terjatve do kupcev in drugih	56.704.688	54.643.437	57.630.264	55.317.872
Kratkoročno odloženi stroški	712.094	740.693	719.861	746.061
Nezaračunani prihodki	358.919	321.775	358.917	321.775
Druge terjatve	1.071.013	1.062.468	1.078.778	1.067.836
Skupaj	57.775.701	55.705.905	58.709.042	56.385.708

Kratkoročne poslovne terjatve so bile na dan 31. decembra 2025 v družbi/Skupini nekoliko višje, predvsem zaradi višje realizacije. Gibanje oblikovanja popravka vrednosti terjatev je prikazan v nadaljevanju. Na dan 31. decembra 2025 je imela družba 85,9 odstotka odprtih kratkoročnih poslovnih terjatev do kupcev zavarovanih s polico zavarovanja blagovnih terjatev (Skupina 85,0 odstotka), za 3,7 odstotka je imela prejete bančne garancije ali denarne varščine (Skupina 3,6 odstotka), 10,4 odstotka kratkoročnih poslovnih terjatev do kupcev pa je bilo nezavarovanih (v Skupini 11,4 odstotka). Soudeležba zavarovanca pri škodi znaša 5,0 %. 31. decembra 2025 družba/Skupina ni izkazovala terjatev do članov uprave in članov nadzornega sveta. Med drugimi terjatvami družba/Skupina izkazuje kratkoročno nezaračunane prihodke, ki predstavljajo vračunane prihodke na osnovi nastalih stroškov evropskih razvojnih projektov, sofinanciranih s strani evropskih institucij, ter kratkoročno odložene stroške.

Zapadlost kratkoročnih poslovnih terjatev do kupcev Luka Koper, d. d. (v evrih)

	31. 12. 2025			31. 12. 2024
	Bruto vrednost	Popravek vrednosti	Neto vrednost	Bruto vrednost	Popravek vrednosti	Neto vrednost
Odprte in nezapadle terjatve do kupcev	46.424.837	-127.885	46.296.952	44.948.117	-139.463	44.808.654
Zapadle terjatve do kupcev	5.671.649	-689.239	4.982.410	5.560.546	-433.850	5.126.696
Od tega zapadle:
do 30 dni	4.180.670	-44.578	4.136.092	4.274.869	-44.111	4.230.758
od 31 do 60 dni	808.656	-75.826	732.830	837.373	-84.151	753.222
od 61 do 90 dni	26.835	-26.114	721	123.808	-25.302	98.506
od 91 do 180 dni	20.824	-10.696	10.128	53.093	-30.092	23.001
nad 181 dni	634.664	-532.025	102.639	271.403	-250.194	21.209
Skupaj	52.096.486	-817.124	51.279.362	50.508.663	-573.313	49.935.350

Opomba: Znesek vključuje terjatve do kupcev, odvisnih in pridruženih družb.

Letno poročilo 2025 273

Skupina Luka Koper 31. 12. 2025 31. 12. 2024 (v evrih)

(v evrih)	31. 12. 2025			31. 12. 2024
	Bruto vrednost	Popravek vrednosti	Neto vrednost	Bruto vrednost	Popravek vrednosti	Neto vrednost
Odprte in nezapadle terjatve do kupcev	46.763.042	-131.589	46.631.453	44.743.378	-141.821	44.601.557
Zapadle terjatve do kupcev	6.061.400	-727.931	5.333.469	6.189.263	-490.031	5.699.232
Od tega zapadle:
do 30 dni	4.371.539	-46.468	4.325.071	4.550.864	-47.130	4.503.734
od 31 do 60 dni	916.570	-86.801	829.769	1.062.955	-106.916	956.039
od 61 do 90 dni	104.958	-41.736	63.222	246.295	-49.509	196.786
od 91 do 180 dni	25.676	-12.423	13.253	56.442	-31.307	25.135
nad 181 dni	642.657	-540.503	102.154	272.707	-255.169	17.538
Skupaj	52.824.442	-859.520	51.964.922	50.932.641	-631.852	50.300.789

Opomba: Znesek vključuje terjatve do kupcev ter terjatve do pridruženih družb.

Preglednica gibanja popravka vrednosti terjatev v družbi (v evrih)

	2025	2024
Stanje 1. januarja	573.313	605.018
Povečanja: Oblikovanje popravkov vrednosti v letu	414.854	188.152
Zmanjšanja: Izterjane terjatve	-150.136	-213.862
Dokončen odpis (izbris) terjatev	-20.907	-5.995
Stanje 31. decembra	817.124	573.313

Preglednica gibanja popravka vrednosti terjatev v Skupini (v evrih)

	2025	2024
Stanje 1. januarja	631.852	625.546
Povečanja: Oblikovanje popravkov vrednosti v letu	436.993	241.160
Zmanjšanja: Izterjane terjatve	-185.277	-228.032
Dokončen odpis (izbris) terjatev	-24.047	-6.822
Stanje 31. decembra	859.520	631.852

Pojasnilo 20. Denar in denarni ustrezniki (v evrih)

	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2025	31. 12. 2024	31. 12. 2025	31. 12. 2024
Gotovina v blagajni	19.167	20.948	19.437	22.603
Denarna sredstva na računih	16.005.848	42.234.338	19.781.825	48.275.161
Kratkoročni depoziti na odpoklic	74.000.000	50.000.000	78.001.000	58.000.000
Skupaj	90.025.015	92.255.286	97.802.262	106.297.764

Med denarnimi ustrezniki so evidentirani kratkoročni depoziti na odpoklic, kamor družba/Skupina plasira del svojih presežnih denarnih sredstev.

274 Letno poročilo 2025

Pojasnilo 21. Kapital

Osnovni kapital

Osnovni kapital v znesku 58.420.965 evrov sestavlja 14.000.000 delnic obvladujoče družbe Luka Koper, d. d., ki so prosto prenosljive. Nominalna vrednost delnice znaša 4,17 evra. Vse v zvezi z lastniško strukturo, gibanjem tečaja delnice in dividendno politiko je predstavljeno v poglavju poslovnega poročila Skupine Luka Koper z naslovom 14 Delnica LKPG.

Kapitalske rezerve in rezerve iz dobička

Družba/Skupina ima oblikovane zakonske rezerve, kot narekuje Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), in sicer najmanj v višini 10 odstotkov osnovnega kapitala. Kapitalske in zakonske rezerve ter druge rezerve iz dobička niso sestavni del bilančnega dobička in ne morejo biti predmet delitve. Statutarnih rezerv družba/Skupina nima, saj jih statut ne predvideva. Obvladujoča družba je v skladu s tretjim odstavkom 230. člena Zakona o gospodarskih družbah ob zaključku leta 2025 oblikovala dodatne druge rezerve iz dobička v višini polovice čistega poslovnega izida, to je 39.825.555 evrov.

(v evrih)	31. 12. 2025	31. 12. 2024
Kapitalske rezerve	89.562.703	89.562.703
Zakonske rezerve	18.765.115	18.765.115
Druge rezerve iz dobička	339.461.626	299.636.071
Skupaj	447.789.444	407.963.889

Kapitalske rezerve so nastale iz splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala, skladno z ZGD.

Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti

Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, ki izhajajo iz naslova vrednotenja finančnih naložb, merjenih po pošteni vrednosti prek kapitala, ter iz naslova nerealiziranih aktuarskih dobičkov in izgub, so konec leta 2025 v družbi znašale 74.077.522 evrov, v Skupini pa 74.020.418 evrov. Po odštetju odloženih davkov so v družbi znašale 57.776.526 evrov, v Skupini pa 57.726.039 evrov.

Zadržani dobički

Zadržani dobički so sestavljeni iz nerazporejenega dela čistega poslovnega izida poslovnega leta, ki je 31. decembra 2025 v družbi znašal 39.825.555 evrov in v Skupini 41.666.335 evrov, ter prenesenega čistega poslovnega izida, ki je v družbi znašal 16.095.602 evrov, v Skupini pa 53.005.709 evrov.

Uporaba bilančnega dobička 31. decembra 2024

Uprava in nadzorni svet sta v letu 2024 skupščini družbe predlagala uporabo bilančnega dobička, ki je 31.decembra 2024 znašal 45.491.178,69 evrov, na način da: • se del bilančnega dobička v znesku 29.400.000,00 evrov nameni za izplačilo dividend v bruto vrednosti 2,10 evra na delnico, • preostanek bilančnega dobička v višini 16.091.178,69 evra ostane nerazporejen. Na 39. seji skupščine delničarjev družbe Luka Koper, d. d., dne 24. junija 2025 je bil potrjen predlog sklepa o uporabi bilančnega dobička. Izkaz bilančnega dobička za leto 2025 je prikazan v poglavju z naslovom 24 Izkaz bilančnega dobička.

Pojasnilo 22. Rezervacije (v evrih)

	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2025	31. 12. 2024	31. 12. 2025	31. 12. 2024
Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti	12.699.073	11.226.504	13.358.966	11.910.008
Rezervacije za tožbe	9.213.628	11.609.857	9.300.772	11.712.621
Skupaj	21.912.701	22.836.361	22.659.738	23.622.629

Letno poročilo 2025 275

Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti so sestavljene iz rezervacij za odpravnine ob upokojitvi in jubilejnih nagrad ter iz programa pozaposlitvenih prispevkov (enkratno izplačilo ob upokojitvi). Družba Luka Koper, d. d., je na dan 31. decembra 2025 izkazovala za 5.761.646 evrov obveznosti iz naslova pozaposlitvenih zaslužkov.

Rezervacija je pripoznana, kadar ima družba/Skupina zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti, in če je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Pogojne obveznosti v računovodskih izkazih niso pripoznane, saj njihovega zneska ni bilo mogoče zanesljivo izmeriti ali pa bo njihov dejanski obstoj potrjen z nastopom ali nenastopom dogodkov šele v nenapovedljivi prihodnosti, na kar družba/Skupina ne more vplivati.

Poslovodstvo družbe/Skupine redno preverja, ali je za poravnavo pogojne obveznosti verjeten odliv sredstev, ki omogočajo ekonomske koristi. V primeru, da ta postane verjeten, se v računovodskih izkazih oblikuje rezervacija za tožbe. Družba/Skupina izkazuje več različnih tožb, za katere skladno z 92. členom MRS 37 – Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva ne razkriva informacij, saj bi njihovo razkritje ustvarilo sodbo o položaju družbe/Skupine v sporu z drugimi strankami. Stanje rezervacij na dan 31. decembra 2025 odraža najboljšo mogočo oceno poslovodstva o stanju pravdnih postopkov v zvezi s prejetimi tožbami. Dejanske bodoče obveze družbe/Skupine iz tega naslova lahko od trenutnih ocen odstopajo tako v pozitivno kot v negativno smer.

Preglednica gibanja rezervacij družbe Luka Koper, d. d.

(v evrih)	1. Jubilejne nagrade	2. Odpravnine ob upokojitvi	3. Program pozaposlitvenih prispevkov	Skupaj (1., 2. in 3.)	Tožbe	Skupaj
Stanje 31. decembra 2023	5.761.786	1.343.996	3.657.301	10.763.083	12.075.018	22.838.101
Spremembe v letu:
Oblikovanje	-527.736	316.546	1.268.135	1.056.945	1.428.345	2.485.290
Prenos	0	0	-19.360	-19.360	0	-19.360
Črpanje	-162.938	-90.087	-211.693	-464.718	-1.866.865	-2.331.583
Odprava	-89.135	-20.311	0	-109.446	-26.641	-136.087
Stanje 31. decembra 2024	4.981.977	1.550.144	4.694.383	11.226.504	11.609.857	22.836.361
Spremembe v letu:
Oblikovanje/zmanjšanje	367.986	396.802	1.462.505	2.227.293	110.430	2.337.723
Prenos	0	0	-35.370	-35.370	0	-35.370
Črpanje	-146.720	-113.132	-359.872	-619.724	-2.051.263	-2.670.987
Odprava	-76.823	-22.807	0	-99.630	-455.396	-555.026
Stanje 31. decembra 2025	5.126.420	1.811.007	5.761.646	12.699.073	9.213.628	21.912.701

Preglednica gibanja rezervacij Skupine Luka Koper

(v evrih)	1. Jubilejne nagrade	2. Odpravnine ob upokojitvi	3. Program pozaposlitvenih prispevkov	Skupaj (1., 2. in 3.)	Tožbe	Skupaj
Stanje 31. decembra 2023	6.431.649	1.448.518	3.657.301	11.537.468	12.075.018	23.612.486
Spremembe v letu:
Oblikovanje	-534.495	346.110	1.268.135	1.079.750	1.531.109	2.610.859
Črpanje	-238.120	-107.946	-231.053	-577.119	-1.866.865	-2.443.984
Odprava	-108.194	-21.897	0	-130.091	-26.641	-156.732
Stanje 31. decembra 2024	5.550.840	1.664.785	4.694.383	11.910.008	11.712.621	23.622.629
Spremembe v letu:
Oblikovanje	403.240	423.003	1.462.505	2.288.748	110.430	2.399.178
Črpanje	-198.302	-129.408	-395.242	-722.953	-2.066.883	-2.789.836
Odprava	-93.338	-23.499	0	-116.838	-455.396	-572.234
Stanje 31. decembra 2025	5.662.440	1.934.880	5.761.646	13.358.966	9.300.772	22.659.737

V okviru obvez za določene pozaposlitvene in druge zaslužke so evidentirane sedanja vrednost odpravnin ob upokojitvi in jubilejne nagrade. Pripoznane so na osnovi aktuarskega izračuna, ki ga odobri poslovodstvo. Aktuarski izračun temelji na predpostavkah in ocenah, veljavnih v času nastanka izračuna, ki se zaradi sprememb v prihodnje 276 Letno poročilo 2025 lahko razlikujejo od dejanskih predpostavk, ki bodo veljale takrat. To se nanaša predvsem na določitev diskontne stopnje, ocene fluktuacije zaposlenih, ocene smrtnosti in ocene rasti plač. Obveze za določene zaslužke so zaradi kompleksnosti aktuarskega izračuna in dolgoročnega značaja občutljive za spremembe navedenih ocen.

Na osnovi aktuarskega izračuna je družba v drugem vseobsegajočem donosu za odpravnine pripoznala aktuarsko izgubo tekočega in predhodnega leta v višini 432.302 evrov, Skupina pa je pripoznala 472.194 evrov aktuarske izgube. V izkazu poslovnega izida je družba pripoznala za 887.768 evrov stroškov sprotnega in preteklega službovanja, tako za odpravnine kot za jubilejne nagrade, in Skupina za 949.354 evrov, stroškov obresti pa družba za 213.575 evrov in Skupina za 234.982 evrov. Izplačil iz naslova jubilejnih nagrad in odpravnin je bilo v letu 2025 v družbi za 259.852 evrov, v Skupini pa za 321.464 evrov.

Analiza občutljivosti aktuarskih predpostavk družbe Luka Koper, d. d.

Aktuarska predpostavka	Sprememba v postavki (v odstotnih točkah)*	Sprememba v sedanji vrednosti obveze (v evrih) za odpravnine ob upokojitvi na dan 31.12.2025	Sprememba v sedanji vrednosti obveze (v evrih) za odpravnine ob upokojitvi na dan 31.12.2024	Sprememba v sedanji vrednosti obveze (v evrih) za jubilejne nagrade na dan 31.12.2025	Sprememba v sedanji vrednosti obveze (v evrih) za jubilejne nagrade na dan 31.12.2024
Donosnost	+0,5	-76.394	-65.211	-285.296	-280.938
Donosnost	-0,5	82.256	70.306	311.849	307.741
Rast plač	+0,5	84.747	72.439	316.281	309.379
Rast plač	-0,5	-79.226	-67.819	-289.168	-283.671
Fluktuacija	+0,5	-80.127	-68.053	-298.375	-292.445
Fluktuacija	-0,5	59.773	53.644	124.504	133.757

*Upošteva se, da je najnižja fluktuacija enaka 0 %.

Analiza občutljivosti aktuarskih predpostavk Skupine Luka Koper

Aktuarska predpostavka	Sprememba v postavki (v odstotnih točkah)*	Sprememba v sedanji vrednosti obveze (v evrih) za odpravnine ob upokojitvi na dan 31.12.2025	Sprememba v sedanji vrednosti obveze (v evrih) za odpravnine ob upokojitvi na dan 31.12.2024	Sprememba v sedanji vrednosti obveze (v evrih) za jubilejne nagrade na dan 31.12.2025	Sprememba v sedanji vrednosti obveze (v evrih) za jubilejne nagrade na dan 31.12.2024
Donosnost	+0,5	-80.447	-68.899	-305.390	-302.978
Donosnost	-0,5	86.593	74.244	333.588	331.526
Rast plač	+0,5	89.234	76.526	338.036	333.056
Rast plač	-0,5	-83.460	-71.676	-309.369	-305.661
Fluktuacija	+0,5	-84.354	-71.892	-319.321	-315.403
Fluktuacija	-0,5	62.863	56.465	132.448	142.580

* Upošteva se, da je najnižja fluktuacija enaka 0 %.

Letno poročilo 2025 277

Gibanje rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine ter gibanje aktuarskih dobičkov in izgub v letu (v evrih)

	Luka Koper, d. d.			Skupina Luka Koper
	Jubilejne nagrade	Odpravnine ob upokojitvi	Skupaj Luka Koper, d. d.	Jubilejne nagrade	Odpravnine ob upokojitvi	Skupaj Skupina
Znesek sedanje vrednosti obvez na dan 31. 12. 2023	1.343.997	5.761.787	7.105.784	1.448.521	6.431.647	7.880.168
Stroški obresti	40.008	179.991	219.999	42.970	200.227	243.197
Stroški sprotnega službovanja	196.657	494.480	691.136	208.459	538.528	746.987
Stroški preteklega službovanja	-1.590	569	-1.021	989	9.209	10.198
Aktuarski dobički (-) in izgube (+) – sprememba akt. predpostavk in izkušnje	71.677	-1.209.311	-1.137.633	81.385	-1.290.750	-1.209.366
Aktuarski dobički – odprava	-20.310	-89.135	-109.446	-21.897	-108.194	-130.091
Aktuarske izgube – oblikovanje in poraba	9.793	6.535	16.329	12.307	8.293	20.600
Obveznosti za zaslužke v obdobju 1. 1. 2024–31. 12. 2024	-90.087	-162.938	-253.025	-107.947	-238.120	-346.067
Znesek sedanje vrednosti obvez na dan 31. 12. 2024	1.550.145	4.981.979	6.532.124	1.664.786	5.550.840	7.215.626
Stroški obresti	48.730	164.846	213.575	52.174	182.808	234.982
Stroški sprotnega službovanja	233.151	619.379	852.530	245.987	667.553	913.540
Stroški preteklega službovanja	117.688	-60.759	56.929	125.470	-74.463	51.007
Aktuarski dobički (-) in izgube (+) – sprememba akt. predpostavk in izkušnje	-4.962	-361.324	-366.286	-2.870	-384.545	-387.416
Aktuarski dobički – odprava	-22.807	-76.823	-99.631	-23.500	-93.737	-117.237
Aktuarske izgube – oblikovanje in poraba	1.117	5.972	7.088	1.117	6.215	7.332
Obveznosti za zaslužke v obdobju 1. 1. 2025–31. 12. 2025	-112.054	-146.846	-258.900	-128.283	-192.230	-320.513
Znesek sedanje vrednosti obvez na dan 31. 12. 2025	1.811.007	5.126.422	6.937.429	1.934.880	5.662.440	7.597.321

Prikaz razčlenitve aktuarskih dobičkov in izgub v poslovnem letu 2025 glede na vzrok (v evrih)

	Luka Koper, d. d.			Skupina Luka Koper
	Jubilejne nagrade	Odpravnine ob upokojitvi	Skupaj Luka Koper, d. d.	Jubilejne nagrade	Odpravnine ob upokojitvi	Skupaj Skupina
Aktuarski dobički ali izgube zaradi spremembe finančnih predpostavk	-5.667	-397.779	-403.445	-8.214	-427.429	-435.643
Aktuarski dobički ali izgube zaradi izkušenj	-19.908	-34.523	-54.431	-15.962	-44.765	-60.727
Skupaj aktuarski dobički (-) in izgube (+) v obdobju	-25.575	-432.302	-457.876	-24.176	-472.194	-496.370

Prikaz razčlenitve aktuarskih dobičkov in izgub v poslovnem letu 2024 glede na vzrok (v evrih)

	Luka Koper, d. d.			Skupina Luka Koper
	Jubilejne nagrade	Odpravnine ob upokojitvi	Skupaj Luka Koper, d. d.	Jubilejne nagrade	Odpravnine ob upokojitvi	Skupaj Skupina
Aktuarski dobički ali izgube zaradi spremembe finančnih predpostavk	35.264	-117.145	-81.880	37.852	-126.181	-88.329
Aktuarski dobički ali izgube zaradi izkušenj	25.896	-1.174.765	-1.148.869	33.942	-1.264.470	-1.230.528
Skupaj aktuarski dobički (-) in izgube (+) v obdobju	61.160	-1.291.910	-1.230.749	71.794	-1.390.651	-1.318.857

278 Letno poročilo 2025

Zapadlost obveznosti za jubilejne nagrade in odpravnine po koledarskih letih na dan 31. 12.| 2025 | Luka Koper, d. d. | | | Skupina | | |
| :--- | :--- | :--- | :--- | :--- | :--- | :--- |
| (v evrih) | Jubilejne nagrade | Odpravnine ob upokojitvi | Skupaj Luka Koper | Jubilejne nagrade | Odpravnine ob upokojitvi | Skupaj Skupina |
| 2026 | 112.246 | 676.812 | 789.058 | 118.064 | 811.068 | 929.132 |
| 2027 | 149.910 | 197.831 | 347.741 | 166.854 | 247.064 | 413.918 |
| 2028 | 139.429 | 153.702 | 293.131 | 159.156 | 191.022 | 350.178 |
| 2029 | 249.190 | 112.311 | 361.500 | 260.153 | 147.379 | 407.533 |
| 2030 | 43.286 | 112.735 | 156.022 | 47.716 | 149.605 | 197.321 |
| nad 5 let | 1.116.945 | 3.873.032 | 4.989.976 | 1.182.934 | 4.149.148 | 5.332.082 |
| Skupaj | 1.811.006 | 5.126.423 | 6.937.428 | 1.934.878 | 5.695.286 | 7.630.164 |

Aktuarski dobički (-) in izgube (+) v obdobju: Zapadlost obveznosti za jubilejne nagrade in odpravnine po koledarskih letih na dan 31. 12. 2024

(v evrih)	Luka Koper, d. d.			Skupina
(v evrih)	Jubilejne nagrade	Odpravnine ob upokojitvi	Skupaj Luka Koper	Jubilejne nagrade	Odpravnine ob upokojitvi	Skupaj Skupina
2024	93.550	509.366	602.916	106.191	555.615	661.806
2025	95.806	258.016	353.822	100.913	281.001	381.914
2026	134.235	132.922	267.157	149.195	152.599	301.793
2027	118.634	154.796	273.430	135.257	168.381	303.639
2028	213.208	126.520	339.729	222.632	146.960	369.592
nad 5 let	894.710	3.800.360	4.695.069	950.595	3.887.763	4.838.357
Skupaj	1.550.143	4.981.979	6.532.122	1.664.783	5.192.318	6.857.101

Aktuarski dobički (-) in izgube (+) v obdobju

Pojasnilo 23. Odloženi prihodki

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2025	31. 12. 2024	31. 12. 2025	31. 12. 2024
Nekratkoročno odloženi prihodki za redno vzdrževanje	28.453.982	26.166.136	28.453.982	26.166.136
Prejeta nepovratna sredstva	11.886.074	12.389.149	11.906.824	12.389.149
Drugi nekratkoročno odloženi prihodki	0	0	858.359	920.371
Skupaj	40.340.056	38.555.285	41.219.165	39.475.656

Družba/Skupina skladno s koncesijsko pogodbo med nekratkoročno odloženimi prihodki izkazuje odložene prihodke za redno vzdrževanje, saj ima obvladujoča družba pravico in obveznost zaračunavati pristaniške pristojbine, ki so prihodek, namenjen pokrivanju stroškov opravljanja gospodarske javne službe. Za letni presežek prihodkov nad stroški obvladujoča družba oblikuje nekratkoročno odložene prihodke za pokrivanje stroškov gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture v prihodnjih letih. Če bi stroški presegali prihodke, bi obvladujoča družba nekratkoročno odložene prihodke črpala. Prejeta nepovratna sredstva se v največji meri nanašajo na prejeta plačila iz naslova nepovratnih sredstev za vlaganje v evropske razvojne projekte, ki jih izkazuje obvladujoča družba in se črpajo skladno z življenjsko dobo sredstev. Med prejetimi nepovratnimi sredstvi Skupina izkazuje tudi zadržane prispevke plač zaposlenih v invalidskem podjetju Luka Koper INPO, d. o. o., in sicer prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje in porodniško varstvo. Sredstva so se črpala skladno z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov za pokrivanje stroškov plač invalidov v višini 75 odstotkov ter za stroške zaposlitve osebja za čas, ki ga porabijo za pomoč invalidom. Drugi nekratkoročno odloženi prihodki Skupine predstavljajo nekratkoročno odložene prihodke, namenjene pokrivanju stroškov amortizacije osnovnih sredstev.

Letno poročilo 2025 279

Preglednica gibanja odloženih prihodkov družbe Luka Koper, d. d.

(v evrih)	Nekratkoročno odloženi prihodki za redno vzdrževanje	Prejeta nepovratna sredstva	Skupaj
Stanje 31. decembra 2023	25.007.424	8.951.056	33.958.480
Spremembe v letu: Oblikovanje	1.158.712	5.081.660	6.240.372
Črpanje	0	-1.643.567	-1.643.567
Stanje 31. decembra 2024	26.166.136	12.389.149	38.555.285
Spremembe v letu: Oblikovanje	2.287.846	208.000	2.495.846
Črpanje	0	-711.075	-711.075
Stanje 31. decembra 2025	28.453.982	11.886.074	40.340.056

Preglednica gibanja odloženih prihodkov Skupine Luka Koper

(v evrih)	Nekratkoročno odloženi prihodki za redno vzdrževanje	Prejeta nepovratna sredstva	Drugi odloženi prihodki	Skupaj
Stanje 31. decembra 2023	25.007.424	8.967.395	984.303	34.959.122
Spremembe v letu: Oblikovanje	1.158.712	6.971.850	0	8.130.562
Črpanje	0	-3.550.096	-63.932	-3.614.028
Stanje 31. decembra 2024	26.166.136	12.389.149	920.371	39.475.656
Spremembe v letu: Oblikovanje	2.287.846	2.278.921	0	2.523.946
Črpanje	0	-2.761.246	-62.012	-780.437
Stanje 31. decembra 2025	28.453.982	11.906.824	858.359	41.219.165

Pojasnilo 24. Nekratkoročna posojila

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2025	31. 12. 2024	31. 12. 2025	31. 12. 2024
Nekratkoročne finančne obveznosti do družb v Skupini	20.000.000	15.000.000	0	0
Nekratkoročna posojila, dobljena pri bankah v državi	63.592.899	78.786.135	63.592.899	78.786.135
Skupaj	83.592.899	93.786.135	63.592.899	78.786.135

Del posojil, ki zapade v plačilo v roku enega leta, je družba/Skupina prenesla med kratkoročna posojila. Vsa nekratkoročna bančna posojila se odplačujejo po vnaprej opredeljeni dinamiki odplačil. Vse obveznosti iz nekratkoročnih bančnih posojil so zavarovane z bianko menicami in s finančnimi zavezami. V posojilnih pogodbah z bankami ima družba/Skupina določene finančne zaveze, ki so bile v celoti izpolnjene. Obvladujoča družba Luka Koper, d. d., ima z odvisno družbo Luka Koper INPO, d. o. o., sklenjeno pogodbo o nekratkoročnem posojilu v skupni višini 20.000.000 evrov, ki je bilo v letu 2025 črpano v celoti. Konec decembra 2024 je obvladujoča družba Luka Koper, d. d., najela dve nekratkoročni posojili v skupni višini 77.000.000 evrov in tako zagotovila del sredstev, potrebnih za financiranje naložbenega cikla, opredeljenega v Strateškem poslovnem načrtu za obdobje 2024–2028. Posojili konec decembra 2025 še nista bili črpani. Črpanje sredstev navedenih kreditov bo realizirano v skladu z likvidnostnimi potrebami družbe, najkasneje do konca leta 2026. Oba kredita temeljita na variabilni obrestni meri, družba pa ju bo odplačevala v četrtletnih obrokih v času od februarja 2027 do novembra 2039.

280 Letno poročilo 2025

Preglednica gibanja nekratkoročnih posojil v družbi

Posojilodajalec (v evrih)	Družbe v skupini	Banke	Skupaj
Stanje 31. decembra 2023	0	93.979.370	93.979.370
Nova posojila	15.000.000	0	15.000.000
Prenos med kratkoročna posojila – del, ki zapade v roku 1 leta	0	-15.193.235	-15.193.235
Stanje 31. decembra 2024	15.000.000	78.786.135	93.786.135
Nova posojila	5.000.000	0	5.000.000
Prenos med kratkoročna posojila – del, ki zapade v roku 1 leta	0	-15.193.235	-15.193.235
Stanje 31. decembra 2025	20.000.000	63.592.900	83.592.900

Preglednica gibanja nekratkoročnih posojil v Skupini

Posojilodajalec (v evrih)	Banke	Skupaj
Stanje 31. decembra 2023	93.979.370	93.979.370
Prenos med kratkoročna posojila – del, ki zapade v roku 1 leta	-15.193.235	-15.193.235
Stanje 31. decembra 2024	78.786.135	78.786.135
Prenos med kratkoročna posojila – del, ki zapade v roku 1 leta	-15.193.235	-15.193.235
Stanje 31. decembra 2025	63.592.900	63.592.900

Preglednica stanja glavnic posojil (nekratkoročnih in kratkoročnih) po vrsti obrestne mere v družbi Luka Koper, d. d.

Luka Koper, d. d.	Valuta	Datum zapadlosti	Obrestna mera	Odobrena glavnica	Glavnica 31. 12. 2025
Posojila A	EUR	od 31. 12. 2028 do 31. 12. 2031	od 0,440 do 0,850	123.716.356	75.321.135
Posojila B	EUR	Euribor + od 0,320 do 0,700	od 30. 4. 2032 do 30. 11. 2039	113.100.000	23.465.000
Skupaj				236.816.356	98.786.135
- od tega kratkoročni del					15.193.235

Luka Koper, d. d.	Valuta	Datum zapadlosti	Obrestna mera	Odobrena glavnica	Glavnica 31. 12. 2024
Posojila A	EUR	od 31. 12. 2028 do 31. 12. 2031	od 0,440 do 0,850	123.716.356	81.904.370
Posojila B	EUR	Euribor + od 0,320 do 0,700	od 30. 4. 2032 do 30. 11. 2039	113.100.000	27.075.000
Skupaj				236.816.356	108.979.370
- od tega kratkoročni del					15.193.235

Letno poročilo 2025 281

Preglednica stanja glavnic posojil (nekratkoročnih in kratkoročnih) po vrsti obrestne mere v Skupini

Skupina Luka Koper	Valuta	Datum zapadlosti	Obrestna mera	Odobrena glavnica	Glavnica 31. 12. 2025
Posojila A	EUR	od 31. 12. 2028 do 31. 12. 2031	od 0,440 do 0,850	103.716.356	55.321.135
Posojila B	EUR	Euribor + od 0,320 do 0,700	od 30. 4. 2032 do 30. 11. 2039	113.100.000	23.465.000
Skupaj				216.816.356	78.786.135
- od tega kratkoročni del					15.193.235

Skupina Luka Koper	Valuta	Datum zapadlosti	Obrestna mera	Odobrena glavnica	Glavnica 31. 12. 2024
Posojila A	EUR	od 31. 12. 2028 do 31. 12. 2031	od 0,440 do 0,850	103.716.356	66.904.370
Posojila B	EUR	Euribor + od 0,320 do 0,700	od 30. 4. 2032 do 30. 11. 2039	113.100.000	27.075.000
Skupaj				216.816.356	93.979.370
- od tega kratkoročni del					15.193.235

Preglednica stanja nekratkoročnih in kratkoročnih bančnih posojil po nominalni vrednosti in njihova zapadlost po letih

Luka Koper, d. d.	Glavnica 31. 12. 2025	Leto 2026	Leto 2027	Leto 2028	Leto 2029	Leto 2030	2031–2032
Stanje glavnic prejetih posojil, njihova zapadlost po letih	98.786.135	15.193.235	15.193.235	15.193.235	10.467.143	10.467.143	32.272.143
Predvidene obresti	3.253.211	895.031	752.696	595.689	451.131	333.393	225.272
Skupaj	102.039.346	16.088.266	15.945.931	15.788.925	10.918.274	10.800.535	32.497.414

Luka Koper, d. d.	Glavnica 31. 12. 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Leto 2028	Leto 2029	2030–2032
Stanje glavnic prejetih posojil, njihova zapadlost po letih	108.979.370	15.193.235	15.193.236	15.193.235	15.193.235	10.467.143	37.739.286
Predvidene obresti	4.813.096	1.194.964	1.030.583	847.409	665.985	496.433	577.722
Skupaj	113.792.466	16.388.199	16.223.819	16.040.645	15.859.220	10.963.576	38.317.008

| Skupina Luka Koper | Glavnica 31. 12. || | 2025 | 2026 | 2027 | 2028 | 2029 | 2030 | 2031–2032 |
| :--- | :--- | :--- | :--- | :--- | :--- | :--- | :--- |
| Stanje glavnic bančnih posojil, njihova zapadlost po letih | 78.786.135 | 15.193.235 | 15.193.235 | 15.193.235 | 10.467.143 | 10.467.143 | 12.272.143 |
| Predvidene obresti | 2.587.211 | 784.031 | 641.696 | 484.689 | 340.131 | 222.392 | 114.272 |
| Skupaj | 81.373.345 | 15.977.266 | 15.834.931 | 15.677.925 | 10.807.274 | 10.689.535 | 12.386.414 |

Skupina Luka Koper Glavnica Obdobje (v evrih)

	31. 12. 2024	2025	2026	2027	2028	2029	2030–2032
Stanje glavnic bančnih posojil, njihova zapadlost po letih	93.979.370	15.193.235	15.193.235	15.193.235	15.193.235	10.467.143	22.739.286
Predvidene obresti	4.230.346	1.111.714	947.333	764.159	582.735	413.183	411.222
Skupaj	98.209.716	16.304.949	16.140.569	15.957.395	15.775.970	10.880.325	23.150.508

282 Letno poročilo 2025

Pojasnilo 25. Odložene terjatve in obveznosti za davek (v evrih)

	Luka Koper, d. d.				Skupina Luka Koper
	Terjatve		Obveznosti		Terjatve		Obveznosti
	31. 12. 2025	31. 12. 2024	31. 12. 2025	31. 12. 2024	31. 12. 2025	31. 12. 2024	31. 12. 2025	31. 12. 2024
Odložene terjatve in obveznosti za davek iz naslova:
- slabitev naložb v odvisne družbe	301.528	301.528	0	0	301.528	301.528	0	0
- slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	438.912	3.326.454	16.303.991	10.193.693	438.912	3.326.454	16.303.990	10.193.693
- popravka vrednosti terjatev do kupcev	216.830	163.191	0	0	226.156	176.069	0	0
- rezervacij za odpravnine	382.907	396.845	0	0	411.046	429.295	0	0
- rezervacij za jubilejne nagrade	47.890	58.638	0	0	48.645	60.934	0	0
- nekratkoročne pasivne časovne razmejitve za GJS	525.665	525.665	0	0	525.665	525.665	0	0
Skupaj	1.913.732	4.772.321	16.303.991	10.193.693	1.951.952	4.819.945	16.303.990	10.193.693
Pobotanje z odloženimi obveznostmi za davek iz naslova slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	-1.913.732	-4.772.321	-1.913.732	-4.772.321	-1.951.952	-4.819.945	-1.951.952	-4.819.945
Skupaj	0	0	14.390.259	5.421.372	0	0	14.352.038	5.373.748

Na osnovi ocene, da bo v prihodnosti na voljo dovolj razpoložljivega dobička, je družba/Skupina oblikovala terjatve za odložene davke iz naslova:
- rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi,
- slabitev finančnih naložb,
- odbitnih začasnih razlik iz naslova tožb in nekratkoročnih pasivnih razmejitev ter
- slabitev terjatev.

Odložene terjatve za davek, ki so pripoznane iz naslova oblikovanja rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine, se zmanjšujejo v ustreznih zneskih s koriščenjem oblikovanih rezervacij po metodi FIFO, kajti od vključno leta 2022 dalje so rezervacije iz naslova jubilejnih nagrad in odpravnin v celoti davčno priznane. Glede na to, da slabitve finančnih naložb in terjatev ob oblikovanju niso davčno priznan odhodek, je družba/Skupina oblikovala terjatve za odloženi davek v ustrezni višini. Terjatve za odloženi davek bodo realizirane ob odtujitvi teh naložb ali odpravi finančne naložbe in ob dokončnem odpisu terjatev. V letu 2025 je obvladujoča družba odpravila oblikovano odloženo terjatev za dve naložbi, pri katerih je bila udeležena v kapitalu manj kot 20-odstotno.

Letno poročilo 2025 283

Davčna stopnja, uporabljena za izračun višine odbitnih začasnih razlik, znaša 22 odstotkov, za odložene terjatve iz naslova jubilejnih nagrad in odpravnih pa 19 odstotkov. Družba/Skupina je na podlagi Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORZFS), sprejetega decembra 2023, popravila davčno stopnjo na 22 odstotkov za tiste odbitne začasne razlike, za katere meni, da bi jih utegnila koristiti v obdobju od leta 2024 do 2028, torej v obdobju povišane davčne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb. Odložene obveznosti za davek se nanašajo na obdavčljive začasne razlike iz naslova prevrednotenja na pošteno vrednost delnic. Osnove, iz katerih so oblikovani odloženi davki, nimajo omejenega roka trajanja. Med odloženimi davki Skupina izkazuje tudi odložene davke iz naslova slabitev naložb v odvisno družbo, ki se v postopku konsolidacije ne izloča, kajti gre za družbo, ki je opredeljena kot nestrateška in je hkrati predmet različnih mogočih oblik izhoda oziroma dezinvestiranja.

Družba je za svoje terjatve za odloženi davek 31. decembra 2025 izvedla pobot z obveznostmi v višini 1.913.731 evrov (v predhodnem letu 4.772.322 evrov), znesek pobota v Skupini pa je 31. decembra 2025 znašal 1.951.952 evrov (v predhodnem letu 4.819.946 evrov). Skupina Luka Koper je na dan 31. decembra 2025 izkazovala za 938.685 evrov neizkoriščenih olajšav za investiranje po 55. členu ZDDPO-2, ki zapadejo leta 2030.

284 Letno poročilo 2025

Preglednica gibanja terjatev in obveznosti za odloženi davek za leto 2025 za družbo Luka Koper, d. d. (v evrih)

		Terjatve				Obveznosti
	Stanje 31. 12. 2024	Pripoznane v izkazu poslovnega izida	Pripoznane v izkazu drugega vseobsegajočega donosa	Stanje 31. 12. 2025	Stanje 31. 12. 2024	Pripoznane v izkazu drugega vseobsegajočega donosa	Stanje 31. 12. 2025
Odložene terjatve in obveznosti za davek iz naslova:
- slabitev naložb v odvisne družbe	301.528	0	0	301.528	0	0	0
- slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	3.326.454	-2.887.542	0	438.912	10.193.693	6.110.298	16.303.990
- popravka vrednosti terjatev do kupcev	163.191	53.639	0	216.830	0	0	0
- rezervacij za odpravnine	396.845	26.710	-40.649	382.906	0	0	0
- rezervacij za jubilejne nagrade	58.638	-10.748	0	47.890	0	0	0
- nekratkoročne pasivne časovne razmejitve za GJS	525.665	0	0	525.665	0	0	0
Skupaj	4.772.321	-2.817.941	-40.649	1.913.731	10.193.693	6.110.298	16.303.990
Pobotanje z odloženimi obveznostmi za davek iz naslova slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	-4.772.321	2.817.941	40.649	-1.913.731	-4.772.321	2.858.590	-1.913.731
Odložene terjatve/obveznosti za davek v izkazu finančnega položaja družbe	0	0	0	0	5.421.372	8.968.888	14.390.259

Zmanjšanje slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev se nanašajo na odpravo odloženih terjatev za davek iz naslova prodaje družbe, v kateri je imela obvladujoča družba manjšinski delež ter iz naslova spremenjenih predpostavk in okoliščin, ki so privedle do odprave odloženih terjatev za davek.

Letno poročilo 2025 285

Preglednica gibanja terjatev in obveznosti za odloženi davek za leto 2024 za družbo Luka Koper, d. d. (v evrih)

		Terjatve				Obveznosti
	Stanje 31. 12. 2023	Pripoznane v izkazu poslovnega izida	Pripoznane v izkazu drugega vseobsegajočega donosa	Stanje 31. 12. 2024	Stanje 31. 12. 2023	Pripoznane v izkazu drugega vseobsegajočega donosa	Stanje 31. 12. 2024
Odložene terjatve in obveznosti za davek iz naslova:
- slabitev naložb v odvisne družbe	301.528	0	0	301.528	0	0	0
- slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	3.326.454	0	0	3.326.454	7.424.965	2.768.729	10.193.694
- popravka vrednosti terjatev do kupcev	170.167	-6.975	0	163.192	0	0	0
- rezervacij za odpravnine	412.324	109.411	-124.891	396.845	0	0	0
- rezervacij za jubilejne nagrade	67.196	-8.558	0	58.638	0	0	0
- rezervacij za tožbe	12.921	-12.921	0	0	0	0	0
- nekratkoročne pasivne časovne razmejitve za GJS	525.665	0	0	525.665	0	0	0
Skupaj	4.816.255	80.957	-124.891	4.772.322	7.424.965	2.768.729	10.193.694
Pobotanje z odloženimi obveznostmi za davek iz naslova slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	-4.816.255	-80.957	124.891	-4.772.322	-4.816.255	43.934	-4.772.322
Odložene terjatve/obveznosti za davek v izkazu finančnega položaja družbe	0	0	0	0	2.608.710	2.812.663	5.421.372

286 Letno poročilo 2025

Preglednica gibanja terjatev in obveznosti za odloženi davek za leto 2025 za Skupino Luka Koper (v evrih)

		Terjatve				Obveznosti
	Stanje 31. 12. 2024	Pripoznane v izkazu poslovnega izida	Pripoznane v izkazu drugega vseobsegajočega donosa	Stanje 31. 12. 2025	Stanje 31. 12. 2024	Pripoznane v izkazu drugega vseobsegajočega donosa	Stanje 31. 12. 2025
Odložene terjatve in obveznosti za davek iz naslova:
- slabitev naložb v odvisne družbe	301.528	0	0	301.528	0	0	0
- slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	3.326.454	-2.887.542	0	438.912	10.193.693	6.110.298	16.303.991
- popravka vrednosti terjatev do kupcev	176.070	50.087	0	226.157	0	0	0
- rezervacij za odpravnine	429.295	26.700	-44.950	411.045	0	0	0
- rezervacij za jubilejne nagrade	60.934	-12.289	0	48.645	0	0	0
- nekratkoročne pasivne časovne razmejitve za GJS	525.665	0	0	525.665	0	0	0
Skupaj	4.819.946	-2.823.044	-44.950	1.951.952	10.193.693	6.110.298	16.303.991
Pobotanje z odloženimi obveznostmi za davek iz naslova slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	-4.819.946	2.823.044	44.950	-1.951.952	-4.819.946	2.867.994	-1.951.952
Odložene terjatve/obveznosti za davek v izkazu finančnega položaja Skupine	0	0	0	0	5.373.747	8.978.292	14.352.039

Letno poročilo 2025 287

Preglednica gibanja terjatev in obveznosti za odloženi davek za leto 2024 za Skupino Luka Koper (v evrih)

		Terjatve				Obveznosti
	Stanje 31. 12. 2023	Pripoznane v izkazu poslovnega izida	Pripoznane v izkazu drugega vseobsegajočega donosa	Stanje 31. 12. 2024	Stanje 31. 12. 2023	Pripoznane v izkazu drugega vseobsegajočega donosa	Stanje 31. 12. 2024

- slabitev naložb v odvisne družbe	301.528	0	0	301.528	0	0	0
- slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	3.326.454	0	0	3.326.454	7.424.964	2.768.729	10.193.693
- popravka vrednosti terjatev do kupcev	174.683	1.386	0	176.069	0	0	0
- rezervacij za odpravnine	451.917	109.390	-135.708	425.599	0	0	0
- rezervacij za jubilejne nagrade	71.190	-6.557	0	64.633	0	0	0
- rezervacij za tožbe	12.921	-12.921	0	0	-	-	-
- nekratkoročne pasivne časovne razmejitve za GJS	525.665	0	0	525.665	0	0	0
Skupaj	4.864.358	91.298	-135.708	4.819.948	7.424.964	2.768.729	10.193.693
Pobotanje z odloženimi obveznostmi za davek iz naslova slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	-4.864.358	-91.298	135.708	-4.819.948	-4.864.358	44.412	-4.819.946
Odložene terjatve/obveznosti za davek v izkazu finančnega položaja Skupine	0	0	0	0	2.560.606	2.813.141	5.373.747

288 Letno poročilo 2025

Pojasnilo 26. Kratkoročna posojila (v evrih)

	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2025	31. 12. 2024	31. 12. 2025	31. 12. 2024
Kratkoročna posojila, dobljena pri bankah v državi	15.193.235	15.193.235	15.193.235	15.193.235
Skupaj	15.193.235	15.193.235	15.193.235	15.193.235

Kratkoročna posojila, najeta pri bankah, so 31. decembra 2025 predstavljala del glavnic nekratkoročnih posojil, ki skladno z amortizacijskimi načrti zapadejo v plačilo v letu 2026.

Preglednica gibanja kratkoročnih posojil

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
Posojilodajalec	Banke	Skupaj	Banke	Skupaj
Stanje 31. decembra 2023	15.193.235	15.193.235	15.193.235	15.193.235
Odplačila v letu	-15.193.235	-15.193.235	-15.193.235	-15.193.235
Prenos iz nekratkoročnih posojil – del, ki zapade v roku 1 leta	15.193.235	15.193.235	15.193.235	15.193.235
Stanje 31. decembra 2024	15.193.235	15.193.235	15.193.235	15.193.235
Odplačila v letu	-15.193.235	-15.193.235	-15.193.235	-15.193.235
Prenos iz nekratkoročnih posojil - del, ki zapade v roku 1 leta	15.193.235	15.193.235	15.193.235	15.193.235
Stanje 31. decembra 2025	15.193.235	15.193.235	15.193.235	15.193.235

Pojasnilo 27. Poslovne in druge obveznosti (v evrih)

	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2025	31. 12. 2024	31. 12. 2025	31. 12. 2024
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v državi	44.211.332	31.175.918	45.212.942	31.923.507
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v tujini	397.161	345.573	422.019	522.642
Kratkoročne obveznosti do družb v Skupini	929.094	7.089	0	0
Kratkoročne obveznosti do pridruženih družb	114.387	68.122	114.387	68.122
Kratkoročne obveznosti na podlagi predujmov	7.244.534	7.550.140	7.247.699	7.553.877
Kratkoročne obveznosti do zaposlencev	9.653.671	8.535.488	10.214.538	9.077.005
Kratkoročne obveznosti do države in drugih institucij	253	5	41.861	17.084
Kratkoročne poslovne obveznosti	62.550.432	47.682.335	63.253.446	49.162.237
Druge poslovne obveznosti	11.528.339	8.267.166	11.995.947	9.023.583
Skupaj	74.078.771	55.949.501	75.249.393	58.185.820

Največje povečanje je opaziti med obveznostmi do dobaviteljev v državi, in sicer iz naslova večjega vlaganja v osnovna sredstva in višjih cen storitev. Med obveznostmi na podlagi predujmov družba/Skupina izkazuje prejete predujme za subvencionirane EU projekte, izkazane v obvladujoči družbi, ter prejete varščine za namene delovanja trošarinskega skladišča na terminalu za tekoče in razsute tovore. Druge poslovne obveznosti zajemajo vnaprej vračunane stroške, ki se nanašajo na del plače iz naslova skupinske delovne uspešnosti, stroške za nagrade po individualnih pogodbah, stroške za neizkoriščene dopuste, vnaprej vračunane stroške za neprejete fakture in koncesnino ter vnaprej vračunane popuste.

289 Letno poročilo 2025

Pojasnilo 28. Pogojne obveznosti (v evrih)

	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2025	31. 12. 2024	31. 12. 2025	31. 12. 2024
Dana poroštva	133.203	229.121	0	0
Pogojne obveznosti iz naslova tožb	3.950.853	4.081.626	3.950.853	4.081.626
Skupaj pogojne obveznosti	4.084.056	4.310.748	3.950.853	4.081.626

Poroštvo v višini 133.203 evrov je obvladujoča družba dala pridruženi družbi Adria Transport, d. o. o., za finančni najem lokomotive. Družba, ki ji je obvladujoča družba dala poroštvo, je redno plačevala vse obveznosti in iz tega naslova 31. decembra 2025 ni bilo zapadlih obrokov. Pogojne obveznosti iz naslova tožb so na dan 31. decembra 2025 znašale 3.950.853 evrov in so bile tako v primerjavi s stanjem predhodnega leta nižje za 130.773 evrov. Znižanje se nanaša na odpravo zahtevkov iz naslova tožb, za katere je družba/Skupina ocenila, da ne izpolnjujejo pogojev za oblikovanje pogojnih obveznosti. Družba/Skupina ima v zvezi z nepremičninami, ki jih na območju koprskega pristanišča uporablja za izvajanje svoje dejavnosti, in nekaterimi nepremičninami v neposredni bližini koprskega pristanišča odprte zadeve z Republiko Slovenijo, ki se nanašajo na lastniški status omenjenih nepremičnin, zanje pa z Republiko Slovenijo skupaj iščeta ustrezne rešitve. Družba/Skupina s strani Republike Slovenije še ni prejela nobenega formalnega zahtevka, na podlagi katerega bi bilo mogoče oceniti njegovo vrednost, zato ta tudi ni razkrita, bi pa utegnil imeti pomemben vpliv na izkaze. Družba/Skupina za omenjeno problematiko ni pripoznala rezervacij, saj za to niso izpolnjeni pogoji.

Pojasnilo 29. Posli s povezanimi osebami

Prejemki članov uprave v družbi Luka Koper, d. d., v letu 2025 (v evrih)

Ime in priimek	Bruto plača (fiksni del)	Bruto plača (variabilni del)	Regres za letni dopust, zimski regres in jubilejne nagrade	Bonitete zavarovalne premije	Bonitete in drugi prejemki	Skupaj
Gorazd Jamnik, član uprave od 1. 1. 2024	205.220	23.556	3.135	2.126	4.647	238.683
Gregor Belič, član uprave od 1. 1. 2024	205.647	23.530	3.135	2.129	1.496	235.938
Nevenka Kržan, članica uprave od 1. 7. 2022 do 30. 6. 2023, predsednica uprave od 1. 7. 2023	227.353	38.698	3.135	2.479	4.495	276.161
Vojko Rotar, delavski direktor od 16. 2. 2018	204.704	48.438	3.135	2.378	5.455	264.111
Skupaj	842.924	134.222	12.542	9.112	16.094	1.014.893

Prejemki članov uprave v družbi Luka Koper, d. d., v letu 2024 (v evrih)

Ime in priimek	Bruto plača (fiksni del)	Bruto plača (variabilni del)	Regres za letni dopust in jubilejne nagrade	Bonitete zavarovalne premije	Bonitete in drugi prejemki	Skupaj
Boštjan Napast, predsednik uprave od 3. 12. 2021 do 30. 6. 2023	0	12.788	0	0	0	12.788
Gorazd Jamnik, član uprave od 1. 1. 2024	179.898	0	2.333	196	6.606	189.034
Gregor Belič, član uprave od 1. 1. 2024	179.613	0	2.333	196	1.313	183.456
Nevenka Kržan, članica uprave od 1. 7. 2022 do 30. 6. 2023, predsednica uprave od 1. 7. 2023	216.889	24.308	2.333	214	6.298	250.041
Vojko Rotar, delavski direktor od 16. 2. 2018	195.332	37.264	2.333	214	5.741	240.883
Skupaj	771.732	74.360	9.331	821	19.958	876.202

290 Letno poročilo 2025

Skladno s 5. točko 294. člena Zakona o gospodarskih družbah zgornja tabela poleg prejemkov za opravljanje funkcije zajema tudi druge prejemke, kot so povračila stroškov, PDPZ, zimski regres ter jubilejne nagrade. Družba/Skupina je za določitev variabilnega prejemka oziroma nagrajevanja uprave uporabila več kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov, ki prispevajo k dolgoročnim interesom in razvoju družbe. Izplačilo variabilnega prejemka oziroma nagrade članu uprave se izvede v skladu z veljavno zakonodajo in politiko prejemkov. Člani uprave v pogodbi nimajo določenega plačila variabilnega prejemka oziroma nagrade v obliki delnic.

Prejemki skupin oseb v družbi Luka Koper, d. d., v letu 2025 (v evrih)

Skupine oseb	Bruto plača (fiksni in variabilni del)	Regres za letni dopust, zimski regres in jubilejne nagrade	Bonitete zavarovalne premije	Bonitete in drugi prejemki	Skupaj
Člani uprave	977.145	12.542	9.112	16.094	1.014.893
Člani nadzornega sveta	243.450	0	5.213	5.021	253.684
Zaposleni na podlagi individualnih pogodb o zaposlitvi	3.530.447	99.468	0	310.161	3.940.076
Skupaj	4.751.043	112.010	14.325	331.275	5.208.653

Prejemki skupin oseb v družbi Luka Koper, d. d., v letu 2024 (v evrih)

Skupine oseb	Bruto plača (fiksni in variabilni del)	Regres za letni dopust in jubilejne nagrade	Bonitete zavarovalne premije	Bonitete in drugi prejemki	Skupaj
Člani uprave	846.092	9.331	821	19.958	876.202
Člani nadzornega sveta	247.133	0	1.926	7.339	256.399
Zaposleni na podlagi individualnih pogodb o zaposlitvi	3.461.247	71.847	0	232.508	3.765.602
Skupaj	4.554.472	81.178	2.747	259.806	4.898.203

Prejemki skupin oseb v Skupini Luka Koper v letu 2025 (v evrih)

Skupine oseb	Bruto plača (fiksni in variabilni del)	Regres za letni dopust, zimski regres in jubilejne nagrade	Bonitete zavarovalne premije	Bonitete in drugi prejemki	Skupaj
Člani uprave	977.145	12.542	9.112	16.094	1.014.893
Člani nadzornega sveta	243.450	0	5.213	5.021	253.684
Člani nadzornega sveta odvisne družbe	134	0	56	0	190
Zaposleni na podlagi individualnih pogodb o zaposlitvi	3.690.285	105.739	0	325.753	4.121.777
Direktorji odvisnih družb	276.105	9.406	2.589	12.741	300.842
Skupaj	5.187.120	127.687	16.971	359.609	5.691.386

291 Letno poročilo 2025

Prejemki skupin oseb v Skupini Luka Koper v letu 2024 (v evrih)

Skupine oseb	Bruto plača (fiksni in variabilni del)	Regres za letni dopust in jubilejne nagrade	Bonitete zavarovalne premije	Bonitete in drugi prejemki	Skupaj
Člani uprave	846.092	9.331	821	19.958	876.202
Člani nadzornega sveta	247.133	0	1.926	7.339	256.399
Člani nadzornega sveta odvisne družbe	13.404	0	854	0	14.258
Zaposleni na podlagi individualnih pogodb o zaposlitvi	3.618.567	76.513	0	248.221	3.943.301
Direktorji odvisnih družb	229.366	6.609	642	22.133	258.750
Skupaj	4.954.563	92.453	4.243	297.652	5.348.911

V odvisni družbi Luka Koper INPO, d. o. o., je do sprejetja novega ZGD-1M v poslovnem letu 2024 deloval nadzorni svet. Bruto prejemki članov nadzornega sveta in komisij nadzornega sveta v družbi Luka Koper, d.### Bruto prejemki članov nadzornega sveta in komisij nadzornega sveta v družbi Luka Koper, d. d., v letu 2025 (v evrih)

Ime in priimek	funkcije	Sejnine in povračila stroškov	Boniteta za zavarovalne premije	Opravljanje NS	Skupaj bruto izplačila
Barbara Nose	članica od 7. 2. 2023	22.500	539	4.964	28.003
Borut Škabar	član od 7. 2. 2023	22.500	539	3.630	26.669
Boštjan Rader	član od 7. 2. 2023	22.500	539	6.348	29.387
David Krmac	član od 12. 8. 2025	6.653	153	1.210	8.016
Jožef Petrovič	član od 7. 2. 2023	22.500	539	5.851	28.889
Jure Jambrošič	član od 12. 8. 2025	5.605	186	990	6.781
Mara Žerjal	članica od 12. 8. 2025	6.653	196	1.430	8.279
Mateja Treven	zunanja članica revizijske komisije NS od 23. 2. 2023	6.600	0	1.841	8.441
Mehrudin Vuković	član od 19. 1. 2020 do 11. 8. 2025	13.054	376	1.988	15.419
Mirko Bandelj	član od 7. 2. 2023	22.500	539	3.275	26.313
Mladen Jovičić	član od 8. 4. 2009 do 11. 8. 2025	15.665	709	1.705	18.079
Rok Parovel	član od 12. 9. 2016 do 11. 8. 2025	15.665	362	2.816	18.843
Tomaž Benčina	član od 7. 6. 2022	24.000	539	6.027	30.565
Skupaj		206.396	5.213	42.075	253.684

Bruto prejemki članov nadzornega sveta in komisij nadzornega sveta v družbi Luka Koper, d. d., v letu 2024 (v evrih)

Ime in priimek	funkcije	Sejnine in povračila stroškov	Boniteta za zavarovalne premije	Opravljanje NS	Skupaj bruto izplačila
Barbara Nose	članica od 7. 2. 2023	21.968	214	6.413	28.595
Borut Škabar	član od 7. 2. 2023	21.649	214	4.070	25.933
Boštjan Rader	član od 7. 2. 2023	22.500	214	7.219	29.933
Jožef Petrovič	član od 7. 2. 2023	22.500	214	7.257	29.971
Mateja Treven	zunanja članica revizijske komisije NS od 23. 2. 2023	6.600	0	2.230	8.830
Mehrudin Vuković	član od 19. 1. 2020	18.750	214	4.231	23.195
Mirko Bandelj	član od 7. 2. 2023	22.500	214	4.100	26.814
Mladen Jovičić	član od 8. 4. 2009	21.073	214	3.795	25.082
Rok Parovel	član od 13. 9. 2016	21.649	214	5.225	27.088
Tomaž Benčina	član od 7. 6. 2022	24.000	214	6.745	30.959
Skupaj		203.188	1.926	51.284	256.399

Prejemki v poslovnem letu 2025 so bili izplačani v skladu z odločitvijo o določitvi plačila za opravljanje funkcije in sejnin članom nadzornega sveta in članom komisij nadzornega sveta, sprejeto na 29. skupščini delničarjev dne 28. decembra 2017, ki je objavljena na spletni strani družbe.
292 Letno poročilo 2025

Poleg izplačil članom nadzornega sveta je družba v letu 2025 namenila 1.932 evrov za izobraževanje članov nadzornega sveta.

Posli z Republiko Slovenijo (v evrih)

Luka Koper, d. d.

	Stroški/odhodki v 2025	Plačila v obdobju 2025	Stroški/odhodki v obdobju 2024	Plačila v obdobju 2024
Koncesija in vodno povračilo	11.503.201	12.970.397	12.073.091	11.227.242
Taksa na pretovor	5.621.446	5.577.057	5.743.548	5.847.125
Dividende	14.994.000	0	14.280.000	0
Davek od dohodka pravnih oseb (davek in akontacije)	20.018.980	19.323.786	4.857.416	14.443.470
Ostali davki in prispevki	19.265.324	17.455.257	14.624.847	14.401.999
Skupaj	71.402.951	55.326.497	51.578.902	45.919.836

(v evrih)

Skupina Luka Koper

	Stroški/odhodki v 2025	Plačila v obdobju 2025	Stroški/odhodki v obdobju 2024	Plačila v obdobju 2024
Koncesija in vodno povračilo	11.503.201	12.970.397	12.073.091	11.227.242
Taksa na pretovor	5.621.446	5.577.057	5.743.548	5.847.125
Dividende	14.994.000	0	14.280.000	0
Davek od dohodka pravnih oseb (davek in akontacije)	20.047.622	19.481.574	5.251.552	14.589.465
Ostali davki in prispevki	19.677.302	18.613.078	14.955.104	15.454.093
Skupaj	71.843.571	56.642.106	52.303.295	47.117.925

Dividende so bile v letu 2025 izplačane še dvema družbama v večinski lasti države, in sicer družbi za upravljanje naložb SDH, d. d., v višini 3.271.450 evrov in Kapitalski družbi, d. d., v višini 1.462.816 evrov. Drugih poslov z Republiko Slovenijo družba/Skupina ni imela.

Posli s člani uprave in člani nadzornega sveta ali z njim povezanimi osebami

V poslovnem letu 2025 družba/Skupina ni imela poslov s člani uprave in člani nadzornega sveta. V letu 2025 je družba realizirala za 71.694 evrov poslov s povezanimi osebami članov uprave, Skupina pa je teh realizirala za 306.901 evrov. Iz naslova prejetih dividend izkazuje družba/Skupina 71.694 evrov prometa, iz naslova nabave pa le Skupina za 235.208 evrov. Na dan 31. decembra 2025 niti družba niti Skupina nista izkazovali obveznosti in/ali terjatev do oseb, povezanih s člani uprave.

V opazovanem obdobju je družba/Skupina imela tudi posle s povezanimi osebami nadzornega sveta, in sicer v družbi za skupaj 3.352.739 evrov, v Skupini pa je bilo teh za skupaj 3.582.879 evrov. Večina poslov se nanaša na storitve, povezane s pristaniško dejavnostjo. Iz naslova prodaje izkazuje družba 1.406.943 evrov prometa (Skupina 1.591.442 evrov), iz naslova nabave storitev pa družba 1.945.796 evrov in Skupina 1.991.436 evrov. Na dan 31. decembra 2025 družba/Skupina ni izkazovala terjatev do povezanih oseb nadzornega sveta, je pa izkazovala za 12.455 evrov obveznosti (Skupina 12.480 evrov).

Posli z družbami, v katerih ima država neposredno prevladujoč vpliv

Z lastniki povezane družbe so tiste družbe, v katerih imata Republika Slovenija in SDH skupaj neposredno najmanj 20-odstotni lastniški delež. Seznam teh družb je objavljen na spletni strani SDH (https://www.sdh.si/sl-si/upravljanje-nalozb/seznam-nalozb).

Družba Luka Koper, d. d., je v letu 2025 z družbami, v katerih ima država neposredno prevladujoč vpliv, opravila za 4.300.131 evrov transakcij iz naslova prodaje tem družbam in za 4.155.774 evrov transakcij iz naslova nabave, v Skupini pa je bilo prodaj za 4.306.087 evrov in nabav za 4.333.547 evrov. Večina prodaje se nanaša na storitve, povezane s pristaniško dejavnostjo ali povračilo odškodnin, večje nabave pa obsegajo nabavo energije, storitve prečrpavanja ter stroške zavarovanj.

1. decembra 2025 je Luka Koper, d. d., do teh družb izkazovala za 433.760 evrov terjatev in 71.952.527 evrov obveznosti, Skupina pa za 434.082 evrov terjatev in 71.967.285 evrov obveznosti. Glavnino obveznosti predstavljata posojili, prejeti s strani SID – Slovenske izvozne in razvojne banke, d. d., in Nove Ljubljanske banke, d. d., ki sta bili najeti pod tržnimi pogoji.
   293 Letno poročilo 2025

Posli družbe Luka Koper, d. d., z odvisnimi in pridruženimi družbami

Transakcije s povezanimi osebami so bile opravljene pod tržnimi pogoji.

(v evrih)

	2025	2024
Prodaja odvisnim družbam:
Luka Koper INPO, d. o. o.	438.021	403.817
Adria Terminali, d. o. o.	95.715	225.604
TOC, d. o. o.	41.580	4.200
Logis-Nova, d. o. o.	1.200	1.200
Port View Caffe, d. o. o.	1.294	0
Prodaja pridruženim družbam:
Adria Transport, d. o. o.	981.311	422.805
Adria-Tow, d. o. o.	157.671	148.677
Avtoservis, d. o. o.	1.192.217	1.314.745
Adriafin, d. o. o.	13.440	13.440
Skupaj	2.922.448	2.534.488

(v evrih)

	2025	2024
Nabava od odvisnih družb:
Luka Koper INPO, d. o. o.	9.200.216	8.629.905
TOC, d. o. o.	39.018	40.330
Nabava od pridruženih družb:
Adria Transport, d. o. o.	3.212	1.290
Adria-Tow, d. o. o.	106.592	49.836
Avtoservis, d. o. o.	1.764.420	932.919
Vinakoper, d. o. o. Koper	39.017	28.772
Skupaj	11.152.475	9.683.052

Pretežni del nabav od odvisnih družb se nanaša na nabave od družbe Luka Koper INPO, d. o. o., ki je za družbo izvajala predvsem storitve privezovanja ladij, zbiranje odpadkov in popravila kontejnerjev.

(v evrih)

	31.12.2025	31.12.2024
Poslovne in druge terjatve do odvisnih družb:
Luka Koper INPO, d. o. o.	547.232	765.255
Adria Terminali, d. o. o.	19.315	120.884
TOC, d. o. o.	427	427
Logis-Nova, d. o. o.	122	122
Poslovne in druge terjatve do pridruženih družb:
Adria Transport, d. o. o.	117.994	56.095
Adria-Tow, d. o. o.	12.172	13.453
Avtoservis, d. o. o.	55.565	123.960
Adriafin, d. o. o.	1.366	1.366
Skupaj	754.194	1.081.562

(v evrih)

	31.12.2025	31.12.2024
Poslovne obveznosti do odvisnih družb:
Luka Koper INPO, d. o. o.	948.257	17.184
TOC, d. o. o.	7.448	7.089
Poslovne obveznosti do pridruženih družb:
Adria Transport, d. o. o.	602	0
Adria-Tow, d. o. o.	8.066	0
Avtoservis, d. o. o.	105.720	68.122
Vinakoper, d. o. o. Koper	1.294	18.166
Skupaj	1.071.387	110.562
294 Letno poročilo 2025

(v evrih)

	31.12.2025	31.12.2024
Prejeta posojila od odvisnih družb:
Luka Koper INPO, d. o. o.	20.000.000	15.000.000
Skupaj	20.000.000	15.000.000

(v evrih)

	31.12.2025	31.12.2024
Finančni odhodki iz obveznosti do odvisnih družb:
Luka Koper INPO, d. o. o.	108.871	67.328
Skupaj	108.871	67.328

Finančni prihodki iz deležev v odvisnih družbah in pridruženih družbah so podrobneje predstavljeni v Pojasnilu 8 Finančni prihodki in odhodki.

Posli Skupine Luka Koper s pridruženimi družbami

Postavke izkaza poslovnega izida iz naslova posla s pridruženimi družbami Skupina Luka Koper (v evrih)

	2025	2024
Čisti prihodki od prodaje pridruženim družbam	2.345.539	1.899.667
Stroški materiala nabavljenega od pridruženih družb	150.977	144.517
Stroški storitev opravljenih s strani pridruženih družb	1.770.582	865.624
Rezultati pridruženih družb	1.859.284	1.882.332

Postavke finančnega položaja podjetja do pridruženih družb Skupina Luka Koper (v evrih)

	2025	2024
Nekratkoročne finančne naložbe razen posojil pridruženim družbam	18.095.227	17.479.166
Kratkoročne poslovne terjatve do pridruženih družb	189.402	194.874
Kratkoročne poslovne obveznosti do pridruženih družb	116.349	86.288
295 Letno poročilo 2025

Pojasnilo 30. Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj

Med finančna tveganja družbe/Skupine spadajo:
1. tveganje spremembe poštene vrednosti,
2. tveganje spremembe obrestne mere,
3. likvidnostno tveganje,
4. tveganje spremembe deviznega tečaja,
5. kreditno tveganje in
6. tveganje ustrezne kapitalske strukture.

V družbi/Skupini je obvladovanje finančnih tveganj organizacijsko zasnovano v okviru področja financ in računovodstva, kajti tudi za odvisne družbe se računovodstvo vodi znotraj obvladujoče družbe. V sedanjem gospodarskem okolju je napovedovanje prihodnjih finančnih kategorij zelo zahtevno in eksterno vnaša v načrtovane kategorije višjo stopnjo variabilnosti, s tem pa posledično višjo stopnjo tveganja. Družba/Skupina ima zato uveden poostren nadzor nad posameznimi finančnimi kategorijami.Finančni instrumenti Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper

(v evrih)	Knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2025	Knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2024	Knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2025	Knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2024
Neizpeljana finančna sredstva po pošteni vrednosti
Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida	11.090.594	10.419.184	12.100.594	11.129.184
Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	88.095.910	60.321.830	88.095.910	60.321.830
Neizpeljana finančna sredstva po odplačni vrednosti
Finančne terjatve	0	40.000.000	0	40.000.000
Poslovne terjatve (brez terjatev do države, predujmov in varščin)	51.638.281	51.960.840	52.323.839	52.488.549
Sredstva na podlagi pogodb s kupci	380.790	1.109.031	380.790	1.109.031
Denar in denarni ustrezniki	90.025.015	92.255.286	97.802.262	106.297.764
Skupaj neizpeljana finančna sredstva	241.230.590	256.066.171	250.703.395	271.346.358
Neizpeljane finančne obveznosti po odplačni vrednosti
Bančna posojila in druge finančne obveznosti	98.786.134	108.979.370	78.786.134	93.979.370
Obveznosti iz najemov	550.837	620.288	254.587	550.506
Poslovne obveznosti (brez drugih nekratkoročnih in kratkoročnih obveznosti, kratkoročnih obveznosti do države, zaposlencev ter iz naslova predujmov in varščin)	45.651.974	31.596.702	45.749.348	32.514.271
Skupaj neizpeljane finančne obveznosti	144.988.945	141.196.360	124.790.069	127.044.147

1. Obvladovanje tveganj spremembe poštene vrednosti

Družba Luka Koper, d. d.

Družba je konec leta 2025 imela 11,3 odstotka svojih sredstev naloženih v finančne naložbe, vrednotene po pošteni vrednosti (zadnji dan predhodnega leta 9,0 odstotka). Tveganje spremembe poštene vrednosti se pri naložbah v vrednostne papirje kaže v nihanju borznih tečajev, ki vpliva na vrednost teh sredstev in posledično na rezultat ob njihovi odsvojitvi, pri naložbah v deleže družb pa obstaja tveganje, da prodajna vrednost ne bi bila enaka vrednosti transakcije na trgu. To vrsto tveganja je družba prepoznala pri naložbah v tržne vrednostne papirje slovenskih podjetij ter pri naložbah v deleže. Vrednost nekratkoročnih finančnih naložb, vrednotenih po pošteni vrednosti, je tako na zadnji dan poslovnega leta 2025 znašala 99.186.504 evrov.

296 Letno poročilo 2025

Analize občutljivosti finančnih naložb po pošteni vrednosti družba zaradi nepomembnosti finančnih naložb po pošteni vrednosti, ki so uvrščene na 3. raven, ne razkriva.

Hierarhija poštene vrednosti v letu 2025 Luka Koper, d. d.

(v evrih)	Knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2025	Poštena vrednost na dan 31. 12. 2025	Vrednost, določena na podlagi primerljivih borznih trgov (1. raven)	Vrednosti ni mogoče pridobiti iz tržnih podatkov (2. raven)	Neposredna na tržnih podatkov (3. raven)
Nekratkoročna finančna sredstva
Druge delnice in deleži*	99.186.504	99.186.504	97.294.580	0	1.891.924
Nekratkoročne poslovne terjatve**	39.991	39.991	0	0	39.991
Nekratkoročne finančne obveznosti
Nekratkoročna posojila**	83.592.899	83.592.899	0	0	83.592.899
Nekratkoročne poslovne obveznosti**	459.358	459.358	0	0	459.358
Kratkoročne finančne obveznosti
Kratkoročna posojila**	15.193.235	15.193.235	0	0	15.193.235
Druge kratkoročne finančne obveznosti**	20.642	20.642	0	0	20.642

merjene po pošteni vrednosti
*predstavljene po pošteni vrednosti

Hierarhija poštene vrednosti v letu 2024 Luka Koper, d. d.

(v evrih)	Knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2024	Poštena vrednost na dan 31. 12. 2024	Vrednost, določena na podlagi primerljivih borznih trgov (1. raven)	Vrednosti ni mogoče pridobiti iz tržnih podatkov (2. raven)	Neposredna na tržnih podatkov (3. raven)
Nekratkoročna finančna sredstva
Druge delnice in deleži*	70.741.014	70.741.014	69.001.014	0	1.740.000
Nekratkoročne poslovne terjatve**	39.991	39.991	0	0	39.991
Kratkoročna finančna sredstva
Kratkoročno dana posojila in depoziti**	40.000.000	40.000.000	0	0	40.000.000
Nekratkoročne finančne obveznosti
Nekratkoročna posojila**	93.786.135	93.786.135	0	0	93.786.135
Nekratkoročne poslovne obveznosti**	378.488	378.488	0	0	378.488
Kratkoročne finančne obveznosti
Kratkoročna posojila**	15.193.235	15.193.235	0	0	15.193.235
Druge kratkoročne finančne obveznosti**	13.501	13.501	0	0	13.501

merjene po pošteni vrednosti
*predstavljene po pošteni vrednosti

Knjigovodska vrednost kratkoročnih terjatev, denarnih sredstev ter kratkoročnih obveznosti predstavlja dober približek poštene vrednosti, zato teh družba v zgornji tabeli ne razkriva. Delnice in deleži, merjeni po pošteni vrednosti (1. raven), so bili vrednoteni po uradno objavljenih veljavnih tečajih Ljubljanske borze in tečajnice vzajemnih skladov. V letu 2025 je družba pošteno vrednost drugih delnic in deležev uvrščenih na 3. raven potrdila z izjavo o vrednotenju, pripravljeno s strani neodvisnega pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij. Družba/Skupina je na dan 30. junija 2025 vrednotila svoje naložbe na podlagi poročila o oceni vrednosti za namen računovodskega poročanja, pripravljenega v skladu s hierarhijo pravil ocenjevanja vrednosti, mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti ter smernicami Slovenskega inštituta za revizijo, izhajajoč iz javnih podatkov o poslovanju in premoženju ocenjevane 297 Letno poročilo 2025 družbe, javno objavljenih in razkritih strateških usmeritev družbe ter na podlagi ugotovitev iz opravljenih analiz panožnih trendov in kazalnikov. Za vrednotenje je bila uporabljena metoda diskontiranja denarnih tokov oziroma metoda neto vrednosti sredstev, kadar pogoji za uporabo metode diskontiranja denarnih tokov niso bili izpolnjeni.

Skupina Luka Koper

Skupina je na zadnji dan poslovnega leta 2025 imela 11,1 odstotka svojih sredstev naloženih v finančne naložbe, vrednotene po pošteni vrednosti (zadnji dan predhodnega leta 8,8 odstotka). Tveganje spremembe poštene vrednosti se pri naložbah v vrednostne papirje kaže v nihanju borznih tečajev, ki vpliva na vrednost teh sredstev in posledično na rezultat ob njihovi odsvojitvi, pri naložbah v deleže družb pa obstaja tveganje, da prodajna vrednost ne bi bila enaka vrednosti transakcije na trgu. To vrsto tveganja je Skupina prepoznala pri naložbah v tržne vrednostne papirje slovenskih podjetij ter pri naložbah v deleže. Vrednost nekratkoročnih finančnih naložb, vrednotenih po pošteni vrednosti, je tako na zadnji poslovni dan leta 2025 znašala 100.196.504 evrov. Analize občutljivosti finančnih naložb po pošteni vrednosti Skupina zaradi nepomembnosti finančnih naložb po pošteni vrednosti, ki so uvrščene na 3. raven, ne razkriva.

Hierarhija poštene vrednosti v letu 2025 Skupina Luka Koper

(v evrih)	Knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2025	Poštena vrednost na dan 31. 12. 2025	Vrednost, določena na podlagi primerljivih borznih trgov (1. raven)	Vrednosti ni mogoče pridobiti iz tržnih podatkov (2. raven)	Neposredna na tržnih podatkov (3. raven)
Nekratkoročna finančna sredstva
Druge delnice in deleži*	100.196.504	100.196.504	97.294.580	0	2.901.924
Nekratkoročne poslovne terjatve**	39.991	39.991	0	0	39.991
Nekratkoročne finančne obveznosti
Nekratkoročna posojila**	63.592.899	63.592.899	0	0	63.592.899
Nekratkoročne poslovne obveznosti**	453.181	453.181	0	0	453.181
Kratkoročne finančne obveznosti
Kratkoročna posojila**	15.193.235	15.193.235	0	0	15.193.235
Druge kratkoročne finančne obveznosti**	11.519	11.519	0	0	11.519

merjene po pošteni vrednosti
*predstavljene po pošteni vrednosti

298 Letno poročilo 2025

Hierarhija poštene vrednosti v letu 2024 Skupina Luka Koper

(v evrih)	Knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2024	Poštena vrednost na dan 31. 12. 2024	Vrednost, določena na podlagi primerljivih borznih trgov (1. raven)	Vrednosti ni mogoče pridobiti iz tržnih podatkov (2. raven)	Neposredna na tržnih podatkov (3. raven)
Nekratkoročna finančna sredstva
Druge delnice in deleži*	71.451.014	71.451.014	69.001.004	0	2.450.000
Nekratkoročne poslovne terjatve**	39.991	39.991	0	0	39.991
Kratkoročna finančna sredstva
Kratkoročno dana posojila in depoziti**	40.000.000	40.000.000	0	0	40.000.000
Nekratkoročne finančne obveznosti
Nekratkoročna posojila**	78.786.135	78.786.135	0	0	78.786.135
Nekratkoročne poslovne obveznosti**	362.886	362.886	0	0	362.886
Kratkoročne finančne obveznosti
Kratkoročna posojila**	15.193.235	15.193.235	0	0	15.193.235
Druge kratkoročne finančne obveznosti**	13.501	13.501	0	0	13.501

merjene po pošteni vrednosti
*predstavljene po pošteni vrednosti

Knjigovodska vrednost kratkoročnih terjatev, denarnih sredstev ter kratkoročnih obveznosti predstavlja dober približek poštene vrednosti, zato teh v zgornji tabeli ne razkrivamo. Delnice in deleži, merjeni po pošteni vrednosti (1. raven), so bili vrednoteni po uradno objavljenih veljavnih tečajih Ljubljanske borze in tečajnice vzajemnih skladov. V letu 2025 je Skupina pošteno vrednost drugih delnic in deležev uvrščenih na 3. raven potrdila z izjavo o vrednotenju pripravljeno s strani neodvisnega pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij. Skupina je na dan 30. junija 2025 vrednotila svoje naložbe na podlagi poročila o oceni vrednosti za namen računovodskega poročanja, pripravljenega v skladu s hierarhijo pravil ocenjevanja vrednosti, mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti ter smernicami Slovenskega inštituta za revizijo, izhajajoč iz javnih podatkov o poslovanju in premoženju ocenjevane družbe, javno objavljenih in razkritih strateških usmeritev družbe ter na podlagi ugotovitev iz opravljenih analiz panožnih trendov in kazalnikov. Za vrednotenje je bila uporabljena metoda diskontiranja denarnih tokov oziroma metoda neto vrednosti sredstev, kadar pogoji za uporabo metode diskontiranja denarnih tokov niso bili izpolnjeni.

2. Obvladovanje tveganja spremembe obrestnih mer

Zaradi strukture finančnih obveznosti se družba/Skupina srečuje tudi z obrestnim tveganjem, saj lahko nepričakovana rast variabilnih obrestnih mer negativno vpliva na načrtovane poslovne rezultate. Družba Luka Koper, d. d.Na zadnji dan poslovnega leta 2025 se je odstotek finančnih obveznosti (brez drugih finančnih obveznosti) v celotni strukturi obveznosti do virov sredstev v družbi v primerjavi s koncem predhodnega poslovnega leta, ko je znašal 13,8 odstotka, znižal na 11,3 odstotka. Učinek morebitnih sprememb variabilnih obrestnih mer na prihodnji čisti poslovni izid po davkih je prikazan v tabeli, ki sledi. Morebitna sprememba variabilnih obrestnih mer bi lahko imela vpliv na 23,8 odstotka vseh posojil družbe (na zadnji dan predhodnega leta je znašal ta delež 24,8 odstotka); preostalih 76,2 odstotka prejetih posojil je bilo sklenjenih s fiksno obrestno mero.

299 Letno poročilo 2025

Pregled izpostavljenosti

Izpostavljenost	Izpostavljenost (v evrih) 31. 12. 2025	31. 12. 2025	Izpostavljenost (v evrih) 31. 12. 2024	31. 12. 2024
Prejeta posojila z variabilno obrestno mero (brez obrestne zaščite)	23.465.000	23,8 %	27.075.000	24,8 %
Prejeta posojila s fiksno obrestno mero	75.321.135	76,2 %	81.904.370	75,2 %
Skupaj	98.786.135	100,0%	108.979.370	100,0%

Analiza občutljivosti bančnih posojil glede na spremembo variabilnih obrestnih mer

Nezaščitena bančna posojila z variabilno obrestno mero (v evrih)	Stanje na dan	Porast za 15 bazičnih točk	Porast za 25 bazičnih točk	Porast za 50 bazičnih točk	Porast za 100 bazičnih točk	Porast za 150 bazičnih točk
31. 12. 2025
VARIABILNA OM	23.465.000	35.198	58.663	117.325	234.650	351.975
Skupni učinek na obrestne odhodke	23.465.000	35.198	58.663	117.325	234.650	351.975
31. 12. 2024
VARIABILNA OM	27.075.000	40.613	67.688	135.375	270.750	406.125
Skupni učinek na obrestne odhodke	27.075.000	40.613	67.688	135.375	270.750	406.125

Analiza občutljivosti bančnih posojil na spremembe variabilnih obrestnih mer je bila narejena ob predpostavkah morebitne rasti obrestnih mer v višini 15, 25, 50, 100 in 150 bazičnih točk. Konec leta 2025 je imela družba vsa črpana posojila, vezana na gibanje trimesečnega euriborja, nezavarovana pred obrestnim tveganjem.

Skupina Luka Koper

Odstotek finančnih obveznosti (brez drugih finančnih obveznosti) se je v celotni strukturi obveznosti do virov sredstev v Skupini znižal s prvotnih 11,5 odstotka v letu 2024 na 8,8 odstotka na zadnji dan poslovnega leta 2025. Učinek morebitnih sprememb variabilnih obrestnih mer na prihodnji čisti poslovni izid po davkih je prikazan v tabeli, ki sledi. Morebitna sprememba variabilnih obrestnih mer bi lahko imela vpliv na 29,8 odstotka vseh posojil Skupine (na zadnji dan predhodnega leta je znašal ta delež 28,8 odstotka); preostalih 70,2 odstotka prejetih posojil je bilo sklenjenih s fiksno obrestno mero.

Pregled izpostavljenosti

Izpostavljenost	Izpostavljenost (v evrih) 31. 12. 2025	31. 12. 2025	Izpostavljenost (v evrih) 31. 12. 2024	31. 12. 2024
Prejeta posojila z variabilno obrestno mero (brez obrestne zaščite)	23.465.000	29,8 %	27.075.000	28,8 %
Prejeta posojila s fiksno obrestno mero	55.321.135	70,2 %	66.904.370	71,2 %
Skupaj	78.786.135	100,0%	93.979.370	100,0%

Med družbami v Skupini ima najeta posojila z variabilno obrestno mero le obvladujoča družba, zato je analiza občutljivosti bančnih posojil glede na spremembo variabilnih obrestnih mer enaka kot pri obvladujoči družbi.

300 Letno poročilo 2025

3. Obvladovanje likvidnostnega tveganja

Likvidnostno tveganje predstavlja možnost, da družba/Skupina ne bi mogla poravnati obveznosti ob zapadlosti. Družba/Skupina obvladuje likvidnostno tveganje z rednim načrtovanjem denarnih tokov za različne ročnosti. Preventivno deluje na področju preprečevanja zamud kupcev, predvsem z rednim spremljanjem in takojšnjim odzivom na zamude pri plačilih; dodaten ukrep predstavljajo obračuni zamudnih obresti, zasnovani na vodenju enotne politike do kupcev.

Luka Koper, d. d. (v evrih)

	Do 3 mesece	Od 3 do 12 mesecev	Od 1 do 2 let	Od 3 do 5 let	Nad 5 let	Skupaj
31. 12. 2025
Posojila in krediti	3.798.309	11.394.927	15.193.235	36.127.521	32.272.143	98.786.135
Predvidene obresti od vseh posojil	223.321	671.710	752.696	1.380.213	225.272	3.253.211
Obveznosti iz najemov	90.482	188.285	100.470	171.600	0	550.837
Druge finančne obveznosti	20.642	0	0	0	0	20.642
Kratkoročne poslovne obveznosti	55.305.898	0	0	0	0	55.305.898
Druge poslovne obveznosti	11.528.339	0	0	0	0	11.528.339
Skupaj	70.966.991	12.254.921	16.046.402	37.679.334	32.497.414	169.445.061
31. 12. 2024
Posojila in krediti	3.798.309	11.394.927	15.193.235	40.853.614	37.739.286	108.979.370
Predvidene obresti od vseh posojil	297.583	897.381	1.030.583	2.009.827	577.722	4.813.096
Obveznosti iz najemov	99.730	271.250	213.158	36.150	0	620.288
Druge finančne obveznosti	13.501	0	0	0	0	13.501
Kratkoročne poslovne obveznosti	40.132.195	0	0	0	0	40.132.195
Druge poslovne obveznosti	8.267.166	0	0	0	0	8.267.166
Skupaj	52.608.484	12.563.557	16.436.977	42.899.590	38.317.008	162.825.616

Skupina Luka Koper (v evrih)

	Do 3 mesece	Od 3 do 12 mesecev	Od 1 do 2 let	Od 3 do 5 let	Nad 5 let	Skupaj
31. 12. 2025
Posojila in krediti	3.798.309	11.394.927	15.193.235	36.127.521	12.272.143	78.786.135
Predvidene obresti od vseh posojil	195.951	588.079	641.696	1.047.213	114.272	2.587.211
Obveznosti iz najemov	70.051	127.339	31.556	25.639	0	254.585
Druge finančne obveznosti	11.520	0	0	0	0	11.520
Kratkoročne poslovne obveznosti	56.005.747	0	0	0	0	56.005.747
Druge poslovne obveznosti	11.995.947	0	0	0	0	11.995.947
Skupaj	72.077.525	12.110.345	15.866.487	37.200.373	12.386.414	149.641.145
31. 12. 2024
Posojila in krediti	3.798.309	11.394.927	15.193.235	40.853.614	22.739.286	93.979.370
Predvidene obresti od vseh posojil	277.056	834.658	947.333	1.760.077	411.222	4.230.346
Obveznosti iz najemov	88.982	218.162	191.704	51.658	0	550.505
Druge finančne obveznosti	13.502	0	0	0	0	13.502
Kratkoročne poslovne obveznosti	41.608.360	0	0	0	0	41.608.360
Druge poslovne obveznosti	9.023.583	0	0	0	0	9.023.583
Skupaj	54.809.792	12.447.746	16.332.273	42.665.348	23.150.508	149.405.666

301 Letno poročilo 2025

4. Obvladovanje valutnega tveganja

Izhodiščno tveganje spremembe valutnega tečaja izhaja iz terjatev do kupcev, nominiranih v ameriških dolarjih (USD). Terjatve, nominirane v ameriških dolarjih, so v družbi/Skupini zaradi majhnega obsega fakturirane realizacije v USD zanemarljive, zato se družba/Skupina ni odločila za ščitenje te postavke.

5. Obvladovanje kreditnega tveganja

Obvladovanje tveganja neizpolnitve pogodbenih obveznosti dolžnika oziroma nasprotne stranke – tako imenovanega kreditnega tveganja – je v zadnjih letih pridobilo večji pomen, zato se je družba/Skupina odločila za dodatne ukrepe na področju obvladovanja te vrste tveganja. Neplačila kupcev se namreč prenašajo na gospodarske subjekte z verižno reakcijo, kar bistveno poslabša oceno verjetnosti pravočasnih prilivov in ustvarja dodatne stroške financiranja poslovanja. Poleg pospešenih aktivnosti na področju izterjave, ki so bile vpeljane v zadnjih letih, in rednega spremljanja zapadlih terjatev do kupcev se uvaja avtomatizirani sistem nadzora nad odprtimi terjatvami in kreditnimi limiti, ki so bili postavljeni kupcem. Pri kupcih, pri katerih družba/Skupina zazna plačilne težave in nedoslednost pri spoštovanju sprejetih poslovnih dogovorov, se v izogib plačilni nedisciplini vzpostavi avansni način plačila za vse naročene storitve. Na to področje pozitivno vpliva specifična struktura kupcev, saj družba/Skupina pretežno posluje z večjimi družbami, ladjarji, špediterji in agenti, ki vstopajo v poslovni proces družbe/Skupine že vrsto let. Nekatere vrste terjatev ima družba/Skupina zavarovane z varščinami, ki jih kupcu po plačilu vseh obveznosti ali ob prekinitvi sodelovanja vrne. Družba/Skupina ima sklenjeno permanentno zavarovalno polico za zavarovanje blagovnih terjatev, s katero je zavarovan pretežni del njenih kratkoročnih poslovnih terjatev do kupcev, nastalih v obvladujoči družbi Luka Koper, d. d., in v odvisni družbi Adria Terminali, d. o. o.

Izpostavljenost kreditnemu tveganju (v evrih)

	Luka Koper, d. d.	Luka Koper, d. d.	Skupina Luka Koper	Skupina Luka Koper
	31. 12. 2025	31. 12. 2024	31. 12. 2025	31. 12. 2024
Nekratkoročne poslovne terjatve	39.991	39.991	39.991	39.991
Kratkoročno dana posojila in depoziti	0	40.000.000	0	40.000.000
Kratkoročne terjatve do kupcev	51.279.362	49.935.350	51.964.922	50.300.789
Druge terjatve	358.919	4.708.087	358.917	5.017.083
Denar in denarni ustrezniki	90.025.015	92.255.286	97.802.262	106.297.764
Skupaj	141.703.287	186.938.714	150.166.092	201.655.627

6. Obvladovanje tveganja ustrezne kapitalske strukture

Družba/Skupina si je zastavila cilj optimalne kapitalske strukture z manj kot 55-odstotnim deležem dolžniških virov v pasivi.

(v evrih)	Luka Koper, d. d. 31. 12. 2025	Luka Koper, d. d. 31. 12. 2025 delež (%)	Luka Koper, d. d. 31. 12. 2024	Luka Koper, d. d. 31. 12. 2024 delež (%)	Skupina Luka Koper 31. 12. 2025	Skupina Luka Koper 31. 12. 2025 delež (%)	Skupina Luka Koper 31. 12. 2024	Skupina Luka Koper 31. 12. 2024 delež (%)
Kapital	619.908.092	70,6 %	547.601.545	69,5 %	658.976.341	73,3 %	584.803.573	71,8 %
Nekratkoročne obveznosti	160.967.344	18,3 %	161.226.949	20,4 %	142.334.218	15,8 %	147.864.416	18,2 %
Kratkoročne obveznosti	96.981.259	11,0 %	79.632.256	10,1 %	98.085.339	10,9 %	81.699.549	10,0 %
Obveznosti do virov sredstev	877.856.695	100,0 %	788.460.750	100,0 %	899.395.898	100,0 %	814.367.538	100,0 %

Pojasnilo 31. Posli z revizijsko družbo

Za poslovno leto 2025 je revizijo računovodskih in konsolidiranih izkazov opravila družba BDO revizija, d. o. o. Družba BDO revizija, d. o. o., je za družbo opravila tudi druge storitve revidiranja, in sicer revidiranje poročila o prejemkih, revidiranje računovodskih izkazov za dejavnost gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet, in gospodarske javne službe zbiranja odpadkov s plovil ter revidiranje izračuna in izpolnjevanja finančnih zavez. Druge storitve revidiranja za Skupino vključujejo storitev dajanja zagotovil,

302 Letno poročilo 2025

med katere spada tudi posel dajanja omejenega zagotovila o poročilu o trajnostnosti ter pregled poročila o odnosih do povezanih družb in poročila o porabi javnih sredstev, prejetih zaradi zaposlenih invalidov.Revidiranje izkazov ESEF je v letu 2025 vključeno v vrednost revidiranja letnega poročila, tako kot je to bilo tudi v predhodnem letu.

(v evrih)

	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	2025	2024	2025	2024
Revidiranje letnega poročila	34.786	33.648	72.040	69.681
Druge storitve revidiranja	4.264	4.125	37.881	42.838
Skupaj	39.050	37.773	109.921	112.519

303 Letno poročilo 2025

24 Izkaz bilančnega dobička

V letu 2025 je obvladujoča družba Luka Koper, d. d., ustvarila čisti dobiček v višini 79.651.110 evrov. Uprava družbe je ob zaključku poslovnega leta v skladu s tretjim odstavkom 230. člena Zakona o gospodarskih družbah polovico čistega poslovnega izida leta 2025 v višini 39.825.555 evrov namenila za druge rezerve iz dobička. Družba ugotavlja, da je bil v letu 2025 dosežen bilančni dobiček v višini 55.921.157 evrov.

(v evrih)

	31. 12. 2025	31. 12. 2024
Preneseni čisti dobiček	16.095.602	15.855.816
Čisti poslovni izid poslovnega leta	79.651.110	59.270.725
Povečanje drugih rezerv iz dobička	-39.825.555	-29.635.363
Bilančni dobiček skupaj	55.921.157	45.491.179

304 Letno poročilo 2025

25 Pomembnejši dogodki po zaključku poslovnega leta

MAREC
* Luka Koper, d. d., je 12. marca sklenila nekratkoročno kreditno pogodbo v višini 165 milijonov evrov in tako zagotovila še del sredstev potrebnih za financiranje naložbenega cikla, ki ga je opredelila v Strateškem poslovnem načrtu za obdobje 2024 – 2028. Gre za sindiciran kredit, pri katerem v vlogi organizatorja in agenta nastopa Nova Ljubljanska banka, d. d., v vlogi kreditodajalcev pa poleg Nove Ljubljanske banke, d. d. še Banka Intesa Sanpaolo, d. d. in SID – Slovenska izvozna in razvojna banka d. d. Črpanje sredstev kredita bo realizirano v skladu z likvidnostnimi potrebami družbe najkasneje do konca junija 2027. Kredit temeljiti na variabilni obrestni meri, družba ga bo odplačevala v enakih četrtletnih obrokih do konca leta 2040.
* Po datumu bilance stanja so se v mednarodnem okolju pojavile zaostrene geostrateške razmere, zlasti v območju Bližnjega vzhoda, ki povečujejo negotovost v globalnih pomorskih logističnih tokovih. Ti dogodki ne vplivajo na pošten prikaz finančnega položaja ali uspešnosti Skupine na dan 31. decembra 2025 in ne zahtevajo prilagoditev izkazov ali dodatnih razkritij v zvezi s tem. Na dan priprave letnega poročila v Skupini ne zaznavamo pomembnih posledic za svoje poslovanje. Nadaljnje razmere bomo spremljali ter ob morebitnih spremembah skladno z našimi postopki obvladovanja tveganj ustrezno prilagajali operativne procese.

IBDO
Tel: +386 1 53 00 920
@: info@bdo.si
www.bdo.si
BDO Revizija d.o.o.
Cesta v Mestni log 1
1000 Ljubljana, Slovenija

POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA
delničarjem družbe Luka Koper, d.d.

POROČILO O REVIZIJI RAČUNOVODSKIH IZKAZOV

Mnenje

Revidirali smo ločene računovodske izkaze družbe Luka Koper, d.d. (»Družba«) in konsolidirane računovodske izkaze družbe Luka Koper, d.d. in njenih odvisnih družb (»Skupina«), ki vključujejo ločen in konsolidiran izkaz finančnega položaja na dan 31. decembra 2025, ločen in konsolidiran izkaz poslovnega izida, ločen in konsolidiran izkaz drugega vseobsegajočega donosa, ločen in konsolidiran izkaz sprememb lastniškega kapitala ter ločen in konsolidiran izkaz denarnih tokov za tedaj končano leto, in pojasnila k ločenim in konsolidiranim računovodskim izkazom, vključno s pomembnimi informacijami o računovodskih usmeritvah.

Po našem mnenju priloženi ločeni in konsolidirani računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavljajo finančni položaj Družbe in Skupine na dan 31. decembra 2025 ter njuno finančno uspešnost in denarne tokove za tedaj končano leto v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija (»MSRP kot jih je sprejela EU«).

Podlaga za mnenje

Revizijo smo opravili v skladu z Mednarodnimi standardi revidiranja (»MSR«) in Uredbo (EU) št. 537/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o posebnih zadevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa (»Uredba«). Naša odgovornost na podlagi teh pravil je opisana v tem poročilu v odstavku Revizorjeva odgovornost za revizijo ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazov. V skladu s Mednarodnim kodeksom etike za računovodske strokovnjake (vključno z Mednarodnimi standardi neodvisnosti), ki ga je izdal Odbor za Mednarodne standarde etike za računovodske strokovnjake (»Kodeks IESBA«) ter etičnimi zahtevami, ki se nanašajo na revizijo računovodskih izkazov subjektov javnega interesa v Sloveniji, potrjujemo svojo neodvisnost od Družbe in Skupine in, da smo izpolnili vse druge etične zahteve v skladu s temi zahtevami in Kodeksom IESBA. Verjamemo, da so pridobljeni revizijski dokazi zadostni in ustrezni kot osnova za naše mnenje.

Ključne revizijske zadeve

Ključne revizijske zadeve so tiste, ki so bile po naši strokovni presoji najpomembnejše pri reviziji ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazov za tekoče poslovno leto. Te zadeve so bile obravnavane v okviru revizije ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazov kot celote in pri oblikovanju našega mnenja o njih in ne podajamo ločenega mnenja o teh zadevah.

Pripoznavanje prihodkov od prodaje v ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazih

Opis ključne revizijske zadeve
Čisti prihodki od prodaje so v poslovnem letu, ki se je končalo 31. decembra 2025, znašali 376.127.606 EUR za Družbo in 380.304.208 EUR za Skupino (31. decembra 2024: 326.914.003 EUR za Družbo in 330.064.897 EUR za Skupino). Osnovna dejavnost Družbe in Skupine je pretovor blaga in zagotavljanje povezanih ter podpornih storitev. Prihodki od opravljanja teh storitev se pripoznajo po metodi stopnje dokončanosti storitev na bilančni presečni dan, preračunano glede na dejansko opravljen delež storitve. Družba oz. Skupina storitve pretovora blaga in drugih povezanih ter podpornih storitev lahko prodaja v okviru enega posla ali ločeno. Družba oz. Skupina opravi velik obseg posameznih poslov, ki so pretežno manjših vrednosti, zato je pomembno, da je zagotovljena njihova točnost in popolnost v obračunskem obdobju. Evidentiranje tovrstnih sestavljenih poslov in velike množice podatkov zahteva precejšnjo mero presoje poslovodstva pri določanju primerne višine in časovne razporeditve prihodkov, zato smo pripoznavanje prihodkov opredelili kot ključno revizijsko zadevo. Sklicujemo se na razkritja v zvezi s pripoznavanjem prihodkov v točki 21 Povzetek pomembnih informacij o računovodskih usmeritvah, natančneje na točko 21.1.22 Prihodki ter točko 22 Dodatna pojasnila izkaza poslovnega izida - Pojasnilo 1 Čisti prihodki od prodaje.

Naš revizijski pristop
Naši revizijski pristopi so med drugim vključevali:
* Preizkušanje zasnove, implementacije in testiranje učinkovitosti notranjih kontrol v procesu pripoznavanja prihodkov ob upoštevanju kontrol v informacijskih sistemih, ki podpirajo pripoznavanje prihodkov od prodaje.
* Presojanje usmeritve Družbe in Skupine v zvezi s pripoznavanjem prihodkov od prodaje, vključno s presojo, ali je usmeritev skladna z relevantnimi standardi računovodskega poročanja.
* Presojanje opredelitve sestavin posamezne pogodbe ter pripoznavanja prihodkov od prodaje na vzorcu pogodb s kupci.
* Presojanje opredelitve stopnje dokončanosti storitev na osnovi pregleda pogodb in podporne dokumentacije ob koncu poslovnega leta.
* Pregledovanje računov tik pred zaključkom poslovnega leta ter tik po zaključku poslovnega leta z namenom preveriti pripoznavanje prihodkov v pravem obračunskem obdobju.
* Pregledovanje točnosti in popolnosti obračunanih popustov od prodaje oz. izdanih dobropisov na podlagi podporne dokumentacije.
* Pregledovanje točnosti in obstoja pripoznanih prihodkov od prodaje na vzorcu skladno s podporno dokumentacijo (s pogodbo oz. ponudbo, z dispozicijo).
* Pregledovanje knjižb v dnevniku knjiženja s poudarkom na nenavadnih, enkratnih vnosih na kontih prihodkov, na ročnih vnosih in na vnosih po datumu bilance stanja.
* Pregledovanje razkritij v skladu z zahtevami MSRP, kot jih je sprejela EU, predvsem MSRP 15 - Prihodki iz pogodb s kupci.

Pripoznavanje investicij v nepremičnine, naprave in opremo v ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazih

Opis ključne revizijske zadeve
Knjigovodska vrednost nepremičnin, naprav in opreme na dan 31. decembra 2025 znaša 570.325.337 EUR za družbo in 585.038.355 EUR za skupino (31. decembra 2024: 472.839.605 EUR za družbo in 486.164.111 EUR za skupino); stroški storitev vzdrževanja za leto 2025 znašajo 10.764.055 EUR za družbo in 10.710.305 EUR za skupino (2024: stroški storitev vzdrževanja znašajo 10.801.027 EUR za družbo in 10.628.157 EUR za skupino). Poleg izvajanja novih investicij Družba oz. Skupina izvaja tudi tekoče vzdrževanje nepremičnin, naprav in opreme, predvsem pristaniške infrastrukture. Medtem ko se postavke, ki izpolnjujejo pogoje za pripoznanje nepremičnin, naprav in opreme, usredstvijo in med stroške prenašajo z letno amortizacijo, se stroški vzdrževanja evidentirajo v poslovnem izidu takoj, ko nastanejo. Ločevanje med postavkami, ki izpolnjujejo pogoje za pripoznanje v bilanci stanja in postavkami, ki se takoj izkažejo v poslovnem izidu, so pomembni za revizijo, saj je pri njihovem pripoznanju potrebna presoja poslovodstva, ali in kateri pogoji so izpolnjeni za uvrstitev postavke med nepremičnine, naprave in opremo ter ali in kateri pogoji so izpolnjeni za uvrstitev postavke med stroške vzdrževanja, zaradi česar smo pripoznavanje investicij in stroškov vzdrževanja opredelili kot ključno revizijsko zadevo. Sklicujemo se na pojasnilo v sklopu točke 21 Povzetek pomembnih informacij o računovodskih usmeritvah, natančneje na točko 21.

BDO Revizija d.o.o., slovenska družba z omejeno odgovornostjo, je članica BDO International Limited, britanske družbe "limited by guarantee" in je del mednarodne BDO mreže med seboj neodvisnih družb članic. Okrožno sodišče v Ljubljani, vl.št. 1/26892/00, osnovni kapital: 9.736,66 EUR, matična št.: 5913691, ID št. za DDV: SI94637920.1.2 Nepremičnine, naprave in oprema in na pojasnilo 11 Nepremičnine, naprave in oprema v okviru točke 23 Dodatna pojasnila izkaza finančnega položaja ter na pojasnilo 4 Stroški storitev v okviru točke 22 Dodatna pojasnila izkaza poslovnega izida, ki opredeljujejo investicije v osnovna sredstva in stroške vzdrževanja. Naš revizijski pristop Naši revizijski postopki so med drugim vključevali: Presojanje internih aktov, ki opredeljujejo področje investicijskega vzdrževanja in investiranja v nepremičnine, naprave in opremo ter kasnejših stroškov z namenom prepričati se, ali so skladni z usmeritvami, ki jih predpisujejo MSRP, kot jih je sprejela EU, predvsem MRS 16 - Opredmetena osnovna sredstva. Preizkušanje zasnove, implementacije in testiranje učinkovitosti notranjih kontrol v procesu pripoznavanja stroškov in nepremičnin, naprav in opreme ter s tem povezanih obveznosti. Seznanitev z načrtom investicij ter pojasnili za odstopanja v primerjavi z realizacijo, predvsem pri počasi gibajočih se investicijah; Testiranje na vzorcu izbranih postavk nepremičnin, naprav in opreme in stroškov vzdrževanja, pri čemer smo: presojali, ali so izpolnjeni pogoji za pripoznanje nepremičnin, naprav in opreme oz. stroškov vzdrževanja; pridobili podlage in pojasnila s strani oseb, odgovornih za investicije; preverili skladnost uporabljenih amortizacijskih stopenj z notranjimi pravili oz. ocenjeno dobo koristnosti in preverili pravilnost obračuna amortizacije; preverili podporno računovodsko dokumentacijo in knjiženje v računovodskih evidencah. V vzorec smo zajeli tako naključno izbrane postavke kot postavke, ki smo jih na podlagi našega s tveganji povezanega pristopa določili zaradi velikosti, kompleksnosti, vsebine ali trajanja gradnje oz. vzdrževanja. Pregledovanje razkritij v skladu z zahtevami MSRP, kot jih je sprejela EU, predvsem MRS 16 - Opredmetena osnovna sredstva. IBDO

Druge informacije

Za druge informacije je odgovorno poslovodstvo. Druge informacije obsegajo poslovno poročilo, ki je sestavni del letnega poročila Družbe in Skupine, vendar ne vključujejo ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazov in našega revizorjevega poročila o njih. Druge informacije smo pridobili pred datumom revizorjevega poročila razen poročila nadzornega sveta, ki bo na voljo pozneje. Naše mnenje o ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazih se ne nanaša na druge informacije in o njih ne izražamo nobene oblike zagotovila.

V povezavi z opravljeno revizijo ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazov je naša odgovornost prebrati druge informacije in pri tem presoditi ali so druge informacije pomembno neskladne z ločenimi in konsolidiranimi računovodskimi izkazi, zakonskimi zahtevami ali našim poznavanjem, pridobljenim pri revidiranju, ali se kako drugače kažejo kot pomembno napačne. Če na podlagi opravljenega dela zaključimo, da obstaja pomembno napačna navedba drugih informacij, moramo o takih okoliščinah poročati. V zvezi s tem na podlagi opisanih postopkov poročamo, da:
* so druge informacije v vseh pomembnih pogledih usklajene z revidiranimi ločenimi in konsolidiranimi računovodskimi izkazi;
* so druge informacije, razen konsolidiranega poročila o trajnostnosti, o katerem smo dne 15. aprila 2026 izdali ločeno poročilo o omejenem zagotovilu, pripravljene v skladu z veljavnimi zakoni in predpisi; ter
* na podlagi poznavanja in razumevanja Družbe in Skupine in njunega okolja, ki smo ju pridobili med revizijo, v zvezi z drugimi informacijami nismo ugotovili bistveno napačnih navedb.

Odgovornost poslovodstva in nadzornega sveta za ločene in konsolidirane računovodske izkaze

Poslovodstvo je odgovorno za pripravo in pošteno predstavitev teh ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazov v skladu z MSRP kot jih je sprejela Evropska unija in za tako notranje kontroliranje, kot je v skladu z odločitvijo poslovodstva potrebno, da omogoči pripravo ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazov, ki ne vsebujejo pomembno napačne navedbe zaradi prevare ali napake.

Poslovodstvo je pri pripravi ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazov Družbe in Skupine odgovorno za oceno njune sposobnosti, da nadaljujeta kot delujoče podjetje, razkritje zadev, povezanih z delujočim podjetjem in uporabo predpostavke delujočega podjetja kot podlago za računovodenje, razen če namerava poslovodstvo Družbo oziroma Skupino likvidirati ali zaustaviti poslovanje, ali če nima druge možnosti, kot da napravi eno ali drugo.

Nadzorni svet je odgovoren za nadzorovanje postopka računovodskega poročanja Družbe in Skupine.

Revizorjeva odgovornost za revizijo ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazov

Naši cilji so pridobiti sprejemljivo zagotovilo o tem ali so ločeni in konsolidirani računovodski izkazi kot celota brez pomembno napačne navedbe zaradi prevare ali napake, in izdati revizorjevo poročilo, ki vključuje naše mnenje. Sprejemljivo zagotovilo je visoka stopnja zagotovila, vendar ni jamstvo, da bo revizija, opravljena v skladu z MSR-ji in Uredbo, vedno odkrila pomembno napačno navedbo, če ta obstaja. Napačne navedbe lahko izhajajo iz prevare ali napake, ter se smatrajo za pomembne, če je upravičeno pričakovati, da posamič ali skupaj, vplivajo na gospodarske odločitve uporabnikov, sprejete na podlagi teh računovodskih izkazov.

Med izvajanjem revidiranja v skladu z MSR-ji uporabljamo strokovno presojo in ohranjamo poklicno nezaupljivost. Prav tako:
* prepoznamo in ocenimo tveganja pomembno napačne navedbe v ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazih, bodisi zaradi napake ali prevare, oblikujemo in izvajamo revizijske postopke kot odzive na ocenjena tveganja ter pridobimo zadostne in ustrezne revizijske dokaze, ki zagotavljajo podlago za naše mnenje. Tveganje, da ne bi odkrili pomembno napačne navedbe, ki je posledica prevare, je višje kot tveganje, ki je posledica napake, saj prevara lahko vključuje skrivno dogovarjanje, ponarejanje, namerne opustitve, napačne predstavitve ali izogibanje notranjim kontrolam;
* pridobimo razumevanje notranjih kontrol, pomembnih za revizijo ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazov, z namenom oblikovanja revizijskih postopkov, ki so okoliščinam primerni, vendar ne z namenom izraziti mnenje o učinkovitosti notranjih kontrol Družbe in Skupine;
* ovrednotimo ustreznost uporabljenih računovodskih usmeritev in sprejemljivost računovodskih ocen ter z njimi povezanih razkritij, ki jih je pripravilo poslovodstvo;
* na podlagi pridobljenih revizijskih dokazov o obstoju pomembne negotovosti glede dogodkov ali okoliščin, ki zbujajo dvom v sposobnost Družbe in Skupine, da nadaljujeta kot delujoče podjetje, sprejmemo sklep o ustreznosti poslovodske uporabe predpostavke delujočega podjetja, kot podlage računovodenja. Če sprejmemo sklep o obstoju pomembne negotovosti, smo dolžni v revizorjevem poročilu opozoriti na ustrezna IBDO razkritja v ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazih ali, če so taka razkritja neustrezna, prilagoditi mnenje. Revizorjevi sklepi temeljijo na revizijskih dokazih pridobljenih do datuma izdaje revizorjevega poročila. Vendar pa kasnejši dogodki ali okoliščine lahko povzročijo prenehanje Družbe in Skupine kot delujočega podjetja;
* ovrednotimo celotno predstavitev, strukturo in vsebino ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazov vključno z razkritji, in ali ločeni in konsolidirani računovodski izkazi predstavljajo zadevne posle in dogodke na način, da je dosežena poštena predstavitev.
* načrtujemo in izvedemo revizijo konsolidiranih računovodskih izkazov da pridobimo zadostne in ustrezne revizijske dokaze o finančnih informacijah družb oziroma poslovnih aktivnostih v Skupini, da bi lahko izrazili mnenje o računovodskih izkazih Skupine. Odgovorni smo za usmerjanje, nadzor in pregled revizijskih postopkov, izvedenih za namene revizije Skupine. Revizijsko mnenje je izključno naša odgovornost.

S pristojnimi za upravljanje med drugim razpravljamo o načrtovanem obsegu in časovnem načrtu revidiranja in bistvenih revizijskih ugotovitvah vključno z bistvenimi pomanjkljivostmi notranjih kontrol, ki smo jih ugotovili med revizijo. Revizijski komisiji tudi zagotovimo izjavo, da smo izpolnili ustrezne etične zahteve glede neodvisnosti in z njimi razpravljamo o vseh razmerjih in drugih zahtevah, za katere se lahko upravičeno domneva, da vplivajo na našo neodvisnost, in kadar je to primerno, o ukrepih, sprejetih za odpravo nevarnosti ali uporabljenih varovalih.

Izmed vseh zadev, o katerih smo razpravljali s pristojnimi za upravljanje, določimo tiste zadeve, ki so bile pri reviziji ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazov v tekočem obdobju najpomembnejše in so zato ključne revizijske zadeve. Te zadeve opišemo v revizorjevem poročilu, razen če zakon ali predpis preprečujeta javno razkritje teh zadev, ali kadar se v izjemno redkih okoliščinah odločimo, da zadev ne sporočimo v poročilu, ker utemeljeno pričakujemo, da bi bile škodljive posledice takega ravnanja večje od javne koristi takšnega sporočanja.

POROČILO O DRUGIH ZAKONSKIH IN REGULATIVNIH ZAHTEVAH

Poročilo o zahtevah Uredbe (EU) št. 537/2014 Evropskega parlamenta in sveta EU (Uredba 537/2014)

Potrdilo revizijski komisiji

Potrjujemo, da je revizorjevo mnenje, vključeno v to revizorjevo poročilo, skladno z dodatnim poročilom revizijski komisiji.

Prepovedane storitve

Potrjujemo, da za družbo Luka Koper, d.d. in njene odvisne družbe nismo izvajali storitev iz prvega odstavka 5. člena Uredbe 53712014, revizijska družba pa je izpolnjevala zahteve po neodvisnosti pri revidiranju.

Druge storitve revizijske družbe

Revizijska družba za družbo Luka Koper, d.d. in njene odvisne družbe poleg revidiranja računovodskih izkazov in konsolidiranega poročila o trajnostnosti ni opravljala nobenih drugih storitev, razen tistih, ki so razkrite v letnem poročilu.

Imenovanje revizorja, trajanje posla in odgovorni pooblaščeni revizor

Revizijska družba BDO Revizija d.o.o. je bila imenovana na skupščini družbe Luka Koper, d. d. dne 28.junija 2023, predsednik nadzornega sveta pa je pogodbo o revidiranju podpisal dne 4. septembra 2023. Pogodba je sklenjena za obdobje 3 let. Obvezno revizijo računovodskih izkazov družbe opravljamo že nepretrgoma od dne 29. decembra 2017. V imenu revizijske družbe BDO Revizija d.o.o. je za opravljeno revizijo odgovorna pooblaščena revizorka Maruša Hauptman.

Revizorjevo poročanje o skladnosti računovodskih izkazov v elektronski obliki z zahtevami delegirane uredbe št. 2019/815 o enotni elektronski obliki poročanja

Opravili smo posel dajanja sprejemljivega zagotovila o tem, ali so revidirani ločeni in konsolidirani računovodski izkazi skupine Luka Koper, d.d. in njenih odvisnih družb za poslovno leto, ki se je končalo 31. 12. 2025 (v nadaljevanju: revidirani ločeni in konsolidirani računovodski izkazi), pripravljeni v elektronski obliki upoštevajoč zahteve Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/815 z dne 17 . decembra 2018 o dopolnitvi Direktive 2004/109/ES evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za določitev enotne elektronske oblike poročanja, veljavne za leto 2025 (v nadaljevanju: Delegirana uredba).

IBDO Odgovornost poslovodstva in pristojnih za upravljanje

Poslovodstvo je odgovorno za pripravo in pravilno predstavitev revidiranih ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazov v elektronski obliki v skladu z zahtevami Delegirane uredbe, pa tudi za tako notranje kontroliranje, kot je v skladu z odločitvijo poslovodstva potrebno, da omogoči pripravo revidiranih ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazov v elektronski obliki na način, da ne vsebujejo pomembno napačne navedbe zaradi prevare ali napake. Nadzorni svet je pristojen za nadzor nad pripravo revidiranih ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazov v elektronski obliki v skladu z zahtevami Delegirane uredbe.

Revizorjeva odgovornost

Naša odgovornost je, da opravimo posel dajanja sprejemljivega zagotovila ter izrazimo sklep o tem, ali so revidirani ločeni in konsolidirani računovodski izkazi pripravljeni skladno z zahtevami Delegirane uredbe. Naš posel dajanja sprejemljivega zagotovila smo opravili v skladu z Mednarodnim standardom dajanja zagotovil 3000 - Posli dajanja zagotovil razen revizij ali preiskav računovodskih informacij iz preteklosti (MSZ 3000), ki ga je izdal Odbor za Mednarodne standarde revidiranja in dajanja zagotovil. Ta standard zahteva, da posel načrtujemo in izvajamo tako, da pridobimo sprejemljivo zagotovilo za podajo sklepa.

Delovali smo v skladu z zahtevami glede neodvisnosti in etičnimi zahtevami Uredbe EU št. 53712014 in Mednarodnega kodeksa etike za računovodske strokovnjake (vključno z Mednarodnimi standardi neodvisnosti), ki ga je izdal Odbor za Mednarodne standarde etike za računovodske strokovnjake. Kodeks je zasnovan na temeljnih načelih integritete, objektivnosti, strokovne usposobljenosti in dolžne skrbnosti, zaupnosti ter strokovnega vedenja. Naša revizijska družba deluje v skladu z Mednarodnim standardom upravljanja kakovosti (MSUK) 1 - Upravljanje kakovosti v podjetjih, ki opravljajo revizije in preiskave računovodskih izkazov ter druge posle dajanja zagotovil in sorodnih storitev, in skladno z njim vzdržuje celovit sistem upravljanja kakovosti, vključno z dokumentiranimi politikami in postopki glede skladnosti z etičnimi zahtevami, poklicnimi standardi ter veljavnimi pravnimi in regulativnimi zahtevami.

Povzetek opravljenega dela

V okviru obsega opravljenega dela smo izvedli postopke revizijske narave, in sicer:
* prepoznali in ocenili tveganje pomembne neskladnosti revidiranih ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazov z zahtevami Delegirane uredbe zaradi napake ali prevare;
* pridobili smo razumevanje notranjega kontroliranja, ki je pomembno za posel dajanja sprejemljivega zagotovila, da bi oblikovali postopke, ki so ustrezni v danih okoliščinah, vendar pa ne za izražanje mnenja o učinkovitosti notranjega kontroliranja;
* ocenili smo, ali prejeti revidirani ločeni in konsolidirani računovodski izkazi izpolnjujejo zahteve Delegirane uredbe, veljavne na dan poročanja;
* pridobili smo sprejemljivo zagotovilo, da so revidirani ločeni in konsolidirani računovodski izkazi izdajatelja prikazani v pravilni elektronski obliki XHTML;
* pridobili smo sprejemljivo zagotovilo, da so vrednosti in razkritja v revidiranih konsolidiranih računovodskih izkazih v obliki XHTML označeni pravilno in v lnline XBRL (iXBRL) tehnologiji ter da njihovo strojno branje zagotavlja popolne in prave informacije, vsebovane v revidiranih konsolidiranih računovodskih izkazih.

Verjamemo, da so pridobljeni dokazi zadostna in ustrezna podlaga za naš sklep.

Sklep

Na podlagi opravljenih postopkov in pridobljenih dokazov so po našem mnenju revidirani ločeni in konsolidirani računovodski izkazi družbe in skupine Luka Koper, d.d. in njenih odvisnih družb za poslovno leto, ki se je končalo 31.12 .2025, v vseh pomembnih pogledih pripravljeni v skladu z zahtevami Delegirane uredbe.

Ljubljana, 15. april 2026

BDO Revizija d.o.o.
Cesta v Mestni log 1
1000 Ljubljana, Slovenija

---

POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA O OMEJENEM ZAGOTOVILU GLEDE KONSOLIDIRANEGA POROČILA O TRAJNOSTNOSTI

Delničarjem družbe Luka Koper, d.d.

Opravili smo posel dajanja omejenega zagotovila glede Konsolidiranega poročila o trajnostnosti skupine Luka Koper, d.d. (v nadaljevanju »Skupina«), vključenega v poslovno poročilo Skupine za leto, ki se je končalo na dan 31. decembra 2025 in za obdobje od 1. januarja 2025 do 31. decembra 2025 (v nadaljevanju: Konsolidirano poročilo o trajnostnosti).

Opredelitev uporabljenih sadil

Konsolidirano poročilo o trajnostnosti je pripravilo poslovodstvo Skupine, da bi zadostilo zahtevam 70.c in 70.č člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD -1 ), ki implementira 29(a) člen Direktive EU 2013/34/EU, vključno s:
* skladnostjo z Evropskimi standardi poročanja o trajnostnosti, uvedenimi z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2023/2772 z dne 31. julija 2023 o dopolnitvi Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede standardov poročanja o trajnostnosti (ESRS), vključno s tem, da je postopek, ki ga je izvedla Skupina za identifikacijo informacij, poročanih v Konsolidiranem poročilu o trajnostnosti (Postopek), v skladu z opisom v pojasnilu ESRS 2 IRO - 1;
* skladnostjo razkritij v poglavju Taksonomija Konsolidiranega poročila o trajnostnosti z 8. členom Uredbe EU 2020/852 (Uredba o taksonomiji); in
* skladnostjo z zahtevami glede priprave Konsolidiranega poročila o trajnostnosti v skladu z 58. členom ZGD - 1, ki zahteva, da Skupina pripravi Konsolidirano poročilo o trajnostnosti v enotni elektronski obliki, kot jo določa 3. člen Delegirane uredbe Komisije (EU) 2018/815 z dne 17. Decembra 2018 o dopolnitvi Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za določitev enotne elektronske oblike poročanja (ESEF Uredba).

Odgovornost poslovodstva in pristojnih za upravljanje za Konsolidirana poročilo o trajnastnasti

Poslovodstvo je odgovorno za oblikovanje in izvajanje postopkov za prepoznavanje informacij, navedenih v Konsolidiranem poročilu o trajnostnosti v skladu z ESRS in za razkritje tega Postopka v pojasnilu Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti (IRO - 1) v Konsolidiranemu poročilu o trajnostnosti. Ta odgovornost vključuje:
* razumevanje konteksta, v katerem potekajo dejavnosti in poslovni odnosi Skupine, ter pridobivanje razumevanja prizadetih deležnikov;
* opredelitev dejanskih in morebitnih vplivov (tako negativnih kot pozitivnih), povezanih z zadevami glede trajnostnosti, ter tveganj in priložnosti, ki vplivajo ali se lahko razumno pričakuje, da bi lahko vplivali na finančni položaj, finančno uspešnost, denarne tokove, dostop do financiranja ali stroške kapitala Skupine na kratek, srednji ali dolgi rok;
* ocenjevanje pomembnosti prepoznanih vplivov, tveganj in priložnosti, povezanih z zadevami glede trajnostnosti, z izbiro in uporabo ustreznih pragov; in
* uporabo predpostavk, ki so v danih okoliščinah razumne.

Poslovodstvo je nadalje odgovorno za pripravo Konsolidiranega poročila o trajnostnosti v skladu s 70.c členom in 70.č členom ZGD-1, ki implementira 29(a) člen Direktive EU 2013/34/EU, vključno s:
* skladnostjo z ESRS;
* pripravo razkritij v poglavju Taksonomija v okviru Konsolidiranega poročila o trajnostnosti skladno z 8. členom Uredbe Evropske unije št. 2020/852 (»Uredba o taksonomiji«);
* zasnovo, vzpostavitvijo in vzdrževanjem takšnih notranjih kontrol, za katere poslovodstvo določi, da so potrebne za omogočanje priprave Konsolidiranega poročila o trajnostnosti, ki ne vsebuje pomembno napačnih navedb, bodisi zaradi prevare ali napake; in
* izbiro in uporabo ustreznih metod poročanja o trajnostnosti ter uporabo predpostavk in ocen v zvezi s posameznimi razkritji o trajnostnosti, ki so v danih okoliščinah razumne.

Poslovodstvo Skupine je odgovorno tudi za pripravo Konsolidiranega poročila o trajnostnosti v skladu s tehničnimi zahtevami, povezanimi z enotno elektronsko obliko, kot določeno v 58. členu ZGD -1 in 3. členu ESEF Uredbe. Ta odgovornost vključuje zasnovo, vzpostavitev in vzdrževanje takih notranjih kontrol, ki omogočijo pripravo Konsolidiranega poročila o trajnostnosti, ki ni pomembno neskladno z zahtevami 58. člena ZGD-1 in 3. člena ESEF Uredbe.

Pristojni za upravljanje so odgovorni za nadziranje postopka Skupine za poročanje o trajnostnosti.# Revizorjeva odgovornost za posel omejenega zagotovila

Naša odgovornost je načrtovati in izvesti posel dajanja zagotovil, da pridobimo omejeno zagotovilo o tem, ali Konsolidirano poročilo o trajnostnosti ne vsebuje pomembno napačnih navedb, bodisi zaradi prevare ali napake, ter izdati poročilo o omejenem zagotovilu, ki vključuje naš sklep. Napačne navedbe lahko izhajajo iz prevare ali napake, ter se smatrajo za pomembne, če je upravičeno pričakovati, da posamično ali skupaj vplivajo na odločitve uporabnikov, sprejete na podlagi Konsolidiranega poročila o trajnostnosti kot celote.

Kot del posla dajanja omejenega zagotovila v skladu z MSZ 3000 (prenovljen) izvajamo strokovno presojo in ohranjamo poklicno nezaupljivost skozi celotno trajanje posla. Naše odgovornosti v zvezi s Konsolidiranim poročilom o trajnostnosti v povezavi s Postopkom vključujejo:

• pridobivanje razumevanja Postopka, vendar ne za namen podajanja sklepa o učinkovitosti Postopka, vključno z njegovim rezultatom;
• načrtovanje in izvedbo postopkov za ovrednotenje, ali je Postopek skladen z opisom Postopka Skupine navedenim v pojasnilu Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti (IRO-1).

Druge naše odgovornosti v zvezi s Konsolidiranim poročilom o trajnostnosti vključujejo:

• pridobitev razumevanja kontrolnega okolja, procesov in informacijskih sistemov Skupine, relevantnih za pripravo Konsolidiranega poročila o trajnostnosti, vendar brez ocenjevanja zasnove posameznih kontrolnih aktivnosti, pridobivanja dokazov o njihovi vzpostavitvi ali testiranja učinkovitosti njihovega delovanja;
• identifikacijo razkritij, kjer je verjetno, da se bodo pojavile pomembno napačne navedbe, bodisi zaradi prevare ali napake;
• načrtovanje in izvajanje postopkov, ki se odzivajo na primere, kjer bi lahko prišlo do pomembnih napačnih navedb v Konsolidiranem poročilu o trajnostnosti. Tveganje, da ne bi odkrili pomembno napačne navedbe, ki je posledica prevare, je višje kot tveganje, ki je posledica napake, saj lahko prevara vključuje tajno dogovarjanje, ponarejanje, namerne opustitve, napačne predstavitve ali razveljavitev notranjega kontroliranja; in
• oceno, ali je Konsolidirano poročilo o trajnostnosti v vseh pomembnih pogledih pripravljeno v obliki, kot jo zahteva 58. člen ZGD-1 in 3. člen ESEF Uredbe.

Naša neodvisnost in upravljanje kakovosti

Delovali smo v skladu z zahtevami glede neodvisnosti in etičnimi zahtevami Uredbe EU št. 537/2014 in Mednarodnega kodeksa etike za računovodske strokovnjake (vključno z Mednarodnimi standardi neodvisnosti), ki ga je izdal Odbor za Mednarodne standarde etike za računovodske strokovnjake. Kodeks je zasnovan na temeljnih načelih integritete, objektivnosti, strokovne usposobljenosti in dolžne skrbnosti, zaupnosti ter strokovnega vedenja.

Naša revizijska družba deluje v skladu z Mednarodnim standardom upravljanja kakovosti (MSUK) 1 - Upravljanje kakovosti v podjetjih, ki opravljajo revizije in preiskave računovodskih izkazov ter druge posle dajanja zagotovil in sorodnih storitev, in skladno z njim vzdržuje celovit sistem upravljanja kakovosti, vključno z dokumentiranimi politikami in postopki glede skladnosti z etičnimi zahtevami, poklicnimi standardi ter veljavnimi pravnimi in regulativnimi zahtevami.

Inherentne omejitve pri pripravi Konsolidiranega poročila o trajnostnosti

Sodila, narava Konsolidiranega poročila o trajnostnosti in odsotnost dolgoletnih uveljavljenih strokovnih smernic, standardnih uporab in praks poročanja omogočajo sprejetje različnih, vendar sprejemljivih metodologij merjenja, kar lahko povzroči razlike med posameznimi družbami. Sprejete metodologije merjenja lahko vplivajo tudi na primerljivost trajnostnih zadev, o katerih poročajo različne organizacije in iz leta v leto znotraj organizacije, saj se metodologije razvijajo.

IBDO

Pri poročanju v prihodnost usmerjenih informacij v skladu z ESRS mora poslovodstvo pripraviti v prihodnost usmerjene informacije na podlagi razkritih predpostavk o dogodkih, ki se lahko zgodijo v prihodnosti, in morebitnih prihodnjih dejanjih Skupine. Dejanski rezultati bodo verjetno drugačni, saj se pričakovani dogodki pogosto ne zgodijo, kot je bilo pričakovano. Pri določanju razkritij v Konsolidiranem poročilu o trajnostnosti poslovodstvo Skupine razlaga nedefinirane pravne in druge izraze. Nedefinirane pravne in druge izraze je mogoče razlagati različno, vključno s pravno skladnostjo njihove interpretacije, zato so predmet negotovosti.

Sklicevanja na zunanje vire ali spletne strani v Konsolidiranem poročilu o trajnostnosti niso vključeni v naše postopke pregleda Konsolidiranega poročila o trajnostnosti, zato o njih ne podajamo nobenega zagotovila. Opozarjamo na naslednje posebne omejitve, obravnavane v Konsolidiranem poročilu o trajnostnosti:

• Okoljsko poročanje, kot ga uporabljajo vse družbe, vključuje informacije, ki temeljijo na podnebnih scenarijih, ki vključujejo inherentno negotovost zaradi nepopolnega znanstvenega in ekonomskega znanja o verjetnosti, času ali učinku morebitnih prihodnjih fizičnih in prehodnih vplivov, povezanih s podnebjem. V izogib dvomu, obseg našega posla in naše odgovornosti ni vključeval izvajanja postopkov, potrebnih za kakršnokoli dajanje zagotovil o zanesljivosti, pravilne sestave ali točnosti informacij, usmerjenih v prihodnost.
• Metrike o emisijah, navedene v Konsolidiranem poročilu o trajnostnosti, lahko vključujejo informacije, ki jih zagotavljajo dobavitelji ali tretje osebe. Naši postopki niso vključevali pridobivanja zagotovil glede informacij, ki jih zagotavljajo dobavitelji ali tretje osebe.
• Konsolidirano poročilo o trajnostnosti lahko vključuje metrike, ki izhajajo iz prijavljenih dogodkov v zvezi z zaposlenimi in podizvajalci. Naša preskušanja lahko zato ne razkrijejo napačnih navedb glede popolnosti, na primer v primerih, kjer so se dogodki morda zgodili, vendar niso bili prijavljeni.

Povzetek opravljenega dela

Posel dajanja omejenega zagotovila vključuje izvajanje postopkov za pridobitev dokazov o Konsolidiranem poročilu o trajnostnosti. Narava, časovni okvir in obseg izbranih postopkov so odvisni od strokovne presoje, vključno z identifikacijo razkritij v Konsolidiranem poročilu o trajnostnosti, kjer je verjetno, da se bodo pojavile pomembne napačne navedbe, bodisi zaradi prevare ali napake.

Pri izvajanju posla dajanja omejenega zagotovila v zvezi s Postopkom, smo:

• pridobili razumevanje Postopka s: poizvedovanjem, z namenom pridobiti razumevanje o virih informacij, ki jih je uporabilo poslovodstvo (npr. vključevanje deležnikov, poslovni načrti in strateški dokumenti); in pregledom notranje dokumentacije Skupine o njihovem Postopku; in
• ovrednotili, ali so bili dokazi, pridobljeni z našimi postopki v zvezi s Postopkom, ki ga izvaja Skupina, skladni z opisom Postopka v pojasnilu Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti (IRO-1).

Pri izvajanju našega posla dajanja omejenega zagotovila v zvezi s Konsolidiranim poročilom o trajnostnosti smo:

• pridobili razumevanje procesov poročanja Skupine, ki so pomembni za pripravo Konsolidiranega poročila o trajnostnosti s poizvedovanjem, z namenom pridobiti razumevanje kontrolnega okolja, procesov in informacijskih sistemov Skupine, pomembnih za pripravo Konsolidiranega poročila o trajnostnosti, vendar ne za namen zagotavljanja sklepa o učinkovitosti notranjih kontrol Skupine.
• ovrednotili, ali so pomembne informacije, identificirane s Postopkom, vključene v Konsolidirano poročilo o trajnostnosti;
• ovrednotili, ali sta struktura in predstavitev Konsolidiranega poročila o trajnostnosti skladni z ESRS;
• opravili poizvedbe pri ustreznem osebju in analitične postopke o izbranih informacijah v Konsolidiranem poročilu o trajnostnosti;
• izvedli revizijske postopke o izbranih informacijah v Konsolidiranem poročilu o trajnostnosti na podlagi vzorca;

IBDO

• kjer in kadar je to primerno, primerjali razkritja v Konsolidiranem poročilu o trajnostnosti z ustreznimi razkritji v računovodskih izkazih;
• pridobili dokaze o metodah in postopkih za oblikovanje pomembnih ocen in v prihodnost usmerjenih informacij ter o tem, kako so bile te metode uporabljene;
• pridobili razumevanje postopka Skupine za prepoznavanje gospodarskih dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo in gospodarskih dejavnosti, ki so usklajene s taksonomijo ter ustreznih razkritij v Konsolidiranem poročilu o trajnostnosti;
• pridobili informacije in podlage za zneske, razkrite v delu Konsolidiranega poročila o trajnostnosti, ki se nanaša na taksonomijo;
• ocenili, ali je Konsolidirano poročilo o trajnostnosti pripravljeno v obliki, kot o določa 58. člen ZGD-1 in 3. člen ESEF Uredbe.

Podlaga za sklep

Naš posel dajanja omejenega zagotovila smo opravili v skladu z Mednarodnim standardom poslov dajanja zagotovil (MSZ) 3000 (prenovljen), Posli dajanja zagotovil, razen revizij ali preiskav računovodskih informacij iz preteklosti (»MSZ 3000 (prenovljen)«), ki ga je izdal Odbor za mednarodne standarde revidiranja in dajanja zagotovil. Postopki, izvedeni v okviru posla dajanja omejenega zagotovila, se po naravi in času razlikujejo in so manj obsežni kot pri poslih dajanja sprejemljivega zagotovila. Posledično je v okviru posla dajanja omejenega zagotovila pridobljenega bistveno manj zagotovila kot bi ga bilo, če bi izvajali posel dajanja sprejemljivega zagotovila. Naše odgovornosti na podlagi tega standarda so podrobneje opisane v delu Revizorjeva odgovornost za posel omejenega zagotovila v našem poročilu. Verjamemo, da so pridobljeni dokazi zadostna in ustrezna podlaga za naš sklep.# Sklep o omejenem zagotovilu

Na podlagi opravljenih postopkov in pridobljenih dokazov, nismo opazili ničesar, zaradi česar bi verjeli, da Konsolidirano poročilo o trajnostnosti v vseh pomembnih pogledih ni pripravljeno v skladu s 70.c in 70.č členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD -1 ), ki v slovenski pravni red prenaša člen 29(a) Direktive EU 2013/34/EU, vključno s:

• skladnostjo z Evropskimi standardi poročanja o trajnostnosti (ESRS), vključno s tem, da je postopek za identifikacijo informacij, poročanih v Konsolidiranem poročilu o trajnostnosti, ki ga je izvedla Skupina (»Postopek«) skladen z opisom v pojasnilu Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti (IRO-1 );
• skladnostjo razkritij v poglavju Taksonomija znotraj okoljskega dela Konsolidiranega poročilo o trajnostnosti z 8. členom Uredbe Evropske unije št. 2020/852 (»Uredba o taksonomiji«); in
• skladnostjo z zahtevami glede priprave Konsolidiranega poročila o trajnostnosti v elektronski obliki XHTML, kot jo določata 58. člen ZGD -1 in 3. člen Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/815.

Ljubljana, 15. april 2026

Maruša Hauptman,
Klj ~ na trajnostna partnerka
oblaščena revizorka
1 DO BDO Revlrlja d .o.o.
Družba za re vidiran je
(D 549300H1GO5N7BK34P37

Period	Member / Entity
2025-01-01 to 2025-12-31	ifrs-full:SeparateMember
2024-01-01 to 2024-12-31	ifrs-full:SeparateMember
2025-12-31	ifrs-full:SeparateMember
2024-12-31	ifrs-full:SeparateMember
2023-12-31	ifrs-full:SeparateMember
2024-01-01 to 2024-12-31	ifrs-full:IssuedCapitalMember / ifrs-full:SeparateMember
2024-12-31	ifrs-full:IssuedCapitalMember / ifrs-full:SeparateMember
2023-12-31	ifrs-full:IssuedCapitalMember / ifrs-full:SeparateMember
2024-01-01 to 2024-12-31	ifrs-full:SharePremiumMember / ifrs-full:SeparateMember
2024-12-31	ifrs-full:SharePremiumMember / ifrs-full:SeparateMember
2023-12-31	ifrs-full:SharePremiumMember / ifrs-full:SeparateMember
2024-01-01 to 2024-12-31	lkpg:LegalReservesMember / ifrs-full:SeparateMember
2024-12-31	lkpg:LegalReservesMember / ifrs-full:SeparateMember
2023-12-31	lkpg:LegalReservesMember / ifrs-full:SeparateMember
2024-01-01 to 2024-12-31	ifrs-full:OtherReservesMember / ifrs-full:SeparateMember
2024-12-31	ifrs-full:OtherReservesMember / ifrs-full:SeparateMember
2023-12-31	ifrs-full:OtherReservesMember / ifrs-full:SeparateMember
2024-01-01 to 2024-12-31	ifrs-full:RetainedEarningsMember / ifrs-full:SeparateMember
2024-12-31	ifrs-full:RetainedEarningsMember / ifrs-full:SeparateMember
2023-12-31	ifrs-full:RetainedEarningsMember / ifrs-full:SeparateMember
2024-01-01 to 2024-12-31	ifrs-full:ReserveOfGainsAndLossesFromInvestmentsInEquityInstrumentsMember / ifrs-full:SeparateMember
2024-12-31	ifrs-full:ReserveOfGainsAndLossesFromInvestmentsInEquityInstrumentsMember / ifrs-full:SeparateMember
2023-12-31	ifrs-full:ReserveOfGainsAndLossesFromInvestmentsInEquityInstrumentsMember / ifrs-full:SeparateMember
2024-01-01 to 2024-12-31	ifrs-full:ReserveOfRemeasurementsOfDefinedBenefitPlansMember / ifrs-full:SeparateMember
2024-12-31	ifrs-full:ReserveOfRemeasurementsOfDefinedBenefitPlansMember / ifrs-full:SeparateMember
2025-01-01 to 2025-12-31	ifrs-full:ReserveOfRemeasurementsOfDefinedBenefitPlansMember / ifrs-full:SeparateMember
2025-12-31	ifrs-full:IssuedCapitalMember / ifrs-full:SeparateMember
2025-01-01 to 2025-12-31	ifrs-full:IssuedCapitalMember / ifrs-full:SeparateMember
2025-12-31	ifrs-full:SharePremiumMember / ifrs-full:SeparateMember
2025-01-01 to 2025-12-31	ifrs-full:SharePremiumMember / ifrs-full:SeparateMember
2025-12-31	lkpg:LegalReservesMember / ifrs-full:SeparateMember
2025-01-01 to 2025-12-31	lkpg:LegalReservesMember / ifrs-full:SeparateMember
2025-12-31	ifrs-full:OtherReservesMember / ifrs-full:SeparateMember
2025-01-01 to 2025-12-31	ifrs-full:OtherReservesMember / ifrs-full:SeparateMember
2025-12-31	ifrs-full:RetainedEarningsMember / ifrs-full:SeparateMember
2025-01-01 to 2025-12-31	ifrs-full:RetainedEarningsMember / ifrs-full:SeparateMember
2025-12-31	ifrs-full:ReserveOfGainsAndLossesFromInvestmentsInEquityInstrumentsMember / ifrs-full:SeparateMember
2025-01-01 to 2025-12-31	ifrs-full:ReserveOfGainsAndLossesFromInvestmentsInEquityInstrumentsMember / ifrs-full:SeparateMember
2025-12-31	ifrs-full:ReserveOfRemeasurementsOfDefinedBenefitPlansMember / ifrs-full:SeparateMember
2025-01-01 to 2025-12-31	ifrs-full:ReserveOfRemeasurementsOfDefinedBenefitPlansMember / ifrs-full:SeparateMember