Luka Koper — Annual Report (ESEF) 2022

Apr 17, 2023

Luka Koper še naprej krepi svojo vlogo v globalni logistični verigi

in z izjemnimi poslovnimi rezultati pospešuje gospodarski utrip ter razvoj Obalno-kraške regije in Slovenije nasploh.

Prelomno leto 2022 je z milijonom pretovorjenih kontejnerskih enot v enem samem letu potrdilo pravilnost naših dolgoročnih usmeritev v rast kontejnerskega prometa.

Presežena meja 800.000 vozil, ki smo jih odpremili po najkrajši poti do cilja, utrjuje naše mesto med vodilnimi pristanišči Sredozemlja in napoveduje izjemne rezultate v tem desetletju.

Prva zaveza našega poslovanja in nadaljnje odličnosti še naprej ostajajo dosledno zelena logistika, trajnostno usmerjen razvoj in iskrena skrb za naše okolje.

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

VSEBINA

1. Izjava o odgovornosti članov uprave družbe
2. POSLOVNO POROČILO
3. Poudarki poslovanja Skupine Luka Koper v letu 2022
4. Pismo predsednika uprave
5. Poročilo nadzornega sveta za leto 2022
6. Izjava o upravljanju družbe
7. Pregled pomembnejših dogodkov, novosti in dosežkov v letu 2022
8. Pomembnejši dogodki po zaključku poslovnega leta
9. Predstavitev Skupine Luka Koper in opis poslovnega modela

Izjava o odgovornosti članov uprave družbe

Uprava družbe Luka Koper, d. d., je odgovorna za pripravo letnega poročila družbe in Skupine Luka Koper ter računovodskih izkazov na način, ki zainteresirani javnosti daje resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja in izidov poslovanja družbe in Skupine Luka Koper v letu 2022.

Uprava družbe potrjuje, da je Letno poročilo Skupine in družbe Luka Koper, d. d., za leto 2022 z vsemi sestavnimi deli – poslovnim poročilom, trajnostnim poročilom, računovodskim poročilom, vključno z izjavo o upravljanju družbe – sestavljeno in objavljeno skladno z veljavno zakonodajo in mednarodnimi standarti računovodskega poročanja.

Uprava potrjuje, da so bile pri izdelavi računovodskih izkazov dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve. Računovodske ocene so bile izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja.

Uprava potrjuje, da so računovodski izkazi s pojasnili za družbo in Skupino Luka Koper pripravljeni na podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju družbe Luka Koper, d. d., in njenih odvisnih družb ter v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija.

Davčne oblasti lahko kadarkoli v roku petih let od dneva, ko je bilo treba davek obračunati, preverijo poslovanje družbe, kar lahko posledično povzroči nastanek dodatne obveznosti plačila davka, zamudnih obresti in kazni iz naslova davka na dohodek pravnih oseb ali drugih davkov ter dajatev.

Uprava družbe ni seznanjena z okoliščinami, ki bi lahko povzročile morebitno pomembno obveznost iz tega naslova.

Uprava je odgovorna za izvajanje ukrepov, s katerimi zagotavlja ohranjanje vrednosti premoženja družbe in Skupine Luka Koper, ter za preprečevanje in odkrivanje prevar ter drugih nepravilnosti.

Člani uprave:

• Boštjan Napast - Predsednik uprave
• Nevenka Kržan - Članica uprave
• Vojko Rotar - Član uprave - delavski direktor

Koper, 28. 3. 2023

1 Poudarki poslovanja Skupine Luka Koper v letu 2022

Skupina Luka Koper je uspešno kljubovala še vedno oteženim gospodarskim razmeram in leto 2022 zaključila z rekordnimi poslovnimi rezultati. Skupni ladijski pretovor je dosegel 23,2 milijona ton blaga in presegel načrtovane količine leta 2022 za 378 tisoč ton oziroma za 2 odstotka, pretovor leta 2021 pa za 2,4 milijona ton oziroma za 12 odstotkov. Pretovor je bil glede na načrtovane količine večji na vseh blagovnih skupinah z izjemo generalnih tovorov in kontejnerjev, v primerjavi z letom 2021 pa je bila rast pretovora zabeležena na vseh blagovnih skupinah.

V letu 2021 je bilo 42 odstotkov pretovora prepeljanega po cesti in 58 odstotkov po železnici, v letu 2022 se je pretovor po cesti povečal na 46 odstotkov, pretovor po železnici pa zmanjšal na 54 odstotkov.

Konec leta 2022 je bil na kontejnerskem terminalu z 1.017.788 pretovorjenimi kontejnerskimi enotami (TEU) dosežen nov letni zgodovinski rekord v pretovoru kontejnerjev, hkrati pa je bila presežena zgodovinska meja milijon pretovorjenih kontejnerskih enot (TEU) v enem samem letu. Pretovor kontejnerjev je bil sicer nekoliko manjši od načrtovanega in za 2 odstotka večji kot v letu 2021. Tudi terminal za avtomobile je v letu 2022 dosegel nov letni rekord pretovora, saj je bilo pretovorjenih 801.036 vozil, kar je 7 odstotkov nad načrtom in 22 odstotkov več kot v letu 2021. Zgodovinski mejniki so bili doseženi tudi na terminalih za generalne, sipke in razsute ter tekoče tovore.

V letu 2022 so vsi finančni kazalniki presegli dosežene kazalnike preteklega leta in tudi načrtovane kazalnike. Zaradi zelo dobrih poslovnih rezultatov v obdobju januar–avgust 2022 ter zaostrenih gospodarskih gibanj je Skupina Luka Koper v mesecu septembru 2022 pripravila rebalans poslovnega načrta za leto 2022. Vse primerjave v tem poročilu so pripravljene na osnovi sprejetega rebalansa poslovnega načrta.

Leto 2022 so zaznamovali tudi rekordno visoki čisti prihodki od prodaje Skupine Luka Koper, ki so s 313,5 milijona evrov presegli načrtovane za 4 odstotke oziroma za 11 milijonov evrov, lanskoletne pa za 37 odstotkov oziroma za 85 milijonov evrov. Na povečanje čistih prihodkov od prodaje so vplivali predvsem prihodki iz naslova skladiščnin zaradi podaljšanega časa zadrževanja blaga v skladišču zaradi razmer na globalnem logističnem trgu, ki so se zaradi postopne normalizacije razmer ob koncu leta 2022 zmanjšali. V letu 2022 se je povprečni čas zadrževanja polnih kontejnerjev na terminalu, v primerjavi z letom 2021, podaljšal za 2,1 dneva. Na višje prihodke sta vplivala tudi rast cen storitev ter povečan obseg pretovora in dodatnih storitev vseh blagovnih skupin, tudi zaradi večje produktivnosti.

Leto 2022 je minilo v znamenju vojne v Ukrajini, ki je v začetku drugega četrtletja spremenila geopolitične razmere in vplivala na gospodarska gibanja v letu 2022. Poslabšali so se gospodarski obeti v mednarodnem okolju, povečali so se negotovost in inflacijski pritiski, zaostrile so se razmere na energetskih trgih. Neposredna izpostavljenost Skupine Luka Koper do Rusije in Ukrajine je sicer razmeroma majhna, saj je obseg pretovora.

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

VSEBINA

LETO 2022 V ŠTEVILKAH

801.036	kosov pretovorjenih vozil
21.824	vlakov pripeljalo v pristanišče in iz njega odpeljalo
399.291	tovornjakov vstopilo v pristanišče
280.817	razloženih in naloženih vagonov
1.017.788	TEU naloženih in razloženih kontejnerjev
23,2 milijona ton	ladijskega pretovora
46 %	delež pretovora po cesti
54 %	delež pretovora po železnici
1.659	privezanih ladij

ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE

313,5 mio EUR

+37 % 2022/2021

+4 % 2022/NAČRT 2022

v mio evrov	2020	2021	2022
Čisti prihodki od prodaje	228,4	209,9	313,5

V letu 2022 so čisti prihodki od prodaje Skupine Luka Koper dosegli rekordnih 313,5 milijona evrov in so bili za 37 odstotkov oziroma za 85 milijonov evrov višji kot v letu 2021. Na povečanje čistih prihodkov od prodaje so vplivali predvsem višji prihodki iz naslova skladiščnin, rast cen storitev ter povečan obseg pretovora in dodatnih storitev vseh blagovnih skupin, tudi zaradi večje produktivnosti. Proti koncu leta 2022 so se razmere normalizirale, posledično tudi prihodki iz tega naslova, kar se nadaljuje tudi v letu 2023. Dosežene čiste prihodke od prodaje Skupine Luka Koper je v letu 2020 zaznamovala pandemija covida-19. Postopno okrevanje v letu 2021 je pozitivno vplivalo na večji ladijski pretovor, kar se je odrazilo v višjih čistih prihodkih od prodaje.

LADIJSKI PRETOVOR

23,2 mio TON

+12 % 2022/2021

NAČRT 2022

PRETOVOR KONTEJNERJEV

1 mio TEU

+2 % 2022/2021

-2 % 2022/NAČRT 2022

PRETOVOR AVTOMOBILOV

801 TISOČ KOS

+22 % 2022/2021

+7 % 2022/NAČRT 2022

	2020	2021	2022
Ladijski pretovor v mio ton	19,5	20,8	23,2
Kontejnerji - v tisoč TEU	945,1	997,6	1.017,8
Avtomobili - v tisoč kos	617,2	656,5	801,0

V letu 2022 je skupni ladijski pretovor dosegel 23,2 milijona ton blaga in presegel pretovor leta 2021 za 2,4 milijona ton oziroma za 12 odstotkov. Glede na leto 2021 je bila rast pretovora zabeležena na vseh blagovnih skupinah. Kontejnerski terminal in terminal za avtomobile sta dosegla nov zgodovinski rekord letnega pretvora. V letu 2021 je bilo občutiti postopno okrevanje in krepitev gospodarske aktivnost v mednarodnem okolju, kar je vplivalo tudi na povečanje ladijskega pretovora v letu 2021 glede na leto 2020.

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

POSLOVNI IZID

IZ POSLOVANJA (EBIT)

83,1 mio EUR

+165 % 2022/2021

+19 % 2022/NAČRT 2022

DOBIČKONOSNOST PRIHODKOV

IZ POSLOVANJA (ROS)

26,5 %

+93 % 2022/2021

+15 % 2022/NAČRT 2022

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

POSLOVNI IZID

Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) v mio evrov

leto	2020	2021	2022
Poslovni izid iz poslovanja (EBIT)	33,5	16,0	83,1
Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS) v %	13,7	26,5	31,3

V letu 2022 je poslovni izid iz poslovanja (EBIT) znašal 83,1 milijona evrov in je presegel doseženega v letu 2021 za 165 odstotkov oziroma za 51,8 milijona evrov iz naslova višjih čistih prihodkov od prodaje. V letu 2021 je bil, kljub rasti čistih prihodkov od prodaje glede na leto 2020, dosežen nižji poslovni izid iz poslovanja (EBIT) kot leto prej in sicer zaradi nižjih drugih prihodkov, saj so bili v letu 2020 med drugimi prihodki pripoznani enkratni dogodki, ki so pozitivno vplivali na rezultate poslovanja v letu 2020.

Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA)

114,6 mio EUR

+87 % 2022/2021

+14 % 2022/NAČRT 2022

EBITDA marža

36,6 %

+37 % 2022/2021

+10 % 2022/NAČRT 2022

Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) v mio evrov

EBITDA marža v %

leto	2020	2021	2022
Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA)	61,8	61,2	114,6
EBITDA marža	26,8	29,4	36,6

Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) Skupine Luka Koper je v letu 2022 znašal 114,6 milijona evrov, kar je za 87 odstotkov oziroma za 53,4 milijona evrov več kot v letu 2021. Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) Skupine Luka Koper je v letu 2021 znašal 61,2 milijona evrov, kar je za 1 odstotek oziroma za 0,6 milijona evrov manj kot v letu 2020.

EBITDA marža Skupine Luka Koper je v letu 2022 znašala 36,6 odstotka, kar je za 37 odstotkov oziroma za 9,8 odstotne točke več kot v letu 2021. EBITDA marža Skupine Luka Koper je v letu 2021 znašala 26,8 odstotka, kar je za 9 odstotkov oziroma za 2,7 odstotne točke manj kot v letu 2020.

ČISTI POSLOVNI IZID

74,2 mio EUR

+133 % 2022/2021

+17 % 2022/NAČRT 2022

RAZMERJE MED TRŽNO CENO IN DOBIČKOM NA DELNICO (P/E)

4,7

-6,7 2022/2021

KAZALNIK NI NAČRTOVAN

Čisti poslovni izid v mio evrov	Razmerje med tržno ceno in dobičkom na delnico (P/E)
2020	32,0
2021	31,8
2022	74,2
	4,7
	11,4
	8,2

V letu 2022 je čisti poslovni izid znašal rekordnih 74,2 milijona evrov, kar je za 133 odstotkov oziroma za 42,4 milijona evrov več kot v letu 2021. Na višji čisti poslovni izid v letu 2022 glede na leto 2021 so vplivali že pojasnjeni dejavniki, ki so prispevali k višjemu poslovnemu izidu iz poslovanja (EBIT), pozitivno so na čisti poslovni izid vplivali še višji finančni prihodki. V letu 2021 je Skupina Luka Koper dosegla nižji čisti poslovni izid kot v letu 2020. Poleg že omenjenih vplivov na poslovni izid iz poslovanja (EBIT) je na čisti poslovni izid pozitivno vplival višji poslovni izid iz financiranja, negativno pa višja stopnja davka od dobička.

Kazalnik razmerja med tržno ceno in dobičkom na delnico (P/E) se je v letu 2022 znižal glede na predhodno leto iz naslova doseženega višjega čistega poslovnega izida in je znašal 4,7.

ČISTA DOBIČKONOSNOST KAPITALA (ROE)

15,1 %

+116 % 2022/2021

+14 % 2022/NAČRT 2022

Čista dobičkonosnost kapitala (ROE)
2020	7,4
2021	7,0
2022	15,1

V letu 2022 je kazalnik čiste dobičkonosnosti kapitala (ROE) znašal 15,1 odstotka, kar je za 116 odstotkov.

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

IZDATKI ZA NALOŽBE

50,8 mio EUR

-3 % 2022/2021

-28 % 2022/NAČRT 2022

	2020	2021	2022
Izdatki za naložbe	68,1	52,1	50,8

V letu 2022 je Skupina Luka Koper za naložbe namenila 50,8 milijona evrov, kar je za 3 odstotke oziroma za 1,3 milijona evrov manj kot v letu 2021. Skupina Luka Koper je v letu 2022 izvajala večje naložbe predvsem na območju kontejnerskega terminala in terminala za avtomobile – nadaljevalo se je podaljšanje pomola I, v sklopu katerega je bila zaključena gradnja priveznega mesta 7D in zgrajene skladiščne površine; za potrebe kontejnerskega terminala sta bili nabavljeni dve dvigali SPPX in tri dvigala E-RTG; nadaljevala se je izgradnja novega zunanjega kamionskega terminala ob serminskem vhodu.

Skupina Luka Koper je pandemično leto 2020 izkoristila za nadaljevanje izvajanja naložb v povečevanje pristaniških zmogljivosti, saj se je po izboljšanju zdravstvenih in gospodarskih razmer, povezanih s pandemijo, pričakovala ponovna rast pretovora. V letu 2021 je Skupina Luka Koper nadaljevala naložbeni ciklus predvsem z vlaganjem v povečevanje pristaniških zmogljivosti, najvidnejša naložba je bila nadaljevanje gradnje podaljška kontejnerske obale na čelu I. pomola.

NETO FINANČNA ZADOLŽENOST/EBITDA

-0,3

-0,8 2022/2021

-0,2 2022/NAČRT 2022

	2020	2021	2022
Neto finančna zadolženost/EBITDA	0,3	0,5	-0,3

Nizka vrednost kazalnika neto finančna zadolženost/EBITDA v letih 2020 do 2022 izkazuje finančno stabilnost Skupine Luka Koper. Denarna sredstva Skupine Luka Koper so konec leta 2022 presegala stanje finančnih obveznosti, zaradi česar je vrednost neto finančne zadolženosti negativna, posledično je negativna tudi vrednost kazalnika neto finančna zadolženost/EBITDA. Kazalnik odraža izredno finančno stabilnost Skupine Luka Koper.

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

VSEBINA

14

Alternativna merila uspešnosti poslovanja

Skupina Luka Koper je za prikaz uspešnosti poslovanja uporabila alternativna merila uspešnosti poslovanja (Smernice APMs1), ki jih opredeljuje ESMA2.

Alternativno merilo	Izračun	Pojasnilo izbora
Poslovni izid iz poslovanja (EBIT)	Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) = razlika med poslovnimi prihodki in stroški poslovanja.	Prikazuje uspešnost (dobičkonosnost) poslovanja podjetja iz osnovne dejavnosti.
Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA)	Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) = poslovni izid iz poslovanja (EBIT) + amortizacija.	Odraža uspešnost poslovanja podjetja in je približek denarnega toka iz poslovanja. Prikazuje sposobnost pokrivanja odpisov vrednosti in drugih odhodkov, ki niso povezani s poslovnimi odhodki.
Dodana vrednost	Dodana vrednost = čisti prihodki od prodaje + usredstveni lastni proizvodi in storitve + drugi prihodki – stroški blaga, materiala, storitev – drugi poslovni odhodki brez prevrednotovalnih poslovnih odhodkov.	Prikazuje novoustvarjeno vrednost podjetja v enem letu. Je merilo gospodarske aktivnosti in uspeha.
Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS)	Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS) = poslovni izid iz poslovanja (EBIT) / čisti prihodki od prodaje.	Prikazuje operativno učinkovitost podjetja.
Čista dobičkonosnost kapitala (ROE)	Čista dobičkonosnost kapitala (ROE) = čisti dobiček / povprečno stanje kapitala.	Prikazuje uspešnost poslovodstva pri povečevanju vrednosti podjetja za lastnike oz. delničarje.
Čista dobičkonosnost sredstev (ROA)	Čista dobičkonosnost sredstev (ROA) = čisti dobiček / povprečno stanje sredstev.	Prikazuje uspešnost upravljanja s sredstvi podjetja.
EBITDA marža	EBITDA marža = poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) / čisti prihodki od prodaje.

---

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

VSEBINA

1. APMs - Alternative Performance Measures

2. ESMA - European Securities and Markets Authority – Evropski organ za vrednostne papirje in trge

EBITDA marža iz tržne dejavnosti

EBITDA marža iz tržne dejavnosti = poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) / čisti prihodki od prodaje iz naslova tržne dejavnosti. Prikazuje poslovno uspešnost in dobičkonosnost tržne dejavnosti v odstotkih.

Neto finančna zadolženost/EBITDA

Neto finančna zadolženost/EBITDA = (finančne obveznosti – denar in denarni ustrezniki) / EBITDA. Prikazuje zadolženost in dobičkonosnost podjetja z namenom ocenjevanja zmožnosti podjetja poravnavati svoje finančne dolgove v prihodnosti, če družba ohrani isti obseg poslovanja in dobička.

Razmerje med tržno ceno in dobičkom na delnico (P/E)

Razmerje med tržno ceno in dobičkom na delnico (P/E) = zaključni tečaj / čisti dobiček na delnico (EPS). Prikazuje koliko evrov so vlagatelji na trgu v določenem trenutku pripravljeni plačati za vsak evro dobička podjetja. Z njim ocenjujemo vrednost podjetja in njegovih delnic na trgu.

Knjigovodska vrednost delnice na dan (v evrih)

Knjigovodska vrednost delnice = kapital / število delnic. Prikazuje vrednost delnice na podlagi vrednosti kapitala družbe na določen dan.

Razmerje med tržno ceno in knjigovodsko vrednostjo delnice (P/B)

Razmerje med tržno ceno in knjigovodsko vrednostjo delnice (P/B) = zaključni tečaj / knjigovodska vrednost delnice. Prikazuje primerjavo tržne vrednosti enote kapitala podjetja na borzi z njegovo računovodsko vrednostjo na določen dan.

Povprečna knjigovodska vrednost delnice (v evrih)

Povprečna knjigovodska vrednost delnice je izračunana na podlagi povprečnih mesečnih stanj razmerja med kapitalom in številom navadnih delnic. Prikazuje povprečno knjigovodsko vrednost delnice izračunano iz razmerja mesečnih stanj kapitala družbe in števila.

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

1.1 Ključni kazalniki poslovanja

Ključni kazalniki poslovanja družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper v letu 2022 v primerjavi z letom 2021

Postavke	Luka Koper, d. d.	Skupina Luka Koper
Čisti prihodki od prodaje (v eur)	310.196.680	313.462.636
	224.990.379	228.444.062
Indeks 2022/2021	138	137
Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) (v eur)	81.729.523	83.114.534
	30.745.444	31.346.268
Indeks 2022/2021	266	265
Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) (v eur)	112.529.369	114.602.528
	59.832.637	61.170.729
Indeks 2022/2021	188	187
Čisti poslovni izid (v eur)	73.266.227	74.159.799
	29.920.330	31.793.527
Indeks 2022/2021	245	233
Dodana vrednost (v eur)	206.717.589	216.463.633
	142.075.730	150.251.354
Indeks 2022/2021	145	144
Izdatki za naložbe (v eur)	50.157.229	50.784.443
	51.835.252	52.096.515
Indeks 2022/2021	97	97
Ladijski pretovor (v ton)	23.248.355	23.248.355
	20.821.177	20.821.177
Indeks 2022/2021	112	112
Število zaposlenih	1.638	1.801
	1.577	1.738
Indeks 2022/2021	104	104

Kazalniki

	2022	2021	Indeks 2022/2021
Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS)	26,3 %	13,7 %	192
Čista dobičkonosnost kapitala (ROE)	16,1 %	7,1 %	227
Čista dobičkonosnost sredstev (ROA)

---

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

Ključni kazalniki poslovanja družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper v letu 2022 v primerjavi z načrtom za leto 2022

Postavke	2022	Načrt 2022	Indeks 2022/načrt 2022	2022	Načrt 2022	Indeks 2022/načrt 2022
Čisti prihodki od prodaje (v eur)	310.196.680	300.703.591	103	313.462.636	302.449.674	104
Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) (v eur)	81.729.523	68.870.351	119	83.114.534	69.634.233	119
Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) (v eur)	112.529.369	99.022.567	114	114.602.528	100.669.784	114
Čisti poslovni izid (v eur)	73.266.227	62.921.172	116	74.159.799	63.472.863	117
Dodana vrednost (v eur)	206.717.589	196.356.366	105	216.463.633	204.273.952	106
Izdatki za naložbe (v eur)	50.157.229	68.928.091	73	50.784.443	70.365.091	72
Ladijski pretovor (v ton)	23.248.355	22.870.331	102	23.248.355	22.870.331	102
Število zaposlenih	1.638	1.703	96	1.801	1.864	97

Kazalniki

2022	Načrt 2022	Indeks 2022/načrt 2022	2022	Načrt 2022	Indeks 2022/načrt 2022
Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS)	26,3 %	22,9 %	115	26,5 %	23,0 %	115
Čista dobičkonosnost kapitala (ROE)	16,1 %	14,1 %	114	15,1 %	13,2 %	114
Čista dobičkonosnost sredstev (ROA)	11,6 %	10,1 %	115	11,1 %	9,8 %	113
EBITDA marža	36,3 %	32,9 %	110	36,6 %	33,3 %	110
EBITDA marža iz tržne dejavnosti	37,1 %	34,1 %	109	37,4 %	34,5 %	109
Finančne obveznosti/kapital	13,3 %	13,6 %	98	12,3 %	12,6 %	98

---

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

EBITDA

	-0,05	0,2	-	-0,3	-0,1	300

Postavke 31. 12. 2022

	Načrt 31. 12. 2022	Indeks 2022/načrt 2022	31. 12. 2022	Načrt 31. 12. 2022	Indeks 2022/načrt 2022
Sredstva (v eur)	662.680.856	641.404.214	103	701.154.228	674.879.968	104
Kapital (v eur)	480.225.780	467.878.081	103	515.732.169	499.683.062	103
Finančne obveznosti (v eur)	63.801.193	63.796.044	100	63.680.089	62.767.333	101

Pismo predsednika uprave

Spoštovane delničarke in delničarji ter poslovni partnerji, drage sodelavke in sodelavci, leto 2022 je bilo za Skupino Luka Koper v vseh pogledih izjemno, saj smo kljub zaostrenim geopolitičnim razmeram, s katerimi smo se soočili takoj v začetku leta, presegli vse načrtovane finančne kazalnike, kot tudi kazalnike, dosežene v letu 2021. Uspešno smo obvladovali vsa tveganja in v svoj prid izkoristili priložnosti, ki so jih ponudile spremenjene razmere na trgu, ter leto sklenili z rastjo pretovora na vseh blagovnih skupinah in višjimi čistimi prihodki od prodaje. Ti so znašali rekordnih 313,5 milijona evrov, kar je za 37 odstotkov oziroma 85 milijonov evrov več kot v letu pred tem. Več je bilo prihodkov iz naslova skladiščnin, predvsem na račun daljšega zadrževanja blaga v skladiščih, na višje prihodke pa so vplivali tudi višje cene storitev in materiala, večja produktivnost ter povečan obseg pretovora in dodatnih storitev v vseh blagovnih skupinah. To je pozitivno vplivalo na dosežen poslovni izid iz poslovanja (EBIT), ki je s 83,1 milijona evrov za kar 165 odstotkov oziroma za 51,8 milijona evrov presegel izid iz leta 2021, kot tudi na čisti poslovni izid, ki je znašal rekordnih 74,2 milijona evrov, kar je za 133 odstotkov oziroma 42,4 milijona evrov več od čistega poslovnega izida v letu 2021.

Leto 2022 si bomo zagotovo najbolj zapomnili po rekordnih količinah pretovorjenega blaga. Prvi rekord, ki je bil znanilec nadpovprečnega leta in izjemnih poslovnih rezultatov družbe, smo dosegli že marca, in sicer na kontejnerskem terminalu. Kmalu sta sledila še dva, maja na sipkih, junija pa na generalnih tovorih. Od avgusta dalje smo mesečne presežke beležili na terminalu za avtomobile in RO-RO, kjer smo rekordno poslovali vse do konca koledarskega leta in ga sklenili z 801.036 pretovorjenimi vozili, kar je za 22 odstotkov več, kot smo jih pretovorili leto prej. Nov letni rekord smo z 1.017.788 pretovorjenimi kontejnerskimi enotami (TEU) dosegli tudi na kontejnerskem terminalu, hkrati pa kot prvo pristanišče v Jadranu presegli zgodovinsko mejo milijon pretovorjenih TEU v enem samem letu. Ta dosežek je še toliko večji ob zavedanju, da smo se zaradi povečanih količin blaga, nerednih prihodov ladij in spreminjajočih se dobavnih verig vse leto soočali z velikim pritiskom na skladiščne površine. Pretovor kontejnerjev je bil zato pričakovano manjši od načrtovanega, a je kljub temu v primerjavi z letom 2021 dosegel 2-odstotno rast. Večje količine blaga smo pretovorili še na terminalih za generalne, sipke in tekoče tovore. Na segmentu sipkih in razsutih tovorov smo več pretovora zabeležili na račun soli za posipanje cest, umetnih gnojil in soje, na tekočih tovorih pa zaradi naftnih derivatov, letalskega goriva in kemikalij. V blagovni skupini generalnih tovorov je bilo več jeklenih izdelkov, predvsem na račun proizvodnje v avtomobilski industriji, industriji bele tehnike in gradbenih materialov, prav tako pa smo zabeležili več kavčuka in projektnih oz. posebnih tovorov. Na letni ravni smo skupno pretovorili 23,2 milijona ton blaga, kar je za 12 odstotkov oziroma 2,4 milijona ton več kot v letu pred tem.

Naložbeni ciklus vreden 50,8 milijona evrov

Aktivno smo se posvečali naložbam, prednostno pa izvajali tiste, ki predstavljajo nov razvojni cikel naših strateških blagovnih skupin – kontejnerjev in avtomobilov. Junija smo sklenili še zadnji odsek ene najobsežnejših naložb zadnjih let, v okviru katere smo v letu 2021 za slabih sto metrov podaljšali obalo kontejnerskega terminala in uredili novo privezno mesto. V zaledju priveza smo v lanskem letu uredili dodatnih 24.830 kvadratnih metrov površin za skladiščenje kontejnerjev. Tu se nismo ustavili, saj smo že začeli aktivnosti za podaljšanje severnega dela prvega pomola za 340 metrov, v okviru katerega bomo pridobili dodatnih 118.000 kvadratnih metrov skladiščnih površin in nova kontejnerska dvigala. Novo kontejnersko obalo smo poleg tega opremili z najsodobnejšimi dvigali: z dvema obalnima tipa super post-panamax in tremi električnimi mostnimi dvigali za skladiščne površine (eRTG). Na območju drugega pomola smo zgradili in namenu predali novo večnamen-

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

VSEBINA

Sko skladišče, namenjeno pretežno skladiščenju težjega kosovnega materiala, in se lotili pripravljalnih del za
ureditev in gradnjo novega zunanjega kamionskega terminala ob serminskem vhodu. S kapaciteto 203 par-
kirnih mest se bo razprostiral na 5,2 hektarja površine in bo v celoti nadomestil obstoječi terminal za tovorna
vozila na obrobju mesta, ki ga moramo izprazniti do konca leta 2023. V polnem teku je tudi gradnja skladiščnih
površin za avtomobile na t. i. kaseti 5A, ki imajo kapaciteto 3.500 vozil, kot vse kaže, pa bomo parkirne povr-
šine lahko v prihodnje urejali tudi na sosednjih parcelah. Vlada Republike Slovenije je kaseti 6A in 7A v zaledju
tretjega bazena vključila v koncesijsko območje pristanišča in ga povečala za dobrih 11,6 ha.

Zadovoljno zremo tudi v prihodnost, saj smo v letu 2022 sprejeli kar nekaj pomembnih investicijskih odločitev,
na podlagi katerih bomo do leta 2030 izpeljali za kar 430 milijonov evrov naložb. Kljub vsemu si nadaljnjega ra-
zvoja pristanišča, zlasti kontejnerskega terminala, ne moremo predstavljati brez zanesljive, stabilne, predvsem
pa polno zmogljive železniške povezave z zaledjem. Projekt gradnje drugega tira je že v polnem teku, in če gre
verjeti zadnjim napovedim, se bo ta zaključil že v letu 2026.

Kako pomembna, predvsem pa nujna je za Luko Koper in logistiko nasploh zanesljiva železniška povezava,
pričajo tudi podatki o količinah tovora, ki ga prepeljemo po železnici in cestah. Kljub dejstvu, da še vedno večji
delež tovora k nam in od nas potuje po železnici, se je zaradi omejenih kapacitet in zamud v slovenskem žele-
niškem omrežju delež pretovora po železnici zmanjšal na 54 odstotkov, po cesti pa povečal na 46 odstotkov. O
preusmeritvi dela prometa na ceste pričajo tudi številke: v lanskem letu smo v pristanišču sprejeli in odpremili
399.291 tovornjakov, kar je 8,5 odstotka več kot leto prej, medtem ko se je število vlakov povečalo za 4 odstot-
ke, na 21.824.

Za 23 milijonov evrov odobrenih sredstev

Aktivni smo bili tudi pri pridobivanju nepovratnih evropskih sredstev – v lanskem letu smo uspešno prijavili šte-
vilne nove projekte in naložbe, katerih višina sofinanciranja bo znašala rekordnih 23 milijonov evrov. Kot vodilni
partner smo v lanskem letu dobili zeleno luč za sofinanciranje projekta SOPOREM, v okviru katerega bomo na
strehah dveh sklopov skladišč za generalne tovore zgradili drugo največjo sončno elektrarno v Sloveniji s skup-
no močjo 3 megavatov. Tako bomo delež proizvedene energije iz obnovljivih virov zvišali na 10 odstotkov, z na-
ložbami, ki jih načrtujemo v prihodnje, pa ga bomo celo podvojili. Do leta 2025 nameravamo namreč s sončnimi
paneli prekriti še tri skladišča in tako povečati skupno nominalno moč na 7 megavatov, s čimer bomo zagotovili
večjo energetsko neodvisnost, kar je v časih nestabilnih cen električne energije naša konkurenčna prednost.

Trajnostno naravnani bomo tudi v letu, ki je pred nami. Za projekte iz tega naslova bomo namenili približno
15 milijonov evrov, večji delež bomo vložili v elektrifikacijo delovnih strojev in vozil, s katerimi bomo postopno
nadomestili vozila na dizelski pogon. V sodelovanju s podjetjem Eles smo začeli aktivnosti za izvedbo projekta
gradnje 110.000-voltnega daljnovoda od Dekanov do pristanišča in razdelilne transformatorske postaje znotraj
pristanišča, ki bosta omogočala elektrifikacijo obal in nemoteno oskrbo ladij z električno energijo.

V začetku januarja letos smo vpeljali tako imenovano shemo ESI, ki ladjam z manjšimi emisijami onesnaževal
v zrak prinaša ugodnosti pri plačilu pristaniške pristojbine. Tako želimo v pristanišče privabiti čim več ladij z
najsodobnejšimi motorji in čistejšimi pogoni ter posledično zmanjšati emisije v ozračje.

V Luki Koper si želimo in prizadevamo, da bi bil nadaljnji razvoj pristanišča in njegove dejavnosti usklajen in
tesno povezan z razvojem lokalne skupnosti. Z Mestno občino Koper smo konec leta 2019 podpisali dogovor,
na podlagi katerega občini letno zagotavljamo 200.000 evrov nepovratnih sredstev za izvajanje omilitvenih
ukrepov na določenem vplivnem območju z namenom zmanjšanja vplivov emisij iz pristaniške dejavnosti. V
petletnem obdobju bomo za ta namen skupno porabili 1.000.000 evrov, do katerih so upravičeni prebivalci
starega mestnega jedra, ki so zaradi bližine pristanišča najbolj izpostavljeni negativnim vplivom delovanja
koprskega pristanišča.

Ob tem številne omilitvene ukrepe in trajnostne rešitve skrbno načrtujemo že v fazi priprave projektov in
naložb, saj se zavedamo svoje odgovornosti do okolja, ki smo ga dobili v upravljanje, kot tudi do ljudi in drugih
živih bitij, s katerimi si ta dragoceni prostor delimo. Poleg rednega monitoringa emisij (hrup, svetloba, prašni
delci) ter spremljanja kakovosti morske in podzemnih voda smo v preteklih letih posodobili in elektrificirali
precej mehanizacije, starejše in bolj hrupne stroje pa premestili na območja, ki so bolj oddaljena od območij
večje poselitve. Kot primer naj navedemo, da smo za zmanjšanje in blažitev posledic hrupa v okviru izvedenih
naložb v letu 2021 namenili 1,98 milijona evrov, v letu 2022 pa 6,4 milijona evrov.

Skrbimo za okolje in dobre medsebojne odnose

Svojo odgovornost do okolja in ljudi izražamo tudi s podporo športnih, kulturnih, dobrodelnih in drugih dru-
štev ter organizacij, ki delujejo na tem območju, kar potrjuje skoraj 1 milijon evrov sredstev za sponzorstva in
donacije letno.

Vodstvo družbe in vsi njeni zaposleni smo pri svojem delu in poslovanju zavezani odgovornemu ravnanju ter
spoštovanju temeljnih človekovih pravic. Pomemben korak na tem področju smo naredili z odpravo modela
poslovanja z izvajalci pristaniških storitev, ki ga je v letu 2020 nadomestil nov tristebrni poslovni model.

---

okviru katerega agencijskim delavcem zagotavljamo enake pravice, kot jih imajo naši redno zaposleni. Dosledni smo pri spoštovanju enakosti spolov in obsojamo vsako diskriminacijo na delovnem mestu, posebno pozornost pa namenjamo tudi spoštovanju zakonskih pravic starejših delavcev, ki se nanašajo na nadurno in nočno delo ter dodatne dni letnega dopusta. Zaposlenim v postopkih pred invalidsko komisijo nudimo podporo pri iskanju ustreznega delovnega mesta in pri tem uspešno sodelujemo z invalidskim podjetjem Luka Koper INPO, d. o. o.

V lanskem letu smo uspešno implementirali načela Zaveze k spoštovanju človekovih pravic, ki smo jo podpisali v letu 2019, imenovali pa smo tudi pooblaščenca za korporativno integriteto in skladnost poslovanja, varstvo osebnih podatkov ter človekovih pravic, katerega dolžnost in pristojnost sta spremljanje in izvajanje aktivnosti, opredeljenih v akcijskem načrtu. Lotili smo se nadgradnje in preoblikovanja obstoječega pravilnika, ki ureja varstvo zaposlenih pred vsakršnimi oblikami nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu ter določa postopke prijave in ukrepe za zaščito dostojanstva zaposlenih. Poudarek dajemo tudi izobraževanju, saj smo po uspešnem ciklu delavnic s področja varovanja človekovih pravic v letu 2021, ki se jih je udeležilo 173 zaposlenih, lani organizirali še dodatno usposabljanje na temo varovanja osebnih podatkov (GDPR). Aktivni smo tudi na področju varovanja zdravja, kjer na podlagi ocene tveganja izvajamo usposabljanja za varno delo in uporabo varovalne opreme ter številne ukrepe za promocijo zdravja.

Spoštujemo pravico zaposlenih do svobodnega združevanja, članstva v sindikatih in svetu delavcev ter s temi povezavami dobro sodelujemo. Ker se zavedamo, da so iskreni odnosi osnova za učinkovito delo in zadovoljstvo zaposlenih, veliko truda vlagamo v redno, odkrito in spoštljivo komunikacijo na vseh ravneh. Prepričani smo, da lahko podjetje svojo zgodbo o uspehu piše samo s pomočjo zaposlenih, sodelavk in sodelavcev, ki so srce in duša vsakega kolektiva. Zato v naši družbi dosledno skrbimo za prijetno, spodbudno, predvsem pa varno delovno okolje, z zagotavljanjem urejenih delovnih pogojev pa zaposlenim omogočamo, da lahko svoje delo opravljajo učinkovito in kakovostno. Projekte snujemo in uresničujemo skupaj, se pri tem spodbujamo in si pomagamo, a najpomembneje je, da si znamo prisluhniti, da se medsebojno spoštujemo in zaupamo.

Boštjan Napast
Predsednik uprave družbe Luka Koper, d. d.

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

3 Poročilo nadzornega sveta za leto 2022

3.1 Sestava nadzornega sveta

Nadzorni svet je v letu 2022 deloval v sestavi Franci Matoz (predsednik), Nevenka Črešnar Pergar (namestnica predsednika), mag. Božidar Godnjavec (član), Andrej Koprivec (član), dr. Rado Antolovič (član do 27. 4. 2022, ko je podal odstopno izjavo), mag. Tamara Kozlovič (po podani odstopni izjavi članica do 13. 8. 2022), Mladen Jovičić (član), Rok Parovel (član), Mehrudin Vuković (član) in od 7. 6. 2022 dalje na 35. skupščini delničarjev novoimenovani član nadzornega sveta Tomaž Benčina. Sestava nadzornega sveta je bila z vidika strokovnih kompetenc na visoki ravni in člani so se med seboj odlično dopolnjevali.

3.2 Delovanje nadzornega sveta

Nadzorni svet se je v letu 2022 sestal na devetih rednih, eni izredni in dveh korespondenčnih sejah. Na januarski seji je nadzorni svet sprejel kriterije za nagrajevanje uprave za leto 2022 in načrt dela notranje revizije za leto 2022, potrdil Politiko upravljanja družbe, se seznanil s poročilom o delu revizijske komisije, letnim načrtom upravljanja in pričakovanji SDH za leto 2022 ter rezultati samoocenitve nadzornega sveta in soglašal s predlogom uprave za ureditev prejemkov članov revizijske komisije, ki opravljajo naloge revizijske komisije v Luki Koper INPO, d. o. o., ter s predlogi glede izvajanja večjih naložbenih projektov.

Na februarski seji je nadzorni svet obravnaval informacijo o poslovanju Skupine in družbe Luka Koper za leto 2021, se seznanil z letnimi poročili o obvladovanju tveganj in priložnosti, notranji reviziji ter korporativni integriteti in skladnosti poslovanja ter se po poročanju poslovne komisije seznanil s potekom izvajanja naložb.

Na aprilski korespondenčni seji dne 14. 4. 2022 je nadzorni svet soglašal s predlogom uprave o refinanciranju obstoječih posojil. Na redni aprilski seji dne 22. 4. 2022 je nadzorni svet potrdil revidirano Letno poročilo Skupine in družbe Luka Koper, d. d., za leto 2021, se seznanil z revidiranim Poročilom o prejemkih organov vodenja in nadzora v letu 2021, preveril predlog uprave za uporabo bilančnega dobička za leto 2021, se seznanil s predlogom uprave za sklic 35. skupščine delničarjev ter na predlog kadrovske komisije imenoval novo članico uprave Nevenko Kržan za mandatno obdobje petih let z začetkom mandata dne 1. 7. 2022. Ob tem je potrdil predloge uprave za povečanje sredstev pri posameznih naložbah v načrtu naložb za leto 2022.

Na majski seji se je nadzorni svet seznanil z odstopom dr. Rada Antoloviča s funkcije člana nadzornega sveta ter z nerevidiranim poročilom o poslovanju Skupine in družbe Luka Koper, d. d., v obdobju januar–marec 2022. Soglašal je s spremembami in dopolnitvami Poslovnika o delovanju notranje revizije.

Na 4. izredni seji dne 23. 8. 2022 se je nadzorni svet seznanil z aktivnostmi družbe glede razpolaganja z nekaterimi nepremičninami, z odstopom mag. Tamare Kozlovič s funkcije članice nadzornega sveta, z imenovanjem Tomaža Benčine na 35. skupščini delničarjev za novega člana nadzornega sveta z začetkom štiriletnega mandata dne 7. 6. 2022. Imenoval ga je v poslovno komisijo in komisijo za strateški razvoj.

Na redni avgustovski seji dne 26. 8. 2022 se je nadzorni svet seznanil z nerevidiranim poročilom o poslovanju Skupine in družbe Luka Koper, d. d., v obdobju januar–junij 2022, potrdil predlagano izplačilo nagrade za člane uprave za leto 2021 ter za vodjo področja notranje revizije. Ob tem je soglašal s kriteriji nagrajevanja vodje.

notranje revizije za leto 2022 ter podal soglasje glede razpolaganja s finančnimi instrumenti in s predlogi za povečanje sredstev pri posameznih naložbah v načrtu naložb.

Na septembrski seji je nadzorni svet obravnaval in potrdil rebalans poslovnega načrta družbe za leto 2022. Na novembrski seji dne 11. 11. 2022 je nadzorni svet zaradi razhajanj o strateških ciljih družbe potrdil sporazum o predčasnem prenehanju mandata člana uprave Roberta Rožaca z dnem 11. 11. 2022, sprejel spremembe Smernic za izbor in zagotavljanje neodvisnosti revizorja računovodskih izkazov ter podal soglasje upravi za prenos nepremičnine Univerzi na Primorskem. Na korespondenčni seji dne 21. 11. 2022 ja nadzorni svet potrdil spremembo finančnega koledarja za leto 2022, na redi seji dne 29. 11. 2022 pa se seznanil z nerevidiranim poročilom o poslovanju v obdobju januar–september 2022, potrdil poslovni načrt družbe in Skupine za leto 2023, obravnaval in potrdil predloge za vključitev novih naložb v načrt naložb za leto 2022, soglašal s spremembo pravil v zvezi s pripravo ekonomskih elaboratov in se seznanil s poslovnikom o delu uprave.

Na zadnji seji v letu 2022 dne 15. 12. 2022 je nadzorni svet na predlog sveta delavcev imenoval Vojka Rotarja za člana uprave - delavskega direktorja za nov petletni mandat, ki začne teči z dnem 16. 2. 2023, ter potrdil kriterije nagrajevanja uprave in vodje notranje revizije za leto 2023.

Nadzorni svet je ob tem spremljal še ukrepe za doseganje načrtovanega poslovnega izida za leto 2022, upravi predlagal preveritev strateškega poslovnega načrta družbe ter opravljal še številne druge naloge, med katerimi lahko izpostavimo:

• obravnavo poročil o delu notranje revizije za leto 2022 in programa dela notranje revizije za leto 2022,
• obravnavo poročil o obvladovanju tveganj,
• obravnavo poročil o skladnosti poslovanja in korporativne integritete za leto 2022,
• spremljanje rezultatov poslovanja in ukrepov za njihovo doseganje,
• spremljanje uresničevanja načrta naložb družbe,
• spremljanje priporočil in pričakovanj SDH.

Nadzorni svet je pazil na pravočasno in učinkovito prepoznavanje, razkrivanje, obvladovanje ter odpravo nasprotja interesov. Člani nadzornega sveta so se redno usposabljali in spremljali dobre prakse korporativnega upravljanja. Vseh 130 sprejetih sklepov je nadzorni svet sprejel soglasno.

3.3 Delo komisij nadzornega sveta

V letu 2022 so v okviru nadzornega sveta delovale revizijska komisija, kadrovska komisija, poslovna komisija in komisija za strateški razvoj.

3.3.1 Revizijska komisija

V skladu s poslovnikom nadzornega sveta revizijska komisija z izvajanjem nalog iz svojega programa dela povečuje učinkovitost dela nadzornega sveta in mu pri izvajanju nadzora nad računovodskim poročanjem, notranjimi kontrolami in upravljanjem tveganj ter pri sodelovanju z zunanjimi in notranjimi revizorji o svojem delu redno poroča ter predlaga sprejem ustreznih sklepov. Ključna vloga revizijske komisije v procesu korporativnega upravljanja je, da deluje v dobro družbe in varuje interese njenih deležnikov.

Revizijska komisija je v letu 2022 delovala v novi sestavi Andrej Koprivec (predsednik komisije, 7. stopnja izobrazbe, univerzitetni diplomirani ekonomist CFA), mag. Božidar Godnjavec (član in namestnik predsednika, 8. stopnja izobrazbe, mag. ekonomskih znanosti), Nevenka Črešnar Pergar, MBA (članica, 8. stopnja izobrazbe, univerzitetna diplomirana pravnica MBA), Rok Parovel (6. stopnja izobrazbe, diplomirani ekonomist) ter Simon Kolenc, CFA (zunanji član, 7. stopnja izobrazbe, univerzitetni diplomirani ekonomist). Revizijska komisija v novi sestavi se je sestala na osmih rednih sejah, dveh izrednih sejah in eni korespondenčni seji.

V okviru svojih pristojnosti in pooblastil je komisija redno spremljala proces računovodskega poročanja, obravnavala različna gradiva in poročila poslovodstva ter o svojih zaključkih in ugotovitvah ter predlogih redno poročala nadzornemu svetu. Nadzornemu svetu je predlagala v sprejem spremembe Smernic za izbor in zagotavljanje neodvisnosti revizorja računovodskih izkazov ter ob tem nadzirala sklepanje pogodb z revizijskimi družbami ter vrsto in obseg opravljanja njihovih storitev. Obravnavala je revidirano letno poročilo Skupine in družbe Luka Koper, d. d., za leto 2021 s posebnim poudarkom na izkazovanju prihodkov, oblikovanju rezervacij iz naslova potencialnih tožb, obveznostih iz koncesijske pogodbe ter nefinančnem poročanju. Dejavno je komunicirala s predstavniki zunanje revizijske družbe tako glede področij kot poteka revizije in ugotovitev v zvezi s tem ter ob tem spremljala njihovo neodvisnost in kvaliteto opravljenega dela.

Podrobno je spremljala sistem upravljanja tveganj in delovanje področja notranje revizije in notranjih kontrol, skladnost poslovanja, korporativno integriteto ter podajala priporočila za krepitev sistema. Obravnavala je druga poročila uprave po sistemu poročanja, jih skrbno preučila ter nadzorovala. Soglašala je s spremembami pravilnika o računovodstvu, sledila ideji transparentnega, etičnega in družbeno odgovornega modela dela družbe in obvladovanja potencialnih konfliktov interesov ter jasni ureditvi sodelovanja družbe z vsemi deležniki. Spremljala je delo vodje notranje revizije pri opravljenih rednih in izrednih notranjerevizijskih pregledih, prejemke in nagrado ter bila izredno pozorna na spoštovanje neodvisnosti in osebne integritete.

3.3.2 Kadrovska komisija

Kadrovska komisija je v letu 2022 delovala v sestavi Franci Matoz (predsednik), mag. Tamara Kozlovič (namestnica predsednika do 13. 8. 2022) ter člani Nevenka Črešnar Pergar, mag. Božidar Godnjavec in Mehrudin Vuković. Komisija se je sestala na šestih rednih in eni izredni seji. Obravnavala je poročila uprave o zaposlitvah na vodstvenih položajih, stanje odprtih sodnih in upravnih postopkov ter ob zunanji strokovni podpori pripravila nabor kandidatov za novo članico uprave in po analizi in preveritvi nadzornemu svetu v imenovanje za mandatno obdobje petih let predlagala Nevenko Kržan. Obravnavala je predlog kriterijev za nagrajevanje uprave in izplačilo nagrade ter ju posredovala nadzornemu svetu v potrditev.

3.3.3 Poslovna komisija

Poslovna komisija je v letu 2022 delovala v sestavi mag. Božidar Godnjavec (predsednik), Nevenka Črešnar Pergar (namestnica predsednika) ter člani dr. Rado Antolovič (do 27. 4. 2022), mag. Tamara Kozlovič (do 13. 8. 2022), Mladen Jovičić in Tomaž Benčina (od 26. 8. 2022 dalje). Komisija se je sestala na sedmih rednih in eni izredni seji. Komisija je aktivno sodelovala pri oblikovanju poslovnega načrta za leto 2023, ki ga je v zaključku leta nadzornemu svetu predlagala v potrditev. Skrbno je spremljala izvajanje načrta naložb, tekočega in investicijskega vzdrževanja, pridobivanja zemljišč v okolici pristanišča, se seznanjala z raznimi elaborati ekonomske upravičenosti naložb ter redno spremljala poslovne cilje družbe ter hčerinskih in odvisnih družb ter drugimi poročili uprave.

3.3.4 Komisija za strateški razvoj

Komisija za strateški razvoj je bila imenovana dne 12. 7. 2021 v sestavi Nevenka Črešnar Pergar (predsednica), Andrej Koprivec (namestnik predsednice) in člani dr. Rado Antolovič (član do 27. 4. 2022), mag. Tamara Kozlovič (članica do 13. 8. 2022), Mladen Jovičić, Rok Parovel ter od 26. 8. 2022 dalje Tomaž Benčina. V letu 2022 se komisija ni sestala.

Potek sej nadzornega sveta in njegovih komisij v letu 2022 ter odsotnost članov

Številka seje	Datum seje	Odsotni člani
6. redna seja	21. januar 2022	/
7. redna seja	18. februar 2022	Mehrudin Vuković
8. redna seja	22. april 2022	/
9. redna seja	27. maj 2022	/
10. redna seja	26. avgust 2022	/
11. redna seja	30. september 2022	/
12. redna seja	11. november 2022	/
13. redna seja	29. november 2022	/
14. redna seja	15. december 2022	/
4. izredna seja	23. avgust 2022	/
4. korespondenčna seja	14. april 2022	/
5. korespondenčna seja	21. november 2022	/

Seje kadrovske komisije

Številka seje	Datum seje	Odsotni člani
4. redna seja	21. januar 2022	/
5. redna seja	18. februar 2022	Mehrudin Vuković
6. redna seja	14. april 2022	/
7. redna seja	27. maj 2022	/
8. redna seja	17. junij 2022	/
9. redna seja	15. december 2022	/
4. izredna seja	11. november 2022	/

Seje poslovne komisije

Številka seje	Datum seje	Odsotni člani
6. redna seja	20. januar 2022	/
7. redna seja	17. februar 2022	/
8. redna seja	14. april 2022	/
9. redna seja	17. junij 2022	/
10. redna seja	25. avgust 2022	/
11. redna seja	29. november 2022	/
12. redna seja	15. december 2022	/
2. izredna seja	11. november 2022	/

Seje revizijske komisije

Številka seje	Datum seje	Odsotni člani
6. redna seja	20. januar 2022	/
7. redna seja	17. februar 2022	/
8. redna seja	24. marec 2022	Simon Kolenc
9. redna seja	5. april 2022	/
10. redna seja	26. maj 2022	/

---

11. redna seja 26. avgust 2022

12. redna seja 24. november 2022

13. redna seja 15. december 2022

1. izredna seja 30. september 2022

2. izredna seja 11. november 2022

1. korespondenčna seja 12. januar 2022

2. korespondenčna seja 12. julij 2022

Seja komisije za strateški razvoj

3.3.5 Ocena dela nadzornega sveta

Nadzorni svet ocenjuje, da je bila njegova sestava z vidika strokovnih kompetenc ter delovanja učinkovita in skladna. Delovanje nadzornega sveta je bilo dobro in člani nadzornega sveta so strokovnjaki na svojih področjih. Upravljanje nasprotij interesov članov nadzornega sveta učinkovito varuje interese družbe.

Nadzorni svet je deloval učinkovito in sproti spremljal vsa ključna področja poslovanja. Zaradi dobre individualne priprave in motiviranosti posameznih članov je njegov prispevek velik. Podpora nadzornemu svetu je tako z vidika delovanja komisij nadzornega sveta kot z vidika sekretarja nadzornega sveta zelo dobra.

Komisije so pripravljale ustrezne sklepe za sprejem na sejah nadzornega sveta in v njihovo delo so bili vključeni vsi člani nadzornega sveta, ki so aktivno sodelovali v razpravah in učinkovito izmenjevali mnenja. Vsi člani nadzornega sveta so podpisali izjavo o neodvisnosti in se izrekli za neodvisne.

3.3.6 Stroški delovanja nadzornega sveta

Izplačila posameznim članom nadzornega sveta in članom komisij nadzornega sveta ter drugi prejemki in stroški delovanja na podlagi skupščinskega sklepa št. 4 z dne 29. 12. 2017 so podrobneje predstavljeni v računovodskem poročilu v pojasnilu št. 33 Posli s povezanimi osebami. Stroški izobraževanja za člane nadzornega sveta so v letu 2022 znašali 573 evrov.

3.3.7 Potrditev letnega poročila in stališče o revizorjevem poročilu

Letno poročilo družbe in Skupine Luka Koper za leto 2022 je revidirala revizijska družba BDO Revizija, d. o. o., ki je izdala mnenje k računovodskim izkazom. Revizijska komisija nadzornega sveta je na svoji 3. seji dne 13. aprila 2023 ugotovila, da je bilo letno poročilo izdelano pravočasno, sestavljeno pa je jasno, pregledno in v skladu z določili ZGD-1, veljavnimi mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU, in drugo veljavno zakonodajo.

Revizijska komisija na Letno poročilo družbe in Skupine Luke Koper za leto 2022 ni imela pripomb, zato je nadzornemu svetu predlagala, da ga v skladu z 282. členom ZGD-1 potrdi. Na podlagi revizorjevega mnenja, stališča revizijske komisije nadzornega sveta, podatkov in razkritij v letnem poročilu za leto 2022 nadzorni svet ocenjuje, da je revizor opravil svoje delo neodvisno in strokovno, v skladu z veljavna zakonodajo in s poslovno prakso, da je letno poročilo v vseh pomembnih pogledih sestavljeno v skladu z zahtevami ZGD-1 in da računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavljajo finančni položaj družbe in Skupine Luka Koper na dan 31. decembra 2022 ter njun poslovni izid in denarne tokove za tedaj končano leto v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU.

Na revizorjevo poročilo nadzorni svet nima pripomb. Tudi sicer na Letno poročilo družbe in Skupine Luka Koper za leto 2022 nadzorni svet nima nobenih pripomb, ki bi ga kakor koli zadrževale pri sprejetju odločitve o njegovi potrditvi. Zato je nadzorni svet v skladu s 3. odstavkom 282. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) na 2. seji dne 13. aprila 2023 potrdil Letno poročilo družbe in Skupine Luka Koper za leto 2022.

Nadzorni svet se je ob sprejemanju letnega poročila opredelil tudi do izjave o upravljanju družbe in o skladnosti z referenčnim kodeksom, ki je vključena v poslovno poročilo Letnega poročila družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2022, ter ocenil, da je odraz dejanskega stanja upravljanja družbe in Skupine v letu 2022.

Mirko Bandelj

Predsednik nadzornega sveta družbe Luka Koper, d. d.

4 Izjava o upravljanju družbe

V skladu z določbo petega odstavka 70. čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD – 1) družba Luka Koper, d. d., podaja izjavo o upravljanju družbe, ki se nanaša na obdobje od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2022.

4.1 Kodeksi in praksa upravljanja

V obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2022 je za družbo veljal Slovenski kodeks upravljanja javnih delniških družb iz decembra 2021, ki sta ga sporazumno oblikovala in sprejela Ljubljanska borza, d. d., Ljubljana in Združenje nadzornikov Slovenije ter se je pričel uporabljati s 1. januarjem 2022. Kodeks je dostopen na spletnih straneh Ljubljanske borze http://www.ljse.si/cgi-bin/jve.cgi?doc=8179.

Poleg tega je v obdobju od 1. januarja do 30. junija 2022 za družbo veljal Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države (sprejet marca 2021), ki je dostopen na spletnih straneh Slovenskega državnega holdinga SDH - Dokumentno središče. Od 1. julija 2022 do 31. decembra 2022 je za družbo veljal dopol-

njeni Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države (sprejet junija 2022), ki je dostopen na spletnih straneh Slovenskega državnega holdinga SDH - Ključni dokumenti upravljanja.

Družba ima sprejeto Politiko upravljanja družbe Luka Koper, d. d., z dne 21. januarja 2022, pri čemer upravljanje poteka v skladu z določili ZGD-1 ter prej navedenima kodeksoma.

Družba je pri upravljanju prostovoljno pristopila k uporabi Slovenskih smernic korporativne integritete, ki so dostopne na spletni strani https://www.luka-kp.si/slo/pomembni-dokumenti-208 in na podlagi katerih je sprejela lastno Strategijo korporativne integritete družb Skupine Luka Koper in Etični kodeks družb Skupine Luka Koper, ki sta dostopna na spletnih straneh družbe https://luka-kp.si/slo/pomembni-dokumenti-208. Etični kodeks družb Skupine Luka Koper je bil prenovljen 1. oktobra 2019 in je dostopen na spletni strani družbe https://www.luka-kp.si/slo/pomembni-dokumenti-208. Družba ima sprejet Poslovnik o delu pooblaščenca za korporativno integriteto in komisije za obravnavo prijav kršitve korporativne integritete v Skupini Luka Koper ter Poslovnik o delu pooblaščenca za skladnost poslovanja, dne 11. julija 2022 pa je sprejela še Kodeks ravnanja poslovnih partnerjev Skupine Luka Koper.

4.1.1 Upravljanje družbe Luka Koper, d. d.

Družba pri upravljanju spoštuje določila zanjo veljavnih kodeksov, odstopanja so navedena oz. pojasnjena v nadaljevanju.

• Pri zastopanosti v organih vodenja in nadzora se upošteva različne kriterije zastopanosti v organih vodenja in nadzora z vidika spola in drugih vidikov, kot sta starost ter strokovni profil. S tem v zvezi ima družba sprejeto politiko raznolikosti. Prej navedene kriterije družba izpolnjuje, ne izpolnjuje le kriterija uravnotežene zastopanosti spolov v nadzornem svetu. (Delno odstopanje od priporočila 11. Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb in točke 6.5 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.)
• 1. skupščina delničarjev je bila izvedena le s fizično prisotnostjo delničarjev, saj so razmere to omogočale in na ta način družba ohranja neposreden stik z delničarji (Delno odstopanje od točke 10.1 in točke 10.2 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb.)
• Na 35. skupščini delničarjev je bil razširjen dnevni red na zahtevo delničarja, ki ni razkril ocene morebitnega nasprotja interesov kandidata in informacije ali je kandidat v odnosu do družbe neodvisen ter postopka iskanja, nominacije in vrednotenja kandidatov (Delno odstopanje od točk 10.10 in 10.11 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb in točke 6.9 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.)
• Nadzorni svet ni imenoval nominacijske komisije za postopek izbire kandidatov za člane nadzornega sveta (Delno odstopanje od točk 6.9.1 in 6.9.2 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.)
• Člani nadzornega sveta, ki so delavski predstavniki, nimajo univerzitetne izobrazbe. Delavski predstavniki nadzornega sveta so imenovani s strani sveta delavcev, na kar skupščina družbe nima vpliva. Prav tako Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki je podlaga za imenovanje delavskih predstavnikov v nadzorni svet, ne predpisuje stopnje izobrazbe za člane nadzornega sveta, ki so delavski predstavniki. Iz tega razloga ni podlage za zagotovilo, da bodo v prihodnosti vsi člani nadzornega sveta imeli univerzitetno izobrazbo. (Delno odstopanje od točke 12.1 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb.)
• Člani nadzornega sveta enkrat letno izpolnijo in podpišejo izjavo o neodvisnosti, s katero se niso na eni izmed sej nadzornega sveta medsebojno seznanili (Delno odstopanje od tč. 13.1 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb.)
• Nadzorni svet ne obravnava enkrat letno poročila sveta delavcev o stanju na področju sodelovanja delavcev pri upravljanju, ker od sveta delavcev omenjenega poročila ne dobi. (Odstopanje od točke 14.4 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb.)
• Nadzorni svet nima posebnega načrta izobraževanj, ker si prioritete v zvezi z izobraževanjem določi vsak član nadzornega sveta posebej. (Delno odstopanje od točke 15.1 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb.)
• Nadzorni svet pri oblikovanju posamezne komisije ne določi neposredno njenih nalog s sklepom ali v poslovniku. Naloge komisije so razvidne iz razprave nadzornega sveta ob njeni ustanovitvi. (Delno odstopanje od točke 18.2 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb.)
• Članom nadzornega sveta se obračuna boniteta za zavarovanje odgovornosti organov družbe in vodstvenih delavcev, kar predstavlja edino boniteto, ki so je deležni. V zvezi z zavarovanjem odgovornosti članov nadzornega sveta obstaja za vse člane organov vodenja in nadzora v družbi enoten sistem, ki se tudi v bodoče ne bo spreminjal. (Odstopanje od točke 6.10.6 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.)
• Nadzorni svet ni vnaprej določil kompetenčnega modela za posameznega člana uprave, ki je lasten družbi in panogi družbe. (Odstopanje od priporočila 22.2 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb in točke 6.1.2 Kodeksa korporativnega upravljanja družb.)

---

4.1.2 Korporativna integriteta

Podrobno o korporativni integriteti poročamo v 19. poglavju z naslovom Korporativna integriteta, človekove pravice, preprečevanje korupcije in skladnost poslovanja.

4.1.3 Sistem obvladovanja tveganj

Podrobno o tveganjih poročamo v 14. poglavju z naslovom Obvladovanje tveganj in priložnosti.

4.2 Notranje kontrole in upravljanje tveganj v povezavi z računovodskim poročanjem

Skupina Luka Koper obvladuje tveganja, povezana z računovodskim poročanjem, z izvajanjem sprejetih usmeritev in postopkov pri notranjih kontrolah. Namen notranjih kontrol je zagotoviti točnost, zanesljivost in popolnost zajemanja podatkov o poslovnih dogodkih ter pripravo računovodskih izkazov, ki so resničen in pošten prikaz finančnega položaja, poslovnega izida, denarnih tokov in gibanja kapitala v skladu z veljavnimi zakoni, mednarodnimi računovodskimi standardi ter drugimi zunanjimi in notranjimi predpisi. Tveganja, povezana s konsolidiranimi računovodskimi izkazi Skupine, obvladujemo tudi s centralizirano računovodsko funkcijo v enotnem informacijskem sistemu v obvladujoči družbi, ki vključuje tudi vse odvisne družbe in večji del pridruženih.

Računovodske kontrole so zasnovane po načelih resničnosti in delitve odgovornosti ter so osredotočene na kontrolo pravilnosti in popolnosti obdelave podatkov, usklajenosti stanja, izkazanega v poslovnih knjigah, in dejanskega stanja, ločenosti evidence od izvajanja poslov, strokovnosti računovodij in neodvisnosti. Notranje kontrole v računovodstvu so povezane tudi s kontrolami na področju informacijskih tehnologij, ki med drugim zagotavljajo omejitve in nadzor nad dostopi do omrežja, podatkov in aplikacij ter točnost in popolnost zajemanja in obdelovanja podatkov.

Luka Koper, d. d., kot družba, ki je zavezana k uporabi zakona, ki ureja prevzeme, v poslovnem poročilu navaja vse potrebne podatke in pojasnila v skladu z določili šestega odstavka 70. člena ZGD-1.

4.2.1 Struktura osnovnega kapitala družbe

Delnice družbe so navadne kosovne delnice, ki dajejo njihovim imetnikom pravico do udeležbe pri upravljanju družbe, pravico do dela dobička – dividend in pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe. Vse delnice se glasijo na ime, so enega razreda in izdane v nematerializirani obliki. Delnice družbe so prosto prenosljive ter uvrščene v prvo kotacijo na Ljubljanski borzi. Podrobnejši podatki o delnici in lastniški strukturi so predstavljeni v 15. poglavju z naslovom Delnica LKPG.

4.2.2 Omejitve prenosa delnic

Vse delnice družbe so prosto prenosljive.

4.2.3 Kvalificirani deleži po Zakonu o prevzemih

1. decembra 2022 je bila na podlagi prvega odstavka 77. člena Zakona o prevzemih glede doseganja kvalificiranega deleža:

2. Republika Slovenija imetnica 7.140.000 delnic izdajatelja družbe Luka Koper, d. d., kar predstavlja 51,00 odstotkov osnovnega kapitala izdajatelja, in

3. Slovenski državni holding, d. d., imetnik 1.557.857 delnic izdajatelja družbe Luka Koper, d. d., kar predstavlja 11,13 odstotka osnovnega kapitala izdajatelja.

4.2.4 Imetniki vrednostnih papirjev, ki zagotavljajo posebne kontrolne pravice

Družba ni izdala vrednostnih papirjev, ki bi zagotavljali posebne kontrolne pravice.

4.2.5 Delniška shema za delavce

Družba nima delniške sheme za delavce.

4.2.6 Omejitev glasovalnih pravic

Omejitve glasovalnih pravic ni.

4.2.7 Dogovori med delničarji, ki lahko povzročijo omejitev prenosa delnic ali glasovalnih pravic

Družbi tovrstni dogovori niso znani.

4.2.8 Pravila družbe o imenovanju in zamenjavi članov organov vodenja ali

---

4.2.9 Pravila družbe o spremembah statuta

Skupščina s tričetrtinsko večino pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala odloča o spremembah statuta.

4.2.10 Pooblastila članov poslovodstva, zlasti glede lastnih delnic

Pooblastila članov poslovodstva so opredeljena v poglavju 4.6 z naslovom Uprava družbe. Sicer pa uprava nima posebnih pooblastil v zvezi z izdajo ali nakupom lastnih delnic.

4.2.11 Pomembni dogovori, ki začnejo učinkovati, se spremenijo ali prenehajo na podlagi spremembe kontrole v družbi, ki je posledica javne prevzemne ponudbe

Družbi taki dogovori niso znani.

4.2.12 Dogovori med družbo in člani njenega organa vodenja ali nadzora ali delavci, ki predvidevajo nadomestilo, če ti zaradi ponudbe, kot jo določa zakon, ki ureja prevzeme, odstopijo, so odpuščeni brez utemeljenega razloga ali njihovo delovno razmerje preneha

Dogovorov skladno z zakonom o prevzemih ni.

4.3 Sistem upravljanja

V družbi Luka Koper, d. d., je v veljavi dvotirni sistem upravljanja, po katerem ima družba tri organe upravljanja: skupščino delničarjev, nadzorni svet in upravo. Pristojnosti posameznih organov in pravila o njihovem delovanju ter imenovanju in odpoklicu njihovih članov, spremembah statuta in notranjih predpisov družbe, ki se nanašajo na delovanje omenjenih organov, so določeni z Zakonom o gospodarskih družbah ZGD-1, s statutom družbe ter poslovnikom o delovanju nadzornega sveta, uprave in skupščine družbe.

O pomembnih vplivih na poslovanje družbe v smislu negativnih vplivov na deležnike sta uprava in nadzorni svet obveščena s posredovanjem in obravnavo rednih poročil: kvartalnih poročil, letnega poročila, poročil o obvladovanju tveganj, prijavah kršitve korporativne integritete, skladnosti poslovanja, varstvu in zdravju pri delu, varovanju okolja, požarni varnosti itd.

Navzkrižja interesov glede navzkrižnega članstva, navzkrižnega lastništva in obstoja obvladujočih delničarjev so razkrita deležnikom. Podrobno so posli s povezanimi osebami predstavljeni v konsolidiranem računovodskem poročilu v pojasnilu št. 33. Posli s povezanimi osebami.

Posamezna določila o delovanju uprave so navedena tudi v drugih splošnih aktih notranje regulative družbe. Statut delniške družbe je dostopen na spletni strani www.luka-kp.si/slo/o-podjetju.

Nadzorni svet ni vnaprej določil kompetenčnega modela za posameznega člana uprave, ki je lasten družbi in

4.4 Skupščina

Skupščina delničarjev je najvišji organ družbe in odloča o statusnih spremembah družbe, delitvi dobička in imenovanju ali odpoklicu članov nadzornega sveta ter o vseh drugih zadevah, o katerih odloča na podlagi Zakona o gospodarskih družbah ZGD-1 in statuta družbe Luka Koper, d. d. Lastniška struktura družbe Luka Koper, d. d., je prikazana v 15. poglavju z naslovom Delnica LKPG.

4.4.1 Sklic skupščine

Uprava družbe skliče sejo skupščine delničarjev praviloma enkrat letno, po potrebi večkrat. Seja skupščine je najavljena vsaj mesec dni prej na spletni strani agencije AJPES, v sistemu elektronskega obveščanja Ljubljanske borze SEOnet in na spletnih straneh družbe. Na spletnem mestu http://www.luka-kp.si/slo/za-vlagatelje/skupscine-delnicarjev je dostopno celotno gradivo s predlogi sklepov, ki je delničarjem na vpogled tudi na sedežu družbe. Skladno s Pravili Ljubljanske borze so po skupščini objavljeni tudi sprejeti skupščinski sklepi.

4.4.2 Pravica do udeležbe in glasovanja

Delničarji se lahko udeležijo skupščine in na njej uveljavljajo glasovalno pravico, če svojo udeležbo prijavijo najkasneje konec četrtega dne pred skupščino pri upravi družbe, ki ji na vpogled predložijo delnice oziroma potrdilo zanje. Družba nima omejitev glasovalnih pravic, saj vse delnice Luke Koper, d. d., zagotavljajo glasovalne pravice skladno z zakonodajo. Luka Koper, d. d., nima izdanih vrednostnih papirjev, ki bi imetnikom zagotavljali posebne kontrolne pravice.

4.4.3 Sklepi skupščine delničarjev

Delničarji družbe Luka Koper, d. d., so se dne 6. junija 2022 zbrali na 35. skupščini družbe. Na njej so delničarji:

• odobril poročilo o prejemkih članov organov vodenja in nadzora družbe v letu 2021,
• sprejeli sklep o predlogu uporabe bilančnega dobička za leto 2021, ki je znašal 29.592.319,96 evra:
• • del bilančnega dobička v znesku 15.960.000,00 evra se nameni za izplačilo dividend v bruto vrednosti 1,14 evra na navadno delnico;
• preostanek bilančnega dobička v znesku 13.632.319,96 evra ostane nerazporejen.

za leto 2021 podelili razrešnico upravi ter članom nadzornega sveta,
- se seznanili z odstopno izjavo člana nadzornega sveta dr. Rada Antoloviča z dne 27.4.2022,
- za novega člana nadzornega sveta družbe Luka Koper, d. d., za dobo štirih let z začetkom mandata 7. 6. 2022 izvolili Tomaža Benčino,
- se seznanili s pisnim poročilom o sodnih postopkih zoper bivše člane uprave in nadzornega sveta v zadevi TTI.

4.5 Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d.

Nadzorni svet nadzira vodenje poslov v družbi. Druge glavne naloge in pristojnosti, ki mu jih nalagajo zakonski predpisi in statut družbe, so predvsem še: imenovanje in odpoklic uprave družbe, določanje višine prejemkov uprave, potrjevanje letnega poročila, oblikovanje predloga za delitev bilančnega dobička ter sklic skupščine. Družba ima sprejet kompetenčni profil članov nadzornega sveta (Kompetenčni profil NS), ki je objavljen na spletnih straneh družbe Pomembni dokumenti - Luka Koper d.d. (luka-kp.si).

4.5.1 Sestava nadzornega sveta

Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d., šteje devet članov. Šest članov voli skupščina, tri iz vrst zaposlenih pa svet delavcev družbe. Mandat članov nadzornega sveta traja štiri leta.

4.5.2 Sestava nadzornega sveta družbe Luka Koper, d. d., na zadnji dan v letu 2022:

4.5.2.1 Imenovani s strani kapitala:

Franci Matoz, predsednik nadzornega sveta	Začetek štiriletnega mandata: 2. julij 2021 (34. skupščina delničarjev)	Zaposlen: Odvetniška družba Matoz, o. p., d. o. o.	Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: namestnik predsednika nadzornega sveta Slovenskih železnic, d. o. o.
Nevenka Črešnar Pergar, namestnica predsednika nadzornega sveta	Začetek štiriletnega mandata: 2. julij 2021 (34. skupščina delničarjev)	Zaposlena: družba NP Consulting, d. o. o
Andrej Koprivec, član nadzornega sveta	Začetek štiriletnega mandata: 2. julij 2021 (34. skupščina delničarjev)

---

4.5.2.1 Imenovani s strani delničarjev:

Zaposlen: Koprico, d. o. o.

Božidar Godnjavec, član nadzornega sveta

Začetek štiriletnega mandata: 2. julij 2021 (34. skupščina delničarjev)

Zaposlen: Ministrstvo za infrastrukturo

Tomaž Benčina, član nadzornega sveta

Začetek štiriletnega mandata: 7. junij 2022 (35. skupščina delničarjev)

Zaposlen: Regionalna gospodarska zbornica Celje

Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: član nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav, d. d.

4.5.2.2 Imenovani s strani zaposlenih:

Mladen Jovičić, član nadzornega sveta

Začetek štiriletnega mandata: 8. april 2021 (34. skupščina – seznanitev delničarjev)

Mehrudin Vuković, član nadzornega sveta

Začetek štiriletnega mandata: 19. januar 2020 (33. skupščina – seznanitev delničarjev)

Rok Parovel, član nadzornega sveta

Začetek štiriletnega mandata: 13. september 2020 (34. skupščina – seznanitev delničarjev)

4.5.2.3 Zunanji član komisij nadzornega sveta:

Simon Kolenc, zunanji član revizijske komisije nadzornega sveta

Imenovan za obdobje od 12. julija 2021 do 23. februarja 2023.

Raznolikost članov nadzornega sveta po spolu

31. 12. 2022	moški	ženske	skupaj
Število članov nadzornega sveta	7	1	8
Delež	88 %	12 %	100 %

Raznolikost članov nadzornega sveta po starosti

31. 12. 2022	do 30 let	od 30 do 50 let	nad 50 let	skupaj
Število članov nadzornega sveta	0	2	6	8
Delež	0 %	25 %	75 %	100 %

4.5.3 Revizijska komisija nadzornega sveta

Revizijska komisija nadzornega sveta je v letu 2022 delovala v sestavi Andrej Koprivec kot predsednik, mag. Božidar Godnjavec kot namestnik predsednika, Nevenka Črešnar Pergar kot članica, Rok Parovel kot član in Simon Kolenc kot zunanji član.

4.5.4 Spremembe v sestavi kadrovske komisije nadzornega sveta

Kadrovska komisija nadzornega sveta je v letu 2022 delovala v sestavi Franci Matoz kot predsednik, Nevenka Črešnar Pergar kot članica, mag. Božidar Godnjavec kot član, Mehrudin Vuković kot član in do 13. avgusta 2022 mag. Tamara Kozlovič, ki ji dne 13. maja 2022 podala odstopno izjavo članice nadzornega sveta.

4.5.5 Spremembe v sestavi poslovne komisije nadzornega sveta

Poslovna komisija nadzornega sveta je v letu 2022 delovala v sestavi mag. Božidar Godnjavec kot predsednik, Nevenka Črešnar Pergar kot namestnica predsednika, Mladen Jovičić kot član. Do dne 27. aprila 2022 je bil član komisije dr. Rado Antolovič, ki dne 27. aprila 2022 podal odstopno izjavo člana nadzornega sveta in do 13. avgusta 2022 tudi mag. Tamara Kozlovič, ki ji dne 13. maja 2022 podala odstopno izjavo. Od 23. avgusta 2022 dalje je bil za člana poslovne komisije imenovan na skupščini novo izvoljeni član nadzornega sveta Tomaž Benčina, ki je z dnem 7. junija 2022 nastopil štiriletni mandat.

4.5.6 Komisija za strateški razvoj

Komisijo za strateški razvoj so v letu 2022 sestavljali Nevenka Črešnar Pergar kot predsednica, Andrej Koprivec kot namestnik predsednice, Rok Parovel kot član, Mladen Jovičić kot član, do 27. aprila 2022 dr. Rado Antolovič kot član, do 13. avgusta 2022 mag. Tamara Kozlovič kot članica in od 23. avgusta 2022 dalje novoizvoljeni član nadzornega sveta Tomaž Benčina.

4.5.7 Imenovanje nominacijske komisije

Nadzorni svet nominacijske komisije ni imenoval, zato je to nalogo opravila kadrovska komisija nadzornega sveta.

4.5.8 Podrobni podatki o sestavi nadzornega sveta

Natančneje so vse podrobnosti, ki se nanašajo na člane nadzornega sveta oz. njegovo sestavo ter sestavo komisij nadzornega sveta, navedene v tabelah z naslovom Sestava nadzornega sveta in komisij v poslovnem letu 2022, ki so sestavni del te izjave o upravljanju družbe in so bile izdelane skladno s prilogama C.2 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb in prilogo 3.2 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapital-sko naložbo države.

4.5.9 Delovanje nadzornega sveta

Delovanje nadzornega sveta urejajo zakonski predpisi, statut družbe, poslovnik o delu nadzornega sveta, Slovenski kodeks upravljanja javnih delniških družb, Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, Priporočila in pričakovanja Slovenskega državnega holdinga in Priporočila Združenja nadzornikov Slovenije.

Nadzorni svet je v letu 2022 deloval v prej opisani sestavi, pri čemer je bil do dne 27. aprila 2022 član nadzornega sveta dr. Rado Antolovič, ki dne 27. aprila 2022 podal odstopno izjavo, do dne 13. avgusta 2022 pa mag. Tamara Kozlovič, ki je dne 13. maja 2022 podala odstopno izjavo. Od 7. junija 2022 dalje je bil za člana nadzornega sveta imenovan Tomaž Benčina, ki je s tem dnem nastopil štiriletni mandat. O delovanju, odločitvah in stališčih nadzornega sveta in komisij nadzornega sveta podrobneje poročamo v poglavju 3 z naslovom Poročilo nadzornega sveta za leto 2022.

Vsak posamezni član nadzornega sveta je, upoštevaje določila Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb in Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, v letu 2022 podpisal izjavo o tem, da v letu 2022 ni obstajalo nasprotje interesov, ki bi se kazalo tako, da bi posamezni član:

• opravljal funkcije izvršnega direktorja ali člana uprave družbe ali povezane družbe ali da bi opravljal take funkcije v zadnjih petih letih,
• bil zaposlen v družbi ali povezani družbi in bil na takem položaju v zadnjih treh letih,
• prejemal večje dodatne prejemke iz družbe ali povezane družbe razen plačila, ki ga je prejemal kot član nadzornega sveta ali njegovih komisij,
• bil večinski delničar in zastopal večinskega delničarja/večinske delničarje,
• imel z družbo ali povezano družbo v zadnjem letu pomembne poslovne stike bodisi neposredno bodisi kot partner, delničar, direktor ali vodilni delavec organa,
• bil sedaj ali v zadnjih treh letih partner ali uslužbenec sedanjega ali nekdanjega zunanjega revizorja v družbi ali povezani družbi,
• bil izvršni direktor ali član uprave druge družbe, v kateri je izvršni direktor ali član uprave družbe član nadzornega sveta, ali bil kako drugače povezan z izvršnimi direktorji oziroma člani uprave prek sodelovanja v drugih družbah ali organih,
• bil v nadzornem svetu več kot tri mandate (ali več kot 12 let), z izjemo Mladena Jovičića kot predstavnika zaposlenih,
• bil bližnji družinski član članov uprave ali oseb, ki so na položajih, navedenih v prejšnjih alinejah,
• bil član širšega poslovodstva povezane družbe,
• sodeloval pri sestavljanju vsebine predloga letnega poročila družbe.

Izjave so dostopne tudi na spletni strani https://luka-kp.si/slo/pomembni-dokumenti-208.

Nasprotje interesov članov nadzornega sveta je urejeno v poslovniku o delu nadzornega sveta in referenčnih kodeksih. Poleg tega so člani nadzornega sveta dolžni izpolniti izjavo o neodvisnosti in MRS 24 z navedbo povezanih oseb in drugih funkcij. Po poslovniku so dolžni ob nastopu nasprotja interesov o tem nemudoma pisno obvestiti predsednika nadzornega sveta in člane nadzornega sveta ter sprejeti ustrezne ukrepe. Navzkrižja interesov glede navzkrižnega članstva, navzkrižnega lastništva in obstoja obvladujočih delničarjev so razkrita deležnikom. Podrobno so posli s povezanimi osebami predstavljeni v konsolidiranem računovodskem poročilu v pojasnilu št. 33: Posli s povezanimi osebami.

4.5.10 Komisije nadzornega sveta

V okviru nadzornega sveta redno delujejo štiri komisije:

• kadrovska komisija,
• revizijska komisija,
• poslovna komisija,
• komisija za strateški razvoj.

Komisije opravljajo strokovne naloge v pomoč nadzornemu svetu.

Kadrovsko komisijo so v letu 2022 sestavljali Franci Matoz kot predsednik, Nevenka Črešnar Pergar kot članica, mag. Božidar Godnjavec kot član, Mehrudin Vuković kot član in do 13. avgusta 2022 mag. Tamara Kozlovič, ki je dne 13. maja 2022 podala odstopno izjavo.

Revizijsko komisijo so v letu 2022 sestavljali Andrej Koprivec kot predsednik, mag. Božidar Godnjavec kot namestnik predsednika, Nevenka Črešnar Pergar kot članica, Rok Parovel kot član in Simon Kolenc kot zunanji član.

Poslovno komisijo so v letu 2022 sestavljali mag. Božidar Godnjavec kot predsednik, Nevenka Črešnar Pergar kot namestnica predsednika, Mladen Jovičić kot član, do dne 27. aprila 2022 dr. Rado Antolović in do 13. avgusta 2022 mag. Tamara Kozlovič. Od 23. avgusta 2022 dalje je bil član komisije novoizvoljeni član nadzornega sveta Tomaž Benčina, ki je z dnem 7. junija 2022 nastopil štiriletni mandat člana nadzornega sveta.

Komisijo za strateški razvoj so v letu 2022 sestavljali Nevenka Črešnar Pergar kot predsednica, Andrej Koprivec kot namestnik predsednice, Rok Parovel kot član, Mladen Jovičić kot član, do 27. aprila 2022 dr. Rado Antolović kot član, od 23. avgusta 2022 dalje novoizvoljeni član nadzornega sveta Tomaž Benčina in do 13. avgusta 2022 mag. Tamara Kozlovič kot članica.

4.5.11 Prejemki nadzornega sveta

Člani nadzornega sveta in člani komisij nadzornega sveta so upravičeni do sejnin in plačila za opravljanje funkcije. Višino sejnin in plačil določi skupščina. Člani nadzornega sveta in člani komisij nadzornega sveta so upravičeni tudi do povračila potnih in drugih stroškov za prihod in udeležbo na sejah. Več o prejemkih nadzornega sveta in o njihovi višini je zapisano v računovodskem poročilu Luke Koper, d. d., v pojasnilu št. 33: Posli s povezanimi osebami ter v tabeli z naslovom Sestava in višina prejemkov članov nadzornega sveta in komisij v poslovnem letu 2022, povzeti po prilogi 4.2 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, v poglavju Priloga izjave o upravljanju, ki je sestavni del izjave o upravljanju. Podatki o lastništvu delnic članov nadzornega sveta in njegovih komisij so navedeni v 15. poglavju z naslovom Delnica LKPG.

4.6 Uprava družbe Luka Koper, d. d.

Delovanje uprave urejajo zakonski predpisi, statut družbe, poslovnik o delu uprave, Kodeks upravljanja javnih delniških družb, Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države ter Priporočila in pričakovanja Slovenskega državnega holdinga. V skladu z ZGD-1 in s statutom uprava vodi družbo ter jo zastopa in predstavlja nasproti tretjim osebam.

4.6.1 Sestava uprave

Upravo družbe Luka Koper, d. d., so na dan 31. decembra 2022 sestavljali:

• Boštjan Napast, predsednik uprave, imenovan dne 3. 12. 2021 za obdobje petih let, funkcijo je nastopil na dan imenovanja,
• Nevenka Kržan, članica uprave, imenovana dne 22. 4. 2022 za obdobje petih let, funkcijo je nastopila dne 1. 7. 2022,
• Vojko Rotar, delavski direktor, imenovan dne 16. 2. 2018 za obdobje petih let, funkcijo je nastopil na dan imenovanja.

4.6.2 Opis članov uprave družbe Luka Koper, d. d., na dan 31. decembra 2022

Boštjan Napast

Boštjan Napast je po izobrazbi univerzitetni diplomirani inženir strojništva. Poklicno pot je začel leta 1995 v podjetju Projekta inženiring, d. o. o., na Ptuju kot projektant strojnih inštalacij, nato je kariero nadaljeval v mariborskem podjetju Menerga Energie-Technologie, d. o. o. V letu 1998 se je zaposlil v družbi Petrol, d. d., kjer je opravljal več vodstvenih funkcij. Bil je direktor Petrolove mariborske območne enote za veleprodajo, v letu 2004 je prevzel vodenje sektorja za prodajo naftnih derivatov, v letih 2005 do 2009 pa je bil kot član uprave Petrol zadolžen za področje energetike, investicij, tehničnega razvoja in kakovosti. Po izteku mandata v upravi je v družbi Petrol še dve leti deloval kot svetovalec uprave. V letu 2011 je prevzel vodenje družbe Geoplin, d. o. o., ki jo je v desetletnem obdobju uspešno preoblikoval iz lokalnega v regionalno podjetje. Svoj petletni mandat kot predsednik uprave Luke Koper, d. d., je pričel s sklepom nadzornega sveta družbe z dne 3. 12. 2021.

Nevenka Kržan

Nevenka Kržan je po izobrazbi univerzitetna diplomirana ekonomistka. Poklicno pot je začela v bančništvu, kjer je zasedala različne vodstvene položaje. V tem obdobju je bila vpeta tako v bančne in privatizacijske procese, sodelovala je pri ustanovitvi nove komercialne banke ter družbe za upravljanje investicijskih skladov in družb. Leta 1998 se je zaposlila v KPMG Slovenija in leta 2001 postala partnerka na ravni regije, zadolžena za storitve finančnega svetovanja. Kot strokovnjakinja za področje financ in finančnega sektorja je sodelovala v projektih številnih podjetij iz zasebnega in javnega sektorja v širokem naboru industrij. V svoji bogati karieri je kot odgovorna partnerka vodila projekte skrbnih pregledov, M&A, vrednotenj, prestrukturiran, refinanciranj ter oblikovanja strategij in poslovnih načrtov. Vlogo senior partnerke KPMG v Sloveniji je prevzela leta 2010. Pri Slovenskem inštitutu za revizijo je pridobila licenco za pooblaščeno ocenjevalko vrednosti podjetij in pooblaščeno revizorko.

Nadzorni svet družbe je Nevenko Kržan imenoval za članico uprave za obdobje petih letih s pričetkom mandata 1. 7. 2022.

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

VSEBINA

Vojko Rotar

Delavski direktor

Vojko Rotar po izobrazbi je diplomirani ekonomist. Poklicno pot je začel leta 1995 v špediter-
skem podjetju Avico iz Ljubljane in v dejavnosti logistike ter kasneje mednarodne trgovine
ostal do leta 2003, pri tem pa nabral vrsto izkušenj na področju delovanja pristanišča kot
tranzitne točke, ki posreduje mednarodne blagovne tokove. Razumevanje splošnega go-
spodarskega okolja in delovanje subjektov znotraj njega mu je odprlo pot do različnih del
na medijsko-komunikacijskem področju, kjer se je preizkusil kot urednik, novinar, dopisnik,
fotoreporter in spletni poročevalec pri več slovenskih medijih. V zadnjih štirih letih je bil od-
govoren za področja odnosov z javnostmi in marketing v koprskem javnem podjetju Marjetica
Koper in se približal številnim področjem, ki so povezana s spodbujanjem dobrih okoljskih
praks in sodelovanjem z lokalno skupnostjo.

Svoj petletni mandat kot član uprave - delavski direktor v Luki Koper, d. d., je pričel s sklepom
nadzornega sveta družbe z dne 16. 2. 2018.

Člani poslovodstva in osebe na vodstvenih mestih so dolžni ob nastopu in ves čas opravljana funkcije izvajati
vse ukrepe za obvladovanje nasprotja interesov in o tem obveščati nadrejeni organ v skladu s sprejeto Politiko
obvladovanja nasprotja interesov. Ob tem izpolnijo tudi izjavo o obvladovanju nasprotja interesov, da niso poda-
ne okoliščine, v katerih bi bilo lahko nepristransko ali objektivno opravljanje funkcije ali drugih nalog ogroženo,
oz. če so, katere so in kakšni ukrepi so sprejeti. Navzkrižja interesov glede navzkrižnega članstva, navzkrižnega
lastništva in obstoja obvladujočih delničarjev so razkrita deležnikom. Podrobno so posli s povezanimi osebami
predstavljeni v konsolidiranem računovodskem poročilu v pojasnilu št. 33: Posli s povezanimi osebami.

Raznolikost članov uprave po spolu

31. 12. 2022	moški	ženske	skupaj
Število članov uprave	2	1	3
Delež	67%	33 %	100 %

Raznolikost članov uprave po starosti

31. 12. 2022	do 30 let	od 30 do 50 let	nad 50 let	skupaj
Število članov uprave	0	1	2	3
Delež	0 %	33 %	67 %	100 %

Predstavitev članov uprave je dostopna tudi na spletni strani družbe https://luka-kp.si/slo/vodstvo-druzbe-193.

4.6.3 Podrobni podatki o sestavi uprave

Natančneje so vse podrobnosti, ki se nanašajo na člane uprave, navedene v tabeli z naslovom Sestava uprave
v poslovnem letu 2022, ki je sestavni del te izjave o upravljanju družbe in je bila izdelana skladno s prilogama
C.1 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb in 3.1 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s
kapitalsko naložbo države.

4.7 Delovanje uprave

Uprava samostojno in na lastno odgovornost vodi poslovanje družbe v njeno dobro. Svoje delo opravlja skla-
dno s predpisi, statutom družbe ter z zavezujočimi sklepi organov družbe.

4.7.1 Prejemki uprave

Prejemki članov uprave so sestavljeni iz stalnega in spremenljivega dela. Določeni so v pogodbah o zaposlitvi za
določen čas za poslovodenje družbe za člana uprave, v aneksih k pogodbam o zaposlitvi in v sklepih nadzornega
sveta. Pogodbe o zaposlitvi in aneksi so sklenjeni med posameznimi člani uprave in nadzornim svetom, v njih
so določena tudi povračila in ugodnosti. Pri sklepanju pogodb in aneksov za člane uprave nadzorni svet zastopa
predsednik nadzornega sveta. O prejemkih uprave poročamo v računovodskem poročilu Luke Koper, d. d., v po-
jasnilu št. 33: Posli s povezanimi osebami ter v tabeli z naslovom Sestava poslovodstva v poslovnem letu 2022,
ki je sestavni del te izjave o upravljanju družbe in je povzeta po prilogi 4.1 Kodeksa korporativnega upravljanja
družb s kapitalsko naložbo države. O lastništvu delnic poročamo v 15. poglavju z naslovom Delnica LKPG.

4.7.2 Ocena uspešnosti uprave

Po politiki prejemkov članov uprave in veljavni zakonodaji znaša spremenljivi del prejemkov članov uprave
največ 30 odstotkov oziroma 3,6-kratnik letne osnovne plače v poslovnem letu. Nadzorni svet ob tem določi
kvantitativna in kvalitativna merila, pri čemer imajo kvantitativna merila težo 70 odstotkov glede na uspešnost
poslovanja, 30 odstotkov pa kvalitativna merila, in sicer:

• uresničevanje ciljev družbene odgovornosti in priporočil notranje revizije ter ukrepov
  obvladovanja tveganj,

---

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

4.8 Vodenje in upravljanje družb v Skupini Luka Koper

Družba Luka Koper, d. d., ima vzpostavljen sistem korporativnega upravljanja, v katerega je poleg obvladujoče družbe v Skupini Luka Koper vključenih še 5 družb. Luka Koper ima poslovne deleže oz. je udeležena kot delničar v odvisnih družbah Skupine Luke Koper, poleg tega pa še v 12 gospodarski družbah. Cilji na področju upravljanja finančnih naložb so opredeljeni v Strateškem poslovnem načrtu družbe in Skupine za obdobje 2020–2025. V letu 2018 je bila sprejeta Strategija upravljanja finančnih naložb, ki glede na štiri ključna področja (vpetost v poslovanje družbe, povečanje fleksibilnosti in minimizacija tveganj, finančni vidik ter druge eksternalije) razporeja finančne naložbe v dva investicijska razreda:

• Strateške finančne naložbe so naložbe v delnice in deleže družb, ki opravljajo dejavnosti, pomembne za nadaljnji razvoj in delovanje matične družbe, ter pripomorejo k obvladovanju tveganj in dvigu dodane vrednosti. Upravljajo se po načelu koncernskega delovanja.
• Nestrateške finančne naložbe so naložbe v delnice in deleže družb, ki ne opravljajo dejavnosti, pomembnih za nadaljnji razvoj in delovanje matične družbe, ter ne pripomorejo k obvladovanju tveganj in dvigu dodane vrednosti. Cilj je maksimiranje izplačil dobička oziroma realizacija drugih pozitivnih vplivov za lastnika. Upravljajo se po načelu skrbništva nad naložbami.

S sprejetjem Strategije upravljanja finančnih naložb so bile začrtane tudi smernice upravljanja strateških finančnih naložb z vidika odločanja in upravljanja. Dividendna politika sledi kategorizaciji posamezne finančne naložbe: v vlogi družbenika v nestrateških finančnih naložbah si prizadevamo doseči cilj maksimiranja izplačila dobička, v vlogi družbenika v strateških finančnih naložbah pa zasledujemo cilj uravnoteženega izplačila dobičkov glede na investicijsko-razvojne cikle družbe.

4.9 Notranja revizija

Področje notranje revizije deluje z namenom izvajanja funkcije notranjega revidiranja za Skupino Luka Koper. Dejavnost notranje revizije pomaga uresničevati cilje Skupine s sistematičnim in metodičnim ocenjevanjem in izboljševanjem uspešnosti upravljanja družbe, tveganj in sistema notranjih kontrol ter s predlaganjem priporočil za izboljšave.

Področje notranje revizije deluje kot samostojna enota družbe Luka Koper, d. d. Funkcijsko je podrejena nadzornemu svetu in organizacijsko upravi družbe. Deluje neodvisno in skladno s sprejeto temeljno listino, Poslovnikom o delovanju notranje revizije, ki temelji na veljavnem Mednarodnem okviru strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju, Kodeksu notranjerevizijskih načel in Kodeksu poklicne etike notranjih revizorjev.

V letu 2022 je notranja revizija izvajala notranjerevizijske posle in preostale dejavnosti na podlagi odobrenega letnega načrta dela. Načrtovanih je bilo 13, uresničenih 16 notranjerevizijskih poslov. Vodilo pri izvajanju načrtovanih poslov so bila ob pripravi letnega načrta prepoznana tveganja, ki so bila v fazi podrobnejšega spoznavanja posameznega področja revidiranja in po začetni oceni tveganj po potrebi dopolnjena. Večji del storitev dajanja zagotovil je vključeval preverjanje ustreznosti zasnove notranjih kontrol in njihovega delovanja v skladu z vnaprej določenimi cilji in standardi.

Poleg notranjerevizijskih poslov so bile v letu 2022 mesečno izvedene porevizijske dejavnosti, ki so bile namenjene sprotnemu poročanju o izvedenih aktivnostih za boljše obvladovanje tveganj. Notranja revizija je o posameznem opravljenem poslu sproti poročala vodstvu revidirane enote, upravi družbe in revizijski komisiji nadzornega sveta, slednjima tudi o izvajanju notranjerevizijskih priporočil. Nadzornemu svetu notranja revizija poroča letno.

Razvoj notranje revizije se uresničuje s pomočjo programa zagotavljanja in izboljševanja kakovosti, ki se izvaja prek zunanjih in notranjih presoj, samoocenjevanja, izobraževanja ter spremljanja in merjenja uspešnosti dela notranje revizije. Zadnja zunanja presoja, s katero je bilo potrjeno delovanje notranje revizije v skladu z Mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju, Kodeksom notranjerevizijskih načel in

4.10 Zunanja revizija

Skupščina delničarjev je na 33. skupščini delničarjev dne 26. 8. 2020 za revidiranje izkazov družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper imenovala revizijsko družbo BDO Revizija, d. o. o., družba za revidiranje, Cesta v Mestni log 1, Ljubljana, in sicer za poslovna leta 2020, 2021 in 2022.

Stroški revizijskih storitev Luke Koper, d. d., in njenih odvisnih družb so predstavljeni v konsolidiranem računovodskem poročilu v pojasnilu št. 35: Posli z revizijsko družbo.

Boštjan Napast

Predsednik uprave družbe Luka Koper, d. d.

Nevenka Kržan

Članica uprave družbe Luka Koper, d. d.

Vojko Rotar

Član uprave - delavski direktor družbe Luka Koper, d. d.

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

4.11 Izjava o zunanji presoji izjave o upravljanju za Letno poročilo 2022

4.12 Priloga izjave o upravljanju

3.1: Sestava poslovodstva v poslovnem letu 2022

Ime in priimek	Funkcija (predsednik, član)	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije / mandata	Spol	Državljanstvo	Letnica rojstva	Izobrazba	Strokovni profil	Članstvo v organih nadzora z družbo nepovezanih družb
Boštjan Napast	predsednik	03/12/2021	v teku	moški	slovensko	1971	VII. stopnja univerzitetni diplomirani strojni inženir	član nadzornega sveta v družbi Plinovodi d.o.o. in Unior d.d. do 8.12.2022
Nevenka Kržan	članica	29/12/2017	v teku	ženska	slovensko	1962	VIII. stopnja magistra ekonomskih znanosti	ne obstaja
Rožac Robert	član	16/11/2021	11/12/2022	moški	slovensko	1965	VII. stopnja univerzitetni diplomirani arhitekt	ne obstaja
Vojko Rotar	član - delavski direktor	16/02/2018	v teku	moški	slovensko	1976	VII. stopnja Univerzitetni diplomirani ekonomist	ne obstaja

3.2: Sestava nadzornega sveta in komisij v poslovnem letu 2022

Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član NS)	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije / mandata	Predstavnik kapitala / zaposlenih	Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS

---

Članstvo v organih nadzora

Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član NS)	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije / mandata	Predstavnik kapitala / zaposlenih	Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS
Franci Matoz	predsednik	02/07/2021	06/02/2023	predstavnik kapitala	12/12
Nevenka Črešnar Pergar	namestnica predsednika	02/07/2021	06/02/2023	predstavnik kapitala	12/12

Podatki o članih

Spol	Državljanstvo	Letnica rojstva	Izobrazba	Strokovni profil	Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA / NE)	Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA / NE)	Članstvo v organih nadzora drugih družb
moški	Slovensko	1963	VII. stopnja	Univerzitetni diplomirani pravnik	da	ne	Namestnik predsednika nadzornega sveta Slovenske železnice, d.o.o.
ženski	Slovensko	1962	VII. stopnja	Univerzitetna diplomirana pravnica	da	ne	ne

Članstvo v komisijah

Komisija	Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij
KADROVSKA KOMISIJA	7/7
REVIZIJSKA KOMISIJA
POSLOVNA KOMISIJA
KOMISIJA ZA STRATEŠKI RAZVOJ

---

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

VSEBINA

Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član NS)	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije / mandata	Predstavnik kapitala / zaposlenih	Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS	Spol	Državljanstvo	Letnica rojstva	Izobrazba	Strokovni profil	Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA / NE)	Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA / NE)	Članstvo v organih nadzora drugih družb
Andrej Koprivec	član	02/07/2021	06/02/2023	predstavnik kapitala	12/12	moški	Slovensko	1980	VII. stopnja	Univerzitetni diplomirani ekonomist	da	ne	ne

Članstvo v komisijah (revizijska, kadrovska, poslovna komisija, komisija za strateški razvoj)

predsednik / član	Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij
REVIZIJSKA KOMISIJA, KOMISIJA ZA STRATEŠKI RAZVOJ	PREDSEDNIK / NAMESTNIK PREDSEDNICE
12/12, 0/0

---

Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA / NE)

Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član NS)	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije / mandata	Predstavnik kapitala / zaposlenih	Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS	Spol	Državljanstvo	Letnica rojstva	Izobrazba	Strokovni profil	Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA / NE)	Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA / NE)	Članstvo v organih nadzora drugih družb
Mag. Božidar Godnjavec	član	02/07/2021	06/02/2023	predstavnik kapitala	12/12	moški	Slovensko	1972	VIII. stopnja	Magister ekonomskih znanosti	da	ne	Predsednik nadzornega sveta Elektro Ljubljana d.d. do 16.12.2022
Mag. Tamara Kozlovič	članica	22/08/2019	13/08/2022	predstavnica kapitala	5/5	ženski	Slovensko	1978	VIII. stopnja	Magistrica znanosti iz področja managementa poslovnih sistemov	da	ne	ne

Članstvo v komisijah (revizijska, kadrovska, poslovna komisija, komisija za strateški razvoj)

predsednik / član Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij

KADROVSKA KOMISIJA, REVIZIJSKA KOMISIJA, POSLOVNA KOMISIJA

ČLAN/NAMESTNIK PREDSEDNIKA/ PREDSEDNIK

7/7, 12/12, 8/8

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

Članstvo v organih nadzora

Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član NS)	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije / mandata	Predstavnik kapitala / zaposlenih	Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS	Spol	Državljanstvo	Letnica rojstva	Izobrazba	Strokovni profil	Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA / NE)	Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA / NE)	Članstvo v organih nadzora drugih družb
dr. Rado Antolovič	član	07/10/2013	27/04/2022	predstavnik kapitala	4/4	moški	slovensko	1959	IX. stopnja	Doktor ekonomskih znanosti	da	ne

Članstvo v komisijah (revizijska, kadrovska, komisija za prejemke,…)

predsednik / član	Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij
POSLOVNA KOMISIJA/KOMISIJA ZA STRATEŠKI RAZVOJ	ČLAN/ČLAN 3/3, 0/0

---

Nadzora drugih družb

Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član NS)	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije / mandata	Predstavnik kapitala / zaposlenih	Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS	Spol	Državljanstvo	Letnica rojstva	Izobrazba	Strokovni profil	Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA / NE)	Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA / NE)	Članstvo v organih nadzora drugih družb
Tomaž Benčina	Član	07/06/2022	v teku	predstavnik kapitala	7/7, 0/0	moški	slovensko	1965	VII. stopnja univ. dipl. inženir metalurgije; univ. dipl. ekonomist		da	ne	Član nadzornega sveta Zavarovalnica Triglav d.d..
Mladen Jovičič	Član	8.4.2009	v teku	predstavnik zaposlenih	12/12, 0/0	moški	slovensko	1969	V. stopnja elektro tehnik		da	ne

Članstvo v komisijah (revizijska, kadrovska, poslovna komisija, komisija za strateški razvoj)

Komisija	Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij
POSLOVNA KOMISIJA/KOMISIJA ZA STRATEŠKI RAZVOJ	ČLAN/ČLAN 4/4, 0/0
POSLOVNA KOMISIJA/KOMISIJA ZA STRATEŠKI RAZVOJ	ČLAN/ČLAN 8/8, 0/0

---

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA / NE)

Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član NS)	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije / mandata	Predstavnik kapitala / zaposlenih	Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS	Spol	Državljanstvo	Letnica rojstva	Izobrazba	Strokovni profil	Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA / NE)	Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA / NE)	Članstvo v organih nadzora drugih družb
Rok Parovel	član	12.9.2016	v teku	predstavnik zaposlenih	12/12	moški	Slovensko	1987	VI. stopnja	dipl. ekonomist	da	ne	Mestna občina Koper/član nadzornega odbora do
Mehrudin Vuković	član	19.1.2020	v teku	predstavnik zaposlenih	11/12	moški	Slovensko	1972	VI/1 stopnja	Inženir logistike	da	ne	ne

Članstvo v komisijah (revizijska, kadrovska, poslovna komisija, komisija za strateški razvoj)

Ime in priimek	KOMISIJA	Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij	Spol	Državljanstvo	Izobrazba	Letnica rojstva	Strokovni profil	Članstvo v organih nadzora z družbo nepovezanih družb
Simon Kolenc	revizijska komisija	11/12	moški	slovensko	VII. stopnja	1977	Univerzitetni diplomirani ekonomist	ne

4.1 Sestava in višina prejemkov* članov poslovodstva poslovnem letu 2022 (v EUR)

Ime in priimek	Funkcija (predsednik, član)	Fiksni prejemki - bruto (1)	Variabilni prejemki - bruto	Odloženi prejemki

---

4.1 Sestava in višina prejemkov članov uprave v poslovnem letu 2022 (v EUR)

Ime in priimek	Funkcija	Osnovno plačilo za opravljanje funkcije	Doplačilo za opravljanje funkcije	Doplačilo za posebne naloge	Skupaj (1)	Bonitete	Vračilo izplačane nagrade - “claw-back”	Skupaj bruto (1+2+3+4+5-6)
Dimitrij Zadel	predsednik uprave od 29. 12. 2017 do 15. 11. 2021	0,00	25.017,63	5.837,45	30.855,08	0,00	0,00	30.855,08
Metod Podkrižnik	član uprave od 29. 12. 2017 do 15. 11. 2021	0,00	22.506,46	5.251,51	27.757,97	0,00	0,00	27.757,97
Irma Gubanec	članica uprave od 29. 12. 2017 do 15. 11. 2021	0,00	22.081,63	5.152,38	27.234,01	0,00	0,00	27.234,01
Vojko Rotar	član uprave - delavski direktor od 16. 2. 2018	165.139,68	17.855,65	9.759,80	27.615,45	29.654,17	0,00	225.061,98
Rober Rožac	član uprave od 16. 11. 2021 do 31. 12. 2022	163.293,62	1.611,76	376,08	1.987,84	0,00	0,00	170.334,60
Boštjan Napast	predsednik uprave od 3. 12. 2021	182.957,95	0,00	0,00	0,00	0,00	314,98	183.272,93
Nevenka Kržan	članica uprave od 1. 7. 2022	69.991,84	0,00	0,00	0,00	0,00	131,14	70.122,98

*za namen tega razkritja ni potrebno razkrivati potnih stroškov, stroškov namestitve in dnevnic, ker po svoji naravi ne predstavljajo plačila upravi.

** odloženo izplačilo druge polovice nagrade po ZPPOGD na dan 18. 7. 2021 oz. ob poteku mandata, če ja ta trajal več kot dve leti

*** boniteta za zavarovanje odgovornosti in boniteta za uporabo službenega vozila

4.2 Sestava in višina prejemkov članov nadzornega sveta in komisij v poslovnem letu 2022 (v EUR)

Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član, zunanji član komisije)	Osnovno plačilo za opravljanje funkcije	Doplačilo za opravljanje funkcije	Doplačilo za posebne naloge	Skupaj (1)	Sejnine NS in komisij - bruto letno (2)	Skupaj bruto (1+2)	Potni stroški*
Franci Matoz	predsednik od 2. 7. 2021	15.000,00	12.656,28	0,00	27.656,28	5.225,00	32.881,28	51,36
Nevenka Pergar Črešnar	namestnica predsednika od 2. 7. 2021	15.000,00	9.000,00	0,00	24.000,00	9.757,00	33.757,00	1.058,13
Andrej Koprivec	član od 2. 7. 2021	15.000,00	7.500,00	0,00	22.500,00	6.017,00	28.517,00	883,23
Božidar Godnjavec	član od 2. 7. 2021	15.000,00	7.500,00	0,00	22.500,00	9.757,00	32.257,00	1.217,89
Rado Antolovič	član od 7. 10. 2013 do 27. 4. 2022	6.083,33	3.041,67	0,00	9.125,00	2.695,00	11.820,00	0,00
Tamara Kozlovič	članica od 22. 8. 2019 do 12. 8. 2022	10.483,87	5.241,94	0,00	15.725,81	4.730,00	20.455,81	0,00
Tomaž Benčina	član od 7. 6. 2022	7.000,00	2.036,29	0,00	9.036,29	2.475,00	11.511,29	637,53
Mladen Jovičič	član od 8. 4. 2009	15.000,00	7.500,00	0,00	22.500,00	5.445,00	27.945,00	0,00
Mehrudin Vuković	član od 19. 1. 2020	15.000,00	3.750,00	0,00	18.750,00	4.730,00	23.480,00	0,00

*za namen tega razkritja ni potrebno razkrivati potnih stroškov, stroškov namestitve in dnevnic, ker po svoji naravi ne predstavljajo plačila upravi.

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

VSEBINA

5 Pregled pomembnejših dogodkov, novosti in dosežkov v letu 2022

• Luka Koper je kot investitor pričela pripravljalna dela za ureditev novega zunanjega kamionskega terminala, ki se nahaja ob serminskem tovornem vhodu in se bo razprostiral na 5,2 ha površine.
• Luka Koper, d. d., je 21. januarja 2022 z bančnim sindikatom v sestavi Nove Ljubljanske banke, d. d., in Banke Intesa Sanpaolo, d. d., sklenila dolgoročno kreditno pogodbo v višini 60 milijonov evrov. Posojilo je namenjeno financiranju naložbenih aktivnosti družbe in temelji na fiksni obrestni meri s četrtletnimi obroki vračanja, ki jih bo družba odplačevala od sredine leta 2023 do konca leta 2031.

JANUAR

• Začel se je rusko-ukrajinski konflikt. Skupina Luka Koper pri analiziranju posledic na poslovanje ugotavlja, da je njena neposredna izpostavljenost do Rusije in Ukrajine razmeroma majhna, saj je obseg pretovora prek Luke Koper, ki je namenjen za trg Ukrajine in Rusije, zanemarljiv. Skupina Luka Koper nima neposredne finančne izpostavljenosti, vezane na Rusijo, Ukrajino in Belorusijo, pričakuje pa lahko posredne vplive na svoj naložbeni portfelj zaradi gibanj na finančnih trgih.

FEBRUAR

• Luka Koper je na drugem pomolu pričela gradnjo novega večnamenskega skladišča velikosti 2.800 m2. Skladišče bo namenjeno skladiščenju težjega kosovnega materiala, predvsem valjane pločevine v kolutih.
• Vlada Republike Slovenije je konec marca 2022 razširila koncesijsko območje pristanišča na parcele t. i. kaset 6A in 7A v zaledju tretjega bazena. S tem se je koncesijsko območje povečalo za 11,6 ha na skupno površino 353 ha. Območje bo v prihodnje urejeno v skladiščne površine, predvsem za segment avtomobilov.
• Kontejnerski terminal Luke Koper je v marcu 2022 postavil nov mesečni rekord pretovora kontejnerjev.

MAREC

• Dne 22. aprila 2022 je nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d., imenoval Nevenko Kržan za članico uprave s pričetkom petletnega mandata 1. julija 2022.
• Nadzorni svet je na seji dne 22. aprila 2022 obravnaval in sprejel tudi več pomembnih sklepov, ki se nanašajo na povečanje in izgradnjo dodatnih pretovornih in skladiščnih kapacitet. Najpomembnejši med njimi zadevajo investicije na območju kontejnerskega terminala, ki predstavljajo nov razvojni cikel te najpomembnejše strateške blagovne skupine. Odobril je elaborat projekta, ki predvideva do leta 2030 za 248 milijonov evrov naložb v povečanje zmogljivosti kontejnerskega terminala na 1,75 milijona TEU/leto.
• Luka Koper, d. d., je 25. aprila 2022 z bančnim sindikatom v sestavi Nove Ljubljanske banke, d. d., in Banke Intesa Sanpaolo, d. d., sklenila dolgoročno kreditno pogodbo v višini 36,1 milijona evrov. Posojilo je namenjeno refinanciranju dela obstoječih dolgoročnih posojil, s čimer je bila znižana obrestna marža in podaljšan končni rok vračila posojil. Posojilo temelji na variabilni obrestni meri s četrtletnimi obroki vračanja, njegov končni rok vračila pa je v aprilu 2032.
• Dne 27. aprila 2022 je družba prejela odstopno izjavo člana nadzornega sveta Rada Antoloviča, ki je z omenjenim dnem odstopil s funkcije člana nadzornega sveta družbe Luka Koper, d. d.
• V pristanišče je prispelo prvo od dveh novih kontejnerskih dvigal. Gre za dvigali tipa super post-panamax, ki sta po dimenzijah in tehničnih lastnostih enaka obstoječima, nabavljenima v letu 2017.

APRIL

• V pristanišče je prispelo še drugo novo kontejnersko dvigalo tipa super post-panamax.
• Dne 13. maja 2022 je družba prejela odstopno izjavo članice nadzornega sveta Tamare Kozlovič s trimesečnim odpovednim rokom, ki je začel teči z dnem 13. maja 2022 in je trajal do dneva imenovanja novega (nadomestnega) člana nadzornega sveta oziroma do poteka treh mesecev od dneva odstopa.
• S pridobitvijo uporabnega dovoljenja za zadnji odsek novozgrajenega podaljška prvega pomola je Luka Koper zaključila eno največjih posamičnih investicij v zadnjih desetletjih.

MAJ

- Dne 6. junija 2022 je bila izvedena 35. skupščina delničarjev družbe Luke Koper, d. d. Delničarji so na skupščini:

◼ izglasovali sklep, da se del bilančnega dobička v znesku 15.960.000,00 evra nameni za izplačilo dividend v bruto vrednosti 1,14 evra na navadno delnico, preostanek bilančnega dobička v znesku 13.632.319,96 evra ostane nerazporejen,

◼ odobrili poročilo o prejemkih članov organov vodenja in nadzora družbe v letu 2021,

◼ podelili razrešnico upravi in nadzornemu svetu za leto 2021,

◼ se seznanili z odstopno izjavo člana nadzornega sveta dr. Rada Antoloviča,

◼ izvolili Tomaža Benčino za člana nadzornega sveta družbe Luka Koper, d. d., za obdobje štirih let,

◼ se seznanili s pisnim poročilom o sodnih postopkih zoper bivše člane uprave in nadzornega sveta.

JUNIJ

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

VSEBINA

◼ Družba je konec septembra objavila povzetek rebalansa poslovnega načrta za leto 2022. Pripravi rebalansa poslovnega načrta Luke Koper za leto 2022 so botrovali odlični poslovni rezultati, ki jih družba dosegla v obdobju od januarja do avgusta 2022, zaostrena gospodarska gibanja zaradi trenutnih razmer v Ukrajini ter dogajanje na energetskih trgih, ki se odraža v rasti cen energentov in visoki inflaciji.

SEPTEMBER

◼ Z izvajalcem del je bila podpisana pogodba za ureditev površine na kaseti 5a v zaledju tretjega bazena. Na novi površini bo lahko skladiščenih dodatnih 3.500 vozil. Površina bo predvidoma dokončana do konca oktobra leta 2023. Luka Koper, d. d., bo v izgradnjo in ureditev novega skladišča investirala 5,1 milijona evrov.

◼ V uporabo je bilo predano novo zaprto večnamensko skladišče za generalne tovore, ki se nahaja na drugem pomolu.

◼ V pristanišče so v začetku oktobra prispela tri dvigala eRTG za potrebe kontejnerskega terminala.

OKTOBER

◼ Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d., je 11. novembra 2022 odpoklical Roberta Rožaca z mesta člana uprave in z njim sklenil sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Področja dela odpoklicanega člana uprave so prevzeli ostali člani uprave družbe.

NOVEMBER

◼ Luka Koper je decembra presegla dva pomembna mejnika v pretovoru. Prvič v zgodovini pristanišča je pretovor v enem letu presegel milijon kontejnerskih enot (TEU) in 800 tisoč avtomobilov. Družba je rekorde dosegla tudi na drugih blagovnih skupinah oz. segmentih.

◼ Okrožno sodišče v Kopru je dne 14. decembra 2022 zaradi zaključka postopka likvidacije iz sodnega registra izbrisalo subjekt Luka Koper Pristan, gostinstvo, d. o. o., Koper.

◼ Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d., je na predlog sveta delavcev dne 15. decembra 2022 vnovič imenoval Vojka Rotarja za člana uprave - delavskega direktorja družbe. Nov mandat je Vojku Rotarju kot članu uprave - delavskemu direktorju pričel teči s 16. februarjem 2023.

DECEMBER

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

VSEBINA

6 Pomembnejši dogodki po zaključku poslovnega leta

◼ Uprava družbe Luka Koper, d. d., je sklicala 36. skupščino delničarjev družbe Luka Koper, d. d., ki je potekala 6. februarja 2023. Na skupščini so delničarji odpoklicali člane nadzornega sveta Francija Matoza, Nevenko Črešnar Pergar, Andreja Koprivca in Božidarja Godnjavca ter z dnem 7. februarja 2023 imenovali nove člane nadzornega sveta, in sicer Boruta Škabarja, Barbaro Nose, Jožefa Petroviča, Boštjana Raderja in Mirka Bandlja.

◼ Dne 23. februarja 2023 se je v prenovljeni sestavi prvič sestal nadzorni svet Luke Koper, d. d. Člani so na prvi, ustanovni seji za predsednika izvolili Mirka Bandlja, za namestnika pa Tomaža Benčino. Na novo so oblikovali tudi vse tri komisije nadzornega sveta – revizijsko, kadrovsko in poslovno.

FEBRUAR 2023

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

VSEBINA

7 Predstavitev Skupine Luka Koper in opis poslovnega modela

13 Pristanišče Koper s svojim delovanjem vpliva na podobo Kopra ter razvoj regije,

slovenskega gospodarstva in logistike v tem delu Evrope. Obsega celovit vodni in priobalni prostor, v katerem se opravljajo pristaniške dejavnosti, ki so namenjene tovornemu in potniškemu prometu.

Osnovna dejavnost pristanišča je izvajanje pretovornih in skladiščnih storitev za vse vrste blaga, ki se dopolnjujejo z vrsto dodatnih storitev na blagu in z vrsto dopolnilnih storitev. Cilj družbe je zagotavljanje celovite logistične podpore za stranke. Družba upravlja tudi ekonomsko cono ter skrbi za razvoj in vzdrževanje pristaniške infrastrukture. Cilji so postavljeni ambiciozno in se v veliki meri tudi dosegajo. Z uresničevanjem razvojnih usmeritev pristanišča Luka Koper krepi svoje konkurenčne prednosti. V letu 2022 ni bilo sprememb v izvajanju dejavnosti pristanišča.

Luka Koper upravlja pristanišče, ki je z dveh strani obdano s prebivalstvom, v zaledju z naravnim okoljem posebne vrednosti (Natura 2000), navzven pa ga objema občutljiv morski ekosistem. Zaradi takšne pozicije že vrsto let skrbi za izboljšanje kakovosti življenja v celotnem prostoru, v katerega je umeščeno pristanišče. Pri poslovanju in razvojnih vprašanjih upošteva načela trajnostnega razvoja ter odgovornega ravnanja z okoljem, pri čemer je trajnostni razvoj ena izmed ključnih strateških usmeritev Skupine Luka Koper. O trajnostni naravnanosti in razvoju se podrobneje poroča v trajnostnem poročilu v nadaljevanju tega dokumenta.

O poslovanju v letu 2022 in vplivu vojne v Ukrajini se poroča v posameznih poglavjih v nadaljevanju tega dokumenta.

V Skupini Luka Koper so poleg obvladujoče družbe Luka Koper, d. d., še odvisne družbe in pridružene družbe. Odvisna družba Luka Koper Pristan, d. o. o., je bila 14. decembra 2022 zaradi zaključka postopka likvidacije izbrisana iz sodnega registra. Družbe Skupine Luka Koper opravljajo svojo dejavnost na območju Republike Slovenije, družba Adria Transport Croatia, d. o. o., v 100-% lastništvu Adrie Transport, d. o. o., pa opravlja dejavnost na območju Republike Hrvaške.

7.1 Osebna izkaznica družbe Luka Koper, d. d., na dan 28. marca 2023

Ime družbe	LUKA KOPER, pristaniški in logistični sistem, delniška družba
Skrajšano ime družbe	LUKA KOPER, d. d., Vojkovo nabrežje 38, 6000 Koper – Capodistria
Sedež družbe	Koper
Poslovni naslov	Koper, Vojkovo nabrežje 38, 6000 Koper/Capodistria
Pravnoorganizacijska oblika	Delniška družba d. d.
Telefon	05 66 56 100
Faks	05 63 95 020
Elektronska pošta	portkoper\@luka-kp.si
Spletna stran	www.luka-kp.si
Trajnostni razvoj	http://www.zivetispristaniscem.si
Vpis v sodni register	Okrožno sodišče v Kopru pod vložno številko 066/10032200
Matična številka	5144353000
Davčna številka	SI 89190033
Osnovni kapital družbe	58.420.964,78 evra
Število delnic	14.000.000 navadnih kosovnih delnic
Kotacija delnic	Prva kotacija Ljubljanske borze
Oznaka delnice	LKPG
Predsednik uprave	Boštjan Napast
Članica uprave	Nevenka Kržan
Član uprave - delavski direktor	Vojko Rotar
Predsednik nadzornega sveta	Mirko Bandelj
Osnovna dejavnost družbe	Storitveno podjetje; pristaniški in logistični sistem
Dejavnosti v Skupini Luka Koper	Različne storitvene dejavnosti

7.2 Organiziranost Skupine Luka Koper in pridruženih družb

V Skupini Luka Koper so povezane družbe, ki z različnimi storitvami zaokrožajo celovito ponudbo pristanišča. V Skupino Luka Koper je vključenih šest družb in sicer obvladujoča družba in pet odvisnih družb:

Skupina Luka Koper na dan 31. decembra 2022

- Obvladujoča družba Luka Koper, d. d.

Odvisne družbe

• Luka Koper INPO, d. o. o., 100 %
• Adria Terminali, d. o. o., 100 %
• Logis-Nova, d. o. o., 100 %
• Adria Investicije, d. o. o., 100 %
• TOC, d. o. o., 68,13 %

Pridružene družbe

• Adria Transport, d. o. o., 50 %
• Adria Transport Croatia, d. o. o., 50 %, v 100-% lastništvu Adrie Transport, d. o. o.
• Adria-Tow, d. o. o., 50 %
• Adriafin, d. o. o., 50 %
• Avtoservis, d. o. o., 49 %

V trajnostno poročilo je vključenih 6 družb, ki sestavljajo Skupino Luka Koper (obvladujoča družba in odvisne družbe), in sicer pri vsebinah, ki se dotikajo njihovega poslovanja. Pri vsaki vsebini je v kazalu GRI opredeljena meja poročanja.

O spremembah v okviru odvisnih in pridruženih družb podrobneje poročamo v poglavju 28.1 Podlage za pripravo računovodskih izkazov.

7.3 Vključenost v konsolidirane računovodske izkaze

V konsolidirane računovodske izkaze Skupine Luka Koper za leto, ki se je končalo 31. 12. 2022, so vključeni računovodski izkazi obvladujoče družbe Luka Koper, d. d., izkazi odvisnih družb in pripadajoči rezultati pridruženih družb.

Odvisne družbe, vključene v konsolidirane izkaze, so:

• Luka Koper INPO, d. o. o., 100 %
• Adria Terminali, d. o. o., 100 %
• TOC, d. o. o., 68,13 %

Pridružene družbe, vključene v konsolidirane izkaze:

• Adria Transport, d. o. o., 50 %
• Adria Transport Croatia, d. o. o., 50 %, v 100-% lastništvu Adrie Transport, d. o. o.
• Adria-Tow, d. o. o., 50 %
• Adriafin, d. o. o., 50 %
• Avtoservis, d. o. o., 49 %

Družbe, ki niso vključene v konsolidirane izkaze na dan 31. 12. 2022:

• Logis-Nova, d. o. o., 100 %
• Adria Investicije, d. o. o., 100 %

Družbi Adria Investicije, d. o. o., in Logis-Nova, d. o. o., nista bili vključeni v konsolidirane izkaze, ker za pošteno predstavitev finančnega položaja Skupine nista pomembni, saj poslujeta v zelo omejenem obsegu.

7.4 Članstva in zaveze

Luka Koper, d. d., je članica v organizacijah:

• GZS – Gospodarska zbornica Slovenije: članstvo v skupščini zbornice in upravnem odboru Združenja za promet,
• ESPO – združenje evropskih pristanišč,
• Kmetijsko gozdarska zbornica,
• Združenje delodajalcev Slovenije,
• Združenje notranjih revizorjev,
• FEPORT – združenje evropskih pristaniških terminalistov,
• NAP A – združenje severnojadranskih pristanišč,
• MedCruise – združenje sredozemskih potniških pristanišč,
• Medports – združenje sredozemskih pristanišč,
• IZS – Inženirska zbornica Slovenije,
• Združenje industrije za pametna omrežja in storitve 6G (6G-IA),
• ZRSZV – Zbornica za razvoj slovenskega zasebnega varovanja,
• ICS – Institut za korporativne varnostne študije,
• IGP – Inštitut za gospodarsko pravo,
• ZNS – Združenje nadzornikov Slovenije,
• Društvo slovensko-hrvaškega prijateljstva,
• Slovensko društvo za odnose z javnostmi,
• Slovensko združenje za požarno varnost,
• Združenja varnostnih svetovalcev za prevoz nevarnega blaga,

---

Luka Koper LETNO POROČILO 2022

VSEBINA

◼ Združenje svetov delavcev Slovenije - ŠCID (Študijski center za industrijsko demokracijo),

◼ Združenje poslovnih finančnikov Slovenije,

◼ Davčna hiša Bilans,

◼ AmCham – Ameriška gospodarska zbornica,

◼ AXMARINE,

◼ Slovensko-japonski poslovni svet,

◼ Slovenački poslovni klub Beograd,

◼ Društvo vzdrževalcev Slovenije,

◼ Magyar Szállítmányozók Szövetsége (MSZSZ) – Združenje madžarskih špediterjev,

◼ Svaz spedice a logistiky Češka – Združenje za špedicijo in logistiko, Češka

◼ Združenje občanov in podjetij, Slovaška,

◼ Combinet – Mreža za kombinirani transport, Avstrija.

Luka Koper, d. d., je podpisnica:

◼ Slovenskih smernic korporativne integritete,

◼ Deklaracije o poštenem poslovanju,

◼ Zaveze k spoštovanju človekovih pravic pri poslovanju.

7.5 Dejavnosti Skupine Luka Koper

Luka Koper je edino večnamensko slovensko pristanišče in obsega celovit vodni in priobalni prostor, v katerem
se opravljajo pristaniške dejavnosti, namenjene tovornemu prometu, in dejavnosti, namenjene potniškemu
prometu.

Osnovna dejavnost pristanišča je izvajanje pretovornih in skladiščnih storitev za vse vrste blaga. Skupina Luka
Koper izvaja enajst osnovnih storitev (nakladanje/razkladanje ladij, nakladanje/razkladanje kamionov, na-
kladanje/razkladanje vagonov, vkrcavanje/izkrcavanje potnikov, skladiščenje, dostava, privez ladij) ter vrsto
dopolnilnih storitev na blagu in drugih storitev, kar strankam zagotavlja celovito logistično podporo.

7.5.1 Koncesijska pogodba

Luka Koper, d. d., je leta 2008 z državo sklenila Koncesijsko pogodbo za opravljanje pristaniških dejavnosti,
vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture na območju koprskega tovornega pristanišča.
Koncesijska pogodba je bila sklenjena za obdobje 35 let, kakor določa Pomorski zakonik. Dogovorjena kon-
cesijska dajatev znaša 3,5 odstotka poslovnih prihodkov od prodaje družbe, iz katerih so izločeni prihodki od
pristaniških pristojbin. V koncesijsko dajatev so vključene tudi vodna pravica, vodne takse in druge dajatve, po-
vezane z uporabo morja, ki pripada Republiki Sloveniji. Celotno koncesijsko dajatev plačuje Luka Koper, d. d.,
Republiki Sloveniji, ki nato polovico zneska nameni lokalnim skupnostim, Mestni občini Koper in od 1. januarja
2015 tudi Občini Ankaran.

V Luki Koper, d. d., se izvajata dve gospodarski javni službi, in sicer gospodarska javna služba rednega vzdrže-
vanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet, in gospodarska javna služba zbiranja odpadkov s
plovil na območju koprskega pristanišča.

7.5.2 Pristaniška in logistična dejavnost

Za izvajanje osnovne pristaniške dejavnosti pretovora in skladiščenja ima Luka Koper dvanajst specializiranih
terminalov, ki so organizirani glede na blago oziroma tovor, ki ga sprejemajo. Vsak terminal ima svoje zna-
čilnosti, ki jih določajo za blago specifičen delovni proces, tehnološki postopki in tehnologija. Terminali so
združeni v pet profitnih centrov. Podrobno so opisani na spletni strani Storitve in terminali - Luka Koper d.d.
(luka-kp.si). Osnovna pristaniška dejavnost se izvaja na eni lokaciji, in sicer na območju pristanišča.

Koncesijsko območje obsega 300 ha kopenskih površin, ki vključujejo 63,1 ha pokritih skladišč in 111,7 ha odpr-
tih skladiščnih površin. Ob 224 hektarjih morske površine in 3.475 metrih obale je 30 ladijskih privezov. Storitve
logistične dejavnosti obsegajo:

• storitev zbirnega in distribucijskega centra za vse blagovne skupine,
• storitev na blagu (sortiranje, paletiranje, vzorčenje, zaščito, označevanje, tehtanje, čišče-
  nje in drugo), ki se vzporedno z razvojem logističnih storitev in povpraševanjem naročni-
  kov nadgrajujejo,
• integrirane logistične rešitve.

---

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

VSEBINA

Storitve posameznih terminalov dopolnjujejo družbe Luka Koper INPO, d. o. o., Adria-Tow, d. o. o., Adria Transport, d. o. o., in Avtoservis, d. o. o., kar omogoča hitro prilagajanje potrebam kupcev.

Družba Luka Koper INPO, d. o. o, opravlja različne dejavnosti za potrebe matične družbe in zunanje uporabnike, in sicer v okviru treh enot: storitvene, maritimne in komunalne. Ob tem družba skrbi za zaposlovanje in usposabljanje invalidov.

Družba Adria-Tow, d. o. o., opravlja dejavnost vleke ladij in plovil, ladijske oskrbe ter reševanja in pomoči plovilom v koprskem pristanišču.

Adria Transport, d. o. o., skrbi za vzpostavitev učinkovite železniške logistike med koprskim pristaniščem in njegovim zaledjem.

Avtoservis, d. o. o., ponuja celovito servisno storitev za osebna in lahka industrijska vozila. Storitve nudi uvoznikom in izvoznikom vozil ter špediterjem, ki koristijo koprsko pristanišče kot logistično rešitev.

7.5.3 Zaledna logistična dejavnost v Sežani

Družba Adria Terminali, d. o. o., upravlja kopenski logistični terminal v Sežani, ki opravlja dejavnost pretovora in skladiščenja različnih vrst blaga. Terminal je dobro povezan tako z železniško kot s cestno infrastrukturo.

7.5.4 Druge dejavnosti

Poleg osnovne, pristaniške dejavnosti zaokrožuje delovanje Skupine Luka Koper tudi dejavnost družbe TOC, tehnološko okoljski in logistični center, d. o. o., ki opravlja storitve s področja tehnoloških in ekoloških raziskav ter storitve analitskega laboratorija.

Družbi Adria Investicije, d. o. o., (oddajanje v najem in uporabo nepremičnin na obligacijskopravni in stvarnopravni podlagi), in Logis-Nova, d. o. o., (podjetje za kmetijstvo in nepremičnine) poslujeta v zelo omejenem obsegu.

Družba Luka Koper, d. d., je v maju 2021 sprejela odločitev o začetku postopka redne likvidacije odvisne družbe Luka Koper Pristan, d. o. o. Redna likvidacija se je pričela dne 15. septembra 2021. Okrožno sodišče v Kopru je dne 14. decembra 2022 zaradi zaključka postopka likvidacije izbrisalo subjekt Luka Koper Pristan, gostinstvo, d. o. o., Koper iz sodnega registra.

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

VSEBINA

8 Poslovna strategija razvoja

POSLANSTVO

Z upoštevanjem najvišjih standardov trajnostnega razvoja in inovativnimi pristopi zagotavljamo našim partnerjem učinkovite, zanesljive in visokokakovostne storitve.

VIZIJA

Luka Koper kot vodilni pristaniški in logistični sistem ter ponudnik globalnih logističnih rešitev za države srednje in vzhodne Evrope.

VREDNOTE

SODELOVANJE ODGOVORNOST SPOŠTOVANJE PRIPADNOST USTVARJALNOST

8.1 Strateški cilji

V letu 2022 je Luka Koper nadaljevala izvajanje aktivnosti za dosego ciljev, določenih v Strateškem poslovnem načrtu 2020–2025, ki so poleg povečanja poslovnih prihodkov in skupnega pretovora usmerjeni še v povečanje zmogljivosti in pretočnosti pristanišča, digitalno preobrazbo, razvoj kadrov in trajnostni razvoj ter dvig ravni družbene odgovornosti. Strateške aktivnosti, s katerimi bo družba udejanjila zastavljene cilje, so usmerjene v širitev kapacitet na strateških blagovnih skupinah, digitalizacijo ključnih procesov, povečevanje pretočnosti pristanišča in razvoj celotne logistične verige.

V okviru intenzivnega infrastrukturnega razvoja se je v letu 2022 zaključil projekt podaljšanja I. pomola s skladiščnimi in manipulativnimi površinami na južnem delu, v letu 2023 se predvideva še zaključek ureditve kasete 5A in izgradnje novega sodobnega kamionskega terminala. Večina teh naložb se sofinancira z evropskimi sredstvi.

Program razvoja pristanišča 2021–2025, s katerim se na ravni idejne zasnove načrtujeta prostorski in infrastrukturni razvoj pristanišča ter dinamika izvedbe načrtovanih infrastrukturnih ureditev, zagotavlja nadaljnje povečanje kapacitet koprskega tovornega pristanišča s povečevanjem števila priveznih mest in obsega skladiščnih površin ter z nadaljnjim razvojem cestne in železniške infrastrukture v pristanišču.

V okviru dviga ravni družbene odgovornosti je bil podpisan tristranski sporazum med Občino Ankaran, Ministrstvom za infrastrukturo in Luko Koper, d. d., o ureditvi medsebojnih razmerij pri projektu ureditve ankaranskega obrobnega kanala in Železniške ceste. Sporazum omogoča ureditev ankaranskega obrobnega kanala, kar bo izboljšalo poplavno varnost območja, hkrati pa je to pogoj za začetek širitve pristanišča na območje t. i. ankaranske bonifike.

Luka Koper Letno Poročilo 2022

Luka Koper bo nadaljevala intenzivno vlaganje v povečanje kapacitet pristanišča. S povečevanjem števila priveznih mest, skladiščnih površin, cestne in železniške infrastrukture v pristanišču in zaledju ter s projekti s področja digitalne transformacije bo Luka Koper prenovljeno dvotirno progo pričakala pripravljena, ob tem pa skrbela za doseganje najvišjih standardov trajnostnega razvoja.

Implementacija strategije se izvaja tudi na tehnološkem področju, na katerem je družba s pridobljenimi sredstvi za sofinanciranje izvedla testiranje tehnologije 5G v industrijski vertikali logistike, s čimer se pripravljajo osnove za nadaljnji tehnološki razvoj delovnih procesov.

Možnost premeščanja morskega mulja, ki nastane ob vzdrževanju globin in poglabljanju bazenov v pristanišču, kot tudi vplovnih kanalov v slovenskem morju, je bila umeščena v državni Pomorski prostorski načrt (PPN). Družba pridobiva potrebna dovoljenja za testno premeščanje morskega mulja z uporabo novih tehnologij.

Družba je v letu 2022 po umiritvi zdravstvene pandemije s skrbnim komercialnim pristopom, izkoriščanjem sinergij v logistični verigi in učinkovitim izvajanjem storitev dosegla rekordni pretovor kontejnerjev in avtomobilov ter s tem ohranila primat med pristanišči v severnem Jadranu in Sredozemlju.

V strateškem poslovnem načrtu je družba začrtala razvoj pristanišča do leta 2030. Luka Koper bo pomembno razširila kontejnerski terminal na kapaciteto približno 1,75 milijona kontejnerskih enot (TEU) letno ter razvila pristaniško infrastrukturo v sodobno in digitalno razvit pristaniški sistem, ki bo zagotavljal dolgoročno in stabilno rast.

Za razvoj koprskega pristanišča je ključna gradnja drugega tira med Divačo in Koprom, ki bo po informacijah družbe 2TDK (koncesionar za izgradnjo in upravljanje z drugim železniškim tirom Divača–Koper) operativen v letu 2027. V času do izgradnje drugega tira bo družba skupaj z deležniki povečevala kapaciteto obstoječe železniške proge z organizacijskimi ukrepi, infrastrukturnimi prilagoditvami ter ukrepi s področja informacijske tehnologije.

Do leta 2025 si je družba zastavila naslednje cilje:

Cilj	Ciljna vrednost v letu 2025
Čisti prihodki od prodaje	279,4 milijona EUR
Skupni pretovor	27,3 milijona ton
Pretovor kontejnerjev	1,227 milijona TEU
Pretovor avtomobilov	0,886 milijona enot
Čista dobičkonosnost kapitala (ROE)	8,1 %
Poslovni izid iz poslovanja (EBIT)	47,8 milijona EUR
EBITDA marža	32,1 %
Dodana vrednost na zaposlenega	93.353 EUR
Operativnost kontejnerskega terminala	700 m obale: na J delu in zaledje S dela pomola I
Operativnost terminala za avtomobile	Garažna hiša 2a, parkirne površine v zaledju bazena 3 (5A, 6A, 7A), 3 nova privezna mesta
Operativnost terminala za les	Združen in urejen v zaledju pomola II (privez, skladišča, tiri)
Operativnost generalnih tovorov	Novo avtomatizirano skladišče, povečanje za 166 m obale in 10.800 m2 skladiščnih površin
Število priveznih mest	32 priveznih mest
Operativna obala	3,2 km grajene obale
Investicije 2020–2025	576,5 milijona EUR, od tega 213,5 milijona EUR za pristaniško infrastrukturo za javni promet

8.2 Stabilnost poslovanja in poslovna uspešnost

Prepoznane in ocenjene z vidika njihovega vpliva na deležnike so bile naslednje teme:

• posredno ustvarjena in distribuirana ekonomska vrednost (ocena 3): dejanski pozitiven vpliv,
• neposredno distribuirana ekonomska vrednost (nabava materiala in storitev pri dobaviteljih, plače zaposlenih, plačevanje dajatev, davkov, izplačila dividend idr.) (ocena 3): dejanski pozitiven vpliv,
• kakovost izvajanja storitev (ocena 3): dejanski pozitiven vpliv,
• omejitve širjenja območja pristanišča (ocena 3): potencialni negativen vpliv,
• družbeno odgovorne aktivnosti (ocena 2): dejanski pozitiven vpliv.

Pripoznan je potencialni negativen vpliv prihodnjega širjenja območja pristanišča. Ukrepi za obvladovanje tega vpliva so pripoznani v okviru sistema obvladovanja tveganj in priložnosti.

Navedene teme so v organizaciji prepoznane v politikah, opredeljene v internih dokumentih sistema vodenja kakovosti ter že zapisane v poročilu v sklopu upravljavskih pristopov.

Ukrepe za obvladovanje vplivov družba sprejema in spremlja v okviru sistema obvladovanja tveganj in priložnosti, na podlagi sprejetih politik, strategij, kodeksov, pravilnikov, poslovnikov, izjav, smernic in zakonodaje, finančnih revizij, pobud deležnikov, pritožbenih mehanizmov, reklamacij itd.

Luka Koper, d. d., kot družbeno odgovorna družba ustvarja razmere in okolje za zadovoljstvo kupcev, zaposlenih, lastnikov ter lokalne in širše skupnosti ter za sobivanje z naravnim okoljem in uresničitev širših razvojnih projektov. Vzpostavlja ravnotežje med okoljskimi in socialnimi vidiki ter ekonomskimi zahtevami. Razvojna strategija Luke Koper temelji na okoljevarstvenem upravljanju. Izhaja iz načela: Uvajati ukrepe, ki ne bodo zgolj zadostili zakonskim zahtevam, temveč z najboljšo tehnologijo tudi zmanjševali neželene vplive.

Za dosego svojih ciljev potrebuje tudi ustrezno infrastrukturo, kar zagotavlja z ustreznimi naložbami in vzdrževanjem. V Politiki upravljanja družbe so opredeljene glavne usmeritve upravljanja družbe, ki se med drugim odražajo v doseganju ambicioznih poslovnih rezultatov, sistematičnem izboljševanju kakovosti dela in postavljanju ciljev v poslovnih načrtih. Skupina Luka Koper udejanja strategijo in cilje, razvija in vodi zaposlene, snuje in obvladuje procese, ukrepa ter upravlja vse družbe Skupine Luka Koper. Cilji poslovanja družb Skupine Luka Koper so določeni v letnih poslovnih načrtih skladno s strateškimi usmeritvami, za doseganje zastavljenih ciljev pa so ustrezno organizirani procesi in strukture posameznih družb Skupine Luka Koper.

Nadzor nad doseganjem ciljev in merjenje rezultatov se spremljata prek kazalnikov poslovanja, priprave poročil in programov dela na četrtletni ravni, letnih razgovorov z zaposlenimi, priprave in izvedbe vodstvenega pregleda, prepoznavanja in obvladovanja tveganj in priložnosti. Odločitve se sprejemajo na sejah uprave na podlagi podanih in obravnavanih predlogov. Odgovornost glede odločanja je opredeljena v splošnih aktih družbe in drugi notranji regulativi. Vrednote družbe ter partnerska podjetniška kultura družbe se gradijo prek komuniciranja. Komunikacija se izvaja redno in sistematično prek sej uprave, obdobnih koordinacij, tedenskih operativnih sestankov, sestankov timov za kakovost in drugih oblik delovnih sestankov. Preverjanje se izvaja z neposrednim preverjanjem nadrejenih, s poročili o izvedenem delu, preverjanjem izvedenih programov dela, preverjanjem izvedenih sklepov uprave, poslovnim poročanjem, z notranjimi in zunanjimi presojami, notranjimi in zunanjimi revizijami in vodstvenimi pregledi, s poročili o delu pri projektih ipd. V primeru odstopanj, ki so zaznana v fazi preverjanja in pri drugih oblikah nadzora, se ukrepa sistemsko, skladno s predpisom o izvajanju ukrepov za izboljšanje.

19 GRI 3-3

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

VSEBINA

Luka Koper je bila med prvimi evropskimi pristanišči, ki je celotno poslovanje uredila v skladu z mednarodnimi standardi kakovosti. Temu je botrovala odločitev, da se k povečevanju dodane vrednosti in zadovoljstva odjemalcev pristopi sistematično. Obvladovani sistemi so predstavljeni na spletni strani družbe Kakovost – Luka Koper, d. d. (luka-kp.si). Enoviti sistem vodenja Luke Koper je bil tudi v letu 2022 preverjen in certificiran pri strokovni in neodvisni instituciji.

Pristaniška dejavnost

Pristaniška dejavnost ima s številnimi neposrednimi in posrednimi učinki izjemno pomembno vlogo pri konkurenčnosti širšega gospodarskega prostora, saj ustvarja dodano vrednost v pristaniški dejavnosti in podpornih pristaniških dejavnostih. Ustvarjeni prihodki pristaniške dejavnosti predstavljajo približno četrtino prihodkov gospodarstva v Obalno-kraški regiji, pristaniška dejavnost pa ima v regiji več kot 17-odstotno dodano vrednost. Pristaniška dejavnost je tudi velik zaposlovalec in zagotavlja kar 15 odstotkov delovnih mest v regiji. Spodbuden za razvoj mesta, regije in turizma je tudi potniški promet Luke Koper. Luka Koper spodbuja širše družbeno okolje tudi v obliki sponzorstev, donacij in članarin ter s plačevanjem nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča Mestni občini Koper in Občini Ankaran. Občini prejemata tudi del koncesijske dajatve, ki jo družba plačuje koncedentu, torej državi. Luka Koper redno plačuje plače zaposlenim, davek od dobička, davke in prispevke iz naslova prejemkov zaposlenih, nabavo dobaviteljem, dividende lastnikom. Od leta 2019 Luka Koper državi plačuje takso na pretovor za izgradnjo drugega tira. Trajnostno naravnanost družba izkazuje s sprejetimi strateškimi usmeritvami razvoja na okoljskem področju in sprejeto politiko varnega in zdravega pristaniškega okolja ter energetske učinkovitosti.

Deležniki so z ukrepi seznanjeni prek letnih poročil, samega sodelovanja v ukrepih (anketiranje), člankov v internem glasilu organizacije, reševanja reklamacij, srečanj itd.

8.3 Posredni ekonomski vplivi Luke Koper

Pristaniška dejavnost pomembno vpliva na konkurenčnost širšega gospodarskega prostora, prispeva k ustvarjanju delovnih mest ter storitev in blaga v regijskem in nacionalnem gospodarstvu. Luka Koper ima velike neposredne in posredne učinke na slovensko gospodarstvo. Neposredni učinki se kažejo v ustvarjeni dodani vrednosti v pristaniški dejavnosti (logistične storitve, prekladanje, notranji transport, skladiščenje) in podpornih pristaniških dejavnostih (pilotaža, vleka, oskrba ladij, vzdrževanje ladij, privezovanje, pomorski agenti, kamionski terminal, kontrolne hiše).

Posredni učinki se kažejo predvsem v dodani vrednosti dejavnosti špedicije, prevozništva, gradbenih, tehničnih, bančnih, zavarovalnih storitev ter storitev javne uprave. Luka Koper širše družbeno okolje spodbuja tudi v obliki sponzorstev, donacij in članarin ter s plačevanjem nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča Mestni občini Koper in Občini Ankaran. Občini prejemata tudi del koncesijske dajatve, ki jo družba plačuje koncedentu.

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

Vpliv pristaniškega sektorja na gospodarstvo v Sloveniji in Obalno-kraški regiji

(podatki iz študije Gospodarske zbornice Slovenije iz leta 2020)

OŽJE dejavnosti Luke Koper

• prekladanje
• skladiščenje
• upravljanje pristaniške infrastrukture

Na pristaniške dejavnosti je bilo leta 2018 vezanih 7.154 delovnih mest.

Skupni prihodki pristaniške dejavnosti so v letu 2018 znašali več kot 1,2 milijarde €.

1 evro prodaje v pristaniški dejavnosti ustvari še 3,3 evra v gospodarstvu.

Pristaniška dejavnost je za vsak ustvarjen 1 € dodane vrednosti prispevala (skoraj) + 1 € k dodani vrednosti v ostalih dejavnostih.

24 % prihodkov gospodarstva v Obalno-kraški regiji je vezanih na pristaniško dejavnost.

Vsako delovno mesto v pristaniški dejavnosti je v letu 2018 prispevalo še k 1,55 delovnega mesta v ostalih dejavnostih.

ŠIRŠE podporne pristaniške dejavnosti

• pilotaža
• vleka
• oskrba in vzdrževanje ladij
• privezovanje ladij
• kamionski terminal
• kontrolna dejavnost
• in druge splošne storitve

Kaj vse štejemo pod pristaniško dejavnost?

9 Gospodarsko okolje in tržni položaj

9.1 Analiza širšega in panožnega okolja

Pomorski blagovni tokovi so najpomembnejši segment mednarodne trgovinske menjave; večina blaga se prevaža po morju. Pristanišča so stične točke med kopenskim in pomorskim prometom in so pomemben člen v.

9.2 Značilnosti gospodarskega okolja v letu 2022

V letu 2022 se je svetovno gospodarstvo soočalo s številnimi izzivi: nadaljevanjem pandemije covida-19, invazijo Rusije na Ukrajino, spremembo globalnih blagovnih tokov žit, umetnih gnojil in energentov zaradi mednarodnih sankcij proti Rusiji. Inflacija je močno obremenila mednarodno gospodarstvo in gospodinjstva ter zaostriła monetarno politiko in finančne pogoje poslovanja.

Trg logistike kontejnerjev je bil v prvi polovici leta 2022 še vedno v znamenju motenj prometa zaradi vplivov pandemije covida-19, ki so se kazali v nerednih prihodih in zamudah ladij, visokih cenah ladijskih prevozov zaradi pomanjkanja ladijskega prostora, pomanjkanju delovne sile in skladiščnih zmogljivosti na pretovornih terminalih, težavah železniških prevoznikov. Proti koncu leta so ladijske voznine v pomorskem kontejnerskem prometu drastično upadle, kar nakazuje na opazen padec povpraševanja zaradi vsesplošne draginje, negotovih razmer v mnogih delih sveta in spremenjenih nakupnih navad v času po pandemiji. Povpraševanje po pomorskem prevozu s prekomorskih trgov se je zaradi velikih zalog blaga pri prodajalcih in proizvajalcih, nakopičenih zaradi bojazni pred nerednimi dobavami blaga in zamudami, precej ohladilo.

V letu 2022 je povpraševanje po pomorskem prevozu novih vozil močno naraslo. Zaradi pomanjkanja mikročipov in drugih sestavnih delov v letu 2021 je bilo v avtomobilski industriji mnogo zaostalih naročil, ki so jih potem proizvajalci v letu 2022 po izboljšanju stanja v dobavi sestavnih delov pospešeno izpolnjevali. V nekaterih najpomembnejših evropskih pristaniščih za pretovor vozil so imeli velike težave in zamude zaradi pomanjkanja delovne sile in skladiščnih zmogljivosti, zato se je tovor preusmeril v druga pristanišča, tudi v Koper. Zaradi pomanjkanja prostora na ladjah za prevoz vozil so se znatno dvignile voznine. Ob koncu leta se je zaradi nižjih voznin na pomorskem trgu kontejnerskih prevozov povečalo povpraševanje po prevozu vozil v kontejnerjih.

Pomanjkanje energentov v Evropi kot posledica sankcij Evropske unije proti Rusiji in posledične prekinitve dobav iz te države je povečalo povpraševanje po dobavah premoga in plina iz prekomorskih držav. Zaradi visokih cen plina v Evropi so mnoge tovarne umetnih gnojil zaustavile proizvodnjo, zato je bilo potrebno blago prav tako pripeljati z ladjami. Tovor, namenjen v Ukrajino in iz nje, se je zaradi vojne preusmeril v druga pristanišča, tudi v jadranska. Veliko je bilo povpraševanja po prevozu in pretovoru žitaric iz Ukrajine.

22 Vir: https://worldview.stratfor.com/article/stratfor-decade-forecast-2020-2030-risk-opportunity

9.2.1 Tržni položaj

Luka Koper zaradi ugodne strateške lege, široke palete pretovornih storitev, dobrih prekomorskih in zalednih povezav ter dobrega sodelovanja s pristaniško skupnostjo iz leta v leto povečuje svojo prepoznavnost v svetu. Osnovno pristaniško dejavnost pretovora in skladiščenja blaga izvaja za svoja zaledna tržišča. Najpomembnejši zaledni trgi Luke Koper so države srednje in jugovzhodne Evrope brez dostopa do morja in lastnih pristanišč.

Najpomembnejše zaledno tržišče za Luko Koper je Avstrija; blago s tega tržišča se pretovarja na vseh terminalih Luke Koper. Drugo najpomembnejše zaledno tržišče je Madžarska, kjer prevladujejo kontejnerji, pomembni so še vozila, generalni tovori in sipki tovori. Preostala najpomembnejša zaledna tržišča so Slovaška, Češka in Poljska. Pomembna so predvsem za pretovor vozil, generalnega tovora in kontejnerjev. Na omenjenih treh tržiščih ima koprsko pristanišče še veliko možnosti za povečanje tržnega deleža. Nemčija je za Luko Koper zelo zanimiva, saj je tam še veliko potenciala za pretovor kontejnerjev in vozil. Svoje storitve Luka Koper ponuja tudi prekomorskim trgom, na katerih promovira koprsko pristanišče kot idealno vstopno in izstopno točko za omenjena zaledna tržišča. In ne nazadnje je pomembna tudi Slovenija, ki kot domače tržišče dosega med 25 in 30 odstotki skupnega pretovora koprskega pristanišča. V letu 2022 na tržiščih Luke Koper ni bilo večjih sprememb.

Kljub zahtevnim razmeram na področju kontejnerske logistike, ki so jih občutili tudi na kontejnerskem terminalu Luke Koper, mnogim izzivom zaradi motenj v globalnih dobavnih verigah in vedno ostrejši konkurenci sosednjih pristanišč je Luki Koper uspelo ohraniti primat vodilnega terminala za pretovor kontejnerjev v Jadranu, ohraniti visoke tržne deleže na ključnih zalednih trgih, za 2 odstotka povečati pretovor in preseči številko milijon pretovorjenih kontejnerjev.

Rekordni pretovor je bil doseženi tudi v pretovoru vozil. Z več kot 800 tisoč pretovorjenimi enotami je Luka Koper ohranila položaj največjega terminala za pretovor vozil v Sredozemlju in utrdila položaj med petimi največjimi terminali v Evropi. Kljub mnogimi izzivom, kot je, na primer, pomanjkanje skladiščnega prostora v pristanišču, je družba kupcem nudila dovolj dobro storitev, da so se ti odločili preusmeriti obstoječe in nove.

posle z drugih evropskih terminalov za pretovor vozil v Koper. Zaradi obsežne obnove in izboljšav nekaterih dotrajanih in z vidika varnosti ter povečanega prometa neustreznih odsekov slovenskega železniškega omrežja je prihajalo do občasnih in stalnih zapor prometa, ki so povzročale hude motnje v železniškem tovornem prometu, tudi v tistem v koprsko pristanišče in iz njega. Zamude vlakov oziroma podaljšanje prevoznih časov, nizke hitrosti, odpovedi vlakov in pomanjkanje tras za nove vlake so močno vplivali na pretovor vseh blagovnih skupin v Luki Koper, ki bi bil lahko v normalnih razmerah, brez tovrstnih omejitev, še bistveno večji.

V rekordnem letu 2022 je Luka Koper dosegla največji pretovor doslej še pri blagovnih skupinah tekoči tovori, sipki tovori in generalni tovori. S ponovnim zagonom potrošnje in sprostitvijo komercialnih letalskih prevozov po pandemiji covida-19 se je znatno povečal pretovor dizelskega in letalskega goriva. Povečan pretovor je bil zabeležen tudi pri sipkih in razsutih tovorih; zaradi energetske krize v Evropi se je močno povečalo povpraševanje po pretovoru premoga. Prav tako se je povečal pretovor umetnih gnojil iz prekomorskih držav kot posledica zmanjšane proizvodnje umetnih gnojil na zalednih trgih. Povečal se je tudi pretovor industrijske soli, pretovor sojinih tropin pa je ostal na ravni prejšnjih let.

10 Poslovanje Skupine Luka Koper v letu 2022

Kljub oteženim gospodarskim razmeram na svetovnih trgih v letu 2022, ki so bile posledica predvsem vojne v Ukrajini, delno pa tudi pretekle pandemije, je Skupina Luka Koper v letu 2022 dosegla rekordne poslovne rezultate. Ladijski pretovor je presegel pretovor leta 2021, tako kontejnerski kot avtomobilski terminal sta dosegla nov letni rekord pretovora. V letu 2022 so tudi vsi finančni kazalniki presegli dosežene kazalnike preteklega leta.

10.1 Ladijski pretovor

Ladijski pretovor	1 - 12 2021	Načrt 1 - 12 2022	1 - 12 2022
Kontejnerji - TEU	998	1.037	1.018
Avtomobili - kos	20,8	22,9	23,2

Skupni ladijski pretovor je dosegel 23,2 milijona ton blaga in presegel načrtovane količine leta 2022 za 378 tisoč ton oziroma za 2 odstotka, pretovor leta 2021 pa za 2,4 milijona ton oziroma za 12 odstotkov. Pretovor je bil glede na načrtovane količine večji na vseh blagovnih skupinah z izjemo generalnih tovorov in kontejnerjev, v primerjavi z letom 2021 pa je bila rast pretovora zabeležena na vseh blagovnih skupinah.

Ladijski pretovor v tonah po blagovnih skupinah v letu 2022 v primerjavi z načrtom za leto 2022 in z letom 2021

Blagovne skupine (v tonah)	2021	Načrt 2022	2022	Indeks 2022/načrt 2022	Indeks 2022/2021
Generalni tovori	1.126.786	1.345.351	1.311.121	97	116
Kontejnerji	9.703.415	9.892.375	9.659.007	98	100

---

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

VSEBINA

Na blagovni skupini generalnih tovorov je bilo v letu 2022 pretovorjenih 1,3 milijona ton blaga, kar je 3 odstotke pod načrtom in 16 odstotkov več kot v letu 2021. Zviševanje cen kontejnerskih voznin ter pomanjkanje razpoložljive opreme in ladijskega prostora sta povzročila upad prometa polnjenja in praznjenja kontejnerjev in preusmeritev blagovnih tokov na ladijski promet. Večji je bil pretovor jeklenih izdelkov, na kar je vplivala proizvodnja v avtomobilski industriji, industriji bele tehnike in gradbenih materialov, in pretovor kavčuka ter projektnih oz. posebnih tovorov.

Na blagovni skupini tekočih tovorov je bilo v letu 2022 pretovorjenih 4,6 milijona ton blaga, kar je 9 odstotkov več od načrta in 39 odstotkov več, kot je znašal pretovor v letu 2021. Povečal se je predvsem pretovor dizelskega in letalskega goriva zaradi ponovnega zagona potrošnje in sprostitve komercialnih letalskih prevozov.

Na blagovni skupini sipkih in razsutih tovorov je bilo v letu 2022 pretovorjenih 6,2 milijona ton blaga, kar je za 3 odstotke več od načrtovanih količin in 12 odstotkov več kot v letu 2021. Povečano povpraševanje in pretovor premoga sta posledica energetske krize v Evropski uniji. Večji je bil pretovor soje, industrijske soli ter umetnih gnojil zaradi zmanjšane domače proizvodnje in s tem povezanim večjim uvozom.

Pretovor kontejnerjev (TEU) in avtomobilov (v kosih) v letu 2022 v primerjavi z načrtom za leto 2022 in z letom 2021

Blagovne skupine	2021	Načrt 2022	2022	Indeks 2022/načrt 2022	Indeks 2022/2021
Kontejnerji – TEU	997.566	1.036.898	1.017.788	98	102
Avtomobili – kos	656.477	751.457	801.036	107	122

Konec leta 2022 je bil na kontejnerskem terminalu z 1.017.788 pretovorjenimi kontejnerskimi enotami (TEU) dosežen nov letni zgodovinski rekord v pretovoru kontejnerjev, hkrati pa je bila presežena zgodovinska meja milijon pretovorjenih kontejnerskih enot (TEU) v enem samem letu. Pretovor kontejnerjev je bil sicer nekoliko manjši od načrtovanega in za 2 odstotka večji kot v letu 2021.

Na pretovor kontejnerjev je v letu 2022 pomembno vplivalo okrevanje svetovnega gospodarstva, ki se je nadaljevalo še iz druge polovice leta 2021. Na kontejnerske tokove je pomembno vplival tudi izbruh vojne v Ukrajini, ki je dodatno pretresel svetovno gospodarstvo. Omenjeni dejavniki so botrovali nadaljnjim odklonom v transportnih verigah, ki so se najbolj odražali v zamudah ladij na domala vseh transportnih poteh. To je povzročalo precej težav tako na posameznih kontejnerskih terminalih kot tudi v drugih delih transportne verige. Kontejnerski terminal je vse leto 2022 beležil zamude ladij ter prihode zunaj dogovorjenih 'časovnih oken', kar je dodatno obremenilo njegovo zasedenost. Kljub navedenemu je kontejnerskemu terminalu kot čedalje pomembnejši vstopni točki za tovor iz Azije, predvsem za hitro razvijajoča se gospodarstva srednje Evrope, v nasprotju z nekaterimi pristanišči v severni Evropi uspelo povečati pretovor kontejnerjev.

Tudi terminal za avtomobile je v letu 2022 dosegel nov letni rekord pretovora, saj je bilo pretovorjenih 801.036 vozil, kar je 7 odstotkov nad načrtom in 22 odstotkov več kot v letu 2021. Pretovor se je povečal predvsem v segmentu avtomobilov visokega cenovnega razreda in električnih avtomobilov. Ta dosežek je še zlasti pomemben v luči negotovih razmer na avtomobilskem trgu, ki se še vedno sooča z občasnimi prekinitvami dobavnih verig, preobremenjenostjo transportnih in skladiščnih kapacitet ter z vplivi nepredvidljivih vojnih razmer v Ukrajini.

Okrevanje dejavnosti križarjenja je bilo po popolni zaustavitvi dejavnosti v letu 2020 postopno. Potniški terminal je tako v letu 2022 zabeležil 65 prihodov potniških ladij s skupno 72.753 potniki. Doseženi rezultati še zdaleč niso primerljivi s prometom iz obdobja pred epidemijo, vendar bi tega lahko na podlagi napovedi in najav ladjarjev morda ponovno dosegli že v letu 2023.

V celotni strukturi ladijskega pretovora prevladujejo kontejnerji, katerih delež se je glede na leto 2021 zmanjšal za 5 odstotnih točk. Delež tekočih tovorov se je povečal za 4 odstotne točke, delež blagovne skupine avtomobili pa za 1 odstotno točko. Deleža sipkih in razsutih tovorov ter generalnih tovorov sta ostala nespremenjena.

10.1.1 Primerjalna analiza s konkurenti

Ladijski pretovor Luke Koper je v letu 2022 presegel pretovor leta 2021, tako kontejnerski kot avtomobilski terminal sta dosegla nov letni rekord pretovora.

V letu 2022 so vsa pristanišča na območju severnega Jadrana dosegla rast pretovora kontejnerjev glede na leto 2021. Absolutno največji pretovor je dosegla Luka Koper z 1.017.788 kontejnerskimi enotami (TEU), kar je 2 odstotka več kot leto prej. Najvišjo rast pretovora kontejnerjev pa je v letu 2022 doseglo pristanišče Reka, in sicer 20-odstotno. V letu 2022 so vsa severnoevropska pristanišča zabeležila padec pretovora kontejnerjev glede na.

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

1. Ladijski pretovor kontejnerjev pristanišč severnega Jadrana v TEU

Pristanišče	2021	2022	Rast
Benetke	513.814	533.991	+2 %
Trst	652.319	755.932	+4 %
Reka	312.321	373.343	+16 %
Koper	997.566	1.017.788	+20 %

2. Ladijski pretovor kontejnerjev najpomembnejših treh pristanišč severne Evrope v TEU

Pristanišče	2021	2022	Rast
Antwerpen	14.240.000	13.500.000	-6 %
Rotterdam	15.300.000	14.455.000	-5 %
Hamburg	8.708.426	8.300.000	-5 %

3. Pri pretovoru avtomobilov

Vsa tri pristanišča so v letu 2022 dosegla rast glede na leto 2021. Luka Koper in pristanišče Valencia sta zabeležila 22-odstotno rast pretovora vozil, pristanišče Barcelona pa 18-odstotno rast. Absolutno je največ avtomobilov v letu 2022 pretovorila Luka Koper, in sicer 801.036 vozil.

4. Ladijski pretovor vozil najpomembnejših treh pristanišč v Sredozemlju

Pristanišče	2021	2022
Barcelona	499.013	591.015
Valencija	493.697

Vir: spletne strani omenjenih pristanišč ter podatki NAPA

10.2 Finančna analiza uspešnosti poslovanja Skupine Luka Koper

Rast cen storitev, povečan obseg pretovora in dodatnih storitev ter predvsem višji prihodki iz skladiščnin so botrovali rekordno visokim čistim prihodkom od prodaje Skupine Luka Koper v letu 2022. V višini 313,5 milijona evrov so presegli lanskoletne za 37 odstotkov oziroma za 85 milijonov evrov. Proti koncu leta 2022 so se razmere normalizirale in posledično tudi prihodki iz tega naslova, kar se nadaljuje tudi v letu 2023.

Čisti prihodki od prodaje

	2022	2021
Skupina Luka Koper	313.462.636	228.444.062
Luka Koper, d. d.	310.196.680	224.990.379

Višji čisti prihodki od prodaje so pozitivno vplivali na dosežen poslovni izid iz poslovanja (EBIT). Ta je v letu 2022 znašal 83,1 milijona evrov in je presegel doseženega v letu 2021 za 165 odstotkov oziroma za 51,8 milijona evrov.

Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper

	2022	2021
Luka Koper, d. d.	81.729.523
Skupina Luka Koper	83.114.534	31.346.268

---

2021

Luka Koper, d. d.

30.745.444

Poslovni odhodki so v letu 2022 znašali 234,7 milijona evrov in so se glede na leto 2021 povečali za 16 odstotkov oziroma za 32,8 milijona evrov. Povečale so se vse vrste stroškov z izjemo drugih poslovnih odhodkov. V okviru stroškov materiala so se občutno, za 4,6 milijona evrov povečali stroški energije zaradi večje porabe pogonskega goriva in zaradi višjih cen elektrike in pogonskega goriva, povečali so se tudi stroški nadomestnih delov zaradi večjega obsega vzdrževalnih del ter rasti cen; v okviru stroškov storitev so se kot posledica večjega ladijskega pretovora in višjih čistih prihodkov od prodaje najbolj povečali stroški pristaniških storitev, in sicer za 5,4 milijona evrov, povečali so se tudi stroški takse na pretovor in stroški koncesije, višji so bili stroški informacijske podpore ter stroški varovanja in deratizacije. Stroški dela so višji iz naslova večjega števila zaposlenih, višjih izplačil iz naslova poslovne uspešnosti, več opravljenega nadurnega dela in zaradi uskladitve plač z inflacijo. Na dan 31. 12. 2022 je bilo v Skupini Luka Koper zaposlenih 63 delavcev več kot na dan 31. 12. 2021. Stroški amortizacije so višji zaradi novih nabav sredstev, drugi poslovni odhodki pa so nižji od lanskoletnih iz naslova nižjih stroškov popravkov vrednosti terjatev do kupcev.

Delež poslovnih odhodkov v čistih prihodkih od prodaje je v letu 2022 znašal 74,9 odstotka, kar je za 13,5 odstotne točke manj kot v letu 2021, predvsem zaradi občutno višjih čistih prihodkov od prodaje. V primerjavi z letom 2021 se je zmanjšal delež vseh vrst stroškov v čistih prihodkih od prodaje, delež stroškov materiala pa je ostal na enaki ravni.

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

VSEBINA

	2022	2021
Skupina Luka Koper	74.159.799	31.793.527
Luka Koper, d. d.	73.266.227	29.920.330

V letu 2022 je Skupina Luka Koper dosegla rekorden čisti poslovni izid v višini 74,2 milijona evrov, ki je bil za 133 odstotkov oziroma za 42,4 milijona evrov višji od doseženega v letu 2021. Na višji čisti poslovni izid v letu 2022 glede na leto 2021 so vplivali že pojasnjeni dejavniki, ki so prispevali k višjemu poslovnemu izidu iz poslovanja (EBIT), pozitivno so na čisti poslovni izid vplivali še višji finančni prihodki.

Bilančna vsota Skupine Luka Koper je na dan 31. decembra 2022 znašala 701,2 milijona evrov, kar je za 11 odstotkov oziroma za 67,1 milijona evrov več kot na dan 31. decembra 2021.

Struktura sredstev družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper na dan 31. 12.

	2022	2021
Skupina Luka Koper	156.525.767	89.729.888
	544.628.461	544.373.370

---

Luka Koper, d. d.

2022

130.316.118	532.364.738

2021

65.024.871	531.392.205

Finančni podatki

80.000.000	70.000.000	60.000.000	50.000.000	40.000.000	30.000.000	20.000.000	10.000.000	0

Struktura obveznosti do virov sredstev družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper na dan 31. 12. v evrih

2022	Skupina Luka Koper	75.818.749	109.603.310	515.732.169
2021	Skupina Luka Koper	55.446.409	111.691.521	466.965.328
2022	Luka Koper, d. d.	74.666.277	107.788.799	480.225.780
2021	Luka Koper, d. d.	54.449.795	109.790.976	432.176.305

Grafični prikaz

800.000.000	700.000.000	600.000.000	500.000.000	400.000.000	300.000.000

Kratkoročna sredstva Nekratkoročna sredstva Nekratkoročna sredstva Skupine Luka Koper so v letu 2022 ohranila vrednost iz leta 2021, v okviru le-teh se je povečala vrednost nepremičnin, naprav in opreme zaradi vlaganj, ki presegajo amortiziranje teh sredstev, znižala pa se je vrednost predujmov ter delnic in deležev, vrednotenih po pošteni vrednosti. Kratkoročna sredstva so se povečala iz naslova povečanja stanja denarja ter denarnih ustreznikov. Povečale so se tudi poslovne terjatve do kupcev, ki sledijo povečanju prihodkov.

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

10.3 Neposredno ustvarjena in distribuirana ekonomska vrednost

Neposredno ustvarjena in distribuirana ekonomska vrednost družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper (v evrih)

Luka Koper, d. d.		2022	Delež v prihodkih
		2021	Delež v prihodkih
Skupina Luka Koper		2022	Delež v prihodkih
		2021	Delež v prihodkih

200.000.000

100.000.000

0

Kratkoročne obveznosti

Nekratkoročne obveznosti z rezervacijami in dolgoročne pasivne časovne razmejitve

Kapital

9 %

11 %

9 %

11 %

18 %

16 %

17 %

16 %

73 % 73 % 74 % 73 %

Povečanje kapitala Skupine Luka Koper v letu 2022 je neto učinek prenosa dela dobička v višini 16 milijonov evrov v izplačilo dividend obvladujoče družbe, vnosa čistega poslovnega izida obdobja v višini 37,5 milijona evrov, povečanja rezerv iz dobička v višini 36,6 milijona evrov in negativne spremembe presežka iz prevrednotenja finančnih naložb v višini 9,4 milijona evrov.

Nekratkoročne obveznosti z dolgoročnimi rezervacijami in dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami Skupine Luka Koper so bile na dan 31. decembra 2022 nižje kot na dan 31. decembra 2021, saj so se zaradi rednega prenosa glavnic iz pogodbeno dogovorjenih amortizacijskih načrtov med kratkoročne obveznosti zmanjšala nekratkoročna posojila pri poslovnih bankah. Dodatno je k znižanju nekratkoročnih posojil prispevalo predčasno vračilo celotne preostale glavnice banki EIB.

Kratkoročne obveznosti Skupine Luka Koper so bile na dan 31. decembra 2022 za 37 odstotkov večje kot dne 31. decembra 2021. Povečale so se obveznosti iz naslova davka od dohodka ter poslovne in druge obveznosti.

Finančne obveznosti Skupine Luka Koper so na dan 31. decembra 2022 znašale 63,7 milijona evrov, kar je za 12 odstotkov oziroma za 8,9 milijona evrov manj kot na dan 31. decembra 2021.

Na dan 31. decembra 2022 so denarna sredstva Skupine Luke Koper za 21,1 milijona evrov presegala finančne obveznosti, zato je tudi kazalnik neto finančne zadolženosti/EBITDA negativen in znaša –0,2.

Likvidnost Skupine Luka Koper je zelo dobra, kar izkazuje visoko stanje denarja in denarnih ustreznikov, poleg katerih je imela obvladujoča družba na dan 31. decembra 2022 sklenjeno tudi kreditno pogodbo, po kateri sredstva še niso črpana. Nečrpana kreditna sredstva v skupni višini 60 milijonov evrov so namenjena financiranju vlaganj v osnovna sredstva.

Zaradi zelo dobrih poslovnih rezultatov v obdobju januar–avgust 2022 ter zaostrenih gospodarskih gibanj je Skupina Luka Koper v mesecu septembru 2022 pripravila rebalans poslovnega načrta za leto 2022. Vse sledeče primerjave so pripravljene na osnovi sprejetega rebalansa poslovnega načrta.

Skupina Luka Koper je v letu 2022 presegla načrtovane kazalnike poslovanja z izjemo naložb v nefinančna sredstva. Realizacija le-teh je bila manj obsežna od načrtovane predvsem zaradi zasedenosti površin, kar je povzročalo zamude pri izvedbah, in ponovitve postopkov javnih naročil.

Ladijski pretovor je presegel načrtovano raven za 2 odstotka, čisti prihodki od prodaje v rekordni višini 313,5 milijona evrov so bili za 4 odstotke oziroma za 11 milijonov evrov večji od načrtovanih.

Višji čisti prihodki od prodaje od načrtovanih in višji drugi prihodki od načrtovanih so pozitivno vplivali na poslovni izid iz poslovanja (EBIT) Skupine Luka Koper, ki je v letu 2022 znašal 83,1 milijona evrov in je bil za 19 odstotkov oziroma za 13,5 milijona evrov višji od načrtovanega. Stroški poslovanja Skupine Luka Koper so bili na ravni načrtovanih stroškov.

Čisti poslovni izid Skupine Luka Koper je v letu 2022 znašal rekordnih 74,2 milijona evrov in je bil za 17 odstotkov oziroma za 10,7 milijona evrov višji od načrtovanega.

2022

A PRIHODKI

	2021	Delež v prihodkih	2021
- od prodaje	310.196.680	224.990.379	313.462.636	228.444.062
- financiranje	6.349.703	4.898.610	5.601.753	6.263.822
- drugi prihodki	2.338.538	2.941.895	4.265.615	4.691.557
Skupaj A	318.884.921	232.830.884	323.330.004	239.399.441

B STROŠKI POSLOVANJA

stroški (brez kategorij C, E F in amortizacije)	56.591.808	18%	52.013.416	22%	50.984.287	16%	48.166.674	20%
Skupaj B	56.591.808	18%	52.013.416	22%	50.984.287	16%	48.166.674	20%

C STROŠKI DELA

stroški dela (brez delodajalčevih prispevkov od prejemkov zaposlenih)	81.999.906	26%	70.252.664	30%	88.761.854	27%	76.266.495	32%
Skupaj C	81.999.906	26%	70.252.664	30%	88.761.854	27%	76.266.495	32%

D IZPLAČILA LASTNIKOM KAPITALA IN OSTALIM DOBAVITELJEM FINANČNIH SREDSTEV

dividende	15.960.000	5%	15.960.000	7%	15.960.000	5%	15.960.000	7%
- država (Republika Slovenija, SDH, KAD)	10.709.657	3%	10.709.657	5%	10.709.657	3%	10.709.657	4%
- ostali lastniki	5.250.343	2%	5.250.343	2%	5.250.343	2%	5.250.343	2%
obresti	405.344	0%	254.312	0%	404.967	0%	254.529	0%
Skupaj D	16.365.344	5%	16.214.312	7%	16.364.967	5%	16.214.529	7%

E INVESTICIJE V DRUŽBENO OKOLJE

sponzorstva in donacije	1.170.259	0%	1.039.432	0%	1.175.358	0%	1.043.011	0%
Skupaj E	1.170.259	0%	1.039.432	0%	1.175.358	0%	1.043.011	0%

F PRISPEVKI DRŽAVI

koncesija	10.682.667	3%	7.729.718	3%	10.682.667	3%	7.729.718	3%
davki od dobička	13.568.209	4%	5.450.466	2%	13.725.541	4%	5.541.067	2%
davki in prispevki iz naslova prejemkov zaposlenih	11.577.922	4%	9.901.759	4%	12.479.435	4%	10.703.751	4%
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča	6.830.441	2%	6.621.321	3%	6.830.441	2%	6.621.321	3%
taksa na pretovor	6.084.315	2%	5.265.145	2%	6.084.315	2%	5.265.145	2%
Skupaj F	48.743.554	15%	34.968.408	15%	49.802.399	15%	35.861.001	15%

Zadržana ekonomska vrednost (A-B-C-D-E-F)

114.014.050	36%	58.342.652	25%	116.241.138	36%	61.847.731	26%

26 GRI 201-1

27 Taksa na pretovor – namenska sredstva, ki jih Luka Koper prispeva za izgradnjo drugega tira Divača – Koper.

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

Naložbe v nefinančna sredstva

Skupina Luka Koper je v letu 2022 izvajala večje naložbe predvsem na območju kontejnerskega terminala in terminala za avtomobile; te predstavljajo nov razvojni cikel teh najpomembnejših strateških blagovnih skupin. V letu 2022 je Skupina Luka Koper za naložbe v nepremičnine, naprave in opremo, naložbene nepremičnine in neopredmetena osnovna sredstva namenila 50,8 milijona evrov, kar je 3 odstotke oziroma 1,3 milijona evrov manj kot v letu 2021. Družba Luka Koper, d. d., je v letu 2022 za naložbe namenila 50,2 milijona evrov, kar predstavlja 98,8 odstotka naložb Skupine Luka Koper.

Osnovna sredstva družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper

v evrih	2022	2021
Skupina Luka Koper	50.784.443	52.096.515
Luka Koper, d. d.	50.157.229	51.835.252

Izvedenih je bilo več večjih naložb:

• nabavljeni sta bili dve dvigali SPPX za potrebe kontejnerskega terminala,
• nabavljena so bila tri dvigala E-RTG za potrebe kontejnerskega terminala,
• nadaljevalo se je podaljšanje pomola I – zaključena je bila gradnja priveznega mesta 7D, zgrajene so bile skladiščne površine,
• izvaja se nadgradnja protiprašnega sistema na terminalu sipkih tovorov,
• zaključena je bila obnova zunanjih manipulacijskih površin med skladiščema 50f in 51A,
• nadaljevala se je izgradnja novega zunanjega kamionskega terminala ob serminskem vhodu,
• nabavljenih je bilo 5 novih kombiniranih vozil za potrebe kontejnerskega terminala,
• nabavljen je bil portal OCR, ki je bil postavljen na dveh železniških tirih,
• nabavljen je bil nov 8-tonski viličar za potrebe terminala generalnih tovorov,
• izdelanih je bilo več novih priklopov za hlajene kontejnerje,
• zaključila se je gradnja skladišča 50G za potrebe terminala generalnih tovorov,
• urejeni so bili prostori za potrebe kontejnerskega terminala, terminala za avtomobile ter za potrebe notranjega železniškega transporta,
• zgrajen je bil nov rezervoar za potrebe terminala tekočih tovorov.

V letu 2022 so bili izdatki za naložbe Skupine Luka Koper nižji od načrtovanih iz naslova ponovitev postopkov javnih naročil, ker so ponudbe presegale zagotovljena sredstva ali ni bila oddana nobena ponudba. Zaradi preseganja vrednosti je bilo potrebno spreminjati Program razvoja pristanišča ter pridobiti nova soglasja na Programe infrastrukturne ureditve. Zamiki pri izvedbi naložb so nastali tudi zaradi težav pri dobavi materiala, zahtevkov za povišanje enotnih pogodbenih cen in visoke izkoriščenosti infrastrukture in opreme zaradi visokega pretovora, kar je vplivalo na nižjo razpoložljivost za izvedbo investicijskih posegov.

Vse naložbe, predvidene za leto 2022, so bile pretehtane z ekonomskega vidika, z vidika upravičenosti, prihrankov energije in nujnosti ter z vidika zakonskih.

obveznosti ali drugih vplivov. Odločitve o večjih naložbah so se sprejemale na osnovi izdelanih investicijskih študij in analiz njihovega vpliva na donos lastniškega kapitala.

Okoljsko trajnostne naložbe

Skupina Luka Koper je v letu 2022 namenila 27 odstotkov vrednosti vseh naložb okoljsko trajnostnim naložbam, tj. aktualnim okoljskim in energetskim izzivom ter izzivom varstva pri delu. V okviru naložbenja v okolje, energetiko in varstvo pri delu je:

• zaradi dodatnih skladiščnih površin na južnem delu pomola I nabavila tri dodatna dvigala E-RTG za potrebe kontejnerskega terminala: uporaba dodatnih dvigal E-RTG bo zagotovila povečanje deleža porabe električne energije v primerjavi z dizelskim gorivom; zmanjšanje deleža dizelskega goriva pri obratovanju terminala ima ugodne finančne učinke (manjši strošek energije, potrebne za obratovanje dvigal) ter zagotavlja manjši vpliv terminala na okolico (nižje emisije hrupa in dimnih plinov),
• izvajala nadgradnjo protiprašnega sistema na terminalu sipkih tovorov z namenom doseganja skladnosti s Pravilnikom o protieksplozijski zaščiti,
• izvedla sanacijo podnic na terminalu za rastlinska olja,
• obnovila protikorozijsko zaščito rezervoarjev in cevovodov na terminalu za tekoče tovore,
• pričela izvajati aktivnosti za zagotovitev požarne varnosti v garažni hiši za avtomobile; izvedena je bila izgradnja javljalnikov požara,
• zaradi zastarelosti obnovila električne inštalacije v skladiščih 31 A, B, C in 32 A, B, C, D.

Kamionski terminal Sermin

Skladišče 50G

SPPX dvigala

OCR portal

Prvi pomol

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

Evropski projekti

V letu 2022 so potekale aktivnosti pri projektih programov Instrument za povezovanje Evrope (CEF), Obzorja Evropa (Horizon Europe) ter projektih teritorialnega sodelovanja (Interreg), finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora in Načrta za okrevanje in odpornost.

Zaključili so se številni projekti teritorialnega sodelovanja, raziskovalni in drugi projekti. V letu 2022 je družba iz naslova sofinanciranja prejela skupaj 8 milijonov evrov prilivov, od tega 2,3 milijona evrov za tekoče in zaključene projekte, ostalo so bili predujmi za novoodobrene projekte.

Z nastopom nove finančne perspektive je bilo zagotovljenih kar 23 milijonov evrov sredstev iz različnih programov, ki jih bo mogoče črpati v prihodnjih štirih letih.

• CLEAN BERTH
• ADRIAPAS-PLUS
• LUKA.DT
• ACCESS2
• KOPERPORT
• Sodelovanje
• ITA-SLO
• Obzorja 2020 / Obzorja Evropa
• MF EGP
• CEF
• Srednja Evropa

---

Načrt za okrevanje in odpornost

SOPOREM

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

VSEBINA

V luči reševanja razvojnih izzivov in infrastrukturnih potreb pristanišča ter uresničevanja politike koridorjev vse-evropskega prometnega omrežja (TEN-T) Evropske unije ima družba zagotovljena sredstva iz programa CEF za:

• projekt ACCESS2KOPERPORT za izgradnjo 12. veza in rampe ro-ro v višini 16 milijonov evrov,
• projekt ERIK-PARKING za izgradnjo zunanjega kamionskega terminala v višini 4,9 milijona evrov.

Odobren je bil projekt SOPOREM, ki ga sofinancira finančni mehanizem Evropskega gospodarskega prostora in v okviru katerega bo v pristanišču postavljena večja sončna elektrarna (3MW), Luka Koper pa bo lahko črpala do 1,2 milijona evrov sredstev.

Iz Načrta za okrevanje in odpornost je bil za sofinanciranje odobren tudi projekt Luka.DT – Digitalna transformacija procesov v Luki Koper, v katerem bo Luka Koper s strani konzorcijskih partnerjev prejemnica novih informacijskih rešitev v vrednosti približno 2 milijona evrov, za lastne aktivnosti Luke Koper bo na voljo 0,5 milijona evrov.

Poleg omenjenih sta bila odobrena še dva raziskovalno-razvojna projekta: ATLANTIS (varnost kritične infrastrukture) in NEPHELE (rešitve za optimizacijo dostave kontejnerjev). V okviru teh dveh projektov bo družba lahko črpala do 0,4 milijona evrov.

Za dva prijavljena projekta rezultati evalvacije in odločitev o sofinanciranju še niso znani, za odobreni projekt ACCESSMILE pa še poteka usklajevanje ob podpisu pogodbe.

13 Pogled naprej

13.1 Napovedi gospodarskega okolja za leto 2023

V letu 2022 so svetovno gospodarsko aktivnost krojili globalni boj proti inflaciji, ruska vojna v Ukrajini in ponoven izbruh covida-19 na Kitajskem (Mednarodni denarni sklad, IMF)30. Prva dva dejavnika bosta vplivala na svetovno gospodarsko aktivnost tudi v letu 2023.

V napovedi, objavljeni januarja 2023, IMF predvideva, da bo svetovna rast BDP padla z ocenjenih 3,4 odstotka v letu 2022 na 2,9 odstotka v letu 2023, nato pa narasla na 3,1 odstotka v letu 2024. Napoved za leto 2023 je za 0,2 odstotne točke višja od napovedi, objavljene v oktobru 2022, vendar je rast še vedno pod povprečjem rasti obdobja 2000–2019, ko je znašala 3,8 odstotka. Svetovno gospodarsko dejavnost najbolj zavirata dvig obrestnih mer centralne banke za boj proti inflaciji in ruska vojna v Ukrajini. Hitro širjenje covida-19 na Kitajskem je leta 2022 zmanjšalo rast, vendar je nedavno ponovno odprtje utrlo pot hitrejšemu okrevanju od pričakovanega.

Svetovna stopnja inflacije naj bi padla z 8,8 odstotka leta 2022 na 6,6 odstotka leta 2023 in 4,3 odstotka leta 2024, kar je še vedno nad ravnjo pred pandemijo (2017–2019), ko je znašala približno 3,5 odstotka.

Stopnja rasti BDP v evroobmočju naj bi se po napovedih znižala s 3,5 odstotka v letu 2022 na 0,7 odstotka leta 2023, v letu 2024 pa naj bi rast znašala 1,6 odstotka. V Združenem kraljestvu naj bi se rast BDP znižala s 4,1 odstotka v letu 2022 na –0,6 odstotka leta 2023, v letu 2024 bo rast znašala 0,9 odstotka. V ZDA je rast BDP v letu 2022 znašala 2 odstka, v letu 2023 naj bi se znižala na 1,4 odstotka in v letu 2024 na 1 odstotek. Stopnja rasti BDP na Kitajskem naj bi v letu 2022 dosegla 3 odstotke, v letu 2023 se bo povišala na 5,2 odstotka, v letu 2024 pa znižala na 4,5 odstotka.

OECD je za Slovenijo31 napovedal upočasnitev gospodarske rasti s 5 odstotkov v letu 2022 na 0,5 odstotka v letu 2023 kot odraz višje inflacije, šibkejšega zunanjega povpraševanja in negativnega vpliva ruske vojne proti Ukrajini. Kljub upočasnitvi aktivnosti se pričakuje, da bo trg dela ostal trden, kar bo spodbudilo močnejšo rast plač in prispevalo k inflacijskim pritiskom. Kljub temu se bodo realne plače znižale, kar bo zmanjšalo zasebno potrošnjo. Z upadanjem inflacije se bo gospodarska rast leta 2024 dvignila na 2 odstotka.

SVETOVNA GOSPODARSKA NAPOVED (POSODOBITEV JANUAR 2023)

PROJEKCIJA RASTI	2022	2023	2024
Globalno gospodarstvo	3,4	2,9	3,1

---

Napredna gospodarstva

2022	2,7
2023	1,2
2024	1,4

Nastajajoči trgi in gospodarstva v razvoju

2022	3,9
2023	4,0
2024	4,2

30 Vir: IMF: Inflation Peaking amid Low Growth (imf.org)

31 Vir: Slovenia | OECD Economic Outlook, Volume 2022 Issue 2 | OECD iLibrary (oecd-ilibrary.org)

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

Vpliv rusko-ukrajinskega konflikta na poslovanje Skupine Luka Koper

Leto 2022 je minilo v znamenju vojne v Ukrajini, ki je v začetku drugega četrtletja spremenila geopolitične razmere in vplivala na gospodarska gibanja v letu 2022. Poslabšali so se gospodarski obeti v mednarodnem okolju, povečali so se negotovost in inflacijski pritiski, zaostrile so se razmere na energetskih trgih. Neposredna izpostavljenost Skupine Luka Koper do Rusije in Ukrajine je sicer razmeroma majhna, saj je obseg pretovora prek Luke Koper, ki je namenjen za trg Ukrajine in Rusije, zanemarljiv. Kljub temu poslovodstvo redno spremlja razmere na trgu in se odziva za zagotavljanje nemotenega poslovanja Skupine Luka Koper.

13.2 Poslovanje Skupine Luka Koper v letu 2023

Občuten padec voznin na trgu kontejnerskih pomorskih prevozov v zadnjih mesecih leta 2022 je kazal na ohlajanje svetovne blagovne izmenjave in na manjše povpraševanje po ladijskem prostoru za prevoz kontejnerjev po morju. V letu 2023 bo ponudba ladijskega prostora večja zaradi velikega števila novih kontejnerskih ladij na trgu. Nekateri ladjarji že omejujejo razpoložljivo zmogljivost svoje flote, pri čemer uvajajo t. i. 'blank sailings' – odpovejo odhod ladje v urniku. Tovrstne prijeme za zdaj uporabljajo le na pomorskih povezavah med Daljnim vzhodom in severnoevropskimi pristanišči, medtem ko so ladje, namenjene v Sredozemlje in Jadran, še vedno polne. Kdaj, če sploh, in za koliko se bo zmanjšalo število kontejnerjev v prihodu v pristanišča tudi v tej regiji, ni jasno. Napovedi glede dogajanja na tem trgu se med seboj močno razlikujejo.

Pričakuje se porast hlajenih tovorov, predvsem avtomobilskih baterij, ki se prevažajo v posebnih hlajenih kontejnerjih.

Na zalednih trgih, predvsem na Madžarskem in v Srbiji, se pričakuje nadaljevanje obsežnih investicij v avtomobilsko industrijo, še posebej v proizvodnjo avtomobilskih baterij, zaradi česar lahko tudi v koprskem pristanišču pričakujemo stanoviten tok tovora, tako proizvodne opreme kot surovin in polizdelkov v kontejnerjih, na klasičnih ladjah in na posebnih ladjah za pretovor tovora na kolesih in prikolicah.

Pričakuje se, da bo pretovor novih vozil po obdobju izpolnjevanja starih naročil upadel zaradi zmanjšanega povpraševanja po novih vozilih na trgu kot posledice nestanovitnih razmer v gospodarstvu, splošne draginje ter bolj konservativnega nakupnega vedenja potrošnikov zaradi učinkov vojne v Ukrajini na ceno energentov.

Pričakuje se ohranitev pretovora sipkih, razsutih in tekočih tovorov na približno enaki ravni kot v letu 2022. Cena energentov, predvsem plina, bo vplivala na delež tovora, ki bo v Evropo prihajal iz prekomorskih držav. Če bo prišlo do manjšega povpraševanja po novih vozilih, bo to vplivalo tudi na količino pretovorjenega jekla in jeklenih izdelkov, ki se uporabljajo v avtomobilski industriji.

Za ohranjanje konkurenčnosti koprskega pristanišča ter izboljšanje tržnega položaja v pretovoru posameznih blagovnih skupin na vseh trgih je treba vlagati v širitev pristaniških zmogljivosti, izboljševati storitve in voditi primerno prodajno in cenovno politiko. V sodelovanju s partnerji v logistični verigi si je treba prizadevati za vzpostavitev novih kopenskih in pomorskih povezav, ključnih za razvoj pristaniške dejavnosti. Za ohranjanje konkurenčnosti bosta nujna izgradnja nove železniške povezave do Divače v predvidenih rokih in čim hitrejše dokončanje obnovitvenih del na slovenskem železniškem omrežju.

13.2.1 Poslovni cilji za leto 2023

Družba Luka Koper, d. d., in Skupina Luka Koper v letu 2023 načrtujeta ladijski pretovor v višini 23,3 milijona ton, kar je na ravni doseženih količin v letu 2022.

Ladijski pretovor kontejnerjev naj bi v letu 2023 dosegel 1.089.000 kontejnerskih enot TEU, kar je 7 odstotkov več kot v letu 2022. S tem bo koprsko pristanišče še naprej ohranilo primat med pristanišči v Jadranu.

Pretovor vozil naj bi v letu 2023 znašal 760.000 vozil, kar je 5 odstotkov manj kot v letu 2022, saj se v trenutnih negotovih časih avtomobilski trg sooča z občasnimi prekinitvami dobavnih verig, preobremenjenostjo ladijskih in skladiščnih kapacitet ter nepredvidljivim družbenopolitičnim dogajanjem v svetu.

V letu 2023 bodo doseženi višji čisti prihodki od prodaje iz naslova večjega obsega osnovnega pretovora in dodatnih storitev ter rasti cen, medtem ko bodo skupni čisti prihodki od prodaje nižji za 7 odstotkov zaradi nižje načrtovanih prihodkov iz naslova skladiščenja. Na višje prihodke iz naslova skladiščnin je v letu 2022 vplival

podaljšan časa zadrževanja blaga v skladišču zaradi razmer na globalnem logističnem trgu. Ti prihodki so bili v tretjem četrtletju zaradi postopne normalizacije razmer že nekoliko nižji v primerjavi z drugim četrtletjem leta 2022, ohranitev tega trenda pa se predvideva tudi za leto 2023.

Družba Luka Koper, d. d., in Skupina Luka Koper bosta v letu 2023 dosegli za 59 oziroma za 58 odstotkov nižji poslovni izid iz poslovanja (EBIT) in za 57 oziroma za 56 odstotkov nižji čisti poslovni izid, kot je bil dosežen v letu 2022, predvsem zaradi nižjih načrtovanih čistih prihodkov od prodaje, nižjih prihodkov iz naslova skladiščenja ter nižjih drugih prihodkov. Višji inflacijski pritiski se bodo odrazili tudi v rasti stroškov, vendar je kljub temu poslovni izid iz poslovanja (EBIT) družbe Luka Koper, d. d., v letu 2023 načrtovan v višini 33,4 milijona evrov, kar je primerljivo z letom 2022 ob izločitvi vpliva višjih prihodkov iz skladiščenja.

Za leto 2023 sta družba Luka Koper, d. d., in Skupina Luka Koper pripravili načrt naložb, s katerim bosta sledili ciljem iz strateškega načrta. Ključni investicijski projekti v letu 2023 bodo vezani na povečevanje zmogljivosti kontejnerskega terminala, gradnjo dodatnih odprtih skladiščnih površin za pretovor avtomobilov, povečanje skladiščnih zmogljivosti za pretovor generalnega blaga, gradnjo novega kamionskega terminala in nabavo opreme. Za projekte s področja trajnostnega razvoja bo Skupina Luka Koper v letu 2023 namenila 14,5 milijona evrov, kar predstavlja 24,7 odstotka vseh načrtovanih naložb.

Ključni kazalniki poslovanja družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper v letu 2023

	Luka Koper, d. d.	Skupina Luka Koper
Postavke	2022	Načrt 2023	Indeks 2022/načrt 2023	2022	Načrt 2023	Indeks 2022/načrt 2023
Čisti prihodki od prodaje (v eur)		310.196.680	287.440.777	93	313.462.636	290.071.036	93
Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) (v eur)	81.729.523	33.439.720	41	83.114.534	34.543.649	42
Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) (v eur)	112.529.369	66.283.553	59	114.602.528	68.204.522	60
Čisti poslovni izid (v eur)	73.266.227	31.296.435	43	74.159.799	32.312.492	44
Dodana vrednost (v eur)	206.717.589	171.971.638	83	216.463.633	181.876.073	84
Izdatki za naložbe (v eur)	50.157.229	57.390.573	114	50.784.443	58.853.168	116
Ladijski pretovor (v ton)	23.248.355	23.333.878	100	23.248.355	23.333.878	100
Število zaposlenih	1.638	1.754	107	1.801	1.917	106

Kazalniki

	2022	Načrt 2023	Indeks 2022/načrt 2023	2022	Načrt 2023	Indeks 2022/načrt 2023
Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS)	26,3 %	11,6 %	44	26,5 %	11,9 %	45
Čista dobičkonosnost kapitala (ROE)	16,1 %	6,7 %	42	15,1 %	6,4 %	42
Čista dobičkonosnost sredstev (ROA)	11,6 %	4,7 %	41	11,1 %	4,6 %	41
EBITDA marža	36,3 %	23,1 %	64	36,6 %	23,5 %	64
EBITDA marža iz tržne dejavnosti	37,1 %	24,1 %	65	37,4 %	24,6 %	66
Finančne obveznosti/kapital	13,3 %	23,4 %	176	12,3 %	21,7 %	176
Neto finančna zadolženost/EBITDA	-0,05	1,4	-	-0,3	1,0	-

Postavke

31. 12. 2022	Načrt 31. 12. 2023	Indeks 2022/načrt 2023

---

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

Načrt

	31. 12. 2022	Načrt 2023
Sredstva (v eur)	662.680.856	687.353.233
Kapital (v eur)	480.225.780	471.426.149
Finančne obveznosti (v eur)	63.801.193	110.317.094

14 Obvladovanje tveganj in priložnosti

14.1 Sistem obvladovanja tveganj in priložnosti v Skupini Luka Koper

Obvladovanje tveganj in priložnosti je pomemben element strategije in uspešnosti poslovanja Skupine Luka Koper. V Skupini uporabljamo sistem naprednega obvladovanja tveganj in priložnosti, ki zagotavlja, da so ključna tveganja in priložnosti, ki jim je Skupina izpostavljena, prepoznana, ovrednotena, obvladana, spremljana in ustrezno poročana. Imenovan imamo Odbor za obvladovanje tveganj in priložnosti, kljub temu pa je obvladovanje tveganj in priložnosti skrb vsakega zaposlenega v Skupini v okviru njegovih delovnih nalog in pristojnosti. Tveganja in priložnosti se prepoznava ‘od spodaj navzgor’, s čimer se zagotavlja pokritost vseh poslovnih procesov, metodologija pa je opredeljena ‘od zgoraj navzdol’, kar zagotavlja dosledno uporabo sistema obvladovanja tveganj in priložnosti v celotni Skupini.

Osnovo sistema obvladovanja tveganj in priložnosti predstavlja register tveganj in priložnosti, ki vsebuje seznam vseh zaznanih tveganj in priložnosti, značilnosti posameznega tveganja in priložnosti, opredeljene ukrepe in kontrolne aktivnosti ter odgovorne osebe (skrbnike) za spremljanje posameznih tveganj in priložnosti. Register se vodi centralno na ravni Skupine Luka Koper z namenom sistematičnega spremljanja in analiziranja ter se redno posodablja. Metodologija ocenjevanja pomembnosti tveganj in priložnosti je oblikovana petstopenjsko, tako za oceno verjetnosti nastanka kot posledic. Pri oceni posledic se upošteva pet razsežnosti, in sicer posledice za zdravje in varnost, finančne posledice, posledice za okolje, posledice za ugled podjetja in posledice za skladnost poslovanja. Skupna ocena tveganja in priložnosti je zmnožek kategorij ocene verjetnosti in najvišje mogoče ocene posledic uresničitve. Na podlagi skupne ocene tveganja in priložnosti so vsa tveganja in priložnosti, ki so prepoznana v registru, s petstopenjsko lestvico razdeljena od nepomembnih do zelo pomembnih. Kvantitativni sistem ocenjevanja zagotavlja, da je poudarek na obvladovanju ključnih tveganj in priložnosti (skupna ocena 10 ali več).

Matrika kvantitativnega ocenjevanja tveganj in priložnosti

Verjetnost	Zelo visoka (5)	Visoka (4)	Srednja (3)	Nizka (2)	Zelo nizka (1)
Zelo visoka (5)	5	10	15	20	25
Visoka (4)	4	8	12	16	20
Srednja (3)	3	6	9	12	15
Nizka (2)	2	4	6	8	10
Zelo nizka (1)	1	2	3	4	5

Zelo nizka (1) Nizka (2) Srednja (3) Visoka (4) Zelo visoka (5)

Posledica

• nepomembno tveganje (skupna ocena tveganja = 1–2)
• manj pomembno tveganje (skupna ocena tveganja = 3–4)
• zmerno tveganje (skupna ocena tveganja = 5–9)
• bolj pomembno tveganje (skupna ocena tveganja = 10–16)
• zelo pomembno tveganje (skupna ocena tveganja = 20–25)

32 GRI 2-16, 2-23, 2-25

V okviru sistema obvladovanja tveganj in priložnosti Skupina Luka Koper redno spremlja izpostavljenost vsem zaznanim tveganjem in priložnostim ter opredeljuje in izvaja potrebne ukrepe za zagotavljanje sprejemljive ravni tveganja in priložnosti poslovanja. Povprečna ocena tveganja na dan 31. 12. 2022 je znašala 7,0 (zmerno tveganje). Tveganja, ki so najvišje ocenjena, izhajajo iz zunanjega okolja. Družba teh tveganj z različnimi metodami odzivanja ne more popolnoma obvladovati, s sprejetimi ukrepi na stroškovni in prihodkovni strani pa zmanjšuje verjetnost in posledice uresničitve.

Družba je sprejela Izjavo o nagnjenosti k prevzemanju tveganj. Nagnjenost k prevzemanju tveganj oziroma apetit po tveganjih Skupine Luka Koper pomeni skupno raven tveganj, ki jih je Skupina Luka Koper v okviru svoje sposobnosti prevzemanja tveganj pripravljena prevzeti, da bi dosegla svoje strateške cilje in izpolnila poslovni načrt. Skupina Luka Koper je z namenom, da bi izkoristila priložnosti za dosego strateških ciljev ob upoštevanju najvišjih standardov trajnostnega razvoja, pri sprejemanju tekočih poslovnih odločitev in

vsakodnevnem poslovanju pripravljena sprejeti tveganja, ki so po sprejetju ustreznih ukrepov ocenjena kot zmerna, pri čemer:

• Ni pripravljena prevzemati tveganj, ki imajo lahko za posledico težje poškodbe ljudi ter poškodbe s smrtnim izidom in/ali velike negativne vplive na okolje ter premoženje.
• Ni pripravljena prevzemati tveganj, ki izhajajo iz kršenja mednarodnih predpisov, nacionalne zakonodaje, standardov ter internih predpisov, pri čemer je poudarek na spoštovanju zakonodaje in predpisov v zvezi z varnostjo, varovanjem osebnih podatkov, varovanjem okolja, varstvom pri delu in preprečevanjem korupcije. Temelj delovanja Skupine Luka Koper so vrednote in načela, ki nas zavezujejo k spoštovanju etičnih in profesionalnih standardov.
• Ima nizko nagnjenost k finančnim tveganjem, povezanim z dolgoročno finančno stabilnostjo, in k nepričakovanim negativnim učinkom, ki izvirajo iz spremenjenih obrestnih mer na trgu. Skupina mora ohranjati ustrezno raven likvidnosti in solventnosti, da lahko poravnava svoje obveznosti in spoštuje zaveze do bank.

Nepripravljenost prevzemanja teh treh vrst tveganj se skladno z internimi dokumenti sistema vodenja izkaže z oceno verjetnosti ‚zelo redko‘ in ‚redko‘. Odbor za obvladovanje tveganj in priložnosti, pooblaščenec za obvladovanje tveganj in priložnosti, področje notranje revizije, pooblaščenec za skladnost, pooblaščenec za korporativno integriteto in preostala pristojna področja redno spremljajo usklajenost profila tveganj z apetitom po tveganjih ter prek pregledov in poročil obveščajo upravo, revizijsko komisijo in nadzorni svet. Če je ugotovljeno, da je apetit po tveganjih presežen, se pripravijo predlogi ukrepov za vrnitev poslovanja na sprejemljivo raven tveganja.

14.2 Ključne vloge in odgovornosti znotraj sistema obvladovanja tveganj in priložnosti

Ključne vloge in odgovornosti znotraj sistema obvladovanja tveganj in priložnosti se glede na preteklo leto niso spreminjale. Skrbniki tveganj četrtletno ocenjujejo tveganja in priložnosti ter spremljajo uresničevanje metod za zmanjševanje tveganj. Na podlagi njihovih ugotovitev pooblaščenec za obvladovanje tveganj poroča Odboru za obvladovanje tveganj, ki se sestane četrtletno, dodatno pa po potrebi. Tveganja se četrtletno poročajo tudi upravi in revizijski komisiji nadzornega sveta.

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

VSEBINA

LASTNIKI IN DRUGI DELEŽNIKI

Nadzorni svet Luke Koper, d. d.	Revizijska komisija
Izvaja nadzor nad delovanjem sistema obvladovanja tveganj.	Obravnava ključna tveganja in načine njihovega obvladovanja.
Notranja revizija Luke Koper, d. d.	Revidira sistem in obvladovanje tveganj.
Uprava Luke Koper, d. d.	Odobri register tveganj in načrt obvladovanja tveganj, zagotavljanje ustreznih virov za obvladovanje tveganj ter nadzor nad izvajanjem ukrepov in poročanjem.
Odbor za obvladovanje tveganj	Obravnava register tveganj in načrt obvladovanja tveganj. Pregleduje in spremlja ocene tveganj in izvajanje ukrepov ter poroča.
Pooblaščenec za sistem obvladovanja tveganj	Razvija, pregleduje in vzdržuje sistem obvladovanja tveganj in nudi strokovno in administrativno podporo procesu obvladovanja tveganj.
Vodje organizacijskih enot, procesov, projektov v vlogi skrbnikov tveganj	Prepoznavajo, analizirajo in vrednotijo tveganja, skrbijo za odzivanje ter spremljanje in pregledovanje tveganj posamezne enote.

Redno in pravočasno obveščanje o vseh ključnih tveganjih in načinih njihovega obvladovanja ter najmanj enkrat letno os sistemu obvladovanja tveganj.

14.3 Splošna ocena tveganj

Zaznana tveganja na prvi ravni obsegajo štiri glavne skupine, ki so na drugi ravni razdeljene v posamezne vsebinsko povezane podskupine. Kljub izvedenim ukrepom ostaja pet tveganj prepoznanih kot zelo pomembnih. Povprečna ocena tveganj je najvišja pri strateških tveganjih (9,2), saj nekaterih tveganj družba ne more obvladovati sama s svojimi ukrepi, ker izvirajo iz zunanjih dejavnikov (npr. zaostrovanje gospodarskih razmer, infrastruktura v državni lasti, vstop ladjarjev in logistov v lastništvo terminalov bližnjih pristanišč).

Operativna tveganja s povprečno oceno 6,2

Operativna tveganja s povprečno oceno 6,2 predstavljajo številčno največjo skupino, saj vsebujejo širok in po vsebini raznolik nabor tveganj (npr. varnost pri delu, poškodovanje tovora in opreme, informacijska tveganja). Tveganja skladnosti imajo povprečno oceno 7,8 in predstavljajo manjši nabor tveganj, povezanih predvsem z okoljsko in delovnopravno zakonodajo. Najnižje so trenutno ovrednotena finančna tveganja (4,1), saj je družba nizko zadolžena, ima majhen delež neplačnikov, zavarovane terjatve ter nizko izpostavljenost v tujih valutah. Finančni vplivi in druga tveganja ter priložnosti za dejavnost podjetja, ki so povezani s podnebnimi spremembami, so v največji meri strateška tveganja in so ločeno predstavljeni v trajnostnem poročilu v poglavju 22.7.7 Podnebne spremembe in priložnosti.

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

VSEBINA

83

Grafikon tveganj Skupine Luka Koper, na osnovi ocene preostalega tveganja

	0	1	2	3	4	5
Povprečna ocena posledic	Strateška tveganja (n=45)	Finančna tveganja (n=13)	Tveganja skladnosti (n=37)	Operativna tveganja (n=135)
5
				4
3
	2
				1
0

14.3.1 Strateška tveganja

Strateška tveganja so po vsebini tiste vrste tveganja, ki lahko ogrozijo doseganje zastavljenih ciljev. Strateška tveganja so posledica medsebojne nezdružljivosti strateških ciljev, sprejete poslovne strategije za njihovo uresničitev, razpoložljivosti sredstev za uresničitev ciljev, lastniške strukture in splošnih gospodarskih razmer.

Makroekonomske razmere v svetovnem gospodarstvu so se v zadnjem četrtletju leta 2022 poslabšale, saj se je povpraševanje zaradi visokih cen hitro ohlajalo. Ob povečanju geopolitičnih napetosti so se cene surovin na mednarodnih trgih močno zvišale. Poslabšanje geopolitičnih odnosov bi lahko zavrlo močno medletno rast mednarodne menjave. Od ruske invazije na Ukrajino so največja tveganja za uresničitev napovedi povezana s potekom vojne, zlasti v povezavi z vplivom na cene energentov. Razmere v domačem gospodarstvu in zunanjem okolju se odražajo v napovedi inflacije, ki je v letu 2022 za evrsko območje znašala 9,2 %, za leto 2023 pa se za napovedi v EU gibajo med 3 % in 6 %.

Kot posledica rasti cen energentov se predvsem podjetja v energetsko intenzivnih dejavnostih soočajo z dvigom stroškov poslovanja. Visoke cene lahko privedejo do zaprtja tovarn in posledično do upada pretovora na nekaterih blagovnih skupinah. Napoved kaže, da bo BDP v pomembnejših trgovinskih partnericah v letih 2023 in 2024 pod dolgoletnim povprečjem. Za leto 2023 so se posledično zvišale ocene tržnih tveganj. Zaradi rasti svetovnih cen surovin (jeklo, železo) in ozkih grl v dobavnih verigah se draži tudi neenergetsko industrijsko blago. Inflacijski pritiski se bodo v družbi odražali predvsem z zvišanjem:

• stroškov dela (usklajevanje s stopnjo inflacije skladno s kolektivno pogodbo),
• stroškov materiala,
• cen storitev, predvsem vzdrževanja in zunanjih izvajalcev pristaniških storitev,
• vrednosti načrtovanih naložb, tako za opremo kot za infrastrukturo.

Skupina se sooča s komercialnimi tveganji, ki izhajajo iz visoko konkurenčnega okolja ter vstopa ladjarjev in logistov v lastništvo terminalov bližnjih pristanišč, s čimer lahko pride do preusmeritve dela pretovora. Sosednja pristanišča poleg tega veliko pozornosti namenjajo krepitvi konkurenčnosti na področju železniških povezav. V bližini Luke Koper so se v zadnjih letih razvile skladiščne kapacitete, v katerih pretežno špediterska podjetja ponujajo storitve CFS. To lahko za nas predstavlja konkurenco, predvsem na segmentu polnjenja in praznjenja kontejnerjev.

Dne 7. januarja 2021 je bil zaključen proces nakupa 50,01-odstotnega deleža družbe Piattaforma Logistica Trieste v pristanišču Trst s strani Hafen und Logistik AG (HHLA). Dejavnost pretovora v segmentu generalnih tovorov, RO-RO in kontejnerjev bo izvajala družba HHLA PLT Italy. Upravni odbor Luške uprave Reka je odločil, da bo naslednjih 50 let koncesionar kontejnerskega terminala APM Terminals/Enna Logic, ki je v lasti ladjarja A.P. Moller – Maersk.

Ta tveganja se obvladujejo s povečevanjem kapacitet, izgradnjo II. tira in predvidenimi izboljšavami procesov prek različnih projektov. V letu 2023 bomo nadaljevali izvedbo nekaterih naložbenih projektov, usmerjenih.

CFS – storitve polnjenja/praznjenja kontejnerjev

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

VSEBINA

predvsem v povečanje kapacitet kontejnerskega terminala. Kljub temu ostaja pomembnejše tveganje poveza-
no z realizacijo naložb, saj se v naslednjem obdobju načrtuje intenziven investicijski ciklus. V tem delu je treba
poudarek nameniti predvsem pravočasnemu pridobivanju soglasij za naslednji obseg strateških naložb. Tve-
ganje za zamude predstavljajo ocenjene vrednosti naložb, saj se lahko zgodi, da so zaradi rasti cen določenih
surovin presežene vrednosti zagotovljenih sredstev, kar bo vplivalo na ponavljanje postopkov.

Glavni strateški tveganji, ki izhajata iz zunanjega okolja, ostajata negotovost glede časovnice zaključka gradnje
drugega tira in zastarele, nezadostne kapacitete obstoječega tira, s čimer je lahko ogrožena nadaljnja rast pre-
tovara tudi do izgradnje drugega tira. V letu 2023 bo delo nadaljevala delovna skupina, ki je pristopila k izvedbi
ukrepov iz študije Transcare v smeri izboljšanja IT podpore, izvedbe infrastrukturnih posegov in organizacijskih
sprememb.

Družba prepoznava podnebna tveganja, ki zajemajo vplive dejavnosti podjetja na podnebne spremembe ter
vplive zunanjih podnebnih sprememb na poslovanje podjetja, ti pa lahko pomembno vplivajo na finančno
uspešnost podjetja. Najvišje ocenjeno je tranzitno tveganje – tveganje zaostrovanja zahtev okoljske politike
na ravni EU in Slovenije. Prilagajanje tem zahtevam bo lahko za družbo predstavljalo dodatne finančne obre-
menitve za naložbe v zamenjavo opreme in izgradnjo dodatne infrastrukture. Zaostrovanje zakonodaje lahko
vodi tudi do zmanjšanja pretovora nekaterih blagovnih skupin, pri čemer sta najbolj izpostavljena terminalni
premog in glinica. Med fizičnimi podnebnimi tveganji je najvišje ocenjeno tveganje neurij in ekstremnih vre-
menskih pojavov, saj se povečujeta njihova pogostost in intenzivnost.

Vpliv rusko-ukrajinskega konflikta na poslovanje Skupine Luka Koper

Rusko-ukrajinski konflikt nima pomembnejšega vpliva na strateške usmeritve in cilje družbe. Zaradi majhnega
obsega poslovanja v prizadeti regiji in posledično nizke izpostavljenosti do nje otežene okoliščine ne bodo ma-
terialno vplivale na poslovni izid. Skupina ni zaprosila za ukrepe državne podpore. Vpliv na zaposlene v Skupni
ni zaznan, saj v prizadetih regijah Skupina nima svojih predstavnikov.

Skupina Luka Koper ocenjuje, da vojna v Ukrajini lahko posredno vpliva na njeno poslovanje v letu 2023.
Invazija na Ukrajino je že vplivala na izgubo pretovora projektnega tovora zaradi ruskega lastništva v proizvo-
dnji stranke. Negativen vpliv je lahko posledica omejitev izvoza določenih blagovnih skupin iz Evrope zaradi
zagotavljanja samooskrbe. Natančnega vpliva vojne na poslovni izid ta hip ni mogoče napovedati, vendar se na
podlagi trenutno dostopnih informacij dolgoročnega vpliva na poslovanje družbe ne pričakuje.

Gibanja na energetskih, surovinskih in prehrambnih trgih, ki so pod vplivom vojne v Ukrajini, kažejo na dodatne
inflacijske pritiske, ki so vplivali na višje stroške poslovanja Skupine Luka Koper. Ocena prihodnjega vpliva ru-
ske invazije na Ukrajino je bila izdelana na podlagi predpostavk, da se konflikt ne bo razširil na druga območja
in da konflikt ne bo trajal dolgo. V primeru dolgotrajnejšega konflikta bi se to odrazilo v še izrazitejšem povi-
šanju cen energentov in prehrambnih surovin ter dolgoročni visoki inflaciji. Za obvladovanje tveganj Skupina
izvaja sledeče ukrepe:

• Luka Koper, d. d., ima sklenjeno pogodbo za dobavo naftnih derivatov do sredine leta 2023. Po pogodbi se cena naftnih derivatov določa na osnovi tržne kotacije cen in fiksne marže.
• Luka Koper, d. d., v pogodbe vključuje določila o uskladitvi prodajnih cen z inflacijo.
• Za dobavo električne energije je sklenjena pogodba z dobaviteljem, s katero ima družba zakupljene količine in določene cene za obdobje do konca leta 2024. Podpisana je tudi pogodba za dobavo električne energije v obdobju v letih 2025 in 2026, s čimer bo družba obvladovala to tveganje do sprejemljive ravni.
• Zaradi daljših dobavnih rokov so zaloge kritičnega materiala ustrezno povečane.

Osebe, odgovorne in pristojne za področje informacijske varnosti, od izbruha krize posvečajo dodatno pozor-
nost spremljanju stanja in razmer v informacijskem okolju družbe ter izvajajo ukrepe za zagotavljanje razpolo-
žljivosti, zaupnosti in celovitosti informacijskih sredstev, in sicer:

• redno pregledovanje in posodabljanje strežniške in komunikacijske infrastrukture,
• redno pregledovanje in posodabljanje aplikativnih rešitev,
• redno pregledovanje dostopnih pravic,
• uporabo večfaktorske avtentikacije,
• zaščito pred napadi DDOS,
• nadzor nad privilegiranimi uporabniki,
• redno ozaveščanje uporabnikov.

Operativna tveganja

Operativna tveganja pokrivajo širok spekter delovanja družbe. Velik del registra obsegajo tveganja, katerih ures-
ničitev se odrazi v poškodbah ljudi in/ali vplivih na okolje ter premoženje.

To skupino tveganj obvladujemo s preventivnimi ukrepi na osnovi ocen tveganja delovnih mest, z izobraže-
vanjem in preverjanjem znanja, dosledno uporabo varovalne delovne opreme, opredeljenimi tehnološkimi
postopki in delovnimi navodili, ki se stalno dopolnjujejo, razvojem dobaviteljev, s stalnimi meritvami pogojev.

---

14.3.3 Finančna tveganja

Finančna tveganja so tista, ki vplivajo na uresničljivost načrtovanih finančnih kategorij, predvsem načrtovanih prihodnjih denarnih tokov, in se praviloma obvladujejo v procesu upravljanja finančnih sredstev in obveznosti. Skupina trenutno med ključnimi tveganji ne prepoznava finančnih tveganj, je pa med vsemi finančnimi tveganji najvišje ocenjeno tveganje spremembe poštene vrednosti. Skupina je konec leta 2022 imela 6,3 odstotka svojih sredstev naloženih v finančne naložbe, vrednotene po pošteni vrednosti. Ob sicer nespremenjeni strukturi teh naložb je bila njihova poštena vrednost konec leta 2022 za 18,8 odstotka nižja kot ob koncu predhodnega leta. Zaradi strateške usmeritve investiranja v razvoj osnovne dejavnosti Skupina na področju finančnih naložb upravlja le obstoječi portfelj. Tveganje Skupina obvladuje s spremljanjem razmer na finančnih trgih in njihovih vplivov na portfelj, z aktivnim upravljanjem naložb pa skrbi za njihovo čim višjo donosnost.

Postopki zadolževanja in s tem pridobivanja virov za financiranje naložb v letu 2022 so zaključeni. Luka Koper, d. d., je 21. januarja 2022 z bančnim sindikatom v sestavi Nove Ljubljanske banke, d. d., in Banke Intesa Sanpaolo, d. d., sklenila dolgoročno kreditno pogodbo v višini 60 milijonov evrov. V letu 2023 bo Luka Koper, d. d., to posojilo v celoti počrpala.

Obvladovanje tveganja spremembe poštene vrednosti ter drugih finančnih tveganj – med katera vključujemo tveganje spremembe obrestne mere, likvidnostno tveganje, tveganje spremembe deviznega tečaja, kreditno tveganje in tveganje ustrezne kapitalske strukture, ki jih Skupina ocenjuje kot zmerna, manj pomembna ali celo nepomembna – je podrobneje predstavljeno v računovodskem poročilu Skupine Luke Koper v pojasnilu št. 34: Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj.

14.3.4 Tveganja skladnosti

Pri ponovni obravnavi Uredbe o mejnih vrednostih kazalnikov hrupa v okolju ladje obstaja tveganja, da bodo ladje ponovno opredeljene kot vir hrupa v pristanišču, ali pa da bodo določene nižje mejne vrednosti, zaradi česar bo lahko prišlo do nezmožnosti izpolnjevanja zakonodajnih zahtev. Tveganja, povezana s prekomernim hrupom, Skupina obvladuje s postopnim prehajanjem na tehnološko opremo z električnim napajanjem, sodeluje pa tudi v projektu Neptunes, v okviru katerega se iščejo rešitve za zmanjševanje ladijskega hrupa.

Od 1. 1. 2023 je v družbi vpeljan sistem Environmental Ship Index (ESI). Gre za prostovoljno shemo, ki jo pristanišča uporabljajo za spodbujanje in nagrajevanje okoljsko čistejših in sprejemljivejših ladij, saj bodo čistejše ladje plačevale nižje pristaniške pristojbine. Z vpeljavo sistema ESI želimo v pristanišče privabiti čim več ladij z najsodobnejšimi motorji in čistejšimi pogoni ter tako zmanjšali emisije v ozračje.

Osnutek Uredbe Evropskega parlamenta in sveta o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva, ki je v usklajevanju, predvideva, da bo potrebno do leta 2030 zagotoviti oskrbo ladij z električno energijo z obale. Luka Koper in ELES izvajata postopke za pridobitev prostorsko-okoljske in projektne dokumentacije za izdelavo državnega prostorskega načrta za RTP (Razdelilna transformatorska postaja) Luka Koper in povezovalni vod do pristanišča, ki sta potrebna za oskrbo ladij z električno energijo.

V letu 2023 se bodo zaključile aktivnosti, ki so potrebne za zagotovitev skladnosti s Pravilnikom o protieksplozijski zaščiti (Uradni list RS, št. 41/2016). Ta pravilnik določa zahteve, ki jih morajo izpolnjevati oprema in zaščitni sistemi, namenjeni za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah. Ti se uporabljajo predvsem na terminalu za razsute in tekoče tovore.

14.3.5 Tveganja prevar in korupcije

Tveganje prevar in korupcije družba Luka Koper, d. d., med drugim obvladuje z jasno opredeljenimi pravili priprave in sklepanja poslov, prenosa pooblastil in potrjevanja računov ter z vpeljano kontrolo štirih oči in drugimi kontrolami, ki so vgrajene v procese.

Skupina Luka Koper ima pravila, veljavna za matično družbo in pet odvisnih družb, opredeljena v dokumentih sistemov vodenja, v Strategiji korporativne integritete družb Skupine Luka Koper, Etičnem kodeksu družb Skupine Luka Koper, Pravilniku o sprejemanju daril v družbah Skupine Luka Koper ter Poslovniku o delu pooblaščenca za korporativno integriteto in komisije za obravnavo prijav kršitve korporativne integritete v Skupini Luka Koper.

Družba je v letu 2022 imela imenovanega pooblaščenca za korporativno integriteto, s čimer dodatno obvladuje tveganja skladnosti ter prevar in korupcije. Med drugim je v teku implementacija sistema vodenja za preprečevanje korupcije skladno s standardom ISO 37001:2016.

34 GRI 205-1, 3-3

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

VSEBINA

15 Delnica LKPG

Delnica družbe Luka Koper, d. d., z oznako LKPG kotira v Prvi kotaciji Ljubljanske borze. Konec leta 2022 je zaključila trgovanje ob 1,64 odstotka višji vrednosti kot leto prej. Zaključni tečaj delnice LKPG je na zadnji trgovalni dan v letu 2022 znašal 24,80 evra za delnico. Lastniška struktura družbe Luka Koper, d. d., se tudi v letu 2022 ni bistveno spremenila. V delniški knjigi je bilo na zadnji dan leta 2022 vpisanih 8.801 delničarjev, kar je 204 manj kot leto prej. Največji lastnik družbe ostaja Republika Slovenija.

Deset največjih delničarjev na dan 31. decembra

Delničar	Število delnic na dan 31.12.2022	Lastniški delež na dan 31.12.2022	Število delnic na dan 31.12.2021	Lastniški delež na dan 31.12.2021
Republika Slovenija	7.140.000	51,00 %	7.140.000	51,00 %
Slovenski državni holding, d. d.	1.557.857	11,13 %	1.557.857	11,13 %
Kapitalska družba, d. d.	696.579	4,98 %	696.579	4,98 %
Mestna občina Koper	439.431	3,14 %	439.431	3,14 %
Citibank N.A. - fiduciarni račun	309.274	2,21 %	382.208	2,73 %
OTP Banka d.d. – fiduciarni račun	289.966	2,07 %	32.778	0,23 %
Hrvatska poštanska banka, d. d. - fiduciarni račun	150.182	1,07 %	150.232	1,07 %
Raiffaisen Bank International AG	133.236	0,95 %	157.199	1,12 %
Zagrebačka banka, d. d. – fiduciarni račun	131.374	0,94 %	114.464	0,82 %
NLB skladi – Slovenija mešani	105.729	0,76 %	114.890	0,82 %
Skupaj	10.953.628	78,24 %	10.785.638	77,04 %

Lastniška struktura družbe Luka Koper, d. d., na dan 31. decembra

Delničar	Število delnic na dan 31.12.2022	Lastniški delež na dan 31.12.2022	Število delnic na dan 31.12.2021	Lastniški delež na dan 31.12.2021
Republika Slovenija	7.140.000	51,00%	7.140.000	51,00%
Fizične osebe	2.389.601	17,07%	2.335.236	16,68%
Slovenski državni holding	1.557.857	11,13%	1.557.857	11,13%
Fiduciarni računi pri bankah	1.008.891	7,21%	789.776	5,64%
Kapitalska družba	702.568	5,02%	696.579	4,98%
Pravne osebe	447.664	3,20%	611.370	4,37%
Mestna občina Koper	439.431	3,14%	439.431	3,14%
Tuje banke	147.238	1,05%	175.070	1,25%
Vzajemni skladi	136.004	0,97%	188.594	1,35%
Banke	15.939	0,11%	20.668	0,15%
Borznoposredniške hiše	10.462	0,07%	10.462	0,07%
Tuje pravne osebe	4.345	0,03%	34.957	0,25%
Skupaj	14.000.000	100,00 %	14.000.000	100,00 %

---

15.1 Trgovanja z delnico

Povprečni enotni dnevni tečaj delnice družbe Luka Koper, d. d., je v letu 2022 znašal 24,47 evra, sicer pa se je njegova vrednost gibala med 22,30 in 26,40 evra. Najvišja tržna cena, po kateri so bili sklenjeni posli, je znašala 26,40 evra, najnižja pa 22,10 evra. Tržna kapitalizacija delnic je na zadnji dan leta 2022 znašala 347.200.000 evrov.

V letu 2022 je bilo z delnico LKPG sklenjenih 2.542 borznih poslov in poslov s svežnji. Skupni promet je v tem obdobju znašal 17.933.593 evrov. Ob tem je lastnika zamenjalo 720.095 delnic.

Prikaz gibanja vrednosti indeksa SBI TOP in zaključnega dnevnega tečaja LKPG v letu 2022

Indeksne točke	Enotni tečaj v evrih
30
25
20
15
5
0

Prikaz gibanja vrednosti zaključnega dnevnega tečaja LKPG in dnevnega prometa v letu 2022

Promet v evrih	Enotni tečaj v evrih
30
25
20
15
5
0

Ključni podatki o delnici LKPG

2022	2021
Število delnic	14.000.000	14.000.000
Število navadnih kosovnih delnic	14.000.000	14.000.000
Zaključni tečaj na zadnji trgovalni dan leta (v evrih)	24,80	24,40
Knjigovodska vrednost delnice na dan 31. 12. (v evrih)	34,30	30,87
Razmerje med tržno ceno in knjigovodsko vrednostjo delnice (P/B)	0,72	0,79
Povprečna tržna cena (v evrih)	24,90	22,09
Povprečna knjigovodska vrednost delnice (v evrih)

---

Razmerje med povprečno tržno ceno in povprečno knjigovodsko vrednostjo delnice

0,77	0,73

Čisti dobiček na delnico (EPS) (v evrih)

40

Razmerje med tržno ceno in dobičkom na delnico (P/E)

5,23	2,14

Tržna kapitalizacija na zadnji dan leta (v milijonih evrov)

4,74	11,42

Skupni promet z delnico (v milijonih evrov)

347,20	341,60

Dividenda na delnico (v evrih)

17,93	14,72

Dividendna donosnost (v %)

1,14	1,14

Dividendna politika

Dividendna politika družbe Luka Koper, d. d., ki je opredeljena v Strateškem poslovnem načrtu družbe Luka Koper, d. d., 2020 - 2025, uravnoteženo združuje težnjo lastnikov po dividendnih donosih in težnjo po uporabi čistega poslovnega izida za financiranje investicijskih načrtov.

Navzkrižna povezanost z drugimi družbami

Družba Luka Koper, d. d., na zadnji dan leta 2022 ni imela v nobeni družbi, ki ima v lasti njene delnice, več kot 5-odstotnega lastniškega deleža. Lastnika, ki sta imela vsaj 5 odstotkov delnic LKPG, sta Republika Slovenija (51,00 odstotka) in Slovenski državni holding, d. d. (11,13 odstotka).

Izhajajoč iz 48.a člena Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih je Kapitalska družba, d. d., v letu 2022 postala imetnica dodatnih 5.989 delnic LKPG, ki sicer nimajo glasovalnih pravic in so v KDD vodene na ločenem računu. Tako ima Kapitalska družba, d. d., v lasti skupaj 702.568 delnic LKPG, kar predstavlja 5,02 odstotka vseh izdanih delnic družbe, vendar ostaja lastniški delež Kapitalske družbe, d. d., ki zagotavlja glasovalne pravice, nespremenjen.

Lastništvo delnic članov nadzornega sveta in uprave

Delničar	Lastništvo
Nadzorni svet Nevenka Črešnar Pergar, namestnica predsednika nadzornega sveta	570
Rok Parovel, član nadzornega sveta	8
Preostali člani nadzornega sveta in člani uprave Luke Koper, d. d., na dan 31. decembra 2022 niso imeli v lasti delnic družbe.

Lastne delnice, odobreni kapital, pogojno povečanje kapitala

Družba Luka Koper, d. d., na dan 31. decembra 2022 ni imela lastnih delnic. Veljavni statut družbe ne predvideva kategorij odobrenega kapitala, do katerih bi lahko uprava družbe povečala osnovni kapital. Družba tudi ni imela podlage za pogojno povečanje osnovnega kapitala.

Pravila o omejitvah in razkritju trgovanja z delnicami družbe in delnicami povezanih družb

Skladno s priporočili Ljubljanske borze je družba Luka Koper, d. d., sprejela Pravilnik o trgovanju z delnicami izdajatelja. Pravilnik predstavlja dodatno zagotovilo za enakopravno obveščenost vseh zainteresiranih javnosti o pomembnih poslovnih dogodkih v družbi in je pomemben element pri krepitvi zaupanja vlagateljev in ugleda.

15.7 Komuniciranje z vlagatelji

Luka Koper z vlagatelji redno komunicira in jih obvešča o novostih družbe prek različnih komunikacijskih orodij in kanalov:

• SREČANJA Z VLAGATELJI
  Družba se vsako leto udeležuje srečanj z vlagatelji v organizaciji Ljubljanske in Zagrebške borze, ki potekajo v obliki individualnih sestankov. Informacije za vlagatelje so na voljo na elektronskem naslovu www.luka-kp.si/slo/za-vlagatelje.
• SPLETNA STRAN
  Na svojem spletnem naslovu delničarjem in vlagateljem namenja posebno poglavje Za vlagatelje, kjer so objavljeni najnovejše informacije o delnici LKPG in lastniški strukturi, tekoča medletna, letna in arhivska poročila o poslovanju, sporočila, objavljena na SEOnetu, skupščinska gradiva ter odgovori na najpogostejša vprašanja v zvezi z delnicami.
• SEOnet
  Delničarje in druge javnosti obvešča o poslovanju in pomembnih poslovnih dogodkih skladno z zakonodajo, v rokih in na predpisan način po elektronskem mediju Ljubljanske borze SEOnetu. Pri komunikaciji z delničarji in vlagatelji uporablja tudi druge komunikacijske kanale.
• LUŠKI GLASNIK
  Borznoposredniške hiše in analitiki prejmejo vsak mesec po pošti izvod Luškega glasnika, v katerem so obravnavane tudi druge teme s področja delovanja podjetja in dogajanja v pristanišču nasploh.
• LUŠKI DELNIČAR
  Praviloma enkrat letno, v obdobju pred skupščino delničarjev, Luka Koper izda publikacijo Luški delničar, ki jo prejmejo vsi delničarji in se osredotoča na poslovne rezultate minulega leta.
• KONTAKT
  Rok Štemberger

Odnosi z vlagatelji

Tel.: 05 66 56 140

E-pošta: rok.stemberger@luka-kp.si

15.8 Koledar pomembnejših objav v letu 2023

Periodične objave in druge cenovno občutljive informacije bodo objavljene na spletni strani Ljubljanske borze v sistemu SEOnet (www.ljse.si) ter na spletni strani Luke Koper, d. d., https://www.luka-kp.si/za-vlagatelje/financni-koledar/. Morebitne spremembe predvidenih datumov objav bodo pravočasno objavljene na spletnih straneh družbe.

Luka Koper upravlja pristanišče

Luka Koper upravlja pristanišče, ki je z dveh strani obdano s prebivalstvom, v zaledju z naravnim okoljem posebne vrednosti (Natura 2000), navzven pa ga objema občutljiv morski ekosistem. Zaradi take pozicije že vrsto let skrbi za izboljšanje kakovosti življenja v celotnem prostoru, v katerega je umeščeno pristanišče. Pri poslovanju in razvojnih vprašanjih upošteva načela trajnostnega razvoja ter odgovornega ravnanja z okoljem, pri čemer je trajnostni razvoj ena izmed ključnih strateških usmeritev Skupine Luka Koper.

16 O trajnostnem poročilu

16.1 Izjava o nefinančnem poslovanju

Trajnostno poročilo družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper izpolnjuje vse pogoje za objavo nekonsolidirane in konsolidirane izjave o nefinančnem poslovanju. Trajnostno poročilo družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2022 skladno z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1) upošteva zahtevo po objavi izjave o nefinančnem poslovanju skladno z določili dvanajstega odstavka 56. člena ZGD-1 in 70. c člena ZGD-1. Trajnostno poročilo družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper izpolnjuje tudi zahteve Smernic za

nefinančno poročanje

(metodologija za poročanje o nefinančnih informacijah), ki so bile sprejete in objavljene v Uradnem listu Evropske unije v mesecu juliju 2017, ter upošteva določila Direktive o razkritju nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti nekaterih podjetij.

16.2 Trajnostno poročilo po mednarodnih standardih trajnostnega poročanja

Poročilo za leto 2022 je pripravljeno v skladu z mednarodnimi standardi trajnostnega poročanja GRI (Global Reporting Initiative Global Standards), prenovljeni standardi (Temelj 2021), ki veljajo od 1. januarja 2023 dalje. Pri pripravi poročila in določanju bistvenih vsebin so bili uporabljeni:

• UNIVERZALNI STANDARDI
• GRI 1: Temelj 2021: Zahteve in načela za uporabo standardov GRI.
• GRI 2: Splošna razkritja: Razkritja o organizaciji.
• GRI 3: Bistvene vsebine: Razkritja o bistvenih temah organizacije.
• TEMATSKI STANDARDI
• GRI 201 do 418: izbrani standardi glede na definirane bistvene teme organizacije.

Poročanje se nanaša na Skupino Luka Koper, pri vsebinah, ki še niso uveljavljene za celotno Skupino, pa je posebej navedeno, za katero oz. katere družbe Skupine Luka Koper veljajo. Podatki se glede na predhodna poročila niso spreminjali. Spremembe glede na predhodna obdobja se nanašajo na prenovljene standarde GRI.

16.3 Načela trajnostnega poročanja

Pri zbiranju podatkov in pisanju trajnostnega poročila za leto 2022 so bila upoštevana načela poročanja:

• natančnost,
• uravnoteženost,
• jasnost,
• primerljivost,
• popolnost,
• trajnostni kontekst,
• pravočasnost,
• preverljivost.

45 GRI 2-4

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

16.4 Obdobja poročanja

Skupina Luka Koper o trajnostnem razvoju poroča vsako leto, in sicer že od leta 2000, prvič je bilo trajnostno poročilo v skladu s standardi GRI izdelano za poslovno leto 2017. Trajnostno poročilo je vsako leto pripravljeno za enako poročevalsko obdobje kot poslovno in računovodsko poročilo in sicer za koledarsko leto, ki se začne 1. 1. in konča 31. 12. Zadnje trajnostno poročilo, javno objavljeno 22. aprila 2022, je bilo pripravljeno za leto 2021. Poročilo za leto 2022 je pripravljeno v skladu s prenovljenimi standardi GRI (Temelj 2021). V duhu zavezanosti Luke Koper trajnostnemu razvoju je Skupina Luka Koper vsebino trajnostnega poročila za leto 2022 nadgradila, kar bo počela tudi v bodoče. O javni objavi trajnostnega poročila za leto 2022 bo obveščena tudi organizacija GRI.

Kontaktno mesto

Trajnostno poročilo za leto 2022 je kot del Letnega poročila Skupine Luka Koper dostopno na spletni strani: www.luka-kp.si/slo/poslovna-porocila

Več informacij o trajnostnih aktivnostih je na voljo na spletni strani: www.zivetispristaniscem.si

Kontaktna oseba za informacije o trajnostnem poročilu:

T: +386 5 665 61 00

E: zsp@luka-kp.si

16.5 Kako pristopati k trajnostnemu poročilu

Osnovne informacije o poročilu so predstavljene v prvih poglavjih trajnostnega poročila, informacije o Skupini Luka Koper pa so predstavljene v poglavju 7 z naslovom Predstavitev Skupine Luka Koper in opis poslovnega modela, v katerem je Skupina postavljena v širši trajnostni okvir in je predstavljeno njeno upravljanje trajnostnega razvoja. V naslednjih poglavjih Skupina Luka Koper glede na prej ugotovljene bistvene vsebine poroča o svojem delovanju na pomembnih področjih trajnostnega razvoja v letu 2022. Številka kazalnika GRI v nogi poročila povezuje kazalnike GRI z besedilom.

16.6 Zunanje preverjanje trajnostnega poročila

V marcu leta 2021 je Luka Koper sklenila triletno pogodbo za zunanjo preveritev trajnostnega poročila s SIQ Ljubljana, neodvisno institucijo, ki z Luko Koper ni povezana. Trajnostno poročilo za leto 2022 je bilo tako predloženo v zunanjo preveritev poročanja v skladu s standardi GRI (Temelj 2021) SIQ Ljubljana. Pri pripravi

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

VSEBINA

17 Proces določanja bistvenih vsebin

Pri določanju bistvenih vsebin poročanja je Luka Koper upoštevala štiri korake procesa:

• 1. korak: Razumevanje konteksta organizacije
• 1. korak: Identifikacija dejanskih in potencialnih vplivov
• 1. korak: Ocena pomembnosti vplivov
• 1. korak: Razvrščanje vplivov po pomembnosti

Proces določanja bistvenih vsebin poročanja je Luka Koper dokumentirala. Pri tem procesu določanja bistvenih vsebin poročanja ter naboru identificiranih vplivov in bistvenih tem za poročanje je sodelovala tudi uprava družbe, ki je proces in nabor potrdila na svoji seji dne 7. februarja 2022.

17.1 Prvi korak: Razumevanje konteksta organizacije

V okviru razumevanja konteksta organizacije ja bil narejen:

• pregled dejavnosti (aktivnosti) organizacije,
• pregled poslovnih odnosov,
• pregled trajnostnega konteksta,
• pregled deležnikov.

17.1.1 Deležniki Luke Koper

Luka so vsi ljudje, ki jih na kakršenkoli način povezuje pristanišče. Koprsko pristanišče s svojim delovanjem vpliva na različne skupine ljudi, ki pa tudi sami vplivajo na delovanje pristanišča. Deležniki Luke Koper so opredeljeni in prepoznani v Politiki upravljanja družbe Luka Koper, d. d., ki je dostopna na spletni strani Pomembni dokumenti - Luka Koper d.d. (luka-kp.si), ter v okviru posameznih poslovnih procesov družbe.

Ključni deležniki

Ključni deležniki	Komunikacijska orodja	Pogostost sodelovanja
DELNIČARJI	* Spletna stran
* SEOnet
* Srečanja
* Skupščina delničarjev
* Letno poročilo
* Investitorske konference
* Luški glasnik
* Luški delničar
* Novinarske konference	Ob objavi poslovnih poročil in po potrebi ob srečanjih z investitorsko javnostjo
KUPCI IN PRISTANIŠKA SKUPNOST	- Spletna stran
- Poslovni informacijski sistem TinO
- Obvestila in druga servisna sporočila
- Telefonski stiki

---

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

VSEBINA

98

Pripoznane dejavnosti (aktivnosti) Skupine Luka Koper in vpliv na deležnike

Dejavnosti (aktivnosti) Skupine Luka Koper	Vpliv na deležnike
◼ Izvajanje pristaniških dejavnosti ravnanja s tovorom	◼ Zaposleni
◼ Izvajanje pomorskega potniškega prometa	◼ Državni organi
◼ Vodenje in upravljanje pristanišča	◼ Kupci, pristaniška skupnost
◼ Vodenje in razvoj pristaniške infrastrukture, ki ni namenjena za javni promet	◼ Dobavitelji
◼ Izvajanje gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture namenjene za javni promet	◼ Naravno okolje
◼ Zbiranje odpadkov s plovil	◼ Družbeno okolje
◼ Logistične storitve in distribucija	◼ Delničarji
◼ Privez/odvez ladij
◼ Tehnološke in ekološke raziskave

Osebni stiki

• Sejmi in konference
• Organizacija ciljnih poslovnih dogodkov
• Anketa o zadovoljstvu kupcev
• Luški glasnik
• LinkedIn
• Luški dnevi
• Srečanja

Vsakodnevna komunikacija prek omrežij, po potrebi osebni stiki, anketa vsaki dve leti, enkrat letno Luški dnevi, konference, sejmi, ciljni poslovni dogodki

DRŽAVNI ORGANI

• Spletni portali
• Poročila

Redno

DOBAVITELJI

• Dogodek 'Naj dobavitelj'
• Portal ZPP

Vsakodnevno

ZAPOSLENI

• Anketa o zadovoljstvu zaposlenih
• Luški glasnik
• Timi za kakovost
• Klepetalnica
• Intranet
• Sestanki
• Srečanja
• Ocenjevanje vodij
• Letni razgovori
• Ocenjevanje medsebojnega sodelovanja med enotami

Vsakodnevno

DRUŽBENO OKOLJE

• Pristaniški dan
• Portal Živeti s pristaniščem
• Srečanja s predstavniki lokalnih skupnosti
• Facebook
• Luški glasnik

Občasno, po potrebi

NARAVNO OKOLJE

• Portal Živeti s pristaniščem
• Okoljska poročila
• Strokovni sveti

Občasno

17.2 Drugi korak: Identifikacija dejanskih in potencialnih vplivov

Na osnovi pregleda dejavnosti (aktivnosti), poslovnih odnosov, trajnostnega konteksta, pripoznanih vplivov na deležnike, dokumentov (sprejetih politik, strategij, kodeksov, pravilnikov, poslovnikov, izjav, smernic itd.) in informacij iz pravnih in drugih pregledov, inšpekcij, pobud deležnikov, pritožbenih mehanizmov, obvladovanj tveganj in javnih objav so bili identificirani vplivi, ki jih ima organizacija na gospodarstvo, okolje in ljudi, vključno z vplivi na njihove človekove pravice. Identificirani so bili dejanski in potencialni vplivi ter negativni in pozitivni vplivi.

17.3 Tretji korak: Ocena pomembnosti vplivov

Glede na zahteve standardov GRI so bili določeni kriteriji in izvedeno ocenjevanje vplivov s stani družbe. Vsi vplivi so bili ocenjeni po lestvici:

1. nizko (malo pomembno)
2. srednje (srednje pomembno)
3. visoko (zelo pomembno)

17.4 Četrti korak: Razvrščanje vplivov po pomembnosti

Ocenjeni vplivi so bili razvrščeni po pomembnosti od najbolj pomembnih do najmanj pomembnih in združeni v teme. Za preverbo svojih identificiranih vplivov in bistvenih vsebin je družba v mesecu januarju 2023 izdelala spletno anketo in jo razposlala na nekaj več kot 150 naslovov svojih pripoznanih deležnikov. Odzvalo se je 36 deležnikov (cca 24-odstotni odziv).

Ključni deležniki Vključenost v pripravo trajnostnega poročila - anketa

Število izpolnjenih vprašalnikov	DELNIČARJI	DA	3 izpolnjeni vprašalniki
	KUPCI IN PRISTANIŠKA SKUPNOST	DA	13 izpolnjenih vprašalnikov
	DRŽAVNI ORGANI	DA	3 izpolnjeni vprašalniki
	DOBAVITELJI	DA	4 izpolnjeni vprašalniki
	ZAPOSLENI	DA	5 izpolnjenih vprašalnikov
	DRUŽBENO OKOLJE	DA	5 izpolnjenih vprašalnikov
	NARAVNO OKOLJE	DA	3 izpolnjeni vprašalniki

Vplivi, izpostavljeni s strani deležnikov

Pomembnost vsebin narašča barvno – temnejša ko je barva, pomembnejša je vsebina.

Ustvarjena in distribuirana ekonomska vrednost ter zaposlovanje v dejavnostih, na katere ima Skupina Luka Koper posreden vpliv (pilotaža, vleka, oskrba ladij, vzdrževanje ladij, pomorski agenti, kontrolne hiše, špedicije, prevozništva, storitev javne uprave...)

Nabava materiala in storitev pri dobaviteljih

Plače zaposlenih

Izplačilo dividend lastnikom

Plačilo davka od dobička, davkov in prispevkov iz naslova prejemkov zaposlenih

Plačevanje koncesijske dajatve

Plačevanje NUSZ

Plačevanje takse na pretovor

Zanesljivost in kakovost servisa Luke Koper (osredotočenost na kupca, partnerski odnos, reševanje reklamacij)

Človekove pravice, diskriminacija in raznolikost

Varnost in zdravje na delovnem mestu

Tveganje težjih poškodb pri delu

Skladnost poslovanja in korporativna integriteta, skladnost z zakoni

Zaposlovanje v Skupini Luka Koper

Emisije hrupa

Emisije prahu v ozračje

Usposabljanje in izobraževanje zaposlenih

Ravnanje z odpadki

Nezmožnost širitve območja pristanišča

Lažje poškodbe pri delu

Onesnaževanje morja

Družbeno odgovorne aktivnosti (sponzorstva, donacije, omilitveni ukrepi)

Motiviranje zaposlenih z manjšimi ugodnostmi

Zavzetost zaposlenih

Poraba energije

Vpliv na biotsko raznolikost

Požar, eksplozija

Poraba pitne vode

Nastajanje odpadnih voda

Članarine združenjem

Svetlobno onesnaževanje

Raztros materiala zunaj pristanišča

Razlitja nevarnih snovi

Radioaktivno in elektromagnetno sevanje

Nezmožnost (pravočasnega) izvajanja storitev kupcem (nedelovanje IT sistema, zamude pri izvajanju storitev, omejitve delovanja zaradi vremenskih vplivov, stavka...)

Poklicne bolezni

Sodelovanje z izobraževalnimi institucijami

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

VSEBINA

100

17.5 Matrika bistvenosti in identificirani vplivi

50

Matrika bistvenosti - identificirani vplivi, ocenjeni s strani družbe in s strani deležnikov

Pomembno za deležnike	Pomembno za Luko Koper, d. d.
Varnost in zdravje na delovnem mestu	2,9	3,0
Razlitja nevarnih snovi	2,9	1,0
Onesnaževanje morja	2,9	2,0
Požar, eksplozija	2,9	2,0
Radioaktivno in elektromagnetno sevanje	2,8	1,0
Emisije prahu v ozračje	2,8	3,0
Ravnanje z odpadki	2,8	3,0
Človekove pravice, diskriminacija in raznolikost	2,8	3,0
Skladnost poslovanja in korporativna integriteta, skladnost z zakoni	2,8	3,0
Zavzetost zaposlenih	2,7	2,0
Zanesljivost in kakovost servisa Luke Koper (osredotočenost na kupca, partnerski odnos, reševanje reklamacij)	2,7	3,0
Emisije hrupa	2,7	3,0
Nastajanje odpadnih voda	2,7	2,0
Vpliv na biotsko raznolikost	2,7	2,0
Poraba pitne vode	2,7	2,0
Poraba energije	2,7	2,0
Svetlobno onesnaževanje	2,7	1,0
Raztros materiala izven pristanišča	2,7	1,0
Nezmožnost širitve območja pristanišča	2,7	3,0
Tveganje težjih poškodb pri delu	2,7	3,0
Ustvarjena in distribuirana ekonomska vrednost ter zaposlovanje v dejavnostih, na katere ima Skupina Luka Koper posreden vpliv (pilotaža, vleka, oskrba ladij, vzdrževanje ladij, pomorski agenti, kontrolne hiše, špedicije, prevozništva, storitev javne uprave...)

---

Poklicne bolezni

Nezmožnost (pravočasnega) izvajanja storitev kupcem (nedelovanje IT sistema, zamude pri izvajanju storitev, omejitve delovanja zaradi vremenskih vplivov, stavka...)	2,6	1,0
Sodelovanje z izobraževalnimi inštitucijami	2,6	1,0
Usposabljanje in izobraževanje zaposlenih	2,6	3,0
Lažje poškodbe pri delu	2,5	2,0
Družbeno odgovorne aktivnosti (sponzorstva/donacije/omilitveni ukrepi)	2,5	2,0
Nabava materiala in storitev pri dobaviteljih	2,4	3,0
Plačevanje koncesijske dajatve	2,3	3,0
Plačilo davka od dobička, davkov in prispevkov iz naslova prejemkov zaposlenih	2,3	3,0
Plače zaposlenih	2,3	3,0
Motiviranje zaposlenih z manjšimi ugodnostmi	2,3	2,0
Plačevanje takse na pretovor	2,3	3,0
Zaposlovanje v Skupini Luka Koper	2,2	3,0
Plačevanje NUSZ	2,2	3,0
Izplačilo dividend lastnikom	1,9	3,0
Članarine združenjem	1,8	1,0

VSEBINA

Pri pomembnosti za deležnike je izračunano povprečje vseh ocen deležnikov. Pomembnost za Luko Koper je bila ocenjena s strani uprave družbe in delovne skupine.

Na podlagi vplivov, identificiranih in ocenjenih s strani družbe in deležnikov, je družba prepoznala naslednje bistvene vsebine za poročanje v Trajnostnem poročilu za leto 2022:

1. Posredno ustvarjena in distribuirana ekonomska vrednost (GRI 203 Posredni ekonomski vplivi)
2. Neposredno distribuirana ekonomska vrednost (plačevanje dajatev, davkov, izplačila dividend, idr) (GRI 201 Ekonomska uspešnost, GRI 202 Prisotnost na trgu, GRI 204 Nabava)
3. Kakovost izvajanja storitev (GRI 201 Ekonomska uspešnost)
4. Človekove pravice, diskriminacija in raznolikost (GRI 405 Raznolikost in enake možnosti, GRI 406 Preprečevanje diskriminacije)
5. Varnost in zdravje pri delu (GRI 403 Varnost in zdravje pri delu)
6. Skladnost poslovanja in preprečevanje korupcije (GRI 205 Preprečevanje korupcije)
7. Zaposlovanje (GRI 401 Zaposlovanje)
8. Emisije v okolje (GRI 305 Emisije)
9. Usposabljanje in izobraževanje (GRI 404 Usposabljanje in izobraževanje)
10. Odpadki (GRI 306 Odpadki)
11. Omejitve širjenja območja pristanišča (GRI 203 Posredni ekonomski vplivi)
12. Družbeno odgovorne aktivnosti (GRI 201 Ekonomska uspešnost, GRI 413 Lokalna skupnost)
13. Ugodnosti za zaposlene (GRI 401 Zaposlovanje)
14. Zavzetost zaposlenih (GRI 401 Zaposlovanje)
15. Poraba energije (GRI 302 Energija)
16. Biotska raznovrstnost (GRI 304 Biotska raznovrstnost)
17. Požarna varnost (GRI 305 Emisije)
18. Poraba pitne vode in odplake (GRI 303 Voda in odplake)

Glede na predhodno poročanje je v letu 2022 prišlo do naslednjih sprememb poročanja bistvenih vsebin:

• Zaradi prenovljenih standardov je opuščeno poročanje GRI 307 Skladnost na področju okolje, GRI 412 Ocena spoštovanja človekovih pravic in GRI 419 Skladnost.
• Dodatno se v letu 2022 poroča kazalnik 305-3 Druge posredne (scope 3) emisije toplogrednih plinov (GHG).

Luka Koper in usmeritve na področju trajnostnega razvoja

Luka Koper je v okviru trajnostnega razvoja sprejela različne politike, strategije, kodekse, pravilnike, poslovnike in izjave, ki se dotikajo vseh področij poslovanja:

• Politiko upravljanja družbe Luke Koper, d. d.,
• Etični kodeks družb Skupine Luka Koper,

---

Strateški poslovni načrt družbe Luka Koper, d. d., 2020-2025

• Strateške usmeritve razvoja na okoljskem področju
• Strategijo trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti Luke Koper, d. d.
• Politiko neprekinjenega poslovanja Luke Koper, d. d.
• Prodajno politiko Luke Koper, d. d.
• Strategijo korporativne integritete družb Skupine Luke Koper
• Politiko obvladovanja nasprotja interesov Skupine Luke Koper, d. d.
• Politiko varnega in zdravega pristaniškega okolja ter energetske učinkovitosti
• Varnostno politiko Luke Koper, d. d.
• Politiko kakovosti
• Politiko nabave
• Politiko raznolikosti uprave in nadzornega sveta Luke Koper, d. d.
• Politiko prejemkov članov uprave in nadzornega sveta družbe Luke Koper, d. d.
• Strategijo upravljanja s kadri
• IT strategijo za obdobje 2020-2025
• Poslovnik o delu pooblaščenca za korporativno integriteto in komisije za obravnavo prijav kršitve korporativne integritete v Skupini Luka Koper
• Poslovnik pooblaščenca za skladnost poslovanja
• Izjavo o nagnjenosti k prevzemanju tveganj
• Strategijo na področju sponzorstev in donacij
• Pravilnik o sprejemanju daril v družbah Skupine Luka Koper
• Politika prejemkov direktorjev odvisnih družb

Luka Koper s politiko družbe sporoča notranji in zunanji javnosti splošno usmeritev družbe za konkretno področje oziroma vsebino poslovanja družbe. Namen posamične politike je opredeliti temelje sistema, ki ga politika ureja. Politika je jasna, razumljiva in ažurna ter objavljena na primeren način. Politike vse skupaj in vsaka zase sporočajo osrednji namen družbe s ciljem zagotavljanja njene trajne prihodnosti. Politike temeljijo na viziji, poslanstvu, vrednotah in etiki. Vzpostavljene politike družba redno pregleduje in vzdržuje. Vsaka posamična politika ima svojega skrbnika, ki nosi odgovornost za zagotavljanje ažurnosti in konsistentnosti politike glede na vizijo, poslanstvo, vrednote in etiko družbe, kakor tudi upoštevanje vseh pomembnih vidikov notranjega in zunanjega okolja. Politike se lahko spremenijo, ko se z visoko stopnjo gotovosti predvideva, da se bodo uresničile spremembe konteksta organizacije, torej njenih pomembnih vidikov notranjega in zunanjega okolja.

Uprava družbe obvladuje upravljanje trajnostnega razvoja na podlagi sprejemanja in ažuriranja zgoraj navedenih dokumentov, še posebej Strategije trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti Luke Koper, d. d., ki je objavljena na spletni strani Živeti s pristaniščem - Poročila in dokumenti (zivetispristaniscem.si).

Strokovno podporo na področju vsebin trajnostnega razvoja upravi družbe in profitnim centrom nudijo posamezna strokovna področja, organizirana glede na osnovne poslovodske funkcije in specifične potrebe dejavnosti. Luka Koper ima sprejet tudi interni akt, ki ureja prenos pooblastil na nižjo raven. Poleg tega so za posamezna področja in specifična delovna mesta pooblaščencev v družbi podeljena posamična pooblastila z navedbo vsebine pooblastila, obsega in trajanja. Za izvajanje programov in uresničevanje ciljev na področju varstva okolja in varstva pri delu sta imenovana predstavnik vodstva za okolje ter varnost in zdravje pri delu ter pooblaščenec za varstvo okolja. Za področje korporativne integritete sta v Luki Koper zadolžena pooblaščenec za korporativno integriteto in komisija za obravnavo prijav kršitev korporativne integritete. Za obvladovanje tveganj in priložnosti je imenovan pooblaščenec za obvladovanje tveganj in priložnosti, vzpostavljen je register tveganj in priložnosti, vključujoč priložnosti za dosego strateških ciljev ob upoštevanju najvišjih standardov trajnostnega razvoja. O pomembnih vplivih na poslovanje družbe v smislu negativnih vplivov na deležnike sta uprava in nadzorni svet obveščena s posredovanjem in obravnavo rednih poročil: o obvladovanju tveganj, prijavah kršitve korporativne integritete, skladnosti poslovanja, varstvu in zdravju pri delu, varovanju okolja, požarni varnosti itd.

Uprava je z informacijami s področja trajnostnega razvoja seznanjena prek kvartalnih programov dela, raznih poročil in vodstvenega pregleda, ki jih pripravljajo pristojni zaposleni in pristojni organi, ter na podlagi sprejemanja ukrepov, ki se nanašajo na izpopolnjevanje upravljanja trajnostnega razvoja.

Uprava družbe se na področju trajnostnega razvoja tudi redno izobražuje. V letu 2022 je član uprave - delavski direktor opravil 30 ur izobraževanja s področja trajnosti.

Družba je poleg tega zavezana spoštovanju veljavne zakonodaje, referenčnih kodeksov in sprejetih politik. Zaveze zasleduje in vgrajuje v odgovorno poslovanje v vseh svojih dejavnostih in v poslovne odnose znotraj organizacije s sprotno novelacijo internih postopkov ter zapisom načel v interne akte in sklenjene pogodbe iz poslovnega razmerja. Zaveze predvidevajo preverjanje poslovnih partnerjev in enkrat na tri leta zunanji pregled Izjave o upravljanju. Zaveze vključujejo tudi spoštovanje človekovih pravic. Tematika človekovih pravic je podrobneje predstavljena v poglavju 19.2 Človekove pravice in diskriminacija in v poglavju 19.2.1 Človekove pravice, prepoznane kot najrelevantnejše za družbo Luka Koper, d. d.

18.1 Strategija trajnostnega razvoja

---

Trajnostni razvoj pomeni zadovoljevanje potreb družbe brez ogrožanja potreb prihodnjih generacij. Trajnost v maritimni panogi pomeni zagotoviti varen, učinkovit in zanesljiv prevoz blaga ob hkratnem zmanjšanju vplivov na okolje in povečanju učinkovitosti virov (IMO, 2013). Trajnostna pristanišča so tista pristanišča, ki skladno s svojimi trajnostnimi strateškimi usmeritvami in dejavnostmi izpolnjujejo sedanje in prihodnje potrebe pristanišč in njihovih deležnikov ter hkrati ščitijo in ohranjajo človeške in naravne vire (AAP A, 2007). Luka Koper upravlja pristanišče, ki je z dveh strani obdano s prebivalstvom, v zaledju z naravnim okoljem posebne vrednosti (Natura 2000), navzven pa ga objema občutljiv morski ekosistem. Zaradi take pozicije že vrsto let skrbi za izboljšanje kakovosti življenja v celotnem prostoru, v katerega je umeščeno pristanišče. Pri poslovanju in razvojnih vprašanjih upošteva načela trajnostnega razvoja ter odgovornega ravnanja z okoljem, pri čemer je trajnostni razvoj ena izmed ključnih strateških usmeritev Skupine Luka Koper. Strategija trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti Luke Koper, d. d., je krovni dokument upravljanja družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja. Dokument je objavljen na spletni strani Živeti s pristaniščem - Poročila in dokumenti (zivetispristaniscem.si).

18.2 Skupina Luka Koper pristopa k naslavljanju ciljev trajnostnega razvoja

Skupina Luka Koper se je odločila v sklopu celovitega trajnostnega poročanja pristopiti k naslavljanju globalnih ciljev trajnostnega razvoja, saj se zaveda, da je pristanišče pomemben deležnik trajnostnega razvoja, čigar vplivi na okolje in družbo so lahko tako pozitivni kot negativni. Cilje trajnostnega razvoja, t. i. ‘Sustainable Development Goals (SDG)’, so sprejele vse države članice Združenih narodov, njihov namen pa je prizadevanje za razvoj celotne družbe, gospodarstva, znanosti in civilne družbe – kar bo igralo pomembno vlogo pri doseganju ključnih ciljev celotne družbe do leta 2030. Cilje Združenih narodov za trajnostni razvoj in strateške usmeritve je Republika Slovenija opredelila v Strategiji razvoja Slovenije 2030.

18.2.1 Skupina Luka Koper s svojimi prizadevanji naslavlja 14 ciljev trajnostnega razvoja

Razvojna usmeritev Republike Slovenije 2030	Cilji trajnostnega razvoja	Trajnostne usmeritve Skupine Luka Koper
Vključujoča, zdrava, varna in odgovorna družba	* Varstvo dostojanstva ter enaka obravnava ne glede na spol, starost, rasno, versko, nacionalno, socialno, politično pripadnost, družinski status, premoženjsko stanje, spolno usmerjenost in druge osebne okoliščine.
* Spoštovanje človekovih pravic.
* Zdravo in varno delovno okolje.
* Dostojno plačilo za delo.
* Zdravo in aktivno življenje zaposlenih in širše skupnosti.
* Poslovanje skladno z zakonodajo in visokimi etičnimi standardi.
Konkurenčno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse	- Doseganje dobrih poslovnih rezultatov.
- Zagotavljanje konkurenčnih sto-

52 GRI 2-12, 2-13, 3-3

53 Izvajanje Strategije razvoja Slovenije 2030 | GOV.SI

Učenje za in skozi vse življenje

• Izobraževanje in usposabljanje zaposlenih.
• Podpora izobraževanju in zaposljivosti mladih (štipendije, delovna praksa) in oseb z omejitvami ter zagotavljanje kakovostnih delovnih mest.
• Spodbujanje vseživljenjskega učenja širše javnosti.

Ohranjeno zdravo naravno okolje

• Skrb za naravno okolje.
• Trajnostno upravljanje naravnih virov.
• Promocija zdravja zaposlenih.
• Nizkoogljično krožno gospodarstvo.
• Trajnostni razvoj širše skupnosti.

Visoka stopnja sodelovanja, usposobljenosti in učinkovitosti upravljanja

• Večdeležniški dialogi in sodelovanje.
• Družbeno odgovorni projekti in partnerstva.
• Transparentnost in učinkovitost poslovanja.

Luka Koper je v začetku leta 2021 sprejela Strategijo družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja, ki je objavljena na spletni strani Živeti s pristaniščem - Poročila in dokumenti (zivetispristaniscem.si). Trajnostne usmeritve Skupine Luka Koper izhajajo iz ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj in razvojnih usmeritev Republike Slovenije do leta 2030.

Zadani cilji trajnostnega razvoja se nanašajo predvsem na družbo Luka Koper, d. d., glede na področja delovanja pa jim sledijo tudi preostale družbe Skupine Luka Koper.

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

19 Korporativna integriteta, človekove pravice, preprečevanje korupcije in skladnost poslovanja

Dobrodošla poslovna praksa zadnjih let je, da podjetja pri svojem poslovanju vse bolj stremijo k spoštovanju in krepitvi korporativne integritete in skladnosti poslovanja. S takim pristopom se zagotavlja poslovanje, ki je skladno z zakonodajo in dobrimi poslovnimi običaji ter etičnimi načeli.

Spoštovanje zakonodaje in etično delovanje v najširšem pomenu besede se zagotavljata s sledenjem konceptu družbene odgovornosti, ki se vse bolj uveljavlja in s tem postaja nepogrešljiv del vsakodnevnega poslovanja podjetij. Cilj družb v Skupini Luka Koper je dolgoročno uspešno poslovanje, ki poleg dolgoročnega razvoja družbe in Skupine Luka Koper vključuje tudi zavezo trajnostnemu razvoju oziroma družbeno odgovornemu odnosu do skupnosti in naravnega okolja. Ta zaveza je globoko vpeta v naše vrednote in korporativno kulturo.

Skupina Luka Koper je tudi v letu 2022 organizirala usposabljanje s področja korporativne integritete, človekovih pravic, skladnosti poslovanja in varovanja osebnih podatkov.

Interno organizirana usposabljanja:

• Tajni podatki: 3 delavnice, skupaj 40 udeležencev

Zunanja usposabljanja:

• Konferenca RISK: 2 udeleženca
• Zakon o dostopu do informacij javnega značaja: 1 udeleženec
• Korporativno upravljanje: 1 udeleženec
• Kibernetska varnost: 4 udeleženci

---

19.1 Korporativna integriteta

Skupina Luka Koper je leta 2014 pristopila k Slovenskim smernicam korporativne integritete. Za področje korporativne integritete sta v Luki Koper zadolžena pooblaščenec za korporativno integriteto in komisija za obravnavo prijav kršitev korporativne integritete, ki o ugotovljenih kršitvah pripravita poročilo s priporočili oziroma predlogi ukrepov.

V prizadevanjih za ustvarjanje pogojev za visoko etično in odgovorno poslovanje družbe, zaščito interesov vseh deležnikov in minimizacijo tveganj, ki bi lahko nastala zaradi neskladnega ravnanja zaposlenih, pogodbenih partnerjev ali tretjih oseb, je v Luki Koper vzpostavljen poklicni sistem funkcije pooblaščenca za korporativno integriteto in skladnost poslovanja, ki je organizacijsko neodvisen in poroča neposredno vodstvu družbe in nadzornemu svetu. Vloga pooblaščenca za korporativno integriteto in skladnost poslovanja je svetovati in opozarjati na obstoj tveganj za skladnost z zakonodajo in notranjimi predpisi ter drugimi veljavnimi akti družbe v vseh poslovnih procesih, predvsem tveganj trgovanja z notranjimi informacijami in razkrivanja varovanih podatkov.

Pooblaščenec za korporativno integriteto je skrbel za to, da se zberejo vse potrebne izjave članov uprave in nadzornega sveta glede nasprotja interesov, neodvisnosti in varovanja notranjih informacij, kot jih predvideva in zahteva pozitivna zakonodaja.

Vsaka fizična ali pravna oseba lahko na pooblaščenca za korporativno integriteto naslovi prijavo zaradi kršitev korporativne integritete, za katere je pooblaščenec pristojen. Pooblaščenec in komisija obravnavata vse prijave in obvestila, tudi anonimne. Prijavo kršitve korporativne integritete je mogoče vložiti na spletni strani delniške družbe https://www.luka-kp.si/slo/prijava-nepravilnosti ali neposredno pri pooblaščencu za korporativno integriteto. Pooblaščenec in komisija morata varovati identiteto dobrovernega prijavitelja in s podatki o prijavitelju ravnati zaupno. V primeru izvajanja nedovoljenih povračilnih ukrepov zoper prijavitelja se lahko zoper zaposlene, ki izvajajo nedovoljene povračilne ukrepe, sprožijo ustrezni postopki po veljavni delovno-pravni zakonodaji, o čemer se obvesti poslovodstvo družbe. V primeru anonimne prijave identitete dobrovernega prijavitelja ni dovoljeno ugotavljati. Prijava se lahko vloži pisno, ustno na zapisnik, prek obrazca na spletni strani Luke Koper ali prek drugih elektronskih medijev. Vsaka prejeta prijava se evidentira v evidenco prijav.

Poročila o prejetih prijavah redno obravnava revizijska komisija nadzornega sveta, enkrat letno pa še nadzorni svet.

Etični kodeks, ki pomeni vodilo, smernice in pravila družbe, temelji na vrednotah in ciljih Luke Koper. V njem so povzete morebitne etične dileme in situacije, v katerih se lahko zaposleni znajdejo v okviru pričakovanega oziroma zahtevanega ravnanja zaposlenih pri delu v Skupini Luka Koper.

Etični Kodeks je v elektronski obliki dostopen vsem zaposlenim na portalu Luke Koper, poslovnim partnerjem in preostali zainteresirani javnosti pa na spletni strani Luke Koper. Vsi novozaposleni prejmejo tiskan izvod kodeksa že ob zaposlitvi in se z izjavo zavežejo k njegovemu spoštovanju. Od vseh zaposlenih, predvsem od vodstvenih delavcev, se pričakujeta visoka profesionalnost in integriteta v odnosu tako do drugih zaposlenih kakor tudi do strank, lastnikov, medijev, dobaviteljev, državnih organov in drugih partnerjev.

Vloga vodij je, da s svojim zgledom, odgovornostjo za rezultate in razvoj zaposlenih, sposobnostjo prenašanja ciljev organizacije v cilje posameznikov, zagotavljanjem rednih povratnih informacij o uspešnosti dela zaposlenim, skratka s sposobnostjo opredeljevanja slabosti in prednosti zaposlenih usmerjajo zaposlene pri razvoju v smeri doseganja skupnih ciljev podjetja.

Pri sprejemanju odločitev družbo vodijo vrednote: odgovornost, pripadnost, spoštovanje, sodelovanje, ustvarjalnost.

Družbe Skupine Luke Koper si prizadevajo zaščititi premoženje pred prevarami in koruptivnimi ravnanjami z ustreznim notranjim kontrolnim sistemom. Zaposleni na delovnih mestih, ki so izpostavljena tem tveganjem, so dobili v podpis izjave o povezanih osebah in izogibanju nasprotju interesov, v Skupini Luka Koper pa velja tudi Pravilnik o sprejemanju daril v družbah Skupine Luka Koper ter v razmerju do poslovnih partnerjev Kodeks ravnanja poslovnih partnerjev Skupine Luka Koper, h kateremu poslovni partner pristopi s podpisom izjave o njegovem spoštovanju.

Zaposleni lahko pridobijo nasvete tako, da se obrnejo neposredno na pooblaščenca za korporativno integriteto. Pooblaščenec za korporativno integriteto Skupine Luka Koper je v letu 2022 obravnaval štirinajst prijav domnevnih kršitev korporativne integritete, ki so jih podali zunanji in notranji akterji. Od štirinajstih prijav je

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

19.2 Človekove pravice in diskriminacija

Vlada Republike Slovenije je novembra 2018 sprejela Nacionalni akcijski načrt za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu, katerega namen in cilj je zagotoviti uresničevanje Smernic OZN za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu in pripomoči k zagotavljanju spoštovanja človekovih pravic v gospodarskih dejavnostih v celotni vrednostni verigi ter dodatno razvijati sodelovanje med državo, podjetji in gospodarskimi združenji, sindikati, nevladnimi organizacijami in drugimi deležniki. Luka Koper, d. d., je od leta 2019 podpisnica Zaveze k spoštovanju človekovih pravic, ki vključuje zavezo k sprejemu akcijskega načrta najpozneje v treh letih od podpisa. V letu 2022 je sprejela akcijski načrt implementacije Zaveze k spoštovanju človekovih pravic v poslovanju. Z zavezo družba sledi tudi priporočilom in pričakovanjem SDH, ki od družb s kapitalsko naložbo države pričakuje, da v svoje poslovanje implementirajo relevantna načela Nacionalnega akcijskega načrta Republike Slovenije za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu in da so vzor drugim družbam tudi na področju spoštovanja človekovih pravic.

V letu 2022 je deloval pooblaščenec za korporativno integriteto. Prav tako v letu 2022 je bilo sistemizirano novo delovno mesto pooblaščenca za korporativno integriteto in skladnost poslovanja, varstvo osebnih podatkov ter človekovih pravic, ki bo pregledal, dopolnjeval in vodil aktivnosti iz akcijskega načrta. Konec leta je nadzorni svet podal soglasje za dodatne zadolžitve osebe, ki bo opravljala tudi naloge s področja človekovih pravic. Pooblaščenec za korporativno integriteto in skladnost poslovanja, varstvo osebnih podatkov ter človekovih pravic je bil imenovan v januarju 2023.

V okviru Nacionalnega akcijskega načrta (NAN)

so bile oblikovane naslednje prednostne naloge oz. področja človekovih pravic.

1. Varstvo temeljnih delavskih pravic (prekarno delo)
2. Preprečevanje trpinčenja na delovnem mestu (mobinga)
3. Preprečevanje diskriminacije in neenakosti ter promocija enakih možnosti
4. Delo in zaposlovanje invalidov
5. Varnost in zdravje na delovnem mestu
6. Varstvo okolja in trajnostni razvoj
7. Pravice potrošnikov
8. Preprečevanje trgovine z ljudmi

V okviru spoštovanja človekovih pravic in preprečevanja diskriminacije Luka Koper z izvajanjem navedenih ukrepov sledi načelom:

• Varstvo temeljnih delavskih pravic, preprečevanje prekarnega dela

S spremembo poslovnega modela in odpravo modela poslovanja z izvajalci pristaniških storitev je družba v letu 2020 zaključila implementacijo novega tristebrnega poslovnega modela in s tem naredila velik preskok v smeri spoštovanja človekovih pravic. Vzpostavila je tudi najem agencijskih delavcev, ki so jim zagotovljene enake pravice kot redno zaposlenim delavcem v skladu z zakonodajo in Kolektivno pogodbo Luke Koper, d. d. Družba zagotavlja zaposlenim delovno razmerje za nedoločen čas oziroma le izjemoma za določen čas ter za polni delovni čas razen izjemoma iz naslova zagotavljanja pravic iz starševskega in zdravstvenega varstva.

Preprečevanje trpinčenja na delovnem mestu (mobinga)

Delodajalec je že po zakonu dolžan zagotavljati tako delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen spolnemu in drugemu nadlegovanju ali trpinčenju, verbalnemu, neverbalnemu in fizičnemu, s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev. Za ta namen mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu. V družbi je od leta 2014 v veljavi Pravilnik o zaščiti dostojanstva zaposlenih, ki ureja varstvo zaposlenih pred vsakršnimi oblikami nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu, določeni pa so tudi postopki, načini prijave in ukrepi za varovanje dostojanstva zaposlenih. V letu 2022 je bil omenjeni pra...

Vilnik v postopku spremembe oz. preoblikovanja v Pravilnik o preprečevanju nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu.

V letu 2022 je bil zaradi suma nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu na podlagi formalne prijave obravnavan 1 primer. Prijava domnevnega mobinga je bila neutemeljena in zavržena.

Zagotavljanje enakosti spolov

V letu 2020 je bila dopolnjena Politika raznolikosti uprave in nadzornega sveta, o čemer družba podrobneje poroča v točki 19.4 Politika raznolikosti. Družba zagotavlja enakost spolov tudi med preostalimi zaposlenimi z nediskriminatornimi objavami in enako obravnavo prispelih prijav kandidatov na objavljena prosta delovna mesta v postopkih zaposlovanja ter z enakim plačilom za opravljeno delo ne glede na spol in delovno mesto.

Varstvo invalidov

Družba skrbno obravnava zaposlene v postopkih pred invalidsko komisijo, pri iskanju ustreznega delovnega mesta v skladu s preostalo delovno zmožnostjo zaposlenih ter sodeluje z invalidskim podjetjem Luka Koper INPO, d. o. o.

Varstvo starejših delavcev

Družba izpolnjuje zakonska določila glede nadurnega dela starejših, nočnega dela in dodatnih dni letnega dopusta za starejše delavce.

Varnost in zdravje na delovnem mestu

Družba izvaja ukrepe za varovanje zdravja glede na ocene tveganja delovnih mest, usposabljanja za varno delo in uporabo varovalne opreme ter ukrepe promocije zdravja. Družba o tem podrobno poroča v poglavju 20 Varno in zdravo pristaniško okolje.

Varstvo okolja, ohranjanje narave in trajnostni razvoj

Družba o tem podrobno poroča v poglavju 22 Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja. Od vseh omenjenih načel je bil zabeležen zgolj en primer domnevnega mobinga, ki je bil pozneje ovržen; drugih primerov diskriminacije ni bilo.

Luka Koper spoštuje pravico zaposlenih do svobodnega združevanja, članstva v sindikatih in svetu delavcev ter drugih oblik združevanja. Komunicira se odkrito in spoštljivo, brez napačnega prikazovanja dejstev ali zavajanja ter neavtoriziranega prenosa informacij na vseh ravneh in področjih delovanja v družbi, tako v formalni kot neformalni komunikaciji. Kritika dela je del odkrite komunikacije in ne sme biti usmerjena v osebo, temveč v dejanja.

Luka Koper, d. d., obdobno sodeluje v pobudi in izboru najuglednejšega zaposlovalca Zlata nit, ki delno pokriva področje človekovih pravic, nazadnje v letu 2021.

V letu 2021 je družba Luka Koper, d. d., interno organizirala obsežnejše usposabljanje s področja varovanja človekovih pravic, ki se ga je udeležilo 11 odstotkov zaposlenih, v letu 2022 pa se je 7 strokovnih delavcev s kadrovskega področja udeležilo dodatnega usposabljanja na temo GDPR.

19.2.1 Človekove pravice, prepoznane kot najrelevantnejše za družbo Luka Koper, d. d.

Luka Koper, d. d., posveča posebno pozornost spoštovanju človekovih pravic. Človekove pravice so sicer dolžni spoštovati celotna Luka Koper in vsi zaposleni.

V tabeli, ki sledi, so navedene človekove pravice, ki so bile v okviru delovne skupine zaposlenih, zadolžene za implementacijo trajnostnega poročanja po standardih GRI, prepoznane kot najrelevantnejše za vse zaposlene v družbi Luka Koper, d. d.

Prepoznane človekove pravice	Človekove pravice	Zaposleni	Pomembnost 1–4	KPI	Vrednost KPI za leto 2022 za pomembnost 1
TEMELJNE PRAVICE IN SVOBOŠČINE	Pravica do življenja	X	1	Št. smrti	V letu 2022 ni bilo nezgod s smrtnim izidom.
	Prepoved prisilnega dela	X	4	Št. ur dela
	Svoboda izražanja – v povezavi s pravico do organiziranega sindikalnega gibanja; blatenje s strani medijev	X	2	Št. objav	Št. sproženih tožb za utišanje

---

Nedotakljivost človekove zasebnosti (varstvo podatkov)

X	1	Št. zlorab osebnih podatkov (prijav)
V letu 2022 ni bilo prijav zlorab osebnih podatkov.

EKONOMSKE, SOCIALNE IN KULTURNE PRAVICE

Pravica do dela

X	1	Št. odprtih tožb zaradi nezakonitih odpovedi
4 odprte tožbe zaradi nezakonitih odpovedi (od tega se 3 nanašajo na 3 nekdanje člane uprave).

Pravica do izobrazbe

X	4	Povprečno št. ur usposabljanja

Pravica do dostojanstva pri delu

X	1	Št. prijav
Poročamo v poglavju 19.2 Človekove pravice in diskriminacija

Pravica do organiziranja sindikalnega delovanja, participacije in stavke

X	1	Št. stavk, shodov
Št. reprezentativnih sindikatov	Družba ima 2 reprezentativa sindikata.
V letu 2022 ni bilo stavk in shodov. V letu 2022 je bil sklenjen 1 sporazum.

Pravica do enakega plačila za enako delo

X	1	Višina plače za enako delovno mesto
Poročamo v poglavju 21.1.11 Ugodnosti za delavce

Pravica do socialne varnosti (plačevanje prispevkov)

X	1	Plačilo prispevka
Poročamo v poglavju 21.1.11 Ugodnosti za delavce

Pravica do družinskega življenja

X	2	Št. nadur nad zakonsko omejitvijo

Pravica do zdravja

X	1	Ukrepi za promocijo zdravja
Št. poškodb pri delu	Št. zdravniških pregledov	Poročamo v poglavju 20 Varno in zdravo pristaniško okolje

Pravica do nediskriminacije

X	2	Št. pritožb zaradi diskriminatornega ravnanja

Pravica do počitka in prostega časa

X	1	Izkoriščenost letnega dopusta
Izplačilo regresa za letni dopust	99 % izkoriščenost letnega dopusta
Poročamo v poglavju 21.1.11 Ugodnosti za delavce

ČLOVEKOVE PRAVICE TRETJE GENERACIJE

Pravica do zdravega življenjskega okolja

X	1	Raven hrupa
Koncentracija prašnih delcev	Število onesnaženj	Kakovost pitne vode
Poročamo v poglavju 22 Dolgo-ročno vzdržen razvoj naravnega okolja

59 GRI 2-23, 2-24

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

VSEBINA

19.3 Korupcija in podkupovanje

V Skupini Luka Koper je bil do 10. 7. 2022 v veljavi Kodeks ravnanja dobaviteljev. Od 11. 7. 2022 dalje je v veljavi Kodeks ravnanja poslovnih partnerjev Skupine Luka Koper, h kateremu poslovni partner pristopi s podpisom izjave o njegovem spoštovanju. S tem poslovni partner prevzame obveznost spoštovanja zahtevanih etičnih vrednot in načel. Poleg tega je bil dopolnjen sistem preverjanja dobaviteljev in kupcev, s katerim se podrobno spremlja njihovo finančno stanje in lastniško strukturo. Skupina Luka Koper krepi proces uveljavljanja etičnih vrednot in njihovega ponotranjenja ter skrbi za obvladovanje tveganj in posledično zmanjševanje izgub v poslovanju. Skupina zasleduje profesionalnost, lojalnost in integriteto v odnosu do zaposlenih, strank, lastnikov, medijev, dobaviteljev, državnih in lokalnih organov in drugih deležnikov ter poslovne odnose sklepa transparentno, ob spoštovanju konkurenčnosti in dobrih poslovnih običajev ter z ničelno toleranco do koruptivnih ali etično spornih ravnanj ali nepoštene poslovne prakse.

Skupina Luka Koper si s tako zastavljenimi načeli za dobavitelje oz. s pravili poslovne etike družbe prizadeva ustvariti pogoje, v katerih bodo tudi naši dobavitelji, kupci, njihovi zaposleni in podizvajalci ter drugi deležniki sodelovali s Skupino Luka Koper v duhu etičnih pravil ravnanja, ki veljajo za Skupino Luka Koper.

Ob zaposlitvah se nadaljuje dobra praksa, da vsak novozaposleni prejme Etični kodeks in praktični vodnik etičnega ravnanja, v katerem so med drugim opredeljena tveganja korupcije, vsem pa se predstavijo tudi načela pristaniške varnosti, ki zajemajo vprašanje integritete (kako se obnašati na delovnem mestu, etično ravnanje, varovanje poslovnih skrivnosti …). V letu 2022 so bili s tem seznanjeni vsi novozaposleni (109 zaposlenih), posebej pa se je usposabljanja s področja tveganj korupcije in integritete v poslovnem poslovanja dvakrat udeležil zaposleni, predviden za prevzem nalog pooblaščenca za korporativno integriteto in skladnost poslovanja, varstvo osebnih podatkov ter človekovih pravic. V letu 2021 sta se izvedla izobraževanje in seznanitev s kodeksi in politikami vseh zaposlenih v družbi Luka Koper, d. d., v letu 2022 pa v družbi Luka Koper INPO, d. o. o.

Število in odstotek zaposlenih, ki so bili izobraženi glede preprečevanja korupcije, porazdeljeno glede na regijo in kategorijo delovnega mesta

31. 12. 2022	Regija prebivališča	Kategorija DM	Število zaposlenih, ki so bili na izobraževanju (od vseh zaposlenih)	Število zaposlenih, ki so bili na izobraževanju (od vseh zaposlenih), po regijah	Število zaposlenih, ki so bili na izobraževanju (od vseh zaposlenih), po kategoriji DM
Število	Delež v % glede na vse zaposlene	Število	Delež v % glede na vse zaposlene	Število	Delež v posamezni kategoriji v %
111	Obalno-kraška regija	85	5,2	Vodilni (uprava, b-1)	6	0,4
	Osrednjeslovenska regija	3	0,2	Ostali vodstveni	0	0

---

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

VSEBINA

19.4 Politika raznolikosti

Politika raznolikosti določa ciljno raznolikost, ki se zasleduje v zvezi z zastopanostjo v nadzornem svetu in upravi družbe glede na spol, starost, izobrazbo ter druge osebne lastnosti članov, kot je primerno za družbo. S Politiko raznolikosti uprave in nadzornega sveta družba postavlja okvire, ki v teh dveh organih omogočajo ustrezno sestavo članov z zastopanostjo obeh spolov (ženskega in moškega) in različnih starostnih skupin, z različnim naborom ustreznih znanj, veščin in izkušenj, ki ob optimalnem vodenju in nadzoru ter obvladovanju tveganj zagotavlja dolgoročni uspeh družbe pri doseganju njenih ciljev in izpolnjevanju strategije.

Podlaga politike raznolikosti sta poleg zakonskih aktov in statuta družbe tudi Politika upravljanja družbe Luka Koper, d. d., in Etični kodeks družb Skupine Luka Koper.

Pri sestavi članstva v upravi in nadzornem svetu se ob upoštevanju dejavnosti družbe sledi cilju, da sta v organih ustrezno zastopana oba spola. Težimo k temu, da imata uprava kot celota oziroma nadzorni svet kot celota vsa ustrezna znanja, veščine in izkušnje, pri čemer se posamezni člani s svojimi znanji, izobrazbo in izkušnjami medsebojno dopolnjujejo tako, da lahko uspešno upravljajo oziroma nadzorujejo delniško družbo v skladu s cilji, strategijo, politikami delniške družbe in z etičnimi standardi.

V letu 2022 je bila vzpostavljena metodologija identifikacije ključnih kadrov in pripravljen nabor kandidatov, ki svojo karierno ambicijo vidijo tudi v članstvu uprave. V letu 2022 se bodo oblikovali individualni načrti razvoja slabše razvitih socialnih in vodstvenih kompetenc teh kandidatov, ki bodo vključeni v načrt usposabljanj oz. izobraževanj za leto 2023. Prednost družbe je, da ima nabor kandidatov za članstvo uprave z različnimi znanji, izkušnjami, različnega spola in starosti, vendar sam postopek izbire članov uprave ni v pristojnosti Luke Koper, temveč aktualnega nadzornega sveta, ki ni vnaprej določil kompetenčnega modela za posameznega člana uprave, lastnega družbi in panogi družbe. Izvajanje politike spremlja kadrovska komisija nadzornega sveta, ki o tem poroča nadzornemu svetu.

19.5 Skladnost z zakonodajo in internimi zahtevami

19.5.1 Skladnost poslovanja

Na področju skladnosti Luka Koper s svojimi notranjimi predpisi preventivno izvaja kontrole za zagotavljanje skladnosti poslovanja ter zagotavlja sistematičen postopek zapisovanja, reševanja in analiziranja vseh vrst neskladnosti s ciljem uvajanja primernih ukrepov za izboljšanje, kar vodi do stalnega izboljševanja kakovosti poslovanja.

Na področju skladnosti so se v letu 2022 izvajale redne in izredne presoje skladnosti poslovanja družbe na podlagi letnega načrta, ki ga je sprejela uprava ter potrdila revizijska komisija nadzornega sveta družbe. V letu 2022 je bilo izrečenih 9 priporočil na ravni osnutka, ki so bila posredovana vodjem organizacijskih enot v družbi z namenom odprave neskladnosti poslovanja. V letu 2022 je bil sprejet nov Kodeks ravnanja poslovnih partnerjev Skupine Luka Koper, h kateremu poslovni partner pristopi s podpisom izjave o njegovem spoštovanju. Ob tem je bil sistem preverjanja dobaviteljev in kupcev dopolnjen s podrobnim pregledom njihovega finančnega stanja in lastniške strukture s preveritvijo končnih lastnikov.

Skladno z načrtom, so bila izvedena vsa načrtovana preverjanja skladnosti poslovanja na različnih področjih poslovanja družbe, kot so sklepanje in izvajanje pogodb, investicije, izterjave plačil in zavarovanja terjatev, varovanje osebnih podatkov, ravnanje z informacijami javnega značaja in javno naročanje.

Notranji predpisi družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper se dotikajo vseh njenih področij delovanja, tj. operative, prodaje storitev, razmerij z dobavitelji, delničarjev, financ, računovodstva, varnosti, ekologije, varstva pri delu, varovanja osebnih podatkov, poslovnih skrivnosti itd. Družba sprejema različne politike, strategije in kodekse, o čemer poroča v poglavju 18 Luka Koper in usmeritve na področju trajnostnega razvoja. Prav tako sprejema usmeritve na področju trajnostnega razvoja. V letu 2022 sta bili na novo sprejeti politika upravljanja in prodajna politika družbe Luka Koper, d. d.

Notranja regulativa se stalno izpopolnjuje glede na izzive, s katerim se družba srečuje na trgu in v razmerju do svojih deležnikov, ter predpisuje kontrolne mehanizme, ki zagotavljajo transparentnost in integriteto poslovanja. Sprejet in dopolnjen je bil Pravilnik o zagotavljanju varovanja osebnih podatkov.

19.5.2 Varovanje osebnih podatkov

V družbi Luka Koper, d. d., je v letu 2022 deloval pooblaščenec za varstvo osebnih podatkov (Data Protection Officer), ki je bil imenovan iz vrst zaposlenih. V sklopu ukrepov za implementacijo splošne uredbe Evropske unije...

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

20 Varno in zdravo pristaniško okolje

20.1 Opis sistema varnosti in zdravja pri delu

Prepoznane in ocenjene z vidika njihovega vpliva na deležnike so bile naslednje teme:

• varnost in zdravje pri delu (ocena 3): dejanski pozitiven vpliv,
• lažje poškodbe pri delu (ocena 2): dejanski negativen vpliv,
• tveganje težjih poškodb pri delu (ocena 3): potencialni negativen vpliv,
• poklicne bolezni (ocena 1): potencialni negativen vpliv.

Pripoznana sta dva potencialna negativna vpliva v zvezi s težjimi poškodbami pri delu in poklicnimi boleznimi. Ukrepi za obvladovanje teh vplivov so pripoznani v okviru sistema obvladovanja tveganj in priložnosti.

Skupina Luka Koper uresničuje politiko varnega in zdravega delovnega okolja tako, da so načini delovanja, delovni procesi ter procesi sodelovanja z zunanjimi deležniki skladni z zakonodajo (Zakonom o varnosti in zdravju pri delu s podzakonskimi predpisi – ZVZD-1) in s sistemom vodenja varnosti in zdravja pri delu. Sistem vodenja oblikuje Luka Koper, d. d., in v tem okviru je bila v letu 2020 uspešno zaključena implementacija zahtev novega standarda ISO 45001:2018 – sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu.

Na podlagi ciljane presoje skladnosti, ki jo je izvedel Slovenski institut za kakovost in meroslovje, Ljubljana (SIQ Ljubljana), je Luka Koper dne 17. 4. 2020 prejela certifikat o ustrezno vzpostavljenem sistemu vodenja po prej omenjenem standardu. Pomembna izhodišča za uveljavljanje tega sistema so nenehno izboljševanje ter prepoznavanje nevarnosti in preprečevanje poškodb, še preden bi do njih sploh prišlo.

Z namenom zagotavljanja ustreznih kompetenc kadra, ki deluje na področju varnosti in zdravja pri delu, so organizirana tudi usposabljanja za notranje presojevalce sistema varnosti in zdravja pri delu po standardu ISO 45001:2018.

Sistem varnosti in zdravja pri delu je zasnovan tako, da se v okviru letnega načrtovanja preveri tveganja za varnost in zdravje pri delu iz ocene tveganja oz. registra tveganj. Tveganja se prepoznavajo z oceno tveganja delovnih mest ter z analizo nezgod pri delu in drugih izrednih dogodkov. Na osnovi prepoznanih pomembnih tveganj se določijo letni cilji in pripravijo programi izboljšav s potrebnimi aktivnosti za doseganje zastavljenih ciljev. Realizacija programa izboljšav se spremlja v kvartalnih poročilih in programih dela ter letnem poročilu o varnosti in zdravju pri delu. Ustreznost uveljavljenega sistema se preverja in ocenjuje v okviru rednih notranjih in zunanjih presoj ter na podlagi vodstvenega pregleda.

Na področju zdravja pri delu Luka Koper načrtuje in izvaja promocijo zdravja na delovnem mestu, zanjo zagotovi potrebna sredstva in način spremljanja. Aktivnosti promocije zdravja temeljijo na oceni potreb.

20.2 Varnost in zdravje pri delu

20.2.1 Organiziranost področja

Da je sistem varnosti in zdravja pri delu vzpostavljen, se izvaja, vzdržuje in izboljšuje, na najvišji ravni zagotavlja član uprave - delavski direktor. Za koordinacijo aktivnosti na področju varnosti in zdravja pri delu, spremljanje zakonskih zahtev ter prenos oz. usklajevanje interne dokumentacije s potrebnimi spremembami je v sklopu področja varovanja zdravja in ekologije vzpostavljena centralna služba za varnost in zdravje pri delu. Za opravljanje strokovnih nalog v zvezi z zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu so po različnih terminalih, oddelkih in področjih razporejeni posamezni strokovni delavci pooblaščenci za VZD.

Za področje zdravja pri delu je imenovana delovna skupina za promocijo zdravja, ki je podrobneje predstavljena v nadaljevanju. V okviru Luke Koper deluje tudi športno društvo z več kot 1.100 člani, ki omogoča zaposlenim različne športne aktivnosti.

20.2.2 Delavci, zajeti v sistem varnosti in zdravja pri delu

V letu 2020 se je dokončno vzpostavil nov tristebrni model – zaposleni, kadrovske agencije in zunanji pogodbeni partnerji (ZPP). S tem izvajalcev pristaniških storitev (IPS) ni več. Nekatere pristaniške storitve je Luka Koper predala v izvajanje zunanjim pogodbenim partnerjem (ZPP), ki te storitve izvajajo samostojno in ločeno od delovnih procesov Luke Koper.

Vsi delavci, ki so neposredno vključeni v sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu ter katerih delo ali z delom povezane aktivnosti so nadzorovani s strani Luke Koper, so zaposleni v Luki Koper ali so delavci kadrovskih agencij (agencijski delavci).

Odvisne družbe, zunanji pogodbeni partnerji (ZPP) in vsi drugi, ki vstopajo na območje koprskega pristanišča, pa so delavci, katerih delo ali z delom povezane aktivnosti niso neposredno pod nadzorom Luke Koper, zato se njihovo odgovorno ravnanje zagotavlja s sklenjenimi pogodbami, sporazumi o ukrepih zagotavljanja varnosti in z drugimi dogovori. Ustrezno izpolnjevanje zahtev in izvajanje ukrepov pa se preverja z občasnimi preventivnimi kontrolami ali internimi presojami oz. presojami s strani zunanjih izvajalcev. Zahteve, ki veljajo za zunanje udeležence, so opredeljene v Pristaniškem redu in drugih internih aktih Luke Koper, ki so dostopni na spletni strani Luke Koper.

Povprečno število zaposlenih v letu 2022: 1.589 (82 % vseh vključenih v proces).

Povprečno število agencijskih delavcev v letu 2022: 350 (18 % vseh vključenih v proces).

20.2.3 Ugotavljanje nevarnosti, ocena tveganja in preiskava izrednih dogodkov

Podlaga za učinkovito prepoznavo nevarnosti/škodljivosti ter vpeljavo potrebnih varnostnih ukrepov je korektno izvedena ocena tveganja, ki jo na ravni posameznih organizacijskih enot v sodelovanju s centralno službo pripravljajo strokovni delavci za varnost in zdravje pri delu (pooblaščenci za VZD). Ocenjevanje tveganja je izvedeno v skladu z interno metodologijo, v kateri so zajeti vsi kritični dejavniki tveganja. Na podlagi vsakodnevnih spremljanj delovnih procesov, izrednih dogodkov, ki se dogajajo na območju pristanišča, informacij in pritožb delavcev ter novih spoznanj, ki so posledica tehnološkega napredka, se ocena tveganja sistematično dopolnjuje in nadgrajuje.

Delavci, vključeni v posamezne delovne procese, imajo pravico in dolžnost spremljati okoliščine na deloviščih ter vodji delovnega procesa nemudoma poročati o vseh pomanjkljivostih/škodljivostih in drugih pojavih, ki bi lahko ogrozili varnost in zdravje posameznikov v delovnem procesu. Ena od ključnih nalog vodij delovnih procesov je, da v sodelovanju s pooblaščenci za VZD vzpostavijo varno in zdravo delovno okolje na deloviščih.

Zakonodaja v Republiki Sloveniji, na podlagi katere ima Luka Koper, d. d., izdelane interne akte za področje varnosti in zdravja pri delu, zelo jasno opredeljuje pravico delavcev do odklonitve dela, če menijo, da je njihova varnost ogrožena oz. da za njihovo varnost ni poskrbljeno v zadostni meri. Skladno s kolektivno pogodbo je Luka Koper dolžna reprezentativnim sindikatom posredovati vse odgovore, ki se nanašajo na pravice in obveznosti delavcev v zvezi z zagotavljanjem in izvajanjem varnosti in zdravja pri delu. V obravnavo zaznanih pomanjkljivosti, tudi opažanj in pripomb delavcev glede zagotavljanja varnih delovnih pogojev, je na ravni Luke Koper vključenih več različnih strokovnih področij in akterjev, zato v zvezi s tem ni zaznati odklonilnega odnosa delavcev. Neodvisno od delovnih procesov je na ravni Luke Koper vzpostavljen tudi sistem, prek katerega lahko delavci podajajo svoje ideje in predloge izboljšav. Med slednjimi se redno pojavljajo tudi predlogi za zagotavljanje višje stopnje varnosti in zdravja pri delu. Vsak predlog je pred realizacijo deležen strokovne presoje vpliva in upravičenosti.

Luka Koper skladno z internimi dokumenti na področju varnosti in zdravja pri delu zagotavlja celostno obravnavo izrednih dogodkov, povezanih z delom. Vsak izredni dogodek, katerega posledica je ali bi lahko bila poškodba delavca oz. pri katerem je ali bi lahko nastala večja premoženjska škoda, se javi v varnostno-nadzorni center, prek katerega so obveščene in aktivirane vse potrebne intervencijske službe in strokovna področja. Okoliščine izrednih dogodkov podrobno obravnavajo strokovni delavci za VZD, ki na podlagi internih protokolov po končani raziskavi opredelijo, ali je s ciljem preprečevanja ponovite izrednega dogodka treba uvesti dodatne ukrepe za zmanjševanje tveganja (revizija ocene tveganja, posamični korektivni ukrepi …).

20.2.4 Izvajanje zdravstvenih ukrepov ter preprečevanje oziroma ublažitev negativnih učinkov na zdravje

Za zagotavljanje izvajanja zdravstvenih ukrepov ima Luka Koper sklenjeno pogodbo z dvema izvajalcema medicine dela, ki imata ustrezne kompetence za opravljanje zdravstvenih storitev. V okviru omenjenih kompetenc pooblaščeni zdravnik opravlja predvsem naslednje naloge:

• Izvaja zdravstvene preglede delavcev, na podlagi katerih ugotavlja zdravstveno stanje delavcev in zmožnost opravljanja določenega dela v delovnem okolju ter seznanja delavce s tveganji, povezanimi z njihovim delom oz. delovnim okoljem. Zdravstveni pregledi se izvajajo za vse zaposlene in agencijske delavce. Obseg in periodika zdravstvenih pregledov se določata na podlagi ocene tveganja delovnega mesta. Organizacija izvajanja zdravstvenih ukrepov poteka v centralni službi, s čimer je omogočen enostaven dostop do storitev in podatkov. Skladno z GDPR pa se zagotavlja tudi ustrezna zaupnost osebnih podatkov. Zdravstveni pregledi so za delavce brezplačni in se izvajajo v delovnem času.
• Spremlja in analizira stanje v zvezi s poklicnimi boleznimi ter z boleznimi, povezanimi z delom, ter odkriva vzroke. Med zaposlenimi in agencijskimi delavci ni prepoznanih oz. diagnosticiranih poklicnih bolezni.

Iz poročil izvajalcev medicine dela o ugotovitvah pri opravljenih preventivnih zdravstvenih pregledih izstopajo endokrine, prehranske in presnovne bolezni, sledijo očesne bolezni, simptomi in znaki ter nenormalni klinični.

in laboratorijski izvidi in bolezni ušes. Povečuje se delež mišično-kostnih obolenj, kar je skladno z zdravstveni-

mi podatki NIJZ. Tveganja, povezana z zdravstvenimi težavami, se obvladujejo z vpeljavo preventivnih ukrepov

v delovne procese in s programom promocije zdravja.

V Luki Koper, d. d., ima skupaj 22 zaposlenih priznano stopnjo invalidnosti s strani Zavoda za pokojninsko in

invalidsko zavarovanje Slovenije. Od tega je bila v letu 2022 priznana stopnja invalidnosti 7 zaposlenim, 10

zaposlenih pa je še v postopku pridobitve odločbe. Na podlagi dodeljenih stopenj invalidnosti se zaposlenim

uredi prezaposlitev v Luko Koper INPO, d. o. o., in prerazporeditev na drugo ustrezno delovno mesto znotraj

družbe Luka Koper, d. d., pri čemer se izpolnjujejo zahteve in omejitve, podane s strani komisije, ali pa zaposle-

ni ostanejo na enakem delovnem mestu, upoštevajoč opredeljene omejitve. Ustrezna prilagoditev dela ali pre-

razporeditev na drugo delo se izvede tudi v primeru zdravstvenih omejitev, ki izhajajo iz zdravniških spričeval

po opravljenih preventivnih zdravstvenih pregledih.

20.2.5 Usposabljanje za varno in zdravo delo

V Luki Koper se izvajajo redna usposabljanja in preverjanja usposobljenosti za varno in zdravo delo. Usposa-

bljanja so obvezna za vse zaposlene in agencijske delavce, in sicer ob sklenitvi delovnega razmerja, pred pri-

četkom opravljanja dela na drugem delovnem mestu ali pred uvajanjem nove tehnologije in novih sredstev za

delo ter ob spremembi v delovnem procesu, ki lahko povzroči spremembo varnosti pri delu. Usposabljanja so

sestavljena iz splošnega in posebnega dela ter se izvajajo teoretično in praktično na podlagi programov uspo-

sabljanj. Po vsakem zaključenem usposabljanju se izvede preverjanje teoretične in praktične usposobljenosti

in pripravi ustrezen zapisnik o izvedbi. Usposabljanja in preverjanja usposobljenosti se izvajajo v delovnem

času in so za delavce brezplačna. Večino usposabljanj in preverjanj usposobljenosti izvajajo interni izvajalci

(predavatelji, mentorji, inštruktorji). V odvisnosti od dela, ki ga delavec opravlja, pa se izvajajo tudi obvezna

periodična preverjanja teoretične in praktične usposobljenosti za varno in zdravo delo.

20.2.6 Sodelovanje delavcev in posvetovanje s predstavniki delavcev

Pri vseh pomembnih vprašanjih, povezanih z varnostjo in zdravjem pri delu, sodelujeta svet delavcev in sindi-

kat, ki predstavljata delavce. V sklopu sveta delavcev je konstruiran tudi odbor za varnost in zdravje pri delu, ki

se sestane najmanj enkrat tedensko. Tekočo problematiko se rešuje sproti ob zaznavi, kompleksnejšo tematiko

pa se uvrsti na sejo sveta delavcev, na kateri se na podlagi sklepa zadevo nadalje obravnava. Sodelovanje de-

lavcev je opredeljeno v internih dokumentih družbe Luka Koper (kolektivna pogodba, dogovori o sodelovanju

delavcev, organizacijski predpisi itd.) in lahko poteka prek predstavnikov delavcev, kot sodelovanje na podlagi

zakonskih ali drugih zahtev ali neposredno s strani delavca, kadar gre za neposreden vpliv na varnost in zdravje

pri delu (identifikacija nevarnosti, neustrezni ukrepi za varno delo, izredni dogodek itd.). Dostopanje do infor-

macij in komuniciranje potekata prek internih komunikacijskih orodij, kot so: sestanki, razgovori, seje, interna

pošta, intranet, kratke vesti, Luški glasnik itd. Delavci, ki dobronamerno izražajo mnenja, dajejo pobude in

uresničujejo pravice, skladno z internimi dokumenti ne smejo biti klicani na odgovornost.

20.3 Cilji varnosti in zdravja pri delu

20.3.1 Cilji varnosti in zdravja pri delu v letu 2022

Realizacija ciljev varnosti in zdravja pri delu v letu 2022	NAČRTOVANO	DOSEŽENO
0 težjih poškodb		1 težja poškodba
Največ 13 poškodb na milijon opravljenih delovnih ur (zaposleni + agencijski delavci)	16,4 poškodbe / milijon opravljenih ur
Največ 25 trkov v notranjem transportu na milijon opravljenih delovnih ur	18,7 trka / milijon opravljenih ur
Največ 35 trkov na manipulativnih površinah na milijon opravljenih delovnih ur	52,3 trka / milijon opravljenih ur

Legenda:

• Cilj v letu 2022 ni bil dosežen
• Cilj je bil v letu 2022 dosežen

Realizacija ciljev je podrobneje analizirana v nadaljevanju.

20.3.2 Cilji varnosti in zdravja pri delu v letu 2023

• 0 težjih poškodb,
• največ 17 poškodb pri delu na milijon opravljenih delovnih ur,
• največ 20 trkov v notranjem transportu na milijon opravljenih delovnih ur,
• največ 35 trkov na manipulativnih površinah na milijon opravljenih delovnih ur.

---

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

VSEBINA

20.4 Skladnost z zakonodajo s področja varnosti pri delu

Temeljno zakonodajo na področju varnosti in zdravja pri delu predstavlja Zakon o varnosti in zdravju pri delu s podzakonskimi predpisi ZVZD-1. Skladnost z zakonodajnimi zahtevami se preverja s stalnim internim nadzorom, z notranjimi in zunanjimi presojami ter na podlagi inšpekcijskih nadzorov.

V letu 2022 je bil v Luki Koper, d. d., opravljen en inšpekcijski nadzor, in sicer z namenom pregleda procesa reševanja morebitnih prijav v zvezi z nadlegovanjem ali trpinčenjem zaposlenih. Izdana ni bila nobena ureditvena odločba.

20.5 Poškodbe pri delu

20.5.1 Število poškodb pri delu

Za namene statistike poškodb in izračunavanja različnih kazalnikov se upoštevajo poškodbe pri delu, ki zahtevajo vsaj en dan bolniškega staleža. Poleg navedenih je bilo v letu 2022 evidentiranih še 15 poškodb zaposlenih v Luki Koper, d. d., ter 14 poškodb delavcev kadrovskih agencij, ki niso zahtevale bolniškega staleža.

Število poškodb pri delu	2020	2021	2022
Luka Koper, d. d.	34 (2)	39	39 (1)
Kadrovske agencije - KA	15	24	17
Zunanji udeleženci in odvisne družbe	13	17	22

• V oklepaju je število težjih poškodb, zunaj oklepaja skupno število poškodb.

Zunanji udeleženci so vozniki zunanjih tovornih vozil ter izvajalcih raznih del in storitev. Za zunanje udeležence in odvisne družbe se vodi evidenca vseh prijavljenih poškodb, ne razpolaga pa se s podatki o bolniški odsotnosti.

Indeks pogostosti poškodb pri delu na milijon opravljenih delovnih ur (Luka Koper, d. d. + kadrovske agencije) po letih

Število poškodb na mio. opravljenih ur	2020	2021	2022
25	20	15
10	5	0

V letu 2022 so zaposleni v Luki Koper, d. d., opravili 2.708.749,08 ure, agencijski delavci pa 654.705,76 ure. V letu 2022 beležimo rahel padec števila poškodb pri zaposlenih v Luki Koper, d. d., in agencijskih delavcih v primerjavi s predhodnim letom.

Iz podrobnejše analize ni ugotoviti posebnega trenda, ki bi izstopal. Gre predvsem za lažje poškodbe. Največji delež poškodb je utrpela najbolj izpostavljena skupina delavcev, to so LTD-ji oz. fizični delavci. Deli telesa, ki so največkrat poškodovani so gležnji in prsti rok. Vzroki za nastanek poškodb so različni, delno so povezani s trenutnim ravnanjem delavca (napačni gibi, preobremenitev dela telesa, izguba nadzora nad predmeti dela itd.), delno pa so poškodbe povezane z rastjo pristanišča (pomanjkanjem prostora, nova zaposlovanja - delavci potrebujejo določen čas, da pridobijo ustrezne izkušnje, itd.). Zaradi slednjega se je za leto 2023 prilagodila ciljna vrednost za poškodbe pri delu. Ob pojavu poškodbe pri delu se izvede analiza dogodka, opravijo razgovori z udeleženci/pričami ter glede na ugotovitve izvedejo ti ukrepi: ponovna seznanitev z ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja ter po potrebi sprejetje dodatnih ukrepov za preprečitev ponovitve dogodka.

20.5.2 Pregled težjih poškodb

V decembru 2022 se je zgodila 1 težja poškodba pri delu, in sicer je na terminalu generalnih tovorov pri delu na ladji prišlo do padca delavca cca. 2 m v globino. Glede na prepoznano problematiko posameznih del na višini, pri katerih je potreben specifičen pristop, nadgrajujemo sistem usposabljanja za delo na višini (poligon, inštruktorstvo).

20.5.3 Pregled kolektivnih poškodb

V letu 2022 ni bilo kolektivnih poškodb.

20.5.4 Pregled bolniške odsotnosti

Pri bolniški odsotnosti z dela se spremlja odsotnost zaposlenih z dela, ki nastane zaradi bolezni, poškodb, nege in spremstva. Prikazuje se podatek o deležu bolniškega staleža, ki pove, kolikšen je delež izgubljenih delov-

nih dni zaradi bolniške odsotnosti. V letu 2022 je bila bolniška odsotnost 5,99-odstotna, kar je nekaj manj od državnega povprečja, ki za leto 2022 znaša 6,10 odstotka. V celotnem deležu izgubljenih delovnih dni zaradi bolniške odsotnosti je bila odsotnost zaradi izolacije v primeru covida-19 16-odstotna.

Delež izgubljenih delovnih dni zaradi bolniške odsotnosti na zaposlenega po letih

	2020	2021	2022
% izgubljenih delovnih dni	7	6	5

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

Škodni dogodki

Škodni dogodki, ki so predmet analiziranja, so dogodki, ob katerih je nastala premoženjska oz. materialna škoda. Izmed vseh evidentiranih škodnih dogodkov, ki jih beležimo v Luki Koper, po številu izstopajo primeri, pri katerih je škoda nastala zaradi trka.

Število trkov v notranjem transportu (cestišča, parkirišča) na milijon opravljenih ur po letih

	2020	2021	2022
število trkov v not. transportu na mio. opravljenih ur	30	25	20

Število trkov v notranjem transportu (cestišča, parkirišča) z leti pada, kar gre delno pripisati izboljšavam v prometni ureditvi (nov vhod, izboljšanje prometne ureditve, prenavljanje sistema notranjega javnega prevoza, promocija varnosti itd.), delno pa so škodni dogodki še vedno povezani s človeškim faktorjem oz. upoštevanjem pravil varnosti v prometu. Z omenjenimi aktivnostmi je prišlo do bistvenega izboljšanja na tem področju, zato se je cilj za prihodnje leto znižalo, pozornost pa preusmerila na izboljšanje varnosti na manipulativnih površinah.

Število trkov na manipulativnih površinah na milijon opravljenih ur po letih

	2020	2021	2022
število trkov na manip. površinah na mio. opravljenih ur	60	50	40

Cilj za število materialnih škod (trkov) na manipulativnih površinah je bil prvič postavljen v letu 2022. Število trkov v zadnjih letih narašča, kar lahko delno pripišemo povečanemu obsegu dela (preobremenjenost skladiščnih površin, rekordno število zunanjih kamionov na območju pristanišča, prepletanje različnih udeležencev). Delno pa na kazalnik vpliva ravnanje udeležencev (neupoštevanje navodil, pravil, oznak …).

Povzetek izvedenih večjih aktivnosti na področju varnosti in zdravja pri delu v letu 2022

Z namenom nadgradnje usposabljanj v družbi so se nadaljevale aktivnosti za vzpostavitev e-usposabljanj za varno delo (teoretični del) in aktivnosti za izboljšanje praktičnega dela usposabljanja za varno delo (priprava poligonov, nabava simula-

20.8 Promocija zdravja

V aktivnosti promocije zdravja so vključeni tako zaposleni kot agencijski delavci. S ciljem, da se delavcem olajša dostop do zdravstvenih storitev, ki niso neposredno povezane z delom, imajo ti skladno s kolektivno pogodbo pravico do odsotnosti z nadomestilom plače do 8 ur mesečno za potrebe obiska osebnega zdravnika ali specialista. V okviru aktivnosti za spodbujanje krvodajalstva pa imajo delavci poleg zakonske pravice do odsotnosti na dan darovanja še pravico do dodatnega dneva plačane odsotnosti.

Pri oblikovanju programa promocije zdravja sodelujejo predstavniki vseh večjih organizacijskih enot ter najvišjega vodstva. Prednostne naloge promocije zdravja ostajajo obvladovanje mišično-kostnih bolezni, bolezni dihal, težav, povezanih s prekomernim uživanjem psihoaktivnih substanc, in izboljšanje medosebnih odnosov. Mišično-kostnim težavam so izpostavljeni zaposleni na mehanizaciji in delavci v pisarnah, predvsem zaradi vpliva prisilne drže. V Luki Koper se vsako drugo leto spremlja raven obremenitve zaradi stresa, povezanega z delom. Zaradi preprečevanja širjenja okužbe s koronavirusom je bila raziskava, načrtovana v letu 2021, prestavljena na leto 2023. Z namenom ohranjanja in izboljšanja psihofizične pripravljenosti zaposlenih in agencijskih delavcev je družba izvedla naslednje aktivnosti:

• Uspešno je izpeljala projekt “Luških 10.000”. Sodelovalo je več kot 200 zaposlenih, ki so 30 dni zapored delali po 10.000 korakov dnevno.
• Vsem zaposlenim so bile v poletnem času razdeljene vitaminske tablete.
• Zaposlenim in obiskovalcem je družba trikrat v letu razdelila sveže sadje.
• Izvedena je bila anketa o ergonomskih vidikih delovnih mest s posebnim poudarkom na oblikovanju smernic za najem računalniških pripomočkov.
• Na kontejnerskem terminalu je bila izvedena anketa “Primerjava 8- in 12-urnega izmenskega dela”.

20.9 Načrtovane aktivnosti na področju varnosti in zdravja pri delu v letu 2023

• Vpeljava e-usposabljanj za teoretični del varnosti in zdravja pri delu ter nadaljevanje aktivnosti za nadgradnjo praktičnega dela usposabljanja za varno in zdravo delo.
• Aktivnosti za izboljšanje obstoječih varnostnih ukrepov pri delu na višini, predvsem pri delih, kjer je zaradi specifik delovnega procesa potreben specifičen pristop za zagotovitev ustreznega varovanja delavcev pred padcem z višine/v globino.
• Konkretnejša ureditev izvajanja preventivnih nadzorov nad upoštevanjem varnostnih

---

21 Skrb za zaposlene

Zaposleni v Skupini Luka Koper s svojim znanjem, energijo in delovno vnemo dokazujejo predanost kolektivu in partnersko soustvarjajo prihodnost podjetja.

21.1 Opis sistema upravljanja zaposlenih

Zaposlovanje in skrb za zaposlene, vključno z visoko delovno uspešnostjo in zadovoljstvom zaposlenih, so v matriki bistvenosti s strani deležnikov prepoznani kot področja z visoko pomembnostjo.

Prepoznane in ocenjene z vidika njihovih vplivov na deležnike so bile naslednje teme:

• zaposlovanje ter usposabljanje in izobraževanje z zelo pomembnim (ocena 3) dejanskim pozitivnim vplivom in
• zavzetost ter ugodnosti za zaposlene (motiviranje zaposlenih) s srednje pomembnim (ocena 2) dejanskim pozitivnim vplivom.

V okviru navedenih tem ni prepoznanih negativnih vplivov.

Navedene teme so v organizaciji prepoznane v politikah, opredeljene v internih dokumentih sistema vodenja kakovosti ter že zapisane v poročilu v sklopu upravljavskih pristopov.

Obvladovanje dejanskih pozitivnih vplivov organizacija spremlja z obdobnim merjenjem organizacijske klime, zadovoljstva in zavzetosti zaposlenih, nazadnje s spletnim anketiranjem jeseni leta 2022. Do konca marca 2023 bodo organizirane delavnice predstavitve rezultatov merjenja po posameznih organizacijskih enotah z namenom iskanja razlogov oz. vzrokov doseženih rezultatov ter podaje predlogov ukrepov za izboljšanje.

Podatke se spremlja tudi v okviru kvartalnih programov dela in poročil ter vodstvenega pregleda.

Luka Koper velja za pomembnega zaposlovalca v regiji z vplivom tudi na zaposlovanje v drugih spremljajočih dejavnostih. Kazalniki, ki jih organizacija spremlja, so realizacija načrta kadrov in realizacija načrta agencijskih delavcev (vrednost obeh kazalnikov za leto 2022 je 100 %), fluktuacija zaposlenih (ki je z 2,8 nizka), fluktuacija na ključnih delovnih mestih (1,9), ocena primernosti novih kadrov (100-% uspešno opravljeno poskusno delo).

Poudarek je na transparentnem in nediskriminatornem selekcijskem postopku, za kar se vodijo zapisniki kadrovskih komisij.

Usposabljanje je v organizaciji vsakodnevno prisotno s pretežnim deležem interno organiziranih usposabljanj, uvajanjem v delo prek sistemov mentorstva in inštruktorstva, sofinanciranjem pridobivanja višje ravni izobrazbe, vse z namenom zagotavljanja kakovostnih storitev. V usposabljanje je bilo vključenih 86 % zaposlenih, povprečno je bilo doseženih 20,6 ure usposabljanja na zaposlenega.

Zavzetost zaposlenih vpliva na zadovoljstvo, učinkovitost, boljše rezultate organizacije oz. kakovost storitve in pripadnost podjetju. Zavzetost organizacija povečuje z zagotavljanjem ustreznih pogojev za delo, povečevanjem motivacije zaposlenih ter izboljševanjem vodenja. V letu 2023 je predviden pričetek izvajanja programa usposabljanja za vodje na vseh ravneh organizacije (Akademija vodenja). Na zavzetost bistveno vplivata kvalitetno in odgovorno izvajanje letnih razgovorov ter omogočanje rasti in razvoja zaposlenih (kariernega razvoja).

Vzpostavlja se bolj transparenten sistem kariernega razvoja zaposlenih z jasnimi kriteriji napredovanj.

Ugodnosti za zaposlene povečujejo pripadnost podjetju in zmanjšujejo fluktuacijo, opisane so v poglavju 21.1.11 Ugodnosti za delavce.

Deležniki so z ukrepi seznanjeni prek letnih poročil, samega sodelovanja v ukrepih (letni razgovori, anketiranje), člankov v internem glasilu organizacije, vključevanja in poročanja svetu delavcev in reprezentativnima sindikatoma.

Podlaga za upravljanje kadrov je Strategija upravljanja s kadri 2020–2025, ki je sestavni del Strategije družbe in vključuje strateške cilje in aktivnosti, ki se uresničujejo prek letnih načrtov kadrov in izobraževanja v sklopu poslovnega načrta družbe. Konec leta 2022 se je začel postopek izdelave strategije Luke Koper, d. d., 2023–2027, v katerem sodeluje delovna skupina za pripravo dela strategije, ki se nanaša na človeške vire.

upravljanja kadrov so zapisane v internih dokumentih družbe. Postopki zaposlovanja se vodijo transparentno in nediskriminatorno. Četrtletno se prek programov dela spremlja realizacija načrta kadrov in načrta usposabljanja, sicer pa se letno spremljajo kazalniki fluktuacije zaposlenih in fluktuacije zaposlenih na ključnih delovnih mestih ter delež internega kadrovanja na ključnih delovnih mestih. V letu 2022 je bil uveden nov kazalnik za delež internih napredovanj iz baze ključnih kadrov in naslednikov v okviru vseh internih napredovanj, in sicer z namenom zagotavljanja transparentnega, nediskriminatornega in sistematičnega razvoja zaposlenih v skladu z vzpostavljeno metodologijo identifikacije in razvoja ključnih kadrov in naslednikov iz projekta, ki je bil zaključen v letu 2021. Razvoj je omogočen vsem zaposlenim z vključevanjem v letne razgovore in usposabljanja. Uspešnost upravljanja kadrov se spremlja vsako drugo leto, in sicer z merjenjem organizacijske klime, zadovoljstva in zavzetosti zaposlenih ter z ocenjevanjem vseh vodstvenih kadrov po metodi 360. Delavnice za zaposlene, na katerih se oblikujejo predlogi nabora ukrepov za izboljšanje rezultatov oziroma njihovo ohranitev na visoki ravni, so bile po merjenju leta 2019 večkrat prestavljene zaradi ukrepov za zajezitev epidemije covida-19 oziroma zaradi omejitve združevanja zaposlenih. V letu 2022 je bilo izvedeno merjenje organizacijske klime, zadovoljstva in zavzetosti za zaposlene in agencijske delavce, tokrat prvič po spletu. Rezultati se obdelajo na ravni krovnega podjetja, posameznih enot (PC oziroma strokovnih področij) ter skupin delovnih mest, vendar na način, da je zagotovljena anonimnost. Uporabljata se standardni vprašalnik SiOK z dodatnimi vprašanji Luke Koper ter mednarodni Gallupov vprašalnik. Organizacijska klima in zadovoljstvo zavzetih sta nad slovenskim povprečjem, čeprav je trend od zadnjega merjenja leta 2019 rahlo negativen. Zavzetost zaposlenih pa je nižja od slovenskega povprečja. Rezultati so bili konec leta predstavljeni vodstvu družbe, v letu 2023 pa so načrtovane delavnice predstavitve rezultatov zaposlenim po organizacijskih enotah. Ocenjevanje medsebojnega sodelovanja med enotami, ki je namenjeno usklajenemu delovanju za doseganje skupnih ciljev in predstavlja kazalnik uspešnosti z vidika poslovanja z odjemalci storitev za vse enote, ter ocenjevanje vodij se izvajata vsako drugo leto, nazadnje sta bila realizirana leta 2021.

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

21.1.1 Število zaposlenih po družbah in v Skupini Luka Koper

	31. 12. 2020	31. 12. 2021	31. 12. 2022
Luka Koper, d. d.	1.535	1.577	1.638
Luka Koper INPO, d. o. o.	131	131	131
Luka Koper Pristan, d. o. o.	3	0	0
Adria Terminali, d. o. o.	24	25	27
TOC, d. o. o.	5	5	5
Skupina Luka Koper*	1.698	1.738	1.801

• V tabeli nista prikazani odvisni družbi Skupine Luka Koper Logis-Nova, d. o. o., in Adria Investicije, d. o. o., ker nimata zaposlenih. Družba Luka Koper Pristan, d. o. o., je bila del Skupine Luka Koper do 14. decembra 2022, ko je Okrožno sodišče v Kopru zaradi zaključka postopka likvidacije izbrisalo subjekt Luka Koper Pristan, gostinstvo, d. o. o., Koper iz sodnega registra.

21.1.2 Število zaposlenih v družbi Luka Koper, d. d., in v Skupini Luka Koper glede na spol

	Na dan 31.12.2022	Število zaposlenih	Delež v %	Število zaposlenih	Delež v %	Število zaposlenih	Delež v %	glede na VSE zaposlene
Moški	Zaposleni Luka Koper, d. d.	1.489	90,9	149	9,1	1.638	100
	Skupina Luka Koper	1.638	90,95	163	9,05	1.801	100
Zaposleni za nedoločen čas	Zaposleni Luka Koper, d. d.	1.484	90,9	147	9,01	1.631	99,6
	Skupina Luka Koper	1.628	91,05	160	8,9	1.788	99,3
Zaposleni za določen čas	Zaposleni Luka Koper, d. d.	5	71,4	2	28,6	7	0,4
	Skupina Luka Koper	10	76,9	3	23,1	13	0,7
Zaposleni z nezajamčenimi urami	Ta oblika dela se ne uporablja.

---

Zaposleni za polni delovni čas

Luka Koper, d. d.	1.478	91,1	144	8,8	1.622	99
Skupina Luka Koper	1.621	91,1	158	8,9	1.779	98,8

Zaposleni s krajšim delovnim časom

Luka Koper, d. d.	11	68,7	5	31,2	16	0,97
Skupina Luka Koper	17	77,3	5	22,7	22	1,2

Metodologija: V tabeli je prikazano številčno stanje na zadnji dan poročanega obdobja (31.12.). Pri posameznih elementih je prikazan delež/odstotek glede na skupni rezultat. Skupni rezultat pa je prikazan v deležu/odstotku glede na vse zaposlene v Luki Koper, d. d., oziroma v Skupini Luka Koper. Zaposleni so v tabelah opredeljeni le z moškim in ženskim spolom, saj med zaposlenimi ni nikogar, ki bi se opredelil drugače (kategorija 'drugo' ali 'nerazkrito').

Število zaposlenih v družbi Luka Koper, d. d., in v Skupini Luka Koper, glede na regijo prebivališča

Na dan 31.12.2022	Število zaposlenih	Delež v %	Število zaposlenih	Delež v %	Število zaposlenih	Delež v %	Število zaposlenih	Delež v %	Število zaposlenih	Delež v %	Število zaposlenih	Delež v %	Število zaposlenih	Delež v % glede

Na zadnji dan leta 2022 je imela Skupina Luka Koper 1.801 zaposlenih, kar je 63 zaposlenih več kot na zadnji dan leta 2021 (indeks 104). S tem se nadaljuje trend rasti v Skupini Luka Koper in Luki Koper, d. d. Zaradi narave dela je v strukturi zaposlenih bistveno več moških (90,9 odstotka) kot žensk. Zaposlovanje v osnovnem procesu pretovora in prehodi agencijskih delavcev med redno zaposlene vplivajo na zmanjševanje deleža žensk v strukturi zaposlenih (le 9 odstotkov zaposlenih je žensk) kljub temu, da je vse več žensk tudi na delovnih mestih, ki so se tradicionalno povezovala z moško delovno silo, npr. upravljalec dvigal, voznik luške mehanizacije, voznik tovornih vozil, delovodja, skladiščnik, varnostnik.

Zaposleni imajo sklenjene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, manj kot odstotek zaposlenih pa ima delovno razmerje za določen čas (vodstveni, nadomeščanje, povečan obseg dela). V preteklih letih je bil razlog zaposlitve za določen čas tudi uvajanje v delo.

Skoraj 99 odstotkov zaposlenih v Skupini Luka Koper dela s polnim delovnim časom. Razlog skrajšanega delovnega časa je v polovici primerov invalidnost, nato starševstvo in bolezen.

VSE

zaposlene

Obalno-kraška	Primorsko-notranjska	Osrednjeslovenska	Goriška	Ostale regije	Druga država	Skupaj
Luka Koper, d. d.	1.483	90,5	120	7,3	13	0,8	10	0,6	11	0,7	1	0,06	1.638	100
Skupina Luka Koper	1.639	91	125	6,9	13	0,7	12	0,7	11	0,6	1	0,06	1.801	100

Zaposleni za nedoločen čas

Luka Koper, d. d.	1.479	90,7	120	7,4	11	0,7	10	0,6	10	0,6	1	0,06	1.631	99,6
Skupina Luka Koper	1.631	91,2	123	6,9	11	0,6	12	0,7	10	0,5	1	0,06	1.788	99,3

Zaposleni za določen čas

Luka Koper, d. d.	4	57,1	2	28,6	1	14,3	7
Skupina Luka Koper	9	69,2	1	7,7	2	15,4	/	1	7,7	/	13	0,7

Zaposleni z nezajamčenimi urami

Ta oblika dela se ne uporablja

Zaposleni za polni delovni čas

Luka Koper, d. d.	1.467	90,4	120	7,4	13	0,8	10	0,6	11	0,7	1	0,06	1.622	99,02
Skupina Luka Koper	1.617	90,9	125	7	13	0,7	12	0,7	11	0,6	1	0,06	1.779	98,8

Zaposleni s krajšim delovnim časom

Luka Koper, d. d.	16	100	16	0,98
Skupina Luka Koper	22	100	22	1,2

V strukturi zaposlenih po regiji prebivališča je 91 odstotkov zaposlenih iz Obalno-kraške regije, kar odraža naravo dejavnosti pretovora in fleksibilnost storitev – z večizmenskim delom se zagotavlja neprekinjeno izvajanje storitev vse dni v letu. Višanje odstotka zaposlenih iz Obalno-kraške regiji je posledica urejanja bivališča zaposlenih bližje kraju zaposlitve.

21.1.4 Število agencijskih delavcev

31. 12. 2021	31. 12. 2022
Luka Koper, d. d.	324	352
Skupina Luka Koper	332	359

Metodologija: Prikazano je število agencijskih delavcev na zadnji dan poročevalskega obdobja (31. 12.). V Skupini Luka Koper delo poleg redno zaposlenih opravljajo tudi agencijski delavci, ki so v pravicah in obveznostih izenačeni z redno zaposlenimi. Poslovni model Luke Koper, d. d., predvideva agencijsko delo zaradi negotovih gospodarskih razmer na trgu kot posledice razmer v svetu. Za nemoteno izvajanje procesa dela je bil v letu 2022 izveden nov postopek javnega naročila za agencijsko delo (Javni razpis 124/2022). Na javnem razpisu so bile izbrane štiri kadrovske agencije, s katerimi je Luka Koper, d. d., sklenila Okvirni sporazum za napotitev delavcev k uporabniku za obdobje 4 let. Na dan 31. 12. 2022 je bilo v Luki Koper, d. d., 352 napotenih agencijskih delavcev. Opravljajo dela iz osnovnega procesa pretovora in skladiščenja (kontrolor, delovodja, voznik tovornih vozil, LTD luško transportni delavec in KV LTD viličarist). V Skupini Luka Koper je še 7 napotenih agencijskih delavcev na delovnem mestu mornar vzdrževalec. Skupaj je bilo na dan 31. 12. 2022 v Skupini Luka Koper 359 agencijskih delavcev. Dne 31. 12. 2021 je bilo v Skupini Luka Koper 332 napotenih agencijskih delavcev (indeks 2022/2021 je 108).

21.1.5 Delež zaposlenih v Luki Koper, d. d., in Skupini Luka Koper po kolektivni pogodbi

Luka Koper, d. d.	Skupina Luka Koper
31. 12. 2020	31. 12. 2021	31. 12. 2022	31. 12. 2022
Zaposleni po kolektivni pogodbi	97,9	98,2	98,2	98,1
Zaposleni zunaj sistema kolektivne pogodbe	2,1	1,8	1,8	1,9
SKUPAJ	100,0	100,0	100,0	100,0

98,1 odstotka zaposlenih v Skupini Luka Koper ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi na podlagi podjetniške kolektivne pogodbe. Za direktorje odvisnih družb se na podlagi zakonodaje, ki ureja prejemke poslovodnih oseb v družbah v večinski lasti Republike Slovenije, od 29.6.2021 uporablja Politika prejemkov direktorjev odvisnih družb v Skupini Luka Koper. V Luki Koper, d. d., pa velja Politika prejemkov zaposlenih po posebnih pogodbah o zaposlitvi, spremenjena dne 20. 9. 2022. Pogoji za zaposlitev so opredeljeni v opisih delovnih mest v skladu s sistemizacijo delovnih mest oziroma Aktom o sistemizaciji.

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

21.1.6 Struktura zaposlenih v Luki Koper, d. d., in Skupini Luka Koper po starostnih skupinah

Starostne skupine (leta)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	Število zaposlenih	Delež v %	Število zaposlenih	Delež v %
Do 30	195	12,7	175	11,1
30–50	1.087	70,8	1.132	71,8
Nad 50	253	16,5	270	17,1
Skupaj št. zaposlenih	1.535	100,0	1.577	100,0
Povprečna starost zaposlenih	41,4		41,9
	42,2		42,8

21.1.7 Zaposlovanje in odhodi v Luki Koper, d. d., in Skupini Luka Koper glede na spol

Na dan 31.12.2022	Luka Koper, d. d.	Skupina Luka Koper
Število zaposlenih	Delež v %	Število zaposlenih	Delež v %
Moški	99	90,8	113	91,1
Ženske	10	9,2	11	8,9
Skupaj	109	100	124	100

Odhodi po spolu

Na dan 31.12.2022	Luka Koper, d. d.	Skupina Luka Koper
Število zaposlenih	Delež v %	Število zaposlenih	Delež v %
Moški	42	87,5	54	88,5
Ženske	6	12,5	7	11,5
Skupaj	48	100	61	100

Metodologija: Podatki so prikazani številčno ter v deležu/odstotku v poročanem obdobju.

21.1.8 Zaposlovanje in odhodi v Luki Koper, d. d., in Skupini Luka Koper po starostnih skupinah

Na dan 31.12.2022

Število zaposlenih	Delež v %	Število zaposlenih	Delež

---

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

21.1.9 Zaposlovanje in odhodi v Luki Koper, d. d., in Skupini Luka Koper, glede na regijo prebivališča

Zaposlovanje po starostnih skupinah

Starostna skupina	Število zaposlenih	Delež v %
Do 30 let	43	39,4
30–50 let	59	54,1
Nad 50 let	7	6,4
Skupaj	109	100

Skupina Luka Koper

Starostna skupina	Število zaposlenih	Delež v %
Do 30 let	45	36,3
30–50 let	70	56,4
Nad 50 let	9	7,3
Skupaj	124	100

Odhodi po starostnih skupinah

Starostna skupina	Število zaposlenih	Delež v %
Do 30 let	6	12,5
30–50 let	21	43,75
Nad 50 let	21	43,75
Skupaj	48	100

Skupina Luka Koper

Starostna skupina	Število zaposlenih	Delež v %
Do 30 let	6	9,8
30–50 let	24	39,4
Nad 50 let	31	50,8
Skupaj	61	100

Zaposlovanje po regijah

Regija	Število zaposlenih	Delež v %
Obalno-kraška	83	76,1
Osrednjeslovenska	3	2,7
Primorsko-notranjska	15	13,7
Ostalo	8	7,3
Skupaj	109	100

Skupina Luka Koper

Regija	Število zaposlenih	Delež v %
Obalno-kraška	96	77,4
Osrednjeslovenska	3	2,4
Primorsko-notranjska	17	13,7
Ostalo	8	6,4
Skupaj	124	100

Odhodi po regijah

Regija	Število zaposlenih	Delež v %
Obalno-kraška	46	95,8
Osrednjeslovenska	/
Ostalo	2	4,2
Skupaj	48	100

---

21.1.10 Primerjava med zaposlovanjem, odhodi in stopnjo fluktuacije

Število novih zaposlitev	Število odhodov	Stopnja fluktuacije (v %)*
2020	2020	2020
Luka Koper, d. d.	25	31	2
Skupina Luka Koper	32	37	2,1
2021	2021	2021
Luka Koper, d. d.	70	27	1,6
Skupina Luka Koper	77	38	2,1
2022	2022	2022
Luka Koper, d. d.	109	48	2,8
Skupina Luka Koper	124	61	3,3

*Metoda izračuna fluktuacije = število odhodov/(začetno stanje zaposlenih + nove zaposlitve) x 100

21.1.11 Ugodnosti za delavce

V družbi Luka Koper, d. d., pri ugodnostih za delavce ni razlik med zaposlenimi za določen ali skrajšan delovni čas in zaposlenimi za nedoločen oziroma polni delovni čas, prav tako ni razlik v višini plače med spoloma.

Za vse je urejeno socialno, zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Zaposleni imajo možnost pod ugodnejšimi pogoji skleniti tudi nezgodno zavarovanje in zavarovanje za zdravstvene preglede pri specialistih.

Edina razlika je pri vključevanju zaposlenih v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, pri čemer zaposleni za določen čas samostojno plačujejo mesečno premijo, za preostale zaposlene pa družba sofinancira različno višino deleža zakonsko določene premije glede na starost zaposlenega.

Vsi zaposleni so ob izpolnjevanju pogojev vključeni v instrumente finančne motivacije.

Tudi v letu 2022 so zaposleni redno prejemali mesečno izplačilo plače, ki se na podlagi določil kolektivne pogodbe usklajuje s 6-mesečno rastjo indeksa inflacije. Če je v družbi izkazana pozitivna rast dodane vrednosti na zaposlenega, se podpisniki kolektivne pogodbe dogovorijo o dvigu plač, ki mora zaostajati za rastjo produkтивnosti.

Povprečna plača v Luki Koper, d. d., je višja od slovenskega povprečja. V letu 2022 je minimalna bruto plača (bruto I) znašala 1.074,43 evra, znesek zajamčene plače pa je bil 237,73 evra. Tako v družbi Luka Koper, d. d., kot v Skupini Luka Koper v letu 2022 ni bilo nobenega izplačila pod zajamčeno plačo.

Plače zaposlenih v Luki Koper, d. d., so v letu 2022 presegale zakonsko določeno minimalno plačo v Republiki Sloveniji, le v izjemnih primerih so bili posamezni zaposleni upravičeni do izplačila zakonskega dodatka do minimalne plače. Zaposlenih, ki so v letu 2022 vsaj enkrat prejeli dodatek do minimalne plače, je bilo 310, in sicer na 11 različnih delovnih mestih.

Izplačani so bili regres za letni dopust, božičnica in nagrada iz naslova poslovne uspešnosti. V skladu s kriteriji podjetniške kolektivne pogodbe se kvartalno nagrajuje skupinska delovna uspešnost. Velika večina zaposlenih je vključena v sklad prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Od leta 2018 zaposleni ob upokojitvi prejmejo poleg odpravnine v skladu z zakonodajo še dodatno odpravnino iz t. i. pozaposlitvenega sklada.

V letu 2022 je razmerje skupnega letnega nadomestila za najbolje plačanega posameznika v organizaciji do mediane letne skupne plače za vse zaposlene (razen najbolje plačanega posameznika) znašalo:

• 4,32 za Luko Koper, d. d., in
• 4,42 za Skupino Luka Koper.

Povečanje skupnega letnega nadomestila za najbolje plačanega posameznika organizacije na povprečno povečanje letnega zneska nadomestila za vse zaposlene (razen najbolje plačanega posameznika) je znašalo:

• za Luko Koper, d. d., 10,7 odstotka za najbolje plačanega posameznika in povprečno 15,14 odstotka za vse zaposlene; odstotek povečanja skupnega letnega nadomestila za najbolje plačanega posameznika v družbi znaša 0,71 povprečnega odstotka povečanja letnega zneska nadomestila za vse zaposlene (razen najbolje plačanega posameznika),
• za Skupino Luka Koper 10,7 odstotka za najbolje plačanega posameznika in povprečno 15,07 odstotka za vse zaposlene; odstotek povečanja skupnega letnega nadomestila za najbolje plačanega posameznika v skupini znaša 0,71 povprečnega odstotka povečanja letnega zneska nadomestila za vse zaposlene (razen najbolje plačanega posameznika).

Podatki o letnem znesku plače bruto I so zajeti iz obračuna plač rednega dela in variabilnega dela plače iz naslova poslovne uspešnosti za zaposlene po kolektivni pogodbi ter plač rednega dela za zaposlene po pogodbah o poslovodenju in drugih individualnih pogodbah (brez upoštevanja izplačila variabilnega dela plače, ki je obračunan po potrditvi letnega poročila).

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

21.1.12 Število zaposlenih v Luki Koper, d. d., ki so koristili starševski dopust in se vrnili na delovno mesto, po spolu

	2020	2021	2022
Moški	104	95	97
Ženske	7	9	9
SKUPAJ	111	104	106

Vsi zaposleni imajo pravico izkoristiti starševski oziroma očetovski dopust. Vsakomur, ki zanj zaprosi, je omogočeno koriščenje. Vsi zaposleni, ki izkoristijo pravico do starševskega/očetovskega dopusta, se po njegovem zaključku vrnejo na isto delovno mesto. V letu 2022 samo 1 zaposleni (moški) po 12 mesecih koriščenja očetovskega dopusta ni bil več zaposlen (razlog: upokojitev na podlagi beneficirane delovne dobe).

21.1.13 Izobrazbena struktura zaposlenih na dan 31. 12. 2022

Luka Koper, d. d.	Skupina Luka Koper
Raven izobrazbe	Število zaposlenih 31. 12. 2022	Delež (%) 31. 12. 2022	Število zaposlenih 31. 12. 2021	Delež (%) 31. 12. 2021	Število zaposlenih 31. 12. 2022	Delež (%) 31. 12. 2022	Število zaposlenih 31. 12. 2021	Delež (%) 31. 12. 2021
VIII/2	1	0,06	1	0,06	1	0,06	1	0,06
VIII/1	25	1,5	25	1,6	27	1,5	27	1,6
VII	130	7,9	125	8	139	7,7	132	7,6
VI/2	245	14,9	232	14,7	251	13,9	236	13,6
VI/1	117	7,1	112	7,1	124	6,9	119	6,8
V	481	29,4	464	29,4	524	29,1	505	29
IV	505	30,8	477	30,2	559	31,0	531	30,6
III	17	1,04	18	1,1	29	1,6	29	1,7
I–II	117	7,1	123	7,8	147	8,2	158	9,1
SKUPAJ	1.638	100,0	1.577	100,0	1.801	100,0	1.738	100,0

Intenzivno zaposlovanje na izvajalskih delovnih mestih v osnovnem procesu pretovora in skladiščenja na nižjih ravneh izobrazbe od I. do IV. ravni vpliva na spremembo izobrazbene strukture delniške družbe oziroma Skupine. Prek pogodbe o izobraževanju se 2 odstotkoma zaposlenih sofinancira pridobitev višje ravni izobrazbe.

21.1.14 Raznolikost zaposlenih v Luki Koper, d. d., in Skupini Luka Koper po kategoriji delovnega mesta

---

31.12.2021

31.12.2022

31.12.2022

Število zaposlenih	Delež v %	Število zaposlenih	Delež v %	Število zaposlenih	Delež v %
Vodilni (uprava, b-1)	20	1,3	22	1,3	25	1,4
Ostali vodstveni	341	21,6	317	19,4	334	18,5
Strokovni	185	11,7	193	11,8	203	11,3
Izvajalski	1.031	65,4	1.106	67,5	1.239	68,7
Skupaj	1.577	100,0	1.638	100,0	1.801	100,0

88 GRI 401-3

89 GRI 405-1

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

21.1.15 Raznolikost zaposlenih v Luki Koper, d. d., in Skupini Luka Koper po spolu

Na dan 31. 12. 2022	Število zaposlenih	Delež v %	Število zaposlenih	Delež v %	Število zaposlenih	Delež v %
Moški	Ženske	Skupaj	Vodilni (uprava, b-1)	Luka Koper, d. d.	16	72,7	6	27,3	22	100,0
Skupina Luka Koper	18	72	7	28	25	100,0
Ostali vodje	Luka Koper, d. d.	304	95,9	13	4,1	317	100,0
Skupina Luka Koper	320	95,8	14	4,2	334	100,0
Strokovni	Luka Koper, d. d.	133	68,9	60	31,1	193	100,0
Skupina Luka Koper	140	68,9	63	31,1	203	100,0
Izvajalski	Luka Koper, d. d.	1.036	93,7	70	6,3	1.106	100,0
Skupina Luka Koper	1.160	93,6	79	6,4	1.239	100,0
Skupaj	Luka Koper, d. d.	1.489	90,9	149	9,1	1.638	100,0
Skupina Luka Koper	1.638	90,9	163	9,1	1.801	100,0

21.1.16 Raznolikost zaposlenih v Luki Koper, d. d., in Skupini Luka Koper po starostnih skupinah

Na dan 31.12.2022	Število zaposlenih	Delež v %	Število zaposlenih	Delež v %	Število zaposlenih	Delež v %	Število zaposlenih	Delež v %
Do 30 let			30–50 let			Nad 50 let			Skupaj
Vodilni (uprava, b-1)

---

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

21.2 Izobraževanje in usposabljanje zaposlenih

21.2.1 Opis sistema usposabljanja zaposlenih

Ciljno izvajanje funkcionalnega usposabljanja zaposlenih je ena strateških aktivnosti družbe. Pristop je
opredeljen z internimi navodili družbe o usposabljanju in izobraževanju kadrov, sistemih prenosa znanja ter
pristopu k sofinanciranju izobraževanja ob delu. Cilji, vsebine in finančna sredstva usposabljanja so vključeni v
letni poslovni načrt družbe. Izhodišča usposabljanja so potrebe delovnih procesov, zahtevana in želena znanja
na delovnih mestih ter slabše razvite kompetence. Uspešnost pristopa se spremlja z merjenjem zadovoljstva
po opravljenem usposabljanju, s preizkusi znanja, z napredovanji zaposlenih na višje stopnje usposobljenosti
in fleksibilnosti na delovnem mestu na podlagi pridobivanja, prenosa in uporabe znanja ter z ocenjevanjem
inštruktorjev.

V letu 2022 je bilo v družbi Luka Koper, d. d., v usposabljanje vključenih 86 odstotkov zaposlenih. Povprečno
število ur usposabljanja v družbi Luka Koper, d. d., je v letu 2022 znašalo 20,8. Višje število ur usposabljanja je
posledica izvedbe številnih programov uvajanja v delo, inštruktorstva za upravljanje mehanizacije, poleg tega
so se s sprostitvijo protikoronskih ukrepov poleg številnih spletnih usposabljanj zunanjih izobraževalnih insti-
tucij (webinarjev) ter novih spletnih programov interne izobraževalne platforme Soba znanja ponovno uveljavi-
le klasične oblike usposabljanj, ki so daljše.

V letu 2022 je bila v Luki Koper, d. d., z dodatnimi programi nadgrajena platforma e-usposabljanja Soba znanja,
za katero programe usposabljanja pripravljajo lastni strokovni kadri. Do spletne učilnice lahko dostopajo vsi
zaposleni, tudi tisti, ki na delovnem mestu nimajo dostopa do računalnika, in sicer prek aplikacije Capsula na
mobilnih napravah. Vzpostavlja se tudi spletno preverjanje znanja iz varstva pri delu.

V letu 2022 je bil pripravljen program usposabljanja za vodje na vseh ravneh vodenja, ki se bo pričel izvajati v
letu 2023. Vanj bodo vključeni tudi identificirani nasledniki. Potrjena je pobuda za vzpostavitev Centra znanja.
V teku so aktivnosti za nabavo simulatorja virtualne re-
sničnosti za simulacijo dela na ključni mehanizaciji ter ureditev prostorov, poligonov in opreme za strokovno
izvajanje praktičnega dela usposabljanja.

Povprečno število ur usposabljanja in delež zaposlenih vključenih v izobraževanje, za družbo Luka Koper, d. d.

2020	2021	2022
Povprečno število ur usposabljanja na zaposlenega
Cilj število ur usposabljanja na zaposlenega
Odstotek zaposlenih vključenih v izobraževanje	25	20	15

---

Število ur % zaposlenih

	2021	2022
Vsi zaposleni	15,1	20,8
Ženske	21,7	15,7
Moški	7,5	21,3
Vodilni kadri (uprava, B-1)	28	21,9
Ostali vodje	6,1	13,5
Strokovni	26,5	22,8
Izvajalski	5,2	22,5

Povprečno število ur usposabljanja je bistveno višje pri moških kot pri ženskah, predvsem kot posledica zaposlovanja in usposabljanja za upravljanje mehanizacije v osnovnem procesu. Iz tega sledi tudi visoko povprečno število ur usposabljanja izvajalskih kadrov. V letu 2021 je bilo te vrste usposabljanja (inštruktorstva za upravljanje mehanizacije) bistveno manj zaradi protikoronskih ukrepov, v času katerih je bil proces praktičnega usposabljanja ustavljen.

21.2.2 Vpeljani programi

V družbi so programi usposabljanja vezani na potrebe delovnih procesov. Vsak novozaposleni je vključen v načrt uvajanja v delo.

Poleg zakonsko zahtevanih znanj in znanj, zahtevanih za opravljanje dela na delovnem mestu, so v opisih delovnih mest navedena tudi (željena) znanja, ki izboljšujejo izvajanje delovnega procesa. Pridobitev in uporaba teh znanj omogočata zaposlenemu napredovanje oziroma uvrstitev v višjo stopnjo usposobljenosti in fleksibilnosti na obstoječem delovnem mestu. V usposabljanje so zaposleni vključeni ves čas zaposlitve. Usposabljanje se organizira na podlagi tega, katere kompetence so v letnih razgovorih in ocenjevanju vodij ocenjene kot slabše razvite.

Na podlagi ocenjevanja razvojnega potenciala zaposlenih so bili pripravljani individualni razvojni načrti zaposlenih s programi razvoja vodstvenih in socialnih kompetenc.

Pretežni delež interno organiziranih usposabljanj je realiziran v okviru sistema inštruktorstva pri usposabljanju za upravljanje različnih vrst mehanizacije ob zaposlitvi ali razporeditvi v drugo enoto. Velik del usposabljanj izvajalskih kadrov omogoča njihovo izmenjavo med enotami glede na potrebe dela.

Luka Koper uresničuje koncept vseživljenjskega izobraževanja s kontinuiranim izobraževanjem in obnavljanjem znanja zaposlenih, z namenom izboljšanja komunikacijskih veščin, učenja tujih jezikov, nadgradnje računalniških znanj, poslovne administracije, timskega dela, upravljanja poslovnih procesov (vodenje projektov, usposobitev za notranje presojevalce), usposabljanja za člane sveta delavcev in sindikalne predstavnike, krepitev veščin vodenja (ciljno vodenje, povratne informacije), tehničnega usposabljanja, javnih naročil, usposobitve inštruktorjev za prenos znanja …

Organizirana je bila delavnica oziroma srečanje za zaposlene za pripravo na upokojitev, v katero so vključeni zaposleni, ki bodo izpolnili pogoje za starostno upokojitev do konca leta 2025. Predstavljena jim je zakonodaja na področju upokojevanja, izkušnje luških upokojencev ter možnosti vključitve v luško društvo upokojencev, opravljanja dela vodiča po pristanišču po upokojitvi in nadaljnjega prejemanja internega glasila Luški glasnik.

Drugi posebni programi usposabljanja se za zaposlene pred upokojitvijo ne izvajajo, so pa ti vključeni v redne programe usposabljanja skupaj z ostalimi mlajšimi zaposlenimi.

Družba Luka Koper, d. d., je v letu 2022 zaključila projekt Kompetenčni center za razvoj kadrov Logins, ki je omogočal povezovanje podjetij v panogi ter 50-odstotno povrnitev stroškov usposabljanja zaposlenih v času od 2019 do 2022.

21.2.3 Karierni razvoj zaposlenih

Luka Koper, d. d., omogoča zaposlenim osebni in strokovni razvoj z napredovanjem na drugo, zahtevnejše delovno mesto ter z uvrstitvijo zaposlenih na višjo stopnjo usposobljenosti in fleksibilnosti na obstoječem delovnem mestu. Po zaključenem projektu iz leta 2021 vzpostavlja bolj transparenten sistem napredovanja oziroma kariernega razvoja zaposlenih na podlagi prenovljenih postopkov identifikacije ključnih delovnih mest, kompetenčnih profilov delovnih mest, identifikacije ključnih kadrov in naslednikov, vse tudi z namenom zmanjševanja subjektivizma vodij in zgodnjega identificiranja mladih perspektivnih kadrov.

fikacije ključnih kadrov in naslednikov je kontinuiran, v njem se zaposlenim izmerijo socialne in vodstvene kompetence z namenom njihovega nadaljnjega razvijanja v skladu s kariernimi ambicijami. Vzpostavljen je bazen ključnih kadrov in naslednikov ter piramide nasledstev na ključnih delovnih mestih. Zaposlenim se v sodelovanju z vodstvi enot izdela individualni razvojni načrt. Zaradi priprave nasledstvenega načrta za b-1 se zaposlenim z najvišjim razvojnim potencialom posebej izmerijo kompetence za delovna mesta na ravni b-1 (ciljno vodenje, inovativnost in iniciativnost, reševanje problemov, timsko sodelovanje, reševanje konfliktov in uvajanje nepriljubljenih ukrepov).

V letu 2022 je bilo v letni razgovor vključenih 45 odstotkov zaposlenih. Letni razgovori so informacijsko podprti, vendar informacijska tehnologija ne nadomešča neposredne komunikacije vodij s sodelavci, temveč omogoča bolj sistematično pripravo in voden razgovor.

Napredovanje in interna mobilnost zaposlenih

Vertikalno in horizontalno napredovanje

Uvrstitev na višjo stopnjo usposobljenosti in fleksibilnosti	Skupaj interna mobilnost zaposlenih
2020	2021	2022	2020	2021	2022	2020	2021	2022
Število	145	103	149	203	354	480	348	457	629
Delež	9	6,5	9,1	13	22	29	23	29	38

Delež zaposlenih, ki so bili vključeni v karierni razvoj v letu 2022, po spolu in kategoriji delovnega mesta

Po spolu	Moški	Ženske	Vodilni (uprava, b-1)	Ostali vodstveni	Strokovni	Izvajalski
Število	579	50	4	99	77	449
Delež (glede na vse zaposlene)	35,3	3	0,2	6	4,7	27,4

V Luki Koper, d. d., je bil v eno od oblik kariernega razvoja vključenih 38 odstotkov zaposlenih, kar pomeni da je več kot vsaki tretji zaposleni bil deležen ene od oblik kariernega razvoja, to je napredovanja na drugo delovno mesto ali v višjo stopnjo usposobljenosti in fleksibilnosti na delovnem mestu. Na drugo delovno mesto je napredovalo bistveno več moških. Največ napredovanj je bilo med izvajalskimi kadri.

21.3 Zagotavljanje varnosti zaposlitve in socialne varnosti zaposlenih

Invalidska problematika se je po ustaljenem načinu reševala z zagotavljanjem dopolnilne kvote delovnih invalidov znotraj Skupine Luka Koper v invalidskem podjetju Luka Koper INPO, d. o. o. Delež zaposlenih v Luki Koper, d. d., s statusom delovnega invalida je 1,2 odstotka. Trije zaposleni s pridobljenim statusom invalidnosti so bili iz Luke Koper, d. d., prezaposleni v invalidsko podjetje Luka Koper INPO, d. o. o.

Invalidska dejavnost – število zaposlenih s statusom invalidnosti in njihov delež v Luki Koper, d. d.

	31. 12. 2020	31. 12. 2021	31. 12. 2022
Število zaposlenih s statusom invalidnosti	20	20	20
Delež (%)	1,3	1,3	1,2

Število invalidov in njihov delež v Luki Koper INPO, d. o. o.

	31. 12. 2020	31. 12. 2021	31. 12. 2022
Število zaposlenih s statusom invalidnosti	72	73	73
Delež (%)	55	55,7	55,7

21.4 Sodelovanje z izobraževalnimi ustanovami

Luka Koper, d. d., deluje kot družbeno odgovorno podjetje na področju razvoja in izobraževanja v lokalnem in širšem okolju. Sodeluje s številnimi izobraževalnimi institucijami pri zagotavljanju mentorstva za seminarske in diplomske naloge ter omogoča obvezne delovne prakse dijakom in študentom. V letu 2022 je družba sofinancirala pridobitev višje ravni izobrazbe 2 odstotkoma zaposlenih. V zadnjih dveh letih je intenzivirala kadrovsko štipendiranje mladih; za ta namen je sklenjenih 10 novih pogodb.

21.5 Interno komuniciranje z zaposlenimi

---

Zaradi narave luškega dela, ki poteka predvsem na terenu, in dejstva, da približno polovica zaposlenih na delovnem mestu nima dostopa do računalnika, komunikacija z zaposlenimi poteka tako preko prilagojene mobilne aplikacije kot klasično, s tiskanim medijem. Luka Koper komunicira z zaposlenimi predvsem po naslednjih ključnih komunikacijskih kanalih:

• s kratkimi vestmi, ki jih zaposleni prejmejo po elektronski pošti in jih tajništva razobesijo na oglasne deske,
• prek mobilne aplikacije, ki omogoča varno povezavo do informacijskega okolja družbe; zaposleni družbe lahko dostopajo do elektronske pošte, intranet portala LukaNET, sistema za upravljanje odsotnosti, spletne platforme za e-izobraževanje ter spletne platforme za opravljanje letnih razgovorov,
• z mesečnim glasilom Luški glasnik, ki izhaja v tiskani obliki in katerega poslanstvo je obveščanje vseh zaposlenih in širše luške skupnosti o dogajanju v Luki Koper, kakor tudi povezovanje zaposlenih ter skrb za njihovo nenehno rast in razvoj.

Družba ima tudi svojo intranetno stran LukaNET, na kateri so zaposlenim poleg splošnih informacij dostopni tudi vsi interni dokumenti družbe ter platforme in navodila, ki jih zaposleni potrebujejo pri izvajanju delovnih procesov.

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

22 Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja

Dosegamo najvišje standarde trajnostnega razvoja po sistemu EU za okoljevarstveno vodenje organizacij (ECO Management and Audit Scheme - EMAS) ter zmanjšali ogljični odtis družbe z ukrepi izboljšanja energetske učinkovitosti.

Obseg pristanišča

Območje pristanišča Koprsko pristanišče je tovorno pristanišče, ki obsega celovit vodni in priobalni prostor, v katerem se opravljajo pristaniške dejavnosti, namenjene tako tovornemu kot tudi potniškemu prometu. Območje pristanišča je opredeljeno v Koncesijski pogodbi za opravljanje pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture št. 2411-08-800011 z dne 8. 9. 2008.

Okoljski del trajnostnega poročila zajema podatke Luke Koper, d. d., ki deluje na lokaciji pristanišča v Kopru, za obdobje od 1. 1. 2022 do 31. 12. 2022. Kjer so rezultati na voljo, so prikazani za triletno obdobje, starejši podatki pa so dosegljivi v poročilih na spodnjih povezavah. Vsebuje tudi letne primerjave okoljskih kazalnikov s ciljem prikaza okoljske uspešnosti. Poglavja v trajnostnem poročilu, v katerih so navedene preverjene informacije o okoljskem ravnanju, so označena z znakom.

Podatki so verodostojni in odražajo dejansko stanje sistema ravnanja z okoljem v družbi. Navedbe je v marcu 2023 preveril Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje SIQ in ugotovil, da sistem ustreza zahtevam uredbe EU št. 1221/2009 (uredba EMAS).

Predhodna okoljska poročila so na voljo na povezavah:

• Živeti s pristaniščem - Poročila in dokumenti (zivetispristaniscem.si)
• http://www.luka-kp.si/slo/o-podjetju/odnos-do-okolja

22.1 Okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti, okoljsko trajnostne naložbe, prihodki in odhodki

Uredba o taksonomiji EU Skladno z Uredbo o taksonomiji (Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088), ki je pričela veljati 12. julija 2020, in njenimi prilogami ter skladno z Delegirano uredbo Komisije 2021/2178 z dne 6. julija 2021 o dopolnitvi Uredbe o taksonomiji in smernicami Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) sta tako Skupina Luka Koper kot družba Luka Koper, d. d., za leto 2022 zavezana k objavi ključnih kazalnikov uspešnosti, ki izhajajo iz storitev, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, ki se lahko štejejo za trajnostne. Družba Luka Koper, d. d., in Skupina Luka Koper za poslovno leto 2022 poročata kazalnike za gospodarske dejavnosti, ki so vključene v taksonomijo EU.

Leto 2022 predstavlja prehodno obdobje, v katerem morajo družbe prilagoditi svoje prakse in sisteme poroča-
nja na način, da bodo lahko v nadaljevanju zagotavljale celovita razkritja v skladu z Uredbo o taksonomiji.

Večina dejavnosti Skupine Luke Koper zaenkrat ni vključena v področje uporabe prilog I in II k Delegirani uredbi
Komisije (EU) 2021/2139 z dne 4. junija 2021 o dopolnitvi Uredbe o taksonomiji. To pomeni, da večina dejavno-
sti Skupine Luka Koper trenutno ni predmet poročanja v okviru taksonomije EU.

Enoten klasifikacijski sistem – taksonomija EU – določa seznam gospodarskih dejavnosti, ki se na podlagi
tehničnih meril štejejo za trajnostne, in sicer v skladu s trajnostnimi cilji EU. Na ravni EU (Uredba EU 2020/852)
so bili določeni ti cilji:

• a) blažitev podnebnih sprememb;
• b) prilagajanje podnebnim spremembam;
• c) trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov;
• d) prehod na krožno gospodarstvo;
• e) preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja;
• f) varstvo in ohranjanje biotske raznovrstnosti in ekosistemov;

Pri čemer pa je bila le za cilja blažitve podnebnih sprememb (a) in prilagajanja podnebnim spremembam (b)
sprejeta Delegirana uredba (EU 2021/2139) o tehničnih merilih za pregled za določitev pogojev, pod katerimi
se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju podneb-
nim spremembam, in za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih
okoljskih ciljev. Zaradi navedenega Skupina Luka Koper v nadaljevanju poroča le tiste taksonomske dejavnosti,
ki jih je prepoznala v delegirani uredbi.

Določitev dejavnosti, usklajenih s taksonomijo EU

Za opredelitev usklajenih dejavnosti je Skupina Luka Koper izvedla celovit pregled dejavnosti ter glede na raz-
položljive atribute poročanja določila, katere lahko pomembno prispevajo k ciljema prilagajanja podnebnim
spremembam in blažitve njihovih posledic v smislu taksonomije EU.

Pretovor in skladiščenje v smislu taksonomije EU nista prepoznana kot gospodarska dejavnost, ki bistveno
prispeva k prilagajanju podnebnim spremembam in blažitvi njihovih posledic, je bilo pa v delegirani uredbi
prepoznanih nekaj taksonomskih dejavnosti, s katerimi se Skupina Luka Koper prilagaja podnebnim spremem-
bam in blaži njihove posledice. Zaradi lastnega delovanja Skupina Luka Koper neposredno omogoča drugim
dejavnostim (npr. pomorski, cestni in železniški promet), da znatno prispevajo k enemu ali več okoljskim ciljem
iz delegirane uredbe.

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

Ker določene dejavnosti družb v Skupini Luka Koper trenutno še niso predmet poročanja v okviru taksonomije
EU, so posledično deleži naložb in stroškov glede na skupni obseg le-teh relativno majhni. Prihodki, povezani s
taksonomijo, v tem trenutku v Skupini Luka Koper niso pripoznani.

Skupina Luka Koper bo še naprej nadgrajevala sistem poročanja z namenom zagotavljanja celovitih razkritij v
skladu z Uredbo o taksonomiji in sledila usmeritvam poročanja.

Pripoznane aktivnosti

4.1 Proizvodnja energije z uporabo fotovoltaične tehnologije

V sklop aktivnosti 4.1 Proizvodnja energije z uporabo fotovoltaične tehnologije je Skupina Luka Koper vključila
dejavnost gradnje ali upravljanja objektov za proizvodnjo električne energije z uporabo fotovoltaične tehnolo-
gije, saj skladno s trajnostno strategijo vgrajuje sončne elektrarne. Proizvedena električna energija se v celoti
porabi za lastne potrebe, zato Skupina Luka Koper iz tega naslova nima prihodkov.

4.9 Prenos in distribucija električne energije

V sklop aktivnosti 4.9 Prenos in distribucija električne energije je vključena dejavnost gradnje in upravljanja
prenosnih sistemov za prenos električne energije po izrednovisokonapetostnem in visokonapetostnem po-
vezanem sistemu ter gradnje in upravljanja distribucijskih sistemov za prenos električne energije po visoko-,
srednje- in nizkonapetostnih distribucijskih sistemih, saj Skupina Luka Koper sama investira v infrastrukturo,
ki bo v bodoče nadgrajena in bo zagotavljala tudi priključitev tovornih in potniških ladij na električno omrež-
je ter posledično bistveno pripomogla k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov na območju pristanišča. V
to dejavnost je za leto 2022 vključena aktivnost namestitve prenosnih in distribucijskih transformatorjev, ki
izpolnjujejo zahteve stopnje 2 (od 1. julija 2021) iz Priloge I k Uredbi Komisije (EU) št. 548/2014 in – za srednje
transformatorje, pri katerih najvišja napetost za opremo ne presega 36 kV – zahteve glede doseganja ravni
AAA0, kar zadeva izgube prostega teka, določene v standardu EN 50588-1, saj sta bila v letu 2022 nameščena
dva taka sistema.

5.2 Obnova sistemov za zbiranje, čiščenje in distribucijo vode

V sklop aktivnosti 5.2 Obnova sistemov za zbiranje, čiščenje in distribucijo vode je vključena dejavnost obnove
sistemov za zbiranje, čiščenje in distribucijo vode, vključno z infrastrukturo za zbiranje, čiščenje in distribucijo
vode za potrebe gospodinjstev in industrije, kajti na območju pristanišča Skupina Luka Koper sama investira v
infrastrukturo za oskrbo s pitno vodo ter s stalnimi posodobitvami prispeva k manjšim izgubam vode in blaži-
tvi podnebnih sprememb.

5.5 Zbiranje in prevoz frakcij nenevarnih odpadkov, ki se ločujejo na viru

Ta dejavnost je taksonomsko sprejemljiva, vendar še ni okoljsko trajnostna glede na postavljene kriterije, torej
gre za dejavnost, neusklajeno s taksonomijo.

---

6.2 Železniški prevoz tovora

Aktivnost 6.2 Železniški prevoz tovora ni vključena, ker Skupina Luka Koper ne izvaja dejavnosti nakupa, financiranja, zakupa, najema in upravljanja prevoza tovora na glavnih železniških omrežjih in železnicah za prevoz tovora na kratke razdalje, in sicer z vlaki in vagoni, ki imajo ničelne neposredne emisije CO2 iz izpušne cevi pri vožnji po tirih s potrebno infrastrukturo, kjer taka infrastruktura ni na voljo, pa uporabljajo konvencionalni motor (bimodalnost), in niso bili namenjeni transportu fosilnih goriv. V to dejavnost tudi ni vključena dejavnost premika vlakovnih kompozicij znotraj območja pristanišča, ki se sicer izvaja tudi z lokomotivo z ničelnimi emisijami CO2 (iz izpušne cevi), saj gre za interne premike znotraj pristanišča, kar se ne šteje za prevoz tovora na kratke razdalje.

6.6 Cestni prevoz tovora

Aktivnosti 6.6 Cestni prevoz tovora Skupina Luka Koper ne poroča. V Skupini Luka Koper se sicer nakupuje, financira, zakupuje, najema in upravlja vozila, razvrščena v kategorije N1, N2 ali N3, ki spadajo na področje uporabe stopnje E ali naslednje stopnje Euro VI, vendar prevozov s temi vozili Skupina Luka Koper ne izvaja po cestah, le znotraj pristanišča (delovišča), kjer ni kategoriziranih cest.

6.10 Pomorski in obalni prevoz tovora, plovila za pristaniške dejavnosti in pomožne dejavnosti

Aktivnosti 6.10 Pomorski in obalni prevoz tovora, plovila za pristaniške dejavnosti in pomožne dejavnosti Skupina Luka Koper ne poroča, ker ne izvaja dejavnosti nakupa, financiranja, zakupa (s posadko ali brez) ali upravljanja plovil, zasnovanih in opremljenih za prevoz tovora ali za kombinirani prevoz tovora in potnikov po morju ali v obalnih vodah, in tudi ne izvaja nakupa, financiranja, najema in upravljanja plovil za pristaniške dejavnosti in pomožne dejavnosti, kot so vlačilci, privezna plovila, pilotska plovila, reševalna plovila in ledolomilci. Skupina Luka Koper sicer razpolaga s priveznimi plovili, vendar plovila nimajo ničelnih neposrednih emisij CO2 (iz izpušne cevi) ali hibridnih pogonov.

6.16 Infrastruktura za omogočanje nizkoogljičnega prevoza po plovnih poteh

V sklop aktivnosti 6.16 Infrastruktura za omogočanje nizkoogljičnega prevoza po plovnih poteh je vključena gradnja, posodobitev, upravljanje in vzdrževanje infrastrukture, ki je potrebna za upravljanje plovil ali pristaniške dejavnosti z ničelnimi emisijami CO2 (iz izpušne cevi), ter infrastruktura za pretovarjanje z ničelnimi emisijami CO2 (iz izpušne cevi). V to aktivnost je Skupina Luka Koper vključila infrastrukturo, namenjeno upravljanju plovil, z ničelnimi neposrednimi emisijami CO2 iz izpušne cevi, in sicer tisto, namenjeno električnemu napajanju in polnjenju z vodikom. Na območju pristanišča je zgrajena infrastruktura, ki omogoča električno napajanje plovil-vlačilcev, električnih RTG na kontejnerskem terminalu ter obalnih dvigal. V letu 2022 sta bili nabavljeni dve električni obalni dvigali super postpanamax STS in 3 električna dvigala RTG, pri čemer gre za opremo, namenjeno pretovarjanju tovora med različnimi načini prevoza: terminalsko infrastrukturo in superstrukture za natovarjanje, raztovarjanje in pretovarjanje blaga z ničelnimi emisijami CO2 (iz izpušne cevi). Prikazani so tudi letni stroški vzdrževanje luške mehanizacije in transportnih sistemov z ničelnimi emisijami CO2.

7.3 Namestitev, vzdrževanje in popravilo energijsko učinkovite opreme

V sklop aktivnosti 7.3 Namestitev, vzdrževanje in popravilo energijsko učinkovite opreme so vključeni posamezni obnovitveni ukrepi, ki vključujejo namestitev, vzdrževanje ali popravilo energijsko učinkovite opreme. Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji vključujejo enega od naslednjih posameznih ukrepov, kadar izpolnjujejo minimalne zahteve za posamezne komponente in sisteme iz veljavnih nacionalnih ukrepov, s katerimi se izvaja Direktiva 2010/31/EU, in se, kjer je to ustrezno, uvrščajo v najvišja dva razreda energijske učinkovitosti, v katerih je na voljo znatno število izdelkov, v skladu z Uredbo (EU) 2017/1369 in delegiranimi akti, sprejetimi na podlagi te uredbe:

- (a) dodajanje izolacije obstoječim sestavnim delom ovoja, kot so zunanji zidovi (vključno z zelenimi zidovi), strehe (vključno z zelenimi strehami), podstrešja, kleti in pritličja (vključno z ukrepi za zagotavljanje zračne tesnosti, ukrepi za zmanjšanje učinkov toplotnih mostov in postavljanja zidarskih odrov) ter proizvodi za namestitev izolacije na ovoj stavbe (vključno z mehanskimi pritrjevali in lepili);

(b) zamenjavo obstoječih oken z novimi energijsko učinkovitimi okni;

(c) zamenjavo obstoječih zunanjih vrat z novimi energijsko učinkovitimi vrati;

(d) namestitev in zamenjavo energijsko učinkovitih svetlobnih virov;

(e) namestitev, zamenjavo, vzdrževanje in popravilo ogrevalnih, prezračevalnih in klimatskih sistemov ter sistemov za ogrevanje vode, vključno z opremo, povezano s storitvami daljinskega ogrevanja, z visoko učinkovitimi tehnologijami;

(f) namestitev kuhinjske in sanitarne vodovodne napeljave z nizko porabo vode in električne energije, ki je v skladu s tehničnimi specifikacijami iz Dodatka A k Prilogi I k tej uredbi ter ima pri prhah, mešalnih prhah, ventilih in pipah za prhe največji pretok vode 6 l/min ali manj v skladu z obstoječo etiketo na trgu Unije.

V letu 2022 je bila izvedena posodobitev opreme v objektu notranjega železniškega transporta ter izvedene aktivnosti d, e in f.

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

7.7 Nakup in lastništvo stavb

Ta dejavnost je taksonomsko sprejemljiva, vendar še ni okoljsko trajnostna glede na postavljene kriterije, saj te stavbe nimajo razreda učinkovitosti A, torej gre za dejavnost neusklajeno s taksonomijo.

Luka Koper, d. d.

Delež naložb v osnovna sredstva (CAPEX), naložb v obratna sredstva in čistih prihodkov od prodaje, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, vključenimi v taksonomijo EU – razkritje družbe Luka Koper, d. d., za leto 2022 za doseganje ciljev blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja podnebnim spremembam

Okoljsko trajnostne dejavnosti (direktiva EU 2021/2139)

Naložbe v osnovna sredstva CAPEX (v mio eur)	Naložbe v osnovna sredstva CAPEX (delež v %)	Naložbe v obratna sredstva (v mio eur)	Naložbe v obratna sredstva (delež v %)	Čisti prihodki od prodaje (v mio eur)	Čisti prihodki od prodaje (delež v %)
4.1 Proizvodnja energije z uporabo fotovoltaične tehnologije	0,5	1,0%	-	-	-
4.9 Prenos in distribucija električne energije	0,04	0,1%	-	-	-
5.2 Obnova sistemov za zbiranje, čiščenje in distribucijo vode	-	-	0,6	3,8%	-
6.16 Infrastruktura za omogočanje nizkoogljičnega prevoza po plovnih poteh	25,1	50,0%	1,6	10,1%	-
7.3 Namestitev, vzdrževanje in popravilo energijsko učinkovite opreme	0,2	0,4%	-	-	-
A1 DEJAVNOSTI USKLAJENE S TAKSONOMIJO	25,8	51,5%	2,2	13,9%	0,0
5.5 Zbiranje in prevoz frakcij nenevarnih odpadkov

---

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

VSEBINA

Skupina Luka Koper

Delež naložb v osnovna sredstva (CAPEX), naložb v obratna sredstva in čistih prihodkov od prodaje, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, vključenimi v taksonomijo EU – razkritje Skupine Luka Koper za leto 2022 za doseganje ciljev blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja podnebnim spremembam

Okoljsko trajnostne dejavnosti (direktiva EU 2021/2139)

Naložbe v osnovna sredstva CAPEX (v mio eur)	Naložbe v osnovna sredstva CAPEX (delež v %)	Naložbe v obratna sredstva (v mio eur)	Naložbe v obratna sredstva (delež v %)	Čisti prihodki od prodaje (v mio eur)	Čisti prihodki od prodaje (delež v %)
4.1 Proizvodnja energije z uporabo fotovoltaične tehnologije	0,5	1,0%	-	-	-
4.9 Prenos in distribucija električne energije	0,04	0,1%	-	-	-
5.2 Obnova sistemov za zbiranje, čiščenje in distribucijo vode	-	-	0,6	3,8%	-
6.16 Infrastruktura za omogočanje nizkoogljičnega prevoza po plovnih poteh	25,1	49,4%	1,6	10,3%	-
7.3 Namestitev, vzdrževanje in popravilo energijsko učinkovite opreme	0,2	0,4%	-	-	-
A1 DEJAVNOSTI USKLAJENE S TAKSONOMIJO	25,8	50,9%	2,2	14,1%	0,0
5.5 Zbiranje in prevoz frakcij nenevarnih odpadkov, ki se ločujejo na viru	-	-	-	-	1,0	0,3%
7.7 Nakup in lastništvo stavb	0,06	0,1%	0,3	1,9%	0,8	0,3%
A2 DEJAVNOSTI NEUSKLAJENE S TAKSONOMIJO	0,06	0,1%	0,3	1,9%	1,8	0,6%
A1+A2 DEJAVNOSTI SPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO	25,9	51,0%	2,5	16,0%	1,8	0,6%

---

22.2 Opis sistema ravnanja z okoljem

Strokovno podporo upravi družbe in profitnim centrom nudijo strokovna področja, organizirana glede na osnovne poslovodske funkcije in specifične potrebe dejavnosti. Za izvajanje programov in uresničevanje ciljev na področju varstva okolja skrbijo posamezne organizacijske enote, za programe, ki vključujejo več enot in skupno infrastrukturo, pa skrbi področje varovanja zdravja in ekologije. To ima svetovalno, nadzorno, razvojno in operativno vlogo. V skladu z zahtevami ISO 14001 in EMAS ter strategijo podjetja sta imenovana predstavnik vodstva za okolje ter varnost in zdravje pri delu ter pooblaščenec za varstvo okolja.

Sistem okoljskega ravnanja je zasnovan tako, da izhaja iz strateških usmeritev družbe, v katerih so določeni strateški cilji. Podrobneje je politika in zaveza družbe predstavljena v poglavju Politika varnega in zdravega pristaniškega okolja ter energetske učinkovitosti. Na letni ravni se nato v okviru letnega načrtovanja pregledajo in ocenijo okoljski vidiki. Ti predstavljajo elemente dejavnosti, proizvodov in storitev, ki pomembno vplivajo na okolje ali vplivajo na našo dejavnost (npr. podnebne spremembe). Pri ocenjevanju pomembnosti okoljskih vidikov se upošteva kriterij napredka glede na preteklo leto, skladnosti z zakonodajo in skladnosti s postavljenimi internimi kriteriji, povečanje stroškov ter mnenje javnosti. Za kriterij pomembnosti pri vrednotenju se uporablja barvna skala (rdeča, rumena, zelena). Pomemben okoljski vidik je tisti, ki je pri kateremkoli kriteriju ocenjen z rdečo barvo ali pri vsaj treh z rumeno. Pri analizi okoljskih vidikov se upoštevajo vse dejavnosti (posredni in neposredni vplivi na okolje). V nadaljevanju so prikazani okoljski vidiki, ocenjeni kot pomembni. V okoljskem poročilu se poroča še o drugih prepoznanih okoljskih vidikih, da bi se tako ustvaril celovit prikaz okoljskega ravnanja in delovanja družbe.

Pri okoljskih vidikih, ki so ocenjeni kot pomembni, se postavijo letni merljivi cilji in pripravijo programi izboljšav poslovanja (PIP) za lažje in učinkovitejše doseganje zastavljenih ciljev. PIP predstavlja ukrep, ki je sprejet za obvladovanje prepoznanega okoljskega vidika, preprečevanje ali ublažitev negativnih vplivov, zagotovitev sanacije vpliva ter obvladovanje dejanskih in potencialnih pozitivnih učinkov. PIP je lahko naložba, lahko je strošek (npr. študija, vzdrževalni posegi, meritev) ali organizacijski ukrep. Ti postanejo del letnega poslovnega načrta družbe. Realizacija programov izboljšav se letno pregleduje in o tem se poroča tudi v tem poročilu v vsakem posameznem poglavju. Doseganje zastavljenih ciljev se spremlja kvartalno ter poroča upravi. Ustreznost postavljenega sistema ravnanja z okoljem se preverja in ocenjuje tudi v okviru rednih notranjih presoj in vodstvenega pregleda ter zunanje presoje sistemov kakovosti. Učinkovitost izvedenih ukrepov se spremlja še s pregledovanjem izvedenih PIP, spremljanjem ciljev ter spremljanjem postavljenih specifičnih kazalnikov, ki so za posamezen okoljski vidik predstavljeni v naslednjih poglavjih poročila. Spremljamo in prikazujemo jih skozi leta, da lahko ugotavljamo trende in ocenjujemo napredek. Deležnikom sporočamo rezultate ravnanja sistema z okoljem na različne načine (npr. z letnim poročilom, ki je javno objavljen, s kvartalnimi poročili, objavljenimi na borzi, s spletno predstavitvijo meritev hrupa, prašnih delcev, kvalitete morja itd.). Pobude in sodelovanje z deležniki vplivajo na obseg izvajanja sistema ravnanja z okoljem, kot tudi na obseg poročanja.

22.3 Sožitje z okoljem

Luka Koper, d. d., od nekdaj skrbi za izboljšanje kakovosti življenja v celotnem prostoru, v katerega je umeščeno pristanišče, in se zaveda ranljivosti naravnega okolja. Ob zavedanju, da pristanišče vpliva na okolje, se je Luka Koper v svojih politikah zavezala smotrnemu ravnanju z okoljem, saj ga želi ohraniti tudi za prihodnje rodove. Spremljanje in zmanjševanje vplivov na okolje sta del rednih delovnih aktivnosti. Pri tem Luka Koper, d. d., sodeluje s pristojnimi strokovnimi institucijami.

S pristaniščem sobiva naravni rezervat Škocjanski zatok (velikosti 122,7 ha), ki se nahaja v neposredni bližini. To je največje slovensko polslano mokrišče, izjemnega pomena zaradi bogate favne in flore. Z upravljavcem Škocjanskega zatoka – Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) – je podpisan sporazum, po katerem podpisniki sodelujemo pri ohranjanju in upravljanju ekosistemov z namenom:

• krepitve ekosistemskih storitev, ki izhajajo iz narave in biotske pestrosti, kot toka koristi za deležnike območja,
• zmanjšanja pritiskov, ki negativno vplivajo na ekosisteme, bodisi kot posledica uporabe njihovih storitev bodisi zaradi posrednih vplivov človeških dejavnosti,
• izboljšanja sposobnosti ključnih akterjev za spopadanje z okoljsko ranljivostjo ter ohranjanjem ekosistemov in njihovih storitev,
• podpiranja ključnih akterjev s strategijami, metodami, sredstvi in orodji za učinkovito ohranjanje in upravljanje ekosistemov,
• vključitve pristopa celostnega upravljanja in pristopa z vključevanjem lokalnih skupnosti v sistem upravljanja.

Na območju živi ogromno ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. V popisu iz leta 2018 je prepoznanih 1.575 vrst z rdečega seznama IUCN in s seznama nacionalno zaščitenih živalskih in rastlinskih vrst, ki so ogrožene. Oce- njujemo, da so vse lahko potencialno ogrožene zaradi delovanja pristanišča. Podatke o številčnosti vrst smo

22.3.1 Strateške usmeritve Luke Koper po posameznih okoljskih vidikih

V letu 2019 je bil izdelan Strateški poslovni načrt 2020–2025 (https://www.luka-kp.si/slo/poslanstvo-vizi-ja-in-strategija-188). V letu 2022 smo poleg tega s pomočjo zunanje institucije pričeli prenavljati Strateške usmeritve razvoja Luke Koper, d. d., na področju ravnanja z okoljem do leta 2030 s posodobitvami, povezanimi z zelenim prehodom, pri čemer bomo vse vidike prehoda ovrednotili z vplivi na okolje.

prejeli od upravljavca zatoka. Za spremljanje posrednih vplivov pristanišča na območju Škocjanskega zatoka pa imamo že več let vzpostavljen monitoring vplivov (hrup, kvaliteta zraka), pri čemer so merilne naprave postavljene v neposredni bližini zatoka. Rezultati meritev so javno objavljeni in predstavljeni v poročilu. V letu 2021 smo vzpostavili spremljanje kvalitete vode v prelivu, ki prečka pristanišče in povezuje Škocjanski zatok z morjem (o rezultatih poročamo v poglavju 22.15 Biotska raznovrstnost). V preliv se steka del meteorne kanalizacije z območja pristanišča, kar lahko vpliva na kakovost vode v Škocjanskem zatoku.

Že dalj časa imamo vzpostavljen skupen sistem obveščanja za primere nenadzorovanih onesnaženj, ki bi lahko vplivali na kakovost vode v Škocjanskem zatoku. Na prehodu vode iz preliva v Škocjanski zatok je že vrsto let fiksna zapornica, ki je bila rekonstruirana.

Nenadzorovana onesnaženja na morju spremljamo z nameščenimi senzorji (rezultati so predstavljeni v poglavju Varovanje morja), v letu 2022 pa smo namestili radarski sistem za še zanesljivejšo identifikacijo morebitnega naftnega madeža.

V bližini pristanišča se nahajata obrežno močvirje pri Sv. Nikolaju (velikost 7,27 ha), katerega posebnost je zelo redka slanomočvirska vegetacija, in edinstveni travnik pozejdonke, ki se nahaja v Žusterni. Pozejdonka je v Sredozemlju sicer razširjena morska trava, vendar je v Tržaškem zalivu prisotna samo na majhnem območju (1 km) ob slovenski obali med Koprom in Izolo. V letu 2023 bomo vzpostavili monitoring spremljanja stanja morskega travnika pozejdonke in izvedli kartiranje (določili obseg).

Na večji oddaljenosti od pristanišča se nahaja park Debeli rtič (velikosti 5,26 ha), ki se uvršča v območje Nature 2000. Luški morski akvatorij se nahaja na ekološko pomembnem območju, na občutljivem območju evtrofikacije in na občutljivem območju kopalnih voda, zato imamo že vzpostavljen sistem spremljanja kvalitete morja, kar je predstavljeno v nadaljevanju poročila.

V smeri Ankarana se zunaj koncesijskega območja pristanišča na globinah do 5 metrov pojavljajo podvodni travniki (Zostera noltei in kolenčasta cimodoceja oz. Cymodocea nodosa). Travniki se ne uvrščajo med zavarovana območja, vendar pa delovanje pristanišča lahko vpliva na njihov status, zato tega spremljamo (poglavje 22.15 Biotska raznovrstnost) in rezultati so predstavljeni v nadaljevanju.

V luški akvatorij (2,1 milijona m2 površine) se izliva reka Rižana z visoko vsebnostjo suspendiranih delcev, ki prispevajo k zamuljevanju morskega dna v drugem luškem bazenu. K stalnemu nanosu materiala v vse luške bazene znatno prispevajo tudi morski tokovi. V luških akvatorijih moramo redno vzdrževati določeno globino, da omogočimo varno plovbo oz. privez ladij. Poglabljanje morskega dna izvajamo po potrebi, izčrpani material pa odlagamo v za to predvidene kasete na kopnem, kjer pa kapacitete niso zadostne. Ne glede na dejavnost poglabljanja in ladijskega prometa je v luškem akvatoriju prisotnih veliko živalskih in rastlinskih morskih vrst, ta tematika pa je predstavljena v poglavju 22.16 Varovanje morja.

V letu 2021 smo prvič izvedli analizo številčnosti in vrstnosti organizmov, ki živijo v morskem sedimentu in rezultati so predstavljeni v nadaljevanju.

V neposredni bližini pristanišča se nahajajo tudi mestno jedro Kopra ter del naselij Ankaran in Bertoki.

Od nekdaj skrbimo za izboljšanje kakovosti življenja v celotnem prostoru, v katerega je umeščeno pristanišče. Zato sodelujemo z izobraževalnimi in raziskovalnimi institucijami ter jih sofinanciramo, podpiramo športno, humanitarno in kulturno dejavnost. Pri razvojnih vprašanjih in naložbah upoštevamo načela trajnostnega razvoja ter odgovornega ravnanja z okoljem, vključno s zmanjševanjem vplivov, ki povzročajo podnebne spremembe.

Pristanišču najbližja območja Nature 2000

Pristanišču bližnji podvodni travniki (Zostera noltei in kolenčasta cimodoceja oz. Cymodocea nodosa v smeri Ankarana)

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

VSEBINA

Naše usmeritve zato vodijo v:

• uvajanje sodobnih in varčnih tehnologij,
• stalno zmanjševanje emisij v okolje,
• skrb za partnerski odnos z lokalno skupnostjo,
• povečevanje energetske učinkovitosti v vseh aktivnostih,
• zagotavljanje pripravljenosti za ukrepanje ob izrednih razmerah,
• stalno izboljševanje sistema ravnanja z okoljem.

Sprejeta je bila Strategija družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja, ki je objavljena na spletni strani Živeti s pristaniščem - Poročila in dokumenti (zivetispristaniscem.si). Strategija povzema ključne dokumente družbe, ki obravnavajo področje trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti ter predstavljajo pregled vseh aktivnosti, ki jih družba izvaja. Hkrati strategija določa konkretne cilje, ki jih družba zasleduje dolgoročno.

22.3.2 Pomembni okoljski vidiki v letu 2022

Okoljski vidiki, ocenjeni kot pomembni	Obrazložitev vrste vpliva
PORABA VODE / ODPADNA VODA / MORJE	Raba pitne vode in izgube v vodovodnem omrežju vplivajo na količine že tako omejene pitne vode na Obali.
EMISIJE V OZRAČJE	Pri manipulaciji s sipkim materialom lahko pride do prašenja, kar povzroča povečanje nekaterih onesnaževal v zraku.
ENERGETIKA / NOTRANJI TRANSPORT	* izvajanje internega transporta z dizelskimi pogoni
* raba električne energije in gorivaZaradi rabe goriva pri izvajanju transporta prihaja do izpusta toplogrednih plinov v zrak. Raba električne energije posredno vpliva na nastajanje onesnaževal, vendar na lokacijah, ki proizvajajo električno energijo iz neobnovljivih virov energije.
HRUP / VONJ	Vsaka dejavnost povzroča hrup, ta se širi v okolje in je moteč.
DRUGI OKOLJSKI VIDIKI	Za zagotavljanje varnosti plovbe in pri določenih

---

posegih v prostor je treba poglabljati morsko dno, pri čemer se izkopani sedimenti odlagajo na kopno. Zaradi slanosti materiala površine niso več primerne za kmetijstvo, odloženi morski sediment pa je kot material slabo nosilen in se poseda.

DRUGI OKOLJSKI VIDIKI

• požarna varnost

• ohranjanje biotske raznovrstnosti

ODPADKI

• Nastajanje luških in ladijskih odpadkov

V zgornji tabeli so prikazani okoljski vidiki, ocenjeni kot pomembni. Da bi zagotovili zmanjšanje vplivov prepoznanih okoljskih vidikov, so se tudi letos na redni luški okoljski delavnici pripravile letne aktivnosti (programi izboljšav poslovanja) ter se pregledalo doseganje zastavljenih okoljskih ciljev, ki so podrobneje predstavljeni še v nadaljevanju poročila.

Na ravni združenja evropskih pristanišč je bilo izvedeno anketiranje glede določitve pomembnih okoljskih vidikov, ki so prikazani na spodnji sliki (https://www.espo.be).

Okoljski vidiki, ocenjeni kot pomembni na ravni združenja evropskih pristanišč v letu 2022

10 NAJPOMEMBNEJŠIH OKOLJSKIH PRIORITET EVROPSKIH PRISTANIŠČ ZA LETO 2022

• Poglabljanje
• Ladijski odpadki
• Kakovost vode
• Hrup
• Energetska učinkovitost
• Kakovost zraka
• Podnebne spremembe
• Odnos z lokalno skupnostjo
• Smeti/Pristaniški odpadki
• Razvoj pristanišča (v povezavi z zemljišči)

Uredba (ES) o prostovoljnem sodelovanju organizacij v sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) navaja, da je treba o svojih pomembnih neposrednih in posrednih okoljskih vidikih skupaj z glavnimi kazalniki uspešnosti poročati na teh okoljskih področjih:

• energija,
• materiali,
• voda,
• odpadki,
• raba zemljišč v zvezi z biotsko raznovrstnostjo,
• emisije.

V nadaljevanju poročila poročamo o energiji, vodi, odpadkih, rabi zemljišč v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in emisijah. Kazalnika materialov ne prikazujemo, ker ocenjujemo, da pri dejavnosti skladiščenja in pretovora ni ključен in pomemben. Dodatno prikazujemo še poglobljene informacije, povezane s podnebnimi spremembami, kot priporoča Evropska komisija v Smernicah za nefinančno poročanje: dopolnilo o poročanju o informa-

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

VSEBINA

Podnebne spremembe obvladujemo prek prepoznanega pomembnega okoljskega vidika energetike/notranjega transporta (raba energentov) ter prepoznanega tveganja podnebnih sprememb. V poročilu dodatno poročamo še o požarni varnosti v pristanišču, svetlobnem onesnaževanju ter ravnanju z morskimi sedimenti.

22.3.3 Okoljski cilji v letu 2022

Najpomembnejši cilji na področju naravnega okolja:

• uspešno opraviti presojo skladnosti z zahtevami uredbe EMAS, standarda ISO 50001 in ISO 14001,
• zmanjšati emisije celokupnega prahu na vseh desetih lokacijah pristanišča na 200 mg/m2 na dan in omejiti odstopanja pri meritvah med letom na največ pet,
• ohraniti vrednosti imisij delcev PM10 (velikosti do 10 μm) na celotnem luškem območju pod 30 μg/m3 (v smeri Ankarana, Kopra in Bertokov),
• ohraniti delež ločeno zbranih odpadkov brez ladijskih odpadkov pri 92 odstotkih;
• zmanjšati raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Koper na 48 dBA,
• ohraniti dnevno raven hrupa pred najbližjimi objekti zunaj območja pristanišča pri 58 dB in večerno pri 53 dB,
• kljub dobavi dodatne mehanizacije in novih porabnikov električne energije dosegati ciljno specifično porabo energentov, in sicer za pogonsko gorivo 0,1214 l/t, za električno energijo 0,7918 kWh/t, pitno vodo 4,9 l/t,
• doseči, da pri posegih v prostor ne bo potreben niti en ukrep (inšpekcijski ali interni),
• preprečiti vsakršno onesnaženje morja izven luškega akvatorija,
• pri požarnih intervencijah in nesrečah s telesnimi poškodbami zagotoviti intervencijski čas poklicne gasilske enote, ki je krajši od 8 min (od sprejema obvestila do prihoda na intervencijo),
• povsem preprečiti velike industrijske nesreče,
• realizirati vse inšpekcijske odločbe s področja požarne varnosti,
• ohraniti razširjenost območja podvodnih travnikov (Cymodocea nodosa, Zostera nolti) glede na referenčno obdobje leta 2018,
• ohraniti kakovost vode v prelivu, ki povezuje Škocjanski zatok z morjem in prečka pristanišče, s spremljanjem vsebnosti mineralnih olj, katerih vrednost ne sme presegati 50 μg/l.

22.3.4 Realizacija okoljskih ciljev v obdobju 2020-2022

V tabeli so predstavljeni cilji ter njihova realizacija, podrobneje pa je vsebina pojasnjena v pripadajočih poglavjih poročila.

Št. poglavja	Pomemben okoljski vidik	CILJ	Vrednost cilja 2022	Dosežene vrednosti v obdobju 2020 – 2022	Realizacija 2022
22.8	Emisije/imisije prašenja pri storitvah	Zmanjšati imisije celokupnega praha za vsako posamezno meritev	200 mg/m2/dan	največ 5 preseganj	100
				7 preseganj	120
				7 preseganj	114
				10 preseganj
22.8	Emisije/imisije prašenja pri storitvah	Ohraniti imisije delcev velikosti do 10 mm na celotnem luškem območju

---

22.9 Ravnanje z odpadki

Ohraniti odstotek ločeno zbranih odpadkov brez ladijskih odpadkov

>	92%	91*	93,6*	93,6

22.10 Nastajanje hrupa v pristanišču, emisije hrupa tovornih in potniških ladij

Zmanjšati raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Koper

Noč	48 dB	54	53	54

Ohraniti dnevno raven hrupa na 58 dB pred najbližjimi objekti zunaj območja pristanišča in večerno na 53 dB

Večer	53 dB	Bertoki-37	Ankaran-43	Koper-54

Ohraniti dnevno raven hrupa na 58 dB pred najbližjimi objekti izven območja pristanišča in večerno na 53 dB

Dan	58 dB	Bertoki-39	Ankaran-46	Koper-55

22.11 Raba električne energije in goriva

Ohraniti specifično porabo energentov na ravni prejšnjega leta kljub povečanju pretovora in skladiščnih kapacitet

0,7918 kWh/t	1,45**	0,7740***	0,7332

22.12 Poraba pitne vode

---

Ohraniti specifično porabo energentov na ravni prejšnjega leta, kljub povečanju pretovora in skladiščnih kapacitet

4,9 l/t	9,33**	2,29***	2,09

Izvajanje internega transporta z dieselskimi pogoni

0,1214 l/t	0,236**	0,1195***	0,1267

Poglabljanje morskega dna in odlaganje izkopanih sedimentov

Posegi v prostor	0 ukrepov	0	0

Onesnaženje morja

Preprečiti vsakršno onesnaženje morja zunaj luškega akvatorija	0 onesnaženj	0	0

Požarna varnost

Zagotoviti čim krajši intervencijski čas gasilske enote, (od sprejema obvestila do prihoda na intervencijo) za požarne intervencije in nesreče s telesnimi poškodbami	< 8 min	2,97	2,98
Povsem preprečiti velike industrijske nesreče	0 velikih ind. nesreč	/	0
V celoti realizirati inšpekcijske odločbe	0 nerealiziranih inšpekcijskih odločb	/	0

Ohranjanje biotske raznovrstnosti

Ohranjanje kvalitete vode v prelivu, ki povezuje Škocjanski zatok z morjem in prečka pristanišče	Vsebnost mineralnil olj	< 50 μg/l	/	<20	<20
Ohranjanje razširjenosti območja podvodnih travnikov (Cymodocea nodosa, Zostera nolti) - meritev na tri leta	Enaka površina glede na referenčno obdobje 2018	enako	/##	/##

Legenda:

• Cilj ni bil dosežen
• Cilj je dosežen
• Cilj je deloma dosežen
• Cilj je nov

Opombe:

• • Ciljna vrednost za leto 2020 in 2021 je bila >91%.
• ** V letu 2020 so bile ciljne vrednosti 1,27 kwh/t za električno energijo, 0,23 l/t za gorivo in 6,4 l/t za pitno vodo.
• *** V letu 2021 so bile ciljne vrednosti 0,7658 kwh/t za električno energijo, 0,1249 l/t za gorivo in 4,9 l/t za pitno vodo. Ciljne vrednosti in specifična poraba goriva, električne energije in pitne vode se od leta 2021 izračunavajo glede na celoten pretovor, do vključno leta.

---

22.4 Politika varnega in zdravega pristaniškega okolja ter energetske učinkovitosti

V družbi Luka Koper, d. d., sta vzpostavljena okoljska politika in redno preverjanje njene ustreznosti. V mesecu marcu 2019 je bila Politika varnega in zdravega pristaniškega okolja ter energetske učinkovitosti posodobljena. Objavljena je na spletni strani: https://www.luka-kp.si/slo/pomembni-dokumenti-208. Politika opredeljuje tudi usmeritve k zmanjševanju podnebnih sprememb na način, da se stremi k zmanjševanju vplivov na okolje, da se skrbno ravna z viri, da se povečuje energetska učinkovitost ter da se uvaja sodobna tehnologija.

22.5 Skladnost z zahtevami s področja varovanja okolja

22.5.1 Skladnost z okoljsko zakonodajo

Pri izkazovanju skladnosti v prvi vrsti izhajamo iz Zakona o varstvu okolja, na podlagi katerega so podeljena okoljevarstvena dovoljenja:

• št. 35451-1/2018-5 z dne 28. 2. 2019 glede emisij hrupa,
• št. 35444-2/2016-13 z dne 15. 6. 2017, sprememba št. 35440-50/2019-10 z dne 21. 10. 2020, sprememba št. 35447-4/2021-2550-10 z dne 27. 5. 2022, glede emisij v zrak, emisij odpadnih voda ter skladiščenja nenevarnih odpadkov,
• št. 35415-1/2006-15 z dne 8. 1. 2008, spremembe št. 35415-4/2008-16 z dne 19. 3. 2009, št. 35495-1/2012-2 z dne 21. 11. 2012, št. 35492-1/2013-10 z dne 21. 6. 2013 in št. 35495-4/2016-7 z dne 14. 10. 2016 za obratovanje obrata, ki lahko povzroči večjo nesrečo (SEVESO).

Družba izpolnjuje zahteve, opredeljene v okoljevarstvenih dovoljenjih, ki jih je pridobila za emisije v vode in v zrak, za skladiščenje odpadkov, emisije hrupa in kot obrat večjega tveganja za nastanek nesreče. Izpolnjevanje zahtev podeljenih okoljevarstvenih dovoljenj se letno pregleda in pri tem ugotavlja, ali se predpisane zahteve izpolnjujejo.

Na področju svetlobnega onesnaženja je bila že v začetku leta 2017 zaključena ureditev vseh obstoječih svetil na način, da so ta skladna z zahtevami zakonodaje s področja svetlobnega onesnaženja. Načrt je bil nato revidiran še leta 2019 in 2021. Revizije smo izvedli zaradi spremembe v številu in lokaciji vgrajenih/odstranjenih svetil.

Rezultati meritev z naprav, ki povzročajo emisije snovi v zrak, izkazujejo skladnost z zakonodajo in s prejetim okoljevarstvenim dovoljenjem. Vrednosti delcev PM10 in PM2,5 v zraku so na območju pristanišča pod zakonsko postavljenimi normativi, enako velja tudi za število preseganj. Izmerjene emisije iz kurilnih naprav so skladne z zakonodajnimi zahtevami.

Raven hrupa, izmerjena s pomočjo treh fiksnih merilnikov (meritve se izvajajo stalno, 24/7), je skladna z zahtevami podeljenega okoljevarstvenega dovoljenja glede mejnih vrednosti kazalnikov hrupa v okolju, ki veljajo pred prvimi objekti mesta Koper, Ankarana in Bertokov. V tekočem letu smo dodatno izvedli še obdobne meritve pred prvimi stavbami okoli pristanišča in rezultati so skladni z zahtevami podeljenega okoljevarstvenega dovoljenja glede mejnih vrednosti kazalnikov hrupa v okolju, ki veljajo pred prvimi objekti mesta Koper, Ankarana in Bertokov.

Izvedene analize industrijskih odpadnih voda in odpadnih voda iz malih sanitarnih čistilnih naprav so pokazale skladnost z zakonodajnimi in okoljevarstvenimi zahtevami. V industrijski odpadni vodi pralnice kontejnerjev je pri enem vzorčenju od treh parameter aluminija presegal mejno vrednost, vendar so se izvedle aktivnosti, zaradi katerih ocenjujemo, da je bil vpliv na okolje minimalen (več v poglavju 22.13 Ravnanje z odpadno vodo).

Družba ima veljavno okoljevarstveno dovoljenje za skladiščenje (pretovarjanje) nekaterih vrst odpadkov (staro železo, papir, plastika, valjarniška škaja). Izvajali smo pretovarjanje starega železa, pri čemer so se izvedle meritve radioaktivnosti pošiljk, vodile evidence, izračunale imisije prahu v okolje in izvedle meritve odpadne vode iz lovilcev olj. V sklopu pretovarjanja odpadnega železa smo v pošiljkah zasledili tudi drug material, ki smo ga vrnili pošiljatelju oziroma ga posredovali drugi pooblaščeni organizaciji.

V sklopu Uredbe o preverjanju radioaktivnosti pošiljk, ki bi lahko vsebovale vire sevanja neznanega izvora (Ur.

22.5.2 Skladnost z internimi zahtevami

Na področju spremljanja celokupnega prahu je bil dosežen zastavljeni cilj 200 mg/m2 na dan; povprečna letna vrednost je nekoliko nižja od vrednosti v predhodnem letu, a je pod vrednostjo zastavljenega cilja. Pri 119 meritvah je bilo izmerjenih 10 preseganj, kar pa je več od zastavljenega cilja (5 preseganj).

Na področju spremljanja imisij delcev PM10 na celotnem luškem območju je bil zastavljeni interni cilj dosežen.

Na področju energetike so bile dosežene želene vrednosti pri specifični porabi električne energije in rabi pitne vode pri izvajanju dejavnosti pristanišča, ni pa bila dosežena vrednost pri porabi fosilnega goriva. Odstopanja pri ciljnih kazalnikih so pojasnjena v posameznih poglavjih.

Sistem varovanja morja se vzdržuje in nadgrajuje na način, da se zagotavlja doseganje zastavljenega cilja brez onesnaženj zunaj luškega akvatorija.

Na ravni družbe imamo pri zniževanju hrupa zastavljene interne cilje za nočno, dnevno in večerno obdobje na vseh treh straneh pristanišča, kjer so postavljeni merilniki. Vrednosti internih ciljev so bile določene glede na mejne vrednosti, opredeljene v predhodni uredbi o emisijah hrupa. Kljub temu, da so se z novo uredbo mejne vrednosti povišale, smo se odločili, da vrednosti ciljev ne bomo spreminjali. V smeri Ankarana in Bertokov dosegamo cilje v vseh treh obdobjih dneva (dan, večer, noč), prav tako dosegamo vrednosti za dnevni čas v smeri Kopra, ne dosegamo pa jih v večernem in nočnem času. Ocenjujemo, da bi v naslednjih letih zastavljeni cilj za večerni hrup (sedaj prekoračen za 2 dB) ob vseh aktivnostih, naložbah v elektrifikacijo in modernizacijo na prvi obali in prvem pomolu lahko dosegli. Hkrati pa ocenjujemo, da zastavljeni cilj za nočni hrup v smeri Kopra (sedaj prekoračen za 6 dB) kljub vsem ukrepom ni realno dosegljiv, zato v tem primeru s pooblaščenim izvajalcem sodelujemo pri izdelavi modelnega izračuna na podlagi podatkov obstoječe in načrtovane mehanizacije do leta 2027. Izdelani modelni izračun bo osnova za določitev realnejšega cilja.

Na področju odpadkov je dosežen cilj več kot 93-odstotnega deleža ločeno zbranih odpadkov brez ladijskih odpadkov.

Na ravni družbe zagotavljamo opredeljeni intervencijski čas gasilske enote (od sprejema obvestila do prihoda na intervencijo) za požarne intervencije in nesreče s telesnimi poškodbami, prav tako sta bila dosežena cilja popolne preprečitve velikih industrijskih nesreč in popolne realizacije inšpekcijskih odločb.

Dosežen je cilj, po katerem ni bil potreben niti en inšpekcijski ali interni ukrep pri posegih v prostor. Dosežen je tudi cilj na področju varovanja morja, saj ni bilo niti enega primera onesnaženja morja zunaj luškega akvatorija.

Preverjanje statusa podvodnega travnika izvajamo enkrat na 3 leta in bo izvedeno v letu 2023, dosedanje meritve pa ne izkazujejo poslabšanja statusa podvodnih travnikov (Cymodocea nodosa, Zostera nolti) glede na referenčno obdobje leta 2018.

101 GRI 2-27

22.6 Komuniciranje z javnostmi

22.6.1 Rezultati javnomnenjske raziskave

Vsako leto se med okoliškim prebivalstvom opravi javnomnenjska raziskava na temo zaznave in odnosa Luke Koper do varovanja okolja ter uspešnosti poslovanja družbe. Največ anketirancev je iz krajevnih skupnosti (KS) Semedela, Žusterna, Za gradom in Olmo-Prisoje (35,6 %), KS Bertoki, Hrvatini in Škofije (33,0 %), KS Koper center (18,4 %), in iz občine Ankaran (13,1 %). Vzorec je v letih izvajanja raziskave ostal nespremenjen in zajema vse starostne skupine in enakomerno oba spola. V anketi prevladuje mnenje (85,7 %), da je Luka Koper kot gospodarska družba uspešna/zelo uspešna.

Anketiranci menijo, da so največji onesnaževalci lokalnega okolja:

• cestni promet (29,7 %, v letu 2021 26,6 %),
• pristaniška dejavnost (24,8 %, v letu 2021 34,9 %),
• lokalna industrija (8,6 %, v letu 2021 5,0 %)
• industrija v Trstu (6,4 %, v letu 2021 9,4 %)

26,6 % anketirancev (v letu 2021 31,1 %) meni, da Luka Koper srednje dobro skrbi za varovanje okolja (dodelili so oceno 3), 27,3 % (v letu 2021 32,0 %) jih meni, da precej dobro skrbi za okolje (dodelili so oceno 4), in 21,7 % (v letu 2021 19,6 %) jih meni, da zelo dobro skrbi za okolje (dodelili so oceno 5). Nezadostno ali zadostno oceno je podelilo 11,9 % (v letu 2021 11,0 %) vprašanih. Glede na leto prej se je delež anketiranih, ki menijo, da Luka Koper precej dobro (ocena 4) skrbi za okolje, nekoliko zmanjšal, se je pa povečal delež tistih, ki menijo, da Luka Koper zelo dobro (ocena 5) skrbi za varovanje okolja. Povprečna ocena (na lestvici od 1 do 5) je v zadnjem letu rahlo zrasla, s 3,62 na 3,64.

2020	2021	2022
ocena javnosti glede okoljskega vpliva pristanišča	3,52	3,62	3,64

---

22.6.2 Pomembnejši dogodki na področju komuniciranja z javnostmi

V letu 2022 je bilo na področju komuniciranja trajnostnih tem izvedenih več aktivnosti. V okviru sponzorstva smo sodelovali pri pripravi dokumentarnega filma Badaševica in Škocjanski zatok, saj je Luka Koper ključni povezovalni sistem med tema dvema ekosistemoma. Dokumentarec je bil premierno predvajan na RTV Slovenija v okviru oddaje Slovenski vodni krog (https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/174908006?s=tv). Kot sponzorji pa smo podprli in vsebinsko sodelovali še pri enem dokumentarnem filmu, in sicer Pomembnost ustvarjalnosti posameznika za razvoj družbe, ki ga je pripravil Zavod za izobraževanje UMMI. V njem smo predstavili, kako smo v Luki Koper v zadnjih letih rešili nekatere ključne izzive na področju okoljevarstva. Enega od teh, in sicer hrup, pa je režiser zastavil učencem osnovnih šol, ki so na ustvarjalen in inovativen način iskali rešitev, kako zmanjšati hrup na območju pristanišča.

Zelo aktivni smo bili na področju energetike. V okviru projekta SOPOREM, v katerem sodelujejo vodilni partner Luka Koper, Mestna občina Koper in norveško podjetje Greenstat, je bil na novinarski konferenci predstavljen projekt gradnje fotonapetostnih elektrarn v pristanišču. Projekt predvideva gradnjo druge največje sončne elektrarne v državi.

Z namenom krepitve in razvijanja čezmejnega sodelovanja so Pristaniška uprava Trst, Pristaniška uprava Benetke in Luka Koper v sodelovanju s Konzorcijem za gospodarski razvoj Furlanije Julijske krajine ter Univerzo na Primorskem podpisale protokol na področju trajnosti in energetske učinkovitosti pristanišč. S sprejetjem protokola smo se zavezali nadaljevanju aktivnosti, ki so bile zastavljene že v minulih letih v okviru EU projekta Clean Berth, sofinanciranega s sredstvi Programa Interreg V-A Slovenija – Italija 2014–2020 (https://www.luka-kp.si/novice/pristanisca-za-tesnejse-sodelovanje-pri-okoljskih-in-energetskih-projektih/).

Družba je v letu 2022 pristopila k projektu ESI (Environmental Ship Index), ki ladjam s sodobnejšimi in čistejšimi pogoni od 1. januarja 2023 omogoča plačevanje nižjih pristaniških pristojbin. ESI je prostovoljna shema, ki jo pristanišča uporabljajo za spodbujanje in nagrajevanje okoljsko čistejših in sprejemljivejših ladij. Sistem, ki ladjam z manj izpusti v okolje omogoča plačilo nižje pristojbine, smo pred vpeljavo predstavili vsem predstavnikom ladjarjev s ciljem, da bi se shemi pridružilo čim več ladij oziroma da bi v pristanišče prihajale le take z minimalnimi izpusti v okolje.

Sodelovali smo na okrogli mizi na temo zelene tranzicije infrastrukture in transporta v Sloveniji (https://www.luka-kp.si/novice/kako-narediti-transport-bolj-zelen/).

Na podlagi Dogovora o izvajanju omilitvenih ukrepov za zmanjšanje vplivov pristaniške dejavnosti na okolje, podpisanega z Mestno občino Koper, je bil izveden razpis za dodelitev nepovratnih sredstev za izvajanje omilitvenih ukrepov za zmanjšanje vplivov emisij iz pristaniške dejavnosti za leti 2021 in 2022. Javni razpis je bil objavljen za izvedbo zamenjave dotrajanega stavbnega pohištva z ustreznim novim stavbnim pohištvom in/ali obnovo obstoječega stavbnega pohištva (restavriranje), izvedbo novega oziroma obnovo obstoječega fasadnega ometa, izolacijo strešne ali podstrešne konstrukcije z zamenjavo dotrajane korčne kritine; vgradnjo sistemov prečiščevanja in prezračevanja zraka in namestitev klimatske naprave za stavbo kot celoto ali za posamezni del stavbe. Končno poročilo s strani Mestne občine Koper o realizaciji za leto 2022 smo prejeli. Iz poročila izhaja, da so bili do sredstev upravičeni lastniki oziroma solastniki 30 stanovanjskih stavb (med njimi pa tudi lastniki oziroma solastniki – etažni lastniki v večstanovanjskih stavbah).

V letu 2022 smo sodelovali v medresorski delovni skupini Ministrstva za okolje in prostor 'Sistem upravljanja intervencij v primeru nenadnega onesnaženja Jadranskega morja', pri čemer je cilj vzpostaviti optimalen sistem ravnanja z nastalimi odpadki v primeru večje nesreče na morju. Sodelovali smo tudi v delovni skupini Ministrstva za okolje in prostor glede izvajanja in spremljanja izvajanja Pomorskega prostorskega plana Slovenije, v kateri smo predstavljali tekoče aktivnosti, povezane z izvedbo testnega premeščanja morskega sedimenta v morju, kar je podrobneje obrazloženo v poglavju Poglabljanje morskega dna in ravnanje z morskimi sedimenti.

Večina študijskih programov Fakultete za pomorstvo in promet je neposredno povezanih s pomorstvom. To je glavni razlog, da so študenti navtike, pomorskega in ladijskega strojništva redno obiskujejo Luko Koper. Večkrat so prišli tudi v letu 2022.

Pristanišče so obiskali aktivni člani slovenskega meteorološkega društva, ki že več kot 60 let združuje večino strokovnjakov na področju meteorologije. Rdeča nit pogovorov med predstavitvijo in ogledom pristanišča je bila aktivnost luke pri meritvah ter rednem spremljanju meteoroloških podatkov. Podatke, ki so pomembni za varno vplutje ladij, delimo tudi z Upravo RS za pomorstvo, piloti KOPPSI, vlačilci Adrie Tow, pomorsko policijo, slovensko vojsko ter koncesionarjem za vzdrževanje objektov za varnost plovbe.

V okviru strokovnih usposabljanj so pristanišče obiskali zaposleni na Ministrstvu za obrambo, Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje ter na mestni upravi Mestne občine Ljubljana. Predstavniki Luke Koper so jim predstavili podjetje, primer dobre prakse, povezan z organiziranostjo za preprečevanje oz. spopadanje z nepredvidenimi dogodki, naravnimi in drugimi nesrečami, ter potrebe in cilje glede sil in opreme za izvajanje zaščite in reševanja.

Luka Koper v različnih EU projektih sodeluje kot partner ali opazovalec, po potrebi pa samo ponudi pomoč. Za določene projekte smo organizirali tudi predstavitev in ogled pristanišča, pripravo in sodelovanje v vaji na področju varovanja morja ter omogočili izvajanje raziskav na ladjah.

V okviru sodelovanja s spletnim portalom Regionalobala, na katerem enkrat na mesec objavljamo vsebine na

22.6.3 Zabeležene in obravnavane okoljske pritožbe

Okoljske pritožbe se sprejemajo telefonsko, prek spletne aplikacije in prek medijev. Vse pritožbe obravnavamo in pritožniku odgovorimo.

Skupaj je bilo v letu 2022 zabeleženih 12 pritožb, od tega pet na prekomeren hrup, tri na dim iz ladje, tri na prašenje in ena na zložene kontejnerje na potniškem terminalu.

2020	2021	2022
Število okoljskih pritožb	7	18	12

Od skupno petih prejetih pritožb, ki so bile povezane s hrupom, se jih je večina (4 pritožbe) nanašala na hrup ladij v smeri Kopra, ena na hrup ladje v smeri Ankarana. V vseh primerih hrupnih ladij smo se s predstavnikom ladjarja oziroma s poveljstvom ladij poskusili dogovoriti, da ukrepa. Ker je vir hrupa na ladjah lahko različen (npr. črpalke, ventilacija, dvigala, motor, vibracije), so tudi ukrepi s strani ladjarja različni in različno učinkoviti. V večini primerov ladjarji oziroma poveljstva ladij razumejo našo problematiko in, če je mogoče oziroma jim to sistem dopušča, prisluhnejo in urgirajo. Od petih primerov je trem ladjam uspelo z ukrepi zmanjšati hrup.

Tri pritožbe so bile prejete zaradi dimljenja ladje v pristanišču oz. na sidrišču. Ob takih dogodkih smo obvestili pristojnega pomorskega inšpektorja, ki spremlja in preveri dogajanje na morju, vendar v nobenem primeru ladjarju ni podelil kazni, saj na ladji ni odkril pomanjkljivosti.

Od treh pritožb, ki so se nanašale na prašenje, sta bili dve povezani z izrednim in kratkotrajnim močnim vetrom – tramontano, ki je v letu 2022 prizadela Obalo. Taki dogodki so izredni in jih je kljub vsem aktivnostim za zmanjševanje vplivov dejavnosti pristanišča na okolje in prebivalstvo nemogoče popolnoma preprečiti. Se pa ob napovedi okrepijo vse aktivnosti, da je vpliv dejavnosti pristanišča čim manjši. Ena pritožba krajanov Dekanov se je nanašala na prašenje iz vagonov, ki prevažajo premog. Preverili smo tehtane količine, naložene na posamezen vagon, vendar te niso odstopale in vzroka nismo mogli odkriti ali preveriti. Krajanom smo posredovali pisno obrazložitev.

Krajan Kopra se je pritožil na to, da smo za določen čas na potniški terminal odložili nekaj kontejnerjev, ki jih sicer na tej lokaciji ne skladiščimo. Odloženi kontejnerji na potniškem terminalu so bili začasen in izreden ukrep zaradi povečanja pretovora kontejnerjev pred prazniki in pomanjkanja prostora na kontejnerskem terminalu. Po sprostitvi površin smo kontejnerje umaknili s potniškega terminala.

22.6.4 Inšpekcijski pregledi

Pomanjkljivosti, ugotovljene v inšpekcijskih pregledih, niso bile take narave, da bi lahko vplivale na okolje.

Inšpektorat	Datum uvedbe, seznanitev s postopkom	Vsebina postopka	Ugotovitve
Uprava Republike Slovenije za pomorstvo - Pomorska inšpekcija	21. 4. 2022	Inšpekcijski nadzor terminala za razsute tovore glede izvajanja Direktive 2001/96/ES o odobritvi usklajenih zahtev in postopkov za varno nakladanje in razkladanje ladij za prevoz razsutega tovora ter Pravilnika o varnem nakladanju in razkladanju ladij za prevoz razsutega tovora (Uradni list RS, št 58/06).	Ni bilo ugotovljenih kršitev.
Uprava Republike Slovenije za pomorstvo - Pomorska inšpekcija	22. 4. 2022	Inšpekcijski nadzor Terminala za sipke tovore glede izvajanja Direktive 2001/96/ES o odobritvi usklajenih zahtev in postopkov za varno nakladanje in razkladanje ladij za prevoz razsutega tovora ter Pravilnika o varnem nakladanju in razkladanju ladij za prevoz razsutega tovora (Uradni list RS, št 58/06).

---

104 GRI 2-27

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

VSEBINA

Inšpektorat RS za okolje in prostor	14. 6. 2022	Nadzor nad obratom večjega tveganja za okolje (SEVESO).	Ni bilo ugotovljenih kršitev.
FURS	16. 6. 2022	Preverjanje blagovnih evidenc.	Ni bilo ugotovljenih kršitev.
FURS - Finančni urad Koper, sektor za carine, oddelek za trošarine.	April/maj 2022	Pregled poslovanja trošarinskega skladišča po izdanem trošarinskem dovoljenju, morebitne potrebne dopolnitve trošarinskega dovoljenja glede na sedanje stanje.	Ni bilo ugotovljenih kršitev.
Agencija za trg vrednostnih papirjev	7. 7. 2022	Nadzor glede javne objave in vsebine letnega poročila Luke Koper, d. d., za leto 2021 (preverba skladnosti z mednarodnimi standardi rač. poročanja, smernicami ESMA in pregled nefinančnega dela poročanja).	Postopek še v teku.
Inšpektorat RS za delo (področje ATEX)	12. 7. 2022	Inšpekcijski nadzor po uradni dolžnosti z namenom pregleda in napredka izvajanja aktivnosti na področju ATEX.	Postopek še v teku.
FURS	29. 8. 2022	Davčni nadzor nad poslovanjem s trošarinskimi izdelki in nad skladiščenjem izdelkov v davčnem skladišču na Terminalu za tekoče tovore.	Ni bilo ugotovljenih kršitev.
Uprava RS za pomorstvo- Pomorska inšpekcija	22.11.2022	Pregled glede izvajanja Direktive 2001/96/ES o odobritvi usklajenih zahtev in postopkov za varno nakladanje in razkladanje ladij za prevoz razsutega blaga ter Pravilnika o varnem nakladanju in razkladanju ladij za prevoz razsutega blaga.	Ni bilo ugotovljenih kršitev.
Informacijski pooblaščenec	20. 9. 2022	Inšpekcijski nadzor glede zagotavljanja varnosti dokumentacije z osebnimi podatki v kadrovski službi zavezanca.	Ni bilo ugotovljenih kršitev.
Inšpektorat RS za delo OE Koper- Postojna-Nova Gorica	11. 10. 2022	Izredni inšpekcijski pregled v zadevi dela in zaposlovanja delavcev in kontrolni pregled nad izvršitvijo odločbe glede

---

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

VSEBINA

zagotovitve pravice do tedenskega počitka.

Postopek še v teku.

Inšpektorat RS za okolje in prostor

1. 1. 2022 Inšpekcijski pregled in nadzor nad izpolnjevanjem okolje-varstvenih zahtev glede zbiranja in ravnanja z odpadki v družbi Luka Koper INPO, d. o. o.

Ni ukrepov

Inšpektorat RS za okolje in prostor

1. 1. 2022 Nadzor nad ravnanjem Luke Koper, d. d., v skladu z okolje-varstvenimi zahtevami, povezanimi s:

2. predelavo odpadkov,

3. z emisijami snovi in toplote v vode,
4. emisijami snovi v zrak,
5. emisijami hrupa.

Izdano je bilo opozorilo, da je treba odpadek, ki nastane pri predelavi odpadnih kovin in se nahaja na lokaciji 6 in 7, v roku 3 mesecev oddati v nadaljnjo obdelavo pooblaščenemu prevzemniku odpadkov in pred oddajo spremeniti klasifikacijsko številko odpadka.

Inšpektorat RS za okolje in prostor

1. 1. 2022 Nadzor nad ravnanjem Luke Koper, d. d., v zadevi rabe vode za tehnološke namene (nadzor rabe vode po vodnem dovoljenju).

Ni bilo ugotovljenih kršitev.

Uprava RS za pomorstvo - Pomorska inšpekcija

1. 1. 2022 Pregled na terminalu za razsute tovore glede izvajanja Direktive 2001/96/ES o odobritvi usklajenih zahtev in postopkov za varno nakladanje in razkladanje ladij za prevoz razsutega blaga ter Pravilnika o varnem nakladanju in razkladanju ladij za prevoz razsutega blaga.

Ni bilo ugotovljenih kršitev.

Uprava RS za pomorstvo - Pomorska inšpekcija

1. 1. 2022 Pregled na terminalu za sipke tovore in glinico glede izvajanja Direktive 2001/96/ES o odobritvi usklajenih zahtev in postopkov za varno nakladanje in razkladanje ladij za prevoz razsutega blaga ter Pravilnika o varnem nakladanju in razkladanju ladij za prevoz razsutega blaga.

Ni bilo ugotovljenih kršitev.

22.7 Obvladovanje okoljskih tveganj in ukrepanje ob izrednih dogodkih

Pomemben korak pri ohranjanju in izboljševanju stanja okolja je zmanjševanje tveganja za nastanek izrednih dogodkov ter izboljševanje postopkov za ukrepanje. Na ravni družbe Luka Koper, d. d., se letno pripravljajo in vzdržujejo seznami tveganj tudi na področju okolja. V pristanišču imamo urejen sistem obvladovanja in ukrepanja ob zaznanem izrednem dogodku, ki ni nujno povezan z nevarno snovjo. V tem poglavju so povzeti in zabeleženi okoljski dogodki, vsi manjšega obsega, pri katerih so bile posledice omejene na lokacijo samega nastanka dogodka (npr. okoli vozila). Pritožbe lokalne skupnosti so obravnavane v poglavju 22.6.3 Zabeležene in obravnavane okoljske pritožbe. Opis dogodkov na morju pa je predstavljen v poglavju 22.16.1 Statistika posredovanja na morju.

Luka Koper v delovnem procesu uporablja, prevaža in skladišči nevarne snovi, nafto in njene derivate ter upravlja sredstva za delo, ki predstavljajo nevarnost za nastanek nesreče. Pomemben korak pri ohranjanju in izboljševanju stanja okolja predstavljata zmanjševanje tveganja za nastanek izrednih dogodkov ter izboljševanje postopkov za ukrepanje z letnimi aktivnostmi.

Izvedena je bila revizija ocen ogroženosti ter Načrta zaščite in reševanja. Načrt je uprava Luke Koper, d. d., potrdila v aprilu 2022. Sistem zaščite in reševanja v Luki Koper vključuje akterje več strokovnih področij, organizacij in podjetij. Pri posredovanjih ob izrednih dogodkih na območju pristanišča vedno sodelujeta poklicna gasilska enota Luke Koper in področje pristaniške varnosti, po potrebi pa še enota varovanja morja, podjetje Luka Koper INPO, d. o. o., prostovoljni gasilci PIGD Luke Koper in CZ Luke Koper ter druge enote skladno z NZR.

Na področju požarne varnosti je cilj zagotoviti ustrezen sistem oskrbe in zadostno količino požarne vode na celotnem območju pristanišča ter zagotavljati ustrezno posredovanje z gašenjem za specifične objekte. V letu 2018 je področje investicij pripravilo Načrt aktivnosti vzdrževanja in popravila vodovodnega in hidrantnega omrežja 2018–2023. V letu 2022 se je začel postopek sanacije 9 sklopov vodovodnega in hidrantnega omrežja.

Poklicna gasilska enota (PGE), ki šteje 30 zaposlenih, zagotavlja stalno, 24-urno dežurno službo. V svojem voznem parku ima osem gasilskih vozil in sedem prikolic z različno opremo. V letu 2022 je bilo z gasilskimi vozili prevoženih 54.206 km. Enota skrbi za operativno in preventivno delo na področju požarne varnosti. Operativno gasilsko delo obsega gašenje in reševanje ob vseh vrstah nesreč, nudenje medicinske pomoči bolnim in poškodovanim ter izobraževanje in usposabljanje z gasilsko reševalno opremo. V letu 2022 je enota posredovala na 796 dogodkih.

Zaradi poletnega obsežnega požara na Krasu in hitrega širjenja nas je Gasilska brigada Koper zaprosila za pomoč pri gašenju požara. Pomoč pri gašenju sta nudila dva poklicna gasilca PGE z gasilsko cisterno. Naša naloga je bila oskrba bazena za gašenje s helikopterji z vodo za gašenje.

Preventivno gasilsko delo, ki ga enota vsakodnevno izvaja po celotnem pristanišču, je ključnega pomena za vzdrževanje ustrezne stopnje požarne varnosti oziroma za preprečevanje okoliščin, ki lahko povzročijo požar. Vse leto smo izvajali preventivne obhode in kontrolne preglede objektov, pregledovali hidrantno omrežje in

22.7.1 Statistika okoljskih dogodkov od 2020 do 2022

Opis dogodkov	Število v 2020	Število v 2021	Število v 2022	Izvedeni ukrep
Počena hidravlična cev vozil (zunanjih vozil in luške mehanizacije) ali zaznan oljni madež na asfaltni površini.	79	115	118	Sanacija s pomočjo absorbentov in strojne, ročne metle. Urejeni so ekološki otoki, kjer so na ključnih mestih na voljo sredstva za hitro sanacijo in zabojniki za uporabljeni absorbent. Puščanje hidravličnega olja je zabeleženo na 0,03% vozil, ki vstopijo v pristanišče.
Puščanje luškega vodnega omrežja.	10	8	3	Sanacija počenih cevi.
Puščanje in razlitje manjše količine naftnih derivatov okoli vozil kot posledica poškodbe rezervoarja goriva.	11	6	10	Sanacija s pomočjo absorbentov in strojne, ročne metle na lokaciji razlitja.
Neustrezno ravnanje z odpadki znotraj pristanišča.	4	3	4	Ustrezno nadaljnje ravnanje z najdenimi odpadki.
Manjši požar, začetek požara.	5	9	8	V vseh primerih smo manjše, lokalne začetke požara pogasili ter uvedli dodatne ukrepe, kjer je bilo potrebno.
Prepolnitev cisterne z metanolom in puščanje vsebine iz kontejnerja.	1	/	2	V prvem primeru je bila izvedena analiza vzroka in vpeljani ukrepi, v drugem primeru je bila izvedena sanacija razlitja, kontejner je bil predhodno položen v lovilno skledo.

Izredni dogodki so bili vsi manjšega obsega, obvladani in sanirani na mestu nastanka, brez vplivov na okolje. Med pomembnejše dogodke uvrščamo le dogodek prepolnitve tovornjaka cisterne z metanolom na polnilnici za tovorna vozila terminala za tekoče tovore, pri čemer smo najprej izvedli analizo vzroka in vpeljali dodatne varnostne ukrepe s ciljem, da se dogodek ne ponovi.

22.7.2 Predstavitev realizacije programov izboljšav za boljše obvladovanje nenadzorovanih dogodkov

V letu 2022 smo:

• obnovili požarno javljanje v skladiščih 32 C, D na terminalu generalnih tovorov,
• zaključili vgradnjo požarnega javljanja na terminalu za živino,
• zaključili vgradnjo požarnega javljanja v skladiščih 22 A, B, C, D na terminalu generalnih tovorov,
• nabavili prijemala za izvengabaritne tovore (OH prijemala) na kontejnerskem terminalu.

---

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

VSEBINA

• zaključili vgradnjo sistemov aktivne požarne zaščite (APZ) v objekt centralnih garderob,
• sodelovali z gasilsko brigado Koper in izvedli skupne gasilske vaje za boljše sodelovanje pri intervencijah,
• nabavili potopno črpalko za meteorne vode,
• nabavili ponjave za gašenje vozil,
• pridobili študijo požarne varnosti zaradi pretovora in skladiščenja vozil na alternativne pogone,
• izvedli izbiro vozičkov za premik vozil,
• izpeljali javno naročilo za nabavo dveh prenosnih gasilskih črpalk (zamenjava za dotrajane),
• izpeljali javno naročilo za nabavo nadtlačnega električnega oz. baterijskega ventilatorja,
• izpeljali javno naročilo za nabavo transportnega vozička za prevoz gasilske opreme,
• uredili sistem javljanja požara po celotnem pristanišču,
• izvedli aktivnosti posodobitve centra za ravnanje z odpadki INPO,
• pridobili študijo o zagotavljanju požarne varnosti v garažni hiši faza 1B na terminalu avtomobilov,
• v celoti obnovili in predelali hidrantni cevovod med halama TH1 in TH2 na terminalu sipkih tovorov (čakata se primopredaja in dostava vse dokumentacije),
• izvedli obrobno zaščito manipulativne površine ob TH4 na terminalu sipkih tovorov,
• nabavili 4 polnilne roke za vagone TCH (blokada pozicije + zaščita prepolnitve) na terminalu tekočih tovorov,
• nabavili 4 polnilne roke za vagonsko polnilnico TRO za dizelsko gorivo na terminalu tekočih tovorov,
• izvedli obnovo protikorozijske zaščite rezervoarjev na terminalu tekočih tovorov,
• izvedli aktivnosti za zamenjavo in nadgradnjo polnilnih mest za gorivo na terminalu tekočih tovorov,
• izvedli postopke za posodobitev sistema hlajenja in gašenja na rezervoarjih za metanol na terminalu tekočih tovorov,
• izvedli aktivnosti za posodobitev sistema APZ z novimi topovi za privez TC1 na terminalu tekočih tovorov,
• izvedli več manjših vaj oz. praktičnih usposabljanj,
• izvedli združitev privezov D2 in jet na vezu SILOS ter tehnološke opreme za priklop ladij za tekoče tovore,
• nadgradili prijemala KP 88 in KP 89 s sistemom TTDS na kontejnerskem terminalu,
• izvedli aktivnosti in podpisali pogodbo z izvajalcem za nadgradnjo sistema za preprečevanja trka portala dvigal RTG v ovire na kontejnerskem terminalu,
• izvedli neuspešen razpis za nabavo novega kontejnerja za izvajanje požarne straže (stroški prekoračili poslovni načrt),
• pričeli postopke za pridobitev gradbenega dovoljenja.

V letu 2022 nismo:

• v celoti zaključili posodobitve centra za ravnanje z odpadki,
• zaključili dobave vozičkov za premik vozil,
• zaključili nabave dveh prenosnih gasilskih črpalk (zamenjava za dotrajane), saj se čaka dobava,
• zaključili nabave nadtlačnega električnega oz. baterijskega ventilatorja, saj se čaka dobava,
• zaključili nabave transportnega vozička za prevoz gasilske opreme, saj se čaka dobava,
• nabavili novega kontejnerja za izvajanje požarne straže,
• zaključili vseh postopkov za zamenjavo in nadgradnjo polnilnih mest za gorivo na terminalu tekočih tovorov,
• zaključili vseh postopkov za posodobitev sistema hlajenja in gašenja na rezervoarjih za metanol na terminalu tekočih tovorov,
• zaključili vseh aktivnosti za posodobitev sistema APZ z novimi topovi za privez TC1 na terminalu tekočih tovorov,
• v celoti zaključili izdelave projektne dokumentacije za nov gasilski dom.

22.7.3 Programi izboljšav za boljše obvladovanje nenadzorovanih dogodkov v letu 2023

• posodobili sistem APZ z novimi topovi za privez TC1,
• zamenjali in nadgradili polnilna mesta za gorivo na terminalu tekočih tovorov,
• posodobili sistem hlajenja in gašenja na rezervoarjih za metanol na terminalu tekočih tovorov,
• nadaljevali postopke za izgradnjo gasilskega doma,

---

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

22.8 Emisije/imisije pri storitvah

22.8.1 Kakovost zraka in podnebni dejavniki

Stalno si prizadevali za zmanjševanje emisij v ozračje, ki nastajajo pri izvajanju pristaniških dejavnosti. Glavni
izvori emisij, na katere lahko vplivamo, so:

• Pretovor in skladiščenje razsutih in sipkih tovorov, kot so premog, železova ruda, soja,
  pšenica in glinica. Pri teh dejavnostih nastajajo emisije prahu.
• Pretovor in skladiščenje tekočih tovorov, kot so naftni derivati, o-ksilen in metanol. Pri teh
  dejavnostih nastajajo emisije hlapnih organskih substanc.
• Raba tekočih energentov in pogonskih goriv za luško mehanizacijo in kurilne naprave, pri
  čemer nastajajo prah in emisije toplogrednih plinov.
• Ladje v času priveza v pristanišču, saj morajo imeti prižgane pomožne motorje za delovanje
  razsvetljave, klimatskih naprav, ladijskih dvigal, črpalk ipd.

Sistemi skladiščenja in pretovarjanja omenjenih tovorov so v koprski luki vzpostavljeni skladno z najboljšimi
razpoložljivimi tehnikami (t. i. BAT). Primeri uporabe najboljših razpoložljivih tehnik v našem pristanišču so:

• v rezervoarje za naftne derivate vgrajujemo plavajoče membrane, gradimo rezervoarje s
  fiksnimi strehami, ki zmanjšujejo emisije snovi v ozračje;
• vgrajujemo sisteme za povratek hlapov pri prečrpavanju goriv v premične enote;
• z belo oziroma odsevno barvo rezervoarjev zmanjšujemo emisije snovi v ozračje;
• pri pretovoru uporabljamo sodobne tehnike: avtomatizacijo procesa pretovora, zmanjševanje
  poti padanja pri iztresanju tovora, uporabo teleskopskih cevi, uvajanje zaprtih
  transportnih poti in protiprašnih ograj;
• ključne tovore skladiščimo v silosih in transportiramo po zaprtih transportnih sistemih, če
  je to praktično in ekonomsko izvedljivo;
• uvajamo tehnične in organizacijske ukrepe za zmanjševanje emisij na mestu izvora; uporabljamo
  tehnike pršenja z vodo, opuščamo dovoz in odvzem tovora ob slabih vremenskih
  razmerah, ozelenjujemo okolico, zmanjšujemo število mest za pretovor;
• na deponijo, kjer skladiščimo premog in železovo rudo, nanašamo papirniški mulj, ki
  zmanjšuje možnost odnašanja materiala zaradi vetra.

Na kakovost zraka vplivajo tudi dejavnosti zunaj območja pristanišča. Izpostavljamo predvsem:

• ceste, ki obkrožajo pristanišče;
• emisije iz ladij, ki plujejo oz. so na sidrišču;
• čezmejne vplive.

22.8.2 Količina celokupnega prahu v pristanišču

Predstavitev rezultatov meritev količine celokupnega prahu znotraj pristanišča

Že od leta 2002 na desetih lokacijah znotraj pristanišča spremljamo celokupno koncentracijo prahu.
Povprečna letna vrednost vseh meritev je v letu 2022 znašala 114 mg/m2 na dan, kar je za 6 mg/m2
manj kot v letu 2021 in je znotraj zastavljenega cilja. Pri skupaj 119 meritvah je bilo zabeleženih 10 preseganj,
kar je več od zastavljenega cilja (5 preseganj), zato je cilj le delno dosežen. Vrednosti so bile največkrat
presežene na merilnih mestih v neposredni bližini deponije premoga in železove rude, po eno preseganje pa je bilo
izmerjeno na potniškem terminalu ter na dveh mestih v smeri Bertokov.

---

107 GRI 3-3

108 Emisije/imisije pri storitvah - dodaten kazalnik (veza GRI 305-7)

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

VSEBINA

Povprečne letne količine celokupnega prahu na vseh merilnih mestih znotraj pristanišča

leto	2020	2021	2022
Celokupni prah	250	200	150
Ciljna vrednost	100	50	0

22.8.3 Količina zdravju škodljivih prašnih delcev

Univerza na Primorskem na območju pristanišča spremlja prisotnost finih prašnih delcev velikosti 10 μm (PM10) in velikosti 2,5 μm (PM2,5). Prva merilna naprava, postavljena v pristanišču, spremlja delce PM10 že od leta 2003. Z leti se je povečalo število merilnih postaj ter se izvedla posodobitev naprav na način, da zagotavljajo spremljanje tudi delcev, manjših od 10 μm.

Rezultati meritev delcev PM10 iz merilnih naprav nameščenih v pristanišču, ki to omogočajo (LKP Ankaran in LKP Koper), se samodejno objavljajo na spletni strani http://www.zivetispristaniscem.si/. Družba na spletni strani primerjalno prikazuje tudi rezultate meritev naprave, ki je nameščena na Markovcu in s katero upravlja Agencija RS za okolje.

Predstavitev rezultatov meritev prašnih delcev velikosti do 10 μm (PM10)

Letne povprečne koncentracije delcev prahu (PM10) v koprskem pristanišču so pod zakonsko določeno vrednostjo 40 μg/m3 in pod zastavljenim ciljem 30 μg/m3. Uredba o kakovosti zunanjega zraka opredeljuje tudi dnevno mejno koncentracijo PM10 za varovanje ljudi, ki znaša 50 μg/m3 in je lahko med letom presežena največ 35-krat. Preseganja smo zabeležili na merilnem mestu št. 2 – smer Bertoki, in sicer 17-krat, na merilnem mestu Ankaran-Rožnik dvakrat ter na lokaciji Potniški terminal sedemkrat.

Povišane vrednosti finih delcev in presežene mejne vrednosti smo na vseh treh merilnih mestih izmerili tudi v mesecu juliju, kar ni običajno, je pa bila posledica velikega požara na Krasu, katerega dim se je širil vse do Kopra.

Višje vrednosti PM10 in največ preseganj smo izmerili na merilnem mestu v smeri Bertokov. Ugotavljamo, da je do povišanja delcev prišlo zaradi neposredne bližine izvajanja nove dejavnosti nakladanja in razkladanja avtomobilov iz/na tovorna vozila (zaradi izpustov izpušnih plinov vozil v neposredni bližini merilne naprave).

109 Emisije/imisije pri storitvah - dodaten kazalnik (veza GRI 305-7)

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

VSEBINA

Merilne naprave za spremljanje finih prašnih delcev

Merilno mesto	Merilno mesto št. 3 – LKP Ankaran	Merilno mesto št. 2 – smer Bertoki	Merilno mesto št. 4 – LKP Koper
Rezultati meritev PM10 (v μg/m3)	19	20	15
2020	16	21	17
2021	2022	2022	2022

---

Merilno mesto št. 4 – LKP Koper

Preseganje dnevnih mejnih vrednosti po Sloveniji

Če primerjamo meritve, ki jih Agencija RS za okolje izvaja v različnih krajih po Sloveniji, lahko vidimo, da se dnevna preseganja mejne vrednosti pojavljajo na vseh merilnih mestih. Najbližja merilna postaja zunaj pristanišča se nahaja na Markovcu, kjer je bila letna povprečna koncentracija PM10 18 μg/m3 in je bilo zabeleženih 8 preseganj dovoljene dnevne koncentracije delcev. Največ preseganj se v splošnem opaža v zimskem času in so posledica večjih izpustov iz domačih kurišč ter meteoroloških vplivov, kot sta majhna hitrost vetra in nizka višina mešanja zraka.

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

Preseganja mejne vrednosti 50 μg/m3 za leto 2022 na različnih merilnih mestih po Sloveniji*

Merilno mesto	Jan	Feb	Mar	Apr	Maj	Jun	Jul	Avg	Sep	Okt	Nov	Dec	SKUPAJ
CE bolnica	9	2	0	0	0	0	0	0	0	0	0	2	13
CE Ljubljanska	9	2	1	0	0	0	0	0	0	0	0	1	13
Hrastnik	1	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1
Iskrba	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
Koper	2	1	1	0	0	0	1	0	0	2	1	4	12
Kranj	5	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	5
LJ Bežigrad	9	0	0	0	0	0	0	0	1	0	1	11
LJ Celovška	10	0	0	0	0	0	0	0	1	0	0	11
LJ Vič	8	0	1	0	0	0	0	0	1	0	1	11
MB Titova	2	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	3
MB Vrbanski	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
MS Cankarjeva	16	3	7	0	0	0	0	0	0	3	4	6	39
MS Rakičan	8	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	2	10
NG Grčna	3	1	1	0	0	0	3	0	0	0	0	1	9
NG Vojkova	3	2	1	0	0	/	0	0	0	0	4	10
Novo Mesto	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
Ptuj	5	0	1	0	0	0	0	0	0	0	0	3	9
Solkan	2	0	0	0	0	1	2	0	0	0	0	0	5
Trbovlje	8	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	8
Velenje	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
Zagorje	11	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	11
Žerjav	1	0	0	0	0	0	0	0	1	0	0	2

• Vir: http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/podatki/

Roža vetrov za leto 2022

VZHOD ZAHOD

0 – 2

2 – 4

4 – 6

6 – 8

≥ 8

SEVER JUG

10 %

20 %

30 %

Hitrost vetra je izražena v enotah m s-1. Vetrovi so največkrat pihali iz smeri vzhod in severovzhod (burja in burin), ter iz severozahoda (maestral).

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

Primerjava letnih koncentracij prašnih delcev PM10 v pristanišču in na nekaterih drugih merilnih mestih po Sloveniji*

μg/m3

40

35

30

25

20

15

10

2020 2021 2022

Maribor

Trbovlje

Luka KOPER-mesto št. 3 (LKP Ankaran)

Markovec

Ljubljana Bežigrad

Celje

Luka KOPER-mesto št. 2 (Bertoki)

Luka KOPER-mesto št. 4 (LKP Koper)

Mejna vrednost SLO zakonodaje

*Vir: http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/podatki/

Podatki za leto 2022 še niso dokončno potrjeni s strani ARSO.

Predstavitev rezultatov meritev prašnih delcev velikosti do 2,5 μm (PM2,5)

V pristanišču na dveh lokacijah (merilno mesto št. 4 – LKP Koper in merilno mesto št. 3 – LKP Ankaran) spremljamo tudi delce PM2,5. Rezultati so predstavljeni v spodnji tabeli. Povprečne letne koncentracije delcev PM2,5 so na obeh merilnih mestih v pristanišču pod zakonodajno vrednostjo 20 μg/m3.

V primerjavi z letom 2021 so vrednosti za 1 μg/m3 višje, vendar pa so merilne naprave tudi pri teh delcih zaznale zelo visoko povišanje v času požara na Krasu – kot je prikazano v spodnjem grafu –, kar je poleg zelo sušnega poletja lahko prispevalo k letni višji vrednosti.

Rezultati meritev PM2,5 (v μg/m3) na mejah pristanišča

2020	2021	2022
Merilno mesto št. 4 – LKP Koper	14	11	12
Merilno mesto št. 3 – LKP Ankaran	14	11	12

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

167

◀ VSEBINA

Prikaz značilnega povečanja finih delcev PM2,5 znotraj pristanišča v času požara na Krasu

140

120

100

80

60

40

20

0

μg/m3

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31.

julij 2022

Letne koncentracije delcev PM2.5 na različnih merilnih mestih v Sloveniji in znotraj pristanišča za leto 2022

25

20

15

10

5

0

Lj-Bežigrad

Nova Gorica

Maribor-Vrbansko plato

Iskrba*

Celje-bolnica

Merilno mesto št. 4-LKP Koper

Merilno mesto št. 3-LKP Ankaran

---

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

22.8.4 Izpusti snovi na ključnih izvorih

Predstavitev rezultatov meritev emisij prašnih delcev na ključnih izvorih v pristanišču. Te meritve so zakonsko predpisane in jih izvaja pooblaščena organizacija v neposredni bližini vira nepremične naprave, kjer lahko nastaja prah (npr. pri natovarjanju/raztovarjanju vagonov, tovornjakov). Na vsakem terminalu je več merilnih mest. Iz leta v leto se število meritev nekoliko spreminja, bodisi zaradi obsega in tipa pretovora bodisi zaradi sprememb zakonodaje. Mejna dovoljena vrednost je odvisna od masnega pretoka in posledično od vremenskih razmer. Rezultati so vsi skladni s podeljenim okoljevarstvenim dovoljenjem. Mejna dovoljena koncentracija celotnega prahu je 20 mg/m3, saj je vrednost masnega pretoka celotnega prahu 200 g/h.

Rezultati letnih meritev emisij prahu na različnih virih

Vir	2020	2021	2022
Silos-razkladalna/nakladalna postaja
Sipki-vagonsko kamionska postaja (TH)
Glinica-pretovor
Kotna postaja EET-premog
Razdelilna postaja EET-premog
Razdelilna postaja EET-železo
Vagonska postaja EET-železo
Kotna postaja EET-železo

Mejna vrednost celotnega prahu pri pretoku nad 200 g/h

30	25	20	15	10	5	0

Predstavitev rezultatov meritev emisij iz kurilnih naprav, ki se uporabljajo za tehnološke namene

Na območju pristanišča se nahajajo kurilne naprave, ki se uporabljajo za tehnološke namene in še uporabljajo fosilna goriva. Rezultati obratovalnega monitoringa kvalitete izpušnih plinov iz teh naprav so predstavljeni v spodnjih tabelah in so skladni z zakonodajo.

Rezultati meritev emisij snovi v zrak in predpisane mejne vrednosti srednje kurilne naprave, namenjene ogrevanju rezervoarjev v objektu za zbiranje ladijskih olj oz. kalužnici

Snov	Največja vrednost	Srednja vrednost	Mejna vrednost
	mg/m3			g/h	mg/m3	g/h	mg/m3

---

Dimno število 0 / 0 / 1

Snov	Največja vrednost	Srednja vrednost	Mejna vrednost
Ogljikov monoksid	230,9	5,3	154,5
Dušikovi oksidi, izraž. kot NO2	553,8	10,4	230,5
Žveplovi oksidi, izraž. kot SO2	85,9	15,0	42,3

110 Emisije/imisije pri storitvah - dodaten kazalnik (veza GRI 305-7)

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

Rezultati meritev emisij snovi v zrak in predpisane mejne vrednosti srednje kurilne naprave, namenjene sušenju lesa na terminalu za les

Snov	Največja vrednost	Srednja vrednost	Mejna vrednost
Ogljikov monoksid	25,4	20,6	80
Dušikovi oksidi, izraž. kot NO2	86,4	70,0	100
Žveplovi oksidi, izraž. kot SO2	5,8	4,1	10

Rezultati meritev emisij snovi v zrak in predpisane mejne vrednosti srednje kurilne naprave, namenjene ogrevanju rezervoarjev na terminalu tekočih tovorov

Snov	Največja vrednost	Srednja vrednost	Mejna vrednost
Ogljikov monoksid	54,5	4,3	100
Dušikovi oksidi, izraž. kot NO2	101,9	8,0	200
Žveplovi oksidi, izraž. kot SO2	4,3	0,3	35

Predstavitev rezultatov meritev emisij iz kurilnih naprav, ki se uporabljajo za sanitarne namene

Na območju pristanišča imamo 13 kurilnic, v katerih se za namene ogrevanja objektov in priprave tople sanitarne vode kot primarni ali rezervni vir uporablja kurilno olje oz. UNP. Emisije iz teh naprav preverja dimnikarska služba. Rezultati emisij v zrak so skladni z zakonodajnimi predpisi za male kurilne naprave.

22.8.5 Predstavitev realizacije programov izboljšav glede emisij/imisij pri storitvah

V letu 2022 smo:

• S 1. 1. 2023 smo vpeljali sistem ESI (Environmental Ship Index, ESI Portal (environmental-shipindex.org), v sklopu katerega ladjam s sodobnejšimi motorji in posledično manjšimi emisijami v zrak omogočimo plačilo nižje pristojbine, s čimer spodbujamo prihod okoljsko sprejemljivejših ladij. Tako shemo spodbud trenutno nudi 60 pristanišč po svetu in vključeni so 6727 ladij. Na podlagi predhodne analize ocenjujemo, da je v shemo že vključeno približno 10 % ladij, ki obiskuje koprsko pristanišče.

V letu 2022 nismo:

• v celoti izpeljali vseh aktivnosti za nabavo grabilca za sipke tovore na terminalu za sipke tovore,
• zaključili posodobitve protiprašnega prhanja na obalnem dvigalu MD3 na terminalu za premog in železovo rudo,
• uredili prašne zaščitne stene nakladalnega mesta ob silosu žit; naložba bo ponovno v načrtu leta 2024.

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

---

22.8.6 Programi izboljšav glede emisij/imisij pri storitvah za leto 2023

V letu 2023 bomo:

• zaključili nabavo grabilca za sipke tovore na terminalu za sipke tovore,
• na mostnem dvigalu (MD3) na terminalu za razsute tovore v celoti posodobili protiprašno prhanje,
• nabavili dvožlični grabilec za pretovor so je na terminalu za sipke tovore,
• zamenjali nakladalec nosilnosti 12t z žlico visokega izstresa na terminalu za sipke tovore,
• izvedli zaščito na KŽ 33 na terminalu za razsute tovore,
• izvedli obnovo protikorozijske zaščite rezervoarjev na terminalu tekočih tovorov.

22.8.7 Podnebne spremembe in priložnosti

Sistem obvladovanja tveganj je podrobneje opisan v poglavju 14 Obvladovanje tveganj in priložnosti. Predvidene aktivnosti in usmeritve so integrirane v strateške in letne načrte družbe. Cilji in kazalniki, povezani s podnebnimi spremembami, so prikazani v poglavjih 22.8.8 Predstavitev rezultatov meritev emisij toplogrednih plinov in 22.11 Raba energije in energetska učinkovitost in jih preverjamo kvartalno.

Podjetje lahko s svojim delovanjem povzroča pozitivne vplive oziroma negativne, če ne izvaja ukrepov v smeri večje energetske učinkovitosti, ne uporablja obnovljivih virov energije, ne sledi sodobnim tehnologijam. Vplivi družbe v smislu emisij toplogrednih plinov so na svetovni ravni sicer zanemarljivi, na lokalni ali nacionalni pa pomembni, saj prispevajo k doseganju nacionalnih ciljev o emisijah toplogrednih plinov. Družba ni članica združenj ali povezav, ki se ukvarjajo s problematiko podnebnih sprememb, se pa zaposleni redno usposabljajo in izobražujejo na tem področju. Izdelan je bil tudi kratek animirani film za enostaven prikaz aktivnosti za varčno rabo energentov in virov.

Zaradi prepoznanih podnebnih tveganj in priložnosti se ni spremenil poslovni model družbe, strategija družbe pa je že prilagojena in je usmerjena tudi k učinkoviti rabi energije, zmanjševanju emisij in učinkoviti rabi virov ter k uporabi obnovljivih virov energije. Zavedamo se priložnosti, povezanih z učinkovito rabo virov, tudi v smeri prihrankov. Znano je dejstvo, da igrajo drevesa pomembno vlogo pri zajemanju ogljikovega dioksida (CO2) iz ozračja, zato jih sadimo tudi v pristanišču, kjer je le mogoče, ter tako vsaj delno kompenziramo spremembe namembnosti zemljišč pri širitvah pristanišča.

Pri svojem delovanju potrebujemo pitno vodo za sanitarne in tehnološke namene, kar je podrobneje opisno v poglavju 22.12 Upravljanje s pitne in podzemne vodo. Pri gradnji novih površin upoštevamo poplavno ogroženost in gradimo na ustrezni višini. Na področju človeških virov pa ocenjujemo, da se bo moral mogoče zaradi dviga temperature ozračja v prihodnje prilagoditi način dela na prostem.

V prihodnje lahko na podlagi sprejetega Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) in evropskega zelenega dogovora pričakujemo, da bo potrebno pospešeno prehajati na alternativne pogone. Energetski in podnebni cilji so v osnovi določeni na ravni EU, tj. kot cilji, ki jih mora doseči EU kot celota. V strateških dokumentih družbe se zavzemamo za doseganje ciljev na ravni Republike Slovenije.

Predstavljeni cilji o zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov na ravni EU in na ravni Slovenije

TGP (skupaj)	SI: brez cilja	EU: -20 % glede na leto 1990
TGP (skupaj)	SI: -36 %	EU: -40 %
TGP (ne-ETS)	SI: +4 % glede na leto 2005	EU: -10 % glede na leto 2005
TGP (ne-ETS)	SI: vsaj -20 %	uredba EU: -15 %	EU: -30 %
Povezanost	SI: brez cilja	EU: 10 %
Povezanost	SI: brez cilja (2017: >83 %)	EU: 15 %

111 GRI 2-23, 2-25, 201-2, 3-3, 303-1, 303-5

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

PODNEBNO NEVTRALNA SLOVENIJA IN EVROPSKA UNIJA DO 2050

SI: 3 % BDP	(od tega 1 % javnih sredstev)
R\&D	SI: 3,6 % BDP	(od tega 1,6 % javnih sredstev)
OVE	SI: 25 %	EU: 20 %
OVE	SI: vsaj 27 %	EU: 32 %
URE	SI: 20 %	EU: 10 %
URE	SI: vsaj 35 %	EU: 32,5 %

Vir: Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije (NEPN)

Države, kot je RS, ki imajo relativno majhen energetski sistem in visok izhodiščni delež OVE, napredujejo veliko težje kot ostale (tudi v primeru večjih potencialov in razpoložljivih finančnih virov), saj majhen delež OVE v prometu zahteva veliko večje deleže pri toploti in elektriki, pogosto tudi nedosegljive. Uvajanje OVE v prometu je tehnično namreč izjemno zahtevno, saj je omejeno z različnimi standardi (distributerji morajo v goriva primešavati biogoriva, npr. v dizel se lahko primeša največ 7 % biodizla). Do leta 2025 načrtujemo v pristanišču izgradnjo za približno 6 MWp sončnih elektrarn, kar pomeni, da bomo proizvedli do 20 % električne energije za lastno porabo. Do leta 2030 načrtujemo izgradnjo za približno 10 MWp sončnih elektrarn, kar predstavlja približno 38 % trenutne porabe električne energije vsega pristanišča. Pričakujemo izpolnitev zastavljenega cilja o 27-% porabi energije iz obnovljivih virov, kot je to opredeljeno za Republiko Slovenijo.

Glede doseganja cilja o učinkoviti rabi energije (URE) smo v fazi popisa in izračuna učinkov že izvedenih aktivnosti (v %) glede na referenčno leto 2007, kajti v strateških usmeritvah težimo k doseganju cilja na ravni republike Slovenije (vsaj 32,5 %). V sklopu URE smo v letu 2020 vpeljali sistem upravljanja z energijo skladno z ISO 50001, nadaljevali bomo izvajanje energetskih pregledov, klasificirali smo luške objekte v energetske razrede, zamenjali delež opreme in prešli na električni pogon.

V družbi prepoznana podnebna tveganja in priložnosti so:

• zaostrovanje zahtev okoljske politike na ravni EU in Slovenije,
• dvig morske gladine,
• pomanjkanje pitne vode,
• neurja in ekstremni vremenski pojavi,
• naraščanje povprečnih temperatur in vpliv na pogoje dela,
• zmanjšanje pretovora nekaterih blagovnih skupin zaradi podnebnih sprememb,
• priložnost povečanega povpraševanja ali pridobitve nekaterih novih blagovnih skupin,
• priložnost prihrankov iz naslova energetske učinkovitosti.

Tveganji pomanjkanja pitne vode ter neurij in ekstremnih vremenskih pojavov sta se v lanskem letu tudi realizirali. Na Obali v poletnem času občasno prihaja do pomanjkanja pitne vode. V lanskem letu smo zaradi suše s strani Rižanskega vodovoda prejeli pobudo za 30-% zmanjšanje porabe in smo aktivno izvajali ukrepe za omejitev porabe.

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

Opis tveganja

Vrsta tveganja	Časovni horizont	Verjetnost	Posledice	Metode odzivanja
Zaostrovanje zahtev okoljske politike na ravni EU in Slovenije v smeri zmanjševanja emisij in omilitve podnebnih tveganj	Tveganje prehoda

---

Okoljske politike ter pravna tveganja

Dolgoročen (10 let)

• Srednja ◼ plačevanje emisijskih kuponov za velike porabnike energije
• kazni v primeru nespoštovanja zavez glede emisij
• dvig cen energije (10%) bi pomenil za 1,2 milijona evrov dodatnih stroškov energije
• sistem upravljanja z energijo skladno z ISO 50001
• sporazum z družbo ELES o izgradnji, sofinanciranju in delitvi vlaganj za priključni vod do pristanišča
• izgradnja infrastrukture, ki bo ladjam v pristanišču omogočila priklop na električno omrežje (58 milijonov evrov)
• izgradnja sončnih elektrarn (10 milijonov EUR v naslednjih 5 letih)
• Postopna zamenjava opreme in vozil z okoljsko sprejemljivejšo (14 milijonov evrov za opremo do leta 2030). Upoštevana razlika v ceni med diesel in električno opremo

Neurja in ekstremni vremenski pojavi

Fizično tveganje (akutno)

Srednjeročen (5 let)

• Visoka V primeru večjih ujm in posledično vdora vode v skladišča ter močnih neurij z vetrom lahko pride do škode v višini 1,2 milijona evrov.
• Stroške predstavljajo tudi poškodbe blaga in prekinitve dela zaradi vetra.
• zavarovanja (1,1 milijona evrov zavarovalne premije letno)
• merilni sistem za veter in sistem obveščanja (vrednost naložbe 0,1 milijona evrov)
• ukrepanje skladno z navodilom o preventivnih ukrepih in ukrepih ob izrednih vremenskih razmerah
• priprava predloga z naborom dodatnih ukrepov za zaščito pred ekstremnimi vremenskimi pojavi
• stroški postavitve dodatnih bitev

Dvig morske gladine

Fizično tveganje (kronično)

Dolgoročen (10 let)

---

Nizka Ob predpostavki dviga morske gladine bi bili stroški prilagoditve visoki.

Družba trenutno nima na voljo dovolj informacij za kvantifikacijo tveganja.

Fizična tveganja

Pomanjkanje pitne vode	fizično tveganje (kronično)	Srednjeročen (5 let)	Visoka
Omejenost naravnih virov lahko povzroči dvig cen teh dobrin ali pa povzroči nezmožnost oskrbovanja ladij s pitno vodo. 10 % dvig cen vode bi pomenil dvig stroškov družbe Luka Koper, d. d., za 0,1 milijona evrov.
• sanacije internega vodovodnega omrežja (porabljena sredstva v zadnjih 3 letih znašajo 0,8 milijona evrov, v načrtu še 2,2 milijona evrov)
• uporaba morske vode pri gašenju
• izdelani načrti ukrepanja ob pomanjkanju

Naraščanje povprečnih temperatur in vpliv na pogoje dela	fizično tveganje (kronično)	Srednjeročen (5 let)	Srednja
Družba trenutno nima na voljo dovolj informacij za kvantifikacijo vpliva naraščanja povprečnih temperatur na produktivnost.
• Nabava premične opreme s klimatskimi napravami
• Zagotovitev ustreznih prostori za zaščito zaposlenih
• hladni napitki in razvoz po deloviščih

Zmanjšanje pretovora nekaterih blagovnih skupin zaradi regulatornih zahtev, okoljskih ciljev in sprememb vedenja potrošnikov	tveganje prehoda – tržna tveganja	srednjeročen (5 let)	Srednja
Najbolj izpostavljeni blagovni skupini sta energetski premog in glinica. Ocena vpliva je izguba letnih prihodkov v višini 1 milijon.

---

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

VSEBINA

Opis priložnosti	Vrsta priložnosti	Časovni horizont	Verjetnost	Posledice/koristi	Metode odzivanja
Povečanje pretovora nekaterih novih blagovnih skupin zaradi regulatornih zahtev, okoljskih ciljev in sprememb vedenja potrošnikov	tržna priložnost	srednjeročen (5 let)	Visoka	Pojavljajo se priložnosti za pretovor jeklenih polproizvodov, vetrnic, solarnih panelov, baterij, električnih avtomobilov. Priložnosti predstavljajo 6 milijonov evrov dodatnih prihodkov na leto.	trženjske aktivnosti za pridobitev novih poslov.
Prihranki iz naslova energetske učinkovitosti	Učinkovita raba virov	srednjeročen (5 let)	Visoka	Prihranek je na letni ravni v letu 2030 ocenjen na 1,6 milijona evrov, zmanjšanje izpustov TGP pa na 3.200 ton. V povprečju se strošek energenta pri prehodu z goriva na električno energijo zmanjša za 50.000 evrov na leto za posamezno dvigalo RTG.	* izgradnja sončnih elektrarn na strehah skladišč (do leta 2030 s skupno močjo 10MWp in skupnimi investicijskimi izdatki v višini 10 milijonov evrov)
* elektrifikacija mostnih dvigal na pnevmatikah (RTG) v višini 6,2 milijona evrov (upoštevana razlika med nakupom dizelsko gnanih RTG dvigal in električno gnanih eRTG dvigal ter izgradnja elektroenergetske infrastrukture).

22.8.8 Predstavitev rezultatov meritev emisij toplogrednih plinov

V letu 2022 smo se odločili za preverbo pravilnosti izračuna ogljičnega odtisa s strani pooblaščene organizacije in sicer za emisije toplogrednih plinov v letih 2005, 2017 in 2021. Izbrano bazno leto je 2005. Izračun ogljičnega odtisa zajema izpuste CO

2

O ter ozonu škodljive pline (le plin R404A), ki se uporablja za hlajenje in klimatizacijo. Izračunane emisije opredeljujejo izpuste, ki nastanejo kot posledica delovanja sistemov na območju pristanišča. Da lahko različne toplogredne pline primerjamo in seštevamo, jih moramo prej pomnožiti z njihovim toplo- grednim potencialom, ki se izraža v razmerju do toplogrednega učinka CO2.

Izračun je pripravljen v skladu z metodologijo, zahtevami in smernicami protokola Greenhouse Gas Protocol and Corporate Accounting and Reporting Standard (v nadaljevanju: protokol GHG), ki je najbolj razširjeno med- narodna orodje za merjenje, poročanje in upravljanje emisij TGP. Protokol GHG, ki ga je pripravila organizacija World Resources Institute (WRI)/World Business Council for Sustainable Development (WBCSD), je nevtralna metodologija za izračun emisij TGP oziroma ogljičnega odtisa in je združljiv z večino obstoječih programov TGP ter njihovimi računovodskimi in poročevalskimi zahtevami. Poleg zahtev protokola GHG so se pri pripravi me- todologije upoštevale tudi zahteve standarda ISO 14064-1:2018: Toplogredni plini: del 1: Specifikacija z navodili na ravni organizacije za količinsko opredelitev in poročanje o emisijah in odstranitvah toplogrednih plinov (ISO 14064-1:2018: Greenhouse gases - Part 1: Specification with guidance at the organization level for quantification and reporting of greenhouse gas emissions and removals).

Ogljični odtis organizacije

se v skladu s protokolom GHG poroča v treh obsegih, in sicer:

• Obseg 1 (Scope 1) predstavljajo neposredne emisije TGP organizacije, ki so posledica lastne porabe energentov v napravah za zgorevanje, uporabe vozil v lasti organizacije, procesnih emisij ter ubežnih emisij plinov s toplogrednim učinkom (t. i. F-plinov: fluoriranih ogljikovodikov (HFC), perfluoriranih ogljikovodikov (PFC) in žveplovega heksafluorida (SF6)). V obsegu 1 se upoštevajo neposredne emisije iz virov, ki so v lasti ali pod nadzorom družbe Luke Koper, d. d. (npr. kotli, luška mehanizacija, vozila itd.), v kategorijo pa spada poraba vseh goriv za zgorevanje, goriv za mehanizacijo, stroje in vozila ter ubežne emisije iz naslova klimatskih in drugih naprav. Iz opreme ter naprav za hlajenje in klimatizacijo, ki vsebujejo fluorirane (ozonu škodljive, HFC) toplogredne pline, smo v letu 2022 zabeležili 286 kg puščanj, kar je 186 % več kot leta 2021.
• Obseg 2 (Scope 2) predstavljajo posredne emisije iz naslova porabe električne energije za potrebe poslovanja Luke Koper, d. d. Emisije obsega 2 se posredne zato, ker se fizično ne pojavljajo v organizaciji, ampak pri tretjih proizvajalcih omrežnih energentov oziroma tam, kjer se proizvaja električna ali toplotna/hladilna energija. V primeru Luke Koper, d. d., se v obsegu 2 upoštevajo emisije iz nakupa električne energije od dobaviteljev ter lastne proizvodnje iz sončnih elektrarn. Pri izračunu je bil uporabljen emisijski faktor za električno energijo na nacionalni ravni za obravnavano leto, ki ga je objavil Institut Jožef Stefan iz Ljubljane, in ne faktor dobavitelja električne energije, saj se ti menjujejo in se s tem faktorji spreminjajo (izbrana je torej lokacijska metoda in ne tržna metoda izračuna).
• Obseg 3 (Scope 3) predstavljajo preostale posredne emisije, ki so posledica aktivnosti podjetja v celotni vrednostni verigi organizacije, in sicer v dobavni verigi (upstream emisije) in distribucijski verigi (downstream emisije).

Pooblaščena organizacija SIQ Ljubljana je verificirala izračun ogljičnega odtisa za obseg 1 in obseg 2 Luke Koper, d. d., za leta 2005, 2017 in 2021. Vrednosti so prikazane v spodnji tabeli.

Verificiran ogljični odtis družbe za leta 2005, 2017 in 2021

Emisije TGP za leto	Enota	2005	2017	2021	Ocena negotovosti
Zgorevanje v stacionarnih napravah	[t CO2 ekv]	978	168	126	visoka
Gorivo za prevoz	[t CO2 ekv]	5.764	14.240	12.044	visoka
Ubežne emisije iz hladilnih naprav	[t CO2 ekv]	1.530	471		visoka
SKUPAJ OBSEG 1	[t CO2 ekv]

---

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

Obseg 2

Električna energija [t CO2 ekv]	9.894	9.734	9.593	visoka
SKUPAJ OBSEG 2 [t CO2 ekv]	9.894	9.734	9.593	visoka

Skupaj in kazalniki

SKUPAJ EMISIJE CO2 OBSEG 1 in 2 [t CO2 ekv]

16.637 25.672 22.234

Zaradi zahtev nekaterih deležnikov po poročanju tudi TGP iz obsega 3 smo za leto 2022 prikazali le pomembnejše vire emisij in jih ocenili glede na razpoložljive podatke in faktorje, ki so po postavkah dodatno obrazloženi v nadaljevanju. Za obseg 3 smo se omejili na območje pristanišča in upoštevali tri največje vire, ki so posledica delovanja pristanišča ter niso v celoti v lasti ali nadzorovani s strani Luke Koper, d. d.:

• emisije tovornjakov, ki vstopajo v pristanišče (pri izračunu ogljičnega odtisa smo upoštevali število tovornjakov, ocenili povprečno prevoženo razdaljo v pristanišču na 5 km ter privzeli povprečno rabo goriva 30 l/100 km ter pomnožili še z emisijskim faktorjem),
• emisije plovil, ki vlečejo ladje v pristanišče ali iz njega (pri izračunu ogljičnega odtisa smo pomnožili porabljeno količino dizelskega goriva z emisijskim faktorjem),
• emisije tovornih in potniških ladij za čas, ko so vezane v pristanišču (pri izračunu smo upoštevali število ladij in njihov zadrževalni čas, povprečno moč pomožnih motorjev (6.500 kW za potniške ladje in 3.080 kW za vse ostale), faktor obremenitve pomožnih motorjev (0,21) ter emisijski faktor za gorivo).

Uporabljeni emisijski faktorji za izračun ogljičnega odtisa (obseg 1, 2, 3) so povzeti po javno dostopnih nacionalnih podatkih sektorja za okolje in podnebne spremembe Direktorata za okolje Ministrstva za okolje in prostor in Centra za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Stefan.

2020

Celokupna poraba (MWh/leto)	Emisijski faktor [kgCO2 ekv/kWh]	Celokupne emisije [kgCO2 ekv/leto]
Neposredne emisije (obseg 1)	45.131	12.250.823
Pogonsko gorivo	43.346	0,267	11.573.475
Lahko kurilno olje	373	0,267	99.591
Utekočinjen naftni plin - UNP	131	0,227	29.737
Lesna biomasa	1.281	0	0
Toplogredni plini	0	548.020
Posredne emisije (obseg 2)	26.689	9.543.057
Električna energija	26.435	0,361	9.543.057
Električna energija - lastna proizvodnja SE	254	0
SKUPAJ (1+2)	71.820	21.793.880

2021

Celokupna poraba (MWh/leto)	Emisijski faktor [kgCO2 ekv/kWh]	Celokupne emisije [kgCO2 ekv/leto]
Neposredne emisije (obseg 1)	45.956	12.641.253

---

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

Pogonsko gorivo	45.308	0,267	12.044.000
Lahko kurilno olje	366	0,267	97.826
Utekočinjen naftni plin - UNP	125	0,227	28.427
Lesna biomasa	156	0	0
Toplogredni plini	471.000
Posredne emisije (obseg 2)	29.336	9.592.971
Električna energija	29.336	0,327	9.592.971
Električna energija - lastna proizvodnja SE	243	0	0
SKUP AJ (1+2)	75.292	22.234.224

2022

Celokupna poraba (MWh/leto)	Emisijski faktor [kgCO2 ekv/kWh]	Celokupne emisije [kgCO2 ekv/leto]
	Neposredne emisije (obseg 1)	52.955	14.852.330
Pogonsko gorivo	51.165	0,267	13.648.872
Lahko kurilno olje	376	0,267	100.381
Utekočinjen naftni plin - UNP	156	0,227	35.445
Lesna biomasa	1.257	0	0
Toplogredni plini	1.067.631
	Posredne emisije (obseg 2)	29.617	10.602.850
Električna energija	29.617	0,358	10.602.850
Električna energija - lastna proizvodnja SE	271	0	0
SKUP AJ (1+2)	82.572	25.455.179

Druge posredne emisije (obseg 3)	72.385	19.326.868
	Emisije tovornjakov, ki vstopajo v pristanišče	5.989	0,267	1.599.027
Emisije vlečnih plovil	14.439	0,267	3.855.276
Emisije ladij za čas vezanja v pristanišču	51.957	0,267	13.872.565
SKUPAJ (1+2+3)	154.957	44.782.047

V letu 2005 je Luka Koper, d. d., za svoje delovanje ustvarila 14.945.549 kgCO2ekv, v letu 2022 pa 25.452.158 kgCO2ekv, kar pomeni 70,3-% povečanje emisij TGP pri 89,7-% povečanju ladijskega prometa.

Luka Koper bo z učinkovito rabo energije ter nadaljnjimi investicijami v pridobivanje energije iz obnovljivih virov sledila ciljem NEPN-a za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Izhodiščna specifična vrednost je bila določena pri vrednosti emisij na pretovorjeno tono blaga iz leta 2017, ko smo omenjeno količino prvič poročali v okviru poročila GRI.

Emisije toplogrednih plinov

Skupne emisije [kgCO2 ekv/leto]	Cilj 2017-2022	Specifične emisije [kgCO2 ekv/t]
30.000.000	25.000.000	20.000.000
15.000.000	10.000.000	5.000.000
0	1,4	1,2
1,0	0,8	0,6
0,4

---

22.8.9 Rezultati meritev emisij hlapnih spojin

Predstavitev rezultatov meritev emisij hlapnih spojin

Glavni izvor razpršenih emisij hlapnih spojin so različne dejavnosti manipulacije na terminalu tekočih tovorov (npr. polnjenje in praznjenje premičnih ali nepremičnih rezervoarjev, dihalni ventili rezervoarjev). Rezervoarji zaradi svojih karakteristik nimajo standardnih odvodnikov za izpuščanje odpadnih plinov v ozračje, zato meritev ni mogoče izvajati, vendar pooblaščenec z računalniškim programom ameriškega urada za okolje (EPA) izračuna letne emisije hlapnih snovi. Pri tem izračunu se upoštevajo karakteristike rezervoarjev, vrste in količine skladiščenih snovi ter meteorološki podatki. Mejnih vrednosti na tem področju ni.

Letne izgube hlapnih snovi iz rezervoarjev na terminalu za tekoče tovore v %

	2020	2021	2022
Plinsko olje	0,0020
O-ksilen	0,0015
JET gorivo	0,0010
Metanol	0,0005

Letne izgube hlapnih snovi iz rezervoarjev na terminalu tekočih tovorov v letu 2022 so znašale za plinsko olje 3.055,4 kg, O-ksilen 12,6 kg, JET gorivo 77,5 kg in metanol 1445 kg.

Na terminalu za tekoče tovore se nahaja tudi naprava s kriogenim hlajenjem (VRU – vapor recuperation unit) in je namenjena zajezitvi hlapov, ki nastanejo pri polnjenju vagonov in kamionov. Izmerjene emisije v zrak iz navedene čistilne naprave so bile znotraj zakonskih mej. Rezultati so predstavljeni v spodnji tabeli.

Rezultati meritev emisij snovi v zrak iz čistilne naprave VRU na terminalu tekočih tovorov in predpisane mejne vrednosti

Snov	Največja vrednost 2022	Srednja vrednost 2022	Mejna vrednost
mgC/m3	gC/h	mgC/m3	mgC/h	mgC/m3
TOC*	2,8	0,1	2,6	0,1	50
Metanol	18,02	0,9	18,02	0,9	20

* celotni organski ogljik

3

mgC/h	mgC/m3
TOC*	2,8	0,1	2,8	0,1	50
Metanol	7,5	0,4	7,4	0,4	20

• celotni organski ogljik

Snov	Največja vrednost	2020	Srednja vrednost	2020	Mejna vrednost
mgC/m3	gC/h	mgC/m3	mgC/h	mgC/m3
TOC*	5,3	0,3	4,9	0,2	50
Metanol	14,1	0,8	13,0	0,5	20

• celotni organski ogljik

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

22.9 Ravnanje z odpadki

Pri delovanju pristanišča nastajajo raznovrstni odpadki in v Luki Koper jih zbiramo ločeno in predelujemo oz. predajamo pooblaščenim organizacijam.

Nastajajo tri skupine odpadkov:

• odpadki iz pristaniških dejavnosti (npr. ostanki tovora, odpadni les, embalaža in kovine, mešani komunalni odpadki);
• ostali odpadki na območju pristanišča (odpadki uporabnikov ekonomske cone) in
• ladijski odpadki, ki jih predajajo ladje, zasidrane v koprskem pristanišču (npr. fekalne vode, zaoljene vode, kuhinjski odpadki, odpadna embalaža, zdravila, pepel, mešani komunalni odpadki …).

V Luki Koper opravljamo obvezno državno gospodarsko javno službo zbiranja trdnih in tekočih ladijskih odpadkov na območju pristanišča. Za izvajanje te dejavnosti je Luka Koper za podizvajalca pogodbeno zavezala odvisno družbo Luka Koper INPO, d. o. o. Imamo tudi Center za ravnanje z odpadki, ki je bil zgrajen že leta 1997, upravlja pa ga prav tako naša odvisna družba Luka Koper INPO. V Centru, ki se razprostira na 127.000 m2 površine, se odpadki zbirajo in po potrebi dodatno sortirajo. Odpadke, ki jih ne predelamo sami, predamo pooblaščenim organizacijam v nadaljnjo predelavo. Tako skrbimo za čistočo in izboljšujemo podobo okolja ter povečujemo ekonomičnost poslovanja. Sicer pa vztrajamo pri ločenem zbiranju odpadkov že na izvoru, torej na terminalih, pri uporabnikih ekonomske cone in na ladjah.

V letu 2022 se je iz poslovnih in okoljskih razlogov dokončno zaključil proces kompostiranja. V centru ne izvajamo skladiščenja gorljivih odpadkov na prostem.

V Centru za ravnanje z odpadki imamo objekt za predhodno skladiščenje nevarnih odpadkov (npr. ostankov barv, lakov, odpadnih zdravil z ladij, baterij, zaoljenih krp, pepela z ladij, absorbentov …), ki nastanejo na območju pristanišča ali jih prevzamemo z ladij. Oddajamo jih pooblaščenim organizacijam.

Odvisna družba Luka Koper INPO, d. o. o., v objektu kalužnice zbira ladijska olja in jih predaja pooblaščenim organizacijam. Za to aktivnost ima kot zbiratelj teh odpadkov pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje. Smo tudi v postopku povečevanja zbirnih kapacitet objekta.

Ker se v objektu za zbiranje ladijskih kalužnih vod in olj ter v Centru za ravnanje z odpadki nahajajo nevarni odpadki, zaradi katerih lahko pride do onesnaženja okolja večjega obsega (naprava IED), je Luka Koper INPO, d. o. o., za oba objekta v letu 2021 pridobila dovoljenje.

Luka Koper, d. d., ima tudi okoljevarstveno dovoljenje za pretovor oziroma za začasno skladiščenje odpadnih kovin, odpadne plastike in valjarniške škaje. Odpadne plastike in valjarniške škaje nismo pretovarjali.

Izvor teh odpadkov so večinoma države Evropske unije, v manjši meri pa tudi države nečlanice EU. V Luki Koper se blago oz. tovor, v tem primeru odpadki, izrecno skladišči samo do prihoda ladje. Za družbo blago oz. odpadki predstavljajo tovor kot vsak drug, ki potuje skozi pristanišče in pri katerem družba nastopa le kot eden od členov transportno-logistične verige. Odpadne kovine, ki se pretovarjajo, se uvrščajo med nenevarne odpadke. Skupaj se je v letu 2022 pretovorilo 67.295 ton odpadnih kovin klasifikacijske številke 19 12 02 (železne kovine) in 12 01 01 (opilki in ostružki železa). Skupne količine odpadnih kovin so se v letu 2022 v primerjavi z letom 2021 povečale, vendar znotraj dopustnih količin, opredeljenih v okoljevarstvenem dovoljenju. V tekočem letu pa smo v nekaterih pošiljkah odpadnih kovin zaznali tudi druge kovinske odpadke, ki se ne uvrščajo med odpadne kovine klasifikacijske številke 19 12 02 (železne kovine) in 12 01 01 (opilki in ostružki železa), za katere imamo dovoljenje. Za izločene frakcije smo naredili oceno odpadka in ga del vrnili pošiljatelju, del pa predali drugi pooblaščeni osebi za ravnanje z odpadki.

V letu 2022 je bilo pridobljeno posodobljeno okoljevarstveno dovoljene za pretovor železa oziroma predelavo po R 13 na dodatni novi lokaciji znotraj pristanišča, ena lokacija pa je bila opuščena. Pošiljkam odpadnih kovin se je izmerila radioaktivnost s ciljem preverjanja ilegalnih pošiljk, vodila se je evidenca, izvedli so se preračuni emisij prahu in meritve emisij odpadne padavinske vode.

Luka Koper, d. d., ima tudi okoljevarstveno dovoljenje po R-3 za predelavo odpadnega papirniškega mulja, ki se pomeša z vodo in nanaša na premog in železovo rudo za zmanjšanje prašenja. V letu 2022 se je porabilo 1.078 ton papirniškega mulja, kar je nekaj ton več kot v letu prej in znotraj količin, ki jih dopušča okoljevarstveno dovoljenje.

22.9.1 Rezultati s področja ravnanja z odpadki

Na območju pristanišča se je v letu 2022 zbralo skupaj nekaj več kot 6.633 t odpadkov, od tega 4.177 t luških odpadkov (271 t nevarnih, 3.639 t nenevarnih, 267 t mešanih komunalnih odpadkov) in 2.456 t ladijskih odpadkov (1.307 t nevarnih, 1.027 t nenevarnih, vključno s 122 t mešanih komunalnih odpadkov). Količina luških in ladijskih odpadkov se je v primerjavi z letom 2021 povečala (slika 41). Gradbeni odpadki niso všteti v zbrano količino in so prikazani ločeno v nadaljevanju.

Leto	2020	2021	2022
Vrsta odpadkov v tonah
Luški odpadki	2.600	3.670	4.177
nevarni	214	481	271
nenevarni	2.153	2.954	3.639
mešani komunalni odpadki	233	235	267
Ladijski odpadki	1.283	1.571	2.456
nevarni	985	849	1.307
nenevarni	191	613	1.027
mešani komunalni odpadki	107	109	122
Skupaj	3.883	5.241	6.633

Zbrani nevarni in nenevarni odpadki se iz luškega Centra za ravnanje z odpadki in objekta kalužnice oddajo v nadaljnje ravnanje pooblaščenim organizacijam, ki imajo ustrezna dovoljenja za transport, predelavo ali odstranjevanje odpadkov in so vpisani v sezname na Agenciji RS za okolje (ARSO).

Razčlenitev luških nevarnih ter nenevarnih odpadkov (brez ladijskih in gradbenih odpadkov) in mešanih komunalnih odpadkov glede na postopke predelave ali odstranjevanja za leto 2022

Ravnanje z odpadki	Nevarni odpadki (271 t)	Nenevarni odpadki (3.639 t) in mešani komunalni odpadki (267 t)
v tonah	Postopki predelave ali odstranjevanja	v tonah	Postopki predelave ali odstranjevanja
Ponovna uporaba	0	Metoda ponovne uporabe se ne uporablja.	0	Metoda ponovne uporabe se ne uporablja.
Recikliranje	0	R12, R5 – SE NE RECIKLIRAJO	805	R3, R12, R13 – SE NE ODLAGAJO
Kompostiranje	0	Ni nastalih odpadkov, ki bi se kompostirali	0	Ni nastalih odpadkov, ki bi se kompostirali
Predelava, vključeno z energijsko predelavo	113

115 GRI 306-2, 306-3, 306-4, 306-5

D13, D9 – SE NE ODLAGAJO

Sežiganje	0	Direktnega oddajanja v sežig ni. Podatkov o nadaljnjem ravnanju prevzemnikov ni.
Globoko vbrizgavanje	0	Metoda globokega vbrizgavanja se ne uporablja.
Odlaganje	0	Metoda odlaganja se ne uporablja.
267 D1 – Odlaganje v ali na zemljo	– SE ODLAGAJO	Skladiščenje na mestu nastanka
0	Metoda skladiščenja na mestu nastanka se ne uporablja.
Drugo	158	Zbiranje pri specializiranih podjetjih za ravnanje z odpadki, ki zagotavljajo postopke predelave ali odstranjevanja. SE NE ODLAGAJO
1.447	Zbiranje pri specializiranih podjetjih za ravnanje z odpadki, ki zagotavljajo postopke predelave ali odstranjevanja. SE NE ODLAGAJO

Vir podatkov: Informacijski sistem za ravnanje z odpadki - IS odpadki (gov .si)

Transport nevarnih odpadkov iz pristaniških dejavnosti (brez ladijskih odpadkov)

Dejavnost	Količina (v tonah)
Prevoz nevarnih odpadkov	271
Uvoženi nevarni odpadki	0
Izvoženi nevarni odpadki	0
Nevarni odpadki, obdelani	271

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

Količine odpadkov, zbranih v pristanišču

tone	2020	2021	2022
Ločeno zbrani odpadki
Mešani komunalni odpadki	4.000	3.500	3.000
Ladijski odpadki	2.500	2.000	1.500
	1.000	500	0

Količina mešanih odpadkov se je v letu 2022 v primerjavi z letom 2021 nekoliko povečala. Nihanja pripisujemo epidemiji covida-19 in večji odsotnosti zaposlenih v letu 2021.

Gradbeni odpadki

V letu 2022 je nastalo 13.081 ton nenevarnih gradbenih odpadkov, kar pomeni 3.028 tone več kot v letu prej.

Vrste gradbenih odpadkov so prikazane v spodnjem grafu.

Količina in vrste gradbenih odpadkov v letu 2022

---

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

Razčlenitev nastalih nevarnih in nenevarnih gradbenih odpadkov (brez ladijskih in luških) glede na postopke predelave ali odstranjevanja za leto 2022

Ravnanje z odpadki	Nevarni odpadki	Nenevarni odpadki (13.081 t)
Ponovna uporaba	0 Ni nastalih odpadkov, ki bi se ponovno uporabili	4.120 R-10 – SE NE ODLAGAJO
Recikliranje	0 Ni nastalih odpadkov, ki bi se reciklirali	8.960 R-5, R12, R13 - SE NE ODLAGAJO
Kompostiranje	0 Ni nastalih odpadkov, ki bi se kompostirali	0 Ni nastalih odpadkov, ki bi se kompostirali
Predelava, vključeno z energijsko predelavo	0 Ni nastalih odpadkov, ki bi se energijsko predelali.	0 Ni nastalih odpadkov, ki bi se energijsko predelali.
Sežiganje	0 Ni nastalih odpadkov, ki bi se sežigali	0 Ni nastalih odpadkov, ki bi se sežigali
Globoko vbrizgavanje	0 Ni nastalih odpadkov, ki bi se globoko vbrizgavali	0 Ni nastalih odpadkov, ki bi se globoko vbrizgavali
Odlaganje	0 Ni nastalih odpadkov, ki bi se odlagali	1 D1 – Odlaganje v ali na zemljo – SE odlagajo
Skladiščenje na mestu nastanka	0 Ni nastalih odpadkov, ki bi se skladiščili na mestu nastanka	0 Metoda skladiščenja na mestu nastanka se ne uporablja.
Drugo	0 Ni nastalih odpadkov, ki bi bili podvrženi drugim metodam ravnanja	0 Ni nastalih odpadkov, ki bi bili podvrženi drugim metodam ravnanja

Vir podatkov: Informacijski sistem za ravnanje z odpadki - IS odpadki (gov.si)

Ladijski odpadki

V letu 2022 je bilo prevzetih 2.456 t ladijskih odpadkov (1.307 t nevarnih, 1.027 t nenevarnih, vključno s 122 t mešanih komunalnih odpadkov). Večina ladijskih odpadkov se uvršča med nevarne odpadke. Ladijski odpadki predstavljajo največji delež luških nevarnih odpadkov. Gre predvsem za ladijska (kalužna) olja z različno vsebnostjo vode, kuhinjske odpadke I. kategorije, zaoljene krpe, odpadne baterije, zdravila, pepel ipd.

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

VSEBINA

Letne količine odpadkov, prevzetih z ladij

Vrsta odpadka	2020	2021	2022
Mešani komunalni ladijski odpadki
Nevarni ladijski odpadki
Nenevarni ladijski odpadki

Vrste in delež ločeno zbranih nevarnih ladijskih odpadkov v letu 2022

• Ladijska kalužna olja – 1.101.860 t (84 %)*
• Kuhinjski odpadki z ladij - I. kategorija – 116.080 t (9 %)
• Z oljem onesnažena voda – 39.980 t (3 %)*
• Absorbenti, filtrirna sredstva, čistilne krpe – 31.838 t (3 %)*
• Embalaža, ki vsebuje ostanke nevarnih snovi – 8.638 t (1 %)*
• Elektrofiltrski pepel, ki vsebuje nevarne snovi – 4.760 t (0 %)*

• Ostalo – 4.302 t (0 %)*

• nevaren odpadek – enota: tona

V letu 2022 so največji delež med nevarnimi ladijskimi odpadki predstavljala ladijska kalužna olja (slika), ki so bila vsa predana pooblaščeni organizaciji v tujino, vsi preostali nevarni ladijski odpadki pa so bili predani pooblaščenim organizacijam v Sloveniji.

Razčlenitev nastalih nevarnih in nenevarnih ladijskih odpadkov glede na postopke predelave ali odstranjevanja za leto 2022

Ravnanje z odpadki	Nevarni odpadki (1.307 t)	Nenevarni odpadki (1.027 t) in mešani komunalni odpadki (122 t)
Postopki predelave ali odstranjevanja	v tonah	v tonah
Ponovna uporaba	0 Ni nastalih odpadkov, ki bi se ponovno uporabilo	0 Ni nastalih odpadkov, ki bi se ponovno uporabilo
Recikliranje	0 Ni nastalih odpadkov, ki bi se reciklirali	0 Ni nastalih odpadkov, ki bi se reciklirali
Kompostiranje	0 Ni nastalih odpadkov, ki bi se kompostirali	0 Ni nastalih odpadkov, ki bi se kompostirali
Predelava, vključeno z energijsko predelavo	1.102 D-15, D-13 – SE NE ODLAGAJO	0 Ni nastalih odpadkov, ki bi se energijsko predelali.
Sežiganje	0 Ni nastalih odpadkov, ki bi se sežigali	0 Ni nastalih odpadkov, ki bi se sežigali

---

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

Ločeno zbrani odpadki v pristanišču

Zastavljeni cilj 92 odstotkov ločeno zbranih odpadkov je bil presežen za dober odstotek in pol, predvsem zaradi večjega odvoza odpadka iz usedalnika na terminalu premoga in železove rude, lesa in čiščenja »železja« po pristanišču.

Delež ločeno zbranih odpadkov brez ladijskih odpadkov

leto	2020	2021	2022
Odstotek ločeno zbranih odpadkov brez ladijskih odpadkov	94	93	92

Vrste ločeno zbranih odpadkov brez ladijskih odpadkov v letu 2022

Vrsta odpadka	Količina (t)	Delež (%)
Odpadki iz peskolovov	1.386	33
Lesena embalaža	1.060	25
Železo in jeklo	557	13
Mešani komunalni odpadki	267	6
Snovi neprimerne za uporabo	221	5
Z oljem onesnažena voda iz …	102	2
Železne kovine	88	2
Ostalo (manjše količine nevarnih in nenevarnih odpadkov)	86	2
Papir in kart. embalaža	69	2
Kovinska embalaža	67	2

---

Skupna količina odpadkov, ki se odlagajo, in količina odpadkov, ki se ne odlagajo na odlagališčih, za leto 2022

Odlaganje (t)	Ne odlaganje (t)
Ladijski odpadki - nevarni	0	1.307
Ladijski odpadki - nenevarni	122	1.027
Luški odpadki - nevarni	0	271
Luški odpadki - nenevarni	267	3.639
Gradbeni odpadki - nevarni	0	0
Gradbeni odpadki - nenevarni	1	13.080
Skupaj	390	19.324

Skupna količina nastalih odpadkov v Luki Koper, d. d., v letu 2022 je 19.714 ton. V primerjavi z letom 2021 je nastalo 4.420 ton več skupnih odpadkov. V letu 2021 je šlo na odlaganje 2,3 % vseh nastalih odpadkov, v letu 2022 pa 2,1 % vseh nastalih odpadkov.

Skupna količina odpadkov v letu 2022 na območju Luke Koper, d. d., predelanih po postopkih R3 (03 03 10 – odpadni papirniški mulj) in R13 (19 12 02 – železne kovine in 12 01 01 – opilki in ostružki železa), je 68.373 ton.

22.9.2 Predstavitev realizacije programov izboljšav glede ravnanja z odpadki

V letu 2022 smo:

• spremljali stroške iz naslova oddaje odpadkov,
• spremljali seznam pooblaščenih prevzemnikov in sprememb,
• spremljali izkoriščenost zmogljivosti opreme za ravnanje z odpadki,
• spremljali prihodke iz naslova prevzema ladijskih/luških odpadkov,
• izvajali notranje kontrole procesa,
• na pristojna ministrstva pošiljali pobudo za spremembo obračuna prevzema ladijskih odpadkov glede na nove zahteve Direktive (EU) 2019/883 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o pristaniških sprejemnih zmogljivostih za oddajo odpadkov z ladij, spremembi Direktive 2010/65/EU in razveljavitvi Direktive 2000/59/ES,
• nadaljevali aktivnosti za pridobitev dovoljenj za mletje luškega odpadnega lesa v sekance in za njihovo uporabo za namene ogrevanja,
• pričeli odstranjevanje iztrošene luške mehanizacije in opreme; postopki aktivno potekajo, zato naj bi se aktivnost po načrtu zaključila v letu 2023,
• izvajali aktivnosti, povezane z IT rešitvijo spremljanja evidenc za prevzemanje in oddajanje odpadkov,
• zamenjali strešno kritino iz salonitnih plošč,
• izvajali aktivnosti posodobitve obrata za zbiranje ladijskih kalužnih vod in olj.

V letu 2022 nismo:

• v celoti odstranili in poslali na uničenje iztrošene oz. odpisane luške mehanizacije in vozil, saj gre za obsežen in kompleksen projekt,
• posodobili in sistemsko uredili ekoloških otokov za ločeno zbiranje odpadkov, saj je projekt vezan na več aktivnosti, ko so v teku,
• zaključili vseh aktivnosti, povezanih z IT rešitvijo spremljanja evidenc za prevzemanje in oddajanje odpadkov, saj se aktivnosti nadaljujejo v letu 2023,
• uvedli tehtanja prevzetih ladijskih odpadkov,
• zaključili posodobitve obrata za zbiranje ladijskih kalužnih vod in olj, saj se aktivnosti nadaljujejo v letu 2023.

---

22.9.3 Programi izboljšav pri ravnanju z odpadki, načrtovani v letu 2023

V letu 2023 bomo:

• revidirali Načrt prevzema ladijskih odpadkov in ostankov tovora v koprskem pristanišču, če pride do spremembe obračuna prevzema ladijskih odpadkov glede na nove zahteve direktive (EU) 2019/883,
• revidirali Načrt gospodarjenja z odpadki zaradi spremembe zakonodaje,
• revidirali Načrt ravnanja z odpadki po postopkih R3 in R13,
• izvedli spremembo okoljevarstvenega dovoljenja glede obratovanja pristanišča in predela- ve odpadkov,
• nadaljevali odstranitev in uničenje iztrošene oz. odpisane luške mehanizacije in vozil,
• nadaljevali aktivnosti, povezane z IT rešitvijo spremljanja evidenc za prevzemanje in odda- nje odpadkov (izvedba JN, sklenitev pogodbe, implementacija programa …),
• zaključili revizijo pogodbe na področju prevzema ladijskih odpadkov, sklenjene med ma- tično družbo in odvisno družbo Luka Koper INPO, d. o. o.,
• nadaljevali aktivnosti, ki se nanašajo na tehtanje kopenskih odpadkov (sprememba cenika),
• nadaljevali aktivnosti, povezane s tehtanjem prevzetih ladijskih odpadkov,
• spremljali stroške iz naslova oddaje odpadkov,
• spremljali trend povprečne cene na enoto prevzete/oddane vrste odpadka,
• spremljali seznam pooblaščenih prevzemnikov in sprememb,
• spremljali izkoriščenost zmogljivosti opreme za ravnanje z odpadki,
• spremljali število reklamacij na prevzem luških odpadkov,
• spremljali prihodke iz naslova prevzema ladijskih/luških odpadkov,
• izvajali notranjo kontrolo procesa,
• zaključili posodobitev obrata za zbiranje ladijskih kalužnih vod in olj.

22.10 Emisije hrupa

Pristanišče zaradi svoje dejavnosti povzroča hrup. Skladno s strateškimi usmeritvami razvoja prista- nišča ter sprejetimi politikami okoljskega ravnanja nadaljujemo aktivnosti obvladovanja in zmanjševa- nja ravni hrupa iz pristanišča.

Meritve hrupa izvajamo neprestano, čeprav je zakon- sko predvidena frekvenca meritev le enkrat na 3 leta. Pooblaščena organizacija z ustrezno opremo nepre- stano spremlja raven hrupa na treh mejnih točkah pristanišča, s čimer skušamo preventivno prepoznati večje vire hrupa in hrupne dogodke. Smo prvi in edini industrijski obrat v Sloveniji, ki izvaja kontinuirane meritve hrupa, rezultate meritev pa prikazujemo na spletni strani pristanišča (http://www.zivetispri- staniscem.si/).

Merilniki zajemajo glavne aktivnosti, ki so izvor hrupa v pristanišču, kot sta pretovarjanje blaga in uporaba luške mehanizacije. Zaznaven vir hrupa so tudi ladje, ki morajo imeti zaradi nemo- tenega delovanja vedno prižgane motorje in druge naprave. Vrednosti, prikazane na spletni strani, so sicer informativne (indikativne) narave in ne izkazu- jejo stanja hrupa pred prvimi stanovanjskimi objekti Ankarana, Kopra ali Bertokov, saj so merilne naprave nameščene v pristanišču. Izmerijo tudi hrup v okolici merilne naprave (hrup cest, dejavnosti ljudi, zvoki narave ipd.). Ob vetrovnem in deževnem vremenu se vrednost zviša zaradi hrupa, ki ga povzročata dež in veter.

Skladno z zahtevami zakonodaje je pooblaš- čena organizacija v letu 2022 izvedla tudi občasne meritve pred prvimi stanovanjskimi objekti okrog.

pristanišča in rezultati so skladni z zahtevami spremenjenega okoljevarstvenega dovoljenja glede emisij hrupa iz pristanišča. Vsako leto izdelamo akcijski načrt zmanjševanja hrupa. Ker se zavedamo problematike hrupa, ki se širi z območja pristanišča, imamo namreč zastavljene ciljne vrednosti, ki so nižje od trenutnih zakonodajnih zahtev. Rezultati akcijskega načrta zmanjševanja hrupa za leto 2022 so prikazani v nadaljevanju.

22.10.1 Rezultati s področja emisij hrupa

Pri meritvah hrupa uporabljamo najsodobnejše tehnike merjenja, spremljanja in prikazovanja rezultatov, ki jih priporočajo smernice za to področje. Za ta namen izdelujemo tudi letne karte hrupa, ki natančno prikazujejo območja hrupa znotraj pristanišča in v njegovi neposredni okolici. Pri izdelavi karte hrupa smo upoštevali kontinuirane in kratkotrajne meritve ter uporabili modeliranje širjenja hrupa. Karta hrupa je namenjena predstavitvi širjenja hrupa iz kompleksnega vira, kot je koprska luka, na neposredne sosede pristanišča in okolico. Prikazuje izračunano obremenitev s hrupom glede na podatke o zvočnih močeh naprav (večinoma pridobljene na osnovi meritev, delno pa izračunane glede na podatke o kapacitetah naprav) ter podatke o prometu na območju Luke Koper in hrupu prometa okoliških cest glede na letno povprečje (štetje prometa). Prednost karte hrupa je, da z barvnim grafičnim prikazom nazorno prikaže, kakšna je obremenitev s hrupom glede na vnesene podatke. V karti hrupa je upoštevan tudi vpliv lokalnega cestnega prometa z obrobnega območja pristanišča, ki je pomemben vir hrupa. Na karti hrupa so prikazane povprečne letne izmerjene vrednosti vseh virov hrupa: cestnega prometa, pristaniških procesov, ladij in drugih povzročiteljev hrupa, lociranih zunaj pristanišča. Za območje pristanišča velja IV. stopnja varstva pred hrupom, v okviru katere tudi spremljamo raven hrupa. Meje območja so na kartah hrupa označene s črno črtkano črto. Za neposredno okolico pristanišča, torej območje zunaj luške ograje, pa velja III. stopnja varstva pred hrupom.

Meritve in karte hrupa kažejo, da so zaradi delovanja pristanišča najbolj obremenjeni severni obronki mesta Koper. Zato so aktivnosti zmanjševanja hrupa, ki jih letno pripravljamo v akcijskem načrtu zmanjševanja hrupa, večinoma usmerjene v zmanjševanje hrupa v smeri Kopra. Z Mestno občino Koper smo vzpostavili sklad, ki bo namenjal sredstva za izboljšanje zvočne izoliranosti bivalnih objektov krajanov. Ravni hrupa bi morale biti upoštevane tudi pri pripravljanju podrobnih prostorskih načrtov občin in krajevnih skupnosti, ki mejijo na pristanišče.

Karta hrupa za dnevni in nočni čas v letu 2022

0–35 dB	35–40 dB	40–45 dB	45–50 dB	50–55 dB	55–60 dB	60–65 dB	65–90 dB

Vrednosti ravni hrupa za območje pristanišča, izmerjene na lokacijah vseh treh stacionarnih merilnih postaj (prikaz na sliki spodaj), in povprečne letne izmerjene vrednosti so prikazane v spodnji tabeli. V njej so prikazane izmerjene vrednosti vseh virov hrupa (cestni promet, pristaniški procesi, ladje in drugi povzročitelji hrupa, locirani zunaj pristanišča, gradbena dela).

Število privezanih ladij v pristanišču po letih

Leto	Število ladij
2020	1.433
2021	1.551
2022	1.659

Vrednosti ravni hrupa na območju pristanišča in povprečne letne vrednosti, izmerjene s pomočjo treh stacionarnih merilnih postaj, so prikazane v spodnji tabeli. V njej so zajete izmerjene vrednosti vseh virov hrupa (cestni promet, pristaniški procesi, ladje in drugi povzročitelji hrupa, locirani zunaj pristanišča, gradbena dela). V nadaljevanju je prikazana tudi raven hrupa, v katero ladje niso vključene, skladno z veljavno zakonodajo.

Povprečne letne ravni hrupa iz vseh virov na meji pristanišča, izmerjene s stacionarnimi merilnimi napravami na mejah pristanišča (v dBA)

2020	2021	2022	Smer
			Bertoki
			Ankaran
			Smer

118 GRI 413-1, 413-2

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

Koper

Smer

Bertoki

Smer

Ankaran

Smer

Koper

L	d	=52	L	d	=53	L	d	=61
L	d	=52	L	d	=52	L	d	=60
L	d	=51	L	d	=53	L	d	=62
L	v	=50	L	v	=50	L	v	=60
L	v	=50	L	v	=51	L	v	=60
L	v	=50	L	v	=52	L	v	=61
L	N	=47	L	N	=48	L	N	=60
L	N	=47	L	N	=51	L	N	=59
L	N	=48

---

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

VSEBINA

Luka Koper ima za interne ciljne vrednosti hrupa, ki jih želi doseči ali ohranjati pred prvimi stanovanjskimi objekti, zastavljene vrednosti, ki vključujejo vse vire hrupa iz pristanišča, vključno z ladjami:

• nočna raven hrupa: 48 dBA,
• dnevna raven hrupa: 58 dBA,
• večerna raven hrupa: 53 dBA.

Rezultati kažejo, da je nočni, večerni, dnevni hrup pred prvimi stanovanjskimi objekti Ankarana in Bertokov znotraj zastavljenih ciljev, enako velja za dnevni hrup pred prvimi stanovanjskimi objekti mestnega jedra Kopra. Cilja pa se ne dosegata za nočno in večerno raven hrupa pred prvimi stanovanjskimi objekti mestnega jedra Kopra.

Rezultati meritev za leto 2022 (vsi viri hrupa pred prvimi stanovanjskimi objekti) ter skladnost z internimi cilji

leto 2022	SMER	enota	interni cilj	realizacija	doseganje internega cilja
Raven hrupa v nočnem času	v smeri mesta Bertoki	dB	48	35	DA
	v smeri mesta Ankaran	dB	48	45	DA
	v smeri mesta Koper	dB	48	54	NE
Raven hrupa v dnevnem času	v smeri mesta Bertoki	dB	58	38	DA
	v smeri mesta Ankaran	dB	58	46	DA
	v smeri mesta Koper	dB	58	56	DA
Raven hrupa v večernem času	v smeri mesta Bertoki	dB	53	37	DA
	v smeri mesta Ankaran	dB	53	45	DA
	v smeri mesta Koper	dB	53	55	NE

V nadaljevanju pa so prikazani še rezultati ravni hrupa brez ladij pred prvimi stavbami zunaj pristanišča, pri katerih je prikazana skladnost z zakonodajnimi mejnimi vrednostmi.

Rezultati meritev za leto 2022 (hrup brez ladij pred prvimi stanovanjskimi objekti) ter skladnost z zakonodajo

leto 2022

SMER	enota	zakonsko določena vrednost	realizacija	skladnost z okoljevarstvenim dovoljenjem glede emisij hrupa
Raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Bertoki	dB	55	35	DA
Raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Ankaran	dB	55	42	DA
Raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Koper	dB	55	51	DA
Raven hrupa v dnevnem času v smeri mesta Bertoki	dB	65	38	DA
Raven hrupa v dnevnem času v smeri mesta Ankaran	dB	65	43	DA
Raven hrupa v dnevnem času v smeri mesta Koper	dB	65	53	DA
Raven hrupa v večernem času v smeri mesta Bertoki	dB	60	37	DA
Raven hrupa v večernem času v smeri mesta Ankaran	dB	60	42	DA
Raven hrupa v večernem času v smeri mesta Koper	dB	60	52	DA

Vse še dodatno izvedene meritve hrupa v letu 2022 so bile skladne z zahtevami dovoljenj in zakonodaje:

• ponovljene meritve glede učinka protihrupne ograje ob skladišču 3,
• opravljene obdobne meritve, ki so glede na okoljevarstveno dovoljenje obvezne enkrat na tri leta,
• opravljene prve meritve hrupa za investicijo v podaljšanje južnega dela pomola I v Luki Koper – vez 7.D in južni del zalednega platoja veza 7D (dilatacijske enote D1, D2, D3 in D4 s prehodnimi konstrukcijami),
• opravljene meritve hrupa ob razkladanju vozil na VI. skupini tirov na najbližji točki Ankarana,
• opravljene meritve vibracij in hrupa hladilnih stolpov v strojnici hladilnice in ventilatorjev kondenzatorja zorilnice na terminalu generalnih tovorov,
• izdelan osnutek modelnega izračuna na podlagi računskih metod, določenih v Prilogi II direktive, z namenom določitve vrednosti za nočni cilj.

22.10.2 Predstavitev realizacije programov izboljšav za zmanjševanje ravni hrupa

Na letni ravni se izdela akcijski načrt zmanjševanja hrupa, v katerem se opredelijo aktivnosti, odgovorne osebe za izvedbo ter roki izvedbe. Rezultati akcijskega načrta zmanjševanja hrupa v letu 2022 so prikazani v tabeli. Za navedene aktivnosti zmanjševanja hrupa je družba v letu 2022 porabila 6.396.506 evrov.

Aktivnost iz načrta zmanjševanja hrupa	Stopnja realizacije(%)
Izvajanje meritev in nadzor nad pilotiranjem pri posegih v prostor (podaljšanje I. pomola).	100
Sprotno obveščanje lokalne skupnosti glede aktivnosti podaljšanja I. pomola.	100
Komuniciranje z ladjarji v primerih reševanja težav s hrupnostjo ladij na KT.	100
Zagotovitev poučevanja delavcev (v primeru odstopanj oziroma prekomerne hitrosti glede na poročilo CIIS) o pravilih notranjega reda in tehnoloških postopkih PC KT.	0

Zaradi majhnega števila kršitev (4 kršitve na letni ravni) ni bilo potrebe po poučevanju, izrečeno jim je bilo opozorilo. Aktivnost se nadaljuje v akcijskem načrtu za leto 2023.

Spremljanje ravni hrupa vsake ladje MOL RO-RO, ki se veže v I. bazenu, s pomočjo merilnih postaj Terminal 3 (skladišče 15) in Terminal 4 (bivša kovinarska šola).

Komuniciranje z ladjarji v primerih reševanja težav s hrupnostjo ladij

RO-RO

Meritve vibracij in hrupa ventilacije skladišča 5 na terminalu za hlajene tovore.

Izvedba sestankov s krajevnimi skupnostmi občine Koper, z občino Ankaran in občino Koper.

V letu 2022 na temo hrupa ni bilo načrtovanih sestankov. Aktivnost je vključena v akcijski načrt za leto 2023.

Prestavitev hrupnejših ladij v II. in III. bazen, kadar je to mogoče (glede na razpoložljivost priveznih mest, tip ladje in vrsto tovora).

Redno vzdrževanje asfaltne podlage in jaškov na območju manipulativnih površin kontejnerskega terminala – rekonstrukcija veza 7A in 7B.

Izvajanje meritev hitrosti (4x mesečno) na obali KT v večernem in nočnem času s poudarkom na terminalskih vlačilcih, izdelava poročil v CIIS ter obveščanje terminala in področja VZE o kršitvah.

Izvajanje kontinuiranega monitoringa ter poročanje upravi o izmerjeni ravni hrupa in realizaciji ukrepov iz akcijskega načrta zmanjševanja ravni hrupa v smeri Kopra.

Letno financiranje v skladu s sporazumom o izvajanju omilitvenih ukrepov (vgradnja dodatne zvočne izolacije v najbližja stanovanja) v sodelovanju z Mestno občino Koper.

Vpeljava sistema ESI (Environmental Ship Index).

Priprava dokumentacije za državni prostorski načrt za gradnjo 110-kV elektroenergetskega omrežja do pristanišča in RTP Luka Koper.

Izvajanje meritev podvodnega hrupa.

(meritve so predstavljene v poglavju Varovanje morja)

Vodenje evidenc o izvajanju meritev hrupa iz točke 8 in točke 9 izreka prejetega okoljevarstvenega dovoljenja št. 35451-1/2018-15.

Izvajanje postopne elektrifikacije mehanizacije na kontejnerskem terminalu – nabava treh e-RTG.

Pogodba z izbranim dobaviteljem je bila podpisana 7. 2. 2022.

V mesecu januarju 2023 se je pričelo s prevzemom prvega od treh e-RTG-jev.

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

22.10.3 Programi izboljšav za zmanjševanje ravni hrupa, načrtovani za leto 2023

Navedene aktivnosti so del letnega akcijskega načrta zmanjševanja hrupa:

• izvajanje dodatnih meritev hrupa na območju in v okolici pristanišča,
• sprotno obveščanje lokalne skupnosti o tekočih investicijskih načrtih Luke Koper z vsebinami, ki se jih pripravi in uskladi v sodelovanju s področjem VZE,
• komuniciranje z ladjarji v primerih reševanja težav s hrupnostjo ladij na KT (kontejnerske ladje),
• komuniciranje z ladjarji v primerih reševanja težav s hrupnostjo ladij RO-RO (avtomobilske ladje).

---

22.11 Raba energije in energetska učinkovitost

V Luki Koper se zavedamo pomena elektromobilnosti, saj gre za najučinkovitejšo rabo energije, ki omogoča učinkovito rabo obnovljivih virov energije, zato pospešeno gradimo polnilno infrastrukturo za električna vozila in uvajamo električna osebna vozila za uporabo v pristanišču.

Redno nadgrajujemo nadzorni sistem SCADA z vgradnjo merilne in komunikacijske opreme za vse večje porabnike električne energije v pristanišču.

Luka Koper že vlaga in bo v naslednjem obdobju pospešeno vlagala v izrabo obnovljivih virov energije za lastno delno energijsko samozadostnost. V prihodnosti načrtujemo izgradnjo več fotonapetostnih elektrarn, ki bodo primarni obnovljivi vir energije v pristanišču.

Luka Koper, d. d., sodeluje v evropskem projektu Ealing, katerega cilj je pridobiti projektno dokumentacijo za izgradnjo priklopnega mesta za oskrbo ladij RO-RO z električno energijo na večnamenskem terminalu. V letu 2022 smo zgradili sončno elektrarno na strehi transformatorske postaje AT2 in na strehi novega bencinskega servisa.

Energetski pregledi se morajo izvajati kontinuirano, zato se bo družba v letu 2023 usmerila v ciljne energetske projekte, ki jih bo izvajala glede na odstopanja od predvidene porabe posameznega energenta pri posameznih skupinah porabnikov in v posameznih delih pristanišča.

22.11.1 Opis sistema energetske učinkovitosti

Strateška usmeritev Luke Koper je doseči visoko učinkovitost rabe energije v vseh aktivnostih, ki se izvajajo v pristanišču.

Luka Koper je prepoznala učinkovito rabo energije kot ključni ukrep energetske politike za povečanje konkurenčnosti družbe ter se zaveda, da izboljšave na področju energetske učinkovitosti pomembno prispevajo k

22.11.2 Poraba energentov

Energetska bilanca družbe Luka Koper, d. d.

Pogonsko gorivo	184.195 GJ (61,8 %)
Ekstra lahko kurilno olje	1.355 GJ (0,5 %)
Utekočinjen naftni plin	562 GJ (0,2 %)
Biomasa	4.526 GJ (1,5 %)
Električna energija	107.598 GJ (36,1 %)

Skupna poraba energentov za Luko Koper, d. d., je v letu 2022 znašala 298.236 GJ, od tega je bilo 59.303 GJ (19,9 %) proizvedene z izkoriščanjem obnovljivih virov energije (kupljena električna energija, proizvedena iz OVE, električna energija, proizvedena z lastnimi sončnimi elektrarnami, in energija, proizvedena iz biomase).

Za delovanje pristanišča se največ energije porablja s koriščenjem fosilnega pogonskega goriva, njegov delež je v letu 2022 predstavljal 61,8 %. Drugi največji energent po porabi je električna energija (36,1 %). Energija, proizvedena s koriščenjem lesne biomase, UNP in EL kurilnega olja, predstavlja le 2,2-% delež, saj se koristi le za nekatere tehnološke namene in ogrevanje objektov ter pripravo tople vode.

Poraba energentov v Luki Koper, d. d., glede na vir

Delež porabe energije iz fosilnih goriv v Luki Koper	66.370.427 (80,1 %)
Delež nabavljene električne energije proizvedene iz OVE	14.944.169 (18,0 %)
Delež energije proizvedene iz biomase	1.257.360 (1,5 %)
Delež električne energije proizvedene s sončnimi elektrarnami	271.440 (0,3 %)

Strateški cilj Luke Koper je do leta 2025 zgraditi sončne elektrarne s skupno zmogljivostjo 6 MW, kar pomeni, da bomo proizvedli do 20 odstotkov električne energije za lastno porabo.

Pri izračunih energijskih in emisijskih pretvorbenih vrednosti so se za posamezni energent upoštevale značilne neto kalorične vrednosti posameznega energenta za leto 2022, ki jih je Republika Slovenija navedla v svojih zadnjih nacionalnih evidencah toplogrednih plinov, predloženih sekretariatu Okvirne konvencije Združenih narodov za podnebne spremembe (vir: ARSO).

Poraba pogonskega goriva za Luko Koper, d. d. (neobnovljivi vir)

leto	Poraba pogonskega goriva v litrih/tono	Poraba pogonskega goriva litrih	Cilj 2016–2022
2020			6.000.000
2021			5.000.000
2022			4.000.000

---

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

Poraba pogonskega goriva

Poraba pogonskega goriva za Luko Koper, d. d., je v letu 2022 znašala 184.195 GJ. Pri porabi pogonskega goriva in električne energije poročamo o porabi na tono pretovorjenega blaga. Specifična poraba pogonskega goriva je bila v letu 2022 višja kot v letu 2021 in za 4,5 % odstopa od ciljne vrednosti. V letu 2022 je bila absolutna poraba pogonskega goriva višja od načrtovane predvsem zaradi uporabe električnih agregatov na kontejnerskem terminalu za priklop hladilnih kontejnerjev, katerih pretovor je v zadnjih letih v strmem porastu, ter zaradi prezasedenosti skladiščnih površin na kontejnerskem terminalu in uporabe bolj oddaljenih alternativnih površin, daljših transportnih poti in višjega števila obratovalnih ur terminalskih vlačilcev.

Poraba električne energije za Luko Koper, d. d.

leto	Poraba električne energije v kWh (obnovljivi viri)	Poraba električne energije v kWh (neobnovljivi viri)	Poraba električne energije v kWh/t	cilj 2016–2022
2020	35.000.000		1,55
2021	30.000.000		1,45
2022	25.000.000		1,40

Poraba električne energije za Luko Koper, d. d., je v letu 2022 znašala 107.598 GJ. Specifična poraba električne energije je pod ciljno vrednostjo, absolutna poraba električne energije pa je večja od lanske, kar je posledica postopne elektrifikacije luške mehanizacije, povečanega pretovora premoga in hlajenih tovorov ter porabe električne energije za napajanje hladilnih kontejnerjev.

Poraba električne energije za ekonomsko cono

leto	Poraba električne energije v kWh (obnovljivi viri)	Poraba električne energije v kWh (neobnovljivi viri)
2020	2.500.000
2021	2.000.000
2022	1.500.000

Poraba električne energije za ekonomsko cono je v letu 2022 znašala 7.590 GJ. V okviru ekonomske cone je zajeta poraba električne energije vseh podnajemnikov in drugih družb na območju koprskega pristanišča, ki so priklopljeni na interno elektroenergetsko omrežje Luke Koper.

Učinkovita raba energije

Z aktivnostmi na področju učinkovite rabe energije, ki so bile izvedene v letu 2022, smo glede na leto 2021 zmanjšali porabo fosilnih goriv za 84,93 GJ in električne energije za 188,72 GJ ter s tem pripomogli k izboljšanju ogljičnega odtisa družbe z zmanjšanjem emisij za 31.891 kgCO2ekv. Izračuni zmanjšanja porabe energije so opravljeni na podlagi meritev in Pravilnika o metodah za določanje prihrankov energije (Uradni list RS, št. 57/21).

Pri opravljanju dejavnosti pristanišča se uporabljata mehanizacija in oprema z veliko nazivno močjo, kar vodi

22.11.4 Poraba pogonskega goriva

Pri delovnih procesih v pristanišču se uporablja veliko talne mehanizacije, ki porablja za pogon dizelsko gorivo.
Največji porabniki so terminalski vlačilci, viličarji, mostna dvigala na pnevmatikah (RTG), manipulatorji, nakladalci,
železniška vlečna vozila in osebna vozila ter kombiji.

V letu 2022 je bil največji porabnik kontejnerski terminal, kjer se je porabilo 63,1 odstotka pogonskega goriva
celotnega pristanišča. Z dobavo novih dvigal e-RTG in RMG ter z odpisom RTG na dizelski pogon se bo na
kontejnerskem terminalu odstotek porabljenega pogonskega goriva postopno zmanjševal. Pri nakupu novih
transportnih strojev družba sledi zadnjim tehnološkim in okoljskim zahtevam.

22.11.5 Predstavitev realizacije programov izboljšav za zmanjševanje porabe električne energije in goriva

V letu 2022 smo:

• izvedli vzdrževanje programske opreme SEE electrical,
• izvedli vzdrževanje energetskega nadzorno-informacijskega sistema ENIS,
• uvedli nadzorni sistem SCADA za razsvetljavo v TH3 in TH4 terminala sipkih tovorov,
• izvedli aktivnosti (statična presoja, ekonomski elaborat) za izgradnjo sončne elektrarne na strehi
  skladišča terminala generalnih tovorov,
• izvedli aktivnosti za izdelavo projektne dokumentacije za energetsko sanacijo kotlovnice 7 Pacorini,
• izvedli izgradnjo sončne elektrarne na novem bencinskem servisu,
• obnovili električne inštalacije v skladiščih 31 A, B, C na terminalu generalnih tovorov,
• izvedli aktivnosti za izdelavo projektne dokumentacije za povečanje kapacitete in energetske
  učinkovitosti načina priprave TSV v centralni garderobi v sklopu predinvesticijskih naložb,
• izvedli aktivnosti za izdelavo projektne dokumentacije za izgradnjo sončnih elektrarn na objektih
  skladišč terminala generalnih tovorov,
• obnovili in razširili prostore notranjega železniškega transporta z obnovo sistemov HVAC in kotlarne
  ter zamenjavo kotla na ELKO s toplotno črpalko,
• obnovili električne inštalacije v skladiščih 32 A, B, C, D na terminalu generalnih tovorov,
• izdelali projektno dokumentacijo za obnovo hladilniške opreme v skladišču 5 v sklopu
  predinvesticijskih naložb terminala generalnih tovorov,
• izvedli več aktivnosti za vgradnjo mrežnih analizatorjev in nadgradnjo nadzornega sistema SCADA za
  porabo električne energije,
• nabavili tri dvigala e-RTG na kontejnerskem terminalu,
• izvedli aktivnosti za postavitev razdelilne transformatorske postaje RTP Luka Koper,
• izvedli aktivnosti za obnovo razsvetljave v skladiščni hali 17A na terminalu generalnih tovorov.

V letu 2022 nismo:

• zaključili vgradnje mrežnih analizatorjev in nadgradnje nadzornega sistema SCADA za porabo električne
  energije,
• zaključili vseh aktivnosti za izgradnjo sončne elektrarne na strehi skladišča terminala generalnih
  tovorov,
• zaključili izdelave projektne dokumentacije za povečanje kapacitete in energetske učinkovitosti
  načina priprave TSV v centralni garderobi v sklopu predinvesticijskih naložb,
• zaključili izdelave projektne dokumentacije za izgradnjo sončnih elektrarn na objektih skladišč
  terminala generalnih tovorov,
• zaključili obnove razsvetljave v skladiščni hali 17A na terminalu generalnih tovorov,
• zaključili izdelave projektne dokumentacije za izvedbo energetske sanacije kotlovnice 7 Pacorini,
• izvedli energetske obnove razsvetljave na kontejnerskem terminalu,
• obnovili razsvetljave v skladiščih 23G, 23K, 23J terminala sipkih tovorov,
• nabavili šestih terminalskih vlačilcev (nadomestitev dotrajane opreme),

---

22.11.6 Programi izboljšav za zmanjševanje porabe električne energije in goriva, načrtovani za leto 2023

V letu 2023 bomo:

• zaključili izgradnjo sončne elektrarne na strehi skladišča terminala generalnih tovorov,
• zaključili vgradnjo mrežnih analizatorjev in nadgradnjo nadzornega sistema SCADA za porabo električne energije,
• izvedli izgradnjo sončne elektrarne na strehi dispečerskega centra na terminalu za avtomobile,
• zaključili izdelavo projektne dokumentacije za izgradnjo sončnih elektrarn na objektih skladišč terminala generalnih tovorov,
• izvedli energetsko obnovo razsvetljave na kontejnerskem terminalu,
• izvedli energetsko sanacijo kotlovnice 7 Pacorini,
• zaključili projektno dokumentacijo za povečanje kapacitete in energetske učinkovitosti načina priprave TSV v centralni garderobi v sklopu predinvesticijskih naložb,
• izvedli vzdrževanje programske opreme SEE Electrical,
• izvedli vzdrževanje energetskega nadzorno-informacijskega sistema ENIS,
• zaključili obnovo razsvetljave v skladiščni hali 17A na terminalu generalnih tovorov,
• nadaljevali postopke za postavitev razdelilne transformatorske postaje RTP Luka Koper,
• nadaljevali vzpostavitev sistema nadzora in zajema podatkov luške talne mehanizacije – večletni projekt,
• obnovili razsvetljavo v skladiščih 23G, 23K, 23J terminala sipkih tovorov,
• nadaljevali z nabavo in vgradnjo priklopov APS za dvigala eRTG na kontejnerskem terminalu – večletni projekt,
• izvedli obnovo električnih inštalacij v skladiščih 22 A, B, C na terminalu generalnih tovorov,
• izvedli obnovo razsvetljave v skladiščih 23 A, B, C, D in H na terminalu generalnih tovorov,
• postavili polnilnico za električna vozila ob upravni stavbi terminala sipkih tovorov,
• izvedli energetsko sanacijo upravne stavbe kontejnerskega terminala,
• izvedli nabavo električnih skuterjev za potrebe terminala generalnih tovorov.
• izvedli postopke za izgradnjo skladišča 54 na terminalu generalnih tovorov.

22.12 Upravljanje s pitno in podzemno vodo

Interno vodovodno omrežje za zagotavljanje pitne vode v pristanišču obsega približno 30 km cevovodov in ga vzdržujemo sami, pri čemer stremimo k zmanjševanju izgub. Dobavitelj pitne vode je v celoti javno podjetje Rižanski vodovod.

Pitno vodo uporabljamo za sanitarne namene, oskrbo ladij in nekatere tehnološke namene (npr. za namakanje lesa, pri procesu hlajenja živil, na gradbiščih, pri pranju vozil in mehanizacije ipd.). Za uporabo pitne vode za tehnološke namene imamo pridobljeno vodno dovoljenje, vendar je poraba bistveno manjša, kot je opredeljeno v vodnem dovoljenju. Za namene testiranje črpališč, kot je zalogovnik za požarno vodo, za vlaženje manipulativnih površin deponije premoga ipd. v pristanišču koristimo tudi podzemno vodo (izdelana je vrtina), ki pa je delno slana. V letu 2022 smo iz te vrtine odvzeli 33.092 m3 podzemne vode, ki smo jo uporabili predvsem za čiščenje povoznih površin, in tudi ta količina ne presega količin iz vodnega dovoljenja. V primerjavi z letom 2021 smo porabili 30 % več podzemne vode. Povečan odvzem vode je povezan z dejstvom, da je bila zaradi sušnega obdobja njena poraba potrebna za izvedbo omilitvenih ukrepov preprečevanja prašenja. V letu 2022 so bile izvedene tudi meritve kakovosti podzemne vode (vode iz vrtine), da bi preverili morebiten vpliv pristaniške dejavnosti na njeno kakovost (prejšnje meritve so bile izvedene v letu 2020). Pri nobenih od teh dveh izvedenih meritvah nismo zasledili onesnaževal (preverjene komponente: aromatski ogljikovodiki - BTX, poliklorirani bifenili - PCB, organske kositrove spojine, policiklični aromatski ogljikovodiki - PAO, fenolni indeks, mineralna olja).

Poraba pitne vode ni neposredno odvisna od pretovora. Zaradi večje obremenjenosti povoznih površin (večje-

ga prometa) se pogosteje pojavljajo poškodbe na vodovodnem omrežju. Prizadevamo si obvladovati puščanja

in smo v zaključni fazi petletnega programa sanacije celotnega luškega vodovodnega sistema.

Poraba pitne vode ni neposredno odvisna od pretovora. Zaradi večje obremenjenosti povoznih površin (večje-

ga prometa) se pogosteje pojavljajo poškodbe na vodovodnem omrežju. Prizadevamo si obvladovati puščanja

in smo v zaključni fazi petletnega programa sanacije celotnega luškega vodovodnega sistema, kar je vplivalo

na bistveno zmanjšanje porabe vode v zadnjih dveh letih.

Vzpostavljen imamo sistem nadzora porabe vode s števci, povezanimi na računalnik v nadzornem centru.

127 GRI 3-3, 303-1, 303-2, 303-3, 303-4, 303-5

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

Viri oskrbe z vodo in vrsta rabe vode v letu 2022

Letna količina vode (v 1.000 m3)	Opombe
Viri oskrbe z vodo:
iz javnega vodovoda:	140,471 Rižanski vodovod
iz lastnega vira:	43,320 Vrtina v pristanišču (voda je delno slana; 4.020 mg/l natrija)
drugo:	8,510 Padavine (ocenjene) za tehnološke odpadne vode
Oskrba z vodo - SKUPAJ:	192,301
Poraba vode:
komunalne odpadne vode:	40,040 Komunalne vode, speljane v javno kanalizacijo 38.000 m3 (ocena), male komunalne luške MKČN skupaj 2.040 m3 (18 MKČN in vsaka 120 m3, ocena).
tehnološke odpadne vode:	11,524 Glej spodnjo tabelo Vrste odpadnih voda v pristanišču, letne količine ter skladnost z zakonodajo
voda, vgrajena v izdelke, izparela voda	63,450 Ocena
izguba vode zaradi okvare sistema:	21,608 Poškodbe vodovodnega omrežja zaradi težke mehanizacije, zmrzali, dotrajanosti, poškodb ob gradnji
Voda za oskrbo ladij:	55,679 Oskrba ladij
Poraba vode - SKUPAJ:	192,301

Letno se izvajajo predvsem mikrobiološke meritve kakovosti pitne vode na ključnih točkah luškega vodovo-

dnega omrežja. Na določenih mestih smo zasledili mikrobiološko neustreznost, vendar smo na teh mestih

izvedli ukrepe (npr. izvedli klorne šoke, zamenjali strojne dele na omrežju) in zagotovili neoporečno pitno vodo.

Poraba pitne vode na pretovorjeno tono

2020	2021	2022	poraba vode na pretovorjeno tono	cilj (2016 do 2020)	cilj (2021 do 2025)
10	9	8	7	6	5
4	3	2	1	0	liter/tono

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

Absolutna poraba pitne vode v pristanišču

---

22.12.1 Predstavitev realizacije programov izboljšav za učinkovitejšo rabo virov

V letu 2022 smo:

• izvajali sanacijo vodovodnega omrežja skladno z načrtom aktivnosti vzdrževanja in popravila vodovodnega in hidrantnega omrežja 2018–2023,
• izvajali redne mikrobiološke analize pitne vode v luškem vodovodnem omrežju.

22.12.2 Programi izboljšav za učinkovitejšo rabo virov, načrtovani za leto 2023

V letu 2023 bomo:

• zaključili sanacijo vodovodnega omrežja skladno s potrjenim načrtom aktivnosti vzdrževanja in popravila vodovodnega in hidrantnega omrežja 2018–2023,
• izvajali redne mikrobiološke analize pitne vode v luškem vodovodnem omrežju,
• izvedli meritve kakovost podzemne vode iz vrtine in primerjali vsebnost onesnaževal z meritvami iz leta 2020 in 2022,
• izdelali načrt preprečevanja legionele.

22.13 Ravnanje z odpadno vodo

V pristanišču nastajajo tehnološke odpadne vode, katerih kakovost z vgrajenimi čistilnimi napravami na iztoku meri pooblaščena organizacija. Vrste teh odpadnih voda so:

• tehnološke odpadne vode v pralnici luške mehanizacije (iztok v Centralno čistilno napravo Koper);
• padavinske odpadne vode na terminalu tekočih tovorov na I. pomolu (iztok v morje);
• tehnološke odpadne vode na živinskem terminalu (iztok v Centralno čistilno napravo Koper);
• padavinske odpadne vode na terminalu tekočih tovorov na II. pomolu (iztok v morje);
• padavinske odpadne vode na terminalu sipkih tovorov zaradi skladiščenja odpadnega železa (iztok v morje);
• tehnološke odpadne vode v pralnici kontejnerjev (iztok v Centralno čistilno napravo Koper);
• padavinske odpadne vode na objektu za zbiranje ladijskih kalužnih vod (iztok v morje).

Pralnica kontejnerjev ima urejen sistem recikliranja odpadne vode, zaradi česar interno še dodatno stalno preverjamo, ali predelana odpadna voda izpolnjuje mikrobiološke parametre kakovostne pitne vode. Rezultati izkazujejo, da naprava deluje učinkovito.

Mejne vrednosti, parametre in frekvenco vzorčenja je za vse naprave določila Agencija RS za okolje, za naprave z iztokom v Centralno čistilno napravo Koper pa še njen upravljavec, tj. komunalno podjetje Marjetica, d. o. o., kar je opredeljeno v okoljevarstvenem dovoljenju. Pri tem so se upoštevali tehnologija čiščenja (morebitni dodatki kemikalij v procesih čiščenja), specifične zakonodajne zahteve glede vrst odpadnih voda ter lokacija iztoka (vrsta sprejemnika odpadne vode).

Na 251 ha pristanišča zaradi padavinskega spiranja utrjenih površin nastajajo tudi padavinske odpadne vode. Na teh površinah imamo vgrajene številne lovilce olj, ki ob morebitnih razlitjih preprečujejo onesnaženje okolja. Količine le-teh ni mogoče izmeriti. Lovilci olj imajo iztok v morje ali Rižano in so namenjeni zadrževanju olj. Nadzor nad njihovim delovanjem izvaja pogodbena stranka, pri čemer smo določili obseg in način pregledovanja ter čiščenja in praznjenja lovilcev olj. Dodatno imamo znotraj luškega akvatorija nameščene tri senzorje za detekcijo prisotnosti olj v morju, kar je opisano v poglavju 22.16 Varovanje morja.

Sanitarne odpadne vode prečiščujemo s pomočjo 18 malih čistilnih naprav. Meritve kakovosti odpadne vode izvaja organizacija, pooblaščena s strani Agencije RS za okolje. Dodatno se interno izvaja nadzor nad delovanjem naprav, pri čemer smo določili obseg in način njihovega pregledovanja ter čiščenja in praznjenja.

delovanja posredno preverjamo še z mikrobiološkimi meritvami kakovosti morske vode v luškem akvatoriju, kar je opisano v poglavju 22.16 Varovanje morja. Večina ostalih sanitarnih odpadnih voda pa je speljana v Centralno čistilno napravo Koper, katere upravljavec je komunalno podjetje Marjetica, d. o. o. Ocenjena količina teh vod je 37.000 m3.

V letu 2022 smo pridobili spremembo dovoljenja, saj smo dodatno vgradili dve novi mali sanitarni čistilni napravi, eno pa smo ukinili, saj smo odstranili objekt, kjer so nastajale sanitarne vode. Na novo smo zgradili bencinski servis in na eni lokaciji ne pretovarjamo več odpadnih kovin, saj smo na njej zgradili zaprto skladišče za sipke tovore, vendar pa smo si zagotovili drugo lokacijo. Na objektu za zbiranje ladijskih kalužnih vod smo za odvodnjavanje padavinskih vod vgradili lovilec olj, vendar z njim upravlja hčerinska družba Luka Koper INPO, d. o. o., ki je izvedla prve meritve kakovosti odpadne vode. Meritve so bile skladne z zakonodajo.

Vrste odpadnih voda v pristanišču, letne količine ter skladnost z zakonodajo

Vrsta odpadne vode	Letne količine (m3) v letu 2020	Letne količine (m3) v letu 2021	Letne količine (m3) v letu 2022	Skladnost meritev z zakonodajo 2022
Padavinske odpadne vode terminala tekočih tovorov na I. pomolu	0 (odpadne vode nismo izpustili v morje)	0 (odpadne vode nismo izpustili v morje)	0 (odpadne vode nismo izpustili v morje)	(Odpadna voda se ni izpustila v morje)
Padavinske odpadne vode terminala za tekoče tovore na II. pomolu	2.300	2.300	2.300	Ustreza
Padavinske odpadne vode terminala za tekoče tovore na II. pomolu	10	10	10	Ustreza
Padavinske odpadne vode terminala sipkih tovorov zaradi skladiščenja odpadnega železa na II. pomolu	2.700	2.700	-	Lokacija za skladiščenje odpadnega železa

---

22.13.1 Predstavitev realizacije programov izboljšav za zmanjševanje emisij odpadnih voda

V letu 2022 smo:

• nadgradili sistem zaznavanja ogljikovodikov na vodni gladini,
• izvedli aktivnosti za vpeljavo kontrolnega seznama pri izvajanju oskrbe ladij z gorivom (bunkeriranja).

22.13.2 Programi izboljšav za zmanjševanje emisij odpadnih voda, načrtovani za leto 2023

V letu 2023 bomo:

• zaključili vpeljavo kontrolnega seznama pri izvajanju oskrbe ladij z gorivom (bunkeriranja),
• najmanj mesečno spremljali vsebnost aluminija v odpadni vodi pralnice kontejnerjev.

22.14 Svetlobno onesnaževanje

je ukinjena.

Na lokaciji v letu 2022 nismo več pretovarjali in skladiščili odpadnega železa.

Padavinske odpadne vode terminala sipkih tovorov

zaradi skladiščenja odpadnega železa na I. pomolu

3.500	3.500	3.500

Padavinske odpadne vode terminala sipkih tovorov

zaradi skladiščenja odpadnega železa, ob hali NAS9

-	-	2.700

Nova lokacija za skladiščenje odpadnega železa

-	-	-

Padavinske odpadne vode na objektu za zbiranje ladijskih kalužnih vod

(v upravljanju Luke Koper INPO, d. o. o.)

-	214	Ustreza

Tehnološke odpadne vode živinskega terminala

1.887	1.995	1.541	Ustreza

Tehnološke odpadne vode pralnice luške mehanizacije

1.208	882	970	Ustreza

Tehnološke odpadne vode pralnice kontejnerjev

587	657	503	Ne ustreza **

Sanitarne odpadne vode

39.522	39.040	40.040	Meritve se izvajajo na 18 iztokih iz malih čistilnih naprav.	Ustrezajo

** Za tehnološke odpadne vode iz pralnice kontejnerjev je pooblaščena organizacija skladno z okoljevarstvenem dovoljenjem glede emisij v okolje izvedla tri meritve odpadne vode v različnih obdobjih leta. Pri zadnjem izvedenem vzorčenju odpadne vode v decembru 2022 je parameter aluminija presegal mejno vrednost za več kot 50 %, vsi ostali parametri pa so bili znotraj mejnih vrednosti. Aluminij se v odpadni vodi pojavlja kot posledica dodajanja kemikalije, ki vsebuje to kovino in se uporablja v postopku odstranjevanja onesnaževal iz odpadne vode. Takoj po prejetju rezultatov smo sprejeli ukrep, da smo zmanjšali stopnjo doziranja kemikalije, ki vsebuje aluminij (aluminijev klorid hidroksid sulfat). Odpadna voda se sicer izteka v Centralno čistilno napravo Koper, kjer se še dodatno prečisti, zato ocenjujemo, da je bil vpliv na okolje minimalen, saj so tudi količine odpadne vode majhne. Za zagotavljanje stalnega spremljanja aluminija v odpadni vodi ni na voljo merilne sonde, zato smo nabavili hitre teste za samostojno spremljanje parametra, vpeljali pa smo še dodatno spremljanje tega parametra s strani pooblaščene organizacije. Po prejetju poročila o meritvah smo takoj dodatno vzorčili odpadno vodo na vsebnost aluminija, vendar poročilo še čakamo, rezultat hitrega testa pa ni pokazal vrednosti, večjih od 3 mg/l.

Na področju svetlobnega onesnaževanja velja Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, na podlagi katere se je že pred leti prilagodila vsa pristaniška razsvetljava na način, da svetlobni tok ne sveti navzgor. Svetlobno onesnaževanje v pristanišču nastaja zaradi osvetljevanja skladiščnih površin, delovišč, transportnih poti in tirov. Za izvajanje delovnega procesa se mora zagotavljati zadostna osvetljenost po predpisih za varno delo, hkrati pa se s tem povzroča vpliv na okolje. Vsa svetila na območju pristanišča so urejena tako, da svetlobni tok ne sveti navzgor, in so skladna z zakonodajo. Zakonodaja zahteva tudi ažuriranje načrta razsvetljave. Ta je bil zaradi dodatno vgrajenih svetil zadnjič obnovljen ob koncu leta 2021 in je objavljen na spletni strani pristanišča https://www.luka-kp.si/o-podjetju/trajnostni-razvoj/zakonodaja-in-okolje/. Trenutno je v pristanišču nameščenih 3.447 svetilk s skupno inštalirano močjo 1450,7 kW, ki osvetljujejo 273 hektarjev površine.

22.14.1 Predstavitev realizacije programov izboljšav za zmanjševanje svetlobnega onesnaženja

Na tem področju ni bilo načrtovanih aktivnosti.

22.14.2 Programi izboljšav za zmanjševanje svetlobnega onesnaženja, načrtovani za leto 2023

Na tem področju ni načrtovanih aktivnosti.

129 Svetlobno onesnaževanje – dodaten kazalnik (veza GRI 305-7)

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

22.15 Biotska raznovrstnost

Vsebina je delno predstavljena v poglavju 22.3 Sožitje z okoljem, v nadaljevanju pa sledi opis pristopa in rezultatov na področju morske pestrosti. Na morsko pestrost lahko vplivamo neposredno ali posredno zaradi procesov poglabljanja morskega sedimenta, ladijskega prometa, vnosa balastnih vod, izpustov odpadnih voda, hrupa itd. Posredne vlive spremljamo tudi z meritvami, rezultati katerih so predstavljeni v poglavju 22.16 Varovanje morja. Za morski del nimamo sklenjenih posebnih sporazumov, saj namenskih upravljavcev zaščitenih vrst ali morskih območij ni.

Že pred časom smo zunaj koncesijskega območja (ob obali Ankarana) pričeli spremljanje kazalnika stanja dveh podvodnih trav (Zostera noltei in kolenčasta cimodoceja oz. Cymodocea nodosa), ki rasteta v bližini pristanišča (prikaz rezultatov v poglavju 22.3 Sožitje z okoljem). Spremljanje se izvaja na dva načina, s spremljanjem dolžine listov (letno merjenje) in s kartiranjem površine (enkrat na tri leta). V letu 2021 smo izvedli popis vrst in ocenili številčnost vrst, prisotnih v morskem sedimentu na območju pristanišča in na sredini Koprskega zaliva ter o tem poročali v prejšnjem poročilu.

22.15.1 Predstavitev realizacije programov izboljšav na področju biotske raznovrstnosti

Osredotočili smo se na spremljanje stanja podvodnih travnikov, ki pa se ne nahajajo na koncesijskem območju pristanišča, saj so globine morja tam prevelike in morska trava (Zostera noltei, Cymodocea nodosa) ne uspeva. Navedeni vrsti trave pa rasteta v smeri Ankarana, kjer je globina morja največ tri metre. Monitoring statusa podvodnega travnika smo vzpostavili v letu 2018 v sklopu projekta gradnje veza ro-ro v tretjem bazenu, ki se nahaja v smeri Ankarana. Izvedene so bile meritve statusa travnika pred izvedbo gradnje in v času rasti trave. Med gradnjo meritve statusa niso bile mogoče, saj se poseg izvaja v času, ko trave ne rastejo. Prve izvedene meritve stanja morske trave so pokazale, da so njihovi listi precej dolgi, kar pomeni, da so prisotni antropogeni vplivi in da je stanje slabo oziroma zelo slabo. Kadar so morske cvetnice izpostavljene nizki ravni svetlobe (zaradi motne vode), se namreč odzovejo tako, da razporedijo več biomase v liste in so ti zato daljši. S podaljšanjem listov lahko zajamejo večji delež svetlobe, ki ga namenijo za fotosintezo. Tudi v letu 2022 se je ponovil monitoring dolžine listov morske trave (Zostera noltei) in kolenčaste cimodoceje (Cymodocea nodosa) ter opravila primerjava s predhodno izvedenimi meritvami, kar je prikazano v spodnji tabeli. Vrednotenje statusa v povezavi z meritvami dolžine listov se izvaja z indeksom MediSkew. Indeks MediSkew je kombinacija dveh metrik, ki temeljita na dolžini travnih listov, in predstavlja metodo za hiter pregled morskih travnikov na širokih sredozemskih obalnih območjih.

Merilna mesta spremljanja stanja morskih travnikov vrst Cymodocea nodosa in Zostera noltei

Koda postaje	Geografska širina	Geografska dolžina	Vrsta trave
LuKp1	45°34.140' N	13°44.215' E	Zostera noltei
LuKp2	45°34.350' N	13°44.183' E	Cymodocea nodosa
LuKp3	45°34.551' N	13°43.861' E	Cymodocea nodosa

Skupno ekološko stanje morskega travnika v okolici luke se je v letu 2022 nekoliko poslabšalo, čeprav se v pristanišču ni izvajalo poglabljanje in je zdaj ocenjeno kot zmerno.

Rezultati ekološkega stanja morskih travnikov kolenčaste cimodoceje (Cymodocea nodosa)

vzorčeni na zgoraj navedenih merilnih mestih izraženi z MediSkew

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

Merilna mesta

datum	Merilna mesta	MediSkew točke	MediSkew mesta	MediSkew travnika	Ekološko stanje	Število izmerjenih listov	Število odraslih listov
14.7.2020	LuKp2_1	0,71	0,635	0,640	slabo	251	181
14.7.2020	LuKp2_2	0,56				300	223
14.7.2020	LuKp3_1	0,62	0,645			300	246
14.7.2020	LuKp3_2	0,67				300	222
1.7.2021	LuKp2_1	0,39	0,415	0,37	dobro	300	238
1.7.2021	LuKp2_2	0,44				300	207
1.7.2021	LuKp3_1	0,26	0,325			300	231
1.7.2021	LuKp3_2	0,39				300	212
11.7.2022	LuKp2_1	0,60	0,550	0,50	Zmerno	300	279
11.7.2022	LuKp2_2	0,50				300	286
11.7.2022	LuKp3_1	0,51	0,450			300	276
11.7.2022	LuKp3_2	0,39				300	269

(vir: Monitoring stanja morskih travnikov v bližini pristanišča, ob obali Ankarana, NIB, Morska biološka postaja Piran)

Dodatno pa še enkrat na tri leta preverjamo razširjenost travnikov morske trave (Zostera noltei) ter kolenčas-
te cimodoceje (Cymodocea nodosa) na območju Ankarana. Kartiranje – določitev robov in obsega travnikov
morske trave (Zostera noltei) ter kolenčaste cimodoceje (Cymodocea nodosa) – pa bo skladno s programom
izvedeno v letu 2023 in rezultati bodo objavljeni v naslednjem letnem poročilu.

V sklopu spremljanja stanja podvodnih travnikov je na boji znotraj območja pristanišča v III. bazenu postav-
ljen tudi tokomer, ki spremlja smer in hitrost morskih tokov po celotnem vodnem stolpcu. Hitrost tokov v
letu 2022 je prikazana na spodnji sliki, razlike v zadnjih treh letih pa ne zaznavamo. Hitrost morskih tokov je
največja na površju.

Rezultati hitrosti morskega toka, izmerjene v III. bazenu, glede na globino v letu 2022

	0	1	2	3	4	5	6	7
Globina v metrih	0	100	200	300	400	500	600
Mediana
Povprečje
80 per.
20 per.
Hitrost mm/s

Smer in jakost vodnih tokov sta pomembni tudi pri razumevanju transporta delcev, ki povečujejo motnost
morja. Povečano motnost morja povzročajo tako naravni pojavi (deževje, veter, valovanje, cvetenje morja) kot
tudi antropogeni dejavniki (ladijski promet, poglabljanja). Zato imamo vzpostavljene meritve osvetljenosti na
lokacijah, kjer se nahajajo podvodni travniki. Na spodnji sliki so prikazane lokacije, na katerih smo v času rasti
morskih trav izvajali meritve osvetljenosti.

Lokacije izvajanja meritev osvetljenosti morske vode

(številka 1-Lok1, številka 2-Lok 2, številka 3-Lok3)

1. 1
2. 2

---

Rezultati meritev osvetljenosti (lux) na območjih, kjer rastejo travniki morske trave (Zostera noltei) ter kolenčaste cimodoceje (Cymodocea nodosa)

Datum/lokacija meritev in osvetljenost	Lok3 (Lux)	Lok2 (Lux)	Lok1 (Lux)
14. 07. 2022	0,37	0,30	0,35
23. 09. 2022	0,36	0,31	0,30
10. 08. 2021	0,39	0,36	0,41
08. 09. 2021	0,50	0,36	0,35
28. 07. 2020	0,56	0,59	0,55
12. 08. 2020	0,45	0,40	0,38
26. 08. 2020	0,38	0,43	0,45

Meritve osvetljenosti (prosojnosti morja) so na lokacijah meritev pokazale nekoliko slabše rezultate v primerjavi z letoma 2021 in 2020. Z gotovostjo lahko trdimo, da poslabšanje prosojnosti morske vode ni povezano s procesi poglabljanja morskega dna, ker so bila leta 2020 izvedena obsežna dela, povezana s poglabljanjem, prosojnost morja pa največja (obseg poglabljanja je prikazan v poglavju Poglabljanje morskega dna in ravnanje z morskimi sedimenti).

Zaključili smo študijo »Izvedba bioloških raziskav na podvodnih površinah v Koprskem zalivu«, ki je obsegala analizo pridnene favne nevretenčarjev na izbranih potencialnih lokacijah, predvidenih za premeščanje sedimenta, in raziskave velikostne porazdelitve delcev v sedimentu ter njegovo mineraloško sestavo na istih lokacijah ter na lokacijah znotraj pristanišča. Ovrednotili sta se številnost in vrstnost združb v spomladnem in jesenskem času, stanje pa bomo preverili po izvedenem testnem premeščanju morskega sedimenta in ga spremljali še nadaljnja tri leta. Izhodiščno stanje je bilo prikazano v lanskem poročilu.

Nadaljevali smo kvartalno spremljanje kakovosti vode v Škocjanskem prelivu, ki prečka pristanišče ter povezuje morje in Škocjanski zatok. V vseh dosedanjih meritvah je bil indeks mineralnih olj manjši od 20 μg/l, kar je skladno z zastavljenim ciljem in indikator, da ni prišlo do onesnaženja vode.

V letu 2022 smo:

• izvedli letno merjenje dolžine listov morske trave ter vrednotili ekološko stanje,
• izvedli kvartalno spremljanje kakovosti vode v prelivu, ki prečka pristanišče ter povezuje morje in Škocjanski zatok,
• izvedli monitoring osvetljenosti in morskih tokov ob III. bazenu Luke Koper.

22.15.2 Programi izboljšav na področju biotske raznovrstnosti, načrtovani za leto 2023

V letu 2023 bomo:

• nadaljevali spremljanje statusa podvodnih travnikov z merjenjem dolžine listov trave,
• nadaljevali meritve osvetljenosti in morskih tokov ter videonadzor morskega okolja,
• nadaljevali kvartalno spremljanje kakovosti vode v prelivu, ki prečka pristanišče ter povezuje morje in Škocjanski zatok,
• po treh letih izvedli kartiranje in preverili obseg travnikov morske trave (Zostera noltei) ter kolenčaste cimodoceje (Cymodocea nodosa) na območju Ankarana,
• prvič izvedli kartiranje morskega travnika pozejdonke na območju Žusterne.

22.16 Varovanje morja

Luka Koper na podlagi določil Koncesijske pogodbe za opravljanje pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture na območju koprskega tovornega pristanišča redno skrbi za preprečevanje in odpravo posledic onesnaženja morja.

Pomemben del javne gospodarske službe, ki jo opravlja Luka Koper, je izvajanje rednih pregledov akvatorija ter odstranjevanje plavja, naplavin, odpadkov ter drugih opuščenih in odvrženih predmetov iz morja.

Za izvajanje tovrstne dejavnosti ima Luka Koper posebno namensko opremo in plovila ter ustrezno usposobljen kader.

Glede na zmožnosti in obremenitve zaradi dela v pristanišču se sile in sredstva Luke Koper lahko vključijo v proces preprečevanja in odprave posledic onesnaženja morja zunaj območja pristanišča ter tako pomagajo državnim silam.

V primeru izrednih dogodkov na morju Luka Koper ukrepa skladno z veljavnim Načrtom zaščite in reševanja Luke Koper, d. d., za industrijske nesreče, v katerem so opredeljene manjše, srednje in velike nesreče.

V letu 2022 je bilo v luškem akvatoriju zabeleženih 51 manjših dogodkov, ki so bili vsi obvladani na lokaciji nastanka in v nobenem primeru niso imeli

vpliva na okolje. Enota za varovanje morja je v dvaindvajsetih primerih posredovala zaradi pojava večje količine lesenih in drugih naplavin, ki so v akvatorij Luke Koper prišle po reki Rižani oz. z odprtega morja, v enajstih primerih je bilo treba z vodne gladine očistiti premogov prah, v desetih primerih manjše, lokalne mastne oz. oljne madeže, dvakrat je prišlo do onesnaženja s prahom železove rude, dvakrat je prišlo do manjšega onesnaženja morja z ostanki tovora, dvakrat se je na morju pojavila pena, enkrat pa je v morje padel kontejner, ki so ga takoj odstranili na kopno.

V vseh primerih onesnaženj na morju je Luka Koper ukrepala skladno s Shemo aktiviranja sil in sredstev v primeru manjše nesreče ter posledice onesnaženj odpravila znotraj območja izvajanja koncesije. Enota za varovanje morja Luke Koper je sodelovala pri urjenju vseh, ki na državni ravni ob ekoloških in drugih nesrečah na morju izvajajo naloge zaščite, reševanja in pomoči. Cilj urjenja je praktično izvajanje dejavnosti po segmentih za omejitev širjenja in odstranjevanje onesnaženj na morju. Najpomembnejši del je bil vleka, spajanje in sidranje vodnih pregrad, s katerimi omejimo madež in preprečimo njegovo nadaljnje širjenje.

Luka Koper je sodelovala na državni štabni vaji Nesreča na morju z nevarnimi snovmi (kemikalijami). Namen državne vaje je bil preveriti zmožnost odzivanja in ukrepanja v primeru nesreč na morju s kemikalijami in oblikovati osnovne smernice za izdelavo koncepta odziva. Cilj vaje pa je bil identificirati enote, službe, podjetja in posameznike s področja ukrepanja ob nesrečah s kemikalijami na morju. Gre za izvajanje aktivnosti vzorčenja, analiziranja, posredovanja, zaščitne opreme in sredstev za detekcijo, monitoringa, modeliranja in posredovanja. V okviru vaje je potekala tudi predstavitev EMSE in nudenja njihove pomoči ob nesrečah z nevarnimi snovmi. Pri praktičnem delu vaje je sodeloval pogodbeni tanker EMSE, ki ga lahko RS aktivira, sile za izvajanje ukrepov odstranjevanja madeža z morske gladine pa vanj prečrpavajo odpadna olja.

Prikaz čiščenja naplavin na iztoku reke Rižane v drugi bazen Luke Koper, nameščanje vpojnih čreves ter čiščenje morske gladine z ekološkim plovilom Galeb.

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

22.16.1 Statistika posredovanja na morju

	2020	2021	2022
Število zaznanih dogodkov na morju	49	43	51
Število posredovanj na morju v luškem akvatoriju	45	40	50
Število dogodkov brez potrebe po posredovanju	4	3	1
Število onesnaženj zunaj območja luškega akvatorija	0	0	0

V zadnjem obdobju Luka Koper pripravlja delavnice, tako za vse novozaposlene kot za druge zaposlene, na katerih vsem predstavi pomen zaznavanja tudi najmanjših onesnaženj na morju, njihove prijave Varnostno-nadzornemu centru (VNC) Luke Koper ter takojšnjega ukrepanja. VNC ob vseh alarmih senzorjev za zaznavanje onesnaženj oz. zaznavanjih radarja ter ob vseh klicih sproži intervencijo ter v sistemu CIIS odpre poročilo.

Sodobna merilna postaja za spremljanje kakovosti morja REBEKA je nameščena pred vhodom v tretji bazen luke, rezultati meritev pa so objavljeni na spletni strani http://www.zivetispristaniscem.si/. Postaja kontinuirano spremlja splošne parametre morske vode. V tabeli, ki sledi, so navedene izmerjene vrednosti, mejne vrednosti pa niso opredeljene.

Merilna mesta za spremljanje kakovosti morja (lokacije stacionarne merilne boje Rebeka, treh ...

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

Rezultati meritev kakovosti morja iz merilne boje Rebeka

Parametri	2020	2021	2022
Temperatura morja (°C)	med 10 in 30	med 10 in 30	med 11 in 30
Slanost (g/l)	35	med 35 in 38	med 35 in 43
Vsebnost kisika (mg/l)	med 3 in 8	med 6 in 12	med 3 in 9
pH	med 8,2 in 8,5	med 8,2 in 8,5	med 8,1 in 8,3
Motnost (NTU)	med 0 in 2	med 0 in 2	med 0 in 10

• v mesecu marcu, septembru in novembru 2020 beležimo izpad podatkov, saj je bila sonda v popravilu

Rezultati meritev splošnih parametrov kakovosti morja se med leti bistveno ne razlikujejo, zabeležene so le nekoliko višje vrednosti motnosti, ki pa so deloma povezane s poraščenostjo senzorja, kar prispeva k višjemu rezultatu. Mejne vrednosti niso opredeljene.

Nadaljevalo se je spremljanje mikrobioloških parametrov kakovosti morske vode v vseh treh luških bazenih. Zakonodaja, ki se nanaša na spremljanje mikrobiološke kakovosti morske vode, je obvezujoča le za kopališča. Ne glede na to so v pristanišču spremljali parametre, ki lahko pokažejo fekalno onesnaženje morja, in rezultati znotraj pristanišča izkazujejo skladnost z vrednostmi za kopalno vodo, kar prikazujejo spodnje tabele. Na območju pristanišča bi lahko mikrobiološko neustreznost povzročile ladje zaradi izpusta fekalnih vod ali neustreznega čiščenja luške fekalne čistilne naprave.

Mikrobiološka kakovost morske vode v pristanišču v letu 2020 (v cfu/100 ml)

Merilno mesto	Parameter	April	Maj	Junij	Julij	Avgust	Sept.	Okt.	Mejna vrednost za kopalne vode
I. bazen	Intestinalni enterokoki	7	n.n.	4	4	<4	<4	4	370
E. Coli	<4	<4	n.n.	n.n.	<4	n.n.	13	1.000
II. bazen	Intestinalni enterokoki	<4	18	56	4	14	19	22	370
E. Coli	<4	<4	26	<4	14	12	33	1.000
III. bazen	Intestinalni enterokoki	<4	<4	<4	<4	2	<4	75	370
E. Coli	n.n.	<4	<4	<4	15	n.n.	183	1.000

n.n.: ni najdeno

Mikrobiološka kakovost morske vode v pristanišču v letu 2021 (v cfu/100 ml)

Merilno mesto	Parameter	April	Maj	Junij	Julij	Avgust	Sept.	Okt.	Mejna vrednost za kopalne vode
I. bazen	Intestinalni enterokoki	n.	251	n.n.	oc. 4	n.	oc. 5	33	370
E. Coli	oc. 9	400	n. oc. 9	n.n.	oc. 4	12	1.000
II. bazen	Intestinalni enterokoki	61	141	11	46	13	58	220	370
E. Coli	122	390	32	56	oc 7	39	370	1.000
III. bazen	Intestinalni enterokoki	n.n.	n.n.	n.n.	n.n.	n.n.	n.n.	n.n.	370
E. Coli	n.n.	n.n.	n.n.	n.n.	n.n.	n.n.	n.n.	1.000

---

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

VSEBINA

Mikrobiološka kakovost morske vode v pristanišču v letu 2022 (v cfu/100 ml)

Merilno mesto	Parameter	April	Maj	Junij	Julij	Avgust	Sept.	Okt.	Mejna vrednost za kopalne vode
I. bazen	Intestinalni enterokoki	oc. 5	18	n. n.	n.	38	370
I. bazen	E. Coli	n.	oc. 8	n.n.	n.n.	n.	13		1.000
II. bazen	Intestinalni enterokoki	14	360	12	82	10	140		370
II. bazen	E. Coli	n.	530	17	61	n.	180		1.000
III. bazen	Intestinalni enterokoki	n.	oc. 4	*n	oc. 6	n.n.	10		370
III. bazen	E. Coli	n.n.	oc. 6	n.n.	n.n.	n.	oc. 6		1.000

n.n.: ni najdeno, n.: najdeno, oc.: ocenjeno

Mikrobiološka kakovost morja je največja v I. in III. bazenu. Mikrobiološko je bolj onesnažen II. bazen, vendar se to pripisuje iztoku iz Centralne komunalne čistilne naprave, ki jo upravlja Marjetica Koper, d. o. o., saj je iztok speljan v začetek II. bazena. V II. luški bazen se iz te čistilne naprave izteka približno 5 milijonov m3 predelane fekalne vode.

V pristanišču so fiksno nameščeni trije senzorji, ki kontinuirano spremljajo morebitna razlitja naftnih derivatov. En senzor je nameščen pred črpalko koprske marine, drugi je na čelu I. bazena na vezu 7.d ter tretji na naslonu priveza za pretovor tekočih tovorov v II. bazenu. Senzorji v letu 2021 niso zaznali onesnaženj. Senzorji stalno izvajajo meritve, alarmni sistem pa je povezan z luškim varnostno-nadzornim centrom.

Senzorji za zaznavanje ogljikovodikov na vodni gladini zaznavajo razlitja le neposredno pod sabo, torej ob obali. Vsa onesnaženja, do katerih lahko pride na morski strani, torej po sredini bazenov oz. na plovni poti, pa zaznava nov radar, postavljen na vrhu silosa Luke Koper. Prednost sistema je, da deluje 24 ur dnevno, tudi v pogojih zmanjšane vidljivosti. Poleg zaznavanja, kar omogoča takojšnje ukrepanje, interventom nudi pomoč pri identifikaciji gibanja madeža ter učinkovitem ukrepanju. Sistem Luke Koper je združljiv z obstoječim sistemom, ki ga uporablja Uprava RS za pomorstvo. S tem je mogoče zagotoviti nadzor nad celotnim Koprskim zalivom, torej pomembnim delom akvatorija Luke Koper, vplovnimi kanali, sidriščem ladij ter preostalim delom Koprskega zaliva.

Radar za zaznavanje onesnaženj na morju, nameščen na strehi silosa v Luki Koper.

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

VSEBINA

Pričeli smo tudi spremljanje podvodnega hrupa. Glavni vir antropogenega kontinuirnega podvodnega hrupa je dejavnost pomorskega prometa, zato smo se odločili vzpostaviti sistem spremljanja.

Lokacija postavljene stacionarne merilne postaje za podvodni hrup na območju pristanišča in merilnik podvodnega hrupa.

Zvok, ki ga človek povzroča v morju, se deli v dve skupini. Kratkotrajen (impulzni) hrup nastaja pri seizmičnih raziskavah, eksplozijah, gradbenih delih (zabijanje pilotov) in uporabi sonarjev. Druga vrsta hrupa je dolgotrajen (neprekinjen) hrup, ki nastaja pri poglabljanju dna, ladijskem prometu in zaradi energetskih naprav. Obe vrsti hrupa različno vplivata na morske organizme. Kontinuirani hrup nastaja večinoma zaradi vožnje s plovili. Poleg hrupa ladij pa k zvočnem polju prispevajo še viri okoljskega hrupa. Okoljski hrup je posledica hrupa oddaljenih plovil (manjši čolni, vodni skuterji, jadrnice, kopalci …), oglašanja podvodnih živali, naravnih virov, kot so veter, padavine in valovanje, in slučajnih dogodkov.

Na območju morskega dela pristanišča, ob vhodu v II. bazen, smo pod gladino morja postavili stacionarni merilnik hrupa. Merilna naprava izvaja meritve neprestano. Meritve podvodnega hrupa še niso standardizirane, tudi mejne vrednosti še niso določene. Merilna postaja (hidrofon) beleži zvočni tlak s frekvenco vzorčenja 22050 Hz, nato pa na osnovi tega preračuna ekvivalentno neuteženo raven hrupa Leq za časovni interval 10 minut. Merilna postaja dodatno analizira tudi raven zvočnega tlaka v terčnih frekvenčnih pasovih med 50 Hz in 5000 Hz. Tehnična skupina za podvodni hrup na ravni Evropske unije (“TG Noise”) predlaga državam članicam vzpostavitev monitoringa ravni podvodnega hrupa v terčnih intervalih s središčnima frekvencama 63 Hz in 125 Hz, zato tudi mi poročamo izmerjeno raven hrupa pri navedenih frekvencah hrupa.

Rezultati meritev podvodnega hrupa v pristanišču v letu 2022

Energijsko letno povprečje [dB]	Leq*	Leq63Hz**	Leq125Hz***
	125,9	114,8	116,3

• Leq [dB] – ekvivalentna neutežena raven širokopasovnega hrupa

** Leq63Hz [dB] – ekvivalentna neutežena raven hrupa znotraj terčnega pasu s srednjo frekvenco 63 Hz

*** Leq125Hz [dB] – ekvivalentna neutežena raven hrupa znotraj terčnega pasu s srednjo frekvenco 125 Hz

Zaradi majhnega števila izvedenih meritev še ni mogoče oceniti trendov ali prostorske porazdelitve podvodnega hrupa. Rezultate lahko primerjamo z državnim monitoringom podvodnega hrupa Ministrstva za okolje in prostor, ki navaja, da so bile povprečne ravni hrupa v poletnem obdobju v razponu med 127 in 139 dB, vendar točna lokacija meritev v slovenskem morju ni bila navedena (vir: Načrt upravljanja z morskim okoljem 2017–2021, maj 2017).

22.16.2 Predstavitev realizacije programov izboljšav za področje varovanja morja

V letu 2022 smo:

• izvajali meritve morskega toka v celotnem vodnem stolpcu, mikrobiološke kakovosti morske vode v pristanišču in osnovnih kemijskih parametrov kakovosti morske vode ter vzpostavili sistem spremljanja podvodnega hrupa,
• izvedli sistemsko ureditev skoraj dogodkov, ki vključujejo ladje,
• zaključili nadgradnjo sistema zaznavanja ogljikovodikov na vodni gladini, kar vključuje nabavo ter namestitev radarja in programske opreme za zaznavanje madežev na morski gladini,
• zaključili prvo fazo sanacije podnic na rezervoarju na terminalu tekočih tovorov,
• posodobili Načrt zaščite in reševanja Luke Koper, d. d., za industrijske nesreče,
• vzpostavili podvodno kamero.

Podvodna kamera

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

22.16.3 Programi izboljšav za področje varovanja morja, načrtovani za leto 2023

V letu 2023 bomo:

• vpeljali kontrolni seznam pri izvajanju oskrbe ladij s pogonskim gorivom (bunkeriranja),
• zaključili izvedbo II. faze sanacije podnic na terminalu tekočih tovorov,
• nadaljevali vse meritve za spremljanje kakovosti morske vode,
• izvedli vajo za preverjanje revidiranega Načrta zaščite in reševanja,
• v sodelovanju s Fakulteto za pomorstvo in promet skladno s priporočili IMO izvedli obno-
  vitveno usposabljanje za del posredovalcev na morju in podaljšali veljavnost certifikatov.

22.17 Poglabljanje morskega dna in ravnanje z morskimi sedimenti

Za zagotavljanje varne plovbe ladij je treba v pristanišču, marinah in mandračih nenehno zagotavljati ustrezno globino. Za ta namen se občasno izvajajo poglabljanja, kar povzroči težavo pri odlaganju slanega morskega sedimenta.

Ker so območja, ki jih imamo na voljo za odlaganje sedimenta na kopnem, omejena, izvajamo dodatne aktivnosti preučevanja alternativnih možnosti uporabe izkopanega materiala. Izkopani morski sediment se je v zadnjem letu odlagal v za to zgrajene kasete, vendar so te sedaj že skoraj napolnjene.

Količina morskega sedimenta, izkopanega znotraj območja pristanišča, po letih

Količina izkopanega morskega sedimenta v m3	2020	2021	2022
m3	40.000	35.000	30.000
	25.000	20.000	15.000
	10.000	5.000	0

Na kopnem ima Luka Koper, d. d., možnost odlaganja le še na območju ankaranske bonifike, kjer je že pridobila okoljevarstveno soglasje, kasete pa še niso zgrajene. Na tem območju je pred odlaganjem izkopanega sedimenta treba urediti lastništvo, pridobiti gradbeno dovoljenje in urediti nadomestne habitate na obmo-
čju ankaranskega obrobnega kanala.

Alternativa odlaganju morskega sedimenta na kopnem je njegovo premeščanje nazaj v morje. Za to možnost se odločajo vse države. V Sloveniji jo po novem omogoča sprejeti Pomorski prostorski plan, vendar je treba predhodno izvesti testno premeščanje, pri tem izvajati meritve morebitnih vplivov ter na podlagi teh oceniti vplive. Pomorski prostorski plan za izvedbo testnega premeščanja predvideva številne omilitvene ukrepe, nadzor nad realizacijo pa bodo izvajali različni soglasodajalci. V tekočem letu smo izdelali program izvedbe testnega premeščanja in od soglasodajalcev pridobili pogoje za izvedbo. Testno premeščanje bo enkratno odlaganje omejene količine morskega sedimenta (50.000 m3), izvedeno znotraj opredeljenega testnega ob-
močja, prikazanega na spodnji sliki. Ob izvajanju posega se bosta izvajala monitoring in vrednotenje vplivov.

Po izvedbi testnega premeščanja se bo z nadaljnjimi premeščanji počakalo na rezultate monitoringa. Če bodo rezultati monitoringa testnega premeščanja pokazali, da ni bistvenih vplivov, se lahko za nadaljnje premeščanje morskega sedimenta na potencialnih lokacijah (Karta 6 – Območja pomorstva in pomorskega prometa Pomorskega prostorskega plana) izda naravovarstveno, kulturnovarstveno in vodno soglasje, s katerimi se omogoči izvajanje premeščanja sedimenta na teh lokacijah. Za nadaljnje premeščanje na potencialnih lokacijah se upoštevajo enaki pogoji, kot so določeni za testno premeščanje, oziroma drugi pogoji, kot jih določijo pristojni soglasodajalci (celotna navedba je povzeta po Uredbi o Pomorskem prostorskem planu Slovenije (Uradni list RS, št. 116/21)).

Prikaz območja, ki je predviden za izvedbo enkratnega testnega premeščanja morskega sedimenta

Testno premeščanje 50.000 m3

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

22.17.1 Predstavitev realizacije programov izboljšav za področje ravnanja z izkopanim morskim sedimentom

V letu 2022 smo:

• Izvedli študijo modeliranja morebitnega širjenja delcev v primeru premeščanja morskega sedimenta v morju. Rezultati simulacij kažejo, da koncentracija sedimentov v vodnem stolpcu in njihovo posedanje na dno morja v nobenem primeru ne ogrožata zaščitenih območij, kot so obrežje med Valdoltro in mejo z Republiko Italijo oziroma zalivom Sv. Jerneja, obrežje med Simonovim in Strunjanskim zalivom ter obrežje med Strunjanskim zalivom in Piranom, tudi če med posegom ali po njem nastopi orkanska burja ali močen jugo. Vzpostavljen pa bo podroben in stalen monitoring motnosti.
• Pridobili projektne in druge pogoje različnih soglasodajalcev.
• Izvedli razpis za izvajalca predhodnih arheoloških izkopavanj na območju, kjer se bo odložil morski sediment.
• Izvedli razpis za izvajalca za kartiranje morskega travnika pozejdonke ob Žusterni.

V letu 2022 nismo:

• izvedli predhodnih arheoloških izkopavanj na območju, kjer se bo odložil morski sediment.

22.17.2 Programi izboljšav za področje ravnanja z izkopanim morskim sedimentom, načrtovani za leto 2023

V letu 2023 bomo:

• izvedli predhodna arheološka izkopavanja na območju, kjer se bo odložil morski sediment,
• pridobili okoljska soglasja za izvedbo testnega premeščanja morskega sedimenta skladno s sprejetim Pomorskim prostorskim planom,
• izvedli testno premeščanje morskega sedimenta ter ob tem izvajali okoljski monitoring, ki se bo nadaljeval še tri leta po zaključku posega.

22.18 Radioaktivnost pošiljk

Skladno z zakonodajo mora Luka Koper, d. d., spremljati raven radioaktivnosti pošiljk vsega blaga, ki prihaja iz tretjih držav, s ciljem iskanja ilegalnih pošiljk.

Skladno z zahtevami Uredbe o preverjanju radioaktivnosti pošiljk, ki bi lahko vsebovale vire sevanja neznanega izvora (UV-11), smo med letom neprekinjeno izvajali meritve na vseh cestnih izhodih iz pristanišča in na nekaterih tirih s pomočjo postavljenih fiksnih merilnih naprav.

V številnih pošiljkah smo zabeležili preseganja naravnega ozadja radioaktivnosti, vendar je bilo zaznano povišanje v vseh primerih posledica naravnih značilnosti pošiljk (npr. radioaktivnosti kalija, ki je prisoten v bananah, radioaktivnosti kalija, radia in torija, prisotnih v umetnih gnojilih, granitu, steklenih vlaknih, keramiki) ali posledica zdravljenja voznikov tovornjakov z radioaktivnimi izotopi (npr. radioaktivnost joda pri zdravljenju ščitnice). Tudi pri pretovorjenem odpadnem železu nismo zaznali ilegalnih pošiljk, ki bi povzročale povišano sevanje.

22.18.1 Predstavitev realizacije programov izboljšav za področje radioaktivnosti pošiljk

V letu 2022 smo:

• poročali o letnih rezultatih meritev Upravi RS za jedrsko varnost (URSJV),
• izvedli preverjanje/kalibriranje merilnih naprav.

22.18.2 Programi izboljšav za področje radioaktivnosti pošiljk, načrtovanih za leto 2023

V tem letu nimamo načrtovanih aktivnosti.

Slika nekaterih portalov za spremljanje radioaktivnosti pošiljk v pristanišču

23 Družbeno okolje

Luka Koper podpira delovanje lokalnih skupnosti, ki mejijo na območje pristanišča.

Prepoznane in ocenjene z vidika njihovih vplivov na deležnike so bile naslednje teme:

• družbeno odgovorne aktivnosti – sponzorstva, donacije, omilitveni ukrepi (ocena 2): dejanski pozitiven vpliv.

Družba s svojimi dejavnostmi negativno vpliva na družbeno okolje predvsem z vidika okoljskih vprašanj. Negativni dejavniki, ki vplivajo na lokalno skupnost in družbeno okolje, so pripoznani in obravnavani v okviru okoljskega poročila.

Navedene teme so v organizaciji prepoznane v politikah, opredeljene v internih dokumentih sistema vodenja kakovosti ter že zapisane v poročilu v sklopu upravljavskih pristopov. Odnosi in vplivi na družbeno okolje so podrobno opisani v Strategiji trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti Luke Koper, d. d.

Pristanišče Koper je umeščeno v urbano okolje, v zaledju pa meji na zaščitno območje Škocjanskega zatoka. Zato je skrb za kakovost bivanja ljudi ter zaščito narave izpostavljena v vseh razvojnih dokumentih in ključnih politikah družbe. Družba je v svoje poslovanje in strateške usmeritve že pred časom vgradila načela trajnostnega razvoja, v Strategiji družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja, ki jo je sprejela v začetku leta 2021, pa zastavila cilje, ki si jih bo prizadevala uresničiti v sodelovanju z lokalnimi in institucionalnimi deležniki ter z upoštevanjem najboljših mednarodnih praks.

Družba je po dveh letih premora zaradi omejitev, povezanih s koronavirusom, v letu 2022 ponovno pripravila tradicionalni Pristaniški dan, ob katerem za en dan odpre vrata edinega slovenskega tovornega pristanišča in omogoči poglobljene oglede individualnim obiskovalcem. V letu 2022 je bilo zabeleženih tudi bistveno več obiskov, ki jih družba omogoča organiziranim skupinam.

Luka Koper in Mestna občina Koper sta konec leta 2019 podpisali dogovor, na podlagi katerega Luka Koper letno zagotavlja 200.000 evrov nepovratnih sredstev za izvajanje omilitvenih ukrepov na določenem vplivnem območju z namenom zmanjšanja vplivov emisij iz pristaniške dejavnosti. Do sredstev so upravičeni prebivalci starega mestnega jedra, ki so zaradi bližine pristanišča najbolj izpostavljeni negativnim vplivom delovanja koprskega pristanišča. Mestna občina Koper je javni razpis o dodeljevanju nepovratnih sredstev za izvajanje omilitvenih ukrepov za zmanjšanje vplivov emisij iz pristaniške dejavnosti objavila maja 2021, veljal pa je za obdobje 2021–2022.

Luka Koper se zaveda, da lahko dobre sosedske odnose vzpostavi le s korektno in transparentno komunikacijo z okoljem. Pri tem komunikacijska orodja stalno prilagaja sodobnim trendom, zvesta pa ostaja obveščanju splošne javnosti in drugih deležnikov prek medijev in spletnih portalov (www.luka-kp.si, www.zivetispristaniščem.si, www.seonet.ljse.si) ter družabnih omrežij.

Odnos lokalnega okolja do družbe Luka Koper vsako leto preverja z raziskavo javnega mnenja med prebivalci ozkega pasu okoli pristanišča. V letu 2022 je v raziskavi sodelovalo skupaj 465 prebivalcev Mestne občine Koper in Občine Ankaran. Na vprašanje, kako ocenjujejo ugled Luke Koper, je 84 odstotkov anketirancev odgovorilo, da gre za zelo ugledno oziroma ugledno podjetje. Po mnenju velike večine vprašanih (86 odstotkov) je Luka Koper uspešna oziroma zelo uspešna gospodarska družba. Večina vprašanih (69 odstotkov) je obenem seznanjena z načrti za podaljšanje pomolov oziroma širjenje pristanišča v zaledje in več kot 77 odstotkov teh se s temi načrti tudi strinja.

23.1 Porazdelitev donatorskih in sponzorskih sredstev v letu 2021

Družbeno odgovornost do lokalnega okolja, na katerega pristaniška dejavnost najbolj vpliva, družba izkazuje s podporo organiziranim skupinam in posameznikom, ki izvajajo projekte ali dejavnosti, pomembne za kakovost bivanja prebivalcev v lokalnem prostoru. Po dveh letih premora zaradi omejitev, ki jih je prinesla pandemija covida-19, je družba v letu 2022 ponovno objavila razpis za razdelitev sponzorskih in donatorskih sredstev iz t. i. sklada Živeti s pristaniščem, ki je namenjen predvsem podpori manjših lokalnih projektov. Sicer pa družba dolgoročno sodeluje s ključnimi lokalnimi deležniki s področja športa, kulture, ekologije, znanosti, izobraževanja in humanitarne dejavnosti. V letu 2022 je tem dejavnostim v okviru sponzorstev in donacij namenila 1,2 milijona evrov.

šport	61 %
kultura	8 %
humanitarno	6 %
izobraževanje	1 %
ekologija	22 %
drugo	2 %

---

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

23.2 Porazdelitev in višina donatorskih in sponzorskih sredstev v letih 2020 do 2022

v evrih
2020	2021	2022
1.500.000	1.400.000	1.300.000
1.200.000	1.100.000	1.000.000
900.000	800.000	700.000
600.000	500.000	400.000
300.000	200.000	200.000
100.000	0

24 Trajnostni odnosi z dobavitelji

24.1 Opis sistema razvijanja odnosov z dobavitelji

Prepoznane in ocenjene z vidika njihovega vpliva na deležnike so bile naslednje teme:

• neposredno distribuirana ekonomska vrednost (nabava materiala in storitev pri dobaviteljih) (ocena 3): dejanski pozitiven vpliv.

Navedene teme so v organizaciji prepoznane v politikah in opredeljene v internih dokumentih sistema vodenja kakovosti, kot že zapisano v poročilu v sklopu upravljavskih pristopov. Za to področje ima družba sprejeto Politiko nabave.

Luka Koper z vidika obvladljivosti procesa nabave, kakor tudi z vidika zadostne razpršenosti dobaviteljev za zagotavljanje pravočasnih in ustreznih nabav stremi k optimalnemu številu dobaviteljev. Centraliziranost nabavnih odločitev se uveljavlja prek vnaprej določenih odgovornosti in pristojnosti vseh zaposlenih, vključenih v proces nabave. Izdaja in kontrola naročil se vodita centralno, izvajanje nabavnih postopkov (prevzem blaga, reklamacije, ipd.) pa poteka tudi v posameznih organizacijskih enotah družbe, kar omogoča večjo stopnjo prilagodljivosti specifičnim potrebam posameznih organizacijskih enot.

Družba stremi k čim bolj urejenemu in preglednemu poslovanju z dobavitelji, obenem pa tudi k ohranjanju učinkovitega in prilagodljivega procesa nabave, ki omogoča nemoten in učinkovit potek dela Luke Koper.

Luka Koper posveča veliko pozornosti razvijanju odnosov z dobavitelji z namenom pravočasnega zagotavljanja potrebnih nabav, ki so tudi kakovostno in stroškovno ustrezne. To omogoča prenos dobrih praks, pospešuje inovativnost ter prinaša dodano vrednost odjemalcem pristaniških storitev in tako ustvarja pogoje za doseganje finančnih prihrankov in povečevanje učinkovitosti izvedbe pristaniških storitev.

Z dobavitelji se iščejo stične točke oziroma skupni interesi ter ustrezno ravnovesje med potrebami in pričakovanji kupca ter koristmi prodajalca (dobavitelja).

Skladno s sprejeto politiko nabave, ki predstavlja temelj odnosov z dobavitelji in sloni na spoštovanju temeljnih vrednot družbe, ki so sodelovanje, odgovornost, spoštovanje, pripadnost in ustvarjalnost, želi družba dosegati ključne cilje – zadovoljstvo kupcev, zaposlenih in lastnikov – ter zagotoviti družbeno odgovorno ravnanje z okoljem.

Poslovna uspešnost in ugled Luke Koper sta povezana tudi z delom dobaviteljev, zato družba spoštuje in ceni njihova prizadevanja, da pomagajo pri doseganju ključnih ciljev. Učinkovitost, strokovnost, etika in integriteta, družbena odgovornost, varstvo okolja ter zdravje in varnost predstavljajo šest načel politike nabave, ki jih Luka Koper uresničuje. Politika nabave Luke Koper deluje kot vodilo za vse zaposlene in vse dobavitelje.

Pomembno podporo poslovanju Luke Koper predstavljajo dobavitelji. Kakovostni dobavitelji pripomorejo k

večji učinkovitosti poslovnih procesov v družbi, bodisi neposredno z opravljanjem storitev oziroma dobavo proizvodov bodisi posredno s povečevanjem učinkovitosti in uspešnosti delovnih procesov in poslovnih praks družbe. Luka Koper si prizadeva sodelovati z najboljšimi dobavitelji. Z velikim številom dobaviteljev se je razvilo trdno partnerstvo, kar pomeni, da družba nanje prenaša tudi svojo trajnostno politiko. Sodelovanje z novimi dobavitelji poteka v želji, da bi preraslo v dolgoročen partnerski odnos.

Dobavitelji so v luki Koper razdeljeni v štiri skupine: dobavitelji za področje naložb, dobavitelji za področje tehničnih storitev za lastne potrebe, dobavitelji za področje proizvodov (različni materiali) ter zunanji pogodbeni partnerji oz. ZPP (storitve pretovora, premikov, prevoza tovora in čiščenja skladišč) in agencije (izbira delodajalcev za zagotavljanje dela delavcev za potrebe Skupine Luka Koper).

Zunanji pogodbeni partnerji (ZPP) za posamezne storitve se izbirajo v postopku javnega natečaja. S štirimi kadrovskimi agencijami imamo podpisane pogodbe, na osnovi katerih se napotuje delavce na delo v Luko Koper.

Dolgoročen partnerski odnos z dobavitelji prispeva k iskanju skupnih rešitev za kvalitetnejše obvladovanje nabavnega procesa. Luka Koper vseskozi komunicira s potencialnimi novimi dobavitelji, ki se lahko vpišejo v bazo na spletni strani družbe https://luka-kp.si/slo/za-dobavitelje. Na podlagi komunikacije z dobavitelji ter predloženih ponudb, certifikatov, referenc in izkušenj si družba prizadeva izbirati najboljše dobavitelje.

Izpolnjevanje ciljev procesa razvijanja odnosov z dobavitelji se spremlja četrtletno prek zastavljenih kazalnikov. Družba skladno z ugotovitvami analize doseganja ciljev procesa nabave in upravljanja odnosov z dobavitelji redno izvaja izboljšave.

Z namenom pravočasnega sprejemanja ukrepov in obvladovanja tveganj neprimernih nabav se spremljajo prednosti in pomanjkljivosti dobaviteljev, in sicer:

• z ocenjevanjem dobaviteljev,
• z nagrajevanjem dobaviteljev.

24.2 Oskrbovalna veriga

Postopek izbora dobaviteljev in sodelovanje z njimi potekata na transparenten, vnaprej predpisan način. Prednost imajo dobavitelji, katerih poslovanje je usklajeno z zahtevami mednarodnih standardov vodenja, ki izpolnjujejo zahteve varstva pri delu in so okoljsko ozaveščeni ter sodelujejo z družbo in Skupino v duhu načel in vrednot, ki veljajo za Luko Koper. Pred uvrstitvijo na seznam dobaviteljev se vedno preveri bonitetna ocena posameznega dobavitelja. Ob morebitnem ugotovljenem davčnem dolgu ali slabi bonitetni oceni se dobavitelja ne vabi k oddaji ponudbe. Pri izbiri dobaviteljev se upošteva tudi zavezanost družbeni odgovornosti, zato se v ta namen spodbuja, kadar je to mogoče, nabave, ki prispevajo h gospodarskemu razvoju lokalnega okolja. V tem primeru lokalno okolje predstavlja domači trg Republike Slovenije, ožjo lokalno skupnost pa predstavljata koprska in ankaranska občina, kjer se pristaniška dejavnost dejansko izvaja. Številčno skoraj 90 odstotkov dobaviteljev družbe prihaja iz lokalnega okolja, to pomeni, da so podjetja s sedežem v Sloveniji.

Dobavitelji proizvodov in storitev so razdeljeni v štiri različne skupine: dobavitelji za področje naložb, dobavitelji za področje tehničnih storitev za lastne potrebe, dobavitelji za področje proizvodov (različni materiali) ter zunanji pogodbeni partnerji oz. ZPP (storitve pretovora, premikov, prevoza tovora in čiščenja skladišč) in agencije (izbira delodajalcev za zagotavljanje dela delavcev za potrebe družbe Luka Koper d. d.).

Vrednost celotne nabave Luke Koper, d. d., brez DDV je v letu 2022 dosegla dobrih 129 milijonov evrov, od tega so stroški nabave pri zunanjih pogodbenih partnerjih in agencijah znašali 27,6 milijona evrov. Skoraj 79 odstotkov vrednosti celotne nabave je bilo izvedene na slovenskem trgu.

V letu 2022 ni bilo sprememb v nabavni verigi.

24.2.1 Delež vrednosti celotne nabave Luke Koper, d. d, v letu 2022 po državah

Slovenija	79 %
Ostale države	21 %

24.2.2 Delež vrednosti celotne nabave Luke Koper, d. d, v letu 2022 na slovenskem trgu po regijah

Obalno-kraška	52,00 %
Goriška	10,00 %
Osrednjeslovenska	29,00 %
Gorenjska	2,00 %

---

24.2.3 Ocenjevanje okoljske ozaveščenosti dobaviteljev

V letu 2022 je bil sprejet Kodeks ravnanja poslovnih partnerjev Skupine Luka Koper, s katerim se seznanijo oz. ga podpišejo vsi dobavitelji. Poslovni partnerji s podpisom soglašajo, da bodo ravnali skladno s standardi, ki jih določa kodeks. Poslovni odnos med poslovnim partnerjem in Luko Koper temelji na tem, da ima poslovni partner svoje poslovanje usklajeno z zahtevami mednarodnih standardov poslovanja, ki vključujejo etično ravnanje, ravnanje z zakonodajo, spoštovanje človekovih pravic, okoljsko ozaveščenost in varnost pri delu, zaupnost itd. Kodeks ravnanja poslovnih partnerjev je objavljen na spletni strani Pomembni dokumenti - Luka Koper d.d. (luka-kp.si). Vsi dobavitelji podpišejo in se obvežejo, da bodo ravnali skladno s kodeksom ravnanja poslovnih partnerjev. Pri vsakodnevnem stiku z ocenjevanimi dobavitelji nismo zaznali dobaviteljev s pomembnimi dejanskimi ali potencialnimi negativnimi družbenimi vplivi.

Družba redno spremlja in ocenjuje sodelovanje z dobavitelji. Praviloma enkrat letno izvede ocenjevanje dobaviteljev. Ocenjevanje za leto 2022 poteka za skupaj 52 dobaviteljev. Dobavitelji se ocenjujejo na podlagi sedmih vnaprej določenih kriterijev. Ocena okoljske ozaveščenosti in upoštevanje okoljskih zahtev posameznega dobavitelja ter morebitna raba sistema ravnanja z okoljem in kriterij VOZD, pri katerem se ocenjujejo kršitve s področja varstva in zdravja pri delu ter okolja, predstavljajo vsebino enega izmed kriterijev ocenjevanja dobaviteljev. V letu 2022 je bilo med ocenjevanimi dobavitelji 21 odstotkov takih, pri katerih smo ugotovili kršitve s področja VOZD. V dobavni verigi v letu 2022 nismo ugotovili pomembnih dodatnih dejanskih ali potencialnih negativnih vplivov na okolje. Z vsemi dobavitelji smo v rednih stikih, pri tistih, pri katerih so bile ugotovljene manjše kršitve, pa smo ustrezno ukrepali oz. se dogovorili o odpravi kršitev s tega področja. Zaradi ugotovljenih kršitev v letu 2022 nismo prenehali razmerja z nobenim od aktualnih dobaviteljev.

Dobavitelji se ocenjujejo v štirih različnih skupinah: v skupini dobaviteljev za področje naložb, skupini dobaviteljev za področje tehničnih storitev, skupini dobaviteljev za področje proizvodov ter skupini dobaviteljev za področje zunanjih pogodbenih partnerjev (ZPP) in agencij. Družba vsako leto izbere najboljšega dobavitelja v posamezni skupini dobaviteljev in zmagovalcem podeli priznanja.

139 GRI 204-1

140 GRI 3-3, 308-2, 414-2

25 Trajnostni odnosi s kupci

Partnerski odnos s kupci je eden glavnih gradnikov poslovnega uspeha Luke Koper. Relativna majhnost podjetja je omogočila razvoj posebnega odnosa s strankami, ki ga družba skrbno neguje in iz leta v leto nadgrajuje: biti pošten, profesionalen in zanesljiv poslovni partner. Po obdobju pandemije covida-19, v katerem so bili osebni kontakti s kupci omejeni ali celo onemogočeni, so ti v letu 2022 ponovno zaživeli. Ponovno so bili organizirani luški promocijski dogodki in sprejemi za poslovne partnerje na zalednih tržiščih. Prodajniki in tržniki so obiskali ključne kupce na domačem trgu, na zalednih trgih srednje Evrope in na prekomorskih trgih. Kot razstavljavci in kot obiskovalci smo se udeležili mednarodnih sejmov. Mednarodnih konferenc v panogi smo se udeležili bodisi kot govorniki ali kot sogovorniki na okroglih mizah.

25.1 Redno spremljanje zadovoljstva kupcev

Družba spremlja zadovoljstvo kupcev, in sicer na več načinov in na več ravneh. Najpomembnejša je redna komunikacija, saj je pomemben hiter odziv na morebitne težave, ki jih imajo kupci pri poslovanju z Luko Koper. Komunikacija poteka tako na operativni kot na komercialni ravni. Z redno komunikacijo se družba seznanja z željami in pričakovanji kupcev. V vsakodnevnem stiku s kupci so tudi predstavniki in zastopniki družbe na glavnih zalednih trgih, ki pridobivajo informacije za boljše razumevanje tržišč in z njimi povezanih zahtev. Družba praviloma vsaki dve leti izvede anketo zadovoljstva kupcev. Naslednja je načrtovana v letu 2023. Luka Koper tesno sodeluje z lokalno pristaniško skupnostjo, ki jo sestavljajo špediterji, ladijski agenti, prevozniki, železniški operaterji, policija, carina, Urad Republike Slovenije za pomorstvo (URSP), inšpekcije in kontrolne hiše. Luka Koper je le del logistične verige, a njen zelo pomemben del. Skupaj z drugimi deležniki predstavlja logistično pot skozi koprsko pristanišče.

25.2 Učinkovito in skrbno reševanje reklamacij

Družba ima računalniško podprte postopke vnosa, obdelave in reševanja reklamacij na obračun in na izvedbo storitve ter predpisane postopke za preprečitev ponovitve in zmanjšanja števila reklamacij. Reklamacije so pokazatelj zadovoljstva kupcev; njihovo učinkovito in hitro reševanje je ključnega pomena za povečevanje zadovoljstva kupcev.

25.3 Varovanje podatkov o kupcih

Luka Koper, d. d., se zaveda pomembnosti varstva osebnih podatkov. Podatke zbiramo v skladu z veljavno zakonodajo in uporabljamo zgolj za zagotavljanje ustreznejših storitev in podajanje pomembnih informacij našim kupcem. Glede na velikost podjetja in število zbirk osebnih podatkov, s katerimi družba upravlja, in glede na to, da je družba opredeljena kot del nacionalne kritične infrastrukture, je v družbi imenovan pooblaščenec za varovanje osebnih podatkov.

141 GRI 3-3

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

VSEBINA

227

Kazalo GRI (v skladu s standardi 2021)

Leto 2022

Izjava o uporabi standardov GRI Družba Luka Koper, d. d., oziroma Skupina Luka Koper je poročala v skladu s standardi GRI v obdobju od 1. 1. 2022 do 31. 12. 2022

Uporabljen GRI 1 GRI 1: Temelj 2021

Veljavni sektorski standard GRI -

Standard	Razkritje	Meje poročanja	Poglavje	Stran	Opomba/opustitev
GRI 2	SPLOŠNA RAZKRITJA 2021	Organizacija in njene prakse poročanja	GRI 2 2-1	Osnovni podatki organizacije	Skupina Luka Koper
			7	Predstavitev Skupine Luka Koper in opis poslovnega modela
			7.1	Osebna izkaznica družbe Luka Koper, d. d.	15
				Delnica LKPG	Str. 51
GRI 2	2-2	Subjekti, vključeni v trajnostno poročanje organizacije	Skupina Luka Koper	7.2	Organiziranost Skupine Luka Koper in pridruženih družb
			7.3	Vključenost v konsolidirane računovodske izkaze	Str. 53
GRI 2	2-3	Obdobje poročanja, pogostost in kontaktna točka	Skupina Luka Koper	16.4	Obdobja poročanja
GRI 2	2-4	Spremembe v poročanju	Skupina Luka Koper	16.2	Trajnostno poročilo po mednarodnih standardih trajnostnega poročanja
GRI 2	2-5	Zunanje preverjanje poročanja (revizija)	Skupina Luka Koper	16.6	Zunanje preverjanje trajnostnega poročila
GRI 2	2-6	Dejavnosti organizacije, vrednostna veriga in drugi poslovni odnosi	Skupina Luka Koper	7	Predstavitev Skupine Luka Koper in opis poslovnega modela
			7.5	Dejavnosti Skupine Luka Koper	9.2.1 Tržni položaj
			24.2	Oskrbovalna veriga	Str. 51
GRI 2	2-7	Zaposleni	Skupina Luka Koper	21.1	Opis sistema upravljanja zaposlenih
			21.1.2	Število zaposlenih v družbi Luka Koper, d. d., in v Skupini Luka Koper, glede na spol

---

21.1 Opis sistema upravljanja zaposlenih

21.1.3 Število zaposlenih v družbi Luka Koper, d. d., in v Skupini Luka Koper, glede na regijo prebivališča

21.1.4 Število agencijskih delavcev

21.1.6 Struktura zaposlenih v Luki Koper, d. d., in Skupini Luka Koper po starostnih skupinah

Podatki so bili pridobljeni iz kadrovskih evidenc informacijskega sistema SAP.

GRI 2

2-8 Delavci, ki niso zaposleni Skupina Luka Koper

GRI 2 2-9 Struktura in sestava organov upravljanja Luka Koper, d. d.

4.3 Sistem upravljanja

4.5 Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d.

4.6 Uprava družbe Luka Koper, d. d.

GRI 2 2-10 Imenovanje in izbira najvišjega organa upravljanja Luka Koper, d. d.

GRI 2 2-11 Predsednik najvišjega organa upravljanja Luka Koper, d. d.

GRI 2 2-12 Vloga najvišjega organa upravljanja pri nadzoru obvladovanja vplivov Luka Koper, d. d.

17 Proces določanja bistvenih vsebin

18 Luka Koper in usmeritve na področju trajnostnega razvoja

18.1 Strategija trajnostnega razvoja

GRI 2 2-13 Prenos odgovornosti za obvladovanje vplivov Luka Koper, d. d.

22.2 Opis sistema ravnanja z okoljem

GRI 2 2-14 Vloga najvišjega organa upravljanja pri poročanju o trajnostnem razvoju Luka Koper, d. d.

GRI 2 2-15 Navzkrižje interesov Luka Koper, d. d.

4.5.9 Delovanje nadzornega sveta

---

4.6.2 Opis članov uprave družbe Luka Koper, d. d., na dan 31. decembra 2022

Str. 33

Str. 36

GRI 2 2-16 Sporočanje kritičnih pomislekov Luka Koper, d. d.

4.3 Sistem upravljanja

14 Obvladovanje tveganj in priložnosti

Str. 30

Str. 80

GRI 2 2-17 Zbirno (skupno) znanje najvišjega organa upravljanja Luka Koper, d. d.

18 Luka Koper in usmeritve na področju trajnostnega razvoja

Str. 102

GRI 2 2-18 Ocena uspešnosti najvišjega organa upravljanja Luka Koper, d. d.

4.7.2 Ocena uspešnosti uprave

Str. 39

GRI 2 2-19 Politika prejemkov Luka Koper, d. d.

4.5.11 Prejemki nadzornega sveta

4.7.1 Prejemki uprave

4.7.2 Ocena uspešnosti uprave

Str. 35

Str. 39

Str. 39

GRI 2 2-20 Postopek določanja prejemkov Luka Koper, d. d.

4.5.11 Prejemki nadzornega sveta

4.7.1 Prejemki uprave

Str. 35

Str. 39

GRI 2 2-21 Skupni letni znesek nadomestil Skupina Luka Koper

21.1.11 Ugodnosti za delavce

Str. 130

Strategija, politike in prakse

GRI 2 2-22 Izjava o strategiji trajnostnega razvoja Skupina Luka Koper

2 Pismo predsednika uprave

Str. 18

GRI 2 2-23 Zavezanost politikam Luka Koper, d. d.

4.1 Kodeksi in praksa upravljanja

14 Obvladovanje tveganj in priložnosti

18 Luka Koper in usmeritve na področju trajnostnega razvoja

19 Korporativna integriteta, človekove pravice, preprečevanje korupcije in skladnost poslovanja

19.1 Korporativna integriteta

19.2 Človekove pravice in diskriminacija

19.2.1 Človekove pravice, prepoznane kot najrelevantnejše za družbo Luka Koper, d. d.

19.5 Skladnost z zakonodajo in internimi zahtevami

22.7 Obvladovanje okoljskih tveganj in ukrepanje ob izrednih dogodkih

22.8.7 Podnebne spremembe in priložnosti

Str. 26

Str. 80

Str. 102

Str. 106

Str. 106

Str. 108

Str. 110

Str. 112

Str. 158

Str. 170

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

◀ VSEBINA

229

GRI 2 2-24 Vpeljava zavezanosti politikam Luka Koper, d. d.

18 Luka Koper in usmeritve na področju trajnostnega razvoja

19.2 Človekove pravice in diskriminacija

19.2.1 Človekove pravice, prepoznane kot najrelevantnejše za družbo Luka Koper, d. d.

Str. 102

GRI 2 2-25 Postopki za sanacijo negativnih vplivov Skupina Luka Koper

14 Obvladovanje tveganj in priložnosti

19 Korporativna integriteta, človekove pravice, preprečevanje korupcije in skladnost poslovanja

19.1 Korporativna integriteta

19.2 Človekove pravice in diskriminacija

19.5 Skladnost z zakonodajo in internimi zahtevami

22.2 Opis sistema ravnanja z okoljem

22.7 Obvladovanje okoljskih tveganj in ukrepanje ob izrednih dogodkih

22.8.7 Podnebne spremembe in priložnosti

GRI 2 2-26 Mehanizmi za iskanje nasvetov in izražanje pomislekov

Luka Koper, d. d.

19 Korporativna integriteta, človekove pravice, preprečevanje korupcije in skladnost poslovanja

19.1 Korporativna integriteta

19.2 Človekove pravice in diskriminacija

19.5 Skladnost z zakonodajo in internimi zahtevami

GRI 2 2-27 Skladnost z zakoni in predpisi Luka Koper, d. d., Luka Koper INPO, d. o. o.

19.5 Skladnost z zakonodajo in internimi zahtevami

20.4 Skladnost z zakonodajo s področja varstva pri delu

22.5.1 Skladnost z okoljsko zakonodajo

22.5.2 Skladnost z internimi zahtevami

22.6.4 Inšpekcijski pregledi

O zneskih kazni ne poročamo, ker denarne kazni v letih 2020, 2021 in 2022 niso bile izrečene.

GRI 2 2-28 Članska združenja Luka Koper, d. d., Luka Koper INPO, d. o. o.

7.4 Članstva in zaveze

GRI 2 2-29 Pristop k vključevanju deležnikov Luka Koper, d. d.

17 Proces določanja bistvenih vsebin

17.1.1 Deležniki Luke Koper

GRI 2 2-30 Kolektivne pogodbe Luka Koper, d. d.

21.1.5 Delež zaposlenih v Luki Koper, d. d., in Skupini Luka Koper po kolektivni pogodbi

---

GRI 3 BISTVENE VSEBINE 2021

GRI 3 3-1 Postopek določanja bistvenih vsebin Skupina Luka Koper

17 Proces določanja bistvenih vsebin

17.1.1 Deležniki Luke Koper

Str. 96

GRI 3 3-2 Seznam bistvenih vsebin Skupina Luka Koper

17 Proces določanja bistvenih vsebin

17.1.1 Deležniki Luke Koper

17.5 Matrika bistvenosti in identificirani vplivi

Str. 96

Str. 100

BISTVENA VSEBINA GRI 201 Ekonomska uspešnost 2016

GRI 3 3-3 Upravljavski pristop Skupina Luka Koper

8.2 Stabilnost poslovanja in poslovna uspešnost

23 Družbeno okolje

24.1 Opis sistema odnosov z dobavitelji

25 Trajnostni odnosi s kupci

Str. 59

Str. 220

Str. 223

Str. 226

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

◀ VSEBINA

230

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

◀ VSEBINA

230

GRI 201 201-1 Neposredno ustvarjena in distribuirana ekonomska vrednost

Skupina Luka Koper

10.3 Neposredno ustvarjena in distribuirana ekonomska vrednost

23.1 Porazdelitev donatorskih in sponzorskih sredstev v letu 2022

23.2 Porazdelitev in višina donatorskih in sponzorskih sredstev v letih 2020 do 2022

Str. 71

Str. 221

Str. 222

GRI 201 201-2 Finančni vplivi in druga tveganja ter priložnosti za dejavnosti organizacije, povezane s podnebnimi spremembami

Luka Koper, d. d.

22.8.7 Podnebne spremembe in priložnosti

Str. 170

GRI 201 201-3 Obveznosti iz pokojninskega načrta Skupina Luka Koper

21.1.11 Ugodnosti za delavce

Str. 130

Ne poročamo 201-3a, 201-3b, 201-3c.

Zahteve niso relevantne, ker družba nima lastnega pokojninskega načrta. Zaposleni so s plačilom predpisanih prispevkov vključeni v sistem obveznega pokojninskega zavarovanja. Že pred leti pa smo pristopili tudi k načrtom prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jih vodijo različni upravljalci pokojninskih skladov, katerim družba/Skupina.

mesečno vplačuje del premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, del premije pa vplačujejo zaposleni sami. Družba po plačilu premij dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki se tekoče/ mesečno poravnavajo, nima nikakršnih drugih obveznosti iz tega naslova.

BISTVENA VSEBINA GRI 202

Prisotnost na trgu 2016

GRI 3 3-3 Upravljavski pristop

Luka Koper, d. d. 21.1 Opis sistema upravljanja zaposlenih Str. 124

GRI 202 202-1 Razmerje med najnižjo plačo v organizaciji in minimalno plačo v državi po spolu

Luka Koper, d. d. 21.1.11 Ugodnosti za delavce Str. 130

BISTVENA VSEBINA GRI 203

Posredni ekonomski vplivi 2016

GRI 3 3-3 Upravljavski pristop

Skupina Luka Koper

8.2 Stabilnost poslovanja in poslovna uspešnost

23 Družbeno okolje

24.1 Opis sistema odnosov z dobavitelji

25 Trajnostni odnosi s kupci

Str. 59

Str. 220

Str. 223

Str. 226

GRI 203 203-1 Investicije v infrastrukturo in podporne storitve

Skupina Luka Koper

11 Naložbe v nefinančna sredstva Str. 72

GRI 203 203-2 Pomembni posredni gospodarski vplivi

Luka Koper, d. d. 8.3 Posredni ekonomski vplivi Luke Koper Str. 60

BISTVENA VSEBINA GRI 204

Nabava 2016

GRI 3 3-3 Upravljavski pristop

Luka Koper, d. d. 24.1 Opis sistema razvijanja odnosov z dobavitelji

24.2.3 Ocenjevanje okoljske ozaveščenosti dobaviteljev

Str. 223

Str. 225

GRI 204 204-1 Delež izdatkov za lokalne dobavitelje pri poslovanju

Luka Koper, d. d. 24.2.1 Delež vrednosti celotne nabave Luke Koper, d. d., v letu 2022 po državah

24.2.2 Delež vrednosti celotne nabave Luke Koper, d. d., v letu 2022 na slovenskem trgu po regijah

Str. 224

Str. 225

Ne poročamo 204-1c. Luka Koper deluje na eni lokaciji.

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

VSEBINA

231

BISTVENA VSEBINA GRI 205

Preprečevanje korupcije 2016

GRI 3 3-3 Upravljavski pristop

Skupina Luka Koper

14.3.5 Tveganja prevar in korupcije

19.3 Korupcija in podkupovanje

Str. 86

Str. 111

Podatki niso sistematično urejeni.

V letu 2022 je bilo sistemizirano novo delovno mesto Pooblaščenec za korporativno integriteto in skladnost poslovanja, varstvo osebnih podatkov ter

človekovih pravic. Konec leta 2022 je nadzorni svet podal soglasje za dodatne zadolžitve osebe, ki bo opravljala tudi naloge s področja človekovih pravic. Evalvacija upravljavskega pristopa je v pripravi. Celovito bomo poročali v poročilu za leto 2023.

GRI 205

205-1 Poslovne operacije, ocenjene glede tveganj, povezanih s korupcijo

Luka Koper, d. d. 14.3.5 Tveganja prevar in korupcije Str. 86 Ne poročamo 205-1 a. Sistem se vzpostavlja. Družba bo kazalnik poročala za leto 2023.

205-2 Komunikacija in izobraževanja o protikorupcijskih pravilih in postopkih organizacije

Skupina Luka Koper 19.3 Korupcija in podkupovanje Str. 111 Ne poročamo 205-2c. Podatki se pripravljajo in bodo poročani za leto 2023.

205-3 Potrjeni primeri korupcije in ukrepi, izvedeni kot odziv nanje

Skupina Luka Koper 19.3 Korupcija in podkupovanje Str. 111

BISTVENA VSEBINA

GRI 302 Energija 2016

GRI 3

3-3 Upravljavski pristop

Luka Koper, d. d. 22.3 Sožitje z okoljem

22.4 Politika varnega in zdravega pristaniškega okolja ter energetske učinkovitosti

22.5 Skladnost z zahtevami s področja varovanja okolja

22.6 Komuniciranje z javnostmi

22.7 Obvladovanje okoljskih tveganj in ukrepanje ob izrednih dogodkih

22.8 Emisije/imisije pri storitvah

22.11 Raba energije in energetska učinkovitost

22.11.1 Opis sistema energetske učinkovitosti Str. 146

Str. 152

Str. 152

Str. 154

Str. 158

Str. 162

Str. 194

Str. 194

GRI 302

302-1 Poraba energije znotraj organizacije

Luka Koper, d. d. 22.11.2 Poraba energentov Str. 195 Opuščeno poročanje 302-1c ii, iii, iv. Proizvodnje pare nimamo, zato ne poročamo. Porabo energije za ogrevanje in hlajenje ne poročamo ločeno, ker teh virov ne merimo ločeno ampak so zajeti v skupni porabi energentov.

302-2 Poraba energije zunaj organizacije

Luka Koper, d. d. 22.11.2 Poraba energentov Str. 195

302-3 Učinkovita raba energije

Luka Koper, d. d. 22.11.2 Poraba energentov Str. 195

302-4 Zmanjševanje porabe energije

Luka Koper, d. d. 22.3.4 Realizacija okoljskih ciljev v obdobju 2020-2022

22.11.3 Poraba električne energije

22.11.4 Poraba pogonskega goriva

22.11.5 Predstavitev realizacije programov izboljšav za zmanjševanje rabe električne energije in goriva Str. 151

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

VSEBINA

232

BISTVENA VSEBINA GRI 303 Voda in odplake 2018

GRI 3 3-3 Upravljavski pristop Luka Koper, d. d.

• 22.2 Opis sistema ravnanja z okoljem
• 22.3 Sožitje z okoljem
• 22.4 Politika varnega in zdravega pristaniškega okolja ter energetske učinkovitosti
• 22.5 Skladnost z zahtevami s področja varovanja okolja
• 22.6 Komuniciranje z javnostmi
• 22.7 Obvladovanje okoljskih tveganj in ukrepanje ob izrednih dogodkih
• 22.8.7 Podnebne spremembe in priložnosti
• 22.12 Upravljanje s pitno vodo in podzemno vodo
• 22.13 Ravnanje z odpadno vodo

GRI 303 303-1 Voda kot skupni vir Luka Koper, d. d.

• 22.8.7 Podnebne spremembe in priložnosti
• 22.12 Upravljanje s pitno in podzemno vodo

GRI 303 303-2 Upravljanje vplivov odvajanja vode Luka Koper, d. d.

• 22.12 Upravljanje s pitno in podzemno vodo
• 22.13 Ravnanje z odpadno vodo

GRI 303 303-3 Odvzem vode Luka Koper, d. d.

• 22.12 Upravljanje s pitno vodo in podzemno vodo

GRI 303 303-4 Odvajanje vode Luka Koper, d. d.

• 22.5.1. Skladnost z okoljsko zakonodajo
• 22.12 Upravljanje s pitno in podzemno vodo
• 22.13 Ravnanje z odpadno vodo

GRI 303 303-5 Poraba vode Luka Koper, d. d.

• 22.8.7 Podnebne spremembe in priložnosti
• 22.12 Upravljanje s pitno vodo in podzemno vodo

BISTVENA VSEBINA GRI 304 Biotska raznovrstnost 2016

GRI 3 3-3 Upravljavski pristop Luka Koper, d. d.

• 22.3 Sožitje z okoljem
• 22.15 Biotska raznovrstnost

GRI 304 304-1 Operativna mesta, ki so v lasti, zakupu, upravljanju ali sosedstvu, zaščitena območja in območja z visoko vrednostjo biotske raznovrstnosti zunaj zaščitenih območij Luka Koper, d. d.

• 22.3 Sožitje z okoljem
• 22.15 Biotska raznovrstnost

GRI 304 304-2 Pomembni vplivi dejavnosti, izdelkov in storitev na biotsko raznovrstnost Luka Koper, d. d.

• 22.3 Sožitje z okoljem
• 22.15 Biotska raznovrstnost

---

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

VSEBINA

GRI 304

304-3 Habitati, ki so zaščiteni ali ponovno vzpostavljeni

Luka Koper, d. d. 22.3 Sožitje z okoljem

22.15 Biotska raznovrstnost

Str. 146

Str. 206

GRI 304

304-4 Število vrst IUCN z rdeče liste in število nacionalno zaščitenih živalskih in rastlinskih vrst, ki so ogrožene zaradi delovanja organizacije

Luka Koper, d. d. 22.3 Sožitje z okoljem

22.15 Biotska raznovrstnost

Str. 146

Str. 206

BISTVENA VSEBINA

GRI 305

Emisije 2016

GRI 3

3-3 Upravljavski pristop

Luka Koper, d. d. 22.2 Opis sistema ravnanja z okoljem

22.3 Sožitje z okoljem

22.4 Politika varnega in zdravega pristaniškega okolja ter energetske učinkovitosti

22.5 Skladnost z zahtevami s področja varovanja okolja

22.6 Komuniciranje z javnostmi

22.7 Obvladovanje okoljskih tveganj in ukrepanje ob izrednih dogodkih

22.8 Emisije/imisije pri storitvah

22.11 Raba energije in energetska učinkovitost

Str. 145

Str. 146

Str. 152

Str. 152

Str. 154

Str. 158

Str. 162

Str. 194

GRI 305

305-1 Neposredne (scope 1) emisije toplogrednih plinov (GHG)

Luka Koper, d. d. 22.8.8 Predstavitev rezultati meritev emisij toplogrednih plinov

Str. 173

GRI 305

305-2 Posredne (scope 2) emisije toplogrednih plinov (GHG)

Luka Koper, d. d. 22.8.8 Predstavitev rezultati meritev emisij toplogrednih plinov

Str. 173

GRI 305

305-3 Druge posredne (scope 3) emisije toplogrednih plinov (GHG)

Luka Koper, d. d. 22.8.8 Predstavitev rezultati meritev emisij toplogrednih plinov

Str. 173

GRI 305

305-6 Emisije ozonu škodljivih snovi

Luka Koper, d. d. 22.8.8 Predstavitev rezultatov meritev emisij toplogrednih plinov

Str. 173

Vse je preračunano na CO2 ekvivalente, da je mogoče vse prispevke sešteti, zato preračuna v CFC-11 tudi nismo izvedli.

GRI 305

305-7 Emisije dušikovih oksidov (NOX), žveplovih oksidov (SOX) in znatni izpusti drugih snovi v ozračje

Luka Koper, d. d. 22.8.9 Rezultati meritev emisij hlapnih spojin

Str. 176

GRI 305 Zrak Luka Koper, d. d.

22.8.2 Količina celokupnega prahu v pristanišču

22.8.3 Količina zdravju škodljivih prašnih delcev

22.8.4 Izpusti snovi na ključnih izvorih

Str. 162

Str. 163

Str. 168

GRI 305 Emisije hrupa Luka Koper, d. d.

22.10 Emisije hrupa

Str. 187

GRI 305 Svetlobno onesnaževanje Luka Koper, d. d.

22.14 Svetlobno onesnaževanje

Str. 205

BISTVENA VSEBINA GRI 306 Odpadki 2020

GRI 3 3-3 Upravljavski pristop Luka Koper, d. d.

22.2 Opis sistema ravnanja z okoljem

22.3 Sožitje z okoljem

22.4 Politika varnega in zdravega pristaniškega okolja ter energetske učinkovitosti

22.5 Skladnost z zahtevami s področja varovanja okolja

22.6 Komuniciranje z javnostmi

22.7 Obvladovanje okoljskih tveganj in ukrepanje ob izrednih dogodkih

22.9 Ravnanje z odpadki

Str. 145

Str. 146

Str. 152

Str. 152

Str. 154

Str. 158

Str. 178

GRI 306 306-1 Nastajanje odpadkov in pomembni vplivi povezani z odpadki

22.7 Obvladovanje okoljskih tveganj in ukrepanje ob izrednih dogodkih

22.7.1 Statistika okoljskih dogodkov od 2020 do 2022

22.9 Ravnanje z odpadki

22.9.2 Predstavitev realizacije programov izboljšav glede ravnanja z odpadki

22.16 Varovanje morja

22.16.1 Statistika posredovanja na morju

Str. 158

Str. 159

Str. 178

Str. 186

Str. 209

Str. 211

GRI 306 306-2 Upravljanje pomembnih vplivov, povezanih z odpadki

22.7 Obvladovanje okoljskih tveganj in ukrepanje ob izrednih dogodkih

22.7.1 Statistika okoljskih dogodkov od 2020 do 2022

22.9.1 Rezultati s področja ravnanja z odpadki

22.9.2 Predstavitev realizacije programov izboljšav glede ravnanja z odpadki

22.16 Varovanje morja

22.16.1 Statistika posredovanja na morju

Str. 158

Str. 159

Str. 179

Str. 186

Str. 209

Str. 211

GRI 306 306-3 Nastali odpadki Luka Koper, d. d.

22.9.1 Rezultati s področja ravnanja z odpadki

Str. 179

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

◀ VSEBINA

234

GRI 306 306-4 Odpadki, ki se ne odlagajo Luka Koper, d. d.

22.9 Ravnanje z odpadki

---

22.9.1 Rezultati s področja ravnanja z odpadki

Str. 178

Str. 179

GRI 306 306-5 Odpadki namenjeni za odlaganja Luka Koper, d. d.

22.9 Ravnanje z odpadki

22.9.1 Rezultati s področja ravnanja z odpadki

Str. 178

Str. 179

BISTVENA VSEBINA GRI 308 Ocenjevanje dobaviteljev z vidika okolja 2016

GRI 3 3-3 Upravljavski pristop Luka Koper, d. d.

24.1 Opis sistema razvijanja odnosov z dobavitelji

24.2.3 Ocenjevanje okoljske ozaveščenosti dobaviteljev

Str. 223

Str. 225

GRI 308 308-2 Negativni vplivi na okolje v dobavni verigi in ukrepi za zmanjševanje teh vplivov

Luka Koper, d. d.

24.2.3 Ocenjevanje okoljske ozaveščenosti dobaviteljev

Str. 225

BISTVENA VSEBINA GRI 401 Zaposlovanje 2016

GRI 3 3-3 Upravljavski pristop Luka Koper, d. d.

21.1 Opis sistema upravljanja zaposlenih

Str. 124

GRI 401 401-1 Zaposlovanje in fluktuacija Skupina Luka Koper

21.1.7 Zaposlovanje in odhodi v Luki Koper, d. d., in Skupini Luka Koper, glede na spol

21.1.8 Zaposlovanje in odhodi v Luki Koper, d. d., in Skupini Luka Koper po starostnih skupinah

21.1.9 Zaposlovanje in odhodi v Luki Koper, d. d., in Skupini Luka Koper, glede na regijo prebivališča

21.1.10 Primerjava med zaposlovanjem, odhodi in stopnjo fluktuacije

Str. 129

Str. 129

Str. 130

Str. 130

GRI 401 401-2 Ugodnosti, ki so predvidene za polno zaposlene delavce in niso predvidene za delavce, ki so zaposleni za določen čas, in za delavce s skrajšanim delovnim časom.

Luka Koper, d. d.

21.1.11 Ugodnosti za delavce

Str. 130

GRI 401 401-3 Starševski dopust Luka Koper, d. d.

21.1.12 Število zaposlenih v Luki Koper, d. d., ki so koristili starševski dopust in se vrnili na delovno mesto, po spolu

Str. 132

BISTVENA VSEBINA GRI 403 Varnost in zdravje pri delu 2018

GRI 3 3-3 Upravljavski pristop Luka Koper d. d.

20.1 Opis sistema varnosti in zdravja pri delu

20.2.3 Ugotavljanje nevarnosti, ocena tveganja in preiskava izrednih dogodkov

20.3 Cilji varnosti in zdravja pri delu

Str. 114

Str. 115

Str. 117

GRI 403 403-1 Sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu Luka Koper d. d.

20.1 Opis sistema varnosti in zdravja pri delu

20.2.2 Delavci, zajeti v sistem varnosti in zdravja pri delu

Str. 114

Str. 115

GRI 403 403-2 Prepoznavanje nevarnosti, ocena tveganja in preiskava incidentov

Luka Koper, d. d.

20.2.3 Ugotavljanje nevarnosti, ocena tveganja in preiskava izrednih dogodkov

Str. 115

GRI 403 403-3 Storitve zdravja pri delu Luka Koper, d. d.

20.2.4 Izvajanje zdravstvenih ukrepov ter preprečevanje oziroma ublažitev negativnih učinkov na zdravje

Str. 116

GRI 403 403-4 Sodelovanje delavcev, posvetovanje in

---

komuniciranje o varnosti in zdravju pri delu

Luka Koper, d. d.

20.2.6 Sodelovanje delavcev in posvetovanje s predstavniki delavcev

Str. 117

GRI 403 403-5 Usposabljanje delavcev o varnosti in zdravju pri delu

Luka Koper, d. d.

20.2.5 Usposabljanje za varno in zdravo delo

Str. 116

GRI 403 403-6 Promocija zdravja delavcev

Luka Koper, d. d.

20.2.4 Izvajanje zdravstvenih ukrepov ter preprečevanje oziroma ublažitev negativnih učinkov na zdravje

20.8 Promocija zdravja

Str. 116

Str. 122

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

◀ VSEBINA

235

GRI 403 403-7 Preprečevanje in ublažitev vplivov na zdravje in varnost pri delu, ki so neposredno povezani s poslovnimi odnosi

Luka Koper, d. d.

20.2.4 Izvajanje zdravstvenih ukrepov ter preprečevanje oziroma ublažitev negativnih učinkov na zdravje

20.6 Škodni dogodki

20.7 Povzetek izvedenih večjih aktivnosti na področju varnosti in zdravja pri delu v letu 2022

Str. 116

Str. 120

Str. 121

GRI 403 403-8 Delavci, zajeti v sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu

Luka Koper, d. d.

20.2.2 Delavci, zajeti v sistem varnosti in zdravja pri delu

Str. 115

GRI 403 403-9 Poškodbe pri delu

Luka Koper, d. d.

20.2.3 Ugotavljanje nevarnosti, ocena tveganja in preiskava izrednih dogodkov

20.3 Cilji varnosti in zdravja pri delu

20.5 Poškodbe pri delu

20.7 Povzetek izvedenih večjih aktivnosti na področju varnosti in zdravja pri delu v letu 2022

20.9 Načrtovane aktivnosti na področju varnosti in zdravja pri delu v letu 2023

Str. 115

Str. 117

Str. 118

Str. 121

Str. 123

GRI 403 403-10 Zdravstveno stanje, povezano z delom

Luka Koper, d. d.

20.2.4 Izvajanje zdravstvenih ukrepov ter preprečevanje oziroma ublažitev negativnih učinkov na zdravje

Str. 116

BISTVENA VSEBINA GRI 404 Usposabljanje in izobraževanje 2016

GRI 3 3-3 Upravljavski pristop

Luka Koper, d. d.

21.1 Opis sistema upravljanja zaposlenih

21.2.1 Opis sistema usposabljanja zaposlenih

Str. 124

Str. 134

GRI 404 404-1 Povprečno število izobraževanj na zaposlenega na leto

Luka Koper, d. d.

21.2.1 Opis sistema usposabljanja zaposlenih

Str. 134

GRI 404 404-2 Programi za nadgradnjo kompetenc zaposlenih, vseživljenjsko učenje in programi, ki podpirajo nadaljnjo zaposljivost delavcev ali jim pomagajo pri njihovih kariernih zaključkih

Luka Koper, d. d.

21.2.2 Vpeljani programi

Str. 135

GRI 404 404-3 Delež zaposlenih, ki so vključeni v ocenjevanje delovne uspešnosti in poklicno napredovanje

---

Luka Koper, d. d.

21.2.3 Karierni razvoj zaposlenih

Str. 136

BISTVENA VSEBINA GRI 405 Raznolikost in enake možnosti 2016

GRI 3 3-3 Upravljavski pristop

Luka Koper, d. d. 19.4 Politika raznolikosti Str. 112 Podatki niso sistematično urejeni.

V letu 2022 je bilo sistemizirano novo delovno mesto Pooblaščenec za korporativno integriteto in skladnost poslovanja, varstvo osebnih podatkov ter človekovih pravic. Konec leta 2022 je nadzorni svet podal soglasje za dodatne zadolžitve osebe, ki bo opravljala tudi naloge s področja človekovih pravic.

Evalvacija upravljavskega pristopa je v pripravi. Celovito bomo poročali v poročilu za leto 2023.

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

◀ VSEBINA

236

GRI 405 405-1 Raznolikost v organih vodenja in zaposlenih

Luka Koper, d. d.

4.5 Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d.

4.6 Uprava družbe Luka Koper, d. d.

4.6.2 Opis članov uprave družbe Luka Koper, d. d., na dan 31. decembra 2022

21.1.14 Raznolikost zaposlenih v Luki Koper, d. d., in Skupini Luka Koper po kategoriji delovnega mesta

21.1.15 Raznolikost zaposlenih v Luki Koper, d. d., in Skupini Luka Koper, glede na spolu

21.1.16 Raznolikost zaposlenih v Luki Koper, d. d., in Skupini Luka Koper po starostnih skupinah

Str. 31

Str. 35

Str. 36

Str. 132

Str. 133

Str. 133

BISTVENA VSEBINA GRI 406 Preprečevanje diskriminacije 2016

GRI 3 3-3 Upravljavski pristop

Luka Koper, d. d. 19.2 Človekove pravice in diskriminacija Str. 108 Podatki niso sistematično urejeni.

V letu 2022 je bilo sistemizirano novo delovno mesto Pooblaščenec za korporativno integriteto in skladnost poslovanja, varstvo osebnih podatkov ter človekovih pravic. Konec leta 2022 je nadzorni svet podal soglasje za dodatne zadolžitve osebe, ki bo opravljala tudi naloge s področja človekovih pravic.

Evalvacija upravljavskega pristopa je v pripravi. Celovito bomo poročali v poročilu za leto 2023.

GRI 406 406-1 Primeri diskriminacije in ukrepi, izvedeni zoper njih

Luka Koper, d. d.

19.2 Človekove pravice in diskriminacija Str. 108

BISTVENA VSEBINA GRI 413 Lokalna skupnost 2016

GRI 3 3-3 Upravljavski pristop

Luka Koper, d. d. 18.1 Strategija trajnostnega razvoja

23 Družbeno okolje

Str. 103

Str. 220

RI 413 413-1 Lokacije, ki zajemajo vključevanje lokalne

---

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

VSEBINA

7.5 Dejavnosti Skupine Luka Koper

8.3 Posredni ekonomski vplivi Luke Koper

22.6 Komuniciranje z javnostmi

22.6.3 Zabeležene in obravnavane okoljske pritožbe

22.10.1 Rezultati s področja emisij hrupa

22.10.2 Predstavitev realizacije programov izboljšav za zmanjševanje ravni hrupa v letu 2022

22.10.3 Programi izboljšav za zmanjševanje ravni hrupa, načrtovani za leto 2023

22.16.1 Statistika posredovanja na morju

23 Družbeno okolje

23.1 Porazdelitev donatorskih in sponzorskih sredstev v letu 2022

23.2 Porazdelitev in višina donatorskih in sponzorskih sredstev v letih 2020 do 2022

GRI 413 413-2 Lokacije, ki pomembno potencialno ali dejansko negativno vplivajo na lokalne skupnosti

GRI 414 414-2 Negativni vplivi na družbo znotraj nabavne verige in ukrepi zoper njih

GRI 3 3-3 Upravljavski pristop Luka Koper, d. d.

24.1 Opis sistema razvijanja odnosov z dobavitelji

24.2.3 Ocenjevanje okoljske ozaveščenosti dobaviteljev

Računovodski izkazi družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper

27.1 Izkaz poslovnega izida

---

Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper

Pojasnilo

	2022	2021	2022	2021
Čisti prihodki od prodaje	310.196.680	224.990.379	313.462.636	228.444.062
Usredstveni lastni proizvodi in storitve	77.600	76.042	77.611	76.042
Drugi prihodki	2.338.538	2.941.895	4.265.615	4.691.557
Stroški materiala	-22.796.898	-15.999.667	-23.204.563	-16.355.259
Stroški storitev	-74.316.012	-61.823.212	-69.329.678	-58.465.253
Stroški dela	-93.577.828	-80.154.423	-101.241.289	-86.970.246
Amortizacija	-30.799.846	-29.087.193	-31.487.994	-29.824.461
Drugi odhodki	-9.392.711	-10.198.377	-9.427.804	-10.250.174
Poslovni izid iz poslovanja	81.729.523	30.745.444	83.114.534	31.346.268
Finančni prihodki	6.349.703	4.898.610	3.867.468	3.470.537
Finančni odhodki	-1.244.790	-273.258	-764.667	-275.496
Poslovni izid iz financiranja	5.104.913	4.625.352	3.102.801	3.195.041
Rezultati pridruženih družb	0	0	1.734.285	2.793.285
Poslovni izid pred obdavčitvijo	86.834.436	35.370.796	87.951.620	37.334.594
Davek iz dobička	-13.377.322	-5.159.085	-13.471.233	-5.232.125
Odloženi davki	-190.887	-291.381	-254.308	-308.942
Čisti poslovni izid delujočega poslovanja	73.266.227	29.920.330	74.226.079	31.793.528
Čisti poslovni izid ustavljenega poslovanja	0	0	-66.280	0
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja	73.266.227	29.920.330	74.159.799	31.793.528
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja lastnikov obvladujoče družbe	0	0	74.112.143	31.760.565
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja lastnikov neobvladujočih deležev	0	0	47.656	32.963
Čisti dobiček na delnico	5,23	2,14	5,29	2,27

Pojasnila k računovodskim izkazom so njihov sestavni del in jih je treba brati v povezavi z njimi.

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

Izkaz drugega vseobsegajočega donosa

	2022	2021	2022	2021
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja	73.266.227	29.920.330	74.159.799	31.793.528
Aktuarski dobički ali izgube iz pozaposlitvenih zaslužkov	174.977	34.869	132.137	104.021
Odloženi davek na aktuarske dobičke ali izgube	-20.002	-7.652	-17.848	-14.953
Spremembe presežka iz prevrednotenja finančnih sredstev, vrednotenih po pošteni vrednosti prek kapitala	-11.619.416	11.404.384	-11.773.348	11.589.103
Odloženi davek na prevrednotenje finančnih sredstev, vrednotenih po pošteni vrednosti prek kapitala	2.207.689	-2.166.832	2.236.936	-2.201.930
Postavke, ki pozneje ne bodo prerazvrščene v poslovni izid	-9.256.752	9.264.769	-9.422.123	9.476.241
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja	64.009.474	39.185.099	64.737.676	41.269.769

---

Celotni vseobsegajoči donos

obračunskega obdobja lastnikov obvladujoče družbe

64.009.474 39.185.099 64.690.020 41.236.806

Celotni vseobsegajoči donos

obračunskega obdobja lastnikov neobvladujočih deležev

0 0 47.656 32.963

V letu 2021 je družba/Skupina pričela postopek redne likvidacije družbe Luka Koper Pristan, d. o. o. – v likvidaciji in ga uspešno zaključila z izbrisom družbe iz sodnega registra v mesecu decembru 2022. Ustavljeno poslovanje v poslovnem letu 2022 ni imelo vpliva na izkaz drugega vseobsegajočega donosa, zato družba/Skupina v izkazu drugega vseobsegajočega donosa njegovega vpliva ne prikazuje.

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

27.3 Izkaz finančnega položaja (v evrih)

Pojasnilo	31. 12. 2022	31. 12. 2021	31. 12. 2022	31. 12. 2021
SREDSTVA
Nepremičnine, naprave in oprema	446.106.451	425.978.241	457.645.315	438.877.277
Naložbene nepremičnine	23.467.367	23.975.120	15.324.069	15.530.234
Neopredmetena sredstva	870.086	1.250.530	942.603	1.372.176
Druga sredstva	216.640	9.650.187	216.640	9.650.187
Delnice in deleži v družbah v Skupini	4.048.063	4.048.063	0	0
Delnice in deleži v pridruženih družbah	6.737.709	6.737.709	16.361.004	15.784.793
Druge nekratkoročne finančne naložbe	45.758.319	56.587.335	48.989.127	59.972.076
Dana posojila in depoziti	0	1.717	5.557	7.260
Nekratkoročne poslovne terjatve	39.991	39.991	39.991	39.991
Odložene terjatve za davek	5.120.112	3.123.312	5.104.155	3.139.376
Nekratkoročna sredstva	532.364.738	531.392.205	544.628.461	544.373.370
Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo	0	485.000	0	340.807
Zaloge	1.596.208	1.422.438	1.596.208	1.422.438
Dana posojila in depoziti	1.717	1.619	1.717	1.619
Poslovne ter druge terjatve in sredstva	59.622.532	46.773.388	60.178.626	47.326.339
Denar in denarni ustrezniki	69.095.661	16.342.426	94.749.216	40.638.685
Kratkoročna sredstva	130.316.118	65.024.871	156.525.767	89.729.888
SKUPAJ SREDSTVA	662.680.856	596.417.076	701.154.228	634.103.258
KAPITAL IN OBVEZNOSTI
Osnovni kapital	58.420.965	58.420.965	58.420.965	58.420.965
Kapitalske rezerve	89.562.703	89.562.703	89.562.703	89.562.703
Rezerve iz dobička	261.540.812	224.907.699	261.540.812	224.907.699
Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti	20.471.436	29.692.618	20.670.418	30.036.801
Zadržani dobički	50.229.864	29.592.320	85.232.746	63.769.456
Kapital lastnikov obvladujoče družbe	480.225.780	432.176.305	515.427.644	466.697.624
Neobvladujoči deleži	0	0	304.525	267.704
Skupaj kapital	480.225.780	432.176.305	515.732.169	466.965.328
Rezervacije	2520.348.498	19.150.740	21.037.710	19.754.689
Odloženi prihodki	31.277.675	28.878.641	32.406.391	30.137.376
Nekratkoročna posojila	54.315.463	60.688.522	54.315.463	60.688.522
Druge nekratkoročne finančne obveznosti	741.361	967.048	698.507	967.241
Nekratkoročne poslovne obveznosti	1.105.802	106.025	1.145.239	143.693
Nekratkoročne obveznosti	107.788.799	109.790.976	109.603.310	111.691.521
Obveznosti (skupina za odtujitev) za prodajo	0	0	0	40.984
Kratkoročna posojila	8.336.093	10.521.175	8.336.093	10.521.175
Druge kratkoročne finančne obveznosti	408.276	468.582	330.026	428.514
Obveznosti za davek od dohodka	9.842.953	3.130.837	9.866.267	3.130.790
Poslovne in druge obveznosti	56.078.955	40.329.201	57.286.363	41.324.946
Kratkoročne obveznosti	74.666.277	54.449.795	75.818.749	55.446.409
SKUPAJ KAPITAL IN OBVEZNOSTI	662.680.856	596.417.076	701.154.228	634.103.258

---

27.4 Izkaz denarnih tokov (v evrih)

		Luka Koper, d. d.	Skupina Luka Koper
2022	2021	2022	2021
DENARNI TOK PRI POSLOVANJU	Čisti poslovni izid obračunskega obdobja	73.266.227	29.920.330	74.159.799	31.793.528
Prilagoditve za:	Amortizacija	30.799.846	29.087.193	31.487.994	29.824.461
	Odpisi vrednosti in izgube pri prodaji nepremičnin, naprav, opreme in naložbenih nepremičnin	239.986	1.469.401	240.144	1.469.597
	Dobiček pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme, neopredmetenih sredstev in naložbenih nepremičnin	-675.055	-1.104.899	-821.416	-1.105.202
	Popravek vrednosti terjatev	370.406	619.269	379.672	640.782
	Izterjane slabljene terjatve in odpisane obveznosti	-395.150	-232.000	-409.644	-244.899
	Odprava rezervacij	-2.975	-490.646	-2.975	-534.656
	Finančni prihodki	-6.349.703	-4.898.610	-3.867.468	-3.470.537
	Finančni odhodki	1.244.790	273.258	764.667	275.496
	Pripoznani rezultat pridruženih družb po kapitalski metodi	0	0	-1.734.285	-2.793.285
	Davek iz dobička in prihodki (odhodki) iz naslova odloženih davkov	13.568.209	5.450.466	13.725.541	5.541.067
	Dobiček iz poslovanja pred spremembo čistih kratkoročnih sredstev in davki	112.066.581	60.093.762	113.922.029	61.396.351
	Sprememba drugih sredstev	9.433.547	-8.561.043	9.433.547	-8.561.043
	Sprememba poslovnih terjatev	-12.852.528	-5.995.264	-13.146.786	-6.101.516
	Sprememba zalog	-150.837	-59.670	-150.837	-59.669
	Sprememba sredstev (skupine za odtujitev) za prodajo	0	-485.000	340.807	-340.807
	Sprememba obveznosti (skupina za odtujitev) za prodajo	0	0	40.984	40.984
	Sprememba delnic in deležev družb v Skupini	0	485.000	0	0
	Sprememba poslovnih obveznosti	12.636.012	9.097.893	12.880.018	9.234.867
	Sprememba rezervacij	1.438.552	2.437.223	1.486.178	2.457.186
	Sprememba nekratkoročno odloženih prihodkov	2.399.034	4.725.335	2.269.015	4.600.212
	Denar, ustvarjen pri poslovanju	124.970.361	61.738.236	127.074.955	62.666.565
	Izdatki za obresti	-485.214	-282.361	-490.091	-284.599
Izdatki za davek		-6.665.206	-1.142.469	-6.735.756	-1.217.739
	Čisti denarni tokovi iz poslovanja	117.819.941	60.313.406	119.849.108	61.164.227
DENARNI TOK PRI NALOŽBENJU	Prejete obresti	175.991	252.498	191.362	260.738
	Prejete dividende in deleži v dobičku odvisnih družb	202.983	308.723	0	0
	Prejete dividende in deleži v dobičku pridruženih družb	1.158.075	1.177.179	1.158.075	1.177.179
	Prejete dividende in deleži v dobičku drugih družb	2.524.888	2.200.407	2.580.434	2.249.996
	Prejemki od prodaje nepremičnin, naprav in opreme in neopredmetenih sredstev	1.813.165	1.173.553	1.959.445	1.362.753
	Prejemki od prodaje naložbenih nepremičnin	2.886	199.266	2.886	10.573
	Prejemki od prodaje, zmanjšanja finančnih naložb in danih posojil	1.619	1.824	1.619	72.987
	Izdatki za nakup nepremičnin, naprav in opreme, neopredmetenih sredstev	-46.043.710	-59.486.450	-46.701.498	-59.783.453
	Čisti denarni tokovi iz naložbenja	-40.164.103	-54.173.000	-40.807.677	-54.649.227
DENARNI TOK PRI FINANCIRANJU	Prejemki pri prejetih nekratkoročnih posojilih	36.100.000	0	36.100.000	0
	Izdatki za vračilo nekratkoročnih posojil	-12.250.000	0	-12.250.000	0
	Izdatki za vračilo kratkoročnih posojil	-32.408.143	-10.521.175	-32.408.143	-10.521.175
	Izdatki za plačilo sredstev v najemu	-384.460	-368.275	-412.757	-416.562
	Izplačane dividende	-15.960.000	-15.960.000	-15.960.000	-15.960.000
	Čisti denarni tokovi iz financiranja	-24.902.603	-26.849.450	-24.930.900	-26.897.737
		Čisto povečanje/zmanjšanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov	52.753.235	-20.709.044	54.110.531	-20.382.737
		Začetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov	16.342.426	37.051.470	40.638.685	61.021.421
		Končno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov	69.095.661	16.342.426	94.749.216	40.638.685

27.5 Izkaz lastniškega kapitala družbe (v evrih)

Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti	Osnovni kapital	Kapitalske rezerve	Zakonske rezerve	Druge rezerve iz dobička	Zadržani dobički	Finančne naložbe	Aktuarski dobički in izgube

---

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

27.6 Izkaz lastniškega kapitala Skupine (v evrih)

Osnovni kapital	Kapitalske rezerve	Zakonske rezerve	Druge rezerve iz dobička	Zadržani dobički	Finančne naložbe	Aktuarski dobički in izgube	Skupaj kapital lastnikov obvladujočih deležev	Kapital neobvladujočih deležev	Skupaj kapital
Stanje na dan 31. decembra 2020	58.420.965	89.562.703	18.765.115	191.182.419	62.982.776	22.382.100	-1.874.915	441.421.164	239.522
Izplačilo dividend	0	0	0	-15.960.000	0	0	-15.960.000	-4.780	-15.964.780
Spremembe lastniškega kapitala – transakcije z lastniki	0	0	0	0	-15.960.000	0	-15.960.000	-4.780	-15.964.780
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja	0	0	0	31.760.565	0	31.760.565	32.963	31.793.528
Stanje na dan 31. decembra 2021	58.420.965	89.562.703	18.765.115	206.142.584	29.592.319	31.260.558	-1.567.938	432.176.305
Izplačilo dividend	0	0	0	-15.960.000	0	0	-15.960.000
Spremembe lastniškega kapitala – transakcije z lastniki	0	0	0	0	-15.960.000	0	-15.960.000
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja	0	0	0	73.266.227	0	73.266.227
Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb, zmanjšana za davek	0	0	0	0	-9.411.727	0	-9.411.727
Sprememba aktuarskih dobičkov ali izgub, zmanjšana za davek	0	0	0	0	0	154.974	154.974
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja	0	0	0	73.266.227	-9.411.727	154.974	64.009.474
Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala po sklepu organov vodenja in nadzora	0	0	0	36.633.113	-36.633.113	0	0
Drugi premiki v kapitalu	0	0	0	0	-35.569	0	35.569
Premiki v kapitalu	0	0	0	36.633.113	-36.668.682	0	35.569
Stanje na dan 31. decembra 2022	58.420.965	89.562.703	18.765.115	242.775.697	50.229.864	21.848.831	-1.377.395	480.225.780

---

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

9. Spremembe v kapitalu

Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb, zmanjšana za davek	0	0	0	0	0	9.387.173	09.387.173	0	9.387.173
Sprememba aktuarskih dobičkov ali izgub, zmanjšana za davek	0	0	0	0	0	89.068	89.068	0	89.068
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja	0	0	0	0	31.760.565	9.387.173	89.068	41.236.806	32.96341.269.769
Drugi premiki v kapitalu	0	0	0	0	-53.375	0	53.375	0	0
Premiki v kapitalu	0	0	0	0	-53.375	0	53.375	0	0
Druge spremembe v kapitalu	0	0	0	0	-346	0	0	-346	0
Druge spremembe	0	0	0	0	-346	0	0	-346	0
Stanje na dan 31. decembra 2021	58.420.965	89.562.703	18.765.115	191.182.419	78.729.620	31.769.273	-1.732.471	466.697.623	267.705
	466.965.328
Izplačilo dividend	0	0	0	0	-15.960.000	0	0	-15.960.000	-10.835
Spremembe lastniškega kapitala – transakcije z lastniki	0	0	0	0	-15.960.000	0	-15.960.000	-10.835	-15.970.835
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja	0	0	0	0	74.112.143	0	0	74.112.143	47.656
	74.159.799
Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb, zmanjšana za davek	0	0	0	0	0	-9.536.412	0	-9.536.412	0
Sprememba aktuarskih dobičkov ali izgub, zmanjšana za davek	0	0	0	0	0	114.289	114.289	0	114.289
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja	0	0	0	0	74.112.143	-9.536.412	114.289	64.690.020	47.656
	64.737.676
Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerjalnega poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala	0	0	0	36.633.113	-36.633.113	0	0	0	0
Drugi premiki v kapitalu	0	0	0	0	-55.739	0	55.739	0	0
Premiki v kapitalu	0	0	0	36.633.113	-36.688.852	0	55.739	0	0
Stanje na dan 31. decembra 2022	58.420.965	89.562.703	18.765.115	242.775.697	85.232.746	22.232.861	-1.562.443	515.427.644	304.525
	515.732.169

28 Pojasnila k računovodskim izkazom

28.1 Podlage za pripravo računovodskih izkazov

Poročajoča družba Luka Koper, pristaniški in logistični sistem, delniška družba (v nadaljevanju: družba), Vojkovo nabrežje 38, Koper, Slovenija, je obvladujoča družba Skupine Luka Koper (v nadaljevanju: Skupine), ustanovljena v državi Slovenija. V nadaljevanju so predstavljeni ločeni računovodski izkazi družbe Luka Koper, d. d., ter konsolidirani računovodski izkazi Skupine Luka Koper za leto, ki se je končalo 31. decembra 2022. Konsolidirani računovodski izkazi vključujejo izkaze obvladujoče družbe in izkaze odvisnih družb ter pripadajoče poslovne izide pridruženih družb.

Osnovna dejavnost pristanišča je pretovor in skladiščenje vseh vrst blaga, kar Skupina dopolnjuje z vrsto storitev na blagu in drugih storitev ter tako strankam zagotavlja celovito logistično podporo. Obvladujoča družba Luka Koper, d. d., na podlagi koncesijske pogodbe skrbi za pristaniško infrastrukturo in njen razvoj.

Odvisne družbe, vključene v konsolidirane izkaze, so:

• Luka Koper INPO, d. o. o., 100 %
• Adria Terminali, d. o. o., 100 %
• Luka Koper Pristan, d. o. o. – v likvidaciji, 100 % (izkaz poslovnega izida do 31. 8. 2022)
• TOC, d. o. o., 68,13 %

Pridružene družbe, vključene v konsolidirane izkaze:

• Adria Transport, d. o. o., 50 %
• Adria Transport Croatia, d. o. o., 50 %, v 100-% lasti družbe Adria Transport, d. o. o.
• Adria-Tow, d. o. o., 50 %
• Adriafin, d. o. o., 50 %
• Avtoservis, d. o. o., 49 %

Družbi, ki nista vključeni v konsolidirane izkaze, na dan 31. decembra 2022:

• Logis-Nova, d. o. o., 100 %
• Adria Investicije, d. o. o., 100 %

Družbi Adria Investicije, d. o. o., in Logis-Nova, d. o. o., nista vključeni v konsolidirane izkaze, ker za pošteno predstavitev finančnega položaja Skupine nista pomembni. Družbi poslujeta v zelo omejenem obsegu, brez zaposlenih oseb. V svojih knjigah izkazujeta le nepremičnine, bilančna vsota obeh je 31. decembra 2022 znašala 879.080 evrov. Čisti prihodki poslovnega leta so znašali 105.319 evrov (v družbi Adria Investicije, d. o. o., v višini 84.028 evrov in v družbi Logis-Nova, d. o. o., v višini 21.291 evrov). Obe družbi sta leto zaključili z dobičkom. Če bi se poslovanje družb bistveno spremenilo, bi Skupina to upoštevala v svojih konsolidiranih.

Izjava o skladnosti

Računovodski izkazi družbe Luka Koper, d. d., in konsolidirani računovodski izkazi so sestavljeni v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), ki jih je sprejel Svet za mednarodne računovodske standarde (IASB), s pojasnili, ki jih sprejema Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP) in kot jih je sprejela Evropska unija, ter v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah.

Uprava Luke Koper, d. d., je računovodske izkaze potrdila 28. marca 2023.

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

Podlage za merjenje

Računovodski izkazi družbe in Skupine so pripravljeni ob predpostavki, da bo družba/Skupina v prihodnje nadaljevala poslovanje, ker je družba v preteklosti poslovala z dobičkom in ima takojšen dostop do likvidnih sredstev.

Geopolitične razmere so se zaradi vojne v Ukrajini močno zaostrile in so vplivle na gospodarska gibanja v letu 2022. Posledice so neposredno vplivale na višanje cen energentov in surovin, kar poslovodstvo spremlja in se primerno odziva ter s tem zagotavlja nemoteno poslovanje družbe/Skupine.

Izkazi so pripravljeni ob upoštevanju izvirne vrednosti, razen pri finančnih naložbah, ki so vrednotene po pošteni vrednosti. Metode, uporabljene za merjenje poštene vrednosti, so opisane v pojasnilu 33: Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj.

Funkcijska in predstavitvena valuta

Računovodski izkazi so sestavljeni v evrih, brez centov, ki so funkcijska valuta družbe/Skupine. Zaradi zaokroževanja lahko pride do zaokrožitvenih razlik.

Uporaba ocen in presoj

Skladno z MSRP poslovodstvo pri pripravi računovodskih izkazov poda ocene, presoje in predpostavke, ki vplivajo na uporabo usmeritev in na izkazane vrednosti sredstev ter obveznosti, prihodkov in odhodkov. Ocene so oblikovane glede na izkušnje iz prejšnjih let in pričakovanja v obračunskem obdobju. Način oblikovanja ocen ter s tem povezane predpostavke in negotovosti so razkriti v pojasnilih k posameznim postavkam.

Ocene, presoje in predpostavke se redno pregledujejo. Dejanski rezultati lahko od teh ocen odstopajo, zato se ocene stalno preverjajo in se oblikujejo njihovi popravki. Spremembe računovodskih ocen se pripoznajo v obdobju, za katerega se ocene spremenijo, oziroma za vsa prihodnja obdobja, na katera spremembe vplivajo.

Ocene in presoje so uporabljene predvsem pri računovodskih postavkah:

Presoje slabitev nepremičnin, naprav in opreme

(pojasnili 12 in 13 ter usmeritev 29.1.2)

Obstoj morebitnih znakov slabitve za nepremičnine, naprave in opremo družba/Skupina presoja v skladu z MRS 36. Družba/Skupina na datum vsakega poročanja oceni, ali je kakšno znamenje (pomembne tehnološke spremembe, spremembe trga, zastarelost ali fizično stanje posameznega opredmetenega sredstva), da utegne biti sredstvo oslabljeno. Če tako znamenje obstaja, mora družba/Skupina oceniti nadomestljivo vrednost sredstva. Sredstvo je treba slabiti, če njegova knjigovodska vrednost presega njegovo nadomestljivo vrednost. Nadomestljiva vrednost je večja izmed dveh postavk: njegove poštene vrednosti, zmanjšane za stroške prodaje, ali njegove vrednosti pri uporabi.

Presoje oblikovanja rezervacij za tožbe

(pojasnili 25 in 32 ter usmeritev 29.1.12)

Rezervacija je pripoznana, kadar ima družba/Skupina zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti, in če je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Pogojne obveznosti v računovodskih izkazih niso pripoznane, saj njihovega zneska ni bilo mogoče zanesljivo izmeriti ali pa bo njihov dejanski obstoj potrjen z nastopom ali nenastopom dogodkov šele v nenapovedljivi prihodnosti, na kar družba/Skupina ne more vplivati.

Poslovodstvo družbe/Skupine redno preverja, ali je za poravnavo pogojne obveznosti verjeten odliv sredstev, ki omogočajo ekonomske koristi. V primeru, da ta postane verjeten, se v računovodskih izkazih oblikuje rezerva za tožbe.

Presoja ustreznosti življenjskih dob sredstev

(pojasnili 12 in 14 ter usmeritvi 29.1.2 in 29.1.3)

Družba/Skupina pri ocenjevanju življenjske dobe sredstev upošteva pričakovano fizično izrabljanje ter tehnično in gospodarsko staranje. Prav iz tega naslova družba/Skupina redno preverja dobo koristnosti pri pomembnejših sredstvih, in če bi prišlo do spremenjenih okoliščin, bi družba/Skupina spremenila dobo koristnosti ter posledično spremenila amortizacijsko stopnjo.

Presoja ustreznosti pripoznavanja prihodkov iz pogodb s kupci (pojasnilo 1 in usmeritev 29.1.22)

Družba/Skupina svoje čiste prihodke izkazuje in razkriva skladno z MSRP 15. Osnovno načelo okvira je, da pripoznavanje prihodkov odraža prenos proizvodov in storitev na kupca v znesku, ki odraža nadomestilo, za katero družba pričakuje, da je do njega upravičena, v zameno za te proizvode in storitve.

Za pripoznavanje prihodkov vsaka družba uporablja metodo odstotka dokončanosti del na dan izkaza finančnega položaja, in sicer za pretovor po količini ter opravljenih urah, za skladiščenje in logistiko po dnevih in količini, za vzdrževanje po gradbenih situacijah ter opravljenih urah ter za laboratorijske storitve po opravljenih urah.

Poslovne prihodke vsaka družba pripozna, ko upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov, če ti niso uresničeni že ob nastanku in jih je mogoče zanesljivo izmeriti.

Presoja slabitev finančnih instrumentov in nefinančnih sredstev

Podatki o pomembnih ocenah negotovosti in kritičnih presojah, ki jih je poslovodstvo pripravilo v procesu izvrševanja računovodskih usmeritev in ki najmočneje vplivajo na zneske v računovodskih izkazih, so bili uporabljeni pri presoji:

• vrednosti nepremičnin, naprav in opreme (pojasnilo 12),
• vrednosti naložbenih nepremičnin (pojasnilo 13),
• vrednotenja naložb v odvisne (le v obvladujoči družbi), pridružene in druge družbe (pojasnila 16, 17 in 18) in
• pripoznavanja terjatev za odložene davke (pojasnilo 19).

Ocena možnosti uporabe terjatev za odložene davke (pojasnilo 19 in usmeritev 29.1.20)

Na osnovi ocene, da bo v prihodnosti na voljo dovolj razpoložljivega dobička, je družba/Skupina oblikovala terjatve za odložene davke iz naslova:

• rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi,
• slabitev finančnih naložb,
• razlik pri prevrednotenju za prodajo razpoložljivih finančnih naložb,
• slabitev terjatev.

Odložene terjatve za davek, ki so pripoznane iz naslova oblikovanja rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine, se zmanjšujejo v ustreznih zneskih s koriščenjem oblikovanih rezervacij po metodi FIFO, kajti od vključno leta 2022 dalje so rezervacije iz naslova jubilejnih nagrad in odpravnin v celoti davčno priznane.

Glede na to, da slabitve finančnih naložb in terjatev ob oblikovanju niso davčno priznan odhodek, je družba/Skupina oblikovala terjatve za odloženi davek v ustrezni višini. Terjatve za odloženi davek bodo realizirane ob odtujitvi teh naložb ali odpravi finančne naložbe in ob dokončnem odpisu terjatev.

Davčna stopnja, uporabljena za izračun višine odbitnih začasnih razlik, je 19 odstotkov, kolikor znaša splošna davčna stopnja za davek od dohodkov pravnih oseb.

Izkazane obveznosti za odložene davke izhajajo iz začasnih obdavčljivih razlik pri prevrednotenju drugih naložb po pošteni vrednosti prek kapitala (po pošteni vrednosti neposredno v kapitalu) na višjo vrednost, iz naslova prevrednotenja drugih naložb na nižjo vrednost pa so izkazane terjatve za odloženi davek.

Na dan poročanja se tako preverja višina izkazanih terjatev ali obveznosti za odloženi davek. Če družba/Skupina nima zadostnega razpoložljivega dobička, se izkazana vrednost terjatev za odloženi davek ustrezno zmanjša.

Ocena oblikovanih rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade (pojasnilo 25 ter usmeritev 29.1.12)

V okviru obvez za določene pozaposlitvene in druge zaslužke so evidentirane sedanja vrednost odpravnin ob upokojitvi in jubilejne nagrade. Pripoznane so na osnovi aktuarskega izračuna, ki ga odobri poslovodstvo.

Aktuarski izračun temelji na predpostavkah in ocenah, veljavnih v času nastanka izračuna, ki se zaradi sprememb v prihodnje lahko razlikujejo od dejanskih predpostavk, ki bodo veljale takrat. To se nanaša predvsem na določitev diskontne stopnje, ocene fluktuacije zaposlenih, ocene smrtnosti in ocene rasti plač. Obveze za določene zaslužke so zaradi kompleksnosti aktuarskega izračuna in dolgoročnega značaja postavke občutljive za spremembe navedenih ocen.

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

29 Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev in razkritja

29.1 Uporabljene računovodske usmeritve

Računovodske usmeritve, navedene v nadaljevanju, so bile dosledno uporabljene v vseh obdobjih, ki so prikazana v računovodskih izkazih.

Družbe v Skupini Luka Koper uporabljajo enotne računovodske usmeritve, ki so bile po potrebi spremenjene in prilagojene usmeritvam Skupine.

29.1.1 Posli v tuji valuti

Posle, izražene v tuji valuti, družba/Skupina preračuna v evre po referenčnem tečaju Evropske centralne banke na dan posla. Denarna sredstva in obveznosti, izraženi v tuji valuti na dan izkaza finančnega položaja, so preračunani v domačo valuto po referenčnem tečaju Evropske centralne banke, veljavnem na zadnji dan obračunskega obdobja. Tečajne razlike so pripoznane v izkazu poslovnega izida.

29.1.2 Nepremičnine, naprave in oprema

Pri merjenju vrednosti nepremičnin, naprav in opreme družba/Skupina uporablja model nabavne vrednosti. Sredstvo se izkazuje po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi slabitve. Način in uporabljene metode vrednotenja sredstev zaradi slabitve so opisani v nadaljevanju v poglavju z naslovom 29.1.25.1. Nabavna vrednost nepremičnin, naprav in opreme je ustreznik denarne cene na dan pripoznanja.

Pomembni deli nepremičnin, naprav in opreme (objekti, skladiščne in manipulativne površine ter oprema za prekladanje), ki imajo različne dobe koristnosti, so obravnavani kot posamezna sredstva, ki se amortizirajo v ocenjeni dobi koristnosti. Zemljišča so obravnavana ločeno in se ne amortizirajo.

29.1.2.1 Stroški izposoje

V nabavno vrednost nepremičnin, naprav in opreme se lahko usredstvijo tudi stroški izposojanja skladno z MRS 23, če jih je mogoče neposredno pripisati nakupu, gradnji ali proizvodnji sredstva v pripravi. Če si družba oziroma Skupina izposodi sredstva nenamensko in jih ni mogoče pripisati neposredno nakupu sredstva v pripravi, usredstvi sorazmerni del stroškov, izračunanih na podlagi ponderirane letne obrestne mere, vendar samo za pomembne naložbe (vrednost naložbe nad 1 milijon evrov in čas izgradnje, daljši od 12 mesecev). Iz načina usredstvovanja obresti so izvzete naložbe, ki trajajo že vrsto let, vendar v poročanem letu niso imele vlaganj (naložbe v mirovanju).

Stroški izposojanja se usredstvujejo, dokler je sredstvo v pripravi. Ko je sredstvo preneseno v uporabo, se stroški izposojanja ne usredstvujejo več. Znesek stroškov izposojanja, usredstven v obdobju, ne sme preseči zneska stroškov izposojanja, ki nastanejo v istem obdobju.

29.1.2.2 Kasnejši stroški

Kasnejši izdatki, nastali v zvezi z nadomestitvijo posameznega dela nepremičnin, naprav in opreme, nadomestijo njegovo nabavno vrednost po načelu pripoznanja. Nadomeščeni del se preneha pripoznavati. Drugi kasnejši izdatki v zvezi z nepremičnino, napravo in opremo povečajo njeno nabavno vrednost, če je verjetno, da bodo njene prihodnje gospodarske koristi večje od prvotno ocenjenih. Vsi preostali izdatki se pripoznajo kot odhodek ob nastanku.

29.1.2.3 Amortizacija

Znesek amortizacije v vsakem obdobju je pripoznan v poslovnem izidu. Sredstvo se začne amortizirati, ko je razpoložljivo za uporabo. Nepremičnine, naprave in opremo družba/Skupina amortizira po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju ocenjene dobe koristnosti vsake posamezne nepremičnine, naprave in opreme. Uporabljena metoda amortiziranja se preveri na koncu vsakega poslovnega leta. Zemljišča, sredstva v pridobivanju, nekratkoročna sredstva, razvrščena v skupino (za odtujitev) za prodajo, in umetnine se ne amortizirajo. Uporabljene življenjske dobe nepremičnin, naprav in opreme so:

Sredstva	2022	2021
Gradbeni objekti	16,67−66,67 let	16,67−66,67 let
Transportna in prekladalna oprema	5−25 let	5−25 let
◼ lokomotive	6,67−15 let	6,67−15 let
◼ viličarji, nakladalci	8−12 let	8−12 let
Računalniška oprema	4−5 let	4−5 let
Druga oprema	4−12 let	4−12 let

29.1.2.4 Odprava pripoznanja

Pripoznanje knjigovodske vrednosti posamezne nepremičnine, naprave in opreme družba/Skupina odpravi ob odtujitvi, če od njene uporabe ali odtujitve ne pričakuje prihodnjih gospodarskih koristi. Dobički ali izgube iz odtujitve posamezne nepremičnine, naprave in opreme se določijo kot razlika med prihodki iz odtujitve in knjigovodsko vrednostjo ter se vključijo v poslovni izid.

29.1.2.5 Naložbene nepremičnine

Naložbene nepremičnine ima družba/Skupina v lasti, da bi ji prinašale najemnino ali povečevale vrednost nekratkoročne naložbe. Za merjenje vrednosti naložbenih nepremičnin uporabljamo model nabavne vrednosti. Amortizacija se obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju ocenjene dobe koristnosti posameznega sredstva. Zemljišča se ne amortizirajo. V najem dani objekti so razdeljeni na sestavne dele glede na ocenjeno dobo koristnosti. Uporabljene življenjske dobe naložbenih nepremičnin so:

Naložbene nepremičnine	2022	2021
Zgradbe	16,67−66,67 let	16,67−66,67 let

---

29.1.2.6 Pravice do uporabe sredstev

Družba/Skupina skladno s standardom MSRP 16 izkazuje najeme med pravicami do uporabe sredstev. Področje uporabe MSRP 16 obsega najeme vseh sredstev, vendar z nekaterimi izjemami. Najemniki morajo v skladu s standardom vse najeme obračunavati po enotnem modelu brez razlikovanja med poslovnim in finančnim najemom v okviru izkaza finančnega položaja. Standard najemnikom omogoča dve izjemi pri pripoznanju, in sicer v primeru najemov sredstev z majhno vrednostjo (npr. osebni računalniki) in kratkoročnih najemov (tj. najemov, ki trajajo 12 mesecev ali manj). Najemnik na datum začetka najema pripozna obveznost plačila najemnine (tj. obveznost iz najema) in sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe temeljnega sredstva v času trajanja najema (tj. sredstvo iz pravice do uporabe).

Družba/Skupina pregleda in analizira vse najemne pogodbe. Za najeme, krajše od enega leta, in najeme majhnih vrednosti se je odločila za uporabo izjem.

Družba/Skupina na podlagi analiz oceni vrednosti pravic do uporabe sredstev in obveznosti iz najema. Vrednosti pravic do uporabe sredstev in obveznosti iz najemnin so ocenjene na podlagi diskontiranja prihodnjih denarnih tokov za obdobje trajanja najema. Denarni tokovi so diskontirani na podlagi ponderirane obrestne mere, ki jo družba/Skupina realizira pri najemu nekratkoročnih posojil. Amortizacija iz naslova pravic do uporabe sredstev je izračunana na podlagi preostale dobe trajanja najema.

29.1.3 Neopredmetena sredstva

Neopredmeteno osnovno sredstvo se na začetku pripozna po nabavni vrednosti. Po začetnem pripoznanju se neopredmetena sredstva izkazujejo po svoji nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in izgube zaradi slabitve.

29.1.3.1 Amortizacija

Ko je sredstvo na voljo za uporabo, to pomeni, ko je na kraju in v stanju, ki sta potrebna za načrtovano delovanje, se začne amortizirati.

Neodpisana vrednost neopredmetenega sredstva s končno dobo koristnosti se zmanjšuje po metodi enako-mernega časovnega amortiziranja v obdobju koristnosti sredstva. Vsa neopredmetena sredstva imajo končno dobo koristnosti.

Trajanje in metoda amortiziranja za neopredmeteno sredstvo s končno dobo koristnosti se pregledata najmanj konec vsakega poslovnega leta. Če se pričakovana doba koristnosti sredstva razlikuje od prejšnjih ocen, se trajanje amortiziranja ustrezno spremeni.

Doba koristnosti neopredmetenega sredstva, ki izhaja iz pogodbenih ali drugih pravnih pravic, ne presega dobe pogodbenih ali drugih pravnih pravic, lahko pa je krajša, odvisno od obdobja, v katerem se pričakuje, da bo sredstvo v uporabi. Ocenjena doba koristnosti za druga neopredmetena sredstva je 10 let (uporabljene življenjske dobe so podane v tabeli, ki sledi).

Neopredmetena sredstva	2022	2021
Nekratkoročne premoženjske pravice	3−10 let	3−10 let
Stroški razvoja	10 let	10 let

29.1.4 Finančne naložbe v povezana podjetja

Družba vse finančne naložbe v odvisne in pridružene družbe vrednoti po nabavni vrednosti. Skupina izkazuje le naložbe v pridružene družbe, vrednoti jih po kapitalski metodi. Družba oziroma Skupina na vsak dan izkaza finančnega položaja oceni, ali obstajajo kakšni nepristranski dokazi o morebitni oslabljenosti finančne naložbe. Slabitev naložb se pripozna v izkazu poslovnega izida.

29.1.5 Finančna sredstva

Finančna sredstva so razvrščena v razrede, kot sledi:

1. finančna sredstva, vrednotena po odplačni vrednosti,
2. finančna sredstva, vrednotena po pošteni vrednosti prek izkaza drugega vseobsegajočega donosa, in
3. finančna sredstva, vrednotena po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida.

Med finančna sredstva, vrednotena po pošteni vrednosti prek izkaza drugega vseobsegajočega donosa, družba uvršča delnice, ki kotirajo na borzi. Ob začetnem pripoznanju se finančna sredstva izmerijo po pošteni vrednosti, izjema so terjatve do kupcev, ki ne vsebujejo pomembne sestavine financiranja (kar se določi v skladu z MSRP 15) in se izmerijo po transakcijski ceni (kot je opredeljeno v MSRP 15). Če gre za finančno sredstvo, ki je izmerjeno po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, družba/Skupina prišteje ali odšteje transakcijske stroške, ki neposredno izhajajo iz pridobitve ali izdaje finančnega sredstva. Za pošteno vrednost se upošteva tržno oblikovana vrednost, kot je zaključni borzni tečaj delnice. Spremembe poštene vrednosti družba/Skupina pripozna v drugem vseobsegajočem donosu znotraj kapitala. Pri odpravi pripoznanja družba/Skupina dobičke oziroma izgube izkaže skozi rezultat preteklih let. Pri obračunavanju nakupa in prodaje se uporablja datum trgovanja.

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

29.1.6 Druga sredstva

Druga sredstva vključujejo dane predujme za pridobitev nepremičnin, naprav in opreme. Vsi dani predujmi so zavarovani z bančnimi garancijami, ki jih družba/Skupina prejme od dobavitelja.

29.1.7 Dana posojila in terjatve

Dana posojila ter terjatve družba oziroma Skupina pripozna na datum poravnave in jih meri po odplačni vrednosti z uporabo metode veljavnih obresti. Vsi dani predujmi so zavarovani z bančnimi garancijami, ki jih družba/Skupina prejme od dobavitelja.

29.1.7.1 Terjatve iz poslovanja

V poslovnih knjigah družba/Skupina ločeno evidentira nekratkoročne in kratkoročne terjatve do kupcev. Terjatve za obresti od omenjenih terjatev se izkazujejo zabilančno. Nekratkoročne in kratkoročne terjatve iz poslovanja so ob pripoznanju izkazane z zneski, ki izhajajo iz pogodb ali ustreznih knjigovodskih listin. Terjatve, za katere so sproženi postopki sodne izterjave ali pri katerih so dolžniki v enem od insolvenčnih postopkov, družba prenese na konte spornih in dvomljivih terjatev. Med drugimi poslovnimi terjatvami in drugimi sredstvi družba izkazuje kratkoročno odložene stroške oziroma odhodke ter kratkoročno nezaračunane prihodke.

Oblikovanje popravkov vrednosti terjatev

Za zapadle terjatve do kupcev in zapadle terjatve iz naslova zamudnih obresti družba oziroma Skupina na podlagi starostne strukture ter na podlagi individualne presoje oblikuje popravke vrednosti terjatev. Popravki vrednosti terjatev do podjetij, v katerih je uveden insolvenčni ali likvidacijski postopek, se oblikujejo v celotni višini (100 odstotkov) terjatve ob začetku postopka. Skladno z MSRP 9, ki je uvedel nove zahteve glede merjenja finančnih sredstev ter pripoznanja njihove oslabitve, je družba oziroma Skupina za poslovne terjatve oblikovala model oslabitve, ki ne temelji zgolj na realiziranih kreditnih izgubah, temveč tudi na pričakovanih kreditnih izgubah. Družba oziroma Skupina oblikuje popravek vrednosti terjatev tudi iz naslova še nezapadlih terjatev glede na oceno tveganja. Ocena tveganja je sestavljena iz bonitetne ocene kupca, ki jo na podlagi svojih kriterijev oblikuje družba oziroma Skupina, ter iz naslova ocene tveganja države, iz katere kupec izhaja. Izgube zaradi slabitev bremenijo druge poslovne odhodke v zvezi s terjatvami.

29.1.8 Sredstva za prodajo

Sredstva za prodajo so sredstva, za katera se pričakuje, da bo njihova vrednost poravnana s prodajo in ne z nadaljnjo uporabo. Prodaja teh sredstev mora biti zelo verjetna in predvidena v naslednjih 12 mesecih. Prodaja je zelo verjetna v primeru, ko družba/Skupina prejme zavezujočo ponudbo kupca za nakup sredstev. Sredstva se prerazvrstijo med sredstva za prodajo po knjigovodski vrednosti ali po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, in sicer po tisti, ki je nižja. Sredstva, razvrščena med sredstva za prodajo, se ne amortizirajo.

29.1.9 Denar

Med denarna sredstva družbe oziroma Skupine spadajo denar v blagajni in vloge na vpogled na računih ter bančni depoziti na odpoklic ali z rokom vezave do treh mesecev.

29.1.10 Zaloge

Zaloge materiala družba oziroma Skupina vrednoti po nabavni vrednosti ali čisti tržni vrednosti, in sicer po nižji izmed njiju. Količinska enota zaloge materiala se ovrednoti po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevračljive nakupne dajatve ter neposredni stroški nabave. Med nevračljive nakupne dajatve se doda tudi tisti davek na dodano vrednost, ki se ne povrne. Nakupna cena se zmanjša za dobljene popuste. Družba/Skupina za zmanjševanje količin materiala na zalogi uporablja metodo tehtanih povprečnih cen. Drobni inventar, dan v uporabo, družba oziroma Skupina takoj prenese med stroške. Zaloge se zaradi okrepitve ne prevrednotijo.

29.1.11 Kapital

29.1.11.1 Osnovni kapital

---

Osnovni kapital družbe/Skupine v znesku 58.420.965 evrov je razdeljen na 14.000.000 delnic, ki so prosto prenosljive. Nominalna vrednost delnice je na dan 31. decembra 2022 znašala 4,17 evra.

29.1.11.2 Kapitalske rezerve in rezerve iz dobička

Družba/Skupina ima oblikovane zakonske rezerve, kot narekuje Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), in sicer najmanj v višini 10 odstotkov osnovnega kapitala. Kapitalske in zakonske rezerve niso sestavni del bilančnega dobička in ne morejo biti predmet delitve. Statutarnih rezerv družba/Skupina nima, saj jih statut ne predvideva.

29.1.11.3 Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti

Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, izvirajo iz naslova vrednotenja finančnih naložb, merjenih po pošteni vrednosti, ter iz naslova nerealiziranih aktuarskih dobičkov in izgub.

29.1.11.4 Zadržani dobički

Zadržani dobički so sestavljeni iz nerazdeljenega čistega dobička vseh preteklih let ter nerazporejenega dela čistega poslovnega izida poslovnega leta.

29.1.11.5 Dividende

Dividende so pripoznane v računovodskih izkazih obvladujoče družbe, ko je sprejet sklep skupščine delničarjev o izplačilu dividend.

29.1.11.6 Odobreni kapital

Na dan 31. 12. 2022 družba oziroma Skupina ni imela odobrenega kapitala.

29.1.12 Rezervacije

29.1.12.1 Rezervacije za tožbe in odškodnine

Družba/Skupina oblikuje rezervacije za prejete tožbe in odškodnine, ki so povezane z domnevnimi kršitvami pri poslovanju. Oblikovanje in višina rezervacij se določata na podlagi teh sodil:

• ali ima družba/Skupina sedanjo obvezo (pravno ali posredno), ki je posledica preteklega dogodka,
• verjetnost, da bo pri poravnavi obveznosti (tožbe) potreben odtok (rezervacija se pripozna, če je verjetnost velika),
• možnost zanesljive ocenitve obveze.

29.1.12.2 Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade

Skladno s podjetniško kolektivno pogodbo in z zakonskimi predpisi je družba/Skupina dolžna obračunati in izplačati jubilejne nagrade ter odpravnine ob upokojitvi. Za izmero teh zaslužkov družba/Skupina uporablja vrednotenje aktuarske obveznosti v skladu s pričakovano rastjo plač od dneva vrednotenja do predvidene upokojitve zaposlene osebe. To pomeni vračunavanje zaslužkov sorazmerno z opravljenim delom. Ocenjena obveznost se pripozna v višini sedanje vrednosti pričakovanih prihodnjih izdatkov. Pri merjenju ocenimo tudi predvideno povišanje plač in fluktuacijo zaposlencev.

Na osnovi aktuarskega izračuna družba/Skupina pripozna aktuarske dobičke ali izgube tekočega leta za odpravnine v drugem vseobsegajočem donosu v kapitalu, stroške sprotnega službovanja in stroške obresti pa v izkazu poslovnega izida. Za jubilejne nagrade v izkazu poslovnega izida so prikazani tako stroški sprotnega službovanja in stroški obresti kot aktuarski dobički ali izgube.

Izračun rezervacij za obveznosti do zaposlencev iz naslova odpravnin in jubilejnih nagrad temelji na aktuar-skem izračunu na dan 31. decembra 2022, v katerem so bile upoštevane predpostavke:

• Upoštevana je trenutno veljavna višina odpravnin in jubilejnih nagrad.
• Upoštevana je smrtnost na osnovi tablic umrljivosti iz leta 2007 za slovensko populacijo, ločeno za moške in ženske, znižana za 10 odstotkov (aktivna populacija). Skupno za zaposlene na dan 31. decembra 2022 to pomeni med 0,3-odstotno in 0,6-odstotno smrtnost za naslednje poslovno leto (glede na število zaposlencev).
• Upoštevana je predpostavka o fluktuaciji zaposlenih, ki je linearno padajoča od 2,0 odstotka pri 18 letih do 0,0 odstotka pri 58 letih, nato konstantna pri 0,0 odstotka. Skupno za zaposlene na dan 31. decembra 2022 to pomeni med 0,5-odstotno in 0,8-odstotno letno fluktuacijo za naslednje poslovno leto. Fluktuacija zaposlenih zaradi večjega obsega odpovedi delovnega razmerja s strani delodajalca ni upoštevana.
• Upoštevano je predvideno upokojevanje posameznega zaposlenega na podlagi podatkov o spolu, datumu rojstva in doseženi delovni dobi na dan 31. decembra 2022 v skladu s 27. členom ZPIZ-2 in s tretjo alinejo prvega odstavka 28. člena.
• Za leti 2023 in 2024 so upoštevane stopnje povečanja povprečnih plač v RS iz Decembrske napovedi Banke Slovenije, objavljene decembra 2022. Predvideno je, da se bodo povprečne plače v RS od leta 2025 dalje letno višale za inflacijo (MDS, oktober 2022) in za realno rast v višini 1,0 odstotka. Za izračun povprečne mesečne plače v RS so osnova povprečne.

---

plače od januarja do decembra 2019, povečane za rast v višini 5,8 % v letu 2020, 6,1 % v letu 2021 in 4,3 % v letu 2022 (gibanje v letih od 2020 do 2022 ni upoštevano zaradi vpliva posledic epidemije), ki je v skladna z aktuarskimi predpostavkami glede nominalne stopnje rasti povprečnih bruto plač v RS. Za izračun povprečnih plač za zadnjih 12 mesecev, preračunanih na mesec, se upoštevajo podatki SURS, objavljeni za obdobje od novembra 2021 do oktobra 2022.

• Upoštevano je povečanje osnovnih plač v višini letne inflacije, vendar ne več, kot je predvidena povprečna rast plač v RS, upošteva se rast osnovnih bruto plač zaradi napredovanja, in sicer za 0,5 odstotka letno, upošteva se dodatek na skupno delovno dobo v višini 0,5 odstotka od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto skupne delovne dobe. V primeru treh individualnih pogodb se dodatek na delovno dobo ne zaračunava. Tako bi bila nominalna letna stopnja rasti mesečnih plač v družbi zaradi inflacije in realne rasti v prihodnjem letu 6,4-odstotna, v letu 2024 4,0-odstotna, v letu 2025 2,9-odstotna, v letu 2026 2,7-odstotna, od leta 2027 dalje pa 2,4-odstotna.
• Diskontna stopnja za izračun na dan 31. decembra 2022 je določena pri 3,9 odstotka na osnovi donosnosti visoko kakovostnih podjetniških obveznic (bonitetna ocena AA) na dan 31. decembra 2022, nominiranih v EUR, ob upoštevanju povprečnega utežnega trajanja obvez družbe (glede na izračunani znesek obvez pred diskontiranjem) od bilančnega datuma do izplačila po posamezni vrsti zaslužka (14,4 leta).

29.1.13 Nekratkoročno razmejeni prihodki

Nekratkoročno razmejeni prihodki se pripoznajo, če bodo v obdobju, daljšem od enega leta, pokrili predvidene odhodke.

V družbi oziroma Skupini se oblikujejo nekratkoročno razmejeni prihodki za redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture. Nekratkoročno razmejeni prihodki za redno vzdrževanje se oblikujejo, če segajo stroški gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške javne infrastrukture do višine, ki ustreza višini prihodkov iz naslova pristaniških pristojbin. V primeru presežka stroškov nad prihodki iz naslova pristaniških pristojbin se v višini presežka odpravijo dolgoročno razmejeni prihodki.

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

29.1.14 Državne podpore

Vse vrste državne podpore se v začetku pripoznajo v izkazu finančnega položaja kot odloženi prihodki, ko obstaja zagotovilo, da bo družba/Skupina podpore prejela in bo izpolnila pogoje v zvezi z njimi. Državne podpore, prejete za kritje stroškov, se dosledno pripoznajo v izkazu poslovnega izida v obdobjih, v katerih nastajajo zadevni stroški, ki naj bi jih te nadomestile.

29.1.15 Koncesijska dejavnost

V skladu s Pomorskim zakonikom sta septembra 2008 družba Luka Koper, d. d., in Republika Slovenija v okviru Uredbe o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču uredili razmerje s koncesijsko pogodbo in koncesijsko razmerje opredelili za obdobje 35 let od sklenitve pogodbe.

Koncesionar mora skladno z določili koncesijske pogodbe in Zakonom o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (ZPFOLERD-1) svoje poslovne knjige voditi na način, da zagotovi ločeno računovodsko spremljanje dejavnosti, ki jih izvaja na podlagi podeljenih izključnih pravic.

V svojih poslovnih knjigah družba Luka Koper, d. d., vodi ločeno računovodsko evidenco prihodkov iz naslova pristaniških pristojbin v posameznem letu in stroškov opravljanja koncesijskih dejavnosti. Morebitni presežek prihodkov iz naslova pristaniških pristojbin nad stroški vzdrževanja pristaniške infrastrukture koncesionar zadrži kot nekratkoročno odložene prihodke za stroške vzdrževanja pristaniške infrastrukture v prihodnjih letih v skladu s členom 9.3 koncesijske pogodbe. Računovodsko spremljanje dejavnosti gospodarske javne službe temelji na usmeritvah in načelih stroškovnega računovodstva ter sodilih ločenega evidentiranja.

Družba Luka Koper, d. d., tako skladno s koncesijsko pogodbo z Republiko Slovenijo ter sodili, potrjenimi s strani Republike Slovenije, oblikuje nekratkoročno odložene prihodke gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture v višini, ki ustreza višini presežka prihodkov iz naslova pristaniških pristojbin nad stroški gospodarske javne službe. V primeru presežka stroškov nad prihodki iz naslova pristaniških pristojbin se v višini presežka odpravijo nekratkoročno odloženi prihodki.

Družba Luka Koper, d. d., je kot koncesionar od Republike Slovenije kot koncedenta pridobila izključno pravico za izvajanje pristaniških dejavnosti ravnanja s tovorom in pomorskega potniškega prometa na območju pristanišča ter s tem povezano izključno pravico za vodenje in upravljanje pristanišča, vodenje in razvoj pristaniške infrastrukture, ki ni namenjena za javni promet, in je v okviru 44. člena Pomorskega zakonika pridobila tudi izključno pravico do izvajanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet.

Obenem vodi Luka Koper, d. d., v skladu s členom 7.9.6 koncesijske pogodbe tudi evidenco investicijskih vlaganj v pristaniško infrastrukturo v posameznem poslovnem letu. Družba Luka Koper, d. d., mora investicijska

vlaganja v posameznem poslovnem letu navesti v posebnem dodatku k letnemu poročilu, ki ga mora pregledati in potrditi pooblaščeni revizor.

Družba Luka Koper, d. d., v skladu s členom 10.1 koncesijske pogodbe plačuje koncesijsko dajatev, ki znaša 3,5 odstotka ustvarjenega letnega poslovnega prihodka, zmanjšanega za v tem letu pobrane pristaniške pristojbine. Osnova za odmero koncesijske dajatve se ugotavlja na podlagi revidiranega izkaza poslovnega izida družbe Luka Koper, d. d. Znesek letne koncesijske dajatve se med letom plačuje v obliki mesečnih akontacij, izračunanih najkasneje do 30. julija tekočega leta na podlagi revidiranih podatkov preteklega koledarskega leta. Pristaniške pristojbine predstavljajo 4 odstotke poslovnih prihodkov obvladujoče družbe in so vsebinsko sestavni del poslovnih prihodkov. Višino pristojbin določi obvladujoča družba Luka Koper, d. d., v soglasju z državo. Preostalih 96 odstotkov poslovnih prihodkov obvladujoče družbe ustvari družba iz naslova opravljanja storitev pretovora in skladiščenja, za katere se cene oblikujejo na osnovi tržnih zakonitosti. Razvoj in obnovo pristaniške infrastrukture izvaja obvladujoča družba v svojem imenu in za svoj račun. Po preteku koncesije je koncesionar upravičen do povračila neamortiziranega dela vlaganj. Zaradi navedenih določil koncesijske pogodbe Skupina ne uporablja OPMSRP 12.

Koncedent je ob prenehanju koncesijskega razmerja dolžan družbi Luka Koper, d. d., povrniti sredstva, vložena v razvoj pristaniške infrastrukture, v višini revidiranega še neamortiziranega dela vrednosti vlaganj v naprave, opremo in objekte koncesije, pod pogojem, da so bila vlaganja izvršena na podlagi predhodnega pisnega soglasja koncedenta.

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

VSEBINA

Skladno z veljavno koncesijsko pogodbo prične koncedent postopek priprav za nov javni razpis za izbiro koncesionarja najmanj dve leti pred potekom te koncesije. V primeru, da je za novega koncesionarja ponovno izbrana družba Luka Koper, d. d., je ta oproščena plačila dela koncesijske dajatve, ki se plača ob podpisu nove koncesijske pogodbe, s čimer preneha njena pravica do povračila neamortiziranega dela vrednosti investicijskih vlaganj.

29.1.16 Gospodarska javna služba zbiranja odpadkov s plovil na območju koprskega pristanišča

Gospodarska javna služba zbiranja odpadkov s plovil na območju koprskega pristanišča se izvaja v skladu z Uredbo o načinu, predmetu in pogojih izvajanja državne gospodarske javne službe zbiranja odpadkov s plovil (Ur. l. RS, št. 59/2005) ter Uredbo o pristaniških zmogljivostih za prevzem ladijskih odpadkov in ostankov tovora (Ur. l. RS, št. 78/2008). Dejavnost obsega redno prevzemanje ladijskih odpadkov in ostankov tovora, nameščanje pristaniških zmogljivosti za prevzem odpadkov in ostankov tovora v skladu s predpisi, ki urejajo pristaniške zmogljivosti za prevzem, sprejemanje sporočil o nameri oddaje ladijskih odpadkov in ostankov tovora, ločeno zbiranje, razvrščanje in skladiščenje prevzetih odpadkov in ostankov tovora z uporabo pristaniških zmogljivosti za prevzem, oddajo v obdelavo zaradi ponovne uporabe, recikliranja ali odstranjevanja ostankov predelave v skladu s predpisi na področju varstva okolja, ki urejajo ravnanje z odpadki, ter obveščanje javnosti in uporabnikov o načinu oddajanja odpadkov in ostankov tovora. Za namene poročanja gospodarske javne službe zbiranja odpadkov s plovil je družba Luka Koper, d. d., na osnovi zahtev ZPFOLERD-1 upoštevala načela stroškovnega računovodstva ter sodila ločenega evidentiranja.

Do 31. decembra 2016 je družba Luka Koper, d. d., gospodarsko javno službo zbiranja odpadkov s plovil izvajala prek svoje odvisne družbe Luka Koper INPO, d. o. o., ki je delovala kot njen izpolnitveni pomočnik. Družbi sta imeli sklenjeno medsebojno pogodbo o sodelovanju. Luka Koper INPO, d. o. o., je v celoti obvladovana s strani družbe Luka Koper, d. d., in družbi se na podlagi ustaljene prakse sodišča EU štejeta za isto ekonomsko celoto. S 1. januarjem 2017 sta družbi sklenili aneks k pogodbi, s katerim sta določili, da družba Luka Koper INPO, d. o. o., od 1. januarja 2017 kot izpolnitveni pomočnik izvaja gospodarsko javno službo zbiranja odpadkov s plovil na območju koprskega pristanišča v imenu in za račun družbe Luka Koper, d. d.

29.1.17 Finančne obveznosti

Prejeta posojila družba/Skupina na začetku pripozna po pošteni vrednosti, po začetnem pripoznanju pa po odplačni vrednosti ob upoštevanju metode veljavnih obresti. Glede na ročnost so prejeta posojila ob pripoznanju uvrščena med nekratkoročne oziroma kratkoročne finančne obveznosti. Na zadnji dan leta so vse finančne obveznosti, ki zapadejo v plačilo v prihodnjem letu, prenesene med kratkoročne finančne obveznosti. Prejeta posojila so zavarovana z bianko menicami in s finančnimi zavezami.

29.1.18 Poslovne obveznosti

Med nekratkoročnimi poslovnimi obveznostmi družba/Skupina izkazuje prejete varščine za najete poslovne prostore in varščine za trošarinsko skladišče. Med kratkoročnimi obveznostmi so ločeno izkazane kratkoročne obveznosti do dobaviteljev, države in zaposlencev. Med drugimi poslovnimi obveznostmi družba/Skupina izkazuje kratkoročno odložene prihodke ter kratkoročno vnaprej vračunane stroške oziroma odhodke.

29.1.19 Davek od dobička

---

Davek od dobička družba oziroma Skupina obračunava skladno z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb. Osnova za obračun davka od dohodka je bruto dobiček, povečan za davčno nepriznane stroške in zmanjšan za zakonsko dovoljene olajšave. Od tako dobljene osnove je obračunana obveznost za davek od dohodka pravnih oseb. Uporabljena stopnja davka za leto 2022 znaša 19 odstotkov.

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

29.1.20 Odloženi davki

Z namenom izkazovanja ustreznega poslovnega izida v obdobju poročanja družba/Skupina obračunava tudi odložene davke. Te izkazuje kot odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek. Pri obračunavanju odloženih davkov uporabi metodo obveznosti po izkazu finančnega položaja. Knjigovodsko vrednost sredstev in obveznosti družba/Skupina primerja z njihovo davčno vrednostjo, razliko med obema vrednostma pa opredeli kot stalno ali začasno razliko. Začasne razlike so razdeljene na obdavčljive in odbitne. Obdavčljive začasne razlike so povečale obdavčljive zneske in odložene davčne obveznosti. Odbitne začasne razlike pa so zmanjšale obdavčljive zneske in povečale odložene davčne terjatve.

Odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek se pobotajo, če obstaja zakonska pravica pobotati odmerjene terjatve za davek in odmerjene obveznosti za davek od dohodka ter če so odloženi davki vezani na isto obdavčljivo pravno osebo in isti davčni organ.

29.1.21 Čisti dobiček na delnico

Osnovni in popravljeni čisti dobiček na delnico se izračuna tako, da se čisti poslovni izid poslovnega leta deli s tehtanim povprečnim številom navadnih delnic.

29.1.22 Prihodki

29.1.22.1 Poslovni prihodki

Prihodki iz pogodb s kupci. Osnovna dejavnost družbe/Skupine je pretovor in skladiščenje vseh vrst blaga, storitve na blagu in z njimi povezane druge storitve. Vse storitve družba/Skupina opravlja v Sloveniji, tako za domače kot tuje kupce. Tuji kupci prihajajo s tržišč celinske Evrope, ki so za družbo/Skupino najpomembnejša, kot tudi iz držav Azije in Amerike. Kupci so največji svetovni ladjarji, velike svetovne multinacionalke, končne uporabnice naših storitev in druge večje ali manjše domače in tuje družbe, za katere koprsko pristanišče predstavlja najhitrejšo in najkakovostnejšo logistično storitev.

Poslovne prihodke družba/Skupina izkazuje in razkriva skladno z MSRP 15. Družba/Skupina je prepoznala vse aktivne pogodbe, sklenjene s kupci, in jih presojala na podlagi petih korakov, ki jih standard narekuje. Iz analize izhaja, da vse pogodbe izpolnjujejo kriterije novega standarda za pripoznavanje prihodkov, izvedbene obveznosti so v pogodbah ustrezno opredeljene, kar omogoča njihovo razvrščanje in merjenje ter določitev časa njihove izpolnitve. Večina prihodkov izhaja iz pogodb, opredeljenih kot enostavna dobava storitev. Pogodbe ne vsebujejo ločenih izvršitvenih obvez in družba/Skupina meni, da je veljavna računovodska usmeritev za pripoznavanje prihodkov v skladu z zahtevami standarda.

Cene se v družbi/Skupini določajo tako fiksno kot variabilno. Variabilne so takrat, kadar družba/Skupina predvidi količinski popust. Količinski popusti se dosegajo na podlagi dogovorjenih količin pretovora.

Pri pripoznavanju prihodkov iz opravljenih storitev družba/Skupina uporablja metodo odstotka dokončanosti del na dan izkaza finančnega položaja, kajti takrat je izpolnjen pogoj prenosa obvladovanja blaga/storitve. Družba/Skupina to doseže, saj ne ustvarja sredstva, ki ga lahko podjetje uporablja za druge namene, in ima izterljivo pravico do plačila za dotlej dokončano izvajanje. Po tej metodi so prihodki pripoznani v obračunskem obdobju, v katerem so storitve opravljene. Družba/Skupina svojih storitev ne prodaja z roki zapadlosti, ki so daljši od enega leta, zato tudi ne pripoznava prihodkov in odhodkov iz financiranja. Razkrivajo se zneski vsake pomembne vrste prihodkov, pripoznane v obdobju, ter prihodki od prodaje domačim in tujim kupcem.

29.1.22.2 Prihodki od najemnin

Družba/Skupina zajema pretežno prihodke od naložbenih nepremičnin, to je gradbenih objektov in zemljišč, ki jih daje v poslovni najem. Družba/Skupina prihodke od najemnin uvršča med poslovne prihodke.

29.1.22.3 Drugi prihodki

Med drugimi prihodki se izkazujejo poslovni prihodki od prodaje nepremičnin, naprav in opreme, subvencije, donacije, prejete odškodnine in preostali prihodki. Državne in druge subvencije v največji meri predstavljajo.

prejeta sredstva iz naslova razvojnih dejavnosti na področju evropskih razvojnih projektov, ki so namenjeni povečanju konkurenčnosti pristanišča, energetski učinkovitosti, okoljski varnosti in zagotavljanju učinkovitosti pristaniških procesov. Prejete subvencije za kritje stroškov so pripoznane strogo dosledno kot prihodki v obdobjih, v katerih nastajajo zadevni stroški, ki naj bi jih nadomestile.

Prihodki iz naslova črpanja zadržanih prispevkov plač se pripoznajo skladno z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov v višini namensko porabljenih sredstev.

Preostali prihodki se pripoznajo, ko se upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov.

29.1.23 Finančni prihodki in finančni odhodki

Finančni prihodki vključujejo prihodke od obresti na dana posojila, obresti za nepravočasno plačane terjatve za storitve, prihodke od dividend, prihodke od odsvojitve za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev in prihodke iz naslova pozitivnih tečajnih razlik. Prihodki od obresti se pripoznajo ob nastanku z uporabo efektivne obrestne mere. Prihodki od dividend se izkažejo v poslovnem izidu, ko je uveljavljena pravica do izplačila.

Finančni odhodki obsegajo stroške obresti za prejeta posojila, obresti iz najemov, kot izhajajo iz standarda MSRP 16, negativne tečajne razlike in izgube zaradi slabitve vrednosti finančnih sredstev, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Stroški izposojanja in odobritev posojil se pripoznajo v izkazu poslovnega izida skozi celotno zapadlost posojila.

29.1.24 Odhodki – stroški

Stroški kot odhodki se pripoznajo v obdobju, v katerem nastanejo. Razvrščeni so v skladu s svojo naravo. Izkazujejo in razkrivajo se po naravnih vrstah. Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano z zmanjšanjem sredstev ali s povečanjem dolga in če je to zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti.

29.1.25 Slabitev sredstev

29.1.25.1 Slabitev nefinančnih sredstev

Če obstaja znamenje, da utegne biti sredstvo oslabljeno, se oceni njegova nadomestljiva vrednost v skladu z MRS 36. Če ni mogoče oceniti nadomestljive vrednosti sredstva, družba/Skupina ugotovi nadomestljivo vrednost denar ustvarjajoče enote, ki ji sredstvo pripada. Oslabitev se izkaže v izkazu poslovnega izida. Izgube zaradi slabitve je treba odpraviti, če so se spremenile ocene, uporabljene za ugotovitev nadomestljive vrednosti sredstev. Izguba zaradi slabitve sredstva se odpravi do višine, do katere povečana knjigovodska vrednost sredstva ne preseže knjigovodske vrednosti, ki bi bila ugotovljena po odštetju amortizacijskega odpisa, če pri sredstvu v prejšnjih letih ne bi bila pripoznana izguba zaradi slabitve. Odprava izgube se pripozna kot prihodek v poslovnem izidu.

29.1.25.2 Slabitev finančnih sredstev

Na datum vsakega poročanja družba/Skupina opravi preizkus ocene slabitve finančnih naložb po izbranih kriterijih, opredeljenih v pravilniku o računovodstvu, da bi ugotovila, ali obstajajo nepristranski dokazi o morebitni oslabljenosti finančne naložbe. Če taki razlogi obstajajo, pristopi k izračunu višine vrednosti izgube zaradi slabitve.

Če presodi, da je treba opraviti oslabitev pri finančnih naložbah, izkazanih po odplačni vrednosti, znesek izgube izmeri kot razliko med knjigovodsko vrednostjo finančne naložbe in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov, diskontiranih po izvirni efektivni obrestni meri. Vrednost izgube pripozna v poslovnem izidu. Če razlogi za slabitev finančne naložbe prenehajo obstajati, se razveljavitev slabitve finančne naložbe, izkazane po odplačni vrednosti, pripozna v poslovnem izidu.

Če pri finančnih naložbah v odvisne in pridružene družbe, izkazanih po nabavni vrednosti, družba/Skupina presodi, da je treba opraviti oslabitev, morebitno izgubo izmeri kot razliko med knjigovodsko vrednostjo finančnega sredstva in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov (ali po kateri drugi metodi), razobrestenih po trenutni tržni donosnosti za podobna finančna sredstva, in jo kot finančni odhodek pripozna v poslovnem izidu.

29.1.26 Izkaz drugega vseobsegajočega donosa

V izkazu drugega vseobsegajočega donosa sta prikazana čisti poslovni izid in drugi vseobsegajoči donosi. Vanj so vključene postavke, ki bodo v prihodnje razporejene v izkaz poslovnega izida, in postavke, ki v prihodnje ne bodo pripoznane v izkazu poslovnega izida, kakor zahtevajo ali dovoljujejo druga določila MSRP.

29.1.27 Izkaz denarnih tokov

V družbi/Skupini se poroča o denarnih tokovih iz poslovanja po posredni metodi na podlagi postavk v izkazu finančnega položaja z dne 31. decembra 2022 in 31. decembra 2021, izkaza poslovnega izida za leto 2022 ter dodatnih podatkov, ki so potrebni za prilagoditev odtokov in pritokov.

29.1.28 Izkaz sprememb lastniškega kapitala

---

Izkaz sprememb lastniškega kapitala prikazuje gibanje posameznih sestavin kapitala v poslovnem letu (celoto prihodkov in odhodkov ter transakcij z lastniki, ko delujejo kot lastniki), vključno z uporabo čistega poslovnega izida. Vključen je izkaz vseobsegajočega donosa, ki čisti dobiček tekočega obdobja povečuje za vse prihodke in odhodke, ki jih je družba/Skupina neposredno pripoznala v kapitalu.

29.1.29 Upravljanje tveganj

Družba/Skupina spremlja tveganja in jih poskuša obvladovati na vseh ravneh poslovanja. Pri ocenjevanju tveganj upošteva različne dejavnike. Ustrezno upravljanje tveganj se zagotavlja z njihovim pravočasnim prepoznavanjem in obvladovanjem ter z usmeritvami in politikami, opredeljenimi v dokumentih celovitega sistema vodenja.

Poslovanje družbe/Skupine je izpostavljeno strateškim, poslovnim in finančnim tveganjem, ki so močno odvisna od tržnih zakonitosti, kar zahteva njihovo aktivno spremljanje. Prepoznavanje tveganj je opisano v poslovnem poročilu v 14. poglavju z naslovom Obvladanje tveganj in priložnosti. Poleg strateških in poslovnih tveganj se družba/Skupina sooča tudi s finančnimi tveganji, med katerimi so najpomembnejša tveganje spremembe poštene vrednosti, obrestno, likvidnostno, valutno in kreditno tveganje ter tveganje ustrezne kapitalske sestave. Kako družba/Skupina ugotavlja in obvladuje finančna tveganja, je razkrito v pojasnilu 34: Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj.

29.1.29.1 Poštena vrednost

Poštena vrednost se uporablja pri finančnih sredstvih, vrednotenih po pošteni vrednosti. Vse preostale postavke v računovodskih izkazih so predstavljene po nabavni oziroma odplačni vrednosti.

Pri merjenju poštene vrednosti nefinančnega sredstva mora družba/Skupina upoštevati zmožnost tržnega udeleženca, da ustvarja gospodarske koristi s skrajno in najboljšo uporabo sredstva ali z njegovo prodajo drugemu udeležencu na trgu, ki bo sredstvo uporabil v skrajni in najboljši meri.

Družba/Skupina uporablja metode vrednotenja, ki so primerne v danih okoliščinah in za katere so na voljo zadostni podatki, predvsem z uporabo ustreznih tržnih vhodnih podatkov in minimalno uporabo netržnih vhodnih podatkov.

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

Vsa sredstva in obveznosti, ki so v računovodskih izkazih merjeni ali razkriti po pošteni vrednosti, so razvrščeni v hierarhijo poštene vrednosti na podlagi najnižje ravni vhodnih podatkov, ki so pomembni za merjenje celotne poštene vrednosti:

1. raven – tržne cene (neprilagojene) z delujočega trga za podobna sredstva in obveznosti,
2. raven – model vrednotenja, ki neposredno ali posredno temelji na tržnih podatkih,
3. raven – model vrednotenja, ki ne temelji na tržnih podatkih.

Za sredstva in obveznosti, ki so bili v računovodskih izkazih pripoznani že v predhodnih obdobjih, družba/Skupina ob zaključku vsakega obdobja poročanja ugotovi, ali je prišlo do prehoda med ravnmi, in sicer tako, da ponovno preveri razporeditev sredstev, upoštevajoč najnižjo raven vhodnih podatkov, ki so pomembni za merjenje celotne poštene vrednosti.

Hierarhija poštenih vrednosti sredstev in obveznosti družbe/Skupine je predstavljena v pojasnilu 33: Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj.

29.1.30 Podlage za konsolidacijo

29.1.30.1 Odvisne družbe

Odvisne družbe so podjetja, ki jih obvladuje obvladujoča družba, posredno ali neposredno. Obvladovanje obstaja, ko je naložbenik izpostavljen ali upravičen spremenljivemu donosu ali ima pravice do spremenljivega donosa v podjetju, v katero naložbi, ima možnost vplivati na finančne in poslovne odločitve ter obstaja povezava med vplivom in donosom. Presoja obvladovanja se opravi ob nakupu naložbe in na podlagi zaznave spremenjenih dejstev in okoliščin obvladovanja.

Računovodski izkazi odvisnih družb so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze od datuma, ko se obvladovanje začne, do datuma, ko preneha.

29.1.30.2 Pridružene družbe

Pridružene družbe so družbe, v katerih ima Skupina pomemben vpliv, ne obvladuje pa njihove finančne in poslovne usmeritve. Naložbe v pridružene družbe se ob začetnem pripoznanju merijo po nabavni vrednosti, nato pa se obračunavajo po kapitalski metodi. Konsolidirani računovodski izkazi Skupine zajemajo delež Skupine v dobičkih in izgubah pridruženih družb, izračunan po kapitalski metodi po opravljeni uskladitvi računovodskih usmeritev od datuma, ko se pomemben vpliv začne, do datuma, ko se konča. Če je delež Skupine v izgubah pridružene družbe večji od njenega deleža, se knjigovodska vrednost deleža Skupine zmanjša na nič, delež v nadaljnjih izgubah pa se preneha pripoznavati.

29.1.30.3 Posli, izvzeti iz konsolidacije

---

Iz konsolidiranih računovodskih izkazov so izločena stanja, nerealizirani dobički in izgube oziroma prihodki in odhodki, ki izhajajo iz poslov znotraj Skupine. Nerealizirane izgube se izločijo na enak način kot dobički, pod pogojem, da obstaja dokaz o slabitvi.

29.1.31 Na novo sprejeti standardi in pojasnila

Standardi in pojasnila, ki so predstavljeni v nadaljevanju, do datuma računovodskih izkazov še niso stopili v veljavo oziroma jih Evropska unija še ni potrdila. Družba/Skupina bo ustrezne standarde in pojasnila uporabila pri pripravi svojih računovodskih izkazov ob njihovi uveljavitvi.

29.1.31.1 Sprejeti standardi ter spremembe standardov in pojasnila, ki še niso stopili v veljavo

• Sprememba MRS 1 in Izjava o praksi MSRP 2 – Razkritje računovodskih usmeritev – MRS 1 vsebuje dve spremembi, in sicer spremembo, povezano s predstavitvijo kratkoročnih in nekratkoročnih obveznosti, ter spremembo, povezano z razkritjem računovodskih politik. Januarja 2020 je OPMSRP izdal spremembe k MRS 1, ki pojasnjujejo merila, ki se uporabljajo za določanje, ali so obveznosti razvrščene med kratkoročne ali nekratkoročne. Te spremembe pojasnjujejo, da razvrstitev med kratkoročne ali nekratkoročne obveznosti temelji na tem, ali ima podjetje pravico ob koncu poročevalskega obdobja odložiti poravnavo obveznosti za najmanj dvanajst mesecev od konca poročevalskega obdobja. Spremembe tudi pojasnjujejo, da „poravnava“ vključuje prenos denarnih sredstev, blaga, storitev ali lastniških instrumentov, razen če obveznost prenosa lastniških instrumentov izhaja iz pretvorbene lastnosti, ki je ločena sestavina sestavljenega finančnega instrumenta. Spremembe so prvotno veljale za letna poročevalska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2022 ali pozneje, vendar pa je bil maja 2020 datum veljavnosti odložen na letna obdobja poročanja, ki se začnejo 1. januarja 2023. Sprememba MRS 1, povezana z razkritjem računovodskih politik, uvaja razkritje bistvenih in ne samo pomembnih računovodskih politik ter vsebuje navodilo, kdaj so informacije v zvezi z računovodsko politiko bistvene. Družba/Skupina ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve vplivale na njene računovodske izkaze.
• Spremembe MRS 8 – Opredelitev računovodskih ocen – S spremembo se uvajajo definicija računovodske ocene in druga pojasnila, s pomočjo katerih bo mogoče razlikovati med računovodsko usmeritvijo in računovodsko oceno. S spremembo bo prav tako pojasnjeno, da sta učinek spremembe vhodnih podatkov ali tehnik merjenja sprememba računovodske ocene, razen če je njuna posledica popravek napake iz preteklega obdobja. Družba/Skupina ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve vplivale na njene računovodske izkaze.
• MSRP - 17 Zavarovalne pogodbe ter spremembe MSRP 17, ki se nanašajo na prvo uporabo MSRP 17 in primerljive informacije po MSRP 9. Družba/Skupina ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve vplivale na njene računovodske izkaze.
• Spremembe MRS 12 – Davek iz dobička – Odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek pri posamezni transakciji. Spremenjeni standard pojasnjuje, ali se izjema pri prvem pripoznanju uporablja pri določenih transakcijah, ki se pripoznajo hkrati kot sredstvo in kot obveznost (kot je denimo najem po MSRP 16 – Najemi). Sprememba uvaja dodaten kriterij za začetno uporabo izjeme po MRS 12.15, pri čemer se izjema ne uporabi pri prvem pripoznanju sredstva ali obveznosti, ki v času pripoznanja povzroči enake obdavčljive in odbitne začasne razlike. Družba/Skupina ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve vplivale na njene računovodske izkaze.

29.1.31.2 Novi standardi in pojasnila, ki jih Evropska unija še ni sprejela

• Spremembe MRS 1 – Predstavitev računovodskih izkazov
• a) Razvrstitev obveznosti med kratkoročne ali nekratkoročne. Sprememba zahteva, da mora imeti pravica podjetja do odloga izpolnitve poravnave obveznosti za najmanj 12 mesecev od datuma poročanja vsebino in mora obstajati na dan zaključka poročevalskega obdobja. Razvrstitev obveznosti se ne spremeni zaradi verjetnosti, da bo podjetje izkoristilo svojo pravico do odloga obveznosti za najmanj 12 mesecev od datuma poročanja. Standard je bil naknadno ponovno spremenjen.
• b) Nekratkoročne obveznosti z zavezami. Če je pravica podjetja do odloga odvisna od

---

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

30 Dodatna pojasnila izkaza poslovnega izida

Pojasnilo 1. Čisti prihodki od prodaje

(v evrih)	Luka Koper, d. d.	Skupina Luka Koper
2022	2021	2022	2021
Čisti prihodki od prodaje domačim kupcem na podlagi pogodb s kupci	96.070.727	64.804.476	99.146.628	67.929.669
◼ storitev	95.871.210	64.797.850	98.947.111	67.923.043
◼ blaga in materiala	199.517	6.626	199.517	6.626
Čisti prihodki od prodaje tujim kupcem na podlagi pogodb s kupci	206.177.480	152.443.699	206.906.522	153.155.156
◼ storitev	206.177.480	152.443.699	206.906.522	153.155.156

---

Čisti prihodki od pobranih pristaniških pristojbin

2022	2021	2022	2021
5.924.861	5.968.846	5.924.861	5.968.846

Čisti prihodki od prodaje iz naslova najemnin

2022	2021	2022	2021
2.023.612	1.773.358	1.484.625	1.390.391

Skupaj

310.196.680	224.990.379	313.462.636	228.444.062

Višji doseženi čisti prihodki od prodaje so rezultat povečanega obsega pretovora, večjega obsega dodatnih storitev, rasti cen, predvsem pa višjih prihodkov iz naslova skladiščnin zaradi podaljšanega časa zadrževanja blaga v skladišču. Ob postopni normalizaciji razmer se pričakuje upad prihodkov iz naslova skladiščnin.

V celotni strukturi čistih prihodkov v letu 2022 dva kupca presegata 10 odstotkov celotne prodaje, tako v družbi kakor v Skupini, kar ostaja na ravni predhodnega leta.

Pojasnilo 2. Usredstveni lastni proizvodi in storitve

Družba in Skupina med usredstvenimi lastnimi proizvodi in storitvami izkazujeta storitve, ki povečujejo vrednost nepremičnin, naprav in opreme. Usredstveni so stroški dela zaposlencev, povezani z investicijskimi projekti večjih vrednosti, ki so grajeni v daljšem časovnem obdobju.

Pojasnilo 3. Drugi prihodki

(v evrih)	Luka Koper, d. d.	Skupina Luka Koper
2022	2021	2022	2021
Drugi poslovni prihodki	1.073.180	1.827.545	2.955.296	3.505.486
Odprava rezervacij	2.975	490.646	2.975	534.656
Subvencije, dotacije in podobni prihodki	0	0	1.721.261	1.620.729
Prevrednotovalni poslovni prihodki	1.070.205	1.336.899	1.231.060	1.350.101
Prihodki pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin	675.055	1.104.899	821.416	1.105.202
Izterjane slabljene terjatve in odpisane obveznosti	395.150	232.000	409.644	244.899
Drugi prihodki	1.265.358	1.114.350	1.310.319	1.186.071
Prejete odškodnine in kazni	279.278	376.874	296.070	402.223
Subvencije in drugi prihodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki	696.355	707.841	696.355	707.841
Ostali prihodki	289.725	29.635	317.894	76.007
Skupaj	2.338.538	2.941.895	4.265.615	4.691.557

Subvencije, dotacije in podobni prihodki, izkazani v Skupini, se nanašajo predvsem na prihodke iz naslova črpanja zadržanih prispevkov plač v višini namensko porabljenih sredstev v odvisni družbi Luka Koper INPO, d. o. o.

Prihodki od prodaje nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin so nižji kot v predhodnem letu, predvsem zaradi v letu 2022 manjšega izkupička, pri prodaji nepremičnin zunaj območja pristanišča, ki jo je realizirala obvladujoča družba v obeh poslovnih letih.

Prejete odškodnine in kazni se nanašajo na prejete odškodnine zaradi škodnih dogodkov. Skladno z znižanjem prejetih odškodnin so se znižali tudi stroški za plačane odškodnine, izkazani med drugimi odhodki.

Subvencije in drugi prihodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki, so sestavljeni predvsem iz prihodkov za pokrivanje stroškov iz naslova EU projektov.

Ostali prihodki so bili leta 2022 v primerjavi s predhodnim letom višji predvsem zaradi v letu 2022 prejete državne pomoči zaradi dviga cen energentov. Del ostalih prihodkov so tudi zaračunane pogodbene kazni ter povračila sodnih stroškov.

Pojasnilo 4. Stroški materiala

(v evrih)	Luka Koper, d. d.	Skupina Luka Koper
2022	2021	2022	2021
Stroški materiala	0	0	0	696
Stroški pomožnega materiala	2.373.081	2.006.751	2.478.382	2.121.974
Stroški nadomestnih delov	8.275.244	6.320.879	8.280.505	6.298.282
Stroški elektrike	4.827.136	2.483.402	4.878.047	2.530.124
Stroški goriva	6.747.777	4.530.041	6.959.860	4.702.698

---

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

VSEBINA

Povečanje stroškov nadomestnih delov je deloma posledica večjega obsega izvajanja vzdrževanja osnovnih sredstev, deloma pa tudi posledica povišanja cen nadomestnih delov. Stroški elektrike in goriva so se povečali predvsem zaradi povišanja cen na trgu energentov in povečanega obsega poslovanja v letu 2022.

Pojasnilo 5. Stroški storitev

(v evrih)	Luka Koper, d. d.	Skupina Luka Koper
2022	2021	2022	2021
Stroški pristaniških storitev	34.834.133	28.522.171	31.798.340	26.421.501
Stroški transportnih storitev	430.726	472.987	175.334	154.806
Stroški storitev vzdrževanja	7.287.790	7.278.321	7.096.165	7.148.927
Stroški najemnin	204.357	159.581	196.965	188.228
Povračila stroškov zaposlencem v zvezi z delom	319.159	193.883	336.862	203.730
Stroški plačilnega prometa, bančnih storitev in zavarovanj	1.296.884	1.419.329	1.438.912	1.592.269
Stroški intelektualnih in osebnih storitev	1.162.338	1.249.757	1.257.531	1.307.161
Stroški sejmov, reklam in reprezentance	1.258.125	978.128	1.278.686	992.798
Stroški storitev fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti	333.726	292.600	369.370	309.905
Stroški komunalnih storitev	1.550.878	1.418.246	1.022.598	770.772
Stroški informacijske podpore	4.500.214	3.704.639	4.673.659	3.864.826
Stroški koncesije	10.682.667	7.729.718	10.682.667	7.729.718
Taksa na pretovor	6.084.315	5.265.145	6.084.315	5.265.145
Stroški drugih storitev	4.370.700	3.138.707	2.918.274	2.515.467
Skupaj	74.316.012	61.823.212	69.329.678	58.465.253

V sklopu stroškov storitev so tako kot pretekla leta največji delež predstavljali stroški pristaniških storitev, ki so v družbi znašali 34.834.133 evrov, v Skupini pa 31.798.340 evrov. Med stroški pristaniških storitev družba v poslovnem letu 2022 izkazuje 15.846.169 evrov stroškov zaposlenih prek agencijskih družb, preteklo leto 13.489.898 evrov, Skupina pa 15.993.365 evrov teh stroškov in preteklo leto 14.118.323 evrov. Prav tako med stroški pristaniških storitev družba v poslovnem letu 2022 izkazuje 11.582.465 evrov stroškov storitev zunanjih pogodbenih partnerjev, preteklo leto 8.586.288 evrov, Skupina pa v letu 2022 izkazuje 11.952.588 evrov teh stroškov in preteklo leto 8.324.026 evrov. Višji stroški so posledica večjega obsega storitev, izvedenih s strani zaposlenih prek agencijskih družb ter zunanjih pogodbenih partnerjev. Stroški storitev vzdrževanja se nanašajo predvsem na stroške vzdrževanja opreme ter javne pristaniške infrastrukture. V letu 2022 so bili stroški informacijske podpore višji v primerjavi s preteklim letom zaradi vpeljave nove platforme Edifact center 2 na kontejnerskem terminalu ter dodatnih rešitev na področju varnosti IT. Stroški koncesije in takse na pretovor so se povečali zaradi višjih prihodkov in obsega pretovora v letu 2022, na podlagi katerih se ti stroški obračunajo. Povečanje stroškov drugih storitev je predvsem posledica povečanih stroškov storitev, izvedenih s strani odvisne družbe Luka Koper INPO, d. o. o., ki se v konsolidaciji izločajo, ter stroškov deratizacije in fumigacije, ki se zaračunajo končnim naročnikom izvedenih storitev, povečanih stroškov varovanja in višjih stroškov študentskega dela.

Pojasnilo 6. Stroški dela

(v evrih)	Luka Koper, d. d.	Skupina Luka Koper
2022	2021	2022	2021
Plače zaposlencev	61.319.742	51.711.326	66.064.515	55.901.192
Nadomestila plač zaposlencev	8.586.719	7.569.374	9.396.336	8.300.338

---

Stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja

	2022	2021	2022	2021
Stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja	2.565.962	2.341.926	2.808.165	2.569.412
Delodajalčevi prispevki od prejemkov zaposlenih	11.577.922	9.901.759	12.479.435	10.703.751
Regres za letni dopust, povračila in drugi stroški	9.527.483	8.630.038	10.492.838	9.495.553
Skupaj	93.577.828	80.154.423	101.241.289	86.970.246

Povprečno število zaposlenih v družbi se je v letu 2022 v primerjavi s povprečjem leta 2021 zvišalo za 54 zaposlencev, medtem ko se je povprečno število zaposlenih v Skupini med primerjanima letoma zvišalo za 52 zaposlenih. Stroški dela so se glede na primerljivo predhodno obdobje povečali predvsem iz naslova uskladitve plač z indeksom rasti življenjskih potrebščin, izplačanih višjih variabilnih prejemkov zaposlenim zaradi poslovanja družbe/Skupine nad načrtovanim ter iz naslova novih zaposlitev.

V decembru 2022 so zaposlenci vseh družb v Skupini z izjemo članov uprave ter zaposlenih na podlagi individualnih pogodb o zaposlitvi prejeli plačo iz naslova poslovne uspešnosti. V nekaterih družbah v Skupini je bila v decembru 2022 ali januarju 2023 izplačana tudi božičnica za poslovno leto 2022.

Družba/Skupina svojim zaposlenim že dvajseto leto zapored plačuje od 70 do 90 odstotkov (odvisno od starosti posameznega zaposlenca) davčno priznane premije dodatnega pokojninskega zavarovanja (PDPZ).

V letu 2022 je regres za letni dopust v vseh družbah v Skupini znašal 2.008 evrov na zaposlenca, v predhodnem letu pa 2.010 evrov.

Povprečno število zaposlencev po izobrazbeni strukturi

	Luka Koper, d. d.	Skupina Luka Koper
Raven izobrazbe	2022	2021	2022	2021
VIII/2	1	1	1	1
VIII/1	25	28	27	30
VII	126	125	134	133
VI/2	236	227	242	230
VI/1	112	106	119	113
V	461	461	503	501
IV	491	456	546	513
III	17	17	28	29
I–II	119	113	150	148
Skupaj	1.588	1.534	1.750	1.698

Pojasnilo 7. Amortizacija (v evrih)

	Luka Koper, d. d.	Skupina Luka Koper
	2022	2021	2022	2021
Amortizacija zgradb	14.742.278	13.008.208	15.181.494	13.479.115
Amortizacija naprav in opreme	14.672.512	14.410.596	15.159.149	14.895.610
Amortizacija drobnega inventarja	19.666	21.365	19.975	21.742
Amortizacija naložbenih nepremičnin	586.800	601.738	264.909	272.930
Amortizacija neopredmetenih sredstev	390.106	670.208	439.233	725.840
Amortizacija vlaganj v tuja sredstva	11.667	11.667	17.743	17.743
Amortizacija sredstev pravic do uporabe	376.817	363.411	405.491	411.481
Skupaj	30.799.846	29.087.193	31.487.994	29.824.461

Pojasnilo 8. Drugi odhodki (v evrih)

	Luka Koper, d. d.	Skupina Luka Koper
	2022	2021	2022	2021
Stroški oblikovanja rezervacij	75.665	17.897	75.665	33.584
Odhodki pri slabitvah, odpisih in izgubah pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin	239.986	1.469.401	240.144	1.469.597

---

Odhodki pri oblikovanju popravka vrednosti terjatev

	2022	2021	2022	2021
Odhodki pri oblikovanju popravka vrednosti terjatev	370.406	619.269	379.672	640.782
Dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela in drugih vrst stroškov	7.486.773	6.851.152	7.496.411	6.859.799
Donacije	354.800	355.374	359.580	358.624
Izdatki za varstvo okolja	148.310	158.977	139.874	144.533
Nagrade dijakom in študentom z dajatvami	6.987	3.247	6.987	3.247
Štipendije dijakom in študentom	23.142	3.761	23.142	3.761
Drugi stroški in odhodki	686.642	719.299	706.329	736.247
Skupaj	9.392.711	10.198.377	9.427.804	10.250.174

Stroški oblikovanja rezervacij se nanašajo na odhodke v zvezi s tožbami, ki jih je prejela obvladujoča družba. Skladno z 92. členom MRS37 – Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva družba/Skupina ne razkriva podrobnih informacij o pravnih obvezah, saj bi njihovo razkritje lahko ustvarilo sodbo o položaju družbe v sporu z drugimi strankami.

Odhodki pri slabitvah, odpisih in izgubah pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin so v letu 2022 nižji predvsem zaradi v letu 2021 izvedenih odpisov investicij v teku, ki v prihodnje ne bodo realizirane, ki jih je pripoznala obvladujoča družba. Med temi odhodki družbe izkazujejo še odhodke zaradi zamenjave delov osnovnih sredstev, ki še niso bili amortizirani v celoti.

Odhodki pri oblikovanju popravka vrednosti terjatev so se v letu 2022 znižali predvsem v obvladujoči družbi, in sicer zaradi boljše starostne strukture terjatev do kupcev in boljšega upravljanja terjatev. Znesek odhodkov pri oblikovanju popravka vrednosti terjatev izhaja iz naslova pogodb s kupci skladno z MSRP 15.

Pojasnilo 9. Finančni prihodki in odhodki

	2022	2021	2022	2021
Finančni prihodki iz deležev	6.180.097	4.646.112	3.676.106	3.209.799
Finančni prihodki iz deležev v družbah v Skupini	1.401.462	308.723	0	0
Finančni prihodki iz deležev v pridruženih družbah	1.158.075	1.177.179	0	0
Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah	2.524.888	2.200.407	2.580.434	2.249.996
Finančni prihodki iz drugih naložb	1.095.672	959.803	1.095.672	959.803
Finančni prihodki od obresti	11.428	245	24.716	337
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev	158.178	252.253	166.646	260.401
Neto tečajne razlike	8.666	92.424	11.693	96.051
Skupaj finančni prihodki	6.349.703	4.898.610	3.867.468	3.470.537
Finančni odhodki iz finančnih naložb	-790.272	0	-305.272	0
Finančni odhodki za obresti	-405.344	-254.312	-404.967	-254.529
Finančni odhodki za obresti do bank	-397.701	-249.448	-397.701	-249.448
Finančni odhodki iz obv. iz najema do drugih

---

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

Finančni odhodki in prihodki

Finančni odhodki iz obv. iz najema do družb v Skupini	-6.992	-4.644	-7.266	-5.081
Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti	-49.174	-18.946	-54.428	-20.967
Finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev	-26	-532	-45	-705
Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti	-49.148	-18.414	-54.383	-20.262
Skupaj finančni odhodki	-1.244.790	-273.258	-764.667	-275.496
Neto finančni izid	5.104.913	4.625.352	3.102.801	3.195.041

Obvladujoča družba izkazuje finančne prihodke iz deležev v družbah v Skupini, ki predstavljajo izplačane dobičke družb, in sicer Luke Koper INPO, d. o. o., v višini 52.801 evrov, Adrie Terminali, d. o. o., v višini 71.472 evrov, Adrie Investicije, d. o. o., v višini 44.703 evrov, Logis-Nove, d. o. o., v višini 10.843 evrov, TOC, d. o. o., v višini 23.164 evrov, ter 1.198.479 evrov prihodkov, ki jih je družba realizirala ob zaključku likvidacijskega postopka nad družbo Luka Koper Pristan, d. o. o. – v likvidaciji, ki se je zaključil 14. decembra 2022 z izbrisom družbe iz sodnega registra.

Finančne prihodke iz deležev v pridruženih družbah, ki jih izkazuje obvladujoča družba v letu 2022, predstavljajo izplačila dobičkov družb Adrie-Tow, d. o. o., v višini 315.000 evrov, Adrie Transport, d. o. o., v višini 200.000 evrov, Avtoservisa, d. o. o., v višini 463.737 evrov ter Adriafina, d. o. o., v višini 179.338 evrov.

Finančni prihodki

Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah, ki jih izkazuje družba/Skupina, se nanašajo predvsem na prejete dividende iz naslova naložb v vrednostne papirje in izplačila pripadajočega dela dobička. Skupina izkazuje še prejete dobičke družb, ki sta izvzeti iz konsolidacije, in sicer Logis-Nove, d. o. o., ter Adrie Investicije, d. o. o.

Finančni prihodki iz drugih naložb se nanašajo na pripoznano višjo vrednost naložb, vrednotenih po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida.

Finančni prihodki iz poslovnih terjatev se nanašajo predvsem na zaračunane zamudne obresti za nepravočasna plačila terjatev, ki so jih kupci plačali v poslovnem letu.

Med finančnimi odhodki iz finančnih naložb družba/Skupina izkazuje prevrednotenje drugih finančnih naložb, vodenih prek izkaza poslovnega izida. Družba dodatno izkazuje odpravo finančne naložbe v odvisno družbo v znesku 485.000 evrov zaradi zaključka likvidacije družbe Luka Koper Pristan, d. o. o. – v likvidaciji, ki se je v postopku konsolidacije v Skupini izločila.

Finančni odhodki za obresti so v letu 2022 v družbi znašali 405.344 evrov, Skupina te izkazuje v znesku 404.967 evrov. Zvišali so se finančni odhodki za obresti do bank, predvsem zaradi dviga variabilnih obrestnih mer v letu 2022, manjšega usredstvovanja obresti ter stroškov, povezanih z izvedbo refinanciranja. Družba/Skupina usredstvuje obresti za namenska posojila za investicije v osnovna sredstva, za usredstvovanje obresti pa uporablja ponderirano povprečno obrestno mero nekratkoročno najetih posojil.

Med finančnimi odhodki iz poslovnih obveznosti družba/Skupina izkazuje predvsem odhodke iz aktuarskega izračuna, pripravljenega s strani pooblaščenega aktuarja.

Pojasnilo 10. Davki in efektivna davčna stopnja

(v evrih)	Luka Koper, d. d.	Skupina Luka Koper
2022	2021	2022	2021
Poslovni izid pred davki	86.834.436	35.370.796	87.951.620	37.334.594
Davek od dobička (19 %)	16.498.543	6.720.451	16.710.808	6.845.079
Neobdavčeni prihodki in povečanje odhodkov	-306.173	-147.501	-369.201	-152.908
Neobdavčene prejete dividende	-738.330	-700.399	-680.062	-700.399
Davčne olajšave	-2.698.089	-1.184.026	-2.857.012	-1.224.227
Davčno nepriznani odhodki	759.984	630.822	876.874	594.406
Davčno nepriznani odhodki v zvezi s slabitvijo naložb	0	0	0	41.603
Drugo zmanjšanje davčne osnove	0	0	-8.140	-368
Drugo povečanje davčne osnove	52.274	38.333	52.274	45.095

---

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

11. Čisti dobiček na delnico

Čisti poslovni izid družbe je v letu 2022 znašal 73.266.227 evrov (leto prej 29.920.330 evrov). V Skupini je za isto obdobje znašal 74.159.799 evrov (leto prej 31.793.528 evrov), od tega je obvladujočemu lastniku pripadlo 74.112.143 evrov (leto prej 31.760.565 evrov), neobvladujočim lastnikom 47.656 evrov (leto prej 32.963 evrov). Neobvladujoči delež pripada solastniku družbe TOC, d. o. o.

(v evrih)	Luka Koper, d. d.	Skupina Luka Koper
31. 12. 2022	31. 12. 2021	31. 12. 2022	31. 12. 2021
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja	73.266.227	29.920.330	74.112.143	31.760.565
Število vseh delnic	14.000.000	14.000.000	14.000.000	14.000.000
Osnovni in prilagojeni čisti dobiček na delnico	5,23	2,14	5,29	2,27

12. Nepremičnine, naprave in oprema

(v evrih)	Luka Koper, d. d.	Skupina Luka Koper
31. 12. 2022	31. 12. 2021	31. 12. 2022	31. 12. 2021
Zemljišča	20.138.595	20.138.595	23.287.917	23.287.917
Zgradbe	288.263.091	268.278.064	294.658.334	275.989.445
Naprave in oprema	106.427.539	98.532.159	108.530.087	100.589.752
Nepremičnine, naprave in oprema, ki se pridobivajo	30.151.426	37.649.656	30.168.276	37.670.656
Pravice do uporabe sredstev	1.125.800	1.379.767	1.000.701	1.339.507
Skupaj	446.106.451	425.978.241	457.645.315	438.877.277

Nepremičnine, naprave in oprema družbe/Skupine niso bile zastavljene. Nabavna vrednost nepremičnin, naprav in opreme v uporabi, katerih neodpisana vrednost je bila v družbi 31. decembra 2022 enaka nič, je znašala 291.503.400 evrov (31. decembra 2021 pa 282.513.422 evrov). V Skupini je bilo 31. decembra 2022 teh sredstev za 299.250.747 evrov nabavne vrednosti (31. decembra 2021 pa za 290.636.870 evrov).

Družba/Skupina je 31. decembra 2022 izkazovala zaveze za nakup nepremičnin, naprav in opreme v znesku 37.419.048 evrov (leto prej na ravni družbe/Skupine 54.432.512 evrov). Družba je 31. decembra 2022 izkazovala obveznosti do dobaviteljev nepremičnin, naprav in opreme v znesku 15.032.463 evrov (leto prej 10.918.944 evrov), Skupina pa je teh obveznosti izkazovala za 15.038.666 evrov (leto prej 10.955.721 evrov).

V letu 2022 je družba investirala v nepremičnine, naprave in opremo skupaj 50.144.988 evrov, Skupina pa 50.772.202 evrov. Največje naložbe so bile:

• nadaljevanje izgradnje novega zunanjega kamionskega terminala ob serminskem vhodu,
• nabava dveh dvigal SPPXi za potrebe kontejnerskega terminala,
• nadaljevanje podaljšanja pomola I – zaključek gradnje priveznega mesta 7D, nadaljevanje gradnje skladiščnih površin,
• nabava 5 novih kombiniranih vozil za potrebe kontejnerskega terminala,
• nabava in postavitev portala OCR na dveh železniških tirih,
• nabava novega 8-tonskega viličarja za potrebe terminala generalnih tovorov,
• izdelava več novih priklopov za reefer kontejnerje,
• izvedba nadgradnje protiprašnega sistema na terminalu sipkih tovorov,
• zaključek gradnje skladišča 50G za potrebe terminala generalnih tovorov,
• nadaljevanje ureditve prostorov za potrebe kontejnerskega terminala, terminala za avtomobile ter za potrebe notranjega železniškega transporta,
• izgradnja novega rezervoarja za potrebe terminala tekočih tovorov.

---

pričetek nabave treh dvigal E-RTG za potrebe kontejnerskega terminala. V opazovanem obdobju družba/Skupina ni ugotovila bistvenih indikatorjev, ki bi narekovali izvedbo slabitev nepremičnin, naprav in opreme. Družba/Skupina je ob koncu leta presojala dobo koristnosti nepremičnin, naprav in opreme in ugotovila, da ni prišlo do spremenjenih okoliščin. Pomembna osnovna sredstva družba/Skupina deli po sestavnih delih, ki imajo različne dobe koristnosti.

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

VSEBINA

Razlika med nabavno vrednostjo ter popravkom vrednosti odtujenih in odpisanih sredstev je bila pripoznana med odhodki pri slabitvah, odpisih in izgubah pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin (pojasnilo 8).

Preglednica gibanja vrednosti nepremičnin, naprav in opreme družbe za leto 2022 (v evrih)

Zemljišča	Zgradbe	Naprave in oprema	Sredstva v pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost	31. decembra 2021	20.138.595	540.212.421	337.792.237	37.649.656	935.792.909
Pridobitve	0	0	0	50.144.988	50.144.988
Prenos iz investicij v teku	0	34.854.725	22.620.616	-57.475.341	0
Odtujitve	0	-915.576	-5.730.648	-51.542	-6.697.766
Odpisi	0	-94.870	-675.280	0	-770.150
Prenos med neopredmetena sredstva	0	0	0	-29.980	-29.980
Prenos iz neopredmetenih sredstev	0	0	32.559	0	32.559
Prenos med naložbene nepremičnine	0	0	0	-86.354	-86.354
Prenos iz naložbenih nepremičnin	0	138.057	0	0	138.057
31. decembra 2022	20.138.595	574.194.757	354.039.484	30.151.427	978.524.263

Popravek vrednosti

Zemljišča	Zgradbe	Naprave in oprema	Sredstva v pridobivanju	Skupaj
31. decembra 2021	0	271.934.357	239.260.078	0	511.194.435
Amortizacija v letu	0	14.753.946	14.692.178	0	29.446.124
Odtujitve	0	-817.710	-5.730.280	0	-6.547.990
Odpisi	0	-72.563	-610.031	0	-682.594
Prenos iz naložbenih nepremičnin	0	133.636	0	0	133.636
31. decembra 2022	0	285.931.666	247.611.945	0	533.543.611

Neodpisana vrednost

Zemljišča	Zgradbe	Naprave in oprema	Sredstva v pridobivanju	Skupaj
31. decembra 2021	20.138.595	268.278.064	98.532.159	37.649.656	424.598.474
31. decembra 2022	20.138.595	288.263.091	106.427.539	30.151.427	444.980.652

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

Preglednica gibanja vrednosti nepremičnin, naprav in opreme družbe za leto 2021 (v evrih)

Zemljišča	Zgradbe	Naprave in oprema	Sredstva v pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost	31. decembra 2020	20.187.007	493.622.056	330.568.290	48.050.979	892.428.332
Pridobitve	0	0	0	51.817.762	51.817.762
Prenos iz investicij v teku	0	49.026.154	11.191.470	-60.217.624	0
Odtujitve	0	-576.401	-2.558.307	-969.513	-4.104.221
Odpisi	0	-1.846.150	-1.409.216	0	-3.255.366
Prenos med neopredmetena sredstva	0	0	0	-21.665	-21.665
Prenos med naložbene nepremičnine	-48.412	-13.238	0	-1.010.283	-1.071.933
31. decembra 2021	20.138.595	540.212.421	337.792.237	37.649.656	935.792.909

---

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

Preglednica gibanja vrednosti nepremičnin, naprav in opreme Skupine za leto 2022 (v evrih)

Zemljišča	Zgradbe	Naprave in oprema	Sredstva v pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost	31. decembra 2021	23.287.916	555.061.052	349.638.972	37.670.657	965.658.597
Pridobitve	0	34.256	556.959	50.180.987	50.772.202
Prenos iz investicij v teku	0	34.894.321	22.621.169	-57.515.490	0
Odtujitve	0	-2.340.514	-6.833.825	-51.542	-9.225.881
Odpisi	0	-94.870	-675.280	0	-770.150
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme	0	20.960	0	0	20.960
Prenos med neopredmetena sredstva	0	-2.489	0	-29.980	-32.469
Prenos iz neopredmetenih sredstev	0	0	32.559	0	32.559
Prenos med naložbene nepremičnine	0	0	0	-86.354	-86.354
Prenos iz naložbenih nepremičnin	0	138.057	0	0	138.057
31. decembra 2022	23.287.916	587.710.773	365.340.554	30.168.278	1.006.507.521

Popravek vrednosti

	31. decembra 2021	31. decembra 2022
Popravek vrednosti	0	279.071.607	249.049.221	0	528.120.828
Amortizacija v letu	0	15.199.239	15.179.124	0	30.378.363
Odtujitve	0	-1.277.646	-6.807.847	0	-8.085.493
Odpisi	0	-72.563	-610.031	0	-682.594
Prenos med nepremičnine, naprave in opremo	0	-1.833	0	0	-1.833
Prenos iz naložbenih nepremičnin	0	133.636	0	0	133.636
31. decembra 2022	0	293.052.440	256.810.467	0	549.862.907

Neodpisana vrednost

	31. decembra 2021	31. decembra 2022
Neodpisana vrednost	23.287.916	275.989.445	100.589.751	37.670.657	437.537.769
31. decembra 2022	23.287.916	294.658.333	108.530.087	30.168.278	456.644.614

---

Nabavna vrednost

	31. decembra 2020	31. decembra 2021
Nabavna vrednost	23.428.971	23.287.916
Pridobitve	0	0
Prenos iz investicij v teku	0	0
Odtujitve	-168.614	-48.412
Odpisi	0	0
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme	75.971
Prenos med neopredmetena sredstva	0
Prenos med naložbene nepremičnine	-48.412	8.260
Popravek vrednosti	-8.260	0
Amortizacija v letu	0	0
Odtujitve	0	0
Odpisi	0	0
Prenos med naložbene nepremičnine	8.260

Neodpisana vrednost

	31. decembra 2020	31. decembra 2021
Neodpisana vrednost	23.437.231	23.287.916

Pravice do uporabe sredstev (v evrih)

	Luka Koper, d. d.	Skupina Luka Koper
31. 12. 2022	956.040	956.040
31. 12. 2021	1.224.381	1.224.381
Zgradbe	156.972	12.442
Oprema	12.788	32.219
Skupaj	1.125.800	1.000.701

Pravice do uporabe sredstev se nanašajo na sredstva, ki jih družba/Skupina najema in izkazuje skladno s standardom MSRP 16 – Najemi. Pravice do uporabe sredstev so del osnovnih sredstev in zaradi nepomembnosti niso izkazane kot ločena postavka v izkazu finančnega položaja.

Preglednica gibanja vrednosti pravic do uporabe sredstev družbe za leto 2022 (v evrih)

	Zemljišča	Zgradbe	Naprave in oprema	Skupaj
Nabavna vrednost	31. decembra 2021	1.987.392	381.793	51.610	2.420.795
Pridobitve	0	109.494	13.355	122.849
31. decembra 2022	1.987.392	491.288	64.965	2.543.644
Popravek vrednosti	31. decembra 2021	763.011	232.515	45.502	1.041.028
Amortizacija v letu	268.341	101.800	6.675	376.817
31. decembra 2022	1.031.352	334.316	52.177	1.417.845
Neodpisana vrednost	31. decembra 2021	1.224.381	149.278	6.108	1.379.767
31. decembra 2022	956.040	156.972	12.788	1.125.800

Preglednica gibanja vrednosti pravic do uporabe sredstev družbe za leto 2021 (v evrih)

	Zemljišča	Zgradbe	Naprave in oprema	Skupaj
Nabavna vrednost

---

31. decembra 2020

921.004	193.997	51.610	1.166.612
Pridobitve	1.066.388	187.796	0	1.254.183
31. decembra 2021	1.987.392	381.793	51.610	2.420.795

Popravek vrednosti

31. decembra 2020	494.097	154.270	29.251	677.618
Amortizacija v letu	268.914	78.246	16.251	363.411
31. decembra 2021	763.011	232.515	45.502	1.041.028

Neodpisana vrednost

31. decembra 2020	426.907	39.728	22.359	488.994
31. decembra 2021	1.224.381	149.278	6.108	1.379.767

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

Preglednica gibanja vrednosti pravic do uporabe sredstev Skupine za leto 2022

	Zemljišča	Zgradbe	Naprave in oprema	Skupaj
Nabavna vrednost	31. decembra 2021	1.987.392	164.213	314.839	2.466.444
Pridobitve	0	19.204	52.538	71.742
Odtujitve, odpisi	0	0	-59.544	-59.544
31. decembra 2022	1.987.392	183.417	307.833	2.478.642

Popravek vrednosti

31. decembra 2021	763.011	120.911	243.015	1.126.937
Amortizacija v letu	268.341	50.063	87.087	405.491
Odtujitve, odpisi	0	0	-54.487	-54.487
31. decembra 2022	1.031.352	170.974	275.615	1.477.941

Neodpisana vrednost

31. decembra 2021	1.224.381	43.302	71.824	1.339.507
31. decembra 2022	956.040	12.443	32.219	1.000.701

Preglednica gibanja vrednosti pravic do uporabe sredstev Skupine za leto 2021

	Zemljišča	Zgradbe	Naprave in oprema	Skupaj
Nabavna vrednost	31. decembra 2020	921.004	137.561	202.714	1.261.279
Pridobitve	1.066.388	26.652	112.125	1.205.165
31. decembra 2021	1.987.392	164.213	314.839	2.466.444

Popravek vrednosti

31. decembra 2020	494.097	80.032	141.327	715.457
Amortizacija v letu	268.914	40.879	101.688	411.480
31. decembra 2021	763.011	120.911	243.015	1.126.937

Neodpisana vrednost

31. decembra 2020	426.907	57.529	61.387	545.822
31. decembra 2021	1.224.381	43.302	71.824	1.339.507

Pojasnilo 13. Naložbene nepremičnine

	Luka Koper, d. d.	Skupina Luka Koper
31. 12. 2022	14.405.808	11.256.486
31. 12. 2021	9.061.559	9.569.312
Skupaj	23.467.367	15.324.069

Med naložbenimi nepremičninami so zemljišča in objekti, dani v poslovni najem, ter nepremičnine, ki trenutno niso v uporabi. Vrednotene so po modelu nabavne vrednosti.

Najem nepremičnin

	Luka Koper, d. d.	Skupina Luka Koper

---

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

Preglednica gibanja vrednosti naložbenih nepremičnin družbe za leto 2022 (v evrih)

Zemljišča	Zgradbe	Skupaj
Nabavna vrednost 31. decembra 2021	14.405.808	17.749.328	32.155.136
Odtujitve, odpisi	0	-13.847	-13.847
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme	0	86.354	86.354
Prenos med nepremičnine, naprave in opremo	0	-138.057	-138.057
31. decembra 2022	14.405.808	17.683.778	32.089.586

Popravek vrednosti

Zemljišča	Zgradbe	Skupaj
31. decembra 2021	0	8.180.017	8.180.017
Amortizacija v letu	0	586.799	586.799
Odtujitve, odpisi	0	-10.961	-10.961
Prenos med nepremičnine, naprave in opremo	0	-133.636	-133.636
31. decembra 2022	0	8.622.219	8.622.219

Neodpisana vrednost

Zemljišča	Zgradbe	Skupaj
31. decembra 2021	14.405.808	9.569.311	23.975.119
31. decembra 2022	14.405.808	9.061.559	23.467.367

Preglednica gibanja vrednosti naložbenih nepremičnin družbe za leto 2021 (v evrih)

Zemljišča	Zgradbe	Skupaj
Nabavna vrednost 31. decembra 2020	14.498.451	17.430.771	31.929.222
Odtujitve, odpisi	-168.614	-677.405	-846.019
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme	75.971	995.962	1.071.933
31. decembra 2021	14.405.808	17.749.328	32.155.136

Popravek vrednosti

Zemljišča	Zgradbe	Skupaj
31. decembra 2020	-8.260	8.215.841	8.207.581
Amortizacija v letu	0	601.737	601.737
Odtujitve, odpisi	0	-646.753	-646.753
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme	8.260	9.192	17.452
31. decembra 2021	0	8.180.017	8.180.017

Neodpisana vrednost

Zemljišča	Zgradbe	Skupaj
31. decembra 2020	14.506.711	9.214.930	23.721.641
31. decembra 2021	14.405.808	9.569.311	23.975.119

---

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

Preglednica gibanja vrednosti naložbenih nepremičnin Skupine za leto 2021 (v evrih)

Zemljišča	Zgradbe	Skupaj
Nabavna vrednost	31. decembra 2020	11.256.486	7.145.763	18.402.249
Odtujitve, odpisi	0	-19.756	-19.756
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme	0	978.297	978.297
31. decembra 2021	11.256.486	8.104.304	19.360.790
Popravek vrednosti	31. decembra 2020	0	3.557.619	3.557.619
Amortizacija v letu	0	273.929	273.929
Odtujitve, odpisi	0	-9.183	-9.183
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme	0	9.192	9.192
31. decembra 2021	0	3.830.557	3.830.557
Neodpisana vrednost	31. decembra 2020	11.256.486	3.588.144	14.844.630
31. decembra 2021	11.256.486	4.273.747	15.530.233

Pojasnilo 14. Neopredmetena sredstva (v evrih)

Družba/Skupina	31. 12. 2022	31. 12. 2021	31. 12. 2022	31. 12. 2021
Nekratkoročne premoženjske pravice in nekratkoročno odloženi stroški razvijanja	870.086	1.250.530	942.603	1.372.176
Skupaj	870.086	1.250.530	942.603	1.372.176

Nabavna vrednost neopredmetenih sredstev v uporabi, katerih neodpisana vrednost je bila v družbi 31. decembra 2022 enaka nič, je znašala 9.730.305 evrov (31. decembra 2021 pa 9.249.282 evrov). V Skupini je bilo 31. decembra 2022 teh sredstev za 10.159.536 evrov nabavne vrednosti (31. decembra 2021 pa za 9.255.503 evrov). Družba/Skupina 31. decembra 2022 ni izkazovala zavez za nakup neopredmetenih sredstev, kot jih je 31. decembra 2021. Neopredmetena sredstva 31. decembra 2022 niso bila zastavljena. Neopredmetena sredstva v družbi/Skupini predstavljajo pravice do industrijske lastnine in druge pravice ter stroški razvoja. Pravice do industrijske lastnine in druge pravice zajemajo računalniške programe, informacijske sisteme in razvojno-projektne programe. Stroški razvijanja, izkazani v Skupini, so nastali v družbi TOC, d. o. o., in sicer za projekt CAPSorb (razvoj učinkovitih ekoloških vpojnih sredstev za obvladovanje razlitij vseh vrst hidrofilnih in hidrofobnih nevarnih in nenevarnih tekočin na trdnih tleh in vodnih površinah).

Preglednica gibanja vrednosti neopredmetenih sredstev družbe za leto 2022 (v evrih)

Pravice do industrijske lastnine in druge pravice	Neopredmetena sredstva v pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost	31. decembra 2021	13.151.878	33.988	13.185.866
Pridobitve	0	12.241	12.241
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme	29.980	0	29.980

---

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

Preglednica gibanja vrednosti neopredmetenih sredstev družbe za leto 2021 (v evrih)

Pravice do industrijske lastnine in druge pravice	Neopredmetena sredstva v pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost	31. decembra 2020	12.997.876	185.485	13.183.361
Pridobitve	0	17.490	17.490
Prenos iz investicij v teku	168.987	-168.987	0
Odtujitve	-36.649	0	-36.649
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme	21.664	0	21.664
31. decembra 2021	13.151.878	33.988	13.185.866

Popravek vrednosti

31. decembra 2020	11.301.777	0	11.301.777
Amortizacija v letu	670.208	0	670.208
Odtujitve	-36.649	0	-36.649
31. decembra 2021	11.935.336	0	11.935.336

Neodpisana vrednost

31. decembra 2020	1.696.099	185.485	1.881.584
31. decembra 2021	1.216.542	33.988	1.250.530

Preglednica gibanja vrednosti neopredmetenih sredstev Skupine za leto 2022 (v evrih)

Stroški razvijanja	Pravice do industrijske lastnine in druge pravice	Neopredmetena sredstva v pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost	31. decembra 2021	390.746	13.390.603	41.873	13.823.222
Pridobitve	0	0	12.241	12.241
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme	0	29.980	0	29.980
Prenos med nepremičnine, naprave in opremo	0	0	-32.559	-32.559
31. decembra 2022	390.746	13.420.583	21.555	13.832.884

Popravek vrednosti

31. decembra 2021	351.672	12.099.375	0	12.451.047
Amortizacija v letu	39.074	400.160	0	439.234
31. decembra 2022	390.746	12.499.535	0	12.890.281

Neodpisana vrednost

31. decembra 2021	39.074	1.291.228	41.873	1.372.175
31. decembra 2022	0	921.048	21.555	942.603

---

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

Pojasnilo 15. Druga nekratkoročna sredstva

(v evrih)	Luka Koper, d. d.	Skupina Luka Koper	2022	2021
1. januarja	9.650.187	1.089.144	9.650.187	1.089.144
Povečanja	13.756.103	10.544.939	13.756.103	10.544.939
Prenos med nepremičnine, naprave in opremo	-23.189.650	-1.983.896	-23.189.650	-1.983.896
31. decembra	216.640	9.650.187	216.640	9.650.187

Družba/Skupina med nekratkoročnimi sredstvi izkazuje dane predujme za nakup nepremičnin, naprav in opreme.

Zmanjšanje drugih nekratkoročnih sredstev je posledica prenosa v uporabo, in sicer med nepremičnine, naprave in opremo.

Pojasnilo 16. Delnice in deleži v družbah v Skupini

Naložbe v odvisne družbe, ki jih izkazuje le obvladujoča družba, so 31. decembra 2022 znašale 4.048.063 evrov.

Obvladujoča družba je dne 14. decembra 2022 z izbrisom družbe iz registra zaključila postopek redne likvidacije odvisne družbe Luka Koper Pristan, d. o. o. – v likvidaciji. Ob zaključku postopka likvidacije družbe je nase prenesla preostalo nepremičnino, terjatve in obveznosti likvidirane družbe, s čimer je pripoznala za 1.198.479 evrov finančnih prihodkov in 485.000 evrov finančnih odhodkov od odprave naložbe v odvisno družbo. Tako finančni prihodki kot finančni odhodki, nastali ob likvidaciji družbe, so bili ob konsolidaciji izločeni.

Naložbe v odvisne družbe niso predmet zastave.

Podrobnejša predstavitev poslov z odvisnimi družbami je podana v pojasnilu 32 tega poročila.

Pregled naložb v odvisne družbe

(v evrih)	Odstotek lastništva	Stanje naložbe 31. 12. 2022	Kapital na dan 31. 12. 2022	Čisti

---

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

1. Pregled poslovanja

Podjetje	Odstotek lastništva	Stanje naložbe 31. 12. 2022 (v evrih)	Kapital 31. 12. 2021 (v evrih)	Čisti prihodki od prodaje v 2022 (v evrih)	Čisti poslovni izid 2022 (v evrih)	Število zaposlenih 31. 12. 2022
Luka Koper INPO, d. o. o.	100 %	1.336.288	24.609.437	7.233.927	595.085	131
Adria Terminali, d. o. o.	100 %	226.000	1.881.124	3.689.583	521.901	27
Adria Investicije, d. o. o.	100 %	1.775.775	157.394	84.028	44.678	0
Logis-Nova, d. o. o.	100 %	710.000	704.681	2.291	12.483	0
TOC, d. o. o.	68,13 %	0	955.566	609.907	149.539	5
Skupaj		4.048.063

2. Pojasnilo 17. Delnice in deleži v pridruženih družbah

Podjetje	31. 12. 2022 (v evrih)	31. 12. 2021 (v evrih)	Skupina Luka Koper 31. 12. 2022 (v evrih)	Skupina Luka Koper 31. 12. 2021 (v evrih)
Delnice in deleži v pridružene družbe	6.737.709	6.737.709	16.361.004	15.784.793
Skupaj	6.737.709	6.737.709	16.361.004	15.784.793

Delnice in deleži družbe/Skupine v pridruženih družbah niso bili dani v zastavo. V letu 2022 ni bilo sprememb pri lastništvu v pridruženih družbah.

3. Preglednica gibanja delnic in deležev v pridruženih družbah v Skupini

leto	Stanje 1. januarja (v evrih)	Pripisani dobički (v evrih)	Izplačilo dobička (v evrih)	Stanje 31. decembra (v evrih)
2022	15.784.793	1.734.285	-1.158.075	16.361.004
2021	14.168.687	2.793.285	-1.177.179	15.784.793

4. Pomembni podatki pridruženih družb v letu 2022

(v evrih) Odstotek

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

Pomembni podatki pridruženih družb v letu 2022 (v evrih)

Odstotek lastništva	Nekratkoročna sredstva	Kratkoročna sredstva	Nekratkoročne obveznosti	Kratkoročne obveznosti	Prihodki	Čisti poslovni izid	Čisti poslovni izid, ki pripada Skupini	Drugi vseobsegajoči donos	Izplačan dobiček predhodnega leta, ki pripada Skupini	Število zaposlenih	31. 12. 2022
Adria Transport, d. o. o.	50 %	9.216.069	4.006.734	2.850.857	2.968.831	11.181.147	640.985	320.493	665.361	200.000	43
Adria Transport Croatia, d. o. o.	50 %	3.150	271.814	250.050	3.133	0	-87.826	-43.914	-87.826	0	0
Adria Tow, d. o. o.	50 %	9.051.180	4.969.678	191.537	514.779	8.000.763	1.853.446	926.723	1.859.768	315.000	36
Adriafin, d. o. o.	50 %	8.074.302	2.186.051	0	23.056	91.066	88.490	44.245	88.490	179.338	0
Avtoservis, d. o. o.	49 %	683.069	3.398.378	94.170	1.023.304	6.078.368	993.342	486.738	998.884	463.737	38
Skupaj	1.734.285										1.158.075

Pomembni podatki pridruženih družb v letu 2021 (v evrih)

Odstotek lastništva	Nekratkoročna sredstva	Kratkoročna sredstva	Nekratkoročne obveznosti	Kratkoročne obveznosti	Prihodki	Čisti poslovni izid	Čisti poslovni izid, ki pripada Skupini	Drugi vseobsegajoči donos	Izplačan dobiček predhodnega leta, ki pripada Skupini	Število zaposlenih	31. 12. 2021
Adria Transport, d. o. o.	50 %	9.986.687	6.859.788	5.367.991	4.340.731	12.986.031	2.770.295	1.385.148	2.778.340	129.250	39
Adria Transport Croatia, d.o.o.	50 %	5.291	367.754	250.052	12.927	0	-70.348	-35.174	-70.348	0	0
Adria Tow, d.o.o.	50 %	6.684.858	7.440.883	194.639	1.847.655	5.703.945	1.599.348	799.674	1.606.023	336.000	36
Adriafin, d.o.o.	50 %	8.165.499	2.449.205	85.025	22.196	316.678	358.489	179.245	358.489	175.000	0
Avtoservis, d.o.o.	49 %	767.394	2.958.019	97.712	498.463	5.308.593	947.740	464.392	944.828	536.929	38
Skupaj	2.793.285										1.177.179

---

Pojasnilo 18. Druge nekratkoročne finančne naložbe

	Luka Koper, d. d.	Skupina Luka Koper
	31. 12. 2022	31. 12. 2021	31. 12. 2022	31. 12. 2021
Druge naložbe, izmerjene po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida	4.205.892	3.415.492	6.691.667	5.901.267
Druge naložbe, izmerjene po pošteni vrednosti prek kapitala	41.552.427	53.171.843	42.297.460	54.070.809
Skupaj	45.758.319	56.587.335	48.989.127	59.972.076

Druge nekratkoročne finančne naložbe sestavljajo naložbe v vrednostne papirje in deleže.

Druge naložbe, izmerjene po pošteni vrednosti prek kapitala, predstavljajo naložbe v delnice družb Krka, d. d., in Intereuropa, d. d.

Druge naložbe, izmerjene po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida, pa predstavljajo naložbe v druge družbe, pri katerih je družba/Skupina v kapitalu udeležena manj kot 20-odstotno, naložbe v vzajemne sklade ter dve družbi, ki sta v 100-odstotni lasti obvladujoče družbe in se zaradi nepomembnosti v Skupini ne konsolidirata.

Preglednica gibanja drugih nekratkoročnih finančnih naložb družbe

	2022	2021
Stanje 1. januarja	56.587.335	44.223.149
Povečanja
Prevrednotenje na pošteno vrednost prek kapitala	0	11.404.384
Prevrednotenje na pošteno vrednost prek izkaza poslovnega izida	1.095.672	959.802
Zmanjšanja
Prevrednotenje na pošteno vrednost prek kapitala	-11.619.416	0
Prevrednotenje na pošteno vrednost prek izkaza poslovnega izida	-305.272	0
Stanje 31. decembra	45.758.319	56.587.335

Preglednica gibanja drugih nekratkoročnih finančnih naložb Skupine

	2022	2021
Stanje 1. januarja	59.972.076	47.423.171
Povečanja
Prevrednotenje na pošteno vrednost prek kapitala	0	11.589.103
Prevrednotenje na pošteno vrednost prek izkaza poslovnega izida	1.095.671	959.802
Zmanjšanja
Prerazvrstitev znotraj nabavne vrednosti in popravka vrednosti	-11.773.348	0
Prevrednotenje na pošteno vrednost prek poslovnega izida	-305.272	0
Stanje 31. decembra	48.989.127	59.972.076

Pojasnilo 19. Odložene terjatve in obveznosti za davek

	Luka Koper, d. d.	Skupina Luka Koper
	Terjatve	Obveznosti	Terjatve	Obveznosti
	31. 12. 2022	31. 12. 2021	31. 12. 2022	31. 12. 2021
Odložene terjatve in obveznosti za davek iz naslova:
◼ slabitev naložb v odvisne družbe	298.562	509.689	0	0
◼ slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	8.740.460	8.740.582	5.125.034	7.332.723
◼ popravka vrednosti terjatev do kupcev	244.056	236.118	0	0
◼ rezervacij za odpravnine	423.855	438.550	0	0
◼ rezervacij za jubilejne nagrade	73.071	77.113	0	0
◼ rezervacij za tožbe	11.159	0	0	0
◼ nekratkoročne pasivne časovne razmejitve za GJS	453.983	453.983	0	0
Skupaj	10.245.146	10.456.035	5.125.034	7.332.723
Pobotanje z odloženimi obveznostmi za davek iz naslova slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	-5.125.034	-7.332.723	-5.125.034	-7.332.723
Skupaj	5.120.112	3.123.312	0	0
	5.104.155	3.139.377	0	0

Odložene terjatve za davek se nanašajo na odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev, nekratkoročnih finančnih naložb, slabitev terjatev, rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade, tožb ter odloženih prihodkov iz naslova izvajanja gospodarske javne službe. Osnove iz katerih so oblikovani odloženi davki nimajo omejenega roka trajanja. Odloženi davki so v letu 2022 znižali čisti poslovni izid družbe za 190.887 evrov (leto prej 291.381 evrov), v Skupini pa za 254.308 evrov (leto prej 308.942 evrov).

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

Med odloženimi davki

Skupina izkazuje tudi odložene davke iz naslova slabitev naložb v odvisne družbe, ki se ne izločajo, saj gre za davčno postavko obvladujoče družbe. Oblikovane so za odvisne družbe, ki so za družbo opredeljene kot nestrateške in so hkrati predmet različnih možnih oblik izhoda oziroma dezinvestiranja.

Družba je za del svojih terjatev za odloženi davek 31. decembra 2022 izvedla pobot z obveznostmi v višini 5.125.034 evrov (v predhodnem letu 7.322.723 evrov), znesek pobota v Skupini pa je 31. decembra 2022 znašal 5.215.116 evrov (v predhodnem letu 7.452.051 evrov).

Preglednica gibanja terjatev za odloženi davek za leto 2022 za družbo Luka Koper, d. d. (v evrih)

Terjatve	Obveznosti
	Stanje 31. 12. 2021	Pripoznane v izkazu poslovnega izida	Pripoznane v izkazu drugega vseobsegajočega donosa	Stanje 31. 12. 2022	Stanje 31. 12. 2021	Pripoznane v izkazu drugega vseobsegajočega donosa	Stanje 31. 12. 2022
Odložene terjatve in obveznosti za davek iz naslova:	slabitev naložb v odvisne družbe	509.689	-211.127	0	298.562	0	0	0
	slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	8.740.582	-122	0	8.740.460	7.332.723	-2.207.688	5.125.035
	popravka vrednosti terjatev do kupcev	236.118	7.938	0	244.056	0	0	0
	rezervacij za odpravnine	438.550	5.307	-20.002	423.856	0	0	0
	rezervacij za jubilejne nagrade	77.113	-4.042	0	73.071	0	0	0
	rezervacij za tožbe	0	11.159	0	11.159	0	0	0
	nekratkoročne pasivne časovne razmejitve za GJS	453.983	0	0	453.983	0	0	0
Skupaj	10.456.035	-190.887	-20.002	10.245.147	7.332.723	-2.207.688	5.125.035

Pobotanje z odloženimi obveznostmi za davek iz naslova slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev

-7.332.723 0 2.207.688 -5.125.035 -7.332.723 2.207.688 -5.125.035

Odložene terjatve za davek v izkazu finančnega položaja družbe

3.123.312 -190.887 2.187.686 5.120.112 0 0 0

Preglednica gibanja terjatev za odloženi davek za leto 2021 za družbo Luka Koper, d. d. (v evrih)

Terjatve	Obveznosti
Stanje 31. 12. 2020	Pripoznane v izkazu poslovnega izida	Pripoznane v izkazu drugega vseobsegajočega donosa	Stanje 31. 12. 2021	Stanje 31. 12. 2020	Pripoznane v izkazu drugega vseobsegajočega donosa	Stanje 31. 12. 2021
Odložene terjatve in obveznosti za davek iz naslova:	slabitev naložb v odvisne družbe	509.689	0	0	509.689	0	0	0
	slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	9.156.152	-415.570	0	8.740.582	5.165.890	2.166.833	7.332.723
	popravka vrednosti terjatev do kupcev	153.661	82.457	0	236.118	0	0	0
	rezervacij za odpravnine	405.177	41.024	-7.652	438.550	0	0	0
	rezervacij za jubilejne nagrade	76.405	708	0	77.113	0	0	0

---

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

VSEBINA

Preglednica gibanja terjatev za odloženi davek za leto 2022 za Skupino Luka Koper (v evrih)

Terjatve	Obveznosti
Stanje 31. 12. 2021	Pripoznane v izkazu poslovnega izida	Pripoznane v izkazu drugega vseobsegajočega donosa	Stanje 31. 12. 2022	Stanje 31. 12. 2021	Pripoznane v izkazu drugega vseobsegajočega donosa	Stanje 31. 12. 2022
Odložene terjatve in obveznosti za davek iz naslova:	slabitev naložb v odvisne družbe	509.689	-211.127	0	298.562	0	0	0
slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	8.761.750	-122	0	8.761.628	7.452.050	-2.236.934	5.215.116
popravka vrednosti terjatev do kupcev	292.968	-45.544	0	247.424	0	0	0
rezervacij za odpravnine	490.518	-4.072	-17.848	468.598	0	0	0
rezervacij za jubilejne nagrade	82.520	-4.602	0	77.918	0	0	0
rezervacij za tožbe	0	11.159	0	11.159	0	0	0
nekratkoročne pasivne časovne razmejitve za GJS	453.983	0	0	453.983	0	0	0
Skupaj	10.591.428	-254.308	-17.848	10.319.272	7.452.050	-2.236.934	5.215.116

Pobotanje z odloženimi obveznostmi za davek iz naslova slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev

-7.452.051 0 2.236.934 -5.215.117 -7.452.050 2.236.934 -5.215.116

Odložene terjatve za davek v izkazu finančnega položaja Skupine

3.139.377 -254.308 2.219.086 5.104.155 0 0 0

Preglednica gibanja terjatev za odloženi davek za leto 2021 za Skupino Luka Koper (v evrih)

Terjatve	Obveznosti
Stanje 31. 12. 2020	Pripoznane v izkazu poslovnega izida	Pripoznane v izkazu drugega vseobsegajočega donosa	Stanje 31. 12. 2021	Stanje 31. 12. 2020	Pripoznane v izkazu drugega vseobsegajočega donosa	Stanje 31. 12. 2021
Odložene terjatve in obveznosti za davek iz naslova:	slabitev naložb v odvisne družbe	509.689	0	0	509.689	0	0	0
slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	9.177.320	-415.570	0	8.761.750	5.250.121	2.201.929	7.452.050
popravka vrednosti terjatev do kupcev	229.100	63.868	0	292.968	0	0	0
rezervacij za odpravnine	463.234	42.237	-14.954	490.517	0	0	0

---

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

VSEBINA

Pojasnilo 20. Sredstva za prodajo

(v evrih)	Luka Koper, d. d.	Skupina Luka Koper	31. 12. 2022	31. 12. 2021	31. 12. 2022	31. 12. 2021
Naložba v odvisno družbo	0	485.000	0	0
Poslovne in druge terjatve ter denar in denarni ustrezniki	0	0	0	340.807
Skupaj	0	485.000	0	340.807

Postavke iz leta 2021 so bile dokončno odpisane v skladu z zaključkom redne likvidacije družbe Luka Koper Pristan, d. o. o. – v likvidaciji, ta se je zaključila 14. decembra 2022 z izbrisom iz sodnega registra.

Pojasnilo 21. Zaloge

Na dan 31. decembra 2022 je znašala vrednost zalog materiala v družbi/Skupini 1.596.208 evrov, na isti dan predhodnega leta pa 1.422.438 evrov. Večji del zalog se nanaša na material za vzdrževanje in nadomestne dele ter na režijski in pomožni material.

Pojasnilo 22. Poslovne in druge terjatve

(v evrih)	Luka Koper, d. d.	Skupina Luka Koper	31. 12. 2022	31. 12. 2021	31. 12. 2022	31. 12. 2021
Kratkoročne poslovne terjatve do:
◼ domačih kupcev	29.409.231	20.146.338	30.189.532	20.831.878
◼ tujih kupcev	21.646.631	18.873.816	21.800.778	19.034.849
Kratkoročne poslovne terjatve do družb v Skupini	568.139	504.373	0	0
Kratkoročne poslovne terjatve do pridruženih družb	413.994	143.570	413.994	143.570
Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev	52.037.995	39.668.097	52.404.304	40.010.297
Dani kratkoročni predujmi in varščine	86.991	41.176	87.616	41.681
Kratkoročne terjatve, povezane s finančnimi prihodki	6.385	0	12.410	0
Terjatve do države	3.467.266	2.296.840	3.608.808	2.434.252
Druge kratkoročne terjatve	203.473	407.257	237.797	473.325
Poslovne terjatve	55.802.110	42.413.370	56.350.935	42.959.555
Kratkoročno odloženi stroški	3.544.481	3.700.938	3.551.751	3.707.705
Nezaračunani prihodki	275.941	340.741	275.940	340.740
Sredstva iz pogodb s kupci	0	318.339	0	318.339
Druge terjatve	3.820.422	4.360.018	3.827.691	4.366.784
Skupaj	59.622.532	46.773.388	60.178.626	47.326.339

Poslovne in druge terjatve so 31. decembra 2022 v družbi znašale 59.622.532 evrov, kar je v primerjavi s stanjem na zadnji dan predhodnega leta za 12.849.144 evrov več. Medtem je Skupina ob koncu leta 2022 izkazovala za 60.178.626 evrov poslovnih in drugih terjatev, kar je v primerjavi s predhodnim letom za 12.852.287 evrov več.

Družba/Skupina ima pri večini terjatev do kupcev možnost uveljavljanja zakonite zastavne pravice na uskladiščenem blagu, ki je v njeni posesti. Družba je v letu 2022 sklenila permanentno zavarovalno polico za zavarovanje blagovnih terjatev, s katero je zavarovan pretežni del njenih kratkoročnih poslovnih terjatev do kupcev, nastalih od 1. novembra 2022 dalje. Na dan 31. decembra 2022 ima družba 65,4 odstotka odprtih kratkoročnih poslovnih terjatev do kupcev zavarovanih s polico zavarovanja blagovnih terjatev, za 19 odstotkov ima prejete bančne garancije ali denarne varščine, 15,6 odstotka kratkoročnih poslovnih terjatev do kupcev je nezavarovanih.

Svoje zapadle terjatve družba/Skupina preverja skladno s Pravilnikom o računovodstvu in v primeru zamude plačila redno oblikuje popravek vrednosti terjatev. Družba/Skupina skladno z MSRP 9 – Finančni instrumenti in na podlagi računovodske politike oblikuje popravek vrednosti terjatev iz naslova nezapadlih terjatev po ključnih kriterijih tveganja. Iz tega naslova izhaja, da je imela družba/Skupina med odprtimi in nezapadlimi terjatvami manj kot odstotek takih terjatev, pri katerih obstaja tveganje neplačila. V letu 2022 je tako družba oblikovala za 347.413 evrov popravka vrednosti terjatev in odpravila za 381.393 evrov v preteklosti oblikovanega popravka vrednosti terjatev, Skupina pa je v istem obdobju oblikovala za 448.758 evrov popravka vrednosti terjatev in odpravila za 293.552 evrov v preteklosti oblikovanega popravka vrednosti terjatev. Družba je ob likvidaciji odvisne družbe Luka Koper Pristan, d. o. o. – v likvidaciji prenesla del terjatev in že oblikovan popravek vrednosti terjatev v svoje izkaze ter s tem povečala skupno vsoto popravka vrednosti terjatev. Skupina je v letu 2022 del terjatev in popravka vrednosti terjatev, ki jih je v Skupino prinašala družba Luka Koper Pristan, d. o. o. – v likvidaciji, prenesla iz sredstev (skupine za odtujitev) za prodajo med kratkoročne poslovne terjatve.

1. decembra 2022 družba/Skupina ni izkazovala terjatev do članov uprave in članov nadzornega sveta. Med drugimi terjatvami družba/Skupina izkazuje kratkoročno nezaračunane prihodke, ki predstavljajo vračunane prihodke na osnovi nastalih stroškov evropskih razvojnih projektov, sofinanciranih s strani evropskih institucij, v višini 275.941 evrov v družbi/Skupini ter kratkoročno odložene stroške v višini 3.544.481 evrov v družbi in 3.551.751 evrov v Skupini. Obvladujoča družba je v letu 2019 s strani Finančne uprave Republike Slovenije prejela odločbo v zvezi z obračunom davka od dohodka pravnih oseb za leto 2017 v višini 3.058.642 evrov ter obveznost poravnala. Izkazala jo je med kratkoročno odloženimi stroški, saj se je na odločbo pritožila. Družba/Skupina je na podlagi OPMSRP 23 – Negotovost glede obravnav davka iz dobička zaradi negotovosti odločitve državnih organov v zvezi z navedeno pritožbo oblikovala obveznost za plačilo davka od dohodka pravnih oseb. Družba/Skupina v letu 2022 ne izkazuje sredstev iz pogodb s kupci, medtem ko jih je konec poslovnega leta 2021 izkazovala za 318.339 evrov, kar je predstavljalo vnaprej vračunane prihodke za še neizstavljene fakture, vendar za storitve, ki so bile kupcem že opravljene, skladno z MSRP 15.

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

Zapadlost kratkoročnih poslovnih terjatev do kupcev in terjatev, povezanih s finančnimi prihodki

Luka Koper, d. d.	31. 12. 2022	31. 12. 2021
(v evrih)	Bruto vrednost	Popravek vrednosti	Neto vrednost	Bruto vrednost	Popravek vrednosti	Neto vrednost
Odprte in nezapadle terjatve do kupcev	47.764.501	-189.119	47.575.382	35.523.666	-130.115	35.393.551
Zapadle terjatve do kupcev	5.389.535	-926.922	4.462.613	5.218.692	-944.146	4.274.546
Od tega zapadle:	◼ do 30 dni	3.377.788	-35.409	3.342.379	3.225.694	-32.227	3.193.467
◼ od 31 do 60 dni	590.043	-63.243	526.800	765.724	-77.252	688.472
◼ od 61 do 90 dni	524.158	-106.696	417.462	117.651	-23.388	94.263
◼ od 91 do 180 dni	217.437	-78.575	138.862	221.451	-86.295	135.156
◼ nad 181 dni	680.109	-642.999	37.110	888.172	-724.984	163.188

---

Skupina Luka Koper

	31. 12. 2022	31. 12. 2021
(v evrih)	Bruto vrednost	Popravek vrednosti	Neto vrednost	Bruto vrednost	Popravek vrednosti	Neto vrednost
Odprte in nezapadle terjatve do kupcev	47.885.008	-192.045	47.692.963	35.641.742	-132.948	35.508.794
Zapadle terjatve do kupcev	5.653.064	-941.723	4.711.341	5.742.025	-1.240.522	4.501.503
Od tega zapadle:
◼ do 30 dni	3.575.096	-37.426	3.537.670	3.398.625	-34.003	3.364.622
◼ od 31 do 60 dni	644.934	-68.856	576.078	820.247	-82.810	737.437
◼ od 61 do 90 dni	530.858	-107.967	422.891	128.273	-25.534	102.739
◼ od 91 do 180 dni	221.369	-79.081	142.288	222.404	-86.743	135.661
◼ nad 181 dni	680.807	-648.393	32.414	1.172.476	-1.011.432	161.044
Skupaj	53.538.072	-1.133.768	52.404.304	41.383.767	-1.373.470	40.010.297

Opomba: Znesek vključuje terjatve do kupcev ter terjatve do pridruženih družb.

Družba je 31. decembra 2022 izkazovala za 1.116.041 evrov oblikovanega popravka vrednosti terjatev, kar je v primerjavi s stanjem predhodnega leta za 41.780 evrov več. 31. decembra 2022 je Skupina izkazovala za 1.133.768 evrov oblikovanega popravka vrednosti terjatev, kar je v primerjavi s stanjem predhodnega leta za 239.702 evrov manj in je predvsem posledica dokončnega odpisa terjatev v eni izmed družb v Skupini zaradi zaključka stečajnih postopkov nad kupci.

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

Preglednica gibanja popravka vrednosti

	2022	2021	2022	2021
Stanje 1. januarja	1.074.261	640.275	1.373.470	1.037.328
Povečanja:
Oblikovanje popravkov vrednosti v letu	347.413	619.240	356.681	640.471
Prenos ob likvidaciji družbe Pristan	92.077	0	0	0
Prenos iz sredstev, namenjenih prodaji – Luka Koper Pristan	0	0	92.077	0
Zmanjšanja:
Izterjane odpisane terjatve	-381.393	-183.734	-394.907	-194.123
Prenos v skupino sredstev za prodajo	0	0	0	-103.957
Dokončen odpis (izbris) terjatev	-16.317	-1.520	-293.552	-6.249
Stanje 31. decembra	1.116.041	1.074.261	1.133.769	1.373.470

Pojasnilo 23. Denar in denarni ustrezniki

	Luka Koper, d. d.	Skupina Luka Koper
31. 12. 2022	31. 12. 2021	31. 12. 2022	31. 12. 2021
Gotovina v blagajni	228	1.687	18.403	16.191
Denarna sredstva na računih		19.091.183	15.340.739	20.746.563	37.642.494
Kratkoročni depoziti	50.004.250	1.000.000	73.984.250	2.980.000
Skupaj	69.095.661	16.342.426	94.749.216	40.638.685

Družba/Skupina svoja presežna denarna sredstva plasira v kratkoročne depozite pri bankah, pri čemer njihovo

Pojasnilo 24. Kapital

Osnovni kapital

Osnovni kapital v znesku 58.420.965 evrov sestavlja 14.000.000 delnic obvladujoče družbe Luka Koper, d. d., ki so prosto prenosljive. Nominalna vrednost delnice znaša 4,17 evra.

Vse v zvezi z lastniško strukturo, gibanjem tečaja delnice in dividendno politiko je predstavljeno v 15. poglavju poslovnega poročila Skupine Luka Koper z naslovom Delnica LKPG.

Kapitalske rezerve in rezerve iz dobička

Družba/Skupina ima oblikovane zakonske rezerve, kot narekuje Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), in sicer najmanj v višini 10 odstotkov osnovnega kapitala. Kapitalske in zakonske rezerve ter druge rezerve iz dobička niso sestavni del bilančnega dobička in ne morejo biti predmet delitve. Statutarnih rezerv družba/Skupina nima, saj jih statut ne predvideva. Obvladujoča družba je v skladu s tretjim odstavkom 230. člena Zakona o gospodarskih družbah ob zaključku leta 2022 oblikovala dodatne druge rezerve iz dobička v višini polovice čistega poslovnega izida, to je 36.633.113 evrov.

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

(v evrih)	31. 12. 2022	31. 12. 2021
Kapitalske rezerve	89.562.703	89.562.703
Zakonske rezerve	18.765.115	18.765.115
Druge rezerve iz dobička	242.775.697	206.142.584
Skupaj	351.103.515	314.470.402

Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti

Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, ki izhajajo iz naslova vrednotenja finančnih naložb, merjenih po pošteni vrednosti prek kapitala, ter iz naslova nerealiziranih aktuarskih dobičkov in izgub, so konec leta 2022 v družbi znašale 25.451.881 evrov, v Skupini pa 25.721.519 evrov. Po odštetju odloženih davkov so v družbi znašale 20.471.436 evrov, v Skupini pa 20.670.417 evrov.

Zadržani dobički

Zadržani dobički so sestavljeni iz nerazporejenega dela čistega poslovnega izida poslovnega leta, ki je 31. decembra 2022 v družbi znašal 36.633.113 evrov in v Skupini 37.479.059 evrov, ter prenesenega čistega poslovnega izida, ki je v družbi znašal 13.596.751 evrov, v Skupini pa 47.753.717 evrov.

Uporaba bilančnega dobička 31. decembra 2021

Uprava in nadzorni svet sta v letu 2022 skupščini družbe predlagala uporabo bilančnega dobička, ki je 31. decembra 2021 znašal 29.592.320 evrov, na način:

• se del bilančnega dobička v znesku 9.940.000 evrov se uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 0,71 evra na delnico,
• del v znesku 14.632.155 evrov se odvede v druge rezerve iz dobička,
• preostanek bilančnega dobička v znesku 5.020.165 evrov ostane nerazporejen.

Na 35. skupščini delničarjev Luke Koper, d. d., dne 6. junija 2022 je bil potrjen nasprotni predlog, ki ga je podal Slovenski državni holding, d. d., v svojem imenu in imenu Republike Slovenije, skladno s katerim:

• se del bilančnega dobička v znesku 15.960.000 evrov nameni za izplačilo dividend v bruto vrednosti 1,14 evra na delnico,
• preostanek bilančnega dobička v znesku 13.632.320 evrov ostane nerazporejen.

Izkaz bilančnega dobička za leto 2022 je prikazan v 32. poglavju z naslovom Izkaz bilančnega dobička.

Pojasnilo 25. Rezervacije

(v evrih)	Luka Koper, d. d.	Skupina Luka Koper	31. 12. 2022	31. 12. 2021	31. 12. 2022	31. 12. 2021
Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti	8.955.719	7.784.631	9.644.931	8.388.580
Rezervacije za tožbe	11.392.779	11.366.109	11.392.779	11.366.109
Skupaj	20.348.498	19.150.740	21.037.710	19.754.689

Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti so sestavljene iz rezervacij za odpravnine ob upokojitvi in jubilejnih nagrad ter iz programa pozaposlitvenih prispevkov (enkratno izplačilo ob upokojitvi). Družba/Skupina je 31. decembra 2022 izkazovala za 2.927.480 evrov obveznosti iz naslova pozaposlitvenih zaslužkov v družbi, ki jih izplačujejo nekatere družbe v Skupini.

Na osnovi aktuarskega izračuna je družba za odpravnine pripoznala nerealizirano aktuarsko izgubo tekočega in predhodnega leta v višini 174.977 evrov v drugem vseobsegajočem donosu, Skupina pa je pripoznala 132.137.

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

VSEBINA

evrov aktuarske izgube. V izkazu poslovnega izida je družba/Skupina pripoznala stroške sprotnega službovanja, tako za odpravnine kot za jubilejne nagrade, v višini 782.144 evrov v družbi in 887.843 evrov v Skupini, ter stroške obresti v višini 46.845 evrov v družbi in 51.867 evrov v Skupini. Izplačil iz naslova jubilejnih nagrad in odpravnin je bilo v letu 2022 v družbi za 197.232 evrov, v Skupini pa za 279.194 evrov.

Rezervacije iz naslova tožb so bile 31. decembra 2022 v družbi/Skupini višje za 26.670 evrov, kar je neto učinek v letu 2022 črpanih in dodatno oblikovanih rezervacij iz naslova pravnih obvez. Družba/Skupina izkazuje več različnih tožb za katere skladno z 92. členom MRS 37 – Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva ne razkriva informacij o pravnih obvezah, saj bi njihovo razkritje ustvarilo sodbo o položaju družbe/Skupine v sporu z drugimi strankami. Stanje rezervacij na dan 31. decembra 2022 odraža najboljšo možno oceno poslovodstva o stanju pravdnih postopkov v zvezi s prejetimi tožbami. Dejanske bodoče obveze družbe/Skupine iz tega naslova lahko od trenutnih ocen odstopajo tako v pozitivno kot v negativno smer.

Analiza občutljivosti aktuarskih predpostavk družbe Luka Koper, d. d.

Aktuarska predpostavka	Sprememba v postavki * (za odstotne točke)	Sprememba v sedanji vrednosti obveze za (v evrih)	jubilejne nagrade na dan odpravnine ob upokojitvi na dan	31. 12. 2022	31. 12. 2021
Donosnost	+0,5	-46.472	-39.478	-278.572	-305.628
	-0,5	49.912	42.778	304.444	338.230
Rast plač	+0,5	51.879	42.178	305.854	332.484
	-0,5	-48.619	-39.831	-279.807	-305.050
Fluktuacija	+0,5	-48.629	-40.249	-290.802	-310.929
	-0,5	38.671	32.524	137.473	160.834

Analiza občutljivosti aktuarskih predpostavk družbe Skupine Luka Koper

Aktuarska predpostavka	Sprememba v postavki * (za odstotne točke)	Sprememba v sedanji vrednosti obveze za (v evrih)	jubilejne nagrade na dan odpravnine ob upokojitvi na dan	31. 12. 2022	31. 12. 2021
Donosnost	+0,5	-49.534	-41.846	-294.975	-323.895
	-0,5	53.181	45.328	324.237	358.086
Rast plač	+0,5	55.294	44.693	325.579	352.000
	-0,5	-51.840	-42.221	-298.123	-323.456
Fluktuacija	+0,5	-51.834	-42.661	-310.069	-329.556
	-0,5	41.026	34.342	144.361	168.459

Gibanje rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine ter gibanje aktuarskih dobičkov in izgub v letu (v evrih)

Luka Koper, d. d.	Skupina Luka Koper	Skupaj	jubilejne nagrade	Odpravnine

---

upokojitvi

Skupaj

Luka Koper, d. d.

Skupaj jubilejne nagrade

Odpravnine ob upokojitvi

Skupaj

Skupina Luka Koper

Znesek sedanje vrednosti obvez na dan 31. 12. 2020	804.263	4.265.020	5.069.283	863.101	4.876.149	5.739.250
Stroški obresti	2.250	12.345	14.595	2.409	14.037	16.446
Stroški sprotnega službovanja	119.781	505.122	624.903	126.776	548.305	675.080
Stroški preteklega službovanja	6.448	0	6.448	7.900	0	7.900
Aktuarski dobički (-) in izgube (+) – sprememba akt. predpostavk in izkušnje	-54.084	-16.106	-70.190	-53.101	-77.814	-130.915
Aktuarski dobički – odprava	-8.460	-27.862	-36.323	-9.727	-37.526	-47.253
Aktuarske izgube – oblikovanje in poraba	0	9.099	9.099	0	9.706	9.706
Obveznosti za zaslužke v obdobju 1. 1. 2021–31. 12. 2021	-58.485	-131.302	-189.787	-68.731	-169.506	-238.237
Znesek sedanje vrednosti obvez na dan 31. 12. 2021	811.713	4.616.315	5.428.028	868.626	5.163.351	6.031.977
Stroški obresti	6.861	39.983	46.845	7.332	44.535	51.867
Stroški sprotnega službovanja	166.324	624.907	791.231	176.971	682.441	859.412
Stroški preteklega službovanja	-3.028	-6.059	-9.087	4.853	23.578	28.431
Aktuarski dobički (-) in izgube (+) – sprememba akt. predpostavk in izkušnje	152.564	-132.178	20.386	166.853	-91.045	75.808
Aktuarski dobički – odprava	-9.822	-53.020	-62.842	-10.446	-57.599	-68.045
Aktuarske izgube – oblikovanje in poraba	689	10.222	10.911	689	16.507	17.196
Obveznosti za zaslužke v obdobju 1. 1. 2022–31. 12. 2022	-42.548	-154.685	-197.232	-48.443	-230.751	-279.194
Znesek sedanje vrednosti obvez na dan 31. 12. 2022	1.082.754	4.945.486	6.028.240	1.166.435	5.551.017	6.717.452

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

296

VSEBINA

Prikaz razčlenitve aktuarskih dobičkov in izgub v poslovnem letu 2022 glede na vzrok (v evrih)

Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper

Skupaj jubilejne nagrade

Odpravnine ob upokojitvi

---

Skupaj

Luka Koper, d. d.

Skupaj jubilejne nagrade

Odpravnine ob upokojitvi

Skupaj

Skupina Luka Koper

Aktuarski dobički ali izgube zaradi spremembe finančnih predpostavk	-213.674	-1.545.703	-1.759.376	-225.376	-1.624.855	-1.850.231
Aktuarski dobički ali izgube zaradi izkušenj	357.105	1.370.726	1.727.831	382.472	1.492.718	1.875.190
Skupaj aktuarski dobički (-) in izgube (+) v obdobju	143.431	-174.977	-31.545	157.096	-132.137	24.959

Prikaz razčlenitve aktuarskih dobičkov in izgub v poslovnem letu 2022 glede na vzrok (v evrih)

Luka Koper, d. d.

Skupina Luka Koper

Aktuarski dobički ali izgube zaradi spremembe finančnih predpostavk	-67.970	-402.220	-470.189	-72.112	-428.686	-500.798
Aktuarski dobički ali izgube zaradi izkušenj	5.426	367.350	372.776	10.550	326.544	337.094
Skupaj aktuarski dobički (-) in izgube (+) v obdobju	-62.544	-34.870	-97.413	-61.562	-102.142	-163.704

Zapadlost obveznosti za jubilejne nagrade in odpravnine po koledarskih letih na 31. 12. 2022 (v evrih)

Luka Koper, d. d.

Skupina Luka Koper

---

Odpravnine ob upokojitvi

Skupaj	Skupina	Luka Koper
2023	51.011	412.270	463.281	58.873	583.196	642.069
2024	62.279	236.627	298.905	65.096	298.901	363.997
2025	73.969	235.251	309.221	84.111	261.419	345.530
2026	72.689	266.451	339.140	77.433	311.268	388.701
2027	98.710	143.922	242.632	109.161	177.378	286.539
nad 5 let	724.095	3.650.965	4.375.061	771.760	3.918.856	4.690.616

Skupaj aktuarski dobički (-) in izgube (+) v obdobju

1.082.754	4.945.486	6.028.240	1.166.435	5.551.017	6.717.452

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

Zapadlost obveznosti za jubilejne nagrade in odpravnine po koledarskih letih na 31. 12. 2021 (v evrih)

Skupaj	jubilejne nagrade	Odpravnine ob upokojitvi	Skupaj	Luka Koper, d. d.
Skupaj	jubilejne nagrade	Odpravnine ob upokojitvi	Skupaj	Skupina Luka Koper
2023	36.091	351.883	387.973	40.121	499.733	539.854
2024	35.269	99.191	134.460	40.009	153.920	193.929
2025	40.550	174.853	215.404	42.410	221.339	263.750
2026	50.131	159.018	209.150	56.727	176.438	233.165
2027	51.557	197.278	248.836	53.566	230.788	284.354
nad 5 let	598.114	3.634.093	4.232.207	635.792	3.881.133	4.516.926

Skupaj aktuarski dobički (-) in izgube (+) v obdobju

811.713	4.616.315	5.428.028	868.626	5.163.351	6.031.977

Preglednica gibanja rezervacij družbe Luka Koper, d. d. (v evrih)

1.	Odpravnine ob upokojitvi	2.	Jubilejne nagrade	3.	Program pozapo-slitvenih prispevkov	Skupaj zaslužki (1., 2. in 3.)

---

odškodnine

Skupaj	Stanje 31. decembra 2020	4.265.020	804.263	1.601.811	6.671.094	10.601.960	17.273.054
Spremembe v letu:	◼ Oblikovanje	510.460	74.395	1.012.000	1.596.855	1.258.949	2.855.804
	◼ Prenos	0	0	-710	-710	0	-710
	◼ Črpanje	-131.303	-58.485	-256.498	-446.286	-6.454	-452.740
	◼ Odprava	-27.862	-8.460	0	-36.322	-488.346	-524.668
Stanje 31. decembra 2021	4.616.315	811.713	2.356.603	7.784.631	11.366.109	19.150.740
Spremembe v letu:	◼ Oblikovanje	536.875	323.411	1.048.575	1.908.861	75.665	1.984.526
	◼ Prenos	0	0	-63.495	-63.495	0	-63.495
	◼ Črpanje	-154.685	-42.548	-414.203	-611.436	-46.020	-657.456
	◼ Odprava	-53.020	-9.822	0	-62.842	-2.975	-65.817
Stanje 31. decembra 2022	4.945.485	1.082.754	2.927.480	8.955.719	11.392.779	20.348.498

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

Preglednica gibanja rezervacij Skupine Luka Koper

(v evrih)

1. Odpravnine ob upokojitvi	2. Jubilejne nagrade	3. Program pozapo- slitvenih prispevkov	Skupaj zaslužki (1., 2. in 3.)	Tožbe in odškodnine	Skupaj
Stanje 31. decembra 2020	4.876.150	863.101	1.601.811	7.341.062	10.601.960	17.943.022
Spremembe v letu:	◼ Oblikovanje	494.233	83.984	1.012.000	1.590.217	1.258.949	2.849.166
	◼ Črpanje	-163.607	-68.732	-257.208	-489.547	-6.454	-496.001
	◼ Odprava	-43.425	-9.727	0	-53.152	-488.346	-541.498
Stanje 31. decembra 2021	5.163.351	868.626	2.356.603	8.388.580	11.366.109	19.754.689
Spremembe v letu:	◼ Oblikovanje	676.016	356.697	1.048.575	2.081.288	75.665	2.156.953
	◼ Črpanje	-230.751	-48.443	-477.698	-756.892	-46.020	-802.912
	◼ Odprava	-57.599	-10.446	0	-68.045	-2.975	-71.020
Stanje 31. decembra 2022	5.551.017	1.166.434	2.927.480	9.644.931	11.392.779	21.037.710

Pojasnilo 26. Odloženi prihodki

---

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

Preglednica gibanja odloženih prihodkov družbe Luka Koper, d. d.

(v evrih)	Nekratkoročno odloženi prihodki za redno vzdrževanje	Prejeta nepovratna sredstva	Skupaj
Stanje 31. decembra 2020	19.973.192	4.180.114	24.153.306
Spremembe v letu:
◼ Oblikovanje	1.669.797	3.508.669	5.178.466
◼ Prenos med druge obveznosti	0	-13.638	-13.638
◼ Črpanje	0	-439.493	-439.493
Stanje 31. decembra 2021	21.642.989	7.235.652	28.878.641
Spremembe v letu:
◼ Oblikovanje	2.698.836	64.559	2.763.395
◼ Prenos med druge obveznosti	0	-812	-812
◼ Črpanje	0	-363.549	-363.549
Stanje 31. decembra 2022	24.341.825	6.935.850	31.277.675

Preglednica gibanja odloženih prihodkov Skupine Luka Koper

(v evrih)	Nekratkoročno odloženi prihodki za redno vzdrževanje	Prejeta nepovratna sredstva	Drugi nekratkoročno odloženi prihodki	Skupaj
Stanje 31. decembra 2020	19.973.192	4.319.834	1.244.138	25.537.164
Spremembe v letu:
◼ Oblikovanje	1.669.797	4.964.960	0	6.634.757
◼ Prenos med druge obve-

---

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

Pojasnilo 27. Nekratkoročna posojila (v evrih)

	Luka Koper, d. d.	Skupina Luka Koper	31. 12. 2022	31. 12. 2021	31. 12. 2022	31. 12. 2021
Nekratkoročna posojila, dobljena pri bankah v državi	54.315.463	40.606.555	54.315.463	40.606.555
Nekratkoročna posojila, dobljena pri bankah v tujini	0	20.081.967	0	20.081.967
Skupaj	54.315.463	60.688.522	54.315.463	60.688.522

Družba/Skupina je na zadnji dan leta 2022 imela za 54.315.463 evrov nekratkoročnih posojil do bank, kar je za 10,5 odstotka oziroma 6.373.059 evrov manj kot konec leta 2021. Znižanje je posledica neto učinka refinanciranja dela posojil v višini 36.100.000 evrov, ki ga je obvladujoča družba izvedla v juliju 2022 in s katerim je dosegla znižanje obrestne marže ter podaljšanje roka vračila posojil, ter prenosa dela posojil, ki zapadejo v plačilo v roku enega leta, med kratkoročna posojila.

Vsa nekratkoročna bančna posojila se odplačujejo po vnaprej opredeljeni dinamiki odplačil. Vse obveznosti iz nekratkoročnih bančnih posojil so zavarovane z bianko menicami in s finančnimi zavezami. V posojilnih pogodbah z bankami ima družba/Skupina določene finančne zaveze, ki so bile v celoti izpolnjene.

Obvladujoča družba Luka Koper, d. d., ima sklenjeni dve nekratkoročni posojilni pogodbi v skupni v višini 80.000.000 evrov, po katerih sredstva na dan 31. decembra 2022 še niso bila črpana. Ena pogodba v višini 60.000.000 evrov je sklenjena z bančnim sindikatom dveh bank, druga v vrednosti 20.000.000 evrov pa z odvisno družbo Luka Koper INPO, d. o. o.

Preglednica gibanja nekratkoročnih posojil

	Posojilodajalec	Banke	Skupaj
Stanje 31. decembra 2020	71.209.697	71.209.697
Prenos med kratkoročna posojila – del, ki zapade v roku 1 leta	-10.521.175	-10.521.175
Stanje 31. decembra 2021	60.688.522	60.688.522
Nova posojila	36.100.000	36.100.000
Odplačila v letu	-12.250.000	-12.250.000
Prenos med kratkoročna posojila – del, ki zapade v roku 1 leta	-30.223.059	-30.223.059
Stanje 31. decembra 2022	54.315.463	54.315.463

Skupina Luka Koper

	Posojilodajalec	Banke	Skupaj
Stanje 31. decembra 2020	71.209.697	71.209.697
Prenos med kratkoročna posojila – del, ki zapade v roku 1 leta	-10.521.175	-10.521.175
Stanje 31. decembra 2021	60.688.522	60.688.522
Nova posojila	36.100.000	36.100.000
Odplačila v letu	-12.250.000	-12.250.000
Prenos med kratkoročna posojila – del, ki zapade v roku 1 leta	-30.223.059	-30.223.059
Stanje 31. decembra 2022	54.315.463	54.315.463
---
# LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

301

VSEBINA

Preglednica stanja glavnic posojil (nekratkoročnih in kratkoročnih) po vrsti obrestne mere

Luka Koper, d. d.

Stanje na dan 31. decembra 2022

Valuta posojila	Obrestna mera	Datum zapadlosti posojila	Odobrena glavnica	Glavnica 31. 12. 2022
EUR	od 0,440 do 0,850	od 31. 12. 2028 do 31. 12. 2031	123.716.356	28.356.555
EUR	Euribor3m + 0,320	do 30. 4. 2032	36.100.000	34.295.000
Skupaj			159.816.356	62.651.555
od tega kratkoročni del				8.336.093

Stanje na dan 31. decembra 2021

Valuta posojila	Obrestna mera	Datum zapadlosti posojila	Odobrena glavnica	Glavnica 31. 12. 2021
EUR	od 0,555 do 0,850	od 31. 12. 2028 do 31. 12. 2031	63.716.356	33.082.648
EUR	Euribor3m + od 0,650 do 0,706	od 30. 6. 2026 do 21. 7. 2031	63.000.000	38.127.049
Skupaj			126.716.356	71.209.697
od tega kratkoročni del				10.521.175

Skupina Luka Koper

Stanje na dan 31. decembra 2022

Valuta posojila	Obrestna mera	Datum zapadlosti posojila	Odobrena glavnica	Glavnica

---

31. 12. 2022

Posojila A EUR	od 0,440	do 0,850	od 31. 12. 2028	do 31. 12. 2031	103.716.356	28.356.555
Posojila B EUR	Euribor3m +	0,320	do 30. 4. 2032	36.100.000	34.295.000
Skupaj	139.816.356	62.651.555
	◼ od tega kratkoročni del		8.336.093

Stanje na dan 31. decembra 2021

(v evrih)	Valuta posojila	Obrestna mera	Datum zapadlosti posojila	Odobrena glavnica	Glavnica 31. 12. 2021
Posojila A	EUR	0,850	31. 12. 2028	43.716.356	33.082.648
Posojila B	EUR	Euribor3m + od	0,650 do 0,706	63.000.000	38.127.049
Skupaj				106.716.356	71.209.697
◼ od tega kratkoročni del					10.521.175

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

Preglednica stanja nekratkoročnih in kratkoročnih bančnih posojil po nominalni vrednosti in njihova zapadlost po letih

Luka Koper, d. d., in Skupina Luka Koper

(v evrih)	Glavnica 31. 12. 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Obdobje 2028–2032
Stanje glavnic prejetih posojil, njihova zapadlost po letih	62.651.555	8.336.093	8.336.093	8.336.093	8.336.093	8.336.093	20.971.092
Predvidene obresti	4.894.581	1.055.802	925.408	789.725	656.687	523.649	943.309
Skupaj	67.546.137	9.391.895	9.261.501	9.125.818	8.992.779	8.859.741	21.914.402

(v evrih)

Glavnica 31. 12. 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Obdobje 2027–2031
Stanje glavnic prejetih posojil, njihova zapadlost po letih	71.209.697	10.521.175	10.521.175	10.521.175	10.521.175	8.771.175	20.353.824
Predvidene obresti	1.429.862	394.099	326.128	260.366	192.875	127.784	128.610
Skupaj	72.639.559	10.915.273	10.847.303	10.781.541	10.714.050	8.898.958	20.482.435

Pojasnilo 28. Nekratkoročne poslovne obveznosti

Nekratkoročne poslovne obveznosti so na zadnji dan leta 2022 v družbi znašale 1.105.802 evrov (na zadnji dan leta 2021 so znašale 106.025 evrov) in v Skupini 1.145.239 evrov (na zadnji dan leta 2021 so znašale 143.693 evrov), vključujejo pa prejete nekratkoročne varščine za delovanje trošarinskega skladišča na terminalu za te-

koče in razsute tovore ter prejete nekratkoročne varščine za poslovne prostore v najemu. Povečanje v letu 2022 se nanaša predvsem na prejeto varščino za enega izmed kupcev, s katerim je družba/Skupina pričela poslovati.

Pojasnilo 29. Kratkoročna posojila

(v evrih)	Luka Koper, d. d.	Skupina Luka Koper
31. 12. 2022	31. 12. 2021	31. 12. 2022	31. 12. 2021
Kratkoročna posojila, dobljena pri bankah v državi	8.336.093	8.226.093	8.336.093	8.226.093
Kratkoročna posojila, dobljena pri bankah v tujini	0	2.295.082	0	2.295.082
Skupaj	8.336.093	10.521.175	8.336.093	10.521.175

Kratkoročna posojila, najeta pri bankah, so 31. decembra 2022 predstavljala del glavnic nekratkoročnih posojil, ki skladno z amortizacijskimi načrti zapadejo v plačilo v letu 2023.

Preglednica gibanja kratkoročnih posojil

(v evrih)	Luka Koper, d. d.	Skupina Luka Koper
Posojilodajalec	Posojilodajalec
Banke	Banke
Stanje 31. decembra 2020	10.521.175	10.521.175
Odplačila v letu	-10.521.175	-10.521.175
Prenos iz nekratkoročnih posojil – del, ki zapade v roku 1 leta	10.521.175	10.521.175
Stanje 31. decembra 2021	10.521.175	10.521.175
Odplačila v letu	-32.408.143	-32.408.143
Prenos iz nekratkoročnih posojil – del, ki zapade v roku 1 leta	30.223.061	30.223.061
Stanje 31. decembra 2022	8.336.093	8.336.093

Pojasnilo 30. Poslovne in druge obveznosti

(v evrih)	Luka Koper, d. d.	Skupina Luka Koper
31. 12. 2022	31. 12. 2021	31. 12. 2022	31. 12. 2021
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v državi	27.630.541	24.306.362	28.308.157	24.965.306
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v tujini	416.588	793.099	462.015	835.045
Kratkoročne obveznosti do družb v Skupini	777.047	677.951	0	0
Kratkoročne obveznosti do pridruženih družb	78.865	51.492	78.865	51.492
Kratkoročne obveznosti na podlagi predujmov	11.245.495	2.623.337	11.461.426	2.826.077
Kratkoročne obveznosti do zaposlencev	6.515.540	5.735.227	6.968.339	6.150.732
Kratkoročne obveznosti do države in drugih institucij	24.295	444	60.714	17.240
Kratkoročne poslovne obveznosti	46.688.371	34.187.912	47.339.516	34.845.892
Druge poslovne obveznosti	9.390.584	6.141.289	9.946.847	6.479.054
Skupaj	56.078.955	40.329.201	57.286.363	41.324.946

Kratkoročne poslovne in druge obveznosti so bile 31. decembra 2022 v primerjavi s stanjem na zadnji dan predhodnega leta tako v družbi kakor v Skupini večje. Največje povečanje je opaziti med kratkoročnimi obveznostmi na podlagi predujmov, in sicer predvsem zaradi prejetih predujmov za subvencionirane EU projekte izkazanih v obvladujoči družbi. Povečale so se tudi druge poslovne obveznosti, pri katerih družba/Skupina izkazuje vnaprej vračunane stroške, ki se nanašajo na del plače iz naslova skupinske delovne uspešnosti, obresti.

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

VSEBINA

Pojasnilo 31. Pogojne obveznosti

(v evrih)	Luka Koper, d. d.	Skupina Luka Koper	31. 12. 2022	31. 12. 2021	31. 12. 2022	31. 12. 2021
Dana poroštva	729.849	1.837.640	0	0
Pogojne obveznosti iz naslova tožb	23.618.984	23.968.442	23.618.984	23.968.442
Skupaj pogojne obveznosti	24.348.833	25.806.082	23.618.984	23.968.442

Dane garancije ne izpolnjujejo pogojev za razkritje pogojnih obveznosti, zato jih družba/Skupina ne razkriva.

Poroštvo v višini 729.849 evrov je obvladujoča družba dala družbi Adria Transport, d. o. o., za finančni najem lokomotiv. Družba, ki ji je obvladujoča družba dala poroštvo, je redno plačevala vse obveznosti in iz tega naslova 31. decembra 2022 ni bilo zapadlih obrokov.

Pogojne obveznosti iz naslova tožb so 31. decembra 2022 znašale 23.618.984 evrov in so bile tako v primerjavi s stanjem predhodnega leta nižje za 349.457 evrov. Znižanje se nanaša na zaključene tožbe, za katere je družba/Skupina v preteklih obdobjih ocenila, da ne izpolnjujejo pogojev za oblikovanje rezervacij, zato so bile pripoznane kot pogojne obveznosti.

Družba/Skupina ima v zvezi z nepremičninami, ki jih na območju koprskega pristanišča uporablja za izvajanje svoje dejavnosti, in nekaterimi nepremičninami v neposredni bližini koprskega pristanišča odprte zadeve z Republiko Slovenijo, ki se nanašajo na lastniški status omenjenih nepremičnin, zanje pa z Republiko Slovenijo skupaj iščeta ustrezne rešitve. Družba/Skupina s strani Republike Slovenije še ni prejela nobenega formalnega zahtevka, na podlagi katerega bi bilo mogoče oceniti njegovo vrednost, zato ta tudi ni razkrita, bi pa utegnil imeti pomemben vpliv na izkaze. Družba/Skupina za omenjeno problematiko ni pripoznala rezervacij, saj za to niso izpolnjeni pogoji.

Pojasnilo 32. Posli s povezanimi osebami

Prejemki članov uprave v družbi Luka Koper, d. d., v letu 2022 (v evrih)

Ime in priimek	Bruto plača (fiksni del)	Bruto plača (variabilni del)	Regres za letni dopust in jubilejne nagrade	Bonitete zavarovalne premije	Bonitete in drugi prejemki	Skupaj prejemki
Boštjan Napast, predsednik uprave od 3. 12. 2021	182.958	0	2.008	315	4.092	189.373
Dimitrij Zadel, predsednik uprave od 29. 12. 2017 do 15. 11. 2021	0	30.855	0	0	0	30.855
Irma Gubanec, članica uprave od 29. 12. 2017 do 15. 11. 2021	0	27.234	0	0	0	27.234
Metod Podkrižnik, član uprave od 29. 12. 2017 do 15. 11. 2021	0	27.758	0	0	0	27.758

---

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

69.992 0 1.004 131 3.313 74.440

Prejemki članov uprave v družbi Luka Koper, d. d., v letu 2021 (v evrih)

Ime in priimek	Bruto plača (fiksni del)	Bruto plača (variabilni del)	Regres za letni dopust in jubilejne nagrade	Bonitete zavarovalne premije	Bonitete in drugi prejemki	Skupaj prejemki
Boštjan Napast, predsednik uprave	0	0	167	0	0	167
Dimitrij Zadel, predsednik uprave	160.779	86.274	2.010	216	88.343	337.622
Irma Gubanec, članica uprave	144.202	77.709	2.010	216	81.319	305.456
Metod Podkrižnik, član uprave	144.646	77.561	2.010	216	85.939	310.372
Robert Rožac, član uprave	6.267	0	167	11	709	7.154
Vojko Rotar, delavski direktor	134.047	34.257	2.010	227	7.608	178.149
Skupaj	589.941	275.801	8.374	886	263.918	1.138.920

Skladno s 5. točko 294. člena Zakona o gospodarskih družbah zgornja tabela poleg prejemkov za opravljanje funkcije zajema tudi druge prejemke, kot so povračila stroškov, PDPZ ter jubilejne nagrade.

Družba/Skupina je za določitev variabilnega prejemka oziroma nagrajevanja uprave uporabila več kvantitativnih kazalnikov, ki prispevajo k dolgoročnim interesom družbe.

Izplačilo variabilnega prejemka oziroma nagrade članu uprave se izvede v skladu z veljavno zakonodajo.

Člani uprave v pogodbi nimajo določenega plačila variabilnega prejemka oziroma nagrade v obliki delnic.

Prejemki skupin oseb v družbi Luka Koper, d. d., v letu 2022 (v evrih)

Skupine oseb Bruto plača

---

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

Prejemki skupin oseb v družbi Luka Koper, d. d., v letu 2021 (v evrih)

Skupine oseb	Bruto plača (fiksni in variabilni del)	Regres za letni dopust in jubilejne nagrade	Bonitete zavarovalne premije	Bonitete in drugi prejemki	Skupaj prejemki
Člani uprave	865.742	8.374	886	263.918	1.138.920
Člani nadzornega sveta (deset članov)	274.166	0	2.043	9.454	285.663
Zaposleni na podlagi individualnih pogodb o zaposlitvi	2.746.489	56.597	0	171.050	2.974.136
Skupaj	3.886.397	64.971	2.929	444.422	4.398.719

Prejemki skupin oseb v Skupini Luka Koper v letu 2022 (v evrih)

Bruto prejemki skupin oseb	Bruto plača fiksni in variabilni del	Regres za letni dopust in jubilejne nagrade	Bonitete zavarovalne premije
Člani uprave	696.834	7.028	1.078	23.226	728.166
Člani nadzornega sveta (deset članov)	260.073	0	2.737	4.000	266.810
Zaposleni na podlagi individualnih pogodb o zaposlitvi	2.634.657	51.014	0	209.776	2.895.447
Skupaj	3.591.564	58.042	3.815	237.002	3.890.423

---

Bonitete in drugi prejemki

Skupaj	Člani uprave	Člani nadzornega sveta (deset članov)	Člani revizijske komisije (pet članov) - Luka Koper INPO, d. o. o.	Zaposleni na podlagi individualnih pogodb o zaposlitvi	Direktorji odvisnih družb
	696.834	7.028	1.078	23.226	728.166
260.073	0	2.737	4.000	266.810
18.094	0	0	188	18.282
2.708.660	53.022	0	68.553	2.830.235
	280.882	6.024	0	58.101	345.007
3.964.543	66.074	3.815	154.068	4.188.500

Prejemki skupin oseb v Skupini Luka Koper v letu 2021 (v evrih)

Bruto prejemki skupin oseb	Bruto plača fiksni in variabilni del	Regres za letni dopust in jubilejne nagrade	Bonitete zavarovalne premije	Bonitete in drugi prejemki	Skupaj
Člani uprave	865.742	8.374	886	263.918	1.138.920
Člani nadzornega sveta	274.166	0	2.043	9.454	285.663
Zaposleni na podlagi individualnih pogodb o zaposlitvi	2.803.073	58.606	0	175.791	3.037.470
Direktorji odvisnih družb	284.180	8.040	0	18.621	310.841
Skupaj	4.227.161	75.020	2.929	467.784	4.772.894

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

Bruto prejemki članov nadzornega sveta in komisij nadzornega sveta v družbi Luka Koper, d. d., v letu 2022 (v evrih)

Ime in priimek	Opravljanje funkcije	Boniteta za zavarovalne premije NS	Sejnine in povračila stroškov	Skupaj bruto izplačila
Andrej Koprivec, član od 2. 7. 2021	22.500	316	6.901	29.717
Božidar Godnjavec, član od 2. 7. 2021	22.500	316	10.975	33.791
Franci Matoz, član od 2. 7. 2021	27.656	316	5.277	33.249
Mehrudin Vuković, član od 19. 1. 2020	18.750	316	4.730	23.796
Mladen Jovičić, član od 8. 4. 2009	22.500	316	5.445	28.261
Nevenka Črešnar Pergar, članica od 2. 7. 2021	24.000	316	10.816	35.132
Rado Antolovič, član od 1. 7. 2019 do 26. 4. 2022	9.125	129	2.695	11.949
Rok Parovel, član od 12. 9. 2016	22.500	316	6.017	28.833

---

Bruto prejemki članov nadzornega sveta in komisij nadzornega sveta v družbi Luka Koper, d. d., v letu 2021 (v evrih)

Ime in priimek	Opravljanje funkcije	Boniteta za zavarovalne premije NS	Sejnine in povračila stroškov	Skupaj bruto izplačila
Simon Kolenc	zunanji član revizijske komisije NS od 12. 7. 2021	6.600	0	2.484	9.084
Tamara Kozlovič	članica od 22. 8. 2019 do 12. 8. 2022	15.726	235	4.730	20.691
Tomaž Benčina	član od 7. 6. 2022	9.036	158	3.113	12.307
Skupaj	200.893	2.734	63.183	266.810
Andraž Lipolt	član od 1. 7. 2017 do 1. 7. 2021	12.691	132	3.190	16.013
Andrej Koprivec	član od 2. 7. 2021	9.113	95	3.555	12.763
Barbara Nose	članica od 1. 7. 2017 do 1. 7. 2021	12.435	132	6.402	18.969
Božidar Godnjavec	član od 2. 7. 2021	9.113	95	5.279	14.487
Franci Matoz	član od 2. 7. 2021	11.109	95	3.207	14.411
Mateja Treven	zunanja članica revizijske komisije NS od 23. 2. 2019 do 11. 7. 2021	4.045	0	1.716	5.761
Mehrudin Vuković	član od 19. 1. 2020	17.899	227	6.600	24.726
Mladen Jovičič	član od 8. 4. 2009	19.351	227	6.380	25.958
Milan Jelenc	član od 1. 7. 2017 do 1. 7. 2021	12.435	132	7.282	19.849
Nevenka Črešnar Pergar	članica od 2. 7. 2021	9.694	95	5.422	15.211
Rado Antolovič	član od 7. 10. 2013	19.351	227	13.987	33.565
Rok Parovel	član od 12. 9. 2016	20.101	227	6.941	27.269
Simon Kolenc	zunanji član revizijske komisije NS od 12. 7. 2021	2.555	0	994	3.549
Simona Razvornik Škofič	zunanja članica nominacijske komisije NS od 22. 3. 2021 do 28. 5. 2021	696	0	660	1.356
Tamara Kozlovič	članica od 22. 8. 2019	21.548	227	10.252	32.027
Uroš Ilić	član od 1. 7. 2017 do 2. 7. 2021	16.207	132	3.410	19.749
Skupaj	198.343	2.043	85.277	285.663

VSEBINA

Prejemki v poslovnem letu 2022 so bili izplačani v skladu z odločitvijo o določitvi plačila za opravljanje funkcije in sejnin članom nadzornega sveta in članom komisij nadzornega sveta, sprejeto na 29. skupščini delničarjev dne 28. decembra 2017, ki je objavljena na spletni strani družbe.

Poleg izplačil članom nadzornega sveta je družba v letu 2022 namenila 573 evrov za izobraževanje članov nadzornega sveta.

Posli z Republiko Slovenijo

(v evrih)	Plačila v obdobju 2022	Stroški/odhodki v obdobju 2022	Plačila v obdobju 2021

---

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

Stroški/odhodki v obdobju 2021

Koncesija in vodno povračilo	7.849.917	10.682.667	6.992.444	7.729.718
Taksa na pretovor	5.994.238	6.084.315	5.200.080	5.265.145
Dividende	8.139.600	0	8.139.600	0
Davek od dohodka pravnih oseb (davek in akontacije)	6.665.206	13.377.322	1.142.469	5.159.085
Ostali davki in prispevki	11.896.076	11.577.922	9.867.531	9.901.759
Skupaj	40.545.037	41.722.226	31.342.124	28.055.707

Skupina Luka Koper (v evrih)

Plačila v obdobju 2022

Stroški/odhodki v obdobju 2022

Plačila v obdobju 2021

Stroški/odhodki v obdobju 2021

Koncesija in vodno povračilo	7.849.917	10.682.667	6.992.444	7.729.718
Taksa na pretovor	5.994.238	6.084.315	5.200.080	5.265.145
Dividende	8.139.600	0	8.139.600	0
Davek od dohodka pravnih oseb (davek in akontacije)	6.735.756	13.471.233	1.217.739	5.232.125
Ostali davki in prispevki	12.196.106	12.479.435	10.094.934	10.703.751
Skupaj	40.915.617	42.717.650	31.644.797	28.930.739

Dividende so bile v letu 2022 izplačane še dvema družbama v večinski lasti države, in sicer družbama za upravljanje naložb SDH, d. d., v višini 1.775.957 evrov in Kapitalski družbi, d. d., v višini 794.100 evrov. Drugih poslov z Republiko Slovenijo družba/Skupina ni imela.

Posli s fizičnimi osebami

V poslovnem letu 2022 družba/Skupina ni imela poslov s člani uprave in člani nadzornega sveta.

Posli z družbami, v katerih ima država neposredno prevladujoč vpliv

Z lastniki povezane družbe so tiste družbe, v katerih imata Republika Slovenija in SDH skupaj neposredno najmanj 20-odstotni lastniški delež. Seznam teh družb je objavljen na spletni strani SDH (https://www.sdh.si/sl-si/upravljanje-nalozb/seznam-nalozb).

Družba Luka Koper, d. d., je v letu 2022 z družbami, v katerih ima država neposredno prevladujoč vpliv, opravila za 13.482.255 evrov transakcij iz naslova prodaje tem družbam in za 5.399.834 evrov transakcij iz naslova nabave, v Skupini pa je bilo prodaj za 13.577.864 evrov in nabav za 5.528.913 evrov. Večina prodaje se je nanašala na storitve, povezane s pristaniško dejavnostjo, večje nabave pa predstavljajo stroški železniškega transporta, nabava energije ter stroški zavarovanj. 31. decembra 2022 je Luka Koper, d. d., do teh družb izkazovala za 1.784.101 evrov terjatev in 50.491.111 evrov obveznosti, Skupina pa za 1.865.205 evrov terjatev in 50.508.561 evrov obveznosti. Glavnino obveznosti predstavljata posojili, prejeti s strani SID – Slovenske izvozne in razvojne banke, d. d., in Nove Ljubljanske banke, d. d., ki sta bili najeti pod tržnimi pogoji.

Posli družbe Luka Koper, d. d., z odvisnimi in pridruženimi družbami

Transakcije s povezanimi osebami so bile opravljene pod tržnimi pogoji.

(v evrih)	2022	2021
Prodaja odvisnim družbam:
◼ Luka Koper INPO, d. o. o.	378.189	386.963
◼ Luka Koper Pristan, d. o. o.	6.000	27.602
◼ Adria Terminali, d. o. o.	609.623	568.292
◼ TOC, d. o. o.	4.200	4.200
◼ Adria Investicije, d. o. o.	828	828
◼ Logis-Nova, d. o. o.	1.200	1.200
Prodaja pridruženim družbam:
◼ Adria Transport, d. o. o.	357.283	352.926

---

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

1. Nabava od odvisnih družb:

◼ Luka Koper INPO, d. o. o.	7.222.771	5.659.483
◼ Luka Koper Pristan, d. o. o.	105	1.038
◼ Adria Terminali, d. o. o.	14.400	14.400
◼ TOC, d. o. o.	20.925	18.251
◼ Adria Investicije, d. o. o.	79.082	84.028
Skupaj	8.291.339	6.734.646

Pretežni del nabav od odvisnih družb se nanaša na nabave od družbe Luka Koper INPO, d. o. o., ki je za družbo izvajala predvsem storitve vzdrževanja pristaniške infrastrukture ter elektroinštalacijska dela.

2. Poslovne in druge terjatve do odvisnih družb:

◼ Luka Koper INPO, d. o. o.	514.104	446.991
◼ Luka Koper Pristan, d. o. o.	0	4.377
◼ Adria Terminali, d. o. o.	53.608	52.578
◼ TOC, d. o. o.	127	427
◼ Adria Investicije, d. o. o.	84	84
◼ Logis-Nova, d. o. o.	122	122
Skupaj	982.038	648.149

3. Poslovne obveznosti do odvisnih družb:

◼ Luka Koper INPO, d. o. o.	791.702	693.307
◼ Adria Terminali, d. o. o.	1.464	1.464
◼ TOC, d. o. o.	3.900	3.199
Skupaj	875.930	749.462

4. Posli Skupine Luka Koper s pridruženimi družbami

Postavke izkaza poslovnega izida iz naslova posla s pridruženimi družbami

Čisti prihodki od prodaje pridruženim družbam	2.506.031	1.198.018
Stroški materiala nabaljenega od pridruženih družb	86.506	92.380
Stroški storitev opravljenih s strani pridruženih družb	869.810	872.474
Rezultati pridruženih družb	1.734.285	2.793.284

Postavke finančnega položaja podjetja do pridruženih družb

Nekratkoročne finančne naložbe razen posojil pridruženim družbam	16.361.004	15.784.793
Kratkoročne poslovne terjatve do pridruženih družb	413.994	143.570
Kratkoročne poslovne obveznosti do pridruženih družb	78.865	51.492

---

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

VSEBINA

Pojasnilo 33. Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj

Med finančna tveganja družbe/Skupine spadajo:

1. tveganje spremembe poštene vrednosti,
2. tveganje spremembe obrestne mere,
3. likvidnostno tveganje,
4. tveganje spremembe deviznega tečaja,
5. kreditno tveganje in
6. tveganje ustrezne kapitalske strukture.

V družbi/Skupini je obvladovanje finančnih tveganj organizacijsko zasnovano v okviru področja financ in računovodstva, kajti tudi za odvisne družbe se računovodstvo vodi znotraj obvladujoče družbe. V sedanjem gospodarskem okolju je napovedovanje prihodnjih finančnih kategorij zelo zahtevno in eksterno vnaša v načrtovane kategorije višjo stopnjo variabilnosti, s tem pa posledično višjo stopnjo tveganja. Družba/Skupina ima zato uveden poostren nadzor nad posameznimi finančnimi kategorijami.

Finančni instrumenti

Finančni instrumenti	Knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2022	Knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2021	Knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2022	Knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2021
Neizpeljana finančna sredstva po pošteni vrednosti	Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida	4.205.892	3.415.492	6.691.667	5.901.267
	Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	41.552.427	53.171.843	42.297.460	54.070.809
Neizpeljana finančna sredstva po odplačni vrednosti	Finančne terjatve	1.717	3.336	7.274	8.879
	Poslovne terjatve (brez terjatev do države, predujmov in varščin)	52.517.409	40.416.095	52.918.041	40.824.362
	Sredstva na podlagi pogodb s kupci	0	318.339	0	318.339
	Denar in denarni ustrezniki	69.095.661	16.342.426	94.749.216	40.638.685
Skupaj neizpeljana finančna sredstva	167.373.106	113.667.531	196.663.658	141.762.341
Neizpeljane finančne obveznosti po odplačni vrednosti	Bančna posojila in druge finančne obveznosti	62.651.556	71.209.697	62.651.556	71.209.697
	Obveznosti iz najemov	1.128.073	1.383.370	1.006.969	1.343.495
	Poslovne obveznosti (brez drugih nekratkoročnih in kratkoročnih obveznosti, kratkoročnih obveznosti do države, zaposlenih ter iz naslova predujmov in varščin)

---

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

VSEBINA

1. Obvladovanje tveganj spremembe poštene vrednosti

Družba Luka Koper, d. d. Družba je konec leta 2022 imela 6,9 odstotka svojih sredstev naloženih v finančne naložbe, vrednotene po pošteni vrednosti (zadnji dan predhodnega leta 9,5 odstotka). Tveganje spremembe poštene vrednosti se pri naložbah v vrednostne papirje kaže v nihanju borznih tečajev, ki vpliva na vrednost teh sredstev in posledično na rezultat ob njihovi odsvojitvi, medtem ko pri naložbah v deleže družb obstaja tveganje, da prodajna vrednost ne bi bila enaka vrednosti transakcije na trgu. To vrsto tveganja je družba prepoznala pri naložbah v tržne vrednostne papirje slovenskih podjetij ter pri naložbah v deleže.

Vrednost nekratkoročnih finančnih naložb, vrednotenih po pošteni vrednosti, je tako na zadnji dan poslovnega leta 2022 znašala 45.758.319 evrov.

Analize občutljivosti finančnih naložb po pošteni vrednosti družba zaradi nepomembnosti finančnih naložb po pošteni vrednosti, ki so uvrščene na 3. raven, ne razkriva.

Hierarhija poštene vrednosti v letu 2022

Knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2022	Poštena vrednost na dan 31. 12. 2022	Neposredna vrednost na borznih trgih (1. raven)	Vrednost, določena na podlagi primerljivih tržnih podatkov (2. raven)	Vrednosti ni mogoče pridobiti iz tržnih podatkov (3. raven)
Nekratkoročna finančna sredstva	45.758.319	45.758.319	44.098.319	0	1.660.000
0	0	0	0	0
39.991	39.991	0	0	39.991
Kratkoročna finančna sredstva	1.717	1.717	0	0	1.717
Nekratkoročne finančne obveznosti	54.315.463	54.315.463	0	0	54.315.463
1.105.802	1.105.802	0	0	1.105.802
Kratkoročne finančne obveznosti	8.336.093	8.336.093	0	0	8.336.093

---

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

VSEBINA

Hierarhija poštene vrednosti v letu 2021

Luka Koper, d. d.

Knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2021	Poštena vrednost na dan 31. 12. 2021	Neposredna vrednost na borznih trgih (1. raven)	Vrednost, določena na podlagi primerljivih tržnih podatkov (2. raven)	Vrednosti ni mogoče pridobiti iz tržnih podatkov (3. raven)
Nekratkoročna finančna sredstva
◼ Druge delnice in deleži*	56.587.335	56.587.335	55.675.350	0	911.985
◼ Nekratkoročno dana posojila**	1.717	1.717	0	0	1.717
◼ Nekratkoročne poslovne terjatve**	39.991	39.991	0	0	39.991
Kratkoročna finančna sredstva
◼ Kratkoročno dana posojila**	1.619	1.619	0	0	1.619
Nekratkoročne finančne obveznosti
◼ Nekratkoročna posojila**	60.688.522	60.688.522	0	0	60.688.522
◼ Nekratkoročne poslovne obveznosti**	106.025	106.025	0	0	106.025
Kratkoročne finančne obveznosti
◼ Kratkoročna posojila**	10.521.175	10.521.175	0	0	10.521.175
◼ Druge kratkoročne finančne obveznosti**	52.260	52.260	0	0	52.260

• merjene po pošteni vrednosti

** predstavljene po pošteni vrednosti

Knjigovodska vrednost kratkoročnih terjatev, denarnih sredstev ter kratkoročnih obveznosti predstavlja dober približek poštene vrednosti, zato teh v zgornji tabeli ne razkrivamo.

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

VSEBINA

Delnice in deleži, merjeni po pošteni vrednosti (1. raven), so bili vrednoteni po uradno objavljenih veljavnih tečajih Ljubljanske borze in tečajnice vzajemnih skladov.

V letu 2022 je družba pošteno vrednost drugih delnic in deležev uvrščenih v 3. raven preverila z vrednotenjem izvedenim s strani neodvisnega pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij. Poročila o oceni vrednosti za namen računovodskega poročanja, so bila pripravljena v skladu s Hierarhijo pravil ocenjevanja vrednosti, Mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti ter smernicami Slovenskega inštituta za revizijo, izhajajoč iz javnih podatkov o poslovanju in premoženju ocenjevane družbe, javno objavljenih in razkritih strateških usmeritev družbe ter na podlagi ugotovitev iz opravljenih analiz panožnih trendov in kazalnikov. Za vrednotenje je bila uporabljena metoda diskontiranja denarnih tokov oziroma metoda neto vrednosti sredstev, ko niso bili izpolnjeni pogoji za uporabo metode diskontiranja denarnih tokov.

Skupina Luka Koper

Skupina je na zadnji dan poslovnega leta 2022 imela 7,0 odstotka svojih sredstev naloženih v finančne naložbe, vrednotene po pošteni vrednosti (zadnji dan predhodnega leta 9,5 odstotka). Tveganje spremembe poštene vrednosti se pri naložbah v vrednostne papirje kaže v nihanju borznih tečajev, ki vpliva na vrednost teh sredstev in posledično na rezultat ob njihovi odsvojitvi, medtem ko pri naložbah v deleže družb obstaja tveganje, da prodajna vrednost ne bi bila enaka vrednosti transakcije na trgu. To vrsto tveganja je Skupina prepoznala pri naložbah v tržne vrednostne papirje slovenskih podjetij ter pri naložbah v deleže.

Vrednost nekratkoročnih finančnih naložb, vrednotenih po pošteni vrednosti, je tako na zadnji poslovni dan leta 2022 znašala 48.989.127 evrov.

Analize občutljivosti finančnih naložb po pošteni vrednosti Skupina zaradi nepomembnosti finančnih naložb po pošteni vrednosti, ki so uvrščene na 3. raven, ne razkriva.

Hierarhija poštene vrednosti v letu 2022

Skupina Luka Koper

Knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2022	Poštena vrednost na dan 31. 12. 2022	Neposredna vrednost na borznih trgih (1. raven)	Vrednost, določena na podlagi primerljivih tržnih podatkov (2. raven)	Vrednosti ni mogoče pridobiti iz tržnih podatkov (3. raven)
Nekratkoročna finančna sredstva	48.989.127	48.989.127	44.843.352	0	4.145.775
5.557	5.557	0	0	5.557
39.991	39.991	0	0	39.991
1.717	1.717	0	0	1.717

---

Nekratkoročne finančne obveznosti

◼ Nekratkoročna posojila**	54.315.463	54.315.463	0	0	54.315.463
◼ Nekratkoročne poslovne obveznosti**	1.145.239	1.145.239	0	0	1.145.239

Kratkoročne finančne obveznosti

◼ Kratkoročna posojila**	8.336.093	8.336.093	0	0	8.336.093
◼ Druge kratkoročne finančne obveznosti**	21.564	21.564	0	0	21.564

*merjene po pošteni vrednosti

**predstavljene po pošteni vrednosti

Knjigovodska vrednost kratkoročnih terjatev, denarnih sredstev ter kratkoročnih obveznosti predstavlja dober približek poštene vrednosti, zato teh v zgornji tabeli ne razkrivamo.

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

Hierarhija poštene vrednosti v letu 2021

Skupina Luka Koper

Knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2021	Poštena vrednost na dan 31. 12. 2021	Neposredna vrednost na borznih trgih (1. raven)	Vrednost, določena na podlagi primerljivih tržnih podatkov (2. raven)	Vrednosti ni mogoče pridobiti iz tržnih podatkov (3. raven)
◼ Nekratkoročna finančna sredstva
◼ Druge delnice in deleži*	59.972.076	59.972.076	56.574.316	0	3.397.760
◼ Nekratkoročno dana posojila**	7.260	7.260	0	0	7.260
◼ Nekratkoročne poslovne terjatve**	39.991	39.991	0	0	39.991
◼ Kratkoročna finančna sredstva
◼ Kratkoročno dana posojila**	1.619	1.619	0	0	1.619
◼ Nekratkoročne finančne obveznosti
◼ Nekratkoročna posojila**	60.688.522	60.688.522	0	0	60.688.522
◼ Nekratkoročne poslovne obveznosti**	143.693	143.693	0	0	143.693
◼ Kratkoročne finančne obveznosti
◼ Kratkoročna posojila**	10.521.175	10.521.175	0	0	10.521.175

---

Druge kratkoročne finančne obveznosti**

52.260	52.260	0	0	52.260

*merjene po pošteni vrednosti

**predstavljene po pošteni vrednosti

Knjigovodska vrednost kratkoročnih terjatev, denarnih sredstev ter kratkoročnih obveznosti predstavlja dober
približek poštene vrednosti, zato teh v zgornji tabeli ne razkrivamo.

Delnice in deleži, merjeni po pošteni vrednosti (1. raven), so bili vrednoteni po uradno objavljenih veljavnih
tečajih Ljubljanske borze in tečajnice vzajemnih skladov.

V letu 2022 je Skupina pošteno vrednost drugih delnic in deležev uvrščenih v 3. raven preverila z vrednotenjem
izvedenim s strani neodvisnega pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij. Poročila o oceni vrednosti za
namen računovodskega poročanja, so bila pripravljena v skladu s Hierarhijo pravil ocenjevanja vrednosti, Med-
narodnimi standardi ocenjevanja vrednosti ter smernicami Slovenskega inštituta za revizijo, izhajajoč iz javnih
podatkov o poslovanju in premoženju ocenjevane družbe, javno objavljenih in razkritih strateških usmeritev
družbe ter na podlagi ugotovitev iz opravljenih analiz panožnih trendov in kazalnikov. Za vrednotenje je bila
uporabljena metoda diskontiranja denarnih tokov oziroma metoda neto vrednosti sredstev, ko niso bili izpol-
njeni pogoji za uporabo metode diskontiranja denarnih tokov.

2. Obvladovanje tveganja spremembe obrestnih mer

Zaradi strukture finančnih obveznosti se družba/Skupina srečuje tudi z obrestnim tveganjem, saj lahko nepri-
čakovana rast variabilnih obrestnih mer negativno vpliva na načrtovane poslovne rezultate.

Družba Luka Koper, d. d.

Na zadnji dan poslovnega leta 2022 se je odstotek finančnih obveznosti (brez drugih finančnih obveznosti) v
celotni strukturi obveznosti do virov sredstev v družbi v primerjavi s koncem predhodnega poslovnega leta, ko
je znašal 11,9 odstotka, zmanjšal na 9,5 odstotka. Učinek morebitnih sprememb variabilnih obrestnih mer na
prihodnji čisti poslovni izid po davkih je prikazan v tabeli, ki sledi.

Morebitna sprememba variabilnih obrestnih mer bi lahko imela vpliv na 54,7 odstotka vseh posojil družbe (na
zadnji dan predhodnega leta je znašal ta delež 53,5 odstotka); preostalih 45,3 odstotka prejetih posojil je bilo
sklenjenih s fiksno obrestno mero.

Pregled izpostavljenosti

(v evrih)	31. 12. 2022	Izpostavljenost 2022	31. 12. 2021	Izpostavljenost 2021
Prejeta posojila z variabilno obrestno mero (brez obrestne zaščite)	34.295.000	54,7 %	38.127.049	53,5 %
Prejeta posojila z nominalno obrestno mero	28.356.556	45,3 %	33.082.648	46,5 %
Skupaj	62.651.556	100,0 %	71.209.697	100,0 %

Analiza občutljivosti bančnih posojil glede na spremembo variabilnih obrestnih mer:

(v evrih)	Nezaščitena bančna posojila z variabilno obrestno mero	Porast za 15 bazičnih točk	Porast za 25 bazičnih točk	Porast za 50 bazičnih točk
Stanje na dan 31. 12. 2022	3M EURIBOR	34.295.000	51.443	85.738	171.475
Skupni učinek na obrestne odhodke	34.295.000	51.443	85.738	171.475
Stanje na dan 31. 12. 2021	3M EURIBOR	38.127.049	33.566	55.943	111.885
Skupni učinek na obrestne

---

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

Analiza občutljivosti bančnih posojil

Analiza občutljivosti bančnih posojil na spremembe variabilnih obrestnih mer je bila narejena ob predpostavkah morebitne rasti obrestnih mer v višini 15, 25 in 50 bazičnih točk. Konec leta 2022 je imela družba vsa posojila, vezana na gibanje trimesečnega euriborja, nezavarovana pred obrestnim tveganjem.

Odstotek finančnih obveznosti

Odstotek finančnih obveznosti (brez drugih finančnih obveznosti) se je v celotni strukturi obveznosti do virov sredstev v Skupini znižal s prvotnih 11,2 odstotka v letu 2021 na 8,9 odstotka na zadnji dan poslovnega leta 2022. Učinek morebitnih sprememb variabilnih obrestnih mer na prihodnji čisti poslovni izid po davkih je prikazan v tabeli, ki sledi.

Morebitna sprememba variabilnih obrestnih mer bi lahko imela vpliv na 54,7 odstotka vseh posojil Skupine (na zadnji dan predhodnega leta je znašal ta delež 53,5 odstotka); preostalih 45,3 odstotka prejetih posojil je bilo sklenjenih s fiksno obrestno mero.

Pregled izpostavljenosti in analiza občutljivosti bančnih posojil

Med družbami v Skupini ima najeta posojila le obvladujoča družba, zato sta pregled izpostavljenosti in analiza občutljivosti bančnih posojil glede na spremembo variabilnih obrestnih mer enaka kot pri obvladujoči družbi.

3. Obvladovanje likvidnostnega tveganja

Likvidnostno tveganje predstavlja možnost, da družba/Skupina ne bi mogla poravnati obveznosti ob zapadlosti. Družba/Skupina obvladuje likvidnostno tveganje z rednim načrtovanjem denarnih tokov za različne ročnosti. Preventivno deluje na področju preprečevanja zamud kupcev, predvsem z rednim spremljanjem in takojšnjim odzivom na zamude pri plačilih; dodaten ukrep predstavljajo obračuni zamudnih obresti, zasnovani na vodenju enotne politike do kupcev.

Finančne obveznosti (v evrih)

(v evrih)	Do 3 mesece	Od 3 do 12 mesecev	Od 1 do 2 let	Od 3 do 5 let	Nad 5 let	Skupaj
31. 12. 2022	Posojila in krediti	2.084.023	6.252.069	8.336.093	25.008.278	20.971.092	62.651.555
	Predvidene obresti od vseh posojil	200.238	855.564	925.408	1.970.060	943.309	4.894.580
	Obveznosti iz najemov	100.662	286.050	326.241	415.120	0	1.128.073
	Druge finančne obveznosti	21.564	0	0	0	0	21.564
	Kratkoročne poslovne obveznosti	35.442.876	0	0	0	0	35.442.876
	Druge poslovne obveznosti	9.390.584	0	0	0	0	9.390.584
	Skupaj	47.239.947	7.393.684	9.587.742	27.393.458	21.914.402	113.529.232
31. 12. 2021	Posojila in krediti	2.630.294	7.890.881	10.521.175	29.813.524	20.353.824	71.209.697
	Predvidene obresti od vseh posojil	104.564	289.535	326.128	581.025	128.610	1.429.862
	Obveznosti iz najemov	91.292	325.030	231.003	736.045	0	1.383.370
	Druge finančne obveznosti	52.260	0	0	0	0	52.260
	Kratkoročne poslovne obveznosti	31.564.575	0	0	0	0	31.564.575
	Druge poslovne obveznosti	6.141.289	0	0	0	0	6.141.289
	Skupaj	40.584.273	8.505.446	11.078.306	31.130.594	20.482.435	111.781.053

---

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

VSEBINA

Skupina Luka Koper

(v evrih)	Do 3 mesece	Od 3 do 12 mesecev	Od 1 do 2 let	Od 3 do 5 let	Nad 5 let	Skupaj
31. 12. 2022	Posojila in krediti	2.084.023	6.252.069	8.336.093	25.008.278	20.971.092	62.651.555
	Predvidene obresti od vseh posojil	196.551	549.311	652.535	1.377.306	649.672	3.425.375
	Obveznosti iz najemov	84.624	223.839	283.387	415.120	0	1.006.969
	Druge finančne obveznosti	21.564	0	0	0	0	21.564
	Kratkoročne poslovne obveznosti	35.878.090	0	0	0	0	35.878.090
	Druge poslovne obveznosti	9.946.847	0	0	0	0	9.946.847
	Skupaj	48.211.699	7.025.220	9.272.014	26.800.704	21.620.764	112.930.400
31. 12. 2021	Posojila in krediti	2.630.294	7.890.881	10.521.175	29.813.524	20.353.824	71.209.697
	Predvidene obresti od vseh posojil	104.564	289.535	326.128	581.025	128.610	1.429.862
	Obveznosti iz najemov	107.194	269.060	284.707	682.534	0	1.343.495
	Druge finančne obveznosti	52.260	0	0	0	0	52.260
	Kratkoročne poslovne obveznosti	32.019.815	0	0	0	0	32.019.815
	Druge poslovne obveznosti	6.479.054	0	0	0	0	6.479.054
	Skupaj	41.393.180	8.449.476	11.132.010	31.077.083	20.482.435	112.534.184

4. Obvladovanje valutnega tveganja

Izhodiščno tveganje spremembe valutnega tečaja izhaja iz terjatev do kupcev, nominiranih v ameriških dolarjih (USD). Terjatve, nominirane v ameriških dolarjih, so v družbi/Skupini zaradi majhnega obsega fakturirane realizacije v USD zanemarljive, zato se družba/Skupina ni odločila za ščitenje te postavke.

5. Obvladovanje kreditnega tveganja

Obvladovanje tveganja neizpolnitve pogodbenih obveznosti dolžnika oziroma nasprotne stranke – tako imenovanega kreditnega tveganja – je v zadnjih letih pridobilo večji pomen, zato se je družba/Skupina odločila za dodatne ukrepe na področju obvladovanja te vrste tveganja. Neplačila kupcev se namreč prenašajo na gospodarske subjekte z verižno reakcijo, kar bistveno poslabša oceno verjetnosti pravočasnih prilivov in ustvarja dodatne stroške financiranja poslovanja. Poleg pospešenih aktivnosti na področju izterjave, ki so bile vpeljane v zadnjih letih, in rednega spremljanja zapadlih terjatev do kupcev vse uvaja avtomatizirani sistem nadzora nad odprtimi terjatvami in kreditnimi limiti, ki so bili postavljeni kupcem. Pri kupcih, pri katerih družba/Skupina zazna plačilne težave in nedoslednost pri spoštovanju sprejetih poslovnih dogovorov, se v izogib plačilni nedisciplini vzpostavi avansni način plačila za vse naročene storitve. Na to področje pozitivno vpliva specifična struktura kupcev, saj družba/Skupina pretežno posluje z večjimi družbami, ladjarji, špediterji in agenti, ki vstopajo v poslovni proces družbe/Skupine že vrsto let.

Nekatere vrste terjatev ima družba/Skupina zavarovane z varščinami, ki jih kupcu po plačilu vseh obveznosti ali ob prekinitvi sodelovanja vrne. Družba je v letu 2022 sklenila pernamentno zavarovalno Polico za zavarovanje blagovnih terjatev, s katero je zavarovan pretežno del njenih kratkoročnih poslovnih terjatev do kupcev, nastale od 1. novembra 2022 dalje.

Izpostavljenost kreditnemu tveganju

Pojasnilo	31. 12. 2022	31. 12. 2021	31. 12. 2022	31. 12. 2021
Nekratkoročno dana posojila	0	1.717	5.557	7.260
Nekratkoročne poslovne terjatve	39.991	39.991	39.991	39.991
Kratkoročno dana posojila	1.717	1.619	1.717	1.619
Kratkoročne terjatve do kupcev	22	52.037.995	39.668.097	52.404.304	40.010.297
Druge terjatve	22	3.764.115	2.745.273	3.946.631	2.949.258
Denar in denarni ustrezniki	23	69.095.661	16.342.426	94.749.216	40.638.685
Skupaj	124.939.479	58.799.123	151.147.416	83.647.110

6. Obvladovanje tveganja ustrezne kapitalske strukture

Družba/Skupina si je zadala cilj optimalne kapitalske strukture deleža dolžniških virov v pasivi pod 55 odstotkov.

(v evrih)	Luka Koper, d. d.	Skupina Luka Koper	(v evrih)	31. 12. 2022	31. 12. 2021	31. 12. 2022	31. 12. 2021
Kapital	480.225.780	72,5 %	432.176.305	72,5 %	515.732.169	73,6 %	466.965.328	73,6 %
Nekratkoročne obveznosti	107.788.799	16,3 %	109.790.976	18,4 %	109.603.310	15,6 %	111.691.521	17,6 %
Kratkoročne obveznosti	74.666.277	11,3 %	54.449.795	9,1 %	75.818.749	10,8 %	55.446.409	8,7 %
Obveznosti do virov sredstev	662.680.856	100,0 %	596.417.076	100,0 %	701.154.228	100,0 %	634.103.258	100,0 %

Pojasnilo 34. Posli z revizijsko družbo

Pogodbena vrednost storitev revidiranja letnega poročila, ki jih je za poslovno leto 2022 za družbo opravila družba BDO revizija, d. o. o., je znašala 24.805 evrov brez DDV, za Skupino pa je vrednost opravljenih storitev revidiranja letnega poročila znašala 43.337 evrov brez DDV. Družba BDO revizija, d. o. o., je za družbo opravila tudi druge storitve revidiranja računovodskih izkazov za dejavnost gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet, in gospodarske javne službe zbiranja odpadkov s plovil, revidiranja po ESEF standardu ter revidiranja izračuna in izpolnjevanja finančnih zavez, katerih vrednost je skupaj znašala 11.200 evrov brez DDV. Druge storitve revidiranja za Skupino znašajo 12.266 evrov brez DDV, kar vključuje storitev dajanja zagotovil za poročilo o odnosih do povezanih družb ter poročilo o porabi javnih sredstev, prejetih zaradi zaposlenih invalidov, ki jih je poleg zagotovil, opravljenih za družbo, za poslovno leto 2022 za Skupino opravila družba BDO Revizija, d. o. o.

(v evrih)	Luka Koper, d. d.	Skupina Luka Koper	2022	2021	2022	2021
Revidiranje letnega poročila	24.805	24.805	43.337	43.337
Druge storitve revidiranja	11.200	6.740	12.266	7.806
Skupaj	36.005	31.545	55.603	51.143

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

Izkaz bilančnega dobička

V letu 2022 je obvladujoča družba Luka Koper, d. d., ustvarila čisti dobiček v višini 73.266.227 evrov. Uprava družbe je ob zaključku leta 2022 v skladu s tretjim odstavkom 230. člena Zakona o gospodarskih družbah polovico čistega poslovnega izida v višini 36.633.114 evrov namenila za druge rezerve iz dobička. Družba ugotavlja, da je bil v letu 2022 bilančni dobiček 50.229.864 evrov.

(v evrih)	31. 12. 2022	31. 12. 2021
Preneseni čisti dobiček	13.596.751	14.632.155
Čisti poslovni izid poslovnega leta	73.266.227	29.920.330
Povečanje drugih rezerv iz dobička	-36.633.114	-14.960.165
Bilančni dobiček skupaj	50.229.864	29.592.320

---

33 Pomembnejši dogodki po zaključku poslovnega leta

• Uprava družbe Luka Koper, d. d., je sklicala 36. skupščino delničarjev družbe Luka Koper, d. d., ki je potekala 6. februarja 2023. Na skupščini so delničarji odpoklicali člane nadzornega sveta Francija Matoza, Nevenko Črešnar Pergar, Andreja Koprivca in Božidarja Godnjavca ter z dnem 7. februarja 2023 imenovali nove člane nadzornega sveta, in sicer Boruta Škabarja, Barbaro Nose, Jožefa Petroviča, Boštjana Raderja in Mirka Bandlja.
• Dne 23. februarja 2023 se je v prenovljeni sestavi prvič sestal nadzorni svet Luke Koper, d. d. Člani so na prvi, ustanovni seji za predsednika izvolili Mirka Bandlja, za namestnika pa Tomaža Benčino. Na novo so oblikovali tudi vse tri komisije nadzornega sveta – revizijsko, kadrovsko in poslovno.

FEBRUAR 2023

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

VSEBINA

322

Poročilo neodvisnega revizorja

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

VSEBINA

323

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

VSEBINA

324

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

VSEBINA

325

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

VSEBINA

326

LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022

VSEBINA

327