KD — Annual Report 2025

Mar 31, 2026

KD, finančna družba, d.d. KD LETNO POROČILO 2025 1

Skupina KD in KD d. d. Letno poročilo 2025

KD LETNO POROČILO 2025 2

KAZALO VSEBINE

1 POSLOVNO POROČILO ............................................................................................................................................ 5
1.1 KLJUČNI PODATKI ..................................................................................................................................................... 5
1.2 OSEBNA IZKAZNICA .................................................................................................................................................. 5
1.3 ORGANIZIRANOST SKUPINE KD ............................................................................................................................. 6
1.4 DEJAVNOSTI SKUPINE ............................................................................................................................................. 7
1.5 ZGODILO SE JE V LETU 2025 ................................................................................................................................... 8
1.6 POROČILO IZVRŠNEGA DIREKTORJA KD .............................................................................................................. 9
1.7 POROČILO UPRAVNEGA ODBORA DRUŽBE KD D. D. O PREVERITVI LETNEGA POROČILA DRUŽBE KD D. D. IN SKUPINE KD ZA LETO 2025 ... 10
1.8 STRATEGIJA IN NAČRTI SKUPINE ......................................................................................................................... 13
1.9 IZJAVA O UPRAVLJANJU ........................................................................................................................................ 14
1.9.1 Sistem upravljanja KD .............................................................................................................................................................. 14
1.9.2 Skupščina delničarjev KD d. d. ................................................................................................................................................ 15
1.9.3 Organi vodenja in nadzora ....................................................................................................................................................... 15
1.9.4 Zunanja revizija ter sistem notranjih kontrol in upravljanje tveganj .......................................................................................... 17
1.9.5 Pojasnila v zvezi s prevzemno zakonodajo.............................................................................................................................. 17
1.9.6 Pooblastilo za nakup lastnih delnic .......................................................................................................................................... 18
1.9.7 Preglednost poslovanja družbe ................................................................................................................................................ 18
1.9.8 Upravljanje družb v Skupini KD ................................................................................................................................................ 18
1.9.9 Politika raznolikosti ................................................................................................................................................................... 18
1.9.10 Izjava upravnega odbora KD d. d. o upoštevanju Kodeksa upravljanja Skupine KD .............................................................. 18
1.10 DELNICE, DIVIDENDE IN LASTNIŠKA STRUKTURA ............................................................................................. 19
1.10.1 Osnovni podatki o delnicah, dividendah in kapitalu ................................................................................................................. 19
1.10.2 Gibanje vrednosti delnice ......................................................................................................................................................... 19
1.10.3 Lastniška struktura ................................................................................................................................................................... 19
1.10.4 Lastne delnice .......................................................................................................................................................................... 20
1.11 POSLOVANJE V LETU 2025 .................................................................................................................................... 21
1.11.1 Makroekonomsko okolje Slovenije v letu 2025 ........................................................................................................................ 21
1.11.2 Delujoče podjetje ...................................................................................................................................................................... 24
1.11.3 Analiza poslovanja Skupine KD v letu 2025 ............................................................................................................................ 25
1.11.4 Analiza poslovanja družbe KD v letu 2025 .............................................................................................................................. 30
1.12 POSLOVANJE NAŠIH DEJAVNOSTI V LETU 2025 ................................................................................................ 33
1.12.1 Finančne storitve ...................................................................................................................................................................... 33
1.12.2 Nepremičnine ........................................................................................................................................................................... 33
1.12.3 Igralništvo ................................................................................................................................................................................. 34
1.12.4 E - mobilnost ............................................................................................................................................................................ 35
1.13 RAZISKAVE IN RAZVOJ ........................................................................................................................................... 36
1.14 UPRAVLJANJE TVEGANJ IN NOTRANJA REVIZIJA .............................................................................................. 37
1.14.1 Upravljanje tveganj na ravni Skupine KD ................................................................................................................................. 37
1.14.2 Proces upravljanja tveganj ....................................................................................................................................................... 38
1.14.3 Povezanost sistema upravljanja tveganj s poslovno strategijo Skupine KD ............................................................................ 39
1.14.4 Notranja revizija........................................................................................................................................................................ 39
1.15 ZAPOSLENI IN TRAJNOSTNI RAZVOJ ................................................................................................................... 40
1.15.1 Zaposleni .................................................................................................................................................................................. 40
1.15.2 Trajnostni razvoj ....................................................................................................................................................................... 42

2 RAČUNOVODSKO POROČILO SKUPINE KD ........................................................................................................ 43
2.1 IZJAVA O ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA ..................................................................................................... 43
2.2 POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA ............................................................................................................... 44
2.3 KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI ............................................................................................................ 51
2.3.1 Konsolidirani izkaz finančnega položaja na dan 31. 12. 2025 ................................................................................................. 51
2.3.2 Konsolidirani izkaz poslovnega izida za leto, končano 31. 12. 2025 ....................................................................................... 52
2.3.3 Konsolidirani izkaz drugega vseobsegajočega donosa za leto, končano 31. 12. 2025 ........................................................... 53
2.3.4 Konsolidirani izkaz sprememb lastniškega kapitala za leto, končano 31. 12. 2025 ................................................................ 54
2.3.5 Konsolidirani izkaz denarnih tokov za leto, končano 31. 12. 2025 .......................................................................................... 55
2.4 POJASNILA H KONSOLIDIRANIM RAČUNOVODSKIM IZKAZOM ......................................................................... 56
2.4.1 Poročevalska družba ................................................................................................................................................................ 56

KD LETNO POROČILO 2025 3
2.4.2 Izjava o skladnosti ....................................................................................................................................................................# 2.4.3 Funkcionalna in predstavitvena valuta ..................................................................................................................................... 56

2.4.4 Predpostavka delujočega podjetja ........................................................................................................................................... 56

2.4.5 Glavne računovodske ocene in presoje ................................................................................................................................... 56

2.4.6 Spremembe standardov in pojasnil .......................................................................................................................................... 57

2.4.7 Osnove za uskupinjevanje ....................................................................................................................................................... 61

2.4.8 Področni in območni odseki ..................................................................................................................................................... 63

2.4.9 Prevedbe iz tujih valut .............................................................................................................................................................. 64

2.5 POVZETEK POMEMBNIH RAČUNOVODSKIH USMERITEV ................................................................................. 65

2.5.1 Neopredmetena sredstva ......................................................................................................................................................... 65

2.5.2 Opredmetena sredstva ............................................................................................................................................................. 65

2.5.3 Naložbene nepremičnine ......................................................................................................................................................... 66

2.5.4 Finančne naložbe v pridruženih družbah ................................................................................................................................. 67

2.5.5 Finančni instrumenti ................................................................................................................................................................. 67

2.5.6 Poštena vrednost ..................................................................................................................................................................... 72

2.5.7 Slabitve ... 74

2.5.8 Zaloge ... 75

2.5.9 Druga sredstva ......................................................................................................................................................................... 75

2.5.10 Denar in denarni ustrezniki ...................................................................................................................................................... 75

2.5.11 Kapital ... 75

2.5.12 Rezervacije ............................................................................................................................................................................... 76

2.5.13 Finančni prihodki in finančni odhodki ....................................................................................................................................... 76

2.5.14 Poslovni prihodki in poslovni odhodki ...................................................................................................................................... 77

2.5.15 Davek od dohodka ................................................................................................................................................................... 78

2.6 OBVLADOVANJE TVEGANJ .................................................................................................................................... 79

2.6.1 Obvladovanje kapitalske ustreznosti in upravljanje s kapitalom .............................................................................................. 79

2.6.2 Obvladovanje finančnih tveganj ............................................................................................................................................... 80

2.6.3 Hierarhija poštene vrednosti .................................................................................................................................................... 85

2.7 POROČANJE PO POSLOVNIH ODSEKIH ............................................................................................................... 87

2.7.1 Podatki o poslovanju po področnih odsekih ............................................................................................................................. 87

2.7.2 Podatki o poslovanju po posameznih območnih odsekih ........................................................................................................ 89

2.8 POJASNILA K POSAMEZNIM POSTAVKAM IZKAZA FINANČNEGA POLOŽAJA ................................................. 90

2.8.1 Neopredmetena sredstva ......................................................................................................................................................... 90

2.8.2 Opredmetena osnovna sredstva .............................................................................................................................................. 91

2.8.3 Naložbene nepremičnine ......................................................................................................................................................... 91

2.8.4 Finančne naložbe v pridruženih družbah ................................................................................................................................. 92

2.8.5 Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti .................................................................................................................. 92

2.8.6 Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa ................................................... 93

2.8.7 Finančna sredstva v posesti za trgovanje ................................................................................................................................ 93

2.8.8 Finančna sredstva v posesti do zapadlosti .............................................................................................................................. 94

2.8.9 Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje ................ 94

2.8.10 Zaloge ... 95

2.8.11 Druga sredstva ......................................................................................................................................................................... 95

2.8.12 Poslovne terjatve ...................................................................................................................................................................... 95

2.8.13 Denar in denarni ustrezniki ...................................................................................................................................................... 96

2.8.14 Osnovni kapital ......................................................................................................................................................................... 96

2.8.15 Kapitalske rezerve .................................................................................................................................................................... 96

2.8.16 Rezerve iz dobička ................................................................................................................................................................... 96

2.8.17 Prevedbena rezerva ................................................................................................................................................................. 97

2.8.18 Rezerve, nastale zaradi prevrednotenja po pošteni vrednosti ................................................................................................. 97

2.8.19 Zadržani dobički ....................................................................................................................................................................... 97

2.8.20 Rezervacije ............................................................................................................................................................................... 97

2.8.21 Finančne obveznosti ................................................................................................................................................................ 98

2.8.22 Poslovne obveznosti ................................................................................................................................................................ 99

2.8.23 Vstop družb v skupino .............................................................................................................................................................. 99

2.8.24 Dogodki po datumu izdelave izkaza finančnega položaja .......................................................................................................# 2.9 POJASNILA K POSAMEZNIM POSTAVKAM IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA

2.9.1 Čisti prihodki od prodaje

2.9.2 Drugi prihodki iz poslovanja

2.9.3 Čisti dobički / (izgube) iz finančnih sredstev v posesti za trgovanje

2.9.4 Čisti dobički / (izgube) iz drugih finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti preko poslovnega izida

2.9.5 Prihodki iz dividend

2.9.6 Odprava oslabitev / (oslabitev) finančnih sredstev

2.9.7 Obrestni prihodki in odhodki

KD LETNO POROČILO 2025 4

2.9.8 Deleži v poslovnem izidu pridruženih družb

2.9.9 Odprava oslabitev / (oslabitev) finančnih naložb v pridruženih družbah

2.9.10 Stroški storitev

2.9.11 Stroški dela

2.9.12 Stroški materiala

2.9.13 Stroški amortizacije

2.9.14 Prevrednotovalni poslovni odhodki

2.9.15 Drugi odhodki

2.9.16 Davki

2.9.17 Čisti dobiček / izguba na delnico

2.9.18 Dividende na delnico

2.9.19 Dodatna pojasnila v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, ki jih MSRP ne zahtevajo

2.10 POSLI S POVEZANIMI STRANKAMI

3 RAČUNOVODSKO POROČILO KD D. D.

3.1 POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA

3.2 RAČUNOVODSKI IZKAZI

3.2.1 Bilanca stanja na dan 31. 12. 2025

3.2.2 Izkaz poslovnega izida za leto, končano 31. 12. 2025

3.2.3 Izkaz drugega vseobsegajočega donosa za leto, končano 31. 12. 2025

3.2.4 Izkaz gibanja kapitala za leto, končano 31. 12. 2025

3.2.5 Izkaz denarnih tokov za leto, končano 31. 12. 2025

3.3 IZJAVA O ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA

3.4 TEMELJI ZA PRIPRAVO RAČUNOVODSKIH IZKAZOV

3.4.1 Odvisne in pridružene družbe poročajoče družbe

3.4.2 Neopredmetena dolgoročna sredstva

3.4.3 Opredmetena osnovna sredstva

3.4.4 Naložbene nepremičnine

3.4.5 Finančne naložbe

3.4.6 Terjatve

3.4.7 Denarne postavke

3.4.8 Kapital

3.4.9 Finančne in poslovne obveznosti

3.4.10 Kratkoročne časovne razmejitve

3.4.11 Odloženi davek

3.4.12 Prihodki

3.4.13 Stroški

3.4.14 Stroški dela in stroški povračil zaposlenim

3.4.15 Odhodki

3.4.16 Davek iz dobička

3.4.17 Izkaz gibanja kapitala

3.4.18 Izkaz denarnih tokov

3.4.19 Izkaz drugega vseobsegajočega donosa

3.5 POJASNILA K POSAMEZNIM POSTAVKAM RAČUNOVODSKIH IZKAZOV137

3.5.1 Dolgoročne finančne naložbe .................................................................................................................................................137

3.5.2 Denarna sredstva ...................................................................................................................................................................137

3.5.3 Kapital ...138

3.5.4 Poslovne obveznosti ..............................................................................................................................................................140

3.5.5 Pasivne časovne razmejitve ...................................................................................................................................................140

3.5.6 Odloženi davek.......................................................................................................................................................................140

3.5.7 Poslovni odhodki ....................................................................................................................................................................141

3.5.8 Finančni prihodki ....................................................................................................................................................................142

3.5.9 Davki ...142

3.5.10 Zunajbilančna evidenca .........................................................................................................................................................142

3.5.11 Posli s povezanimi podjetji .....................................................................................................................................................142

3.6 UPRAVLJANJE FINANČNIH TVEGANJ ................................................................................................................. 144

3.7 DOGODKI PO DATUMU IZDELAVE BILANCE STANJA ....................................................................................... 145

KD LETNO POROČILO 2025 5

1 POSLOVNO POROČILO

1.1 KLJUČNI PODATKI

	2025	2024	Indeks 2025 / 2024
SKUPINA KD
Čisti poslovni izid (v mio EUR)	16,2	7,5	216
Sredstva (v mio EUR)	124,3	106,7	117
Lastniški kapital (v mio EUR)	103,9	94,7	110
KD D. D.
Čisti poslovni izid (v mio EUR)	7,8	1,9	406
Sredstva (v mio EUR)	59,0	58,6	101
Lastniški kapital (v mio EUR)	58,9	58,6	101

1.2 OSEBNA IZKAZNICA

Krovna družba: KD, finančna družba, d. d.
Skrajšano ime družbe: KD d. d.
Sedež: Ljubljana, Slovenija
Naslov: Dunajska cesta 63, 1000 Ljubljana
Država ustanovitve: Slovenija
Telefon: +386 1 511 27 99
E-pošta: info@kd-group.si
Spletna stran: www.kd-fd.si
Dejavnost: 64.210 – Dejavnost holdingov
Glavni kraj poslovanja: Ljubljana
Pravna oblika: delniška družba d. d.
Velikost družbe: mikro družba
Matična številka: 1572016000
Davčna številka: 44030428
Identifikacijska številka za DDV: SI44030428
Vpis v sodni register: Okrožno sodišče v Ljubljani, št. vložka 13390700
Datum ustanovitve: 30. 11. 2000
Osnovni kapital: 1.304.122,84 EUR
Število delnic: 156.260 navadnih kosovnih delnic
Oznaka delnic: SKDR
Upravljajoče podjetje: /

Upravni odbor KD na dan 31. 12. 2025
* Milan Kneževič, predsednik upravnega odbora
* Tomaž Butina, namestnik predsednika upravnega odbora
* Aleksander Sekavčnik, član upravnega odbora in izvršni direktor
* mag. Katarina Valentinčič Istenič, članica upravnega odbora
* M. Sc. Matija Gantar, član upravnega odbora

$^1$ V letnem poročilu so imena družb ali podjetij ob prvi omembi in ko je navedeno celo ali skrajšano uradno ime, zapisana z oznakami organizacijskih oblik (npr. d. d.), v nadaljevanju besedila pa so oznake zaradi lažjega branja praviloma izpuščene.

KD LETNO POROČILO 2025 6

1.3 ORGANIZIRANOST SKUPINE KD

Organigram na dan 31. 12. 2025

• Projektor d.o.o., Maribor (100,00 %)
• Gradnje inženiring d.o.o., Ljubljana (100,00 %)
• Casino Lent d.o.o., Ljubljana (100,00 %)
• Šumijev kvart d.o.o., Ljubljana (100,00 %)
• KD Priložnost d.o.o., Ljubljana (100,00 %)
• Onisac d.o.o., Ljubljana (100,00 %)
• Astraea d.o.o., Sežana (100,00 %)
• Lido 777 d.o.o., Ljubljana (100,00 %)
• Etrel d.o.o., Škofljica (100,00 %)
• Ocean EV Charging d.o.o., Škofljica (100,00 %)
• Fontes Group DOO, Beograd, Srbija (100,00 %)
• DBS d.d., Ljubljana (29,38 %)

(Sredina strani: Prikazana struktura hierarhije s KD d.d. kot krovno družbo za KD Group)

KD d.d.
KD Group d.d.

KD LETNO POROČILO 2025 7

1.4 DEJAVNOSTI SKUPINE

Poslovanje Skupine KD vključuje naslednje dejavnosti:
* finančne storitve
* nepremičnine
* igralništvo
* e - mobilnost

V letu 2025 je družba z nakupom 100 % deleža v družbi Etrel d. o. o. vstopila tudi v dejavnost celovitih rešitev za e – mobilnost.

Finančne storitve

Glavna poslovna dejavnost družb KD in KD Group je upravljanje tržnih in netržnih naložb, upravljanje prostih denarnih sredstev ter ustvarjanje finančnih donosov. Družba KD Group odloča o vseh pomembnejših strateških naložbah Skupine. Na področju finančnih storitev bo družba iskala morebitne priložnosti za vstop na področje upravljanja premoženja zunanjih vlagateljev na področju alternativnih investicijskih skladov. V takšnem primeru bo družba svoja sredstva, namenjena za tovrstne naložbe, prerazporedila za namen zagotavljanja udeležbe kot ključni partner v tovrstnem projektu.

Nepremičnine

Strategija nepremičninske dejavnosti je iskanje novih priložnosti za razvoj nepremičninskih projektov in optimizacija nepremičninskega portfelja Skupine. Dejavnost nepremičnin se izvaja na naslednjih družbah v Skupini:
- KD Group – oddajanje lokalov in parkirišč v poslovno-stanovanjskem objektu Šumi
- Projektor – upravljanje nepremičninskega kompleksa Maribox in izvajanje kinematografske dejavnosti
- Levi Breg (še ni samostojna pravna oseba) – razvoj območja okoli kompleksa Maribox
- Gradnje inženiring – razvoj nepremičninskega projekta Glince
- Fontes Group – razvoj nepremičninskih projektov

Igralništvo

Dejavnost igralništva se izvaja na naslednjih družbah v Skupini:
- KD Priložnost – nakup delujočih igralnih salonov Onisac, Astraea
- Onisac – Casino Rio, Ljubljana
- Astraea – Casino Astraea, Lipica
- Lido 777
- Casino Lent – Casino Lent, Maribor

E – mobilnost

Dejavnost e – mobilnosti se izvaja na naslednjih družbah v Skupini:
- Etrel d. o. o., Škofljica
- Ocean EV Charging d. o. o., Škofljica

Etrel je ponudnik celovitih rešitev za e-mobilnost, pionir interaktivnega polnjenja INCH za električna vozila in OCEAN, celovite programske platforme za upravljanje omrežja za polnjenje električnih vozil. Etrelova inovativne in trajnostne rešitve za polnjenje pomagajo pospeševati električno mobilnost v več kot 40 državah po svetu. Etrelova vizija je soustvarjati pogoje za osebni prevoz, ki ga poganja čista energija brez fosilnih goriv. To je mogoče doseči le s pametno in upravljano polnilno infrastrukturo, ki na eni strani gradi zaupanje uporabnikov, na drugi pa sodeluje z omrežjem. V oktobru 2025 se je dejavnost razvoja naprednih programskih rešitev za upravljanje polnilne infrastrukture prenesla na novoustanovljeno družbo Ocean EV Charging.

KD LETNO POROČILO 2025 8

1.5 ZGODILO SE JE V LETU 2025

Pomembnejši dogodki v letu 2025
- Na 34. skupščini KD, ki je potekala dne 11. 3. 2025, so delničarji za člana upravnega odbora za naslednje 4-letno mandatno obdobje imenovali Matijo Gantarja.
- Družba KD Group je dne 13. 3. 2025 kupila 100 % delež v družbi Landis+Gyr EV Solutions, energetske storitve, d. o. o., Škofljica.
- Delničarji so se 15. 5. 2025 na 35. skupščini KD seznanili z revidiranim letnim poročilom za leto 2024 in poročilom o prejemkih organov vodenja in nadzora ter izvršnega direktorja v družbi KD d. d. v poslovnem letu 2024. Sprejeli so sklep o uporabi bilančnega dobička za leto 2024, in sicer da se za izplačilo dividend uporabi največ 7.813.000,00 evrov bilančnega dobička oziroma 50,00 evrov dividende na delnico.
- Delničarji so na 35. skupščini KD za novo štiriletno mandatno obdobje, ki začne teči z dnem 19. 11. 2025, za člane upravnega odbora imenovali Aleksandra Sekavčnika, Tomaža Butino, Katarino Valentinčič Istenič, Milana Kneževiča in Matijo Gantarja.
- Družba KD d. d. je 23. 5. 2025 izplačala dividende v višini 50,00 evrov na delnico.
- 14. 7. 2025 je družba KD Group ustanovila družbo OCEAN EV Charging d. o. o.
- 17. 11. 2025 je upravni odbor KD za predsednika upravnega odbora v novem mandatu imenoval Milana Kneževiča, za namestnika predsednika Tomaža Butino ter za izvršnega direktorja Aleksandra Sekavčnika.

Pomembni dogodki po datumu poročanja
Družba KD Group je odvisni družbi Etrel s patronatsko izjavo zagotovila financiranje v naslednjih 12 mesecih, v kolikor se bo izkazalo za potrebno, ob upoštevanju odločitev poslovodstva in razpoložljivih virov za družbo. Po datumu poročanja ni bilo drugih pomembnih dogodkov.

KD pomembne dogodke skladno z zakonskimi obveznostmi redno objavlja na spletnem portalu Ljubljanske borze vrednostnih papirjev SEOnet in na spletni strani družbe www.kd-fd.si.

KD LETNO POROČILO 2025 9

1.6 POROČILO IZVRŠNEGA DIREKTORJA

KD Skupina je tudi v letu 2025 poslovala izjemno uspešno, ustvarila je 16,2 milijona evrov čistega dobička, sredstva družbe so se povečala za 17,6 milijona evrov in kapital za 9,2 milijona evrov. Z nakupom družbe Etrel d. o. o. smo vstopili v dejavnost e-mobilnosti. Švicarsko podjetje Landis+Gyr je zaradi odločitve, da izstopajo s področja proizvodnje infrastrukture za električno polnjenje avtomobilov, podjetje Etrel v začetku leta 2025 poslalo v likvidacijo.KD je v podjetju Etrel in njihovih zaposlenih videl priložnost za podporo razvoju slovenskega podjetništva in inovacijskega okolja, spodbujanje lokalnega strokovnega znanja in krepitev položaja države kot središča napredne tehnologije na svetovnem trgu e-mobilnosti. S svojo odločitvijo o nakupu družbe Etrel smo podjetju zagotovili nadaljnje poslovanje in rešitev za zaposlene, stranke in partnerje.

K visokim čistim prihodkom iz prodaje, ki so znašali 22,2 milijona evrov, je dejavnost e-mobilnosti prispevala 8,4 milijona evrov, kinematografska dejavnost 2,6 milijona evrov, segment igralništva 9,4 milijona evrov in oddaja nepremičnin ter opravljanje drugih storitev 1,8 milijona evrov. S premišljenim investiranjem, predvsem v slovenske delnice iz prve kotacije Ljubljanske borze in kratkoročne dolžniške finančne instrumente, smo ob velikem optimizmu na borznih trgih ustvarili 3,7 milijona evrov neto finančnih prihodkov.

Uspešno poslovanje naše pridružene banke DBS d. d. je k našemu rezultatu zaradi uporabe kapitalske metode prispevalo 5,3 milijona evrov (v letu 2024 6,3 milijona evrov), banka pa nam je izplačala tudi 2,7 milijona evrov dividend.

Obvladujoča družba KD je v letu 2025 od odvisne družbe KD Group prejela 8 milijonov evrov dividend in ustvarila 7,8 milijona evrov čistega dobička. Najvišji dobiček v skupini je ustvarila odvisna družba KD Group v višini 6,9 milijona evrov. Dobiček bomo namenili izplačilu dividend, tako da tudi za leto 2026 pričakujemo dober poslovni izid družbe KD d. d.

Skupina, katere velik del poslovanja predstavlja tudi segment nepremičnin, bo tudi v bodoče iskala poslovne priložnosti v nepremičninskih projektih. Razvijamo projekt Glince, kjer bi želeli zgraditi stanovanjsko sosesko na edinstveni lokaciji, ki leži na južnem pobočju hriba, ki je osončeno in ponuja krasne razglede proti Ljubljani in njeni okolici. V Mariboru bi želeli poleg našega kino centra Maribox s projektom Levi breg urediti dravsko nabrežje kot podaljšek Lenta. Zanimajo nas tudi nakupi že zgrajenih nepremičnin, za katere lahko pričakujemo dobre donose iz najemnin.

Načrti za leto 2026

Krovna družba KD Group bo še naprej odločala o vseh pomembnejših strateških naložbah skupine. Z vidika dolgoročnega razvoja skupine je nadaljevanje iskanja investicijskih priložnosti bistvenega pomena. Aktivno bomo upravljali naše tržne in netržne naložbe, sistematično bomo iskali in ocenjevali nove poslovne priložnosti na področjih, kjer usposobljenost zaposlenih in visoka stopnja samofinanciranja predstavlja konkurenčno prednost. V okviru naše nepremičninske dejavnosti bomo optimirali nepremičninski portfelj skupine in iskali nove priložnosti na nepremičninskem trgu. V letu 2026 bomo z novim igralnim salonom v Mariboru razširili tudi dejavnost igralništva. Skupina bo s premišljenimi vlaganji v nove projekte, s strokovnimi sodelavci in znanjem dosegala visoke finančne donose tudi v prihodnosti.

Aleksander Sekavčnik izvršni direktor KD

LETNO POROČILO 2025 10

1.7 POROČILO UPRAVNEGA ODBORA DRUŽBE KD D. D. O PREVERITVI LETNEGA POROČILA DRUŽBE KD D. D. IN SKUPINE KD ZA LETO 2025

Spoštovani delničarji,

družbo KD d. d. in Skupino KD je na podlagi pooblastil in pristojnosti, določenih v statutu družbe, v letu 2025 vodil upravni odbor družbe in v skladu z zakonskimi predpisi ter poslovnikom o delovanju upravnega odbora nadzoroval izvajanje njenih poslov.

Upravni odbor je v letu 2025 deloval v sestavi:
* Milan Kneževič – predsednik upravnega odbora,
* Tomaž Butina – namestnik predsednika upravnega odbora,
* Matija Gantar – član upravnega odbora,
* Katarina Valentinčič Istenič – članica upravnega odbora,
* Aleksander Sekavčnik – član upravnega odbora in izvršni direktor.

Na 35. skupščini delničarjev družbe 15. 5. 2025 so bili člani upravnega odbora ponovno imenovani za štiriletno mandatno obdobje, ki je začelo teči z 19. 11. 2025. Upravni odbor je na 136. seji 17. 11. 2025 za predsednika upravnega odbora v novem mandatu imenoval Milana Kneževiča, za namestnika predsednika Tomaža Butino ter za izvršnega direktorja družbe Aleksandra Sekavčnika.

Delovanje upravnega odbora

Svojo vlogo v sistemu korporacijskega upravljanja je upravni odbor opravljal v skladu z zakonskimi možnostmi in dolžnostmi, z rednim spremljanjem tekočega poslovanja, pregledovanjem delovanja izvršnega direktorja ter obravnavanjem predlogov in sprejemanjem odločitev, ki so v njegovi pristojnosti. Upravni odbor je naloge opravljal dosledno in odgovorno.

Upravni odbor je v skladu s svojimi zakonskimi in statutarnimi pristojnostmi v letu 2025 redno spremljal in nadziral poslovanje družbe. Obravnaval je poročila izvršnega direktorja o tekočem poslovanju in aktivnostih družbe, se seznanjal s pomembnimi poslovnimi dogodki, spremljal delo izvršnega direktorja in preverjal uresničevanje sprejetih sklepov. Največ pozornosti je namenil strokovnemu nadzoru poslovanja in uresničevanju strateških odločitev družbe in Skupine KD ter spremljanju poslovanja družbe KD in odvisnih družb Skupine KD.

Upravni odbor KD se je v letu 2025 sestal na treh rednih in treh dopisnih sejah. Na podlagi pisnega gradiva in obrazložitev izvršnega direktorja na sejah in prek sodelovanja z njim se je upravni odbor redno seznanjal s poslovanjem družbe. Seje upravnega odbora so bile vedno sklepčne, na njih so vsi člani aktivno sodelovali. Izvršni direktor družbe je upravnemu odboru posredoval vse informacije, potrebne za izvajanje nadzora oziroma upravljanje družbe. Sodelovanje z izvršnim direktorjem zato upravni odbor ocenjuje kot dobro.

Revizijska komisija upravnega odbora KD je v letu 2025 do 18. 11. 2025 delovala v naslednji sestavi:
* Tomaž Butina – predsednik revizijske komisije,
* Katarina Valentinčič Istenič – namestnica predsednika revizijske komisije,
* Franc Počivavšek – član revizijske komisije.

Na 136. seji upravnega odbora 17. 11. 2025 je bila za štiriletno mandatno obdobje, ki je začelo teči z 19. 11. 2025, imenovana revizijska komisija upravnega odbora KD v naslednji sestavi:
* Tomaž Butina – predsednik revizijske komisije,
* Katarina Valentinčič Istenič – namestnica predsednika revizijske komisije,
* Mojca Burkelca – članica revizijske komisije.

V letu 2025 se je revizijska komisija sestala na štirih rednih sejah, na katerih je obravnavala poročila o poslovanju družbe KD in Skupine KD, izvedla postopek izbora revizijske družbe za revidiranje poslovanja za poslovna leta 2025, 2026 in 2027, ki jo je upravni odbor predlagal skupščini delničarjev v imenovanje, ter vsebino pogodbe z imenovano revizijsko družbo in obravnavala načrtovani revizijski pristop pri reviziji računovodskih izkazov Skupine KD in družbe KD za leto 2025.

KD LETNO POROČILO 2025 11

Na svojih sejah se je upravni odbor v okviru svojih dejavnosti seznanil z naslednjimi pomembnejšimi poslovnimi dogodki in sprejel naslednje pomembnejše sklepe:
* na 131. seji 4. 2. 2025 je upravni odbor sprejel dnevni red in predloge sklepov 34. skupščine delničarjev KD, ki je bila 11. 3. 2025.
* na 133. seji 28. 3. 2025 je upravni odbor sprejel poročilo o preveritvi letnih poročil, s katerim je potrdil letni poročili družbe KD in Skupine KD za leto 2024, s pozitivnima mnenjema revizorja k poročiloma, ter sprejel izjavo upravnega odbora o spoštovanju Kodeksa upravljanja Skupine KD. Upravni odbor se je seznanil tudi s poročilom o prejemkih organov vodenja in nadzora v letu 2024, ki ga je pripravil izvršni direktor ter revidirala družba Mazars. Upravni odbor sprejel dnevni red in predloge sklepov 35. skupščine delničarjev KD, ki je bila 15. 5. 2025.
* na 135. seji 24. 9. 2025 je upravni odbor sprejel Nerevidirano poročilo o poslovanju KD, finančne družbe, d. d. in Skupine KD za prvo polletje leta 2025.
* na 136. seji 17. 11. 2025 je upravni odbor za predsednika upravnega odbora v novem mandatu imenoval Milana Kneževiča, za namestnika predsednika Tomaža Butino, za izvršnega direktorja družbe Aleksandra Sekavčnika ter revizijsko komisijo v sestavi Tomaž Butina, predsednik, Katarina Valentinčič Istenič, namestnica predsednika in Mojca Burkelca, članica.

Družba je preglednost poslovanja zagotavljala s periodičnim ter dodatnim sprotnim obveščanjem delničarjev in drugih s hkratnimi objavami na spletnih straneh Ljubljanske borze SEOnet http://seonet.ljse.si in spletnih straneh družbe www.kd-fd.si.

Na podlagi navedenega upravni odbor ugotavlja, da je bil seznanjen z vsemi pomembnejšimi poslovnimi dogodki v letu 2025, ki so vplivali na poslovanje družbe in Skupine KD. Glede na način obveščanja in sodelovanja med izvršnim direktorjem in upravnim odborom med poslovnim letom ni bilo potrebno, da bi upravni odbor ali posamezni člani zahtevali dodatne informacije ali preverjali dokumentacijo, na kateri so temeljile informacije, pomembne za odločanje.

Letno poročilo za 2025 – stališče do revizorjevega poročila, preveritev in potrditev letnega poročila

Letno poročilo družbe KD, finančna družba, d. d. in Skupine KD za leto 2025 (v nadaljevanju: Letno poročilo za 2025) je revidirala revizijska družba Forvis Mazars, družba za revizijo, d. o. o., Ljubljana. Revizijska družba je 26. 3. 2026 izdala pozitivno mnenje k Letnemu poročilu za 2025.

Revidirano Letno poročilo za leto 2025 je upravni odbor obravnaval 26. 3. 2026. Upravni odbor je pregledal predloženo Letno poročilo za 2025 in poročilo revizorja. Na podlagi preveritve revidiranega Letnega poročila za 2025 upravni odbor ugotavlja:
* Letno poročilo za 2025 je sestavljeno v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, s statutom in z veljavnimi računovodskimi in poročevalskimi zahtevami;
* vsebuje vse zakonsko obvezne formalne in vsebinske sestavine letnega poročila gospodarske družbe in skladno s tem vse bistvene podatke, ki so potrebni za odločanje o njegovem sprejemu;
* vsebuje tudi poročilo o opravljeni reviziji računovodskih izkazov.

Iz poročila revizorja izhaja, da računovodski izkazi kažejo resničen in pošten prikaz finančnega stanja, poslovnega izida in denarnih tokov družbe KD in Skupine KD.Pooblaščeni revizor je v poročilu podal pozitivno mnenje brez pridržkov. Glede na navedeno upravni odbor navaja naslednji stališči:
- Upravni odbor po pregledu poročila revizorja v skladu z drugim odstavkom 282. člena Zakona o gospodarskih družbah izjavlja, da k poročilu nima pripomb in se strinja z ugotovitvami v poročilu.
- Upravni odbor v skladu z drugim odstavkom 282. člena Zakona o gospodarskih družbah izjavlja, da k Letnemu poročilu za 2025 nima pripomb ter potrjuje Letno poročilo družbe KD d. d. in Skupine KD za leto 2025.

Predlog uporabe bilančnega dobička

Upravni odbor je v okviru preveritve Letnega poročila za 2025 ugotovil, da znaša čisti dobiček leta 2025 $7.768.384,94$ evra. Bilančni dobiček na dan 31. 12. 2025 znaša $38.167.359,81$ evra.

KD LETNO POROČILO 2025 12

Upravni odbor bo skupščini delničarjev predlagal naslednji predlog delitve bilančnega dobička:
- Del bilančnega dobička največ v znesku $5.469.100,00$ evrov se uporabi za izplačilo dividend, kar z upoštevanjem celotnega števila izdanih delnic (brez odštevanja lastnih delnic) znaša bruto vrednost $35,00$ evrov na delnico.
- Preostanek bilančnega dobička najmanj v znesku $32.698.259,81$ evra ter morebiten preostanek, ki nastane zaradi lastnih delnic na presečni dan za izplačilo dividend in zaradi zaokroževanja pri izplačilu dividend, ostane nerazporejen kot preneseni dobiček in bo o njegovi uporabi odločeno v naslednjih poslovnih letih.

Upravni odbor na podlagi pregleda poslovanja družbe KD d. d. in Skupine KD v letu 2025 in po preveritvi revidiranega Letnega poročila za 2025 predlaga skupščini delničarjev družbe, da mu podeli razrešnico.

Ljubljana, 30. 3. 2026
Milan Kneževič, predsednik upravnega odbora KD

KD LETNO POROČILO 2025 13

1.8 STRATEGIJA IN NAČRTI SKUPINE

Poslanstvo: odgovorna partnerstva med uporabniki, zaposlenimi in lastniki

S prodajo največje in najpomembnejše naložbe, Skupine Adriatic Slovenice, je družba KD Group in Skupina KD spremenila naravo svojega delovanja. V ospredje je prišla družba KD Group kot finančni holding. Ključne so postale naložbe v nepremičninsko dejavnost in portfeljske naložbe. Družba se je spremenila iz strateškega v portfeljskega investitorja. Posledično sta se spremenili tako organizacijska kot finančna struktura družbe, ki sedaj temelji na visoki stopnji samofinanciranja. Sodelavcem omogočamo najboljše delovne pogoje, izobraževanje, napredovanje in spodbudno nagrajevanje za kakovostno opravljeno delo. Lastnikom prinašamo pričakovano rast in dobiček ter ustvarjamo družbeno odgovorna partnerstva med vzajemno enakopravnimi deležniki.

Vizija: razvojna rast in odzivno širjenje

KD ostaja specializirana družba za upravljanje kapitalskih naložb, pri čemer želi postati pomembna družba na področju nepremičninskih naložb ter razvoja in izgradnje nepremičninskih projektov, namenjenih trgu.

Vrednote: odgovornost, zaupanje, proaktivnost, strast in veselje, zmagovalna miselnost

Odgovornost

S svojim delovanjem sporočamo, da je naše ravnanje zanesljivo. Vsi deležniki lahko računajo na nas, saj ravnamo po načelu dobrega gospodarja in izpolnjujemo svoje obljube. Uresničujemo pričakovanja svojih strank, okolja in zaposlenih.

Zaupanje

Zaupanje gradimo na visokih etičnih standardih, ki temeljijo na odprtih medosebnih odnosih in zagotavljajo enotno delovanje. Z zaupanjem ustvarjamo okolje, v katerem spoštljivo in z medsebojno pomočjo odpravljamo ovire in rastemo. Naše obnašanje in delovanje je zanesljivo, saj spoštujemo skupne dogovore.

Proaktivnost

Nenehno razmišljamo o svojih naslednjih korakih, saj premoremo dovolj poguma in zrelosti, da ustvarjamo spremembe. Naš pogled je usmerjen v prihodnost. Proaktivna dejanja usmerjamo k doseganju poslovnih rezultatov in zadovoljevanju potreb naših strank, lastnikov in zaposlenih.

Strast in veselje

Ljubimo svoj posel, zato pri svojem delu izžarevamo strast in veselje. Smelo sprejemamo izzive, saj verjamemo, da lahko stvari premikamo na bolje. Strast in veselje nam dajeta zagon, da se ne ustavljamo na pol poti, pač pa nadaljujemo začrtano pot do cilja.

Zmagovalna miselnost

Z delom in rezultati dokazujemo, da smo zmagovalci. Uspehi so plod skupnega dela, sodelovanja in zagnanosti zmagovalne ekipe. Verjamemo v svoj uspeh, saj nas vodijo visoke moralne vrednote in spoštovanje integritete vsakega posameznika.

Strategija in pričakovani razvoj Skupine KD

S prodajo Adriatic Slovenice d. d. z vsemi njenimi odvisnimi družbami v letu 2019 je družba KD Group in Skupina KD, ki je po vsebini do prodaje delovala kot zavarovalniški holding in pomembna upravljavka vzajemnih skladov ter premoženja institucionalnih investitorjev, spremenila naravo svojega delovanja. Ključne so tako postale naložbe v nepremičninsko dejavnost, družba pa se je spremenila iz strateškega v portfeljskega investitorja. Posledično sta se spremenili tako organizacijska kot finančna struktura družbe, ki sedaj temelji na visoki stopnji samofinanciranja.

Poslovanje Skupine KD vključuje naslednje dejavnosti:
* finančne storitve,
* nepremičnine,
* igralništvo,
* e – mobilnost.

KD LETNO POROČILO 2025 14

1.9 IZJAVA O UPRAVLJANJU

Odgovorno vodenje in upravljanje družbe sta temelj vseh dejavnosti Skupine KD. Temu poslanstvu sledijo tudi organi vodenja in nadzora obvladujoče družbe KD, v kateri je od 16. 11. 2009 uveljavljen enotirni sistem upravljanja. Družba KD v skladu z določilom petega odstavka 70. člena Zakona o gospodarskih družbah podaja izjavo o upravljanju družbe. Pojasnila, ki se navezujejo na šesti odstavek 70. člena Zakona o gospodarskih družbah, so dodana v poglavjih Delnice, dividende in lastniška struktura ter na spletni strani družbe www.kd-fd.si.

1.9.1 Sistem upravljanja KD

Družba KD je novembra 2009 z dvotirnega sistema upravljanja, kjer so pristojnosti skladno z Zakonom o gospodarskih družbah razmejene med skupščino, nadzornim svetom in upravo, prešla na enotirni sistem upravljanja, ki poteka v sodelovanju med skupščino in upravnim odborom.

Organi upravljanja KD – naloge in pristojnosti v enotirnem sistemu upravljanja

Organa upravljanja družbe, skupščina in upravni odbor, delujeta skladno z zakonodajo, s statutom družbe in poslovnikom o delu upravnega odbora. Statut družbe je objavljen na spletnih straneh družbe www.kd-fd.si. O spremembah statuta odloča skupščina z večino najmanj treh četrtin celotnega osnovnega kapitala.

KD LETNO POROČILO 2025 15

1.9.2 Skupščina delničarjev KD d. d.

Skupščina delničarjev družbe KD sprejema temeljne odločitve, ki vodijo k uresničevanju osrednjega ekonomskega cilja – ustvarjanju vrednosti za delničarje. Delničarji uresničujejo svoje pravice na skupščini v skladu z zakonom in s statutom družbe. Glasovalno pravico zagotavlja navadna delnica; vsaka delnica ima en glas. V skladu z zakonom imajo imetniki delnic pravico do udeležbe pri upravljanju družbe, pravico do dela dobička in pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe. Pristojnosti in delovanje skupščine opredeljujeta Zakon o gospodarskih družbah in statut družbe.

Delničarji so se 15. 5. 2025 na 35. skupščini KD seznanili z revidiranim letnim poročilom za leto 2024 in poročilom o prejemkih organov vodenja in nadzora ter izvršnega direktorja v družbi KD d. d. v poslovnem letu 2024. Sprejeli so sklep o uporabi bilančnega dobička za leto 2024, in sicer da se za izplačilo dividend uporabi največ $7.813.000,00$ evrov bilančnega dobička oziroma $50,00$ evrov dividende na delnico. Celotno besedilo sprejetih sklepov skupščin je objavljeno in dostopno na spletnih straneh Ljubljanske borze SEOnet in spletnih straneh družbe www.kd-fd.si v okviru Odnosi z vlagatelji.

1.9.3 Organi vodenja in nadzora

Pravila družbe o imenovanju ter zamenjavi članov organov vodenja in nadzora

V skladu s statutom družbe ima upravni odbor najmanj štiri in največ devet članov oziroma članic. Člane upravnega odbora izvoli in odpokliče skupščina in so imenovani za mandatno dobo štirih let ter so lahko po poteku mandata ponovno izvoljeni. Člani upravnega odbora med sabo izvolijo predsednika in njegovega namestnika. Upravni odbor izmed svojih članov ali tretjih oseb imenuje najmanj enega in največ dva izvršna direktorja. Mandat izvršnemu direktorju traja štiri leta. Predsednik upravnega odbora ali namestnik predsednika upravnega odbora ne more biti izvršni direktor družbe. Član upravnega odbora, ki ni izvršni direktor, se imenuje neizvršni član.

Delovanje upravnega odbora

Upravni odbor vodi in nadzira vodenje družbe ter hkrati zastopa in predstavlja družbo v vseh zadevah, ki niso v pristojnosti izvršnih direktorjev. Sklican mora biti vsaj enkrat v četrtletju. Upravni odbor izmed svojih članov imenuje izvršne direktorje, ki zastopajo in predstavljajo družbo. Pristojnosti upravnega odbora so skupne vsem njegovim članom, nekatere pa so prenesene na izvršne direktorje, tako so izvršni direktorji skladno s statutom pristojni za zastopanje in predstavljanje družbe, vodenje tekočih poslov, prijave vpisov in predložitve listin registru. Prav tako skrbijo za vodenje poslovnih knjig in sestavo letnega poročila. Izvršni direktorji vodijo posle ob upoštevanju navodil in omejitev, ki jih opredeljujejo statut, upravni odbor, skupščina družbe in poslovnik o delu izvršnih direktorjev.

Delničarji so na 35. skupščini KD za novo štiriletno mandatno obdobje, ki začne teči z dnem 19. 11. 2025, za člane upravnega odbora imenovali obstoječe člane, in sicer: Aleksandra Sekavčnika, Tomaža Butino, Katarino Valentinčič Istenič, Milana Kneževiča in Matijo Gantarja.# Sestava upravnega odbora (UO), ki vodi in nadzira družbo KD, je bila v letu 2025 naslednja:
* Milan Kneževič, univerzitetni diplomirani ekonomist in univerzitetni diplomirani inženir gozdarstva – predsednik UO,
* Tomaž Butina, univerzitetni diplomirani inženir računalništva – član UO in namestnik predsednika UO, predsednik revizijske komisije UO,
* Aleksander Sekavčnik, univerzitetni diplomirani ekonomist – član UO in izvršni direktor,
* Katarina Valentinčič Istenič, magistra znanosti – članica UO in članica ter namestnica predsednika revizijske komisije UO,
* Matija Gantar, univerzitetni diplomirani ekonomist – član UO.

Upravni odbor o svojem delovanju v poslovnem letu 2025 podrobneje poroča v poročilu upravnega odbora o preveritvi letnega poročila v poglavju Poročilo upravnega odbora družbe KD.

KD LETNO POROČILO 2025 16

Predstavitev funkcij članov upravnega odbora in vodstva v drugih poslovodnih ali nadzornih organih

Člani upravnega odbora družbe KD so bili na dan 31. 12. 2025 člani poslovodnih ali nadzornih organov naslednjih družb:

Milan Kneževič

Družba	Funkcija
Art Posest d. o. o., Ljubljana	prokurist – do 28. 5. 2025

Aleksander Sekavčnik

Družba	Funkcija
KD Group d. d., Ljubljana	predsednik upravnega odbora
Šumijev kvart, d. o. o., Ljubljana	član nadzornega sveta
Sekavčnik in družbenik, d. n. o., Ljubljana	direktor
LIM Advisors Limited, British Virgin Islands	direktor
Insinvest Ltd, Združeno kraljestvo	direktor

Tomaž Butina

Družba	Funkcija
KD Group d. d., Ljubljana	Namestnik predsednika upravnega odbora – od 19. 11. 2025, član upravnega odbora – do 18. 11. 2025
Šumijev kvart, d. o. o., Ljubljana	član nadzornega sveta
AVRA, d. o. o., Ljubljana	direktor
Dermatologija Rogl Fabjan d. o. o., Ljubljana	direktor
Estetika Rogl Fabjan d. o. o., Ljubljana	direktor
Tobuco d. o. o., Ljubljana	direktor
Wilton GMBH, Nemčija	direktor

Katarina Valentinčič Istenič

Družba	Funkcija
KD Group d. d., Ljubljana	članica upravnega odbora, izvršna direktorica – od 1. 1. 2026
KVI d. o. o., Ljubljana	direktorica
VALINA UPRAVLJANJE, d. o. o. Ljubljana	direktorica
VALINA, d. o. o. Ljubljana	direktorica
VALINA CARE, d. o. o., Ljubljana	direktorica
KD Priložnost d. o. o., Ljubljana	direktorica
BOV INVEST d. o. o., Ljubljana	direktorica
PKŠ d. o. o., Ljubljana	direktorica
R3 Living d. o. o., Ljubljana	direktorica – od 6. 5. 2025
VALINA Home d. o. o., Ljubljana	direktorica – od 1. 9. 2025

Matija Gantar

Družba	Funkcija
KD Group d. d., Ljubljana	glavni izvršni direktor – od 19. 11. 2025, član upravnega odbora – od 19. 11. 2025, namestnik predsednika upravnega odbora – do 18. 11. 2025
DRI Naložbe d. o. o., Ljubljana	direktor
DBS d. d., Ljubljana	član nadzornega sveta

Lastniški deleži članov upravnega odbora in vodstva družbe

Na dan 31. 12. 2025 so bili neposredni lastniški deleži članov upravnega odbora naslednji:
* Milan Kneževič je bil imetnik 4 delnic družbe, kar predstavlja 0,0026 odstotka celotnega kapitala in 0,0027 odstotka delnic z glasovalno pravico,
* Aleksander Sekavčnik je bil imetnik 2.696 delnic družbe, kar predstavlja 1,7253 odstotka celotnega kapitala in 1,8176 odstotka delnic z glasovalno pravico,

KD LETNO POROČILO 2025 17

• Matija Gantar je bil imetnik 13 delnic družbe, kar predstavlja 0,0083 odstotka osnovnega kapitala družbe 0,0088 odstotka delnic z glasovalno pravico.
• Tomaž Butina in Katarina Valentinčič Istenič na dan 31. 12. 2025 nista bila neposredna imetnika delnic družbe.

Članom upravnega odbora in članom vodstva niso bile podeljene pravice do pridobitve ali nakupa delnic družbe KD.

Revizijska komisija upravnega odbora

Revizijsko komisijo upravnega odbora so do 18. 11. 2025 sestavljali predsednik Tomaž Butina ter člana Katarina Valentinčič Istenič in Franc Počivavšek. Od 19. 11. 2025 je revizijska komisija upravnega odbora v sestavi: Tomaž Butina kot predsednik, Katarina Valentinčič Istenič namestnica predsednika in Mojca Burkelca članica revizijske komisije.

Revizijska komisija je organ upravnega odbora, ki podpira upravni odbor pri izpolnjevanju njegove vsestranske odgovornosti za nadziranje vodenja poslov družbe in njenih odvisnih družb, kamor spadajo tudi računovodski poročevalski sistem, sistem notranjih kontrol, revizijski procesi in procesi, s katerimi družba nadzira skladnost z zakoni, predpisi in internimi splošnimi akti ter etičnimi usmeritvami oziroma kodeksi ravnanja. Namen dela revizijske komisije je omogočiti upravnemu odboru zanesljivejše, učinkovitejše in uspešnejše delovanje pri uresničevanju vizije, poslanstva in strateških ciljev delovanja družbe in njene skupine. Revizijska komisija je strokovno delovno jedro upravnega odbora za področja, za katera je zadolžena. Svoje strokovne predloge posreduje upravnemu odboru, mu poroča o svojih ugotovitvah in odgovarja za svoje delo.

Prejemki članov upravnega odbora in vodstva v letu 2025 v Skupini KD

Pojasnila k zgornji tabeli:
Zneski so bruto in so izraženi v evrih. Upoštevajo se vsi zneski, ki so bili izplačani in so jih člani upravnega odbora (UO) in izvršni direktor KD v času opravljanja svoje funkcije v KD v letu 2025 prejeli v KD in v odvisnih družbah, v katerih opravljajo funkcijo v poslovodnih ali nadzornih organih. Plačila za opravljanje funkcije in sejnine vključujejo plačilo za članstvo v UO, poslovodenja izvršnim direktorjem po pogodbi o poslovodenju oziroma zaposlitvi in sejnine za članstvo v revizijski komisiji ali nadzornemu svetu. Zavarovalne premije/bonitete vključujejo premijo za PDPZ in bonitete za managersko, življenjsko, zdravstveno in/ali nezgodno zavarovanje. Druge bonitete vsebujejo boniteto za službeno vozilo in morebitne druge bonitete. Povračila stroškov vsebujejo povračilo stroškov v zvezi z delom (prevoz na delo/z dela in prehrana med delom). Dodatna plačila se nanašajo na izplačilo božičnice.

Član upravnega odbora oz. vodstva	Bruto plača (fiksni del)	Variabilni prejemki	Plačila za opravljanje funkcije in sejnine	Zavarovalne premije/ bonitete	Druge bonitete	Povračila stroškov	Regres za letni dopust in zimski regres	Dodatna plačila	Skupaj
Milan Kneževič	-	-	10.000	-	-	-	-	-	10.000
Aleksander Sekavčnik	45.000	-	92.800	404	-	2.219	3.103	-	143.526
Tomaž Butina	-	-	80.550	-	-	-	-	-	80.550
Katarina Valentinčič Istenič	-	-	79.724	-	-	-	-	-	79.724
Matija Gantar	52.640	-	78.800	1.557	-	2.171	3.103	-	138.271
Skupaj	97.640	-	341.874	1.961	-	4.390	6.206	-	452.071

KD LETNO POROČILO 2025 18

1.9.4 Zunanja revizija ter sistem notranjih kontrol in upravljanje tveganj

Računovodske izkaze družbe KD in Skupine KD leto 2025 je revidirala neodvisna revizijska družba FORVIS MAZARS, družba za revizijo, d. o. o., Ljubljana. Obvladovanje tveganj in delovanje notranjih kontrol je podrobneje predstavljeno v poglavju 1.14. Upravljanje tveganj in notranja revizija.

1.9.5 Pojasnila v zvezi s prevzemno zakonodajo

Imetništvo vrednostnih papirjev družbe v smislu doseganja kvalificiranega deleža, kot ga določa zakon, ki ureja prevzeme, in drugi podatki o lastniški strukturi družbe so pojasnjeni v poglavju 1.10.3. Lastniška struktura.

1.9.6 Pooblastilo za nakup lastnih delnic

Na 30. skupščini delničarjev družbe, ki je potekala 9. 8. 2021, je skupščina pooblastila upravni odbor, da lahko v imenu in za račun družbe kupi lastne delnice, katerih skupno število ne sme presegati 10 odstotkov skupnega števila delnic družbe. Pooblastilo družbi za nakup lastnih delnic velja 36 mesecev od dneva sprejema sklepa skupščine. V skladu s pooblastilom skupščine lahko upravni odbor umakne lastne delnice brez nadaljnjega sklepanja o zmanjšanju osnovnega kapitala. Na 33. skupščini delničarjev dne 14. 5. 2024 je bilo pooblastilo podaljšano za naslednjih 36 mesecev.

1.9.7 Preglednost poslovanja družbe

Preglednost zagotavljamo predvsem z obveščanjem delničarjev in druge javnosti, in sicer z rednim obveščanjem in obveščanjem ob enkratnih dogodkih. Informacije o poslovanju in poslovnih načrtih ter druge pomembne informacije objavljamo na spletnih straneh družbe www.kd-fd.si in v sistemu elektronskega obveščanja Ljubljanske borze SEOnet http://seonet.ljse.si.

1.9.8 Upravljanje družb v Skupini KD

Povezane družbe aktivno upravljamo prek predstavnikov krovne družbe v upravnih odborih ter nadzornih svetih odvisnih družb.

1.9.9 Politika raznolikosti

Družba nima sprejete politike raznolikosti kot samostojne politike, vendar sestava upravnega odbora in komisij izraža raznolikost z vidika spola, izobrazbe, starosti in poklicnih izkušenj. Glede na velikost družbe in cilje, ki jim družba sledi, je zastopanost v organih vodenja in nadzora ter ob upoštevanju temeljnih načel politike raznolikosti primerna, v primeru sprememb v skupini, pa bo družba pristopila k sprejemu politike raznolikosti.

Družba je marca 2017 sprejela Kodeks upravljanja Skupine KD, ki v zvezi z imenovanji organov vodenja in nadzora zasledovanje politike raznolikosti vključuje kot enega izmed kriterijev pri izboru kandidatov za člane (določbi 2.1.12 in 3.1.5.). Skupina KD je sprejela svoj lastni kodeks upravljanja in ga sklenila uporabljati namesto Kodeksa upravljanja javnih delniških družb z namenom prilagoditve glavnih načel upravljanja družb specifičnosti poslovanja Skupine KD. Družba ocenjuje, da je sistem upravljanja v tej obliki primeren za trenutno sestavo Skupine KD.

1.9.10 Izjava upravnega odbora KD d. d. o upoštevanju Kodeksa upravljanja Skupine KD

Upravni odbor družbe KD, finančna družba, d. d., Dunajska cesta 63, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: KD ali družba) izjavlja, da je pri upravljanju družbe KD v poslovnem letu 2025 izpolnjeval vsa določila Kodeksa upravljanja Skupine KD s spremembami in dopolnitvami, ki ga je upravni odbor KD sprejel 24. 4. 2019 in ga družba uporablja kot svoj lastni referenčni kodeks upravljanja. Kodeks upravljanja Skupine KD je objavljen na spletni strani družbe www.kd-fd.si/sl/o-nas/dokumenti-druzbe/.

Ljubljana, 30. 3.# 2026 Milan Kneževič, predsednik upravnega odbora KD KD LETNO POROČILO 2025 19

1.10 DELNICE, DIVIDENDE IN LASTNIŠKA STRUKTURA

1.10.1 Osnovni podatki o delnicah, dividendah in kapitalu

Osnovni kapital KD je 31. 12. 2025 znašal 1.304.122,84 evra in je bil razdeljen na 156.260 rednih delnic z oznako SKDR. Delnice družbe KD, z oznako SKDR, so uvrščene v trgovanje na Ljubljanski borzi od 21. 12. 2000, vstopna kotacija oz. od 3. 1. 2018 standardna kotacija.

Knjigovodska vrednost delnice SKDR je 31. 12. 2025 znašala 397,39, evra, kar pomeni 0,7 odstotno zvišanje glede na leto prej, ko je vrednost znašala 394,62 evra. Knjigovodska vrednost delnice je izračunana kot knjigovodska vrednost kapitala ob koncu obračunskega obdobja, ki se deli s številom vseh izdanih delnic, brez lastnih delnic, ob koncu obračunskega obdobja.

Čisti poslovni izid na delnico je v letu 2025 znašal 52,37 evra, leta 2024 pa 12,89 evra. Čisti poslovni izid na delnico je izračunan kot čisti poslovni izid, ki se deli s povprečnim številom vseh navadnih izdanih delnic, brez lastnih delnic, obračunskega obdobja.

1.10.2 Gibanje vrednosti delnice

Redna delnica SKDR v letu 2025

Z redno delnico SKDR je bilo v letu 2025 na Ljubljanski borzi sklenjenih poslov v skupni vrednosti 86.740 evrov. Delnica je leto 2025 zaključila pri tržni ceni 650,00 evrov, kar je 9,2 odstotka več v primerjavi s tržno ceno na začetku leta, ko je znašala 595,00 evrov. Najnižja tržna cena v letu 2025 je bila 480,00 evrov, najvišja pa 660,00 evrov.

Temeljni kazalniki redne delnice SKDR

Podatki o delnici	31. 12. 2025	31. 12. 2024	Sprememba 2025 / 2024 (v %)
Število delnic	156.260	156.260	100,0 %
Tržna cena (v EUR)	650,00	595,00	109,2 %
Tržna kapitalizacija (v mio EUR)	101,6	93,0	109,2 %

Vir: Ljubljanska borza vrednostnih papirjev, izračuni KD.

1.10.3 Lastniška struktura

Največji delničar družbe KD je družba Soroli Invest Limited, ki ima v lasti 50.000 navadnih imenskih delnic z oznako SKDR, kar je 32,00 odstotka vseh izdanih delnic družbe.

Lastniška struktura družbe KD 31. 12. 2025
SKDR – navadne imenske delnice

	Število delničarjev	Število delnic	Odstotek lastništva (v %)
Domače osebe	119	50.602	32,38 %
Pravne osebe	26	43.918	28,11 %
Fizične osebe	93	6.684	4,28 %
Tuje osebe	6	105.658	67,62 %
Pravne osebe	5	105.655	67,61 %
Fizične osebe	1	3	0,00 %
Skupaj SKDR	125	156.260	100,00 %

KD LETNO POROČILO 2025 20

Največji imetniki navadnih delnic (SKDR) 31. 12. 2025

Delničar	Kraj	Število delnic	Delež od vseh delnic SKDR (v %)
1 SOROLI INVEST LIMITED	Limassol	50.000	32,00 %
2 CARANTHANIA INVESTMENTS	Luxembourg	32.245	20,64 %
3 ADRIA P.B. d.o.o.	Zagreb	23.377	14,96 %
4 KDG Naložbe, d.o.o.	Ljubljana	10.446	6,69 %
5 KD d. d.	Ljubljana	7.514	4,81 %
Skupaj prvih pet imetnikov delnic SKDR		123.582	79,09 %
Drugi		32.678	20,91 %
Skupaj vseh delnic SKDR		156.260	100,00 %

1.10.4 Lastne delnice

Število 1. 1. 2025	Nakupi	Prodaje	Število 31. 12. 2025	Delež v os. kapitalu (v %)
7.729	200	-	7.929	5,07
SKDR

Družba KD je bila na 31. 12. 2025 imetnica 7.514 lastnih navadnih delnic z oznako SKDR. Odvisna družba KD Group d. d. je bila na dan 31. 12. 2025 imetnica 415 delnic SKDR, pri čemer se skladno z Zakonom o gospodarskih družbah te delnice štejejo za lastne delnice družbe.

SOROLI INVEST LIMITED 32,0%
CARANTHANIA INVESTMENTS 20,6%
ADRIA P.B. d.o.o. 15,0%
KDG Naložbe, d.o.o. 6,7%
KD d.d. 4,8%
Drugi 20,9%

KD LETNO POROČILO 2025 21

1.11 POSLOVANJE V LETU 2025

1.11.1 Makroekonomsko okolje Slovenije v letu 2025

Komentar BDP Slovenija: Gospodarska rast v letu 2025 je bila v Sloveniji nižja kot v EU

V zadnjem četrtletju in celem letu 2025 so gospodarsko rast poganjale državne in infrastrukturne investicije ter trošenje gospodinjstev, gibanja v izvoznem sektorju so se občutno umirila. Po objavljenih podatkih Statističnega urada RS se je rast BDP v zadnjem četrtletju 2025 nekoliko upočasnila (0,4 % tekoče; medletno je bila 2,0-odstotna), v celem letu 2025 (1,1 %) pa je nekoliko presegla jesenska pričakovanja (0,8 %), a je bila nižja kot v letu 2024 (1,7 %). Od drugega četrtletja so gospodarsko rast poganjale predvsem gradbene investicije, najbolj državne in infrastrukturne, ter trošenje gospodinjstev. Gibanja v izvoznem sektorju so se občutno umirila: izvoz blaga je v celem letu stagniral in zaostal za rastjo tujega povpraševanja, dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih ter prometu pa je upadla.

BDP v povprečju EU se je v zadnjem četrtletju tekoče povečal za 0,3 % (medletno za 1,5 %, desezonirano), v letu 2025 je bil medletno višji za 1,6 % (desezonirano, primerljiv podatek za Slovenijo za celo leto je 0,9 %).

Ekonomsko ogledalo: Kazalniki gospodarskega razpoloženja v evrskem območju za zadnje lansko četrtletje nakazujejo nadaljevanje rasti aktivnosti. Povprečni vrednosti sestavljenega kazalnika vodij nabave (PMI) in kazalnika gospodarske klime sta dosegli najvišji ravni po drugem četrtletju 2023, zaupanje pa se je izboljšalo v vseh dejavnostih in med potrošniki. V medletni primerjavi je bilo opazno višje v industriji in gradbeništvu. ECB sicer v decembrski napovedi za letos pričakuje nekoliko nižjo gospodarsko rast evrskega območja kot v preteklem letu, ko je rast v začetku leta pospešil povečan izvoz pred zvišanjem carin. Glavno gonilo rasti bo ostala zasebna potrošnja ob višjih realnih plačah, visoki zaposlenosti in postopnem zniževanju stopnje varčevanja. Rast bodo podpirale tudi podjetniške naložbe ter višji izdatki za infrastrukturo in obrambo, zlasti v Nemčiji. Realna rast BDP naj bi letos znašala 1,2 % (v 2025 1,4 %), v letih 2027 in 2028 pa 1,4 %. Tveganja za uresničitev napovedi ostajajo velika, predvsem zaradi trgovinskih napetosti ter finančnih in geopolitičnih negotovosti. Bolj od pričakovanj pa bi gospodarsko rast lahko spodbudili obrambni in infrastrukturni izdatki ter reforme za dvig produktivnosti.

Gospodarsko aktivnost v Sloveniji sta lani ob šibkejši proizvodnji predelovalnih dejavnosti in izvozu poganjala gradbeništvo in potrošnja gospodinjstev. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je novembra tekoče nekoliko okrepila, v enajstih mesecih pa je ostala medletno manjša, z največjim upadom v proizvodnji vozil in plovil ter kovinski industriji. Realni izvoz blaga se je novembra tekoče povečal drugi mesec zapored, vendar je bil v enajstih mesecih še nekoliko manjši kot pred letom (za 0,2 %), uvoz pa večji (za 1,6 %). Medletno je najbolj zaostajal izvoz vozil ter drugih strojev in naprav, tudi železa in jekla ter nekaterih drugih materialov (izdelki iz kavčuka, mineralni proizvodi, papir). Tudi izvozni tržni delež na trgu EU je v treh četrtletjih 2025 medletno upadel za 2,1 %, k čemur je prispevala večina večjih skupin izdelkov predelovalnih dejavnosti (cestna vozila, električni stroji in naprave, industrijski stroji ter farmacevtski izdelki), tržni delež energetsko intenzivnih proizvodov pa je bil podoben kot pred letom. Nasprotno se je rast vrednosti opravljenih gradbenih del od drugega lanskega četrtletja močno okrepila, v enajstih mesecih je bila medletno večja za desetino. Realni prihodek v večini trgovinskih panog se je po zmanjšanju v tretjem četrtletju oktobra povečal in bil v desetih mesecih v vseh trgovinskih panogah medletno večji. Pri ostalih tržnih storitvah se je realni prihodek po močni rasti v tretjem četrtletju oktobra precej zmanjšal, a je bil v desetih mesecih medletno manjši le v drugih poslovnih dejavnostih. Trošenje gospodinjstev je bilo tudi v zadnjem četrtletju medletno večje, zlasti so se povečali nakupi novih osebnih avtomobilov. Vrednost kazalnika gospodarske klime, ki se je decembra še izboljšala, po treh letih ponovno presega dolgoletno povprečje.

V enajstih mesecih je bilo število delovno aktivnih oseb medletno manjše za 0,4 %, število brezposelnih pa je decembra 2025 malenkost presegalo zelo nizko raven iz decembra 2024; rast bruto plače se je ob višji rasti v javnem sektorju oktobra še nekoliko okrepila. Število delovno aktivnih oseb že več mesecev stagnira (desez.), v enajstih mesecih pa je bilo medletno manjše za 0,4 %. Največji medletni upad je bil v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, predelovalnih dejavnostih in komunikacijskih dejavnostih. Število brezposelnih je decembra ostalo na ravni prejšnjega meseca (desez.), medletno pa je bilo nekoliko višje (0,3 %). Število dolgotrajno brezposelnih in brezposelnih starejših (50 let in več) je bilo še naprej manjše kot pred letom (-5,6 % oz. -5,3 %), število brezposelnih mladih pa za skoraj desetino večje. Medletna nominalna rast povprečne bruto plače je bila oktobra predvsem zaradi okrepljene rasti v javnem sektorju višja kot v predhodnih mesecih. V desetih mesecih lani je bila skupna povprečna bruto plača realno višja za 4,6 % (nominalno za 7 %) – v javnem sektorju za 7,4 %, v zasebnem pa za 2,9 % (nominalno za 9,8 % oz. 5,3 %).

KD LETNO POROČILO 2025 22

Cene življenjskih potrebščin so decembra tretji mesec zapored ostale nespremenjene, medletna rast pa se je povišala na 2,7 %. K povečanju medletne inflacije so decembra pomembno prispevale manj izrazite sezonske pocenitve (počitnice v paketu ter obleka in obutev). K medletni inflaciji so še vedno največ prispevale za 4,5 % višje cene hrane in brezalkoholnih pijač, a se je njihova medletna rast v zadnjih mesecih postopoma umirjala, saj so se od oktobra do decembra znižale za 0,9 %. Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev so se novembra malenkost povišale, medletna rast pa se je pod vplivom medletnega upada cen energentov znižala na 1,1 %.

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je v enajstih mesecih 2025 znašal 1,1 mrd EUR, kar je 560 mio EUR več kot v enakem obdobju predhodnega leta, pri čemer je bilo povečanje načrtovano. V enajstih mesecih lani so se prihodki zvišali za 6,5 %, kar je znatno manj kot v enakem obdobju predhodnega leta (10,8 %). Upočasnitev je bila povezana s konjunkturnimi dejavniki in ukrepi, ki so vplivali na visoko rast socialnih prispevkov ter nekaterih davčnih prihodkov v letu 2024.Odhodki so bili v enajstih mesecih lani medletno višji za 8,6 %, kar je bila nekoliko višja rast kot v enakem obdobju predhodnega leta (7,8 %). K rasti odhodkov so lani največ prispevali sredstva za plače zaposlenim zaradi izvajanja plačne reforme, pokojnine in nekateri drugi transferji. Po znižanju v letu 2024 so se v letu 2025 povečevali tudi investicijski odhodki, zlasti za nakup vojaške opreme.

Pretežni del primanjkljaja konsolidirane bilance je izhajal iz primanjkljaja državnega proračuna, ki se je po pričakovanjih decembra precej povečal in v letu 2025 znašal 1.717 mio EUR oz. 2,4 % BDP, kar je nekoliko manj od predvidenega s spremembami državnega proračuna za leto 2025 (1.866 mio EUR oz. 2,6 % BDP). Na to povečanje so najbolj vplivala izplačila zimskega regresa javnim uslužbencem, zimskega dodatka za upokojence, sredstev za pokrivanje obveznosti javnih zdravstvenih zavodov in krepitev investicijske porabe. Vir: Komentar BDP, februar 2025, UMAR; Ekonomsko ogledalo, št. 1, letnik XXXII, januar 2026, UMAR.

Slovenski nepremičninski trg

Na slovenskem nepremičninskem trgu je v prvem polletju 2025 prišlo do obrata trenda upadanja prometa s stanovanjskimi nepremičninami in zemljišči za njihovo gradnjo, trend rasti njihovih cen pa se je nadaljeval. Na ravni države se je v primerjavi z drugim polletjem 2024 število sklenjenih transakcij za stanovanja v večstanovanjskih stavbah povečalo kar za 30 odstotkov, za stanovanjske hiše pa za 20 odstotkov. Nekaj manj kot za hiše se je število sklenjenih transakcij povečalo tudi pri zazidljivih zemljiščih. Tako izrazito povečanje, po treh letih stalnega upadanja števila transakcij, je bilo nekoliko nepričakovano.

Očitno je to posledica povečanega plačilno sposobnega povpraševanja po stanovanjskih nepremičninah, na katero je vplival predvsem občuten padec fiksnih obrestnih mer za stanovanjske kredite, ki smo mu bili priča od polovice prejšnjega leta naprej. Deloma sta vplivali tudi visoka stopnja zaposlenosti in realna rast plač. Šele realizirano število transakcij v drugi polovici letošnjega leta bo pokazalo, ali je bilo v lanskem letu dožeto dno prometa z nepremičninami ali pa je šlo le za začasno oživitev nepremičninskega trga.

Cene stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji so po prvi polovici leta 2023, ko je že kazalo, da se njihova rast zaustavlja, zadnji dve leti rasle razmeroma enakomerno, za 3 do 5 odstotkov na polletje. Tako so cene stanovanjskih nepremičnin in zemljišč za njihovo gradnjo v prvi polovici letošnjega leta skoraj povsod po državi ponovno dosegle rekordne vrednosti. Srednja cena rabljenega stanovanja v večstanovanjskih stavbah je tako na ravni države prvič prebila mejo 3.000 €/m², v Ljubljani, kjer je najvišja, pa je dosegla že skoraj 4.900 €/m².

V Ljubljani je bila sicer rast cen stanovanj v prvi polovici letošnjega leta povprečna, zrasle so za 5 odstotkov, tako kot v Celju. Najvišja je bila rast cen stanovanj v okoliških naseljih Ljubljane, v Mariboru in Kranju, kjer je bila okoli 10-odstotna. Na pretežno ruralnih območjih države pa je bila rast cen stanovanj podpovprečna.

Rast cen še vedno poganja presežno povpraševanje, ki vztraja tudi zaradi še vedno nezadostne ponudbe stanovanj, ki je posledica pomanjkanja primernih zazidljivih zemljišč v največjih mestih in dolgotrajnih postopkov za pridobitev gradbenih dovoljenj za gradnjo večjih stanovanjskih projektov. Dodatni pritisk na cene nepremičnin pa ustvarja tudi stalna rast gradbenih stroškov. Večjih sprememb trendov cen stanovanjskih nepremičnin in zemljišč za njihovo gradnjo na slovenskem nepremičninskem trgu tudi v bodoče ni pričakovati.

KD LETNO POROČILO 2025 23

Glede na še začasne podatke o evidentiranih poslih z nepremičninami ocenjujemo, da je bilo v prvem polletju 2025 sklenjenih več kot 15 tisoč kupoprodajnih pogodb, njihova skupna vrednost pa je znašala več kot 1,6 milijarde evrov.

	2023_I	2023_II	2024_I	2024_II	2025_I
Število pogodb (v tisočih)	15,9	15,1	12,8	12,2	14,5
Vrednost pogodb (v milijardah €)	1,45	1,48	1,51	1,30	1,43

Opombe:
- Za prikaz števila in vrednosti kupoprodajnih pogodb so upoštevani vsi evidentirani posli z nepremičninami (stavbami, deli stavb in parcelami), ki so bili sklenjeni na prostem trgu, na prostovoljnih javnih dražbah, z javnimi prodajami v izvršilnih in stečajnih postopkih, med povezanimi fizičnimi ali pravnimi osebami, in finančni lizingi za nepremičnine.
- Podatki za prvo polletje 2025 so še začasni in niso neposredno primerljivi s podatki za prejšnja polletja.

V prvem polletju letošnjega leta se je na slovenskem nepremičninskem trgu število sklenjenih kupoprodajnih pogodb, po zmanjševanju njihovega števila, ki smo mu bili priča v predhodnih petih polletjih, opazno povečalo. Po naši oceni je bilo število sklenjenih pogodb v prvem polletju letošnjega leta glede na drugo polletje 2024 za skoraj četrtino večje, v primerjavi s prvim polletjem 2024 pa je bilo večje za približno petino. Skupna vrednost sklenjenih pogodb je bila glede na drugo polletje 2024 večja za približno petino, v primerjavi s prvim polletjem 2024 pa za približno 5 odstotkov

Opombe:
- Končno število in vrednost pogodb za prvo polletje leto 2025 sta glede na preliminarne podatke ocenjena na izkustveni podlagi. Predvideno je, da bo končno število evidentiranih pogodb z nepremičninami za prvo polletje 2025 večje za 5 odstotkov, njihova skupna vrednost pa za 10 odstotkov. Vir: GURS, Poročilo o slovenskem nepremičninskem trgu za prvo polletje 2025, oktober 2025.

KD LETNO POROČILO 2025 24

Slovenski borzni delniški trg

Indeks Ljubljanske borze SBI TOP je v letu 2025 zabeležil 50,33 % rast in ob koncu leta znašal 2.505,44 točk. Na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je bilo v letu 2025 skupaj s svežnji za 835 milijonov evrov prometa, kar je za 65% več kot v predhodnem letu. Največ prometa predstavljajo posli z delnicami, in sicer je promet brez svežnjev znašal 687 milijonov evrov, pri čemer je bilo opravljenih 61.468 poslov. Med delnicami je bilo največ prometa z delnicami Krke (za 321 milijonov evrov), NLB (157 milijonov evrov) in Zavarovalnice Triglav (58 milijonov evrov). Tržna kapitalizacija vseh vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi je konec leta 2025 znašala 55.962 milijonov evrov, od tega so predstavljale delnice 32 % oziroma 17.646 milijonov evrov in obveznice skupaj s komercialnimi zapisi, zakladnimi menicami in strukturiranimi produkti 68 % oziroma 38.316 milijonov evrov.

Trg dolžniških vrednostnih papirjev

Leto 2025 so ponovno zaznamovale centralne banke. V prvi polovici leta je Evropska centralna banka nadaljevala z rezi obrestnih mer in prišla do nivoja obrestne mere mejnega depozita 2,0 %. Nižanje ključnih obrestnih mer je omogočilo upadanje inflacije, ki se giblje okoli ciljnih ravni Evropske centralne banke. Na drugi strani je ameriška centralna banka nadaljevala z nižanji ključne obrestne mere v drugi polovici leta. S tremi rezi po 25 bazičnih točk je zgornja meja ključne obrestne mere upadla na 3,75 % s 4,5 %.

Na daljšem delu krivulje gibanje zahtevanih donosnosti ni bilo enotno. Nemške zahtevane donosnosti so se postopno zviševale skozi celotno leto v luči napovedane ohlapnejše fiskalne politike nove nemške vlade in posledičnega povečanja izdaj obveznic. Zahtevane donosnosti dolgoročnih obveznic nekaterih »perifernih« držav so bile skozi leto relativno nespremenjene in se je posledično pribitek donosnosti teh držav nad nemškimi zmanjšal. Ameriške zahtevane donosnosti pa so upadle v luči zaznane šibkosti na trgu dela in upadanju stopnje inflacije. Pribitki podjetniških obveznic nad državnimi so se skozi leto ohranjali na nizkih nivojih.

1.11.2 Delujoče podjetje

Skupina KD je v dobri finančni kondiciji. Skupina ima na voljo dovolj likvidnih sredstev in hitro vnovčljivih naložb, da lahko še naprej premišljeno išče nove projekte, s katerimi bi lahko dosegali visoke finančne donose. S prepoznavanjem in obvladovanjem tveganj bomo tudi v bodoče zagotavljali stabilnost poslovanja Skupine.

KD LETNO POROČILO 2025 25

1.11.3 Analiza poslovanja Skupine KD v letu 2025

SKUPINA KD IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

Finančni izid (v mio. EUR)	2025	2024	Indeks
Poslovni prihodki (v mio. EUR)	37,2	13,7	270
Poslovni odhodki (v mio. EUR)	(29,2)	(16,3)	180
Čisti poslovni izid (v mio. EUR)	9,0	10,4	86

BILANCA STANJA

	31. 12. 2025	31. 12. 2024	Indeks
Sredstva (v mio. EUR)	124,3	106,7	117
Kapital (v mio. EUR)	103,9	94,7	110
Finančne obveznosti (v mio. EUR)	14,3	2,2	634

KAZALNIKI

Kazalnik	2025	2024	Indeks
Donosnost kapitala - ROE (v %)	16,3	8,0	205
Čisti poslovni izid na delnico (v EUR)	109,21	50,53	216
Celotna gospodarnost	1,6	1,5	106

	31. 12. 2025	31. 12. 2024	Indeks
Knjigovodska vrednost delnice (v EUR)	700,58	637,72	110
Delež kapitala v financiranju	83,6	88,8	94

Kazalnik deleža kapitala v financiranju se je v letu 2025 znižal s 88,8 (konec leta 2024) na 83,6, kar je še vedno v skladu z zastavljeno strategijo, ki temelji na visoki stopnji samofinanciranja. Zvišal se je kazalnik donosnosti kapitala (ROE), ki nam pove, da je bilo z eno denarno enoto kapitala v letu 2025 ustvarjenih 1,16 denarne enote. Kazalnik celotne gospodarnosti se je v letu 2025 zvišal glede na predhodno leto in je znašal 1,6. Le-ta ponazarja, da je bilo z eno enoto odhodkov ustvarjenih 1,6 enot prihodkov.

KD LETNO POROČILO 2025 252 Donosnost kapitala - ROE (v %): $\text{čisti poslovni izid} / \text{povprečni kapital} * 100$
3 Čisti poslovni izid na delnico, ki pripada večinskim lastnikom družbe: $\text{čisti poslovni izid večinskih lastnikov} / \text{povprečno število vseh navadnih izdanih delnic (brez lastnih delnic)}$
4 Celotna gospodarnost: $(\text{poslovni prihodki} + \text{povečanje} / (\text{zmanjšanje}) \text{vrednosti zalog proizvodov} + \text{finančni izid}) / \text{poslovni odhodki}$
5 Knjigovodska vrednost delnice: $\text{knjigovodska vrednost kapitala večinskih lastnikov} / \text{število vseh izdanih delnic brez lastnih delnic}$
6 Delež kapitala v financiranju: $\text{kapital} / \text{obveznosti do virov sredstev} * 100$

KD LETNO POROČILO 2025 26

Struktura poslovnega izida pred davki v letu 2025 in sredstev po segmentih na 31. 12. 2025 (v tisoč EUR)

Finančni izid

Finančni izid je v letu 2025 znašal 9 milijonov evrov, kar je 14 % manj kot v letu 2024. Pozitivni finančni izid je sestavljen predvsem iz neto prihodkov od pridruženih družb (5,3 milijona evrov; -17 % glede na 2024) ter čistih dobičkov iz finančnih sredstev (1,9 milijona evrov; -31% glede na 2024). Pomembni so bili še obrestni in podobni prihodki, ki so znašali 1,8 milijona evrov, kar je 53 % več kot v letu 2024. Prihodki iz dividend so znašali 0,7 milijona evrov, na drugi strani so obrestni in podobni odhodki predstavljali -0,23 milijona evrov ter slabitve -0,45 milijona evrov.

Finančni izid po vrstah v letih 2025 in 2024 (v tisoč EUR)

Poslovni izid pred davki	6.672	6.411
Področni odseki (v tisoč EUR)
Finančno poslovanje	84.508
E-mobilnost	7.910
Nepremičnine	10.100
Igralništvo	21.787
Sredstva

(Opomba: Tabela zgoraj je deloma rekonstruirana na podlagi besedila, saj grafi niso bili v celoti prevedljivi v standardno tabelo.)

Neto finančni izid (v tisoč EUR)	2025	2024
Prihodki in odhodki od pridruženih družb	1.061	2.764
Obrestni in podobni odhodki	(3.000)
Obrestni in podobni prihodki	1.800
Prihodki iz dividend	700
Odprava oslabitev / oslabitev finančnih sredstev
Čisti dobički / (izgube) iz finančnih sredstev	1.900

KD LETNO POROČILO 2025 27

Poslovni prihodki

Poslovni prihodki so znašali 37,2 milijona evrov, medtem ko so v letu 2024 znašali 13,7 milijona evrov. Največja razlika je v visokih drugih prihodkih iz poslovanja (prihodki iz naslova slabega imena so znašali 10,4 milijona evrov ter prejete odškodnine 3 milijone evrov). Glavnina čistih prihodkov od prodaje (22,2 milijona evrov; +172% glede na leto 2024) je bila generirana v dejavnosti igralništva (9,4 milijona evrov, +5%), kinematografije (2,6 milijona evrov; +25%) in v novi dejavnosti E-mobilnost (8,4 milijona evrov).

Poslovni prihodki po vrstah v letih 2025 in 2024 (v tisoč EUR)

Poslovni prihodki (v tisoč EUR)	2025	2024
Čisti prihodki od prodaje	22.163	8.819 (izpeljano iz grafov/besedila)
Drugi prihodki iz poslovanja	14.989	4.920 (izpeljano iz grafov/besedila)
Skupaj	37.152	13.739

Poslovni odhodki

Poslovni odhodki so znašali 29,2 milijona evrov, kar je 80 % več kot v letu 2024. Najvišji so stroški dela (9,7 milijona evrov; +133%), sledijo stroški storitev (7,1 milijona evrov; +30%) ter stroški materiala in blaga (5,6 milijona evrov; +315%). Porast stroškov dela, materiala in storitev je povezana z vključitvijo novih družb v Skupino s področja E-mobilnosti (družbi Etrel in Ocean).

Poslovni odhodki po vrstah v letih 2025 in 2024 (v tisoč EUR)

Poslovni odhodki (v tisoč EUR)	2025	2024
Stroški dela	9.651	4.143
Stroški storitev	7.088	5.468
Stroški materiala in blaga	5.630	1.355
Amortizacija	2.270	1.233
Oslabitev naložbenih nepremičnin
Prevrednotovalni poslovni odhodki
Drugi odhodki	(3.916)	(3.619)
Skupaj	(29.231)	(16.256)

KD LETNO POROČILO 2025 28

Čisti poslovni izid

Skupina je v letu 2025 poslovala s čistim dobičkom v višini 16,2 milijona evrov, kar je 116 % več kot v letu 2024.

Čisti poslovni izid v letih 2025 in 2024 (v tisoč EUR)

Čisti poslovni izid (v tisoč EUR)	2025	2024
Čisti poslovni izid	16.201	7.508

Sredstva

Sredstva so na dan 31. 12. 2025 znašala 124,3 milijona evrov, kar je 17 % več glede na konec leta 2024. Porast sredstev (zaloge, denarna sredstva, terjatve, osnovna sredstva) je povezana z vključitvijo novih družb v Skupino s področja E-mobilnosti (družbi Etrel in Ocean). Na drugi strani so se znižale finančne naložbe (-5 %) in naložbene nepremičnine (-4 %).

Sredstva po vrstah na 31. 12. 2025 in 31. 12. 2024 (v tisoč EUR)

Sredstva (v tisoč EUR)	31. 12. 2025	31. 12. 2024
Denarna sredstva	61.441	64.729
Ostalo	22.162	23.024
Zaloge	9.263	103
Naložbene nepremičnine	19.964	13.641
Finančne naložbe	11.475	5.192
Skupaj	124.305	106.689

KD LETNO POROČILO 2025 29

Obveznosti do virov sredstev

Kapital se je glede na konec leta 2024 zvišal za 10 % in je znašal 103,9 milijona evrov. Finančne obveznosti so znašale 14,3 milijona evrov in so zaradi vključitve nove družbe zrasle za 12 milijonov glede na konec leta 2024. Poslovne in druge obveznosti so se znižale za 37% in so znašale 6,1 milijona evrov.

Obveznosti do virov sredstev po vrstah na 31. 12. 2025 in 31. 12. 2024 (v tisoč EUR)

Obveznosti do virov sredstev (v tisoč EUR)	31. 12. 2025	31. 12. 2024
Poslovne in druge obveznosti	6.126	9.718
Finančne obveznosti	14.262	2.250
Kapital	103.917	94.721
Skupaj	124.305	106.689

KD LETNO POROČILO 2025 30

1.11.4 Analiza poslovanja družbe KD v letu 2025

KD D.D.

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA	2025 (v mio. EUR)	2024 (v mio. EUR)	Indeks
Prihodki	8,1	2,2	366
Odhodki	(0,3)	(0,3)	94
Čisti poslovni izid	7,8	1,9	406

BILANCA STANJA (na dan 31. 12.)	2025 (v mio. EUR)	2024 (v mio. EUR)	Indeks
Sredstva	59,0	58,6	101
Kapital	58,9	58,6	101
Finančne obveznosti	-	-	-

KAZALNIKI	2025	2024	Indeks
Donosnost kapitala - ROE (v %)	7	13,2	3,2
Čisti poslovni izid na delnico (v EUR)	8	52,37	12,89
Knjigovodska vrednost delnice (v EUR)	9	397,39	394,62
Delež kapitala v financiranju	10	99,9	99,9

Družba KD v letu 2025 zabeležila finančne prihodke iz deležev (dividenda) v višini 8 milijonov evrov, tako je tudi čisti poslovni izid na delnico znašal pozitivnih 52,37 evra (12,89 evra v letu 2024). Zvišal se je tudi kazalnik donosnosti kapitala (ROE), ki nam pove, da je bilo z eno denarno enoto kapitala v letu 2025 ustvarjenih 1,13 denarne enote. Kazalnik delež kapitala v financiranju ostaja na visoki ravni (99,9), kar potrjuje zastavljeno strategijo, ki temelji na visoki stopnji samofinanciranja.
7 Donosnost kapitala - ROE (v %): $\text{čisti poslovni izid} / \text{povprečni kapital} * 100$
8 Čisti poslovni izid na delnico: $\text{čisti poslovni izid} / \text{povprečno število vseh navadnih izdanih delnic (brez lastnih delnic)}$
9 Knjigovodska vrednost delnice: $\text{knjigovodska vrednost kapitala} / \text{število vseh izdanih delnic (brez lastnih delnic)}$
10 Delež kapitala v financiranju: $\text{kapital} / \text{obveznosti do virov sredstev} * 100$

KD LETNO POROČILO 2025 31

Poslovni odhodki

Poslovni odhodki so znašali 270 tisoč evrov, kar je 6 % manj kot v letu 2024. Najvišji so bili stroški storitev, ki so znašali 170 tisoč evrov in so se glede na leto 2024 znižali za 10 %. Stroški dela so znašali 100 tisoč evrov in so ostali na podobni ravni kot v letu 2024.

Poslovni odhodki po vrstah v letih 2025 in 2024 (v tisoč EUR)

Poslovni odhodki (v tisoč EUR)	2025	2024
Stroški blaga, materiala in storitev	(170)	(188)
Stroški dela	(100)	(99)
Amortizacija
Skupaj	(270)	(287)

Čisti poslovni izid

KD d. d. je v letu 2025 predvsem na račun prihodkov iz dividend posloval s čistim dobičkom v višini +7,8 milijona evrov, kar je 5,9 milijona evrov več kot v letu 2024.

Čisti poslovni izid v letih 2025 in 2024 (v tisoč EUR)

Čisti poslovni izid (v tisoč EUR)	2025	2024
Čisti poslovni izid	7.768	1.915

KD LETNO POROČILO 2025 32

Sredstva

Sredstva so na 31.12.2025 znašala 59 milijonov evrov, kar je 1 % več glede na konec leta 2024. Zvišala so se denarna sredstva in sicer za 0,36 milijona evrov.

Sredstva po vrstah 31. 12. 2025 in 31. 12. 2024 (v tisoč EUR)

Sredstva (v tisoč EUR)	31. 12. 2025	31. 12. 2024
Denarna sredstva	58.577	58.577
Finančne naložbe	431	72
Skupaj	59.008	58.649

Obveznosti do virov sredstev

Kapital se je glede na konec leta 2024 zvišal za 1 % in je znašal 58,9 milijona evrov. Poslovne in druge obveznosti so znašale 64 tisoč evrov.

Obveznosti do virov sredstev po vrstah 31. 12. 2025 in 31. 12. 2024 (v tisoč EUR)

Obveznosti do virov sredstev (v tisoč EUR)	31. 12. 2025	31. 12. 2024
Poslovne in druge obveznosti	64	36
Kapital	58.944	58.613
Skupaj	59.008	58.649

KD LETNO POROČILO 2025 33

1.12 POSLOVANJE NAŠIH DEJAVNOSTI V LETU 2025

1.12.1 Finančne storitve

Dejavnost upravljanja tržnih in netržnih naložb se opravlja predvsem na družbi KD Group.

Opis aktivnosti v letu 2025

Mandat na Generali Investments

Od pričetka upravljanja portfelja v februarju 2019 so se ob upoštevanju cilja ohranjanja premoženja izvajale različne strategije, pri čemer se je hrbtenica portfelja osnovala na obveznicah, katerih naložbeni horizonti so blizu likvidnostnega načrta družbe.

Upravljanje prostih denarnih sredstev

Preostala denarna sredstva, namenjena tekočemu poslovanju družbe in realizaciji predvidenih poslovnih dogodkov v letu 2025, so bila po načelu zagotavljanja ustrezne likvidnosti ob primerni donosnosti diverzificirana.

Tržni portfelj

Del tržnega portfelja lastniških vrednostnih papirjev je sestavljen pretežno iz družb prve kotacije Ljubljanske borze, medtem ko tuji vrednostni papirji predstavljajo le 17 % celotnega portfelja. Največji delež portfelja predstavljajo delnice farmacevtske in finančne dejavnosti. Portfelj tržnih vrednostnih papirjev je po stanju 31. 12. 2025 znašal 6,6 milijona evrov in se v primerjavi s koncem leta 2024 ni dosti povečal. Promet s tržnimi vrednostnimi papirji je znašal 6,1 milijona evrov, od tega so bili nakupi vrednostnih papirjev 2,2 milijone evrov in prodaje 3,9 milijona evrov.V letu 2025 smo s tržnim portfeljem delnic ustvarili 2,1 milijona evrov neto dobičkov in prejeli 0,35 milijona evrov dividend.

1.12.2 Nepremičnine

Strategija nepremičninske dejavnosti je iskanje novih priložnosti za razvoj nepremičninskih projektov in optimizacija nepremičninskega portfelja Skupine KD.

Šumijev kvart d. o. o.

Družba Šumijev kvart je v letu 2025 zaključila vsa pomembna preostala razmerja s kupci in predvsem izvajalcem projekta in ustvarila 2,1 milijona evrov čistega dobička.

Gradnje inženiring d. o. o.

Na območju Podutika ima družba več zemljiških parcel skupne velikosti cca 49.600 m2, slabih 60 % je gozdnega zemljišča, ostalo je stavbno zemljišče. Predviden prostorski razvoj območja OPPN je zahteven zaradi razdrobljenosti lastništva in topografije, vendar je edinstven po legi, saj leži na južnem pobočju hriba, ki je osončeno in ponuja krasne razglede proti Ljubljani in njeni okolici. V letu 2025 je družba nadaljevala z zaokroževanjem stavbnega zemljišča in v začetku leta 2026 dodatno odkupila 1.205 m2 zemljišče. S preostalimi lastniki zemljišč na območju smo že v letu 2024 pristopili k aktivnostim za izdelavo OPPN 190 Podutik Kamna Gorica – vzhod in z aktivnostmi nadaljujemo.

Projektor d. o. o.

Družba Projektor upravlja in vodi investicije v nepremičnino Maribox, ki vključuje kinodvorane, najemniške lokale, garažno hišo in zunanje površine. Ob tem družba Projektor samostojno opravlja in razvija tudi kinematografsko dejavnost. Kino center Maribox, poleg samega objekta kino centra, s parkirno hišo in ploščadjo ob objektu, predstavljajo tudi zemljišča v okolici. Lokacija nudi izjemen razvojni potencial, ki je opredeljen tudi v investicijskem projektu Levi breg. Ta predstavlja ureditev dravskega nabrežja kot podaljšek Lenta in izvedbo stanovanjskega kompleksa ob zahodni in vzhodni strani Mariboxa. V teku so postopek za nov Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), Celostna presoja vplivov na okolje (CPVO) in Idejna zasnova projekta (IDZ).

KD LETNO POROČILO 2025 34

V letu 2025 je bila dejavnost kinematografije zaradi stavke scenaristov in igralcev v Hollywoodu leto poprej priča padcu globalnega trga, ki ga v Sloveniji ocenjujemo okoli 6 %, vendar smo kljub temu uspeli naš tržni delež povečati na 13 % (2024: 10 %). V letu 2025 je družba zabeležila rekordne prihodke in pozitivni poslovni izid v višini 348 tisoč evrov. Načrt poslovanja družbe Projektor za leto 2026 predstavlja ambiciozno vizijo nadaljnje rasti in utrjevanja položaja vodilnega kinematografa v regiji.

Podatki o odvisnih družbah

Šumijev kvart, nepremičninska in holdinška dejavnost, d. o. o.
Naslov: Dunajska cesta 63, 1000 Ljubljana, Slovenija
Telefon: + 386 1 511 27 80
E-pošta: info@sumicenter.si
Spletna stran: www.sumicenter.si
Direktor: Damijan Korošec

Gradnje inženiring, inženiring in trgovina, d. o. o.
Naslov: Dunajska cesta 63, 1000 Ljubljana, Slovenija
Telefon: +386 1 511 27 80
Direktor: Damijan Korošec

Projektor, družba za kinematografske storitve, d. o. o.
Naslov: Loška cesta 13, 2000 Maribor
Telefon: + 386 2 820 17 42
E-pošta: info@projektor-mb.si
Spletna stran: www.maribox.si
Direktor: Stjepan Jerić

1.12.3 Igralništvo

V letu 2023 je skupina preko družbe KD Priložnost vstopila v lastništvo dveh družb, ki se ukvarjata z igralništvom, in sicer:
- Onisac d. o. o.
- Astraea d. o. o.

V mesecu decembru 2023 smo ustanovili družbo Lido 777 d. o. o., ki se bo prav tako pričela ukvarjati z igralniško dejavnostjo. Konec leta 2024 je družba oddala vlogo za pridobitev koncesije za igralni salon.

Onisac d. o. o.

Onisac d. o. o. ima koncesijo za opravljanje dejavnosti posebnih iger na srečo za salon CASINO RIO, ki se nahaja v nakupovalnem središču BTC Ljubljana. Razprostira se na 1000 m2, od tega je 600 m2 namenjenih zabavi na štirih elektronskih ruletah in igralnih avtomatih z 200 igralnimi mesti. V letu 2023 je bila koncesija podaljšana do novembra 2028. V letu 2025 je družba ustvarila 5,4 milijona evrov prihodkov in 485 tisoč evrov čistega dobička. Vizija igralnega salona Casino Rio je postati najbolj zaželen družabni igralni salon v Ljubljani, kjer se stikata strast do iger in občutek pripadnosti skupnosti. Družba kljub neposredni bližini konkurenčnih salonov, nove igralnice z veliko koncesijo in spletnimi igrami na srečo ter športnimi stavami v letu 2026 pričakuje 5 % rast obiska in 4% rast prihodkov.

Astraea d. o. o.

Astraea d. o. o. opravlja dejavnost prirejanja posebnih iger na srečo v igralnem salonu Casino Astraea v Lipici. V letu 2023 je bila koncesija podaljšana za naslednjih 5 let. Lokacija igralnega salona je umaknjena od mestnega vrveža in tik ob slovensko – italijanski meji. Casino obiskujejo predvsem italijanski gostje, zato je največja prednost mikro lokacije casinoja lega ob glavni magistralki, ki po najkrajši poti povezuje Trst z Lipico in Sežano. Igralni salon ponuja bogato izbiro igralnih avtomatov z

KD LETNO POROČILO 2025 35

atraktivnimi igrami in stavami že od 1 centa naprej. Na 600 kvadratnih metrih goste pričakuje 200 igralnih mest, ki ponujajo veliko zabave, zanimive bonus igre in več progresivnih jackpotov. Gostje lahko izbirajo med najmodernejšimi video igralnimi avtomati, avtomati za poker in dve elektronskima ruletama. Poslovanje družbe temelji na stabilni bazi rednih gostov. V letu 2025 so ustvarili 4 milijone evrov prihodkov in 447 tisoč evrov čistega dobička, kar je primerljivo s predhodnim poslovnim letom. Stabilen obseg poslovanja na podobni ravni je načrtovan tudi za leto 2026.

Casino Lent d. o. o.

Družbi Casino Lent je bila decembra 2025 dodeljena koncesija za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu na naslovu Loška ulica 13 v Mariboru. Za igralni salon je predvidenih 120 igralnih mest.

Podatki o odvisnih družbah

KD Priložnost, družba za investicije, d. o. o.
Naslov: Dunajska cesta 63, 1000 Ljubljana, Slovenija
E-pošta: info@kd-group.si
Direktor: Katarina Valentinčič Istenič

Onisac, igre na srečo in gostinstvo d. o. o.
Naslov: Moskovska ulica 10, 1000 Ljubljana, Slovenija
E-pošta: info@casino-rio.si
Spletna stran: www.casino-rio.si
Direktor: Aljoša Studen

ASTRAEA, gostinstvo, igre na srečo, trgovina, promet, najem, poslovanje z nepremičninami, druge poslovne dejavnosti in storitve d.o.o.
Naslov: Lipica 23a, 6210 Sežana, Slovenija
Telefon: +386 2 461 21 74
Spletna stran: www.astraea.si
Direktor: Danijela Uršič od 15. 1. 2024, Daniela Kožuh do 14. 1. 2024

LIDO 777, igre na srečo in gostinstvo, d. o. o.
Naslov: Slovenska cesta 16, 1000 Ljubljana, Slovenija
E-pošta: info@casino-rio.si
Direktor: Aljoša Studen

Casino Lent, turizem in storitve, d. o. o.
Naslov: Dunajska cesta 63, 1000 Ljubljana
E-pošta: info@kd-group.si
Direktor: Aljoša Studen

1.12.4 E - mobilnost

V letu 2025 je družba KD Group pridobila 100 % delež v družbi Etrel d. o. o. Etrel je ponudnik celovitih rešitev za e-mobilnost, pionir interaktivnega polnjenja INCH za električna vozila in OCEAN, celovite programske platforme za upravljanje omrežja za polnjenje električnih vozil. Etrelova inovativne in trajnostne rešitve za polnjenje pomagajo pospeševati električno mobilnost v več kot 40 državah po svetu. Etrelova vizija je soustvarjati pogoje za osebni prevoz, ki ga poganja čista energija brez fosilnih goriv. To je mogoče doseči le s pametno in upravljano polnilno infrastrukturo, ki na eni strani gradi zaupanje uporabnikov, na drugi pa sodeluje z omrežjem. V oktobru 2025 se je dejavnost razvoja naprednih programskih rešitev za upravljanje polnilne infrastrukture prenesla na novoustanovljeno družbo Ocean EV Charging.

KD LETNO POROČILO 2025 36

Podatki o odvisnih družbah

Etrel, svetovanje in druge storitve, d. o. o.
Naslov: Cesta ob Bregu 6, 1291 Škofljica, Slovenija
E-pošta: info@etrel.com
Direktor: Lovrenc Švegl

Ocean EV Charging d. o. o.
Naslov: Cesta ob Bregu 6, 1291 Škofljica, Slovenija
E-pošta: info@oceanevcharging.com
Direktor: Rok Poteko

1.13 RAZISKAVE IN RAZVOJ

Aktivnosti na področju raziskav in razvoja se v skupini ne izvajajo.

KD LETNO POROČILO 2025 37

1.14 UPRAVLJANJE TVEGANJ IN NOTRANJA REVIZIJA

Upravljanje tveganj predstavlja pomemben vidik poslovanja družbe KD in Skupine KD. Učinkovit proces upravljanja tveganj pomaga družbi in skupini pri uresničevanju strateških ciljev in izpolnjevanju njunega poslanstva. Upravljanje tveganj je vključeno v celoten poslovni proces družbe in usklajeno s strategijo družbe in skupine. Družba s celovito obravnavo in obvladovanjem tveganj, ki jim je izpostavljena pri izvajanju svoje dejavnosti, izboljšuje svoje korporativno upravljanje v korist vseh svojih deležnikov, delničarjev, vlagateljev, strank in zaposlencev. Upravljanje tveganj vodstvo skupine razume kot prvo linijo obrambe v družbi oziroma v skupini ter kot način, da se prepreči nastanek razmer, ki bi lahko ogrozile obstoj skupine. Pri tem kapital družbe dopolnjuje obvladovanje tveganj v smislu zagotavljanja izpolnjevanja obveznosti skupine tudi ob zanjo neugodnih izrednih dogodkih. Obvladovanje tveganj je eden osrednjih delov strateškega upravljanja skupine. Družba in skupina za doseganje navedenih ciljev vzpostavljata upravljanje tveganj skladno z zakonodajo in ob upoštevanju dobre poslovne prakse, kar zahteva sistematičen pristop k upravljanju tveganj na vseh področjih in ravneh delovanja družbe in skupine, kar nam omogoča prepoznavanje in ocenjevanje tveganj, njihovo obvladovanje z ustreznimi ukrepi in spremljanje.

1.14.1 Upravljanje tveganj na ravni Skupine KD

Sistem upravljanja tveganj na ravni Skupine KD je prilagojen strukturi, naravi, obsegu ter kompleksnosti in tveganosti poslov, s katerimi se skupina ukvarja. Upoštevati mora razlike v tveganjih, s katerimi se pri poslovanju soočajo posamezne družbe, posebnosti posameznega podjetja, poslovnega okolja in učinke tveganj posamezne članice na druge članice in celotno skupino. Skupina posveča posebno pozornost pri tem koncentraciji tveganj in njihovi ustrezni razpršitvi. Upravni odbor upravlja tveganja, prisotna v posameznih družbah v Skupini KD in na ravni skupine kot celote.V skladu s svojimi zakonskimi in statutarnimi pristojnostmi sprejema letni poslovni načrt, ki vključuje srednjeročni pogled na poslovanje družbe in skupine, v nadaljevanju pa redno spremlja in nadzira poslovanje družbe. V poslovnem načrtu vsako leto postavi smernice glede razmerja med tveganji, donosi in kapitalom, med letom pa izvaja redne kontrole in postavlja smernice za izvajanje poslovnih politik in strategij za posamezne družbe v skupini. Obravnava poročila vodstva o tekočem poslovanju in dejavnostih družbe, seznanja se s pomembnimi poslovnimi dogodki, spremlja delo vodstva in preverja uresničevanje sprejetih sklepov. Največ pozornosti nameni strokovnemu nadzoru poslovanja in uresničevanju strateških odločitev družbe in Skupine KD ter spremljanju poslovanja družbe KD in odvisnih družb Skupine KD. Posamezne družbe v skupini so vzpostavile sistem poročanja, ki omogoča redno nadzorovanje tveganj, ki so jim izpostavljene, in spremljanje uresničevanja s planom zadanih ciljev poslovanja. Revizijska komisija podpira upravni odbor pri izpolnjevanju njegove vsestranske odgovornosti za nadziranje vodenja poslov družbe in njenih odvisnih družb, kamor spadajo tudi računovodski poročevalski sistem, sistem notranjih kontrol, revizijski procesi in procesi, s katerimi družba nadzira skladnost z zakoni, predpisi in internimi splošnimi akti ter etičnimi usmeritvami oziroma kodeksi ravnanja. Revizijska komisija je strokovno delovno jedro upravnega odbora za področja, za katera je zadolžena. Svoje strokovne predloge posreduje upravnemu odboru, mu poroča o svojih ugotovitvah in odgovarja za svoje delo. Posle vodi izvršni direktor v skladu z letnim planom in na podlagi pooblastil upravnega odbora, statuta ter odgovarja za zakonitost delovanja družbe. Sistem upravljanja tveganj zajema najmanj naslednja najpomembnejša področja tveganj:
* kapitalska ustreznost,
* upravljanje sredstev in obveznosti,
* naložbe,
* likvidnost,
* upravljanje tržnih, kreditnih, operativnih, likvidnostnih tveganj in tveganj koncentracije ter vseh drugih tveganj, ki jim je družba izpostavljena.

KD LETNO POROČILO 2025 38

Strateška tveganja se nanašajo na dolgoročni razvoj skupine in v tem okviru tudi posameznih družb v skupini. Strateško tveganje je tveganje nastanka izgube, ki nastane zaradi nepravilnih poslovnih odločitev, neustreznega izvajanja sprejetih odločitev in premajhne odzivnosti na spremenjeno poslovno okolje. Opredeljena vizija in strategija skupine in njenih posameznih družb ter izvajanje in redno preverjanje ustreznosti družb so mehanizem, prek katerega se ta tveganja upravljajo. Sprejemanje investicijskih odločitev glede investiranja v posamezna področja oziroma dejavnosti so ključnega strateškega pomena. Sistem vodenja in upravljanja je prilagojen in usmerjen k doseganju razvoja in rasti posameznih področij ter doseganju zahtevane donosnosti. Skupina je izpostavljena predvsem finančnim tveganjem. Finančna tveganja so tveganja, da pritoki zaradi tržnih sprememb na trgu kapitala in denarja ter poslovanja in bonitet komitentov in izdajateljev finančnih instrumentov ne bodo zadostovali za kritje odtokov. Najpomembnejše sestavine tega tveganja so tveganje spremembe obrestne mere, tveganje spremembe tečajev vrednostnih papirjev ter valutno in kreditno tveganje. Namen procesa obvladovanja finančnih tveganj sta predvsem stabilnost poslovanja in zmanjšanje izpostavljenosti posameznim tveganjem na sprejemljivo raven. Tržno tveganje je tveganje nastanka izgube ali neugodne spremembe v finančnem položaju družbe, ki nastane zaradi nihanj v višini in spremenljivosti tržnih cen sredstev, obveznosti in finančnih instrumentov. Tveganje se uravnava z ustrezno razpršenostjo kratkoročnih in dolgoročnih naložb. Tveganja pri sredstvih v upravljanju so opredeljena z naložbeno politiko portfelja, kjer so natančno opredeljene izpostavljenosti po vrstah, tržnosti, boniteti, likvidnosti, valuti in maksimalni izpostavljenosti do posamične naložbe. S portfeljem si družba želi zagotavljati visoko likvidnost in manjši poudarek je na donosu naložb. Z naložbami v borzni portfelj in druge portfeljske naložbe si družba zagotavlja donosnost in obenem visoko likvidnost. S strateškimi naložbami družba zasleduje predvsem povečanje vrednosti naložb. Kreditno tveganje je tveganje izgube ali neugodne spremembe v finančnem položaju družbe zaradi nihanj v kreditnem položaju izdajateljev vrednostnih papirjev, nasprotnih strank in morebitnih dolžnikov, ki so jim izpostavljene družbe v obliki tveganja neplačila nasprotne stranke, tveganja spremembe kreditnega pribitka in tveganja koncentracije tržnega tveganja. Likvidnostno tveganje je tveganje družbe, da ne more unovčiti naložb in drugih sredstev za poravnavo svojih finančnih obveznosti, ko te zapadejo. Likvidnostno tveganje se obvladuje z rednim uravnavanjem in načrtovanjem denarnih tokov preko zagotavljanja ustrezne ročnosti in razpršitve finančnih sredstev in obveznosti. Operativno tveganje je tveganje izgube družbe zaradi neprimernega ali neuspešnega izvajanja notranjih procesov, ravnanja ljudi ali delovanja sistemov ali zaradi zunanjih dogodkov. Kadrovsko tveganje se uravnava s planom in ustrezno kadrovsko strukturo. Za uravnavanje IT tveganja je družba najela zunanjega usposobljenega izvajalca. Zaradi vpliva epidemije COVID- 19 skupina z namenom varovanja zdravja zaposlenih in drugih deležnikov skrbi za spoštovanje vseh varnostnih in preventivnih ukrepov za zaščito pred okužbami. Pri tveganju upravljanja kapitala je prvi cilj zagotavljanje zadostne in primerne kapitalske ustreznosti družbe in skupine.

1.14.2 Proces upravljanja tveganj

Proces upravljanja tveganj v družbi in skupini ima jasno določene pristojnosti, odgovornosti in pooblastila. Upravljanje tveganj je ugotavljanje, merjenje oziroma ocenjevanje, obvladovanje in spremljanje tveganj na vseh ravneh, vključno s poročanjem o tveganjih, ki jim je ali bi jim lahko bila družba oziroma skupina izpostavljena pri svojem poslovanju. Ukrepi za upravljanje tveganj in postopki za izvajanje in spremljanje izvajanja teh ukrepov so določeni za vsako vrsto tveganja, ki jim je skupina izpostavljena pri posameznih vrstah poslov, ki jih opravlja, in za tveganja, ki jim je izpostavljena pri vseh poslih, ki jih opravlja. Proces upravljanja tveganj vsebuje naslednje ključne korake:
* ugotavljanje – prepoznavanje tveganj, ki obsega celovito in pravočasno prepoznavanje tveganj, katerim je oziroma bi jim lahko bila izpostavljena Skupina, in analizo vzrokov za njihov nastanek;
* merjenje oziroma ocenjevanje tveganj, ki obsega izdelavo kvantitativnih in/ali kvalitativnih ocen za merljiva in/ali nemerljiva tveganja, ki so bila prepoznana v postopku ugotavljanja tveganj;
* obvladovanje tveganj, ki obsega postopek izbire in uvedbe ukrepov za zniževanje tveganj;

KD LETNO POROČILO 2025 39

• spremljanje tveganj, ki obsega pravila glede odgovornosti, pogostosti in načina spremljanja tveganj;
• poročanje o tveganjih, ki obsega vsebino rednih in izrednih poročil ter pogostost poročanja.

1.14.3 Povezanost sistema upravljanja tveganj s poslovno strategijo Skupine KD

Upravljanje tveganj se začne s strategijo skupine, kot pri vseh drugih dejavnostih, ki so povezane s poslovanjem. Po oblikovanju strategije se vzpostavijo nadzorni mehanizmi, ki omogočajo, da se strategija izvaja tako, da lahko vsi timi optimalno izvajajo ključne dejavnike vrednosti in učinkovito upravljajo tveganja, ki nastanejo pri teh dejavnikih.

Povezanost strategije poslovanja skupine s sistemom upravljanja tveganj
Temeljni koncept strategije upravljanja tveganj je na podlagi strategije poslovanja in upravljanja kapitala (zmogljivosti tveganj) določiti ustrezen apetit po tveganjih, vključno s toleranco do najpomembnejših tveganj. Apetit po tveganjih predstavlja na ravni podjetja skupni znesek tveganja, ki ga je skupina pripravljena sprejeti pri uresničevanju svojega poslanstva in vizije, poslovnih in strateških ciljev. Dopustne meje tveganja predstavljajo največje tveganje, ki ga je skupina pripravljena sprejeti glede na vsako kategorijo tveganja za doseganje poslovnih in strateških ciljev, tako da družba kumulativno deluje v okviru opredeljenega apetita po tveganju. Operativni limiti se nanašajo na vsakodnevne poslovne odločitve.

1.14.4 Notranja revizija

Obvladujoča družba in njene odvisne družbe nimajo vzpostavljene službe za notranjo revizijo.

KD LETNO POROČILO 2025 40

1.15 ZAPOSLENI IN TRAJNOSTNI RAZVOJ

1.15.1 Zaposleni

V Skupini KD smo s svojim delovanjem v storitveni panogi močno odvisni od zadovoljstva, zavzetosti in motiviranosti naših zaposlenih, ker le tako lahko zadovoljimo želje in potrebe naših deležnikov – strank, poslovnih partnerjev in posledično lastnikov.

Število in izobrazbena struktura zaposlenih v družbi KD in Skupini KD
V Skupini KD je bilo na 31. 12. 2025, ob upoštevanju deleža zaposlitve v posamezni družbi, 208 zaposlenih, medtem ko je bilo konec leta 2024 število zaposlenih 77. Število zaposlenih se je povečalo zaradi družbe Etrel in OCEAN EV Charging, ki sta v letu 2025 vstopili v Skupino KD.

Zaposleni po družbah 31. 12. 2025 | 31. 12. 2024 | Indeks 31. 12. 2025/ 31. 12. 2024
:--- | :--- | :--- | :--- | :---
FTE * delež v % | FTE * delež v % |
Finančno poslovanje KD d. d., Ljubljana | 1 | 0,5 % | 1 | 1,3 % | 100
KD Group d. d., Ljubljana | 20 | 9,6 % | 22 | 28,6 % | 91
Nepremičnine | / | / | / | / | /
Šumijev Kvart d. o. o., Ljubljana | / | / | / | / | /
Gradnje inženiring d. o. o., Ljubljana | / | / | / | / | /
Projektor d. o. o., Maribor | 15 | 7,2 % | 14 | 18,2 % | 107
Fontes Group d. o. o., Beograd | / | / | / | / | /
Igralništvo Onisac d. o. o., Ljubljana | 18 | 8,7 % | 18 | 23,4 % | 100
Astraea d. o. o., Sežana | 23 | 11,1 % | 22 | 28,6 % | 105
Lido 777 d. o. o., Ljubljana | / | / | / | / | /
Casino Lent d. o. o., Ljubljana | / | / | / | / | /
KD Priložnost d. o. o., Ljubljana | / | / | / | / | /
E-mobilnost Etrel d. o. o., Škofljica | 90 | 43,3 % | / | / | /
Ocean EV Charging d. o. o., Škofljica | 41 | 19,7 % | / | / | /
Skupina KD | 208 | 100,0 % | 77 | 100,0 % | 270,1

• FTE – število zaposlenih glede na delež zaposlitve v posamezni družbi.

Izobrazbena struktura zaposlenih v Skupini KD 31.12. 2025 v primerjavi z 31. 12. 2024

Izobrazbene kategorije	Delež zaposlenih (v %) 31.12.2025	Delež zaposlenih (v %) 31.12.2024
Osnovna šola, poklicna šola	9,1	45,5
Srednja šola	10,4	29,9
Višja šola	5,2	5,3
Visoka šola oz. fakulteta	36,5	12,0
Magisterij in doktorat	43,3	2,9

KD LETNO POROČILO 2025 41

Izobraževanje in razvoj zaposlenih

Družba in skupina zaposlenim omogoča najboljše možnosti za razvoj kompetenc in nenehno osebno rast, večjo kreativnost in smisel za timsko delo, sposobnost prilagajanja tržnim spremembam in lažje sprejemanje poslovnih odločitev. Razvoj zaposlenih razumemo kot prepoznavno vrednoto naše družbe. Zavedamo se, da so samo usposobljeni in izobraženi zaposleni ključ do uspeha. Zato vlagamo v razvoj zaposlenih in s tem ohranjamo oziroma povečujemo trende rasti in mislimo na prihodnost.

Za dolgoročni uspeh je nujno potrebno kakovostno načrtovanje izobraževanj, pri čemer smo lahko uspešni le v primeru, da razpolagamo s podatki katera znanja naši zaposleni že imajo, hkrati pa upoštevamo njihove motive, interese in potrebe. Z zbranimi informacijami dobimo vpogled v področja, kjer so primanjkljaji. Z natančnim načrtovanjem, izvajanjem in tudi nadzorovanjem pa poskrbimo za osebnostni, strokovni in delovni razvoj naših zaposlenih.

Zaposleni največ specifičnih znanj pridobijo v okviru delovnega mesta, hkrati pa se jim omogoči tudi udeležba na zunanjih predavanjih (izpopolnjevanja ali usposabljanja), s pomočjo katerih svoja znanja bodisi osvojijo ali nadgradijo. Večina izobraževanj je praktično naravnanih in usmerjena v to, da se lahko pridobljena znanja takoj prenesejo v vsakodnevno delovanje. V družbi in skupini omogočamo zaposlenim tudi obnavljanje različnih licenc ter podpiramo timsko delo.

Skrb za zaposlene, varstvo in zdravje pri delu, socialna varnost

Ker želimo, da so naši zaposleni strokovni, izobraženi in visoko motivirani, veliko pozornosti usmerjamo v izobraževanje, kot tudi skrbi, da zaposleni svoje delo opravljajo varno. Prizadevamo si za izboljšanje delovnih pogojev, prisluhnemo potrebam zaposlenih in skrbimo za njihovo motiviranosti znotraj poslovnega okolja.

Zaposlenim smo tudi leta 2025 zagotavljali varno delo v zdravem delovnem okolju. Skrbimo, da izvajamo vse potrebne ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu, glede preprečevanja nevarnosti in tveganja pri delu, obveščanja in usposabljanja delavcev, dajanja navodil, ustrezne organiziranosti ter zagotavljanja potrebnih materialnih sredstev v skladu z Izjavo o varnosti z oceno tveganja. Vsa delovna opravila organizacijsko in z ustreznimi tehničnimi sredstvi urejamo na način, da ne bi prišlo do možnosti ogrožanja varnosti in zdravja zaposlenih.

V skupini redno skrbimo za zdravje in dobro počutje zaposlenih skladno z zakonodajo s področja varnosti in zdravja pri delu. Tako na podlagi Zdravstvenega dela ocene tveganja vse zaposlene napotujemo na obsežne zdravstvene preglede, ter s pomočjo zunanjih izvajalcev organiziramo usposabljanja za varstvo pri delu in požarno varstvo. Ravno tako je poskrbljeno za ustrezno usposabljanje iz prve pomoči.

Pozitivno klimo smo spodbujali tudi s pomočjo različnih ukrepov in aktivnosti s področja promocije zdravja. Posvečali smo se krepitvi sposobnosti in pridobivanju veščin za preventivno ukrepanje, zdravo prehranjevanje, spodbujanje gibanja in aktivnega življenja, ozaveščanju in pomoči pri obvladovanju negativnih dejavnikov stresa ter tehnikam za krepitev dobrih odnosov na delovnem mestu. Zaposleni so bili povabljeni na različne delavnice (v živo in online). Povabljeni so bili k vsakodnevnemu aktivnemu odmoru, ki odpravlja težave s sedečim delom, online so lahko dostopali do različnih vadb, ravno tako pa so bili povabljeni k branju različnih člankov.

Ponosni smo, da se v organizirane oblike promocije zdravja vključuje vedno večje število zaposlenih. To gre pripisati atraktivnosti vsebin in povečanju zavedanja zaposlenih o pomembnosti zdravega načina življenja. To se dokazano kaže tako v večjem zadovoljstvu zaposlenih in s tem večji produktivnosti pri delu, kot tudi v zmanjševanju poškodb in zdravstvenih okvar, ki imajo za posledico zdravstveno nezmožnost zaposlenega za delo.

Skupina spodbuja športno dejavnost. Zaposleni imajo tri krat tedensko možnost udeležbe na vadbi (skupinska vadba in joga), ki se izvaja poslovni stavbi, kjer se nahaja sedež družbe. Pomembno je tudi aktivno druženje zaposlenih zunaj delovnega časa, saj s tem prispeva k bolj zdravemu načinu življenja zaposlenih in pomaga ustvariti pozitivno klimo tudi med delovnim procesom. Vse skupaj pripomore k boljšemu počutju in ohranjanju aktivnega življenjskega sloga.

Za utrjevanje dobrih medsebojnih odnosov v skupini smo v letu 2025 organizirali druženja zaposlenih. Na področju socialne varnosti zaposlenim nudimo možnost vključitve v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki ga je delodajalec sklenil oziroma ga sofinancira za svoje zaposlene.

Skupina KD zaposluje invalide, pri čemer nobena invalidnost ni posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni nastale pri delodajalcu. S preventivnimi ukrepi se trudimo preprečiti nastanek novih omejitev iz naslova invalidnosti. Poleg preventivne in KD LETNO POROČILO 2025 42 kurativne skrbi za njihovo zdravje hkrati zagotavljamo, da lahko svoje delo nadaljujejo na delovnih mestih, ki ustrezajo njihovim omejitvam.

1.15.2 Trajnostni razvoj

Družbena odgovornost

Skupina KD je dejaven partner, ki aktivno podpira, soustvarja in izboljšuje okolje, v katerem deluje in posluje. Delovanje je usmerjeno v skrb za zaposlene in zagotavljanje njihovega primernega ter varnega delovnega okolja, ob čemer upoštevamo / spoštujemo mednarodne in domače standarde s področja dela in človekovih pravic. V varnem, prijetnem in stimulativnem delovnem okolju naši zaposleni s pomočjo spodbujanja k sodelovanju in povezovanju razvijajo sebe in podjetniške ideje. Do kupcev in dobaviteljev imamo pošten odnos, ker je to temeljna podlaga za dobro dolgoročno sodelovanje. Hkrati imamo jasno začrtan skrben odnos do narave in okolja, v katerem delujemo.

Zaposleni

V Skupini KD si prizadevamo, da svojim zaposlenim zagotavljamo spodbudno delovno okolje in omogočamo njihov strokovni razvoj. Zaposleni so spodbujeni k sodelovanju in povezovanju, s čimer se pripomore k razvoju inovativnih idej in napredovanja. Ker se zavedamo pomembnosti neformalnih druženj, Skupina KD organizira in podpira tudi slednja. Tako imamo srečanje vseh zaposlenih. Zunaj delovnega časa se zaposleni lahko udeležujejo najrazličnejših oblik rekreacije in športnih prireditev, kar imamo urejeno preko zunanjega športnega društva. V Skupini KD zaposlenim zagotavljamo varno delo v zdravem delovnem okolju in ob pozitivnih medsebojnih odnosih. Temu so namenjene tudi športne aktivnosti, druženja na letnih srečanjih, preventivni zdravstveni pregledi zaposlenih ter kolektivna nezgodna in prostovoljna dodatna pokojninska zavarovanja, ki jih družba (so)financira zaposlenim.

Naravno okolje

Pri svojem vsakodnevnem delovanju zaposleni ravnamo odgovorno: varčujemo z električno energijo in ločujemo odpadke. Ena izmed osrednjih dejavnosti družb Skupine KD je tudi izgradnja nepremičnin in s tem povezane dejavnosti. Večji del dejavnosti s tega področja predstavljajo nepremičninski projekti. Izgradnja stavb je neposredno povezana z okoljskimi vplivi, česar se v Skupini zavedamo in pri svojem delovanju ravnamo odgovorno. Pri realizaciji svojih projektov upoštevamo vso veljavno zakonodajo z gradbenega področja in področja energetske učinkovitosti - EU direktive, uredbe in ostale pravno zavezujoče dokumente, načela trajnostnega razvoja (uporaba obnovljivih virov, napredni energetski sistemi, uporaba kakovostnih materialov,...) in uporabljamo sodobne tehnologije ter materiale, ki so okolju prijaznejši.

Družbeno okolje

V družbeno okolje se aktivno vključujemo predvsem s sponzorstvi in donatorstvom, s katerimi izkazujemo jasno povezanost s korporativnimi vrednotami – zaupanjem, rastjo, spoštovanjem, odličnostjo in podporo. Zaposleni v Skupini KD se že tradicionalno redno udeležujejo krvodajalskih akcij.

Izobraževanje

V Skupini KD se zavedamo, kako pomembno je, da so naši zaposleni ustrezno izobraženi in usposobljeni, zato jim omogočamo različna izobraževanja ter obnavljanja licenc.

Šport

S podpiranjem različnih športnih dejavnosti želimo razširiti idejo o aktivnem in družabnem preživljanju prostega časa.

Humanitarna dejavnost

V Skupini KD se zavedamo, kako lahko življenjske stiske prizadenejo posameznike, zato podpiramo različne humanitarne akcije. Sodelujemo tako s posamezniki, kot tudi društvi. Ravno tako podpiramo in organiziramo krvodajalske akcije, ki se jih udeležuje vse več zaposlenih.

AS Fundacija nadaljuje svoje temeljno poslanstvo že od leta 1995 (takrat še kot Ajda, kasneje kot KD Fundacija) in z dodeljevanjem finančne pomoči podpira pri študiju talentirane mlade posameznike na različnih področjih, predvsem glasbe in umetnosti. V letu 2025 bomo pripravili razpis, ki bo naslovljen na mlade talentirane posameznike, katerim bomo finančno pomagali pri njihovem študiju. V primeru morebitnih naravnih in drugih nesreč se bomo odzvali in pomagali pri reševanju stisk prizadetih.

KD LETNO POROČILO 2025 43

2 RAČUNOVODSKO POROČILO SKUPINE KD

2.1 IZJAVA O ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA

Člani upravnega odbora družbe KD d. d., Ljubljana v skladu s 60. a členom Zakona o gospodarskih družbah zagotavljajo, da je letno poročilo Skupine KD za leto 2025, vključno z izjavo o upravljanju, sestavljeno in objavljeno v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, Zakonom o trgu finančnih instrumentov ter Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija.

Upravni odbor družbe KD d. d. je sprejel konsolidirane izkaze in letno poročilo Skupine KD 23. 3. 2026.Upravni odbor družbe:
* potrjuje računovodske izkaze Skupine KD in uporabljene računovodske usmeritve ter pojasnila k računovodskim izkazom;
* izjavlja, da so računovodski izkazi Skupine KD pripravljeni ob predpostavki nadaljevanja poslovanja v prihodnosti, da se izbrane računovodske usmeritve dosledno uporabljajo in da so razkrite morebitne spremembe le-teh;
* je odgovoren za ukrepe za preprečevanje in odkrivanje prevar ter nepravilnosti ter za zagotavljanje ohranjanja vrednosti premoženja Skupine KD.

Člani upravnega odbora družbe KD d. d., izjavljajo:
* da je računovodsko poročilo Skupine KD za leto 2025 sestavljeno v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija, ustreznim okvirom računovodskega poročanja ter da daje resničen in pošten prikaz sredstev in obveznosti, finančnega položaja in poslovnega izida Skupine KD;
* da poslovno poročilo Skupine KD za leto 2025 vključuje pošten prikaz razvoja in izidov poslovanja družbe, finančnega položaja, vključno z opisom bistvenih vrst tveganj, ki jim je Skupina KD izpostavljena.

Ljubljana, 23. 3. 2026

Milan Kneževič Aleksander Sekavčnik
predsednik upravnega odbora član upravnega odbora, izvršni direktor

Tomaž Butina namestnik predsednika upravnega odbora
Matija Gantar član upravnega odbora
mag. Katarina Valentinčič Istenič članica upravnega odbora

KD LETNO POROČILO 2025 44

2.2 POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA

KD LETNO POROČILO 2025 51

2.3 KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI

2.3.1 Konsolidirani izkaz finančnega položaja na dan 31. 12. 2025 (v 000 EUR)

Pojasnilo	31. 12. 2025	31. 12. 2024
SREDSTVA
Neopredmetena sredstva	2.8.1.	5.258
Opredmetena osnovna sredstva	2.8.2.	10.101
Naložbene nepremičnine	2.8.3.	22.162
Finančne naložbe v pridruženih družbah	2.8.4.	18.436
Odložene terjatve za davek	2.9.16.	203
Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti	2.8.5.	8.468
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	2.8.6.	4.742
Finančna sredstva v posesti za trgovanje	2.8.7.	23.561
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti	2.8.8.	987
Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje	2.8.9.	5.247
Zaloge	2.8.10.	9.263
Druga sredstva	2.8.11.	77
Terjatve za odmerjeni davek	2.9.16.	6
Poslovne terjatve	2.8.12.	4.319
Denar in denarni ustrezniki	2.8.13.	11.475
SREDSTVA		124.305
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
Kapital		103.917
Kapital, ki pripada večinskim lastnikom		103.917
Osnovni kapital	2.8.14.	1.304
Kapitalske rezerve	2.8.15.	22.297
Rezerve iz dobička	2.8.16.	19
Prevedbena rezerva	2.8.17.	(843)
Rezerve, nastale zaradi prevrednotenja po pošteni vrednosti	2.8.18.	717
Zadržani dobički	2.8.19.	80.423
Obveznosti		20.388
Rezervacije	2.8.20.	465
Finančne obveznosti	2.8.21.	14.262
Odložene obveznosti za davek	2.9.16.	292
Obveznosti za odmerjeni davek	2.9.16.	410
Poslovne obveznosti	2.8.22.	4.959
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV		124.305

Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del konsolidiranih računovodskih izkazov.

KD LETNO POROČILO 2025 52

2.3.2 Konsolidirani izkaz poslovnega izida za leto, končano 31. 12. 2025 (v 000 EUR)

Pojasnilo	1. 1. - 31. 12. 2025	1. 1. - 31. 12. 2024
Čisti prihodki od prodaje	2.9.1.	22.163
Drugi prihodki iz poslovanja	2.9.2.	14.989
Čisti dobički / (izgube) iz finančnih sredstev v posesti za trgovanje	2.9.3.	1.759
Čisti dobički / (izgube) iz drugih finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti preko poslovnega izida	2.9.4.	157
Prihodki iz dividend	2.9.5.	694
Odprava oslabitev / oslabitev finančnih sredstev	2.9.6.	(447)
Prihodki iz obresti, pripoznani po efektivni obrestni meri	2.9.7.	1.021
Drugi prihodki iz obresti in podobni prihodki	2.9.7.	739
Odhodki za obresti in podobni odhodki	2.9.7.	(231)
Deleži v poslovnem izidu pridruženih družb	2.9.8.	6.776
Odprava oslabitev / (oslabitev) finančnih naložb v pridruženih družbah	2.9.9.	(1.481)
Stroški storitev	2.9.10.	(7.088)
Stroški dela	2.9.11.	(9.651)
Stroški materiala in blaga	2.9.12.	(5.630)
Amortizacija	2.9.13.	(2.270)
Prevrednotovalni poslovni odhodki	2.9.14.	(676)
Drugi odhodki	2.9.15.	(3.916)
POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO		16.908
Davek iz dobička	2.9.16.	(707)
ČISTI POSLOVNI IZID		16.201
Čisti poslovni izid, ki pripada:
- lastnikom obvladujoče družbe		16.201
Čisti dobiček na delnico, ki pripada lastnikom obvladujoče družbe (v EUR)		109,21

Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del konsolidiranih računovodskih izkazov.

KD LETNO POROČILO 2025 53

2.3.3 Konsolidirani izkaz drugega vseobsegajočega donosa za leto, končano 31. 12. 2025 (v 000 EUR)

Pojasnilo	1. 1. - 31. 12. 2025	1. 1. - 31. 12. 2024
Čisti poslovni izid poslovnega leta		16.201
Postavke, ki bodo v kasnejših obdobjih lahko prerazvrščene v poslovni izid
Učinek iz naslova prevrednotenja finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa		451
Davek	2.9.16.	(99)
Sprememba presežka iz prevrednotenja na pridruženih družbah		181
Prevedbena rezerva		(6)
Drugi vseobsegajoči donos - Drugi vseobsegajoči donos v obdobju		528
Celotni vseobsegajoči donos poslovnega leta		16.729
Celotni vseobsegajoči donos poslovnega leta, ki pripada:
- lastnikom obvladujoče družbe		16.729

Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del konsolidiranih računovodskih izkazov.

KD LETNO POROČILO 2025 54

2.3.4 Konsolidirani izkaz sprememb lastniškega kapitala za leto, končano 31. 12. 2025

Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del konsolidiranih računovodskih izkazov. (v 000 EUR)

	Osnovni kapital	Kapitalske rezerve	Rezerve iz dobička – zakonske rezerve	Rezerve iz dobička – rezerve za lastne delnice	Rezerve iz dobička – lastne delnice	Prevedbena rezerva	Rezerve zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti	Zadržani dobički	Skupaj
A.2 Stanje 1. 1. 2025	1.304	22.297	19	4.788	(4.788)	(837)	183	71.755	94.721
B.1 Spremembe lastniškega kapitala – transakcije z lastniki	-	-	-	-	(96)	-	-	(7.437)	(7.533)
Nakup lastnih delnic	-	-	-	-	(96)	-	-	-	(96)
Izplačilo dividend	-	-	-	-	-	-	-	(7.437)	(7.437)
B.2 Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja	-	-	-	-	-	(6)	534	16.201	16.729
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja	-	-	-	-	-	-	-	16.201	16.201
Spremembe rezerv, nastalih zaradi vrednotenja finančnih naložb po pošteni vrednosti	-	-	-	-	-	-	352	-	352
Druge sestavine vseobsegajočega donosa	-	-	-	-	-	(6)	182	-	176
B.3 Spremembe v kapitalu	-	-	96	-	-	-	-	(96)	-
Oblikovanje rezerv za lastne delnice	-	-	96	-	-	-	-	(96)	-
C. Stanje 31. 12. 2025	1.304	22.297	19	4.884	(4.884)	(843)	717	80.423	103.917

(v 000 EUR)

	Osnovni kapital	Kapitalske rezerve	Rezerve iz dobička – zakonske rezerve	Rezerve iz dobička – rezerve za lastne delnice	Rezerve iz dobička – lastne delnice	Prevedbena rezerva	Rezerve zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti	Zadržani dobički	Skupaj
A.2 Stanje 1. 1. 2024	1.304	22.613	19	4.660	(4.660)	(843)	178	70.294	93.565
B.1 Spremembe lastniškega kapitala – transakcije z lastniki	-	(316)	-	-	(128)	-	-	(5.919)	(6.363)
Nakup lastnih delnic	-	-	-	-	(128)	-	-	-	(128)
Izplačilo dividend	-	-	-	-	-	-	-	(5.919)	(5.919)
Odkup neobvladujočega deleža	-	(316)	-	-	-	-	-	-	(316)
B.2 Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja	-	-	-	-	-	6	5	7.508	7.519
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja	-	-	-	-	-	-	-	7.508	7.508
Spremembe rezerv, nastalih zaradi vrednotenja finančnih naložb po pošteni vrednosti	-	-	-	-	-	-	(13)	-	(13)
Druge sestavine vseobsegajočega donosa	-	-	-	-	-	6	18	-	24
B.3 Spremembe v kapitalu	-	-	128	-	-	-	-	(128)	-
Oblikovanje rezerv za lastne delnice	-	-	128	-	-	-	-	(128)	-
C. Stanje 31. 12. 2024	1.304	22.297	19	4.788	(4.788)	(837)	183	71.755	94.721

KD LETNO POROČILO 2025 55

2.3.5 Konsolidirani izkaz denarnih tokov za leto, končano 31. 12. 2025 (v 000 EUR)

Pojasnilo	1. 1. - 31. 12. 2025	1. 1. - 31. 12. 2024
DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU
Poslovni izid pred davki	16.908	7.880
Prilagoditev za:
Amortizacija	2.9.13.	2.270
(Dobiček) / izguba pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev		(26)
(Dobiček) / izguba pri prodaji naložbenih nepremičnin		(350)
Oslabitev / (Odprava oslabitev) naložbenih nepremičnin	2.9.2.	(289)
Čisti dobički / (izgube) iz finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti	2.9.3., 2.9.4.	(1.916)
Prihodki iz dividend	2.9.5.	(694)
Neto obrestni prihodki	2.9.7.	(1.529)
Deleži v poslovnem izidu v pridruženih družbah	2.9.8.	(6.776)
Oslabitev / (odprava oslabitev) pridruženih družb	2.9.9.	1.481
Slabitev / (odprava oslabitev) poslovnih terjatev in posojil	2.9.6., 2.9.14.	577
Slabitev / (odprava oslabitev) zalog	2.9.14.	539
Ostale nedenarne postavke	2.9.2.	(10.375)
Sprememba zalog		(569)
Sprememba poslovnih in drugih terjatev		1.254
Sprememba poslovnih in drugih obveznosti		(6.110)
Neto (pridobitve) / prodaje finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti	2.8.7.	13.825
Prejemki od dividend		694
Prejemki, ustvarjeni pri poslovanju		8.914
(Izdatki) / prejemki za davek		19
PREBITEK PREJEMKOV / (IZDATKOV) PRI POSLOVANJU		8.933
DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU
Prejemki ob nakupu odvisnih družb	2.8.23.	9.487
Izdatki za nakup opredmetenih osnovnih sredstev	2.8.2.	(2.819)
Prejemki od prodaje opredmetenih osnovnih sredstev		59
Izdatki za nakup neopredmetenih sredstev	2.8.1.	(352)
Izdatki za nakup naložbenih nepremičnin	2.8.3.	(291)
Prejemki od prodaje naložbenih nepremičnin	2.8.3.	1.350
Izdatki za nakup pridruženih družb	2.8.4.	(10)
Izdatki za nakup finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti	2.8.8.	(943)
Prejemki ob zapadlosti finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti	2.8.8.	```markdown
1.000 1.000 Izdatki za nakup finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki 2.8.9. (2.490) (551) niso namenjeni trgovanju
Prejemki od prodaj finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, 2.8.9. 142 287 ki niso namenjeni trgovanju
Izdatki za dana posojila in depozite povezanim osebam 2.8.5. (20) (720)
Prejemki od vrnjenih posojil povezanih oseb 2.8.5. - 70
Izdatki za dane depozite in posojila 2.8.5. (5.160) (2.000)
Prejemki od vrnjenih depozitov in posojil 2.8.5. 2.165 851
Prejemki od obresti 1.164 625
Prejemki od dividend pridruženih družb 2.8.4. 2.689 2.807
PREBITEK PREJEMKOV / (IZDATKOV) PRI NALOŽBENJU 5.971 (1.508)
DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU
Izdatki od izdanih obveznic 2.8.21. - (1.363)
Prejemki od prejetih posojil 2.8.21. - 1.000
Izdatki za vračilo prejetih posojil 2.8.21. (862) (1.800)
Odkup od neobvladujočega delež - (316)
Izdatki za nakup lastnih delnic (96) (128)
Izdatki za dividende (7.437) (5.919)
Izdatki za obresti 2.8.21 (226) (293)
PREBITEK PREJEMKOV / (IZDATKOV) PRI FINANCIRANJU (8.621) (8.819)
DENARNI IZID V OBDOBJU 6.283 (17.028)
ZAČETNO STANJE DENARJA IN DENARNIH USTREZNIKOV 5.192 22.220
Tečajne razlike - -
KONČNO STANJE DENARJA IN DENARNIH USTREZNIKOV 11.475 5.192

Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del konsolidiranih računovodskih izkazov. KD LETNO POROČILO 2025 56

2.4 POJASNILA H KONSOLIDIRANIM RAČUNOVODSKIM IZKAZOM

2.4.1 Poročevalska družba

Obvladujoča družba KD in njene odvisne družbe predstavljajo Skupino KD (Skupina), katere glavne dejavnosti so finančne storitve, ki vključujejo upravljanje tržnih in netržnih naložb, nepremičninska dejavnost, v okviru katere se skupina z upravljanjem in gradnjo nepremičnin, od leta 2023 igralništvo in z letom 2025 še e – mobilnost. Družba KD d. d. je delniška družba s sedežem v Ljubljani, Dunajska 63, Slovenija. Njene delnice z oznako SKDR kotirajo na prostem trgu Ljubljanske borze. Izvršni direktor družbe KD je sestavil konsolidirane računovodske izkaze in letno poročilo ter ju predložil v preverbo in potrditev upravnemu odboru. Računovodski izkazi in letno poročilo Skupine KD se lahko pridobijo na sedežu družbe.

2.4.2 Izjava o skladnosti

Konsolidirani računovodski izkazi Skupine KD so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), kot jih je sprejela Evropska unija, ter s pojasnili, ki jih sprejema Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP) in jih je sprejela tudi Evropska unija, in v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah (ZGD). Upravni odbor je 23. marca 2026 na seji upravnega odbora odobril izdajo konsolidiranih računovodskih izkazov in nerevidiranega letnega poročila Skupine KD.

2.4.3 Funkcionalna in predstavitvena valuta

Skupinski izkazi so sestavljeni v evrih, ki so funkcionalna valuta obvladujoče družbe. Vse računovodske informacije, predstavljene v tisoč evrih, so zaokrožene na tisoč evrov, če ni drugače določeno.

2.4.4 Predpostavka delujočega podjetja

Računovodski izkazi so pripravljeni ob predpostavki delujočega podjetja. Bistvenim negotovostim, ki utegnejo povzročiti precejšen dvom o sposobnosti skupine za nadaljevanje delovanja, skupina ni izpostavljena. Skupina je finančno stabilna. Spremenjenim okoliščinam se aktivno prilagaja, redno spremlja in ocenjuje tveganja, katerim je izpostavljena in sprejema ustrezne ukrepe za zmanjševanje tveganj. V nadaljevanju so predstavljene glavne računovodske ocene in presoje, ki najbolj močno vplivajo na zneske, pripoznane v računovodskih izkazih. Razkritja glede izpostavljenosti likvidnostnemu in drugim finančnim tveganjem so predstavljena v pojasnilu 2.6.

2.4.5 Glavne računovodske ocene in presoje

Skupina izdeluje ocene in predpostavke, ki vplivajo na poročane zneske sredstev in obveznosti v naslednjem finančnem letu. Ocene in presoje se kontinuirano preverjajo in temeljijo na preteklih izkušnjah in drugih dejavnikih, vključno s pričakovanji prihodnjih dogodkov, ki se v danih okoliščinah zdijo smiselni. V nadaljevanju so predstavljene najpomembnejše ocene, predpostavke in presoje, za katere obstaja precejšnje tveganje, ki bi lahko vplivalo na bistvene prilagoditve knjigovodskih vrednosti sredstev in obveznosti za naslednja poslovna obdobja. Podrobnejše informacije o občutljivosti knjigovodskih vrednosti na metode, predpostavke in ocene, na katerih temeljijo izračuni za poročane znesek sredstev, obveznosti, morebitne spremembe predpostavk in merjenj glede na zadnje letno ali medletno KD LETNO POROČILO 2025 57 poročanje in slabitev v računovodskih izkazih leta 2025 so pojasnjene v poglavju 2. 8. kot pojasnila k posameznim postavkam izkaza finančnega položaja.

Slabitve vrednosti finančnih naložb v pridružene družbe
V Skupini se za finančne naložbe v pridružene družbe opravijo slabitve, kadar poslovodstvo ugotovi, da je prišlo do pomembnega ali dlje trajajočega zmanjšanja nadomestljive vrednosti sredstev pod njihovo nabavno vrednostjo. Določitev, kaj je pomembno ali dolgotrajnejše, zahteva presojo. Pri tej presoji Skupina preverja med drugim finančno stanje izdajatelja, uspešnost panoge in sektorja, spremembe v tehnologiji in denarnih tokovih iz dejavnosti in financiranja ter spremembe delujočega trga za takšno finančno sredstvo zaradi morebitnih finančnih težav izdajatelja. V primeru obstoja dokazov o oslabitvi naložbe se znesek izgube zaradi oslabitve izmeri kot razlika med knjigovodsko in nadomestljivo vrednostjo naložbe. Ocena nadomestljive vrednosti se izračuna z uporabo različnih tehnik vrednotenja. Te vključujejo uporabo primerljivih transakcij med dobro obveščenimi strankami, če so na voljo, primerjavo s trenutno pošteno vrednostjo drugega instrumenta, ki ima podobne bistvene značilnosti, metode diskontiranih denarnih tokov in druge tehnike vrednotenja, ki jih običajno uporabljajo udeleženci na trgu (knjigovodska vrednost, multiplikatorji, dividendni donos). Če obstaja metoda vrednotenja, ki jo udeleženci na trgu običajno uporabljajo za določanje cene instrumenta in je dokazala zanesljivost pri oceni cen, dobljenih pri dejanskih tržnih poslih, se uporabi ta metoda.

Poštena vrednost finančnih instrumentov
Poštene vrednosti finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na aktivnem trgu, se določijo na podlagi objavljene tržne cene na datum poročanja. Poštene vrednosti finančnih instrumentov, s katerimi se ne trguje na aktivnem trgu, se določijo z uporabo različnih tehnik vrednotenja. Te vključujejo uporabo primerljivih transakcij med dobro obveščenimi strankami, če so na voljo, primerjavo s trenutno pošteno vrednostjo drugega instrumenta, ki ima podobne bistvene značilnosti, metode diskontiranih denarnih tokov in druge tehnike vrednotenja, ki jih običajno uporabljajo udeleženci na trgu (knjigovodska vrednost, multiplikatorji, dividendni donos). Če obstaja metoda vrednotenja, ki jo udeleženci na trgu običajno uporabljajo za določanje cene instrumenta in je dokazala zanesljivost pri oceni cen, dobljenih pri dejanskih tržnih poslih, se uporabi ta metoda.

Ugotavljanje nadomestljive vrednosti naložbenih nepremičnin
V Skupini se najmanj enkrat letno preverja nadomestljiva vrednost naložbenih nepremičnin zaradi morebitnih slabitev, in sicer s cenitvami zunanjih pooblaščenih cenilcev za vrednotenje nepremičnin. Kot nadomestljiva vrednost velja poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, ali vrednost pri uporabi, odvisno od tega, katera je večja. Naložbene nepremičnine so ocenjene po na donosu zasnovanem načinu, z upoštevanjem tržnih najemnin in ocenjene mere kapitalizacije, pri čemer se predpostavi realna netvegana donosnost, premija za tveganje in premija za ohranitev glavnice (kapitala).

Slabitev sredstev, vrednotenih po odplačni vrednosti
Skupina na dan bilance stanja skladno z modelom pričakovanih kreditnih izgub oceni, če se je kreditno tveganje za finančni instrument znatno povečalo. Skupina ocenjuje pomembno povečanje tveganje za neplačilo na podlagi primernih in dokazljivih informacij, preteklih izkušenj in v prihodnost usmerjenih informacij. Pri oceni pričakovanih denarnih tokov se le-te ocenjuje z upoštevanjem prejetih zavarovanj.

2.4.6 Spremembe standardov in pojasnil

Računovodski izkazi Skupine KD so pripravljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (v nadaljevanju MSRP), kot jih je sprejela Evropska unija in se nanašajo na obdobje od 1. 1. 2025 do 31. 12. 2025. Računovodske usmeritve, uporabljene pri pripravi skupinskih računovodskih izkazov, so enake kot pri pripravi skupinskih računovodskih izkazov za poslovno leto, končano na 31. 12. 2024. Izjema so na novo sprejeti oziroma prenovljeni standardi in pojasnila, ki jih je izdal mednarodni računovodski organ (International Accounting Standards Board – IASB) in njegov pristojni KD LETNO POROČILO 2025 58 komite (International Financial reporting Interpretations Committee IFRIC of the IASB) ki veljajo za obdobja, ki se začnejo s 1. 1. 2025, in ki jih je sprejela Evropska unija (v nadaljevanju EU).

Novi standardi spremembe obstoječih standardov in nova pojasnila, ki jih je izdal Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS) in sprejela EU, ki veljajo vključno s 1. 1. 2025
Z dnem 1. 1. 2025 veljajo naslednji novi standard, spremembe obstoječih standardov in nova pojasnila, ki jih je izdal UOMRS ter sprejela EU:

Pomanjkanje zamenljivosti (Dopolnilo k MRS 21 - Učinki sprememb deviznih tečajev)
Sprememba velja kadar ene valute ni mogoče zamenjati za drugo. To se lahko zgodi na primer zaradi vladnega nadzora nad uvozom in izvozom kapitala ali zaradi omejitve obsega transakcij v tuji valuti, ki se lahko izvedejo po uradnem menjalnem tečaju. Dopolnitve pojasnjujejo, kdaj se valuta šteje za zamenljivo v drugo valuto in kako podjetje oceni trenutni tečaj za valute, ki niso zamenljive. Dopolnitve uvajajo nova razkritja, ki uporabnikom računovodskih izkazov pomagajo oceniti učinek uporabe ocenjenega menjalnega tečaja.
```Novi standardi ali spremembe obstoječih standardov, ki jih je izdal UOMRS, vendar še niso v veljavi

Na dan odobritve teh računovodskih izkazov je Odbor za mednarodne računovodske standarde (IASB) izdal naslednje nove ali spremembe obstoječih standardov, ki na ta dan še niso začele veljati, vendar se uporabljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2026 ali pozneje.

Novi standardi in spremembe obstoječih standardov, ki jih je izdal IASB, z datumom veljavnosti za letna obdobja, ki se začnejo 1.1.2026 ali kasneje:

Na datum odobritve teh računovodskih izkazov je UOMRS izdal in je EU sprejela naslednje spremembe obstoječih standardov, a še niso stopili v veljavo in imajo datum veljavnosti za letna obdobja od 1.1.2026:

Letne izboljšave, zvezek 11 (Spremembe MSRP 1, MSRP 7, MSRP 9, MSRP 10 in MRS 7)

Letne izboljšave zagotavljajo IASB mehanizem za učinkovito izdajo zbirke manjših sprememb računovodskih standardov. V skladu z ustreznim postopkom IASB, kot je opisan v Priročniku o pravilnem postopku fundacije IFRS, so letne izboljšave omejene na spremembe, ki pojasnjujejo besedilo v računovodskem standardu ali popravljajo relativno manjše nenamerne posledice, spreglede ali nasprotja med zahtevami v računovodskih standardih. Predlagane izboljšave so združene v enem dokumentu. Ta cikel letnih izboljšav obravnava naslednje:

Računovodski standard	Vsebina sprememb
MSRP 1 - Prva uporaba Standardov mednarodnega finančnega poročanja	Računovodsko ščitenje ob prvi uporabi MSRP
MSRP 7 - Finančni instrumenti: razkritja	Dobiček ali izguba ob odpravi pripoznanja Uvod Navodila za implementacijo MSRP 7 Razkritje odložene razlike Finančni instrumenti: razkritja med pošteno vrednostjo in transakcijsko ceno Razkritja kreditnega tveganja
MSRP 9 Finančni inštrumenti	Odprava pripoznanja obveznosti iz najema Transakcijska cena
MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi	Določitev »de facto agenta«
MRS 7 Izkaz denarnih tokov	Stroškovna metoda

Pogodbe, ki se nanašajo na električno energijo, odvisno od narave (prej pogodbe o nakupu električne energije) (Spremembe MSRP 9 in MSRP 7)

Spremembe so bile izvedene za izboljšanje poročanja podjetij o finančnih učinkih pogodb o električni energiji, odvisnih od narave, ki so pogosto strukturirane kot pogodbe o nakupu električne energije (angleško PPA). Pogodbe o električni energiji, odvisni od narave, pomagajo podjetjem pri zagotavljanju oskrbe z električno energijo iz vetrnih in sončnih virov. Ker se lahko količina električne energije, proizvedene po teh pogodbah, razlikuje glede na nenadzorovane dejavnike, povezane z vremenskimi razmerami, trenutne računovodske zahteve morda ne bodo ustrezno zajele, kako te

KD LETNO POROČILO 2025 59

pogodbe vplivajo na uspešnost podjetja. V odgovor je IASB sprejel ciljno usmerjene spremembe MSRP 9 Finančni instrumenti in MSRP 7 Finančni instrumenti: razkritja za izboljšanje razkritja teh pogodb v računovodskih izkazih. Spremembe vključujejo:
* Pojasnitev uporabe zahtev za »lastno uporabo«;
* Dovoljenje obračunavanja varovanja pred tveganjem, če se te pogodbe uporabljajo kot instrumenti za varovanje pred tveganjem; in
* Dodajanje novih zahtev glede razkritja, ki vlagateljem omogočajo razumevanje učinka teh pogodb na finančno uspešnost in denarne tokove podjetja.

Predčasna uporaba sprememb je dovoljena. Vendar je potrebno v nekaterih pravnih sistemih spremembe potrditi pred uporabo.

Spremembe razvrščanja in merjenja finančnih instrumentov (Spremembe MSRP 9 in MSRP 7)

Spremembe pojasnjujejo, da se finančna sredstva in finančne obveznosti pripoznajo in odpravijo pripoznanja na datum poravnave, razen običajnih nakupov ali prodaj finančnih sredstev in finančnih obveznosti, ki izpolnjujejo pogoje za novo izjemo. Nova izjema dovoljuje podjetjem, da se odločijo za odpravo pripoznanja določenih finančnih obveznosti, poravnanih prek elektronskih plačilnih sistemov, pred datumom poravnave. Zagotavljajo tudi smernice za ocenjevanje pogodbenih značilnosti denarnega toka finančnih sredstev, ki veljajo za vse pogojne denarne tokove, vključno s tistimi, ki izhajajo iz okoljskih, družbenih in upravljavskih (ESG) značilnosti. Poleg tega te spremembe uvajajo nove zahteve glede razkritja in posodabljajo druge.

Na datum odobritve teh računovodskih izkazov je UOMRS izdal (ki jih EU še ni sprejela) naslednje standarde oziroma spremembe obstoječih standardov, a še niso stopili v veljavo in imajo datum veljavnosti za letna obdobja od 1.1.2027:

Odvisne družbe brez javne odgovornosti: razkritja (MSRP 19)

MSRP 19 je prostovoljni standard, ki se uporablja za subjekte brez javne odgovornosti, vendar katerih lastniki pripravljajo konsolidirane računovodske izkaze v skladu z računovodskimi standardi MSRP. Za podjetja, ki so vključena v področje uporabe, MSRP 19 poenostavlja razkritja o različnih temah, vključno z najemi, menjalnimi tečaji, davki na dobiček, izkazom denarnih tokov itd. Če bo sprejet, se pričakuje, da bo MSRP 19 zmanjšal stroške priprave zajetih računovodskih izkazov, hkrati pa ohranil uporabnost teh računovodskih izkazov za deležnike.

Odvisne družbe brez javne odgovornosti: razkritja (sprememba MSRP 19)

MSRP 19, izdan maja 2024, upravičenim odvisnim družbam omogoča uporabo MSRP ob hkratni uporabi zmanjšanih zahtev glede razkritij. Ob izdaji je standard vključeval zmanjšane zahteve glede razkritij za standarde in spremembe standardov, izdane do februarja 2021. Naknadne spremembe MSRP 19 so razširile okvir zmanjšanih razkritij tudi na standarde in spremembe standardov, izdane v obdobju od februarja 2021 do maja 2024. Mednje sodijo zlasti zmanjšane zahteve glede razkritij, povezane z naslednjimi standardi oziroma spremembami:
* MSRP 18 – Predstavljanje in razkrivanje v računovodskih izkazih,
* Dogovori o financiranju dobaviteljev (spremembe MRS 7 in MSRP 7),
* Mednarodna davčna reforma – pravila modela stebra II (spremembe MRS 12),
* Nezmožnost menjave valute (spremembe MRS 21) ter
* Spremembe razvrščanja in merjenja finančnih instrumentov (spremembe MSRP 9 in MSRP 7).

Predstavitev in razkritje v računovodskih izkazih (MSRP 18)

MSRP 18 nadomešča MRS 1, ki določa zahteve glede predstavitve in osnovnega razkritja v računovodskih izkazih. Spremembe, ki se najbolj dotikajo izkaza poslovnega izida, vključujejo zahtevo po razvrščanju prihodkov in odhodkov v tri nove

KD LETNO POROČILO 2025 60

kategorije – poslovanje, investiranje in financiranje – ter prikaz vmesnih seštevkov poslovnega izida iz poslovanja in dobička ali izgube pred financiranjem in davki iz dobička. Poleg tega so poslovni odhodki predstavljeni neposredno v izkazu poslovnega izida – razvrščeni po naravi (npr. nadomestila za zaposlene), po funkciji (npr. stroški prodaje) ali z uporabo mešane predstavitve. Odhodki, prikazani po funkcijah, zahtevajo podrobnejša razkritja o njihovi naravi. MSRP 18 zagotavlja tudi izboljšane napotke za združevanje in razčlenjevanje informacij v računovodskih izkazih, uvaja nove zahteve po razkritju za merila uspešnosti, ki jih določi vodstvo (angleško MPM)*, in odpravlja možnosti razvrščanja obresti in dividend v izkazu denarnih tokov.
* Za ukrepe, ki niso v skladu s splošno sprejetimi standardi in ustrezajo definiciji MPM, bodo veljale zahteve po razkritju.

Prenos v predstavitveno valuto hiperinflacijskega gospodarstva (spremembe MRS 21)

Junija 2022 je Odbor za razlage MSRP (IFRS Interpretations Committee – IFRS IC) obravnaval zahtevo v zvezi z računovodsko obravnavo v primeru, ko matična družba, katere funkcionalna valuta je valuta hiperinflacijskega gospodarstva, konsolidira odvisno družbo, katere funkcionalna valuta je valuta nehiperinflacijskega gospodarstva. V okviru proučevanja tega vprašanja je IFRS IC zaznal tudi povezano problematiko, in sicer primer, ko družba s funkcionalno valuto nehiperinflacijskega gospodarstva predstavlja svoje računovodske izkaze v predstavitveni valuti hiperinflacijskega gospodarstva. IFRS IC je zadevo posredoval Odboru za mednarodne računovodske standarde (IASB) s priporočilom, da IASB razvije ciljno usmerjeno spremembo standarda, ki bi določila ustrezno metodo preračunavanja za obravnavo tako prvotnega vprašanja kot tudi povezanega primera. Julija 2024 je IASB predlagal spremembe MRS 21 za obravnavo navedenih vprašanj, ki so bile po preučitvi prejetih pripomb tudi dokončno sprejete. Spremembe v okviru Prenosa v predstavitveno valuto hiperinflacijskega gospodarstva (spremembe MRS 21) določajo:
* kadar družba preračunava zneske iz funkcionalne valute, ki je valuta nehiperinflacijskega gospodarstva, v predstavitveno valuto, ki je valuta hiperinflacijskega gospodarstva, mora te zneske, vključno s primerjalnimi podatki, preračunati po zaključnem tečaju na datum zadnjega izkaza finančnega položaja;
* kadar predstavitvena valuta družbe preneha biti valuta hiperinflacijskega gospodarstva, medtem ko funkcionalna valuta ostane valuta nehiperinflacijskega gospodarstva, družba prospektivno (brez preračunavanja primerjalnih podatkov) uporabi metodo, ki je v takšnih primerih že določena v MRS 21;
* družba mora razkriti, da je uporabila navedeno metodo, vključno s povzetimi finančnimi informacijami o tujih poslovnih enotah, preračunanih v skladu z novo metodo, ter razkriti tudi, ali je zadevno gospodarstvo prenehalo biti hiperinflacijsko.

Ob upoštevanju pričakovanih stroškov in koristi se je IASB odločil vključiti tudi izjemo od zgoraj navedene metode preračunavanja za prizadete družbe, ki uporabljajo MRS 29 in so dolžne preračunavati poslovne rezultate in finančni položaj tuje poslovne enote v skladu z navedenimi spremembami. Spremembe se uporabljajo retrospektivno, ob upoštevanju določenih prehodnih določb.

Novi standardi in spremembe obstoječih standardov, ki jih je izdal IASB, ki so začasno zadržani (Evropska komisija še ni začela postopka potrditve):

MSRP 14: Regulativni odloženi računi (izdan 30. januarja 2014)

Januarja 2014 je Odbor za mednarodne računovodske standarde (IASB) izdal MSRP 14 Regulativni odloženi računi.MSRP 14 družbi, ki prvič uporablja standarde MSRP in spada v njegovo področje uporabe, omogoča, da v svojih prvih in tudi nadaljnjih računovodskih izkazih, pripravljenih v skladu z MSRP, še naprej pripoznava in meri stanja regulativnih odloženih računov v skladu s svojimi prejšnjimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli (prejšnjimi GAAP). Drugi standardi so v MSRP 14 uvedli manjše posledične spremembe, med drugim MSRP 17 Zavarovalne pogodbe (izdan maja 2017) ter Spremembe sklicev na Konceptualni okvir v standardih MSRP (izdane marca 2018). Skupina predvideva, da uvedbe novih standardov in spremembe obstoječih standardov v obdobju začetne uporabe ne bo imela pomembnega vpliva na računovodske izkaze skupine.

KD LETNO POROČILO 2025 61

2.4.7 Osnove za uskupinjevanje

Skupinski računovodski izkazi so sestavljeni iz računovodskih izkazov obvladujoče družbe in njenih odvisnih družb na dan 31. 12. 2025.

Sestava Skupine KD v letu 2025 (v 000 EUR)

	Odstotek udeležbe	Velikost sredstev 31. 12. 2025	Velikost kapitala 31. 12. 2025	Čisti poslovni izid 1. 1. – 31. 12. 2025
Obvladujoča družba
KD d. d., Ljubljana, Slovenija		59.008	58.944	7.768
Odvisna podjetja
KD Group d. d., Ljubljana, Slovenija		101.559	95.500	6.870
Fontes Group d. o. o., Beograd, Srbija	100,00	1.596	1.596	(10)
Gradnje inženiring d. o. o., Ljubljana, Slovenija	100,00	3.042	3.042	(2)
Casino Lent d. o. o., Ljubljana, Slovenija	100,00	167	149	(27)
Projektor d. o. o., Maribor, Slovenija	100,00	1.530	849	348
Šumijev kvart d. o. o., Ljubljana, Slovenija	100,00	5.493	4.385	2.068
Etrel d. o. o., Škofljica, Slovenija	100,00	21.232	6.530	(4.335)
Ocean EV Charging d. o. o., Škofljica, Slovenija	100,00	1.092	(114)	(122)
KD Priložnost d. o. o., Ljubljana, Slovenija	100,00	8.989	5.918	(139)
Astraea d. o. o., Sežana, Slovenija	100,00	3.890	3.491	448
Onisac d. o. o., Ljubljana, Slovenija	100,00	5.041	3.307	485
Lido 777 d. o. o., Ljubljana, Slovenija	100,00	196	196	(-)
Pridružena podjetja
Skupina DBS, Ljubljana, Slovenija*	29,38	1.580.214	112.449	23.066

*revidirano 2024

V letu 2025 je družba KD Group d. d. kupila 600 delnic z oznako DBSR, izdajatelja DBS d. d. in povečala delež v banki za 0,02 %. Družba KD Group je marca 2025 pridobila 100 % delež v družbi Etrel d. o. o., v juliju 2025 ustanovila družbo Ocean EV Charging d. o. o. in povečala delež v DBS za 0,02 %. Drugih sprememb v sestavi skupine KD v letu 2025 ni bilo.

Sestava Skupine KD v letu 2024 (v 000 EUR)

	Odstotek udeležbe	Velikost sredstev 31. 12. 2024	Velikost kapitala 31. 12. 2024	Čisti poslovni izid 1. 1. – 31. 12. 2024
Obvladujoča družba
KD d. d., Ljubljana, Slovenija		58.649	58.613	1.915
Odvisna podjetja
KD Group d. d., Ljubljana, Slovenija		105.589	96.656	8.030
Fontes Group d. o. o., Beograd, Srbija	100,00	1.607	1.606	(11)
Gradnje inženiring d. o. o., Ljubljana, Slovenija	100,00	3.044	3.044	(2)
Casino Lent d. o. o., Ljubljana, Slovenija	100,00	176	176	(1)
Projektor d. o. o., Maribor, Slovenija	100,00	1.066	501	1
Šumijev kvart d. o. o., Ljubljana, Slovenija	100,00	9.438	2.317	(359)
KD Priložnost d. o. o., Ljubljana, Slovenija	100,00	9.041	5.857	(136)
Astraea d. o. o., Sežana, Slovenija	100,00	3.393	3.043	441
Onisac d. o. o., Ljubljana, Slovenija	100,00	4.509	2.818	125
Lido 777 d. o. o., Ljubljana, Slovenija	100,00	211	196	(24)
Pridružena podjetja
Skupina DBS, Ljubljana, Slovenija*	29,36	1.414.489	98.309	24.504

*revidirano 2023

V prvem polletju 2024 je družba KD Group d. d. kupila 228.289 delnic z oznako DBSR, izdajatelja DBS d. d. in povečala delež v banki za 5,36 %. Drugih sprememb v sestavi skupine KD v letu 2024 ni bilo.

Odvisne družbe

Odvisne družbe so družbe, katere obvladujoča družba in njene odvisne družbe posredno ali neposredno obvladujejo. Obvladujoča družba obvladuje podjetje le, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
* ima vpliv na podjetje, v katero naloži, kar pomeni, da lahko na podlagi obstoječih pravic trenutno usmerja pomembne dejavnosti, to so dejavnosti, ki bistveno vplivajo na donos tega podjetja;
* je izpostavljena spremenljivemu donosu ali ima pravice do spremenljivega donosa iz svoje udeležbe v podjetju;
* lahko na podlagi svojega vpliva na podjetje, v katero naloži, vpliva na znesek svojega donosa.

Obvladovanje obstaja, ko ima obvladujoča družba:
* neposredno ali posredno, prek odvisnih družb, več kot polovico glasovalne moči v družbi, razen če je v izjemnih primerih mogoče nedvoumno dokazati, da tako posedovanje ne prinaša obvladovanja,
* polovico ali manj glasovalne moči in:
* obvladuje prek polovice glasovalnih pravic na podlagi dogovora z drugimi finančnimi vlagatelji,
* ima moč voditi politiko financiranja in poslovanja v družbi po zakonu ali na podlagi pogodbe,
* ima moč imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega odbora ali ustreznega odločevalnega organa,
* ima večino glasov na sejah upravnega odbora ali ustreznega odločevalnega organa.

Poslovne združitve se obračunajo z uporabo prevzemne metode na datum prevzema oziroma od dne, ko Skupina obvladuje odvisno družbo. V poslovni združitvi pridobljena opredeljiva sredstva in prevzete obveznosti se ob začetnem pripoznanju merijo po njihovi pošteni vrednosti na datum prevzema. Dobro ime se pripozna kot presežek vsote danega nadomestila in čistim zneskom pridobljenih opredeljivih sredstev in prevzetih obveznosti. Dobro ime je predmet letnega preizkusa oslabitve. Dobro ime je ob pripoznanju razporejeno na denar ustvarjajočo enoto. Denar ustvarjajoča enota je posamezna družba v skupini. Vrednost dobrega imena se preveri z izračunom nadomestljive vrednosti. V kolikor nadomestljiva vrednost presega knjigovodsko vrednost, potem se dobro ime ne oslabi.

Za vse odvisne družbe se uporablja metoda popolnega uskupinjevanja od dne, ko skupina obvladuje odvisno družbo. Iz skupine so odvisne družbe izključene v trenutku, ko preneha kontrolni vpliv obvladujoče družbe ali družbe v skupini. Računovodski izkazi družb v skupini so pripravljeni za isto poročevalsko obdobje kot računovodski izkazi obvladujoče družbe, z uporabo istih računovodskih usmeritev. Računovodske usmeritve posameznih družb v Skupini so usklajene, kjer pa niso, so v računovodskih izkazih izvedene ustrezne prilagoditve.

Ob pripravi skupinskih računovodskih izkazov so izločeni vsi posli, stanja, nerealizirani dobički in izgube oziroma prihodki in odhodki, ki izhajajo iz poslov znotraj skupine, in dividende med povezanimi družbami.

Ob izgubi vpliva v odvisni družbi mora Skupina:
* odpraviti pripoznanje sredstev (vključno z dobrim imenom) in obveznosti odvisne družbe,
* odpraviti pripoznanje knjigovodske vrednosti vseh neobvladujočih deležev,
* odpraviti celotni znesek tečajnih razlik, ki so bile pripoznane v kapitalu,
* pripoznati pošteno vrednost prejetega nadomestila,
* pripoznati pošteno vrednost vseh preostalih naložb,
* pripoznati vse presežke ali primanjkljaje v izkazu poslovnega izida, ustrezno prerazvrstiti delež obvladujoče družbe v postavkah, ki so bile predhodno pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu, v izkaz poslovnega izida ali zadržani dobiček.

Skupina v konsolidacijo ne vključi odvisnih družb, če to ni pomembno za resničen in pošten prikaz finančnega položaja, poslovnega izida, denarnih tokov in gibanja kapitala vseh družb, ki so vključene v konsolidacijo kot celote. Informacija je pomembna, če bi opustitev, napačna navedba ali zakrivanje te informacije lahko vplivala na odločitve, ki jih uporabniki računovodskih izkazov za splošne namene sprejmejo na podlagi teh računovodskih izkazov.

KD LETNO POROČILO 2025 63

Pridružene družbe

Pridružene družbe, v katerih ima Skupina pomemben vpliv, vendar ne obvladuje njihove finančne in poslovne usmeritve, so v konsolidirane računovodske izkaze vključene po kapitalski metodi. Pomemben vpliv obstaja, če ima Skupina neposredno ali posredno, prek odvisnih družb, 20 % ali več glasovalne moči v družbi, razen če je mogoče nedvoumno dokazati, da temu ni tako. Če ima Skupina neposredno ali posredno, prek odvisnih družb, manj kot 20 % glasovalne moči, se predpostavlja, da nima pomembnega vpliva, razen če je možno dokazati obstoj enega ali več naslednjih dejstev:
* zastopstvo v upravnem odboru ali enakovrednem organu upravljanja podjetja,
* sodelovanje pri odločanju, tudi sodelovanje pri odločanju o dividendah ali drugih izplačilih,
* pomembni posli med obvladujočo družbo ter družbo, v katero investira,
* medsebojno izmenjavanje vodilnega osebja ali
* zagotavljanje bistvenih strokovnih informacij.

Posli z lastniki neobvladujočih deležev

Vsi posli z lastniki neobvladujočih deležev se v Skupini obravnavajo kot posli z nepovezanimi strankami. Pri nakupih dodatnih deležev od manjšinskih lastnikov se razlika med danim nadomestilom in knjigovodsko vrednostjo pridobljenega deleža v neto premoženju odvisne družbe poračuna prek kapitala. Dobički oziroma izgube, ki nastanejo pri prodaji manjšinskim lastnikom, se pripoznajo v kapitalu. Neobvladujoči deleži so izkazani kot posebna postavka lastniškega kapitala Skupine. Čisti dobiček oziroma čista izguba se razdeli na čisti dobiček oziroma izgubo večinskega lastnika in čisti dobiček oziroma izgubo lastnika neobvladujočega deleža.

Posli, izločeni v postopku uskupinjevanja

Pri sestavi konsolidiranih računovodskih izkazov so izločena medsebojna stanja podjetij v Skupini. Vsi dohodkovni učinki, nastali iz poslovanja znotraj skupine (dobički in izgube), se v postopku konsolidacije izločijo in so pripoznani šele tedaj, ko so realizirani izven Skupine. Dividende, ki jih odvisne družbe izplačajo obvladujoči družbi, so izločene. Kapitalske naložbe v odvisne družbe in njihov kapital se pri konsolidaciji izločijo. Za pridružene družbe so pripoznani učinki kapitalske metode.

2.4.8 Področni in območni odseki

Področni oziroma območni odseki so posamezni deli poslovanja Skupine, ki so izpostavljeni različnim stopnjam dobičkonosnosti, možnostim za rast, pričakovanjem glede prihodnosti in tveganjem.Področni odsek je tako prepoznaven sestavni del Skupine, ki se ukvarja s skupino sorodnih proizvodov ali storitev, ter je predmet tveganj in donosov, drugačnih od tistih v drugih področnih odsekih. Območni odsek je prepoznaven sestavni del Skupine, ki se ukvarja s proizvodi in storitvami v posebnem gospodarskem okolju, ter je predmet tveganj in donosov, drugačnih od tistih v drugih sestavnih delih, delujočih v drugih gospodarskih okoljih. Poslovodstvo spremlja poslovanje predvsem na nivoju posameznih družb kot pravnih oseb in ne na konsolidirani podlagi. Glavne dejavnosti Skupine oziroma področni odseki so naslednji:
* finančne storitve, ki vključujejo upravljanje tržnih in netržnih finančni naložb, upravljanje prostih denarnih sredstev z namenom ustvarjanja finančnih donosov
* nepremičnine, ki zajemajo razvoj nepremičninskih projektov in upravljanje nepremičninskega portfelja
* igralništvo
* e – mobilnost, ki zajema celovite rešitve za e – mobilnost, in sicer polnilne postaje in programsko platformo za upravljanje omrežja za polnjenje električnih vozil.

Skupina ima razširjeno svoje poslovanje na treh glavnih geografskih območjih, in sicer:
* Slovenija,
* EU, KD LETNO POROČILO 2025 64
* druge države.

Skupina posluje v Sloveniji, dejavnost e – mobilnosti pa večino prihodkov ustvari v državah Evropske unije in drugih državah.

2.4.9 Prevedbe iz tujih valut

Stanje in promet

Preračuni sredstev in obveznosti v tujih valutah se v funkcionalno valuto opravijo po menjalnem tečaju na dan posameznega poslovnega dogodka. Pozitivne in negativne tečajne razlike, nastale iz takih poslov, in prevrednotenja denarnih sredstev in obveznosti, izraženih v tujih valutah, na dan bilance stanja v funkcionalno valuto, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Če se sam poslovni dogodek pripozna direktno v kapitalu, se tudi tečajne razlike iz prevrednotenja v funkcionalno valuto pripoznajo direktno v kapitalu.

Denarne postavke v tujih valutah so pretvorjene v funkcionalno valuto po referenčnih tečajih Evropske centralne banke ali tečajnici Banke Slovenije (za valute, za katere Evropska centralna banka ne objavlja referenčnih tečajev) na zadnji dan leta. Nedenarne postavke, ki so izmerjene po nabavni vrednosti v tuji valuti, so pretvorjene po tečaju na dan posla, nedenarne postavke, ki so izmerjene po pošteni vrednosti v tuji valuti, pa so pretvorjene po tečaju na dan, ko je bila poštena vrednost določena.

V okviru spremembe poštene vrednosti denarnih vrednostnih papirjev v tuji valuti, ki so razporejeni v skupino sredstev, razpoložljivih za prodajo, se sprememba odplačne vrednosti zaradi spremembe menjalnega tečaja obravnava ločeno od drugih sprememb knjigovodske vrednosti vrednostnih papirjev. Tečajne razlike, ki nastanejo zaradi preračuna odplačne vrednosti, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, druge spremembe knjigovodske vrednosti pa se pripoznajo preko drugega vseobsegajočega donosa.

Tečajne razlike pri nedenarnih postavkah finančnih sredstev in obveznostih se obravnavajo kot sestavni del dobičkov ali izgub iz vrednotenja po pošteni vrednosti. Tečajne razlike pri nedenarnih postavkah finančnih sredstev in obveznostih, ki se merijo po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida kot del dobičkov ali izgub iz vrednotenja po pošteni vrednosti. Tečajne razlike pri nedenarnih postavkah finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, se pripoznajo preko drugega vseobsegajočega donosa.

Odvisne družbe

Računovodski izkazi odvisnih družb, od katerih nobena ni prisotna v hiperinflacijskem poslovnem okolju in katerih funkcionalna valuta je različna od predstavitvene valute, ki jo uporablja Skupina, so preračunani v to valuto, kot sledi:
* sredstva in obveznosti so preračunani po referenčnem tečaju Evropske centralne banke ali tečajnici Banke Slovenije na dan bilance stanja,
* prihodki in odhodki so preračunani po povprečnem letnem referenčnem tečaju ali tečaju Banke Slovenije,
* vse nastale tečajne razlike so pripoznane kot posebna sestavina kapitala (prevedbene razlike).

V skupinskih računovodskih izkazih se nastale tečajne razlike iz naslova prevedbe računovodskih izkazov odvisnih družb pripoznajo neposredno preko drugega vseobsegajočega donosa. Ob odtujitvi take naložbe se tečajne razlike v zvezi z njo pripoznajo v izkazu poslovnega izida skupaj z dobičkom oziroma izgubo pri prodaji. KD LETNO POROČILO 2025 65

2.5 POVZETEK POMEMBNIH RAČUNOVODSKIH USMERITEV

2.5.1 Neopredmetena sredstva

Po prvotnem pripoznanju se neopredmetena sredstva vodijo po njihovi nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek in morebitno izgubo zaradi oslabitve (model nabavne vrednosti). Ob pripoznanju Skupina opredeli tudi dobo koristnosti neopredmetenega sredstva, in sicer kot dokončno oziroma nedokončno. V primeru dokončne dobe koristnosti se neopredmeteno sredstvo amortizira na podlagi dobe koristnosti oziroma se ne amortizira, če je njegova doba koristnosti nedokončna.

Druga neopredmetena sredstva
Med neopredmetenimi sredstvi z dokončno dobo koristnosti izkazuje Skupina programsko opremo, licence in dobro ime. Za pridobljeno programsko opremo se v nabavno vrednost vključijo tudi stroški pridobitve in usposobitve za uporabo, za materialne pravice pa le stroški pridobitve. Skupina v okviru celotne dobe uporabnosti posameznega neopredmetenega sredstva dosledno razporeja njegov amortizirljivi znesek med posamezna obračunska obdobja kot tedanjo amortizacijo. Skupina uporablja metodo enakomernega časovnega amortiziranja.

Ocenjena doba koristnosti za neopredmetena sredstva s končno dobo koristnosti je naslednja:

Postavka	Doba koristnosti
Licence	5 do 10 let
Programska oprema	5 do 10 let

Na dan vsakega poročanja mora skupina oceniti, ali obstaja kakšno znamenje, da utegne biti dobro ime oslabljeno, pri čemer se upošteva znamenja iz zunanjih in notranjih virov informacij. Če obstaja kakršnokoli znamenje, skupina oceni nadomestljivo vrednost. Kot nadomestljiva vrednost se šteje poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje ali vrednost pri uporabi, odvisno od tega katera je večja. Če poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti, se kot nadomestljiva vrednost upošteva vrednost pri uporabi. Pri izračunu vrednosti sredstva pri uporabi mora skupina upoštevati oceno prihodnjih denarnih tokov, ki jih pričakuje iz sredstva, pričakovanja možnih sprememb vrednosti ali časovnih razporeditev in prihodnjih denarnih tokov, časovno vrednost denarja (diskontna stopnja), ceno za prevzem negotovosti, ki so del sredstva, ter druge merodajne dejavnike.

2.5.2 Opredmetena sredstva

Opredmetena sredstva so zemljišča, zgradbe in oprema, ki jih Skupina uporablja za opravljanje svoje dejavnosti. Po začetnem pripoznanju se izkazujejo po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in morebitno nabrano izgubo zaradi oslabitve (model nabavne vrednosti).

Opredmeteno osnovno sredstvo, ki izpolnjuje pogoje za pripoznanje kot sredstvo, se na začetku izmeri po nabavni vrednosti. Nabavna vrednost zajema nakupno ceno, uvozne carine in nepovratne dajatve ter neposredne stroške usposobitve za uporabo. Pozneje nastali stroški, ki so povezani z opredmetenimi sredstvi, povečujejo njihovo nabavno vrednost le, če povečujejo prihodnje koristi v primerjavi s prej ocenjenimi in jih je mogoče zanesljivo izmeriti. Stroški vzdrževanja in popravil se izkazujejo v izkazu poslovnega izida v obdobju, ko so nastali. Pripoznanje knjigovodske vrednosti opredmetenih sredstev se odpravi ob odtujitvah, ali kadar od njih ni več mogoče pričakovati koristi. Dobički ali izgube, ki izhajajo iz odprave pripoznanja posameznega sredstva in predstavljajo razliko med prodajno in knjigovodsko vrednostjo sredstva, se izkazujejo med drugimi poslovnimi prihodki ali odhodki.

Najemi
Najemnik na datum začetka najema pripozna opredmeteno osnovno sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, in obveznost iz najema. Opredmeteno osnovno sredstvo, pridobljeno na podlagi najema, je sestavni del opredmetenih osnovnih sredstev najemodajalca. Njegova nabavna vrednost zajema:
* znesek začetnega merjenja obveznosti iz najema;
* plačila najemnine, ki so bila izvedena na datum začetka najema ali pred njim, zmanjšana za prejete spodbude za najeme; KD LETNO POROČILO 2025 66
* začetne neposredne stroške;
* oceno stroškov, ki bodo nastali najemniku pri demontaži ali odstranitvi sredstva, ki je predmet najema, obnovitvi mesta, na katerem se nahaja, ali vrnitvi sredstva, ki je predmet najema, v stanje, kot ga zahtevajo pogoji najema.

Najemnik na datum začetka najema izmeri obveznost iz najema po sedanji vrednosti najemnin, ki na ta dan še niso plačane. Pri izračunu sedanje vrednosti najemnin je diskontna mera z najemom povezana obrestna mera, če jo je mogoče določiti, v nasprotnem primeru pa predpostavljena obrestna mera za izposojanje, ki jo mora plačati najemnik.

Družba ob sklenitvi pogodbe oceni, ali gre za najemno pogodbo. Pogodba je najemna pogodba, če se z njo prenaša pravica do obvladovanja uporabe identificiranega sredstva za določeno obdobje v zameno za nadomestilo. Trajanje najema je obdobje, v katerem najema ni mogoče odpovedati, skupaj z:
* obdobjem, za katero velja možnost podaljšanja najema, če je precej gotovo, da bo najemnik to možnost izrabil;
* obdobjem, za katero velja možnost odpovedi najema, če je precej gotovo, da najemnik te možnosti ne bo izrabil.

Najemnik po datumu začetka najema meri obveznost iz najema tako, da:
* poveča knjigovodsko vrednost, kar odraža obrestovanje obveznosti iz najema;
* zmanjša knjigovodsko vrednost, kar odraža izvedena plačila najemnine; in
* ponovno izmeri knjigovodsko vrednost, ki mora odražati ponovne ocene ali spremembe najema ali spremembe po vsebini nespremenljivih najemnin.

Kratkoročnih najemov in najemov, pri katerih je sredstvo, ki je predmet najema, majhne vrednosti, se ne pripozna kot sredstvo, ampak se pripozna najemnine, povezane s temi najemi, kot odhodke na podlagi enakomerne časovne metode skozi celotno trajanje najema.Za kratkoročni najem velja najem, katerega doba najema traja do enega leta. Najem majhne vrednosti je najem, katerega vrednost znaša do 5.000 evrov, pri čemer se upošteva vrednost novega sredstva, ki je predmet najema.

Amortizacija

Amortizirljiva vrednost posameznih opredmetenih sredstev se v njihovi življenjski dobi sistematično prenaša v izkaz poslovnega izida. Skupina uporablja metodo enakomernega časovnega amortiziranja. Zemljišča se ne amortizirajo. Amortizacija se obračunava posamično. Ocenjena doba koristnosti za opredmetena sredstev je naslednja:

• Pravica do uporabe – zgradbe: 5 do 7 leta
• Oprema za opravljanje dejavnosti: 4 do 14 let
• Pisarniška in druga oprema: 2 do 8 let

Oslabitev

V Skupini se najmanj enkrat letno oceni, ali obstajajo znaki, ki bi kazali na oslabljenost opredmetenih osnovnih sredstev. Če skupina ugotovi, da taki znaki obstajajo, se oceni nadomestljiva vrednost. Knjigovodska vrednost opredmetenih osnovnih sredstev ne sme presegati njihove nadomestljive vrednosti. Kot nadomestljiva vrednost velja poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, ali vrednost pri uporabi, odvisno od tega, katera je večja. Samo če je nadomestljiva vrednost manjša od njegove knjigovodske vrednosti, se knjigovodska vrednost zmanjša na nadomestljivo vrednost. Takšno zmanjšanje je izguba zaradi oslabitve, ki se pripozna v izkazu poslovnega izida.

Izgube zaradi oslabitve se razveljavijo, kadar in samo kadar se je spremenila ocena, uporabljena za ugotovitev nadomestljive vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva, potem ko je bila pripoznana zadnja izguba zaradi oslabitve. V takšnem primeru se knjigovodska vrednost sredstva poveča na njegovo nadomestljivo vrednost. Takšno povečanje je razveljavitev izgube zaradi oslabitve, ki se pripozna v izkazu poslovnega izida.

2.5.3 Naložbene nepremičnine

Naložbene nepremičnine so nepremičnine (zemljišče, zgradbe ali deli zgradb ali oboje), ki jih ima Skupina zato, da bi prinašale najemnino in/ali povečevale vrednost naložbe ali oboje, ne pa za administrativne potrebe oziroma za prodajo v okviru rednega KD LETNO POROČILO 2025 67 poslovanja. Na začetku se pripoznajo po nabavni vrednosti z vključenimi vsemi stroški, pozneje pa se zmanjšujejo za amortizacijski popravek in morebitno izgubo zaradi oslabitve (model nabavne vrednosti) kot opredmetena sredstva.

Skupina enkrat letno preveri delež naložbenih nepremičnin, ki jih imajo druga podjetja v Skupini v najemu, in ustrezno v skupinskih bilancah izkaže vrednost naložbenih nepremičnin med opredmetenimi osnovnimi sredstvi. Načini pripoznavanja, odprave pripoznavanja, obračunavanje amortizacije in oslabitve so opredeljeni v okviru opredmetenih osnovnih sredstev. Stroški rednega servisiranja naložbenih nepremičnin se nanašajo na popravila in vzdrževanje ter se evidentirajo kot strošek. Ocenjena doba koristnosti za naložbene nepremičnine je naslednja:

• Zgradbe in deli zgradb: 17 do 33 let

2.5.4 Finančne naložbe v pridruženih družbah

Pridružene družbe so vse družbe, v katerih ima Skupina pomemben, vendar ne prevladujoč vpliv. Pomemben vpliv obstaja, če ima družba neposredno ali posredno, prek odvisnih družb, 20 % ali več glasovalne moči v družbi, razen če je mogoče nedvoumno dokazati, da temu ni tako. Če ima KD neposredno ali posredno, prek odvisnih družb, manj kot 20 % glasovalne moči, se predpostavlja, da nima pomembnega vpliva, razen če je možno dokazati obstoj naslednjega: zastopstvo v upravnem odboru ali ustreznem odločevalnem organu družbe, sodelovanje pri odločanju, pomembni posli med obvladujočo družbo ter družbo, v katero investira, medsebojno izmenjavanje vodilnega osebja ali zagotavljanje bistvenih strokovnih informacij.

Finančne naložbe v kapital pridruženih družb so vrednotene po kapitalski metodi, po kateri se naložba najprej pripozna po nabavni vrednosti, nato pa povečuje ali zmanjšuje za pripadajoči del dobička ali izgube ter rezerv, nastalih zaradi prevrednotenja po pošteni vrednosti pridružene družbe. Prejete dividende zmanjšujejo nabavno vrednost finančne naložbe v pridruženo družbo. Delež Skupine v poslovnem izidu pridruženih družb se pripozna v izkazu poslovnega izida Skupine, njen delež v gibanju rezerv pa se pripozna v drugem vseobsegajočem donosu Skupine.

Če je delež Skupine v izgubah pridružene družbe enak ali večji kot naložba v pridruženo družbo (vključno z nezavarovanimi terjatvami do pridružene družbe), Skupina preneha pripoznavati svoj delež v izgubah, razen če ima Skupina pravne ali druge obveznosti v imenu pridružene družbe. Če taka pridružena družba pozneje začne izkazovati dobiček, se v Skupini začne pripoznavati sorazmerni del dobička šele potem, ko delež čistega dobička doseže delež nepripoznane čiste izgube. Nerealizirani dobički iz transakcij med Skupino in pridruženimi družbami so izločeni do višine pripadajočega lastniškega deleža Skupine v posamezni pridruženi družbi.

2.5.5 Finančni instrumenti

MSRP 9 določa pravila glede pripoznavanja in razvrščanja finančnih sredstev ter uvaja model pripoznavanja pričakovanih izgub že ob začetni pripoznavi finančnega instrumenta. Skupina pripozna finančno sredstvo ali finančno obveznost v svojem izkazu finančnega položaja samo, kadar skupina postane stranka v pogodbenih določbah finančnega instrumenta. Pripoznanje ali odprava pripoznanja se pri običajnem nakupu ali prodaji finančnega sredstva obračuna na datum sklenitve posla. Ob začetnem pripoznanju se finančni instrumenti merijo po pošteni vrednosti. Pošteni vrednosti finančnega instrumenta, ki ni merjeno po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, se ob začetnem pripoznanju prištejejo transakcijski stroški, ki neposredno izhajajo iz pridobitve oziroma izdaje finančnega instrumenta. Kasnejše merjenje je odvisno od razvrstitve finančnega instrumenta. KD LETNO POROČILO 2025 68

Skupina odpravi pripoznanje finančnega sredstva, kadar potečejo pogodbene pravice do denarnih tokov iz finančnega sredstva, ali ko prenese pogodbene pravice do prejema denarnih tokov iz finančnega sredstva, kar pomeni, da prenese skoraj vsa tveganja in koristi lastništva finančnega sredstva. Skupina odpravi finančno obveznost, kadar je le-ta izpolnjena, razveljavljena ali zastarana.

a) Razvrščanje in merjenje

Z uvedbo novega standarda MSRP 9 so finančna sredstva ob prvem pripoznanju, odvisno od poslovnega modela in značilnosti denarnih tokov, razvrščena v tri skupine:
* finančna sredstva merjena po odplačni vrednosti,
* finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa (v nadaljevanju DVD) ter
* finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida (v nadaljevanju IPI) in v izkazu finančnega položaja predstavljena kot
* o finančna sredstva za trgovanje;
* o finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida ter
* o finančna sredstva, določena za merjenje po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida.

Skupina je poslovne modele določila glede na način, kako upravlja s skupino finančnih sredstev, z namenom doseganja poslovnih ciljev, in sicer za:

1. poslovni model za zbiranje pogodbenih denarnih tokov (merjenje po odplačni vrednosti)

Finančno sredstvo se meri po odplačni vrednosti samo takrat, ko izpolnjuje oba izmed naslednjih pogojev:
* sredstvo je del poslovnega modela, katerega cilj je zbiranje pogodbenih denarnih tokov in
* pogodbeni denarni tokovi so predvideni na določene datume in predstavljajo izključno plačilo glavnice in obresti na neodplačano glavnico (SPPI kriteriji).

V ta poslovni model skupina uvršča dana posojila in depozite, terjatve iz poslovanja in dolžniške vrednostne papirje, ki zadostijo pogojem za takšno razvrstitev. Skupina spremlja kreditno tveganje finančnih sredstev s ciljem čim bolj zmanjšati kreditne izgube. Merjenje uspešnosti temelji na obrestni marži in zmanjšanju kreditnega tveganja. Do prodaje finančnih sredstev v tem poslovnem modelu lahko pride, ko se kreditno tveganje poveča. Prav tako lahko prihaja do občasnih prodaj zaradi nepričakovanih potreb skupine po financiranju. Prodaje velikih vrednosti so lahko občasne. V primeru povečanja pogostosti ali vrednosti prodaj v določenem obdobju, skupina obrazloži razloge za navedene prodaje in dokazuje, zakaj ne odražajo spremembe poslovnega modela. Prodaje so skladne s ciljem posedovanja finančnih sredstev z namenom prejemanja pogodbenih denarnih tokov, če se izvedejo blizu dospelosti (manj kot 6 mesecev pred zapadlostjo), prihodki od prodaj pa so približno enaki prejemkom iz naslova preostalih pogodbenih denarnih tokov.

2. poslovni model za zbiranje pogodbenih denarnih tokov in prodajo (merjenje po pošteni vrednosti preko DVD)

Dolžniški finančni instrument (obveznice, posojila, terjatve) se razvrsti v ta model, če izpolnjuje oba izmed naslednjih pogojev:
* sredstvo je del poslovnega modela, katerega cilj je zbiranje pogodbenih denarnih tokov in prodaja in
* pogodbeni denarni tokovi so predvideni na določene datume in predstavljajo izključno plačilo glavnice in obresti na neodplačano glavnico (SPPI kriteriji).

Računovodska obravnava dolžniških finančnih instrumentov je naslednja:
* v bilanci stanja so pripoznani po pošteni vrednosti, v izkazu poslovnega izida so pripoznani po odplačni vrednosti;
* dobički in izgube, razen pričakovanih kreditnih izgub in tečajnih razlik, se pripoznajo v DVD, dokler pripoznanje ni odpravljeno;
* ob odpravi pripoznanja se kumulativni dobiček ali izguba, pripoznana v DVD, prerazporedi v izkaz poslovnega izida.

Lastniški finančni instrumenti (delnice, deleži), ki ni namenjen trgovanju, se lahko ob začetnem pripoznanju nepreklicno razvrsti kot finančno sredstvo merjeno po pošteni vrednosti preko DVD. KD LETNO POROČILO 2025 69

Računovodska obravnava v skladu s takšno razvrstitvijo je naslednja:
* takšno sredstvo ni predmet oslabitve v skladu z MSRP 9;
* vse tečajne razlike se pripoznajo v DVD;
* zneski, pripoznani v DVD, se ne prenašajo v IPI;
* prihodki iz dividend se pripoznajo v IPI.V ta poslovni model skupina razvršča predvsem lastniške vrednostne papirje, za katere je ob začetnem pripoznanju izbrala nepreklicno opcijo vrednotenja po pošteni vrednosti preko DVD. Gre za finančna sredstva, ki ne kotirajo na organiziranem trgu in strateške naložbe. Merjenje uspešnosti teh finančnih sredstev temelji na njihovi pošteni vrednosti in realiziranih dobičkih iz prodaj ter dividendnem donosu. Skupina spremlja predvsem tržno tveganje teh finančnih sredstev. Prodaje v tem poslovnem modelu so bolj pogoste, kot pri modelu zbiranja pogodbenih denarnih tokov.

3. Drugi poslovni modeli (merjenje po pošteni vrednosti preko IPI)

Vsa ostala finančna sredstva (trgovanje, varovanje pred tveganji ipd.), ki ne zadostijo pogojem za razvrstitev za merjenje po odplačni vrednosti ali pošteni vrednosti preko DVD, se pripoznajo in merijo po pošteni vrednosti preko IPI. Enako velja tudi za dolžniške finančne instrumente, ki ne prestanejo SPPI testa. V druge poslovne modele so razvrščeni predvsem dolžniški in lastniški vrednosti papirji, ki kotirajo na organiziranem trgu in jih skupina poseduje z namenom trgovanja. Merjenje uspešnosti teh naložb temelji na pošteni vrednosti finančnih sredstev. V tem poslovnem modelu skupina spremlja tržno tveganje finančnih instrumentov.

Finančne obveznosti se kasneje merijo lahko:
* po odplačni vrednosti.
* po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, če so namenjene trgovanju, če gre za izvedene finančne instrumente ali pa je bilo ob začetnem pripoznanju nepreklicno določeno, da se merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.

b) Ocena poslovnega modela

Pri opredelitvi poslovnega modela skupina upošteva naslednje informacije:
* politike in cilje za portfelj finančnih sredstev oziroma posamezna finančna sredstva ter delovanje teh politik v praksi;
* pogostost, obseg in časovno razporeditev prodaj v preteklih obdobjih, razloge za prodaje in pričakovanja o prihodnji prodajni dejavnosti;
* način vrednotenja uspešnosti poslovnega modela in finančnih sredstev, ki se upravljajo v skladu z njim, in način poročanja o tem poslovodstvu;
* tveganja, ki vplivajo na uspešnost poslovnega modela (in finančnih sredstev, ki se upravljajo v skladu z njim), in zlasti način, kako se navedena tveganja obvladujejo;
* način določanja variabilnega dela prejemka managerja, odgovornega za te posle (na primer, ali prejemki temeljijo na pošteni vrednosti upravljanih sredstev ali na obsegu prejetih pogodbenih denarnih tokov), na podlagi kriterijev nagrajevanja, določenih v internih aktih skupine.

Ocena poslovnega modela temelji na pričakovanih scenarijih brez upoštevanja najslabših možnih scenarijev in stresnih scenarijev.

c) Pregled značilnosti pogodbenih denarnih tokov – SPPI test

Poleg določitve poslovnega modela skupina izvede tudi presojo ali ima posojilo značilnosti pogodbenih denarnih tokov, ki so izključno odplačilo glavnice in obresti na neporavnano glavnico (SPPI test). Za namen te presoje je glavnica poštena vrednost ob začetnem pripoznanju, obresti pa sestavljajo nadomestilo za časovno vrednost denarja, nadomestilo za kreditno tveganje, nadomestilo za druga osnovna posojilna tveganja ali stroške (npr. likvidnostno tveganje, administrativni stroški) in profitno maržo. Presoja značilnosti pogodbenih denarnih tokov se izvaja skladno z določili MSRP 9 in internimi navodili o izvajanju SPPI testa na podlagi vprašalnika. Presoja se opravi ob začetnem pripoznanju finančnega sredstva in ob vsaki spremembi pogodbenih denarnih tokov.

KD LETNO POROČILO 2025 70

Pri presoji pogoja, ali pogodbeni denarni tokovi predstavljajo izključno plačilo glavnice in obresti, skupina presoja pogodbene značilnosti finančnega instrumenta. Ta ocena vključuje tudi presojo, ali finančno sredstvo vsebuje pogodbena določila, ki lahko spremenijo čas in znesek pogodbenih denarnih tokov na način, da ta pogoj ne bi več izpolnjen. Pri tem skupina upošteva:
* možne dogodke, ki bi lahko spremenili čas in znesek pogodbenih denarnih tokov;
* možnost predčasnega odplačevanja oziroma podaljševanja časa odplačevanja;
* pogoje, ki skupino omejujejo pri denarnih tokovih določenih sredstev (npr. podrejenost izplačil);
* značilnosti, ki spremenijo pojmovanje časovne vrednosti denarja (npr. periodično ponastavljanje obrestnih mer, vezava plačila obresti na določeno spremenljivko npr. čisti dobiček dolžnika ali delniški indeks in ni vezano na spremembo kreditnega tveganja);
* obstoj elementov preproste posojilne pogodbe.

Če bi denarni tokovi povzročili več kot zanemarljivo izpostavljenost tveganju, ki ni v skladu z osnovnimi posojilnimi značilnostmi, se finančno sredstvo obvezno pripozna po pošteni vrednosti preko IPI.

d) Politika računovodske obravnave spremenjenih finančnih sredstev

Ob spremenjenih pogodbenih denarnih tokovih finančnega sredstva skupina oceni, ali so bili pogoji spremenjeni do te mere, da se finančno sredstvo bistveno spremeni in postane novo. Pri oceni se med drugim upoštevajo naslednji dejavniki:
* razlog za spremembo denarnih tokov,
* uvedba možnosti konverzije v lastniški kapital,
* zamenjava prvotno dogovorjenega dolžnika z novim dolžnikom, ki ni povezana stranka prvotnega dolžnika,
* ali sprememba spremeni rezultat SPPI testa.

Če sprememba povzroči odpravo pripoznanja finančnega sredstva, se novo finančno sredstvo na začetku pripozna po pošteni vrednosti, razlika pa se pripozna kot dobiček ali izguba iz odprave pripoznanja. Če sprememba ne povzroči bistveno drugačnih denarnih tokov, se ne odpravi pripoznanje finančnega sredstva, ampak gre za modifikacijo. Ob prestrukturiranju posojil, ki ne povzroči odpravo pripoznanja finančnega sredstva (npr. podaljšanje roka vračila glavnice in / ali obresti, odlog vračila glavnice in / ali obresti), skupina popravi knjigovodsko vrednost finančnega sredstva na podlagi diskontirane vrednosti ocenjenih prihodnjih denarnih tokov po spremenjenih pogojih in izvirni efektivni obrestni meri ter učinek iz tega naslova pripozna v izkazu poslovnega izida.

e) Prerazvrščanje finančnih instrumentov med kategorijami

V primeru spremembe poslovnega modela se finančno sredstvo lahko prerazvrsti. Prerazvrstitev se uporablja za naprej od datuma prerazvrstitve. Pričakuje se, da bodo prerazvrstitve zelo redke.

f) Izvedeni finančni instrumenti

Izvedeni finančni instrumenti (npr. terminske pogodbe, zamenjave, opcije) se ob začetnem pripoznanju v izkazu finančnega položaja stanja pripoznajo po pošteni vrednosti. Izvedeni finančni instrumenti se vrednotijo po pošteni vrednosti, ki se določi na podlagi objavljene tržne cene, modela diskontiranih denarnih tokov ali ob uporabi drugih modelov vrednotenja. Pozitivne poštene vrednosti se v izkazu finančnega položaja prikažejo kot sredstvo oziroma kot obveznost, če je njihova poštena vrednost negativna.

g) Oslabitev finančnih instrumentov

V skladu z MSRP 9 je skupina prešla z modela nastalih kreditnih izgub na model pričakovanih kreditnih izgub, kar pomeni, da skupina pripoznava ne samo kreditne izgube, ki so že nastale, ampak tudi izgube, za katere se pričakuje, da bodo nastale v prihodnjih obdobjih. Popravek vrednosti za pričakovane kreditne izgube skupina pripozna za vsa posojila in terjatve ter dolžniška finančna sredstva, ki niso merjena po pošteni vrednosti preko izkaza poslovnega izida.

KD LETNO POROČILO 2025 71

Če se je kreditno tveganje za finančni instrument od začetnega pripoznanja znatno povečalo, skupina na vsak datum poročanja izmeri popravek vrednosti za izgubo kot znesek, ki je enak pričakovanim kreditnim izgubam v celotnem obdobju trajanja. Če se na datum poročanja kreditno tveganje pri finančnem sredstvu od začetnega pripoznanja ni znatno povečalo, skupina izmeri popravek vrednosti za izgubo kot znesek, ki je enak pričakovanim kreditnim izgubam v 12-mesečnem obdobju. Za terjatve do kupcev in druge terjatve, ki ne vsebujejo pomembne sestavine financiranja, se uporabi poenostavljen pristop, ki zahteva, da se popravek vrednosti za izgubo vedno izmeri kot znesek, enak pričakovanim kreditnim izgubam v celotnem obdobju trajanja.

Skupina ocenjuje pomembno povečanje tveganja za neplačilo na podlagi primernih in dokazljivih informacij, ki se lahko pridobijo brez pretiranih stroškov ali prizadevanj, kar zajema kvalitativne in kvantitativne informacije ter analizo na podlagi preteklih izkušenj in v prihodnost usmerjenih informacij. Skupina razvršča finančne instrumente v 3 skupine:

1. skupina: donosna posojila in terjatve
   • od začetnega pripoznanja ni prišlo do znatnega povečanja kreditnega tveganja
   • pripoznan popravek vrednosti v višini enoletne izgube
2. skupina: slabo donosna posojila in terjatve
   • od začetnega pripoznanja je prišlo do znatnega povečanja kreditnega tveganja
   • pripoznan popravek vrednosti za obdobje celotnega trajanja finančnega sredstva
3. skupina: oslabljena posojila in terjatve
   • posojila, za katera obstajajo objektivni dokazi o oslabitvi
   • pripoznan popravek vrednosti za vseživljenjske izgube.

Predvideva se, da je prišlo do znatnega povečanja kreditnega tveganja:
* ko je bonitetna ocena na datum poročanja znatno slabša v primerjavi z bonitetno oceno ob začetnem pripoznanju;
* kadar je dolžnik v zamudi s plačilom več kot 30 dni;
* če je skupina pripravljena odobriti dolžniku prestrukturiranje pogodbe (npr. podaljšanje roka plačila, sprememba anuitetnega načrta, znižanje obrestne mere ipd.)

Pričakovane kreditne izgube za finančna sredstva v 1. skupini se izračunajo na podlagi verjetnosti neplačila v 12 mesecih ali krajšem obdobju, če je zapadlost finančnega sredstva krajša od 1 leta. Pričakovane kreditne izgube za finančna sredstva v 2. skupini se izračunajo na podlagi verjetnosti neplačila v celotnem obdobju trajanja sredstva. Oslabitve na skupinski ravni za finančna sredstva prve in druge skupine se izračunajo tako, da se izpostavljenost ob neplačilu (EAD – exposure at default) pomnoži z ustrezno verjetnostjo neplačila (PD – probability of default) in izgubo ob neplačilu (LGD – loss given default).Verjetnost neplačila se določi z internim modelom na podlagi gibanj in napovedi izbranih makroekonomskih spremenljivk. Izpostavljenost ob neplačilu (EAD – exposure at default) odraža pričakovano stanje finančnega sredstva v primeru nastopa neplačila. Izguba ob neplačilu odraža pričakovano izgubo, ki bo nastala v primeru neplačila. Skupina slabi finančno sredstvo individualno, če gre za posamično pomembno finančno sredstvo, ki je razvrščeno v 3. skupino. Meja materialnosti za posamične slabitve znaša 100.000 evrov. Višina izgube se oceni kot razlika med knjigovodsko vrednostjo finančnega sredstva in neto sedanjo vrednostjo pričakovanih denarnih tokov, diskontiranih na datum bilance stanja po izvirni efektivni obrestni meri finančnega sredstva. Pričakovani denarni tokovi se ocenijo na podlagi več scenarijev. Pri oceni pričakovanih kreditnih izgub delujočih podjetij se upoštevajo denarni tokovi iz rednega delovanja dolžnika in denarni tokovi iz naslova prodaje zavarovanj. V primeru predpostavke prenehanja poslovanja dolžnika se pričakuje poplačilo izključno iz naslova zavarovanj. Višina poplačila iz naslova zavarovanj temelji na oceni tržne vrednosti zavarovanj. Posebna obravnava je namenjena finančnim sredstvom, oslabljenim že ob nakupu (POCI), pri katerih se popravki vrednosti pripoznajo samo za pričakovane izgube v obdobju od začetnega pripoznanja naprej. Pri oceni pričakovanih kreditnih izgub skupina upošteva najdaljše pogodbeno obdobje, v katerem je izpostavljena kreditnemu tveganju.

KD LETNO POROČILO 2025 72

Skupina vključuje informacije, usmerjene v prihodnost, tako v oceno znatnega povečanja kreditnega tveganja kot v merjenje pričakovanih kreditnih izgub. Kot informacije, usmerjene v prihodnost, se upošteva makroekonomske dejavnike (npr. stopnja brezposelnosti, rast BDP, obrestne mere, cene stanovanj) in ekonomske napovedi. Vsi parametri tveganj se izračunavajo enkrat letno oziroma pogosteje, če se gospodarske napovedi spremenijo občutneje v primerjavi s predhodnimi napovedmi.

2.5.6 Poštena vrednost

Poštena vrednost je cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti v redni transakciji med udeleženci na trgu na datum merjenja. Poštena vrednost je dokazana, če jo je mogoče zanesljivo izmeriti. Odvisna je od razpoložljivosti tržnih podatkov, na osnovi katerih družba lahko ocenjuje pošteno vrednost.

Za kotirajoča finančna sredstva (lastniške in dolžniške vrednostne papirje), za katera obstaja cena na delujočem trgu vrednostnih papirjev, se poštena vrednost ugotavlja kot zmnožek enot finančnega sredstva in kotirajoče tržne cene oziroma zaključnega tečaja na dan bilance stanja. Ustrezen zaključni tečaj Skupina izbere glede na vrsto finančne naložbe in glede na organizirani trg vrednostnih papirjev, na katerem kotira finančna naložba.

Skupina pri oceni poštene vrednosti lastniških vrednostnih papirjev sproti presoja kriterij aktivnosti trga, pri čemer zaključni tečaj zadnjega dne, ko se je z vrednostnim papirjem trgovalo, ne sme biti starejši od enega meseca in uporabljeni tečaj mora temeljiti na ustrezni likvidnosti oziroma mora promet na dan tečaja (redni posli, brez svežnjev) znašati vsaj 20 % vrednosti celotne pozicije vrednostnega papirja (tržna vrednost zadnjega vrednotenja) ali v absolutnem znesku najmanj 50.000 evrov. Kot kriterij se upošteva manjša izmed vrednosti.

Skupina pri oceni poštene vrednosti dolžniških vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, za vrednotenje na dan bilance stanja določi tečaj na podlagi zaključnega tečaja, objavljenega na borzi, na dan bilance stanja. Če podatka o zaključnem tečaju na dan bilance stanja za posamezni dolžniški vrednostni papir ni, se uporabi zaključni tečaj zadnjega dne, ko se je z dolžniškim vrednostnim papirjem trgovalo.

Pri naložbenih nepremičninah je potrebno letno razkriti pošteno vrednost. Za ocenjevanje poštene vrednosti se uporabljajo naslednje metode vrednotenja nepremičnin:
* na donosu zasnovan način: ta način temelji na principu sedanje vrednosti bodočih donosov – to je najemnin in podobnih dohodkov, ki izhajajo iz gospodarjenja z nepremičnino (vrednost v uporabi),
* način tržnih primerjav: s tem načinom določimo indikacijsko vrednost nepremičnine na osnovi transakcij za enako oz. zelo podobno nepremičnino. Ta način je zlasti uporaben za nepremičnine, ki se v velikem številu prodajajo na sekundarnem trgu (poštena vrednost).

Poštena vrednost finančnih obveznosti iz obveznic se za potrebe poročanja določi na osnovi borznega tečaja na dan poročanja.

Metode ocenjevanja in pomembnejše parametre za posamezna finančna sredstva predstavljamo v tabeli v nadaljevanju, kjer se uporaba različnih vrst metod klasificira tudi glede na hierarhijo poštene vrednosti.

Razvrščanje v hierarhijo poštene vrednosti

Za povečanje skladnosti in primerljivosti merjenja poštene vrednosti in povezanih razkritij se finančna sredstva razvrščajo v tri ravni (nivoje) hierarhije poštene vrednosti. Razvrščanje v posamezni nivo temelji na vložkih v tehnike ocenjevanja vrednosti, ki se uporabljajo za merjenje poštene vrednosti. V hierarhiji poštene vrednosti imajo največjo prednost neprilagojene, kotirane cene na delujočih trgih za enaka sredstva ali obveznosti (vložki Nivo 1), najmanjšo prednost pa neopazovani vložki (vložki Nivo 3).

Skupina pri razvrščanju v hierarhijo sledi naslednjim vložkom v tehnike ocenjevana vrednosti:
* Nivo 1: določajo vložki, ki predstavljajo kotirane cene (neprilagojene) na delujočih trgih za enaka sredstva ali obveznosti, do katerih lahko podjetje dostopa na datum merjenja. Le te zagotavljajo najzanesljivejši dokaz poštene vrednosti, pri čemer se morajo za merjenje poštene vrednosti uporabljati brez prilagoditve.

KD LETNO POROČILO 2025 73

• Nivo 2: določajo vložki, ki niso kotirane cene, vključene v Nivo 1, in jih je mogoče neposredno ali posredno opazovati za sredstvo ali obveznost. Če ima sredstvo ali obveznost določeno (pogodbeno) trajanje, mora biti vložek mogoče opazovati v celotnem trajanju sredstva ali obveznosti. Med vložke Nivoja 2 spadajo: kotirane cene za podobna sredstva ali obveznosti na delujočih trgih, kotirane cene za enaka ali podobna sredstva ali obveznosti na nedelujočih trgih, vložki, ki niso kotirane cene, ki jih je mogoče opazovati za sredstvo ali za obveznosti ter vložki, potrjeni na trgu.
• Nivo 3: določajo neopazovani vložki, ki vključujejo majhno tržno komponento, če sploh obstaja, za sredstvo ali obveznost na datum merjenja. Cilj merjenja poštene vrednosti ostane enak, tj. izhodna cena na datum merjenja z vidika udeleženca na trgu, ki ima v lasti sredstvo ali dolguje obveznost. Zato morajo neopazovani vložki izražati predpostavke, ki bi jih udeleženci na trgu uporabili pri določanju cene sredstva ali obveznosti, vključno s predpostavkami o tveganjih.

Skupina finančna sredstva, za katere ni delujočega trga in katerih poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti, vrednoti po nabavni vrednosti in posebej presoja potrebo po oslabitvi. Ta finančna sredstva razvršča v nivo 3 hierarhije poštene vrednosti.

Prikaz tehnik ocenjevanja vrednosti in vložki za Nivo 2 in Nivo 3 razvrščanja v hierarhijo poštene vrednosti

Vrsta finančnih naložb	Metoda ocenjevanja	Pomembnejši parametri	Hierarhija poštene vrednosti	INTERNI / EKSTERNI OCENJEVALCI
Dolžniški vrednostni papirji	Interni model tehtanega povprečja donosnosti dveh likvidnih državnih vrednostnih papirjev iste države, s krajšo in daljšo ročnostjo	Dolžniški vrednostni papirji – izračun zahtevane donosnosti, utež: število dni med datumom zapadlosti opazovanega vrednostnega papirja in datumom zapadlosti vrednostnega papirja, za katerega ugotavljamo pošteno vrednost	nivo 2	INTERNI MODEL
Dolžniški vrednostni papirji	Interni model državne obveznice primerljive ročnosti	izračun vsote zahtevane kreditnega tveganja za tveganje panoge (CDS), ob upoštevanju donosnosti za primerljive ročnosti in stopnje investicijskega razreda, nelikvidnost.	nivo 2	INTERNI MODEL
Podjetij in finančnih Institucij	Interni model metoda primerljivih podjetij	tržni kazalniki: P/E, P/B, P/S, P/EBITDA, F/FCF, ki temeljijo na borznih uvrščenih na borzo kotacijah oz. cenah primerljivih podjetij in izbranih finančnih kategorij ocenjevanega podjetja.	nivo 3	Pooblaščeni zunanji cenilci
Lastniški vrednostni papirji	g (stopnja rasti obdobja konstantne rasti)	neto marža (obdobje konstantne rasti)	nivo 3	Pooblaščeni zunanji cenilci
	diskontiranje denarnih tokov	diskontna stopnja	nivo 3
		diskont za pomanjkanje tržljivosti	nivo 3
Naložbene nepremičnine	metoda tržnih primerjav	analiza dejanskih tržnih transakcij z nepremičninami	nivo 3	Pooblaščeni zunanji cenilci
	na donosu zasnovan način	sedanja vrednost bodočih pričakovanih donosov	nivo 3
		stopnja kapitalizacije (donos in vračilo)	nivo 3
		diskontna stopnja	nivo 3
		dodatek za pomanjkanje tržljivosti (nelikvidnost)	nivo 3
	metoda čiste vrednosti sredstev	sprememba cen nepremičnin	nivo 3
Dolžniški vrednostni papirji – stohastični model, mrežni model	ZUNANJI OCENJEVALCI (organizator trga)	krivulja EUR SWAP obrestnih mer, kreditni pribitki izdajatelja, kreditni pribitki primerljivih izdajateljev, volatilnost obrestnih mer, korelacijska matrika, volatilnost delniškega indeksa	nivo 2	ZUNANJI OCENJEVALCI (organizator trga)
Lastniški vrednostni papirji – stohastični model	ZUNANJI OCENJEVALCI (organizator trga)	krivulja EUR SWAP obrestnih mer, kreditni pribitki izdajatelja, kreditni pribitki primerljivih izdajateljev, volatilnost delniškega indeksa	nivo 2	ZUNANJI OCENJEVALCI (organizator trga)
Dolžniški vrednostni papirji – sestavljeni BLOOMBERG BVAL	ZUNANJI OCENJEVALCI (organizator trga)	krivulja EUR SWAP obrestnih mer, kreditni pribitki izdajatelja, kreditni pribitki primerljivih izdajateljev, sklenjeni posli, dejanske kotacije	nivo 2	ZUNANJI OCENJEVALCI (organizator trga)
Dolžniški vrednostni papirji – indikativne kotacije, ocena tečaja BVAL 6-10	diskontiranje denarnih tokov	krivulja EUR SWAP obrestnih mer, kreditni pribitki izdajatelja, kreditni pribitki primerljivih izdajateljev, indikativne kotacije, ocena tečaja BVAL 1-5	nivo 3
Dolžniški vrednostni papirji	diskontiranje denarnih tokov	krivulja EUR SWAP obrestnih mer, kreditni pribitki izdajatelja, kreditni pribitki primerljivih izdajateljev, sklenjeni posli, dejanske kotacije	nivo 2
Dolžniški vrednostni papirji	indikativne

KD LETNO POROČILO 2025 74

2.5.7 Slabitve

Finančne naložbe v pridruženih družbah

Skupina za potrebe računovodskega poročanja enkrat letno presoja znamenja oslabitev finančnih naložb v pridružene družbe. Po začetnem pripoznanju družba na dan bilance stanja preverja, ali obstaja kak nepristranski dokaz o morebitni oslabljenosti finančne naložbe. Če tak dokaz obstaja, se naložbo oslabi. Nepristranski dokazi o oslabitvi naložbe v pridruženo podjetje so predvsem:
* pomembne finančne težave družbe,
* izmerljivo zmanjšanje ocenjenih prihodnjih denarnih tokov,
* slabši rezultati poslovanja, povečanje izgub iz poslovanja,
* znižanje vrednosti sredstev družbe.

Pri obstoju dokazov o oslabitvi naložbe se znesek izgube zaradi oslabitve izmeri kot razlika med knjigovodsko in nadomestljivo vrednostjo naložbe. Ocena nadomestljive vrednosti se izračuna z uporabo različnih tehnik vrednotenja. Te vključujejo uporabo primerljivih transakcij med dobro obveščenimi strankami, če so na voljo, primerjavo s trenutno pošteno vrednostjo drugega instrumenta, ki ima podobne bistvene značilnosti, metode diskontiranih denarnih tokov in druge tehnike vrednotenja, ki jih običajno uporabljajo udeleženci na trgu (knjigovodska vrednost, multiplikatorji, dividendni donos). Če obstaja metoda vrednotenja, ki jo udeleženci na trgu običajno uporabljajo za določanje cene instrumenta in je dokazala zanesljivost pri oceni cen, dobljenih pri dejanskih tržnih poslih, se uporabi ta metoda.

Finančna sredstva, vrednotena po odplačni vrednosti

Skupina spremlja in preverja kakovost danih posojil in terjatev na posamični ravni. Za posamično pomembna finančna sredstva, vrednotena po odplačni vrednosti, se oblikuje individualna oslabitev na podlagi informacij o poslabšanju plačilne sposobnosti ali finančnih težavah dolžnika ter drugih pomembnih dejstvih. Postopek ugotavljanja oslabljenosti finančnih sredstev, vrednotenih po odplačni vrednosti, je pojasnjen v pojasnilu 2.5.5.

Naložbene nepremičnine

Najmanj enkrat letno poslovodstvo preverja nadomestljivo vrednost naložbenih nepremičnin zaradi morebitnih slabitev in sicer s cenitvami zunanjih pooblaščenih cenilcev za vrednotenje nepremičnin. Za nove nepremičnine se upošteva nabavna vrednost kot poštena vrednost nepremičnin. Pri presojanju znamenj slabitev naložbenih nepremičnin se upoštevata kriterija donosnosti posamezne nepremičnine in tržne donosnosti. V kolikor dejanska donosnost posamezne nepremičnine presega zahtevano donosnost nepremičnin, nepremičnina ne izkazuje znamenj slabitev. V nasprotnem primeru se za nepremičnino ugotavlja nadomestljiva vrednost in sicer se uporabljajo naslednje metode vrednotenja nepremičnin (opredeljeno tudi v tehnikah vrednotenja v poglavju poštene vrednosti):
* na donosu zasnovan način: ta način temelji na principu sedanje vrednosti bodočih donosov – to je najemnin in podobnih dohodkov, ki izhajajo iz gospodarjenja z nepremičnino (vrednost v uporabi),
* način tržnih primerjav: s tem načinom določimo indikacijsko vrednost nepremičnine na osnovi transakcij za enako oz. zelo podobno nepremičnino. Ta način je zlasti uporaben za nepremičnine, ki se v velikem številu prodajajo na sekundarnem trgu (poštena vrednost).

Oslabitev naložbene nepremičnine na iztržljivo vrednost se opravi, če se ugotovi, da je njena nadomestljiva vrednost nižja od knjigovodske vrednosti. Nadomestljiva vrednost je praviloma tista, ki je večja od vrednosti v uporabi ali poštene vrednosti zmanjšane za stroške prodaje.

KD LETNO POROČILO 2025 75

2.5.8 Zaloge

Zaloge se v poslovnih knjigah izkazujejo po nabavni ali iztržljivi vrednosti, odvisno od tega, katera je nižja. Nabavno vrednost sestavljajo nakupna cena in neposredni stroški nabave, v primeru gradnje nepremičninskih projektov pa zalogo sestavljajo tudi stroški financiranja. Čista iztržljiva vrednost je ocenjena prodajna cena, zmanjšana za ocenjene stroške dokončanja in ocenjene stroške v zvezi s prodajo. Zaloga nedokončane proizvodnje se vrednoti po proizvajalnih stroški v ožjem pomenu. Porabo zalog materiala in blag se vodi po FIFO metodi. Če je knjigovodska vrednost zaloge nižja od izračunane vrednosti, neposredno povezani stroški povečujejo vrednost zaloge. Če Skupina oceni, da je knjigovodska vrednost višja od iztržljive vrednosti, se stroški financiranja prenehajo pripisovati v zalogo.

2.5.9 Druga sredstva

Med drugimi sredstvi Skupina izkazuje druga sredstva in obveznosti, ki se bodo po predvidevanjih pojavili v letu dni in katerih nastanek je verjeten, višina pa zanesljivo ocenjena.

2.5.10 Denar in denarni ustrezniki

Kot denar in denarni ustrezniki se izkazujejo gotovina, knjižni denar, depoziti pri bankah na odpoklic in depoziti z ročnostjo vezave do 3 mesecev.

2.5.11 Kapital

Članice Skupine KD pripoznavajo in evidentirajo spremembe v kapitalu v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Kapital odraža lastniško financiranje podjetja in je z vidika podjetja njegova obveznost do lastnikov, ki zapade v plačilo, če podjetje preneha delovati. Opredeljen je ne samo z zneski, ki so jih lastniki vložili v podjetje, temveč tudi z zneski, ki so se pojavili pri poslovanju podjetja. Zmanjšujejo ga izguba pri poslovanju in izplačila.

Kapital Skupine sestavljajo:
* osnovni (vpisani) kapital,
* kapitalske rezerve,
* rezerve iz dobička,
* lastne delnice,
* prevedbena rezerva,
* rezerve, nastale zaradi prevrednotenja po pošteni vrednosti,
* zadržani dobički.

Osnovni kapital je opredeljen z zneski, ki so jih vložili lastniki. Osnovni kapital predstavlja nominalno vrednost vplačanih navadnih kosovnih delnic v evrih. Obvladujoča družba ima izdane navadne imenske delnice. Stroški in nadomestila, ki jih je mogoče neposredno pripisati izdaji novih delnic oziroma opcij oziroma pridobitvi podjetja, se izkažejo kot zmanjšanje kapitala. Izkazujejo se neto, zmanjšani za davke.

Rezerve so namensko opredeljeni del čistega dobička, ki služi poravnavanju možnih izgub v prihodnjih letih in kupovanju lastnih delnic.

KD LETNO POROČILO 2025 76

Kapitalske in zakonske rezerve se v presežnem znesku lahko uporabijo za povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe in za kritje čiste izgube poslovnega leta ter kritje prenesene čiste izgube, če se hkrati ne uporabijo rezerve iz dobička za izplačilo dobička družbenikom. Rezerve za lastne delnice se morajo sprostiti in se lahko sprostijo samo, če so bile lastne delnice odtujene ali umaknjene. Vse sestavine kapitala zunaj osnovnega kapitala pripadajo lastnikom osnovnega kapitala v sorazmerju z njihovimi lastniškimi deli osnovnega kapitala.

Lastne delnice družbe, vključno s stroški, ki se nanašajo neposredno na njihovo pridobitev, zmanjšujejo kapital družbe. Ob odtujitvi lastnih delnic se vsi dobički ali izgube poračunajo direktno v kapitalu.

Rezerve, nastale zaradi prevrednotenja po pošteni vrednosti, se pripoznajo na podlagi opravljenega prevrednotenja sredstev, izvedenega med letom v določenem obračunskem obdobju. Skupina v okviru rezerv, nastalih zaradi prevrednotenja, izkazuje spremembe, nastale pri vrednotenju finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, po pošteni vrednosti.

Dividende na navadne delnice se pripoznajo kot obveznost na dan, ko njihovo izplačilo potrdi skupščina lastnikov družbe.

2.5.12 Rezervacije

Rezervacije se oblikujejo za sedanje obveze, ki izhajajo iz preteklih dogodkov, ki se bodo poravnale v obdobju, ki ni z gotovostjo določeno in katerih velikost je mogoče zanesljivo oceniti. Namen rezervacij je v obliki vnaprej vračunanih stroškov oziroma odhodkov zbrati zneske, ki bodo v prihodnosti omogočili pokritje takrat nastalih stroškov oziroma odhodkov.

Rezervacije za dana jamstva se pripoznajo pri prodaji proizvodov, oblikovane so glede na oceno stroškov garancij, ki se pripravijo na osnovi preteklih podatkov o ravni kakovosti izdelkov in v preteklosti izkazanih stroškov odprave napak v garancijski dobi.

Dolgoročni zaslužki zaposlencev

V Skupini so družbe v skladu z zakonodajo države, kolektivnimi pogodbami in internimi akti zavezane k plačilu jubilejnih nagrad zaposlencem ter odpravnin ob njihovi upokojitvi. Po slovenski zakonodaji se zaposlenci upokojijo po 40 letih delovne dobe in če izpolnjujejo določene pogoje, so upravičeni do izplačil v enkratnem znesku. Zaposlenci so prav tako upravičeni do dodatnega izplačila za vsakih deset let delovne dobe v Skupini.

Skupina pripoznava celotne aktuarske dobičke in izgube v izkazu poslovnega izida ob nastanku. Bodoče obveznosti so izračunane na podlagi aktuarskega izračuna. Skupina enkrat letno oblikuje rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi. Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade se pripoznavajo skupinsko. Rezervacije se pri porabljanju zmanjšujejo neposredno za nastale obveznosti v zvezi s stroški, za katere so bile oblikovane, zato se pri porabljanju rezervacij stroški ne pojavljajo več v izkazu poslovnega izida. Pri zmanjšanju rezervacij zaradi njihovega porabljanja ali odpravljanja se uporablja metoda fifo. Skupina na bilančni presečni dan ugotovi in v izkazu poslovnega izida pripozna prihodek ali odhodek v zvezi s preračunom rezervacij kot razliko med začetnim in končnim stanjem rezervacij.

Glavne predpostavke, vključene v izračun rezervacij za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade, so:
* pričakovana rast plač je enaka diskontni stopnji,
* trenutno veljavne višine odpravnin in jubilejnih nagrad,
* fluktuacija zaposlenih, ki je odvisna predvsem od njihove starosti.

2.5.13 Finančni prihodki in finančni odhodki

Finančni prihodki in finančni odhodki zajemajo obrestne prihodke in obrestne odhodke, prihodke iz dividend, dobičke in izgube iz finančnih sredstev, prihodke in odhodke finančnih naložb v pridruženih družbah.KD LETNO POROČILO 2025 77

Obrestni prihodki iz finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti in finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, se v izkazu poslovnega izida pripoznajo ob uporabi efektivne obrestne mere. Obrestni prihodki, pripoznani po efektivni obrestni meri, se izračunajo na bruto knjigovodsko vrednost finančnih sredstev, razen za tista, ki so kreditno oslabljena. Obrestni prihodki iz finančnih sredstev, namenjenih trgovanju, se pripoznajo ob uporabi pogodbene obrestne mere.

Metoda efektivne obrestne mere je metoda, s katero se izračuna odplačna vrednost finančnega sredstva ali finančne obveznosti, in metoda razporejanja obrestnih prihodkov ali odhodkov prek določenega obdobja. Efektivna obrestna mera je mera, ki natančno diskontira prihodnje denarne tokove v celotni dobi finančnega instrumenta na njegovo čisto knjigovodsko vrednost. Pri izračunu efektivne obrestne mere Skupina upošteva vsa pogodbena določila finančnega instrumenta (na primer opcijo predplačil), ne upošteva pa prihodnjih izgub. Izračun upošteva tudi vsa nadomestila, ki so predmet plačil med pogodbenimi partnerji in so sestavni del efektivne obrestne mere, transakcijske stroške in vse druge premije in diskonte.

V primeru kupljenih finančnih sredstev s poslabšano kreditno kakovostjo (POCI) se od začetnega pripoznanja uporablja kreditnemu tveganja prilagojena efektivna obrestna mera, ki se obračuna na odplačno vrednost finančnega sredstva. Kreditnemu tveganju prilagojena efektivna obrestna mera je obrestna mera, ki ob začetnem pripoznanju diskontira pričakovane prihodnje denarne tokove (vključno s kreditnimi izgubami).

Odhodki za obresti predstavljajo stroške izposojanj. Ob njihovem nastanku (ne glede na plačila) se pripoznajo z uporabo pogodbene obrestne mere. Prihodki od dividend za kapitalski instrument se pripoznajo v poslovnem izidu, ko podjetje pridobi pravico do plačila.

2.5.14 Poslovni prihodki in poslovni odhodki

Poslovni prihodki zajemajo čiste prihodke od prodaje in druge prihodke iz poslovanja. Skupina med čiste prihodke od prodaje uvršča prihodke od pogodb s kupci, ki zajemajo predvsem prihodke od prodaje kinovstopnic in gostinstva, prihodke igralništva, prihodke od prodaje polnilnih postaj in programske platforme za njihovo upravljanje ter prihodke od najemnin naložbenih nepremičnin. Drugi prihodki iz poslovanje vključujejo prihodke od odtujitve naložbenih nepremičnin, prevrednotovalne poslovne prihodke, državne pomoči in prihodke iz odprave dolgoročnih rezervacij.

Prihodki iz pogodb s kupci se pripoznajo na osnovi sklenjenih pogodb s kupci in sicer ob prenosu obvladovanja blaga ali storitev na kupca v znesku, ki odraža nadomestilo, za katerega Skupina pričakuje, da je do njega upravičena v zameno za to blago ali storitev. Izvršitvena obveza je obljuba kupcu zagotoviti blago ali storitve. Prihodki se pripoznajo v trenutku, ko Skupina izpolni izvršitveno obvezo. To je takrat, ko se na kupca prenese obvladovanje nad proizvodom ali storitvijo. Obvladovanje pomeni, da kupec lahko usmerja uporabo sredstva in prejema vse bistvene koristi iz sredstva ter lahko tudi prepreči drugim uporabo in prejemanje koristi iz sredstva. Pri prihodkih iz pogodb s kupci iz naslova opravljanja storitev, nastane izpolnitev izvršitvene obveze v trenutku, ko je storitev opravljena, pri blagu pa, ko je izročeno kupcu.

Prihodki se pripoznajo v neto vrednosti brez davka na dodano vrednost in drugih davkov. Transakcijska cena je znesek nadomestila, za katerega družba pričakuje, da ga bo prejela v zameno za prenos blaga oz. izvršitev obljubljenih storitev kupcu. Pri pogodbah s kupci, ki vključujejo več izvršitvenih obvez, se transakcijska cena razdeli na posamezne izvršitvene obveze na podlagi relativnih samostojnih cen blaga oziroma storitev. Prihodki od najemnin naložbenih nepremičnin se pripoznavajo na podlagi sklenjenih najemnih pogodb.

Skupina med poslovne odhodke evidentira stroške materiala in storitev, stroške dela, amortizacijo, oslabitev naložbenih nepremičnin in druge prevrednotovalne poslovne odhodke. V izkazu poslovnega izida so stroški prikazani po naravnih vrstah. Stroški materiala in storitev se pripoznavajo na podlagi listin, ki dokazujejo, da so povezani z nastalimi gospodarskimi koristmi.

KD LETNO POROČILO 2025 78

Stroški amortizacije so zneski nabavne vrednosti neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev, ki v posameznih obračunskih obdobjih prehajajo iz teh sredstev v nastajajoče poslovne učinke.

2.5.15 Davek od dohodka

Odmerjeni davek

V Skupini so davki obračunani v skladu z določbami ustrezne zakonodaje, ki veljajo za posamezno državo, v kateri so odvisne družbe Skupine. V Republiki Sloveniji se je davek od dohodkov pravnih oseb do leta 2023 obračunaval po 19 % stopnji. Od leta 2024 dalje do vključno 2028 davčna stopnja v Sloveniji znaša 22 %.

Odložene terjatve in obveznosti za davek

Odloženi davek je namenjen pokrivanju začasne razlike, ki nastane med knjigovodsko vrednostjo sredstev in obveznosti do virov sredstev in davčno vrednostjo po metodi obveznosti po bilanci stanja. So ali obdavčljive začasne razlike ali odbitne začasne razlike. Če posel ni poslovna združitev in ne vpliva niti na računovodski dobiček niti na obdavčljivi dobiček, Skupina ne pripozna iz tega izhajajočih odloženih obveznosti ali terjatev za davek niti pri začetnem pripoznanju niti pozneje.

Odložene terjatve za davek so zneski davka iz dobička, ki bodo povrnjeni v prihodnjih obdobjih glede na odbitne začasne razlike, prenos neizrabljenih davčnih izgub v naslednja obdobja in prenos neizrabljenih davčnih dobropisov v naslednja obdobja. Odložene obveznosti davek so zneski davka, ki ga bo treba poravnati v prihodnjih obdobjih glede na obdavčljive začasne razlike. Odložene obveznosti za davek so pripoznane v celoti.

Odložene terjatve in obveznosti za davek se ne diskontirajo in se pobotajo, če se nanašajo na davek iz dobička, ki pripada isti davčni oblasti in imajo podjetja v Skupini zakonsko izterljivo pravico pobotati odmerjene terjatve in obveznosti za davek.

Odložene terjatve za davek za začasne razlike so pripoznane, če je verjetno, da bodo začasne razlike odpravljene v predvidljivi prihodnosti in bo na razpolago obdavčljivi dobiček, tako da bo mogoče izrabiti obdavčljive razlike. Odložene terjatve za davek za neizrabljene davčne izgube in davčne dobropise se pripoznajo, če je verjetno, da bo na razpolago prihodnji obdavčljivi dobiček, ki ga bo mogoče obremeniti za neizrabljene davčne izgube in neizrabljene davčne dobropise.

Odložene terjatve za davek se pregledujejo na dan bilance stanja in se oslabijo za tisti del terjatev, za katerega ni več mogoče pričakovati, da bo v prihodnosti obstajal ustrezen obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti neizkoriščene davčne izgube. Učinki pripoznanja odloženih terjatev ali obveznosti za davek se pripoznajo kot prihodek ali odhodek v izkazu poslovnega izida Skupine, razen kadar se davek pojavi iz poslovnega dogodka, ki se je pripoznal neposredno preko drugega vseobsegajočega donosa ali iz poslovne združitve.

KD LETNO POROČILO 2025 79

2.6 OBVLADOVANJE TVEGANJ

Skupina KD je pri svojem poslovanju izpostavljena strateškim, finančnim, operativnim in naključnim tveganjem. Strateška tveganja se nanašajo na dolgoročni razvoj Skupine in v tem okviru tudi posameznih družb v Skupini. Opredeljena vizija, poslanstvo in strategije Skupine in njenih posameznih družb ter izvajanje in redno preverjanje ustreznosti družb so mehanizem, prek katerega se ta tveganja upravljajo. Sprejemanje investicijskih odločitev glede investiranja v posamezna področja oziroma dejavnosti je glede na zelo raznoliko dejavnost družb v lastništvu Skupine KD ključnega strateškega pomena. Sistem vodenja in upravljanja (corporate governance) je prilagojen in usmerjen k doseganju razvoja in rasti posameznih področij ter doseganju zahtevane donosnosti.

Skupina je izpostavljena finančnim tveganjem predvsem prek finančnih sredstev in obveznosti. Finančna tveganja so tveganja, da pritoki zaradi tržnih sprememb na trgu kapitala in denarja ter poslovanja in bonitet komitentov in izdajateljev finančnih instrumentov ne bodo zadostovali za kritje odtokov. Najpomembnejše sestavine tega tveganja so tveganje spremembe obrestnih mer, tveganje spremembe tečajev vrednostnih papirjev ter valutno in kreditno tveganje. Namen procesa obvladovanja finančnih tveganj sta predvsem stabilnost poslovanja in zmanjšanje izpostavljenosti posameznim tveganjem na sprejemljivo raven.

Skupina je izpostavljena predvsem finančnim tveganjem. Obvladovanje tveganj je kontinuiran ciklični proces, ki ga je mogoče razdeliti v tri stopnje. Na prvi stopnji je identifikacija potencialnih tveganj. Na drugi stopnji so posamezna tveganja modelirana in izmerjena. Ti modeli se uporabljajo kot podlaga za merjenje stopnje izpostavljenosti posamične družbe v Skupini in Skupine posameznim tveganjem. Na podlagi identifikacije in merjenja tveganj v Skupini uprava sprejme ustrezne ukrepe za zmanjšanje ali obvladovanje teh tveganj (tretja stopnja). Vzvodi uprave so različni in odvisni od stopnje izpostavljenosti in tipa tveganja.

Uprava družbe upravlja tveganja, prisotna v posameznih družbah v Skupini in na ravni Skupine kot celote. Postavlja smernice glede razmerja med tveganji, donosi in kapitalom, izvaja periodične kontrole in postavlja smernice za izvajanje poslovnih politik in strategij za posamezne družbe v Skupini. Posamezne družbe v Skupini so vzpostavile sistem poročanja za potrebe uprave, ki omogoča redno nadzorovanje tveganj, ki so jim izpostavljene.

2.6.1 Obvladovanje kapitalske ustreznosti in upravljanje s kapitalom

Uprava se je odločila za ohranjanje velikega kapitalskega obsega, da bi tako zagotovila zaupanje vseh deležnikov in nadaljnji razvoj Skupine KD.Kot enega od strateških kazalnikov je Skupina opredelila donosnost kapitala kot razmerje med doseženim čistim dobičkom večinskih lastnikov in povprečno vrednostjo lastniškega kapitala večinskih lastnikov. Skupina si prizadeva za ohranjanje ravnotežja med večjimi donosi, ki bi jih omogočila večja zadolženost, ter prednostmi in varnostjo močne kapitalske strukture. Donosnost kapitala je eden od strateških kazalnikov letnega načrta Skupine, ki se določi in sprejme na podlagi spremljanja dogajanja v okolju in v skladu z ohranjanjem optimalne strukture kapitala. Donosnost kapitala se izračunava kot razmerje med doseženim čistim poslovnim izidom in povprečno vrednostjo stanja celotnega kapitala, v okviru katerega je odšteta vrednost čistega dobička. Naložbeni načrti, politika optimalne strukture kapitala ter pričakovanja in interesi delničarjev so temelj oblikovanja dividendne politike. Družba izplačuje dividende enkrat letno. Predlog višine dividende oblikuje upravni odbor obvladujoče družbe. Dividende se oblikujejo iz bilančnega dobička obvladujoče družbe, ki se oblikuje v skladu z veljavnimi predpisi v Sloveniji, sklep o njegovi uporabi pa sprejme skupščina delničarjev. Skupina KD nima posebnih ciljev glede lastništva zaposlenih in nima nobenega programa delniških opcij. V letu 2025 v Skupini ni prišlo do spremembe v načinu upravljanja kapitala.

KD LETNO POROČILO 2025 80

2.6.2 Obvladovanje finančnih tveganj

Skupina je izpostavljena finančnim tveganjem predvsem prek finančnih sredstev in obveznosti. Finančna tveganja so tveganja, da pritoki zaradi tržnih sprememb na trgu kapitala in denarja ter poslovanja in bonitet komitentov in izdajateljev finančnih instrumentov ne bodo zadoščali za kritje odtokov. Najpomembnejše komponente tega tveganja so likvidnostno tveganje, kreditno tveganje in tržno tveganje, kjer je Skupina izpostavljena tveganju spremembe obrestnih mer, tveganju spremembe tečajev vrednostnih papirjev, spremembe cen in valutnemu tveganju. Likvidnostna tveganja so tveganja, da Skupina ne bo sposobna poplačati vseh obveznosti, vključno s potencialnimi obveznostmi. Skupina si prizadeva uresničiti cilj, da je v vsakem trenutku sposobna zagotavljati likvidnost in da je trajno sposobna izpolnjevati vse svoje obveznosti z ustrezno višino kapitala (solventnost). Glavni vir kreditnega tveganja Skupine izhaja iz finančnih naložb, pri čemer se Skupina sooča s tveganjem nastanka finančne izgube zaradi neizpolnitve obveznosti zaradi razlik med dejanskimi in pogodbeno določenimi izpolnitvami obveznosti. Gre za tveganje, da nasprotna stranka ne bo zmožna izplačati dolgovanih zneskov ob zapadlosti. Tržna tveganja nastopajo predvsem pri nalaganju sredstev, kjer obstaja možnost, da se ne izpolnijo pričakovanja glede gibanja naložb oziroma se ne izpolnijo v celoti. Tveganje neugodne spremembe vrednosti naložb je lahko posledica sprememb tečajev tujih valut, obrestnih mer ali tržne cene vrednostnih papirjev. Skupina upravlja in obvladuje tveganja, katerim je izpostavljena, tako da redno spremlja denarne tokove in zagotavlja, da ima vedno na razpolago dovolj likvidnih sredstev za poravnavo svojih obveznosti, da nalaga svoja sredstva tako, da dosega dovolj veliko dolgoročno donosnost, ki presega višino donosa pri zavarovalnih obveznostih, da usklajuje trajanje finančnih sredstev s finančnimi obveznostmi, da zagotavlja ustreznost finančnih sredstev. Tabele v nadaljevanju prikazujejo, kako Skupina upravlja in nadzira svoja finančna tveganja. Tabela prikazuje stanje vseh sredstev in obveznosti po posameznih postavkah ter kako višina posameznih finančnih sredstev in vseh ostalih sredstev ustreza višini obveznosti.

Analiza finančnih sredstev in finančnih obveznosti za upravljanje finančnih tveganj (v 000 EUR)

	31. 12. 2025	31. 12. 2024
SREDSTVA
Dolžniški vrednostni papirji	17.982	30.326
Po pošteni vrednosti preko poslovnega izida	16.995	29.339
- tržni	11.022	6.220
- državni vrednostni papirji	5.973	23.119
V posesti do zapadlosti	987	987
- tržni	987	987
Lastniški vrednostni papirji	16.555	13.286
Po pošteni vrednosti preko poslovnega izida	11.813	8.995
- tržni	6.566	6.253
- netržni	5.247	2.742
Po pošteni vrednosti preko kapitala	4.742	4.291
- tržni	-	-
- netržni	4.742	4.291
Posojila in depoziti	8.468	5.478
Skupaj finančne naložbe	43.005	49.090
Terjatve	4.319	2.776
Denar in denarni ustrezniki	11.475	5.192
Skupaj sredstva	58.799	57.058

KD LETNO POROČILO 2025 81

OBVEZNOSTI
Finančne obveznosti	14.262	2.250
Poslovne obveznosti	3.617	6.310
Skupaj obveznosti	17.879	8.560

Sredstva po pričakovani ročnosti (v EUR)

	31. 12. 2025	31. 12. 2024
Dolgoročna finančna sredstva	12.764	12.511
Dolgoročne poslovne terjatve	18	33
Ostala dolgoročna sredstva	56.160	48.844
Dolgoročna sredstva	68.942	61.388
Kratkoročna finančna sredstva	30.240	36.579
Kratkoročne poslovne terjatve in terjatve za odmerjeni davek	4.307	3.189
Ostala kratkoročna sredstva	20.739	5.294
Kratkoročna sredstva	55.286	45.062
Skupaj sredstva	124.228	106.450

Obveznosti po pričakovani ročnosti (v 000 EUR)

	31. 12. 2025	31. 12. 2024
Dolgoročne obveznosti
Dolgoročne finančne obveznosti	2.534	1.986
Dolgoročne poslovne obveznosti	138	88
Dolgoročne obveznosti skupaj	2.672	2.074
Kratkoročne obveznosti
Kratkoročne finančne obveznosti	11.728	264
Kratkoročne poslovne obveznosti in obveznosti za odmerjeni davek	3.889	6.398
Kratkoročne obveznosti skupaj	15.617	6.662
Skupaj obveznosti	18.289	8.736

Likvidnostno tveganje

Izpostavljenost likvidnostnemu tveganju se odraža v možnosti nastanka likvidnostnih problemov oziroma v nezmožnosti Skupine za tekoče izpolnjevanje obveznosti iz poslovanja Skupine. Skupina obvladuje likvidnostno tveganje z zagotavljanjem primerne strukture in ustrezne razpršenosti naložb, s planiranjem prihodnjih denarnih tokov za pokritje prihodnjih predvidljivih obveznosti ter z zagotavljanjem primernega obsega visoko likvidnih naložb za pokrivanje prihodnjih nepredvidljivih obveznosti.

Pregled zapadlosti obveznosti v letu 2025 – nediskontirani denarni tokovi (v 000 EUR)

	Knjigovodska vrednost	Brez do 1 leta	1 - 3 let	3 - 5 let	nad 5 let
Prejeta posojila	10.714	-	10.714	-	-
Obveznosti iz najema	3.548	-	1.014	1.794	740
Rezervacije	465	-	-	188	277
Poslovne obveznosti	3.617	-	3.479	-	138
Skupaj obveznosti	18.344	-	15.207	1.982	878

KD LETNO POROČILO 2025 82

Pregled zapadlosti obveznosti v letu 2024 – nediskontirani denarni tokovi (v 000 EUR)

	Knjigovodska vrednost	Brez do 1 leta	1 - 3 let	3 - 5 let	nad 5 let
Dolžniški vrednostni papirji (izdani)	-	-	-	-	-
Prejeta posojila	1.009	-	-	1.009	-
Obveznosti iz najema	1.241	-	264	589	388
Rezervacije	277	-	6	11	11
Poslovne obveznosti	6.310	-	6.222	-	88
Skupaj obveznosti	8.837	-	6.492	1.609	487

Analiza zapadlosti v plačilo finančnih sredstev, namenjenih obvladovanju likvidnostnega tveganja, na dan 31. 12. 2025 (v 000 EUR)

	Knjigovodska vrednost	Brez do 1 leta	1 - 3 let	3 - 5 let	nad 5 let
Dolžniški vrednostni papirji, vrednoteni po pošteni vrednosti	16.995	-	16.995	-	-
Dana posojila in depoziti	8.468	-	5.692	2.720	-
Terjatve	4.319	-	4.301	-	18
Denar in denarni ustrezniki	11.475	-	11.475	-	-
Skupaj	41.257	-	38.463	2.720	18

Analiza zapadlosti v plačilo finančnih sredstev, namenjenih obvladovanju likvidnostnega tveganja, na dan 31. 12. 2024 (v 000 EUR)

	Knjigovodska vrednost	Brez do 1 leta	1 - 3 let	3 - 5 let	nad 5 let
Dolžniški vrednostni papirji, vrednoteni po pošteni vrednosti	29.339	-	29.339	-	-
Dana posojila in depoziti	5.478	-	-	5.417	-
Terjatve	2.776	-	2.743	-	33
Denar in denarni ustrezniki	5.192	-	5.192	-	-
Skupaj	42.785	-	37.274	5.417	-

Finančna sredstva po zapadlosti (v 000 EUR)

	Nezapadla in neoslabljeno	Zapadlo in neoslabljeno do 30 dni	Zapadlo in neoslabljeno od 31 do 90 dni	Zapadlo in neoslabljeno od 91 do 270 dni	Zapadlo in neoslabljeno nad 270 dni	Zapadlo in oslabljeno – popravek vrednosti (individualna slabitev)	Skupaj bruto vrednost
31. 12. 2025
Dolžniški vrednostni papirji	17.982	-	-	-	-	-	17.982
Posojila in depoziti	8.468	-	-	-	-	(76)	8.468
Terjatve	3.364	412	111	69	363	(317)	4.319
SKUPAJ	29.814	412	111	69	363	(393)	30.769
31. 12. 2024
Dolžniški vrednostni papirji	30.326	-	-	-	-	-	30.326
Posojila in depoziti	5.478	-	-	-	-	(76)	5.478
Terjatve	1.168	11	10	7	1.580	(158)	2.776
SKUPAJ	36.972	11	10	7	1.580	(234)	38.580

KD LETNO POROČILO 2025 83

Kreditno tveganje

Kreditno tveganje predstavlja potencialno izgubo Skupine v primeru, če tretja stranka oziroma dolžnik ne izpolni obveznosti. Najbolj izpostavljena področja kreditnemu tveganju so finančne naložbe in posojila, pri čemer se Skupina sooča s tveganjem nastanka finančne izgube zaradi neizpolnitve obveznosti in s tem razlike med dejanskimi in pogodbeno določenimi izpolnitvami obveznosti. Skupina je najbolj izpostavljena kreditnemu tveganju pri dolžniških vrednostnih papirjih, kjer tveganje zmanjšuje s čim večjo izpostavljenostjo do izdajateljev z boljšo bonitetno oceno. Kreditno tveganje pri danih posojilih se zmanjšuje s pridobivanjem in preverjanjem javno dostopnih podatkov o trenutnem finančnem stanju posojilojemalcev, njihovi prihodnji plačilni sposobnosti in z iskanjem različnih možnosti za zavarovanje terjatev. Tveganje, da posojila ne bodo poravnana pravočasno, je zmerno.

Največja izpostavljenost kreditnemu tveganju 31. 12. 2025 (v 000 EUR)

	AAA-A	BBB-B	CCC-C	Brez kreditne ocene	Skupaj
Dolžniški vrednostni papirji	5.549	10.436	-	1.997	17.982
Posojila in depoziti	-	-	-	8.468	8.468
Skupaj finančne naložbe	5.549	10.436	-	10.465	26.450
Terjatve	193	171	-	3.955	4.319
Denar in denarni ustrezniki	1.266	1.703	-	8.506	11.475
Sredstva, ki so izpostavljena kreditnemu tveganju	7.008	12.310	-	22.926	42.244

Največja izpostavljenost kreditnemu tveganju 31. 12.2024 (v 000 EUR)	AAA-A	BBB-B	CCC-C	Brez kreditne ocene	Skupaj
Dolžniški vrednostni papirji	18.360	10.979	-	987	30.326
Posojila in depoziti	-	-	-	5.478	5.478
Skupaj finančne naložbe	18.360	10.979	-	6.465	35.804
Terjatve	48	-	-	2.728	2.776
Denar in denarni ustrezniki	545	1.849	-	2.798	5.192
Sredstva, ki so izpostavljena kreditnemu tveganju	18.953	12.828	-	11.991	43.772

Analiza občutljivosti tržnih tveganj

Dejavniki	Metode in predpostavke, uporabljene pri pripravi analize občutljivosti za tiste vrste tržnih tveganj, katerim je Skupina izpostavljena.
Dejavnik občutljivosti	Opis dejavnika
Sprememba obrestne mere	Vpliv na spremembo v tržnih obrestnih merah za $\pm$50 bp (to pomeni: če se tržna obrestna mera spremeni za 50 indeksnih točk (basic points), kolikšen je vpliv na dobiček in na kapital).
Sprememba cen delnic	Vpliv na spremembe tržne cene finančnih sredstev se odraža pri spremembi cene delnice, 31. decembra 2025 za $\pm$15 %.

Tveganje spremembe cen lastniških vrednostnih papirjev

Gre za tveganje, povezano z lastniškimi vrednostnimi papirji, in sicer, da bodo cene le-teh nihale in s tem vplivale na pričakovane donose finančnih sredstev oziroma njihovo izkazano vrednost v naložbenem portfelju Skupine. Za obvladovanje tega tveganja Skupina svojo naložbeno politiko oblikuje tako, da dosega ustrezno sektorsko in geografsko razpršenost delniških naložb, ne presega dovoljenih limitov izpostavljenosti do posameznega izdajatelja ter sredstva nalaga v naložbe z ustreznim razmerjem med tveganjem in donosnostjo.

KD LETNO POROČILO 2025 | 84

Spodnja tabela povzema rezultate analize občutljivosti za cene lastniških vrednostnih papirjev, pri čemer prikaz vpliva na kapital izključuje vpliv na izkaz poslovnega izida.

2025 (v 000 EUR)

	Vpliv na dobiček pred davki	Vpliv na kapital
Sprememba cen delnic + 15%	1.772	711
Sprememba cen delnic – 15%	(1.772)	(711)

2024 (v 000 EUR)

	Vpliv na dobiček pred davki	Vpliv na kapital
Sprememba cen delnic + 15%	1.349	644
Sprememba cen delnic – 15%	(1.349)	(644)

Obrestno tveganje

Tveganje spremembe obrestne mere odraža tveganje, da se bo poštena vrednost prihodnjih denarnih tokov finančnih instrumentov zmanjšala glede na pričakovanja o prihodnjih denarnih tokovih ob nakupu finančnega instrumenta. Lahko se odrazi v spremembi tržne vrednosti naložb v dolžniške vrednostne papirje s fiksnimi donosi, razen v primeru njihove razvrstitve v skupino naložb, ki se držijo do zapadlosti ali pa v tveganju, povezanim z zmožnostjo reinvestiranja finančnih sredstev ob zapadlosti naložb v najmanj enakih pogojih kot za finančna sredstva, ki so zapadla. Za obvladovanje obrestnega tveganja Skupina uporablja naslednje postopke:
* v primeru obveznosti z vnaprej določljivimi denarnimi tokovi uporablja postopke imunizacije, s katero izenačuje povprečno trajanje naložb s povprečnim trajanjem obveznosti;
* zagotavljanje ujemanja aktivnih in pasivnih obrestnih mer;
* zagotavljanje ustrezne strukture naložb glede na donosnost in trajanje.

Izpostavljenost obrestnemu tveganju (v 000 EUR)

	31. 12. 2025	31. 12. 2024
Dolžniški vrednostni papirji	17.982	30.326
Posojila in depoziti	8.468	5.478
Denar in denarni ustrezniki	11.475	5.192
Obrestovana finančna sredstva	37.925	40.996
Prejeta posojila	10.714	1.009
Obrestovane finančne obveznosti	10.714	1.009

Spodnja tabela povzema rezultate analize občutljivosti za cene dolžniških vrednostnih papirjev, pri čemer prikaz vpliva na kapital izključuje vpliv na izkaz poslovnega izida.

2025 (v 000 EUR)

	Vpliv na dobiček pred davki	Vpliv na kapital
Sprememba obrestne mere + 50 bt	212	-
Sprememba obrestne mere – 50 bt	(212)	-

2024 (v 000 EUR)

	Vpliv na dobiček pred davki	Vpliv na kapital
Sprememba obrestne mere + 50 bt	164	-
Sprememba obrestne mere – 50 bt	(164)	-

KD LETNO POROČILO 2025 | 85

Valutno tveganje

Valutno tveganje je tveganje, da se bo razmerje med domačo valuto, v kateri se vrednotijo naložbe, in valuto, v kateri je izražena vrednost posamezne naložbe, gibalo v takšni smeri, da bo to negativno vplivalo na vrednost naložb. Skupina posluje večinoma v Sloveniji, tako da ni izpostavljena pomembnemu valutnemu tveganju.

2.6.3 Hierarhija poštene vrednosti

Poštena vrednost finančnih sredstev in obveznosti je znesek, s katerim je mogoče zamenjati sredstvo ali poravnati dolg med dobro obveščenima in voljnima strankama v premišljenem poslu. Ocena poštene vrednosti finančnih naložb je odvisna od razpoložljivosti tržnih podatkov, na osnovi katerih Skupina lahko ocenjuje pošteno vrednost. Za merjenje finančnih sredstev po poštenih vrednostih in njihovo razvrščanje v hierarhije Skupina uporabi tehnike ocenjevanja vrednosti, predstavljene v poglavju 2.5.6. Sredstva terjatev iz poslovanja in obveznosti iz poslovanja, ki so kratkoročne narave, niso vključena v prikaz sredstev in obveznosti po pošteni vrednosti, ker se zanje ugotavlja, da je knjigovodska vrednost zelo dober približek poštene vrednosti.

Finančna sredstva in obveznosti po hierarhiji poštene vrednosti (v 000 EUR)

	Knjigovodska vrednost 31. 12. 2025	Poštena vrednost 31. 12. 2025	Nivo 1	Nivo 2	Nivo 3
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti
Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida	28.808	28.808	23.561	-	5.247
Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko kapitala	4.742	4.742	-	-	4.742
Skupaj finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti	33.550	33.550	23.561	-	9.989
Finančna sredstva, za katere je poštena vrednost razkrita
Dana posojila in depoziti	8.468	8.468	-	-	8.468
Skupaj finančna sredstva, za katere je poštena vrednost razkrita	-	-	-	-	-
Finančna obveznost merjena po pošteni vrednosti
Izvedeni finančni inštrumenti	-	-	-	-	-
Skupaj finančne obveznosti merjena po pošteni vrednosti	-	-	-	-	-
Obveznosti, za katere je poštena vrednost razkrita
Izdane obveznice	-	-	-	-	-
Prejeta posojila	10.714	10.714	-	-	10.714
Skupaj obveznosti, za katere je poštena vrednost razkrita	10.714	10.714	-	-	10.714

(v 000 EUR)	1. 1. 2025	Nakupi	Prodaje	Dobički / (izgube) v IPI	Dobički / (izgube) v IVD	31. 12. 2025
Finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti
Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida	2.742	157	-	2.490	(142)	5.247
Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko kapitala	4.291	-	451	-	-	4.742
Skupaj finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti	7.033	157	451	2.490	(142)	9.989

Do 31. 12. 2025 Skupina ni izvedla prerazvrstitve finančnih sredstev med skupinami zaradi spremembe namena uporabe teh sredstev, prav tako ni prišlo do prerazvrstitev zaradi spremembe tržnih razmer na kapitalskih trgih.

KD LETNO POROČILO 2025 | 86

(v 000 EUR)	Knjigovodska vrednost 31. 12. 2024	Poštena vrednost 31. 12. 2024	Nivo 1	Nivo 2	Nivo 3
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti
Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida	38.334	38.334	35.592	-	2.742
Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko kapitala	4.291	4.291	-	-	4.291
Skupaj finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti	42.625	42.625	35.592	-	7.033
Finančna sredstva, za katere je poštena vrednost razkrita
Dana posojila in depoziti	5.478	5.478	-	-	5.478
Skupaj finančna sredstva, za katere je poštena vrednost razkrita	5.478	5.478	-	-	5.478
Finančna obveznost merjena po pošteni vrednosti
Izvedeni finančni inštrumenti	-	-	-	-	-
Skupaj finančne obveznosti merjena po pošteni vrednosti	-	-	-	-	-
Obveznosti, za katere je poštena vrednost razkrita
Izdane obveznice	-	-	-	-	-
Prejeta posojila	1.009	1.009	-	-	1.009
Skupaj obveznosti, za katere je poštena vrednost razkrita	1.009	1.009	-	-	1.009

(v 000 EUR)	1. 1. 2024	Nakupi	Prodaje	Dobički / (izgube) v IPI	Dobički / (izgube) v IVD	31. 12. 2024
Finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti
Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida	2.088	390	-	551	(287)	2.742
Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko kapitala	4.325	-	(34)	-	0	4.291
Skupaj finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti	6.413	390	(34)	551	(287)	7.033

Do 31. 12. 2024 Skupina ni izvedla prerazvrstitve finančnih sredstev med skupinami zaradi spremembe namena uporabe teh sredstev, prav tako ni prišlo do prerazvrstitev zaradi spremembe tržnih razmer na kapitalskih trgih.

KD LETNO POROČILO 2025 | 87

2.7 POROČANJE PO POSLOVNIH ODSEKIH

Področni oziroma območni odseki so posamezni deli poslovanja Skupine, ki so izpostavljeni različnim stopnjam dobičkonosnosti, možnostim za rast, pričakovanjem glede prihodnosti in tveganjem. Področni odsek je tako prepoznaven sestavni del Skupine, ki se ukvarja s skupino sorodnih proizvodov ali storitev, ter je predmet tveganj in donosov, drugačnih od tistih v drugih področnih odsekih. Območni odsek je prepoznaven sestavni del Skupine, ki se ukvarja s proizvodi in storitvami v posebnem gospodarskem okolju, ter je predmet tveganj in donosov, drugačnih od tistih v drugih sestavnih delih, delujočih v drugih gospodarskih okoljih.

Glavne dejavnosti Skupine oziroma področni odseki so naslednji:
* finančne storitve, ki vključujejo upravljanje tržnih in netržnih finančni naložb, upravljanje prostih denarnih sredstev z namenom ustvarjanja finančnih donosov
* nepremičnine, ki zajemajo razvoj nepremičninskih projektov in upravljanje nepremičninskega portfelja in
* igralništvo
* e – mobilnost, ki zajema celovite rešitve za e – mobilnost, in sicer polnilne postaje in programsko platformo za upravljanje omrežja za polnjenje električnih vozil.

Skupina posluje predvsem v Sloveniji, dejavnost e – mobilnosti pa večino prihodkov ustvari v državah Evropske unije in drugih državah. Bistvene spremembe v posameznih postavkah so pojasnjene v poglavju pojasnil k posameznim postavkam računovodskih izkazov. Poslovodstvo ne spremlja denarnih tokov na podlagi poslovnih odsekov.

2.7.1 Podatki o poslovanju po področnih odsekih

Leto 2025 (v 000 EUR)

	Finančne storitve	Nepremičnine	Igralništvo	E – mobilnost*	Skupina
1. 1. - 31. 12.

	Prihodki od prodanih kino vstopnic in gostinstva	Prihodki od igralništva	Prihodki od prodaje blaga	Prihodki od najemnin	Prihodki iz drugih storitev	Prihodki iz odnosov z odvisnimi družbami	Skupaj
2025	2.566	-	9.388	-	6.347	2.058
	-	-	-	1.140	741	-	177
	-	-	-	259	30	-	1.970
	(382)	(1)	-	(72)	(455)
Čisti prihodki od prodaje	1.017	3.336	9.388	8.422	22.163
Obrestni prihodki	1.726	303	138	42	2.209
Obrestni prihodki iz odnosov z odvisnimi družbami	(9)	(303)	(137)	-	(449)
Obrestni odhodki	(492)	(8)	(68)	(113)	(681)
Obrestni odhodki iz odnosov z odvisnimi družbami	441	8	-	1	450
Neto obrestni prihodki	1.666	-	(67)	(70)	1.529
Amortizacija osnovnih in neopredmetenih sredstev	(378)	(214)	(365)	-	(876)	(1.833)
Amortizacija naložbenih nepremičnin	(437)	-	-	-	(437)
Poslovni izid pred davki	6.672	2.764	1.061	6.411	16.908
Davki	(187)	(293)	(227)	-	(707)
Čisti poslovni izid	6.485	2.471	834	6.411	16.201

*vstop v skupino 1. 4. 2025 KD LETNO POROČILO 2025 88 (v 000 EUR)

	Finančne storitve	Nepremičnine	Igralništvo	E – mobilnost	Skupina
31. 12. 2025
Opredmetena in neopredmetena sredstva	2.854	636	7.492	4.377	15.359
Naložbene nepremičnine	16.194	5.968	-	-	22.162
Pridružene družbe	18.436	-	-	-	18.436
Zaloga	-	81	21	9.161	9.263
Finančne naložbe	42.943	-	62	-	43.005
Denar	2.119	824	2.137	6.395	11.475
Druga sredstva	1.962	401	388	1.854	4.605
Sredstva	84.508	7.910	10.100	21.787	124.305
Finančne obveznosti	146	-	1.230	12.886	14.262
Poslovne obveznosti	674	1.682	1.044	1.969	5.369
Obveznosti	820	1.682	2.274	14.855	19.631

Leto 2024 (v 000 EUR)

	Finančne storitve	Nepremičnine	Igralništvo	Skupina
1. 1. – 31. 12. 2024
Prihodki od prodanih kino vstopnic in gostinstva	-	2.060	-	2.060
Prihodki od igralništva	-	-	8.960	8.960
Prihodki od prodaje nepremičninskih projektov	-	537	-	537
Prihodki od najemnin	838	516	-	1.354
Prihodki iz drugih storitev	402	159	-	561
Prihodki iz odnosov z odvisnimi družbami	(552)	-	-	(552)
Čisti prihodki od prodaje	688	3.272	8.960	12.920
Obrestni prihodki	1.161	389	142	1.692
Obrestni prihodki iz odnosov z odvisnimi družbami	(12)	(389)	(142)	(543)
Obrestni odhodki	(493)	(12)	(136)	(641)
Obrestni odhodki iz odnosov z odvisnimi družbami	389	12	-	401
Neto obrestni prihodki	1.045	-	(136)	909
Amortizacija osnovnih in neopredmetenih sredstev	(305)	(208)	(279)	(792)
Amortizacija naložbenih nepremičnin	(441)	-	-	(441)
Poslovni izid pred davki	7.966	(244)	158	7.880
Davki	(220)	-	(152)	(372)
Čisti poslovni izid	7.746	(244)	6	7.508

(v 000 EUR)

	Finančne storitve	Nepremičnine	Igralništvo	E – mobilnost	Skupina
31. 12. 2024
Opredmetena in neopredmetena sredstva	1.870	657	7.433	-	9.960
Naložbene nepremičnine	17.051	5.973	-	-	23.024
Pridružene družbe	15.639	-	-	-	15.639
Zaloga	-	85	18	-	103
Finančne naložbe	49.049	-	41	-	49.090
Denar	3.393	563	1.236	-	5.192
Druga sredstva	1.115	2.059	507	-	3.681
Sredstva	88.117	9.337	9.235	-	106.689
Finančne obveznosti	977	-	1.273	-	2.250
Poslovne obveznosti	567	7.483	1.233	-	9.283
Obveznosti	1.544	7.483	2.506	-	11.533

KD LETNO POROČILO 2025 89

2.7.2 Podatki o poslovanju po posameznih območnih odsekih

Skupina ima svoje poslovanje razširjeno na treh glavnih geografskih območjih. Glavno območje poslovanja Skupine je Slovenija. Skupina posluje predvsem v Sloveniji, državah Evropske unije in drugih državah jugovzhodne Evrope.

(v 000 EUR)

	1. 1. – 31. 12. 2025	1. 1. – 31. 12. 2024
Čisti prihodki od prodaje
Slovenija	14.127	12.888
EU	5.574	28
Druge države	2.462	4
Skupaj	22.163	12.920
Analiza investicij v opredmetena in neopredmetena sredstva
Slovenija	3.171	803
Skupaj	3.171	803

(v 000 EUR)

	31. 12. 2025	31. 12. 2024
Sredstva
Slovenija	104.854	83.420
EU	11.260	18.597
Druge države	8.191	4.672
Skupaj	124.305	106.689
Pridružena podjetja
Slovenija	18.436	15.639
Skupaj	18.436	15.639

KD LETNO POROČILO 2025 90

2.8 POJASNILA K POSAMEZNIM POSTAVKAM IZKAZA FINANČNEGA POLOŽAJA

2.8.1 Neopredmetena sredstva (v 000 EUR)

	Dobro ime	Programska oprema	V pridobivanju	Skupaj
NABAVNA VREDNOST
Stanje 1. 1. 2024	4.968	772	-	5.740
Povečanje	-	9	8	17
Zmanjšanje	-	(44)	-	(44)
Stanje 31. 12. 2024	4.968	737	8	5.713
Stanje 1. 1. 2025	4.968	737	8	5.713
Povečanje	-	352	-	352
Vstop v skupino	-	128	-	128
Zmanjšanje	-	-	-	-
Stanje 31. 12. 2025	4.968	1.217	8	6.193
POPRAVEK VREDNOSTI
Stanje 1. 1. 2024	-	302	-	302
Amortizacija	-	52	-	52
Zmanjšanje	-	(44)	-	(44)
Oslabitev	438	-	-	438
Stanje 31. 12. 2024	438	310	-	748
Stanje 1. 1. 2025	438	310	-	748
Amortizacija	-	60	-	60
Vstop v skupino	-	127	-	127
Zmanjšanje	-	-	-	-
Oslabitev	-	-	-	-
Stanje 31. 12. 2025	438	497	-	935
NEODPISANA VREDNOST
Stanje 31. 12. 2024	4.530	427	8	4.965
Stanje 31. 12. 2025	4.530	720	8	5.258

Dobra imena pri družbah Onisac v višini 2.280 evrov (2024: 2.280 tisoč evrov) in Astraea v višini 2.250 evrov (2024: 2.250 tisoč evrov) so bila na dan 31. 12. 2025 preizkušena za morebitno oslabitev. Test ni pokazal indikatorjev oslabitve. Kot denar ustvarjajoče enote so bile upoštevane posamezne družbe kot celota. Pri oceni nadomestljive vrednosti je bila uporabljena metoda sedanje vrednosti prostih denarnih tokov. Uporabljene predpostavke pri izračunu čistih denarnih tokov so temeljile na preteklem poslovanju družb in planu poslovanja družb za naslednje 5-letno obdobje. Prosti denarni tokovi so bili diskontirani s stopnjo donosa 12,91 % (2024: 14,15 %).

Izračun zahtevane stopnje donosa lastniškega kapitala:

	2025	2024
Netvegana stopnja donosa po modelu CAPM	3,12 %	3,05 %
Beta z zadolženostjo	0,93	1,25
Tržna premija za tveganj	5,50 %	5,00 %
Premija za majhno podjetje	4,70 %	4,83 %
Zahtevana stopnja donosa lastniškega kapitala	12,91 %	14,15 %

KD LETNO POROČILO 2025 91

2.8.2 Opredmetena osnovna sredstva (v 000 EUR)

	Zgradbe in zemljišča	Pravica do uporabe – zgradbe	Oprema za opravljanje dejavnosti	Pisarniška in druga oprema	Skupaj
NABAVNA VREDNOST
Stanje 1. 1. 2024	1.594	1.586	6.917	1.488	11.585
Povečanje	-	-	567	218	785
Zmanjšanje	-	-	(2)	(86)	(88)
Stanje 31. 12. 2024	1.594	1.586	7.482	1.620	12.282
Stanje 1. 1. 2025	1.594	1.586	7.482	1.620	12.282
Povečanje	1.654	-	865	300	2.819
Zmanjšanje	-	-	(501)	(63)	(564)
Vstop v skupino	-	3.933	1.352	535	5.820
Stanje 31. 12. 2025	3.248	5.519	9.198	2.392	20.357
POPRAVEK VREDNOSTI
Stanje 1. 1. 2024	35	137	5.928	535	6.635
Amortizacija	42	280	329	89	740
Zmanjšanje	-	-	(2)	(86)	(88)
Stanje 31. 12. 2024	77	417	6.255	538	7.287
Stanje 1. 1. 2025	77	417	6.255	538	7.287
Amortizacija	75	920	588	190	1.773
Zmanjšanje	-	-	(474)	(57)	(531)
Druga povečanja	-	424	-	-	424
Vstop v skupino	-	275	853	175	1.303
Stanje 31. 12. 2025	152	2.036	7.222	846	10.256
NEODPISANA VREDNOST
Stanje 31. 12. 2024	1.517	1.169	1.227	1.082	4.995
Stanje 31. 12. 2025	3.096	3.483	1.976	1.546	10.101

V letu 2025 je skupina izkazala 176 tisoč evrov (2024: 78 tisoč evrov) stroškov obresti za obveznosti iz najema, ki so izkazani med odhodki za obresti (pojasnilo 2.9.7.) in 862 tisoč evrov (2024: 315 tisoč evrov) skupnega denarnega toka za najeme. Stroški, povezani s kratkoročnimi najemi in najemi sredstev majhne vrednosti, so razkriti med stroški storitev (pojasnilo 2.9.10.). Skupina nima finančnih obvez iz naslova nakupa opredmetenih osnovnih sredstev. Opredmetena osnovna sredstva niso zastavljena za zavarovanje obveznosti družbe.

2.8.3 Naložbene nepremičnine (v 000 EUR)

	31. 12. 2025	31. 12. 2024
NABAVNA VREDNOST
Stanje na začetku obdobja	23.024	35.423
Nabave	291	1.346
Prodaje	(1.000)	(1.625)
Tečajne razlike	(5)	6
Stanje na koncu obdobja	34.436	35.150
POPRAVEK VREDNOSTI
Stanje na začetku obdobja	12.126	11.709
Amortizacija	437	441
Prodaje	-	(24)
Slabitve / (odprave oslabitve)	(289)	-
Stanje na koncu obdobja	12.274	12.126
NEODPISANA VREDNOST	22.162	23.024

KD LETNO POROČILO 2025 92

V izkazu poslovnega izida so bile pripoznane naslednje postavke: (v 000 EUR)

	2025	2024
Prihodki od najemnin od naložbenih nepremičnin	1.835	1.147
Neposredni poslovni stroški naložbenih nepremičnin, ki prinašajo najemnine	210	259

Povečanje naložbenih nepremičnin se nanaša na dodatna vlaganja v nepremičnino Maribox, prodaja zajema prodajo zemljišča v Ljubljani, pri čemer se je realiziralo 350 tisoč evrov dobička, ki je izkazan med drugimi prihodki iz poslovanja (pojasnilo 2.9.2.) Za namene računovodskega poročanja je pooblaščena ocenjevalka nepremičnin ocenila nadomestljivo vrednost nepremičnin. Pri vrednotenjih je uporabila na donosu zasnovan način ali način tržnih primerjav. Uporabljena mera kapitalizacije je znašala od 7,45 % do 7,65 %. Ocenjena nadomestljiva vrednost nepremičnine Maribox je za 289 tisoč evrov presegala knjigovodsko vrednost nepremičnine in je skupina izkazala 289 tisoč evrov prihodkov od odprave oslabitve, ki so izkazani med drugimi prihodki iz poslovanja (pojasnilo 2.9.2.). Skupina za amortiziranje naložbenih nepremičnin uporablja enakomerno časovno amortiziranje in v letu 2025 ni spreminjala amortizacijskih stopenj. Skupina nima naložbenih nepremičnin, danih za poroštvo. Na naložbenih nepremičninah ne obstajajo pravne omejitve in niso zastavljene kot jamstvo za dolgove. Poštena vrednost naložbenih nepremičnin je na dan 31. 12. 2025. znašala 27.662 tisoč evrov (2024: 27.904 tisoč evrov).

2.8.4 Finančne naložbe v pridruženih družbah (v 000 EUR)

	31. 12. 2025	31. 12. 2024
Stanje 1. 1.	15.639	9.225
Povečanje	10	2.855
Pripisi dobičkov in prevrednotenj	6.957	7.213
Izplačane dividende	(2.689)	(2.807)
Odprava slabitve / (slabitve)	(1.481)	(847)
Stanje 31. 12.	18.436	15.639

Med pridruženimi družbami je izkazana naložba v slovensko poslovno banko DBS d. d. V letu 2025 je družba KD Group d. d. kupila 600 delnic z oznako DBSR, izdajatelja DBS d. d. in povečala delež v banki za 0,02 %. Za namene kapitalske metode so uporabljeni zadnji javno objavljeni revidirani konsolidirani podatki, to je Skupina DBS na dan 31. 12. 2024. Pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij je za namene računovodskega poročanja na dan 31. 12. 2025 ocenil nadomestljivo vrednost delnice DBS z metodo diskontiranih denarnih tokov, pri čemer so bile uporabljene javno dostopne informacije in strošek lastniškega kapitala 13,80 %.Na podlagi te cenitve je bila pripoznana oslabitev v višini 1.481 tisoč evrov (2024: oslabitev 847 tisoč evrov).

2.8.5 Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti (v 000 EUR)

	31. 12. 2025	31. 12. 2024
Dolgoročna posojila
Fizičnim osebam	56	61
Drugim družbam	2.015	5.447
	2.071	5.508
Popravki vrednosti	-	(735)
Skupaj dolgoročna posojila	2.071	4.773

KD LETNO POROČILO 2025 93

	31. 12. 2025	31. 12. 2024
Kratkoročna posojila
Fizičnim osebam	-	-
Drugim družbam	6.950	76
	6.950	76
Popravki vrednosti	(1.258)	(76)
Skupaj kratkoročna posojila	5.692	-
Dolgoročni depoziti
Pri bankah	705	705
Skupaj dolgoročni depoziti	705	705
Skupaj finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti	8.468	5.478

Gibanje popravkov vrednosti posojil (v 000 EUR)

	12-mesečne pričakovane kreditne izgube	Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube
Stanje 1. 1. 2024	-	478
Povečanje	-	735
Zmanjšanje – plačilo	–	(394)
Zmanjšanje – dokončni odpis	-	(8)
Stanje 31. 12. 2024	-	811
Stanje 1. 1. 2025	-	811
Povečanje	-	447
Zmanjšanje – plačilo	-	-
Zmanjšanje – dokončni odpis	-	-
Stanje 31. 12. 2025	-	1.258

2.8.6 Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (v 000 EUR)

	31. 12. 2025	31. 12. 2024
Netržne delnice	4.742	4.291
Skupaj finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	4.742	4.291

Gibanje finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (v 000 EUR)

	2025	2024
Stanje 1. 1.	4.291	4.326
Nakupi	-	-
Sprememba poštene vrednosti (+/-) preko rezerv iz prevrednotenja	451	(35)
Zmanjšanje	-	-
Stanje 31. 12.	4.742	4.291

Na dan 31. 12. 2025 skupina nima zastavljenih vrednostnih papirjev kot jamstvo za obveznosti.

2.8.7 Finančna sredstva v posesti za trgovanje (v 000 EUR)

	31. 12. 2025	31. 12. 2024
Tržne delnice	6.566	6.253
Drugi lastniški finančni instrumenti	-	-
Podjetniške obveznice	11.022	6.220
Državni dolžniški vrednostni papirji	5.973	23.119
Skupaj finančna sredstva v posesti za trgovanje	23.561	35.592

KD LETNO POROČILO 2025 94

Gibanje finančnih sredstev v posesti za trgovanje (v 000 EUR)

	2025	2024
Stanje 1. 1.	35.592	27.935
Nakupi	19.112	63.087
Sprememba poštene vrednosti (+/-) preko izkaza poslovnega izida	1.648	2.106
Povečanje zaradi obresti	662	540
Prodaje, odtujitve, plačane obresti	(33.453)	(58.076)
Stanje 31. 12.	23.561	35.592

2.8.8 Finančna sredstva v posesti do zapadlosti (v 000 EUR)

	31. 12. 2025	31. 12. 2024
Komercialni zapisi	987	987
Skupaj finančna sredstva v posesti za trgovanje	987	987

Gibanje finančnih sredstev v posesti do zapadlosti (v 000 EUR)

	2025	2024
Stanje na začetku leta	987	988
Nakupi	943	944
Zapadanje	(1.000)	(1.000)
Povečanje zaradi obresti	57	55
Stanje tekočega leta	987	987

2.8.9 Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje (v 000 EUR)

	31. 12. 2025	31. 12. 2024
Netržni vrednostni papirji	5.247	2.742
Skupaj finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje	5.247	2.742

Gibanje finančnih sredstev, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje (v 000 EUR)

	2025	2024
Stanje 1. 1.	2.742	2.088
Nakupi	2.490	551
Sprememba poštene vrednosti (+/-) preko izkaza poslovnega izida	157	390
Prodaje	(142)	(287)
Stanje 31. 12.	5.247	2.742

KD LETNO POROČILO 2025 95

2.8.10 Zaloge (v 000 EUR)

	31. 12. 2025	31. 12. 2024
Zaloga materiala in surovin	3.615	-
Zaloga nedokončane proizvodnje	4.237	-
Zaloga proizvodov in trgovskega blaga	688	103
Dani predujmi za zaloge	723	-
Skupaj zaloge	9.263	103

Gibanje popravka vrednosti zaloge (v 000 EUR)

	2025	2024
Stanje 1. 1.	-	-
Vstop v skupino	1.866	-
Oblikovanje	539	-
Zmanjšanje	-	-
Stanje 31. 12.	2.405	-

2.8.11 Druga sredstva (v 000 EUR)

	31. 12. 2025	31. 12. 2024
Kratkoročno odloženi stroški	77	239
Skupaj druga sredstva	77	239

2.8.12 Poslovne terjatve (v 000 EUR)

	31. 12. 2025	31. 12. 2024
Dolgoročne terjatve	18	33
kosmata vrednost	18	33
Terjatve do kupcev	1.850	223
kosmata vrednost	2.130	270
popravek vrednosti	(280)	(47)
Poslovne terjatve do države	193	39
kosmata vrednost	193	39
Poslovne terjatve za dane predujme	193	1.079
kosmata vrednost	193	1.079
Druge kratkoročne poslovne terjatve	2.065	1.403
kosmata vrednost	2.102	1.513
popravek vrednosti	(37)	(111)
Skupaj poslovne terjatve	4.319	2.776

Druge kratkoročne poslovne terjatve v višini 1.691 tisoč evrov (2024: 853 tisoč evrov) se nanašajo na terjatve za denarna sredstva na trgovalnih računih.

Gibanje popravkov vrednosti poslovnih terjatev (v 000 EUR)

	2025	2024
Stanje 1. 1.	158	251
Vstop v skupino	171	-
Oblikovanje	234	-
Odprava	(246)	(93)
Stanje 31. 12.	317	158

KD LETNO POROČILO 2025 96

2.8.13 Denar in denarni ustrezniki (v 000 EUR)

	31. 12. 2025	31. 12. 2024
Denarna sredstva v blagajni in na računih	5.462	3.174
Depoziti	5.953	-
Druga denarna sredstva	60	2.018
Skupaj denar in denarni ustrezniki	11.475	5.192

2.8.14 Osnovni kapital (v 000 EUR)

	31. 12. 2025	31. 12. 2024
Osnovni kapital	1.304	1.304
Število navadnih imenskih delnic z oznako SKDR	156.260	156.260

2.8.15 Kapitalske rezerve (v 000 EUR)

	31. 12. 2025	31. 12. 2024
Vplačani presežek kapitala	18.977	18.977
Zneski iz poenostavljenega zmanjšanja kapitala	252	252
Učinki transakcij z lastniki neobvladujočega deleža	3.068	3.068
Skupaj kapitalske rezerve	22.297	22.297

2.8.16 Rezerve iz dobička (v 000 EUR)

	31. 12. 2025	31. 12. 2024
Zakonske rezerve	19	19
Rezerve za lastne delnice	4.884	4.788
Lastne delnice	(4.884)	(4.788)
Skupaj rezerve iz dobička	19	19

Lastne delnice

	1. 1. 2025	Povečanje	Zmanjšanje	31. 12. 2025	Delež (%) v 31. 12. 2025*
Število delnic SKDR	7.729	200	-	7.929	5,07
Knjigovodska vrednost v 000 EUR	4.788	96	-	4.884	-

*delež v osnovnem kapitalu

	1. 1. 2024	Povečanje	Zmanjšanje	31. 12. 2024	Delež (%) v 31. 12. 2024*
Število delnic SKDR	7.514	215	-	7.729	4,95
Knjigovodska vrednost v 000 EUR	4.660	128	-	4.788	-

*delež v osnovnem kapitalu

KD LETNO POROČILO 2025 97

2.8.17 Prevedbena rezerva (v 000 EUR)

	31. 12. 2025	31. 12. 2024
Prevedbena rezerva	(843)	(837)
Skupaj prevedbena rezerva	(843)	(837)

2.8.18 Rezerve, nastale zaradi prevrednotenja po pošteni vrednosti (v 000 EUR)

	31. 12. 2025	31. 12. 2024
Rezerve, nastale zaradi prevrednotenja po pošteni vrednosti	460	108
Rezerve, nastale zaradi prevrednotenja po pošteni vrednosti – pridružena podjetja	254	73
Aktuarski dobički	3	2
Skupaj rezerve, nastale zaradi vrednotenja na pošteno vrednost	717	183

2.8.19 Zadržani dobički (v 000 EUR)

	31. 12. 2025	31. 12. 2024
Čisti izid lastnikov obvladujoče družbe	16.201	7.508
Preneseni izid lastnikov obvladujoče družbe	64.222	64.247
Skupaj zadržani dobički	80.423	71.755

2.8.20 Rezervacije (v 000 EUR)

	31. 12. 2025	31. 12. 2024
Rezervacije iz naslova dolgoročno odloženih prihodkov	74	70
Rezervacije iz naslova dolgoročno vnaprej vračunanih stroškov	114	-
Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade	277	207
Skupaj rezervacije	465	277

Glavne predpostavke, vključene v izračun rezervacij za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade, so:
* pričakovana rast plač je enaka diskontni stopnji,
* trenutno veljavne višine odpravnin in jubilejnih nagrad,
* fluktuacija zaposlenih, ki je odvisna predvsem od njihove starosti.

Gibanje rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi (v 000 EUR)

	2025	2024
Stanje 1. 1.	207	198
Povečanje	48	11
Vstop v skupino	112	-
Poraba	(48)	(2)
Zmanjšanje	(42)	-
Stanje 31. 12.	277	207

KD LETNO POROČILO 2025 98

2.8.21 Finančne obveznosti (v 000 EUR)

	31. 12. 2025	31. 12. 2024
Dolgoročne finančne obveznosti
Posojila pri drugih	-	1.009
Obveznosti iz najema	2.534	977
Skupaj dolgoročne finančne obveznosti	2.534	1.986
Kratkoročne finančne obveznosti
Posojila pri bankah	-	-
Posojila pri drugih	10.714	-
Obveznosti iz najema	1.014	264
Skupaj kratkoročne finančne obveznosti	11.728	264
Skupaj finančne obveznosti	14.262	2.250

Posojila pri drugih (v 000 EUR)

	2025	2024
Stanje 1. 1.	1.009	1.523
Povečanje	-	1.000
Vstop v skupino	9.700	-
Zmanjšanje	-	(1.500)
Obračunane obresti	55	71
Plačilo obresti	(50)	(85)
Stanje 31. 12.	10.714	1.009

Obveznosti iz najema (v 000 EUR)

	2025	2024
Stanje 1. 1.	1.241	1.478
Povečanje	-	-
Vstop v skupino	3.662	-
Zmanjšanje	(862)	(237)
Obračunane obresti	176	78
Plačilo obresti	(176)	(78)
Druga zmanjšanja	(493)	-
Stanje 31. 12.	3.548	1.241

Denarni tok iz naslova plačanih najemnin v letu 2025 je 1.038 tisoč evrov (2024: 315 tisoč evrov). Druga zmanjšanja se nanašajo na spremembo računovodske ocene o trajanju najema.

Posojila pri bankah (v 000 EUR)

	2025	2024
Stanje 1. 1.	-	63
Zmanjšanje	-	(63)
Obračunane obresti	-	50
Plačilo obresti	-	(50)
Stanje 31. 12.	-	-

Izdane obveznice (v 000 EUR)

	2025	2024
Stanje 1. 1.	-	1.405
Zmanjšanje	-	(1.363)
Obračunane obresti	-	39
Plačilo obresti	-	(81)
Stanje 31. 12.	-	-

KD LETNO POROČILO 2025 99

2.8.22 Poslovne obveznosti (v 000 EUR)

	31. 12. 2025	31. 12. 2024
Dolgoročne varščine	138	88
Dolgoročne poslovne obveznosti	138	88
Obveznosti do dobaviteljev	1.961	752
Obveznosti do zaposlencev	837	336
Obveznosti do države (razen davek od dobička)	456	301
Obveznosti za prejete predujme	147	80
Druge kratkoročne poslovne obveznosti	78	4.753
Kratkoročne poslovne obveznosti	3.479	6.222
Kratkoročno odloženi prihodki	-	-
Kratkoročno vnaprej vračunani stroški in odhodki	1.108	2.654
Vračunani stroški neizkoriščenega dopusta	234	143
Pasivne časovne razmejitve	1.342	2.797
Skupaj poslovne obveznosti	4.959	9.107

2.8.23 Vstop družb v skupino

V letu 2025 je družba pridobila 100 % delež v družbi Etrel d. o. o. Sredstva in obveznosti, pripoznane v poslovni združitvi družbe Etrel d. o.o.: (v tisoč EUR) Denar in denarni ustrezniki 9.487 Opredmetena osnovna sredstva 4.516 Neopredmetena sredstva 1 Zaloge 9.082 Terjatve 2.519 Druga sredstva 39 Skupaj sredstva 25.644 Finančne obveznosti (13.362) Poslovne obveznosti (1.907) Skupaj obveznosti (15.269) Pridobljena neto opredeljiva sredstva 10.375 Dano nadomestilo 0

2.8.24 Dogodki po datumu izdelave izkaza finančnega položaja

Družba KD Group je odvisni družbi Etrel s patronatsko izjavo zagotovila financiranje v naslednjih 12 mesecih, v kolikor se bo izkazalo za potrebno, ob upoštevanju odločitev poslovodstva in razpoložljivih virov za družbo. Po datumu izkaza finančnega položaja ni bilo drugih dogodkov, ki bi lahko vplivali na računovodske izkaze in zaradi katerih bi morali opraviti dodatne postopke, da bi ugotovili, ali so ti dogodki pravilno prikazani v računovodskih izkazih.

KD LETNO POROČILO 2025 100

2.9 POJASNILA K POSAMEZNIM POSTAVKAM IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA

2.9.1 Čisti prihodki od prodaje (v 000 EUR)

	1. 1. – 31. 12. 2025	1. 1. - 31. 12. 2024
Prihodki od prodanih kino vstopnic in gostinstva	2.566	2.060
Prihodki od igralništva	9.388	8.959
Prihodki od prodaje blaga	6.347	-
Prihodki od prodaje nepremičninskih projektov	-	217
Drugi prihodki iz pogodb s kupci	2.027	1.147
Prihodki od najemnin naložbenih nepremičnin	1.835	537
Skupaj čisti prihodki od prodaje	22.163	12.920

Skupina ni imela stroškov, nastalih za pridobitev ali izpolnitev pogodb s kupci.

2.9.2 Drugi prihodki iz poslovanja (v 000 EUR)

	1. 1. – 31. 12. 2025	1. 1. - 31. 12. 2024
Prihodki od odtujitve naložbenih nepremičnin	350	456
Dobiček od prodaje osnovnih sredstev	28	13
Odprava oslabitve naložbenih nepremičnin	289	-
Prevrednotovalni poslovni prihodki	187	194
Prihodki od uporabe proizvodov za lastne potrebe	320	-
Dotacije	148	72
Prejete odškodnine	3.000	82
Prihodki od slabega imena	10.375	-
Drugi poslovni prihodki	292	2
Skupaj drugi prihodki iz poslovanja	14.989	819

Dotacije zajemajo 148 tisoč evrov (2024: 72 tisoč evrov) državnih pomoči predvsem iz naslova refundacij bolniških nadomestil, oproščenih prispevkov za zaposlene starejše od 60 let in subvencij za zaposlovanje invalidov.

2.9.3 Čisti dobički / (izgube) iz finančnih sredstev v posesti za trgovanje (v 000 EUR)

	1. 1. – 31. 12. 2025	1. 1. - 31. 12. 2024
Čisti dobički / (izgube) iz finančnih sredstev v posesti za trgovanje
Dobički	2.481	2.455
Izgube	(722)	(72)
Skupaj čisti dobički / (izgube) iz finančnih sredstev v posesti za trgovanje	1.759	2.383

2.9.4 Čisti dobički / (izgube) iz drugih finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti preko poslovnega izida (v 000 EUR)

	1. 1. – 31. 12. 2025	1. 1. - 31. 12. 2024
Lastniški vrednostni papirji
Dobički	157	386
Skupaj čisti dobički / (izgube) iz drugih finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti preko poslovnega izida	157	386

KD LETNO POROČILO 2025 101

2.9.5 Prihodki iz dividend (v 000 EUR)

	1. 1. – 31. 12. 2025	1. 1. - 31. 12. 2024
Prihodki iz dividend finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti preko poslovnega izida	694	712
Skupaj prihodki iz dividend	694	712

2.9.6 Odprava oslabitev / (oslabitev) finančnih sredstev (v 000 EUR)

	1. 1. – 31. 12. 2025	1. 1. - 31. 12. 2024
Oslabitev posojil	(447)	(735)
Odprava oslabitve posojil	-	394
Skupaj odprava oslabitev / (oslabitev) finančnih sredstev	(447)	(341)

2.9.7 Obrestni prihodki in odhodki (v 000 EUR)

	1. 1. – 31. 12. 2025	1. 1. - 31. 12. 2024
Prihodki iz obresti posojil	917	548
Prihodki od obresti dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti	57	55
Prihodki iz obresti drugih sredstev	47	1
Skupaj prihodki iz obresti, pripoznani po efektivni obrestni meri	1.021	604
(v 000 EUR)	1. 1. – 31. 12. 2025	1. 1. - 31. 12. 2024
Prihodki iz obresti brez uporabe efektivne obrestne mere - finančna sredstva v posesti za trgovanje	662	540
Neto tečajne razlike	77	5
Skupaj drugi prihodki iz obresti in podobni prihodki	739	545
(v 000 EUR)	1. 1. – 31. 12. 2025	1. 1. - 31. 12. 2024
Odhodki za obresti od bančnih posojil	-	(50)
Odhodki za obresti od izdanih obveznic	-	(39)
Odhodki za obresti od prejetih posojil od drugih	(55)	(71)
Oresti iz obveznosti za najeme	(176)	(78)
Negativne obresti od finančnih sredstev	-	(2)
Skupaj odhodki za obresti in podobni odhodki	(231)	(240)

2.9.8 Deleži v poslovnem izidu pridruženih družb (v 000 EUR)

	1. 1. – 31. 12. 2025	1. 1. - 31. 12. 2024
Deleži v dobičkih / (izgubah) pridruženih družb	6.776	7.195
Skupaj deleži v poslovnem izidu pridruženih družb	6.776	7.195

KD LETNO POROČILO 2025 102

2.9.9 Odprava oslabitev / (oslabitev) finančnih naložb v pridruženih družbah (v 000 EUR)

	1. 1. – 31. 12. 2025	1. 1. - 31. 12. 2024
Odprava oslabitev finančnih naložb v pridruženih družbah	-	-
Oslabitev finančnih naložb v pridruženih družbah	(1.481)	(847)
Skupaj odprava oslabitev / (oslabitev) finančnih naložb v pridruženih družbah	(1.481)	(847)

2.9.10 Stroški storitev (v 000 EUR)

	1. 1. – 31. 12. 2025	1. 1. - 31. 12. 2024
Stroški storitev pri izdelavi proizvodov	655	680
Stroški prevoznih in poštnih storitev	177	54
Stroški najemnin in vzdrževanja sredstev	1.092	775
Povračila stroškov zaposlenim v zvezi z delom	171	93
Stroški plačilnega prometa in bančnih storitev	115	122
Stroški zavarovalnih premij	130	109
Stroški sejmov, reklame, reprezentance	914	1.234
Stroški posredovanja vrednostnih papirjev	51	50
Stroški intelektualnih in osebnih storitev	1.317	1.142
Stroški drugih storitev	2.423	1.175
Stroški storitev fizičnih oseb po pogodbah o delu in avtorskih pogodbah	43	34
Skupaj stroški storitev	7.088	5.468

Med stroški najemnin in vzdrževanja sredstev so izkazani naslednji stroški najemnin: - najemnine poslovnih prostorov v višini 0 tisoč evrov (2024: 0 tisoč evrov); - stroški kratkoročnih najemov in najemov sredstev majhnih vrednosti v višini 91 tisoč evrov (2024: 87 tisoč evrov).

2.9.11 Stroški dela (v 000 EUR)

	1. 1. – 31. 12. 2025	1. 1. - 31. 12. 2024
Stroški plač	6.450	2.760
Stroški pokojninskega zavarovanja	697	278
Stroški socialnega zavarovanja	726	206
Drugi stroški dela	1.778	899
Skupaj stroški dela	9.651	4.143

2.9.12 Stroški materiala (v 000 EUR)

	1. 1. – 31. 12. 2025	1. 1. - 31. 12. 2024
Stroški materiala in surovin	4.946	697
Stroški energije	684	658
Skupaj materiala	5.630	1.355

KD LETNO POROČILO 2025 103

2.9.13 Stroški amortizacije (v 000 EUR)

	1. 1. – 31. 12. 2025	1. 1. - 31. 12. 2024
Amortizacija opredmetenih in neopredmetenih sredstev	1.833	792
Amortizacija naložbenih nepremičnin	437	441
Skupaj amortizacija	2.270	1.233

2.9.14 Prevrednotovalni poslovni odhodki (v 000 EUR)

	1. 1. – 31. 12. 2025	1. 1. - 31. 12. 2024
Oslabitev dobrega imena	-	438
Oslabitev zalog	539	-
Oslabitev terjatev	130	-
Drugi prevrednotovalni poslovni odhodki	7	-
Skupaj prevrednotovalni poslovni odhodki	676	438

2.9.15 Drugi odhodki (v 000 EUR)

	1. 1. – 31. 12. 2025	1. 1. - 31. 12. 2024
Odškodnine	45	6
Dajatve, ki niso odvisne od poslovnega izida	3.727	3.543
Drugi odhodki	144	70
Skupaj drugi odhodki	3.916	3.619

2.9.16 Davki (v 000 EUR)

	1. 1. – 31. 12. 2025	1. 1. - 31. 12. 2024
Odmerjeni davek od dohodkov pravnih oseb	(655)	(274)
Prihodki/(odhodki) za odloženi davek	(52)	(98)
Skupaj davki	(707)	(372)

Na dan 31. 12. 2025 skupina nima oblikovanih odloženih terjatev za davek na prenesene davčne izgube odvisnih družb KD Group in Etrel, saj v sprejetem poslovnem načrtu v naslednjih treh letih ni predvidenih obdavčljivih dobičkov. KD Group ostaja finančni oziroma nepremičninski holding, katerega glavni prihodki so dividende odvisnih družb, ki so v večini izvzeti iz davčne osnove.

Uskladitev med dejanskim in izračunanim odhodkom za davek z upoštevanjem efektivne davčne stopnje (v 000 EUR)

	1. 1. – 31. 12. 2025	1. 1. - 31. 12. 2024
Dobiček pred obdavčitvijo	16.908	7.880
Davek, obračunan z uporabo splošne davčne stopnje	(3.720)	(1.734)
Neobdavčeni prihodki	3.653	2.566
Davčno nepriznani odhodki	(163)	(1.311)
Povečanje davčno priznanih odhodkov	5	22

KD LETNO POROČILO 2025 104

V Sloveniji je davčna stopnja do leta 2024 znašala 19 %, od leta 2024 pa se za 5 naslednjih davčnih obdobij davek obračunava po 22 % stopnji.

Terjatve in obveznosti za odmerjeni davek (v 000 EUR)

	1. 1. – 31. 12. 2025	1. 1. - 31. 12. 2024
Terjatve za odmerjeni davek	6	446
Obveznosti za odmerjeni davek	410	176

Odloženi davki

Odloženi davki so rezultat obračunavanja sedanjih in prihodnjih davčnih posledic, in sicer prihodnje povrnitve (poravnave) knjigovodske vrednosti sredstev (obveznosti), pripoznanih v bilanci stanja družbe, ter poslov in drugih poslovnih dogodkov v obravnavanem obdobju, pobotano pripoznanih v računovodskih izkazih Skupine, kadar gre za isto davčno oblast. Skupina v računovodskih izkazih prikazuje neto efekt odloženih davkov.

Pripoznani zneski odloženega davka (v 000 EUR)

	31. 12. 2025	31. 12. 2024
Odložene terjatve za davek	203	220
Odložene obveznosti za davek	(292)	(158)
Skupaj odloženi davek	(89)	62

Odložene terjatve za davek se nanašajo predvsem na neizrabljene davčne izgube družb v skupini, za katere se načrtuje v prihodnjih letih pozitivna davčna osnova.

Gibanje odloženih davkov (v 000 EUR)

Gibanje	2025	2024
Na začetku obdobja	62	142
V dobro / (breme) izkaza poslovnega izida	(52)	(98)
V dobro / (breme) kapitala	(99)	8
Sprememba računovodskih usmeritev	-	10
Ob koncu obdobja	(89)	62
Pripoznanje v preteklosti nepripoznanih davčnih izgub	482	168
Odprava v preteklosti oblikovanih odloženih terjatev za davek	-	-
Uporaba davčnih olajšav	86	59
Nepripoznane odložene terjatve za davek za davčne izgube	(997)	(156)
Učinek sprememb računovodskih usmeritev	-	14
Učinek davčnih stopenj v tujih državah	(1)	(1)
Sprememba terjatev za odloženi davek	(52)	-
Prihodek / (Odhodek) za davek	(707)	(372)
Efektivna davčna stopnja	-4,18 %	-4,72 %

KD LETNO POROČILO 2025 105

Odložene terjatve za davek po osnovah za obračun (v 000 EUR)

	Rezervacije za	Prevrednotenje	Neizrabljene davčne izgube	Druge začasne razlike	Skupaj
Stanje 1. 1.	odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade	naložb

Vstop v skupino	-	-	-	-
V dobro / (breme) izkaza poslovnega izida	-	-	-	(12)
V dobro / (breme) kapitala	-	(61)	-	-
Stanje 31. 12. 2024	15	-	-	205
Stanje 1. 1. 2025	15	-	-	205
Vstop v skupino	-	-	-	-
V dobro / (breme) izkaza poslovnega izida	(5)	-	-	(12)
V dobro / (breme) kapitala	-	-	-	-
Stanje 31. 12. 2025	10	-	-	193

Odložene obveznosti za davek po osnovah za obračun (v 000 EUR)

Prevrednotenje naložb	Skupaj
Stanje 1. 1. 2024	152
V (dobro) / breme izkaza poslovnega izida	85
V (dobro) / breme kapitala	(69)
Sprememba računovodskih usmeritev	(10)
Stanje 31. 12. 2024	158
Stanje 1. 1. 2025	158
V (dobro) / breme izkaza poslovnega izida	35
V (dobro) / breme kapitala	99
Stanje 31. 12. 2025	292

Odloženi davki, obračunani preko drugega vseobsegajočega donosa v posameznem letu (v 000 EUR)

	2025	2024
Rezerve, nastale zaradi prevrednotenja po pošteni vrednosti finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti preko vseobsegajočega donosa	99	8
Skupaj	99	8

Nepripoznane odložene terjatve za davek (v 000 EUR)

	31. 12. 2025	31. 12. 2024
Odbitne začasne postavke	3.989	4.518
Neizrabljene davčne izgube	57.144	52.707
Stanje	61.133	57.225

Odložene terjatve za davek niso pripoznane, ker se ocenjuje, da dobički v naslednjih letih ne bodo zadoščali za koriščenje davčnih izgub. Nepripoznane odložene terjatve za davek so izračunane po 22 % davčni stopnji, ki je v veljavi od 2024 do 2028.

KD LETNO POROČILO 2025 106

2.9.17 Čisti dobiček / izguba na delnico

Osnovni čisti dobiček na delnico, ki se nanaša na imetnike navadnih delnic obvladujočega podjetja, se izračuna tako, da se čisti poslovni izid, ki se nanaša na navadne delničarje obvladujočega podjetja (čisti poslovni izid večinskih delničarjev, zmanjšan za del dividend, ki pripadajo prednostnim delničarjem), deli s tehtanim povprečnim številom v obračunskem obdobju uveljavljajočih se navadnih delnic. (v EUR)

	1. 1. - 31. 12. 2025	1. 1. - 31. 12. 2024
Osnovni in popravljeni čisti dobiček na delnico
Čisti dobiček poslovnega leta, pripadajoč večinskim lastnikom družbe	16.200.813	7.507.669
Tehtano povprečno število izdanih navadnih delnic	148.348	148.585
Osnovni čisti dobiček / izguba na delnico (v EUR na delnico)	109,21	50,53
Osnovni in popravljeni čisti dobiček na delnico - skupaj	109,21	50,53

Čisti dobiček/izguba na delnico in popravljeni dobiček/izguba na delnico sta enaka.

Izračun tehtanega povprečnega števila izdanih navadnih delnic

	2025	2024
Število izdanih navadnih delnic na 1. 1.	156.260	156.260
Učinek lastnih delnic	(7.912)	(7.675)
Učinek umika lastnih delnic	-	-
Tehtano povprečno število izdanih navadnih delnic	148.348	148.585

2.9.18 Dividende na delnico

V letu 2025 je bilo izplačanih 50,00 evrov (2024: 39,79 evrov) dividend na delnico.

2.9.19 Dodatna pojasnila v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, ki jih MSRP ne zahtevajo

Stroški, povezani z revizijsko družbo (v 000 EUR)

	1. 1. - 31. 12. 2025	1. 1. - 31. 12. 2024
Zneski (z vključenim DDV), porabljeni za:
– revidiranje letnih poročil – Forvis Mazars	71	79
– revidiranje letnih poročil – drugi	14	-
– druge storitve revidiranja – Forvis Mazars	3	2
Skupaj	88	81

Podatki o zaposlenih

V Skupini KD je bilo na 31. 12. 2025, ob upoštevanju deleža zaposlitve v posamezni družbi, 208 zaposlenih, medtem ko je bilo konec leta 2024 število zaposlenih 77. Število zaposlenih se je povečalo zaradi družbe Etrel in OCEAN EV Charging, ki sta v letu 2025 vstopili v Skupino KD.

KD LETNO POROČILO 2025 107

Izobrazbena struktura zaposlenih v Skupini KD 31. 12. 2025 v primerjavi z 31. 12. 2024

Izobrazbene kategorije	Delež zaposlenih (v %) 31.12.2025	Delež zaposlenih (v %) 31.12.2024
Osnovna šola, poklicna šola	9,1	10,4
Srednja šola	45,5	29,9
Višja šola	5,2	5,3
Visoka šola oz. fakulteta	36,5	12,0
Magisterij in doktorat	43,3	2,9

Prejemki članov upravnega odbora, nadzornega sveta, zaposlenih po individualni pogodbi in članov revizijske komisije za celotno Skupino (v 000 EUR)

	31. 12. 2025	31. 12. 2024
Prejemki članov poslovodstva	452	450
Prejemki zaposlenih po individualni pogodbi	939	339
Skupaj	1.391	1.193

2.10 POSLI S POVEZANIMI STRANKAMI

Skupina v nadaljevanju razkriva posle s povezanimi osebami. Obvladujoča družba skupine je KD d. d., Ljubljana, Slovenija. Lastniška struktura družbe KD d. d. je predstavljena v pojasnilu 1.10.3. Lastniška struktura. Druge povezane osebe so člani poslovodstva in z njim povezane pravne in fizične osebe. Transakcije med povezanimi osebami so opravljene pod običajnimi tržnimi pogoji.

(v 000 EUR)

	1. 1. - 31. 12. 2025	1. 1. - 31. 12. 2024
Druge povezane osebe	2	2
Prodaja blaga in storitev	2	2

(v 000 EUR)

	1. 1. - 31. 12. 2025	1. 1. - 31. 12. 2024
Druge povezane osebe	338	351
Nabava blaga in storitev	338	351

(v 000 EUR)

	1. 1. - 31. 12. 2025	1. 1. - 31. 12. 2024
Druge povezane osebe	66	1.424
Prodaja nepremičnin	66	1.424

(v 000 EUR)

	31. 12. 2025	31. 12. 2024
Druge povezane osebe	37	38
Odprte obveznosti do povezanih podjetij	37	38

(v 000 EUR)

	2025	2024
Dana posojila članom upravnega odbora	-	-
Stanje na začetku leta	-	52
Črpanje glavnice	20	20
Vračilo glavnice	(70)	-
Obračunane obresti	1	1
Plačane obresti	-	(3)
Ostalo	(21)	-
Stanje na koncu leta	-	-

(v 000 EUR)

	2025	2024
Depoziti, dani pridruženim družbam	-	-
Stanje na začetku leta	705	-
Črpanje glavnice	5.250	700
Vračilo glavnice	-	-
Obračunane obresti	92	5
Plačane obresti	(92)	-
Stanje na koncu leta	5.955	705

Skupina 31. 12. 2025 ni imela danih poroštev članom upravnega odbora, nadzornih svetov in zaposlenim po individualni pogodbi (31. 12. 2024: 0).

Pregled plačil članom organov upravnega odbora in vodstva obvladujoče družbe v letu 2025 v Skupini KD

Član upravnega odbora oz. vodstva	Bruto plača (fiksni del)	Variabilni prejemki	Plačila za opravljanje funkcije in bonitete	Zavarovalne premije/ bonitete	Druge	Povračila stroškov	Regres za letni dopust	Dodatna plačila in sejnine	Skupaj
Milan Kneževič	-	-	10.000	-	-	-	-	-	10.000
Aleksander Sekavčnik	45.000	-	92.800	404	-	2.219	3.103	-	143.526
Tomaž Butina	-	-	80.550	-	-	-	-	-	80.550
Katarina Valentinčič Istenič	-	-	79.724	-	-	-	-	-	79.724
Matija Gantar	52.640	-	78.800	1.557	-	2.171	3.103	-	138.271
Skupaj	97.640	-	341.874	1.961	-	4.390	6.206	-	452.071

KD LETNO POROČILO 2025 109

3 RAČUNOVODSKO POROČILO KD D. D.

3.1 POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA

KD LETNO POROČILO 2025 114

3.2 RAČUNOVODSKI IZKAZI

3.2.1 Bilanca stanja na dan 31. 12. 2025 (v 000 EUR)

Pojasnilo	31. 12. 2025	31. 12. 2024
SREDSTVA
A. Dolgoročna sredstva	58.577	58.577
I. Dolgoročne finančne naložbe	3.5.1.	58.577
1. Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil		58.577
Delnice in deleži v družbah v skupini		58.577
II. Odložene terjatve za davek	3.5.6.	-
B. Kratkoročna sredstva		431
I. Kratkoročne finančne naložbe		-
1. Kratkoročna posojila		-
II. Kratkoročne poslovne terjatve		-
1. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih		-
III. Denarna sredstva	3.5.2.	431
C. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve		-
SKUPAJ SREDSTVA		59.008
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
A. Kapital	3.5.3.	58.944
I. Vpoklicani kapital		1.304
1. Osnovni kapital		1.304
II. Kapitalske rezerve		19.229
III. Rezerve iz dobička		244
1. Zakonske rezerve		19
2. Rezerve za lastne delnice		4.885
3. Lastne delnice		(4.660)
IV. Preneseni čisti poslovni izid		30.399
V. Čisti poslovni izid poslovnega leta		7.768
Č. Kratkoročne obveznosti		36
I. Kratkoročne poslovne obveznosti	3.5.4.	36
1. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev		13
2. Druge kratkoročne poslovne obveznosti		23
D. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve	3.5.5.	28
SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV		59.008

Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov.

KD LETNO POROČILO 2025 115

3.2.2 Izkaz poslovnega izida za leto, končano 31. 12. 2025 (v 000 EUR)

Pojasnilo	1. 1. - 31. 12. 2025	1. 1. - 31. 12. 2024
1. Čisti prihodki od prodaje	-	-
2. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki)	30	-
POSLOVNI PRIHODKI	30	-
3. Stroški blaga, materiala in storitev	(170)	(188)
Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala	-	-
Stroški storitev	(170)	(188)
4. Stroški dela	(100)	(99)
Stroški plač	(45)	(45)
Stroški socialnih zavarovanj	(8)	(8)
Drugi stroški dela	(47)	(46)
5. Odpisi	-	-
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih in opredmetenih sredstvih	-	-
POSLOVNI ODHODKI	3.5.7.	(270)
6. Finančni prihodki iz deležev	8.026	2.201
Finančni prihodki iz deležev v družbah v skupini	8.026	2.201
7. Finančni prihodki iz danih posojil	-	1
Finančni prihodki iz posojil, danih drugim	-	1
FINANČNI PRIHODKI	3.5.8.	8.026
8. Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb	-	-
9. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti	-	-
Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti	-	-
10. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti	-	-
Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti	-	-
FINANČNI ODHODKI	-	-
11. Drugi prihodki	-	-
12. Drugi odhodki	-	-
POSLOVNI IZID PRED DAVKI		7.786
13. Davek iz dobička	3.5.9.	(18)
14. Odloženi davki	3.5.6.	-
ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA		7.768

Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov.

KD LETNO POROČILO 2025 116

3.2.3 Izkaz drugega vseobsegajočega donosa za leto, končano 31. 12. 2025 (v 000 EUR)

	1. 1. - 31. 12. 2025	1. 1. - 31. 12. 2024
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja	7.768	1.915
Spremembe rezerv, nastalih zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti	-	-
a Bruto	-	-
b Davek	-	-
CELOTNI VSEOBSEGAJOČI DONOS OBRAČUNSKEGA OBDOBJA	7.768	1.915

Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov.

KD LETNO POROČILO 2025 117

3.2.4 Izkaz gibanja kapitala za leto, končano 31. 12. 2025

Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov.(v 000 EUR) | Osnovni kapital | Kapitalske rezerve | Rezerve iz dobička – zakonske rezerve | Rezerve iz dobička – rezerve za lastne delnice | Rezerve iz dobička – lastne delnice | Preneseni čisti izid | Čisti izid poslovnega leta | Skupaj
| :--- | ---: | ---: | ---: | ---: | ---: | ---: | ---: | ---:
Stanje 1. 1. 2025 | 1.304 | 19.229 | 19 | 4.789 | (4.660) | 36.017 | 1.915 | 58.613
Spremembe lastniškega kapitala – transakcije z lastniki | - | - | - | - | - | (7.437) | - | (7.437)
Izplačilo dividend | - | - | - | - | (7.437) | - | (7.437)
Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja | - | - | - | - | - | - | 7.768 | 7.768
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja | - | - | - | - | - | - | 7.768 | 7.768
Spremembe v kapitalu | - | - | - | 96 | - | 1.819 | (1.915) | -
Razporeditev preostalega dela čistega dobička | - | - | - | - | - | 1.915 | (1.915) | -
Oblikovanje rezerv za lastne delnice | - | - | - | 96 | - | (96) | - | -
Stanje 31. 12. 2025 | 1.304 | 19.229 | 19 | 4.855 | (4.660) | 30.399 | 7.768 | 58.944

(v 000 EUR) | Osnovni kapital | Kapitalske rezerve | Rezerve iz dobička – zakonske rezerve | Rezerve iz dobička – rezerve za lastne delnice | Rezerve iz dobička – lastne delnice | Preneseni čisti izid | Čisti izid poslovnega leta | Skupaj
| :--- | ---: | ---: | ---: | ---: | ---: | ---: | ---: | ---:
Stanje 1. 1. 2024 | 1.304 | 19.229 | 19 | 4.660 | (4.660) | 42.064 | - | 61.616
Spremembe lastniškega kapitala – transakcije z lastniki | - | - | - | - | - | (5.918) | - | (5.918)
Izplačilo dividend | - | - | - | - | - | (5.918) | - | (5.918)
Nakup lastnih delnic | - | - | - | - | - | - | - | -
Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja | - | - | - | - | - | 1.915 | 1.915
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja | - | - | - | - | - | 1.915 | 1.915
Spremembe v kapitalu | - | - | - | 128 | (128) | - | - | -
Oblikovanje rezerv za lastne delnice | - | - | - | 129 | - | (129) | - | -
Pokrivanje izgube | - | - | - | - | - | - | - | -
Stanje 31. 12. 2024 | 1.304 | 19.229 | 19 | 4.789 | (4.660) | 36.017 | 1.915 | 58.613

KD LETNO POROČILO 2025 118

3.2.5 Izkaz denarnih tokov za leto, končano 31. 12. 2025

(v 000 EUR) | Pojasnilo | 1. 1. - 31. 12. 2025 | 1. 1. - 31. 12. 2024
| :--- | :---: | ---: | ---:
A. Denarni tokovi pri poslovanju | | |
a) Postavke izkaza poslovnega izida | | (258) | (287)
Poslovni prihodki (razen za prevrednotenje) in finančni prihodki iz poslovnih terjatev | | 30 | -
Poslovni odhodki brez amortizacije (razen za prevrednotenje) in finančni odhodki iz poslovnih obveznosti | | (270) | (287)
Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih | | (18) | -
b) Spremembe čistih obratnih sredstev (in časovnih razmejitev, rezervacij ter odloženih terjatev in obveznosti za davek) poslovnih postavk bilance stanja | 28 | 20 |
Začetne manj končne poslovne terjatve | | - | 20
Začetne manj končne aktivne časovne razmejitve | | - | -
Začetne manj končne odložene terjatve za davek | | - | -
Končni manj začetni poslovni dolgovi | | 18 | 1
Končne manj začetne pasivne časovne razmejitve in rezervacije | | 10 | (1)
c) Pozitivni ali negativni denarni izid poslovanju (a + b) | | (230) | (267)
B. Denarni tokovi pri investiranju | | |
a) Prejemki pri investiranju | | 8.026 | 2.273
Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku drugih, ki se nanašajo na investiranje | | 8.026 | 2.203
Prejemki od odtujitve finančnih naložb | | - | 70
b) Izdatki pri investiranju | | - | (336)
Izdatki za pridobitev finančnih naložb | 3.5.1. | - | (336)
c) Pozitivni ali negativni denarni izid pri investiranju (a + b) | | 8.026 | 1.937
C. Denarni tokovi pri financiranju | | |
a) Prejemki pri financiranju | | 30 | -
Prejemki od povečanja finančnih obveznosti | | 30 | -
b) Izdatki pri financiranju | | (7.467) | (5.918)
Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje | | - | -
Izdatki za odplačila finančnih obveznosti | | (30) | -
Izdatki za nakup lastnih delnic | | - | -
Izdatki za izplačila dividend in drugih deležev v dobičku | 3.5.3. | (7.437) | (5.918)
c) Pozitivni ali negativni denarni izid pri financiranju (a + b) | | (7.437) | (5.918)
Č. Končno stanje denarnih sredstev | | 431 | 72
Denarni izid v obdobju (seštevek denarnih izidov Ac, Bc in Cc) | | 359 | (4.248)
Začetno stanje denarnih sredstev na 1. 1. | | 72 | 4.320

Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov.

KD LETNO POROČILO 2025 119

3.3 IZJAVA O ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA

Člani upravnega odbora družbe KD d. d., Ljubljana v skladu s 60.a členom Zakona o gospodarskih družbah zagotavljajo, da je letno poročilo KD d. d., Ljubljana za leto 2025, vključno z izjavo o upravljanju, sestavljeno in objavljeno v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, Zakonom o trgu finančnih instrumentov ter Slovenskimi računovodskimi standardi.

Upravni odbor družbe KD d. d. je sprejel izkaze in letno poročilo družbe 23. 3. 2026. Upravni odbor družbe:

• potrjuje računovodske izkaze družbe KD d. d. in uporabljene računovodske usmeritve ter pojasnila k računovodskim izkazom;
• zagotavlja, da je letno poročilo družbe KD d. d. za leto 2025 z vsemi sestavnimi deli sestavljeno v skladu z veljavno zakonodajo in Slovenskimi računovodskimi standardi;
• potrjuje, da računovodski izkazi družbe KD d. d. predstavljajo resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja družbe in izidov poslovanja za leto 2025;
• izjavlja, da so računovodski izkazi družbe KD d. d. pripravljeni ob predpostavki nadaljevanja poslovanja v prihodnosti, da se izbrane računovodske usmeritve dosledno uporabljajo in da so razkrite morebitne spremembe le-teh;
• je odgovoren za ukrepe za preprečevanje in odkrivanje prevar ter nepravilnosti ter za zagotavljanje ohranjanja vrednosti premoženja družbe KD d. d.

Člani upravnega odbora družbe KD d. d. izjavljajo:

• da je računovodsko poročilo družbe KD d. d. za leto 2025 sestavljeno v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi, ustreznim okvirom računovodskega poročanja ter da daje resničen in pošten prikaz sredstev in obveznosti, finančnega položaja in poslovnega izida družbe KD d. d.;
• da poslovno poročilo družbe KD d. d. za leto 2025 vključuje pošten prikaz razvoja in izidov poslovanja družbe, finančnega položaja, vključno z opisom bistvenih vrst tveganj, ki jim je družba KD d. d. izpostavljena.

Ljubljana, 23. 3. 2026

Milan Kneževič	Aleksander Sekavčnik
predsednik upravnega odbora	član upravnega odbora, izvršni direktor
Tomaž Butina	Matija Gantar
namestnik predsednika upravnega odbora	član upravnega odbora
mag. Katarina Valentinčič Istenič
članica upravnega odbora

KD LETNO POROČILO 2025 120

3.4 TEMELJI ZA PRIPRAVO RAČUNOVODSKIH IZKAZOV

Računovodski izkazi družbe KD d. d. so pripravljeni v skladu z računovodskimi in poročevalskimi zahtevami Slovenskih računovodskih standardov (v nadaljevanju SRS) in Zakonom o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). Temeljni namen je upoštevati splošno mednarodno računovodsko prakso, finančno pojmovanje kapitala in zahtevo po realni ohranitvi kapitala. Pri pripravi sta upoštevani temeljni računovodski predpostavki o časovni neomejenosti poslovanja in nastanku poslovnega dogodka. Kakovostne značilnosti računovodskih izkazov temeljijo na razumljivosti, ustreznosti, zanesljivosti in primerljivosti. Upoštevane so bile enake računovodske usmeritve kot v predhodnem letu.

Računovodski izkazi so pripravljeni ob predpostavki delujočega podjetja. Bistvenim negotovostim, ki utegnejo povzročiti precejšen dvom o sposobnosti družbe za nadaljevanje delovanja, družba ni izpostavljena. Družba je finančno stabilna. Spremenjenim okoliščinam se aktivno prilagaja, redno spremlja in ocenjuje tveganja, katerim je izpostavljena in sprejema ustrezne ukrepe za zmanjševanje tveganj.

Izvršni direktor družbe KD d. d. je sestavil računovodske izkaze in letno poročilo ter ju predložil v preverbo in potrditev upravnemu odboru. Računovodski izkazi in letno poročilo družbe KD d. d. in Skupine KD se lahko pridobijo na sedežu družbe, Dunajska cesta 63, 1000 Ljubljana.

Prevedbe iz tujih valut

Preračuni postavk sredstev in obveznosti v tujih valutah so na dan bilance stanja opravljeni po referenčnem tečaju Evropske centralne banke. Denarne postavke v tujih valutah so pretvorjene po referenčnih tečajih Evropske centralne banke ali tečajnici Banke Slovenije (za valute, za katere Evropska centralna banka ne objavlja referenčnih tečajev) na zadnji dan leta. Nedenarne postavke, ki so izmerjene po nabavni vrednosti v tuji valuti, so pretvorjene po tečaju na dan posla, nedenarne postavke, ki so izmerjene po pošteni vrednosti v tuji valuti, pa so pretvorjene po tečaju na dan, ko je bila poštena vrednost določena. Tečajne razlike pri nedenarnih postavkah finančnih sredstev in obveznostih se obravnavajo kot sestavni del dobičkov ali izgub iz vrednotenja po pošteni vrednosti. Tečajne razlike pri nedenarnih postavkah finančnih sredstev in obveznostih, ki se merijo po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida kot del dobičkov ali izgub iz vrednotenja po pošteni vrednosti.

3.4.1 Odvisne in pridružene družbe poročajoče družbe

Krovna družba: KD, finančna družba, d. d.
Skrajšano ime družbe: KD d. d.
Sedež: Ljubljana, Slovenija
Naslov: Dunajska cesta 63, 1000 Ljubljana
Država ustanovitve: Slovenija
Telefon: +386 1 511 27 99
E-pošta: info@kd-group.si
Spletna stran: www.kd-fd.si
Dejavnost: 64.210 – Dejavnost holdingov
Glavni kraj poslovanja: Ljubljana
Pravna oblika: delniška družba d. d.
Velikost družbe: mikro družba
Matična številka: 1572016000
Davčna številka: 44030428
Identifikacijska številka za DDV: SI44030428
Vpis v sodni register: Okrožno sodišče v Ljubljani, št. vložka 13390700
Datum ustanovitve: 30. 11. 2000
Osnovni kapital: 1.304.122,84 EUR
Število delnic: 156.260 navadnih kosovnih delnic
Oznaka delnic: SKDR
Obvladujoče podjetje: /

KD LETNO POROČILO 2025 121

Podjetja v Skupini KD

Podjetja v Skupini KD so družbe, v katerih imajo obvladujoča družba in njene odvisne družbe posredno ali neposredno več kot polovico glasovalnih pravic in jih obvladujejo. Odvisne družbe so popolno konsolidirane od dne obvladovanja in izključene iz popolne konsolidacije takoj, ko jih družba ne obvladuje več.

Pridružena podjetja

Pridružena podjetja so družbe, v katerih imajo družba in njene odvisne družbe posredno ali neposredno med 20,00 % in 50,00 % lastništva v kapitalu in pomemben, ne pa prevladujoč vpliv.

Sestava Skupine KD v letu 2025

(v 000 EUR) | Odstotek udeležbe | Velikost sredstev 31. 12. 2025 | Velikost kapitala 31. 12. 2025 | Čisti poslovni izid 1. 1. – 31. 12. 2025
| :--- | ---: | ---: | ---: | ---:
Obvladujoča družba | KD d. | | |d., Ljubljana, Slovenija 59.008 58.944 7.768
Odvisna podjetja
KD Group d. d., Ljubljana, Slovenija 101.559 95.500 6.870
Fontes Group d. o. o., Beograd, Srbija 100,00 1.596 1.596 (10)
Gradnje inženiring d. o. o., Ljubljana, Slovenija 100,00 3.042 3.042 (2)
Casino Lent d. o. o., Ljubljana, Slovenija 100,00 167 149 (27)
Projektor d. o. o., Maribor, Slovenija 100,00 1.530 849 348
Šumijev kvart d. o. o., Ljubljana, Slovenija 100,00 5.493 4.385 2.068
Etrel d. o. o., Škofljica, Slovenija 100,00 21.232 6.530 (4.335)
Ocean EV Charging d. o. o., Škofljica, Slovenija 100,00 1.092 (114) (122)
KD Priložnost d. o. o., Ljubljana, Slovenija 100,00 8.989 5.918 (139)
Astraea d. o. o., Sežana, Slovenija 100,00 3.890 3.491 448
Onisac d. o. o., Ljubljana, Slovenija 100,00 5.041 3.307 485
Lido 777 d. o. o., Ljubljana, Slovenija 100,00 196 196 (-)
Pridružena podjetja
Skupina DBS, Ljubljana, Slovenija 29,38 1.580.214 112.449 23.066
revidirano

2024 V letu 2025 je družba KD Group d. d. kupila 600 delnic z oznako DBSR, izdajatelja DBS d. d. in povečala delež v banki za 0,02 %. Družba KD Group je marca 2025 pridobila 100 % delež v družbi Etrel d. o. o. Drugih sprememb v sestavi skupine KD v letu 2025 ni bilo.

Sestava Skupine KD v letu 2024 (v 000 EUR)

	Odstotek udeležbe	Velikost sredstev 31. 12. 2024	Velikost kapitala 31. 12. 2024	Čisti poslovni izid 1. 1. – 31. 12. 2024
Obvladujoča družba
KD d. d., Ljubljana, Slovenija		58.649	58.613	1.915
Odvisna podjetja
KD Group d. d., Ljubljana, Slovenija		105.589	96.656	8.030
Fontes Group d. o. o., Beograd, Srbija	100,00	1.607	1.606	(11)
Gradnje inženiring d. o. o., Ljubljana, Slovenija	100,00	3.044	3.044	(2)
Casino Lent d. o. o., Ljubljana, Slovenija	100,00	176	176	(1)
Projektor d. o. o., Maribor, Slovenija	100,00	1.066	501	1
Šumijev kvart d. o. o., Ljubljana, Slovenija	100,00	9.438	2.317	(359)
KD Priložnost d. o. o., Ljubljana, Slovenija	100,00	9.041	5.857	(136)
Astraea d. o. o., Sežana, Slovenija	100,00	3.393	3.043	441
Onisac d. o. o., Ljubljana, Slovenija	100,00	4.509	2.818	125
Lido 777 d. o. o., Ljubljana, Slovenija	100,00	211	196	(24)
Pridružena podjetja
Skupina DBS, Ljubljana, Slovenija*	29,36	1.414.489	98.309	24.504
*revidirano

KD LETNO POROČILO 2025 122

V prvem polletju 2024 je družba KD Group d. d. kupila 228.289 delnic z oznako DBSR, izdajatelja DBS d. d. in povečala delež v banki za 5,36 %. Drugih sprememb v sestavi skupine KD v letu 2024 ni bilo.

3.4.2 Neopredmetena dolgoročna sredstva

Neopredmeteno sredstvo je razpoznavno nedenarno sredstvo brez fizičnega obstoja in se pripozna le, kadar je verjetno, da bodo pričakovane prihodnje gospodarske koristi, ki se mu pripisujejo, pritekale v družbo in je mogoče zanesljivo izmeriti njegovo nabavno vrednost. Neopredmeteno sredstvo se po začetnem pripoznanju izkazuje po svoji nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek in nabrane izgube zaradi slabitve (model nabavne vrednosti). Družba oceni, ali je doba koristnosti neopredmetenega sredstva končna ali nedoločena. Neopredmeteno sredstvo s končno dobo koristnosti se amortizira glede na pričakovano dobo koristnosti. Neopredmetena sredstva z nedoločno dobo koristnosti se ne amortizirajo. Družba uporablja metodo enakomernega časovnega amortiziranja. Neopredmetena sredstva, ki se amortizirajo, se preverjajo zaradi morebitne slabitve. Znesek slabitve se pripozna v višini, ki predstavlja razliko med knjigovodsko in nadomestljivo vrednostjo. Nadomestljiva vrednost sredstva ali enote, ki ustvarja denar, je večja izmed dveh postavk – njegove poštene vrednosti, zmanjšane za stroške prodaje, ali njegove vrednosti pri uporabi. Med neopredmetenimi sredstvi družba izkazuje neopredmetena sredstva s končno dobo koristnosti, in sicer programsko opremo.

Amortizacija

Podjetje v okviru ocenjene dobe uporabnosti posameznega neopredmetenega sredstva dosledno razporeja njegov amortizirljivi znesek med posamezna obračunska obdobja kot tedanjo amortizacijo. Podjetje uporablja metodo enakomernega časovnega amortiziranja. Amortizacija se obračunava posamično. V družbi uporabljene amortizacijske stopnje v letih 2025 in 2024 so naslednje:

Ocenjene dobe koristnosti	Najnižja stopnja (v %)	Najvišja stopnja (v %)
Programska oprema	5 let	20,00
Druga neopredmetena dolgoročna sredstva	10 let	10,00

3.4.3 Opredmetena osnovna sredstva

Opredmetena osnovna sredstva so sredstva, ki jih ima družba zato, da jih uporablja pri opravljanju storitev ter jih bo pričakovano uporabljala v več kot enem obračunskem obdobju. Po začetnem pripoznanju se izkazujejo po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve (model nabavne vrednosti). Nabavna vrednost zajema nakupno ceno, uvozne carine in nepovratne dajatve ter neposredne stroške usposobitve za uporabo. Pozneje nastali stroški, ki so povezani z opredmetenimi osnovnimi sredstvi, povečujejo njihovo nabavno vrednost le, če povečujejo prihodnje koristi v primerjavi s prej ocenjenimi in jih je mogoče zanesljivo izmeriti. Stroški vzdrževanja in popravil se izkazujejo v izkazu poslovnega izida v obdobju, ko so nastali. Nabavno vrednost lahko sestavljajo tudi stroški, nastali v zvezi z najemi sredstev, ki predstavljajo pravico do uporabe. Pripoznanje knjigovodske vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev se odpravi ob odtujitvah, ali ker od njih ni več mogoče pričakovati koristi. Dobički ali izgube, ki izhajajo iz odprave pripoznanja posameznega sredstva in se izračunajo na podlagi razlike med čistim donosom ob odtujitvi in knjigovodsko vrednostjo sredstev, se izkazujejo med prevrednotovalnimi prihodki ali poslovnimi odhodki.

KD LETNO POROČILO 2025 123

Knjigovodska vrednost opredmetenih osnovnih sredstev ne sme presegati njihove nadomestljive vrednosti. Kot nadomestljiva vrednost velja poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, ali vrednost pri uporabi, odvisno od tega, katera je večja. Samo če je nadomestljiva vrednost manjša od njegove knjigovodske vrednosti, se knjigovodska vrednost zmanjša na nadomestljivo vrednost. Takšno zmanjšanje je izguba zaradi oslabitve, ki se pripozna v izkazu poslovnega izida. Izgube zaradi oslabitve se razveljavijo, kadar in samo kadar se je spremenila ocena, uporabljena za ugotovitev nadomestljive vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva, potem ko je bila pripoznana zadnja izguba zaradi oslabitve. V takšnem primeru se knjigovodska vrednost sredstva poveča na njegovo nadomestljivo vrednost. Takšno povečanje je razveljavitev izgube zaradi oslabitve, ki se pripozna v izkazu poslovnega izida. Opredmetena osnovna sredstva so pravica do uporabe, računalniška oprema, druga oprema, vlaganja v tuja opredmetena osnovna sredstva in drobni inventar. Kot opredmeteno osnovno sredstvo, usposobljeno za uporabo, se upošteva tudi drobni inventar, katerega doba uporabnosti je daljša od enega leta, njegova posamična vrednost pa ne presega vrednosti 500 evrov.

Najemi

Najemnik na datum začetka najema pripozna opredmeteno osnovno sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, in obveznost iz najema. Opredmeteno osnovno sredstvo, pridobljeno na podlagi najema, je sestavni del opredmetenih osnovnih sredstev najemodajalca. Njegova nabavna vrednost zajema:
* znesek začetnega merjenja obveznosti iz najema;
* plačila najemnine, ki so bila izvedena na datum začetka najema ali pred njim, zmanjšana za prejete spodbude za najeme;
* začetne neposredne stroške;
* oceno stroškov, ki bodo nastali najemniku pri demontaži ali odstranitvi sredstva, ki je predmet najema, obnovitvi mesta, na katerem se nahaja, ali vrnitvi sredstva, ki je predmet najema, v stanje, kot ga zahtevajo pogoji najema.

Najemnik na datum začetka najema izmeri obveznost iz najema po sedanji vrednosti najemnin, ki na ta dan še niso plačane. Pri izračunu sedanje vrednosti najemnin je diskontna mera z najemom povezana obrestna mera, če jo je mogoče določiti, v nasprotnem primeru pa predpostavljena obrestna mera za izposojanje, ki jo mora plačati najemnik. Družba ob sklenitvi pogodbe oceni, ali gre za najemno pogodbo. Pogodba je najemna pogodba, če se z njo prenaša pravica do obvladovanja uporabe identificiranega sredstva za določeno obdobje v zameno za nadomestilo. Trajanje najema je obdobje, v katerem najema ni mogoče odpovedati, skupaj z:
* obdobjem, za katero velja možnost podaljšanja najema, če je precej gotovo, da bo najemnik to možnost izrabil;
* obdobjem, za katero velja možnost odpovedi najema, če je precej gotovo, da najemnik te možnosti ne bo izrabil.

Najemnik po datumu začetka najema meri obveznost iz najema tako, da:
* poveča knjigovodsko vrednost, kar odraža obrestovanje obveznosti iz najema;
* zmanjša knjigovodsko vrednost, kar odraža izvedena plačila najemnine; in
* ponovno izmeri knjigovodsko vrednost, ki mora odražati ponovne ocene ali spremembe najema ali spremembe po vsebini nespremenljivih najemnin.

Kratkoročnih najemov in najemov, pri katerih je sredstvo, ki je predmet najema, majhne vrednosti, se ne pripozna kot sredstvo, ampak se pripozna najemnine, povezane s temi najemi, kot odhodke na podlagi enakomerne časovne metode skozi celotno trajanje najema. Za kratkoročni najem velja najem, katerega doba najema traja do enega leta. Najem majhne vrednosti je najem, katerega vrednost znaša do 5.000 evrov, pri čemer se upošteva vrednost novega sredstva, ki je predmet najema.

Amortizacija

Podjetje v okviru ocenjene dobe uporabnosti posameznega opredmetenega osnovnega sredstva dosledno razporeja njegov amortizirljivi znesek med posamezna obračunska obdobja kot tedanjo amortizacijo. Podjetje uporablja metodo enakomernega časovnega amortiziranja. Amortizacija se obračunava posamično.# KD LETNO POROČILO 2025 124

V družbi uporabljene amortizacijske stopnje v letih 2025 in 2024 so naslednje:

Ocenjene dobe koristnosti	Najnižja stopnja (v %)	Najvišja stopnja (v %)
Motorna vozila	5 do 8 let	12,50
Računalniki	2 leti	50,00
Pisarniška oprema	3 do 5 let	20,00
Tiskalniki in ostala strojna oprema	5 let	20,00
Drobni inventar	5 let	20,00
Zgradbe – pravica do uporabe	7 let	14,29

3.4.4 Naložbene nepremičnine

Naložbena nepremičnina je nepremičnina (zemljišče, zgradba ali del zgradbe ali oboje), posedovana, da bi prinašala najemnino in/ali povečevala vrednost dolgoročne naložbe, ne pa za uporabo pri proizvajanju ali dobavljanju blaga in storitev ali za prodajo v rednem poslovanju. Pri razvrščanju nepremičnin med naložbene nepremičnine se upošteva namembnost nepremičnine.

Naložbena nepremičnina se na začetku pripozna po nabavni vrednosti z vključenimi vsemi stroški posla. Naložbene nepremičnine se po začetnem pripoznanju izkazujejo po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve (model nabavne vrednosti), tako kot opredmetena osnovna sredstva. Ob sestavi bilance se preverja potreba po oslabitvi naložbene nepremičnine. Usmeritev oslabitve naložbenih nepremičnin je takšna, kot pri opredmetenih osnovnih sredstvih. Amortizacija naložbenih nepremičnin se obravnava posamično z metodo enakomernega časovnega amortiziranja.

V družbi uporabljene amortizacijske stopnje v letih 2025 in 2024 so naslednje:

Ocenjene dobe koristnosti	Najnižja stopnja (v %)	Najvišja stopnja (v %)
Zgradbe	20 do 33 let	3,00
Deli zgradb	16 do 33 let	3,00

3.4.5 Finančne naložbe

Finančne naložbe so finančna sredstva, ki jih ima organizacija naložbenica, da bi z donosi, ki izhajajo iz njih, povečevala svoje finančne prihodke. Ti se razlikujejo od poslovnih prihodkov, ki izhajajo iz prodaje proizvodov in opravljanja storitev v okviru njenega rednega poslovanja. Finančne naložbe so večinoma naložbe v kapital drugih organizacij ali v finančne dolgove drugih organizacij, države, območja in občine ali drugih izdajateljev (finančne naložbe v posojila), pojavljajo pa se tudi kot finančna sredstva drugačne narave, ki niso vezana na proizvajanje in opravljanje storitev v proučevani organizaciji. Poslovne in finančne terjatve se ne štejejo kot finančne naložbe, razen tistih, ki so v posesti za trgovanje.

Finančne naložbe v kapital drugih organizacij so naložbe v kapitalske instrumente. Finančne naložbe v posojila so naložbe v finančne dolgove drugih organizacij, države ali drugih izdajateljev. Mednje štejemo tudi finančne naložbe v obveznice. Finančne naložbe v kapital in finančne naložbe v posojila se razčlenjujejo na tiste, ki se nanašajo na odvisne organizacije v skupini, pridružene organizacije in skupne podvige ter druge finančne naložbe.

KD LETNO POROČILO 2025 125

Glavna vsebinska sprememba SRS 3 (2024) se je nanašala na razvrščanje drugih finančnih naložb iz SRS 3.6, posledično pa tudi spremenjeno merjenje teh naložb. Organizacija finančne naložbe, ki niso naložbe v organizacije v skupini, pridružene organizacije in skupne podvige, razvrsti med druge finančne naložbe. Druge finančne naložbe so skladno SRS 3.7 (2024) ob začetnem pripoznanju razvrstijo v:
- finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida;
- finančna sredstva, izmerjena po odplačni vrednosti ali
- finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek kapitala.

Finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, so:
o finančna sredstva za trgovanje,
o finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida ter
o finančna sredstva, določena za merjenje po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida.

Finančna sredstva, izmerjena po odplačni vrednosti, so predvsem naložbe v dolžniške vrednostne papirjev, ki niso namenjene trgovanju. Finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek kapitala, so predvsem lastniški vrednostni papirji in naložbe v deleže, ki ne kotirajo na organiziranem trgu, vendar je pošteno vrednost mogoče zanesljivo določiti s tehnikami vrednotenja.

Poslovodstvo se za vsako posamično naložbo odloči za opcijo vrednotenja po pošteni vrednosti prek DVD. Razvrstitev v skupino se opravi na podlagi poslovnega modela organizacije za upravljanje finančnih naložb, ki so predmet razvrstitve in značilnosti pogodbenih denarnih finančnih tokov finančnega sredstva. Poslovni model določa, ali bodo denarni tokovi izhajali iz:
- prejemanja pogodbenih denarnih tokov,
- prodaje finančnih sredstev ali
- obojega.

Finančne naložbe v odvisne družbe, skupne podvige in pridružene družbe

Odvisna družba je družba, ki jo obvladuje druga obvladujoča organizacija. Skupni podvig je skupni dogovor, praviloma organizacije, ki jo ustanovi več sopodvižnikov (pogodbenih strank pri skupnem podvigu), ki imajo pravico do čistih sredstev skupnega podviga. Sopodvižniki na podlagi pogodbenega sporazuma skupaj obvladujejo celotno poslovanje takšne organizacije. Pridružena organizacija je organizacija, v kateri ima proučevana organizacija zaradi svojega kapitalskega deleža v njej ali iz drugih razlogov pomemben vpliv. Finančne naložbe v odvisne organizacije, pridružene organizacije in skupne podvige se merijo in obračunavajo le po nabavni vrednosti.

Pripoznanje finančnih naložb

Finančna naložba se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripozna kot finančno sredstvo, če:
a) jo družba obvladuje in ji omogoča doseganje gospodarskih koristi iz nje ter
b) je mogoče njeno nabavno vrednost zanesljivo izmeriti.

Družba pri obračunavanju nakupa finančnega sredstva v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja takšno finančno sredstvo pripozna z upoštevanjem datuma trgovanja (tj. datum sklenitve posla). Enako velja za obračunavanje običajne prodaje finančnega sredstva. Datum trgovanja (menjave) je datum, na katerega se organizacija zaveže kupiti ali prodati sredstvo. Datum trgovanja se nanaša na:
a) pripoznanje sredstva, ki naj bi bilo prejeto, in obveznosti, ki naj bi bila poravnana, na datum trgovanja;
b) odpravo pripoznanja sredstva, ki je prodano, pripoznanje dobička ali izgube pri odtujitvi in pripoznanje terjatve do kupca za plačilo na datum prodaje.

KD LETNO POROČILO 2025 126

Pripoznano finančno sredstvo, ki je finančna naložba, mora organizacija ob začetnem pripoznanju izmeriti po pošteni vrednosti. Če gre za finančno sredstvo, ki ni izmerjeno po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, je treba začetni pripoznani vrednosti prišteti stroške posla, ki izhajajo neposredno iz nakupa ali izdaje finančnega sredstva. Stroški posla so stroški, pripisljivi neposredno pridobitvi, izdaji ali odtujitvi finančnega sredstva.

Finančne naložbe se v bilanci stanja izkazujejo kot dolgoročne in kratkoročne finančne naložbe. Dolgoročne finančne naložbe so tiste, ki jih namerava imeti družba v posesti v obdobju, daljšem od leta dni.

Odprava pripoznanja finančnih naložb

Odprava pripoznanja finančne naložbe kot finančnega sredstva v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja se odpravi, če prenehajo pogodbene pravice do denarnih tokov iz finančne naložbe ali se finančne naložbe prenesejo in prenos izpolnjuje pogoje za odpravo pripoznanja.

Pri odpravi pripoznanja finančnega sredstva, izmerjenega po odplačni in nabavni vrednosti, se razlika med:
a) knjigovodsko vrednostjo ter
b) vsoto prejetih nadomestil, vključno z novimi dobljenimi sredstvi, zmanjšanimi za nove prevzete obveznosti, in nabranih dobičkov ali izgub pripozna v poslovnem izidu.

Pri odpravi pripoznanja finančnega sredstva, ki je razvrščeno v skupino finančnih sredstev, izmerjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, se razlika med:
a) knjigovodsko vrednostjo ter
b) vsoto prejetih nadomestil, vključno z novimi dobljenimi sredstvi, zmanjšanimi za nove prevzete obveznosti, in nabranih dobičkov ali izgub pripozna v poslovnem izidu.

Pri odpravi pripoznanja finančnega sredstva, ki je naložba v kapitalski instrument in razvrščeno v skupino finančnih sredstev, izmerjenih po pošteni vrednosti prek kapitala, se razlika med:
a) knjigovodsko vrednostjo ter
b) vsoto prejetih nadomestil, vključno z novimi dobljenimi sredstvi, zmanjšanimi za nove prevzete obveznosti, in nabranih dobičkov ali izgub, pripoznanih neposredno v kapitalu, pripozna v prenesenem čistem poslovnem izidu.

Prevrednotenje finančnih naložb

Prevrednotenje finančnih naložb je sprememba njihove knjigovodske vrednosti. Za prevrednotenje se ne štejejo pogodbeni pripis obresti in druge spremembe glavnice naložbe. Pojavi se predvsem kot:
- prevrednotenje finančnih naložb na njihovo pošteno vrednost,
- prevrednotenje finančnih naložb zaradi njihove oslabitve ali
- prevrednotenje finančnih naložb zaradi odprave njihove oslabitve.

Finančno sredstvo se meri po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, če se ne meri po odplačni vrednosti ali po pošteni vrednosti prek kapitala. Po pošteni vrednosti prek poslovnega izida se merijo tudi izpeljani finančni instrumenti, razen tistih, ki so za varovanje pred tveganji.Po začetnem pripoznanju je treba izmeriti finančna sredstva in tudi izpeljane finančne instrumente, ki so finančna sredstva, po pošteni vrednosti, brez odštetja stroškov posla, ki se utegnejo pojaviti ob prodaji ali drugačni odtujitvi, razen: a) finančnih naložb, ki se izmerijo po odplačni vrednosti; b) finančnih naložb v kapitalske instrumente, za katere ni objavljena cena na delujočem trgu in katerih poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti, ter v izpeljane finančne instrumente, ki so povezani s takimi finančnimi naložbami in jih je treba poravnati z njimi; take finančne naložbe se izmerijo po nabavni vrednosti; c) finančne naložbe v odvisne organizacije, pridružene organizacije in skupne podvige se merijo in obračunavajo le po nabavni vrednosti; d) finančne naložbe v alternativne investicijske sklade, ki denimo vlagajo v družbe z omejeno odgovornostjo in druge organizacije ter za katere poštene vrednosti (po SRS 16) ni mogoče zanesljivo ugotoviti, se merijo po nabavni vrednosti. KD LETNO POROČILO 2025 127

Merjenje po pošteni vrednosti se lahko uporabi tudi za naložbe v točke sklada. A le za tiste, pri katerih je pošteno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti. Poštena vrednost je dokazana, če jo je mogoče zanesljivo izmeriti. Poštena vrednost se ugotavlja v skladu s SRS-jem 16 – Ugotavljanje in merjenje poštene vrednosti. Če poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo meriti, se finančne naložbe merijo po nabavni vrednosti.

Sprememba poštene vrednosti finančnega sredstva, ki ni del razmerja pri varovanju vrednosti, se pripozna takole:
a) pri finančnem sredstvu, izmerjenem po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, v poslovnem izidu prek finančnih prihodkov in odhodkov;
b) pri finančnem sredstvu, izmerjenem po pošteni vrednosti prek kapitala, v postavki Rezerva, nastala zaradi merjenja po pošteni vrednosti.

Preračuni finančnih sredstev, izraženih v tujih valutah, ki so denarne postavke, se pripoznajo v poslovnem izidu. Preračuni drugih finančnih sredstev, izraženih v tujih valutah, se pripoznajo v skladu z njihovo razvrstitvijo. Obresti, izračunane po metodi efektivnih obresti, se pripoznajo v poslovnem izidu. Dividende za kapitalski instrument se pripoznajo v poslovnem izidu, ko organizacija pridobi pravico do plačila. Pri finančnih sredstvih, ki se izkazujejo po odplačni in nabavni vrednosti, se dobiček ali izguba pripozna v poslovnem izidu, ko so taka sredstva prevrednotena zaradi oslabitve ali je zanje odpravljeno pripoznanje.

Oslabitev finančnih naložb

Za finančne naložbe, ki niso izmerjene po pošteni vrednosti, je treba na vsak dan bilance stanja oceniti, ali obstaja kakšen nepristranski dokaz o njihovi morebitni oslabljenosti. Če tak dokaz obstaja, je treba finančno naložbo prevrednotiti zaradi oslabitve. Izguba zaradi oslabitve je znesek, za katerega knjigovodska vrednost sredstva, ki ni izmerjeno po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, presega njegovo nadomestljivo vrednost. Finančna naložba (ali skupina finančnih naložb) je oslabljena, kar povzroči izgube, samo če obstajajo objektivni dokazi o oslabitvi zaradi dogodka (ali dogodkov) po začetnem pripoznanju finančne naložbe (škodni dogodek) in ta dogodek (ali dogodki) vpliva (vplivajo) na ocenjene prihodnje denarne tokove finančne naložbe (ali skupine finančnih naložb), ki ga (jih) je mogoče zanesljivo oceniti.

Nepristranski dokazi o oslabitvi finančne naložbe ali skupine finančnih naložb so pomembne informacije o:
- pomembnih finančnih težavah izdajatelja oziroma dolžnika;
- kršenju pogodbe, kot je neizpolnitev obveznosti ali kršitev pri plačevanju obresti ali glavnice;
- posojilodajalčevi koncesiji posojilojemalcu iz gospodarskih ali pravnih razlogov v povezavi s posojilodajalčevimi finančnimi težavami, ki je posojilodajalec sicer ne bi obravnaval;
- verjetnosti stečaja ali finančne reorganizacije pri posojilojemalcu;
- izginotju delujočega trga za takšno finančno naložbo zaradi finančnih težav;
- pomembnih podatkih, ki kažejo, da obstaja izmerljivo zmanjšanje ocenjenih prihodnjih denarnih tokov iz skupine finančnih naložb vse od začetnega pripoznanja sredstev; tudi o
- neugodnih spremembah v plačilnem statusu posojilojemalcev (na primer povečanem številu zamujenih plačil ali povečanem številu posojilojemalcev s kreditnimi karticami, ki so dosegli svojo zgornjo mejo in plačujejo le majhne mesečne zneske);
- gospodarskih razmerah v državi ali krajevnem okolju, povezanih z neplačili po sredstvih v skupini (na primer o zvišanju stopnje brezposelnosti na zemljepisnem območju posojilojemalcev, znižanju cen nepremičnin pri hipotekah na zadevnem območju ali neugodnih spremembah razmer v dejavnosti, ki vplivajo na posojilojemalce).

Poleg naštetih vrst dogodkov vsebujejo nepristranski dokazi o oslabitvi finančne naložbe v kapitalski instrument tudi informacije o pomembnih spremembah z neugodnim učinkom, ki so nastale v tehnološkem, tržnem, gospodarskem ali pravnem okolju, v KD LETNO POROČILO 2025 128 katerem posluje izdajatelj, in nakazujejo, da vrednosti finančne naložbe v kapitalski instrument morda ne bo mogoče nadomestiti.

Če obstajajo nepristranski dokazi, da je pri finančnih naložbah, izkazanih po odplačni in nabavni vrednosti, nastala izguba zaradi oslabitve, se njen znesek izmeri kot razlika med
- knjigovodsko vrednostjo finančne naložbe in
- sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov, ki so diskontirani po izvirni efektivni obrestni meri finančne naložbe.
Knjigovodsko vrednost je treba znižati bodisi neposredno bodisi s preračunom na kontu popravka vrednosti. Izguba zaradi oslabitve se pripozna v poslovnem izidu kot prevrednotovalni finančni odhodek.

Če obstajajo nepristranski dokazi, da je nastala izguba zaradi oslabitve pri finančni naložbi v kapitalski instrument, za katerega ni objavljena cena na delujočem trgu in ki ni izkazan po pošteni vrednosti, ampak po nabavni vrednosti, ker njegove poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti, ali v izpeljani finančni instrument, ki je z njim povezan in ga je treba poravnati z dobavo kapitalskih instrumentov, za katere ni objavljena cena na delujočem trgu, se znesek izgube zaradi oslabitve izmeri kot razlika med
- knjigovodsko vrednostjo finančne naložbe in
- sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov, diskontiranih po trenutni tržni donosnosti za podobna finančna sredstva, ter pripozna kot prevrednotovalni finančni odhodek. S spremembo SRS3 2024 se tudi te izgube zaradi oslabitve lahko razveljavijo (kar v SRS 3 2016 ni bilo dovoljeno).

Organizacija za finančna sredstva, ki se merijo in obračunavajo po nabavni vrednosti, ugotavlja na vsak dan bilance stanja, ali obstaja kakšen nepristranski dokaz o morebitni oslabljenosti na njihovo nadomestljivo vrednost. Nadomestljiva vrednost se izmeri po pošteni vrednosti, znižani za stroške prodaje, ali vrednosti pri uporabi, odvisno od tega, katera je višja:
a) poštena vrednost, znižana za stroške prodaje, je cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala v redni transakciji med udeleženci na trgu na datum merjenja;
b) vrednost pri uporabi je sedanja vrednost ocenjenih prihodnjih denarnih tokov iz finančnih sredstev (na primer dividende), za katere se pričakuje, da se bodo pojavili zaradi stalne uporabe sredstva, in vrednost finančnega sredstva ob njegovi odtujitvi.
Nadomestljiva vrednosti se meri po SRS-ju 17 – Oslabitev opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev.

Odprava oslabitev finančnih naložb

Če se v naslednjem obdobju velikost izgube zaradi oslabitve zmanjša in je mogoče zmanjšanje nepristransko povezati z dogodkom po pripoznanju oslabitve (kot je izboljšanje ravni kreditne /zaupanjske/ sposobnosti), je treba že prej pripoznano izgubo zaradi oslabitve razveljaviti bodisi neposredno bodisi s preračunom na kontu popravka vrednosti. Zaradi razveljavitve izgube zaradi oslabitve knjigovodska vrednost finančne naložbe ni višja od tiste, ki naj bi bila odplačna vrednost, če izguba zaradi oslabitve ne bi bila pripoznana na dan, ko je izguba zaradi oslabitve razveljavljena. Razveljavitev izgube zaradi oslabitve se pripozna v poslovnem izidu kot prevrednotovalni finančni prihodek.

Poslovni modeli

Poslovni model se nanaša na način, na katerega organizacija upravlja finančna sredstva. Poslovni model določa, ali bodo denarni tokovi izhajali iz
- prejemanja pogodbenih denarnih tokov,
- prodaje finančnih sredstev
- ali obojega.

Pri opredelitvi poslovnega modela družba upošteva naslednje informacije: KD LETNO POROČILO 2025 129
- politike in cilje za portfelj finančnih sredstev oziroma posamezna finančna sredstva ter delovanje teh politik v praksi;
- pogostost, obseg in časovno razporeditev prodaj v preteklih obdobjih, razloge za prodaje in pričakovanja o prihodnji prodajni dejavnosti;
- način vrednotenja uspešnosti poslovnega modela in finančnih sredstev, ki se upravljajo v skladu z njim, in način poročanja o tem poslovodstvu;
- tveganja, ki vplivajo na uspešnost poslovnega modela (in finančnih sredstev, ki se upravljajo v skladu z njim), in zlasti način, kako se navedena tveganja obvladujejo;
- način določanja variabilnega dela prejemka managerja, odgovornega za te posle (na primer, ali prejemki temeljijo na pošteni vrednosti upravljanih sredstev ali na obsegu prejetih pogodbenih denarnih tokov), na podlagi kriterijev nagrajevanja, določenih v internih aktih skupine.

Ocena poslovnega modela temelji na pričakovanih scenarijih brez upoštevanja najslabših možnih scenarijev in stresnih scenarijev.

Družba upravlja finančna sredstva skladno z naslednjimi poslovnimi modeli:
1.poslovni model za zbiranje pogodbenih denarnih tokov (merjenje po odplačni vrednosti)

Finančno sredstvo se meri po odplačni vrednosti samo takrat, ko izpolnjuje oba izmed naslednjih pogojev:
- sredstvo je del poslovnega modela, katerega cilj je zbiranje pogodbenih denarnih tokov in
- pogodbeni denarni tokovi so predvideni na določene datume in predstavljajo izključno plačilo glavnice in obresti na neodplačano glavnico.

Odplačna vrednost finančnega sredstva je znesek, s katerim se finančno sredstvo izmeri ob začetnem pripoznanju, zmanjšan za odplačilo glavnice, povečan oziroma zmanjšan (po metodi efektivnih obresti) za nabrano odplačilo razlike med začetnim in v plačilo zapadlim zneskom ter zmanjšan (neposredno ali s preračunom na kontu popravka vrednosti) zaradi oslabljenosti ali neudenarljivosti. V ta poslovni model se uvršča dana posojila in depozite ter dolžniške vrednostne papirje, ki zadostijo pogojem za takšno razvrstitev. Družba spremlja kreditno tveganje finančnih sredstev s ciljem čim bolj zmanjšati kreditne izgube. Merjenje uspešnosti temelji na obrestni marži in zmanjšanju kreditnega tveganja. Do prodaje finančnih sredstev v tem poslovnem modelu lahko pride, ko se kreditno tveganje poveča. Ni nujno, da družba instrumente drži do zapadlosti. Prav tako lahko prihaja do občasnih prodaj zaradi nepričakovanih potreb družbe po financiranju. Prodaje velikih vrednosti so lahko občasne. V primeru povečanja pogostosti ali vrednosti prodaj v določenem obdobju, skupina obrazloži razloge za navedene prodaje in dokazuje, zakaj ne odražajo spremembe poslovnega modela. Prodaje so skladne s ciljem posedovanja finančnih sredstev z namenom prejemanja pogodbenih denarnih tokov, če se izvedejo blizu dospelosti (manj kot 6 mesecev pred zapadlostjo), prihodki od prodaj pa so približno enaki prejemkom iz naslova preostalih pogodbenih denarnih tokov. Pri finančnih sredstvih, ki se izkazujejo po odplačni vrednosti, se dobiček ali izguba pripozna v poslovnem izidu, ko so taka sredstva prevrednotena zaradi oslabitve ali je zanjo odpravljeno pripoznanje.

2. poslovni model za zbiranje pogodbenih denarnih tokov in prodajo (merjenje po pošteni vrednosti preko DVD)

a) Dolžniški finančni instrument (obveznice, posojila) se razvrsti v ta model, če izpolnjuje oba izmed naslednjih pogojev:

• sredstvo je del poslovnega modela, katerega cilj je zbiranje pogodbenih denarnih tokov in prodaja in
• pogodbeni denarni tokovi so predvideni na določene datume in predstavljajo izključno plačilo glavnice in obresti na neodplačano glavnico.

Računovodska obravnava dolžniških finančnih instrumentov je naslednja:
- v bilanci stanja so pripoznani po pošteni vrednosti, v izkazu poslovnega izida so pripoznani po odplačni vrednosti;
- nerealizirani dobički in nerealizirane izgube se pripoznajo v DVD, dokler pripoznanje ni odpravljeno;
- ob odpravi priznanja se kumulativni dobiček ali izguba, pripoznana v DVD, prerazporedi v izkaz poslovnega izida.

b) Lastniški finančni instrumenti (delnice, deleži), ki ni namenjen trgovanju, se lahko ob začetnem pripoznanju nepreklicno razvrsti kot finančno sredstvo merjeno po pošteni vrednosti preko DVD.

Računovodska obravnava v skladu s takšno razvrstitvijo je naslednja:

KD LETNO POROČILO 2025 130

• nerealizirani dobički in nerealizirane izgube zaradi spremembe poštene vrednosti se pripoznajo v DVD, dokler pripoznanje ni odpravljeno;
• zneski, pripoznani v DVD, se ne prenašajo v IPI; ob odpravi priznanja, se kumulativni dobiček ali izguba, prej pripoznana v DVD), prerazvrstijo v preneseni čisti poslovni izid
• prihodki iz dividend se pripoznajo v IPI.

V ta poslovni model družba razvršča predvsem lastniške vrednostne papirje, za katere je ob začetnem pripoznanju izbrala nepreklicno opcijo vrednotenja po pošteni vrednosti preko DVD. Gre za finančna sredstva, ki ne kotirajo na organiziranem trgu in strateške naložbe. To odločitev sprejme posamično za vsak instrument (na primer za posamezno delnico) posebej. Merjenje uspešnosti teh finančnih sredstev temelji na njihovi pošteni vrednosti in realiziranih dobičkih iz prodaj ter dividendnem donosu. Družba spremlja predvsem tržno tveganje teh finančnih sredstev. Prodaje v tem poslovnem modelu so bolj pogoste, kot pri modelu zbiranja pogodbenih denarnih tokov.

3. Drugi poslovni modeli (merjenje po pošteni vrednosti preko IPI)

Vsa ostala finančna sredstva (trgovanje, varovanje pred tveganji, izvedeni finančni instrumenti ipd.), ki ne zadostijo pogojem za razvrstitev za merjenje po odplačni vrednosti ali pošteni vrednosti preko DVD, se pripoznajo in merijo po pošteni vrednosti preko IPI. V druge poslovne modele so razvrščeni predvsem dolžniški in lastniški vrednosti papirji, ki kotirajo na organiziranem trgu in jih skupina poseduje z namenom trgovanja. Merjenje uspešnosti teh naložb temelji na pošteni vrednosti finančnih sredstev. V tem poslovnem modelu skupina spremlja tržno tveganje finančnih instrumentov. Izvedeni finančni instrumenti (npr. terminske pogodbe, zamenjave, opcije) se ob začetnem pripoznanju v bilanci stanja pripoznajo po pošteni vrednosti. Izvedeni finančni instrumenti se vrednotijo po pošteni vrednosti, ki se določi na podlagi objavljene tržne cene, modela diskontiranih denarnih tokov ali ob uporabi drugih modelov vrednotenja. Pozitivne poštene vrednosti se v bilanci stanja prikažejo kot sredstvo oziroma kot obveznost, če je njihova poštena vrednost negativna.

Računovodska obravnava spremenjenih finančnih sredstev

Ob spremenjenih pogodbenih denarnih tokovih finančnega sredstva družba oceni, ali so bili pogoji spremenjeni do te mere, da se finančno sredstvo bistveno spremeni in postane novo. Pri oceni se med drugim upoštevajo naslednji dejavniki:
- razlog za spremembo denarnih tokov,
- uvedba možnosti konverzije v lastniški kapital,
- zamenjava prvotno dogovorjenega dolžnika z novim dolžnikom, ki ni povezana stranka prvotnega dolžnika.

Če sprememba povzroči odpravo priznanja finančnega sredstva, se novo finančno sredstvo na začetku pripozna po pošteni vrednosti, razlika pa se pripozna kot dobiček ali izguba iz odprave priznanja. Če sprememba ne povzroči bistveno drugačnih denarnih tokov, se ne odpravi priznanje finančnega sredstva, ampak gre za modifikacijo. Ob prestrukturiranju posojil, ki ne povzroči odpravo priznanja finančnega sredstva (npr. podaljšanje roka vračila glavnice in / ali obresti, odlog vračila glavnice in / ali obresti), družba popravi knjigovodsko vrednost finančnega sredstva na podlagi diskontirane vrednosti ocenjenih prihodnjih denarnih tokov po spremenjenih pogojih in izvirni efektivni obrestni meri ter učinek iz tega naslova pripozna v izkazu poslovnega izida.

Prerazvrščanje finančnih instrumentov med kategorijami

V primeru spremembe poslovnega modela se finančno sredstvo lahko prerazvrsti med skupinami iz SRS 3.7. Prerazvrstitev se uporablja za naprej od datuma prerazvrstitve. Pričakuje se, da bodo prerazvrstitve zelo redke.

Iz / V	Odplačna vrednost	Poštena vrednost prek poslovnega izida	Poštena vrednost prek kapitala
Odplačna vrednost	-	$\rightarrow$ Poštena vrednost prek poslovnega izida	$\rightarrow$ Poštena vrednost prek kapitala
Poštena vrednost prek poslovnega izida	$\rightarrow$ Odplačna vrednost	-	$\rightarrow$ Poštena vrednost prek kapitala
Poštena vrednost prek kapitala	$\rightarrow$ Odplačna vrednost	$\rightarrow$ Poštena vrednost prek poslovnega izida	-

Odplačna vrednost $\rightarrow$ Poštena vrednost prek poslovnega izida
- na datum prerazvrstitve se izmeri poštena vrednost finančnega sredstva
- dobiček ali izguba, ki izhaja iz razlike med odplačno vrednostjo in pošteno vrednostjo, se pripozna v poslovnem izidu
- Efektivna obrestna mera in merjenje izgub zaradi oslabitve se ne prilagodita zaradi prerazvrstitve

Odplačna vrednost $\rightarrow$ Poštena vrednost prek kapitala
- na datum prerazvrstitve se izmeri poštena vrednost finančnega sredstva
- dobiček ali izguba, ki izhaja iz razlike med odplačno vrednostjo in pošteno vrednostjo, se pripozna v kapitalski postavki Rezerva, nastala zaradi merjenja po pošteni vrednosti
- Efektivna obrestna mera in merjenje izgub zaradi oslabitve se ne prilagodita zaradi prerazvrstitve

Poštena vrednost prek kapitala $\rightarrow$ odplačna vrednost
- prerazvrstitev po pošteni vrednosti na datum prerazvrstitve
- kumulativni dobiček ali izguba, predhodno pripoznana v kapitalski postavki Rezerve, nastale zaradi merjenja po pošteni vrednosti, se odstrani iz kapitala
- posledično se finančno sredstvo na datum prerazvrstitve meri, kot da bi se vedno merilo po odplačni vrednosti.
- efektivna obrestna mera in merjenje pričakovanih izgub se ne prilagodita zaradi prerazvrstitve

Poštena vrednost prek poslovnega izida $\rightarrow$ poštena vrednost prek kapitala
- finančno sredstvo se še naprej meri po pošteni vrednosti

Poštena vrednost prek kapitala $\rightarrow$ Poštena vrednost prek poslovnega izida
- finančno sredstvo se še naprej meri po pošteni vrednosti
- kumulativni dobiček ali izguba, prej pripoznana v postavki kapitala (oziroma v drugem vseobsegajočem donosu), se prerazvrstita iz kapitala v poslovni izid na datum prerazvrstitve.

KD LETNO POROČILO 2025 131

3.4.6 Terjatve

Terjatve so na premoženjskopravnih in drugih razmerjih zasnovane pravice zahtevati od določene osebe plačilo dolga, dobavo kakih stvari ali opravitev kake storitve. Terjatve se pojavljajo večinoma do kupcev ali drugih financerjev prodanih proizvodov in opravljenih storitev, lahko pa tudi do dobaviteljev prvin poslovnega procesa, zaposlencev, financerjev in do uporabnikov finančnih naložb. Terjatve so lahko dolgoročne ali kratkoročne. Kratkoročne terjatve se predvidoma udenarijo v letu dni. Terjatve vsebujejo terjatve do kupcev, druge terjatve v zvezi s prihodki od poslovanja in druge terjatve. Terjatve se razčlenjujejo na tiste, ki se nanašajo na podjetja v skupini, pridružena podjetja in druge. Terjatev se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja na podlagi ustreznih listin pripozna kot sredstvo, ko se začnejo obvladovati z njo povezane pogodbene pravice. Terjatve vseh vrst se ob začetnem pripoznavanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo poplačane. Prvotne terjatve se lahko kasneje povečajo ali pa ne glede na prejeto plačilo ali drugačno poravnavo tudi zmanjšajo za vsak znesek, utemeljen s pogodbo. Poslovne terjatve so najprej pripoznane po pošteni vrednosti, nato pa se praviloma merijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti, zmanjšani za slabitve.## 3.4 Računovodske metode in ocene

Poslovne terjatve so oslabljene, če obstajajo nedvoumni pokazatelji, da je unovčljivost terjatev vprašljiva zaradi npr. dolžnikove nelikvidnosti (blokada transakcijskega računa), uvedbe prisilne poravnave ali stečaja. Če taki dokazi obstajajo, je pri terjatvah, izkazanih po odplačni vrednosti, treba preveriti, ali je nastala izguba zaradi oslabitve, ki se pripozna v poslovnem izidu kot finančni odhodek. Izguba zaradi oslabitve je znesek, za katerega knjigovodska vrednost presega odplačno vrednost terjatve. Odplačna vrednost poslovnih terjatev se izračuna kot sedanja vrednost pričakovanih prihodnjih denarnih tokov, razobrestenih po izvirni efektivni obrestni meri. Slabitve poslovnih terjatev so izkazane kot prevrednotovalni poslovni odhodek v izkazu poslovnega izida. Terjatve, izražene v tuji valuti, se na dan bilanciranja preračunajo po referenčnem tečaju Evropske centralne banke, povečanje (zmanjšanje) terjatev iz tega naslova pa povečuje finančne prihodke (odhodke).

3.4.7 Denarne postavke

V družbi se kot denar in denarni ustrezniki izkazujejo gotovina, knjižni denar, depoziti pri bankah na odpoklic in depoziti z ročnostjo vezave do 3 mesecev. Izkazujejo se po odplačni vrednosti.

KD LETNO POROČILO 2025 132

3.4.8 Kapital

Kapital odraža lastniško financiranje podjetja in je z vidika podjetja njegova obveznost do lastnikov, ki zapade v plačilo, če podjetje preneha delovati. Opredeljen je ne samo z zneski, ki so jih lastniki vložili v podjetje, temveč tudi z zneski, ki so se pojavili pri poslovanju podjetja. Zmanjšujejo ga izguba pri poslovanju in izplačila.

Rezerve so namensko opredeljeni del čistega dobička, ki služi poravnavanju možnih izgub v prihodnjih letih in kupovanju lastnih delnic. Kapitalske in zakonske rezerve se v presežnem znesku lahko uporabijo za povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe in za kritje čiste izgube poslovnega leta ter kritje prenesene čiste izgube, če se hkrati ne uporabijo rezerve iz dobička za izplačilo dobička družbenikom. Rezerve za lastne delnice se morajo sprostiti in se lahko sprostijo samo, če so bile lastne delnice odtujene ali umaknjene.

Vse sestavine kapitala zunaj osnovnega kapitala pripadajo lastnikom osnovnega kapitala v sorazmerju z njihovimi lastniškimi deli osnovnega kapitala. Lastne delnice družbe, vključno s stroški, ki se nanašajo neposredno na njihovo pridobitev, zmanjšujejo kapital družbe. Ob odtujitvi lastnih delnic se vsi dobički ali izgube poračunajo direktno v kapitalu. Dividende na navadne delnice se pripoznajo kot obveznost na dan, ko njihovo izplačilo potrdi skupščina lastnikov družbe.

3.4.9 Finančne in poslovne obveznosti

Dolgoročni dolgovi so pripoznane obveznosti v zvezi s financiranjem lastnih sredstev, ki jih je treba v obdobju, daljšem od enega leta, vrniti oziroma poravnati, zlasti v denarju. Kratkoročni dolgovi pa so tisti, ki jih je treba poravnati v enem letu.

Dolgovi so lahko finančni ali poslovni. Finančni dolgovi so dobljena posojila na podlagi posojilnih pogodb, izdane obveznice in obveznosti iz najema. Finančni dolgovi so lahko dolgoročni ali kratkoročni. Med kratkoročnimi dolgovi se izkazujejo tudi dolgovi do zaposlencev, države in drugi dolgovi.

Dolgovi se pripoznajo kot obveznost, če je verjetno, da se bodo zaradi njihove poravnave zmanjšali dejavniki, ki omogočajo gospodarske koristi in je znesek za njihovo poravnavo mogoče zanesljivo izmeriti. Finančni in poslovni dolgovi se pripoznajo kot obveznost, ko ob upoštevanju pogodbenega datuma ali datuma prejemkov oz. prejemov in z njimi povezanih obračunov nastane obveznost, določena v pogodbi ali drugem pravnem aktu. Dolgovi so v začetku izkazani z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin ob nastanku in pri finančnih dolgovih dokazujejo prejem denarnih sredstev, pri poslovnih dolgovih pa prejem kakega proizvoda ali storitve ali opravljeno delo oz. obračunani strošek ali odhodek, ob predpostavki, da upniki zahtevajo njihovo poplačilo.

Na dan začetka najema pripozna družba obveznosti iz najema po sedanji vrednosti vseh plačil najemnin v celotnem obdobju trajanja najema, ki na ta dan še niso plačane. Pri izračunu sedanje vrednosti najemnin je diskontna mera z najemom povezana obrestna mera, če jo je mogoče določiti, v nasprotnem primeru pa predpostavljena obrestna mera izposojanja, ki jo mora plačati najemnik. Knjigovodska vrednost obveznosti iz najema se ponovno oceni v primeru spremembe najemne pogodbe ali spremenjenih predpostavk glede obdobja trajanja najema.

Dolgovi se praviloma merijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti. Odplačna vrednost dolga je znesek, s katerim se dolg izmeri ob začetnem pripoznanju, zmanjšan za odplačilo glavnice, povečan oz. zmanjšan za nabrano odplačilo razlike med začetnim in v plačilo zapadlim zneskom. Dolgovi, izraženi v tuji valuti, se na dan bilanciranja preračunajo po referenčnem tečaju Evropske centralne banke. Pripoznanja dolgov se odpravijo, če je obveznost, določena v pogodbi ali drugem pravnem aktu, izpolnjena, razveljavljena ali zastarana.

KD LETNO POROČILO 2025 133

Stroški izposojanja so finančni odhodki.

3.4.10 Kratkoročne časovne razmejitve

Kratkoročne časovne razmejitve so terjatve ali druga sredstva in obveznosti, ki se bodo po predvidevanjih pojavili v letu dni in katerih nastanek je verjeten, višina pa zanesljivo ocenjena. Kratkoročne časovne razmejitve so lahko usredstvene (aktivne) ali udolgovljene (pasivne) časovne razmejitve. Aktivne časovne razmejitve je mogoče obravnavati kot terjatve oziroma dolgove v širšem pomenu. Terjatve in obveznosti se nanašajo na znane ali neznane stranke, do katerih bodo v letu dni nastale prave terjatve in dolgovi. Na dan bilanciranja se preverja realnost postavk aktivnih časovnih razmejitev, ki morajo biti utemeljene, postavke pasivnih časovnih razmejitev pa ne skrivajo rezerv. Postavke se prenašajo v izkaz poslovnega izida po načelu upoštevanja nastanka poslovnih dogodkov.

Aktivne časovne razmejitve

Aktivne kratkoročne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno odložene stroške oziroma kratkoročno odložene odhodke ter kratkoročno nezaračunane prihodke. Izkazujejo se v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ki dokazujejo njihov nastanek in obstoj.

Pasivne časovne razmejitve

Pasivne kratkoročne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno vnaprej vračunane stroške oziroma kratkoročno vnaprej vračunane odhodke in kratkoročno odložene prihodke. Izkazujejo se v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ki dokazujejo njihov nastanek in obstoj.

3.4.11 Odloženi davek

Odloženi davek je namenjen pokrivanju začasne razlike, ki nastane med knjigovodsko vrednostjo sredstev in obveznostjo do virov sredstev ter davčno vrednostjo po metodi obveznosti po bilanci stanja. So ali obdavčljive začasne razlike ali odbitne začasne razlike.

Odložene terjatve in obveznosti za davek se v knjigovodskih razvidih in računovodskih izkazih pripoznajo za pomembne zneske. Znesek je pomemben, če bi opustitev njegovega pripoznanja lahko vplivala na poslovne odločitve uporabnikov, ki temeljijo na računovodskih izkazih.

Odložene terjatve za davek so zneski davka iz dobička, ki bodo povrnjeni v prihodnjih obdobjih glede na odbitne začasne razlike, prenos neizrabljenih davčnih izgub v naslednja obdobja in prenos neizrabljenih davčnih dobropisov v naslednja obdobja.

Odložene obveznosti za davek so zneski davka, ki ga bo treba poravnati v prihodnjih obdobjih glede na obdavčljive začasne razlike. Odložene obveznosti za davek so pripoznane v celoti.

Odložene terjatve in obveznosti za davek se ne diskontirajo in se lahko pobotajo, če se nanašajo na davek iz dobička, ki pripada isti davčni oblasti in ima podjetje zakonsko izterljivo pravico pobotati odmerjene terjatve in obveznosti za davek.

Odložene terjatve za davek za odbitne začasne razlike so pripoznane, če je verjetno, da bodo začasne razlike odpravljene v predvidljivi prihodnosti in bo na razpolago obdavčljivi dobiček, tako da bo mogoče izrabiti obdavčljive razlike. Odložene terjatve za davek za neizrabljene davčne izgube in davčne dobropise se pripoznajo, če je verjetno, da bo na razpolago prihodnji obdavčljivi dobiček, ki ga bo mogoče obremeniti za neizrabljene davčne izgube in neizrabljene davčne dobropise. Odložene terjatve za davek se pregledujejo na dan bilance stanja in se oslabijo za tisti del terjatev, za katerega ni več mogoče pričakovati, da bo v prihodnosti obstajal ustrezen obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti neizkoriščene davčne izgube. Odložene obveznosti za davek se pripoznajo, če se sredstva prevrednotijo, pri obračunu davka pa se ne opravijo ustrezne prilagoditve.

KD LETNO POROČILO 2025 134

Učinki pripoznavanja odloženih terjatev ali obveznosti za davek se pripoznavajo kot prihodek ali odhodek v izkazu poslovnega izida družbe, razen kadar se davek pojavi iz poslovnega dogodka, ki se je pripoznal direktno v kapitalu, se evidentira v breme rezerv, nastalih zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti in ne vpliva na poslovni izid podjetja. Odložene terjatve in obveznosti za davek se lahko pobotajo, če ima podjetje zakonsko pravico pobotati odmerjene terjatve za davek in odmerjene obveznosti za davek, odložene terjatve in obveznosti za davek pa se nanašajo na davek iz dobička, ki pripada isti davčni oblasti.

3.4.12 Prihodki

Prihodki so povečanja gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki povečanja sredstev ali zmanjšanja dolgov, ki prek poslovnega izida vplivajo na velikost kapitala. Prihodki se pripoznajo, če je povečanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano s povečanjem sredstev ali z zmanjšanjem dolga in je to mogoče zanesljivo izmeriti. Prihodki se pripoznajo, ko se upravičeno pričakuje, da bo družba zanje prejela nadomestilo. Družba pripozna prihodek od prodaje, ko izpolni (ali izpolnjuje) pogodbeno obvezo. Pogodbena obveza je izvršitvena obveza družbe, da kupcu dobavi ali opravi pogodbeno dogovorjeno (obljubljeno) blago ali storitve.Izvršitveno obvezo družba izpolni s prenosom pogodbeno dogovorjenega blaga ali storitve kupcu. Blago oziroma storitev je prenesena, ko ga/jo kupec pridobi v obvladovanje. Kupec pridobi v obvladovanje blago ali storitev, ko pridobi pravico do odločanja o njegovi/njeni uporabi, in pravico do praktično vsej njegovih/njenih preostalih koristi. Prihodki od prodaje se pripoznajo v znesku, ki odraža transakcijsko ceno, ki se razporedi na samostojno izvršitveno obvezo. Transakcijska cena je znesek nadomestila, do katerega družba pričakuje, da bo upravičena v zameno za prenos blaga ali storitev na kupca. Prihodki se razčlenjujejo na poslovne prihodke, finančne prihodke in druge prihodke. Razčlenjujejo se tudi na prihodke, ustvarjene v razmerjih do podjetij v Skupini, do pridruženih in drugih povezanih podjetij ter drugih podjetij. Poslovni prihodki so prihodki od prodaje in drugi poslovni prihodki. Prihodke od prodaje sestavljajo vrednosti prodanih storitev v obračunskem obdobju. Pripoznajo se v obračunskem obdobju, v katerem je storitev delno ali v celoti opravljena. Finančni prihodki so prihodki iz deležev, posojil in terjatev in se pojavljajo v zvezi s finančnimi naložbami in terjatvami. Razčlenjujejo se na finančne prihodke, ki niso odvisni od poslovnega izida (obresti), in prihodke, ki so odvisni od poslovnega izida drugih (dividende, deleži v dobičku). Obresti se obračunavajo v sorazmerju s pretečenim obdobjem, glede na neodplačani del glavnice in veljavno obrestno mero. Prihodki od dividend se pripoznajo, ko družba pridobi pravico do izplačila.

3.4.13 Stroški

Stroški materiala in storitev so stroški tistega materiala in storitev, ki se porabljajo pri nastajanju poslovnih učinkov in se pojmujejo kot neposredni stroški, pa tudi stroški, ki nimajo takšne narave in se pojmujejo kot posredni stroški. Stroški materiala in storitev se pripoznavajo na podlagi listin, ki dokazujejo, da so praviloma povezani z nastalimi gospodarskimi koristmi. Ocenjeni znesek vnaprej vračunanih stroškov materiala in storitev se izkazuje v postavkah, v katerih bi se sicer izkazovali takšni dejanski stroški materiala in storitev. Stroški se krijejo v breme ustrezne postavke pasivnih časovnih razmejitev. Stroški materiala in storitev se razvrščajo po izvirnih vrstah. Stroški materiala so stroški osnovnega in pomožnega materiala ter stroški porabljene energije. Stroški storitev so stroški prevoznih, komunalnih in telekomunikacijskih storitev, najemnin, zavarovalnih premij, storitev plačilnega prometa, stroški storitev, nastalih s fizičnimi osebami, razen iz delovnega razmerja, stroški intelektualnih storitev in drugi stroški storitev. Stroški amortizacije so zneski nabavne vrednosti neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev, ki v posameznih obračunskih obdobjih prehajajo iz teh sredstev v nastajajoče poslovne učinke.

KD LETNO POROČILO 2025 135

3.4.14 Stroški dela in stroški povračil zaposlenim

Stroški dela in stroški povračil zaposlencem so vse oblike poplačil, ki jih podjetje daje zaposlenim v zameno za njihovo službovanje in jih podjetje obravnava kot svoje stroške dela ali kot deleže v razširjenem dobičku pred predstavitvijo dobička v izkazu poslovnega izida. Z zaslužki so lahko povezane tudi dajatve, ki povečujejo stroške podjetja ali deleže zaposlenih v razširjenem dobičku. Družba na bilančni presečni dan vkalkulira stroške neizkoriščenih dopustov. Družba meri pričakovane stroške nabiranja plačanih odsotnosti kot dodatni znesek, za katerega se pričakuje, da ga bo plačala zaradi neizrabljene pravice, ki se je nabrala do datuma bilance stanja. Obračunavajo se skladno z zakonom, s kolektivno pogodbo, splošnim aktom podjetja in pogodbo o zaposlitvi.

3.4.15 Odhodki

Odhodki so zmanjšanja gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki zmanjšanja sredstev oziroma povečanja dolgov in prek poslovnega izida vplivajo na velikost kapitala. Odhodki se razčlenjujejo na poslovne, finančne in druge odhodke. Razčlenjujejo se tudi na tiste, ki se pojavljajo v zvezi s poslovnimi učinki odvisnih, pridruženih in drugih podjetij. Finančni odhodki so odhodki za financiranje in odhodki za naložbenje. Odhodki za financiranje so predvsem obresti, odhodki za naložbenje pa imajo naravo prevrednotovalnih finančnih odhodkov. Le-ti se pojavljajo v zvezi s finančnimi naložbami zaradi njihove oslabitve, če zmanjšanje njihove vrednosti ni krito z rezervami, nastalimi zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti. Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano z zmanjšanjem sredstva ali s povečanjem dolga in je to zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti. Finančni odhodki se pripoznajo ob obračunu ne glede na plačila, ki so povezana z njimi.

3.4.16 Davek iz dobička

Davek iz dobička je obračunan na temelju prihodkov in odhodkov, ki so vključeni v izkaz poslovnega izida v skladu z veljavno davčno zakonodajo. Davčna stopnja je od leta 2017 do vključno 2023 znašala 19 %. V obdobju od 2024 do vključno 2028 bo davčna stopnja znašala 22 %.

3.4.17 Izkaz gibanja kapitala

Izkaz gibanja kapitala je temeljni računovodski izkaz, v katerem so resnično in pošteno prikazane spremembe sestavin kapitala za prikazano obračunsko obdobje. Izkaz gibanja kapitala je sestavljen tako, da posamično prikazuje vse sestavine kapitala, zajete v bilanci stanja.

3.4.18 Izkaz denarnih tokov

Izkaz denarnih tokov je temeljni računovodski izkaz, v katerem so resnično in pošteno prikazane spremembe stanja denarnih sredstev in njihovih ustreznikov za prikazano obračunsko obdobje. Izkaz denarnih tokov je sestavljen po posredni metodi (različica II). V tem izkazu so izkazani denarni tokovi v obdobju, nastali pri poslovanju, naložbenju in financiranju. Denarni tokovi so v izkazu denarnih tokov predstavljeni v nepobotanih zneskih. Podatki iz izkaza denarnih tokov izvirajo iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida z upoštevanjem ustreznih prilagoditev za obračunske postavke, ki ne predstavljajo denarnih tokov. Denarni tokovi pri poslovanju se pridobijo z dopolnjevanjem postavk poslovnih prihodkov in poslovnih odhodkov (brez prevrednotovalnih) ter finančnih prihodkov iz poslovnih terjatev in finančnih odhodkov iz poslovnih obveznosti (brez prevrednotovalnih) iz izkaza poslovnega izida s spremembami terjatev, časovnih razmejitev, rezervacij, poslovnih obveznosti in odloženih davkov v obdobju. Denarni tokovi iz naložbenja in financiranja se pridobijo iz glavne knjige in analitičnih evidenc.

KD LETNO POROČILO 2025 136

Prejemki in izdatki za neopredmetena dolgoročna sredstva, opredmetena osnovna sredstva, naložbene nepremičnine in finančne naložbe so izračunani na podlagi spremembe knjigovodske vrednosti in korigirani za znesek amortizacije ter povečani oziroma zmanjšani za dobičke ali izgube pri prodaji.

3.4.19 Izkaz drugega vseobsegajočega donosa

Izkaz drugega vseobsegajočega donosa je računovodski izkaz, v katerem so resnično in pošteno prikazane sestavine izkaza poslovnega izida za obdobja, za katera se sestavlja, ter drugega vseobsegajočega donosa. Drugi vseobsegajoči donos vsebuje tiste postavke prihodkov in odhodkov, ki niso pripoznane v poslovnem izidu, vplivajo pa na velikost lastniškega kapitala. Celotni vseobsegajoči donos so spremembe kapitala v obdobju, ki so posledica poslov z lastniki.

KD LETNO POROČILO 2025 137

3.5 POJASNILA K POSAMEZNIM POSTAVKAM RAČUNOVODSKIH IZKAZOV

3.5.1 Dolgoročne finančne naložbe (v 000 EUR)

	31. 12. 2025	31. 12. 2024
Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil
Delnice in deleži v družbah v skupini	58.577	58.577
Skupaj	58.577	58.577
Skupaj dolgoročne finančne naložbe	58.577	58.577

Družbe v Skupini KD in pridružene družbe so predstavljene v poglavju 3. 4. 1. Odvisne in pridružene družbe poročajoče družbe. Spremembe dolgoročnih finančnih naložb v delnice in deleže so pojasnjene v poglavju 2.4.7. Osnove za uskupinjevanje. Med delnicami v družbah v skupini družba izkazuje 2.157.487 delnic izdajatelja KD Group z oznako KDHG (prej KDHR), po nabavni vrednosti. Družba ima v lasti 100 % delnic KDHG. Dne 28. 2. 2022 je Ljubljanska borza iz trgovanja na borznem trgu umaknila redne imenske kosovne delnice z oznako KDHR. Delnice KDHG so izkazane po nabavni vrednosti. Poslovodstvo je ocenilo, da ni znamenj oslabitve naložbe. Kapital družbe KD Group d. d. na dan 31. 12. 2025 znaša 95.500 tisoč evrov (2024: 96.656 tisoč evrov), kar presega nabavno vrednost naložbe za 36.924 tisoč evrov. Presoja indikatorjev oslabitve se je opravila na podlagi ocenjenih poštenih in nadomestljivih vrednosti premoženja odvisne družbe. 23 % vrednosti sredstev odvisne družbe oz. 23.785 tisoč evrov predstavljajo tržne naložbe, ki so v izkazih vrednotene po tržnih tečajih. Ocenjena vrednost naložbenih nepremičnin bistveno presega knjigovodstvo vrednost. Ocenjene so bile tudi nadomestljive vrednosti naložb v odvisne družbe in učinki pripoznani v izkazih. Za namen presoje znamenj oslabitve ali odprave oslabitve naložbe v pridruženo družbo DBS d. d. je pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij ocenil nadomestljivo vrednost delnice z metodo diskontiranih denarnih tokov Pri ocenjevanju je uporabil naslednje predpostavke:

• Netvegana mera donosa 3,05 %
• Beta z zadolženostjo 1,1
• Pribitek za kapitalsko tveganje 5,5 %
• Pribitek za deželno tveganje -
• Pribitek za tveganje majhnega podjetja 4,70 %
• Zahtevana mera donosa lastniškega kapitala 13,80 %

Naložbe v družbah v Skupini KD (v 000 EUR)

	2025	2024
Stanje na začetku leta	58.577	58.261
Povečanje	-	316
Zmanjšanje	-	-
Stanje tekočega leta	58.577	58.577

3.5.2 Denarna sredstva (v 000 EUR)

	31. 12. 2025	31. 12. 2024
Denarna sredstva v blagajni in na računih	431	72
Skupaj denarna sredstva	431	72

Družba s poslovnimi bankami nima dogovorjenih samodejnih zadolžitev.

KD LETNO POROČILO 2025 138

3.5.3 Kapital

Vpoklicani kapital družbe KD d. d. je opredeljen v statutu podjetja, registriran na sodišču in v celoti vplačan. Na dan 31. 12. 2025 znaša vpoklicani kapital podjetja 1.304.123 evrov.Razdeljen je na 156.260 navadnih imenskih kosovnih delnic.

Delničarji so se 15. 5. 2025 na 35. skupščini KD seznanili z revidiranim letnim poročilom za leto 2024 in poročilom o prejemkih organov vodenja in nadzora ter izvršnega direktorja v družbi KD d. d. v poslovnem letu 2024. Sprejeli so sklep o uporabi bilančnega dobička za leto 2024, in sicer da se za izplačilo dividend uporabi največ 7.813.000,00 evrov bilančnega dobička oziroma 50,00 evrov dividende na delnico. Skupaj izplačani znesek dividend je znašal 7.437 tisoč evrov (2024: 5.918 tisoč evrov).

Kapitalske in zakonske rezerve se v presežnem znesku lahko uporabijo za povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe in za kritje čiste izgube poslovnega leta ter kritje prenesene čiste izgube, če se hkrati ne uporabijo rezerve iz dobička za izplačilo dobička družbenikom. Rezerve za lastne delnice se morajo sprostiti in se lahko sprostijo samo, če so bile lastne delnice odtujene ali umaknjene.

Kapitalske rezerve (v 000 EUR)

	31. 12. 2025	31. 12. 2024
Vplačani presežek kapitala	15.759	15.759
Zneski iz poenostavljenega zmanjšanja kapitala	3.470	3.470
Skupaj kapitalske rezerve	19.229	19.229

Rezerve iz dobička (v 000 EUR)

	31. 12. 2025	31. 12. 2024
Zakonske rezerve	19	19
Rezerve za lastne delnice	4.885	4.789
Lastne delnice	(4.660)	(4.660)
Skupaj rezerve iz dobička	244	148

Prikaz bilančnega dobička (v 000 EUR)

	1. 1. - 31. 12. 2025	1. 1. - 31. 12. 2024
Čisti poslovni izid poslovnega leta	7.768	1.915
Preneseni čisti dobiček / Prenesena čista izguba	30.399	36.017
Bilančni dobiček	38.167	37.932

Družba je v letu 2025 izplačala 50,00 evrov dividende na delnico (2024: 39,79 evrov). Skupaj izplačani znesek dividend je znašal 7.437 tisoč evrov (2024: 5.918 tisoč evrov).

Knjigovodska vrednost delnice 31. 12. 2025 znaša 397,39 evra (31. 12. 2024: 394,62 evra). Knjigovodska vrednost delnice je izračunana kot knjigovodska vrednost kapitala ob koncu obračunskega obdobja/število vseh izdanih delnic brez lastnih delnic ob koncu obračunskega obdobja.

Osnovni in popravljeni čisti poslovni izid na navadno delnico (v EUR)

	1. 1. - 31. 12. 2025	1. 1. - 31. 12. 2024
Tehtano povprečje navadnih delnic	148.348	148.585
Čisti poslovni izid, ki pripada imetnikom navadnih delnic	7.768.385	1.914.981
Čisti poslovni izid na navadno delnico	52,37	12,89

Osnovni in popravljalni čisti poslovni izid na navadno delnico sta enaka.

KD LETNO POROČILO 2025 139

Izračun tehtanega povprečnega števila izdanih navadnih delnic

	2025	2024
Število izdanih navadnih delnic na 1. 1.	156.260	156.260
Učinek lastnih delnic	(7.912)	(7.675)
Učinek umika lastnih delnic	-	-
Tehtano povprečno število izdanih navadnih delnic	148.348	148.585

Enotni tržni tečaj (v EUR)

	31. 12. 2025	31. 12. 2024
SKDR	650,00	595,00

Pet največjih imetnikov navadnih delnic (SKDR) na dan 31. decembra 2025

Delničar	Kraj	Število delnic	Delež od vseh delnic SKDR (v %)
1 SOROLI INVEST LIMITED	Limassol	50.000	32,00 %
2 CARANTHANIA INVESTMENTS	Luxembourg	32.245	20,64 %
3 ADRIA P.B. d.o.o.	Zagreb	23.377	14,96 %
4 KDG Naložbe, d.o.o.	Ljubljana	10.446	6,69 %
5 KD d. d.	Ljubljana	7.514	4,81 %
Skupaj prvih pet imetnikov delnic SKDR		123.582	79,09 %
Drugi		32.678	20,91 %
Skupaj vseh delnic SKDR		156.260	100,00 %

Lastne delnice SKDR

Vrednost v 000 EUR

	Število	% v osnovnem kapitalu
Lastne delnice SKDR v lasti KD d. d.
1. 1. 2024	4.660	7.514
Nakupi	-	-
31. 12. 2024	4.660	7.514
1. 1. 2025	4.660	7.514
Nakupi	-	-
31. 12. 2025	4.660	7.514

Vrednost v 000 EUR

	Število	% v osnovnem kapitalu
Lastne delnice SKDR v lasti Skupine KD
1. 1. 2024	4.660	7.514
Nakupi	129	215
31. 12. 2024	4.789	7.729
1. 1. 2025	4.789	7.729
Nakupi	96	200
31. 12. 2025	4.885	7.929

V letu 2025 je odvisna družba KD Group pridobila 200 delnic z oznako SKDR.

Dne 12. 7. 2018 je skupščina pooblastila upravni odbor, da lahko v imenu in za račun družbe kupi lastne delnice, pri čemer je obseg dopustne pridobitve omejen na 10 % skupnega števila delnic družbe. Pooblastilo družbi velja za dobo 36 mesecev od dneva sprejema sklepa. V skladu s pooblastilom skupščine lahko upravni odbor umakne lastne delnice brez nadaljnjega sklepanja o zmanjšanju osnovnega kapitala. Na skupščini dne 9. 8. 2021 je bilo pooblastilo podaljšano za 36 mesecev. Na skupščini 14. 5. 2024 je bilo pooblastilo podaljšano za naslednjih 36 mesecev, to je do 28. 8. 2027.

KD LETNO POROČILO 2025 140

3.5.4 Poslovne obveznosti (v 000 EUR)

	31. 12. 2025	31. 12. 2024
Kratkoročne poslovne obveznosti
Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev	13	14
Kratkoročne poslovne obveznosti do zaposlenih	5	4
Kratkoročne poslovne obveznosti za davke in prispevke	18	-
Druge kratkoročne poslovne obveznosti	-	-
Skupaj kratkoročne poslovne obveznosti	36	18

Družba na dan 31. 12. 2025 med kratkoročnimi dolgovi izkazuje obveznosti za decembrsko plačo. Družba nima zapadlih dolgov do članov upravnega odbora.

3.5.5 Pasivne časovne razmejitve (v 000 EUR)

	31. 12. 2025	31. 12. 2024
Kratkoročno vnaprej vračunani stroški	22	12
Vkalkulirani stroški neizkoriščenih dopustov	6	5
Skupaj	28	17

3.5.6 Odloženi davek

Stanje odloženih davkov (v 000 EUR)

	31. 12. 2025	31. 12. 2024
Odložene terjatve za davek	-	-
Odložene obveznosti za davek	-	-
Skupaj odloženi davek	-	-

Nepripoznane odložene terjatve za davek (v 000 EUR)

	31. 12. 2025	31. 12. 2024
Odbitne začasne postavke	-	-
Neizrabljene davčne izgube	3.618	3.636
Stanje	3.618	3.636

Nepripoznane odložene terjatve za davek so izračunane po 22 % davčni stopnji.

KD LETNO POROČILO 2025 141

3.5.7 Poslovni odhodki

Stroški po izvirnih vrstah (v 000 EUR)

	1. 1. - 31. 12. 2025	1. 1. - 31. 12. 2024
Stroški storitev
Stroški prevoznih in poštnih storitev	4	1
Stroški najemnin in vzdrževanja sredstev	16	2
Stroški plačilnega prometa in bančnih storitev	1	1
Stroški posredovanja vrednostnih papirjev	24	26
Stroški intelektualnih in osebnih storitev	78	35
Stroški drugih storitev	45	121
Stroški storitev fizičnih oseb po pogodbah o delu in avtorskih pogodbah	2	2
Skupaj stroški storitev	170	188
Stroški dela
Stroški plač	45	45
Stroški pokojninskega zavarovanja	4	5
Stroški drugih socialnih zavarovanj	4	3
Ostali stroški dela	47	46
Skupaj stroški dela	100	99
Odpisi vrednosti
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri opredmetenih osnovnih sredstvih	-	-
Skupaj odpisi vrednosti	-	-
Skupaj poslovni odhodki	270	287

Prejemki članov uprave, nadzornega sveta in zaposlenih po individualni pogodbi (v 000 EUR)

	1. 1. - 31. 12. 2025	1. 1. - 31. 12. 2024
Prejemki članov poslovodstva	90	90
Prejemki zaposlenih na podlagi individualne pogodbe	-	-
Skupaj	90	90

(v 000 EUR)

	1. 1. - 31. 12. 2025	1. 1. - 31. 12. 2024
Analiza stroškov po funkcionalnih skupinah
Stroški prodaje	-	-
Splošni stroški	269	287
Skupaj	269	287

Stroški revizije (z vključenim DDV)

Revidiranje letnega poročila	23
Druge storitve dajanja zagotovil	1
Storitve davčnega svetovanja	-
Druge nerevizijske storitve drugih revizorskih hiš	-
Skupaj	24

	2024
12
2
-
-
14

Družba KD je imela na dan 31. 12. 2025 enega zaposlenega. Zahtev zaposlenih po izplačilih, ki jim družba nasprotuje, ni.

KD LETNO POROČILO 2025 142

3.5.8 Finančni prihodki (v 000 EUR)

	1. 1. - 31. 12. 2025	1. 1. - 31. 12. 2024
Finančni prihodki iz deležev
Finančni prihodki iz deležev v podjetjih v skupini
Dividende	8.026	2.201
Skupaj finančni prihodki iz deležev	8.026	2.201
Finančni prihodki iz danih posojil
Finančni prihodki iz posojil, danih drugim	-	1
Skupaj finančni prihodki iz danih posojil	-	1
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih	-	-
Skupaj finančni prihodki iz poslovnih terjatev	-	-
Skupaj finančni prihodki	8.026	2.202

3.5.9 Davki (v 000 EUR)

	1. 1. - 31. 12. 2025	1. 1. - 31. 12. 2024
Poslovni izid pred davki	7.786	1.915
Popravek prihodkov na raven davčno priznanih	(8.026)	(2.201)
Popravek odhodkov na raven davčno priznanih	1	-
Spremembe davčne osnove	320	110
Skupaj davčna osnova	81	(176)
Davčna stopnja	22 %	22 %
Davek od dobička	18	-

3.5.10 Zunajbilančna evidenca (v 000 EUR)

	31. 12. 2025	31. 12. 2024
Prejeta zavarovanja posojil	-	-
Skupaj zunajbilančna sredstva	-	-

Družba nima pogojnih obveznosti.

3.5.11 Posli s povezanimi podjetji

Družba v nadaljevanju razkriva posle s povezanimi pravnimi osebami, delničarji, odvisnimi in pridruženimi podjetji in s poslovodstvom. Pravni posli oz. pravna dejanja med KD in povezanimi družbami temeljijo na tržnih pogojih in so bili opravljeni kot posli med dobro obveščenima strankama v poslu. Druge povezane osebe so člani poslovodstva in z njim povezane pravne in fizične osebe. Transakcije med drugimi povezanimi osebami so opravljene pod običajnimi tržnimi pogoji.

KD LETNO POROČILO 2025 143

(v 000 EUR z vključenim DDV)	1. 1. – 31. 12. 2025	1. 1. – 31. 12. 2024
Podjetja v skupini	42	15
Nakup blaga, storitev	42	15

(v 000 EUR)	1. 1. – 31. 12. 2025	1. 1. – 31. 12. 2024
Podjetja v skupini	-	-
Druge povezane osebe	-	21
Dana posojila – črpanje glavnic in pripis obresti	-	21

(v 000 EUR)	1. 1. – 31. 12. 2025	1. 1. – 31. 12. 2024
Podjetja v skupini	30	-
Druge povezane osebe	-	-
Prejeta posojila – črpanje glavnic in pripis obresti	30	-

(v 000 EUR)	2025	2024
Dana posojila članom upravnega odbora
Stanje na začetku leta	-	52
Črpanje glavnice	-	20
Vračilo glavnice	-	(70)
Obračunane obresti	-	1
Plačane obresti	-	(3)
Stanje na koncu leta	-	-

Pregled plačil družbe KD d. d. članom organov upravnega odbora in vodstva v letu 2025

Član upravnega odbora oz.| | Bruto plača (fiksni del) | Variabilni prejemki | Plačila za opravljanje funkcije in sejnine | Zavarovalne premije/ bonitete | Druge bonitete | Povračila stroškov | Regres za letni dopust in zimski regres | Dodatna plačila | Skupaj |
| :--- | :--- | :--- | :--- | :--- | :--- | :--- | :--- | :--- | :--- |
| Milan Kneževič | - | - | 10.000 | - | - | - | - | - | 10.000 |
| Aleksander Sekavčnik | 45.000 | - | 6.800 | 404 | - | 2.219 | 3.103 | - | 57.526 |
| Tomaž Butina | - | - | 8.025 | - | - | - | - | - | 8.025 |
| Katarina Valentinčič Istenič | - | - | 7.262 | - | - | - | - | - | 7.262 |
| Matija Gantar | - | - | 6.800 | - | - | - | - | - | 6.800 |
| Skupaj | 45.000 | - | 38.887 | 404 | - | 2.219 | 3.103 | - | 89.613 |

KD LETNO POROČILO 2025 144

3.6 UPRAVLJANJE FINANČNIH TVEGANJ

Družba je po naravi svojega posla izpostavljena finančnim tveganjem pri finančnih sredstvih in obveznostih. Finančna tveganja so tveganja, da pritoki zaradi tržnih sprememb na trgu kapitala in denarja, sprememb poslovanja ter bonitet komitentov in izdajateljev finančnih instrumentov ne bodo zadoščali za kritje odtokov. Najpomembnejše komponente tega tveganja so likvidnostno tveganje, kreditno tveganje in tržno tveganje, kjer je družba izpostavljena tveganju spremembe obrestnih mer, tveganju spremembe tečajev vrednostnih papirjev, spremembe cen in valutnemu tveganju.

Namen procesa obvladovanja finančnih tveganj sta predvsem stabilnost poslovanja in zmanjšanje izpostavljenosti posameznim tveganjem na sprejemljivo raven. Namen obvladovanja tveganj je zagotoviti dolgoročno stabilno poslovanje in zmanjšati izpostavljenost individualnim tveganjem. Cilj učinkovitega upravljanja tveganj ni izogibanje tveganjem za vsako ceno, temveč zavedno sprejemanje primernih tveganj in izvedba ustreznih ukrepov, da ne pride do njihove uresničitve oziroma da njihova morebitna uresničitev ne povzroči prevelike ekonomske škode.

Družba sprejema tveganje z zavedanjem, da načeloma bolj tvegani posli prinašajo višje donose in da je optimizacija razmerja med tveganjem in donosom ključnega pomena za povečevanje vrednosti družbe. Družba upravlja in obvladuje tveganja, katerim je izpostavljena, tako da redno načrtuje in spremlja denarne tokove in zagotavlja, da ima vedno na razpolago dovolj likvidnih sredstev za poravnavo svojih obveznosti. Družba nalaga svoja sredstva tako, da dosega dovolj visoko donosnost, da usklajuje ročnost finančnih sredstev z zapadlostjo finančnih obveznosti ter da zagotavlja ustrezno strukturo finančnih sredstev. Družba redno spremlja dogajanja na finančnih trgih in skuša minimizirati potencialne negativne učinke na finančno uspešnost družbe.

Likvidnostna tveganja so tveganja, da družba ne bo sposobna pravočasno poplačati vseh obveznosti, vključno s potencialnimi obveznostmi. Družba si prizadeva uresničiti cilj, da je v vsakem trenutku sposobna zagotavljati likvidnost in da je trajno sposobna izpolnjevati vse svoje obveznosti z ustrezno višino kapitala (solventnost). Likvidnostno tveganje izhaja iz neusklajenosti prilivov in odlivov in se odraža v možnosti, da bi družba morala kljub zadostnemu obsegu finančnih sredstev zaradi izpolnitve pogodbenih obveznosti v danem trenutku naložbe unovčevati pod slabšimi pogoji (nižja cena, višji stroški transakcij), kar bi se odražalo v nižji donosnosti naložb.

Likvidnostno tveganje družba obvladuje s primerno strukturo naložb, z ustrezno razpršenostjo naložb, z načrtovanjem prihodnjih denarnih tokov, s čimer zagotavlja primeren obseg denarnih tokov iz poslovanja in naložbenja (izplačilo obresti in glavnic) za pokritje prihodnjih predvidljivih obveznosti, z zagotavljanjem primernega obsega visoko likvidnih naložb, ki jih je mogoče vsak trenutek unovčiti brez izgube vrednosti za pokrivanje prihodnjih nepredvidljivih obveznosti. Družba zagotavlja likvidnost z rednim spremljanjem, usklajevanjem in načrtovanjem denarnih tokov. Likvidnostna poročila, ki vsebujejo načrtovane in realizirane denarne tokove iz sredstev in obveznosti, redno obravnava vodstvo družbe. Družba redno poravnava vse svoje obveznosti in nima, niti ni imela, težav s poravnavanjem zapadlih obveznosti.

Kreditna tveganja so tveganja, da nasprotna stranka ne bo zmožna izplačati dolgovanih zneskov ob zapadlosti. Glavni vir kreditnega tveganja družbe izhaja iz finančnih naložb, pri čemer se družba sooča s tveganjem nastanka finančne izgube zaradi neizpolnitve obveznosti zaradi razlik med dejanskimi in pogodbeno določenimi izpolnitvami obveznosti. Tveganje, da posojila ne bodo poravnana pravočasno, je zmerno. Tveganje družba zmanjšuje s pridobivanjem in preverjanjem javno dostopnih podatkov o trenutnem finančnem stanju posojilojemalcev, njihovi prihodnji plačilni sposobnosti in z iskanjem različnih možnosti za zavarovanje terjatev.

Tržna tveganja nastopajo predvsem pri nalaganju sredstev, kjer obstaja možnost, da se ne izpolnijo pričakovanja glede gibanja vrednosti naložb oziroma se ne izpolnijo v celoti. Tveganje neugodne spremembe vrednosti naložb je lahko posledica sprememb tečajev tujih valut, obrestnih mer ali tržne cene vrednostnih papirjev. Valutnemu tveganju družba ni izpostavljena, saj so sredstva in obveznosti nominirana v evrih. Obrestno tveganje, kateremu je izpostavljena družba, se lahko odraža v rasti stroškov financiranja. Družba uravnava obrestno tveganje na način, da je čim več finančnih obveznosti vezanih na fiksno obrestno mero.

KD LETNO POROČILO 2025 145

Tveganje spremembe vrednosti naložb v odvisna podjetja družba obvladuje z aktivnim upravljanjem teh družb prek predstavnikov krovne družbe v upravnih odborih in nadzornih svetih družb, z rednim mesečnim spremljanjem poslovanja teh družb, sprejemanjem in spremljanjem uresničevanja dolgoročnih poslovnih načrtov družb.

Kreditno tveganje – nezapadla in zapadla sredstva (v 000 EUR)

	Nezapadla in neoslabljena	Zapadlo in neoslabljeno do 30 dni	Zapadlo in neoslabljen o od 31 do 90 dni	Zapadlo in neoslablje no od 91 do 270 dni	Zapadlo in neoslabljen o nad 270 dni	Zapadlo in individualno oslabljeno - bruto vrednost	Zapadlo in individualno oslabljeno - popravek vrednosti	Zapadlo in skupinsko oslabljeno - bruto vrednost	Zapadlo in skupinsko oslabljeno - popravek vrednosti	Skupaj
31. 12. 2025
Posojila	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-
Terjatve	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-
Skupaj	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-
31. 12. 2024
Posojila	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-
Terjatve	-	-	-	-	-	1 (1)	-	-	-	1 (1)
Skupaj	-	-	-	-	-	1 (1)	-	-	-	1 (1)

3.7 DOGODKI PO DATUMU IZDELAVE BILANCE STANJA

Po datumu bilance stanja ni bilo dogodkov, ki bi lahko vplivali na računovodske izkaze in zaradi katerih bi morali opraviti dodatne postopke, da bi ugotovili, ali so ti dogodki pravilno prikazani v računovodskih izkazih.

48510000WTI9P96I8F802025-12-3148510000WTI9P96I8F802024-12-3148510000WTI9P96I8F802025-01-012025-12-3148510000WTI9P96I8F802024-01-012024-12-3148510000WTI9P96I8F802024-12-31ifrs-full:IssuedCapitalMember48510000WTI9P96I8F802025-01-012025-12-31ifrs-full:IssuedCapitalMember48510000WTI9P96I8F802025-12-31ifrs-full:IssuedCapitalMember48510000WTI9P96I8F802024-12-31ifrs-full:CapitalReserveMember48510000WTI9P96I8F802025-01-012025-12-31ifrs-full:CapitalReserveMember48510000WTI9P96I8F802025-12-31ifrs-full:CapitalReserveMember48510000WTI9P96I8F802024-12-31ifrs-full:StatutoryReserveMember48510000WTI9P96I8F802025-01-012025-12-31ifrs-full:StatutoryReserveMember48510000WTI9P96I8F802025-12-31ifrs-full:StatutoryReserveMember48510000WTI9P96I8F802024-12-31SKDR:ReservesForTreasurySharesMember48510000WTI9P96I8F802025-01-012025-12-31SKDR:ReservesForTreasurySharesMember48510000WTI9P96I8F802025-12-31SKDR:ReservesForTreasurySharesMember48510000WTI9P96I8F802024-12-31ifrs-full:TreasurySharesMember48510000WTI9P96I8F802025-01-012025-12-31ifrs-full:TreasurySharesMember48510000WTI9P96I8F802025-12-31ifrs-full:TreasurySharesMember48510000WTI9P96I8F802024-12-31ifrs-full:ReserveOfExchangeDifferencesOnTranslationMember48510000WTI9P96I8F802025-01-012025-12-31ifrs-full:ReserveOfExchangeDifferencesOnTranslationMember48510000WTI9P96I8F802025-12-31ifrs-full:ReserveOfExchangeDifferencesOnTranslationMember48510000WTI9P96I8F802024-12-31ifrs-full:ReserveOfGainsAndLossesOnFinancialAssetsMeasuredAtFairValueThroughOtherComprehensiveIncomeMember48510000WTI9P96I8F802025-01-012025-12-31ifrs-full:ReserveOfGainsAndLossesOnFinancialAssetsMeasuredAtFairValueThroughOtherComprehensiveIncomeMember48510000WTI9P96I8F802025-12-31ifrs-full:ReserveOfGainsAndLossesOnFinancialAssetsMeasuredAtFairValueThroughOtherComprehensiveIncomeMember48510000WTI9P96I8F802024-12-31ifrs-full:RetainedEarningsMember48510000WTI9P96I8F802025-01-012025-12-31ifrs-full:RetainedEarningsMember48510000WTI9P96I8F802025-12-31ifrs-full:RetainedEarningsMember48510000WTI9P96I8F802023-12-31ifrs-full:IssuedCapitalMember48510000WTI9P96I8F802024-01-012024-12-31ifrs-full:IssuedCapitalMember48510000WTI9P96I8F802023-12-31ifrs-full:CapitalReserveMember48510000WTI9P96I8F802024-01-012024-12-31ifrs-full:CapitalReserveMember48510000WTI9P96I8F802023-12-31ifrs-full:StatutoryReserveMember48510000WTI9P96I8F802024-01-012024-12-31ifrs-full:StatutoryReserveMember48510000WTI9P96I8F802023-12-31SKDR:ReservesForTreasurySharesMember48510000WTI9P96I8F802024-01-012024-12-31SKDR:ReservesForTreasurySharesMember48510000WTI9P96I8F802023-12-31ifrs-full:TreasurySharesMember48510000WTI9P96I8F802024-01-012024-12-31ifrs-full:TreasurySharesMember48510000WTI9P96I8F802023-12-31ifrs-full:ReserveOfExchangeDifferencesOnTranslationMember48510000WTI9P96I8F802024-01-012024-12-31ifrs-full:ReserveOfExchangeDifferencesOnTranslationMember48510000WTI9P96I8F802023-12-31ifrs-full:ReserveOfGainsAndLossesOnFinancialAssetsMeasuredAtFairValueThroughOtherComprehensiveIncomeMember48510000WTI9P96I8F802024-01-012024-12-31ifrs-full:ReserveOfGainsAndLossesOnFinancialAssetsMeasuredAtFairValueThroughOtherComprehensiveIncomeMember48510000WTI9P96I8F802023-12-31ifrs-full:RetainedEarningsMember48510000WTI9P96I8F802024-01-012024-12-31ifrs-full:RetainedEarningsMember48510000WTI9P96I8F802023-12-31iso4217:EURiso4217:EURxbrli:shares