Skupina KD in KD d. d.

Letno poročilo 2017

V spomin: Matjaž Gantar (1963–2018)

Po hudi bolezni se je 18. marca 2018 poslovil Matjaž Gantar, ki je bil vse do svoje smrti predsednik upravnega odbora KD Group in predsednik nadzornega sveta AS-a.

Delal je pogumne, včasih tudi drzne korake, vedno usmerjene k jasnim ciljem.

Po izobrazbi je bil magister ekonomskih znanosti, naziv je pridobil na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Svojo karierno in podjetniško pot je začel leta 1988. Kot samostojni podjetnik se je ukvarjal s končnimi deli v gradbeništvu, kmalu pa prestopil v finančni svet in v družbi Kompas TOZD Turizem postal referent za investicije in samostojni borzni posrednik, delo je nadaljeval v podjetju Kompas Consulting kot samostojni referent za finančne naložbe in borzni posrednik, leta 1992 je postal direktor podjetja Kompas Fintrade. Pot je kmalu nadaljeval v Kroni, družbi za upravljanje investicijskih skladov in družb, ki jo je soustanovil in postal njen direktor.

Leta 1994 je sledil svoji viziji in skupaj z zadružnim sistemom ustanovil družbo za upravljanje Kmečka družba d. d., ki se je pod njegovim vodstvom razvila v Skupino KD Group, eno največjih finančnih skupin v Sloveniji.

Velike korake je delal tudi v zavarovalništvu. Leta 1996 je kupil zavarovalniško hišo Slovenica d. d., prevzel zavarovalnico Adriatic d. d., ju združil v zavarovalno družbo Adriatic Slovenica d. d. in ji pripojil življenjsko zavarovalnico KD Življenje. Tako je nastala Adriatic Slovenica, tretja največja zavarovalnica v Sloveniji.

Bil je soustanovitelj GEA Collegea, fakultete za podjetništvo in prve zasebne visokošolske ustanove v Sloveniji, in dolgoletni član njegovega upravnega odbora in senata. Od leta 2000 je nesebično delil svoje znanje in izkušnje študentom kot predavatelj: med letoma 2000 in 2004 pri predmetih Podjetništvo ter Upravljanje in financiranje rasti malega podjetja, od leta 2004 naprej pa je bil nosilec in predavatelj predmeta Načrtovanje rasti podjetja.

Za finančno pomoč nadpovprečno uspešnim mladim posameznikom je leta 1995 ustanovil Fundacijo Ajda, današnjo AS Fundacijo, v kateri je bil predsednik uprave. Bil je tudi glasbenik in velik ljubitelj umetnosti. Zasnoval je svojo umetniško zbirko AS Galerije, ki je nastala na prelomu 2007/2008 in šteje več kot tisoč del. Od leta 2013 pa je odprl razstavni prostor AS Galerija.

Matjaž Gantar je bil tudi član Sveta RS za visoko šolstvo, član Sveta zaupnikov Univerze na Primorskem, Britanske gospodarske zbornice v Sloveniji in mentor pri mednarodnem podjetniškem programu CEED Top Class. Bil je član upravnega odbora Združenja nadzornikov Slovenije in član nadzornega odbora Letalske zveze Slovenije.

S svojim znanjem in izkušnjami je bil član vladnega strateškega sveta, predsednik Sveta Gazele, predsednik gospodarskega odbora UNICEF, član upravnega odbora Združenja družb za upravljanje, predsednik nadzornega sveta pokojninske družbe HaJedan, Zagreb, predsednik upravnega odbora KD Banke, bil je član v nadzornih svetih družb KD Skladi, GEA College, Pivovarna Laško, SZKB (danes DBS), Kompas Hoteli Kranjska Gora, Mladina založniško podjetje, Mladina film, Družba za upravljanje FondInvest Zagreb, Petrol, Mercator, Merkur, SiMobil.

Njegovo življenje je bogatila glasba, saj je bil član rokovske skupine Lublanski psi, bil je ljubitelj jadranja, zadnja leta pa se je posvetil letenju in postal pilot pri nacionalnem letalskem prevozniku Adria Airways d. d.

Matjaž Gantar je bil s svojim delom, vizijo in energijo mnogim navdih in spodbuda. Naj počiva v miru.

1.	POSLOVNO POROČILO5
1.1.	Ključni podatki5
1.2.	Osebna izkaznica7
1.3.		Organiziranost Skupine KD8
1.4.		Dejavnosti Skupine KD 9
	1.4.1.	Zavarovalništvo	9
	1.4.2.	Upravljanje premoženja	9
	1.4.3.	Finančne storitve in drugo	9
1.5.		Zgodilo se je v letu 2017 10
1.6.		Poročilo izvršnega direktorja KD 12
1.7.		Poročilo upravnega odbora družbe KD o preveritvi letnega poročila družbe KD, d. d., in Skupine KD
		za leto 2017………………………………………………………………………………………………………………15
1.8.		Strategija in načrti Skupine KD 18
	1.8.1.	Poslanstvo, vizija, vrednote	18
	1.8.2.	Uresničevanje strateških ciljev in načrti v 2018	18
1.9.	Izjava o upravljanju 19
	1.9.1.	Sistem upravljanja KD	19
	1.9.2.	Skupščina delničarjev KD, d. d.	20
	1.9.3.	Organi vodenja in nadzora	20
	1.9.4.	Zunanja revizija ter sistem notranjih kontrol in upravljanje tveganj	23
	1.9.5.	Pojasnila v zvezi s prevzemno zakonodajo	23
	1.9.6.	Pooblastilo za nakup lastnih delnic	23
	1.9.7.	Preglednost poslovanja družbe	23
	1.9.8.	Upravljanje družb v skupini	24
		1.10.Izjava o nefinančnem poslovanju24
		1.11.Politika raznolikosti25
		1.12.Delnice, dividende in lastniška struktura25
	1.12.1.	Osnovni podatki o delnicah, dividendah in kapitalu	25
	1.12.2.	Gibanje vrednosti delnice	26
	1.12.3.	Lastniška struktura	26
	1.12.3.1.	Lastne delnice	27
		1.13.Poslovanje v letu 2017 28
	1.13.1.	Makroekonomsko okolje Slovenije v letu 2017	28
	1.13.2.	Analiza poslovanja Skupine KD v letu 2017	28
	1.13.3.	Analiza poslovanja družbe KD v letu 2017	35
		1.14.Poslovanje naših dejavnosti v 201737

	1.14.1.	Zavarovalništvo	37
	1.14.2.	Upravljanje premoženja	41
	1.14.3.	Finančne storitve in drugo	46
		1.15.Raziskave in razvoj48
		1.16.Upravljanje tveganj in notranja revizija 49
	1.16.1.	Sistem upravljanja tveganj	49
	1.16.2.	Proces upravljanja tveganj	50
	1.16.3.	Upravljanje tveganj na ravni Skupine KD	51
	1.16.4.	Povezanost sistema upravljanja tveganj s poslovno strategijo Skupine	52
	1.16.5.	Notranja revizija	53
1.17.Zaposleni in trajnostni razvoj v Skupini KD54
	1.17.1.	Zaposleni	54
	1.17.2.	Trajnostni razvoj	57
		2. RAČUNOVODSKO POROČILO SKUPINE KD IN KD D. D. 59

1. POSLOVNO POROČILO

1.1. KLJUČNI PODATKI

	2017	2016	Indeks 2017/ 2016
SKUPINA KD
Prihodki (v mio. EUR)	351,0	357,6	98
EBITDA (v mio. EUR)	18,8	19,5	96
Čisti poslovni izid (v mio. EUR)	0,9	1,9	50
Sredstva (v mio. EUR)	796,4	773,1	103
Lastniški kapital (v mio. EUR)	82,7	82,3	100
Podrejene obveznosti (v mio. EUR)	49,5	49,5	100
Finančne obveznosti (v mio. EUR)	50,6	51,0	99
Donosnost kapitala (ROE)	1,1 %	2,3 %	50
Knjigovodska vrednost delnice (v EUR)	325,36	325,47	100
Čisti poslovni izid na delnico (v EUR)	1,85	5,77	32
Finančne obveznosti/EBITDA	2,7	2,6	103

KD D. D.
Čisti poslovni izid (v mio. EUR)	(1,7)	(2,0)	86
Sredstva (v mio. EUR)	68,4	68,2	100
Lastniški kapital (v mio. EUR)	33,4	35,1	95
Finančne obveznosti (v mio. EUR)	35,0	33,1	106
Donosnost kapitala (ROE)	-4,9 %	-5,4 %	91
Knjigovodska vrednost delnice (v EUR)	194,49	204,34	95
Čisti poslovni izid na delnico (v EUR)	(9,84)	(11,41)	86

Struktura prihodkov po segmentih in geografskih območjih

Ključni podatki glavnih družb

	2017	2016	Indeks 2017/ 2016
ZAVAROVALNIŠTVO - ADRIATIC SLOVENICA
Kosmata obračunana premija (v mio EUR)	303,8	298,8	102
Tržni delež	14,0 %	15,1 %	93
Kosmata obračunana odškodnina (v mio EUR)	223,4	217,2	103
Čisti kombinirani količnik – premoženjska zavarovanja	95,8 %	94,4 %	103
Čisti kombinirani količnik – zdravstvena zavarovanja	97,4 %	102,2 %	101
Čisti poslovni izid (v mio EUR)	11,4	11,9	96
Donosnost kapitala (ROE)	11,9 %	12,1 %	98
Bonitetna ocena (Fitch Ratings)	BBB-	BBB
UPRAVLJANJE SKLADOV - KD SKLADI
Sredstva v upravljanju (v mio EUR)*	531,6	500,9	106
Tržni delež	20,0 %	20,3 %	99
Poslovni prihodki (v mio EUR)	9,6	8,6	113
Čisti poslovni izid (v mio EUR)	2,0	1,8	112
Donosnost kapitala (ROE)	21,1 %	23,5 %	90
Indeks kapitalske ustreznosti	143	130	109

Opomba*: sredstva v upravljanju v KD Krovnem skladu na 31. 12.

1.2. OSEBNA IZKAZNICA

Krovna družba:	KD, finančna družba, d. d.
Skrajšano ime družbe:	KD d. d.
Sedež:	Dunajska cesta 63, 1000 Ljubljana
Telefon:	+386 1 582 67 00
E-pošta:	[email protected]
Spletna stran:	www.kd-fd.si
Dejavnost:	64.200 – Dejavnost holdingov
Pravna oblika:	delniška družba
Matična številka:	1572016000
Davčna številka:	44030428
Identifikacijska številka za DDV:	SI44030428
Vpis v sodni register:	Okrožno sodišče v Ljubljani, vložna številka 13390700
Datum ustanovitve:	30. 11. 2000
Osnovni kapital:	1.555.967,28 EUR
Število delnic:	186.436 navadnih kosovnih delnic

Upravni odbor KD na dan 31. 12. 2017

Milan Kneževič, predsednik upravnega odbora
Tomaž Butina, namestnik predsednika upravnega odbora
mag. Matjaž Gantar, član upravnega odbora in izvršni direktor (do 18. 3. 2018)
Aleksander Sekavčnik, član upravnega odbora in izvršni direktor
mag. Katarina Valentinčič Istenič, članica upravnega odbora
Matija Gantar, član upravnega odbora

1.3. ORGANIZIRANOST SKUPINE KD

Organigram na dan 31. 12. 2017

		Projektor d.o.o., Maribor	100 %
		Gradnje inženiring d.o.o., Ljubljana	100 %
	KD Kvart d.o.o., Ljubljana 100 %
	Adriatic Slovenica d.d., Koper 100 %
		Agent d.o.o., Izola	100 %
		Prospera d.o.o., Koper	100 %
		VIZ d.o.o., Koper	100 %
KD d.d. KD Group d.d.		Permanens d.o.o., Zagreb, Hrvaška (v likvidaciji)	100 %
Celotne emisije: 78,49 %		Zdravje AS d.o.o., Koper	100 %
		KD IT d.o.o., Ljubljana	100 %
				KD Fondovi AD, Skopje, Makedonija	94,60 %
		KD Skladi d.o.o., Ljubljana	100 %
				KD Locusta Fondovi d.o.o., Zagreb, Hrvaška	80,00 %
	DRI Naložbe d.o.o., Ljubljana 100 %
	KD Kapital d.o.o., Ljubljana 100 %
	Šumijev kvart d.o.o., Ljubljana 100 %
	Firsthouse Investments ltd., 100 % Limassol, Ciper	Manta Marine Ventures ltd, Road Town, BVI	100 %
	Fontes Group DOO, 100 % Beograd, Srbija

V lastniških deležih družb v Skupini KD se upošteva lastniški delež, ki je v lasti podjetij Skupine KD, razen kjer je Skupina KD edini lastnik (tam se prištejejo tudi lastni deleži).

Pridružene družbe

Pridružene družbe	Delež lastništva (v %)
Mlekarna Celeia, d. o. o., Petrovče	25,99
Nama, d. d., Ljubljana	48,58
Tovarna olja Gea, d. d., Slovenska Bistrica	26,90
SRC, d. o. o., Ljubljana	34,80

Družbe v likvidaciji ali stečajnem postopku

Družba	Delež lastništva (v %)
Seaway Design, d. o. o. – v stečaju, Bled, Slovenija	47,50
Seaway Technologies, s. r. l., Monfalcone, Italija	47,50

1.4. DEJAVNOSTI SKUPINE KD

Skupina KD (v nadaljevanju: Skupina) spada med večje poslovne skupine v Sloveniji. Njeno poslovanje vključuje naslednje dejavnosti:

zavarovalništvo,
upravljanje premoženja,
finančne storitve in drugo.

Ključne dejavnosti Skupine so bile tudi v preteklem letu zavarovalništvo, prodaja premoženjskih, življenjskih, pokojninskih ter zdravstvenih zavarovanj in upravljanje premoženja. Glavne poslovne dejavnosti matične družbe KD so upravljanje tržnih in netržnih naložb ter ustvarjanje finančnih donosov, skladnih s strukturo portfelja. Krovna družba odloča o vseh pomembnejših strateških naložbah Skupine.

1.4.1. Zavarovalništvo

V Skupini tržimo premoženjska, življenjska, pokojninska in zdravstvena zavarovanja. Nosilna družba Skupine je zavarovalnica Adriatic Slovenica, ki je po velikosti tretja največja zavarovalnica na slovenskem zavarovalnem trgu. Skupina trži avtomobilska, življenjska in zdravstvena zavarovanja tudi na Hrvaškem preko podružnice, s srbskega zavarovalnega trga pa se je dokončno umaknila v letu 2017, ko je bil zaključen postopek prostovoljne likvidacije družbe AS neživotno osiguranje a. d. o. Beograd.

1.4.2. Upravljanje premoženja

Osnovne dejavnosti družb za upravljanje v Skupini so upravljanje investicijskih skladov in storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti. V Skupini so 31. 12. 2017 delovale tri družbe za upravljanje, ki v regiji jugovzhodne Evrope – v Sloveniji, na Hrvaškem in v Makedoniji – skupaj upravljajo 34 investicijskih skladov. Družba KD Skladi upravlja še naložbe kritnih skladov Pokojninskega varčevanja AS in naložbe življenjskih zavarovanj. V letu 2017 je začela tudi z razvojem področja alternativnih skladov z lansiranjem prvega alternativnega nepremičninskega sklada, KD Adriatic Value Fund.

1.4.3. Finančne storitve in drugo

Z matično družbo KD in hčerinskima družbama KD Group in KD Kapital v Skupini izvajamo finančne storitve in upravljamo naložbe, nepremičnine pa upravljajo družbe KD Kvart, Šumijev kvart, Fontes Group, Gradnje inženiring in DRI Naložbe.

Korporativna struktura Skupine KD

1.5. ZGODILO SE JE V LETU 2017

Spremembe v sestavi Skupine KD

1. 1. 2017 je bila družba Vaš partner d. o. o. izbrisana iz registra, in s tem ni več del Skupine KD.
1. 1. 2017 je bila družba AS Neživotno osiguranje a. d. o. v likvidaciji izbrisana iz registra prenehala je z delovanjem, in s tem ni več del Skupine KD.
Družbi Sarbon Invest in Kredo Group na 31. 12. 2017 nista več vključeni v konsolidacijo Skupine.

Pomembnejši dogodki v letu 2017

1. 1. 2017 je KD Galileo, prvi slovenski vzajemni sklad, praznoval 25 let.
1. 1. 2017 je družba KD Skladi začela tržiti novi podsklad KD Corporate Bonds, obvezniški EUR.
1. 1. 2017 so delničarji na 24. skupščini delničarjev družbe KD d.d. in 22. skupščini delničarjev družbe KD Group d.d. za člana upravnega odbora KD oziroma KD Group za štiriletno mandatno obdobje, ki je začelo teči 10. 3. 2017, imenovali Matijo Gantarja.
1. 1. 2017 sta upravna odbora KD in KD Group sprejela Kodeks upravljanja Skupine KD, ki ga bo družba uporabljala kot svoj referenčni kodeks. Kodeks upravljanja Skupine KD je objavljen na spletni strani družbe www.kd-fd.si.
1. 1. 2017 je bila z aplikacijo za sklepanje življenjskih zavarovanj Skleni AS podpisana prva ponudba za življenjsko zavarovanje. AS je tako prva zavarovalnica v Sloveniji, ki omogoča takojšen sprejem oziroma sklenitev življenjskega zavarovanja prek spletne aplikacije.
Nadzorni svet KD Skladov je 14. 4. 2017 Casperja Fransa Rondeltapa imenoval za člana uprave za nov štiriletni mandat, ki bo začel 18. 6. 2017.
1. 1. 2017 je nekdanji Kolosej v Mariboru dobil novo celostno grafično podobo in novo ime Maribox. Na novinarski konferenci je družba Projektor, ki upravlja s stavbo, predstavila tudi začetek prenove stavbe in kinodvoran, poslovne rezultate in razvojne načrte.
1. 1. 2017 je potekala 52. seja skupščine delničarjev družbe Adriatic Slovenica. Sprejeti so bili sklepi o razporeditvi bilančnega dobička družbe na 31. 12. 2016, del bilančnega dobička v znesku 10.613.539,21 evra se uporabi za izplačilo dividend, preostanek bilančnega dobička v višini 28.807.724,13 evra ostane nerazporejen. Skupščina je upravi in nadzornemu svetu podelila razrešnico za poslovno leto 2016.

Nadzorni svet družbe Adriatic Slovenica je na seji 21. 6. 2017 sprejel strategijo Adriatica Slovenice za obdobje 2017–2022, imenoval Gabrijela Škofa za predsednika uprave s petletnim mandatom od 1. 10. 2017 in sklical skupščino delničarjev, ki bo 8. 8. 2017.
Družba KD Skladi je 14. 7. 2017 prejela odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev (z 29. 6. 2017) za opravljanje storitev upravljanja alternativnega investicijskega nepremičninskega sklada.
Družbi Adriatic Slovenica je bila 17. 7. 2017 izdana odločba Ministrstva za zdravje Republike Hrvaške za opravljanje poslov dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. S tem Adriatic Slovenica prek podružnice Zagreb vstopa na hrvaški trg dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj.
1. 1. 2017 je potekla 53. seja skupščine delničarjev družbe Adriatic Slovenica. Za petletni mandat so bili za člane nadzornega sveta Adriatica Slovenice imenovani Aljoša Tomaž, Tomaž Butina in Aleksander Sekavčnik.
1. 1. 2017 je družba KD uspešno zaključila izdajo obveznic z oznako SKD2. Na podlagi ponudbe vrednostnih papirjev, ki je ob uporabi izjeme od potrditve in objave prospekta potekala do vključno 16. 8. 2017, je bilo izdanih 80 podrejenih obveznic z oznako SKD2 v skupni nominalni višini 8.000.000,00 evra , s fiksno obrestno mero v višini 7,80 odstotka letno in z zapadlostjo 1. 9. 2027. Izdaja podrejenih obveznic je namenjena refinanciranju finančnih obveznosti.
1. 1. 2017 je potekala 25. skupščina delničarjev družbe KD, na kateri so prisotni delničarji sprejeli sklep o uporabi bilančnega dobička leta 2016 in podelili razrešnico članom upravnega odbora za poslovno leto 2016 ter imenovali člane upravnega odbora Milana Kneževiča, Matjaža Gantarja, Aleksandra Sekavčnika, Tomaža Butino in Katarino Valentinčič Istenič za nov štiriletni mandat, ki začne teči z dnem 18. 11. 2017.
1. 1. 2017 je potekala 23. skupščina delničarjev družbe KD Group, na kateri so prisotni delničarji podelili razrešnico članom upravnega odbora za poslovno leto 2016 in imenovali člane upravnega odbora Matjaža Gantarja, Aleksandra Sekavčnika, Tomaža Butino, Katarino Valentinčič Istenič, Aljošo Tomaža in Gabrijela Škofa za nov štiriletni mandat, ki začne teči z dnem 18. 11. 2017. Delničarji so sprejeli sklep o spremembi statuta družbe glede odobrenega kapitala, na podlagi katerega je upravni odbor pooblaščen za povečanje osnovnega kapitala iz odobrenega kapitala za obdobje petih let od vpisa spremembe statuta, sprejete na 23. skupščini delničarjev, ter sklep o določitvi plačila članom upravnega odbora, plačila oziroma povračila stroškov članom upravnega odbora in plačila članom komisij upravnega odbora.
1. 1. 2017 je bonitetna agencija FITCH Ratings družbi KD Group potrdila kreditno bonitetno oceno »BB» in družbi Adriatic Slovenica, zavarovalna družba, d. d., kot največji odvisni družbi KD Group, bonitetno oceno finančne moči zavarovalnice »BBB-«. Ocena gibanja bonitetne ocene ostaja za obe družbi »stabilno«.
Upravni odbor KD je na svoji seji 27. 10. 2017 imenoval predsednika in namestnika predsednika upravnega odbora ter izvršna direktorja družbe v novem mandatu, ki je začel teči 18. 11. 2017. Upravni odbor je za predsednika imenoval Milana Kneževiča, za namestnika predsednika Tomaža Butino ter Matjaža Gantarja za glavnega izvršnega direktorja in Aleksandra Sekavčnika za izvršnega direktorja družbe.
Upravni odbor KD Group je na svoji seji 10. 11. 2017 ponovno preveril strateške usmeritve Skupine KD Group in s tem namenom izbral finančnega svetovalca Lazard za iskanje strateškega investitorja za nakup večinskega deleža v družbi Adriatic Slovenica, zavarovalna družba, d. d.
Upravni odbor KD Group je na seji 17. 11. 2017 imenoval predsednika in namestnika predsednika upravnega odbora ter izvršna direktorja družbe v novem mandatu, ki začne teči 18. 11. 2017. Upravni odbor je za predsednika imenoval Matjaža Gantarja, za namestnika predsednika Aleksandra Sekavčnika ter Aljošo Tomaža za glavnega izvršnega direktorja družbe in Zorana Boškovića za namestnika glavnega izvršnega direktorja.
1. 1. 2017 je nadzorni svet Adriatica Slovenice imenoval Jureta Kvaternika za novega člana uprave z odložnim pogojem pridobitve dovoljenja Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje te funkcije.

Pomembni dogodki po datumu poročanja

– KD Group je 9. 3. 2018 javnost obvestila o poteku procesa iskanja strateškega partnerja za nakup večinskega deleža v odvisni družbi Adriatic Slovenica, in sicer je upravni odbor KD Group na svoji seji tega dne sprejel sklep, da se v postopek izvedbe skrbnega pregleda Adriatica Slovenice povabi izbrane potencialne investitorje. Zaradi spoštovanja določb dogovorov o varovanju zaupnost, sklenjenih med družbo in potencialnimi investitorji, ni dovoljeno razkritje podatkov o investitorjih.

1. 1. 2018 se je po dolgotrajni bolezni poslovil Matjaž Gantar, predsednik upravnega odbora družb KD Group, glavni izvršni direktor in član upravnega odbora KD ter predsednik nadzornega sveta Adriatica Slovenice.
Upravni odbor KD Group je na seji 28. 3. 2018 imenoval za predsednika upravnega odbora Aleksandra Sekavčnika in za namestnika predsednika upravnega odbora Matijo Gantarja.
V marcu 2018 je na podelitvi nagrad za Naj upravljavce vzajemnih skladov v Sloveniji upravljavec Primož Cencelj iz družbe KD Skladi prejel najvišje priznanje na področju upravljanja v Sloveniji in postal naj upravljavec leta 2017. V osemletni zgodovini podeljevanja nagrad že petič naj upravljavec leta prihaja iz družbe KD Skladi, od tega je nagrado že tretjič prejel Primož Cencelj. Zmagovalna vzajemna sklada z najboljšo oceno, pet zvezdic, za triletno in petletno obdobje v svoji kategoriji, pa sta postala: KD Bond, obvezniški – evropski in KD Rastko, evropski – delniški.

KD pomembne dogodke skladno z zakonskimi obveznostmi redno objavlja na spletnem portalu Ljubljanske borze vrednostnih papirjev SEOnet in na spletni strani družbe www.kd-fd.si.

1.6. POROČILO IZVRŠNEGA DIREKTORJA KD

Skupina KD je v letu 2017 ohranila visoko finančno stabilnost poslovanja ter nadaljevala optimizacijo premoženja in obveznosti. V Skupini je matična družba KD uspešno refinancirala kreditne obveznosti, družbi KD Group in Adriatic Slovenica pa sta potrdili kreditno bonitetno oceno BB oziroma BBB-.

Poslovanje je v letu 2017 zaključila z dobičkom v višini 0,9 milijona evrov, kar je 1 milijon evrov manj kot leta 2016. Na nižji rezultat skupine so kljub nižjim obratovalnim stroškom in nižjim spremembam drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij znatno vplivali odhodki iz odloženih davkov. Prihodki so znašali 351 milijonov evrov oziroma 2 odstotka manj kot leta 2016, kar je predvsem vpliv nižjih prihodkov od naložb, medtem ko so bili čisti prihodki od zavarovalnih premij višji za 1 odstotek. Ti prihodki tudi prevladujejo v strukturi vseh prihodkov s 83-odstotnim deležem. Odhodki so znašali 347,1 milijona evrov kar je 3 odstotke manj kot leto predtem. Na upad odhodkov so največ vplivali nižji obratovalni stroški in nižje spremembe rezervacij zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje (učinek spremembe rezervacij je na čisti poslovni izid nevtralen, ker so se na strani prihodkov povečali prihodki naložb zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje). Na drugi strani so za 4 odstotke porasli čisti odhodki za škode vključno s škodnimi rezervacijami. Celotna sredstva so ob koncu leta 2017 znašala 796,4 milijona evrov oziroma 3 odstotke več glede na konec leta 2016. Rast na kapitalskih in finančnih trgih se je nadaljevala tudi v letu 2017, kar se je odrazilo predvsem v povišanju naložb zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje. Kapital se je v letu 2017 zvišal za 0,3 milijona evrov in je znašal 82,7 milijona evrov, medtem ko so finančne obveznosti upadle za 0,3 milijona evrov in so znašale 50,6 milijona evrov.

Matična družba KD Group je leto 2017 zaključila z izgubo v višini 1,7 milijona evrov. Finančni odhodki so porasli za 3 odstotke v primerjavi z letom 2016. Sredstva so ob koncu leta 2017 znašala 68,4 milijona evrov, kar je na podobni ravni kot ob koncu prehodnega leta, kapital pa se je znižal za 5 odstotkov in je znašal 33,4 milijonov evrov. Finančne obveznosti so konec leta 2017 znašale 35 milijonov evrov oziroma 6 odstotkov več kot leto predtem. V strukturi vseh virov to pomeni 51-odstotni delež.

Zavarovalništvo

Zavarovalnica Adriatic Slovenica od polletja 2017 dalje uresničuje novo strategijo razvoja, ki je bila zapisana v okviru strateškega načrta Adriatica Slovenice za obdobje 2017-2022. V dokumentu je zavarovalnica na podlagi svojega poslanstva, vrednot in strateških usmeritev določila glavne strateške aktivnosti, s katerimi bo uresničevala strateške cilje do leta 2022.

Zavarovalnica je dodatno utrdila svoj položaj na slovenskem zavarovalnem trgu, kjer kot tretja največja zavarovalniška skupina dosega 14-odstotni tržni delež, in zbrala 303,8 milijona evrov kosmate zavarovalne premije. V preteklem letu smo zabeležili rast vseh treh segmentov poslovanja. Najvišjo rast smo zabeležili pri

življenjskih in pokojninskih zavarovanjih (2,8 %). Premoženjska zavarovanja brez zdravstva so zabeležila 1,4 odstotno rast. Na področju zdravstvenih zavarovanj smo uspeli ustaviti negativne trende na področju dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj; k rasti tega področja so prispevala tudi dodatna zdravstvena zavarovanja.

Leta 2017 smo zabeležili visoko škodno pogostnost na račun množičnih škodnih dogodkov, neurij z viharjem in točo. Posledično so najbolj narasle škode zavarovanja požara in elementarnih nesreč za kar 25 odstotkov. Poleg navedenega so v preteklem letu rastle tudi škode splošnega zavarovanja odgovornosti (za 19 %), zavarovanja pomoči (za 9 %) in škode zdravstvenih zavarovanj, ki so v porastu že zadnjih nekaj let. Skupni obračunani kosmati zneski škod so se tako povečali za 2,8 odstotka, zavarovancem pa smo izplačali za 223,4 milijona evrov odškodnin in zavarovalnin.

Z 11,4 milijona evrov doseženega čistega dobička v letu 2017 zavarovalnica Adriatic Slovenica ohranja visoko dobičkonosnost, dosežena je bila 11,9-odstotna dobičkonosnost kapitala (ROE). Dobičkonosnost poslovanja in ustrezno obvladovanje tveganj vodi v nadaljnjo krepitev kapitalske ustreznosti zavarovalnice in ohranjanje primernega presežka kapitala nad zahtevanim kapitalom.

Preteklo leto je zavarovalnica uspela zadržati visoko finančno stabilnost poslovanja, ki je bila potrjena od mednarodne bonitetne agencije Fitch Ratings. Ta je AS-u podelila bonitetno oceno finančne moči zavarovalnice »BBB-«. Ocena gibanja bonitetne ocene ostaja »stabilno«, kar odraža močno pozicijo na slovenskem zavarovalnem trgu in trgu upravljanja premoženja.

Na trgih v tujini je zavarovalnica preko podružnice Zagreb vstopila na hrvaški trg dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj in nadaljevala uspešno prodajo premoženjskih in življenjskih zavarovanj. Še posebej izstopajo dobri prodajni rezultati na področju avtomobilskih zavarovanj, kjer smo v direktni prodaji v letu poslovanja presegli milijon evrov zbrane premije. Leta 2017 je bil zaključen postopek prostovoljne likvidacije družbe AS neživotno osiguranje a. d. o. Beograd, s čimer se je Skupina dokončno umaknila s srbskega zavarovalnega trga.

Na področju informacijske tehnologije uresničujemo strateške cilje, upravljamo področje IT in informacijske rešitve ter zagotavljamo neprekinjeno delovanje informacijskih sistemov. Z izvajanjem varnostnih pregledov IT-rešitev, nadgrajevanjem nadzornih mehanizmov in s širjenjem uporabe okolja za stalen razvoj in integracijo zagotavljamo kakovost in varnost informacijskih rešitev. Slednje bomo prilagajali regulativi GDPR in direktivi o distribuciji zavarovanj (IDD) ter novim računovodskim standardom MSRP 17.

Upravljanje premoženja

Družba za upravljanje KD Skladi je najstarejša in ena vodilnih družb za upravljanje v Sloveniji., kjer je konec leta 2017 upravljala KD Krovni sklad s šestnajstimi podskladi in premoženje drugih portfeljev v okviru storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti. V letu 2017 je družba nadaljevala s širitvijo poslovanja na področju alternativnih investicijskih skladov, namenjenih institucionalnim vlagateljem. Sredi julija 2017 je prejela odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev, s katero je bilo družbi izdano dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja alternativnega investicijskega sklada – nepremičninskega sklada KD Adriatic Value Fund, ki je pričel s poslovanjem v letu 2018. Konec leta 2017 sta zunaj Slovenije delovali še dve hčerinski družbi za upravljanje, ki sta v regiji jugovzhodne Evrope skupaj upravljali 18 investicijskih skladov, od tega 14 skladov na Hrvaškem in 4 v Makedoniji.

Leta 2017 so nas kapitalski trgi nagradili z visokimi donosnostmi in zelo nizko medletno volatilnostjo, nadaljeval pa se je trend rasti na globalnih delniških trgih. Družba KD Skladi je tudi v letu 2017 poslovala zelo uspešno, prav tako je bilo lansko leto znova zelo uspešno za podsklade KD Krovnega sklada, saj je primerjalne indekse presegla več kot polovica vseh podskladov tako v eno- kot triletnem obdobju, vrednost sredstev v upravljanju pa je obsegla 532 milijonov evrov.

Družba KD Skladi je v več kot dveh desetletjih delovanja prejela veliko priznanj za uspešno upravljanje premoženja. Leta 2017 je po izboru revije Moje finance prejela nagrado za najboljšo družbo za upravljanje in najboljšega upravitelja premoženja Aleša Lokarja in naslednje posamične nagrade: KD Galileo naj sklad zadnjih tri in pet let v kategoriji mešani – globalni fleksibilni, KD Rastko naj sklad zadnjih tri in pet let v kategoriji delniški –

evropski, KD MM naj sklad zadnjih tri in pet let v kategoriji denarni – evro, KD Prvi izbor naj sklad zadnjih tri in pet let v kategoriji delniški – globalni, KD Bond naj sklad zadnjih pet let v kategoriji obvezniški – evropski, KD Novi trgi naj sklad zadnjih pet let v kategoriji delniški – trgi v razvoju. Prav tako je že tretje leto zapored prejela tudi mednarodno nagrado revije World Finance za najboljšo družbo za upravljanje v Sloveniji (v okviru "World Finance Investment Management Awards, 2017"). Odličnost upravljanja podskladov KD Krovnega sklada spremlja tudi neodvisna mednarodna agencija Morningstar. Na dan 31. 12. 2017 so imeli trije skladi od 12 podskladov KD Krovnega sklada najvišjo oceno 4 zvezdice (KD Prvi izbor, KD Vitalnost, KD Bond).

Vsa ta priznanja in nagrade so rezultat dobrega upravljanja premoženja skladov, dogajanja na finančnih trgih, stroškovno učinkovitega poslovanja in vzpostavitve osebnega stika z vlagatelji. V KD Skladih se tržijo tudi stroškovno najugodnejši načini varčevanja v skladih – paketi skladov. Poleg prodajnih dejavnosti se je družba osredotočala na usklajevanje z zakonodajo, optimizacijo procesov in portfeljev ter nadgradnjo sistema IT.

Finančne storitve in drugo

Družba KD Kapital je v letu 2017 s svojim poslovanjem pripomogla k optimizaciji premoženja in obveznosti Skupine KD. Prodajni postopki naložb v Mlekarno Celeia in Tovarno olja GEA so se premaknili v leto 2018. KD Kapital je bil 31. 12. 2017 neposredni lastnik 13 naložb, od tega predstavljajo tržne naložbe 15,7 odstotka celotnega portfelja. Med največje naložbe spadajo: Deželna banka Slovenije d. d. (45 %), SRC d. o. o. (33 %), Tovarna olja Gea, d. d. (11 %) in Mlekarna Celeia, d. o. o. (3 %).

Leto 2017 je bilo uspešno za družbo KD Kvart, ki opravlja nepremičninsko dejavnost. Za družbo Adriatic Slovenica je uspešno posredovala pri prodaji poslovne stavbe na Slovenčevi 22 v Ljubljani. Družba je bila uspešna tudi pri trženju in oddaji poslovnih prostorov v Novi Gorici, Celju, Kopru in drugod po Sloveniji ter je vodila inženiring prenove poslovnih stavb v Kopru in kinodvorane ter pritličja (vhoda) v objektu Maribox v Mariboru. Za družbo Šumijev kvart razvija projekt izgradnje poslovno-stanovanjskega objekta Šumi, ki se nahaja v strogem centru Ljubljane, izgradnja naj bi se začela v letu 2018 in bila zaključena v letu 2020.

Načrti za leto 2018

V letu 2018 bo Skupina nadaljevala začrtano politiko zmanjševanja stopnje zadolženosti, odprodajo neključnih naložb ter organizacijsko optimizacijo poslovanja. Upravni odbor KD Group konec leta 2017 odločil, da ponovno preveri strateške usmeritve Skupine in s tem namenom izbral finančnega svetovalca Lazard za iskanje strateškega investitorja za nakup večinskega deleža v družbi Adriatic Slovenica, zavarovalna družba, d. d .

Aleksander Sekavčnik, izvršni direktor

1.7. POROČILO UPRAVNEGA ODBORA DRUŽBE KD O PREVERITVI LETNEGA POROČILA DRUŽBE KD, D. D., IN SKUPINE KD ZA LETO 2017

Spoštovani delničarji!

Družbo KD d. d. in Skupino KD je na podlagi pooblastil in pristojnosti, določenih v statutu družbe, v letu 2017 vodil upravni odbor družbe in v skladu z zakonskimi predpisi ter poslovnikom o delovanju upravnega odbora nadzoroval izvajanje njenih poslov.

Upravni odbor je v začetku leta 2017 deloval v sestavi: Milan Kneževič – predsednik upravnega odbora, Aleksander Sekavčnik – namestnik predsednika upravnega odbora, Tomaž Butina – član upravnega odbora, Katarina Valentinčič Istenič – članica upravnega odbora, Matjaž Gantar – član upravnega odbora in izvršni direktor. Skupščina delničarjev je na 24. seji 9. 3. 2017 za člana upravnega odbora za štiriletno mandatno obdobje, ki je začelo teči z dnem 10. 3. 2017, imenovala Matijo Gantarja. Zaradi izteka mandata je skupščina delničarjev na 25. seji 31. 8. 2017 za štiriletno mandatno obdobje, ki je začelo teči z dnem 18. 11. 2017, za člane upravnega odbora ponovno imenovala Milana Kneževiča, Matjaža Gantarja, Aleksandra Sekavčnika, Tomaža Butino in Katarino Valentinčič Istenič. Upravi odbor je potem na 69. seji 27. 10. 2017 za predsednika upravnega odbora imenoval Milana Kneževiča, za namestnika predsednika pa Tomaža Butino. Na isti seji je upravni odbor za štiriletno mandatno obdobje, ki je začelo teči z dnem 18. 11. 2017, za glavnega izvršnega direktorja imenoval Matjaža Gantarja, za izvršnega direktorja pa Aleksandra Sekavčnika. Upravni odbor je leto 2017 tako zaključil v sestavi: Milan Kneževič – predsednik upravnega odbora, Tomaž Butina – namestnik predsednika upravnega odbora, Matija Gantar – član upravnega odbora, Katarina Valentinčič Istenič – članica upravnega odbora, Matjaž Gantar – član upravnega odbora in glavni izvršni direktor ter Aleksander Sekavčnik – član upravnega odbora in izvršni direktor.

Delovanje upravnega odbora

Svojo vlogo v sistemu korporacijskega upravljanja je upravni odbor v skladu z zakonskimi možnostmi in dolžnostmi opravljal z rednim spremljanjem tekočega poslovanja, s pregledovanjem delovanja izvršnega direktorja ter obravnavanjem predlogov in sprejemanjem odločitev, ki so v pristojnosti upravnega odbora. Svoje naloge je upravni odbor opravljal dosledno in odgovorno.

Upravni odbor je v skladu s svojimi zakonskimi in statutarnimi pristojnostmi v letu 2017 redno spremljal in nadziral poslovanje družbe. Obravnaval je poročila izvršnih direktorjev o tekočem poslovanju in aktivnostih družbe, se seznanjal s pomembnimi poslovnimi dogodki, spremljal delo izvršnih direktorjev in preverjal uresničevanje sprejetih sklepov. Največjo pozornost je posvečal strokovnemu nadzoru poslovanja in uresničevanju strateških odločitev družbe in Skupine KD. Redno je spremljal poslovanje družbe KD in odvisnih družb Skupine KD.

Upravni odbor KD se je v letu 2017 sestal na dvanajstih rednih in eni dopisni seji.

Na podlagi pisnega gradiva in obrazložitev izvršnih direktorjev na sejah ter prek sodelovanja z njima se je upravni odbor redno seznanjal s poslovanjem družbe. Seje upravnega odbora so bile vedno sklepčne, na njih so vsi člani aktivno sodelovali. Izvršna direktorja družbe sta upravnemu odboru posredovala vse potrebne informacije, ki jih je le-ta potreboval za izvajanje aktivnosti nadziranja oziroma upravljanja družbe. Sodelovanje z izvršnima direktorjema družbe zato upravni odbor ocenjuje kot dobro.

Revizijska komisija upravnega odbora KD je v letu 2017 delovala v naslednji sestavi: Tomaž Butina – predsednik revizijske komisije, Katarina Valentinčič Istenič – namestnica predsednika revizijske komisije, Franc Počivavšek – član revizijske komisije. Zaradi izteka mandata je upravni odbor na 69. seji 27. 10. 2017 člane revizijske komisije ponovno imenoval za štiriletno mandatno obdobje, ki je začelo teči z dnem 18. 11. 2017. V letu 2017 se je revizijska komisija sestala na šestih rednih sejah, na katerih je obravnavala predvsem poročila o poslovanju družbe KD in Skupine KD, načrtovani revizijski pristop pri reviziji računovodskih izkazov Skupine KD in družbe KD za leto 2017 ter izvedbo nerevizijskih storitev izbrane revizijske družbe za družbe v Skupini KD.

Na svojih sejah se je upravni odbor v okviru svojih dejavnosti seznanil z naslednjimi pomembnejšimi poslovnimi dogodki in sprejel naslednje pomembnejše sklepe:

na 58. seji 1. 2. 2017 je upravni odbor sklical skupščino delničarjev in predlagal imenovanje Matije Gantarja za člana upravnega odbora družbe.
na 59. seji 27. 3. 2017 je upravni odbor obravnaval nerevidirane nekonsolidirane računovodske izkaze družbe KD za leto 2016. Na tej seji je upravni odbor sprejel tudi Kodeks upravljanja Skupine KD, ki ga družba uporablja kot svoj referenčni kodeks.
na 60. seji 25. 4. 2017 je upravni odbor obravnaval revidirani Letni poročili družbe KD d. d. in Skupine KD za leto 2016 in se seznanil s pozitivnim mnenjem revizorja k poročiloma. Upravni odbor je sprejel poročilo o preveritvi letnih poročil, s katerim je potrdil Letni poročili družbe KD d.d. in Skupine KD ter sprejel Izjavo upravnega odbora o spoštovanju Kodeksa upravljanja javnih delniških družb.
na 61. seji 5. 6. 2017 je upravni odbor obravnaval tekoče poslovanje družb v skupini KD in poročilo o poslovanju v obdobju januar – marec 2017.
na 62. seji 9. 6. 2017 je upravni odbor sprejel sklep o izdaji podrejenih obveznic oznake SKD2, z zapadlostjo 1. 9. 2027 in fiksno obrestno mero v višini 7,80 odstotka letno v celotni izdaji največ 10.000.000,00 evrov.
na 63. dopisni seji 14. 7. 2017 je upravni odbor soglašal s predlaganim dnevnim redom in predlogi sklepov 25. skupščine delničarjev ter predlaganimi obrazložitvami predlogov sklepov.
na 64. seji 31. 8. 2017 je upravni odbor sprejel Nerevidirano poročilo o poslovanju KD, finančne družbe, d. d. in Skupine KD za prvo polletje leta 2017.
na 69. seji 27. 10. 2017 je upravni odbor za predsednika upravnega odbora imenoval Milana Kneževiča, za namestnika predsednika pa Tomaža Butino. Upravni odbor je na tej seji za štiriletno mandatno obdobje, ki je začelo teči z dnem 18. 11. 2017, za glavnega izvršnega direktorja imenoval Matjaža Gantarja, za izvršnega direktorja pa Aleksandra Sekavčnika. Zaradi izteka mandata je upravni odbor na tej seji za štiriletno mandatno obdobje, ki je začelo teči z dnem 18. 11. 2017, ponovno imenoval tudi člane revizijske komisije Tomaža Butino, Katarino Valentinčič Istenič in Franca Počivavška. Upravni odbor je sprejel tudi sklep o uvrsti vseh izdanih obveznic z oznako SKD2 v večstranski sistem trgovanja SI ENTER, ki ga upravlja Ljubljanska borza.
na 70. seji 30. 11. 2017 je upravni odbor obravnaval tekoče poslovanje družb v skupini KD in poročilo o poslovanju v obdobju januar – september 2017.

Transparentnost poslovanja je družba zagotavljala s periodičnim ter dodatnim sprotnim obveščanjem delničarjev in drugih javnosti preko hkratnih objav na spletnih straneh Ljubljanske borze SEOnet http://seonet.ljse.si in spletnih straneh družbe www.kd-fd.si.

Na podlagi navedenega upravni odbor ugotavlja, da je bil seznanjen z vsemi pomembnejšimi poslovnimi dogodki v letu 2017, ki so vplivali na poslovanje družbe in Skupine KD. Glede na način obveščanja in sodelovanja med izvršnima direktorjema in upravnim odborom med poslovnim letom ni bilo potrebno, da bi upravni odbor, ali njegovi posamezni člani, zahtevali dodatne informacije ali preverjali dokumentacijo, na kateri so temeljile informacije, pomembne za odločanje.

Letno poročilo za 2017 - stališče do revizorjevega poročila, preveritev in potrditev letnega poročila

Revizijo Letnega poročila družbe KD, finančne družbe, d. d. in Skupine KD za 2017 (v nadaljevanju: Letno poročilo za 2017) je opravila revizijska družba KPMG Slovenija, družba za revidiranje, d. o. o., Ljubljana. Revizijska družba je 25. 4. 2018 izdala pozitivno mnenje k Letnemu poročilu za 2017.

Revidirano Letno poročilo za 2017 je upravni odbor obravnaval na seji 25. 4. 2018

Upravni odbor je pregledal predloženo Letno poročilo za 2017 in poročilo revizorja. Na podlagi preveritve revidiranega Letnega poročila za 2017 upravni odbor ugotavlja:

da je Letno poročilo za 2017 sestavljeno v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, s statutom in z veljavnimi računovodskimi in poročevalskimi zahtevami;
vsebuje vse zakonsko obvezne formalne in vsebinske sestavine letnega poročila gospodarske družbe in skladno s tem vse bistvene podatke, ki so potrebni za odločanje o njegovem sprejemu;
vsebuje tudi poročilo o opravljeni reviziji računovodskih izkazov. Iz poročila revizorja izhaja, da računovodski izkazi izkazujejo resničen in pošten prikaz finančnega stanja, poslovnega izida in denarnih tokov družbe KD d. d. in Skupine KD. Pooblaščeni revizor je v poročilu podal pozitivno mnenje brez pridržkov.

Glede na navedeno upravni odbor podaja naslednji stališči:

Upravni odbor po pregledu poročila revizorja v skladu z drugim odstavkom 282. člena Zakona o gospodarskih družbah izjavlja, da nanj nima pripomb in se strinja z ugotovitvami v poročilu.

Upravni odbor v skladu z drugim odstavkom 282. člena Zakona o gospodarskih družbah izjavlja, da na Letno poročilo 2016 nima pripomb ter potrjuje Letno poročilo družbe KD d. d. in Skupine KD za leto 2017.

Predlog uporabe bilančnega dobička

Upravni odbor je v okviru preveritve Letnega poročila za 2017 sestavil predlog o uporabi bilančnega dobička.

Bilančni dobiček leta 2017 znaša 1.125.420,12 evra in zajema preneseni dobiček v višini 2.814.781,89 evra, zmanjšan za čisto izgubo poslovnega leta 2017 v višini 1.689.361,77 evra.

Upravni odbor je ob preverjanju letnega poročila predlagal, da se bilančni dobiček leta 2017 v višini 1.125.420,12 evra ne uporabi in se odločanje o njegovi uporabi prenese v prihodnja poslovna leta.

Upravni odbor skupščini predlaga sprejem predloga uporabe bilančnega dobička.

Na podlagi pregleda poslovanja družbe KD d. d. in Skupine KD v letu 2017 in po preveritvi revidiranega Letnega poročila za 2017 upravni odbor predlaga skupščini delničarjev družbe, da mu podeli razrešnico.

Ljubljana, 25. 4. 2018

Milan Kneževič, predsednik upravnega odbora

1.8. STRATEGIJA IN NAČRTI SKUPINE KD

1.8.1. Poslanstvo, vizija, vrednote

Poslanstvo: odgovorna partnerstva med uporabniki, zaposlenimi in lastniki

Naše poslanstvo je zagotavljanje celovite zavarovalne zaščite, upravljanje premoženja in prepoznavanje tveganj za večjo varnost naših strank. Nudimo jim najboljše zavarovalno-finančne rešitve po pošteni ceni in vso strokovno podporo ob izbiri ustreznih kritij in ob nastanku škod. Skupina odgovorno, učinkovito, varno in donosno upravlja finančno premoženje strank. Sodelavcem omogočamo najboljše delovne pogoje, izobraževanje, napredovanje in spodbudno nagrajevanje za kakovostno opravljeno delo. Lastnikom pa prinašamo pričakovano rast in dobiček ter ustvarjamo družbeno odgovorna partnerstva med vzajemno enakopravnimi deležniki.

Vizija: razvojna rast in odzivno širjenje

Skupina KD želi postati ena vodilnih zavarovalno-finančnih skupin z osrednjim trgom v Sloveniji in na trgih jugovzhodne Evrope. Na teh trgih bo prodajala premoženjska, življenjska, pokojninska in zdravstvena zavarovanja, dopolnjena z visokokakovostnim upravljanjem premoženja in naložbenimi produkti. V Skupini je v središču vseh naših aktivnosti stranka, za njene potrebe pa razvijamo kakovostne in konkurenčne rešitve – produkte, storitve in prodajne poti.

Vrednote: odgovornost, zaupanje, proaktivnost, strast in veselje, zmagovalna miselnost

Odgovornost

S svojim delovanjem sporočamo, da je naše ravnanje zanesljivo. Vsi deležniki lahko računajo na nas, saj ravnamo po načelu dobrega gospodarja in izpolnjujemo svoje obljube. Uresničujemo pričakovanja svojih strank, okolja in zaposlenih.

Zaupanje

Zaupanje gradimo na visokih etičnih standardih, ki temeljijo na odprtih medosebnih odnosih in zagotavljajo enotno delovanje. Z zaupanjem ustvarjamo okolje, v katerem spoštljivo in z medsebojno pomočjo odpravljamo ovire in rastemo. Naše obnašanje in delovanje je zanesljivo, saj spoštujemo skupne dogovore.

Proaktivnost

Nenehno razmišljamo o svojih naslednjih korakih, saj premoremo dovolj poguma in zrelosti, da ustvarjamo spremembe. Naš pogled je usmerjen v prihodnost. Proaktivna dejanja usmerjamo k doseganju poslovnih rezultatov in zadovoljevanju potreb naših strank, lastnikov in zaposlenih.

Strast in veselje

Ljubimo svoj posel, zato pri svojem delu izžarevamo strast in veselje. Smelo sprejemamo izzive, saj verjamemo, da lahko stvari premikamo na bolje. Strast in veselje nam dajeta zagon, da se ne ustavljamo na pol poti, pač pa nadaljujemo začrtano pot do cilja.

Zmagovalna miselnost

Z delom in rezultati dokazujemo, da smo zmagovalci. Uspehi so plod skupnega dela, sodelovanja in zagnanosti zmagovalne skupine, ki jo sestavlja več kot tisoč zaposlenih. Verjamemo v svoj uspeh, saj nas vodijo visoke moralne vrednote in spoštovanje integritete vsakega posameznika.

1.8.2. Uresničevanje strateških ciljev in načrti v 2018

V letu 2017 so potekale nadaljnje aktivnosti na področju izboljševanja finančne in kapitalske strukture Skupine. Finančna moč Skupine je bila potrjena s potrditvijo Fitch bonitetne ocene BB in s stabilnimi izgledi za naprej.

V letu 2018 bo družba nadaljevala začrtano politiko zmanjševanja stopnje zadolženosti, odprodajo neključnih naložb ter organizacijsko optimizacijo poslovanja. Skladno z navedenim je upravni odbor KD Group konec leta 2017 odločil, da ponovno preveri strateške usmeritve Skupine in s tem namenom izbral finančnega svetovalca Lazard za iskanje strateškega investitorja za nakup večinskega deleža v družbi Adriatic Slovenica, zavarovalna družba, d. d..

1.9. IZJAVA O UPRAVLJANJU

Odgovorno vodenje in upravljanje družbe sta temelj vseh dejavnosti Skupine KD. Temu poslanstvu sledijo tudi organi vodenja in nadzora matične družbe KD, v kateri je od 16. 11. 2009 naprej uveljavljen enotirni sistem upravljanja. Družba KD v skladu z določilom petega odstavka 70. člena Zakona o gospodarskih družbah podaja izjavo o upravljanju družbe. Pojasnila, ki se navezujejo na šesti odstavek 70. člena Zakona o gospodarskih družbah, so dodana v poglavjih Delnice, dividende in lastniška struktura ter na spletni strani družbe www.kd-fd.si.

1.9.1. Sistem upravljanja KD

Družba KD d.d. je novembra 2009 prešla iz dvotirnega sistema upravljanja, kjer so pristojnosti skladno z zakonom o gospodarskih družbah razmejene med skupščino, nadzorni svet in upravo, na enotirni sistem upravljanja, ki poteka v sodelovanju med skupščino in upravnim odborom.

Organi upravljanja KD – naloge in pristojnosti v enotirnem sistemu upravljanja

Organa upravljanja družbe, skupščina in upravni odbor, delujeta skladno z zakonodajo, s statutom družbe in poslovnikom o delu upravnega odbora. Statut družbe je objavljen na spletnih straneh družbe www.kd-fd.si. O spremembah statuta odloča skupščina z večino najmanj treh četrtin celotnega osnovnega kapitala.

1.9.2. Skupščina delničarjev KD, d. d.

Skupščina delničarjev družbe KD sprejema temeljne odločitve, ki vodijo k uresničevanju osrednjega ekonomskega cilja – ustvarjanju vrednosti za delničarje.

Delničarji uresničujejo svoje pravice na skupščini v skladu z zakonom in s statutom družbe. Glasovalno pravico zagotavlja navadna delnica; vsaka delnica ima en glas. V skladu z zakonom imajo imetniki delnic pravico do udeležbe pri upravljanju družbe, pravico do dela dobička in pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe. Pristojnosti in delovanje skupščine opredeljujeta zakon o gospodarskih družbah in statut družbe.

Sklic skupščine družba objavlja v časopisu Dnevnik. Če zaradi obširnega gradiva ni mogoče objaviti celotnega predloga sklepa, se v sklicu navede kraj, kje rje dostopno celotno gradivo. Informacije za delničarje v zvezi s zasedanjem skupščine – sklic skupščine, obrazložitev predlogov sklepov, obrazce za glasovanje s pooblastilom, izid glasovanja s sprejetimi sklepi skupščine ter druge informacije, določene z zakonom – pa družba objavlja na spletnih straneh družbe www.kd-fd.si in spletnih straneh Ljubljanske borze SEOnet.

Dne 9. 3. 2017 je potekala 24. skupščina delničarjev družbe, na kateri je bilo zastopanih 98.533 navadnih imenskih kosovnih delnic z oznako SKDR, kar predstavlja 57,420 odstotka vseh delnic družbe z glasovalno pravico oz. 52,851 odstotka delnic v osnovnem kapitalu.

Na skupščini so delničarji za člana upravnega odbora družbe za štiriletno mandatno obdobje, ki je začelo teči z dnem 10. 3. 2017, imenovali Matijo Gantarja.

Dne 31. 8. 2017 pa je potekala 25. skupščina delničarjev družbe, na kateri je bilo zastopanih 115.209 navadnih imenskih kosovnih delnic z oznako SKDR, kar predstavlja 67,138 odstotka vseh delnic družbe z glasovalno pravico oz. 61,80 odstotka delež v osnovnem kapitalu.

Na skupščini so se delničarji seznanili z letnim poročilom in poročilom upravnega odbora o preveritvi letnega poročila, v okviru odločanja o uporabi bilančnega dobička leta 2016 sprejeli sklep o, da se ta ne uporabi in se odločanje o njegovi uporabi prenese v prihodnja poslovna leta., ter podelili razrešnico članom organov vodenja in nadzora, s katero so potrdili in odobrili njihovo delo v poslovnem letu 2016.

Zaradi poteka mandata nekaterim članom upravnega odbora so za štiriletno mandatno obdobje, ki je začelo teči z dnem 18. 11. 2017, za člane upravnega odbora imenovali Milana Kneževiča, Matjaža Gantarja, Aleksandra Sekavčnika, Tomaža Butino in Katarino Valentinčič Istenič.

Celotni besedili sprejetih sklepov obeh skupščin sta objavljeni in dostopni na spletnih straneh Ljubljanske borze SEOnet in spletnih straneh družbe www.kd-fd.si v okviru Odnosi z vlagatelji.

1.9.3. Organi vodenja in nadzora

Pravila družbe o imenovanju ter zamenjavi članov organov vodenja in nadzora

V skladu s statutom družbe ima upravni odbor najmanj pet in največ devet članov oziroma članic. Člane upravnega odbora izvoli in odpokliče skupščina in so imenovani za mandatno dobo štirih let ter so lahko po poteku mandata ponovno izvoljeni. Člani upravnega odbora med sabo izvolijo predsednika in njegovega namestnika.

Upravni odbor izmed svojih članov imenuje najmanj enega in največ dva izvršna direktorja. Mandat izvršnemu direktorju traja štiri leta. Predsednik upravnega odbora ali namestnik predsednika upravnega odbora ne more biti izvršni direktor družbe. Član upravnega odbora, ki ni izvršni direktor, se imenuje neizvršni član. V skladu z zakonom o gospodarskih družbah lahko upravni odbor lahko kadarkoli odpokliče izvršnega direktorja.

Delovanje upravnega odbora

Upravni odbor vodi in nadzira vodenje družbe ter hkrati zastopa in predstavlja družbo v vseh zadevah, glede katerih pristojnost ne pripada izvršnim direktorjem. Sklican mora biti vsaj enkrat v četrtletju.

Upravni odbor izmed svojih članov imenuje izvršne direktorje, ki zastopajo in predstavljajo družbo. Pristojnosti upravnega odbora so skupne vsem njegovim članom, nekatere pa so prenesene na izvršna direktorja – tako sta izvršna direktorja skladno s statutom pristojna za zastopanje in predstavljanje družbe, za vodenje tekočih poslov, prijave vpisov in predložitve listin registru, skrb za vodenje poslovnih knjig in sestavo letnega poročila. Izvršna direktorja vodita posle ob upoštevanju navodil in omejitev, ki jim jih postavljajo statut, upravni odbor, skupščina družbe in poslovnik o delu izvršnih direktorjev.

Sestava upravnega odbora (UO), ki vodi in nadzira družbo KD, je bila v letu 2017 naslednja:

Milan Kneževič, univerzitetni diplomirani ekonomist in diplomirani inženir gozdarstva predsednik UO,
Aleksander Sekavčnik, univerzitetni diplomirani ekonomist namestnik predsednika UO do 17. 11. 2017, od 18. 11. 2017 pa član UO in izvršni direktor,
mag. Matjaž Gantar, univerzitetni diplomirani ekonomist član UO in izvršni direktor do 17. 11. 2017, od 18. 11. 2017 pa glavni izvršni direktor,
Tomaž Butina, univerzitetni diplomirani inženir računalništva član UO do 17. 11. 2017, od 18. 11. 2017 pa namestnik predsednika UO, predsednik revizijske komisije UO,
mag. Katarina Valentinčič Istenič, univerzitetna diplomirana ekonomistka članica UO in članica revizijske komisije UO,
Matija Gantar, univerzitetni diplomirani ekonomist član UO od 10. 3. 2017.

O svojem delovanju v poslovnem letu 2017 upravni odbor podrobneje poroča v poročilu upravnega odbora delničarjem o preveritvi letnega poročila, ki je v okviru poglavja Poročilo upravnega odbora družbe KD.

Predstavitev funkcij članov upravnega odbora in vodstva v drugih poslovodnih ali nadzornih organih

Člani upravnega odbora in vodstva družbe KD so bili na dan 31. 12. 2017 člani poslovodnih ali nadzornih organov naslednjih družb:

Milan Kneževič

Družba	Funkcija
/	/

Matjaž Gantar

Družba	Funkcija
KD Group d. d., Ljubljana Adriatic Slovenica, d. d., Koper	predsednik upravnega odbora predsednik nadzornega sveta
Vila Nova d. o. o., Ljubljana	direktor

Aleksander Sekavčnik

Družba	Funkcija
KD Group d. d., Ljubljana	namestnik predsednika upravnega odbora
Adriatic Slovenica d. d., Koper	član nadzornega sveta
Sekavčnik in družbenik d. n. o., Ljubljana	direktor

Tomaž Butina

Družba	Funkcija
KD Group d. d., Ljubljana	član upravnega odbora
Adriatic Slovenica, d. d., Koper	član nadzornega sveta
KD Skladi d. o. o., Ljubljana	predsednik nadzornega sveta
AVRA d. o. o., Ljubljana	direktor
Dermatologija Bartenjev – Rogl d. o. o., Ljubljana	direktor
Wilton GMBH, Gilching, Nemčija	direktor

Katarina Valentinčič Istenič

Družba	Funkcija
KD Group d. d., Ljubljana	članica upravnega odbora
KVI KAPITAL poslovne finance d. o. o.	direktorica

Matija Gantar
Družba	Funkcija
KD Group d. d., Ljubljana	član upravnega odbora
Vila Zahod d. o. o., Ljubljana	direktor
MGH Investments A, Zug, Švica	direktor
Alberine Investments, Limassol, Ciper	direktor
Lontio Investments Limited, Limassol, Ciper	direktor
Tikan Holding Limited, Limassol, Ciper	direktor
Padakia Limited, Limassol, Ciper	direktor

Lastniški deleži članov upravnega odbora in vodstva družbe

Na dan 31. 12. 2017 so bili neposredni lastniški deleži članov upravnega odbora naslednji:

Milan Kneževič je bil imetnik štirih delnic družbe, kar predstavlja 0,002 odstotka celotnega kapitala in 0,002 odstotka delnic z glasovalno pravico,
Tomaž Butina je bil imetnik 1.947 delnic družbe, kar predstavlja 1,044 odstotka celotnega kapitala in 1,135 odstotka delnic z glasovalno pravico,
Matjaž Gantar, Aleksander Sekavčnik, Katarina Valentinčič Istenič in Matija Gantar na dan 31. 12. 2017 niso bili neposredni imetniki delnic družbe.

Članom upravnega odbora in članom vodstva niso bile podeljene pravice do pridobitve ali nakupa delnic družbe KD.

Revizijska komisija upravnega odbora

Revizijsko komisijo upravnega odbora sestavljajo predsednik Tomaž Butina ter člana Katarina Valentinčič Istenič in Franc Počivavšek. Revizijska komisija je organ upravnega odbora, ki podpira upravni odbor pri izpolnjevanju njegove vsestranske odgovornosti za nadziranje vodenja poslov družbe in njenih odvisnih družb, kamor sodijo tudi računovodski poročevalski sistem, sistem notranjih kontrol, revizijski procesi in procesi, s katerimi družba nadzira skladnost z zakoni, predpisi in internimi splošnimi akti ter etičnimi usmeritvami oziroma kodeksi ravnanja. Namen dela revizijske komisije je omogočiti upravnemu odboru zanesljivejše, učinkovitejše in uspešnejše delovanje pri uresničevanju vizije, poslanstva in strateških ciljev delovanja družbe in njene skupine. Revizijska komisija je strokovno delovno jedro upravnega odbora za področja, za katera je zadolžena. Svoje strokovne predloge posreduje upravnemu odboru, mu poroča o svojih ugotovitvah in mu je za svoje delo odgovorna.

Član UO oz. vodstva	Bruto plača (fiksni del)	Variabilni prejemki	Plačila za opravljanje funkcije in sejnine	Zavarovalne premije/ bonitete	Druge bonitete	Povračila stroškov	Regres za letni dopust in jubilejna nagrada
Milan Kneževič	-	-	9.999,96	-	-	-	-
Matjaž Gantar	73.200,00	-	114.400,08	1.579,70	15.193,16	-	1.114,51
Aleksander Sekavčnik	-	-	98.000,04	145,70	-	-	-
Tomaž Butina	-	-	103.512,54	145,70	-	-	-
Katarina Valentinčič Istenič	-	-	81.341,04	145,70	-	-	-
Matija Gantar (od 10. 3. 2017)	-	-	65.666,70	145,70	-	-	-

Prejemki članov upravnega odbora in vodstva v letu 2017

Zneski so bruto in so izraženi v evrih. Upoštevajo se vsi zneski, ki so bili izplačani in so jih člani upravnega odbora (UO) in izvršni direktor v času opravljanja svoje funkcije v KD v letu 2017 prejeli v KD in v odvisnih družbah, v katerih opravljajo funkcijo v poslovodnih ali nadzornih organih.

Plačila za opravljanje funkcije in sejnine vključujejo plačilo za članstvo v UO, poslovodenja izvršnim direktorjem po pogodbi o poslovodenju in sejnine za članstvo v revizijski komisiji ali nadzornemu svetu. Zavarovalne premije/bonitete vključujejo premijo za PDPZ in bonitete za managersko, življenjsko, zdravstveno in/ali nezgodno zavarovanje. Druge bonitete vsebujejo boniteto za službeno vozilo in morebitne druge bonitete. Povračila stroškov vsebujejo povračilo stroškov v zvezi z delom (prevoz na delo/z dela in prehrana med delom). Prejemkov iz udeležbe v dobičku, provizij, opcij in drugih nagrad ter drugih dodatnih plačil člani UO in vodstva niso prejeli.

1.9.4. Zunanja revizija ter sistem notranjih kontrol in upravljanje tveganj

Računovodske izkaze družbe KD in Skupine KD za leto 2017 je revidirala neodvisna revizijska družba KPMG Slovenija, družba za revidiranje, d. o. o., Ljubljana. Revizijska družba je izdala pozitivno mnenje k letnemu poročilu za 2017.

Obvladovanje tveganj in delovanje notranjih kontrol je podrobneje predstavljeno v poglavju 1.16. Upravljanje tveganj in notranja revizija.

1.9.5. Pojasnila v zvezi s prevzemno zakonodajo

Imetništvo vrednostnih papirjev družbe v smislu doseganja kvalificiranega deleža, kot ga določa zakon, ki ureja prevzeme, in drugi podatki o lastniški strukturi družbe so pojasnjeni v poglavju 1.12.3. Lastniška struktura.

1.9.6. Pooblastilo za nakup lastnih delnic

Na 22. skupščini delničarjev družbe, ki je potekala 27. 8. 2015, je skupščina pooblastila upravni odbor, da lahko v imenu in za račun družbe kupi lastne delnice, katerih skupno število ne sme presegati 10 odstotkov skupnega števila delnic družbe. Pooblastilo družbi za nakup lastnih delnic velja 36 mesecev od dneva sprejema sklepa skupščine. V skladu s pooblastilom skupščine lahko upravni odbor umakne lastne delnice brez nadaljnjega sklepanja o zmanjšanju osnovnega kapitala.

1.9.7. Preglednost poslovanja družbe

Preglednost zagotavljamo predvsem z obveščanjem delničarjev in drugih javnosti, in sicer z rednim obveščanjem in obveščanjem ob enkratnih dogodkih. Informacije o poslovanju in poslovnih načrtih ter druge pomembne informacije objavljamo na spletnih straneh družbe www.kd-fd.si in v sistemu elektronskega obveščanja Ljubljanske borze SEOnet http://seonet.ljse.si.

1.9.8. Upravljanje družb v skupini

Povezane družbe aktivno upravljamo prek predstavnikov krovne družbe v upravnih odborih ter nadzornih svetih odvisnih družb.

Izjava upravnega odbora KD, d. d., o upoštevanju Kodeksa upravljanja Skupine KD

Upravni odbor družbe KD, finančna družba, d. d., Dunajska cesta 63, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: KD ali družba) izjavlja, da je pri upravljanju družbe KD v poslovnem letu 2017 upošteval določila Kodeksa upravljanja Skupine KD, ki ga je upravni odbor KD sprejel 27. 3. 2017 in ga družba uporablja kot svoj lastni referenčni kodeks upravljanja. Celotno besedilo Kodeksa upravljanja Skupine KD je objavljeno na spletni strani družbe www.kd-fd.si.

Ljubljana, 25. 4. 2018

Milan Kneževič, predsednik upravnega odbora

1.10. IZJAVA O NEFINANČNEM POSLOVANJU

Poslovni model Skupine KD

Strategija Skupine KD temelji na zavarovalništvu, dopolnjenem s ponudbo visokokakovostnega upravljanja premoženja in varčevalnih produktov. Na področju zavarovalništva hčerinska družba Adriatic Slovenica d. d. nudi strankam celovito zavarovalno zaščito: premoženjska, življenjska, pokojninska in zdravstvena zavarovanja. Svoje storitve ponuja v Sloveniji, manjši del pa preko podružnice na Hrvaškem. Upravljanje premoženja oziroma upravljanje investicijskih skladov v Sloveniji izvaja hčerinska družba KD Skladi in njeni odvisni družbi KD Locusta Fondovi in KD Fondovi.

Zavarovalnica Adriatic Slovenica, nosilna družba Skupine KD, od polletja 2017 dalje uresničuje novo strategijo razvoja, ki je bila zapisana v okviru strateškega načrta zavarovalnice Adriatic Slovenica za obdobje 2017-2022. V dokumentu je zavarovalnica na podlagi svojega poslanstva, vrednot in strateških usmeritev določila glavne strateške aktivnosti, s katerimi bo uresničevala strateške cilje do leta 2022. Podrobneje so te predstavljene v točki 4 letnega poročila Adriatica Slovenice.

Kadrovske, okoljske in socialne politike ter protikorupcijsko delovanje

Kadrovske politike Skupine KD podpirajo poslovne cilje in strategijo družbe in skupine.

V zavarovalnici Adriatic Slovenica redno merijo organizacijsko klimo in zadovoljstvo zaposlenih, ocenjujejo njihove kompetence in delovno uspešnost ter nadgrajujejo izobraževanje in usposabljanje vseh zaposlenih, s poudarkom na razvoju vedenjskih in prodajnih kompetenc. Za vodilno osebje družbe veljajo posebne zahteve glede strokovne usposobljenosti in osebne primernosti zaradi odgovornosti, ki jih imajo za vodenje oziroma nadzor družbe. Zahteve o sposobnosti in primernosti v družbi so določene posebej za člane nadzornega sveta in revizijske komisije nadzornega sveta družbe, člane uprave družbe in nosilce ključnih funkcij v družbi. Politika prejemkov v družbi spodbuja zanesljivo in učinkovito upravljanje tveganj ter ne spodbuja prevzemanja tveganja, ki presega meje dovoljenega tveganja v družbi. Temelji na izhodiščih poslovne strategije, vizije in ciljev družbe, strategije upravljanja tveganj v družbi, uspešnosti družbe in na dolgoročnih interesih družbe. Podrobneje so aktivnosti, rezultati in glavni kazalniki kadrovske politike Adriatica Slovenice predstavljeni v točki 9.1. letnega poročila Adriatica Slovenice.

Skupina KD podpira različne projekte, pobude in akcije nacionalnega pomena ter regijske in lokalne prireditve, ki prispevajo k boljši kakovosti življenja. Prednostno z donacijami in sponzorstvi podpiramo projekte na področju zdravstva, športa, kulture oz. ohranjanja naravne in kulturne dediščine, izobraževanja in preventive, predvsem na

področju ohranjanja zdravja in zdravega življenjskega sloga. Tudi odgovoren odnos do okolja je že dolgoletna praksa zavarovalnice in zaposlenih.

Zavarovalnica Adriatic Slovenica ima oblikovano politiko za oddajo funkcij v zunanje izvajanje, ki opredeljuje načela, uporabljena pri sklepanju pogodb za zunanje izvajanje funkcij ali aktivnosti. Določa način in postopek izbire zunanjih izvajalcev, ki omogoča njihovo nepretrgano spremljanje delovanja in upravljanja s tveganji, ki izhajajo iz uporabe zunanjih izvajalcev. S politiko se določajo zahteve glede izbire izvajalca storitev, obveznosti sklenitve pisnega sporazuma, stalnega preverjanja izvajalca storitev in drugih aktivnosti, ki jih mora izvajati družba za doseganje namena, opredeljenega s politiko.

Zaposleni so pri svojem delu dolžni spoštovati Kodeks ravnanja v Skupini KD, ki predstavlja minimalne standarde ravnanj, zavezujočih za vse zaposlene in tiste, ki delujejo v imenu posameznih družb Skupine KD ali skupine kot celote, z namenom, da prepreči dogodke, ki bi lahko negativno vplivali na ugled družbe oziroma skupine. Temelj za vse je zaupanje, ki ga imajo stranke, delničarji, zaposleni in javnosti v poslovanje in poštenost/integriteto delovanja družbe ter celotne Skupine KD. To zaupanje je odvisno predvsem od osebnega vedenja in sposobnosti zaposlenih in članov organov upravljanja in nadzora družbe ter od njihovega prepričanja, da skupaj ustvarjamo vrednost za svoje stranke, družbo, Skupino KD kot celoto in ne nazadnje tudi delničarje ter druge deležnike.

V skladu s kodeksom zaposleni delujemo v skladu z zakoni in skladno z veljavnimi internimi pravili in smernicami, odgovorno in pošteno ter se izogibamo navzkrižju med zasebnimi in poslovnimi interesi.

Zaščita zaupnih podatkov, poštenost do strank in delovanje, skladno z veljavno zakonodajo o varstvu podatkov in ustrezno notranjo normativno ureditvijo, so pomembni temelji zaupanja naših strank. Zaupni podatki, cenovno občutljive informacije in evidence družbe, ne glede na to, ali se nanašajo na fizične ali pravne osebe, in ne glede na to, ali so povezane s poslovanjem posamezne družbe ali Skupine KD ali z njenimi zaposlenimi, morajo biti varovane na primeren način, ki ne dovoljuje, da bi do njih dostopale osebe, ki teh podatkov ne potrebujejo za opravljanje delovnih nalog.

V Skupini KD ni dopuščena korupcija. Ker lahko pride do situacij, ki po zakonu sicer ne predstavljajo korupcije, vendar lahko vzbudijo dvom o poštenem ravnanju zaposlenih, strank ali poslovnih partnerjev, Kodeks obnašanja navaja pravila ravnanja, ki bodo preprečila tovrstne dvome. Skupina KD je v celoti zavezana mednarodnemu boju proti pranju denarja in financiranju terorizma ter izvaja vse potrebne postopke identifikacije strank in obveščanja pristojnih institucij v skladu z veljavnimi zakoni in internimi predpisi.

Glavne aktivnosti in kazalniki delovanja na področju zaposlenih in trajnostnega razvoja so podrobneje predstavljeni v točki 1.17 letnega poročila Skupine KD.

Aktivnosti na področju okoljskih in socialnih politik ter protikorupcijskega delovanja v zavarovalnici Adriatic Slovenica pa so podrobneje predstavljeni v točki 4 letnega poročila Adriatica Slovenice.

1.11.POLITIKA RAZNOLIKOSTI

Družba nima sprejete politike raznolikosti, ki bi urejala strukturo organov vodenja ali nadzora glede na spol, starost, izobrazbo in druge osebne okoliščine, kljub temu pa je v organih upravljanja družbe različna zastopanost glede na spol, starostno strukturo in izobrazbo.

1.12.DELNICE, DIVIDENDE IN LASTNIŠKA STRUKTURA

1.12.1. Osnovni podatki o delnicah, dividendah in kapitalu

Osnovni kapital KD je 31. 12. 2017 znašal 1.555.967,28 evra in je bil razdeljen na 186.436 rednih delnic z oznako SKDR.

Delnice družbe KD, z oznako SKDR, so uvrščene v trgovanje na Ljubljanski borzi od 21. 12. 2000, vstopna kotacija oz. od 3. 1. 2018 standardna kotacija.

Odobreni kapital je na 31. 12. 2017 znašal 777.983,64 evra. Na podlagi sklepa 23. skupščine delničarjev 29. 8. 2016 je izvršni direktor družbe pooblaščen, da v petih letih po vpisu spremembe statuta v sodni register poveča osnovni kapital za največ 777.983,64 evra, z izdajo novih delnic za denarne ali stvarne vložke. Sprememba statuta je bila vpisana v sodni register 6. 9. 2016. Do sedaj izvršni direktor odobrenega kapitala še ni koristil.

Knjigovodska vrednost delnice SKDR je 31. 12. 2017 znašala 194,49 evra, kar pomeni 5-odstotno znižanje glede na leto prej, ko je vrednost znašala 204,34 evra. Knjigovodska vrednost delnice je izračunana kot knjigovodska vrednost kapitala ob koncu obračunskega obdobja, ki se deli s številom vseh izdanih delnic, brez lastnih delnic, ob koncu obračunskega obdobja.

Čisti poslovni izid na delnico je v letu 2017 znašal –9,84 evra, leta 2016 pa –11,41 evra. Čisti poslovni izid na delnico je izračunan kot čisti poslovni izid, ki se deli s povprečnim številom vseh navadnih izdanih delnic, brez lastnih delnic, obračunskega obdobja.

1.12.2. Gibanje vrednosti delnice

Redna delnica SKDR v letu 2017

Z delnico SKDR je bilo v letu 2017 na Ljubljanski borzi sklenjenih poslov v skupni vrednosti 131.081 evrov. Delnica je leto 2017 zaključila pri tržni ceni 75,00 evra, kar je 24,2 odstotka manj v primerjavi s tržno ceno na začetku leta, ko je znašala 99,00 evra. Najnižja tržna cena v letu 2017 je bila 60,05 evra, najvišja pa 99,00 evra.

Temeljni kazalniki redne delnice SKDR

Podatki o delnici	31. 12. 2017	31. 12. 2016	Sprememba 17/16 (v %)
Število delnic	186.436	186.436	0
Tržna cena	75,00	99,00	-24,2
Tržna kapitalizacija (v mio EUR)	14,0	18,5	-24,2

Vir: Ljubljanska borza vrednostnih papirjev, izračuni KD.

Primerjava gibanja tečaja SKDR in SBITOP za obdobje 1. 1. 2017–31. 12. 2017

Vir: Ljubljanska borza vrednostnih papirjev.

1.12.3. Lastniška struktura

Največji delničar družbe KD je družba MIG AM PLUS LIMITED, ki ima v lasti 36.527 navadnih imenskih delnic z oznako SKDR, kar je 19,59 odstotka vseh izdanih delnic družbe.

Lastniška struktura družbe KD 31. 12. 2017

SKDR – navadne imenske delnice	Število delničarjev	Število delnic	Odstotek lastništva (v %)
Domače osebe	232	74.520	39,97
Pravne osebe	32	61.411	32,94
Fizične osebe	200	13.109	7,03
Tuje osebe	6	111.916	60,03
Pravne osebe	5	111.915	60,03
Fizične osebe	1	1	0,00
Skupaj SKDR	238	186.436	100,00

Deset največjih imetnikov navadnih delnic (SKDR) 31. 12. 2017

	Delničar	Kraj	Število delnic	Delež od vseh delnic SKDR (v %)
1	MIG AM PLUS LIMITED	LIMASSOL	36.527	19,59
2	CARANTHANIA INVESTMENTS	LUXEMBOURG	32.245	17,30
3	SOROLI INVEST LIMITED	LIMASSOL	25.611	13,74
4	ADRIA P.B. d. o. o.	ZAGREB	15.818	8,48
5	KD Group d. d.	LJUBLJANA	11.093	5,95
6	KDG Naložbe, d. o. o.	LJUBLJANA	10.120	5,43
7	Adriatic Invest, d. o. o.	LJUBLJANA	9.361	5,02
8	KDH Naložbe, d. o. o.	LJUBLJANA	7.473	4,01
9	OKLEV d. o. o.	LJUBLJANA	5.815	3,12
10	Alea Iacta, d. o. o.	LJUBLJANA	5.566	2,99
	Skupaj prvih deset imetnikov delnic SKDR		159.629	85,62
	Drugi		26.807	14,38
	Skupaj vseh delnic SKDR		186.436	100,00

1.12.3.1. Lastne delnice

Število delnic	Število 1. 1.	Nakupi oz. delnice, prejete v zastavo	Prodaja	Število 31. 12.	Delež v os. kapitalu (v %)
SKDR	14.836	-	-	14.836	7,96

Družba KD je bila na 31. 12. 2017 imetnica 613 lastnih navadnih delnic z oznako SKDR. Odvisni družbi KD Group in Adriatic Slovenica sta bili na 31. 12. 2017 imetnici 11.093 oziroma 3.130 navadnih delnic z oznako SKDR, pri čemer se skladno z Zakonom o gospodarskih družbah te delnice štejejo za lastne delnice družbe. Lastne delnice predstavljajo skupaj 7,96 odstotka osnovnega kapitala družbe.

1.13.POSLOVANJE V LETU 2017

1.13.1. Makroekonomsko okolje Slovenije v letu 2017

Gospodarske razmere v mednarodnem okolju so bile ugodne. Visoka, 5-odstotna rast slovenskega gospodarstva je bila v veliki meri posledica izkoriščanja konjunkturnih gibanj evrskega območja. K rasti bruto domačega proizvoda so pomembno prispevale tudi investicije in zasebna potrošnja. Poleg investicij v opremo in stroje so po začetem okrevanju v letu 2016 medletno višje tudi stanovanjske investicije v inženirske objekte. Nadaljevanje rasti zasebne potrošnje je bilo povezano z nadaljnjim izboljšanjem razmer na trgu dela in razpoloženja med potrošniki.

Ob ugodnih gospodarskih razmerah in visokem povpraševanju po delu so se razmere na trgu dela izboljševale iz obdobja v obdobje, rast plač pa je ostala zmerna. Število delovno aktivnih je naraščalo v večini dejavnosti in doseglo raven, primerljivo z letom 2007. Podjetja so se vedno bolj soočala s pomanjkanjem ustrezne delovne sile. Zato se je v nekaterih dejavnostih še naprej krepilo zaposlovanje tujcev. Zaposlovanje in manjši priliv v brezposelnost sta pripeljala do 5,8-odstotne brezposelnosti (metodologija ILO).

Medletna rast cen življenjskih potrebščin ostaja razmeroma nizka (1,5-odstotna). K rasti največ prispevajo cene energentov in storitev, proti zaključku leta pa se je okrepil še prispevek cen hrane. Prispevki drugih skupin ostajajo razmeroma nizki.

Ob ugodnih gospodarskih gibanjih in zmerni rasti odhodkov je javnofinančni saldo po denarnem toku dosegel presežek v višini 0,8 odstotka bruto domačega proizvoda. Visoko rast prihodkov podpirajo predvsem ugodne gospodarske razmere, po daljšem obdobju pa so bili medletno višji tudi prihodki iz evropskih sredstev. Rast odhodkov je izhajala iz rasti sredstev za zaposlene in nekaterih transferjev.

1.13.2. Analiza poslovanja Skupine KD v letu 2017

Pomembni poudarki poslovanja Skupine KD

Skupina KD je poslovno leto 2017 zaključila z dobičkom v višini 0,9 milijona evrov, kar je 1 milijon evrov manj kot v letu 2016. Na nižji rezultat skupine so kljub nižjim obratovalnim stroškom in nižjim spremembam drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij znatno vplivali odhodki iz odloženih davkov.
Prihodki so znašali 351 milijonov evrov oziroma 2 odstotka manj kot leto predtem, kar je predvsem vpliv nižjih prihodkov od naložb, medtem ko so bili čisti prihodki od zavarovalnih premij višji za 1 odstotek.
Odhodki so znašali 347,1 milijona evrov, kar je 3 odstotke manj kot v letu 2016. Na upad odhodkov so največ vplivali nižji obratovalni stroški in nižje spremembe rezervacij zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje (učinek spremembe rezervacij je na čisti poslovni izid nevtralen, ker so se pri prihodkih povečali prihodki naložb zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje). Na drugi strani so za 4 odstotke porasli čisti odhodki za škode, vključno s škodnimi rezervacijami.
Poslovni izid pred obdavčitvijo je znašal 3,8 milijona evrov, kar je skoraj štirikrat več kot v letu 2016, ko je izid znašal 1 milijon evrov.
Sredstva so ob koncu leta znašala 796,4 milijona evrov, kar je 3-odstotni porast glede na konec leta 2016. Rast na kapitalskih in finančnih trgih se je nadaljevala tudi v letu 2017, kar se je odrazilo predvsem v povišanju naložb zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje.
Kapital se je v letu 2017 zvišal za 0,3 milijona evrov in je znašal 82,7 milijona evrov.
Finančne obveznosti so znašale 50,6 milijona evrov oziroma 0,3 milijona evrov manj kot ob koncu leta 2016.

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA (v tisoč EUR)	2017	2016	Indeks 17/16
PRIHODKI	350.966	357.606	98
Čisti prihodki od zavarovalnih premij	292.131	288.273	101
Drugi zavarovalni prihodki	2.257	1.741	130
Drugi prihodki	20.482	22.527	91
Prihodki od naložb	36.096	45.064	80
ODHODKI	(347.132)	(356.644)	97
Čisti odhodki za škode	(222.184)	(212.703)	104
Sprememba ZTR zavarovancev, ki prevzemajo NT	(18.424)	(22.922)	80
Sprememba drugih ZTR in obveznosti	337	(4.038)	/
Obratovalni stroški	(84.469)	(89.627)	94
Drugi zavarovalni odhodki	(3.805)	(4.093)	93
Drugi odhodki	(11.295)	(10.584)	107
Odhodki od naložb	(1.016)	(6.391)	16
Finančni odhodki za obresti	(6.277)	(6.285)	100
POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO	3.833	962	398
DAVEK	(2.896)	928	/
Odmerjeni davek iz dobička	(548)	(2.833)	19
Odloženi davek	(2.348)	3.761	/
ČISTI POSLOVNI IZID	938	1.891	50
Drugi vseobsegajoči donos po obdavčitvi	(47)	(3.901)	1
Vseobsegajoči donos poslovnega leta	891	(2.010)	/

BILANCA STANJA (v tisoč EUR)	31. 12. 2017	31. 12. 2016	Indeks 31. 12. 2017/ 31. 12. 2016
SREDSTVA	796.447	773.146	103
Neopredmetena in opredmetena osnovna sredstva	90.240	92.994	97
Naložbene nepremičnine	26.897	32.435	83
Finančna sredstva in naložbe	249.248	250.308	100
Terjatve, zaloge in drugo	86.430	80.486	107
Naložbe zavarovancev in pozavarovalne pogodbe	322.682	305.001	106
Denar in denarni ustrezniki	20.949	11.923	176
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV	796.447	773.146	103
Kapital	82.674	82.341	100
Podrejene obveznosti	49.525	49.453	100
Obveznosti iz naslova zavarovalnih pogodb	273.200	271.896	100
Obveznosti do zav., ki prevzemajo naložbeno tveganje	301.043	282.619	107
Finančne obveznosti	50.636	50.983	99
Poslovne in druge obveznosti	39.368	35.853	110

Prihodki

Prihodki so v letu 2017 znašali 351 milijonov evrov. Glede na enako obdobje leta 2016 so se znižali za 2 odstotka. Predvsem so upadli prihodki od naložb, ki so 20 odstotkov nižji od primerljivih v lanskem letu zaradi nižjih realiziranih dobičkov od prodaj naložb ter nižjih nerealiziranih dobičkov. V sklopu drugih prihodkov so upadli prihodki od provizij zaradi odprodaje družb ABDS in VIB, ki v 2017 nista več del Skupine. Na drugi strani so se povišali drugi zavarovalni prihodki na račun višjih pozavarovalnih provizij (+30 %) in čisti prihodki od zavarovalnih premij (+1 %), v okviru katerih so rast zabeležila vsa tri področja zavarovanj.

Prihodki po vrstah v letih 2017 in 2016 (v tisoč EUR)

Prihodki od prodaje

Prihodki od prodaje¹ so v letu 2017 znašali 314,2 milijona evrov. V primerjavi z letom 2016 so se povišali za 1,5 odstotka. Glavnino predstavlja dejavnost premoženjskih zavarovanj s 45-odstotnim deležem, sledijo zdravstvena zavarovanja s 33-odstotnim deležem in življenjska zavarovanja z 19-odstotnim deležem. Upravljanje premoženja ima v strukturi vseh prihodkov skupine 3-odstotni delež.

Struktura prihodkov od prodaje po področnih odsekih v letu 2017 (v %)

¹ Prihodki od prodaje: obračunane kosmate zavarovalne premije + prihodki provizij od upravljanja skladov.

Prihodki od prodaje po področnih odsekih v letih 2017 in 2016 (v tisoč EUR)

Prihodki od prodaje so porasli na področjih življenjskih zavarovanj (+2,8 %), premoženjskih zavarovanjih (+1,4 %), in zdravstvenih zavarovanj (+1,3 %). Na področju premoženjskih zavarovanj se ugotavlja rast na vseh zavarovalnih vrstah, z izjemo avtomobilske odgovornosti in nezgodnih zavarovanj. V okviru življenjskih zavarovanj so bila tržno zanimiva enkratna naložbena ter riziko in dodatna zavarovanja. V skupini zdravstvenih zavarovanj pa so rastla tako dopolnilna kot dodatna zdravstvena zavarovanja.

Prihodki so upadli na področju upravljanja premoženja zaradi že omenjene odprodaje družb ABDS in VIB, ki v 2017 nista več del Skupine. Ob izločitvi tega vpliva je področje upravljanja premoženja poraslo za 10 odstotkov, kar je odraz nadaljevanja ugodnih razmer na kapitalskih in finančnih trgih tudi v letu 2017.

Odhodki

V letu 2017 so odhodki² znašali 347,1 milijona evrov, kar je za 3 odstotke manj kot v predhodnem letu. Znotraj poslovnih odhodkov so največ porasli čisti odhodki za škode (+4 %). Slednje je pomembno povezano tako s kosmatimi likvidiranimi škodami, z nižjimi obračunanimi deleži pozavarovateljev, kot s spremembo škodnih rezervacij. Na področju premoženjskih zavarovanj je bilo prisotno povečano škodno dogajanje predvsem požara in elementarnih nesreč, splošne odgovornosti ter zavarovanja nezgod. Za življenjska zavarovanja je bilo leto zaznamovano s posledicami večjega obsega doživetij. Višje škode na dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju leta 2017 v primerjavi z letom 2016 so predvsem posledica dodatnih sredstev, ki jih je ZZZS namenil za skrajševanje čakalnih vrst in širitve programov zdravljenja ter za boljše vrednotenje (višje cene) že dogovorjenih programov.

Obratovalni stroški so se znižali za 6 odstotkov predvsem na račun nižjih stroškov pridobivanj zavarovanj. Glede na enako lansko obdobje so nižje spremembe rezervacij zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje (učinek spremembe rezervacij je na čisti poslovni izid nevtralen, ker so se pri prihodkih povečali prihodki naložb zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje) in spremembe drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij (čiste matematične rezervacije). Pomembno so se znižali tudi odhodki od naložb, kar je povezano z nižjimi oslabitvami finančnih naložb in nižjimi realiziranimi kapitalskimi izgubami pri prodaji finančnih sredstev.

² Odhodki in stroški so predstavljeni z negativnim predznakom, da so tabele v analizi poslovanja usklajene s tabelami v računovodskem delu letnega poročila.

Odhodki po vrstah v letih 2017 in 2016 (v tisoč EUR)

Čisti poslovni izid

Skupina KD je poslovno leto 2017 zaključila z dobičkom v višini 0,9 milijona evrov, kar je 1 milijon evrov manj kot leta 2016. Na nižji rezultat skupine so kljub nižjim obratovalnim stroškom in nižjim spremembam drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij znatno vplivali odhodki odloženih davkov – po likvidaciji AS neživotno osiguranje a. d. o., Beograd so se namreč pripoznale vse slabitve iz preteklih let, zaradi česar so se sprostile predhodno oblikovane odložene terjatve za davek in pripoznale med odhodki odloženih davkov. Izid po področnih odsekih razkriva, da ima največjo izgubo področje finančnega poslovanja (–8,5 milijona EUR), kar je posledica slabitev naložb. Poleg tega je z izgubo poslovalo še področje življenjskih zavarovanj (–0,6 milijona EUR). Ostala področja so izkazovala dobiček, ki je bil najvišji na premoženjskih zavarovanjih (+5,1 milijona EUR), sledijo upravljanje premoženja (+2,9 milijona EUR) ter zdravstvena zavarovanja (+2,2 milijona EUR).

Čisti poslovni izid po področnih odsekih v letih 2017 in 2016 (v tisoč EUR)

Sredstva

Celotna sredstva skupine so ob koncu leta 2017 znašala 796,4 milijona evrov, kar predstavlja 3-odstotni porast glede na konec leta 2016. Rast na kapitalskih in finančnih trgih se je v letu 2017 nadaljevala in tako vplivala na povišanje finančnih naložb (gledano skupaj z denarnimi sredstvi) ter naložb zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje. V okviru postavke terjatve, zaloge in drugo so se povišala predvsem sredstva iz finančnih pogodb (premije pokojninskih zavarovanj se od leta 2016 naprej pripoznavajo med temi sredstvi).

Sredstva po vrstah 31. 12. 2017 in 31. 12. 2016 (v tisoč EUR)

V strukturi sredstev po področjih največji delež odpade na področje zavarovalništva (skupaj 86-odstotni delež) in področje finančnega poslovanja (9-odstotni delež).

V strukturi sredstev po področnih odsekih prevladujejo življenjska zavarovanja, ki so se glede na leto 2016 povišala za 7 odstotkov zaradi rasti na kapitalskih in finančnih trgih v letu 2017. Na drugi strani so se znižala sredstva upravljanja premoženja in sredstva premoženjskih zavarovanj.

Obveznosti do virov sredstev

V strukturi obveznosti do virov sredstev se je kapital v letu 2017 povišal za 0,3 milijona evrov in je znašal 82,7 milijona evrov. Obveznosti do zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje, so se zvišale za 7 odstotkov, kar je odraz nadaljevanja rasti na delniških trgih v 2017, prav tako so porasle tudi poslovne in druge obveznosti za 10 odstotkov (rast obveznosti iz finančnih pogodb) ter obveznosti iz zavarovalnih pogodb (predvsem škodne rezervacije). Na drugi strani so se za 0,3 milijona evrov znižale finančne obveznosti, medtem ko podrejene obveznosti ostajajo na podobni ravni kot ob koncu leta 2016.

Obveznosti do virov sredstev po vrstah 31. 12. 2017 in 31. 12. 2016 (v tisoč EUR)

1.13.3. Analiza poslovanja družbe KD v letu 2017

Pomembni poudarki poslovanja družbe KD:

družba KD je poslovno leto 2017 zaključila z izgubo v višini 1,7 milijona evrov;
finančni odhodki so porasli za 3 odstotke v primerjavi z letom 2016.
celotna sredstva so ob koncu leta 2017 znašala 68,4 milijona evrov, kar je na podobni ravni kot ob koncu prehodnega leta;
kapital je znašal 33,4 milijonov evrov, kar je 5 odstotkov manj kot ob koncu leta 2016;
finančne obveznosti so konec leta 2017 znašale 35 milijonov evrov oziroma 6 odstotkov več kot leto predtem. V strukturi vseh virov to pomeni 51-odstotni delež.

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA (v tisoč EUR)	2017	2016	Indeks 17/16
Kosmati poslovni prihodki	51	73	70
Poslovni odhodki	(356)	(681)	52
Stroški blaga, materiala in storitev	(279)	(538)	52
Stroški dela	(63)	(134)	47
Amortizacija in prevrednotovalni poslovni odhodki	(15)	(9)	171
Drugi poslovni odhodki	-	-	/
Poslovni izid iz poslovanja	(305)	(607)	50
Finančni prihodki	1	0	4.603
Finančni prihodki iz deležev	-	-	/
Finančni prihodki iz danih posojil	0	0	/
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev	0	0	851
Finančni odhodki	(1.385)	(1.351)	103
Finančni odhodki iz oslabitev in odpisov finančnih naložb	(0)	(0)	51
Finančni odhodki iz finančnih obveznosti	(1.385)	(1.350)	103
Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti	(0)	(0)	33
Drugi prihodki	-	-	/
Drugi odhodki	-	-	/
Poslovni izid pred davki	(1.689)	(1.958)	86
Davek iz dobička	-	-	/
Odloženi davek	-	-	/
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja	(1.689)	(1.958)	86
Drugi vseobsegajoči donos	-	-	/
Celotni vseobsegajoči donos poslovnega leta	(1.689)	(1.958)	86

BILANCA STANJA (v tisoč EUR)	31. 12. 2017	31. 12. 2016	Indeks 31. 12. 2017/ 31. 12. 2016
Sredstva	68.431	68.237	100
Dolgoročna sredstva Dolgoročna finančna sredstva Dolgoročna poslovna sredstva Kratkoročna sredstva Kratkoročna finančna sredstva Kratkoročna poslovna sredstva	68.140 68.090 51 291 25 266	68.155 68.090 65 82 (0) 82	100 100 77 355 / 325
Obveznosti do virov sredstev	68.431	68.237	100
Kapital Rezervacije Finančne in poslovne obveznosti Finančne obveznosti	33.375 - 35.056 35.011	35.064 - 33.172 33.088	95 / 106 106
Poslovne in druge obveznosti	45	84	54

1.14.POSLOVANJE NAŠIH DEJAVNOSTI V 2017

1.14.1. Zavarovalništvo

Zavarovalniška dejavnost Skupine KD vključuje premoženjska, življenjska, pokojninska in zdravstvena zavarovanja. V Sloveniji posluje zavarovalnica Adriatic Slovenica, ki ima podružnico na Hrvaškem.

Posebnosti slovenskega zavarovalnega trga v letu 2017

Na slovenskem zavarovalnem trgu je delovalo 14 zavarovalnic, 4 tuje podružnice in 2 pozavarovalni družbi, ki so članice Slovenskega zavarovalnega združenja (SZZ). Marca 2017 je bil portfelj ERGO življenjske zavarovalnice prenesen na ERGO podružnico, od maja 2017 pa je nova članica SZZ Prva osebna zavarovalnica.

Izboljšano makroekonomsko okolje je ugodno vplivalo na poslovanje zavarovalnic. Po zbranih podatkih SZZ bruto obračunana premija za leto 2017 izkazuje rast povpraševanja po zavarovalnih produktih. Skupaj je bilo tako zbrano za 2,2 milijarde evrov premije, kar je za 6,2 odstotka več kot leta 2016.

Obračunano je bilo 1.526 milijonov evrov (70 %) premoženjskih zavarovanj in 653 milijonov evrov (30 %) premije življenjskih zavarovanj. Zabeležena je bila rast vseh zavarovalnih segmentov. Druga zavarovanja so zrastla za 4,4 odstotka, zdravstvena za 4,9 odstotka, življenjska pa 7,7 odstotka.

Rast zavarovalniške dejavnosti je bila predvsem pogojena z izboljšanjem gospodarskega okolja in večje aktivnosti gospodarstva ter večjega nagnjenja prebivalstva k trošenju (tudi k investiranju v različne oblike zavarovalniških produktov). K rasti poslovanja domačih zavarovalnic pa dodatno prispevajo tudi opravljene storitve na tujih trgih, ki jih zavarovalnice opravljajo tako neposredno, v obliki prostega pretoka storitev, ali pa preko svojih podružnic.

V okviru premoženjskih zavarovanj so najvišje rasti dosegla zavarovanje pomoči, druga škodna zavarovanja, kasko zavarovanja, zavarovanje splošne odgovornosti. Na področju življenjskih in pokojninskih zavarovanj najbolj rastejo pokojninska zavarovanja.

Sicer pa je za slovenski trg zavarovanj tudi lani značilna visoka stopnja koncentracije. Štiri največje zavarovalnice so obvladovale 72 odstotkov trga zavarovanj. Zavarovalnica Adriatic Slovenica je zasedla tretje mesto med zavarovalnicami na trgu, s tržnim deležem 14,0 odstotka.

Tržna struktura slovenskega zavarovalnega trga v letu 2017

Zavarovalništvo v Skupini KD

Zavarovalnica Adriatic Slovenica je leta 2017 zbrala za 303,8 milijona evrov premij, kar pomeni 1,7-odstotno povečanje v primerjavi s preteklim letom. Največji delež obsegajo premije premoženjskih zavarovanj, sledijo zdravstvena ter življenjska zavarovanja.

Na področju premoženjskih zavarovanj je zavarovalnica leta 2017 zabeležila 1,4-odstotno rast v primerjavi s preteklim letom. Zbrana premija je znašala 140,5 milijona evrov in je bila višja pri vseh zavarovalnih vrstah, razen pri zavarovanju odgovornosti lastnikov cestnih vozil, zavarovanju kopenskih motornih vozil in nezgodnem zavarovanju. Nadpovprečno so leta 2017 rasla zavarovanja splošne odgovornosti, ki so zabeležila 10-odstotno rast, k čemer so prispevale vse pomembnejše podvrste. Požarna zavarovanja so dosegla 2,4-odstotno rast, predvsem iz rasti premije na produktu Dom AS. Druga škodna zavarovanja so zabeležila 3,7-odstotno rast. K rasti so prispevale vse večje zavarovalne podvrste, med njimi največ strojelomno zavarovanje, kar je posledica strožje politike pri določanju malusov. Največja podvrsta so stanovanjska zavarovanja, ki so dosegla 3,2-odstotno rast. Med ostalimi zavarovalnimi vrstami, ki so dosegle 6,8-odstotno rast, so najbolj porasla zavarovanja pomoči, predvsem zdravstvena asistenca in zavarovanja prevoza blaga.

Premija življenjskih zavarovanj je leta 2017 porasla za 2,8 odstotka v primerjavi z lanskim letom. Najvišjo rast je dosegla zavarovalna vrsta življenjskih zavarovanj z naložbenim tveganjem; tu ima na 5,5-odstotno rast največji vpliv velik interes zavarovalcev za sklepanje naložbenih zavarovanj z enkratnim plačilom premije. Pri klasičnih življenjskih zavarovanjih rast premije izhaja iz sklepanja riziko življenjskih in dodatnih zavarovanj.

Premija zdravstvenih zavarovanja je v primerjavi z letom 2016 višja za 1,3 odstotka in znaša 102,1 milijona evrov. Realizacija premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja znaša 99 milijonov evrov in je v upadu glede na pretekla leta, predvsem zaradi višjega števila odpovedi zavarovanj. Ti so predvsem posledica zvišanja premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki jo je bila zavarovalnica prisiljena izvesti zaradi izrazito negativnega trenda škod v nekaj preteklih letih. Delež premije dodatnih zdravstvenih zavarovanj narašča; leta 2017 je znašal njihov delež 3 odstotke in presegel 3 milijone evrov.

Maja 2017 je Adriatic Slovenica na podlagi neodvisne strokovne raziskave revije Moje finance prejela nagrado za NAJ riziko življenjsko zavarovanje, in sicer 1. mesto v kategoriji za zavarovanje 30-letnika za 30 let v višini 50.000 evrov.

Struktura premije zavarovalnice Adriatic Slovenica po zavarovalnih področjih

Adriatic Slovenica zagotavlja storitve na 377 sklepalnih mestih po vsej Sloveniji, v vseh večjih regionalnih središčih – poslovne enote so: v Kopru, Postojni, Novi Gorici, Ljubljani, Kranju, Novem mestu, Celju, Mariboru in Murski Soboti ter v petih poslovalnicah: Domžale, Idrija, Krško, Slovenj Gradec, Ribnica, 34 predstavništvih in v enem

dodatnem sklepalnem mestu poslovne enote. V nekaterih poslovalnicah so imele stranke na voljo tudi storitve družbe KD Skladi.

Prodajno mrežo podružnice Zagreb na Hrvaškem tvorita dve prodajni mreži: lastna zastopniška mreža s pisarnami v Zagrebu, Varaždinu in Splitu ter zunanje agencije. Agencije postajajo vse pomembnejša prodajna pot, ob tem pa podružnica razvija tudi digitalne pristope. Zato je julija 2017 začela sodelovati z dvema digitalnima agencijama: Osiguraj.me in Kompare.

Struktura bruto obračunane premije po glavnih prodajnih kanalih v 2017 (v %)

V zavarovalnici Adriatic Slovenica poteka razvoj kombiniranega modela tradicionalnih in digitalnih prodajnih poti (prodajno stran WIZ se intenzivno razvija, dodaja se ji nove sklepalnike in optimizira). Digitalne kanale se še vedno pretežno uporablja za iskanje in informiranje strank o zavarovanju, zavarovanje pa stranke nato običajno sklenejo po eni od tradicionalnih prodajnih poti. Svetovanje in nakup zavarovalne zaščite zavarovalnica nudi v agencijski prodajni mreži, lastni zastopniški mreži, prek skrbnikov ključnih strank, komplementarnih poti, referentov na sklepalnih mestih in pri pogodbenih zastopnikih.

Strateški cilji poslovanja v 2018

Temeljni cilj družbe za leto 2018 je dobičkonosnost poslovanja (doseganje ustrezne višine dobička), kot smo začrtali v strategiji družbe, in ustrezno obvladovanje tveganj za nadaljnjo krepitev kapitalske ustreznosti zavarovalnice. Družba načrtuje doseganje ustrezne višine dobička iz poslovanja, ki bo omogočal izplačilo dividend lastnikom družbe, skladno z veljavno dividendno politiko in sprejetim apetitom do tveganj. Leta 2018 bo dobičkonosnost kapitala (ROE) dosegla 12,2 odstotka. Na področju upravljanja s kapitalom si bo družba prizadevala za ohranitev oz. nadaljnje izboljšanje kapitalske ustreznosti, najmanj v okvirih, postavljenih s sprejetim apetitom do tveganj.

Družba si je za cilj postavila tudi ohranitev obstoječe bonitetne ocene finančne moči zavarovalnice »BBB-«, ki odraža njeno stabilno pozicijo na slovenskem zavarovalnem trgu in trgu upravljanja premoženja.

Ocenjujemo, da bo zavarovalnica leta 2018 poslovala v konkurenčno zahtevnem okolju in v razmerah nizkih obrestnih mer na finančnih trgih. AS načrtuje preko 304 milijonov evrov premij (vključno s premijo prejetega pozavarovanja in sozavarovanja ter prilivi v pokojninske sklade), izboljšanje trendov na področju škodnega dogajanja in še vedno sorazmerno nizke naložbene donose. Kombinirani količnik premoženjskih zavarovanj je načrtovan pod 95 odstotkov, kombinirani količnik zdravstvenih zavarovanj pa pod 97 odstotkov.

Nadalje bo v 2018 Skupina uresničevala cilje, ki si jih je zadala s strategijo zavarovalnice 2017-2022.

Ključni strateški cilji, opredeljeni v strateškem načrtu za obdobje 2017-2022:

1. Vzdržno in dobičkonosno poslovanje z dobro stroškovno osnovo in novim ravnovesjem produktov.
1. Razvoj in prodaja novih asistenčnih storitev ter povečanje dobičkonosnosti obstoječih produktov.
1. Izboljšanje uspešnosti ekskluzivnih prodajnih poti in vpeljava hibridnega distribucijskega modela.
1. Povečati rast obstoječih spletnih in drugih prodajnih poti (WIZ/Hrvaška/KD Skladi).

Pomembnejše družbe

Adriatic Slovenica, zavarovalna družba, d. d., Koper Ljubljanska cesta 3a, Koper, Slovenija Telefon: + 386 5 664 31 00 E-pošta: [email protected] Spletna stran: www.as.si Predsednik uprave: Gabrijel Škof Član uprave: Matija Šenk

Prospera družba za izterjavo, d. o. o. Ljubljanska cesta 3, Koper, Slovenija Telefon: + 386 5 664 3333 Direktorica: Bojana Merše Prokurist: Savo Marinšek

KD IT, d. o. o.

Celovška 206, Ljubljana, Slovenija Telefon: + 386 1 582 49 60 Direktor: Edvard Šimec

Viz zavarovalno zastopništvo, d. o. o.

Ljubljanska cesta 3a, Koper, Slovenija Brezplačni telefon: 080 11 24 Spletna stran: www.wiz.si Direktor: Marko Štokelj (do 31.1.2018) Direktorica: Karmen Škoda Piško (od 1. 2. 2018 do 5. 3. 2018) Direktor: Gašper Bračič (od 6. 3. 2018)

Zdravje AS, d. o. o. Ljubljanska cesta 3a, Koper, Slovenija Telefon: + 386 030 704 429 Spletna stran: www.as.si E-pošta: [email protected]

Direktorica: Katerina Rihter

Agent d.o.o.

Cankarjev drevored 4, Izola, Slovenija Direktor: Marjan Šavron (do 28. 2. 2018) Direktor: Borut Širca (od 1. 3. 2018)

1.14.2. Upravljanje premoženja

Pregled kapitalskih trgov v letu 2017

Trend rasti na globalnih delniških trgih se je še nadaljeval. Globalni delniški indeks MSCI je pridobil 6,7 odstotka, merjeno v evrih. Delnice evropskih podjetij so se podražile bolj od ameriških, če primerjamo donose v evrih. Velik del rasti ameriških delnic je odvzel padec dolarja proti evru. Ameriška delniška indeksa S & P 500 in Dow Jones sta dosegla svoja zgodovinska vrhova. Zadnji je že januarja prebil magično mejo pri 20.000 točkah. Rast je bila dokaj enakomerna vse leto. Na uspešno rast evropskih delniških tečajev je vplivalo širše okrevanje evropskega gospodarstva in sproščujoča monetarna politika centralne banke, sprejeta leta 2016. Tudi deflacijski pritiski v Evropi so se umaknili. Najvišjo donosnost so zabeležile naložbe v podjetja iz držav v razvoju. Indeks MSCI se je zvišal za skoraj 22 odstotkov, merjenih v evrih. Na obvezniških trgih ostajajo glavni igralec centralne banke. Monetarna politika je bila še vedno ekspanzivna, toda manj kot v zadnjih letih. Dolgoročne obrestne mere državnih obveznic niso dosegle novih najnižjih ravni. Na političnem dogajanju so v Evropi zaznamovale volitve v Franciji, na Nizozemskem in v Nemčiji. V ZDA je predsedniku Trumpu uspelo spremeniti davčno zakonodajo.

Razviti trgi

Gospodarska rast v ZDA je bila višja kot 2016 in je leta 2017 po zadnjih dostopnih podatkih znašala 2,3 odstotka na letni ravni. Stopnja brezposelnosti se je zniževala že sedmo leto zapored in znašala decembra 4,1 odstotka, najmanj v zadnjih sedemnajstih letih. Ameriški jug je poleti utrpel dve hujši naravni ujmi, in sicer hurikana Irma na Floridi in Harvey. Slednji je bil najmočnejši orkan, ki je zadel kopno države po letu 2005. Prizadeto je bilo območje ob Mehiškem zalivu, kjer so tudi ameriške rafinerije. Obratovati jih je prenehala približno četrtina, kar se je odrazilo z višjo ceno bencinskega goriva. Na ameriških borzah so se leta 2017 najbolj podražila podjetja tehnološkega sektorja. Ameriška centralna banka je napovedala nov korak stran od svoje ekspanzivne monetarne politike. FED je postavila načrt zmanjševanja količine obveznic, ki jih je kupila v programih »QE«. Poleg tega so leta 2017 tudi trikrat dvignili obrestno mero, vsakič za 25 bazičnih točk. Zaradi večjega vpliva centralne banke na kratkoročne obrestne mere se je tako zmanjšala tudi razlika med donosnostjo do dospetja med 10-letno in 2-letno obveznico. Donosnost do dospetja 10-letne državne obveznice je na koncu leta znašala 2,4 odstotka oziroma približno 0,5 odstotne točke več kot na 2-letni dolg. Dvigi obrestne mere so vplivali tudi na nižjo rast podjetniških posojil. Pričakovano je, da bo centralna banka še dvigala obrestno mero tudi leta 2018.

Evropski delniški trgi so leto 2017 zaključili več kot 7 odstotkov višje kot leto prej. Na rast tečajev je pozitivno vplivala rast gospodarstev. Rast BDP-ja v evro območju je bila po zadnjih podatkih 2,6-odstotna. Brezposelnost je upadla pod 9 odstotkov, ker je tudi najnižje v zadnjih 9-ih letih. To se je pozitivno odrazilo pri potrošnikih, ki so občutno prispevali h gospodarski rasti. ECB obrestne mere ni spreminjala. Program monetarnega sproščanja, ki se je zaključil decembra 2017, so podaljšali do septembra 2018. Količino odkupov so zmanjšali s 60 na 30 milijard evrov mesečno. Stopnja rasti cen življenjskih potrebščin leta 2017 je bila po zadnjih podatkih 1,4-odstotna, kar je še vedno pod ciljno mejo centralne banke, ki je pri 2 odstotkih. Politična tveganja, ki so nastala z visoko priljubljenostjo nacionalističnih strank, so se zmanjšala, saj je v Franciji slavil proevropski kandidat Emmanuel Macron, na Nizozemskem pa je Wilders doživel poraz. Nekaj volatilnosti je bilo na evropskih trgih oktobra, ko je bilo v razmahu gibanje za neodvisnost Katalonije.

Trgi v razvoju

Med državami BRIK so leta 2017 najvišjo, več kot 30-odstotno rast imele naložbe na Kitajskem, delniške naložbe v Indiji so se podražile za okoli 20 odstotkov. Lanskoletna zmagovalca Brazilija in Rusija sta prinesli mešan rezultat. Brazilske delniške naložbe so pridobile okoli 6 odstotkov, medtem ko so se delnice ruskih podjetij pocenile za 12 odstotkov. Vse donosnosti so merjene z indeksi MSCI, izraženimi v evrih. Gospodarska rast na Kitajskem je bila po zadnjih podatkih 6,8-odstotna, kar je nad pričakovanji z začetka leta. K rasti je prispeval tako potrošnik kot tudi investicije. Rast v Indiji se je znižala po pričakovanjih. Poleti je kompozitni indeks PMI v Indiji padel pod mejo 50, kar kaže na poslabšanje poslovanja podjetij. Proti koncu leta je gospodarstvo okrevalo in popravil se je tudi optimizem med podjetji. Indeks PMI je decembra znašal 53. Brazilsko gospodarstvo je leta 2017 okrevalo iz recesije (država uradno ni več v recesiji, ko je rast BDP-ja pozitivna dve zaporedni četrtletji). V Braziliji pričakujemo nadaljevanje okrevanja in znižanje brezposelnosti, ki po zadnjih podatkih ostaja na visokih 12 odstotkov. Prav tako

je leta 2017 okrevala tudi Rusija, ki se za razliko od Brazilije ni spopadala s povišano brezposelnostjo. Rast gospodarstva in izboljšanje potrošniškega zaupanja je omogočilo centralni banki znižati ključno obrestno mero z visokih 11 odstotkov na začetku leta na 7,75 odstotka decembra 2017. Cena surove nafte, ki je glavni ruski izvozni produkt, se je konec leta gibala nad 60 dolarji za sodček, kar bo ugodno vplivalo na proračun države. Rusija je skupaj z naftnim kartelom OPEC dosegla dogovor o omejitvi proizvodnje nafte, kar bo privedlo do zmanjšanja svetovnih zalog.

Slovenija in Balkan

Trgi v regiji so leta 2017 pridobili nekaj manj kot 5 odstotkov, merjeno z indeksom Stoxx Balkan ex TR & GR. Slovenski borzni indeks SBITOP je pridobil okoli 12 odstotkov. Največjo podražitev so zabeležile delnice Intereurope, in sicer za več kot 60 odstotkov. Sledile so jim delnice celjske Cinkarne, ki so pridobile več kot 30 odstotkov. Večina slovenskih »blue chipov« se je podražila. Slovensko gospodarstvo je po zadnjih podatkih raslo s 4,5-odstotno rastjo na letni ravni, kar je najvišja stopnja rasti po globalni finančni krizi. Stopnja brezposelnosti je po zadnjih podatkih Eurostata znašala 6,5 odstotka, najmanj po letu 2010. Potrošniško zaupanje v državi je visoko, močno okrevanje je tudi na nepremičninskem trgu. Med trgi v regiji so se pocenile le naložbe na Hrvaškem, kar lahko pripišemo dogajanju okoli Agrokorja. Za novega predsednika uprave so imenovali Anteja Ramljaka, ki je izvedel revizijo finančnega stanja holdinga. Popolne rešitve dolžniškega problema leta 2017 ni bilo in pričakujemo, da bo razplet okoli Agrokorja vplival na hrvaški borzni trg tudi v 2018. Gospodarska rast v regiji je najvišja v Romuniji. Morebitna privatizacije Hidroelectrice je bila prestavljena.

Slovenska industrija vzajemnih skladov

Konec leta 2017 so bili na slovenskem trgu 203 vzajemni skladi. 100 jih upravlja 7 slovenskih družb za upravljanje, v katerih je bilo 31. 12. 2017 po podatkih Agencije za trg vrednostnih papirjev 2.665 milijarde evrov sredstev 439.727 vlagateljev.

V primerjavi s koncem leta 2016 so se sredstva v upravljanju vzajemnih skladov leta 2017 povečala za 7,7 odstotka oziroma za 190,6 milijona evrov, skupno število vlagateljev v vzajemne sklade se je povečalo za 17.362 (31. 12. 2016 jih je bilo 422.365). K temu so prispevale višje donosnosti vzajemnih skladov kot posledica spodbudnih razmer na finančnih trgih.

Glede na obseg čiste vrednosti sredstev v upravljanju v vzajemnih skladih je imela konec leta 2017 največ sredstev v upravljanju družba NLB Skladi, in sicer 795,3 milijona evrov, kar predstavlja 29,9-odstotni tržni delež. Sledi ji družba Triglav Skladi s 679,9 milijona evrov in 25,6-odstotnim tržnim deležem ter na tretjem mestu družba KD Skladi s 531,6 milijona evrov 53.581 vlagateljev in 20-odstotnim tržnim deležem.

Sredstva v upravljanju KD Krovnega sklada so se glede na konec leta 2016 povečala za 6,1 odstotka oziroma 30,7 milijona evrov, zaradi učinka upravljanja premoženja na kapitalskih trgih za 7,3 odstotka oziroma 36,9 milijona evrov in negativnega učinka neto prilivov za 1,2 odstotka oziroma 6,3 milijona evrov. Vplačila v KD Krovni sklad so leta 2017 znašala skupaj 46,7 milijona evrov, izplačila pa 53 milijonov evrov.

Tržni deleži posameznih družb za upravljanje 31. 12. 2017, merjeni z obsegom čiste vrednosti sredstev v upravljanju v vzajemnih skladih:

Upravljanje premoženja v Skupini KD

Osnovne dejavnosti družb za upravljanje v Skupini KD so upravljanje investicijskih skladov in opravljanje storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti. V Skupini KD so 31. 12. 2017 delovale 3 družbe za upravljanje, ki v regiji jugovzhodne Evrope skupaj upravljajo 34 investicijskih skladov, in sicer 16 vzajemnih skladov v Sloveniji, 14 investicijskih skladov na Hrvaškem in 4 vzajemne sklade v Makedoniji. Poleg upravljanja KD Krovnega sklada opravlja Skupina tudi storitev upravljanja premoženja dobro poučenih vlagateljev.

Leto 2017 je bilo znova zelo uspešno za podsklade KD Krovnega sklada, saj je primerjalne indekse presegla več kot polovica vseh podskladov tako v eno- kot triletnem obdobju. Odličnost in strokovnost v upravljanju družbe KD Skladi potrjujejo tudi priznanja za uspešno upravljanje premoženja. Leta 2017 je družba po izboru revije Moje finance prejela nagrado za najboljšo družbo za upravljanje in najboljšega upravitelja premoženja Aleša Lokarja in naslednje posamične nagrade: KD Galileo naj sklad zadnjih tri in pet let v kategoriji mešani – globalni fleksibilni, KD Rastko naj sklad zadnjih tri in pet let v kategoriji delniški – evropski, KD MM naj sklad zadnjih tri in pet let v kategoriji denarni – evro, KD Prvi izbor naj sklad zadnjih tri in pet let v kategoriji delniški – globalni, KD Bond naj sklad zadnjih pet let v kategoriji obvezniški – evropski, KD Novi trgi naj sklad zadnjih pet let v kategoriji delniški – trgi v razvoju. Prav tako je že tretje leto zapored prejela tudi mednarodno nagrado revije World Finance za najboljšo družbo za upravljanje v Sloveniji (v okviru "World Finance Investment Management Awards, 2017"). Odličnost upravljanja podskladov KD Krovnega sklada spremlja tudi neodvisna mednarodna agencija Morningstar. Na dan 31. 12. 2017 so imeli trije skladi od 12 podskladov KD Krovnega sklada najvišjo oceno 4 zvezdice (KD Prvi izbor, KD Vitalnost, KD Bond).

Najpomembnejše dejavnosti in dosežki leta 2017

– Razvoj novih produktov: v letu 2018 je pričel poslovati specialni investicijski sklad KD Adriatic Value Fund, ki je namenjen zgolj profesionalnim vlagateljem. V letu 2018 bo družba lansirala tudi nov, fleksibilni varčevalni paket, ki bo vlagateljem omogočal menjavo skladov, v katere vlagajo s periodičnimi vplačili.

Odličnost v upravljanju: številne nagrade revije Moje finance za DZU z največ »naj skladi«, mednarodno priznanje revije World Finance in skupne ocene štiri Morningstar zvezdice so poleg samih rezultatov in preseganja primerjalnih indeksov potrditev uspešnosti načrtnega razvoja in izboljševanja procesa upravljanja, ki temelji na iskanju vrednosti, prilagojeni tveganju.
Optimizacija poslovanja: družba KD Skladi nenehno razvija nove digitalne rešitve, ki prispevajo k učinkovitosti poslovanja in izboljšanju uporabniške in izkušnje za vlagatelje. Leta 2017 je tako lansirala prenovljeno spletno stran, pripravlja pa tudi nove rešitve za spletno in mobilno nalaganje v sklade.

Izzivi v letu 2018

V družbi se bodo nadaljevale aktivnosti, usmerjene v poslovno odličnost z vseh vidikov poslovanja in upravljanja sredstev ter procesi optimizacije oziroma racionalizacije poslovnih procesov. Posebna pozornost bo namenjena obstoječim in potencialnim vlagateljem in zagotavljanju odlične izkušnje finančnega posveta.

Glavni izzivi v letu 2018 bodo:

izboljšati dobičkonosnost podjetja;
izboljšati upravljanje;
okrepiti osebni odnos z vlagatelji in prodajne mreže;
uvesti nove inovativne produkte, ki bodo prinesli nove investicijske strategije v okviru KD Krovnega sklada in nove možnosti varčevanja v skladih;
povečati zanimanje novih potencialnih vlagateljev, posebej institucionalnih;
okrepiti storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti domačih in tujih institucionalnih vlagateljev;
nadaljevati širitev poslovanja na področju alternativnih investicijskih skladov, namenjenih institucionalnim vlagateljem;
nadaljevati procese optimizacije poslovnih procesov s poudarkom na čim boljšem obvladovanju tveganj;
utrditi svoj položaj v širši regiji.

Podatki o investicijskih skladih Skupine KD 31. 12. 2017

Skladi po državah	Vrsta sklada	Čista vrednost sklada (v mio EUR)
KD Galileo	mešani fleksibilni sklad	144,0
KD Prvi izbor	sklad delniških skladov	68,0
KD Rastko	evropski delniški sklad	63,8
KD Novi trgi	delniški sklad	43,5
KD Tehnologija	delniški sklad	27,6
KD Dividendni	delniški sklad	25,3
KD Bond	obvezniški – EUR	24,8
KD Vitalnost	delniški sklad	24,7
KD MM	sklad denarnega trga – EUR	23,1
KD Indija - Kitajska	delniški sklad	22,4
KD Balkan	delniški sklad	22,1
KD Amerika	delniški sklad	16,6
KD Vzhodna Evropa	delniški sklad	8,6
KD Surovine in energija	delniški sklad	7,9
KD Corporate Bonds	obvezniški – EUR	7,1
KD Latinska Amerika	delniški sklad	2,0
SLOVENIJA		531,6
Locusta cash	sklad denarnega trga	21,7
KD Victoria	delniški sklad	8,9
Agram Private	alternativni sklad	6,7
KD Nova Europa	delniški sklad	3,7
KD Europa	delniški sklad	3,5
Locusta Value I	alternativni sklad	2,7
Locusta Value III	alternativni sklad	1,8
ICF Balanced	fleksibilna struktura naložb	1,5
KD BRIC	delniški sklad	1,3
Locusta Value II	alternativni sklad	1,0
KD Prvi izbor	sklad skladov	1,0
KD Energija	delniški sklad	0,9
Locusta Absolute	alternativni sklad	0,5
Locusta Value IV	alternativni sklad	0,5
HRVAŠKA		55,5
KD Keš Depozit	sklad denarnega trga	13,2
KD Top Brendovi	delniški sklad	1,3
KD BRIK	delniški sklad	0,8
KD Nova EU	delniški sklad	0,4
MAKEDONIJA		15,7
SKUPAJ SREDSTVA V UPRAVLJANJU		602,8

Pomembnejše družbe

Slovenija

KD Skladi, družba za upravljanje, d. o. o. Dunajska cesta 63, Ljubljana, Slovenija Telefon: + 386 1 582 67 80 E-pošta: [email protected]

Spletna stran: www.kd-skladi.si Predsednik uprave: Luka Podlogar Član uprave: Casper Frans Rondeltap

Hrvaška

KD Locusta Fondovi, društvo za upravljanje investicijskim fondovima, d. o. o. Savska cesta 106, 10000 Zagreb, Hrvaška Telefon: + 385 1 4864 060 E-pošta: [email protected] Spletna stran: www.kd-group.hr Predsednik uprave: Zvonimir Marić Član uprave: Marko Wölfl Član uprave: Amir Hadžijusufović

Makedonija

KD Fondovi A. D., Skopje Bulevar Partizanski odredi 14a, 1000 Skopje, Makedonija Telefon: + 389 2 3105 930 E-pošta: [email protected] Spletna stran: www.kd-fondovi.mk Izvršni član upravnega odbora: Laze Kamčev Izvršni član upravnega odbora: Marijan Nikolovski Predsednik – neizvršni član upravnega odbora: Luka Podlogar Neizvršni član upravnega odbora: Casper Frans Rondeltap Neizvršni član upravnega odbora: Ivan Pajek

1.14.3. Finančne storitve in drugo

V Skupini KD je upravljanje netržnih in pomembnih tržnih naložb ločeno od strateških in portfeljskih tržnih naložb. Z družbo KD Kapital upravljamo netržne naložbe in posamezne pomembne tržne naložbe. Upravljanju naložb se pridružuje tudi upravljanje nepremičnin preko družbe KD Kvart.

Upravljanje netržnih naložb in posameznih pomembnih tržnih naložb

Družba KD Kapital je v letu 2017 s svojim poslovanjem pripomogla k optimizaciji premoženja in obveznosti družbe Skupine KD. Prodajni postopki naložb v Mlekarno Celeia in Tovarno olja GEA so se premaknili v leto 2018.

KD Kapital je bil 31. 12. 2017 neposredni lastnik 13 naložb, od tega predstavljajo tržne naložbe 15,7 odstotka celotnega portfelja in se je v primerjavi z letom poprej povečala za 4,1 odstotne točke. Koncentracija portfelja je še vedno izrazito velika, saj predstavljajo štiri naložbe kar 92,5 odstotka vseh naložb, in sicer: Deželna banka Slovenije d. d. (45 %), SRC d. o. o. (33 %), Tovarna olja Gea, d. d. (11 %) in Mlekarna Celeia, d. o. o. (3 %).

Upravljanje nepremičnin

Tudi v letu 2017 je nepremičninsko dejavnost v Skupini KD opravljala družba KD Kvart, katere osnovna dejavnost je gospodarjenje z nepremičninami in vodenje investicijskega inženiringa.

Za družbo Šumijev kvart razvija projekt izgradnje poslovno-stanovanjskega objekta Šumi, ki se nahaja v strogem centru Ljubljane, izgradnja naj bi se začela v letu 2018 in bila zaključena v letu 2020. Za družbo Adriatic Slovenica d. d. je v letu 2017 uspešno posredovala pri prodaji poslovne stavbe na Slovenčevi 22 v Ljubljani. Uspešna je bila tudi pri trženju in oddaji poslovnih prostorov v Novi Gorici, Celju, Kopru in drugod po Sloveniji. Za družbo Adriatic

Slovenica d.d. je uspešno vodila inženiring prenove poslovnih stavb v Kopru in kinodvorane ter pritličja (vhoda) v objektu Maribox v Mariboru. Za družbo Gradnje inženiring vodi pripravo OPPN 190 v Podutiku, kjer je načrtovana izgradnja stanovanjskega naselja.

Skupaj z družbo Projektor upravlja in vodi investicije v nepremičnino Maribox, ki vključuje kinodvorane, najemniške lokale, garažno hišo in zunanje površine. Ob tem družba Projektor samostojno opravlja in razvija tudi kinematografsko dejavnost.

Strategija nepremičninske dejavnosti je iskanje novih priložnosti za razvoj nepremičninskih projektov in optimizacija nepremičninskega portfelja Skupine KD.

Pomembnejše družbe

KD Kapital, finančna družba, d. o. o., Ljubljana Dunajska cesta 63, Ljubljana, Slovenija Telefon: + 386 1 582 67 96 E-pošta: [email protected] Spletna stran: www.kd-group.com Zastopnik družbe: Zoran Bošković

KD Kvart, nepremičninska in holdinška dejavnost, d. o. o. Naslov: Dunajska cesta 63, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: + 386 1 5826 870 E-pošta: [email protected] Spletna stran: www.kd-kvart.si Direktor: Miha Gostiša

Šumijev kvart, nepremičninska in holdinška dejavnost, d. o. o. Naslov: Dunajska cesta 63, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: + 386 1 5826 870 E-pošta: [email protected] Spletna stran: www.sumicenter.si Direktor: Miha Gostiša

Projektor, družba za kinematografske storitve, d. o. o. Naslov: Loška cesta 13, 2000 Maribor Telefon: + 386 2 8201 749 E-pošta: [email protected] Spletna stran: www.maribox.si Direktor: Stjepan Jerić

1.15.RAZISKAVE IN RAZVOJ

Leta 2017 je v družbah Skupine KD na področju raziskav in razvoja potekalo več dejavnosti. V zavarovalnici Adriatic Slovenica celovit nabor sodobnih zavarovanj in dodatnih storitev za svoje zavarovance dopolnjujejo z inovativnimi zavarovalno-finančnimi produkti ter svetovanjem, ki stranki omogoča zavarovanje po meri, kakovostno zavarovalno zaščito in hitro pomoč, še zlasti ob reševanju škode. Za preprosto uporabo storitev je zavarovalnica razvila številne prodajne in storitvene poti ter jih povezala z notranjimi procesi v zavarovalnici in v Skupini AS.

Prodajna mreža je intenzivno razvijala nove, uporabniku prijazne sklepalne aplikacije in aktivno izobraževala mrežo. Kot orodje za enostavno, kakovostno in svetovalno sklepanje zavarovanj je razvila nove spletne aplikacije za zavarovanja v tujini z asistenco, šolska nezgodna zavarovanja in zdravstvena zavarovanja, predvsem pa novo e-sklepalno aplikacijo za življenjska zavarovanja Skleni AS. V prodajni proces je vključila tudi zahteve IDD-direktive in s tem naredila dodaten korak k svetovalni prodaji s stranko v središču.

Portal Moj AS strankam tako omogoča, da na računalniku, tablici ali na mobilnem telefonu same pregledujejo svoje zavarovalne police, preverjajo plačila, spreminjajo način plačevanja, prijavijo škodo in spremljajo potek njenega reševanja. Leta 2017 je bil portal nadgrajen in sedaj omogoča prijavo z digitalnim potrdilom, dodan je bil prikaz vrednosti premoženja za naložbena zavarovanja, sproti pa se je opravljala še optimizacija delovanja portala. Do konca leta 2017 se je registriralo že preko 22.000 uporabnikov, dnevno pa si podatke v povprečju ogleda skoraj 200 uporabnikov.

Konec marca 2017 je zavarovalnica Adriatic Slovenica sklenila prvo pogodbo za življenjsko zavarovanje prek sklepalne aplikacije Skleni AS in tako postala prva zavarovalnica v Sloveniji, ki omogoča sprejem in sklenitev življenjskega zavarovanja prek spleta. S tem je bil postavljen nov mejnik pri sklepanju življenjskih zavarovanj v Sloveniji in v širši regiji, AS pa prevzema vodilno vlogo pri uvedbi tovrstnih rešitev.

Pri razvoju produktov premoženjskih zavarovanj je zavarovalnica AS posodobila zavarovalne podlage za zavarovanje Dom AS, zavarovanje splošne odgovornosti in asistenčno zavarovanje Tujina AS ter ponudila novo zavarovanje za mopede s hitrostjo nad 25 km/h. Razširila je sodelovanje s specializiranimi zavarovalnicami in znova začela sodelovati z zavarovalnico ARAG na področju zavarovanja pravne zaščite in tako razširila ponudbo za stranke ter racionalizirala poslovanje. Med pomembnejše projekte lahko uvrstimo poenotenje sklepanja nezgodnih zavarovanj s tržnimi akcijami, nov sklepalnik za šolsko nezgodno zavarovanje, na trgu pa je zavarovalnica skupaj z OKS-om ponudila nezgodno zavarovanje za imetnike nacionalne športne kartice.

Na področju zdravstvenih zavarovanj je zavarovalnica AS nadaljevala z izvajanjem strategije, ki zagotavlja celovito zdravstveno oskrbo za zavarovance, prav tako pa je skrbno sledila cilju, da bo še naprej vodilna zavarovalnica na področju razvoja inovativnih zdravstvenih produktov in z zdravjem povezanih asistenčnih storitev. Zelo veliko se je posvečala razvoju informacijske podpore, ki je osnova kakovostnih asistenčnih storitev. V ta namen je nadgradila delovanje Centra Zdravje AS, ki se razvija v ključno stično točko za pomoč zavarovancem pri reševanju zdravstvenih težav.

Tim informacijske tehnologije je poleg spremljanja poslovnega okolja in trendov ter zahtev stroke in dobre prakse upravljanja IT-ja sodeloval tudi pri oblikovanju nove strategije družbe. Družbam v Skupini KD je nudil informacijsko podporo in zagotavljal storitev gostovanja v privatnem oblaku družbe AS. Za uspešno uvedbo poslovne strategije, zlasti na področjih, ki se navezujejo na digitalizacijo in digitalno preobrazbo, je cilj vzpostaviti tehnologije in razviti kompetence v IT-ju, ki bodo omogočale hiter in učinkovit razvoj sodobnih digitalnih rešitev in aplikacij. To vključuje razvoj sodobnih spletnih in mobilnih rešitev, razvoj API-jev za potrebe API-ekonomije, integracijo teh rešitev z zalednimi sistemi in informacijskimi rešitvami ter vzpostavitev sistema za vključevanje uporabnikov (Customer Engagement). Tudi v prihodnje bo tim IT s podporo in izobraževanjem uporabnikov v celotni skupini prispevali k učinkovitejši uporabi informacijskih rešitev in zadovoljstvu uporabnikov.

Za podružnico na Hrvaškem se načrtuje nadaljnje intenziviranje klasične in digitalne prodaje avtomobilskih ter življenjskih zavarovanj, vezanih na enote investicijskih skladov kot edina specializirana zavarovalnica na tem trgu. Ponudili bodo novo zavarovanje Življenjski kasko in še več pozornosti namenili servisu strank v lastnem klicnem centru.

Na področju upravljanja premoženja družba KD Skladi uspešno sledi najnovejšim trendom in razvoju panoge vzajemnih skladov v svetu. Leta 2017 je začela razvijati področje alternativnih skladov z lansiranjem prvega alternativnega nepremičninskega sklada, KD Adriatic Value Fund, specialni investicijski sklad, ki bo investiral v poslovne nepremičnine v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji. Družba ocenjuje, da je področje alternativnih skladov zanimivo za njen razvoj in načrtuje v prihodnosti lansirati nove sklade, ki bodo nalagali svoja sredstva v alternativne naložbene razrede.

Tudi pri optimizaciji poslovanja družba KD Skladi nenehno razvija nove digitalne rešitve, ki prispevajo k učinkovitosti poslovanja in izboljšanju uporabniške in izkušnje za vlagatelje. Leta 2017 je tako lansirala prenovljeno spletno stran, pripravlja pa tudi nove rešitve za spletno in mobilno nalaganje v sklade.

1.16.UPRAVLJANJE TVEGANJ IN NOTRANJA REVIZIJA

Upravljanje tveganj predstavlja pomemben vidik poslovanja družbe KD in Skupine KD. Učinkovit proces upravljanja tveganj pomaga družbi in skupini pri uresničevanju strateških ciljev in izpolnjevanju njunega poslanstva. Upravljanje tveganj je vključeno v celoten poslovni proces družbe in usklajeno s strategijo družbe in skupine. Družba s celovito obravnavo in obvladovanjem tveganj, ki jim je izpostavljena pri izvajanju svoje dejavnosti, izboljšuje svoje korporativno upravljanje v korist vseh svojih deležnikov, delničarjev, vlagateljev, strank in zaposlencev.

Upravljanje tveganj vodstvo skupine razume kot prvo linijo obrambe v družbi oziroma v skupini ter kot način, da se prepreči nastanek razmer, ki bi lahko ogrozile obstoj Skupine. Pri tem kapital družbe dopolnjuje obvladovanje tveganj v smislu zagotavljanja izpolnjevanja obveznosti skupine tudi ob zanjo neugodnih izrednih dogodkih. Obvladovanje tveganj je eden osrednjih delov strateškega upravljanja Skupine.

V mesecu maju 2017 je zavarovalnica Adriatic Slovenica objavila svoje prvo poročilo o Solventnosti in finančnem položaju družbe, ki skupaj z razširjenim letnim naborom kvantitativnih obrazcev za poročanje (QRT) in Rednim poročilom nadzorniku predstavlja nove, z letom 2017 prvič zavezujoče zahteve po razkritjih v skladu z določili tretjega stebra Solventnosti 2. Zavarovalnica je v poročilih poleg razkritja svojega profila tveganj in opisa procesov upravljanja (s tveganji) v družbi razkrila tudi svoj količnik kapitalske ustreznosti, ki je konec leta 2016 presegal zakonsko zahtevanega. V letu 2017 se profil tveganj družbe, ocenjen konec vsakega četrtletja kot kapitalska zahteva, ni bistveno spreminjal in posledično se praktično ni spremenil tudi količnik kapitalske ustreznosti.

V zadnjem četrtletju leta 2017 se je na podlagi novo sprejete srednjeročne strategije poslovanja in iz nje izvedenega poslovnega načrta za leto 2018 in projekcij do 2022 izvedla še lastna ocena tveganj in solventnosti za leto 2017. V sklopu lastne ocene tveganj in solventnosti se je testirala tudi vzdržnost nove srednjeročne strategije poslovanja v smislu izpolnjevanja kapitalskih zahtev in doseganja apetita do tveganj ter odpornost družbe na tveganja, povezana z izvajanjem strategije.

Sicer bo na področju upravljanja tveganj poleg osnovne dejavnosti obvladovanja tveganj ter izračunavanja in poročanja kapitalske ustreznosti družbe še naprej delalo na pripravi raznih scenarijev in analiz vpliva načrtovanih naložbenih, zavarovalnih ali strateških aktivnosti na kapitalsko ustreznost družbe in doseganje zastavljenega apetita do tveganj. V letu 2018 pa se bodo tudi nadaljevale aktivnosti za zagotovitev hitrejšega in enostavnejšega pridobivanja podatkov, potrebnih za izračun kapitalske ustreznosti in regulatorno poročanje. Slednje je pomembno zaradi nadaljnjega krajšanja regulatornih rokov za poročanje, hkrati pa bo koristilo tudi pri vpeljavi MSRP 17.

Zavarovalnica bo tudi v prihodnje največ pozornosti namenjala spremljanju in obvladovanju zavarovalnih, tržnih in operativnih tveganj.

1.16.1. Sistem upravljanja tveganj

Družba in Skupina za doseganje navedenih ciljev vzpostavljata upravljanje tveganj skladno z zakonodajo in upoštevanjem dobre poslovne prakse, kar zahteva sistematični pristop k upravljanju tveganj na vseh področjih in ravneh delovanja družbe in Skupine. V ta namen sta razvili sistem treh obrambnih linij za uspešno in dolgoročno učinkovito upravljanje tveganj.

Prvo obrambno linijo sistema upravljanja tveganj predstavljajo posamezna poslovna področja, ki pri svojem poslovanju odgovorno in dejavno upravljajo tveganja. Področja so odgovorna za učinkovito delovanje notranjih kontrol in izvajanje poslovnih dejavnosti v skladu s predpisanimi limiti, politikami in zastavljenimi strateškimi cilji.

Drugo obrambno linijo sestavljajo Odbor za upravljanje tveganj, Odbor za upravljanje bilance (ALCO) ter Služba za upravljanje tveganj.

Odbor za upravljanje bilance je bil ustanovljen za učinkovito upravljanje sredstev in obveznosti družbe in skupine, sprejemanje poenotenih naložbenih strategij in politik skupine, upravljanje kapitala, likvidnosti ter tveganj in spremljanje gospodarskih gibanj, ključnih za poslovanje družb skupine.

Odbor za upravljanje tveganj opredeli in spremlja pomembna obstoječa in morebitna tveganja, opredeli metodologije in standarde upravljanja ter merjenja tveganj ter izvaja smernice lastne ocene tveganj in kapitalske ustreznosti.

Služba za upravljanje tveganj razvija limite v posameznih kategorijah tveganj in operativno podpira Odbor za upravljanje tveganj in Odbor za upravljanje bilance.

Tretjo obrambno linijo predstavlja Služba notranje revizije, ki skrbi za učinkovitost in zanesljivost notranjega kontrolnega okolja in procesov.

1.16.2. Proces upravljanja tveganj

Proces upravljanja tveganj v družbi in Skupini ima tako jasno določene pristojnosti, odgovornosti in pooblastila. Upravljanje tveganj je ugotavljanje, merjenje oziroma ocenjevanje, obvladovanje in spremljanje tveganj na vseh ravneh, vključno s poročanjem o tveganjih, ki jim je ali bi jim lahko bila družba oziroma Skupina izpostavljena pri svojem poslovanju.

Ukrepi za upravljanje tveganj in postopki za izvajanje in spremljanje izvajanja teh ukrepov so določeni za vsako vrsto tveganja, ki jim je Skupina izpostavljena pri posameznih vrstah poslov, ki jih opravlja, in za tveganja, ki jim je izpostavljena pri vseh poslih, ki jih opravlja.

Proces upravljanja tveganj vsebuje naslednje ključne korake:

ugotavljanje prepoznavanje tveganj, ki obsega celovito in pravočasno prepoznavanje tveganj, katerim je oziroma bi jim lahko bila izpostavljena Skupina, in analizo vzrokov za njihov nastanek;
merjenje oziroma ocenjevanje tveganj, ki obsega izdelavo kvantitativnih in/ali kvalitativnih ocen za merljiva in/ali nemerljiva tveganja, ki so bila prepoznana v postopku ugotavljanja tveganj;
obvladovanje tveganj, ki obsega postopek izbire in uvedbe ukrepov za zniževanje tveganj;
spremljanje tveganj, ki obsega pravila glede odgovornosti, pogostosti in načina spremljanja tveganj;
poročanje o tveganjih, ki obsega vsebino rednih in izrednih poročil ter pogostost poročanja.

1.16.3. Upravljanje tveganj na ravni Skupine KD

Sistem upravljanja tveganj na ravni Skupine je prilagojen strukturi, naravi, obsegu ter kompleksnosti in tveganosti poslov, s katerimi se skupina ukvarja. Upoštevati mora razlike v tveganjih, s katerimi se pri poslovanju soočajo posamezne družbe, posebnosti posameznega podjetja, poslovnega okolja in učinke tveganj posamezne članice na druge članice in celotno Skupino. Skupina posveča posebno pozornost pri tem koncentraciji tveganj in njihovi ustrezni razpršitvi.

Regulirane članice Skupine samostojno razvijajo lastne modele sistemov obvladovanja tveganj glede na lastne področne zakone oz. skladno z naravo svoje dejavnosti. Del sistemov upravljanja tveganj, ki se lahko razvija poenoteno za celotno Skupino, pa družba vzpostavlja in razvija centralizirano.

Tveganja, ki jim je Skupina izpostavljena, delimo v pet glavnih skupin: finančna, zavarovalna, operativna, strateška, tveganja upravljanja kapitala in druga tveganja.

Sistem upravljanja tveganj zajema najmanj naslednja najpomembnejša področja tveganj:

kapitalska ustreznost;
sklepanje zavarovanj in oblikovanje zavarovalno-tehničnih rezervacij;
upravljanje sredstev in obveznosti;
naložbe, zlasti v izvedene finančne instrumente in podobne obveze;
likvidnost;
upravljanje zavarovalnih, tržnih, kreditnih, operativnih, likvidnostnih tveganj in tveganj koncentracije ter vseh drugih tveganj, ki jim je družba izpostavljena;
pozavarovanje in druge tehnike za zmanjševanje tveganj.

Tržno tveganje je tveganje nastanka izgube ali neugodne spremembe v finančnem položaju družbe, ki nastane zaradi nihanj v višini in spremenljivosti tržnih cen sredstev, obveznosti in finančnih instrumentov.

Kreditno tveganje je tveganje izgube ali neugodne spremembe v finančnem položaju družbe zaradi nihanj v kreditnem položaju izdajateljev vrednostnih papirjev, nasprotnih strank in morebitnih dolžnikov, ki so jim izpostavljene družbe v obliki tveganja neplačila nasprotne stranke, tveganja spremembe kreditnega pribitka in tveganja koncentracije tržnega tveganja.

Likvidnostno tveganje je tveganje družbe, da ne more unovčiti naložb in drugih sredstev za poravnavo svojih finančnih obveznosti, ko te zapadejo.

Zavarovalno tveganje je tveganje nastanka izgube ali neugodne spremembe v vrednosti zavarovalnih obveznosti zaradi neustreznih premij in neustreznih predpostavk, upoštevanih v izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij.

Operativno tveganje je tveganje izgube družbe zaradi neprimernega ali neuspešnega izvajanja notranjih procesov, ravnanja ljudi ali delovanja sistemov ali zaradi zunanjih dogodkov.

Strateško tveganje je tveganje nastanka izgube, ki nastane zaradi nepravilnih poslovnih odločitev, neustreznega izvajanja sprejetih odločitev in premajhne odzivnosti na spremenjeno poslovno okolje.

Pri tveganju upravljanja kapitala je prvi cilj zagotavljanje zadostne in primerne kapitalske ustreznosti družbe in skupine. V skladu z veljavno zakonodajo redno merimo znesek razpoložljivega kapitala za pokrivanje regulatorne kapitalske zahteve na ravni vsake posamezne družbe in na ravni Skupine.

Regulirane družbe v Skupini (zavarovalnice in družbe za upravljanje) redno spremljajo kapitalsko ustreznost in izpolnjevanje kapitalskih zahtev v skladu z veljavnimi področnimi predpisi. V dejavnosti upravljanja premoženja družba ocenjuje kapitalsko ustreznost glede na svoj profil tveganosti in izdeluje notranjo oceno kapitalske ustreznosti. Največja zavarovalnica v Skupini pa na letni ravni spremlja vpliv tveganj na kapital in izračunava kapitalsko ustreznost po direktivi Solventnost II.

1.16.4. Povezanost sistema upravljanja tveganj s poslovno strategijo Skupine

Upravljanje tveganj se začne s strategijo Skupine, kot pri vseh drugih dejavnostih, ki so povezane s poslovanjem. Po oblikovanju strategije se vzpostavijo nadzorni mehanizmi, ki omogočajo, da se strategija izvaja tako, da lahko vsi timi optimalno izvajajo ključne dejavnike vrednosti in učinkovito upravljajo tveganja, ki nastanejo pri teh dejavnikih.

Povezanost strategije poslovanja Skupine s sistemom upravljanja tveganj

Temeljni koncept strategije upravljanja tveganj je na podlagi strategije poslovanja in upravljanja kapitala (zmogljivosti tveganj) določiti ustrezen apetit po tveganjih, vključno s toleranco do najpomembnejših tveganj.

Apetit po tveganjih predstavlja na ravni podjetja skupni znesek tveganja, ki ga je Skupina pripravljena sprejeti pri uresničevanju svojega poslanstva in vizije, poslovnih in strateških ciljev.

Dopustne meje tveganja predstavljajo največje tveganje, ki ga je Skupina pripravljena sprejeti glede na vsako kategorijo tveganja za doseganje poslovnih in strateških ciljev tako, da družba kumulativno deluje v okviru opredeljenega apetita po tveganju. Operativni limiti se nanašajo na vsakodnevne poslovne odločitve.

1.16.5. Notranja revizija

Notranje revizije posameznih družb v Skupini KD so v letu 2017 delovale kot dejavni členi sistema notranjega nadziranja in pomagale dosegati opredeljene cilje s spodbujanjem premišljenega, urejenega načina vrednotenja in izboljševanja uspešnosti upravljanja in obvladovanja tveganj. Tako so z dajanjem neodvisnih in nepristranskih zagotovil ter z opravljanjem svetovalnih dejavnosti ustvarjale dodano vrednost. Prav tako so neposredno preverjale, ali je sistem notranjih kontrol vzpostavljen, ali deluje in ali je tudi učinkovit, da bi še naprej zagotavljal zakonitost, varnost, učinkovitost in gospodarnost poslovanja. Notranje revizije so v revizijskih poročilih dajale predvsem priporočila za zmanjšanje ugotovljenih tveganj, odpravo nepravilnosti, izboljševanje sistemov notranjih kontrol in izboljševanje upravljanja revidiranih področij ter za prenos dobre prakse.

Glede na spremembe Mednarodnih standardov strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju, ki so začele veljati v letu 2017, so notranje revizije v Skupini KD posodobile temeljne listine o delovanju notranje revizije.

Večina notranjih revizorjev ima dolgoletne izkušnje v revizijski dejavnosti in tudi v panogi. Pridobljene imajo tudi različne strokovne nazive (preizkušeni notranji revizor, revizor, CRMA).

Notranje revizije v skupini izvajajo program zagotavljanja in izboljševanja kakovosti, ki pokriva vse vidike delovanja notranjega revidiranja. Program vključuje notranje in zunanje presoje in je zasnovan tako, da omogoča ocenjevanje skladnosti delovanja z zakonodajo, Mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju in Kodeksom etike. Program presoja tudi učinkovitost in uspešnost delovanja notranje revizije ter ugotavlja možnosti za izboljšave. Notranje presoje izvajajo predstojniki notranjih revizij na ravni posameznih poslov in na letni ravni.

Zunanja presoja se izvede najmanj enkrat v petih letih. Izvede jo zunanji neodvisni presojevalec. Poročilo o zadnji zunanji presoji kakovosti delovanja notranje revizije je bilo izdano v začetku leta 2018 za družbo Adriatic Slovenica. Neodvisni presojevalec je izrazil mnenje, da notranja revizija v vseh pomembnih pogledih deluje skladno z/s:

relevantno zakonodajo,
Mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju,
Kodeksom notranjerevizijskih načel,
Kodeksom poklicne etike notranjega revizorja.

Izrazil je tudi mnenje, da notranja revizija deluje učinkovito in uspešno, pri svojem delu se osredotoča na strateške cilje družbe, izpolnjuje pričakovanja uprave, revizijske komisije, nadzornega sveta in drugih notranjih uporabnikov. Za sistematično in dosledno spremljanje izvajanja ukrepov oz. danih priporočil ima vzpostavljeno lastno napredno rešitev. Notranja revizija dodaja vrednost zavarovalnici, saj pomembno prispeva k uspešnosti družbe.

1.17. ZAPOSLENI IN TRAJNOSTNI RAZVOJ V SKUPINI KD

1.17.1. Zaposleni

V Skupini KD smo s svojim delovanjem v storitveni panogi močno odvisni od zadovoljstva, zavzetosti in motiviranosti naših zaposlenih, ker le tako lahko zadovoljimo želje in potrebe naših deležnikov – strank, poslovnih partnerjev in posledično lastnikov.

Načrtovanje in izvajanje kadrovskih dejavnosti smo tudi v letu 2017 prilagodili razmeram na trgu ter si z zagotavljanjem kakovostne podpore in izvajanjem storitev prizadevali spodbujati pridobivanje znanja, kompetenc in vsestranski razvoj ter motiviranje zaposlenih.

Leta 2017 smo v Skupini nadaljevali s kadrovskim prestrukturiranjem in povečevali delež strokovnih kadrov. Izvedli smo vsakoletno preverjanje in ocenjevanje kompetenc. Ocenjevanje predstavlja podlago za pripravo razvojnih ukrepov, ki bodo razvijali kompetence, ključne za učinkovito delovanje in razvoj družbe. Uspešnost sistemov upravljanja z zaposlenimi smo tudi leta 2017 spremljali z merjenjem organizacijske klime, sistemov vodenja in zadovoljstva zaposlenih, kot tudi s spremljanjem ključnih kadrovskih kazalcev.

Število in izobrazbena struktura zaposlenih v družbi KD in Skupini KD

Konec leta 2017 je bilo v Skupini KD ob upoštevanju deleža zaposlitve v posamezni družbi 1.205,1 zaposlenih, to je 75,1 zaposlenih manj kot ob koncu leta 2016.

	31. 12. 2017		31. 12. 2016
Zaposleni po družbah	FTE*	delež v %	FTE*	delež v %	Indeks 2017/2016
Finančne storitve
KD d. d., Ljubljana	1	0,1 %	1	0,1 %	100
KD Group d. d., Ljubljana	25,8	2,1 %	29,3	2,3 %	88
KD Kapital d. o. o., Ljubljana	0	/	0	/	/
Manta Marine Ventures Ltd., Road Town	0	/	0	/	/
Firsthouse Investments Limited LLC, Ciper	0	/	0	/	/
Zavarovalništvo
Adriatic Slovenica d. d., Koper	1.055,5	82,5 %	1.108,2	86,6 %	95
Prospera d. o. o., Koper	12	0,9 %	27,8	2,2 %	43
VIZ d. o. o., Koper	2	0,2 %	3	0,2 %	67
AS Neživotno osiguranje, Beograd	0	/	5	0,4 %	/
KD IT d. o. o., Ljubljana	1	0,1 %	3,1	0,2 %	32
Permanens d. o. o., Zagreb	-	/	-	/	/
Zdravje AS d. o. o., Koper	1,4	0,1 %	2,5	0,2 %	56
Agent d. o. o., Izola	19	1,5 %	18	/	106
Vaš partner d. o. o., Ljubljana	0	/	0,5	0,0 %	0
Upravljanje premoženja
KD Skladi d. o. o., Ljubljana	52,4	4,1 %	48,9	3,8 %	107
KD Locusta Fondovi d. o. o., Zagreb	9	0,7 %	9	0,7 %	100
KD Fondovi ad, Skopje	6	0,5 %	6	0,5 %	100
Drugo
KD Kvart d. o. o., Ljubljana	8	0,6 %	9	0,7 %	89
DRI Naložbe d. o. o., Ljubljana	0	/	0	/	/
Šumijev kvart d. o. o., Ljubljana	0	/	0	/	/
Gradnje inženiring d. o. o., Ljubljana	0	/	0	/	/
Projektor d. o. o., Ljubljana	12	0,9 %	9	0,7 %	133
Fontes Group d. o. o., Beograd	0	/	0	/	/
Skupina KD	1.205,1	100 %	1.280,3	100 %	94

Opomba:

* FTE – število zaposlenih glede na delež zaposlitve v posamezni družbi.

V Skupini KD ima največji delež, 48 odstotkov zaposlenih, zaključeno VII. stopnjo izobrazbe ali več. Zaradi narave naše dejavnosti pa precejšnji delež (35 % predstavljajo zaposleni s V. stopnjo strokovne izobrazbe, saj se za delovno mesto zavarovalnega zastopnika zahteva srednješolska izobrazba.

Izobrazbena struktura zaposlenih v Skupini KD 31. 12. 2017 v primerjavi z 31. 12. 2016

Izobraževanje in razvoj zaposlenih

Ker želimo biti v koraku s številnimi spremembami na zavarovalniškem trgu, obvladovati nove, sodobne pristope, je vlaganje v znanje zaposlenih ključ do cilja. V Skupini razumemo razvoj zaposlenih kot prepoznavno vrednoto naše družbe, zato zaposlenim omogočamo najboljše možnosti za razvoj kompetenc in vrednot ter nenehno osebno rast, večjo kreativnost in smisel za timsko delo, sposobnost prilagajanja tržnim spremembam in lažje sprejemanje poslovnih odločitev.

Vse to podpira in omogoča naš sistem internega izobraževanja Akademija AS. Ob pripravi izobraževanj Akademije AS vedno izhajamo iz znanja prav od tam, kjer nastaja in ga nato oplemenitimo z izkušnjami iz različnih timov. Izredno smo ponosni na interne predavatelje, ki z navdušenjem in z veliko mero motivacije delijo in prenašajo svoje znanje. Vse izobraževalne programe Akademije AS izvajamo sistematično za različne ciljne skupine. Vsebino programov pomembno dopolnjujemo s »coachingom«. Potrebe glede razvoja, nadgrajevanja znanja iz veščin ugotavljamo tudi s pomočjo sistema kompetenc. Z ekipo internih trenerjev pa zagotavljamo nenehno izobraževanje in prenos dobrih praks.

Dobra komunikacija vodi k dobrim medsebojnim odnosom, zato smo v letu 2017 največji poudarek namenili treningom s področja odličnosti v komunikaciji in učinkovitim reševanjem izzivov. Velik poudarek smo namenili tudi delavnicam, ki so bile namenjene utrjevanju strokovno-zavarovalnega znanja, tako da smo klasične oblike izobraževanja dopolnjevali z e-izobraževanji in preverjanjem znanja. Posodobili smo sistem internega anketiranja zaposlenih glede zadovoljstva z izobraževanji in ga nadgradili tudi z vprašalnikom glede uporabnosti pridobljenega znanja v praksi pri delu.

Tudi leta 2017 smo poudarjali in krepili interno komunikacijo v Skupini KD in prosta delovna mesta zapolnjevali predvsem z iskanjem notranjih virov in prezaposlovanjem sodelavcev znotraj Skupine.

Skrb za zaposlene, varstvo in zdravje pri delu, socialna varnost

Zaposlenim smo tudi leta 2017 zagotavljali varno delo v zdravem delovnem okolju. Pozitivno klimo smo spodbujali tudi s pomočjo različnih ukrepov in aktivnosti s področja promocije zdravja. Posvečali smo se krepitvi sposobnosti in pridobivanju veščin za preventivno ukrepanje, zdravo prehranjevanje, spodbujanje gibanja in aktivnega življenja,

ozaveščanju in pomoči pri obvladovanju negativnih dejavnikov stresa ter tehnikam za krepitev dobrih odnosov na delovnem mestu.

Za utrjevanje dobrih medsebojnih odnosov v Skupini smo tudi v letu 2017 organizirali druženje zaposlenih. Srečali smo se na spomladanskem srečanju v Izoli in na prednovoletnem srečanju zaposlenih. V božično-novoletnem času je potekalo tradicionalno obdarovanje otrok zaposlenih.

V tej smeri deluje tudi Športno-kulturno društvo Pravi Asi, ki v Skupini spodbuja športno in kulturno dejavnost in aktivno druženje zaposlenih tudi zunaj delovnega časa. Eden od pomembnejših ciljev društva je organizirati športno-rekreativne dejavnosti in spodbujati zdrav način življenja ter ustvariti pozitivno klimo med zaposlenimi v Skupini.

V Skupini redno skrbimo za zdravje in dobro počutje zaposlenih skladno z zakonodajo s področja varnosti in zdravja pri delu. Tako smo v letu 2017 na področju zdravja in varnosti pri delu zaposlene vključevali v obvezne in razširjene preventivne zdravstvene preglede ter organizirali usposabljanja za varstvo pri delu in požarno varstvo s pomočjo zunanjih izvajalcev.

Ponosni smo, da se v organizirane oblike promocije zdravja vključuje vedno večje število zaposlenih. To gre pripisati atraktivnosti vsebin in povečanju zavedanja zaposlenih o pomembnosti zdravega načina življenja. To se dokazano kaže tako v večjem zadovoljstvu zaposlenih in s tem večji produktivnosti pri delu, kot tudi v zmanjševanju poškodb, zdravstvenih okvar in bolezni, ki imajo za posledico zdravstveno nezmožnost zaposlenega za delo.

Na področju socialne varnosti zaposlenim nudimo možnost vključitve v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje in kolektivno življenjsko zavarovanje, ki ga je delodajalec sklenil oz. ga sofinancira za svoje zaposlene.

1.17.2. Trajnostni razvoj

Skupina KD namenja sodelovanju z okoljem trajno pozornost. Prednostno z donacijami in sponzorstvi podpiramo projekte na področju zdravstva, športa, kulture oz. ohranjanja naravne in kulturne dediščine, izobraževanja in preventive, predvsem na področju ohranjanja zdravja in zdravega življenjskega sloga. Leta 2017 smo skupno podprli več kot 300 različnih projektov po vsej Sloveniji.

Pomembnejša sponzorstva in donacije

Tradicionalno smo povezani s športom, ves čas namenjamo pozornost razvoju zavarovanj za športnike vseh kategorij. Za vrhunske športnike smo skrbeli tudi kot uradna zavarovalnica olimpijskih reprezentanc (Teama Slovenia, vse od leta 1993). Poleg tega je ambulanta Zdravje AS v Ljubljani leta 2017 postala referenčna ambulanta za olimpijce. Z Nogometno zvezo Slovenije zavarovalnica sodeluje že 18. leto, slovensko reprezentanco bomo v 2018 spremljali na evropskem nogometnem prvenstvu. AS podpira tudi Rokometno zvezo in reprezentanco Slovenije, ki je leta 2017 osvojila bronasto medaljo na svetovnem prvenstvu v Franciji, sodelovanje se bo nadaljevalo tudi v 2018. Nadaljevali smo pokroviteljstvo najboljšega slovenskega jadralca vseh časov, Vasilija Žbogarja (že 18. leto).

Ponosni smo tudi na sodelovanje s Planinsko zvezo Slovenije, kjer zvezi in več kot 50 tisoč članom nudimo ugodno nezgodno zavarovanje in zavarovanje stroškov reševanja v tujini s 24-urno asistenco, zdravstveno asistenco za tujino in zavarovanja odgovornosti. Poskrbeli smo tudi za varnejšo Slovensko turno kolesarko pot, ki obide vse večje gorske skupine in obsega kar 1.750 km poti in 50 tisoč metrov vzponov.

S športom je povezana tudi hčerinska družba KD Skladi, ki je leta 2017 postala generalni pokrovitelj jadralk: Tina Mrak - Veronika Macarol 470 Slovenian sailing team. Družba KD Skladi je tudi dolgoletni podpornik Šahovske zveze Slovenije.

Na področju kulture in varstva kulturne in naravne dediščine smo pokrovitelj Avditorija Portorož in Gledališča Koper (od njegove ustanovitve leta 2002) in parka Škocjanske jame. V sodelovanje z Arboretumom Volčji Potok in Kobilarno Lipica smo vpletli različne dogodke, ki prispevajo k varovanju dediščine in k skupni prepoznavnosti, namenjeni pa so družinam, zavarovancem in članom AS Kluba ugodnosti.

Družba je leta 2012 pridobila bogato zbirko umetniških del, ki jih od leta 2014 razstavljamo v AS Galeriji na Dunajski 63 v Ljubljani. Ob tem smo v galeriji pripravili skupno 14 razstav predvsem domačih avtorjev. Kakovostni izbor se odraža v vse večjem obisku in medijski odmevnosti galerije.

AS Fundacija nadaljuje svoje temeljno poslanstvo že od leta 1995 (takrat še kot Ajda, kasneje kot KD Fundacija) in z dodeljevanjem finančne pomoči podpira pri študiju talentirane mlade posameznike na različnih področjih, predvsem glasbe in umetnosti. S pomočjo fundacije je leta 2017 na najboljših univerzah po vsem svetu znanje pridobivalo sedem mladih.

Na področju zdravstvenega varstva kot glavni pokrovitelj že 16 let podpiramo izbor revije Viva za najboljše in najuglednejše slovenske zdravnike »Moj zdravnik«, ki podpira razvoj in ugled zdravstvene stroke. Že od leta 1995 nagrajujemo krvodajalce prek Območnega združenja Rdečega križa v Izoli in Kopru.

Odgovoren odnos do okolja je stalna praksa zavarovalnice in zaposlenih. AS zmanjšuje ogljični odtis na najrazličnejše načine, predvsem z investicijami v energetsko obnovo poslovnih stavb, prostorov in z nakupi ekološko ustreznejših avtomobilov. Na sedežu družbe v Kopru smo s prehodom na ogrevanje z lastno toplotno črpalko zmanjšali stroške za skoraj 60 odstotkov in prihranili prek 23.000 evrov. Posebno pozornost posvečamo varčevanju z električno energijo, vodo in papirjem in ločevanju nevarnih odpadkov (tonerjev, kartuš, IT-opreme, litijevih baterij, iztrošenih sijalk (slednjih od leta 2014). Z digitalizacijo poslovanja smo skoraj prepolovili porabo nevarnih odpadkov – tonerjev in kartuš. Temu smo že leta 2016 dodali še ločevanje vseh odpadkov v delovnem okolju v skupne zabojnike na organiziranih EKO otokih po vseh poslovnih enotah.

Vrsta ločenih odpadkov	Leto 2016 količina kg	Leto 2017 količina kg
Kosovni odpadki	5.550	2.510
Odpadna elektronika	300	460
Tonerji	300	171
Baterijski vložki	37	105
Papir	16.687	20.747

Konsolidirani računovodski izkazi s pojasnili za Skupino KD za leto, končano 31. decembra 2017

1.	Izjava o odgovornosti poslovodstva 62
2.	Poročilo neodvisnega revizorja 63
3.	Konsolidirani računovodski izkazi69
3.1	Konsolidirana bilanca stanja69
3.2	Konsolidirani izkaz poslovnega izida70
3.3	Konsolidirani izkaz drugega vseobsegajočega donosa71
3.4	Konsolidirani izkaz gibanja kapitala za leto, končano 31. decembra 2017 72
3.5	Konsolidirani izkaz gibanja kapitala za leto, končano 31. decembra 2016 72
3.6	Konsolidirani izkaz denarnih tokov 73
4.	Splošni podatki 75
5.	Uvodna pojasnila h konsolidiranim računovodskim izkazom 75
5.1	Podlaga za pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov 75
5.2	Zavarovalne in finančne pogodbe 83
6.	Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev 86
6.1	Neopredmetena sredstva 86
6.2	Opredmetena sredstva87
6.3	Naložbene nepremičnine88
6.4	Finančne naložbe v pridruženih družbah 88
6.5	Finančne naložbe 89
6.6	Sredstva zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje95
6.7	Znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij prenesen na pozavarovalnice in sozavarovanje 95
6.8	Sredstva iz finančnih pogodb 95
6.9	Terjatve 96
6.10	Druga sredstva 97
6.11	Denar in denarni ustrezniki97
6.12	Pobotanje sredstev in obveznosti97
6.13	Kapital 97
6.14	Podrejene obveznosti98
6.15	Zavarovalno-tehnične rezervacije 98
6.16	Zavarovalno-tehnične rezervacije v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje 101
6.17	Druge rezervacije 101
6.18	Obveznosti iz finančnih pogodb 101
6.19	Finančne obveznosti 102
6.20	Obveznosti iz poslovanja102
6.21	Ostale obveznosti102
6.22	Prihodki in odhodki 102
6.23	Davek od dohodka 105
7.	Glavne računovodske ocene in presoje 105
8.	Obvladovanje tveganj109
8.1	Obvladovanje kapitalske ustreznosti in upravljanje s kapitalom110
8.2	Vrste tveganj 111
9.	Poročanje po poslovnih odsekih132

10.	Pojasnila k posameznim postavkam računovodskih izkazov 135
10.1	Neopredmetena sredstva 135
10.2	Opredmetena osnovna sredstva 138
10.3	Naložbene nepremičnine139
10.4	Finančne naložbe v pridruženih družbah 140
10.5	Finančne naložbe 141
10.6	Sredstva zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje145
10.7	Znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij, prenesen na pozavarovalnice in sozavarovanje 145
10.8	Sredstva iz finančnih pogodb 146
10.9	Terjatve 147
	10.10 Druga sredstva 148
	10.11 Denar in denarni ustrezniki148
	10.12 Kapital 148
	10.13 Podrejene obveznosti149
	10.14 Zavarovalno-tehnične rezervacije 150
	10.15 Zavarovalno-tehnične rezervacije v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje 151
	10.16 Druge rezervacije 152
	10.17 Obveznosti iz finančnih pogodb 153
	10.18 Finančne obveznosti 153
	10.19 Obveznosti iz poslovanja155
	10.20 Ostale obveznosti156
	10.21 Čisti prihodki od zavarovalnih premij157
	10.22 Prihodki in odhodki od naložb 158
	10.23 Drugi zavarovalni prihodki in odhodki159
	10.24 Drugi prihodki 160
	10.25 Čisti odhodki za škode 161
	10.26 Obratovalni stroški162
	10.27 Drugi odhodki 163
	10.28 Davki 164
	10.29 Čisti dobiček/izguba na delnico 166
	10.30 Dividende na delnico 166
11.	Zunajbilančna evidenca166
12.	Vstopi in izstopi odvisnih družb 166
13.	Posli s povezanimi strankami 167
14.	Dodatno pojasnilo k izkazu denarnih tokov 168
15.	Dogodki po datumu bilance stanja 168

1. Izjava o odgovornosti poslovodstva

Člani upravnega odbora družbe KD, d. d. Ljubljana v skladu s 60. a členom Zakona o gospodarskih družbah zagotavljajo, da je letno poročilo Skupine KD za leto 2017, vključno z izjavo o upravljanju, sestavljeno in objavljeno v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, Zakonom o trgu finančnih instrumentov ter mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija. Upravni odbor družbe KD, d. d. je sprejel konsolidirane izkaze in letno poročilo Skupine dne 25. aprila 2018.

Upravni odbor družbe:

potrjuje računovodske izkaze Skupine KD in uporabljene računovodske usmeritve ter pojasnila k računovodskim izkazom;
zagotavlja, da je letno poročilo Skupine KD za leto 2017 z vsemi sestavnimi deli sestavljeno v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija;
potrjuje, da računovodski izkazi Skupine KD predstavljajo resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja družbe in izidov poslovanja za leto 2017;
izjavlja, da so računovodski izkazi Skupine KD pripravljeni ob predpostavki nadaljevanja poslovanja v prihodnosti, da se izbrane računovodske usmeritve dosledno uporabljajo in da so razkrite morebitne spremembe le-teh;
je odgovoren za ukrepe za preprečevanje in odkrivanje prevar ter nepravilnosti ter za zagotavljanje ohranjanja vrednosti premoženja Skupine KD.

V skladu s 110. členom Zakona o trgu finančnih instrumentov, člani upravnega odbora družbe KD, d. d., izjavljajo:

da je računovodsko poročilo Skupine KD za leto 2017 sestavljeno v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija, ustreznim okvirom računovodskega poročanja ter da daje resničen in pošten prikaz sredstev in obveznosti, finančnega položaja in poslovnega izida Skupine KD;
da poslovno poročilo Skupine KD za leto 2017 vključuje pošten prikaz razvoja in izidov poslovanja družbe, finančnega položaja, vključno z opisom bistvenih vrst tveganj, ki jim je Skupina KD izpostavljena.

Ljubljana, 25. april 2018

Milan Kneževič Aleksander Sekavčnik

Tomaž Butina Namestnik predsednika upravnega odbora

mag. Katarina Valentinčič Istenič Članica upravnega odbora

Matija Gantar Član upravnega odbora

Predsednik upravnega odbora Član upravnega odbora, izvršni direktor

2. Poročilo neodvisnega revizorja

Ključna revizijska zadeva	Naš odziv
Matematične rezervacije predstavljajo pomembno postavko v bilanci stanja skupine. Merjenje teh rezervacij je povezano z visoko mero negotovosti, saj so pri njihovem ocenjevanju potrebne tako presoje poslovodstva kot oblikovanje kompleksnih in subjektivnih predpostavk kot dela modela vrednotenja,	Naši revizijski postopki, ki smo jih opravili z vključitvijo naših aktuarjev in IT veščakov, so med drugim vključevali: · Ovrednotenje metodologije, ki jo je skupina uporabila pri merjenju matematičnih rezervacij z vidika skladnost z relevantnimi zahtevami regulatornega in računovodskega
temelječega na standardnih aktuarskih metodologijah. Na bilančni datum mora skupina izvesti test ustreznosti obveznosti iz zavarovalnih pogodb (v nadaljevanju »LAT test«) da ugotovi, ali so rezervacije primerne in zadostne. Test se izvede s primerjavo ocene sedanje vrednosti bodočih denarnih tokov, ki izhajajo iz obstoječih zavarovalnih pogodb, s s pripoznanimi rezervacijami. Če LAT test pokaže, da so rezervacije nižje kot ocena prihodnjih denarnih tokov, skupina celoten primanjkljaj pripozna v izkazu poslovnega izida. Ključne predpostavke, ki jih je skupina uporabila v zgoraj opisanem modelu denarnih tokov, vključujejo: pričakovane stroške, stopnje predčasnih prekinitev, pričakovane stopnje donosa naložb in diskontne stopnje. Zaradi dolgih ročnosti obveznosti imajo lahko relativno majhne spremembe teh spremenljivk pomemben vpliv na ocenjeno sedanjo vrednost prihodnjih denarnih tokov. Zaradi zgoraj navedenih dejavnikov smo merjenje matematičnih rezervacij opredelili kot ključno revizijsko zadevo.	poročanja; Ocena in testiranje splošnih IT kontrol, med drugim kontrol, povezanih z zbiranjem in varovanjem podatkov, uporabljenih v izračunu matematičnih rezervacij; Ovrednotenje primernosti ocene bodočih ● denarnih tokov, ki jih je pripravila skupina in jih uporabila v LAT testu, na osnovi: ocene rezultatov analize izkustev, ki jo je pripravila skupina in uporaba rezultatov te analize kot podlage za presojo ključnih predpostavk, ki jih je skupina uporabila pri merjenju matematičnih rezervacij na dan 31. decembra 2017. Še posebej smo bili pozorni, med drugimi, ali so uporabljene stopnje predčasnih prekinitev, uporabljenih v LAT testu, skladne z analizo izkustev in če so bile v LAT testu uporabljene diskontne stopnje in stopnje donosov naložb skladne z opazovanimi tržnimi obrestnimi merami; ocene primernosti predpostavk o stroških uporabljenih v LAT testu v primerjavi s stroški, upoštevanimi v poslovnem načrtu zavarovalnice, ki jih letno primerjamo z rezultati poslovanja zavarovalnice.
	· Ovrednotenje smiselnosti gibanja obveznosti matematičnih rezervacij v letu 2017, ki vključuje začetno vrednost matematičnih rezervacij, pripravo naše neodvisne ocene vrednosti postavk, ki povečujejo matematične rezervacije (kot so premije, tehnična obrestna mera, delitev dobička, diskontna stopnja) in postavk, ki

	zmanjšujejo matematične rezervacije (škode, odhodki za stroške, premija za tveganje);
0	skladnosti Ovrednotenje razkriti O matematičnih rezervacijah z relevantnimi standardi računovodskega poročanja.

-

3. Konsolidirani računovodski izkazi

3.1 Konsolidirana bilanca stanja

(v EUR)	Pojasnilo	31. 12. 2017	31. 12. 2016
SREDSTVA		796.447.044	773.145.721
Neopredmetena sredstva	10.1	54.733.979	55.320.964
Opredmetena osnovna sredstva	10.2	35.506.278	37.672.538
Nekratkoročna sredstva namenjena za prodajo			4.270
Odložene terjatve za davek	10.28	14.696.644	17.191.724
Naložbene nepremičnine	10.3	26.897.035	32.435.133
Finančne naložbe v pridruženih družbah	10.4	13.634.732	13.250.256
Finančne naložbe:	10.5	235.613.660	237.057.384
V posojila in depozite		13.967.238	18.264.282
V posesti do zapadlosti		15.266.897	19.870.879
Razpoložljive za prodajo		197.768.437	191.540.302
Vrednotene po posteni vrednosti		8.367.551	7.381.921
Izvedeni finančni inštrumenti		243.537
Sredstva zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje	10.6	304.978.128	287.601.430
Znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij prenesen na pozavarovalnice in sozavarovanje	10.7	17.704.187	17.399.316
Sredstva iz finančnih pogodb	10.8	8.890.333	4.753.190
l erjatve	10.9	39.075.303	35.473.971
Terjatve iz neposrednih zavarovalnih poslov		17.736.086	18.914.435
Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja		2.165.695	1.772.993
Terjatve za odmerjeni davek		2.318.724	107.121
Druge terjatve		16.854.798	14.679.423
Druga sredstva	10.10	23.767.466	23.062.415
Denar in denarni ustrezniki	10.11	20.949.299	11.923.129
Zunajbilančne postavke	11.	109.975.436	67.330.186
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV		796,447,044	773.145.721
	10.12	82.674.284	82.340.741
Kapital Kapital, ki pripada večinskim lastnikom družbe		55.832.355	55.849.812
Osnovni kapital		1.555.967	1.555.967
Kapitalske rezerve		30.896.991	30.896.991
Rezerve iz dobička		6.121.214	6.121.214
Lastne delnice
Prevedbene razlike		(6.101.715)	(6.101.715)
		(971.565)	(3.272.566)
Rezerve, nastale zaradi prevrednotenja po pošteni vrednosti Zadržani dobički		284.646 24.046.818	288.234
			26.361.688
Neobvladujoči delež		26.841.928	26.490.935
Podrejene obveznosti	10.13	49.525.147	49.453.317
Zavarovalno-tehnične rezervacije	10.14	273.200.323	271.895.804
Prenosne premije		49.526.004	49.382.871
Zavarovalno-tehnične rezervacije za življenjska zavarovanja		107.590.283	107.250.523
Skodne rezervacije		115.554.193	114.097.122
Druge zavarovalno-tehnične rezervacije		529.844	1.165.288
Zavarovalno-tehnične rezervacije v korist živjenjskih zavarovancev,	10.15	301.043.277	282.619.434
ki prevzemajo naložbeno tveganje
Druge rezervacije	10.16	4.684.031	4.139.629
Obveznosti iz finančnih pogodb	10.17	8.890.333	4.753.190
Finančne obveznosti	10.18	50.636.254	50.983.261
Obveznosti iz poslovanja	10.19	7.494.834	6.621.673
Obveznost iz neposrednih zavarovalnih poslov		5.263.515	3.900.274
Obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja		2.162.268	1.955.039
Obveznosti za odmerjeni davek		69.051	766.361
Ostale obveznosti	10.20	18.298.559	20.338.665
Zunajbilančne postavke	11.	109.975.436	67.330.186

Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del konsolidiranih računovodskih izkazov.

3.2 Konsolidirani izkaz poslovnega izida

(u EUR)	Pojasnilo	1.1. - 31. 12. 2017	1. 1. - 31. 12. 2016
CISTI PRIHODKI OD ZAVAROVALNIH PREMIJ	10.21	292.131.025	288.273.482
Obračunane kosmate zavarovalne premije		303.788.849	298.820.030
Obračunana premija oddana v pozavarovanje in sozavarovanje		(11.888.097)	(11.086.394)
Sprememba prenosnih premij		230.273	539.846
PRIHODKI OD NALOŽB V POVEZANE DRUŽBE, od tega	10.22	876.942	1.906.559
Dobiček iz naložb v kapital pridruženih in skupaj obvladovanih družb, obračunan z uporabo kapitalske metode		754,830	772.145
PRIHODKI OD NALOZB	10.22	35.218.905	43.157.464
DRUGI ZAVAROVALNI PRIHODKI, od tega	10.23	2.256.523	1.741.010
Prihodki od provizij		2.256.523	1.741.010
DRUGI PRIHODKI	10.24	20.482.216	22.527.392
ČISTI ODHODKI ZA ŠKODE	10.25	(222.184.419)	(212.702.856)
Obračunani kosmati zneski škod		(224.392.135)	(219.116.733)
Obračunani deleži pozavarovateljev in sozavarovateljev		3.733.323	5.113.471
Sprememba škodnih rezervacij		(1.525.607)	1.300.405
SPREMEMBA DRUGIH ZAVAROVALNO-TEHNIČNIH REZERVACIJ	10.14	209.400	(4.138.780)
SPREMEMBA ZAVAROVALNO-TEHNIČNIH REZERVACIJ ZAVAROVANCEV.	10.15	(18.423.843)	(22.921.728)
KI PREVZEMAJO NALOŽBENO TVEGANJE
ODHODKI ZA BONUSE IN POPUSTE		128,090	100.722
OBRATOVALNI STROSKI, od tega	10.26	(84.468.867)	(89.627.463)
Stroški pridobivanja zavarovanj		(22.829.725)	(26.600.421)
ODHODKI OD NALOŽB V POVEZANE DRUŽBE	10.22	(26.583)	(277.836)
ODHODKI NALOŽB, od tega	10.22	(989.382)	(6.113.404)
Oslabitve finančnih sredstev, ki niso merjena po pošteni vrednosti skozi poslovni izid		(492.992)	(4.761.137)
DRUGI ZAVAROVALNI ODHODKI	10.23	(3.805.195)	(4.093.142)
DRUGI ODHODKI	10.27	(17.571.362)	(16.869.020)
POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO		3.833.449	962,401
DAVEK	10.28	(2.895.520)	928.366
ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA		037 929	1.890.767
Cisti poslovni izid, ki pripada:
- lastnikom obvladujoče družbe		318.251	990.432
- manjšinskim lastnikom		619.678	900.335
Skupaj		937,929	1.890.767
Čisti dobičeklizguba na delnico, ki pripada večinskim lastnikom družbe
(izražen v EUR na delnico)
infouson	10.29	1,85	5,77

Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del konsolidiranih računovodskih izkazov.

3.3 Konsolidirani izkaz drugega vseobsegajočega donosa

(v EUR)	Pojasnilo	1.1. - 31. 12. 2017	1.1. - 31. 12. 2016
Cisti poslovni izid poslovnega leta		937 929	1,890,767
Drugi vseobsegajoči donos v obdobju:
Aktuarski čisti dobički/izgube za pokojninske programe		(174.557)	(138.988)
Sprememba presežka iz prevrednotenja na pridruženih družbah	10.12	(4.935)	60.513
Sprememba poštene vrednosti sredstev razpoložljivih za prodajo	10.12	145,585	(4.257.830)
Davek		(147.596)	755.812
		(2.010)	(3.502.018)
Sprememba vrednosti inštrumenta za varovanje denarnega toka
Davek

Tečajne razlike		134.599	(320.562)
Drugi vseobsegajoči donos v obdobju, brez davka		(46.902)	(3.901.055)
Celotni poslovni izid poslovnega leta		891,027	(2.010.288)
Cisti dobiček poslovnega leta, ki pripada:
- lastnikom matične družbe		277,819	(2.290.275)
- manjšinskim lastnikom		613.203	279.937
Skupaj		891,027	(2.010.289)

Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del konsolidiranih računovodskih izkazov.

3.4 Konsolidirani izkaz gibanja kapitala za leto, končano 31. decembra 2017

(v EUR)	Vpoklicani kapital	Kapitalske rezerve	Rezerve iz dobička	Lastne delnice	Prevedbene razlike	Rezerve nastale zaradi prevrednotenja po pošteni vrednosti	Zadržani dobički	Kapital večinskega lastnika	Neobvladujoči	Skupaj kapital
Stanje 1. 1. 2017	1.555.967	30.896.990	6.121.213	(6.101.715)	(3.272.566)	288.233	26.361.688	55.849.812	26.490.935	82,340,747
Poslovni izid obračunskega obdobja							318.251	318.251	619.678	937.929
Drugi vseobsegajoči donos					100.164	(3.588)	(137.009)	(40.433)	(6.470)	(46.903)
Celotni vseobsegajoči donos					100.164	(3.588)	181.243	277,819	613.208	891.027
Izplačilo dividend									(87.465)	(87.465)
Ostale spremembe							13.689	13.689	3.751	17.440
Sprostitev rezerv
Povečanje deležev v odvisnih družbah							(212.872)	(212.872)	(152.164)	(365.036)
Izstopi iz skupine					2.200.837		(2.296.930)	(96.093)	(26.335)	(122.428)
Skupaj					2,200,837		(2.496.114)	(295.277)	(262.213)	(557.490)
Stanje 31. 12. 2017	1.555.967	30 896 990	6.121.213	(6.101.715)	(971.565)	284.645	24.046.817	55,832,353	26,841,930	82.674.283

3.5 Konsolidirani izkaz gibanja kapitala za leto, končano 31. decembra 2016

(v EUR)	Vpoklicani kapital	Kapitalske rezerve	Rezerve iz dobička	Lastne delnice	Prevedbene razlike	Rezerve nastale zaradi po pošteni vrednosti	prevrednotenja Zadržani dobički	Kapital večinskega lastnika	Neobvladujoči	Skupaj kapital
Stanje 1.1. 2016	1.555.967	30.896.990	6.139.098	(6.101.715)	(3.019.600)	2.631.697	25,532 993	57.635.434	26.531.396	84,166,827
Poslovni izid obračunskega obdobja							990.432	990.432	900.335	1.890.767
Drugi vseobsegajoči donos					(253.174)	(2.904.844)	(122.689)	(3.280.707)	(620.349)	(3.901.056)
Celotni vseobsegajoči donos					(253.174)	(2.904.844)	867.743	(2.290.275)	279,987	(5.010.289)
Izplačilo dividend									(65.857)	(65.857)
Ostale spremembe			(17.885)				(39.047)	(56.932)	9.210	(47.722)
Povečanje deležev v odvisnih družbah									(86.061)	(86.061)
Izstopi iz skupine					208	561.380		561 588	(291.379)	270.209
Skupaj			(17.885)		208	561.380	(39.047)	504.656	(320.448)	184.208
Stanje 31. 12. 2016	1.555.967	30.896.990	6.121.213	(6.101.715)	(3.272.566)	200.233	26.361.688	55,849,812	26.490.935	82.340.747

Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del konsolidiranih računovodskih izkazov. Pojasnila k tabeli gibanja kapitala so prikazana v razkritju 10.12 Kapital.

3.6 Konsolidirani izkaz denarnih tokov

(v EUR)	Pojasnilo	2017	2016
DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU
Poslovni izid pred davki		3.833.449	962.401
Prilagoditev za:
- Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev	10.2	1.831.820	1.744.212
- Amortizacija naložbenih nepremičnih	10.3	408.159	489.691
- Amortizacija neopredmetenih sredstev	10.1	2.088.034	2.059.321
- (Dobiček),fzguba pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev		(43.854)	(21.607)
- (Dobiček),fizguba pri prodaji naložbenih nepremičnih		(700.828)	(49.841)
- Slabitev dobrega imena	10.27		640.600
- Gibanje zavarovalno-tehničnih rezervacij	10.14	1.500.025	(1.175.386)
- Gibanje naložbenih pogodb	10.17
- Gibanje dolgoročnih obveznosti za zaposlence		746.979	638.278
- Izguba (dobiček) pri prodaji odvisnih družb	10.22	(95.528)	(76.085)
- Finančni prihodki od naložb	10.22	(5.999.379)	(6.764.088)
- Neto prihodki za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev	10.22	(2.565.604)	(8.566.030)
- Slabitev za prodajo razpoložljivih sredstev	10.22	492.992	4.761.137
-Neto prihodki finančnih sredstev, izmerjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	10.22	(6.300.737)	(1.982.242)
- Slabitev poslovnih terjatev in posojil	10.27	3.393.824	1.884.488
- Finančni odhodki	10.27	7.707.028	6.376.024
- Finančni prihodki iz deležev v pridruženih družbah	10.22	(754.830)	(1.544.387)
- Oslabitev naložbenih nepremičnin		1.760.599	1.211.512
- Ostale nedenarne postavke		(242.488)	(2.968.477)
Spremembe v obratnih sredstvih
- Zalog	10.10	(1.019.521)	(124.588)
- Poslovnih in drugih terjatev		(791.782)	10.299.897
- Poslovnih in drugih obveznosti		(1.166.945)	(6.040.707)
Neto (pridobitve)/prodaje poslovnih sredstev
- Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva	10.5	(577.439)	(22.968.071)
- Finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek posl. izida	10.5	(633.922)	10.629.552
- Finančna sredstva v posesti do zapadlosti v plačilo	10.5	3.958.306	991.319
- Izvedeni finančni inštrumenti		(243.537)
Prejemki od dividend	10.22	1.443.834	592.142
Prejemki, ustvarjeni pri poslovanju		8.028.654	(9.000.933)
Izdatki za davek		(547.523)	(2.833.111)
PREBITEK PREJEHKOV PRI POSLOVANJU ALI PREBITEK IZDATKOV PRI POSLOVANJU		7.481.131	(11.834.044)

(v EUR)	Pojasnilo	2017	2016
DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU
Poslovne združitve (brez prejetih denarnih sredstev)
Izdatki za odkup neobvladujočih deležev		(365.036)	(330.757)
Izdatki za povečanje deleža v pridruženih družbah
Prejemki od prodaje pridruženih družb			1.455.226
Izdatki za nakup opredmetenih osnovnih sredstev		(1.745.781)	(3.613.350)
Prejemki od prodaje opredmetenih osnovnih sredstev		326.806	1.190.775
Izdatki za nakup neopredmetenih sredstev		(1.635.140)	(5.520.867)
Prejemki od prodaje neopredmetenih sredstev		78.925	22.605
Izdatki za nakup naložbenih nepremičnih		(891.916)	(670.891)
Prejemki od prodaje naložbenih nepremičnih		6.823.290	1.408.721
Izdatki za dana posojila povezanim osebam	105	(2.500.000)	436.728
Prejemki od vrnjenih posojil povezanih oseb	105	2.105.647
Izdatki za dana posojila in depozite	105	(7.243.599)	(14.404.015)
Prejemki od vrnjenih posojil in depozitov	105	12.167.201	14.006.968
Prejemki od obresti		370.441	679.959
Prejemki od dividend pridruženih družb	10.4	365.432	77.292
PREBITEK PREJEMKOV PRI NALOŽBENJU ALI PREBITEK IZDATKOV PRI NALOŽBENJU		7 856 270	(5.261.606)
DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU
Prejemki od podrejenih obveznic	10.13		49.052.228
Izdatki za podrejene obveznice	10.13
Prejemki od prejetih posojil	10.18	17.527.313	6.972.836
Izdatki za vračilo prejetih posojil	10.18	(16.683.088)	(39.579.079)
Izdatki za obresti		(7.252.601)	(5.620.928)
PREBITEK PREJEMKOV PRI FINANCIRANJU ALI PREBITEK IZDATKOV PRI FINANCIRANJU		(6.408.376)	10.825.057
DENARNI IZID V OBDOBJU		8 929 025	(6.270.593)
ZACETNO STANJE DENARJA IN DENARNIH USTREZNIKOV		11.923.129	18.695.326
Tečajne razlike		97.144	(11.262)
Povečanje / zmanjšanje denarja ob pridobitvi / prodaji družbe			(490.342)
KONČNO STANJE DENARJA IN DENARNIH USTREZNIKOV		20,949,299	11.923.129

Dodatna pojasnila v zvezi z izkazom denarnih tokov so razkrita v poglavju 14.

Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del konsolidiranih računovodskih izkazov.

4. Splošni podatki

Družba KD, d. d. (v nadaljevanju Družba) in njene odvisne družbe predstavljajo Skupino, katere glavne dejavnosti so zelo različne – od zavarovalništva, finančnih storitev, upravljanja premoženja in drugih dejavnosti (upravljanje in gradnja nepremičnin itd.).

Družba KD, d. d., je delniška družba s sedežem v Ljubljani, Dunajska 63, Slovenija. Njene delnice kotirajo na prostem trgu Ljubljanske borze.

Izvršni direktorji družbe KD, d. d., so sestavili konsolidirane računovodske izkaze in letno poročilo ter jih predložili v preverbo in potrditev upravnemu odboru. Računovodski izkazi in letno poročilo Skupine KD se lahko pridobijo na sedežu družbe, Dunajska cesta 63, 1000 Ljubljana, kjer so konsolidirani računovodski izkazi tudi na voljo za vpogled.

Upravni odbor je 25. aprila 2018 na seji upravnega odbora odobril izdajo konsolidiranih računovodskih izkazov in letnega poročila Skupine.

5. Uvodna pojasnila h konsolidiranim računovodskim izkazom

5.1 Podlaga za pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov

Konsolidirani računovodski izkazi in konsolidirano letno poročilo (poslovno poročilo in računovodsko poročilo) Skupine KD so za leto 2017 sestavljeni v skladu z določili mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP), sprejetimi z uredbo Evropske unije in skladno z določbami lokalne zakonodaje v Sloveniji.

5.1.1 Izjava o skladnosti

V tekočem poslovnem letu je Skupina upoštevala vse nove in revidirane standarde in razlage, ki jih je izdal mednarodni računovodski organ (International Accounting Standards Board - IASB) in njegov pristojni komite (International Financial reporting Interpretations Committee IFRIC of the IASB), ki veljajo za obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2017, in ki jih je sprejela Evropska unija (v nadaljevanju EU).

Kratice, uporabljene v nadaljevanju, pomenijo:

MSRP – Mednarodni standardi računovodskega poročanja,

MRS – Mednarodni računovodski standardi,

OPMSRP – pojasnila Mednarodnih standardov računovodskega poročanja, ki jih izda pristojni komite odbora za MSRP-je, SOP – pojasnilo strokovnega odbora za pojasnjevanje.

Spremembe standardov in pojasnil

Računovodski izkazi Skupine KD so pripravljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (v nadaljevanju MSRP), kot jih je sprejela Evropska unija in se nanašajo na obdobje od 1. 1. 2017 do 31. 12. 2017. Računovodske usmeritve, uporabljene pri pripravi skupinskih računovodskih izkazov, so enake kot pri pripravi skupinskih računovodskih izkazov za poslovno leto, končano na 31. 12. 2016.

Standardi, pojasnila in spremembe objavljenih standardov, ki še niso veljavni

Novi standardi in pojasnila, navedeni v nadaljevanju še niso veljavni in se med pripravo letnih računovodskih izkazov za poslovno leto, ki se je končalo 31. decembra 2017, niso upoštevali.

Skladno z zahtevami Mednarodnih standardov računovodskega poročanja in EU-ja bodo morala podjetja za prihodnja obdobja upoštevati dopolnjene in spremenjene standarde in pojasnila.

Standardi, pojasnila in spremembe objavljenih standardov, ki še niso veljavni in jih je EU sprejela

MSRP 15 Prihodki iz pogodb s kupci in Pojasnilo k MSRP 15 Prihodki iz pogodb s kupci (izdano dne 12.04.2016)

Novi standard velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2018. Uporaba pred datumom je dovoljena.

Novi standard zagotavlja okvir, ki nadomešča obstoječa navodila za pripoznanje prihodkov po MSRP. Družbe uporabljajo petstopenjski model za določitev, kdaj točno pripoznati prihodke in do katere višine. Novi model opredeljuje, da se prihodki pripoznajo takrat, ko podjetje prenese nadzor blaga in storitev na stranko in sicer v višini, do katere podjetje pričakuje, da je upravičena.Z obzirom na izpolnjene kriterije se prihodki pripoznajo;

čez čas in na način, ki prikazuje poslovanje družbe; ali
v trenutku, ko je nadzor blaga in storitev prenešen na kupca.

Prav tako MSRP 15 uvaja načela, ki družbo zavezujejo k zagotavljanju kakovostnih in obsežnih razkritij, ki uporabnikom računovodskih izkazov dajejo uporabne informacije v zvezi z vrsto, višino, časovnim vidikom in negotovostjo prihodkov in denarnih tokov, ki izhajajo iz pogodb s kupci.

Pojasnitve k MSRP 15 pojasnjujejo nekatere zahteve iz standarda in nudijo določene prehodne ugodnosti za podjetja, ki že izvajajo novi standard.

Te spremembe pojasnjujejo kako;

določiti obveznost izpolnitve kdaj preide blago ali storitev na stranko na podlagi pogodbe,
opredelitev ali je podjetje naročnik (ponudnik blaga ali storitve) ali agent (odgovoren, da odpremi nudeno blago ali storitev), in opredeliti ali se prihodek zaradi izdaje dovoljenja določi v trenutku ali čez čas.

Spremembe podjetjem nudijo tudi dve dodatni koristi:

Podjetje ne potrebuje ponovno navesti pogodbe, ki so že zaključene v začetku prvega obdobja (za družbe, ki uporabljajo samo popolno retrospektivno metodo).
Za pogodbe, ki so bile spremenjene pred začetkom prvega obdobja, družbi ni potrebno ponovno navesti pogodbe, temveč odraža skupni učinek vseh sprememb, ki nastopijo pred začetkom prvega obdobja (tudi za družbe, ki priznajo skupen učinek s prvotno uporaba standarda na dan prvotne vloge).

Čeprav prvotna ocena možnega vpliva MSRP 15 na računovodske izkaze Skupina še ni v celoti zaključena, uprava predvideva, da standard na dan prve uporabe ne bo pomembno vplival na računovodske izkaze družbe. Skupina ne predvideva, da se bo izbira časa in merjenje njenih prihodkov po MSRP 15 spremenila zaradi narave njenega poslovanja in vrste prihodkov.

MSRP 9 Finančni instrumenti (2014)

Standard začne veljati za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2018 (za zavarovalnice je predlagan odlog do 2020); uporablja se za nazaj, razen izjemoma. Preračun prejšnjih obdobij ni potreben in je dovoljen, v kolikor so podatki na voljo in brez uporabe spoznanj. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.

Ta standard nadomešča MRS 39 Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje, z izjemo, da MRS 39 ostaja v veljavi v primeru ščitenja poštene vrednosti portfelja finančnih sredstev ali finančnih obveznosti pred tveganjem spremembe obrestne mere; družbe imajo možnost se odločati med uporabo računovodskega ščitenja skladno z MSRP 9 ali obstoječim obračunavanjem varovanja pred tveganjem po MRS 39 v vseh primerih obračunavanja.

Čeprav sta temelja dovoljenega merjenja finančnih sredstev – odplačna vrednost, poštena vrednost skozi drugi vseobsegajoči donos (PVDVD) in poštena vrednost skozi poslovni izid (PVPI) – podobna MRS 39, se kriteriji za določitev ustreznega merjenja pomembno razlikujejo.

Finančno sredstvo se izmeri po odplačni vrednosti, ko so izpolnjeni naslednji pogoji:

sredstva se vodijo v okviru poslovnega modela, ki je namenjen zbiranju pogodbenih denarnih tokov; in
pogodbena določila vsebujejo natančne datume denarnih tokov, ki so zgolj plačila glavnice in obresti od neplačane glavnice.

Nadalje lahko podjetje naknadne spremembe poštene vrednosti (vključno pozitivne in negativne tečajne razlike) kapitalskega instrumenta, ki ni namenjen trgovanju, nepreklicno predstavi v okviru ostalega vseobsegajočega donosa. Omenjene naknadne spremembe se v nobenem primeru več ne morejo prerazvrstiti v poslovni izid.

Dolžniški instrumenti, ki so izmerjeni po pošteni vrednosti skozi ostali vseobsegajoči donos, prihodki od obresti, pričakovane kreditne izgube ter pozitivne in negativne tečajne razlike se pripoznajo v poslovnem izidu na enak način kot sredstva, izmerjena po odplačni vrednosti. Ostali dobički in izgube so pripoznani v drugem vseobsegajočem donosu in so po odpravi pripoznanja prerazvrščeni med poslovni izid.

Model izračuna oslabitve skladno z MSRP 9 nadomešča model pričakovane kreditne izgube (ECL) kar pomeni, da ni potrebno, da škodni dogodek nastopi preden se prizna oslabitev. Novi model oslabitve velja za finančna sredstva izmerjena po odplačni vrednosti ali FVOCI razen za investicije in kapitalske instrumente, in za pogodbena sredstva.

Na podlagi MSRP 9, se nadomestila izgube izmerijo po enem izmed dveh naslednjih načinov, in sicer kot:

12-mesečni ECL: to so ECL rezultati iz morebitnih neizpolnjenih obveznosti v 12 mesecih po datumu poročanja, in
Doživljenjski ECL: to so ECL rezultati iz morebitnih neizpolnjenih obveznosti ves čas veljavnega finančnega instrumenta.

MSRP 9 vsebuje nov splošni model obračunavanja varovanja pred tveganjem, ki zadevno obračunavanje bolje prilagaja obvladovanju tveganj. Različne vrste razmerij varovanja pred tveganjem – poštena vrednost, denarni tok in neto naložbe v tuje družbe – ostanejo nespremenjene, vendar je potrebna dodatna ocena.

Standard vsebuje nove zahteve, ki jih je potrebno izpolniti (nadaljevanje in ustavitev obračunavanja varovanja pred tveganjem) in omogoča dodatnim vrstam izpostavljenosti, da se obravnavajo kot varovane postavke.

Potrebna so dodatna obsežna razkritja v zvezi z obvladovanjem tveganj in z dejavnostmi varovanja pred tveganji.

Skupina predvideva, da bo dopolnilo na dan prve uporabe lahko vplivalo na njene računovodske izkaze na način, predstavljen v nadaljevanju:

Na tej stopnji še ni jasno, kolikšen delež dolžniških vrednostnih papirjev skupine bo izmerjeno po PVDVD, po PVPI ali odplačni vrednosti, saj je slednje odvisno od rezultata testa poslovnega modela. Glede na naravo in namen dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih v različnih skupinah zavarovalnica izkazuje po MRS 39, ni pričakovati, da bi bil znaten delež teh sredstev po MSRP 9 merjen na drugačen način.

Obstaja možnost, da bodo kapitalski instrumenti, ki so trenutno razvrščeni kot razpoložljivi za prodajo, izmerjeni po PVDVD skladno z MSRP 9, kar pa je odvisno od odločitve zavarovalnice ob prvi uporabi standarda. Zavarovalnica se še ni odločila glede razvrstitve omenjenih instrumentov.

Pričakovati je, da bodo dani depoziti še naprej merjeni po odplačni vrednosti skladno z MSRP 9.

Na podlagi prehodne ocene, zavarovalnica pričakuje, da bodo praktično vsi finančni inštrumenti, ki so skladno z MRS 39 razvrščeni kot terjatve in obveznosti, še naprej merjeni po odplačni vrednosti kot to določa MSRP 9.

Pričakovati je, da bo pričakovani model kreditne izgube po MSRP 9 pospešil pripoznanje izgub iz oslabitve ter na datum prve uporabe povzročil višje popravke vrednosti v zvezi z oslabitvami.

Skupina v tem trenutku ne more zanesljivo oceniti vpliva, ki ga bo prva uporaba MSRP 9 imela na njene računovodske izkaze, pripravljene skladno z MSRP.

Dopolnilo k MSRP 4 Uporaba MSRP 9 Finančni instrumenti v povezavi z MSRP 4 Zavarovalne pogodbe

Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2018. Uporablja se retrospektivno z določenimi izjemami.

Dopolnilo obravnava vprašanja, ki izhajajo iz izvajanja MSRP 9 pred načrtovanim nadomestnim standardom, ki ga UOMRS pripravlja za MSRP 4. Dopolnilo uvaja dve možni rešitvi. Prva je začasna izjema uporabe MSRP 9, na podlagi katere se prijava nekaterih zavarovateljev odloži. Druga rešitev navaja drugačen pristop k predstavitvi, s pomočjo katerega bi se ublažila nestanovitnost, ki bi lahko izhajala iz uporabe MSRP 9 pred načrtovanim standardom o zavarovalnih pogodbah.

Skupina kot ponudnik zavarovanj bo uporabila izvzetje sprejema MSRP 9 in posledično ne predvideva pomembnega vpliva na njene računovodske izkaze.

MSRP 16 Najemi

Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2019 ali kasneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena, če Podjetje uporablja tudi MSRP 15.

MSRP 16 nadomešča MRS 17 Najemi in povezana pojasnila. Standard odpravlja obstoječi model dvojnega obračunavanja najemov in namesto tega od skupine zahteva, da večino najemov iz bilance stanja obračunava z enotnim modelom brez razlikovanja med poslovnim in finančnim najemom.

Skladno z MSRP 16, se za pogodbo o najemu šteje pogodba, ki za določeno obdobje daje pravico do uporabe določenega sredstva v zameno za plačilo. Nov model za take pogodbe določa, da najemnik pripozna pravico do uporabe sredstva in obveznost iz najema. Pravica do uporabe sredstva se amortizira, obresti pa se pripišejo k obveznosti. Slednje povzroča koncentriran vzorec stroškov za večji del najemov, četudi najemnik plačuje stalne letne najemnine.

Nov standard za najemnike uvaja številne omejene izjeme, ki vključujejo:

najeme za obdobje 12 mesecev ali manj, brez nakupne opcije in
najeme, kjer ima zadevno sredstvo nizko vrednost (poceni/cenovno nizki najemi/'small-ticket leases').

Z uvedbo novega standarda se obračunavanje najema za najemodajalca ne bo pomembno spremenilo in razlikovanje med poslovnim in finančnim najemom zanj ostaja v veljavi.

Skupina predvideva, da nov standard na dan prve uporabe ne bo pomembno vplival na računovodske izkaze.

Standardi, pojasnila in spremembe objavljenih standardov, ki še niso veljavni in jih EU še ni sprejela do 12. 12. 2017

MSRP 17 Zavarovalne pogodbe

Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2021; velja retrospektivno. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.

MSRP 17 nadomešča MSRP 4, ki je bil uveden kot vmesni standard leta 2004. MSRP 4 je podjetjem izjemoma omogočil, da zavarovalne pogodbe še naprej obračunavajo v skladu z nacionalnimi računovodskimi standardi, kar je imelo za posledico številne različne pristope.

MSRP 17 rešuje problem primerljivosti, ki ga je povzročil MSRP 4, saj zahteva, da se vse zavarovalne pogodbe obračunavajo na dosleden način, od česar imajo korist tako vlagatelji kot zavarovalnice. Zavarovalne obveznosti se obračunavajo z uporabo trenutne namesto izvirne vrednosti

Skupina pričakuje, da bo imel nov standard, dan prve uporabe, bistven vpliv na njene računovodske izkaze, ki pa ga v tem trenutku ne more zanesljivo oceniti.

OPMSRP 22 Transakcije v tujih valutah in predujmi

Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.

OPMSRP 22 vsebuje zahteve glede menjalnega tečaja, ki se uporabi pri poročanju o transakcijah v tujih valutah (npr. tistih v zvezi s prihodki), za katere se plačilo opravi ali prejme vnaprej, ter pojasnjuje, da je datum transakcije datum, na katerega podjetje prvič pripozna predplačilo ali odloženi prihodek iz naslova predujma. Za transakcije, ki vključujejo večkratna plačila ali prejemke, velja, da za vsako plačilo ali prejemek velja poseben datum transakcije.

Skupina predvideva, da pojasnilo na dan prve uporabe ne bo pomembno vplivalo na njene računovodske izkaze, saj skupina ob začetnem pripoznanju nedenarnih sredstev ali nedenarnih obveznosti v zvezi z danimi ali prejetimi predujmi uporablja menjalni tečaj, ki je v veljavi na dan transakcije.

OPMSRP 23 Negotovost glede davčne obravnave dohodka

Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2019 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.

OPMSRP 23 pojasnjuje obračunavanje davka iz dohodka, ki ga morajo davčni organi šele potrditi, pri čemer skuša tudi okrepiti preglednost. OPMSRP 23 pravi, da je ključni preizkus ta, ali je verjetno, da bo davčni organ potrdil obračunavanje, ki ga je

izbralo podjetje. Če je verjetno, da bo davčni organ sprejel negotovo obračunavanje, potem so zneski davka, prikazani v računovodskih izkazih, skladni z davčno napovedjo, z merjenjem odmerjenega in odloženega davka pa ni povezana nobena negotovost. Sicer pa se obdavčljivi dobiček (ali davčna izguba), davčna osnova in neizrabljene davčne izgube določijo na način, ki bolje kaže na izid v zvezi z negotovostjo, in sicer z uporabo enega samega najverjetnejšega zneska ali pričakovane vrednosti (vsote z verjetnostjo tehtanih zneskov). Podjetje mora domnevati, da bo davčni organ proučil stanje in v celoti poznal vse pomembne informacije.

Skupina predvideva, da pojasnilo na datum prve uporabe ne bo pomembno vplivalo na njegove računovodske izkaze, saj ne deluje v kompleksnem večnacionalnem davčnem okolju.

Dopolnilo k MSRP 2 Razvrščanje in merjenje plačil z delnicami

Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2018. Uporablja se za nazaj. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.

Spremembe pojasnjujejo obračunavanje plačil z delnicami v zvezi z naslednjim:

vplivi zahtevanih ali ne zahtevanih pogojev na merjenje z denarnimi sredstvi poravnanih plačil z delnicami;
plačilnimi transakcijami z delnicami, za katere se uporablja neto poravnava, in sicer v zvezi z obveznostmi za odtegnjeni davek; ter
spremembo pogojev plačila z delnicami, ki spreminja razvrstitev transakcije iz poravnanih z denarjem v poravnane z lastniškim kapitalom.

Skupina predvideva, da nov standard na dan prve uporabe ne bo pomembno vplival na njene računovodske izkaze, saj Skupina ne sklepa poslov, kjer se plačuje z delnicami.

Spremembe MRS 40 Naložbene nepremičnine

Veljajo za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje; uporabljajo se za naprej.

Spremembe pojasnjujejo prenose v naložbene nepremičnine ali iz njih:

prenos v naložbene nepremičnine ali iz njih se opravi samo, ko se spremeni uporaba nepremičnine; ter
ob takšni spremembi uporabe je potrebna presoja, ali se nepremičnina šteje kot naložbena nepremičnina.

Skupina predvideva, da spremembe na dan prve uporabe ne bodo pomembno vplivale na njene računovodske izkaze, saj skupina prenese nepremičnino v naložbene nepremičnine ali iz njih samo, kadar pride do dejanske spremembe v uporabi nepremičnine.

Spremembe MSRP 9: Elementi predčasnega plačila z negativnim nadomestilom

Sprememba je bila izdana 12. oktobra 2017. Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2019 ali pozneje.

Te spremembe naslavljajo vprašanja glede obračunavanja finančnih sredstev, ki vključujejo posebne pogodbene možnosti predplačila. Vprašanja so se zlasti nanašala na to, kako naj podjetje razvrsti in meri dolžniški instrument, če je bilo dolžniku dovoljeno, da ga odplača predčasno v znesku, manjšem od neplačane glavnice in nabranih obresti. Takšno predčasno plačilo se pogosto opiše, kot da vključuje »negativno nadomestilo«. Podjetje, ki uporablja MSRP 9, meri takšno finančno sredstvo s t. i. negativnim nadomestilom po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Te spremembe podjetjem omogočajo, da nekatera finančna sredstva z možnostjo predčasnega plačila z negativnim nadomestilom merijo po odplačni vrednosti.

Skupina predvideva, da spremembe na datum prve uporabe ne bodo pomembno vplivale na njegove računovodske izkaze, saj Skupina zaenkrat nima finančnih sredstev z možnostjo predčasnega plačila z negativnim nadomestilom.

Letne izboljšave

Letne izboljšave MSRP za obdobje 2014-2016 (Izdane 08. 12. 2016).

Velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje, z izjemo sprememb MSRP 12, ki veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2017 ali pozneje. Izboljšave MSRP (2014-2016) vsebujejo spremembe standardov za Skupine.

Glavne spremembe se nanašajo na naslednje:

ukinjajo kratkoročna izvzetja za začetne uporabnike (MSRP 1 Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja) v zvezi, med drugim, s prehodnimi določbami MSRP 7 Finančni instrumenti – razkritja, ki se nanašajo na primerjalna razkritja in prenose finančnih sredstev, in MRS 19 Zaslužki zaposlencev; izvzetja so bila ukinjena zato, ker so bila dovoljena subjektom samo za poročevalska obdobja, ki so že minila.
pojasnjujejo, da se zahteve MSRP 12 Razkritje deležev v drugih podjetjih (razen razkritja povzetka finančnih informacij v skladu z odstavki B10–B16 standarda) nanašajo na podjetja, ki imajo delež v odvisnih podjetjih ali skupnih aranžmajih ali pridruženih podjetjih ali nekonsolidiranih strukturiranih podjetjih, razvrščenih med sredstva za prodajo ali ustavljeno poslovanje v skladu z MSRP 5 Nekratkoročna sredstva za prodajo in ustavljeno poslovanje; ter
pojasnjujejo, da se mora odločitev za izvzetje od uporabe kapitalske metode v skladu z MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige sprejeti posebej za vsako pridruženo podjetje ali skupni podvig ob začetnem pripoznanju takšnega pridruženega podjetja ali skupnega podviga.

Skupina predvideva, da nobena od omenjenih sprememb ne bo pomembno vplivala na njegove računovodske izkaze.

Cikel letnih izboljšav MSRP 2015–2017 izdan 12. decembra 2017 začne veljati za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2019 ali pozneje.

Izboljšave MSRP (2015–2017) vsebujejo 4 spremembe standardov. Glavne spremembe se nanašajo na naslednje:

pojasnjujejo, da podjetje ponovno izmeri svoje prejšnje deleže v skupnih dejavnostih, ko prevzame obvladovanje podjetja v skladu z MSRP 3 Poslovne združitve;
pojasnjujejo, da podjetje ne izmeri ponovno svojih prejšnjih deležev v skupnih dejavnostih, ko prevzame skupno obvladovanje podjetja v skladu z MSRP 11 Skupni aranžmaji;
pojasnjuje, da mora podjetje vedno obračunati davčne posledice plačila dividend na dobiček ali izgubo, drugi vseobsegajoči donos ali kapital, odvisno od tega, kje je najprej pripoznalo pretekle transakcije ali dogodke, ki so ustvarili dobiček za razdelitev; ter
pojasnjuje, da mora podjetje izključiti iz posojil na splošno tista, ki jih pridobi posebej za namen pridobitve sredstev v pripravi, in sicer dokler praktično vse dejavnosti, ki so potrebne za pripravo sredstva za nameravano uporabo ali prodajo, niso zaključene, saj se posojila, pridobljena posebej za namen pridobitve sredstev v pripravi, ne bi smela uporabljati za posojila, prvotno pridobljena posebej za namen pridobitve sredstev v pripravi, ki so že pripravljena za nameravano uporabo ali prodajo.

Skupina predvideva, da nobena od omenjenih sprememb ne bo pomembno vplivala na njegove računovodske izkaze.

5.1.2 Osnove za uskupinjevanje

Skupinski računovodski izkazi so sestavljeni iz računovodskih izkazov skupine in njenih odvisnih družb na dan 31.12.2017.

5.1.2.1 Odvisne družbe

Odvisne družbe so družbe, katere obvladujoča družba in njene odvisne družbe posredno ali neposredno obvladujejo. Za vse odvisne družbe se uporablja metoda popolnega uskupinjevanja od dne, ko skupina obvladuje odvisno družbo. Iz skupine so odvisne družbe izključene v trenutku, ko preneha kontrolni vpliv matične družbe ali družbe v skupini. Računovodski izkazi družb v skupini so pripravljeni za isto poročevalsko obdobje kot računovodski izkazi matične družbe, z uporabo istih računovodskih usmeritev. Računovodske usmeritve posameznih družb v Skupini so usklajene, kjer pa niso, so v računovodskih izkazih izvedene ustrezne prilagoditve. Ob pripravi skupinskih računovodskih izkazov so izločeni vsi posli, stanja in nerealizirani dobički in izgube, ki so posledica notranjih poslov znotraj skupine, in dividende med povezanimi družbami.

Izguba odvisne družba se pripiše neobvladujočemu deležu tudi če je posledica tega primanjkljaj. Sprememba v lastniškem deležu odvisne družbe, pri kateri ne pride do izgube vpliva, se obračuna v kapitalu. Ob izgubi vpliva v odvisni družbi mora Skupina:

odpraviti pripoznanje sredstev (vključno z dobrim imenom) in obveznosti odvisne družbe,
odpraviti pripoznanje knjigovodske vrednosti vseh neobvladujočih deležev,
odpraviti celotni znesek tečajnih razlik, ki so bile pripoznane v kapitalu,
pripoznati pošteno vrednost prejetega nadomestila,
pripoznati pošteno vrednost vseh preostalih naložb,
pripoznati vse presežke ali primanjkljaje v izkazu poslovnega izida,ustrezno prerazvrstiti delež matične družbe v postavkah, ki so bile predhodno pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu, v izkaz poslovnega izida ali zadržani dobiček.

Odvisne družbe Skupine

Sedež družbe	Delež lastništva v 2017 (v %)	Deležlastništva Sprememba u 2016 (u yo)	(u 64)
Družbe v Skupini - direktno:
KD Group d.d. Ljubljana, Slovenija	78,49	78,49	0,00
Sedež družbe	Delež lastništva u 2017 (u %)	Deležlastništva Sprememba u 2016 (u %)	(u %)
Družbe v Skupini preko odvisnih družb:
Adriatic Slovenica d.d., Koper, Slovenija	100,00	100,00	0,00
Agent d.o.o., Izola, Slovenija	100,00	100,00	0,00
AS Neživotno osiguranje a.d.o. Beograd, Srbija	0,00	100,00	(100,00)
DRI Naložbe d.o.o., Ljubljana, Slovenija	100,00	100,00	0,00
Firsthouse Investments Itd., Limassol, Ciper	100,00	100,00	0,00
Fontes Group d.o.o., Beograd, Srbija	100,00	100,00	0,00
Gradnje inženiring d.o.o., Ljubljana, Slovenija	100,00	100,00	0,00
KD Fondovi AD Skopje, Makedonija	94,60	84 60	0,00
KD IT d.o.o., Ljubljana, Slovenija	100,00	100,00	0,00
KD Kapital d.o.o., Ljubljana, Slovenija	100,00	100,00	0,00
KD Kvart d.o.o., Ljubljana, Slovenija	100,00	100,00	0,00
KD Locusta Fondovi d.o.o. Zagreb, Hrvaška	80,00	70,00	10,00
KD Skladi d.o.o., Ljubljana, Slovenija	100,00	100,00	0,00
Manta Marine Ventures Ltd, ZDA	100,00	100,00	0,00
000 Kredo Group, Taškent, Uzbekistan	0,00	99,97	(99,97)
000 Sarbon Invest, Taskent, Uzbekistan	0,00	100,00	(100,00)
Permanens d.o.o., Zagreb, Hrvaška	100,00	100,00	0,00
Projektor d.o.o.o.o, Maribor, Slovenija	100,00	100,00	0,00
Prospera d.o.o., Koper, Slovenija	100,00	100,00	0,00
Sumijev Kvart d.o.o. Ljubljana, Slovenija	100,00	100,00	0,00
Vaš partner d.o.o. - v likvidaciji, Ljubljana, Slovenija	0.00	100,00	(100,00)
Viz d.o.o., Koper, Slovenija	100,00	100,00	0,00
ZDRAVJE AS d.o.o., Koper, Slovenija	100,00	100,00	0,00

5.1.2.2 Pridružene družbe

Pridružene družbe, v katerih ima Skupina pomemben vpliv, vendar ne obvladuje njihove finančne in poslovne usmeritve, so v konsolidirane računovodske izkaze vključene po kapitalski metodi. (več o tem v poglavju 6.4)

5.1.2.3 Poslovne združitve in dobro ime

Poslovne združitve se obračunajo z uporabo prevzemne metode. Stroški v zvezi s prevzemom se določijo v skupni višini nadomestila po pošteni vrednosti na dan prevzema, povečani za znesek vseh neobvladujočih deležev v prevzeti družbi. Za vsako poslovno združitev mora prevzemna družba izmeriti višino neobvladujočega deleža v prevzeti družbi bodisi po pošteni vrednosti bodisi po sorazmernem delu opredeljivih čistih sredstev prevzete družbe. Prevzemna družba pripozna stroške, povezane s prevzemom med odhodki v postavki splošni administrativni stroški.

Ob prevzemu skupina oceni, ali je razporeditev pridobljenih finančnih sredstev in prevzetih obveznosti skladna s pogodbenimi določili, gospodarskim položajem in pomembnimi okoliščinami na datum prevzema. Poleg tega mora prevzeta družba ločiti vstavljene izpeljane instrumente od gostiteljske pogodbe.

Pri poslovni združitvi, izvedeni v več stopnjah, se poštena vrednost prejšnjega prevzemnikovega deleža v lastniškem kapitalu prevzete družbe ponovno izmeri po pošteni vrednosti na datum prevzema skozi izkaz poslovnega izida. Znesek pogojnega nadomestila, ki bo predvidoma preneseno na prevzemno družbo, se pripozna po pošteni vrednosti na datum prevzema.

Kasnejše spremembe poštene vrednosti pogojnega nadomestila, ki se šteje za sredstvo ali obveznost, se po MRS 39 pripoznajo bodisi v izkazu poslovnega izida bodisi kot sprememba drugega vseobsegajočega donosa. Če se pogojno nadomestilo pripozna v kapitalu, se ne sme ponovno izmeriti, dokler ni poračunano s kapitalom.

Dobro ime se pri prvotnem merjenju pripozna po nabavni vrednosti, ki je presežek skupnega zneska prenesenega nadomestila in pripoznanega zneska neobvladujočega deleža nad zneskom opredeljivih pridobljenih sredstev in prevzetih obveznosti. Če je nadomestilo nižje od poštene vrednosti čistih sredstev prevzete odvisne družbe, se razlika pripozna v izkazu poslovnega izida.

Po prvotnem pripoznanju se dobro ime izmeri po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrano izgubo iz oslabitve. Zaradi preizkusa dobrega imena zaradi oslabitve se od dneva prevzema dobro ime, pridobljeno pri poslovni združitvi, razporedi na vsako denar ustvarjajočo enoto skupine, za katero se pričakuje, da bodo k njej pritekale koristi od poslovne združitve, ne glede na to, ali so druga sredstva in obveznosti prevzete družbe dodeljena tem enotam.

Kadar je dobro ime del denar ustvarjajoče enote in se del poslovanja te denar ustvarjajoče enote odtuji, se pri določanju dobička in izgube ob odtujitvi poslovanja dobro ime, ki je povezano s to odtujeno denar ustvarjajočo enoto, pripozna v knjigovodski vrednosti poslovanja odtujene enote. Dobro ime, ki je odsvojeno v teh okoliščinah, se meri na osnovi relativne vrednosti odtujene dejavnosti in dela denar ustvarjajoče enote, ki jo skupina obdrži.

5.1.2.4 Posli z lastniki neobvladujočih deležev

Vsi posli z lastniki neobvladujočih deležev se v Skupini obravnavajo kot posli z nepovezanimi strankami. Pridobitve deležev odvisnih družb od lastnikov neobvladujočih deležev se odražajo v dobrem imenu (presežek) kot razlika med plačanim denarnim ali drugim nadomestilom in pripadajočim deležem knjigovodske neto vrednosti pridobljenega premoženja odvisne družbe. Odprava deležev odvisnih družb lastnikom neobvladujočih deležev se odraža kot prihodek ali odhodek Skupine, ki se pripozna v izkazu poslovnega izida. Neobvladujoči deleži so izkazani kot posebna postavka lastniškega kapitala Skupine. Čisti dobiček oziroma čista izguba se razdeli na čisti dobiček oziroma izgubo večinskega lastnika in čisti dobiček oziroma izgubo lastnika neobvladujočega deleža.

5.1.2.5 Področni in območni odseki

Skupina KD sodi med večje poslovne skupine v Sloveniji. Njeno poslovanje vključuje naslednje dejavnosti:

zavarovalništvo,
upravljanje premoženja,
finančne storitve in drugo.

Ključne dejavnosti skupine tudi v preteklem letu ostajajo zavarovalništvo, prodaja premoženjskih, zdravstvenih ter življenjskih zavarovanj in upravljanje premoženja. Glavne poslovne dejavnosti matične družbe KD so upravljanje tržnih in netržnih naložb ter ustvarjanje finančnih donosov, skladnih s strukturo portfelja. Krovna družba odloča o vseh pomembnejših strateških naložbah Skupine KD.

Zavarovalništvo

V Skupini tržimo premoženjska, življenjska, pokojninska in zdravstvena zavarovanja. Nosilna družba Skupine je zavarovalnica Adriatic Slovenica, ki je po velikosti tretja največja zavarovalnica na slovenskem zavarovalnem trgu. Skupina trži avtomobilska, življenjska in zdravstvena zavarovanja tudi na Hrvaškem preko podružnice. Skupina se je dokončno umaknila s srbskega zavarovalnega trga, saj je bil v letu 2017 zaključen postopek prostovoljne likvidacije družbe AS neživotno osiguranje a. d. o. Beograd.

Upravljanje premoženja

Osnovne dejavnosti družb za upravljanje v Skupini so upravljanje investicijskih skladov in storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti. V Skupini so 31. 12. 2017 delovale tri družbe za upravljanje, ki v regiji jugovzhodne Evrope – v Sloveniji, na Hrvaškem in v Makedoniji – skupaj upravljajo 34 investicijskih skladov. Družba KD Skladi upravlja še naložbe kritnih skladov Pokojninskega varčevanja AS in naložbe življenjskih zavarovanj, v letu 2017 pa je začela tudi z razvojem področja alternativnih skladov z lansiranjem prvega alternativnega nepremičninskega sklada, KD Adriatic Value Fund.

Finančno poslovanje in drugo

Z matično družbo KD n hčerinskima družbama KD Group in KD Kapital v Skupini izvajamo finančne storitve in upravljamo naložbe, nepremičnine pa upravljajo družbe KD Kvart, Šumijev kvart, Fontes group, Gradnje inženiring in DRI Naložbe.

5.1.3 Prevedbe iz tujih valut

Funkcionalna in predstavitvena valuta

Postavke v računovodskih izkazih posameznih družb v Skupini so predstavljene v valuti primarnega ekonomskega okolja, kjer družba posluje »funkcionalna valuta«. Skupinski računovodski izkazi so predstavljeni v evrih, ki so predstavitvena valuta Skupine.

Stanje in promet

Preračuni sredstev in obveznosti v tujih valutah se v funkcionalno valuto opravijo po menjalnem tečaju na dan posameznega poslovnega dogodka. Pozitivne in negativne tečajne razlike, nastale iz takih poslov, in prevrednotenja denarnih sredstev in obveznosti, izraženih v tujih valutah, na dan bilance stanja v funkcionalno valuto, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Če se sam poslovni dogodek pripozna direktno v kapitalu, se tudi tečajne razlike iz prevrednotenja v funkcionalno valuto pripoznajo direktno v kapitalu. Tečajne razlike, ki nastanejo v zvezi z naložbami matičnega podjetja v kapital odvisnih družb v tujini, se pripoznajo direktno preko drugega vseobsegajočega donosa in se v poslovnem izidu pripoznajo šele ob odprodaji naložb.

Denarne postavke v tujih valutah so pretvorjene po referenčnih tečajih Evropske centralne banke ali tečajnici Banke Slovenije (za valute, za katere Evropska centralna banka ne objavlja referenčnih tečajev) na zadnji dan leta. Nedenarne postavke, ki so izmerjene po nabavni vrednosti v tuji valuti, so pretvorjene po tečaju na dan posla, nedenarne postavke, ki so izmerjene po pošteni vrednosti v tuji valuti, pa so pretvorjene po tečaju na dan, ko je bila poštena vrednost določena.

V okviru spremembe poštene vrednosti denarnih vrednostnih papirjev v tuji valuti, ki so razporejeni v skupino sredstev, razpoložljivih za prodajo, se sprememba odplačne vrednosti zaradi spremembe menjalnega tečaja obravnava ločeno od drugih sprememb knjigovodske vrednosti vrednostnih papirjev. Tečajne razlike, ki nastanejo zaradi preračuna odplačne vrednosti, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, druge spremembe knjigovodske vrednosti pa se pripoznajo preko drugega vseobsegajočega donosa.

Tečajne razlike pri nedenarnih postavkah finančnih sredstev in obveznostih se obravnavajo kot sestavni del dobičkov ali izgub iz vrednotenja po pošteni vrednosti. Tečajne razlike pri nedenarnih postavkah finančnih sredstev in obveznostih, ki se merijo po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida kot del dobičkov ali izgub iz vrednotenja po pošteni vrednosti. Tečajne razlike pri nedenarnih postavkah finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, se pripoznajo preko drugega vseobsegajočega donosa.

Odvisne družbe

Računovodski izkazi odvisnih družb, od katerih nobena ni prisotna v hiperinflacijskem poslovnem okolju in katerih funkcionalna valuta je različna od predstavitvene valute, ki jo uporablja Skupina, so preračunani v to valuto, kot sledi:

sredstva in obveznosti so preračunani po referenčnem tečaju Evropske centralne banke ali tečajnici Banke Slovenije na dan bilance stanja,
prihodki in odhodki so preračunani po povprečnem letnem referenčnem tečaju ali tečaju Banke Slovenije,
vse nastale tečajne razlike so pripoznane kot posebna sestavina kapitala (rezerve).

V skupinskih računovodskih izkazih se nastale tečajne razlike iz naslova naložb v odvisne družbe v tujini pripoznajo neposredno preko drugega vseobsegajočega donosa. Ob odtujitvi take naložbe se tečajne razlike v zvezi z njo pripoznajo v izkazu poslovnega izida skupaj z dobičkom oziroma izgubo pri prodaji.

5.2 Zavarovalne in finančne pogodbe

Skupina sklepa pogodbe, po katerih prevzema zavarovalno ali finančno ali obe vrsti tveganja od imetnika police, zato svoje produkte razvršča med zavarovalne in finančne pogodbe. Med zavarovalne pogodbe spadajo pogodbe s pomembnim delom zavarovalnega tveganja, lahko pa vsebujejo tudi finančno tveganje, medtem ko finančne pogodbe ne vsebujejo zavarovalnega tveganja.

Zavarovalno tveganje je pomembno, če bi zavarovalni dogodek povzročil, da bi moral zavarovatelj plačati pomembne dodatne zneske. Dodatni znesek je opredeljen kot razlika med izplačilom v primeru zavarovalnega dogodka in izplačilom, če takega dogodka ne bi bilo. Pomembnost dodatnih zneskov presojamo s primerjavo največje razlike med ekonomsko vrednostjo izplačila v primeru škodnega dogodka in izplačilom v ostalih primerih. Splošna usmeritev Skupine določa kot mejno vrednost za oceno pomembnosti tega tveganja 10 %, če je dodatno izplačilo v primeru škodnega dogodka vsaj 10 % od izplačila v ostalih primerih.

Del zavarovalnih pogodb, ki jih ima Skupina 31. 12. 2017, v svojem portfelju, vsebuje tudi možnost diskrecijske udeležbe oziroma udeležbe v pozitivnem rezultatu (DPF). Udeležba v pozitivnem rezultatu je opredeljena v splošnih pogojih za življenjska zavarovanja in v posebnem Pravilniku. Obveznosti, ki izhajajo iz DPF-ja, se v celoti izkazujejo v okviru matematičnih rezervacij.

V skladu z MSRP 4 je diskrecijska udeležba pogodbena pravica do dodatnih ugodnosti kot dopolnilo k zajamčenim ugodnostim, in sicer:

takšnih, za katere je verjetno, da so pomemben delež v celotnih pogodbenih ugodnostih;
takšnih, za katere znesek ali časovni okvir določi zavarovatelj, in
takšnih, ki pogodbeno temeljijo na:
- uspešnosti določene skupine pogodb ali določene vrste pogodb,
- iztrženih in/ali neiztrženih naložbenih donosih v zvezi z določeno skupino sredstev v lasti izdajatelja ali
- poslovnem izidu podjetja, kritnega sklada ali druge osebe, ki izda pogodbo.

5.2.1 Zavarovalne pogodbe

Vse zavarovalne pogodbe Skupina razvršča glede na njihove značilnosti v štiri glavne skupine:

zavarovalne pogodbe premoženjskih zavarovanj,
zavarovalne pogodbe zdravstvenih zavarovanj,
zavarovalne pogodbe življenjskih zavarovanj in
zavarovalne pogodbe življenjskih zavarovanj, pri katerih zavarovanci prevzemajo naložbeno tveganje.

Zavarovalne pogodbe premoženjskih zavarovanj

Sem spadajo pogodbe nezgodnih zavarovanj, zavarovanja kopenskih motornih vozil, požarnih in drugih škodnih zavarovanj, odgovornostnih zavarovanj, zavarovanj finančnih izgub, transportnih zavarovanj, kreditnih in kavcijskih zavarovanj ter zavarovanj pomoči in stroškov postopka. Večinoma gre za kratkoročne zavarovalne pogodbe, izjema so kreditna zavarovanja.

Za vse naštete pogodbe velja, da se premije obračunajo, ko nastane zavarovalčeva obveznost plačila le-teh. Prihodki vsebujejo vse dodatke na premije, vključno z zastopniško provizijo, razen davka. Del premij iz veljavnih zavarovalnih pogodb, ki se nanaša na še neiztekla kritja ob bilančnem dnevu, je prikazan kot prenosna premija in predstavlja obveznost Skupine. Kot prihodek se pripoznajo obračunane premije, zmanjšane za spremembo prenosne premije.

Zneski škod (odhodki) se pripoznajo ob nastanku škode kot ocenjena obveznost. Škode, ki so se zgodile in do bilančnega datuma še niso bile dokončno rešene, se pripoznajo kot obveznosti za škode v obliki škodne rezervacije. Kot odhodek se pripoznajo obračunane odškodnine oz. zavarovalnine, zmanjšane za uveljavljene regrese in povečane za spremembo škodne rezervacije.

Zavarovalne pogodbe zdravstvenih zavarovanj

Skupina ponuja tri vrste od štirih vrst prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj, ki jih določa Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju ZZVZZ), in sicer dopolnilno zdravstveno zavarovanje, dodatna zdravstvena zavarovanja in vzporedna zdravstvena zavarovanja.

Skupina sklepa dolgoročne zavarovalne pogodbe po načelu mesečnih oz. letnih premij.

Premije, škode, prihodki in odhodki se izračunavajo in pripoznavajo v računovodskih evidencah na enak način kot pri zavarovalnih pogodbah premoženjskih zavarovanj.

Zavarovalnice, ki izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, so po ZZVZZ-ju vključene v izravnalno shemo, s katero se med njimi izravnavajo razlike v stroških zdravstvenih storitev, ki izhajajo iz različnih struktur zavarovancev posameznih zavarovalnic glede na starost in spol. Skupina je plačnica v izravnalno shemo in te odhodke pripozna kot odhodke za škode.

Zavarovalne pogodbe življenjskih zavarovanj

Dolgoročne pogodbe življenjskih zavarovanj obsegajo predvsem: mešano življenjsko zavarovanje, ki v času trajanja zavarovanja vključuje kritje za primer doživetja in smrti, mešano življenjsko zavarovanje z razširjenim kritjem kritičnih bolezni, življenjsko zavarovanje za primer smrti (za vse življenje, za dogovorjeno dobo oziroma s padajočo zavarovalno vsoto), življenjsko zavarovanje za primer smrti zaradi raka in doživljenjsko rentno zavarovanje. K določenim vrstam življenjskih zavarovanj se lahko sklenejo tudi dodatno nezgodno zavarovanje, dodatno zavarovanje kritičnih bolezni ter druga dodatna zavarovanja. V skupino skupaj z življenjskimi zavarovanji Skupina razvršča tudi prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje po pokojninskem načrtu PN-A01 in rentne pogodbe z določenimi obdobji vplačil in izplačil.

Premije, škode, prihodki in odhodki se izračunavajo in pripoznavajo v računovodskih evidencah na enak način kot pri zavarovalnih pogodbah premoženjskih zavarovanj.

Pri teh pogodbah izračunava Skupina tudi matematično rezervacijo. Ta je pripoznana v višini sedanje vrednosti ocenjenih bodočih obveznosti na podlagi sklenjenih pogodb, zmanjšani za sedanje vrednosti ocenjenih bodočih vplačil premij. Obveznosti so določene na osnovi predpostavk o smrtnosti, stornu, stroških ter prihodkih od naložb, kot so upoštevani v izračunih premije produktov, oziroma se upoštevajo varnejše predpostavke zaradi možnosti neugodnih odklonov od predvidenih. Sprememba matematičnih rezervacij se pripozna kot odhodek Skupine.

Zavarovalne pogodbe življenjskih zavarovanj, pri katerih zavarovanci prevzemajo naložbeno tveganje

Dolgoročne pogodbe življenjskih zavarovanj, pri katerih zavarovanci prevzemajo naložbeno tveganje, združujejo varčevanje v vzajemnih skladih, investicijskih skladih ali notranjih skladih, ki jih izbere zavarovanec, in življenjsko zavarovanje za primer smrti, kjer je zavarovalna vsota zajamčena.

Premije se pripoznajo kot prihodki, ko so plačane. Od vplačanih premij se odbijejo vračunani stroški. Enkrat mesečno se zavarovancu glede na zavarovalni produkt obračunajo upravljavski stroški, riziko premijo za primer smrti ter pri nekaterih produktih tudi premija za dodatno nezgodno zavarovanje. Pri nekaterih produktih se riziko premija izračuna iz tablic, ponekod pa kot odstotek od plačane premije.

V obveznostih iz naslova dolgoročnih zavarovalnih pogodb, pri katerih zavarovanci prevzemajo naložbeno tveganje, so izkazane obveznosti, ki jih ima Skupina do svojih zavarovancev v skladu s posamezno zavarovalno pogodbo in produktom.

V višini obveznosti so upoštevane spremembe v vrednosti enote premoženja, ki so zmanjšane za upravljavske stroške in riziko premijo ter povečane za plačano premijo, zmanjšano za stroške. Pri odkupu se obveznosti zmanjšajo, odkupna vrednost pa je enaka obveznostim Skupine, zmanjšanim za izstopne stroške, ki se obračunajo pri odkupu oziroma ob prekinitvi zavarovanja.

Za posamezno pogodbo življenjskega zavarovanja, pri katerem zavarovanci prevzemajo naložbeno tveganje, je stanje obveznosti na bilančni dan enako vsoti vrednosti enot na bilančni dan ter neovrednotene čiste plačane premije. Glede na zavarovalni produkt so obveznosti povečane za morebitne izplačane predujme.

Predpostavljeno je, da so v posameznem časovnem obdobju obračunane riziko premije glede na pričakovano smrtnost populacije zadostne za kritje škodnih zahtevkov iz upravičenj v primeru smrti, ki presegajo vrednosti enot na posameznih osebnih računih zavarovancev. Iz naslova teh zahtevkov niso evidentirane dodatne obveznosti razen pri posameznih produktih, pri katerih se riziko premija v produktu obračunava na drugačen način.

Zavarovalna pogodba, pri kateri zavarovanec prevzema naložbeno tveganje, je pogodba z vgrajeno povezavo med pogodbenimi plačili in enotami zunanjega ali notranjega investicijskega sklada, ki ga izbere zavarovanec. Ta vgrajena povezava se ujema z opredelitvijo zavarovalne pogodbe in ni evidentirana ločeno od krovne zavarovalne pogodbe.

5.2.2 Pozavarovalne pogodbe

Pogodbe, ki jih je Skupina sklenila s pozavarovatelji in po katerih je Skupini povrnjena odškodnina v eni ali več pogodbah, ki jih je izdala in ustrezajo kriterijem zavarovalnih pogodb, se uvrščajo med pozavarovalne pogodbe.

5.2.3 Finančne pogodbe

Finančne pogodbe so tiste, ki nosijo finančno tveganje brez pomembnega zavarovalnega tveganja.

Skupina uvršča med finančne pogodbe prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, sklenjeno po pokojninskih načrtih Pokojninsko varčevanje AS – individualno in Pokojninsko varčevanje AS – kolektivno. Finančne pogodbe so tiste, ki nosijo finančno tveganje (brez pomembnega zavarovalnega tveganja) in garancijo.

Premoženje iz naslova prostovoljnega dodatnega zavarovanja Skupina AS upravlja v skupini kritnih skladov Pokojninsko varčevanje AS v skladu z naložbeno politiko življenjskega cikla. Skupina kritnih skladov Pokojninsko varčevanje AS je oblikovana na podlagi zakonodaje Republike Slovenije, ki ureja področje dodatnega pokojninskega zavarovanja (PDPZ) in zagotavlja finančno optimizacijo varčevanja za dodatno pokojnino ter prinaša pomembne davčne ugodnosti tako zaposlenim kot delodajalcem.

Skupino kritnih skladov Pokojninsko varčevanje AS sestavljajo:

kritni sklad Pokojninsko varčevanje AS Drzni do 50,
kritni sklad Pokojninsko varčevanje AS Umirjeni med 50 do 60,
kritni sklad Pokojninsko varčevanje AS Zajamčeni od 60.

Naložbena politika posameznega kritnega sklada je oblikovana primerno ciljni starostni skupini zavarovancev pokojninskega načrta in skladno z naložbenimi cilji za starostno skupino, ki ji je posamezni kritni sklad namenjen. V kritnem skladu Pokojninsko varčevanje AS Zajamčeni od 60 upravljavec zagotavlja zajamčeno donosnost v višini 60 % povprečne letne obrestne mere na državne vrednostne papirje, upoštevajoč pravne podlage, ki jih za izračun minimalne zajamčene donosnosti predpisuje minister, pristojen za finance.

6. Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev

6.1 Neopredmetena sredstva

Po prvotnem pripoznanju se neopredmetena sredstva vodijo po njihovi nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek in morebitno izgubo zaradi oslabitve (model nabavne vrednosti). Ob pripoznanju Skupina opredeli tudi dobo koristnosti neopredmetenega sredstva, in sicer kot dokončno oziroma nedokončno. V primeru dokončne dobe koristnosti se neopredmeteno sredstvo amortizira na podlagi dobe koristnosti oziroma se ne amortizira, če je njegova doba koristnosti nedokončna.

Dobro ime

Sredstva, obveznosti in pogojne obveznosti, pridobljene v poslovni združitvi, ki jih je mogoče pripoznati ločeno, se ob začetnem pripoznanju pripoznajo po pošteni vrednosti. Presežek nad nakupno vrednostjo poslovne združitve in pridobljenim deležem v čisti pošteni vrednosti opredeljivih sredstev, dolgov in pogojnih obveznosti je dobro ime, izkazano med neopredmetenimi sredstvi z nedokončno dobo koristnosti.

Dobro ime, ki nastane s pridobitvijo odvisnih družb, se izkazuje med neopredmetenimi sredstvi po nabavni vrednosti, zmanjšano za morebitne izgube zaradi slabitev. Preveritev ustreznosti dobrega imena se opravi enkrat na leto, morebitne slabitve pa se izkažejo v izkazu poslovnega izida. Preveritev ustreznosti dobrega imena se opravlja s cenitvami zunanjih veščakov ali internimi vrednotenji. Odprava slabitev dobrega imena ni mogoča. Dobički in izgube pri odtujitvi odvisnih družb vključujejo tudi vrednost dobrega imena, ki se nanaša na odtujeno odvisno družbo.

Presežek poštene vrednosti s poslovno združitvijo pridobljenih sredstev, dolgov in pogojnih obveznosti nad njihovo nakupno vrednostjo se letno presoja za znamenja oslabitve.

Dobro ime je za namen preverjanja oslabitve razporejeno na enote, ki ustvarjajo denar. Dobro ime je razporejeno na tiste enote, ki ustvarjajo denar, za katere se pričakuje, da bodo imele koristi zaradi sinergij, ki izhajajo iz poslovne združitve.

Druga neopredmetena sredstva

Med neopredmetenimi sredstvi z dokončno dobo koristnosti izkazuje Skupina programsko opremo in licence. Za pridobljeno programsko opremo se v nabavno vrednost vključijo tudi stroški pridobitve in usposobitve za uporabo, za materialne pravice pa le stroški pridobitve. Skupina v okviru celotne dobe uporabnosti posameznega neopredmetenega sredstva dosledno razporeja njegov amortizirljivi znesek med posamezna obračunska obdobja kot tedanjo amortizacijo. Skupina uporablja metodo enakomernega časovnega amortiziranja.

Doba koristnosti za neopredmetena sredstva s končno dobo koristnosti je naslednja:

Neopredmetena sredstva
Licence	4 do 15 let
Programska oprema	4 do 15 let

Skupina med drugimi neopredmetenimi sredstvi izkazuje tudi sredstva z nedoločeno dobo koristnosti, in sicer seznam vlagateljev. Skupina na dan sestavitve računovodskih izkazov preverja, če je sredstvo oslabljeno in sicer tako, da primerja njihovo knjigovodsko vrednost z njegovo nadomestljivo vrednostjo.

6.2 Opredmetena sredstva

Opredmetena sredstva so zemljišča, zgradbe in oprema, ki jih Skupina uporablja za opravljanje svoje dejavnosti. Po začetnem pripoznanju se izkazujejo po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in morebitno nabrano izgubo zaradi oslabitve (model nabavne vrednosti). Opredmeteno osnovno sredstvo, ki izpolnjuje pogoje za pripoznanje kot sredstvo, se na začetku izmeri po nabavni vrednosti. Nabavna vrednost zajema nakupno ceno, uvozne carine in nepovratne dajatve ter neposredne stroške usposobitve za uporabo. Pozneje nastali stroški, ki so povezani z opredmetenimi sredstvi, povečujejo njihovo nabavno vrednost le, če povečujejo prihodnje koristi v primerjavi s prej ocenjenimi in jih je mogoče zanesljivo izmeriti. Stroški vzdrževanja in popravil se izkazujejo v izkazu poslovnega izida v obdobju, ko so nastali.

Če je nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva velika, se razporedi na njegove dele. Če so ti deli pomembni v razmerju do celotne nabavne vrednosti in imajo različno dobo koristnosti, se obravnava vsak del posebej.

Nepremičnine (zgradbe), ki jih Skupina namenja opravljanju lastne dejavnosti so sestavni del celote - denar ustvarjajoče enote, ki ustvarja denarne pritoke z opravljanjem osnovne dejavnosti. Nadomestljiva vrednost je praviloma tista, ki je večja od vrednosti v uporabi ali poštene vrednosti zmanjšane za stroške prodaje.

Poslovodstvo meni, da je v normalnih - pričakovanih pogojih poslovanja knjigovodska vrednost nepremičnine, ki je namenjena opravljanju dejavnosti, najmanj enaka nadomestljivi vrednosti nepremičnine. Šteje se, da pogoji poslovanja odstopajo od normalnih, če v zadnjih treh letih denar ustvarjajoča enota dosega negativni poslovni izid, ki vsakokrat presega znesek pomembnosti Skupine in ni izgledov, da bi se njeno poslovanje v prihodnjih letih izboljšalo.

Poslovodstvo opravi presojo vrednosti teh nepremičnin v primeru, da se okoliščine poslovanja družbe bistveno spremenijo oziroma odstopajo od normalnih – pričakovanih pogojev poslovanja (posamezna denarna ustvarjajoča enota posluje negativno zadnja tri leta) ali v primerih, ko se prerazvrsti nepremičnine, namenjene za opravljanje lastne dejavnosti na naložbeno nepremičnino.

Nadomestljivo vrednost se v takšnih primerih ugotavlja na podlagi cenitev nepremičnin s strani zunanjih pooblaščenih cenilcev, in sicer na način, kot zavarovalnica izvaja ocene nadomestljivih vrednosti za naložbene nepremičnine. Če je nadomestljiva vrednost nepremičnin nižja od njihove knjigovodske vrednosti, so nepremičnine oslabljene in to razliko Skupina pripozna v izkazu poslovnega izida kot izgubo zaradi oslabitve in se šteje kot poslovni odhodek.

Pripoznanje knjigovodske vrednosti opredmetenih sredstev se odpravi ob odtujitvah ali kadar od njih ni več mogoče pričakovati koristi. Dobički ali izgube, ki izhajajo iz odprave pripoznanja posameznega sredstva in predstavljajo razliko med prodajno in knjigovodsko vrednostjo sredstva, se izkazujejo med drugimi poslovnimi prihodki ali odhodki.

Amortizacija

Amortizirljiva vrednost posameznih opredmetenih sredstev se v njihovi življenjski dobi sistematično prenaša na izkaz poslovnega izida. Skupina uporablja metodo enakomernega časovnega amortiziranja. Zemljišča se ne amortizirajo. Amortizacija se obračunava posamično.

Ocenjena doba koristnosti sredstev je naslednja:

Opredmetena osnovna sredstva
Zgradbe	56 do 77 let
Vozila in oprema za opravljanje dejavnosti	3 do 10 let
Pisarniška in druga oprema	2 do 10 let

6.3 Naložbene nepremičnine

Naložbene nepremičnine so nepremičnine (zemljišče, zgradbe ali del zgradb ali oboje), ki jih ima Skupina zato, da bi prinašale najemnino in/ali povečevale vrednost naložbe ali oboje, ne pa za administrativne potrebe oziroma za prodajo v okviru rednega poslovanja. Na začetku se pripoznajo po nabavni vrednosti z vključenimi vsemi stroški, pozneje pa se zmanjšujejo za amortizacijski popravek in morebitno izgubo zaradi oslabitve (model nabavne vrednosti) kot opredmetena sredstva.

Skupina enkrat letno preveri delež naložbenih nepremičnin, ki jih imajo druga podjetja v Skupini v najemu, in ustrezno v skupinskih bilancah izkaže vrednost naložbenih nepremičnin med opredmetenimi osnovnimi sredstvi.

Načini pripoznavanja, odprave pripoznavanja, obračunavanje amortizacije in oslabitve so opredeljeni v okviru opredmetenih sredstev. Stroški rednega servisiranja naložbenih nepremičnin se nanašajo na popravila in vzdrževanje ter se evidentirajo kot strošek.

Najmanj enkrat letno poslovodstvo preverja pošteno vrednost naložbenih nepremičnin zaradi morebitnih slabitev in sicer s cenitvami zunanjih pooblaščenih cenilcev za vrednotenje nepremičnin. Za nove nepremičnine se upošteva nabavna vrednost kot poštena vrednost nepremičnin.

Pri presojanju znamenj slabitev naložbenih nepremičnin se upoštevajo kriterij donosnosti posamezne nepremičnine in tržne donosnosti. V kolikor dejanska donosnost posamezne nepremičnine presega zahtevano donosnost nepremičnin, nepremičnina ne izkazuje znamenj slabitev. V nasprotnem primeru se za nepremičnino ugotavlja nadomestljiva vrednost in sicer se uporabljajo naslednje metode vrednotenja nepremičnin (opredeljeno tudi v tehnikah vrednotenja v poglavju poštene vrednosti):

na donosu zasnovan način: ta način temelji na principu sedanje vrednosti bodočih donosov to je najemnin in podobnih dohodkov, ki izhajajo iz gospodarjenja z nepremičnino (vrednost v uporabi),
način tržnih primerjav: s tem načinom določimo indikacijsko vrednost nepremičnine na osnovi transakcij za enako oz. zelo podobno nepremičnino. Ta način je zlasti uporaben za nepremičnine, ki se v velikem številu prodajajo na sekundarnem trgu (poštena vrednost).

Oslabitev naložbene nepremičnine na iztržljivo vrednost zavarovalnica opravi, če ugotovi, da je njena nadomestljiva vrednost nižja od knjigovodske vrednosti in sicer pod enakimi pogoji kot veljajo za nepremičnine uvrščene med opredmetena osnovna sredstva.

Ocenjena doba koristnosti sredstev je naslednja:

Naložbene nepremičnine

Zgradbe 56 do 77 let

6.4 Finančne naložbe v pridruženih družbah

Pridružene družbe so vse družbe, v katerih ima Skupina pomemben, vendar ne prevladujoč vpliv. Pomembne vpliv obstaja, če ima družba KD neposredno ali posredno prek odvisnih družb, 20 % ali več glasovalne moči v družbi, razen če je mogoče nedvoumno dokazati, da ni res. Če ima KD neposredno ali posredno prek odvisnih družb, manj kot 20% glasovalne moči, se predpostavlja, da nima pomembnega vpliva, razen če je možno dokazati obstoj naslednjega: zastopstvo v upravnem odboru ali ustreznem odločevalnem organu družbe, sodelovanje pri odločanju, pomembni posli med matično družbo ter družbo, v katero investira, medsebojno izmenjavanje vodilnega osebja ali zagotavljanje bistvenih strokovnih informacij.

Finančne naložbe v kapital pridruženih družb so vrednotene po kapitalski metodi, po kateri se naložba najprej pripozna po nabavni vrednosti, nato pa povečuje ali zmanjšuje za pripadajoči del dobička ali izgube ter presežka iz prevrednotenja pridružene družbe. Prejete dividende zmanjšujejo nabavno vrednost finančne naložbe v pridruženo družbo.

Delež Skupine v poslovnem izidu pridruženih družb se pripozna v izkazu poslovnega izida Skupine, njen delež v gibanju rezerv pa se pripozna v drugem vseobsegajočem donosu Skupine.

Če je delež Skupine v izgubah pridružene družbe enak ali večji kot naložba v pridruženo družbo (vključno z nezavarovanimi terjatvami do pridružene družbe), Skupina preneha pripoznavati svoj delež v izgubah, razen če ima Skupina pravne ali druge obveznosti v imenu pridružene družbe. Če taka pridružena družba pozneje začne izkazovati dobiček, se v Skupini začne pripoznavati sorazmerni del dobička šele potem, ko delež čistega dobička doseže delež nepripoznane čiste izgube.

Nerealizirani dobički iz transakcij med Skupino in pridruženimi družbami so izločeni do višine vpliva Skupine v posamezni pridruženi družbi.

Skupina za potrebe računovodskega poročanja enkrat letno presoja znamenja oslabitev naložb v pridružene družbe. V letu 2017 ni bilo oslabitev naložb v pridružene družbe.Po začetnem pripoznanju družba na dan bilance stanja preverja, ali obstaja kak nepristranski dokaz o morebitni oslabljenosti finančne naložbe. Če tak dokaz obstaja, se naložbo oslabi.

Nepristranski dokazi o oslabitvi naložbe v pridruženo podjetje so predvsem:

pomembne finančne težave družbe,
izmerljivo zmanjšanje ocenjenih prihodnjih denarnih tokov,
slabši rezultati poslovanja, povečanje izgub iz poslovanja,
znižanje vrednosti sredstev družbe.

Pri obstoju dokazov o oslabitvi naložbe se znesek izgube zaradi oslabitve izmeri kot razlika med knjigovodsko in nadomestljivo vrednostjo naložbe.

Ocena nadomestljive vrednosti se izračuna z uporabo različnih tehnik vrednotenja. Te vključujejo uporabo primerljivih transakcij med dobro obveščenimi strankami, če so na voljo, primerjavo s trenutno pošteno vrednostjo drugega instrumenta, ki ima podobne bistvene značilnosti, metode diskontiranih denarnih tokov in druge tehnike vrednotenja, ki jih običajno uporabljajo udeleženci na trgu (knjigovodska vrednost, multiplikatorji, dividendni donos). Če obstaja metoda vrednotenja, ki jo udeleženci na trgu običajno uporabljajo za določanje cene instrumenta in je dokazala zanesljivost pri oceni cen, dobljenih pri dejanskih tržnih poslih, se uporabi ta metoda.

6.5 Finančne naložbe

Glede na namen pridobitve se finančna sredstva ob začetnem pripoznanju razvrstijo v kategorije:

finančne naložbe v posojila, depozite in druge finančne terjatve,
finančna sredstva v posesti do zapadlosti v plačilo,
finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo,
finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.

Za kategorijo prvotnega pripoznanja finančnih sredstev je odgovorno poslovodstvo.

6.5.1 Finančne naložbe v posojila, depozite in druge finančne terjatve

Posojila in terjatve so neizpeljana finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili, ki jih družba po začetnem pripoznanju meri po odplačni vrednosti in ki ne kotirajo na borznem trgu.

Če je posojilo neizterljivo, se odpiše v breme odhodkov za oslabitve posojil. Posojila se štejejo za neizterljiva takrat, ko so opravljeni vsi potrebni postopki izterjave in je bil znesek izgube določen. Naknadna poplačila odpisanih dolgov zmanjšujejo odhodke za oslabitev posojil v izkazu poslovnega izida, če so poplačila prejeta v tekočem letu, sicer pa povečujejo prevrednotovalne prihodke.

6.5.2 Finančna sredstva v posesti do zapadlosti

Finančna sredstva v posesti do zapadlosti so neizpeljana finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili in določeno zapadlostjo, ki jih Skupina nedvoumno namerava in zmore imeti do zapadlosti. Če želi Skupina odprodati več kot nepomemben del teh finančnih sredstev, se celotna kategorija sredstev pripozna kot sredstva, razpoložljiva za prodajo.

Po začetnem pripoznanju Skupina meri finančna sredstva v posesti do zapadlosti v plačilo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti.

Poštena vrednost dolgoročnega vrednostnega papirja iz te skupine je lahko začasno manjša od njegove knjigovodske vrednosti, ne da bi to povzročilo oslabitev naložbe, razen v primeru tveganja sprememb finančnega položaja izdajatelja.

Obresti, izračunane po efektivni obrestni meri, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.

6.5.3 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva so neizpeljana finančna sredstva, opredeljena kot razpoložljiva za prodajo in niso razvrščena v nobeno od prej navedenih skupin.

Ob začetnem pripoznanju se naložba izmeri po nabavni vrednosti, vključujoč vse transakcijske stroške posla. Obresti dolžniških vrednostnih papirjev v okviru skupine za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev se izračunajo z uporabo metode efektivne obrestne mere in so izkazane v izkazu poslovnega izida. Finančno sredstvo, razpoložljivo za prodajo, se pripozna z datumom trgovanja.

Spremembe v pošteni vrednosti vrednostnih papirjev, opredeljenih kot razpoložljivih za prodajo, se pripoznajo glede na vsebino nastanka spremembe poštene vrednosti. Tako se tečajne razlike za dolžniške vrednostne papirje pripoznajo v izkazu poslovnega izida, druge spremembe (npr. sprememba tržnega tečaja) pa se pripoznajo neposredno v drugem vseobsegajočem donosu. Pri lastniških vrednostnih papirjih se vse spremembe poštene vrednosti pripoznajo v drugem vseobsegajočem donosu. Pri prodaji ali slabitvi vrednostnih papirjev, opredeljenih kot razpoložljivih za prodajo, se nabrane prilagoditve v drugem vseobsegajočem donosu odpravijo in učinki izkažejo v izkazu poslovnega izida.

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, so tista, ki jih ima Skupina nedoločen čas in ki se lahko prodajo ob poslabšanju likvidnosti Skupine ali pri spremembah obrestnih mer, deviznih tečajev in cen vrednostnih papirjev.

Med finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo, ima družba tudi takšna, ki jih ni mogla ovrednotiti po pošteni vrednosti, zato so ovrednotene po nabavni vrednosti. Delnice teh družb ne kotirajo na borzi. Skupina finančna sredstva, za katere ni delujočega trga in katerih poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti, vrednoti po nabavni vrednosti in posebej presoja potrebo po oslabitvi. Teh finančnih sredstev skupina ne razvršča v hierarhijo poštene vrednosti. Skupina ocenjuje, da bi bili stroški vrednotenja teh finančnih sredstev po pošteni vrednosti previsoki, ocena pa ne bi pomembno vplivala na pravilnost računovodskih izkazov.

6.5.4 Finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida

Finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, so razdeljena v dve podskupini, in sicer v podskupino »namenjeno trgovanju« (TRA) in podskupino »ob začetnem pripoznanju« (FVD):

V podskupino »namenjeno trgovanju« je tako razvrščeno vsako (kratkoročno) finančno sredstvo, ki ga je pridobila zaradi trgovanja, ali za katero obstajajo dokazi o nedavnem kratkoročnem pobiranju dobičkov, in vsi izpeljani finančni instrumenti, ki niso pogodba o finančnem poroštvu. V to podskupino se uvrščajo tudi izpeljani finančni instrumenti, ki jih zavarovalnica uporablja za varovanje pred tveganji, ker zavarovalnica ne uporablja posebnih pravil računovodskega obravnavanja varovanj pred tveganji.
V podskupino »ob začetnem pripoznanju« družba razvršča finančna sredstva, vezana na dolgoročne zavarovalne pogodbe, s katerimi zavarovanec prevzema naložbeno tveganje, in finančna sredstva z namenom odprave ali znatnega zmanjšanja nedoslednosti pri merjenju ali pripoznavanju ("slaba računovodska rešitev"), ki bi sicer izhajala iz merjenja sredstev ali obveznosti ali pripoznavanja dobičkov in izgub na različnih podlagah.

Med finančna sredstva po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida ob začetnem pripoznanju ima Skupina razvrščene tudi finančne naložbe v vzajemne sklade in odprte investicijske družbe s spremenljivim delniškim kapitalom, ki so vezane na dolgoročne zavarovalne pogodbe, vezane na enote investicijskih skladov. V sklop finančnih sredstev po pošteni vrednosti preko poslovnega izida Skupina vključuje tudi polična posojila iz naslova zavarovanj z naložbenim tveganjem, ki predstavljajo finančne instrumente, ki se vodijo kot enote premoženja in vrednotijo z vrednostjo enot premoženja skladov na policah, v povezavi s katerimi so bila dana.

Finančna sredstva, ki so razvrščena po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, so prvotno pripoznana po pošteni vrednosti, stroški nakupa pa se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Dobički ali izgube, ki izhajajo iz sprememb poštenih vrednosti teh finančnih sredstev, so vključeni v izkaz poslovnega izida v obdobju, v katerem so nastali.

6.5.5 Izvedeni finančni instrumenti

Izvedeni finančni instrumenti, vključno s terminskimi posli, terminskimi pogodbami in zamenjavami, so v bilanci stanja začetno pripoznani po pošteni vrednosti. Izvedeni finančni instrumenti se vrednotijo po pošteni vrednosti, ki se ustrezno določi na osnovi objavljene tržne cene, modela diskontiranih denarnih tokov ali z uporabo cenovnih modelov. Poštene vrednosti so v bilanci stanja izkazane med sredstvi pri pozitivnem vrednotenju oziroma obveznostmi pri negativnem vrednotenju.

Način pripoznanja dobičkov in izgub iz sprememb poštenih vrednosti je odvisen od tega, ali je izvedeni finančni instrument računovodsko obravnavan kot instrument za varovanje pred tveganjem, in od vrste varovanja. Skupina uporablja izvedene finančne instrumente za varovanje prihodnjih denarnih tokov, ki jih je mogoče pripisati posameznim pripoznanim sredstvom, obveznostim ali zelo verjetnim predvidenim poslom.

Računovodsko obračunavanje varovanj pred tveganji se uporablja, kadar so izpolnjeni nekateri pogoji.

Ob uvedbi varovanja pred tveganjem Skupina izdela formalni dokument, v katerem opiše razmerje med varovano postavko in instrumentom za varovanje pred tveganjem, namen upravljanja tveganja, metodologijo vrednotenja in strategijo varovanja. Prav tako dokumentira tudi oceno uspešnosti instrumentov za varovanje pred tveganjem pri njihovem srečevanju z izpostavljenostjo spremembam poštene vrednosti varovane postavke ali varovanih denarnih tokov posla, ki se pripisujejo varovanju pred tveganjem. Skupina oceni uspešnost varovanja ob sklenitvi posla in nato v dobi trajanja varovalnega razmerja.

Varovanje denarnih tokov pred tveganjem

Del dobička ali izgube iz instrumenta za varovanje denarnih tokov pred tveganjem, ki je opredeljen kot uspešno varovanje pred tveganjem, se pripozna neposredno preko drugega vseobsegajočega donosa. Neuspešni del dobička ali izgube se pripozna v izkazu poslovnega izida, v okviru postavke čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju.

Zneski, pripoznani neposredno preko drugega vseobsegajočega donosa, so preneseni v poslovni izid v tistih obdobjih, v katerih varovanje predvidenega posla vpliva na poslovni izid.

Kadar instrument za varovanje pred tveganjem preneha veljati, se proda, ali kadar varovanje pred tveganjem ne izpolnjuje več pogojev za računovodsko obračunavanje varovanj pred tveganji, ostane nabrani dobiček ali izguba iz instrumenta za varovanje pred tveganjem posebej pripoznan neposredno preko drugega vseobsegajočega donosa, dokler ni v izkazu poslovnega izida pripoznan napovedani posel. Če se ne pričakuje več, da bo prišlo do predvidenega posla, se z njim povezani nabrani dobiček ali izguba, ki je bil(-a) pripoznan(-a) neposredno preko drugega vseobsegajočega donosa, takoj prenese v izkaz poslovnega izida.

6.5.6 Poštena vrednost

Po pošteni vrednosti se izkazujejo finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti skozi poslovni izid ob začetnem pripoznanju in za prodajo razpoložljiva finančna sredstva. Posojila, depoziti in finančne terjatve ter finančna sredstva v posesti do zapadlosti v plačilo so izkazani po odplačni vrednosti po metodi diskontiranja vrednosti prihodnjih denarnih tokov z uporabo efektivnih obrestnih mer, zmanjšani za oslabitve.

Poštena vrednost je dokazana, če jo je mogoče zanesljivo izmeriti. Odvisna je od razpoložljivosti tržnih podatkov, na osnovi katerih družba lahko ocenjuje pošteno vrednost. Za kotirajoča finančna sredstva (lastniške in dolžniške vrednostne papirje), za katera obstaja cena na delujočem trgu vrednostnih papirjev, se poštena vrednost ugotavlja kot zmnožek enot finančnega sredstva in kotirajoče tržne cene oziroma zaključnega tečaja na dan bilance stanja. Ustrezen zaključni tečaj Skupina izbere glede na vrsto finančne naložbe in glede na organizirani trg vrednostnih papirjev, na katerem kotira finančna naložba.

Skupina pri oceni poštene vrednosti lastniških vrednostnih papirjev sproti presoja kriterij aktivnosti trga, pri čemer zaključni tečaj zadnjega dne, ko se je z vrednostnim papirjem trgovalo, ne sme biti starejši od enega meseca in uporabljeni tečaj mora temeljiti na ustrezni likvidnosti oziroma mora promet na dan tečaja (redni posli, brez svežnjev) znašati vsaj 20 % vrednosti celotne pozicije vrednostnega papirja (tržna vrednost zadnjega vrednotenja) ali v absolutnem znesku najmanj 50.000 evrov. Kot kriterij se upošteva manjša izmed vrednosti.

Skupina pri oceni poštene vrednosti dolžniških vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, za vrednotenje na dan bilance stanja določi tečaj na podlagi zaključnega tečaja, objavljenega na borzi, na dan bilance stanja. Če podatka o zaključnem tečaju na dan bilance stanja za posamezni dolžniški vrednostni papir ni, se uporabi zaključni tečaj zadnjega dne, ko se je z dolžniškim vrednostnim papirjem trgovalo, ki pa ne sme biti starejši od enega meseca. Uporabljeni zaključni tečaj mora temeljiti na ustrezni likvidnosti, pri čemer mora skupni obseg sklenjenih poslov na ta dan znašati najmanj 500.000 evrov. Če objavljeni tečaji na delujočem trgu ne ustrezajo kriteriju aktivnosti, se izračuna poštena vrednost na podlagi ponudbenega (BID) tečaja, objavljenega na dan bilance stanja v sistemu Bloomberg iz vira BVAL (Bloomberg Valuation Service) ali na podlagi internega modela za izračun poštene vrednosti dolžniškega vrednostnega papirja. Poštena vrednost se z internimi modeli ugotavlja mesečno, in sicer za podjetniške dolžniške vrednostne papirje na podlagi internega modela za izračun poštene vrednosti podjetniškega dolžniškega vrednostnega papirja ter za državne dolžniške vrednostne papirje na podlagi internega modela za izračun poštene vrednosti državnega dolžniškega vrednostnega papirja.

Metode ocenjevanja in pomembnejše parametre za posamezna finančna sredstva predstavljamo v tabeli v nadaljevanju, kjer se uporaba različnih vrst metod klasificira tudi glede na hierarhijo poštene vrednosti.

Razvrščanje v hierarhijo poštene vrednosti

Za povečanje skladnosti in primerljivosti merjenja poštene vrednosti in povezanih razkritij se finančna sredstva razvrščajo v tri ravni (nivoje) hierarhije poštene vrednosti. Razvrščanje v posamezni nivo temelji na vložkih v tehnike ocenjevanja vrednosti, ki se uporabljajo za merjenje poštene vrednosti. V hierarhiji poštene vrednosti imajo največjo prednost neprilagojene, kotirane cene na delujočih trgih za enaka sredstva ali obveznosti (vložki Nivo 1), najmanjšo prednost pa neopazovani vložki (vložki Nivo 3).

Skupina pri razvrščanju v hierarhijo sledi naslednjim vložkom v tehnike ocenjevana vrednosti:

Nivo 1: določajo vložki, ki predstavljajo kotirane cene (neprilagojene) na delujočih trgih za enaka sredstva ali obveznosti, do katerih lahko podjetje dostopa na datum merjenja. Le te zagotavljajo najzanesljivejši dokaz poštene vrednosti, pri čemer se morajo za merjenje poštene vrednosti uporabljati brez prilagoditve.
Nivo 2: določajo vložki, ki niso kotirane cene, vključene v Nivo 1, in jih je mogoče neposredno ali posredno opazovati za sredstvo ali obveznost. Če ima sredstvo ali obveznost določeno (pogodbeno) trajanje, mora biti vložek mogoče opazovati v celotnem trajanju sredstva ali obveznosti. Med vložke Nivoja 2 spadajo: kotirane cene za podobna sredstva ali obveznosti na delujočih trgih, kotirane cene za enaka ali podobna sredstva ali obveznosti na nedelujočih trgih, vložki, ki niso kotirane cene, ki jih je mogoče opazovati za sredstvo ali za obveznosti ter vložki, potrjeni na trgu.
Nivo 3: določajo neopazovani vložki, ki vključujejo majhno tržno komponento, če sploh obstaja, za sredstvo ali obveznost na datum merjenja. Cilj merjenja poštene vrednosti ostane enak, tj. izhodna cena na datum merjenja z vidika udeleženca na trgu, ki ima v lasti sredstvo ali dolguje obveznost. Zato morajo neopazovani vložki izražati predpostavke, ki bi jih udeleženci na trgu uporabili pri določanju cene sredstva ali obveznosti, vključno s predpostavkami o tveganjih.

Skupina finančna sredstva, za katere ni delujočega trga in katerih poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti, vrednoti po nabavni vrednosti in posebej presoja potrebo po oslabitvi. Ta finančna sredstva razvršča v nivo 3 hierarhije poštene vrednosti.

Prikaz tehnik ocenjevanja vrednosti in vložki za Nivo 2 in Nivo 3 razvrščanja v hierarhijo poštene vrednosti

Vrsta finančnih naložb	Metoda ocenjevanja	Pomembnejši parametri	Hierarhija poštene vrednosti
INTERNI/EKSTERNI OCENJEVALCI
Dolžniški vrednostni papirji Dolžniški vrednostni papirji-državni	Interni model izračunu zahtevane donosnosti,	tehtanega povprečja donosnosti dveh likvidnih državnih vrednostnih papirjev iste države, s krajšo in daljšo ročnostjo utež: število dni med datumom zapadlosti opazovanega vrednostnega papirja in datumom zapadlosti vrednostnega papirja, za katerega ugotavljamo pošteno vrednost	nivo 2
Dolžniški vrednostni papirji podjetij in finančnih Institucij	izračunu vsote zahtevane donosnosti za	državno obveznico primerljive ročnosti, kreditnega tveganja za tveganje panoge (CDS), ob upoštevanju primerljive ročnosti in stopnje investicijskega razreda, nelikvidnost.	nivo 2
	Interni model
Lastniški vrednostni papirji	metodi primerljivih podjetij uvrščenih na borzo	tržni kazalniki: P/E, P/B, P/S, P/EBITDA, F/FCF, ki temeljijo na borznih kotacijah oz. cenah primerljivih podjetij in izbranih finančnih kategorij ocenjevanega podjetja.	nivo 3
Naložbene nepremičnine	Pooblaščeni zunanji cenilci metoda tržnih primerjav na donosu zasnovan način	analiza dejanskih tržnih transakcij z nepremičninami sedanja vrednost bodočih pričakovanih donosov stopnja kapitalizacije (donos in vračilo ) diskontna stopnja dodatek za pomanjkanje tržljivosti (nelikvidnost)	nivo 3
	Pooblaščeni zunanji cenilci
Kapitalske naložbe v pridružene družbe	metoda čiste vrednosti sredstev diskontiranje denarnih tokov	sprememba cen nepremičnin g (stopnja rasti obdobja konstantne rasti) neto marža (obdobje konstantne rasti) rediskontna stopnja diskont za pomanjkanje tržljivosti	nivo 3
ZUNANJI OCENJEVALCI (organizator trga)
Dolžniški vrednostni papirji-sestavljeni	stohastični model, mrežni model HW1f in HW2f	krivulja EUR SWAP obrestnih mer, kreditni pribitki izdajatelja, kreditni pribitki primerljivih izdajateljev, volatilnost obrestnih mer, korelacijska matrika, volatilnost delniškega indeksa	nivo 2
Lastniški vrednostni papirji-sestavljeni	stohastični model	krivulja EUR SWAP obrestnih mer, kreditni pribitki izdajatelja, kreditni pribitki primerljivih izdajateljev, volatilnost delniškega indeksa	nivo 2
BLOOMBERG BVAL
Dolžniški vrednostni papirji
Dolžniški vrednostni papirji -državni	diskontiranje denarnih tokov	krivulja EUR SWAP obrestnih mer, kreditni pribitki izdajatelja, kreditni pribitki primerljivih izdajateljev, sklenjeni posli, dejanske kotacije, indikativne kotacije, ocena tečaja BVAL 6-10 krivulja EUR SWAP obrestnih mer, kreditni pribitki	nivo 2
		izdajatelja, kreditni pribitki primerljivih izdajateljev, indikativne kotacije, ocena tečaja BVAL 1-5	nivo 3
Dolžniški vrednostni papirji podjetij in finančnih Institucij	diskontiranje denarnih tokov	krivulja EUR SWAP obrestnih mer, kreditni pribitki izdajatelja, kreditni pribitki primerljivih izdajateljev, sklenjeni posli, dejanske kotacije, indikativne kotacije, ocena tečaja BVAL 6-10	nivo 2
		krivulja EUR SWAP obrestnih mer, kreditni pribitki izdajatelja, kreditni pribitki primerljivih izdajateljev, indikativne kotacije, ocena tečaja BVAL 1-5	nivo 3

6.5.7 Slabitev finančnih sredstev

a) Sredstva, vrednotena po odplačni vrednosti

Skupina na dan bilance stanja oceni, ali obstaja kak nepristranski dokaz o morebitni oslabljenosti finančnih sredstev ali skupine finančnih sredstev. Izgube zaradi oslabitve se pripoznajo in sredstva prevrednotijo, če obstajajo objektivni dokazi o oslabitvi zaradi dogodka(-ov) po začetnem pripoznavanju finančnih sredstev, ki vpliva(-jo) na ocenjene prihodnje denarne tokove finančnega sredstva ali skupin finančnih sredstev. Nepristranski dokazi, da je finančno sredstvo ali skupina finančnih sredstev precenjena, vključujejo opazovane podatke o poslovanju zunanjih družb in se nanašajo na naslednje dogodke:

pomembne finančne težave izdajatelja ali dolžnika,
prekinitev pogodbe, kot je neizpolnitev ali odložitev izpolnitve obveznosti plačila obresti ali glavnice,
jamstva Skupine dolžniku zaradi ekonomskih ali pravnih razlogov glede sposobnosti dolžnika, dopustitev, ki sicer upniku ne bi bila dodeljena,
ko postane verjetno, da bo šel dolžnik v stečaj oziroma se bo drugače finančno reorganiziral,
ustavljeno trgovanje z vrednostnimi papirji izdajateljev s finančnimi težavami,
ko podatki kažejo, da obstajajo merljivi dokazi o zmanjšanju prihodnjih denarnih tokov skupine finančnih sredstev glede na denarne tokove ob začetnem pripoznavanju teh sredstev, čeprav zmanjšanja še ni mogoče povezati s posameznim finančnim sredstvom Skupine, vključujoč:
neugodne spremembe v plačilnih sposobnostih dolžnikov Skupine ali
nacionalne ali lokalne ekonomske pogoje, ki vplivajo na nesolventnost Skupine.

Če obstaja objektivni dokaz, da je pri posojilih in terjatvah ali finančnih sredstvih v posesti do zapadlosti v plačilo, izkazanih po odplačni vrednosti, nastala izguba zaradi oslabitve, se njen znesek izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov sredstva (izključujoč prihodnje kreditne izgube, ki se še niso zgodile), diskontiranih po prvotni efektivni obrestni meri finančnega sredstva. Knjigovodsko vrednost sredstva je treba zmanjšati s preračunom na kontu popravka vrednosti, izguba zaradi oslabitve pa se pripozna v poslovnem izidu kot prevrednotovalni finančni odhodek. Če ima dolg ali finančni instrument, ki je v lasti do dospelosti, spremenljivo obrestno mero, se za diskontiranje denarnih tokov in ugotavljanje morebitnih izgub iz oslabitve uporablja trenutno veljavna obrestna mera, določena v pogodbi. Skupina lahko izmeri morebitno potrebo po oslabitvi tudi tako, da kot pošteno vrednost uporabi tržno ceno na delujočem trgu.

Če je posojilo neizterljivo, se odpiše v breme odhodkov za oslabitve posojil. Posojila se štejejo kot neizterljiva takrat, ko so opravljeni vsi potrebni postopki izterjave in je bil znesek izgube določen. Naknadna poplačila odpisanih dolgov zmanjšujejo odhodke za oslabitev posojil v izkazu poslovnega izida.

Če se v poznejših obdobjih znesek odhodkov zaradi oslabitve dolžniških vrednostnih papirjev zmanjša in je možno zmanjšanje objektivno povezati z dogodkom, ki je nastal po pripoznavanju oslabitve (tak dogodek je lahko na primer izboljšanje kreditne ocene dolžnika), se prvotno pripoznane izgube zaradi oslabitve zmanjšajo s prilagoditvijo posamezne postavke s pripoznanjem prihodkov v izkazu poslovnega izida.

(b) Sredstva, razpoložljiva za prodajo

V Skupini se za finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, opravijo slabitve, kadar poslovodstvo ugotovi, da je prišlo do pomembnega ali dlje trajajočega zmanjšanja poštene vrednosti sredstev pod njihovo nabavno vrednostjo. Določitev, kaj je pomembno ali dolgotrajnejše, zahteva presojo. Pri tej presoji Skupina preverja med drugim naslednje: normalno volatilnost tečaja delnice in trajanje padanja tečajev, finančno stanje izdajatelja, uspešnost panoge in sektorja, spremembe v tehnologiji in denarnih tokovih iz dejavnosti in financiranja ter spremembe delujočega trga za takšno finančno sredstvo zaradi morebitnih finančnih težav izdajatelja.

Pri presoji dolgotrajnejšega zmanjšanja poštene vrednosti za lastniške vrednostne papirje pod njihovo nabavno vrednostjo se upošteva obdobje največ 12 mesecev od dneva, ko se je kapitalskim instrumentom poštena vrednost prvič zmanjšala pod nabavno vrednost in je ostala nižja za celotno obdobje 12 mesecev, medtem ko pri presoji pomembnega zmanjšanja poštene vrednosti poslovodstvo upošteva najmanj 30-odstotno znižanje poštene vrednosti glede na nabavno vrednost. Oslabitev dolžniških vrednostnih papirjev se izvede, v kolikor se pojavijo finančne težave izdajatelja, če pride do kršenja pogodbe in neizpolnitve obveznosti plačila, reprogramiranja dolga ali se pojavi verjetnost stečaja.

Če taki znaki oslabitve obstajajo, se kumulativna izguba kot razlika med nabavno in trenutno pošteno vrednostjo, zmanjšano za že pripoznane izgube zaradi oslabitve v izkazu poslovnega izida, prenese iz kapitala v izkaz poslovnega izida. Če se v poznejših obdobjih poštena vrednost dolžniškega instrumenta, razvrščenega med sredstva, razpoložljiva za prodajo, poveča, povečanje pa se lahko neposredno poveže z dogodkom, ki je nastal po pripoznavanju oslabitve v dobičku ali izgubi, se odhodki zaradi oslabitve odpravijo z izkazom poslovnega izida.

Če za finančni instrument ni delujočega trga, se ugotovi nadomestljiva vrednost z uporabo metode vrednotenja. Metode vrednotenja obsegajo uporabo zadnjega posla med obveščenima in voljnima strankama, če so na voljo, primerjavo s trenutno pošteno vrednostjo drugega instrumenta, ki ima podobne bistvene značilnosti, proučitev diskontiranih denarnih tokov in modele za določanje cen opcij. Če obstaja metoda vrednotenja, ki jo udeleženci na trgu običajno uporabljajo za določanje cene instrumenta in je dokazala zanesljivost pri oceni cen, dobljenih pri dejanskih tržnih poslih, se uporabi ta metoda.

Pri metodi diskontiranega denarnega toka se uporabijo s strani poslovodstva ocenjeni bodoči denarni tokovi in diskontne stopnje, ki odražajo obrestne mere za primerljive instrumente. Če poštene vrednosti ni mogoče izmeriti, se finančni instrumenti vrednotijo po nabavni vrednosti (plačani ali prejeti znesek), povečani za vse stroške, ki so nastali zaradi te transakcije.

6.5.8 Slabitve nefinančnih sredstev

Neopredmetena sredstva, ki se ne amortizirajo, se letno preverjajo zaradi morebitne slabitve. Neopredmetena sredstva, ki se amortizirajo, se preverjajo zaradi morebitne slabitve, kadar koli pride do sprememb, iz katerih izhaja, da knjigovodska vrednost teh sredstev ne bi bila v celoti povrnjena. Znesek slabitve se pripozna v višini, ki predstavlja razliko med knjigovodsko in nadomestljivo vrednostjo. Nadomestljiva vrednost se ugotovi za posamezno sredstvo, razen če sredstvo ustvarja denarne pritoke, v glavnem neodvisne od tistih, ki jih ustvarjajo druga sredstva ali skupine sredstev. V takem primeru se nadomestljiva vrednost ugotovi za enoto, ki ustvarja denar, to je najmanjšo določljivo skupino sredstev, ki ustvarja finančne pritoke, v glavnem neodvisne od finančnih pritokov iz drugih sredstev ali skupin sredstev. Kriterij za določitev enot, ki ustvarjajo denar, so posamezni področni odseki poslovanja v Skupini. Nadomestljiva vrednost sredstva ali enote, ki ustvarja denar, je večja izmed dveh postavk – njegove poštene vrednosti, zmanjšane za stroške prodaje, ali njegove vrednosti pri uporabi.

6.6 Sredstva zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje

Skupina ločeno prikazuje naložbe zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje in so vrednotene po pošteni vrednosti ter so kot finančna sredstva skupine uvrščene v finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti skozi poslovni izid ob začetnem pripoznanju. V sklop finančnih sredstev po pošteni vrednosti preko poslovnega izida Skupina vključuje tudi polična posojila iz naslova zavarovanj z naložbenim tveganjem, ki predstavljajo finančne instrumente, ki se vodijo kot enote premoženja in vrednotijo z vrednostjo enot premoženja skladov na policah, v povezavi s katerimi so bila dana.

Vrednost enot finančnih instrumentov, ki predstavljajo naložbe sklada z naložbenim tveganjem, se na dan bilance stanja izračuna tako, da se število enot posameznega finančnega instrumenta pomnoži s ceno, doseženo na delujočem trgu na ta dan. Pri zavarovanjih, kjer zavarovanec prevzema naložbeno tveganje, Skupina mesečno prevrednoti finančne naložbe.

6.7 Znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij prenesen na pozavarovalnice in sozavarovanje

Pozavarovalna sredstva so upravičenja, ki pripadajo družbam v Skupini na podlagi pozavarovalnih pogodb in se pripoznajo kot pozavarovalna sredstva. Ta sredstva so sestavljena iz kratkoročnih pozavarovalnih obračunov in tudi nekratkoročnih terjatev, ki so odvisne od pričakovanih škod in upravičenj, ki izhajajo iz povezanih pozavarovalnih pogodb.

Zneski omenjenih pozavarovalnih sredstev so določeni na podlagi vrednosti ocenjenih škod oziroma škodnih rezervacij za pozavarovane škode v skladu s pozavarovalnimi pogodbami, ob upoštevanju deležev v prenosnih premijah.

Pripoznanje pozavarovalnih sredstev se odpravi, ko prenehajo veljati pravice iz pozavarovalne pogodbe oziroma se te prenesejo na tretjo osebo.

6.8 Sredstva iz finančnih pogodb

Skupina vodi sredstva iz finančnih pogodb v izkazih ločeno, ker z donosi, ki izhajajo iz njih, pokriva bodoče obveznosti iz finančnih pogodb in izgube zaradi finančnih tveganj, ne pa tudi izgube zaradi tveganj iz zavarovalnih poslov. Finančne naložbe sredstev iz finančnih pogodb Skupina pripoznava in vrednoti na enak način kot ostale finančne naložbe (poglavje 6.5).

6.9 Terjatve

Med Terjatvami Skupina izkazuje naslednje vrste terjatev:

Terjatve iz neposrednih zavarovalnih poslov,
Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja,
Terjatve za odmerjeni davek,
Druge terjatve.

Pripoznavanje terjatev

Skupina pripozna Terjatve iz zavarovalnih poslov na podlagi izstavljene zavarovalne police oziroma, ko se zavarovancem zaračunajo zavarovalne premije. Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanj se pripoznajo na podlagi računa ali druge verodostojne listine (npr. pozavarovalnega obračuna). Ob začetnem pripoznavanju se te terjatve izkažejo po izvirni vrednosti, kasneje pa se terjatve vodijo po odplačni vrednosti, zmanjšani za oslabitve zaradi oblikovanja popravkov vrednosti terjatev. Druge terjatve se začetno pripoznajo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin in zajemajo: Druge kratkoročne terjatve iz zavarovalnih poslov, Terjatve za regrese in Ostale terjatve, ki zajemajo dolgoročne in kratkoročne poslovne terjatve.

Skupina vzpostavi Regresno terjatev do zavarovalca oziroma dolžnika v višini plačane škode v skladu z določili zavarovalne pogodbe, ob obračunu odškodnine oziroma zavarovalnine, za katero je pridobila ustrezne pravne podlage ali prvo plačilo. Če vrednost izplačila škode s strani Skupine v posameznem primeru presega 30.000 evrov, se pripoznava vzpostavitev regresne terjatve do zavarovalca oziroma dolžnika v bilančni evidenci obvezno opravi največ v višini ocenjene vrednosti poplačila. Regresna terjatev se v tem primeru ocenjuje individualno in z upoštevanjem individualnega oblikovanja popravkov regresnih terjatev. Pri vzpostavljanju regresnih terjatev za avtomobilska zavarovanja ima Skupina na podlagi 7. čl. ZOZP in 3. čl. Splošnih pogojev pravico uveljavljati povračilo izplačil skupaj z zamudnimi obrestmi in stroški največ v znesku 12.000 evrov, razen v primeru, ko je škoda povzročena namenoma in Skupina uveljavlja povračilo v celoti.

Preden postane regresna terjatev uveljavljena, se vodi izvenbilančno kot neuveljavljena regresna terjatev in se zanjo ne oblikuje popravkov terjatev. Izjema so le regresne terjatve kreditnih zavarovanj, ki takoj ob nastanku postanejo uveljavljene regresne terjatve. Uveljavljeni regresni zahtevki se pripoznajo kot zmanjšanje odhodkov za škode. Regresne terjatve, pri katerih je pridobljena ustrezna pravna podlaga, zavarovalnica evidentira kot uveljavljene regresne terjatve.

Slabitve terjatev

Skupina v vsakem obračunskem obdobju (najmanj vsako četrtletje) preverja ustreznost ocen poštene udenarljive vrednosti terjatev oziroma izdela oceno iztržljive vrednosti na osnovi dejansko realiziranih denarnih tokov v zadnjem predhodno opazovanem časovnem obdobju za posamezno vrsto terjatev. Kjer ni pričakovati, da bodo vse terjatve v celoti poravnane, ima Skupina vzpostavljene pokazatelje slabitve (neplačljivosti) terjatev, ki sprožijo izračunavanje slabitev v breme tekočega finančnega rezultata Skupine.

Skupina na podlagi ocenjene poštene, to je udenarljive (unovčljive) vrednosti terjatev oblikuje ustrezne popravke terjatev za posamično terjatev ali skupino podobnih terjatev.

Skupina oceni pošteno, to je udenarljivo (unovčljivo) vrednost terjatve in oblikuje ustrezno slabitev terjatve posamično, če skupna knjigovodska vrednost vseh zapadlih terjatev za premije do določenega zavarovalca oziroma zavarovanca na dan vrednotenja znaša 50.000 evrov ali več.

Posamično oblikovanje popravka vrednosti terjatev Skupina lahko izvede tudi za katero koli terjatev, ki bi jo sicer prevrednotila v okviru skupinskega oblikovanja popravka vrednosti.

Terjatve, za katere Skupina plačilne sposobnosti ne ocenjuje posamično, razvršča v skupine s podobnimi značilnostmi kreditnega tveganja. Te skupine so razdeljene na terjatve do pravnih ali fizičnih oseb, pri čemer se pri terjatvah do fizičnih oseb skupine razlikujejo glede na način plačila.

Za vsako od skupin določi popravek vrednosti za posamezno terjatev glede na zapadlost (starost) ter dejansko (ne)realizirani odstotek plačil v preteklem obdobju za določeno skupino.

Pri terjatvah do zavarovalcev v zavarovalni skupini življenjskih zavarovanj Skupina upošteva določila Obligacijskega zakonika in splošne pogoje teh zavarovanj. Kadar zavarovanec pri plačilu pogodbeno določenih obrokov zavarovanja zaostaja za tri obroke, se zazna potreba po njihovi odpravi. Te terjatve se stornirajo v celoti (100-odstotno), saj je verjetnost prenehanja plačevanja ali kapitalizacije takega zavarovanja zelo verjetna. Skladno s tem se odpravijo popravki vrednosti terjatev.

Za terjatve kritnega sklada življenjskih zavarovanj z naložbenim tveganjem se slabitev ne izvaja, ker se prihodki pripoznajo po načelu plačane premije.

Pri regresnih terjatvah se popravki vrednosti oblikujejo skupinsko, pri čemer se skupinska oslabitev opravi ločeno za zavarovane (hipotekarne) in nezavarovane terjatve. Popravek se opravi v odstotku od dejansko neopravljenih poplačil v predhodnem poslovnem obdobju. Za vse regresne terjatve, katerih vrednost presega 10.000 evrov, se zaradi povečanega tveganja neplačila oblikuje popravek vrednosti individualno. Odstotek popravkov vrednosti posamične regresne terjatve se določi na novo po preteku posameznega poslovnega leta le, če se bistveno spremeni povprečna stopnja njihove izterljivosti. Obračunane, toda neplačane obresti iz regresnih poslov, izkazane na kontih terjatev, se oslabijo v odstotku oslabitve regresne terjatve. Terjatve iz stroškov regresnega postopka, ki niso plačane v 30 dneh po zapadlosti, se oslabijo v odstotku oslabitve regresne terjatve. Terjatve iz odkupov terjatev se za presojo in izvedbo oslabitev obravnavajo kot regresne terjatve.

6.10 Druga sredstva

Med druga sredstva Skupina uvršča zaloge, razmejene stroške pridobivanja zavarovanj (DAC) in aktivne časovne razmejitve (AČR).

Zaloge

Zaloge se v poslovnih knjigah izkazujejo po nabavni ali iztržljivi vrednosti, odvisno od tega, katera je nižja. Med stroške se prenašajo po metodi povprečnih drsečih cen. Čista iztržljiva vrednost je ocenjena prodajna cena, zmanjšana za ocenjene stroške dokončanja in ocenjene stroške v zvezi s prodajo.

Skupina v Bilanci stanja vodi zaloge v postavki Druga sredstva. Ker je največja postavka med Zalogami stavbno zemljišče, se za vrednost zaloge enkrat letno ugotavlja poštena vrednost po metodah za vrednotenje stavbnih zemljišč. Najpogostejši načini ocenjevanja vrednosti stavbnih zemljišč so: način tržnih primerjav zemljišč, metoda abstrakcije oziroma alokacijska tehnika vrednotenja stavbnih zemljišč, metoda razvoja zemljišča in metoda reziduala stavbnega zemljišča.

Metoda reziduala stavbnega zemljišča temelji na načelu presežne produktivnosti. Po tej metodi se vrednost zemljišča določa z merjenjem vsote dohodka, ki ostane po zmanjšanju prodajne cene za vsoto dohodka, ki naj bi pripadal izboljšavi. To je ena od različic dohodkovnega pristopa ocene vrednosti nepremičnin.

Če je knjigovodska vrednost zaloge nižja od izračunane vrednosti, neposredno povezani stroški povečujejo vrednost zaloge. Če Skupina oceni, da je knjigovodska vrednost višja od iztržljive vrednosti, se stroški financiranja prenehajo pripisovati v zalogo.

Razmejeni stroški pridobivanja zavarovanj (DAC)

Skupina pripoznava prenosne premije v celoti, in sicer v zneskih, kot izhajajo iz ročnosti obračunanih zneskov po zavarovalnih pogodbah po stanju na dan izdelave konsolidirane bilance stanja. Pripadajoči del že realiziranih stroškov pridobivanja zavarovanj v zvezi z obračunanimi zneski za naslednja obračunska obdobja po datumu bilance stanja, ki bi sicer zmanjševal obveznosti iz prenosnih premij, se v celoti pripozna kot posebna postavka razmejenih odhodkov v aktivi konsolidirane bilance stanja. Razmejeni stroški pridobivanja zavarovanj se v zavarovalnici izkazujejo na podlagi izračuna deleža kosmatih stroškov sklepalne provizije v kosmati zavarovalni premiji in kosmati prenosni zavarovalni premiji za vsako posamezno zavarovalno vrsto.

6.11 Denar in denarni ustrezniki

Kot denar in denarni ustrezniki se izkazujejo gotovina, knjižni denar, depoziti pri bankah na odpoklic in depoziti z ročnostjo vezave do 3 mesecev.

6.12 Pobotanje sredstev in obveznosti

Sredstva in obveznosti se v konsolidirani bilanci stanja pobotajo, če za to obstaja pravna osnova po neto načelu, in sicer hkrati na strani sredstev in obveznosti.

6.13 Kapital

Članice Skupine KD pripoznavajo in evidentirajo spremembe v kapitalu v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1).

Kapital Skupine sestavljajo:

osnovni (vpisani) kapital,
kapitalske rezerve,
rezerve iz dobička,
lastne delnice,
prevedbene razlike,
rezerve, nastale zaradi prevrednotenja po pošteni vrednosti,
zadržani dobički.

Osnovni (vpisani) kapital

Osnovni kapital je opredeljen z zneski, ki so jih vložili lastniki, in z zneski, ki so se pojavili pri poslovanju in pripadajo lastnikom. Osnovni kapital predstavlja nominalno vrednost vplačanih navadnih kosovnih delnic v evrih.

Matična družba ima izdane navadne imenske delnice. Stroški in nadomestila, ki jih je mogoče neposredno pripisati izdaji novih delnic oziroma opcij oziroma pridobitvi podjetja, se izkažejo kot zmanjšanje kapitala. Izkazujejo se neto, zmanjšani za davke.

Kapitalske rezerve

Med kapitalskimi rezervami se izkazujeta vplačani presežek kapitala in znesek na podlagi odprave splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala. Kapitalske rezerve se smejo uporabiti v skladu z določili ZGD-ja, ki natančno opredeljuje pogoje uporabe kapitalskih rezerv za kritje čiste izgube poslovnega leta, prenesene čiste izgube oziroma povečanje osnovnega kapitala iz sredstev Skupine.

Rezerve iz dobička

Med rezervami iz dobička Skupina izkazuje zakonske rezerve in pa rezerve za lastne deleže.

Nadrejena družba oblikuje rezerve za lastne delnice, ki jih je bodisi odkupila sama, ali jih imajo v lasti njene odvisne družbe.

Lastne delnice

Lastne delnice Družbe ali odvisnih družb, vključno s stroški, ki se nanašajo neposredno na njihovo pridobitev, zmanjšujejo kapital Skupine. Ob odtujitvi lastnih delnic se vsi dobički ali izgube poračunajo neposredno v kapitalu. Nadrejena družba oblikuje rezerve za lastne delnice, ki jih je bodisi odkupila sama, ali jih imajo v lasti njene odvisne družbe.

Rezerve, nastale zaradi prevrednotenja po pošteni vrednosti

Rezerve, nastale zaradi prevrednotenja po pošteni vrednosti, se pripoznajo na podlagi opravljenega prevrednotenja sredstev, izvedenega med letom v določenem obračunskem obdobju. Skupina v okviru rezerv, nastalih zaradi prevrednotenja, izkazuje spremembe, nastale pri vrednotenju finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo po pošteni vrednosti.

Dividende na navadne delnice se pripoznajo kot obveznost z dnem, ko njihovo izplačilo potrdi skupščina lastnikov družbe. Predlog uprave o delitvi dividend za poslovno leto, za katero so predstavljeni konsolidirani računovodski izkazi, je pojasnjen v nadaljevanju (Pojasnilo 10.30).

6.14 Podrejene obveznosti

Med podrejenimi obveznostmi Skupina izkazuje obveznosti iz naslova izdaje podrejene obveznice. Podrejene obveznice so dolžniški vrednostni papirji, pri katerih je imetnik v primeru postopka zaradi insolventnosti ali kapitalske neustreznosti izdajatelja upravičen do izplačila, vsebovanega v tem vrednostnem papirju, šele po poplačilu vseh obveznosti izdajatelja do nepodrejenih upnikov oziroma upnic. Podrejeni dolg je v računovodskih izkazih merjen po odplačni vrednosti.

6.15 Zavarovalno-tehnične rezervacije

Skupina mora v zvezi z vsemi zavarovalnimi posli, ki jih opravlja, oblikovati ustrezne zavarovalno-tehnične rezervacije. Namenjene so kritju bodočih obveznosti iz zavarovanj in morebitnih izgub zaradi tveganj, ki izhajajo iz zavarovalnih pogodb. Zavarovalno-tehnične rezervacije so oblikovane v skladu z zakonom ZZavar, Sklepom o podrobnejših pravilih in minimalnih standardih za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij in Pravilnikom o oblikovanju zavarovalno-tehničnih rezervacij.

Skupina prikazuje kot obveznosti kosmate zavarovalno-tehnične rezervacije in zavarovalno-tehnične rezervacije prejetega sozavarovanja. Del obveznosti, ki je oddan v pozavarovanje in sozavarovanje, se izkazuje med sredstvi Skupine.

Prenosne premije

Prenosne premije se oblikujejo v višini tistega dela obračunane premije, ki se nanaša na zavarovalno kritje za zavarovalno obdobje po zaključku obračunskega obdobja, za katerego se izračunava rezervacija.

Prenosne premije se izračunavajo po vsaki posamični pogodbi – polici, ki je na dan zaključka obračunskega obdobja imela veljavno kritje. Izračuna se tudi na policah, ki začnejo veljati po datumu prenosa, če so že imele obračunano premijo pred datumom prenosa. Pri razmejevanju obračunane premije se upoštevajo trije različni postopki glede na to, ali je zavarovalna vsota enakomerno porazdeljena med trajanjem police, je naraščajoča, ali je padajoča:

enakomerno porazdeljena zavarovalna vsota pri večini zavarovalnih vrst,
naraščajoča zavarovalna vsota pri gradbenih in montažnih zavarovanjih (v vrsti druga škodna zavarovanja),
padajoča zavarovalna vsota pri kreditnih zavarovanjih.

Matematične rezervacije

Življenjska zavarovanja

Matematične rezervacije se oblikujejo v višini sedanje vrednosti ocenjenih bodočih obveznosti zavarovalnice na podlagi sklenjenih zavarovanj, zmanjšane za sedanjo vrednost bodočih premij zavarovanca, ki izhajajo iz teh pogodb. Uporablja se prospektivna neto zillmerirana metoda. Pri tem višina zillmeriranja na posamezni pogodbi ne presega 3,5 % zavarovalne vsote. Obveznosti so za vsako pogodbo večje ali enake nič.

Pri mešanih življenjskih zavarovanjih in življenjskih zavarovanjih za primer smrti predstavljajo bodoče obveznosti izplačila dogovorjenih zavarovalnih vsot s pripisanimi presežki v primeru doživetja oziroma izplačila dogovorjenih zavarovalnih vsot s pripisanimi presežki v primeru smrti.

Matematične rezervacije rentnih pogodb za določen čas se izračunavajo na osnovi prospektivne neto zillmerirane metode. Oblikujejo se v višini sedanje vrednosti ocenjenih bodočih izplačil dogovorjenih rent (s pripisanimi presežki), vključno s stroški izplačevanja rente, zmanjšane za sedanjo vrednost bodočih premij, ki bodo vplačane na podlagi teh pogodb.

Matematične rezervacije za pokojninska zavarovanja omejenega sklada kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja po PN-A01 se izračunajo kot produkt vrednosti kritne enote in števila kritnih enot na dan obračuna. Izračun je narejen za vsako polico posebej. S tem je pokrita zajamčena obveznost do zavarovancev. Poleg tega oblikuje Skupina še dodatno rezervacijo za donose, višje od zajamčenega donosa (za pripis rednega in končnega bonusa). Med matematičnimi rezervacijami se izkazuje tudi presežek iz prevrednotenja finančnih sredstev kritnega sklada dodatnih pokojninskih zavarovanj, ki so razporejena v skupino razpoložljiva za prodajo. Rezervacije, ki izhajajo iz zajamčenih premijskih faktorjev za izračun dodatne starostne pokojnine, se oblikujejo v višini sedanje vrednosti bodočih upravičenj, za katere se bodo zavarovanci lahko odločili ob uveljavitvi pravice do prejemanja dodatne starostne pokojnine. Te rezervacije se vodijo v okviru matematične rezervacije na kritnem skladu življenjskih zavarovanj.

Pri rentnih zavarovanjih (doživljenjska renta, doživljenjska renta z zajamčenimi izplačili do 78. leta starosti zavarovanca oziroma zajamčenimi izplačili za dobo 10 let) predstavljajo bodoče obveznosti zavarovalnice izplačila dogovorjenih rent, vključno s pripisanimi presežki ter stroški izplačevanja rent.

Bodoče obveznosti zavarovanca predstavljajo bodoče premije, dogovorjene po pogodbi .

Skupina enkrat letno (ob koncu leta) določi znesek presežka, ki ga nameni zavarovancem (DPF-del). Za znesek presežka, ki je namenjen zavarovancem, se povečajo matematične rezervacije.

Pripisani presežek za posamezno polico se pri mešanih življenjskih zavarovanjih upošteva kot enkratna premija za preostalo obdobje zavarovalne dobe in se preračuna v dodatno zavarovalno vsoto (dodatno rento pri rentnih zavarovanjih), ki je zajamčena. Dodatna zavarovalna vsota se izplača v primeru smrti ali doživetja. Pri nekaterih zavarovalnih produktih je možno tudi sprotno izplačilo pripisanega presežka. Pri nekaterih zavarovalnih produktih se presežek pripiše na polico kot dodatno premoženje na računu zavarovanca.

Življenjska zavarovanja, pri katerih zavarovanec prevzema naložbeno tveganje

Matematična rezervacija za življenjska zavarovanja, pri katerih zavarovanec prevzema naložbeno tveganje, predstavlja vrednost premoženja na polici zavarovanca. Izračunana je kot seštevek enot posameznega sklada, pomnožen z vrednostjo enote premoženja. Skupna rezervacija je povečana še za vplačane premije, ki še niso bile konvertirane v enote premoženja (gre za časovni zamik od plačila premije in naročila nakupa do vknjižbe kupljenih enot sklada na zavarovančev osebni račun). Glede na zavarovalni produkt so rezervacije povečane za morebitne izplačane predujme.

Matematične rezervacije zdravstvenih zavarovanj (dodatna in vzporedna zdravstvena zavarovanja)

Skupina oblikuje matematično rezervacijo pri dogoročnih produktih, za katere se uporabljajo podobne verjetnostne tabele in izračuni kot za življenjska zavarovanja. Matematične rezervacije se oblikujejo v višini sedanje vrednosti ocenjenih bodočih obveznosti zavarovalnice na podlagi sklenjenih zavarovanj, zmanjšane za sedanjo vrednost bodočih premij zavarovanca, ki izhajajo iz teh pogodb. Uporablja se prospektivna neto zillmerirana metoda. Obveznosti so za vsako pogodbo večje ali enake nič.

Matematične rezervacije premoženjskih zavarovanj

Skupina oblikuje matematično rezervacijo pri dogoročnih nezgodnih zavarovanjih, za katera se uporabljajo podobne verjetnostne tabele in izračuni kot za življenjska zavarovanja. Matematične rezervacije se oblikujejo v višini sedanje vrednosti ocenjenih bodočih obveznosti zavarovalnice na podlagi sklenjenih zavarovanj, zmanjšane za sedanjo vrednost bodočih premij zavarovanca, ki izhajajo iz teh pogodb. Obveznosti so za vsako pogodbo večje ali enake nič.

Škodne rezervacije

Škodne rezervacije se oblikujejo v višini ocenjenih obveznosti, ki jih je Skupina dolžna izplačati na podlagi zavarovalnih pogodb, pri katerih je zavarovalni primer nastopil do konca obračunskega obdobja, in sicer ne glede na to, ali je zavarovalni primer že prijavljen, vključno z vsemi ocenjenimi stroški, ki jih bo Skupina imela z reševanjem teh škodnih primerov.

Skupina ne uporablja metode diskontiranja škodne rezervacije, razen za škode iz odgovornosti zavarovanj, ki se izplačujejo v obliki rente.

Izračun škodne rezervacije je razdeljen na več delov, glede na značaj škodnega spisa:

za prijavljene in do konca obračunskega obdobja še nerešene škode se izvede posamični popis vseh takšnih škodnih spisov in oceni vrednost pričakovanih izplačil;
za škode, ki so nastale in do konca obračunskega obdobja niso bile prijavljene (v nadaljevanju IBNR-škode incurred but not reported), se na osnovi statističnega spremljanja takšnih škod v preteklosti oceni pričakovana vrednost izplačil;
izračun IBNR-škodne rezervacije se izvede na ravni zavarovalnih vrst z različnimi metodami: modificirana statistična metoda, trikotniška metoda (chain ladder method) pripoznanih škod ali obračunanih škod, posebna metoda za rente odgovornostnih zavarovanj. Pri izbiri metode se upošteva značilnost zavarovalne vrste glede na to, ali se zavarovalni primeri hitro ali dolgo rešujejo.

Statistična metoda temelji na spremljanju škodnih zahtevkov v preteklosti. Izračun IBNR-ja je narejen na ravni posamezne zavarovalne vrste kot produkt ocenjenega števila IBNR-škod in ocenjene vrednosti IBNR-škod. Ocenjeno število IBNR-škod se izračuna z množenjem števila prijavljenih škod v preteklem letu in povprečnega koeficienta pozneje prijavljenih škod glede na vse prijavljene škode v zadnjih treh letih. Ocenjena vrednost IBNR-škod pa se izračuna kot povprečna vrednost IBNR-škod v preteklem letu ali kot povprečna vrednost izplačanih škod v preteklem letu, če je bilo število škod relativno majhno.

Trikotniška metoda temelji na pripoznanih ali na obračunanih škodah z mesečnimi ali letnimi razvojnimi faktorji, odvisno od značilnosti škodnega dogajanja in postopkov reševanja škod. Škode se uredijo v trikotnik, kjer predstavljajo vrstice leto nastanka škode, stolpci pa število let zamika od leta nastanka škode do leta pripoznave ali obračuna škode. Predpostavlja se, da bo vzorec razvoja škod v prihodnosti podoben vzorcu iz preteklih let. Napovedovanje dokončnih škod temelji na izračunu povprečnih letnih razvojnih faktorjev, ki so prirejeni tako, da so njihove vrednosti padajoče.

Posebna metoda za rente odgovornostnih zavarovanj temelji na oceni števila in zneska naknadno prijavljenih rentnih škod kot tudi na oceni povečane obveznosti za že prijavljene rentne primere.

Škodna rezervacija je zmanjšana za oceno pričakovanih regresov.

V kosmati škodni rezervaciji je upoštevana tudi rezervacija za cenilne stroške in stroške reševanja škod.

Druge zavarovalno-tehnične rezervacije

Rezervacije za bonuse, popuste in storno

Skupina oblikuje rezervacije za bonuse v višini ocenjenega zneska pričakovanega bonusa pri tistih policah, kjer ima zavarovanec pravico do vračila bonusa. Obveznosti se izračunajo na osnovi pravila vračanja bonusa, ki je opredeljen v zavarovalni pogodbi.

Skupina oblikuje rezervacijo za storno v višini ocenjenih vračil zavarovalcu ob predčasni prekinitvi pogodbe, upoštevajoč tudi rezervirani znesek v prenosni premiji posamezne pogodbe.

Ostale zavarovalno-tehnične rezervacije

Med ostalimi zavarovalno-tehničnimi rezervacijami Skupina izkazuje rezervacije za neiztekle nevarnosti.

Rezervacije za neiztekle nevarnosti se oblikujejo za kritje škod in stroškov, povezanih z obstoječimi zavarovalnimi pogodbami, ki bodo nastali po obračunskem obdobju in niso kriti s prenosno premijo. Rezervacije se računajo na ravni zavarovalnih vrst. Kriterij oblikovanja je negativni škodni rezultat zavarovalne vrste v tekočem letu in presoja, da je negativnemu rezultatu zavarovalne vrste botrovala prenizko določena premija. Rezervacije za neiztekle nevarnosti se oblikujejo tudi v drugih posebnih primerih, kjer se zavarovalnica zaveda prevzetih obveznosti, za katere nima oblikovanih prenosnih premij.

6.16 Zavarovalno-tehnične rezervacije v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje

Rezervacije za kreditno tveganje in tveganje koncentracije se oblikujejo za produkte življenjskih zavarovanj, kjer zavarovanci prevzemajo naložbeno tveganje in je zavarovanje vezano na sestavljen vrednostni papir z zajamčenim izplačilom ob doživetju. Oblikujejo se za produkte, pri katerih Skupina nosi kreditno tveganje do izdajatelja vrednostnega papirja in tveganje koncentracije. Oblikovane so za tveganje razveze sestavljenega vrednostnega papirja oziroma nelikvidnosti izdajatelja tega papirja, na katerega je vezana garancija.

6.17 Druge rezervacije

Druge rezervacije se oblikujejo za sedanje obveze, ki izhajajo iz preteklih dogodkov, ki se bodo poravnale v obdobju, ki ni z gotovostjo določeno in katerih velikost je mogoče zanesljivo oceniti.

Med razmejitvami Skupina izkazuje vračunane stroške in razmejene prihodke, ki nastajajo na podlagi enakomernega obremenjevanja dejavnosti ali poslovnega izida pa tudi zalog s pričakovanimi stroški, ki pa se še niso pojavili. Stroški se vračunajo in vključijo v letne konsolidirane računovodske izkaze v ocenjenih zneskih; v medletnih konsolidiranih računovodskih izkazih se razporejajo v krajša obračunska obdobja na osnovi časovnega sodila.

Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade – drugi dolgoročni zaslužki zaposlencev

V Skupini so družbe v skladu z zakonodajo države, kolektivnimi pogodbami in internimi akti zavezane k plačilu jubilejnih nagrad zaposlencem ter odpravnin ob njihovi upokojitvi. Po slovenski zakonodaji se zaposlenci upokojijo po 40 letih delovne dobe, in če izpolnjujejo določene pogoje, so upravičeni do izplačil v enkratnem znesku. Zaposlenci so prav tako upravičeni do dodatnega izplačila za vsakih deset let delovne dobe v Skupini.

Skupina pripoznava celotne aktuarske dobičke in izgube v izkazu poslovnega izida ob nastanku. Bodoče obveznosti so izračunane na podlagi aktuarskega izračuna.

6.18 Obveznosti iz finančnih pogodb

Med obveznosti iz finančnih pogodb Skupina uvršča obveznosti skladov Pokojninsko varčevanje AS. Te se oblikujejo za prostovoljna dodatna pokojninska zavarovanja, sklenjena po pokojninskih načrtih Pokojninsko varčevanje AS – individualno in Pokojninsko varčevanje AS – kolektivno. Izračunajo se na podlagi zbrane čiste premije varčevalcev po vsakem varčevalnem računu in skladu, in sicer kot produkt števila enot premoženja v skladu in vrednosti enote premoženja sklada na obračunski dan. Čista premija zavarovancev(varčevalcev) je vplačana bruto premija, zmanjšana za vstopne stroške.

V zvezi z obveznostmi finančnih pogodb v kritnem skladu z zajamčenim donosom (Pokojninsko varčevanje AS zajamčeni od 60) se izračuna tudi zajamčena vrednost premoženja, ki je na obračunski dan enaka produktu števila zajamčenih enot premoženja in vrednosti zajamčene enote premoženja na obračunski dan. Zajamčena donosnost po sprejetem pokojninskem načrtu za sklad Pokojninsko varčevanje AS zajamčeni od 60 zagotavlja zajamčeno donosnost v višini 60 % povprečne letne obrestne mere na državne vrednostne papirje, upoštevajoč pravne podlage, ki jih za izračun minimalne zajamčene donosnosti predpisuje minister za finance RS in se preverja na obračunski dan.

Če je vrednost premoženja po posameznem varčevalnem računu nižja od zajamčene vrednosti premoženja, zavarovalnice oblikuje obveznosti (oz. rezervacije) zaradi nedoseganje zajamčene donosnost.

6.19 Finančne obveznosti

Skupina med obveznostmi iz financiranja izkazuje prejeta posojila in obveznosti iz naslova izdanih obveznic, ki so na začetku izkazana po pošteni vrednosti, brez vključenih stroškov odobritve. Po začetnem merjenju se izkazujejo po odplačni vrednosti, vsa razlika med prvotno pripoznano vrednostjo posojila in plačanim zneskom pa se pripozna v izkazu poslovnega izida v obdobju nastanka z uporabo metode efektivne obrestne mere.

Prejeta posojila se izkazujejo kot kratkoročna, razen če ima Skupina brezpogojno pravico poravnati obveznosti v dobi, daljši od 12 mesecev od dne izdelave bilance stanja.

Če Skupina odkupi svoj lastni dolg, se njegovo pripoznanje odpravi, razlika med knjigovodsko vrednostjo obveznosti in prejetim nadomestilom pa se vključi med finančne prihodke.

6.20 Obveznosti iz poslovanja

Obveznosti iz poslovanja se v začetku izkazujejo po izvirni vrednosti, ki izhajajo iz ustreznih listin. Kasneje se povečujejo v skladu z listinami, zmanjšujejo pa se na enaki osnovi ali na osnovi odplačil.

Med obveznostmi iz poslovanja Skupina izkazuje obveznosti iz neposrednih zavarovalnih poslov, obveznosti za po(so)zavarovanja in obveznosti za odmerjeni davek. Kot pozavarovalne obveznosti se izkazujejo obveznosti za plačilo premije na podlagi pozavarovalnih pogodb in so pripoznane kot odhodek ob zapadlosti.

6.21 Ostale obveznosti

Med ostale obveznosti so uvrščene pasivne časovne razmejitve, ki zajemajo vračunane stroške neizkoriščenega dopusta, kratkoročno vnaprej vračunane stroške in kratkoročno odložene prihodke, kratkoročne obveznosti za izplačilo dividend in druge poslovne obveznosti, kot so kratkoročne obveznosti do zaposlencev, druge kratkoročne obveznosti iz zavarovalnih poslov, varščine, obveznosti do dobaviteljev, do države, za varščine, za prejete predujme ipd.

Kratkoročne obveznosti do zaposlencev

Obveze za kratkoročne zaslužke zaposlenih se merijo po nominalni vrednosti in so pripoznane kot stroški dela v izkazu poslovnega izida. Kratkoročni zaslužki zaposlenih predstavljajo plače, regresi idr.

Kratkoročno vnaprej vračunani stroški

Kratkoročno vnaprej vračunani stroški so oblikovani z namenom enakomerne obremenitve poslovnega izida, kljub temu da se stroški še niso pojavili. Poslovodstvo na podlagi preteklih dogajanj v poslovanju lahko ocenjuje stroške, ki bodo nastali za obravnavano obdobje, čeprav še ni prejelo ustrezne listine. Na podlagi te ocene, z enakomerno dinamiko upošteva znesek v računovodskem izkazu. Ko se poslovni dogodek pojavi, se vnaprej vračunani stroški zmanjšajo in se preko poslovnega izida pripozna razlika med vračunanimi in dejanskimi stroški. Med kratkoročne vnaprej vračunane stroške Skupina vračunava tudi stroške za neizkoriščene dopuste.

6.22 Prihodki in odhodki

Prihodki

Prihodki vključujejo pošteno vrednost prejetih nadomestil ali terjatev za prodajo storitev v normalnih rednih pogojih poslovanja Skupine. Skupina ločeno izkazuje vse vrste prihodkov in odhodkov za skupino premoženjskih, zdravstvenih in življenjskih

zavarovanj. Prihodki od zavarovalnih storitev (obračunane kosmate premije) se izkazujejo po fakturiranih vrednostih, brez davka od prometa zavarovalnih poslov (DPZP-ja), z upoštevanjem vseh vračil, popustov in rabatov. Izjemoma se kot plačana realizacija izkazujejo prihodki od zavarovalnih storitev za življenjska zavarovanja, kjer zavarovanci prevzemajo naložbeno tveganje. Ostali prihodki so izkazani po neto vrednosti, zmanjšani za davek na dodano vrednost.

6.22.1 Čisti prihodki od zavarovalnih premij

Čisti prihodki od zavarovalnih premij so izračunani kot kosmata zavarovalna premija, povečana za premijo prejetega sozavarovanja, zmanjšana za premijo oddanega sozavarovanja in pozavarovanja ter zmanjšana za spremembo čiste prenosne premije. Osnova za pripoznavanje kosmatih zavarovalnih premij so fakturirane premije.

Ob prekinitvi pogodb premoženjskih in zdravstvenih zavarovanj Skupina zmanjša obračunane prihodke od premij za sorazmerni del nepretečenega obdobja, za katero je bila zavarovalna premija obračunana. V poslovnih knjigah se ločeno evidentira kosmate zavarovalne premije in pozavarovalni in/ali sozavarovalni del.

Skupina spremlja prihodke od zavarovalnih premij ločeno po zavarovalnih skupinah in vrstah.

6.22.2 Prihodki in odhodki od naložb v povezane družbe

Skupina v tej postavki izkazuje finančne prihodke in odhodke iz naložb v pridružena podjetja, kot so dividende in dobički ter izgube pri prodaji, in finančne prihodke in odhodke od naložb v odvisna podjetja, zlasti dobičke in izgube pri prodaji.

6.22.3 Prihodki in odhodki od naložb

Skupina med prihodke in odhodke od naložb pripoznava prihodke od obresti, dobičke (izgube) od prodaje naložb, dividend, prihodkov in odhodkov od tečajnih razlik ter prihodke in odhodke zaradi slabitve ali odprave dolžniških vrednostnih papirjev ali slabitve ostalih finančnih sredstev.

Prihodki in odhodki za obresti od naložb se pripoznajo v poslovnem izidu ob njihovem nastanku in se izračunajo po metodi efektivnih obresti, razen za finančna sredstva, razvrščena v skupino po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, kjer se izračunajo po metodi nominalnih obresti.

Metoda efektivne obrestne mere je metoda, s katero se izračuna odplačna vrednost finančnega sredstva ali finančne obveznosti, in metoda razporejanja obrestnih prihodkov ali odhodkov prek določenega obdobja. Efektivna obrestna mera je mera, ki natančno diskontira prihodnje denarne tokove v celotni dobi finančnega instrumenta na njegovo čisto knjigovodsko vrednost. Pri izračunu efektivne obrestne mere Skupina upošteva vsa pogodbena določila finančnega instrumenta (na primer opcijo predplačil), ne upošteva pa prihodnjih izgub. Izračun upošteva tudi vsa nadomestila, ki so predmet plačil med pogodbenimi partnerji in so sestavni del efektivne obrestne mere, transakcijske stroške in vse druge premije in diskonte.

Po izvedeni oslabitvi finančnega instrumenta se obrestni prihodki instrumenta pripoznajo z uporabo obrestne mere, ki je bila upoštevana pri izračunu diskontirane vrednosti prihodnjih denarnih tokov za namene merjenja izgube iz oslabitve.

V konsolidirani bilanci stanja se obresti od dolžniških vrednostnih papirjev izkazujejo skupaj s finančnimi naložbami.

Dobiček (izguba) od prodaje naložb se pripozna v poslovnem izidu med realiziranimi finančnimi prihodki in odhodki. Pri finančnih naložbah, razpoložljivih za prodajo, ki se izkazujejo po odplačni vrednosti, se dobiček ali izguba pripozna v poslovnem izidu, ko je realizirana ali ko so taka sredstva prevrednotena zaradi oslabitve oziroma je zanje odpravljeno pripoznanje oslabitve.

Prihodki in odhodki od tečajnih razlik, ki se izračunajo za sredstva v tuji valuti. Tečajne razlike se na bilančni dan preračunajo po referenčnem tečaju Evropske centralne banke, ki ga objavlja Banka Slovenije. Za tečaje tujih valut, ki jih objavlja BS mesečno, se lahko uporabi tudi ustrezni tečaj poslovne banke.

Prihodki od dividend za kapitalski instrument se pripoznajo v poslovnem izidu, ko podjetje pridobi pravico do plačila.

Oslabitve in odprava oslabitve finančnih naložb

Izgube zaradi oslabitve se pripoznajo in sredstva prevrednotijo, če obstajajo stvarni objektivni dokazi o slabitvi zaradi dogodka, ki je nastal po začetnem pripoznanju sredstev in vpliva na ocenjene bodoče denarne tokove finančnega sredstva.

Če se v obdobju po pripoznanju izgube za dolžniške vrednostne papirje znesek izgube zaradi oslabitve zmanjša in če je mogoče zmanjšanje nepristransko povezati z dogodkom, ki je nastal po pripoznanju oslabitve, se prej pripoznana izguba za dolžniške vrednostne papirje zaradi oslabitve v poslovnem izidu razveljavi s preračunom na kontu popravka vrednosti.

6.22.4 Drugi zavarovalni prihodki

Skupina med druge zavarovalne prihodke evidentira prihodke od provizij iz zavarovalnih pogodb in prihodke od provizij iz finančnih pogodb.

Prihodki od provizij iz zavarovalnih pogodb so predvsem prihodki iz pozavarovalnih provizij, prihodki vstopnih provizij (za vstopne in stroške) in provizij za upravljanje zavarovalnih pogodb.

Prihodki od provizij iz finančnih pogodb so predvsem prihodki iz vstopnih/izstopnih provizij (za vstopne in izstopne stroške) in provizij za upravljanje finančnih pogodb. Skladno s pokojninskim načrtom prostovoljnega pokojninskega zavarovanja Skupini oz. matični zavarovalnici kot upravljavcu pripada zaračunana vstopna provizija, kar pomeni, da se vplačana bruto premija zmanjša za vstopne stroške. Pri upravljanju sredstev kritnih skladov se tako upošteva čista premija. Mesečno Skupina izračunava čisto vrednost sredstev posameznega kritnega sklada in obračuna upravljavsko provizijo, ki prav tako pripada upravljavcu in zmanjšuje vrednost sredstev kritnega sklada. Ob prekinitvi varčevanja ali pa izstopu (odkupu) Skupini pripada odkupna provizija, za katero se odkupna vrednost varčevalca zmanjša še za izstopne stroške.

6.22.5 Drugi prihodki

Skupina med druge prihodke evidentira zlasti provizije od upravljanja skladov, druge čiste zavarovalne prihodke, povečanje/zmanjšanje vrednosti zalog proizvodov, prevrednotovalne poslovne prihodke in druge finančne in ostale prihodke, med katerimi so tudi Prihodki od najemnin naložbenih nepremičnin, ki se zaračunavajo na podlagi sklenjenih najemnih pogodb, in Prejete kazni in odškodnine. V to skupino sodijo tudi čisti prihodki od prodaje blaga in storitev, ki jih sestavljajo vrednosti prodanih storitev v obračunskem obdobju. Pripoznajo se v obračunskem obdobju, v katerem je storitev delno ali v celoti opravljena.

6.22.6 Čisti odhodki za škode

Čisti odhodki za škode so neposredni stroški iz opravljanja zavarovalne dejavnosti. Skupina jih vodi ločeno po zavarovalnih vrstah.

Čisti odhodki za škode so sestavljeni iz kosmatih obračunanih škod, ki vključujejo neposredne cenilne stroške in so povečane v poslovnem izidu za obračunane škode prejetega sozavarovanja hkrati pa zmanjšane za prihodke od uveljavljenih regresnih terjatev in za obračunane deleže po(so)zavarovateljev ter popravljene za spremembo čistih škodnih rezervacij.

Čisti odhodki za škode zdravstvenih zavarovanj vsebujejo tudi prihodke ali odhodke iz izravnalnih shem.

6.22.7 Obratovalni stroški

Skupina kosmate obratovalne stroške pripoznava kot izvirne stroške po naravnih vrstah. V izkazu poslovnega izida so stroški prikazani po vlogi (funkcionalnosti). Cenilni stroški so sestavni del odhodkov za škode, stroški pridobivanja zavarovanj in drugi obratovalni stroški pa so v izkazu prikazani med obratovalnimi stroški. V razkritjih so prikazani celotni obratovalni stroški po naravnih vrstah in funkcionalnosti.

Stroški pridobivanja zavarovanj

Stroški pridobivanja zavarovanj se pripoznajo ob nastanku v izkazu poslovnega izida. Ker se nanašajo na obdobje trajanja pogodbe, se razmejujejo v delu, ki se nanaša na obdobje po obračunskem datumu. Skupina razmejuje stroške pridobivanja premoženjskih zavarovanj.

Pri življenjskih zavarovanjih z DPF-jem in finančnih pogodbah se stroški pridobivanja zavarovanj razmejujejo na podlagi uporabe zillmerjevega popravka že pri izračunavanju matematičnih rezervacij.

6.22.8 Drugi zavarovalni odhodki

Skupina med druge zavarovalne odhodke evidentira druge zavarovalne odhodke, kot so odhodki za preventivno dejavnost, prispevki za kritje škod za nezavarovana in neznana vozila in ostali čisti zavarovalni odhodki.

6.22.9 Drugi odhodki

Skupina med druge odhodke evidentira predvsem finančne odhodke za obresti, odhodke od naložbenih nepremičnin, druge poslovne odhodke (denarne kazni in odškodnine, izplačila za humanitarne, kulturne namene ipd.) in prevrednotovalne poslovne odhodke.

6.23 Davek od dohodka

6.23.1 Tekoči davek

V Skupini so davki obračunani v skladu z določbami ustrezne zakonodaje, ki veljajo za posamezno državo, v katerih so odvisne družbe Skupine. V začetku leta 2017 je lokalna davčna zakonodaja v Sloveniji spremenila davčno stopnjo iz 17 % na 19 %. Za leto 2017 se je tako obračunaval davek od odhodka pravnih oseb po 19 % stopnji.

6.23.2 Odloženi davek

Odloženi davek je namenjen pokrivanju začasne razlike, ki nastane med knjigovodsko vrednostjo sredstev in obveznosti do virov sredstev in davčno vrednostjo po metodi obveznosti po bilanci stanja. So ali obdavčljive začasne razlike ali odbitne začasne razlike. Če posel ni poslovna združitev in ne vpliva niti na računovodski dobiček niti na obdavčljivi dobiček, Skupina ne pripozna iz tega izhajajočih odloženih obveznosti ali terjatev za davek niti pri začetnem pripoznanju niti pozneje.

Terjatve za odloženi davek so zneski davka iz dobička, ki bodo povrnjeni v prihodnjih obdobjih glede na odbitne začasne razlike, prenos neizrabljenih davčnih izgub v naslednja obdobja in prenos neizrabljenih davčnih dobropisov v naslednja obdobja. Obveznosti za odloženi davek so zneski davka, ki ga bo treba poravnati v prihodnjih obdobjih glede na obdavčljive začasne razlike. Odložene obveznosti za davek so pripoznane v celoti. Odložene terjatve in obveznosti za davek se ne diskontirajo in se pobotajo, če se nanašajo na davek iz dobička, ki pripada isti davčni oblasti in imajo podjetja v Skupini zakonsko izterljivo pravico pobotati odmerjene terjatve in obveznosti za davek.

Terjatve za odloženi davek za začasne razlike so pripoznane, če je verjetno, da bodo začasne razlike odpravljene v predvidljivi prihodnosti in bo na razpolago obdavčljivi dobiček, tako da bo mogoče izrabiti obdavčljive razlike.

Terjatve za odloženi davek za neizrabljene davčne izgube in davčne dobropise se pripoznajo, če je verjetno, da bo na razpolago prihodnji obdavčljivi dobiček, ki ga bo mogoče obremeniti za neizrabljene davčne izgube in neizrabljene davčne dobropise.

Terjatve za odložene davke se pregledujejo na dan bilance stanja in se oslabijo za tisti del terjatev, za katerega ni več mogoče pričakovati, da bo v prihodnosti obstajal ustrezen obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti neizkoriščene davčne izgube.

Na podlagi sprejete strategije in večletnih poslovnih načrtov se upravičeno pričakuje, da bo Skupina v prihodnjih letih razpolagala z obdavčljivimi dobički, ki se bodo pokrivali z neizrabljenimi davčnimi izgubami.

Učinki pripoznanja terjatev ali obveznosti za odloženi davek se pripoznajo kot prihodek ali odhodek v izkazu poslovnega izida Skupine, razen kadar se davek pojavi iz poslovnega dogodka, ki se je pripoznal neposredno preko drugega vseobsegajočega donosa ali iz poslovne združitve.

7. Glavne računovodske ocene in presoje

Skupina izdeluje ocene in predpostavke, ki vplivajo na poročane zneske sredstev in obveznosti v naslednjem finančnem letu. Ocene in presoje se kontinuirano preverjajo in temeljijo na preteklih izkušnjah in drugih dejavnikih, vključno s pričakovanji prihodnjih dogodkov, ki se v danih okoliščinah zdijo smiselni.

7.1.1 Preverjanje ustreznosti dobrega imena

Skladno z računovodskimi usmeritvami Skupina enkrat letno preverja ustreznost dobrega imena tako, da opravi test oslabitve dobrega imena. Če med preverjanjem ugotovi, da obstajajo znamenja za slabitev, se slabitev dobrega imena izkaže v izkazu poslovnega izida.

Konec leta 2017 je Skupina preverila vrednost dobrega imena in na podlagi opravljene cenitve (glej poglavje 10.1.1) presodila, da slabitve niso potrebne.

7.1.2 Slabitve vrednosti finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo

V Skupini se za finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, opravijo slabitve, kadar poslovodstvo ugotovi, da je prišlo do pomembnega ali dlje trajajočega zmanjšanja poštene vrednosti sredstev pod njihovo nabavno vrednostjo. Določitev, kaj je pomembno ali dolgotrajnejše, zahteva presojo. Pri tej presoji Skupina preverja med drugim normalno volatilnost tečaja delnice in trajanje padanja tečajev, finančno stanje izdajatelja, uspešnost panoge in sektorja, spremembe v tehnologiji in denarnih tokovih iz dejavnosti in financiranja ter spremembe delujočega trga za takšno finančno sredstvo zaradi morebitnih finančnih težav izdajatelja.

V svojih računovodskih usmeritvah je Skupina kot kriterij pomembnosti, ki vpliva na pripoznavanje tega dela slabitve pri lastniških vrednostnih papirjih v izkazu poslovnega izida, določila kot pomembno znižanje poštene vrednosti pod nabavno za več kot 30 % oziroma dolgotrajno znižanje v obdobju 12 mesecev.

V okviru naložb skupine za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev so bile opravljene slabitve naložb v netržne in tržne delnice višini 492.992 evrov. Slabitve teh naložb, so se v celoti pripoznale med odhodki naložb v izkazu poslovnega izida, in sicer v okviru odhodkov za slabitev za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev.

7.1.3 Ugotavljanje poštene vrednosti dolžniških vrednostnih papirjev

Skupina na dan vrednotenja ugotavlja pošteno vrednost za dolžniške vrednostne papirje, za katere obstaja cena na delujočem trgu, tako da ceno na glavnem trgu določi na podlagi borznega tečaja ob upoštevanju presoje kriterijev aktivnosti trga. Če objavljeni tečaji na delujočem trgu ne ustrezajo kriteriju aktivnosti trga, se za izračun tržne vrednosti uporabi interni model.

Skupina določa pošteno vrednost dolžniških vrednostnih papirjev (tržnih obveznic), s katerimi se trguje na OTC - trgu na podlagi BID - tečajev iz sistema Bloomberg, pri čemer uporablja vir BVAL (Bloomberg Valuation Service). Vir BVAL predstavlja novo generacijo cen za določanje poštene vrednosti naložb, ki so na voljo v sistemu Bloomberg, in predstavlja ceno, ki je izračunana na podlagi neposredno in posredno opazovanih tržnih vložkov. Tečaji iz vira BVAL so opremljeni z oceno kakovosti, na lestvici od 1 do 10, kjer 10 pomeni najvišjo možno kakovost podatka.

7.1.4 Ugotavljanje nadomestljive vrednosti naložbenih nepremičnin

V Skupini se najmanj enkrat letno preverja poštena vrednost naložbenih nepremičnin zaradi morebitnih slabitev, in sicer s cenitvami zunanjih pooblaščenih cenilcev za vrednotenje nepremičnin. Poslovodstvo opravi tudi presojo znamenja slabitev za naložbene nepremičnine, katerih knjigovodska vrednost presega 5 % zneska pomembnosti z vidika računovodskih izkazov kot celote.

V letu 2017 je bila opravljena cenitev in presoja slabitve za naložbeno nepremičnino Loška 13, Maribor kulturno-zabavnega in poslovnega centra, ki ponuja različne vsebine na območju Maribora. Center zasleduje zastavljeno razvojno strategijo in v letih 2016 in 2017 so bila opravljena številna investicijska in vzdrževalna dela, ki so osnova za nadaljnji razvoj objekta. V letu 2017 je bila zamenjana blagovne znamke objekta MARIBOX. Center se lahko pohvali z najsodobnejšo kinodvorano v Sloveniji in posledično z rastjo števila obiskovalcev. Za leto 2018 je načrtovana nadaljnja rast in dodatne investicije na področju kinematografske in gostinske dejavnosti ter splošne urejenosti objekta z okolico.

V letu 2016 je bila dosežena 14 % rast števila kino obiskovalcev, kar je sicer preseglo rast trga v tem letu, ki je znašala 11 %. V letu 2017 je bila dosežena 17 % rast števila obiskovalcev, kar pomeni, da bo ponovno presežena predvidena rast trga. V lanskem letu je bil oddan eden izmed večjih prostih lokalov, za preostale proste kapacitete lokalov, predvsem gostinskih, pa se tudi povečuje zanimanje. Najemne pogodbe z obstoječimi najemniki so bile podaljšane in tudi število stalnih najemnikov parkirnih mest v garažni hiši se še naprej povečuje. Skratka, vsi kazalniki kažejo na uresničitev končnega cilja popolne obuditve centra.

Pri ocenjevanju nadomestljive vrednosti nepremičnine Loška 13, Maribor je bila uporabljena dohodkovno/donosnostna metoda (metoda neposredne kapitalizacije donosov), pri čemer se je upoštevalo sedanjo in prihodnjo rast in razvoj objekta.

Nadomestljiva vrednost se je ocenjevala z uporabo naslednjih predpostavk:

stopnja kapitalizacije (diskontna stopnja) 6,77 %. Pri tem je bila uporabljena:
realna netvegana mera donosa 0,38 %,
premija za likvidnost 1,50 %,
premija za tveganja 3,10 %,
premija za gospodarjenje z naložbo 0,30 %,
premija za ohranitev kapitala 1,49 %.

Poleg ocene nadomestljive vrednosti je bila opravljena tudi analiza občutljivosti za ocenjeno nepremičnino, in sicer v primeru spremembe cen najemnin in v primeru spremembe zasedenosti objekta (glej poglavje 10.3).

7.1.5 Izgube iz slabitve posojil in terjatev

Pri določanju, ali je treba v izkazu poslovnega izida pripoznati izgube iz slabitve terjatev in posojil, poslovodstvo presodi, če obstajajo pokazatelji, ki bi nakazovali znižanje prihodnjih denarnih tokov skupine posojil ali terjatev. Taki pokazatelji so lahko spremembe pri odplačevanju terjatev ali ekonomske razmere, ki se lahko povežejo s prenehanjem odplačevanja posojil ali terjatev v Skupini. Poslovodstvo pri tem uporablja ocene, ki temeljijo na izgubah, ugotovljenih v preteklosti.

V letu 2017 je Skupina ohranjala enako metodo preverjanja ustreznosti ocene poštene vrednosti (glej usmeritve poglavje 6.9) in pri tem obračunavala popravke terjatev kot v preteklih letih.

7.1.6 Ocene zavarovalno-tehničnih rezervacij

Zavarovalne pogodbe premoženjskih in zdravstvenih zavarovanj

Prijavljene, vendar še ne izplačane škode

Škodna rezervacija za prijavljene škode temelji na ocenah pričakovanih vrednostih izplačil prijavljenih škod za vsako škodo posebej. Materialne škode ocenjujejo cenilci, zaposleni v zavarovalnih družbah v Skupini, nematerialne škode in škode v sodnih postopkih ocenjujejo pravniki (odvetniki) zavarovalnice. Ocene so določene izkustveno z upoštevanjem pričakovanih bodočih trendov (inflacija, inflacija stroškov storitev, sprememba sodne prakse ...). V okviru škodne rezervacije so oblikovane tudi rezervacije za škode pri odgovornostnih zavarovanjih, ki se izplačujejo v obliki rent, in sicer v višini kapitalizirane vrednosti rente z upoštevanjem 1,75-odstotne obrestne mere.

Nastale, vendar še ne prijavljene škode (v nadaljevanju IBNR - incurred but not reported)

Večina IBNR - rezervacij se izračunana s pomočjo trikotniške metode pripoznanih škod.

Pripoznane škode se uredijo v trikotnik, kjer predstavljajo vrstice leto nastanka škodnega dogodka, stolpci pa število let zamika od leta nastanka škodnega dogodka do leta pripoznave škode. Pripoznana škoda v posameznem letu je seštevek obračunanih zneskov škod z letom nastanka in do vključno leta i + j in zneska škodne rezervacije za prijavljene škode na koncu leta i + j. Velike škode se v trikotniku upoštevajo samo do zneska velike škode, ki se določi za vsako zavarovalno vrsto. Razvojni faktor predstavlja razmerje med pripoznanimi škodami posameznega leta in pripoznanimi škodami predhodnega leta. Če izkazuje trikotnik še nedokončan razvoj, se določi še razvojni faktor za rep. Napovedovanje dokončnih škod temelji na izračunu povprečnih letnih razvojnih faktorjev.

Za vsako leto nastanka škode se IBNR-rezervacija izračuna kot razlika med dokončnimi škodami in pripoznanimi škodami. Negativni zneski se postavijo na 0. V zadnjih letih nastanka škode se napoved dokončnih škod preveri z izračunom pričakovanih dokončnih škod preko ocenjenega rezultata zavarovalne vrste in zaslužene premije. Za izračun IBNR-rezervacije teh let se upošteva višji znesek od obeh zneskov.

Rezervacije za nastale, a še neprijavljene škode (IBNR), ki so vključene v škodnih rezervacijah

Zavarovalna vrsta v EUR	Rezervacija za nastale, še neprijavljene škode (IBNR) 31. 12. 2017	Rezervacija za nastale, še neprijavljene škode (IBNR) 31.12.2016
Nezgodno zavarovanje	7.714.385	7.748.043
Zdravstveno zavarovanje	4.784.152	5.617.722
Zavarovanje kopenskih motornih vozil	1.316.940	1.483.391
Zavarovanje plovil	19.938	45.090
Zavarovanje prevoza blaga	181.484	114.069
Zavarovanje požara in elementarnih nesreč	652.733	701.895
Drugo škodno zavarovanje	896.517	1.068.398
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi motornih vozil	26.132.550	28.426.248
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi plovil	3.577	28.722
Splošno zavarovanje odgovornosti	10.633.175	9.663.454
Kreditno zavarovanje		3.875
Kavcijsko zavarovanje	5.978	6.690
Zavarovanje različnih finančnih izgub	28.621	36.477
Zavarovanje stroškov postopka		662
Zavarovanje pomoči	258.548	227.764
Zivljenjsko zavarovanje	3.289.725	2.904.791
Skupaj	55.918.323	58,077,294

Ocene posameznih škod se redno pregledujejo in popravljajo ob vsaki novi informaciji. Večjo stopnjo negotovosti pri ocenjevanju obveznosti, ki jih bo morala Skupina poravnati zaradi nastalih škod, predstavljajo obveznosti za nastale in še ne prijavljene škode (IBNR). IBNR-rezervacije določi Skupina na osnovi proučitve preteklega škodnega dogajanja z uporabo različnih matematično-statističnih metod. Skupina predpostavlja, da se bo razvoj škod tudi v prihodnosti realiziral podobno kot v preteklosti, oziroma upošteva zaznane trende in odstopanja. Pri izračunu škodne rezervacije se izdelajo tudi ocene za uspešnost bodočega regresiranja in ocena za raven bodočih stroškov reševanja škod. Primernost uporabljenih predpostavk in ocen se obdobno preverja, nove ugotovitve se uporabijo pri naslednjem vrednotenju.

Skupina je zaradi povečanja portfelja življenjskih zavarovanj za smrt začela z oblikovanjem IBNR tudi za riziko smrti.

Razvoj škodnega dogajanja pri premoženjskih zavarovanjih

Trikotnik prikazuje, kako je Skupina spreminjala ocene glede končnih obveznosti za škode premoženjskih zavarovanj. Zneski v trikotniku zajemajo likvidirane oz. rezervirane škode, kot jih je Skupina pripoznala za posamezno leto škode.

Leto nastanka škode	pred 2008	2008	2009	2010	2011	2012	2013	2014	2015	2016	2017
Kumulativna ocena škod
od koncu škodenga leta		120.566.723	117.773.190 106.123.654		103.900.951	109.732.984	90.848.539		92.148.616 87.557.888 88.231.654		89.291.142
1 leto po škodnem letu		118.496.776	109.844.795	98.882.126	92.331.285	104.142.780	87.477.430	85.239.212 81.956.952 86.186.241
2 leti po škodnem letu		117.455.256	109.454.915	96.330.471	90.568.304	96.570.014		85.740.792 83.397.478 80.211.635
3 leta po škodnem letu		117.524.811	107.637.944	95.301.074	89.085.735	94.028.156	83.827.339	81.579.315
4 leta po škodnem letu		115.587.514	105.953.158	93.622.460	86.234.853	94.315.327	84.162.769
5 let po škodnem letu		114.800.364	104.876.792	93.138.216	87.113.178	93.416.625
6 let po škodnem letu		113.669.023	104.466.465	92.620.067	86.819.320
7 let po škodnem letu		113.329.522 104.972.611		92.363.891
8 let po škodnem letu		113.291.067	104.850.834
9 let po škodnem letu		113.136.359
Kumulativna ocena škod:		113.136.359	104 850 834	92 363 891	36.819.320	93 416 625	84,162,769		81.579.315 80.211.635 86.186.241		89,291,142
Skupaj likvidirane škode do 31.12.2017		110,960,325	101.690.145	90.194.336	83.251.766	90.812.545	80 505 305			77.436.850 72.504.078 70.455.271 51.473.761
Stanje SR na 31.12.2017	14.215.105	2.176.034	3.160.639	2 169 505	3.567.553	2.604 080	3.657.463	4.142.466	7.707.557	15.730.969	37,817,381
Stanje SR na 31.12.2016	13.743.522	2,286,833	2.595.070	3.573.345	2.938.781	4_368_412	3.874.232	4.843.947	7.623.303	12 770 657	36,993,817

Škodna rezerva za premoženjska zavarovanja (brez zdravstvenih), pripoznana v konsolidirani bilanci:

(v EUR)	Popis + IBNR	SR za cenilne stroške	Skunai
Skodna rezervacija na 31.12.2016	95.611.918	5.776.132	101.388.049
Skodna rezervacija na 31.12.2017	96.948.803	6 610 043	103.558.845

Zavarovalne pogodbe življenjskih zavarovanj

Obveznosti, ki izhajajo iz pogodb za klasična življenjska zavarovanja z DPF-jem, se izračunajo na podlagi tehničnih osnov, uporabljenih pri izračunu premije produkta oziroma z upoštevanjem varnejših predpostavk, ki izhajajo iz zakonskih zahtev ali presoje Skupine.

Glavne predpostavke, ki jih Skupina uporablja, so naslednje:

prihodnja umrljivost (v preteklosti je bil portfelj zavarovalnih pogodb zavarovalnice premajhen, da bi lahko uporabila lastne izkušnje, zato se za oceno umrljivosti uporabljajo statistične tablice, in sicer pri zavarovanjih za primer smrti ter zavarovanjih za primer smrti in doživetja uporablja zavarovalnica slovenske tablice umrljivosti iz leta 1992 in 2007, za rentna zavarovanja pa nemške rentne tablice iz leta 1987 in 1994);
obrestna mera od 1,5 do 4 %;
stroški pridobivanja zavarovanj, katerih višina ne presega zakonske omejitve.

Predpostavke, ki so uporabljene pri ugotavljanju ustreznosti oblikovanih rezervacij življenjskih zavarovanj, in ugotovitve so podrobneje opisane v poglavju o testu ustreznosti (v poglavju 8.2.1).

Skupina leta 2017 ni spremenila predpostavk, uporabljenih za izračun obveznosti življenjskih zavarovanj.

7.1.7 Ocene bodočih izplačil življenjskih zavarovanj

Glavne ocene in predpostavke, ki se uporabljajo za izračun obveznosti iz sklenjenih pogodb življenjskih zavarovanj, se nanašajo na pričakovano smrtnost, storno, naložbene donose, stroške administriranja in prihodnje premije. Te predpostavke se določijo ob sklepanju pogodbe in se uporabljajo za izračunavanje obveznosti v teku zavarovalne dobe. Nove ocene se pripravijo v vsakem naslednjem obračunskem obdobju, da bi ugotovili ustreznost predhodno določenih obveznosti. Če se presodi, da so obveznosti ocenjene ustrezno, se predpostavke ne spremenijo. Če obveznosti niso ustrezne, se predpostavke spremenijo tako, da odražajo pričakovanja v skladu z najboljšo oceno. Podrobneje so predpostavke in način njihovega določanja opisane v poglavju o testu ustreznosti oblikovanih obveznosti in v poglavju o zavarovalnih tveganjih.

7.1.8 Zaslužki zaposlencev

Zaslužki zaposlencev so v konsolidiranih računovodskih izkazih pripoznani na podlagi ocene bodočih obveznosti, ki bodo nastale iz:

izplačila jubilejnih nagrad zaposlenim, ki bodo v prihodnosti izpolnjevali zakonske pogoje;
odpravnin zaposlenim, ki bodo v prihodnosti izpolnjevali pogoje za upokojitev in bodo na ta dan zaposleni v družbi.

Bodoče obveznosti so izračunane na podlagi aktuarskega izračuna kot diskontirana vrednost prihodnjih denarnih tokov, ob upoštevanju določenih predpostavk.

Glavne predpostavke, vključene v izračun rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade, so:

diskontna stopnja,
pričakovana rast plač v družbi, vključno s pričakovano rastjo plač zaradi napredovanj,
pričakovana smrtnost je izražena s slovenskimi tablicami iz leta 2007,
bodoča fluktuacija je določena glede na starost zaposlenih, in sicer za starostni skupini od 20 30 let, 30 40 let in za starejše od 40 let.

8. Obvladovanje tveganj

Skupina KD je pri svojem poslovanju izpostavljena strateškim, finančnim, operativnim in naključnim tveganjem. Ker zavarovalno področje predstavlja pretežni del Skupine, je obvladovanje zavarovalnih tveganj za Skupino ključnega pomena.

Strateška tveganja se nanašajo na dolgoročni razvoj Skupine in v tem okviru tudi posameznih družb v Skupini. Opredeljena vizija, poslanstvo in strategije Skupine in njenih posameznih družb ter izvajanje in redno preverjanje ustreznosti družb so mehanizem, prek katerega se ta tveganja upravljajo. Sprejemanje investicijskih odločitev glede investiranja v posamezna področja oziroma dejavnosti je glede na zelo raznoliko dejavnost družb v lastništvu KD ključnega strateškega pomena. Sistem vodenja in upravljanja (corporate governance) je prilagojen in usmerjen k doseganju razvoja in rasti posameznih področij ter doseganju zahtevane donosnosti.

Skupina je izpostavljena finančnim tveganjem predvsem prek finančnih sredstev in obveznosti, pozavarovalnih terjatev in zavarovalnih obveznosti. Finančna tveganja so tveganja, da pritoki zaradi tržnih sprememb na trgu kapitala in denarja ter poslovanja in bonitet svojih komitentov in izdajateljev finančnih instrumentov ne bodo zadostovali za kritje odtokov, izhajajočih iz zavarovalnih pogodb. Najpomembnejše sestavine tega tveganja so tveganje spremembe obrestnih mer, tveganje spremembe tečajev vrednostnih papirjev ter valutno in kreditno tveganje.

Namen procesa obvladovanja finančnih tveganj sta predvsem stabilnost poslovanja in zmanjšanje izpostavljenosti posameznim tveganjem na sprejemljivo raven. Zaradi zelo razvejanih dejavnosti je Skupina izpostavljena predvsem zavarovalnim in finančnim tveganjem.

Obvladovanje tveganj je kontinuiran ciklični proces, ki ga je mogoče razdeliti v tri stopnje. Na prvi stopnji je identifikacija potencialnih tveganj. Na drugi stopnji so posamezna tveganja modelirana in izmerjena. Ti modeli se uporabljajo kot podlaga za merjenje stopnje izpostavljenosti posamične družbe v Skupini in Skupine posameznim tveganjem. Na podlagi identifikacije in merjenja tveganj v Skupini uprava sprejme ustrezne ukrepe za zmanjšanje ali obvladovanje teh tveganj (tretja stopnja). Vzvodi uprave so različni in odvisni od stopnje izpostavljenosti in tipa tveganja.

Uprava družbe upravlja tveganja, prisotna v posameznih družbah v Skupini in na ravni Skupine kot celote. Postavlja smernice glede razmerja med tveganji, donosi in kapitalom, izvaja periodične kontrole in postavlja smernice za izvajanje poslovnih politik in strategij za posamezne družbe v Skupini.

Posamezne družbe v Skupini so vzpostavile sistem poročanja za potrebe uprave, ki omogoča redno nadzorovanje tveganj, ki so jim izpostavljene. Zavarovalne družbe v Skupini so vzpostavile naložbene in likvidnostne odbore, ki skrbijo za ALM-funkcijo (upravljanje sredstev in obveznosti).

8.1 Obvladovanje kapitalske ustreznosti in upravljanje s kapitalom

Uprava se je odločila za ohranjanje velikega kapitalskega obsega, da bi tako zagotovila zaupanje vseh deležnikov in nadaljnji razvoj Skupine KD. Kot enega od strateških kazalnikov je Skupina opredelila donosnost kapitala kot razmerje med doseženim čistim dobičkom večinskih lastnikov in povprečno vrednostjo lastniškega kapitala večinskih lastnikov. Skupina si prizadeva za ohranjanje ravnotežja med večjimi donosi, ki bi jih omogočila večja zadolženost, ter prednostmi in varnostjo močne kapitalske strukture.

Donosnost kapitala je eden od strateških kazalnikov letnega načrta Skupine, ki se določi in sprejme na podlagi spremljanja dogajanja v okolju in v skladu z ohranjanjem optimalne strukture kapitala. Donosnost kapitala se izračunava kot razmerje med doseženim čistim poslovnim izidom in povprečno vrednostjo stanja celotnega kapitala, v okviru katerega je odšteta vrednost čistega dobička.

Odvisna družba KD Group ima v skladu s skupščinskim sklepom oblikovan sklad lastnih delnic. Na dan 31. 12. 2017 je bilo 262.201 lastnih delnic z oznako KDHR.

Naložbeni načrti, politika optimalne strukture kapitala ter pričakovanja in interesi delničarjev so temelj oblikovanja dividendne politike. Družba izplačuje dividende enkrat letno. Predlog višine dividende oblikujeta uprava in nadzorni svet obvladujoče družbe. Dividende se oblikujejo iz bilančnega dobička obvladujoče družbe, ki se oblikuje v skladu z veljavnimi predpisi v Sloveniji, sklep o njegovi uporabi pa sprejme skupščina delničarjev.

Skupina KD nima posebnih ciljev glede lastništva zaposlenih in nima nobenega programa delniških opcij. V letu 2017 v Skupini ni prišlo do spremembe v načinu upravljanja kapitala.

Najpomembnejša članica Skupine KD, zavarovalnica Adriatic Slovenica, mora zagotavljati ustrezno višino kapitala glede na obseg in vrste zavarovalnih poslov, ki jih opravlja, ter glede na tveganja, ki jim je izpostavljena pri opravljanju teh poslov. Skupina si prizadeva doseči cilj vzdrževanja določenega presežka razpoložljivega kapitala nad zahtevanim (po veljavni zakonodaji), kar ji omogoča zaščito pred nepredvidljivimi škodljivimi dogodki, zagotavlja nadaljnje poslovanje in pokrivanje potencialnih izgub iz poslovanja ob zagotavljanju ustrezne donosnosti kapitala.

Izkazovanje kapitalske ustreznosti v skladu z določili Solventnosti II oziroma novega zavarovalniškega zakona ZZavar-1 je za zavarovalnico Adriatic Slovenica postalo zavezujoče v začetku leta 2016. Zavarovalnica Adriatic Slovenica je edina zavarovalnica v Skupini in je na otvoritveni datum veljave novega režima v Sloveniji (t. i. Day 1) izkazovala presežek razpoložljivega kapitala nad zahtevanim (SCR). Kapital v režimu Solventnosti II se sicer razlikuje od knjigovodskega, saj se izračunava kot razlika med pošteno vrednostjo sredstev in obveznosti, pri čemer je treba za namene Solventnosti II na

pošteno vrednost prevrednotiti vse postavke bilance stanja, ki do sedaj niso bile tako vrednotene. Do pomembne razlike pride predvsem pri zavarovalno-tehničnih rezervacijah, ki se po načelih vrednotenja Solventnosti II upoštevajo kot najboljša ocena, povečana za maržo za tveganja.

Adriatic Slovenica d. d. je v letu 2017 prvič izdelala in javno objavila Poročilo o solventnosti in finančnem položaju družbe, in sicer za leto 2016. Poročilo je bilo pregledano tudi s strani neodvisnega zunanjega revizorja, iz poročila pa izhaja, da je zavarovalnica konec leta 2016 izkazovala presežek primernih lastnih sredstev nad zahtevanim kapitalom. Zavarovalnica potrjuje, da je bila tudi na dan 30. 09. 2017, ko je zadnjič ocenjevala in poročala regulatorju kapitalsko ustreznost skladno z določili Solventnosti II, kapitalsko ustrezna, in sicer z izkazanim presežkom kapitala nad kapitalsko zahtevo SCR in nad sprejetim apetitom do tveganj.

V letu 2017 je prav tako prvič pripravila Redno poročilo nadzorniku in poročala razširjen, letni nabor kvantitativnih obrazcev QRT.

Za dodatno preverjanje ustreznosti višine presežnega kapitala zavarovalnica v Skupini izvaja tudi lastno oceno tveganj in solventnosti (ORSA), ki predstavlja dodaten pogled na oceno kapitalske ustreznosti zavarovalnice, in sicer preko primerjave lastne ocene profila tveganja družbe s predpostavkami, uporabljenimi pri izračunu regulatornih kapitalskih zahtev z namenom preverjanja, če regulatorni način izračuna kapitalske zahteve SCR (standardna formula) pravilno zaobjame celoten profil tveganja družbe. V sklopu lastne ocene se testira tudi vpliv načrtovanih aktivnosti v smislu njihovega vpliva na kapitalsko ustreznost v prihodnjem poslovanju.

Upravljavski in nadzorni organi družbe Adriatic Slovenica d. d. se morajo zavedati in morajo jasno razumeti, kakšne implikacije imajo strateške odločitve na zgoraj naštete kapitalske vidike zavarovalnice ter upoštevati, ali so takšne implikacije želene, izvedljive oziroma si jih družba sploh lahko privošči upoštevaje obseg in kakovost svojih lastnih virov. Zato se skladno z veljavnimi politikami vse večje strateške odločitve, ki imajo lahko vpliv tako na kapitalske zahteve kot na razpoložljivi kapital družbe, preučijo z vidika vpliva na kapitalsko ustreznost zavarovalnice.

Rezultati izvedene lastne ocene tveganj in solventnosti so pokazali, da zavarovalnica izkazuje višjo kapitalsko ustreznost, kot je določen apetita do tveganja. Apetit do tveganja je bil določen v višini 120% tudi v primerjavi z lastno oceno kapitalskih zahtev in to v celotnem obdobju poslovnega načrtovanja. Po projekcijah iz lastne ocene se kapitalska ustreznost zavarovalnice do leta 2022 še nadalje krepi. Tudi v lastni oceni tveganj in solventnosti testirani negativni šoki in scenariji ne bi ogrozili kapitalske ustreznosti.

8.2 Vrste tveganj

8.2.1 Zavarovalna tveganja

Tako imenujemo vsa tveganja, s katerimi se Skupina sooča pri opravljanju svoje osnovne dejavnosti, prevzemu rizika od imetnika police. Zavarovalna tveganja so glede na naravo zavarovalnih pogodb naključna in nepredvidljiva, lahko pa se uresničijo v kateri koli fazi opravljanja osnovne dejavnosti Skupine. Uresničijo se lahko že pri sami zasnovi zavarovalnega produkta (tveganje, da le-ta ni ustrezno zasnovan), pri postavljanju cene zavarovanja (cenovno tveganje, da višina zavarovalne premije ne zadošča za pokrivanje pogodbenih obveznosti in škod) ter pri sprejemu rizikov v zavarovanje (gre za napačno odločitev, da se riziko sprejme v zavarovanje, neupoštevanje cenika in pogojev pri sklepanju zavarovanj, sklenitev zavarovanja na podlagi napačnih podatkov, neustrezno pozavarovanje za posamezni riziko, napačna ocena največje verjetne škode (PML - probable maximum loss, sklepanje zavarovanj za koncentrirane rizike (npr. geografska koncentracija), nezadostno usposobljeni delavci za oceno rizika). Po sprejemu rizika v zavarovanje pa lahko pride še do uresničitve naslednjih tveganj: tveganja nezadostno oblikovanih zavarovalno-tehničnih rezervacij, tveganja škod (tveganje, da bodo škode po številu in/ali višini večje od pričakovanih in za previsok samopridržaj zaradi neustrezne pozavarovalne zaščite, še posebej za katastrofalne dogodke), tveganja spremembe obnašanja zavarovancev (odraža se predvsem v povečanju števila poskusov zavarovalniških goljufij) in tveganje ekonomskega okolja, katerega sprememba lahko vodi do manjšega števila sklenjenih polic zaradi padca kupne moči na eni strani in do večjega števila odpovedi pogodb ter uveljavljenih škodnih zahtevkov na drugi strani.

Skupina navedena zavarovalna tveganja obvladuje predvsem z učinkovitim izvajanjem notranjih kontrol nad doslednim sledenjem notranjih navodil, z notranjo revizijo in z oblikovanjem ustreznih zavarovalno-tehničnih rezervacij, ki bodo krile prihodnje obveznosti iz že sklenjenih zavarovalnih pogodb, in z ustreznim pozavarovanjem. Velika pozornost se posveča samemu razvoju zavarovalnih produktov, kjer se že pri načrtovanju novega produkta skrbno preverjajo in pridobijo ustrezne statistike, ki potrjujejo ustreznost uporabljenih predpostavk, po uveljavitvi zavarovanja se pozorno spremljajo škodni rezultati po zavarovalnih vrstah in analizira vsakršno poslabšanje le-teh ter po potrebi korigira premijske stopnje oziroma pogoje zavarovanja. Druga kritična točka za uresničitev zavarovalnih tveganj je sprejem rizikov v zavarovanje. Omenjeno tveganje

Skupina obvladuje z navodili za sprejem rizikov v zavarovanje, s poostrenimi kriteriji in postopki za sprejem tveganja, še posebej za velike zavarovalne vsote in kritja. Strokovne službe, ki so zadolžene za velike rizike (pri premoženjskih zavarovanjih), spremljajo škodni razvoj po posameznih zavarovalnih pogodbah in lahko zavrnejo obnovitev zavarovalne pogodbe oz. ponovno ovrednotijo sprejeti riziko. Zelo pomembno orodje za obvladovanje zavarovalnih tveganj predstavlja pozavarovalna zaščita, ki je podrobneje opisana v nadaljevanju.

Koncentracija zavarovalnega tveganja

Izpostavljenost zavarovalnega portfelja škodnim dogodkom na določenem območju, katerih posledica je množično poškodovanje zavarovanih objektov v okviru istega dogodka predstavlja koncentracijo zavarovalnega tveganja.

Koncentracijo zavarovalnega tveganja obvladujemo z različnimi vrstami pozavarovanja po riziku, po dogodku in v letnem agregatu, ki se med seboj dopolnjujejo.

V nadaljevanju podrobneje prikazujemo možno koncentracijo zavarovalnega tveganja, in sicer izpostavljenost velikim zavarovalcem.

Koncentracija zavarovalnega tveganja največjih zavarovalcev 31. 12. 2017

(v EUR)	Skupna premija 10 največjih zavarovalcev 31.12.2017	V deležu (%) od celotne premije zavarovalne skupine 31.12.2017	Skupna premija 100 največjih zavarovalcev 31.12.2017	V deležu (%) od celotne premije zavarovalne skupine 31.12.2017
Zivljenjska zavarovanja	70.702	0.32%	191.729	0.87%
Zavarovanja z naložbenim tveganjem	874.432	2,24%	3.045.368	7,78%
Zdravstvena zavarovanja	306.354	0.30%	619.668	0.61%
Premoženjska zavarovanja	13.040.929	9,35%	24.175.214	17,33%
Skupaj	14 292 417	4.66%	28 031 980	9.13%

Koncentracija zavarovalnega tveganja največjih zavarovalcev 31. 12. 2016

(v EUR)	Skupna premija 10 največjih zavarovalcev 31.12.2016	V deležu (%) od celotne premije zavarovalne skupine 31.12.2016	Skupna premija 100 največjih zavarovalcev 31.12.2016	V deležu (%) od celotne premije zavarovalne skupine 31.12.2016
Zivljenjska zavarovanja	56.449	0.26%	161.480	0.75%
Zavarovanja z naložbenim tveganjem	578.810	1.56%	2.124.987	5,73%
Zdravstvena zavarovanja	284.674	0.28%	546.332	0.54%
Premoženjska zavarovanja	12.080.594	8,78%	23.225.905	16,88%
Skupaj	13.000.528	4.30%	26.058.704	8,61%

Glede na to, da je delež 10 oz. 100 največjih zavarovalcev glede na celotni portfelj relativno majhen, lahko sklepamo, da koncentracija velikih zavarovalcev ne predstavlja visokega tveganja.

Premoženjska zavarovanja

Za premoženjska zavarovanja so tveganja, ki jim je izpostavljena zavarovalnica različna glede na panoge, v katerih delujejo zavarovanci.

Koncentracijo posameznih tveganj ugotavljamo z analizami zavarovalnega portfelja. V ta namen se pripravlja podroben pregled izpostavljenosti po številu, področju in višini zavarovanj naslednjim tveganjem;

potresu,
viharju,
poplavi.

Iz analiz izhaja, da je portfelj Adriatica Slovenice, glede na svojo strukturo, najbolj izpostavljen zgoraj navedenim tveganjem, ki jih obvladuje s primerno pozavarovalno zaščito nad maksimalnimi lastnimi deleži v obliki pozavarovanja posameznega dogodka kot tudi večjega števila tovrstnih dogodkov v obliki pozavarovanja letnega agregata škod.

S ciljem zagotavljanja ustrezne višine pozavarovalnega kritja se poslužujemo tudi uporabe rezultatov različnih, mednarodno priznanih, modeliranj izjemnih dogodkov, ki nam jih nudi pozavarovalni broker.

Višina in oblika pozavarovalnega programa se je do sedaj izkazala kot ustrezna. V zadnjih dveh letih se je pozavarovalna zaščita aktivirala tako v primeru večjega dogodka, kot tudi v primeru kritja letnega agregata škod.

Življenjska zavarovanja

Spodnja tabela prikazuje koncentracijo zavarovalnega tveganja za življenjska zavarovanja, in sicer skupni riziko zavarovalne vsote, zbran v pet razredov, glede na višino zavarovalne vsote posameznega zavarovanja.

Skupna riziko zavarovalna vsota vseh pogodb

(v EUR)	Skupno tveganje zavarovalne usote useh pogodb - Brez pozavarovanja 2017	Skupno tveganje zavarovalne vsote vseh pogodb - S pozavarovanjem 2017	Skupno tveganje zavarovalne vsote vseh pogodb - Brez pozavarovanja 2016	Skupno tveganje zavarovalne vsote vseh pogodb - S pozavarovanjem 2016
0-9 999 EUR	286.870.806	264.836.915	317.404.960	298.339.705
10.000-29.999 EUR	861 535 619	752.713.910	871.281.338	788.915.129
30.000-59.999 EUR	947.038.464	662 926 918	899.924.105	649.140.322
60.000-99.999 EUR	644.289.983	297.635.506	541.092.874	276.996.430
več kot 100.000 EUR	334.346.183	100.593.936	285.269.397	93.324.677
Skupaj	3.074.081.055	2.078.707.185	2 914 972 674	2.106.716.263

Za rentna zavarovanja prikazujemo koncentracijo tveganja s skupnimi letnimi rentami, zbranimi v pet skupin, glede na višino letne rente posameznega zavarovanca. Kot letna renta je upoštevan znesek, ki bi ga zavarovanec dobil, če bi pogodba že zapadla v izplačevanje.

Struktura višine letnih rent

Letna renta na zavarovanca na zadnji dan leta (v EUR)	Skupaj letne rente 2017 znesek	Skupaj letne rente 2017 0 %	Skupaj letne rente 2016 znesek	Skupaj letne rente 2016 V %
0-999 EUR	407.806	12.56%	608.086	15.45%
1.000-1.999 EUR	889.136	27.39%	1.182.728	30,05%
2.000-2.999 EUR	586.452	18,07%	694.587	17.65%
3.000-3.999 EUR	428.752	13,21%	488.856	12,42%
nad 4.000 EUR	933 903	28,77%	961.124	24.42%
Skupaj	3 246 050	100%	3 935 330	100%

Koncentracija zavarovalnega tveganja za rentna zavarovanja je v letu 2017 najvišja v razredu nad 4.000 evrov, medtem ko je bila v letu 2016, najvišja v razredu letnih rent med 1.000 in 2.000 evrov.

Test ustreznosti obveznosti iz zavarovalnih pogodb

Skupina izvaja test ustreznosti obveznosti iz zavarovalnih pogodb (LAT-test), da bi ugotovila ali so rezervacije, oblikovane na bilančni dan, zadostne za pokrivanje obveznosti. Test izvede tako, da izračuna najboljšo oceno obveznosti kot sedanjo vrednost vseh denarnih tokov, ki izhajajo iz obstoječih zavarovalnih pogodb. Pri tem upošteva trenutne ocene prihodnjih denarnih tokov. Na posamezen bilančni dan se izračun primerja z oblikovanimi zavarovalno tehničnimi rezervacijami.

Če test ustreznosti pokaže primanjkljaj, ga Skupina pripozna kot povečano obveznost v poslovnem izidu.

Test se izvaja ločeno za življenjska in premoženjska zavarovanja.

Življenjska zavarovanja

Za ugotavljanje ustreznosti rezervacij življenjskih zavarovanj Skupina združuje zavarovanja v homogene skupine glede na zavarovalno vrsto, in sicer:

življenjska zavarovanja,
življenjska zavarovanja, pri katerih zavarovanci prevzemajo naložbeno tveganje,
prostovoljna dodatna pokojninska zavarovanja.

Generirajo se pričakovani denarni tokovi za:

premije (življenjskega zavarovanja in dodatne nezgode),
izplačila škod (smrti, doživetja, rente, odkupi, nezgodne škode),
stroške (preostala izplačila provizij, administrativni stroški, stroški škod),
vsi ostali pričakovani denarni tokovi, ki izhajajo iz zavarovalnih pogodb.

Za posamezne bodoče denarne tokove se upošteva:

določila na posameznih policah (višina premije, dinamika plačevanja premije, višina zavarovalne vsote za smrt in doživetje, višina rent);
tehnične osnove pripadajočih produktov (tablice smrtnosti, obrestna mera, stroški sklepalne provizije, ostali administrativni stroški);
predpostavke (smrtnosti, stopnje predčasnih prekinitev, stroški, bodoča inflacija, škodni rezultat nezgodnih zavarovanj ...).

Denarni tokovi posameznih let se diskontirajo na zadnji dan obračunskega obdobja.

Ekonomske in operativne predpostavke

Diskontna stopnja (risk discount rate)

Za izračun sedanje vrednosti pričakovanih denarnih tokov se upoštevajo diskontne stopnje, ki jih prikazuje krivulja "AAA rated euro area central government bonds" (AAA - bonitetna ocena osrednje državne obveznice na evrskem območju z dne 2. 1. 2018).

Inflacija

Pri oceni pričakovanih stroškov je upoštevana predpostavka bodoče inflacije za prvi dve leti v skladu z jesensko napovedjo UMAR-ja ter v višini 1,8 % za vsa sledeča leta.

Stroški

V izračunu se upoštevajo stroški vodenja zavarovalnih pogodb, stroški reševanja zavarovalnih primerov in upravljanja sredstev, kot izhajajo iz preteklih izkušenj zavarovalnice. Ocenjeni prihodnji stroški so razdeljeni na fiksne stroške, ki se povečujejo skladno z napovedano inflacijo, in na variabilne stroške. Pri delitvi so upoštevane tudi posebnosti posameznih zavarovalnih produktov.

Smrtnost

Predpostavljene stopnje umrljivosti temeljijo na analizah lastnega portfelja življenjskih zavarovanj. Za rentna zavarovanja pa predpostavke upoštevajo predvideno projekcijo umrljivosti slovenske populacije in sicer slovenske rentne tablice iz leta 2010.

Stopnje predčasnih prekinitev

Uporabljene stopnje predčasnih prekinitev temeljijo na analizi odkupov in drugih predčasnih prekinitev lastnega portfelja v preteklih letih, ločeno po zavarovalnih vrstah in zavarovalni dobi. Predpostavke se letno preverjajo in ustrezno prilagajajo.

Škode dodatne nezgode

Škode dodatnega nezgodnega zavarovanja so ocenjene na osnovi izkušnje škodnega rezultata teh zavarovanj lastnega portfelja v preteklih letih.

Rezultat testa ustreznosti za poslovno leto 2017

Test ustreznosti oblikovanih obveznosti na dan 31. 12. 2017 na nobeni zavarovalni vrsti življenjskih zavarovanj ni pokazal primanjkljaja.

Premoženjska in zdravstvena zavarovanja

Za obveznosti premoženjskih in zdravstvenih zavarovanj je Skupina izvedla test ustreznosti oblikovanih prenosnih premij. Škodne rezervacije in rezervacije za bonuse, popuste in storno se računajo na podlagi trenutnih ocen, zato se šteje, da so oblikovane v ustrezni višini.

Test ustreznosti je torej omejen na neiztekli del obstoječih zavarovalnih pogodb. Obravnava se razlika med pričakovanimi škodami in stroški za preostali neiztekli del pogodb, ki so bile veljavne na bilančni datum, in zneskom oblikovane prenosne premije.

V letu 2017 je Skupina za napoved pričakovanih škod uporabila škodni količnik dokončnih škod, nastalih v letu 2017, za napoved stroškov pa stroškovni količnik administrativnih stroškov.

Pri zavarovalnih vrstah, kjer se ugotovi nezadostna višina prenosne premije glede na pričakovano škodno dogajanje, Skupina oblikuje dodatne rezervacije za neiztekle nevarnosti in jih pripozna v izkazih kot obveznosti v okviru drugih zavarovalnotehničnih rezervacij.

Rezultat testa ustreznosti premoženjskih zavarovanj za poslovno leto 2017

Na 31. 12. 2017 je Skupina oblikovala rezervacije za neiztekle nevarnosti na zdravstvenih zavarovanjih, na zavarovanjih kopenskih motornih vozil in na kreditnih zavarovanjih v skupni višini 75.988 evrov. S tem je zagotovila ustrezno višino rezervacij.

Analiza občutljivosti

Z analizo občutljivosti Skupina ugotavlja vpliv spremembe spodaj navedenih parametrov na njen poslovni izid na zadnji dan obračunskega leta.

Test občutljivosti – parametri

Dejavnik občutljivosti	Opis dejavnika
Obrestna mera (za zavarovalne pogodbe)	Vpliv spremembe tehnične obrestne mere za ±1 %
Stroški	Vpliv na povečanje/zmanjšanje vseh stroškov, razen stroškov pridobivanja za ±5 %
Smrtnost življenjskih zavarovanj	Vpliv povečanja smrtnosti za 5 %
Smrtnost rentnih zavarovanj	Vpliv zmanjšanja smrtnosti za 5 %
Škodni delež glede na premijo	Vpliv povečanja v škodnem deležu za 5 %

Posamezni izračuni, prikazani v spodnjih tabelah, so narejeni tako, da se upošteva sprememba posameznega dejavnika, pri čemer ostajajo preostale predpostavke nespremenjene.

Vpliv na čisti dobiček Skupine pred obdavčitvijo

(v EUR)	31. 12. 2017	31.12.2016
Dejavnik
Stroški +5 %	(3.424.254)	(3.624.243)
Stroški -5 %	3.424.254	3.624.243
Tehnična obrestna mera +1 %	16.305.632	17.972.309
Tehnična obrestna mera -1 %	(15.427.105)	(15.798.773)
Smrthost +5 %	114.010	92.396
Smrtnost rentnih zavarovanj -5 %	(130.996)	(107.977)
Škodni delež +5 %	(14.606.551)	(14.640.919)
Skodni delež -5 %	14.606.551	14.640.919

Skupina je preudarna pri upravljanju tveganj. Pri tem predstavlja pomembno vlogo pozavarovanje, ki Skupino dodatno obvaruje pred tveganji, in prispeva k varnejši politiki upravljanja zavarovalniških tveganj.

8.2.2 Obvladovanje zavarovalnih tveganj s pozavarovalno zaščito

Namen in cilji pozavarovalne zaščite

Zavarovalna tveganja obvladujemo s programom pozavarovalne zaščite, s katerim zagotavljamo solventnost in likvidnost poslovanja, stabilnost poslovnih rezultatov in finančno trdnost. Pri sklepanju pozavarovalnih pogodb izbiramo le pozavarovatelje z najvišjimi bonitetnimi ocenami.

Skupina načrtuje vrsto, obliko, obseg in strukturo pozavarovalnega programa na osnovi višine maksimalnih lastnih deležev zavarovalnic in obsega, homogenosti, kvalitete ter vrste zavarovalnega portfelja, upoštevajoč lastnosti in posebnosti posameznih zavarovanih vrst ter njihovo korelacijo. Skupina se osredotoča na oblikovanje in zagotavljanje optimalne

pozavarovalne zaščite, tako pred posamičnimi velikimi škodami kot tudi pred koncentracijo izpostavljenosti zavarovalnega portfelja naravnim nevarnostim, tako po posameznem dogodku kot tudi v letnem agregatu.

Pogodbena pozavarovalna zaščita Skupini zagotavlja avtomatično kritje velike večine v zavarovanje prevzetih rizikov do dogovorjenega limita pod vnaprej dogovorjenimi pogoji, pri določenih pozavarovalnih kritjih pa tudi morebitne napake pri oceni rizika.

Za izjemne rizike, ki po obsegu kritja presegajo določbe pogodbene pozavarovalne zaščite, Skupina zagotovi pozavarovalno zaščito na fakultativni osnovi. Program načrtovanega pozavarovanja je sestavljen iz tradicionalnih proporcionalnih in neproporcionalnih oblik fakultativne pozavarovalne zaščite.

V okviru obvladovanja operativnega tveganja ima Skupina vgrajene kontrolne mehanizme v informacijskem sistemu, ki onemogočajo sklenitev zavarovanja z zavarovalnimi vsotami preko limitov pozavarovalnih pogodb brez predhodne potrditve tima Pozavarovanje, da je bilo urejeno fakultativno pozavarovanje ali da fakultativno pozavarovanje ni potrebno.

Analiza portfelja družbe z vidika pozavarovalnega tveganja

Največjo koncentracijo zavarovalnega tveganja za Skupino predstavlja potresna nevarnost. Pozavarovalno zaščito za katastrofalne nevarnosti zato oblikujemo z upoštevanjem tisočletne povratne dobe, na osnovi rezultatov modeliranja naše izpostavljenosti potresni nevarnosti po AIR - modelu, ki ga za nas opravi naš pozavarovalni posrednik Guy Carpenter. Potresno izpostavljenost obvladujemo s proporcionalnim pozavarovanjem, dopolnjenim z neproporcionalnim pozavarovanjem po dogodku ter pozavarovalnim kritjem letnega agregata škod.

Pozavarovalna zaščita za katastrofalne nevarnosti je namenjena tudi kritju nevarnosti poplave, viharja, toče in drugih naravnih nesreč.

Zdravstvena zavarovanja predstavljajo zelo razpršeno tveganje, zato se pri obstoječem obsegu zavarovalnih kritij izravnava izvaja v okviru družbe. Portfelj življenjskih zavarovanj je homogen, z majhnim deležem zavarovanj, katerih višina presega maksimalni lastni delež zavarovalnice, zato je zaščiten s proporcionalno, pri množičnih škodah pa z dodatno neproporcionalno pogodbeno pozavarovalno zaščito.

Struktura pozavarovalnega programa je primerljiva z letom 2016, saj se je v preteklih letih ustrezno odzivala na škodne dogodke, ko so presegali lastne deleže, izračunane za posamezne zavarovalne vrste.

Vrsta pozavarovanja (v EUR)	Pozavarovalna premija	Struktura pozavarovalne premije (v %)	Pozavarovalna provizija	Obračunane pozavarovalne škode	Spremembe pozavarovalnih prenosnih premij	Spremembe pozavarovalnih škodnih rezervacij	Vpliv rezultata pozavarovanja na dobiček
Motor QS		0,00%	795.306	254.739		(1.640.471)	(590.426)
Kvotno pozavarovanje potresa	(1.743.249)	15,33%	488.110	1.547	5.377	153	(1.248.063)
Premoženjsko Gross Risk XL pozavar.	(1.228.098)	10,80%					(1.228.098)
Tehnično Risk XL pozavarovanje	(137.742)	1,21%		6 565		32.037	(99.139)
Premoženjsko Čat XL poz.	(1.403.098)	12,34%				230.751	(1.172.347)
Poz. Ietnega agregata Cat XL škod	(852.093)	7,49%		1.330.084		1.378.089	1.856.080
XL pozavarovanje AO in zelene karte	(689.505)	6,06%		833.322		119.835	263.651
XL pozavarovanje avtom. kaska	(37.028)	0,33%		50.000		130.000	142,972
Ostala pozavarovanja	(3.287.287)	28,91%	328.063	810.737	222 630	(231.896)	(2.207.754)
Zdravstvena zavarovanja		0,00%
Zivljenjska pozavarovanja	(1.993.543)	17,53%	572.607	602,961	9.983	(56.321)	(364.414)
Skupaj bilančno leto - Pozavarovanje	(11.371.644)	100%	2.184.085	3.889 955	237,890	(37.824)	(5.147.538)
Sozavarovanje oddano	(516.453)		78.049	41.776	135.517	19.288	(241.824)
Sozavarovanje prejeto	329.899		(58.846)	(122.758)	61.664	47.417	257.376
Pozavarovanje prejeto	645.340		(88.991)	(75.650)	(59.730)	(61.410)	359.557
Skupaj po(so)zavarovanje	(10.912.859)		2.114.296	3.733.322	375.340	(82.529)	(4.772.429)

Koncentracija pozavarovanja v bilančnem letu 2017

Koncentracija pozavarovanja v bilančnem letu 2016

Vrsta pozavarovanja (v EUR)	Pozavarovalna premija	Struktura pozavarovalne premije (v %)	Pozavarovalna provizija	Obračunane pozavarovalne škode	Spremembe pozavarovalnih prenosnih premij	Spremembe pozavarovalnih škodnih rezervacij	Vpliv rezultata pozavarovanja na dobiček
Motor QS		0,00%	448.998	2.350.318		(2.523.382)	275.934
Kvotno pozavarovanje potresa	(1.715.031)	15,80%	480.209	185	1.643	(2.236)	(1.235.229)
Premoženjsko Gross Risk XL pozavar	(1.325.557)	12,21%	23.625				(1.301.932)
Tehnično Risk XL pozavarovanje	(144.045)	1,33%	1.278			રે તેન્ટર	(136.812)
Premoženjsko Cat XL poz.	(1.548.035)	14,26%	27.018				(1.521.017)
Poz. letnega agregata Cat XL škod	(791.774)	7,30%	14.987			1.049.611	272.824
XL pozavarovanje AO in zelene karte	(636.479)	5,86%	10.776	1.492.498		1.691.022	2.557.817
XL pozavarovanje avtom. kaska	(37.747)	0,35%	711			(4.449)	(41.485)
Ostala pozavarovanja	(2.856.842)	26,32%	290.321	513.116	5.003	(117.596)	(2.165.999)
Zdravstvena zavarovanja		0,00%
Življenjska pozavarovanja	(1.797.592)	16,56%	501.789	571 512	(28.421)	81.364	(671.348)
Skupaj bilančno leto Pozavarovanje	(10.853.101)	100%	1.799.712	4.927.629	(21.774)	130.286	(3.967.247)
Sozavarovanje oddano	(215.927)		30.373		2.145	23.610	(159.800)
Sozavarovanje prejeto	995,856		(148.977)	(49.186)	(4.517)	(254-380)	538.796
Pozavarovanje prejeto	4.393		(955)	(681)	(961)		2.301
Skupaj po(so)zavarovanje	(10.068.278)		1.680.153	4.877.762	(25.107)	(50.482)	(3.585.952)

V tabeli je prikazana koncentracija pozavarovanja za vse pogodbe.

V letu 2017 je bilo realizirane 11.371.644 evrov pozavarovalne premije ali 4,8 % več kot v predhodnem letu.

Medtem, ko je bila za pogodbena škodno-presežkovna pozavarovanja v letu 2017 dosežena nekoliko nižja pozavarovalna premija kot v letu 2016, se je v letu 2017 nadaljevala rast premije fakultativnih pozavarovanj. To je posledica rasti odgovornostnih zavarovanj, povečanja delitve tveganj med slovenskimi zavarovalnicami v obliki sozavarovanja in pozavarovanja ter realizacije mednarodnega programa pozavarovanja Cimosa. Del tega programa je bil sozavarovan, zato se je premija oddanega sozavarovanja v letu 2017 povečala za 139%. Iz deležev pozavarovateljev v škodah je bilo v letu 2017 skupaj obračunano 3.889.955 evrov (leta 2016 za 4.927.629 evrov), od tega 254.739 evrov iz naslova avtomobilske kvote (leta 2016 za 2.350.318 evrov). Leto 2017 je zaznamovalo več škodnih dogodkov zaradi neurij, ki sicer niso presegali praga za uveljavljanje pozavarovanja individualnih katastrofalnih škod, je bilo pa zanje uveljavljeno pozavarovalno kritje letnega agregata Cat XL škod. Iz naslova neurij v letih 2016 in 2017 je bilo v letu 2017 obračunano 1.330.084 evrov deležev pozavarovateljev v škodah, škodne rezervacije na dan 31. 12. 2017 pa so se povečale za 1.608.840 evrov glede na dan 31. 12. 2016.

Škodno dogajanje na področju pozavarovanja avtomobilske odgovornosti je bilo v letu 2017 bolj umirjeno v primerjavi z letom 2016, kar se odraža v nižjih obračunanih deležih pozavarovateljev v škodah in minimalni spremembi škodne rezervacije.

Zaradi sproščanja IBNR škodnih rezervacij je prišlo do izboljšanja škodnega rezultata pri pozavarovanju avtomobilske kvote v letih 2012 – 2014, kar je deloma vplivalo na povišanje pozavarovalne provizije v letu 2017.

8.2.3 Finančna tveganja

Skupina je finančnim tveganjem izpostavljena pri upravljanju sredstev in obveznosti, pri pozavarovalnih sredstvih in pri obveznostih iz zavarovalnih in finančnih pogodb. Finančna tveganja so tveganja, da pritoki zaradi tržnih sprememb na trgu kapitala in denarja ter poslovanja in bonitet komitentov in izdajateljev finančnih instrumentov ne bodo zadoščali za kritje odtokov. Najpomembnejše komponente tega tveganja so likvidnostno tveganje, kreditno tveganje in tržno tveganje, kjer je Skupina izpostavljena tveganju spremembe obrestnih mer, tveganju spremembe tečajev vrednostnih papirjev, spremembe cen in valutnemu tveganju.

Likvidnostna tveganja so tveganja, da Skupina ne bo sposobna poplačati vseh obveznosti, vključno s potencialnimi obveznostmi, da ne bo ogrožala svojega normalnega poslovanja. Da je Skupina v vsakem trenutku sposobna zagotavljati likvidnost in da je trajno sposobna izpolnjevati vse svoje obveznosti (solventnosti), z ustrezno višino kapitala zagotavlja kapitalsko ustreznost.

Glavni vir kreditnega tveganja Skupine izhaja iz zavarovalniškega področja in se nanaša na finančne naložbe in pozavarovalna tveganja. Gre za tveganje, da nasprotna stranka ne bo zmožna izplačati dolgovanih zneskov ob zapadlosti.

Tržna tveganja nastopajo predvsem pri nalaganju sredstev, kjer obstaja možnost, da se ne izpolnijo pričakovanja glede gibanja naložb oziroma se ne izpolnijo v celoti. Tveganje neugodne spremembe vrednosti naložb je lahko posledica sprememb tečajev tujih valut, obrestnih mer ali cene delnice.

Skupina upravlja in obvladuje tveganja, katerim je izpostavljena, tako da redno spremlja denarne tokove in zagotavlja, da ima vedno na razpolago dovolj likvidnih sredstev za poravnavo svojih obveznosti, da nalaga svoja sredstva tako, da dosega dovolj veliko dolgoročno donosnost, ki presega višino donosa pri zavarovalnih obveznostih, da usklajuje trajanje finančnih sredstev s finančnimi obveznostmi, da zagotavlja ustreznost finančnih sredstev.

V razkritjih, ki se nanašajo na prikaz obvladovanja finančnih tveganj, niso vključena sredstva in obveznosti skladov življenjskih zavarovanj, kjer zavarovanci prevzemajo naložbeno tveganje, saj finančna tveganja v celoti prevzemajo zavarovanci sami. Za leto 2017 so v skupnem znesku ta sredstva znašala 309.230.770 evrov (preteklo leto 290.772.640 evrov), od tega se 304.978.128 evrov (preteklo leto 287.601.430 evrov) sredstev iz bilance stanja nanaša na sredstva zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje, in 4.252.642 evrov (preteklo leto 3.171.210 evrov) na ostale bilančne kategorije kritnih skladov zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje.

Tabele v nadaljevanju prikazujejo, kako Skupina upravlja in nadzira svoja finančna tveganja. Vsa ta tveganja Skupina spremlja na ravni posameznega kritnega sklada oziroma kritnega premoženja, medtem ko je v tabelah prikazana analiza sredstev in obveznosti (ALM - assets liability management) za upravljanje finančnih tveganj na ravni zavarovalnih in finančnih pogodb.

Prva tabela prikazuje stanje vseh sredstev in obveznosti po posameznih postavkah ter kako višina posameznih finančnih sredstev in vseh sredstev po posameznih zavarovalnih in finančnih pogodbah ustreza višini obveznosti.

Skupina izpolnjuje vse pogodbene zaveze iz posojilnih pogodb.

Analiza sredstev in obveznosti za upravljanje finančnih tveganj

	Zavarovalne pogodbe	Zavarovalne	Finančne	Ostala
pogodbe	premoženjskih zavarovanj	pogodbe	pogodbe	sredstva	Skupaj
					31.12.2017

					182.246.690
					8.208.820
					6.688.333
					1.520.488
					158.770.973
					29.382.123
					3.969.184
					125.419.666
					15.266.897
					3.566.067
11.700.830					11.700.830
7.568.032	25.026.855	670.697	6.494.271	7.320.954	47.080.810
856.426			4.846.613	141.999	5.845.038
856.426			4.846.613	141.999	5.845.038
6.711.607	25.026.855	670.697	1.647.658	7.178.955	41.235.772
6.050.595	10.390.005		1.647.658	1.729.064	19.817.321
661.012	14.636.851	670.697		5.449.891	21.418.451
	7.995.521			5.639.212	13.634.732
1.711.016	2.044.737	2.900.448	3.586	7.311.037	13.970.824
131.510	112.027				243.537
	102.428.025	8.901.326	7.928.201	22.600.716	257.176.593
4.963.027	22.797.595	7.188.299		2.282.728	37.231.649
283.933	17.420.254				17.704.187
4.711.577	7.810.919	3.512.899	962.132	2.504.916	19.502.443
9.129.101	59.996.915	1.902.017		84.573.368	155.601.401
	210,453,708	21,504,541	8.890.333	111.961.728	487.216.274

					158.939.747
					56.474.799
					102.464.948
					112,924,062
					102.022.884
					10.901.178
					8.990.333
					8.865.381
					24.952
					49.525.147
				50.636.254	50.636.254
1.358.160	22.506.536	3.572.861		2.119.874	29.557.431
	169.193.025	15.826.118	8.890.333	52.756.129	410.472.975
	Zavarovalne zivljenjskih zavarovanj z DPF 105.907.767 3.573.500 3.463.094 110.406 87.067.370 7.903.125 79.164.245 15.266.897 3.566.067 115.318.325 134 405 964 112.924.062 102.022.884 10.901.178 26.743.579 114.282.222	brez zdravstvenih zavarowanj 67.248.885 3.795.627 2.821.251 974.376 63.453.259 19.149.484 3.969.184 40.334.591 146.686.489 56.428.146 90.258.343 22.781.568	zdravstvenega zavarovanja 5.330.181 5.330.181 5.330.181 12.253.258 46.652 12.206.605	pokojninsko varcevanje 1.430.344 839.694 403.988 435.706 590.650 590.650 8.890.333 8.865.381 24.952	in obveznosti (lastni vin) 2.329.513 2.329.513 2.329.513

(v EUR)	Zavarovalne pogodbe zivljenjskih zavarovanj z DPF	Zavarovalne pogodbe premoženjskih zavarovanj brez zdravstvenih zavarovanj	Zavarovalne pogodbe zdravstveneg a zavarovanja	Finančne pogodbe pokojninsko varčevanje	Ostala sredstva in obveznosti (lastni vin)	Skupaj 31. 12. 2016
SREDSTVA
Dolžniški vrednostni papirji	102.301.034	75.107.864	3.771.309	573.183	5.641.345	187.394.735
Po pošteni vrednosti preko IPI	1.686.036	5.065.886	3.108			6.755.030
- trzni	1.531.183	2.166.568				3.697.752
- državne obveznice	154.853	2.899.318	3.108			3.057.279
Razpoložljivi za prodajo	84.316.417	66.511.660	3.726.219	573.183	5.641.345	160.768.826
– tržni	8.428.116	15.799.476		573.183	5.641.345	30.442.120
- netržni		138,362				138.362
- državne obveznice	75.888.302	50.573.822	3.726.219			130.188.343
V posesti do zapadlosti	16.298.580	3.530.318	41.981			19.870.880
- tržni	4.516.871	3.530.318	41.981			8.089.171
- državne obveznice	11.781.709					11.781.709
Lastniški vrednostni papirji	6.209.947	16.181.747	1.712.004	3.000.875	18.095.412	45.199.985
Po pošteni vrednosti preko IPI	626.878					626.878
- tržni	626.878					626.878
Razpoložljii za prodajo	5.583.068	16.181.747	1.712.004	3.000.875	18.095.412	44.573.106
- tržni	3.225.271	8.335.359	542.079	3.000.875	1.094.510	16.198.095
- netržni	2.357.797	7.846.388	1.169.925		17.000.902	28.375.011
Popravki vrednosti finančnih sredstev zaradi slabitev	(1.069.439)	(3.544.530)	(337.206)		(5.276.389)	(10.227.564)
Naložbe v pridružene družbe	(0)	8.099.990			5.150.266	13.250.256
Posojila, depoziti in finančne terjatve	1.817.080	3.949.128	2.243.737	789	10.254.336	18.265.071
Skupaj finančne naložbe	109.258.621	99.794.199	7.389.844	3.574.847	33.864.971	253.882.483
Terjatve iz zavarovalnih poslov in druge poslovne terjatve	1.443.195	22.930.064	7.552.634	44	1.988.334	33.914.272
Znesek (ZTR) prenesen pozavarovateljem	330.371	17.068.945				17.399.316
Denar in denami ustrezniki	2.000.647	4.648.993	774.637	1.178.300	2.932.163	11.534.745
Druga sredstva	13.810.586	64.037.771	2.945.519		84.848.388	165.642.264
Skupaj sredstva	126,843,421	208.479.977	18.662.634	4.753.191	123.633.857	482.373.080
OBVEZNOSTI
Obveznosti iz zavarovalnih pogodb		144.508.569	13.413.093			157.921.662
Dolgoročne zavarovalne pogodbe		56.982.046	100.968			57.083.014
Kratkoročne zavarovalne pogodbe		87.526.523	13.312.124			100.838.648
Obveznosti iz zavarovalnih pogodb z DPF	112.137.252					112.137.252
Dolgoročne obveznosti z možnostjo diskrecijske udeležbe	100.882.324					100.882.324
Kratkoročne obveznosti z možnostjo diskrecijske udeležbe	11.254.928					11.254.928
Obveznosti iz finančnih pogodb z DPF				4.753.191		4.753.191
Dolgoročne obveznosti z možnostjo diskrecijske udeležbe				4.735.916		4.735.916
Kratkoročne obveznosti z možnostjo diskrecijske udelezbe				17.275		17.275
Podrejene obveznosti	26.704.791	22.748.526				49.453.317
Finančne obveznosti					50.983.261	20.983.201
Ostale obveznosti	1.046.790	23.771.802	2.569.764		2.199.135	29.587.491
Skupaj obveznosti	113.184.041	168.280.371	15.982.857	4.753.191	53.182.396	404.836.173

Sredstva in obveznosti po pričakovani ročnosti

(v EUR)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Dolgoročna sredstva
Dolgoročna finančna sredstva	220.642.015	201.554.386
Dolgoročne pozavarovalne pogodbe	8.816.188	9.827.176
Dolgoročne terjatve iz zavarovalnih poslov in druge poslovne terjatve	457.129	458.762
Ostala dolgoročna sredstva	145 468 668	155.874.885
	375,384,000	367.715.209
Kratkoročna sredstva
Kratkoročna finančna sredstva	14.971.645	35.502.998
Kratkoročne pozavarovalne pogodbe	8.887.998	7.572.140
Kratkoročne terjatve iz zavarovalnih poslov in druge poslovne terjatve	36.299.450	34.908.089
Ostala kratkoročna sredstva	47.035.489	35.092.665
	107.194.582	113.075.892
Naložbe zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje	304,978,128	287,601,430
Sredstva iz finančnih pogodb	8.890.333	4.753.190
Skupaj sredstva	796 447 044	773 145 721

(v EUR)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Dolgoročne obveznosti
Dolgoročne obveznosti iz naslova zavarovalnih pogodb	158.497.683	157.965.338
Dolgoročne obveznosti iz finančnih pogodb	8.865.381	4.735.916
Dolgoročne obveznosti iz financiranja	47.286.376	33.682.271
Dolgoročne obveznosti iz zavarovalnih poslov in druge poslovne obveznosti	136.336	169.756
	214.785.776	196.553.282
Kratkoročne obveznosti
Kratkoročne obveznosti iz naslova zavarovalnih pogodb	114.702.640	113.930.466
Kratkoročne obveznosti iz financiranja	3.349.879	17.300.990
Kratkoročne obveznosti iz zavarovalnih poslov in druge poslovne obveznosti	20.128.034	19.878.048
Ostale kratkoročne obveznosti	10.238.007	11.069.437
	148.418.560	162.178.941
Obveznosti do zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje	301.043.277	282.619.434
Podrejene obveznosti	49.525.147	49.453.317
Skupaj obveznosti	713.772.760	690,804,974

Likvidnostno tveganje

Izpostavljenost likvidnostnemu tveganju se odraža v možnosti nastanka likvidnostnih problemov oziroma v nezmožnosti Skupine za tekoče izpolnjevanje obveznosti iz sklenjenih zavarovanj in drugih tekočih obveznosti iz poslovanja Skupine.

Skupina obvladuje likvidnostno tveganje z zagotavljanjem primerne strukture in ustrezne razpršenosti naložb, s planiranjem prihodnjih denarnih tokov za pokritje prihodnjih predvidljivih obveznosti ter z zagotavljanjem primernega obsega visoko likvidnih naložb za pokrivanje prihodnjih nepredvidljivih obveznosti.

Tabele v nadaljevanju prikazujejo različne obveznosti Skupine glede na njihovo ročnost.

Pregled zapadlosti zavarovalnih obveznosti v letu 2017 - nediskontirani denarni tokovi

(v EUR)	Knjigovodska vrednost			do 1 leta	Skupaj na 31. 12. 2017
Premoženjska in zdravstvena zavarovanja	158,939,748				- 102.464.948 36.822.474 13.323.828 5.428.363 8 900.135 8 939.748
Zivljenjska zavarovanja z naložbenim tveganjem	302.379.792	- 16.320.401 42.782.154 79.563.484 47.667.481 116.046.272			302.379.792
Zivljenska zavarovanja	112.924.066	6.476.420 8.572.787 25.391.909 21.341.261 63.279.906			125.062.283
Finančne pogodbe	8.890.333		44.145 375.978 1.347.974 1.812.856 5.309.381		8.890.333
Skupaj obveznosti	583.133.940			- 125.305.915 88.553.393 119.627.194 76.249.961 185.535.693	595-272-156

Pregled zapadlosti zavarovalnih obveznosti v letu 2016 - nediskontirani denarni tokovi

(v EUR)	Knjigovodska	do 1 leta
Premoženjska in zdravstvena zavarovanja	157.921.662	- 100.895.505 37.516.838 13.492.278 5.164.713
Zivljenjska zavarovanja z naložbenim tveganjem	284.456.325	- 17.988.421 43.759.070 67.883.330 39.863.154 114.962.350 284.456.325
Zivljenska zavarovanja	112.137.256	- 11.703.458 11.289.122 28.475.117 24.802.246 61.136.525 137.406.468
Finančne pogodbe	4.753.190	13.260
Skupaj obveznosti	559,268,433	- 130.600.645 92.680.240 110.560.284 70.839.903 179.839.300 584.520.372

Pregled zapadlosti nezavarovalnih obveznosti v letu 2017 - nediskontirani denarni tokovi

(v EUR)	Knjiqovodska vrednost			1-3 let 3-5 let	nad 5 let
Podrejene obveznosti	49.525.147				3.953.500 7.907.000 7.918.000 63.832.000
Dolžniški vrednostni papirji (izdani)	10.518.858	395.740			10.123.117
Posojila	40.117.395				40.117.395
Poslovne in druge obveznosti	30.477.426	188.413 30.106.203	27.761	30.940	124.108
Skupaj obveznosti	130,638,826	188.413 34.455.444			7.934.761 7.948.940 114.196.620

Pregled zapadlosti nezavarovalnih obveznosti v letu 2016 - nediskontirani denarni tokovi

(v EUR)	Knjigovodska vrednost			nad 5 let
Podrejene obveznosti	49.453.317		3.953.500 7.907.000 7.918.000	67.785.500
Dolžniški vrednostni papirji (izdani)	8.686.221	5.891.241	- 2.794.980
Posojla	42.296.814	- 11.409.525 - 3.235.000 27.652.290
lzvedeni finančni inštrumenti	225	225
Poslovne in druge obveznosti	31.099.968	782.058 26.304.385 3.835.692 116.546		61 288
Skupaj obveznosti	131 536 546	782.058 47.558.876 14.977.692 38.481.945		67,846,788

Kreditno tveganje

Kreditno tveganje predstavlja potencialno izgubo Skupine v primeru, če tretja stranka oziroma dolžnik ne izpolni obveznosti. Najbolj izpostavljena področja kreditnemu tveganju so finančne naložbe, posojila in finančne terjatve, terjatve iz zavarovalnih poslov in pozavarovalna sredstva.

Izpostavljenost kreditnim tveganjem Skupina najpogosteje obvladuje s tekočim spremljanjem bonitete izdajateljev finančnih instrumentov ter z zagotavljanjem ustrezne razpršitve naložb med tvegane naložbe in naložbe brez tveganja. Skupina spremlja kreditno tveganje iz terjatev iz zavarovalnih poslov in pozavarovalnih sredstev na podlagi ocenjevanja plačljivosti posamezne terjatve, pri čemer ob ugotovitvi plačilne nesposobnosti dolžnika Skupina terjatev zmanjša za izračunan popravek. Postopki preverjanja bonitete temeljijo na pridobivanju in preverjanju javno dostopnih podatkov o trenutnem finančnem stanju izdajatelja finančnih instrumentov ter njegovi prihodnji plačilni sposobnosti.

Postopki obvladovanja kreditnega tveganja pri pozavarovanju se enako kot pri nalaganju finančnih sredstev, nanašajo na preveritev bonitete pozavarovatelja. V skladu s strategijo obvladovanja kreditnega tveganja so obveznosti iz pozavarovanja pozavarovane pri prvovrstnih pozavarovateljih.

Največja izpostavljenost kreditnemu tveganju 31. 12. 2017

(v EUR)	AAAAA	BBB-B	Brez kreditne ocene	Skupaj
Dolžniški vrednostni papirji	46.482.329	122.047.969	12.286.048	180.816.347
Po pošteni vrednosti preko IPI	1.747.213	5.621.914		7.369.127
Razpoložljivi za prodajo	35.777.088	112.629.375	9.773.859	158.180.322
V posesti do zapadlosti	8.958.029	3.796.679	2.512.190	15.266.897
Posojila, depoziti in finančne terjatve		1.205	13.966.033	13.967.238
Izvedeni finančni inštrumenti		243.537		243.537
Sredstva iz finančnih pogodb (dolžniški vrednostni papirji)		1.430.344		1.430.344
Skupaj finančne naložbe	46.432.329	123.723.055	26.252.082	196.457.466
Terjatve iz zavarovalnih poslov in druge poslovne terjatve	1.991.929	862.421	36.220.953	39.075.303
Znesek (ZTR) prenesen pozavarovateljem	17.431.067	88.826	184.293	17.704.187
Denar in denarni ustrezniki	26,899	15.955.038	4.967.361	20.949.299
Skupaj sredstva, ki so izpostavljena kreditnemu tveganju	65 932 224	140.629.340	67,624,690	274.186.254

Naložbe v dolžniške vrednostne papirje, ki so v letu 2017 brez kreditne ocene zajemajo predvsem pomembnejša državna in zasebna podjetja slovenskih izdajateljev. Dana posojila in depoziti predstavljajo 13.967.238 evrov. Od tega dana posojila 12.579.993 evrov. Dana posojila brez kreditne ocene so zavarovana predvsem z menicami in izvršnicami, z nepremičninami in lastniškimi deleži ter z ostalimi oblikami zavarovanj.

Z namenom razpršitve naložb in iskanja višjih donosov prilagojenih za tveganje je Skupina zmanjšala izpostavljenost do Republike Slovenije. Po državi izdajatelja je Skupina izpostavljena pretežno do državnih obveznic članic EU. Državne obveznice Republike Italije, Slovenije, Španije, Portugalske, Francije, Hrvaške in Romunije.

Največja izpostavljenost kreditnemu tveganju 31. 12. 2016

(v EUR)	AAAAA	BBB-B	CCC-C	Brez kreditne ocene	Skupaj
Dolžniški vrednostni papirji	43.105.018	126.681.306	507	16.916.524	186.703.355
Po pošteni vrednosti preko IPI	2.197.012	4.557.520	507		6.755.039
Razpoložljivi za prodajo	30.642.377	115.105.161		14.329.900	160.077.437
V posesti do zapadlosti	10.265.630	7.018.625		2.586.624	19.870.879
Posojila, depoziti in finančne terjatve				18 264 282	18.264.282
Skupaj finančne naložbe	43.105.018	126.681.306	507	35,180,805	204.967.637
Terjatve iz zavarovalnih poslov in druge poslovne terjatve		7.011		35.466.960	35.473.971
Znesek (ZTR) prenesen pozavarovateljem	17.276.655	96.810		25.851	17.399.316
Denar in denarni ustrezniki		2.784.697	1.649.314	7 489 118	11.923.129
Skupaj sredstva, ki so izpostavljena kreditnemu tveganju	60,387 (676)	129,569,824	1.649.822	78.162.735	269.764.054

Portfelj obvezniških naložb, ki ne razpolaga z bonitetno oceno v letu 2016, se nanaša na dolžniške vrednostne papirje pomembnih državnih podjetij, katerih izdaje vrednostnih papirjev nimajo bonitetnih ocen. Dana posojila in depoziti predstavljajo 18.261.269 evrov, od tega dana posojila 15.910.918 evrov. 84% posojil je zavarovanih z zastavno pravico na nepremičninah ali vrednostnih papirjih, 1 % posojil brez kreditne ocene je zavarovanih z menicami, 12 % posojil je zavarovanih z drugimi oblikami zavarovanja, preostali 3% posojil pa so nezavarovani.

Kreditno tveganje: Nezapadla in zapadla finančna sredstva, ki niso slabljena in zapadla, in oslabljena finančna sredstva 31. 12. 2017 in 31. 12. 2016

(v EUR)	Nezapadla in neoslabljena	Zapadlo in neoslabljeno do 30 dní	Zapadlo in neoslabljeno od 31 do 90 dni od 91 do 270 dni	Zapadlo in neoslabljeno	Zapadlo in neoslabljeno nad 270 dní	oslabljeno - bruto vrednost	Zapadlo in Zapadlo in oslabljeno popravek vrednosti	Zapadlo in oslabljeno - bruto vrednost	Zapadlo in oslabljeno - popravek vrednosti	Skupaj
							(individualno) (individualna slabitev)	(skupinsko)	(skupinska slabitev)
31.12.2017
Finančne naložbe (dolžniški VP)	180.816.346									- 180.816.346
Posojila, depoziti in finančne terjatve	10.546.857					16.064.747	(12.644.367)			13.967.238
Terjatve	24.480.529	621.381	1.740	19.795	1.965.556	41.821.252	(36.223.151)	9.395.454	(3.007.253)	39.075.303
- zavarovalne terjatve	12.673.170	484.105		5.576	2.726	16.396.961	(14.330.962)	8.446.446	(2.736.547)	20.941.474
- regresne terjatve	1.721					21.317.671	(18.243.622)	679.084	(208.582)	3.546.271
- ostale terjatve	11.805.638	137.276	1.740	14.218	1.962.830	4.106.620	(3.648.567)	269.924	(62.124)	14.587.557
ZneseK (ZTR), prenesen pozavarovateljem	17.704.187									17.704.187
SKUPAJ	233 547 919	621,331	1.740	19.795	1 965 556	57,885,999	(48.867.517)	0 395 454	(3.007.253)	251.563.074
31. 12. 2016
Finančne naložbe (dolžniški VP)	186.703.355									- 186.703.355
Posojila, depoziti in finančne terjatve	18.056.123				9.833	9.853.856	(9.655.530)			18.264.282
Terjatve	18.713.622	575.157	5.241	27.188	1.969.104	9.270.642	(8.089.315)	57 666 856	(44.664.522)	35.473.972
- zavarovalne terjatve	13.435.468				273.131	5.200.040	(4.720.536)	27.656.317	(20.260.120)	21.584.299
- regresne terjatve						1.986.644	(1.744.521)	28.154.811	(23.982.430)	4.414.505
- ostale terjatve	5.278.154	575.157	5.241	27.188	1.695.973	2.083.957	(1.624.258)	1.855.728	(421.972)	9.475.169
Znesek (ZTR), prenesen pozavarovateljem	17.399.316									17.399.316
SKUPAJ	240.872.416	575.157	5.241	27.188	1.978.937	19.124.498	(17.744.845)	57.666.856	(44.664.522)	257.840.925

Skupina ni slabila terjatve zapadlih nad 270 dni zaradi zavarovanja teh terjatev, saj je zavarovanje precej višje kot je višina terjatev. V januarju 2018 so bile te terjatve poplačane.

Analiza občutljivosti tržnih tveganj

Dejavniki

Metode in predpostavke, uporabljene pri pripravi analize občutljivosti za tiste vrste tržnih tveganj, katerim je Skupina izpostavljena.

Dejavnik občutljivosti	Opis dejavnika
Sprememba obrestne mere	Vpliv na spremembo v tržnih obrestnih merah za ±50 bp (to pomeni: če se tržna obrestna mera spremeni za 50 indeksnih točk (basic points), kolikšen je vpliv na dobiček in na kapital).
Sprememba cen delnic	Vpliv na spremembe tržne cene finančnih sredstev se odraža pri spremembi cene delnice, cene ID-delnice, cene strukturiranih vrednostnih papirjev in cene vzajemnih skladov 31. decembra 2017 za ±15%.
Sprememba provizije za upravljanje	Vpliv spremembe prihodkov iz provizij za upravljanje ob padcu vrednosti naložb za ±15%.

Tveganje spremembe cen lastniških vrednostnih papirjev

Gre za tveganje, povezano z lastniškimi vrednostnimi papirji, in sicer, da bodo cene le-teh nihale in s tem vplivale na pričakovane donose finančnih sredstev oziroma njihovo izkazano vrednost v naložbenem portfelju Skupine. Za obvladovanje tega tveganja Skupina svojo naložbeno politiko oblikuje tako, da dosega ustrezno sektorsko in geografsko razpršenost delniških naložb, ne presega dovoljenih limitov izpostavljenosti do posameznega izdajatelja ter sredstva nalaga v naložbe z ustreznim razmerjem med tveganjem in donosnostjo.

Obrestno tveganje

Tveganje spremembe obrestne mere odraža tveganje, da se bo poštena vrednost prihodnjih denarnih tokov finančnih instrumentov zmanjšala glede na pričakovanja o prihodnjih denarnih tokovih ob nakupu finančnega instrumenta. Lahko se odrazi v spremembi tržne vrednosti naložb v dolžniške vrednostne papirje s fiksnimi donosi, razen v primeru njihove razvrstitve v skupino naložb, ki se držijo do zapadlosti ali pa v tveganju, povezanim z zmožnostjo reinvestiranja finančnih sredstev ob zapadlosti naložb v najmanj enakih pogojih kot za finančna sredstva, ki so zapadla.

Za obvladovanje obrestnega tveganja Skupina uporablja naslednje postopke:

v primeru obveznosti z vnaprej določljivimi denarnimi tokovi uporablja postopke imunizacije, s katero izenačuje povprečno trajanje naložb s povprečnim trajanjem obveznosti;
zagotavljanje ujemanja aktivnih in pasivnih obrestnih mer;
zagotavljanje ustrezne strukture naložb glede na donosnost in trajanje.

Spodnja tabela povzema rezultate analize občutljivosti za spremembo obrestnih mer, spremembo cen lastniških vrednostnih papirjev in spremembo višine provizije za upravljanje, pri čemer prikaz vpliva na kapital izključuje vpliv na izkaz poslovnega izida.

	2017

	2016

Tveganje nedoseganje zajamčenega donosa

V letu 2017 je Skupina obvladovala tveganje nedoseganje zajamčenega donosa ob rekordno nizkih obrestnih merah predvsem s selektivno alokacijo portfelja naložb v višje donosne državne in podjetniške obveznice ter delnice.

Leto 2017 je bilo zaznamovano z rastjo kapitalskih trgov in izrazito nizko medletno volatilnostjo. Na poštene vrednosti finančnih sredstev v prvih mesecih leta je negativno vplivalo predvsem nestanovitno gibanje zahtevanih donosnosti državnih obveznic evropskih držav, kjer ima zavarovalnica vloženih večino svojih finančnih naložb. Zaradi nestabilnih političnih razmer, predvsem bojazni pred zmago evropskih populističnih strank in evroskeptične opcije, se je zahtevana donosnost povečevala predvsem pri obveznicah perifernih držav Evrope. Z zmago proevropske stranke na Nizozemskem, predvsem pa po zmagi Macrona na francoskih parlamentarnih in predsedniških volitvah se je strah vlagateljev že nekoliko polegel, kreditni pribitki pa so se začeli zmanjševati. Kljub politični napetosti glede Severne Koreje, zapletom glede Brexita, parlamentarnim volitvam v Nemčiji in referendumu v Kataloniji se ta trend do konca leta ni bistveno spremenil.

Skupina je s ciljem doseganja optimalnega donosa glede na tveganje portfelje upravljala preudarno. Sredstva so se skladno z že obstoječo strukturo portfelja nalagala predvsem v evropske državne obveznice ter v okviru sklada življenjskih zavarovanj tudi portfelj evropskih delnic z visoko dividendno politiko. Z namenom realizacije kapitalskega donosa je zavarovalnica za sklad življenjskih zavarovanj prodala nepremičnino v višini 3.905.425 evrov. Sklad je v letu 2017 zagotovil donos, ki je presegal garantiranega.

Na kritnem skladu zajamčeni PN-A01 zavarovalnica ni bistveno spreminjala strukture portfelja. Sklad nima novih prilivov premije, saj je od maja 2016 zaprt za nova vplačila. Sklad je v letu 2017 zagotovil donos, ki je presegal zajamčenega. Kritni sklad pokojninsko varčevanja AS – Zajamčeni od 60 je začel svoje poslovanje v februarju 2016, ko je začel graditi in oblikovati portfelj. Nove naložbe sledijo politiki razpršitve naložb v predvsem obvezniške vzajemne sklade in ETF-je ter podjetniške in državne obveznice. Sklad je v letu 2017 dosegel 0,54 % donos, kar je nekoliko nižje od zajamčenega (0,85%).

(u %)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
ŽIVLJENJSKA ZAVAROVANJA
Klasična življenjska zavarovanja
Povprečna donosnost naložb v obdobju	4,41%	6,85%
Povprečna zajamčena donosnost	3,22%	3,36%
Razlika obrestnih mer	1,19%	3.49%
POKOJNINSKA ZAVAROVANJA
Pokojninsko varčevanje AS Zajamčeni od 60
Povprečna donosnost naložb v obdobju	0,54%	1,11%
Zahtevana (zajamčena) donosnost	0,85%	1,11%
Razlika obrestnih mer	(0,31%)	0,00%
Pokojninsko zavarovanje PN-A01
Povprečna donosnost naložb v obdobju	2,17%	5,03%
Zahtevana (zajamčena) donosnost	0,85%	1,30%
Razlika obrestnih mer	1,32%	3,73%

Valutno tveganje

Valutno tveganje je tveganje, da se bo razmerje med domačo valuto, v kateri se vrednotijo naložbe, in valuto, v kateri je izražena vrednost posamezne naložbe, gibalo v takšni smeri, da bo to negativno vplivalo na vrednost naložb.

Spodnja tabela povzema izpostavljenost Skupine valutnemu tveganju na dan 31. decembra. V tabelo so vključeni zneski finančnih sredstev ter finančnih in zavarovalnih obveznosti po valutah.

Izpostavljenost valutnemu tveganju 31. 12. 2017

(v EUR)	EUR	Drugo	Skupaj
Sredstva
Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko IPI	7.786.255	581 296	8.367.551
Lastniški vrednostni papirji	417.128	581 296	998.425
Dolžniški vrednostni papirji	7.369.127		7.369.127
Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo	187.120.097	10.648.340	197.768.437
Lastniški vrednostni papirji	33.183.081	6.405.034	39.588.115
Dolžniški vrednostni papirji	153.937.016	4.243.306	158.180.322
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti	15.266.897		15.266.897
Dolžniški vrednostni papirji	15.266.897		15.266.897
Posojila, depoziti in finančne terjatve	13.911.905	55.332	13.967.238
Izvedeni finančni instrumenti	243.537		243.537
Naložbe v pridružene družbe	13.634.732		13.634.732
Sredstva iz finančnih pogodb	8.201.274	689 059	8.890.333
Skupaj finančne naložbe	246,164,693	11.974.028	258.138.726
Terjatve iz zavarovalnih poslov in druge poslovne terjatve	34.762.936	4.312.368	39.075.303
Znesek (ZTR), prenesen pozavarovateljem	17.699.447	4.740	17.704.187
Denar in denarni ustrezniki	19.434.303	1 514 996	20.949.299
Skupaj sredstva, ki so izpostavljena valutnemu tveganju	318.061.383	17,806,131	335,867.514
Obveznosti
Podrejene obveznosti	49.525.147		49.525.147
Finančne obveznosti	50.636.254		50.636.254
Obveznosti zavarovalnih pogodb	165.538.843	839.334	166.378.177
Obveznosti iz zavarovalnih pogodb z DPF	106.264.917	557.229	106.822.146
Obveznosti iz finančnih pogodb	8.890.333		8.890.333
Skupaj obveznosti, ki so izpostavljena valutnemu tveganju	380 855 495	1.396.563	382 252 058

Izpostavljenost valutnemu tveganju 31. 12. 2016

(v EUR)	EUR	Drugo	Skupaj
Sredstva
Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko IPI	5.941.875	1.440.046	7.381.921
- Lastniški vrednostni papirji	191.742	435.137	626.879
Dolžniški vrednostni papirji	5.750.133	1.004.909	6.755.042
Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo	188.673.305	2.866.998	191.540.302
- Lastniški vrednostni papirji	29.279.382	2.183.483	31.462.865
Dolžniški vrednostni papirji	159.393.923	683.514	160.077.437
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti	19.736.234	134.644	19.870.879
Dolžniški vrednostni papirji	19.736.234	134 644	19.870.879
Posojila, depoziti in finančne terjatve	18.199.229	65.053	18.264.282
Naložbe v pridružene družbe	13.250.256		13.250.256
Sredstva iz finančnih pogodb	4.434.640	318.550	4.753.190
Skupaj finančne naložbe	250,235,540	4.825.291	255.060.830
Terjatve iz zavarovalnih poslov in druge poslovne terjatve	31.653.236	3.820.734	35.473.970
Znesek (ZTR), prenesen pozavarovateljem	17.394.490	4.826	17.399.316
Denar in denarni ustrezniki	10.613.551	1.309.578	11.923.129
Skupaj sredstva, ki so izpostavljena valutnemu tveganju	309,896,817	9 960 429	319 857 246
Obveznosti
Podrejene obveznosti	49.453.317		49.453.317
Finančne obveznosti	50.983.261		50.983.261
Obveznosti zavarovalnih pogodb	165.047.330	228.550	165.275.880
Obveznosti iz zavarovalnih pogodb z DPF	106.097.853	522.071	106.619.924
Obveznosti iz finančnih pogodb	4.753.190		4.753.190
Skupaj obveznosti, ki so izpostavljena valutnemu tveganju	376.334.951	750,621	377,085,572

Skupina je izpostavljena valutnemu tveganju predvsem s poslovanjem v Makedoniji in na Hrvaškem, medtem, ko je valutna izpostavljenost za Skupino v Republiki Sloveniji relativno nizka od vstopa Slovenije v EMU in uvedbe evra kot enotne valute za evro območje.

Skupina se izogiba izpostavljenosti tveganju zaradi spremembe vrednosti tečajev tujih valut tako, da naložbe s stalnimi donosi (obveznice, bančni depoziti, potrdila o vlogi, posojila) ne oblikuje v tuji valuti. Druge valute, katerim je Skupina izpostavljena so zlasti hrvaška kuna (HRK) in makedonski denar (MKD).

Pri investiranju v delnice, ki kotirajo v tuji valuti, je Skupina izbirala delnice takih podjetij, ki so poslovno močno povezana z evro območjem, tako da lahko utemeljeno pričakuje, da bo dobiček teh družb, izražen v tuji valuti, naraščal v primeru padca tečaja tuje valute v primerjavi z evrom. Prav tako Skupina sredstva kritnih skladov nalaga v vzajemne sklade, ki nalagajo pretežno v vrednostne papirje, nominirane v domači valuti, ali za katere je na osnovi njihovega prospekta moč utemeljeno pričakovati, da se prekomerno ne izpostavljajo tveganju spremembe tečajev tujih valut.

Skupina meri valutno tveganje z deležem valutne neusklajenosti, tj. deležem naložb, ki so naložene v drugi valuti kot je valuta obveznosti.

Skupina glavnino svojih naložb nalaga v evrih, ker ima v tej valuti tudi obveznosti, ki izhajajo iz zavarovalnih pogodb. ZZavar določa, da mora Skupina uskladiti naložbe kritnega sklada z dolgoročnimi jamstvi s svojimi obveznostmi na podlagi zavarovalnih pogodb, katerih višina je odvisna od spremembe tečajev tujih valut, najmanj do 80 %. Ker ima Skupina svoje obveznosti v evrih, iz tega izhaja, da pretežni del svojih naložb nalaga v vrednostne papirje v evrih in je izpostavljenost valutnemu tveganju zelo nizka.

8.2.4 Ostala tveganja

Operativna tveganja

Pri operativnih tveganjih gre v osnovi za tveganje nastanka izgub kot posledic neučinkovitosti, motenj ali napak v izvajanju poslovnih procesov, nedelovanja ali odsotnosti notranjih kontrol. Do uresničitve operativnih tveganj pa lahko pride tudi zaradi nestrokovnega, neprimernega ali škodljivega obnašanja zaposlenih, nedelovanja sistemov in infrastrukture oziroma zaradi kakršnih koli zunanjih dejavnikov, kamor prištevamo spremembe zakonodaje, prekinitve poslovanja zaradi naravnih nesreč in epidemij, delovanja konkurence in podobno.

Ključni trenutek za obvladovanje operativnih tveganj je njihova identifikacija in ovrednotenje, v drugem koraku pa izvedba ukrepov za omilitev tveganj ter neprekinjen monitoring preostalih tveganj. Za obvladovanje tveganj, predvsem operativnih, so v prvi vrsti odgovorni skrbniki procesov, pri katerih ta tveganja nastajajo oziroma so z njimi povezana. Kot primarno orodje za obvladovanje operativnih tveganj se uporablja sistem notranjih kontrol in notranje-kontrolnih pregledov ter izračunavanje ključnih kazalnikov tveganj. Zaznana in potencialna prihodnja tveganja se evidentirajo in vodijo v katalogu tveganj, ki se ažurira četrtletno. Skupina ima sprejeto strategijo neprekinjenega poslovanja zavarovalnice, ki je usmerjena v čim hitrejše okrevanje za poslovanje kritičnih poslovnih procesov.

Strateška tveganja

Strateška tveganja nastajajo v fazah načrtovanja strategije, njenega izvajanja, pri sprejemanju poslovodnih in strateških odločitev ter pri nadzoru zavarovalnice, njihova uresničitev pa lahko kritično vpliva na sposobnost doseganja strateških ciljev družbe. Za preprečevanje strateških tveganj je zelo pomembno, da so v družbi jasno določene pristojnosti in odgovornosti, da je vzpostavljen učinkovit sistem komuniciranja in poročanja ter sprotnega spremljanja doseganja zastavljenih ciljev. Z namenom čim boljšega obvladovanja strateških tveganj se operativne kategorije poslovnega načrta planirajo v skladu s sprejetim apetitom po tveganjih družbe. Pred dokončnim sprejetjem poslovnega načrta se ta testira v smislu doseganja apetita po tveganjih ter v smislu doseganja kapitalske ustreznosti po načelih Solventnosti II.

Splošna tveganja

Splošna poslovna tveganja so povezana z delovanjem Skupine v okolju, kot so na primer ekonomsko okolje, zakonodaja in podobno, na kar Skupina nima neposrednega vpliva.

Taka tveganja je dokaj težko meriti in modelirati. Za obvladovanje tega tveganja Skupina prek svojih služb redno spremlja zakonodajo, dogajanja na kapitalskih trgih in makroekonomske parametre na trgih, kjer je prisotna.

8.2.5 Hierarhija poštene vrednosti

Poštena vrednost finančnih sredstev in obveznosti je znesek, s katerim je mogoče zamenjati sredstvo ali poravnati dolg med dobro obveščenima in voljnima strankama v premišljenem poslu. Ocena poštene vrednosti finančnih naložb je odvisna od razpoložljivosti tržnih podatkov, na osnovi katerih Skupina lahko ocenjuje pošteno vrednost. Za merjenje finančnih sredstev po poštenih vrednostih in njihovo razvrščanje v hierarhije Skupina uporabi tehnike ocenjevanja vrednosti, predstavljene v poglavju 6.5.6.

Sredstva terjatev iz poslovanja in obveznosti iz poslovanja, ki so kratkoročne narave, niso vključena v prikaz sredstev in obveznosti po pošteni vrednosti, ker se zanje ugotavlja, da je knjigovodska vrednost zelo dober približek poštene vrednosti.

Finančna sredstva in obveznosti po hierarhiji poštene vrednosti

(v EUR)	Knjigovodska vrednost 31. 12. 2017	Poštena vrednost 31. 12. 2017	Hivo 1	Hivo 2	Hivo 3
Finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti
Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida	8.367.551	8.367.551	856.426	7.209.240	301 .886
Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo	174.140.504	174.140.504	21.031.224	148 854 672	4.254.607
Sredstva iz finančnih pogodb	7.924.615	7.924.615	6.494.271	1.026.356	403.988
Skupaj finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti	190.432.671	190.432.670	28 381 921	157,090,268	4.960.431
Finančna sredstva, za katere je poštena vrednost razkrita
Naložbene nepremičnine	26.897.035	28.409.573			28.409.573
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti v plačilo	15.266.897	20.014.398	415.503	19.576.176	22.720
Dana posojila in depoziti	13.837.666	13.837.666			13.837.666
Skupaj finančna sredstva, za katere je poštena vrednost razkrita	56.001.597	62,261,637	415.503	19.576.176	42,269,958
Finančna obveznost merjena po pošteni vrednosti
Izvedeni finančni inštrumenti
Skupaj finančne obveznosti merjena po pošteni vrednosti
Obveznosti, za katere je poštena vrednost razkrita
Prejeta posojila	40.117.396	40.117.396			40.117.396
Izdane obveznice	60.044.006	59.616.919		59.616.919
Skupaj obveznosti, za katere je poštena vrednost razkrita	100.161.401	99.734.315		59 616 919	40.117.396

Za finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, ki jih Skupina vrednoti po modelu nabavne vrednosti, Skupina poštene vrednosti ni ugotavljala, temveč je zgolj presojala znamenja oslabitve, zato te naložbe niso razvrščene v hierarhijo poštene vrednosti. Vrednost teh naložb 31. 12. 2017 je bila 23.627.932,68 evrov.

(v EUR)	Knjigovodska vrednost 31.12.2016	Poštena vrednost 31.12.2016	Nivo 1	Hivo 2	Nivo 3
Finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti
Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida	7.381.921	7.381.921	834.989	6.546.932
Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo	172.092.347	172.092.347	17.336.285	151.738.968	3.017.094
Sredstva iz finančnih pogodb	3.574.058	3.574.058	3.000.875	573.183
Skupaj finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti	179.474.268	179.474.268	18.171.274	158.285.900	3.017.094
Finančna sredstva, za katere je poštena vrednost razkrita
Naložbene nepremičnine	32.435.133	34.064.967			34.064.967
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti v plačilo	19.870.879	23.417.778	411.950	21.627.269	1.378.560
Dana posojila in depoziti	18.261.269	18.261.269			18.261.269
Skupaj finančna sredstva, za katere je poštena vrednost razkrita	70.567.281	75 744 014	411 950	21.627.269	53.704.796
Finančne obveznosti merjene po pošteni vrednosti
Izvedeni finančni inštrumenti	225	225		225
Skupaj finančne obveznosti merjene po pošteni vrednosti	225	225		225
Obveznosti, za katere je poštena vrednost razkrita
Prejeta posojila	42.296.814	42.296.814			42.296.814
Izdane obveznice	58.139.539	57.560.058		57.560.058
Skupaj obveznosti, za katere je poštena vrednost razkrita	100.436.353	99.856.872		57.560.058	42,296,814

Finančna sredstva in obveznosti – gibanje nivoja 3 za leto 2017:

	1.1.2017	(izqube) u izkazu poslovnega izida	Skupaj dobički / Skupaj dobički / (izgube) u izkazu useobsegajočega donosa	Nakupi	Prodaje	31. 12. 2017
Finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti
Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida			(7.394)	309.280		301.886
Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo	3.017.094	(1.135)		(51.351) 1.820.000	(530.000)	- 4.254.607
Sredstva iz finančnih pogodb				(4.451) 408.439		403.987

Do 31. 12. 2017 Skupina ni izvedla prerazvrstitve finančnih sredstev med skupinami zaradi spremembe namena uporabe teh sredstev, prav tako ni prišlo do prerazvrstitev zaradi spremembe tržnih razmer na kapitalskih trgih. Skupina je kupila dolžniške vrednostne papirje, ki sodijo v 3 nivo, po naslednjih skupinah finančnih inštrumentov:

v skupini sredstev, izmerjenih po pošteni vrednosti preko poslovnega izida, ob takojšnjem pripoznanju 309.280 evrov,
v skupini sredstev razpoložljivih za prodajo za 1.820.000 evrov.
v skupini sredstev iz finančnih pogodb za 408.439 evrov.

V letu 2017 je dokončno zapadla obveznica iz skupine sredstev razpoložljivih za prodajo v vrednosti 530.000 evrov. Poštena vrednost omenjenih finančnih sredstev na dan 31.12.2017 znaša 4.960.481 evrov.

Med gibanji tretjega nivoja so prikazana samo finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti. Za finančna sredstva za katere se poštena vrednost preverja oz. so merjena po nabavni vrednosti, gibanja in prerazvrstitve v tretji nivo niso prikazana.

Finančna sredstva in obveznosti – gibanje nivoja 3 za leto 2016:

	1.1.2016	(izgube) v izkazu poslovnega izida	Skupaj dobički / Skupaj dobički / (izgube) u izkazu vseobsegajočega donosa	Nakupi
Finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti
Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida
Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo					3.017.094 3.017.094

9. Poročanje po poslovnih odsekih

Področni oziroma območni odseki so posamezni deli poslovanja Skupine, ki so izpostavljeni različnim stopnjam dobičkonosnosti, možnostim za rast, pričakovanjem glede prihodnosti in tveganjem. Področni odsek je tako prepoznaven sestavni del Skupine, ki se ukvarja s skupino sorodnih proizvodov ali storitev, ter je predmet tveganj in donosov, drugačnih od tistih v drugih področnih odsekih. Območni odsek je prepoznaven sestavni del Skupine, ki se ukvarja s proizvodi in storitvami v posebnem gospodarskem okolju, ter je predmet tveganj in donosov, drugačnih od tistih v drugih sestavnih delih, delujočih v drugih gospodarskih okoljih.

Glavne dejavnosti Skupine oziroma področni odseki so naslednji:

premoženjska zavarovanja,
življenjska zavarovanja,
zdravstvena zavarovanja,
finančno poslovanje,
upravljanje premoženja,
drugo (upravljanje in gradnja nepremičnin za trg ali znane kupce itd.).

Skupina posluje predvsem v Sloveniji, državah Evropske unije in drugih državah jugovzhodne Evrope.

Področni odseki poslovanja

9.1.1 Podatki o poslovanju po področnih odsekih

Rezultati poslovanja po posameznih področnih odsekih za leto 2017:

(v EUR)	Premoženjska zavarovanja	Zivljenjska zavarowanja	Zdraustvena zavarovanja	Finančno poslovanje	Upravljanje premoženja	Drugo	Skupina 1.1. - 31. 12. 2017
Bruto prihodki od prodaje*	146.183.116	63.044.328	102.647.216	484 383	11.258.247	2.975.328	326.592.618
Izločitve medsebojnih poslov	(2.880.804)	(612.696)	(25.674)	(389.138)	(451.234)	(1.262.818)	(5.622.364)
Prihodki od prodaje	143 302 312	62 431 632	102 621 542	95,245	10.807.014	1.712 510	320.970.254
Prihodki od obresti	1.582.640	888.520	265.998	245.574	6.197	5.477	2.994.405
Poslovni izid iz poslovanja	7.922.548	383.404	2.854.576	(6.960.110)	3.404.691	74.323	8.679.431
Finančni odhodki **	(1.710.950)	(1.725.846)	155	(2.156.930)	(1.200)	(6.041)	(5.600.812)
Delež v poslovnem izidu pridruženih družb	103.950			650.881			754,830
Poslovni izid pred obdavčitvijo	6.315.547	(342.442)	2.854.731	(3.466.159)	3.403 490	63.232	3.833.449
Davki	1.223.740)	(296.511)	(655.439)	(78.153)	(519.396)	(122.282)	(2.895.520)
Cisti poslovni izid poslovnega leta	5.091.807	(638.953)	2 199 292	(3.544.312)	2.884 094	(54.000)	937 929

*Prihodki od prodaje vsebujejo čiste prihodke od prodaje blaga in storitev, kosmate prihodke od zavarovalnih premij in prihodke od provizij..

**V finančne odhodke so vključene tudi neto tečajne razlike.

Rezultati poslovanja po posameznih področnih odsekih za leto 2016:

(v EUR)	Premoženjska zavarovanja	Zivljenjska zavarovanja	Zdravstvena zavarovanja	Finančno poslovanje	Upravljanje premoženja	Drugo	Skupina 1. 1. - 31. 12. 2016
Bruto prihodki od prodaje*	142.854.861	61 426 464	101.048.520	667 495	11.691.360	2.505.806	320.194.506
Izločitve medsebojnih poslov	(984.167)	(1.106.009)	(3.506)	(525.009)	(888.316)	(1.097.424)	(4.604.431)
Prihodki od prodaje	141.870.694	60.320.455	101.045.014	142,436	10.803.044	1.403.382	315.590.075
Prihodki od obresti	1.498.686	680.270	216.443	205.976	6.233	851	2.608.459
Poslovni izid iz poslovanja	11.496.189	2.582.747	(2.508.318)	(9.438.704)	3.154.082	331.152	5.617.147
Finančni odhodki**	(1.101.107)	(1.269.628)		(3.731.400)	(3.793)	(93.205)	(6.199.133)
Delež v poslovnem izidu pridruženih družb	235,852			1.308.535			1.544.387
Poslovni izid pred obdavčitvijo	10.630.935	1.313.119	(2.508.318)	(11.861.570)	3.150.288	237,947	962.401
Davki	27.293	(150.636)	1.123.086	52.926	(282.842)	158.541	928,366
Cisti poslovni izid poslovnega leta	10.658.228	1.162.482	(1.385.232)	(11.808.644)	2,867,446	396 488	1,890,767

*Prihodki od prodaje vsebujejo čiste prihodke od prodaje blaga in storitev, kosmate prihodke od zavarovalnih premij in prihodke od provizij..

**V finančne odhodke so vključene tudi neto tečajne razlike.

Stroški posameznih segmentov so pripoznani tako, kot v osnovi nastajajo pri poslovanju posameznih segmentov, in tako, kot jih odvisne družbe, ki sestavljajo posamezni segment, tudi poročajo.

Nekatere postavke, vključene v izkaz poslovnega izida za leto, končano 31. decembra 2017:

(v EUR)	Premoženjska zavarovanja	Zivljenjska zavarovanja	Zdravstvena zavarovanja poslovanje	Finančno	Upravljanje premoženja	Drugo	Skupina 1. 1. - 31. 12. 2017
Amortizacija	(2.452.029)	(1.023.808)	(453.738)	(93.720)	(166.728)	(120.557)	(4.310.580)
Slabitev neopredmetenih sredstev		(220.583)					(220.583)
Slabitev naložbenih nepremičnih	(1.690.184)					(70.416)	(1.760.599)
Slabitev naložb				(492.992)			(492.992)
Slabitev posojil				(2.662.292)			(2.662.292)
Slabitev poslovnih in drugih terjatev	(166.344)	(29.835)	(12)				(196.191)

Med odhodki iz oslabitve naložbenih nepremičnin v izkazu poslovnega izida so vključeni tudi odhodki slabitve opreme, ki se nahaja med opredmetenimi osnovnimi sredstvi v višini 529.296 evrov (glej poglavje 10.2).

Nekatere postavke, vključene v izkaz poslovnega izida za leto, končano 31. decembra 2016:

(v EUR)	Premoženjska zavarowanja	Zivljenjska zavarovanja	Zdravstvena zavarovanja	Finančno poslovanje	Upravljanje premozenja	Drugo	Skupina 1. 1. - 31. 12. 2016
Amortizacija	(2.354.350)	(925.716)	(501.533)	(89.855)	(204.454)	(206.640)	(4.282.548)
Slabitev dobrega imena				(9.834)	(630.766)		(640.600)
Slabitev neopredmetenih sredstev		(386.021)					(386.021)
Slabitev osnovnih sredstev						(803.301)	(803.301)
Slabitev naložbenih nepremičnin	(905.825)					(305.687)	(1.211.512)
Slabitev naložb	(726.408)	(110.206)	(256.916)	(3.614.048)	(53.559)		(4.761.137)
Slabitev posojil				(498.791)			(498.791)
Slabitev poslovnih in drugih terjatev	(652.568)	(6.606)	(139.090)		(2.097)		(800.361)

Medsebojno poslovanje po posameznih področnih odsekih se je izvajalo pod normalnimi tržnimi pogoji tako kot do drugih nepovezanih strank.

Sredstva in obveznosti po posameznih področnih odsekih 31. decembra 2017:

(v EUR)	Premoženjska zavarovanja	Zivljenjska zavarovanja	Zdravstvena zavarovanja	Finančno poslovanje	Upravljanje premoženja	Drugo	Skupina 31. 12. 2017
Dobro ime	24.871.979	2.855.310		14.211.092	2.028.565	377.134	44 344 080
Pridružene družbe	7 995 521			5.639.212			13.634.732
Ostala sredstva	177.586.208	449.671.757	21 504 541	50.718.720	8.336.694	30.650.311	738.468.231
Skupaj sredstva	210 453 708	452 527 067	21.504.541	70.569.024	10.365 259	31,027,445	796 447 044
Podrejene obveznosti	22.781.568	26.743.579					49.525.147
Finančne obveznosti				50 636 254			50.636.254
Ostale obveznosti	169.193.025	426 472 341	15.826.118	135.011	1.480.936	503.927	613.611.359
Skupaj obveznosti	191.974.593	453 215 920	15 826 118	50.771.265	1 480 936	503.927	713.772.760
Investicije v osnovna sredstva	3 110 609	16.740	66.526	82.579	69,289	35 183	3.380.926

Sredstva in obveznosti po posameznih področnih odsekih 31. decembra 2016:

(v EUR)	Premoženjska zavarovanja	Zivljenjska zavarovanja	Zdravstvena zavarovanja	Finančno poslovanje	Upravljanje premozenja	Drugo	Skupina 31. 12. 2016
Dobro ime	24.792.604	2.855.310		14.211.092	2.030.190	377.134	44.266.330
Pridružene družbe	8.099.990			5.150.266			13.250.256
Ostala sredstva	175.587.383	419.513.942	18.662.634	58.756.880	8.540.219	34.568.076	715.629.134
Skupaj sredstva	208.479.977	422 369 252	18.662.634	78.118.238	10.570.409	34.945.210	773.145.721
Podrejene obveznosti	22.748.526	26.704.791					49.453.317
Finančne obveznosti				48.696.222		2.287.039	50.983.261
Ostale obveznosti	168.280.371	403 906 033	15.982.857	166.673	1 484 549	547 913	590.368.396
Skupaj obveznosti	191.028.897	430.610.824	15.982.857	48.862.895	1.484.549	2.834.952	690,804,974
Investicije v osnovna sredstva	4.896.366	14.739	305.921	406.960	3.057.577	100,780	8.782.343

Sredstva področnega odseka vsebujejo predvsem finančna sredstva, opredmetena osnovna sredstva, neopredmetena sredstva, zaloge, denarna sredstva ter poslovne in druge terjatve.

Obveznosti področnega odseka sestavljajo finančne in poslovne obveznosti. Iz postavk so izločene vse medsebojne transakcije in stanja med posameznimi področnimi odseki.

Območni odseki poslovanja

9.1.2 Podatki o poslovanju po posameznih območnih odsekih

Skupina ima svoje poslovanje razširjeno na treh glavnih geografskih območjih. Glavno območje poslovanja Skupine je Slovenija.

Skupina posluje predvsem v Sloveniji, državah Evropske unije in drugih državah jugovzhodne Evrope.

(v EUR)	1.1. - 31. 12. 2017	1.1. - 31. 12. 2016
Prihodki od prodaje*
Slovenija	315.203.857	309.142.219
Eu	5.520.509	4.778.907
Druge države	245.888	1.668.949
	320 970 254	315.590.075

*Prihodki od prodaje vsebujejo čiste prihodke od prodaje blaga in storitev, kosmate prihodke od zavarovalnih premij in prihodke od provizij.

(v EUR)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Skupaj sredstva
Slovenija	545.765.121	540.967.898
EU	231.688.973	220.478.305
Druge države	18.992.949	11.699.517
	796.447.044	773.145.721
Pridružena podjetja
Slovenija	13.634.732	13.250.256
	13.634.732	13.250.256

Skupina večino svojih prihodkov pridobiva v Sloveniji, sredstva pa zaradi razpršitve tveganja nesorazmerno investira tudi v druge države, predvsem v državne obveznice držav članic EU.

(v EUR)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Analiza investicij v opredmetena in neopredmetena sredstva
Slovenija	3.357.979	8.101.355
Eu	21.158	676.799
Druge države	1.789	4.189
	3.380.926	8.782.343

10. Pojasnila k posameznim postavkam računovodskih izkazov

10.1 Neopredmetena sredstva

Dobro ime	Licence	Programska oprema	Skupaj

46.083.635	1.479.159	23.199.950	70.762.744
351.182			351.182
(482.152)		(5.778)	(487.930)
244 696			244 696
	2.605.534	2.347.122	4.952.655
		(674.563)	(674.563)
1.008	(1.015)	1.513	1.506
46,198,370	4.083.678	24,868,244	75.150.292
46.198.370	4.083.678	24.868.244	75.150.292
79.375		1.555.765	1.635.140
(1.305.095)		(514.928)	(1.820.023)
1.582	5.751	3.759	11.092
44.974.232	4.089.429	25.912.840	74.976.500

1.740.661	12.049	16.094.616	17.847.326

		(5.554)	(5.554)
27.667			27.667
4.991	17.491	2.036.838	2.059.321
		(645.564)	(645.564)
158.448	386.021		544.469
272	(42)	1.434	1.664
1.932.039	415.519	17,481,770	19,829,328
1.932.039	415.519	17.431.770	19.329.328
2.668	29.757	2.055.609	2.088.034
(1.305.095)		(593.853)	(1.898.948)
	220.583		220.583
539	302	2.683	3.524
630.151	666.162	13,946,209	20.242.522

44,266,331	3.668.158	7.386.474	25 350 963
44.344.081	3.423.267	6.966.631	54.733.979

10.1.1 Dobro ime

Razdelitev dobrega imena glede na posamezni področni odsek je predstavljena v spodnji tabeli.

(v EUR)	Premoženjska zavarovanja	Zivljenjska zavarovanja	Finančno poslovanje	Upravljanje premoženja	Drugo	Skupina
Slovenija	24.871.979	2.855.310	14.211.092	798 423		42.736.804
EU				1.230.142		1.230.142
Druge države					377.134	377.134
Skupaj 31.12.2017	24 871 979	2 855 310	14 211 092	2.023.565	377,134	44.344.080
Slovenija	24.792.604	2.855.310	14.211.092	798.423		42.657.429
EU				1.231.767		1.231.767
Druge države					377.134	377.134
Skupaj 31.12.2016	24,792,604	2.855.310	14.211.092	2.030.190	377.134	44,266,330

Večina dobrega imena izhaja iz segmenta neživljenjskih zavarovanj in iz segmenta finančnega poslovanja. Preverjanje morebitnih oslabitev dobrega imena Skupina opravlja enkrat na leto.

Predpostavke cenitve področnega odseka premoženjskega in življenjskega zavarovanja, ki jih je uporabil zunanji pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, so:

1. metoda sedanje vrednosti pričakovanih prostih denarnih tokov z določenimi prilagoditvami zaradi problematike uporabe CAMP modela za izračun zahtevane stopnje donosa, majhnosti slovenskega zavarovalniškega trga in posebnosti poslovanja na trgih jugovzhodne Evrope:
2. zahtevana stopnja donosa lastniškega kapitala po modelu CAMP znaša za napovedane bodoče donose 11,5%, medtem, ko so za finančne naložbe, ki so bile na dan ocenjevanja že v lasti zavarovalnice, uporabili spremenljivo zahtevano stopnjo donosa od 6,8% do 8,4%
3. pri izdelavi projekcij (dva scenarija: optimistični in pesimistični) je izhajal iz poslovnega načrta podjetja za leto 2017 in dolgoročnih projekcij poslovanja (2017-2021), vendar jih je za namen ocene vrednosti nekoliko prilagodil oziroma izdelal tako, da je upošteval tudi izsledke iz makroekonomske analize, analize panoge in konkurenčnih podjetij v panogi ter preteklega poslovanja podjetja,
4. predpostavke: podrejeni dolg reprogramiran v neskončnost, uporabljena trenutna kapitalska ustreznost, 5% diskont za pomanjkanje likvidnosti, premija za kontrolo ni bila upoštevana.
1. metoda ocenjevanja vrednosti, ki temelji na tržnih primerjavah podobnih podjetij (v postopku vrednotenja večji poudarek metodam primerljivih podjetij in primerljivih transakcij)
2. v vzorec primerljivih podjetij je vključil kompozitne zavarovalnice, ki poslujejo v Evropi z ROE med 10% 25%,
3. pri primerljivih transakcijah je upošteval transakcije z lastniškimi deleži nad 1% za vse zavarovalnice v Evropi,
4. na osnovi analize primerljivih podjetij je za ocenitev vrednosti upošteval mediano multiplikatorjev,
5. upošteval je 5% diskont za pomanjkanje likvidnosti pri primerljivih borznih podjetjih, pri primerljivih transakcijah omenjenega diskonta ni upošteval,
6. premijo za kontrolo je ocenil v velikosti 20% za borzna podjetja in 15 % za manjšinske transakcije.

Najbolj verjetno vrednost delnice je zunanji pooblaščeni ocenjevalcev ocenil kot povprečje vseh ocen vrednosti, pri čemer je izločil oba ekstrema. Na zgornji meji je tako izločil oceno vrednosti pridobljeno z metodo multiplikatorja P/NWP podobnih borznih podjetij, na spodnji meji pa je izločili oceno vrednosti pridobljeno z metodo multiplikatojev P/B večinskih transakcij.

Analiza presoje dobrega imena v letu 2017 je ugotovila, da ni potrebe po slabitvi dobrega imena premoženjskih in življenjskih zavarovanj.

Največji del dobrega imena na področnem odseku upravljanja premoženja izhaja iz naložbe v odvisno družbo KD Skladi d. o. o. Pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, ki je vrednotil družbo KD Skladi d. o. o. ocenjuje, da se okoliščine v letu 2017 niso bistveno spremenile v primerjavi z letom 2016, posledično predpostavlja, da je vrednost lastniškega kapitala družbe KD Skladi d. o. o. na ravni vrednosti predhodnjega leta.

Pri ocenjevanju tržne vrednosti odvisne družbe KD Skladi d. o. o. je pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij uporabil metodo sedanje vrednosti pričakovanih denarnih tokov. z uporabo naslednjih ključnih spremenljivk:

stopnja rasti čistih denarnih tokov (g) 5,5 %

tehtani strošek kapitala (WACC) 14,5 %

Zaradi pomembnega vpliva končne vrednosti na vrednost iz poslovanja in težjega napovedovanja te vrednosti zaradi časovne odmaknjenosti je pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij opravili simulacijo, v kateri je spreminjal obe ključni spremenljivki, ki vplivata na oceno končne vrednosti (stopnja rasti čistih denarnih tokov in tehtani strošek kapitala).

v %	Tehtani strošek kapitala - WACC
stopnja rasti - g	-1%	0%	1%
-1%	2,4%	-6,3%	-13,5%
0%	10,6%	0,0%	-8,5%
1%	21,1%	7,9%	-2,3%

Skupina je na podlagi opravljenega testa oslabitve dobrega imena presodila, da slabitve dobrega imena, ni potrebna, bi pa bila potrebna, če bi se uresničil kateri izmed scenarijev v senzitivni analizi.

Predpostavke cenitve za ostali del dobrega imena na področnem odseku upravljanje premoženja, ki jih je v letu 2017 uporabil notranji finančni strokovnjak, so:

metoda sedanje vrednosti pričakovanih prostih denarnih tokov z upoštevanjem zadolženosti,
metoda ocenjevanja vrednosti, ki temelji na tržnih primerjavah podobnih podjetij,
ocena je temeljila na analizi preteklega poslovanja in potenciala podjetij,
donosi v obliki prostih denarnih tokov so bili diskontirani z ustrezno tehtano aritmetično sredino zahtevane stopnje donosa dolžniškega in lastniškega kapitala (WACC),
za izračun zahtevane stopnje donosa lastniškega kapitala je bil uporabljen model CAPM, prilagojen državi, v kateri je podjetje,
predpostavke CAPM: 3,5 % normalizirana donosnost netveganih naložb, 5,0 % premija za kapitalsko tveganje, 3,74 % premija naložbe v majhna podjetja, 3,46 - 4,15 % faktor političnega tveganja, beta brez zadolženosti 0,68,
zahtevana stopnja donosa lastniškega kapitala se giblje od 14,3 % do 14,8 %,
zahtevana stopnja donosa dolžniškega kapitala znaša 2,6 %,
diskont za pomanjkanje tržnosti v višini 20,0 %,
planirana donosnost posameznih skladov v obdobju eksplicitne napovedi se giblje od 0,8% do 7,0%,
rast čistih denarnih tokov po obdobju eksplicitne napovedi znaša 2,0%.
doba ocenjevanja denarnih tokov od leta 2018-2022.

Predpostavke cenitve na področnem odseku upravljanje premoženja za leto 2016, so:

metoda sedanje vrednosti pričakovanih prostih denarnih tokov z upoštevanjem zadolženosti,
metoda ocenjevanja vrednosti, ki temelji na tržnih primerjavah podobnih podjetij,
ocena je temeljila na analizi preteklega poslovanja in potenciala podjetij,
donosi v obliki prostih denarnih tokov so bili diskontirani z ustrezno tehtano aritmetično sredino zahtevane stopnje donosa dolžniškega in lastniškega kapitala (WACC),
za izračun zahtevane stopnje donosa lastniškega kapitala je bil uporabljen model CAPM, prilagojen državi, v kateri je podjetje,
predpostavke CAPM: 3,5 % normalizirana donosnost netveganih naložb, 5,5 % premija za kapitalsko tveganje, 3,74 - 3,87 % premija naložbe v majhna podjetja, 3,13 - 5,40 % faktor političnega tveganja, beta brez zadolženosti 0,63 - 0,69,
zahtevana stopnja donosa lastniškega kapitala se giblje od 13,8 15,8 %,
zahtevana stopnja donosa dolžniškega kapitala se giblje od 2,0 5,0 %,
diskont za pomanjkanje tržnosti v višini od 5,0 20,0 %,
planirana donosnost posameznih skladov v obdobju eksplicitne napovedi se giblje od 0,0 20,0%,
rast čistih denarnih tokov po obdobju eksplicitne napovedi od 2,0 6,5% (odvisno od zasičenosti posameznega trga),
doba ocenjevanja denarnih tokov od leta 2017 2021.

10.1.2 Materialne pravice in licence

Skupina med neopredmetenimi sredstvi izkazuje materialne pravice in licence, med katerimi je del materialnih pravic z nedoločeno dobo koristnosti, iz naslova prevzema upravljanja Ilirika Krovnega sklada. Skupina je na dan 31. 12. 2017 opravila test oslabljenosti na podlagi spodnjih predpostavk in ocenila, da oslabitev ni potrebna.

Predpostavke cenitve neopredmetenega sredstva, ki jih je v letu 2017 uporabil notranji finančni strokovnjak, so:

metoda sedanje vrednosti pričakovanih prostih denarnih tokov,
ocena je temeljila na analizi preteklega poslovanja in prihodnjega potenciala,
donosi v obliki prostih denarnih tokov so bili diskontirani z ustrezno zahtevano stopnje donosa lastniškega kapitala,
za izračun zahtevane stopnje donosa lastniškega kapitala je bil uporabljen model CAPM,
predpostavke CAPM: 3,5 % normalizirana donosnost netveganih naložb, 5,0 % premija za kapitalsko tveganje, 3,74 % premija naložbe v majhna podjetja, 1,84 % faktor političnega tveganja, beta brez zadolženosti 0,68,
zahtevana stopnja donosa lastniškega kapitala znaša 12,58 %,
diskont za pomanjkanje tržnosti v višini od 5,0 %,
planirana donosnost posameznih skladov v obdobju eksplicitne napovedi se giblje od 0,0% do 7,0%,
rast čistih denarnih tokov po obdobju eksplicitne napovedi znaša 2,0%,
doba ocenjevanja denarnih tokov od leta 2018-2022.

Predpostavke cenitve neopredmetenega sredstva, ki jih je v letu 2016 uporabil notranji finančni strokovnjak, so:

metoda sedanje vrednosti pričakovanih prostih denarnih tokov,
ocena je temeljila na analizi preteklega poslovanja in prihodnjega potenciala,
donosi v obliki prostih denarnih tokov so bili diskontirani z ustrezno zahtevano stopnje donosa lastniškega kapitala,
za izračun zahtevane stopnje donosa lastniškega kapitala je bil uporabljen model CAPM,
predpostavke CAPM: 3,5 % normalizirana donosnost netveganih naložb, 5,5 % premija za kapitalsko tveganje, 3,74 % premija naložbe v majhna podjetja, 3,13 % faktor političnega tveganja, beta brez zadolženosti 0,63,
zahtevana stopnja donosa lastniškega kapitala znaša 13,84 %,
diskont za pomanjkanje tržnosti v višini od 5,0 %,
planirana donosnost posameznih skladov v obdobju eksplicitne napovedi se giblje od 0,0 % do 7,0 %,
rast čistih denarnih tokov po obdobju eksplicitne napovedi znaša 2,0 %,
doba ocenjevanja denarnih tokov od leta 2017-2021.

Preostali del materialnih pravic z določeno dobo koristnosti 5 let, ki poteče v letu 2018 je skupina za leto 2017 slabila v višini 220.583 evrov.

10.2 Opredmetena osnovna sredstva

(v EUR)	Zgradbe in zemljišča	Vozila in oprema za opravljanje dejavnosti	Pisamiška in druga oprema	Skupaj
NABAVNA VREDNOST
Stanje 1.1. 2016	44.756.985	7.427.070	12.159.806	64.343.861
Nakup odvisne družbe			2.649	2.649
Odtujitve odvisne družbe	(1.194.154)	(13.225)	(5.135)	(1.212.514)
Nabave	845.156	831 .909	1.933.636	3.610.701
Odtujitve		(495.410)	(1.511.530)	(2.006.940)
Tecajne razlike	(29.558)	દિકેલ	728	(28.141)
Prenosi med NOS, NN in 008	(8.811.675)			(8.811.675)
Stanje 31.12. 2016	35.566.753	7.751.033	12.580.154	55.897.940
Stanje 1.1. 2017	35.566.753	7.751.033	12.580.154	55.897.940
Nabave	384 966	366.454	994.361	1.745.781
Octuritye		(1.150.689)	(779.291)	(1.929.981)
Tečajne razlike	62.944	1.121	2.228	66.293
Prenosi med NOS, NN in OOS	(1.257.465)	97.386	(250.615)	(1.410.694)
Stanje 31.12.2017	34.757.199	7.065.306	12.546.835	54.369.339
POPRAVEK VREDNOSTI
Stanje 1.1. 2016	8.101.958	6.313.465	7.028.754	21.444.176
Nakup odvisne družbe
Odtujítve odvisne družbe	(128.193)		(3.920)	(132.113)
Amortizacija	369.639	353.410	1.021.164	1.744.212
Octujitve		(450.876)	(1.473.692)	(1.924.567)
Prevrednotenje zaradi oslabitve	803.301			803.301
Tečajne razlike		356	523	879
Prenosi med NOS, NN in 00S	(3.710.486)			(3.710.486)
Stanje 31.12. 2016	5.436.213	6.216.355	6.572.829	18.225.402
Stanje 1.1. 2017	5.436.218	6.207.722	6.581.461	18.225.402
Amortizacija	351.893	351.474	1.128.453	1.831.820
Octujitve		(935.565)	(711.464)	(1.647.029)
Prevrednotenje zaradi oslabitve			529.296	529.296
Tecajne razlike		857	1.506	2.363
Prenosi med NOS, NN in OOS	(78.789)			(78.789)
Stanje 31.12.2017	5.709.322	5.624.438	7.529.252	18.863.061
NEODPISANA VREDNOST
Stanje 31.12.2016	30.130.535	1.534.678	6.007.325	37.672.538
Stanje 31.12.2017	29.047.877	1.440.818	5.017.583	35.506.278

Skupina nima opredmetenih osnovnih sredstev, danih za poroštvo, prav tako na opredmetenih osnovnih sredstvih ne obstajajo pravne omejitve in niso zastavljena kot jamstvo za dolgove.

Vrednost opredmetenih osnovnih sredstev v gradnji 31.12.2017 je bila 318.503 evrov (2016: 351.794 evrov).

Razen za zgradbe in zemljišča, ki imajo daljšo dobo koristnosti in naj bi se dokončno amortizirala v letu 2091, pričakujemo za vsa ostala opredmetena osnovna sredstva, s katerimi razpolagamo, da se bodo na podlagi določenih dob koristnosti in amortizacijskih stopenj dokončno amortizirala do leta 2025. Skupina uporablja enakomerno časovno amortiziranje in v letu 2017 ni spreminjala amortizacijskih stopenj. Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev je pripoznana v izkazu poslovnega izida med drugimi odhodki.

Skupina je v letu 2017 presojala, ali obstajajo razlogi za slabitev nepremičnin za opravljanje dejavnosti in za slabitev stavbnega zemljišča.

Na dan 31. 12. 2017 je neodvisni pooblaščeni ocenjevalec nepremičnin ocenil pošteno vrednost stavbnega zemljišča. Ob upoštevanju vseh dobljenih podatkov, hkrati s predpostavkami, ob upoštevanju trenutnih tržnih razmer, je cenilec med dobljenimi vrednostmi zemljišča izbral način tržnih primerjav in znotraj tega metodo tržnih primerjav. Nabavnovrednostni način in na donosu zasnovan način pri vrednotenju nista bila izvedena. Za izračun so se uporabili 1. raven vhodnih podatkov, kjer so se na dejavnem trgu uporabile cene za enaka sredstva. Za izračun indikativne vrednosti po metodi tržnih primerjav, ki znaša 25,0 evrov/m2 je cenilec izbral povprečje šestih primerljivih nepremičnin z indikativnimi prodajnimi cenami na m2 in sicer med 22,4 evrov in 34,55 evrov.

Na podlagi presoje se je izkazalo, da konec leta 2017 ni znamenj, da bi bilo potrebno opraviti slabitve stavbnega zemljišča.

Skupina je v letu 2017 presojala, ali obstajajo razlogi za slabitev nepremičnin za opravljanje dejavnosti na način kot je to opisano v usmeritvah podanih v poglavju 6.2. Zadnje preverjanje nadomestljive vrednosti nepremičnin za opravljanje dejavnosti je opravil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin decembra 2017.

Nadomestljiva vrednost se je ocenjevala:

z uporabo metode poštene vrednosti, zmanjšane za stroške prodaje, ki se določi z načinom tržnih primerjav in
vrednosti pri uporabi, ki se določi z na donosu zasnovanim načinom ter
glede na profitabilnost posamezne denar usvajajoče enote premoženjskih zavarovanj.

Na podlagi presoje se je izkazalo, da konec leta 2017 ni znamenj, da bi bilo potrebno opraviti slabitve nepremičnin za opravljanje dejavnosti, ker posamezna denar ustvarjajoča enota ni izkazovala negativnega poslovanja v zadnjih treh letih.

Slabitev osnovnih sredstev v letu 2017 je bilo za 529.296 evrov, v izkazu poslovnega izida so odhodki slabitve vključeni med odhodki iz oslabitve naložbenih nepremičnin (glej poglavje 10.27).

10.3 Naložbene nepremičnine

(v EUR)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
NABAVNA VREDNOST
Stanje 1.1.	41.521.763	35.848.615
Nabave	891 915	670.891
Octujitve	(6.899.412)	(3.310.876)
Prenosi med NOS, NN in OOS	1.945.989	8.313.134
Stanje 31.12.	37,460,256	41.521.763
POPRAVEK VREDNOSTI
Stanje 1.1.	9.086.631	5.702.743
Amortizacija	408.159	489.691
Octfujitve	(776.956)	(1.529.261)
Prevrednotenje zaradi oslabitve	1.231.303	1.211.512
Prenosi med NOS, NN in OOS	614.085	3.211.945
Stanje 31.12.	10.563.222	9.086.631
NEODPISANA VREDNOST	26,897,034	32.435.133

V izkazu poslovnega izida so bile pripoznane naslednje postavke.

(v EUR)	2017	2016
Prihodki od najemnin od naložbenih nepremičnin	1.895.711	1.392.825
Neposredni poslovni stroški naložbenih nepremičnin, ki prinašajo najemnine	(1.298.825)	(1.637.681)

Stanje naložbenih nepremičnin se je znižalo predvsem zaradi prodaje nepremičnin. Poleg prodaje je na znižanje vrednosti naložbenih nepremičnin vplivala tudi slabitev. Poslovodstvo je v letu 2017 presojalo ali obstajajo razlogi za slabitev naložbenih nepremičnin. Zadnje ocenjevanje nadomestljive vrednosti naložbenih nepremičnin je opravil zunanji pooblaščeni cenilec nepremičnin v decembru 2017, in sicer z uporabo načina tržnih primerjav (metodo neposredne primerjave prodaj) in z uporabo na donosu zasnovanega načina (metodo neposredne kapitalizacije donosov).

Pri metodi neposredne primerjave prodaj se je nadomestljiva vrednost ocenjevala na osnovi tržnih podatkov, ki izhajajo iz primerljivih transakcij s podobnimi nepremičninami.

Pri uporabi dohodkovno/donosnostne metode (metode neposredne kapitalizacije donosov) se je nadomestljiva vrednost ocenjevala z uporabo naslednjih predpostavk:

stopnja kapitalizacije (diskontna stopnja) 6,77 % in % 8,00 %. Pri tem je bila uporabljena:
realna netvegana mera donosa 0,38 % in -0,06 %,
premija za likvidnost 1,50 % in 2,50 %,
premija za tveganja 3,10 % in 3,60 %,
premija za gospodarjenje z naložbo 0,50 % in
premija za ohranitev kapitala 1,49 % in 1,46 %. -

Analiza občutljivosti za ocenjeno nepremičnino Loška 13, Maribor (Maribox)

	% sprememba
Znižanje najemnin iz kino dejavnosti iz 5,9 na 5,0 €/m2	-7%
Znižanje najemnin za gostinske lokale iz 14,0 na 10,0 €/m2	-6,1%
Znižanje zasedenosti prostorov na 80%	-26,3%
Zvišanje zahtevane donosnosti +1 odstotni točki	-11,5%
Zvišanje zahtevane donosnosti +2 odstotni točki	-20,9%

Na dan 31. 12. 2017 znaša knjigovodska vrednost naložbene nepremičnine na Loška 13, Maribor 14.800.000 evrov.

Na podlagi opravljenih cenitev in analize občutljivosti je Skupina konec leta 2017 presodila, da je treba opraviti slabitve naložbene nepremičnine. Vrednost slabitev naložbenih nepremičnin v letu 2017 je bila 1.231.303 evrov. Odhodki iz naslova oslabitve so v izkazu poslovnega izida zavedeni med drugimi odhodki.

Kljub znižanju stanja v primerjavi z letom poprej je bilo v letu 2017 za 570.000 evrov investicij v nakup nepremičnin. Nakup zemljišč in zgradb je bil opravljen pod normalnimi tržnimi pogoji. Vse obveznosti za nakupe nepremičnine so bile v letu 2017 v celoti poravnane.

Skupina za amortiziranje naložbenih nepremičnin uporablja enakomerno časovno amortiziranje in v letu 2017 ni spreminjala amortizacijskih stopenj. Amortizacija naložbenih nepremičnin je pripoznana v izkazu poslovnega izida med drugimi odhodki poslovanja kot odhodki naložbenih nepremičnin.

Skupina nima naložbenih nepremičnin, danih za poroštvo, prav tako na naložbenih nepremičninah ne obstajajo pravne omejitve in niso zastavljena kot jamstvo za dolgove.

Poštena vrednost naložbenih nepremičnin je bila 31. 12. 2017 28.409.573 evrov (2016: 34.064.967 evrov).

10.4 Finančne naložbe v pridruženih družbah

(v EUR)	2017	2016
Stanje 1.1.	13.250.256	13.177.875
Odtujitve		(682.994)
Pripisi dobičkov in prevrednotenj	749 908	832.667
Izplačane dividende	(365.432)	(77.292)
Stanje 31. 12. 2017	13.634.733	13.250.256

Finančni prihodki iz deležev v pridruženih družbah so leta 2017 znašali 754.830 evrov. V letu 2016 pa 1.544.387 evrov.

Podatki o pridruženih družbah Skupine 31. 12. 2017:

Pridružena družba		Delež (v %) Sredstva v EUR	Kapital v EUR	EUR	Poštena vrednost deleža v EUR	Delež dobička lizgube v EUR
Mlekarna Celeia d.o.o., Slovenija	25,99	30.206.020	11.409.975	18.796.045 62.102.528		133.182
Nama d.d.*, Slovenija	48.58	12.798.270	10.183.485	2.614.785 16.892.985	7.719.977	104,107
SRC d.o.o., Slovenija	34.80	20.181.285	3.923.048	16.258.238 26.796.906		475.951
Tovarna olja Gea d.d.*, Slovenija	26,90	14.489.353	11.473.540	3.015.813 26.189.115	1.924.662	41.590
Skupaj		77,674,928	36,990,048	40.684.881 131.981.534	9 644 639	754,830

* Z delnicami pridruženih družb, ki so na borzi, je malo trgovanja.

Naložba v pridruženo družbo se v računovodskih izkazih vodi po kapitalski metodi. Skupina za potrebe računovodskega poročanja in morebitne slabitve naložbe v pridruženo družbo, presoja nadomestljive vrednost naložbe s cenitvami zunanjih cenilcev. Presoja nadomestljive vrednosti temelji na metodi čiste vrednosti sredstev, pri čemer je bila nadomestljiva vrednost nepremičnin v lasti Name d. d. ocenjena na podlagi tržnih primerjav in na donosu zasnovanem načinu z uporabljeno diskontno stopnjo v intervalu od 8,466 % do 8,966 %. Strategija družbe omogoča poleg izvajanja osnovne dejavnosti tudi oddajanje in prodajo nepremičnin Name. V letu 2015 so večinski lastniki pristopili k prodajnim aktivnostim. Na prodajno vrednost družbe pomembno vpliva vrednost aktive oz. nepremičnin v lasti Name.

V letu 2017 so zunanji ocenjevalci vrednosti opravili presojo spremembe okoliščin in vrednosti od zadnje cenitve in zavarovalnici zagotovili, da presoje niso pokazale negativnih trendov, s čimer je bila potrjena ustreznost cenitve iz leta 2016. Skupina je na podlagi teh ugotovitev presodila, da za leto 2017 slabitve niso potrebne.

Analiza občutljivosti za pridruženo družbo Nama d. d.

	% sprememba
Sprememba najemnin -10 %	-9,0
Sprememba najemnin +10 %	8,8
Zvišanje zahtevane donosnosti -2 odstotni točki	23,5
Zvišanje zahtevane donosnosti +2 odstotni točki	-14,8

V letu 2017 in 2016 slabitev pridruženih družb ni bilo.

Podatki o pridruženih družbah Skupine 31. 12. 2016:

Pridružena družba	Delež (v %)	Sredstva v EUR	Kapital v EUR	Prihodki v EUR	Poštena vrednost deleža v EUR	Delež dobičkalizgube v EUR
Mlekarna Celeia d.o.o., Slovenija	25,99	29.254.566	11.179.290	18.075.276 55.769.200		126.153
Nama d.d.*, Slovenija	48.58	12.878.976	10.422.889	2.456.087 15.581.981	4.643.108	173.463
SRC d.o.o., Slovenija	34.80	20.896.168	5.009.163	15.887.004 32.463.905		428.619
Tovarna olja Gea d.d.*, Slovenija	26,90	14.850.332	11.621.339	3.228.993 24.916.873	1.107.497	48.960
Skupaj		77,880,042	38,232,691	39.647.360 128.731.959	5.750.604	777.195

* Z delnicami pridruženih družb, ki so na borzi, je malo trgovanja.

10.5 Finančne naložbe

Leto 2017 je bilo zaznamovano z rastjo kapitalskih trgov in izrazito nizko medletno volatilnostjo. Na poštene vrednosti finančnih sredstev v prvih mesecih leta je negativno vplivalo predvsem nestanovitno gibanje zahtevanih donosnosti državnih obveznic evropskih držav, kjer ima Skupina vloženih večino svojih finančnih naložb. Zaradi nestabilnih političnih razmer, predvsem bojazni pred zmago evropskih populitsičnih strank in evroskeptične opcije, se je zahtevana donosnost povečevala predvsem pri obveznicah perifernih držav Evrope. Z zmago proevropske stranke na nizozemskem, predvsem pa po zmagi Macrona na francoskih parlamentarnih in predsedniških volitvah se je strah vlagateljev že nekoliko polegel, kreditni pribitki pa so se začeli zmanjševati. Kljub politični napetosti glede Severne Koreje, zapletom glede Brexita, parlamentarnim volitvam v Nemčiji in referendumu v Kataloniji se ta trend do konca leta ni bistveno spremenil.

Robustna gospodarska rast v evroobmočju, zniževanje brezposelnosti, visoko potrošniško zaupanje ter dobri poslovni rezultati podjetij podpirajo rast trgov in nadpovprečna vrednotenja. Ta so še nekoliko višja na ameriških trgih, kjer se kljub postopnemu zaostrovanju monetarne politike Fed-a pričakuje pozitivne vplive davčne reforme, ki bo razbremenila podjetja.

Ohlapna denarna politika centralnih bank se z izjemo ameriškega Fed-a in angleške centralne banke, ki postopoma zvišujeta obrestne mere, nadaljuje. V luči spodbudnih gospodarskih razmer v evrskem območju, vendar še vedno šibkih inflacijskih pričakovanj ohranja ECB denarno politiko nespremenjeno pri nič odstotkih. Program odkupa obveznic bodo z januarjem 2018 zmanjšali s 60 na 30 milijard na mesec. Ta bo trajal vsaj do konca septembra 2018.

V nadaljevanju podajamo stanje finančnih naložb na dan 31. 12. 2017 po skupinah in v primerjavi s stanjem na koncu leta 2016.

(v EUR)	31.12.2017	31. 12. 2016
lzmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida
Kratkoročni del
Za trgovanje	1.793.308	3.394.571
Po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	591.785	3.106.105
Dolgoročni del
Po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	5.982.459	881 245
	8.367.551	7.381.921
V posesti do zapadlosti v plačilo
Dolgoročni del	15.266.897	19.870.879
	15,266,897	19,870,879
Za prodajo razpoložljiva
Dolgoročni del	191.381.882	175.456.716
Kratkoročni del	6.386.554	16.083.586
	197,768,437	191.540.302
Finančne naložbe v posojila in druge finančne terjatve
Dolgoročni del	7.767.240	5.345.546
Kratkoročni del	6.199.998	12.918.736
	13.967.238	18.264.282
lzvedeni finančni inštrumenti	243.537
Skupaj	235 613 660	237,057,384

V sestavi finančnih sredstev ima Skupina na dan 31.12.2017 za 243.537 evrov izvedenega finančnega instrumenta (interest rate swap – IRS). Ta je namenjen zaščiti variabilnega dela obrestne mere izdane obveznice zavarovalnice (ADRIS Float 05/24/26) in je vrednoten po pošteni vrednosti.

Zastavljenih vrednostnih papirjev kot jamstvo za obveznost v letu 2017 ni bilo (za leto 2016 pa je vrednost znašala 7.116.350 evrov).

Finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida – v posesti za trgovanje

(v EUR) /	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Lastniški vrednostni papirji
Tržni vrednostni papirji	708.526	337.292

Državne obveznice	1.084.782	3.057.279

Skupaj	1.793.308	3.394.571

Finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida – ob takojšnjem pripoznanju

(v EUR)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Lastniški vrednostni papirji
Tržni vrednostni papirji	289,899	289.584
Dolžniški vrednostni papirji
Tržni vrednostni papirji:
– s fiksno obrestno mero	6.284.345	3.697.766
Skupai	6.574.243	3.987.350

Finančna sredstva v posesti do zapadlosti v plačilo

(v EUR)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Dolžniški vrednostni papirji
Tržni vrednostni papirji:
– s fiksno obrestno mero	3.566.067	8.089.171
Državne obveznice	11.700.830	11.781.708
Skupai	15,266,397	19,870,879

Stanje vrednosti dolžniških vrednostnih papirjev finančnih sredstev v posesti do zapadlosti v plačilo se je v letu 2017 znižalo predvsem zaradi zapadanja tovrstnih finančnih sredstev.

Efektivne obrestne mere za dolžniške instrumente, ki se ne merijo po pošteni vrednosti:

(v EUR)	31. 12. 2017 31. 12. 2016
Dolžniški vrednostni papirji
- v posesti do zapadlosti v plačilo	5.65%	5.65%

Tržno vrednost naložb skupine v posesti do zapadlosti razkrivamo v poglavju 8.2.5 v tabeli Finančna sredstva po hierarhiji poštene vrednosti.

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva

(v EUR)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Lastniški vrednostni papirji
Tržni vrednostni papirji	18.169.663	13.197.221
Netržni vrednostni papirji	21.418.452	18.265.642
	39.588.115	31.462.862
Dolžniški vrednostni papirji
Tržni vrednostni papirji:
- s fiksno obrestno mero	29.382.123	29.750.740
Netržni vrednostni papirji:
- s fiksno obrestno mero	3.969.184	138.364
Državne obveznice	124.829.015	130.188.337
Skupaj	197,768,437	191 540 303

Za prodajo razpoložljiva sredstva so na dan 31. 12. 2017 višja glede na leto prej, predvsem zaradi povečanega vlaganja sredstev v lastniške vrednostne papirje. Vrednost dolžniških vrednostnih papirjev se je znižala predvsem zaradi prodaj in zapadanja.

Za prodajo razpoložljiva sredstva so bila v letu 2017 slabljena v znesku 492.992 evrov (2016: 6.402.849 evrov). Oslabitev se v izkazu poslovnega izida izkazuje med odhodki iz naslova slabitve za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev.

Finančne naložbe v posojila in depozite

(v EUR)	31. 12. 2017	Posojila I depoziti Popravek vrednosti 31. 12. 2017	2017	31. 12. 2016	Skupaj na 31. 12. Posojila I depoziti Popravek vrednosti 31. 12. 2016	Skupaj 31. 12. 2016
Dolgoročna posojila
Fizičnim osebam	609.929		609.929	605.058		605.058
Drugim družbam	3.754.839		3.754.839	1.615.828		1.615.828
Povezanim družbam	2.499.980		2.499.980	2.003.823		2.003.823
Kratkoročna posojila
Fizičnim osebam	1.266.277		1.266.277	1.138.067		1.138.067
Drugim družbam	17.093.334	(12.644.365)	4.448.969	20.203.671	(9.655.530)	10.548.142
Depoziti pri bankah
Dolgoročni	902.491		902.491	1.122.524		1.122.524
Kratkoročni	355.181		355.181	1.227.826		1.227.828
Skupaj posojila in depoziti pri bankah	26.482.032	(12.644.365)	13.837.667	27,916,797	(9.655.530)	13.261.269
Terjatve za dividende	129.572		129.572	3.012		3.012
Skupaj	26,611,604	(12.644.365)	13.967.239	27,919,809	(9.655.530)	18.264.282

Slabitev vrednosti posojil

(v EUR)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Stanje 1.1.	9.655.530	8.795.222
Slabitve v letu	2.662.291	498.791
Ostala povećanja	326 545	361 517
Stanje 31.12.	12,644,365	9.655.530

Skupina je v letu 2017 slabila posojila v znesku 2.662.292 evrov (2016: 498.791 evrov). Odhodki iz slabitev so v izkazu poslovnega izida zavedeni med drugimi odhodki (pojasnilo 10.27).

Efektivna obrestna mera posojil in depozitov:

(u %)	2017 (v %)	2016 (u %)
Dolgoročna posojila	1.75-5.00	3,20-5,00
Kratkoročna posojila	1,42-8,00	1,45-8,00
Posojila povezanim osebam	5.00	4,90-6,00
Dolgoročni depoziti	1.98	1,98
Kratkoročni depoziti	1.72	1.72

Gibanje finančnih sredstev

(v EUR)	Izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida - ob takošnjega pripoznanju	lzmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida - v posesti za trgovanje	Razpoložjiva za prodajo	V posesti do zapadlosti v plačilo	Skupaj
Stanje 1.1. 2017	3.987.350	3.394.571	191.540.303	19.870.879	218.793.103
Tečajne razlike	7.726	67.660	(272.171)	8.012	(188.772)
Pridobitve, nakupi	2.580.753	7.086.612	110.362.512	0	120.029.877
Sprememba poštene vrednosti (+/-) preko IPI (tržni tečaj)	(1.158)	(20.454)	2.565.603		2.543.991
Sprememba poštene vrednosti (→) preko PPPK (tržni tečaj)			112.696		112.696
Povečanje zaradi obresti	3.473	86.347	2.409.191	882.794	3.381.805
Prodaje, odtujitve, prejete obresti	(3.900)	(9.029.543)	(109.785.073)	(3.958.306)	(122.776.822)
Oslabitev na nižjo pošteno vrednost - preko IPI			(492.992)		(492.992)
Prenosi med kategorijami		208 114	1.328.368	(1.536.482)
Stanje 31. 12. 2017	6 574 243	1.793 308	197.768.437	15,266,897	221,402,886
	243.537
Stanje 1.1. 2016	7.759.568	9.922.841	166.131.396	21.435.115	205,249,420
Tečajne razlike	662	(44.695)	(188.974)	5.122	(227.886)
Pridobitve, nakupi	480.147	3.009.593	140.947.662		144.437.402
Sprememba poštene vrednosti (+/-) preko IPI (tržni tečaj)	101.593	(2.427)	8.566.030		8.665.196
Sprememba poštene vrednosti (+/-) preko PPPK (tržni tečaj)			(2.978.962)		(2.978.962)
Povečanje zaradi obresti	161.023	224.293	2.648.256		3.033.572
Prodaje, odtujitve, prejete obresti	(4.515.643)	(9.715.034)	(118.824.468)	(1.569.358)	(134.624.503)
Oslabitev na nižjo pošteno vrednost - preko IPI			(4.761.137)		(4.761.137)
Stanje 31. 12. 2016	3.987.350	3.394.571	191.540.303	19.870.879	218.793.103

10.6 Sredstva zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje

Gibanje vrednost naložb zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje je bilo pretežno vezano na gibanje delniških naložb oz. delniških investicijskih skladov. Izboljšanje globalnega gospodarskega okolja in rast dobičkonosnosti podjetij so pripomogle k temu, da so skoraj vsi naložbeni razredi zaključili leto 2017 v pozitivnih številkah. Nekoliko slabši zaključek leta je bil za vlagatelje v bolj konzervativne naložbe in plemenite kovine.

Struktura naložb zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje

(v EUR)	31.12.2017	31. 12. 2016
Po pošteni vrednosti skozi PI - ob takojšnjem pripoznanju	286,080,277	270.183.073
Lastniški vrednostni papirji	230.673.435	222.437.516
Tržni vrednostni papirji	230.673.435	222.437.516
Dolžniški vrednostni papirji	55.406.842	47.745.557
Tržni vrednostni papirji:	55.406.842	45.845.557
Državne obveznice		1.900.000
Posojila in depoziti pri bankah	18.493.850	16,784,175
Posojla	18.493.850	16.784.175
Denama sredstva -depoziti na odpoklic	404,000	634.182
Skupaj	304 978 127	287 601 430

Naložbe v korist življenjskih zavarovalcev, ki prevzemajo naložbeno tveganje, znašajo 304.978.131evrov. Gre za enote vzajemnih skladov, tržnih ETFS skladov, notranjih skladov KD Dirigent, Aktivni naložbeni paket, KD Vrhunski, Aktivni AS in strukturiranih vrednostnih papirjev izdajateljev DEUTSCHE BANK LONDON in BNP Paribas, skladno z izbiro zavarovalcev. Sredstva zavarovancev DEUTSCHE BANK LONDON, znašajo skupaj 1.789.086 evrov, sredstva naložena v produkte BNP Paribas pa 53.617.755 evrov. Ta so naložena v strukturirane vrednostne papirje z vezavo na izbrane indekse.

Jamstvo za izplačilo 100 % nominalne vrednosti glavnice naložbe v produkte DEUTSCHE BANK LONDON daje Deutsche Bank AG London. Za naložbene produkte BNP Paribas se jamstvo giblje od 75 do 100 % nominalne vrednosti glavnice. Za te produkte jamči BNP Paribas Pariz.

Gibanje finančnih sredstev življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje

Vpliv na kapital	31.12.2017	31. 12. 2016
Stanje 1. 1.	287.601.433	263.760.340
Povečanje	56.747.805	51.616.816
Zmanjšanje	(60.464.169)	(52.815.325)
Spremembe poštene vrednosti (+/-) preko IPI (tržni tečaji)	20.917.162	26.121.278
Nakazilo depozita	49.270.147	64.873.617
Crpanje depozita	(49.058.107)	(66.033.231)
Pripis obresti	110.903	(6)
Tečajne razlike	(147.046)	77.941
Stanje 31. 12.	304 978 128	287,601,430

10.7 Znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij, prenesen na pozavarovalnice in sozavarovanje

Delež po(so)zavarovateljev v zavarovalno-tehničnih rezervacijah

(v EUR)	31.12.2017	31. 12. 2016
- iz zavarovalnih pogodb za nastale in prijavljene škode	7.669.420	7.757.979
iz zavarovalnih pogodb za nastale, neprijavljene škode	1.146.768	2.069.197
Skupaj dolgoročni del	8,816,138	9.827.176
- prenosne premije	1.013.967	640 560
iz zavarovalnih pogodb za nastale in prijavljene škode	7.049.266	5.906.588
iz zavarovalnih pogodb za nastale, neprijavljene škode	824.765	1.024.991
Skupaj kratkoročni del	8.887.998	7.572.140
Skupaj	17,704,187	17.399.316

10.8 Sredstva iz finančnih pogodb

Sredstva iz finančnih pogodb

(v EUR)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Finančne naložbe	7.928.201	3.574.846
Denar in denarni ustrezniki	962.132	1.178.300
Ostala sredstva		ये पे
Skupaj	8.890.333	4_753_190

Med sredstvi iz finančnih pogodb konec leta 2017 prevladujejo naložbe v skupino finančnih sredstev merjenih po pošteni vrednosti skozi poslovni izid- ob takojšnjem pripoznanju.

Sredstva iz finančnih pogodb – struktura finančnih naložb

(v EUR)	31.12.2017	31. 12. 2016
Po pošteni vrednosti skozi PI - ob takojšnjem pripoznanju	5.686.307
Lastniški vrednostni papirji	4.846.613
Tržni vrednostni papirji	4.846.613
Dolžniški vrednostni papirji	839 694
Tržni vrednostni papirji:	403.988
Državne obveznice	435.706
Za prodajo razpložljiva finančna sredstva	2.238.308	3.574.058
Lastniški vrednostni papirji	1.647.658	3.000.875
Tržni vrednostni papirji	1.647.658	3.000.875
Dolžniški vrednostni papirji	590.650	573.183
Državne obveznice	590.650	573.183
Finančne terjatve	3.585	789
Skupaj	7.928 201	3.574 846

Gibanje finančnih naložb iz finančnih pogodb

(v EUR)	2017	2016
Stanje 1. 1.	3.574 846
Povečanje (nakup)	6.241.286	4.960.974
Spremembe poštene vrednosti (+/-) preko IPI (tržni tečaji)	425.025
Spremembe poštene vrednosti (+/-) preko presežka iz prevred. (tržni tečaji)	67.276	63.467
Povečanje zaradi obresti	10.933
Zmanjšanje (prodaja)	(2.464.198)	(1.449.595)
Tečajne razlike	73.034
Stanje 31.12.	7.928.201	3.574.846

10.9 Terjatve

(v EUR)	2017	2016
Terjatve iz neposrednih zavarovalnih poslov	17.736.086	18.914.435
kosmata vrednost	34.553.357	37.475.504
popravek vrednosti	(16.817.271)	(18.561.069)
Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja	2.165.695	1.772.993
kosmata vrednost	2.335.698	1.931.179
popravek vrednosti	(170.003)	(158.186)
Terjatve za odmerjeni davek (DDPO)	2.318.724	107.121
DRUGE TERJATVE	16.854.798	14.679.422
Druge kratkoročne terjatve iz zavarovalnih poslov	1.039.693	896,871
kosmata vrednost	1.119.928	971.316
popravek vrednosti	(80.235)	(74.445)
Terjatve za regrese	3.546.272	4.414.504
kosmata vrednost	21.998.476	24.405.188
popravek vrednosti	(18.452.205)	(19.990.685)
Poslovne terjatve do države	416.412	589.577
kosmata vrednost	416.412	590.339
popravek vrednosti		(762)
Poslovne terjatve za dane predujme	347,653	251.245
kosmata vrednost	375.050	275.360
popravek vrednosti	(27.397)	(24.115)
Druge kratkoročne poslovne terjatve	11.047.639	8.068.464
kosmata vrednost	14.730.931	10.089.816
popravek vrednosti	(3.683.293)	(2.021.352)
Dolgoročne terjatve	457.129	458.762
Skupaj terjatve	39,075,303	35.473.971

Stanje terjatev je na dan 31. 12. 2017 v primerjavi s stanjem predhodnega leta višje za 3.601.332 evrov v glavnem zaradi višjih terjatev za odmerjeni davek od dohodka pravnih oseb (skrajšano DDPO), ki znaša na koncu obračunskega obdobja 2.318.724 evrov. Na nastanek terjatev za DDPO je v letu 2017 vplival zaključek likvidacije družbe AS neživotno osiguranje a. d. o., Beograd. Po likvidaciji so se namreč pripoznale vse slabitve iz preteklih let, zaradi česar so se sprostile predhodno oblikovane odložene terjatve za davek in pripoznale med terjatve za DDPO v obračunskem letu v neto vrednosti po upoštevanju vseh obveznosti obračunskega obdobja in vplačane akontacije za DDPO v letu 2017.

V strukturi terjatev s 45- odstotnim deležem prevladujejo terjatve iz neposrednih zavarovalnih poslov, ki se nanašajo na terjatve, ki jih Skupina izkazuje do zavarovancev iz naslova sklenjene zavarovalne premije. V primerjavi s preteklim letom so se te terjatve konec leta 2017 znižale za 1.178.349 evrov.

Za 2.175.376 evrov so višje tudi druge terjatve, med katerimi so k skupnemu zvišanju prispevale zlasti višje druge poslovne terjatve. Te so v primerjavi s preteklim letom višje za 2.979.175 evrov v glavnem zaradi ne zapadlih terjatev, ki jih ima Skupina na dan 31. 12. 2017 odprte na račun prodaje naložbene nepremičnine konec leta 2017.

Skupina v vsakem obračunskem obdobju preverja ustreznost ocen poštene - udenarljive vrednosti terjatev in sicer na osnovi dejansko realiziranih denarnih tokov v zadnjem predhodno opazovanem časovnem obdobju za posamezno vrsto terjatev izdela oceno iztržljive vrednosti (velja za terjatve iz zavarovalne premije in regresne terjatve). Če pa tovrstni podatki niso na razpolago, se projekcija izdela na osnovi drugih verodostojnih izhodišč.

Gibanje popravkov vrednosti terjatev

(v EUR)	Terjatve iz zavarovalnih poslov	Regresne terjatve	Ostale terjatve	Skupaj
Stanje 1. januarja 2016	18 588 516	19.506.805	2.244.423	40.339.744
Spremembe med letom	205.184	483.880	(198.194)	490.870
Stanje 31. decembra 2016	18.793.700	19 990 685	2.046.229	40.830.614
Stanje 1. januarja 2017	18.793.700	19 990 685	2.046.229	40.830.614
Spremembe med letom	(1.726.191)	(1.538.480)	(1.664.461)	(4.929.132)
Stanje 31. decembra 2017	17.067.509	18 452 205	3.710.690	39.230.403

10.10 Druga sredstva

(v EUR)	31.12.2017	31.12.2016
Zaloge	17.747.564	16.728.043
Nepremičnine v izgradnji za trg	17.736.893	16.719.236
Drugo	10.671	8.807
Razmejeni stroški pridobivanja zavarovanj (DAC)	4.651.473	4.709.121
Dolgoročni razmejeni stroški prodobivanja zavarovanj	140.581	131.806
Kratkoročni razmejeni stroški prodobivanja zavarovanj	4.510.892	4.577.315
Aktivne časovne razmejitve	1.368.430	1.625.251
Kratkoročno odloženi stroški	965.775	1.125.248
Kratkoročno nezaračunani prihodki	402.654	500.002
Skupaj	23,767,466	23.062.415

Zaloge

Med nepremičninami v izgradnji za trg Skupina izkazuje nepremičninski projekt ''Šumi'' v Ljubljani. Med drugimi zalogami Skupina izkazuje zaloge drobnega materiala. Zaloge so zastavljene za zavarovanje prejetega posojila v višini 17.719.344 evrov.

Na dan 31. 12. 2016 je bila za namene računovodskega poročanja opravljena ocena vrednosti odvisne družbe, ki razvija nepremičninski projekt ''Šumi'' s strani neodvisnega ocenjevalca. Metoda, uporabljena za ocenjevanje vrednosti, je metoda reziduala stavbnega zemljišča. Pomembne predpostavke v vrednotenju so bile tržne najemnine lokalov (8-25eur/m2), tržne najemnine poslovnih prostorov (16,5m2), najemnine parkirnih mest (120eur) in cene stanovanjskih površin (3.500 -4.200 eur/m2). V letu 2017 nova cenitev projekta Šumi ni bila naročena. Zunanji pooblaščeni ocenjevalec je na podlagi analize ocenil, da se tržne razmere na segmentu obravnavanih tipov nepremičnin niso toliko spremenile, da bi zahtevale detajlne analize in novo oceno vrednosti.

10.11 Denar in denarni ustrezniki

(v EUR)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Denarna sredstva v blagajni in na računih	12.130.029	7.118.964
Depoziti	8.819.270	4.804.166
Skupaj	20 949 299	11.923.129

Efektivna obrestna mera bančnih depozitov na odpoklic je bila v letu 2017 od 0,00 - 0,02% (2016: od 0,01 - 0,78% ).

10.12 Kapital

(v EUR)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Osnovni kapital	1.555.967	1.555.967
Kapitalske rezerve	30.896.991	30.896.991
Rezerve iz dobička	6.121.213	6.121.213
Zakonske rezerve	19.448	19.448
Rezerve za lastne deleže	6.101.765	6.101.765
I astne delnice	(6.101.715)	(6.101.715)
Prevedbene razlike	(971.565)	(3.272.566)
Rezerve, nastale zaradi prevrednotenja po pošteni vrednosti	284 646	208.234
Zadržani dobički	24.046.818	26.361.688
SKUPAI	55,832,355	55,849,812
Manjšinski kapital	26.841.928	26.490.935

Osnovni kapital

Osnovni kapital na dan 31.12.2016 znaša 1.555.967 evrov in je razdeljen na 186.436 rednih imenskih delnic (2015: 186.436). Lastniki rednih delnic imajo glasovalno pravico in so upravičeni do dividende. Z rednimi delnicami se trguje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev od leta 2001.

Rezerve iz dobička

zakonske rezerve,
rezerve za lastne deleže.

Skupina je 31. 12. 2017 izkazovala 6.121.213 evrov rezerv iz dobička, od tega 19.448 evrov zakonskih rezerv (2016: 19.448) in 6.101.765 evrov rezerv za lastne deleže (2016: 6.101.765).

Lastne delnice

Na dan 31.12.2017 ima Skupina v lasti 14.836 lastnih delnic SKDR (2016:14.836) za katere ima oblikovane tudi rezerve za lastne delnice. Vrednost teh delnic znaša 6.101.715 in je prikazan kot odbitna postavka na Kapitalu.

Rezerve, nastale zaradi prevrednotenja po pošteni vrednosti in zadržani dobički

(v EUR)	31.12.2017	31. 12. 2016
Uskupinjevalni popravek kapitala	(971.565)	(3.272.566)
Presežek iz prevrednotenja - finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	284 646	288.234
Zadržani dobički	24.046.818	26.361.688
Skupaj	63 359 899	23.377.356

Gibanje rezerv, nastalih zaradi prevrednotenja po pošteni vrednosti

(v EUR)	Finančne naložbe razpoložljive za prodajo	Aktuarski čisti dobički lizgube za pokojninske programe	Uskupinjevalni popravek kapitala- tečajne razlike	Skupaĵ
Stanje 1. 1. 2016	2.662.299	(30.602)	(3.019.600)	(387.903)
Prevrednotenje - bruto	(2.978.962)	30.602	(252.966)	(3.201.326)
Prevrednotenje - davek	604 897			604 897
Stanje 31.12.2016	208,234		(3.272.566)	(2.984.332)
Stanje 1. 1. 2017	200 234		(3.272.566)	(2.984.332)
Prevrednotenje - bruto	112.696		2.301.001	2.413.697
Prevrednotenje - davek	(116.284)			(116.284)
Stanje 31.12.2017	284 646		(971.565)	(686.919)

Zadržani dobički

Končno stanje čistega dobička tekočega leta večinskih lastnikov Skupine znaša 318.251 evrov (2016: 990.432 evrov). Skupaj s prenesenim izidom iz preteklih let so znašali zadržani dobički 31. 12. 2017 24.046.818 evrov (2016: 26.361.688 evrov).

10.13 Podrejene obveznosti

Hčerinska družba Adriatic Slovenica je 24. maja 2016 izdala podrejeno obveznico Floating Rate Subordinated Notes due 2026 (skrajšano: ADRIS Float 05/24/2026) v nominalni vrednosti 50.000.000 evrov.

Obveznica ima status podrejenega dolga z naslednjimi lastnostmi:

datum izdaje je 24. maj 2016,
datum dospetja zadnjega kupona in glavnice je 24. maj 2026,
nominalna vrednost izdaje je 50.000.000 evrov,
celotna izdaja obveznic obsega 50.000 lotov za vrednost enega lota 1.000 evrov,
obveznice so bile v celoti prodane,
obrestna mera je 3-mesečni EURIBOR + pribitek 7,800 %, ki je fiksen,
skladno z amortizacijskim načrtom je frekvenca izplačevanja obresti (kuponov) četrtletna, in sicer 24. februarja, 24. maja, 24. avgusta in 24. novembra,
glavnica bo v celoti izplačana ob zapadlosti.

Izdane obveznice so izkazane po odplačni vrednosti. Stanje podrejenih obveznosti na dan 31. 12. 2017 znaša 49.525.147 evrov. Obveznice so evidentirane med premoženjskimi zavarovanji v višini 22.781.568 evrov in med življenjskimi zavarovanji v višini 26.743.579 evrov. Do 24. 11. 2017 je Skupina izplačala upnikom obresti v višini 3.953.500 evrov.

Gibanje izdanih obveznic

(v EUR)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Stanje 1 . 1 .	49.453.316
Izdaja obveznice		50.000.000
Stroški, povezani z izdajo obveznice		(947.771)
Natečene obresti	4.025.330	2.394.088
Izplačane obresti	(3.953.500)	(1.993.000)
Stanje na koncu	49 525 147	49 453 317

Obveznice so bile ob izdaji uvrščene na Irsko borzo (Irish Stock Exchange). Obveznosti iz navedene emisije obveznic so ob stečaju oziroma likvidaciji zavarovalnice podrejene čistim dolžniškim instrumentom in so izplačane šele, ko so izplačane vse nepodrejene obveznosti do upnikov iz zavarovalnih pogodb in drugih poslovnih razmerij. Izdane obveznice ne vsebujejo pravice imetnika do predčasne unovčitve terjatev pred roki, ki so določeni z amortizacijskim načrtom. Obveznice ni mogoče zamenjati za druge vrste vrednostnih papirjev ali konvertirati v katero drugo obveznost. Obveznice se lahko odpokličejo po petih letih.

10.14 Zavarovalno-tehnične rezervacije

Zavarovalno-tehnične rezervacije (obveznosti iz zavarovalnih pogodb) - kosmate in čiste

(v EUR)	Kosmate + prejeto sozavarovanje na 31. 12. 2017	Pozavarovanje + oddano sozavarovanje na 31. 12. 2017	Ciste na 31. 12. 2017	Kosmate + prejeto sozavarovanje na 31. 12. 2016	Pozavarovanje + sozavarovanje na 31, 12, 2016	oddano Ciste na 31. 12. 2016
V EUR
Prenosne premije	42.396.717	962.859	41.433.858	41.972.462	599.336	41.373.126
Skodne rezervacije za	103.620.255	16.457.399	87.162.855	101.444.787	16.469.614	84.975.174
prijavljene škode	55.775.809	14.485.863	41.289.946	51.890.008	13.375.839	38.514.169
- neprijavljene škode	47 844 446	1.971.536	45.872.909	49.554.779	3.093.774	46.461.005
Rezervacije za bonuse in popuste	453 746		453 746	581.113		581.113
Matematične rezervacije	172.372		172.372	118.305		118.305
Druge zavarovalno-tehnične rezervacije	43.402		43.402	391.903		391.903
Skupaj premoženjska zavarovanja	146.686.491	17.420.258	129.266.233	144.508.570	17.068.949	127.439.621
Prenosne premije	6.774.128		6.774.128	7.029.965		7.029.965
Skodne rezervacije za	5.406.298		5.406.298	6.194.080		6.194.080
prijavljene škode	622.147		622.147	576.358		576.358
- neprijavljene škode	4.784.151		4.784.151	5.617.722		5.617.722
Rezervacije za bonuse in popuste	109		109	832		832
Matematične rezervacije	40.136		40.136	8.082		8.082
Druge zavarovalno-tehnične rezervacije	32.586		32.586	180.132		180.132
Skupaj zdravstvena zavarovanja	12.253.257		12.253.257	13.413.092		13.413.092
Prenosne premije	355.159	51.109	304 050	380.444	41.226	339.218
Skodne rezervacije za	5.191.131	232.824	4.958.308	4.621.369	289.145	4.332.224
prijavljene škode	1.901.406	232,824	1.668.582	1.716.578	288.728	1.427.850
- neprijavljene škode	3.289.725		3.289.725	2.904.791	417	2.904.374
Matematične rezervacije	107.377.776		107.377.776	107.124.136		107.124.136
Druge zavarovalno-tehnične rezervacije			0	11.307		11.307
Skupaj življenjska zavarovanja	112 924 066	283.933	112.640.133	112 137 256	330.371	111,806,885
Skupaj obveznosti iz zavarovalnih pogodb	271.863.814	17.704.191	254 159 623	270,058,918	17.399.320	252 659 598

Razkritja zavarovalno-tehnične rezervacije ne vključujejo škodnih rezervacij v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje v višini 1.336.513 evrov. Te škodne rezervacije so vključene v razkritjih zavarovalno-tehnične rezervacije v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje ločeno v naslednjem poglavju (glej poglavje 10.15).

Gibanje zavarovalno tehničnih rezervacij

(v EUR)	Kosmate 2017	Pozavarovanje 2017	Ciste 2017		Kosmate 2016 Pozavarovanje 2016	Ciste 2016
Gibanje prenosne premije
Stanje 1. 1.	49.382.871	640.562	48.742 309	50.223.068	812,370	49,410,697
Povečanje obveznosti	48.869.722	1.013.968	47.855.754	48.503.919	783.218	47.720.701
Zmanjšanje obveznosti	48.726.589	640 562	48.086.027	49.344.116	955.027	48.389.089
Stanje 31. 12.	49.526.004	1.013.968	48.512.036	49.382.871	640.560	48.742.310
Gibanje matematičnih rezervacij
Stanje 1. 1.	107.250.524		107.250.524	102.765.143		102.765.143
Povečanje v obdobju	15.210.091		15.210.091	16.054.294		16.054.294
Zmanjšanje v obdobju	15.093.254		15.093.254	12.299.640		12.299.640
Sprememba za DPF del tekočega leta	222.923		222.923	730.727		730.727
Stanje 31. 12.	107.590.283		107.590.283	107.250.524		107.250.524
Gibanje škodne rezervacije
Prijavljene škode	54.182.944	13.664.568	40.518.376	54.193.964	12.516.814	40.745.462
Neprijavljene škode	58.077.294	3.094.191	54.983.102	62.711.688	4.689.602	57.577.554
Stanje 1. 1.	112,260,238	16.758.759	95.501.479	116.905.651	17,206,417	98.323.016
Zmanjšanje rezervacije zaradi izplačil	36.627.890	2.297.717	34.330.173	41.104.638	5.211.965	34.261.204
Sprememba rezervacije iz predhodnih let +/-	(7.767.965)	(373.014)	(7.394.951)	(9.914.043)	2.650.090	(12.564.133)
Povečanje rezervacije tekočega leta	46.353.303	2.602.196	43.751.108	46.373.268	2.114.217	44.003.799
Prijavljene škode	58.299.362	14,718,687	43.580.675	54,182,944	13.664 568	40.518.376
Neprijavljene škode	55.918.323	1.971.536	53.946.787	58.077.294	3.094.191	54,983,102
Stanje 31. 12.	114.217.685	16.690.223	97.527.462	112,260,238	16.758.759	95.501.479
Gibanje druge zavarovalno-tehnične rezervacije
Stanje 1. 1.	1.165.286		1.165.286	1.340.922		1.340.922
Povečanje v obdobju	495.617		495.617	968.350		968,350
Zmanjšanje v obdobju	1.131.060		1.131.060	1.143.985		1.143.985
Stanje 31. 12.	529,843		529,843	1.165.286		1.165.286

10.15 Zavarovalno-tehnične rezervacije v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje

Zavarovalno-tehnične rezervacije v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje

(v EUR)	Kosmate + prejeto sozavarovanje na 31. 12. 2017	Ciste na 31. 12, 2017	Kosmate + prejeto sozavarovanje na 31. 12. 2016	Ciste na 31. 12. 2016
Skodne rezervacije za	1.336.512	1.336.512	1.836.888	1.836.888
prijavljene škode	1.336.512	1.336.512	1.836.888	1.836.888
neprijavljene škode
Rezervacije v korist življenjskih zavarovancev,
ki prevzemajo naložbeno tveganje	301.043.281	301.043.281	282 619 438	282.619.438
Skupaj življenjska zav. z naložb. tveganjem	302 379 792	302 379 792	284 456 325	284.456.325

Stanje škodnih rezervacij za zavarovance, ki prevzemajo naložbeno tveganje se je v primerjavi s koncem leta 2016 znižalo zaradi izplačila doživetij, ki so bila na ta dan še v škodnih rezervacijah. Večina teh polic je imela doživetje s 1. 12. 2016.

Gibanje zavarovalno-tehničnih rezervacij v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje

(v EUR)	Kosmate 2017			Ciste 2016
Gibanje škodne rezervacije
Prijavljene škode	1,836,880	1.836.886	428,850	428.850
Neprijavljene škode
Stanje 1. 1.	1.836.888	1.836.888	428.850	428.850
Zmanjšanje rezervacije zaradi izplačil	1.304.409	1.304 409	181.932	181.932
Sprememba rezervacije iz predhodnih let +/-	(8.839)	(8.839)	(48.559)	(48.559)
Povečanje rezervacije tekočega leta	812.872	812.872	1.638.529	1.638.529
Prijavljene škode	1.336.512	1.336.512	1.836.888	1.836.888
Neprijavljene škode
Stanje 31. 12.	1.336.512	1.336.512	1.836.888	1.836.888
Gibanje rezervacije v korist življenjskih zavarovancev,
ki prevzemajo naložbeno tveganje
Stanje 1. 1.	282 619 438	282.619.438	259,697,710	259.697.710
Povečanje ob pripojitvi družb
lzstop odvsine družbe
Povečanje v obdobju	57.262.561	57.262.561	57.909.316	57.909.316
Zmanjšanje v obdobju	38.838.717	38.838.717	34,987,588	34.987.588
Stanje 31. 12.	301.043.281	301.043.281	282 619 438	232.619.438

10.16 Druge rezervacije

Druge rezervacije

(v EUR)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Rezervacije iz naslova dolgoročno odloženih prihodkov	2.950	2.000
Rezervacije iz naslova dolgoročno vnaprej vračunanih stroškov	58.535	44.826
Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade	4.622.547	4.092.803
Skupai	4.684.031	4.139.629

Gibanje rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine

(v EUR)	Rezervacije za zaslužke zaposlencev 31.12.2017	Rezervacije za zaslužke zaposlencev 31.12.2016
Stanje 1.1.	4 092 803	4.051.208
Izstop odvisne družbe		(6.377)
Povečanje v tekočem obdobju	403 528	349.097
Zmanjšanje zaradi izplačanih odpravnih in jubilejnih nagrad	(402.416)	(625.142)
Aktuarski dobički/izgube	527.300	329.622
Pirlagoditve za izkušnje	105.763	191.023
Vpliv sprememb predpostavk	421.537	138.599
Druge spremembe	1.332	(5.605)
Stanje 31.12.	4 622 547	4.092.803

Spremembe rezervacij za neizkoriščene dopuste in jubilejne nagrade se v celoti pripoznajo v izkazu poslovnega izida v okviru obratovalnih stroškov. Enako velja tudi za spremembe rezervacij za odpravnine ob upokojitvi, razen aktuarskih dobičkov oziroma izgub, ki se pripoznajo v drugem vseobsegajočem donosu.

V izračunu za leto 2017 so bile uporabljene drugačne predpostavke glede diskontne stopnje in pričakovane rasti plač, kot v izračunu za leto 2016, ki pa na skupne vrednosti niso pomembneje vplivale.

Glavne predpostavke, vključene v izračun rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade, so:

diskontna stopnja 1,007% (31. 12. 2016: 0,747 %)
pričakovana rast plač, vključno s pričakovano rastjo plač zaradi napredovanj 3,6 % (31.12.2016: 2,2 %),
pričakovana smrtnost je izražena s slovenskimi tablicami iz leta 2007 (enako na dan 31. 12. 2016),
bodoča fluktuacija je določena glede na starost zaposlenih, in sicer za starostno skupino od 20 do 30 let 18 %, za starostno skupino od 30 do 40 let 10 % in 5 % za starejše od 40 let (enako na dan 31. 12. 2016).

Zneski rezervacij v letu 2017 vsebujejo tudi davke in prispevke. Učinek sprememb predpostavk je znašal 163.160 evrov.

Gibanje drugih dolgoročnih rezervacij

Gibanje drugih (v EUR) dolgoročnih rezervacij 2017		Gibanje drugih dolgoročnih rezervacij 2016
Stanje 1.1.	46.826	1.493.696
Izstop odvisne družbe		(237.751)
Povečanje v tekočem obdobju	51 904	2.000
Zmanjšanje v tekočem obdobju	(37.245)	(1.211.119)
Stanje 31.12.	61 485	46,326

10.17 Obveznosti iz finančnih pogodb

Obveznosti iz finančnih pogodb

(v EUR)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Obveznosti do pokojninskih varčevalcev	8.865.381	4.735.916
Obveznosti za vplačila	8.523.199	4.695.351
Obveznosti za donos sklada	342.182	40.565
Ostale obveznosti	24.952	17.274
Skupaj	8 890 333	4_753_190

Na dan 31. 12. 2017 znašajo vplačila varčevalcev 8.523.199 evrov in predstavljajo čisto premijo (vplačila kosmate premije zmanjšana za vstopne). Ti stroški/odhodki, ki bremenijo varčevalca, predstavljajo upravljavcu kritnih skladov pokojninsko varčevanje AS druge zavarovalne prihodke iz provizij. V 2017 je bilo zaračunanih 26.207 evrov vstopnih stroškov.

Donos, ki povečuje obveznost, je izračunan neto donos iz (kapitalskih dobičkov in izgub), ki je nastal ob upravljanju premoženja, zmanjšan za stroške upravljanja. Med ostalimi obveznostmi Skupina vodi kratkoročne obveznosti iz poslovanja.

Gibanje obveznosti iz finančnih pogodb do pokojninskih varčevalcev

(v EUR)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Stanje 01.01.	4 735 916
Povečanje v obdobju	4.395.273	4.767.687
za vplačila	4.091.488	4.727.130
za dosežen donos	303.785	40.557
Zmanjšanje v obdobju	265.808	31.770
za izplačila (odkup)	263.640	31.770
za dosežen donos	2.168
Stanje 31.12.	8.865.381	4.735.916

Letni donos varčevalcev, za katerega se povečuje obveznost Skupine, je bil v letu 2017 različen glede na vrsto pokojninskega varčevanja AS, in sicer:

7,61 % za kritni sklad Pokojninsko varčevanje AS Drzni do 50,
3,24 % kritni sklad Pokojninsko varčevanje AS Umirjeni med 50 do 60,
0,54 % dosežena (zajamčena 0,85 %) kritni sklad Pokojninsko varčevanje AS Zajamčeni od 60.

Mesečno, ob koncu obračunskega obdobja zavarovalnica izračuna zajamčeno vrednost premoženja in jo primerja z zajamčeno donosnostjo v višini 60 % povprečne letne obrestne mere na državne vrednostne papirje. Konec leta 2017 je zajamčena donosnost znašala 0,85 %. Zaradi nedoseganja zajamčene donosnosti v letu 2017 je zavarovalnica (kot upravljavec pokojninskega varčevanja) v breme lastnih sredstev v okviru življenjskih zavarovanj na oblikovala za 11.131 evrov) dolgoročnih obveznosti po ZPIZ – 2.

10.18 Finančne obveznosti

(v EUR)	Dolgoročna	Kratkoročna	Skupaj na 31. 12, 2017	Dolgoročna	Kratkoročna	Skupaj 31. 12. 2016
Posojila pri bankah
V Sloveniji	37.117.395		3.000.000		10.173.024	41.060.314
Izdane obveznice	10.168.980	349.879	10.518.859	2.794.980	5.891.242	8.686.222
Izvedeni finančni instrumenti					225	225
Skupaj	47,286,375		3.349.879		17,300,990	50 933 264

Bančna posojila v vrednosti 40.117.396 evrov (2016: 41.060.314 evrov) so zavarovana z delnicami odvisne družbe in zalogami.

Efektivne obrestne mere prejetih posojil

(v EUR)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Dolgoročna posojila	3.70%	3,20-5,60%
Kratkoročna posojila -		3,70% 5,29%-7,00%

Skupina med finančnimi obveznostmi izkazuje še obveznost za obveznice KDH3 in KDH4 in SKD2. Obveznice KDH3 so bile izdane kot zamenjava za prednostne delnice KDHP v letu 2013. V letu 2015 pa je družba izdala novo emisijo obveznic z oznako KDH4. Družba KD, d. d. je v letu 2017 izdala novo emisijo obveznic z oznako SKD2 v nominalni vrednosti 8.000.000,00 evrov. Ob zapadlosti je Skupina v letu 2017 poplačala celotno emisijo obveznic SKD1.

Na skupščini družbe KD Group, d. d., 29. 8. 2013, je bilo izglasovano zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom prednostnih delnic in njihovo zamenjavo z novoizdanimi obveznicami. Vsak imetnik prednostnih delnic KDHP je za posamezno delnico prejel eno novoizdano obveznico (KDH3) z nominalnim zneskom 20,00 evrov. Do prejema obveznic so bili upravičeni vsi delničarji, imetniki prednostnih delnic, ki so bili na dan vpisa sklepa o zmanjšanju osnovnega kapitala (15. 11. 2013) vpisani v delniško knjigo pri KDD – Centralni klirinško - depotni družbi, d. d. Obveznice KDH3 so bile izdane 16. 5. 2014.

Podatki o obveznici KDH3

Oznaka	KDH3
Izdajatelj	KD Group d. d.
Vrsta vrednostnega papirja	podrejena imenska obveznica
Oblika vrednostnega papirja	nematerializirana
Nominalna vrednost	20,00 EUR
Število apoenov	215.107
Skupna nominalna vrednost	4.302.140 EUR
Vrsta obrestne mere	nespremenljiva
Višina letne obrestne mere	6,00 % p. a.
Način izračuna obresti	linearno
Dospetje glavnice	30. 6. 2024
Zapadlost obresti	enkrat letno
Dospetje kuponov	30. 6.
Zapadlost prvega kupona	30. 6. 2015

V letu 2015 je družba KD Group d. d. izdala novo emisijo obveznic v nominalni vrednosti 14.622.000,00 evrov z oznako KDH4.

Obveznice so bile vplačane:

v denarju in sicer v evrski valuti;
z nedenarno transakcijo z izročitvijo obveznic izdajatelja z oznako KDH1 ali z oznako KDH2 za novoizdane Obveznice z oznako KDH4, in sicer v razmerju ena obveznica z oznako KDH1 za eno obveznico z oznako KDH4 oziroma ena obveznica z oznako KDH2 za eno obveznico z oznako KDH4. Obveznice KDH1 in KDH2 so bile ob izdaji vplačane v denarju.

Podatki o obveznici KDH4 Oznaka KDH4 Izdajatelj KD Group d. d. Vrsta vrednostnega papirja navadna imenska obveznica Oblika vrednostnega papirja nematerializirana Nominalna vrednost 100,00 EUR Število apoenov 146.220 Skupna nominalna vrednost 14.622.000 EUR Vrsta obrestne mere spremenljiva Višina letne obrestne mere (6M) EURIBOR + 5,6 % p. a. Način izračuna obresti linearno Dospetje glavnice 15. 12. 2021 Zapadlost obresti dvakrat letno Dospetje kuponov 15. 6. in 15. 12. Zapadlost prvega kupona 15. 6. 2015

SKD2

Podatki o obveznici SKD2

Oznaka
Izdajatelj	KD d. d.
Vrsta vrednostnega papirja	podrejena imenska obveznica
Oblika vrednostnega papirja	nematerializirana
ISIN koda	SI0032103754
Nominalna vrednost	100.000,00 EUR
Število apoenov	80
Skupna nominalna vrednost	8.000.000 EUR
Vrsta obrestne mere	nespremenljiva
Višina letne obrestne mere	7,80 %
Način izračuna obresti	linearno
Dospetje glavnice	1.9 .2027
Zapadlost obresti	enkrat letno
Dospetje kuponov	1. 9.
Zapadlost prvega kupona	1. 9. 2018
Kotacija	SI ENTER
Začetek trgovanja	1. 12. 2017

Obveznice v lasti Skupine KD

Vseh izdanih obveznic z oznako KDH3 je 215.107 (v nominalni vrednosti 4.302.140), od tega jih je v lasti Skupine 106.658 (v nominalni vrednosti 2.133.160). V letu 2015 je Skupina izdala še 146.220 obveznic z oznako KDH4 (v nominalni vrednosti 14.622.000). Celotna emisija obveznic KDH4 je v lasti Skupine. V letu 2017 je Skupina izdala še 80 obveznic z oznako SKD2, katerih Skupina nima v lasti. Ob zapadlosti je Skupina v letu 2017 poplačala celotno emisijo obveznic SKD1.

Obveznosti za izdane obveznice ki so v lasti Skupine, Skupina ne izkazuje med finančnimi obveznostmi.

		Stevilo 1.1.2017	Nahavel Odtujitve	Stevilo 31. 12. 2017	Stevilo 1. 1. 2016	Nabavel Odtujitve	Stevilo 31. 12. 2016
Stevilo obveznic :
KDH3		75.358	31.300	106.658	74.638	720	75.358
KDH4		146.220		146.220	146.220		146.220
SKD1		81.350	(81.350)		72.450	8.900	81.350
SKD2
Skupaj		302 928	(50.050)	252 878	293 308	9 620	302 928
J. Property of a proposition	Hominalna vrednost				Nabave! Nominalna vrednost Nominalna vrednost - Nabave! Kominalna vrednost

(v EUR)	01. 01. 2017		31. 12. 2017	NORDER VEODS NORMAND VEHICLE NORMAND VEOLOS NORMAND VEODOS NOWNERS PEODOS 01. 01. 2016 Odtujitve		31. 12. 2016
KDH3		1.507.160 626.000	2.133.160		1.492.760 14.400	1.507.160
KDH4	14.622.000		14.622.000	14.622.000		14.622.000
SKD1		8.135.000 (8.135.000)			7.245.000 890.000	8.135.000
Skupaj		24.264.160 (7.509.000)	16,755,160	23.359.760	904 400	24,264,160

10.19 Obveznosti iz poslovanja

(v EUR)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Obveznosti iz neposrednih zavarovalnih poslov	5.263.515	3.900.274
Obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja	2.162.268	1.955.039
Obveznosti za odmerjeni davek	69.051	766.361
Skupai	7 494 834	6.621.673

Stanje obveznosti iz poslovanja se je na dan 31. 12. 2017 v primerjavi s predhodnim letom zvišalo za 13 %, v glavnem zaradi višjih obveznosti iz neposrednih zavarovalnih poslov. Te so v primerjavi s koncem leta 2016 porasle zlasti zaradi trženja novega naložbenega zavarovanja Aktivni AS v decembru 2017. Nov produkt je začel veljati 1. 1. 2018, zato so bile decembrske obveznosti za predčasna vplačila v januarju 2018 zaprte in prenesene med sredstva zavarovancev z naložbenim tveganjem.

Skupina je za poslovno leto 2017 obračunala obveznost za odmerjen davek (DDPO) po 19 - odstotni veljavni davčni stopnji. Obveznost za odmerjeni davek je v zgornji tabeli razkrita v višini, kot je bila na koncu obračunana na ravni celotne Skupine.

10.20 Ostale obveznosti

(v EUR)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Dolgoročne poslovne obveznosti	136,336	169.756
Dolgoročne varščine	120.704	140.704
Druge dolgoročne poslovne obveznosti	15.632	29.052
Kratkoročne poslovne obveznosti	12.702.250	14.070.005
Obveznosti do dobaviteljev	3.035.292	3.285.824
Obveznosti do zaposlencev	2.968.795	3.110.572
Druge kratk. obveznosti iz zavarovalnih poslov	4.119.048	5.107.355
Obveznosti do države (razen davek od dobička)	1.209.189	821.953
Obveznosti za prejete predujme	11.181	13.423
Druge kratk, poslovne obveznosti	1.358.745	1.730.878
Pasivne časovne razmejitve	5.459.973	6.093.904
Kratkoročno odloženi prihodki	208.767	429.821
Kratkoročno vnaprej vračunani stroški in odhodki	3.711.702	4.110.894
Vračunani stroški neizkoriščenega dopusta	1.539.504	1.558.188
Skupaj	18 298 559	20 338 665

Stanje ostalih obveznosti je konec leta 2017 za 2.040.106 evrov nižje glede na leto poprej.

K znižanju so prispevale predvsem druge kratkoročne obveznosti iz zavarovalnih poslov, ki so nižje za 988.306 evrov. Te kratkoročne obveznosti predstavljajo največji, 32 % delež in se nanašajo predvsem na;

obveznosti, ki jih matična družba vodi do slovenskega zavarovalnega združenja za prispevke za kritje škod po neznanih in nezavarovanih vozilih in plovilih (stanje teh znaša 922.246 evrov; lani 1.020.000 evrov),
obveznosti za davke na promet iz zavarovalnih poslov (stanje teh znaša 736.840 evrov; lani 728.753 evrov),
obveznosti do drugih zavarovalnic iz izravnalne sheme dopolnilnega zavarovanja (stanje teh znaša 599.614 evrov; lani ni bilo obveznosti) in v največji meri
na obveznosti za vračilo akontacije iz poračunanih pozavarovalnih provizij stanje teh znaša 1.443.742 evrov, lani 3.133.848 evrov).

Na znižanje konec leta 2017 je vplivalo v glavnem znižanje obveznosti za akontacijo poračunanih pozavarovalnih provizij z zapadlostjo v prihodnjih letih. Te obveznosti se oblikujejo na osnovi vsakokratnega škodnega rezultata v odvisnosti od pričakovanih skupnih škod. V obdobju od 1. 1. 2017 do 31. 12. 2017 se je škodni rezultat pozavarovanja (za katerega je bila oblikovana obveznost za akontacijo v letu 2016) izboljševal in posledično se je obveznost za akontacijo poračunanih pozavarovalnih provizij znižala za 1.690.107 evrov.

Skupina ima med dolgoročnimi poslovnimi obveznostmi za 11.131 evrov dolgoročnih obveznosti po ZPIZ – 2 oblikovanih za varčevalce pokojninskih zavarovanj življenjskega cikla. Te dolgoročne obveznosti lahko zapadejo v plačilo tudi kasneje kot v petih letih (več v poglavju 10.17). Ostale dolgoročne obveznosti zapadejo prej kot v petih letih.

10.21 Čisti prihodki od zavarovalnih premij

		2017

2016

(v EUR)	Obračunane kosmate zavarovalne premije	Delež po (so) zavarovateljev v obračunani premiji	Sprememba kosmate prenosne premije	Sprememba prenosne premije za po(so)zavarovalni de	Cisti prihodki od zavarovalnih premij
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi motornih vozil	39.635.867	(735.114)	286.049	1.400	39.188.202
Zavarovanje kopenskih motornih vozil	34.357.934	(1.500.720)	84.685	(75.716)	32.866.183
Nezgodno zavarovanje	17.276.547	(121.513)	(167.898)	(20.243)	16.966.892
Zavarovanje požara in elementarnih nesreč	16.743.620	(3.888.598)	(5.707)	1.363	12.850.679
Drugo škodno zavarovanje	12.493.060	(1.467.919)	(75.952)	(5.985)	10.943.204
Splošno zavarovanje odgovornosti	8.341.384	(958.382)	(34.236)	18.352	7.367.118
Kreditno zavarovanje	(5.863)		300.743		294.879
Ostala premoženjska zavarovanja, brez zdravstvenih zavarovanj	9.717.348	(616.558)	(52.508)	13.905	9.062.187
Zavarovalne pogodbe premoženjskih zavarovanj, brez zdravstvenih zavarovanj	138.559.897	(9.288.803)	335.175	(66.924)	129.539.344
Zavarovalne pogodbe zdravstvenih zavarovanj	100.783.826		241,002		101.024.827
Zivljenjska zavarovanja	21.471.815	(1.794.191)	59.015	(28.421)	19.708.218
Zivljenjska zavarovanja z naložbenim tveganjem	37.080.206	(3.399)			37.076.807
Dodatno pokojninsko zavarovanje PN-A01	924.286				924.286
Zavarovalne pogodbe življenjskih zavarovanj	59 476 307	(1.797.590)	59.015	(28.421)	57.709.311
Skupaj	298.820.030	(11.086.394)	635.191	(95.345)	288.273.482

10.22 Prihodki in odhodki od naložb

(v EUR)	1.1. - 31. 12. 2017	1. 1. - 31. 12. 2016
Prihodki FN po pošteni vrednosti preko IPI (FVTPL)	24.935.403	27.006.888
V posesti za trgovanje	104.135	451.751
Dividende	દિવે	1.452
Obresti in neto tečajne razlike	104.066	253.987
Neto prihodki od prodaje		193.341
Neto prihodki od prevrednotenja na pošteno vrednost		2.971
Ob začetnem pripoznanju	24.831.268	26.555.137
Dividende	110.903	88.397
Obresti in neto tečajne razlike	(133.102)	243,869
Neto prihodki od prodaje	3.937.463
Neto prihodki od prevrednotenja na posteno vrednost	20.916.004	26.222.871
Prihodki FN v posesti do zapadlosti (HTM)	890.806	970.519
Dividende
Obresti in neto tečajne razlike	890.806	970.519
Prihodki FN namenjene prodaji (AF S)	6.398.067	12.422.586
Dividende	1.332.863	502.292
Obresti in neto tečajne razlike	2.142.979	2.687.254
Prihodki od prodaje	2.922.224	9.233.040
Prihodki izvedenih finančnih instrumentov	225	149.013
Prihodki od posojil in terjatev (L&R)	2.994.405	2.608.459
Obresti	1.837.423	1.908.762
Neto tečajne razlike	749.698	63.161
Ostali prihodki	407.284	636.535
PRIHODKI OD NALOZB	35,218,905	43.157.464
Prihodki naložb - pridružena podjetja	754.830	1.549.916
Prihodki naložb - odvisna podjetja	122.112	356.643
PRIHODKI OD NALOZB V POVEZANE DRUZBE	376.942	1.906.559
Odhodki FN po pošteni vrednosti preko IPI (FVTPL)	(22.760)	(604.477)
V posesti za trgovanje	(22.760)
Neto odhodki od odtujitve	(2.306)
Neto odhodki od prevrednotenja na pošteno vrednost	(20.454)
Ob začetnem pripoznanju		(604.477)
Neto odhodki od odtujitve		(604.477)
Odhodki FN namenjene prodaji (AF S)	(849.613)	(5.428.147)
Odhodki od odtujitve	(356.621)	(667.010)
Oslabitve	(492.992)	(4.761.137)
Odhodki izvedenih finančnih instrumentov	(117.009)	(80.780)
ODHODKI NALOŽB	(989.382)	(6.113.404)
Odhodki naložb - pridružena podjetja		(5.529)
Odhodki naložb - odvisna podjetja	(26.583)	(272.307)
ODHODKI OD NALOŽB V POVEZANE DRUŽBE	(56.583)	(277.836)

Neto finančni izid iz naložb po pošteni vrednosti preko IPI	24 912 643	26.402.410
Neto finančni izid iz naložb v posesti do zapadlosti	890,806	970.519
Neto finančni izid iz naložb namenjene prodaji	5.548.453	6.994 439
Neto finančni izid iz naložb izvedenih finančnih inštrumentov	(116.783)	68.233
Neto finančni izid iz naložb v povezane družbe	820-359	1.628.724
NETO FINANCHI 1710 17 NALOZR	35 079 222	38 672 784

Med finančnimi prihodki in odhodki so vključeni tudi neto finančni prihodki/odhodki zavarovancev življenjskih zavarovanj, kjer zavarovanci prevzemajo naložbeno tveganje (Unit-linked). V letu 2017 je neto finančni izid iz tovrstnih naložb znašal 23.628.628 evrov. Istočasno so v tem obdobju porasle zavarovalno-tehnične rezervacije teh skladov, zaradi tega je potrebno pri donosih skladov, kjer zavarovanci prevzemajo naložbeno tveganje upoštevati tudi spremembo zavarovalno-tehničnih rezervacij, ki vplivajo na realen prikaz izidov pri tovrstnih donosih. Sprememba teh zavarovalno tehničnih rezervacij (glej poglavje 10.15) je v letu 2017 znašala 18.423.843 evrov in je v taki višini tudi vplivala na znižanje končnega izida.

Od skupnih neto dobičkov (izgube) finančnih sredstev ob začetnem pripoznanju skozi poslovni izid znašajo dobički (izgube) zavarovancev življenjskih zavarovanj, kjer zavarovanci prevzemajo naložbeno tveganje, 23.452.940 evrov (v predhodnem letu 26.643.613 evrov).

Neto prihodki od prevrednotenja po pošteni vrednosti finančnih sredstev, izmerjenih po pošteni vrednosti preko poslovnega izida so 20.895.550 evrov, od katerih pripada 20.917.162 evrov prihodkov zavarovancem in 21.612 evrov odhodkov skupini. Neto prihodki od prodaje finančnih sredstev, izmerjenih po pošteni vrednosti preko poslovnega izida so 3.935.157 evrov, od tega pripada 2.535.778 evrov prihodkov zavarovancem in 1.399.379 evrov prihodkov skupini.

V okviru naložb Skupine za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev so bile opravljene slabitve naložb v netržne in tržne delnice v višini 492.992 evrov. Slabitve teh naložb so se v celoti pripoznale med odhodki naložb v izkazu poslovnega izida, in sicer v okviru odhodkov za slabitev za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev.

V okviru naložb Skupine v posesti do zapadlosti v plačilo v letu 2017 ni bilo trajnih slabitev naložb.

10.23 Drugi zavarovalni prihodki in odhodki

(v EUR)	1. 1. - 31. 12. 2017	1.1. - 31. 12. 2016
Prihodki od provizij
Prihodki iz zavarovalnih pogodb	2.224.846	1.698.758
Prihodki iz finančnih pogodb	31.677	42.252
DRUGI ZAVAROVALNI PRIHODKI	2.256.523	1.741.010
Odhodki za preventivno dejavnost	(861 .303)	(841.329)
Prispevki za kritje škod po nezavarovanih in neznanih vozilih	(145.205)	2.993
Ostali drugi čisti zavarovalni odhodki	(2.798.688)	(3.254.806)
DRUGI ZAVAROVALNI ODHODKI	(3.805.195)	(4.093.142)

Drugi zavarovalni prihodki v glavnem predstavljajo prihodke od pozavarovalnih provizij iz deležev v pozitivnem tehničnem izidu iz posameznih pozavarovalnih pogodb. Prihodki od pozavarovalnih pogodb so v letu 2017 porasli za 526.088 evrov zaradi boljšega škodnega rezultata pri avtomobilski kvoti na račun sproščanja neprijavljenih škodnih rezervacij.

Drugi del drugih zavarovalnih prihodkov se nanaša na provizije za sklepanje in upravljanje finančnih pogodb iz naslova Pokojninsko varčevanje AS v skladu z naložbeno politiko življenjskega cikla.

Drugi zavarovalni odhodki

Odhodki za preventivno dejavnost se nanašajo na odhodke za plačilo požarnih taks. Zavarovalnice, ki sklepajo premoženjska zavarovanja so od kosmate zavarovalne premije dolžne obračunavati in plačevati požarne takse Slovenskemu zavarovalnemu združenju (SZZ), kot je to s pravili združenja določeno. Družba Adriatic Slovenica plačuje požarno takso v odvisnosti od tržnega deleža in plačane premije požarnih zavarovanj. V letu 2016 se ti odhodki gibljejo v višini lanskoletnega obsega.

Prispevek za kritje škod po nezavarovanih in neznanih vozilih predstavlja »posebno dajatev«, ki jo zavarovalnica plačuje Slovenskemu zavarovalnemu združenju (SZZ) glede na tržni delež AO zavarovanj.

Ostali čisti zavarovalni odhodki predstavljajo vrednostno največji del drugih zavarovalnih odhodkov in so sestavljeni v glavnem iz pomembnejših odhodkov, kot so:

zavarovalnih odhodki za avtomobilsko asistenco v višini 1.180.942 evrov (lani 1.700.673 evrov) in
odpisi regresnih terjatev, terjatev iz zavarovalnih premij in odpisi drugih terjatev v višini 1.052.853 evrov (lani 753.559 evrov).

Letno se v Skupini preverja plačljivost starejših in zapadlih terjatev ter se presoja o odpisu terjatev, katerih plačljivost je večkrat preverjena in zanje obstajajo gotovi dokazi (nezmožnost plačila, stečaji, osebni stečaji…), da ne bodo v prihodnje plačane. Na podlagi popisa inventurne komisije in sklepa uprave se opravijo odpisi terjatev. Odpis terjatev iz zavarovalnih primerov in regresnih terjatev so v letu 2017 nižji glede na leto 2016.

10.24 Drugi prihodki

(v EUR)	1.1. - 31. 12. 2017	1.1. - 31. 12. 2016
Cisti prihodki od prodaje blaga in storitev	2.729.219	2.305.576
Drugi čisti zavarovalni prihodki	978.629	1.003.000
Prevrednotovalni poslovni prihodki	508.350	652.950
Prihodki od najemnin od naložbenih nepremičnin	1.895.711	1.392.825
Prihodki od odtujitve naložbenih nepremičnin	707.262	87.719
Drugi poslovni prihodki	3.219.960	6.314.163
Prihodki od upravljanja skladov	10.427.162	10.673.437
Prihodki od upravljanja premoženja	15.923	97.721
DRUGI PRIHODKI	20.432.216	22 527 392

Drugi prihodki so se v letu 2017 zmanjšali za 2.045.175 evrov, zlasti zaradi zmanjšanja drugih poslovnih prihodkov. V letu 2016 so bili drugi poslovni prihodki višji zaradi odprave oslabitev zalog.

10.25 Čisti odhodki za škode

			2017

2016

(v EUR)	Obračunani kosmati zneski škod	Prihodki od uveljavljenih regresnih terjatev	Delež po(so)zavarovateljev v obračunanih škodah	Sprememba kosmatih škodnih rezervacij	Sprememba škodnih rezervacij za po (so) zavarovalni de	Odhodki iz izravnalne sheme	Čisti odhodki za škode
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi motornih vozil	30.340.269	(853.704)	(3.446.843)	126.508	339.744		26.505.974
Zavarovanje kopenskih motornih vozil	28.371.768	(660.808)	(278.264)	(204.985)	(78.855)		27.148.856
Nezgodno zavarovanje	8.007.548	(100)	(203.293)	(986.812)	180.353		6.997.095
Zavarovanje požara in elementarnih nesreč	6.233.054	(118.352)	(168.832)	1.073.807	(560.121)		6.459.556
Drugo škodno zavarovanje	8.241.012	(26.103)	(431.706)	(589.834)	12.865		7.206.234
Splošno zavarovanje odgovornosti	2.846.291	(9.623)	(4.669)	(1.787.057)	19.243		1.064.184
Kreditno zavarovanje	142.145	(101.508)		(14.385)			26.253
Ostala premoženjska zavarovanja, brez zdravstvenih zavarovanj	4.179.261	(52.610)	(58.219)	(330.734)	77.332		3.815.031
Zavarovalne pogodbe premoženjskih zav., brez zdr. zav.	88.361.349	(1.823.407)	(4.591.826)	(5.713.492)	(9.440)		79.223.184
Zavarovalne pogodbe zdravstvenih zavarovanj	86.893.046	(144.840)		405.057		3.495.251	90.648.514
Zivljenjska zavarovanja	14.811.312		(571.512)	(309.502)	(81.066)		13.849.232
Zavarovalne pogodbe z naložbenim tveganjem	27.141.438			1.408.038			28.549.476
Dodatno pokojninsko zavarovanje PN-A01	432.450						432.450
Zavarovalne in finančne pogodbe življenjskih zav.	42.385.200		(571.512)	1.098.536	(81.066)		42.831.158
Skupaj	217.639.595	(1.968.247)	(5.163.338)	(1.209.899)	(90.506)	3.495.251	212.702.856

10.26 Obratovalni stroški

(v EUR)	1.1. - 31. 12. 2017	1. 1. - 31. 12. 2016
Stroški storitev	46.996.797	53.564.228
Stroški dela
Stroški plač	26.879.160	26.516.073
Stroški pokojninskega zavarovanja	2 640 946	2.568.959
Stroški socialnega zavarovanja	2.161.427	2.055.011
Drugi stroški dela	5.993.040	5.339.792
Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade	928 915	855.529
	38,603,488	37,335,364
Stroški materiala in blaga	1.262.366	1.319.586
Amortizacija	3.680.318	3.605.967
Skupaj	90.550.970	95 825 143
Stevilo zanoslenih	1 204	1 279

Podrobnejša specifikacija stroškov storitev

(v EUR)	1.1. - 31. 12. 2017	1.1. - 31. 12. 2016
Stroški storitev pri izdelavi proizvodov	979.803	1.407.989
Stroški prevoznih in poštnih storitev	2.165.513	2.245.756
Stroški najemnin in vzdrževanja sredstev	3.168.733	3.367.498
Stroški najemnin filmov	302.704	245.208
Povračila stroškov zaposlenim v zvezi z delom	788.777	710.449
Stroški plačilnega prometa in bančnih storitev	739.833	790.704
Stroški zavarovalnih premij	448.678	462.681
Stroški sejmov, reklame, reprezentance	3.882.409	4.338.939
Stroški posredovanja vrednostnih papirjev	205.022	341.595
Stroški storitev agentov za pridobivanje investitorjev	794.017	1.307.206
Stroški pridobivanja zavarovanj	22.829.725	26.600.421
Stroški intelektualnih in osebnih storitev	3.855.808	3.655.567
Stroški storitev tiskanja	1.006.840	1.124.131
Stroški izobraževanj	481.720	727.517
Stroški IT storitev	2.660.060	2.656.247
Stroški drugih storitev	2.380.904	3.068.833
Stroški storitev fizičnih oseb po pogodbah o delu in avtorskih pogodbah	306.252	513.489
Skupaj stroški storitev	46,996,797	53,564,228

V primerjavi s predhodnim letom so stroški storitev nižji za 6.567.430 evrov. K znižanju so v glavnem prispevali stroški pridobivanja zavarovanj (ti so nižji za 3.770.696 evrov) zaradi znižanja stroškov storitev zunanjega zastopanja v zvezi z zavarovanji (agencije in ostali).

Stroški po funkcionalnih skupinah

(v EUR)		1. 1. - 31. 12. 2017 - 1. 1. - 31. 12. 2016
Stroški pridobivanja zavarovalnih in finančnih pogodb	23.673.588	26.060.023
Stroški upravljanja s finančnimi naložbami	1.722.716	1.857.535
Stroški upravljanja z osnovnimi sredstvi	195.472	433.775
Ostali stroški upravljanja	3.965.198	3.870.002
Stroški prodaje	25.172.603	27.462.350
Ostali stroški upravljanja	29.739.289	29.943.779
Skupaj stroški po funkcionalnih skupinah	84,468,367	89.627.463

Stroški po funkcionalnih skupinah se razlikujejo od stroškov po naravnih vrstah za stroške likvidacije, ki jih Skupina vodi med kosmatimi odhodki za škode. Ti stroški so v letu 2017 znašali 6.082.103 evrov (v letu 2016 pa 6.197.681 evrov). Skupaj s prenosom dela drugih odhodkov v zvezi z likvidacijo škod v višini 46.532 evrov (v letu 2016 pa 39.004 evrov), je bilo med kosmate odhodke za škode preneseno 6.128.634 evrov (v letu 2016 pa 6.236.685 evrov).

Stroški, povezani z revizijsko družbo

(v EUR)	1. 1. - 31. 12. 2017	1.1. - 31. 12. 2016
Zneski (z vključenim DDV), porabljeni za:
revidiranje letnega poročila	140.105	170.923
druge storitve revidiranja	58.725	8.052
druge nerevizijske storitve	19.564	2.699
	218.394	181.674
Druge revizijske družbe
revidiranje letnega poročila	10.288	6.472
druge storitve revidiranja	15.812	39.524
	26.100	45.996
Skupaj	244 495	227,670

Izobrazbena struktura zaposlenih v Skupini KD 31. 12. 2017 v primerjavi z letom 2016

V Skupini KD ima največji delež, 48 odstotkov zaposlenih, zaključeno VII. stopnjo izobrazbe ali več (enako kot prejšnja leta).

10.27 Drugi odhodki

(v EUR)		1. 1. - 31. 12. 2017 - 1. 1. - 31. 12. 2016
Prevrednotovalni poslovni odhodki	(3.615.831)	(3.726.647)
Odhodki naložbenih nepremičnin	(3.191.154)	(2.886.027)
Drugi poslovni odhodki	(4.413.868)	(3.971.346)
Finančni odhodki za obresti	(6.276.858)	(6.285.000)
Drugi finančni odhodki	(73.652)
DRUGI ODHODKI	(17.571.362)	(16.869.020)

Drugi odhodki so v letu 2017 porasli za 702.343 evrov, zlasti zaradi odhodkov naložbenih nepremičnin in drugih poslovnih odhodkov.

Prevrednotovalni poslovni odhodki se nanašajo na slabitve zalog, terjatev in posojil.

Odhodki naložbenih nepremičnin so se v primerjavi s predhodnim letom zvišali za 305.127 evrov zlasti zaradi odhodkov oslabitve naložbenih nepremičnin, ki so ob koncu leta 2017 znašali 1.760.599 evrov (2016: 1.211.512 evrov).Med odhodki iz oslabitve naložbenih nepremičnin v izkazu poslovnega izida so vključeni tudi odhodki slabitve opreme, ki se nahaja med opredmetenimi osnovnimi sredstvi v višini 529.296 evrov (glej poglavje 10.2).

Drugi odhodki iz naložbenih nepremičnin vključujejo vse stroške upravljanja, vzdrževanja in materialne stroške, ki nastajajo med letom pri naložbenih nepremičninah, ter odhodke iz amortizacije, ki so v letu 2017 znašali 639.695 evrov (2016:687.254 evrov).

Večje postavke drugih poslovnih odhodkov so:

denarne kazni in odškodnine 1.268.471 evrov (2016: 557.580 evrov). Adriatic Slovenica d. d. je v letu 2017 izvensodno poravnala obveznost za odškodnino iz naslova gospodarskih sporov v višini 1.055.842 evrov, kar je v največji meri vplivalo na porast denarnih kazni in odškodnin.
drugi poslovni odhodki v višini 874.398 evrov (2016: 1.039.712 evrov) vsebujejo administrativne in sodne takse, članarine Gospodarski zbornici Slovenije in združenjem, odhodi za motorna vozila (registracije, vinjete in parkirnine), štipendije dijakom;
ostali drugi poslovni odhodki predstavljajo v glavnem odhodke za obresti iz rezervacij za zaslužke zaposlencev (jubilejne nagrade in odpravnine) in izredne odhodke ter izplačila za humanitarne in kulturne namene v višini 1.031.490 evrov (2016: 667.471 evrov);
finančni odhodki poslovnih obveznosti 1.239.500 evrov (2016: 1.706.584 evrov) so nižji predvsem zaradi nižjih finančnih odhodkov iz poslovnih obveznosti in nastajajo v glavnem zaradi negativnih tečajnih razlik iz tujine, zaradi drugih odhodkov naložb, kot so nakupne provizije in drugih odhodkov za obresti.

Finančni odhodki za obresti

(v EUR)		1. 1. - 31. 12. 2017 - 1. 1. - 31. 12. 2016
Finančni odhodki za obresti
Bančna posojila	1.540.216	3.244.957
Izdane obveznice	4.689.200	2.971.672
Drugi	47 442	68.372
Skupaj	6,276,858	6,285,000

10.28 Davki

(v EUR)	1. 1. - 31. 12. 2017 1. 1. - 31. 12. 2016
Odmerieni davek od dohodkov pravnih oseb	(547.523)	(2.833.111)
Prihodki/(odhodki) za odloženi davek	(2.347.997)	3.761.478
Skupaj	(2.895.520)	928 366

Uskladitev med dejanskim in izračunanim odhodkom za davek z upoštevanjem efektivne davčne stopnje

(v EUR)	1.1. - 31. 12. 2017	1.1. - 31. 12. 2016
Dobiček pred obdavčitvijo	3.833 449	962,401
Davek, obračunan z uporabo splošne davčne stopnje in popravljen za vplive odvisnih družb v tujini	(2.657.591)	180.815
Prihodki, izvzeti iz obdavčitve	6.783.291	4.384.152
Odhodki, ki se ne odštejejo iz obdavčljivega dobička	(2.968.104)	(3.259.181)
Uporaba davčnih olajšav v tekočem letu	218.487	131.974
Učinek uporabe davčnih izgulb	(1.889.434)	(1.904.512)
Učinek sprememb prehoda na nov način računovodenja,
pri spremembah računovodskih usmeritev in popravkov napak	(34.170)
Davek od davčnih izgub, neupoštevanih v odloženih davkih	(2.347.998)	1.395.118
One on on an an an an accession	A COLL POOL	090 900

Odhodek za davek	(2.895.520)	928 366
Efektivna davčna stopnja	75.53%	96.46%

V Sloveniji se davek obračunava po 19 % stopnji. V skladu z ZDDPO-2, se je 1. 1. 2017 davčna stopnja davka od dohodkov pravnih oseb, zvišala s 17 % na 19 %.

Skupina KD Letno poročilo 2017 Konsolidirani računovodski izkazi za leto, končano 31. decembra 2017

Odloženi davki

Odloženi davki so rezultat obračunavanja sedanjih in prihodnjih davčnih posledic, in sicer prihodnje povrnitve (poravnave) knjigovodske vrednosti sredstev (obveznosti), pripoznanih v bilanci stanja družbe, ter poslov in drugih poslovnih dogodkov v obravnavanem obdobju, pobotano pripoznanih v računovodskih izkazih Skupine, kadar gre za isto davčno oblast. Skupina v računovodskih izkazih prikazuje neto efekt odloženih davkov.

Pripoznani zneski odloženega davka

Gibanje odloženih davkov

Pobotano gibanje terjatev in obveznosti za odloženi davek

Terjatve za odloženi davek po osnovah za obračun

(u EUR)	Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade	Prevrednotenje naložb	Neizrabljene davčne izgube	Drugo	Skupaj
Stanje 1.1. 2016	306,801	679.880	11.751.329		12.738.011
V breme/(dobro) izkaza poslovnega izida zaradi novega oblikovanja	61 066	2.989.922	246.045	464 445	3.761.478
V breme/(dobro) kapitala zaradi novega oblikovanja		755.812			755.812
Tečajne razlike		(481)	141		(340)
Vstop/izstop podjetij iz skupine		(63.237)			(63.237)
Stanje 31. 12. 2016	367,868	4.361.897	11.997.514		464.445 17.191.724
V breme/(dobro) izkaza poslovnega izida zaradi novega oblikovanja	37.749	(2.443.423)	(52.577)	110.254	(2.347.997)
v breme/(dobro) kapitala zaradi novega oblikovanja		(147.596)			(147.596)
Tečajne razlike	2	510			512
Stanje 31. 12. 2017	405 619	1.771.389	11,944,937		574.698 14.696.644

Odloženi davki, obračunani preko drugega vseobsegajočega donosa v posameznem letu

(v EUR)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Presežek iz prevrednotenja
- finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	(147.596)	755.812
– izvedeni finančni inštrumenti
	(147.596)	755.812

Odložene terjatve za davek so v primerjavi s stanjem konec preteklega leta manjše za 2.495.080 evrov, pri čemer je na znižanje vplival zlasti zaključek likvidacije družbe AS neživotno osiguranje a. d. o., Beograd, in posledično sproščanje odloženih terjatev za davek (v višini 2.199.783 evrov), ki jih je matična družba v preteklih letih oblikovala na račun opravljenih slabitev naložbe v družbo AS neživotno osiguranje a. d. o.

V Skupini se v letu 2017 niso pripoznale terjatve za odloženi davek v višini 1.721.835 evrov (2016: 12.472.326 evrov) iz naslova neizkoriščenih davčnih izgub v višini 9.245.583 evrov (2016: 47.600.889 evrov) tam, kjer se ocenjuje, da dobički v naslednjih nekaj letih ne bodo zadoščali za koriščenje davčnih izgub.

10.29 Čisti dobiček/izguba na delnico

Osnovni čisti dobiček na delnico, ki se nanaša na imetnike navadnih delnic obvladujočega podjetja, se izračuna tako, da se čisti poslovni izid, ki se nanaša na navadne delničarje obvladujočega podjetja (čisti poslovni izid večinskih delničarjev, zmanjšan za del dividend, ki pripadajo prednostnim delničarjem), deli s tehtanim povprečnim številom v obračunskem obdobju uveljavljajočih se navadnih delnic.

(v EUR)	1. 1. - 31. 12. 2017 1. 1. - 31. 12. 2016
Osnovni in popravljeni čisti dobiček na delnico
Cisti dobiček poslovnega leta, pripadajoč večinskim lastnikom družbe	318.251	990.432
Tehtano povprečno število izdanih navadnih delnic	171.600	171.600

Osnovni čisti dobičeklizguba na delnico (v EUR na delnico)	1.85	5.77

Čista dobiček/izguba na delnico in popravljeni dobiček/izguba na delnico sta enaka.

10.30 Dividende na delnico

V skladu s sklepom skupščine o delitvi bilančnega dobička v letu 2017 ni bilo izplačanih dividend. Predlog upravnega odbora za leto 2017 ne predvideva izplačila dividend.

11. Zunajbilančna evidenca

(v EUR)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Prejeta posojila zavarovana z zastavami nepremičnih	17.719.344	6.387.688
Prejeta posojila zavarovana z zastavami sredstev in poroštvi	22.398.052	34.672.625
Druga izvenbilančna evidenca	7.401.028	6.261.953
Prejeta zavarovanja (vrednostni papirji, menice, hipoteke)	6.597.747	5.979.454
Neuveljavljene regresne terjatve	5.859.265	8.097.676
Evidenca po pogodbi o obrestni zamenjavi (swap pogodbi)	50.000.000	5.930.790
Skupaj	109 975 436	67.330.136

12. Vstopi in izstopi odvisnih družb

Vstop

V letu 2017 ni v Skupino na novo vstopila nobena družba.

Izstop

V letu 2017 so iz Skupine izstopile AS Neživotno Osiguranje, Sarbon Invest in Kredo Group.

Pri odtujitvah je skupina ustvarila 95.528 evrov dobička.

Sredstva in obveznosti prodanih in likvidiranih družb na dan prodaje:

(v EUR)	Knjigovodska vrednost
Denar in denarni ustrezniki	2.840.720
Finančna sredstva	61.261
Posojila in terjatve	785
Poslovne obveznosti	(40.381)
Neto sredstva	2.862.385
Denarno nadomestilo za prodajo neto sredstev:	2.840.705
Denar in denarni ustrezniki v prodanih družbah	(2.840.705)
Prejemki od prodaje družb

13. Posli s povezanimi strankami

Skupina ni v neposredni lasti druge matične družbe niti je posredno ne obvladuje nobena druga družba.

Posli s povezanimi strankami so bili naslednji:

(v EUR)	1. 1. - 31. 12. 2017 1. 1. - 31. 12. 2016
Nabava blaga in storitev
pridružene družbe	(549.630)	(396.110)
Skupaj	(549.630)	(396.110)

Pri prodaji blaga in storitev pridruženim družbam se uporabljajo normalni prodajni pogoji in cene kot za druge nepovezane stranke.

(v EUR)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Terjatve
pridružene družbe	35.683	30.685
Skupaj	35,683	30 685
(v EUR)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Obveznosti
pridružene družbe	26.901	148.567
Skupaj	26.901	148.567
(v EUR)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Prejemki članov upravnega odbora, nadzomega sveta, zaposlenih po
individualni pogodbi in članov revizijske komisije za celotno Skupino
Prejemki članov upravnih odborov	1.436.790	1.953.204
Prejemki članov nadzornih svetov	667.438	491 449
Prejemki zaposlenih po individualni pogodbi	6.775.467	6.767.872
Prejemki članov revizijske komisije	25.945	17.709
Skunai	8 905 639	9 230 234

Skupina 31. 12. 2017 ni imela danih poroštev članom upravnega odbora, nadzornega sveta in zaposlenim po individualni pogodbi (31. 12. 2016: 0).

(v EUR)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Posojila in terjatve do članov upravnega odbora, nadzomemu svetu in zaposlenim
Posojila članom upravnega odbora	208.560	86.992
Poslovne terjatve do članov uprav povezanih družb	577.499	27.402
Poslovne terjatve do članov nadzornih svetov povezanih družb	32.772	36.503
Posojila in terjatve do zaposlenih	89.672	78.877
Skupai	908 503	229,774

(v EUR)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Posojila in depoziti, dana pridruženim družbam
Na začetku leta	2.003.823	2.347.945
Odobrena posjila in depoziti	2.500.000
Vrnjena posojila in depoziti	(2.105.647)	(436.728)
Obračunane obresti	109.965	101.918
Plačane obresti	(8.160)	(9.312)
Skupaj	2.499.980	2.003.823
(v EUR)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Posojila, dana pravnim osebam, povezanih s člani upravnega odbora
Na začetku leta	454.523	481 394
Vrnjena posojila		(11.318)
Pripis obresti	14.381	15.129
Plačane obresti		(30.682)
Skupaj	468 905	454,523

Posojila so dana po različnih obrestnih merah v razponu od 3-mesečni EURIBOR + 3,5 % do 8 %. Posojila niso zavarovana. Družba nima poroštev za obveznosti članov poslovodstva in z njimi povezanimi osebami.

Na dan 31. 12. 2017 znaša stanje posojil, v preteklosti odobrenih družbam povezanim z bivšimi člani upravnega odbora, 6.199.395 evrov (31. 12. 2016: 8.550.113 evrov). Posojila so zavarovana.

14. Dodatno pojasnilo k izkazu denarnih tokov

Skupinski izkaz denarnih tokov je narejen iz podatkov denarnih tokov vseh družb v Skupini in nato korigiran za medsebojne denarne tokove. Pri pripravi skupinskega izkaza denarnega toka Skupina uporablja posredno metodo.

Denarni tokovi pri poslovanju in naložbenju so pripravljeni na podlagi bilančnih podatkov ter ustrezno korigirani za obračunane postavke, ki ne predstavljajo denarnih tokov. Denarni tokovi pri financiranju so izkazani na podlagi dejanskih izplačil.

15. Dogodki po datumu bilance stanja

Po datumu konsolidirane bilance stanja do dne odobritve konsolidiranih računovodskih izkazov za objavo ni bilo dogodkov, ki bi lahko vplivali na izdelane računovodske izkaze in na davčne obveznosti za leto 2017.

Dogodki po datumu konsolidirane bilance stanja, ki so pomembni za poslovanje v letu 2018

Uprava družbe Adriatic Slovenica d. d. kot edini družbenik odvisne družbe KD IT, informacijske storitve d. o. o. dne 11. 12. 2017 sprejela sklep, da se začnejo izvajati aktivnosti v zvezi z izstopom družbe iz Skupine AS in s poenostavljeno pripojitvijo družbe KD IT, informacijske storitve d. o. o. k družbi Adriatic Slovenica d. d. z datumom obračuna pripojitve 31. 12. 2017. Prav tako je družba KD IT d. o. o. dne 11.1.2018 sprejela sklep, da se izvedejo vsi postopki v zvezi z izstopom družbe iz Skupine AS in s poenostavljeno pripojitvijo družbe KD IT, informacijske storitve d. o. o. k družbi Adriatic Slovenica d. d. Družbi bosta na podlagi teh sklepov pristopili k aktivnostim, ki bodo imele za posledico vpis pripojitve v sodni register najkasneje do konca septembra 2018, na podlagi katerih bo družba KD IT d. o. o. kot prevzeta družba prenehala, ne da bi bila opravljena njena likvidacija. Z vpisom pripojitve v sodni register bo prešlo na Adriatic Slovenico d. d. kot prevzemno družbo vse premoženje ter pravice in obveznosti prevzete družbe. Pred vpisom v sodni register bo morala Adriatic Slovenica d. d. kot prevzemna družba skladno z določbami 125. člena Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-1) pridobit še dovoljene Agencije za zavarovalni nadzor (AZN) za združitev obeh družbe.

oktobra 2017 se je s strani Hrvaške davčne uprave pričel inšpekcijski pregled obdobja od pripojitve hčerinske družbe KD Životno Osiguranje, Zagreb k zavarovalni Adriatic Slovenica d. d. do konca prvega leta delovanja. V času zaključevanja letnega poročila za leto 2017 je davčni pregled še trajal.

Računovodski izkazi s pojasnili za družbo KD, finančna družba, d.d. za leto, končano 31. decembra 2017

Vsebina

	Poročilo neodvisnega revizorja	171
	Bilanca stanja na dan 31. decembra 2017	176
	Izkaz poslovnega izida za leto, končano 31. decembra 2017	177
	Izkaz drugega vseobsegajočega donosa za leto, končano 31. decembra 2017	177
	Izkaz gibanj na kapitalu za leto, končano 31. decembra 2017	178
	Izkaz gibanj na kapitalu za leto, končano 31. decembra 2016	178
	Izkaz denarnih tokov za leto, končano 31. decembra 2017	179
	Izjava poslovodstva	180
1.	Temelji za pripravo računovodskih izkazov	181
	1.1. Odvisne in pridružene družbe poročajoče družbe	181
	1.2. Opredmetena osnovna sredstva	183
	1.3. Finančne naložbe	184
1.4. Terjatve		186
	1.5. Denarne postavke	186
1.6. Kapital		186
	1.7. Finančne in poslovne obveznosti	187
	1.8. Kratkoročne časovne razmejitve	187
	1.9. Odloženi davek	188
	1.10. Prihodki	188
1.11. Stroški		188
	1.12. Stroški dela in stroški povračil zaposlenim	189
	1.13. Odhodki	189
	1.14. Davek iz dobička	189
	1.15. Izkaz gibanja kapitala	189
	1.16. Izkaz denarnih tokov	189
	1.17. Izkaz vseobsegajočega donosa	190
2.	Dolgoročne finančne naložbe	191
3.	Poslovne terjatve	192
4.	Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina	193
5.	Kapital	193
6.	Finančne obveznosti	195
7.	Poslovne obveznosti	198
8.	Pasivne časovne razmejitve	198
9.	Odloženi davek	198
10.	Razčlenitev bilance stanja po območnih odsekih	199
11.	Analiza prihodkov od prodaje in stroškov	199
12.	Finančni prihodki	201
13.	Finančni odhodki	201
14.	Postavke izkaza poslovnega izida po območnih odsekih	201
15.	Davki	202
16.	Zunajbilančne postavke	202
17.	Posli s povezanimi podjetji	202
18.	Upravljanje s finančnimi tveganji	203
19.	Dogodki po datumu izdelave bilance stanja	204

Poročilo neodvisnega revizorja

Ključna revizijska zadeva

Naš odziv

Družba ima eno odvisno družbo, KD Group d.d.
(»KD Group«), ki preko svojih odvisnih družb
med drugim nudi storitve s področja
zavarovalništva, upravljanja z nepremičninami in
upravljanja z naložbami. V ločenih
računovodskih izkazih družba naložbo v odvisno
družbo KD Group meri po nabavni vrednosti,
zmanjšani za nabrane oslabitve. Na datum
vsakokratnega računovodskega poročanja
poslovodstvo presoja obstoj indikatorjev, ki bi
nakazovali ali je knjigovodska vrednost naložbe
v odvisno družbo višja od njene nadomestljive
vrednosti. Takšni indikatorji, pri presoji katerih se
upošteva tudi poslovanje od KD Group odvisnih
družb, so med drugim pomembne izgube,
negativni kapital ali poslovanje pod načrtovanim.

Naši revizijski postopki, ki smo jih opravili z
vključitvijo naših pooblaščenih ocenjevalcev
vrednosti podjetij, so med drugim vključevali:
· Ovrednotenje
usposobljenosti
in
vrednosti
neodvisnosti
ocenjevalcev
podjetij, ki so zaposleni v družbi ali ki jih je
angažirala družba;
· Kritično ovrednotenje ustreznosti metod
vrednotenja, ki jih je uporabila družba in
njeni notranji ali zunanji ocenjevalci
vrednosti podjetij pri določitvi obstoja
indikatorjev oslabitev in njihove skladnosti s
tržno prakso in relevantnimi standardi
računovodskega poročanja;

Ce naložba kaže znamenja oslabitev, družba
ocenjuje njeno nadomestljivo vrednosti tako, da
ugotavlja višjo od poštene vrednosti zmanjšane
za stroške prodaje ali vrednosti pri uporabi.
V procesu ugotavljanja nadomestljive vrednosti
poslovodstvo uporablja pomembne ocene in
presoje, ki so vključene v ocene vrednosti
naložbe v odvisno družbo, ki so jih za družbo
izvedli notranji ali zunanji ocenjevalci vrednosti
podjetij, kot so uporabljene stopnje rasti,
diskontne stopnje, načrtovani prihodki in
primerljive tržne transakcije.
Zaradi okoliščin, opisanih zgoraj, so oslabitve
naložb v odvisno družbo ključna revizijska
zadeva.

· V primeru obstoja indikatorjev oslabitve smo
kritično presojali ključne predpostavke in
ocene, ki jih je uporabila družba pri oceni
nadomestljive vrednosti naložbe v KD
Group. Med drugim smo presojali:
- uporabljene diskontne stopnje, kjer smo
za posamezno naložbo KD Group
primernost uporabljene
ocenjevali
diskontne stopnje, tudi z uporabo
zunanjih, neodvisnih virov,
- primerljive tržne transakcije, ki smo jih
primerjali z zunanjimi, neodvisnimi viri in
- prihodki od najemnin, ki smo jih primerjali
z določili najemnih pogodb.
· Ovrednotenje, ali bi izguba zaradi oslabitve
posamezne od KD Group odvisne družbe
lahko vplivala na oslabitev naložbe, ki jo ima
družba v KD Group;
· Ovrednotenje zadostnosti in ustreznosti
razkritij družbe o uporabljenih ključnih
predpostavkah in ocenah uporabljenih pri
ocenjevanju nadomestljive vrednosti naložb
v odvisne družbe.

-

Bilanca stanja na dan 31. decembra 2017

(v EUR)	Pojasnilo	31.12.2017	31.12.2016
SREDSTVA
Dolgoročna sredstva
Opredmetena osnovna sredstva		50.567	65.367
Dolgoročne finančne naložbe	2	68.089.555	68.089.555
		68.140.122	68.154.922
Kratkoročna sredstva
Kratkoročne finančne naložbe		25.102
Kratkoročne poslovne terjatve	3	113.908	7.525
Denarna sredstva	4	151.019	73.317
		290.029	80.842

Kratkoročne aktivne časovne razmejitve		912	1.002
SKUPAJ SREDSTVA		68.431.063	68.236.766
Zunajbilančna sredstva		7.582.691	27.329.993

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
Kapital	5
Vpoklicani kapital		1.555.967	1.555.967
Kapitalske rezerve		24.780.440	24.780.440
Rezerve iz dobička		5.913.155	5.913.155
Preneseni čisti poslovni izid		1.125.420	2.814.782
Čisti poslovni izid poslovnega leta
		33.374.982	35,064.344
Dolgoročne obveznosti
Dolgoročne finančne obveznosti	6	8.000.000	2.209.317
		8.000.000	2.209.317
Kratkoročne obveznosti
Kratkoročne finančne obveznosti	6	27.010.983	30.879.097
Kratkoročne poslovne obveznosti	7	23.244	62.154
		27.034.227	30.941.251
Kratkoročne pasivne časovne razmejitve	0	21,854	21,854
SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV		68.431.063	68.236.766
Zunajbilančne obveznosti		7.582.691	27.329.993

Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov.

Izkaz poslovnega izida za leto, končano 31. decembra 2017

(v EUR)	Pojasnilo	31.12.2017	31.12.2016

Čisti prihodki od prodaje	11A	4.196
Drugi poslovni prihodki	11A	47.270	73.435
		51.466	73.435
Stroški blaga, materiala in storitev	11B	(278.697)	(537.542)
Stroški dela		(62.589)	(134.406)
Amortizacija		(14.800)	(8.633)
		(356.086)	(680.581)
Finančni prihodki iz danih posojil	12	રિસ્ત્રિત	4
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev	12		8
		559	12
Finančni odhodki iz finančnih obveznosti	13	(1.385.292)	(1.350.528)
Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti	13	(10)	(49)
		(1.385.302)	(1.350.577)
Drugi prihodki		1
		1
Poslovni izid pred davki		(1.689.362)	(1.957.711)
Davek iz dobička	15
Odloženi davek	15
Cisti poslovni izid obračunskega obdobia		(1 689 362)	(1.957-711)

Izkaz drugega vseobsegajočega donosa za leto, končano 31. decembra 2017

(v EUR)	31.12.2017	31.12.2016
Čisti dobičekl(izguba) poslovnega leta	(1.689.362)	(1.957.711)
Spremembe rezerv, nastalih zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti
a Bruto
b Davek
VSEOBSEGAJOČI DONOS V OBDOBJU SKUPAJ	(1.689.362)	(1.957.711)

Izkaz gibanj na kapitalu za leto, končano 31. decembra 2017

	(v EUR)	Vpoklicani kapital - osnovni kapital	Kapitalske rezerve - vplačani presežek kapitala	Kapitalske rezerve - splošni prevrednotovalni popravek	Rezerve iz dobička - zakonske гезегие	Rezerve iz dobička - rezerve za lastne delnice	Rezerve iz dobička - lastne delnice	cisti dobiček	Cista izguba poslovnega leta
	A.2. Stanje 1. 1. 2017	1.555.967	24.632.979	147.461	19.450	6.101.766	(208.061)	2.814.782		35.064.344
	B.1. Spremembe lastniškega kapitala - transakcije z lastniki Izplačilo dividend									-
	B.2. Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja								(1.689.362)	(1.689.362)
	Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja								(1.689.362)	(1.689.362)
B.3.	Spremembe v kapitalu Poravnava izgube kot odbitne sestavine kapitala							(1.689.362) (1.689.362)	1.689.362 1.689.362
	Stanje 31. 12. 2017	1.555.967	24 632 979	147,461	19.450	6.101.766	(208.061)	1.125.420		33.374.982
	Bilančni dobiček							1.125.420		1.125.420

Izkaz gibanj na kapitalu za leto, končano 31. decembra 2016

(v EUR)	Vpoklicani kapital - osnovni kapital	Kapitalske rezerve vplačani presežek kapitala	Kapitalske rezerve - splosní prevrednotovalni popravek	Rezerve iz dobička - zakonske rezerve	Rezerve iz dobička - rezerve za astne delnice	Rezerve iz dobička - lastne delnice	Preneseni čisti dobiček	Cista izguba poslovnega leta	Skupal
A.2. Stanje 1. 1. 2016	1.555.967	24.632.979	147,461	19.450	6.101.766	(208.061)	4.772.493		37.022.055

B.1. Spremembe lastniškega kapitala - transakcije z lastniki
Izplačilo dividend

B.2. Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja								(1.957.711)	(1.957.711)
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja								(1.957.711)	(1.957.711)

B.3. Spremembe v kapitalu							(1.957.711)	1.957.711
Poravnava izgube kot odbitne sestavine kapitala							(1.957.711)	1.957.711

Stanje 31. 12. 2016	1.555.967	24.632.979	147,461	19.450	6.101.766	(208.061)	2.814.782		35.064.344
Bilančni dobiček							2.814.782		2.814.782

Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov.

Izkaz denarnih tokov za leto, končano 31. decembra 2017

(v EUR)	Pojasnilo	2017	2016
A. Denami tokovi pri poslovanju
a) Postavke izkaza poslovnega izida		(289.830)	(671.924)
Poslovni prihodki (razen za prevrednotenje)
in finančni prihodki iz poslovnih terjatev	11	51.467	4
Poslovni odhodki brez amortizacije (razen za prevrednotenje)
in finančni odhodki iz poslovnih obveznosti	11	(341.297)	(671.928)
Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih
b) Spremembe čistih obratnih sredstev (in časovnih razmejitev, rezervacij ter
odloženih terjatev in obveznosti za davek) poslovnih postavk bilance stanja		(145.203)	100.997
Začetne manj končne poslovne terjatve		(106.383)	121.425
Začetne manj končne aktivne časovne razmejitve		90	(961)
Končni manj začetni poslovni dolgovi		(38.910)	(26.631)
Končne manj začetne pasivne časovne razmejitve in rezervacije			7.164
c) Pozitivni ali negativni denami izid poslovanju (a + b)		(435.033)	(270.927)

B. Denami tokovi pri investiranju
a) Prejemki pri investiranju		25.451
Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku drugih, ki se nanašajo na naložbenje		451
Prejemki od odtujitve finančnih naložb		25.000
b) Izdatki pri investiranju		(50.000)	(74.000)
Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev			(74.000)
Izdatki za pridobitev finančnih naložb		(50.000)
c) Pozitivni ali negativni denami izid pri investiranju (a + b)		(24.549)	(74.000)

C. Denami tokovi pri financiranju
a) Prejemki pri financiranju		24.500.300	2.726.000
Prejemki od povečanja finančnih obveznosti	6	24.500.300	2.726.000
b) Izdatki pri financiranju		(23.963.016)	(2.178.839)
Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje		(1.183.016)	(1.1/8.839)
Izdatki za odplačila finančnih obveznosti	6	(22.780.000)	(1.000.000)
Izdatki za izplačila dividend in drugih deležev v dobičku
c) Pozitivni ali negativni denami izid pri financiranju (a + b)		537.284	547.161
C. Končno stanje denamih sredstev		151.019	73.317
Denami izid v obdobju (seštevek denamih izidov Ac, Bc in Cc)		77.702	(97.766)
Začetno stanie denarnih sredstev		73.317	171.083

Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov.

Izjava poslovodstva

Upravni odbor družbe KD d.d. v skladu s 60.a členom zakona o gospodarskih družbah zagotavlja, da je letno poročilo KD d.d. za leto 2017, vključno z izjavo o upravljanju, sestavljeno in objavljeno v skladu z zakonom o gospodarskih družbah, zakonom o trgu finančnih instrumentov ter slovenskimi računovodskimi standardi. Upravni odbor družbe KD d.d. je sprejel izkaze in letno poročilo družbe dne 25. aprila 2018.

Upravni odbor družbe:

potrjuje računovodske izkaze družbe KD d. d. in uporabljene računovodske usmeritve ter pojasnila k računovodskim izkazom;
zagotavlja, da je letno poročilo družbe KD d. d. za leto 2017 z vsemi sestavnimi deli sestavljeno v skladu z veljavno zakonodajo in slovenskimi računovodskimi standardi;
potrjuje, da računovodski izkazi družbe KD d. d. predstavljajo resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja družbe in izidov poslovanja za leto 2017;
izjavlja, da so računovodski izkazi družbe KD d. d. pripravljeni ob predpostavki nadaljevanja poslovanja v prihodnosti, da se izbrane računovodske usmeritve dosledno uporabljajo in da so razkrite morebitne spremembe leteh;
je odgovoren za ukrepe za preprečevanje in odkrivanje prevar ter nepravilnosti ter za zagotavljanje ohranjanja vrednosti premoženja družbe KD d. d.

V skladu s 110. členom zakona o trgu finančnih instrumentov člani upravnega odbora družbe KD d. d. izjavljajo:

da je računovodsko poročilo družbe KD d.d. za leto 2017 sestavljeno v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi, ustreznim okvirom računovodskega poročanja ter da daje resničen in pošten prikaz sredstev in obveznosti, finančnega položaja in poslovnega izida družbe KD d. d. ;
da poslovno poročilo družbe KD d.d. za leto 2017 vključuje pošten prikaz razvoja in izidov poslovanja družbe, finančnega položaja, vključno z opisom bistvenih vrst tveganj, ki jim je družba KD d. d. izpostavljena.

Ljubljana, 25. april 2018

Milan Kneževič Aleksander Sekavčnik

Tomaž Butina Namestnik predsednika upravnega odbora

Predsednik upravnega odbora Član upravnega odbora, izvršni direktor

Katarina Valentinčič Istenič Članica upravnega odbora

Matija Gantar Član upravnega odbora

1. Temelji za pripravo računovodskih izkazov

Računovodski izkazi družbe KD d.d. so pripravljeni v skladu z računovodskimi in poročevalskimi zahtevami slovenskih računovodskih standardov in Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1). Sprememba SRS 2016 ni imela učinkov na izkaze družbe. Temeljni namen slovenskih računovodskih standardov (v nadaljevanju SRS) je upoštevati splošno mednarodno računovodsko prakso, finančno pojmovanje kapitala in zahtevo po realni ohranitvi kapitala. Pri pripravi sta upoštevani temeljni računovodski predpostavki o časovni neomejenosti poslovanja in nastanku poslovnega dogodka. Kakovostne značilnosti računovodskih izkazov temeljijo na razumljivosti, ustreznosti, zanesljivosti in primerljivosti. Upoštevane so bile iste računovodske usmeritve kot v predhodnem letu. Računovodski izkazi so sestavljeni v evrih.

Izvršna direktorja družbe KD d.d. sta sestavila računovodske izkaze in letno poročilo ter jih predložilla v preverbo in potrditev upravnemu odboru. Računovodski izkazi in letno poročilo družbe KD d.d. se lahko pridobijo na sedežu družbe. Konsolidirano letno poročilo Skupine KD je na voljo prav tako na sedežu družbe KD d.d., Dunajska cesta 63, 1000 Ljubljana.

Odseki

Poročanje družbe temelji na območnih odsekih. Območni odsek je prepoznaven sestavni del podjetja, ki se ukvarja s proizvodi oz. storitvami v posebnem gospodarskem okolju; tveganja in donosi, ki se nanašajo nanj, se razlikujejo od tistih v drugih območnih odsekih. Družba razporeja sredstva in obveznosti ter prihodke in odhodke na tri območne odseke: Slovenija, EU in tujina – izven EU.

Prevedbe iz tujih valut

Preračuni postavk sredstev in obveznosti v tujih valutah so na dan bilance stanja opravljeni po referenčnem tečaju Evropske centralne banke.

Tečajne razlike pri nedenarnih postavkah finančnih sredstev in obveznosti se obravnavajo kot sestavni del dobičkov ali izgub iz vrednotenja po pošteni vrednosti. Tečajne razlike pri nedenarnih postavkah finančnih sredstev in obveznosti, ki se merijo po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida kot del dobičkov ali izgub iz vrednotenja po pošteni vrednosti. Tečajne razlike pri nedenarnih postavkah finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, se pripoznajo preko drugega vseobsegajočega donosa.

1.1. Odvisne in pridružene družbe poročajoče družbe

Krovna družba: KD, finančna družba, d. d. Skrajšano ime družbe: KD d. d.¹ Sedež: Dunajska cesta 63, 1000 Ljubljana Telefon: +386 1 582 67 00 Faks: +386 1 518 41 00 E-pošta: [email protected] Spletna stran: www.kd-fd.si Dejavnost: 64.200 – Dejavnost holdingov Pravna oblika: delniška družba Matična številka: 1572016000 Davčna številka: 44030428 Identifikacijska številka za DDV: SI44030428 Vpis v sodni register: Okrožno sodišče v Ljubljani, Srg. 2000/13887 z dne 30. 11. 2000, št. reg. vl. 1/33907/00 Osnovni kapital: 1.555.967,28 EUR Število izdanih delnic: 186.436 Datum ustanovitve: 30. 11. 2000

¹ V letnem poročilu so imena družb ali podjetij ob prvi omembi in ko je navedeno celo ali skrajšano uradno ime, zapisana z oznakami organizacijskih oblik (npr. d. d.), v nadaljevanju besedila pa so oznake zaradi lažjega branja praviloma izpuščene.

Podjetja v skupini

Podjetja v skupini so družbe, v katerih imajo obvladujoča družba in njene odvisne družbe posredno ali neposredno več kot polovico glasovalnih pravic. Odvisne družbe so popolno konsolidirane od dne obvladovanja in izključene iz popolne konsolidacije takoj, ko jih družba ne obvladuje več.

Pridružena podjetja

Pridružene družbe so družbe, v katerih imajo družba in njene odvisne družbe posredno ali neposredno med 20,00% in 50,00% lastništva v kapitalu in pomemben, ne pa prevladujoč vpliv.

Finančne naložbe v podjetja v skupini in pridružena podjetja se v računovodskih izkazih družbe obračunavajo po nabavni vrednosti. Nabavna vrednost se izmeri kot celoto poštenih vrednosti (na datum pridobitve) danih sredstev, nastalih in prevzetih dolgov ter vseh stroškov, ki jih je mogoče neposredno pripisati pridobitvi.

Sestava skupine KD

(v EUR)	Odstotek udelezhe	Velikost kapitala konec leta	Poslovni izid poslovnega leta	Neposredni lastnik na bilančni dan
2017
Odvisna podjetja
KD Group d.d., Ljubljana (redne delnice), Slovenija	78,49	92.406.228	406.201	KD d.d.
Adriatic Slovenica d.d., Koper, Slovenija	100,00	96.891.941	11.449.397	KD Group d.d.
Agent d.o.o., Izola, Slovenija	100,00	34.066	(999)	Adriatic Slovenica d.d.
DRI Naložbe d.o.o., Ljubljana, Slovenija	100,00	4.511.159	2.192	KD Group d.d.
Firsthouse Investments Itd, Limassol, Ciper	100,00	(280.891)	(555.796)	KD Group d.d.
Fontes Group d.o.o., Beograd, Srbija	100,00	1.594.949	(25.832)	KD Group d.d.
Gradnje inženiring d.o.o., Ljubljana, Slovenija	100,00	2.868.870	(69.000)	KD Kvart d.o.o.
KD Fondovi d.o.o., Skopje, Makedonija	94,60	222.726	75.334	KD Skladi d.o.o.
KD IT d.o.o., Ljubljana, Slovnenija	100,00	3.389.304	11.898	Adriatic Slovenica d.d.
KD Kapital d.o.o., Ljubljana, Slovenija	100,00	951 .342	(586.215)	KD Group d.d.
KD Kvart d.o.o., Ljubljana, Slovenija	100,00	3.668.982	161.868	KD Group d.d.
KD Locusta Fondovi d.o.o., Zagreb, Hrvaška	80,00	996.405	265.164	KD Skladi d.o.o.
KD Skladi d.o.o., Ljubljana, Slovenija	100,00	9.954.728	2.026.947	Adriatic Slovenica d.d.
000 Kredo Group, Taškent, Uzbekistan	99,97			000 Sarbon Invest
Manta Marine, Road Town, BVI	100,00	147.906	(481.614)	Firsthouse Investments Ita
Permanens d.o.o. - v likvidaciji, Zagreb, Hrvaška	100,00	4.342	952	Adriatic Slovenica d.d.
Projektor d.o.o., Maribor, Slovenija	100,00	97.894	15.566	KD Kvart d.o.o.
Prospera d.o.o., Koper, Slovenija	100,00	4.883.316	46.209	Adriatic Slovenica d.d.
000 Sarbon Invest, Taškent, Uzbekistan	100,00			KD Group d.d.
Sumijev kvart d.o.o., Ljubljana, Slovenija	100,00	5.004.342	145.792	KD Group d.d.
Viz d.o.o., Koper, Slovenija	100,00	6.763	(55.738)	Adriatic Slovenica d.d.
Zdravje AS d.o.o., Koper, Slovenija	100,00	228.643	(189.490)	Adriatic Slovenica d.d.
Pridružena podjetja
Mlekarna Celeia d.o.o., Slovenija	25,99	11.409.975	510.651	KD Kapital d.o.o.
Nama d.d., Slovenija	48,58	10.205.368	214.287	Adriatic Slovenica d.d.
Seaway Design d.o.o., v stečaju, Slovenija	47,50			KD Group d.d.
Seaway Technologies s.r.l., Slovenija	47,50			KD Group d.d.
SRC d.o.o., Slovenija	34,80	3.923.048	1.367.789	KD Kapital d.o.o.
Tovarna olja Gea d.d., Slovenija	26,90	11.473.540	154.586	Adriatic Slovenica d.d., KD Kapital d.o.o.

V letu 2017 je Skupina KD prodala, likvidirala naslednje naložbe v odvisne družbe: Vaš partner d.o.o. – v likvidaciji, , Vrtnarstvo Celje d.o.o. – v stečaju in .AS Neživotno osiguranje ado – v likvidaciji, Beograd.

Družba KD Skladi d.o.o. je pridobila dodatni 10% delež v hrvaški družbi za upravljanje KD Locusta Fonodovi d.o.o.

(v EUR)	Odstotek udelezbe	Velikost kapitala konec leta	Poslovni izid poslovnega leta	Neposredni lastnik na bilančni dan
2016
Odvisna podjetja
KD Group d.d., Ljubljana (redne delnice), Slovenija	78,49	92.000.027	(1.545.557)	KD d.d.
Adriatic Slovenica d.d., Koper, Slovenija	100,00	95.915.171	11.896.649	KD Group d.d.
Agent d.o.o., Izola, Slovenija	100,00	125.068	(17.764)	KD Kvart d.o.o.
AS Neživotno Osiguranje ado - v likvidaciji, Beograd, Srbija	100,00	3.060.430	(541.911)	Adriatic Slovenica d.d.
DRI Naložbe d.o.o., Ljubljana, Slovenija	100,00	4.502.330	(10.199)	KD Group d.d.
Firsthouse Investments Itd, Limassol, Ciper	100,00	998.497	(25.370)	KD Group d.d.
Fontes Group d.o.o., Beograd, Srbija	100,00	1.550.600	(50.358)	KD Group d.d.
Gradnje inženiring d.o.o., Ljubljana, Slovenija	100,00	2.937.871	(567.224)	KD Kvart d.o.o.
KD Fondovi d.o.o., Skopje, Makedonija	94,60	145.702	22.156	KD Skladi d.o.o.
KD IT d.o.o., Ljubljana, Slovnenija	100,00	9.177.406	267.715	Adriatic Slovenica d.d.
KD Kapital d.o.o., Ljubljana, Slovenija	100,00	1.281.852	(1.473.317)	KD Group d.d.
KD Kvart d.o.o., Ljubljana, Slovenija	100,00	3.507.111	(1.070.735)	KD Group d.d.
KD Locusta Fondovi d.o.o., Zagreb, Hrvaška	70,00	1.006.676	326.158	KD Skladi d.o.o.
KD Skladi d.o.o., Ljubljana, Slovenija	100,00	9.292.708	1.807.252	Adriatic Slovenica d.d
000 Kredo Group, Taškent, Uzbekistan	99,97	1.315.448		000 Sarbon Invest
Manta Marine, Road Town, BVI	100,00	684 435	(769.811)	Firsthouse Investments Ital
Permanens d.o.o. - v likvidaciji, Zagreb, Hrvaška	100,00	3.334	(35.518)	Adriatic Slovenica d.d
Projektor d.o.o., Maribor, Slovenija	100,00	112.022	3.950	KD Kvart d.o.o.
Prospera d.o.o., Koper, Slovenija	100,00	7.035.994	26.265	Adriatic Slovenica d.d.
000 Sarbon Invest, Taškent, Uzbekistan	100,00	1.096.078	(924)	KD Group d.d.
Sumijev kvart d.o.o., Ljubljana, Slovenija	100,00	4.858.551	87.674	KD Group d.d.
Vaš partner d.o.o., Ljubljana, Slovenija	100,00	(156.600)	13.884	KD Group d.d.
Viz d.o.o., Koper, Slovenija	100,00	62.502	(47.484)	Adriatic Slovenica d.d.
Vrtnarstvo Celje d.o.o., Celje - v stečaju, Slovenija	50,46			KD Kapital d.o.o.
Zdravje AS d.o.o., Koper, Slovenija	100,00	418.131	(134.523)	Adriatic Slovenica d.d.
Pridružena podjetja
Mlekarna Celeia d.o.o., Slovenija	25,99	11.179.290	485.420	KD Kapital d.o.o.
Nama d.d., Slovenija	48,58	10.422.889	390.120	Adriatic Slovenica d.d.
Seaway Design d.o.o., v stečaju, Slovenija	47,50			KD Group d.d.
Seaway Technologies s.r.l., Slovenija	47,50			KD Group d.d.
SRC d.o.o., Slovenija	34,80	5.735.959	510.236	KD Kapital d.o.o.
Tovarna olja Gea d.d., Slovenija	26,90	11.621.339	181.979	Adriatic Slovenica d.d., KD Kapital d.o.o.

V letu 2016 je Skupina KD prodala, likvidirala naslednje naložbe v odvisne in pridružene družbe: ABDS d.d., VIB a.d., ZIF VIB a.d., KR d.d., KD BC Management s.a. in KD Asset Management b.v. .

Skupina KD je v letu 2016 pridobila 100% delež družbe Agent d.o.o., ki je v lasti družbe KD Kvart d.o.o. Družba KD Skladi d.o.o. je pridobila dodatni 10% delež v hrvaški družbi za upravljanje KD Locusta Fondovi d.o.o.

1.2. Opredmetena osnovna sredstva

Opredmetena osnovna sredstva so sredstva, ki jih ima družba zato, da jih uporablja pri opravljanju storitev, jih daje v najem drugim ali uporablja za pisarniške namene ter jih bo pričakovano uporabljala v več kot enem obračunskem obdobju.

Po začetnem pripoznanju se izkazujejo po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve (model nabavne vrednosti). Nabavna vrednost zajema njihovo nakupno ceno, uvozne carine ter nepovratne dajatve ter neposredne stroške usposobitve za uporabo. Pozneje nastali stroški, ki so povezani z opredmetenimi osnovnimi sredstvi, povečujejo njihovo nabavno vrednost le, če povečujejo prihodnje koristi v primerjavi s prej ocenjenimi in jih je mogoče zanesljivo izmeriti. Stroški vzdrževanja in popravil se izkazujejo v izkazu poslovnega izida v obdobju, ko so nastali.

Pripoznanje knjigovodske vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev se odpravi ob odtujitvah ali ker od njih ni več mogoče pričakovati koristi. Dobički ali izgube, ki izhajajo iz odprave pripoznanja posameznega sredstva in se izračunajo na podlagi razlike med čistim donosom ob odtujitvi in knjigovodsko vrednostjo sredstev, se izkazujejo med prevrednotovalnimi prihodki ali poslovnimi odhodki.

Knjigovodska vrednost opredmetenih osnovnih sredstev ne sme presegati njihove nadomestljive vrednosti. Kot nadomestljiva vrednost se šteje poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje ali vrednost pri uporabi, odvisno od tega, katera je večja. Samo če je nadomestljiva vrednost manjša od njegove knjigovodske vrednosti, se njegova knjigovodska vrednost zmanjša na njegovo nadomestljivo vrednost. Takšno zmanjšanje je izguba zaradi oslabitve, ki se pripozna v izkazu poslovnega izida.

Izgube zaradi oslabitve se razveljavijo, kadar in zgolj kadar se je spremenila ocena, uporabljena za ugotovitev nadomestljive vrednosti opredemetenega osnovnega sredstva, potem ko je bila pripoznana zadnja izguba zaradi oslabitve. V takšnem primeru se knjigovodska vrednost sredstva poveča na njegovo nadomestljivo vrednost. Takšno povečanje je razveljavitev izgube zaradi oslabitve, ki se pripozna v izkazu poslovnega izida.

Opredmetena osnovna sredstva so računalniška oprema, druga oprema in drobni inventar. Kot opredmetena osnovna sredstva, usposobljena za uporabo, se šteje tudi drobni inventar, katerega doba uporabnosti je daljša od enega leta in katerega posamična vrednost ne presega vrednosti 500 evrov.

Amortizacija

Podjetje v okviru ocenjene dobe uporabnosti posameznega neopredmetenega sredstva in opredmetenega osnovnega sredstva dosledno razporeja njegov amortizirljivi znesek med posamezna obračunska obdobja kot tedanjo amortizacijo. Podjetje uporablja metodo enakomernega časovnega amortiziranja. Amortizacija se obračunava posamično.

1.3. Finančne naložbe

Finančne naložbe so sestavni del finančnih inštrumentov podjetja in so finančna sredstva, ki jih ima družba, da bi z donosi, ki izhajajo iz njih, povečevala svoje finančne prihodke. Finančno sredstvo je vsako sredstvo, ki je denar, kapitalski inštrument drugega podjetja ali pogodbena pravica prejeti denar ali finančno sredstvo drugega podjetja.

Finančna naložba se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripozna kot finančno sredstvo, če:

a) je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z njo,
b) je mogoče nabavno vrednost zanesljivo izmeriti.

Finančne naložbe se pri začetnem pripoznanju razvrstijo v:

finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida,
finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo,
finančne naložbe v posojila ali
za prodajo razpoložljiva finančna sredstva.

Po pošteni vrednosti se izkazujejo finančne naložbe, izmerjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida in za prodajo razpoložljive finančne naložbe. Finančne naložbe v kapitalske instrumente, za katere ni objavljena cena na delujočem trgu in katerih poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti, se izmerijo po nabavni vrednosti in letno presoja znamenja oslabitve. Posojila in terjatve ter finančna sredstva v posesti do zapadlosti so izkazani po odplačni vrednosti.

Poštena vrednost je znesek, s katerim je mogoče zamenjati sredstvo med dobro obveščenima in voljnima strankama v premišljenem poslu. Za kotirajoče finančne inštrumente, za katere obstaja cena na delujočem trgu, se poštena vrednost ugotavlja kot zmnožek enot finančnega inštrumenta in kotirajoče tržne cene (zaključni tržni tečaj). V primeru neobstoja aktivnega trga se izračuna pošteno vrednost finančnih sredstev z uporabo različnih tehnik vrednotenja. Te vključujejo uporabo transakcij med dobro obveščenimi strankami, metode diskontiranih denarnih tokov in druge tehnike vrednotenja, ki jih ponavadi uporabljajo udeleženci na trgu. Metode vrednotenja obsegajo uporabo zadnjega posla med obveščenima in voljnima strankama, če je na voljo, primerjavo s trenutno pošteno vrednostjo drugega instrumenta, ki ima podobne bistvene lastnosti, in metoda diskontiranih denarnih tokov.

Finančne naložbe v posojila in finančne naložbe v posesti do zapadlosti pa se pripoznajo po datumu poravnave. Vsa finančna sredstva, katerih poštena vrednost se ne pripoznava v izkazu poslovnega izida, se začetno pripoznajo po pošteni vrednosti s prištetimi stroški posla.

Pripoznanje finančnega sredstva v družbi se odpravi, če se pravice do koristi, določeni v pogodbi, izrabijo, če ugasnejo ali če se prenesejo skoraj vsa tveganja in koristi, povezani z lastništvom finančnega sredstva. Ravno tako se pripoznavanje finančnega sredstva odpravi, če družba sicer ni prenesla tveganj in koristi, povezanih z lastništvom finančnega sredstva, ga pa ne obvladuje več. Šteje se, da družba ne obvladuje več finančnega sredstva, če ima prevzemnik dejansko sposobnost

prodati finančno sredstvo v njegovi celoti neki nepovezani tretji osebi in je zmožen izvršiti to svojo sposobnost enostransko in brez nalaganja dodatnih omejitev za prenos.

Poštena vrednost je znesek, s katerim je mogoče zamenjati sredstvo med dobro obveščenima in voljnima strankama v premišljenem poslu.

Prevrednotenje finančnih naložb je sprememba njihove knjigovodske vrednosti, ne pa sprememba zaradi pripisa pogodbenih obresti ali sprememb glavnice. Pojavi se predvsem kot prevrednotenje zaradi njihove okrepitve, oslabitve ali odprave oslabitve. Prevrednotenje finančnih naložb se opravi na dan bilanciranja. Finančne naložbe, izražene v tuji valuti, se na dan bilanciranja preračunajo po referenčnem tečaju Evropske centralne banke. Preračuni finančnih sredstev, izraženih v tujih valutah, ki so denarne postavke, se pripoznajo v poslovnem izidu. Preračuni ostalih finančnih sredstev, izraženih v tujih valutah, se pripoznajo v skladu z njihovo razvrstitvijo.

1.3.1. Naložbe v odvisna podjetja in pridružena podjetja

Finančne naložbe v podjetja v skupini in pridružena podjetja se v računovodskih izkazih družbe obračunavajo po nabavni vrednosti. Nabavno vrednost se izmeri kot celoto poštenih vrednosti (na datum pridobitve) danih sredstev, nastalih in prevzetih dolgov ter vseh stroškov, ki jih je mogoče neposredno pripisati pridobitvi.

Po začetnem pripoznanju družba na dan bilance stanja preverja, ali obstaja kak nepristranski dokaz o morebitni oslabljenosti finančne naložbe. Če tak dokaz obstaja, se naložbo oslabi.

Nepristranski dokazi o oslabitvi naložbe v odvisno in pridruženo podjetje so predvsem:

pomembne finančne težave družbe,
izmerljivo zmanjšanje ocenjenih prihodnjih denarnih tokov,
slabši rezultati poslovanja, povečanje izgub iz poslovanja,
znižanje vrednosti sredstev družbe.

V primeru obstoja dokazov o oslabitvi naložbe se znesek izgube zaradi oslabitve izmeri kot razlika med knjigovodsko in nadomestljivo vrednostjo naložbe.

1.3.2. Finančne naložbe v posojila

Posojila so neizpeljana finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili, ki ne kotirajo na borznem trgu. Merijo se po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti. Povečujejo se s posojanjem sredstev, dobavo blaga ali storitev drugim, kadar družba nima namena trgovati z njimi.

V bilanci stanja se izkazujejo kot dolgoročne in kratkoročne finančne naložbe. Posojila, ki zapadejo v plačilo v dobi, krajši od enega leta, se razvrstijo med kratkoročne finančne naložbe.

1.3.3. Slabitev finančnih sredstev, vrednotenih po odplačni vrednosti

Družba na dan bilance stanja oceni, ali obstaja kak nepristranski dokaz o morebitni oslabljenosti finančnega sredstva, vrednotenega po odplačni vrednosti (finančne naložbe v posesti do zapadlosti, posojila, terjatve). Izgube zaradi oslabitve se pripoznajo, če obstajajo objektivni dokazi o oslabitvi zaradi dogodka(-ov) po začetnem pripoznanju finančnih sredstev, ki vpliv(-jo) na ocenjene prihodnje denarne tokove finančnega sredstva. Nepristranski dokazi o morebitni oslabljenosti finančnega sredstva se nanašajo na pokazatelje, ki bi nakazovali znižanje prihodnjih denarnih tokov, in sicer:

pomembne finančne težave izdajatelja oz. dolžnika,
prekinitev pogodbe,
verjetnost, da bo šel dolžnik v stečaj oz. se bo drugače finančno reorganiziral,
ustavljeno trgovanje z vrednostnimi papirji izdajatelja s finančnimi težavami,
če podatki kažejo, da obstajajo merljivi dokazi o zmanjšanju prihodnjih denarnih tokov glede na denarne tokove ob začetnem pripoznanju ipd.

Poslovodstvo pri tem uporablja ocene, ki temeljijo na izgubah, ugotovljenih v preteklosti. Metodologija in predpostavke, ki se uporabljajo pri določitvi zneskov in datumov denarnih tokov, se tekoče preverjajo, da bi se odpravljale razlike med ocenjenimi in dejanskimi podatki.

Ce obstaja objektivni dokaz, da je nastala izguba zaradi oslabitve, se njen znesek izmeri kot razliko med knjigovodsko vrednostjo sredstva in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov sredstva, diskontiranih po prvotni efektivni obrestni meri finančnega sredstva. Izguba zaradi oslabitev se pripozna v izkazu poslovnega izida.

1.4. Terjatve

Terjatve so na premoženjskopravnih in drugih razmerjih zasnovane pravice zahtevati od določene osebe plačilo dolga, dobavo kakih stvari ali opravitev kake storitve.

Terjatve se pojavljajo večinoma do kupcev ali drugih financerjev prodanih proizvodov in opravljenih storitev, lahko pa tudi do dobaviteljev prvin poslovnega procesa, do zaposlencev, do financerjev in do uporabnikov finančnih naložb.

Terjatve so lahko dolgoročne ali kratkoročne. Kratkoročne terjatve se predvidoma udenarijo v letu dni. Terjatve vsebujejo terjatve do kupcev, druge terjatve v zvezi s prihodki od poslovanja in druge terjatve. Terjatve se razčlenjujejo na tiste, ki se nanašajo na podjetja v skupini, pridružena podjetja in druge.

Terjatev se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja na podlagi ustreznih listin pripozna kot sredstvo, ko se začnejo obvladovati nanjo vezane pogodbene pravice. Terjatve vseh vrst se ob začetnem pripoznavanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo poplačane. Prvotne terjatve se lahko kasneje povečajo ali pa ne glede na prejeto plačilo ali drugačno poravnavo tudi zmanjšajo za vsak znesek, utemeljen s pogodbo.

Poslovne terjatve so najprej pripoznane po pošteni vrednosti, nato pa se praviloma merijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti, zmanjšani za slabitve. Poslovne terjatve so oslabljene, če obstajajo nedvoumni pokazatelji, da je vnovčljivost terjatev vprašljiva zaradi npr. dolžnikove nelikvidnosti (blokada transakcijskega računa), uvedbe prisilne poravnave ali stečaja. Če taki dokazi obstajajo, je pri terjatvah, izkazanih po odplačni vrednosti, potrebno preveriti, ali je nastala izguba zaradi oslabitve, ki se pripozna v poslovnem izidu kot finančni odhodek. Izguba zaradi oslabitve je znesek, za katerega knjigovodska vrednost presega nadomestljivo vrednost terjatve. Nadomestljiva vrednost poslovnih terjatev, izkazanih po odplačni vrednosti, se izračuna kot sedanja vrednost pričakovanih prihodnjih denarnih tokov, razobrestenih po izvirni efektivni obrestni meri. Slabitve poslovnih terjatev so izkazane kot prevrednotovalni poslovni odhodek v izkazu poslovnega izida.

Terjatve, izražene v tuji valuti, se na dan bilanciranja preračunajo po referenčnem tečaju Evropske centralne banke, povečanje (zmanjšanje) terjatev iz tega naslova pa povečuje finančne prihodke (odhodke).

1.5. Denarne postavke

V družbi se kot denar in denarni ustrezniki izkazujejo gotovina, knjižni denar in depoziti pri bankah z ročnostjo vezave do treh mesecev. Izkazujejo se po odplačni vrednosti.

1.6. Kapital

Kapital odraža lastniško financiranje podjetja in je z vidika podjetja njegova obveznost do lastnikov, ki zapade v plačilo, če podjetje preneha delovati. Opredeljen je, ne samo z zneski, ki so jih lastniki vložili v podjetje, temveč tudi z zneski, ki so se pojavili pri poslovanju podjetja. Zmanjšujejo ga izguba pri poslovanju in izplačila.

Rezerve so namensko opredeljeni del čistega dobička, ki služi poravnavanju možnih izgub v prihodnjih letih in kupovanju lastnih delnic.

Rezerve za lastne delnice se morajo sprostiti in se lahko sprostijo samo, če so bile lastne delnice odtujene ali umaknjene.

Vse sestavine kapitala izven osnovnega kapitala pripadajo lastnikom osnovnega kapitala v sorazmerju z njihovimi lastniškimi deli osnovnega kapitala.

Lastne delnice družbe vključno s stroški, ki se nanašajo neposredno na njihovo pridobitev, zmanjšujejo kapital družbe. Ob odtujitvi lastnih delnic se vsi dobički ali izgube poračunajo direktno v kapitalu.

Dividende na navadne delnice se pripoznajo kot obveznost z dnem, ko njihovo izplačilo potrdi skupščina lastnikov družbe.

1.7. Finančne in poslovne obveznosti

Dolgoročni dolgovi so pripoznane obveznosti v zvezi s financiranjem lastnih sredstev, ki jih je treba v obdobju, daljšem od leta dni, vrniti oziroma poravnati, zlasti v denarju. Kratkoročni dolgovi pa so tisti, ki jih je treba poravnati v roku leta dni.

Dolgovi so lahko finančni ali poslovni. Finančni dolgovi so dobljena posojila na podlagi posojilnih pogodb in so lahko dolgoročni ali kratkoročni. Med kratkoročnimi dolgovi se izkazujejo tudi dolgovi do zaposlencev, države in drugi dolgovi.

Dolgovi se pripoznajo kot obveznost, če je verjetno, da se bodo zaradi njegove poravnave zmanjšali dejavniki, ki omogočajo gospodarske koristi in je znesek za njegovo poravnavo mogoče zanesljivo izmeriti. Finančni in poslovni dolgovi se pripoznajo kot obveznost, ko ob upoštevanju pogodbenega datuma ali datuma prejemkov oz. prejemov in z njimi povezanih obračunov nastane obveznost, določena v pogodbi ali drugem pravnem aktu.

Dolgovi so v začetku izkazani z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin ob njihovem nastanku, ki v primeru finančnih dolgov dokazujejo prejem denarnih sredstev, v primeru poslovnih dolgov pa prejem kakega proizvoda ali storitve ali opravljeno delo oz. obračunani strošek ali odhodek, ob predpostavki, da upniki zahtevajo njihovo poplačilo.

Dolgovi se praviloma merijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti. Odplačna vrednost dolga je znesek, s katerim se dolg izmeri ob začetnem pripoznanju, zmanjšan za odplačilo glavnice, povečan oz. zmanjšan za nabrano odplačilo razlike med začetnim in v plačilo zapadlim zneskom.

Dolgovi, izraženi v tuji valuti, se na dan bilanciranja preračunajo po referenčnem tečaju Evropske centralne banke.

Pripoznanja dolgov se odpravijo, če je obveznost, določena v pogodbi ali drugem pravnem aktu, izpolnjena, razveljavljena ali zastarana.

Stroški izposojanja so finančni odhodki.

1.8. Kratkoročne časovne razmejitve

Kratkoročne časovne razmejitve so terjatve ali druga sredstva ter obveznosti, ki se bodo po predvidevanjih pojavili v letu dni in katerih nastanek je verjeten, velikost pa zanesljivo ocenjena. Kratkoročne časovne razmejitve so lahko usredstvene (aktivne) ali udolgovljene (pasivne) časovne razmejitve. Aktivne časovne razmejitve je mogoče obravnavati kot terjatve oziroma dolgove v širšem pomenu. Terjatve in obveznosti se nanašajo na znane ali neznane stranke, do katerih bodo v letu dni nastale prave terjatve in dolgovi.

Na dan bilanciranja se preverja realnost postavk aktivnih časovnih razmejitve, ki morajo biti utemeljene, postavke pasivnih časovnih razmejitev pa ne skrivajo rezerv. Postavke se prenašajo v izkaz poslovnega izida po načelu upoštevanja nastanka poslovnih dogodkov.

Aktivne časovne razmejitve

Aktivne kratkoročne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno odložene stroške oziroma kratkoročno odložene odhodke ter kratkoročno nezaračunane prihodke. Izkazujejo se v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ki dokazujejo njihov nastanek in obstoj.

Pasivne časovne razmejitve

Pasivne kratkoročne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno vnaprej vračunane stroške oziroma kratkoročno vnaprej vračunane odhodke in kratkoročno odložene prihodke. Izkazujejo se v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ki dokazujejo njihov nastanek in obstoj.

1.9. Odloženi davek

Odloženi davek je namenjen pokrivanju začasne razlike, ki nastane med knjigovodsko vrednostjo sredstev in obveznosti do virov sredstev in davčno vrednostjo po metodi obveznosti po bilanci stanja. So bodisi obdavčljive začasne razlike ali odbitne začasne razlike. Terjatve in obveznosti za odloženi davek se v knjigovodskih razvidih in računovodskih izkazih pripoznajo za pomembne zneske. Znesek je pomemben, če bi opustitev njegovega pripoznanja lahko vplivala na poslovne odločitve uporabnikov, ki temeljijo na računovodskih izkazih.

Terjatve za odloženi davek za odbitne začasne razlike so pripoznane, če je verjetno, da bodo začasne razlike odpravljene v predvidljivi prihodnosti in bo na razpolago obdavčljivi dobiček, tako da bo mogoče izrabiti obdavčljive razlike.

Obveznosti za odloženi davek se pripozna, če se sredstva prevrednotijo, pri obračunu davka pa se ne opravijo ustrezne prilagoditve.

Učinki pripoznavanja terjatev ali obveznosti za odloženi davek se pripoznavajo kot prihodek ali odhodek v izkazu poslovnega izida družbe, razen kadar se davek pojavi iz poslovnega dogodka, ki se je pripoznal direktno v kapitalu in se evidentira v breme presežka iz prevrednotenja in ne vpliva na poslovni izid podjetja.

Terjatve in obveznosti za odloženi davek se lahko pobotajo, če ima podjetje zakonsko pravico pobotati odmerjene terjatve za davek in odmerjene obveznosti za davek ter se terjatve in obveznosti za odloženi davek nanašajo na davek iz dobička, ki pripada isti davčni oblasti.

1.10. Prihodki

Prihodki so povečanja gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki povečanja sredstev ali zmanjšanja dolgov. Prek poslovnega izida vplivajo na velikost kapitala. Prihodki se pripoznajo, če je povečanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano s povečanjem sredstev ali z zmanjšanjem dolga in je to povečanje mogoče zanesljivo izmeriti.

Prihodki se razčlenjujejo na poslovne prihodke, finančne prihodke in druge prihodke. Razčlenjujejo se tudi na prihodke, ustvarjene v razmerjih do podjetij v skupini, pridruženih, drugih povezanih podjetij in drugih podjetij.

Poslovni prihodki so prihodki od prodaje in drugi poslovni prihodki. Prihodke od prodaje sestavljajo vrednosti prodanih storitev v obračunskem obdobju. Pripoznajo se v obračunskem obdobju, v katerem je storitev delno ali v celoti opravljena.

Finančni prihodki so prihodki iz deležev, posojil in terjatev in se pojavljajo v zvezi s finančnimi naložbami in terjatvami. Razčlenjujejo se na finančne prihodke, ki niso odvisni od poslovnega izida (obresti), in prihodke, ki so odvisni od poslovnega izida drugih (dividende, deleži v dobičku). Obresti se obračunavajo v sorazmerju s pretečenim obdobjem ter glede na neodplačani del glavnice in veljavno obrestno mero. Prihodki od dividend se pripoznajo, ko družba pridobi pravico do izplačila.

1.11. Stroški

Stroški materiala in storitev so stroški tistega materiala in storitev, ki se porabljajo pri nastajanju poslovnih učinkov in se pojmujejo kot neposredni stroški, ter tudi stroški, ki nimajo takšne narave in se pojmujejo kot posredni stroški. Stroški materiala in storitev se pripoznavajo na podlagi listin, ki dokazujejo, da so praviloma povezani z nastalimi gospodarskimi koristmi.

Ocenjeni znesek vnaprej vračunanih stroškov materiala in storitev se izkazuje v postavkah, v katerih bi se sicer izkazovali takšni dejanski stroški materiala in storitev. Stroški se krijejo v breme ustrezne postavke pasivnih časovnih razmejitev.

Stroški materiala in storitev se razvršajo po izvirnih vrstah.

Stroški materiala so stroški osnovnega in pomožnega materiala ter stroški porabljene energije. Stroški storitev so stroški prevoznih storitev, komunalnih storitev, telekomunikacijskih storitev, najemnin, zavarovalnih premij, storitev plačilnega prometa, stroški storitev nastalih s fizičnimi osebami, razen iz delovnega razmerja, stroški intelektualnih storitev in drugi stroški storitev.

Stroški amortizacije so zneski nabavne vrednosti neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev, ki v posameznih obračunskih obdobjih prehajajo iz teh sredstev v nastajajoče poslovne učinke.

1.12. Stroški dela in stroški povračil zaposlenim

Stroški dela in stroški povračil zaposlencem so vse oblike poplačil, ki jih podjetje daje zaposlenim v zameno za njihovo službovanje in jih podjetje obravnava kot svoje stroške dela ali kot deleže v razširjenem dobičku pred predstavitvijo dobička v izkazu poslovnega izida. Z zaslužki so lahko povezane tudi dajatve, ki povečujejo stroške podjetja ali deleže zaposlenih v razširjenem dobičku.

Družba na bilančni presečni dan vkalkulira stroške neizkoriščenih dopustov. Družba meri pričakovane stroške nabiranja plačanih odsotnosti kot dodatni znesek, za katerega se pričakuje, da ga bo plačalo zaradi neizrabljene pravice, ki se je nabrala do datuma bilance stanja.

Obračunavajo se skladno z zakonom, kolektivno pogodbo, splošnim aktom podjetja in pogodbo o zaposlitvi.

1.13. Odhodki

Odhodki so zmanjšanja gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki zmanjšanja sredstev oziroma povečanja dolgov ter prek poslovnega izida vplivajo na velikost kapitala.

Odhodki se razčlenjujejo na poslovne, finančne in druge odhodke. Razčlenjujejo se tudi na tiste, ki se pojavljajo v zvezi s poslovnimi učinki odvisnih, pridruženih in drugih podjetij.

Finančni odhodki so odhodki za financiranje in odhodki za naložbenje. Odhodki za financiranje so predvsem obresti, odhodki za naložbenje pa imajo naravo prevrednotovalnih finančnih odhodkov. Le ti se pojavljajo v zvezi s finančnimi naložbami zaradi njihove oslabitve, če zmanjšanje njihove vrednosti ni krito s presežkom iz prevrednotenja kapitala.

Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano z zmanjšanjem sredstva ali s povečanjem dolga in je to zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti. Finančni odhodki se pripoznajo ob obračunu ne glede na plačila, ki so povezana z njimi.

1.14. Davek iz dobička

Davek iz dobička je obračunan na temelju prihodkov in odhodkov, ki so vključeni v izkaz poslovnega izida v skladu z veljavno davčno zakonodajo. Davčna stopnja v letu 2017 in nalsednjih letih znaša 19 %.

1.15. Izkaz gibanja kapitala

Izkaz gibanja kapitala je temeljni računovodski izkaz, v katerem so resnično in pošteno prikazane spremembe sestavin kapitala za prikazano obračunsko obdobje. Izkaz gibanja kapitala je sestavljen tako, da posamično prikazuje vse sestavine kapitala, zajete v bilanco stanja.

1.16. Izkaz denarnih tokov

Izkaz denarnih tokov je temeljni računovodski izkaz, v katerem so resnično in pošteno prikazane spremembe stanja denarnih sredstev in njihovih ustreznikov za prikazano obračunsko obdobje. Izkaz denarnih tokov je sestavljen po posredni metodi (različica II). V tem izkazu so izkazani denarni tokovi v obdobju, nastali pri poslovanju, naložbenju in financiranju. Denarni tokovi so v izkazu denarnih tokov predstavljeni v nepobotanih zneskih. Podatki iz izkaza denarnih tokov izvirajo iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida z upoštevanjem ustreznih prilagoditev za obračunske postavke, ki ne predstavljajo

denarnih tokov. Denarni tokovi pri poslovanju se pridobijo z dopolnjevanjem postavk poslovnih prihodkov in poslovnih odhodkov (brez prevrednotovalnih) ter finančnih prihodkov iz poslovnih terjatev in finančnih odhodkov iz poslovnih obveznosti (brez prevrednotovalnih) iz izkaza poslovnega izida s spremembami terjatev, časovnih razmejitev, rezervacij, poslovnih obveznosti in odloženih davkov v obdobju. Denarni tokovi iz naložbenja in financiranja se pridobijo iz glavne knjige in analitičnih evidenc. Prejemki in izdatki za neopredmetena dolgoročna sredstva, opredmetena osnovna sredstva, naložbene nepremičnine in finančne naložbe so izračunani na podlagi spremembe knjigovodske vrednosti in korigirani za znesek amortizacije ter povečani oziroma zmanjšani za dobičke ali izgube pri prodaji.

1.17. Izkaz vseobsegajočega donosa

Izkaz vseobsegajočega donosa je računovodski izkaz, v katerem so resnično in pošteno prikazane sestavine izkaza poslovnega izida za obdobja, za katera se sestavlja, ter drugega vseobsegajočega donosa. Drugi vseobsegajoči donos vsebuje tiste postavke prihodkov in odhodkov, ki niso pripoznane v poslovnem izidu, vplivajo pa na velikost lastniškega kapitala. Celotni vseobsegajoči donos so spremembe kapitala v obdobju, ki so posledica poslov z lastniki.

2. Dolgoročne finančne naložbe

(v EUR)	31.12.2017	31.12.2016
Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil
Delnice v družbah v skupini	68.089.555	68.089.555
Skupaj	68.089.555	68.089.555

Med delnicami v družbah v skupini družba izkazuje 2.100.093 delnic izdajatelja KD Group d.d., oznaka KDHR, po nabavni vrednosti.

Tržni tečaj delnice KDHR na 31. 12. 2017 je znašal 8,01 evra. Vrednost naložbe po tržnem tečaju bi bila na dan 31. 12. 2017 16.821.745 evrov (2016: 18.968.040 evrov). Družba na vsak dan bilance stanja presoja kriterije aktivnosti trga. Tržni tečaj mora temeljiti na ustrezni likvidnosti borznega trga. V letu 2017 je samo 1,79 % (2016: 2,33 %) emisije delnic KDHR zamenjalo lastnika, zato menimo, da je borzni trg za delnice KDHR nedelujoč.

Družba je na podlagi notranjih presoj in s pomočjo zunanjih cenilcev presodila, da slabitev naložbe ni potrebna. Pri ocenjevanju nadomestljive vrednosti odvisne družbe je bila uporabljena metoda neto vrednosti sredstev, pri čemer pa so bila vsa pomembnejša sredstva odvisne družbe ocenjena s strani pooblaščenih ocenjevalcev ali na podlagi interne ocene vrednosti. Pri ocenjevanju poštenih vrednosti odvisnih družb so bile uporabljene naslednje metode: metoda tržnih primerjav, metoda sedanje vrednosti pričakovanih prostih denarnih tokov.

V nadaljevanju predstavljamo bistvene predpostavke cenitev.

Za presojo nadomestljive vrednosti zavarovalnice v letu 2017 je zunanji pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij za oceno vrednosti zavarovalnice uporabil podatke na dan 31. 12. 2016 in naslednje predpostavke pri posameznih metodah ocenjevanja:

1. metoda sedanje vrednosti pričakovanih prostih denarnih tokov z določenimi prilagoditvami zaradi problematike uporabe CAMP modela za izračun zahtevane stopnje donosa, majhnosti slovenskega zavarovalniškega trga in posebnosti poslovanja na trgih jugovzhodne Evrope:
2. zahtevana stopnja donosa lastniškega kapitala po modelu CAMP znaša za napovedane bodoče donose 11,5%, medtem, ko so za finančne naložbe, ki so bile na dan ocenjevanja že v lasti zavarovalnice, uporabili spremenljivo zahtevano stopnjo donosa od 6,8% do 8,4%
3. pri izdelavi projekcij (dva scenarija: optimistični in pesimistični) je izhajal iz poslovnega načrta podjetja za leto 2017 in dolgoročnih projekcij poslovanja (2017-2021), vendar jih je za namen ocene vrednosti nekoliko prilagodil oziroma izdelal tako, da je upošteval tudi izsledke iz makroekonomske analize, analize panoge in konkurenčnih podjetij v panogi ter preteklega poslovanja podjetja,
4. predpostavke: podrejeni dolg reprogramiran v neskončnost, uporabljena trenutna kapitalska ustreznost, 5% diskont za pomanjkanje likvidnosti, premija za kontrolo ni bila upoštevana.
1. metoda ocenjevanja vrednosti, ki temelji na tržnih primerjavah podobnih podjetij (v postopku vrednotenja večji poudarek metodam primerljivih podjetij in primerljivih transakcij)
2. v vzorec primerljivih podjetij je vključil kompozitne zavarovalnice, ki poslujejo v Evropi z ROE med 10% 25%,
3. pri primerljivih transakcijah je upošteval transakcije z lastniškimi deleži nad 1% za vse zavarovalnice v Evropi,
4. na osnovi analize primerljivih podjetij je za ocenitev vrednosti upošteval mediano multiplikatorjev,
5. upošteval je 5% diskont za pomanjkanje likvidnosti pri primerljivih borznih podjetjih, pri primerljivih transakcijah omenjenega diskonta ni upošteval,
6. premijo za kontrolo je ocenil v velikosti 20% za borzna podjetja in 15 % za manjšinske transakcije.

eur/m2). V letu 2017 nova cenitev projekta Šumi ni bila naročena. Zunanji pooblaščeni ocenjevalec je na podlagi analize ocenil, da se tržne razmere na segmentu obravnavanih tipov nepremičnin niso toliko spremenile, da bi zahtevale detajlne analize in novo oceno vrednosti.

Na dan 31. 12. 2017 je neodvisni pooblaščeni ocenjevalec nepremičnin ocenil pošteno vrednost stavbnega zemljišča v lasti odvisne družbe Fontes. Ob upoštevanju vseh dobljenih podatkov, hkrati s predpostavkami, ob upoštevanju trenutnih tržnih razmer, je cenilec med dobljenimi vrednostmi zemljišča izbral način tržnih primerjav in znotraj tega metodo tržnih primerjav. Nabavnovrednostni način in na donosu zasnovan način pri vrednotenju nista bila izvedena. Za izračun so se uporabili 1. raven vhodnih podatkov, kjer so se na dejavnem trgu uporabile cene za enaka sredstva. Za izračun indikativne vrednosti po metodi tržnih primerjav, ki znaša 25,0 evrov/m2 je cenilec izbral povprečje šestih primerljivih nepremičnin z indikativnimi prodajnimi cenami na m2 in sicer med 22,4 evrov in 34,55 evrov.

Lastniški vrednostni papirji so vrednoteni po nabavni vrednosti, ker poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo oceniti. Za netržno naložbo je neodvisni pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij ocenil nadomestljivo vrednost naložbe na dan 30. 6. 2017 z metodo diskontiranja čistih denarnih tokov po posredni metodi, pri čemer je upošteval naslednje predpostavke:

zahtevana stopnja donosa lastniškega kapitala po modelu CAPM od 7,43 do 9,36 %,
netvegana stopnja donosa od 1,91 do 3,91 %,
tržna premija za tveganje 5,5 %
premija za majhnost 3,67 %
efektivna davčna stopnja 9 %
uporabil je tudi odbitek za pomanjkanje tržnosti 12%

Predpostavke za ocenjevanje vrednosti družb za upravljanje, ki jih je v letu 2017 uporabil notranji finančni strokovnjak, so:

metoda sedanje vrednosti pričakovanih prostih denarnih tokov z upoštevanjem zadolženosti,
- metoda ocenjevanja vrednosti, ki temelji na tržnih primerjavah podobnih podjetij,
- ocena je temeljila na analizi preteklega poslovanja in potenciala podjetij,
- donosi v obliki prostih denarnih tokov so bili diskontirani z ustrezno tehtano aritmetično sredino zahtevane stopnje donosa dolžniškega in lastniškega kapitala (WACC),
- za izračun zahtevane stopnje donosa lastniškega kapitala je bil uporabljen model CAPM, prilagojen državi, v kateri je podjetje,
- predpostavke CAPM: 3,5 % normalizirana donosnost netveganih naložb, 5,0 % premija za kapitalsko tveganje, 3,74 % premija naložbe v majhna podjetja, 3,46 - 4,15 % faktor političnega tveganja, beta brez zadolženosti 0,68,
- zahtevana stopnja donosa lastniškega kapitala se giblje od 14,3 % do 14,8 %,
- zahtevana stopnja donosa dolžniškega kapitala znaša 2,6 %,
- diskont za pomanjkanje tržnosti v višini 20,0 %,
- planirana donosnost posameznih skladov v obdobju eksplicitne napovedi se giblje od 0,8% do 7,0%,
- rast čistih denarnih tokov po obdobju eksplicitne napovedi znaša 2,0%.
- doba ocenjevanja denarnih tokov od leta 2018-2022.

Družba ima za najeta posojila pri odvisni družbi zastavljenih 200.000 delnic KDHR, izdajatelja KD Group d.d.

3. Poslovne terjatve

(v EUR)	31.12.2017	31.12.2016
Kratkoročne poslovne terjatve
Kratkoročne poslovne terjatve do drugih	113.908	7 525
Skupaj	113 908	7.525

Družba na dan 31. 12. 2017 nima terjatev do upravnega odbora. Zahtev zaposlenih po izplačilih, ki jim Družba nasprotuje, ni. Družba na dan 31. 12. 2017 nima oblikovanih popravkov vrednosti terjatev. Terjatve niso zavarovane. Terjatve so nezapadle.

4. Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina

(v EUR)	31.12.2017	31.12.2016
Denarna sredstva v blagajni in na računih	151.019	73.317
Skupaj	151 019	73.317

Družba s poslovnimi bankami nima dogovorjenih samodejnih zadolžitev.

5. Kapital

Vpoklicani kapital družbe KD d.d. je opredeljen v statutu podjetja, registriran na sodišču in v celoti vplačan. Na dan 31. 12. 2014 znaša vpoklicani kapital podjetja 1.555.967,28 evrov. Razdeljen je na 186.436 navadnih imenskih kosovnih delnic.

Ob ustanovitvi Družbe dne 30. 11. 2000 je vpoklicani kapital znašal 40.000 tisoč sit oz. 166.917,04 evrov in je bil razdeljen na 20.000 delnic z nominalno vrednostjo 2.000 sit oz 8,3458 evrov. Delnice so bile 8. 12. 2000 s sklepom R-984/IH/00 vknjižene v centralni register vrednostnih papirjev Centralne klirinško depotne družbe d.d. in s tem izdane v nematerialni obliki. Na osnovi odločbe Ljubljanske borze d.d. so bile delnice sprejete v trgovanje na prostem trgu dne 21. 12. 2000.

Dne 20. 6. 2001 je bil na skupščini Družbe sprejet sklep o povečanju osnovnega kapitala s stvarnimi vložki. Vpoklicani kapital se je zaradi izvedbe prevzema družbe KD Investments d.d. povečal za 158.352 tisoč sit oz. 660.791,19 evrov, za kar je družba izdala 79.176 navadnih imenskih delnic z nominalno vrednostjo 2.000 sit.

Na skupščini dne 28. 11. 2001 je bil sprejet sklep o vključitvi družbe KD Investments d.d. v Družbo in povečanju osnovnega kapitala s stvarnimi vložki. Dne 21. 2. 2002 je bilo v sodni register vpisano povečanje vpoklicanega kapitala za 1.592 tisoč sit oz. 6.643,30 evrov.

Družba je v letu 2002 izvedla javno ponudbo za odkup delnic družbe KD Group d.d. (prej KD Holding d. d.). Vpoklicani kapital Družbe se je zaradi prevzema družbe KD Group d.d. (prej KD Holding d. d.) povečal za 172.928 tisoč sit oz. 721.615,75 evrov, za kar je Družba izdala 86.464 navadnih delnic. Povečanje vpoklicanega kapitala se je izvedlo s stvarnimi vložki. Povečanje vpoklicanega kapitala je bilo v sodni register vpisano dne 11. 9. 2002.

Kapitalske in zakonske rezerve se v presežnem znesku lahko uporabijo za povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe in za kritje čiste izgube poslovnega leta ter kritje prenesene čiste izgube, če se hkrati ne uporabijo rezerve iz dobička za izplačilo dobička družbenikom. Rezerve za lastne delnice se morajo sprostiti in se lahko sprostijo samo, če so bile lastne delnice odtujene ali umaknjene.

Družba na dan 31. 12. 2017 izkazuje naslednje rezerve:

kapitalske rezerve v višini 24.780.440 evrov (2016: 24.780.440 evrov),
zakonske rezerve v višini 19.450 evrov (2016: 19.450 evrov) in
rezerve za lastne delnice v višini 6.101.766 evrov (2016: 6.101.766 evrov).

Družba je v letu 2017 ustvarila čisto izgubo v višini 1.689.362 evrov.

Dividende na navadne imenske delnice SKDR družba v letu 2017 ni izplačala.

Družba je na dan 31. 12. 2017 v dobro prenesenega dobička pokrila izgubo tekočega leta v višini 1.689.362 evrov. Bilančni dobiček, sestavljen iz preostanka prenesenega dobička, znaša 1.125.420 evrov.

Predlog uporabe bilančnega dobička

(v EUR)	1. 1. - 31. 12. 2017
Cisti poslovni izid poslovnega leta	(1.689.362)	(1.957.711)
Preneseni čisti dobiček / Prenesena čista izguba	2.814.782	4.772.493
Bilančni dobiček	1.125.420	2.814.782

Bilančni dobiček leta 2017 znaša 1.125.420,12 evrov in zajema preneseni dobiček v višini 2.814.781,89 evrov, zmanjšan za čisto izgubo poslovnega leta 2017 v višini 1.689.361,77 evrov.

Predlog uporabe bilančnega dobička je naslednji:

Bilančni dobiček v višini 1.125.420,12 evrov se ne uporabi in se odločanje o njegovi uporabi prenese v prihodnja poslovna leta.

Knjigovodska vrednost delnice na dan 31. 12. 2017 znaša 194,49 evrov (31. 12. 2016: 204,34 evrov). Knjigovodska vrednost delnice je izračunana kot: knjigovodska vrednost kapitala ob koncu obračunskega obdobja /število vseh izdanih delnic brez lastnih delnic ob koncu obračunskega obdobja.

Tržni tečaj delnice na dan 31. 12. 2017 znaša 75,00 evrov (31. 12. 2016: 99,00 evrov).

Dne 27. 8. 2015 je skupščina pooblastila upravni odbor, da lahko v imenu in za račun družbe kupi lastne delnice, pri čemer je obseg dopustne pridobitve omejen na 10% skupnega števila delnic družbe. Pooblastilo družbi velja za dobo 36 mesecev od dneva sprejema sklepa. V skladu s pooblastilom skupščine lahko upravni odbor umakne lastne delnice brez nadaljnega sklepanja o zmanjšanju osnovnega kapitala.

Lastne delnice SKDR v lasti KD d.d.

Vrednost v EUR		Stevilo	% v osnovnem kapitalu
Lastne delnice SKDR v lasti KD d.d.
01.01.2016	208.061	613	0,33
Nakupi			0,00
Prodaje			0,00
31.12.2016	208.061	613	0,33
01.01.2017	208,061	613	0,33
Nakupi			0,00
Prodaje			0,00
31.12.2017	208,061	613	0,33
Lastne delnice SKDR v lasti Skupine KD
01.01.2016	6.101.766	14.836	7,96
Nakupi			0,00
Prodaje			0,00
31.12.2016	6.101.766	14.836	7,96
01.01.2017	6.101.766	14.836	7,96
Nakupi			0,00
Prodaje			0,00
31.12.2017	6.101.766	14.836	7,96

Osnovni in popravljeni čisti poslovni izid na navadno delnico

(v EUR)	2017	2016
Tehtano povprečje navadnih delnic	171.600	171.600
Dividende na prednostno delnico
Stevilo prednostnih delnic
Stevilo lastnih prednostnih delnic
Stevilo prednostnih delnic brez lastnih delnic
Dividende na prednostne delnice – skupaj
Cisti poslovni izid, ki pripada imetnikom navadnih delnic	(1.689.362)	(1.957.711)
Cisti poslovni izid na navadno delnico	-9.84	-11.41

Popravljeni čisti poslovni izid na navadno delnico je enak osnovnemu čistemu poslovnemu izidu na delnico.

Deset največjih imetnikov navadnih delnic (SKDR) 31. decembra 2017

Delničar	Kraj	Število delnic	Delež od vseh delnic SKDR (v %)
MIG AM PLUS LIMITED	LIMASSOL	36.527	19,59%
CARANTHANIA INVESTMENTS	LUXEMBOURG	32.245	17,30%
			13,74%
			8,48%
KD Group d.d.	LJUBLJANA	11.093	5,95%
			5,43%
Adriatic Invest, d.o.o.	LJUBLJANA	9.361	5,02%
			4,01%
			3,12%
			2,99%
			85,62%
Drugi		26.807	14,38%
Skupaj vseh delnic SKDR		186.436	100,00%
	SOROLI INVEST LIMITED ADRIA P.B. d.o.o. KDG Naložbe, d.o.o. KDH Naložbe, d.o.o. OKLEV d.o.o. Alea Iacta, d.o.o. Skupaj prvih deset imetnikov delnic SKDR	LIMASSOL ZAGREB LJUBLJANA LJUBLJANA LJUBLJANA LJUBLJANA	25.611 15.818 10.120 7.473 5.815 5.566 159.629

Deset največjih imetnikov navadnih delnic (SKDR) 31. decembra 2016

Delničar	Kraj	Število delnic	Delež od vseh delnic SKDR (v %)
MIG AM PLUS LIMITED	LIMASSOL	36.527	19,59%
CARANTHANIA INVESTMENTS	LUXEMBOURG	29.935	16,06%
SOROLI INVEST LIMITED	LIMASSOL	25.611	13,74%
ODVETNIŠKA PISARNA UŠENIČNIK ŽAGAR d.o.o	LJUBLJANA	19.916	10,68%
KD Group d.d.	LJUBLJANA	11.093	5,95%
KDG Naložbe, d.o.o.	LJUBLJANA	10.120	5,43%
HIPOTEKARNA BANKA	PODGORICA	8.573	4,60%
KDH Naložbe, d.o.o.	LJUBLJANA	7.473	4,01%
OKLEV d.o.o.	LJUBLJANA	5.815	3,12%
Alea Iacta, d.o.o.	LJUBLJANA	5.203	2,79%
Skupaj prvih deset imetnikov delnic SKDR		160.266	85,96%
Drugi		26.170	14,04%
Skupaj vseh delnic SKDR		186.436	100,00%

6. Finančne obveznosti

(v EUR)	31.12.2017	31.12.2016
Dolgoročne finančne obveznosti
Dolgoročne finančne obveznosti do družb v skupini		2.209.317
Dolgoročne finančne obveznosti na podlagi obveznic	8.000.000
Skupaj	8,000,000	2 209.317
Kratkoročne finančne obveznosti
Kratkoročne finančne obveznosti do družb v skupini	26,802,413	15.625.455
Kratkoročne finančne obveznosti na podlagi obveznic	208.570	14.017.441
Druge kratkoročne finančne obveznosti		1.236.201
Skupaj	27,010,983	30,879,097

Gibanje dolgoročnih finančnih obveznosti

(v EUR)	01.01.2017		glavnice glavnice	Črpanje obresti	obresti		Skupaj
Posojilodajalec
Podjetja v skupini	2.209.317		(2.200.000) ==================================================================================================================================================================		54.547
Izdane obveznice		8 000 000				8.000.000	8.000.000
Skupaj			2.209.317 3.000.000 (2.200.000) 7	54.547	(63.864)	8.000.000	3,000,000

(v EUR)	01.01.2016	Crpanje	Obracunane obresti	Odplačila obresti	31.12.2016	Kratkoročni del	Skupaj
Posojilodajalec
Podjetja v skupini		2.200.000	55.481	(46.164)	2.209.317		2.209.317
Banke
Izdane obveznice	13.790.000				13.790.000	(13.790.000)
Skupaj	13.790.000	2.200.000	55.481	(46.164)	15.999.317	(13.790.000)	2,209,317

Ob zapadlosti je družba v letu 2017 poplačala celotno emisijo obveznic SKD1 v nominalni višini 13.790.000,00 evrov.

Družba je v letu 2017 izdala novo emisijo obveznic z oznako SKD2 v nominalni vrednosti 8.000.000,00 evrov.

Podatki o obveznici
Oznaka	SKD2
Izdajatelj	KD d.d.
Vrsta vrednostnega papirja	podrejena imenska obveznica
Oblika vrednostnega papirja	nematerializirana
ISIN koda	SI0032103754
Nominalna vrednost	100.000,00 EUR
Število apoenov	80
Skupna nominalna vrednost	8.000.000 EUR
Vrsta obrestne mere	nespremenljiva
Višina letne obrestne mere	7,80 %
Način izračuna obresti	linearno
Dospetje glavnice	1.9 .2027
Zapadlost obresti	enkrat letno
Dospetje kuponov	1. 9.
Zapadlost prvega kupona	1. 9. 2018
Kotacija	SI ENTER
Začetek trgovanja	1. 12. 2017

Tveganja, ki se nanašajo na izdajatelja in vrednostne papirje

Informacije o glavnih tveganjih, ki so posebej značilna za izdajatelja

Poglavitno tveganje, s katerim so soočeni imetniki obveznic oziroma upravičenci do izplačila iz obveznic, je tveganje, da izdajatelj ne bo mogel poravnati obveznosti, ki izhajajo iz obveznic (v nadaljevanju: tveganje neplačila). Posledično Predstavitveni dokument v poglavju o dejavnikih tveganja zajema tiste dejavnike, ki bi lahko vplivali na sposobnost izdajatelja, da poravna obveznosti, ki izhajajo iz obveznic. Tudi predstavljeni dejavniki tveganj ne zajemajo vseh možnih dejavnikov tveganja, zato morajo potencialni vlagatelji pri odločitvi o nakupu obveznic izdajatelja upoštevati in presoditi tudi druga tveganja, ki bi lahko vplivala na odločitev o nakupu obveznic.

Informacije o glavnih tveganjih, ki so posebej značilna za vrednostne papirje Likvidnostno tveganje

Po izdaji bodo obveznice uvrščene v večstranski sistem trgovanja (MTF). Kljub temu ni nobenega zagotovila, da se bo razvilo aktivno trgovanje z obveznicami, oziroma da bo aktivno trgovanje z obveznicami trajalo vse do dospelosti obveznic. V primeru, da ne bo aktivnega trgovanja z obveznicami, lahko to negativno vpliva na tržno ceno in likvidnost obveznic.

Tveganje neplačila

Obveznice niso posebej zavarovane ali pokrite z garancijo izdajatelja, z njim povezane osebe ali s kakšno drugo obliko pogodbe, ki bi v pravnem ali ekonomskem pogledu izboljšala stopnjo prioritete izplačil pred drugimi upniki ali terjatvami drugih upnikov izdajatelja.

Obveznice so podrejene na način in v obsegu, kot je določeno v Splošnih pogojih izdaje obveznic, ki je sestavni del in priloga tega Predstavitvenega dokumenta.

Obveznice oziroma vse terjatve iz naslova obveznic so glede vrstnega reda poplačila in drugih pravic iz teh obveznic enakovredne (pari passu) med seboj.

Tveganje spremembe obrestne mere

Obresti iz obveznic se obračunavajo od nominalne vrednosti obveznic na podlagi nespremenljive obrestne mere, zato je višina obveznosti iz obveznic fiksno določena ter ni izpostavljena tveganju spremembe obrestne mere.

Tveganje spremembe prodajne cene na organiziranem trgu

Gibanje prodajne cene obveznic na trgu (organiziranem ali drugem trgu in izven trga) je odvisno od ponudbe in povpraševanja po obveznicah ter od gibanja obrestnih mer na trgu. Presežno povpraševanje po obveznicah bi lahko vodilo do zvišanja prodajne cene obveznic, presežna ponudba pa do znižanja prodajne cene obveznic. V primeru zvišanja obrestnih mer na trgu bi lahko imetniki obveznic zahtevali višjo donosnost obveznic, kar bi lahko vodilo do znižanja prodajne cene obveznic na organiziranem trgu. V primeru znižanja obrestnih mer na trgu bi lahko imetniki obveznic pričakovali nižjo donosnost obveznic, kar bi lahko vodilo do zvišanja prodajne cene obveznic na organiziranem trgu.

Tveganje reinvestiranja kuponov obveznice

Ker obveznica izplačuje kupone, se vlagatelj izpostavlja tudi tveganju reinvestiranja. Gre za tveganje, da bo moral imetnik obveznice pridobljene kupone reinvestirati po nižji obrestni meri od tiste v času nakupa. Posledično se lahko zgodi, da vlagatelj teoretično izračunane donosnosti do dospetja ne bo dosegel.

Ročnost dolgoročnih finančnih obveznosti

(v EUR)	31.12.2017	31.12.2016
Zapadlost od 1 do 2 let
Zapadlost od 2 do 3 let		2.209.317
Zapadlost nad 5 let	8.000.000
Skupaj	8.000.000	2,209,317

Gibanje kratkoročnih finančnih obveznosti

(v EUR)	01.01.2017	glavnice glavnice	Crpanje Odplačilo Obračunane obresti	Odplačila obresti		31.12.2017 Kratkoročni Skupaj del
Posojilodajalec
Podjetja v skupini		15.625.455 16.500.300 (5.570.000)	342.343		(95.685) 26.802.413	26.802.413
Druga podjetja	1.236.201	(1.220.000)	41.956	(58.157)
Izdane obveznice	14.017.441	- (13.790.000)	946.429	(965.300)	208.570	208.570
Skupaj			30.879.097 16.500.300 (20.580.000) 1.330.728 (1.119.142) 27.010.933			- 27.010.983

(v EUR)	01.01.2016	Crpanje qlavnice	Odplačilo glavnice	Obračunane obresti	Odplačila obresti	31.12.2016	Kratkoročni del	Skupaj
Posojilodajalec
Podjetja v skupini			17.173.927 1.506.000 (3.200.000)		312.891 (167.363) 15.625.455			15.625.455
Banke
Druga podjetja		- 1.220.000		16.201		1.236.201		1.236.201
Izdane obveznice	226.819			965.922	(965.300)	227.441	13.790.000	14.017.441
Skupaj			17.400.746 2.726.000 (3.200.000)		1.295.014 (1.132.663) 17.089.097		13.790.000	30.879.097

Kratkoročna prejeta posojila od podjetij v skupini so obrestovana po obrestnih merah v razponu od 0,936 % do 3,7 % p.a. Za zavarovanje dela kratkoročnih finančnih obveznosti do podjetij v skupini je zastavljenih 200.000 delnic KDHR.

7. Poslovne obveznosti

(v EUR)	31.12.2017	31.12.2016
Kratkoročne poslovne obveznosti
Kratkoročne poslovne obveznosti do družb v skupini	1.337	1.368
Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev	11.281	4.341
Kratkoročne poslovne obveznosti za davke in prispevke	3.353	1.869
Kratkoročne poslovne obveznosti do zaposlenih	7.273	7.306
Druge kratkoročne poslovne obveznosti		47.270
Skupaj	23,244	62.154

Družba na dan 31. 12. 2017 med kratkoročnimi dolgovi izkazuje obveznosti za decembrsko plačo zaposlenih.

8. Pasivne časovne razmejitve

(v EUR)	31.12.2017	31.12.2016
Kratkoročno vnaprej vračunani stroški	4.270	4.270
Vkalkulirani stroški neizkoriščenih dopustov	17.584	17.584
Kratkoročno odloženi prihodki
Skupaj	21.854 /	21,854

Gibanje pasivnih časovnih razmejitev

(v EUR)	2017	2016
Stanje 1. januarja	21,854	14.690
Oblikovanje	4.270	16.470
Crpanje	(4.270)	(9.306)
Stanje 31. decembra	21.854 /	21,854

9. Odloženi davek

Družba na dan 31. 12. 2017 ne izkazuje odloženih davkov.

Nepripoznane terjatve za odložene davke

(v EUR)	31.12.2017	31.12.2016
Odbitne začasne postavke
Neizrabljene davčne izgube	2.558.650	2.252.727
Neizrabljeni davčni dobropisi
Skupaj	2.558.650	2.252.727

10. Razčlenitev bilance stanja po območnih odsekih

(v EUR)	Slovenija	EU	Tujina	Skupaj
2017
Postavke sredstev
Opredmetena osnovna sredstva	50.567			50.567
Dolgoročne finančne naložbe	68.089.555			68.089.555
Kratkoročne finančne naložbe	25.102			25.102
Kratkoročne poslovne terjatve	13.908	100.000		113.908
Denarna sredstva	151.019			151.019
Aktivne časovne razmejitve	912			912
	68.331.063	100,000		68.431.063
Postavke obveznosti do virov sredstev
Dolgoročne finančne obveznosti		2.300.000	5.700.000	8.000.000
Kratkoročne finančne obveznosti	26.802.413	59.964	148.606	27.010.983
Kratkoročne poslovne obveznosti	14.269	8.975		23.244
Pasivne časovne razmejitve	21.854			21.854
	26,838,536	2.368.939	5.848.606	35.056.081

(v EUR)	Slovenija	EU	Tujina	Skupaj
2016
Postavke sredstev
Opredmetena osnovna sredstva	65.367			65.367
Dolgoročne finančne naložbe	68.089.555			68.089.555
Kratkoročne poslovne terjatve	7.525			7.525
Denarna sredstva	73.317			73.317
Aktivne časovne razmejitve	1.002			1.002
	68.236.766			68.236.766
Postavke obveznosti do virov sredstev
Dolgoročne finančne obveznosti	1.429.317	750.000	30.000	2.209.317
Kratkoročne finančne obveznosti	30,866,232	12.370	ನಿರ್ವಿ	30.879.097
Kratkoročne poslovne obveznosti	62.154			62.154
Pasivne časovne razmejitve	21.854			21.854
	32.379.557	762 370	30.495	33.172.422

11. Analiza prihodkov od prodaje in stroškov

A. Analiza prihodkov od prodaje storitev

(v EUR)	2017	2016
Prihodki od prodaje blaga in storitev
Prihodki od prodaje storitev v državi	4.196
Podjetja v skupini	4.196
Skupaj	4.196	-

Drugi poslovni prihodki
Prihodki od odprave slabitev terjatev		73.435
Drugi prevrednotovalni poslovni prihodki	47.270
Skupaj	47,270	73.435

B. Analiza stroškov Stroški po izvirnih vrstah

(u EUR)	2017	2016
Stroški blaga in materiala
Stroški materiala in surovin	791	600
Stroški energije	974	1.327
Skupaj	1.765	1.936
Stroški storitev
Stroški prevoznih in poštnih storitev	922	1.191
Stroški najemnin in vzdrževanja sredstev	3.766	9.228
Povračila stroškov zaposlenim v zvezi z delom	51
Stroški plačilnega prometa in bančnih storitev	1.121	1.216
Stroški zavarovalnih premij	3.279	2.205
Stroški sejmov, reklame, reprezentance		84
Stroški posredovanja vrednostnih papirjev	16.661	4.272
Stroški intelektualnih in osebnih storitev	222.450	496.399
Stroški drugih storitev	28.682	21.011
Skupaj	276.932	535,606
Stroški dela
Stroški plač	5.322	62.258
Stroški pokojninskega zavarovanja	3.204	8.458
Stroški drugih socialnih zavarovanj	1.474	5.679
Ostali stroški dela	52.589	47.641
Rezervacije za zaslužke zaposlencev, neizkoriščeni dopusti		10.370
Skupaj	62.589	134.406
Amortizacija	14.800	8.633
Skupaj	356.086	680.531

Prejemki članov upravnega odbora in zaposlenih po individualni pogodbi

(v EUR)	2017	2016
lzvršni direktorji	97.742	93 585
Neizvršni člani upravnega odbora	39.028	33.361
Zaposleni na podlagi individualne pogodbe
Skupaj	136.770	126.946

Družba na dan 31.12.2017 zaposluje enega zaposlenega.

Zahtev zaposlenih po izplačilih, ki jim družba nasprotuje, ni.

(v EUR)	2017	2016
Analiza stroškov po funkcionalnih skupinah
Stroški prodaje
Splošni stroški	356.086	680.581
Skupaj	356.086	680.581
Stroški revizije
Revidiranje letnega poročila	4.270	4.270
Skupaj	4.270	4.270

12. Finančni prihodki

(v EUR)	2017	2016
Finančni prihodki iz danih posojil Finančni prihodki iz posojil, danih drugim	રિકેત્રે	র্যা
Skupaj	ਦੇ ਰੋ	ব
Skupaj	559	12

13. Finančni odhodki

(v EUR)	2017	2016
Finančni odhodki iz finančnih obveznosti
Finančni odhodki iz posojil, prejetih od podjetij v skupini	396.890	368.372
Finančni odhodki iz posojil, prejetih od drugih podjetij	41.956	16.201
Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank
Finančni odhodki iz izdanih obveznic	946.429	965.922
Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti	17	33
Skupaj	1.385.292	1-350-528
Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti
Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti	10	पंजे
Skupaj	10	49
Skupaj	1 385 302	1.350.577

14. Postavke izkaza poslovnega izida po območnih odsekih

(v EUR)	Slovenija	EU	Tujina	Skupaj
2017
Cisti prihodki od prodaje	4.196			4.196
Drugi poslovni prihodki	47.270			47.270
Stroški blaga, materiala in storitev	(220.710)	(57.987)		(278.697)
Stroški dela	(62.589)			(62.589)
Amortizacija in drugi stroški	(14.800)			(14.800)
Finančni prihodki	559			ર્દિત્વે
Finančni odhodki	(1.385.302)			(1.385.302)
Drugi prihodki
Poslovni izid pred davki	(1.631.375)	(57.987)		(1.689.362)
2016
Cisti prihodki od prodaje
Drugi poslovni prihodki	73.435			73.435
Stroški blaga, materiala in storitev	(523.597)		(13.945)	(537.542)
Stroški dela	(134.406)			(134.406)
Amortizacija in drugi stroški	(8.633)			(8.633)
Finančni prihodki	12			12
Finančni odhodki	(1.350.577)			(1.350.577)
Poslovni izid pred davki	(1.943.766)		(13.945)	(1.957.711)

15. Davki

(v EUR)	2017	2016
Poslovni izid pred davki	(1.689.362)	(1.957.711)
Popravek prihodkov na raven davčno priznanih		(73.435)
Popravek odhodkov na raven davčno priznanih	79.240	5.159
Uporaba davčnih olajšav
Skupaj davčna osnova	(1.610.122)	(2.025.987)
Davčna stopnja	19%	17%
Davek od dobička		-

16. Zunajbilančne postavke

(v EUR)	31.12.2017	31.12.2016
Zastavljeni vrednostni papirji	1.602.000	18.968.040
Druga poroštva	5.980.691	6.261.953
lzvedeni finančni instrumenti		2.100.000
Skupaj	7.582.691	27,329,993

Zastavljeni vrednostni papirji so izkazani po zaključnem tržnem tečaju na dan bilance stanja.

Družba KD d.d. je v juliju 2015 sklenila dogovor z banko upnico o reguliranju obveznosti iz poroštva. Višina obveznosti za družbo KD d.d. v času izdelave izkazov še ni natančno določena. Razpon obveznosti za družbo KD d.d. po tem dogovoru je od 0 do 5.980.691 EUR.

17. Posli s povezanimi podjetji

Družba v nadaljevanju razkriva posle do povezanih pravnih oseb, do delničarjev, do odvisnih in pridruženih podjetij in do poslovodstva. Pravni posli oz. pravna dejanja med družbo KD d.d. in povezanimi družbami temeljijo na tržnih pogojih in so bili opravljeni kot posli med dobro obveščenima strankama v poslu.

Prodaja povezanim podjetjem

(v EUR)	2017	2016
Prodaja povezanim podjetjem
Podjetja v skupini	4.196
Pridružena podjetja		-
	4.196
Nabava pri povezanih podjetjih
Podjetja v skupini	18.337	18.806
Pridružena podjetja		-
	18.337	18.806

Odprte terjatve od prodaj povezanim podjetjem

(v EUR)	31.12.2017	31.12.2016
Odprte terjatve do povezanih podjetij
Podjetja v skupini
Pridružena podjetja

Odprte obveznosti do povezanih podjetij
Podjetja v skupini	1.337	1.368
Pridružena podjetja
	1.337	1.368

Posojila od povezanih oseb

(v EUR)	2017	2016
Prejeta posojila od povezanih podjetij - črpanja glavnic in pripis obresti
Podjetja v skupini	16.897.190	4.074.372
Pridružena podjetja
	16,897,190	4.074.372
(v EUR)	31.12.2017	31.12.2016
Prejeta posojila od povezanih podjetij - stanje
Podjetja v skupini	26.802.413	17.834.772
	26 802 413	17 834 772

18. Upravljanje s finančnimi tveganji

Družba je po naravi svojega posla izpostavljena finančnim tveganjem pri finančnih sredstev in obveznosti. Finančna tveganja so tveganja, da pritoki zaradi tržnih sprememb na trgu kapitala in denarja, sprememb poslovanja ter bonitet komitentov in izdajateljev finančnih instrumentov ne bodo zadoščali za kritje odtokov. Najpomembnejše komponente tega tveganja so likvidnostno tveganje, kreditno tveganje in tržno tveganje, kjer je družba izpostavljena tveganju spremembe obrestnih mer, tveganju spremembe tečajev vrednostnih papirjev, spremembe cen in valutnemu tveganju. Namen procesa obvladovanja finančnih tveganj sta predvsem stabilnost poslovanja in zmanjšanje izpostavljenosti posameznim tveganjem na sprejemljivo raven.

Namen obvladovanja tveganj je zagotoviti dolgoročno stabilno poslovanje in zmanjšati izpostavljenost individualnim tveganjem. Cilj učinkovitega upravljanja s tveganji ni izogibanje tveganjem za vsako ceno, temveč zavedno sprejemanje primernih tveganj in izvedba ustreznih ukrepov, da ne pride do njihove uresničitve oziroma da njihova morebitna uresničitev ne povzroči prevelike ekonomske škode. Družba sprejema tveganje z zavedanjem, da načeloma bolj tvegani posli prinašajo višje donose in da je optimizacija razmerja med tveganjem in donosom ključnega pomena za povečevanje vrednosti družbe.

Družba upravlja in obvladuje tveganja, katerim je izpostavljena, tako da redno planira in spremlja denarne tokove in zagotavlja, da ima vedno na razpolago dovolj likvidnih sredstev za poravnavo svojih obveznosti. Družba nalaga svoja sredstva tako, da dosega dovolj visoko donosnost, da usklajuje ročnost finančnih sredstev z zapadlostjo finančnih obveznosti, ter da zagotavlja ustrezno strukturo finančnih sredstev. Družba redno spremlja dogajanja na finančnih trgih in skuša minimizirati potencialne negativne učinke na finančno uspešnost družbe.

Likvidnostna tveganja so tveganja, da družba ne bo sposobna pravočasno poplačati vseh obveznosti, vključno s potencialnimi obveznostmi, da ne bo ogrožala svojega normalnega poslovanja. Družba stremi cilju, da je v vsakem trenutku sposobna zagotavljati likvidnost in da je trajno sposobna izpolnjevati vse svoje obveznosti z ustrezno višino kapitala (solventnost).

Likvidnostno tveganje izhaja iz neusklajenosti prilivov in odlivov in se odraža v možnosti, da bi družba kljub zadostnemu obsegu finančnih sredstev morala zaradi izpolnitve pogodbenih obveznosti v danem trenutku naložbe unovčevati pod slabšimi pogoji (nižja cena, višji stroški transakcij), kar bi se odražalo v nižji donosnosti naložb.

Likvidnostno tveganje družba obvladuje s primerno strukturo naložb, z ustrezno razpršenostjo naložb, s planiranjem prihodnjih denarnih tokov, s čimer zagotavlja primeren obseg denarnih tokov iz poslovanja in naložbenja (izplačilo obresti in glavnic) za pokritje prihodnjih predvidljivih obveznosti, z zagotavljanjem primernega obsega visoko likvidnih naložb, ki jih je mogoče vsak trenutek unovčiti brez izgube vrednosti za pokrivanje prihodnjih nepredvidljivih obveznosti.

Kreditna tveganja so tveganja, da nasprotna stranka ne bo zmožna izplačati dolgovanih zneskov ob zapadlosti. Glavni vir kreditnega tveganja družbe izhaja iz finančnih naložb, pri čemer se družba KD sooča s tveganjem nastanka finančne izgube zaradi neizpolnitve obveznosti zaradi razlik med dejanskimi in pogodbeno določenimi izpolnitvami obveznosti.

KD ima odobrena dana posojila iz katerih izkazuje terjatve. Tveganje, da posojila ne bodo poravnana pravočasno je zmerno. Tveganje družba zmanjšuje z spremljanjem bonitetnih ocen dolžnikov, ter z iskanjem različnih možnosti za zavarovanje terjatev.

Tržna tveganja nastopajo predvsem pri nalaganju sredstev, kjer obstaja možnost, da se ne izpolnijo pričakovanja glede gibanja vrednosti naložb oziroma se ne izpolnijo v celoti. Tveganje neugodne spremembe vrednosti naložb je lahko posledica sprememb tečajev tujih valut, obrestnih mer ali tržne cene vrednostnih papirjev. Valutnemu tveganju je družba izpostavljena predvsem zaradi svojih naložb v državah, ki niso članice EMU. Obrestno tveganje, kateremu je izpostavljena družba, se lahko odraža v rasti stroškov financiranja. Družba KD uravnava obrestno tveganje na način, da je večina finančnih obveznosti vezanih na fiksno obrestno mero.

Kreditno tveganje - nezapadla in zapadla sredstva

(v EUR)	Nezapadla in neoslabljena	Zapadlo in individualno oslabljeno -	Zapadlo in individualno oslabljeno - bruto vrednost popravek vrednosti bruto vrednost	Skupaj
31.12.2017
Posojila	25.102	897 265	(897 265)	25.102
Terjatve in ačr	114.820	886	(886)	114.820
SKUPAJ	139.922	898.151	(898.151)	139,922
31.12.2016
Posojila		874.000	(874.000)
Terjatve in ačr	8.527	886	(886)	8.527
SKUPAJ	8.527	874_886	(874.886)	8.527

19. Dogodki po datumu izdelave bilance stanja

Po datumu bilance stanja ni bilo drugih dogodkov, ki bi lahko vplivali na računovodske izkaze in zaradi katerih bi morali opraviti dodatne postopke, da bi ugotovili ali so ti dogodki pravilno prikazani v računovodskih izkazih.

AI assistant

KD — Annual Report 2017

2001_rns_2018-04-30_4dd5c1c1-2a3b-4ca7-a8b3-93f88d0ccd2c.pdf

Skupina KD in KD d. d.

V spomin: Matjaž Gantar (1963–2018)

1. POSLOVNO POROČILO

1.1. KLJUČNI PODATKI

Struktura prihodkov po segmentih in geografskih območjih

Ključni podatki glavnih družb

1.2. OSEBNA IZKAZNICA

1.3. ORGANIZIRANOST SKUPINE KD

Organigram na dan 31. 12. 2017

Pridružene družbe

Družbe v likvidaciji ali stečajnem postopku

1.4. DEJAVNOSTI SKUPINE KD

1.4.1. Zavarovalništvo

1.4.2. Upravljanje premoženja

1.4.3. Finančne storitve in drugo

Korporativna struktura Skupine KD

1.5. ZGODILO SE JE V LETU 2017

Spremembe v sestavi Skupine KD

Pomembnejši dogodki v letu 2017

Pomembni dogodki po datumu poročanja

1.6. POROČILO IZVRŠNEGA DIREKTORJA KD

Zavarovalništvo

Upravljanje premoženja

Finančne storitve in drugo

Načrti za leto 2018

1.7. POROČILO UPRAVNEGA ODBORA DRUŽBE KD O PREVERITVI LETNEGA POROČILA DRUŽBE KD, D. D., IN SKUPINE KD ZA LETO 2017

Delovanje upravnega odbora

Letno poročilo za 2017 - stališče do revizorjevega poročila, preveritev in potrditev letnega poročila

Predlog uporabe bilančnega dobička

1.8. STRATEGIJA IN NAČRTI SKUPINE KD

1.8.1. Poslanstvo, vizija, vrednote

Poslanstvo: odgovorna partnerstva med uporabniki, zaposlenimi in lastniki

Vizija: razvojna rast in odzivno širjenje

Vrednote: odgovornost, zaupanje, proaktivnost, strast in veselje, zmagovalna miselnost

Odgovornost

Zaupanje

Proaktivnost

Strast in veselje

Zmagovalna miselnost

1.8.2. Uresničevanje strateških ciljev in načrti v 2018

1.9. IZJAVA O UPRAVLJANJU

1.9.1. Sistem upravljanja KD

1.9.2. Skupščina delničarjev KD, d. d.

1.9.3. Organi vodenja in nadzora

Pravila družbe o imenovanju ter zamenjavi članov organov vodenja in nadzora

Delovanje upravnega odbora

Predstavitev funkcij članov upravnega odbora in vodstva v drugih poslovodnih ali nadzornih organih

Milan Kneževič

Matjaž Gantar

Aleksander Sekavčnik

Katarina Valentinčič Istenič

Lastniški deleži članov upravnega odbora in vodstva družbe

Revizijska komisija upravnega odbora

Prejemki članov upravnega odbora in vodstva v letu 2017

1.9.4. Zunanja revizija ter sistem notranjih kontrol in upravljanje tveganj

1.9.5. Pojasnila v zvezi s prevzemno zakonodajo

1.9.6. Pooblastilo za nakup lastnih delnic

1.9.7. Preglednost poslovanja družbe

1.9.8. Upravljanje družb v skupini

Izjava upravnega odbora KD, d. d., o upoštevanju Kodeksa upravljanja Skupine KD

Poslovni model Skupine KD

Kadrovske, okoljske in socialne politike ter protikorupcijsko delovanje

1.11.POLITIKA RAZNOLIKOSTI

1.12.DELNICE, DIVIDENDE IN LASTNIŠKA STRUKTURA

1.12.1. Osnovni podatki o delnicah, dividendah in kapitalu

1.12.2. Gibanje vrednosti delnice

Redna delnica SKDR v letu 2017

1.12.3. Lastniška struktura

Lastniška struktura družbe KD 31. 12. 2017

Deset največjih imetnikov navadnih delnic (SKDR) 31. 12. 2017

1.12.3.1. Lastne delnice

1.13.POSLOVANJE V LETU 2017

1.13.1. Makroekonomsko okolje Slovenije v letu 2017

1.13.2. Analiza poslovanja Skupine KD v letu 2017

Prihodki

Prihodki od prodaje

Odhodki

KD Annual Report 2017