KD — Annual Report 2020

Apr 26, 2021

Skupina KD in KD d. d.

Letno poročilo 2020

1. 1.1. 1.2. 1.3. 1.4. 1.5. 1.6. 1.7. 1.8. 1.9.	POSLOVNO POROČILO3 KLJUČNI PODATKI 3 OSEBNA IZKAZNICA3 ORGANIZIRANOST SKUPINE KD4 DEJAVNOSTI SKUPINE KD4 ZGODILO SE JE V LETU 2020 5 POROČILO GLAVNEGA IZVRŠNEGA DIREKTORJA KD6 POROČILO UPRAVNEGA ODBORA DRUŽBE KD O PREVERITVI LETNEGA POROČILA DRUŽBE KD D. D. IN SKUPINE KD ZA LETO 2020 7 STRATEGIJA IN NAČRTI SKUPINE KD 9 IZJAVA O UPRAVLJANJU11
1.9.1.	Sistem upravljanja KD 11
1.9.2. 1.9.3.	Skupščina delničarjev KD d. d11 Organi vodenja in nadzora12
1.9.4.	Zunanja revizija ter sistem notranjih kontrol in upravljanje tveganj14
1.9.5.	Pojasnila v zvezi s prevzemno zakonodajo14
1.9.6.	Pooblastilo za nakup lastnih delnic 14
1.9.7.	Preglednost poslovanja družbe14
1.9.8.	Upravljanje družb v Skupini KD15
1.9.9.	Politika raznolikosti 15
1.9.10.	Izjava upravnega odbora KD d. d. o upoštevanju Kodeksa upravljanja Skupine KD15
1.10.	DELNICE, DIVIDENDE IN LASTNIŠKA STRUKTURA 16
1.10.1.	Osnovni podatki o delnicah, dividendah in kapitalu16
1.10.2.	Gibanje vrednosti delnice 16
1.10.3.	Lastniška struktura 16
1.10.4.	Lastne delnice 17
1.11.	POSLOVANJE V LETU 2020 18
1.11.1.	Makroekonomsko okolje Slovenije v letu 202018
1.11.2.	Vpliv pandemije na poslovanje Skupine KD Group 22
1.11.3.	Analiza poslovanja Skupine KD v letu 202023
1.11.4.	Analiza poslovanja družbe KD v letu 2020 27
1.12. 1.12.1.	POSLOVANJE NAŠIH DEJAVNOSTI V LETU 202030 Finančne storitve in drugo30
1.12.2.	Nepremičnine30
1.13. 1.14. 1.14.1.	RAZISKAVE IN RAZVOJ32 UPRAVLJANJE TVEGANJ IN NOTRANJA REVIZIJA32 Upravljanje tveganj na ravni Skupine KD32
1.14.2.	Proces upravljanja tveganj33
1.14.3.	Povezanost sistema upravljanja tveganj s poslovno strategijo Skupine KD34
1.14.4.	Notranja revizija34
1.15.	ZAPOSLENI IN TRAJNOSTNI RAZVOJ V SKUPINI KD 35
1.15.1.	Zaposleni35
1.15.2.	Trajnostni razvoj37
2. 3.	RAČUNOVODSKO POROČILO SKUPINE KD 42 RAČUNOVODSKO POROČILO KD D. D. 125

1. POSLOVNO POROČILO

1.1. KLJUČNI PODATKI

	2020	2019	Indeks 2020/ 2019
SKUPINA KD
Čisti poslovni izid (v mio EUR)	(2,2)	114,2	-
Sredstva (v mio EUR)	163,2	179,7	91
Lastniški kapital (v mio EUR)	137,9	161,0	86
KD D. D.
Čisti poslovni izid (v mio EUR)	69,0	(5,3)	-
Sredstva (v mio EUR)	80,6	69,9	115
Lastniški kapital (v mio EUR)	75,5	26,4	286

1.2. OSEBNA IZKAZNICA

Krovna družba:	KD, finančna družba, d. d.
Skrajšano ime družbe:	KD d. d.1
Sedež:	Ljubljana, Slovenija
Naslov:	Dunajska cesta 63, 1000 Ljubljana
Država ustanovitve:	Slovenija
Telefon:	+386 1 511 27 99
E-pošta:	info@kd-group.si
Spletna stran:	www.kd-fd.si
Dejavnost:	64.200 – Dejavnost holdingov
Glavni kraj poslovanja:	Ljubljana
Pravna oblika:	delniška družba d. d.
Velikost družbe:	velika družba
Matična številka:	1572016000
Davčna številka:	44030428
Identifikacijska številka za DDV:	SI44030428
Vpis v sodni register:	Okrožno sodišče v Ljubljani, št. vložka 13390700
Datum ustanovitve:	30. 11. 2000
Osnovni kapital:	1.304.122,84 EUR2
Število delnic:	156.260 navadnih kosovnih delnic3
Oznaka delnic:	SKDR
Obvladujoče podjetje:	/

Upravni odbor KD na dan 31. 12. 2020

• Milan Kneževič, predsednik upravnega odbora
• Tomaž Butina, namestnik predsednika upravnega odbora
• Aleksander Sekavčnik, član upravnega odbora in izvršni direktor
• mag. Katarina Valentinčič Istenič, članica upravnega odbora
• Matija Gantar, član upravnega odbora

¹ V letnem poročilu so imena družb ali podjetij ob prvi omembi in ko je navedeno celo ali skrajšano uradno ime, zapisana z oznakami organizacijskih oblik (npr. d. d.), v nadaljevanju besedila pa so oznake zaradi lažjega branja praviloma izpuščene.

² Do 28. 8. 2020 je osnovni kapital družbe znašal 1.555.967,28 EUR. Od 28. 8. 2020 do 30. 10. 2020 je osnovni kapital znašal 1.420.288,76 EUR.

³ Do 28. 8. 2020 je bilo število izdanih delnic 186.436. Od 28. 8. 2020 do 30. 10. 2020 je bilo število izdanih delnic 170.179.

1.3. ORGANIZIRANOST SKUPINE KD

Organigram na dan 31. 12. 2020

Odvisna družba KD Group je neposredno 100 % lastnica družbe Sarbon Invest d. o. o., Uzbekistan in posredno 100 % lastnica družbe Kredo Group d. o. o., Uzbekistan. Družbi nista vključeni v konsolidirane izkaze skupine, ker sta namenjeni prodaji in njuna sredstva in obveznosti niso pomembna za resničen in pošten prikaz izkazov skupine. Prodaja je bila realizirana februarja 2021.

1.4. DEJAVNOSTI SKUPINE KD

Poslovanje Skupine KD vključuje naslednje dejavnosti:

• finančne storitve,
• nepremičnine,

Skupina KD je v preteklosti delovala kot zavarovalniški holding in pomembna upravljavka vzajemnih skladov ter premoženja institucionalnih investitorjev.

S prodajo odvisne družbe Adriatic Slovenica z vsemi njenimi odvisnimi družbami v letu 2019 so v Skupini KD postale ključne naložbe v nepremičninsko dejavnost. Družba se je spremenila iz strateškega v portfeljskega investitorja.

Finančne storitve

Glavna poslovna dejavnost družb KD in KD Group je upravljanje tržnih in netržnih naložb, upravljanje prostih denarnih sredstev ter ustvarjanje finančnih donosov.

Družba KD Group odloča o vseh pomembnejših strateških naložbah Skupine.

Nepremičnine

Strategija nepremičninske dejavnosti je iskanje novih priložnosti za razvoj nepremičninskih projektov in optimizacija nepremičninskega portfelja Skupine.

Dejavnost nepremičnin se izvaja na naslednjih družbah v Skupini:

• Šumijev kvart gradnja poslovno-stanovanjskega objekta Šumi
• Projektor upravljanje nepremičninskega kompleksa Maribox in izvajanje kinematografske dejavnosti
• Gradnje inženiring razvoj nepremičninskega projekta Glince
• Fontes Group razvoj nepremičninskih projektov

1.5. ZGODILO SE JE V LETU 2020

Pomembnejši dogodki v letu 2020

• 1. 1. 2020 je družba KD Group objavila sklic 27. skupščine delničarjev.
• Delničarji so se 26. 6. 2020 na 27. skupščini KD Group seznanili z letnim poročilom za leto 2019 ter potrdili predlog delitve bilančnega dobička. Del bilančnega dobička v višini 79.061.184,00 evrov se je uporabil za izplačilo dividend, kar je z upoštevanjem celotnega števila izdanih delnic (brez odštevanja lastnih delnic) znašalo bruto vrednost 32,00 evrov na delnico. Skupščina se je seznanila tudi s Poročilom o pridobivanju lastnih delnic ter potrdila zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom lastnih delnic.
• Dne 3. 7. 2020 je bil izdan sklep sodišča o vpisu spremembe statuta družbe KD Group zaradi znižanja osnovnega kapitala z umikom lastnih delnic z oznako KDHR. Po vpisu sprememb v sodni register dne 3. 7. 2020 osnovni kapital družbe KD Group znaša 78.037.489,57 evra, število izdanih delnic z oznako KDHR pa znaša 2.337.613. Družba je v nadaljevanju izvedla umik 133.049 delnic KDHR z organiziranega trga Ljubljanske borze in izbris umaknjenih delnic iz centralnega registra vrednostnih papirjev pri KDD – Centralni klirinško depotni družbi, d.d.
• Družba KD Group je dne 10. 7. 2020 izplačala 74.803.616 evrov dividend. Družba KD je imela na presečni dan 9. 7. 2020 v lasti 2.100.093 delnic z oznako KDHR in je tako dobila izplačanih 67.202.976,00 evrov dividend.
• Delničarji družbe KD so se 27. 8. 2020 na 28. skupščini seznanili z letnim poročilom za leto 2019 in potrdili sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala z umikom lastnih delnic z oznako SKDR.
• Dne 28. 8. 2020 je bil izdan sklep sodišča o vpisu znižanja osnovnega kapitala družbe KD za 135.678,52 evrov, tako da osnovni kapital po zmanjšanju znaša 1.420.288,76 evrov. Družba je izvedla umik 16.257 delnic z oznako SKDR. Po izvedenem zmanjšanju je osnovni kapital družbe KD razdeljen na 170.179 navadnih kosovnih imenskih delnic z oznako SKDR.
• Upravni odbor družbe KD je dne 26. 10. 2020 sprejel sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala z umikom 13.919 lastnih delnic.
• Na podlagi sklepa sodišča o vpisu spremembe statuta družbe KD zaradi znižanja osnovnega kapitala z umikom lastnih delnic z dne 30. 10. 2020 se je osnovni kapital družbe KD zmanjšal za 116.165,92 evrov in po zmanjšanju znaša 1.304.122,84 evrov. Po umiku 13.919 lastnih delnic SKDR znaša število izdanih delnic 156.260.

Pomembni dogodki po datumu poročanja

• Družba KD Group je po datumu bilance odkupila 147.904 lastnih delnic z oznako KDHR. Količino in stanje odkupljenih lastnih delnic na vsak konec meseca družba javno objavlja.
• Na 28. skupščini družbe KD Group d. d. dne 5. 3. 2021 se je za člana upravnega odbora družbe KD Group d. d. za štiriletno mandatno obdobje, ki začne teči z dnem 11. 3. 2021, imenoval Matija Gantar.
• Na 29. skupščini družbe KD d. d. dne 5. 3. 2021 se je za člana upravnega odbora družbe KD Group d. d. za štiriletno mandatno obdobje, ki začne teči z dnem 11. 3. 2021, imenoval Matija Gantar.
• 1. 1. 2021 je bil za družbo KD Group v sodni register vpisan sklep o znižanju osnovnega kapitala z umikom lastnih delnic, ki ga je dne 3. 3. 2021 sprejel upravni odbor družbe KD Group d. d. Osnovni kapital družbe KD Group se je znižal za 6.013.219,83 evra in po znižanju znaša 72.024.269,74 evra. Družba je izvedla umik 180.126 lastnih delnic z oznako KDHR. Število izdanih delnic KDHR po izvedenem umiku znaša 2.157.487.
• Po prvi razglasitvi epidemije v Sloveniji v marcu 2020, je bila 18. oktobra 2020 epidemija ponovno razglašena in še vedno traja. Kljub temu, da se je konec leta 2020 začelo množično cepljenje, je težko napovedati, kdaj nam bo pandemijo uspelo zajeziti.

KD pomembne dogodke skladno z zakonskimi obveznostmi redno objavlja na spletnem portalu Ljubljanske borze vrednostnih papirjev SEOnet in na spletni strani družbe www.kd-fd.si.

1.6. POROČILO GLAVNEGA IZVRŠNEGA DIREKTORJA KD

Po poslovno najuspešnejšem letu 2019, ko smo ustvarili visok dobiček s prodajo zavarovalnice Adriatic Slovenica d. d. (sedaj Generali d. d.), družbe za upravljanje KD Skladi d. o. o. (sedaj Generali Investments d. o. o.), poplačali večino finančnih obveznosti in zaključili obdobje, ko je skupina delovala kot zavarovalniški holding in pomembna upravljavka vzajemnih skladov ter premoženja institucionalnih investitorjev, je sledilo posebno leto 2020, ki nam bo vsem ostalo v spominu po pandemiji COVID-19. Družba KD Group je v letu 2020 izplačala rekordno dividendo v višini 32 evrov. Manjšinskim lastnikom družbe KD Group je bilo izplačanih 7,6 milijonov evrov dividend.

Obvladujoča družba KD je v letu 2020 poslovala s čistim dobičkom v višini 69 milijonov evrov. Uspešna prodaja zavarovalnice se je v izkazih družbe KD odrazila v letu 2020, ko smo realizirali 67,9 milijonov evrov finančnih prihodkov, od tega 67,2 milijonov evrov prihodkov iz naslova dividend. Bilančna vsota družbe ob koncu leta 2020 znaša 81 milijonov evrov. Večino premoženja družbe še vedno predstavlja naložbo v finančni holding KD Group (84 % vseh sredstev). V letu 2020 smo odkupili za 2 milijona evrov izdanih obveznic in poplačali vsa posojila, prejeta od odvisne družbe KD Group, v višini 37,1 milijonov evrov. Finančne obveznosti so se tako znižale za 38,6 milijonov evrov in na dan 31. 12. 2020 znašajo še 4,7 milijonov evrov. Družba tudi v bodoče nima v načrtu dodatnega zadolževanja. Kapital družbe se je v letu 2020 skoraj potrojil in znaša 75,5 milijonov evrov. Po uspešnem letu 2020 je za leto 2021 v načrtu tudi izplačilo dividend za delničarje družbe KD.

Skupina je poslovno leto 2020 zaključila s čisto izgubo v višini 2,2 milijonov evrov. Ustvarili smo 6,7 milijona evrov tisoč evrov finančnih prihodkov, medtem ko so finančni odhodki znašali 3,1 milijona evrov. Sredstva so ob koncu leta 2020 znašala 163 milijonov evrov, kar je 9 odstotkov manj glede na konec leta 2019, ko so znašala 180 milijonov evrov. Sredstva so se znižala predvsem zaradi prodaj kratkoročnih finančnih naložb. Zaradi epidemije je skupina skrbno pristopila k presoji znamenj oslabitve sredstev. Popravki vrednosti so bili potrebni predvsem zaradi ustavitve poslovanja naše kinematografske dejavnosti. Kapital se je zaradi izplačila dividend manjšinskim delničarjem in odkupa lastnih delnic znižal iz 161 milijonov evrov na 138 milijonov evrov, kolikor znaša na dan 31. 12. 2020. Kazalnik deleža kapitala v financiranju znaša 84,5 in kljub znižanju v primerjavi s preteklim letom, ko je znašal 89,6, še vedno potrjuje zastavljeno strategijo, ki temelji na visoki stopnji samofinanciranja.

Za skupino, ki nastopa kot portfeljski investitor, so zelo pomembne naložbe v nepremičninsko dejavnost. Gradimo poslovno stanovanjski objekt Šumi na elitni lokaciji v centru Ljubljane, razvijamo projekt Glince, kjer bi želeli zgraditi stanovanjsko sosesko na edinstveni lokaciji, ki leži na južnem pobočju hriba, ki je osončeno in ponuja krasne razglede proti Ljubljani in njeni okolici. V Mariboru bi želeli poleg našega kinocentra Maribox s projektom Levi breg urediti dravsko nabrežje kot podaljšek Lenta.

V letu 2020 se je kljub omejitvenim ukrepom zaradi epidemije nadaljevala gradnja Šumija. V letu 2021 je predvideno dokončanje 3. podaljšane gradbene faze za poslovni del (hotel in lokali). Dokončanje gradnje celotnega objekta je načrtovano v letu 2022. Konec leta smo pričeli s prodajo stanovanj. Lokacija projekta Šumi, ob robu starega jedra Ljubljane, z odprtim pogledom na Ljubljanski grad, ob urejeni Slovenski cesti z bistveno manjšim prometom je pritegnila veliko kupcev. Zanimanje je res veliko in do konca leta smo že sklenili prodajne pogodbe za tretjino stanovanj.

V skupini je bila družba Projektor v letu 2020 najbolj prizadeta zaradi epidemije COVID-19. Poslovno leto se je začelo obetavno na vseh področjih poslovanja – kinematografija, gostinstvo in upravljanje. Kljub temu, da so bile kino dvorane pol leta zaprte, družba ni odpuščala zaposlenih, so pa brez prihodkov ostali številni pri njih angažirani študenti. Iz naslova kinematografske in gostinske dejavnosti je družba v letu 2020 realizirala le tretjino prihodkov predhodnega leta. Ocenjujemo, da bomo v letu 2021 ustvarili 60 % prihodkov leta 2019. Na številke pred epidemijo bi se lahko vrnili šele leta 2022.

V letu 2020 smo povečali naš tržni delniški portfelj za 0,4 milijona evrov in z aktivnim trgovanjem iskali priložnosti za realizacijo donosov. Donosnost portfelja dolžniških finančnih instrumentov je v letu 2020 znašala 0,6 %.

Načrti za leto 2021

Krovna družba KD Group bo še naprej odločala o vseh pomembnejših strateških naložbah skupine, aktivno bomo upravljali naše tržne in netržne naložbe, iskali bomo priložnosti pri odkupih slabih terjatev v različnih postopkih finančnih prestrukturiranj podjetij. V okviru naše nepremičninske dejavnosti bomo optimirali nepremičninski portfelj skupine in iskali nove priložnosti na nepremičninskem trgu.

Družba bo s premišljenimi vlaganji v nove projekte, s strokovnimi sodelavci in znanjem dosegala visoke finančne donose tudi v prihodnosti.

Aleksander Sekavčnik izvršni direktor

1.7. POROČILO UPRAVNEGA ODBORA DRUŽBE KD O PREVERITVI LETNEGA POROČILA DRUŽBE KD D. D. IN SKUPINE KD ZA LETO 2020

Spoštovani delničarji!

Družbo KD d. d. in Skupino KD je na podlagi pooblastil in pristojnosti, določenih v statutu družbe, v letu 2020 vodil upravni odbor družbe in v skladu z zakonskimi predpisi ter poslovnikom o delovanju upravnega odbora nadzoroval izvajanje njenih poslov.

Upravni odbor je v letu 2020 deloval v sestavi: Milan Kneževič – predsednik upravnega odbora, Tomaž Butina – namestnik predsednika upravnega odbora, Matija Gantar – član upravnega odbora, Katarina Valentinčič Istenič – članica upravnega odbora in Aleksander Sekavčnik – član upravnega odbora in izvršni direktor.

Delovanje upravnega odbora

Svojo vlogo v sistemu korporacijskega upravljanja je upravni odbor v skladu z zakonskimi možnostmi in dolžnostmi opravljal z rednim spremljanjem tekočega poslovanja, s pregledovanjem delovanja izvršnega direktorja ter obravnavanjem predlogov in sprejemanjem odločitev, ki so v pristojnosti upravnega odbora. Svoje naloge je upravni odbor opravljal dosledno in odgovorno.

Upravni odbor je v skladu s svojimi zakonskimi in statutarnimi pristojnostmi v letu 2019 redno spremljal in nadziral poslovanje družbe. Obravnaval je poročila izvršnih direktorjev o tekočem poslovanju in aktivnostih družbe, se seznanjal s pomembnimi poslovnimi dogodki, spremljal delo izvršnih direktorjev in preverjal uresničevanje sprejetih sklepov. Največjo pozornost je posvečal strokovnemu nadzoru poslovanja in uresničevanju strateških odločitev družbe in Skupine KD. Redno je spremljal poslovanje družbe KD in odvisnih družb Skupine KD.

Upravni odbor KD se je v letu 2020 sestal na štirih rednih in petih dopisnih sejah.

Na podlagi pisnega gradiva in obrazložitev izvršnega direktorja na sejah ter prek sodelovanja z njim se je upravni odbor redno seznanjal s poslovanjem družbe. Seje upravnega odbora so bile vedno sklepčne, na njih so vsi člani aktivno sodelovali. Izvršni direktor družbe je upravnemu odboru posredoval vse potrebne informacije, ki jih je le-ta potreboval za izvajanje aktivnosti nadziranja oziroma upravljanja družbe. Sodelovanje z izvršnim direktorjem družbe zato upravni odbor ocenjuje kot dobro.

Revizijska komisija upravnega odbora KD je v letu 2020 delovala v naslednji sestavi: Tomaž Butina – predsednik revizijske komisije, Katarina Valentinčič Istenič – namestnica predsednika revizijske komisije, Franc Počivavšek – član revizijske komisije. V letu 2020 se je revizijska komisija sestala na treh rednih sejah, na katerih je obravnavala predvsem poročila o poslovanju družbe KD in Skupine KD ter načrtovani revizijski pristop pri reviziji računovodskih izkazov Skupine KD in družbe KD za leto 2020.

Na svojih sejah se je upravni odbor v okviru svojih dejavnosti seznanil z naslednjimi pomembnejšimi poslovnimi dogodki in sprejel naslednje pomembnejše sklepe:

• na 87. seji 5. 3. 2020 je upravni odbor obravnaval revidirani Letni poročili družbe KD d. d. in Skupine KD za leto 2019 in se seznanil s pozitivnim mnenjem revizorja k poročiloma. Upravni odbor je sprejel poročilo o preveritvi letnih poročil, s katerim je potrdil Letni poročili družbe KD d. d. in Skupine KD za leto 2019 ter sprejel Izjavo upravnega odbora o spoštovanju Kodeksa upravljanja Skupine KD.
• Na 91. seji 20. 7. 2020 je upravni odbor sprejel dnevni red in predloge sklepov 28. skupščine delničarjev KD, ki je bila 27. 8. 2020.
• na 93. seji 26. 8. 2020 je upravni odbor sprejel Nerevidirano poročilo o poslovanju KD, finančne družbe, d. d. in Skupine KD za prvo polletje leta 2020.
• na 94. seji 26. 10. 2020 je upravni odbor sprejel sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala z umikom 13.919 lastnih delnic, kar je predstavljalo 8,18 % osnovnega kapitala družbe. Osnovni kapital družbe se je zaradi umika 13.919 lastnih delnic zmanjšal za znesek 116.165,92 EUR, tako da je osnovni kapital družbe po izvedenem zmanjšanju znašal 1.304.122,84 EUR.

Transparentnost poslovanja je družba zagotavljala s periodičnim ter dodatnim sprotnim obveščanjem delničarjev in drugih javnosti preko hkratnih objav na spletnih straneh Ljubljanske borze SEOnet http://seonet.ljse.si in spletnih straneh družbe www.kd-fd.si.

Na podlagi navedenega upravni odbor ugotavlja, da je bil seznanjen z vsemi pomembnejšimi poslovnimi dogodki v letu 2019, ki so vplivali na poslovanje družbe in Skupine KD. Glede na način obveščanja in sodelovanja med izvršnim direktorjem in upravnim odborom med poslovnim letom ni bilo potrebno, da bi upravni odbor, ali njegovi posamezni člani, zahtevali dodatne informacije ali preverjali dokumentacijo, na kateri so temeljile informacije, pomembne za odločanje.

Letno poročilo za 2020 - stališče do revizorjevega poročila, preveritev in potrditev letnega poročila

Revizijo Letnega poročila družbe KD, finančne družbe, d. d. in Skupine KD za 2020 (v nadaljevanju: Letno poročilo za 2020) je opravila revizijska družba KPMG Slovenija, družba za revidiranje, d. o. o., Ljubljana. Revizijska družba je 23. 4. 2021 izdala pozitivno mnenje k Letnemu poročilu za 2020.

Revidirano Letno poročilo za 2020 je upravni odbor obravnaval na seji 23. 4. 2021.

Upravni odbor je pregledal predloženo Letno poročilo za 2020 in poročilo revizorja. Na podlagi preveritve revidiranega Letnega poročila za 2020 upravni odbor ugotavlja:

• da je Letno poročilo za 2020 sestavljeno v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, s statutom in z veljavnimi računovodskimi in poročevalskimi zahtevami;
• vsebuje vse zakonsko obvezne formalne in vsebinske sestavine letnega poročila gospodarske družbe in skladno s tem vse bistvene podatke, ki so potrebni za odločanje o njegovem sprejemu;
• vsebuje tudi poročilo o opravljeni reviziji računovodskih izkazov. Iz poročila revizorja izhaja, da računovodski izkazi izkazujejo resničen in pošten prikaz finančnega stanja, poslovnega izida in denarnih tokov družbe KD d. d. in Skupine KD. Pooblaščeni revizor je v poročilu podal pozitivno mnenje brez pridržkov.

Glede na navedeno upravni odbor podaja naslednji stališči:

Upravni odbor po pregledu poročila revizorja v skladu z drugim odstavkom 282. člena Zakona o gospodarskih družbah izjavlja, da nanj nima pripomb in se strinja z ugotovitvami v poročilu.

Upravni odbor v skladu z drugim odstavkom 282. člena Zakona o gospodarskih družbah izjavlja, da na Letno poročilo 2020 nima pripomb ter potrjuje Letno poročilo družbe KD d. d. in Skupine KD za leto 2020.

Predlog uporabe bilančnega dobička

Upravni odbor je v okviru preveritve Letnega poročila za 2020 ugotovil, da znaša čisti dobiček leta 2020 69.001.848,01 evra in da je družba skladno s sklepi izvršnega direktorja čisti dobiček leta 2020 v višini 14.006.286,47 evra uporabila za oblikovanje rezerv za lastne delnice.

Preostanek čistega dobička in bilančni dobiček na dan 31. 12. 2020 znaša 54.995.561,54 evra.

Upravni odbor bo skupščini delničarjev predlagal naslednji predlog delitve bilančnega dobička:

Bilančni dobiček, ugotovljen na dan 31. 12. 2020, v višini 54.995.561,54 evrov, ki sestoji iz preostanka čistega dobička poslovnega leta 2020, se uporabi za:

• Del bilančnega dobička največ v znesku 15.626.000,00 evrov se uporabi za izplačilo dividend, kar z upoštevanjem celotnega števila izdanih delnic (brez odštevanja lastnih delnic) znaša bruto vrednost 100,00 evra na delnico.
• Preostanek bilančnega dobička najmanj v znesku 39.369.561,54 evrov ter morebiten preostanek, ki nastane zaradi lastnih delnic na presečni dan za izplačilo dividend in zaradi zaokroževanja pri izplačilu dividend, ostane nerazporejen kot preneseni dobiček in bo o njegovi uporabi odločeno v naslednjih poslovnih letih.

Upravni odbor na podlagi pregleda poslovanja družbe KD d. d. in Skupine KD v letu 2020 in po preveritvi revidiranega Letnega poročila za 2020 predlaga skupščini delničarjev družbe, da mu podeli razrešnico.

Ljubljana, 23. 4. 2021

Milan Kneževič, predsednik upravnega odbora

1.8. STRATEGIJA IN NAČRTI SKUPINE KD

Poslanstvo: odgovorna partnerstva med uporabniki, zaposlenimi in lastniki

S prodajo največje in najpomembnejše naložbe, Skupine Adriatic Slovenice, je družba KD Group in Skupina KD spremenila naravo svojega delovanja. V ospredje je prišla družba KD Group kot finančni holding. Ključne so postale naložbe v nepremičninsko dejavnost in portfeljske naložbe. Družba se je spremenila iz strateškega v portfeljskega investitorja. Posledično sta se spremenili tako organizacijska kot finančna struktura družbe, ki sedaj temelji na visoki stopnji samofinanciranja. Sodelavcem omogočamo najboljše delovne pogoje, izobraževanje, napredovanje in spodbudno nagrajevanje za kakovostno opravljeno delo. Lastnikom prinašamo pričakovano rast in dobiček ter ustvarjamo družbeno odgovorna partnerstva med vzajemno enakopravnimi deležniki.

Vizija: razvojna rast in odzivno širjenje

KD ostaja specializirana skupina za upravljanje kapitalskih naložb, pri čemer želi postati pomembna družba na področju nepremičninskih naložb ter razvoja in izgradnje nepremičninskih projektov, namenjenih trgu.

Vrednote: odgovornost, zaupanje, proaktivnost, strast in veselje, zmagovalna miselnost

Odgovornost

S svojim delovanjem sporočamo, da je naše ravnanje zanesljivo. Vsi deležniki lahko računajo na nas, saj ravnamo po načelu dobrega gospodarja in izpolnjujemo svoje obljube. Uresničujemo pričakovanja svojih strank, okolja in zaposlenih.

Zaupanje

Zaupanje gradimo na visokih etičnih standardih, ki temeljijo na odprtih medosebnih odnosih in zagotavljajo enotno delovanje. Z zaupanjem ustvarjamo okolje, v katerem spoštljivo in z medsebojno pomočjo odpravljamo ovire in rastemo. Naše obnašanje in delovanje je zanesljivo, saj spoštujemo skupne dogovore.

Proaktivnost

Nenehno razmišljamo o svojih naslednjih korakih, saj premoremo dovolj poguma in zrelosti, da ustvarjamo spremembe. Naš pogled je usmerjen v prihodnost. Proaktivna dejanja usmerjamo k doseganju poslovnih rezultatov in zadovoljevanju potreb naših strank, lastnikov in zaposlenih.

Strast in veselje

Ljubimo svoj posel, zato pri svojem delu izžarevamo strast in veselje. Smelo sprejemamo izzive, saj verjamemo, da lahko stvari premikamo na bolje. Strast in veselje nam dajeta zagon, da se ne ustavljamo na pol poti, pač pa nadaljujemo začrtano pot do cilja.

Zmagovalna miselnost

Z delom in rezultati dokazujemo, da smo zmagovalci. Uspehi so plod skupnega dela, sodelovanja in zagnanosti zmagovalne skupine, ki jo sestavlja več kot tisoč zaposlenih. Verjamemo v svoj uspeh, saj nas vodijo visoke moralne vrednote in spoštovanje integritete vsakega posameznika.

Strategija in pričakovani razvoj Skupine KD

S prodajo Adriatic Slovenice d. d. z vsemi njenimi odvisnimi družbami v letu 2019 je družba KD Group in Skupina KD, ki je po vsebini do prodaje delovala kot zavarovalniški holding in pomembna upravljavka vzajemnih skladov ter premoženja institucionalnih investitorjev, spremenila naravo svojega delovanja. Ključne so tako postale naložbe v nepremičninsko dejavnost, družba pa se je spremenila iz strateškega v portfeljskega investitorja. Posledično sta se spremenili tako organizacijska kot finančna struktura družbe, ki sedaj temelji na visoki stopnji samofinanciranja.

Poslovanje Skupine KD vključuje naslednje dejavnosti:

• finančne storitve,
• nepremičnine.

Finančne storitve

Finančne storitve zajemajo upravljanje tržnih in netržnih naložb, upravljanje prostih denarnih sredstev ter ustvarjanje finančnih donosov. Družba KD Group odloča o vseh pomembnejših strateških naložbah Skupine.

Nepremičnine

Strategija nepremičninske dejavnosti je iskanje novih priložnosti za razvoj nepremičninskih projektov in optimizacija nepremičninskega portfelja skupine.

Dejavnost nepremičnin se izvaja na naslednjih družbah v skupini:

• Šumijev kvart d. o. o. gradnja poslovno-stanovanjskega objekta Šumi,
• Projektor d. d. upravljanje nepremičninskega kompleksa Maribox in izvajanje kinematografske dejavnosti,
• Gradnje inženiring d. d. razvoj nepremičninskega projekta Glince,
• Fontes Group d. o. o. razvoj nepremičninskih projektov.

1.9. IZJAVA O UPRAVLJANJU

Odgovorno vodenje in upravljanje družbe sta temelj vseh dejavnosti Skupine KD. Temu poslanstvu sledijo tudi organi vodenja in nadzora obvladujoče družbe KD, v kateri je od 16. 11. 2009 naprej uveljavljen enotirni sistem upravljanja. Družba KD v skladu z določilom petega odstavka 70. člena Zakona o gospodarskih družbah podaja izjavo o upravljanju družbe. Pojasnila, ki se navezujejo na šesti odstavek 70. člena Zakona o gospodarskih družbah, so dodana v poglavjih Delnice, dividende in lastniška struktura ter na spletni strani družbe www.kd-fd.si.

1.9.1. Sistem upravljanja KD

Družba KD d. d. je novembra 2009 prešla z dvotirnega sistema upravljanja, kjer so pristojnosti skladno z zakonom o gospodarskih družbah razmejene med skupščino, nadzorni svet in upravo, na enotirni sistem upravljanja, ki poteka v sodelovanju med skupščino in upravnim odborom.

Organi upravljanja KD – naloge in pristojnosti v enotirnem sistemu upravljanja

Organa upravljanja družbe, skupščina in upravni odbor, delujeta skladno z zakonodajo, s statutom družbe in poslovnikom o delu upravnega odbora. Statut družbe je objavljen na spletnih straneh družbe www.kd-fd.si.

O spremembah statuta odloča skupščina z večino najmanj treh četrtin celotnega osnovnega kapitala.

1.9.2. Skupščina delničarjev KD d. d.

Skupščina delničarjev družbe KD sprejema temeljne odločitve, ki vodijo k uresničevanju osrednjega ekonomskega cilja – ustvarjanju vrednosti za delničarje.

Delničarji uresničujejo svoje pravice na skupščini v skladu z zakonom in s statutom družbe. Glasovalno pravico zagotavlja navadna delnica; vsaka delnica ima en glas. V skladu z zakonom imajo imetniki delnic pravico do udeležbe pri upravljanju družbe, pravico do dela dobička in pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe. Pristojnosti in delovanje skupščine opredeljujeta zakon o gospodarskih družbah in statut družbe.

Sklic skupščine družba objavlja v časopisu Dnevnik. Če zaradi obširnega gradiva ni mogoče objaviti celotnega predloga sklepa, se v sklicu navede kraj, kjer je dostopno celotno gradivo. Informacije za delničarje v zvezi s zasedanjem skupščine – sklic skupščine, obrazložitev predlogov sklepov, obrazce za glasovanje s pooblastilom, izid glasovanja s sprejetimi sklepi skupščine ter druge informacije, določene z zakonom – pa družba objavlja na spletnih straneh družbe www.kd-fd.si in spletnih straneh Ljubljanske borze SEOnet.

Dne 27. avgusta 2020 je potekala 28. skupščina delničarjev družbe, na kateri je bilo zastopanih 114.139 navadnih imenskih kosovnih delnic z oznako SKDR , kar predstavlja 67,07 % vseh delnic družbe z glasovalno pravico oz. 61,22% delnic v osnovnem kapitalu.

Na skupščini so se delničarji seznanili z letnim poročilom in poročilom upravnega odbora o preveritvi letnega poročila, ter podelili razrešnico članom organov vodenja in nadzora, s katero so potrdili in odobrili njihovo delo v poslovnem letu 2019. Delničarji so sprejeli sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala z umikom 16.257 lastnih delnic.

Celotno besedilo sprejetih sklepov skupščine je objavljeno in dostopno na spletnih straneh Ljubljanske borze SEOnet in spletnih straneh družbe www.kd-fd.si v okviru Odnosi z vlagatelji.

1.9.3. Organi vodenja in nadzora

Pravila družbe o imenovanju ter zamenjavi članov organov vodenja in nadzora

V skladu s statutom družbe ima upravni odbor najmanj pet in največ devet članov oziroma članic. Člane upravnega odbora izvoli in odpokliče skupščina in so imenovani za mandatno dobo štirih let ter so lahko po poteku mandata ponovno izvoljeni. Člani upravnega odbora med sabo izvolijo predsednika in njegovega namestnika.

Upravni odbor izmed svojih članov imenuje najmanj enega in največ dva izvršna direktorja. Mandat izvršnemu direktorju traja štiri leta. Predsednik upravnega odbora ali namestnik predsednika upravnega odbora ne more biti izvršni direktor družbe. Član upravnega odbora, ki ni izvršni direktor, se imenuje neizvršni član. V skladu z zakonom o gospodarskih družbah lahko upravni odbor kadarkoli odpokliče izvršnega direktorja.

Delovanje upravnega odbora

Upravni odbor vodi in nadzira vodenje družbe ter hkrati zastopa in predstavlja družbo v vseh zadevah, glede katerih pristojnost ne pripada izvršnim direktorjem. Sklican mora biti vsaj enkrat v četrtletju.

Upravni odbor izmed svojih članov imenuje izvršne direktorje, ki zastopajo in predstavljajo družbo. Pristojnosti upravnega odbora so skupne vsem njegovim članom, nekatere pa so prenesene na izvršna direktorja – tako sta izvršna direktorja skladno s statutom pristojna za zastopanje in predstavljanje družbe, za vodenje tekočih poslov, prijave vpisov in predložitve listin registru, skrb za vodenje poslovnih knjig in sestavo letnega poročila. Izvršna direktorja vodita posle ob upoštevanju navodil in omejitev, ki jim jih postavljajo statut, upravni odbor, skupščina družbe in poslovnik o delu izvršnih direktorjev.

Sestava upravnega odbora (UO), ki vodi in nadzira družbo KD, je bila v letu 2020 naslednja:

• Milan Kneževič, univerzitetni diplomirani ekonomist in diplomirani inženir gozdarstva predsednik UO,
• Tomaž Butina, univerzitetni diplomirani inženir računalništva član UO in namestnik predsednika UO, predsednik revizijske komisije UO,
• Aleksander Sekavčnik, univerzitetni diplomirani ekonomist član UO in izvršni direktor,
• Katarina Valentinčič Istenič, magistra znanosti članica UO in članica ter namestnica predsednika revizijske komisije UO,
• Matija Gantar, univerzitetni diplomirani ekonomist član UO.

O svojem delovanju v poslovnem letu 2020 upravni odbor podrobneje poroča v poročilu upravnega odbora delničarjem o preveritvi letnega poročila, ki je v okviru poglavja Poročilo upravnega odbora družbe KD.

Predstavitev funkcij članov upravnega odbora in vodstva v drugih poslovodnih ali nadzornih organih

Člani upravnega odbora in vodstva družbe KD so bili na dan 31. 12. 2020 člani poslovodnih ali nadzornih organov naslednjih družb:

Milan Kneževič

Družba	Funkcija
Graščina d. o. o., Ljubljana	prokurist

Aleksander Sekavčnik

Družba	Funkcija
KD d. d., Ljubljana	član upravnega odbora, izvršni direktor
Šumijev kvart, d. o. o., Ljubljana	član nadzornega sveta
Sekavčnik in družbenik, d. n. o., Ljubljana	direktor
LIM Advisors Limited, British Virgin Islands	direktor

Tomaž Butina

Družba	Funkcija
KD Group d. d., Ljubljana	član upravnega odbora
Šumijev kvart, d. o. o., Ljubljana	namestnik predsednika nadzornega sveta
AVRA, d. o. o., Ljubljana	direktor
Dermatologija Rogl Fabjan d. o. o., Ljubljana	direktor
Estetika Rogl Fabjan d. o. o., Ljubljana	direktor
Wilton GMBH, Gilching, Nemčija	direktor

Katarina Valentinčič Istenič

Družba	Funkcija
KD d. d., Ljubljana	članica upravnega odbora
Šumijev kvart, d. o. o., Ljubljana	članica nadzornega sveta
Komunala Nova Gorica d. d., Nova Gorica	članica nadzornega sveta
KVI d. o. o., Ljubljana	direktorica
VALINA UPRAVLJANJE, d. o. o. Ljubljana	direktorica
VALINA, d. o. o. Ljubljana	direktorica
VALINA CARE, d.o.o., Ljubljana	direktorica

Matija Gantar

Družba	Funkcija
KD d. d., Ljubljana	član upravnega odbora
Šumijev kvart, d. o. o., Ljubljana	predsednik nadzornega sveta
Vila Zahod d. o. o., Ljubljana	direktor od 16. 9. 2020, prokurist do 15. 9.
Alberine Investments, Limassol, Ciper	2020 direktor

Lastniški deleži članov upravnega odbora in vodstva družbe

Na dan 31. 12. 2020 so bili neposredni lastniški deleži članov upravnega odbora naslednji:

• Milan Kneževič je bil imetnik 4 delnic družbe, kar predstavlja 0,0026 odstotka celotnega kapitala in 0,0026 odstotka delnic z glasovalno pravico,
• Tomaž Butina je bil imetnik 1.947 delnic družbe, kar predstavlja 1,2460 odstotka celotnega kapitala in 1,2647 odstotka delnic z glasovalno pravico,
• Matija Gantar je bil imetnik 13 delnic družbe, kar predstavlja 0,0083 odstotka osnovnega kapitala družbe 0,0084 odstotka delnic z glasovalno pravico.
• Aleksander Sekavčnik in Katarina Valentinčič Istenič na dan 31. 12. 2020 nista bila neposredna imetnika delnic družbe.

Članom upravnega odbora in članom vodstva niso bile podeljene pravice do pridobitve ali nakupa delnic družbe KD.

Revizijska komisija upravnega odbora

Revizijsko komisijo upravnega odbora sestavljajo predsednik Tomaž Butina ter člana Katarina Valentinčič Istenič in Franc Počivavšek. Revizijska komisija je organ upravnega odbora, ki podpira upravni odbor pri izpolnjevanju njegove vsestranske odgovornosti za nadziranje vodenja poslov družbe in njenih odvisnih družb, kamor sodijo tudi računovodski poročevalski sistem, sistem notranjih kontrol, revizijski procesi in procesi, s katerimi družba nadzira skladnost z zakoni, predpisi in internimi splošnimi akti ter etičnimi usmeritvami oziroma kodeksi ravnanja. Namen dela revizijske komisije je omogočiti upravnemu odboru zanesljivejše, učinkovitejše in uspešnejše delovanje pri uresničevanju vizije, poslanstva in strateških ciljev delovanja družbe in njene skupine. Revizijska komisija je strokovno delovno jedro upravnega odbora za področja, za katera je zadolžena. Svoje strokovne predloge posreduje upravnemu odboru, mu poroča o svojih ugotovitvah in mu je za svoje delo odgovorna.

Prejemki članov upravnega odbora in vodstva v letu 2020 v Skupini KD

Član upravnega odbora oz. vodstva	Bruto plača (fiksni del)	Variabilni prejemki	Plačila za opravljanje funkcije in sejnine	Zavarovalne premije/ bonitete	Druge bonitete	Povračila stroškov	Regres za letni dopust in jubilejna nagrada	Dodatna plačila	Skupaj
Milan Kneževič	-	-	10.000	76	-	-	-	-	10.076
Aleksander Sekavčnik	45.000	-	92.800	376	-	1.817	1.800	500	142.293
Tomaž Butina	-	-	80.900	76	-	-	-	-	80.976
Katarina Valentinčič Istenič	-	-	80.648	76	-	-	-	-	80.724
Matija Gantar	-	-	78.800	76	-	-	-	-	78.876
Skupaj	45.000	-	343.148	680	-	1.817	1.800	500	392.945

Zneski so bruto in so izraženi v evrih. Upoštevajo se vsi zneski, ki so bili izplačani in so jih člani upravnega odbora (UO) in izvršni direktor v času opravljanja svoje funkcije v KD v letu 2020 prejeli v KD in v odvisnih družbah, v katerih opravljajo funkcijo v poslovodnih ali nadzornih organih. Plačila za opravljanje funkcije in sejnine vključujejo plačilo za članstvo v UO, poslovodenja izvršnim direktorjem po pogodbi o poslovodenju oziroma zaposlitvi in sejnine za članstvo v revizijski komisiji ali nadzornemu svetu. Zavarovalne premije/bonitete vključujejo premijo za PDPZ in bonitete za managersko, življenjsko, zdravstveno in/ali nezgodno zavarovanje. Druge bonitete vsebujejo boniteto za službeno vozilo in morebitne druge bonitete. Povračila stroškov vsebujejo povračilo stroškov v zvezi z delom (prevoz na delo/z dela in prehrana med delom). Dodatna plačila se nanašajo na izplačilo božičnice.

1.9.4. Zunanja revizija ter sistem notranjih kontrol in upravljanje tveganj

Računovodske izkaze družbe KD in Skupine KD za leto 2020 je revidirala neodvisna revizijska družba KPMG Slovenija, družba za revidiranje, d. o. o., Ljubljana. Revizijska družba je izdala pozitivno mnenje k letnemu poročilu za 2020.

Obvladovanje tveganj in delovanje notranjih kontrol je podrobneje predstavljeno v poglavju 1.14. Upravljanje tveganj in notranja revizija.

1.9.5. Pojasnila v zvezi s prevzemno zakonodajo

Imetništvo vrednostnih papirjev družbe v smislu doseganja kvalificiranega deleža, kot ga določa zakon, ki ureja prevzeme, in drugi podatki o lastniški strukturi družbe so pojasnjeni v poglavju 1.10.3. Lastniška struktura.

1.9.6. Pooblastilo za nakup lastnih delnic

Na 26. skupščini delničarjev družbe, ki je potekala 12. 7. 2018, je skupščina pooblastila upravni odbor, da lahko v imenu in za račun družbe kupi lastne delnice, katerih skupno število ne sme presegati 10 odstotkov skupnega števila delnic družbe. Pooblastilo družbi za nakup lastnih delnic velja 36 mesecev od dneva sprejema sklepa skupščine. V skladu s pooblastilom skupščine lahko upravni odbor umakne lastne delnice brez nadaljnjega sklepanja o zmanjšanju osnovnega kapitala.

1.9.7. Preglednost poslovanja družbe

Preglednost zagotavljamo predvsem z obveščanjem delničarjev in druge javnosti, in sicer z rednim obveščanjem in obveščanjem ob enkratnih dogodkih. Informacije o poslovanju in poslovnih načrtih ter druge pomembne informacije objavljamo na spletnih straneh družbe www.kd-fd.si in v sistemu elektronskega obveščanja Ljubljanske borze SEOnet http://seonet.ljse.si.

1.9.8. Upravljanje družb v Skupini KD

Povezane družbe aktivno upravljamo prek predstavnikov krovne družbe v upravnih odborih ter nadzornih svetih odvisnih družb.

1.9.9. Politika raznolikosti

Družba nima sprejete politike raznolikosti kot samostojne politike. Družba je marca 2017 sprejela Kodeks upravljanja Skupine KD, ki v zvezi z imenovanji organov vodenja in nadzora zasledovanje politike raznolikosti vključuje kot enega izmed kriterijev pri izboru kandidatov za člane (določbi 2.1.12 in 3.1.5.). Skupina KD je sprejela svoj lastni kodeks upravljanja in ga sklenila uporabljati namesto Kodeksa upravljanja javnih delniških družb z namenom prilagoditve glavnih načel upravljanja družb specifičnosti poslovanja Skupine KD. Družba ocenjuje, da je sistem upravljanja v tej obliki primeren za trenutno sestavo Skupine KD.

1.9.10. Izjava upravnega odbora KD d. d. o upoštevanju Kodeksa upravljanja Skupine KD

Upravni odbor družbe KD, finančna družba, d. d., Dunajska cesta 63, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: KD ali družba) izjavlja, da je pri upravljanju družbe KD v poslovnem letu 2020 upošteval določila Kodeksa upravljanja Skupine KD s spremembami in dopolnitvami, ki ga je upravni odbor KD sprejel 24. 4. 2019 in ga družba uporablja kot svoj lastni referenčni kodeks upravljanja. Celotno besedilo Kodeksa upravljanja Skupine KD je objavljeno na spletni strani družbe www.kd-fd.si.

Ljubljana, 23. 4. 2021

Milan Kneževič, predsednik upravnega odbora

1.10.DELNICE, DIVIDENDE IN LASTNIŠKA STRUKTURA

1.10.1. Osnovni podatki o delnicah, dividendah in kapitalu

Osnovni kapital KD je 31. 12. 2020 znašal 1.304.122,84 evra in je bil razdeljen na 156.260 rednih delnic z oznako SKDR. Do dne 28. 8. 2020 je osnovni kapital družbe KD znašal 1.555.967,28 evra in je bil razdeljen na 186.436 rednih delnic z oznako SKDR. Od 28. 8. 2020 do 30. 10. 2020 je osnovni kapital znašal 1.420.288,76 evra in je bil razdeljen na 170.179 rednih delnic z oznako SKDR.

Delnice družbe KD, z oznako SKDR, so uvrščene v trgovanje na Ljubljanski borzi od 21. 12. 2000, vstopna kotacija oz. od 3. 1. 2018 standardna kotacija.

Knjigovodska vrednost delnice SKDR je 31. 12. 2020 znašala 490,74 evra, kar pomeni 3-kratno povišanje glede na leto prej, ko je vrednost znašala 156,21 evra. Knjigovodska vrednost delnice je izračunana kot knjigovodska vrednost kapitala ob koncu obračunskega obdobja, ki se deli s številom vseh izdanih delnic, brez lastnih delnic, ob koncu obračunskega obdobja.

Čisti poslovni izid na delnico je v letu 2020 znašal 415,04 evra, leta 2019 pa –31,16 evra. Čisti poslovni izid na delnico je izračunan kot čisti poslovni izid, ki se deli s povprečnim številom vseh navadnih izdanih delnic, brez lastnih delnic, obračunskega obdobja.

1.10.2. Gibanje vrednosti delnice

Redna delnica SKDR v letu 2020

Z redno delnico SKDR je bilo v letu 2020 na Ljubljanski borzi sklenjenih poslov v skupni vrednosti 1.950.975 evrov. Delnica je leto 2020 zaključila pri tržni ceni 750,00 evrov, kar je 21 odstotkov več v primerjavi s tržno ceno na začetku leta, ko je znašala 620,00 evrov. Najnižja tržna cena v letu 2020 je bila 600,00 evrov, najvišja pa 750,00 evrov.

Temeljni kazalniki redne delnice SKDR

Podatki o delnici	31. 12. 2020	31. 12. 2019	Sprememba 2020 / 2019 (v %)
Število delnic	156.260	186.436	100,0
Tržna cena (v EUR)	750,00	620,00	121,0
Tržna kapitalizacija (v mio EUR)	117,2	115,6	101,4

Vir: Ljubljanska borza vrednostnih papirjev, izračuni KD.

1.10.3. Lastniška struktura

Največji delničar družbe KD je družba Soroli Invest Limited, ki ima v lasti 50.000 navadnih imenskih delnic z oznako SKDR, kar je 32,00 odstotka vseh izdanih delnic družbe.

Lastniška struktura družbe KD 31. 12. 2020

SKDR – navadne imenske delnice	Število delničarjev	Število delnic	Odstotek lastništva (v %)
Domače osebe	141	52.178	33,39
Pravne osebe	28	42.445	27,16
Fizične osebe	113	9.733	6,23
Tuje osebe	4	104.082	66,61
Pravne osebe	4	104.082	66,61
Fizične osebe	-	-	-
Skupaj SKDR	145	156.260	100,00

Največji imetniki navadnih delnic (SKDR) 31. 12. 2020

SKDR navadna delnica - lastniška struktura

	Delničar	Kraj	Število delnic	Delež od vseh delnic SKDR (v %)
1	SOROLI INVEST LIMITED	LIMASSOL	50.000	32,00%
2	CARANTHANIA INVESTMENTS	LUXEMBOURG	32.245	20,64%
3	ADRIA P.B. d.o.o.	ZAGREB	21.806	13,95%
4	KDG Naložbe, d.o.o.	LJUBLJANA	10.284	6,58%
5	KDH Naložbe, d.o.o.	LJUBLJANA	7.562	4,84%
	Skupaj prvih pet imetnikov delnic SKDR		121.897	78,01%
	Drugi		34.363	21,99%
	Skupaj vseh delnic SKDR		156.260	100,00%

1.10.4. Lastne delnice

Število delnic	Število 1. 1. 2020	Nakupi in delnice prejete v zastavo	Prodaja, sprostitev zastave oz. umik lastnih delnic	Število 31. 12. 2020	Delež v os. kapitalu (v %)
SKDR	17.136	15.352	(30.176)	2.312	1,48

Družba KD je bila na 31. 12. 2020 imetnica 2.312 lastnih navadnih delnic z oznako SKDR, od tega je 2.300 lastnih delnic prejetih v zastavo za zavarovanje terjatev odvisne družbe KD Group d. d.

1.11.POSLOVANJE V LETU 2020

1.11.1. Makroekonomsko okolje Slovenije v letu 2020

Makroekonomsko okolje Slovenije

Gospodarska aktivnost evrskega območja se je v zadnjem četrtletju 2020 ob zaostritvi zajezitvenih ukrepov v drugem valu epidemije covid-19 znova skrčila, za leto 2021 pa je predvideno postopno okrevanje. Upad v drugem valu epidemije bo predvidoma manjši kot v prvem. Podjetja in potrošniki so se novim razmeram že nekoliko prilagodili. Upad storitvenih dejavnosti, ki so jih zajezitveni ukrepi bolj prizadeli, je bil v zadnjem četrtletju po podatkih kazalnika vodij nabave (PMI) manjši kot v drugem četrtletju 2020. V predelovalnih dejavnostih anketirani, za razliko od prvega vala, skrčenja aktivnosti niso pričakovali. Po izrazitem odboju gospodarske aktivnosti v tretjem četrtletju in manjšem padcu v četrtem kot spomladi se je BDP evrskega območja po napovedih OECD in ECB v letu 2020 zmanjšal za 7,5 % oz. 7,3 %, v letu 2021 pa se bo povečal za 3,6 % oz. 3,9 %. K rasti v letošnjem letu bodo pomembno prispevali ukrepi denarne in javnofinančne politike ter rast tujega povpraševanja. Največje tveganje za uresničitev napovedi pa ostaja povezano s potekom epidemije oz. z dostopnostjo in učinkovitostjo cepiv ter s tem povezanim sproščanjem ukrepov.

Ob strogih zajezitvenih ukrepih se je na začetku zadnjega četrtletja 2020 tudi v Sloveniji prodaja v trgovini in nekaterih storitvenih dejavnostih, predvsem povezanih z zasebno potrošnjo, precej zmanjšala. Podobno kot v prvem valu epidemije je bilo najmočneje prizadeto gostinstvo, kjer se je precej zmanjšalo tudi število delovno aktivnih. Število nočitev domačih turistov je strmoglavilo, potem ko se je močno okrepilo z unovčevanjem turističnih bonov v tretjem četrtletju (ko običajno pomemben del prihodka gostinskih in nastanitvenih storitev sicer ustvarijo tuji turisti, katerih število pa je bilo letos skromno). Zmanjšali so se tudi izdatki gospodinjstev za osebne, razvedrilne, športne in druge storitve. Zaradi zaprtja nenujnih trgovin se je močno skrčila prodaja v trgovini z motornimi vozili in trgovini na drobno s poltrajnimi in trajnimi dobrinami. Zaradi manjšega prometa tovornih in osebnih vozil ter tranzita tujih turistov je bila nižja tudi prodaja v trgovini na drobno z motornimi gorivi. Podobno kot v prvem valu pa se je okrepila prodaja živil v trgovini na drobno ter prodaja po pošti in internetu. Trošenje gospodinjstev se je oktobra in novembra ob zaostritvi ukrepov za zajezitev epidemije tako znova močno zmanjšalo, nadalje se je povečalo njihovo varčevanje. Gospodinjstva so še naprej pospešeno odplačevala potrošniške kredite.

Epidemija in ukrepi za njeno zajezitev so zaradi manjšega povpraševanja močno vplivali tudi na gibanje nekaterih cen storitev in blaga. Medletni padec cen življenjskih potrebščin se je konec leta 2020 nekoliko poglobil. K temu je prispevala precejšnja umiritev rasti cen storitev in hrane, slednje povezujemo z večjo ponudbo zaradi dobre letine, skromno aktivnostjo v gostinstvu ter popolnim zaprtjem nekaterih drugih dejavnosti. V zadnjih mesecih lani je bil izrazit tudi padec cen poltrajnega blaga, predvsem oblek in obutve. K nižjim cenam so sicer še naprej v največji meri prispevale nižje cene naftnih derivatov.

V drugem valu epidemije so bile manj prizadete izvozno usmerjene dejavnosti; zaradi močnega padca v prvem valu pa se je v prvih treh četrtletjih slovenski izvozni tržni delež zmanjšal. V tretjem četrtletju se je sicer znova povečal, kar bi bilo lahko delno povezano z realizacijo v prvem valu epidemije prekinjenih izvoznih tokov. Izvoz blaga v države EU, kamor izvozimo okoli tri četrtine blaga, in proizvodnja predelovalnih dejavnosti sta se po rasti v tretjem četrtletju proti koncu leta nadalje povečala. Manjši prizadetosti industrije v zadnjem četrtletju tako v primerjavi s storitvenim sektorjem kot glede na prvi val epidemije, pritrjuje tudi podatek o porabi elektrike (največji odjemalec so industrijska podjetja), ki je bila v zadnjem četrtletju 2020 le nekoliko manjša kot pred letom, potem ko je bil spomladi padec okoli 15-odstoten. Tovorni promet po slovenskih avtocestah, ki je v prvem valu epidemije padel za okoli četrtino, pa je bil konec leta 2020 približno na ravni predhodnega leta.

Ob ohranjanju interventnih ukrepov na trgu dela in manjšem padcu gospodarske aktivnosti kot v prvem valu epidemije se je število registriranih brezposelnih decembra nekoliko povečalo večinoma kot posledica sezonskih dejavnikov. Konec decembra je bilo brezposelnih 87.283 oseb, kar je 3,7 % več kot konec novembra in 15,9 % več kot pred letom. Tudi na povprečno bruto plačo od spomladi pomembno vplivajo interventni ukrepi. V zasebnem sektorju se je medletna rast plač od aprila, ko je močno porasla zaradi vpliva metodologije izračuna statistike plač ob velikem številu napotitev zaposlenih oseb v ukrep čakanja na delo, postopoma umirjala. V javnem sektorju pa se je z razglasitvijo drugega vala epidemije in ponovnim izplačevanjem kriznih dodatkov znova nekoliko povišala.

Po izboljšanju v tretjem četrtletju se je primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja po denarnem toku proti koncu leta ponovno povečal. V enajstih mesecih 2020 je znašal 2,6 mrd EUR. Prihodki so zaradi poslabšanja epidemioloških in posledično gospodarskih razmer v oktobru in novembru ponovno zaostali za ravnjo predhodnega leta. Rast odhodkov je podobno kot v tretjem četrtletju ostala precej nižja kot v drugem četrtletju, ko je bila izplačana večina izdatkov povezanih z ukrepi covid-19. Primanjkljaj konsolidirane bilance, ki pretežno izhaja iz državnega proračuna, se je zlasti v novembru tako ponovno okrepil, še večje povečanje pa pričakujemo v decembru. Kljub temu kaže, da v celem letu ne bo dosegel ocene iz sprejetega rebalansa državnega proračuna (4,2 mrd EUR). Razkorak izhaja zlasti iz manjše rasti odhodkov od ocenjenih, kar je povezano tudi z nižjo realizacijo ukrepov za blažitev posledic epidemije od načrtovane.

Vir: Ekonomsko ogledalo, št. 1/2021, januar 2021; UMAR

Slovenski nepremičninski trg

V letu 2019 je bila na račun povečanega prometa s poslovnimi nepremičninami dosežena zgodovinsko rekordna vrednost prometa na slovenskem nepremičninskem trgu. Še pred epidemijo Covid-19 je bilo zato za leto 2020 pričakovati vrednostno manjši obseg poslov.

V prvem polletju 2020 je slovenski nepremičninski trg povsem zaznamovala epidemija Covid-19. Spomladanska razglasitev epidemije in ukrepov za njeno zajezitev je za dva meseca praktično zaustavila normalno trgovanje z nepremičninami. Temu primerno se je občutno zmanjšalo število nepremičninskih transakcij.

Vendar pa zaustavitev trgovanja ni vplivala na cene nepremičnin oziroma na trend njihove rasti. Po majskem preklicu ukrepov je namreč stanovanjski nepremičninski trg hitro ponovno oživel, tako da je obseg trgovanja kmalu dosegel raven pred razglasitvijo epidemije. V Sloveniji so se tako cene stanovanjskih nepremičnin in zazidljivih zemljišč v prvi polovici letošnjega leta, kljub precej manjšemu številu realiziranih kupoprodaj, večinoma nekoliko zvišale. Trg poslovnih nepremičnin si ni opomogel tako hitro kot trg stanovanjskih nepremičnin, saj je število realiziranih kupoprodaj po prvem valu epidemije ostalo pod tistim pred epidemijo. Cene pisarniških prostorov ter trgovskih, storitvenih in gostinskih lokalov so sicer, tako kot že nekaj časa prej, tudi v prvi polovici leta 2020 več ali manj stagnirale.

V prvem polletju 2020 je bilo v Sloveniji evidentiranih okoli 13.300 sklenjenih kupoprodajnih pogodb za nepremičnine, katerih skupna vrednost je bila okoli 900 milijonov evrov. V primerjavi z drugim polletjem 2019 se je število kupoprodajnih poslov zmanjšalo za več kot četrtino, njihova skupna vrednost pa za tretjino. V primerjavi s prvim polletjem 2019 je bilo število poslov prav tako manjše za nekaj več kot četrtino, njihova skupna vrednost pa za okoli 37 odstotkov.

Število in vrednost sklenjenih kupoprodajnih pogodb za nepremičnine, 1. polletje 2018 - 1. polletje 2020:

Polletje	Število poslov	Vrednost poslov
	(v tisočih)	(v milijardah €)
2018_I	18,1	1,24
2018_II	17,1	1,30
2019_I	18,0	1,41
2019_II	18,1	1,33
2020_I	13,3	0,90

Vpliv epidemije Covid-19 na nepremičninski trg je dobro razviden iz mesečnega gibanja števila in skupne vrednosti evidentiranih kupoprodajnih pogodb v prvi polovici leta 2020.

Marca 2020, ko je bila v Sloveniji sredi meseca prvič razglašena epidemija, je število sklenjenih pogodb v primerjavi z mesecem prej upadlo za nekaj več kot 20 odstotkov. Aprila 2020, ko je bilo gospodarstvo, vključno z nepremičninsko dejavnostjo oziroma ogledi nepremičnin, ves mesec praktično ustavljeno, se je število sklenjenih poslov z nepremičninami znižalo za nadaljnjih 45 odstotkov. Maja 2020, ko so bili proti koncu meseca nepremičninski ogledi spet dovoljeni, se je začelo število sklenjenih poslov, bolj ali manj sorazmerno pa tudi njihova skupna vrednost, takoj povečevati. Število sklenjenih kupoprodajnih pogodb je bilo v primerjavi z aprilom večje za 55 odstotkov. Junija 2020 se je število sklenjenih pogodb povišalo še za več kot 50 odstotkov, tako da je ponovno doseglo februarsko, torej »predkoronsko« raven.

V prvem polletju 2020 je delež stanovanjskih nepremičnin (stanovanja v večstanovanjskih stavbah in stanovanjske hiše) v skupni vrednosti sklenjenih nepremičninskih poslov znašal prek 68 odstotkov oziroma 614 od skupno 897 milijonov evrov evidentiranega prometa z nepremičninami. Na račun velikega povpraševanja po zemljiščih za stanovanjsko gradnjo so sledila zemljišča za gradnjo stavb z 12-odstotnim deležem oziroma 108 milijoni evidentiranega prometa.

Delež prometa s poslovnimi nepremičninami (pisarne, trgovski, storitveni in gostinski lokali ter turistični objekti), ki je bil v prvem polletju leta 2019 zaradi prodaj večjega števila nakupovalnih centrov neobičajno velik, se je po pričakovanju bistveno zmanjšal, in sicer na dobrih 10 odstotkov oziroma 93 milijonov evrov.

S kmetijskimi in gozdnimi zemljišči skupaj je bilo opravljenega slabe 4 odstotke prometa, z vsemi ostalimi nepremičninami skupaj pa slabih 6 odstotkov.

Število evidentiranih transakcij s stanovanji v večstanovanjskih stavbah je bilo v primerjavi z drugim polletjem 2019 manjše za 30 odstotkov, v primerjavi s prvim polletjem 2019 pa za 29 odstotkov. Število transakcij s stanovanjskimi hišami je bilo v primerjavi z drugim polletjem 2019 manjše za 24 odstotkov, v primerjavi s prvim polletjem 2019 pa za 23 odstotkov.

Zaustavitev gospodarstva zaradi epidemije je še občutneje vplivala na dejavnost trga poslovnih nepremičnin. V primerjavi z drugim polletjem 2019 je bilo število kupoprodaj poslovnih nepremičnin manjše za 42 odstotkov, v primerjavi s prvim polletjem 2019 pa za 36 odstotkov.

Po do sedaj evidentiranih podatkih je epidemija v prvi polovici leta 2020 vplivala na zmanjšanje obsega trgovanja s stanovanjskimi nepremičninami na primarnem trgu bistveno bolj kot na sekundarnem. To gre deloma pripisati temu, da v prvi polovici leta 2020 v državi ni bil dokončan noben večji stanovanjski projekt oziroma da je bila ponudba novih stanovanj razmeroma skromna, deloma pa tudi večji zadržanosti potencialnih kupcev novogradenj po razglasitvi epidemije.

Padec skupnega števila kupoprodaj kmetijskih in gozdnih zemljišč zaradi epidemije je bil v prvi polovici letošnjega leta podoben kot za stanovanjske nepremičnine.

Gibanje cen rabljenih stanovanj, ki predstavljajo daleč največji segment nepremičninskega trga, najbolje odraža trende cen stanovanjskih nepremičnin tudi v prvem polletju leta 2020. Na ravni države je v prvem polletju 2020 povprečna cena rabljenega stanovanja dosegla rekordno vrednost in prvič presegla mejo 1.900 €/m² . V primerjavi z drugim polletjem 2019 je bila višja za 3 odstotke, v primerjavi s prvim polletjem 2019 pa za 6 odstotkov.

Trend gibanja cen hiš na ravni države je bil, ne glede na nekoliko večja statistična nihanja njihove povprečne cene, v zadnjih treh letih zelo podoben trendu gibanja cen stanovanj, le da je bila rast cen nekoliko šibkejša.

V prvem polletju 2020 tudi na cene zemljišč za gradnjo epidemija ni vplivala. Predvsem na račun visokih cen v Ljubljani so cene zazidljivih stavbnih zemljišč na ravni države zrasle še bolj kot cene stanovanjskih nepremičnin. Povprečna cena je bila v primerjavi z drugim polletjem 2019 višja za 11 odstotkov, v primerjavi s prvim polletjem 2019 pa za 9 odstotkov.

Kljub občutnemu upadu števila transakcij tudi vpliva epidemije na cene kmetijskih in gozdih zemljišč v prvem polletju 2020 ni bilo zaznati.

V Ljubljani je po relativni stagnaciji cen stanovanj od druge polovice leta 2018, povprečna cena rabljenega stanovanja prvič v zgodovini presegla 2.900 €/m2. V primerjavi z drugim polletjem 2019 je bila višja za 3 odstotke, v primerjavi s prvim polletjem 2019 pa za 5 odstotkov. V okolici Ljubljane so cene v prvem polletju 2020 praktično stagnirale. Povprečna cena rabljenega stanovanja je bila v primerjavi z drugim polletjem 2019 statistično nižja za 1 odstotek, v primerjavi s prvim polletjem 2019 pa je bila za 3 odstotke višja.

Najvišja je bila rast cen v Kranju, kjer najvišjo rast cen stanovanj beležimo od leta 2018 in je bil tudi upad števila transakcij v prvi polovici letošnjega leta najmanjši. V Mariboru in Celju je bila rast cen stanovanj v prvi polovici letošnjega leta podobna kot v Ljubljani, njihove cene pa so praktično izenačene. Podobno kot v okolici Ljubljane so tudi v Novem mestu cene stanovanj v prvi polovici leta 2020 praktično stagnirale, potem ko so v drugem polletju 2019 občutno zrasle. Samo na Obali so cene stanovanj v prvi polovici leta 2020 statistično padle, kar gre pripisati predvsem zmanjšanju števila transakcij s »počitniškimi« stanovanji. Na zmanjšano povpraševanje po nakupu stanovanj za počitniške namene je namreč negotovost zaradi epidemije vplivala bistveno bolj kot na povpraševanje po stanovanjih, s katerimi kupci rešujejo svoje osnovne stanovanjske potrebe.

Tudi za stanovanjske hiše je v prvem polletju 2020 število sklenjenih transakcij zaradi epidemije praktično povsod v Sloveniji upadlo, a malo manj kot za stanovanja v večstanovanjskih stavbah. Ta upad je bil med 5 in 20-odstoten. Največji je bil padec števila kupoprodaj na območjih Ljubljane in Okolice Ljubljane, kjer je bilo povpraševanje po stanovanjskih hišah pred epidemijo sicer največje, najmanjši pa na primestnih območjih na Štajerskem in Savinjskem območju.

Število kupoprodaj zazidljivih zemljišč je še manjše kot za hiše. Poleg tega, zaradi velike cenovne raznolikosti zazidljivih zemljišč glede na namen in pravno-upravni status zemljišč in sprememb v strukturi prodanih zemljišč, povprečne polletne cene zazidljivih zemljišč po posameznih območjih precej nihajo.

Na podlagi ocen trendov cen zazidljivih zemljišč se ugotavlja, da je ne glede na nihanja povprečnih cen od leta 2018 v največjih mestih in njihovi okolici ter na Obali prisoten razmeroma močan trend rasti cen, med tem ko cene zazidljivih zemljišč na manj urbanih območjih več ali manj stagnirajo. Rast cen v urbanih središčih je posledica velikega povpraševanja po zemljiščih za gradnjo, zaradi pomanjkanja ponudbe in visokih cen stanovanjskih novogradenj, in premajhne ponudbe ustreznih zazidljivih zemljišč.

Po spomladanskem prvem valu epidemije je na stanovanjskem nepremičninskem trgu prevladal optimizem in trg si je hitro opomogel. Število sklenjenih transakcij s stanovanjskimi nepremičninami, ki predstavljajo odločilni segment nepremičninskega trga, se je že julija vrnilo na raven pred epidemijo. Preliminarni podatki kažejo, da je bilo število transakcij razmeroma veliko tudi avgusta in septembra. Bistvenega vpliva na ponudbo in povpraševanje po stanovanjih ter na cene stanovanjskih nepremičnin prvi val epidemije torej ni imel.

Glede na to, da smo sredi drugega vala epidemije, je sedaj ključno vprašanje, kako bo na nepremičninski trg vplival ta. Ali bo lahko stanovanjski trg še enkrat brez večjih posledic prenesel ponovni upad trgovanja, do katerega bo v danih okoliščinah brez dvoma prišlo, in se bo tudi po koncu drugega vala epidemije število transakcij vrnilo na prejšnjo raven? Ali pa bo drugi val pahnil naš nepremičninski trg v globljo in dalj časa trajajočo krizo? Glede na izkušnje iz prvega vala bo to v veliki meri odvisno od trajanja drugega vala in nadaljnjega razvoja pandemije Covid-19 nasploh ter od ukrepov za zagotavljanje kupne moči in kreditne sposobnosti prebivalstva in poslovnih subjektov.

Čim dlje bo epidemija trajala, tem večja je verjetnost, da bo začela negativno in dolgoročneje vplivati na plačilno sposobno povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah. V tem primeru bi se začel čas prodaje, predvsem novih stanovanj, podaljševati, upad števila stanovanjskih kupoprodaj pa bi bil vse dolgoročnejši. To bi vplivalo tudi na ponudbo stanovanjskih nepremičnin. Zaradi novogradenj, ki glede na trenutno gradbeno ekspanzijo prihajajo na trg v vse večjem številu, in morebitne nezmožnosti njihove prodaje, bi začelo prihajati do presežne ponudbe novih stanovanj, do zaustavljanja stanovanjskih projektov v teku in stečajev investitorjev.

Vsekakor pa tudi v primeru globlje krize nepremičninskega trga hitrega padca cen stanovanj ni pričakovati, saj praviloma traja nekaj let, da se ponudba prilagodi in se začno cene spuščati, in še nekaj let, da dosežejo dno.

Vir: GURS, Poročilo o slovenskem nepremičninskem trgu za I. polletje 2020, november 2020

Slovenski borzni delniški trg

Indeks Ljubljanske borze SBI TOP je glede na vrednost ob koncu leta 2019, ko je znašal 926,10 točk, v mesecu marcu 2020 padel na 726,82 točk, nato pa se je v naslednjih treh mesecih postopno krepil in konec meseca junija 2020 dosegel vrednost 849,82 točk. Konec leta 2020 je znašal 900,37 točk.

Na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je bilo v letu 2020 skupaj s svežnji za 400,9 milijona evrov prometa. Največ prometa predstavljajo posli z delnicami, in sicer je promet brez svežnjev znašal 378,4 milijona evrov, pri čemer je bilo opravljenih 42.583 poslov.

Med delnicami je bilo največ prometa z delnicami Krke (za 176 milijonov evrov), NLB (46,8), Petrola (44,4), Zavarovalnice Triglav (33,2), Save Re (28,7) Cinkarne Celje (17,1), Telekoma Slovenije (15,8) in Luke Koper (8,7).

Tržna kapitalizacija vseh vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi je konec decembra 2020 znašala 40.883,9 milijona evrov, od tega so predstavljale delnice 16,9 % oziroma 6.919 milijonov evrov in obveznice skupaj s komercialnimi zapisi in zakladnimi menicami 83,1 % oziroma 33.964 milijonov evrov.

Trg dolžniških vrednostnih papirjev

Dogajanje na obvezniških trgih je bilo v prvi polovici leta 2020 zelo zahtevno, saj je epidemiološka kriza zaradi virusa Covid 19 dodobra spremenila pričakovanja. Globalna ekonomija je čez noč zastala in prve posledice je bilo moč čutiti na vseh finančnih trgih že v začetku meseca marca. Prva reakcija na obvezniških trgih je bila izjemno znižanje likvidnosti. Celo najbolj likviden trg ameriških obveznic se je čez noč sredi marca »posušil«. Temu je sledilo izjemno povečanje povpraševanja po vseh »netveganih« obveznicah (zahtevana donosnost ameriške 10 letne obveznice se je znižala pod 0,5 odstotka letno), na drugi strani pa velika in prisilna odprodaja vseh drugih bolj tveganih obveznic. Da bi preprečili novo finančno krizo, so z izjemno hitrimi reakcijami postregle centralne banke, ki so predstavile različne ukrepe stimulacije, od konvencionalnega znižanja obrestnih mer, do povečanja odkupovanja obveznic na sekundarnem trgu, povečanja likvidnosti trga in dostopa podjetij do neposrednega posojila pri centralni banki ter neomejene likvidnosti poslovnim bankam. Centralnim bankam so se pridružile tudi države, ki so s proračunskim trošenjem še dodatno stimulirale svoje ekonomije. Vsi ti našteti ukrepi so vodili v izboljšanje stanja na finančnih trgih. Tako so ne-tvegane obveznice izgubile nekoliko svoje vrednost, kreditni pribitki bolj tveganih pa so se znižali za polovico, kar je še vedno občutno višje kot v začetku leta, saj ostaja kar nekaj nejasnosti, kako dolga in kako močna bo zdravstvena kriza ter kako bo globalna ekonomija delovala v tem pandemičnem času.

V drugi polovici leta 2020 je bilo dogajanje na obvezniških trgih bistveno manj intenzivno, kot v prvem delu leta, saj so odzivi (več kot 25 ukrepov stimulacije) centralnih bank na epidemiološko krizo na finančne trge prinesli veliko stabilnost. Povečano povpraševanje s strani centralnih bank je povečalo apetit po tveganju investitorjev, kar je vodilo v zniževanje kreditnih pribitkov vseh bolj tveganih izdajateljev. Na drugi strani so bile zahtevane donosnosti manj tveganih izdajateljev bolj ali manj stabilne. Najboljši primer je nemška desetletna obveznica, katere zahtevana donosnost se je v polletju gibala okoli - 0,5% letno. Bolj ko se je bližal konec leta, večje je bilo število kupcev in prodajalcev na trgu in ta se je izsušil. Tako je bilo smiselno pridobivati

naložbe samo v primarnih izdajah. Zaradi izjemne stimulacije centralnih bank se je tveganje na finančnih trgih že znižalo na pred-koronski čas.

1.11.2. Vpliv pandemije na poslovanje Skupine KD Group

Pandemija COVID-19 je zajela cel svet in povzročila močan upad gospodarske aktivnosti. Temu je sledil močan odziv centralnih bank in držav z monetarnimi in fiskalnimi spodbudami. V letu 2021 se pričakuje močnejše gospodarsko okrevanje, vendar pa bo le-to odvisno od sproščanja ukrepov za zajezitev širjenja virusa ter od učinkovitosti in hitrosti cepljenja.

V Skupini KD smo ob izbruhu pandemije COVID-19 pričeli pozorno spremljati nastalo situacijo. Ob razglasitvi epidemije v Sloveniji v mesecu marcu 2020 smo sprejeli vse potrebne ukrepe za zajezitev širitve okužbe, da bi zagotovili nemoteno poslovanje, kjer je to mogoče, in zaščitili zdravje zaposlenih, naših poslovnih partnerjev in kupcev. Med poslovnimi procesi zagotavljamo socialno distanco, uporabljamo zaščitna sredstva in izvajamo druge ukrepe za preprečevanje prenosa okužbe (tedensko testiranje zaposlenih, dodatno čiščenje, razkuževanje, prezračevanje).

Epidemija je v skupini najbolj prizadela naš kino center Maribox. Kljub temu, da je bil center skoraj polovico leta 2020 zaprt, smo ohranili vsa delovna mesta. Podjetje Projektor je likvidnostne težave reševalo s prejemom posojila obvladujoče družbe in z uveljavljanjem državnih pomoči.

Gradnja nepremičninskega projekta Šumi je tudi v času epidemije potekala nemoteno. Izvajalec gradnje je sprejel vse potrebne ukrepe za zajezitev širitve virusa in nemoteno nadaljevanje gradbenih del. V drugi polovici leta smo pričeli s prodajo stanovanjskega dela objekta. Zanimanje kupcev je veliko in celo presega naša pričakovanja. Na podlagi izkušenj v letu 2020 ocenjujemo, da epidemija ne bo imela vpliva na znižanje prodajne cene stanovanj.

Skupina KD je bila pred pojavom epidemije v dobri finančni kondiciji. Kljub visokemu izplačilu dividende v mesecu juliju 2020, ima Skupina na voljo dovolj likvidnih sredstev in hitro vnovčljivih naložb, da lahko še naprej premišljeno išče nove projekte, s katerimi bi lahko dosegali visoke finančne donose.

Tveganje neugodne spremembe vrednosti naložb se je s pojavom epidemije sicer povečalo, vendar ga Skupina zmanjšuje z veliko razpršenostjo naložb in aktivnim upravljanjem portfelja.

V Skupini smo v času epidemije začasno ustavili načrtovana investicijska vzdrževanja nepremičnin. Aktivno smo pristopili k optimizaciji stroškov, racionalizaciji poslovanja, da bi omilili vplive epidemije na poslovanje Skupine.

Po prvi razglasitvi epidemije v Sloveniji v marcu 2020, je bila 18. oktobra 2020 epidemija ponovno razglašena in še vedno traja. Kljub temu, da se je konec leta 2020 začelo množično cepljenje, je težko napovedati, kdaj nam bo pandemijo uspelo zajeziti. Pričakujemo, da bodo v drugi polovici leta 2021 bistveno manjše posledice vpliva pandemije na gospodarske aktivnosti, tako doma kot po svetu. Pričakujemo tudi nadaljevanje ohlapnih denarnih in fiskalnih politik.

Zaenkrat Slovenija in druge države po celem svetu ohranjajo v veljavi omejitvene ukrepe za zajezitev širjenja okužb, kar v skupini najbolj vpliva na naš kino center Maribox, ki ostaja zaprt. Družba Projektor s pomočjo državnih ukrepov za preprečevanje negativnih posledic epidemije COVID-19 in internih ukrepov ohranja zmožnost nadaljnjega poslovanja.

Razvoj dogodkov, povezanih s širitvijo okužbe, tako v Sloveniji kot na svetovni ravni, njenimi posledicami in s tem povezanimi ukrepi, je še vedno zelo negotov, nepredvidljiv. V Skupini bomo še naprej spremljali situacijo. Osredotočali se bomo na zagotavljanje nemotenega poslovanja v oteženih okoliščinah. S prepoznavanjem in obvladovanjem tveganj bomo tudi v bodoče zagotavljali stabilnost poslovanja Skupine.

1.11.3. Analiza poslovanja Skupine KD v letu 2020

SKUPINA KD
IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA		2019	Indeks
Prihodki (v mio. EUR)	17,5	11,7	150
Odhodki (v mio. EUR)	(19,4)	(30,5)	64
Čisti poslovni izid (v mio. EUR)	(2,2)	114,2	-
BILANCA STANJA	31.12.2020	31.12.2019
Sredstva (v mio. EUR)	163,2	179,7	91
Kapital (v mio. EUR)	137,9	161,0	86
Finančne obveznosti (v mio. EUR)	7,3	8,9	82
KAZALNIKI	2020	2019
Donosnost kapitala - ROE (v %) 4	(1,5)	97,8	-
Čisti poslovni izid na delnico (v EUR) 5	(13,93)	597,23	-
Celotna gospodarnost 6	0,9	0,4	236
	31.12.2020	31.12.2019
Knjigovodska vrednost delnice (v EUR) 7	820,19	827,18	99
Delež kapitala v financiranju 8	84,5	89,6	94

Kazalnik deleža kapitala v financiranju se je v letu 2020 znižal in je znašal 84,5, kar pa še vedno potrjuje zastavljeno strategijo, ki temelji na visoki stopnji samofinanciranja, saj je znižanje kazalnika posledica povečanja finančnih obveznosti iz naslova najema in ne dodatnega zadolževanja.

Kazalnik celotne gospodarnosti se je glede na leto 2019 povišal in znaša malo manj kot 1 - z eno enoto odhodkov smo ustvarili 0,9 enote prihodkov.

Po rekordno uspešnem letu 2019 je zaradi ustvarjene izgube v letu 2020 kazalnik donosnosti kapitala (ROE) negativen.

⁴ Donosnost kapitala v % (ROE):

čisti poslovni izid d

povprečni kapital * 100

⁵ Čisti poslovni izid na delnico, ki pripada večinskim lastnikom družbe: čisti poslovni izid večinskih lastnikov_________________________

povprečno število vseh navadnih izdanih delnic (brez lastnih delnic)

⁶ Čisti poslovni izid na delnico, ki pripada večinskim lastnikom družbe: čisti poslovni izid večinskih lastnikov_________________________

povprečno število vseh navadnih izdanih delnic (brez lastnih delnic)

⁷ Knjigovodska vrednost delnice:

knjigovodska vrednost kapitala večinskih lastnikov število vseh izdanih delnic brez lastnih delnic

⁸ Delež kapitala v financiranju:

kapital h obveznosti do virov sredstev * 100

Struktura poslovnega izida pred davki v letu 2020 in sredstev po segmentih na 31. 12. 2020 (v tisoč EUR)

Finančni prihodki

Finančni prihodki so znašali 6,7 milijona evrov, medtem ko so v letu 2019 znašali 2,1 milijona evrov. Največji del predstavljajo prihodki od posojil, depozitov in terjatev, ki so znašali 4,2 milijona evrov. Finančni prihodki od naložb so znašali 2,4 milijona evro, finančni prihodki od pridruženih podjetij (deleži v poslovnem izidu pridruženih družb) pa so znašali 74 tisoč evrov. Finančnih prihodkov od odvisnih podjetij Skupina v letu 2020 ni imela.

Finančni prihodki po vrstah v letih 2020 in 2019 (v tisoč EUR)

Finančni odhodki

Finančni odhodki so znašali 3,1 milijona evrov, kar je 30 odstotkov manj kot v letu 2019. Največ so se znižali finančni odhodki iz naložb, ki so znašali 1,7 milijona evrov. Finančni odhodki od pridruženih podjetij so porasli na 0,8 milijona evrov, na drugi strani so se znižali finančni odhodki za obresti za 1 milijon evrov glede na leto 2019.

Finančni odhodki po vrstah v letih 2020 in 2019 (v tisoč EUR)

Čisti poslovni izid

Skupina je v letu 2020 poslovala z izgubo v višini 2,2 milijona evrov, medtem ko je dobiček v letu 2019 zaradi prodaje Adriatic Slovenice znašal 114,1 milijona evrov, od tega je znašala izguba iz delujočega poslovanja 18 milijonov evrov, dobiček iz ustavljenega poslovanja pa je znašal 132,1 milijona evrov (dobiček zaradi prodaje Adriatic Slovenice).

Čisti poslovni izid v letih 2020 in 2019 (v tisoč EUR)

Sredstva

Sredstva so ob koncu preteklega leta znašala 163,2 milijona evrov, kar je 9 odstotkov manj glede na konec leta 2019. V letu 2020 so bile izplačane dividende manjšinskim lastnikom družbe KD Group in odkupi lastnih delnic, kar je vplivalo na znižanje finančnih naložb in denarnih sredstev. Zaradi oslabitve so se za 9 odstotkov znižale naložbene nepremičnine. Na drugi strani so se za 38 odstotkov oziroma 9,6 milijona evrov povišale vrednosti zalog (gradnja Centra Šumi) in so tako znašale 34,4 milijona evrov.

Sredstva po vrstah na 31. 12. 2020 in 31. 12. 2019 (v tisoč EUR)

Obveznosti do virov sredstev

Kapital se je zaradi že omenjenega izplačila dividend in odkupov lastnih delnic glede na konec leta 2019 znižal za 14 odstotkov in je znašal 137,9 milijona evrov. Povišale so se pogodbene obveznosti, ki so znašale 12,9 milijona evrov (povišanje predvsem iz naslova prejetih predujmov in varščin za stanovanja v bodočem Centru Šumi). Finančne obveznosti so znašale 7,3 milijona evrov, kar je 1,6 milijona evrov manj kot ob koncu leta 2019.

Obveznosti do virov sredstev po vrstah na 31. 12. 2020 in 31. 12. 2019 (v tisoč EUR)

1.11.4. Analiza poslovanja družbe KD v letu 2020

KD D.D.
IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA	2020	2019	Indeks
Prihodki (v mio. EUR)	70,5	0,0	-
Odhodki (v mio. EUR)		(5,6)	20
Čisti poslovni izid (v mio. EUR)	69,0	(5,3)	-
BILANCA STANJA	31.12.2020	31.12.2019
Sredstva (v mio. EUR)	80,6	69,9	115
Kapital (v mio. EUR)		26,4	286
Finančne obveznosti (v mio. EUR)	4,8	43,4	11
KAZALNIKI	2020	2019
Donosnost kapitala - ROE (v %) 9	135,3	(18,3)	-
Čisti poslovni izid na delnico (v EUR) 10	415,04	(31,16)	-
	31.12.2020	31.12.2019
Knjigovodska vrednost delnice (v EUR) 11	490,74	156,21	314
Delež kapitala v financiranju 12	93,7	37,8	248

V izkazih in kazalnikih družbe KD se odraža uspešno poslovanje v letu 2020, v katerem je odvisna družba KD Group svojim delničarjem razdelila bilančni dobiček ustvarjen v letu 2019 z uspešno prodajo odvisne družbe Adriatic Slovenica. Družba KD d. d. kot večinski lastnik druže KD group je tako prejela 67 milijona evrov dividend.

Kazalnik deleža kapitala v financiranju se je v letu 2020 na račun ustvarjenega dobička in znižanja finančnih obveznosti zvišal na 93,7.

⁹ Donosnost kapitala v % (ROE):

čisti poslovni izid d

povprečni kapital * 100

¹⁰ Čisti poslovni izid na delnico, ki pripada večinskim lastnikom družbe: čisti poslovni izid________________________

povprečno število vseh navadnih izdanih delnic (brez lastnih delnic)

¹¹ Knjigovodska vrednost delnice:

knjigovodska vrednost kapitala________ število vseh izdanih delnic (brez lastnih delnic)

¹² Delež kapitala v financiranju: kapital l

obveznosti do virov sredstev * 100

Finančni prihodki

Finančni prihodki so znašali 70,5 milijona evrov, medtem ko družba KD v letu 2019 skoraj ni imela finančnih prihodkov. Največji del predstavljajo finančni prihodki iz deležev (67,2 milijona evrov prejetih dividend), preostali del pa še finančni prihodki iz danih posojil (3,3 milijona evrov).

Finančni prihodki po vrstah v letih 2020 in 2019 (v tisoč EUR)

Finančni odhodki

Finančni odhodki so znašali 0,9 milijona evrov, kar je 83 odstotkov manj kot v letu 2019. Celotni del predstavljajo odhodki iz finančnih obveznosti (obresti), ki so se glede na leto 2019 znižali za 27 odstotkov. Odpisov v letu 2020 ni bilo, medtem ko so v letu 2019 le-ti predstavljali največji del (4,2 milijona evrov).

Finančni odhodki po vrstah v letih 2020 in 2019 (v tisoč EUR)

Čisti poslovni izid

KD d. d. je v letu 2020 posloval z dobičkom višini 69 milijonov evrov, medtem ko je v letu 2019 imel izgubo v višini 5,3 milijona evrov. Na visok dobiček so v največji meri vplivali finančni prihodki iz deležev.

Čisti poslovni izid v letih 2020 in 2019 (v tisoč EUR)

Sredstva

Sredstva so ob koncu leta znašala 78 milijonov evrov, kar je 12% več glede na konec leta 2019. Povišale so se terjatve (+9,2 milijona evrov) in denarna sredstva (+35 tisoč evrov), znižale pa finančne naložbe (+1,1 milijona evrov).

Sredstva po vrstah 31. 12. 2020 in 31. 12. 2019 (v tisoč EUR)

Obveznosti do virov sredstev

Kapital se je glede na konec leta 2019 zvišal za 186 % in je znašal 75,5 milijona evrov. Finančne obveznosti so se znižale za 38,6 milijona evrov in so ob koncu leta 2020 znašale 4,8 milijona evrov.

Obveznosti do virov sredstev po vrstah 31. 12. 2020 in 31. 12. 2019 (v tisoč EUR)

1.12.POSLOVANJE NAŠIH DEJAVNOSTI V LETU 2020

1.12.1. Finančne storitve

Dejavnost upravljanja tržnih in netržnih naložb se opravlja predvsem na družbi KD Group.

Opis aktivnosti v letu 2020

Mandat na Generali Investments

Od pričetka upravljanja portfelja v februarju 2019 so se ob upoštevanju cilja ohranjanja premoženja izvajale različne strategije, pri čemer se je hrbtenica portfelja osnovala na obveznicah, katerih naložbeni horizonti so blizu likvidnostnega načrta družbe. V iskanju višjega donosa pa se je taktično vstopalo v pozicije daljših ročnosti in delnic, za katere je bilo ocenjeno, da nudijo visok tveganju prilagojen donos, ob relativno nizki maksimalni potencialni izgubi. Vrednost portfelja v primerjavi z 31. 12. 2019 se je zmanjšala predvsem zaradi likvidnostnih potreb ob izplačilu dividend. Donosnost portfelja v letu 2020 je znašala 0,6 % (donosnost primerjalnega indeksa 1 %), donosnost portfelja od prvega vplačila v letu 2019 do 31. 12. 2020 je znašala 3,42 % (donosnost primerjalnega indeksa 1,89 %).

Upravljanje prostih denarnih sredstev

Preostala denarna sredstva, namenjena tekočemu poslovanju družbe in realizaciji predvidenih poslovnih dogodkov v letu 2020, so bila po načelu zagotavljanja ustrezne likvidnosti ob primerni donosnosti oziroma minimiziranju obrestnih odhodkov, diverzificirana v bančne depozite z različnimi ročnostmi.

Tržni portfelj

Del tržnega portfelja vrednostnih papirjev je sestavljen pretežno iz družb prve kotacije Ljubljanske borze. Vrednost portfelja je konec leta 2020 znašala 1,5 milijona evrov in se je povečala za 0,4 milijona evrov v primerjavi s koncem preteklega leta. Doseženi dividendni donos na nabavno vrednost portfelja je predstavljal 4,81 %, poleg tega so bili doseženi neto donosi iz naslova realiziranih kapitalskih dobičkov v višini 8,36 % nabavne vrednosti prodanih vrednostni papirjev.

1.12.2. Nepremičnine

Strategija nepremičninske dejavnosti je iskanje novih priložnosti za razvoj nepremičninskih projektov in optimizacija nepremičninskega portfelja Skupine KD.

Šumijev kvart d. o. o.

Družba Šumijev kvart nadaljuje z gradnjo Poslovno stanovanjskega objekta Šumi po projektni dokumentaciji, ki na severnem delu objekta predvideva hotel, namesto prvotno predvidenih pisarniških prostorov. Zaradi epidemije smo zaznali motnje pri dobavi določenih materialov iz tujine, sicer pa je gradnja potekala brez prekinitev. Dokončanje objekta (s hotelom in lokali do

1. podaljšane gradbene faze) je predvideno konec leta 2021, pridobitev uporabnega dovoljenja za stanovanja, kletne etaže in skupne dele objekta je predvideno spomladi 2022. Sklepanje prodajnih pogodb s kupci stanovanj se je pričelo jeseni leta 2020. Zanimanje kupcev za stanovanja na elitni lokaciji v samem središču Ljubljane je veliko in do konca leta 2020 smo sklenili prodajne pogodbe za tretjino stanovanj.

Gradnje inženiring d. d.

Družba Gradnje inženiring ima v lasti nepozidana stavbna zemljišča na območju Ljubljane na dveh lokacijah: Bizovik in Glince. V Bizoviku je po namenski rabi stavbno zemljišče, vendar prostorsko neurejeno in komunalno neopremljeno. Leži na območju, ki ga je potrebno urediti z Občinskim podrobnim prostorskim načrtom. Zaradi manjše površine razvoj zemljišča s strani družbe ni smiseln, zato družba zemljišče prodaja.

Na območju Podutika ima družba več zemljiških parcel skupne velikosti cca 47.600 m² , dobrih 60 % je gozdnega zemljišča, ostalo je stavbno zemljišče. Za del gozdnega zemljišča so bile v preteklosti dane pobude za spremembo namembnosti, ki pa niso bile nikoli sprejete. Zemljišče, ki je po namenski rabi stavbno, je prostorsko neurejeno in komunalno neopremljeno. Del zemljišča leži na območju predvidenega OPPN 190, ki je veliko cca 42.700 m² . Zemljišče v lasti družbe predstavlja večji del tega območja (41,6 %), je povezano, vendar ni zaokroženo. Družba je leta 2015 sprejela odločitev, da prične s prostorskim razvojem tega območja. Predviden prostorski razvoj območja OPPN je zahteven zaradi razdrobljenosti lastništva in topografije, vendar je edinstven po legi, saj leži na južnem pobočju hriba, ki je osončeno in ponuja krasne razglede proti Ljubljani in njeni okolici. Razvoj OPPN ne bo možen brez komasacije ali dodatnega nakupa zemljišč s strani družbe, zato se je družba odločila, da bo v prihodnjih letih pričela z odkupi zemljišč.

Projektor d. o. o.

Družba Projektor upravlja in vodi investicije v nepremičnino Maribox, ki vključuje kinodvorane, najemniške lokale, garažno hišo in zunanje površine. Ob tem družba Projektor samostojno opravlja in razvija tudi kinematografsko dejavnost. Kino center Maribox poleg samega objekta kinocentra s parkirno hišo in ploščadjo ob objektu predstavljajo tudi zemljišča v okolici. Za ureditev območja okoli kompleksa Maribox je potrebna zaokrožitev celotne lokacije, za kar bo potreben nakup dodatnih zemljišč. Idejna zasnova projekta Levi breg predstavlja ureditev dravskega nabrežja kot podaljšek Lenta in izvedbo stanovanjsko poslovne stavbe zahodno na platoju ob Mariboxu. Pričeli smo s postopki za spremembo OPPN na območju Maribox.

V skupini je bila prav družba Projektor v letu 2020 najbolj prizadeta zaradi epidemije COVID-19. Poslovno leto se je začelo obetavno na vseh področjih poslovanja – kinematografija, gostinstvo in upravljanje. V primerjavi z letom 2019 so v prvih dveh mesecih poslovanja beležili 7 % rast števila obiskovalcev, 12 % rast prihodkov od prodaje kino vstopnic in 16 % rast concession prodaje. Tržni delež se je povišal z 8,5 % na 10,2 %. Tudi na področju upravljanja so bili obeti dobri, saj so se povečali prihodki garažne hiše in zaznali smo povečano povpraševanje za neoddane prostore. Mesec marec pa je situacijo obrnil na glavo. Z razglasitvijo epidemije 13. marca 2020 so se vrata Mariboxa zaprla do 27. maja in družba je ostala brez prihodkov. Za kritje plač, najemnin, dajatev in obratovalnih stroškov je družba prejela posojilo od obvladujoče družbe. Družba je vložila zahtevke za izplačilo vseh državnih pomoči, do katerih je bila upravičena. Ob ponovnem odprtju Mariboxa so se soočili s številnimi omejevalnimi ukrepi in pomanjkanjem novih filmov. Oktobra se je kino dejavnost ponovno zaprla. Kljub temu, da so bile kino dvorane pol leta zaprte, družba ni odpuščala zaposlenih, so pa brez prihodkov ostali številni pri njih angažirani študenti. Iz naslova kinematografske in gostinske dejavnosti je družba v letu 2020 realizirala le tretjino prihodkov predhodnega leta. Ocenjujemo, da bomo v letu 2021 ustvarili 60 % prihodkov leta 2019. Na številke pred epidemijo pa bi se lahko vrnili šele leta 2022.

Podatki o pomembnejših odvisnih družbah

Šumijev kvart, nepremičninska in holdinška dejavnost, d. o. o. Naslov: Dunajska cesta 63, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: + 386 1 511 27 80 E-pošta: info@sumicenter.si Spletna stran: www.sumicenter.si Direktor: Miha Gostiša

Gradnje inženiring, inženiring in trgovina, d. o. o. Naslov: Dunajska cesta 63, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 1 511 27 80 Direktor: Miha Gostiša

Projektor, družba za kinematografske storitve, d. o. o. Naslov: Loška cesta 13, 2000 Maribor

Telefon: + 386 2 820 17 42 E-pošta: info@projektor-mb.si Spletna stran: www.maribox.si Direktor: Stjepan Jerić

1.13. RAZISKAVE IN RAZVOJ

Aktivnosti na področju raziskav in razvoja se v skupini ne izvajajo.

1.14.UPRAVLJANJE TVEGANJ IN NOTRANJA REVIZIJA

Upravljanje tveganj predstavlja pomemben vidik poslovanja družbe KD in Skupine KD. Učinkovit proces upravljanja tveganj pomaga družbi in skupini pri uresničevanju strateških ciljev in izpolnjevanju njunega poslanstva. Upravljanje tveganj je vključeno v celoten poslovni proces družbe in usklajeno s strategijo družbe in skupine. Družba s celovito obravnavo in obvladovanjem tveganj, ki jim je izpostavljena pri izvajanju svoje dejavnosti, izboljšuje svoje korporativno upravljanje v korist vseh svojih deležnikov, delničarjev, vlagateljev, strank in zaposlencev.

Upravljanje tveganj vodstvo skupine razume kot prvo linijo obrambe v družbi oziroma v skupini ter kot način, da se prepreči nastanek razmer, ki bi lahko ogrozile obstoj skupine. Pri tem kapital družbe dopolnjuje obvladovanje tveganj v smislu zagotavljanja izpolnjevanja obveznosti skupine tudi ob zanjo neugodnih izrednih dogodkih. Obvladovanje tveganj je eden osrednjih delov strateškega upravljanja skupine.

Družba in skupina za doseganje navedenih ciljev vzpostavljata upravljanje tveganj skladno z zakonodajo in ob upoštevanju dobre poslovne prakse, kar zahteva sistematičen pristop k upravljanju tveganj na vseh področjih in ravneh delovanja družbe in skupine, kar nam omogoča prepoznavanje in ocenjevanje tveganj, njihovo obvladovanje z ustreznimi ukrepi in spremljanje.

1.14.1. Upravljanje tveganj na ravni Skupine KD

Sistem upravljanja tveganj na ravni Skupine KD je prilagojen strukturi, naravi, obsegu ter kompleksnosti in tveganosti poslov, s katerimi se skupina ukvarja. Upoštevati mora razlike v tveganjih, s katerimi se pri poslovanju soočajo posamezne družbe, posebnosti posameznega podjetja, poslovnega okolja in učinke tveganj posamezne članice na druge članice in celotno skupino. Skupina posveča posebno pozornost pri tem koncentraciji tveganj in njihovi ustrezni razpršitvi.

Upravni odbor upravlja tveganja, prisotna v posameznih družbah v Skupini KD in na ravni skupine kot celote. V skladu s svojimi zakonskimi in statutarnimi pristojnostmi sprejema letni poslovni načrt, ki vključuje srednjeročni pogled na poslovanje družbe in skupine, v nadaljevanju pa redno spremlja in nadzira poslovanje družbe. V poslovnem načrtu vsako leto postavi smernice glede razmerja med tveganji, donosi in kapitalom, med letom pa izvaja redne kontrole in postavlja smernice za izvajanje poslovnih politik in strategij za posamezne družbe v skupini. Obravnava poročila vodstva o tekočem poslovanju in dejavnostih družbe, seznanja se s pomembnimi poslovnimi dogodki, spremlja delo vodstva in preverja uresničevanje sprejetih sklepov. Največ pozornosti nameni strokovnemu nadzoru poslovanja in uresničevanju strateških odločitev družbe in Skupine KD ter spremljanju poslovanja družbe KD in odvisnih družb Skupine KD. Posamezne družbe v skupini so vzpostavile sistem poročanja, ki omogoča redno nadzorovanje tveganj, ki so jim izpostavljene, in spremljanje uresničevanja s planom zadanih ciljev poslovanja.

Revizijska komisija podpira upravni odbor pri izpolnjevanju njegove vsestranske odgovornosti za nadziranje vodenja poslov družbe in njenih odvisnih družb, kamor spadajo tudi računovodski poročevalski sistem, sistem notranjih kontrol, revizijski procesi in procesi, s katerimi družba nadzira skladnost z zakoni, predpisi in internimi splošnimi akti ter etičnimi usmeritvami oziroma kodeksi ravnanja. Revizijska komisija je strokovno delovno jedro upravnega odbora za področja, za katera je zadolžena. Svoje strokovne predloge posreduje upravnemu odboru, mu poroča o svojih ugotovitvah in odgovarja za svoje delo.

Posle vodi izvršni direktor v skladu z letnim planom in na podlagi pooblastil upravnega odbora, statuta ter odgovarja za zakonitost delovanja družbe.

Sistem upravljanja tveganj zajema najmanj naslednja najpomembnejša področja tveganj:

- kapitalska ustreznost, – upravljanje sredstev in obveznosti,

• naložbe,

• likvidnost,
• upravljanje tržnih, kreditnih, operativnih, likvidnostnih tveganj in tveganj koncentracije ter vseh drugih tveganj, ki jim je družba izpostavljena.

Strateška tveganja se nanašajo na dolgoročni razvoj skupine in v tem okviru tudi posameznih družb v skupini. Strateško tveganje je tveganje nastanka izgube, ki nastane zaradi nepravilnih poslovnih odločitev, neustreznega izvajanja sprejetih odločitev in premajhne odzivnosti na spremenjeno poslovno okolje. Opredeljena vizija in strategija skupine in njenih posameznih družb ter izvajanje in redno preverjanje ustreznosti družb so mehanizem, prek katerega se ta tveganja upravljajo. Sprejemanje investicijskih odločitev glede investiranja v posamezna področja oziroma dejavnosti so ključnega strateškega pomena. Sistem vodenja in upravljanja je prilagojen in usmerjen k doseganju razvoja in rasti posameznih področij ter doseganju zahtevane donosnosti.

Skupina je izpostavljena predvsem finančnim tveganjem. Finančna tveganja so tveganja, da pritoki zaradi tržnih sprememb na trgu kapitala in denarja ter poslovanja in bonitet komitentov in izdajateljev finančnih instrumentov ne bodo zadostovali za kritje odtokov. Najpomembnejše sestavine tega tveganja so tveganje spremembe obrestne mere, tveganje spremembe tečajev vrednostnih papirjev ter valutno in kreditno tveganje. Namen procesa obvladovanja finančnih tveganj sta predvsem stabilnost poslovanja in zmanjšanje izpostavljenosti posameznim tveganjem na sprejemljivo raven.

Tržno tveganje je tveganje nastanka izgube ali neugodne spremembe v finančnem položaju družbe, ki nastane zaradi nihanj v višini in spremenljivosti tržnih cen sredstev, obveznosti in finančnih instrumentov. Tveganje se uravnava z ustrezno razpršenostjo kratkoročnih in dolgoročnih naložb. Tveganja pri sredstvih v upravljanju so opredeljena z naložbeno politiko portfelja, kjer so natančno opredeljene izpostavljenosti po vrstah, tržnosti, boniteti, likvidnosti, valuti in maksimalni izpostavljenosti do posamične naložbe. S portfeljem si družba želi zagotavljati visoko likvidnost in manjši poudarek je na donosu naložb. Z naložbami v borzni portfelj in druge portfeljske naložbe si družba zagotavlja donosnost in obenem visoko likvidnost. S strateškimi naložbami družba zasleduje predvsem povečanje vrednosti naložb.

Kreditno tveganje je tveganje izgube ali neugodne spremembe v finančnem položaju družbe zaradi nihanj v kreditnem položaju izdajateljev vrednostnih papirjev, nasprotnih strank in morebitnih dolžnikov, ki so jim izpostavljene družbe v obliki tveganja neplačila nasprotne stranke, tveganja spremembe kreditnega pribitka in tveganja koncentracije tržnega tveganja.

Likvidnostno tveganje je tveganje družbe, da ne more unovčiti naložb in drugih sredstev za poravnavo svojih finančnih obveznosti, ko te zapadejo. Likvidnostno tveganje se uravnava z naložbami v depozite z ustrezno ročnostjo in visoko likvidne državne obveznice.

Operativno tveganje je tveganje izgube družbe zaradi neprimernega ali neuspešnega izvajanja notranjih procesov, ravnanja ljudi ali delovanja sistemov ali zaradi zunanjih dogodkov. Kadrovsko tveganje se uravnava s planom in ustrezno kadrovsko strukturo. Za uravnavanje IT tveganja je družba najela zunanjega usposobljenega izvajalca.

Pri tveganju upravljanja kapitala je prvi cilj zagotavljanje zadostne in primerne kapitalske ustreznosti družbe in skupine.

1.14.2. Proces upravljanja tveganj

Proces upravljanja tveganj v družbi in skupini ima jasno določene pristojnosti, odgovornosti in pooblastila. Upravljanje tveganj je ugotavljanje, merjenje oziroma ocenjevanje, obvladovanje in spremljanje tveganj na vseh ravneh, vključno s poročanjem o tveganjih, ki jim je ali bi jim lahko bila družba oziroma skupina izpostavljena pri svojem poslovanju.

Ukrepi za upravljanje tveganj in postopki za izvajanje in spremljanje izvajanja teh ukrepov so določeni za vsako vrsto tveganja, ki jim je skupina izpostavljena pri posameznih vrstah poslov, ki jih opravlja, in za tveganja, ki jim je izpostavljena pri vseh poslih, ki jih opravlja.

Proces upravljanja tveganj vsebuje naslednje ključne korake:

• ugotavljanje prepoznavanje tveganj, ki obsega celovito in pravočasno prepoznavanje tveganj, katerim je oziroma bi jim lahko bila izpostavljena Skupina, in analizo vzrokov za njihov nastanek;
• merjenje oziroma ocenjevanje tveganj, ki obsega izdelavo kvantitativnih in/ali kvalitativnih ocen za merljiva in/ali nemerljiva tveganja, ki so bila prepoznana v postopku ugotavljanja tveganj;
• obvladovanje tveganj, ki obsega postopek izbire in uvedbe ukrepov za zniževanje tveganj;
• spremljanje tveganj, ki obsega pravila glede odgovornosti, pogostosti in načina spremljanja tveganj;
• poročanje o tveganjih, ki obsega vsebino rednih in izrednih poročil ter pogostost poročanja.

1.14.3. Povezanost sistema upravljanja tveganj s poslovno strategijo Skupine KD

Upravljanje tveganj se začne s strategijo skupine, kot pri vseh drugih dejavnostih, ki so povezane s poslovanjem. Po oblikovanju strategije se vzpostavijo nadzorni mehanizmi, ki omogočajo, da se strategija izvaja tako, da lahko vsi timi optimalno izvajajo ključne dejavnike vrednosti in učinkovito upravljajo tveganja, ki nastanejo pri teh dejavnikih.

Povezanost strategije poslovanja skupine s sistemom upravljanja tveganj

Temeljni koncept strategije upravljanja tveganj je na podlagi strategije poslovanja in upravljanja kapitala (zmogljivosti tveganj) določiti ustrezen apetit po tveganjih, vključno s toleranco do najpomembnejših tveganj.

Apetit po tveganjih predstavlja na ravni podjetja skupni znesek tveganja, ki ga je skupina pripravljena sprejeti pri uresničevanju svojega poslanstva in vizije, poslovnih in strateških ciljev.

Dopustne meje tveganja predstavljajo največje tveganje, ki ga je skupina pripravljena sprejeti glede na vsako kategorijo tveganja za doseganje poslovnih in strateških ciljev tako, da družba kumulativno deluje v okviru opredeljenega apetita po tveganju. Operativni limiti se nanašajo na vsakodnevne poslovne odločitve.

1.14.4. Notranja revizija

Obvladujoča družba in njene odvisne družbe nimajo vzpostavljene službe za notranjo revizijo.

1.15. ZAPOSLENI IN TRAJNOSTNI RAZVOJ V SKUPINI KD

1.15.1. Zaposleni

Izobrazbene kategorije

V Skupini KD smo s svojim delovanjem v storitveni panogi močno odvisni od zadovoljstva, zavzetosti in motiviranosti naših zaposlenih, ker le tako lahko zadovoljimo želje in potrebe naših deležnikov – strank, poslovnih partnerjev in posledično lastnikov.

Število in izobrazbena struktura zaposlenih v družbi KD in Skupini KD

V Skupini KD je bilo na 31. 12. 2020 ob upoštevanju deleža zaposlitve v posamezni družbi 39 zaposlenih, medtem ko je bilo konec leta 2019 40.

	31. 12. 2020		31. 12. 2019
Zaposleni po družbah	FTE *	delež v %	FTE *	delež v %	Indeks 31. 12. 2020/ 31. 12. 2019
Finančno poslovanje
KD d. d., Ljubljana	1	2,6%	1	2,5%	100
KD Group d. d., Ljubljana	23,75	60,9%	23,75	59,4%	100
KD IT d. o. o., Ljubljana	/	/	/	/	/
Nepremičnine
Šumijev Kvart d. o. o., Ljubljana	0,25	0,6%	0,25	0,6%	100
Gradnje inženiring d. o. o., Ljubljana	/	/	/	/	/
Projektor d. d., Ljubljana	14	35,9%	15	37,5%	93
Fontes Group d. o. o., Beograd	/	/	/	/	/
Delujoče poslovanje	39,0	100,0%	40,0	100,0%	97,5

* FTE – število zaposlenih glede na delež zaposlitve v posamezni družbi.

Izobrazbena struktura zaposlenih v Skupini KD 31. 12. 2020 v primerjavi z 31. 12. 2019

Izobraževanje in razvoj zaposlenih

Družba in skupina zaposlenim omogoča najboljše možnosti za razvoj kompetenc in nenehno osebno rast, večjo kreativnost in smisel za timsko delo, sposobnost prilagajanja tržnim spremembam in lažje sprejemanje poslovnih odločitev. Razvoj zaposlenih razumemo kot prepoznavno vrednoto naše družbe.

Zavedamo se, da so samo usposobljeni in izobraženi zaposleni ključ do uspeha. Zato vlagamo v razvoj zaposlenih in s tem ohranjamo oziroma povečujemo trende rasti in mislimo na prihodnost. Za dolgoročni uspeh je nujno potrebno kakovostno načrtovanje izobraževanj, pri čemer smo lahko uspešni le v primeru, da razpolagamo s podatki katera znanja naši zaposleni že imajo, hkrati pa upoštevamo njihove motive, interese in potrebe. Z zbranimi informacijami dobimo vpogled v področja, kjer so primanjkljaji. Z natančnim načrtovanjem, izvajanjem in tudi nadzorovanjem pa poskrbimo za osebnostni, strokovni in delovni razvoj naših zaposlenih.

Zaposleni največ specifičnih znanj pridobijo v okviru delovnega mesta, hkrati pa se jim omogoči tudi udeležba na zunanjih predavanjih (izpopolnjevanja ali usposabljanja), s pomočjo katerih svoja znanja bodisi osvojijo ali nadgradijo. Večina izobraževanj je praktično naravnanih in usmerjena v to, da se lahko pridobljena znanja takoj prenesejo v vsakodnevno delovanje. V družbi in skupini omogočamo zaposlenim tudi obnavljanje različnih licenc ter podpiramo timsko delo.

Skrb za zaposlene, varstvo in zdravje pri delu, socialna varnost

Ker želimo, da so naši zaposleni strokovni, izobraženi in visoko motivirani, veliko pozornosti usmerjamo v izobraževanje, kot tudi skrbi, da zaposleni svoje delo opravljajo varno. Prizadevamo si za izboljšanje delovnih pogojev, prisluhnemo potrebam zaposlenih in skrbimo za njihovo motiviranosti znotraj poslovnega okolja.

Zaposlenim smo tudi leta 2020 zagotavljali varno delo v zdravem delovnem okolju. Skrbimo, da izvajamo vse potrebne ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu, glede preprečevanja nevarnosti in tveganja pri delu, obveščanja in usposabljanja delavcev, dajanja navodil, ustrezne organiziranosti ter zagotavljanja potrebnih materialnih sredstev v skladu z Izjavo o varnosti z oceno tveganja. Vsa delovna opravila organizacijsko in z ustreznimi tehničnimi sredstvi urejamo na način, da ne bi prišlo do možnosti ogrožanja varnosti in zdravja zaposlenih.

V skupini redno skrbimo za zdravje in dobro počutje zaposlenih skladno z zakonodajo s področja varnosti in zdravja pri delu. Tako smo v letu 2020 zaposlene vključevali v obvezne in razširjene preventivne zdravstvene preglede ter s pomočjo zunanjih izvajalcev organizirali usposabljanja za varstvo pri delu in požarno varstvo.

Pozitivno klimo smo spodbujali tudi s pomočjo različnih ukrepov in aktivnosti s področja promocije zdravja. Posvečali smo se krepitvi sposobnosti in pridobivanju veščin za preventivno ukrepanje, zdravo prehranjevanje, spodbujanje gibanja in aktivnega življenja, ozaveščanju in pomoči pri obvladovanju negativnih dejavnikov stresa ter tehnikam za krepitev dobrih odnosov na delovnem mestu.

1. aprila 2020 je bil svetovni dan Varnosti in zdravja pri delu, katerega moto, »Ustavimo epidemijo!« je prevzela tematika svetovnega boja proti bolezni COVID-19. Nujnost spoštovanja ukrepov še nikoli ni bila bolj pomembna. Kot delodajalec smo odgovorni za varno in zdravo delo delavcev ter sprejetje in izvajanje vseh potrebnih ukrepov v ta namen, tudi v trenutnih epidemioloških razmerah, pri čemer smo pridobili in upoštevati usmeritve in priporočila medicinske stroke in ukrepe vlade, namenjene varovanju delavcev pred okužbo.

V ta namen je družba zaposlenim omogočila opravljanje dela na domu, o čemer v skladu z zakonodajo obvešča Inšpektorat RS za delo. Za lažjo organizacijo dela se je vodstvo družbe odločilo, da se situacija spremlja tedensko. Vodje so bili obveščeni o pogojih dela v poslovni stavbi. Vsi zaposleni so bili pozvani, da ob najmanjših znakih bolezni ostanejo doma. Uporaba razkužil in maske je postala obvezna. Omejili smo število zaposlenih v pisarnah, število obiskovalcev in udeležencev na sestankih.

Pri zagotovitvi IT infrastrukture delodajalec omogoča, da se delavec od doma preko VPN povezave varno poveže v omrežje družbe. Delavec do poslovnega okolja in podatkov, ki jih potrebuje za delo, vedno dostopa zgolj preko varne VPN povezave in zaščitenih aplikacij delodajalca in podatkov ne obdeluje na drugi lokaciji. Dostop do interneta, ki je pogoj za povezavo v informacijski sistem ter dostop do elektronske pošte, zagotovi delavec sam, za kar prejme ustrezno nadomestilo.

Ponosni smo, da se v organizirane oblike promocije zdravja vključuje vedno večje število zaposlenih. To gre pripisati atraktivnosti vsebin in povečanju zavedanja zaposlenih o pomembnosti zdravega načina življenja. To se dokazano kaže tako

v večjem zadovoljstvu zaposlenih in s tem večji produktivnosti pri delu, kot tudi v zmanjševanju poškodb, zdravstvenih okvar in bolezni, ki imajo za posledico zdravstveno nezmožnost zaposlenega za delo.

Skupina spodbuja tudi športno dejavnost in aktivno druženje zaposlenih zunaj delovnega časa, saj s tem prispeva k bolj zdravemu načinu življenja zaposlenih in pomaga ustvariti pozitivno klimo tudi med delovnim procesom. Ponosni smo, da smo v času epidemioloških razmer omogočili zaposlenim on-line vadbo, ki vsaj malo pripomore k boljšemu počutju in ohranjanju aktivnega življenjskega sloga.

Za utrjevanje dobrih medsebojnih odnosov v skupini smo v prilagojenih razmerah v letu 2020 organizirali druženja zaposlenih preko on-line storitev. Prilagodili smo tudi tradicionalno obdarovanje otrok zaposlenih.

Na področju socialne varnosti zaposlenim nudimo možnost vključitve v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje , ki ga je delodajalec sklenil oziroma ga sofinancira za svoje zaposlene.

Skupina KD Group zaposluje 2 invalida tretje stopnje, pri čemer nobena invalidnost ni posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni nastale pri delodajalcu. S preventivnimi ukrepi se trudimo preprečiti nastanek novih omejitev iz naslova invalidnosti. Poleg preventivne in kurativne skrbi za njihovo zdravje hkrati zagotavljamo, da lahko svoje delo nadaljujejo na delovnih mestih, ki ustrezajo njihovim omejitvam.

Z zaposlitvijo invalidov družba presega kvote invalidnosti, zato od 2019 uveljavlja nagrado za preseganje kvot invalidnosti s strani Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS. Hkrati je družbi priznana pravica do oprostitve plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

1.15.2. Trajnostni razvoj

Družbena odgovornost

Skupina KD je dejaven partner, ki aktivno podpira, soustvarja in izboljšuje okolje, v katerem deluje in posluje. Delovanje je usmerjeno v skrb za zaposlene in zagotavljanje njihovega primernega ter varnega delovnega okolja, ob čemer upoštevamo / spoštujemo mednarodne in domače standarde s področja dela in človekovih pravic. V varnem, prijetnem in stimulativnem delovnem okolju naši zaposleni s pomočjo spodbujanja k sodelovanju in povezovanju razvijajo sebe in podjetniške ideje.

Do kupcev in dobaviteljev imamo pošten odnos, ker je to temeljna podlaga za dobro dolgoročno sodelovanje. Hkrati imamo jasno začrtan skrben odnos do narave in okolja, v katerem delujemo.

Z nacionalnimi in lokalnimi sponzorskimi in donatorskimi projekti se vključujemo v družbeno okolje, saj menimo, da tudi na ta način lahko pripomoremo k uveljavljanju vrednot, v katere trdno verjamemo.

Zaposleni

V Skupini KD si prizadevamo, da svojim zaposlenim zagotavljamo spodbudno delovno okolje in omogočamo njihov strokovni razvoj. Zaposleni so spodbujeni k sodelovanju in povezovanju, s čimer se pripomore k razvoju inovativnih idej in napredovanja.

Ker se zavedamo pomembnosti neformalnih druženj, Skupina KD organizira in podpira tudi slednja. Tako imamo srečanje vseh zaposlenih, za otroke pa poskrbimo z dogodkoma »Dedek Mraz za otroke zaposlenih« in »Dan odprtih vrat«. Zunaj delovnega časa se zaposleni lahko udeležujejo najrazličnejših oblik rekreacije in športnih prireditev, kar imamo urejeno preko zunanjega športnega društva.

V letošnjem letu smo v skrbi za zdravje naših zaposlenih dodatno upoštevali usmeritve in priporočila medicinske stroke in ukrepe vlade, namenjene varovanju delavcev pred okužbo. Omogočeno jim je bilo opravljanje dela na domu, zagotovili smo zadostno količino razkužil in zaščitnih mask, omejili smo število zaposlenih v pisarnah, število obiskovalcev in udeležencev na sestankih. Vse več sestankov in srečanj se odvija on-line. Pričakujemo, da bo delo od doma in srečevanje z uporabo tehnologije ostalo pomemben del delovnega procesa tudi po prenehanju zdravstvenih razlogov.

V Skupini KD zaposlenim zagotavljamo varno delo v zdravem delovnem okolju in ob pozitivnih medsebojnih odnosih. Temu so namenjene tudi športne aktivnosti, druženja na letnih srečanjih, preventivni zdravstveni pregledi zaposlenih ter kolektivna nezgodna in prostovoljna dodatna pokojninska zavarovanja, ki jih družba (so)financira zaposlenim.

Naravno okolje

Pri svojem vsakodnevnem delovanju zaposleni ravnamo odgovorno: varčujemo z električno energijo in ločujemo odpadke.

Ena izmed osrednjih dejavnosti družb Skupine KD je tudi izgradnja nepremičnin in s tem povezane dejavnosti. Večji del dejavnosti s tega področja predstavljajo nepremičninski projekti. Izgradnja stavb je neposredno povezana z okoljskimi vplivi, česar se v Skupini zavedamo in pri svojem delovanju ravnamo odgovorno. Pri realizaciji svojih projektov upoštevamo vso veljavno zakonodajo z gradbenega področja in področja energetske učinkovitosti - EU direktive, uredbe in ostale pravno zavezujoče dokumente, načela trajnostnega razvoja (uporaba obnovljivih virov, napredni energetski sistemi, uporaba kakovostnih materialov,...) in uporabljamo sodobne tehnologije ter materiale, ki so okolju prijaznejši.

Družbeno okolje

V družbeno okolje se aktivno vključujemo predvsem s sponzorstvi in donatorstvom, s katerimi izkazujemo jasno povezanost s korporativnimi vrednotami – zaupanjem, rastjo, spoštovanjem, odličnostjo in podporo. Zaposleni v Skupini KD se že tradicionalno redno udeležujejo krvodajalskih akcij.

Izobraževanje

V Skupini KD se zavedamo, kako pomembno je, da so naši zaposleni ustrezno izobraženi in usposobljeni, zato jim omogočamo različna izobraževanja ter obnavljanja licenc.

Šport

S podpiranjem različnih športnih dejavnosti želimo razširiti idejo o aktivnem in družabnem preživljanju prostega časa.

Humanitarna dejavnost

V Skupini KD se zavedamo, kako lahko življenjske stiske prizadenejo posameznike, zato podpiramo različne humanitarne akcije. Pomagamo na različne načine in sicer z zbiranjem denarnih sredstev, plastičnih zamaškov, papirja, rabljenih igrač, šolskih potrebščin in še česa. Sodelujemo tako s posamezniki, kot tudi društvi. Ravno tako podpiramo in organiziramo krvodajalske akcije, ki se jih udeležuje vse več zaposlenih.

AS Fundacija nadaljuje svoje temeljno poslanstvo že od leta 1995 (takrat še kot Ajda, kasneje kot KD Fundacija) in z dodeljevanjem finančne pomoči podpira pri študiju talentirane mlade posameznike na različnih področjih, predvsem glasbe in umetnosti. S pomočjo fundacije je leta 2020 na najboljših univerzah po vsem svetu znanje pridobivalo 6 mladih štipendistov.

Konsolidirani računovodski izkazi s pojasnili za Skupino KD za leto, končano 31. decembra 2020

2. RAČUNOVODSKO POROČILO SKUPINE KD 42
2.1. IZJAVA O ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA43
2.2. POROČILO NEODVISNEGA REVZORJA44
2.3. KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI 53
2.3.1. Konsolidirani izkaz finančnega položaja na 31. 12. 202053
2.3.2. Konsolidirani izkaz poslovnega izida za leto, končano 31. 12. 2020 54
2.3.3. Konsolidirani izkaz drugega vseobsegajočega donosa za leto, končano 31. 12. 202055
2.3.4. Konsolidirani izkaz gibanja kapitala za leto, končano 31. decembra 202056
2.3.5. Konsolidirani izkaz gibanja kapitala za leto, končano 31. decembra 2020 - nadaljevanje56
2.3.6. Konsolidirani izkaz denarnih tokov za leto, končano 31. 12. 2020 57
2.4. POJASNILA H KONSOLIDIRANIM RAČUNOVODSKIM IZKAZOM58
2.4.1. Poročevalska družba58
2.4.2. Izjava o skladnosti58
2.4.3. Funkcionalna in predstavitvena valuta58
2.4.4. Predpostavka delujočega podjetja 58
2.4.5. Primerjalni podatki 58
2.4.6. Glavne računovodske ocene in presoje 60
2.4.7. Spremembe standardov in pojasnil 62
2.4.8. Osnove za uskupinjevanje 69
2.4.9. Področni in območni odseki 72
2.4.10. Prevedbe iz tujih valut72
2.5. POVZETEK POMEMBNIH RAČUNOVODSKIH USMERITEV73
2.5.1. Neopredmetena sredstva73
2.5.2. Opredmetena sredstva73
2.5.3. Naložbene nepremičnine 75
2.5.4. Finančne naložbe v pridruženih družbah 75
2.5.5. Finančni instrumenti 75
2.5.6. Poštena vrednost 77
2.5.7. Slabitve 79
2.5.8. Zaloge 81
2.5.9. Druga sredstva81
2.5.10. Nekratkoročna sredstva in obveznosti, namenjeni za prodajo82
2.5.11. Denar in denarni ustrezniki 82
2.5.12. Kapital82
2.5.13. Rezervacije83
2.5.14. Pogodbene obveznosti 83
2.5.15. Pasivne časovne razmejitve84
2.5.16. Finančni prihodki in finančni odhodki 84
2.5.17. Poslovni prihodki in poslovni odhodki84
2.5.18. Davek od dohodka85
2.5.19. Ustavljeno poslovanje86
2.6. OBVLADOVANJE TVEGANJ86
2.6.1. Obvladovanje kapitalske ustreznosti in upravljanje s kapitalom 86
2.6.2. Obvladovanje finančnih tveganj 87
2.6.3. Hierarhija poštene vrednosti92
2.7. POROČANJE PO POSLOVNIH ODSEKIH94
2.7.1. Podatki o poslovanju po področnih odsekih 94
2.7.2. Podatki o poslovanju po posameznih območnih odsekih95
2.8. POJASNILA K POSAMEZNIM POSTAVKAM RAČUNOVODSKIH IZKAZOV97
2.8.1. Neopredmetena sredstva97
2.8.2. Opredmetena osnovna sredstva98
2.8.3. Naložbene nepremičnine 99
2.8.4. Finančne naložbe v pridruženih družbah 101
2.8.5. Zaloge 101
2.8.6. Druga sredstva102
2.8.7. Finančne naložbe 102
2.8.8. Terjatve 105
2.8.9. Denar in denarni ustrezniki 106
2.8.10. Kapital107
2.8.11. Rezervacije108
2.8.12. Finančne obveznosti109
2.8.13. Pogodbene obveznosti 111

2. RAČUNOVODSKO POROČILO SKUPINE KD

2.1. IZJAVA O ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA

Člani upravnega odbora družbe KD d. d., Ljubljana v skladu s 60. a členom Zakona o gospodarskih družbah zagotavljajo, da je letno poročilo Skupine KD za leto 2020, vključno z izjavo o upravljanju, sestavljeno in objavljeno v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, Zakonom o trgu finančnih instrumentov ter Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija.

Upravni odbor družbe KD d. d. je sprejel konsolidirane izkaze in letno poročilo Skupine KD 23. aprila 2021.

Upravni odbor družbe:

• potrjuje računovodske izkaze Skupine KD in uporabljene računovodske usmeritve ter pojasnila k računovodskim izkazom;
• izjavlja, da so računovodski izkazi Skupine KD pripravljeni ob predpostavki nadaljevanja poslovanja v prihodnosti, da se izbrane računovodske usmeritve dosledno uporabljajo in da so razkrite morebitne spremembe le-teh;
• je odgovoren za ukrepe za preprečevanje in odkrivanje prevar ter nepravilnosti ter za zagotavljanje ohranjanja vrednosti premoženja Skupine KD.

V skladu s 134. členom Zakona o trgu finančnih instrumentov, člani upravnega odbora družbe KD d. d., izjavljajo:

• da je računovodsko poročilo Skupine KD za leto 2020 sestavljeno v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija, ustreznim okvirom računovodskega poročanja ter da daje resničen in pošten prikaz sredstev in obveznosti, finančnega položaja in poslovnega izida Skupine KD;
• da poslovno poročilo Skupine KD za leto 2020 vključuje pošten prikaz razvoja in izidov poslovanja družbe, finančnega položaja, vključno z opisom bistvenih vrst tveganj, ki jim je Skupina KD izpostavljena.

Ljubljana, 23. aprila 2021

Milan Kneževič Aleksander Sekavčnik

Tomaž Butina namestnik predsednika upravnega odbora

predsednik upravnega odbora član upravnega odbora, izvršni direktor

Matija Gantar član upravnega odbora

mag. Katarina Valentinčič Istenič članica upravnega odbora

2.2. POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA

• -
  -
  -

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

2.3. KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI

2.3.1. Konsolidirani izkaz finančnega položaja na 31. 12. 2020

(v EUR)	Pojasnilo	31. 12. 2020	31. 12. 2019
SREDSTVA
Neopredmetena sredstva	2.8.1.	44.183	424.911
Opredmetena osnovna sredstva	2.8.2.	1.846.652	1.374.221
Naložbene nepremičnine	2.8.3.	10.724.023	11.799.872
Finančne naložbe v pridruženih družbah	2.8.4.	6.590.964	-
Zaloge	2.8.5.	34.393.997	24.844.445
Druga sredstva	2.8.6.	3.536.354	2.563.311
Odložene terjatve za davek	2.8.22.	427.271	503.617
Posojila in depoziti	2.8.7.1.	10.535.403	13.933.526
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	2.8.7.2.	3.787.150	9.098.478
Finančna sredstva, vrednotena po pošteni vrednosti	2.8.7.3.	57.875.790	70.852.625
Terjatve za odmerjeni davek	2.8.8.1.	614.516	18.179
Poslovne terjatve	2.8.8.2.	23.154.228	26.084.174
Denar in denarni ustrezniki	2.8.9.	9.628.415	18.220.956
SREDSTVA		163.158.946	179.718.315
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
Kapital		137.904.278	161.028.610
Kapital, ki pripada večinskim lastnikom družbe		126.266.462	140.040.792
Osnovni kapital	2.8.10.1.	1.304.123	1.555.967
Kapitalske rezerve	2.8.10.2.	22.311.882	22.021.613
Rezerve iz dobička	2.8.10.3.	19.449	19.499
Prevedbena rezerva	2.8.10.4.	(845.357)	(843.313)
Rezerve, nastale zaradi prevrednotenja po pošteni vrednosti	2.8.10.5.	(167.986)	(38.669)
Zadržani dobički	2.8.10.6.	103.644.351	117.325.695
Neobvladujoči delež		11.637.816	20.987.818
Obveznosti		25.254.668	18.689.705
Rezervacije	2.8.11.	289.438	243.355
Finančne obveznosti	2.8.12.	7.310.346	8.915.879
Pogodbene obveznosti	2.8.13.	12.860.630	5.255.456
Obveznosti za odmerjeni davek	2.8.14.	214.469	2.409.737
Poslovne obveznosti	2.8.15.	4.579.785	1.865.278
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV		163.158.946	179.718.315

2.3.2. Konsolidirani izkaz poslovnega izida za leto, končano 31. 12. 2020

(v EUR)	Pojasnilo	1. 1. - 31. 12. 2020	1. 1. - 31. 12. 2019 prilagojeno
Finančni prihodki – finančna sredstva, vrednotena po pošteni vrednosti preko
poslovnega izida	2.8.16.1.	2.220.898	1.599.106
Finančni prihodki – finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	2.8.16.2.	221.154	282.572
Prihodki od posojil, depozitov in terjatev	2.8.16.3.	4.203.841	185.594
FINANČNI PRIHODKI		6.645.893	2.067.272
Finančni odhodki - pridružena podjetja	2.8.17.1.	(767.025)	(474.466)
Finančni odhodki – finančna sredstva, vrednotena po pošteni vrednosti preko poslovnega izida	2.8.17.2.	(1.702.543)	(20.953)
Finančni odhodki – finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	2.8.17.3.	-	(2.348.177)
Finančni odhodki za obresti	2.8.17.4.	(653.512)	(1.633.563)
FINANČNI ODHODKI		(3.123.080)	(4.477.159)
Deleži v poslovnem izidu pridruženih družb	2.8.18.	74.214	-
Čisti prihodki od prodaje	2.8.19.1.	1.007.554	2.376.673
Drugi prihodki iz poslovanja	2.8.19.2.	195.662	1.628.215
POSLOVNI PRIHODKI		1.203.216	4.004.888
Povečanje / (zmanjšanje) vrednosti zalog proizvodov	2.8.20.	9.568.189	5.610.377
Stroški storitev	2.8.21.1.	(11.387.497)	(11.564.076)
Stroški dela	2.8.21.2.	(2.596.336)	(3.001.474)
Stroški materiala in blaga		(319.840)	(473.345)
Amortizacija	2.8.21.3.	(529.361)	(669.762)
Oslabitev naložbenih nepremičnin	2.8.21.4	(1.340.666)	(4.949.782)
Prevrednotovalni poslovni odhodki		(6.584)	(4.418.790)
Drugi poslovni odhodki		(97.904)	(965.047)
POSLOVNI ODHODKI		(16.278.188)	(26.042.276)
POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO		(1.909.756)	(18.836.898)
Davek od dobička	2.8.22.	(318.668)	866.199
ČISTI POSLOVNI IZID IZ DELUJOČEGA POSLOVANJA		(2.228.424)	(17.970.699)
Čisti dobiček iz ustavljenega poslovanja	2.8.26	-	132.122.384
ČISTI POSLOVNI IZID POSLOVNEGA LETA		(2.228.424)	114.151.685
Čisti poslovni izid, ki pripada:
- lastnikom obvladujoče družbe		(2.315.205)	102.369.828
- lastnikom neobvladujočih deležev		86.781	11.781.857
Skupaj		(2.228.424)	114.151.685
Čisti dobiček ( izguba) na delnico iz delujočega poslovanja, ki pripada lastnikom obvladujoče družbe	2.8.23.	(13,93)	(104,84)
Čisti dobiček ( izguba) na delnico iz ustavljenega poslovanja, ki pripada lastnikom obvladujoče družbe	2.8.23.	-	702,07
Skupaj čisti dobiček (izguba) na delnico, ki pripada lastnikom obvladujoče družbe	2.8.23	(13,93)	597,23

2.3.3. Konsolidirani izkaz drugega vseobsegajočega donosa za leto, končano 31. 12. 2020

(v EUR)	Pojasnilo	1. 1. - 31. 12. 2020	1. 1. - 31. 12. 2019
Čisti poslovni izid poslovnega leta		(2.228.424)	114.151.685
Postavke, ki v kasnejših obdobjih ne bodo prerazvrščene v poslovni izid
Sprememba presežka iz prevrednotenja na pridruženih družbah		(10.577)	-
		(10.577)	-
Postavke, ki bodo v kasnejših obdobjih lahko prerazvrščene v poslovni izid
Učinek iz naslova prerazvrstitve v poslovni izid ob prodaji finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo		(43.544)	(4.449)
Učinek iz naslova prevrednotenja finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo		(103.049)	4.633
Davek	2.8.22.	27.853	(35)
		(118.740)	149
Prevedbena rezerva		(2.044)	14.158
Drugi vseobsegajoči donos v obdobju		(131.361)	14.307
Celotni vseobsegajoči donos poslovnega leta		(2.359.785)	114.165.992
Celotni vseobsegajoči donos poslovnega leta, ki pripada:
- lastnikom obvladujoče družbe		(2.446.566)	102.384.135
- lastnikom neobvladujočih deležev		86.781	11.781.857
Skupaj		(2.359.785)	114.165.992

2.3.4. Konsolidirani izkaz gibanja kapitala za leto, končano 31. decembra 2020

				Rezerve iz dobička -	Rezerve iz dobička -	Rezerve iz		Rezerve zaradi vrednotenja		Kapital
	(v EUR)	Osnovni kapital	Kapitalske rezerve	zakonske rezerve	rezerve za lastne delnice	dobička - lastne delnice	Prevedbena rezerva	po pošteni vrednosti	Zadržani dobički	večinskega lastnika	Neobvla dujoči delež	Skupaj
A.2	Stanje 1. 1. 2020	1.555.967	22.021.613	19.449	6.101.765	(6.101.715)	(843.313)	(38.669)	117.325.695	140.040.792	20.987.818	161.028.610
B.1	Spremembe lastniškega kapitala - transakcije z lastniki	(251.844)	290.269	-	(20.099.028)	6.092.691	-	-	2.640.148	(11.327.764)	(9.436.783)	(20.764.547)
	Nakup lastnih delnic	-	-	-	-	(11.366.189)	-	-	-	(11.366.189)	-	(11.366.189)
	Umik lastnih delnic	(251.844)	251.844	-	(20.099.028)	17.458.880	-	-	2.640.148	-	-	-
	Vračilo kapitala	-	38.425	-	-		-	-	-	38.425	(1.836.143)	(1.797.718)
	Izplačilo dividend	-	-	-	-		-	-	-	-	(7.600.640)	(7.600.640)
B.2	Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja	-	-	-	-	-	(2.044)	(129.317)	(2.315.205)	(2.446.566)	86.781	(2.359.785)
	Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja	-	-	-	-	-	-	-	(2.315.205)	(2.315.205)	86.781	(2.228.424)
	Spremembe rezerv, nastalih zaradi vrednotenja finančnih naložb po pošteni vrednosti	-	-	-	-	-	-	(118.740)	-	(118.740)	-	(118.740)
	Druge sestavine vseobsegajočega donosa	-	-	-	-	-	(2.044)	(10.577)	-	(12.621)	-	(12.621)
B.3	Spremembe v kapitalu	-	-	-	14.006.287	-	-	-	(14.006.287)	-	-	-
	Oblikovanje rezerv za lastne delnice	-	-	-	14.006.287	-	-	-	(14.006.287)	-	-	-
C.	Stanje 31. 12. 2020	1.304.123	22.311.882	19.449	9.024	(9.024)	(845.357)	(167.986)	103.644.351	126.266.462	11.637.816	137.904.278

2.3.5. Konsolidirani izkaz gibanja kapitala za leto, končano 31. decembra 2020 - nadaljevanje

				Rezerve iz	Rezerve iz			Rezerve zaradi
		Osnovni	Kapitalske	dobička - zakonske	dobička - rezerve za	Rezerve iz dobička -	Prevedbena	vrednotenja po pošteni	Zadržani	Kapital večinskega	Neobvla
	(v EUR)	kapital	rezerve	rezerve	lastne delnice	lastne delnice	rezerva	vrednosti	dobički	lastnika	dujoči delež	Skupaj
A.2	Stanje 1. 1. 2019	1.555.967	30.435.050	19.449	6.101.765	(6.101.715)	(874.793)	358.072	15.740.337	47.234.132	25.181.977	72.416.109
	Spremembe lastniškega kapitala - transakcije z
B.1	lastniki	-	(8.413.437)	-	-	-	-	-	-		(8.413.437) (15.976.016)	(24.389.453)
	Vračilo kapitala	-	(8.413.437)	-	-	-	-	-	-	(8.413.437)	(15.976.016)	(24.389.453)
	Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega
B.2	obdobja	-	-	-	-	-	14.158	149	102.369.828	102.384.135	11.781.857	114.165.992
	Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja	-	-	-	-	-	-	-	102.369.828	102.369.828	11.781.857	114.151.685
	Spremembe rezerv, nastalih zaradi vrednotenja
	finančnih naložb po pošteni vrednosti	-	-	-	-	-	-	149	-	149	-	149
	Druge sestavine vseobsegajočega donosa	-	-	-	-	-	14.158	-	-	14.158	-	14.158
B.3	Spremembe v kapitalu	-	-	-	-	-	17.322	(396.890)	(784.470)	(1.164.038)	-	(1.164.038)
	Druge spremembe v kapitalu – izstop iz skupine	-	-	-	-	-	17.322	(396.890)	(784.470)	(1.164.038)	-	(1.164.038)
C.	Stanje 31. 12. 2019	1.555.967	22.021.613	19.449	6.101.765	(6.101.715)	(843.313)	(38.669)	117.325.695	140.040.792	20.987.818	161.028.610

2.3.6. Konsolidirani izkaz denarnih tokov za leto, končano 31. 12. 2020

	Pojasnilo		1. 1. - 31. 12. 2019
(v EUR)		1. 1. - 31. 12. 2020	prilagojeno
DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU
Poslovni izid pred davki		(1.909.756)	(18.836.898)
Prilagoditev za:
Amortizacija		529.361	669.762
(Dobiček) / Izguba pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev		58	148.346
(Dobiček) / Izguba pri prodaji neopredmetenih sredstev		-	524
(Dobiček) / Izguba pri prodaji naložbenih nepremičnin		-	(75.077)
Oslabitev / (Odprava oslabitev) naložbenih nepremičnin	2.8.3.	1.340.666	4.322.932
(Dobiček) / Izguba pri prodaji finančnih naložb v pridruženih družbah	2.8.17.1	-	474.466
Oslabitev / (Odprava oslabitev) finančnih naložb v pridruženih družbah	2.8.17.1.	767.025	-
Deleži v poslovnem izidu finančnih naložb v pridruženih družbah	2.8.18.	(74.214)	-
Finančni prihodki	2.8.16.	(6.645.893)	(2.067.272)
Finančni odhodki	2.8.17.	2.356.055	1.564.516
Slabitev / (Odprava slabitev) poslovnih terjatev in posojil		3.057	3.377.451
Slabitev finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo	2.8.17.3.	-	2.438.178
Ostale nedenarne postavke		-	671.327
Sprememba zalog	2.8.5.	(9.549.552)	(5.615.265)
Sprememba poslovnih in drugih terjatev	2.8.8.	(8.043.097)	(6.190.654)
Sprememba poslovnih in drugih obveznosti		10.365.761	5.054.697
Neto (pridobitve) / prodaje finančnih sredstev, vrednotenih po pošteni vrednosti
prek poslovnega izida	2.8.7.	13.495.190	(69.274.472)
Prejemki od dividend		141.867	273.457
Prejemki, ustvarjeni pri poslovanju		2.776.528	(83.063.982)
Izdatki za davek		(3.006.074)	(58.504)
PREBITEK PREJEMKOV / (IZDATKOV) PRI POSLOVANJU		(229.546)	(83.122.486)
DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU
Prejemki od prodaje ustavljenega poslovanja		10.000.000	228.677.924
Izdatki za nakup opredmetenih osnovnih sredstev	2.8.2.	(156.156)	(1.001.793)
Prejemki od prodaje opredmetenih osnovnih sredstev		-	49.159
Izdatki za nakup neopredmetenih sredstev	2.8.1.	(2.892)	(17.400)
Izdatki za nakup naložbenih nepremičnin	2.8.3.	-	(14.434.897)
Prejemki od prodaje naložbenih nepremičnin	2.8.3.	-	450.000
Prejemki od prodaje finančnih naložb v pridruženih družbah	2.8.4.	-	2.510.470
Izdatki Izdatki za nakup finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo	2.8.7.2.	(3.156.917)	(4.332.740)
Prejemki od prodaje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo	2.8.7.2.	1.106.592	201.026
Izdatki za dana posojila povezanim osebam	2.8.28.	(50.000)	-
Prejemki od vrnjenih posojil povezanih oseb	2.8.28.	50.000	-
Izdatki za dana posojila in depozite		(3.901.683)	(23.198.343)
Prejemki od vrnjenih posojil in depozitov		11.442.523	13.629.050
Prejemki od obresti		59.177	220.758
PREBITEK PREJEMKOV / (IZDATKOV) PRI NALOŽBENJU		15.390.644	202.753.214
DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU
Izdatki od obveznic	2.8.12.	(2.070.280)	(16.167.240)
Prejemki od prejetih posojil		35.000.000	1.000.000
Izdatki za vračilo prejetih posojil		(35.190.167)	(61.974.129)
Odkupi neobvladujočega deleža		(1.797.718)	(24.389.453)
Izdatki za nakupe lastnih delnic		(11.366.189)	-
Izdatki za izplačilo dividend		(7.600.640)	-
Izdatki za obresti		(728.645)	(1.318.839)
PREBITEK PREJEMKOV / (IZDATKOV) PRI FINANCIRANJU		(23.753.639)	(102.849.661)
DENARNI IZID V OBDOBJU		(8.592.541)	16.781.067
ZAČETNO STANJE DENARJA IN DENARNIH USTREZNIKOV		18.220.956	1.439.848
Tečajne razlike		-	41
KONČNO STANJE DENARJA IN DENARNIH USTREZNIKOV		9.628.415	18.220.956

2.4. POJASNILA H KONSOLIDIRANIM RAČUNOVODSKIM IZKAZOM

2.4.1. Poročevalska družba

Obvladujoča družba KD in njene odvisne družbe predstavljajo Skupino KD (Skupina), katere glavne dejavnosti so finančne storitve, ki vključujejo upravljanje tržnih in netržnih naložb in nepremičninska dejavnost, v okviru katere se skupina z upravljanjem in gradnjo nepremičnin.

Družba KD d. d., je delniška družba s sedežem v Ljubljani, Dunajska 63, Slovenija. Njene delnice kotirajo na prostem trgu Ljubljanske borze.

Izvršni direktor družbe KD je sestavil konsolidirane računovodske izkaze in letno poročilo ter jih predložil v preverbo in potrditev upravnemu odboru. Računovodski izkazi in letno poročilo Skupine KD se lahko pridobijo na sedežu družbe.

2.4.2. Izjava o skladnosti

Konsolidirani računovodski izkazi Skupine KD so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), kot jih je sprejela Evropska unija, ter s pojasnili, ki jih sprejema Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP) in jih je sprejela tudi Evropska unija, in v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah (ZGD).

Upravni odbor je 23. 4. 2021 na seji upravnega odbora odobril izdajo konsolidiranih računovodskih izkazov in letnega poročila Skupine KD.

2.4.3. Funkcionalna in predstavitvena valuta

Skupinski izkazi so sestavljeni v evrih, ki so funkcionalna valuta obvladujoče družbe. Vse računovodske informacije, predstavljene v evrih, so zaokrožene na evro, če ni drugače določeno.

2.4.4. Predpostavka delujočega podjetja

Računovodski izkazi so pripravljeni ob predpostavki delujočega podjetja. Bistvenim negotovostim, ki utegnejo povzročiti precejšen dvom o sposobnosti skupine za nadaljevanje delovanja, skupina ni izpostavljena.

Skupina je finančno stabilna. Spremenjenim okoliščinam se aktivno prilagaja, redno spremlja in ocenjuje tveganja, katerim je izpostavljena in sprejema ustrezne ukrepe za zmanjševanje tveganj.

V nadaljevanju so predstavljene glavne računovodske ocene in presoje, ki najbolj močno vplivajo na zneske, pripoznane v računovodskih izkazih. Razkritja glede izpostavljenosti likvidnostnemu in drugim finančnim tveganjem so predstavljena v pojasnilu 2.7.

2.4.5. Primerjalni podatki

Odprava napačne predstavitve računovodskih izkazov

• Skupina je v letu 2020 ugotovila napačno predstavitev realiziranega dobička ob prodaji odvisne družbe Adriatic Slovenica, zmanjšanega za pripadajoči davek od dobička, v izkazu poslovnega izida in izkazu denarnih tokov za obdobje od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2019. Posledično je bil dobiček od ustavljenega poslovanja v letu 2019 podcenjen. Napaka je bila popravljena s popravkom vseh zadevnih postavk računovodskih izkazov za predhodno obdobje.
• Skupina je v letu 2020 ugotovila napačno predstavitev denarnih tokov, povezanih s spremembami finančnih naložb v pridruženih podjetjih in finančnih naložb, razpoložljivih za prodajo, v izkazu denarnih tokov za obdobje od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2019. Ti denarni tokovi so bili predstavljeni kot denarni tokovi, ustvarjeni pri poslovanju in ne kot denarni tokovi, ustvarjeni pri naložbenju, kar bi bil pravilen prikaz teh denarnih tokov. Posledično so bili denarni tokovi pri poslovanju

podcenjeni in denarni tokovi pri naložbenju pa previsoko izkazani. Napaka je bila popravljena s popravkom vseh zadevnih postavk računovodskih izkazov za predhodno obdobje.

Čisti izid poslovnega leta 2019 se zaradi odprave napačne predstavitve postavk ni spremenil.

Sprememba predstavitve postavk v okviru računovodskih izkazov

Skupina je v letu 2020 spremenila predstavitev postavk v izkazu poslovnega izida z namenom zagotavljanja ustreznejše predstavitve. Sprememba predstavitve vpliva tudi na postavke izkaza poslovnega izida za predhodno obdobje.

V naslednjih tabelah so povzeti vplivi na konsolidirane računovodske izkaze skupine zaradi odprave napačne predstavitve računovodskih izkazov in spremembe predstavitve postavk poslovnih prihodkov in poslovnih odhodkov.

1. Konsolidirani izkaz finančnega položaja

V konsolidiranem izkazu finančnega položaja ni sprememb.

2. Konsolidirani izkaz poslovnega izida

(v EUR)	1. 1. – 31. 12. 2019 poročano	1. 1. – 31. 12. 2019 prilagoditev	1. 1. – 31. 12. 2019 prerazvrstitev	1. 1. – 31. 12. 2019 prilagojeno
Finančni prihodki – odvisna podjetja	139.549.594	(139.549.594)	-	-
FINANČNI PRIHODKI	141.616.866	(139.549.594)	-	2.067.272
Čisti prihodki od prodaje	-	-	2.376.673	2.376.673
Prihodki iz pogodb s kupci	1.939.067	-	(1.939.067)	-
Prihodki od najemnin naložbenih nepremičnin	437.606	-	(437.606)	-
Drugi prihodki iz poslovanja	-	-	1.628.215	1.628.215
Prihodki od odtujitve naložbenih nepremičnin	75.077	-	(75.077)	-
Prevrednotovalni poslovni prihodki	1.533.589	-	(1.533.589)	-
Drugi poslovni prihodki	8.465	-	(8.465)	-
POSLOVNI PRIHODKI	3.993.804	-	11.084	4.004.888
Drugi poslovni prihodki	11.084	-	(11.084)	-
DRUGI PRIHODKI	11.084	-	(11.084)	-
Amortizacija	(387.506)	-	(282.226)	(669.762)
Oslabitev naložbenih nepremičnin	-	-	(4.949.782)	(4.949.782)
Odhodki naložbenih nepremičnin	(5.232.038)	-	(5.232.038)	-
POSLOVNI ODHODKI	(25.077.229)	-	(965.047)	(26.042.276)
Drugi poslovni odhodki	(964.561)	-	(486)	(965.047)
Drugi finančni odhodki	(486)	-	486	-
DRUGI ODHODKI	(965.047)	-	965.047	-
POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO	120.712.696	(139.549.594)	-	(18.836.898)
DAVEK	(6.093.837)	6.960.036		866.199
Čisti poslovni izid iz delujočega poslovanja	114.618.859	(132.589.558)	-	(17.970.699)
Dobiček iz ustavljenega poslovanja	(467.174)	132.589.558	-	132.122.384
Čisti dobiček (izguba) na delnico iz delujočega
poslovanja, ki pripada lastnikom obvladujoče družbe	599,96	(704,80)	-	(104,84)
Čisti dobiček (izguba) na delnico iz ustavljenega poslovanja, ki pripada lastnikom obvladujoče	(2,73)	704,80	-	702,07
družbe Skupaj čisti dobiček (izguba) na delnico, ki pripada lastnikom obvladujoče družbe				597,23

3. Konsolidirani izkaz drugega vseobsegajočega donosa

V konsolidiranem izkazu drugega vseobsegajočega donosa ni sprememb.

4. Konsolidirani izkaz denarnih tokov

	1. 1. – 31. 12. 2019	1. 1. – 31. 12. 2019	1. 1. – 31. 12. 2019	1. 1. – 31. 12. 2019
(v EUR)	poročano	prilagoditev	prerazvrstitev	prilagojeno
Poslovni izid pred davki	120.712.696	(139.549.594)		(18.836.898)
(Dobiček) / Izguba pri prodaji odvisne družbe	(139.549.594)	139.549.594		-
Neto (pridobitve) / prodaje pridruženih podjetij	2.510.470	-	(2.510.470)	-
Neto (pridobitve) / prodaje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo	(4.131.714)	-	4.131.714	-
Prejemki, ustvarjeni pri poslovanju	(84.685.226)	-	1.621.244	(83.063.982)
PREBITEK PREJEMKOV / (IZDATKOV) PRI POSLOVANJU	(84.743.730)	-	1.621.244	(83.122.486)
Prejemki od prodaje finančnih naložb v pridruženih družbah	-	-	2.510.470	2.510.470
Izdatki za nakup finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo	-	-	(4.332.740)	(4.332.740)
Prejemki od prodaje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo	-	-	201.026	201.026
PREBITEK PREJEMKOV / (IZDATKOV) PRI NALOŽBENJU	204.374.458	-	(1.621.244)	202.753.214

2.4.6. Glavne računovodske ocene in presoje

Skupina izdeluje ocene in predpostavke, ki vplivajo na poročane zneske sredstev in obveznosti v naslednjem finančnem letu. Ocene in presoje se kontinuirano preverjajo in temeljijo na preteklih izkušnjah in drugih dejavnikih, vključno s pričakovanji prihodnjih dogodkov, ki se v danih okoliščinah zdijo smiselni.

Negativen vpliv COVID-19 predstavlja močan znak, da je bil sprožen eden ali več znamenj oslabitve, zato je skupina za pomembnejša sredstva ocenila nadomestljivo vrednost, čisto iztržljivo vrednost oziroma pošteno vrednost in na podlagi cenitev pripoznala odhodke iz oslabitev.

V nadaljevanju so predstavljene najpomembnejše ocene, predpostavke in presoje, za katere obstaja precejšnje tveganje, ki bi lahko vplivalo na bistvene prilagoditve knjigovodskih vrednosti sredstev in obveznosti za naslednja poslovna obdobja.

Podrobnejše informacije o občutljivosti knjigovodskih vrednosti na metode, predpostavke in ocene, na katerih temeljijo izračuni za poročane znesek sredstev, obveznosti, morebitne spremembe predpostavk in merjenj glede na zadnje letno ali medletno poročanje in slabitev v računovodskih izkazih leta 2020 so pojasnjene v poglavju 2. 8. kot pojasnila k posameznim postavkam računovodskih izkazov.

Slabitve vrednosti finančnih naložb v pridružene družbe

V Skupini se za finančne naložbe v pridružene družbe opravijo slabitve, kadar poslovodstvo ugotovi, da je prišlo do pomembnega ali dlje trajajočega zmanjšanja nadomestljive vrednosti sredstev pod njihovo nabavno vrednostjo. Določitev, kaj je pomembno ali dolgotrajnejše, zahteva presojo. Pri tej presoji Skupina preverja med drugim finančno stanje izdajatelja, uspešnost panoge in sektorja, spremembe v tehnologiji in denarnih tokovih iz dejavnosti in financiranja ter spremembe delujočega trga za takšno finančno sredstvo zaradi morebitnih finančnih težav izdajatelja.

V primeru obstoja dokazov o oslabitvi naložbe se znesek izgube zaradi oslabitve izmeri kot razlika med knjigovodsko in nadomestljivo vrednostjo naložbe.

Ocena nadomestljive vrednosti se izračuna z uporabo različnih tehnik vrednotenja. Te vključujejo uporabo primerljivih transakcij med dobro obveščenimi strankami, če so na voljo, primerjavo s trenutno pošteno vrednostjo drugega instrumenta, ki ima podobne bistvene značilnosti, metode diskontiranih denarnih tokov in druge tehnike vrednotenja, ki jih običajno

uporabljajo udeleženci na trgu (knjigovodska vrednost, multiplikatorji, dividendni donos). Če obstaja metoda vrednotenja, ki jo udeleženci na trgu običajno uporabljajo za določanje cene instrumenta in je dokazala zanesljivost pri oceni cen, dobljenih pri dejanskih tržnih poslih, se uporabi ta metoda.

Slabitve vrednosti finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo

V Skupini se za finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, merjena po pošteni vrednosti, opravijo prevrednotenja, kadar poslovodstvo ugotovi, da je prišlo do pomembnega ali dlje trajajočega zmanjšanja poštene vrednosti sredstev pod njihovo nabavno vrednostjo. Določitev, kaj je pomembno ali dolgotrajnejše, zahteva presojo. Pri tej presoji Skupina preverja med drugim normalno volatilnost tečaja delnice in trajanje padanja tečajev, finančno stanje izdajatelja, uspešnost panoge in sektorja, spremembe v tehnologiji in denarnih tokovih iz dejavnosti in financiranja ter spremembe delujočega trga za takšno finančno sredstvo zaradi morebitnih finančnih težav izdajatelja.

V svojih računovodskih usmeritvah je Skupina kot kriterij pomembnosti, ki vpliva na pripoznavanje tega dela slabitve pri lastniških vrednostnih papirjih v izkazu poslovnega izida, določila kot pomembno znižanje poštene vrednosti pod nabavno za več kot 20 % oziroma dolgotrajno znižanje v obdobju 9 mesecev.

V primeru obstoja dokazov o oslabitvi naložbe se znesek izgube zaradi oslabitve izmeri kot razlika med knjigovodsko in pošteno vrednostjo naložbe.

Ocena poštene vrednosti se izračuna z uporabo različnih tehnik vrednotenja. Te vključujejo uporabo primerljivih transakcij med dobro obveščenimi strankami, če so na voljo, primerjavo s trenutno pošteno vrednostjo drugega instrumenta, ki ima podobne bistvene značilnosti, metode diskontiranih denarnih tokov in druge tehnike vrednotenja, ki jih običajno uporabljajo udeleženci na trgu (knjigovodska vrednost, multiplikatorji, dividendni donos). Če obstaja metoda vrednotenja, ki jo udeleženci na trgu običajno uporabljajo za določanje cene instrumenta in je dokazala zanesljivost pri oceni cen, dobljenih pri dejanskih tržnih poslih, se uporabi ta metoda.

Ugotavljanje nadomestljive vrednosti naložbenih nepremičnin

V Skupini se najmanj enkrat letno preverja nadomestljiva vrednost naložbenih nepremičnin zaradi morebitnih slabitev, in sicer s cenitvami zunanjih pooblaščenih cenilcev za vrednotenje nepremičnin. Kot nadomestljiva vrednost velja poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, ali vrednost pri uporabi, odvisno od tega, katera je večja.

Naložbene nepremičnine so ocenjene po na donosu zasnovanem načinu, z upoštevanjem tržnih najemnin in ocenjene mere kapitalizacije, pri čemer se predpostavi realna netvegana donosnost, premija za tveganje in premija za ohranitev glavnice (kapitala).

Ugotavljanje čiste iztržljive vrednosti zalog nepremičnin

V Skupini se najmanj enkrat letno preverja čista iztržljiva vrednost zalog nepremičnin, in sicer s cenitvami zunanjih pooblaščenih cenilcev za vrednotenje nepremičnin. Čista iztržljiva vrednost je ocenjena prodajna vrednost, zmanjšana za ocenjene stroške dokončanja in ocenjene stroške v zvezi s prodajo.

Zaloge nedokončane proizvodnje, ki vključujejo gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta Šumi, so ocenjene po na donosu zasnovanem načinu, z upoštevanjem tržnih najemnin in ocenjene mere kapitalizacije, pri čemer se predpostavi realna netvegana donosnost, premija za tveganje in premija za ohranitev glavnice (kapitala).

Slabitev sredstev, vrednotenih po odplačni vrednosti

Skupina na dan bilance stanja oceni, ali obstaja kak nepristranski dokaz o morebitni oslabljenosti finančnega sredstva, vrednotenega po odplačni vrednosti (posojila, terjatve). Izgube zaradi oslabitve se pripoznajo, če obstajajo objektivni dokazi o oslabitvi zaradi dogodka(-ov) po začetnem pripoznanju finančnih sredstev, ki vpliva(-jo) na ocenjene prihodnje denarne tokove finančnega sredstva. Nepristranski dokazi o morebitni oslabljenosti finančnega sredstva se nanašajo na pokazatelje, ki bi nakazovali znižanje prihodnjih denarnih tokov, in sicer:

• pomembne finančne težave izdajatelja oz. dolžnika,
• prekinitev pogodbe,
• verjetnost, da bo šel dolžnik v stečaj oz. se bo drugače finančno reorganiziral,
• ustavljeno trgovanje z vrednostnimi papirji izdajatelja s finančnimi težavami,
• podatki kažejo, da obstajajo merljivi dokazi o zmanjšanju prihodnjih denarnih tokov, glede na denarne tokove ob začetnem pripoznanju ipd.

Poslovodstvo pri tem uporablja ocene, ki temeljijo na izgubah, ugotovljenih v preteklosti. Metodologija in predpostavke, ki se uporabljajo pri določitvi zneskov in datumov denarnih tokov, se tekoče preverjajo zaradi odpravljanja razlik med ocenjenimi in dejanskimi podatki.

Poslovodstvo pri oceni pričakovanih prihodnjih denarnih tokov sredstva le-te ocenjuje z upoštevanjem prejetih zavarovanj.

Če obstaja objektivni dokaz, da je nastala izguba zaradi oslabitve, se njen znesek izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov sredstva, diskontiranih po prvotni efektivni obrestni meri finančnega sredstva. Izguba zaradi oslabitev se pripozna v izkazu poslovnega izida.

2.4.7. Spremembe standardov in pojasnil

Računovodski izkazi Skupine KD so pripravljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (v nadaljevanju MSRP), kot jih je sprejela Evropska unija in se nanašajo na obdobje od 1. 1. 2020 do 31. 12. 2020.

Računovodske usmeritve, uporabljene pri pripravi skupinskih računovodskih izkazov, so enake kot pri pripravi skupinskih računovodskih izkazov za poslovno leto, končano na 31. 12. 2019. Izjema so na novo sprejeti oziroma prenovljeni standardi in pojasnila, ki jih je izdal mednarodni računovodski organ (International Accounting Standards Board – IASB) in njegov pristojni komite (International Financial reporting Interpretations Committee IFRIC of the IASB) ki veljajo za obdobja, ki se začnejo s 1. 1. 2020, in ki jih je sprejela Evropska unija (v nadaljevanju EU). Ti standardi so opisani v nadaljevanju.

2.4.7.1.Odlog uporabe MSRP 9 Finančni instrumenti do 31. decembra 2020

Skupina kot ponudnik zavarovanj je v letu 2018 skladno z dopolnilom k MSRP 4, Uporaba MSRP 9 Finančni instrumenti v povezavi z MRSP 4 Zavarovalne pogodbe, izkoristila možnost začasne oprostitve uporabe MSRP 9, ki je pričel veljati s 1. 1. 2018.

Ponovna presoja

Struktura dejavnosti Skupine se od 31. 12. 2015 do 31. 12. 2018 ni pomembno spremenila, zato ponovna presoja glede tega, ali so dejavnosti skupine pretežno povezane z zavarovanjem, ni bila potrebna.

Dne 13. 2. 2019 je družba KD Group d. d. odsvojila 100 % delež v odvisni družbi Adriatic Slovenica d.d. Skupina Adriatic Slovenica je v Skupini KD Group predstavljala segment premoženjskega zavarovanja, življenjskega zavarovanja, zdravstvenega zavarovanja in upravljanja premoženja.

V Skupini KD je torej v letu 2019 prišlo do bistvene spremembe dejavnosti in skupina ob ponovni presoji na dan 31. 12. 2019 ne izpolnjuje več pogojev za začasno oprostitev uporabe MSRP 9. Skladno z 20.J členom MSRP 4 bo skupina uporabljala začasno oprostitev uporabe MSRP 9 do 31. 12. 2020. Pred pričetkom uporabe MSRP 9 (za poročevalsko leto 2019 in 2020) bo skupina skladno z 39.D(c) točko MSRP4 podrobno obrazložila spremembe dejavnosti Skupine in kvalitativne opise učinkov na računovodske izkaze Skupine.

Poštena vrednost finančnih sredstev in znesek spremembe poštene vrednosti

Naslednja tabela prikazuje pošteno vrednost na dan 31. 12. 2020 in znesek spremembe poštene vrednosti v letu 2020 za finančna sredstva, katerih denarni tokovi predstavljajo izključno plačila glavnice in obresti na neodplačano glavnico, brez finančnih sredstev v posesti za trgovanje v skladu MSRP 9 in brez finančnih sredstev, ki jih upravlja zunanje upravljavec in katerih uspešnost se meri na podlagi poštene vrednosti.

(v EUR)	Poštena vrednost 31. 12. 2020	Sprememba poštene vrednosti v 2020
Posojila in depoziti	10.535.403	-
Terjatve	23.768.744	-
Denar in denarni ustrezniki	9.628.415	-
Skupaj	43.932.562	-

Naslednja tabela prikazuje pošteno vrednost ostalih finančnih sredstev, ki niso prikazana v zgornji tabeli, na dan 31. 12. 2020 in znesek spremembe poštene vrednosti teh sredstev v letu 2020. Ta finančna sredstva so sestavljena iz sredstev, katerih denarni tokovi ne predstavljajo izključno plačila glavnice in obresti na neodplačano glavnico, sredstva, ki zadostijo pogojem

MSRP 9 za razvrstitev v skupino v posesti za trgovanje in finančnih sredstev, ki jih upravlja zunanje upravljavec in katerih uspešnost se meri na podlagi poštene vrednosti.

(v EUR)	Poštena vrednost 31. 12. 2020	Sprememba poštene vrednosti v 2020
Sredstva, katerih denarni tokovi ne predstavljajo izključno plačila glavnice in obresti
Sredstva v posesti za trgovanje	57.875.790	(1.686.836)
Sredstva, ki se upravljajo in katerih uspešnost se meri na podlagi poštene vrednosti
Lastniški vrednostni papirji	3.787.150	(146.594)
Skupaj	61.662.940	(1.833.430)

Razkritja glede izpostavljenosti kreditnemu tveganju teh sredstev, vključno s koncentracijo kreditnega tveganja, so predstavljena v poglavju 2.6.2. Obvladovanje finančnih tveganj.

2.4.7.2. Prehod na MSRP 9 s 1. januarjem 2021

Skupina je z letom 2021 uvedla MSRP 9, ki nadomešča standard MRS 39. MSRP 9 določa nova pravila glede pripoznavanja in razvrščanja finančnih sredstev ter uvaja nov model pripoznavanja pričakovanih izgub že ob začetni pripoznavi finančnega instrumenta.

Skupina pripozna finančno sredstvo ali finančno obveznost v svojem izkazu finančnega položaja samo, kadar skupina postane stranka v pogodbenih določbah finančnega instrumenta.

Pripoznanje ali odprava pripoznanja se pri običajnem nakupu ali prodaji finančnega sredstva obračuna na datum sklenitve posla.

Ob začetnem pripoznanju se finančni instrumenti merijo po pošteni vrednosti. Pošteni vrednosti finančnega instrumenta, ki ni merjeno po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, se ob začetnem pripoznanju prištejejo transakcijski stroški, ki neposredno izhajajo iz pridobitve oziroma izdaje finančnega instrumenta. Kasnejše merjenje je odvisno od razvrstitve finančnega instrumenta.

Skupina odpravi pripoznanje finančnega sredstva, kadar potečejo pogodbene pravice do denarnih tokov iz finančnega sredstva, ali ko prenese pogodbene pravice do prejema denarnih tokov iz finančnega sredstva, kar pomeni, da prenese skoraj vsa tveganja in koristi lastništva finančnega sredstva. Skupina odpravi finančno obveznost, kadar je le-ta izpolnjena, razveljavljena ali zastarana.

a) Razvrščanje in merjenje v skladu z MSRP 9

Z uvedbo novega standarda MSRP 9 so finančna sredstva ob prvem pripoznanju, odvisno od poslovnega modela in značilnosti denarnih tokov, razvrščena v tri skupine:

• finančna sredstva merjena po odplačni vrednosti,
• finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa (v nadaljevanju DVD) ter
• finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida (v nadaljevanju IPI) in v izkazu finančnega položaja predstavljena kot
  • o finančna sredstva za trgovanje;
  • o finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida ter
  • o finančna sredstva, določena za merjenje po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida.

Skupina je poslovne modele določila glede na način, kako upravlja s skupino finančnih sredstev, z namenom doseganja poslovnih ciljev, in sicer za:

1. poslovni model za zbiranje pogodbenih denarnih tokov (merjenje po odplačni vrednosti)

Finančno sredstvo se meri po odplačni vrednosti samo takrat, ko izpolnjuje oba izmed naslednjih pogojev:

• sredstvo je del poslovnega modela, katerega cilj je zbiranje pogodbenih denarnih tokov in
• pogodbeni denarni tokovi so predvideni na določene datume in predstavljajo izključno plačilo glavnice in obresti na neodplačano glavnico (SPPI kriteriji).

V ta poslovni model skupina uvršča dana posojila in depozite, terjatve iz poslovanja in dolžniške vrednostne papirje, ki zadostijo pogojem za takšno razvrstitev. Skupina spremlja kreditno tveganje finančnih sredstev s ciljem čim bolj zmanjšati kreditne izgube. Merjenje uspešnosti temelji na obrestni marži in zmanjšanju kreditnega tveganja.

Do prodaje finančnih sredstev v tem poslovnem modelu lahko pride, ko se kreditno tveganje poveča. Prav tako lahko prihaja do občasnih prodaj zaradi nepričakovanih potreb skupine po financiranju. Prodaje velikih vrednosti so lahko občasne.

V primeru povečanja pogostosti ali vrednosti prodaj v določenem obdobju, skupina obrazloži razloge za navedene prodaje in dokazuje, zakaj ne odražajo spremembe poslovnega modela. Prodaje so skladne s ciljem posedovanja finančnih sredstev z namenom prejemanja pogodbenih denarnih tokov, če se izvedejo blizu dospelosti (manj kot 6 mesecev pred zapadlostjo), prihodki od prodaj pa so približno enaki prejemkom iz naslova preostalih pogodbenih denarnih tokov.

• 1. poslovni model za zbiranje pogodbenih denarnih tokov in prodajo (merjenje po pošteni vrednosti preko DVD)
• a) Dolžniški finančni instrument (obveznice, posojila, terjatve) se razvrsti v ta model, če izpolnjuje oba izmed naslednjih pogojev:
  • sredstvo je del poslovnega modela, katerega cilj je zbiranje pogodbenih denarnih tokov in prodaja in
  • pogodbeni denarni tokovi so predvideni na določene datume in predstavljajo izključno plačilo glavnice in obresti na neodplačano glavnico (SPPI kriteriji).

Računovodska obravnava dolžniških finančnih instrumentov je naslednja:

• v bilanci stanja so pripoznani po pošteni vrednosti, v izkazu poslovnega izida so pripoznani po odplačni vrednosti;
• dobički in izgube, razen pričakovanih kreditnih izgub in tečajnih razlik, se pripoznajo v DVD, dokler pripoznanje ni odpravljeno;
• ob odpravi pripoznanja se kumulativni dobiček ali izguba, pripoznana v DVD, prerazporedi v izkaz poslovnega izida.
• b) Lastniški finančni instrumenti (delnice, deleži), ki ni namenjen trgovanju, se lahko ob začetnem pripoznanju nepreklicno razvrsti kot finančno sredstvo merjeno po pošteni vrednosti preko DVD.

Računovodska obravnava v skladu s takšno razvrstitvijo je naslednja:

• takšno sredstvo ni predmet oslabitve v skladu z MSRP 9;
• vse tečajne razlike se pripoznajo v DVD;
• zneski, pripoznani v DVD, se ne prenašajo v IPI;
• prihodki iz dividend se pripoznajo v IPI.

V ta poslovni model skupina razvršča predvsem lastniške vrednostne papirje, za katere je ob začetnem pripoznanju izbrala nepreklicno opcijo vrednotenja po pošteni vrednosti preko DVD. Gre za finančna sredstva, ki ne kotirajo na organiziranem trgu in strateške naložbe. Merjenje uspešnosti teh finančnih sredstev temelji na njihovi pošteni vrednosti in realiziranih dobičkih iz prodaj ter dividendnem donosu. Skupina spremlja predvsem tržno tveganje teh finančnih sredstev.

Prodaje v tem poslovnem modelu so bolj pogoste, kot pri modelu zbiranja pogodbenih denarnih tokov.

3. Drugi poslovni modeli (merjenje po pošteni vrednosti preko IPI)

Vsa ostala finančna sredstva (trgovanje, varovanje pred tveganji ipd.), ki ne zadostijo pogojem za razvrstitev za merjenje po odplačni vrednosti ali pošteni vrednosti preko DVD, se pripoznajo in merijo po pošteni vrednosti preko IPI. Enako velja tudi za dolžniške finančne instrumente, ki ne prestanejo SPPI testa.

V druge poslovne modele so razvrščeni predvsem dolžniški in lastniški vrednosti papirji, ki kotirajo na organiziranem trgu in jih skupina poseduje z namenom trgovanja. Merjenje uspešnosti teh naložb temelji na pošteni vrednosti finančnih sredstev. V tem poslovnem modelu skupina spremlja tržno tveganje finančnih instrumentov.

Finančne obveznosti se kasneje merijo lahko:

• po odplačni vrednosti.
• po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, če so namenjene trgovanju, če gre za izvedene finančne instrumente ali pa je bilo ob začetnem pripoznanju nepreklicno določeno, da se merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.
• b) Ocena poslovnega modela

Pri opredelitvi poslovnega modela skupina upošteva naslednje informacije:

• politike in cilje za portfelj finančnih sredstev oziroma posamezna finančna sredstva ter delovanje teh politik v praksi;
• pogostost, obseg in časovno razporeditev prodaj v preteklih obdobjih, razloge za prodaje in pričakovanja o prihodnji prodajni dejavnosti;
• način vrednotenja uspešnosti poslovnega modela in finančnih sredstev, ki se upravljajo v skladu z njim, in način poročanja o tem poslovodstvu;
• tveganja, ki vplivajo na uspešnost poslovnega modela (in finančnih sredstev, ki se upravljajo v skladu z njim), in zlasti način, kako se navedena tveganja obvladujejo;
• način določanja variabilnega dela prejemka managerja, odgovornega za te posle (na primer, ali prejemki temeljijo na pošteni vrednosti upravljanih sredstev ali na obsegu prejetih pogodbenih denarnih tokov), na podlagi kriterijev nagrajevanja, določenih v internih aktih skupine.

Ocena poslovnega modela temelji na pričakovanih scenarijih brez upoštevanja najslabših možnih scenarijev in stresnih scenarijev.

c) Pregled značilnosti pogodbenih denarnih tokov - SPPI test

Poleg določitve poslovnega modela skupina izvede tudi presojo ali ima posojilo značilnosti pogodbenih denarnih tokov, ki so izključno odplačilo glavnice in obresti na neporavnano glavnico (SPPI test).

Za namen te presoje je glavnica poštena vrednost ob začetnem pripoznanju, obresti pa sestavljajo nadomestilo za časovno vrednost denarja, nadomestilo za kreditno tveganje, nadomestilo za druga osnovna posojilna tveganja ali stroške (npr. likvidnostno tveganje, administrativni stroški) in profitno maržo.

Presoja značilnosti pogodbenih denarnih tokov se izvaja skladno z določili MSRP 9 in internimi navodili o izvajanju SPPI testa na podlagi vprašalnika. Presoja se opravi ob začetnem pripoznanju finančnega sredstva in ob vsaki spremembi pogodbenih denarnih tokov.

Pri presoji pogoja, ali pogodbeni denarni tokovi predstavljajo izključno plačilo glavnice in obresti, skupina presoja pogodbene značilnosti finančnega instrumenta. Ta ocena vključuje tudi presojo, ali finančno sredstvo vsebuje pogodbena določila, ki lahko spremenijo čas in znesek pogodbenih denarnih tokov na način, da ta pogoj ne bi bil več izpolnjen. Pri tem skupina upošteva:

• možne dogodke, ki bi lahko spremenili čas in znesek pogodbenih denarnih tokov;
• možnost predčasnega odplačevanja oziroma podaljševanja časa odplačevanja;
• pogoje, ki skupino omejujejo pri denarnih tokovih določenih sredstev (npr. podrejenost izplačil);
• značilnosti, ki spremenijo pojmovanje časovne vrednosti denarja (npr. periodično ponastavljanje obrestnih mer, vezava plačila obresti na določeno spremenljivko npr. čisti dobiček dolžnika ali delniški indeks in ni vezano na spremembo kreditnega tveganja);
• obstoj elementov preproste posojilne pogodbe.

Če bi denarni tokovi povzročili več kot zanemarljivo izpostavljenost tveganju, ki ni v skladu z osnovnimi posojilnimi značilnostmi, se finančno sredstvo obvezno pripozna po pošteni vrednosti preko IPI.

d) Politika računovodske obravnave spremenjenih finančnih sredstev

Ob spremenjenih pogodbenih denarnih tokovih finančnega sredstva skupina oceni, ali so bili pogoji spremenjeni do te mere, da se finančno sredstvo bistveno spremeni in postane novo. Pri oceni se med drugim upoštevajo naslednji dejavniki:

• razlog za spremembo denarnih tokov,
• uvedba možnosti konverzije v lastniški kapital,
• zamenjava prvotno dogovorjenega dolžnika z novim dolžnikom, ki ni povezana stranka prvotnega dolžnika,
• ali sprememba spremeni rezultat SPPI testa.

Če sprememba povzroči odpravo pripoznanja finančnega sredstva, se novo finančno sredstvo na začetku pripozna po pošteni vrednosti, razlika pa se pripozna kot dobiček ali izguba iz odprave pripoznanja. Če sprememba ne povzroči bistveno drugačnih denarnih tokov, se ne odpravi pripoznanje finančnega sredstva, ampak gre za modifikacijo.

Ob prestrukturiranju posojil, ki ne povzroči odpravo pripoznanja finančnega sredstva (npr. podaljšanje roka vračila glavnice in / ali obresti, odlog vračila glavnice in / ali obresti), skupina popravi knjigovodsko vrednost finančnega sredstva na podlagi

diskontirane vrednosti ocenjenih prihodnjih denarnih tokov po spremenjenih pogojih in izvirni efektivni obrestni meri ter učinek iz tega naslova pripozna v izkazu poslovnega izida.

e) Prerazvrščanje finančnih instrumentov med kategorijami

V primeru spremembe poslovnega modela se finančno sredstvo lahko prerazvrsti. Prerazvrstitev se uporablja za naprej od datuma prerazvrstitve. Pričakuje se, da bodo prerazvrstitve zelo redke.

f) Izvedeni finančni instrumenti

Izvedeni finančni instrumenti (npr. terminske pogodbe, zamenjave, opcije) se ob začetnem pripoznanju v izkazu finančnega položaja stanja pripoznajo po pošteni vrednosti. Izvedeni finančni instrumenti se vrednotijo po pošteni vrednosti, ki se določi na podlagi objavljene tržne cene, modela diskontiranih denarnih tokov ali ob uporabi drugih modelov vrednotenja. Pozitivne poštene vrednosti se v izkazu finančnega položaja prikažejo kot sredstvo oziroma kot obveznost, če je njihova poštena vrednost negativna.

g) Oslabitev finančnih instrumentov

V skladu z MSRP 9 je skupina prešla z modela nastalih kreditnih izgub na model pričakovanih kreditnih izgub, kar pomeni, da skupina pripoznava ne samo kreditne izgube, ki so že nastale, ampak tudi izgube, za katere se pričakuje, da bodo nastale v prihodnjih obdobjih.

Popravek vrednosti za pričakovane kreditne izgube skupina pripozna za vsa posojila in terjatve ter dolžniška finančna sredstva, ki niso merjena po pošteni vrednosti preko izkaza poslovnega izida.

Če se je kreditno tveganje za finančni instrument od začetnega pripoznanja znatno povečalo, skupina na vsak datum poročanja izmeri popravek vrednosti za izgubo kot znesek, ki je enak pričakovanim kreditnim izgubam v celotnem obdobju trajanja.

Če se na datum poročanja kreditno tveganje pri finančnem sredstvu od začetnega pripoznanja ni znatno povečalo, skupina izmeri popravek vrednosti za izgubo kot znesek, ki je enak pričakovanim kreditnim izgubam v 12-mesečnem obdobju.

Za terjatve do kupcev in druge terjatve, ki ne vsebujejo pomembne sestavine financiranja, se uporabi poenostavljen pristop, ki zahteva, da se popravek vrednosti za izgubo vedno izmeri kot znesek, enak pričakovanim kreditnim izgubam v celotnem obdobju trajanja.

Skupina ocenjuje pomembno povečanje tveganja za neplačilo na podlagi primernih in dokazljivih informacij, ki se lahko pridobijo brez pretiranih stroškov ali prizadevanj, kar zajema kvalitativne in kvantitativne informacije ter analizo na podlagi preteklih izkušenj in v prihodnost usmerjenih informacij.

Skupina razvršča finančne instrumente v 3 skupine:

• 1. skupina: donosna posojila
  2. od začetnega pripoznanja ni prišlo do znatnega povečanja kreditnega tveganja
  3. pripoznan popravek vrednosti v višini enoletne izgube
• 1. skupina: slabo donosna posojila
  2. od začetnega pripoznanja je prišlo do znatnega povečanja kreditnega tveganja
  3. pripoznan popravek vrednosti za obdobje celotnega trajanja finančnega sredstva
• 1. skupina: oslabljena posojila
  2. posojila, za katera obstajajo objektivni dokazi o oslabitvi
  3. enaka obravnava kot za slabitve v skladu MRS 39
  4. pripoznan popravek vrednosti za vseživljenjske izgube.

Predvideva se, da je prišlo do znatnega povečanja kreditnega tveganja:

• ko je bonitetna ocena na datum poročanja znatno slabša v primerjavi z bonitetno oceno ob začetnem pripoznanju;
• kadar je dolžnik v zamudi s plačilom več kot 30 dni;
• če je skupina pripravljena odobriti dolžniku prestrukturiranje pogodbe (npr. podaljšanje roka plačila, sprememba anuitetnega načrta, znižanje obrestne mere ipd.)

Pričakovane kreditne izgube za finančna sredstva v 1. skupini se izračunajo na podlagi verjetnosti neplačila v 12 mesecih ali krajšem obdobju, če je zapadlost finančnega sredstva krajša od 1 leta.

Pričakovane kreditne izgube za finančna sredstva v 2. skupini se izračunajo na podlagi verjetnosti neplačila v celotnem obdobju trajanja sredstva.

Oslabitve na skupinski ravni za finančna sredstva prve in druge skupine se izračunajo tako, da se izpostavljenost ob neplačilu (EAD – exposure at default) pomnoži z ustrezno verjetnostjo neplačila (PD – probability of default) in izgubo ob neplačilu (LGD – loss given default). Verjetnost neplačila se določi z internim modelom na podlagi gibanj in napovedi izbranih makroekonomskih spremenljivk. Izpostavljenost ob neplačilu (EAD – exposure at default) odraža pričakovano stanje finančnega sredstva v primeru nastopa neplačila. Izguba ob neplačilu odraža pričakovano izgubo, ki bo nastala v primeru neplačila.

Obravnava slabitev finančnih instrumentov v 3. skupini je enaka kot v skladu z MRS 39. Skupina slabi finančno sredstvo individualno, če gre za posamično pomembno finančno sredstvo, ki je razvrščeno v 3. skupino. Meja materialnosti za posamične slabitve znaša 100.000 evrov. Višina izgube se oceni kot razlika med knjigovodsko vrednostjo finančnega sredstva in neto sedanjo vrednostjo pričakovanih denarnih tokov, diskontiranih na datum bilance stanja po izvirni efektivni obrestni meri finančnega sredstva. Pričakovani denarni tokovi se ocenijo na podlagi več scenarijev. Pri oceni pričakovanih kreditnih izgub delujočih podjetij se upoštevajo denarni tokovi iz rednega delovanja dolžnika in denarni tokovi iz naslova prodaje zavarovanj. V primeru predpostavke prenehanja poslovanja dolžnika se pričakuje poplačilo izključno iz naslova zavarovanj. Višina poplačila iz naslova zavarovanj temelji na oceni tržne vrednosti zavarovanj.

Posebna obravnava je namenjena finančnim sredstvom, oslabljenim že ob nakupu (POCI), pri katerih se popravki vrednosti pripoznajo samo za pričakovane izgube v obdobju od začetnega pripoznanja naprej.

Pri oceni pričakovanih kreditnih izgub skupina upošteva najdaljše pogodbeno obdobje, v katerem je izpostavljena kreditnemu tveganju.

Skupina vključuje informacije, usmerjene v prihodnost, tako v oceno znatnega povečanja kreditnega tveganja kot v merjenje pričakovanih kreditnih izgub. Kot informacije, usmerjene v prihodnost, se upošteva makroekonomske dejavnike (npr. stopnja brezposelnosti, rast BDP, obrestne mere, cene stanovanj) in ekonomske napovedi.

Vsi parametri tveganj se izračunavajo enkrat letno oziroma pogosteje, če se gospodarske napovedi spremenijo občutneje v primerjavi s predhodnimi napovedmi.

Učinek prehoda

V skladu z zahtevami glede prehoda na MSRP 9 primerjalni podatki ne bodo preračunani. Prilagoditev zaradi sprejetja MSRP 9 bo pripoznana v zadržanem dobičku in drugem vseobsegajočem donosu na dan 1. 1. 2021. Zaradi prehoda na MSRP 9 se bo kapital skupine povečal za 55.243 evrov.

(v EUR)	Razvrstitev po MRS 39	Razvrstitev po MSRP 9	Knjigovodska vrednost MRS 39	Knjigovodska vrednost MSRP 9
Dolžniški vrednostni papirji	PVIPI (poštena vrednost)	PVIPI*	57.875.790	57.875.790
Lastniški vrednostni papirji	PVDVD (razpoložljivo za prodajo)	PVDVD**	2.076.401	2.198.788
Lastniški vrednostni papirji	PVDVD (razpoložljivo za prodajo)	PVIPI	1.710.749	1.710.749
Dana posojila in depoziti	Odplačna vrednost (Posojila in terjatve)	Odplačna vrednost	10.535.403	10.526.936
Terjatve	Odplačna vrednost (Posojila in terjatve)	Odplačna vrednost	23.768.744	23.732.654
Denar in denarni ustrezniki	Odplačna vrednost (Posojila in terjatve)	Odplačna vrednost	9.628.415	9.618.786
Sredstva			105.595.502	105.663.703

Razvrstitev finančnih instrumentov v skladu z MRS 39 in novim MSRP 9 na dan 1. 1. 2021

* po pošteni vrednosti preko izkaza poslovnega izida

**po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa

Naložbe v kapitalske instrumente, ki so bile razvrščene v finančne naložbe razpoložljive za prodajo in po MRS 39 vrednotene po pošteni vrednosti, je skupina v skladu MSRP 9 razvrstila v skupino po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.

Naložbe v kapitalske instrumente, ki so bile razvrščene v finančne naložbe razpoložljive za prodajo in po MRS 39 vrednotene po nabavni vrednosti, je skupina v skladu MSRP 9 nepreklicno določila za merjenje po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa in jih razvrstila v skupino po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa.

Razvrstitev in merjenje naložb v dolžniške vrednostne papirje, izmerjene po pošteni vrednosti preko poslovnega izida, ker so namenjene trgovanju, se z novim standardom ni spremenila.

Finančne naložbe v posojila in terjatve bo skupina v skladu z novim standardom razvrstila v skupino finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti.

Učinek prehoda na MSRP 9 na kapital na dan 1. 1. 2021

(v EUR)	Vpliv na kapital
Prevrednotenje finančnih naložb	122.387
Pripoznanje pričakovanih kreditnih izgub	(54.186)
Odloženi davek	(12.958)
Skupaj	55.243

2.4.7.3.Standardi, pojasnila in spremembe objavljenih standardov, ki še niso veljavni

Novi standardi in pojasnila, navedeni v nadaljevanju, še niso veljavni in se med pripravo letnih računovodskih izkazov za poslovno leto, ki se je končalo 31. decembra 2020, niso upoštevali.

Skladno z zahtevami Mednarodnih standardov računovodskega poročanja in EU bodo morala podjetja za prihodnja obdobja upoštevati dopolnjene in spremenjene standarde in pojasnila.

Standardi in pojasnila, ki na dan 31. decembra 2020 še niso bili potrjeni s strani EU

MSRP 16 Najem – spremembe najemnin zaradi posledic pandemije COVID-19

Dopolnila najemniku omogočajo, da pri obračunu sprememb najemnin, ki so posledica pandemije koronavirusa Covid-19, ne upošteva zahtev standarda MSRP 16, temveč na podlagi praktične rešitve vsako spremembo najemnin, ki je neposredna posledica pandemije, obračuna na enak način kot vse druge spremembe, ki niso spremembe najemnin in, ki sodijo v sklop standarda MSRP 16 pod pogojem, da so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

• sprememba najemnin ima za posledico spremembo nadomestila za najem, ki je ali enako ali manjše od nadomestila določenega neposredno pred spremembo;
• vsako znižanje najemnin vpliva samo na plačila, ki po prvotni pogodbi zapadejo v plačilo 30. junija 2021 ali prej;
• vsi drugi pogoji najema ostanejo v veliki meri nespremenjeni.

Dopolnilo ni imelo vpliva na računovodske izkaze skupine.

MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi in MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige

Spremembe pojasnjujejo, da je obseg pripoznavanja dobička ali izgube pri poslu s pridruženim družbam ali skupnim podvigom odvisen od tega, ali prodana ali vložena sredstva predstavljajo poslovni subjekt:

• dobiček ali izguba se pripoznata v celoti, če se posel med vlagateljem in pridruženimi družbami ali skupnim podvigom nanaša na prenos sredstva ali sredstev, ki predstavljajo poslovni subjekt (bodisi v lasti odvisnega podjetja ali ne), medtem ko se
• dobiček ali izguba pripoznata delno, če se posel med vlagateljem in pridruženimi družbami ali skupnim podvigom nanaša na sredstva, ki ne predstavljajo poslovnega subjekta, tudi če so v lasti odvisnega podjetja.

Evropska komisija se je odločila, da sprejetje odloži za nedoločen čas. Skupina predvideva, da spremembe na dan prve uporabe ne bodo pomembno vplivale na njene računovodske izkaze.

MRS 1 Predstavitev računovodskih izkazov: Razvrstitev obveznosti med kratkoročne in dolgoročne

Spremembe pojasnjujejo, da razvrstitev obveznosti med kratkoročne in dolgoročne obveznosti temelji izključno na pravici družbe, da odloži poravnavo obveznosti za najmanj 12 mesecev. Dopolnilo služi kot pomoč podjetjem pri razvrščanju obveznosti z negotovim datumom poravnave.

Sprememba velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2023 ali pozneje; zgodnja uporaba je dovoljena. Skupina predvideva, da spremembe na dan prve uporabe ne bodo pomembno vplivale na njene računovodske izkaze,

MRS 16 Nepremičnine, naprave in opreme: Nepremičnine, naprave in oprema – Iztržki pred predvideno uporabo

Dopolnila podjetju prepovedujejo, da bi od stroškov nabave nepremičnin, strojev in opreme odštela izkupiček od prodaje proizvodov v obdobju priprave sredstva na njegovo predvideno uporabo. Podjetje pripozna izkupiček od prodaje in s tem povezane stroške v poslovnem izidu.

Sprememba velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2022 ali pozneje; zgodnja uporaba je dovoljena. Skupina predvideva, da spremembe na dan prve uporabe ne bodo pomembno vplivale na njene računovodske izkaze,

MRS 37 Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva: Kočljive pogodbe – stroški izpolnitve pogodbe

Dopolnila določajo stroške, ki jih podjetje upošteva pri opredelitvi stroškov izpolnitve pogodbe pri odločanju, ali je pogodba kočljiva. Sprememba pojasnjuje, da se pri določanju stroškov izpolnitve pogodbe vključijo vsi stroški, ki se neposredno nanašajo na pogodbo. Stroški izpolnitve pogodbe obsegajo dodatne stroške izpolnitve pogodbe in razporeditev drugih stroškov, ki so neposredno povezani z izpolnjevanjem pogodbe.

Sprememba velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2022 ali pozneje; zgodnja uporaba je dovoljena. Skupina predvideva, da spremembe na dan prve uporabe ne bodo pomembno vplivale na njene računovodske izkaze,

Letne izboljšave k MSRP standardom 2018 - 2020

Letne izboljšave 2018-2020 prinašajo nekatera manjša dopolnila standardov MSRP 1 - Prva uporaba mednarodnih standardov računovodskega poročanja, MSRP 9 - Finančni instrumenti, MRS 41 - Kmetijstvo ter ilustrativne primere k standardu MSRP 16 – Najemi.

2.4.8. Osnove za uskupinjevanje

Skupinski računovodski izkazi so sestavljeni iz računovodskih izkazov obvladujoče družbe in njenih odvisnih družb na dan 31. 12. 2020.

Sestava Skupine KD v letu 2020

(v EUR)	Odstotek udeležbe	Velikost sredstev 31. 12. 2020	Velikost kapitala 31. 12. 2020	Čisti poslovni izid 1. 1. - 31. 12. 2020
Oblvadujoča družba
KD d. d., Ljubljana, Slovenija		80.602.927	75.548.378	69.001.848
Odvisna podjetja
KD Group d. d.		138.269.859	135.180.931	4.067.283
Fontes Group d. o. o., Beograd, Srbija	100,00	1.598.575	1.595.862	(8.413)
Gradnje inženiring d. o. o., Ljubljana, Slovenija	100,00	2.026.518	2.026.506	(214.089)
KD IT d. o. o., Ljubljana, Slovenija	100,00	6.005	6.005	(4.095)
Projektor d. o. o., Maribor, Slovenija	100,00	911.047	528.719	(285.448)
Šumijev kvart d. o. o., Ljubljana, Slovenija	100,00	42.654.053	5.529.571	(330.116)
Pridružena podjetja
Skupina DBS, Ljubljana, Slovenija*	23,64	1.047.141.000	68.720.000	1.256.000

*podatki za poslovno leto 2019

Odvisna družba KD Group je neposredno 100 % lastnica družbe Sarbon Invest d. o. o., Uzbekistan in posredno 100 % lastnica družbe Kredo Group d. o. o., Uzbekistan. Družbi nista vključeni v konsolidirane izkaze skupine, ker sta namenjeni prodaji in njuna sredstva in obveznosti niso pomembna za resničen in pošten prikaz izkazov skupine. Prodaja je bila realizirana februarja 2021.

V letu 2020 je družba pridobila dodatni delež banke DBS d. d. in naložbo razvrstila med pridružene družbe. Podatki o poslovanju banke za leto 2020 v času sprejema letnega poročila še niso na voljo, zato so za namene kapitalske metode uporabljeni podatki za zadnje javno objavljene podatke, to je za poslovno leto 2019.

Sestava Skupine KD v letu 2019

(v EUR)	Odstotek udeležbe	Velikost sredstev 31. 12. 2019	Velikost kapitala 31. 12. 2019	Čisti poslovni izid 1. 1. – 31. 12. 2019
Obvladujoča družba
KD d. d., Ljubljana, Slovenija		69.889.475	26.446.521	(5.341.100)
Odvisna podjetja

KD Group d. d.	85,00	212.804.289	207.754.437	146.667.141
Fontes Group d. o. o., Beograd, Srbija	100,00	1.597.042	1.594.412	(11.211)
Gradnje inženiring d. d., Ljubljana, Slovenija	100,00	2.217.767	240.595	(1.593.710)
KD IT d. d., Ljubljana, Slovenija	100,00	10.187	10.100	(14.161)
Projektor d. d., Maribor, Slovenija	100,00	1.055.397	814.167	(80.075)
Šumijev kvart d. o. o., Ljubljana, Slovenija	100,00	28.084.018	4.859.687	(242.412)

Odivsna družba KD Group je neposredno 100 % lastnica družbe Sarbon Invest d. o. o., Uzbekistan in posredno 100 % lastnica družbe Kredo Group d. o. o., Uzbekistan. Naložbi sta bili že v preteklosti v celoti oslabljeni. Družbi nista vključeni v konsolidirane izkaze Skupine, ker sta namenjeni prodaji ali likvidaciji in njuna sredstva in obveznosti niso pomembna za resničen in pošten prikaz izkazov Skupine KD Group. Družba Kredo Group je lastnica 0,08 % delnic banke Agrobank d .d., Taškent, Uzbekistan in po knjigovodski vrednosti delnic na dan 31. 12. 2018 bi bile delnice vredne 164.641 evrov. Zaradi nelikvidnosti delnic in deželnega tveganja, poslovodstvo ocenjuje, da ob morebitni prodaji 100 % deleža družbe Sarbon Invest ne bo realizirala niti pomembnejših dobičkov niti ne pomembnejših izgub.

V skupini na dan 31. 12. 2019 ni naložb v pridružena podjetja.

Družba KD Group je dne 13. 2. 2019 odsvojila 100 % delež v odvisni družbi Adriatic Slovenica, zavarovalna družba, d. d. S prenosom vseh delnic družbe Adriatic Slovenica na novega imetnika družbo Generali CEE Holding b. v. je bil zaključen prodajni postopek v skladu s Pogodbo o prodaji 100 % deleža v družbi Adriatic Slovenica z dne 23. 5. 2018. S prodajo odvisne družbe Adriatic Slovenica so iz Skupine KD Group izstopile tudi vse odvisne in pridružene družbe družbe Adriatic Slovenica. Poslovanje Skupine Adriatic Slovenica je za primerjalno obdobje od 1. 1. 2018 do 31. 12. 2018 in za obdobje od 1. 1. 2019 do 31. 1. 2019 vključeno v izkaze Skupine KD kot ustavljeno poslovanje. Izstop Skupine Adriatic Slovenica je bil evidentiran po stanju na dan 31. 1. 2019. V Skupini KD je Skupina Adriatic Slovenica predstavljala segment premoženjskega zavarovanja, življenjskega zavarovanja, zdravstvenega zavarovanja in upravljanja premoženja.

S prodajo odvisne družbe Adriatic Slovenica so iz Skupine KD izstopile tudi vse odvisne in pridružene družbe družbe Adriatic Slovenica, in sicer:

	%
Družbe v Skupini Adriatic Slovenica	lastništva	Neposredni lastnik
Adriatic Slovenica d. d., Koper, Slovenija	100,00	KD Group d. d.
Agent d. o. o., Izola, Slovenija	100,00	Adriatic Slovenica d. d.
KD Fondovi d. o. o., Skopje, Makedonija	94,60	Generali Investments d. o. o.
KD Locusta Fondovi d. o. o., Zagreb, Hrvaška	90,00	Generali Investments d. o. o.
Generali Investments d. o. o., Ljubljana, Slovenija	100,00	Adriatic Slovenica d. d.
Prospera d. o. o., Koper, Slovenija	100,00	Adriatic Slovenica d. d.
Viz d. o. o., Koper, Slovenija	100,00	Adriatic Slovenica d. d.
Zdravje AS d. o. o., Koper, Slovenija	100,00	Adriatic Slovenica d. d.
Nama d. d., Slovenija	48,58	Adriatic Slovenica d. d.
Medifit d. o. o., Slovenija	48,00	Adriatic Slovenica d. d.

Za družbo Firsthouse Investments ltd. se je v januarju 2019 začel postopek likvidacije. Družba je bila izbrisana iz sodnega registra dne 4. 10. 2019.

Dne 17. 4. 2019 je skupščina delničarjev KD Group dala soglasje k pripojitvi družb KD Kapital d. o. o. in KD Kvart d. o. o. k družbi KD Group. Obračunski dan pripojitve je 1. 1. 2019. Pripojitev je bila vpisana v sodni register dne 15. 7. 2019 in velja od obračunskega dneva pripojitve dalje.

V mesecu juniju je prišlo do odsvojitve pridružene družbe SRC d. o. o., katere 34,80 % lastnik je bila družba KD IT d. d.

Dne 10. 7. 2019 je bil zaključen stečaj družbe Seaway Design d. o. o. – v stečaju in družba je bila izbrisana iz sodnega registra.

Dne 11. 12. 2019 je bil prodan 100 % delež v družbi DRI Naložbe d. o. o.

Odvisne družbe

Odvisne družbe so družbe, katere obvladujoča družba in njene odvisne družbe posredno ali neposredno obvladujejo.

Obvladujoča družba obvladuje podjetje le, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

• ima vpliv na podjetje, v katero naloži, kar pomeni, da lahko na podlagi obstoječih pravic trenutno usmerja pomembne dejavnosti, to so dejavnosti, ki bistveno vplivajo na donos tega podjetja;
• je izpostavljena spremenljivemu donosu ali ima pravice do spremenljivega donosa iz svoje udeležbe v podjetju;
• lahko na podlagi svojega vpliva na podjetje, v katero naloži, vpliva na znesek svojega donosa.

Obvladovanje obstaja, ko ima obvladujoča družba:

• neposredno ali posredno, prek odvisnih družb, več kot polovico glasovalne moči v družbi, razen če je v izjemnih primerih mogoče nedvoumno dokazati, da tako posedovanje ne prinaša obvladovanja,
• polovico ali manj glasovalne moči in:
  • o obvladuje prek polovice glasovalnih pravic na podlagi dogovora z drugimi finančnimi vlagatelji,
  • o ima moč voditi politiko financiranja in poslovanja v družbi po zakonu ali na podlagi pogodbe,
  • o ima moč imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega odbora ali ustreznega odločevalnega organa,
  • o ima večino glasov na sejah upravnega odbora ali ustreznega odločevalnega organa.

Poslovne združitve se obračunajo z uporabo prevzemne metode na datum prevzema oziroma od dne, ko Skupina obvladuje odvisno družbo.

Za vse odvisne družbe se uporablja metoda popolnega uskupinjevanja od dne, ko skupina obvladuje odvisno družbo. Iz skupine so odvisne družbe izključene v trenutku, ko preneha kontrolni vpliv obvladujoče družbe ali družbe v skupini.

Računovodski izkazi družb v skupini so pripravljeni za isto poročevalsko obdobje kot računovodski izkazi obvladujoče družbe, z uporabo istih računovodskih usmeritev. Računovodske usmeritve posameznih družb v Skupini so usklajene, kjer pa niso, so v računovodskih izkazih izvedene ustrezne prilagoditve. Ob pripravi skupinskih računovodskih izkazov so izločeni vsi posli, stanja, nerealizirani dobički in izgube oziroma prihodki in odhodki, ki izhajajo iz poslov znotraj skupine, in dividende med povezanimi družbami.

Ob izgubi vpliva v odvisni družbi mora Skupina:

• odpraviti pripoznanje sredstev (vključno z dobrim imenom) in obveznosti odvisne družbe,
• odpraviti pripoznanje knjigovodske vrednosti vseh neobvladujočih deležev,
• odpraviti celotni znesek tečajnih razlik, ki so bile pripoznane v kapitalu,
• pripoznati pošteno vrednost prejetega nadomestila,
• pripoznati pošteno vrednost vseh preostalih naložb,
• pripoznati vse presežke ali primanjkljaje v izkazu poslovnega izida, ustrezno prerazvrstiti delež obvladujoče družbe v postavkah, ki so bile predhodno pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu, v izkaz poslovnega izida ali zadržani dobiček.

Skupina v konsolidacijo ne vključi odvisnih družb, če to ni pomembno za resničen in pošten prikaz finančnega položaja, poslovnega izida, denarnih tokov in gibanja kapitala vseh družb, ki so vključene v konsolidacijo kot celote. Informacija je pomembna, če bi opustitev, napačna navedba ali zakrivanje te informacije lahko vplivala na odločitve, ki jih uporabniki računovodskih izkazov za splošne namene sprejmejo na podlagi teh računovodskih izkazov.

Pridružene družbe

Pridružene družbe, v katerih ima Skupina pomemben vpliv, vendar ne obvladuje njihove finančne in poslovne usmeritve, so v konsolidirane računovodske izkaze vključene po kapitalski metodi.

Pomemben vpliv obstaja, če ima Skupina neposredno ali posredno, prek odvisnih družb, 20 % ali več glasovalne moči v družbi, razen če je mogoče nedvoumno dokazati, da temu ni tako.

Če ima Skupina neposredno ali posredno, prek odvisnih družb, manj kot 20 % glasovalne moči, se predpostavlja, da nima pomembnega vpliva, razen če je možno dokazati obstoj enega ali več naslednjih dejstev:

• zastopstvo v upravnem odboru ali enakovrednem organu upravljanja podjetja,
• sodelovanje pri odločanju, tudi sodelovanje pri odločanju o dividendah ali drugih izplačilih,
• pomembni posli med obvladujočo družbo ter družbo, v katero investira,
• medsebojno izmenjavanje vodilnega osebja ali
• zagotavljanje bistvenih strokovnih informacij.

Posli z lastniki neobvladujočih deležev

Vsi posli z lastniki neobvladujočih deležev se v Skupini obravnavajo kot posli z nepovezanimi strankami. Pri nakupih dodatnih deležev od manjšinskih lastnikov se razlika med danim nadomestilom in knjigovodsko vrednostjo pridobljenega deleža v neto premoženju odvisen družbe poračuna prek kapitala. Dobički oziroma izgube, ki nastanejo pri prodaji manjšinskim lastnikom, se pripoznajo v kapitalu.

Neobvladujoči deleži so izkazani kot posebna postavka lastniškega kapitala Skupine. Čisti dobiček oziroma čista izguba se razdeli na čisti dobiček oziroma izgubo večinskega lastnika in čisti dobiček oziroma izgubo lastnika neobvladujočega deleža.

2.4.9. Področni in območni odseki

Področni oziroma območni odseki so posamezni deli poslovanja Skupine, ki so izpostavljeni različnim stopnjam dobičkonosnosti, možnostim za rast, pričakovanjem glede prihodnosti in tveganjem. Področni odsek je tako prepoznaven sestavni del Skupine, ki se ukvarja s skupino sorodnih proizvodov ali storitev, ter je predmet tveganj in donosov, drugačnih od tistih v drugih področnih odsekih. Območni odsek je prepoznaven sestavni del Skupine, ki se ukvarja s proizvodi in storitvami v posebnem gospodarskem okolju, ter je predmet tveganj in donosov, drugačnih od tistih v drugih sestavnih delih, delujočih v drugih gospodarskih okoljih.

Poslovodstvo spremlja poslovanje predvsem na nivoju posameznih družb kot pravnih oseb in ne na konsolidirani podlagi.

Glavne dejavnosti Skupine oziroma področni odseki so naslednji:

• finančne storitve, ki vključujejo upravljanje tržnih in netržnih finančni naložb, upravljanje prostih denarnih sredstev z namenom ustvarjanja finančnih donosov
• nepremičnine, ki zajemajo razvoj nepremičninskih projektov in upravljanje nepremičninskega portfelja.

Skupina ima razširjeno svoje poslovanje na treh glavnih geografskih območjih, in sicer:

• Slovenija,
• EU,
• – druge države

Skupina posluje predvsem v Sloveniji, zanemarljiv delež pa v državah Evropske unije in drugih državah jugovzhodne Evrope.

2.4.10. Prevedbe iz tujih valut

Stanje in promet

Preračuni sredstev in obveznosti v tujih valutah se v funkcionalno valuto opravijo po menjalnem tečaju na dan posameznega poslovnega dogodka. Pozitivne in negativne tečajne razlike, nastale iz takih poslov, in prevrednotenja denarnih sredstev in obveznosti, izraženih v tujih valutah, na dan bilance stanja v funkcionalno valuto, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Če se sam poslovni dogodek pripozna direktno v kapitalu, se tudi tečajne razlike iz prevrednotenja v funkcionalno valuto pripoznajo direktno v kapitalu.

Denarne postavke v tujih valutah so pretvorjene v funkcionalno valuto po referenčnih tečajih Evropske centralne banke ali tečajnici Banke Slovenije (za valute, za katere Evropska centralna banka ne objavlja referenčnih tečajev) na zadnji dan leta. Nedenarne postavke, ki so izmerjene po nabavni vrednosti v tuji valuti, so pretvorjene po tečaju na dan posla, nedenarne postavke, ki so izmerjene po pošteni vrednosti v tuji valuti, pa so pretvorjene po tečaju na dan, ko je bila poštena vrednost določena.

V okviru spremembe poštene vrednosti denarnih vrednostnih papirjev v tuji valuti, ki so razporejeni v skupino sredstev, razpoložljivih za prodajo, se sprememba odplačne vrednosti zaradi spremembe menjalnega tečaja obravnava ločeno od drugih sprememb knjigovodske vrednosti vrednostnih papirjev. Tečajne razlike, ki nastanejo zaradi preračuna odplačne vrednosti, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, druge spremembe knjigovodske vrednosti pa se pripoznajo preko drugega vseobsegajočega donosa.

Tečajne razlike pri nedenarnih postavkah finančnih sredstev in obveznostih se obravnavajo kot sestavni del dobičkov ali izgub iz vrednotenja po pošteni vrednosti. Tečajne razlike pri nedenarnih postavkah finančnih sredstev in obveznostih, ki se merijo po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida kot del dobičkov ali izgub iz vrednotenja po pošteni vrednosti. Tečajne razlike pri nedenarnih postavkah finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, se pripoznajo preko drugega vseobsegajočega donosa.

Odvisne družbe

Računovodski izkazi odvisnih družb, od katerih nobena ni prisotna v hiperinflacijskem poslovnem okolju in katerih funkcionalna valuta je različna od predstavitvene valute, ki jo uporablja Skupina, so preračunani v to valuto, kot sledi:

• sredstva in obveznosti so preračunani po referenčnem tečaju Evropske centralne banke ali tečajnici Banke Slovenije na dan bilance stanja,
• prihodki in odhodki so preračunani po povprečnem letnem referenčnem tečaju ali tečaju Banke Slovenije,
• – vse nastale tečajne razlike so pripoznane kot posebna sestavina kapitala (prevedbene razlike).

V skupinskih računovodskih izkazih se nastale tečajne razlike iz naslova prevedbe računovodskih izkazov odvisnih družb pripoznajo neposredno preko drugega vseobsegajočega donosa. Ob odtujitvi take naložbe se tečajne razlike v zvezi z njo pripoznajo v izkazu poslovnega izida skupaj z dobičkom oziroma izgubo pri prodaji.

2.5. POVZETEK POMEMBNIH RAČUNOVODSKIH USMERITEV

2.5.1. Neopredmetena sredstva

Po prvotnem pripoznanju se neopredmetena sredstva vodijo po njihovi nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek in morebitno izgubo zaradi oslabitve (model nabavne vrednosti). Ob pripoznanju Skupina opredeli tudi dobo koristnosti neopredmetenega sredstva, in sicer kot dokončno oziroma nedokončno. V primeru dokončne dobe koristnosti se neopredmeteno sredstvo amortizira na podlagi dobe koristnosti oziroma se ne amortizira, če je njegova doba koristnosti nedokončna.

Dobro ime

Sredstva, obveznosti in pogojne obveznosti, pridobljene v poslovni združitvi, ki jih je mogoče pripoznati ločeno, se ob začetnem pripoznanju pripoznajo po pošteni vrednosti. Presežek nad nakupno vrednostjo poslovne združitve in pridobljenim deležem v čisti pošteni vrednosti opredeljivih sredstev, dolgov in pogojnih obveznosti je dobro ime, izkazano med neopredmetenimi sredstvi z nedokončno dobo koristnosti.

Dobro ime, ki nastane s pridobitvijo odvisnih družb, se izkazuje med neopredmetenimi sredstvi po nabavni vrednosti, zmanjšano za morebitne izgube zaradi slabitev. Preveritev ustreznosti dobrega imena se opravi enkrat na leto, morebitne slabitve pa se izkažejo v izkazu poslovnega izida. Presoja slabitev dobrega imena se opravlja s cenitvami zunanjih veščakov ali internimi vrednotenji. Odprava slabitev dobrega imena ni mogoča. Dobički in izgube pri odtujitvi odvisnih družb vključujejo tudi vrednost dobrega imena, ki se nanaša na odtujeno odvisno družbo.

Presežek poštene vrednosti s poslovno združitvijo pridobljenih sredstev, dolgov in pogojnih obveznosti nad njihovo nakupno vrednostjo se letno presoja za znamenja oslabitve.

Dobro ime je za namen preverjanja oslabitve razporejeno na enote, ki ustvarjajo denar. Dobro ime je razporejeno na tiste enote, ki ustvarjajo denar, za katere se pričakuje, da bodo imele koristi zaradi sinergij, ki izhajajo iz poslovne združitve.

Druga neopredmetena sredstva

Med neopredmetenimi sredstvi z dokončno dobo koristnosti izkazuje Skupina programsko opremo in licence. Za pridobljeno programsko opremo se v nabavno vrednost vključijo tudi stroški pridobitve in usposobitve za uporabo, za materialne pravice pa le stroški pridobitve. Skupina v okviru celotne dobe uporabnosti posameznega neopredmetenega sredstva dosledno razporeja njegov amortizirljivi znesek med posamezna obračunska obdobja kot tedanjo amortizacijo. Skupina uporablja metodo enakomernega časovnega amortiziranja.

Ocenjena doba koristnosti za neopredmetena sredstva s končno dobo koristnosti je naslednja:

Licence	5 do 10 let
Programska oprema	5 do 10 let

2.5.2. Opredmetena sredstva

Opredmetena sredstva so zemljišča, zgradbe in oprema, ki jih Skupina uporablja za opravljanje svoje dejavnosti. Po začetnem pripoznanju se izkazujejo po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in morebitno nabrano izgubo zaradi oslabitve (model nabavne vrednosti). Opredmeteno osnovno sredstvo, ki izpolnjuje pogoje za pripoznanje kot sredstvo, se na začetku izmeri po nabavni vrednosti. Nabavna vrednost zajema nakupno ceno, uvozne carine in nepovratne dajatve ter

neposredne stroške usposobitve za uporabo. Pozneje nastali stroški, ki so povezani z opredmetenimi sredstvi, povečujejo njihovo nabavno vrednost le, če povečujejo prihodnje koristi v primerjavi s prej ocenjenimi in jih je mogoče zanesljivo izmeriti. Stroški vzdrževanja in popravil se izkazujejo v izkazu poslovnega izida v obdobju, ko so nastali.

Pripoznanje knjigovodske vrednosti opredmetenih sredstev se odpravi ob odtujitvah, ali kadar od njih ni več mogoče pričakovati koristi. Dobički ali izgube, ki izhajajo iz odprave pripoznanja posameznega sredstva in predstavljajo razliko med prodajno in knjigovodsko vrednostjo sredstva, se izkazujejo med drugimi poslovnimi prihodki ali odhodki.

Najemi

Najemnik na datum začetka najema pripozna opredmeteno osnovno sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, in obveznost iz najema. Opredmeteno osnovno sredstvo, pridobljeno na podlagi najema, je sestavni del opredmetenih osnovnih sredstev najemodajalca.

Njegova nabavna vrednost zajema:

• znesek začetnega merjenja obveznosti iz najema;
• plačila najemnine, ki so bila izvedena na datum začetka najema ali pred njim, zmanjšana za prejete spodbude za najeme;
• začetne neposredne stroške;
• oceno stroškov, ki bodo nastali najemniku pri demontaži ali odstranitvi sredstva, ki je predmet najema, obnovitvi mesta, na katerem se nahaja, ali vrnitvi sredstva, ki je predmet najema, v stanje, kot ga zahtevajo pogoji najema.

Najemnik na datum začetka najema izmeri obveznost iz najema po sedanji vrednosti najemnin, ki na ta dan še niso plačane. Pri izračunu sedanje vrednosti najemnin je diskontna mera z najemom povezana obrestna mera, če jo je mogoče določiti, v nasprotnem primeru pa predpostavljena obrestna mera za izposojanje, ki jo mora plačati najemnik.

Družba ob sklenitvi pogodbe oceni, ali gre za najemno pogodbo. Pogodba je najemna pogodba, če se z njo prenaša pravica do obvladovanja uporabe identificiranega sredstva za določeno obdobje v zameno za nadomestilo.

Trajanje najema je obdobje, v katerem najema ni mogoče odpovedati, skupaj z:

• obdobjem, za katero velja možnost podaljšanja najema, če je precej gotovo, da bo najemnik to možnost izrabil;
• obdobjem, za katero velja možnost odpovedi najema, če je precej gotovo, da najemnik te možnosti ne bo izrabil.

Najemnik po datumu začetka najema meri obveznost iz najema tako, da:

• poveča knjigovodsko vrednost, kar odraža obrestovanje obveznosti iz najema;
• zmanjša knjigovodsko vrednost, kar odraža izvedena plačila najemnine; in
• ponovno izmeri knjigovodsko vrednost, ki mora odražati ponovne ocene ali spremembe najema ali spremembe po vsebini nespremenljivih najemnin.

Kratkoročnih najemov in najemov, pri katerih je sredstvo, ki je predmet najema, majhne vrednosti, se ne pripozna kot sredstvo, ampak se pripozna najemnine, povezane s temi najemi, kot odhodke na podlagi enakomerne časovne metode skozi celotno trajanje najema. Za kratkoročni najem velja najem, katerega doba najema traja do enega leta. Najem majhne vrednosti je najem, katerega vrednost znaša do 5.000 evrov, pri čemer se upošteva vrednost novega sredstva, ki je predmet najema.

Amortizacija

Amortizirljiva vrednost posameznih opredmetenih sredstev se v njihovi življenjski dobi sistematično prenaša v izkaz poslovnega izida. Skupina uporablja metodo enakomernega časovnega amortiziranja. Zemljišča se ne amortizirajo. Amortizacija se obračunava posamično.

Ocenjena doba koristnosti za opredmetena sredstev je naslednja:

Pravica do uporabe – zgradbe	3 leta
Oprema za opravljanje dejavnosti	4 do 14 let
Pisarniška in druga oprema	2 do 8 let

Oslabitev

V Skupini se najmanj enkrat letno oceni, ali obstajajo znaki, ki bi kazali na oslabljenost opredmetenih osnovnih sredstev. Če skupina ugotovi, da taki znaki obstajajo, se oceni nadomestljiva vrednost. Knjigovodska vrednost opredmetenih osnovnih sredstev ne sme presegati njihove nadomestljive vrednosti. Kot nadomestljiva vrednost velja poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, ali vrednost pri uporabi, odvisno od tega, katera je večja. Samo če je nadomestljiva vrednost manjša od njegove knjigovodske vrednosti, se knjigovodska vrednost zmanjša na nadomestljivo vrednost. Takšno zmanjšanje je izguba

zaradi oslabitve, ki se pripozna v izkazu poslovnega izida. Izgube zaradi oslabitve se razveljavijo, kadar in samo kadar se je spremenila ocena, uporabljena za ugotovitev nadomestljive vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva, potem ko je bila pripoznana zadnja izguba zaradi oslabitve. V takšnem primeru se knjigovodska vrednost sredstva poveča na njegovo nadomestljivo vrednost. Takšno povečanje je razveljavitev izgube zaradi oslabitve, ki se pripozna v izkazu poslovnega izida.

2.5.3. Naložbene nepremičnine

Naložbene nepremičnine so nepremičnine (zemljišče, zgradbe ali deli zgradb ali oboje), ki jih ima Skupina zato, da bi prinašale najemnino in/ali povečevale vrednost naložbe ali oboje, ne pa za administrativne potrebe oziroma za prodajo v okviru rednega poslovanja. Na začetku se pripoznajo po nabavni vrednosti z vključenimi vsemi stroški, pozneje pa se zmanjšujejo za amortizacijski popravek in morebitno izgubo zaradi oslabitve (model nabavne vrednosti) kot opredmetena sredstva.

Skupina enkrat letno preveri delež naložbenih nepremičnin, ki jih imajo druga podjetja v Skupini v najemu, in ustrezno v skupinskih bilancah izkaže vrednost naložbenih nepremičnin med opredmetenimi osnovnimi sredstvi.

Načini pripoznavanja, odprave pripoznavanja, obračunavanje amortizacije in oslabitve so opredeljeni v okviru opredmetenih sredstev. Stroški rednega servisiranja naložbenih nepremičnin se nanašajo na popravila in vzdrževanje ter se evidentirajo kot strošek.

Ocenjena doba koristnosti za naložbene nepremičnine je naslednja:
Zgradbe in deli zgradb	17 do 33 let

2.5.4. Finančne naložbe v pridruženih družbah

Pridružene družbe so vse družbe, v katerih ima Skupina pomemben, vendar ne prevladujoč vpliv. Pomemben vpliv obstaja, če ima družba KD Group neposredno ali posredno prek odvisnih družb, 20 % ali več glasovalne moči v družbi, razen če je mogoče nedvoumno dokazati, da temu ni tako. Če ima KD neposredno ali posredno prek odvisnih družb, manj kot 20 % glasovalne moči, se predpostavlja, da nima pomembnega vpliva, razen če je možno dokazati obstoj naslednjega: zastopstvo v upravnem odboru ali ustreznem odločevalnem organu družbe, sodelovanje pri odločanju, pomembni posli med obvladujočo družbo ter družbo, v katero investira, medsebojno izmenjavanje vodilnega osebja ali zagotavljanje bistvenih strokovnih informacij.

Finančne naložbe v kapital pridruženih družb so vrednotene po kapitalski metodi, po kateri se naložba najprej pripozna po nabavni vrednosti, nato pa povečuje ali zmanjšuje za pripadajoči del dobička ali izgube ter presežka iz prevrednotenja pridružene družbe. Prejete dividende zmanjšujejo nabavno vrednost finančne naložbe v pridruženo družbo.

Delež Skupine v poslovnem izidu pridruženih družb se pripozna v izkazu poslovnega izida Skupine, njen delež v gibanju rezerv pa se pripozna v drugem vseobsegajočem donosu Skupine.

Če je delež Skupine v izgubah pridružene družbe enak ali večji kot naložba v pridruženo družbo (vključno z nezavarovanimi terjatvami do pridružene družbe), Skupina preneha pripoznavati svoj delež v izgubah, razen če ima Skupina pravne ali druge obveznosti v imenu pridružene družbe. Če taka pridružena družba pozneje začne izkazovati dobiček, se v Skupini začne pripoznavati sorazmerni del dobička šele potem, ko delež čistega dobička doseže delež nepripoznane čiste izgube.

Nerealizirani dobički iz transakcij med Skupino in pridruženimi družbami so izločeni do višine pripadajočega lastniškega deleža Skupine v posamezni pridruženi družbi.

2.5.5. Finančni instrumenti

Finančni instrument je vsaka pogodba, na podlagi katere nastane finančno sredstvo enega podjetja in finančna obveznost ali kapitalski instrument drugega podjetja.

Skupina pripozna finančno sredstvo ali finančno obveznost le takrat, kadar postane del pogodbenih določb v finančnem instrumentu.

Ob začetnem pripoznanju se finančno sredstvo ali finančna obveznost pripozna po pošteni vrednosti. Če gre za finančno sredstvo ali finančno obveznost, ki ni razvrščena v kategorijo, izmerjeno po pošteni vrednosti preko poslovnega izida, se pošteni vrednosti prištejejo tudi transakcijski stroški, ki nastanejo ob pridobitvi ali izdaji finančnega instrumenta.

Po začetnem pripoznanju Skupina izmeri finančna sredstva po njihovi pošteni vrednosti, brez odštetja transakcijskih stroškov ob prodaji ali drugačni odtujitvi, razen naslednjih finančnih sredstev:

• posojila in terjatve, ki se izmerijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti
• finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo, ki se izmerijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti
• finančne naložbe v kapitalske instrumente, ki nimajo kotirajoče cene na delujočem trgu in katerih poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti.

Po začetnem pripoznanju Skupina izmeri vse finančne obveznosti po odplačni vrednosti z uporabo metode efektivnih obresti, razen finančnih obveznosti po pošteni vrednosti prek poslovnega izida

Za kategorijo prvotnega pripoznanja finančnih instrumentov je odgovorno poslovodstvo.

Odprava pripoznanja je odstranitev prej pripoznanega finančnega sredstva ali finančne obveznosti. Skupina odpravi pripoznanje finančnega sredstva, kadar pogodbene pravice do denarnih tokov iz finančnega sredstva potečejo, ali ko prenese pogodbene pravice do prejema denarnih tokov iz finančnega sredstva, kar pomeni, da prenese skoraj vsa tveganja in koristi lastništva finančnega sredstva. Skupina odpravi finančno obveznost, kadar je le-ta izpolnjena, razveljavljena ali zastarana,

2.5.5.1. Finančna sredstva

Finančna sredstva, vrednotena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, so tiste naložbe, ki so v posesti za trgovanje in so pridobljene predvsem za prodajo v kratkem obdobju ali pa so del portfelja pripoznanih finančnih instrumentov, ki se obravnavajo skupaj in za katere obstajajo dokazi o nedavnem kratkoročnem prinašanju dobičkov, npr. sredstva na upravljanju.

Posojila in terjatve so neizpeljana finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili, ki jih družba po začetnem pripoznanju meri po odplačni vrednosti z metodo diskontiranja vrednosti prihodnjih denarnih tokov z uporabo efektivnih obrestnih mer in ki ne kotirajo na borznem trgu.

Odkupi slabih terjatev oziroma posojil se ob začetnem pripoznanju izmerijo po nabavni vrednosti in se oslabitev ne pripozna. Poslabšana kreditna kakovost zaradi visokega kreditnega tveganja se odraža v velikem popustu ob pridobitvi naložbe. Pri nadaljnjem merjenju se izračuna kreditnemu tveganju prilagojena efektivna obrestna mera, ki vključuje začetne pričakovane kreditne izgube. Spremembe pričakovanih kreditnih izgub se pripoznajo med finančnimi prihodki oziroma finančnimi odhodki.

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, so neizpeljana finančna sredstva, opredeljena kot razpoložljiva za prodajo in niso razvrščena v nobeno od prej navedenih skupin.

Ob začetnem pripoznanju se naložba izmeri po pošteni vrednosti, vključujoč vse transakcijske stroške posla. Obresti dolžniških vrednostnih papirjev v okviru skupine za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev se izračunajo z uporabo metode efektivne obrestne mere in so izkazane v izkazu poslovnega izida. Finančno sredstvo, razpoložljivo za prodajo, se pripozna z datumom trgovanja.

Spremembe v pošteni vrednosti vrednostnih papirjev, opredeljenih kot razpoložljivih za prodajo, se pripoznajo glede na vsebino nastanka spremembe poštene vrednosti. Tako se tečajne razlike za dolžniške vrednostne papirje pripoznajo v izkazu poslovnega izida, druge spremembe (npr. sprememba tržnega tečaja) pa se pripoznajo neposredno v drugem vseobsegajočem donosu. Pri lastniških vrednostnih papirjih se vse spremembe poštene vrednosti pripoznajo v drugem vseobsegajočem donosu. Pri prodaji ali slabitvi vrednostnih papirjev, opredeljenih kot razpoložljivih za prodajo, se nabrane prilagoditve v drugem vseobsegajočem donosu odpravijo in učinki izkažejo v izkazu poslovnega izida.

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, so tista, ki jih ima Skupina nedoločen čas in ki se lahko prodajo ob poslabšanju likvidnosti Skupine ali pri spremembah obrestnih mer, deviznih tečajev in cen vrednostnih papirjev.

Izvedeni finančni instrumenti, vključno s terminskimi posli, terminskimi pogodbami in zamenjavami, so v bilanci stanja začetno pripoznani po pošteni vrednosti. Izvedeni finančni instrumenti se vrednotijo po pošteni vrednosti, ki se ustrezno določi na osnovi objavljene tržne cene, modela diskontiranih denarnih tokov ali z uporabo cenovnih modelov. Poštene vrednosti so v bilanci stanja izkazane med sredstvi pri pozitivnem vrednotenju oziroma obveznostmi pri negativnem vrednotenju.

Način pripoznanja dobičkov in izgub iz sprememb poštenih vrednosti je odvisen od tega, ali je izvedeni finančni instrument računovodsko obravnavan kot instrument za varovanje pred tveganjem, in od vrste varovanja.

2.5.5.2. Finančne obveznosti

Skupina med finančnimi obveznostmi izkazuje prejeta posojila in obveznosti iz naslova izdanih obveznic, ki so na začetku izkazana po pošteni vrednosti, brez vključenih stroškov odobritve ter obveznosti iz najema. Po začetnem merjenju se izkazujejo po odplačni vrednosti, vsa razlika med prvotno pripoznano vrednostjo posojila in plačanim zneskom pa se pripozna v izkazu poslovnega izida v obdobju nastanka z uporabo metode efektivne obrestne mere.

Prejeta posojila se izkazujejo kot kratkoročna, razen če ima Skupina brezpogojno pravico poravnati obveznosti v dobi, daljši od 12 mesecev od dne izdelave bilance stanja.

Na dan začetka najema pripozna skupina obveznosti iz najema po sedanji vrednosti vseh plačil najemnin v celotnem obdobju trajanja najema, ki na ta dan še niso plačane. Pri izračunu sedanje vrednosti najemnin je diskontna mera z najemom povezana obrestna mera, če jo je mogoče določiti, v nasprotnem primeru pa predpostavljena obrestna mera izposojanja, ki jo mora plačati najemnik. Knjigovodska vrednost obveznosti iz najema se ponovno oceni v primeru spremembe najemne pogodbe ali spremenjenih predpostavk glede obdobja trajanja najema.

Če Skupina odkupi svoj lastni dolg, se njegovo pripoznanje odpravi, razlika med knjigovodsko vrednostjo obveznosti in prejetim nadomestilom pa se vključi med finančne prihodke.

Poslovne obveznosti se v začetku izkazujejo po izvirni vrednosti, ki izhajajo iz ustreznih listin. Kasneje se povečujejo v skladu z listinami, zmanjšujejo pa se na enaki osnovi ali na osnovi odplačil.

Med poslovnimi obveznostmi Skupina izkazuje obveznosti za odmerjeni davek, druge obveznosti do države, obveznosti do dobaviteljev, do zaposlencev, druge poslovne obveznosti.

2.5.6. Poštena vrednost

Poštena vrednost je cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti v redni transakciji med udeleženci na trgu na datum merjenja.

Po pošteni vrednosti se v računovodskih izkazih izkazujejo finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti skozi poslovni izid in za prodajo razpoložljiva finančna sredstva, za katera je objavljena cena na delujočem trgu.

Poštena vrednost je dokazana, če jo je mogoče zanesljivo izmeriti. Odvisna je od razpoložljivosti tržnih podatkov, na osnovi katerih družba lahko ocenjuje pošteno vrednost. Za kotirajoča finančna sredstva (lastniške in dolžniške vrednostne papirje), za katera obstaja cena na delujočem trgu vrednostnih papirjev, se poštena vrednost ugotavlja kot zmnožek enot finančnega sredstva in kotirajoče tržne cene oziroma zaključnega tečaja na dan bilance stanja. Ustrezen zaključni tečaj Skupina izbere glede na vrsto finančne naložbe in glede na organizirani trg vrednostnih papirjev, na katerem kotira finančna naložba.

Skupina pri oceni poštene vrednosti lastniških vrednostnih papirjev sproti presoja kriterij aktivnosti trga, pri čemer zaključni tečaj zadnjega dne, ko se je z vrednostnim papirjem trgovalo, ne sme biti starejši od enega meseca in uporabljeni tečaj mora temeljiti na ustrezni likvidnosti oziroma mora promet na dan tečaja (redni posli, brez svežnjev) znašati vsaj 20 % vrednosti celotne pozicije vrednostnega papirja (tržna vrednost zadnjega vrednotenja) ali v absolutnem znesku najmanj 50.000 evrov. Kot kriterij se upošteva manjša izmed vrednosti.

Skupina pri oceni poštene vrednosti dolžniških vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, za vrednotenje na dan bilance stanja določi tečaj na podlagi zaključnega tečaja, objavljenega na borzi, na dan bilance stanja. Če podatka o zaključnem tečaju na dan bilance stanja za posamezni dolžniški vrednostni papir ni, se uporabi zaključni tečaj zadnjega dne, ko se je z dolžniškim vrednostnim papirjem trgovalo.

Pri naložbenih nepremičninah je potrebno letno razkriti pošteno vrednost. Za ocenjevanje poštene vrednosti se uporabljajo naslednje metode vrednotenja nepremičnin:

• na donosu zasnovan način: ta način temelji na principu sedanje vrednosti bodočih donosov to je najemnin in podobnih dohodkov, ki izhajajo iz gospodarjenja z nepremičnino (vrednost v uporabi),
• način tržnih primerjav: s tem načinom določimo indikacijsko vrednost nepremičnine na osnovi transakcij za enako oz. zelo podobno nepremičnino. Ta način je zlasti uporaben za nepremičnine, ki se v velikem številu prodajajo na sekundarnem trgu (poštena vrednost).

Poštena vrednost finančnih obveznosti iz obveznic se za potrebe poročanja določi na osnovi borznega tečaja na dan poročanja.

Metode ocenjevanja in pomembnejše parametre za posamezna finančna sredstva predstavljamo v tabeli v nadaljevanju, kjer se uporaba različnih vrst metod klasificira tudi glede na hierarhijo poštene vrednosti.

Razvrščanje v hierarhijo poštene vrednosti

Za povečanje skladnosti in primerljivosti merjenja poštene vrednosti in povezanih razkritij se finančna sredstva razvrščajo v tri ravni (nivoje) hierarhije poštene vrednosti. Razvrščanje v posamezni nivo temelji na vložkih v tehnike ocenjevanja vrednosti, ki se uporabljajo za merjenje poštene vrednosti. V hierarhiji poštene vrednosti imajo največjo prednost neprilagojene, kotirane cene na delujočih trgih za enaka sredstva ali obveznosti (vložki Nivo 1), najmanjšo prednost pa neopazovani vložki (vložki Nivo 3).

Skupina pri razvrščanju v hierarhijo sledi naslednjim vložkom v tehnike ocenjevana vrednosti:

• Nivo 1: določajo vložki, ki predstavljajo kotirane cene (neprilagojene) na delujočih trgih za enaka sredstva ali obveznosti, do katerih lahko podjetje dostopa na datum merjenja. Le te zagotavljajo najzanesljivejši dokaz poštene vrednosti, pri čemer se morajo za merjenje poštene vrednosti uporabljati brez prilagoditve.
• Nivo 2: določajo vložki, ki niso kotirane cene, vključene v Nivo 1, in jih je mogoče neposredno ali posredno opazovati za sredstvo ali obveznost. Če ima sredstvo ali obveznost določeno (pogodbeno) trajanje, mora biti vložek mogoče opazovati v celotnem trajanju sredstva ali obveznosti. Med vložke Nivoja 2 spadajo: kotirane cene za podobna sredstva ali obveznosti na delujočih trgih, kotirane cene za enaka ali podobna sredstva ali obveznosti na nedelujočih trgih, vložki, ki niso kotirane cene, ki jih je mogoče opazovati za sredstvo ali za obveznosti ter vložki, potrjeni na trgu.
• Nivo 3: določajo neopazovani vložki, ki vključujejo majhno tržno komponento, če sploh obstaja, za sredstvo ali obveznost na datum merjenja. Cilj merjenja poštene vrednosti ostane enak, tj. izhodna cena na datum merjenja z vidika udeleženca na trgu, ki ima v lasti sredstvo ali dolguje obveznost. Zato morajo neopazovani vložki izražati predpostavke, ki bi jih udeleženci na trgu uporabili pri določanju cene sredstva ali obveznosti, vključno s predpostavkami o tveganjih.

Skupina finančna sredstva, za katere ni delujočega trga in katerih poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti, vrednoti po nabavni vrednosti in posebej presoja potrebo po oslabitvi. Ta finančna sredstva razvršča v nivo 3 hierarhije poštene vrednosti.

Prikaz tehnik ocenjevanja vrednosti in vložki za Nivo 2 in Nivo 3 razvrščanja v hierarhijo poštene vrednosti

Vrsta finančnih naložb	Metoda ocenjevanja	Pomembnejši parametri	Hierarhija poštene vrednosti
INTERNI / EKSTERNI OCENJEVALCI
Dolžniški vrednostni papirji	Interni model
Dolžniški vrednostni papirji - državni	izračun zahtevane donosnosti,	tehtanega povprečja donosnosti dveh likvidnih državnih vrednostnih papirjev iste države, s krajšo in daljšo ročnostjo
		utež: število dni med datumom zapadlosti opazovanega vrednostnega papirja in datumom zapadlosti vrednostnega papirja, za katerega ugotavljamo pošteno vrednost	nivo 2
Dolžniški vrednostni papirji podjetij in finančnih Institucij	izračun vsote zahtevane donosnosti za	državno obveznico primerljive ročnosti,	nivo 2
		kreditnega tveganja za tveganje panoge (CDS), ob upoštevanju primerljive ročnosti in stopnje investicijskega razreda,
		nelikvidnost.
	Interni model
	metoda primerljivih podjetij uvrščenih na borzo	tržni kazalniki: P/E, P/B, P/S, P/EBITDA, F/FCF, ki temeljijo na borznih kotacijah oz. cenah primerljivih podjetij in izbranih finančnih kategorij ocenjevanega podjetja.
Lastniški vrednostni papirji	Pooblaščeni zunanji cenilci
	diskontiranje denarnih tokov	g (stopnja rasti obdobja konstantne rasti)	nivo 3
		neto marža (obdobje konstantne rasti)
		diskontna stopnja
		diskont za pomanjkanje tržljivosti
Naložbene nepremičnine	Pooblaščeni zunanji cenilci
	metoda tržnih primerjav	analiza dejanskih tržnih transakcij z nepremičninami
	na donosu zasnovan način	sedanja vrednost bodočih pričakovanih donosov	nivo 3
		stopnja kapitalizacije (donos in vračilo)
		diskontna stopnja
		dodatek za pomanjkanje tržljivosti (nelikvidnost)

	metoda čiste vrednosti sredstev	sprememba cen nepremičnin
ZUNANJI OCENJEVALCI (organizator trga)
Dolžniški vrednostni papirji - sestavljeni	stohastični model, mrežni model HW1f in HW2f	krivulja EUR SWAP obrestnih mer, kreditni pribitki izdajatelja, kreditni pribitki primerljivih izdajateljev, volatilnost obrestnih mer, korelacijska matrika, volatilnost delniškega indeksa	nivo 2
Lastniški vrednostni papirji - sestavljeni	stohastični model	krivulja EUR SWAP obrestnih mer, kreditni pribitki izdajatelja, kreditni pribitki primerljivih izdajateljev, volatilnost delniškega indeksa	nivo 2
BLOOMBERG BVAL
Dolžniški vrednostni papirji - državni	diskontiranje denarnih tokov	krivulja EUR SWAP obrestnih mer, kreditni pribitki izdajatelja, kreditni pribitki primerljivih izdajateljev, sklenjeni posli, dejanske kotacije, indikativne kotacije, ocena tečaja BVAL 6-10	nivo 2
		krivulja EUR SWAP obrestnih mer, kreditni pribitki izdajatelja, kreditni pribitki primerljivih izdajateljev, indikativne kotacije, ocena tečaja BVAL 1-5	nivo 3
Dolžniški vrednostni papirji podjetij in finančnih Institucij	diskontiranje denarnih tokov	krivulja EUR SWAP obrestnih mer, kreditni pribitki izdajatelja, kreditni pribitki primerljivih izdajateljev, sklenjeni posli, dejanske kotacije, indikativne kotacije, ocena tečaja BVAL 6-10	nivo 2
		krivulja EUR SWAP obrestnih mer, kreditni pribitki izdajatelja, kreditni pribitki primerljivih izdajateljev, indikativne kotacije, ocena tečaja BVAL 1-5	nivo 3

2.5.7. Slabitve

a) Finančne naložbe v pridruženih družbah

Skupina za potrebe računovodskega poročanja enkrat letno presoja znamenja oslabitev naložb v pridružene družbe. Po začetnem pripoznanju družba na dan bilance stanja preverja, ali obstaja kak nepristranski dokaz o morebitni oslabljenosti finančne naložbe. Če tak dokaz obstaja, se naložbo oslabi.

Nepristranski dokazi o oslabitvi naložbe v pridruženo podjetje so predvsem:

• pomembne finančne težave družbe,
• izmerljivo zmanjšanje ocenjenih prihodnjih denarnih tokov,
• slabši rezultati poslovanja, povečanje izgub iz poslovanja,
• znižanje vrednosti sredstev družbe.

Pri obstoju dokazov o oslabitvi naložbe se znesek izgube zaradi oslabitve izmeri kot razlika med knjigovodsko in nadomestljivo vrednostjo naložbe.

Ocena nadomestljive vrednosti se izračuna z uporabo različnih tehnik vrednotenja. Te vključujejo uporabo primerljivih transakcij med dobro obveščenimi strankami, če so na voljo, primerjavo s trenutno pošteno vrednostjo drugega instrumenta, ki ima podobne bistvene značilnosti, metode diskontiranih denarnih tokov in druge tehnike vrednotenja, ki jih običajno uporabljajo udeleženci na trgu (knjigovodska vrednost, multiplikatorji, dividendni donos). Če obstaja metoda vrednotenja, ki jo udeleženci na trgu običajno uporabljajo za določanje cene instrumenta in je dokazala zanesljivost pri oceni cen, dobljenih pri dejanskih tržnih poslih, se uporabi ta metoda.

b) Finančna sredstva, vrednotena po odplačni vrednosti

Skupina na dan bilance stanja oceni, ali obstaja kak nepristranski dokaz o morebitni oslabljenosti finančnih sredstev ali skupine finančnih sredstev. Izgube zaradi oslabitve se pripoznajo in sredstva prevrednotijo, če obstajajo objektivni dokazi o oslabitvi zaradi dogodka(-ov) po začetnem pripoznavanju finančnih sredstev, ki vpliva(-jo) na ocenjene prihodnje denarne tokove finančnega sredstva ali skupin finančnih sredstev. Nepristranski dokazi, da je finančno sredstvo ali skupina finančnih sredstev precenjena, vključujejo opazovane podatke o poslovanju zunanjih družb in se nanašajo na naslednje dogodke:

• pomembne finančne težave izdajatelja ali dolžnika,
• prekinitev pogodbe, kot je neizpolnitev ali odložitev izpolnitve obveznosti plačila obresti ali glavnice,
• jamstva Skupine dolžniku zaradi ekonomskih ali pravnih razlogov glede sposobnosti dolžnika, dopustitev, ki sicer upniku ne bi bila dodeljena,
• ko postane verjetno, da bo šel dolžnik v stečaj oziroma se bo drugače finančno reorganiziral,
• ustavljeno trgovanje z vrednostnimi papirji izdajateljev s finančnimi težavami,
• ko podatki kažejo, da obstajajo merljivi dokazi o zmanjšanju prihodnjih denarnih tokov skupine finančnih sredstev glede na denarne tokove ob začetnem pripoznavanju teh sredstev, čeprav zmanjšanja še ni mogoče povezati s posameznim finančnim sredstvom Skupine, vključujoč:
• neugodne spremembe v plačilnih sposobnostih dolžnikov Skupine ali
• nacionalne ali lokalne ekonomske pogoje, ki vplivajo na nesolventnost Skupine.

Če obstaja objektivni dokaz, da je pri posojilih in terjatvah ali finančnih sredstvih v posesti do zapadlosti v plačilo, izkazanih po odplačni vrednosti, nastala izguba zaradi oslabitve, se njen znesek izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov sredstva (izključujoč prihodnje kreditne izgube, ki se še niso zgodile), diskontiranih po prvotni efektivni obrestni meri finančnega sredstva. Knjigovodsko vrednost sredstva je treba zmanjšati s preračunom na kontu popravka vrednosti, izguba zaradi oslabitve pa se pripozna v poslovnem izidu kot prevrednotovalni finančni odhodek. Če ima dolg ali finančni instrument, ki je v lasti do dospelosti, spremenljivo obrestno mero, se za diskontiranje denarnih tokov in ugotavljanje morebitnih izgub iz oslabitve uporablja trenutno veljavna obrestna mera, določena v pogodbi. Skupina lahko izmeri morebitno potrebo po oslabitvi tudi tako, da kot pošteno vrednost uporabi tržno ceno na delujočem trgu.

Če je posojilo neizterljivo, se odpiše v breme odhodkov za oslabitve posojil. Posojila se štejejo kot neizterljiva takrat, ko so opravljeni vsi potrebni postopki izterjave in je bil znesek izgube določen. Naknadna poplačila odpisanih dolgov zmanjšujejo odhodke za oslabitev posojil v izkazu poslovnega izida.

Če je posojilo neizterljivo, se odpiše v breme odhodkov za oslabitve posojil. Posojila se štejejo za neizterljiva takrat, ko so opravljeni vsi potrebni postopki izterjave in je bil znesek izgube določen. Naknadna poplačila odpisanih dolgov zmanjšujejo odhodke za oslabitev posojil v izkazu poslovnega izida, če so poplačila prejeta v tekočem letu, sicer pa povečujejo prevrednotovalne prihodke.

Poslovne terjatve so najprej pripoznane po pošteni vrednosti, nato pa se praviloma merijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti, zmanjšani za slabitve. Poslovne terjatve so oslabljene, če obstajajo nedvoumni pokazatelji, da je unovčljivost terjatev vprašljiva zaradi npr. dolžnikove nelikvidnosti (blokada transakcijskega računa), uvedbe prisilne poravnave ali stečaja. Če taki dokazi obstajajo, je pri terjatvah, izkazanih po odplačni vrednosti, treba preveriti, ali je nastala izguba zaradi oslabitve, ki se pripozna v poslovnem izidu kot finančni odhodek. Izguba zaradi oslabitve je znesek, za katerega knjigovodska vrednost presega nadomestljivo vrednost terjatve. Nadomestljiva vrednost poslovnih terjatev, izkazanih po odplačni vrednosti, se izračuna kot sedanja vrednost pričakovanih prihodnjih denarnih tokov, razobrestenih po izvirni efektivni obrestni meri. Slabitve poslovnih terjatev so izkazane kot prevrednotovalni poslovni odhodek v izkazu poslovnega izida.

Skupina na dan bilance stanja oceni iztržljivo vrednost posamičnih terjatev na osnovi dejansko realiziranih denarnih tokov v preteklih obdobjih. Kjer ni pričakovati, da bodo terjatve v celoti poravnane, se pripravi izračun slabitev posamičnih terjatev.

Če se v poznejših obdobjih znesek odhodkov zaradi oslabitve dolžniških vrednostnih papirjev zmanjša in je možno zmanjšanje objektivno povezati z dogodkom, ki je nastal po pripoznavanju oslabitve (tak dogodek je lahko na primer izboljšanje kreditne ocene dolžnika), se prvotno pripoznane izgube zaradi oslabitve zmanjšajo s prilagoditvijo posamezne postavke s pripoznanjem prihodkov v izkazu poslovnega izida.

c) Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo

V Skupini se za finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, opravijo slabitve, kadar poslovodstvo ugotovi, da je prišlo do pomembnega ali dlje trajajočega zmanjšanja poštene vrednosti sredstev pod njihovo nabavno vrednost. Določitev, kaj je pomembno ali dolgotrajnejše, zahteva presojo. Pri tej presoji Skupina preverja med drugim naslednje: normalno volatilnost tečaja delnice in trajanje padanja tečajev, finančno stanje izdajatelja, uspešnost panoge in sektorja, spremembe v tehnologiji in denarnih tokovih iz dejavnosti in financiranja ter spremembe delujočega trga za takšno finančno sredstvo zaradi morebitnih finančnih težav izdajatelja.

Pri presoji dolgotrajnejšega zmanjšanja poštene vrednosti za lastniške vrednostne papirje pod njihovo nabavno vrednost se upošteva obdobje največ 9 mesecev od dneva, ko se je kapitalskim instrumentom poštena vrednost prvič zmanjšala pod nabavno vrednost in je ostala nižja za celotno obdobje 9 mesecev, medtem ko pri presoji pomembnega zmanjšanja poštene vrednosti poslovodstvo upošteva najmanj 20-odstotno znižanje poštene vrednosti glede na nabavno vrednost. Oslabitev

dolžniških vrednostnih papirjev se izvede, v kolikor se pojavijo finančne težave izdajatelja, če pride do kršenja pogodbe in neizpolnitve obveznosti plačila, reprogramiranja dolga ali se pojavi verjetnost stečaja.

Če taki znaki oslabitve obstajajo, se kumulativna izguba kot razlika med nabavno in trenutno pošteno vrednostjo, zmanjšano za že pripoznane izgube zaradi oslabitve v izkazu poslovnega izida, prenese iz kapitala v izkaz poslovnega izida. Če se v poznejših obdobjih poštena vrednost dolžniškega instrumenta, razvrščenega med sredstva, razpoložljiva za prodajo, poveča, povečanje pa se lahko neposredno poveže z dogodkom, ki je nastal po pripoznavanju oslabitve v dobičku ali izgubi, se odhodki zaradi oslabitve odpravijo z izkazom poslovnega izida.

Če za finančni instrument ni delujočega trga, se ugotovi poštena vrednost z uporabo metode vrednotenja. Metode vrednotenja obsegajo uporabo zadnjega posla med obveščenima in voljnima strankama, če so na voljo, primerjavo s trenutno pošteno vrednostjo drugega instrumenta, ki ima podobne bistvene značilnosti, proučitev diskontiranih denarnih tokov in modele za določanje cen opcij. Če obstaja metoda vrednotenja, ki jo udeleženci na trgu običajno uporabljajo za določanje cene instrumenta in je dokazala zanesljivost pri oceni cen, dobljenih pri dejanskih tržnih poslih, se uporabi ta metoda.

Pri metodi diskontiranega denarnega toka se uporabijo s strani poslovodstva ocenjeni bodoči denarni tokovi in diskontne stopnje, ki odražajo obrestne mere za primerljive instrumente. Če poštene vrednosti ni mogoče izmeriti, se finančni instrumenti vrednotijo po nabavni vrednosti (plačani ali prejeti znesek), povečani za vse stroške, ki so nastali zaradi te transakcije.

d) Naložbene nepremičnine

Najmanj enkrat letno poslovodstvo preverja nadomestljivo vrednost naložbenih nepremičnin zaradi morebitnih slabitev in sicer s cenitvami zunanjih pooblaščenih cenilcev za vrednotenje nepremičnin. Za nove nepremičnine se upošteva nabavna vrednost kot poštena vrednost nepremičnin.

Pri presojanju znamenj slabitev naložbenih nepremičnin se upoštevata kriterija donosnosti posamezne nepremičnine in tržne donosnosti. V kolikor dejanska donosnost posamezne nepremičnine presega zahtevano donosnost nepremičnin, nepremičnina ne izkazuje znamenj slabitev. V nasprotnem primeru se za nepremičnino ugotavlja nadomestljiva vrednost in sicer se uporabljajo naslednje metode vrednotenja nepremičnin (opredeljeno tudi v tehnikah vrednotenja v poglavju poštene vrednosti):

• na donosu zasnovan način: ta način temelji na principu sedanje vrednosti bodočih donosov to je najemnin in podobnih dohodkov, ki izhajajo iz gospodarjenja z nepremičnino (vrednost v uporabi),
• način tržnih primerjav: s tem načinom določimo indikacijsko vrednost nepremičnine na osnovi transakcij za enako oz. zelo podobno nepremičnino. Ta način je zlasti uporaben za nepremičnine, ki se v velikem številu prodajajo na sekundarnem trgu (poštena vrednost).

Oslabitev naložbene nepremičnine na iztržljivo vrednost se opravi, če se ugotovi, da je njena nadomestljiva vrednost nižja od knjigovodske vrednosti. Nadomestljiva vrednost je praviloma tista, ki je večja od vrednosti v uporabi ali poštene vrednosti zmanjšane za stroške prodaje.

2.5.8. Zaloge

Zaloge se v poslovnih knjigah izkazujejo po nabavni ali iztržljivi vrednosti, odvisno od tega, katera je nižja. Nabavno vrednost sestavljajo nakupna cena in neposredni stroški nabave, v primeru gradnje nepremičninskih projektov pa zalogo sestavljajo tudi stroški financiranja. Čista iztržljiva vrednost je ocenjena prodajna cena, zmanjšana za ocenjene stroške dokončanja in ocenjene stroške v zvezi s prodajo.

Zaloge nedokončane proizvodnje, ki vključujejo gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta Šumi. Načini ocenjevanja iztržljive vrednosti projekta v izgradnji se glede na posamezne dele objekta razlikujejo. Uporabljeni so naslednji načini ocenjevanja: na donosu zasnovanem načinu, z upoštevanjem tržnih najemnin in ocenjene mere kapitalizacije, pri čemer se predpostavi realna netvegana donosnost, premija za tveganje in premija za ohranitev glavnice (kapitala), način tržnih primerjav in metoda preostale vrednosti.

Če je knjigovodska vrednost zaloge nižja od izračunane vrednosti, neposredno povezani stroški povečujejo vrednost zaloge. Če Skupina oceni, da je knjigovodska vrednost višja od iztržljive vrednosti, se stroški financiranja prenehajo pripisovati v zalogo.

2.5.9. Druga sredstva

Med drugimi sredstvi Skupina izkazuje kratkoročne časovne razmejitve.

Kratkoročne časovne razmejitve so terjatve ali druga sredstva in obveznosti, ki se bodo po predvidevanjih pojavili v letu dni in katerih nastanek je verjeten, višina pa zanesljivo ocenjena. Kratkoročne časovne razmejitve so lahko usredstvene (aktivne) ali udolgovljene (pasivne) časovne razmejitve. Aktivne časovne razmejitve je mogoče obravnavati kot terjatve oziroma dolgove v širšem pomenu. Terjatve in obveznosti se nanašajo na znane ali neznane stranke, do katerih bodo v letu dni nastale prave terjatve in dolgovi.

Aktivne časovne razmejitve

Aktivne kratkoročne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno odložene stroške oziroma kratkoročno odložene odhodke ter kratkoročno nezaračunane prihodke. Izkazujejo se v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ki dokazujejo njihov nastanek in obstoj.

2.5.10. Nekratkoročna sredstva in obveznosti, namenjena za prodajo

Med sredstva in obveznosti za prodajo Skupina razvrsti tista nekratkoročna sredstva in obveznosti, za katerih knjigovodsko vrednost se utemeljeno predvideva, da bo poravnana s prodajo in ne z nadaljnjo uporabo. Sredstva, ki izpolnijo sodila za razvrstitev, podjetje neha amortizirati in jih izmeri po knjigovodski vrednosti ali po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje (po tisti, ki je nižja).

Pri razvrščanju sredstev na nekratkoročna sredstva, namenjena prodaji, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

• - sredstvo mora biti na voljo za takojšnjo prodajo;
• prodaja mora biti zelo verjetna;
• poslovodstvo mora sprejeti plan prodaje ter sredstvo aktivno prodajati po razumni ceni glede na pošteno vrednost sredstva; verjetnost, da bo prišlo do pomembne spremembe plana prodaje ali do prenehanja aktivnosti v zvezi s prodajo, mora biti minimalna;
• pričakuje se, da bo prodaja zaključena v roku enega leta;
• sredstva, pri katerih pogoji niso več izpolnjeni, je treba prerazvrstiti nazaj med osnovna sredstva oziroma drugo kategorijo sredstev (naložbene nepremičnine). V tem primeru je treba takšno sredstvo izmeriti po nižji od obeh vrednosti:
  • o knjigovodski vrednosti pred razvrstitvijo med nekratkoročna sredstva za prodajo, zmanjšani za amortizacijo, ki bi bila pripoznana, če sredstvo ne bi bilo prerazvrščeno; pri tem vsa za nazaj obračunana amortizacija bremeni poslovni izid tekočega poslovnega leta;
  • o nadomestljivi vrednosti na dan prerazvrstitve z nekratkoročnih sredstev za prodajo nazaj med osnovna sredstva.

2.5.11. Denar in denarni ustrezniki

Kot denar in denarni ustrezniki se izkazujejo gotovina, knjižni denar, depoziti pri bankah na odpoklic in depoziti z ročnostjo vezave do 3 mesecev.

2.5.12. Kapital

Članice Skupine KD pripoznavajo in evidentirajo spremembe v kapitalu v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1).

Kapital odraža lastniško financiranje podjetja in je z vidika podjetja njegova obveznost do lastnikov, ki zapade v plačilo, če podjetje preneha delovati. Opredeljen je ne samo z zneski, ki so jih lastniki vložili v podjetje, temveč tudi z zneski, ki so se pojavili pri poslovanju podjetja. Zmanjšujejo ga izguba pri poslovanju in izplačila.

Kapital Skupine sestavljajo:

• osnovni (vpisani) kapital,
• kapitalske rezerve,
• rezerve iz dobička,
• lastne delnice,
• prevedbena rezerva,
• rezerve, nastale zaradi prevrednotenja po pošteni vrednosti,
• zadržani dobički.

Osnovni kapital je opredeljen z zneski, ki so jih vložili lastniki. Osnovni kapital predstavlja nominalno vrednost vplačanih navadnih kosovnih delnic v evrih.

Obvladujoča družba ima izdane navadne imenske delnice. Stroški in nadomestila, ki jih je mogoče neposredno pripisati izdaji novih delnic oziroma opcij oziroma pridobitvi podjetja, se izkažejo kot zmanjšanje kapitala. Izkazujejo se neto, zmanjšani za davke.

Rezerve so namensko opredeljeni del čistega dobička, ki služi poravnavanju možnih izgub v prihodnjih letih in kupovanju lastnih delnic.

Kapitalske in zakonske rezerve se v presežnem znesku lahko uporabijo za povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe in za kritje čiste izgube poslovnega leta ter kritje prenesene čiste izgube, če se hkrati ne uporabijo rezerve iz dobička za izplačilo dobička družbenikom.

Rezerve za lastne delnice se morajo sprostiti in se lahko sprostijo samo, če so bile lastne delnice odtujene ali umaknjene.

Vse sestavine kapitala zunaj osnovnega kapitala pripadajo lastnikom osnovnega kapitala v sorazmerju z njihovimi lastniškimi deli osnovnega kapitala.

Lastne delnice družbe, vključno s stroški, ki se nanašajo neposredno na njihovo pridobitev, zmanjšujejo kapital družbe. Ob odtujitvi lastnih delnic se vsi dobički ali izgube poračunajo direktno v kapitalu.

Rezerve, nastale zaradi prevrednotenja po pošteni vrednosti, se pripoznajo na podlagi opravljenega prevrednotenja sredstev, izvedenega med letom v določenem obračunskem obdobju. Skupina v okviru rezerv, nastalih zaradi prevrednotenja, izkazuje spremembe, nastale pri vrednotenju finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, po pošteni vrednosti.

Dividende na navadne delnice se pripoznajo kot obveznost na dan, ko njihovo izplačilo potrdi skupščina lastnikov družbe.

2.5.13. Rezervacije

Rezervacije se oblikujejo za sedanje obveze, ki izhajajo iz preteklih dogodkov, ki se bodo poravnale v obdobju, ki ni z gotovostjo določeno in katerih velikost je mogoče zanesljivo oceniti.

Dolgoročni zaslužki zaposlencev

V Skupini so družbe v skladu z zakonodajo države, kolektivnimi pogodbami in internimi akti zavezane k plačilu jubilejnih nagrad zaposlencem ter odpravnin ob njihovi upokojitvi. Po slovenski zakonodaji se zaposlenci upokojijo po 40 letih delovne dobe in če izpolnjujejo določene pogoje, so upravičeni do izplačil v enkratnem znesku. Zaposlenci so prav tako upravičeni do dodatnega izplačila za vsakih deset let delovne dobe v Skupini.

Skupina pripoznava celotne aktuarske dobičke in izgube v izkazu poslovnega izida ob nastanku. Bodoče obveznosti so izračunane na podlagi aktuarskega izračuna.

Skupina enkrat letno oblikuje rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi. Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade se pripoznavajo skupinsko. Rezervacije se pri porabljanju zmanjšujejo neposredno za nastale obveznosti v zvezi s stroški, za katere so bile oblikovane, zato se pri porabljanju rezervacij stroški ne pojavljajo več v izkazu poslovnega izida. Pri zmanjšanju rezervacij zaradi njihovega porabljanja ali odpravljanja se uporablja metoda fifo. Skupina na bilančni presečni dan ugotovi in v izkazu poslovnega izida pripozna prihodek ali odhodek v zvezi s preračunom rezervacij kot razliko med začetnim in končnim stanjem rezervacij.

Glavne predpostavke, vključene v izračun rezervacij za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade, so:

• pričakovana rast plač je enaka diskontni stopnji,
• trenutno veljavne višine odpravnin in jubilejnih nagrad,
• - fluktuacija zaposlenih, ki je odvisna predvsem od njihove starosti.

2.5.14. Pogodbene obveznosti

Pogodbene obveznosti so obveze skupine za prenos delov objekta Šumi. Obveznost se meri kot znesek nadomestila, prejetega od kupca. Med pogodbeni obveznostmi skupina evidentira obveznosti iz naslova prejetih avansov in ar za prodajo posameznih delov stanovanjsko-poslovnega objekta Šumi. Pripoznana obveznost predstavlja obvezo skupine, da bodisi prenese dele nepremičnin v prihodnosti bodisi vrne prejeto nadomestilo.

2.5.15. Pasivne časovne razmejitve

Pasivne časovne razmejitve, ki zajemajo vračunane stroške neizkoriščenega dopusta, kratkoročno vnaprej vračunane stroške in kratkoročno odložene prihodke, kratkoročne obveznosti za izplačilo dividend in druge poslovne obveznosti, kot so kratkoročne obveznosti do zaposlencev, obveznosti do dobaviteljev, do države, za varščine, za prejete predujme ipd.

Obveze za kratkoročne zaslužke zaposlenih se merijo po nominalni vrednosti in so pripoznane kot stroški dela v izkazu poslovnega izida. Kratkoročni zaslužki zaposlenih predstavljajo plače, regresi idr.

Kratkoročno vnaprej vračunani stroški so oblikovani z namenom enakomerne obremenitve poslovnega izida, kljub temu da se stroški še niso pojavili. Poslovodstvo na podlagi preteklih dogajanj v poslovanju lahko ocenjuje stroške, ki bodo nastali za obravnavano obdobje, čeprav še ni prejelo ustrezne listine. Na podlagi te ocene, z enakomerno dinamiko upošteva znesek v računovodskem izkazu. Ko se poslovni dogodek pojavi, se vnaprej vračunani stroški zmanjšajo in se preko poslovnega izida pripozna razlika med vračunanimi in dejanskimi stroški. Med kratkoročne vnaprej vračunane stroške Skupina vračunava tudi stroške za neizkoriščene dopuste.

2.5.16. Finančni prihodki in finančni odhodki

Skupina v tej postavki izkazuje finančne prihodke in finančne odhodke iz naložb v pridružena podjetja, v odvisna podjetja, iz naložb namenjenih prodaji, iz naložb merjenih po pošteni vrednosti preko poslovnega izida, izvedenih finančnih inštrumentov in posojil, depozitov ter terjatev.

Finančni prihodki vsebujejo prihodke od dividend, obresti, realizirane kapitalske dobičke in tečajne razlike. Finančni odhodki pa vsebujejo obresti, realizirane kapitalske izgube, odhodke iz oslabitev in tečajne razlike.

Prihodki in odhodki za obresti se pripoznajo v poslovnem izidu ob njihovem nastanku in se izračunajo po metodi efektivnih obresti, razen za finančna sredstva, razvrščena v skupino po pošteni vrednosti preko poslovnega izida, kjer se izračunajo po metodi nominalnih obresti.

Metoda efektivne obrestne mere je metoda, s katero se izračuna odplačna vrednost finančnega sredstva ali finančne obveznosti, in metoda razporejanja obrestnih prihodkov ali odhodkov prek določenega obdobja. Efektivna obrestna mera je mera, ki natančno diskontira prihodnje denarne tokove v celotni dobi finančnega instrumenta na njegovo čisto knjigovodsko vrednost. Pri izračunu efektivne obrestne mere Skupina upošteva vsa pogodbena določila finančnega instrumenta (na primer opcijo predplačil), ne upošteva pa prihodnjih izgub. Izračun upošteva tudi vsa nadomestila, ki so predmet plačil med pogodbenimi partnerji in so sestavni del efektivne obrestne mere, transakcijske stroške in vse druge premije in diskonte.

Po izvedeni oslabitvi finančnega instrumenta se obrestni prihodki instrumenta pripoznajo z uporabo obrestne mere, ki je bila upoštevana pri izračunu diskontirane vrednosti prihodnjih denarnih tokov za namene merjenja izgube iz oslabitve.

V konsolidirani bilanci stanja se obresti od dolžniških vrednostnih papirjev izkazujejo skupaj s finančnimi naložbami.

Finančni odhodki se pripoznajo ob obračunu, ne glede na plačila, ki so povezana z njimi.

Dobiček (izguba) od prodaje naložb se pripozna v poslovnem izidu med realiziranimi finančnimi prihodki in odhodki.

Prihodki in odhodki od tečajnih razlik, ki se izračunajo za sredstva v tuji valuti. Tečajne razlike se na bilančni dan preračunajo po referenčnem tečaju Evropske centralne banke, ki ga objavlja Banka Slovenije. Za tečaje tujih valut, ki jih objavlja Banka Slovenije mesečno, se lahko uporabi tudi ustrezni tečaj poslovne banke.

Prihodki od dividend za kapitalski instrument se pripoznajo v poslovnem izidu, ko podjetje pridobi pravico do plačila.

Izgube zaradi oslabitve se pripoznajo in sredstva prevrednotijo, če obstajajo stvarni objektivni dokazi o slabitvi zaradi dogodka, ki je nastal po začetnem pripoznanju sredstev in vpliva na ocenjene bodoče denarne tokove finančnega sredstva.

2.5.17. Poslovni prihodki in poslovni odhodki

Prihodki iz pogodb s kupci se pripoznajo na osnovi sklenjenih pogodb s kupci in sicer ob prenosu obvladovanja blaga ali storitev na kupca v znesku, ki odraža nadomestilo, za katerega Skupina pričakuje, da je do njega upravičena v zameno za to blago ali storitev.

Izvršitvena obveza je obljuba kupcu zagotoviti blago ali storitve. Prihodki se pripoznajo v trenutku, ko Skupina izpolni izvršitveno obvezo. To je takrat, ko se na kupca prenese obvladovanje nad proizvodom ali storitvijo. Obvladovanje pomeni, da kupec lahko usmerja uporabo sredstva in prejema vse bistvene koristi iz sredstva ter lahko tudi prepreči drugim uporabo in prejemanje koristi iz sredstva. Pri prihodkih iz pogodb s kupci iz naslova opravljanja storitev, nastane izpolnitev izvršitvene obveze v trenutku, ko je storitev opravljena, pri blagu pa, ko je izročeno kupcu. Prihodki se pripoznajo v neto vrednosti brez davka na dodano vrednost in drugih davkov.

Transakcijska cena je znesek nadomestila, za katerega družba pričakuje, da ga bo prejela v zameno za prenos blaga oz. izvršitev obljubljenih storitev kupcu. Pri pogodbah s kupci, ki vključujejo več izvršitvenih obvez, se transakcijska cena razdeli na posamezne izvršitvene obveze na podlagi relativnih samostojnih cen blaga oziroma storitev.

Skupina med poslovne prihodke uvršča prihodke iz pogodb s kupci, ki zajemajo predvsem prihodke od prodaje kinovstopnic in gostinstva, prihodke od najemnin naložbenih nepremičnin, prihodke od odtujitve naložbenih nepremičnin, prevrednotovalne poslovne prihodke in prihodke iz odprave dolgoročnih rezervacij.

Prihodki od najemnin naložbenih nepremičnin se pripoznavajo na podlagi sklenjenih najemnih pogodb.

Skupina med poslovne odhodke evidentira stroške materiala in storitev, stroške dela, amortizacijo, odhodke v zvezi z naložbenimi nepremičninami in druge prevrednotovalne poslovne odhodke. V izkazu poslovnega izida so stroški prikazani po naravnih vrstah.

Stroški materiala in storitev se pripoznavajo na podlagi listin, ki dokazujejo, da so povezani z nastalimi gospodarskimi koristmi.

Stroški amortizacije so zneski nabavne vrednosti neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev, ki v posameznih obračunskih obdobjih prehajajo iz teh sredstev v nastajajoče poslovne učinke.

Odhodki v zvezi z naložbenimi nepremičninami vključujejo amortizacijo naložbenih nepremičnin, odhodke v zvezi z oslabitvijo naložbenih nepremičnin in realizirane izgube ob odsvojitvi naložbenih nepremičnin.

Skupina med druge prihodke uvršča izredne prihodke, kot na primer prejete kazni in odškodnine.

Skupina med druge odhodke evidentira predvsem druge poslovne odhodke, kot so denarne kazni in odškodnine, izplačila za humanitarne, kulturne namene ipd.

2.5.18. Davek od dohodka

Odmerjeni davek

V Skupini so davki obračunani v skladu z določbami ustrezne zakonodaje, ki veljajo za posamezno državo, v katerih so odvisne družbe Skupine. V Republiki Sloveniji se davek od dohodkov pravnih oseb za leto 2019 obračunava po 19 % stopnji.

Odložene terjatve in obveznosti za davek

Odloženi davek je namenjen pokrivanju začasne razlike, ki nastane med knjigovodsko vrednostjo sredstev in obveznosti do virov sredstev in davčno vrednostjo po metodi obveznosti po bilanci stanja. So ali obdavčljive začasne razlike ali odbitne začasne razlike. Če posel ni poslovna združitev in ne vpliva niti na računovodski dobiček niti na obdavčljivi dobiček, Skupina ne pripozna iz tega izhajajočih odloženih obveznosti ali terjatev za davek niti pri začetnem pripoznanju niti pozneje.

Odložene terjatve za davek so zneski davka iz dobička, ki bodo povrnjeni v prihodnjih obdobjih glede na odbitne začasne razlike, prenos neizrabljenih davčnih izgub v naslednja obdobja in prenos neizrabljenih davčnih dobropisov v naslednja obdobja. Odložene obveznosti davek so zneski davka, ki ga bo treba poravnati v prihodnjih obdobjih glede na obdavčljive začasne razlike. Odložene obveznosti za davek so pripoznane v celoti. Odložene terjatve in obveznosti za davek se ne diskontirajo in se pobotajo, če se nanašajo na davek iz dobička, ki pripada isti davčni oblasti in imajo podjetja v Skupini zakonsko izterljivo pravico pobotati odmerjene terjatve in obveznosti za davek.

Odložene terjatve za davek za začasne razlike so pripoznane, če je verjetno, da bodo začasne razlike odpravljene v predvidljivi prihodnosti in bo na razpolago obdavčljivi dobiček, tako da bo mogoče izrabiti obdavčljive razlike.

Odložene terjatve za davek za neizrabljene davčne izgube in davčne dobropise se pripoznajo, če je verjetno, da bo na razpolago prihodnji obdavčljivi dobiček, ki ga bo mogoče obremeniti za neizrabljene davčne izgube in neizrabljene davčne dobropise.

Odložene terjatve za davek se pregledujejo na dan bilance stanja in se oslabijo za tisti del terjatev, za katerega ni več mogoče pričakovati, da bo v prihodnosti obstajal ustrezen obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti neizkoriščene davčne izgube.

Učinki pripoznanja odloženih terjatev ali obveznosti za davek se pripoznajo kot prihodek ali odhodek v izkazu poslovnega izida Skupine, razen kadar se davek pojavi iz poslovnega dogodka, ki se je pripoznal neposredno preko drugega vseobsegajočega donosa ali iz poslovne združitve.

2.5.19. Ustavljeno poslovanje

Ustavljeno poslovanje je sestavni del podjetja, ki je bil odtujen ali razvrščen med sredstva za prodajo, in predstavlja samostojen važnejši program področja ali območja poslovanja:

• - je del enotnega usklajenega načrta za odtujitev samostojne važnejše smeri področja ali območja delovanja, ali
• - je odvisno podjetje, pridobljeno izključno z namenom ponovne prodaje.

2.6. OBVLADOVANJE TVEGANJ

Skupina KD je pri svojem poslovanju izpostavljena strateškim, finančnim, operativnim in naključnim tveganjem. Glede na to, da je Skupina KD prodala celotno Skupino Adriatic Slovenica v začetku leta 2019, ni več izpostavljena zavarovalnemu tveganju.

Strateška tveganja se nanašajo na dolgoročni razvoj Skupine in v tem okviru tudi posameznih družb v Skupini. Opredeljena vizija, poslanstvo in strategije Skupine in njenih posameznih družb ter izvajanje in redno preverjanje ustreznosti družb so mehanizem, prek katerega se ta tveganja upravljajo. Sprejemanje investicijskih odločitev glede investiranja v posamezna področja oziroma dejavnosti je glede na zelo raznoliko dejavnost družb v lastništvu Skupine KD ključnega strateškega pomena. Sistem vodenja in upravljanja (corporate governance) je prilagojen in usmerjen k doseganju razvoja in rasti posameznih področij ter doseganju zahtevane donosnosti.

Skupina je izpostavljena finančnim tveganjem predvsem prek finančnih sredstev in obveznosti. Finančna tveganja so tveganja, da pritoki zaradi tržnih sprememb na trgu kapitala in denarja ter poslovanja in bonitet komitentov in izdajateljev finančnih instrumentov ne bodo zadostovali za kritje odtokov. Najpomembnejše sestavine tega tveganja so tveganje spremembe obrestnih mer, tveganje spremembe tečajev vrednostnih papirjev ter valutno in kreditno tveganje.

Namen procesa obvladovanja finančnih tveganj sta predvsem stabilnost poslovanja in zmanjšanje izpostavljenosti posameznim tveganjem na sprejemljivo raven. Skupina je izpostavljena predvsem finančnim tveganjem.

Obvladovanje tveganj je kontinuiran ciklični proces, ki ga je mogoče razdeliti v tri stopnje. Na prvi stopnji je identifikacija potencialnih tveganj. Na drugi stopnji so posamezna tveganja modelirana in izmerjena. Ti modeli se uporabljajo kot podlaga za merjenje stopnje izpostavljenosti posamične družbe v Skupini in Skupine posameznim tveganjem. Na podlagi identifikacije in merjenja tveganj v Skupini uprava sprejme ustrezne ukrepe za zmanjšanje ali obvladovanje teh tveganj (tretja stopnja). Vzvodi uprave so različni in odvisni od stopnje izpostavljenosti in tipa tveganja.

Uprava družbe upravlja tveganja, prisotna v posameznih družbah v Skupini in na ravni Skupine kot celote. Postavlja smernice glede razmerja med tveganji, donosi in kapitalom, izvaja periodične kontrole in postavlja smernice za izvajanje poslovnih politik in strategij za posamezne družbe v Skupini.

Posamezne družbe v Skupini so vzpostavile sistem poročanja za potrebe uprave, ki omogoča redno nadzorovanje tveganj, ki so jim izpostavljene.

2.6.1. Obvladovanje kapitalske ustreznosti in upravljanje s kapitalom

Uprava se je odločila za ohranjanje velikega kapitalskega obsega, da bi tako zagotovila zaupanje vseh deležnikov in nadaljnji razvoj Skupine KD. Kot enega od strateških kazalnikov je Skupina opredelila donosnost kapitala kot razmerje med doseženim čistim dobičkom večinskih lastnikov in povprečno vrednostjo lastniškega kapitala večinskih lastnikov. Skupina si prizadeva za

ohranjanje ravnotežja med večjimi donosi, ki bi jih omogočila večja zadolženost, ter prednostmi in varnostjo močne kapitalske strukture.

Donosnost kapitala je eden od strateških kazalnikov letnega načrta Skupine, ki se določi in sprejme na podlagi spremljanja dogajanja v okolju in v skladu z ohranjanjem optimalne strukture kapitala. Donosnost kapitala se izračunava kot razmerje med doseženim čistim poslovnim izidom in povprečno vrednostjo stanja celotnega kapitala, v okviru katerega je odšteta vrednost čistega dobička.

Naložbeni načrti, politika optimalne strukture kapitala ter pričakovanja in interesi delničarjev so temelj oblikovanja dividendne politike. Družba izplačuje dividende enkrat letno. Predlog višine dividende oblikuje upravni odbor obvladujoče družbe. Dividende se oblikujejo iz bilančnega dobička obvladujoče družbe, ki se oblikuje v skladu z veljavnimi predpisi v Sloveniji, sklep o njegovi uporabi pa sprejme skupščina delničarjev.

Skupina KD nima posebnih ciljev glede lastništva zaposlenih in nima nobenega programa delniških opcij. V letu 2019 v Skupini ni prišlo do spremembe v načinu upravljanja kapitala.

2.6.2. Obvladovanje finančnih tveganj

Skupina je izpostavljena finančnim tveganjem predvsem prek finančnih sredstev in obveznosti. Finančna tveganja so tveganja, da pritoki zaradi tržnih sprememb na trgu kapitala in denarja ter poslovanja in bonitet komitentov in izdajateljev finančnih instrumentov ne bodo zadoščali za kritje odtokov. Najpomembnejše komponente tega tveganja so likvidnostno tveganje, kreditno tveganje in tržno tveganje, kjer je Skupina izpostavljena tveganju spremembe obrestnih mer, tveganju spremembe tečajev vrednostnih papirjev, spremembe cen in valutnemu tveganju.

Likvidnostna tveganja so tveganja, da Skupina ne bo sposobna poplačati vseh obveznosti, vključno s potencialnimi obveznostmi. Skupina si prizadeva uresničiti cilj, da je v vsakem trenutku sposobna zagotavljati likvidnost in da je trajno sposobna izpolnjevati vse svoje obveznosti z ustrezno višino kapitala (solventnost).

Glavni vir kreditnega tveganja Skupine izhaja iz finančnih naložb, pri čemer se Skupina sooča s tveganjem nastanka finančne izgube zaradi neizpolnitve obveznosti zaradi razlik med dejanskimi in pogodbeno določenimi izpolnitvami obveznosti. Gre za tveganje, da nasprotna stranka ne bo zmožna izplačati dolgovanih zneskov ob zapadlosti.

Tržna tveganja nastopajo predvsem pri nalaganju sredstev, kjer obstaja možnost, da se ne izpolnijo pričakovanja glede gibanja naložb oziroma se ne izpolnijo v celoti. Tveganje neugodne spremembe vrednosti naložb je lahko posledica sprememb tečajev tujih valut, obrestnih mer ali tržne cene vrednostnih papirjev.

Skupina upravlja in obvladuje tveganja, katerim je izpostavljena, tako da redno spremlja denarne tokove in zagotavlja, da ima vedno na razpolago dovolj likvidnih sredstev za poravnavo svojih obveznosti, da nalaga svoja sredstva tako, da dosega dovolj veliko dolgoročno donosnost, ki presega višino donosa pri zavarovalnih obveznostih, da usklajuje trajanje finančnih sredstev s finančnimi obveznostmi, da zagotavlja ustreznost finančnih sredstev.

Tabele v nadaljevanju prikazujejo, kako Skupina upravlja in nadzira svoja finančna tveganja. Tabela prikazuje stanje vseh sredstev in obveznosti po posameznih postavkah ter kako višina posameznih finančnih sredstev in vseh ostalih sredstev ustreza višini obveznosti.

Analiza finančnih sredstev in finančnih obveznosti za upravljanje finančnih tveganj

(v EUR)	31. 12. 2020	31. 12. 2019
SREDSTVA
Dolžniški vrednostni papirji	57.875.790	70.852.625
Po pošteni vrednosti preko IPI	-	-
- tržni	14.747.958	14.379.248
- državne obveznice	43.127.832	56.473.377
Razpoložljivi za prodajo	-	-
- tržni	-	-
Lastniški vrednostni papirji	3.787.150	9.098.478
Po pošteni vrednosti preko IPI	-	-
- tržni	-	-
Razpoložljivi za prodajo	3.787.150	9.098.478

- tržni	1.467.377	1.075.224
- netržni	2.319.773	8.023.254
Posojila in depoziti	10.535.403	13.933.526
Skupaj finančne naložbe	72.198.343	93.884.629
Terjatve	23.154.228	26.084.174
Denar in denarni ustrezniki	9.628.415	18.220.956
Skupaj sredstva	104.980.986	138.189.759
OBVEZNOSTI
Finančne obveznosti	7.310.346	8.915.879
Poslovne obveznosti	4.646.728	4.172.928
Skupaj obveznosti	11.957.074	13.088.807

Sredstva in obveznosti po pričakovani ročnosti

(v EUR)	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Dolgoročna sredstva
Dolgoročna finančna sredstva	8.479.556	13.527.100
Dolgoročne terjatve	33.125	10.033.125
Ostala dolgoročna sredstva	19.633.093	14.102.621
	28.145.774	37.662.846
Kratkoročna sredstva
Kratkoročna finančna sredstva	63.718.787	80.357.529
Kratkoročne terjatve	23.121.103	16.051.049
Ostala kratkoročna sredstva	44.636.927	43.083.580
	131.476.817	139.492.158
Skupaj sredstva	159.622.591	177.155.004

(v EUR)	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Dolgoročne obveznosti
Dolgoročne finančne obveznosti	6.964.858	8.467.787
Dolgoročne pogodbene obveznosti	2.313.730	5.255.456
Dolgoročne poslovne obveznosti	1.481.042	555.965
	10.759.630	14.279.208
Kratkoročne obveznosti
Kratkoročne finančne obveznosti	345.488	448.092
Kratkoročne pogodbene obveznosti	10.546.900	-
Kratkoročne poslovne obveznosti	3.165.686	3.616.963
	14.058.074	4.065.055
Skupaj obveznosti	24.817.704	18.344.263

Likvidnostno tveganje

Izpostavljenost likvidnostnemu tveganju se odraža v možnosti nastanka likvidnostnih problemov oziroma v nezmožnosti Skupine za tekoče izpolnjevanje obveznosti iz poslovanja Skupine.

Skupina obvladuje likvidnostno tveganje z zagotavljanjem primerne 88tructure in ustrezne razpršenosti naložb, s planiranjem prihodnjih denarnih tokov za pokritje prihodnjih predvidljivih obveznosti ter z zagotavljanjem primernega obsega visoko likvidnih naložb za pokrivanje prihodnjih nepredvidljivih obveznosti.

Tabele v nadaljevanju prikazujejo različne obveznosti Skupine glede na njihovo ročnost.

Pregled zapadlosti obveznosti v letu 2020 – nediskontirani denarni tokovi

KD LETNO POROČILO 2020

(v EUR)	Knjigovodska vrednost	Brez zapadlosti	do 1 leta	1-3 let	3-5 let	nad 5 let
Dolžniški vrednostni papirji (izdani)	6.336.617	-	454.760	909.521	2.246.620	5.311.000
Druge finančne obveznosti	974.029	-	201.621	420.028	403.227	16.801
Pogodbene obveznosti	12.860.630	-	10.574.572	2.286.058	-	-
Poslovne obveznosti in rezervacije	4.936.166	-	3.313.795	1.462.601	174.377	132.919
Skupaj obveznosti	25.107.142	-	14.544.748	5.078.208	2.824.224	5.460.720

Pregled zapadlosti obveznosti v letu 2019 – nediskontirani denarni tokovi

(v EUR)	Knjigovodska vrednost	Brez zapadlosti	do 1 leta	1-3 let	3-5 let	nad 5 let
Dolžniški vrednostni papirji (izdani)	8.497.025	-	614.977	1.229.955	2.723.387	8.093.600
Druge finančne obveznosti	418.854	-	199.274	231.876	-	-
Pogodbene obveznosti	5.255.456	-	-	5.255.456
Poslovne obveznosti in rezervacije	4.416.283	-	3.675.171	635.637	18.440	87.035
Skupaj obveznosti	18.587.618	-	4.489.422	7.352.924	2.741.827	8.180.635

Analiza zapadlosti v plačilo finančnih sredstev, namenjenih obvladovanju likvidnostnega tveganja, na dan 31. 12. 2020

(v EUR)	Knjigovodska vrednost	Brez zapadlosti	do 1 leta	1-5 let	nad 5 let
Dolžniški vrednostni papirji	57.875.790	-	57.875.790	-	-
Finančne naložbe, razpoložljive za prodajo	3.787.150	3.787.150	-	-	-
Dana posojila in depoziti	10.535.403	-	2.876.463	7.584.800	74.140
Terjatve	23.768.744	-	23.735.619	-	33.125
Denar in denarni ustrezniki	9.628.415	-	9.628.415	-	-
Skupaj	105.595.502	3.787.150	94.116.287	7.584.800	107.265

Analiza zapadlosti v plačilo finančnih sredstev, namenjenih obvladovanju likvidnostnega tveganja, na dan 31. 12. 2019

(v EUR)	Knjigovodska vrednost	Brez zapadlosti	do 1 leta	1-5 let	nad 5 let
Dolžniški vrednostni papirji	70.852.625	-	70.852.625	-	-
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	12.630.483	12.630.483	-	-	-
Dana posojila in depoziti	13.933.526	-	6.400.778	4.288.166	3.244.582
Terjatve	26.102.353	-	16.069.228	10.000.000	33.125
Denar in denarni ustrezniki	18.220.956	-	18.220.956	-	-
Skupaj	141.739.943	12.630.483	111.543.587	14.288.166	3.277.707

Kreditno tveganje

Kreditno tveganje predstavlja potencialno izgubo Skupine v primeru, če tretja stranka oziroma dolžnik ne izpolni obveznosti. Najbolj izpostavljena področja kreditnemu tveganju so finančne naložbe in posojila, pri čemer se Skupina sooča s tveganjem nastanka finančne izgube zaradi neizpolnitve obveznosti in s tem razlike med dejanskimi in pogodbeno določenimi izpolnitvami obveznosti.

Skupina je najbolj izpostavljena kreditnemu tveganju pri dolžniških vrednostnih papirjih, kjer tveganje zmanjšuje s čim večjo izpostavljenostjo do izdajateljev z boljšo bonitetno oceno. Kreditno tveganje pri danih posojilih se zmanjšuje s pridobivanjem in preverjanjem javno dostopnih podatkov o trenutnem finančnem stanju posojilojemalcev, njihovi prihodnji plačilni sposobnosti in z iskanjem različnih možnosti za zavarovanje terjatev (pojasnilo 2.9.5.).

Tveganje, da posojila ne bodo poravnana pravočasno, je zmerno.

Največja izpostavljenost kreditnemu tveganju 31. 12. 2020

(v EUR)	AAA-A	BBB-B	CCC-C	Brez kreditne ocene	Skupaj
Dolžniški vrednostni papirji	8.151.567	49.724.223	-	-	57.875.790
Po pošteni vrednosti preko IPI	8.151.567	49.724.223	-	-	57.875.790
Posojila, depoziti in finančne terjatve	-	2.241.683	-	8.293.720	10.535.403
Skupaj finančne naložbe	8.151.567	51.965.906	-	8.293.720	68.411.193
Terjatve	742.419	22.468.487	-	557.838	23.768.744
Denar in denarni ustrezniki	-	1.573.709	-	8.054.706	9.628.415
Sredstva, ki so izpostavljena kreditnemu tveganju	8.893.986	76.008.102	-	16.906.264	101.808.352

Največja izpostavljenost kreditnemu tveganju 31. 12. 2019

(v EUR)	AAA-A	BBB-B	CCC-C	Brez kreditne ocene	Skupaj
Dolžniški vrednostni papirji	13.830.175	57.022.450	-	-	70.852.625
Po pošteni vrednosti preko IPI	13.830.175	57.022.450	-	-	70.852.625
Posojila, depoziti in finančne terjatve	-	5.000.778	-	8.932.748	13.933.526
Skupaj finančne naložbe		13.830.175 62.023.228	-	8.932.748	84.786.151
Terjatve	-	25.764.396	-	337.956	26.102.352
Denar in denarni ustrezniki	-	9.024.413	-	9.196.543	18.220.956
Sredstva, ki so izpostavljena kreditnemu tveganju	13.830.175	96.812.037	-	18.467.247	129.109.459

Finančna sredstva po zapadlosti

(v EUR)	Nezapadla in neoslabljena	Zapadlo in neoslabljeno do 30 dni	Zapadlo in neoslabljeno od 31 do 90 dni	Zapadlo in neoslabljeno od 91 do 270 dni	Zapadlo in neoslabljeno nad 270 dni	Zapadlo in oslabljeno - bruto vrednost (individualno)	Zapadlo in oslabljeno - popravek vrednosti (individualna slabitev)	Skupaj
31.12.2020
Dolžniški vrednostni papirji	57.875.790	-	-	-	-	-	-	57.875.790
Posojila in depoziti	7.658.940	-	-	-	-	4.316.731	(1.440.268)	10.535.403
Terjatve	23.756.742	1.750	2.518	-	7.734	273.846	(273.846)	23.768.744
SKUPAJ	89.291.472	1.750	2.518	-	7.734	4.590.577	(1.714.114)	92.179.937
31.12.2019
Dolžniški vrednostni papirji	70.852.625	-	-	-	-	-	-	70.852.625
Posojila in depoziti	12.533.526	-	-	-	-	6.141.197	(4.741.197)	13.933.526
Terjatve	26.055.794	22.430	-	870	23.259	280.765	(280.765)	26.102.353
SKUPAJ	109.441.945	22.430	-	870	23.259	6.421.962	(5.021.962)	110.888.504

Analiza občutljivosti tržnih tveganj

Dejavniki

Metode in predpostavke, uporabljene pri pripravi analize občutljivosti za tiste vrste tržnih tveganj, katerim je Skupina izpostavljena.

Dejavnik občutljivosti	Opis dejavnika
Sprememba obrestne mere	Vpliv na spremembo v tržnih obrestnih merah za ±50 bp (to pomeni: če se tržna obrestna mera spremeni za 50 indeksnih točk (basic points), kolikšen je vpliv na dobiček in na kapital).
Sprememba cen delnic	Vpliv na spremembe tržne cene finančnih sredstev se odraža pri spremembi cene delnice, cene ID-delnice, cene strukturiranih vrednostnih papirjev in cene vzajemnih skladov 31. decembra 2020 za ±15 %.

Tveganje spremembe cen lastniških vrednostnih papirjev

Gre za tveganje, povezano z lastniškimi vrednostnimi papirji, in sicer, da bodo cene le-teh nihale in s tem vplivale na pričakovane donose finančnih sredstev oziroma njihovo izkazano vrednost v naložbenem portfelju Skupine. Za obvladovanje tega tveganja Skupina svojo naložbeno politiko oblikuje tako, da dosega ustrezno sektorsko in geografsko razpršenost delniških naložb, ne presega dovoljenih limitov izpostavljenosti do posameznega izdajatelja ter sredstva nalaga v naložbe z ustreznim razmerjem med tveganjem in donosnostjo.

2020

(v EUR)	Vpliv na dobiček pred davki	Vpliv na kapital
Sprememba cen delnic + 15%	-	568.073
Sprememba cen delnic - 15%	(568.073)	-

2019

(v EUR)	Vpliv na dobiček pred davki	Vpliv na kapital
Sprememba cen delnic + 15%	-	1.364.772
Sprememba cen delnic - 15%	(1.364.772)	-

Obrestno tveganje

Tveganje spremembe obrestne mere odraža tveganje, da se bo poštena vrednost prihodnjih denarnih tokov finančnih instrumentov zmanjšala glede na pričakovanja o prihodnjih denarnih tokovih ob nakupu finančnega instrumenta. Lahko se odrazi v spremembi tržne vrednosti naložb v dolžniške vrednostne papirje s fiksnimi donosi, razen v primeru njihove razvrstitve v skupino naložb, ki se držijo do zapadlosti ali pa v tveganju, povezanim z zmožnostjo reinvestiranja finančnih sredstev ob zapadlosti naložb v najmanj enakih pogojih kot za finančna sredstva, ki so zapadla.

Za obvladovanje obrestnega tveganja Skupina uporablja naslednje postopke:

• v primeru obveznosti z vnaprej določljivimi denarnimi tokovi uporablja postopke imunizacije, s katero izenačuje povprečno trajanje naložb s povprečnim trajanjem obveznosti;
• zagotavljanje ujemanja aktivnih in pasivnih obrestnih mer;
• zagotavljanje ustrezne strukture naložb glede na donosnost in trajanje.

Izpostavljenost obrestnemu tveganju

(v EUR)	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Dolžniški vrednostni papirji	57.875.790	70.852.625
Posojila in depoziti	10.535.403	13.933.526
Denar in denarni ustrezniki	9.628.415	18.220.956
Obrestovana finančna sredstva	78.039.608	103.007.107
Izdane obveznice	6.336.317	8.497.025
Obrestovane finančne obveznosti	6.336.317	8.497.025

Spodnja tabela povzema rezultate analize občutljivosti za cene dolžniških in lastniških vrednostnih papirjev, pri čemer prikaz vpliva na kapital izključuje vpliv na izkaz poslovnega izida.

2020

(v EUR)	Vpliv na dobiček pred davki	Vpliv na kapital
Sprememba obrestne mere + 50 bt	370.405	-
Sprememba obrestne mere - 50 bt	(370.405)	-

2019

(v EUR)	Vpliv na dobiček pred davki	Vpliv na kapital
Sprememba obrestne mere + 50 bt	510.139	-
Sprememba obrestne mere - 50 bt	(510.139)	-

Valutno tveganje

Valutno tveganje je tveganje, da se bo razmerje med domačo valuto, v kateri se vrednotijo naložbe, in valuto, v kateri je izražena vrednost posamezne naložbe, gibalo v takšni smeri, da bo to negativno vplivalo na vrednost naložb.

Spodnja tabela povzema izpostavljenost Skupine valutnemu tveganju na dan 31. decembra. V tabelo so vključeni zneski finančnih sredstev ter finančnih obveznosti po valutah.

Izpostavljenost valutnemu tveganju 31. 12. 2020

(v EUR)	EUR	Drugo	Skupaj
Sredstva
Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko IPI	57.875.790	-	57.875.790
- Dolžniški vrednostni papirji	57.875.790	-	57.875.790
Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo	3.787.134	16	3.787.150
- Lastniški vrednostni papirji	3.787.134	16	3.787.150
Posojila in depoziti	10.535.403	-	10.535.403
Skupaj finančne naložbe	72.198.327	16	72.198.343
Terjatve	23.152.783	1.445	23.154.228
Denar in denarni ustrezniki	9.621.289	7.126	9.628.415
Skupaj sredstva, ki so izpostavljena valutnemu tveganju	104.972.399	8.587	104.980.986
Obveznosti
Finančne obveznosti	7.310.346	-	7.310.346
Pogodbene obveznosti	12.860.630	-	12.860.630
Poslovne obveznosti	4.646.728	-	4.646.728
Skupaj obveznosti, ki so izpostavljena valutnemu tveganju	24.817.704	-	24.817.704

Izpostavljenost valutnemu tveganju 31. 12. 2019

(v EUR)	EUR	Drugo	Skupaj
Sredstva
Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko IPI	56.565.817	14.286.808	70.852.625
- Dolžniški vrednostni papirji	56.565.817	14.286.808	70.852.625
Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo	9.098.462	16	9.098.478
- Lastniški vrednostni papirji	9.098.462	16	9.098.478
Posojila in depoziti	13.933.526	-	13.933.526
Skupaj finančne naložbe	79.597.805	14.286.824	93.884.629
Terjatve	26.082.728	1.446	26.084.174
Denar in denarni ustrezniki	18.217.397	3.559	18.220.956
Skupaj sredstva, ki so izpostavljena valutnemu tveganju	123.897.930	14.291.829	138.189.759
Obveznosti
Finančne obveznosti	8.915.879	-	8.915.879
Pogodbene obveznosti	5.255.456	-	5.255.456
Poslovne obveznosti	4.172.928	-	4.172.928
Skupaj obveznosti, ki so izpostavljena valutnemu tveganju	18.344.263	-	18.344.263

2.6.3. Hierarhija poštene vrednosti

Poštena vrednost finančnih sredstev in obveznosti je znesek, s katerim je mogoče zamenjati sredstvo ali poravnati dolg med dobro obveščenima in voljnima strankama v premišljenem poslu. Ocena poštene vrednosti finančnih naložb je odvisna od razpoložljivosti tržnih podatkov, na osnovi katerih Skupina lahko ocenjuje pošteno vrednost. Za merjenje finančnih sredstev po

poštenih vrednostih in njihovo razvrščanje v hierarhije Skupina uporabi tehnike ocenjevanja vrednosti, predstavljene v poglavju 2.6.6.

Sredstva terjatev iz poslovanja in obveznosti iz poslovanja, ki so kratkoročne narave, niso vključena v prikaz sredstev in obveznosti po pošteni vrednosti, ker se zanje ugotavlja, da je knjigovodska vrednost zelo dober približek poštene vrednosti.

Finančna sredstva in obveznosti po hierarhiji poštene vrednosti

	Knjigovodska vrednost	Poštena vrednost
(v EUR)	31. 12. 2020	31. 12. 2020	Nivo 1	Nivo 2	Nivo 3
Finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti
Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida	57.875.790	57.875.790	57.875.790	-	-
Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo	3.787.150	3.787.150	1.467.377	-	2.319.773
Skupaj finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti	61.662.940	61.662.940	59.343.167	-	2.319.773
Finančna sredstva, za katere je poštena vrednost razkrita
Dana posojila in depoziti	10.535.403	10.535.403	-	-	10.535.403
Skupaj finančna sredstva, za katere je poštena vrednost razkrita	10.535.403	10.535.403	-	-	10.535.403
Finančna obveznost merjena po pošteni vrednosti
Izvedeni finančni inštrumenti	-	-	-	-	-
Skupaj finančne obveznosti merjena po pošteni vrednosti	-	-	-	-	-
Obveznosti, za katere je poštena vrednost razkrita
Izdane obveznice	6.336.317	6.336.317	6.336.317	-	-
Skupaj obveznosti, za katere je poštena vrednost razkrita	6.336.317	6.336.317	6.336.317	-	-

Za finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, ki jih Skupina vrednoti po modelu nabavne vrednosti, Skupina poštene vrednosti ni ugotavljala, temveč je zgolj presojala znamenja oslabitve (pojasnilo 2.9.5.), zato te naložbe niso razvrščene v hierarhijo poštene vrednosti. Vrednost teh naložb 31. 12. 2020 je bila 2.076.417 evrov (2019: 8.023.296 evrov). Postopek presojanja znamenj oslabitve finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, ki jih Skupina vrednoti po modelu nabavne vrednosti, je predstavljen v poglavju 2.5.7.

Na dan 31. 12. 2020 skupina med finančnimi sredstvi, merjenimi po pošteni vrednosti izkazuje naložbo v alternativni sklad, ki vrednoti sredstva po pošteni vrednosti.

Do 31. 12. 2020 Skupina ni izvedla prerazvrstitve finančnih sredstev med skupinami zaradi spremembe namena uporabe teh sredstev, prav tako ni prišlo do prerazvrstitev zaradi spremembe tržnih razmer na kapitalskih trgih.

	Knjigovodska vrednost	Poštena vrednost
(v EUR)	31. 12. 2019	31. 12. 2019	Nivo 1	Nivo 2	Nivo 3
Finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti
Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida	70.852.625	70.852.625	70.852.625	-	-
Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo	1.075.182	1.075.182	1.075.182	-	-
Skupaj finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti	71.927.807	71.927.807	71.927.807	-	-
Finančna sredstva, za katere je poštena vrednost razkrita
Naložbene nepremičnine	11.799.872	12.659.449	-	-	12.659.449
Dana posojila in depoziti	13.933.526	13.933.526	-	-	13.933.526
Skupaj finančna sredstva, za katere je poštena vrednost razkrita	25.733.398	26.592.975	-	-	26.592.975
Finančna obveznost merjena po pošteni vrednosti
Skupaj finančne obveznosti merjena po pošteni vrednosti	-	-	-	-	-
Obveznosti, za katere je poštena vrednost razkrita
Izdane obveznice	8.497.020	8.543.207	8.543.207	-	-
Skupaj obveznosti, za katere je poštena vrednost razkrita	8.497.020	8.543.207	8.543.207	-	-

2.7. POROČANJE PO POSLOVNIH ODSEKIH

Področni oziroma območni odseki so posamezni deli poslovanja Skupine, ki so izpostavljeni različnim stopnjam dobičkonosnosti, možnostim za rast, pričakovanjem glede prihodnosti in tveganjem. Področni odsek je tako prepoznaven sestavni del Skupine, ki se ukvarja s skupino sorodnih proizvodov ali storitev, ter je predmet tveganj in donosov, drugačnih od tistih v drugih področnih odsekih. Območni odsek je prepoznaven sestavni del Skupine, ki se ukvarja s proizvodi in storitvami v posebnem gospodarskem okolju, ter je predmet tveganj in donosov, drugačnih od tistih v drugih sestavnih delih, delujočih v drugih gospodarskih okoljih.

Glavne dejavnosti Skupine oziroma področni odseki so naslednji:

• – finančne storitve, ki vključujejo upravljanje tržnih in netržnih finančni naložb, upravljanje prostih denarnih sredstev z namenom ustvarjanja finančnih donosov
• – nepremičnine, ki zajemajo razvoj nepremičninskih projektov in upravljanje nepremičninskega portfelja.

Skupina posluje predvsem v Sloveniji, zanemarljiv delež pa v državah Evropske unije in drugih državah jugovzhodne Evrope.

Bistvene spremembe v posameznih postavkah so pojasnjene v poglavju pojasnil k posameznim postavkam računovodskih izkazov. Poslovodstvo ne spremlja denarnih tokov na podlagi poslovnih odsekov.

2.7.1. Podatki o poslovanju po področnih odsekih

Leto 2020

(v EUR)	Finančne storitve	Nepremičnine	Skupina 1. 1. – 31. 12. 2020
Čisti prihodki od prodaje	507.149	962.736	1.469.885
Prihodki iz odnosov z odvisnimi družbami	(462.331)	-	(462.331)
Čisti prihodki od prodaje	44.818	962.736	1.007.554
Prihodki od obresti in drugi prihodki od posojil	4.203.835	6	4.203.841
Odhodki od obresti	(653.512)	-	(653.512)
Amortizacija osnovnih in neopredmetenih sredstev	(271.972)	(147.104)	(419.076)
Amortizacija naložbenih nepremičnin	(110.285)	-	(110.285)
Oslabitev naložbenih nepremičnin	(1.141.602)	(199.064)	(1.340.666)
Poslovni izid pred davki	(1.224.944)	(684.812)	(1.909.756)
Davki	(395.110)	76.442	(318.668)
Čisti poslovni izid	(1.620.054)	(608.370)	(2.228.424)

(v EUR)	Finančne storitve	Nepremičnine	Skupina 31. 12. 2020
Opredmetena in neopredmetena sredstva	1.159.198	731.637	1.890.835
Naložbene nepremičnine	6.754.851	3.969.172	10.724.023
Pridružene družbe	6.590.964	-	6.590.964
Finančne naložbe	69.956.660	2.241.683	72.198.343
Zaloga	-	34.393.997	34.393.997
Denar	8.469.158	1.159.257	9.628.415
Druga sredstva	23.618.832	4.113.537	27.732.369
Sredstva	116.549.663	46.609.283	163.158.946
Finančne obveznosti	7.310.346	-	7.310.346
Poslovne in pogodbene obveznosti	543.707	17.111.177	17.654.884
Obveznosti	7.854.053	17.111.177	24.965.230

Leto 2019

(v EUR)	Finančne storitve	Nepremičnine	Skupina 1. 1. – 31. 12. 2019
Čisti prihodki od prodaje	676.385	2.146.316	2.822.701
Prihodki iz odnosov z odvisnimi družbami	(446.028)	-	(446.028)
Čisti prihodki od prodaje	230.357	2.146.316	2.376.673
Prihodki od obresti	181.085	4.509	185.594
Odhodki od obresti	(1.633.563)	-	(1.633.563)
Amortizacija osnovnih in neopredmetenih sredstev	(258.948)	(128.558)	(387.506)
Amortizacija naložbenih nepremičnin	(203.517)	(78.739)	(282.256)
Oslabitev naložbenih nepremičnin	(3.406.152)	(1.543.630)	(4.949.782)
Poslovni izid pred davki	(16.968.339)	(1.868.559)	(18.836.898)
Davki	809.741	56.458	866.199
Čisti poslovni izid	(16.158.598)	(1.812.101)	(17.970.699)

(v EUR)	Finančne storitve	Nepremičnine	Skupina 31. 12. 2019
Opredmetena in neopredmetena sredstva	696.634	1.102.498	1.799.132
Naložbene nepremičnine	8.006.738	3.793.134	11.799.872
Finančne naložbe	93.884.629	-	93.884.629
Zaloga	-	24.844.445	24.844.445
Denar	17.966.094	254.862	18.220.956
Druga sredstva	26.346.431	2.822.850	29.169.281
Sredstva	146.900.526	32.817.789	179.718.315
Finančne obveznosti	8.915.879	-	8.915.879
Poslovne obveznosti	2.802.526	6.727.945	9.530.471
Obveznosti	11.718.405	6.727.945	18.446.350

2.7.2. Podatki o poslovanju po posameznih območnih odsekih

Skupina ima svoje poslovanje razširjeno na treh glavnih geografskih območjih. Glavno območje poslovanja Skupine je Slovenija.

Skupina posluje predvsem v Sloveniji, državah Evropske unije in drugih državah jugovzhodne Evrope.

(v EUR)	1. 1. – 31. 12. 2020	1. 1. – 31. 12. 2019
Čisti prihodki od prodaje
Slovenija	977.827	2.220.926
EU	27.374	155.148
Druge države	2.353	599
Skupaj	1.007.554	2.376.673
Analiza investicij v opredmetena in neopredmetena sredstva
Slovenija	159.084	1.592.285
EU	-	-
Druge države	-	-
Skupaj	159.084	1.592.285
(v EUR)	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Skupaj sredstva
Slovenija	91.317.948	89.409.983

EU	63.790.938	83.995.269
Druge države	8.050.060	6.313.063
Skupaj	163.158.946	179.718.315
Pridružena podjetja
Slovenija	6.590.964	-
EU	-	-
Druge države	-	-
Skupaj	6.590.964	-
Dobro ime
Slovenija	-	-
Druge države	-	377.134
Skupaj	-	377.134

2.8. POJASNILA K POSAMEZNIM POSTAVKAM RAČUNOVODSKIH IZKAZOV

2.8.1. Neopredmetena sredstva

			Programska
(v EUR)	Dobro ime	Licence	oprema	Skupaj
NABAVNA VREDNOST
Stanje 1. 1. 2019	377.134	15.000	113.748	505.882
Povečanje	-	-	17.400	17.400
Zmanjšanje	-	(15.000)	(11.961)	(26.961)
Stanje 31. 12. 2019	377.134	-	119.187	496.321
Stanje 1. 1. 2020	377.134	-	119.187	496.321
Povečanje	-	-	2.891	2.891
Prenos na naložbene nepremičnine	(377.134)	-	-	(377.134)
Stanje 31. 12. 2020	-	-	122.078	122.078
POPRAVEK VREDNOSTI
Stanje 1. 1. 2019	-	15.000	65.360	80.360
Amortizacija	-	-	17.487	17.487
Zmanjšanje	-	(15.000)	(11.437)	(26.437)
Stanje 31. 12. 2019	-	-	71.410	71.410
Stanje 1. 1. 2020	-	-	71.410	71.410
Amortizacija	-	-	6.485	6.485
Zmanjšanje	-	-	-	-
Stanje 31. 12. 2020	-	-	77.895	77.895
NEODPISANA VREDNOST
Stanje 31. 12. 2019	377.134	-	47.777	424.911
Stanje 31. 12. 2020	-	-	44.183	44.183

2.8.2. Opredmetena osnovna sredstva

		Pravica do
(v EUR)	Zgradbe in zemljišča	uporabe – zgradbe	Oprema za opravljanje dejavnosti	Pisarniška in druga oprema	Skupaj
NABAVNA VREDNOST
Stanje 1. 1. 2019	-	-	54.729	476.414	531.143
Povečanje	-	573.092	732.276	269.517	1.574.885
Zmanjšanje	-	-	(2.453)	(98.646)	(101.099)
Izstop iz skupine	-	-	-	(52.086)	(52.086)
Stanje 31. 12. 2019	-	573.092	784.552	595.199	1.952.843
Stanje 1. 1. 2020	-	573.092	784.552	595.199	1.952.843
Povečanje	-	716.434	120.507	35.649	872.590
Zmanjšanje	-	-	-	(1.917)	(1.917)
Stanje 31. 12. 2020	-	1.289.526	905.059	628.931	2.823.516
POPRAVEK VREDNOSTI
Stanje 1. 1. 2019	-	-	15.815	338.250	354.065
Amortizacija	-	159.192	119.900	90.926	370.018
Zmanjšanje	-	-	(669)	(95.738)	(96.407)
Izstop iz skupine	-	-	-	(49.054)	(49.054)
Stanje 31. 12. 2019	-	159.192	135.046	284.384	578.622
Stanje 1. 1. 2020	-	159.192	135.046	284.384	578.622
Amortizacija	-	191.031	134.465	87.095	412.591
Zmanjšanje	-	(12.490)	-	(1.859)	(14.349)
Stanje 31. 12. 2020	-	337.733	269.511	369.620	976.864
NEODPISANA VREDNOST
Stanje 31. 12. 2019	-	413.900	649.506	310.815	1.374.221
Stanje 31. 12. 2020	-	951.793	635.548	259.311	1.846.652

Skupina je v mesecu marcu 2019 sklenila najemno pogodbo za poslovne prostore. Najemna pogodba je sklenjena za nedoločen čas, vendar se je na podlagi ocene poslovodstva za izračun obveznosti za poslovni najem ob sklenitvi pogodbe upoštevalo dobo najema za 3 leta. Skupina je med opredmetenimi osnovnimi sredstvi pripoznala 573.092 evrov pravice do uporabe in 573.092 evrov obveznosti za poslovni najem. Za pripoznanje pravice do uporabe se je uporabila metoda poenostavljenega prehoda. Pri izračunu je bila uporabljena diskontna stopnja 2,62 %. Na dan bilance stanja se ugotavlja, da je obojestranski interes najemodajalca in najemnika za dolgoročno sodelovanje, zato se je spremenila računovodska ocena trajanja najema. Ocenjujemo, da znaša doba najema 7 let od sklenitve pogodbe. Skladno s spremenjeno oceno trajanja najema se je povečala vrednost pravice do uporabe in povečala finančne obveznosti iz najema.

V letu 2020 je skupina izkazala 8.585 evrov (2019: 10.868 evrov) stroškov obresti za obveznosti iz najema, ki so izkazani med finančnimi odhodki za obresti (pojasnilo 2.8.17.4) in 198.751 evrov (2019: 165.626 evrov) skupnega denarnega toka za najeme. Stroški, povezani s kratkoročnimi najemi in najemi sredstev majhne vrednosti, so razkriti med poslovnimi odhodki (pojasnilo 2.8.21.1.).

Skupina nima finančnih obvez iz naslova nakupa opredmetenih osnovnih sredstev. Opredmetena osnovna sredstva niso zastavljena za zavarovanje obveznosti družbe.

2.8.3. Naložbene nepremičnine

(v EUR)	31. 12. 2020	31. 12. 2019
NABAVNA VREDNOST
Stanje na začetku obdobja	23.627.086	29.098.614
Povečanje	-	243.226
Zmanjšanje	-	(557.940)
Tečajne razlike	(2.032)	14.115
Prenos iz dobrega imena	377.134	-
Izstop iz skupine	-	(2.405.989)
Prenos iz / na sredstva namenjena prodaji	-	(2.764.940)
Stanje na koncu obdobja	24.002.188	23.627.086
POPRAVEK VREDNOSTI
Stanje na začetku obdobja	11.827.214	11.237.306
Amortizacija	110.285	282.256
Zmanjšanje	-	(184.120)
Slabitve / odprave oslabitve	1.340.666	4.322.932
Izstop iz skupine	-	(1.066.220)
Prenos iz / na sredstva namenjena prodaji	-	(2.764.940)
Stanje na koncu obdobja	13.278.165	11.827.214
NEODPISANA VREDNOST	10.724.023	11.799.872

V izkazu poslovnega izida so bile pripoznane naslednje postavke:

(v EUR)	1. 1. - 31. 12. 2020	1. 1. - 31. 12. 2019
Prihodki od najemnin od naložbenih nepremičnin	357.100	437.606
Neposredni poslovni stroški naložbenih nepremičnin, ki prinašajo najemnine	21.357	117.694

Poslovodstvo je v letu 2020 presojalo ali obstajajo razlogi za slabitev naložbenih nepremičnin.

V letu 2020 je skupina pripoznala 1.340.666 evrov (2019: 4.949.782 evrov) oslabitev naložbenih nepremičnin, ki so izkazane med poslovnimi odhodki (pojasnilo 2.8.21.4.) in 0 evrov (2019: 626.850 evrov) odprave oslabitev naložbenih nepremičnin, ki so izkazane med prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki (pojasnilo 2.8.19.2.)

Za nepremičnine Maribox, Glince in zemljišče Dobanovci so zadnje ocenjevanje nadomestljive vrednosti naložbenih nepremičnin opravili zunanji pooblaščeni cenilci nepremičnin na dan 31. 12. 2020.

Nepremičnina Maribox

Nepremičninski kompleks v naravi predstavlja 29.577,17 m2 skupne neto tlorisne površine in 622 garažnih mest. Površina zemljišča znaša 14.522 m2.

Na dan 31. 12. 2020 se je na podlagi ocenjene poštene vrednosti naložbene nepremičnine le-to oslabilo v višini 1.141.602 evrov. Odhodki iz oslabitve nepremičnine so izkazani med poslovnimi odhodki (pojasnilo 2.8.21.4). Cenitev je na dan 31. 12. 2020 opravil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin. Ocenjevalec je pošteno vrednost naložbene nepremičnine ocenil z na donosu zasnovanem načinu in metodo preostale vrednosti.

Ocena vrednosti je zajemala naslednje elemente obravnavane nepremičnine:

• zemljišče gradbena parcela, zemljišče za gradnjo in zemljišče cest;
• komunalna opremljenost objekta in okolice;
• izboljšave (poslovni objekt z garažno hišo in zunanja ureditev);
• potencial vrednosti izgradnje poslovnega objekta.

Na podlagi tržnih podatkov so bile ocenjene najemnine za poslovne prostore (za trgovske in gostinske lokale ter garaže). Na izračunani stanovitni dobiček je bila uporabljena mera kapitalizacije v višini 7,814 % (2019: 7,752 %), ki je bila izračunana:

	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Realna netvegana donosnost	0,283 %	0,533 %
Premija za tveganje	6,0 %	5,8 %
Premija za ohranitev glavnice	1,531 %	1,419 %
Mera kapitalizacije	7,817 %	7,752 %

Indikativna vrednost po na donosu zasnovanem načinu je bila zaradi epidemije korigirana za pričakovani vpliv epidemije na enoletni doprinos najemnin v letu 2021.

Za oceno vrednosti potencialnega dopolnilnega razvoja je bila uporabljena metoda preostale vrednosti in 5,141 % (2019: 5,166 %) diskontna stopnja.

Nepremičnina Glince

Zemljišče Glince (k.o. 1755) v naravi predstavlja zemljišče v izmeri 46.871,67 m2. Skupina je na podlagi ocene nadomestljive vrednosti zemljišča, ki jo je na dan 31. 12. 2020 ocenil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin, oslabila zemljišča v višini 199.064 evrov. Cenilec je uporabil način tržnih primerjav, saj je ocenil, da je za tovrstno nepremičnino možno najti kvalitetne primerljive posle, saj so transakcije (ponudbe) s primerljivimi nepremičninami običajne in pogoste.

Cenitveno poročilo vsebuje opozorilo, da v času priprave ocene vrednosti vlada na trgu negotovost zaradi epidemije COVID-19. Trg nepremičnin na dan cenitve sicer nima padca cen, prisotna pa je visoka stopnja negotovosti glede zanesljivosti ocen vrednosti v danem obdobju, saj ni možno zanesljivo ugotoviti, kakšen vpliv imajo izredni dogodki na (bodoče) tržno dogajanje.

Za oceno nadomestljive vrednosti zemljišča Glince na dan 31. 12. 2019 je bil uporabljen način tržnih primerjav.

Nepremičnina Dobanovci, Srbija

Zemljišče Dobanovci v Srbiji obsega 112.997 m2. Ocena zemljišča je bila izvedena z načinom tržnih primerjav, kjer je cenilec na podlagi pridobljenih prodaj primerljivih nepremičnin in na podlagi opravljenih analiz in prilagoditev pridobil indikativne vrednosti in na osnovi tega postopka sklepal o tržni vrednosti nepremičnine. Pri izračunu aritmetične sredine pridobljenih cen je cenilec upošteval 15 % diskonta. Na podlagi ocenjene vrednosti je poslovodstvo ocenilo, da ni znamenj oslabitve zemljišča.

Cenitveno poročilo vsebuje opozorilo, da na dan ocene vrednosti na trgu nepremičnin še ni zaznati sprememb zaradi vpliva COVID-19. Tudi napovedi vpliva na gospodarstvo so trenutno zelo nezanesljive in bodo predvidoma še večkrat posodobljene glede na nadaljnji razvoj dogodkov, predvsem trajanja epidemije ter vrste in obsega državnih ukrepov za ublažitev posledic krize. Posledično je tudi ocena vrednosti nepremičnin manj zanesljiva.

Za oceno nadomestljive vrednosti zemljišča Dobanovci na dan 31. 12. 2019 je bil uporabljen način tržnih primerjav.

Družba KD Group je v postopku prodaje odvisne družbe Adriatic Slovenica d. d. v letu 2019 odkupila nepremičnino Maribox za kupnino v višini 14.191.671 evrov. V gibanju naložbenih nepremičnin ta transakcija nakupa ni izkazana, ker skupina že v letu 2018 te nepremičnine zaradi obveze odkupa ni prikazala med nekratkoročnimi sredstvi za prodajo. Kupnina je bila v letu 2019 nakazana prodajalcu Adriatic Slovenica d. d., zato je v izkazu denarnih tokov prikazana med izdatki za nakup naložbenih nepremičnin.

Skupina za amortiziranje naložbenih nepremičnin uporablja enakomerno časovno amortiziranje in v letu 2020 ni spreminjala amortizacijskih stopenj. Amortizacija naložbenih nepremičnin je pripoznana v izkazu poslovnega izida med poslovnimi odhodki (pojasnilo 2.8.21.3.).

Skupina nima naložbenih nepremičnin, danih za poroštvo, prav tako na naložbenih nepremičninah ne obstajajo pravne omejitve in niso zastavljene kot jamstvo za dolgove.

Poštena vrednost naložbenih nepremičnin je na dan 31. 12. 2020 znašala 11.636.388 evrov (2019: 12.659.449 evrov).

2.8.4. Finančne naložbe v pridruženih družbah

(v EUR)	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Stanje 1. 1.	-	3.054.291
Pridobitve	-	-
Odtujitve	-	(3.036.000)
Prerazvrstitev iz finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo med finančne naložbe v pridruženih družbah	7.294.351	(18.489)
Pripisi dobičkov in prevrednotenj	63.637	-
Slabitve	(767.024)	-
Prenos iz/na sredstva namenjena prodaji	-	198
Stanje 31. 12.	6.590.964	-

V letu 2020 je družba pridobila dodatni delež banke DBS d. d. in naložbo razvrstila med pridružene družbe. Pri prerazvrstitvi naložbe je skupina uporabila pristop nabavne vrednosti. Naložba je bila pred prerazvrstitvijo izkazana po vrednosti, ki je ustrezala pošteni vrednosti, zato pri prerazporeditvi ni prišlo do učinkov pripoznanih v izkazu poslovnega izida. Podatki o poslovanju banke za leto 2020 v času sprejema letnega poročila še niso na voljo, zato so za namene kapitalske metode uporabljeni podatki za zadnje javno objavljene podatke, to je za poslovno leto 2019. Skupina je za leto 2020 glede na datum pridobitve dodatnega deleža v naložbi pripisala eno četrtino konsolidiranega dobička banke in eno četrtino drugega vseobsegajočega donosa, ustvarjenega v letu 2019.

Za namen presoje znamenj oslabitve je bila izdelana interna ocena nadomestljive vrednosti naložbe z metodo diskontiranih čistih denarnih tokov. Uporabljeni so bili zadnji javno objavljeni podatki v trenutku izdelave presoje (letno poročilo za 2019, podatki o poslovanju) in primerjava banke s slovenskim bančnim sistemom. Napovedani so bili trije scenariji, ki se jim je pripisala utež. Pri vseh treh scenarijih se je ocenjeval vpliv COVID-a za leto 2021 in 2022. Obdobje od 2023 do 2025 je obdobje okrevanja, 2025 je normalizirano leto, za obdobje v neskončnost po 2025 pa je bil uporabljen Gordonov model.

Uporabljene so bile naslednje predpostavke:

• Diskontna stopnja: 10, 8 %
• Diskont na pomanjkanje tržnosti: 19,2 %
• Diskont na pomanjkanje obvladovanja: 11,4 %

Razpon ocen nadomestljive vrednosti na podlagi scenarijev:

Scenarij	Utež	Vrednost
Srednji	50 %	6,56
Optimistični	25 %	7,36
Pesimistični	25 %	5,68
Ponderirana		6,54

Na podlagi ocene nadomestljive vrednosti je skupina pripoznala oslabitev naložbe v višini 767.024 evrov. Odhodki iz oslabitve so izkazani med finančnimi odhodki (pojasnilo 2.8.17.1.).

2.8.5. Zaloge

(v EUR)	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Nepremičnine v izgradnji za trg	34.373.190	24.805.001
Drugo	20.807	39.444
Skupaj zaloge	34.393.997	24.844.445

Med nepremičninami v izgradnji za trg Skupina izkazuje nepremičninski projekt ''Šumi'' v Ljubljani, k. o. 1721. Zemljišče je na dan 31. 12. 2020 pod hipoteko v vrednosti 35.500.000 evrov v korist slovenske poslovne banke, ki bo financirala gradnjo projekta.

Povečanje zaloge nepremičninskega projekta Šumi se nanaša na povečanje iz naslova opravljenih storitev v višini 9.539.738 evrov (2019: 5.581.443 evrov) in stroškov dela v višini 28.451 evrov (2019: 28.934 evrov). V letu 2020 ni bilo obresti, ki bi bile kapitalizirane v zalogo.

Med drugimi zalogami Skupina izkazuje zaloge trgovskega blaga.

Na dan 31. 12. 2020 je bila za namen presoje čiste iztržljive vrednosti zaloge projekta Šumi ocenjena poštena vrednost projekta. Poslovodstvo je na podlagi tako izračunane poštene vrednosti projekta ocenilo, da prevrednotenje zaloge na nižjo čisto iztržljivo vrednost ni potrebno, saj iztržljiva vrednost zaloge presega knjigovodsko vrednost zaloge.

Metodologija izračuna poštene vrednosti na dan 31. 12. 2020 se ni spremenila v primerjavi z ocenjevanjem poštene vrednosti na dan 31. 12. 2019. Uporabljena je bila metoda preostale vrednosti.

Izračun prodajne vrednosti projekta je cenilec razdelil na oceno poštene vrednosti stanovanj, hotela, poslovnega dela objekta in parkirnih mest. Cenilec je za oceno prodajne vrednosti stanovanj ocenil povprečne indikativne vrednosti stanovanj, pri kateri je upošteval lokacijo projekta, popravljanje tržnih razmer in stopnjo razvitosti projekta. Za hotelski del objekta je bila vrednost določena v višini kupnine iz že sklenjene pogodbe o prodaji. Ocena vrednosti poslovnega dela objekta (lokali) je bila pripravljena na donosu zasnovanem načinu. Pri izračunu indikativne vrednosti poslovnega dela objekta je bila upoštevana naslednja mera kapitalizacije:

	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Realna netvegana donosnost	0,248 %	0,633 %
Premija za tveganje	6,000 %	5,500 %
Premija za ohranitev glavnice	1,548 %	1,375 %
Mera kapitalizacije	7,796 %	7,508 %

Indikativna vrednost parkirnih mest je bila ocenjena na načinu tržnih primerjav.

Pri oceni stroškov razvoja projekta za dokončanje so bili ocenjeni nadomestitveni stroški za posamezne dele objekta, pri čemer so bili le-ti kontrolirani z nemškimi standardi, stroški prodaje in marketinga, stroški financiranja in poplačilo razvijalca projekta.

Cenitveno poročilo vsebuje opozorilo, da na dan ocene vrednosti na trgu nepremičnin še ni zaznati sprememb zaradi vpliva COVID-19. Tudi napovedi vpliva na gospodarstvo so trenutno zelo nezanesljive in bodo predvidoma še večkrat posodobljene glede na nadaljnji razvoj dogodkov, predvsem trajanja epidemije ter vrste in obsega državnih ukrepov za ublažitev posledic krize. Posledično je tudi ocena vrednosti nepremičnin manj zanesljiva.

2.8.6. Druga sredstva

(v EUR)	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Kratkoročno odloženi stroški	28.841	26.033
Kratkoročno nezaračunani prihodki	3.507.513	2.537.278
Skupaj druga sredstva	3.536.354	2.563.311

Med kratkoročno nezaračunanimi prihodki je v višini 1.907.513 evrov izkazan davek na dodano vrednost od prejetih in danih avansov, povezanih z gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta Šumi.

2.8.7. Finančne naložbe

(v EUR)	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Posojila in depoziti
Dolgoročni del	7.658.940	7.532.748
Kratkoročni del	2.876.463	6.400.778
	10.535.403	13.933.526
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
Dolgoročni del	-	5.994.350
Kratkoročni del	3.787.150	3.104.127
	3.787.150	9.098.478
Finančna sredstva, vrednotena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida
Za trgovanje	57.875.790	70.852.625
	57.875.790	70.852.625
Skupaj finančne naložbe	72.198.343	93.884.629

Na dan 31. 12. 2020 skupina nima zastavljenih vrednostnih papirjev kot jamstvo za obveznosti.

2.8.7.1.	Posojila in depoziti

(v EUR)	Posojila / depoziti na 31. 12. 2020	Popravek vrednosti	Skupaj na 31. 12. 2020	Posojila / depoziti na 31. 12. 2019	Popravek vrednosti	Skupaj na 31. 12. 2019
Dolgoročno dana posojila
Fizičnim osebam	82.783	-	82.783	76.400	-	76.400
Drugim družbam	1.499.142	-	1.499.142	3.168.182	-	3.168.182
Povezanim družbam	3.835.332	-	3.835.332	4.288.166	-	4.288.166
	5.417.257	-	5.417.257	7.532.748	-	7.532.748
Kratkoročno dana posojila
Fizičnim osebam	-		-	-		-
Drugim družbam	4.316.731	(1.440.268)	2.876.463	6.141.197	(4.741.197)	1.400.000
	4.316.731	(1.440.268)	2.876.463	6.141.197	(4.741.197)	1.400.000
Depoziti
Dolgoročni	2.241.683	-	2.241.683	-	-	-
Kratkoročni	-	-	-	5.000.778	-	5.000.778
	2.241.683	-	2.241.683	5.000.778	-	5.000.778
Skupaj dana posojila in depoziti	11.975.671	(1.440.268)	10.535.403	18.674.723	(4.741.197)	13.933.526

Med dolgoročnimi posojili, danim povezanim družbam, je izkazano odloženo plačilo kupnine za prodajo družbe DRI Naložbe d. o. o. v letu 2019, katere kupec je bila družba, ki ima v nadrejeni družbi KD d. d. pomemben delež. Terjatev zapade v plačilo leta 2022 in je zavarovana z zastavo 2.300 delnic SKDR.

Med dolgoročnimi posojili, danimi povezanim družbam, družba izkazuje terjatev do družbe v likvidaciji, s sedežem v Republiki Italiji. Skladno s planom prestrukturiranja italijanske družbe in na njem temelječih dogovorih, je družba od finančnih upnikov odkupila večje število terjatev. Dolžnik je terjatev dolžan poravnati najkasneje do konca leta 2023, in sicer z dezinvestiranjem poslovno nepotrebnega finančnega in nepremičninskega premoženja. Poslovodstvo na podlagi opravljenih analiz premoženja, namenjenega poplačilu, meni, da to premoženje bistveno presega višino terjatev in da slabitev ni potrebna. Ob začetnem pripoznanju je bila glede na planirane denarne tokove poplačil terjatev izračunana efektivna obrestna mera, po kateri se terjatev obrestuje. Prihodki od obresti so izkazani med finančnimi prihodki iz posojil (pojasnilo 2.8.16.3.). V letu 2020 je dolžnik predčasno odplačal 1.300.000 evrov terjatve in družba je ob odplačilu pripoznala dodatno 423.526 evrov obrestnih prihodkov.

Posojila, dana drugim družbam, v višini 1.499.142 evrov (2019: 3.168.182 evrov) imajo končni rok zapadlosti leta 2025 in so obrestovana z obrestno mero trimesečni EURIBOR + 1,75 % p. a. V letu 2020 je bilo predčasno odplačanih 1.664.689 evrov glavnic. Obresti posojil so redno plačane. Posojila so zavarovana z dogovorom o vpisu užitkov na 11.495 delnicah SKDR in prepovedi razpolaganja z možnostjo vpisa zastave za 3.474 delnicah SKDR. Zavezanci za obveznosti iz užitka so se zavezali, da bodo na poziv zagotovili, da se bodo vsa prejeta plačila iz naslova dividend teh delnic nakazala na račun posojilojemalca za namen poplačila posojil.

V mesecu decembru 2019 je skupina od poslovne banke z diskontom odkupila zapadlo posojilo, katerega dolžnik je slovenska pravna oseba v stečaju in za katero je družba KD v letu 2012 podpisala poroštveno izjavo. Z odkupom terjatve je skupina namesto statusa poroka pridobila status upnika in s tem pravico do vseh stranskih pravic in zavarovanj (hipoteka na nepremičnini, terjatev do pristopnikov k dolgu, zarubljena sredstva v postopku izvršbe). Odkupna vrednost posojila je znašala 5.600.000 evrov. Posojilo v višini 1.400.000 evrov je bilo na dan 31. 12. 2019 zavarovano s 25.000 delnicami KDHR, za preostali znesek posojila je družba na dan 31. 12. 2019 zaradi dolgotrajnih stečajnih postopkov oblikovala 100 % popravke vrednosti iz oslabitve in tako v letu 2019 pripoznala prevrednotovalne odhodke v višini 4.200.000 evrov. V letu 2020 je skupina pridobila dva poroka, ki sta se zavezala k poplačilu terjatev. V letu 2020 je skupina dobila poplačilo posojila v višini 1.824.466 evrov. Na dan 31. 12. 2020 se ocenjuje, da znaša iztržljiva vrednost posojila 2.876.463 evrov. V letu 2020 je skupina glede na ocenjeno iztržljivost odpravila popravke vrednosti v višini 3.300.929 evrov (pojasnilo 2.8.16.3.).

Dolgoročni depoziti se nanašajo na depozite pri slovenski poslovni banki, ki bo financirala gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta Šumi. Skladno s kreditno pogodbo se are za prodajo posameznih delov objekta s strani kupcev nakazujejo na projektni

transakcijski račun, s katerega se sprostijo in nakažejo na depozit. Depozit je zastavljen za zavarovanje plačil po kreditni pogodbi. Posojilo je bilo prvič črpano v letu 2021.

Slabitev vrednosti posojil

(v EUR)	2020	2019
Stanje 1. 1.	4.741.197	3.223.448
Slabitve	-	4.200.620
Odprava slabitev	(3.300.929)	(2.682.871)
Stanje 31. 12.	1.440.268	4.741.197

Efektivna obrestna mera posojil in depozitov

(v %)	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Dolgoročna posojila	1,75 - 2	1,75 - 2
Kratkoročna posojila	-	-
Posojila povezanim osebam	0,76	0,76 - 2
Dolgoročni depoziti	0	-
Kratkoročni depoziti	-	0

2.8.7.2. Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo

(v EUR)	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Lastniški vrednostni papirji
Tržni vrednostni papirji	1.467.377	1.075.224
Netržni vrednostni papirji	2.319.773	8.023.255
	3.787.150	9.098.478
Skupaj	3.787.150	9.098.478

(v EUR)	2020	2019
Stanje 1. 1.	9.098.478	8.086.578
Nakupi	3.156.917	3.551.805
Sprememba poštene vrednosti (+/-) preko rezerv iz prevrednotenja	(146.593)	184
Prodaje, odtujitve, prejete obresti	(1.027.301)	(191.911)
Prerazvrstitev med finančne naložbe v pridruženih družbah	(7.294.351)	-
Oslabitev	-	(2.348.178)
Stanje 31. 12.	3.787.150	9.098.478

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo v letu 2020 niso bila slabljena (2019: 2.348.178 evrov).

Za namen presoje znamenj oslabitve netržnih delnic slovenskega elektrodistributerja je poslovodstvo na podlagi cenitve poštene vrednosti delnic pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij presodilo, da naložbe ni potrebno oslabiti. Cenilec je za izračun poštene vrednosti na dan 30. 9. 2020 uporabil metodo diskontiranja čistih denarnih tokov. Napoved čistih denarnih tokov je cenilec zasnoval na EBIT, ki je izhodiščno okoli 15 % v kosmatem donosu in ki izhaja iz poslovnega načrta uprave za 2020, doseženih razmerij v letu 2019 in primerjave realizacije v obdobju 1-9 2020 s planirano. Pri planiranju rasti denarnega toka se je upoštevala dolgoročna stopnja rasti porabe energije, ki je 1 % do leta 2050 in ocenjeno inflacijo 2 %. EBIT se v deležu v napovedi do 2025 poveča na 18,2 %, kar je enako že doseženemu v letu 2018. Pri napovedi investicij v osnovna sredstva se izhaja iz plana dolgoročnih investicijskih vlaganj v infrastrukturno omrežje. Planirane investicije v obdobju do 2025 presegajo amortizacijo (od približno 30 % v 2021 do dobrih 16 % v 2025). Investicije v obratna sredstva so planirane glede na dosežene parametre in rast prihodka oziroma stroškov. Po letu 2025 je planirana rast denarnega toka 2 %, investicije pa so enake amortizaciji.

Strošek lastniškega kapitala je bil izračunan na podlagi modela ocenjevanja dolgoročnih sredstev (CAPM). Povprečni tehtani strošek kapitala v obdobju do leta 2025 je 6,67 %, po letu 2025 pa 8, 54%.

Ocena je bila narejena pod predpostavko neobvladovanja in zato diskont za pomanjkanje obvladovanja ni bil uporabljen. Uporabljen je bil diskont za pomanjkanje tržnosti v višini 12 %.

Analiza občutljivosti

Končna ocena vrednosti delnic elektrodistributerja je v 80 % odvisna od rezultatov poslovanja po letu 2025, zato je v nadaljevanju predstavljena analiza občutljivosti spremembe stopnje rasti prihodkov od prodaje, ki je v osnovnem scenariju planirana na višini 2 %, kot kombinacija 0 % količinske rasti in 2 % rasti splošne ravni cen.

Rast po 2025	3,0 %	2,5 %	2,0 %
Poštena vrednost delnice	2,62	3,11	3,57

2.8.7.3. Finančna sredstva, vrednotena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida – za trgovanje

(v EUR)	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Dolžniški vrednostni papirji
Tržni vrednostni papirji:
– s fiksno obrestno mero	14.747.958	14.379.248
Državne obveznice	43.127.832	56.473.377
Skupaj	57.875.790	70.852.625

(v EUR)	2020	2019
Stanje 1. 1.	70.852.625	-
Pridobitve, nakupi	70.866.087	86.362.998
Sprememba poštene vrednosti (+/-) preko izkaza poslovnega izida	(1.686.836)	695.794
Povečanje zaradi obresti	1.513.356	679.562
Prodaje, odtujitve, prejete obresti	(83.669.442)	(16.885.729)
Stanje 31. 12.	57.875.790	70.852.625

Skupina je v letu 2019 s slovensko družbo za upravljanje sklenila pogodbo o upravljanju portfelja. Upravljanje portfelja temelji na razpršitvi naložb in sledi načelom donosnosti, likvidnosti in varnosti, ob upoštevanju dogovorjene naložbene politike portfelja. Skupina je naložbe v dolžniške vrednostne papirje razvrstila v finančne naložbe v posesti za trgovanje in jih vrednoti po pošteni vrednosti preko poslovnega izida. Prihodki iz vrednotenja portfelja, pripisov obresti in realiziranih kapitalskih dobičkov so izkazani med finančnimi prihodki, odhodki iz vrednotenja in realizirane izgube ob prodaji finančnih naložb so izkazane med finančnimi odhodki. Vrednost portfelja v primerjavi z 31. 12. 2019 se je zmanjšala predvsem zaradi likvidnostnih potreb ob izplačilu dividend. Donosnost portfelja v letu 2020 je znašala 0,6 % (donosnost primerjalnega indeksa 1 %), donosnost portfelja od prvega vplačila v letu 2019 do 31. 12. 2020 je znašala 3,42 % (donosnost primerjalnega indeksa 1,89 %).

2.8.8. Terjatve

v EUR	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Terjatve za odmerjeni davek	614.516	18.179
Poslovne terjatve	23.154.228	26.084.174
Skupaj terjatve	23.768.744	26.102.353

2.8.8.1. Terjatve za odmerjeni davek

v EUR	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Terjatve za odmerjeni davek	614.516	18.179
Skupaj terjatve za odmerjeni davek	614.416	18.179

2.8.8.2. Poslovne terjatve

v EUR	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Dolgoročne terjatve	33.125	10.033.125
kosmata vrednost	33.125	10.033.125
popravek vrednosti	-	-
Terjatve do kupcev	18.448	53.853
kosmata vrednost	87.795	130.119
popravek vrednosti	(69.347)	(76.266)
Poslovne terjatve do države	129.347	19.280
kosmata vrednost	129.347	19.280
popravek vrednosti	-	-
Poslovne terjatve za dane predujme	191.819	108.435
kosmata vrednost	191.819	108.435
popravek vrednosti	-	-
Druge kratkoročne poslovne terjatve	22.781.489	15.869.481
kosmata vrednost	22.985.988	16.073.980
popravek vrednosti	(204.499)	(204.499)
Skupaj terjatve	23.154.228	26.084.174

Druge kratkoročne poslovne terjatve v višini 12.781.271 evrov (2019: 5.730.627 evrov) se nanašajo na terjatve za denarna sredstva na trgovalnem račun pri poslovnih bankah.

Druge kratkoročne poslovne terjatve v višini 9.999.839 evrov se nanašajo na zadržani del kupnine ob prodaji družbe Adriatic Slovenica v letu 2019. Sredstva so deponirana na skrbniškem računu. Skladno s Pogodbo o prodaji 100 % deleža v družbi Adriatic Slovenica d. d. z dne 23. 5. 2018 je skupina dne 17. 2. 2021 prejela nakazilo za zadnji del zadržanih sredstev.

Gibanje popravkov vrednosti poslovnih terjatev

v EUR	Popravki vrednosti
Stanje 1. januarja 2019	339.063
Oblikovanje	67.095
Odprava	(125.393)
Stanje 31. decembra 2019	280.765
Stanje 1. januarja 2020	280.765
Oblikovanje	6.526
Odprava	(13.445)
Stanje 31. decembra 2020	273.846

2.8.9. Denar in denarni ustrezniki

(v EUR)	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Denarna sredstva v blagajni in na računih	1.580.836	1.166.949
Depoziti	7.540.000	17.042.857
Druga denarna sredstva	507.579	11.150
Skupaj denar in denarni ustrezniki	9.628.415	18.220.956

Depoziti na odpoklic v višini 7.540.000 evrov in druga denarna sredstva v višini 507.581 zajemajo denarna sredstva, naložena v okviru pogodbe o upravljanju portfelja (pojasnilo 2.8.7.3.). Depozit ima negativno obrestno mero v višini 0,2 % p. a.

2.8.10. Kapital

v EUR	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Osnovni kapital	1.304.123	1.555.967
Kapitalske rezerve	22.311.882	22.021.613
Rezerve iz dobička	19.449	19.499
Zakonske rezerve	19.449	19.449
Rezerve za lastne deleže	9.024	6.101.765
Lastne delnice	(9.024)	(6.101.715)
Prevedbena rezerva	(845.357)	(843.313)
Rezerve, nastale zaradi prevrednotenja po pošteni vrednosti	(167.986)	(38.669)
Zadržani dobički	103.644.351	117.325.695
Kapital, ki pripada večinskim lastnikom	126.266.462	140.040.792
Neobvladujoči delež	11.637.816	20.987.818
Skupaj kapital	137.904.278	161.028.610

2.8.10.1. Osnovni kapital

v EUR	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Osnovni kapital	1.304.123	1.555.967
Število navadnih imenskih delnic z oznako SKDR	156.260	186.436

Lastniki rednih delnic imajo glasovalno pravico in so upravičeni do dividende. Z rednimi delnicami se trguje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev od leta 2001.

2.8.10.2. Kapitalske rezerve

v EUR	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Vplačani presežek kapitala	18.977.399	18.977.399
Zneski iz poenostavljenega zmanjšanja kapitala	251.844	-
Učinki transakcij z lastniki neobvladujočega deleža	3.082.639	3.044.214
Skupaj kapitalske rezerve	22.311.882	22.021.613

2.8.10.3. Rezerve iz dobička

v EUR	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Zakonske rezerve	19.449	19.449
Rezerve za lastne delnice	9.024	6.101.765
Lastne delnice	(9.024)	(6.101.715)
Skupaj rezerve iz dobička	19.449	19.499

Lastne delnice

1. 1. 2020	Povečanje	Zmanjšanje	31. 12. 2020	Delež (%) v 31. 12. 2020*
17.136	15.352	(30.176)	2.312	1,48
6.101.715	11.366.191	(17.458.882)	9.024

*delež v osnovnem kapitalu

Obvladujoča družba KD je v letu 2020 odkupila 29.575 lastnih delnic SKDR, od tega tudi 14.223 delnic SKDR, ki so bile v lasti odvisne družbe in so se že v preteklosti skladno z ZGD-1 štele kot lastne delnice, tako da je znašalo povečanje lastnih delnic v celotni skupini 15.352 delnic. V letu 2020 je bil izveden umik 30.176 lastnih delnic SKDR.

	1. 1. 2019	Povečanje	Zmanjšanje	31. 12. 2019	Delež (%) v 31. 12. 2019*
Število delnic SKDR	14.836	2.300	-	17.136	9,19
Knjigovodska vrednost	6.101.715	-	-	6.101.715

2.8.10.4. Prevedbena rezerva

v EUR	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Prevedbena rezerva	(845.357)	(843.313)
Skupaj prevedbena rezerva	(845.357)	(843.313)

2.8.10.5. Rezerve, nastale zaradi prevrednotenja po pošteni vrednosti

(v EUR)	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Rezerve, nastale zaradi prevrednotenja po pošteni vrednosti	(167.986)	.(38.669)
Skupaj	(167.986)	(38.669)

Gibanje rezerv, nastalih zaradi prevrednotenja po pošteni vrednosti

(v EUR)	Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	Pridružene družbe	Prevedbena rezerva	Skupaj
Stanje 1. 1. 2019	358.072	-	(874.793)	(516.721)
Prevrednotenje – bruto	184	-	14.158	14.342
Prevrednotenje – davek	(35)	-	-	(35)
Izstop podjetij iz skupine	(396.890)		17.322	(379.568)
Stanje 31. 12. 2019	(38.669)	-	(843.313)	(881.982)
Stanje 1. 1. 2020	(38.669)	-	(843.313)	(881.982)
Prevrednotenje – bruto	(146.593)	(10.577)	(2.044)	(148.637)
Prevrednotenje – davek	27.853	-	-	27.853
Stanje 31. 12. 2020	(157.409)	(10.577)	(845.357)	(1.013.343)

2.8.10.6. Zadržani dobički

v EUR	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Preostanek čistega izida lastnikov obvladujoče družbe	(2.315.205)	102.369.828
Preneseni izid lastnikov obvladujoče družbe	105.959.556	14.955.867
Skupaj zadržani dobički	103.644.351	117.325.695

2.8.11. Rezervacije

(v EUR)	31.12.2020	31. 12. 2019
Rezervacije iz naslova dolgoročno odloženih prihodkov	581	382
Rezervacije iz naslova dolgoročno vnaprej vračunanih stroškov	155.938	155.938
Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade	132.919	87.035
Skupaj rezervacije	289.438	243.355

Glavne predpostavke, vključene v izračun rezervacij za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade, so:

• pričakovana rast plač je enaka diskontni stopnji,
• trenutno veljavne višine odpravnin in jubilejnih nagrad,
• fluktuacija zaposlenih, ki je odvisna predvsem od njihove starosti.

Rezervacije v višini 155.938 evrov se nanašajo na rezervacije za povračila škod po prodajni pogodbi družbe Adriatic Slovenica iz leta 2019. Kupec lahko uveljavlja povračilo škode do poteka zastaralnega roka posameznega zahtevka oziroma do 2024.

Rezervacije za dana jamstva niso oblikovana, saj poslovodstvo ocenjuje, da ni prišlo do obvezujočega dogodka, ki bi povzročil pravno ali posredno obvezo za poravnavo jamstev.

Gibanje rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi

(v EUR)	2020	2019
Stanje 1.1.	87.035	66.075
Povečanje	46.573	21.626
Zmanjšanje	(689)	(460)
Druge spremembe	-	(206)
Stanje 31.12.	132.919	87.035

Gibanje drugih dolgoročnih rezervacij

(v EUR)	2020	2019
Stanje 1.1.	155.938	-
Povečanje	-	876.251
Zmanjšanje	-	(720.313)
Stanje 31.12.	155.938	155.938

2.8.12. Finančne obveznosti

(v EUR)	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Izdane obveznice	6.169.340	8.239.620
Obveznosti iz najema	795.518	228.167
Skupaj dolgoročne finančne obveznosti	6.964.858	8.467.787
Izdane obveznice	166.977	257.405
Obveznosti iz najema	178.504	190.165
Druge finančne obveznosti	7	522
Skupaj kratkoročne finančne obveznosti	345.488	448.092
Skupaj finančne obveznosti	7.310.346	8.915.879

Izdane obveznice

(v EUR)	2020	2019
Stanje 1. 1.	8.497.025	10.085.580
Izstop iz skupine	-	14.622.000
Zmanjšanje	(2.070.280)	(16.167.240)
Obračunane obresti	603.544	805.912
Plačilo obresti	(657.817)	(849.227)
Druga zmanjšanja	(36.155)	-
Stanje 31. 12.	6.336.317	8.497.025

Odkupljene obveznice

(število)	2020	2019
KDH3	3.514	12.262
KDH4	-	146.220
SKD2	20	13

Obveznice KDH4 so bile v letu 2019 odkupljene od odvisne družbe Adriatic Slovenica.

Obveznosti iz najema

(v EUR)	2020	2019
Stanje 1. 1.	418.332	-
Povečanje	745.857	573.092
Zmanjšanje	(190.167)	(154.760)
Obračunane obresti	8.585	10.868
Plačilo obresti	(8.585)	(10.868)
Stanje 31. 12.	974.022	418.332

Denarni tok iz naslova plačanih najemnin v letu 2020 je 198.752 evrov (2019: 165.628 evrov).

Posojila od bank

(v EUR)	2020	2019
Stanje 1. 1.	-	37.221.643
Povečanje	35.000.000	-
Zmanjšanje	(35.000.000)	(37.672.389)
Obračunane obresti	2.431	686.280
Plačilo obresti	(2.431)	(235.534)
Stanje 31. 12.	-	-

Posojila pri drugih

(v EUR)	2020	2019
Stanje 1. 1.	-	-
Izstop iz skupine	-	23.211.029
Povečanje	-	1.000.000
Zmanjšanje	-	(24.136.114)
Obračunane obresti	-	111.735
Plačilo obresti	-	(186.651)
Stanje 31. 12.	-	-

Obveznice KDH3 so bile izdane kot zamenjava za prednostne delnice KDHP v letu 2013. Na skupščini družbe KD Group, 29. 8. 2013, je bilo izglasovano zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom prednostnih delnic in njihovo zamenjavo z novoizdanimi obveznicami. Vsak imetnik prednostnih delnic KDHP je za posamezno delnico prejel eno novoizdano obveznico (KDH3) z nominalnim zneskom 20,00 evrov. Do prejema obveznic so bili upravičeni vsi delničarji, imetniki prednostnih delnic, ki so bili na dan vpisa sklepa o zmanjšanju osnovnega kapitala (15. 11. 2013) vpisani v delniško knjigo pri KDD – Centralni klirinško depotni družbi, d. d. Obveznice KDH3 so bile izdane 16. 5. 2014.

Podatki o obveznici KDH3

Oznaka	KDH3
Izdajatelj	KD Group d. d.
Vrsta vrednostnega papirja	podrejena imenska obveznica
Oblika vrednostnega papirja	nematerializirana
Nominalna vrednost	20,00 EUR
Število apoenov	78.705
Skupna nominalna vrednost	1.574.100 EUR
Vrsta obrestne mere	nespremenljiva
Višina letne obrestne mere	6,00 % p. a.
Način izračuna obresti	linearno
Dospetje glavnice	30. 6. 2024
Zapadlost obresti	enkrat letno
Dospetje kuponov	30. 6.
Zapadlost prvega kupona	30. 6. 2015

Skupina je v letu 2017 izdala emisijo obveznic z oznako SKD2 v nominalni vrednosti 8.000.000,00 evrov.

Podatki o obveznici SKD2

Oznaka	SKD2
Izdajatelj	KD d. d.
Vrsta vrednostnega papirja	podrejena imenska obveznica
Oblika vrednostnega papirja	nematerializirana
Nominalna vrednost	100.000,00 EUR
Število apoenov	80
Skupna nominalna vrednost	8.000.000 EUR
Vrsta obrestne mere	nespremenljiva
Višina letne obrestne mere	7,80 %
Način izračuna obresti	linearno
Dospetje glavnice	1. 9. 2027
Zapadlost obresti	enkrat letno
Dospetje kuponov	1. 9.
Zapadlost prvega kupona	1. 9. 2018

2.8.13. Pogodbene obveznosti

(v EUR)	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Prejete are za prodajo posameznih delov v objektu Šumi	2.286.058	57.825
Dolgoročne pogodbene obveznosti	2.286.058	57.825
Prejeti avansi za prodajo posameznih delov v objektu Šumi	10.370.000	5.197.631
Prejete are za prodajo posameznih delov v objektu Šumi	176.900	-
Drugi prejeti avansi	27.672	-
Kratkoročne pogodbene obveznosti	10.574.572	5.197.631
Skupaj pogodbene obveznosti	12.860.630	5.255.456

Dolgoročne pogodbene obveznosti se nanašajo na prejete are za sklenjene prodajne pogodbe za prodajo posameznih delov v stanovanjskem delu objekta Šumi. Kratkoročne pogodbene obveznosti zajemajo prejete avanse in are za sklenjene prodajne pogodbe za prodajo posameznih delov v hotelskem in poslovnem delu objekta Šumi.

Pogodbene obveznosti predstavljajo obvezo skupine, da prenese posamezne dele v objektu Šumi. Obveznost se meri kot znesek nadomestila, prejetega od kupca.

2.8.14. Obveznosti za odmerjeni davek

(v EUR)	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Obveznosti za davek od dobička	214.469	2.409.737
Skupaj obveznosti za odmerjeni davek	214.469	2.409.737

2.8.15. Poslovne obveznosti

(v EUR)	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Dolgoročne varščine	18.440	18.440
Druge dolgoročne poslovne obveznosti	1.462.602	537.525
Dolgoročne poslovne obveznosti	1.481.042	555.965
Obveznosti do dobaviteljev	2.725.207	900.217
Obveznosti do zaposlencev	155.683	168.708
Obveznosti do države (razen davek od dobička)	11.510	62.811

Obveznosti za prejete predujme	33.220	39.648
Druge kratkoročne poslovne obveznosti	25.597	35.842
Kratkoročne poslovne obveznosti	2.951.217	1.207.226
Kratkoročno odloženi prihodki	1.847	1.804
Kratkoročno vnaprej vračunani stroški in odhodki	63.023	41.311
Vračunani stroški neizkoriščenega dopusta	82.656	58.972
Pasivne časovne razmejitve	147.526	102.087
Skupaj poslovne obveznosti	4.579.785	1.865.278

2.8.16. Finančni prihodki

2.8.16.1. Finančni prihodki – finančna sredstva, vrednotena po pošteni vrednosti preko poslovnega izida

(v EUR)	1. 1. - 31. 12. 2020	1. 1. - 31. 12. 2019
Prihodki od obresti	1.513.356	679.562
Prihodki od prodaje	707.542	219.531
Prihodki od prevrednotenja na pošteno vrednost	-	700.013
Skupaj finančni prihodki od finančnih sredstev v posesti za trgovanje	2.220.898	1.599.106
Skupaj finančni prihodki – finančna sredstva, vrednotena po pošteni vrednosti preko poslovnega izida	2.220.898	1.599.106

2.8.16.2. Finančni prihodki – finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo

(v EUR)	1. 1. - 31. 12. 2020	1. 1. - 31. 12. 2019
Dividende	141.867	273.457
Prihodki od prodaje	79.287	9.115
Skupaj finančni prihodki – finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	221.154	282.572

2.8.16.3. Prihodki od posojil, depozitov in terjatev

(v EUR)	1. 1. - 31. 12. 2020	1. 1. - 31. 12. 2019
Prihodki od obresti	901.151	145.370
Tečajne razlike	154	51
Odprava slabitve	3.302.536	40.173
Skupaj prihodki od posojil, depozitov in terjatev	4.203.841	185.594

2.8.17. Finančni odhodki

2.8.17.1. Finančni odhodki – pridružena podjetja

(v EUR)	1. 1. - 31. 12. 2020	1. 1. - 31. 12. 2019
Oslabitev pridruženih družb	767.025	-
Odhodki iz prodaje pridruženih družb	-	474.466
Skupaj finančni odhodki – pridružena podjetja	767.025	474.466

2.8.17.2. Finančni odhodki – finančna sredstva, vrednotena po pošteni vrednosti preko poslovnega izida

(v EUR)	1. 1. - 31. 12. 2020	1. 1. - 31. 12. 2019
Odhodki od prodaje	15.707	16.734
Odhodki od prevrednotenja na pošteno vrednost	1.686.836	4.219
Skupaj finančni odhodki od finančnih sredstev v posesti za trgovanje	1.702.543	20.953
Skupaj finančni odhodki – finančna sredstva, vrednotena po pošteni vrednosti
preko poslovnega izida	1.702.543	20.953

2.8.17.3. Finančni odhodki – finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo

(v EUR)	1. 1. - 31. 12. 2020	1. 1. - 31. 12. 2019
Oslabitve	-	2.348.177
Skupaj finančni odhodki – finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	-	2.348.177

2.8.17.4. Finančni odhodki za obresti

(v EUR)	1. 1. - 31. 12. 2020	1. 1. - 31. 12. 2019
Obresti od bančnih posojil	2.431	686.281
Obresti od izdanih obveznic	606.149	805.913
Drugi finančni odhodki za obresti	44.932	141.369
Skupaj finančni odhodki za obresti	653.512	1.633.563

2.8.18. Deleži v poslovnem izidu pridruženih družb

(v EUR)	1. 1. - 31. 12. 2020	1. 1. - 31. 12. 2019
Deleži v dobičkih / (izgubah) pridruženih družb	74.214	-
Skupaj deleži v poslovnem izidu pridruženih družb	74.214	-

Pripis dobička pridružene družbe je pojasnjen v pojasnilu 2.8.4.

2.8.19. Poslovni prihodki

2.8.19.1. Čisti prihodki od prodaje

v EUR	1. 1. - 31. 12. 2020	1. 1. - 31. 12. 2019
Prihodki od prodanih kinovstopnic in gostinstva	540.584	1.644.192
Drugi prihodki iz pogodb s kupci	109.870	294.875
Prihodki od najemnin naložbenih nepremičnin	357.100	437.606
Skupaj čisti prihodki od prodaje	1.007.554	2.376.673

Skupina ni imela stroškov, nastalih za pridobitev ali izpolnitev pogodb s kupci.

2.8.19.2. Drugi prihodki iz poslovanja

v EUR	1. 1. - 31. 12. 2020	1. 1. - 31. 12. 2019
Prihodki od odtujitve naložbenih nepremičnin	-	75.077
Prevrednotovalni poslovni prihodki	10.100	1.533.589
Drugi poslovni prihodki	185.562	19.549
Skupaj drugi prihodki iz poslovanja	195.662	1.628.215

Skupina je v letu najemnikom zaradi epidemije COVID-19 odobrila za 21.476 evrov oprostitev najemnin.

Drugi poslovni prihodki zajemajo državne pomoči. Skupina je v letu 2020 prejela 138.461 evrov državnih pomoči na podlagi interventnih ukrepov zaradi epidemije COVID-19, in sicer iz naslova oproščenih pokojninskih in invalidskih prispevkov, pokrivanja fiksnih stroškov, subvencioniranja čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa in nakupa zaščitne opreme. Državne pomoči za reševanje epidemije so bile koriščene predvsem v kinematografski dejavnosti. Preostali znesek drugih poslovnih prihodkov v višini 41.662 evrov vključuje druge državne pomoči, predvsem iz naslova refundacij bolniških nadomestil, oproščenih prispevkov za zaposlene starejše od 60 let in subvencij za zaposlovanje invalidov.

2.8.20. Povečanje / (zmanjšanje) vrednosti zalog

v EUR	1. 1. - 31. 12. 2020	1. 1. - 31. 12. 2019
Povečanje vrednosti zalog nedokončane proizvodnje	9.568.189	5.610.377
Skupaj drugi prihodki iz poslovanja	9.568.189	5.610.377

Povečanje vrednosti zalog nedokončane proizvodnje se nanaša na gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta Šumi (pojasnilo 2.8.5.).

2.8.21. Poslovni odhodki

2.8.21.1. Stroški storitev

(v EUR)	1. 1. - 31. 12. 2020	1. 1. - 31. 12. 2019
Stroški storitev pri izdelavi proizvodov	9.568.239	5.691.276
Stroški prevoznih in poštnih storitev	30.051	40.305
Stroški najemnin in vzdrževanja sredstev	243.952	505.303
Stroški najemnin filmov	121.965	393.521
Povračila stroškov zaposlenim v zvezi z delom	5.178	6.788
Stroški plačilnega prometa in bančnih storitev	58.076	369.105
Stroški zavarovalnih premij	66.183	78.879
Stroški sejmov, reklame, reprezentance	125.122	112.373
Stroški posredovanja vrednostnih papirjev	57.656	60.277
Stroški intelektualnih in osebnih storitev	850.675	3.790.599
Stroški izobraževanj	6.530	8.162
Stroški IT storitev	20.660	38.739
Stroški drugih storitev	219.518	371.217
Stroški storitev fizičnih oseb po pogodbah o delu in avtorskih pogodbah	13.692	97.532
Skupaj stroški storitev	11.387.497	11.564.076

Stroški storitev pri izdelavi proizvodov se nanašajo na stroške gradnje nepremičninskega projekta »Šumi«. Stroški se preko postavke povečanje vrednosti zalog proizvodov prenesejo na zalogo (pojasnilo 2.8.5., 2.8.20.).

Višji stroški intelektualnih in osebnih storitev v letu 2019 so povezani s storitvami svetovalcev, ki so sodelovali v postopku prodaje družbe Adriatic Slovenica.

Med stroški najemnin in vzdrževanja sredstev so izkazani naslednji stroški najemnin:

• najemnine poslovnih prostorov v višini 5.829 evrov (2019: 185.014 evrov);
• stroški kratkoročnih najemov in najemov sredstev majhnih vrednosti v višini 19.619 evrov (2019: 61.147 evrov).

2.8.21.2. Stroški dela

(v EUR)	1. 1. - 31. 12. 2020	1. 1. - 31. 12. 2019
Stroški plač	1.536.782	1.735.998
Stroški pokojninskega zavarovanja	170.173	192.298
Stroški socialnega zavarovanja	116.808	127.748
Drugi stroški dela	772.573	945.430
Skupaj stroški dela	2.596.336	3.001.474

2.8.21.3. Stroški amortizacije

(v EUR)	1. 1. - 31. 12. 2020	1. 1. - 31. 12. 2019
Amortizacija opredmetenih in neopredmetenih sredstev	419.076	387.506
Amortizacija naložbenih nepremičnin	110.285	282.256
Skupaj amortizacija	529.361	669.762

2.8.21.4. Oslabitev naložbenih nepremičnin

(v EUR)	1. 1. - 31. 12. 2020	1. 1. - 31. 12. 2019
Oslabitev naložbenih nepremičnin	1.340.666	4.949.782
Skupaj oslabitev naložbenih nepremičnin	1.340.666	4.949.782

Oslabitev naložbenih nepremičnine je pojasnjena v pojasnilu 2.8.3.

Stroški storitev pri izdelavi proizvodov se nanašajo na stroške gradnje nepremičninskega projekta »Šumi«. Stroški se preko postavke povečanje vrednosti zalog proizvodov prenesejo na zalogo (pojasnilo 2.8.5).

Višji stroški intelektualnih in osebnih storitev v letu 2019 so povezani s storitvami svetovalcev, ki so sodelovali v postopku prodaje družbe Adriatic Slovenica.

Med stroški najemnin in vzdrževanja sredstev so izkazani naslednji stroški najemnin:

• najemnine poslovnih prostorov v višini 6.073 evrov (2019: 185.014 evrov);
• stroški kratkoročnih najemov in najemov sredstev majhnih vrednosti v višini 19.619 evrov (2019: 61.147 evrov).

2.8.22. Davek iz dobička

(v EUR)	1. 1. - 31. 12. 2020	1. 1. - 31. 12. 2019
Odmerjeni davek od dohodkov pravnih oseb	(214.469)	(2.452.286)
Prihodki/(odhodki) za odloženi davek	(104.199)	(3.641.551)
Odhodek za davek	(318.668)	(6.093.837)
Prenos davka od dobička ustavljenega poslovanja na ustavljeno poslovanje	-	6.960.036
Skupaj davki	(318.668)	866.199

Na dan 31. 12. 2020 skupina nima oblikovanih odloženih terjatev za davek na prenesene davčne izgube odvisne družbe KD Group, saj v sprejetem poslovnem načrtu v naslednjih treh letih ni predvidenih obdavčljivih dobičkov. KD Group tudi po prodaji Skupine Adriatic Slovenica ostaja finančni oziroma nepremičninski holding, katerega glavni prihodki so dividende odvisnih družb, ki so v večini izvzeti iz davčne osnove

Uskladitev med dejanskim in izračunanim odhodkom za davek z upoštevanjem efektivne davčne stopnje

(v EUR)	1. 1. - 31. 12. 2020	1. 1. - 31. 12. 2019
Dobiček pred obdavčitvijo	(1.909.755)	120.712.696
Davek, obračunan z uporabo splošne davčne stopnje	362.854	(22.935.412)
Neobdavčeni prihodki	320.007	16.126.062
Davčno nepriznani odhodki	(885.956)	(7.058.092)
Povečanje davčno priznanih odhodkov	312.083	9.543.353
Uporaba davčnih olajšav	57	40.692
Koriščenje davčnih izgub, za katere v preteklosti
(Odprava) / oblikovanje v preteklosti oblikovanih odloženih terjatev za davek	29.469	(1.507.023)
Nepripoznane odložene terjatve za davek za davčne izgube	(762.191)	(305.878)
Davek iz prejšnjih let	650	470
Sprememba terjatev za odloženi davek	4.359	1.991
Odhodek za davek	(318.668)	(6.093.837)
Efektivna davčna stopnja	7,08 %	5,05 %

V Sloveniji se davek obračunava po 19 % stopnji.

Odloženi davki

Odloženi davki so rezultat obračunavanja sedanjih in prihodnjih davčnih posledic, in sicer prihodnje povrnitve (poravnave) knjigovodske vrednosti sredstev (obveznosti), pripoznanih v bilanci stanja družbe, ter poslov in drugih poslovnih dogodkov v obravnavanem obdobju, pobotano pripoznanih v računovodskih izkazih Skupine, kadar gre za isto davčno oblast. Skupina v računovodskih izkazih prikazuje neto efekt odloženih davkov.

Pripoznani zneski odloženega davka

(v EUR)	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Odložene terjatve za davek	427.271	503.617
Odložene obveznosti za davek	-	-
Skupaj odloženi davek	427.271	503.617

Odložene terjatve za davek se nanašajo predvsem na neizrabljene davčne izgube družb v skupini, za katere se načrtuje v prihodnjih letih pozitivna davčna osnova.

Gibanje odloženih davkov

(v EUR)	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Na začetku obdobja	503.617	4.145.203
V dobro / (breme) izkaza poslovnega izida	(104.199)	(3.641.551)
V dobro / (breme) kapitala	27.853	(35)
Ob koncu obdobja	427.271	503.617

Odložene terjatve za davek po osnovah za obračun

(v EUR)	Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade	Prevrednotenje naložb	Neizrabljene davčne izgube	Skupaj
Stanje 1. 1. 2019	6.278	9.105	4.129.820	4.145.203
V dobro / (breme) izkaza poslovnega izida	1.991	-	(3.643.542)	(3.641.551)
V dobro / (breme) kapitala	-	(35)	-	(35)
Stanje 31. 12. 2019	8.269	9.070	486.278	503.617
Stanje 1. 1. 2020	8.269	9.070	486.278	503.617
V dobro / (breme) izkaza poslovnega izida	4.359	-	(108.558)	(104.199)
V dobro / (breme) kapitala	-	27.853	-	27.853
Stanje 31. 12. 2020	12.628	36.923	377.720	427.271

Odloženi davki, obračunani preko drugega vseobsegajočega donosa v posameznem letu

(v EUR)	2020	2019
Presežek iz prevrednotenja
– finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	27.853	(35)
Skupaj	27.853	(35)

Nepripoznane odložene terjatve za davek

Odložene terjatve za davek niso pripoznane, ker se ocenjuje, da dobički v naslednjih letih ne bodo zadoščali za koriščenje davčnih izgub.

(v EUR)	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Odbitne začasne postavke	5.476.842	6.150.977
Neizrabljene davčne izgube	44.393.679	43.960.474
Stanje	49.870.521	50.111.451

2.8.23. Čisti dobiček/izguba na delnico

Osnovni čisti dobiček na delnico, ki se nanaša na imetnike navadnih delnic obvladujočega podjetja, se izračuna tako, da se čisti poslovni izid, ki se nanaša na navadne delničarje obvladujočega podjetja (čisti poslovni izid večinskih delničarjev, zmanjšan za del dividend, ki pripadajo prednostnim delničarjem), deli s tehtanim povprečnim številom v obračunskem obdobju uveljavljajočih se navadnih delnic.

(v EUR)	1. 1. - 31. 12. 2020	1. 1. - 31. 12. 2019
Osnovni in popravljeni čisti dobiček na delnico iz delujočega poslovanja
Čisti dobiček poslovnega leta, pripadajoč večinskim lastnikom družbe	(4.906.668)	(17.970.699)
Tehtano povprečno število izdanih navadnih delnic	166.252	171.408
Osnovni čisti dobiček/izguba na delnico (v EUR na delnico) iz delujočega
poslovanja	(29,51)	(104,84)
Osnovni in popravljeni čisti dobiček na delnico za ustavljeno poslovanje
Čisti dobiček poslovnega leta, pripadajoč večinskim lastnikom družbe	-	120.340.527
Tehtano povprečno število izdanih navadnih delnic	-	171.408
Osnovni čisti dobiček/izguba na delnico (v EUR na delnico) za ustavljeno
poslovanje	-	702,07
Osnovni in popravljeni čisti dobiček na delnico - skupaj	(29,51)	597,23

Čisti dobiček/izguba na delnico in popravljeni dobiček/izguba na delnico sta enaka.

Izračun tehtanega povprečnega števila izdanih navadnih delnic

(v EUR)	2020	2019
Število izdanih navadnih delnic na 1. 1.	186.436	186.436
Učinek lastnih delnic	(13.605)	(15.028)
Učinek umika lastnih delnic	(6.579)	-
Tehtano povprečno število izdanih navadnih delnic	166.252	171.408

2.8.24. Dividende na delnico

V skladu s sklepom skupščine o delitvi bilančnega dobička v letu 2020 ni bilo izplačanih dividend. Dividende so bile izplačane le manjšinskim lastnikom družbe KD Group.

2.8.25. Pogojne obveznosti

Za vse davčne terjatve v skladu s Pogodbo o prodaji in nakupu družbe Adriatic Slovenica d. d. in vse zahtevke v zvezi s kršitvijo jamstva obveznost družbe KD Group ne sme presegati skupnega zneska 61.250.000 evrov. Zahtevki kupca so lahko vloženi do določenega zastaralnega roka, ki velja za davčno terjatev.

Za vse zahtevke kakršne koli narave v skladu s Pogodbo o prodaji in nakupu Adriatic Slovenica d. d. obveznost družbe ne sme presegati skupnega zneska 245.000.000 evrov. Potencialne obveznosti se nanašajo na jamstva, ki so navedena v Prilogi 3 Pogodbe o prodaji in nakupu družbe Adriatic Slovenica d. d. z dne 23. 5. 2018. Za vse zahtevke do prodajalca na podlagi jamstev velja zastaralni rok 24 mesecev od datuma zaključka posla, to je do 13. 2. 2021. Kupec lahko uveljavlja povračilo škode do poteka zastaralnega roka posameznega zahtevka.

2.8.26. Ustavljeno poslovanje

Izkaz drugega vseobsegajočega donosa za ustavljeno poslovanje

(v EUR)	1. 1. – 31. 12. 2020	1. 1. - 31. 1. 2019
Čisti prihodki od zavarovalnih premij	-	23.454.572
Obračunane kosmate zavarovalne premije	-	27.257.916
Obračunana premija oddana v pozavarovanje in sozavarovanje	-	(5.843.366)
Sprememba prenosnih premij	-	2.040.022
Prihodki od naložb v povezane družbe	-	-
Prihodki od naložb	-	12.028.160
Drugi zavarovalni prihodki	-	(105.466)
Drugi prihodki	-	2.177.521
Čisti odhodki za škode	-	(17.477.442)
Obračunani kosmati zneski škod	-	(17.364.440)
Obračunani deleži pozavarovateljev in sozavarovateljev	-	166.325
Sprememba škodnih rezervacij	-	(279.327)
Sprememba drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij	-	(283.087)
Sprememba zavarovalno-tehničnih rezervacij zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno
tveganje	-	(12.265.454)
Odhodki za bonuse in popuste	-	-
Obratovalni stroški	-	(6.554.955)
Odhodki od naložb v povezane družbe	-	-
Odhodki naložb	-	(661.495)
Drugi zavarovalni odhodki	-	(83.275)
Drugi odhodki	-	(949.253)
Poslovni izid pred obdavčitvijo	-	(720.174)
Davek	-	253.000
Čisti poslovni izid ustavljenega poslovanja	-	(467.174)

Dobiček ob prodaji ustavljenega poslovanja	-	139.549.594
Davek od dobička ob prodaji ustavljenega poslovanja	-	(6.960.036)
Čisti dobiček iz ustaljenega poslovanja	-	132.122.384

Izkaz denarnih tokov za ustavljeno poslovanje

(v EUR)	1. 1. – 31. 12. 2020	1. 1. - 31. 1. 2019
Poslovni izid pred davki iz ustavljenega poslovanja	-	(720.174)
Prebitek prejemkov/ izdatkov pri poslovanju ustavljenega poslovanja	-	2.579.012
Prebitek prejemkov/ izdatkov pri naložbenju ustavljenega poslovanja	-	114.490
Prebitek prejemkov/ izdatkov pri financiranju ustavljenega poslovanja	-	(2.825)
Denarni izid v obdobju za ustavljeno poslovanje	-	2.690.677
Začetno stanje denarja ustavljenega poslovanje	-	21.710.861
Tečajne razlike ustavljenega poslovanja	-	-
Končno stanje denarja za ustavljeno poslovanje	-	24.401.538

Uskladitev med dejanskim in izračunanim odhodkom za davek z upoštevanjem efektivne davčne stopnje za dobiček ob prodaji ustavljenega poslovanja

(v EUR)	1. 1. - 31. 12. 2020	1. 1. - 31. 12. 2019
Dobiček pred obdavčitvijo	-	139.549.594
Davek, obračunan z uporabo splošne davčne stopnje	-	(26.514.423)
Neobdavčeni prihodki		13.257.211
Davčno nepriznani odhodki	-	(662.861)
Učinek davčnih izgub	-	6.960.036
Odhodek za davek	-	(6.960.036)
Efektivna davčna stopnja	-	4,99%

2.8.27. Vstopi in izstopi odvisnih družb

V letu 2020 v Skupino ni vstopila nobena nova odvisna družba.

2.8.28. Posli s povezanimi strankami

Skupina v nadaljevanju razkriva posle s povezanimi osebami. Obvladujoča družba skupine je KD d. d., Ljubljana, Slovenija. Lastniška struktura družbe KD d. d. je predstavljena v pojasnilu 1.10.3. Lastniška struktura.

Druge povezane osebe so člani poslovodstva in z njim povezane pravne in fizične osebe. Transakcije med povezanimi osebami so opravljene pod običajnimi tržnimi pogoji.

(v EUR)	1. 1. - 31. 12. 2020	1. 1. - 31. 12. 2019
Druge povezane osebe	17.907	10.669
Prodaja blaga in storitev	17.907	10.669

(v EUR)	1. 1. - 31. 12. 2020	1. 1. - 31. 12. 2019
Pridružene družbe	-	2.510.470
Druge povezane osebe	-	2.500.000
Prodaja finančnih naložb	-	5.010.470

(V EUR)	1. 1. - 31. 12. 2020	1. 1. - 31. 12. 2019
Pridružene družbe	-	91.054
Druge povezane osebe	296.743	178.093
Nabava blaga in storitev	296.743	269.147

(V EUR)	1. 1. - 31. 12. 2020	1. 1. - 31. 12. 2019
Pridružene družbe	-	2.510.094
Druge povezane osebe	1.810.792	-
Nakupi finančnih naložb	1.810.792	2.510.094

(v EUR)	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Pridružene družbe	-	-
Druge povezane osebe	17.026	31.544
Odprte obveznosti do povezanih podjetij	17.026	31.544

(v EUR)	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Posojila do drugih povezanih oseb	3.835.332	4.288.166
Posojila in terjatve do povezanih oseb	3.835.532	4.288.166

Družba v letu 2020 ni odobrila posojil članom poslovodstva in z njimi povezanimi pravnimi osebami. Posojila do drugih povezanih oseb so pojasnjena v pojasnilu 2.8.7.

Skupina 31. 12. 2020 ni imela danih poroštev članom upravnega odbora, nadzornih svetov in zaposlenim po individualni pogodbi (31. 12. 2019: 0). Med dolgoročnimi poslovnimi obveznostmi skupina izkazuje 125.937 evrov prejetih ar, plačanih s strani članov upravnega odbora, na podlagi pogodb o prodaji in nakupu posameznih delov objektov v objektu Šumi.

2.8.29. Dodatna pojasnila v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, ki jih MSRP ne zahtevajo

Stroški, povezani z revizijsko družbo

(v EUR)	1. 1. - 31. 12. 2020	1. 1. - 31. 12. 2019
Zneski (z vključenim DDV), porabljeni za:
– revidiranje letnega in polletnega poročila	30.500	57.340
– druge storitve revidiranja	-	1.342
	30.500	58.682
Druge revizijske družbe – ustavljeno poslovanje
– druge storitve revidiranja	-	56.728
	-	56.728
Skupaj	30.500	115.410

Podatki o zaposlenih

V Skupini KD je bilo na 31. 12. 2020 ob upoštevanju deleža zaposlitve v posamezni družbi 39 zaposlenih, medtem ko jih je bilo konec leta 2019 40.

Izobrazbena struktura zaposlenih v Skupini KD 31. 12. 2020 v primerjavi z letom 2019

(v EUR)	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Prejemki članov upravnega odbora, nadzornega sveta, zaposlenih po individualni pogodbi in članov revizijske komisije za celotno Skupino
Prejemki članov poslovodstva	392.945	404.299
Prejemki zaposlenih po individualni pogodbi	357.485	490.190
Skupaj	750.430	894.489

Pregled plačil članom organov upravnega odbora in vodstva v letu 2020 v Skupini KD

Član upravnega odbora oz. vodstva	Bruto plača (fiksni del)	Variabilni prejemki	Plačila za opravljanje funkcije in sejnine	Zavarovalne premije/ bonitete	Druge bonitete	Povračila stroškov	Regres za letni dopust in jubilejna nagrada	Dodatna plačila	Skupaj
Milan Kneževič	-	-	10.000	76	-	-	-	-	10.076
Aleksander Sekavčnik	45.000	-	92.800	376	-	1.817	1.800	500	142.293
Tomaž Butina	-	-	80.900	76	-	-	-	-	80.976
Katarina Valentinčič Istenič	-	-	80.648	76	-	-	-	-	80.724
Matija Gantar	-	-	78.800	76	-	-	-	-	78.876
Skupaj	45.000	-	343.148	680	-	1.817	1.800	500	392.945

2.8.30. Dogodki po datumu izdelave bilance stanja

V letu 2021 je družba KD Group odkupila 147.904 lastnih delnic z oznako KDHR.

Dne 8. 3. 2021 je bil v sodni register vpisan sklep o znižanju osnovnega kapitala družbe KD Group za 6.013.219,83 evra. Znižanje osnovnega kapitala se je izvedlo z umikom 180.126 lastnih delnic z oznako KDHR.

Po prvi razglasitvi epidemije v Sloveniji v marcu 2020, je bila 18. oktobra 2020 epidemija ponovno razglašena in še vedno traja. Kljub temu, da se je konec leta 2020 začelo množično cepljenje, je težko napovedati, kdaj nam bo pandemijo uspelo zajeziti. Pričakujemo, da bodo v drugi polovici leta 2021 bistveno manjše posledice vpliva pandemije na gospodarske aktivnosti, tako doma kot po svetu. Pričakujemo tudi nadaljevanje ohlapnih denarnih in fiskalnih politik. Razvoj dogodkov, povezanih s širitvijo okužbe, tako v Sloveniji kot na svetovni ravni, njenimi posledicami in s tem povezanimi ukrepi, je še vedno

zelo negotov, nepredvidljiv. Posledično vpliva na računovodske izkaze in poslovanje skupine v letu 2021 v tem trenutku ni mogoče zanesljivo izmeriti.

Po datumu bilance stanja ni bilo drugih dogodkov, ki bi lahko vplivali na računovodske izkaze in zaradi katerih bi morali opraviti dodatne postopke, da bi ugotovili, ali so ti dogodki pravilno prikazani v računovodskih izkazih.

Računovodski izkazi s pojasnili za družbo KD, finančna družba, d. d., za leto, končano 31. decembra 2020

3.1. POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA126
3.2. RAČUNOVODSKI IZKAZI 131
3.2.1. Bilanca stanja na 31. 12. 2020131
3.2.2. Izkaz poslovnega izida za leto, končano 31. 12. 2020 132
3.2.3. Izid drugega vseobsegajočega donosa za leto, končano 31. 12. 2020 132
3.2.4. Izkaz gibanja kapitala za leto, končano 31. decembra 2020 133
3.2.5. Izkaz gibanja kapitala za leto, končano 31. decembra 2020 - nadaljevanje133
3.2.6. Izkaz denarnih tokov za leto, končano 31. 12. 2020 134
3.3. IZJAVA O ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA135
3.4. TEMELJI ZA PRIPRAVO RAČUNOVODSKIH IZKAZOV136
3.4.1. Odvisne in pridružene družbe poročajoče družbe 136
3.4.2. Neopredmetena dolgoročna sredstva138
3.4.3. Opredmetena osnovna sredstva 139
3.4.4. Naložbene nepremičnine 140
3.4.5. Finančne naložbe 140
3.4.6. Terjatve143
3.4.7. Denarne postavke144
3.4.8. Kapital144
3.4.9. Finančne in poslovne obveznosti144
3.4.10. Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade – drugi dolgoročni zaslužki zaposlenih 145
3.4.11. Kratkoročne časovne razmejitve 145
3.4.12. Odloženi davek 145
3.4.13. Prihodki 146
3.4.14. Stroški146
3.4.15. Stroški dela in stroški povračil zaposlenim 147
3.4.16. Odhodki 147
3.4.17. Davek iz dobička147
3.4.18. Izkaz gibanja kapitala147
3.4.19. Izkaz denarnih tokov 147
3.4.20. Izkaz vseobsegajočega donosa148
3.5. POJASNILA K POSAMEZNIM POSTAVKAM RAČUNOVODSKIH IZKAZOV149
3.5.1. Dolgoročne finančne naložbe 149
3.5.2. Kratkoročne finančne naložbe149
3.5.3. Poslovne terjatve150
3.5.4. Denarna sredstva 150
3.5.5. Kapital150
3.5.6. Finančne obveznosti152
3.5.7. Poslovne obveznosti154
3.5.8. Pasivne časovne razmejitve155
3.5.9. Odloženi davek 155
3.5.10. Poslovni odhodki156
3.5.11. Finančni prihodki157
3.5.12. Finančni odhodki157
3.5.13. Davki 157
3.5.14. Zunajbilančna evidenca157
3.5.15. Posli s povezanimi osebami158
3.6. UPRAVLJANJE FINANČNIH TVEGANJ 158
3.7. DOGODKI PO DATUMU IZDELAVE BILANCE STANJA160

3. RAČUNOVODSKO POROČILO KD D. D.

3.1. POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA

• -
  -
  -

-

-

-

-

3.2. RAČUNOVODSKI IZKAZI

3.2.1. Bilanca stanja na 31. 12. 2020

(v EUR)	Pojasnilo	31. 12. 2020	31. 12. 2019
SREDSTVA
A. Dolgoročna sredstva		68.215.891	68.389.555
I. Opredmetena osnovna sredstva		2.693	-
1. Druge naprave in oprema		2.693	-
II. Dolgoročne finančne naložbe	3.5.1.	68.098.198	68.089.555
1. Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil		68.089.555	68.089.555
Delnice in deleži v družbah v skupini		68.089.555	68.089.555
1. Dolgoročna posojila		8.643	-
Dolgoročna posojila drugim		8.643	-
III. Odložene terjatve za davek	3.5.9.	115.000	300.000
B. Kratkoročna sredstva		12.387.036	1.499.920
I. Kratkoročne finančne naložbe	3.5.2.	2.876.463	1.400.000
1. Kratkoročna posojila		2.876.463	1.400.000
Kratkoročna posojila drugim		2.876.463	1.400.000
II. Kratkoročne poslovne terjatve	3.5.3.	9.380.512	5.000
1. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih		9.380.512	5.000
III. Denarna sredstva	3.5.4.	130.061	94.920
SKUPAJ SREDSTVA		80.602.927	69.889.475
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
A. Kapital	3.5.5.	75.548.378	26.446.521
I. Vpoklicani kapital		1.304.123	1.555.967
1. Osnovni kapital		1.304.123	1.555.967
II. Kapitalske rezerve		19.229.243	18.977.399
III. Rezerve iz dobička		19.450	5.913.155
1. Zakonske rezerve		19.450	19.450
2. Rezerve za lastne delnice		9.024	6.101.766
3. Lastne delnice		(9.024)	(208.061)
VI. Čisti poslovni izid poslovnega leta		54.995.562	-
B. Dolgoročne obveznosti		4.700.000	6.700.000
I. Dolgoročne finančne obveznosti	3.5.6.	4.700.000	6.700.000
1. Dolgoročne finančne obveznosti na podlagi obveznic		4.700.000	6.700.000
C. Kratkoročne obveznosti		342.444	36.731.250
I. Kratkoročne finančne obveznosti	3.5.6.	122.535	36.705.820
1. Kratkoročne finančne obveznosti do družb v skupini		-	36.531.143
2. Kratkoročne finančne obveznosti na podlagi obveznic		122.535	174.677
II. Kratkoročne poslovne obveznosti	3.5.7.	219.909	25.430
1. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev		896	20.135
2. Druge kratkoročne poslovne obveznosti		219.013	5.295
D. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve	3.5.8.	12.105	11.704
SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV		80.602.927	69.889.475

3.2.2. Izkaz poslovnega izida za leto, končano 31. 12. 2020

(v EUR)	Pojasnilo	1. 1. - 31. 12. 2020	1. 1. - 31. 12. 2019
1. Čisti prihodki od prodaje		-	-
2. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki)		2.366	-
POSLOVNI PRIHODKI		2.366	-
3. Stroški blaga, materiala in storitev		(111.814)	(102.285)
Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala		(183)	(335)
Stroški storitev		(111.631)	(101.950)
4. Stroški dela		(97.858)	(99.717)
Stroški plač		(45.419)	(47.250)
Stroški socialnih zavarovanj		(8.111)	(8.213)
Drugi stroški dela		(44.328)	(44.254)
POSLOVNI ODHODKI	3.5.10.	(209.672)	(202.002)
5. Finančni prihodki iz deležev		67.202.976	-
Finančni prihodki iz deležev v družbah v skupini		67.202.976	-
6. Finančni prihodki iz danih posojil		3.310.384	138
Finančni prihodki iz posojil, danih drugim		3.310.384	138
FINANČNI PRIHODKI	3.5.11.	70.513.360	138
7. Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb		-	(4.200.000)
8. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti		(904.737)	(1.239.236)
Finančni odhodki iz posojil, prejetih od družb v skupini		(391.112)	(133.973)
Finančni odhodki iz izdanih obveznic		(513.625)	(192.854)
FINANČNI ODHODKI	3.5.12.	(904.737)	(5.439.236)
POSLOVNI IZID PRED DAVKI		69.401.317	(5.641.100)
15. Davek iz dobička	3.5.13.	(214.469)	-
16. Odloženi davki	3.5.9.	(185.000)	300.000
ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA		69.001.848	(5.341.100)

Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov.

3.2.3. Izkaz drugega vseobsegajočega donosa za leto, končano 31. 12. 2020

(v EUR)	1. 1. - 31. 12. 2020	1. 1. - 31. 12. 2019
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja	69.001.848	(5.341.100)
Spremembe rezerv, nastalih zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti	-	-
a Bruto	-	-
b Davek	-	-
VSEOBSEGAJOČI DONOS V OBDOBJU SKUPAJ	69.001.848	(5.341.100)

3.2.4. Izkaz gibanja kapitala za leto, končano 31. decembra 2020

		Vpoklicani kapital - osnovni	Kapitalske	Rezerve iz dobička - zakonske	Rezerve iz dobička - rezerve za	Rezerve iz dobička -	Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni	Prenesena čista	Čisti dobiček poslovnega	Čista izguba poslovnega
	(v EUR)	kapital	rezerve	rezerve	lastne delnice	lastne delnice	vrednosti	izguba	leta	leta	Skupaj
A.2.	Stanje 1. 1. 2020	1.555.967	18.977.399	19.450	6.101.766	(208.061)	-	-	-	-	26.446.521
B.1.	Spremembe lastniškega kapitala - transakcije z lastniki	(251.844)	251.844	-	(20.099.028)	199.037	-	-	-	-	(19.899.991)
	Nakup lastnih delnic	-	-	-	-	(19.899.991)	-	-	-	-	(19.899.991)
	Umik lastnih delnic	(251.844)	251.844	-	(20.099.028)	20.099.028	-	-	-	-	-
B.2.	Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja	-	-	-	-	-	-	-	69.001.848	-	69.001.848
	Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja	-	-	-	-	-	-	-	69.001.848	-	69.001.848
B.3.	Spremembe v kapitalu	-	-	-	14.006.286	-	-	-	(14.006.286)	-	-
	Oblikovanje rezerv za lastne delnice	-	-	-	14.006.286	-	-	-	(14.006.286)	-	-
C.	Stanje 31. 12. 2020	1.304.123	19.229.243	19.450	9.024	(9.024)	-	-	54.995.562	-	75.548.378

3.2.5. Izkaz gibanja kapitala za leto, končano 31. decembra 2020 - nadaljevanje

	(v EUR)	Vpoklicani kapital - osnovni kapital	Kapitalske rezerve	Rezerve iz dobička - zakonske rezerve	Rezerve iz dobička - rezerve za lastne delnice	Rezerve iz dobička - lastne delnice	Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti	Prenesena čista izguba	Čisti dobiček poslovnega leta	Čista izguba poslovnega leta	Skupaj
A.2.	Stanje 1. 1. 2019	1.555.967	24.318.499	19.450	6.101.766	(208.061)	-	-	-	-	31.787.621
B.1.	Spremembe lastniškega kapitala - transakcije z lastniki Izplačilo dividend	- -	- -	- -	- -	- -	- -	- -	- -	- -	- -
B.2.	Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja	-	-	-	-	-	-	-	-	(5.341.100)	(5.341.100)
	Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja	-	-	-	-	-	-	-	-	(5.341.100)	(5.341.100)
B.3.	Spremembe v kapitalu	-	(5.341.100)	-	-	-	-	-	-	(5.341.100	-
	Poravnava izgube kot odbitne sestavine kapitala	-	(5.341.100)	-	-	-	-	-	-	5.341.100	-
C.	Stanje 31. 12. 2019	1.555.967	18.977.399	19.450	6.101.766	(208.061)	-	-	-	-	26.446.521

3.2.6. Izkaz denarnih tokov za leto, končano 31. 12. 2020

(v EUR)	Pojasnilo	1. 1. - 31. 12. 2020	1. 1. - 31. 12. 2019
A. Denarni tokovi pri poslovanju
a) Postavke izkaza poslovnega izida		(606.775)	97.997
Poslovni prihodki (razen za prevrednotenje) in finančni prihodki iz poslovnih		2.366	-
terjatev Poslovni odhodki brez amortizacije (razen za prevrednotenje) in finančni odhodki iz poslovnih obveznosti		(209.672)	(202.003)
Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih	3.5.9.	(399.469)	300.000
b) Spremembe čistih obratnih sredstev (in časovnih razmejitev, rezervacij		(8.995.631)	(158.824)
ter odloženih terjatev in obveznosti za davek) poslovnih postavk bilance Začetne manj končne poslovne terjatve		(9.375.511)	126.401
stanja Začetne manj končne aktivne časovne razmejitve		-	-
Začetne manj končne odložene terjatve za davek	3.5.9.	185.000	(300.000)
Končni manj začetni poslovni dolgovi		194.480	8.809
Končne manj začetne pasivne časovne razmejitve in rezervacije		400	5.966
c) Pozitivni ali negativni denarni izid poslovanju (a + b)		(9.602.406)	(60.827)
B. Denarni tokovi pri investiranju
a) Prejemki pri investiranju		70.738.254	45.138
Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku drugih, ki se nanašajo na investiranje		67.212.420	138
Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev		-	-
Prejemki od odtujitve naložbenih nepremičnin		-	-
Prejemki od odtujitve finančnih naložb	3.5.2.	3.525.834	45.000
b) Izdatki pri investiranju		(1.712.693)	(5.645.000)
Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev		-	-
Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev		(2.693)	-
Izdatki za pridobitev finančnih naložb	3.5.2.	(1.710.000)	(5.645.000))
c) Pozitivni ali negativni denarni izid pri investiranju (a + b)		69.025.561	(5.599.862)
C. Denarni tokovi pri financiranju
a) Prejemki pri financiranju		200.000	7.420.000
Prejemki od povečanja finančnih obveznosti	3.5.6.	200.000	7.420.000
b) Izdatki pri financiranju		(59.588.014)	(1.946.951)
Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje		(1.441.537)	(646.951)
Izdatki za nakup lastnih delnic		(19.899.991)	-
Izdatki za odplačila finančnih obveznosti	3.5.6.	(38.246.486)	(1.300.000)
Izdatki za izplačila dividend in drugih deležev v dobičku		-	-
c) Pozitivni ali negativni denarni izid pri financiranju (a + b)		(59.388.014)	5.473.049
Č. Končno stanje denarnih sredstev		130.061	94.920
Denarni izid v obdobju (seštevek denarnih izidov Ac, Bc in Cc)		35.141	(187.640)
Začetno stanje denarnih sredstev na 1. 1.		94.920	282.560

3.3. IZJAVA O ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA

Člani upravnega odbora družbe KD d. d., Ljubljana v skladu s 60.a členom Zakona o gospodarskih družbah zagotavljajo, da je letno poročilo KD d. d., Ljubljana za leto 2020, vključno z izjavo o upravljanju, sestavljeno in objavljeno v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, Zakonom o trgu finančnih instrumentov ter Slovenskimi računovodskimi standardi. Upravni odbor družbe KD, d. d., je sprejel izkaze in letno poročilo družbe 23. aprila 2021.

Upravni odbor družbe:

• potrjuje računovodske izkaze družbe KD d. d. in uporabljene računovodske usmeritve ter pojasnila k računovodskim izkazom;
• zagotavlja, da je letno poročilo družbe KD d. d. za leto 2020 z vsemi sestavnimi deli sestavljeno v skladu z veljavno zakonodajo in Slovenskimi računovodskimi standardi;
• potrjuje, da računovodski izkazi družbe KD d. d. predstavljajo resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja družbe in izidov poslovanja za leto 2020;
• izjavlja, da so računovodski izkazi družbe KD d. d. pripravljeni ob predpostavki nadaljevanja poslovanja v prihodnosti, da se izbrane računovodske usmeritve dosledno uporabljajo in da so razkrite morebitne spremembe le-teh;
• je odgovoren za ukrepe za preprečevanje in odkrivanje prevar ter nepravilnosti ter za zagotavljanje ohranjanja vrednosti premoženja družbe KD d. d.

V skladu s 134. členom Zakona o trgu finančnih instrumentov člani upravnega odbora družbe KD d. d. izjavljajo:

• da je računovodsko poročilo družbe KD d. d. za leto 2020 sestavljeno v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi, ustreznim okvirom računovodskega poročanja ter da daje resničen in pošten prikaz sredstev in obveznosti, finančnega položaja in poslovnega izida družbe KD d. d.;
• da poslovno poročilo družbe KD d. d. za leto 2020 vključuje pošten prikaz razvoja in izidov poslovanja družbe, finančnega položaja, vključno z opisom bistvenih vrst tveganj, ki jim je družba KD d. d. izpostavljena.

Ljubljana, 23. aprila 2021

Milan Kneževič Aleksander Sekavčnik

Tomaž Butina Namestnik predsednika upravnega odbora

Matija Gantar Član upravnega odbora

mag. Katarina Valentinčič Istenič Članica upravnega odbora

Predsednik upravnega odbora Član upravnega odbora, izvršni direktor

3.4. TEMELJI ZA PRIPRAVO RAČUNOVODSKIH IZKAZOV

Računovodski izkazi družbe KD d .d. so pripravljeni v skladu z računovodskimi in poročevalskimi zahtevami Slovenskih računovodskih standardov (v nadaljevanju SRS) in Zakonom o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). Temeljni namen je upoštevati splošno mednarodno računovodsko prakso, finančno pojmovanje kapitala in zahtevo po realni ohranitvi kapitala. Pri pripravi sta upoštevani temeljni računovodski predpostavki o časovni neomejenosti poslovanja in nastanku poslovnega dogodka. Kakovostne značilnosti računovodskih izkazov temeljijo na razumljivosti, ustreznosti, zanesljivosti in primerljivosti. Upoštevane so bile enake računovodske usmeritve kot v predhodnem letu.

Računovodski izkazi so pripravljeni ob predpostavki delujočega podjetja. Bistvenim negotovostim, ki utegnejo povzročiti precejšen dvom o sposobnosti družbe za nadaljevanje delovanja, družba ni izpostavljena. Družba je finančno stabilna. Spremenjenim okoliščinam se aktivno prilagaja, redno spremlja in ocenjuje tveganja, katerim je izpostavljena in sprejema ustrezne ukrepe za zmanjševanje tveganj.

Izvršni direktor družbe KD d. d. sta sestavila računovodske izkaze in letno poročilo ter jih predložila v preverbo in potrditev upravnemu odboru. Računovodski izkazi in letno poročilo družbe KD d. d. in Skupine KD se lahko pridobijo na sedežu družbe. Konsolidirano letno poročilo Skupine KD je na voljo prav tako na sedežu družbe KD d. d, Dunajska cesta 63, 1000 Ljubljana.

Prevedbe iz tujih valut

Preračuni postavk sredstev in obveznosti v tujih valutah so na dan bilance stanja opravljeni po referenčnem tečaju Evropske centralne banke.

Denarne postavke v tujih valutah so pretvorjene po referenčnih tečajih Evropske centralne banke ali tečajnici Banke Slovenije (za valute, za katere Evropska centralna banka ne objavlja referenčnih tečajev) na zadnji dan leta. Nedenarne postavke, ki so izmerjene po nabavni vrednosti v tuji valuti, so pretvorjene po tečaju na dan posla, nedenarne postavke, ki so izmerjene po pošteni vrednosti v tuji valuti, pa so pretvorjene po tečaju na dan, ko je bila poštena vrednost določena.

Tečajne razlike pri nedenarnih postavkah finančnih sredstev in obveznostih se obravnavajo kot sestavni del dobičkov ali izgub iz vrednotenja po pošteni vrednosti. Tečajne razlike pri nedenarnih postavkah finančnih sredstev in obveznostih, ki se merijo po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida kot del dobičkov ali izgub iz vrednotenja po pošteni vrednosti. Tečajne razlike pri nedenarnih postavkah finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, se pripoznajo preko drugega vseobsegajočega donosa.

3.4.1. Odvisne in pridružene družbe poročajoče družbe

Krovna družba:	KD, finančna družba, d. d.
Skrajšano ime družbe:	KD d. d.
Sedež:	Dunajska cesta 63, 1000 Ljubljana
Telefon:	+386 1 511 27 99
E-pošta:	info@kd-group.si
Spletna stran:	www.kd-fd.si
Dejavnost:	64.200 – Dejavnost holdingov
Pravna oblika:	delniška družba
Velikost družbe:	velika družba
Matična številka:	1572016000
Davčna številka:	44030428
Identifikacijska številka za DDV:	SI44030428
Vpis v sodni register:	Okrožno sodišče v Ljubljani, št. vložka 1/33907/00
Datum ustanovitve:	30. 11 2000
Osnovni kapital:	1.304.122,84 EUR13
Število delnic:	156.260 navadnih kosovnih delnic14
Oznaka delnic:	SKDR

¹³ Do 28. 8. 2020 je osnovni kapital družbe znašal 1.555.967,28 EUR. Od 28. 8. 2020 do 30. 10. 2020 je osnovni kapital znašal 1.420.288,76 EUR. ¹⁴Do 28. 8. 2020 je bilo število izdanih delnic 186.436. Od 28. 8. 2020 do 30. 10. 2020 je bilo število izdanih delnic 170.179.

Podjetja v Skupini KD

Podjetja v Skupini KD so družbe, v katerih imajo obvladujoča družba in njene odvisne družbe posredno ali neposredno več kot polovico glasovalnih pravic in jih obvladujejo. Odvisne družbe so popolno konsolidirane od dne obvladovanja in izključene iz popolne konsolidacije takoj, ko jih družba ne obvladuje več.

Pridružena podjetja

Pridružena podjetja so družbe, v katerih imajo družba in njene odvisne družbe posredno ali neposredno med 20,00 % in 50,00 % lastništva v kapitalu in pomemben, ne pa prevladujoč vpliv.

(v EUR)	Odstotek udeležbe	Velikost sredstev 31. 12. 2020	Velikost kapitala 31. 12. 2020	Čisti poslovni izid 1. 1. - 31. 12. 2020
Obvladujoča družba
KD d. d., Ljubljana, Slovenija		80.602.927	75.548.378	69.001.848
Odvisna podjetja
KD Group d. d.		138.269.859	135.180.931	4.067.283
Fontes Group d. o. o., Beograd, Srbija	100,00	1.598.575	1.595.862	(8.413)
Gradnje inženiring d. o. o., Ljubljana, Slovenija	100,00	2.026.518	2.026.506	(214.089)
KD IT d. o. o., Ljubljana, Slovenija	100,00	6.005	6.005	(4.095)
Projektor d. o. o., Maribor, Slovenija	100,00	911.047	528.719	(285.448)
Šumijev kvart d. o. o., Ljubljana, Slovenija	100,00	42.654.053	5.529.571	(330.116)
Pridružena podjetja
Skupina DBS, Ljubljana, Slovenija*	23,64	1.047.141.000	68.720.000	1.256.000

*podatki za poslovno leto 2019

Odvisna družba KD Group je 1. 2. 2021 prodala 100 % delež družbe Sarbon Invest d. o. o., Uzbekistan in 100 % delež družbe Kredo Group d. o. o., Uzbekistan. Naložbi sta bili že v preteklosti v celoti oslabljeni. Družbi nista bili vključeni v konsolidirane izkaze Skupine, ker sta bili namenjeni prodaji in njuna sredstva in obveznosti niso bila pomembna za resničen in pošten prikaz izkazov skupine. Družba ob prodaji ni realizirala pomembnejših dobičkov niti izgub.

Sestava Skupine KD v letu 2019

(v EUR)	Odstotek udeležbe	Velikost sredstev 31. 12. 2019	Velikost kapitala 31. 12. 2019	Čisti poslovni izid 1. 1. - 31. 12. 2019
Obvladujoča družba
KD d. d., Ljubljana, Slovenija		69.889.475	26.446.521	(5.341.100)
Odvisna podjetja
KD Group d. d.	85,00	212.804.289	207.754.437	146.667.141
Fontes Group d. o. o., Beograd, Srbija	100,00	1.597.042	1.594.412	(11.211)
Gradnje inženiring d. d., Ljubljana, Slovenija	100,00	2.217.767	240.595	(1.593.710)
KD IT d. d., Ljubljana, Slovenija	100,00	10.187	10.100	(14.161)
Projektor d. d., Maribor, Slovenija	100,00	1.055.397	814.167	(80.075)
Šumijev kvart d. o. o., Ljubljana, Slovenija	100,00	28.084.018	4.859.687	(242.412)

Družba KD Group d. d. je dne 13. 2. 2019 odsvojila 100 % delež v odvisni družbi Adriatic Slovenica, zavarovalna družba, d. d. S prenosom vseh delnic družbe Adriatic Slovenica na novega imetnika družbo Generali CEE Holding b. v. je bil zaključen prodajni postopek v skladu s Pogodbo o prodaji 100 % deleža v družbi Adriatic Slovenica z dne 23. 5. 2018. S prodajo odvisne družbe Adriatic Slovenica so iz Skupine KD izstopile tudi vse odvisne in pridružene družbe družbe Adriatic Slovenica. Poslovanje Skupine Adriatic Slovenica je za primerjalno obdobje od 1. 1. 2018 do 31. 12. 2018 in za obdobje od 1. 1. 2019 do 31. 1. 2019 vključeno v izkaze Skupine KD kot ustavljeno poslovanje. Izstop Skupine Adriatic Slovenica je bil evidentiran po stanju na dan 31. 1. 2019. V Skupini KD je Skupina Adriatic Slovenica predstavljala segment premoženjskega zavarovanja, življenjskega zavarovanja, zdravstvenega zavarovanja in upravljanja premoženja.

S prodajo odvisne družbe Adriatic Slovenica so iz Skupine KD izstopile tudi vse odvisne in pridružene družbe družbe Adriatic Slovenica, in sicer:

Družbe v Skupini Adriatic Slovenica	% lastništva	Neposredni lastnik
Adriatic Slovenica d. d., Koper, Slovenija	100,00	KD Group d. d.
Agent d. o. o., Izola, Slovenija	100,00	Adriatic Slovenica d. d.
KD Fondovi d. o. o., Skopje, Makedonija	94,60	Generali Investments d. o. o.
KD Locusta Fondovi d. o. o., Zagreb, Hrvaška	90,00	Generali Investments d. o. o.
Generali Investments d. o. o., Ljubljana, Slovenija	100,00	Adriatic Slovenica d. d.
Prospera d. o. o., Koper, Slovenija	100,00	Adriatic Slovenica d. d.
Viz d. o. o., Koper, Slovenija	100,00	Adriatic Slovenica d. d.
Zdravje AS d. o. o., Koper, Slovenija	100,00	Adriatic Slovenica d. d.
Nama d. d., Slovenija	48,58	Adriatic Slovenica d. d.
Medifit d. o. o., Slovenija	48,00	Adriatic Slovenica d. d.

Za družbo Firsthouse Investments ltd. se je v januarju 2019 začel postopek likvidacije, ki je bil v letu 2019 tudi zaključen. Družba je bila na dan 4. 10. 2019 izbrisana iz sodnega registra.

Dne 17. 4. 2019 je skupščina delničarjev KD Group dala soglasje k pripojitvi družb KD Kapital d. o. o. in KD Kvart d. o. o. k družbi KD Group. Obračunski dan pripojitve je 1. 1. 2019. Pripojitev je bila vpisana v sodni register dne 15. 7. 2019 in velja od obračunskega dneva pripojitve dalje. Stanja na dan 1. 1. 2019, v primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2018, vključujejo pripojitev sredstev in obveznosti obeh pripojenih družb.

V mesecu juniju je prišlo do odsvojitve pridružene družbe SRC d. o. o., katere 34,80 % lastnik je bila družba KD IT d. d.

Dne 10. 7. 2019 je bil zaključen stečaj družbe Seaway Design d. o. o. – v stečaju in družba je bila izbrisana iz sodnega registra.

Dne 11. 12. 2019 je bila realizirana prodaja 100 % deleža v družbi DRI Naložbe d. o. o.

3.4.2. Neopredmetena dolgoročna sredstva

Neopredmeteno sredstvo je razpoznavno nedenarno sredstvo brez fizičnega obstoja in se pripozna le, kadar je verjetno, da bodo pričakovane prihodnje gospodarske koristi, ki se mu pripisujejo, pritekale v družbo in je mogoče zanesljivo izmeriti njegovo nabavno vrednost.

Neopredmeteno sredstvo se po začetnem pripoznanju izkazuje po svoji nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek in nabrane izgube zaradi slabitve (model nabavne vrednosti). Družba oceni, ali je doba koristnosti neopredmetenega sredstva končna ali nedoločena. Neopredmeteno sredstvo s končno dobo koristnosti se amortizira glede na pričakovano dobo koristnosti. Neopredmetena sredstva z nedoločno dobo koristnosti se ne amortizirajo. Družba uporablja metodo enakomernega časovnega amortiziranja.

Neopredmetena sredstva, ki se amortizirajo, se preverjajo zaradi morebitne slabitve. Znesek slabitve se pripozna v višini, ki predstavlja razliko med knjigovodsko in nadomestljivo vrednostjo. Nadomestljiva vrednost sredstva ali enote, ki ustvarja denar, je večja izmed dveh postavk – njegove poštene vrednosti, zmanjšane za stroške prodaje, ali njegove vrednosti pri uporabi.

Med neopredmetenimi sredstvi družba izkazuje neopredmetena sredstva s končno dobo koristnosti, in sicer programsko opremo.

Amortizacija

Podjetje v okviru ocenjene dobe uporabnosti posameznega neopredmetenega sredstva dosledno razporeja njegov amortizirljivi znesek med posamezna obračunska obdobja kot tedanjo amortizacijo. Podjetje uporablja metodo enakomernega časovnega amortiziranja. Amortizacija se obračunava posamično.

	V družbi uporabljene amortizacijske stopnje v letih 2020 in 2019 so naslednje:
--	--------------------------------------------------------------------------------	--	--	--

	Ocenjene dobe koristnosti	Najnižja stopnja (v %)	Najvišja stopnja (v %)
Programska oprema	5 let	20,00	20,00
Druga neopredmetena dolgoročna sredstva	10 let	10,00	10,00

3.4.3. Opredmetena osnovna sredstva

Opredmetena osnovna sredstva so sredstva, ki jih ima družba zato, da jih uporablja pri opravljanju storitev ter jih bo pričakovano uporabljala v več kot enem obračunskem obdobju.

Po začetnem pripoznanju se izkazujejo po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve (model nabavne vrednosti). Nabavna vrednost zajema nakupno ceno, uvozne carine in nepovratne dajatve ter neposredne stroške usposobitve za uporabo. Pozneje nastali stroški, ki so povezani z opredmetenimi osnovnimi sredstvi, povečujejo njihovo nabavno vrednost le, če povečujejo prihodnje koristi v primerjavi s prej ocenjenimi in jih je mogoče zanesljivo izmeriti. Stroški vzdrževanja in popravil se izkazujejo v izkazu poslovnega izida v obdobju, ko so nastali.

Nabavno vrednost lahko sestavljajo tudi stroški, nastali v zvezi z najemi sredstev, ki predstavljajo pravico do uporabe.

Pripoznanje knjigovodske vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev se odpravi ob odtujitvah, ali ker od njih ni več mogoče pričakovati koristi. Dobički ali izgube, ki izhajajo iz odprave pripoznanja posameznega sredstva in se izračunajo na podlagi razlike med čistim donosom ob odtujitvi in knjigovodsko vrednostjo sredstev, se izkazujejo med prevrednotovalnimi prihodki ali poslovnimi odhodki.

Knjigovodska vrednost opredmetenih osnovnih sredstev ne sme presegati njihove nadomestljive vrednosti. Kot nadomestljiva vrednost velja poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, ali vrednost pri uporabi, odvisno od tega, katera je večja. Samo če je nadomestljiva vrednost manjša od njegove knjigovodske vrednosti, se knjigovodska vrednost zmanjša na nadomestljivo vrednost. Takšno zmanjšanje je izguba zaradi oslabitve, ki se pripozna v izkazu poslovnega izida.

Izgube zaradi oslabitve se razveljavijo, kadar in samo kadar se je spremenila ocena, uporabljena za ugotovitev nadomestljive vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva, potem ko je bila pripoznana zadnja izguba zaradi oslabitve. V takšnem primeru se knjigovodska vrednost sredstva poveča na njegovo nadomestljivo vrednost. Takšno povečanje je razveljavitev izgube zaradi oslabitve, ki se pripozna v izkazu poslovnega izida.

Opredmetena osnovna sredstva so pravica do uporabe, računalniška oprema, druga oprema, vlaganja v tuja opredmetena osnovna sredstva in drobni inventar. Kot opredmeteno osnovno sredstvo, usposobljeno za uporabo, se upošteva tudi drobni inventar, katerega doba uporabnosti je daljša od enega leta, njegova posamična vrednost pa ne presega vrednosti 500 evrov.

Najemi

Najemnik na datum začetka najema pripozna opredmeteno osnovno sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, in obveznost iz najema. Opredmeteno osnovno sredstvo, pridobljeno na podlagi najema, je sestavni del opredmetenih osnovnih sredstev najemodajalca.

Njegova nabavna vrednost zajema:

• znesek začetnega merjenja obveznosti iz najema;
• plačila najemnine, ki so bila izvedena na datum začetka najema ali pred njim, zmanjšana za prejete spodbude za najeme;
• začetne neposredne stroške;
• oceno stroškov, ki bodo nastali najemniku pri demontaži ali odstranitvi sredstva, ki je predmet najema, obnovitvi mesta, na katerem se nahaja, ali vrnitvi sredstva, ki je predmet najema, v stanje, kot ga zahtevajo pogoji najema.

Najemnik na datum začetka najema izmeri obveznost iz najema po sedanji vrednosti najemnin, ki na ta dan še niso plačane. Pri izračunu sedanje vrednosti najemnin je diskontna mera z najemom povezana obrestna mera, če jo je mogoče določiti, v nasprotnem primeru pa predpostavljena obrestna mera za izposojanje, ki jo mora plačati najemnik.

Družba ob sklenitvi pogodbe oceni, ali gre za najemno pogodbo. Pogodba je najemna pogodba, če se z njo prenaša pravica do obvladovanja uporabe identificiranega sredstva za določeno obdobje v zameno za nadomestilo.

Trajanje najema je obdobje, v katerem najema ni mogoče odpovedati, skupaj z:

• obdobjem, za katero velja možnost podaljšanja najema, če je precej gotovo, da bo najemnik to možnost izrabil;
• obdobjem, za katero velja možnost odpovedi najema, če je precej gotovo, da najemnik te možnosti ne bo izrabil.

Najemnik po datumu začetka najema meri obveznost iz najema tako, da:

• poveča knjigovodsko vrednost, kar odraža obrestovanje obveznosti iz najema;
• zmanjša knjigovodsko vrednost, kar odraža izvedena plačila najemnine; in

– ponovno izmeri knjigovodsko vrednost, ki mora odražati ponovne ocene ali spremembe najema ali spremembe po vsebini nespremenljivih najemnin.

Kratkoročnih najemov in najemov, pri katerih je sredstvo, ki je predmet najema, majhne vrednosti, se ne pripozna kot sredstvo, ampak se pripozna najemnine, povezane s temi najemi, kot odhodke na podlagi enakomerne časovne metode skozi celotno trajanje najema. Za kratkoročni najem velja najem, katerega doba najema traja do enega leta. Najem majhne vrednosti je najem, katerega vrednost znaša do 5.000 evrov, pri čemer se upošteva vrednost novega sredstva, ki je predmet najema.

Amortizacija

Podjetje v okviru ocenjene dobe uporabnosti posameznega opredmetenega osnovnega sredstva dosledno razporeja njegov amortizirljivi znesek med posamezna obračunska obdobja kot tedanjo amortizacijo. Podjetje uporablja metodo enakomernega časovnega amortiziranja. Amortizacija se obračunava posamično.

V družbi uporabljene amortizacijske stopnje v letih 2020 in 2019 so naslednje:

	Ocenjene dobe koristnosti	Najnižja stopnja (v %)	Najvišja stopnja (v %)
Motorna vozila	5 do 8 let	12,50	20,00
Računalniki	2 leti	50,00	50,00
Pisarniška oprema	3 do 5 let	20,00	33,33
Tiskalniki in ostala strojna oprema	5 let	20,00	20,00
Drobni inventar	5 let	20,00	20,00

3.4.4. Naložbene nepremičnine

Naložbena nepremičnina je nepremičnina (zemljišče, zgradba ali del zgradbe ali oboje), posedovana, da bi prinašala najemnino in/ali povečevala vrednost dolgoročne naložbe, ne pa za uporabo pri proizvajanju ali dobavljanju blaga in storitev ali za prodajo v rednem poslovanju. Pri razvrščanju nepremičnin med naložbene nepremičnine se upošteva namembnost nepremičnine.

Naložbena nepremičnina se na začetku pripozna po nabavni vrednosti z vključenimi vsemi stroški posla. Naložbene nepremičnine se po začetnem pripoznanju izkazujejo po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve (model nabavne vrednosti), tako kot opredmetena osnovna sredstva.

Ob sestavi bilance se preverja potreba po oslabitvi naložbene nepremičnine. Usmeritev oslabitve naložbenih nepremičnin je takšna, kot pri opredmetenih osnovnih sredstvih.

Amortizacija naložbenih nepremičnin se obravnava posamično z metodo enakomernega časovnega amortiziranja.

V družbi uporabljene amortizacijske stopnje v letih 2020 in 2019 so naslednje:

	Ocenjene dobe koristnosti	Najnižja stopnja (v %)	Najvišja stopnja (v %)
Zgradbe	20 do 33 let	3,00	5,00
Deli zgradb	16 do 33 let	3,00	6,00

3.4.5. Finančne naložbe

Finančne naložbe so sestavni del finančnih instrumentov podjetja in so finančna sredstva, ki jih ima družba, da bi z njihovo donosnostjo povečevala svoje finančne prihodke. Finančno sredstvo je vsako sredstvo, ki je denar, kapitalski instrument drugega podjetja ali pogodbena pravica prejeti denar ali finančno sredstvo drugega podjetja.

Finančna naložba se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripozna kot finančno sredstvo, če:

• je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z njo,
• je mogoče nabavno vrednost zanesljivo izmeriti.

Finančne naložbe se pri začetnem pripoznanju razvrstijo v:

• finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida,
• finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo,

• finančne naložbe v posojila ali
• finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo.

Po pošteni vrednosti se izkazujejo finančne naložbe, izmerjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida in za prodajo razpoložljive finančne naložbe. Finančne naložbe v kapitalske instrumente, za katere ni objavljena cena na delujočem trgu in katerih poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti, se izmerijo po nabavni vrednosti in letno se presoja znamenja oslabitve. Posojila in terjatve ter finančna sredstva v posesti do zapadlosti so izkazani po odplačni vrednosti.

Poštena vrednost je znesek, s katerim je mogoče zamenjati sredstvo med dobro obveščenima in voljnima strankama v premišljenem poslu. Za kotirajoče finančne instrumente, za katere obstaja cena na delujočem trgu, se poštena vrednost ugotavlja kot zmnožek enot finančnega instrumenta in kotirajoče tržne cene (zaključni tržni tečaj). Pri neobstoju aktivnega trga se izračuna poštena vrednost finančnih sredstev z uporabo različnih tehnik vrednotenja. Te vključujejo uporabo transakcij med dobro obveščenimi strankami, metode diskontiranih denarnih tokov in druge tehnike vrednotenja, ki jih po navadi uporabljajo udeleženci na trgu. Metode vrednotenja obsegajo uporabo zadnjega posla med obveščenima in voljnima strankama, če je na voljo, primerjavo s trenutno pošteno vrednostjo drugega instrumenta, ki ima podobne bistvene lastnosti, in metodo diskontiranih denarnih tokov.

Nakupi in prodaje finančnih sredstev, izmerjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida in v posesti za trgovanje, se v poslovnih knjigah pripoznajo na datum trgovanja, tj. na dan, na katerega se družba obveže, da bo finančna sredstva kupila ali prodala. Finančne naložbe v posojila in finančne naložbe v posesti do zapadlosti pa se pripoznajo po datumu poravnave. Vsa finančna sredstva, katerih poštena vrednost se ne pripoznava v izkazu poslovnega izida, se začetno pripoznajo po pošteni vrednosti s prištetimi stroški posla.

Pripoznanje finančnega sredstva v družbi se odpravi, če se pravice do koristi, določene v pogodbi, izrabijo, če ugasnejo ali če se prenesejo skoraj vsa tveganja in koristi, povezane z lastništvom finančnega sredstva. Ravno tako se pripoznavanje finančnega sredstva odpravi, če družba sicer ni prenesla tveganj in koristi, povezanih z lastništvom finančnega sredstva, ga pa ne obvladuje več. Upošteva se, da družba ne obvladuje več finančnega sredstva, če ima prevzemnik dejansko sposobnost prodati finančno sredstvo v celoti neki nepovezani tretji osebi in je zmožen izvršiti to svojo sposobnost enostransko in brez nalaganja dodatnih omejitev za prenos.

Prevrednotenje finančnih naložb je sprememba njihove knjigovodske vrednosti, ne pa sprememba zaradi pripisa pogodbenih obresti ali sprememb glavnice. Pojavi se predvsem kot prevrednotenje zaradi okrepitve, oslabitve ali odprave oslabitve. Prevrednotenje finančnih naložb se opravi na dan bilanciranja. Finančne naložbe, izražene v tuji valuti, se na dan bilanciranja preračunajo po referenčnem tečaju Evropske centralne banke. Preračuni finančnih sredstev, izraženih v tujih valutah, ki so denarne postavke, se pripoznajo v poslovnem izidu. Preračuni ostalih finančnih sredstev, izraženih v tujih valutah, se pripoznajo v skladu z njihovo razvrstitvijo.

3.4.5.1. Naložbe v odvisna in pridružena podjetja

Finančne naložbe v odvisna in pridružena podjetja se v računovodskih izkazih družbe obračunavajo po nabavni vrednosti. Nabavna vrednost se izmeri kot celota poštenih vrednosti (na datum pridobitve) danih sredstev, nastalih in prevzetih dolgov ter vseh stroškov, ki jih je mogoče neposredno pripisati pridobitvi.

Po začetnem pripoznanju družba na dan bilance stanja preverja, ali obstaja kak nepristranski dokaz o morebitni oslabljenosti finančne naložbe. Če tak dokaz obstaja, se naložbo oslabi.

Nepristranski dokazi o oslabitvi naložbe v odvisno in pridruženo podjetje so predvsem:

• pomembne finančne težave družbe,
• izmerljivo zmanjšanje ocenjenih prihodnjih denarnih tokov,
• slabši rezultati poslovanja, povečanje izgub iz poslovanja,
• znižanje vrednosti sredstev družbe.

V primeru obstoja dokazov o oslabitvi naložbe se znesek izgube zaradi oslabitve izmeri kot razlika med knjigovodsko in nadomestljivo vrednostjo naložbe.

Ocena nadomestljive vrednosti se izračuna z uporabo različnih tehnik vrednotenja. Te vključujejo uporabo primerljivih transakcij med dobro obveščenimi strankami, če so na voljo, primerjavo s trenutno pošteno vrednostjo drugega instrumenta, ki ima podobne bistvene značilnosti, metode diskontiranih denarnih tokov in druge tehnike vrednotenja, ki jih običajno uporabljajo udeleženci na trgu (knjigovodska vrednost, multiplikatorji, dividendni donos). Če obstaja metoda vrednotenja, ki jo

udeleženci na trgu običajno uporabljajo za določanje cene instrumenta in je dokazala zanesljivost pri oceni cen, dobljenih pri dejanskih tržnih poslih, se uporabi ta metoda.

3.4.5.2. Finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida

Finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida so tiste naložbe, ki so v posesti za trgovanje in so pridobljene predvsem za prodajo v kratkem obdobju ali pa so del portfelja pripoznanih finančnih instrumentov, ki se obravnavajo skupaj in za katere obstajajo dokazi o nedavnem kratkoročnem prinašanju dobičkov, npr. sredstva na upravljanju.

3.4.5.3. Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva so tista neizpeljana finančna sredstva, ki so opredeljena kot razpoložljiva za prodajo ali niso razvrščena v katero od prej navedenih kategorij. Finančne naložbe delimo na kratkoročne in dolgoročne.

Po začetnem pripoznanju družba izmeri za prodajo razpoložljiva sredstva po pošteni vrednosti. Poštena vrednost je dokazana, če je cena objavljena na delujočem borznem trgu vrednostnih papirjev ali če obstaja model vrednotenja, pri katerem so vložki podatkov vanj dokazani, saj prihajajo z delujočega trga. Spremembe poštene vrednosti – razen izgub zaradi oslabitve – so izkazane v vseobsegajočem donosu kot povečanje (dobiček) ali zmanjšanje (izguba) presežka iz prevrednotenja. Če je poštena vrednost finančnega sredstva, razpoložljivega za prodajo, manjša od njegove pripoznane vrednosti, se pripozna negativni presežek iz prevrednotenja.

Finančne naložbe v kapitalske instrumente, za katere ni objavljena cena na delujočem trgu in katerih poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti, se izmerijo po nabavni vrednosti in letno presoja znamenja oslabitve.

Obresti, izračunane po metodi efektivnih obresti, se pripoznajo v poslovnem izidu. Dividende za kapitalski instrument se pripoznajo v poslovnem izidu, ko družba pridobi pravico do plačila.

Pri odpravi pripoznanja finančnega sredstva, ki je kapitalski instrument, v celoti, se razlika med:

• knjigovodsko vrednostjo in
• vsoto prejetih nadomestil, vključno z novimi dobljenimi sredstvi, zmanjšanimi za nove prevzete obveznosti, in nabranih dobičkov ali izgub, pripoznanih neposredno v kapitalu,

pripozna v prenesenem čistem poslovnem izidu.

Pri odpravi pripoznanja finančnega sredstva, ki ni kapitalski instrument, v celoti, se razlika med:

• knjigovodsko vrednostjo in
• vsoto prejetih nadomestil, vključno z novimi dobljenimi sredstvi, zmanjšanimi za nove prevzete obveznosti, in nabranih dobičkov ali izgub, pripoznanih neposredno v kapitalu,

pripozna v poslovnem izidu.

Družba na dan bilance stanja oceni, ali obstaja kak nepristranski dokaz o morebitni oslabljenosti finančnega sredstva. Če obstaja, je treba finančno naložbo prevrednotiti zaradi oslabitve. Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, se oslabijo, kadar pride do pomembnega ali dlje časa trajajočega zmanjšanja poštene vrednosti sredstev pod nakupno vrednost. Praviloma velja, da je zmanjšanje pomembno, če znaša več kot 20 % nabavne vrednosti in dolgotrajno, če zmanjšanje traja v obdobju, daljšem od 12 mesecev. Kljub tem kriterijem družba pri presoji znamenj oslabitve med drugimi dejavniki preverja normalno volatilnost tečaja delnice, finančno stanje izdajatelja, uspešnost panoge in sektorja ter spremembe v tehnologiji in denarnih tokovih iz dejavnosti in financiranja. Slabitev je potrebna, kadar obstajajo dokazi o poslabšanju finančnega stanja izdajatelja, uspešnosti panoge in sektorja ter spremembah v tehnologiji in denarnih tokovih iz dejavnosti in financiranja.

V primeru obstoja dokazov o oslabitvi naložbe se znesek izgube zaradi oslabitve izmeri kot razlika med knjigovodsko in nadomestljivo vrednostjo naložbe.

Ocena nadomestljive vrednosti se izračuna z uporabo različnih tehnik vrednotenja. Te vključujejo uporabo primerljivih transakcij med dobro obveščenimi strankami, če so na voljo, primerjavo s trenutno pošteno vrednostjo drugega instrumenta, ki ima podobne bistvene značilnosti, metode diskontiranih denarnih tokov in druge tehnike vrednotenja, ki jih običajno uporabljajo udeleženci na trgu (knjigovodska vrednost, multiplikatorji, dividendni donos). Če obstaja metoda vrednotenja, ki jo udeleženci na trgu običajno uporabljajo za določanje cene instrumenta in je dokazala zanesljivost pri oceni cen, dobljenih pri dejanskih tržnih poslih, se uporabi ta metoda.

Oslabitev dolžniških vrednostnih papirjev se izvede, v kolikor se pojavijo finančne težave izdajatelje, če pride do kršenja pogodbe in neizpolnitve obveznosti plačila, reprogramiranja dolga ali se pojavi verjetnost stečaja.

Če je bilo zmanjšanje poštene vrednosti finančnega sredstva, razpoložljivega za prodajo, pripoznano neposredno kot negativni presežek iz prevrednotenja in obstajajo nepristranski dokazi, da je to sredstvo oslabljeno, se za nabrano izgubo najprej zmanjša negativni presežek iz prevrednotenja in pripoznajo prevrednotovalni finančni odhodki. Znesek celotne nabrane izgube, za katerega se zmanjša negativni presežek iz prevrednotenja in pripoznajo prevrednotovalni finančni odhodki, je razlika med nabavno vrednostjo in sprotno pošteno vrednostjo, zmanjšano za izgubo zaradi oslabitve takšnega finančnega sredstva, ki je bila pripoznana v poslovnem izidu kot prevrednotovalni finančni odhodek.

3.4.5.4. Finančne naložbe v posojila

Posojila so neizpeljana finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili, ki ne kotirajo na borznem trgu. Merijo se po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti. Povečujejo se s posojanjem sredstev in odkupi posojil od drugih.

V bilanci stanja se izkazujejo kot dolgoročne in kratkoročne finančne naložbe. Posojila, ki zapadejo v plačilo v dobi, krajši od enega leta, se razvrstijo med kratkoročne finančne naložbe.

Odkupi slabitev terjatev oziroma posojil se ob začetnem pripoznanju izmerijo po nabavni vrednosti in se oslabitev ne pripozna. Poslabšana kreditna kakovost zaradi visokega kreditnega tveganja se odraža v velikem popustu ob pridobitvi naložbe. Pri nadaljnjem merjenju se izračuna kreditnemu tveganju prilagojena efektivna obrestna mera, ki vključuje začetne pričakovane kreditne izgube. Spremembe pričakovanih kreditnih izgub se pripoznajo med finančnimi prihodki oziroma finančnimi odhodki.

3.4.5.5. Slabitev finančnih sredstev, vrednotenih po odplačni vrednosti

Družba na dan bilance stanja oceni, ali obstaja kak nepristranski dokaz o morebitni oslabljenosti finančnega sredstva, vrednotenega po odplačni vrednosti (finančne naložbe v posesti do zapadlosti, posojila, terjatve). Izgube zaradi oslabitve se pripoznajo, če obstajajo objektivni dokazi o oslabitvi zaradi dogodka(-ov) po začetnem pripoznanju finančnih sredstev, ki vpliva(-jo) na ocenjene prihodnje denarne tokove finančnega sredstva. Nepristranski dokazi o morebitni oslabljenosti finančnega sredstva se nanašajo na pokazatelje, ki bi nakazovali znižanje prihodnjih denarnih tokov, in sicer:

• pomembne finančne težave izdajatelja oz. dolžnika,
• prekinitev pogodbe,
• verjetnost, da bo šel dolžnik v stečaj oz. se bo drugače finančno reorganiziral,
• ustavljeno trgovanje z vrednostnimi papirji izdajatelja s finančnimi težavami,
• podatki kažejo, da obstajajo merljivi dokazi o zmanjšanju prihodnjih denarnih tokov glede na denarne tokove ob začetnem pripoznanju ipd.

Poslovodstvo pri tem uporablja ocene, ki temeljijo na izgubah, ugotovljenih v preteklosti. Metodologija in predpostavke, ki se uporabljajo pri določitvi zneskov in datumov denarnih tokov, se tekoče preverjajo zaradi odpravljanja razlik med ocenjenimi in dejanskimi podatki.

Poslovodstvo pri oceni pričakovanih prihodnjih denarnih tokov sredstva ocenjuje le-te tudi z upoštevanjem prejetih zavarovanj.

Če obstaja objektivni dokaz, da je nastala izguba zaradi oslabitve, se njen znesek izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov sredstva, diskontiranih po prvotni efektivni obrestni meri finančnega sredstva. Izguba zaradi oslabitev se pripozna v izkazu poslovnega izida.

Pri oceni oslabitve posojil, danih družbam v Skupini, se ocena morebitne oslabitve posojila ugotavlja skupaj z oceno vrednosti finančne naložbe v lastniški delež.

3.4.6. Terjatve

Terjatve so na premoženjskopravnih in drugih razmerjih zasnovane pravice zahtevati od določene osebe plačilo dolga, dobavo kakih stvari ali opravitev kake storitve.

Terjatve se pojavljajo večinoma do kupcev ali drugih financerjev prodanih proizvodov in opravljenih storitev, lahko pa tudi do dobaviteljev prvin poslovnega procesa, zaposlencev, financerjev in do uporabnikov finančnih naložb.

Terjatve so lahko dolgoročne ali kratkoročne. Kratkoročne terjatve se predvidoma udenarijo v letu dni. Terjatve vsebujejo terjatve do kupcev, druge terjatve v zvezi s prihodki od poslovanja in druge terjatve. Terjatve se razčlenjujejo na tiste, ki se nanašajo na podjetja v skupini, pridružena podjetja in druge.

Terjatev se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja na podlagi ustreznih listin pripozna kot sredstvo, ko se začnejo obvladovati z njo povezane pogodbene pravice. Terjatve vseh vrst se ob začetnem pripoznavanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo poplačane. Prvotne terjatve se lahko kasneje povečajo ali pa ne glede na prejeto plačilo ali drugačno poravnavo tudi zmanjšajo za vsak znesek, utemeljen s pogodbo.

Poslovne terjatve so najprej pripoznane po pošteni vrednosti, nato pa se praviloma merijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti, zmanjšani za slabitve. Poslovne terjatve so oslabljene, če obstajajo nedvoumni pokazatelji, da je unovčljivost terjatev vprašljiva zaradi npr. dolžnikove nelikvidnosti (blokada transakcijskega računa), uvedbe prisilne poravnave ali stečaja. Če taki dokazi obstajajo, je pri terjatvah, izkazanih po odplačni vrednosti, treba preveriti, ali je nastala izguba zaradi oslabitve, ki se pripozna v poslovnem izidu kot finančni odhodek. Izguba zaradi oslabitve je znesek, za katerega knjigovodska vrednost presega odplačno vrednost terjatve. Nadomestljiva vrednost poslovnih terjatev, izkazanih po odplačni vrednosti, se izračuna kot sedanja vrednost pričakovanih prihodnjih denarnih tokov, razobrestenih po izvirni efektivni obrestni meri. Slabitve poslovnih terjatev so izkazane kot prevrednotovalni poslovni odhodek v izkazu poslovnega izida.

Terjatve, izražene v tuji valuti, se na dan bilanciranja preračunajo po referenčnem tečaju Evropske centralne banke, povečanje (zmanjšanje) terjatev iz tega naslova pa povečuje finančne prihodke (odhodke).

3.4.7. Denarne postavke

V družbi se kot denar in denarni ustrezniki izkazujejo gotovina, knjižni denar, depoziti pri bankah na odpoklic in depoziti z ročnostjo vezave do 3 mesecev. Izkazujejo se po odplačni vrednosti.

3.4.8. Kapital

Kapital odraža lastniško financiranje podjetja in je z vidika podjetja njegova obveznost do lastnikov, ki zapade v plačilo, če podjetje preneha delovati. Opredeljen je ne samo z zneski, ki so jih lastniki vložili v podjetje, temveč tudi z zneski, ki so se pojavili pri poslovanju podjetja. Zmanjšujejo ga izguba pri poslovanju in izplačila.

Rezerve so namensko opredeljeni del čistega dobička, ki služi poravnavanju možnih izgub v prihodnjih letih in kupovanju lastnih delnic.

Kapitalske in zakonske rezerve se v presežnem znesku lahko uporabijo za povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe in za kritje čiste izgube poslovnega leta ter kritje prenesene čiste izgube, če se hkrati ne uporabijo rezerve iz dobička za izplačilo dobička družbenikom.

Rezerve za lastne delnice se morajo sprostiti in se lahko sprostijo samo, če so bile lastne delnice odtujene ali umaknjene.

Vse sestavine kapitala zunaj osnovnega kapitala pripadajo lastnikom osnovnega kapitala v sorazmerju z njihovimi lastniškimi deli osnovnega kapitala.

Lastne delnice družbe, vključno s stroški, ki se nanašajo neposredno na njihovo pridobitev, zmanjšujejo kapital družbe. Ob odtujitvi lastnih delnic se vsi dobički ali izgube poračunajo direktno v kapitalu.

Dividende na navadne delnice se pripoznajo kot obveznost na dan, ko njihovo izplačilo potrdi skupščina lastnikov družbe.

3.4.9. Finančne in poslovne obveznosti

Dolgoročni dolgovi so pripoznane obveznosti v zvezi s financiranjem lastnih sredstev, ki jih je treba v obdobju, daljšem od enega leta, vrniti oziroma poravnati, zlasti v denarju. Kratkoročni dolgovi pa so tisti, ki jih je treba poravnati v enem letu.

Dolgovi so lahko finančni ali poslovni. Finančni dolgovi so dobljena posojila na podlagi posojilnih pogodb, izdane obveznice in obveznosti iz najema. Finančni dolgovi so lahko dolgoročni ali kratkoročni. Med kratkoročnimi dolgovi se izkazujejo tudi dolgovi do zaposlencev, države in drugi dolgovi.

Dolgovi se pripoznajo kot obveznost, če je verjetno, da se bodo zaradi njihove poravnave zmanjšali dejavniki, ki omogočajo gospodarske koristi in je znesek za njihovo poravnavo mogoče zanesljivo izmeriti. Finančni in poslovni dolgovi se pripoznajo kot obveznost, ko ob upoštevanju pogodbenega datuma ali datuma prejemkov oz. prejemov in z njimi povezanih obračunov nastane obveznost, določena v pogodbi ali drugem pravnem aktu.

Dolgovi so v začetku izkazani z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin ob nastanku in pri finančnih dolgovih dokazujejo prejem denarnih sredstev, pri poslovnih dolgovih pa prejem kakega proizvoda ali storitve ali opravljeno delo oz. obračunani strošek ali odhodek, ob predpostavki, da upniki zahtevajo njihovo poplačilo.

Na dan začetka najema pripozna družba obveznosti iz najema po sedanji vrednosti vseh plačil najemnin v celotnem obdobju trajanja najema, ki na ta dan še niso plačane. Pri izračunu sedanje vrednosti najemnin je diskontna mera z najemom povezana obrestna mera, če jo je mogoče določiti, v nasprotnem primeru pa predpostavljena obrestna mera izposojanja, ki jo mora plačati najemnik. Knjigovodska vrednost obveznosti iz najema se ponovno oceni v primeru spremembe najemne pogodbe ali spremenjenih predpostavk glede obdobja trajanja najema.

Dolgovi se praviloma merijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti. Odplačna vrednost dolga je znesek, s katerim se dolg izmeri ob začetnem pripoznanju, zmanjšan za odplačilo glavnice, povečan oz. zmanjšan za nabrano odplačilo razlike med začetnim in v plačilo zapadlim zneskom.

Dolgovi, izraženi v tuji valuti, se na dan bilanciranja preračunajo po referenčnem tečaju Evropske centralne banke.

Pripoznanja dolgov se odpravijo, če je obveznost, določena v pogodbi ali drugem pravnem aktu, izpolnjena, razveljavljena ali zastarana.

Stroški izposojanja so finančni odhodki.

3.4.10. Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade – drugi dolgoročni zaslužki zaposlenih

Družba je v skladu z državno zakonodajo, kolektivnimi pogodbami in internimi akti zavezana k plačilu jubilejnih nagrad zaposlenim ter odpravnin ob njihovi upokojitvi. Družba enkrat letno oblikuje rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi. Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade se pripoznavajo skupinsko. Rezervacije se pri porabljanju zmanjšujejo neposredno za nastale obveznosti v zvezi s stroški, za katere so bile oblikovane, zato se pri porabljanju rezervacij stroški ne pojavljajo več v izkazu poslovnega izida. Pri zmanjšanju rezervacij zaradi njihovega porabljanja ali odpravljanja se uporablja metoda fifo. Družba na bilančni presečni dan ugotovi in v izkazu poslovnega izida pripozna prihodek ali odhodek v zvezi s preračunom rezervacij kot razliko med začetnim in končnim stanjem rezervacij.

3.4.11. Kratkoročne časovne razmejitve

Kratkoročne časovne razmejitve so terjatve ali druga sredstva in obveznosti, ki se bodo po predvidevanjih pojavili v letu dni in katerih nastanek je verjeten, višina pa zanesljivo ocenjena. Kratkoročne časovne razmejitve so lahko usredstvene (aktivne) ali udolgovljene (pasivne) časovne razmejitve. Aktivne časovne razmejitve je mogoče obravnavati kot terjatve oziroma dolgove v širšem pomenu. Terjatve in obveznosti se nanašajo na znane ali neznane stranke, do katerih bodo v letu dni nastale prave terjatve in dolgovi.

Na dan bilanciranja se preverja realnost postavk aktivnih časovnih razmejitev, ki morajo biti utemeljene, postavke pasivnih časovnih razmejitev pa ne skrivajo rezerv. Postavke se prenašajo v izkaz poslovnega izida po načelu upoštevanja nastanka poslovnih dogodkov.

Aktivne časovne razmejitve

Aktivne kratkoročne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno odložene stroške oziroma kratkoročno odložene odhodke ter kratkoročno nezaračunane prihodke. Izkazujejo se v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ki dokazujejo njihov nastanek in obstoj.

Pasivne časovne razmejitve

Pasivne kratkoročne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno vnaprej vračunane stroške oziroma kratkoročno vnaprej vračunane odhodke in kratkoročno odložene prihodke. Izkazujejo se v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ki dokazujejo njihov nastanek in obstoj.

3.4.12. Odloženi davek

Odloženi davek je namenjen pokrivanju začasne razlike, ki nastane med knjigovodsko vrednostjo sredstev in obveznostjo do virov sredstev ter davčno vrednostjo po metodi obveznosti po bilanci stanja. So ali obdavčljive začasne razlike ali odbitne začasne razlike. Odložene terjatve in obveznosti za davek se v knjigovodskih razvidih in računovodskih izkazih pripoznajo za pomembne zneske. Znesek je pomemben, če bi opustitev njegovega pripoznanja lahko vplivala na poslovne odločitve uporabnikov, ki temeljijo na računovodskih izkazih.

Odložene terjatve za davek so zneski davka iz dobička, ki bodo povrnjeni v prihodnjih obdobjih glede na odbitne začasne razlike, prenos neizrabljenih davčnih izgub v naslednja obdobja in prenos neizrabljenih davčnih dobropisov v naslednja obdobja. Odložene obveznosti za davek so zneski davka, ki ga bo treba poravnati v prihodnjih obdobjih glede na obdavčljive začasne razlike. Odložene obveznosti za davek so pripoznane v celoti. Odložene terjatve in obveznosti za davek se ne diskontirajo in se lahko pobotajo, če se nanašajo na davek iz dobička, ki pripada isti davčni oblasti in ima podjetje zakonsko izterljivo pravico pobotati odmerjene terjatve in obveznosti za davek.

Odložene terjatve za davek za odbitne začasne razlike so pripoznane, če je verjetno, da bodo začasne razlike odpravljene v predvidljivi prihodnosti in bo na razpolago obdavčljivi dobiček, tako da bo mogoče izrabiti obdavčljive razlike.

Odložene terjatve za davek za neizrabljene davčne izgube in davčne dobropise se pripoznajo, če je verjetno, da bo na razpolago prihodnji obdavčljivi dobiček, ki ga bo mogoče obremeniti za neizrabljene davčne izgube in neizrabljene davčne dobropise.

Odložene terjatve za davek se pregledujejo na dan bilance stanja in se oslabijo za tisti del terjatev, za katerega ni več mogoče pričakovati, da bo v prihodnosti obstajal ustrezen obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti neizkoriščene davčne izgube.

Odložene obveznosti za davek se pripoznajo, če se sredstva prevrednotijo, pri obračunu davka pa se ne opravijo ustrezne prilagoditve.

Učinki pripoznavanja odloženih terjatev ali obveznosti za davek se pripoznavajo kot prihodek ali odhodek v izkazu poslovnega izida družbe, razen kadar se davek pojavi iz poslovnega dogodka, ki se je pripoznal direktno v kapitalu, se evidentira v breme presežka iz prevrednotenja in ne vpliva na poslovni izid podjetja.

Odložene terjatve in obveznosti za davek se lahko pobotajo, če ima podjetje zakonsko pravico pobotati odmerjene terjatve za davek in odmerjene obveznosti za davek, terjatve in obveznosti za odloženi davek pa se nanašajo na davek iz dobička, ki pripada isti davčni oblasti.

3.4.13. Prihodki

Prihodki so povečanja gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki povečanja sredstev ali zmanjšanja dolgov, ki prek poslovnega izida vplivajo na velikost kapitala. Prihodki se pripoznajo, če je povečanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano s povečanjem sredstev ali z zmanjšanjem dolga in je to mogoče zanesljivo izmeriti.

Prihodki se pripoznajo, ko se upravičeno pričakuje, da bo družba zanje prejela nadomestilo. Družba pripozna prihodek od prodaje, ko izpolni (ali izpolnjuje) pogodbeno obvezo. Pogodbena obveza je izvršitvena obveza družbe, da kupcu dobavi ali opravi pogodbeno dogovorjeno (obljubljeno) blago ali storitve. Izvršitveno obvezo družba izpolni s prenosom pogodbeno dogovorjenega blaga ali storitve kupcu. Blago oziroma storitev je prenesena, ko ga/jo kupec pridobi v obvladovanje. Kupec pridobi v obvladovanje blago ali storitev, ko pridobi pravico do odločanja o njegovi/njeni uporabi, in pravico do praktično vsej njegovih/njenih preostalih koristi.

Prihodki od prodaje se pripoznajo v znesku, ki odraža transakcijsko ceno, ki se razporedi na samostojno izvršitveno obvezo. Transakcijska cena je znesek nadomestila, do katerega družba pričakuje, da bo upravičena v zameno za prenos blaga ali storitev na kupca.

Prihodki se razčlenjujejo na poslovne prihodke, finančne prihodke in druge prihodke. Razčlenjujejo se tudi na prihodke, ustvarjene v razmerjih do podjetij v Skupini, do pridruženih in drugih povezanih podjetij ter drugih podjetij.

Poslovni prihodki so prihodki od prodaje in drugi poslovni prihodki. Prihodke od prodaje sestavljajo vrednosti prodanih storitev v obračunskem obdobju. Pripoznajo se v obračunskem obdobju, v katerem je storitev delno ali v celoti opravljena.

Finančni prihodki so prihodki iz deležev, posojil in terjatev in se pojavljajo v zvezi s finančnimi naložbami in terjatvami. Razčlenjujejo se na finančne prihodke, ki niso odvisni od poslovnega izida (obresti), in prihodke, ki so odvisni od poslovnega izida drugih (dividende, deleži v dobičku). Obresti se obračunavajo v sorazmerju s pretečenim obdobjem, glede na neodplačani del glavnice in veljavno obrestno mero. Prihodki od dividend se pripoznajo, ko družba pridobi pravico do izplačila.

3.4.14. Stroški

Stroški materiala in storitev so stroški tistega materiala in storitev, ki se porabljajo pri nastajanju poslovnih učinkov in se pojmujejo kot neposredni stroški, pa tudi stroški, ki nimajo takšne narave in se pojmujejo kot posredni stroški. Stroški materiala in storitev se pripoznavajo na podlagi listin, ki dokazujejo, da so praviloma povezani z nastalimi gospodarskimi koristmi.

Ocenjeni znesek vnaprej vračunanih stroškov materiala in storitev se izkazuje v postavkah, v katerih bi se sicer izkazovali takšni dejanski stroški materiala in storitev. Stroški se krijejo v breme ustrezne postavke pasivnih časovnih razmejitev.

Stroški materiala in storitev se razvrščajo po izvirnih vrstah.

Stroški materiala so stroški osnovnega in pomožnega materiala ter stroški porabljene energije. Stroški storitev so stroški prevoznih, komunalnih in telekomunikacijskih storitev, najemnin, zavarovalnih premij, storitev plačilnega prometa, stroški storitev, nastalih s fizičnimi osebami, razen iz delovnega razmerja, stroški intelektualnih storitev in drugi stroški storitev.

Stroški amortizacije so zneski nabavne vrednosti neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev, ki v posameznih obračunskih obdobjih prehajajo iz teh sredstev v nastajajoče poslovne učinke.

3.4.15. Stroški dela in stroški povračil zaposlenim

Stroški dela in stroški povračil zaposlencem so vse oblike poplačil, ki jih podjetje daje zaposlenim v zameno za njihovo službovanje in jih podjetje obravnava kot svoje stroške dela ali kot deleže v razširjenem dobičku pred predstavitvijo dobička v izkazu poslovnega izida. Z zaslužki so lahko povezane tudi dajatve, ki povečujejo stroške podjetja ali deleže zaposlenih v razširjenem dobičku.

Družba na bilančni presečni dan vkalkulira stroške neizkoriščenih dopustov. Družba meri pričakovane stroške nabiranja plačanih odsotnosti kot dodatni znesek, za katerega se pričakuje, da ga bo plačala zaradi neizrabljene pravice, ki se je nabrala do datuma bilance stanja.

Obračunavajo se skladno z zakonom, s kolektivno pogodbo, splošnim aktom podjetja in pogodbo o zaposlitvi.

3.4.16. Odhodki

Odhodki so zmanjšanja gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki zmanjšanja sredstev oziroma povečanja dolgov in prek poslovnega izida vplivajo na velikost kapitala. Odhodki se razčlenjujejo na poslovne, finančne in druge odhodke. Razčlenjujejo se tudi na tiste, ki se pojavljajo v zvezi s poslovnimi učinki odvisnih, pridruženih in drugih podjetij.

Finančni odhodki so odhodki za financiranje in odhodki za naložbenje. Odhodki za financiranje so predvsem obresti, odhodki za naložbenje pa imajo naravo prevrednotovalnih finančnih odhodkov. Le-ti se pojavljajo v zvezi s finančnimi naložbami zaradi njihove oslabitve, če zmanjšanje njihove vrednosti ni krito s presežkom iz prevrednotenja kapitala.

Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano z zmanjšanjem sredstva ali s povečanjem dolga in je to zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti. Finančni odhodki se pripoznajo ob obračunu ne glede na plačila, ki so povezana z njimi.

3.4.17. Davek iz dobička

Davek iz dobička je obračunan na temelju prihodkov in odhodkov, ki so vključeni v izkaz poslovnega izida v skladu z veljavno davčno zakonodajo. Davčna stopnja v letu 2016 je znašala 17 %, od leta 2017 dalje pa znaša 19 %.

3.4.18. Izkaz gibanja kapitala

Izkaz gibanja kapitala je temeljni računovodski izkaz, v katerem so resnično in pošteno prikazane spremembe sestavin kapitala za prikazano obračunsko obdobje. Izkaz gibanja kapitala je sestavljen tako, da posamično prikazuje vse sestavine kapitala, zajete v bilanci stanja.

3.4.19. Izkaz denarnih tokov

Izkaz denarnih tokov je temeljni računovodski izkaz, v katerem so resnično in pošteno prikazane spremembe stanja denarnih sredstev in njihovih ustreznikov za prikazano obračunsko obdobje. Izkaz denarnih tokov je sestavljen po posredni metodi (različica II). V tem izkazu so izkazani denarni tokovi v obdobju, nastali pri poslovanju, naložbenju in financiranju. Denarni

tokovi so v izkazu denarnih tokov predstavljeni v nepobotanih zneskih. Podatki iz izkaza denarnih tokov izvirajo iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida z upoštevanjem ustreznih prilagoditev za obračunske postavke, ki ne predstavljajo denarnih tokov. Denarni tokovi pri poslovanju se pridobijo z dopolnjevanjem postavk poslovnih prihodkov in poslovnih odhodkov (brez prevrednotovalnih) ter finančnih prihodkov iz poslovnih terjatev in finančnih odhodkov iz poslovnih obveznosti (brez prevrednotovalnih) iz izkaza poslovnega izida s spremembami terjatev, časovnih razmejitev, rezervacij, poslovnih obveznosti in odloženih davkov v obdobju. Denarni tokovi iz naložbenja in financiranja se pridobijo iz glavne knjige in analitičnih evidenc. Prejemki in izdatki za neopredmetena dolgoročna sredstva, opredmetena osnovna sredstva, naložbene nepremičnine in finančne naložbe so izračunani na podlagi spremembe knjigovodske vrednosti in korigirani za znesek amortizacije ter povečani oziroma zmanjšani za dobičke ali izgube pri prodaji.

3.4.20. Izkaz drugega vseobsegajočega donosa

Izkaz drugega vseobsegajočega donosa je računovodski izkaz, v katerem so resnično in pošteno prikazane sestavine izkaza poslovnega izida za obdobja, za katera se sestavlja, ter drugega vseobsegajočega donosa. Drugi vseobsegajoči donos vsebuje tiste postavke prihodkov in odhodkov, ki niso pripoznane v poslovnem izidu, vplivajo pa na velikost lastniškega kapitala. Celotni vseobsegajoči donos so spremembe kapitala v obdobju, ki so posledica poslov z lastniki.

3.5. POJASNILA K POSAMEZNIM POSTAVKAM RAČUNOVODSKIH IZKAZOV

3.5.1. Dolgoročne finančne naložbe

(v EUR)	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil
Delnice in deleži v družbah v skupini	68.089.555	68.089.555
Skupaj	68.089.555	68.089.555
Dolgoročna posojila
Dolgoročna posojila drugim	8.643	-
Skupaj	8.643	-
Skupaj dolgoročne finančne naložbe	68.098.198	68.089.555

Družbe v Skupini KD Group in pridružene družbe so predstavljene v poglavju 3. 4. 1. Odvisne in pridružene družbe poročajoče družbe. Spremembe dolgoročnih finančnih naložb v delnice in deleže so pojasnjene v poglavju 2.4.8. Osnove za uskupinjevanje.

Med delnicami v družbah v skupini družba izkazuje 2.100.093 delnic izdajatelja KD Group z oznako KDHR, po nabavni vrednosti.

Tržni tečaj delnice KDHR na dan 31. 12. 2020 je znašal 57,00 evrov (2019:86,50 evrov). Vrednost naložbe po tržnem tečaju bi bila na dan 31. 12. 2020 119.705.301 evro (2019: 181.658.044 evrov). Poslovodstvo je ocenilo, da ni znamenj oslabitve naložbe.

3.5.2. Kratkoročne finančne naložbe

(v EUR)	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Kratkoročna posojila
Kratkoročna posojila drugim	2.876.463	1.400.000
	2.876.463	1.400.000
Skupaj kratkoročne finančne naložbe	2.876.463	1.400.000

V mesecu decembru 2019 je družba od poslovne banke z diskontom odkupila zapadlo posojilo, katerega dolžnik je slovenska pravna oseba v stečaju in za katero je družba v letu 2012 podpisala poroštveno izjavo. Z odkupom terjatve je družba namesto statusa poroka pridobila status upnika in s tem pravico do vseh stranskih pravic in zavarovanj (hipoteka na nepremičnini, terjatev do pristopnikov k dolgu, zarubljena sredstva v postopku izvršbe).

Odkupna vrednost posojila je znašala 5.600.000 evrov. Posojilo v višini 1.400.000 evrov je bilo na dan 31. 12. 2019 zavarovano s 25.000 delnicami KDHR, za preostali znesek posojila je družba na dan 31. 12. 2019 zaradi dolgotrajnih stečajnih postopkov oblikovala 100 % popravke vrednosti iz oslabitve in tako v letu 2019 pripoznala finančne odhodke v višini 4.200.000 evrov. V letu 2020 je družba pridobila dva poroka, ki sta se zavezala k poplačilu terjatev. V letu 2020 je družba dobila poplačilo posojila v višini 1.824.466 evrov. Na dan 31. 12. 2020 družba ocenjuje, da znaša iztržljiva vrednost posojila 2.876.463 evrov. V letu 2020 je družba glede na ocenjeno iztržljivost odpravila popravke vrednosti v višini 3.300.928 evrov. Prihodki iz naslova odprave popravkov so izkazani med finančnimi prihodki.

Gibanje popravka vrednosti kratkoročno danih posojil

2019
-
4.200.000
-
4.200.000

3.5.3. Poslovne terjatve

(v EUR)	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Kratkoročne poslovne terjatve
Kratkoročne poslovne terjatve do drugih	9.380.512	5.000
Skupaj kratkoročne poslovne terjatve	9.380.512	5.000

Kratkoročne poslovne terjatve do drugih vključujejo stanje denarnih sredstev na trgovalnem računu pri slovenski poslovni banki.

3.5.4. Denarna sredstva

(v EUR)	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Denarna sredstva v blagajni in na računih	130.061	94.920
Skupaj denarna sredstva	130.061	94.920

Družba s poslovnimi bankami nima dogovorjenih samodejnih zadolžitev.

3.5.5. Kapital

Vpoklicani kapital družbe KD d. d. je opredeljen v statutu podjetja, registriran na sodišču in v celoti vplačan. Na dan 31. 12. 2020 znaša vpoklicani kapital podjetja 1.304.123 evrov. Razdeljen je na 156.260 navadnih imenskih kosovnih delnic.

Delničarji družbe KD so 27. 8. 2020 na 28. skupščini potrdili sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala z umikom lastnih delnic z oznako SKDR. Dne 28. 8. 2020 je bil izdan sklep sodišča o vpisu znižanja osnovnega kapitala družbe KD za 135.678,52 evrov, tako da osnovni kapital po zmanjšanju znaša 1.420.288,76 evrov. Družba je izvedla umik 16.257 delnic z oznako SKDR. Po izvedenem zmanjšanju je osnovni kapital družbe KD razdeljen na 170.179 navadnih kosovnih imenskih delnic z oznako SKDR.

Upravni odbor družbe KD je dne 26. 10. 2020 sprejel sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala z umikom 13.919 lastnih delnic. Na podlagi sklepa sodišča o vpisu spremembe statuta družbe KD zaradi znižanja osnovnega kapitala z umikom lastnih delnic z dne 30. 10. 2020 se je osnovni kapital družbe KD zmanjšal za 116.165,92 evrov in po zmanjšanju znaša 1.304.122,84 evrov. Po umiku 13.919 lastnih delnic SKDR znaša število izdanih delnic 156.260.

Kapitalske in zakonske rezerve se v presežnem znesku lahko uporabijo za povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe in za kritje čiste izgube poslovnega leta ter kritje prenesene čiste izgube, če se hkrati ne uporabijo rezerve iz dobička za izplačilo dobička družbenikom. Rezerve za lastne delnice se morajo sprostiti in se lahko sprostijo samo, če so bile lastne delnice odtujene ali umaknjene.

v EUR	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Vplačani presežek kapitala	15.759.327	18.977.399
Zneski iz poenostavljenega zmanjšanja kapitala	3.469.916	-
Skupaj kapitalske rezerve	19.229.243	18.977.399

v EUR	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Zakonske rezerve	19.450	19.450
Rezerve za lastne delnice	9.024	6.101.766
Lastne delnice	(9.024)	(208.061)
Skupaj kapitalske rezerve	19.450	5.913.155

Družba v letu 2020 ni izplačala dividend.

Prikaz bilančnega dobička

(v EUR)	1. 1. - 31. 12. 2020	1. 1. - 31. 12. 2019
Čisti poslovni izid poslovnega leta	69.001.848	(5.341.100)
Preneseni čisti dobiček / Prenesena čista izguba	-	-
Zmanjšanje kapitalskih rezerv	-	5.341.100
Oblikovanje rezerv za lastne delnice	(14.006.286)
Bilančni dobiček	54.995.562	-

Knjigovodska vrednost delnice 31. 12. 2020 znaša 490,74 evra (2019: 156,21 evra). Knjigovodska vrednost delnice je izračunana kot knjigovodska vrednost kapitala ob koncu obračunskega obdobja/število vseh izdanih delnic brez lastnih delnic ob koncu obračunskega obdobja.

Osnovni in popravljeni čisti poslovni izid na navadno delnico

(v EUR)	1. 1. - 31. 12. 2020	1. 1. - 31. 12. 2019
Tehtano povprečje navadnih delnic	166.252	171.408
Čisti poslovni izid, ki pripada imetnikom navadnih delnic	69.001.848	(5.341.100)
Čisti poslovni izid na navadno delnico	415,04	(31,16)

Osnovni in popravljalni čisti poslovni izid na navadno delnico sta enaka.

Izračun tehtanega povprečnega števila izdanih navadnih delnic

(v EUR)	2020	2019
Število izdanih navadnih delnic na 1. 1.	186.436	186.436
Učinek lastnih delnic	(13.605)	(15.028)
Učinek umika lastnih delnic	(6.579)	-
Tehtano povprečno število izdanih navadnih delnic	166.252	171.408

Enotni tržni tečaj

(v EUR)	31. 12. 2020	31. 12. 2019
SKDR	750,00	620,00

Pet največjih imetnikov navadnih delnic (SKDR) na dan 31. decembra 2020

	Delničar	Kraj	Število delnic	Delež od vseh delnic SKDR (v %)
1	SOROLI INVEST LIMITED	LIMASSOL	50.000	32,00%
2	CARANTHANIA INVESTMENTS	LUXEMBOURG	32.245	20,64%
3	ADRIA P.B. d.o.o.	ZAGREB	21.806	13,95%
4	KDG Naložbe, d.o.o.	LJUBLJANA	10.284	6,58%
5	KDH Naložbe, d.o.o.	LJUBLJANA	7.562	4,84%
	Skupaj prvih pet imetnikov delnic SKDR		121.897	78,01%
	Drugi		34.363	21,99%
	Skupaj vseh delnic SKDR		156.260	100,00%

Lastne delnice SKDR v lasti KD d. d.

	Vrednost v EUR	Število	% v osnovnem kapitalu
Lastne delnice v lasti KD d. d.
1. 1. 2019	208.061	613	0,33
Nakupi / Prodaje	-	-
31. 12. 2019	208.061	613	0,33
1. 1. 2020	208.061	613	0,33
Nakupi lastnih delnic	19.899.991	29.575
Umik lastnih delnic	(20.099.028)	(30.176)
31. 12. 2020	9.024	12	0,01
Lastne delnice v lasti Skupine KD
1. 1. 2019	6.101.766	14.836	7,96
Delnice, prejete v zastavo	-	2.300
31. 12. 2019	6.101.766	17.136	9,19
1. 1. 2020	6.101.766	17.136	9,19
Nakupi lastnih delnic	14.006.286	15.352
Umik lastnih delnic	(20.099.028)	(30.176)
31. 12. 2020	9.024	2.312	1,48

Dne 12. 7. 2018 je skupščina pooblastila upravni odbor, da lahko v imenu in za račun družbe kupi lastne delnice, pri čemer je obseg dopustne pridobitve omejen na 10 % skupnega števila delnic družbe. Pooblastilo družbi velja za dobo 36 mesecev od dneva sprejema sklepa. V skladu s pooblastilom skupščine lahko upravni odbor umakne lastne delnice brez nadaljnjega sklepanja o zmanjšanju osnovnega kapitala.

Družba je v letu 2020 odkupila 29.575 lastnih delnic SKDR, od tega tudi 14.223 delnic SKDR, ki so bile v lasti odvisne družbe in so se že v preteklosti skladno z ZGD-1 štele kot lastne delnice. V letu 2020 je bil izveden umik 30.176 lastnih delnic SKDR.

3.5.6. Finančne obveznosti

(v EUR)	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Dolgoročne finančne obveznosti
Dolgoročne finančne obveznosti na podlagi obveznic	4.700.000	6.700.000
Skupaj dolgoročne finančne obveznosti	4.700.000	6.700.000
Kratkoročne finančne obveznosti
Kratkoročne finančne obveznosti do družb v skupini	-	36.531.143
Kratkoročne finančne obveznosti na podlagi obveznic	122.535	174.677
Skupaj kratkoročne finančne obveznosti	122.535	36.705.820

V letu 2020 je družba odkupila 20 obveznic z oznako SKD2 z nominalno vrednostjo 2.000.000 evrov.

Gibanje dolgoročnih finančnih obveznosti

(v EUR)	1. 1. 2020	Črpanje glavnice	Odplačilo glavnice	Obračunane obresti	Odplačila obresti	31. 12. 2020	Kratkoročni del	Dolgoročni del
Posojilodajalec
Izdane obveznice	6.700.000	-	(2.000.000)	-	-	4.700.000	-	4.700.000
Skupaj	6.700.000	-	(2.000.000)	-	-	4.700.000	-	4.700.000

Posojila, prejeta od podjetij v skupini, so pojasnjena v nadaljevanju, med kratkoročnimi finančnimi obveznostmi.

(v EUR)	1. 1. 2019	Črpanje glavnice	Odplačilo glavnice	Obračunane obresti	Odplačila obresti	31. 12. 2019	Kratkoročni del	Dolgoročni del
Posojilodajalec
Podjetja v skupini	-	29.656.486	-	280.534	-	29.937.020	(29.937.020)	-
Izdane obveznice	8.000.000	-	(1.300.000)	-	-	6.700.000	-	6.700.000
Skupaj	8.000.000	29.656.486	(1.300.000)	280.534	-	36.637.020	(29.937.020)	6.700.000

Ročnost dolgoročnih finančnih obveznosti

(v EUR)	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Zapadlost nad 5 let	4.700.000	6.700.000
Skupaj	4.700.000	6.700.000

Družba je v letu 2017 izdala emisijo obveznic z oznako SKD2 v nominalni vrednosti 8.000.000,00 evrov.

SKD2
KD d. d.
podrejena imenska obveznica
nematerializirana
SI0032103754
100.000,00 EUR
80
8.000.000 EUR
nespremenljiva
7,80 %
linearno
1. 9. 2027
enkrat letno
1. 9.
1. 9. 2018
SI ENTER
1. 12. 2017

Tveganja, ki se nanašajo na izdajatelja in vrednostne papirje

Informacije o glavnih tveganjih, ki so posebej značilna za izdajatelja

Poglavitno tveganje, s katerim so soočeni imetniki obveznic oziroma upravičenci do izplačila iz obveznic, je tveganje, da izdajatelj ne bo mogel poravnati obveznosti, ki izhajajo iz obveznic (v nadaljevanju: tveganje neplačila). Posledično Predstavitveni dokument v poglavju o dejavnikih tveganja zajema tiste dejavnike, ki bi lahko vplivali na sposobnost izdajatelja, da poravna obveznosti, ki izhajajo iz obveznic. Tudi predstavljeni dejavniki tveganj ne zajemajo vseh možnih dejavnikov tveganja, zato morajo potencialni vlagatelji pri odločitvi o nakupu obveznic izdajatelja upoštevati in presoditi tudi druga tveganja, ki bi lahko vplivala na odločitev o nakupu obveznic.

Informacije o glavnih tveganjih, ki so posebej značilna za vrednostne papirje Likvidnostno tveganje

Po izdaji bodo obveznice uvrščene v večstranski sistem trgovanja (MTF). Kljub temu ni nobenega zagotovila, da se bo razvilo aktivno trgovanje z obveznicami, oziroma da bo aktivno trgovanje z obveznicami trajalo vse do dospelosti obveznic. V primeru, da ne bo aktivnega trgovanja z obveznicami, lahko to negativno vpliva na tržno ceno in likvidnost obveznic.

Tveganje neplačila

Obveznice niso posebej zavarovane ali pokrite z garancijo izdajatelja, z njim povezane osebe ali s kakšno drugo obliko pogodbe, ki bi v pravnem ali ekonomskem pogledu izboljšala stopnjo prioritete izplačil pred drugimi upniki ali terjatvami drugih upnikov izdajatelja.

Obveznice so podrejene na način in v obsegu, kot je določeno v Splošnih pogojih izdaje obveznic, ki je sestavni del in priloga tega Predstavitvenega dokumenta.

Obveznice oziroma vse terjatve iz naslova obveznic so glede vrstnega reda poplačila in drugih pravic iz teh obveznic enakovredne (pari passu) med seboj.

Tveganje spremembe obrestne mere

Obresti iz obveznic se obračunavajo od nominalne vrednosti obveznic na podlagi nespremenljive obrestne mere, zato je višina obveznosti iz obveznic fiksno določena ter ni izpostavljena tveganju spremembe obrestne mere.

Tveganje spremembe prodajne cene na organiziranem trgu

Gibanje prodajne cene obveznic na trgu (organiziranem ali drugem trgu in izven trga) je odvisno od ponudbe in povpraševanja po obveznicah ter od gibanja obrestnih mer na trgu. Presežno povpraševanje po obveznicah bi lahko vodilo do zvišanja prodajne cene obveznic, presežna ponudba pa do znižanja prodajne cene obveznic. V primeru zvišanja obrestnih mer na trgu bi lahko imetniki obveznic zahtevali višjo donosnost obveznic, kar bi lahko vodilo do znižanja prodajne cene obveznic na organiziranem trgu. V primeru znižanja obrestnih mer na trgu bi lahko imetniki obveznic pričakovali nižjo donosnost obveznic, kar bi lahko vodilo do zvišanja prodajne cene obveznic na organiziranem trgu.

Tveganje reinvestiranja kuponov obveznice

Ker obveznica izplačuje kupone, se vlagatelj izpostavlja tudi tveganju reinvestiranja. Gre za tveganje, da bo moral imetnik obveznice pridobljene kupone reinvestirati po nižji obrestni meri od tiste v času nakupa. Posledično se lahko zgodi, da vlagatelj teoretično izračunane donosnosti do dospetja ne bo dosegel.

(v EUR)	1. 1. 2020	Črpanje glavnice	Odplačilo glavnice	Obračunane obresti	Odplačila obresti	31. 12. 2020	Kratkoročni del	Skupaj
Posojilodajalec
Podjetja v skupini	36.531.143	200.000	(36.246.486)	391.112	(875.769)	-	-	-
Izdane obveznice	174.677	-	-	513.625	(565.767)	122.535	-	122.535
Skupaj	36.705.820	200.000	(36.246.486)	904.737	(1.441.536)	122.535	-	122.535

Gibanje kratkoročnih finančnih obveznosti

Družba je v letu v celoti poplačala posojilo, prejeto od odvisne družbe KD Group.

Kratkoročne obveznosti iz naslova obveznic se nanašajo na neizplačane obresti obveznice z oznako SKD2.

(v EUR)	1. 1. 2019	Črpanje glavnice	Odplačilo glavnice	Obračunane obresti	Odplačila obresti	31. 12. 2019	Kratkoročni del	Skupaj
Posojilodajalec
Podjetja v skupini	28.484.966	6.390.000	(27.186.217)	345.643	(1.440.269)	6.594.123	29.937.020	36.531.143
Izdane obveznice	208.570	-	-	613.058	(646.951)	174.677	-	174.677
Skupaj	28.693.536	6.390.000	(27.186.217)	958.701	(2.087.220)	6.768.800	29.937.020	36.705.820

3.5.7. Poslovne obveznosti

(v EUR)	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Kratkoročne poslovne obveznosti
Kratkoročne poslovne obveznosti do družb v skupini	-	-
Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev	896	20.135
Kratkoročne poslovne obveznosti za davke in prispevke	214.469	258
Kratkoročne poslovne obveznosti do zaposlenih	4.519	4.505
Druge kratkoročne poslovne obveznosti	25	532
Skupaj kratkoročne poslovne obveznosti	219.909	25.430

Družba 31. 12. 2020 med kratkoročnimi dolgovi izkazuje obveznosti za decembrsko plačo. Družba nima zapadlih dolgov do članov upravnega odbora.

3.5.8. Pasivne časovne razmejitve

(v EUR)	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Kratkoročno vnaprej vračunani stroški	6.100	6.100
Vkalkulirani stroški neizkoriščenih dopustov	6.005	5.604
Skupaj	12.105	11.704

Drugi vnaprej vračunani stroški vključujejo stroške revizije.

3.5.9. Odloženi davek

Stanje odloženih davkov

(v EUR)	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Odložene terjatve za davek	115.000	300.000
Odložene obveznosti za davek	-	-
Skupaj odloženi davek	115.000	300.000

Družba ima na dan 31. 12. 2020 na podlagi ocene davčne osnove za prihodnja leta oblikovanih 115.000 evrov terjatev za odloženi davek.

Gibanje odloženih davkov

(v EUR)	2020	2019
Stanje 1. januarja	300.000	-
Odloženi davek v dobro (breme) poslovnega izida	(185.000)	300.000
Odloženi davek v breme (dobro) kapitala	-	-
Stanje 31. decembra	115.000	300.000

Gibanje odloženih terjatev za davek

	Davčne izgube	Skupaj
(v EUR)
Stanje 1. januarja 2019	-	-
Odloženi davek v dobro (breme) poslovnega izida	300.000	300.000
Odloženi davek v dobro (breme) kapitala	-	-
Stanje 31. decembra 2019	300.000	300.000
Stanje 1. januarja 2020	300.000	300.000
Odloženi davek v dobro (breme) poslovnega izida	(185.000)	(185.000)
Odloženi davek v dobro (breme) kapitala	-	-
Stanje 31. decembra 2020	115.000	115.000

Nepripoznane odložene terjatve za davek

31. 12. 2020	31. 12. 2019
	798.000
	3.277.924
	4.075.924
	170.824 2.948.455 3.119.279

Odbitne začasne postavke se nanašajo na neoblikovane odložene terjatve za davek na davčno nepriznane popravke vrednosti posojil.

3.5.10. Poslovni odhodki

Stroški po izvirnih vrstah

(v EUR)	1. 1. – 31. 12. 2020	1. 1. – 31. 12. 2019
Stroški blaga in materiala
Stroški materiala in surovin	183	335
Skupaj	183	335
Stroški storitev
Stroški prevoznih in poštnih storitev	302	428
Stroški najemnin in vzdrževanja sredstev	244	233
Stroški plačilnega prometa in bančnih storitev	1.759	913
Stroški posredovanja vrednostnih papirjev	39.647	41.602
Stroški intelektualnih in osebnih storitev	26.714	28.147
Stroški drugih storitev	40.657	25.746
Stroški storitev fizičnih oseb po pogodbah o delu in avtorskih pogodbah	2.308	4.881
Skupaj	111.631	101.950
Stroški dela
Stroški plač	45.419	47.250
Stroški pokojninskega zavarovanja	4.596	4.623
Stroški drugih socialnih zavarovanj	3.515	3.590
Ostali stroški dela	44.328	44.254
Skupaj	97.858	99.717
Skupaj poslovni odhodki	209.672	202.002

Prejemki članov uprave, nadzornega sveta in zaposlenih po individualni pogodbi

(v EUR)	1. 1. – 31. 12. 2020	1. 1. – 31. 12. 2019
Prejemki članov poslovodstva	88.667	86.847
Prejemki zaposlenih na podlagi individualne pogodbe	-	-
Skupaj	88.667	86.847

(v EUR)	1. 1. – 31. 12. 2020	1. 1. – 31. 12. 2019
Analiza stroškov po funkcionalnih skupinah
Stroški prodaje	-	-
Splošni stroški	209.672	202.002
Skupaj	209.672	202.002
Stroški revizije (z vključenim DDV)
Revidiranje letnega in polletnega poročila	6.100	12.200
Skupaj	6.100	12.200

Družba KD je imela na dan 31. 12. 2020 enega zaposlenega. Zahtev zaposlenih po izplačilih, ki jim družba nasprotuje, ni.

3.5.11. Finančni prihodki

(v EUR)	1. 1. – 31. 12. 2020	1. 1. – 31. 12. 2019
Finančni prihodki iz deležev
Dividende, prejete od podjetij v skupini	67.202.976	-
Skupaj finančni prihodki iz deležev	67.202.976	-
Finančni prihodki iz danih posojil
Finančni prihodki iz posojil, danih drugim	3.310.384	138
Skupaj finančni prihodki iz danih posojil	3.310.384	138
Skupaj finančni prihodki	70.513.360	138

Finančni prihodki iz posojil v višini 3.300.928 evrov se nanašajo na odpravo popravkov vrednosti kratkoročnih danih posojil (pojasnilo 3.5.2.).

3.5.12. Finančni odhodki

(v EUR)	1. 1. – 31. 12. 2020	1. 1. – 31. 12. 2019
Finančni odhodki iz oslabitev in odpisov finančnih naložb
Finančni odhodki – slabitve posojil	-	4.200.000
Skupaj finančni odhodki iz oslabitev in odpisov finančnih naložb	-	4.200.000
Finančni odhodki iz finančnih obveznosti
Finančni odhodki iz posojil, prejetih od podjetij v skupini	391.112	626.177
Finančni odhodki iz izdanih obveznic	513.625	613.059
Skupaj finančni odhodki iz finančnih obveznosti	904.737	1.239.236
Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti
Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti	-	-
Skupaj finančni odhodki iz poslovnih obveznosti	-	-
Skupaj finančni odhodki	904.737	5.439.236

3.5.13. Davki

(v EUR)	1. 1. – 31. 12. 2020	1. 1. – 31. 12. 2019
Poslovni izid pred davki	69.401.317	(5.641.101)
Popravek prihodkov na raven davčno priznanih	(70.503.905)	-
Popravek odhodkov na raven davčno priznanih	3.360.454	4.150.240
Uporaba davčnih olajšav in davčnih izgub	(1.129.083)	-
Skupaj davčna osnova	1.128.783	(1.490.861)
Davčna stopnja	19%	19%
Davek od dobička	214.469	-

3.5.14. Zunajbilančna evidenca

(v EUR)	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Zastavljeni vrednostni papirji	-	2.411.274
Zunajbilančne obveznosti	-	2.411.274
Prejeta poroštva (pojasnilo 3.5.2.)	2.862.502	-
Prejeta zavarovanja	-	1.400.000
Zunajbilančna sredstva	2.862.502	1.400.000
Skupaj zunajbilančna evidenca	2.862.502	3.811.274

3.5.15. Posli s povezanimi podjetji

Družba v nadaljevanju razkriva posle s povezanimi pravnimi osebami, delničarji, odvisnimi in pridruženimi podjetji in s poslovodstvom. Pravni posli oz. pravna dejanja med KD in povezanimi družbami temeljijo na tržnih pogojih in so bili opravljeni kot posli med dobro obveščenima strankama v poslu.

(v EUR z vključenim DDV)	1. 1. – 31. 12. 2020	1. 1. – 31. 12. 2019
Podjetja v skupini	8.533.800	-
Nakup delnic	8.533.800	-

(v EUR z vključenim DDV)	1. 1. – 31. 12. 2020	1. 1. – 31. 12. 2019
Podjetja v skupini	14.640	14.640
Nabava blaga in storitev	14.640	14.640

(v EUR)	1. 1. – 31. 12. 2020	1. 1. – 31. 12. 2019
Podjetja v skupini	591.112	36.672.663*
Prejeta posojila od povezanih podjetij – črpanja glavnic in pripis obresti	591.112	36.672.663
*vključeno tudi 28.626.486 evrov refinanciranja posojil

(v EUR)	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Podjetja v skupini	-	36.531.143
Prejeta posojila od povezanih podjetij	-	36.531.143

Družba je v letu 2020 članu upravnega odbora odobrila posojilo, ki je temeljilo na tržnih pogojih. Posojilo je bilo v celoti poplačano v letu 2020.

Pregled plačil družbe KD d. d. članom organov upravnega odbora in vodstva v letu 2020

Član upravnega odbora oz. vodstva	Bruto plača (fiksni del)	Variabilni prejemki	Plačila za opravljanje funkcije in sejnine	Zavarovalne premije/ bonitete	Druge bonitete	Povračila stroškov	Regres za letni dopust in jubilejna nagrada	Dodatna plačila	Skupaj
Milan Kneževič	-	-	10.000	76	-	-	-	-	10.076
Aleksander Sekavčnik	45.000	-	6.800	300	-	1.817	1.800	500	56.217
Tomaž Butina	-	-	7.850	-	-	-	-	-	7.850
Katarina Valentinčič Istenič	-	-	7.724	-	-	-	-	-	7.724
Matija Gantar	-	-	6.800	-	-	-	-	-	6.800
Skupaj	45.000	-	39.174	376	-	1.817	1.800	500	88.667

3.6. UPRAVLJANJE FINANČNIH TVEGANJ

Družba je po naravi svojega posla izpostavljena finančnim tveganjem pri finančnih sredstvih in obveznostih. Finančna tveganja so tveganja, da pritoki zaradi tržnih sprememb na trgu kapitala in denarja, sprememb poslovanja ter bonitet komitentov in izdajateljev finančnih instrumentov ne bodo zadoščali za kritje odtokov. Najpomembnejše komponente tega tveganja so likvidnostno tveganje, kreditno tveganje in tržno tveganje, kjer je družba izpostavljena tveganju spremembe obrestnih mer, tveganju spremembe tečajev vrednostnih papirjev, spremembe cen in valutnemu tveganju. Namen procesa obvladovanja finančnih tveganj sta predvsem stabilnost poslovanja in zmanjšanje izpostavljenosti posameznim tveganjem na sprejemljivo raven.

Namen obvladovanja tveganj je zagotoviti dolgoročno stabilno poslovanje in zmanjšati izpostavljenost individualnim tveganjem. Cilj učinkovitega upravljanja tveganj ni izogibanje tveganjem za vsako ceno, temveč zavedno sprejemanje primernih tveganj in izvedba ustreznih ukrepov, da ne pride do njihove uresničitve oziroma da njihova morebitna uresničitev ne povzroči prevelike ekonomske škode. Družba sprejema tveganje z zavedanjem, da načeloma bolj tvegani posli prinašajo višje donose in da je optimizacija razmerja med tveganjem in donosom ključnega pomena za povečevanje vrednosti družbe.

Družba upravlja in obvladuje tveganja, katerim je izpostavljena, tako da redno načrtuje in spremlja denarne tokove in zagotavlja, da ima vedno na razpolago dovolj likvidnih sredstev za poravnavo svojih obveznosti. Družba nalaga svoja sredstva tako, da dosega dovolj visoko donosnost, da usklajuje ročnost finančnih sredstev z zapadlostjo finančnih obveznosti ter da zagotavlja ustrezno strukturo finančnih sredstev. Družba redno spremlja dogajanja na finančnih trgih in skuša minimizirati potencialne negativne učinke na finančno uspešnost družbe.

Likvidnostna tveganja so tveganja, da družba ne bo sposobna pravočasno poplačati vseh obveznosti, vključno s potencialnimi obveznostmi. Družba si prizadeva uresničiti cilj, da je v vsakem trenutku sposobna zagotavljati likvidnost in da je trajno sposobna izpolnjevati vse svoje obveznosti z ustrezno višino kapitala (solventnost).

Likvidnostno tveganje izhaja iz neusklajenosti prilivov in odlivov in se odraža v možnosti, da bi družba morala kljub zadostnemu obsegu finančnih sredstev zaradi izpolnitve pogodbenih obveznosti v danem trenutku naložbe unovčevati pod slabšimi pogoji (nižja cena, višji stroški transakcij), kar bi se odražalo v nižji donosnosti naložb.

Likvidnostno tveganje družba obvladuje s primerno strukturo naložb, z ustrezno razpršenostjo naložb, z načrtovanjem prihodnjih denarnih tokov, s čimer zagotavlja primeren obseg denarnih tokov iz poslovanja in naložbenja (izplačilo obresti in glavnic) za pokritje prihodnjih predvidljivih obveznosti, z zagotavljanjem primernega obsega visoko likvidnih naložb, ki jih je mogoče vsak trenutek unovčiti brez izgube vrednosti za pokrivanje prihodnjih nepredvidljivih obveznosti.

Družba zagotavlja likvidnost z rednim spremljanjem, usklajevanjem in načrtovanjem denarnih tokov. Likvidnostna poročila, ki vsebujejo načrtovane in realizirane denarne tokove iz sredstev in obveznosti, redno obravnavata vodstvo družbe in odbor za upravljanje bilance. Družba redno poravnava vse svoje obveznosti in nima, niti ni imela, težav s poravnavanjem zapadlih obveznosti.

Kreditna tveganja so tveganja, da nasprotna stranka ne bo zmožna izplačati dolgovanih zneskov ob zapadlosti. Glavni vir kreditnega tveganja družbe izhaja iz finančnih naložb, pri čemer se družba KD sooča s tveganjem nastanka finančne izgube zaradi neizpolnitve obveznosti zaradi razlik med dejanskimi in pogodbeno določenimi izpolnitvami obveznosti.

Tveganje, da posojila ne bodo poravnana pravočasno, je zmerno. Tveganje družba zmanjšuje s pridobivanjem in preverjanjem javno dostopnih podatkov o trenutnem finančnem stanju posojilojemalcev, njihovi prihodnji plačilni sposobnosti in z iskanjem različnih možnosti za zavarovanje terjatev.

Valutnemu tveganju družba ni izpostavljena, saj so sredstva in obveznosti nominirana v evrih.

Obrestno tveganje, kateremu je izpostavljena družba, se lahko odraža v rasti stroškov financiranja. Družba KD uravnava obrestno tveganje na način, da je čim več finančnih obveznosti vezanih na fiksno obrestno mero.

(v EUR)	Nezapadla in neoslabljena	Zapadlo in neoslabljeno do 30 dni	Zapadlo in neoslabljen o od 31 do 90 dni	Zapadlo in neoslablje no od 91 do 270 dni	Zapadlo in neoslabljen o nad 270 dni	Zapadlo in individualno oslabljeno - bruto vrednost	Zapadlo in individualno oslabljeno - popravek vrednosti	Zapadlo in skupinsko oslabljeno - bruto vrednost	Zapadlo in skupinsko oslabljeno - popravek vrednosti	Skupaj
31. 12. 2020
Posojila	8.643	-	-	-	-	3.775.535	(3.490.535)	-	-	293.643
Terjatve in ačr	9.380.512	-	-	-	-	886	(886)	-	-	9.380.512
Skupaj	-	-	-	-	-	3.776.421	(3.491.221)	-	-	9.674.155
31. 12. 2019
Posojila	-	-	-	-	-	5.600.000	(4.200.000)	-	-	1.400.000
Terjatve in ačr	-	5.000	-	-	-	-	-	-	-	5.000
Skupaj	-	5.000	-	-	-	5.600.000	(4.200.000)	-	-	1.405.000

Kreditno tveganje – nezapadla in zapadla sredstva

Vpliv epidemije COVID-19

Družba je pristopila k presojanju znamenj oslabitve vseh pomembnejših sredstev. Ugotovitve so razkrite v poglavjih pojasnil k posameznim postavkam računovodskih izkazov.

Družba zaradi epidemije ni bila deležna znižanj ali oprostitev plačevanja najemnin. Družba je bila zaradi svoje finančne dejavnosti večinoma izključena iz prejema državnih pomoči po Zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije Covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo. Drugi poslovni prihodki zajemajo 2.366 evrov prejetih državnih pomoči, ki jih je družba prejela iz naslova oproščenih pokojninskih in invalidskih prispevkov.

Družba je finančno stabilna, se pa ob spremenjenih okoliščinah le-tem aktivno prilagaja, redno spremlja in ocenjuje tveganja, katerim je izpostavljena in sprejema ustrezne ukrepe za zmanjševanje tveganj.

3.7. DOGODKI PO DATUMU IZDELAVE BILANCE STANJA

Po prvi razglasitvi epidemije v Sloveniji v marcu 2020, je bila 18. oktobra 2020 epidemija ponovno razglašena in še vedno traja. Kljub temu, da se je konec leta 2020 začelo množično cepljenje, je težko napovedati, kdaj nam bo pandemijo uspelo zajeziti. Pričakujemo, da bodo v drugi polovici leta 2021 bistveno manjše posledice vpliva pandemije na gospodarske aktivnosti, tako doma kot po svetu. Pričakujemo tudi nadaljevanje ohlapnih denarnih in fiskalnih politik. Razvoj dogodkov, povezanih s širitvijo okužbe, tako v Sloveniji kot na svetovni ravni, njenimi posledicami in s tem povezanimi ukrepi, je še vedno zelo negotov, nepredvidljiv. Posledično vpliva na računovodske izkaze in poslovanje skupine v letu 2021 v tem trenutku ni mogoče zanesljivo izmeriti.

Po datumu bilance stanja ni bilo drugih dogodkov, ki bi lahko vplivali na računovodske izkaze in zaradi katerih bi morali opraviti dodatne postopke, da bi ugotovili, ali so ti dogodki pravilno prikazani v računovodskih izkazih.