Skupina KD in KD d. d.

Letno poročilo 2018

1.		POSLOVNO POROČILO4
1.1.	Ključni podatki4
1.2.	Osebna izkaznica5
1.3.		Organiziranost Skupine KD6
1.4.	Dejavnosti Skupine KD 7
	1.4.1.	Delujoče poslovanje	7
		Finančne storitve in drugo	7
	1.4.2.	Ustavljeno poslovanje	7
	Zavarovalništvo		7
		Upravljanje premoženja	7
1.5.		Zgodilo se je v letu 2018 8
1.6.		Poročilo izvršnega direktorja KD 10
1.7.		Poročilo upravnega odbora družbe KD o preveritvi letnega poročila družbe KD, d. d., in Skupine KD za
	leto 2018 12
1.8.		Strategija in načrti Skupine KD 14
	1.8.1.	Poslanstvo, vizija, vrednote	14
1.9.		Izjava o upravljanju 15
	1.9.1.	Sistem upravljanja KD	15
	1.9.2.	Skupščina delničarjev KD, d. d.	16
	1.9.3.	Organi vodenja in nadzora	17
	1.9.4.	Zunanja revizija ter sistem notranjih kontrol in upravljanje tveganj	19
	1.9.5.	Pojasnila v zvezi s prevzemno zakonodajo	19
	1.9.6.	Pooblastilo za nakup lastnih delnic	20
	1.9.7.	Preglednost poslovanja družbe	20
	1.9.8.	Upravljanje družb v skupini	20
		1.10.Izjava o nefinančnem poslovanju20
		1.11.Politika raznolikosti22
		1.12.Delnice, dividende in lastniška struktura22
	1.12.1.	Osnovni podatki o delnicah, dividendah in kapitalu	22
	1.12.2.	Gibanje vrednosti delnice	22
	1.12.3.	Lastniška struktura	23
	1.12.3.1.	Lastne delnice	24
		1.13.Poslovanje v letu 2018 25
	1.13.1.	Makroekonomsko okolje Slovenije v letu 2018	25
	1.13.2.	Analiza poslovanja Skupine KD v letu 2018	26
	1.13.3.	Analiza poslovanja družbe KD v letu 2018	32

	1.14.Poslovanje naših dejavnosti v 201833
1.14.1.	Finančne storitve in drugo	33
1.14.2.	Zavarovalništvo	34
1.14.3.	Upravljanje premoženja	38
	1.15.Raziskave in razvoj42
	1.16.Upravljanje tveganj in notranja revizija 44
1.16.1.	Sistem upravljanja tveganj	44
1.16.2.	Proces upravljanja tveganj	45
1.16.3.	Upravljanje tveganj na ravni Skupine KD	46
1.16.4.	Povezanost sistema upravljanja tveganj s poslovno strategijo Skupine	47
1.16.5.	Notranja revizija	48
	1.17.Zaposleni in trajnostni razvoj v Skupini KD48
1.17.1.	Zaposleni	48
1.17.2.	Trajnostni razvoj	51

1. POSLOVNO POROČILO

1.1. KLJUČNI PODATKI

	2018	2017	Indeks 2018/ 2017
SKUPINA KD
EBITDA (v mio. EUR)	17,8	18,8	95
Čisti poslovni izid iz delujočega poslovanja (v mio. EUR)	(17,2)	(8,6)	199
Čisti poslovni izid iz ustavljenega poslovanja (v mio. EUR)	7,2	9,5	76
Čisti poslovni izid (v mio. EUR)	(9,9)	0,9	-
Sredstva (v mio. EUR)	757,3	796,4	95
Lastniški kapital (v mio. EUR)	72,4	82,7	88
Finančne obveznosti (v mio. EUR)	47,3	50,6	93
Donosnost kapitala (ROE)	-12,8 %	1,1 %	-
Knjigovodska vrednost delnice (v EUR)	275,26	325,36	85
Čisti poslovni izid na delnico iz delujočega poslovanja (v EUR)	(91,10)	(53,26)	171
Čisti poslovni izid na delnico za ustavljeno poslovanje (v EUR)	41,78	55,12	76
Čisti poslovni izid na delnico (v EUR)	(49,32)	1,85	-
Finančne obveznosti/EBITDA	2,7	2,7	98

KD D. D.
Čisti poslovni izid (v mio. EUR)	(1,6)	(1,7)	94
Sredstva (v mio. EUR)	68,5	68,4	100
Lastniški kapital (v mio. EUR)	31,8	33,4	95
Finančne obveznosti (v mio. EUR)	36,7	35,0	105
Donosnost kapitala (ROE)	-4,9 %	-4,9 %	99
Knjigovodska vrednost delnice (v EUR)	185,24	194,49	95
Čisti poslovni izid na delnico (v EUR)	(9,25)	(9,84)	94

1.2. OSEBNA IZKAZNICA

KD, finančna družba, d. d.
KD d. d.
Dunajska cesta 63, 1000 Ljubljana
+386 1 582 67 00
[email protected]
www.kd-fd.si
64.200 – Dejavnost holdingov
delniška družba
1572016000
44030428
SI44030428
Okrožno sodišče v Ljubljani, vložna številka 13390700
30. 11. 2000
1.555.967,28 EUR
186.436 navadnih kosovnih delnic

Upravni odbor KD na dan 31. 12. 2018

Milan Kneževič, predsednik upravnega odbora
Tomaž Butina, namestnik predsednika upravnega odbora
Aleksander Sekavčnik, član upravnega odbora in izvršni direktor
mag. Katarina Valentinčič Istenič, članica upravnega odbora
Matija Gantar, član upravnega odbora

1.3. ORGANIZIRANOST SKUPINE KD

Družba KD Group, d. d., je 23. maja 2018 sklenila pogodbo o prodaji 100-odstotnega deleža v družbi Adriatic Slovenica, d. d., za kupnino v znesku 245 milijonov evrov. Na skupščini 12. 7. 2018 so delničarji KD Group, d. d. soglašali s prodajo. 11. decembra 2018 je Evropska komisija objavila novico, da je družbi Generali CEE odobrila nakup zavarovalnice Adriatic Slovenica, d. d.. Skupina je zato vsa sredstva in obveznosti te družbe in njenih odvisnih družb na dan 31. 12. 2018 razvrstila med nekratkoročna sredstva namenjena za prodajo, čisti poslovni izid pa kot ustavljeno poslovanje. Prodaja je bila zaključena 13. 2. 2019. Skupino Adriatic Slovenica sestavljajo sledeče družbe: obvladujoča družba Adriatic Slovenica, d. d. ter neposredno od nje odvisne družbe; KD Skladi, d. o. o., Agent d. o. o., Prospera d. o. o., VIZ d. o. o., Permanens d. o. o. – v likvidaciji, ZDRAVJE AS d. o. o. in posredno odvisni družbi; KD Locusta Fondovi d. o. o. in KD Fondovi, AD.

Organigram na dan 31. 12. 2018

V lastniških deležih družb v Skupini KD se upošteva lastniški delež, ki je v lasti podjetij Skupine KD razen kjer je Skupina KD edini lastnik (tam se prištejejo tudi lastni deleži).

Pridružene družbe

Pridružene družbe	Delež lastništva (v %)
SRC, d. o. o., Ljubljana	34,80	Skupina KD
Medifit d. o. o., Ljubljana	48,00	Skupina AS
Nama, d. d., Ljubljana	48,58	Skupina AS

Družbe v likvidaciji ali stečajnem postopku

Družba	Delež lastništva (v %)
Seaway Design, d. o. o. – v stečaju, Bled, Slovenija	47,50	Skupina KD
Seaway Technologies, s. r. l., Monfalcone, Italija	47,50	Skupina KD

1.4. DEJAVNOSTI SKUPINE KD

Skupina KD (v nadaljevanju: Skupina) spada med večje poslovne skupine v Sloveniji. Njeno poslovanje je v letu 2018 vključevalo naslednje dejavnosti:

finančne storitve in drugo (delujoče poslovanje),
zavarovalništvo (ustavljeno poslovanje),
upravljanje premoženja (ustavljeno poslovanje).

Ključne dejavnosti Skupine v preteklem letu so bile finančne storitve in upravljanje nepremičnin ter pod ustavljenim poslovanjem dejavnost zavarovalništva, prodaja premoženjskih, življenjskih, pokojninskih ter zdravstvenih zavarovanj in upravljanje premoženja. Glavne poslovne dejavnosti matične družbe KD so upravljanje tržnih in netržnih naložb ter ustvarjanje finančnih donosov, skladnih s strukturo portfelja. Krovna družba odloča o vseh pomembnejših strateških naložbah Skupine.

1.4.1. Delujoče poslovanje

Finančne storitve in drugo

Z matično družbo KD in hčerinskima družbama KD Group in KD Kapital v Skupini izvajamo finančne storitve in upravljamo naložbe, nepremičnine pa upravljajo družbe KD Kvart, Šumijev kvart, Fontes Group, Gradnje inženiring in DRI Naložbe.

1.4.2. Ustavljeno poslovanje

Zavarovalništvo

V Skupini smo v letu 2018 tržili premoženjska, življenjska, pokojninska in zdravstvena zavarovanja. Nosilna družba Skupine je bila zavarovalnica Adriatic Slovenica, ki je po velikosti tretja največja zavarovalnica na slovenskem zavarovalnem trgu. Skupina je tržila avtomobilska, življenjska in zdravstvena zavarovanja tudi na Hrvaškem preko podružnice.

Upravljanje premoženja

Osnovne dejavnosti družb za upravljanje v Skupini so upravljanje investicijskih skladov in storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti. V Skupini so 31. 12. 2018 delovale tri družbe za upravljanje, ki v regiji jugovzhodne Evrope – v Sloveniji, na Hrvaškem in v Makedoniji – skupaj upravljajo 33 investicijskih skladov. Družba KD Skladi upravlja še naložbe kritnih skladov Pokojninskega varčevanja AS, naložbe življenjskih in premoženjskih zavarovanj AS in prvi alternativni nepremičninski sklad v Sloveniji, KD Adriatic Value Fund, ki je v letu 2018 opravil 3 nakupe naložbenih nepremičnin.

1.5. ZGODILO SE JE V LETU 2018

Spremembe v sestavi Skupine KD

v februarju 2018 je Adriatic Slovenica pridobila 48-odstotni delež v podjetju Medifit, druge z informacijsko tehnologijo in računalniškimi storitvami povezane dejavnosti d. o. o. V računovodskih izkazih Skupine se družbo vodi po kapitalski metodi kot pridruženo družbo.
1. 1. 2018 je bila družba KD IT d. o. o. izbrisana iz sodnega registra zaradi pripojitve k prevzemni družbi Adriatic Slovenica.
Družba KD Kapital je 15. 5. 2018 prodala 25,99-odstotnega deleža pridružene družbe Mlekarna Celeia, d. o. o., Petrovče. Skupina KD tako nima več finančnih sredstev v družbi Mlekarna Celeia.
Družbe KD Kapital, KD Group in Adriatic Slovenica so 2. 8. 2018 prodale 26,90-odstotnega deleža pridružene družbe Tovarna olja Gea, d. d., Slovenska Bistrica. Skupina KD tako nima več finančnih sredstev v družbi Tovarna olja Gea.
Družba KD Kapital je 22. 11. 2018 ustanovila družbo KD IT d. d.

Pomembnejši dogodki v letu 2018

KD Group je 9. 3. 2018 javnost obvestila o poteku procesa iskanja strateškega partnerja za nakup večinskega deleža v odvisni družbi Adriatic Slovenica, in sicer je upravni odbor KD Group na svoji seji tega dne sprejel sklep, da se v postopek izvedbe skrbnega pregleda Adriatica Slovenice povabi izbrane potencialne investitorje. Zaradi spoštovanja določb dogovorov o varovanju zaupnost, sklenjenih med družbo in potencialnimi investitorji, ni dovoljeno razkritje podatkov o investitorjih.
1. 1. 2018 se je po dolgotrajni bolezni poslovil Matjaž Gantar, predsednik upravnega odbora družb KD Group, glavni izvršni direktor in član upravnega odbora KD ter predsednik nadzornega sveta Adriatica Slovenice.
Nadzorni svet Adriatic Slovenice je na seji 20. 3. 2018 za predsednika nadzornega sveta imenoval Aljošo Tomaža, za namestnika predsednika pa Aleksandra Sekavčnika.
Upravni odbor KD Group je na seji 28. 3. 2018 imenoval za predsednika upravnega odbora Aleksandra Sekavčnika in za namestnika predsednika upravnega odbora Matijo Gantarja.
V marcu 2018 je na podelitvi nagrad za Naj upravljavce vzajemnih skladov v Sloveniji upravljavec Primož Cencelj iz družbe KD Skladi prejel najvišje priznanje na področju upravljanja v Sloveniji in postal naj upravljavec leta 2017. V osemletni zgodovini podeljevanja nagrad že petič naj upravljavec leta prihaja iz družbe KD Skladi, od tega je nagrado že tretjič prejel Primož Cencelj. Zmagovalna vzajemna sklada z najboljšo oceno, pet zvezdic, za triletno in petletno obdobje v svoji kategoriji, pa sta postala: KD Bond, obvezniški – evropski in KD Rastko, evropski – delniški.
KD Adriatic Value Fund, specialni investicijski sklad, prvi regulirani nepremičninski alternativni investicijski sklad (AIS) v Sloveniji, ki ga upravlja družba KD Skladi, je v sodelovanju s Peakside Capital, mednarodno svetovalno družbo za nepremičnine, v petek, 13. aprila 2018, zaključil svoj prvi nakup v Sloveniji - nakup poslovne stavbe Tivoli Center. Družbi KD Skladi in Peakside Capital sta združili moči in prepletli poznavanje lokalnega nepremičninskega trga z globalnim strokovnim znanjem in izkušnjami pri upravljanju nepremičninskih naložb institucionalnih vlagateljev.
Jure Kvaternik je prejel dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje funkcije člana uprave Adriatic Slovenice in je od 16. 4. 2018 nov član uprave družbe.
Upravni odbor družbe je na seji 25. 4. 2018 sprejel revidirano letno poročilo Skupine KD in družbe KD d. d. za poslovno leto 2017.
KD Group je dne 23. 5. 2018 z družbo Generali CEE Holding, B. V. sklenil pogodbo o prodaji 100-odstotnega deleža v družbi Adriatic Slovenica, za kupnino v znesku 245 milijonov evrov.
1. 1. 2018 je upravni odbor sprejel zavezo, da bo družba KD na skupščini družbe KD Group, finančna družba, d. d., Ljubljana glasovala za odobritev pogodbe o prodaji 100-odstotnega deleža v družbi Adriatic Slovenica, zavarovalna družba, d. d., Koper.
mednarodna bonitetna agencija FITCH Ratings je 24. 5. 2018 uvrstila kreditno bonitetno oceno družbe KD Group »BB» in bonitetno oceno finančne moči zavarovalnice Adriatic Slovenica, zavarovalna družba, d. d.,

Ljubljanska cesta 3a, Koper »BBB-«, na opazovanje »Rating watch« kot posledica objave pogodbe o prodaji 100-odstotnega deleža v družbi Adriatic Slovenica.

KD Adriatic Value Fund je v mesecu juliju v sodelovanju s Peakside Capital, zaključil drugo transakcijo nakup južnega dela poslovnega kompleksa Stekleni dvor v Ljubljani.
1. 1. 2018 je potekala skupščina delničarjev družbe KD Group d. d.. Sklepe skupščine je družba objavila in so dostopni na spletni strani družbe in pa na spletnem portalu Ljubljanske borze vrednostnih papirjev SEOnet.
Dne 9. 8. 2018 je bonitetna hiša Fitch Ratings potrdila obstoječo bonitetno oceno finančne moči zavarovalnice »BBB-«. Bonitetna ocena odraža stališče bonitetne hiše Fitch Ratings, da bo prevzem družbe Adriatic Slovenica s strani Generali CEE Holding B. V., ki upravlja poslovanje družbe Assicurazioni Generali S. p. A. (bonitetna ocena IFS A- / Stable) še izboljšal finančno moč Adriatica Slovenice d. d.
družba KD Skladi je v mesecu oktobru v sodelovanju s Peakside Capital za nepremičninski sklad KD Adriatic Value Fund kupila tretjo nepremičnino v Sloveniji, in sicer trgovski center Arkadia na Dobu pri Domžalah.
1. 1. 2018 je družba Generali CEE Holding, B. V. prejela soglasje evropske komisije za nakup zavarovalnice Adriatic Slovenica.

Pomembni dogodki po datumu poročanja

1. 1. 2019 je bila zaključena likvidacija družbe Permanens d. o. o., ki je bila izbrisana iz registra in ni več del Skupine KD Group.
1. 1. 2019 je bil s prenosom vseh delnic Adriatica Slovenice na novega imetnika družbo Generali CEE Holding, B. V. zaključen prodajni postopek v skladu s pogodbo o prodaji 100-odstotnega deleža v družbi Adriatic Slovenica z dne 23. 5. 2018.
1. 1. 2019 je bilo v celoti poplačano bančno posojilo in obveznice z oznako KDH4. S poplačilom bančnega posojila se je sprostila hipoteka na zemljišču odvisne družbe in vsa druga zavarovanja posojila.
1. 1. 2019 je član upravnega odbora družbe Gabrijel Škof predsedniku upravnega odbora podal odstopno izjavo s funkcije člana upravnega odbora družbe in sicer z dnem zasedanja 25. skupščine delničarjev družbe.
1. 1. 2019 se je zaradi izbrisa zastave 200.000 delnic z oznako KDHR zmanjšalo število lastnih delnic na 62.201.
1. 1. 2019 sta bili registrskemu organu predloženi pogodbi o pripojitvi družb KD Kapital in KD Kvart k družbi KD Group. Obračunski dan obeh pripojitev je 31. 12. 2018, pri čemer se šteje, da so vsa dejanja na račun prevzemne družbe opravljena od vključno 1. 1. 2019 dalje, pripojitev pa se izvede z vpisom pripojitve v sodni register
V obdobju od 13. 3. 2019 do vključno 22. 3. 2019 je družba z nakupi na Ljubljanski borzi pridobila 142.071 lastnih delnic z oznako KDHR. Skupno število lastnih delnic po teh nakupih znaša 204.272, kar predstavlja 7,63 odstotka vseh izdanih delnic.
1. 1. 2019 je bil na 25. skupščini delničarjev KD Group d. d. za člana upravnega odbora z dnem skupščine in z mandatno dobo štirih let imenovan Gregor Sluga. Delničarji so na skupščini dali soglasje k pripojitvi družb KD Kapital d. o. o in KD Kvart d. o. o k družbi KD Group d. d.. Ker se pripojitev uvršča med statusna preoblikovanja, je družba KD Group d. d. dolžna upoštevati določila Zakona o pravnih naslednicah pooblaščenih investicijskih družb in mora delničarjem ponuditi primerno denarno odpravnino. Skupščina delničarjev je potrdila plačilo denarne odpravnine v višini 86,67 evra za vsako delnico KDHR.

KD pomembne dogodke skladno z zakonskimi obveznostmi redno objavlja na spletnem portalu Ljubljanske borze vrednostnih papirjev SEOnet in na spletni strani družbe www.kd-fd.si.

1.6. POROČILO IZVRŠNEGA DIREKTORJA KD

Skupina KD je v letu 2018 ohranila visoko finančno stabilnost poslovanja, kar potrjuje tudi ohranitev kreditne bonitetne ocene BB ter nadaljevala optimizacijo premoženja in obveznosti. V mesecu maju je sklenila pogodbo o prodaji 100-odstotnega deleža v družbi Adriatic Slovenica, ki je bila zaključena v začetku 2019. S to prodajo se je spremenila narava delovanja družbe KD in celotne skupine. Skladno z novo zastavljeno strategijo, s katero v ospredje prihajajo naložbe v nepremičninsko dejavnost in portfeljske naložbe, je skupina ocenila davčno osnovo v letu 2019 in glede na to oceno odpravila odložene davke za neizkoriščene davčne izgube, ki jih v letu 2019 ne bo uveljavila. Skupni učinek odloženih davkov tako znaša 6,7 milijona evrov.

Skupina KD je poslovno leto 2018 zaključila z izgubo v višini 9,9 milijona evrov, medtem ko je v letu 2017 poslovala z dobičkom v višini 0,9 milijona evrov. Na nižji rezultat skupine oziroma izgubo so vplivali višji odhodki naložbenih nepremičnin in že pojasnjeni negativni učinek odloženih davkov, kar se odraža v čistem poslovnem izidu iz delujočega poslovanja, ki je znašal –17,2 milijona evrov. Dobiček iz ustavljenega poslovanja je znašal 7,2 milijona evrov. Sredstva so ob koncu leta znašala 757,3 milijona evrov, kar je 5-odstotni upad glede na konec leta 2017, prav tako se je znižal kapital za 12 odstotkov in je znašal 72,4 milijona evrov. Finančne obveznosti so znašale 47,3 milijona evrov oziroma 3,3 milijona evrov manj kot ob koncu leta 2017.

Matična družba KD je leto 2018 končala z izgubo v višini 1,6 milijona evrov. Finančni odhodki so znašali 1,4 milijona evrov, kar je na podobni ravni kot v letu 2017. Celotna sredstva so ob koncu leta 2018 znašala 68,5 milijona evrov, podobno kot konec leta 2017. Kapital je znašal 31,8 milijona evrov, kar je 5 odstotkov manj glede na konec leta 2017. Finančne obveznosti so konec leta 2018 znašale 36,7 milijona evrov, kar je 1,7 milijona evrov oziroma 5 odstotkov več kot leto predtem. V strukturi vseh virov to pomeni 54-odstotni delež.

Finančne storitve in drugo

Družba KD Kapital je v letu 2018 s svojim poslovanjem pripomogla k optimizaciji premoženja in obveznosti družbe Skupine KD. Uspešno je zaključila prodajna postopka naložb v Mlekarno Celeia in Tovarno olja GEA. KD Kapital je bil 31. 12. 2018 neposredni lastnik 8 naložb, od tega predstavljajo tržne naložbe 7,4 odstotka vseh sredstev po knjigovodski vrednosti. Po prodaji naložb in prenosu SRC na KD IT se je koncentracija portfelja izrazito povečala, saj predstavlja naložba v DBS 90,7 odstotka vseh naložb.

Družba KD Kvart v skupini opravlja nepremičninsko dejavnost, katere osnovna dejavnost je gospodarjenje z nepremičninami in vodenje investicijskega inženiringa. Za družbo Adriatic Slovenica je v letu 2018 tržila (oddaja, prodaja) poslovne prostore v Ljubljani, vodila pa je tudi prenovo poslovnih prostorov na Celovški cesti v Ljubljani. Za družbo Šumijev kvart razvija projekt izgradnje poslovno-stanovanjskega objekta Šumi v strogem centru Ljubljane, katerega gradnja se je začela decembra 2018 in bo predvidoma zaključena v letu 2021. Za družbo Gradnje inženiring vodi pripravo OPPN 190 v Podutiku, kjer je načrtovana izgradnja stanovanjskega naselja. Skupaj z družbo Projektor upravlja in vodi investicije v nepremičnino Maribox, ki vključuje kinodvorane, najemniške lokale, garažno hišo in zunanje površine. V letu 2018 se je prenovilo del prostorov v Mariboxu, družbi pa sta skupaj razvijali tudi projekt Food Court in razvoj levega brega Drave ob Mariboxu. Ob tem družba Projektor samostojno opravlja in razvija tudi kinematografsko dejavnost. Strategija nepremičninske dejavnosti je iskanje novih priložnosti za razvoj nepremičninskih projektov in optimizacija nepremičninskega portfelja Skupine KD.

Zavarovalništvo

Zavarovalnica je nadaljevala z uresničevanjem nove strategije razvoja, ki je bila zapisana v okviru strateškega načrta Adriatica Slovenice za obdobje 2017-2022. V dokumentu je zavarovalnica na podlagi svojega poslanstva, vrednot in strateških usmeritev določila glavne aktivnosti, s katerimi bo uresničevala strateške cilje do leta 2022.

V okviru začrtanih strateških usmeritev bi želeli izpostaviti izboljšane dobičkonosnosti poslovanja na najpomembnejših zavarovalnih vrstah. Zavarovalnici jih je uspelo doseči z ustrezno selekcijo rizikov, usmerjanjem na donosne segmente in obvladovanjem stroškov, s čemer je družba dosegla načrtovane škodne in odhodkovne količnike. Na področju premoženjskih zavarovanj je zavarovalnica dosegla kombinirani količnik v višini 94 in presegla načrtovanega. Na področju zdravstvenih zavarovanj pa je z ustreznim obvladovanjem stroškov in

selekcijo rizikov navkljub rasti stroškov zdravstvenih storitev uspela poslovati z dobičkom, kombinirani količnik na zdravstvu je znašal 99.

V okviru strateške usmeritve izboljšanja prodajnih rezultatov in dobičkonosne rasti prodaje na drugih prodajnih poteh, velja izpostaviti rezultate direktnega prodajnega kanala Wiz (30-odstotna rast glede na 2017) - v porastu je bila prodaja vseh ključnih produktnih skupin Wiz Avto, Zdravje, Tujina in blizu 40-odstotna rast podružnice Hrvaška. Slednja je zbrala 4,7 milijona evrov premije, od tega 58 odstotkov z življenjskimi in 42 odstotkov s premoženjskimi zavarovanji.

Zavarovalnica je na ta način uspela utrditi svoj položaj na slovenskem in hrvaškem zavarovalnem trgu, saj je kot četrta največja zavarovalnica dosegla 13-odstotni tržni delež na trgu zavarovanj v Sloveniji. Z 8,9 milijona evrov doseženega čistega dobička je bila dosežena 9,2-odstotna dobičkonosnost kapitala (ROE). Dobičkonosnost poslovanja in ustrezno obvladovanje tveganj vodi v nadaljnjo krepitev kapitalske ustreznosti zavarovalnice in ohranjanje primernega presežka kapitala nad zahtevanim kapitalom. Preteklo leto je zavarovalnica uspela zadržati oceno finančne moči »BBB-«.

Upravljanje premoženja

Družba za upravljanje KD Skladi je najstarejša in ena vodilnih družb za upravljanje v Sloveniji, kjer je konec leta 2018 upravljala KD Krovni sklad s šestnajstimi podskladi in premoženje drugih portfeljev v okviru storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti. Konec leta 2018 sta zunaj Slovenije delovali še dve hčerinski družbi za upravljanje, ki sta v regiji jugovzhodne Evrope skupaj upravljali 17 investicijskih skladov, od tega 13 skladov na Hrvaškem in 4 v Makedoniji.

V letu 2018 je družba nadaljevala s širitvijo poslovanja na področju alternativnih investicijskih skladov, namenjenih institucionalnim vlagateljem. Sredi aprila 2018 je nepremičninski alternativni investicijski sklad KD Adriatic Value Fund zaključil svoj prvi nakup v Sloveniji, nakup poslovne stavbe Tivoli Center. Poleg te je v letu 2018 opravil še dva nakupa: južni del poslovnega kompleksa Stekleni dvor v Ljubljani ter trgovski center Arkadia na Dobu pri Domžalah.

Čeprav je v zadnjem četrtletju 2018 prišlo do visokega padca na kapitalskih in finančnih, je družba KD Skladi leto 2018 končala uspešno z dobičkom v višini 1,9 milijona evrov, vrednost sredstev v upravljanju pa je obsegla 691 milijonov evrov.

Družba KD Skladi je v več kot dveh desetletjih delovanja prejela veliko priznanj za uspešno upravljanje premoženja. Leta 2018 je po izboru revije Moje finance upravljavec Primož Cencelj iz družbe KD Skladi prejel najvišje priznanje na področju upravljanja v Sloveniji in postal naj upravljavec leta 2017. V osemletni zgodovini podeljevanja nagrad že petič naj upravljavec leta prihaja iz družbe KD Skladi, od tega je nagrado že tretjič prejel Primož Cencelj. Med najboljših sedem, na četrto mesto, pa se je uvrstil še Aleš Lokar, prav tako iz KD Skladov. KD Skladi so prejeli kar štiri kipce Zvezdonose – najvišjo oceno 5 zvezdic, ki kažejo na kakovost upravljanja sklada. Zmagovalna vzajemna sklada z najboljšo oceno, pet zvezdic, za triletno in petletno obdobje sta postala KD Bond, obvezniški – evropski in KD Rastko, evropski – delniški.

Odličnost upravljanja podskladov KD Krovnega sklada spremlja tudi neodvisna mednarodna agencija Morningstar. Na dan 31. 12. 2018 so imeli trije skladi od 14 podskladov KD Krovnega sklada, najvišjo oceno 5 zvezdic (KD Prvi izbor in KD Bond) oz 4 zvezdic (KD Vitalnost).

Vsa ta priznanja in nagrade so rezultat dobrega upravljanja premoženja skladov, dogajanja na finančnih trgih, stroškovno učinkovitega poslovanja in vzpostavitve osebnega stika z vlagatelji. V KD Skladih se tržijo tudi stroškovno najugodnejši načini varčevanja v skladih – paketi skladov. Poleg prodajnih dejavnosti se je družba osredotočala na usklajevanje z zakonodajo, optimizacijo procesov in portfeljev ter nadgradnjo sistema IT.

Načrti za leto 2019

Družba KD Group je v mesecu februarju 2019 odprodala zavarovalnico Adriatic Slovenico z vsemi njenimi odvisnimi družbami. S tem družbi KD in KD Group, ki sta po vsebini do odprodaje delovali kot zavarovalniška holdinga in pomembna upravljalca vzajemnih skladov ter premoženja institucionalnih investitorjev, spreminjata naravo svojega delovanja. Ključne postajajo tako naložbe v nepremičninsko dejavnost, družbi se spreminjata iz

strateškega v portfeljskega investitorja. Posledično se spreminjata tako organizacijska, kot finančna struktura družbe, ki temelji na visoki stopnji samofinanciranja.

Aleksander Sekavčnik, izvršni direktor

1.7. POROČILO UPRAVNEGA ODBORA DRUŽBE KD O PREVERITVI LETNEGA POROČILA DRUŽBE KD, D. D., IN SKUPINE KD ZA LETO 2018

Spoštovani delničarji!

Družbo KD d. d. in Skupino KD je na podlagi pooblastil in pristojnosti, določenih v statutu družbe, v letu 2018 vodil upravni odbor družbe in v skladu z zakonskimi predpisi ter poslovnikom o delovanju upravnega odbora nadzoroval izvajanje njenih poslov.

Upravni odbor je v začetku leta 2018 deloval v sestavi: Milan Kneževič – predsednik upravnega odbora, Tomaž Butina – namestnik predsednika upravnega odbora, Matija Gantar – član upravnega odbora, Katarina Valentinčič Istenič – članica upravnega odbora, Matjaž Gantar – član upravnega odbora in glavni izvršni direktor ter Aleksander Sekavčnik – član upravnega odbora in izvršni direktor. Po smrti glavnega izvršnega direktorja Matjaža Gantarja 18. 3. 2018, je upravni odbor leto 2018 zaključil v sestavi: Milan Kneževič – predsednik upravnega odbora, Tomaž Butina – namestnik predsednika upravnega odbora, Matija Gantar – član upravnega odbora, Katarina Valentinčič Istenič – članica upravnega odbora in Aleksander Sekavčnik – član upravnega odbora in izvršni direktor.

Delovanje upravnega odbora

Svojo vlogo v sistemu korporacijskega upravljanja je upravni odbor v skladu z zakonskimi možnostmi in dolžnostmi opravljal z rednim spremljanjem tekočega poslovanja, s pregledovanjem delovanja izvršnega direktorja ter obravnavanjem predlogov in sprejemanjem odločitev, ki so v pristojnosti upravnega odbora. Svoje naloge je upravni odbor opravljal dosledno in odgovorno.

Upravni odbor je v skladu s svojimi zakonskimi in statutarnimi pristojnostmi v letu 2018 redno spremljal in nadziral poslovanje družbe. Obravnaval je poročila izvršnih direktorjev o tekočem poslovanju in aktivnostih družbe, se seznanjal s pomembnimi poslovnimi dogodki, spremljal delo izvršnih direktorjev in preverjal uresničevanje sprejetih sklepov. Največjo pozornost je posvečal strokovnemu nadzoru poslovanja in uresničevanju strateških odločitev družbe in Skupine KD. Redno je spremljal poslovanje družbe KD in odvisnih družb Skupine KD.

Upravni odbor KD se je v letu 2018 sestal na šestih rednih in eni dopisni seji.

Na podlagi pisnega gradiva in obrazložitev izvršnih direktorjev na sejah ter prek sodelovanja z njima se je upravni odbor redno seznanjal s poslovanjem družbe. Seje upravnega odbora so bile vedno sklepčne, na njih so vsi člani aktivno sodelovali. Izvršna direktorja družbe sta upravnemu odboru posredovala vse potrebne informacije, ki jih je le-ta potreboval za izvajanje aktivnosti nadziranja oziroma upravljanja družbe. Sodelovanje z izvršnima direktorjema družbe zato upravni odbor ocenjuje kot dobro.

Revizijska komisija upravnega odbora KD je v letu 2018 delovala v naslednji sestavi: Tomaž Butina – predsednik revizijske komisije, Katarina Valentinčič Istenič – namestnica predsednika revizijske komisije, Franc Počivavšek – član revizijske komisije. V letu 2018 se je revizijska komisija sestala na šestih rednih in eni korespondenčni seji, na katerih je obravnavala predvsem poročila o poslovanju družbe KD in Skupine KD, ter pogodbo z revizorjem in načrtovani revizijski pristop pri reviziji računovodskih izkazov Skupine KD in družbe KD za leto 2018.

Na svojih sejah se je upravni odbor v okviru svojih dejavnosti seznanil z naslednjimi pomembnejšimi poslovnimi dogodki in sprejel naslednje pomembnejše sklepe:

na 71. seji 28. 3. 2018 je upravni odbor obravnaval nerevidirane nekonsolidirane računovodske izkaze družbe KD za leto 2017.
na 72. seji 25. 4. 2018 je upravni odbor obravnaval revidirani Letni poročili družbe KD d. d. in Skupine KD za leto 2017 in se seznanil s pozitivnim mnenjem revizorja k poročiloma. Upravni odbor je sprejel poročilo o preveritvi letnih poročil, s katerim je potrdil Letni poročili družbe KD d. d. in Skupine KD za leto 2017 ter sprejel Izjavo upravnega odbora o spoštovanju Kodeksa upravljanja Skupine KD.
na 74. seji 23. 5. 2018 je upravni odbor sprejel zavezo, da bo družba KD na skupščini družbe KD Group, finančna družba, d. d., Ljubljana glasovala za odobritev pogodbe o prodaji 100-odstotnega deleža v družbi Adriatic Slovenica, zavarovalna družba, d. d., Koper.
na 75. seji 30. 5. 2018 je upravni odbor obravnaval tekoče poslovanje družb v skupini KD in poročilo o poslovanju v obdobju januar – marec 2018 in soglašal s predlaganim dnevnim redom in predlogi sklepov 26. skupščine delničarjev ter predlaganimi obrazložitvami predlogov sklepov.
na 76. seji 29. 8. 2018 je upravni odbor sprejel Nerevidirano poročilo o poslovanju KD, finančne družbe, d. d. in Skupine KD za prvo polletje leta 2018.
na 77. seji 28. 11. 2018 je upravni odbor obravnaval tekoče poslovanje družb v skupini KD in poročilo o poslovanju v obdobju januar – september 2018.

Transparentnost poslovanja je družba zagotavljala s periodičnim ter dodatnim sprotnim obveščanjem delničarjev in drugih javnosti preko hkratnih objav na spletnih straneh Ljubljanske borze SEOnet http://seonet.ljse.si in spletnih straneh družbe www.kd-fd.si.

Na podlagi navedenega upravni odbor ugotavlja, da je bil seznanjen z vsemi pomembnejšimi poslovnimi dogodki v letu 2018, ki so vplivali na poslovanje družbe in Skupine KD. Glede na način obveščanja in sodelovanja med izvršnima direktorjema in upravnim odborom med poslovnim letom ni bilo potrebno, da bi upravni odbor, ali njegovi posamezni člani, zahtevali dodatne informacije ali preverjali dokumentacijo, na kateri so temeljile informacije, pomembne za odločanje.

Letno poročilo za 2018 - stališče do revizorjevega poročila, preveritev in potrditev letnega poročila

Revizijo Letnega poročila družbe KD, finančne družbe, d. d. in Skupine KD za 2018 (v nadaljevanju: Letno poročilo za 2018) je opravila revizijska družba KPMG Slovenija, družba za revidiranje, d. o. o., Ljubljana. Revizijska družba je 24. 4. 2019 izdala pozitivno mnenje k Letnemu poročilu za 2018.

Revidirano Letno poročilo za 2018 je upravni odbor obravnaval na seji 24. 4. 2019. Upravni odbor je pregledal predloženo Letno poročilo za 2018 in poročilo revizorja. Na podlagi preveritve revidiranega Letnega poročila za 2018 upravni odbor ugotavlja:

da je Letno poročilo za 2018 sestavljeno v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, s statutom in z veljavnimi računovodskimi in poročevalskimi zahtevami;
vsebuje vse zakonsko obvezne formalne in vsebinske sestavine letnega poročila gospodarske družbe in skladno s tem vse bistvene podatke, ki so potrebni za odločanje o njegovem sprejemu;
vsebuje tudi poročilo o opravljeni reviziji računovodskih izkazov. Iz poročila revizorja izhaja, da računovodski izkazi izkazujejo resničen in pošten prikaz finančnega stanja, poslovnega izida in denarnih tokov družbe KD d. d. in Skupine KD. Pooblaščeni revizor je v poročilu podal pozitivno mnenje brez pridržkov.

Glede na navedeno upravni odbor podaja naslednji stališči:

Upravni odbor po pregledu poročila revizorja v skladu z drugim odstavkom 282. člena Zakona o gospodarskih družbah izjavlja, da nanj nima pripomb in se strinja z ugotovitvami v poročilu.

Upravni odbor v skladu z drugim odstavkom 282. člena Zakona o gospodarskih družbah izjavlja, da na Letno poročilo 2018 nima pripomb ter potrjuje Letno poročilo družbe KD d. d. in Skupine KD za leto 2018.

Predlog uporabe bilančnega dobička

Upravni odbor je v okviru preveritve Letnega poročila za 2018 ugotovil, da se je na dan 31. 12. 2018 skladno s sklepom vodstva družbe čista izguba poslovnega leta 2018 v višini 1.587.360,92 evra pokrila v dobro prenesenega dobička v višini 1.125.420,12 evra ter v breme kapitalskih rezerv v višini 461.941,00 evra. Družba na dan 31. 12. 2018 ne izkazuje ne bilančnega dobička ne bilančne izgube.

Ker družba KD d. d. na dan 31. 12. 2018 nima bilančnega dobička, upravni odbor za skupščino družbe ni oblikoval predloga sklepa o uporabi bilančnega dobička.

Upravni odbor na podlagi pregleda poslovanja družbe KD d. d. in Skupine KD v letu 2018 in po preveritvi revidiranega Letnega poročila za 2018 predlaga skupščini delničarjev družbe, da mu podeli razrešnico.

Ljubljana, 24. 4. 2019

Milan Kneževič, predsednik upravnega odbora

1.8. STRATEGIJA IN NAČRTI SKUPINE KD

1.8.1. Poslanstvo, vizija, vrednote

Poslanstvo: odgovorna partnerstva med uporabniki, zaposlenimi in lastniki

S prodajo največje in najpomembnejše naložbe družba KD d. d. spreminja naravo svojega delovanja. V ospredje zopet prihaja družba KD d. d. kot finančni holding. Ključne postajajo naložbe v nepremičninsko dejavnost in portfeljske naložbe. Družba se spreminja iz strateškega v portfeljskega investitorja. Posledično se spreminjata tako organizacijska kot finančna struktura družbe, ki temelji na visoki stopnji samofinanciranja. Sodelavcem omogočamo najboljše delovne pogoje, izobraževanje, napredovanje in spodbudno nagrajevanje za kakovostno opravljeno delo. Lastnikom pa prinašamo pričakovano rast in dobiček ter ustvarjamo družbeno odgovorna partnerstva med vzajemno enakopravnimi deležniki.

Vizija: razvojna rast in odzivno širjenje

KD ostaja specializirana družba za upravljanje kapitalskih naložb, pri čemer želi postati pomembna družba na področju nepremičninskih naložb ter razvoja in izgradnje nepremičninskih projektov, namenjenih trgu.

Vrednote: odgovornost, zaupanje, proaktivnost, strast in veselje, zmagovalna miselnost

Odgovornost

S svojim delovanjem sporočamo, da je naše ravnanje zanesljivo. Vsi deležniki lahko računajo na nas, saj ravnamo po načelu dobrega gospodarja in izpolnjujemo svoje obljube. Uresničujemo pričakovanja svojih strank, okolja in zaposlenih.

Zaupanje

Zaupanje gradimo na visokih etičnih standardih, ki temeljijo na odprtih medosebnih odnosih in zagotavljajo enotno delovanje. Z zaupanjem ustvarjamo okolje, v katerem spoštljivo in z medsebojno pomočjo odpravljamo ovire in rastemo. Naše obnašanje in delovanje je zanesljivo, saj spoštujemo skupne dogovore.

Proaktivnost

Nenehno razmišljamo o svojih naslednjih korakih, saj premoremo dovolj poguma in zrelosti, da ustvarjamo spremembe. Naš pogled je usmerjen v prihodnost. Proaktivna dejanja usmerjamo k doseganju poslovnih rezultatov in zadovoljevanju potreb naših strank, lastnikov in zaposlenih.

Strast in veselje

Ljubimo svoj posel, zato pri svojem delu izžarevamo strast in veselje. Smelo sprejemamo izzive, saj verjamemo, da lahko stvari premikamo na bolje. Strast in veselje nam dajeta zagon, da se ne ustavljamo na pol poti, pač pa nadaljujemo začrtano pot do cilja.

Zmagovalna miselnost

Z delom in rezultati dokazujemo, da smo zmagovalci. Uspehi so plod skupnega dela, sodelovanja in zagnanosti zmagovalne skupine, ki jo sestavlja več kot tisoč zaposlenih. Verjamemo v svoj uspeh, saj nas vodijo visoke moralne vrednote in spoštovanje integritete vsakega posameznika.

1.9. IZJAVA O UPRAVLJANJU

Odgovorno vodenje in upravljanje družbe sta temelj vseh dejavnosti Skupine KD. Temu poslanstvu sledijo tudi organi vodenja in nadzora matične družbe KD, v kateri je od 16. 11. 2009 naprej uveljavljen enotirni sistem upravljanja. Družba KD v skladu z določilom petega odstavka 70. člena Zakona o gospodarskih družbah podaja izjavo o upravljanju družbe. Pojasnila, ki se navezujejo na šesti odstavek 70. člena Zakona o gospodarskih družbah, so dodana v poglavjih Delnice, dividende in lastniška struktura ter na spletni strani družbe www.kd-fd.si.

1.9.1. Sistem upravljanja KD

Družba KD d. d. je novembra 2009 prešla iz dvotirnega sistema upravljanja, kjer so pristojnosti skladno z zakonom o gospodarskih družbah razmejene med skupščino, nadzorni svet in upravo, na enotirni sistem upravljanja, ki poteka v sodelovanju med skupščino in upravnim odborom.

Organi upravljanja KD – naloge in pristojnosti v enotirnem sistemu upravljanja

Organa upravljanja družbe, skupščina in upravni odbor, delujeta skladno z zakonodajo, s statutom družbe in poslovnikom o delu upravnega odbora. Statut družbe je objavljen na spletnih straneh družbe www.kd-fd.si. O spremembah statuta odloča skupščina z večino najmanj treh četrtin celotnega osnovnega kapitala.

1.9.2. Skupščina delničarjev KD, d. d.

Skupščina delničarjev družbe KD sprejema temeljne odločitve, ki vodijo k uresničevanju osrednjega ekonomskega cilja – ustvarjanju vrednosti za delničarje.

Delničarji uresničujejo svoje pravice na skupščini v skladu z zakonom in s statutom družbe. Glasovalno pravico zagotavlja navadna delnica; vsaka delnica ima en glas. V skladu z zakonom imajo imetniki delnic pravico do udeležbe pri upravljanju družbe, pravico do dela dobička in pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe. Pristojnosti in delovanje skupščine opredeljujeta zakon o gospodarskih družbah in statut družbe.

Sklic skupščine družba objavlja v časopisu Dnevnik. Če zaradi obširnega gradiva ni mogoče objaviti celotnega predloga sklepa, se v sklicu navede kraj, kje rje dostopno celotno gradivo. Informacije za delničarje v zvezi s zasedanjem skupščine – sklic skupščine, obrazložitev predlogov sklepov, obrazce za glasovanje s pooblastilom, izid glasovanja s sprejetimi sklepi skupščine ter druge informacije, določene z zakonom – pa družba objavlja na spletnih straneh družbe www.kd-fd.si in spletnih straneh Ljubljanske borze SEOnet.

Dne 12. julija 2018 je potekala 26. skupščina delničarjev družbe, na kateri je bilo zastopanih 160.361 navadnih imenskih kosovnih delnic z oznako SKDR, kar predstavlja 93,45 odstotka vseh delnic družbe z glasovalno pravico oz. 86,014 odstotka delnic v osnovnem kapitalu.

Na skupščini so se delničarji seznanili z letnim poročilom in poročilom upravnega odbora o preveritvi letnega poročila, v okviru odločanja o uporabi bilančnega dobička leta 2017 sprejeli sklep o, da se ta ne uporabi in se odločanje o njegovi uporabi prenese v prihodnja poslovna leta., ter podelili razrešnico članom organov vodenja in nadzora, s katero so potrdili in odobrili njihovo delo v poslovnem letu 2017.

Skupščina je podelila pooblastilo upravnemu odboru, da lahko v imenu in za račun družbe kupi lastne delnice, katerih skupno število ne sme presegati 10 odstotkov skupnega števila delnic družbe. Pooblastilo družbi za nakup lastnih delnic velja 36 mesecev od dneva sprejema sklepa skupščine. V skladu s pooblastilom skupščine lahko upravni odbor umakne lastne delnice brez nadaljnjega sklepanja o zmanjšanju osnovnega kapitala.

Celotno besedilo sprejetih sklepov skupščine je objavljeno in dostopno na spletnih straneh Ljubljanske borze SEOnet in spletnih straneh družbe www.kd-fd.si v okviru Odnosi z vlagatelji.

1.9.3. Organi vodenja in nadzora

Pravila družbe o imenovanju ter zamenjavi članov organov vodenja in nadzora

V skladu s statutom družbe ima upravni odbor najmanj pet in največ devet članov oziroma članic. Člane upravnega odbora izvoli in odpokliče skupščina in so imenovani za mandatno dobo štirih let ter so lahko po poteku mandata ponovno izvoljeni. Člani upravnega odbora med sabo izvolijo predsednika in njegovega namestnika.

Upravni odbor izmed svojih članov imenuje najmanj enega in največ dva izvršna direktorja. Mandat izvršnemu direktorju traja štiri leta. Predsednik upravnega odbora ali namestnik predsednika upravnega odbora ne more biti izvršni direktor družbe. Član upravnega odbora, ki ni izvršni direktor, se imenuje neizvršni član. V skladu z zakonom o gospodarskih družbah lahko upravni odbor lahko kadarkoli odpokliče izvršnega direktorja.

Delovanje upravnega odbora

Upravni odbor vodi in nadzira vodenje družbe ter hkrati zastopa in predstavlja družbo v vseh zadevah, glede katerih pristojnost ne pripada izvršnim direktorjem. Sklican mora biti vsaj enkrat v četrtletju.

Upravni odbor izmed svojih članov imenuje izvršne direktorje, ki zastopajo in predstavljajo družbo. Pristojnosti upravnega odbora so skupne vsem njegovim članom, nekatere pa so prenesene na izvršna direktorja – tako sta izvršna direktorja skladno s statutom pristojna za zastopanje in predstavljanje družbe, za vodenje tekočih poslov, prijave vpisov in predložitve listin registru, skrb za vodenje poslovnih knjig in sestavo letnega poročila. Izvršna direktorja vodita posle ob upoštevanju navodil in omejitev, ki jim jih postavljajo statut, upravni odbor, skupščina družbe in poslovnik o delu izvršnih direktorjev.

Sestava upravnega odbora (UO), ki vodi in nadzira družbo KD, je bila v letu 2018 naslednja:

Milan Kneževič, univerzitetni diplomirani ekonomist in diplomirani inženir gozdarstva predsednik UO,
Aleksander Sekavčnik, univerzitetni diplomirani ekonomist namestnik predsednika in izvršni direktor,
mag. Matjaž Gantar, univerzitetni diplomirani ekonomist član UO in glavni izvršni direktor do 18. 3. 2018, Tomaž Butina, univerzitetni diplomirani inženir računalništva – član UO in namestnik predsednika UO, predsednik revizijske komisije UO,
mag. Katarina Valentinčič Istenič, univerzitetna diplomirana ekonomistka članica UO in članica revizijske komisije UO,
Matija Gantar, univerzitetni diplomirani ekonomist član UO.

O svojem delovanju v poslovnem letu 2018 upravni odbor podrobneje poroča v poročilu upravnega odbora delničarjem o preveritvi letnega poročila, ki je v okviru poglavja Poročilo upravnega odbora družbe KD.

Predstavitev funkcij članov upravnega odbora in vodstva v drugih poslovodnih ali nadzornih organih

Člani upravnega odbora in vodstva družbe KD so bili na dan 31. 12. 2018 člani poslovodnih ali nadzornih organov naslednjih družb:

Milan Kneževič

Družba	Funkcija
/	/

Aleksander Sekavčnik

Družba	Funkcija
KD Group d. d., Ljubljana	namestnik predsednika upravnega odbora
Adriatic Slovenica d. d., Koper	član nadzornega sveta
Sekavčnik in družbenik d. n. o., Ljubljana	direktor
Gradnje inženiring d. d.	član nadzornega sveta
Šumijev kvart d. o. o.	član nadzornega sveta

Tomaž Butina

Družba	Funkcija
KD Group d. d., Ljubljana	član upravnega odbora
Adriatic Slovenica, d. d., Koper	član nadzornega sveta
KD Skladi d. o. o., Ljubljana	predsednik nadzornega sveta
AVRA d. o. o., Ljubljana	direktor
Dermatologija Bartenjev – Rogl d. o. o., Ljubljana	direktor
Wilton GMBH, Gilching, Nemčija	direktor
Šumijev kvart d. o. o.	član nadzornega sveta

Katarina Valentinčič Istenič

Družba	Funkcija
KD Group, d. d., Ljubljana	članica upravnega odbora
Šumijev kvart d. o. o.	članica nadzornega sveta
KVI KAPITAL poslovne finance, d. o. o., Ljubljana	direktorica
VALINA UPRAVLJANJE, družba za upravljanje, d. o. o. Ljubljana	direktorica
VALINA, družba za vzdrževanje in čiščenje, d. o. o. Ljubljana	direktorica

Matija Gantar

Družba	Funkcija
KD Group d. d., Ljubljana	član upravnega odbora
Vila Zahod d. o. o., Ljubljana	direktor
Šumijev kvart d. o .o.	član nadzornega sveta
Alberine Investments, Limassol, Ciper	direktor
Padakia Limited, Limassol, Ciper	direktor

Lastniški deleži članov upravnega odbora in vodstva družbe

Na dan 31. 12. 2018 so bili neposredni lastniški deleži članov upravnega odbora naslednji:

Milan Kneževič je bil imetnik štirih delnic družbe, kar predstavlja 0,002 odstotka celotnega kapitala in 0,002 odstotka delnic z glasovalno pravico,
Tomaž Butina je bil imetnik 1.947 delnic družbe, kar predstavlja 1,044 odstotka celotnega kapitala in 1,135 odstotka delnic z glasovalno pravico,
Aleksander Sekavčnik, Katarina Valentinčič Istenič in Matija Gantar na dan 31. 12. 2018 niso bili neposredni imetniki delnic družbe.

Članom upravnega odbora in članom vodstva niso bile podeljene pravice do pridobitve ali nakupa delnic družbe KD.

Revizijska komisija upravnega odbora

Revizijsko komisijo upravnega odbora sestavljajo predsednik Tomaž Butina ter člana Katarina Valentinčič Istenič in Franc Počivavšek. Revizijska komisija je organ upravnega odbora, ki podpira upravni odbor pri izpolnjevanju njegove vsestranske odgovornosti za nadziranje vodenja poslov družbe in njenih odvisnih družb, kamor sodijo tudi računovodski poročevalski sistem, sistem notranjih kontrol, revizijski procesi in procesi, s katerimi družba nadzira skladnost z zakoni, predpisi in internimi splošnimi akti ter etičnimi usmeritvami oziroma kodeksi ravnanja. Namen dela revizijske komisije je omogočiti upravnemu odboru zanesljivejše, učinkovitejše in uspešnejše delovanje pri uresničevanju vizije, poslanstva in strateških ciljev delovanja družbe in njene skupine. Revizijska komisija je strokovno delovno jedro upravnega odbora za področja, za katera je zadolžena. Svoje strokovne predloge posreduje upravnemu odboru, mu poroča o svojih ugotovitvah in mu je za svoje delo odgovorna.

Član UO oz. vodstva	Bruto plača (fiksni del)	Variabilni prejemki	Plačila za opravljanje funkcije in sejnine	Zavarovalne premije/ bonitete	Druge bonitete	Povračila stroškov	Regres za letni dopust in jubilejna nagrada	Dodatna plačila
Milan Kneževič	-	-	9.999,96	-	-	-	-
Matjaž Gantar (do 10. 3. 2018)	21.627,27	-	29.698,02	358,50	4.222,94	-	241,98
Aleksander Sekavčnik	46.807,30	-	108.500,04	73,98	-	1.831,26	1.161,49	490,86
Tomaž Butina	-	-	104.525,04	42,38	-	-	-
Katarina Valentinčič Istenič	-	-	81.572,04	42,38	-	-	-
Matija Gantar	-	-	78.800,04	42,38	-	-	-

Prejemki članov upravnega odbora in vodstva v letu 2018

Zneski so bruto in so izraženi v evrih. Upoštevajo se vsi zneski, ki so bili izplačani in so jih člani upravnega odbora (UO) in izvršni direktor v času opravljanja svoje funkcije v KD v letu 2018 prejeli v KD in v odvisnih družbah, v katerih opravljajo funkcijo v poslovodnih ali nadzornih organih.

Plačila za opravljanje funkcije in sejnine vključujejo plačilo za članstvo v UO, poslovodenja izvršnim direktorjem po pogodbi o poslovodenju in sejnine za članstvo v revizijski komisiji ali nadzornemu svetu. Zavarovalne premije/bonitete vključujejo premijo za PDPZ in bonitete za managersko, življenjsko, zdravstveno in/ali nezgodno zavarovanje. Druge bonitete vsebujejo boniteto za službeno vozilo in morebitne druge bonitete. Povračila stroškov vsebujejo povračilo stroškov v zvezi z delom (prevoz na delo/z dela in prehrana med delom). Prejemkov iz udeležbe v dobičku, provizij, opcij in drugih nagrad ter drugih dodatnih plačil so člani prejeli iz naslova božičnice.

1.9.4. Zunanja revizija ter sistem notranjih kontrol in upravljanje tveganj

Računovodske izkaze družbe KD in Skupine KD za leto 2019 je revidirala neodvisna revizijska družba KPMG Slovenija, družba za revidiranje, d. o. o., Ljubljana. Revizijska družba je izdala pozitivno mnenje k letnemu poročilu za 2018.

Obvladovanje tveganj in delovanje notranjih kontrol je podrobneje predstavljeno v poglavju 1.16. Upravljanje tveganj in notranja revizija.

1.9.5. Pojasnila v zvezi s prevzemno zakonodajo

Imetništvo vrednostnih papirjev družbe v smislu doseganja kvalificiranega deleža, kot ga določa zakon, ki ureja prevzeme, in drugi podatki o lastniški strukturi družbe so pojasnjeni v poglavju 1.12.3. Lastniška struktura.

1.9.6. Pooblastilo za nakup lastnih delnic

Na 26.. skupščini delničarjev družbe, ki je potekala 12. 7. 2018, je skupščina pooblastila upravni odbor, da lahko v imenu in za račun družbe kupi lastne delnice, katerih skupno število ne sme presegati 10 odstotkov skupnega števila delnic družbe. Pooblastilo družbi za nakup lastnih delnic velja 36 mesecev od dneva sprejema sklepa skupščine. V skladu s pooblastilom skupščine lahko upravni odbor umakne lastne delnice brez nadaljnjega sklepanja o zmanjšanju osnovnega kapitala.

1.9.7. Preglednost poslovanja družbe

Preglednost zagotavljamo predvsem z obveščanjem delničarjev in drugih javnosti, in sicer z rednim obveščanjem in obveščanjem ob enkratnih dogodkih. Informacije o poslovanju in poslovnih načrtih ter druge pomembne informacije objavljamo na spletnih straneh družbe www.kd-fd.si in v sistemu elektronskega obveščanja Ljubljanske borze SEOnet http://seonet.ljse.si.

1.9.8. Upravljanje družb v skupini

Povezane družbe aktivno upravljamo prek predstavnikov krovne družbe v upravnih odborih ter nadzornih svetih odvisnih družb.

Izjava upravnega odbora KD, d. d., o upoštevanju Kodeksa upravljanja Skupine KD

Upravni odbor družbe KD, finančna družba, d. d., Dunajska cesta 63, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: KD ali družba) izjavlja, da je pri upravljanju družbe KD v poslovnem letu 2018 upošteval določila Kodeksa upravljanja Skupine KD, ki ga je upravni odbor KD sprejel 27. 3. 2017 in ga družba uporablja kot svoj lastni referenčni kodeks upravljanja. Celotno besedilo Kodeksa upravljanja Skupine KD je objavljeno na spletni strani družbe www.kd-fd.si.

Ljubljana, 24. 4. 2019

Milan Kneževič, predsednik upravnega odbora

1.10. IZJAVA O NEFINANČNEM POSLOVANJU

Strategija Skupine KD je v letu 2018 temeljila na zavarovalništvu, dopolnjenem s ponudbo visokokakovostnega upravljanja premoženja in varčevalnih produktov. Na področju zavarovalništva hčerinska družba Adriatic Slovenica d. d. nudi strankam celovito zavarovalno zaščito: premoženjska, življenjska, pokojninska in zdravstvena zavarovanja. Svoje storitve ponuja v Sloveniji, manjši del pa preko podružnice na Hrvaškem. Upravljanje premoženja oziroma upravljanje investicijskih skladov v Sloveniji izvaja hčerinska družba KD Skladi in njeni odvisni družbi KD Locusta Fondovi in KD Fondovi.

Zavarovalnica Adriatic Slovenica, nosilna družba Skupine KD, od polletja 2017 dalje uresničuje novo strategijo razvoja, ki je bila zapisana v okviru strateškega načrta zavarovalnice Adriatic Slovenica za obdobje 2017-2022. V dokumentu je zavarovalnica na podlagi svojega poslanstva, vrednot in strateških usmeritev določila glavne strateške aktivnosti, s katerimi bo uresničevala strateške cilje do leta 2022. Podrobneje so te predstavljene v točki 5 letnega poročila Adriatica Slovenice.

Kadrovske, okoljske in socialne politike ter protikorupcijsko delovanje

Kadrovske politike Skupine KD podpirajo poslovne cilje in strategijo družbe in skupine.

V zavarovalnici Adriatic Slovenica redno merijo organizacijsko klimo in zadovoljstvo zaposlenih, ocenjujejo njihove kompetence in delovno uspešnost ter nadgrajujejo izobraževanje in usposabljanje vseh zaposlenih, s poudarkom na razvoju vedenjskih in prodajnih kompetenc. Za vodilno osebje družbe veljajo posebne zahteve glede strokovne usposobljenosti in osebne primernosti zaradi odgovornosti, ki jih imajo za vodenje oziroma nadzor družbe. Zahteve o sposobnosti in primernosti v družbi so določene posebej za člane nadzornega sveta in revizijske komisije nadzornega sveta družbe, člane uprave družbe in nosilce ključnih funkcij v družbi. Politika prejemkov v družbi spodbuja zanesljivo in učinkovito upravljanje tveganj ter ne spodbuja prevzemanja tveganja, ki presega meje dovoljenega tveganja v družbi. Temelji na izhodiščih poslovne strategije, vizije in ciljev družbe, strategije upravljanja tveganj v družbi, uspešnosti družbe in na dolgoročnih interesih družbe. Podrobneje so aktivnosti, rezultati in glavni kazalniki kadrovske politike predstavljeni v točki 10.1. letnega poročila Adriatica Slovenice.

Skupina KD podpira različne projekte, pobude in akcije nacionalnega pomena ter regijske in lokalne prireditve, ki prispevajo k boljši kakovosti življenja. Prednostno z donacijami in sponzorstvi podpiramo projekte na področju zdravstva, športa, kulture oz. ohranjanja naravne in kulturne dediščine, izobraževanja in preventive, predvsem na področju ohranjanja zdravja in zdravega življenjskega sloga. Tudi odgovoren odnos do okolja je že dolgoletna praksa zavarovalnice in zaposlenih.

Zavarovalnica Adriatic Slovenica ima oblikovano politiko za oddajo funkcij v zunanje izvajanje, ki opredeljuje načela, uporabljena pri sklepanju pogodb za zunanje izvajanje funkcij ali aktivnosti. Določa način in postopek izbire zunanjih izvajalcev, ki omogoča njihovo nepretrgano spremljanje delovanja in upravljanja s tveganji, ki izhajajo iz uporabe zunanjih izvajalcev. S politiko se določajo zahteve glede izbire izvajalca storitev, obveznosti sklenitve pisnega sporazuma, stalnega preverjanja izvajalca storitev in drugih aktivnosti, ki jih mora izvajati družba za doseganje namena, opredeljenega s politiko.

Zaposleni so pri svojem delu dolžni spoštovati Kodeks ravnanja v Skupini KD, ki predstavlja minimalne standarde ravnanj, zavezujočih za vse zaposlene in tiste, ki delujejo v imenu posameznih družb Skupine KD ali skupine kot celote, z namenom, da prepreči dogodke, ki bi lahko negativno vplivali na ugled družbe oziroma skupine. Temelj za vse je zaupanje, ki ga imajo stranke, delničarji, zaposleni in javnosti v poslovanje in poštenost/integriteto delovanja družbe ter celotne Skupine KD. To zaupanje je odvisno predvsem od osebnega vedenja in sposobnosti zaposlenih in članov organov upravljanja in nadzora družbe ter od njihovega prepričanja, da skupaj ustvarjamo vrednost za svoje stranke, družbo, Skupino KD kot celoto in ne nazadnje tudi delničarje ter druge deležnike.

V skladu s kodeksom zaposleni delujemo v skladu z zakoni in skladno z veljavnimi internimi pravili in smernicami, odgovorno in pošteno ter se izogibamo navzkrižju med zasebnimi in poslovnimi interesi.

Zaščita zaupnih podatkov, poštenost do strank in delovanje, skladno z veljavno zakonodajo o varstvu podatkov in ustrezno notranjo normativno ureditvijo, so pomembni temelji zaupanja naših strank. Zaupni podatki, cenovno občutljive informacije in evidence družbe, ne glede na to, ali se nanašajo na fizične ali pravne osebe, in ne glede na to, ali so povezane s poslovanjem posamezne družbe ali Skupine KD ali z njenimi zaposlenimi, morajo biti varovane na primeren način, ki ne dovoljuje, da bi do njih dostopale osebe, ki teh podatkov ne potrebujejo za opravljanje delovnih nalog.

V Skupini KD ni dopuščena korupcija. Ker lahko pride do situacij, ki po zakonu sicer ne predstavljajo korupcije, vendar lahko vzbudijo dvom o poštenem ravnanju zaposlenih, strank ali poslovnih partnerjev, Kodeks obnašanja navaja pravila ravnanja, ki bodo preprečila tovrstne dvome. Skupina KD je v celoti zavezana mednarodnemu boju proti pranju denarja in financiranju terorizma ter izvaja vse potrebne postopke identifikacije strank in obveščanja pristojnih institucij v skladu z veljavnimi zakoni in internimi predpisi.

Glavne aktivnosti in kazalniki delovanja na področju zaposlenih in trajnostnega razvoja so podrobneje predstavljeni v točki 1.17 letnega poročila Skupine KD.

Aktivnosti na področju okoljskih in socialnih politik ter protikorupcijskega delovanja v zavarovalnici Adriatic Slovenica pa so podrobneje predstavljeni v točki 5 letnega poročila Adriatica Slovenice.

1.11.POLITIKA RAZNOLIKOSTI

Družba nima sprejete politike raznolikosti kot samostojne politike. Družba je marca 2017 sprejela Kodeks upravljanja Skupine KD, ki v zvezi z imenovanji organov vodenja in nadzora zasledovanje politike raznolikosti vključuje kot enega izmed kriterijev pri izboru kandidatov za člane (določbi 2.1.12 in 3.1.5.). Skupina KD je sprejela svoj lastni kodeks upravljanja in ga sklenila uporabljati namesto Kodeksa upravljanja javnih delniških družb z namenom prilagoditve glavnih načel upravljanja družb specifičnosti poslovanja Skupine KD, saj Skupino KD sestavljajo tako javne družbe, družbe, ki so subjekt javnega interesa, regulirane družbe, ki opravljajo finančne storitve in druge družbe. Družba ocenjuje, da je sistem upravljanja v tej obliki primeren za trenutno sestavo Skupine KD.

1.12.DELNICE, DIVIDENDE IN LASTNIŠKA STRUKTURA

1.12.1. Osnovni podatki o delnicah, dividendah in kapitalu

Osnovni kapital KD je 31. 12. 2018 znašal 1.555.967,28 evra in je bil razdeljen na 186.436 rednih delnic z oznako SKDR.

Delnice družbe KD, z oznako SKDR, so uvrščene v trgovanje na Ljubljanski borzi od 21. 12. 2000, vstopna kotacija oz. od 3. 1. 2018 standardna kotacija.

Odobreni kapital je na 31. 12. 2018 znašal 777.983,64 evra. Na podlagi sklepa 23. skupščine delničarjev 29. 8. 2016 je izvršni direktor družbe pooblaščen, da v petih letih po vpisu spremembe statuta v sodni register poveča osnovni kapital za največ 777.983,64 evra, z izdajo novih delnic za denarne ali stvarne vložke. Sprememba statuta je bila vpisana v sodni register 6. 9. 2016. Do sedaj izvršni direktor odobrenega kapitala še ni koristil.

Knjigovodska vrednost delnice SKDR je 31. 12. 2018 znašala 185,24 evra, kar pomeni 5-odstotno znižanje glede na leto prej, ko je vrednost znašala 194,49 evra. Knjigovodska vrednost delnice je izračunana kot knjigovodska vrednost kapitala ob koncu obračunskega obdobja, ki se deli s številom vseh izdanih delnic, brez lastnih delnic, ob koncu obračunskega obdobja.

Čisti poslovni izid na delnico je v letu 2018 znašal –9,25 evra, leta 2017 pa –9,84 evra. Čisti poslovni izid na delnico je izračunan kot čisti poslovni izid, ki se deli s povprečnim številom vseh navadnih izdanih delnic, brez lastnih delnic, obračunskega obdobja.

1.12.2. Gibanje vrednosti delnice

Redna delnica SKDR v letu 2018

Z delnico SKDR je bilo v letu 2018 na Ljubljanski borzi sklenjenih poslov v skupni vrednosti 167.706 evrov. Delnica je leto 2018 zaključila pri tržni ceni 640,00 evra, kar je 753,3 odstotka več v primerjavi s tržno ceno na začetku leta, ko je znašala 75,00 evra. Najnižja tržna cena v letu 2018 je bila 70,50 evra, najvišja pa 640,00 evra.

Temeljni kazalniki redne delnice SKDR

Podatki o delnici	31. 12. 2018	31. 12. 2017	Sprememba 18/17 (v %)
Število delnic	186.436	186.436	0
Tržna cena (v EUR)	640,00	75,00	753,3
Tržna kapitalizacija (v mio EUR)	119,3	14,0	753,3

Vir: Ljubljanska borza vrednostnih papirjev, izračuni KD.

Primerjava gibanja tečaja SKDR in SBITOP za obdobje 1. 1. 2018 - 31. 12. 2018

Vir: Ljubljanska borza vrednostnih papirjev.

1.12.3. Lastniška struktura

Največji delničar družbe KD je družba SOROLI INVEST LIMITED, ki ima v lasti 50.000 navadnih imenskih delnic z oznako SKDR, kar je 26,82 odstotka vseh izdanih delnic družbe.

Lastniška struktura družbe KD 31.			12.	2018

SKDR – navadne imenske delnice	Število delničarjev	Število delnic	Odstotek lastništva (v %)
Domače osebe	219	74.448	39,93
Pravne osebe	33	61.581	33,03
Fizične osebe	186	12.867	6,90
Tuje osebe	7	111.988	60,07
Pravne osebe	6	111.987	60,07
Fizične osebe	1	1	0,00
Skupaj SKDR	226	186.436	100,00

Deset največjih imetnikov navadnih delnic (SKDR) 31. 12. 2018

	Delničar	Kraj	Število delnic	Delež od vseh delnic SKDR (v %)
1	SOROLI INVEST LIMITED	LIMASSOL	50.000	26,82
2	CARANTHANIA INVESTMENTS	LUXEMBOURG	32.245	17,30
3	ADRIA P. B. d. o. o.	ZAGREB	15.818	8,48
4	MIG AM PLUS LIMITED	LIMASSOL	12.138	6,51
5	KD Group d. d.	LJUBLJANA	11.093	5,95
6	KDG Naložbe, d. o. o.	LJUBLJANA	10.105	5,42
7	Adriatic Invest, d. o. o.	LJUBLJANA	9.361	5,02
8	KDH Naložbe, d. o. o.	LJUBLJANA	7.473	4,01
9	OKLEV d. o. o.	LJUBLJANA	5.815	3,12
10	Alea Iacta, d. o. o.	LJUBLJANA	5.566	2,99
	Skupaj prvih deset imetnikov delnic SKDR		159.614	85,61
	Drugi		26.822	14,39
	Skupaj vseh delnic SKDR		186.436	100,00

1.12.3.1. Lastne delnice

Število delnic	Število 1. 1.	Nakupi oz. delnice prejete v zastavo	Prodaja	Število 31. 12.	Delež v os. kapitalu (v %)
SKDR	14.836	-	-	14.836	7,96

Družba KD je bila na 31. 12. 2018 imetnica 613 lastnih navadnih delnic z oznako SKDR. Odvisni družbi KD Group in Adriatic Slovenica sta bili na 31. 12. 2018 imetnici 11.093 oziroma 3.130 navadnih delnic z oznako SKDR, pri čemer se skladno z Zakonom o gospodarskih družbah te delnice štejejo za lastne delnice družbe. Lastne delnice predstavljajo skupaj 7,96 odstotka osnovnega kapitala družbe.

1.13.POSLOVANJE V LETU 2018

1.13.1. Makroekonomsko okolje Slovenije v letu 2018

Kljub negotovostim v mednarodnem okolju je slovenska gospodarska rast v letu 2018 močno presegla rast evrskega območja in naj bi po napovedih znašala 4,4 odstotka. K rasti bruto domačega proizvoda so pomembno prispevale gradbene investicije, kar je v skladu z investicijskim ciklom države. Kljub šibkejši dinamiki blagovnega izvoza, zaradi nižje rasti v evrskem območju (zlasti v Nemčiji), je bil prispevek neto menjave s tujino k rasti bruto domačega proizvoda zelo visok, saj se je še bolj znižala rast uvoza. K temu je pomembno prispevala šibka zasebna potrošnja, ki jo vsaj deloma lahko povežemo z manjšim zaupanjem gospodinjstev in nižjo realno rastjo plač v zadnjem obdobju. Visoko rast je dosegala večina glavnih skupin storitev, izrazito pa storitve v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih, kar sovpada z visoko rastjo gradbenih aktivnosti.

Ob visoki gospodarski rasti in strukturnih neskladjih na trgu dela se je povečal delež podjetij, ki se srečujejo s pomanjkanjem ustrezne delovne sile. Kljub temu je rast zaposlenosti, ob povečanem prilivu tujih delavcev, ostala razmeroma visoka. Število registriranih brezposelnih se je v letu 2018 močno zmanjšalo, vendar ob počasnejši rasti zaposlovanja iz brezposelnosti kot leta 2017. Konec decembra je bilo tako 78.534 brezposelnih, kar je 7,7 odstotka manj kot leto prej. Rast plač beležimo predvsem v zasebnem sektorju, kar je posledica ugodnih poslovnih rezultatov podjetij, relativno nizke brezposelnosti in postopne rasti produktivnosti.

Inflacija je leta 2018 v povprečju dosegla 1,9 odstotka, kar je 0,3 odstotne točke več kot v letu 2017. V strukturi gibanja cen so v prvem četrtletju prevladovali prispevki rasti cen hrane in energentov, medtem ko se je do konca leta občutno povečal učinek domačih dejavnikov, predvsem rast cen storitev zavarovalniški produktov). K rasti poslovanja domačih zavarovalnic dodatno prispevajo tudi opravljene storitve na tujih trgih, ki jih zavarovalnice opravljajo tako neposredno, v obliki prostega pretoka storitev, ali pa preko svojih podružnic.

V okviru premoženjskih zavarovanj so najvišje rasti dosegla druga škodna zavarovanja, kasko zavarovanja, zavarovanje splošne odgovornosti, zavarovanja odgovornosti pri uporabi motornih vozil in nezgodna zavarovanja. Na področju življenjskih in pokojninskih zavarovanj najbolj rastejo pokojninska zavarovanja.

Sicer pa je za slovenski trg zavarovanj tudi lani značilna visoka stopnja koncentracije. Štiri največje zavarovalnice so obvladovale 70 odstotkov trga zavarovanj. Zavarovalnica Adriatic Slovenica je zasedla četrto mesto med zavarovalnicami na trgu, s tržnim deležem 12,8 odstotkov.

Plačilno-bilančni položaj Slovenije ostaja močan, kljub znižanju presežka v blagovni menjavi in presega 7 odstotkov bruto domačega proizvoda. Razlog za znižanje sta bila stagnacija blagovnega izvoza v septembru in močno povečan uvoz oktobra. Presežek v menjavi storitev se je preko celega leta krepil, glavni razlog so bili visoki prihodki od turizma.

Ob ugodnih cikličnih razmerah in zmanjšanju obrestnih izdatkov se javno-finančni položaj države še naprej izboljšuje in v 2018 dosega presežek v višini 0,8 odstotka bruto domačega proizvoda. Rast prihodkov je ostala solidna predvsem zaradi večjih davčnih prilivov, po drugi strani se je zaradi večjih investicij krepila rast izdatkov. Enkratni dogodki kot je prejem dela zadržanih sredstev iz proračuna EU za preteklo finančno perspektivo, vplačila tekočega in zadržanih dobičkov NLB ter transfer v javne zdravstvene zavode, ki opravljajo zdravstvene dejavnosti na sekundarni in terciarni ravni pa so bistveno povečali nedavčne prihodke.

1.13.2. Analiza poslovanja Skupine KD v letu 2018 1

Pomembni poudarki poslovanja Skupine KD

Skupina KD je poslovno leto 2018 zaključila z izgubo v višini 9,9 milijona evrov, medtem ko je v letu 2017 poslovala z dobičkom v višini 0,9 milijona evrov. Na nižji rezultat skupine oziroma izgubo so vplivali višji odhodki naložbenih nepremičnin in negativni učinek odloženih davkov, kar se odraža v čistem poslovnem izidu iz delujočega poslovanja, ki je znašal –17,2 milijona evrov. Dobiček iz ustavljenega poslovanja je znašal 7,2 milijona evrov.
Finančni prihodki so znašali 1,6 milijona evrov oziroma 27 odstotkov več kot primerljivo leto predtem, največ so porasli finančni prihodki od pridruženih podjetij.
Finančni odhodki so znašali 4 milijone evrov, kar je 42 odstotkov več kot v letu 2017, prav tako so največ porasli finančni odhodki od pridruženih podjetij.
Poslovni prihodki so znašali 4 milijone evrov oziroma 30 odstotkov več kot primerljivo leto predtem, največ so se povišale zaloge (projekt gradnje Centra Šumi).
Poslovni odhodki so znašali 12 milijonov evrov, kar je 24 odstotkov več kot v letu 2017 na račun višjih odhodkov naložbenih nepremičnin.
Sredstva so ob koncu leta znašala 757,3 milijona evrov, kar je 5-odstotni upad glede na konec leta 2017.
Kapital se je v letu 2018 znižal za 12 odstotkov in je znašal 72,4 milijona evrov.
Finančne obveznosti so znašale 47,3 milijona evrov oziroma 3,3 milijona evrov manj kot ob koncu leta 2017.

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA (v tisoč EUR)	2018	2017	Indeks 2018/2017
FINANČNI PRIHODKI	1.581	1.246	127
Finančni prihodki - odvisna podjetja	0	3	/
Finančni prihodki - pridružena podjetja	1.236	651	190
Prihodki od posojil, depozitov in terjatev	123	251	49
Drugi finančni prihodki	222	341	65
FINANČNI ODHODKI	(3.964)	(2.784)	142
Finančni odhodki - odvisna podjetja	(4)	(27)	14
Finančni odhodki - pridružena podjetja	(1.475)	0	/
Finančni odhodki za obresti	(2.339)	(2.246)	104
Drugi finančni odhodki	(146)	(511)	29

¹ Analiza poslovanja je pripravljena z vidika delujočega in ustavljenega poslovanja, podobno kot so pripravljeni računovodski izkazi.

POSLOVNI PRIHODKI	3.994	3.061	130
Čisti prihodki od prodaje blaga in storitev	1.677	1.301	129
Prihodki od najemnin od naložbenih nepremičnin	519	507	102
Povečanje / (zmanjšanje) vrednosti zalog proizvodov	1.475	1.017	145
Prevrednotovalni poslovni prihodki	323	106	304
Drugi poslovni prihodki	0	131	0
POSLOVNI ODHODKI	(12.025)	(9.725)	124
Stroški storitev	(3.860)	(2.889)	134
Stroški dela	(2.797)	(3.236)	86
Odhodki naložbenih nepremičnin	(4.640)	(196)	/
Prevrednotovalni poslovni odhodki	(315)	(3.040)	10
Drugi poslovni odhodki	(413)	(364)	114
DRUGI PRIHODKI	56	80	70
DRUGI ODHODKI	(29)	(277)	11
POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO	(10.386)	(8.398)	124
DAVEK	(6.765)	(200)	/
Odmerjeni davek iz dobička	(72)	(17)	414
Odloženi davek	(6.693)	(183)	/
ČISTI POSLOVNI IZID IZ DELUJOČEGA POSLOVANJA	(17.151)	(8.598)	199
Dobiček iz ustavljenega poslovanja	7.211	9.536	76
ČISTI POSLOVNI IZID	(9.940)	938	/
Drugi vseobsegajoči donos	(49)	(47)	105
Celotni vseobsegajoči donos poslovnega leta	(9.989)	891	/

BILANCA STANJA (v tisoč EUR)	31. 12. 2018	31. 12. 2017	Indeks 31. 12. 2018/ 31. 12. 2017
SREDSTVA	757.296	796.447	95
Neopredmetena in opredmetena osnovna sredstva	14.814	90.240	16
Naložbene nepremičnine	17.861	26.897	66
Finančna sredstva in naložbe	17.636	249.248	7
Terjatve, zaloge in drugo	26.419	86.430	31
Nekratkoročna sredstva namenjena za prodajo	679.126	0	/
Naložbe zavarovancev in pozavarovalne pogodbe	0	322.682	0
Denar in denarni ustrezniki	1.440	20.949	7
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV	757.296	796.447	95
Kapital	72.416	82.674	88
Podrejene obveznosti	0	49.525	0
Obveznosti iz naslova zavarovalnih pogodb	0	273.200	0
Obveznosti do zav., ki prevzemajo naložbeno tveganje	0	301.043	0
Finančne obveznosti	47.307	50.636	93
Obveznosti vezane na nekratkoročna sredstva za prodajo	636.115	0	/
Poslovne in druge obveznosti	1.458	39.368	4

Finančni prihodki

Finančni prihodki so znašali 1,6 milijona evrov oziroma 27 odstotkov več kot primerljivo leto predtem. Povišali so se finančni prihodki od pridruženih podjetij iz naslova prodaje naložb (Tovarna olja Gea, Mlekarna Celeia) in prihodki iz naslova dividend (SRC). Prihodki od posojil, depozitov in terjatev ter drugi finančni prihodki, med katerimi prevladujejo finančni prihodki od finančnih naložb, so se v primerjavi z letom 2017 znižali.

Finančni prihodki po vrstah v letih 2018 in 2017 (v tisoč EUR)

Finančni odhodki

Finančni odhodki so znašali 4 milijone evrov, kar je 42 odstotkov več kot v letu 2017, prav tako so največ porasli finančni odhodki od pridruženih podjetij, med katerimi prevladujejo finančni odhodki iz naslova oslabitev naložb v pridružena podjetja (SRC). Finančni odhodki za obresti so se povišali za 4 odstotke glede na predhodno leto in so znašali 2,3 milijona evrov.

Finančni odhodki po vrstah v letih 2018 in 2017 (v tisoč EUR)

Poslovni prihodki

Poslovni prihodki so znašali 4 milijone evrov oziroma 30 odstotkov več kot primerljivo leto predtem. Največ so se povišale zaloge (projekt gradnje Centra Šumi) in čisti prihodki od prodaje blaga in storitev, med katerimi prevladujejo prihodki od prodaje kinovstopnic in prihodki od gostinstva. Prihodki od najemnin ostajajo konstantni na ravni 0,5 milijona evrov.

Poslovni prihodki po vrstah v letih 2018 in 2017 (v tisoč EUR)

Poslovni odhodki

Poslovni odhodki so znašali 12 milijonov evrov, kar je 24 odstotkov več kot v letu 2017 na račun višjih odhodkov naložbenih nepremičnin. Stroški storitev so se povišali za 34 odstotkov, od tega največ na račun višjih stroškov storitev pri izdelavi proizvodov (Šumi projekt) in stroškov intelektualnih storitev (stroški svetovanj ob prodaji Adriatic Slovenice in KD Skladov). Stroški dela so se v primerjavi z letom 2017 znižali za 14 odstotkov.

Poslovni odhodki po vrstah v letih 2018 in 2017 (v tisoč EUR)

Čisti poslovni izid

Skupina KD je poslovno leto 2018 zaključila z izgubo v višini 9,9 milijona evrov, medtem ko je v letu 2017 poslovala z dobičkom v višini 0,9 milijona evrov. Na nižji rezultat skupine oziroma izgubo so vplivali višji odhodki naložbenih nepremičnin in negativni učinek odloženih davkov, kar se odraža v čistem poslovnem izidu iz delujočega poslovanja, ki je znašal –17,2 milijona evrov. Dobiček iz ustavljenega poslovanja je znašal 7,2 milijona evrov.

Čisti poslovni izid skupine v letih 2018 in 2017 (v tisoč EUR)

Čisti poslovni izid po vrsti poslovanja v letih 2018 in 2017 (v tisoč EUR)

Sredstva

Sredstva so ob koncu leta znašala 757,3 milijona evrov, kar je 5-odstotni upad glede na konec leta 2017.

Sredstva po vrstah 31. 12. 2018 in 31. 12. 2017 (v tisoč EUR)

Obveznosti do virov sredstev

Kapital je na 31. 12. 2018 znašal 72,4 milijona evrov, kar predstavlja 12-odstotni upad glede na konec leta 2017. Finančne obveznosti so se znižale za 3,3 milijona evrov in so znašale 47,3 milijona evrov.

Obveznosti do virov sredstev po vrstah 31. 12. 2018 in 31. 12. 2017 (v tisoč EUR)

1.13.3. Analiza poslovanja družbe KD v letu 2018

Pomembni poudarki poslovanja družbe KD:

družba KD je poslovno leto 2018 zaključila z izgubo v višini 1,6 milijona evrov;
finančni odhodki so znašali 1,4 milijona evrov, kar je na podobni ravni kot v letu 2017;
celotna sredstva so ob koncu leta 2018 znašala 68,5 milijona evrov, kar je 0,1 odstotka več glede na konec leta 2017;
kapital je znašal 31,8 milijona evrov, kar je 5 odstotkov manj glede na konec leta 2017;
finančne obveznosti so konec leta 2018 znašale 36,7 milijona evrov, kar je 1,7 milijona evrov oziroma 5 odstotkov več kot leto predtem. V strukturi vseh virov to pomeni 54-odstotni delež.

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA (v tisoč EUR)	2018	2017	Indeks 18 / 17
Kosmati poslovni prihodki	18	51	34
Poslovni odhodki	(233)	(356)	65
Stroški blaga, materiala in storitev	(96)	(279)	34
Stroški dela	(82)	(63)	131
Amortizacija in prevrednotovalni poslovni odhodki	(55)	(15)	371
Drugi poslovni odhodki	-	-	/
Poslovni izid iz poslovanja	(215)	(305)	71
Finančni prihodki	10	1	/
Finančni prihodki iz deležev	-	-	/
Finančni prihodki iz danih posojil	10	0	/
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev	0	0,1	/
Finančni odhodki	(1.382)	(1.385)	100
Finančni odhodki iz oslabitev in odpisov finančnih naložb	(0)	(0)	32
Finančni odhodki iz finančnih obveznosti	(1.382)	(1.385)	100
Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti	(0)	(0)	126
Drugi prihodki	-	-	/
Drugi odhodki	-	-	/
Poslovni izid pred davki	(1.587)	(1.689)	94
Davek iz dobička	-	-	/
Odloženi davek	-	-	/
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja	(1.587)	(1.689)	94
Drugi vseobsegajoči donos	-	-	/
Celotni vseobsegajoči donos poslovnega leta	(1.587)	(1.689)	94

BILANCA STANJA (v tisoč EUR)	31. 12. 2018	31. 12. 2017	Indeks 31. 12. 2018/ 31. 12. 2017
Sredstva	68.504	68.431	100,1
Dolgoročna sredstva Dolgoročna finančna sredstva Dolgoročna poslovna sredstva Kratkoročna sredstva Kratkoročna finančna sredstva Kratkoročna poslovna sredstva	68.090 68.090 (0) 414 0 414	68.140 68.090 51 291 25 266	100 100 / 142 / 156
Obveznosti do virov sredstev	68.504	68.431	100,1
Kapital Rezervacije Finančne in poslovne obveznosti Finančne obveznosti Poslovne in druge obveznosti	31.788 0 36.716 36.694 22	33.375 0 35.056 35.011 45	95 / 105 105 50

1.14.POSLOVANJE NAŠIH DEJAVNOSTI V 2018

1.14.1. Finančne storitve in drugo

V Skupini KD je upravljanje netržnih in pomembnih tržnih naložb ločeno od strateških in portfeljskih tržnih naložb. Z družbo KD Kapital upravljamo netržne naložbe in posamezne pomembne tržne naložbe. Upravljanju naložb se pridružuje tudi upravljanje nepremičnin preko družbe KD Kvart.

Upravljanje netržnih naložb in posameznih pomembnih tržnih naložb

Družba KD Kapital je v letu 2018 s svojim poslovanjem pripomogla k optimizaciji premoženja in obveznosti družbe KD in Skupine KD. Uspešno je zaključila prodajna postopka naložb v Mlekarno Celeia in Tovarno olja GEA.

KD Kapital je bil 31. 12. 2018 neposredni lastnik 8 naložb, od tega predstavljajo tržne naložbe 7,4 odstotka vseh sredstev po knjigovodski vrednosti. Po prodaji naložb in prenosu SRC na KD IT se je koncentracija portfelja izrazito povečala, saj predstavlja naložba v DBS 90,7 odstotka vseh naložb.

Upravljanje nepremičnin

Tudi v letu 2018 je nepremičninsko dejavnost v Skupini KD opravljala družba KD Kvart, katere osnovna dejavnost je gospodarjenje z nepremičninami in vodenje investicijskega inženiringa.

Za družbo Adriatic Slovenica je tudi v letu 2018 tržila (oddaja, prodaja) poslovne prostore v Ljubljani, vodila pa je tudi prenovo poslovnih prostorov na Celovški cesti v Ljubljani.

Za družbo Šumijev kvart razvija projekt izgradnje poslovno-stanovanjskega objekta Šumi v strogem centru Ljubljane, katerega gradnja se je začela decembra 2018 in bo predvidoma zaključena v letu 2021.

Za družbo Gradnje inženiring vodi pripravo OPPN 190 v Podutiku, kjer je načrtovana izgradnja stanovanjskega naselja.

Skupaj z družbo Projektor upravlja in vodi investicije v nepremičnino Maribox, ki vključuje kinodvorane, najemniške lokale, garažno hišo in zunanje površine. V letu 2018 se je prenovilo del prostorov v Mariboxu, družbi pa sta skupaj razvijali tudi projekt Food Court in razvoj levega brega Drave ob Mariboxu. Ob tem družba Projektor samostojno opravlja in razvija tudi kinematografsko dejavnost.

Strategija nepremičninske dejavnosti je iskanje novih priložnosti za razvoj nepremičninskih projektov in optimizacija nepremičninskega portfelja Skupine KD.

Pomembnejše družbe

KD Kapital, finančna družba, d. o. o. Dunajska cesta 63, Ljubljana, Slovenija Telefon: + 386 1 582 67 96 E-pošta: [email protected] Spletna stran: www.kd-group.com Zastopnik družbe: Zoran Bošković

KD Kvart, nepremičninska in holdinška dejavnost, d. o. o. Naslov: Dunajska cesta 63, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: + 386 1 5826 870 E-pošta: [email protected] Spletna stran: www.kd-kvart.si Direktor: Miha Gostiša

Šumijev kvart, nepremičninska in holdinška dejavnost, d. o. o. Naslov: Dunajska cesta 63, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: + 386 1 5826 870 E-pošta: [email protected] Spletna stran: www.sumicenter.si Direktor: Miha Gostiša

Projektor, družba za kinematografske storitve, d. o. o. Naslov: Loška cesta 13, 2000 Maribor Telefon: + 386 2 820 17 42 E-pošta: [email protected] Spletna stran: www.maribox.si Direktor: Stjepan Jerić

1.14.2. Zavarovalništvo

Zavarovalniška dejavnost Skupine KD je v letu 2018 vključevala premoženjska, življenjska, pokojninska in zdravstvena zavarovanja. V Sloveniji posluje zavarovalnica Adriatic Slovenica, ki ima podružnico na Hrvaškem.

Posebnosti slovenskega zavarovalnega trga v letu 2018

Na slovenskem zavarovalnem trgu je delovalo 22 (po)zavarovalnic, pokojninskih in drugih družb s sedežem v Sloveniji. Med zavarovalnicami jih je osem kompozitnih, pet življenjskih in pet premoženjskih. Leta 2018 sta novi članici SZZ postali Croatia zavarovanje d. d., podružnica Ljubljana in Allianz Zagreb, d. d.

Izboljšano makroekonomsko okolje je ugodno vplivalo na poslovanje zavarovalnic. Po zbranih podatkih SZZ bruto obračunana premija za leto 2018 izkazuje rast povpraševanja po zavarovalnih produktih. Skupaj je bilo tako zbrano 2,4 milijardi evrov premije, kar je za 7,7 odstotka več kot leta 2017.

Obračunano je bilo 1.651 milijonov evrov (70 odstotkov) premoženjskih zavarovanj in 714 milijonov evrov (30 odstotkov) premije življenjskih zavarovanj. Zabeležena je bila rast vseh zavarovalnih področij. Druga zavarovanja so zrastla za 7,4 odstotka, zdravstvena za 6,2 odstotka, življenjska pa 9,3 odstotka.

Rast zavarovalniške dejavnosti je bila predvsem pogojena z izboljšanjem gospodarskega okolja in večje aktivnosti gospodarstva ter večjega nagnjenja prebivalstva k trošenju (tudi k investiranju v različne oblike zavarovalniški produktov). K rasti poslovanja domačih zavarovalnic dodatno prispevajo tudi opravljene storitve na tujih trgih, ki jih zavarovalnice opravljajo tako neposredno, v obliki prostega pretoka storitev, ali pa preko svojih podružnic.

Tržna struktura slovenskega zavarovalnega trga v letu 2018

Zavarovalništvo v Skupini KD

Zavarovalnica AS je leta 2018 zbrala za 300,4 milijona evrov premij, kar pomeni 1,1-odstotno zmanjšanje v primerjavi s preteklim letom. Največji delež obsegajo premije premoženjskih zavarovanj, sledijo zdravstvena ter življenjska zavarovanja.

Na področju premoženjskih zavarovanj smo leta 2018 zabeležili 0,9-odstotno rast v primerjavi s preteklim letom. Zbrana premija je znašala 141,8 milijona evrov in je bila višja pri vseh zavarovalnih vrstah, razen pri zavarovanju odgovornosti pri uporabi plovil ter zavarovanju pomoči. Padec v okviru slednjega je povezan s prekinjenim sodelovanje z zunanjo družbo, ki je za družbo sklepala velik delež premije zavarovanja pomoči. Leni je družba AS začela sklepati nov produkt zavarovanja pomoči Tujina AS, ob sodelovanju z novim asistenčnim partnerjem. Nadpovprečno so rasla avtomobilska zavarovanja, nezgodna zavarovanja, zavarovanja požara in elementarnih nesreč ter druga škodna zavarovanja. Pri avtomobilskih zavarovanjih (zavarovanje avtomobilske odgovornosti in zavarovanje kopenskih motornih vozil) smo navkljub strožji politiki odobravanja izrednih popustov in čiščenju nedobičkonosnega portfelja uspeli doseči 2,5-odstotno rast.

Dosežena 3,8-odstotna rast nezgodnih zavarovanj je posledica rasti vseh pomembnejših zavarovalnih podvrst (poklicna nezgoda, avtomobilska nezgoda in zavarovanja otrok in šolske mladine) in odraz rasti števila novih sklenitev ter rasti povprečne premije.

Leta 2018 je bilo v porastu tudi zavarovanje požara in elementarnih nesreč (2,4-odstotna rast), ki je povezana s pridobitvijo novih zavarovancev požarnih zavarovanj, kot tudi rastjo produkta DOM AS. Rast produkta DOM AS je pomembno prispevala tudi k rasti drugih škodnih zavarovanj (1,2-odstotna rast) in je odraz uspešne prodaje nadstandardnih paketov z dodatnimi kritji (pravna zaščita in stanovanjska asistenca) ter odličnega trenda povečanja obnove zavarovanj.

Premija življenjskih zavarovanj je leta 2018 upadla za 3,6 odstotka v primerjavi z lanskim letom. Upadla so zavarovanja z naložbenim tveganjem, in sicer za 6,5 odstotka, medtem ko so riziko in dodatna zavarovanja življenjska zavarovanja porasla za 1,6 odstotka.

Premija zdravstvenih zavarovanja je v primerjavi z letom 2017 nižja za 2,4 odstotka in znaša 99,7 milijona evrov. Realizacija premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja znaša 95,9 milijona evrov in je v upadu glede na pretekla leta, predvsem zaradi višjega števila odpovedi zavarovanj. Te so predvsem posledica zvišanja premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki smo jo bili prisiljeni izvesti zaradi izrazito negativnega trenda škod v nekaj preteklih letih. Premije dodatnih zdravstvenih zavarovanj naraščajo in leta 2018 znašajo 3,8 milijona evrov, kar je 14,7 odstotka več kot v preteklem letu. V okviru te skupine zdravstvenih zavarovanj je prodajno najuspešnejši produkt za zavarovalnico Specialist z asistenco, ki je bil leta 2018 še dopolnjen z dodatnimi kritji.

Struktura premije zavarovalnice Adriatic Slovenica po zavarovalnih področjih

Adriatic Slovenica zagotavlja storitve na 395 sklepalnih mestih po vsej Sloveniji, v vseh večjih središčih: v Kopru, Postojni, Novi Gorici, Ljubljani, Kranju, Novem mestu, Celju, Mariboru in Murski Soboti ter v petih poslovalnicah: Domžale, Idrija, Krško, Slovenj Gradec, Ribnica, 34 predstavništvih in v enem dodatnem sklepalnem mestu poslovne enote. Fizične osebe lahko sklepajo zavarovanja tudi po spletu. Enostavne zavarovalne rešitve pa lahko izberejo na spletni strani in zaključijo nakup na spletni prodajni točki WIZ.

Prodajno mrežo Podružnice Zagreb tvorijo lastna zastopniška mreža (trideset tržnikov v Zagrebu, Varaždinu in Splitu) in štirideset zunanjih agencij, lociranih na področju celotne Hrvaške. V prodajni mreži Podružnice Zagreb je tudi klicni center, ki je leta 2018 imel približno deset zaposlenih.

Pomembnejše družbe

Adriatic Slovenica, zavarovalna družba, d. d.

Ljubljanska cesta 3a, Koper, Slovenija Telefon: + 386 5 664 31 00

E-pošta: [email protected] Spletna stran: www.as.si Predsednik uprave: Gabrijel Škof Član uprave: Matija Šenk Član uprave: Jure Kvaternik (od 16. 4. 2018)

Prospera družba za izterjavo, d. o. o. Ljubljanska cesta 3, Koper, Slovenija Telefon: + 386 5 664 3333 Spletna stran: www.prospera-kp.si/ Direktorica: Bojana Merše

Viz zavarovalno zastopništvo, d. o. o. Ljubljanska cesta 3a, Koper, Slovenija Brezplačni telefon: 080 11 24 Spletna stran: www.wiz.si Direktor: Marko Štokelj (do 31. 1. 2018), Karmen Škoda Piško (od 1. 2. 2018 do 5. 3. 2018), Gašper Bračič (od 6. 3. 2018)

Zdravje AS, d. o. o. Ljubljanska cesta 3a, Koper, Slovenija Telefon: + 386 030 704 429 Spletna stran: www.as.si E-pošta: [email protected] Direktorica: Katerina Rihter

Agent d. o. o. Cankarjev drevored 4, Izola, Slovenija Direktor: Marjan Šavron (do 28. 2. 2018), Borut Širca (od 1. 3. 2018)

1.14.3. Upravljanje premoženja

Pregled kapitalskih trgov v letu 2018

V letu 2018 so se globalni delniški trgi pocenili. Globalni delniški indeks MSCI je izgubil skoraj 7 odstotkov, merjeno v evrih. Delnice evropskih podjetij in podjetij iz držav v razvoju so se pocenile bolj kot ameriške. Na ameriškem delniškem trgu je bila po visoki rasti tečajev v letu 2017 v prvem kvartalu manjša korekcija. Toda rast in optimizem na borznem parketu sta tečaje povzdignila na nove zgodovinske vrhove. Občutnejši padec indeksov, ki je izbrisal ves letni prirast, se je zgodil v zadnjem kvartalu. Delniške naložbe v Evropi so v letu izgubile okoli 13 odstotkov. V obdobju je evro izgubil proti dolarju približno 4,5 odstotka, kar je tudi eden od razlogov za večji padec tečajev v Evropi kot v ZDA, gledano s stališča evropskega vlagatelja. Trgi v razvoju so se pocenili za okoli 11 odstotkov, merjeno z indeksom MSCI, izraženim v evrih. Med državami BRIK je bil padec največji na Kitajskem. Obvezniški trgi v Evropi so pridobili 0,4 odstotka, merjeno z indeksom Iboxx Europe. Monetarna politika v Evropi je bila še vedno ekspanzivna, toda centralna banka je napovedala konec nakupov na sekundarnem trgu dolžniških vrednostnih papirjev.

Razviti trgi

Gospodarska rast v ZDA je po zadnjih podatkih znašala 3 odstotkov na letni ravni. Trg dela v državi se je še naprej krepil in stopnja brezposelnosti je po zadnjih podatkih znašala nizkih 3,7 odstotka. To je najnižja brezposelnost v ZDA v zadnjih 49-ih letih. Po raziskavah Univerze v Michiganu je bilo zaupanje potrošnika na visokih nivojih. Na drugi strani so se obeti podjetij nekoliko poslabšali, predvsem v drugi polovici leta. Na ameriških borzah se je v letu 2018 pocenila večina sektorjev. Pozitivni donos so vlagateljem prinesle naložbe v sektor zdravstva, ki so pridobile približno 4,5 odstotka v lokalni valuti. Največja pocenitev je bila v sektorjih energetskih podjetij in panogi materialov. Občuten padec cen delnic v energetskem sektorju je posledica padca cen surove nafte v zadnjem četrtletju. Sodček surove nafte je bil na koncu leta tako več kot 30 odstotkov cenejši kot na začetku leta. Občutnejša pocenitev je bila tudi v finančnem sektorju, in sicer okoli 15 odstotkov. Ameriška centralna banka pod vodstvom guvernerja Powella je v letu štirikrat dvignila obrestno mero, vsakič za 25 bazičnih točk. Zgornja meja ciljne obrestne mere tako zdaj znaša 2,5 odstotka. Centralna banka bo nadaljevala z zmanjševanjem bilance po programu. Na decembrskem zasedanju so znižali svojo napoved dvigov v letu 2019. Centralni bankirji tako sedaj pričakujejo, da bodo morali obrestno mero v letu 2019 dvigniti le dvakrat. To je znižalo pričakovanje trga in posledično so upadle tudi zahtevane donosnosti do dospetja na ameriški državni dolg. Le ta je tako na 10-letno ameriško državno obveznico znašala na koncu leta približno 2,7 odstotka.

V Evropi so se najbolj pocenile naložbe v finančnem sektorju. Večji padec so delnice evropskih bank utrpele v maju, ko Italiji po volitvah ni uspelo sestaviti vlade. Občutno se je povišala tudi zahtevana donosnost na italijanski državni dolg. To bo povečalo proračunske odhodke za obresti, ki v Italiji, kjer je državni dolg več kot 130 odstotkov BDP-ja, predstavljajo velik del državne blagajne. Pri sestavi vlade pa je bila uspešna nemška kanclerka Merklova. Nemčija je tako dobila veliko koalicijo, sestavljeno iz centralno desne zaveze CDU/CSU in centralno leve socialdemokratske stranke SDP. ECB je na junijskem zasedanju najavil konec programa monetarnega rahljanja po decembru 2018. V zadnjem četrtletju 2018 bo centralna banka delala mesečne odkupe v višini 15 milijard evrov. Po koncu odkupov bo centralna banka ohranjala bilanco. Dviga obrestnih mer pa ne načrtujejo še v prvi polovici leta 2019. Gospodarska rast na stari celini se je nekoliko ohladila in je po zadnjih podatkih znašala 1,6 odstotka na letni ravni. Brezposelnost v evroobmočju se je v letu znižala za 0,5 odstotne točke in je po zadnjih podatkih Eurostata znašala 8,1 odstotka. Britanska premierka Mayeva je dosegla dogovor z Evropsko komisijo o izstopu Britanije iz EU, toda doma ni dobila zadostne podpore za izvedbo. To je na trg prineslo dodatno volatilnost.

Trgi v razvoju

Med državami BRIK je bila pocenitev najvišja na Kitajskem, in sicer več kot 16 odstotkov. Kitajsko gospodarstvo je po zadnjih podatkih rastlo 6,5 odstotka na letni ravni, kar je bilo pod pričakovanji trga. To je bila najšibkejša rast po globalni finančni krizi. Tudi indeksi PMI kažejo na slabe obete kitajskih podjetij. Na to je vplival tudi trgovinski konflikt z ZDA. Centralna banka je zato večkrat znižala stopnjo rezerv, ki jih morajo držati banke. Ruske delnice so izgubile slab odstotek. V Rusiji je centralna banka v prvem četrtletju dvakrat znižala ključno obrestno mero. Toda padec rublja proti dolarju in višja inflacija v tretjem četrtletju sta dala centralni banki dovolj razlogov za prvi dvig ključne obrestne mere po letu 2015. V decembru so ključno obrestno mero dvignili še enkrat. Potrošniško zaupanje

v državi ostaja na visokih nivojih. Standard & Poor's je zvišal bonitetno oceno na ruski dolg v tuji valuti na BBB-. Med državami BRIK so se podražile le naložbe v Braziliji, merjeno z indeksom MSCI, izraženim v evrih. Brazilski trg je upadel za več kot 16 odstotkov v prvem polletju. Do spremembe sentimenta je prišlo, ko je na predsedniških volitvah zmagal desničarski kandidat Bolsonaro. Trg je tako v zadnji polovici leta nadoknadil izgubo iz začetka leta. Brezposelnost v Braziliji se je znižala in je po zadnjih podatkih znašala 11,6 odstotka. Po volitvah so se izboljšali tudi obeti podjetij in zaupanje potrošnikov. Na indijskem borznem trgu so se tečaji podražili, toda devalvacija domače valute je izbrisala pozitiven donos, gledano s stališča evrskega vlagatelja.

Slovenija in Balkan

Trgi v regiji so v letu 2018 izgubili približno 2,5 odstotka, merjeno z indeksom Stoxx Balkan ex TR & GR. Slovenski borzni indeks SBITOP je ostal dokaj nespremenjen. Na tečaje je v prvi polovici leta pomembno vplivala prevzemna aktivnost. Kitajska skupina Hisense je prevzela velenjsko Gorenje po ceni 12 evrov za delnico. SBITOP je v juniju bil prvič po 8-ih letih nad vrednostjo 900 indeksnih točk. Novi član borznega indeksa pa je postala največja slovenska banka, NLB d. d. Padec tečajev na domačem trgu je bil v drugi polovici leta. V letu 2018 so se najbolj pocenile naložbe v Telekom Slovenije in Cinkarno Celje. Ostali trgi v regiji so se pocenili, z izjemo Srbije. Največja pocenitev je bila na bolgarskem trgu, kjer je indeks SOFIX na koncu leta več kot 12 odstotkov pod nivojem iz začetka leta.

Slovenska industrija vzajemnih skladov

Konec leta 2018 je na slovenskem trgu delovalo šest slovenskih družb za upravljanje, v katerih je bilo 31. 12. 2018 po podatkih Agencije za trg vrednostnih papirjev 2.469 milijarde evrov sredstev 444.899 vlagateljev. V primerjavi s koncem leta 2017 so se sredstva v upravljanju vzajemnih skladov konec leta 2018 znižala za 7 odstotkov oziroma 187 milijonov.

Glede na obseg čiste vrednosti sredstev v upravljanju v vzajemnih skladih je imela konec leta 2018 največ sredstev v upravljanju družba NLB Skladi, in sicer 792,7 milijona evrov, kar predstavlja 32,1-odstotni tržni delež. Sledi ji družba Triglav Skladi s 606,1 milijona evrov in 24,6-odstotnim tržnim deležem ter na tretjem mestu družba KD Skladi s 478,1 milijona evrov 53.581 vlagateljev in 19,4-odstotnim tržnim deležem.

Sredstva v upravljanju KD Krovnega sklada so se konec leta 2018 glede na konec leta 2017 zmanjšala za 10,1 odstotka oziroma 53,5 milijona evrov. Znižanje sredstev je posledica padca na kapitalskih trgih in s tem negativnega učinka v višini 7,65 odstotka oziroma 40,5 milijona evrov ter negativnega učinka neto tokov v višini 2,45 odstotka oziroma 13 milijonov evrov. Vplačila v KD Krovni sklad so v letu 2018 znašala 35,2 milijona evrov, izplačila pa 48,1 milijona evrov.

Tržni deleži posameznih družb za upravljanje 31. 12. 2018, merjeni z obsegom čiste vrednosti sredstev v upravljanju v vzajemnih skladih:

Upravljanje premoženja v Skupini KD

Družba KD Skladi je najstarejša in ena vodilnih družb za upravljanje v Sloveniji. Ustanovljena je bila 24. 2. 1994 kot Kmečka družba d. d.. Med poslovanjem se je večkrat preimenovala (2001 v KD Investments, nato v KD Investments, družba za upravljanje, d. d. ter nato v KD Investments, družba za upravljanje, d. o. o.). Od leta 2008 nosi ime KD Skladi, družba za upravljanje, d. o. o., krajše KD Skladi, d. o. o..

Osnovna dejavnost družbe KD Skladi je upravljanje investicijskih skladov. Družba ponuja vlagateljem (zlasti iz Jugovzhodne Evrope) kar najširši izbor naložbenih možnosti po svetu in jim hkrati zagotavlja celovito ponudbo investiranja v tej regiji. Družba je konec leta 2018 upravljala KD Krovni sklad s 16 podskladi, ki investirajo v različne vrste vrednostnih papirjev (delnice, obveznice, depoziti) na različne svetovne kapitalske trge in panoge ter KD Adriatic Value Fund, specialni investicijski sklad, prvi regulirani nepremičninski alternativni investicijski sklad (AIS) v Sloveniji, ki ga upravlja v sodelovanju s Peakside Capital, mednarodno svetovalno družbo za nepremičnine.

Družba je konec leta 2018 upravljala naslednje podsklade KD Krovnega sklada: KD Galileo, mešani fleksibilni sklad, KD Rastko, evropski delniški sklad, KD Bond, obvezniški – EUR, KD MM, sklad denarnega trga – EUR, KD Prvi izbor, sklad delniških skladov, KD Balkan, delniški, KD Novi trgi, delniški, KD Surovine in energija, delniški, KD Tehnologija, delniški, KD Vitalnost, delniški, KD Indija – Kitajska, delniški, KD Latinska Amerika, delniški, KD Vzhodna Evropa, delniški, KD Dividendni, delniški in KD Amerika, delniški in KD Corporate Bonds, obvezniški sklad.

KD Skladi je v več kot dveh desetletjih delovanja prejela veliko priznanj za uspešno upravljanje premoženja. Leta 2018 je po izboru revije Moje finance upravljavec Primož Cencelj iz družbe KD Skladi prejel najvišje priznanje na področju upravljanja v Sloveniji in postal naj upravljavec leta 2017. V osemletni zgodovini podeljevanja nagrad že petič naj upravljavec leta prihaja iz družbe KD Skladi, od tega je nagrado že tretjič prejel Primož Cencelj. Med najboljših sedem, na četrto mesto, pa se je uvrstil še Aleš Lokar, prav tako iz KD Skladov. KD Skladi so prejeli kar štiri kipce Zvezdonose – najvišjo oceno 5 zvezdic, ki kažejo na kakovost upravljanja sklada. Zmagovalna vzajemna sklada z najboljšo oceno, pet zvezdic, za triletno in petletno obdobje sta postala KD Bond, obvezniški – evropski in KD Rastko, evropski – delniški.

Zunaj Slovenije delujeta dve hčerinski družbi za upravljanje, ki skupaj upravljata 17 investicijskih skladov, od tega 13 vzajemnih skladov na Hrvaškem in 4 v Makedoniji. KD Skladi, d. o. o. je bila na dan 31. 12. 2018 obvladujoče podjetje družbe za upravljanje KD Locusta Fondovi d. o. o., Savska cesta 106, Zagreb, v kateri ima 90-odstotni delež, in družbe za upravljanje KD Fondovi A. D. Skopje, Bul. Partizanski odredi 14A, Skopje, Makedonija, v kateri ima 94,60-odstotni delež.

Podatki o investicijskih skladih Skupine KD 31. 12. 2018

Slovenija	na dan 31. 12. 2018
Število (UCTIS) skladov	16
Sredstva v upravljanju (UCTIS) skladov	478 milijonov evrov
Število alternativnih skladov	1
Sredstva v upravljanju alternativnih skladov	30 milijonov evrov
Število zaposlenih na področju upravljanja premoženja	11
Skupno število zaposlenih	53
Sredstva v upravljanju (vključno z gospodarjenjem)	691 milijonov evrov
Hrvaška	na dan 31. 12. 2018
Število (UCTIS) skladov	8
Sredstva v upravljanju (UCTIS) skladov	32 milijonov evrov
Število alternativnih skladov	5
Sredstva v upravljanju alternativnih skladov	8 milijonov evrov
Število zaposlenih na področju upravljanja premoženja	3
Skupno število zaposlenih	9
Skupaj sredstva v upravljanju	40 milijonov evrov
Makedonija	na dan 31. 12. 2018
Število skladov	4
Število zaposlenih na področju upravljanja premoženja	3
Skupno število zaposlenih	6
Sredstva v upravljanju	21 milijonov evrov

Pomembnejše družbe

Slovenija

KD Skladi, družba za upravljanje, d. o. o. Dunajska cesta 63, Ljubljana, Slovenija Telefon: + 386 1 582 67 80 E-pošta: [email protected] Spletna stran: www.kd-skladi.si Predsednik uprave: Luka Podlogar Član uprave: Casper Frans Rondeltap

Hrvaška

KD Locusta Fondovi, društvo za upravljanje investicijskim fondovima, d. o. o. Savska cesta 106, 10000 Zagreb, Hrvaška Telefon: + 385 1 4864 060 E-pošta: [email protected] Spletna stran: www.kd-group.hr Predsednik uprave: Zvonimir Marić Član uprave: Marko Wölfl Član uprave: Amir Hadžijusufović

Makedonija

KD Fondovi A. D., Skopje Bulevar Partizanski odredi 14a, 1000 Skopje, Makedonija Telefon: + 389 2 3105 930 E-pošta: [email protected] Spletna stran: www.kd-fondovi.mk Izvršni član upravnega odbora: Laze Kamčev Izvršni član upravnega odbora: Vesna Karkinska Predsednik – neizvršni član upravnega odbora: Luka Podlogar Neizvršni član upravnega odbora: Casper Frans Rondeltap Neizvršni član upravnega odbora: Ivan Pajek

1.15.RAZISKAVE IN RAZVOJ

V letu 2018 je v družbah Skupine KD na področju raziskav in razvoja potekalo več dejavnosti. V zavarovalnici Adriatic Slovenica celovit nabor sodobnih zavarovanj in dodatnih storitev za svoje zavarovance dopolnjujejo z inovativnimi zavarovalno-finančnimi produkti ter svetovanjem, ki stranki omogoča zavarovanje po meri, kakovostno zavarovalno zaščito in hitro pomoč, še zlasti ob reševanju škode.

Na področju življenjskih zavarovanj smo marca začeli sklepati novo inovativno zavarovanje Moj življenjski kasko (MŽK). To je življenjsko zavarovanje za primer smrti (riziko življenjsko zavarovanje), ki strankam omogoča načrt zaščite za vse življenjske situacije. Potrebe po zavarovalni zaščiti se v daljšem življenjskem obdobju, ki ga stranka običajno izbere ob sklenitvi življenjskega zavarovanja, lahko bistveno spremenijo, zato konstantne zavarovalne vsote pogosto niso najboljša rešitev. MŽK kasko prav zato nudi prilagodljivo zavarovalno vsoto za primer smrti, saj ustreza potrebam strank po zavarovalni zaščiti skozi čas, kar pomeni, da se zavarovalna vsota prilagaja posameznemu življenjskemu obdobju. Zavarovalna vsota se določi na podlagi štirih skupin potreb po zavarovalni zaščiti (gospodinjski stroški, krediti in dolgovi, stroški šolanja otrok, zapuščina) in stopnje pomembnosti posamezne potrebe, ki jo stranka lahko opredeli kot visoko, višjo, srednjo, nizko oziroma nepomembno. Na ta način stranke pridobijo ustrezno višino zaščite, hkrati pa plačujejo ugodnejšo premijo.

MŽK združuje širok nabor kritij, ki zavarovancu in njegovi družini zagotavljajo zaščito v primeru bolezni, nezgode, brezposelnosti in smrti (s kritji kot so npr. izplačilo za zdravljenje kritičnih bolezni, zdravstvena in nezgodna renta, enkratno izplačilo za trajno invalidnost, oprostitev plačila premije v primeru brezposelnosti in delovne nezmožnosti oziroma trajne invalidnosti, zlom kosti, nezgodna kritja otroka, dnevno nadomestilo zaradi nezgode, preventivna storitev za zdravje …). Kot novost je pri MŽK možno skleniti tudi zdravstveno zavarovanje Specialisti z asistenco in drugim zdravniškim mnenjem strokovnjakov iz tujine. Vsa kritja lahko zavarovanci spreminjajo ves čas trajanja zavarovanja in jih prilagajajo svojim potrebam. Dodatna prednost je še ta, da stranki v zadnji tretjini dobe trajanja zavarovanja mesečne premije za kritje primera smrti ni treba več plačevati, če zavarovalna vsota v zadnjem letu trajanja znaša 30 odstotkov zavarovalne vsote prvega leta ali manj. Ob uvedbi MŽK-ja smo prenovili Življenjski kasko – Asistenca življenja in ga spremenili v življenjsko zavarovanje s padajočo zavarovalno vsoto in enkratnim plačilom premije. Namenjeno je strankam v primeru najema kredita.

Že v začetku leta 2018 je tržna mreža popolnoma prešla na elektronsko sklepanje prek aplikacije Skleni AS. S tem smo vsem zastopnikom in strankam omogočili sprejem in sklenitev življenjskega zavarovanja prek spleta. V izjemnih primerih (npr. v redkih primerih nedelovanja spletne povezave) pa še vedno omogočamo sklepanje aktualnih življenjskih zavarovanj tudi s fizično ponudbo.

Pri pokojninskem varčevanju smo uspešno nadaljevali s trženjskimi aktivnostmi, začetimi minulo leto. Našim poslovnim partnerjem smo omogočili varno komunikacijo in izmenjavo datotek z zaupno poslovno vsebino prek spletnega portala AS B2B. Zagotovili smo jim tudi ustrezno strokovno podporo, saj so bila izobraževanja za skrbnike ključnih strank in osebne svetovalce o prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju organizirana vse leto.

Da bi bili našim zavarovancem še bolj dostopni za pojasnila in vprašanja, smo septembra izoblikovali tim skrbnikov, specializiranih za odgovore na vprašanja zavarovancev o uveljavljanju pravic prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in odkupov.

O prednostih Pokojninskega varčevanja AS in davčni olajšavi, ki jo omogoča, smo obiskovalce naše internetne strani as.si in Facebooka obveščali z rednimi prispevki, predstavitev Pokojninskega varčevanja AS – individualno je bila objavljena tudi v obliki kratkega videa. Zavarovancem smo na portalu Moj AS omogočili hiter in preprost dostop do izračuna informativnega zneska njegove maksimalne davčne olajšave.

Na področju premoženjskih zavarovanj je zavarovalnica AS razvila dva nova produkta, ki sta namenjena samo spletni prodaji – WIZ Kuža in WIZ Smučar. Nadaljevali smo s produktom Podjetnik AS PLUS, kjer smo na isti polici združili več premoženjskih produktov. V zadnjem kvartalu smo posodobili zavarovalne podlage za zavarovanje sončnih elektrarn.

Prenovljena strategija na področju avtomobilskih zavarovanj in izboljšave premijskih cenikov ter segmentacija zavarovanj osebnih in tovornih vozil je prispevala k pozitivnejšim rezultatom te zavarovalne vrste. Nadaljevali smo z intenzivnimi analizami podatkov za še podrobnejšo ciljno segmentacijo portfelja za sprejem v zavarovanje. 1. januarja 2019 smo skladno z zakonodajo povišali najnižje zavarovalne vsote za obvezna zavarovanja avtomobilske odgovornosti, ki zdaj za škodo zaradi smrti, telesne poškodbe in prizadetega zdravja, znaša 5.240.000, za gmotno škodo pa 1.050.000 evrov za posamezni škodni dogodek. V začetku leta 2018 je AS ponudil posodobljeno ponudbo asistenčnega zavarovanja Tujina AS. V novi asistenčni mreži nudi strankam storitve medicinskega osebja in zdravnikov različnih specializacij po vsem svetu, 24-urno asistenco v slovenskem jeziku in rešuje težave na potovanjih od prtljage do izgubljenih dokumentov.

Na področju zdravstvenih zavarovanj je zavarovalnica AS nadaljevala z izvajanjem strategije, ki zagotavlja celovito zdravstveno oskrbo za zavarovance. Prav tako smo si prizadevali, da ohranimo še naprej vodilno mesto med zavarovalnicami pri razvoju inovativnih zdravstvenih produktov in z zdravjem povezanih asistenčnih storitev. Posameznikom in podjetjem zagotavljamo možnost sklenitve sodobnih paketov zdravstvenih, nezgodnih in življenjskih zavarovanj, saj se pri razvoju zavedamo pomena stalnega spremljanja potreb in želja naših zavarovancev. Tako smo leta 2018 posodobili zavarovanje Specialisti s kritji psihološke pomoči, strokovnega posveta po telefonu, načrta zdravljenja po nezgodah in drugim mnenjem priznanih strokovnjakov iz tujine in ga poimenovali Specialisti z asistenco. V drugi polovici leta smo pričeli ponujati posodobitve zdravstvenih zavarovanj (Specialiste z asistenco) tudi vsem našim obstoječim zavarovancem. Kakovostne in učinkovite asistenčne storitve temeljijo na razvoju informacijske podpore in nadgradnji delovanja Centra Zdravje AS, ki se razvija v ključno stično točko za pomoč zavarovancem pri reševanju zdravstvenih težav. Leta 2018 smo veliko pozornosti namenili pogodbeni mreži izvajalcev zdravstvenih storitev in nadaljevali s standardizacijo postopkov najbolj pogostih dejavnosti zdravstvenih storitev, ki jih izvajalci izvajajo za zavarovance prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj. Za reševanje zavarovalnih primerov (ortopedija, fizioterapija, dermatologija, kirurgija…) gradimo poslovne odnose s priznanimi strokovnjaki in izbiramo najbolj kakovostne in strokovno usposobljene izvajalce teh storitev. Prav tako smo nadaljevali z aktivnostmi, ki vplivajo na koncentracijo naročanja zdravstvenih storitev za zmanjšanje števila izvajalcev v pogodbeni mreži. Veliko pozornost namenjamo poslovnim procesom, ki jih je potrebno obvladovati med deležniki trga samoplačniških zdravstvenih storitev, za kar je potreben predvsem razvoj digitalnih rešitev. V ta namen je bilo ustanovljeno podjetje Medifit, ki bo v sklopu kreiranja poslovnega sistema na področju zdravstva ponujalo tehnološke rešitve za povezovanje vseh deležnikov: zavarovalnic, izvajalcev zdravstvenih storitev in pacientov.

Tim IT kontinuirano sledi strateškim iniciativam v sklopu strategije družbe, spremlja poslovno okolje, razvoj in zahteve stroke ter dobre prakse upravljanja IT. Vodilo aktivnosti je bilo vzpostaviti sodoben ekosistem, ki bo omogočal hiter in učinkovit razvoj sodobnih digitalnih rešitev in aplikacij. Družbam v skupinah AS in KD smo nudili informacijsko podporo in zagotavljali gostovanje v privatnem oblaku družbe AS. Lastnim zastopnikom in partnerjem smo omogočili zajem anketnih vprašanj za zagotavljanje skladnosti z IDD direktivo, ki vključuje tudi zajem digitaliziranega lastnoročnega podpisa. Za produkt Tujina AS smo zunanjemu partnerju omogočili uporabo web servisov, preko katerih pridobiva podatke o veljavnih zavarovanjih za prikaz v lastnih informacijskih sistemih. Za izpolnjevanje zahtev GDPR-ja smo informatizirali proces pridobivanja dovoljenj strank za obveščanje, vodenje revizijskih sledi in proces realizacije zahtevkov za izbris ter posredovanje podatkov. Neprenehoma smo nadgrajevali obstoječe informacijske sisteme z dodatnimi funkcionalnostmi, vezanimi tako na prodajne, škodne kot tudi na računovodske procese. Med drugim smo podprli spremenjen in optimiziran proces fakturiranja.

Podružnica Zagreb načrtuje nadaljnje intenziviranje klasične in digitalne prodaje avtomobilskih in življenjskih zavarovanj, vezanih na enote investicijskih skladov kot edina specializirana zavarovalnica na tem trgu. Ponudili bodo novo zavarovanje Življenjski kasko in še več pozornosti namenili servisu strank v lastnem klicnem centru.

KD Skladi so že leta 2017 začeli z razvojem področja alternativnih skladov, namenjenih predvsem institucionalnim vlagateljem in premožnejšim posameznikom. V letu 2018 je prvi alternativni nepremičninski sklad, KD Adriatic Value Fund, specialni investicijski sklad, investiral v tri poslovne nepremičnine v Sloveniji. Družba ocenjuje, da je področje alternativnih skladov zanimivo za njen razvoj in načrtuje v prihodnosti lansirati nove sklade, ki bodo nalagali svoja sredstva v alternativne naložbene razrede.

Tudi pri optimizaciji poslovanja družba KD Skladi nenehno razvija nove digitalne rešitve, ki prispevajo k učinkovitosti poslovanja in izboljšanju uporabniške in izkušnje za vlagatelje. Družba KD Skladi je konec leta 2018 lansirala tudi nov, fleksibilni varčevalni paket Moj izbor, ki vlagateljem omogoča menjavo skladov znotraj varčevalnega načrta, v katere nalagajo s periodičnimi vplačili.

1.16.UPRAVLJANJE TVEGANJ IN NOTRANJA REVIZIJA

Upravljanje tveganj predstavlja pomemben vidik poslovanja družbe KD in Skupine KD. Učinkovit proces upravljanja tveganj pomaga družbi in skupini pri uresničevanju strateških ciljev in izpolnjevanju njunega poslanstva. Upravljanje tveganj je vključeno v celoten poslovni proces družbe in usklajeno s strategijo družbe in skupine. Družba s celovito obravnavo in obvladovanjem tveganj, ki jim je izpostavljena pri izvajanju svoje dejavnosti, izboljšuje svoje korporativno upravljanje v korist vseh svojih deležnikov, delničarjev, vlagateljev, strank in zaposlencev.

Upravljanje tveganj vodstvo skupine razume kot prvo linijo obrambe v družbi oziroma v skupini ter kot način, da se prepreči nastanek razmer, ki bi lahko ogrozile obstoj Skupine. Pri tem kapital družbe dopolnjuje obvladovanje tveganj v smislu zagotavljanja izpolnjevanja obveznosti skupine tudi ob zanjo neugodnih izrednih dogodkih. Obvladovanje tveganj je eden osrednjih delov strateškega upravljanja Skupine.

Profil tveganj družbe v letu 2018 ni bistveno spremenil, presežek razpoložljivega kapitala nad zahtevanim pa se je celo povečal. V opazovanem obdobju se ni uresničilo nobeno od pomembnejših tveganj, ki jih ima zavarovalnica evidentirane v okviru kataloga tveganj.

Na področju upravljanja s tveganji se bomo v zavarovalnici poleg osnovne dejavnosti obvladovanja tveganj ter izračunavanja in poročanja kapitalske ustreznosti družbe še naprej ukvarjali tudi z izvajanjem raznih scenarijev in analiz vpliva načrtovanih naložbenih, zavarovalnih ali strateških aktivnosti na kapitalsko ustreznost družbe in doseganje zastavljenega apetita do tveganj. V letu 2019 se bodo nadaljevale aktivnosti iz leta 2018 za zagotovitev hitrejšega in enostavnejšega pridobivanja podatkov, potrebnih za izračun kapitalske ustreznosti in regulatorno poročanje.

Zavarovalnica bo tudi v prihodnje največ pozornosti namenjala spremljanju in obvladovanju zavarovalnih, tržnih in operativnih tveganj.

1.16.1. Sistem upravljanja tveganj

Družba in Skupina za doseganje navedenih ciljev vzpostavljata upravljanje tveganj skladno z zakonodajo in upoštevanjem dobre poslovne prakse, kar zahteva sistematični pristop k upravljanju tveganj na vseh področjih in ravneh delovanja družbe in Skupine. V ta namen sta razvili sistem treh obrambnih linij za uspešno in dolgoročno učinkovito upravljanje tveganj.

Prvo obrambno linijo sistema upravljanja tveganj predstavljajo posamezna poslovna področja, ki pri svojem poslovanju odgovorno in dejavno upravljajo tveganja. Področja so odgovorna za učinkovito delovanje notranjih kontrol in izvajanje poslovnih dejavnosti v skladu s predpisanimi limiti, politikami in zastavljenimi strateškimi cilji.

Drugo obrambno linijo sestavljajo Odbor za upravljanje tveganj, Odbor za upravljanje bilance (ALCO) ter Služba za upravljanje tveganj.

Odbor za upravljanje bilance je bil ustanovljen za učinkovito upravljanje sredstev in obveznosti družbe in skupine, sprejemanje poenotenih naložbenih strategij in politik skupine, upravljanje kapitala, likvidnosti ter tveganj in spremljanje gospodarskih gibanj, ključnih za poslovanje družb skupine.

Odbor za upravljanje tveganj opredeli in spremlja pomembna obstoječa in morebitna tveganja, opredeli metodologije in standarde upravljanja ter merjenja tveganj ter izvaja smernice lastne ocene tveganj in kapitalske ustreznosti.

Služba za upravljanje tveganj razvija limite v posameznih kategorijah tveganj in operativno podpira Odbor za upravljanje tveganj in Odbor za upravljanje bilance.

Tretjo obrambno linijo predstavlja Služba notranje revizije, ki skrbi za učinkovitost in zanesljivost notranjega kontrolnega okolja in procesov.

1.16.2. Proces upravljanja tveganj

Proces upravljanja tveganj v družbi in Skupini ima tako jasno določene pristojnosti, odgovornosti in pooblastila. Upravljanje tveganj je ugotavljanje, merjenje oziroma ocenjevanje, obvladovanje in spremljanje tveganj na vseh ravneh, vključno s poročanjem o tveganjih, ki jim je ali bi jim lahko bila družba oziroma Skupina izpostavljena pri svojem poslovanju.

Ukrepi za upravljanje tveganj in postopki za izvajanje in spremljanje izvajanja teh ukrepov so določeni za vsako vrsto tveganja, ki jim je Skupina izpostavljena pri posameznih vrstah poslov, ki jih opravlja, in za tveganja, ki jim je izpostavljena pri vseh poslih, ki jih opravlja.

Proces upravljanja tveganj vsebuje naslednje ključne korake:

ugotavljanje prepoznavanje tveganj, ki obsega celovito in pravočasno prepoznavanje tveganj, katerim je oziroma bi jim lahko bila izpostavljena Skupina, in analizo vzrokov za njihov nastanek;
merjenje oziroma ocenjevanje tveganj, ki obsega izdelavo kvantitativnih in/ali kvalitativnih ocen za merljiva in/ali nemerljiva tveganja, ki so bila prepoznana v postopku ugotavljanja tveganj;
obvladovanje tveganj, ki obsega postopek izbire in uvedbe ukrepov za zniževanje tveganj;
spremljanje tveganj, ki obsega pravila glede odgovornosti, pogostosti in načina spremljanja tveganj;
poročanje o tveganjih, ki obsega vsebino rednih in izrednih poročil ter pogostost poročanja.

1.16.3. Upravljanje tveganj na ravni Skupine KD

Sistem upravljanja tveganj na ravni Skupine je prilagojen strukturi, naravi, obsegu ter kompleksnosti in tveganosti poslov, s katerimi se skupina ukvarja. Upoštevati mora razlike v tveganjih, s katerimi se pri poslovanju soočajo posamezne družbe, posebnosti posameznega podjetja, poslovnega okolja in učinke tveganj posamezne članice na druge članice in celotno Skupino. Skupina posveča posebno pozornost pri tem koncentraciji tveganj in njihovi ustrezni razpršitvi.

Regulirane članice Skupine samostojno razvijajo lastne modele sistemov obvladovanja tveganj glede na lastne področne zakone oz. skladno z naravo svoje dejavnosti. Del sistemov upravljanja tveganj, ki se lahko razvija poenoteno za celotno Skupino, pa družba vzpostavlja in razvija centralizirano.

Tveganja, ki jim je Skupina izpostavljena, delimo v pet glavnih skupin: finančna, zavarovalna, operativna, strateška, tveganja upravljanja kapitala in druga tveganja.

Sistem upravljanja tveganj zajema najmanj naslednja najpomembnejša področja tveganj:

kapitalska ustreznost;
sklepanje zavarovanj in oblikovanje zavarovalno-tehničnih rezervacij;
upravljanje sredstev in obveznosti;
naložbe, zlasti v izvedene finančne instrumente in podobne obveze;
likvidnost;
upravljanje zavarovalnih, tržnih, kreditnih, operativnih, likvidnostnih tveganj in tveganj koncentracije ter vseh drugih tveganj, ki jim je družba izpostavljena;
pozavarovanje in druge tehnike za zmanjševanje tveganj.

Tržno tveganje je tveganje nastanka izgube ali neugodne spremembe v finančnem položaju družbe, ki nastane zaradi nihanj v višini in spremenljivosti tržnih cen sredstev, obveznosti in finančnih instrumentov.

Kreditno tveganje je tveganje izgube ali neugodne spremembe v finančnem položaju družbe zaradi nihanj v kreditnem položaju izdajateljev vrednostnih papirjev, nasprotnih strank in morebitnih dolžnikov, ki so jim izpostavljene družbe v obliki tveganja neplačila nasprotne stranke, tveganja spremembe kreditnega pribitka in tveganja koncentracije tržnega tveganja.

Likvidnostno tveganje je tveganje družbe, da ne more unovčiti naložb in drugih sredstev za poravnavo svojih finančnih obveznosti, ko te zapadejo.

Zavarovalno tveganje je tveganje nastanka izgube ali neugodne spremembe v vrednosti zavarovalnih obveznosti zaradi neustreznih premij in neustreznih predpostavk, upoštevanih v izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij.

Operativno tveganje je tveganje izgube družbe zaradi neprimernega ali neuspešnega izvajanja notranjih procesov, ravnanja ljudi ali delovanja sistemov ali zaradi zunanjih dogodkov.

Strateško tveganje je tveganje nastanka izgube, ki nastane zaradi nepravilnih poslovnih odločitev, neustreznega izvajanja sprejetih odločitev in premajhne odzivnosti na spremenjeno poslovno okolje.

Pri tveganju upravljanja kapitala je prvi cilj zagotavljanje zadostne in primerne kapitalske ustreznosti družbe in skupine. V skladu z veljavno zakonodajo redno merimo znesek razpoložljivega kapitala za pokrivanje regulatorne kapitalske zahteve na ravni vsake posamezne družbe in na ravni Skupine.

Regulirane družbe v Skupini (zavarovalnice in družbe za upravljanje) redno spremljajo kapitalsko ustreznost in izpolnjevanje kapitalskih zahtev v skladu z veljavnimi področnimi predpisi. V dejavnosti upravljanja premoženja družba ocenjuje kapitalsko ustreznost glede na svoj profil tveganosti in izdeluje notranjo oceno kapitalske ustreznosti. Največja zavarovalnica v Skupini pa na letni ravni spremlja vpliv tveganj na kapital in izračunava kapitalsko ustreznost po direktivi Solventnost II.

1.16.4. Povezanost sistema upravljanja tveganj s poslovno strategijo Skupine

Upravljanje tveganj se začne s strategijo Skupine, kot pri vseh drugih dejavnostih, ki so povezane s poslovanjem. Po oblikovanju strategije se vzpostavijo nadzorni mehanizmi, ki omogočajo, da se strategija izvaja tako, da lahko vsi timi optimalno izvajajo ključne dejavnike vrednosti in učinkovito upravljajo tveganja, ki nastanejo pri teh dejavnikih.

Povezanost strategije poslovanja Skupine s sistemom upravljanja tveganj

Temeljni koncept strategije upravljanja tveganj je na podlagi strategije poslovanja in upravljanja kapitala (zmogljivosti tveganj) določiti ustrezen apetit po tveganjih, vključno s toleranco do najpomembnejših tveganj.

Apetit po tveganjih predstavlja na ravni podjetja skupni znesek tveganja, ki ga je Skupina pripravljena sprejeti pri uresničevanju svojega poslanstva in vizije, poslovnih in strateških ciljev.

Dopustne meje tveganja predstavljajo največje tveganje, ki ga je Skupina pripravljena sprejeti glede na vsako kategorijo tveganja za doseganje poslovnih in strateških ciljev tako, da družba kumulativno deluje v okviru opredeljenega apetita po tveganju. Operativni limiti se nanašajo na vsakodnevne poslovne odločitve.

1.16.5. Notranja revizija

Notranje revizije posameznih družb v Skupini KD so v letu 2018 delovale kot dejavni členi sistema notranjega nadziranja in so pomagale dosegati opredeljene cilje s spodbujanjem premišljenega, urejenega načina vrednotenja in izboljševanja uspešnosti upravljanja s tveganji. Z dajanjem neodvisnih in nepristranskih zagotovil ter z opravljanjem svetovalnih dejavnosti so ustvarjale dodano vrednost. Neposredno so tudi preverjale, ali je sistem notranjih kontrol vzpostavljen in ali deluje učinkovito na način, da zagotavlja varnost, učinkovitost in gospodarnost poslovanja. Notranje revizije so na podlagi izvedenih revizij podale predvsem priporočila za: zmanjšanje ugotovljenih tveganj, odpravo nepravilnosti, izboljševanje sistemov notranjih kontrol in izboljševanje upravljanja revidiranih področij ter za prenos dobre prakse.

Večina notranjih revizorjev ima dolgoletne izkušnje v revizijski dejavnosti in tudi v panogi. Pridobljene imajo tudi različne strokovne nazive (preizkušeni notranji revizor, revizor, CRMA).

Notranje revizije v skupini izvajajo program zagotavljanja in izboljševanja kakovosti, ki pokriva vse vidike delovanja notranjega revidiranja. Program vključuje notranje in zunanje presoje in je zasnovan tako, da omogoča ocenjevanje skladnosti delovanja z zakonodajo, Mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju in Kodeksom etike. Program presoja tudi učinkovitost in uspešnost delovanja notranje revizije ter ugotavlja možnosti za izboljšave. Notranje presoje izvajajo predstojniki notranjih revizij na ravni posameznih poslov in na letni ravni.

Zunanja presoja se izvede najmanj enkrat v petih letih. Izvede jo zunanji neodvisni presojevalec. Poročilo o zadnji zunanji presoji kakovosti delovanja notranje revizije je bilo izdano v začetku leta 2018 za družbo Adriatic Slovenica. Neodvisni presojevalec je izrazil mnenje, da notranja revizija v vseh pomembnih pogledih deluje skladno z/s:

relevantno zakonodajo,
Mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju,
Kodeksom notranjerevizijskih načel,
Kodeksom poklicne etike notranjega revizorja.

Izrazil je tudi mnenje, da notranja revizija deluje učinkovito in uspešno, pri svojem delu se osredotoča na strateške cilje družbe, izpolnjuje pričakovanja uprave, revizijske komisije, nadzornega sveta in drugih notranjih uporabnikov. Za sistematično in dosledno spremljanje izvajanja ukrepov oz. danih priporočil ima vzpostavljeno lastno napredno rešitev. Notranja revizija dodaja vrednost zavarovalnici, saj pomembno prispeva k uspešnosti družbe.

1.17. ZAPOSLENI IN TRAJNOSTNI RAZVOJ V SKUPINI KD

1.17.1. Zaposleni

V Skupini KD smo s svojim delovanjem v storitveni panogi močno odvisni od zadovoljstva, zavzetosti in motiviranosti naših zaposlenih, ker le tako lahko zadovoljimo želje in potrebe naših deležnikov – strank, poslovnih partnerjev in posledično lastnikov.

Tudi leta 2018 smo izvedli vsakoletno preverjanje in ocenjevanje kompetenc, ki predstavlja podlago za pripravo izobraževalnih razvojnih načrtov. Uspešnost sistemov upravljanja z zaposlenimi smo ponovno spremljali z merjenjem organizacijske klime, sistemov vodenja in zadovoljstva zaposlenih, kot tudi s spremljanjem ključnih kadrovskih kazalcev.

Število in izobrazbena struktura zaposlenih v družbi KD in Skupini KD

Konec leta 2018 je bilo v Skupini KD ob upoštevanju deleža zaposlitve v posamezni družbi 1.177,7 zaposlenih, to je 27,4 zaposlenih manj kot ob koncu leta 2017.

	31. 12. 2018		31. 12. 2017
Zaposleni po družbah	FTE *	delež v %	FTE *	delež v %	Indeks 2018/2017
Finančne storitve
KD d. d., Ljubljana	1	0,1 %	1	0,1 %	100
KD Group d. d., Ljubljana	22,3	1,9 %	25,8	2,1 %	86
KD Kapital d. o. o., Ljubljana	0	/	0	/	/
Firsthouse Investments Limited LLC, Ciper	0	/	0	/	/
Drugo
KD Kvart d. o. o., Ljubljana	2	0,2 %	8	0,7 %	25
DRI Naložbe d. o. o., Ljubljana	1	0,1 %	0	/	/
Šumijev Kvart d. o. o., Ljubljana	0,3	0,0 %	0	/	/
Gradnje inženiring d. o. o., Ljubljana	0	/	0	/	/
Projektor d. o. o., Ljubljana	14	1,2 %	12	1,0 %	117
Fontes Group d. o. o., Beograd	0	/	0	/	/
KD IT d. d., Ljubljana	0	/	0	/	/
Delujoče poslovanje	40,6	3,4 %	46,8	3,9 %	86,7
Zavarovalništvo
Adriatic Slovenica d. d., Koper	1.037,2	88,1 %	1.055,5	87,6 %	98
Prospera d. o. o., Koper	8,5	0,7 %	12	1,0 %	71
VIZ d. o. o., Koper	2,3	0,2 %	2	0,2 %	113
KD IT d. o. o., Ljubljana	0	/	1	0,1 %	0
Zdravje AS d. o. o., Koper	4,3	0,4 %	1,4	0,1 %	305
Agent d. o. o., Izola	17	1,4 %	19	1,6 %	89
Upravljanje premoženja
KD Skladi d. o. o., Ljubljana	53,0	4,5 %	52,4	4,3 %	101
KD Locusta Fondovi d. o. o., Zagreb	9	0,8 %	9	0,7 %	100
KD Fondovi ad, Skopje	6	0,5 %	6	0,5 %	100
Ustavljeno poslovanje	1.137,2	96,6 %	1.158,3	96,1 %	98,2
Skupina KD	1.177,7	100 %	1.205,1	100 %	97,7

Opomba:

* FTE – število zaposlenih glede na delež zaposlitve v posamezni družbi.

V Skupini KD ima največji delež, 49 odstotkov zaposlenih, zaključeno VII. stopnjo izobrazbe ali več. Zaradi narave naše dejavnosti pa precejšnji delež (35 odstotkov) predstavljajo zaposleni s V. stopnjo strokovne izobrazbe, saj se za delovno mesto zavarovalnega zastopnika zahteva srednješolska izobrazba.

Izobrazbena struktura zaposlenih v Skupini KD 31. 12. 2018 v primerjavi z 31. 12. 2017

Izobraževanje in razvoj zaposlenih

Ker želimo biti v koraku s številnimi spremembami na zavarovalniškem trgu in obvladovati nove, sodobne pristope, razumemo razvoj zaposlenih kot prepoznavno vrednoto naše družbe. Zato zaposlenim omogočamo najboljše možnosti za razvoj kompetenc in nenehno osebno rast, večjo kreativnost in smisel za timsko delo, sposobnost prilagajanja tržnim spremembam in lažje sprejemanje poslovnih odločitev.

Vse to podpira in omogoča sistem internega izobraževanja Akademija AS. Ob pripravi izobraževanj Akademije AS vedno izhajamo iz znanja prav od tam, kjer nastaja in ga nato oplemenitimo z izkušnjami iz različnih timov.

Izredno smo ponosni na interni prenos znanja znotraj družbe, ki ga podajajo interni predavatelji, ki z navdušenjem strastjo prenašajo svoje znanje. Vse izobraževalne programe Akademije AS izvajamo sistematično za različne ciljne skupine. Potrebe glede razvoja, nadgrajevanja znanja iz veščin ugotavljamo tudi s pomočjo sistema kompetenc. Z ekipo internih predavateljev pa zagotavljamo nenehno izobraževanje in prenos dobrih praks.

Dobra komunikacija vodi k dobrim medsebojnim odnosom, zato smo največji poudarek namenili treningom odličnosti v komunikaciji in učinkovitemu reševanju izzivov. Velik poudarek smo namenili tudi delavnicam, namenjenim utrjevanju strokovno-zavarovalnega znanja, tako da smo klasične oblike izobraževanja dopolnjevali z e-izobraževanji, webinarji in preverjanjem znanja. Posamezne vsebine izobraževalnih programov smo pomembno dopolnjevali tudi s treningi v sodelovanju z zunanjimi »coachi« in internimi trenerji. Z velikim ponosom smo podelili že četrto priznanje za Top predavatelja leta, prejela ga je Damjana Trtnik.

Posebno pozornost smo namenili izobraževanju uredbe o varstvu osebnih podatkov - GDPR in pripravam na izvajanje določb Direktive o distribuciji zavarovalnih produktov, ki za vse sodelujoče pri distribuciji zavarovalnih produktov določa obveznost stalnega strokovnega izpopolnjevanja v trajanju najmanj 15 ur letno.

Družbeno odgovornost uresničujemo tudi z razvojem mladih štipendistov, ki jim omogočamo pridobivanje izkušenj že v času študija. Sodelujemo z raznimi srednjimi šolami in dijakom omogočamo opravljanje obveznega usposabljanja in pridobivanja prvih delovnih izkušenj. Dodatno smo organizirali srečanja študentov iz različnih fakultet, ki smo jim podrobneje predstavili področje zavarovalništva, naše dobre prakse in poslovne modele.

Skrb za zaposlene, varstvo in zdravje pri delu, socialna varnost

Zaposlenim smo tudi leta 2018 zagotavljali varno delo v zdravem delovnem okolju. Pozitivno klimo smo spodbujali tudi s pomočjo različnih ukrepov in aktivnosti s področja promocije zdravja. Posvečali smo se krepitvi sposobnosti in pridobivanju veščin za preventivno ukrepanje, zdravo prehranjevanje, spodbujanje gibanja in aktivnega življenja, ozaveščanju in pomoči pri obvladovanju negativnih dejavnikov stresa ter tehnikam za krepitev dobrih odnosov na delovnem mestu.

Za utrjevanje dobrih medsebojnih odnosov v Skupini smo tudi v letu 2018 organizirali druženje zaposlenih. Srečali smo se na spomladanskem srečanju v Izoli in na prednovoletnem srečanju zaposlenih. V božično-novoletnem času je potekalo tradicionalno obdarovanje otrok zaposlenih.

V tej smeri deluje tudi Športno-kulturno društvo Pravi Asi, ki v Skupini spodbuja športno in kulturno dejavnost in aktivno druženje zaposlenih tudi zunaj delovnega časa. Eden od pomembnejših ciljev društva je organizirati športno-rekreativne dejavnosti in spodbujati zdrav način življenja ter ustvariti pozitivno klimo med zaposlenimi v Skupini.

V Skupini redno skrbimo za zdravje in dobro počutje zaposlenih skladno z zakonodajo s področja varnosti in zdravja pri delu. Tako smo v letu 2018 na področju zdravja in varnosti pri delu zaposlene vključevali v obvezne in razširjene preventivne zdravstvene preglede ter organizirali usposabljanja za varstvo pri delu in požarno varstvo s pomočjo zunanjih izvajalcev. Ponosni smo, da se v organizirane oblike promocije zdravja vključuje vedno večje število zaposlenih. To gre pripisati atraktivnosti vsebin in povečanju zavedanja zaposlenih o pomembnosti zdravega načina življenja. To se dokazano kaže tako v večjem zadovoljstvu zaposlenih in s tem večji produktivnosti pri delu, kot tudi v zmanjševanju poškodb, zdravstvenih okvar in bolezni, ki imajo za posledico zdravstveno nezmožnost zaposlenega za delo.

Na področju socialne varnosti zaposlenim nudimo možnost vključitve v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje in kolektivno življenjsko zavarovanje, ki ga je delodajalec sklenil oz. ga sofinancira za svoje zaposlene.

Skrbimo, da se v delovnem okolju dobro počutijo vse generacije zaposlenih, saj je medgeneracijsko sodelovanje ključno za kakovostne odnose na delovnem mestu in stabilnost organizacije. Da se bodo lahko vsi vključevali v sodobne procese in obvladali nove tehnologije, zaposlenim omogočamo izobraževanja in usposabljanja, medgeneracijsko sodelovanje pa smo zapisali v svojo kadrovsko strategijo.

Strategijo za učinkovito upravljanje starejših zaposlenih smo leta 2018 oblikovali kot izhodišče za izvajanje projekta v okviru Javnega povabila ASI, srednjeročno in dolgoročno pa kot podlago za načrtno, organizirano in sistemsko obvladovanje področja upravljanja aktivnega staranja zaposlenih. Bili smo zelo uspešni pri pridobivanju evropskih nepovratnih sredstev na področju izobraževanja. Poleg javnega povabila ASI smo sodelovali tudi s konzorcijem Munera in z zunanjim izvajalcem v okviru javnega projekta pridobivanja temeljnih in poklicnih kompetenc.

1.17.2. Trajnostni razvoj

Skupina KD namenja sodelovanju z okoljem trajno pozornost. Prednostno z donacijami in sponzorstvi podpiramo projekte na področju zdravstva, športa, kulture oz. ohranjanja naravne in kulturne dediščine, izobraževanja in preventive, predvsem na področju ohranjanja zdravja in zdravega življenjskega sloga. Leta 2018 smo skupno podprli več kot 300 različnih projektov po vsej Sloveniji.

Pomembnejša sponzorstva in donacije

Tradicionalno smo povezani s športom, ves čas namenjamo pozornost razvoju zavarovanj za športnike vseh kategorij. Za vrhunske športnike skrbimo kot uradna zavarovalnica olimpijskih reprezentanc (Teama Slovenia) od leta 1993. AS podpira Rokometno zvezo in reprezentanco Slovenije, sodelovanje se bo nadaljevalo tudi v 2019. Nadaljevali smo tudi pokroviteljstvo najboljšega slovenskega jadralca vseh časov, Vasilija Žbogarja (že 19. leto).

Planinski zvezi Slovenije in njenim več kot 50 tisoč članom nudimo ugodno nezgodno zavarovanje in zavarovanje stroškov reševanja v tujini s 24-urno asistenco, zdravstveno asistenco za tujino in zavarovanja odgovornosti. Nadaljujemo tudi projekt postavljanja označevalnih tabel za varnejšo Slovensko turno kolesarsko pot, ki obide vse večje gorske skupine in obsega kar 1.750 km poti in 50 tisoč metrov vzponov.

S športom je povezana tudi hčerinska družba KD Skladi, ki je konec leta 2017 postala generalni pokrovitelj jadralk: Tine Mrak in Veronike Macarol 470 Slovenian sailing team. Družba KD Skladi je tudi dolgoletni podpornik Šahovske zveze Slovenije.

Na področju kulture in varstva kulturne in naravne dediščine smo pokrovitelj Avditorija Portorož in Gledališča Koper (od njegove ustanovitve leta 2002). V sodelovanje z Arboretumom Volčji Potok in Kobilarno Lipica smo vpletli različne dogodke, ki prispevajo k varovanju dediščine in k skupni prepoznavnosti, namenjeni pa so družinam, zavarovancem in članom AS Kluba ugodnosti.

V AS Galeriji na Dunajski 63 v Ljubljani smo pripravili skupno že 19 razstav predvsem domačih avtorjev. Leta 2018 so se v AS Galeriji predstavili slikarji Aleksij Kobal, Marko Tušek in skupina Irwin ter fotografa Jošt Franko in Arne Hodalič. Bogato zbirko umetniških del, ki jih je družba pridobila leta 2012, redno razstavljamo od leta 2014, na razstavah pa predstavljamo tudi nova dela sodobnikov. Galerija je zato vse bolje obiskana in medijsko odmevna. Družba načrtno dopolnjuje svojo umetnostno zbirko, leta 2018 smo jo obogatili z 9 slikami slovenskih umetnikov.

AS Fundacija nadaljuje svoje temeljno poslanstvo že od leta 1995 (takrat še kot Ajda, kasneje kot KD Fundacija) in z dodeljevanjem finančne pomoči podpira pri študiju talentirane mlade posameznike na različnih področjih, predvsem glasbe in umetnosti. S pomočjo fundacije je leta 2018 na najboljših univerzah po vsem svetu znanje pridobivalo 6 mladih štipendistov.

Na področju zdravstvenega varstva kot glavni pokrovitelj že 17 let podpiramo izbor revije Viva za najuglednejše slovenske zdravnike »Moj zdravnik«, ki podpira razvoj in ugled zdravstvene stroke. Že od leta 1995 nagrajujemo krvodajalce prek Območnega združenja Rdečega križa v Izoli in Kopru.

Del odgovornega odnosa do okolja je zmanjševanje ogljičnega odtisa in stalnica pri ravnanju zavarovalnice in zaposlenih. Več kot 600 tisoč evrov smo vložili v energetsko sanacijo in prenovo poslovne stavbe na Celovški 206 v Ljubljani (5 tisoč kvadratnih metrov) ter obnovo voznega parka z nakupom ekološko ustreznejših avtomobilov. V poslovni stavbi v Novi Gorici smo uredili ogrevanje s sodobno toplotno črpalko. Zaradi prenove stolpnice v Ljubljani smo leta 2018 zbrali večje količine ločenih odpadkov, predvsem papirja in računalniške opreme. Sicer pa v AS-u že vrsto let ločujemo nevarne odpadke v delovnem okolju (od leta 2014), od leta 2016 pa tudi preostale odpadke v zabojnikih na EKO otokih, ki so v vseh etažah poslovnih stavb.

Vrsta ločenih odpadkov - količina kg	Leto 2016	Leto 2017	Leto 2018
Kosovni odpadki	5.550	2.510	810
Odpadna elektronika	300	460	1.860
Tonerji	300	171	415
Baterijski vložki	37	105	107
Papir	16.687	20.747	25.637

Konsolidirani računovodski izkazi s pojasnili za Skupino KD za leto, končano 31. decembra 2018

1.	Izjava o odgovornosti poslovodstva 56
2.	Poročilo neodvisnega revizorja 57
3.	Konsolidirani računovodski izkazi63
3.1	Konsolidirana bilanca stanja63
3.2	Konsolidirani izkaz poslovnega izida64
3.3	Konsolidirani izkaz drugega vseobsegajočega donosa64
3.4	Konsolidirani izkaz gibanja kapitala za leto, končano 31. decembra 2018 65
3.5	Konsolidirani izkaz gibanja kapitala za leto, končano 31. decembra 2017 65
3.6	Konsolidirani izkaz denarnih tokov 66
4.	Splošni podatki 68
5.	Uvodna pojasnila h konsolidiranim računovodskim izkazom 68
5.1	Podlaga za pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov 68
6.	Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev 78
6.1	Neopredmetena sredstva 78
6.2	Opredmetena sredstva79
6.3	Naložbene nepremičnine80
6.4	Finančne naložbe v pridruženih družbah 81
6.5	Finančne naložbe 81
6.6	Terjatve 86
6.7	Zaloge 86
6.8	Druga sredstva 87
6.9	Nekratkoročna sredstva in obveznosti, namenjena za prodajo87
6.10	Denar in denarni ustrezniki87
6.11	Kapital 88
6.12	Druge rezervacije 88
6.13	Finančne obveznosti 89
6.14	Obveznosti iz poslovanja89
6.15	Ostale obveznosti89
6.16	Prihodki in odhodki 90
6.17	Davek od dohodka 91
6.18	Ustavljeno poslovanje 91
6.19	Računovodske usmeritve, ki so potrebne za razumevanje Sredstev in Obveznosti namenjenih za prodajo in ustavljeno poslovanje92
7.	Glavne računovodske ocene in presoje 99
8.	Obvladovanje tveganj103
8.1	Obvladovanje kapitalske ustreznosti in upravljanje s kapitalom103
8.2	Vrste tveganj 104
9.	Poročanje po poslovnih odsekih119
10.	Pojasnila k posameznim postavkam računovodskih izkazov 122
10.1	Neopredmetena sredstva 122
10.2	Opredmetena osnovna sredstva 123
10.3	Naložbene nepremičnine124
10.4	Finančne naložbe v pridruženih družbah 125

10.5	Finančne naložbe 126
10.6	Terjatve 129
10.7	Zaloge in druga sredstva130
10.8	Nekratkoročna sredstva in obveznosti, namenjena za prodajo132
10.9	Denar in denarni ustrezniki138
	10.10 Kapital 138
	10.11 Druge rezervacije 139
	10.12 Finančne obveznosti 140
	10.13 Obveznosti iz poslovanja142
	10.14 Ostale obveznosti142
	10.15 Finančni prihodki in finančni odhodki 143
	10.16 Poslovni prihodki 143
	10.17 Poslovni odhodki 144
	10.18 Davki 145
	10.19 Dobiček iz ustavljenega poslovanja 147
	10.20 Čisti dobiček/izguba na delnico 148
	10.21 Dividende na delnico 148
11.	Zunajbilančna evidenca149
12.	Vstopi in izstopi odvisnih družb 149
13.	Posli s povezanimi strankami 149
14.	Dodatno pojasnilo k izkazu denarnih tokov 151
15.	Dogodki po datumu bilance stanja 151

1. Izjava o odgovornosti poslovodstva

Člani upravnega odbora družbe KD, d. d. Ljubljana v skladu s 60. a členom Zakona o gospodarskih družbah zagotavljajo, da je letno poročilo Skupine KD za leto 2018, vključno z izjavo o upravljanju, sestavljeno in objavljeno v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, Zakonom o trgu finančnih instrumentov ter mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija. Upravni odbor družbe KD, d. d. je sprejel konsolidirane izkaze in letno poročilo Skupine 24. aprila 2019.

Upravni odbor družbe:

potrjuje računovodske izkaze Skupine KD in uporabljene računovodske usmeritve ter pojasnila k računovodskim izkazom;
zagotavlja, da je letno poročilo Skupine KD za leto 2018 z vsemi sestavnimi deli sestavljeno v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija;
potrjuje, da računovodski izkazi Skupine KD predstavljajo resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja družbe in izidov poslovanja za leto 2018;
izjavlja, da so računovodski izkazi Skupine KD pripravljeni ob predpostavki nadaljevanja poslovanja v prihodnosti, da se izbrane računovodske usmeritve dosledno uporabljajo in da so razkrite morebitne spremembe le-teh;
je odgovoren za ukrepe za preprečevanje in odkrivanje prevar ter nepravilnosti ter za zagotavljanje ohranjanja vrednosti premoženja Skupine KD.

V skladu s 110. členom Zakona o trgu finančnih instrumentov, člani upravnega odbora družbe KD, d. d., izjavljajo:

da je računovodsko poročilo Skupine KD za leto 2018 sestavljeno v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija, ustreznim okvirom računovodskega poročanja ter da daje resničen in pošten prikaz sredstev in obveznosti, finančnega položaja in poslovnega izida Skupine KD;
da poslovno poročilo Skupine KD za leto 2018 vključuje pošten prikaz razvoja in izidov poslovanja družbe, finančnega položaja, vključno z opisom bistvenih vrst tveganj, ki jim je Skupina KD izpostavljena.

Ljubljana, 24. april 2019

Milan Kneževič Aleksander Sekavčnik

Tomaž Butina namestnik predsednika upravnega odbora

Matija Gantar član upravnega odbora

mag. Katarina Valentinčič Istenič članica upravnega odbora

predsednik upravnega odbora član upravnega odbora, glavni izvršni direktor

2. Poročilo neodvisnega revizorja

Ključna revizijska zadeva	Naš odziv
Skupina z naložbenimi nepremičninami ali pridobiva prihodke od najemnin ali pa želi ustvariti dobiček pri prodaji. Med naložbenimi nepremičninami so v največji meri pisarniški prostori po Sloveniji, zemljišči Glince in Fontes ter Maribox Maribor, kulturno-zabavni in poslovni center.	Naši revizijski postopki, v katere smo vključili neodvisne zunanje veščake s področja ocenjevanja vrednosti nepremičnin, so med drugim vključevali: Ovrednotenje in usposobljenosti neodvisnosti ocenjevalcev vrednosti
Skupina naložbene nepremičnine izkazuje po zmanjšanih nabavnih vrednostih, za amortizacijske popravke in oslabitve. Ker je del naložbenih nepremičnin neoddan in ker del nepremičnin generira nizke prihodke od obstajajo znamenja, da najemnin, ie knjigovodska vrednost naložbenih nepremičnin višja od njihove nadomestljive vrednosti. V primerih relevantni standardi takšnih računovodskega poročanja narekujejo, da je potrebno takšna sredstva oslabiti. Skupina nadomestljivo vrednost naložbenih nepremičnin ugotavlja kot vrednost pri uporabi ali kot pošteno vrednost, zmanjšano za stroške prodaje ali po potrebi na oba načina. Ugotavljanje nadomestljive vrednosti vsebuje pomembne poslovodske ocene in presoje, ki so vključene v ocene vrednosti naložbenih nepremičnin, ki so jih za skupino izvedli zunanji ocenjevalci vrednosti nepremičnin in med drugim vključujejo predpostavke kot so uporabljena diskontna stopnja, projekcije bodočih denarnih tokov (na osnovi bodočih najemnin) in primerljive oceni transakcije. Pri posamično nepremičnine najpomembnejše (Maribox Maribor, kulturno-zabavni in poslovni center) je zaradi njene specifične narave uporabljena še posebej velika mera presoje.	nepremičnin, ki jih je angažirala skupina; Kritično ovrednotenje ustreznosti metod vrednotenja, ki jih je uporabila skupina in njeni zunanji ocenjevalci vrednosti pri določitvi nadomestljivih vrednosti naložbenih nepremičnin in njihove skladnosti z standardi računovodskega relevantnimi poročanja; Kritično presojo predpostavk, uporabljenih v cenitvenih poročilih, s poudarkom na diskontni stopnji, deležu nezasedenosti in znesku najemnin, kar smo primerjali s podpisanimi pogodbami, neodvisnimi zunanjimi viri in diskontnimi stopnjami v zadnjih, primerljivih transakcijah; Poleg zgoraj navedenega za Maribox Maribor presojo primernosti razpona ključnih predpostavk, uporabljenih pri analizi občutljivosti, ki jo je skupina razkrila v letnem poročilu; Ovrednotenje zadostnosti in ustreznosti razkritij skupine o ključnih predpostavkah, uporabljenih v ocenjeni nadomestljivi vrednosti.
Nadomestljiva vrednost naložbenih nepremičnin je visoko občutljiva na spremembe uporabljenih predpostavk, zaradi česar smo opredelitev nadomestljive vrednosti naložbenih nepremičnin oprodolij kot kliuono rovizijoko zadovo

Ključna revizijska zadeva	Naš odziv
Skupina ima tri finančne naložbe, merjene po	Naši revizijski postopki, ki smo jih opravili z
nabavni vrednosti, ki med drugim nudijo storitve	vključitvijo naših pooblaščenih ocenjevalcev
s področja bančništva in energetike.	vrednosti podjetij in neodvisnimi zunanjimi veščaki
V	s področja ocenjevanja vrednosti nepremičnin, so
skupinskih računovodskih izkazih skupina	med drugim vključevali:
naložbe, merjene po nabavni vrednosti, meri po	Ovrednotenje
nabavni vrednosti, zmanjšano za nabrane	usposobljenosti
oslabitve.
Na datum vsakokratnega	in
računovodskega poročanja	neodvisnosti
poslovodstvo	ocenjevalcev
presoja obstoj indikatorjev, ki bi nakazovali ali je	vrednosti
knjigovodska vrednost naložb, merjenih po	podjetij, ki jih je angažirala skupina;
nabavni vrednosti višja od njihove nadomestljive	· Kritično ovrednotenje ustreznosti metod
vrednosti. Takšni indikatorji so med drugim	vrednotenja, ki jih je uporabila skupina in
pomembne izgube, negativni kapital ali	njeni notranji ali zunanji ocenjevalci
poslovanje pod načrtovanim.	vrednosti podjetij pri določitvi obstoja
Za naložbe, ki kažejo znamenja oslabitev,	indikatorjev oslabitev in njihove skladnosti s
skupina ocenjuje njihovo nadomestljivo	tržno prakso in relevantnimi standardi
vrednosti tako, da ugotavlja višjo od poštene	računovodskega poročanja;
vrednosti zmanjšane za stroške prodaje ali	· V primeru obstoja indikatorjev oslabitve smo
vrednosti pri uporabi.	kritično presojali ključne predpostavke in
V procesu ugotavljanja nadomestljivih vrednosti	ocene, ki jih je uporabila skupina pri oceni
poslovodstvo uporablja pomembne ocene in	nadomestljivih vrednosti naložb, merjenih po
presoje, ki so vključene v ocene vrednosti	nabavni vrednosti. Med drugim smo kritično
naložb, merjenih po nabavni vrednosti, ki so jih	presojali:
za skupino izvedli notranji ali zunanji ocenjevalci	uporabljene diskontne stopnje - za
vrednosti podjetij, kot so uporabljene stopnje	posamezno naložbo smo ocenjevali
rasti, diskontne stopnje, načrtovani prihodki in	primernost uporabljene diskontne
primerljive tržne transakcije.	stopnje, tudi z uporabo zunanjih,
Zaradi okoliščin, opisanih zgoraj, so oslabitve	neodvisnih virov,
naložb, merjenih po nabavni vrednosti, ključna	primerljive tržne transakcije, ki smo jih
revizijska zadeva.	primerjali z zunanjimi, neodvisnimi viri.
	· Ovrednotenje zadostnosti in ustreznosti razkritij skupine o uporabljenih ključnih predpostavkah in ocenah uporabljenih pri ocenjevanju nadomestljive vrednosti naložb, merjenih po nabavni vrednosti.

-

3. Konsolidirani računovodski izkazi

3.1 Konsolidirana bilanca stanja

(v EUR)	Pojasnilo	31. 12. 2018	31. 12. 2017
SREDSTVA		757.296.244	796.447.044
Neopredmetena sredstva	10.1	14.636.614	54.733.979
Opredmetena osnovna sredstva	10.2	177.078	35.506.278
Odložene terjatve za davek	10.18	4.145.203	14.696.644
Nalożbene nepremičnine	10.3	17.861.308	26.897.035
Finančne naložbe v pridruženih družbah	10.4	3.054.291	13.634.732
Finančne naložbe:	10.5	14.582.202	235.613.660
V posojila in depozite		6.495.623	13.967.238
V posesti do zapadlosti			15.266.897
Razpoložljive za prodajo		8.086.578	197.768.437
Vrednotene po pošteni vrednosti			8.367.551
Izvedeni finančni instrumenti			243.537
Sredstva zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje	10.8		304.978.128
Znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij prenesen na pozavarovalnice in sozavarovanje	10.8		17.704.187
Sredstva iz finančnih pogodb	10.8		8.890.333
Zaloge	6.7	19.229.180	17.747.564
Terjatve	10.6	1.374.632	39.075.303
Terjatve iz neposrednih zavarovalnih poslov	10.8		17.736.086
	10.8		2.165.695
Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja Terjatve za odmerjeni davek	10.6	6.092	2.318.724
		1.368.540	16.854.798
l erjatve do kupcev in druge terjatve	10.7
Druga sredstva	10.8	1.669.907 679.125.981	6.019.902
Nekratkoročna sredstva namenjena za prodajo			20.949.299
Denar in denarni ustrezniki OBVEZNOSTI DO VIROA SREDSTEV	10.9	1.439.848 757.296.244	796.447.042
		72.416.108	82.674.284
Kapital	10.10	47.234.131	55.832.355
Kapital, ki pripada večinskim lastnikom družbe		1.555.967
Osnovni kapital			1.555.967
Kapitalske rezerve		30.435.050	30.896.991
Rezerve iz dobička		6.121.212	6.121.214
Lastne delnice		(6.101.715)	(6.101.715)
Prevedbene razlike		(874.793)	(971.565)
Rezerve, nastale zaradi prevrednotenja po pošteni vrednosti		358.072	284.646
Zadržani dobički		15.740.337	24.046.818
Neobvladujoči delež		25.181.977	26.841.928
Podrejene obveznosti	10.8		49.525.147
Zavarovalno-tehnične rezervacije	10.8		273.200.323
Prenosne premije			49.526.004
Zavarovalno-tehnične rezervacije za življenjska zavarovanja		-	107.590.283
Skodne rezervacije			115.554.193
Druge zavarovalno-tehnične rezervacije			529,844
Zavarovalno-tehnične rezervacije v korist živjenjskih zavarovancev,	10.8		301.043.277
ki prevzemajo naložbeno tveganje
Druge rezervacije	10.11	66.075	4.684.031
Obveznosti vezane na nekratkoročna sredstva za prodajo	10.8	636.114.987
Obveznosti iz finančnih pogodb	10.8		8.890.333
Finančne obveznosti	10.12	47.307.223	50.636.254
Obveznosti iz poslovanja	10.13	46.417	7.494.834
Obveznost iz neposrednih zavarovalnih poslov			5.263.515
Obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja			2.162.268
Obveznosti za odmerjeni davek		46.417	69.051
Ostale obveznosti	10.14	1.345.433	18.298.559

Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del konsolidiranih računovodskih izkazov.

3.2 Konsolidirani izkaz poslovnega izida

(v EUR)	Pojasnilo	1. 1. - 31. 12. 2018	1. 1. - 31. 12. 2017
FINANCNI PRIHODKI	10.15	1.580.686	1.245.922
Finančni prihodki - odvisna podjetja			3.300
Finančni prihodki - pridružena podjetja		1.236.319	650.881
Finančni prihodki - FN namenjene prodaji		221.560	340.466
Finančni prihodki - izvedeni finančni instrumenti			225
Prihodki od posojil, depozitov in terjatev		122,807	251.051
FINANCNI ODHODKI	10.15	(3.983.643)	(2.783.628)
Finančni odhodki - odvisna podjetja		(3.636)	(26.583)
Finančni odhodki - pridružena podjetja		(1.475.142)
Finančni odhodki - FN prek kapitala AFS		(145.821)	(497.180)
Finančni odhodki - izvedeni finančni instrumenti			(13.824)
Finančni odhodki za obresti		(2.339.044)	(2.246.041)
POSTOVAI PRIHODKI	10.16	3.994.400	3.061.449
Cisti prihodki od prodaje blaga in storitev		1.677.408	1.301.040
Prihodki od najemnin od naložbenih nepremičnih		518.566	506.714
Prihodki od odtujitve naložbenih nepremičnih			129.172
Povećanje / (zmanjšanje) vrednosti zalog proizvodov		1.475.280	1.016.704
Prevrednotovalni poslovni prihodki		323.146	106.324
Odprave dolgoročnih rezervacij			1.495
POSTOAMI ODHODKI	10.17	(12.024.537)	(9.724.977)
Stroski storitev		(3.860.598)	(2.889.148)
Stroški dela		(2.796.654)	(3.236.184)
Stroški materiala in blaga		(327.402)	(268.485)
Amortizacija		(85.874)	(95.488)
Odhodki naložbenih nepremičnim		(4.639.676)	(195.640)
Prevrednotovalni poslovni odhodki		(314.632)	(3.040.032)
DRUGI PRIHODKI		56.047	30.163
Drugi poslovni prihodki		56.047	80.163
DRUGI ODHODKI		(29.225)	(276.808)
Drugi poslovni odhodki		(29.108)	(276.469)
Drugi finančni odhodki		(117)	(339)
POSLOVNI IZID PRED OBDAVCITVIJO		(10.386.271)	(8.397.877)
DAVEK	10.18	(6.764.719)	(200.435)
Odmerjeni davek iz dobička		(71.908)	(17.363)
Odloženi davek		(6.692.812)	(183.071)
CISTI POSLOVNI IZID IZ DELUJOČEGA POSLOVANJA		(17.150.990)	(8.598.312)
Dobiček iz ustavljenega poslovanja	10.19	7.210.681	9.536.241
CISTI POSLOVNI IZID POSLOVNEGA LETA		(9.940.309)	937,929
Cisti poslovni izid, ki pripada:
			318.251
- lastnikom obvladujoče družbe		(8.463.655)	619.678
- manjšinskim lastnikom Skupaj		(1.476.654)	937.929
		(9.940.30a)
Cisti dobičeklizguba na delnico iz delujočega poslovanja, ki pripada večinskim lastnikom družbe		(91,10)	(53,26)
Cisti dobičeklizguba na delnico iz ustavljenega poslovanja, ki pripada večinskim lastnikom družbe		41,78	55,12

3.3 Konsolidirani izkaz drugega vseobsegajočega donosa

(v EUR)	1.1. - 31. 12. 2018	1.1. - 31. 12. 2017
Cisti poslovni izid poslovnega leta	(9.940.309)	937,929
Postavke, ki v kasnejših obdobjih ne bodo prerazurščene v poslovni izid
Sprememba presežka iz prevrednotenja na pridruženih družbah	33.787	(9.288)
	33.787	(9.288)
Postavke, ki bodo v kasnejših obdobjih lahko prerazvrščene v poslovni izid
Sprememba poštene vrednosti sredstev razpoložljivih za prodajo	(90.418)	(307.350)
Davek	142.077	(61.538)
	51.659	(368.888)
Tečajne razlike	(540)	109.666
Drugi vseobsegajoči donos iz ustavljenega poslovanja	(134.043)	221.605
Drugi vseobsegajoči donos v obdobju, brez davka	(49.137)	(46.905)
Celotni poslovni izid poslovnega leta	(9.989.446)	891.024
Cisti dobiček poslovnega leta, ki pripada:
- lastnikom matične družbe	(8.469.428)	277,816
- manjšinskim lastnikom	(1.520.018)	613.208
Skupaj	(9.989.446)	891.024

Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del konsolidiranih računovodskih izkazov.

3.4 Konsolidirani izkaz gibanja kapitala za leto, končano 31. decembra 2018

(v EUR)	Vpoklicani kapital	Kapitalske rezerve	Rezerve iz dobička	Lastne delnice	Prevedbene razlike	Rezerve nastale zaradi prevrednotenja po pošteni vrednosti	Zadržani dobički	Kapital večinskega lastnika	Neobvladujoči	Skupaj kapital
Stanje 1. 1. 2018	1.555.967	30.896.991	6.121.214	(6.101.715)	(971.565)	284.645	24.046.817	55,832,355	26.841.928	82.674.283
Poslovni izid obračunskega obdobja							(8.463.655)	(8.463.655)	(1.476.654)	(9.940.309)
Drugi vseobsegajoči donos					(65.627)	73.427	(13.572)	(5.773)	(43.364)	(49.137)
Celotni vseobsegajoči donos					(65.627)	73.427	(8.477.227)	(8.469.428)	(1.520.018)	(9.989.446)
Izplačilo dividend									(60.982)	(60.982)
Ostale spremembe							8.712	8.712		8.712
Sprostitev rezerv		(461.941)					461.941			-
Povečanje deležev v odvisnih družbah							(163.277)	(163.277)	(86.014)	(249.291)
Izstopi iz skupine					162.399		(136.629)	25.770	7.063	32.833
Skupaj		(461.941)			162.399		170.747	(128.795)	(139.933)	(268.728)
Stanje 31. 12. 2018	1.555.967	30.435.050	6.121.214	(6.101.715)	(874.793)	358.072	15.740.337	47,234,132	25.181.977	72.416.108

3.5 Konsolidirani izkaz gibanja kapitala za leto, končano 31. decembra 2017

(v EUR)	Vpoklicani kapital	Kapitalske rezerve	Rezerve iz dobička	Lastne delnice	Prevedbene razlike	Rezerve nastale zaradi prevrednotenja po pošteni vrednosti	Zadržani dobički	Kapital večinskega lastnika	Neobvladujoči delež	Skupaj kapital
Stanje 1.1. 2017	1.555.967	30.896.991	6.121.214	(6.101.715)	(3.272.566)	288.233	26.361.688	55,849,814	26.490.933	82,340,747
Poslovni izid obračunskega obdobja							318.251	318.251	619.678	937.929
Drugi vseobsegajoči donos					100.164	(3.588)	(137.009)	(40.433)	(6.470)	(46.903)
Celotni vseobsegajoči donos					100.164	(3.588)	181.243	277,819	613.203	891,027
Izplačilo dividend									(87.465)	(87.465)
Ostale spremembe							13.689	13.689	3.751	17.440
Povečanje deležev v odvisnih družbah							(212.872)	(212.872)	(152.164)	(365.036)
Izstopi iz skupine					2.200.837		(296.930)	(122.428)	(26.335)	(122.428)
Skupaj					2,200,837		(2.496.114)	(295.277)	(262.213)	(557.489)
Stanje 31. 12. 2017	1.555.967	30.896.991	6.121.214	(6.101.715)	(971.565)	284.645	24.046.817	55,832,355	26.841.928	82.674.283

Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del konsolidiranih računovodskih izkazov. Pojasnila k tabeli gibanja kapitala so prikazana v razkritju 10.10 Kapital.

3.6 Konsolidirani izkaz denarnih tokov

(v EUR)	Pojasnilo	2018	2017
DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU
Poslovni izid pred davki		(10.386.271)	(8.397.877)
Prilagoditev za:
- Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev	10.2	58,861	76.691
- Amortizacija naložbenih nepremičnih	10.3	97.558	118.789
- Amortizacija neopredmetenih sredstev	10.1	17.146	18.797
- (Dobiček)/izguba pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev		(950)	(3.860)
- (Dobiček),fizguba pri prodaji naložbenih nepremičnin			(122.737)
Gibanje dolgoročnih obveznosti za zaposlence		8.811	(1.495)
- Izguba (dobiček) pri prodaji odvisnih družb	10.15	3.636	23.284
- Finančni prihodki od naložb	10.15	(241.779)	(562.834)
- Neto prihodki za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev	10.15	20.307	(10.447)
Slabitev za prodajo razpoložljivih sredstev	10.15	121,000	492.992
- Slabitev poslovnih terjatev in posojil	10.17	(96.236)	2.662.292
- Finančni odhodki	10.15	2.339.044	2.246.041
- Finančni prihodki iz deležev v pridruženih družbah	10.15	(1.236.319)	(650.881)
- Finančni odhodki iz deležev v pridruženih družbah	10.15	1.475.142
- Oslabitev naložbenih nepremičnin	10.17	4.542.118	70.416
- Ostale nedenarne postavke		(1.043.694)	322.547
Spremembe v obratnih sredstvih
- Zalog	10.7	(1.492.288)	(1.017.657)
- Poslovnih in drugih terjatev		537.979	1.242.838
- Poslovnih in drugih obveznosti		900.084	82.552
Neto (pridobitve) prodaje poslovnih sredstev
Za pridružena podjetja	10.4	2.078.702
- Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva	10.5	79.436	6.324.311
- Izvedeni finančni inštrumenti		(1.600.000)
Prejemki od dividend		10.521.453	10.939.371
Prejemki, ustvarjeni pri poslovanju		6.703.740	13.853.133
Izdatki za davek		(19.451)	(8.422)
PREBITEK PREJEMKOV I (IZDATKOV) PRI POSLOVANJU		6.684.289	13,844,711

(U EUR)	Pojasnilo	2018	2017
DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU
Izdatki za nakup opredmetenih osnovnih sredstev	10.2	(64.653)	(32.758)
Prejemki od prodaje opredmetenih osnovnih sredstev		69.843	55.967
Izdatki za nakup neopredmetenih sredstev	10.1	(7.734)	(85.004)
Prejemki od prodaje neopredmetenih sredstev			–
Izdatki za nakup naložbenih nepremičnih	10.3	(4.950)	(9.600)
Prejemki od prodaje naložbenih nepremičnih			3.089.928
Izdatki za dana posojila povezanim osebam	105
Prejemki od vrnjenih posojil povezanih oseb	10.5
Izdatki za dana posojila in depozite	10.5	(10.000)	(947.282)
Prejemki od vrnjenih posojil in depozitov	10.5	774.036	3.541.219
Prejemki od obresti		118.713	31.397
Prejemki od dividend pridruženih družb	10.4		152 659
PREBITEK PREJENKOV 7 (IZDATKOV) PRI NALOZBENJU		375 256	5.796.527
DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU
Izdatki od obveznic	10.12	(2.046.460)
Prejemki od prejetih posojil	10.12	10.700.000	16.831.334
Izdatki za vračilo prejetih posojil	10.12	(11.270.546)	(33.567.546)
Izdatki za obresti		(4.341.748)	(2.889.199)
PREBITEK PREJEMKOV 7 (IZDATKOV) PRI FINANCIRANJU		(6.958.754)	(19.625.411)
DENARNI IZID V OBDOBJU		600,791	15,826
ZAČETNO STANJE DENARJA IN DENARNIH USTREZNIKOV		839.050	823.037
Tečajne razlike		7	201
Povečanje / zmanjšanje denarja ob pridobitvi / prodaji družbe			(14)
KONCNO STANJE DENARJA IN DENARNIH USTREZNIKOV		1.439,848	839.050

Dodatna pojasnila v zvezi z izkazom denarnih tokov so razkrita v poglavju 14.

Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del konsolidiranih računovodskih izkazov.

4. Splošni podatki

Družba KD, d. d. (v nadaljevanju Družba) in njene odvisne družbe predstavljajo Skupino, katere glavne dejavnosti so zelo različne – od zavarovalništva, finančnih storitev, upravljanja premoženja in drugih dejavnosti (upravljanje in gradnja nepremičnin itd.).

Družba KD, d. d., je delniška družba s sedežem v Ljubljani, Dunajska 63, Slovenija. Njene delnice kotirajo na prostem trgu Ljubljanske borze.

Izvršni direktorji družbe KD, d. d., so sestavili konsolidirane računovodske izkaze in letno poročilo ter jih predložili v preverbo in potrditev upravnemu odboru. Računovodski izkazi in letno poročilo Skupine KD se lahko pridobijo na sedežu družbe. Skupina je vključena v konsolidirane izkaze obvladujoče družbe KD, finančna družba, d. d. (skrajšano ime KD d. d.), Dunajska cesta 63, 1000 Ljubljana, kjer so konsolidirani računovodski izkazi tudi na voljo za vpogled.

Upravni odbor je 24. aprila 2019 na seji upravnega odbora odobril izdajo konsolidiranih računovodskih izkazov in letnega poročila Skupine.

5. Uvodna pojasnila h konsolidiranim računovodskim izkazom

5.1 Podlaga za pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov

Konsolidirani računovodski izkazi in konsolidirano letno poročilo (poslovno poročilo in računovodsko poročilo) Skupine KD so za leto 2018 sestavljeni v skladu z določili mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP), sprejetimi z uredbo Evropske unije in skladno z določbami lokalne zakonodaje v Sloveniji.

5.1.1 Izjava o skladnosti

V tekočem poslovnem letu je Skupina upoštevala vse nove in revidirane standarde in razlage, ki jih je izdal mednarodni računovodski organ (International Accounting Standards Board - IASB) in njegov pristojni komite (International Financial reporting Interpretations Committee IFRIC of the IASB), ki veljajo za obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2018, in ki jih je sprejela Evropska unija (v nadaljevanju EU).

Kratice, uporabljene v nadaljevanju, pomenijo:

MSRP – Mednarodni standardi računovodskega poročanja,

MRS – Mednarodni računovodski standardi,

OPMSRP – pojasnila Mednarodnih standardov računovodskega poročanja, ki jih izda pristojni komite odbora za MSRP-je, SOP – pojasnilo strokovnega odbora za pojasnjevanje.

Spremembe standardov in pojasnil

Računovodski izkazi Skupine KD so pripravljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (v nadaljevanju MSRP), kot jih je sprejela Evropska unija in se nanašajo na obdobje od 1. 1. 2018 do 31. 12. 2018. Računovodske usmeritve, uporabljene pri pripravi skupinskih računovodskih izkazov, so enake kot pri pripravi skupinskih računovodskih izkazov za poslovno leto, končano na 31. 12. 2017. Izjema so na novo sprejeti oziroma prenovljeni standardi in pojasnila, ki jih je izdal mednarodni računovodski organ (International Accounting Standards Board - IASB) in njegov pristojni komite (International Financial reporting Interpretations Committee IFRIC of the IASB) ki veljajo za obdobja, ki se začnejo s 1. 1. 2018, in ki jih je sprejela Evropska unija (v nadaljevanju EU). Ti standardi so opisana v nadaljevanju.

MSRP 9 Finančni instrumenti: Razvrščanje in merjenje

Končna različica MSRP 9 Finančni instrumenti vsebuje zahteve vseh posameznih faz projekta prenove MSRP 9 in nadomešča standard MRS 39 Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje ter vse predhodne različice MSRP 9. Standard uvaja nove zahteve pri razvrščanju, merjenju in oslabitvi finančnih instrumentov in obračunavanju varovanja pred tveganji. Skupina kot ponudnik zavarovanj je uporabila izvzetje sprejema MSRP 9 in posledično ne predvideva pomembnega vpliva na njene računovodske izkaze.

MSRP 4: Uporaba MSRP 9 Finančni instrumenti v povezavi z MSRP 4 Zavarovalne pogodbe (dopolnila)

Zaradi ublažitve vprašanj, ki se pojavljajo pri zavarovalnicah zaradi datuma začetka veljave MSRP 9 Finančni instrumenti (1. 1. 2018), ki je pred datumom začetka veljave MSRP 17 Zavarovalne pogodbe (1. 1. 2021), je Odbor za mednarodne računovodske standarde (IASB) septembra 2016 izdal dopolnila k obstoječemu standardu MSRP 4, ki omogočajo zavarovatelju, da se odloči za prostovoljno začasno oprostitev uporabe MSRP 9, če so izpolnjeni določeni pogoji. Skupina se je odločila, da to možnost začasne oprostitve uporabe MSRP 9 uporabi. V nadaljevanju so predstavljeni pogoji za omenjeno začasno oprostitev in kako skupina te pogoje izpolnjuje.

Zgoraj omenjena dopolnila IFRS 4 dovoljujejo, da zavarovatelji, ki izpolnjujejo določena pravila, kot je navedeno v nadaljevanju, odložijo uporabo MSRP 9 na zgodnejši datum od obeh spodaj navedenih:

datum uporabe MSRP 17 ali
poslovno leto, ki se začne na 1. 1. 2021 ali kasneje.

Pogoji, ki jih mora zavarovatelj izpolnjevati za začasno oprostitev uporabe MSRP 9 v skladu z zgoraj omenjenimi dopolnili MSRP 4, so naslednji:

a) zavarovatelj prej ni uporabljal nobene različice MSRP 9 razen zahtev glede predstavitve dobičkov in izgub iz finančnih obveznost, določenih kot merjene po pošteni vrednosti preko izkaza poslovnega izida; in
b) so njegove dejavnosti pretežno povezane z zavarovanjem, kot to določa MSRP 4.20.D, na datum letnega poročanja neposredno pred 1. aprilom 2016 ali na naslednji datum letnega poročanja, kot je določeno v MSRP 4.20.G. To pomeni, da:
- o knjigovodska vrednost obveznosti iz zavarovalnih pogodb predstavlja pomemben del knjigovodske vrednosti vseh obveznosti na dan 31.12. 2015; in
- o je odstotek skupne knjigovodske vrednosti njegovih obveznosti, povezanih z dejavnostjo zavarovanja, v skupni knjigovodski vrednosti vseh njegovih obveznosti:
  - višji od 90 odstotkov; ali
  - nižji ali enak 90 odstotkom, vendar višji od 80%, in se zavarovatelj ne ukvarja s pomembno dejavnostjo, ki ni povezana z zavarovanjem.

Izpolnjevanje pogojev za začasno oprostitev uporabe MSRP 9:

Skupina izpolnjuje zgoraj navedene pogoje, kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju.

Skupina prej ni uporabljala nobene različice MSRP 9 razen zahtev glede predstavitve dobičkov in izgub iz finančnih obveznost, določenih kot merjene po pošteni vrednosti preko izkaza poslovnega izida.

Dejavnosti skupine na dan 31. 12. 2015 so pretežno povezane z zavarovanjem, saj knjigovodska vrednost obveznosti iz zavarovalnih pogodb v skladu z MSRP 4 predstavlja pomemben del vrednosti vseh obveznosti na dan 31. 12. 2015 (84,2 %). Odstotek skupne knjigovodske vrednosti obveznosti, povezanih z dejavnostjo zavarovanja na ta dan predstavlja je nižji od 90 %, vendar višji od 80% vseh obveznosti. Skupina je presojala tudi kvalitativne dejavnike, kot so delež zaposlenih, bruto prihodki od prodaje in delež sredstev v segmentu zavarovalništva in tudi na tej osnovi zaključila, da je prevladujoča dejavnost skupine zavarovalništvo. Zaradi tega skupina ocenjuje, da izpolnjuje pogoje za začasno oprostitev uporabe MSRP 9.

Značilnosti in knjigovodske vrednosti obveznosti, povezanih z dejavnostjo zavarovanja, ki niso obveznosti iz naslova pogodb, ki spadajo v področje MSRP 4

Knjigovodska vrednost obveznosti, povezanih z dejavnostjo zavarovanja, ki niso obveznosti iz naslova pogodb, ki spadajo v področje MSRP 4, na dan 31. 12. 2015 znaša 102.538.701 EUR, kar predstavlja 15,8 % vseh obveznosti. Iz spodnje tabele so razvidne narava in knjigovodske vrednosti teh obveznosti na dan 31.12.2015.

Izvedeni finančni instrumenti	26.273
Druge rezervacije	5.544.905
Druge finančne obveznosti	79.948.270
Obveznosti za davek od dobička	1.621.090
Ostale obveznosti	9.831.432
Pasivne časovne razmejitve	5.566.731
Skupaj	102.538.701

Kvalitativni dejavniki ocene prevladujočih aktivnosti oz. dejavnosti

	Zavarovalništvo	Druge dejavnosti	Skupaj	% zavarovalništvo
Število zaposlenih	1.157	124	1.281	90,32 %
Bruto prihodki od prodaje	307.070.600	19.263.895	326.334.495	94,10 %
Sredstva	613.798.451	156.436.722	770.235.173	76,69 %

Ponovna presoja

Struktura dejavnosti se od 31. 12. 2015 do 31. 12. 2018 ni pomembno spremenila, zato ponovna presoja glede tega, ali so dejavnosti skupine pretežno povezane z zavarovanjem, ni bila potrebna.

Dne 13. 2. 2019 je družba KD Group d.d. odsvojila 100 % delež v odvisni družbi Adriatic Slovenica d.d. Skupina Adriatic Slovenica je v Skupini KD predstavljala segment premoženjskega zavarovanja, življenjskega zavarovanja, zdravstvenega zavarovanja in upravljanja premoženja.

V Skupini KD je torej v letu 2019 prišlo do bistvene spremembe dejavnosti in skupina ob ponovni presoji na dan 31. 12. 2019 ne bo več izpolnjevala pogojev za začasno oprostitev uporabe MSRP 9. Skladno z 20.J členom MSRP 4 bo skupina uporabljala začasno oprostitev uporabe MSRP 9 do 31. 12. 2020. Pred pričetkom uporabe MSRP 9 (za poročevalsko leto 2019 in 2020) bo skupina skladno z 39.D(c) točko MSRP4 podrobno obrazložila spremembe dejavnosti Skupine in kvalitativne opise učinkov na računovodske izkaze Skupine.

Poštena vrednost finančnih sredstev na datum poročanja 31. 12. 2018 in znesek spremembe poštene vrednosti v letu 2018

Naslednja tabela prikazuje pošteno vrednost na dan 31. 12. 2018 in znesek spremembe poštene vrednosti v letu 2018 za finančna sredstva, katerih denarni tokovi predstavljajo izključno plačila glavnice in obresti na neodplačano glavnico, brez finančnih sredstev v posesti za trgovanje v skladu MSRP 9 in brez finančnih sredstev, ki se upravljajo in katerih uspešnost se meri na podlagi poštene vrednosti.

	Poštena vrednost	Sprememba poštene
	31.12.2018	vrednosti v 2018
Posojila in finančne terjatve	34.980.589	1.159.862
Terjatve	1.243.232	(543.408)
Denar in denarni ustrezniki	1.157.287	469.262
Skupaj	37.381.108	1.085.716

Naslednja tabela prikazuje pošteno vrednost ostalih finančnih sredstev, ki niso prikazana v zgornji tabeli, na dan 31.12.2108 in znesek spremembe poštene vrednosti teh sredstev v letu 2018. Ta finančna sredstva so sestavljena iz sredstev, katerih denarni tokovi ne predstavljajo izključno plačila glavnice in obresti na neodplačano glavnico, sredstva, ki zadostijo pogojem MSRP 9 za razvrstitev v skupino v posesti za trgovanje in finančnih sredstev, ki se upravljajo in katerih uspešnost se meri na podlagi poštene vrednosti.

	Poštena vrednost 31.12.2018	Sprememba poštene vrednosti v 2018
Sredstva, katerih denarni tokovi ne predstavljajo izključno plačila glavnice in obresti
Sredstva v posesti za trgovanje	-	-
Sredstva, ki se upravljajo in katerih uspešnost se meri na podlagi poštene vrednosti
Lastniški vrednostni papirji	10.837.648	(131.532)
Skupaj	10.837.648	(131.532)

Razkritja glede izpostavljenosti kreditnemu tveganju teh sredstev, vključno s koncentracijo kreditnega tveganja, so predstavljena v poglavju 8.2.3 Finančna tveganja.

MSRP 15 Prihodki iz pogodb s kupci

MSRP 15 določa petstopenjski model, ki ga bodo morala podjetja upoštevati pri pripoznanju prihodkov iz naslova pogodb s kupci (z omejenimi izjemami), ne glede na vrsto transakcij, ki prinašajo prihodke ali industrijsko panogo. Zahteve standarda veljajo tudi za pripoznanje in merjenje dobičkov in izgub pri prodaji nekaterih nefinančnih sredstev, ki niso posledica običajne dejavnosti podjetja (npr. prodaja nepremičnin, naprav in opreme ali neopredmetenih sredstev). Standard zahteva od podjetja obsežna razkritja, vključno z razčlenitvijo skupnega zneska prihodkov; informacije o obveznostih v zvezi s prodajo sredstev ali posredovanjem storitev; spremembe v višini pogodbenih sredstev in obveznosti med dvema obdobjema ter ključne poslovodske presoje in ocene. Poslovodstvo je ocenilo vpliv standarda na računovodske izkaze Skupine in meni, da standard nima pomembnega vpliva na merjenje njenih prihodkov zaradi narave poslovanja Skupine in vrste prihodkov.

MSRP 15: Prihodki iz pogodb s kupci (pojasnila)

Namen pojasnil je obrazložiti, kaj je želel doseči UOMRS pri sprejemanju zahtev MSRP 15 Prihodki iz pogodb s kupci, zlasti z vidika obračunavanja opredeljenih obveznosti iz pogodb s kupci, ki spreminja besedilo načela "ločene opredelitve", nadomestilo principalu v nasprotju z nadomestilom agentu vključno z oceno, ali nastopa podjetje kot principal ali agent ter uporabo načela nadzora in licenciranja, ki zagotavlja dodatne smernice za obračunavanje intelektualne lastnine in licenčnine. Pojasnila prav tako uvajajo dodatne praktične koristi za podjetja, ki bodisi uporabljajo MSRP 15 v celoti za predhodna obdobja, ali tista, ki se odločijo za uporabo prilagojenega pristopa. Poslovodstvo je ocenilo vpliv pojasnil standarda na računovodske izkaze Skupine in meni, da pojasnilo nima pomembnega vpliva na obračunavanje njenih prihodkov zaradi narave poslovanja zavarovalnice in vrste prihodkov.

MSRP 2: Razvrščanje in merjenje plačilnih transakcij z delnicami (dopolnila)

Dopolnila uvajajo zahteve v zvezi z obračunavanjem učinkov zahtevanih in netržnih pogojev pri merjenju gotovinske poravnave plačilnih transakcij z delnicami, pri merjenju poravnave plačilnih transakcij z delnicami z možnostjo neto poravnave z davčnim odtegljajem in za spremembe pogojev pri plačilnih transakcijah z delnicami, ki vpliva na prerazvrstitev gotovinske poravnave plačilnih transakcij z delnicami v s kapitalom poravnane plačilne transakcije z delnicami. Poslovodstvo je ocenilo vpliv dopolnila standarda na računovodske izkaze Skupine in meni, da dopolnilo standarda ne vpliva na njene računovodske izkaze, saj Skupina ne sklepa poslov, kjer se plačuje z delnicami.

MRS 40: Prenos naložbenih nepremičnin (dopolnila)

Zgodnja uporaba dopolnil je dovoljena. Dopolnila pojasnjujejo, kdaj mora podjetje nepremičnine, vključno s tistimi, ki so v gradnji ali razvoju, prerazvrstiti v ali iz naložbenih nepremičnin. Dopolnila pojasnjujejo, da pride do spremembe v uporabi takrat, ko nepremičnina izpolnjuje ali preneha izpolnjevati opredelitev naložbene nepremičnine in obstajajo dokazi o spremembi v njeni uporabi. Sprememba namere poslovodstva družbe v zvezi z uporabo nepremičnine sama po sebi ne predstavlja spremembe v uporabi. Poslovodstvo je ocenilo vpliv dopolnila standarda na računovodske izkaze Skupine in meni, da dopolnilo standarda nima vpliva na njene računovodske izkaze saj Skupina prenese nepremičnino v naložbene nepremičnine ali iz njih samo, kadar pride do dejanske spremembe v uporabi nepremičnine.

OPMSRP 22: Transakcije v tuji valuti in predplačilo

Zgodnja uporaba pojasnil je dovoljena. Pojasnilo uvaja obrazložitev obračunavanja transakcij, ki vključujejo potrdilo o prejemu ali plačilu predplačila v tuji valuti. Pojasnilo se nanaša na transakcije v tuji valuti, kadar podjetje pripozna nedenarno sredstvo ali nedenarno obveznost iz naslova plačila ali prejema predplačila preden pripozna s tem povezana sredstva, odhodke ali prihodke. Pojasnilo navaja, da morajo za določitev menjalnega tečaja, podjetja uporabiti datum prvotnega pripoznanja nedenarnega predplačila ali odloženih prihodkov (obveznosti). V primeru večjega števila izplačil ali predplačil, mora podjetje določiti datum transakcije vsakega izplačila ali predplačila. Poslovodstvo je ocenilo vpliv pojasnil na računovodske izkaze Skupine in meni da pojasnilo nima pomembnega vpliva na računovodske izkaze, saj Skupina ob začetnem pripoznanju nedenarnih sredstev ali nedenarnih obveznosti v zvezi z danimi ali prejetimi predujmi uporablja menjalni tečaj, ki je v veljavi na dan transakcije.

Standardi, pojasnila in spremembe objavljenih standardov, ki še niso veljavni

Novi standardi in pojasnila, navedeni v nadaljevanju še niso veljavni in se med pripravo letnih računovodskih izkazov za poslovno leto, ki se je končalo 31. decembra 2018, niso upoštevali.

Skladno z zahtevami Mednarodnih standardov računovodskega poročanja in EU-ja bodo morala podjetja za prihodnja obdobja upoštevati dopolnjene in spremenjene standarde in pojasnila.

Standardi, pojasnila in spremembe objavljenih standardov, ki še niso veljavni in jih je EU sprejela

MSRP 16 Najemi

MSRP 16 velja za letna obdobja z začetkom 1. januarja 2019 ali kasneje. MSRP 16 nadomešča MRS 17 Najemi in povezana pojasnila. Standard odpravlja dosedanji dvojni model obračunavanja najemov ter namesto tega od podjetij zahteva, da večino najemov prikažejo bilančno, z uporabo enega samega modela, ter tako odpravijo razlikovanje med poslovnim in finančnim najemom.

V skladu z MSRP 16 je pogodba najemna pogodba oziroma vsebuje najem, če se z njo prenaša pravica do obvladovanja uporabe določenega sredstva za določeno obdobje v zameno za nadomestilo. Za takšne pogodbe novi model od najemnika zahteva, da pripozna sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, in obveznost iz najema. Sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, se amortizira, obveznost iz najema pa se obrestuje. Zaradi tega bodo za večino najemov stroški nastali na začetku, pa čeprav bo najemnik plačeval enake letne najemnine.

Novi standard za najemnike uvaja številne omejene izjeme, ki vključujejo:

najeme, ki imajo trajanje najema največ 12 mesecev in nimajo možnosti nakupa;
ter najeme, pri katerih je sredstvo, ki je predmet najema, majhne vrednosti (»potrošna dobrina«).

Ne glede na povedano obračunavanje pri najemodajalcu ostane v glavnem nespremenjeno, ker se razlikovanje med poslovnim in finančnim najemom ohrani.

Skupina predvideva, da bo novi standard vplival na računovodske izkaze, saj bo morala v izkazu finančnega položaja pripoznati sredstva in obveznosti v zvezi s poslovnimi najemi, v katerih nastopa kot najemnik. Narava in stroški v zvezi s temi najemi se bodo tako spremenili, saj bo podjetje pripoznalo stroške amortizacije pravice do uporabe sredstev in stroške obresti za obveznosti iz najema.

Skupina je v mesecu marcu sklenila novo najemno pogodbo za poslovne prostore. Najemna pogodba je sklenjena za nedoločen čas, vendar je na podlagi ocene poslovodstva za izračun obveznosti za poslovni najem upoštevalo 3 leta. Družba bo med opredmetenimi osnovnimi sredstvi pripoznala 573.092 evrov pravice do uporabe in 573.092 evrov obveznosti za poslovni najem. Ob prehodu bo družba uporabila metodo poenostavljenega prehoda, zaradi česar bo učinek prehoda na kapital enak nič. Pri izračunu je bila uporabljena diskontna stopnja 2,62 %. Vpliv na izkaz poslovnega izida v letu 2019 bo predvidoma 4.434 evrov več odhodkov.

OPMSRP 23 Negotovosti glede obravnavanja davka iz dohodka

Pojasnila veljajo za letna obdobja z začetkom 1. januarja 2019 ali kasneje. OPMSRP 23 pojasnjuje obračunavanje davka iz dohodka, ki ga morajo davčni organi šele potrditi, pri čemer skuša tudi okrepiti preglednost. OPMSRP 23 pravi, da je ključni preskus ta, ali je verjetno, da bo davčni organ potrdil obračunavanje, ki ga je izbralo podjetje. Če je verjetno, da bo davčni organ sprejel negotovo obračunavanje, potem so zneski davka, prikazani v računovodskih izkazih, skladni z davčno napovedjo, z merjenjem odmerjenega in odloženega davka pa ni povezana nobena negotovost. Sicer pa se obdavčljivi dobiček (ali davčna izguba), davčna osnova in neizrabljene davčne izgube določijo na način, ki bolje kaže na izid v zvezi z negotovostjo, in sicer z uporabo enega samega najverjetnejšega zneska ali pričakovane vrednosti (vsote z verjetnostjo tehtanih zneskov). Podjetje mora domnevati, da bo davčni organ proučil stanje in v celoti poznal vse pomembne informacije.

Skupina predvideva, da pojasnilo na datum prve uporabe ne bo pomembno vplivalo na njegove računovodske izkaze, saj ne deluje v kompleksnem večnacionalnem davčnem okolju.

Dopolnila MSRP 9: Lastnosti predplačil z negativnim nadomestilom

Dopolnila veljajo za letna obdobja z začetkom 1. januarja 2019 ali kasneje. Te spremembe naslavljajo vprašanja glede obračunavanja finančnih sredstev, ki vključujejo posebne pogodbene možnosti predplačila. Vprašanja so se zlasti nanašala na to, kako naj podjetje razvrsti in meri dolžniški instrument, če je bilo dolžniku dovoljeno, da ga odplača predčasno v znesku, manjšem od neplačane glavnice in nabranih obresti. Takšno predčasno plačilo se pogosto opiše, kot da vključuje »negativno nadomestilo«. Podjetje, ki uporablja MSRP 9, meri takšno finančno sredstvo s t. i. negativnim nadomestilom po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.

Te spremembe podjetjem omogočajo, da nekatera finančna sredstva z možnostjo predčasnega plačila z negativnim nadomestilom merijo po odplačni vrednosti

Skupina predvideva, da spremembe na datum prve uporabe ne bodo pomembno vplivale na njene računovodske izkaze, saj podjetje nima finančnih sredstev z možnostjo predčasnega plačila z negativnim nadomestilom.

Standardi, pojasnila in spremembe objavljenih standardov, ki še niso veljavni in jih EU še ni sprejela do 31. 12. 2018

Spremembe MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi in MRS 28 Naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige: Prodaja ali prispevek sredstev med naložbenikom in njegovo pridruženo družbo ali skupnim podvigom

Spremembe pojasnjujejo, da je obseg pripoznavanja dobička ali izgube pri poslu s pridruženim podjetjem ali skupnim podvigom odvisen od tega, ali prodana ali vložena sredstva predstavljajo poslovni subjekt:

dobiček ali izguba se pripoznata v celoti, če se posel med vlagateljem in pridruženim podjetjem ali skupnim podvigom nanaša na prenos sredstva ali sredstev, ki predstavljajo poslovni subjekt (bodisi v lasti odvisnega podjetja ali ne), medtem ko
dobiček ali izguba se pripoznata delno, če se posel med vlagateljem in pridruženim podjetjem ali skupnim podvigom nanaša na sredstva, ki ne predstavljajo poslovnega subjekta, tudi če so v lasti odvisnega podjetja.

Skupina je ocenjuje, da dopolnilo standarda na dan prve uporabe ne bo pomembno vplival na računovodske izkaze Skupine.

MSRP 17 Zavarovalne pogodbe

Velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2021 ali pozneje; uporablja se za naprej. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.

MSRP 17 nadomešča MSRP 4, ki je bil leta 2004 sprejet kot vmesni standard. MSRP 4 je podjetjem izjemoma omogočil, da zavarovalne pogodbe še naprej obračunavajo v skladu z nacionalnimi računovodskimi standardi, kar je imelo za posledico številne različne pristope.

MSRP 17 rešuje problem primerljivosti, ki ga je povzročil MSRP 4, saj zahteva, da se vse zavarovalne pogodbe obračunavajo dosledno, od česar imajo korist tako vlagatelji kot zavarovalnice. Zavarovalne obveznosti se obračunavajo z uporabo trenutne namesto izvirne vrednosti.

Skupina predvideva, da spremembe na dan prve uporabe ne bodo pomembno vplivale na njene računovodske izkaze, saj Skupina po prodaji Skupine Adriatic Slovenice ne bo več delovala v zavarovalni panogi.

Spremembe MRS 28: Dolgoročne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige

Dopolnila veljajo za letna obdobja z začetkom 1. januarja 2019 ali kasneje. Spremembe pojasnjujejo, da pri obračunavanju naložb v pridružena podjetja ali skupne podvige kjer ni možno uporabiti kapitalske metode, podjetje uporabi določila MSRP 9 Finančni instrumenti.

Skupina pričakuje, da spremembe na datum prve uporabe ne bodo imele pomembnega vpliva na njegove računovodske izkaze.

MRS 19: Sprememba, omejitev ali poravnava programov (dopolnila)

Dopolnila standarda veljajo za letna obdobja z začetkom 1 januarja 2019 ali kasneje. Zgodnja uporaba dopolnil je dovoljena. Spremembe zahtevajo, da podjetje uporablja trenutne in posodobljene predpostavke ko pride do spremembe programa in spremembe, omejitve ali skrčenja z namenom določitve stroškov sprotnega službovanja in čistih obresti v poročevalskem obdobju po spremembi programa.

Skupina pričakuje, da spremembe na datum prve uporabe ne bodo imele pomembnega vpliva na njene računovodske izkaze.

MSRP 3 Poslovne združitve (dopolnila)

Spremembe so zožile in pojasnile definicijo podjetja. Dovoljujejo tudi poenostavljeno oceno, ali se pridobljeni sklop dejavnosti in sredstev obravnava kot skupina sredstev in ne kot podjetje.

Skupina pričakuje, da spremembe na datum prve uporabe ne bodo imele pomembnega vpliva na njene računovodske izkaze.

Spremembe MRS 1 Predstavitev računovodskih izkazov in MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake

Veljajo za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2020 ali pozneje. Spremembe pojasnjujejo in usklajujejo opredelitev koncepta «pomembnosti« in zagotavljajo smernice za izboljšanje doslednosti pri uporabi tega koncepta, kadar koli se uporablja v okviru MSRP.

Skupina pričakuje, da spremembe na datum prve uporabe ne bodo imele pomembnega vpliva na njene računovodske izkaze.

Letne izboljšave

Cikel letnih izboljšav MSRP 2015–2017 izdan 12. decembra 2017 začne veljati za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2019 ali pozneje.

Izboljšave MSRP (2015–2017) vsebujejo 4 spremembe standardov. Glavne spremembe se nanašajo na naslednje:

pojasnjujejo, da podjetje ponovno izmeri svoje prejšnje deleže v skupnih dejavnostih, ko prevzame obvladovanje podjetja v skladu z MSRP 3 Poslovne združitve;
pojasnjujejo, da podjetje ne izmeri ponovno svojih prejšnjih deležev v skupnih dejavnostih, ko prevzame skupno obvladovanje podjetja v skladu z MSRP 11 Skupni aranžmaji;
pojasnjuje, da mora podjetje vedno obračunati davčne posledice plačila dividend na dobiček ali izgubo, drugi vseobsegajoči donos ali kapital, odvisno od tega, kje je najprej pripoznalo pretekle transakcije ali dogodke, ki so ustvarili dobiček za razdelitev; ter
pojasnjuje, da mora podjetje izključiti iz posojil na splošno tista, ki jih pridobi posebej za namen pridobitve sredstev v pripravi, in sicer dokler praktično vse dejavnosti, ki so potrebne za pripravo sredstva za nameravano uporabo ali prodajo, niso zaključene, saj se posojila, pridobljena posebej za namen pridobitve sredstev v pripravi, ne bi smela uporabljati za posojila, prvotno pridobljena posebej za namen pridobitve sredstev v pripravi, ki so že pripravljena za nameravano uporabo ali prodajo.

Skupina pričakuje, da spremembe na datum prve uporabe ne bodo imele pomembnega vpliva na njene računovodske izkaze.

5.1.2 Osnove za uskupinjevanje

Skupinski računovodski izkazi so sestavljeni iz računovodskih izkazov skupine in njenih odvisnih družb na dan 31.12.2018.

5.1.2.1 Odvisne družbe

Odvisne družbe so družbe, katere obvladujoča družba in njene odvisne družbe posredno ali neposredno obvladujejo. Za vse odvisne družbe se uporablja metoda popolnega uskupinjevanja od dne, ko skupina obvladuje odvisno družbo. Iz skupine so odvisne družbe izključene v trenutku, ko preneha kontrolni vpliv matične družbe ali družbe v skupini. Računovodski izkazi družb v skupini so pripravljeni za isto poročevalsko obdobje kot računovodski izkazi matične družbe, z uporabo istih računovodskih usmeritev. Računovodske usmeritve posameznih družb v Skupini so usklajene, kjer pa niso, so v računovodskih izkazih izvedene ustrezne prilagoditve. Ob pripravi skupinskih računovodskih izkazov so izločeni vsi posli, stanja in nerealizirani dobički in izgube, ki so posledica notranjih poslov znotraj skupine, in dividende med povezanimi družbami.

Izguba odvisne družba se pripiše neobvladujočemu deležu tudi če je posledica tega primanjkljaj. Sprememba v lastniškem deležu odvisne družbe, pri kateri ne pride do izgube vpliva, se obračuna v kapitalu. Ob izgubi vpliva v odvisni družbi mora Skupina:

odpraviti pripoznanje sredstev (vključno z dobrim imenom) in obveznosti odvisne družbe,
odpraviti pripoznanje knjigovodske vrednosti vseh neobvladujočih deležev,
odpraviti celotni znesek tečajnih razlik, ki so bile pripoznane v kapitalu,
pripoznati pošteno vrednost prejetega nadomestila,
pripoznati pošteno vrednost vseh preostalih naložb,

pripoznati vse presežke ali primanjkljaje v izkazu poslovnega izida,ustrezno prerazvrstiti delež matične družbe v postavkah, ki so bile predhodno pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu, v izkaz poslovnega izida ali zadržani dobiček.

Odvisne družbe Skupine

Sedež družbe	Delež lastništva u 2018 (u %)	Deležlastništva Sprememba u 2017 (u %)	(v %)
Družbe v Skupini, poleg družbe KD d.d .:
KD Group d.d., Ljubljana, Slovenija	78,49	78,49	0,00
DRI Naložbe d.o.o., Ljubljana, Slovenija	100,00	100,00	0,00
Firsthouse Investments Itd., Limassol, Ciper	100,00	100,00	0,00
Fontes Group d.o.o., Beograd, Srbija	100,00	100,00	0,00
Gradnje inženiring d.o.o., Ljubljana, Slovenija	100.00	100.00	0,00
KD IT d.d., Ljubljlana, Slovenija	100.00	0,00	100,00
KD Kapital d.o.o., Ljubljana, Slovenija	100,00	100,00	0,00
KD Kvart d.o.o., Ljubljana, Slovenija	100,00	100,00	0,00
Manta Marine Ventures Ltd, ZDA	0,00	100,00	(100,00)
Projektor d.o.o.o.o., Maribor, Slovenija	100,00	100,00	0,00
Sumijev kvart d.o.o. Ljubljana, Slovenija	100,00	100.00	0,00
Adriatic Slovenica d.d., Koper, Slovenija	100.00	100.00	0.00

Sedež družbe	Delež lastništva u 2018 (u %)	Deležlastništva Sprememba u 2017 (u %)	(v %)
Družbe v Skupini preko Adriatic Slovenice d. d .:
Agent d.o.o., Izola, Slovenija	100,00	100,00	0,00
KD Fondovi AD Skopje, Makedonija	94,60	94,60	0.00
KD IT d.o.o., Ljubljana, Slovenija	0.00	100,00	(100,00)
KD Locusta Fondovi d.o.o. Zagreb, Hrvaška	90,00	80.00	10.00
KD Skladi d.o.o., Ljubljana, Slovenija	100.00	100,00	0,00
Permanens d.o.o., Zagreb, Hrvaška	0.00	100,00	(100,00)
Prospera d.o.o., Koper, Slovenija	100,00	100.00	0,00
Viz d.o.o., Koper, Slovenija	100.00	100.00	0,00
ZDRAVJE AS d.o.o., Koper, Slovenija	100.00	100.00	0.00

Spremembe v sestavi Skupine KD

Pripojitev družbe KD IT, d. o. o., k Adriatic Slovenici, d. d.

Uprava odvisne družbe Adriatic Slovenica d. d. kot edini družbenik odvisne družbe KD IT, informacijske storitve d. o. o. (skrajšano KD IT d. o. o.) je dne 11. decembra 2017 sprejela sklep, o pripojitvijo družbe KD IT, informacijske storitve d. o. o., Celovška cesta 206, 1000 Ljubljana k družbi Adriatic Slovenica d. d. z datumom obračuna pripojitve 31. december 2017. Prav tako je družba KD IT d. o. o. dne 11. januarja 2018 sprejela sklep, da se izvedejo vsi postopki o poenostavljeni pripojitvi družbe KD IT d. o. o. k družbi Adriatic Slovenica d. d. Prevzemna družba Adriatic Slovenica je na podlagi teh sklepov pristopila k aktivnostim poenostavljene pripojitve in z dne 5. junija 2018 pridobila dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za pripojitev družbe KD IT d. o. o.

Z vpisom pripojitve v sodni register 18. junija 2018 je prešlo na Adriatic Slovenico d. d. kot prevzemno družbo vse premoženje ter pravice in obveznosti prevzete družbe KD IT d. o. o. po datumu obračuna pripojitve 31. december 2017. Pripojitev ni imela učinka na konsolidirane računovodske izkaze.

Likvidacija družbe Manta Marine Ventures, Ltd.

Družba Firsthouse Investments, Ltd., je v drugem četrtletju zaključila postopek likvidacije družbe Manta Marine Ventures, Ltd.

Dokup družbe KD Locusta Fondovi, d. o. o.

Družba KD Skladi, d. o. o., je v tretjem četrtletju dokupila 10 % delež družbe KD Locusta Fondovi, d. o. o., s tem se je neobvladujočim lastnikom zmanjšal lastniški delež. Razlika med zneskom, za katerega se prilagodijo neobvladujoči deleži in danim nadomestilom je bil v konsolidirani bilanci stanja zmanjšan preneseni poslovni izid v višini 208.015 evrov. Na 31.12.2018 ima Skupina 90 % delež.

Ustanovitev nove družbe KD IT, d. d.

Konec leta 2018 je bila ustanovljena družba KD IT, d. d., katere lastnik je KD Kapital d.o.o. v 100 % lasti. Družba je vključena v konsolidirane računovodske izkaze po popolni konsolidaciji.

Sklenjena pogodba o prodaji za družbo Adriatic Slovenica, d. d.

Družba KD Group, d. d., je 23. maja 2018 sklenila pogodbo o prodaji 100 % deleža v družbi Adriatic Slovenica, d. d., za kupnino v znesku 245 milijonov EUR. Na skupščini 12. 7. 2018 so delničarji KD Group, d. d. soglašali s prodajo. 11. decembra 2018 je Evropska komisija objavila novico, da je družbi Generali CEE odobrila nakup zavarovalnice Adriatic Slovenica, d. d.. Skupina je zato vsa sredstva in obveznosti te družbe in njenih odvisnih družb na dan 31. 12. 2018 razvrstila med nekratkoročna sredstva namenjena za prodajo, čisti poslovni izid pa kot ustavljeno poslovanje. Prodaja je bila zaključena 13. 2. 2019.

Skupino Adriatic Slovenica sestavljajo sledeče družbe: obvladujoča družba Adriatic Slovenica, d. d. ter neposredno od nje odvisne družbe; KD Skladi, d. o. o., Agent d. o. o., Prospera d. o. o., VIZ d. o. o., Permanens d. o. o. – v likvidaciji, ZDRAVJE AS d. o. o. in posredno odvisni družbi; KD Locusta Fondovi d. o. o. in KD Fondovi, AD.

V Skupini KD predstavlja Skupina Adriatic Slovenica segment premoženjskega zavarovanja, življenjskega zavarovanja, zdravstvenega zavarovanja in upravljanja premoženja.

Skupina je na dan 31. 12. 2018 vsa sredstva in obveznosti Skupine AS razvrstila v postavko nekratkoročna sredstva za prodajo in obveznosti vezane na nekratkoročna sredstva za prodajo. Postavke izkaza poslovnega izida in izkaza denarnih tokov so za poslovno leto 2017 in 2018 prikazane za delujoče poslovanje skupine. Računovodske usmeritve in razkritja ustavljenega poslovanja Skupine AS so zaradi razumevanja preteklega in tekočega obračunskega obdobja prikazane v poglavjih 6.9, 6.19, 7.1.5, 8.2.1, 8.2.2, 10.8 in 10.19.

5.1.2.2 Pridružene družbe

Pridružene družbe, v katerih ima Skupina pomemben vpliv, vendar ne obvladuje njihove finančne in poslovne usmeritve, so v konsolidirane računovodske izkaze vključene po kapitalski metodi. (več o tem v poglavju 6.4).

5.1.2.3 Poslovne združitve in dobro ime

Poslovne združitve se obračunajo z uporabo prevzemne metode. Stroški v zvezi s prevzemom se določijo v skupni višini nadomestila po pošteni vrednosti na dan prevzema, povečani za znesek vseh neobvladujočih deležev v prevzeti družbi. Za vsako poslovno združitev mora prevzemna družba izmeriti višino neobvladujočega deleža v prevzeti družbi bodisi po pošteni vrednosti bodisi po sorazmernem delu opredeljivih čistih sredstev prevzete družbe. Prevzemna družba pripozna stroške, povezane s prevzemom med odhodki v postavki splošni administrativni stroški.

Ob prevzemu skupina oceni, ali je razporeditev pridobljenih finančnih sredstev in prevzetih obveznosti skladna s pogodbenimi določili, gospodarskim položajem in pomembnimi okoliščinami na datum prevzema. Poleg tega mora prevzeta družba ločiti vstavljene izpeljane instrumente od gostiteljske pogodbe.

Pri poslovni združitvi, izvedeni v več stopnjah, se poštena vrednost prejšnjega prevzemnikovega deleža v lastniškem kapitalu prevzete družbe ponovno izmeri po pošteni vrednosti na datum prevzema skozi izkaz poslovnega izida. Znesek pogojnega nadomestila, ki bo predvidoma preneseno na prevzemno družbo, se pripozna po pošteni vrednosti na datum prevzema. Kasnejše spremembe poštene vrednosti pogojnega nadomestila, ki se šteje za sredstvo ali obveznost, se po MRS 39 pripoznajo bodisi v izkazu poslovnega izida bodisi kot sprememba drugega vseobsegajočega donosa. Če se pogojno nadomestilo pripozna v kapitalu, se ne sme ponovno izmeriti, dokler ni poračunano s kapitalom.

Dobro ime se pri prvotnem merjenju pripozna po nabavni vrednosti, ki je presežek skupnega zneska prenesenega nadomestila in pripoznanega zneska neobvladujočega deleža nad zneskom opredeljivih pridobljenih sredstev in prevzetih obveznosti. Če je nadomestilo nižje od poštene vrednosti čistih sredstev prevzete odvisne družbe, se razlika pripozna v izkazu poslovnega izida.

Po prvotnem pripoznanju se dobro ime izmeri po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrano izgubo iz oslabitve. Zaradi preizkusa dobrega imena zaradi oslabitve se od dneva prevzema dobro ime, pridobljeno pri poslovni združitvi, razporedi na vsako denar ustvarjajočo enoto skupine, za katero se pričakuje, da bodo k njej pritekale koristi od poslovne združitve, ne glede na to, ali so druga sredstva in obveznosti prevzete družbe dodeljena tem enotam.

Kadar je dobro ime del denar ustvarjajoče enote in se del poslovanja te denar ustvarjajoče enote odtuji, se pri določanju dobička in izgube ob odtujitvi poslovanja dobro ime, ki je povezano s to odtujeno denar ustvarjajočo enoto, pripozna v knjigovodski vrednosti poslovanja odtujene enote. Dobro ime, ki je odsvojeno v teh okoliščinah, se meri na osnovi relativne vrednosti odtujene dejavnosti in dela denar ustvarjajoče enote, ki jo skupina obdrži.

5.1.2.4 Posli z lastniki neobvladujočih deležev

Vsi posli z lastniki neobvladujočih deležev se v Skupini obravnavajo kot posli z nepovezanimi strankami. Pridobitve deležev odvisnih družb od lastnikov neobvladujočih deležev se odražajo v dobrem imenu (presežek) kot razlika med plačanim denarnim ali drugim nadomestilom in pripadajočim deležem knjigovodske neto vrednosti pridobljenega premoženja odvisne družbe. Odprava deležev odvisnih družb lastnikom neobvladujočih deležev se odraža kot prihodek ali odhodek Skupine, ki se pripozna v izkazu poslovnega izida. Neobvladujoči deleži so izkazani kot posebna postavka lastniškega kapitala Skupine. Čisti dobiček oziroma čista izguba se razdeli na čisti dobiček oziroma izgubo večinskega lastnika in čisti dobiček oziroma izgubo lastnika neobvladujočega deleža.

5.1.2.5 Področni in območni odseki

Glavne dejavnosti Skupine oziroma področni odseki so naslednji:

finančno poslovanje,
drugo (upravljanje in gradnja nepremičnin za trg ali znane kupce itd.).

Glavne poslovne dejavnosti matične družbe KD so upravljanje tržnih in netržnih naložb ter ustvarjanje finančnih donosov, skladnih s strukturo portfelja. Krovna družba odloča o vseh pomembnejših strateških naložbah Skupine KD.

Finančno poslovanje in drugo

Z matično družbo KD in hčerinskama družbama KD Group in KD Kapital v Skupini izvajamo finančne storitve in upravljamo naložbe, nepremičnine pa upravljajo družbe KD Kvart, Šumijev kvart, Fontes group, Gradnje inženiring in DRI Naložbe.

Področni odseki v kateri posluje Skupina Adriatic Slovenica, ki je bila zaradi prodaje razvrščena med sredstva in obveznosti za prodajo, so naslednji:

premoženjska zavarovanja,
življenjska zavarovanja,
zdravstvena zavarovanja,
upravljanje premoženja.

Zavarovalništvo

V Skupini tržimo premoženjska, življenjska, pokojninska in zdravstvena zavarovanja. Nosilna družba Skupine je zavarovalnica Adriatic Slovenica, ki je po velikosti tretja največja zavarovalnica na slovenskem zavarovalnem trgu. Skupina trži avtomobilska, življenjska in zdravstvena zavarovanja tudi na Hrvaškem preko podružnice.

Upravljanje premoženja

Osnovne dejavnosti družb za upravljanje v Skupini so upravljanje investicijskih skladov in storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti. V Skupini so 31. 12. 2018 delovale tri družbe za upravljanje, ki v regiji jugovzhodne Evrope – v Sloveniji, na Hrvaškem in v Makedoniji – skupaj upravljajo 34 investicijskih skladov. Družba KD Skladi upravlja še naložbe kritnih skladov Pokojninskega varčevanja AS in naložbe življenjskih zavarovanj, v letu 2017 pa je začela tudi z razvojem področja alternativnih skladov z lansiranjem prvega alternativnega nepremičninskega sklada, KD Adriatic Value Fund.

5.1.3 Prevedbe iz tujih valut

Funkcionalna in predstavitvena valuta

Postavke v računovodskih izkazih posameznih družb v Skupini so predstavljene v valuti primarnega ekonomskega okolja, kjer družba posluje »funkcionalna valuta«. Skupinski računovodski izkazi so predstavljeni v evrih, ki so predstavitvena valuta Skupine.

Stanje in promet

Preračuni sredstev in obveznosti v tujih valutah se v funkcionalno valuto opravijo po menjalnem tečaju na dan posameznega poslovnega dogodka. Pozitivne in negativne tečajne razlike, nastale iz takih poslov, in prevrednotenja denarnih sredstev in obveznosti, izraženih v tujih valutah, na dan bilance stanja v funkcionalno valuto, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Če se sam poslovni dogodek pripozna direktno v kapitalu, se tudi tečajne razlike iz prevrednotenja v funkcionalno valuto pripoznajo direktno v kapitalu. Tečajne razlike, ki nastanejo v zvezi z naložbami matičnega podjetja v kapital odvisnih družb v tujini, se pripoznajo direktno preko drugega vseobsegajočega donosa in se v poslovnem izidu pripoznajo šele ob odprodaji naložb.

Denarne postavke v tujih valutah so pretvorjene po referenčnih tečajih Evropske centralne banke ali tečajnici Banke Slovenije (za valute, za katere Evropska centralna banka ne objavlja referenčnih tečajev) na zadnji dan leta. Nedenarne postavke, ki so izmerjene po nabavni vrednosti v tuji valuti, so pretvorjene po tečaju na dan posla, nedenarne postavke, ki so izmerjene po pošteni vrednosti v tuji valuti, pa so pretvorjene po tečaju na dan, ko je bila poštena vrednost določena.

V okviru spremembe poštene vrednosti denarnih vrednostnih papirjev v tuji valuti, ki so razporejeni v skupino sredstev, razpoložljivih za prodajo, se sprememba odplačne vrednosti zaradi spremembe menjalnega tečaja obravnava ločeno od drugih sprememb knjigovodske vrednosti vrednostnih papirjev. Tečajne razlike, ki nastanejo zaradi preračuna odplačne vrednosti, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, druge spremembe knjigovodske vrednosti pa se pripoznajo preko drugega vseobsegajočega donosa.

Tečajne razlike pri nedenarnih postavkah finančnih sredstev in obveznostih se obravnavajo kot sestavni del dobičkov ali izgub iz vrednotenja po pošteni vrednosti. Tečajne razlike pri nedenarnih postavkah finančnih sredstev in obveznostih, ki se merijo po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida kot del dobičkov ali izgub iz vrednotenja po pošteni vrednosti. Tečajne razlike pri nedenarnih postavkah finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, se pripoznajo preko drugega vseobsegajočega donosa.

Odvisne družbe

Računovodski izkazi odvisnih družb, od katerih nobena ni prisotna v hiperinflacijskem poslovnem okolju in katerih funkcionalna valuta je različna od predstavitvene valute, ki jo uporablja Skupina, so preračunani v to valuto, kot sledi:

sredstva in obveznosti so preračunani po referenčnem tečaju Evropske centralne banke ali tečajnici Banke Slovenije na dan bilance stanja,
prihodki in odhodki so preračunani po povprečnem letnem referenčnem tečaju ali tečaju Banke Slovenije,
vse nastale tečajne razlike so pripoznane kot posebna sestavina kapitala (rezerve).

V skupinskih računovodskih izkazih se nastale tečajne razlike iz naslova naložb v odvisne družbe v tujini pripoznajo neposredno preko drugega vseobsegajočega donosa. Ob odtujitvi take naložbe se tečajne razlike v zvezi z njo pripoznajo v izkazu poslovnega izida skupaj z dobičkom oziroma izgubo pri prodaji.

6. Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev

6.1 Neopredmetena sredstva

Po prvotnem pripoznanju se neopredmetena sredstva vodijo po njihovi nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek in morebitno izgubo zaradi oslabitve (model nabavne vrednosti). Ob pripoznanju Skupina opredeli tudi dobo koristnosti neopredmetenega sredstva, in sicer kot dokončno oziroma nedokončno. V primeru dokončne dobe koristnosti se neopredmeteno sredstvo amortizira na podlagi dobe koristnosti oziroma se ne amortizira, če je njegova doba koristnosti nedokončna.

Dobro ime

Sredstva, obveznosti in pogojne obveznosti, pridobljene v poslovni združitvi, ki jih je mogoče pripoznati ločeno, se ob začetnem pripoznanju pripoznajo po pošteni vrednosti. Presežek nad nakupno vrednostjo poslovne združitve in pridobljenim deležem v čisti pošteni vrednosti opredeljivih sredstev, dolgov in pogojnih obveznosti je dobro ime, izkazano med neopredmetenimi sredstvi z nedokončno dobo koristnosti.

Dobro ime, ki nastane s pridobitvijo odvisnih družb, se izkazuje med neopredmetenimi sredstvi po nabavni vrednosti, zmanjšano za morebitne izgube zaradi slabitev. Preveritev ustreznosti dobrega imena se opravi enkrat na leto, morebitne slabitve pa se izkažejo v izkazu poslovnega izida. Preveritev ustreznosti dobrega imena se opravlja s cenitvami zunanjih veščakov ali internimi vrednotenji. Odprava slabitev dobrega imena ni mogoča. Dobički in izgube pri odtujitvi odvisnih družb vključujejo tudi vrednost dobrega imena, ki se nanaša na odtujeno odvisno družbo.

Presežek poštene vrednosti s poslovno združitvijo pridobljenih sredstev, dolgov in pogojnih obveznosti nad njihovo nakupno vrednostjo se letno presoja za znamenja oslabitve.

Dobro ime je za namen preverjanja oslabitve razporejeno na enote, ki ustvarjajo denar. Dobro ime je razporejeno na tiste enote, ki ustvarjajo denar, za katere se pričakuje, da bodo imele koristi zaradi sinergij, ki izhajajo iz poslovne združitve.

Druga neopredmetena sredstva

Med neopredmetenimi sredstvi z dokončno dobo koristnosti izkazuje Skupina programsko opremo in licence. Za pridobljeno programsko opremo se v nabavno vrednost vključijo tudi stroški pridobitve in usposobitve za uporabo, za materialne pravice pa le stroški pridobitve. Skupina v okviru celotne dobe uporabnosti posameznega neopredmetenega sredstva dosledno razporeja njegov amortizirljivi znesek med posamezna obračunska obdobja kot tedanjo amortizacijo. Skupina uporablja metodo enakomernega časovnega amortiziranja.

Doba koristnosti za neopredmetena sredstva s končno dobo koristnosti je naslednja:

Neopredmetena sredstva
Licence	4 do 15 let
Programska oprema	4 do 15 let

Skupina med drugimi neopredmetenimi sredstvi izkazuje tudi sredstva z nedoločeno dobo koristnosti, in sicer seznam vlagateljev. Skupina na dan sestavitve računovodskih izkazov preverja, če je sredstvo oslabljeno in sicer tako, da primerja njihovo knjigovodsko vrednost z njegovo nadomestljivo vrednostjo.

6.2 Opredmetena sredstva

Opredmetena sredstva so zemljišča, zgradbe in oprema, ki jih Skupina uporablja za opravljanje svoje dejavnosti. Po začetnem pripoznanju se izkazujejo po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in morebitno nabrano izgubo zaradi oslabitve (model nabavne vrednosti). Opredmeteno osnovno sredstvo, ki izpolnjuje pogoje za pripoznanje kot sredstvo, se na začetku izmeri po nabavni vrednosti. Nabavna vrednost zajema nakupno ceno, uvozne carine in nepovratne dajatve ter neposredne stroške usposobitve za uporabo. Pozneje nastali stroški, ki so povezani z opredmetenimi sredstvi, povečujejo njihovo nabavno vrednost le, če povečujejo prihodnje koristi v primerjavi s prej ocenjenimi in jih je mogoče zanesljivo izmeriti. Stroški vzdrževanja in popravil se izkazujejo v izkazu poslovnega izida v obdobju, ko so nastali.

Če je nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva velika, se razporedi na njegove dele. Če so ti deli pomembni v razmerju do celotne nabavne vrednosti in imajo različno dobo koristnosti, se obravnava vsak del posebej.

Nepremičnine (zgradbe), ki jih Skupina namenja opravljanju lastne dejavnosti so sestavni del celote - denar ustvarjajoče enote, ki ustvarja denarne pritoke z opravljanjem osnovne dejavnosti. Nadomestljiva vrednost je praviloma tista, ki je večja od vrednosti v uporabi ali poštene vrednosti zmanjšane za stroške prodaje.

Poslovodstvo meni, da je v normalnih - pričakovanih pogojih poslovanja knjigovodska vrednost nepremičnine, ki je namenjena opravljanju dejavnosti, najmanj enaka nadomestljivi vrednosti nepremičnine. Šteje se, da pogoji poslovanja odstopajo od normalnih, če v zadnjih treh letih denar ustvarjajoča enota dosega negativni poslovni izid, ki vsakokrat presega znesek pomembnosti Skupine in ni izgledov, da bi se njeno poslovanje v prihodnjih letih izboljšalo.

Poslovodstvo opravi presojo vrednosti teh nepremičnin v primeru, da se okoliščine poslovanja družbe bistveno spremenijo oziroma odstopajo od normalnih – pričakovanih pogojev poslovanja (posamezna denarna ustvarjajoča enota posluje negativno

zadnja tri leta) ali v primerih, ko se prerazvrsti nepremičnine, namenjene za opravljanje lastne dejavnosti na naložbeno nepremičnino.

Nadomestljivo vrednost se v takšnih primerih ugotavlja na podlagi cenitev nepremičnin s strani zunanjih pooblaščenih cenilcev, in sicer na način, kot zavarovalnica izvaja ocene nadomestljivih vrednosti za naložbene nepremičnine. Če je nadomestljiva vrednost nepremičnin nižja od njihove knjigovodske vrednosti, so nepremičnine oslabljene in to razliko Skupina pripozna v izkazu poslovnega izida kot izgubo zaradi oslabitve in se šteje kot poslovni odhodek.

Pripoznanje knjigovodske vrednosti opredmetenih sredstev se odpravi ob odtujitvah ali kadar od njih ni več mogoče pričakovati koristi. Dobički ali izgube, ki izhajajo iz odprave pripoznanja posameznega sredstva in predstavljajo razliko med prodajno in knjigovodsko vrednostjo sredstva, se izkazujejo med drugimi poslovnimi prihodki ali odhodki.

Amortizacija

Amortizirljiva vrednost posameznih opredmetenih sredstev se v njihovi življenjski dobi sistematično prenaša na izkaz poslovnega izida. Skupina uporablja metodo enakomernega časovnega amortiziranja. Zemljišča se ne amortizirajo. Amortizacija se obračunava posamično.

Ocenjena doba koristnosti sredstev je naslednja:

Opredmetena osnovna sredstva

Vozila in oprema za opravljanje dejavnosti	3 do 10 let
Pisarniška in druga oprema	2 do 10 let

6.3 Naložbene nepremičnine

Naložbene nepremičnine so nepremičnine (zemljišče, zgradbe ali del zgradb ali oboje), ki jih ima Skupina zato, da bi prinašale najemnino in/ali povečevale vrednost naložbe ali oboje, ne pa za administrativne potrebe oziroma za prodajo v okviru rednega poslovanja. Na začetku se pripoznajo po nabavni vrednosti z vključenimi vsemi stroški, pozneje pa se zmanjšujejo za amortizacijski popravek in morebitno izgubo zaradi oslabitve (model nabavne vrednosti) kot opredmetena sredstva.

Skupina enkrat letno preveri delež naložbenih nepremičnin, ki jih imajo druga podjetja v Skupini v najemu, in ustrezno v skupinskih bilancah izkaže vrednost naložbenih nepremičnin med opredmetenimi osnovnimi sredstvi.

Načini pripoznavanja, odprave pripoznavanja, obračunavanje amortizacije in oslabitve so opredeljeni v okviru opredmetenih sredstev. Stroški rednega servisiranja naložbenih nepremičnin se nanašajo na popravila in vzdrževanje ter se evidentirajo kot strošek.

Najmanj enkrat letno poslovodstvo preverja nadomestljivo vrednost naložbenih nepremičnin zaradi morebitnih slabitev in sicer s cenitvami zunanjih pooblaščenih cenilcev za vrednotenje nepremičnin. Za nove nepremičnine se upošteva nabavna vrednost kot poštena vrednost nepremičnin.

Pri presojanju znamenj slabitev naložbenih nepremičnin se upoštevajo kriterij donosnosti posamezne nepremičnine in tržne donosnosti. V kolikor dejanska donosnost posamezne nepremičnine presega zahtevano donosnost nepremičnin, nepremičnina ne izkazuje znamenj slabitev. V nasprotnem primeru se za nepremičnino ugotavlja nadomestljiva vrednost in sicer se uporabljajo naslednje metode vrednotenja nepremičnin (opredeljeno tudi v tehnikah vrednotenja v poglavju poštene vrednosti):

na donosu zasnovan način: ta način temelji na principu sedanje vrednosti bodočih donosov to je najemnin in podobnih dohodkov, ki izhajajo iz gospodarjenja z nepremičnino (vrednost v uporabi),
način tržnih primerjav: s tem načinom določimo indikacijsko vrednost nepremičnine na osnovi transakcij za enako oz. zelo podobno nepremičnino. Ta način je zlasti uporaben za nepremičnine, ki se v velikem številu prodajajo na sekundarnem trgu (poštena vrednost).

Oslabitev naložbene nepremičnine na iztržljivo vrednost zavarovalnica opravi, če ugotovi, da je njena nadomestljiva vrednost nižja od knjigovodske vrednosti in sicer pod enakimi pogoji kot veljajo za nepremičnine uvrščene med opredmetena osnovna sredstva.

Ocenjena doba koristnosti sredstev je naslednja:

Naložbene nepremičnine

6.4 Finančne naložbe v pridruženih družbah

Pridružene družbe so vse družbe, v katerih ima Skupina pomemben, vendar ne prevladujoč vpliv. Pomembne vpliv obstaja, če ima družba KD neposredno ali posredno prek odvisnih družb, 20 % ali več glasovalne moči v družbi, razen če je mogoče nedvoumno dokazati, da ni res. Če ima KD neposredno ali posredno prek odvisnih družb, manj kot 20% glasovalne moči, se predpostavlja, da nima pomembnega vpliva, razen če je možno dokazati obstoj naslednjega: zastopstvo v upravnem odboru ali ustreznem odločevalnem organu družbe, sodelovanje pri odločanju, pomembni posli med matično družbo ter družbo, v katero investira, medsebojno izmenjavanje vodilnega osebja ali zagotavljanje bistvenih strokovnih informacij.

Finančne naložbe v kapital pridruženih družb so vrednotene po kapitalski metodi, po kateri se naložba najprej pripozna po nabavni vrednosti, nato pa povečuje ali zmanjšuje za pripadajoči del dobička ali izgube ter presežka iz prevrednotenja pridružene družbe. Prejete dividende zmanjšujejo nabavno vrednost finančne naložbe v pridruženo družbo.

Delež Skupine v poslovnem izidu pridruženih družb se pripozna v izkazu poslovnega izida Skupine, njen delež v gibanju rezerv pa se pripozna v drugem vseobsegajočem donosu Skupine.

Če je delež Skupine v izgubah pridružene družbe enak ali večji kot naložba v pridruženo družbo (vključno z nezavarovanimi terjatvami do pridružene družbe), Skupina preneha pripoznavati svoj delež v izgubah, razen če ima Skupina pravne ali druge obveznosti v imenu pridružene družbe. Če taka pridružena družba pozneje začne izkazovati dobiček, se v Skupini začne pripoznavati sorazmerni del dobička šele potem, ko delež čistega dobička doseže delež nepripoznane čiste izgube. Nerealizirani dobički iz transakcij med Skupino in pridruženimi družbami so izločeni do višine vpliva Skupine v posamezni pridruženi družbi.

Skupina za potrebe računovodskega poročanja enkrat letno presoja znamenja oslabitev naložb v pridružene družbe. V letu 2018 je Skupina slabila pridruženo družbo v višini 1.475.142 evrov. Po začetnem pripoznanju družba na dan bilance stanja preverja, ali obstaja kak nepristranski dokaz o morebitni oslabljenosti finančne naložbe. Če tak dokaz obstaja, se naložbo oslabi.

Nepristranski dokazi o oslabitvi naložbe v pridruženo podjetje so predvsem:

pomembne finančne težave družbe,
izmerljivo zmanjšanje ocenjenih prihodnjih denarnih tokov,
slabši rezultati poslovanja, povečanje izgub iz poslovanja,
znižanje vrednosti sredstev družbe.

Pri obstoju dokazov o oslabitvi naložbe se znesek izgube zaradi oslabitve izmeri kot razlika med knjigovodsko in nadomestljivo vrednostjo naložbe.

Ocena nadomestljive vrednosti se izračuna z uporabo različnih tehnik vrednotenja. Te vključujejo uporabo primerljivih transakcij med dobro obveščenimi strankami, če so na voljo, primerjavo s trenutno pošteno vrednostjo drugega instrumenta, ki ima podobne bistvene značilnosti, metode diskontiranih denarnih tokov in druge tehnike vrednotenja, ki jih običajno uporabljajo udeleženci na trgu (knjigovodska vrednost, multiplikatorji, dividendni donos). Če obstaja metoda vrednotenja, ki jo udeleženci na trgu običajno uporabljajo za določanje cene instrumenta in je dokazala zanesljivost pri oceni cen, dobljenih pri dejanskih tržnih poslih, se uporabi ta metoda.

6.5 Finančne naložbe

Glede na namen pridobitve se finančna sredstva ob začetnem pripoznanju razvrstijo v kategorije:

finančne naložbe v posojila, depozite in druge finančne terjatve,
finančna sredstva v posesti do zapadlosti v plačilo,
finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo,
finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.

Za kategorijo prvotnega pripoznanja finančnih sredstev je odgovorno poslovodstvo.

6.5.1 Finančne naložbe v posojila, depozite in druge finančne terjatve

Posojila in terjatve so neizpeljana finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili, ki jih družba po začetnem pripoznanju meri po odplačni vrednosti in ki ne kotirajo na borznem trgu.

Če je posojilo neizterljivo, se odpiše v breme odhodkov za oslabitve posojil. Posojila se štejejo za neizterljiva takrat, ko so opravljeni vsi potrebni postopki izterjave in je bil znesek izgube določen. Naknadna poplačila odpisanih dolgov zmanjšujejo odhodke za oslabitev posojil v izkazu poslovnega izida, če so poplačila prejeta v tekočem letu, sicer pa povečujejo prevrednotovalne prihodke.

6.5.2 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva so neizpeljana finančna sredstva, opredeljena kot razpoložljiva za prodajo in niso razvrščena v nobeno od prej navedenih skupin.

Ob začetnem pripoznanju se naložba izmeri po nabavni vrednosti, vključujoč vse transakcijske stroške posla. Obresti dolžniških vrednostnih papirjev v okviru skupine za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev se izračunajo z uporabo metode efektivne obrestne mere in so izkazane v izkazu poslovnega izida. Finančno sredstvo, razpoložljivo za prodajo, se pripozna z datumom trgovanja.

Spremembe v pošteni vrednosti vrednostnih papirjev, opredeljenih kot razpoložljivih za prodajo, se pripoznajo glede na vsebino nastanka spremembe poštene vrednosti. Tako se tečajne razlike za dolžniške vrednostne papirje pripoznajo v izkazu poslovnega izida, druge spremembe (npr. sprememba tržnega tečaja) pa se pripoznajo neposredno v drugem vseobsegajočem donosu. Pri lastniških vrednostnih papirjih se vse spremembe poštene vrednosti pripoznajo v drugem vseobsegajočem donosu. Pri prodaji ali slabitvi vrednostnih papirjev, opredeljenih kot razpoložljivih za prodajo, se nabrane prilagoditve v drugem vseobsegajočem donosu odpravijo in učinki izkažejo v izkazu poslovnega izida.

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, so tista, ki jih ima Skupina nedoločen čas in ki se lahko prodajo ob poslabšanju likvidnosti Skupine ali pri spremembah obrestnih mer, deviznih tečajev in cen vrednostnih papirjev.

Med finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo, ima družba tudi takšna, ki jih ni mogla ovrednotiti po pošteni vrednosti, zato so ovrednotene po nabavni vrednosti. Delnice teh družb ne kotirajo na borzi. Skupina finančna sredstva, za katere ni delujočega trga in katerih poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti, vrednoti po nabavni vrednosti in posebej presoja potrebo po oslabitvi. Teh finančnih sredstev skupina ne razvršča v hierarhijo poštene vrednosti. Skupina ocenjuje, da bi bili stroški vrednotenja teh finančnih sredstev po pošteni vrednosti previsoki, ocena pa ne bi pomembno vplivala na pravilnost računovodskih izkazov.

6.5.3 Izvedeni finančni instrumenti

Izvedeni finančni instrumenti, vključno s terminskimi posli, terminskimi pogodbami in zamenjavami, so v bilanci stanja začetno pripoznani po pošteni vrednosti. Izvedeni finančni instrumenti se vrednotijo po pošteni vrednosti, ki se ustrezno določi na osnovi objavljene tržne cene, modela diskontiranih denarnih tokov ali z uporabo cenovnih modelov. Poštene vrednosti so v bilanci stanja izkazane med sredstvi pri pozitivnem vrednotenju oziroma obveznostmi pri negativnem vrednotenju.

Način pripoznanja dobičkov in izgub iz sprememb poštenih vrednosti je odvisen od tega, ali je izvedeni finančni instrument računovodsko obravnavan kot instrument za varovanje pred tveganjem, in od vrste varovanja.

6.5.4 Poštena vrednost

Po pošteni vrednosti se izkazujejo finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti skozi poslovni izid ob začetnem pripoznanju in za prodajo razpoložljiva finančna sredstva. Posojila, depoziti in finančne terjatve ter finančna sredstva v posesti do zapadlosti v plačilo so izkazani po odplačni vrednosti po metodi diskontiranja vrednosti prihodnjih denarnih tokov z uporabo efektivnih obrestnih mer, zmanjšani za oslabitve.

Poštena vrednost je dokazana, če jo je mogoče zanesljivo izmeriti. Odvisna je od razpoložljivosti tržnih podatkov, na osnovi katerih družba lahko ocenjuje pošteno vrednost. Za kotirajoča finančna sredstva (lastniške in dolžniške vrednostne papirje), za katera obstaja cena na delujočem trgu vrednostnih papirjev, se poštena vrednost ugotavlja kot zmnožek enot finančnega sredstva in kotirajoče tržne cene oziroma zaključnega tečaja na dan bilance stanja. Ustrezen zaključni tečaj Skupina izbere glede na vrsto finančne naložbe in glede na organizirani trg vrednostnih papirjev, na katerem kotira finančna naložba.

Skupina pri oceni poštene vrednosti lastniških vrednostnih papirjev sproti presoja kriterij aktivnosti trga, pri čemer zaključni tečaj zadnjega dne, ko se je z vrednostnim papirjem trgovalo, ne sme biti starejši od enega meseca in uporabljeni tečaj mora temeljiti na ustrezni likvidnosti oziroma mora promet na dan tečaja (redni posli, brez svežnjev) znašati vsaj 20 % vrednosti celotne pozicije vrednostnega papirja (tržna vrednost zadnjega vrednotenja) ali v absolutnem znesku najmanj 50.000 evrov. Kot kriterij se upošteva manjša izmed vrednosti.

Skupina pri oceni poštene vrednosti dolžniških vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, za vrednotenje na dan bilance stanja določi tečaj na podlagi zaključnega tečaja, objavljenega na borzi, na dan bilance stanja. Če podatka o zaključnem tečaju na dan bilance stanja za posamezni dolžniški vrednostni papir ni, se uporabi zaključni tečaj zadnjega dne, ko se je z dolžniškim vrednostnim papirjem trgovalo, ki pa ne sme biti starejši od enega meseca. Uporabljeni zaključni tečaj mora temeljiti na ustrezni likvidnosti, pri čemer mora skupni obseg sklenjenih poslov na ta dan znašati najmanj 500.000 evrov. Če objavljeni tečaji na delujočem trgu ne ustrezajo kriteriju aktivnosti, se izračuna poštena vrednost na podlagi ponudbenega (BID) tečaja, objavljenega na dan bilance stanja v sistemu Bloomberg iz vira BVAL (Bloomberg Valuation Service) ali na podlagi internega modela za izračun poštene vrednosti dolžniškega vrednostnega papirja. Poštena vrednost se z internimi modeli ugotavlja mesečno, in sicer za podjetniške dolžniške vrednostne papirje na podlagi internega modela za izračun poštene vrednosti podjetniškega dolžniškega vrednostnega papirja ter za državne dolžniške vrednostne papirje na podlagi internega modela za izračun poštene vrednosti državnega dolžniškega vrednostnega papirja.

Metode ocenjevanja in pomembnejše parametre za posamezna finančna sredstva predstavljamo v tabeli v nadaljevanju, kjer se uporaba različnih vrst metod klasificira tudi glede na hierarhijo poštene vrednosti.

Razvrščanje v hierarhijo poštene vrednosti

Za povečanje skladnosti in primerljivosti merjenja poštene vrednosti in povezanih razkritij se finančna sredstva razvrščajo v tri ravni (nivoje) hierarhije poštene vrednosti. Razvrščanje v posamezni nivo temelji na vložkih v tehnike ocenjevanja vrednosti, ki se uporabljajo za merjenje poštene vrednosti. V hierarhiji poštene vrednosti imajo največjo prednost neprilagojene, kotirane cene na delujočih trgih za enaka sredstva ali obveznosti (vložki Nivo 1), najmanjšo prednost pa neopazovani vložki (vložki Nivo 3).

Skupina pri razvrščanju v hierarhijo sledi naslednjim vložkom v tehnike ocenjevana vrednosti:

Nivo 1: določajo vložki, ki predstavljajo kotirane cene (neprilagojene) na delujočih trgih za enaka sredstva ali obveznosti, do katerih lahko podjetje dostopa na datum merjenja. Le te zagotavljajo najzanesljivejši dokaz poštene vrednosti, pri čemer se morajo za merjenje poštene vrednosti uporabljati brez prilagoditve.
Nivo 2: določajo vložki, ki niso kotirane cene, vključene v Nivo 1, in jih je mogoče neposredno ali posredno opazovati za sredstvo ali obveznost. Če ima sredstvo ali obveznost določeno (pogodbeno) trajanje, mora biti vložek mogoče opazovati v celotnem trajanju sredstva ali obveznosti. Med vložke Nivoja 2 spadajo: kotirane cene za podobna sredstva ali obveznosti na delujočih trgih, kotirane cene za enaka ali podobna sredstva ali obveznosti na nedelujočih trgih, vložki, ki niso kotirane cene, ki jih je mogoče opazovati za sredstvo ali za obveznosti ter vložki, potrjeni na trgu.
Nivo 3: določajo neopazovani vložki, ki vključujejo majhno tržno komponento, če sploh obstaja, za sredstvo ali obveznost na datum merjenja. Cilj merjenja poštene vrednosti ostane enak, tj. izhodna cena na datum merjenja z vidika udeleženca na trgu, ki ima v lasti sredstvo ali dolguje obveznost. Zato morajo neopazovani vložki izražati predpostavke, ki bi jih udeleženci na trgu uporabili pri določanju cene sredstva ali obveznosti, vključno s predpostavkami o tveganjih.

Skupina finančna sredstva, za katere ni delujočega trga in katerih poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti, vrednoti po nabavni vrednosti in posebej presoja potrebo po oslabitvi. Ta finančna sredstva razvršča v nivo 3 hierarhije poštene vrednosti.

Prikaz tehnik ocenjevanja vrednosti in vložki za Nivo 2 in Nivo 3 razvrščanja v hierarhijo poštene vrednosti

Vrsta finančnih naložb	Metoda ocenjevanja	Pomembnejši parametri	Hierarhija poštene vrednosti
INTERNI/EKSTERNI OCENJEVALCI
Dolžniški vrednostni papirji Dolžniški vrednostni papirji-državni	Interni model izračunu zahtevane donosnosti,	tehtanega povprečja donosnosti dveh likvidnih državnih vrednostnih papirjev iste države, s krajšo in daljšo ročnostjo utež: število dni med datumom zapadlosti opazovanega vrednostnega papirja in datumom zapadlosti vrednostnega papirja, za katerega ugotavljamo pošteno vrednost	nivo 2
Dolžniški vrednostni papirji podjetij in finančnih Institucij	izračunu vsote zahtevane donosnosti za	državno obveznico primerljive ročnosti, kreditnega tveganja za tveganje panoge (CDS), ob upoštevanju primerljive ročnosti in stopnje investicijskega razreda, nelikvidnost.	nivo 2
	Interni model
Lastniški vrednostni papirji	metodi primerljivih podjetij uvrščenih na borzo	tržni kazalniki: P/E, P/B, P/S, P/EBITDA, F/FCF, ki temeljijo na borznih kotacijah oz. cenah primerljivih podjetij in izbranih finančnih kategorij ocenjevanega podjetja.	nivo 3
	Pooblaščeni zunanji
	cenilci
Naložbene nepremičnine	metoda tržnih primerjav na donosu zasnovan način	analiza dejanskih tržnih transakcij z nepremičninami sedanja vrednost bodočih pričakovanih donosov stopnja kapitalizacije (donos in vračilo ) diskontna stopnja	nivo 3
		dodatek za pomanjkanje tržljivosti (nelikvidnost)
	Pooblaščeni zunanji cenilci
	metoda čiste vrednosti
	sredstev	sprememba cen nepremičnin
Kapitalske naložbe v pridružene družbe	diskontiranje denarnih tokov	g (stopnja rasti obdobja konstantne rasti) neto marža (obdobje konstantne rasti) rediskontna stopnja diskont za pomanjkanje tržljivosti	nivo 3
ZUNANJI OCENJEVALCI (organizator trga)
Dolžniški vrednostni papirji-sestavljeni	stohastični model, mrežni model HW1f in HW2f	krivulja EUR SWAP obrestnih mer, kreditni pribitki izdajatelja, kreditni pribitki primerljivih izdajateljev, volatilnost obrestnih mer, korelacijska matrika, volatilnost delniškega indeksa	nivo 2
Lastniški vrednostni papirji-sestavljeni	stohastični model	krivulja EUR SWAP obrestnih mer, kreditni pribitki izdajatelja, kreditni pribitki primerljivih izdajateljev, volatilnost delniškega indeksa	nivo 2
BLOOMBERG BVAL
Dolžniški vrednostni papirji
Dolžniški vrednostni papirji -državni	diskontiranje denarnih tokov	krivulja EUR SWAP obrestnih mer, kreditni pribitki izdajatelja, kreditni pribitki primerljivih izdajateljev, sklenjeni posli, dejanske kotacije, indikativne kotacije, ocena tečaja BVAL 6-10	nivo 2
		krivulja EUR SWAP obrestnih mer, kreditni pribitki izdajatelja, kreditni pribitki primerljivih izdajateljev, indikativne kotacije, ocena tečaja BVAL 1-5	nivo 3
Dolžniški vrednostni papirji podjetij in finančnih Institucij	diskontiranje denarnih tokov	krivulja EUR SWAP obrestnih mer, kreditni pribitki izdajatelja, kreditni pribitki primerljivih izdajateljev, sklenjeni posli, dejanske kotacije, indikativne kotacije, ocena tečaja BVAL 6-10	nivo 2
		krivulja EUR SWAP obrestnih mer, kreditni pribitki izdajatelja, kreditni pribitki primerljivih izdajateljev, indikativne kotacije, ocena tečaja BVAL 1-5	nivo 3

6.5.5 Slabitev finančnih sredstev

a) Sredstva, vrednotena po odplačni vrednosti

Skupina na dan bilance stanja oceni, ali obstaja kak nepristranski dokaz o morebitni oslabljenosti finančnih sredstev ali skupine finančnih sredstev. Izgube zaradi oslabitve se pripoznajo in sredstva prevrednotijo, če obstajajo objektivni dokazi o oslabitvi zaradi dogodka(-ov) po začetnem pripoznavanju finančnih sredstev, ki vpliva(-jo) na ocenjene prihodnje denarne tokove finančnega sredstva ali skupin finančnih sredstev. Nepristranski dokazi, da je finančno sredstvo ali skupina finančnih sredstev precenjena, vključujejo opazovane podatke o poslovanju zunanjih družb in se nanašajo na naslednje dogodke:

pomembne finančne težave izdajatelja ali dolžnika,
prekinitev pogodbe, kot je neizpolnitev ali odložitev izpolnitve obveznosti plačila obresti ali glavnice,
jamstva Skupine dolžniku zaradi ekonomskih ali pravnih razlogov glede sposobnosti dolžnika, dopustitev, ki sicer upniku ne bi bila dodeljena,
ko postane verjetno, da bo šel dolžnik v stečaj oziroma se bo drugače finančno reorganiziral,
ustavljeno trgovanje z vrednostnimi papirji izdajateljev s finančnimi težavami,
ko podatki kažejo, da obstajajo merljivi dokazi o zmanjšanju prihodnjih denarnih tokov skupine finančnih sredstev glede na denarne tokove ob začetnem pripoznavanju teh sredstev, čeprav zmanjšanja še ni mogoče povezati s posameznim finančnim sredstvom Skupine, vključujoč:
neugodne spremembe v plačilnih sposobnostih dolžnikov Skupine ali
nacionalne ali lokalne ekonomske pogoje, ki vplivajo na nesolventnost Skupine.

Če obstaja objektivni dokaz, da je pri posojilih in terjatvah ali finančnih sredstvih v posesti do zapadlosti v plačilo, izkazanih po odplačni vrednosti, nastala izguba zaradi oslabitve, se njen znesek izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov sredstva (izključujoč prihodnje kreditne izgube, ki se še niso zgodile), diskontiranih po prvotni efektivni obrestni meri finančnega sredstva. Knjigovodsko vrednost sredstva je treba zmanjšati s preračunom na kontu popravka vrednosti, izguba zaradi oslabitve pa se pripozna v poslovnem izidu kot prevrednotovalni finančni odhodek. Če ima dolg ali finančni instrument, ki je v lasti do dospelosti, spremenljivo obrestno mero, se za diskontiranje denarnih tokov in ugotavljanje morebitnih izgub iz oslabitve uporablja trenutno veljavna obrestna mera, določena v pogodbi. Skupina lahko izmeri morebitno potrebo po oslabitvi tudi tako, da kot pošteno vrednost uporabi tržno ceno na delujočem trgu.

Če je posojilo neizterljivo, se odpiše v breme odhodkov za oslabitve posojil. Posojila se štejejo kot neizterljiva takrat, ko so opravljeni vsi potrebni postopki izterjave in je bil znesek izgube določen. Naknadna poplačila odpisanih dolgov zmanjšujejo odhodke za oslabitev posojil v izkazu poslovnega izida.

Če se v poznejših obdobjih znesek odhodkov zaradi oslabitve dolžniških vrednostnih papirjev zmanjša in je možno zmanjšanje objektivno povezati z dogodkom, ki je nastal po pripoznavanju oslabitve (tak dogodek je lahko na primer izboljšanje kreditne ocene dolžnika), se prvotno pripoznane izgube zaradi oslabitve zmanjšajo s prilagoditvijo posamezne postavke s pripoznanjem prihodkov v izkazu poslovnega izida.

(b) Sredstva, razpoložljiva za prodajo

V Skupini se za finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, opravijo slabitve, kadar poslovodstvo ugotovi, da je prišlo do pomembnega ali dlje trajajočega zmanjšanja poštene vrednosti sredstev pod njihovo nabavno vrednostjo. Določitev, kaj je pomembno ali dolgotrajnejše, zahteva presojo. Pri tej presoji Skupina preverja med drugim naslednje: normalno volatilnost tečaja delnice in trajanje padanja tečajev, finančno stanje izdajatelja, uspešnost panoge in sektorja, spremembe v tehnologiji in denarnih tokovih iz dejavnosti in financiranja ter spremembe delujočega trga za takšno finančno sredstvo zaradi morebitnih finančnih težav izdajatelja.

Pri presoji dolgotrajnejšega zmanjšanja poštene vrednosti za lastniške vrednostne papirje pod njihovo nabavno vrednostjo se upošteva obdobje največ 9 mesecev od dneva, ko se je kapitalskim instrumentom poštena vrednost prvič zmanjšala pod nabavno vrednost in je ostala nižja za celotno obdobje 9 mesecev, medtem ko pri presoji pomembnega zmanjšanja poštene vrednosti poslovodstvo upošteva najmanj 20-odstotno znižanje poštene vrednosti glede na nabavno vrednost. Oslabitev dolžniških vrednostnih papirjev se izvede, v kolikor se pojavijo finančne težave izdajatelja, če pride do kršenja pogodbe in neizpolnitve obveznosti plačila, reprogramiranja dolga ali se pojavi verjetnost stečaja.

Če taki znaki oslabitve obstajajo, se kumulativna izguba kot razlika med nabavno in trenutno pošteno vrednostjo, zmanjšano za že pripoznane izgube zaradi oslabitve v izkazu poslovnega izida, prenese iz kapitala v izkaz poslovnega izida. Če se v poznejših obdobjih poštena vrednost dolžniškega instrumenta, razvrščenega med sredstva, razpoložljiva za prodajo, poveča, povečanje pa se lahko neposredno poveže z dogodkom, ki je nastal po pripoznavanju oslabitve v dobičku ali izgubi, se odhodki zaradi oslabitve odpravijo z izkazom poslovnega izida.

Če za finančni instrument ni delujočega trga, se ugotovi nadomestljiva vrednost z uporabo metode vrednotenja. Metode vrednotenja obsegajo uporabo zadnjega posla med obveščenima in voljnima strankama, če so na voljo, primerjavo s trenutno pošteno vrednostjo drugega instrumenta, ki ima podobne bistvene značilnosti, proučitev diskontiranih denarnih tokov in modele za določanje cen opcij. Če obstaja metoda vrednotenja, ki jo udeleženci na trgu običajno uporabljajo za določanje cene instrumenta in je dokazala zanesljivost pri oceni cen, dobljenih pri dejanskih tržnih poslih, se uporabi ta metoda.

Pri metodi diskontiranega denarnega toka se uporabijo s strani poslovodstva ocenjeni bodoči denarni tokovi in diskontne stopnje, ki odražajo obrestne mere za primerljive instrumente. Če poštene vrednosti ni mogoče izmeriti, se finančni instrumenti vrednotijo po nabavni vrednosti (plačani ali prejeti znesek), povečani za vse stroške, ki so nastali zaradi te transakcije.

6.5.6 Slabitve nefinančnih sredstev

Neopredmetena sredstva, ki se ne amortizirajo, se letno preverjajo zaradi morebitne slabitve. Neopredmetena sredstva, ki se amortizirajo, se preverjajo zaradi morebitne slabitve, kadar koli pride do sprememb, iz katerih izhaja, da knjigovodska vrednost teh sredstev ne bi bila v celoti povrnjena. Znesek slabitve se pripozna v višini, ki predstavlja razliko med knjigovodsko in nadomestljivo vrednostjo. Nadomestljiva vrednost se ugotovi za posamezno sredstvo, razen če sredstvo ustvarja denarne pritoke, v glavnem neodvisne od tistih, ki jih ustvarjajo druga sredstva ali skupine sredstev. V takem primeru se nadomestljiva vrednost ugotovi za enoto, ki ustvarja denar, to je najmanjšo določljivo skupino sredstev, ki ustvarja finančne pritoke, v glavnem neodvisne od finančnih pritokov iz drugih sredstev ali skupin sredstev. Kriterij za določitev enot, ki ustvarjajo denar, so posamezni področni odseki poslovanja v Skupini. Nadomestljiva vrednost sredstva ali enote, ki ustvarja denar, je večja izmed dveh postavk – njegove poštene vrednosti, zmanjšane za stroške prodaje, ali njegove vrednosti pri uporabi.

6.6 Terjatve

Med Terjatvami Skupina izkazuje naslednje vrste terjatev:

Terjatve do kupcev
Terjatve za odmerjeni davek,
Poslovne terjatve do države
Poslovne terjatve za predujme
Druge terjatve

Pripoznavanje terjatev

Terjatve se začetno pripoznajo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin in zajemajo dolgoročne in kratkoročne poslovne terjatve.

Slabitve terjatev

Poslovne terjatve so najprej pripoznane po pošteni vrednosti, nato pa se praviloma merijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti, zmanjšani za slabitve. Poslovne terjatve so oslabljene, če obstajajo nedvoumni pokazatelji, da je unovčljivost terjatev vprašljiva zaradi npr. dolžnikove nelikvidnosti (blokada transakcijskega računa), uvedbe prisilne poravnave ali stečaja. Če taki dokazi obstajajo, je pri terjatvah, izkazanih po odplačni vrednosti, treba preveriti, ali je nastala izguba zaradi oslabitve, ki se pripozna v poslovnem izidu kot finančni odhodek. Izguba zaradi oslabitve je znesek, za katerega knjigovodska vrednost presega nadomestljivo vrednost terjatve. Nadomestljiva vrednost poslovnih terjatev, izkazanih po odplačni vrednosti, se izračuna kot sedanja vrednost pričakovanih prihodnjih denarnih tokov, razobrestenih po izvirni efektivni obrestni meri. Slabitve poslovnih terjatev so izkazane kot prevrednotovalni poslovni odhodek v izkazu poslovnega izida.

Skupina na dan bilance stanja oceni iztržljivo vrednost posamičnih terjatev na osnovi dejansko realiziranih denarnih tokov v preteklih obdobjih. Kjer ni pričakovati, da bodo terjatve v celoti poravnane, se pripravi izračun slabitev posamičnih terjatev.

6.7 Zaloge

Zaloge se v poslovnih knjigah izkazujejo po nabavni ali iztržljivi vrednosti, odvisno od tega, katera je nižja. Nabavno vrednost sestavljajo nakupna cena in neposredni stroški nabave, v primeru gradnje nepremičninskih projektov pa zalogo sestavljajo tudi

stroški financiranja. Čista iztržljiva vrednost je ocenjena prodajna cena, zmanjšana za ocenjene stroške dokončanja in ocenjene stroške v zvezi s prodajo.

Ker je največja postavka med zalogami stavbno zemljišče, se za vrednost zaloge enkrat letno ugotavlja poštena vrednost po metodah za vrednotenje stavbnih zemljišč. Najpogostejši načini ocenjevanja vrednosti stavbnih zemljišč so: način tržnih primerjav zemljišč, metoda abstrakcije oziroma alokacijska tehnika vrednotenja stavbnih zemljišč, metoda razvoja zemljišča in metoda reziduala stavbnega zemljišča.

Skupina uporablja metodo reziduala stavbnega zemljišča, ki temelji na načelu presežne produktivnosti. Po tej metodi se vrednost zemljišča določa z merjenjem vsote dohodka, ki ostane po zmanjšanju prodajne cene za vsoto dohodka, ki naj bi pripadal izboljšavi. To je ena od različic dohodkovnega pristopa ocene vrednosti nepremičnin.

Če je knjigovodska vrednost zaloge nižja od izračunane vrednosti, neposredno povezani stroški povečujejo vrednost zaloge. Če Skupina oceni, da je knjigovodska vrednost višja od iztržljive vrednosti, se stroški financiranja prenehajo pripisovati v zalogo.

6.8 Druga sredstva

Med drugimi sredstvi Skupina izkazuje kratkoročne časovne razmejitve.

Kratkoročne časovne razmejitve so terjatve ali druga sredstva in obveznosti, ki se bodo po predvidevanjih pojavili v letu dni in katerih nastanek je verjeten, višina pa zanesljivo ocenjena. Kratkoročne časovne razmejitve so lahko usredstvene (aktivne) ali udolgovljene (pasivne) časovne razmejitve. Aktivne časovne razmejitve je mogoče obravnavati kot terjatve oziroma dolgove v širšem pomenu. Terjatve in obveznosti se nanašajo na znane ali neznane stranke, do katerih bodo v letu dni nastale prave terjatve in dolgovi.

Na dan bilanciranja se preverja realnost postavk aktivnih časovnih razmejitev, ki morajo biti utemeljene, postavke pasivnih časovnih razmejitev pa ne skrivajo rezerv. Postavke se prenašajo v izkaz poslovnega izida po načelu upoštevanja nastanka poslovnih dogodkov.

Aktivne časovne razmejitve

Aktivne kratkoročne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno odložene stroške oziroma kratkoročno odložene odhodke ter kratkoročno nezaračunane prihodke. Izkazujejo se v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ki dokazujejo njihov nastanek in obstoj.

6.9 Nekratkoročna sredstva in obveznosti, namenjena za prodajo

Med sredstva in obveznosti za prodajo razvrsti skupina tista nekratkoročna sredstva in obveznosti, za katerih knjigovodsko vrednost se utemeljeno predvideva, da bo poravnana s prodajo in ne z nadaljnjo uporabo. Sredstva, ki izpolnijo sodila za razvrstitev, podjetje neha amortizirati in jih izmeri po knjigovodski vrednosti ali po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje (po tisti, ki je nižja).

Pri razvrščanju sredstev na nekratkoročna sredstva, namenjena prodaji, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

sredstvo mora biti na voljo za takojšnjo prodajo;
prodaja mora biti zelo verjetna;
poslovodstvo mora sprejeti plan prodaje ter sredstvo aktivno prodajati po razumni ceni glede na pošteno vrednost sredstva; verjetnost, da bo prišlo do pomembne spremembe plana prodaje ali do prenehanja aktivnosti v zvezi s prodajo, mora biti minimalna;
pričakuje se, da bo prodaja zaključena v roku enega leta.
sredstva, pri katerih pogoji niso več izpolnjeni, je treba prerazvrstiti nazaj med osnovna sredstva oziroma drugo kategorijo sredstev (naložbene nepremičnine). V tem primeru je treba takšno sredstvo izmeriti po nižji od obeh vrednosti:
knjigovodski vrednosti pred razvrstitvijo med nekratkoročna sredstva za prodajo, zmanjšani za amortizacijo, ki bi bila pripoznana, če sredstvo ne bi bilo prerazvrščeno; pri tem vsa za nazaj obračunana amortizacija bremeni poslovni izid tekočega poslovnega leta;
nadomestljivi vrednosti na dan prerazvrstitve z nekratkoročnih sredstev za prodajo nazaj med osnovna sredstva.

6.10 Denar in denarni ustrezniki

Kot denar in denarni ustrezniki se izkazujejo gotovina, knjižni denar, depoziti pri bankah na odpoklic in depoziti z ročnostjo vezave do 3 mesecev.

6.11 Kapital

Članice Skupine KD pripoznavajo in evidentirajo spremembe v kapitalu v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1).

Kapital Skupine sestavljajo:

osnovni (vpisani) kapital,
kapitalske rezerve,
rezerve iz dobička,
lastne delnice,
prevedbene razlike,
rezerve, nastale zaradi prevrednotenja po pošteni vrednosti,
zadržani dobički.

Osnovni (vpisani) kapital

Osnovni kapital je opredeljen z zneski, ki so jih vložili lastniki, in z zneski, ki so se pojavili pri poslovanju in pripadajo lastnikom. Osnovni kapital predstavlja nominalno vrednost vplačanih navadnih kosovnih delnic v evrih.

Matična družba ima izdane navadne imenske delnice. Stroški in nadomestila, ki jih je mogoče neposredno pripisati izdaji novih delnic oziroma opcij oziroma pridobitvi podjetja, se izkažejo kot zmanjšanje kapitala. Izkazujejo se neto, zmanjšani za davke.

Kapitalske rezerve

Med kapitalskimi rezervami se izkazujeta vplačani presežek kapitala in znesek na podlagi odprave splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala. Kapitalske rezerve se smejo uporabiti v skladu z določili ZGD-ja, ki natančno opredeljuje pogoje uporabe kapitalskih rezerv za kritje čiste izgube poslovnega leta, prenesene čiste izgube oziroma povečanje osnovnega kapitala iz sredstev Skupine.

Rezerve iz dobička

Med rezervami iz dobička Skupina izkazuje zakonske rezerve in pa rezerve za lastne deleže. Nadrejena družba oblikuje rezerve za lastne delnice, ki jih je bodisi odkupila sama, ali jih imajo v lasti njene odvisne družbe.

Lastne delnice

Lastne delnice Družbe ali odvisnih družb, vključno s stroški, ki se nanašajo neposredno na njihovo pridobitev, zmanjšujejo kapital Skupine. Ob odtujitvi lastnih delnic se vsi dobički ali izgube poračunajo neposredno v kapitalu.

Nadrejena družba oblikuje rezerve za lastne delnice, ki jih je bodisi odkupila sama, ali jih imajo v lasti njene odvisne družbe.

Rezerve, nastale zaradi prevrednotenja po pošteni vrednosti

Rezerve, nastale zaradi prevrednotenja po pošteni vrednosti, se pripoznajo na podlagi opravljenega prevrednotenja sredstev, izvedenega med letom v določenem obračunskem obdobju. Skupina v okviru rezerv, nastalih zaradi prevrednotenja, izkazuje spremembe, nastale pri vrednotenju finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo po pošteni vrednosti.

Dividende na navadne delnice se pripoznajo kot obveznost z dnem, ko njihovo izplačilo potrdi skupščina lastnikov družbe. Predlog uprave o delitvi dividend za poslovno leto, za katero so predstavljeni konsolidirani računovodski izkazi, je pojasnjen v nadaljevanju (Pojasnilo 10.30).

6.12 Druge rezervacije

Druge rezervacije se oblikujejo za sedanje obveze, ki izhajajo iz preteklih dogodkov, ki se bodo poravnale v obdobju, ki ni z gotovostjo določeno in katerih velikost je mogoče zanesljivo oceniti.

Med razmejitvami Skupina izkazuje vračunane stroške in razmejene prihodke, ki nastajajo na podlagi enakomernega obremenjevanja dejavnosti ali poslovnega izida pa tudi zalog s pričakovanimi stroški, ki pa se še niso pojavili. Stroški se vračunajo in vključijo v letne konsolidirane računovodske izkaze v ocenjenih zneskih; v medletnih konsolidiranih računovodskih izkazih se razporejajo v krajša obračunska obdobja na osnovi časovnega sodila.

Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade – drugi dolgoročni zaslužki zaposlencev

V Skupini so družbe v skladu z zakonodajo države, kolektivnimi pogodbami in internimi akti zavezane k plačilu jubilejnih nagrad zaposlencem ter odpravnin ob njihovi upokojitvi. Po slovenski zakonodaji se zaposlenci upokojijo po 40 letih delovne dobe, in če izpolnjujejo določene pogoje, so upravičeni do izplačil v enkratnem znesku. Zaposlenci so prav tako upravičeni do dodatnega izplačila za vsakih deset let delovne dobe v Skupini.

Skupina pripoznava celotne aktuarske dobičke in izgube v izkazu poslovnega izida ob nastanku. Bodoče obveznosti so izračunane na podlagi aktuarskega izračuna.

Skupina enkrat letno oblikuje rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi. Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade se pripoznavajo skupinsko. Rezervacije se pri porabljanju zmanjšujejo neposredno za nastale obveznosti v zvezi s stroški, za katere so bile oblikovane, zato se pri porabljanju rezervacij stroški ne pojavljajo več v izkazu poslovnega izida. Pri zmanjšanju rezervacij zaradi njihovega porabljanja ali odpravljanja se uporablja metoda fifo. Skupina na bilančni presečni dan ugotovi in v izkazu poslovnega izida pripozna prihodek ali odhodek v zvezi s preračunom rezervacij kot razliko med začetnim in končnim stanjem rezervacij.

Glavne predpostavke, vključene v izračun rezervacij za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade, so:

Pričakovana rast plač je enaka diskontni stopnji,
Trenutno veljavne višine odpravnin in jubilejnih nagrad,
Fluktuacija zaposlenih, ki je odvisna predvsem od njihove starosti.

6.13 Finančne obveznosti

Skupina med obveznostmi iz financiranja izkazuje prejeta posojila in obveznosti iz naslova izdanih obveznic, ki so na začetku izkazana po pošteni vrednosti, brez vključenih stroškov odobritve. Po začetnem merjenju se izkazujejo po odplačni vrednosti, vsa razlika med prvotno pripoznano vrednostjo posojila in plačanim zneskom pa se pripozna v izkazu poslovnega izida v obdobju nastanka z uporabo metode efektivne obrestne mere.

Prejeta posojila se izkazujejo kot kratkoročna, razen če ima Skupina brezpogojno pravico poravnati obveznosti v dobi, daljši od 12 mesecev od dne izdelave bilance stanja.

Če Skupina odkupi svoj lastni dolg, se njegovo pripoznanje odpravi, razlika med knjigovodsko vrednostjo obveznosti in prejetim nadomestilom pa se vključi med finančne prihodke.

6.14 Obveznosti iz poslovanja

Obveznosti iz poslovanja se v začetku izkazujejo po izvirni vrednosti, ki izhajajo iz ustreznih listin. Kasneje se povečujejo v skladu z listinami, zmanjšujejo pa se na enaki osnovi ali na osnovi odplačil. Med obveznostmi iz poslovanja Skupina izkazuje obveznosti za odmerjeni davek.

6.15 Ostale obveznosti

Med ostale obveznosti so uvrščene pasivne časovne razmejitve, ki zajemajo vračunane stroške neizkoriščenega dopusta, kratkoročno vnaprej vračunane stroške in kratkoročno odložene prihodke, kratkoročne obveznosti za izplačilo dividend in druge poslovne obveznosti, kot so kratkoročne obveznosti do zaposlencev, obveznosti do dobaviteljev, do države, za varščine, za prejete predujme ipd.

Kratkoročne obveznosti do zaposlencev

Obveze za kratkoročne zaslužke zaposlenih se merijo po nominalni vrednosti in so pripoznane kot stroški dela v izkazu poslovnega izida. Kratkoročni zaslužki zaposlenih predstavljajo plače, regresi idr.

Kratkoročno vnaprej vračunani stroški

Kratkoročno vnaprej vračunani stroški so oblikovani z namenom enakomerne obremenitve poslovnega izida, kljub temu da se stroški še niso pojavili. Poslovodstvo na podlagi preteklih dogajanj v poslovanju lahko ocenjuje stroške, ki bodo nastali za obravnavano obdobje, čeprav še ni prejelo ustrezne listine. Na podlagi te ocene, z enakomerno dinamiko upošteva znesek v računovodskem izkazu. Ko se poslovni dogodek pojavi, se vnaprej vračunani stroški zmanjšajo in se preko poslovnega izida

pripozna razlika med vračunanimi in dejanskimi stroški. Med kratkoročne vnaprej vračunane stroške Skupina vračunava tudi stroške za neizkoriščene dopuste.

6.16 Prihodki in odhodki

6.16.1 Finančni prihodki in finančni odhodki

Skupina v tej postavki izkazuje finančne prihodke in finančne odhodke iz naložb v pridružena podjetja, v odvisna podjetja, iz naložb namenjenih prodaji, iz naložb merjenih po pošteni vrednosti preko poslovnega izida, izvedenih finančnih inštrumentov in posojil, depozitov ter terjatev.

Finančni prihodki vsebujejo prihodke od dividend, obresti, realizirane kapitalske dobičke in tečajne razlike. Finančni odhodki pa vsebujejo obresti, realizirane kapitalske izgube, odhodke iz oslabitev in tečajne razlike.

Prihodki in odhodki za obresti se pripoznajo v poslovnem izidu ob njihovem nastanku in se izračunajo po metodi efektivnih obresti, razen za finančna sredstva, razvrščena v skupino po pošteni vrednosti preko poslovnega izida, kjer se izračunajo po metodi nominalnih obresti.

Metoda efektivne obrestne mere je metoda, s katero se izračuna odplačna vrednost finančnega sredstva ali finančne obveznosti, in metoda razporejanja obrestnih prihodkov ali odhodkov prek določenega obdobja. Efektivna obrestna mera je mera, ki natančno diskontira prihodnje denarne tokove v celotni dobi finančnega instrumenta na njegovo čisto knjigovodsko vrednost. Pri izračunu efektivne obrestne mere Skupina upošteva vsa pogodbena določila finančnega instrumenta (na primer opcijo predplačil), ne upošteva pa prihodnjih izgub. Izračun upošteva tudi vsa nadomestila, ki so predmet plačil med pogodbenimi partnerji in so sestavni del efektivne obrestne mere, transakcijske stroške in vse druge premije in diskonte.

Po izvedeni oslabitvi finančnega instrumenta se obrestni prihodki instrumenta pripoznajo z uporabo obrestne mere, ki je bila upoštevana pri izračunu diskontirane vrednosti prihodnjih denarnih tokov za namene merjenja izgube iz oslabitve.

V konsolidirani bilanci stanja se obresti od dolžniških vrednostnih papirjev izkazujejo skupaj s finančnimi naložbami.

Finančni odhodki se pripoznajo ob obračunu ne glede na plačila, ki so povezana z njimi.

Dobiček (izguba) od prodaje naložb se pripozna v poslovnem izidu med realiziranimi finančnimi prihodki in odhodki.

Prihodki in odhodki od tečajnih razlik, ki se izračunajo za sredstva v tuji valuti. Tečajne razlike se na bilančni dan preračunajo po referenčnem tečaju Evropske centralne banke, ki ga objavlja Banka Slovenije. Za tečaje tujih valut, ki jih objavlja BS mesečno, se lahko uporabi tudi ustrezni tečaj poslovne banke.

Prihodki od dividend za kapitalski instrument se pripoznajo v poslovnem izidu, ko podjetje pridobi pravico do plačila.

Izgube zaradi oslabitve se pripoznajo in sredstva prevrednotijo, če obstajajo stvarni objektivni dokazi o slabitvi zaradi dogodka, ki je nastal po začetnem pripoznanju sredstev in vpliva na ocenjene bodoče denarne tokove finančnega sredstva.

6.16.2 Poslovni prihodki in poslovni odhodki

Skupina med poslovne prihodke uvršča čisti prihodki od prodaje blaga in storitev, prihodke od najemnin naložbenih nepremičnin, prihodke od odtujitve naložbenih nepremičnin, povečanje/zmanjšanje vrednosti zalog proizvodov, prevrednotovalne poslovne prihodke in prihodke iz odprave dolgoročnih rezervacij.

Čisti prihodki od prodaje blaga in storitev sestavljajo vrednosti prodanih storitev v obračunskem obdobju. Sestavljajo jih predvsem prihodki od prodaje kinovstopnic in gostinstva. Pripoznajo se v obračunskem obdobju, v katerem je storitev delno ali v celoti opravljena oz. blago dobavljeno. Prihodki od najemnin naložbenih nepremičnin se pripoznavajo na podlagi sklenjenih najemnih pogodb.

Skupina med poslovne odhodke evidentira stroške materiala in storitev, stroške dela, amortizacijo, odhodke v zvezi z naložbenimi nepremičninami in druge prevrednotovalne poslovne odhodke. V izkazu poslovnega izida so stroški prikazani po vlogi (funkcionalnosti). V razkritjih so prikazani celotni obratovalni stroški po naravnih vrstah in funkcionalnosti.

Stroški materiala in storitev se pripoznavajo na podlagi listin, ki dokazujejo, da so povezani z nastalimi gospodarskimi koristmi.

Stroški amortizacije so zneski nabavne vrednosti neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev, ki v posameznih obračunskih obdobjih prehajajo iz teh sredstev v nastajajoče poslovne učinke.

Odhodki v zvezi z naložbenimi nepremičninami vključujejo amortizacijo naložbenih nepremičnin, odhodke v zvezi z oslabitvijo naložbenih nepremičnin in realizirane izgube ob odsvojitvi naložbenih nepremičnin.

6.16.3 Drugi prihodki in drugi odhodki

Skupina med druge prihodke uvršča izredne prihodke, kot na primer prejete kazni in odškodnine.

Skupina med druge odhodke evidentira predvsem druge poslovne odhodke, kot so denarne kazni in odškodnine, izplačila za humanitarne, kulturne namene ipd.

6.17 Davek od dohodka

6.17.1 Tekoči davek

V Skupini so davki obračunani v skladu z določbami ustrezne zakonodaje, ki veljajo za posamezno državo, v katerih so odvisne družbe Skupine. V Republiki Sloveniji se davek od dohodkov pravnih oseb za leto 2018 obračunava po 19 % stopnji.

6.17.2 Odloženi davek

Odloženi davek je namenjen pokrivanju začasne razlike, ki nastane med knjigovodsko vrednostjo sredstev in obveznosti do virov sredstev in davčno vrednostjo po metodi obveznosti po bilanci stanja. So ali obdavčljive začasne razlike ali odbitne začasne razlike. Če posel ni poslovna združitev in ne vpliva niti na računovodski dobiček niti na obdavčljivi dobiček, Skupina ne pripozna iz tega izhajajočih odloženih obveznosti ali terjatev za davek niti pri začetnem pripoznanju niti pozneje.

Terjatve za odloženi davek so zneski davka iz dobička, ki bodo povrnjeni v prihodnjih obdobjih glede na odbitne začasne razlike, prenos neizrabljenih davčnih izgub v naslednja obdobja in prenos neizrabljenih davčnih dobropisov v naslednja obdobja. Obveznosti za odloženi davek so zneski davka, ki ga bo treba poravnati v prihodnjih obdobjih glede na obdavčljive začasne razlike. Odložene obveznosti za davek so pripoznane v celoti. Odložene terjatve in obveznosti za davek se ne diskontirajo in se pobotajo, če se nanašajo na davek iz dobička, ki pripada isti davčni oblasti in imajo podjetja v Skupini zakonsko izterljivo pravico pobotati odmerjene terjatve in obveznosti za davek.

Terjatve za odloženi davek za začasne razlike so pripoznane, če je verjetno, da bodo začasne razlike odpravljene v predvidljivi prihodnosti in bo na razpolago obdavčljivi dobiček, tako da bo mogoče izrabiti obdavčljive razlike.

Terjatve za odloženi davek za neizrabljene davčne izgube in davčne dobropise se pripoznajo, če je verjetno, da bo na razpolago prihodnji obdavčljivi dobiček, ki ga bo mogoče obremeniti za neizrabljene davčne izgube in neizrabljene davčne dobropise.

Terjatve za odložene davke se pregledujejo na dan bilance stanja in se oslabijo za tisti del terjatev, za katerega ni več mogoče pričakovati, da bo v prihodnosti obstajal ustrezen obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti neizkoriščene davčne izgube.

Na podlagi sprejete strategije in večletnih poslovnih načrtov se upravičeno pričakuje, da bo Skupina v prihodnjih letih razpolagala z obdavčljivimi dobički, ki se bodo pokrivali z neizrabljenimi davčnimi izgubami.

Učinki pripoznanja terjatev ali obveznosti za odloženi davek se pripoznajo kot prihodek ali odhodek v izkazu poslovnega izida Skupine, razen kadar se davek pojavi iz poslovnega dogodka, ki se je pripoznal neposredno preko drugega vseobsegajočega donosa ali iz poslovne združitve.

6.18 Ustavljeno poslovanje

Ustavljeno poslovanje je sestavni del podjetja, ki je bil odtujen ali razvrščen med sredstva za prodajo, in predstavlja samostojen važnejši program področja ali območja poslovanja,

je del enotnega usklajenega načrta za odtujitev samostojne važnejše smeri področja ali območja delovanja, ali
je odvisno podjetje, pridobljeno izključno z namenom ponovne prodaje.

6.19 Računovodske usmeritve, ki so potrebne za razumevanje Sredstev in Obveznosti namenjenih za prodajo in ustavljeno poslovanje

Računovodske usmeritve navedene v prehodnih točkah od 6.1 do 6.17 se upoštevajo tudi za sredstva in obveznosti namenjenih za prodajo in ustavljeno poslovanje.

V nadaljevanju so predstavljene računovodske usmeritve, ki se dodatno upoštevajo za sredstva in obveznosti namenjenih za prodajo in ustavljeno poslovanje.

6.19.1 Finančna sredstva v posesti do zapadlosti

Finančna sredstva v posesti do zapadlosti so neizpeljana finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili in določeno zapadlostjo, ki jih Skupina nedvoumno namerava in zmore imeti do zapadlosti. Če želi Skupina odprodati več kot nepomemben del teh finančnih sredstev, se celotna kategorija sredstev pripozna kot sredstva, razpoložljiva za prodajo.

Po začetnem pripoznanju Skupina meri finančna sredstva v posesti do zapadlosti v plačilo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti.

Poštena vrednost dolgoročnega vrednostnega papirja iz te skupine je lahko začasno manjša od njegove knjigovodske vrednosti, ne da bi to povzročilo oslabitev naložbe, razen v primeru tveganja sprememb finančnega položaja izdajatelja.

Obresti, izračunane po efektivni obrestni meri, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.

6.19.2 Finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida

Finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, so razdeljena v dve podskupini, in sicer v podskupino »namenjeno trgovanju« (TRA) in podskupino »ob začetnem pripoznanju« (FVD):

V podskupino »namenjeno trgovanju« je tako razvrščeno vsako (kratkoročno) finančno sredstvo, ki ga je pridobila zaradi trgovanja, ali za katero obstajajo dokazi o nedavnem kratkoročnem pobiranju dobičkov, in vsi izpeljani finančni instrumenti, ki niso pogodba o finančnem poroštvu. V to podskupino se uvrščajo tudi izpeljani finančni instrumenti, ki jih zavarovalnica uporablja za varovanje pred tveganji, ker zavarovalnica ne uporablja posebnih pravil računovodskega obravnavanja varovanj pred tveganji.
V podskupino »ob začetnem pripoznanju« družba razvršča finančna sredstva, vezana na dolgoročne zavarovalne pogodbe, s katerimi zavarovanec prevzema naložbeno tveganje, in finančna sredstva z namenom odprave ali znatnega zmanjšanja nedoslednosti pri merjenju ali pripoznavanju ("slaba računovodska rešitev"), ki bi sicer izhajala iz merjenja sredstev ali obveznosti ali pripoznavanja dobičkov in izgub na različnih podlagah.

Med finančna sredstva po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida ob začetnem pripoznanju ima Skupina razvrščene tudi finančne naložbe v vzajemne sklade in odprte investicijske družbe s spremenljivim delniškim kapitalom, ki so vezane na dolgoročne zavarovalne pogodbe, vezane na enote investicijskih skladov. V sklop finančnih sredstev po pošteni vrednosti preko poslovnega izida Skupina vključuje tudi polična posojila iz naslova zavarovanj z naložbenim tveganjem, ki predstavljajo finančne instrumente, ki se vodijo kot enote premoženja in vrednotijo z vrednostjo enot premoženja skladov na policah, v povezavi s katerimi so bila dana.

Finančna sredstva, ki so razvrščena po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, so prvotno pripoznana po pošteni vrednosti, stroški nakupa pa se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Dobički ali izgube, ki izhajajo iz sprememb poštenih vrednosti teh finančnih sredstev, so vključeni v izkaz poslovnega izida v obdobju, v katerem so nastali.

6.19.3 Sredstva zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje

Skupina ločeno prikazuje naložbe zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje in so vrednotene po pošteni vrednosti ter so kot finančna sredstva skupine uvrščene v finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti skozi poslovni izid ob začetnem pripoznanju. V sklop finančnih sredstev po pošteni vrednosti preko poslovnega izida Skupina vključuje tudi polična posojila iz naslova zavarovanj z naložbenim tveganjem, ki predstavljajo finančne instrumente, ki se vodijo kot enote premoženja in vrednotijo z vrednostjo enot premoženja skladov na policah, v povezavi s katerimi so bila dana.

Vrednost enot finančnih instrumentov, ki predstavljajo naložbe sklada z naložbenim tveganjem, se na dan bilance stanja izračuna tako, da se število enot posameznega finančnega instrumenta pomnoži s ceno, doseženo na delujočem trgu na ta dan. Pri zavarovanjih, kjer zavarovanec prevzema naložbeno tveganje, Skupina mesečno prevrednoti finančne naložbe.

6.19.4 Znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij prenesen na pozavarovalnice in sozavarovanje

Pozavarovalna sredstva so upravičenja, ki pripadajo družbam v Skupini na podlagi pozavarovalnih pogodb in se pripoznajo kot pozavarovalna sredstva. Ta sredstva so sestavljena iz kratkoročnih pozavarovalnih obračunov in tudi nekratkoročnih terjatev, ki so odvisne od pričakovanih škod in upravičenj, ki izhajajo iz povezanih pozavarovalnih pogodb.

Zneski omenjenih pozavarovalnih sredstev so določeni na podlagi vrednosti ocenjenih škod oziroma škodnih rezervacij za pozavarovane škode v skladu s pozavarovalnimi pogodbami, ob upoštevanju deležev v prenosnih premijah.

Pripoznanje pozavarovalnih sredstev se odpravi, ko prenehajo veljati pravice iz pozavarovalne pogodbe oziroma se te prenesejo na tretjo osebo.

6.19.5 Sredstva iz finančnih pogodb

Finančne pogodbe so tiste, ki nosijo finančno tveganje brez pomembnega zavarovalnega tveganja.

Skupina uvršča med finančne pogodbe prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, sklenjeno po pokojninskih načrtih Pokojninsko varčevanje AS – individualno in Pokojninsko varčevanje AS – kolektivno. Finančne pogodbe so tiste, ki nosijo finančno tveganje (brez pomembnega zavarovalnega tveganja) in garancijo.

Premoženje iz naslova prostovoljnega dodatnega zavarovanja Skupina AS upravlja v skupini kritnih skladov Pokojninsko varčevanje AS v skladu z naložbeno politiko življenjskega cikla. Skupina kritnih skladov Pokojninsko varčevanje AS je oblikovana na podlagi zakonodaje Republike Slovenije, ki ureja področje dodatnega pokojninskega zavarovanja (PDPZ) in zagotavlja finančno optimizacijo varčevanja za dodatno pokojnino ter prinaša pomembne davčne ugodnosti tako zaposlenim kot delodajalcem.

Skupino kritnih skladov Pokojninsko varčevanje AS sestavljajo:

kritni sklad Pokojninsko varčevanje AS Drzni do 50,
kritni sklad Pokojninsko varčevanje AS Umirjeni med 50 do 60,
kritni sklad Pokojninsko varčevanje AS Zajamčeni od 60.

Naložbena politika posameznega kritnega sklada je oblikovana primerno ciljni starostni skupini zavarovancev pokojninskega načrta in skladno z naložbenimi cilji za starostno skupino, ki ji je posamezni kritni sklad namenjen. V kritnem skladu Pokojninsko varčevanje AS Zajamčeni od 60 upravljavec zagotavlja zajamčeno donosnost v višini 60 % povprečne letne obrestne mere na državne vrednostne papirje, upoštevajoč pravne podlage, ki jih za izračun minimalne zajamčene donosnosti predpisuje minister, pristojen za finance.

Finančne pogodbe so razvrščene v skupino sredstev, merjenih po pošteni vrednosti preko izkaza poslovnega izida, za katere so usmeritve opisane v pojasnilu 6.19.2.

6.19.6 Terjatve

Med Terjatvami Skupina izkazuje naslednje vrste terjatev:

Terjatve iz neposrednih zavarovalnih poslov,
Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja,
Terjatve za odmerjeni davek,
Druge terjatve.

Pripoznavanje terjatev

Skupina pripozna Terjatve iz zavarovalnih poslov na podlagi izstavljene zavarovalne police oziroma, ko se zavarovancem zaračunajo zavarovalne premije. Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanj se pripoznajo na podlagi računa ali druge verodostojne listine (npr. pozavarovalnega obračuna). Ob začetnem pripoznavanju se te terjatve izkažejo po izvirni vrednosti, kasneje pa se terjatve vodijo po odplačni vrednosti, zmanjšani za oslabitve zaradi oblikovanja popravkov vrednosti terjatev. Druge terjatve se začetno pripoznajo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin in zajemajo: Druge kratkoročne terjatve iz zavarovalnih poslov, Terjatve za regrese in Ostale terjatve, ki zajemajo dolgoročne in kratkoročne poslovne terjatve.

Skupina vzpostavi Regresno terjatev do zavarovalca oziroma dolžnika v višini plačane škode v skladu z določili zavarovalne pogodbe, ob obračunu odškodnine oziroma zavarovalnine, za katero je pridobila ustrezne pravne podlage ali prvo plačilo. Če vrednost izplačila škode s strani Skupine v posameznem primeru presega 30.000 evrov, se pripoznava vzpostavitev regresne terjatve do zavarovalca oziroma dolžnika v bilančni evidenci obvezno opravi največ v višini ocenjene vrednosti poplačila.

Regresna terjatev se v tem primeru ocenjuje individualno in z upoštevanjem individualnega oblikovanja popravkov regresnih terjatev. Pri vzpostavljanju regresnih terjatev za avtomobilska zavarovanja ima Skupina na podlagi 7. čl. ZOZP in 3. čl. Splošnih pogojev pravico uveljavljati povračilo izplačil skupaj z zamudnimi obrestmi in stroški največ v znesku 12.000 evrov, razen v primeru, ko je škoda povzročena namenoma in Skupina uveljavlja povračilo v celoti.

Preden postane regresna terjatev uveljavljena, se vodi izvenbilančno kot neuveljavljena regresna terjatev in se zanjo ne oblikuje popravkov terjatev. Izjema so le regresne terjatve kreditnih zavarovanj, ki takoj ob nastanku postanejo uveljavljene regresne terjatve. Uveljavljeni regresni zahtevki se pripoznajo kot zmanjšanje odhodkov za škode. Regresne terjatve, pri katerih je pridobljena ustrezna pravna podlaga, zavarovalnica evidentira kot uveljavljene regresne terjatve.

Slabitve terjatev

Skupina v vsakem obračunskem obdobju (najmanj vsako četrtletje) preverja ustreznost ocen poštene udenarljive vrednosti terjatev oziroma izdela oceno iztržljive vrednosti na osnovi dejansko realiziranih denarnih tokov v zadnjem predhodno opazovanem časovnem obdobju za posamezno vrsto terjatev. Kjer ni pričakovati, da bodo vse terjatve v celoti poravnane, ima Skupina vzpostavljene pokazatelje slabitve (neplačljivosti) terjatev, ki sprožijo izračunavanje slabitev v breme tekočega finančnega rezultata Skupine.

Skupina na podlagi ocenjene poštene, to je udenarljive (unovčljive) vrednosti terjatev oblikuje ustrezne popravke terjatev za posamično terjatev ali skupino podobnih terjatev.

Skupina oceni pošteno, to je udenarljivo (unovčljivo) vrednost terjatve in oblikuje ustrezno slabitev terjatve posamično, če skupna knjigovodska vrednost vseh zapadlih terjatev za premije do določenega zavarovalca oziroma zavarovanca na dan vrednotenja znaša 50.000 evrov ali več.

Posamično oblikovanje popravka vrednosti terjatev Skupina lahko izvede tudi za katero koli terjatev, ki bi jo sicer prevrednotila v okviru skupinskega oblikovanja popravka vrednosti.

Terjatve, za katere Skupina plačilne sposobnosti ne ocenjuje posamično, razvršča v skupine s podobnimi značilnostmi kreditnega tveganja. Te skupine so razdeljene na terjatve do pravnih ali fizičnih oseb, pri čemer se pri terjatvah do fizičnih oseb skupine razlikujejo glede na način plačila.

Za vsako od skupin določi popravek vrednosti za posamezno terjatev glede na zapadlost (starost) ter dejansko (ne)realizirani odstotek plačil v preteklem obdobju za določeno skupino.

Pri terjatvah do zavarovalcev v zavarovalni skupini življenjskih zavarovanj Skupina upošteva določila Obligacijskega zakonika in splošne pogoje teh zavarovanj. Kadar zavarovanec pri plačilu pogodbeno določenih obrokov zavarovanja zaostaja za tri obroke, se zazna potreba po njihovi odpravi. Te terjatve se stornirajo v celoti (100-odstotno), saj je verjetnost prenehanja plačevanja ali kapitalizacije takega zavarovanja zelo verjetna. Skladno s tem se odpravijo popravki vrednosti terjatev.

Za terjatve kritnega sklada življenjskih zavarovanj z naložbenim tveganjem se slabitev ne izvaja, ker se prihodki pripoznajo po načelu plačane premije.

Pri regresnih terjatvah se popravki vrednosti oblikujejo skupinsko, pri čemer se skupinska oslabitev opravi ločeno za zavarovane (hipotekarne) in nezavarovane terjatve. Popravek se opravi v odstotku od dejansko neopravljenih poplačil v predhodnem poslovnem obdobju. Za vse regresne terjatve, katerih vrednost presega 10.000 evrov, se zaradi povečanega tveganja neplačila oblikuje popravek vrednosti individualno. Odstotek popravkov vrednosti posamične regresne terjatve se določi na novo po preteku posameznega poslovnega leta le, če se bistveno spremeni povprečna stopnja njihove izterljivosti. Obračunane, toda neplačane obresti iz regresnih poslov, izkazane na kontih terjatev, se oslabijo v odstotku oslabitve regresne terjatve. Terjatve iz stroškov regresnega postopka, ki niso plačane v 30 dneh po zapadlosti, se oslabijo v odstotku oslabitve regresne terjatve. Terjatve iz odkupov terjatev se za presojo in izvedbo oslabitev obravnavajo kot regresne terjatve.

Razmejeni stroški pridobivanja zavarovanj (DAC)

Skupina pripoznava prenosne premije v celoti, in sicer v zneskih, kot izhajajo iz ročnosti obračunanih zneskov po zavarovalnih pogodbah po stanju na dan izdelave konsolidirane bilance stanja. Pripadajoči del že realiziranih stroškov pridobivanja zavarovanj v zvezi z obračunanimi zneski za naslednja obračunska obdobja po datumu bilance stanja, ki bi sicer zmanjševal obveznosti iz prenosnih premij, se v celoti pripozna kot posebna postavka razmejenih odhodkov v aktivi konsolidirane bilance stanja. Razmejeni stroški pridobivanja zavarovanj se v zavarovalnici izkazujejo na podlagi izračuna deleža kosmatih stroškov

sklepalne provizije v kosmati zavarovalni premiji in kosmati prenosni zavarovalni premiji za vsako posamezno zavarovalno vrsto.

6.19.7 Podrejene obveznosti

Med podrejenimi obveznostmi Skupina izkazuje obveznosti iz naslova izdaje podrejene obveznice. Podrejene obveznice so dolžniški vrednostni papirji, pri katerih je imetnik v primeru postopka zaradi insolventnosti ali kapitalske neustreznosti izdajatelja upravičen do izplačila, vsebovanega v tem vrednostnem papirju, šele po poplačilu vseh obveznosti izdajatelja do nepodrejenih upnikov oziroma upnic. Podrejeni dolg je v računovodskih izkazih merjen po odplačni vrednosti.

6.19.8 Zavarovalno-tehnične rezervacije

Skupina mora v zvezi z vsemi zavarovalnimi posli, ki jih opravlja, oblikovati ustrezne zavarovalno-tehnične rezervacije. Namenjene so kritju bodočih obveznosti iz zavarovanj in morebitnih izgub zaradi tveganj, ki izhajajo iz zavarovalnih pogodb. Zavarovalno-tehnične rezervacije so oblikovane v skladu z zakonom ZZavar, Sklepom o podrobnejših pravilih in minimalnih standardih za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij in Pravilnikom o oblikovanju zavarovalno-tehničnih rezervacij.

Skupina prikazuje kot obveznosti kosmate zavarovalno-tehnične rezervacije in zavarovalno-tehnične rezervacije prejetega sozavarovanja. Del obveznosti, ki je oddan v pozavarovanje in sozavarovanje, se izkazuje med sredstvi Skupine.

Prenosne premije

Prenosne premije se oblikujejo v višini tistega dela obračunane premije, ki se nanaša na zavarovalno kritje za zavarovalno obdobje po zaključku obračunskega obdobja, za katerega se izračunava rezervacija.

Prenosne premije se izračunavajo po vsaki posamični pogodbi – polici, ki je na dan zaključka obračunskega obdobja imela veljavno kritje. Izračuna se tudi na policah, ki začnejo veljati po datumu prenosa, če so že imele obračunano premijo pred datumom prenosa. Pri razmejevanju obračunane premije se upoštevajo trije različni postopki glede na to, ali je zavarovalna vsota enakomerno porazdeljena med trajanjem police, je naraščajoča, ali je padajoča:

enakomerno porazdeljena zavarovalna vsota pri večini zavarovalnih vrst,
naraščajoča zavarovalna vsota pri gradbenih in montažnih zavarovanjih (v vrsti druga škodna zavarovanja),
padajoča zavarovalna vsota pri kreditnih zavarovanjih.

Matematične rezervacije

Življenjska zavarovanja

Matematične rezervacije se oblikujejo v višini sedanje vrednosti ocenjenih bodočih obveznosti zavarovalnice na podlagi sklenjenih zavarovanj, zmanjšane za sedanjo vrednost bodočih premij zavarovanca, ki izhajajo iz teh pogodb. Uporablja se prospektivna neto zillmerirana metoda. Pri tem višina zillmeriranja na posamezni pogodbi ne presega 3,5 % zavarovalne vsote. Obveznosti so za vsako pogodbo večje ali enake nič.

Pri mešanih življenjskih zavarovanjih in življenjskih zavarovanjih za primer smrti predstavljajo bodoče obveznosti izplačila dogovorjenih zavarovalnih vsot s pripisanimi presežki v primeru doživetja oziroma izplačila dogovorjenih zavarovalnih vsot s pripisanimi presežki v primeru smrti.

Matematične rezervacije rentnih pogodb za določen čas se izračunavajo na osnovi prospektivne neto zillmerirane metode. Oblikujejo se v višini sedanje vrednosti ocenjenih bodočih izplačil dogovorjenih rent (s pripisanimi presežki), vključno s stroški izplačevanja rente, zmanjšane za sedanjo vrednost bodočih premij, ki bodo vplačane na podlagi teh pogodb.

Matematične rezervacije za pokojninska zavarovanja omejenega sklada kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja po PN-A01 se izračunajo kot produkt vrednosti kritne enote in števila kritnih enot na dan obračuna. Izračun je narejen za vsako polico posebej. S tem je pokrita zajamčena obveznost do zavarovancev. Poleg tega oblikuje Skupina še dodatno rezervacijo za donose, višje od zajamčenega donosa (za pripis rednega in končnega bonusa). Med matematičnimi rezervacijami se izkazuje tudi presežek iz prevrednotenja finančnih sredstev kritnega sklada dodatnih pokojninskih zavarovanj, ki so razporejena v skupino razpoložljiva za prodajo. Rezervacije, ki izhajajo iz zajamčenih premijskih faktorjev za izračun dodatne starostne pokojnine, se oblikujejo v višini sedanje vrednosti bodočih upravičenj, za katere se bodo zavarovanci lahko odločili ob uveljavitvi pravice do prejemanja dodatne starostne pokojnine. Te rezervacije se vodijo v okviru matematične rezervacije na kritnem skladu življenjskih zavarovanj.

Pri rentnih zavarovanjih (doživljenjska renta, doživljenjska renta z zajamčenimi izplačili do 78. leta starosti zavarovanca oziroma zajamčenimi izplačili za dobo 10 let) predstavljajo bodoče obveznosti zavarovalnice izplačila dogovorjenih rent, vključno s pripisanimi presežki ter stroški izplačevanja rent.

Bodoče obveznosti zavarovanca predstavljajo bodoče premije, dogovorjene po pogodbi .

Skupina enkrat letno (ob koncu leta) določi znesek presežka, ki ga nameni zavarovancem (DPF-del). Za znesek presežka, ki je namenjen zavarovancem, se povečajo matematične rezervacije.

Pripisani presežek za posamezno polico se pri mešanih življenjskih zavarovanjih upošteva kot enkratna premija za preostalo obdobje zavarovalne dobe in se preračuna v dodatno zavarovalno vsoto (dodatno rento pri rentnih zavarovanjih), ki je zajamčena. Dodatna zavarovalna vsota se izplača v primeru smrti ali doživetja. Pri nekaterih zavarovalnih produktih je možno tudi sprotno izplačilo pripisanega presežka. Pri nekaterih zavarovalnih produktih se presežek pripiše na polico kot dodatno premoženje na računu zavarovanca.

Življenjska zavarovanja, pri katerih zavarovanec prevzema naložbeno tveganje

Matematična rezervacija za življenjska zavarovanja, pri katerih zavarovanec prevzema naložbeno tveganje, predstavlja vrednost premoženja na polici zavarovanca. Izračunana je kot seštevek enot posameznega sklada, pomnožen z vrednostjo enote premoženja. Skupna rezervacija je povečana še za vplačane premije, ki še niso bile konvertirane v enote premoženja (gre za časovni zamik od plačila premije in naročila nakupa do vknjižbe kupljenih enot sklada na zavarovančev osebni račun). Glede na zavarovalni produkt so rezervacije povečane za morebitne izplačane predujme.

Matematične rezervacije zdravstvenih zavarovanj (dodatna in vzporedna zdravstvena zavarovanja)

Skupina oblikuje matematično rezervacijo pri dogoročnih produktih, za katere se uporabljajo podobne verjetnostne tabele in izračuni kot za življenjska zavarovanja. Matematične rezervacije se oblikujejo v višini sedanje vrednosti ocenjenih bodočih obveznosti zavarovalnice na podlagi sklenjenih zavarovanj, zmanjšane za sedanjo vrednost bodočih premij zavarovanca, ki izhajajo iz teh pogodb. Uporablja se prospektivna neto zillmerirana metoda. Obveznosti so za vsako pogodbo večje ali enake nič.

Matematične rezervacije premoženjskih zavarovanj

Skupina oblikuje matematično rezervacijo pri dogoročnih nezgodnih zavarovanjih, za katera se uporabljajo podobne verjetnostne tabele in izračuni kot za življenjska zavarovanja. Matematične rezervacije se oblikujejo v višini sedanje vrednosti ocenjenih bodočih obveznosti zavarovalnice na podlagi sklenjenih zavarovanj, zmanjšane za sedanjo vrednost bodočih premij zavarovanca, ki izhajajo iz teh pogodb. Obveznosti so za vsako pogodbo večje ali enake nič.

Škodne rezervacije

Škodne rezervacije se oblikujejo v višini ocenjenih obveznosti, ki jih je Skupina dolžna izplačati na podlagi zavarovalnih pogodb, pri katerih je zavarovalni primer nastopil do konca obračunskega obdobja, in sicer ne glede na to, ali je zavarovalni primer že prijavljen, vključno z vsemi ocenjenimi stroški, ki jih bo Skupina imela z reševanjem teh škodnih primerov.

Skupina ne uporablja metode diskontiranja škodne rezervacije, razen za škode iz odgovornosti zavarovanj, ki se izplačujejo v obliki rente.

Izračun škodne rezervacije je razdeljen na več delov, glede na značaj škodnega spisa:

za prijavljene in do konca obračunskega obdobja še nerešene škode se izvede posamični popis vseh takšnih škodnih spisov in oceni vrednost pričakovanih izplačil;
za škode, ki so nastale in do konca obračunskega obdobja niso bile prijavljene (v nadaljevanju IBNR-škode incurred but not reported), se na osnovi statističnega spremljanja takšnih škod v preteklosti oceni pričakovana vrednost izplačil;
izračun IBNR-škodne rezervacije se izvede na ravni zavarovalnih vrst z različnimi metodami: modificirana statistična metoda, trikotniška metoda (chain ladder method) pripoznanih škod ali obračunanih škod, posebna metoda za rente odgovornostnih zavarovanj. Pri izbiri metode se upošteva značilnost zavarovalne vrste glede na to, ali se zavarovalni primeri hitro ali dolgo rešujejo.

Statistična metoda temelji na spremljanju škodnih zahtevkov v preteklosti. Izračun IBNR-ja je narejen na ravni posamezne zavarovalne vrste kot produkt ocenjenega števila IBNR-škod in ocenjene vrednosti IBNR-škod. Ocenjeno število IBNR-škod se

izračuna z množenjem števila prijavljenih škod v preteklem letu in povprečnega koeficienta pozneje prijavljenih škod glede na vse prijavljene škode v zadnjih treh letih. Ocenjena vrednost IBNR-škod pa se izračuna kot povprečna vrednost IBNR-škod v preteklem letu ali kot povprečna vrednost izplačanih škod v preteklem letu, če je bilo število škod relativno majhno.

Trikotniška metoda temelji na pripoznanih ali na obračunanih škodah z mesečnimi ali letnimi razvojnimi faktorji, odvisno od značilnosti škodnega dogajanja in postopkov reševanja škod. Škode se uredijo v trikotnik, kjer predstavljajo vrstice leto nastanka škode, stolpci pa število let zamika od leta nastanka škode do leta pripoznave ali obračuna škode. Predpostavlja se, da bo vzorec razvoja škod v prihodnosti podoben vzorcu iz preteklih let. Napovedovanje dokončnih škod temelji na izračunu povprečnih letnih razvojnih faktorjev, ki so prirejeni tako, da so njihove vrednosti padajoče.

Posebna metoda za rente odgovornostnih zavarovanj temelji na oceni števila in zneska naknadno prijavljenih rentnih škod kot tudi na oceni povečane obveznosti za že prijavljene rentne primere.

Škodna rezervacija je zmanjšana za oceno pričakovanih regresov.

V kosmati škodni rezervaciji je upoštevana tudi rezervacija za cenilne stroške in stroške reševanja škod.

Druge zavarovalno-tehnične rezervacije

Rezervacije za bonuse, popuste in storno

Skupina oblikuje rezervacije za bonuse v višini ocenjenega zneska pričakovanega bonusa pri tistih policah, kjer ima zavarovanec pravico do vračila bonusa. Obveznosti se izračunajo na osnovi pravila vračanja bonusa, ki je opredeljen v zavarovalni pogodbi.

Skupina oblikuje rezervacijo za storno v višini ocenjenih vračil zavarovalcu ob predčasni prekinitvi pogodbe, upoštevajoč tudi rezervirani znesek v prenosni premiji posamezne pogodbe.

Ostale zavarovalno-tehnične rezervacije

Med ostalimi zavarovalno-tehničnimi rezervacijami Skupina izkazuje rezervacije za neiztekle nevarnosti.

Rezervacije za neiztekle nevarnosti se oblikujejo za kritje škod in stroškov, povezanih z obstoječimi zavarovalnimi pogodbami, ki bodo nastali po obračunskem obdobju in niso kriti s prenosno premijo. Rezervacije se računajo na ravni zavarovalnih vrst. Kriterij oblikovanja je negativni škodni rezultat zavarovalne vrste v tekočem letu in presoja, da je negativnemu rezultatu zavarovalne vrste botrovala prenizko določena premija. Rezervacije za neiztekle nevarnosti se oblikujejo tudi v drugih posebnih primerih, kjer se zavarovalnica zaveda prevzetih obveznosti, za katere nima oblikovanih prenosnih premij.

6.19.9 Zavarovalno-tehnične rezervacije v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje

Rezervacije za kreditno tveganje in tveganje koncentracije se oblikujejo za produkte življenjskih zavarovanj, kjer zavarovanci prevzemajo naložbeno tveganje in je zavarovanje vezano na sestavljen vrednostni papir z zajamčenim izplačilom ob doživetju. Oblikujejo se za produkte, pri katerih Skupina nosi kreditno tveganje do izdajatelja vrednostnega papirja in tveganje koncentracije. Oblikovane so za tveganje razveze sestavljenega vrednostnega papirja oziroma nelikvidnosti izdajatelja tega papirja, na katerega je vezana garancija.

6.19.10 Obveznosti iz finančnih pogodb

Med obveznosti iz finančnih pogodb Skupina uvršča obveznosti skladov Pokojninsko varčevanje AS. Te se oblikujejo za prostovoljna dodatna pokojninska zavarovanja, sklenjena po pokojninskih načrtih Pokojninsko varčevanje AS – individualno in Pokojninsko varčevanje AS – kolektivno. Izračunajo se na podlagi zbrane čiste premije varčevalcev po vsakem varčevalnem računu in skladu, in sicer kot produkt števila enot premoženja v skladu in vrednosti enote premoženja sklada na obračunski dan. Čista premija zavarovancev(varčevalcev) je vplačana bruto premija, zmanjšana za vstopne stroške.

V zvezi z obveznostmi finančnih pogodb v kritnem skladu z zajamčenim donosom (Pokojninsko varčevanje AS zajamčeni od 60) se izračuna tudi zajamčena vrednost premoženja, ki je na obračunski dan enaka produktu števila zajamčenih enot premoženja in vrednosti zajamčene enote premoženja na obračunski dan. Zajamčena donosnost po sprejetem pokojninskem načrtu za sklad Pokojninsko varčevanje AS zajamčeni od 60 zagotavlja zajamčeno donosnost v višini 60 % povprečne letne obrestne mere na državne vrednostne papirje, upoštevajoč pravne podlage, ki jih za izračun minimalne zajamčene donosnosti predpisuje minister za finance RS in se preverja na obračunski dan.

Če je vrednost premoženja po posameznem varčevalnem računu nižja od zajamčene vrednosti premoženja, zavarovalnice oblikuje obveznosti (oz. rezervacije) zaradi nedoseganje zajamčene donosnost.

6.19.11 Obveznosti iz poslovanja

Med obveznostmi iz poslovanja Skupina izkazuje obveznosti iz neposrednih zavarovalnih poslov, obveznosti za po(so)zavarovanja in obveznosti za odmerjeni davek. Kot pozavarovalne obveznosti se izkazujejo obveznosti za plačilo premije na podlagi pozavarovalnih pogodb in so pripoznane kot odhodek ob zapadlosti.

6.19.12 Prihodki in odhodki

Prihodki

Prihodki vključujejo pošteno vrednost prejetih nadomestil ali terjatev za prodajo storitev v normalnih rednih pogojih poslovanja Skupine. Skupina ločeno izkazuje vse vrste prihodkov in odhodkov za skupino premoženjskih, zdravstvenih in življenjskih zavarovanj. Prihodki od zavarovalnih storitev (obračunane kosmate premije) se izkazujejo po fakturiranih vrednostih, brez davka od prometa zavarovalnih poslov (DPZP-ja), z upoštevanjem vseh vračil, popustov in rabatov. Izjemoma se kot plačana realizacija izkazujejo prihodki od zavarovalnih storitev za življenjska zavarovanja, kjer zavarovanci prevzemajo naložbeno tveganje. Ostali prihodki so izkazani po neto vrednosti, zmanjšani za davek na dodano vrednost.

Čisti prihodki od zavarovalnih premij

Čisti prihodki od zavarovalnih premij so izračunani kot kosmata zavarovalna premija, povečana za premijo prejetega sozavarovanja, zmanjšana za premijo oddanega sozavarovanja in pozavarovanja ter zmanjšana za spremembo čiste prenosne premije. Osnova za pripoznavanje kosmatih zavarovalnih premij so fakturirane premije.

Ob prekinitvi pogodb premoženjskih in zdravstvenih zavarovanj Skupina zmanjša obračunane prihodke od premij za sorazmerni del nepretečenega obdobja, za katero je bila zavarovalna premija obračunana. V poslovnih knjigah se ločeno evidentira kosmate zavarovalne premije in pozavarovalni in/ali sozavarovalni del.

Skupina spremlja prihodke od zavarovalnih premij ločeno po zavarovalnih skupinah in vrstah.

Drugi zavarovalni prihodki

Skupina med druge zavarovalne prihodke evidentira prihodke od provizij iz zavarovalnih pogodb in prihodke od provizij iz finančnih pogodb.

Prihodki od provizij iz zavarovalnih pogodb so predvsem prihodki iz pozavarovalnih provizij, prihodki vstopnih provizij (za vstopne in stroške) in provizij za upravljanje zavarovalnih pogodb.

Prihodki od provizij iz finančnih pogodb so predvsem prihodki iz vstopnih/izstopnih provizij (za vstopne in izstopne stroške) in provizij za upravljanje finančnih pogodb. Skladno s pokojninskim načrtom prostovoljnega pokojninskega zavarovanja Skupini oz. matični zavarovalnici kot upravljavcu pripada zaračunana vstopna provizija, kar pomeni, da se vplačana bruto premija zmanjša za vstopne stroške. Pri upravljanju sredstev kritnih skladov se tako upošteva čista premija. Mesečno Skupina izračunava čisto vrednost sredstev posameznega kritnega sklada in obračuna upravljavsko provizijo, ki prav tako pripada upravljavcu in zmanjšuje vrednost sredstev kritnega sklada. Ob prekinitvi varčevanja ali pa izstopu (odkupu) Skupini pripada odkupna provizija, za katero se odkupna vrednost varčevalca zmanjša še za izstopne stroške.

Drugi prihodki

Skupina med druge prihodke evidentira zlasti provizije od upravljanja skladov, druge čiste zavarovalne prihodke, povečanje/zmanjšanje vrednosti zalog proizvodov, prevrednotovalne poslovne prihodke in druge finančne in ostale prihodke, med katerimi so tudi Prihodki od najemnin naložbenih nepremičnin, ki se zaračunavajo na podlagi sklenjenih najemnih pogodb, in Prejete kazni in odškodnine. V to skupino sodijo tudi čisti prihodki od prodaje blaga in storitev, ki jih sestavljajo vrednosti prodanih storitev v obračunskem obdobju. Pripoznajo se v obračunskem obdobju, v katerem je storitev delno ali v celoti opravljena.

Čisti odhodki za škode

Čisti odhodki za škode so neposredni stroški iz opravljanja zavarovalne dejavnosti. Skupina jih vodi ločeno po zavarovalnih vrstah.

Čisti odhodki za škode so sestavljeni iz kosmatih obračunanih škod, ki vključujejo neposredne cenilne stroške in so povečane v poslovnem izidu za obračunane škode prejetega sozavarovanja hkrati pa zmanjšane za prihodke od uveljavljenih regresnih terjatev in za obračunane deleže po(so)zavarovateljev ter popravljene za spremembo čistih škodnih rezervacij.

Čisti odhodki za škode zdravstvenih zavarovanj vsebujejo tudi prihodke ali odhodke iz izravnalnih shem.

Obratovalni stroški

Skupina kosmate obratovalne stroške pripoznava kot izvirne stroške po naravnih vrstah. V izkazu poslovnega izida so stroški prikazani po vlogi (funkcionalnosti). Cenilni stroški so sestavni del odhodkov za škode, stroški pridobivanja zavarovanj in drugi obratovalni stroški pa so v izkazu prikazani med obratovalnimi stroški. V razkritjih so prikazani celotni obratovalni stroški po naravnih vrstah in funkcionalnosti.

Stroški pridobivanja zavarovanj

Stroški pridobivanja zavarovanj se pripoznajo ob nastanku v izkazu poslovnega izida. Ker se nanašajo na obdobje trajanja pogodbe, se razmejujejo v delu, ki se nanaša na obdobje po obračunskem datumu. Skupina razmejuje stroške pridobivanja premoženjskih zavarovanj.

Pri življenjskih zavarovanjih z DPF-jem in finančnih pogodbah se stroški pridobivanja zavarovanj razmejujejo na podlagi uporabe zillmerjevega popravka že pri izračunavanju matematičnih rezervacij.

Drugi zavarovalni odhodki

Skupina med druge zavarovalne odhodke evidentira druge zavarovalne odhodke, kot so odhodki za preventivno dejavnost, prispevki za kritje škod za nezavarovana in neznana vozila in ostali čisti zavarovalni odhodki.

7. Glavne računovodske ocene in presoje

Skupina izdeluje ocene in predpostavke, ki vplivajo na poročane zneske sredstev in obveznosti v naslednjem finančnem letu. Ocene in presoje se kontinuirano preverjajo in temeljijo na preteklih izkušnjah in drugih dejavnikih, vključno s pričakovanji prihodnjih dogodkov, ki se v danih okoliščinah zdijo smiselni.

7.1.1 Preverjanje ustreznosti dobrega imena

Skladno z računovodskimi usmeritvami Skupina enkrat letno preverja ustreznost dobrega imena tako, da opravi test oslabitve dobrega imena. Če med preverjanjem ugotovi, da obstajajo znamenja za slabitev, se slabitev dobrega imena izkaže v izkazu poslovnega izida.

Konec leta 2018 je Skupina preverila vrednost dobrega imena in na podlagi opravljene cenitve (glej poglavje 10.1.1) presodila, da slabitve niso potrebne.

7.1.2 Slabitve vrednosti finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo in pridruženih podjetij

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, merjena po pošteni vrednosti

V Skupini se za finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, opravijo slabitve, kadar poslovodstvo ugotovi, da je prišlo do pomembnega ali dlje trajajočega zmanjšanja poštene vrednosti sredstev pod njihovo nabavno vrednostjo. Določitev, kaj je pomembno ali dolgotrajnejše, zahteva presojo. Pri tej presoji Skupina preverja med drugim normalno volatilnost tečaja delnice in trajanje padanja tečajev, finančno stanje izdajatelja, uspešnost panoge in sektorja, spremembe v tehnologiji in denarnih tokovih iz dejavnosti in financiranja ter spremembe delujočega trga za takšno finančno sredstvo zaradi morebitnih finančnih težav izdajatelja.

V svojih računovodskih usmeritvah je Skupina kot kriterij pomembnosti, ki vpliva na pripoznavanje tega dela slabitve pri lastniških vrednostnih papirjih v izkazu poslovnega izida, določila kot pomembno znižanje poštene vrednosti pod nabavno za več kot 20 % oziroma dolgotrajno znižanje v obdobju 9 mesecev.

Slabitev za finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, merjenih po pošteni vrednosti v letu 2018 Skupina ni bilo.

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo in pridružena podjetja po modelu nabavne vrednosti

V Skupini se za finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo in pridružena podjetja, ki se vrednotijo po modelu nabavne vrednosti, opravijo slabitve, kadar poslovodstvo ugotovi, da je prišlo do pomembnega ali dlje trajajočega zmanjšanja nadomestljive vrednosti sredstev pod njihovo nabavno vrednostjo. Določitev, kaj je pomembno ali dolgotrajnejše, zahteva

presojo. Pri tej presoji Skupina preverja med drugim finančno stanje izdajatelja, uspešnost panoge in sektorja, spremembe v tehnologiji in denarnih tokovih iz dejavnosti in financiranja ter spremembe delujočega trga za takšno finančno sredstvo zaradi morebitnih finančnih težav izdajatelja.

V primeru obstoja dokazov o oslabitvi naložbe se znesek izgube zaradi oslabitve izmeri kot razlika med knjigovodsko in nadomestljivo vrednostjo naložbe.

V okviru naložb skupine za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev so bile opravljene slabitve naložb v netržne delnice višini 121.000 evrov (pojasnilo 10.5). Slabitve teh naložb so se v celoti pripoznale med odhodki naložb v izkazu poslovnega izida, in sicer v okviru odhodkov za slabitev za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev (pojasnilo 10.15).

V letu 2018 je Skupina na podlagi cenitve slabila pridruženo družbo v višini 1.475.142 evrov in pripoznala finančne odhodke iz oslabitve pridruženih podjetij (pojasnilo 10.4 in 10.15).

7.1.3 Ugotavljanje nadomestljive vrednosti naložbenih nepremičnin

V Skupini se najmanj enkrat letno preverja nadomestljiva vrednost naložbenih nepremičnin zaradi morebitnih slabitev, in sicer s cenitvami zunanjih pooblaščenih cenilcev za vrednotenje nepremičnin. Kot nadomestljiva vrednost velja poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, ali vrednost pri uporabi, odvisno od tega, katera je večja.

Naložbene nepremičnine so ocenjene po na donosu zasnovanem načinu z upoštevanjem tržnih najemnin in ocenjene mere kapitalizacije, pri čemer se predpostavi realna netvegana donosnost, premija za tveganje in premija za ohranitev glavnice (kapitala).

V letu 2018 je Skupina med odhodki naložbenih nepremičnin pripoznala 4.542.118 evrov slabitev naložbenih nepremičnin (2017: 1.231.303 evrov; pojasnilo 10.3 in 10.17).

7.1.4 Slabitev sredstev, vrednotenih po odplačni vrednosti

Skupina na dan bilance stanja oceni, ali obstaja kak nepristranski dokaz o morebitni oslabljenosti finančnega sredstva, vrednotenega po odplačni vrednosti ( posojila, terjatve). Izgube zaradi oslabitve se pripoznajo, če obstajajo objektivni dokazi o oslabitvi zaradi dogodka(-ov) po začetnem pripoznanju finančnih sredstev, ki vpliv(-jo) na ocenjene prihodnje denarne tokove finančnega sredstva. Nepristranski dokazi o morebitni oslabljenosti finančnega sredstva se nanašajo na pokazatelje, ki bi nakazovali znižanje prihodnjih denarnih tokov, in sicer:

pomembne finančne težave izdajatelja oz. dolžnika,
prekinitev pogodbe,
verjetnost, da bo šel dolžnik v stečaj oz. se bo drugače finančno reorganiziral,
ustavljeno trgovanje z vrednostnimi papirji izdajatelja s finančnimi težavami,
podatki kažejo, da obstajajo merljivi dokazi o zmanjšanju prihodnjih denarnih tokov glede na denarne tokove ob začetnem pripoznanju ipd.

Poslovodstvo pri tem uporablja ocene, ki temeljijo na izgubah, ugotovljenih v preteklosti. Metodologija in predpostavke, ki se uporabljajo pri določitvi zneskov in datumov denarnih tokov, se tekoče preverjajo zaradi odpravljanja razlik med ocenjenimi in dejanskimi podatki.

Poslovodstvo pri oceni pričakovanih prihodnjih denarnih tokov sredstva ocenjuje le-te tudi na podlagi prejetih zavarovanj.

Če obstaja objektivni dokaz, da je nastala izguba zaradi oslabitve, se njen znesek izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov sredstva, diskontiranih po prvotni efektivni obrestni meri finančnega sredstva. Izguba zaradi oslabitev se pripozna v izkazu poslovnega izida.

V letu 2018 je Skupina med prevrednotovalnimi poslovnimi odhodki pripoznala 248.506 evrov slabitev terjatev (pojasnilo 10.6 in 10.17).

7.1.5 Glavne računovodske ocene in presoje, ki izhajajo iz Sredstev in Obveznosti namenjenih za prodajo

Računovodske ocene in presoje navedene v točkah od 7.1.1 do 7.1.4 se upoštevajo tudi za sredstva in obveznosti namenjenih za prodajo in ustavljeno poslovanje.

V nadaljevanju so predstavljene računovodske ocene in presoje, ki se dodatno upoštevajo za sredstva in obveznosti namenjenih za prodajo.

Ocene zavarovalno-tehničnih rezervacij Zavarovalne pogodbe premoženjskih in zdravstvenih zavarovanj

Prijavljene, vendar še ne izplačane škode

Škodna rezervacija za prijavljene škode temelji na ocenah pričakovanih vrednostih izplačil prijavljenih škod za vsako škodo posebej. Materialne škode ocenjujejo cenilci, zaposleni v zavarovalnih družbah v Skupini, nematerialne škode in škode v sodnih postopkih ocenjujejo pravniki (odvetniki) zavarovalnice. Ocene so določene izkustveno z upoštevanjem pričakovanih bodočih trendov (inflacija, inflacija stroškov storitev, sprememba sodne prakse ...). V okviru škodne rezervacije so oblikovane tudi rezervacije za škode pri odgovornostnih zavarovanjih, ki se izplačujejo v obliki rent, in sicer v višini kapitalizirane vrednosti rente z upoštevanjem 1,75-odstotne obrestne mere.

Nastale, vendar še ne prijavljene škode (v nadaljevanju IBNR - incurred but not reported)

Večina IBNR - rezervacij se izračunana s pomočjo trikotniške metode pripoznanih škod.

Pripoznane škode se uredijo v trikotnik, kjer predstavljajo vrstice leto nastanka škodnega dogodka, stolpci pa število let zamika od leta nastanka škodnega dogodka do leta pripoznave škode. Pripoznana škoda v posameznem letu je seštevek obračunanih zneskov škod z letom nastanka in do vključno leta i + j in zneska škodne rezervacije za prijavljene škode na koncu leta i + j. Velike škode se v trikotniku upoštevajo samo do zneska velike škode, ki se določi za vsako zavarovalno vrsto. Razvojni faktor predstavlja razmerje med pripoznanimi škodami posameznega leta in pripoznanimi škodami predhodnega leta. Če izkazuje trikotnik še nedokončan razvoj, se določi še razvojni faktor za rep. Napovedovanje dokončnih škod temelji na izračunu povprečnih letnih razvojnih faktorjev.

Za vsako leto nastanka škode se IBNR-rezervacija izračuna kot razlika med dokončnimi škodami in pripoznanimi škodami. Negativni zneski se postavijo na 0. V zadnjih letih nastanka škode se napoved dokončnih škod preveri z izračunom pričakovanih dokončnih škod preko ocenjenega rezultata zavarovalne vrste in zaslužene premije. Za izračun IBNR-rezervacije teh let se upošteva višji znesek od obeh zneskov.

Rezervacije za nastale, a še neprijavljene škode (IBNR), ki so vključene v škodnih rezervacijah

Zavarovalna vrsta v EUR	Rezervacija za nastale, še neprijavljene škode (IBNR) 31. 12. 2018	Rezervacija za nastale, še neprijavljene škode (IBNR) 31.12.2017
Nezgodno zavarovanje	7.886.504	7.714.385
Zdravstveno zavarovanje	4.769.531	4.784.152
Zavarovanje kopenskih motornih vozil	1.280.913	1.316.940
Zavarovanje plovil	28.612	19.938
Zavarovanje prevoza blaga	336.141	181.484
Zavarovanje požara in elementarnih nesreč	829.422	652.733
Drugo škodno zavarovanje	950.785	896.517
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi motornih vozil	24.687.349	26.132.550
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi plovil	2.810	3.577
Splošno zavarovanje odgovornosti	12.301.486	10.633.175
Kavcijsko zavarovanje	6.624	5.978
Zavarovanje različnih finančnih izgub	22.923	28.621
Zavarovanje stroškov postopka	65
Zavarovanje pomoči	401.741	258.548
Zivljenjsko zavarovanje	3.340.070	3.289.725
Skupaj	56,844,976	55.918.323

Ocene posameznih škod se redno pregledujejo in popravljajo ob vsaki novi informaciji. Večjo stopnjo negotovosti pri ocenjevanju obveznosti, ki jih bo morala Skupina poravnati zaradi nastalih škod, predstavljajo obveznosti za nastale in še ne prijavljene škode (IBNR). IBNR-rezervacije določi Skupina na osnovi proučitve preteklega škodnega dogajanja z uporabo različnih matematično-statističnih metod. Skupina predpostavlja, da se bo razvoj škod tudi v prihodnosti realiziral podobno kot v preteklosti, oziroma upošteva zaznane trende in odstopanja. Pri izračunu škodne rezervacije se izdelajo tudi ocene za uspešnost bodočega regresiranja in ocena za raven bodočih stroškov reševanja škod. Primernost uporabljenih predpostavk in ocen se obdobno preverja, nove ugotovitve se uporabijo pri naslednjem vrednotenju.

Skupina je zaradi povečanja portfelja življenjskih zavarovanj za smrt začela z oblikovanjem IBNR tudi za riziko smrti.

Razvoj škodnega dogajanja pri premoženjskih zavarovanjih

Trikotnik prikazuje, kako je Skupina spreminjala ocene glede končnih obveznosti za škode premoženjskih zavarovanj. Zneski v trikotniku zajemajo likvidirane oz. rezervirane škode, kot jih je Skupina pripoznala za posamezno leto škode.

Leto nastanka škode	pred 2008	2008	2009	2010	2011	2012	2013	2014	2015	2016
Kumulativna ocena škod
od koncu škodenga leta			117.773.190 106.123.654	103.900.951	109.732.984	90.848.539				92.148.616 87.557.888 88.231.654 89.291.142 85.496.766
1 leto po škodnem letu		109.844.795	98.882.126	92.331.285	104.142.780	87.477.430	85.239.212	81.956.952 86.186.241		88.301.425
2 leti po škodnem letu		109.454.915	96.330.471	90.568.304	96.570.014	85.740.792		83.397.478 80.211.635 84.303.381
3 leti po škodnem letu		107.637.944	95.301.074	89.085.735	94.028.156	83.827.339	81.579.315	78.688.971
4 leta po škodnem letu		105.953.158	93.622.460	86.234.853	94.315.327	84.162.769	81.058.863
5 let po škodnem letu		104.876.792	93.138.216	87.113.178	93.416.625	83.619.271
6 let po škodnem letu		104.466.465	92.620.067	86.819.320	93.888.987
7 let po škodnem letu		104.972.611	92.363.891	87.042.657
8 let po škodnem letu		104.850.834	92.484.515
9 let po škodnem letu		104.944.326
Kumulativna ocena škod:		104 944 326	92 434 515	87,042,657	93.888.937	83.619.271	81.058.863			78.688.971 84.303.381 88.301.425 85.496.766
Skupaj likvidirane škode do 31.12.2018		101.778.175	90 490 809	83.621.744	91 333 679	81 294 785	78.094.172			74.278.155 75.248.703 74.270.717 48.214.826
Stanje SR na 31.12.2018	15.398.195	3.166.151	1 993 706	3.420.913	2.555.308	2.324.486	2 964 691	4 410 817	9.054 678	14.030.709 37.281.940

Škodne rezervacije ne vključujejo cenilnih stroškov.

Škodna rezerva za premoženjska zavarovanja (brez zdravstvenih), pripoznana v konsolidirani bilanci:

(v EUR)	Popis + IBNR	SR za cenilne stroške	Skupaj
Skodna rezervacija na 31.12.2017	96.948.803	6.610.043	103 558 845
Skodna rezervacija na 31.12.2018	96.601 594	6 658 043	103.259.637

Zavarovalne pogodbe življenjskih zavarovanj

Obveznosti, ki izhajajo iz pogodb za klasična življenjska zavarovanja z DPF-jem, se izračunajo na podlagi tehničnih osnov, uporabljenih pri izračunu premije produkta oziroma z upoštevanjem varnejših predpostavk, ki izhajajo iz zakonskih zahtev ali presoje Skupine.

Glavne predpostavke, ki jih Skupina uporablja, so naslednje:

prihodnja umrljivost (v preteklosti je bil portfelj zavarovalnih pogodb zavarovalnice premajhen, da bi lahko uporabila lastne izkušnje, zato se za oceno umrljivosti uporabljajo statistične tablice, in sicer pri zavarovanjih za primer smrti ter zavarovanjih za primer smrti in doživetja uporablja zavarovalnica slovenske tablice umrljivosti iz leta 1992 in 2007, za rentna zavarovanja pa nemške rentne tablice iz leta 1987 in 1994);
obrestna mera od 1,5 do 4 %;
stroški pridobivanja zavarovanj, katerih višina ne presega zakonske omejitve.

Predpostavke, ki so uporabljene pri ugotavljanju ustreznosti oblikovanih rezervacij življenjskih zavarovanj, in ugotovitve so podrobneje opisane v poglavju o testu ustreznosti (v poglavju 8.2.1).

Skupina leta 2018 ni spremenila predpostavk, uporabljenih za izračun obveznosti življenjskih zavarovanj.

Ocene bodočih izplačil življenjskih zavarovanj

Glavne ocene in predpostavke, ki se uporabljajo za izračun obveznosti iz sklenjenih pogodb življenjskih zavarovanj, se nanašajo na pričakovano smrtnost, storno, naložbene donose, stroške administriranja in prihodnje premije. Te predpostavke se določijo ob sklepanju pogodbe in se uporabljajo za izračunavanje obveznosti v teku zavarovalne dobe. Nove ocene se pripravijo v vsakem naslednjem obračunskem obdobju, da bi ugotovili ustreznost predhodno določenih obveznosti. Če se presodi, da so obveznosti ocenjene ustrezno, se predpostavke ne spremenijo. Če obveznosti niso ustrezne, se predpostavke

spremenijo tako, da odražajo pričakovanja v skladu z najboljšo oceno. Podrobneje so predpostavke in način njihovega določanja opisane v poglavju o testu ustreznosti oblikovanih obveznosti in v poglavju o zavarovalnih tveganjih.

8. Obvladovanje tveganj

Skupina KD je pri svojem poslovanju izpostavljena strateškim, finančnim, operativnim in naključnim tveganjem. Glede na to, da je Skupina KD prodala celotno Skupino AS v začetku leta 2019, ni več izpostavljena zavarovalnemu tveganju.

Strateška tveganja se nanašajo na dolgoročni razvoj Skupine in v tem okviru tudi posameznih družb v Skupini. Opredeljena vizija, poslanstvo in strategije Skupine in njenih posameznih družb ter izvajanje in redno preverjanje ustreznosti družb so mehanizem, prek katerega se ta tveganja upravljajo. Sprejemanje investicijskih odločitev glede investiranja v posamezna področja oziroma dejavnosti je glede na zelo raznoliko dejavnost družb v lastništvu KD ključnega strateškega pomena. Sistem vodenja in upravljanja (corporate governance) je prilagojen in usmerjen k doseganju razvoja in rasti posameznih področij ter doseganju zahtevane donosnosti.

Skupina je izpostavljena finančnim tveganjem predvsem prek finančnih sredstev in obveznosti. Finančna tveganja so tveganja, da pritoki zaradi tržnih sprememb na trgu kapitala in denarja ter poslovanja in bonitet svojih komitentov in izdajateljev finančnih instrumentov ne bodo zadostovali za kritje odtokov. Najpomembnejše sestavine tega tveganja so tveganje spremembe obrestnih mer, tveganje spremembe tečajev vrednostnih papirjev ter valutno in kreditno tveganje.

Namen procesa obvladovanja finančnih tveganj sta predvsem stabilnost poslovanja in zmanjšanje izpostavljenosti posameznim tveganjem na sprejemljivo raven. Skupina je izpostavljena predvsem finančnim tveganjem.

Obvladovanje tveganj je kontinuiran ciklični proces, ki ga je mogoče razdeliti v tri stopnje. Na prvi stopnji je identifikacija potencialnih tveganj. Na drugi stopnji so posamezna tveganja modelirana in izmerjena. Ti modeli se uporabljajo kot podlaga za merjenje stopnje izpostavljenosti posamične družbe v Skupini in Skupine posameznim tveganjem. Na podlagi identifikacije in merjenja tveganj v Skupini uprava sprejme ustrezne ukrepe za zmanjšanje ali obvladovanje teh tveganj (tretja stopnja). Vzvodi uprave so različni in odvisni od stopnje izpostavljenosti in tipa tveganja.

Uprava družbe upravlja tveganja, prisotna v posameznih družbah v Skupini in na ravni Skupine kot celote. Postavlja smernice glede razmerja med tveganji, donosi in kapitalom, izvaja periodične kontrole in postavlja smernice za izvajanje poslovnih politik in strategij za posamezne družbe v Skupini.

Posamezne družbe v Skupini so vzpostavile sistem poročanja za potrebe uprave, ki omogoča redno nadzorovanje tveganj, ki so jim izpostavljene.

8.1 Obvladovanje kapitalske ustreznosti in upravljanje s kapitalom

Uprava se je odločila za ohranjanje velikega kapitalskega obsega, da bi tako zagotovila zaupanje vseh deležnikov in nadaljnji razvoj Skupine KD. Kot enega od strateških kazalnikov je Skupina opredelila donosnost kapitala kot razmerje med doseženim čistim dobičkom večinskih lastnikov in povprečno vrednostjo lastniškega kapitala večinskih lastnikov. Skupina si prizadeva za ohranjanje ravnotežja med večjimi donosi, ki bi jih omogočila večja zadolženost, ter prednostmi in varnostjo močne kapitalske strukture.

Donosnost kapitala je eden od strateških kazalnikov letnega načrta Skupine, ki se določi in sprejme na podlagi spremljanja dogajanja v okolju in v skladu z ohranjanjem optimalne strukture kapitala. Donosnost kapitala se izračunava kot razmerje med doseženim čistim poslovnim izidom in povprečno vrednostjo stanja celotnega kapitala, v okviru katerega je odšteta vrednost čistega dobička.

Odvisna družba KD Group ima v skladu s skupščinskim sklepom oblikovan sklad lastnih delnic. Na dan 31. 12. 2018 je bilo 262.201 lastnih delnic z oznako KDHR. Število lastnih delnic se je v letu 2019 spremenijo, kar je opisano v poglavju 15 Dogodki po datumu bilance stanja.

Naložbeni načrti, politika optimalne strukture kapitala ter pričakovanja in interesi delničarjev so temelj oblikovanja dividendne politike. Družba izplačuje dividende enkrat letno. Predlog višine dividende oblikuje upravni odbor obvladujoče družbe. Dividende se oblikujejo iz bilančnega dobička obvladujoče družbe, ki se oblikuje v skladu z veljavnimi predpisi v Sloveniji, sklep o njegovi uporabi pa sprejme skupščina delničarjev.

Skupina KD nima posebnih ciljev glede lastništva zaposlenih in nima nobenega programa delniških opcij. V letu 2018 v Skupini ni prišlo do spremembe v načinu upravljanja kapitala.

8.2 Vrste tveganj

8.2.1 Zavarovalna tveganja

Skupina KD ni izpostavljena zavarovalnim tveganjem, saj se ta tveganja nanašajo na premoženjski, življenjski in zdravstveni segment, ki pa ga je v začetku leta 2019 Skupina skupaj s segmentom upravljanja premoženja prodala.

V nadaljevanju so predstavljena zavarovalna tveganja zaradi razumevanja podatkov in izpostavljenosti tveganje v preteklih obdobjih.

Zavarovalna tveganja imenujemo vsa tveganja, s katerimi se zavarovalnica sooča pri opravljanju svoje osnovne dejavnosti, prevzemu rizika od imetnika police. Zavarovalna tveganja so glede na naravo zavarovalnih pogodb naključna in nepredvidljiva, lahko pa se uresničijo v kateri koli fazi opravljanja osnovne dejavnosti. Uresničijo se lahko že pri sami zasnovi zavarovalnega produkta (tveganje, da le-ta ni ustrezno zasnovan), pri postavljanju cene zavarovanja (cenovno tveganje, da višina zavarovalne premije ne zadošča za pokrivanje pogodbenih obveznosti in škod) ter pri sprejemu rizikov v zavarovanje (gre za napačno odločitev, da se riziko sprejme v zavarovanje, neupoštevanje cenika in pogojev pri sklepanju zavarovanj, sklenitev zavarovanja na podlagi napačnih podatkov, neustrezno pozavarovanje za posamezni riziko, napačna ocena največje verjetne škode (PML - probable maximum loss, sklepanje zavarovanj za koncentrirane rizike (npr. geografska koncentracija), nezadostno usposobljeni delavci za oceno rizika). Po sprejemu rizika v zavarovanje pa lahko pride še do uresničitve naslednjih tveganj: tveganja nezadostno oblikovanih zavarovalno-tehničnih rezervacij, tveganja škod (tveganje, da bodo škode po številu in/ali višini večje od pričakovanih in za previsok samopridržaj zaradi neustrezne pozavarovalne zaščite, še posebej za katastrofalne dogodke), tveganja spremembe obnašanja zavarovancev (odraža se predvsem v povečanju števila poskusov zavarovalniških goljufij) in tveganje ekonomskega okolja, katerega sprememba lahko vodi do manjšega števila sklenjenih polic zaradi padca kupne moči na eni strani in do večjega števila odpovedi pogodb ter uveljavljenih škodnih zahtevkov na drugi strani.

Zavarovalnica navedena zavarovalna tveganja obvladuje predvsem z učinkovitim izvajanjem notranjih kontrol nad doslednim sledenjem notranjih navodil, z notranjo revizijo in z oblikovanjem ustreznih zavarovalno-tehničnih rezervacij, ki bodo krile prihodnje obveznosti iz že sklenjenih zavarovalnih pogodb, in z ustreznim pozavarovanjem. Velika pozornost se posveča samemu razvoju zavarovalnih produktov, kjer se že pri načrtovanju novega produkta skrbno preverjajo in pridobijo ustrezne statistike, ki potrjujejo ustreznost uporabljenih predpostavk, po uveljavitvi zavarovanja se pozorno spremljajo škodni rezultati po zavarovalnih vrstah in analizira vsakršno poslabšanje le-teh ter po potrebi korigira premijske stopnje oziroma pogoje zavarovanja. Druga kritična točka za uresničitev zavarovalnih tveganj je sprejem rizikov v zavarovanje. Omenjeno tveganje Skupina obvladuje z navodili za sprejem rizikov v zavarovanje, s poostrenimi kriteriji in postopki za sprejem tveganja, še posebej za velike zavarovalne vsote in kritja. Strokovne službe, ki so zadolžene za velike rizike (pri premoženjskih zavarovanjih), spremljajo škodni razvoj po posameznih zavarovalnih pogodbah in lahko zavrnejo obnovitev zavarovalne pogodbe oz. ponovno ovrednotijo sprejeti riziko. Zelo pomembno orodje za obvladovanje zavarovalnih tveganj predstavlja pozavarovalna zaščita, ki je podrobneje opisana v nadaljevanju.

Koncentracija zavarovalnega tveganja

Izpostavljenost zavarovalnega portfelja škodnim dogodkom na določenem območju, katerih posledica je množično poškodovanje zavarovanih objektov v okviru istega dogodka predstavlja koncentracijo zavarovalnega tveganja.

Koncentracijo zavarovalnega tveganja obvladujemo z različnimi vrstami pozavarovanja po riziku, po dogodku in v letnem agregatu, ki se med seboj dopolnjujejo.

V nadaljevanju podrobneje prikazujemo možno koncentracijo zavarovalnega tveganja, in sicer izpostavljenost velikim zavarovalcem.

Kontentiauja žavarovainėja tveyalija naprečių Žavalovalčev JT. TZ. 2010
(v EUR)	Skupna premija 10 največjih zavarovalcev 31.12.2018	V deležu (%) od celotne premije zavarovalne skupine 31.12.2018	Skupna premija 100 največjih zavarovalcev 31.12.2018	V deležu (%) od celotne premije zavarovalne skupine 31.12.2018
Zivljenjska zavarovanja	70.162	0.31%	197.798	0.88%
Zavarovanja z naložbenim tveganjem	1.079.433	2.95%	3.365.606	9.20%
Zdravstvena zavarovanja	454.271	0.46%	879.897	0.88%
Premoženjska zavarovanja	10.446.218	7.41%	21.331.741	15,14%
Skupaj	12.050.083	3,97%	25.775.042	8.50%

Koncentracija zavarovalnega tveganja največjih zavarovalcev 31. 12. 2018

Koncentracija zavarovalnega tveganja največjih zavarovalcev 31. 12. 2017

כ (v EUR)	Skupna premija 10 največjih zavarovalcev 31.12.2017	V deležu (%) od celotne premije zavarovalne skupine 31.12.2017	Skupna premija 100 največjih zavarovalcev 31.12.2017	V deležu (%) od celotne premije zavarovalne skupine 31.12.2017
Zivljenjska zavarovanja	70.702	0.32%	191.729	0.87%
Zavarovanja z naložbenim tveganjem	874.432	2.24%	3.045.368	7.78%
Zdravstvena zavarovanja	306.354	0.30%	619.668	0,61%
Premoženjska zavarovanja	13.040.929	9.35%	24.175.214	17,33%
Skupaj	14,292,417	4.66%	28.031.980	9,13%

Glede na to, da je delež 10 oz. 100 največjih zavarovalcev glede na celotni portfelj relativno majhen, lahko sklepamo, da koncentracija velikih zavarovalcev ne predstavlja visokega tveganja.

Premoženjska zavarovanja

Za premoženjska zavarovanja so tveganja, ki jim je izpostavljena zavarovalnica različna glede na panoge, v katerih delujejo zavarovanci.

Koncentracijo posameznih tveganj ugotavljamo z analizami zavarovalnega portfelja. V ta namen se pripravlja podroben pregled izpostavljenosti po številu, področju in višini zavarovanj naslednjim tveganjem;

potresu,
viharju,
poplavi.

Iz analiz izhaja, da je portfelj Adriatica Slovenice, glede na svojo strukturo, najbolj izpostavljen zgoraj navedenim tveganjem, ki jih obvladuje s primerno pozavarovalno zaščito nad maksimalnimi lastnimi deleži v obliki pozavarovanja posameznega dogodka kot tudi večjega števila tovrstnih dogodkov v obliki pozavarovanja letnega agregata škod.

S ciljem zagotavljanja ustrezne višine pozavarovalnega kritja se poslužujemo tudi uporabe rezultatov različnih, mednarodno priznanih, modeliranj izjemnih dogodkov, ki nam jih nudi pozavarovalni broker.

Višina in oblika pozavarovalnega programa se je do sedaj izkazala kot ustrezna. V zadnjih dveh letih se je pozavarovalna zaščita aktivirala tako v primeru večjega dogodka, kot tudi v primeru kritja letnega agregata škod.

Življenjska zavarovanja

Spodnja tabela prikazuje koncentracijo zavarovalnega tveganja za življenjska zavarovanja, in sicer skupni riziko zavarovalne vsote, zbran v pet razredov, glede na višino zavarovalne vsote posameznega zavarovanja.

	Skupna riziko zavarovalna vsota vseh pogodb

(v EUR)	Skupno tveganje zavarovalne usote vseh pogodb - Brez pozavarovanja 2018	Skupno tveganje zavarovalne vsote vseh pogodb - S pozavarovanjem 2013	Skupno tveganje zavarovalne usote vseh pogodb - Brez pozavarovanja 2017	Skupno tveganje zavarovalne vsote vseh pogodb - S pozavarovanjem 2017
0-9 999 EUR	283.999.762	263 648 436	286.870.806	264.836.915
10.000-29.999 EUR	848.233.681	742.821.756	861.535.619	752.713.910
30.000-59.999 EUR	967 927 165	660.515.035	947.038.464	662 926 918
60.000-99.999 EUR	666.008.034	296.563.093	644.289.983	297.635.506
več kot 100,000 EUR	363.816.169	105.732.286	334.346.183	100.593.936
Skupaj	3.129.984.810	2 069 230 605	3.074.081.055	2.078.707.185

Za rentna zavarovanja prikazujemo koncentracijo tveganja s skupnimi letnimi rentami, zbranimi v pet skupin, glede na višino letne rente posameznega zavarovanca. Kot letna renta je upoštevan znesek, ki bi ga zavarovanec dobil, če bi pogodba že zapadla v izplačevanje.

Struktura višine letnih rent

Letna renta na zavarovanca na zadnji dan leta (v EUR)	Skupaj letne rente 2013 znesek	Skupaj letne rente 2013 0 %	Skupaj letne rente 2017 znesek	Skupaj letne rente 2017 0 %
0-999 EUR	387 499	12.57%	407.806	12.56%
1.000-1.999 EUR	843.419	27.35%	889.136	27.39%
2.000-2.999 EUR	553.421	17.95%	586.452	18,07%
3.000-3.999 EUR	412.114	13.37%	428.752	13,21%
nad 4.000 EUR	886.883	28.76%	933.903	28,77%
Skupaj	3 083 335	100%	3 246 050	100%

Struktura koncentracije zavarovalnega tveganja rentnih zavarovanj v letu 2018 je v primerjavi s predhodnim letom praktično nespremenjena. Enako kot v letu 2017 rentna zavarovanja tudi v obravnavanem letu izkazujejo najvišjo koncentracijo zavarovalnega tveganja v razredu nad 4.000 evrov.

Test ustreznosti obveznosti iz zavarovalnih pogodb

Skupina izvaja test ustreznosti obveznosti iz zavarovalnih pogodb (LAT-test) z namenom, da ugotovi ali so rezervacije, oblikovane na bilančni dan, zadostne za pokrivanje obveznosti. Test izvede tako, da izračuna najboljšo oceno obveznosti kot sedanjo vrednost vseh denarnih tokov, ki izhajajo iz obstoječih zavarovalnih pogodb. Pri tem upošteva trenutne ocene prihodnjih denarnih tokov. Na posamezen bilančni dan se izračun primerja z oblikovanimi zavarovalno tehničnimi rezervacijami.

Če test ustreznosti pokaže primanjkljaj, ga Skupina pripozna kot povečano obveznost v poslovnem izidu.

Test se izvaja ločeno za življenjska in premoženjska zavarovanja.

Življenjska zavarovanja

Za ugotavljanje ustreznosti rezervacij življenjskih zavarovanj Skupina združuje zavarovanja v homogene skupine glede na zavarovalno vrsto, in sicer:

življenjska zavarovanja,
življenjska zavarovanja, pri katerih zavarovanci prevzemajo naložbeno tveganje,
prostovoljna dodatna pokojninska zavarovanja.

Generirajo se pričakovani denarni tokovi za:

premije (življenjskega zavarovanja in dodatne nezgode),
izplačila škod (smrti, doživetja, rente, odkupi, nezgodne škode),
stroške (preostala izplačila provizij, administrativni stroški, stroški škod),
vsi ostali pričakovani denarni tokovi, ki izhajajo iz zavarovalnih pogodb.

Za posamezne bodoče denarne tokove se upošteva:

določila na posameznih policah (višina premije, dinamika plačevanja premije, višina zavarovalne vsote za smrt in doživetje, višina rent);
tehnične osnove pripadajočih produktov (tablice smrtnosti, obrestna mera, stroški sklepalne provizije, ostali administrativni stroški);
predpostavke (smrtnosti, stopnje predčasnih prekinitev, stroški, bodoča inflacija, škodni rezultat nezgodnih zavarovanj).

Denarni tokovi posameznih let se diskontirajo na zadnji dan obračunskega obdobja.

Ekonomske in operativne predpostavke

Diskontna stopnja (risk discount rate)

Za izračun sedanje vrednosti pričakovanih denarnih tokov se upoštevajo diskontne stopnje, ki jih prikazuje krivulja "AAA rated euro area central government bonds" (AAA - bonitetna ocena osrednje državne obveznice na evrskem območju z dne 2. 1. 2019).

Inflacija

Inflacija v prvih petih letih ni upoštevana. Po petih letih je upoštevana 1,9% inflacija za vsa nadaljnja leta.

Stroški

V izračunu se upoštevajo stroški vodenja zavarovalnih pogodb, stroški reševanja zavarovalnih primerov in upravljanja sredstev, kot izhajajo iz preteklih izkušenj zavarovalnice. Ocenjeni prihodnji stroški so razdeljeni na fiksne stroške, ki se povečujejo skladno z napovedano inflacijo, in na variabilne stroške. Pri delitvi so upoštevane tudi posebnosti posameznih zavarovalnih produktov.

Smrtnost

Predpostavljene stopnje umrljivosti temeljijo na analizah lastnega portfelja življenjskih zavarovanj. Za rentna zavarovanja pa predpostavke upoštevajo predvideno projekcijo umrljivosti slovenske populacije in sicer slovenske rentne tablice iz leta 2010.

Stopnje predčasnih prekinitev

Uporabljene stopnje predčasnih prekinitev temeljijo na analizi odkupov in drugih predčasnih prekinitev lastnega portfelja v preteklih letih, ločeno po zavarovalnih vrstah in zavarovalni dobi. Predpostavke se letno preverjajo in ustrezno prilagajajo.

Škode dodatne nezgode

Škode dodatnega nezgodnega zavarovanja so ocenjene na osnovi izkušnje škodnega rezultata teh zavarovanj lastnega portfelja v preteklih letih.

Rezultat testa ustreznosti življenjskih zavarovanj za poslovno leto 2018

Test ustreznosti oblikovanih obveznosti na dan 31. 12. 2018 na nobeni zavarovalni vrsti življenjskih zavarovanj ni pokazal primanjkljaja.

Premoženjska in zdravstvena zavarovanja

Za obveznosti premoženjskih in zdravstvenih zavarovanj je Skupina izvedla test ustreznosti oblikovanih prenosnih premij. Škodne rezervacije in rezervacije za bonuse, popuste in storno se računajo na podlagi trenutnih ocen, zato se šteje, da so oblikovane v ustrezni višini.

Test ustreznosti je torej omejen na neiztekli del obstoječih zavarovalnih pogodb. Obravnava se razlika med pričakovanimi škodami in stroški za preostali neiztekli del pogodb, ki so bile veljavne na bilančni datum, in zneskom oblikovane prenosne premije.

V letu 2018 je Skupina za napoved pričakovanih škod uporabila škodni količnik dokončnih škod, nastalih v letu 2018, za napoved stroškov pa stroškovni količnik administrativnih stroškov.

Pri zavarovalnih vrstah, kjer se ugotovi nezadostna višina prenosne premije glede na pričakovano škodno dogajanje, Skupina oblikuje dodatne rezervacije za neiztekle nevarnosti in jih pripozna v izkazih kot obveznosti v okviru drugih zavarovalnotehničnih rezervacij.

Rezultat testa ustreznosti premoženjskih zavarovanj za poslovno leto 2018

Na 31. 12. 2018 je Skupina oblikovala rezervacije za neiztekle nevarnosti na zavarovanjih prevoza blaga v višini 5.686 evrov. S tem je zagotovila ustrezno višino rezervacij.

Analiza občutljivosti

Z analizo občutljivosti Skupina ugotavlja vpliv spremembe spodaj navedenih parametrov na njen poslovni izid na zadnji dan obračunskega leta.

Test občutljivosti – parametri

Dejavnik občutljivosti	Opis dejavnika
Obrestna mera (za zavarovalne pogodbe)	Vpliv spremembe tehnične obrestne mere za ±1 %
Stroški	Vpliv na povečanje/zmanjšanje vseh stroškov, razen stroškov pridobivanja za ±5 %
Smrtnost življenjskih zavarovanj	Vpliv povečanja smrtnosti za 5 %
Smrtnost rentnih zavarovanj	Vpliv zmanjšanja smrtnosti za 5 %
Škodni delež glede na premijo	Vpliv povečanja v škodnem deležu za 5 %

Posamezni izračuni, prikazani v spodnjih tabelah, so narejeni tako, da se upošteva sprememba posameznega dejavnika, pri čemer ostajajo preostale predpostavke nespremenjene.

Vpliv na čisti dobiček Skupine pred obdavčitvijo

(v EUR)	31.12.2018	31.12.2017
Dejavnik
Stroški +5 %	(3.427.267)	(3.424.254)
Stroški -5 %	3.427.267	3.424.254
Tehnična obrestna mera +1 %	(11.709.652)	16.305.632
Tehnična obrestna mera -1 %	14.647.531	(15.427.105)
Smrthost +5 %	(175.776)	114.010
Smrtnost rentnih zavarovanj -5 %	196.510	(130.996)
Skodni delež +5 %	(14.459.931)	(14.606.551)
Škodni delež -5 %	14.459.931	14.606.551

Skupina je preudarna pri upravljanju tveganj. Pri tem predstavlja pomembno vlogo pozavarovanje, ki Skupino dodatno obvaruje pred tveganji, in prispeva k varnejši politiki upravljanja zavarovalniških tveganj.

8.2.2 Obvladovanje zavarovalnih tveganj s pozavarovalno zaščito

Namen in cilji pozavarovalne zaščite

Zavarovalna tveganja obvladujemo s programom pozavarovalne zaščite, s katerim zagotavljamo solventnost in likvidnost poslovanja, stabilnost poslovnih rezultatov in finančno trdnost. Pri sklepanju pozavarovalnih pogodb izbiramo le pozavarovatelje z najvišjimi bonitetnimi ocenami.

Skupina načrtuje vrsto, obliko, obseg in strukturo pozavarovalnega programa na osnovi višine maksimalnih lastnih deležev zavarovalnic in obsega, homogenosti, kvalitete ter vrste zavarovalnega portfelja, upoštevajoč lastnosti in posebnosti posameznih zavarovanih vrst ter njihovo korelacijo. Skupina se osredotoča na oblikovanje in zagotavljanje optimalne pozavarovalne zaščite, tako pred posamičnimi velikimi škodami kot tudi pred koncentracijo izpostavljenosti zavarovalnega portfelja naravnim nevarnostim, tako po posameznem dogodku kot tudi v letnem agregatu.

Pogodbena pozavarovalna zaščita Skupini zagotavlja avtomatično kritje velike večine v zavarovanje prevzetih rizikov do dogovorjenega limita pod vnaprej dogovorjenimi pogoji.

Za izjemne rizike, ki po obsegu kritja presegajo določbe pogodbene pozavarovalne zaščite, Skupina zagotovi pozavarovalno zaščito na fakultativni osnovi. Program načrtovanega pozavarovanja je sestavljen iz tradicionalnih proporcionalnih in neproporcionalnih oblik fakultativne pozavarovalne zaščite.

V okviru obvladovanja operativnega tveganja ima Skupina vgrajene kontrolne mehanizme v informacijskem sistemu, ki onemogočajo sklenitev zavarovanja z zavarovalnimi vsotami preko limitov pozavarovalnih pogodb brez predhodne potrditve tima Pozavarovanje, da je bilo urejeno fakultativno pozavarovanje ali da fakultativno pozavarovanje ni potrebno.

Analiza portfelja družbe z vidika pozavarovalnega tveganja

Največjo koncentracijo zavarovalnega tveganja za Skupino predstavlja potresna nevarnost. Pozavarovalno zaščito za katastrofalne nevarnosti zato oblikujemo z upoštevanjem tisočletne povratne dobe, na osnovi rezultatov modeliranja naše izpostavljenosti potresni nevarnosti po AIR - modelu, ki ga za nas opravi naš pozavarovalni posrednik Guy Carpenter. Potresno izpostavljenost obvladujemo s proporcionalnim pozavarovanjem, dopolnjenim z neproporcionalnim pozavarovanjem po dogodku ter pozavarovalnim kritjem letnega agregata škod.

Pozavarovalna zaščita za katastrofalne nevarnosti je namenjena tudi kritju nevarnosti poplave, viharja, toče in drugih naravnih nesreč.

Zdravstvena zavarovanja predstavljajo zelo razpršeno tveganje, zato se pri obstoječem obsegu zavarovalnih kritij izravnava izvaja v okviru družbe.

Portfelj življenjskih zavarovanj je homogen, z majhnim deležem zavarovanj, katerih višina presega maksimalni lastni delež zavarovalnice, zato je zaščiten s proporcionalno, pri množičnih škodah pa z dodatno neproporcionalno pogodbeno pozavarovalno zaščito.

Struktura pozavarovalnega programa je bila v letu 2018 nekoliko spremenjena, saj smo rizik potresa vključili v pogodbo za katastrofalne rizike in temu ustrezno povišali limit kritja. Ostale pozavarovalne pogodbe so ohranile nespremenjeno strukturo in vsebino, saj so se v preteklih letih ustrezno odzivale na škodne dogodke, ko so presegali lastne deleže, izračunane za posamezne zavarovalne vrste.

Koncentracija pozavarovanja v bilančnem letu 2018

Vrsta pozavarovanja (v EUR)	Pozavarovalna premija	Struktura pozavarovalne premije (v %)	Pozavarovalna provizija	Obračunane pozavarovalne škode	Spremembe pozavarovalnih prenosnih premij	Spremembe pozavarovalnih skodnih rezervacij	Vpliv rezultata pozavarovanja na dobicek
Motor QS		0	916.981	408.017		(1.217.891)	107.107
Kvotno pozavarovanje potresa	(186.779)	1,83%	52.298		(342.387)	(178)	(477.046)
Premoženjsko Gross Risk XL pozavar.	(1.251.360)	12,26%					(1.261.360)
Tehnično Risk XL pozavarovanje	(260.136)	2,55%		413.051		7.008	159.923
Premoženjsko Cat XL poz.	(2.332.987)	22,85%				(16.230)	(2.349.217)
Poz. letnega agregata Cat XL škod	(1.057.644)	10,36%		2.884.710		(1.919.939)	(92.873)
XL pozavarovanje AO in zelene karte	(194.425)	7,78%		563.381		872,874	641.830
XL pozavarovanje avtom. kaska	(46.150)	0,45%		155.000		(130.000)	(21.150)
Ostala pozavarovanja	(2.149.906)	21,06%	246,828	505.514	(38.928)	169.777	(1.266.715)
Zdravstvena zavarovanja		D
Zivljenjska pozavarovanja	(2.131.328)	20,87%	582.109	681.661	1.867	(30.552)	(896.243)
Skupaj bilančno leto - Pozavarovanje	(10.210.715)	100%	1.798.217	5.611.334	(379.448)	(2.265.131)	(5.445.744)
Sozavarovanje oddano	(44.540)		11.653	73.714	(134.490)	(21.593)	(115.256)
Sozavarovanje prejeto	207.055		(38.265)	(7.650)	(4.593)	121.781	278.329
Pozavarovanje prejeto	667,884		(105.325)	(583.529)	19.309	(13.270)	(14.931)
Skupaj po (so)zavarovanje	(9.380.316)		1.666.280	5.093 869	(499.222)	(2.178.213)	(5.297.603)

Koncentracija pozavarovanja v bilančnem letu 2017

Vrsta pozavarovanja (v EUR)	Pozavarovalna premija	Struktura pozavarovalne premije (v %)	Pozavarovalna provizija	Obračunane pozavarovalne škode	Spremembe pozavarovalnih prenosnih premij	Spremembe pozavarovalnih škodnih rezervacij	Vpliv rezultata pozavarovanja na dobiček
Motor QS		0	795.306	254.739		(1.640.471)	(590.426)
Kvotno pozavarovanje potresa	(1.743.249)	15,33%	488.110	1.547	5.377	153	(1.248.063)
Premoženjsko Gross Risk XL pozavar.	(1.228.098)	10,80%					(1.228.098)
Tehnično Risk XL pozavarovanje	(137.742)	1,21%		6.565		32.037	(99.139)
Premoženjsko Cat XL poz.	(1.403.098)	12,34%				230.751	(1.172.347)
Poz. letnega agregata Cat XL škod	(852.093)	7,49%		1.330.084		1.378.089	1.856.080
XL pozavarovanje AO in zelene karte	(689.505)	6,06%		833.322		119,835	263.651
XL pozavarovanje avtom. kaska	(37.028)	0,33%		50.000		130.000	142.972
Ostala pozavarovanja	(3.287.287)	28,91%	328,063	810.737	222,630	(281.896)	(2.207.754)
Zdravstvena zavarovanja		0
Zivljenjska pozavarovanja	(1.993.543)	17,53%	572.607	602,961	9.953	(56.321)	(364.414)
Skupaj bilančno leto Pozavarovanje	(11.371.644)	100%	2.184.085	3.889 955	237,890	(87.824)	(5.147.538)
Sozavarovanje oddano	(516.453)		78.049	41.776	135.517	19.288	(241.824)
Sozavarovanje prejeto	329.899		(58.846)	(122.758)	61.664	47 417	257.376
Pozavarowanje prejeto	645.340		(33.991)	(75.650)	(59.730)	(61.410)	359.557
Skupaj po(so)zavarovanje	(10.912.859)		2.114.296	3.733.322	375,340	(82.529)	(4.772.429)

V tabeli je prikazana koncentracija pozavarovanja za vse pogodbe.

V letu 2018 je bilo v pozavarovanje in sozavarovanje skupaj oddano 10.255.255 evrov premije, kar znaša 13,7% manj kot v predhodnem letu. Znižanje pozavarovalne premije gre delno pripisati spremembi pozavarovalnega programa za potresne nevarnosti, večji del znižanja pa je posledica prenehanja mednarodnega programa pozavarovanja z večjim podjetjem.

Preoblikovanje pozavarovanja potresnih nevarnosti iz proporcionalnega v neproporcionalno je vplivalo tudi na znižanje prejete pozavarovalne provizije, saj se za neproporcionalna pozavarovanja provizija ne priznava. Nekoliko več provizije je bilo obračunano iz naslova pozavarovanja avtomobilske kvote v letih 2012 – 2014, kar je bila posledica sproščanja škodnih rezervacij in s tem izboljšanja škodnega rezultata. V letu 2018 smo skupaj obračunali 1.798.216 evrov pozavarovalne provizije, kar je 17,7% manj kot v letu 2017.

Iz deležev pozavarovateljev v škodah je bilo v letu 2018 skupaj obračunano 5.611.334 evrov, od tega 2.884.710 evrov iz naslova pozavarovanja letnega agregata škod iz let 2016 in 2017.

V letu 2018 ni bilo večjih neurij, ki bi aktivirala pozavarovalno zaščito, se je pa tudi v letu 2018 nadaljeval ugoden vpliv neurij iz leta 2017 na rezultat pozavarovanja. Zaradi novo prijavljenih škod v letu 2018, so nekateri dogodki iz leta 2017 presegli prag za vključitev v kritje letnega agregata škod, zato se je pozavarovalno kritje letnega agregata škod 2017 povečalo v letu 2018 za 964.771 evrov.

Na programu pozavarovanja avtomobilske odgovornosti je bila v letu 2018 prijavljena ena večja škoda iz leta 2017, katere pozavarovani del znaša 1.220.562 evrov, kar je bistveno vplivalo na pozitiven pozavarovalni rezultat omenjene pogodbe.

Iz naslova prejetega pozavarovanja smo bili udeleženi v večji strojelomni in šomažni škodi, katere del smo uveljavljali iz pozavarovanja tehničnih rizikov.

Na ostalih pozavarovalnih programih je bilo škodno dogajanje v letu 2018 primerljivo s predhodnih letom.

8.2.3 Finančna tveganja

Skupina je izpostavljena finančnim tveganjem predvsem prek finančnih sredstev in obveznosti. Finančna tveganja so tveganja, da pritoki zaradi tržnih sprememb na trgu kapitala in denarja ter poslovanja in bonitet komitentov in izdajateljev finančnih instrumentov ne bodo zadoščali za kritje odtokov. Najpomembnejše komponente tega tveganja so likvidnostno tveganje, kreditno tveganje in tržno tveganje, kjer je Skupina izpostavljena tveganju spremembe obrestnih mer, tveganju spremembe tečajev vrednostnih papirjev, spremembe cen in valutnemu tveganju.

Likvidnostna tveganja so tveganja, da Skupina ne bo sposobna poplačati vseh obveznosti, vključno s potencialnimi obveznostmi, da ne bo ogrožala svojega normalnega poslovanja. Da je Skupina v vsakem trenutku sposobna zagotavljati likvidnost in da je trajno sposobna izpolnjevati vse svoje obveznosti (solventnosti), z ustrezno višino kapitala zagotavlja kapitalsko ustreznost.

Glavni vir kreditnega tveganja Skupine izhaja iz finančnih naložb, pri čemer se Skupina sooča s tveganjem nastanka finančne izgube zaradi neizpolnitve obveznosti zaradi razlik med dejanskimi in pogodbeno določenimi izpolnitvami obveznosti. Gre za tveganje, da nasprotna stranka ne bo zmožna izplačati dolgovanih zneskov ob zapadlosti.

Tržna tveganja nastopajo predvsem pri nalaganju sredstev, kjer obstaja možnost, da se ne izpolnijo pričakovanja glede gibanja naložb oziroma se ne izpolnijo v celoti. Tveganje neugodne spremembe vrednosti naložb je lahko posledica sprememb tečajev tujih valut, obrestnih mer ali tržne cene vrednostnih papirjev.

Skupina upravlja in obvladuje tveganja, katerim je izpostavljena, tako da redno spremlja denarne tokove in zagotavlja, da ima vedno na razpolago dovolj likvidnih sredstev za poravnavo svojih obveznosti, da nalaga svoja sredstva tako, da dosega dovolj veliko dolgoročno donosnost, ki presega višino donosa pri zavarovalnih obveznostih, da usklajuje trajanje finančnih sredstev s finančnimi obveznostmi, da zagotavlja ustreznost finančnih sredstev.

V razkritjih, ki se nanašajo na prikaz obvladovanja finančnih tveganj so za leto 2018 zaradi prerazporeditve Skupine Adriatic Slovenice na nekratkoročna sredstva in obveznosti za prodajo prikazana samo finančna tveganja segmenta finančno poslovanje in segmenta drugo. Tako za zavarovalni segment ni več finančnih tveganj, saj se je izvršila prodaja Skupine Adriatic Slovenice v začetku leta 2019.

V razkritjih, ki se nanašajo na prikaz obvladovanja finančnih tveganj za leto 2017, niso vključena sredstva in obveznosti skladov življenjskih zavarovanj, kjer zavarovanci prevzemajo naložbeno tveganje, saj finančna tveganja v celoti prevzemajo zavarovanci sami. Za leto 2017 so v skupnem znesku ta sredstva znašala 309.230.770 evrov, od tega se 304.978.128 evrov sredstev iz bilance stanja nanaša na sredstva zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje, in 4.252.642 evrov na ostale bilančne kategorije kritnih skladov zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje.

Tabele v nadaljevanju prikazujejo, kako Skupina upravlja in nadzira svoja finančna tveganja. Tabela prikazuje stanje vseh sredstev in obveznosti po posameznih postavkah ter kako višina posameznih finančnih sredstev in vseh ostalih sredstev ustreza višini obveznosti.

Skupina izpolnjuje vse pogodbene zaveze iz posojilnih pogodb.

Analiza sredstev in obveznosti za upravljanje finančnih tveganj

(v EUR)	Ostala sredstva in obveznosti (lastni viri)	Skupaj 31.12.2018
SREDSTVA
Lastniški vrednostni papirji	8.086.579	8.086.579
Razpoložljii za prodajo	8.086.579	8.086.579
- trzni	275.241	275.241
- netržni	7.811.338	7.811.338
Naložbe v pridružene družbe	3.054.291	3.054.291
Posojila, depoziti in finančne terjatve	6.495.623	6.495.623
lzvedeni finančni instrumenti
Skupaj finančne naložbe	17,636,494	17.636.494
Terjatve iz zavarovalnih poslov in druge poslovne terjatve	1.374.632	1.374.632
Denar in denami ustrezniki	1.439.848	1.439.848
Druga sredstva	57.719.290	57.719.290
Skupaj sredstva	78.170.263	78.170.263
OBVEZNOSTI
Finančne obveznosti	47.307.221	47,307,221
Ostale obveznosti	1.457.926	1.457.926
Skupaj obveznosti	48,765,147	48,765,147

(v EUR)	Zavarovalne pogodbe zuljenjskih zavarovanj z DPF	Zavarovalne pogodbe premoženjskih zavarovanj brez zdravstvenih zavarowanj	Zavarovalne pogodbe a zavarovanja	Finančne pogodbe zdravstveneg pokojninsko in obveznosti varčevanje	Ostala sredstva (lastni viri)	Skupaj 31. 12. 2017
SREDSTVA
Dolžniški vrednostni papirji	105.907.767	67.248.885	5.330.181	1.430.344	2.329.513	182.246.690
Po pošteni vrednosti preko IPI	3.573.500	3.795.627		839.694		8.208.820
- tržni	3.463.094	2.821.251		403.988		6.688.333
- državne obveznice	110.406	974.376		435.706		1.520.488
Razpoložljivi za prodajo	87.067.370	63.453.259	5.330.181	290.650	2.329.513	158.770.973
– tržni	7.903.125	19.149.484			2.329.513	29,382,123
- netržni		3.969.184				3.969.184
- državne obveznice	79.164.245	40.334.591	5.330.181	590.650		125.419.666
V posesti do zapadlosti	15.266.897					15.266.897
- tržni	3.566.067					3.566.067
- državne obveznice	11.700.830					11.700.830
Lastniški vrednostni papirji	7.568.032	25.026.855	670.697	6.494.271	7.320.954	47.080.810
Po pošteni vrednosti preko IPI	856.426			4.846.613	141.999	5.845.038
- tržni	856.426			4.846.613	141.999	5.845.038
Razpoložljii za prodajo	6.711.607	25.026.855	670.697	1.647.658	7.178.955	41.235.772
- tržni	6.050.595	10.390.005		1.647.658	1.729.064	19.817.321
- netržni	661.012	14.636.851	670.697		5.449.891	21.418.451
Popravki vrednosti finančnih sredstev zaradi slabitev
Naložbe v pridružene družbe		7.995.521			5.639.212	13.634.732
Posojila, depoziti in finančne terjatve	1.711.016	2.044.737	2.900.448	3.586	7.311.037	13.970.824
Izvedeni finančni instrumenti	131.510	112.027				243.537
Skupaj finančne naložbe	115.318.325	102.428.025	8.901.326	7.928.201	22.600.716	257.176.593
Terjatve iz zavarovalnih poslov in druge poslovne terjatve	4.963.027	22.797.595	7.188.299		2.282.728	37.231.649
Znesek (ZTR) prenesen pozavarovateljem	283.933	17.420.254				17.704.187
Denar in denami ustrezniki	4.711.577	7.810.919	3.512.899	962.132	2.504.916	19.502.443
Druga sredstva	9.129.101	59.996.915	1.902.017		84.573.368	155.601.401
Skupaj sredstva	134 405 964	210.453.708	21 504 541	8 890 333	111,961,728	487.216.274

OBVEZNOSTI
Obveznosti iz zavarovalnih pogodb		146.686.489	12.253.258			158.939.747
Dolgoročne zavarovalne pogodbe		56.428.146	46.652			56.474.799
Kratkoročne zavarovalne pogodbe		90.258.343	12.206.605			102.464.948
Obveznosti iz zavarovalnih pogodb z DPF	112,924,062					112.924.062
Dolgoročne obveznosti z možnostjo diskrecijske udeležbe	102.022.884					102.022.884
Kratkoročne obveznosti z možnostjo diskrecijske udeležbe	10.901.178					10.901.178
Obveznosti iz finančnih pogodb z DPF				8.890.333		8.890.333
Dolgoročne obveznosti z možnostjo diskrecijske udeležbe				8.865.381		8.865.381
Kratkoročne obveznosti z možnostjo diskrecijske udeležbe				24.952		24.952
Podrejene obveznosti	26.743.579	22,781,568				49.525.147
Finančne obveznosti					50.636.254	50.636.254
Ostale obveznosti	1.358.160	22.506.536	3.572.861		2.119.874	29.557.431
Skupaj obveznosti	114.282.222	169.193.025	15.826.118	8.890.333	52.756.129	410.472.975

Sredstva in obveznosti po pričakovani ročnosti

(v EUR)	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Dolgoročna sredstva
Dolgoročna finančna sredstva	8.929.131	220.642.015
Dolgoročne pozavarovalne pogodbe		8.816.188
Dolgoročne terjatve iz zavarovalnih poslov in druge poslovne terjatve	554.477	457.129
Ostala dolgoročna sredstva	41.474.493	145.468.668
	50.958.101	375,384,000
Kratkoročna sredstva
Kratkoročna finančna sredstva	5.653.071	14.971.645
Kratkoročne pozavarovalne pogodbe		8.887.998
Kratkoročne terjatve iz zavarovalnih poslov in druge poslovne terjatve	814.063	36.299.450
Ostala kratkoročna sredstva	20.745.028	47.035.489
Nekratkoročna sredstva namenjena za prodajo	679.125.981
	706.338.143	107.194.582
Naložbe zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje		304.978.128
Sredstva iz finančnih pogodb		8.890.333
Skupaj sredstva	757,296,244	796,447,044

(v EUR)	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Dolgoročne obveznosti
Dolgoročne obveznosti iz naslova zavarovalnih pogodb		158.497.683
Dolgoročne obveznosti iz finančnih pogodb		8.865.381
Dolgoročne obveznosti iz financiranja	43.146.908	47.286.376
Dolgoročne obveznosti iz zavarovalnih poslov in druge poslovne obveznosti	134.094	136.336
	43.281.002	214.785.776
Kratkoročne obveznosti
Kratkoročne obveznosti iz naslova zavarovalnih pogodb		114.702.640
Kratkoročne obveznosti iz financiranja	4.160.315	3.349.879
Kratkoročne obveznosti iz zavarovalnih poslov in druge poslovne obveznosti	1.013.842	20.128.034
Ostale kratkoročne obveznosti	309 990	10.238.007
Obveznosti vezane na kratkoročna sredstva za prodajo	636.114.987
	641 599 134	148.418.560
Obveznosti do zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje		301.043.277
Podrejene obveznosti		49.525.147
ekunsi obuomooti	COL DOO FOS	749 779 780

Likvidnostno tveganje

Izpostavljenost likvidnostnemu tveganju se odraža v možnosti nastanka likvidnostnih problemov oziroma v nezmožnosti Skupine za tekoče izpolnjevanje obveznosti iz poslovanja Skupine.

Skupina obvladuje likvidnostno tveganje z zagotavljanjem primerne strukture in ustrezne razpršenosti naložb, s planiranjem prihodnjih denarnih tokov za pokritje prihodnjih predvidljivih obveznosti ter z zagotavljanjem primernega obsega visoko likvidnih naložb za pokrivanje prihodnjih nepredvidljivih obveznosti.

Tabele v nadaljevanju prikazujejo različne obveznosti Skupine glede na njihovo ročnost.

Pregled zapadlosti nezavarovalnih obveznosti v letu 2018 - nediskontirani denarni tokovi

(v EUR)	Knjigovodska vrednost			1-3 let 3-5 let	nad 5 let
Podrejene obveznosti
Dolžniški vrednostni papirji (izdani)	10.085.578	300.718			9.784.860
Posojla	37.221.642	3.930.920			33.290.723
Poslovne in druge obveznosti	1.457.393	1.257.224	95.654	38.440	66.075
Obveznosti vezane na kratkoročna sredstva za pr	636.115.522	- 636.115.522
Skupaj obveznosti	684 880 136	- 641 604 384	05 654		38.440 43.141.658

Pregled zapadlosti nezavarovalnih obveznosti v letu 2017 - nediskontirani denarni tokovi

(v EUR)	Knjiqovodska vrednost		nad 5 let
Podrejene obveznosti	49.525.147	3.953.500 7.907.000 7.918.000	63.832.000
Dolžniški vrednostni papirji (izdani)	10.518.858	395.740	10.123.117
Posojila	40.117.395		40.117.395
Poslovne in druge obveznosti	30.477.426	188.413 30.106.203 2 27.761 30.940	124.108
Skupaj obveznosti	130,638,826		100.413 34.455.443 7.934.761 7.948.940 114.196.620

Pregled zapadlosti zavarovalnih obveznosti v letu 2017 - nediskontirani denarni tokovi

(v EUR)	Knjigovodska	do 1 leta
Premoženjska in zdravstvena zavarovanja	158.939.748	- 102.464.948 36.822.474 13.323.828 5.428.363 900.135 158.939.748
Zivljenjska zavarovanja z naložbenim tveganjem	302.379.792	- 16.320.401 42.782.154 79.563.484 47.667.481 116.046.272 302.379.792
Zivljenska zavarovanja	112.924.066	6.476.420 8.572.787 25.391.909 21.341.261 63.279.906 125.062.283
Finančne pogodbe	8.890.333	44.145
Skupaj obveznosti	583 133 939	- 125.305.915 88.553.393 119.627.194 76.249.961 185.535.693 595.272.156

Kreditno tveganje

Kreditno tveganje predstavlja potencialno izgubo Skupine v primeru, če tretja stranka oziroma dolžnik ne izpolni obveznosti. Najbolj izpostavljena področja kreditnemu tveganju so finančne naložbe in posojila, pri čemer se Skupina sooča s tveganjem nastanka finančne izgube zaradi neizpolnitve obveznosti in s tem razlike med dejanskimi in pogodbeno določenimi izpolnitvami obveznosti.

Skupina je najbolj izpostavljena kreditnemu tveganju pri danih posojilih, kjer tveganje zmanjšuje s pridobivanjem in preverjanjem javno dostopnih podatkov o trenutnem finančnem stanju posojilojemalcev, njihovi prihodnji plačilni sposobnosti in z iskanjem različnih možnosti za zavarovanje terjatev (pojasnilo 10.5).

Tveganje, da posojila ne bodo poravnana pravočasno, je zmerno.

Največja izpostavljenost kreditnemu tveganju 31. 12. 2018

(v EUR)	BBB-B	Brez kreditne ocene	Skupaj
Posojila, depoziti in finančne terjatve		6.495.623	6.495.623
lzvedeni finančni inštrumenti
Skupaj finančne naložbe		6.495.623	6.495.623
Terjatve		1.374.632	1.374.632
Denar in denarni ustrezniki	701.179	738.668	1.439.848
Skupaj sredstva, ki so izpostavljena kreditnemu tveganju	701,179	8.608.923	9.310.102

Skupina je v začetku leta prejela poplačilo 3.409.790 evrov zapadlih kratkoročno danih posojil

Ukrepi za zmanjšanje kreditnega tveganja danih posojil in terjatev so opisani v poglavjih 10.5 in 10.6.

Največja izpostavljenost kreditnemu tveganju 31. 12. 2017

(v EUR)	AAAAA	BBB-B	Brez kreditne ocene	Skupaj
Dolžniški vrednostni papirji	46.482.328	122.047.969	12.286.046	180.816.344
Po pošteni vrednosti preko IPI	1.747.212	5.621.914		7.369.126
Razpoložljivi za prodajo	35.777.088	112.629.375	9.773.859	158.180.322
V posesti do zapadlosti	8.958.029	3.796.679	2.512.188	15.266.895
Posojila, depoziti in finančne terjatve		1.205	13.966.033	13.967.238
Izvedeni finančni inštrumenti		243.537		243.537
Sredstva iz finančnih pogodb (dolžniški vrednostni papirji)		1.430.344		1.430.344
Skupaj finančne naložbe	46.482.328	123.723.055	26,252,080	196.457.463
Terjatve iz zavarovalnih poslov in druge poslovne terjatve	1.991.929	862.423	36.220.951	39.075.303
Znesek (ZTR) prenesen pozavarovateljem	17.431.067	88.826	184 293	17.704.187
Denar in denarni ustrezniki	26,899	15.955.038	4.967.361	20.949.299
Skupaj sredstva, ki so izpostavljena kreditnemu tveganju	65,932,223	140.629.343	67.624 696	274.186.252

Naložbe v dolžniške vrednostne papirje, ki so v letu 2017 brez kreditne ocene zajemajo predvsem pomembnejša državna in zasebna podjetja slovenskih izdajateljev. Dana posojila in depoziti predstavljajo 13.967.238 evrov.

Kreditno tveganje: Nezapadla in zapadla finančna sredstva, ki niso slabljena in zapadla, in oslabljena finančna sredstva 31. 12. 2018 in 31. 12. 2017

(v EUR)	Nezapadla in neoslabljena	Zapadlo in neoslabljeno do 30 dni	Zapadlo in neoslabljeno od 31 do 90 dni od 91 do 270 dni	Zapadlo in neoslabljeno	Zapadlo in neoslabljeno nad 270 dni	oslabljeno bruto vrednost	Zapadlo in Zapadlo in oslabljeno popravek vrednosti (individualno) (individualna slabitev)	Zapadlo in oslabljeno - bruto vrednost	Zapadlo in oslabljeno - popravek vrednosti (skupinsko) (skupinska slabitev)	Skupaj
31. 12. 2018
Posojila, depoziti in finančne terjatve	3.264.704					6.454.367	(3.223.449)			6.495.623
Terjatve	1.181.086	7.598	70.216		15.732	439.063	(339.063)			1.374.632
SKUPAJ	4.445.790	7.598	70.216		15.732	6.893.430	(3.562.512)			7.870.254
31. 12. 2017
Finančne naložbe (dolžniški VP)	180.816.345									- 180.816.345
Posojila, depoziti in finančne terjatve	10.546.857					16.064.747	(12.644.367)			13.967.238
Terjatve	24.480.530	621.381	1.740	19.795	1.965.556	41.821.252	(36.223.151)	9.395.454	(3.007.253)	39.075.304
- zavarovalne terjatve	12.673.170	484 105		5.576	2.726	16.396.961	(14.330.962)	8.446.446	(2.736.547)	20.941.474
- regresne terjatve	1.722					21.317.671	(18.243.622)	679.084	(208.582)	3.546.272
- ostale terjatve	11.805.638	137.276	1.740	14.218	1.962.830	4.106.620	(3.648.567)	269.924	(62.124)	14.587.557
Znesek (ZTR), prenesen pozavarovateljem	17.704.187									17.704.187
SKUPAJ	233.547.919	621.381	1.740	19.795	1.965.556	57.885.999	(48.867.517)	0.395.454	(3.007.253)	251.563.074

Analiza občutljivosti tržnih tveganj

Dejavniki

Metode in predpostavke, uporabljene pri pripravi analize občutljivosti za tiste vrste tržnih tveganj, katerim je Skupina izpostavljena.

Dejavnik občutljivosti	Opis dejavnika
Sprememba obrestne mere	Vpliv na spremembo v tržnih obrestnih merah za ±50 bp (to pomeni: če se tržna obrestna mera spremeni za 50 indeksnih točk (basic points), kolikšen je vpliv na dobiček in na kapital).
Sprememba cen delnic	Vpliv na spremembe tržne cene finančnih sredstev se odraža pri spremembi cene delnice, cene ID-delnice, cene strukturiranih vrednostnih papirjev in cene vzajemnih skladov 31. decembra 2018 za ±15%.
Sprememba provizije za upravljanje	Vpliv spremembe prihodkov iz provizij za upravljanje ob padcu vrednosti naložb za ±15%.

Tveganje spremembe cen lastniških vrednostnih papirjev

Gre za tveganje, povezano z lastniškimi vrednostnimi papirji, in sicer, da bodo cene le-teh nihale in s tem vplivale na pričakovane donose finančnih sredstev oziroma njihovo izkazano vrednost v naložbenem portfelju Skupine. Za obvladovanje tega tveganja Skupina svojo naložbeno politiko oblikuje tako, da dosega ustrezno sektorsko in geografsko razpršenost delniških naložb, ne presega dovoljenih limitov izpostavljenosti do posameznega izdajatelja ter sredstva nalaga v naložbe z ustreznim razmerjem med tveganjem in donosnostjo.

Obrestno tveganje

Tveganje spremembe obrestne mere odraža tveganje, da se bo poštena vrednost prihodnjih denarnih tokov finančnih instrumentov zmanjšala glede na pričakovanja o prihodnjih denarnih tokovih ob nakupu finančnega instrumenta. Lahko se odrazi v spremembi tržne vrednosti naložb v dolžniške vrednostne papirje s fiksnimi donosi, razen v primeru njihove razvrstitve v skupino naložb, ki se držijo do zapadlosti ali pa v tveganju, povezanim z zmožnostjo reinvestiranja finančnih sredstev ob zapadlosti naložb v najmanj enakih pogojih kot za finančna sredstva, ki so zapadla.

Za obvladovanje obrestnega tveganja Skupina uporablja naslednje postopke:

v primeru obveznosti z vnaprej določljivimi denarnimi tokovi uporablja postopke imunizacije, s katero izenačuje povprečno trajanje naložb s povprečnim trajanjem obveznosti;
zagotavljanje ujemanja aktivnih in pasivnih obrestnih mer;
zagotavljanje ustrezne strukture naložb glede na donosnost in trajanje.

Spodnja tabela povzema rezultate analize občutljivosti za cen lastniških vrednostnih papirjev, pri čemer prikaz vpliva na kapital izključuje vpliv na izkaz poslovnega izida.

	2018

	2017

Valutno tveganje

Valutno tveganje je tveganje, da se bo razmerje med domačo valuto, v kateri se vrednotijo naložbe, in valuto, v kateri je izražena vrednost posamezne naložbe, gibalo v takšni smeri, da bo to negativno vplivalo na vrednost naložb.

Spodnja tabela povzema izpostavljenost Skupine valutnemu tveganju na dan 31. decembra. V tabelo so vključeni zneski finančnih sredstev ter finančnih in zavarovalnih obveznosti po valutah.

Izpostavljenost valutnemu tveganju 31. 12. 2018

(v EUR)	EUR	Drugo	Skupaj
Sredstva
Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo	8.086.562	16	8.086.578
Lastniški vrednostni papirji	8.086.562	16	8.086.578
Posojila, depoziti in finančne terjatve	6.495.623		6.495.623
Izvedeni finančni instrumenti
Naložbe v pridružene družbe	3.054.291		3.054.291
Skupaj finančne naložbe	17.636.476	16	17.636.492
Terjatve	1.372.692	1.940	1.374.632
Denar in denarni ustrezniki	1.433.992	5.856	1.439.848
Skupaj sredstva, ki so izpostavljena valutnemu tveganju	20,443,160	7.812	20.450.972
Obveznosti
Finančne obveznosti	47.307.223		47.307.223
Skupaj obveznosti, ki so izpostavljena valutnemu tveganju	47,307,223		47.307.223

Izpostavljenost valutnemu tveganju 31. 12. 2017

(v EUR)	EUR	Drugo	Skupaj
Sredstva
Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko IPI	7.786.255	581 296	8.367.551
Lastniški vrednostni papirji	417.128	581 .296	998 425
Dolžniški vrednostni papirji	7.369.127		7.369.127
Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo	187.120.097	10.648.340	197.768.437
Lastniški vrednostni papirji	33.183.081	6.405.034	39.588.115
Dolžniški vrednostni papirji	153.937.016	4.243.306	158.180.322
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti	15.266.897		15.266.897
Dolžniški vrednostni papirji	15.266.897		15.266.897
Posojila, depoziti in finančne terjatve	13.911.905	55,332	13.967.238
Naložbe v pridružene družbe	13.634.732		13.634.732
Sredstva iz finančnih pogodb	8.201.274	689.059	8.890.333
Skupaj finančne naložbe	246,164,698	11.974.028	258.138.726
Terjatve iz zavarovalnih poslov in druge poslovne terjatve	34.762.936	4.312.368	39.075.303
Znesek (ZTR), prenesen pozavarovateljem	17.699.447	4.740	17.704.187
Denar in denarni ustrezniki	19.434.303	1.514.996	20.949.299
Skupaj sredstva, ki so izpostavljena valutnemu tveganju	318 061 383	17,806,131	335,867,514
Obveznosti
Podrejene obveznosti	49.525.147		49.525.147
Finančne obveznosti	50.636.254		50.636.254
Obveznosti zavarovalnih pogodb	165.538.843	839.334	166.378.177
Obveznosti iz zavarovalnih pogodb z DPF	106.264.917	557.229	106.822.146
Obveznosti iz finančnih pogodb	8.890.333		8.890.333
Skupaj obveznosti, ki so izpostavljena valutnemu tveganju	380 855 495	1.396.563	382 252 058

8.2.4 Hierarhija poštene vrednosti

Poštena vrednost finančnih sredstev in obveznosti je znesek, s katerim je mogoče zamenjati sredstvo ali poravnati dolg med dobro obveščenima in voljnima strankama v premišljenem poslu. Ocena poštene vrednosti finančnih naložb je odvisna od razpoložljivosti tržnih podatkov, na osnovi katerih Skupina lahko ocenjuje pošteno vrednost. Za merjenje finančnih sredstev po poštenih vrednostih in njihovo razvrščanje v hierarhije Skupina uporabi tehnike ocenjevanja vrednosti, predstavljene v poglavju 6.5.4.

Sredstva terjatev iz poslovanja in obveznosti iz poslovanja, ki so kratkoročne narave, niso vključena v prikaz sredstev in obveznosti po pošteni vrednosti, ker se zanje ugotavlja, da je knjigovodska vrednost zelo dober približek poštene vrednosti.

Finančna sredstva in obveznosti po hierarhiji poštene vrednosti

(v EUR)	Knjigovodska vrednost Poštena vrednost 31.12.2018	31.12.2018	Nivo 1	Nivo 2	Nivo 3
Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo	275.215	275.215	275.215
Skupaj finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti	275.215	275,215	275 215
Naložbene nepremičnine	17.861.308	19.739.357			- 19.739.357
Dana posojila in depoziti	6.494.845	6.494.845			6.494.845
Skupaj finančna sredstva, za katere je poštena vrednost razkrita	24 356 153	26,234,201			- 26.234.201
Obveznosti, za katere je poštena vrednost razkrita
Prejeta posojila	37.221.643	37.221.642			37.221.642
Izdane obveznice	10.085.578	9.907.091		9.907.091
Skupaj obveznosti, za katere je poštena vrednost razkrita	47 307 221	47 128 734			9 907 091 37 221 642

Za finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, ki jih Skupina vrednoti po modelu nabavne vrednosti, Skupina poštene vrednosti ni ugotavljala, temveč je zgolj presojala znamenja oslabitve (poglavje 10.5), zato te naložbe niso razvrščene v hierarhijo poštene vrednosti. Vrednost teh naložb 31. 12. 2018 je bila 7.811.363 evrov (2017: 23.627.932 evrov). Postopek presojanja znamenj oslabitve finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, ki jih Skupina vrednoti po modelu nabavne vrednosti, je predstavljen v poglavju 6.5.5.

(v EUR)	Knjigovodska vrednost 31. 12. 2017	Poštena vrednost 31.12.2017	Hivo 1	Hivo 2	Nivo 3
Finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti
Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida	8.367.551	8.367.551	856 426	7.209.240	301.886
Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo	174.140.504	174.140.504	21.031.224	148.854.672	4.254.607
Sredstva iz finančnih pogodb	7.924.615	7.924 615	6.494.271	1.026.356	403.988
Skupaj finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti	190.432.671	190.432.670	28.381.921	157.090.268	4.960.481
Finančna sredstva, za katere je poštena vrednost razkrita
Naložbene nepremičnine	26.897.035	28.409.573			28.409.573
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti v plačilo	15.266.897	20.014.398	415 503	19.576.176	22.720
Dana posojila in depoziti	13.837.666	13.837.666			13.837.666
Skupaj finančna sredstva, za katere je poštena vrednost razkrita	56.001.597	62.261.637	415 503	19.576.176	42.269.958
Obveznosti, za katere je poštena vrednost razkrita
Prejeta posojila	40.117.396	40.117.396			40.117.396
Izdane obveznice	60.044.006	59616 919		59.616.919
Skupaj obveznosti, za katere je poštena vrednost razkrita	100.161.401	99.734.315		59.616.919	40.117.396

Finančna sredstva in obveznosti – gibanje nivoja 3 za leto 2018:

	1.1.2018	(izgube) u izkazu poslovnega izida	Nakupi	Prenosi izlu nivoja 3
Finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti
Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida	301.886	(10.746)		(291.140)
Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo	4.254.607	651.588	- 1.082.792 (154.137)	(5.834.850)
Sredstva iz finančnih pogodb	403.987	(13.737)		(390.250)

Do 31. 12. 2018 Skupina ni izvedla prerazvrstitve finančnih sredstev med skupinami zaradi spremembe namena uporabe teh sredstev, prav tako ni prišlo do prerazvrstitev zaradi spremembe tržnih razmer na kapitalskih trgih.

Med gibanji tretjega nivoja so prikazana samo finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti. Za finančna sredstva za katere se poštena vrednost preverja oz. so merjena po nabavni vrednosti, gibanja in prerazvrstitve v tretji nivo niso prikazana.

Postavke v stolpcu 'Prenosi v/iz nivoja 3 se nanašajo na prenos sredstev na nekratkoročna sredstva za prodajo.

Finančna sredstva in obveznosti – gibanje nivoja 3 za leto 2017:

	1 . 1. 2017	(izgube) v izkazu poslovnega izida	Skupaj dobički l Skupaj dobički I (izgube) v izkazu vseobsegajočega donosa
Finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti
Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida			(7.394)	309.280		301,886
Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo	3.017.094	(1.135)	(51.351)	1.820.000	(530.000)	4.254.607
Sredstva iz finančnih pogodb			(4.451)	408.439		403.987

9. Poročanje po poslovnih odsekih

Področni oziroma območni odseki so posamezni deli poslovanja Skupine, ki so izpostavljeni različnim stopnjam dobičkonosnosti, možnostim za rast, pričakovanjem glede prihodnosti in tveganjem. Področni odsek je tako prepoznaven sestavni del Skupine, ki se ukvarja s skupino sorodnih proizvodov ali storitev, ter je predmet tveganj in donosov, drugačnih od tistih v drugih področnih odsekih. Območni odsek je prepoznaven sestavni del Skupine, ki se ukvarja s proizvodi in storitvami v posebnem gospodarskem okolju, ter je predmet tveganj in donosov, drugačnih od tistih v drugih sestavnih delih, delujočih v drugih gospodarskih okoljih.

Glavne dejavnosti Skupine oziroma področni odseki so naslednji:

finančno poslovanje,
drugo (upravljanje in gradnja nepremičnin za trg ali znane kupce itd.).

Področni odseki v kateri posluje Skupina Adriatic Slovenica, ki je bila zaradi prodaje razvrščena med sredstva in obveznosti za prodajo, so naslednji:

premoženjska zavarovanja,
življenjska zavarovanja,
zdravstvena zavarovanja,
upravljanje premoženja.

Skupina posluje predvsem v Sloveniji, državah Evropske unije in drugih državah jugovzhodne Evrope.

Področni odseki poslovanja

9.1.1 Podatki o poslovanju po področnih odsekih

Rezultati poslovanja po posameznih področnih odsekih za leto 2018

(v EUR)	Finančno poslovanje	Drugo	Skupina 1.1. - 31. 12. 2018
Bruto prihodki od prodaje*	405.312	2.739.265	3.144.577
Izločitve medsebojnih poslov	(313.125)	(635.477)	(948.603)
Prihodki od prodaje	92 187	2.103.787	2.195.974
Prihodki od obresti	117,876	4.931	122,807
Poslovni izid iz poslovanja	(7.343.726)	(464.609)	(7.808.336)
Finančni odhodki za obresti **	(2.339.113)		(2.339.113)
Delež v poslovnem izidu pridruženih družb	(238.823)		(238.823)
Poslovni izid pred obdavčitvijo	(9.921.662)	(464.609)	(10.386.271)
Dayki	(6.727.642)	(37.077)	(6.764.719)
Cisti poslovni izid iz delujočega poslovanja	(16.649.304)	(501.687)	(17.150.990)

*Prihodki od prodaje vsebujejo čiste prihodke od prodaje blaga in storitev in najemnine od naložbenih nepremičnin (pojasnilo 10.16)

**V finančne odhodke so vključene tudi neto tečajne razlike.

Rezultati poslovanja po posameznih področnih odsekih za leto 2017

(u EUR)	Finančno poslovanje	Drugo	Skupina 1.1. - 31. 12. 2017
Bruto prihodki od prodaje*	396 370	2.347.987	2744357
Izločitve medsebojnih poslov	(389.138)	(1.262.818)	(1.651.957)
Prihodki od prodaje	95,245	1.712.510	1.807.754
Prihodki od obresti	245.574	5.476	251.051
Poslovni izid iz poslovanja	(6.960.110)	68.282	(6.891.828)
Finančni odhodki**	(2.156.930)		(2.156.930)
Delež v poslovnem izidu pridruženih družb	650.881		650.881
Poslovni izid pred obdavčitvijo	(8.466.159)	68.282	(8.397.877)
Davki	(78.153)	(122.282)	(200.435)
Cisti poslovni izid iz delujočega poslovanja	(8.544.312)	(54.000)	(8.598.312)

*Prihodki od prodaje vsebujejo čiste prihodke od prodaje blaga in storitev, kosmate prihodke od zavarovalnih premij in prihodke od provizij..

**V finančne odhodke so vključene tudi neto tečajne razlike.

Stroški posameznih segmentov so pripoznani tako, kot v osnovi nastajajo pri poslovanju posameznih segmentov, in tako, kot jih odvisne družbe, ki sestavljajo posamezni segment, tudi poročajo.

Nekatere postavke, vključene v izkaz poslovnega izida za leto, končano 31. decembra 2018:

(v EUR)		Drugo	Skupina 1. 1. - 31. 12. 2018
Amortizacija	(84.528)	(98.904)	(183.432)
Slabitev naložbenih nepremičnih	(3.452.671)	(4.542.118)	(7.994.789)
Slabitev naložb	(121.000)		(121.000)
Slabitev pridruženih družb	- (1.475.142)
Slabitev poslovnih in drugih terjatev	(227.769)	(70.737)	(298.506)

Amortizacija vključuje amortizacijo neopredmetenih sredstev (poglavje 10.1), opredmetenih osnovnih sredstev (poglavje 10.2) in naložbenih nepremičnin (10.3). Slabitve terjatev so prikazane v poglavju 10.6.

Nekatere postavke, vključene v izkaz poslovnega izida za leto, končano 31. decembra 2017:

(v EUR)	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Uskupinjevalni popravek kapitala	(874.793)	(971.565)
Presežek iz prevrednotenja - finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	358.072	284 646
Skupai	(516.721)	(686.919)

Medsebojno poslovanje po posameznih področnih odsekih se je izvajalo pod normalnimi tržnimi pogoji tako kot do drugih nepovezanih strank.

Sredstva in obveznosti po posameznih področnih odsekih 31. decembra 2018:

Sredstva in obveznosti po posameznih področnih odsekih 31. decembra 2017:

(v EUR)	Premoženjska zavarovanja	Zivljenjska zavarovanja	Zdravstvena zavarovanja	Finančno poslovanje	Upravljanje premoženja	Drugo	Skupina 31. 12. 2017
Dobro ime	24.871.979	2.855.310		14.211.092	2.028.565	377.134	44.344.080
Pridružene družbe	7.995.521			5.639.212			13.634.732
Ostala sredstva	202.458.187	452.527.067	21 504 541	21.094.268	9.856.723	31.027.445	738.468.231
Skupaj sredstva	235.325.687	455.382.377	21.504.541	40.944.572	11.885.288	31,404,579	796.447.044
Podrejene obveznosti	22.781.568	26.743.579					49.525.147
Finančne obveznosti				50.636.254			50.636.254
Ostale obveznosti	169.193.025	426 472 341	15.826.118	135.009	1.480.936	503.927	613.611.357
Skupaj obveznosti	191 974 593	453.215.920	15,826,118	50.771.265	1.480.936	503.927	713.772.760
Investicije v osnovna sredstva	3.110.609	16.740	66.526	82.579	69.289	35,183	3.380.926

Sredstva področnega odseka vsebujejo predvsem finančna sredstva, opredmetena osnovna sredstva, neopredmetena sredstva, zaloge, denarna sredstva ter poslovne in druge terjatve.

Obveznosti področnega odseka sestavljajo finančne in poslovne obveznosti. Iz postavk so izločene vse medsebojne transakcije in stanja med posameznimi področnimi odseki.

Območni odseki poslovanja

9.1.2 Podatki o poslovanju po posameznih območnih odsekih

Skupina ima svoje poslovanje razširjeno na treh glavnih geografskih območjih. Glavno območje poslovanja Skupine je Slovenija.

Skupina posluje predvsem v Sloveniji, državah Evropske unije in drugih državah jugovzhodne Evrope.

*Prihodki od prodaje vsebujejo čiste prihodke od prodaje blaga in storitev in najemnine od naložbenih nepremičnin (pojasnilo 10.16

(v EUR)	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Skupaj sredstva
Slovenija	753.987.344	545.765.121
EU	1.722.333	231.688.973
Druge države	1.586.566	18.992.949
	757.296.244	796.447.044
Pridružena podjetja
Slovenija	3.054.291	13.634.732
	3.054.291	13.634.732

Skupina večino svojih prihodkov pridobiva v Sloveniji, sredstva pa zaradi razpršitve tveganja nesorazmerno investira tudi v druge države, predvsem v državne obveznice držav članic EU.

(v EUR)	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Analiza investicij v opredmetena in neopredmetena sredstva
Slovenija	66.840	3.357.979
EU	5.547	21.158
Druge države		1.789
	72.387	3.380.926

10. Pojasnila k posameznim postavkam računovodskih izkazov

10.1 Neopredmetena sredstva

(v EUR)	Dobro ime	Licence	Programska oprema	Skupaj
NABAVNA VREDNOST
Stanje 1.1. 2017	45.941.003	4.083.678	24.868.244	75.150.292
Nabave	79.375		1.555.765	1.635.140
Odtujitve	(1.305.095)		(514.928)	(1.820.023)
Tečajne razlike	1.582	5.751	3.759	11.092
Prenosi med NOS, NN in OOS
Prenos na sredstva namenjena prodaji
Stanje 31.12. 2017	44.716.865	4.089.429	25.912.840	74.976.500
Stanje 1.1. 2018	44.716.865	4.089.429	25.912.840	74.719.134
Nabave	79.375		1.552.817	1.632.192
Octujitve
Tecajne razlike	371	1.353	678	2.402
Prenosi med NOS, NN in OOS			2.522	2.522
Prenos na sredstva namenjena prodaji	(29.936.112)	(4.075.782)	(27.355.108)	(61.367.002)
Stanje 31.12.2018	14.860.499	15.000	113.748	14.989.247
POPRAVEK VREDNOSTI
Stanje 1.1. 2017	1.674.672	415.519	17.481.770	19.571.961
Amortizacija	2.668	29.757	2.055.609	2.088.034
Octuritive	(1.305.095)		(593.853)	(1.898.948)
Prevrednotenje zaradi oslabitve		220.583		220.583
Tečajne razlike	ર્ટિકેસ	302	2.683	3.524
Prenosi med NOS, NN in 008
Prenos na sredstva namenjena prodaji
Stanje 31.12. 2017	372.784	666.162	18.946.209	19.985.154
Stanje 1.1. 2018	372.784	666.162	13.946.209	19.985.154
Amortizacija	3.580	20.203	2.072.055	2.095.839
Odtujitve
Prevrednotenje zaradi oslabitve		220.583		220.583
Tečajne razlike	136	160	568	864
Prenosi med NOS, NN in OOS
Prenos na sredstva namenjena prodaji	(104.227)	(892.108)	(20.953.472)	(21.949.807)
Stanje 31.12.2018	272,273	15.000	65,360	352.633
NEODPISANA VREDNOST
Stanje 31.12.2017	44,344,081	3.423.267	6.966.631	54 991 346
Stanje 31.12.2018	14.588.226		48.380	14.636.614

10.1.1 Dobro ime

Razdelitev dobrega imena glede na posamezni področni odsek je predstavljena v spodnji tabeli.

(v EUR)	Premoženjska zavarowanja	Zivljenjska zavarowanja	Finančno poslovanje	Upravljanje premoženja	Drugo	Skupina
Slovenija			14.211.092			14.211.092
EU
Druge države					377.134	377.134
Skupaj 31.12.2018			14,211,092		377.134	14.588.226
Slovenija	24.871.979	2.855.310	14.211.092	798.423		42.736.804
EU				1.230.142		1.230.142
Druge države					377.134	377.134
Skupaj 31.12.2017	24,871,979	2 855 310	14.211.092	2.028.565	377.134	44.344.080

Zaradi postopka prodaje kapitalskega deleža družbe Adriatic Slovenica d. d, in njenih odvisnih družb je bila vrednost dobrega imena, ki je bilo pripoznana ob prevzemu teh družb, prenesena med nekratkoročna sredstva za prodajo.

Preverjanje morebitnih oslabitev dobrega imena Skupina opravlja enkrat na leto. Konec leta 2018 je Skupina preverila vrednost dobrega imena in na podlagi opravljene cenitve presodila, da slabitve niso potrebne.

10.2 Opredmetena osnovna sredstva

(v EUR)	Zgradbe in zemljišča	Vozila in oprema za opravljanje dejavnosti	Pisamiška in druga oprema	Skupaj
NABAVNA VREDNOST
Stanje 1.1. 2017	35.566.753	7.742.401	12.580.154	55.897.940
Napave	384.966	366.454	994.361	1.745.781
Octujitve		(1.150.689)	(179.291)	(1.929.981)
Tečajne razlike	62.944	1.121	2.228	66.293
Prenosi med NOS, NN in OOS	(1.257.465)	97.386	(250.615)	(1.410.694)
Prenos na sredstva namenjena prodaji
Stanje 31.12. 2017	34.757.199	7.056.674	12.546.835	54.369.339
Stanje 1.1. 2018	34.757.199	7.056.674	12.546.835	54.360.707
Nabave	70.665	372.432	1.283.311	1.726.407
Odtujitve		(322.706)	(806.683)	(1.129.389)
Tecajne razlike	3.058	231	264	3.553
Prenosi med NOS, NN in OOS	(1.577.921)		(2.522)	(1.580.443)
Prenos na sredstva namenjena prodaji	(33.253.000)	(7.051.902)	(12.544.792)	(52.849.694)
Stanje 31.12.2018		54.728	476.413	531.141
POPRAVEK VREDNOSTI
Stanje 1.1. 2017	5.436.218	6.207.722	6.581.461	18.225.402
Amortizacija	351.893	351.474	1.128.453	1.831.820
Octurity.e		(935.565)	(711.464)	(1.647.029)
Prevrednotenje zaradi oslabitve			529.296	529.296
Tecajne razlike		857	1.506	2.363
Prenosi med NOS, NN in 008	(78.789)			(78.789)
Prenos na sredstva namenjena prodaji
Stanje 31.12. 2017	5.709.322	5.624.488	7.529.252	18.863.061
Stanje 1.1. 2018	5.709.322	5.624.488	7.529.252	13.863.061
Amortizacija	352.463	780.131	581.588	1.714.182
Octuritive		(480.417)	(571.033)	(1.051.450)
Prevrednotenje zaradi oslabitve
Tecajne razlike		240	500	740
Prenosi med NOS, NN in OOS	-
Prenos na sredstva namenjena prodaji	(6.061.785)	(5.908.627)	(7.202.058)	(19.172.470)
Stanje 31.12.2018		15.815	338,248	354.063
NEODPISANA VREDNOST
Stanje 31.12.2017	29,047,877	1.432.186	5.017.583	35,506,278
Stanje 31.12.2018		38.913	138.165	177.077

Skupina nima opredmetenih osnovnih sredstev, danih za poroštvo, prav tako na opredmetenih osnovnih sredstvih ne obstajajo pravne omejitve in niso zastavljena kot jamstvo za dolgove.

V letu 2018 opredmetenih osnovnih sredstev v gradnji ni bilo (2017: 318.503 evrov).

Skupina je v letu 2018 stavbno zemljišče v Srbiji prerazvrstila med naložbene nepremičnine (pojasnilo 10.3).

10.3 Naložbene nepremičnine

(v EUR)	31.12.2018	31. 12. 2017
NABAVNA VREDNOST
Stanje 1.1.	37,460,250	41.521.763
Nabave	194.191	891 915
Octujitve	(68.787)	(6.899.418)
Prenosi med NOS, NN in OOS	1.577.921	1.945.989
Prenos izma sredstva namenjena prodaji	(10.064.961)
Stanje 31.12.	29,098,614	37,460,250
POPRAVEK VREDNOSTI
Stanje 1.1.	10.563.216	9.086.625
Amortizacija	364.796	408.159
Octujitve	(30.175)	(776.956)
Prevrednotenje zaradi oslabitve	4.562.110	1.231.303
Prenosi med NOS, NN in OOS		614.085
Prenos izma sredstva namenjena prodaji	(4.222.641)
Stanje 31.12.	11.237.306	10.563.216
NEODPISANA VREDNOST	17,861,308	26,897,034

V izkazu poslovnega izida so bile pripoznane naslednje postavke.

(v EUR)	2018	2017
Prihodki od najemnin od naložbenih nepremičnin	518 566	1.097.742
Neposredni poslovni stroški naložbenih nepremičnin, ki prinašajo najemnine	36.481	(1.298.825)

Stanje naložbenih nepremičnin se je znižalo predvsem zaradi prenosa naložbenih nepremičnin Skupine Adriatic Slovenice na kratkoročna sredstva za prodajo.

Skupina je v letu 2018 stavbno zemljišče v Srbiji prerazvrstila iz opredmetenih osnovnih sredstev na naložbene nepremičnine, saj gre za zemljišče, namenjeno prodaji ali razvoju in gradnji nepremičninskega projekta za trg.

V skladu s pogodbo o prodaji družbe Adriatic Slovenica je ob zaključku transakcije (13. 2. 2019) družba KD Group d.d. od Adriatic Slovenica d.d. odkupila nepremičnino Maribox, Loška 13, Maribor, zato ta nepremičnina na 31. 12. 2018 ni bila razvrščena med nekratkoročna sredstva za prodajo. Nepremičnina se oddaja v najem.

Poslovodstvo je v letu 2018 presojalo ali obstajajo razlogi za slabitev naložbenih nepremičnin.

Za nepremičnine Maribox, Glince in zemljišče Fontes je zadnje ocenjevanje nadomestljive vrednosti naložbenih nepremičnin je opravil zunanji pooblaščeni cenilec nepremičnin v decembru 2018. Knjigovodska vrednost navedenih naložbenih nepremičnin je 15.953.322 evrov. Nadomestljive vrednosti preostalih naložbenih nepremičnin so bile ocenjene interno na podlagi javno dostopnih podatkov o primerljivih nepremičninah in poslovodstvo je ocenilo, da knjigovodske vrednosti ne presegajo nadomestljive vrednosti.

Nepremičnina Maribox

Na dan 31. 12. 2018 je pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin z metodo na donosu zasnovan način ocenil pošteno vrednost nepremičnine Maribox. Nepremičninski kompleks v naravi predstavlja 29.577,17 m2 skupne neto tlorisne površine in 622 garažnih mest. Površina zemljišča znaša 14.522 m2.

Ocena vrednosti je zajemala naslednje elemente obravnavane nepremičnine:

zemljišče gradbena parcela, zemljišče za gradnjo in zemljišče cest;
komunalna opremljenost objekta in okolice;
izboljšave (poslovni objekt z garažno hišo in zunanja ureditev);
potencial vrednosti izgradnje poslovnega objekta.

Na podlagi tržnih podatkov so bile ocenjene najemnine za poslovne prostore (za trgovske in gostinske lokale ter garaže). Na izračunani stanovitni dobiček je bila uporabljena mera kapitalizacije v višini 8,136 %, ki je bila izračunana:

realna netvegana donosnost 1,647 %
premija za tveganje 5,5 %
premija za ohranitev glavnice 0,989 %

Ocena vrednosti prostega zemljišča je bila ocenjena po metodi tržnih primerjav. Za oceno vrednosti potencialnega dopolnilnega razvoja je bila uporabljena metoda preostale vrednosti in 7,147 % diskontna stopnja.

Na podlagi opravljenih cenitev je poslovodstvo ocenilo, da je treba opraviti slabitev naložbene nepremičnine v višini 3.452.671 evrov. Odhodki iz oslabitve nepremičnine so izkazani med poslovnimi odhodki (poglavje 10.17).

Nepremičnina Glince

Zemljišče Glince (k.o. 1755) obsega 17.346,07 m2 pretežno stanovanjskih zemljišč, 28.618 m2 gozdnih zemljišč, 493 m2 drugih kmetijskih zemljišč in 414,60 m2 površin cest. Skupina je na 30. 6. 2018 na podlagi ocene poštene vrednosti pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin oslabila zemljišče v višini 1.089.447 evrov in med poslovnimi odhodki izkazala v takšni višini odhodkov iz oslabitve naložbene nepremičnine (poglavje 10.17). Cenilec je pri metodi reziduala uporabil naslednje predpostavke: mera kapitalizacije 8,56 %, izračunana iz realne donosnosti netveganih naložb 0,18 %, premije za slabšo likvidnost 2,5 %, premije za tveganje 4 %, premije za gospodarjenje z naložbo 0,3 % in premije za ohranitev glavnice v višini 1,58 %. Cenilec je za izračun poštene vrednosti uporabil metodo tržnih primerjav, ker je razpolagal z dovolj natančnimi prodajnimi cenami za tovrstna zemljišča na obravnavani lokaciji. Ker je knjigovodska vrednost zemljišča presegala tako ocenjeno pošteno vrednosti, je skupina zemljišče oslabila.

Nepremičnina Fontes

Na dan 31. 12. 2018 je neodvisni pooblaščeni ocenjevalec nepremičnin ocenil pošteno vrednost stavbnega zemljišča v Srbiji, k.o. Dobanovci. Zemljišče obsega 112. 997 m2. Ocena zemljišča je bila izvedena z načinom tržnih primerjav, kjer je cenilec na podlagi pridobljenih prodaj primerljivih nepremičnin in na podlagi opravljenih analiz in prilagoditev pridobil indikativne vrednosti na osnovi tega postopka sklepal o tržni vrednosti nepremičnine. Pri izračunu aritmetične sredine pridobljen cen je cenilec upošteval 15 % diskonta. Na podlagi ocenjene vrednosti je poslovodstvo ocenilo, da ni znamenj oslabitve zemljišča.

Skupina za amortiziranje naložbenih nepremičnin uporablja enakomerno časovno amortiziranje in v letu 2018 ni spreminjala amortizacijskih stopenj. Amortizacija naložbenih nepremičnin je pripoznana v izkazu poslovnega izida med drugimi odhodki poslovanja kot odhodki naložbenih nepremičnin.

Skupina nima naložbenih nepremičnin, danih za poroštvo, prav tako na naložbenih nepremičninah ne obstajajo pravne omejitve in niso zastavljena kot jamstvo za dolgove.

Poštena vrednost naložbenih nepremičnin je bila 31. 12. 2018 19.623.357 evrov.

10.4 Finančne naložbe v pridruženih družbah

(v EUR)	2018	2017
Stanje 1.1.	13.634.733	13.250.256
Pridobitve	128.352
Odtujitve	(2.055.163)
Pripisi dobičkov in prevrednotenj	450.934	749,908
Izplačane dividende	(146.301)	(365.432)
Slabitve	(1.475.142)
Prenos iz/na sredstva namenjena prodaji	(7.483.121)
Stanje 31. 12. 2018	3.054.291	13.634.733

Podatki o pridruženih družbah Skupine 31. 12. 2018:

Pridružena družba		Delež (v %) Sredstva v EUR Kapital v EUR		Obveznosti v Prihodki v	EUR	Poštena deleža v EUR	Delež vrednost dobičkalizgube v EUR
SRC d.o.o., Slovenija	34.80	17.880.987	4.220.703	13.660.284 28.329.238		3.036.000	446.088
Skupaj		17,880,987	4.220.703	13.660.284 28.329.238		3.036.000	446.038

Podatki o pridruženih družbah Skupine 31. 12. 2017:

Pridružena družba	Delež (v %)	Sredstva v EUR	Kapital v EUR	EUR	Poštena vrednost deleža v EUR	Delež dobička lizgube v EUR
Mlekarna Celeia d.o.o., Slovenija	25,99	30.206.020	11.409.975	18.796.045 62.102.528		133.182
Nama d.d.*, Slovenija	48.58	12.798.270	10.183.485	2.614.785 16.892.985	7.719.977	104.107
SRC d.o.o., Slovenija	34.80	20.181.285	3.923.048	16.258.238 26.796.906		475.951
Tovarna olja Gea d.d.*, Slovenija	26,90	14.489.353	11.473.540	3.015.813 26.189.115	1.924.662	41.590
Skupaj		77.674.928	36.990.048	40.684.881 131.981.534	9 644 639	754,830

* Z delnicami pridruženih družb, ki so na borzi, je malo trgovanja.

V letu 2018 je Skupina odsvojila dve pridruženi podjetji, in sicer Mlekarna Celeia d.o.o. in Tovarna olja Gea d.d. S prodajami je realizirala 785.956 eur dobičkov, ki so izkazani med finančnimi prihodki Skupine (pojasnilo 10.15).

V letu 2018 je Skupina na podlagi cenitve slabila pridruženo družbo v višini 1.475.142 evrov in pripoznala finančne odhodke iz oslabitve pridruženih podjetij (pojasnilo 10.15).

Na dan 31. 12. 2018 je pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij ocenil tržno vrednost pridruženega podjetja in pri tem uporabil metodo diskontiranega denarnega toka. Metode iz načina tržnih primerjav niso primerne, ker je podjetje v programu finančnega prestrukturiranja, ki ima posebne zahteve glede upravljanja in zato primerjava z vrednotenjem podobnih podjetij ni smiselna. Ker je predmet ocenjevanja vrednosti manjšinski lastniški delež, ki ne more sprožiti likvidacije podjetja, se ne morejo uporabiti metode čiste vrednosti sredstev.

Cenilec je uporabil naslednje predpostavke:

stopnja kapitalizacije (diskontna stopnja) 14,7 % do 17,4 %
netvegana mera donosa + pribitek na deželno tveganje 5 %
pribitek na kapitalsko tveganje 5 %
pribitek na majhno podjetje 4,9 %
diskont na pomanjkanje tržljivosti 23,4 %

Na podlagi ocenjene vrednosti je poslovodstvo ocenilo, da je knjigovodska vednost presega nadomestljivo vrednost, zato je skupina pripoznala 1.475.142 evrov odhodkov iz naslova oslabitve.

10.5 Finančne naložbe

V nadaljevanju podajamo stanje finančnih naložb na dan 31. 12. 2018 po skupinah in v primerjavi s stanjem na koncu leta 2017. Stanje finančnih naložb je veliko nižje, saj so vse naložbe Skupine Adriatic Slovenice prenesene na nekratkoročna sredstva za prodajo (pojasnilo 10.8).

(u EUR)	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Za prodajo razpoložljiva
Dolgoročni del	5.665.204	191.381.882
Kratkoročni del	2.421.374	6.386.554
	8.086.578	197.768.437
Finančne naložbe v posojila in druge finančne terjatve
Dolgoročni del	3.263.927	7.767.240
Kratkoročni del	3.231.696	6.199.998
	6.495.623	13.967.238
Izvedeni finančni inštrumenti		243.537
lzmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida
Kratkoročni del
Za trgovanje		1.793.308
Po pošteni vrednosti prek poslovnega izida		591.785
Dolgoročni del
Po pošteni vrednosti prek poslovnega izida		5.982.459
		8.367.551
V posesti do zapadlosti v plačilo
Dolgoročni del		15.266.897
		15,266,897
Skupaj	14.582.202	235,643,660

Zastavljenih vrednostnih papirjev kot jamstvo za obveznost v letu 2018 ni bilo.

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva

(v EUR)	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Lastniški vrednostni papirji
Tržni vrednostni papirji	275.241	18.169.664
Netržni vrednostni papirji	7.811.338	21.418.452
	8.086.579	39.588.115
Dolžniški vrednostni papirji
Tržni vrednostni papirji:
- s fiksno obrestno mero		29.382.123
Netržni vrednostni papirji:
- s fiksno obrestno mero		3.969.184
Državne obveznice		124.829.015
Skupaj	8 086 579	197,768,437

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, v višini 275.199 evrov (2017: 174.140.504 evrov) so vrednotena po modelu poštene vrednosti, preostala finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, so vrednotena po modelu nabavne vrednosti.

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, vrednotena po modelu nabavne vrednosti so bila v letu 2018 slabljena v znesku 121.000 evrov (2017: 492.992 evrov). Oslabitev se v izkazu poslovnega izida izkazuje med finančnimi odhodki iz naslova slabitve za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev. Slabitev se nanaša na netržne lastniške vrednostne papirje. Znesek slabitve je bil izračunan na podlagi predvidene prodajne cene teh delnic.

Delnice nadrejene družbe kotirajo na Ljubljanski borzi (zato so v tabeli prikazani kot tržni lastniški vrednostni papirji), vendar zaradi nedelujoče trga (v letu 2018 je bilo na Ljubljanski borzi prometa z 0,29% emisije delnic) jih skupina vrednoti po modelu nabavne vrednosti. Nadomestljiva vrednost je vsako leto ocenjena na podlagi notranjih presoj in s pomočjo zunanjih cenilcev. Pri ocenjevanju nadomestljive vrednosti delnic nadrejene družbe je bila uporabljena metoda neto vrednosti sredstev, pri čemer pa so bila vsa pomembnejša sredstva odvisne družbe ocenjena s strani pooblaščenih ocenjevalcev ali na podlagi interne ocene vrednosti. Pri ocenjevanju poštenih vrednosti odvisnih družb so bile uporabljene naslednje metode: metoda tržnih primerjav, metoda sedanje vrednosti pričakovanih prostih denarnih tokov.

V mesec decembru 2018 je poslovodstvo za namene presojanja znamenj oslabitve pri pooblaščenem ocenjevalcu vrednosti podjetij preverilo pošteno vrednost netržnih delnic slovenske poslovne banke, ki jo ima v lasti skupina. Cenilec je uporabil metodo diskontiranih dividend, za izračun poštene vrednosti, zmanjšane za strošek prodaje pa metodo primerljivih na borzo uvrščenih podjetij in metodo primerljivih kupoprodaj. Pri cenitvi je bila upoštevana zahtevana mera donosa lastniškega kapitala 12,6 %, pri čemer je cenilec uporabil naslednje parametre: netvegana mera donosa 4 %, pribitek za kapitalsko tveganje 5 %, beta 0,70, pribitek za tveganje majhnega podjetja 4,1 % in pribitek za deželno tveganje 1%. Ker so bile napovedi poslovanja izdelane za neobvladujočega lastnika, posebej odbitka za pomanjkanje obvladovanja ni bilo potrebno upoštevati. Ker gre za vrednost pri uporabi, prav tako ni bil upoštevan odbitek za pomanjkanje tržljivosti. Na podlagi cenitve je poslovodstvo ocenilo, da ni zaznati znamenj oslabitve naložbe.

Za namen presoje znamenj oslabitve netržnih delnic slovenskega elektrodistributerja je poslovodstvo na podlagi cenitve poštene vrednosti pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij presodilo, da ni znamenj oslabitve. Cenilec je za izračun poštene vrednosti uporabil metodo diskontiranega denarnega toka. Ker se izhaja iz predpostavke delujočega podjetja, je bila iz končnega izbora metod izločena metoda čiste vrednosti sredstev. Prav tako je bila izločena uporaba metode primerljivih, na borzo uvrščenih podjetij. Razlogi so v tem, da na evropskih borzah ni najti podjetij primerljive velikosti, ki bi se ukvarjala le z dejavnostjo elektrodistribucije. Pri oceni je bila uporabljena zahtevana mera donosa (WACC) v višini 12,8 % in pri tem uporabljena netvegana mera donosa 4 %, beta z zadolženostjo 1,10, pribitek za kapitalsko tveganje 5 %, pribitek za tveganje majhnega podjetja 2,3 %, pribitek za deželno tveganje 1%. Na koncu je bil uporabljen še diskont za pomanjkanje tržljivosti v višini 16,3 %.

Finančne naložbe v posojila in depozite

(v EUR)	31. 12. 2018	Posojila I depoziti Popravek vrednosti 31. 12. 2018	2013	31. 12. 2017	Skupaj na 31. 12. Posojila I depoziti Popravek vrednosti 31.12.2017	Skupaj 31. 12. 2017
Dolgoročna posojila
Fizičnim osebam	75.160		75.160	609.929		609.929
Drugim družbam	3.188.766		3.188.766	3.754.839		3.754.839
Povezanim družbam				2.499.980		2.499.980
Kratkoročna posojila
Fizičnim osebam				1.266.277		1.266.277
Drugim družbam	6.454.367	(3.223.449)	3.230.918	17.093.335	(12.644.366)	4.448.969
Povezanim družbam
Depoziti pri bankah
Dolgoročni				902 491		902.491
Kratkoročni				355.181		355.181
Skupaj posojila in depoziti pri bankah	9.713.294	(3.223.449)	6.494.845	26.482.033	(12.644.366)	13.837.667
Terjatve za dividende	778		778	129.572		129.572
Skupaj	9 719 072	(3.223.449)	6.495.623	26,611,605	(12.644.366)	13.967.239

Slabitev vrednosti posojil

(v EUR)	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Stanje 1.1.	12,644,365	9.655.530
Slabitve v letu		2.662.290
Ostala povećanja	38.403	326.545
Odprava slabitev med letom zaradi poplačil	(9.459.320)
Stanje 31.12.	3.223.448	12.644.365

Skupina v letu 2018 ni slabila posojil (2017: 2.662.292 evrov).

V letu 2019 so bila do izdaje tega letnega poročila poplačana dana kratkoročna posojila drugim družbam v višini 3.409.790 evrov.

Posojila, dana drugim družbam v višini 3.188.766 evrov imajo končni rok zapadlosti leta 2025. Glavnice skladno z anuitetnim načrtom pričnejo po obrokih zapadati v plačilo leta 2021, in sicer v petih enakih obrokih. Obresti posojil so redno plačane. Posojila so zavarovana z dogovorom o vpisu užitkov na 13.426 delnicah SKDR. Zavezanec za obveznosti iz užitka se je zavezal, da bo na poziv zagotovil, da se bodo vsa prejeta plačila iz naslova dividend teh delnic nakazala na račun posojilojemalca za namen poplačila posojil. Zaveza velja tudi, da se te delnice ne bodo zastavile v korist tretje osebe ali prodale. Poslovodstvo je v letu 2019 pridobilo dodatno zavarovanje navedenih posojil. Pristopnik k dolgu se je zavezal, da bo neomejeno in solidarno plačal terjatve do dolžnikov iz naslova prejema dividend na podlagi imetništva delnic z oznako KDHR.

Efektivna obrestna mera posojil in depozitov

(u %)	2018 (v %)	2017 (v %)
Dolgoročna posojila	1.75-2	1,75-5,00
Kratkoročna posojila	1.42-3	1,42-8,00
Posojila povezanim osebam	2-3,7	0,94-3,70
Dolgoročni depoziti		1.98
Kratkoročni depoziti	1	1.72

Gibanje finančnih sredstev

(v EUR)	Izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida - ob takošnjega pripoznanju	Izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida - v posesti za trgovanje	Razpoložjiva za prodajo	V posesti do zapadlosti v plačilo	Skupaj
Stanje 1.1. 2018	6 574 243	1.793 307	197,768,437	15.266.897	221,402,884
Tecajne razlike	1.321	8.446	96.224	2.259	108.250
Pridobitve, nakupi	1.881.125	71.997	58.911.914	54.731	60.919.766
Sprememba poštene vrednosti (+/-) preko IPI (tržni tečaj)	(588.403)	(42.625)	(20.307)		(651.335)
Sprememba poštene vrednosti (+/-) preko PPPK (tržni tečaj)			(68.232)		(68.232)
Povećanje zaradi obresti	536.034	33.949	2.200.320	819.048	3.589.351
Prodaje, odtujitve, prejete obresti	(610.429)	(57.468)	(56.827.411)	(1.175.954)	(58.671.262)
Oslabitev na nižjo pošteno vrednost - preko IPI			(1.167.626)		(1.167.626)
Prenosi med kategorijami
Prenos na sredstva (skupne) za odtujitev	(7.793.891)	(1.807.607)	(192.806.739)	(14.966.981)	(217.375.218)
Stanje 31. 12. 2018			8.086.579		8.086.578

Stanje 1.1. 2017	3.937.350	3.394 571	191.540.303	19.870.879	218.793.103
Tečajne razlike	7.726	67.660	(272.171)	8.012	(188.773)
Pridobitve, nakupi	2.580.753	7.086.612	110.362.512		120.029.877
Sprememba poštene vrednosti (+/-) preko IPI (tržni tečaj)	(1.158)	(20.454)	2.565.603		2.543.991
Sprememba poštene vrednosti (+/-) preko PPPK (tržni tečaj)			112.696		112.696
Povečanje zaradi obresti	3.473	86.347	2.409.191	882.794	3.381.805
Prodaje, odtujitve, prejete obresti	(3.900)	(9.029.543)	(109.785.072)	(3.958.306)	(122.776.821)
Oslabitev na nižjo pošteno vrednost - preko IPI			(492.992)		(492.992)
Prenosi med kategorijami		208.114	1.328.368	(1.536.482)
Prenos na sredstva (skupne) za odtujitev
Stanje 31. 12. 2017	6.574.244	1.793.307	197,768,437	15,266,897	221,402,886

10.6 Terjatve

(v EUR)	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Druge dolgoročne terjatve	554 477	457.129
kosmata vrednost	554 477	457.129
popravek vrednosti
Terjatve do kupcev	78.462	554.155
kosmata vrednost	147.994	1.519.488
popravek vrednosti	(69.532)	(965.333)
Terjatve za odmerjeni davek	6.092	2.318.724
Poslovne terjatve do države	120,409	416.412
kosmata vrednost	120.409	416.412
popravek vrednosti
Poslovne terjatve za dane predujme	129,560	347,653
kosmata vrednost	229.560	375.050
popravek vrednosti	(100.000)	(27.397)
Druge kratkoročne poslovne terjatve	485.631	10.493.483
kosmata vrednost	655.163	13.211.443
popravek vrednosti	(169.531)	(2.717.960)
Terjatve iz neposrednih zavarovalnih poslov		17.736.086
kosmata vrednost		34.553.357
popravek vrednosti		(16.817.271)
Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja		2.165.695
kosmata vrednost		2.335.698
popravek vrednosti		(170.003)
Druge kratkoročne terjatve iz zavarovalnih poslov		1.039.693
kosmata vrednost		1.119.928
popravek vrednosti		(80.235)
Terjatve za regrese		3.546.272
kosmata vrednost		21.998.476
popravek vrednosti		(18.452.205)

Stanje terjatev je na dan 31. 12. 2018 v primerjavi s stanjem predhodnega leta nižje zaradi prenosa vseh terjatev Skupine Adriatic Slovenice na nekratkoročna sredstva za prodajo, glej poglavje 10.8.

V postopku prodaje družbe Adriatic Slovenica je Skupina od prodane družbe odkupila naslednje terjatve, izkazane med drugimi kratkoročnimi terjatvami:

terjatev v višini 32.310 evrov so terjatve do člana upravnega odbora. Terjatev je bila poravnana aprila 2019.
terjatev v višini 336.567 evrov dolžnika v stečaju: Terjatve so bile priznane v stečajnem postopku v višini 1.543.680 evrov. 269.253 evrov terjatve je zavarovane s poroštvom. Družba je v letu 2019 pristopila k iskanju kupca za odkup teh terjatev.

Dolgoročne terjatve v višini 554.477 evrov zapadejo v plačilo 31. 12. 2020, so obrestovane in zavarovane v višini 400.000 evrov z odstopom terjatve.

Gibanje popravkov vrednosti terjatev

(v EUR)	Terjatve iz zavarovalnih poslov	Regresne terjatve	Ostale terjatve	Skupaj
Stanje 1. januarja 2018			1.104.864	1.104.864
Spremembe med letom			(765.801)	(765.801)
Stanje 31. decembra 2018			339,063	339,063
Stanje 1 . januarja 2017	18.793.702	19.990.684	5.375.151	44.159.537
Spremembe med letom	(1.726.193)	(1.538.480)	(1.664.461)	(4.929.134)
Stanje 31. decembra 2017	17.067.509	18.452.204	3.710.690	39.230.403

Podatki za preteklo leto so prikazani skupaj s Skupino Adriatic Slovenica, za leto 2018 pa samo del brez sredstev prerazvršenih med nekratkoročna sredstva za prodajo.

Zmanjšanje popravkov vrednosti terjatev se nanaša predvsem na zmanjšanje zaradi likvidacije (pojasnilo 12). V letu 2018 je skupina pripoznala 248.506 evrov slabitev terjatev, ki so izkazane med prevrednotovalnimi poslovnimi odhodki (pojasnilo 10.17).

10.7 Zaloge in druga sredstva

(v EUR)	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Zaloge	19.229.180	17.747.564
Nepremičnine v izgradnji za trg	19.194.624	17.736.893
Drugo	34.557	10.671
Aktivne časovne razmejitve	1.669.907	1.368.429
Kratkoročno odloženi stroški	58.080	965.775
Kratkoročno nezaračunani prihodki	1.611.828	402 654

Zaloge

Med nepremičninami v izgradnji za trg Skupina izkazuje nepremičninski projekt ''Šumi'' v Ljubljani, k.o. 1721. Zemljišče je zastavljeno v korist bank za posojilo, ki ga je najela nadrejena družba. Posojilo je bilo 13. 2. 2019 v celoti poplačano in hipoteka izbrisana.

Med drugimi zalogami Skupina izkazuje zaloge trgovskega blaga.

Povečanje zaloge nepremičninskega projekta Šumi se nanaša na povečanje iz naslova opravljenih storitev v višini 1.009.062 evrov (2017: 602.289 evrov), stroškov dela v višini 27.587 evrov (2017: 0 evrov) in obresti v višini 438.632 evrov (2017: 414.415 evrov).

Na dan 30. 6. 2018 je bila za namen ocene vrednosti lastniškega kapitala KD Group d.d. ocenjena tržna vrednost nepremičnine ''Šumi'' s strani neodvisnega ocenjevalca vrednosti nepremičnin. Ocenjena je bila vrednost stavbnih zemljišč oziroma gradbenih parcel v skupni izmeri 5.008 m2.

Ocena vrednosti zajema:

zemljišče v lasti razvijalca projekta,
komunalni prispevek, plačan s strani razvijalca,
plačilo arheoloških izkopov, raziskav in restavratorskih del.

svetovalni inženiring,
dosedanji delež razvijalca projekta.

Uporabljena je bila metoda reziduala stavbnega zemljišča, ki temelji na principu presežne produktivnosti in je verzija dohodkovnega pristopa ocene vrednosti nepremičnin. Vrednost zemljišča se je določila z merjenjem vsote dohodka, ki je ostala po zmanjšanju prodajne cene za vsoto dohodka, ki je pripadel izboljšavi.

načrtovani objekt je zasnovan kot mestna palača in je razdeljen na več programskih sklopov. Razdeljen je na 4 kleti in 7 nadzemnih etaž. Severni del je namenjen hotelu s 151 sobami, južni del je namenjen stanovanjem v nadstropjih in gostinskim lokalom v pritličju. V kleteh so predvideni trgovina, parkirna mesta in shrambe. Celotna površina planiranih izboljšav je 40.713 m2.

Stanovanja in parkirna mesta so bila ocenjena na podlagi tržnih primerjav, vrednost hotelskega dela izhaja iz prodajne pogodbe, lokali so ocenjeni po metodi donosov. Pri izračunu stanovitnega dobička so bile upoštevane primerjalne najemnine, 6,67 % nezasedenost, 1,33 % iztržljivost, stroški zavarovanja 0,25 % od GOI, stroški upravljanja 6 % od efektivnega prihodka. Mera kapitalizacije je bila uporabljena v višini 7,936 % (realna netvegana donosnost 1,647 %; premija za tveganje 5,3 %; premija za ohranitev glavnice 0,989 %). Pri oceni stroškov so bili upoštevani direktni izdelavni stroški (GOI), indirektni izdelavni stroški, stroški prodaje in marketinga, stroški financiranja in poplačilo razvijalca projekta.

Poslovodstvo je na podlagi tako izračunane poštene vrednosti projekta ocenilo, da slabitev zaloge ni potrebna, saj iztržljiva vrednost zaloge presega knjigovodsko vrednost zaloge.

10.8 Nekratkoročna sredstva in obveznosti, namenjena za prodajo

Med nekratkoročnimi sredstvi in obveznostmi, namenjenimi za prodajo so izkazana sredstva in obveznosti Skupine Adriatic Slovenice.

(v EUR)	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Nekratkoročna sredstva namenjena za prodajo	679.125.981	722.756.603
Neopredmetena sredstva	39.417.195	40.114.154
Opredmetena osnovna sredstva	33.676.656	33.525.982
Odložene terjatve za davek	3.541.901	4.411.860
Naložbene nepremičnine	5.842.320	20.170.593
Finančne naložbe v pridruženih družbah	7.483.121	7.995.521
Finančne naložbe:	237.125.320	221.744.527
V posojila in depozite	19.750.102	6.752.233
V posesti do zapadlosti	14.966.981	15.266.896
Razpoložljive za prodajo	192.806.739	191.114.310
Vrednotene po pošteni vrednosti	9.601 .498	8.367.551
Sredstva zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje	274.127.785	304.978.127
Znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij prenesen na pozavarovalnice in sozavarovanje	14.903.527	17.704.188
Sredstva iz finančnih pogodb	11.912.847	8.890.333
Terjatve	23.612.232	37.176.614
Terjatve iz neposrednih zavarovalnih poslov	16.666.918	17.736.086
Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja	1.169.661	2.165.695
Terjatve za odmerjeni davek	34.306	2.315.917
Druge terjatve	5.741.348	14.958.916
Druga sredstva	5.772.209	5.934.457
Denar in denarni ustrezniki	21.710.867	20.110.248
Obveznosti vezane na nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo	636.114.987	662.496.838
Podrejene obveznosti	49.581.823	49.525.147
Zavarovalno-tehnične rezervacije	276.383.360	273.200.324
Prenosne premije	50.006.208	49.526.004
Zavarovalno-tehnične rezervacije za življenjska zavarovanja	110.293.625	107.590.283
Skodne rezervacije	115.569.565	115.554.193
Druge zavarovalno-tehnične rezervacije	513.962	529.844
Zavarovalno-tehnične rezervacije v korist živjenjskih zavarovancev,	271.970.492	301.043.278
ki prevzemajo naložbeno tveganje
Druge rezervacije	4.985.607	4.626.769
Obveznosti iz finančnih pogodb	11.912.860	8.890.333
Finančne obveznosti	485.922
Obveznosti iz poslovanja	7.195.403	7.477.469
Obveznost iz neposrednih zavarovalnih poslov	3.937.090	5.263.515
Obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja	2.246.026	2.162.268
Obveznosti za odmerjeni davek	1.012.287	51.686
Ostale obveznosti	13.599.519	17.733.519

Izkaz denarnih tokov za ustavljeno poslovanje

(v EUR)	2013	2017
Poslovni izid pred davki iz ustavljenega poslovanja	9 142 956	12.231.326
Prebitek prejemkov 7 izdatkov pri poslovanju ustavljenega poslovanja	23.772.096	6.473.914
Prebitek prejemkov 7 izdatkov pri naložbenju ustavljenega poslovanja	(7.832.756)	16.685.160
Prebitek prejemkov 7 izdatkov pri financiranju ustavljenega poslovanja	(14.341.427)	(14.245.876)
DENARNI IZID V OBDOBJU ustavljenega poslovanja	1.597.913	8.913.199
ZAČETNO STANJE DENARJA IN DENARNIH USTREZNIKOV ustavljenega poslovanja	20.110.248	11.100.092
Tečajne razlike ustavljenega poslovanja	2.706	96.943
Povečanje / zmanjšanje denarja ob pridobitvi / prodaji družbe ustavljenega poslovanja		14
KONČNO STANJE DENARJA IN DENARNIH USTREZNIKOV ustavljenega poslovanja	21,710,867	20.110.248

Podrobnosti o prodaji so opisane v poglavju 5.1.2.1 Odvisne družbe.

Merjenje poštene vrednosti

Hierarhija poštene vrednosti

Poštena vrednost sredstev za odtujitev je kupnina za Skupino Adriatic Slovenica, ki je bila dosežena v višini 245 milijonov evrov. Sredstvo za odtujitev se razvršča v nivo 3 hierarhije poštene vrednosti.

V nadaljevanju so zaradi razumevanja postavk preteklega obračunskega obdobja predstavljena razkritja pomembnejših sredstev in obveznosti, vključena med nekratkoročna sredstva za prodajo in na njih vezane obveznosti.

Finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida – v posesti za trgovanje

(v EUR)	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Lastniški vrednostni papirji
Tržni vrednostni papirji	770.202	708 526
Državne obveznice	1.037.405	1.084.782

Skupaj	1,807,607	1.793.308

Finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida – ob takojšnjem pripoznanju

(v EUR)	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Lastniški vrednostni papirji
Tržni vrednostni papirji	268.556	289.899
Dolžniški vrednostni papirji
Tržni vrednostni papirji:
- s fiksno obrestno mero	7.005.880	6.284.345
Državne obveznice	519.455
Ckunsi	7 709 004	6 671 249

Finančna sredstva v posesti do zapadlosti v plačilo

(v EUR)	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Dolžniški vrednostni papirji
Tržni vrednostni papirji:
– s fiksno obrestno mero	3.563.828	3.566.067

Državne obveznice	11.403.153	11.700.830

Skupaj	14,966,981	15,266,897

Efektivne obrestne mere za dolžniške instrumente, ki se ne merijo po pošteni vrednosti:

(v EUR)	31. 12. 2018 31. 12. 2017
Dolžniški vrednostni papirji
- v posesti do zapadlosti v plačilo	5.59%	5.63%

Sredstva zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje

Sredstva zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje so v izkazu finančnega položaja na 31.12.2018 prikazana v postavki nekratkoročna sredstva za prodajo.

Gibanje vrednost naložb zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje je bilo pretežno vezano na gibanje delniških naložb oz. delniških investicijskih skladov. Izboljšanje globalnega gospodarskega okolja in rast dobičkonosnosti podjetij so pripomogle k temu, da so skoraj vsi naložbeni razredi zaključili leto 2018 v pozitivnih številkah. Nekoliko slabši zaključek leta je bil za vlagatelje v bolj konzervativne naložbe in plemenite kovine.

Struktura naložb zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje

(v EUR)	31.12.2018	31. 12. 2017
Po pošteni vrednosti skozi PI - ob takojšnjem pripoznanju	258 841 769	286.080.277
Lastniški vrednostni papirji	205.929.558	230.673.435
Tržni vrednostni papirji	205 929 558	230.673.435
Dolžniški vrednostni papirji	52 912 211	55.406.842
Tržni vrednostni papirji:	52.912.211	55.406.842
Državne obveznice
Posojila in depoziti pri bankah	15,286,017	18 493 850
Posojila	15.286.017	18.493.850
Denama sredstva -depoziti na odpoklic		404,000
Skupaj	274 127 785	304,978,127

Naložbe v korist življenjskih zavarovalcev, ki prevzemajo naložbeno tveganje, znašajo 274.127.785 evrov. Gre za enote vzajemnih skladov, tržnih ETFS skladov, notranjih skladov KD Dirigent, Aktivni naložbeni paket, KD Vrhunski, Aktivni AS in strukturiranih vrednostnih papirjev izdajateljev DEUTSCHE BANK LONDON in BNP Paribas, skladno z izbiro zavarovalcev. Sredstva zavarovancev DEUTSCHE BANK LONDON, znašajo skupaj 736.068 evrov, sredstva naložena v produkte BNP Paribas pa 52.176.143 evrov. Ta so naložena v strukturirane vrednostne papirje z vezavo na izbrane indekse. Jamstvo za izplačilo 100 % nominalne vrednosti glavnice naložbe v produkte DEUTSCHE BANK LONDON daje Deutsche Bank AG London. Za naložbene produkte BNP Paribas se jamstvo giblje od 75 do 100 % nominalne vrednosti glavnice. Za te produkte jamči BNP Paribas Pariz.

Gibanje finančnih sredstev življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje

Vpliv na kapital	31 12 2018	31. 12. 2017
Stanje 1. 1.	304.978.131	287.601.433
Povečanje	39,449,455	56.747.805
Zmanjšanje	(45.028.304)	(60.464.169)
Spremembe poštene vrednosti (4/-) preko IPI (tržni tečaji)	(21.824.213)	20.917.162
Nakazilo depozita	4.485.703	49.270.147
Crpanje depozita	(8.099.160)	(49.058.107)
Pripis obresti	87.000	110.903
Tečajne razlike	79.174	(147.046)
Stanje 31. 12.	274 127 785	304.978.128

Znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij, prenesen na pozavarovalnice in sozavarovanje Delež po(so)zavarovateljev v zavarovalno-tehničnih rezervacijah

(v EUR)	31.12.2018	31. 12. 2017
iz zavarovalnih pogodb za nastale in prijavljene škode	7.708.880	7.669.420
- iz zavarovalnih pogodb za nastale, neprijavljene škode	792 564	1.146.768
Skupaj dolgoročni del	8.501 444	8.816.138
- prenosne premije	500.030	1.013.967
iz zavarovalnih pogodb za nastale in prijavljene škode	5.525.167	7.049.266
iz zavarovalnih pogodb za nastale, neprijavljene škode	376.886	824.765
Skupaj kratkoročni del	6.402.083	8,887,998
Skupaj	14.903.527	17,704,187

Sredstva iz finančnih pogodb

(v EUR)	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Finančne naložbe	10.492.757	7.928.201
Denar in denarni ustrezniki	1.420.090	962.132
Skupaj	11,912,847	8,890,333

Sredstva iz finančnih pogodb so v izkazu finančnega položaja prikazana v postavki nekratkoročna sredstve za prodajo. Med sredstvi iz finančnih pogodb konec leta 2018 prevladujejo naložbe v skupino finančnih sredstev merjenih po pošteni vrednosti skozi poslovni izid- ob takojšnjem pripoznanju.

Sredstva iz finančnih pogodb – struktura finančnih naložb

(v EUR)	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Po pošteni vrednosti skozi PI - ob takojšnjem pripoznanju	8348.875	5.686.307
Lastniški vrednostni papirji	6.380.143	4.846.613
Tržni vrednostni papirji	6.380.143	4.846.613
Dolžniški vrednostni papirji	1.968.733	839 694
Tržni vrednostni papirji:	390.251	403.988
Državne obveznice	1 578.482	435.706
Za prodajo razpložljiva finančna sredstva	2.139.777	2.238.308
Lastniški vrednostni papirji	1.550.550	1.647.658
Tržni vrednostni papirji	1.550.550	1.647.658
Dolžniški vrednostni papirji	589.227	590.650
Državne obveznice	589.227	590.650
Finančne terjatve	4.104	3.585
Skupaj	10 492 757	7.928.201

Gibanje finančnih naložb iz finančnih pogodb

(v EUR)	2018	2017
Stanje 1. 1.	7.928.201	3.574.846
Povečanje (nakup)	5.120.751	6.241.286
Spremembe poštene vrednosti (4/-) preko IPI (tržni tečaji)	(445.120)	425.025
Spremembe poštene vrednosti (4-) preko presežka iz prevred. (tržni tečaji)	(34.324)	67.276
Povečanje zaradi obresti	16.964	10.933
Zmanjšanje (prodaja)	(2.129.564)	(2.464.198)
Tecajne razlike	35.849	73.034
Stanje 31.12.	10.492.757	7.928.201

Podrejene obveznosti

Podrejene obveznosti so v izkazu finančnega položaja prikazane v postavki obveznosti za nekratkoročna sredstva za prodajo.

Hčerinska družba Adriatic Slovenica je 24. maja 2016 izdala podrejeno obveznico Floating Rate Subordinated Notes due 2026 (skrajšano: ADRIS Float 05/24/2026) v nominalni vrednosti 50.000.000 evrov.

Obveznica ima status podrejenega dolga z naslednjimi lastnostmi:

datum izdaje je 24. maj 2016,
datum dospetja zadnjega kupona in glavnice je 24. maj 2026,
nominalna vrednost izdaje je 50.000.000 evrov,
celotna izdaja obveznic obsega 50.000 lotov za vrednost enega lota 1.000 evrov,
obveznice so bile v celoti prodane,
obrestna mera je 3-mesečni EURIBOR + pribitek 7,800 %, ki je fiksen,
skladno z amortizacijskim načrtom je frekvenca izplačevanja obresti (kuponov) četrtletna, in sicer 24. februarja, 24. maja, 24. avgusta in 24. novembra,
glavnica bo v celoti izplačana ob zapadlosti.

Izdane obveznice so izkazane po odplačni vrednosti. Stanje podrejenih obveznosti na dan 31. 12. 2017 znaša 49.581.823 evrov. Obveznice so evidentirane med premoženjskimi zavarovanji v višini 22.807.639 evrov in med življenjskimi zavarovanji v višini 26.774.185 evrov. Do 24. 11. 2017 je Skupina izplačala upnikom obresti v višini 3.976.000 evrov.

Gibanje izdanih podrejenih obveznic

(v EUR)	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Stanje 1 . 1 .	49.525.147	49.453.316
Natečene obresti	4.032.676	4.025.330
Izplačane obresti	(3.976.000)	(3.953.500)
Stanje na koncu	49,581,823	49.525.147

Obveznice so bile ob izdaji uvrščene na Irsko borzo (Irish Stock Exchange). Obveznosti iz navedene emisije obveznic so ob stečaju oziroma likvidaciji zavarovalnice podrejene čistim dolžniškim instrumentom in so izplačane šele, ko so izplačane vse nepodrejene obveznosti do upnikov iz zavarovalnih pogodb in drugih poslovnih razmerij. Izdane obveznice ne vsebujejo pravice imetnika do predčasne unovčitve terjatev pred roki, ki so določeni z amortizacijskim načrtom. Obveznice ni mogoče zamenjati za druge vrste vrednostnih papirjev ali konvertirati v katero drugo obveznost. Obveznice se lahko odpokličejo po petih letih.

Zavarovalno-tehnične rezervacije

Zavarovalno-tehnične rezervacije (obveznosti iz zavarovalnih pogodb) - kosmate in čiste

(v EUR)	Kosmate + prejeto sozavarovanje na 30.09.2018	Pozavarovanje + oddano sozavarovanje na 31. 12. 2018	Ciste na 31. 12. 2018	Kosmate + prejeto sozavarovanje na 31. 12. 2017	Pozavarovanje + sozavarovanje na 31. 12. 2017	oddano Ciste na 31, 12. 2017
v EUR
Prenosne premije	43.304.240	447 054	42.857.185	42.396.717	962.859	41.433.858
Skodne rezervacije za	103.259.636	14.201.227	89.058.409	103.620.255	16.457.399	87.162.855
prijavljene škode	54.524.262	13.031.776	41.492.486	55.775.809	14.485.863	41.289.946
neprijavljene škode	48.735.374	1.169.450	47.565.923	47.844.446	1.971.536	45.872.909
Rezervacije za bonuse in popuste	508.156		508.156	453,746		453.746
Matematične rezervacije	225,650		225.650	172.372		172.372
Druge zavarovalno-tehnične rezervacije	5.687		5.687	43 402		43.402
Skupaj premoženjska zavarovanja	147.303.368	14.648.281	132.655.087	146.686.491	17.420.258	129.266.233
Prenosne premije	6.326.315		6.326.315	6.774.128		6.774.128
Skodne rezervacije za	5.744.942		5.744.942	5.406.298		5.406.298
prijavljene škode	975.411		975.411	622,147		622.147
neprijavljene škode	4.769.531		4.769.531	4.784.151		4.784.151
Rezervacije za bonuse in popuste	120		120	109		109
Matematične rezervacije	77.873		77.873	40.136		40.136
Druge zavarovalno-tehnične rezervacije				32.586		32.586
Skupaj zdravstvena zavarovanja	12.149.250		12.149.250	12.253.257		12.253.257
Prenosne premije	375.654	52.976	322,678	355.159	51.109	304.050
Skodne rezervacije za	5.119.340	176.786	4.942 554	5.191.131	232,824	4.958.308
prijavljene škode	1.779.270	176.786	1.602.484	1.901 406	232.824	1.668.582
- neprijavljene škode	3.340.070	0	3.340.070	3.289.725		3.289.725
Matematične rezervacije	109.990.102		109.990.102	107.377.776		107.377.776
Skupaj življenjska zavarovanja	115.485.096	229,762	115.255.334	112,924,066	283.933	112.640.133
Skupaj obveznosti iz zavarovalnih pogodb	274 937 714	14,878,043	260.059.671	271,863,814	17,704,191	254 159 623

Gibanje zavarovalno tehničnih rezervacij

(v EUR)	Kosmate 2018	Pozavarovanje 2018	Ciste 2018		Kosmate 2017 Pozavarovanje 2017	Ciste 2017
Gibanje prenosne premije
Stanje 1. 1.	49.526.004	1.013.968	48.512.036	49,382,871	640.562	48.742.309
Povečanje obveznosti	49.507.638	500.030	49.007.608	48,869,722	1.013.968	47 855 754
Zmanjšanje obveznosti	49.027.433	1.013.968	48.013.465	48.726.589	640.562	48.086.027
Stanje 31. 12.	50.006.208	500.030	49.506.178	49.526.004	1.013.968	48.512.036
Gibanje matematičnih rezervacij
Stanje 1. 1.	107.590.283		107,590,283	107.250.524		107.250.524
Povečanje v obdobju	15.307.262		15.307.262	15.210.091		15.210.091
Zmanjšanje v obdobju	12.533.753		12.533.753	15.093.254		15.093.254
Sprememba za DPF del tekočega leta	(70.167)		(70.167)	222.923		222.923
Stanje 31. 12.	110.293.625		110.293.625	107.590.283		107.590.283
Gibanje škodne rezervacije
Prijavljene škode	58.299.362	14.718.687	43.580.675	54.132.944	13.664.568	40.518.376
Neprijavljene škode	55.918.323	1.971.536	53.946.787	58,077,294	3.094.191	54,983,102
Stanje 1. 1.	114.217.685	16.690.223	97.527.462	112.260.238	16.758.759	95.501.479
Zmanjšanje rezervacije zaradi izplačil	41.403.779	4.411.035	36.992.744	36.627.890	2.297.717	34.330.173
Sprememba rezervacije iz predhodnih let +/-	(4.975.853)	1.559.224	(6.535.078)	(7.767.965)	(373.014)	(7.394.951)
Povečanje rezervacije tekočega leta	46.285.866	539.601	45.746.265	46.353.303	2.602.196	43.751.108
Prijavljene škode	57.278.943	13.208.563	44.070.381	58.299.362	14.718.687	43.580.675
Neprijavljene škode	56.844.976	1.169.450	55.675.525	55.918.323	1.971.536	53.946.787
Stanje 31. 12.	114.123.919	14.378.013	99.745.906	114.217.685	16.690.223	97.527.462
Gibanje druge zavarovalno-tehnične rezervacije
Stanje 1. 1.	529,843		529.843	1.165.286		1.165.286
Povečanje v obdobju	513.962		513.962	495.617		495.617
Zmanjšanje v obdobju	529 843		529.843	1.131.060		1.131.060
Stanje 31. 12.	513.962		513.962	529,843		529 843

Zavarovalno-tehnične rezervacije v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje

(u EUR)	Kosmate + prejeto sozavarovanje na 30.09.2018	Pozavarowanje oddano sozavarovanje na 31. 12. 2018	Ciste na 31. 12, 2018	Kosmate + prejeto sozavarovanje na 31. 12. 2017	Ciste na 31. 12. 2017
Skodne rezervacije za	1 445 645	25.485	1.420.159	1.336.512	1.336.512
prijavljene škode	1 445 645	25.485	1.420.159	1.336.512	1.336.512
neprijavljene škode
Rezervacije v korist življenjskih zavarovancev,
ki prevzemajo naložbeno tveganje	271.970.492		271.970.492	301.043.281	301.043.281
Skupaj življenjska zav. z naložb. tveganjem	273 416 137	25 485	273 390 652	302 379 792	302 379 792

Gibanje zavarovalno-tehničnih rezervacij v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje

(v EUR)	Kosmate 2018	Pozavarovanje 2018			Ciste 2017
Gibanje škodne rezervacije
Prijavljene škode	1.336.512		1.336.512	1.836.888	1.836.888
Neprijavljene škode
Stanje 1. 1.	1-336-512		1.336.512	1,836,888	1.836.880
Zmanjšanje rezervacije zaradi izplačil	689.715		689.715	1.304.409	1.304.409
Sprememba rezervacije iz predhodnih let +/-	(6.558)		(6.558)	(8.839)	(8.839)
Povečanje rezervacije tekočega leta	805.406	25.485	779.921	812.872	812,872
Prijavljene škode	1.445.645	25,435	1.420.159	1.336.512	1.336.512
Neprijavljene škode
Stanje 31. 12.	1 445 645	25,435	1.420.159	1.336.512	1.336.512
Gibanje rezervacije v korist življenjskih zavarovancev,
ki prevzemajo naložbeno tveganje
Stanje 1. 1.	301.043.281		301.043.281	282 619 438	282 619 438
Povečanje v obdobju	13.605.602		13.605.602	57.262.561	57.262.561
Zmanjšanje v obdobju	42.678.390		42.678.390	38.838.717	38,838,717
Stanje 31. 12.	271.970.492		271,970,492	301.043.281	301.043.281

Obveznosti iz finančnih pogodb

(v EUR)	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Obveznosti do pokojninskih varčevalcev	11.886.157	8.865.381
Obveznosti za vplačila	12.097.380	8.523.199
Obveznosti za donos sklada	(211.223)	342.182
Ostale obveznosti	26.703	24.952
Skupaj	11,912,860	8 890 333

Na dan 31. 12. 2018 znašajo vplačila varčevalcev 12.097.308 evrov in predstavljajo čisto premijo (vplačila kosmate premije zmanjšana za vstopne stroške). Ti stroški/odhodki, ki bremenijo varčevalca, predstavljajo upravljavcu kritnih skladov pokojninsko varčevanje AS druge zavarovalne prihodke iz provizij. V 2018 je bilo zaračunanih 29.274 evrov (lani 26.207 evrov) vstopnih stroškov.

Donos, ki povečuje obveznost, je izračunan neto donos iz (kapitalskih dobičkov in izgub), ki je nastal ob upravljanju premoženja, zmanjšan za stroške upravljanja. Med ostalimi obveznostmi zavarovalnica vodi kratkoročne obveznosti iz poslovanja.

Gibanje obveznosti iz finančnih pogodb do pokojninskih varčevalcev

(v EUR)	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Stanje 01.01.	8,865,384	4.735.916
Povečanje v obdobju	3.311.429	4.395.273
za vplačila	3.856.506	4.091.488
za dosežen donos	(545.077)	303.785
Zmanjšanje v obdobju	290.653	265.808
za izplačila (odkup)	282.325	263.640
za dosežen donos	8.328	2.168
Stanje 31.12.	11,886,157	8 865 381

Letni donos varčevalcev, za katerega se povečuje obveznost zavarovalnice, je bil v letu 2018 različen glede na vrsto pokojninskega varčevanja AS, in sicer:

(- 6,44 %) za kritni sklad Pokojninsko varčevanje AS Drzni do 50,
(- 3,75 %) kritni sklad Pokojninsko varčevanje AS Umirjeni med 50 do 60,
(- 1,76 %) dosežena (zajamčena 0,73 %) kritni sklad Pokojninsko varčevanje AS Zajamčeni od 60.

Mesečno, ob koncu obračunskega obdobja zavarovalnica izračuna zajamčeno vrednost premoženja in jo primerja z zajamčeno donosnostjo v višini 60 % povprečne letne obrestne mere na državne vrednostne papirje. Konec leta 2018 je zajamčena donosnost znašala 0,73 %. Zaradi nedoseganja zajamčene donosnosti v letu 2018 je zavarovalnica (kot upravljavec pokojninskega varčevanja) v breme lastnih sredstev v okviru življenjskih zavarovanj na oblikovala za 66.481 evrov) dolgoročnih obveznosti po ZPIZ - 2.

10.9 Denar in denarni ustrezniki

(v EUR)	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Denarna sredstva v blagajni in na računih	1.439.848	12.130.029
Depoziti		8.819.270
Skupaj	1.439,848	20.949.299

Stanje denarja in depozitov na 31.12.2018 je nižje zaradi prenosa sredstev Skupine Adriatic Slovenice na nekratkoročna sredstva za prodajo, glej poglavje 10.8.

10.10 Kapital

(v EUR)	31.12.2018	31. 12. 2017
Osnovni kapital	1.555.967	1.555.967
Kapitalske rezerve	30 435.050	30.896.991
Rezerve iz dobička	6.121.214	6.121.211
Zakonske rezerve	19.449	19.446
Rezerve za lastne deleže	6.101.765	6.101.765
Lastne delnice	(6.101.715)	(6.101.715)
Prevedbene razlike	(874.793)	(971.565)
Rezerve, nastale zaradi prevrednotenja po pošteni vrednosti	358.070	284 649
Zadržani dobički	15.740.337	24.046.818
SKUPAJ	47,234,131	55 832 356
Manjšinski kapital	25.181.977	26.841.928

Osnovni kapital

Osnovni kapital je 31. 12. 2018 znašal 1.555.967 evrov in je razdeljen na 186.436 navadnih imenskih delnic (2017: 186.436). Lastniki rednih delnic imajo glasovalno pravico in so upravičeni do dividende. Z rednimi delnicami se trguje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev od leta 2001.

Rezerve iz dobička

Rezerve iz dobička so:

zakonske rezerve,
rezerve za lastne deleže.

Skupina je 31. 12. 2018 izkazovala 6.121.212 evrov rezerv iz dobička, od tega 19.448 evrov zakonskih rezerv (2017: 19.448) in 6.101.715 evrov rezerv za lastne deleže (2017: 6.101.715).

Lastne delnice

Na dan 31. 12. 2018 je imela Skupina v lasti 14.836 lastno delnico SKDR (2017: 14.836).

Rezerve, nastale zaradi prevrednotenja po pošteni vrednosti

(v EUR)	31.12.2018	31. 12. 2017
Uskupinjevalni popravek kapitala	(874.793)	(971.565)
Presežek iz prevrednotenja – finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	358.072	284.646
Skupaj	(516.721)	(686.919)

Gibanje rezerv, nastalih zaradi prevrednotenja po pošteni vrednosti

(v EUR)	Finančne naložbe razpoložljive za prodajo	Uskupinjevalni popravek kapitala- tecajne razlike	Skupaj
Stanje 1. 1. 2017	208.234	(3.272.566)	(2.984.332)
Prevrednotenje - bruto	112 696	2.301.001	2.413.697
Prevrednotenje - davek	(116.284)		(116.284)
Stanje 31.12.2017	284 646	(971.565)	(686.919)
Stanje 1. 1. 2018	284 646	(971.565)	(686.919)
Prevrednotenje - bruto	(68.232)	96.772	28.540
Prevrednotenje - davek	141 659		141.659
Stanje 31.12.2018	358.073	(374.793)	(516-720)

Zadržani dobički

V letu 2018 je rezultat čistega izida večinskih lastnikov Skupine izguba v višini 8.463.655 evrov (2017: dobiček v višini 318.251 evrov). Skupaj s prenesenim izidom iz preteklih let so znašali zadržani dobički 31. 12. 2018 15.740.337 evrov (2017: 24.046.818 evrov).

10.11 Druge rezervacije

Druge rezervacije

(v EUR)	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Rezervacije iz naslova dolgoročno odloženih prihodkov		2.950
Rezervacije iz naslova dolgoročno vnaprej vračunanih stroškov		58.535
Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade	66.075	4.622.547
Skupaj	66.075	4 684 031

Gibanje rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine

(v EUR)	Rezervacije za zaslužke zaposlencev 31.12.2018	Rezervacije za zaslužke zaposlencev 31.12.2018
Stanje 1.1.	4 622 547	4.092.803
Povečanje v tekočem obdobju	795.948	403.528
Zmanjšanje zaradi izplačanih odpravnin in jubilejnih nagrad	(424.121)	(402.416)
Aktuarski dobički/izgube		527.300
Pirlagoditve za izkušnje		105.763
Vpliv sprememb predpostavk		421 537
Druge spremembe	24	1.332
Prenos iz/na sredstva namenjena prodaji	(4.928.323)
Stanje 31.12.	66.075	4 622 547

Gibanje drugih dolgoročnih rezervacij

(v EUR)	Gibanje drugih dolgoročnih rezervacij 2018	Gibanje drugih dolgoročnih rezervacij 2017
Stanje 1.1.	61.485	46,826
Povečanje v tekočem obdobju	5.021	51.904
Zmanjšanje v tekočem obdobju	(9.222)	(37.245)
Prenos iz/na sredstva namenjena prodaji	(57.284)
Stanje 31.12.		61.485

10.12 Finančne obveznosti

(v EUR)	Dolgoročna Kratkoročna Skupaj na 31.		12, 2018		Skupaj 31. 12. 2017
Posojila pri bankah
V Sloveniji	33.362.047	3.859.597	37.221.644	37.117.395	3.000.000 40.117.395
Izdane obveznice	9.784.861	300.717	10.085.578	10.168.980	349.879 10.518.859
Skupaj	43.146.908	4 160 315	47,307,223	47,286,376	3.349.879 50.636.254

Dolgoročno prejeto posojilo od banke je obrestovana po variabilni obrestni meri šestmesečni EURIBOR + pribitek 3,7 % p.a.

Posojila so zavarovana z zastavo vrednostnih papirjev matične družbe, hipotekami nad premoženjem odvisne družbe in menicami matične družbe. Skupina izpolnjuje vse bančne zaveze, dogovorjene v posojilnih pogodbah.

Dne 13. 2. 2019 je bilo bančno posojilo v celoti poplačano in izbrisana vsa zavarovanja (poglavje Dogodki po datumu bilance stanja).

Skupina med finančnimi obveznostmi izkazuje še obveznost za obveznice KDH3 in SKD2. Obveznice KDH3 so bile izdane kot zamenjava za prednostne delnice KDHP v letu 2013. V letu 2015 pa je družba izdala novo emisijo obveznic z oznako KDH4. Družba KD, d. d. je v letu 2017 izdala novo emisijo obveznic z oznako SKD2 v nominalni vrednosti 8.000.000,00 evrov.

Na skupščini družbe KD Group, d. d., 29. 8. 2013, je bilo izglasovano zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom prednostnih delnic in njihovo zamenjavo z novoizdanimi obveznicami. Vsak imetnik prednostnih delnic KDHP je za posamezno delnico prejel eno novoizdano obveznico (KDH3) z nominalnim zneskom 20,00 evrov. Do prejema obveznic so bili upravičeni vsi delničarji, imetniki prednostnih delnic, ki so bili na dan vpisa sklepa o zmanjšanju osnovnega kapitala (15. 11. 2013) vpisani v delniško knjigo pri KDD – Centralni klirinško - depotni družbi, d. d. Obveznice KDH3 so bile izdane 16. 5. 2014.

Podatki o obveznici KDH3 Oznaka KDH3

Izdajatelj KD Group d.d. Vrsta vrednostnega papirja podrejena imenska obveznica Oblika vrednostnega papirja nematerializirana Nominalna vrednost 20,00 EUR Število apoenov 215.107

Skupna nominalna vrednost	4.302.140 EUR
Vrsta obrestne mere	nespremenljiva
Višina letne obrestne mere	6,00 % p. a.
Način izračuna obresti	linearno
Dospetje glavnice	30. 6. 2024
Zapadlost obresti	enkrat letno
Dospetje kuponov	30. 6.
Zapadlost prvega kupona	30. 6. 2015

Obveznice so bile vplačane:

v denarju in sicer v evrski valuti;
z nedenarno transakcijo z izročitvijo obveznic izdajatelja z oznako KDH1 ali z oznako KDH2 za novoizdane Obveznice z oznako KDH4, in sicer v razmerju ena obveznica z oznako KDH1 za eno obveznico z oznako KDH4 oziroma ena obveznica z oznako KDH2 za eno obveznico z oznako KDH4. Obveznice KDH1 in KDH2 so bile ob izdaji vplačane v denarju.

Podatki o obveznici SKD2
Oznaka	SKD2
Izdajatelj	KD d. d.
Vrsta vrednostnega papirja	podrejena imenska obveznica
Oblika vrednostnega papirja	nematerializirana
ISIN koda	SI0032103754
Nominalna vrednost	100.000,00 EUR
Število apoenov	80
Skupna nominalna vrednost	8.000.000 EUR
Vrsta obrestne mere	nespremenljiva
Višina letne obrestne mere	7,80 %
Način izračuna obresti	linearno
Dospetje glavnice	1.9 .2027
Zapadlost obresti	enkrat letno
Dospetje kuponov	1. 9.
Zapadlost prvega kupona	1. 9. 2018
Kotacija	SI ENTER
Začetek trgovanja	1. 12. 2017

Obveznice v lasti Skupine KD

Vseh izdanih obveznic z oznako KDH3 je 215.107 (v nominalni vrednosti 4.302.140), od tega jih je v lasti Skupine 125.864 (v nominalni vrednosti 2.517.280), preostalih 89.243 obveznic z oznako KDH3 (v nominalni vrednosti 1.784.860) so skupaj z neizplačanimi obrestmi izkazane med finančnimi obveznostmi.

V letu 2015 je skupina izdala še 146.220 obveznic z oznako KDH4 (v nominalni vrednosti 14.622.000). Celotna emisija obveznic KDH4 je v bila v lasti Adriatic Slovenica d.d. Celotna emisija obveznic KDH4 je bila dne 13. 2. 2019 poplačana. V letu 2017 je Skupina izdala še 80 obveznic z oznako SKD2, katerih Skupina nima v lasti.

Obveznosti za izdane obveznice ki so v lasti Skupine, Skupina ne izkazuje med finančnimi obveznostmi.

	Stevilo	Nabavel	Stevilo 1. 1. 2018	Stevilo 1. 1. 2017	Nabavel Odtujitve	Stevilo 31. 12. 2017
Stevilo obveznic :
KDH3	106 658	19.206	125.864	75.358	31.300	106.658
KDH4	146 220		146.220	146.220		146.220
Skupaj	252 878 /	19.206	272,084	221 578	31,300	252 878

(v EUR)	01. 01. 2018 Odtujitve		Nominalna vrednost Nabavel Nominalna vrednost Nabavel Noninalna vrednost 31. 12. 2018	01. 01. 2017 Odtujitve		31.12.2017
KDH3	2.133.160 384.120		2.517.280		1.507.160 626.000	2.133.160
KDH4	14.622.000		14.622.000	14.622.000		14.622.000
Skupaj	16.755.160	384 120	17,139,280	16.129.160 626.000		16.755.160

10.13 Obveznosti iz poslovanja

(v EUR)	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Obveznosti iz neposrednih zavarovalnih poslov		5.263.515
Obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja		2.162.268
Obveznosti za odmerjeni davek	46 417	69.051
Skupai	46 417	7.494.834

10.14 Ostale obveznosti

(v EUR)	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Dolgoročne poslovne obveznosti	134,094	136.336
Dolgoročne varščine	96,265	120.704
Druge dolgoročne poslovne obveznosti	37.829	15.632
Kratkoročne poslovne obveznosti	1.013.842	12.702.250
Obveznosti do dobaviteljev	763.209	3.035.292
Obveznosti do zaposlencev	173.006	2.968.795
Druge kratk, obveznosti iz zavarovalnih poslov		4.119.048
Obveznosti do države (razen davek od dobička)	46.898	1.209.189
Obveznosti za prejete predujme	10.977	11.181
Druge kratk, poslovne obveznosti	19.751	1.358.745
Pasivne časovne razmejitve	197 499	5.459.973
Kratkoročno odloženi prihodki	1.129	208.767
Kratkoročno vnaprej vračunani stroški in odhodki	135,876	3.711.702
Vračunani stroški neizkoriščenega dopusta	60.493	1.539.504
Skupaj	1-345 435	18.298.559

10.15 Finančni prihodki in finančni odhodki

(v EUR)	1.1. - 31. 12. 2018	1.1. - 31. 12. 2017
Prihodki naložb - odvisna podjetja		3.300
Prihodki naložb - pridružena podjetja	1.236.319	650,881
Prihodki FN namenjene prodaji (AF S)	221,560	340 466
Dividende	217.046	325.832
Obresti in neto tečajne razlike
Prihodki od prodaje	4.514	14.634
Prihodki izvedenih finančnih instrumentov		225
Prihodki od posojil in terjatev (L&R)	122,807	251.051
Obresti	114.723	167.630
Neto tečajne razlike	48	83.409
Ostali prihodki	8.036	12
FINANČNI PRIHODKI	1.580.636	1.245.922
Odhodki naložb - odvisna podjetja	(3.636)	(26.583)
Odhodki naložb - pridružena podjetja	(1.475.142)
Odhodki FN namenjene prodaji (AF S)	(145.821)	(497.180)
Odhodki od odtujitve	(24.821)	(4.187)
Oslabitve	(121.000)	(492.992)
Odhodki izvedenih finančnih instrumentov		(13.824)
Finančni odhodki za obresti	(2.339.044)	(2.246.041)
FINANČNI ODHODKI	(3.963.643)	(2.783.628)

Prihodki od naložb v pridružena podjetja se nanašajo na realizirane kapitalske dobičke v višini 785.956 evrov (pojasnilo 10.4) in pripise dobičkov po kapitalski metodi v višini 450.363 evrov.

Odhodki iz naložb v pridružena podjetja se nanašajo na slabitev pridruženega podjetja (pojasnilo 10.4.)

V okviru naložb Skupine za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev so bile opravljene slabitve naložb v netržne delnice v višini 121.000 evrov (pojasnilo 10.5.)

10.16 Poslovni prihodki

(v EUR)	1.1. - 31. 12. 2018	1. 1. - 31. 12. 2017
Cisti prihodki od prodaje blaga in storitev	1.677.408	1.301.040
Prihodki od najemnin od naložbenih nepremičnih	518 566	506.714
Prevrednotovalni poslovni prihodki	323.146	106.324
Prihodki od odtujitve naložbenih nepremičnim		129.172
Drugi poslovni prihodki		1.495
Povečanje / (zmanjšanje) vrednosti zalog proizvodov	1.475.280	1.016.704
POSLOVNI PRIHODKI	3.994 400	3.061 449

Prihodki od prodaje blaga in storitev se v višini 914.422 evrov nanašajo na prihodke od prodanih kinovstopnic in 639.104 evrov na prihodke od gostinstva.

Povečanje vrednosti zalog je pojasnjeno v poglavju 10.7.

10.17 Poslovni odhodki

(v EUR)	1.1. - 31. 12. 2018	1.1. - 31. 12. 2017
Stroški storitev	3.860.298	2.889.148
Stroški dela
Stroški plač	1.601.016	1.798.191
Stroški pokojninskega zavarovanja	168.613	199.458
Stroški socialnega zavarovanja	124,833	140,677
Drugi stroški dela	885,399	1.058.939
Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade	16.793	38.919
	2.796.654	3,236,184
Stroški materiala in blaga	327,402	268.485
Amortizacija	85,874	95.488
Odhodki naložbenih nepremičnin	8.092.348	195.640
Prevrednotovalni poslovni odhodki	314.632	3.040.032
POSLOVNI ODHODKI	15,477,208	9 724 977

Odhodki naložbenih nepremičnin se v višini 4.542.118 evrov nanašajo na slabitev naložbene nepremičnine, ki je pojasnjena v poglavju 10.3. Preostali znesek odhodkov naložbenih nepremičnin v višini 97.558 evrov se nanaša na amortizacijo.

Prevrednotovalni poslovni odhodki so se v letu 2018 zmanjšali zaradi nižjih slabitev posojil.

Podrobnejša specifikacija stroškov storitev

(v EUR)	1.1. - 31. 12. 2018	1. 1. - 31. 12. 2017
Stroški storitev pri izdelavi proizvodov	1.051.155	627.150
Stroški prevoznih in poštnih storitev	58.682	62 665
Stroški najemnin in vzdrževanja sredstev	279.819	218.720
Stroški najemnin filmov	378.377	302.704
Povračila stroškov zaposlenim v zvezi z delom	8.374	30.531
Stroški plačilnega prometa in bančnih storitev	46.863	54.166
Stroški zavarovalnih premij	102.221	120.022
Stroški sejmov, reklame, reprezentance	119.609	127.624
Stroški posredovanja vrednostnih papirjev	62.107	57.933
Stroški intelektualnih in osebnih storitev	1.519.937	885.813
Stroški izobraževanj	8.510	10.313
Stroški IT storitev	9.363	14.458
Stroški drugih storitev	195.661	372.791
Stroški storitev fizičnih oseb po pogodbah o delu in avtorskih pogodbah	19.622	4.256
Skupaj stroški storitev	3 860 298 €	2 889 148

Stroški storitev pri izdelavi proizvodov se nanašajo na stroške gradnje nepremičninskega projekta »Šumi« in obresti, ki povečujejo zalogo. Gradnja se je pričela v mesecu decembru 2018, zato so se ti stroški povečali v primerjali z letom 2017. Stroški se preko postavke povečanje vrednosti zalog proizvodov prenesejo na zalogo (poglavje 10.7).

Stroški po funkcionalnih skupinah

(v EUR)		1. 1. - 31. 12. 2018 - 1. 1. - 31. 12. 2017
Stroški upravljanja s finančnimi naložbami	118.435	116.824
Stroški upravljanja z osnovnimi sredstvi		7.271
Ostali stroški upravljanja	13 596	512 913
Stroški prodaje	2.714.922	1.033.150
Ostali stroški upravljanja	4.105.274	4.823.340
Skupaj stroški po funkcionalnih skupinah	7.070.228	6.493.499

Stroški po funkcionalnih skupinah ne vključujejo odhodkov naložbenih nepremičnin in prevrednotovalnih poslovnih odhodkov.

Stroški, povezani z revizijsko družbo

(v EUR)	1.1. - 31. 12. 2018	1.1. - 31. 12. 2017
Zneski (z vključenim DDV), porabljeni za:
revidiranje letnega poročila	116.022	140.105
druge storitve revidiranja	42.072	58.725
	158,094	218.394
Druge revizijske družbe
revidiranje letnega poročila	88.073	10.288
druge storitve revidiranja	42.727	15.812
druge nerevizijske storitve -	164.244
	295.044	26.100
Skupaj	453 138	244 495

Stroški drugih revizijskih storitev v letu 2018 se v celoti nanašajo na ustavljeno poslovanje.

Skupina je ob koncu leta 2018 imela 1.177 zaposlenih (FTE), od tega jih je 1.137 zaposlenih na ustavljenem poslovanju, 40 pa na delujočem poslovanju.

Izobrazbena struktura zaposlenih v Skupini KD 31. 12. 2018 v primerjavi z letom 2017 (skupaj z ustavljenim poslovanjem)

V Skupini KD ima največji delež, 48,8 odstotkov zaposlenih, zaključeno VII. stopnjo izobrazbe ali več (enako kot prejšnja leta).

10.18 Davki

(v EUR)	1. 1. - 31. 12. 2018 1. 1. - 31. 12. 2017
Odmerieni davek od dohodkov pravnih oseb	(71.908)	(17.363)
Prihodki/(odhodki) za odloženi davek	(6.692.812)	(183.071)
Skupaj	(6.764.719)	(200.435)

Skupina je v letu 2018 v breme poslovnega izida odpravila za 6.692.812 evrov odloženih davkov. Največji znesek v višini 4.865.953 evrov se nanaša na odpravo odloženih davkov iz naslova neizkoriščenih davčnih izgub odvisne družbe KD Group d.d. Znesek odprave odloženih davkov v višini 1.520.728 evrov se nanaša na odpravo odloženih davkov na slabitve finančnih naložb.

Odvisna družba KD Group d.d. je preteklih letih utemeljevala zmožnost koriščenja preteklih davčnih izgub na podlagi poslovanja celotne skupine. Dne 13. 2. 2019 je bil zaključen postopek prodaje družbe Adriatic Slovenica d.d. in s prodajo tako pomembnega segmenta poslovanja skupine se narava delovanja družbe KD Group in celotne skupine spreminja. V ospredje prihajajo naložbe v nepremičninsko dejavnost in portfeljske naložbe. Skupina se iz strateškega spreminja v portfeljskega investitorja. Posledično se spreminjata tako organizacijska kot finančna struktura, ki temelji na visoki stopnji samofinanciranja. Nadrejena družba KD Group d.d. želi v skupini vzpostaviti čim bolj sploščeno organizacijsko strukturo, ki bo pregledna in bo omogočala hitro sprejemanje odločitev in doseganje zastavljenih ciljev. Skladno z zastavljeno strategijo bo KD Group d.d. v letu 2019 izvedla pripojitev družb KD Kapital d.d. in KD Kvart d.o.o. (pojasnilo 15), pričel se je postopek likvidacije nad odvisno družbo v tujini. Skladno s predvidenimi aktivnostmi je družba ocenila davčno osnovo v letu 2019 in glede na to oceno odpravila odložene davke za neizkoriščene davčne izgube, ki jih v letu 2019 ne bo uveljavila.

Uskladitev med dejanskim in izračunanim odhodkom za davek z upoštevanjem efektivne davčne stopnje

(v EUR)	1.1. - 31. 12. 2018	1.1. - 31. 12. 2017
Dobiček pred obdavčitvijo	(10.386.271)	(8.397.877)
Davek, obračunan z uporabo splošne davčne stopnje in popravljen za vplive odvisnih družb v tujini	1.973.391	1.595.597
Prihodki, izvzeti iz obdavčitve	1.274.022	517.350
Odhodki, ki se ne odštejejo iz obdavčljivega dobička	(1.056.974)	(956.925)
Uporaba davčnih olajšav v tekočem letu	5.953
Učinek uporabe davčnih izgulo	(2.266.606)	(1.378.571)
Učinek sprememb prehoda na nov način računovodenja,
pri spremembah računovodskih usmeritev in popravkov napak	(1.696)	5.641
Davek od davčnih izgub, neupoštevanih v odloženih davkih	(6.692.812)	244.613

Odhodek za davek	(6,764,720)	(200-435)
Efektivna davčna stopnja	-65.13%	-2.39%

V Sloveniji se davek obračunava po 19 % stopnji.

Odloženi davki

Odloženi davki so rezultat obračunavanja sedanjih in prihodnjih davčnih posledic, in sicer prihodnje povrnitve (poravnave) knjigovodske vrednosti sredstev (obveznosti), pripoznanih v bilanci stanja družbe, ter poslov in drugih poslovnih dogodkov v obravnavanem obdobju, pobotano pripoznanih v računovodskih izkazih Skupine, kadar gre za isto davčno oblast. Skupina v računovodskih izkazih prikazuje neto efekt odloženih davkov.

Pripoznani zneski odloženega davka

Gibanje odloženih davkov

V znesku odloženega davka pripoznanega v dobro izkaza poslovnega izida je vključen znesek v višini 93.571 evrov, ki se je pripoznal v breme poslovnega izida ustavljenega poslovanja.

Pobotano gibanje terjatev in obveznosti za odloženi davek

Terjatve za odloženi davek po osnovah za obračun

(v EUR)	Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade	Prevrednotenje naložb	Neizrabljene davčne izgube	Drugo	Skupaj
Stanje 1.1. 2017	367,867	7.196.209	9.163.589		464.445 17.192.109
V breme/(dobro) izkaza poslovnega izida zaradi novega oblikovanja	37.749	(2.443.423)	(52.577)	110.254	(2.347.997)
V breme/(dobro) kapitala zaradi novega oblikovanja		(147.596)			(147.596)
Tečajne razlike	2	510			512
Stanje 31. 12. 2017	405 619	4.605.701	9.111.012		574.698 14.697.029
V breme/(dobro) izkaza poslovnega izida zaradi novega oblikovanja	33.776	(1.337.231)	(4.959.524)	(429.832)	(6.692.812)
V breme/(dobro) kapitala zaradi novega oblikovanja		142.077			142.077
Tečajne razlike		(33.506)			(33.506)
Prenos iz/na sredstva namenjena prodaji	(433.117)	(3.367.935)	(21.667)	(144.866)	(3.967.585)
Stanje 31. 12. 2018	6.278	9.106	4.129.821		4.145.203

Odloženi davki, obračunani preko drugega vseobsegajočega donosa v posameznem letu

(v EUR)	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Presežek iz prevrednotenja
– finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	142.077	(147.596)
– izvedeni finančni inštrumenti
	142.077	(147.596)

V Skupini se na dan 31. 12. 2018 niso pripoznale terjatve za odloženi davek iz naslova neizkoriščenih davčnih izgub v višini 38.894.864 evrov (2017: 31.793.100 evrov), ker se ocenjuje, da dobički v naslednjih letih ne bodo zadoščali za koriščenje davčnih izgub.

10.19 Dobiček iz ustavljenega poslovanja

Družba KD Group, d. d., je 23. maja 2018 sklenila pogodbo o prodaji 100 % deleža v družbi Adriatic Slovenica, d. d., za kupnino v znesku 245 milijonov EUR, na skupščini 12. 7. 2018 so delničarji KD Group, d. d., soglašali s prodajo. 11. decembra 2018 je Evropska komisija objavila novico, da je družbi Generali CEE odobrila nakup zavarovalnice Adriatic Slovenica, d. d.. Skupina je zato vsa sredstva in obveznosti te družbe in njenih odvisnih družb na dan 31. 12. 2018 razvrstila med nekratkoročna sredstva namenjena za prodajo, čisti poslovni izid pa kot ustavljeno poslovanje. Prodaja je bila zaključena 13. 2. 2019.

V Skupini KD predstavlja Skupina Adriatic Slovenica segment premoženjskega zavarovanja, življenjskega zavarovanja, zdravstvenega zavarovanja in upravljanja premoženja.

V izkazu poslovnega izida so prihodki in odhodki te Skupine izkazani v postavki dobiček iz ustavljenega poslovanja za tekoče in primerjalno obdobje izkaza poslovnega izida. Spodaj v tabeli prikazujemo dobiček iz ustavljenega poslovanja po postavkah izkaza poslovnega izida.

(v EUR)	1.1. - 31. 12. 2018	1.1. - 31. 12. 2017
ČISTI PRIHODKI OD ZAVAROVALNIH PREMIJ	289.196.804	292 131.025
Obračunane kosmate zavarovalne premije	300.446.201	303.788.849
Obračunana premija oddana v pozavarovanje in sozavarovanje	(10.255.255)	(11.888.097)
Sprememba prenosnih premij	(994.142)	230.273
PRIHODKI OD NALOŽB V POVEZANE DRUŽBE, od tega	54.810	222,762
Dobiček iz naložb v kapital pridruženih in skupaj obvladovanih družb, obračunan z uporabo	54.810	103.950
PRIHODKI OD NALOŽB	11.732.747	35.580.860
DRUGI ZAVAROVALNI PRIHODKI, od tega	1.861.666	2.256.523
Prihodki od provizij	1.861.666	2.256.523
DRUGI PRIHODKI	15.913.193	17.718.182
CISTI ODHODKI ZA ŠKODE	(217.605.490)	(222.184.419)
Obračunani kosmati zneski škod	(220.397.268)	(224.392.135)
Obračunani deleži pozavarovateljev in sozavarovateljev	5.093.869	3.733.323
Sprememba škodnih rezervacij	(2.302.092)	(1.525.607)
SPREMEMBA DRUGIH ZAVAROVALNO-TEHNIČNIH REZERVACIJ	(2.736.245)	209,400
SPREMEMBA ZAVAROVALNO-TEHNIČNIH REZERVACIJ ZAVAROVANCEV,	29,072,788	(18.423.843)
KI PREVZEMAJO NALOŽBENO TVEGANJE
ODHODKI ZA BONUSE IN POPUSTE	(54.420)	128,090
OBRATOVALNI STROŠKI, od tega	(76.537.226)	(77.979.562)
Stroški pridobivanja zavarovanj	(22.368.643)	(22.829.725)
ODHODKI OD NALOŽB V POVEZANE DRUŽBE	(74.782)
ODHODKI NALOŽB, od tega	(27.218.898)	(1.432.076)
Oslabitve finančnih sredstev, ki niso merjena po pošteni vrednosti skozi poslovni izid	(1.046.626)
DRUGI ZAVAROVALNI ODHODKI	(2.603.665)	(3.805.195)
DRUGI ODHODKI	(11.858.325)	(12.190.419)
POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO	9.142.956	12,231,327
DAVEK	(1.932.275)	(2.695.085)
ČISTI POSLOVNI IZID IZ USTAVLJENEGA POSLOVANJA	7.210.681	9 536.241

10.20 Čisti dobiček/izguba na delnico

Osnovni čisti dobiček na delnico, ki se nanaša na imetnike navadnih delnic obvladujočega podjetja, se izračuna tako, da se čisti poslovni izid, ki se nanaša na navadne delničarje obvladujočega podjetja (čisti poslovni izid večinskih delničarjev, zmanjšan za del dividend, ki pripadajo prednostnim delničarjem), deli s tehtanim povprečnim številom v obračunskem obdobju uveljavljajočih se navadnih delnic.

(v EUR)		1. 1. - 31. 12. 2018 1. 1. - 31. 12. 2017
Osnovni in popravljeni čisti dobiček na delnico iz delujočega poslovanja
Cisti dobiček poslovnega leta, pripadajoč večinskim lastnikom družbe	(15.633.332)	(9.139.875)
Tehtano povprečno število izdanih navadnih delnic	171.600	171.600
Osnovni čisti dobičekazguba na delnico (v EUR na delnico)	(91,10)	(53,26)
Osnovni in popravljeni čisti dobiček na delnico za ustavljeno poslovanje
Cisti dobiček poslovnega leta, pripadajoč večinskim lastnikom družbe	7.169.676	9.458.126
Tehtano povprečno število izdanih navadnih delnic	171.600	171.600
Osnovni čisti dobičeklizguba na delnico (v EUR na delnico) za ustavljeno poslovanje	41,78	55,12
Osnovni in popravljeni čisti dobiček na delnico - skupaj	(49,32)	1.85

Čista dobiček/izguba na delnico in popravljeni dobiček/izguba na delnico sta enaka.

10.21 Dividende na delnico

V skladu s sklepom skupščine o delitvi bilančnega dobička v letu 2018 ni bilo izplačanih dividend.

11. Zunajbilančna evidenca

(v EUR)	31.12.2018	31. 12. 2017
Prejeta posojila zavarovana z zastavami nepremičnih	19.194.624	17.719.344
Prejeta posojila zavarovana z zastavami sredstev in poroštvi	37.672.389	22.398.052
Druga izvenbilančna evidenca	5.980.691	7.401.028
Prejeta zavarovanja (vrednostni papirji, menice, hipoteke)	400.000	8.199.747
Neuveljavljene regresne terjatve		5.859.265
Evidenca po pogodbi o obrestni zamenjavi (swap pogodbi)		50.000.000
Skupaj	63 247 704	111.577.436

Družba KD d.d. je v juliju 2015 sklenila dogovor z banko upnico o reguliranju obveznosti iz poroštva. Višina obveznosti za družbo KD d.d. v času izdelave izkazov še ni natančno določena. Razpon obveznosti za družbo KD d.d. po tem dogovoru je od 0 do 5.682.629 EUR.

Odvisna družba KD Group d.d. je za zavarovanje bančnega posojila zastavila delnice družbe Adriatic Slovenica d.d. Zastava je izkazana v postavki Prejeta posojila zavarovana z zastavami sredstev v višini glavnice bančnega posojila na dan 31. 12. 2018.

V letu 2019 so bile zaradi poplačila bančnega posojila sproščene hipoteka na nepremičnini in zastava delnic Adriatic Slovenica d.d.

12. Vstopi in izstopi odvisnih družb

Vstop

V letu 2018 je bila ustanovljena družba KD IT, d. d.

Izstop

V letu 2018 je Skupina likvidirala družbi Manta Marine Ventures Ltd. in Permanens, d. o. o..

Pri likvidacijah je skupina ustvarila 3.636 evrov odhodkov. Likvidirani družbi nista imeli sredstev in obveznosti na dan livkidacije.

13. Posli s povezanimi strankami

(v EUR)	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Terjatve
pridružene družbe		35.683
Skupaj		35 683

(v EUR)	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Obveznosti
pridružene družbe	2.773	26.901
Skupaj	2773	26.901
(v EUR)	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Prejemki članov upravnega odbora, nadzomega sveta, zaposlenih po
individualni pogodbi in članov revizijske komisije za celotno Skupino
Prejemki članov upravnih odborov	772.315	1.436.790
Prejemki članov nadzornih svetov	110.942	667.438
Prejemki zaposlenih po individualni pogodbi	427,808	6.775.467
Prejemki članov revizijske komisije	4.011	25.945
Skupaj	1.315.077	8.905.640

Skupina 31. 12. 2018 ni imela danih poroštev članom upravnega odbora, nadzornega sveta in zaposlenim po individualni pogodbi (31. 12. 2017: 0).

Pregled plačil članom organov upravnega odbora in vodstva v letu 2018

Clan UO oz vodstva	Bruto plača (fiksni del)	Plačila funkcije in sejnine	za opravljanje Zavarovalne premijel Druge	bonitete bonitete	Povračila stroškov	Regres za letni dopust in jubilejne nagrade	Udelezoa v dobičku, provizije, druga dodatna plačila
Milan Kneževič		10.000
Matjaž Gantar (do 18.3.2018)	21.627	29.698	રૂદેવે	4.223		242
Aleksander Sekavčnik	46.807	108.500	74		1.831	1.161	491
Tomaž Butina		104.525	42
Katarina Valentinčič Istenič		81.572	42
Matija Gantar		78.800	42

(v EUR)	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Posojila in terjatve do članov upravnega odbora,
nadzornemu svetu in zaposlenim
Posojila članom upravnega odbora	32.310	208.560
Poslovne terjatve do članov uprav povezanih družb		577.499
Poslovne terjatve do članov nadzornih svetov povezanih družb		32.772
Posojila in terjatve do zaposlenih	554.477	89.672
Skupaj	586.787	908 503

Terjatev do člana upravnega odbora v višini 32.310 evrov je bila v aprilu 2019 v celoti poplačana. Terjatve do zaposlenih v višini 554.477 evrov so pojasnjene v poglavju 10.6.

(v EUR)	31.12.2018	31, 12, 2017
Posojila in depoziti, dana pridruženim družbam
Na začetku leta	2.499.980	2.003.823
Odobrena posjila in depoziti		2.500.000
Vrnjena posojila in depoziti	(125.000)	(2.105.647)
Obračunane obresti	124.927	109.965
Plačane obresti		(8.160)
Prenos izha sredstva namenjena prodaji	(2.499.907)
Skupaj		2 499 980

(v EUR)	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Posojila, dana pravnim osebam, povezanih s člani upravnega odbora
Na začetku leta	468.905	454.523
Vrnjena posojila	(129.058)
Pripis obresti	11.466	14.381
Plačane obresti	(17.946)
Skupaj	333 366	468 905

Posojilo je obrestovano z obrestno mero 3-mesečni EURIBOR + 3,5 % in ni zavarovano. Posojilo je bilo v mesecu marcu 2019 v celoti poplačano.

Skupina 31. 12. 2018 ni imela danih poroštev članom upravnega odbora, nadzornega sveta in zaposlenim po individualni pogodbi (31. 12. 2017: 0).

Na dan 31. 12. 2018 znaša stanje posojil, v preteklosti odobrenih družbam povezanim z bivšimi člani upravnega odbora, 5.888.770 evrov (31. 12. 2017: 6.199.395 evrov). Posojila so bila v letu 2019 delno poplačana v višini 2.743.525 evrov , za preostanek dolga pa so bila pridobljena dodatna zavarovanja (pojasnilo 10.5).

14. Dodatno pojasnilo k izkazu denarnih tokov

Skupinski izkaz denarnih tokov je narejen iz podatkov denarnih tokov vseh družb v Skupini in nato korigiran za medsebojne denarne tokove. Pri pripravi skupinskega izkaza denarnega toka Skupina uporablja posredno metodo.

Denarni tokovi pri poslovanju in naložbenju so pripravljeni na podlagi bilančnih podatkov ter ustrezno korigirani za obračunane postavke, ki ne predstavljajo denarnih tokov. Denarni tokovi pri financiranju so izkazani na podlagi dejanskih izplačil.

15. Dogodki po datumu bilance stanja

Odvisna družba KD Group, finančna družba, d.d., Ljubljana, Dunajska cesta 63, (v nadaljevanju:« KD Group« ali »družba«) na podlagi 17. člena Uredbe 596/2014/EU in v skladu s 158. členom Zakona o trgu finančnih instrumentov obvestila javnost, da je bil dne 13. februarja 2019 odsvojen 100% delež v odvisni družbi Adriatic Slovenica, zavarovalna družba, d.d. S prenosom vseh delnic družbe Adriatic Slovenica na novega imetnika družbo Generali CEE Holding, B.V. je zaključen prodajni postopek v skladu s Pogodbo o prodaji 100% deleža v družbi Adriatic Slovenica z dne 23.5.2018. Lazard je bil finančni svetovalec KD Group v zvezi s transakcijo.

Po datumu bilance stanja ni bilo drugih dogodkov, ki bi lahko vplivali na računovodske izkaze in zaradi katerih bi morali opraviti dodatne postopke, da bi ugotovili, ali so ti dogodki pravilno prikazani v računovodskih izkazih.

Računovodski izkazi s pojasnili za družbo KD, finančna družba, d.d. za leto, končano 31. decembra 2018

Vsebina

Poročilo neodvisnega revizorja	153
Bilanca stanja na dan 31. decembra 2018	158
Izkaz poslovnega izida za leto, končano 31. decembra 2018	159
Izkaz drugega vseobsegajočega donosa za leto, končano 31. decembra 2018	159
Izkaz gibanj na kapitalu za leto, končano 31. decembra 2018	160
Izkaz gibanj na kapitalu za leto, končano 31. decembra 2017	160
Izkaz denarnih tokov za leto, končano 31. decembra 2018	161
Izjava poslovodstva	162
1. Temelji za pripravo računovodskih izkazov	163
1.1. Odvisne in pridružene družbe poročajoče družbe	163
1.2. Opredmetena osnovna sredstva	165
1.3. Finančne naložbe	166
1.4. Terjatve	168
1.5. Denarne postavke	168
1.6. Kapital	168
1.7. Finančne in poslovne obveznosti	169
1.8. Kratkoročne časovne razmejitve	169
1.9. Odloženi davek	169
1.10. Prihodki	170
1.11. Stroški	170
1.12. Stroški dela in stroški povračil zaposlenim	171
1.13. Odhodki	171
1.14. Davek iz dobička	171
1.15. Izkaz gibanja kapitala	171
1.16. Izkaz denarnih tokov	171
1.17. Izkaz vseobsegajočega donosa	172
1.18. Spremembe standardov	172
2. Dolgoročne finančne naložbe	175
3. Poslovne terjatve	175
4. Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina	175
5. Kapital	176
6. Finančne obveznosti	178
7. Poslovne obveznosti	180
8. Pasivne časovne razmejitve	181
9. Odloženi davek	181
10. Razčlenitev bilance stanja po območnih odsekih	181
11. Analiza prihodkov od prodaje in stroškov	182
12. Finančni prihodki	183
13. Finančni odhodki	183
14. Postavke izkaza poslovnega izida po območnih odsekih	183
15. Davki	184
16. Zunajbilančne postavke	184
17. Posli s povezanimi podjetji	184
18. Upravljanje s finančnimi tveganji	185
19. Dogodki po datumu izdelave bilance stanja	186

Poročilo neodvisnega revizorja

Ključna revizijska zadeva	Naš odziv
Družba ima eno odvisno družbo, KD Group d.d. (»KD Group«), ki preko svojih odvisnih družb med drugim nudi storitve s področja zavarovalništva, upravljanja z nepremičninami in upravljanja z naložbami. V ločenih računovodskih izkazih družba naložbo v odvisno družbo KD Group meri po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrane oslabitve. Na datum vsakokratnega računovodskega poročanja poslovodstvo presoja obstoj indikatorjev, ki bi nakazovali ali je knjigovodska vrednost naložbe v odvisno družbo višja od njene nadomestljive vrednosti. Takšni indikatorji, pri presoji katerih se upošteva tudi poslovanje od KD Group odvisnih družb, so med drugim pomembne izgube, negativni kapital ali poslovanje pod načrtovanim.	Naši revizijski postopki, ki smo jih opravili z vključitvijo naših pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti podjetij, so med drugim vključevali: Ovrednotenje usposobljenosti in neodvisnosti ocenjevalcev vrednosti podjetij, ki so zaposleni v družbi ali ki jih je angažirala družba; · Kritično ovrednotenje ustreznosti metod vrednotenja, ki jih je uporabila družba in njeni notranji ali zunanji ocenjevalci vrednosti podjetij pri določitvi obstoja indikatorjev oslabitev in njihove skladnosti s tržno prakso in relevantnimi standardi računovodskega poročanja;
Ce naložba kaže znamenja oslabitev, družba ocenjuje njeno nadomestljivo vrednosti tako, da ugotavlja višjo od poštene vrednosti zmanjšane za stroške prodaje ali vrednosti pri uporabi. V procesu ugotavljanja nadomestljive vrednosti poslovodstvo uporablja pomembne ocene in presoje, ki so vključene v ocene vrednosti naložbe v odvisno družbo, ki so jih za družbo izvedli notranji ali zunanji ocenjevalci vrednosti podjetij, kot so uporabljene stopnje rasti, diskontne stopnje, načrtovani prihodki in primerljive tržne transakcije. Zaradi okoliščin, opisanih zgoraj, so oslabitve naložb v odvisno družbo ključna revizijska zadeva.	· V primeru obstoja indikatorjev oslabitve smo kritično presojali ključne predpostavke in ocene, ki jih je uporabila družba pri oceni nadomestljive vrednosti naložbe v KD Group. Med drugim smo presojali: uporabljene diskontne stopnje - za posamezno naložbo KD Group smo ocenjevali primernost uporabljene diskontne stopnje, tudi z uporabo zunanjih, neodvisnih virov, primerljive tržne transakcije, ki smo jih primerjali z zunanjimi, neodvisnimi viri. · Ovrednotenje, ali bi izguba zaradi oslabitve posamezne od KD Group odvisne družbe lahko vplivala na oslabitev naložbe, ki jo ima družba v KD Group; · Ovrednotenje zadostnosti in ustreznosti razkritij družbe o uporabljenih ključnih predpostavkah in ocenah uporabljenih pri ocenjevanju nadomestljive vrednosti naložb v odvisne družbe.

-

Bilanca stanja na dan 31. decembra 2018

(v EUR)	Pojasnilo	31.12.2018	31.12.2017
SREDSTVA		68.503.516	68.431.063
Dolgoročna sredstva		68.089.555	68.140.122
Opredmetena osnovna sredstva			50.567
Dolgoročne finančne naložbe	2	68.089.555	68.089.555
Kratkoročna sredstva		413.961	290.029
Kratkoročne finančne naložbe			25.102
Kratkoročne poslovne terjatve	3	131.401	113.908
Denarna sredstva	4	282.560	151.019
Kratkoročne aktivne časovne razmejitve			912
Zunajbilančna sredstva		15.882.629	7.582.691
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV		68.503.516	68.431.063
Kapital	5	31.787.621	33.374.982
Vpoklicani kapital		1.555.967	1.555.967
Kapitalske rezerve		24.318.499	24.780.440
Rezerve iz dobička		5.913.155	5.913.155
Preneseni čisti poslovni izid			1.125.420
Cisti poslovni izid poslovnega leta
Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve
Dolgoročne obveznosti		8.000.000	8.000.000
Dolgoročne finančne obveznosti	6	8.000.000	8.000.000
Kratkoročne obveznosti		28.710.157	27,034,227
Kratkoročne finančne obveznosti	్	28.693.536	27.010.983
Kratkoročne poslovne obveznosti	7	16.621	23.244
Kratkoročne pasivne časovne razmejitve	0	5.738	21,854
Zunajbilančne obveznosti		15.882.629	7.582.691

Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov.

Izkaz poslovnega izida za leto, končano 31. decembra 2018

(v EUR)	Pojasnilo	2018	2017
Cisti prihodki od prodaje	11A		4.196
Drugi poslovni prihodki	11A	17.584	47.270
Kosmati donos iz poslovanja		17.584	51.466
Poslovni odhodki		(232.956)	(356.086)
Stroški blaga, materiala in storitev	11B	(95.804)	(278.697)
Stroški dela		(82.190)	(62.589)
Odpisi vrednosti
Amortizacija		(4.933)	(14.800)
Prevrednotovalni poslovni odhodki		(50.029)
Finančni prihodki		9.602	559
Finančni prihodki iz deležev	12
Finančni prihodki iz danih posojil	12	9.602	559
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev	12
Finančni odhodki		(1.381.591)	(1.385.302)
Finančni odhodki iz oslabitev in odpisov finančnih naložb	13
Finančni odhodki iz finančnih obveznosti	13	(1.381.557)	(1.385.292)
Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti	13	(34)	(10)
Drugi prihodki			1
Drugi odhodki
Poslovni izid pred davki		(1.587.361)	(1.689.362)
Davek iz dobička	15
Odloženi davek	15
Cisti poslovni izid obračunskega obdobja		(1.587.361)	(1.689.362)

Izkaz drugega vseobsegajočega donosa za leto, končano 31. decembra 2018

(v EUR)	2018	2017
Čisti dobičekl(izguba) poslovnega leta	(1.587.361)	(1.689.362)
Spremembe rezerv, nastalih zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti
a Bruto
b Davek
VSEOBSEGAJOČI DONOS V OBDOBJU SKUPAJ	(1.587.361)	(1.689.362)

Izkaz gibanj na kapitalu za leto, končano 31. decembra 2018

(v EUR)	Vpoklicani kapital - osnovni kapital	Kapitalske rezerve - vplačani presežek kapitala	Kapitalske rezerve - splošni prevrednotovalni popravek	Rezerve iz dobička - zakonske rezerve	Rezerve iz dobička - rezerve za lastne delnice	Rezerve iz dobička - lastne delnice	renesen cisti dobiček	Cista izguba poslovnega leta	Skupa
A.2. Stanje 1. 1. 2018	1.555.967	24.632.979	147.461	19.450	6.101.766	(208.061)	1.125.420		33.374.982
B.1. Spremembe lastniškega kapitala - transakcije z lastniki Izplačilo dividend
B.2. Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja								(1.587.361)	(1.587.361)
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja								(1.587.361)	(1.587.361)
B.3. Spremembe v kapitalu Poravnava izgube kot odbitne sestavine kapitala		(314.480) (314.480)	(147.461) (147.461)				(1.125.420) (1.125.420)	1.587.361 1.587.361	-
Stanje 31. 12. 2018	1.555 967	24,318,499		19.450	6.101.766	(208.061)			31.787.621
Bilančni dobiček

Izkaz gibanj na kapitalu za leto, končano 31. decembra 2017

(v EUR)	Vpoklicani kapital - osnovni kapital	Kapitalske rezerve . vplačani presežek kapitala	Kapitalske rezerve - splošni prevrednotovalni popravek	Rezerve iz dobička - zakonske rezerve	Rezerve iz dobička - rezerve za lastne delnice	Rezerve iz dobička - lastne delnice	Preneseni čisti dobiček	Čista izguba poslovnega leta	Skupaj
A.2. Stanje 1. 1. 2017	1.555.967	24.632.979	147,461	19.450	6.101.766	(208.061)	2.814.782		35.064.344

B.1. Spremembe lastniškega kapitala - transakcije z lastniki
Izplačilo dividend

B.2. Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja								(1.689.362)	(1.689.362)
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja								(1.689.362)	(1.689.362)

B.3. Spremembe v kapitalu							(1.689.362)	1.689.362
Poravnava izgube kot odbitne sestavine kapitala							(1.689.362)	1.689.362

Stanje 31. 12. 2017	1.555.967	24.632.979	147,461	19.450	6.101.766	(208.061)	1.125.420		33.374.982
Bilančni dobiček							1.125.420		1.125.420

Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov.

Izkaz denarnih tokov za leto, končano 31. decembra 2018

(v EUR)	Pojasnilo	2018	2017
A. Denami tokovi pri poslovanju
a) Postavke izkaza poslovnega izida		(160.443)	(222 330)
Poslovni prihodki (razen za prevrednotenje)
in finančni prihodki iz poslovnih terjatev	11	17.584	51.467
Poslovni odhodki brez amortizacije (razen za prevrednotenje)
in finančni odhodki iz poslovnih obveznosti	11	(178.027)	(341.297)
Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih
b) Spremembe čistih obratnih sredstev (in časovnih razmejitev, rezervacij ter
odloženih terjatev in obveznosti za davek) poslovnih postavk bilance stanja		(89.321)	(145.203)
Začetne manj končne poslovne terjatve		(67.493)	(106.383)
Začetne manj končne aktivne časovne razmejitve		912	30
Končni manj začetni poslovni dolgovi		(6.623)	(38.910)
Končne manj začetne pasivne časovne razmejitve in rezervacije		(16.117)
c) Pozitivni ali negativni denami izid poslovanju (a + b)		(249.764)	(435.033)
B. Denami tokovi pri investiranju
a) Prejemki pri investiranju		90.309	25.451
Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku drugih, ki se nanašajo na naložbenje		168	451
Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev		45.604
Prejemki od odtujitve finančnih naložb		44.537	25.000
b) Izdatki pri investiranju		(10.000)	(50.000)
Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev
Izdatki za pridobitev finančnih naložb		(10.000)	(50.000)
c) Pozitivni ali negativni denami izid pri investiranju (a + b)		80.309	(54.549)
C. Denami tokovi pri financiranju
a) Prejemki pri financiranju		1.188.000	24.500.300
Prejemki od povečanja finančnih obveznosti	6	1.188.000	24.500.300
b) Izdatki pri financiranju		(887.004)	(53.963.016)
Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje		(626.458)	(1.183.016)
Izdatki za odplačila finančnih obveznosti	6	(260.546)	(22.780.000)
Izdatki za izplačila dividend in drugih deležev v dobičku
c) Pozitivni ali negativni denami izid pri financiranju (a + b)		300.996	537.284
C. Končno stanje denamih sredstev		232 560	151.019
Denami izid v obdobju (seštevek denamih izidov Ac, Bc in Cc)		131.541	77.702
Začetno stanje denarnih sredstev		151.019	73.317

Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov.

Izjava poslovodstva

Upravni odbor družbe KD d.d. v skladu s 60.a členom zakona o gospodarskih družbah zagotavlja, da je letno poročilo KD d.d. za leto 2018, vključno z izjavo o upravljanju, sestavljeno in objavljeno v skladu z zakonom o gospodarskih družbah, zakonom o trgu finančnih instrumentov ter slovenskimi računovodskimi standardi. Upravni odbor družbe KD d.d. je sprejel izkaze in letno poročilo družbe dne 24. aprila 2019.

Upravni odbor družbe:

potrjuje računovodske izkaze družbe KD d. d. in uporabljene računovodske usmeritve ter pojasnila k računovodskim izkazom;
zagotavlja, da je letno poročilo družbe KD d. d. za leto 2018 z vsemi sestavnimi deli sestavljeno v skladu z veljavno zakonodajo in slovenskimi računovodskimi standardi;
potrjuje, da računovodski izkazi družbe KD d. d. predstavljajo resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja družbe in izidov poslovanja za leto 2018;
izjavlja, da so računovodski izkazi družbe KD d. d. pripravljeni ob predpostavki nadaljevanja poslovanja v prihodnosti, da se izbrane računovodske usmeritve dosledno uporabljajo in da so razkrite morebitne spremembe leteh;
je odgovoren za ukrepe za preprečevanje in odkrivanje prevar ter nepravilnosti ter za zagotavljanje ohranjanja vrednosti premoženja družbe KD d. d.

V skladu s 110. členom zakona o trgu finančnih instrumentov člani upravnega odbora družbe KD d. d. izjavljajo:

da je računovodsko poročilo družbe KD d.d. za leto 2018 sestavljeno v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi, ustreznim okvirom računovodskega poročanja ter da daje resničen in pošten prikaz sredstev in obveznosti, finančnega položaja in poslovnega izida družbe KD d. d. ;
da poslovno poročilo družbe KD d.d. za leto 2018 vključuje pošten prikaz razvoja in izidov poslovanja družbe, finančnega položaja, vključno z opisom bistvenih vrst tveganj, ki jim je družba KD d. d. izpostavljena.

Ljubljana, 24. april 2019

Milan Kneževič Aleksander Sekavčnik

Tomaž Butina Namestnik predsednika upravnega odbora

Katarina Valentinčič Istenič Članica upravnega odbora

Matija Gantar Član upravnega odbora

Predsednik upravnega odbora Član upravnega odbora, izvršni direktor

1. Temelji za pripravo računovodskih izkazov

Računovodski izkazi družbe KD d.d. so pripravljeni v skladu z računovodskimi in poročevalskimi zahtevami slovenskih računovodskih standardov in Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1). Temeljni namen slovenskih računovodskih standardov (v nadaljevanju SRS) je upoštevati splošno mednarodno računovodsko prakso, finančno pojmovanje kapitala in zahtevo po realni ohranitvi kapitala. Pri pripravi sta upoštevani temeljni računovodski predpostavki o časovni neomejenosti poslovanja in nastanku poslovnega dogodka. Kakovostne značilnosti računovodskih izkazov temeljijo na razumljivosti, ustreznosti, zanesljivosti in primerljivosti. Upoštevane so bile iste računovodske usmeritve kot v predhodnem letu. Računovodski izkazi so sestavljeni v evrih.

Izvršni direktor družbe KD d.d. je sestavil računovodske izkaze in letno poročilo ter jih predložil v preverbo in potrditev upravnemu odboru. Računovodski izkazi in letno poročilo družbe KD d.d. se lahko pridobijo na sedežu družbe. Konsolidirano letno poročilo Skupine KD je na voljo prav tako na sedežu družbe KD d.d., Dunajska cesta 63, 1000 Ljubljana.

Odseki

Poročanje družbe temelji na območnih odsekih. Območni odsek je prepoznaven sestavni del podjetja, ki se ukvarja s proizvodi oz. storitvami v posebnem gospodarskem okolju; tveganja in donosi, ki se nanašajo nanj, se razlikujejo od tistih v drugih območnih odsekih. Družba razporeja sredstva in obveznosti ter prihodke in odhodke na tri območne odseke: Slovenija, EU in tujina – izven EU.

Prevedbe iz tujih valut

Preračuni postavk sredstev in obveznosti v tujih valutah so na dan bilance stanja opravljeni po referenčnem tečaju Evropske centralne banke.

Tečajne razlike pri nedenarnih postavkah finančnih sredstev in obveznosti se obravnavajo kot sestavni del dobičkov ali izgub iz vrednotenja po pošteni vrednosti. Tečajne razlike pri nedenarnih postavkah finančnih sredstev in obveznosti, ki se merijo po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida kot del dobičkov ali izgub iz vrednotenja po pošteni vrednosti. Tečajne razlike pri nedenarnih postavkah finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, se pripoznajo preko drugega vseobsegajočega donosa.

1.1. Odvisne in pridružene družbe poročajoče družbe

Krovna družba: KD, finančna družba, d. d. Skrajšano ime družbe: KD d. d.¹ Sedež: Dunajska cesta 63, 1000 Ljubljana Telefon: +386 1 582 67 00 Faks: +386 1 518 41 00 E-pošta: [email protected] Spletna stran: www.kd-fd.si Dejavnost: 64.200 – Dejavnost holdingov Pravna oblika: delniška družba Matična številka: 1572016000 Davčna številka: 44030428 Identifikacijska številka za DDV: SI44030428 Vpis v sodni register: Okrožno sodišče v Ljubljani, Srg. 2000/13887 z dne 30. 11. 2000, št. reg. vl. 1/33907/00 Osnovni kapital: 1.555.967,28 EUR Število izdanih delnic: 186.436 Datum ustanovitve: 30. 11. 2000

¹ V letnem poročilu so imena družb ali podjetij ob prvi omembi in ko je navedeno celo ali skrajšano uradno ime, zapisana z oznakami organizacijskih oblik (npr. d. d.), v nadaljevanju besedila pa so oznake zaradi lažjega branja praviloma izpuščene.

Podjetja v skupini

Podjetja v skupini so družbe, v katerih imajo obvladujoča družba in njene odvisne družbe posredno ali neposredno več kot polovico glasovalnih pravic. Odvisne družbe so popolno konsolidirane od dne obvladovanja in izključene iz popolne konsolidacije takoj, ko jih družba ne obvladuje več.

Pridružena podjetja

Pridružene družbe so družbe, v katerih imajo družba in njene odvisne družbe posredno ali neposredno med 20,00% in 50,00% lastništva v kapitalu in pomemben, ne pa prevladujoč vpliv.

Finančne naložbe v podjetja v skupini in pridružena podjetja se v računovodskih izkazih družbe obračunavajo po nabavni vrednosti. Nabavna vrednost se izmeri kot celoto poštenih vrednosti (na datum pridobitve) danih sredstev, nastalih in prevzetih dolgov ter vseh stroškov, ki jih je mogoče neposredno pripisati pridobitvi.

Sestava skupine KD

(v EUR)	Odstotek udelezbe	Velikost kapitala konec leta	Poslovni izid poslovnega leta	Neposredni lastnik na bilančni dan
2018
Odvisna podjetja
KD Group d.d., Ljubljana (redne delnice), Slovenija	78,49	85.464.490	(6.941.733)	KD d.d.
DRI Naložbe d.o.o., Ljubljana, Slovenija	100,00	4.508.043	1.850	KD Group d.d.
Firsthouse Investments Itd, Limassol, Ciper	100,00		(19.051)	KD Group d.d.
Fontes Group d.o.o.o., Beograd, Srbija	100,00	1.585.443	(18.614)	KD Group d.d.
Gradnje inženiring d.o.o., Ljubljana, Slovenija	100,00	1.804.305	(1.080.802)	KD Kvart d.o.o.
KD IT d.d., Ljubljana, Slovenija	100,00	24.261	(139)	KD Kapital d.o.o.
KD Kapital d.o.o., Ljubljana, Slovenija	100,00	1.345.385	978.471	KD Group d.d.
KD Kvart d.o.o., Ljubljana, Slovenija	100,00	2.357.613	(1.149.499)	KD Group d.d.
Projektor d.o.o., Maribor, Slovenija	100,00	132.664	7.365	KD Kvart d.o.o.
Sumijev kvart d.o.o., Ljubljana, Slovenija	100,00	5.102.099	97.761	KD Group d.d.
Odvisna podjetja preko Adriatic Slovenica d.d.
Adriatic Slovenica d.d., Koper, Slovenija	100,00	95.176.253	8.855.626	KD Group d.d.
Agent d.o.o., Izola, Slovenija	100,00	191.986	97.922	Adriatic Slovenica d.d.
KD Fondovi d.o.o., Skopje, Makedonija	94,60	293.387	77.059	KD Skladi d.o.o
KD Locusta Fondovi d.o.o., Zagreb, Hrvaška	90,00	897.858	202.747	KD Skladi d.o.o
KD Skladi d.o.o., Ljubljana, Slovenija	100,00	10.397.697	1.859.269	Adriatic Slovenica d.d
Prospera d.o.o., Koper, Slovenija	100,00	3.882.377	40.338	Adriatic Slovenica d.d
Viz d.o.o., Koper, Slovenija	100,00	77.248	40.480	Adriatic Slovenica d.d.
Zdravje AS d.o.o., Koper, Slovenija	100,00	196.628	(132.015)	Adriatic Slovenica d.d.
Pridružena podjetja
Seaway Design d.o.o., v stečaju, Slovenija	47,50			KD Group d.d.
Seaway Technologies s.r.l., Slovenija	47,50			KD Group d.d.
SRC d.o.o., Slovenija	34,80	4.220.703	939.907	KD IT d.d.
Pridružena podjetja preko Adriatic Slovenica d.d.
Nama d.d., Slovenija	48,58	10.165.533	112.989	Adriatic Slovenica d.d.
Medifit d.o.o., Slovenija	48,00	109.423	(148.531)	Adriatic Slovenica d.d.

V letu 2018 je Skupina KD likvidirala odvisni družbi Manta Marine in Permanens d.o.o. – v likvidaciji. Družba KD IT d.o.o. se je pripojila k družbi Adriatic Slovenica d.d. Prodani sta bili pridruženi družbi Mlekarna Celeia d.o.o. in Tovarna olja Gea. Družba Adriatic Slovenica d.d. je pridobila 48 % delež v novoustanovljeni družbi Medifit d.o.o. Družba KD Kapital d.o.o. je ustanovila delniško družbo KD IT d.d., katere 100 % lastnik je.

Družba KD Skladi d.o.o. je pridobila dodatni 10% delež v hrvaški družbi za upravljanje KD Locusta Fondovi d.o.o.

(v EUR)	Odstotek udelezbe	Velikost kapitala konec leta	Poslovni izid poslovnega leta	Neposredni lastnik na bilančni dan
2017
Odvisna podjetja
KD Group d.d., Ljubljana (redne delnice), Slovenija	78,49	92.406.228	406.201	KD d.d.
Adriatic Slovenica d.d., Koper, Slovenija	100,00	96.891.941	11.449.397	KD Group d.d.
Agent d.o.o., Izola, Slovenija	100,00	34.066	(399)	Adriatic Slovenica d.d.
DRI Naložbe d.o.o., Ljubljana, Slovenija	100,00	4.511.159	2.192	KD Group d.d.
Firsthouse Investments Itd, Limassol, Ciper	100,00	(280.891)	(555.796)	KD Group d.d.
Fontes Group d.o.o., Beograd, Srbija	100,00	1.594.949	(25.832)	KD Group d.d.
Gradnje inženiring d.o.o., Ljubljana, Slovenija	100,00	2.868.870	(69.000)	KD Kvart d.o.o.
KD Fondovi d.o.o., Skopje, Makedonija	94,60	222.726	75.334	KD Skladi d.o.o.
KD IT d.o.o., Ljubljana, Slovnenija	100,00	3.389.304	11.898	Adriatic Slovenica d.d.
KD Kapital d.o.o., Ljubljana, Slovenija	100,00	951.342	(586.215)	KD Group d.d.
KD Kvart d.o.o., Ljubljana, Slovenija	100,00	3.668.982	161.868	KD Group d.d.
KD Locusta Fondovi d.o.o., Zagreb, Hrvaška	80,00	996.405	265.164	KD Skladi d.o.o.
KD Skladi d.o.o., Ljubljana, Slovenija	100,00	9.954.728	2.026.947	Adriatic Slovenica d.d.
000 Kredo Group, Taškent, Uzbekistan	99,97			000 Sarbon Invest
Manta Marine, Road Town, BVI	100,00	147.906	(481.614)	Firsthouse Investments Itch
Permanens d.o.o. - v likvidaciji, Zagreb, Hrvaška	100,00	4.342	952	Adriatic Slovenica d.d
Projektor d.o.o., Maribor, Slovenija	100,00	97.894	15.566	KD Kvart d.o.o.
Prospera d.o.o., Koper, Slovenija	100,00	4.883.376	46.209	Adriatic Slovenica d.d.
000 Sarbon Invest, Taškent, Uzbekistan	100,00			KD Group d.d.
Sumijev kvart d.o.o., Ljubljana, Slovenija	100,00	5.004.342	145.792	KD Group d.d.
Viz d.o.o., Koper, Slovenija	100,00	6.763	(55.738)	Adriatic Slovenica d.d.
Zdravje AS d.o.o., Koper, Slovenija	100,00	228.643	(189.490)	Adriatic Slovenica d.d.
Pridružena podjetja
Mlekarna Celeia d.o.o., Slovenija	25,99	11.409.975	510.651	KD Kapital d.o.o.
Nama d.d., Slovenija	48,58	10.205.368	214.287	Adriatic Slovenica d.d.
Seaway Design d.o.o., v stečaju, Slovenija	47,50			KD Group d.d.
Seaway Technologies s.r.l., Slovenija	47,50			KD Group d.d.
SRC d.o.o., Slovenija	34,80	3.923.048	1.367.789	KD Kapital d.o.o.
Tovarna olja Gea d.d., Slovenija	26,90	11.473.540	154.586	Adriatic Slovenica d.d., KD Kapital d.o.o.

V letu 2017 je Skupina KD prodala, likvidirala naslednje naložbe v odvisne družbe: Vaš partner d.o.o. – v likvidaciji, , Vrtnarstvo Celje d.o.o. – v stečaju in .AS Neživotno osiguranje ado – v likvidaciji, Beograd.

Družba KD Skladi d.o.o. je pridobila dodatni 10% delež v hrvaški družbi za upravljanje KD Locusta Fondovi d.o.o.

1.2. Opredmetena osnovna sredstva

Opredmetena osnovna sredstva so sredstva, ki jih ima družba zato, da jih uporablja pri opravljanju storitev, jih daje v najem drugim ali uporablja za pisarniške namene ter jih bo pričakovano uporabljala v več kot enem obračunskem obdobju.

Po začetnem pripoznanju se izkazujejo po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve (model nabavne vrednosti). Nabavna vrednost zajema njihovo nakupno ceno, uvozne carine ter nepovratne dajatve ter neposredne stroške usposobitve za uporabo. Pozneje nastali stroški, ki so povezani z opredmetenimi osnovnimi sredstvi, povečujejo njihovo nabavno vrednost le, če povečujejo prihodnje koristi v primerjavi s prej ocenjenimi in jih je mogoče zanesljivo izmeriti. Stroški vzdrževanja in popravil se izkazujejo v izkazu poslovnega izida v obdobju, ko so nastali.

Pripoznanje knjigovodske vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev se odpravi ob odtujitvah ali ker od njih ni več mogoče pričakovati koristi. Dobički ali izgube, ki izhajajo iz odprave pripoznanja posameznega sredstva in se izračunajo na podlagi razlike med čistim donosom ob odtujitvi in knjigovodsko vrednostjo sredstev, se izkazujejo med prevrednotovalnimi prihodki ali poslovnimi odhodki.

Knjigovodska vrednost opredmetenih osnovnih sredstev ne sme presegati njihove nadomestljive vrednosti. Kot nadomestljiva vrednost se šteje poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje ali vrednost pri uporabi, odvisno od tega, katera je večja. Samo če je nadomestljiva vrednost manjša od njegove knjigovodske vrednosti, se njegova knjigovodska vrednost zmanjša na njegovo nadomestljivo vrednost. Takšno zmanjšanje je izguba zaradi oslabitve, ki se pripozna v izkazu poslovnega izida.

Izgube zaradi oslabitve se razveljavijo, kadar in zgolj kadar se je spremenila ocena, uporabljena za ugotovitev nadomestljive vrednosti opredemetenega osnovnega sredstva, potem ko je bila pripoznana zadnja izguba zaradi oslabitve. V takšnem primeru se knjigovodska vrednost sredstva poveča na njegovo nadomestljivo vrednost. Takšno povečanje je razveljavitev izgube zaradi oslabitve, ki se pripozna v izkazu poslovnega izida.

Opredmetena osnovna sredstva so računalniška oprema, druga oprema in drobni inventar. Kot opredmetena osnovna sredstva, usposobljena za uporabo, se šteje tudi drobni inventar, katerega doba uporabnosti je daljša od enega leta in katerega posamična vrednost ne presega vrednosti 500 evrov.

Amortizacija

Podjetje v okviru ocenjene dobe uporabnosti posameznega neopredmetenega sredstva in opredmetenega osnovnega sredstva dosledno razporeja njegov amortizirljivi znesek med posamezna obračunska obdobja kot tedanjo amortizacijo. Podjetje uporablja metodo enakomernega časovnega amortiziranja. Amortizacija se obračunava posamično.

1.3. Finančne naložbe

Finančne naložbe so sestavni del finančnih inštrumentov podjetja in so finančna sredstva, ki jih ima družba, da bi z donosi, ki izhajajo iz njih, povečevala svoje finančne prihodke. Finančno sredstvo je vsako sredstvo, ki je denar, kapitalski inštrument drugega podjetja ali pogodbena pravica prejeti denar ali finančno sredstvo drugega podjetja.

Finančna naložba se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripozna kot finančno sredstvo, če:

a) je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z njo,
b) je mogoče nabavno vrednost zanesljivo izmeriti.

Finančne naložbe se pri začetnem pripoznanju razvrstijo v:

finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida,
finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo,
finančne naložbe v posojila ali
za prodajo razpoložljiva finančna sredstva.

Po pošteni vrednosti se izkazujejo finančne naložbe, izmerjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida in za prodajo razpoložljive finančne naložbe. Finančne naložbe v kapitalske instrumente, za katere ni objavljena cena na delujočem trgu in katerih poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti, se izmerijo po nabavni vrednosti in letno presoja znamenja oslabitve. Posojila in terjatve ter finančna sredstva v posesti do zapadlosti so izkazani po odplačni vrednosti.

Poštena vrednost je znesek, s katerim je mogoče zamenjati sredstvo med dobro obveščenima in voljnima strankama v premišljenem poslu. Za kotirajoče finančne inštrumente, za katere obstaja cena na delujočem trgu, se poštena vrednost ugotavlja kot zmnožek enot finančnega inštrumenta in kotirajoče tržne cene (zaključni tržni tečaj). V primeru neobstoja aktivnega trga se izračuna pošteno vrednost finančnih sredstev z uporabo različnih tehnik vrednotenja. Te vključujejo uporabo transakcij med dobro obveščenimi strankami, metode diskontiranih denarnih tokov in druge tehnike vrednotenja, ki jih ponavadi uporabljajo udeleženci na trgu. Metode vrednotenja obsegajo uporabo zadnjega posla med obveščenima in voljnima strankama, če je na voljo, primerjavo s trenutno pošteno vrednostjo drugega instrumenta, ki ima podobne bistvene lastnosti, in metoda diskontiranih denarnih tokov.

Finančne naložbe v posojila in finančne naložbe v posesti do zapadlosti pa se pripoznajo po datumu poravnave. Vsa finančna sredstva, katerih poštena vrednost se ne pripoznava v izkazu poslovnega izida, se začetno pripoznajo po pošteni vrednosti s prištetimi stroški posla.

Pripoznanje finančnega sredstva v družbi se odpravi, če se pravice do koristi, določeni v pogodbi, izrabijo, če ugasnejo ali če se prenesejo skoraj vsa tveganja in koristi, povezani z lastništvom finančnega sredstva. Ravno tako se pripoznavanje finančnega sredstva odpravi, če družba sicer ni prenesla tveganj in koristi, povezanih z lastništvom finančnega sredstva, ga pa ne obvladuje več. Šteje se, da družba ne obvladuje več finančnega sredstva, če ima prevzemnik dejansko sposobnost prodati finančno sredstvo v njegovi celoti neki nepovezani tretji osebi in je zmožen izvršiti to svojo sposobnost enostransko in brez nalaganja dodatnih omejitev za prenos.

Poštena vrednost je znesek, s katerim je mogoče zamenjati sredstvo med dobro obveščenima in voljnima strankama v premišljenem poslu.

Prevrednotenje finančnih naložb je sprememba njihove knjigovodske vrednosti, ne pa sprememba zaradi pripisa pogodbenih obresti ali sprememb glavnice. Pojavi se predvsem kot prevrednotenje zaradi njihove okrepitve, oslabitve ali odprave oslabitve. Prevrednotenje finančnih naložb se opravi na dan bilanciranja. Finančne naložbe, izražene v tuji valuti, se na dan bilanciranja preračunajo po referenčnem tečaju Evropske centralne banke. Preračuni finančnih sredstev, izraženih v tujih valutah, ki so denarne postavke, se pripoznajo v poslovnem izidu. Preračuni ostalih finančnih sredstev, izraženih v tujih valutah, se pripoznajo v skladu z njihovo razvrstitvijo.

1.3.1. Naložbe v odvisna podjetja in pridružena podjetja

Finančne naložbe v podjetja v skupini in pridružena podjetja se v računovodskih izkazih družbe obračunavajo po nabavni vrednosti. Nabavno vrednost se izmeri kot celoto poštenih vrednosti (na datum pridobitve) danih sredstev, nastalih in prevzetih dolgov ter vseh stroškov, ki jih je mogoče neposredno pripisati pridobitvi.

Po začetnem pripoznanju družba na dan bilance stanja preverja, ali obstaja kak nepristranski dokaz o morebitni oslabljenosti finančne naložbe. Če tak dokaz obstaja, se naložbo oslabi.

Nepristranski dokazi o oslabitvi naložbe v odvisno in pridruženo podjetje so predvsem:

pomembne finančne težave družbe,
izmerljivo zmanjšanje ocenjenih prihodnjih denarnih tokov,
slabši rezultati poslovanja, povečanje izgub iz poslovanja,
znižanje vrednosti sredstev družbe.

V primeru obstoja dokazov o oslabitvi naložbe se znesek izgube zaradi oslabitve izmeri kot razlika med knjigovodsko in nadomestljivo vrednostjo naložbe.

1.3.2. Finančne naložbe v posojila

Posojila so neizpeljana finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili, ki ne kotirajo na borznem trgu. Merijo se po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti. Povečujejo se s posojanjem sredstev, dobavo blaga ali storitev drugim, kadar družba nima namena trgovati z njimi.

V bilanci stanja se izkazujejo kot dolgoročne in kratkoročne finančne naložbe. Posojila, ki zapadejo v plačilo v dobi, krajši od enega leta, se razvrstijo med kratkoročne finančne naložbe.

1.3.3. Slabitev finančnih sredstev, vrednotenih po odplačni vrednosti

Družba na dan bilance stanja oceni, ali obstaja kak nepristranski dokaz o morebitni oslabljenosti finančnega sredstva, vrednotenega po odplačni vrednosti (finančne naložbe v posesti do zapadlosti, posojila, terjatve). Izgube zaradi oslabitve se pripoznajo, če obstajajo objektivni dokazi o oslabitvi zaradi dogodka(-ov) po začetnem pripoznanju finančnih sredstev, ki vpliv(-jo) na ocenjene prihodnje denarne tokove finančnega sredstva. Nepristranski dokazi o morebitni oslabljenosti finančnega sredstva se nanašajo na pokazatelje, ki bi nakazovali znižanje prihodnjih denarnih tokov, in sicer:

pomembne finančne težave izdajatelja oz. dolžnika,
prekinitev pogodbe,
verjetnost, da bo šel dolžnik v stečaj oz. se bo drugače finančno reorganiziral,
ustavljeno trgovanje z vrednostnimi papirji izdajatelja s finančnimi težavami,
če podatki kažejo, da obstajajo merljivi dokazi o zmanjšanju prihodnjih denarnih tokov glede na denarne tokove ob začetnem pripoznanju ipd.

Poslovodstvo pri tem uporablja ocene, ki temeljijo na izgubah, ugotovljenih v preteklosti. Metodologija in predpostavke, ki se uporabljajo pri določitvi zneskov in datumov denarnih tokov, se tekoče preverjajo, da bi se odpravljale razlike med ocenjenimi in dejanskimi podatki.

Ce obstaja objektivni dokaz, da je nastala izguba zaradi oslabitve, se njen znesek izmeri kot razliko med knjigovodsko vrednostjo sredstva in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov sredstva, diskontiranih po prvotni efektivni obrestni meri finančnega sredstva. Izguba zaradi oslabitev se pripozna v izkazu poslovnega izida.

1.4. Terjatve

Terjatve so na premoženjskopravnih in drugih razmerjih zasnovane pravice zahtevati od določene osebe plačilo dolga, dobavo kakih stvari ali opravitev kake storitve.

Terjatve se pojavljajo večinoma do kupcev ali drugih financerjev prodanih proizvodov in opravljenih storitev, lahko pa tudi do dobaviteljev prvin poslovnega procesa, do zaposlencev, do financerjev in do uporabnikov finančnih naložb.

Terjatve so lahko dolgoročne ali kratkoročne. Kratkoročne terjatve se predvidoma udenarijo v letu dni. Terjatve vsebujejo terjatve do kupcev, druge terjatve v zvezi s prihodki od poslovanja in druge terjatve. Terjatve se razčlenjujejo na tiste, ki se nanašajo na podjetja v skupini, pridružena podjetja in druge.

Terjatev se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja na podlagi ustreznih listin pripozna kot sredstvo, ko se začnejo obvladovati nanjo vezane pogodbene pravice. Terjatve vseh vrst se ob začetnem pripoznavanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo poplačane. Prvotne terjatve se lahko kasneje povečajo ali pa ne glede na prejeto plačilo ali drugačno poravnavo tudi zmanjšajo za vsak znesek, utemeljen s pogodbo.

Poslovne terjatve so najprej pripoznane po pošteni vrednosti, nato pa se praviloma merijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti, zmanjšani za slabitve. Poslovne terjatve so oslabljene, če obstajajo nedvoumni pokazatelji, da je vnovčljivost terjatev vprašljiva zaradi npr. dolžnikove nelikvidnosti (blokada transakcijskega računa), uvedbe prisilne poravnave ali stečaja. Če taki dokazi obstajajo, je pri terjatvah, izkazanih po odplačni vrednosti, potrebno preveriti, ali je nastala izguba zaradi oslabitve, ki se pripozna v poslovnem izidu kot finančni odhodek. Izguba zaradi oslabitve je znesek, za katerega knjigovodska vrednost presega nadomestljivo vrednost terjatve. Nadomestljiva vrednost poslovnih terjatev, izkazanih po odplačni vrednosti, se izračuna kot sedanja vrednost pričakovanih prihodnjih denarnih tokov, razobrestenih po izvirni efektivni obrestni meri. Slabitve poslovnih terjatev so izkazane kot prevrednotovalni poslovni odhodek v izkazu poslovnega izida.

Terjatve, izražene v tuji valuti, se na dan bilanciranja preračunajo po referenčnem tečaju Evropske centralne banke, povečanje (zmanjšanje) terjatev iz tega naslova pa povečuje finančne prihodke (odhodke).

1.5. Denarne postavke

V družbi se kot denar in denarni ustrezniki izkazujejo gotovina, knjižni denar in depoziti pri bankah z ročnostjo vezave do treh mesecev. Izkazujejo se po odplačni vrednosti.

1.6. Kapital

Kapital odraža lastniško financiranje podjetja in je z vidika podjetja njegova obveznost do lastnikov, ki zapade v plačilo, če podjetje preneha delovati. Opredeljen je, ne samo z zneski, ki so jih lastniki vložili v podjetje, temveč tudi z zneski, ki so se pojavili pri poslovanju podjetja. Zmanjšujejo ga izguba pri poslovanju in izplačila.

Rezerve so namensko opredeljeni del čistega dobička, ki služi poravnavanju možnih izgub v prihodnjih letih in kupovanju lastnih delnic.

Rezerve za lastne delnice se morajo sprostiti in se lahko sprostijo samo, če so bile lastne delnice odtujene ali umaknjene.

Vse sestavine kapitala izven osnovnega kapitala pripadajo lastnikom osnovnega kapitala v sorazmerju z njihovimi lastniškimi deli osnovnega kapitala.

Lastne delnice družbe vključno s stroški, ki se nanašajo neposredno na njihovo pridobitev, zmanjšujejo kapital družbe. Ob odtujitvi lastnih delnic se vsi dobički ali izgube poračunajo direktno v kapitalu.

Dividende na navadne delnice se pripoznajo kot obveznost z dnem, ko njihovo izplačilo potrdi skupščina lastnikov družbe.

1.7. Finančne in poslovne obveznosti

Dolgoročni dolgovi so pripoznane obveznosti v zvezi s financiranjem lastnih sredstev, ki jih je treba v obdobju, daljšem od leta dni, vrniti oziroma poravnati, zlasti v denarju. Kratkoročni dolgovi pa so tisti, ki jih je treba poravnati v roku leta dni.

Dolgovi so lahko finančni ali poslovni. Finančni dolgovi so dobljena posojila na podlagi posojilnih pogodb in so lahko dolgoročni ali kratkoročni. Med kratkoročnimi dolgovi se izkazujejo tudi dolgovi do zaposlencev, države in drugi dolgovi.

Dolgovi se pripoznajo kot obveznost, če je verjetno, da se bodo zaradi njegove poravnave zmanjšali dejavniki, ki omogočajo gospodarske koristi in je znesek za njegovo poravnavo mogoče zanesljivo izmeriti. Finančni in poslovni dolgovi se pripoznajo kot obveznost, ko ob upoštevanju pogodbenega datuma ali datuma prejemkov oz. prejemov in z njimi povezanih obračunov nastane obveznost, določena v pogodbi ali drugem pravnem aktu.

Dolgovi so v začetku izkazani z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin ob njihovem nastanku, ki v primeru finančnih dolgov dokazujejo prejem denarnih sredstev, v primeru poslovnih dolgov pa prejem kakega proizvoda ali storitve ali opravljeno delo oz. obračunani strošek ali odhodek, ob predpostavki, da upniki zahtevajo njihovo poplačilo.

Dolgovi se praviloma merijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti. Odplačna vrednost dolga je znesek, s katerim se dolg izmeri ob začetnem pripoznanju, zmanjšan za odplačilo glavnice, povečan oz. zmanjšan za nabrano odplačilo razlike med začetnim in v plačilo zapadlim zneskom.

Dolgovi, izraženi v tuji valuti, se na dan bilanciranja preračunajo po referenčnem tečaju Evropske centralne banke.

Pripoznanja dolgov se odpravijo, če je obveznost, določena v pogodbi ali drugem pravnem aktu, izpolnjena, razveljavljena ali zastarana.

Stroški izposojanja so finančni odhodki.

1.8. Kratkoročne časovne razmejitve

Kratkoročne časovne razmejitve so terjatve ali druga sredstva ter obveznosti, ki se bodo po predvidevanjih pojavili v letu dni in katerih nastanek je verjeten, velikost pa zanesljivo ocenjena. Kratkoročne časovne razmejitve so lahko usredstvene (aktivne) ali udolgovljene (pasivne) časovne razmejitve. Aktivne časovne razmejitve je mogoče obravnavati kot terjatve oziroma dolgove v širšem pomenu. Terjatve in obveznosti se nanašajo na znane ali neznane stranke, do katerih bodo v letu dni nastale prave terjatve in dolgovi.

Na dan bilanciranja se preverja realnost postavk aktivnih časovnih razmejitve, ki morajo biti utemeljene, postavke pasivnih časovnih razmejitev pa ne skrivajo rezerv. Postavke se prenašajo v izkaz poslovnega izida po načelu upoštevanja nastanka poslovnih dogodkov.

Aktivne časovne razmejitve

Pasivne časovne razmejitve

Pasivne kratkoročne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno vnaprej vračunane stroške oziroma kratkoročno vnaprej vračunane odhodke in kratkoročno odložene prihodke. Izkazujejo se v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ki dokazujejo njihov nastanek in obstoj.

1.9. Odloženi davek

Odloženi davek je namenjen pokrivanju začasne razlike, ki nastane med knjigovodsko vrednostjo sredstev in obveznosti do virov sredstev in davčno vrednostjo po metodi obveznosti po bilanci stanja. So bodisi obdavčljive začasne razlike ali odbitne začasne razlike. Terjatve in obveznosti za odloženi davek se v knjigovodskih razvidih in računovodskih izkazih pripoznajo za pomembne zneske. Znesek je pomemben, če bi opustitev njegovega pripoznanja lahko vplivala na poslovne odločitve uporabnikov, ki temeljijo na računovodskih izkazih.

Terjatve za odloženi davek za odbitne začasne razlike so pripoznane, če je verjetno, da bodo začasne razlike odpravljene v predvidljivi prihodnosti in bo na razpolago obdavčljivi dobiček, tako da bo mogoče izrabiti obdavčljive razlike.

Obveznosti za odloženi davek se pripozna, če se sredstva prevrednotijo, pri obračunu davka pa se ne opravijo ustrezne prilagoditve.

Učinki pripoznavanja terjatev ali obveznosti za odloženi davek se pripoznavajo kot prihodek ali odhodek v izkazu poslovnega izida družbe, razen kadar se davek pojavi iz poslovnega dogodka, ki se je pripoznal direktno v kapitalu in se evidentira v breme presežka iz prevrednotenja in ne vpliva na poslovni izid podjetja.

Terjatve in obveznosti za odloženi davek se lahko pobotajo, če ima podjetje zakonsko pravico pobotati odmerjene terjatve za davek in odmerjene obveznosti za davek ter se terjatve in obveznosti za odloženi davek nanašajo na davek iz dobička, ki pripada isti davčni oblasti.

1.10. Prihodki

Prihodki so povečanja gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki povečanja sredstev ali zmanjšanja dolgov. Prek poslovnega izida vplivajo na velikost kapitala. Prihodki se pripoznajo, če je povečanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano s povečanjem sredstev ali z zmanjšanjem dolga in je to povečanje mogoče zanesljivo izmeriti.

Prihodki se razčlenjujejo na poslovne prihodke, finančne prihodke in druge prihodke. Razčlenjujejo se tudi na prihodke, ustvarjene v razmerjih do podjetij v skupini, pridruženih, drugih povezanih podjetij in drugih podjetij.

Poslovni prihodki so prihodki od prodaje in drugi poslovni prihodki. Prihodke od prodaje sestavljajo vrednosti prodanih storitev v obračunskem obdobju. Pripoznajo se v obračunskem obdobju, v katerem je storitev delno ali v celoti opravljena.

Finančni prihodki so prihodki iz deležev, posojil in terjatev in se pojavljajo v zvezi s finančnimi naložbami in terjatvami. Razčlenjujejo se na finančne prihodke, ki niso odvisni od poslovnega izida (obresti), in prihodke, ki so odvisni od poslovnega izida drugih (dividende, deleži v dobičku). Obresti se obračunavajo v sorazmerju s pretečenim obdobjem ter glede na neodplačani del glavnice in veljavno obrestno mero. Prihodki od dividend se pripoznajo, ko družba pridobi pravico do izplačila.

1.11. Stroški

Stroški materiala in storitev so stroški tistega materiala in storitev, ki se porabljajo pri nastajanju poslovnih učinkov in se pojmujejo kot neposredni stroški, ter tudi stroški, ki nimajo takšne narave in se pojmujejo kot posredni stroški. Stroški materiala in storitev se pripoznavajo na podlagi listin, ki dokazujejo, da so praviloma povezani z nastalimi gospodarskimi koristmi.

Ocenjeni znesek vnaprej vračunanih stroškov materiala in storitev se izkazuje v postavkah, v katerih bi se sicer izkazovali takšni dejanski stroški materiala in storitev. Stroški se krijejo v breme ustrezne postavke pasivnih časovnih razmejitev.

Stroški materiala in storitev se razvršajo po izvirnih vrstah.

Stroški materiala so stroški osnovnega in pomožnega materiala ter stroški porabljene energije. Stroški storitev so stroški prevoznih storitev, komunalnih storitev, telekomunikacijskih storitev, najemnin, zavarovalnih premij, storitev plačilnega

prometa, stroški storitev nastalih s fizičnimi osebami, razen iz delovnega razmerja, stroški intelektualnih storitev in drugi stroški storitev.

Stroški amortizacije so zneski nabavne vrednosti neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev, ki v posameznih obračunskih obdobjih prehajajo iz teh sredstev v nastajajoče poslovne učinke.

1.12. Stroški dela in stroški povračil zaposlenim

Stroški dela in stroški povračil zaposlencem so vse oblike poplačil, ki jih podjetje daje zaposlenim v zameno za njihovo službovanje in jih podjetje obravnava kot svoje stroške dela ali kot deleže v razširjenem dobičku pred predstavitvijo dobička v izkazu poslovnega izida. Z zaslužki so lahko povezane tudi dajatve, ki povečujejo stroške podjetja ali deleže zaposlenih v razširjenem dobičku.

Družba na bilančni presečni dan vkalkulira stroške neizkoriščenih dopustov. Družba meri pričakovane stroške nabiranja plačanih odsotnosti kot dodatni znesek, za katerega se pričakuje, da ga bo plačalo zaradi neizrabljene pravice, ki se je nabrala do datuma bilance stanja.

Obračunavajo se skladno z zakonom, kolektivno pogodbo, splošnim aktom podjetja in pogodbo o zaposlitvi.

1.13. Odhodki

Odhodki so zmanjšanja gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki zmanjšanja sredstev oziroma povečanja dolgov ter prek poslovnega izida vplivajo na velikost kapitala.

Odhodki se razčlenjujejo na poslovne, finančne in druge odhodke. Razčlenjujejo se tudi na tiste, ki se pojavljajo v zvezi s poslovnimi učinki odvisnih, pridruženih in drugih podjetij.

Finančni odhodki so odhodki za financiranje in odhodki za naložbenje. Odhodki za financiranje so predvsem obresti, odhodki za naložbenje pa imajo naravo prevrednotovalnih finančnih odhodkov. Le ti se pojavljajo v zvezi s finančnimi naložbami zaradi njihove oslabitve, če zmanjšanje njihove vrednosti ni krito s presežkom iz prevrednotenja kapitala.

Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano z zmanjšanjem sredstva ali s povečanjem dolga in je to zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti. Finančni odhodki se pripoznajo ob obračunu ne glede na plačila, ki so povezana z njimi.

1.14. Davek iz dobička

Davek iz dobička je obračunan na temelju prihodkov in odhodkov, ki so vključeni v izkaz poslovnega izida v skladu z veljavno davčno zakonodajo. Davčna stopnja v letu 2018 in nalsednjih letih znaša 19 %.

1.15. Izkaz gibanja kapitala

Izkaz gibanja kapitala je temeljni računovodski izkaz, v katerem so resnično in pošteno prikazane spremembe sestavin kapitala za prikazano obračunsko obdobje. Izkaz gibanja kapitala je sestavljen tako, da posamično prikazuje vse sestavine kapitala, zajete v bilanco stanja.

1.16. Izkaz denarnih tokov

Izkaz denarnih tokov je temeljni računovodski izkaz, v katerem so resnično in pošteno prikazane spremembe stanja denarnih sredstev in njihovih ustreznikov za prikazano obračunsko obdobje. Izkaz denarnih tokov je sestavljen po posredni metodi (različica II). V tem izkazu so izkazani denarni tokovi v obdobju, nastali pri poslovanju, naložbenju in financiranju. Denarni tokovi so v izkazu denarnih tokov predstavljeni v nepobotanih zneskih. Podatki iz izkaza denarnih tokov izvirajo iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida z upoštevanjem ustreznih prilagoditev za obračunske postavke, ki ne predstavljajo denarnih tokov. Denarni tokovi pri poslovanju se pridobijo z dopolnjevanjem postavk poslovnih prihodkov in poslovnih odhodkov (brez prevrednotovalnih) ter finančnih prihodkov iz poslovnih terjatev in finančnih odhodkov iz poslovnih obveznosti (brez prevrednotovalnih) iz izkaza poslovnega izida s spremembami terjatev, časovnih razmejitev, rezervacij, poslovnih obveznosti in odloženih davkov v obdobju. Denarni tokovi iz naložbenja in financiranja se pridobijo iz glavne knjige in analitičnih evidenc. Prejemki in izdatki za neopredmetena dolgoročna sredstva, opredmetena osnovna sredstva, naložbene nepremičnine in finančne naložbe so izračunani na podlagi spremembe knjigovodske vrednosti in korigirani za znesek amortizacije ter povečani oziroma zmanjšani za dobičke ali izgube pri prodaji.

1.17. Izkaz vseobsegajočega donosa

Izkaz vseobsegajočega donosa je računovodski izkaz, v katerem so resnično in pošteno prikazane sestavine izkaza poslovnega izida za obdobja, za katera se sestavlja, ter drugega vseobsegajočega donosa. Drugi vseobsegajoči donos vsebuje tiste postavke prihodkov in odhodkov, ki niso pripoznane v poslovnem izidu, vplivajo pa na velikost lastniškega kapitala. Celotni vseobsegajoči donos so spremembe kapitala v obdobju, ki so posledica poslov z lastniki.

1.18. Spremembe standardov

S 1. 1. 2019 se bodo pričeli uporabljati spremenjeni Slovenski računovodski standardi.

Opredmetena osnovna sredstva

Najemnik na datum začetka najema pripozna opredmeteno osnovno sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, in obveznost iz najema. Opredmeteno osnovno sredstvo, pridobljeno na podlagi najema, je sestavni del opredmetenih osnovnih sredstev najemodajalca.

Njegova nabavna vrednost zajema:

znesek začetnega merjenja obveznosti iz najema;
plačila najemnine, ki so bila izvedena na datum začetka najema ali pred njim, zmanjšana za prejete spodbude za najeme;
začetne neposredne stroške;
oceno stroškov, ki bodo nastali najemniku pri demontaži ali odstranitvi sredstva, ki je predmet najema, obnovitvi mesta, na katerem se nahaja, ali vrnitvi sredstva, ki je predmet najema, v stanje, kot ga zahtevajo pogoji najema.

Najemnik na datum začetka najema izmeri obveznost iz najema po sedanji vrednosti najemnin, ki na ta dan še niso plačane. Pri izračunu sedanje vrednosti najemnin je diskontna mera z najemom povezana obrestna mera, če jo je mogoče določiti, v nasprotnem primeru pa predpostavljena obrestna mera za izposojanje, ki jo mora plačati najemnik.

Družba ob sklenitvi pogodbe oceni, ali gre za najemno pogodbo. Pogodba je najemna pogodba, če se z njo prenaša pravica do obvladovanja uporabe identificiranega sredstva za določeno obdobje v zameno za nadomestilo.

Trajanje najema je obdobje, v katerem najema ni mogoče odpovedati, skupaj z:

obdobjem, za katero velja možnost podaljšanja najema, če je precej gotovo, da bo najemnik to možnost izrabil;
obdobje, za katero velja možnost odpovedi najema, če je precej gotovo, da najemnik te možnosti ne bo izrabil.

Najemnik po datumu začetka najema meri obveznost iz najema tako, da:

poveča knjigovodsko vrednost, kar odraža obrestovanje obveznosti iz najema;
zmanjša knjigovodsko vrednost, kar odraža izvedena plačila najemnine; in
ponovno izmeri knjigovodsko vrednost, ki mora odražati ponovne ocene ali spremembe najema ali spremembe po vsebini nespremenljivih najemnin.

Kratkoročnih najemov in najemov, pri katerih je sredstvo, ki je predmet najema majhne vrednosti, se ne pripozna kot sredstvo, ampak se pripozna najemnine, povezane s temi najemi, kot odhodke na podlagi enakomerne časovne metode skozi celotno trajanje najema. Za kratkoročni najem velja najem, katerega doba najema traja do enega leta. Najem majhne vrednosti je najem, katerega vrednost znaša do 5.000 EUR, pri čemer se upošteva vrednost novega sredstva, ki je predmet najema.

Družba bo učinke prehoda na spremembo standarda evidentirala kot spremembo računovodskih ocen Učinek spremembe se uporabi za naprej in vpliva le na obdobje, v katerem je bila računovodska ocena spremenjena, in na kasnejša obdobja.

Ob prehodu bo družba pripoznala obveznost iz najema, izmerjeno po sedanji vrednosti preostalih najemnin, diskontiranih z uporabo najemnikove predpostavljene obrestne mere za izposojanje in sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, v znesku, ki je enak obveznosti iz najema.

Učinki prehoda se evidentirajo v postavki prenesenega čistega poslovnega izida na dan začetne uporabe, to je 1. 1. 2019.

Družba ocenjuje, da sprememba ne bo imela vpliva na računovodske izkaze družbe.

Neopredmetena osnovna sredstva

Najemnik na datum začetka najema lahko pripozna neopredmeteno sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe in obveznost iz najema, Za računovodenje pravice do uporabe neopredmetenega sredstva in obveznosti iz najema se pri najemniku smiselno upošteva usmeritve opredmetenih osnovnih sredstev.

Družba ocenjuje, da sprememba ne bo imela vpliva na računovodske izkaze družbe.

Naložbene nepremičnine

Najemnik na datum začetka najema lahko pripozna delež v naložbeni nepremičnini, ki predstavlja pravico do uporabe in obveznost iz najema, Za računovodenje pravice do uporabe naložbenih nepremičnin in obveznosti iz najema se pri najemniku smiselno upošteva usmeritve opredmetenih osnovnih sredstev.

Družba ocenjuje, da sprememba ne bo imela vpliva na računovodske izkaze družbe.

Finančne naložbe

Pri odpravi pripoznanja finančnega sredstva v celoti, ki je kapitalski instrument, se razlika med

knjigovodsko vrednostjo in
vsoto prejetih nadomestil, vključno z novimi dobljenimi sredstvi, zmanjšanimi za nove prevzete obveznosti, in nabranih dobičkov ali izgub, pripoznanih neposredno v kapitalu,

pripozna v prenesenem čistem poslovnem izidu.

Pri odpravi pripoznanja finančnega sredstva v celoti, ki ni kapitalski instrument, se razlika med

knjigovodsko vrednostjo in
vsoto prejetih nadomestil, vključno z novimi dobljenimi sredstvi, zmanjšanimi za nove prevzete obveznosti, in nabranih dobilčkov ali izgub, pripoznanih neposredno v kapitalu,

pripozna v poslovnem izidu.

Sprememba bo imela vpliv na računovodske izkaze družbe ob odtujitvi naložb v kapitalske instrumente.

Kapital

Rezerve, nastale zaradi vrednotenja finančnih naložb po pošteni vrednosti, se pojavijo zaradi izmeritve finančnih naložb po pošteni vrednosti in se prilagajajo spremembam poštene vrednosti. Odpravljajo se preko izkaza poslovnega izida ali preko čistega prenesenega poslovnega izida.

Družba ne izkazuje finančnih naložb, merjenih po pošteni vrednosti, zato sprememba ne bo imela vpliva na računovodske izkaze.

Odhodki

Prevrednotovalni finančni odhodki se pripoznavajoo tudi pri prodaji ali drugačni odtujitvi ali odpravi pripoznanja finančnih naložb, ki niso kapitalski instrumenti.

Družba nima v lasti dolžniških finančnih naložb, zato sprememba ne bo imela vpliva na računovodske izkaze družbe.

Prihodki

Prihodki se pripoznajo, če je povečanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano s povečanjem sredstva ali zmanjšanjem dolga in je to povečanje mogoče zanesljivo izmeriti. Prihodki se pripoznajo, ko se upravičeno pričakuje, da bo družba zanje prejela nadomestilo. Družba pripozna prihodek od prodaje, ko izpolni (ali izpolnjuje) pogodbeno obvezo. Pogodbena obveza je izvršitvena obveza družbe, da kupcu dobavi ali opravi pogodbeno dogovorjeno (obljubljeno) blago ali storitve. Izvršitveno obvezo družba izpolni s prenosom pogodbeno dogovorjenega blaga ali storitve kupcu. Blago oziroma storitev je prenesena, ko ga/jo kupec pridobi v obvladovanje. Kupec pridobi v obvladovanje blago ali storitev, ko pridobi pravico do odločanja o njegovi/njeni uporabi, in pravico do praktično vsej njegovih/njenih preostalih koristi.

Prihodki od prodaje se pripoznajo v znesku, ki odraža transakcijsko ceno, ki se razporedi na samostojno izvršitveno obvezo. Transakcijska cena je znesek nadomestila, do katerega družba pričakuje, da bo upravičena v zameno za prenos blaga ali storitev na kupca.

Sprememba ne bo imela vpliva na računovodske izkaze družbe.

2. Dolgoročne finančne naložbe

(v EUR)	31.12.2018	31.12.2017
Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil
Delnice v družbah v skupini	68.089.555	68.089.555
Skupaj	68.089.555	68.089.555

Med delnicami v družbah v skupini družba izkazuje 2.100.093 delnic izdajatelja KD Group d.d., oznaka KDHR, po nabavni vrednosti.

Tržni tečaj delnice KDHR na 31. 12. 2018 je znašal 51,00 evra (2017: 8,01 evra. Vrednost naložbe po tržnem tečaju bi bila na dan 31. 12. 2018 107.104.743 evrov (2017: 16.821.745 evrov). Družba na vsak dan bilance stanja presoja kriterije aktivnosti trga. Tržni tečaj mora temeljiti na ustrezni likvidnosti borznega trga. V letu 2018 je samo 0,55 % (2017: 1,79 %) emisije delnic KDHR zamenjalo lastnika, zato menimo, da je borzni trg za delnice KDHR nedelujoč.

Družba je presojo morebitnih znamenj oslabitve opravila na podlagi cenitve pravične vrednosti lastniškega kapitala odvisne družbe, ki jo je na dan 31. 12. 2018 z metodo čiste vrednosti sredstev opravil zunanji pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, pri čemer je upošteval naslednje predpostavke:

Zahtevana stopnja donosa lastniškega kapitala po modelu CAPM 11,7 %
Netvegana mera donosa 4,0 %
Pribitek za tveganje majhnega podjetja 2,46 %
Pribitek za deželno tveganje 0,98 %
Povprečni tehtani strošek kapitala 7,2 %

Na podlagi cenitve je družba ocenila, da ni znamenj oslabitve naložbe.

Družba ima za najeta posojila pri odvisni družbi zastavljenih 200.000 delnic KDHR, izdajatelja KD Group d.d.

3. Poslovne terjatve

(v EUR)	31.12.2018	31.12.2017
Kratkoročne poslovne terjatve
Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev	11.401
Kratkoročne poslovne terjatve do drugih	120.000	113.908
Skupaj	131,401	113.908

Družba na dan 31. 12. 2018 nima terjatev do upravnega odbora. Zahtev zaposlenih po izplačilih, ki jim Družba nasprotuje, ni. Družba ima na dan 31. 12. 2018 oblikovane popravke vrednosti terjatev v višini 50.000 evrov, ki se nanaša na oslabitev danih avansov. Terjatve niso zavarovane. Terjatve so nezapadle.

4. Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina

(v EUR)	31.12.2018 - - -	31.12.2017
Denarna sredstva v blagajni in na računih	282 560	151.019
Skupaj	282 560	151.019

Družba s poslovnimi bankami nima dogovorjenih samodejnih zadolžitev.

5. Kapital

Vpoklicani kapital družbe KD d.d. je opredeljen v statutu podjetja, registriran na sodišču in v celoti vplačan. Na dan 31. 12. 2014 znaša vpoklicani kapital podjetja 1.555.967,28 evrov. Razdeljen je na 186.436 navadnih imenskih kosovnih delnic.

Ob ustanovitvi Družbe dne 30. 11. 2000 je vpoklicani kapital znašal 40.000 tisoč sit oz. 166.917,04 evrov in je bil razdeljen na 20.000 delnic z nominalno vrednostjo 2.000 sit oz 8,3458 evrov. Delnice so bile 8. 12. 2000 s sklepom R-984/IH/00 vknjižene v centralni register vrednostnih papirjev Centralne klirinško depotne družbe d.d. in s tem izdane v nematerialni obliki. Na osnovi odločbe Ljubljanske borze d.d. so bile delnice sprejete v trgovanje na prostem trgu dne 21. 12. 2000.

Dne 20. 6. 2001 je bil na skupščini Družbe sprejet sklep o povečanju osnovnega kapitala s stvarnimi vložki. Vpoklicani kapital se je zaradi izvedbe prevzema družbe KD Investments d.d. povečal za 158.352 tisoč sit oz. 660.791,19 evrov, za kar je družba izdala 79.176 navadnih imenskih delnic z nominalno vrednostjo 2.000 sit.

Na skupščini dne 28. 11. 2001 je bil sprejet sklep o vključitvi družbe KD Investments d.d. v Družbo in povečanju osnovnega kapitala s stvarnimi vložki. Dne 21. 2. 2002 je bilo v sodni register vpisano povečanje vpoklicanega kapitala za 1.592 tisoč sit oz. 6.643,30 evrov.

Družba je v letu 2002 izvedla javno ponudbo za odkup delnic družbe KD Group d.d. (prej KD Holding d. d.). Vpoklicani kapital Družbe se je zaradi prevzema družbe KD Group d.d. (prej KD Holding d. d.) povečal za 172.928 tisoč sit oz. 721.615,75 evrov, za kar je Družba izdala 86.464 navadnih delnic. Povečanje vpoklicanega kapitala se je izvedlo s stvarnimi vložki. Povečanje vpoklicanega kapitala je bilo v sodni register vpisano dne 11. 9. 2002.

Kapitalske in zakonske rezerve se v presežnem znesku lahko uporabijo za povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe in za kritje čiste izgube poslovnega leta ter kritje prenesene čiste izgube, če se hkrati ne uporabijo rezerve iz dobička za izplačilo dobička družbenikom. Rezerve za lastne delnice se morajo sprostiti in se lahko sprostijo samo, če so bile lastne delnice odtujene ali umaknjene.

Družba na dan 31. 12. 2018 izkazuje naslednje rezerve:

kapitalske rezerve v višini 24.318.499 evrov (2017: 24.780.440 evrov),
zakonske rezerve v višini 19.450 evrov (2017: 19.450 evrov) in
rezerve za lastne delnice v višini 6.101.766 evrov (2017: 6.101.766 evrov).

Družba je v letu 2018 ustvarila čisto izgubo v višini 1.587.361 evrov (2017: 1.689.362 evrov).

Dividende na navadne imenske delnice SKDR družba v letu 2018 ni izplačala.

Družba je na dan 31. 12. 2018 izgubo tekočega leta pokrila v višini 1.125.420 evrov v dobro prenesenega dobička in v višini 461.941 evrov v breme kapitalskih rezerv. Družba na dan 31. 12. 2018 ne izkazuje ne bilančnega dobička ne bilančne izgube.

Predlog uporabe bilančnega dobička

(v EUR)		1. 1. - 31. 12. 2018 1. 1. - 31. 12. 2017
Čisti poslovni izid poslovnega leta	(1.587.361)	(1.689.362)
Preneseni čisti dobiček / Prenesena čista izguba	1.125.420	2.814.782
Zmanjšanje kapitalskih rezerv	461 941
Bilančni dobiček		1.125.420

Knjigovodska vrednost delnice na dan 31. 12. 2018 znaša 185,24 evrov (31. 12. 2017: 194,49 evrov). Knjigovodska vrednost delnice je izračunana kot: knjigovodska vrednost kapitala ob koncu obračunskega obdobja /število vseh izdanih delnic brez lastnih delnic ob koncu obračunskega obdobja.

Tržni tečaj delnice na dan 31. 12. 2018 znaša 640,00 evrov (31. 12. 2017: 75,00 evrov).

Dne 12. 7. 2018 je skupščina pooblastila upravni odbor, da lahko v imenu in za račun družbe kupi lastne delnice, pri čemer je obseg dopustne pridobitve omejen na 10% skupnega števila delnic družbe. Pooblastilo družbi velja za dobo 36 mesecev od dneva sprejema sklepa. V skladu s pooblastilom skupščine lahko upravni odbor umakne lastne delnice brez nadaljnjega sklepanja o zmanjšanju osnovnega kapitala.

Lastne delnice SKDR v lasti KD d.d.

	Vrednost v EUR	Stevilo	% v osnovnem kapitalu
Lastne delnice SKDR v lasti KD d.d.
01.01.2017	208.061	613	0,33
Nakupi			0,00
Prodaje			0,00
31.12.2017	208.061	613	0,33
01.01.2018	208,061	613	0,33
Nakupi			0,00
Prodaje			0,00
31.12.2018	208.061	613	0,33
Lastne delnice SKDR v lasti Skupine KD
01.01.2017	6.101.766	14.836	7,96
Nakupi			0,00
Prodaje			0,00
31.12.2017	6.101.766	14.836	7,96
01.01.2018	6.101.766	14.836	7,96
Nakupi			0,00
Prodaje			0,00
31.12.2018	6.101.766	14.836	7,96

Osnovni in popravljeni čisti poslovni izid na navadno delnico

(v EUR)	2018	2017
Tehtano povprečje navadnih delnic	171.600	171.600
Dividende na prednostno delnico
Stevilo prednostnih delnic
Stevilo lastnih prednostnih delnic
Stevilo prednostnih delnic brez lastnih delnic
Dividende na prednostne delnice – skupaj
Cisti poslovni izid, ki pripada imetnikom navadnih delnic	(1.587.361)	(1.689.362)
Cisti poslovni izid na navadno delnico	-9.25	-9.84

Popravljeni čisti poslovni izid na navadno delnico je enak osnovnemu čistemu poslovnemu izidu na delnico.

Deset največjih imetnikov navadnih delnic (SKDR) 31. decembra 2018

	Delničar	Kraj	Število delnic	Delež od vseh delnic SKDR (v %)
1	SOROLI INVEST LIMITED	LIMASSOL	50.000	26,82
2	CARANTHANIA INVESTMENTS	LUXEMBOURG	32.245	17,30
3	ADRIA P.B. d.o.o.	ZAGREB	15.818	8,48
4	MIG AM PLUS LIMITED	LIMASSOL	12.138	6,51
5	KD Group d.d.	LJUBLJANA	11.093	5,95
6	KDG Naložbe, d.o.o.	LJUBLJANA	10.105	5,42
7	Adriatic Invest, d.o.o.	LJUBLJANA	9.361	5,02
8	KDH Naložbe, d.o.o.	LJUBLJANA	7.473	4,01
9	OKLEV d.o.o.	LJUBLJANA	5.815	3,12
10	Alea Iacta, d.o.o.	LJUBLJANA	5.566	2,99
	Skupaj prvih deset imetnikov delnic SKDR		159.614	85,61
	Drugi		26.822	14,39
	Skupaj vseh delnic SKDR		186.436	100,00

Deset največjih imetnikov navadnih delnic (SKDR) 31. decembra 2017

	Delničar	Kraj	Število delnic	Delež od vseh delnic SKDR (v %)
1	MIG AM PLUS LIMITED	LIMASSOL	36.527	19,59%
2	CARANTHANIA INVESTMENTS	LUXEMBOURG	32.245	17,30%
3	SOROLI INVEST LIMITED	LIMASSOL	25.611	13,74%
4	ADRIA P.B. d.o.o.	ZAGREB	15.818	8,48%
5	KD Group d.d.	LJUBLJANA	11.093	5,95%
6	KDG Naložbe, d.o.o.	LJUBLJANA	10.120	5,43%
7	Adriatic Invest, d.o.o.	LJUBLJANA	9.361	5,02%
8	KDH Naložbe, d.o.o.	LJUBLJANA	7.473	4,01%
9	OKLEV d.o.o.	LJUBLJANA	5.815	3,12%
10	Alea Iacta, d.o.o.	LJUBLJANA	5.566	2,99%
	Skupaj prvih deset imetnikov delnic SKDR		159.629	85,62%
	Drugi		26.807	14,38%
	Skupaj vseh delnic SKDR		186.436	100,00%

6. Finančne obveznosti

(v EUR)	31.12.2018	31.12.2017
SKD2
Dolgoročne finančne obveznosti
Dolgoročne finančne obveznosti do družb v skupini
Dolgoročne finančne obveznosti na podlagi obveznic	8.000.000	8.000.000
Skupaj	8.000.000	8.000.000
Kratkoročne finančne obveznosti
Kratkoročne finančne obveznosti do družb v skupini	28.484.966	26,802,413
Kratkoročne finančne obveznosti na podlagi obveznic	208.570	208.570
Druge kratkoročne finančne obveznosti
Skupaj	28 693 536	27.010.983

Gibanje dolgoročnih finančnih obveznosti

(v EUR)	01.01.2018	31.12.2018	Skupaj
Posojilodajalec
Podjetja v skupini
Izdane obveznice	8.000.000 8	8.000.000	8.000.000
Skupaj	8,000,000	8,000,000	8.000.000

(v EUR)	01.01.2017	Crpanje	Odplačilo glavnice glavnice	Obračunane obresti	Odplačila obresti	31.12.2017	Skupaj
Posojilodajalec
Podjetja v skupini	2.209.317		(2.200.000) ==================================================================================================================================================================	54.547	(63.864)
Banke
Izdane obveznice		8.000.000				8.000.000	8.000.000
Skupaj	2.209.317		8.000.000 (2.200.000)	54.547	(63.864)	8.000.000	8.000.000

Družba je v letu 2017 izdala novo emisijo obveznic z oznako SKD2 v nominalni vrednosti 8.000.000,00 evrov.

SKD2
KD d.d.
podrejena imenska obveznica
nematerializirana
SI0032103754
100.000,00 EUR
80
8.000.000 EUR
nespremenljiva
7,80 %
linearno
1.9 .2027
enkrat letno
1. 9.
1. 9. 2018
SI ENTER
1. 12. 2017

Tveganja, ki se nanašajo na izdajatelja in vrednostne papirje

Informacije o glavnih tveganjih, ki so posebej značilna za izdajatelja

Poglavitno tveganje, s katerim so soočeni imetniki obveznic oziroma upravičenci do izplačila iz obveznic, je tveganje, da izdajatelj ne bo mogel poravnati obveznosti, ki izhajajo iz obveznic (v nadaljevanju: tveganje neplačila). Posledično Predstavitveni dokument v poglavju o dejavnikih tveganja zajema tiste dejavnike, ki bi lahko vplivali na sposobnost izdajatelja, da poravna obveznosti, ki izhajajo iz obveznic. Tudi predstavljeni dejavniki tveganj ne zajemajo vseh možnih dejavnikov tveganja, zato morajo potencialni vlagatelji pri odločitvi o nakupu obveznic izdajatelja upoštevati in presoditi tudi druga tveganja, ki bi lahko vplivala na odločitev o nakupu obveznic.

Informacije o glavnih tveganjih, ki so posebej značilna za vrednostne papirje Likvidnostno tveganje

Po izdaji bodo obveznice uvrščene v večstranski sistem trgovanja (MTF). Kljub temu ni nobenega zagotovila, da se bo razvilo aktivno trgovanje z obveznicami, oziroma da bo aktivno trgovanje z obveznicami trajalo vse do dospelosti obveznic. V primeru, da ne bo aktivnega trgovanja z obveznicami, lahko to negativno vpliva na tržno ceno in likvidnost obveznic.

Tveganje neplačila

Obveznice niso posebej zavarovane ali pokrite z garancijo izdajatelja, z njim povezane osebe ali s kakšno drugo obliko pogodbe, ki bi v pravnem ali ekonomskem pogledu izboljšala stopnjo prioritete izplačil pred drugimi upniki ali terjatvami drugih upnikov izdajatelja.

Obveznice so podrejene na način in v obsegu, kot je določeno v Splošnih pogojih izdaje obveznic, ki je sestavni del in priloga tega Predstavitvenega dokumenta.

Obveznice oziroma vse terjatve iz naslova obveznic so glede vrstnega reda poplačila in drugih pravic iz teh obveznic enakovredne (pari passu) med seboj.

Tveganje spremembe obrestne mere

Obresti iz obveznic se obračunavajo od nominalne vrednosti obveznic na podlagi nespremenljive obrestne mere, zato je višina obveznosti iz obveznic fiksno določena ter ni izpostavljena tveganju spremembe obrestne mere.

Tveganje spremembe prodajne cene na organiziranem trgu

Gibanje prodajne cene obveznic na trgu (organiziranem ali drugem trgu in izven trga) je odvisno od ponudbe in povpraševanja po obveznicah ter od gibanja obrestnih mer na trgu. Presežno povpraševanje po obveznicah bi lahko vodilo do zvišanja prodajne cene obveznic, presežna ponudba pa do znižanja prodajne cene obveznic. V primeru zvišanja obrestnih mer na trgu bi lahko imetniki obveznic zahtevali višjo donosnost obveznic, kar bi lahko vodilo do znižanja prodajne

cene obveznic na organiziranem trgu. V primeru znižanja obrestnih mer na trgu bi lahko imetniki obveznic pričakovali nižjo donosnost obveznic, kar bi lahko vodilo do zvišanja prodajne cene obveznic na organiziranem trgu.

Tveganje reinvestiranja kuponov obveznice

Ker obveznica izplačuje kupone, se vlagatelj izpostavlja tudi tveganju reinvestiranja. Gre za tveganje, da bo moral imetnik obveznice pridobljene kupone reinvestirati po nižji obrestni meri od tiste v času nakupa. Posledično se lahko zgodi, da vlagatelj teoretično izračunane donosnosti do dospetja ne bo dosegel.

Ročnost dolgoročnih finančnih obveznosti

(v EUR)	31.12.2018	31.12.2017
Zapadlost od 1 do 2 let
Zapadlost od 2 do 3 let
Zapadlost nad 5 let	8.000.000	8.000.000
Skupaj	8,000,000	8.000.000

Gibanje kratkoročnih finančnih obveznosti

(v EUR)	01.01.2018	Crpanje Odplačilo Obračunane Odplačila obresti	obresti		31.12.2013 Kratkoročni Skupaj del
Posojilodajalec
Podjetja v skupini		26.802.413			28.484.966
Druga podjetja
Izdane obveznice	208 570	624.000	(624.000) 202.570		208.570
Skupaj		27.010.983		(626.458) 28.693.536	- 28.693.536

(v EUR)	01.01.2017	Odplačilo glavnice	Obračunane obresti	Odplačila obresti	31.12.2017	Skupaj
Posojilodajalec
Podjetja v skupini		15.626.455 16.500.300 (5.570.000)	342.343		(95.685) 26.802.413	26.802.413
Banke
Druga podjetja	1.236.201	(1.220.000)	41.956	(58.157)
lzdane obveznice	14.017.441	(13.790.000)	946.429	(965.300)	208.570	208.570
Skupaj		30.879.097 16.500.300 (20.580.000)		1.330.728 (1.119.142) 27.010.983		27.010.983

Kratkoročna prejeta posojila od podjetij v skupini so obrestovana po obrestnih merah v razponu od 2 % do 3,7 % p.a. Posojila so bila na dan 31. 12. 2018 zavarovana z zastavo 200.000 delnic KDHR. Zastava je bila po podpisu nove kreditne pogodbe izbrisana (poglavje 19). Dne 6. 3. 2019 sta družbi reprogramirali obstoječa posojila in sklenili novo pogodbo o dolgoročnem posojilu, kjer je predvideno dodatno črpanje posojila z namenom plačila tekočih obveznosti družbe v letu 2019 in prvi polovici leta 2020. Skrajni rok vračila posojila je 31. 8. 2020 oziroma najkasneje naslednji dan po prejemu nakazila iz naslova dividend iz delnic z oznako KDHR. Posojilojemalec se je zavezal, da bo za vsak prejem nakazila denarnih sredstev iz naslova dividend delnic KDHR, vse do poplačila posojila v celoti, nemudoma po prejemu denarnih sredstev, le-ta nakazal na račun posojilodajalca. Posojilodajalec in posojilojemalec sta hkrati sklenila tudi pogodbo o zastavi vrednostnih papirjev, po kateri bi se v primeru, da do dne zapadlosti posojila, le-to ni vrnjeno, vpisala zastava na delnicah KDHR, ki bi ustrezala razmerju med zneskom zapadlega in neplačanega posojila in vrednostjo zastavljenega premoženja 1 : 1,5, pri čemer zastavna pravica na delnicah velja vse do popolnega poplačila posojila.

7. Poslovne obveznosti

(v EUR)	31.12.2018	31.12.2017
Kratkoročne poslovne obveznosti
Kratkoročne poslovne obveznosti do družb v skupini	20	1.337
Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev	9.762	11.281
Kratkoročne poslovne obveznosti za davke in prispevke	1.820	3.353
Kratkoročne poslovne obveznosti do zaposlenih	4.508	7.273
Druge kratkoročne poslovne obveznosti	511
Skupaj	16 621	23,244

Družba na dan 31. 12. 2018 med kratkoročnimi dolgovi izkazuje obveznosti za decembrsko plačo zaposlenih.

8. Pasivne časovne razmejitve

(v EUR)	31.12.2018	31.12.2017
Kratkoročno vnaprej vračunani stroški	2.135	4.270
Vkalkulirani stroški neizkoriščenih dopustov	3.603	17.584
Kratkoročno odloženi prihodki
Skupaj	5,738	21 354

Gibanje pasivnih časovnih razmejitev

(v EUR)	2018	2017
Stanje 1. januarja	21,854	21,854
Oblikovanje	7.873	4.270
Crpanje	(23.989)	(4.270)
Stanje 31. decembra	5.738 /	21,354

9. Odloženi davek

Družba na dan 31. 12. 2018 ne izkazuje odloženih davkov.

Nepripoznane terjatve za odložene davke

(v EUR)	31.12.2018	31.12.2017
Neizrabljene davčne izgube	2.994.660	2.558.650
Skupaj	2 994 660	2.558.650

10. Razčlenitev bilance stanja po območnih odsekih

(u EUR)	Slovenija	EU	Tujina	Skupaj
2018
Postavke sredstev
Dolgoročne finančne naložbe	68.089.555			68.089.555
Kratkoročne poslovne terjatve	81.401	50.000		131.401
Denarna sredstva	282.560			282.560
	68.453.516	50.000		68.503.516
Postavke obveznosti do virov sredstev
Dolgoročne finančne obveznosti	1.500.000	1.000.000	5.500.000	8.000.000
Kratkoročne finančne obveznosti	28.524.073	26.071	143.392	28,693,536
Kratkoročne poslovne obveznosti	16.621			16.621
Pasivne časovne razmejitve	5.738			5.738
	30,046,432	1.026.071	5.643.392	36.715.895

(v EUR)	Slovenija	EU	Tujina	Skupaj
2017
Postavke sredstev
Opredmetena osnovna sredstva	50.567			50.567
Dolgoročne finančne naložbe	68.089.555			68.089.555
Kratkoročne finančne naložbe	25.102			25.102
Kratkoročne poslovne terjatve	13.908	100.000		113.908
Denarna sredstva	151.019			151.019
Aktivne časovne razmejitve	912			912
	68.331.063	100,000		68.431.063
Postavke obveznosti do virov sredstev
Dolgoročne finančne obveznosti		2.300.000	5.700.000	8.000.000
Kratkoročne finančne obveznosti	26.802.413	59.964	148.606	27.010.983
Kratkoročne poslovne obveznosti	14.269	8.975		23.244
Pasivne časovne razmejitve	21.854			21.854
	26,838,536	2.368.939	5.848.606	35.056.081

11. Analiza prihodkov od prodaje in stroškov

A.Analiza prihodkov od prodaje storitev

(v EUR)	2018	2017
Prihodki od prodaje blaga in storitev
Prihodki od prodaje storitev v državi	1	4.196
Podjetja v skupini		4.196
Skupaj		4.196
Drugi poslovni prihodki
Drugi prevrednotovalni poslovni prihodki	17.584	47.270
Skupaj	17.584	47.270

B. Analiza stroškov

Stroški po izvirnih vrstah

(v EUR)	2018	2017
Stroški blaga in materiala
Stroski materiala in surovin	219	791
Stroški energije	यं पेडि	974
Skupaj	662	1.765
Stroški storitev
Stroški prevoznih in poštnih storitev	407	922
Stroški najemnin in vzdrževanja sredstev	1.233	3.766
Povračila stroškov zaposlenim v zvezi z delom		51
Stroški plačilnega prometa in bančnih storitev	827	1.121
Stroški zavarovalnih premij	905	3.279
Stroški posredovanja vrednostnih papirjev	18.300	16.661
Stroški intelektualnih in osebnih storitev	43.601	222.450
Stroški drugih storitev	24.712	28.682
Stroški storitev fizičnih oseb po pogodbah o delu in avtorskih pogodbah	5.157
Skupaj	05.142	276.932
Stroški dela
Stroški plač	29.132	5.322
Stroški pokojninskega zavarovanja	3.242	3.204
Stroški drugih socialnih zavarovanj	2.333	1.474
Ostali stroški dela	43.880	52.589
Rezervacije za zaslužke zaposlencev, neizkoriščeni dopusti	3.603
Skupaj	82.190	62.539
Amortizacija	4.933	14.800
Prevred.posl.odhodki pri obratnih sredstvih	50.000
Odhodki iz odtujitve osnovnih sredstev	29
Odhodki iz odtujitve neopredmetenih sredstev
Skupaj	232,956	356.036

Prejemki članov upravnega odbora in zaposlenih po individualni pogodbi

(v EUR)	2013	2017
lzvršni direktorji	51.854	97.742
Neizvršni člani upravnega odbora	38.900	39.028
Skupaj	90.754	136.770

Družba na dan 31.12.2018 zaposluje enega zaposlenega. Zahtev zaposlenih po izplačilih, ki jim družba nasprotuje, ni.

(v EUR)	2018	2017
Analiza stroškov po funkcionalnih skupinah
Stroški prodaje
Splošni stroški	232.956	356.086
Skupaj	232.956	356.086
Stroški revizije
Revidiranje letnega poročila	4.270	4.270
Skupaj	4.270	4.270

12. Finančni prihodki

(v EUR)	2013	2017
Finančni prihodki iz danih posojil
Finančni prihodki iz posojil, danih drugim	9.602	559
Skupaj	9.602	559
Skupaj	9.602	559

13. Finančni odhodki

(v EUR)	2018	2017
Finančni odhodki iz finančnih obveznosti
Finančni odhodki iz posojil, prejetih od podjetij v skupini	757.557	396 890
Finančni odhodki iz posojil, prejetih od drugih podjetij		41.956
Finančni odhodki iz izdanih obveznic	624.000	946.429
Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti		17
Skupaj	1.381.557	1.385.292
Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti
Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti	उर्य	10
Skupaj	34	10
Skunai	1-381 591	1 385 302

14. Postavke izkaza poslovnega izida po območnih odsekih

(v EUR)	Slovenija	EU	Skupaj
2018
Drugi poslovni prihodki	17.584		17.584
Stroški blaga, materiala in storitev
Stroški dela	(82.190)		(82.190)
Amortizacija in drugi stroški	(54.962)		(54.962)
Finančni prihodki	9.602		9.602
Finančni odhodki	(1.381.591)		(1.381.591)
Poslovni izid pred davki

2017
Čisti prihodki od prodaje	4.196		4.196
Drugi poslovni prihodki	47.270		47.270
Stroški blaga, materiala in storitev	(220.710)	(57.987)	(278.697)
Stroški dela	(62.589)		(62.589)
Amortizacija in drugi stroški	(14.800)		(14.800)
Finančni prihodki	રિટેસે		રેરિયે
Finančni odhodki	(1.385.302)		(1.385.302)
Drugi prihodki			ー
Poslovni izid pred davki	(1.631.375) 100	(57.987)	(1.689.362)

15. Davki

(v EUR)	2013	2017
Poslovni izid pred davki	(1.587.361)	(1.689.362)
Popravek prihodkov na raven davčno priznanih	(9.537)
Popravek odhodkov na raven davčno priznanih	(697.892)	79.240
Uporaba davčnih olajšav
Skupaj davčna osnova	(2.294.790)	(1.610.122)
Davčna stopnja	19%	19%
Davek od dobička		-

16. Zunajbilančne postavke

(v EUR)	31.12.2018	31.12.2017
Zastavljeni vrednostni papirji	10.200.000	1.602.000
Druga poroštva	5.682.629	5.980.691
lzvedeni finančni instrumenti
Skupaj	15,882,629	7.582.691

Zastavljeni vrednostni papirji so izkazani po zaključnem tržnem tečaju na dan bilance stanja.

17. Posli s povezanimi podjetji

Družba v nadaljevanju razkriva posle do povezanih pravnih oseb, do delničarjev, do odvisnih in pridruženih podjetij in do poslovodstva. Pravni posli oz. pravna dejanja med družbo KD d.d. in povezanimi družbami temeljijo na tržnih pogojih in so bili opravljeni kot posli med dobro obveščenima strankama v poslu.

Prodaja povezanim podjetjem

(v EUR)	2018	2017
Prodaja povezanim podjetjem
Podjetja v skupini	9.537	4.196
Pridružena podjetja
	9.537	4.196
Nabava pri povezanih podjetjih
Podjetja v skupini	15.563	18.337
Pridružena podjetja
	15.563	18.337

Odprte terjatve od prodaj povezanim podjetjem

(v EUR)	31.12.2018	31.12.2017
Odprte terjatve do povezanih podjetij
Podjetja v skupini	1
Pridružena podjetja
Odprte obveznosti do povezanih podjetij
Podjetja v skupini	20	1.337
Pridružena podjetja
	20	1,337

Posojila od povezanih oseb

(v EUR)	2018	2017
Prejeta posojila od povezanih podjetij - črpanja glavnic in pripis obresti
Podjetja v skupini	1.945.557	16.897.190
Pridružena podjetja
	1 945 557	16.897.190

(v EUR)	31.12.2018	31.12.2017
Prejeta posojila od povezanih podjetij - stanje
Podjetja v skupini	28.484.966	26.802.413
	28.484.966	26,802,413

Pregled plačil članom organov upravnega odbora in vodstva v letu 2018

Clan UO oz vodstva	Bruto plača (fiksni del)	Sejnine in plačila za opravljanje prejemki iz del. razmerja UO, NS, RK, izvr. dir.	Povračila	Bonitete	Zavarovalne premije	Udelezba v dobičku, provizije, druga dodatna plačila
Matjaž Gantar (do 18. 3.	21.627	1.700		4.223	રેન્ટરો	242
Aleksander Sekavčnik	23.967	6.800	ਰੇਸੇਟ			491
Tomaž Butina		8375
Katarina Valentinčič Istenič		8.186
Milan Knežević		10.000
Matija Gantar		6.800

18. Upravljanje s finančnimi tveganji

Družba je po naravi svojega posla izpostavljena finančnim tveganjem pri finančnih sredstev in obveznosti. Finančna tveganja so tveganja, da pritoki zaradi tržnih sprememb na trgu kapitala in denarja, sprememb poslovanja ter bonitet komitentov in izdajateljev finančnih instrumentov ne bodo zadoščali za kritje odtokov. Najpomembnejše komponente tega tveganja so likvidnostno tveganje, kreditno tveganje in tržno tveganje, kjer je družba izpostavljena tveganju spremembe obrestnih mer, tveganju spremembe tečajev vrednostnih papirjev, spremembe cen in valutnemu tveganju. Namen procesa obvladovanja finančnih tveganj sta predvsem stabilnost poslovanja in zmanjšanje izpostavljenosti posameznim tveganjem na sprejemljivo raven.

Namen obvladovanja tveganj je zagotoviti dolgoročno stabilno poslovanje in zmanjšati izpostavljenost individualnim tveganjem. Cilj učinkovitega upravljanja s tveganji ni izogibanje tveganjem za vsako ceno, temveč zavedno sprejemanje primernih tveganj in izvedba ustreznih ukrepov, da ne pride do njihove uresničitve oziroma da njihova morebitna uresničitev ne povzroči prevelike ekonomske škode. Družba sprejema tveganje z zavedanjem, da načeloma bolj tvegani posli prinašajo višje donose in da je optimizacija razmerja med tveganjem in donosom ključnega pomena za povečevanje vrednosti družbe.

Družba upravlja in obvladuje tveganja, katerim je izpostavljena, tako da redno planira in spremlja denarne tokove in zagotavlja, da ima vedno na razpolago dovolj likvidnih sredstev za poravnavo svojih obveznosti. Družba nalaga svoja sredstva tako, da dosega dovolj visoko donosnost, da usklajuje ročnost finančnih sredstev z zapadlostjo finančnih obveznosti, ter da zagotavlja ustrezno strukturo finančnih sredstev. Družba redno spremlja dogajanja na finančnih trgih in skuša minimizirati potencialne negativne učinke na finančno uspešnost družbe.

Likvidnostna tveganja so tveganja, da družba ne bo sposobna pravočasno poplačati vseh obveznosti, vključno s potencialnimi obveznostmi, da ne bo ogrožala svojega normalnega poslovanja. Družba stremi cilju, da je v vsakem trenutku sposobna zagotavljati likvidnost in da je trajno sposobna izpolnjevati vse svoje obveznosti z ustrezno višino kapitala (solventnost).

Likvidnostno tveganje izhaja iz neusklajenosti prilivov in odlivov in se odraža v možnosti, da bi družba kljub zadostnemu obsegu finančnih sredstev morala zaradi izpolnitve pogodbenih obveznosti v danem trenutku naložbe unovčevati pod slabšimi pogoji (nižja cena, višji stroški transakcij), kar bi se odražalo v nižji donosnosti naložb.

Likvidnostno tveganje družba obvladuje s primerno strukturo naložb, z ustrezno razpršenostjo naložb, s planiranjem prihodnjih denarnih tokov, s čimer zagotavlja primeren obseg denarnih tokov iz poslovanja in naložbenja (izplačilo obresti in glavnic) za pokritje prihodnjih predvidljivih obveznosti, z zagotavljanjem primernega obsega visoko likvidnih naložb, ki jih je mogoče vsak trenutek unovčiti brez izgube vrednosti za pokrivanje prihodnjih nepredvidljivih obveznosti.

Kreditna tveganja so tveganja, da nasprotna stranka ne bo zmožna izplačati dolgovanih zneskov ob zapadlosti. Glavni vir kreditnega tveganja družbe izhaja iz finančnih naložb, pri čemer se družba KD sooča s tveganjem nastanka finančne izgube zaradi neizpolnitve obveznosti zaradi razlik med dejanskimi in pogodbeno določenimi izpolnitvami obveznosti.

Tržna tveganja nastopajo predvsem pri nalaganju sredstev, kjer obstaja možnost, da se ne izpolnijo pričakovanja glede gibanja vrednosti naložb oziroma se ne izpolnijo v celoti. Tveganje neugodne spremembe vrednosti naložb je lahko posledica sprememb tečajev tujih valut, obrestnih mer ali tržne cene vrednostnih papirjev. Valutnemu tveganju je družba izpostavljena predvsem zaradi svojih naložb v državah, ki niso članice EMU. Obrestno tveganje, kateremu je izpostavljena družba, se lahko odraža v rasti stroškov financiranja. Družba KD uravnava obrestno tveganje na način, da je večina finančnih obveznosti vezanih na fiksno obrestno mero.

Kreditno tveganje - nezapadla in zapadla sredstva

(v EUR)	Nezapadla in neoslabljena	Zapadlo in 31 do 90 dni	Zapadlo in individualno oslabljeno -	Zapadlo in individualno oslabljeno - bruto vrednost popravek vrednosti bruto vrednost	Skupaj
31.12.2018
Posojila
Terjatve in ačr	11.401	70.000	100.886	(50.886)	131.401
SKUPAJ	11.401	70.000	100.886	(50.886)	131.401
31.12.2017
Posojila	25.102		897.265	(897.265)	25.102
Terjatve in ačr	114.820		886	(886)	114.820
SKUPAJ	139 922		398.151	(898.151)	139.922

19. Dogodki po datumu izdelave bilance stanja

Odvisna družba KD Group, finančna družba, d.d., Ljubljana, Dunajska cesta 63, je na podlagi 17. člena Uredbe 596/2014/EU in v skladu s 158. členom Zakona o trgu finančnih instrumentov obvestila javnost, da je bil dne 13. februarja 2019 odsvojen 100% delež v odvisni družbi Adriatic Slovenica, zavarovalna družba, d.d. S prenosom vseh delnic družbe Adriatic Slovenica na novega imetnika družbo Generali CEE Holding, B.V. je zaključen prodajni postopek v skladu s Pogodbo o prodaji 100% deleža v družbi Adriatic Slovenica z dne 23.5.2018. Lazard je bil finančni svetovalec KD Group v zvezi s transakcijo.

AI assistant

KD — Annual Report 2018

2001_rns_2019-04-25_62df288f-eb93-450a-89e4-1effcdd59cff.pdf

Skupina KD in KD d. d.

1. POSLOVNO POROČILO

1.1. KLJUČNI PODATKI

1.2. OSEBNA IZKAZNICA

Upravni odbor KD na dan 31. 12. 2018

1.3. ORGANIZIRANOST SKUPINE KD

Organigram na dan 31. 12. 2018

Pridružene družbe

Družbe v likvidaciji ali stečajnem postopku

1.4. DEJAVNOSTI SKUPINE KD

1.4.1. Delujoče poslovanje

Finančne storitve in drugo

1.4.2. Ustavljeno poslovanje

Zavarovalništvo

Upravljanje premoženja

1.5. ZGODILO SE JE V LETU 2018

Spremembe v sestavi Skupine KD

Pomembnejši dogodki v letu 2018

Pomembni dogodki po datumu poročanja

1.6. POROČILO IZVRŠNEGA DIREKTORJA KD

Finančne storitve in drugo

Zavarovalništvo

Upravljanje premoženja

Načrti za leto 2019

1.7. POROČILO UPRAVNEGA ODBORA DRUŽBE KD O PREVERITVI LETNEGA POROČILA DRUŽBE KD, D. D., IN SKUPINE KD ZA LETO 2018

Delovanje upravnega odbora

Letno poročilo za 2018 - stališče do revizorjevega poročila, preveritev in potrditev letnega poročila

Predlog uporabe bilančnega dobička

1.8.1. Poslanstvo, vizija, vrednote

Poslanstvo: odgovorna partnerstva med uporabniki, zaposlenimi in lastniki

Vizija: razvojna rast in odzivno širjenje

Vrednote: odgovornost, zaupanje, proaktivnost, strast in veselje, zmagovalna miselnost

Odgovornost

Zaupanje

Proaktivnost

Strast in veselje

Zmagovalna miselnost

1.9. IZJAVA O UPRAVLJANJU

1.9.1. Sistem upravljanja KD

1.9.2. Skupščina delničarjev KD, d. d.

1.9.3. Organi vodenja in nadzora

Pravila družbe o imenovanju ter zamenjavi članov organov vodenja in nadzora

Delovanje upravnega odbora

Predstavitev funkcij članov upravnega odbora in vodstva v drugih poslovodnih ali nadzornih organih

Milan Kneževič

Aleksander Sekavčnik

Tomaž Butina

Katarina Valentinčič Istenič

Matija Gantar

Lastniški deleži članov upravnega odbora in vodstva družbe

Revizijska komisija upravnega odbora

Prejemki članov upravnega odbora in vodstva v letu 2018

1.9.4. Zunanja revizija ter sistem notranjih kontrol in upravljanje tveganj

1.9.5. Pojasnila v zvezi s prevzemno zakonodajo

1.9.6. Pooblastilo za nakup lastnih delnic

1.9.7. Preglednost poslovanja družbe

1.9.8. Upravljanje družb v skupini

Izjava upravnega odbora KD, d. d., o upoštevanju Kodeksa upravljanja Skupine KD

1.10. IZJAVA O NEFINANČNEM POSLOVANJU

Kadrovske, okoljske in socialne politike ter protikorupcijsko delovanje

1.11.POLITIKA RAZNOLIKOSTI

1.12.DELNICE, DIVIDENDE IN LASTNIŠKA STRUKTURA

1.12.1. Osnovni podatki o delnicah, dividendah in kapitalu

1.12.2. Gibanje vrednosti delnice

Redna delnica SKDR v letu 2018

Temeljni kazalniki redne delnice SKDR

1.12.3. Lastniška struktura

Deset največjih imetnikov navadnih delnic (SKDR) 31. 12. 2018

1.12.3.1. Lastne delnice

1.13.POSLOVANJE V LETU 2018

1.13.1. Makroekonomsko okolje Slovenije v letu 2018

1.13.2. Analiza poslovanja Skupine KD v letu 2018 1

Finančni prihodki

Finančni odhodki

Poslovni prihodki

Poslovni odhodki

Čisti poslovni izid

KD Annual Report 2018