Luka Koper

Registration Form • Apr 30, 2019

STATUT

delniške družbe LUKA KOPER, d.d. (prečiščeno besedilo)

I. (rimska ena) FIRMA IN SEDEŽ DRUŽBE

1 (prvi). člen

Firma družbe se glasi: LUKA KOPER, pristaniški in logistični sistem, delniška družba. Skrajšana firma družbe se glasi: LUKA KOPER, d.d. V prevodu se firma glasi: PORT OF KOPER JSC, PORTO DI CAPODISTRIA S.p.A., HAFEN KOPER AG.

Prevod se uporablja samo skupaj s firmo v slovenščini.

Sestavni del firme je znak, ki je sestavljen iz dveh puščic, ki ponazarjata navpični smeri. Repa puščic tvorita val, kar posebno poudarja modra barva. Splošna oblika znaka je romb, ki stoji na sečišču stranic. Podrobnejša določila o znaku vsebuje elaborat o celotni zunanji podobi Luke Koper d.d ..

2 (drugi). člen

Osnovni cilj delniške družbe, ki opravlja pridobitno dejavnost, je maksimiranje vrednosti družbe.

3 (tretji). člen

Sedež družbe je v Kopru, Vojkovo nabrežje 38 (osemintrideset).

II. (rimska dva) DEJAVNOST DRUŽBE

4 (četrti). člen

Dejavnosti družbe so:

• A 01.110 Pridelovanje žit (razen riža), stročnic in oljnic
• C 33.140 Popravila električnih naprav
• C 33.120 Popravilo strojev in naprav,
• C 33.150 Popravilo in vzdrževanje ladij in čolnov,
• C 33.170 popravila in vzdrževanja prevoznih sredstev,
• D 35.119 Druga proizvodnja električne energije
• D 35.130 Distribucija električne energije
• D 35.140 Trgovanje z električno energijo
• E 37.000 Ravnanje z odplakami
• E 38.110 Zbiranje in odvoz nenevarnih odpadkov
• E 38.120 Zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov
• E 38.210 Ravnanje z nenevarnimi odpadki
• E 38.220 Ravnanje z nevarnimi odpadki
• E 39.000 Saniranje okolja in drugo ravnanje z odpadki
• F 42.110 Gradnja cest
• -F 42.120 Gradnja železnic in podzemnih železnic
• F 42.130 Gradnja mostov in predorov
• F 42.220 Gradnja objektov oskrbne infrastrukture za elektriko in telekomunikacije
• F 42.910 Gradnja vodnih objektov
• F 42.990 Gradnja drugih objektov nizke gradnje
• F 43.210
• F 43.220 Inštaliranje vodovodov, plinskih in ogrevalnih naprav
• F 43.290 Drugo inštaliranje pri gradnjah
• G 45.200 Vzdrževanje in popravila motornih vozil
• G 46.110 Posredništvo pri prodaji kmetijskih surovin, živih živali, tekstilnih surovin, polizdelkov
• G 46.120 Posredništvo pri prodaji goriv, rud, kovin, tehničnih kemikalij
• G 46.130 Posredništvo pri prodaji lesa in gradbenega materiala
• G 46.140 Posredništvo pri prodaji strojev, industrijske opreme, ladij, letal
• Posredništvo pri prodaji pohištva, predmetov in naprav za gospodinjstvo in - G 46.150 železnine
• G 46.160 Posredništvo pri prodaji tekstila, oblačil, krzna, obutve, usnjenih izdelkov
• G 46.170 Posredništvo pri prodaji živil, pijač, tobačnih izdelkov
• G 46.180 Specializirano posredništvo pri prodaji drugih določenih izdelkov
• G 46.190 Nespecializirano posredništvo pri prodaji raznovrstnih izdelkov
• G 46.210 Trgovina na debelo z žiti, tobakom, semeni in krmo
• G 46.220 Trgovina na debelo s cvetjem in rastlinami
• G 46.230 Trgovina na debelo z živimi živalmi
• G 46.240 Trgovina na debelo s kožami, usnjem
• G 46.310 Trgovina na debelo s sadjem in zelenjavo
• G 46.320 Trgovina na debelo z mesom in mesnimi izdelki
• Trgovina na debelo z mlekom, mlečnimi izdelki, jajci, jedilnimi olji in maščobami - G 46.330
• G 46.340 Trgovina na debelo s pijačami
• G 46.350 Trgovina na debelo s tobačnimi izdelki
• G 46.360 Trgovina na debelo s sladkorjem, čokolado, sladkornimi izdelki
• G 46.370 Trgovina na debelo s kavo, čajem, kakavom, začimbami
• Trgovina na debelo z drugimi živili, tudi z ribami, raki, mehkužci - G 46.380
• G 46.390 Nespecializirana trgovina na debelo z živili, pijačami, tobačnimi izdelki
• G 46.410 Trgovina na debelo s tekstilom
• G 46.420 Trgovina na debelo z oblačili in obutvijo
• G 46.430 Trgovina na debelo z električnimi gospodinjskimi napravami
• Trgovina na debelo s porcelanom, steklenino, čistili - G 46.440
• G 46.450 Trgovina na debelo s parfumi in kozmetiko
• G 46.460 Trgovina na debelo s farmacevtskimi izdelki ter medicinskimi potrebščinami in materiali
• Trgovina na debelo z urami in nakitom - G 46.480
• G 46.490
• G 46.510 Trgovina na debelo z računalniškimi napravami
• G 46.520 Trgovina na debelo z elektronskimi in telekomunikacijskimi napravami in deli
• G 46.610 Trgovina na debelo s kmetijskimi stroji, priključki, opremo
• G 46.620
• G 46.630 Trgovina na debelo z rudarskimi in gradbenimi stroji
• G 46.640 Trgovina na debelo s stroji za tekstilno industrijo
• G 46.650
• G 46.660 Trgovina na debelo s pisarniškimi stroji in opremo
• G 46.690
• G 46.710 Trgovina na debelo s trdimi, tekočimi in plinastimi gorivi
• G 46.720 Trgovina na debelo s kovinami in rudami
• G 46.730 Trgovina na debelo z lesom, gradbenim materialom in sanitarno opremo
• G 46.740 Trgovina na debelo s kovinskimi proizvodi, inštalacijskim materialom, napravami za ogrevanje
• Trgovina na debelo s kemičnimi izdelki - G 46.750
• G 46.760 Trgovina na debelo z drugimi polizdelki
• G 46.770 Trgovina na debelo z ostanki in odpadki
• Nespecializirana trgovina na debelo - G 46.900
• Železniški tovorni promet - H 49.200
• H 50.100 Pomorski potniški promet
• H 50.200 Pomorski tovorni promet
• H 52.100 Skladiščenje
• H 52.210 Spremljajoče storitvene dejavnosti v kopenskem prometu
• Spremljajoče storitvene dejavnosti v vodnem prometu - H 52.220
• H 52.240 Pretovarjanje
• H 52.290 Špedicija in druge spremljajoče prometne dejavnosti
• Dejavnost hotelov in podobnih nastanitvenih obratov - I 55.100
• 1 55.201 Počitniški domovi in letovišča
• 1 56.101 Restavracije in gostilne
• Okrepčevalnice in podobni obrati - 1 56.102
• Druga oskrba z jedmi - 1 56.290
• 1 56.300 Strežba pijač
• Svetovanje o računalniških napravah in programih - 1 62.020
• J 62.090 Druge z informacijsko tehnologijo in računalniškimi storitvami povezane dejavnosti
• K 64.300 Dejavnost skrbniških in drugih skladov ter podobnih finančnih subjektov
• K 66.110
• K 66.120 Posredništvo pri trgovanju z vrednostnimi papirji in borznim blagom
• Druge pomožne dejavnosti za finančne storitve, razen za zavarovalništvo in - K 66.190 pokojninske sklade
• L 68.200 Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin
• L 68.320 Upravljanje nepremičnin za plačilo ali po pogodbi
• M 69.200 Računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti; davčno svetovanje
• M 69.103 Druge pravne dejavnosti
• M 70.100 Dejavnost uprav podjetij
• M 70.210 Dejavnost stikov z javnostjo
• M 70.220 Drugo podjetniško in poslovno svetovanje
• M 71.111 Arhitekturno projektiranje
• M 71.112 Krajinsko arhitekturno, urbanistično in drugo projektiranje
• M 71.121 Geofizikalne meritve, kartiranje
• M 71.129 Druge inženirske dejavnosti in tehnično svetovanje
• M 71.200 Tehnično preizkušanje in analiziranje
• M 72.190 Raziskovalna in razvojna dejavnost na drugih področjih naravoslovja in tehnologije
• M 72.200 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanike
• N 77.110 Dajanje lahkih motornih vozil v najem in zakup
• N 77.120 Dajanje tovornjakov v najem in zakup
• N 77.310 Dajanje kmetijskih strojev in opreme v najem in zakup
• N 77.320 Dajanje gradbenih strojev in opreme v najem in zakup
• N 77.390 Dajanje drugih strojev, naprav in opredmetenih sredstev v najem in zakup
• N 80.100 Varovanje
• N 80.200 Nadzorovanje delovanja varovalnih sistemov
• N 80.300 Poizvedovalne dejavnosti
• N 81.100 Vzdrževanje objektov in hišniška dejavnost
• N 82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj
• N 82.910 Zbiranje terjatev in ocenjevanje kreditne sposobnosti
• N 82.990 Drugje nerazvrščene spremljajoče dejavnosti za poslovanje
• P 85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje

Poleg poslov, navedenih v prejšnjem odstavku tega člena, družba opravlja tudi vse druge posle, ki so potrebni za njen obstoj in za opravljanje dejavnosti, ne pomenijo pa neposrednega opravljanja dejavnosti.

5 (peti). člen

Družba opravlja svoje dejavnosti v skladu z registriranimi dejavnostmi doma in v tujini.

III. (rimska tri) OSNOVNI KAPITAL, VRSTE IN RAZREDI DELNIC

6 (šesti). člen

Osnovni kapital družbe znaša - 58.420.964,78 (oseminpetdesetmilijonov štiristodvajsettisočdevetstoštiriinšestdesed 78/100) evrov in je razdeljen na 14.000.000 (štirinajstmilijonov) navadnih kosovnih delnic.

7 (sedmi). člen

Navadne delnice se glasijo na ime. Vse delnice družbe so izdane v nematerializirani obliki in so prosto prenosljive.

IV. (rimska štiri) UPRAVLJANJE DRUŽBE

8 (osmi). člen

V družbi je vzpostavljen dvotirni sistem upravljanja družbe.

Družbo upravljajo delničarji družbe odvisno od vloženih sredstev v osnovnem kapitalu in skladno s tem statutom in zakonom.

Organi družbe so:

• skupščina družbe,
• nadzorni svet družbe,
• uprava družbe.

Skupščina družbe

9 (deveti). člen

Delničarji uresničujejo svoje pravice v zadevah družbe na skupščini.

Skupščina družbe odloča o:

• 1. (prvič) sprejemu statuta in njegovih spremembah,
• 1. (drugič) podaji soglasja k sklepanju koncesijskih pogodb,
• 1. (tretjič) statusnih spremembah in prenehanju družbe,
• 1. (četrtič) imenovanju revizorja,
• 1. (petič) imenovanju in odpoklicu članov nadzornega sveta,
• 1. (šestič) podelitvi razrešnice članom uprave in nadzornega sveta,
• 1. (sedmič) ukrepih za povečanje in zmanjšanje kapitala,
• 1. (osmič) sprejemu letnega poročila v primerih, ki jih določa zakon in ta statut,
• 1. (devetič) uporabi bilančnega dobička,
• 1. (desetič) drugih zadevah, določenih s tem statutom in zakonom.

10 (deseti). člen

Skupščino skliče uprava in sicer v primerih določenih z zakonom in tem statutom ter takrat, ko je to v korist družbe, najmanj pa enkrat letno. Sklic skupščine se objavi vsaj 30 (trideset) dni pred skupščino.

Skupščino lahko skliče tudi nadzorni svet.

Sklic skupščine lahko od uprave pismeno zahtevajo tudi delničarji, katerih skupni deleži dosegajo dvajsetino osnovnega kapitala družbe s tem, da morajo navesti namen in razloge za sklic skupščine.

Delničarji morajo zahtevi iz predhodnega odstavka tega člena, v pisni obliki priložiti dnevni red, predlog sklepa za vsako predlagano točko dnevnega reda, o katerem naj skupščina odloča ali, če skupščina pri posamezni točki dnevnega reda ne sprejema sklepa, obrazložitev točke dnevnega reda.

Na zahtevo iz prejšnjega odstavka mora skupščina zasedati čim prej, vendar najpozneje v dveh mesecih od prejema zahteve, sicer lahko sodišče delničarje, ki so postavili zahtevo, ali njihove pooblaščence pooblasti za sklic skupščine.

11 (enajsti). člen

Ob sklicu skupščine družbe mora sklicatelj spoštovati in upoštevati določila veljavne zakonodaje glede vsebine in objave sklica, rokov, zagotavljanja informacij, objave in dopolnitve dnevnega reda, predlogov delničarjev skupščini družbe.

Skupščina družbe se lahko odvije tudi na drugem kraju od sedeža družbe, ki pa mora biti v sklicu skupščine jasno in nedvoumno sporočen.

Ce skupščina ob sklicani uri ni sklepčna, ker ni navzočih delničarjev z najmanj 30 (tridesetimi) odstotki glasovalnih pravic, se skupščina lahko odvije (ponovno zasedanje) istega dne ob kasnejši uri od najavljene ali tudi naslednji dan po sklicu skupščine, kar pa mora biti v sklicu skupščine jasno in nedvoumno najavljeno. Skupščina takrat veljavno odloča ne glede na višino zastopanega kapitala. Vsa pooblastila, gradiva, predlagani sklepi in potrebna dejanja, predvidena z zakonom ali statutom družbe za legitimno zasedanje prvotno sklicane skupščine ostanejo v veljavi za skupščino, ki se odvije v kasnejši uri ali naslednjega dne.

12 (dvanajsti). člen

Pravico udeležiti se skupščine družbe imajo lastniki delnic oziroma njihovi zastopniki ter člani nadzornega sveta in uprave.

Glasovalno pravico imajo lastniki delnic oziroma njihovi zastopniki.

13 (trinajsti). člen

Pravico udeležbe na skupščini in glasovalno pravico lahko uresničujejo le delničarji, ki svojo udeležbo na skupščini družbe prijavijo najkasneje konec četrtega dne pred skupščino pri upravi in ji predložijo delnice oziroma potrdilo zanje na vpogled.

Pooblaščenci delničarjev lahko uresničujejo pravico udeležbe in glasovalno pravico na podlagi pismenega pooblastila, ki ga morajo delničarji deponirati pri upravi družbe vsaj na dan skupščine toda pred skupščino in ostane shranjeno pri družbi.

Delničar lahko pooblastilo iz tega člena družbi posreduje s pomočjo elektronskih medijev (telefax, ali elektronska pošta s faksimilom podpisa pooblaščencu). Vsako naknadno izdano pooblastilo lastnika delnic, razveljavi predhodno pooblastilo. Družba bo kot veljavno upoštevala zadnje podpisano in datirano pooblastilo istega delničarja.

Na skupščini uprava sestavi seznam prisotnih oziroma zastopanih delničarjev in njihovih zastopnikov, ki vsebuje ime oziroma firmo in prebivališče oziroma sedež vsakega delničarja in število delnic. Za ugotovitev identitete delničarja in izvajanja pravice na skupščini, lahko uprava zahteva tudi matično številko pravne osebe ali rojstni datum fizične osebe.

Seznam podpiše predsedujoči skupščine in se pred glasovanjem da na vpogled udeležencem skupščine.

14 (štirinajsti). člen

Vsaka kosovna delnica z glasovalno pravico daje delničarju en glas.

Skupščina je sklepčna, če so navzoči delničarji z glasovalno pravico, ki predstavlja vsaj 30 (trideset) odstotkov osnovnega kapitala, razen na ponovnem zasedanju, ko skupščina veljavno odloča ne glede na višino zastopanega osnovnega kapitala.

Za sprejem sklepov skupščine je potrebna navadna večina oddanih glasov delničarjev, razen v primerih, ko zakon ali ta statut določata višjo večino ali druge zahteve.

Glasovanje na skupščini je javno, opravi se z uporabo glasovalnih naprav, razen, če skupščina na podlagi obrazloženega predloga posameznega delničarja ne odloči, da se v posamezni zadevi glasuje tajno.

15 (petnajsti). člen

Skupščino odpre predsednik uprave, ali od uprave pooblaščena oseba.

Delo skupščine vodi predsednik skupščine, ki ga izvolijo udeleženci skupščine.

Zapisnik skupščine se sestavi v obliki notarskega zapisnika s podatki in prilogami, ki jih predpisuje zakon.

Nadzorni svet družbe

16 (šestnajsti). člen

Nadzorni svet sestavlja 9 (devet) članov.

Skupščina z navadno večino glasov izvoli 6 (šest) članov nadzornega sveta družbe za dobo 4 (štirih) let. Enega od šestih članov nadzornega sveta, lahko predlaga v izvolitev občina ali občine, na območju katerih leži kopenski del območja pristanišča.

Tri (3) člane nadzornega sveta, kot predstavnike delavcev v družbi, izvoli in odpokliče Svet delavcev družbe za dobo 4 (štirih) let.

O izvolitvi in odpoklicu predstavnikov delavcev, ki so člani nadzornega sveta ali njegovih komisij svet delavcev seznani skupščino.

V sak izvoljen član nadzornega sveta je po izteku mandata lahko ponovno predlagan in izvoljen za člana nadzornega sveta.

17 (sedemnajsti). člen

Člani nadzornega sveta izmed sebe izvolijo predsednika in njegovega namestnika. Predsednik je vedno predstavnik delničarjev.

Namestnik predsednika nadzornega sveta prevzame pravice in obveznosti predsednika nadzornega sveta, če je predsednik onemogočen pri uresničevanju pravic in obvez ali odsoten s seje nadzornega sveta.

Prvi sestanek nadzornega sveta skliče najstarejši član nadzornega sveta in ga vodi do izvolitve predsednika.

18 (osemnajsti). člen

Člane nadzornega sveta lahko pred potekom mandata odpokliče skupščina s tričetrtinsko večino oddanih glasov.

Člane nadzornega sveta iz vrst delavcev, lahko pred potekom mandata odpokliče Svet delavcev in o tem seznani skupščino družbe.

Član nadzornega sveta, ki ga je izvolila skupščina, lahko odstopi s funkcije člana nadzornega sveta z odpovednim rokom, ki začne teči z dnem, ko uprava družbe prejme njegovo pisno izjavo o odstopu in traja do dneva izvolitve novega (nadomestnega) člana nadzornega sveta. Funkcija člana nadzornega sveta, ki je odstopil, v vsakem primeru preneha s potekom 3 (treh) mesecev od dneva odstopa, če skupščina v tem roku ne izvoli novega (nadomestnega) člana nadzornega sveta. Clan nadzornega sveta lahko izjemoma odstopi brez odpovednega roka, in sicer v primeru objektivno utemeljenih razlogov (npr. dlje časa trajajoča bolezen ali druga daljša odsotnost, potencialni konflikt interesov), ki jih navede v odstopni izjavi.

19 (devetnajsti). člen

Nadzorni svet je sklepčen, če je pri sklepanju navzoča vsaj polovica članov, razen v primeru, ko se odloča o imenovanju in odpoklicu uprave družbe, ko ta statut določa drugače.

Za veljavnost sklepa, ki ga sprejme nadzorni svet, je potrebna večina, določena z zakonom.

V primeru neodločenega izida glasovanja, je odločilen glas predsednika nadzornega sveta.

Član nadzomega sveta ne sodeluje pri odločanju o zadevah, ki se nanašajo nanj, njegovega ožjega družinskega člana, njegova navzočnost se upošteva le pri ugotavljanju potrebne večine pri sklepčnosti.

20 (dvajseti). člen

Pristojnosti nadzornega sveta so, da:

• 1. (prvič) nadzoruje vodenje poslov družbe,
• 1. (drugič) pregleduje in preverja knjige in dokumentacijo družbe, njeno blagajno, shranjene vrednostne papirje, zaloge blaga in druge stvari, ki so pomembne za poslovanje družbe,
• 1. (tretjič) skliče skupščino družbe,
• 1. (četrtič) preverja in potrjuje letno poročilo in predlog za uporabo bilančnega dobička ter sestavlja svoje pisno poročilo za skupščino,
• 1. (petič) obravnava in sprejema poročila uprave, odloča o zahtevah za dostavo poročil,
• 1. (šestič) obravnava in sprejema poročila drugih organov ali delov družbe, ki jih sam zahteva,
• 1. (sedmič) imenuje in odpokliče upravo družbe,
• 1. (osmič) odloča o višini prejemkov uprave,
• 1. (devetič) odobrava posojila članom uprave in prokuristom,
• 1. (desetič) pregleduje uresničevanje sklepov skupščine in drugih organov družbe,
• 1. (enajstič) obvešča organe družbe in delničarje o svojih stališčih in predlogih,
• 1. (dvanajstič) odobrava pogodbe med članom nadzornega sveta in družbo,
• 1. (trinajstič) imenuje organe družbe, ki jih določa zakon oziroma kolektivna pogodba,

• (štirinajstič) predlaga skupščini sprejem sklepa, s katerim je uprava udeležena na delu bilančnega dobička,

• (petnajstič) daje soglasje k strategiji oziroma strateškemu načrtu družbe ter k poslovnemu načrtu družbe,

• (šestnajstič) daje soglasje k imenovanju, odpoklicu in prejemkom vodje službe notranje revizije ter k letnemu programu dela službe notranje revizije,

• (sedemnajstič) daje soglasje upravi k podelitvi prokure,

• (osemnajstič) daje soglasje k naslednjim poslom uprave družbe:

• · pridobivanje, razpolaganje s podjetji ali deli podjetij, kolikor pri tem vrednost pravnih poslov presega 400.000,00 (štiristotisoč 00/100) EUR,

• pridobitev, odsvojitev ali obremenitev poslovnih deležev v družbah, kolikor pri tem vrednost pravnih poslov presega 400.000,00 (štiristotisoč 00/100) EUR,
• · ustanavljanje ali ukinitev družb, podružnic, obratov ali pomembnih delov podjetij,
• · pridobitev, razpolaganje in obremenitev nepremičnin, kolikor pri tem vrednost pravnih poslov presega 400.000,00 (štiristotisoč 00/100) EUR,
• prodaja in nabava osnovnih sredstev, ki niso vključena v poslovnem načrtu, če vrednost posameznega pravnega posla ali več povezanih istovrstnih poslov skupaj presega 400.000,00 (štiristotisoč 00/100) EUR,
• · nabava osnovnih sredstev do 1.000.000,00 (enmilijon 00/100) EUR, kolikor se posamezna naložba spremeni tako, da presega načrtovano vrednost iz poslovnega načrta za več kot 20

(dvajset) odstotkov in kolikor kumulativni znesek tovrstnih preseganj v tekočem letu presega 400.000,00 (štiristotisoč 00/100) EUR,

• · nabava osnovnih sredstev nad 1.000.000,00 (enmilijon 00/100) EUR, kolikor se posamezna naložba spremeni tako, da presega načrtovano vrednost iz poslovnega načrta za več kot 400.000,00 EUR in kolikor kumulativni znesek tovrstnih preseganj v tekočem letu presega 2 (dva) odstotka načrtovanih naložb v osnovna sredstva,
• prodaja osnovnih sredstev do 1.000.000,00 (enmilijon 00/100) EUR, kolikor se vrednost posamezne prodaje spremeni tako, da je nižja od načrtovane vrednost iz poslovnega načrta za več kot 20 (dvajset) odstotkov in kolikor kumulativni znesek tovrstnih primanjkljajev v tekočem letu znaša več kot 400.000,00 (štiristotisoč 00/100) EUR,
• · sprememba vrednosti pri prodaji osnovnih sredstev nad 1.000.000,00 (enmilijon 00/100) EUR, kolikor se vrednost posamezne prodaje spremeni tako, da je nižja od načrtovane vrednosti iz poslovnega načrta za več kot 400.000,00 (štiristotisoč 00/100) EUR in kolikor kumulativni znesek tovrstnih primanjkljajev v tekočem letu znaša več kot 2 (dva) odstotka načrtovanih prodaj osnovnih sredstev,
• odobravanje posojil in kreditov, katerih vrednost glavnice presega 1.000.000 (enmilijon 00/100) EUR,
• · najemanje posojil in kreditov, katerih vrednost presega 5.000.000 (petmilijonov 00/100) EUR.
• · dajanje poroštev, jamstev in garancij, katerih vrednost presega 1.000.000 (enmilijon 00/100) EUR,

• · pridobitev, razpolaganje in obremenjevanje vrednostnih papirjev in poslovnih deležev v gospodarskih družbah, če vrednost posla presega 1.000.000 (enmilijon 00/100) EUR ali če skupna vrednost poslov za posamezno vrsto vrednostnih papirjev v poslovnem letu presega 1.000.000 (enmilijon 00/100) EUR,«.

• (devetnajstič) na predlog uprave odloča o odobritvi izplačila vmesnih dividend,

• (dvajsetič) daje soglasje k spremembam in dopolnitvam poslov, za katere je v skladu z zakonom, statutom ali v skladu z morebitnim sklepom nadzornega sveta potrebno soglasje nadzornega sveta,

• (enaindvajsetič) odloča o drugih zadevah v skladu s tem statutom in zakonom, ter o zadevah, ki niso v pristojnosti drugih organov družbe.

Uprava družbe in strokovne službe, so nadzornemu svetu dolžne dati vso potrebno dokumentacijo in mu omogočiti vpogled v poslovanje družbe ob kateremkoli času.

Posamezni član nadzornega sveta lahko od uprave družbe zahteva, da ta naloži strokovnim službam ali posameznikom zaposlenim v družbi, da nadzornemu svetu posredujejo vse informacije in podatke za nemoteno opravljanje funkcije nadzora.

21 (enaindvajseti). člen

Podatke o družbi in poslovanju družbe mora vsak član nadzornega sveta varovati kot zaupne podatke in poslovno skrivnost in je za razkritje teh odgovoren.

Za poslovno skrivnost se poleg podatkov, ki jih s sklepom določi uprava družbe, štejejo tudi podatki za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba.

Delničarji, delavci, člani organov vodenja in nadzora in druge osebe so dolžne varovati podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost in so odgovorni za njih razkritje, če so vedeli ali bi morali vedeti za tako naravo podatkov.

22 (dvaindvajseti). člen

Sejo nadzornega sveta skliče njegov predsednik, ali namestnik predsednika v primerih določenih s tem statutom in zakonom.

V vsakem primeru mora sklicati sejo vsaj enkrat v četrtletju.

Predsednik nadzornega sveta, mora sklicati sejo nadzornega sveta na zahtevo posameznega člana nadzornega sveta ali na zahtevo uprave, pod pogoji določenimi v tem statutu in zakonu.

V primeru, da sklic seje predlaga posamezni član nadzornega sveta oziroma uprava, mora predlagatelj navesti namen in razloge za sejo, predsednik sveta pa jo mora sklicati nemudoma brez odlašanja, v roku 24 (štiriindvajset) ur od prejema popolne zahteve za sklic. Seja nadzornega sveta se mora odviti v dveh tednih po prejemu zahteve za sklic.

Če zahteva člana nadzornega sveta ali uprave ni bila sprejeta, lahko ti skličejo sejo nadzornega sveta v roku 48 (oseminštirideset) ur od popolne podaje zahteve predsedniku nadzornega sveta in predlagajo dnevni red.

23 (triindvajseti). člen

Na sejah nadzornega sveta se piše zapisnik, ki ga podpiše predsednik. Zapisnik se dostavlja članom sveta, ki lahko nanj podajo svoje pripombe v 8 (osmih) dneh po njegovem prejemu. Zapisnik nadzornega sveta potrdi svet na svoji naslednji seji.

24 (štiriindvajseti). člen

Predsednik nadzornega sveta zastopa družbo proti članom uprave in nadzorni svet nasproti organom družbe in tretjim osebam, če nadzorni svet ne odloči drugače. Predsednik nadzornega sveta zastopa družbo tudi v drugih primerih, ki jih določa zakon.

25 (petindvajseti). člen

Člani nadzornega sveta in člani komisij nadzornega sveta so upravičeni do sejnin ter plačila za opravljanje funkcije, katerih višino določi skupščina. O višini plačila zunaniih članov komisii nadzornega sveta odloča nadzorni svet. Poleg tega so člani nadzornega sveta in člani komisij nadzornega sveta upravičeni tudi do povračila potnih in drugih stroškov za prihod in udeležbo na sejah.

Clani nadzornega sveta ne morejo biti udeleženi pri dobičku družbe.

26 (šestindvajseti). člen

Nadzorni svet posluje po poslovniku, ki ga sprejme sam.

Uprava družbe

27 (sedemindvajseti). člen

Uprava družbe ima predsednika uprave in največ tri člane uprave, od katerih je eden delavski direktor.

Delavski direktor zastopa in predstavlja interese delavcev glede kadrovskih in socialnih vprašanj.

Predsednika uprave in člane uprave imenuje in razrešuje nadzorni svet. Delavskega direktorja kot člana uprave imenuje in razrešuje nadzorni svet na predlog sveta delavcev.

Nadzorni svet ima pravico in pristojnost odpoklicati celotno upravo ali posameznega člana uprave.

Nadzorni svet imenuje člana uprave - delavskega direktorja osebo, ki jo izvoli Svet delavcev družbe.

Delavskega direktorja predlaga v upravo Svet delavcev, ki predlaga nadzornemu svetu tudi njegovo razrešitev.

Mandat predsednika uprave, članov uprave in delavskega direktorja traja 5 (pet) let, z možnostjo ponovnega imenovanja.

28 (osemindvajseti). člen

Nadzorni svet lahko predčasno odpokliče predsednika uprave in delavskega direktorja iz razlogov kot so določeni v zakonu.

29 (devetindvajseti). člen

Za sklepčnost nadzornega sveta pri imenovanju in odpoklicu člana uprave oziroma predsednika uprave ali delavskega direktorja je potrebna navzočnost vsaj polovice članov nadzornega sveta, pri čemer mora biti najmanj polovica prisotnih članov nadzornega sveta predstavnikov kapitala, od katerih mora biti prisoten tudi predsednik nadzornega sveta ali namestnik predsednika nadzornega sveta.

29 (devetindvajseti). a člen

Predsednik oziroma član uprave je lahko le oseba, ki poleg zakonskih pogojev izpolnjuje še vse naslednje pogoje:

• da ima najmanj univerzitetno izobrazbo,

• da aktivno obvlada vsaj en svetovni jezik in

• da ima najmanj pet let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v velikih družbah v skladu s kriteriji, ki jih opredeljuje vsakokrat veljavni zakon, ki ureja gospodarske družbe.

Natančnejše pogoje in merila za predsednika in člana uprave določi nadzorni svet.

Pogoje za imenovanje delavskega direktorja skupaj določita nadzorni svet in svet delavcev. 30 (trideseti). člen

Uprava vodi družbo samostojno in na lastno odgovornost ter jo zastopa in predstavlja nasproti tretjim osebam.

Družbo zastopata predsednik uprave in eden izmed članov uprave skupaj. V primeru imenovanja prokurista zastopa prokurist družbo skupaj s predsednikom uprave.

31 (enaintrideseti). člen

S poslovnikom, ki ga sprejmejo člani uprave, se določi način sprejemanja odločitev uprave ter delovna področja posameznih članov uprave. Uprava sprejema odločitve z večino oddanih glasov članov, v primeru neodločenega glasovanja je odločilen glas predsednika uprave. Nadzorni svet se seznani s sprejetim poslovnikom uprave.

Nadzorni svet se lahko odloči, da se smejo določene vrste in obseg poslov opravljati le s soglasjem nadzornega sveta.

32 (dvaintrideseti). člen

Uprava lahko s soglasjem nadzornega sveta podeli prokuro.

Uprava lahko pooblasti tudi druge osebe za zastopanje družbe s splošnim ali posebnim pooblastilom.

33 (triintrideseti). člen

Medsebojne pravice in obveznosti med posameznim članom uprave in družbo se določijo s posebno pogodbo o poslovodenju družbe, ki jo v imenu družbe sklene predsednik nadzornega sveta.

Na podlagi predloga nadzornega sveta ter v skladu s sklepom skupščine, je uprava lahko udeležena na delu bilančnega dobička, vendar praviloma le v primeru, če bo čisti dobiček tekočega leta glede na celotni kapital na dan zaključnega računa, predstavljal donos, višji od obrestne mere za enoletne depozite.

Višina bilančnega dobička, ki se lahko uporabi za udeležbo uprave pri bilančnem dobičku, praviloma ne sme presegati 5 (pet) odstotkov od dela bilančnega dobička, ki je namenjen za izplačilo dividend delničarjem.

V. (rimska pet) PREPOVED KONKURENCE

34 (štiriintrideseti). člen

Uprava, člani nadzornega sveta delniške družbe in prokurist ne smejo sodelovati v nobeni od teh vlog, pa tudi ne kot delavci ali ustanovitelji v katerikoli družbi ali kot podjetnik z dejavnostjo, ki je ali bi lahko bila v konkurenčnem razmerju z dejavnostjo delniške družbe.

V primeru kršitve konkurenčne prepovedi po tem členu, ima družba pravico uveljavljati zoper kršitelje sankcije, skladno z zakonskimi določili.

VI. (rimska šest) LETNO POROČILO

35 (petintrideseti). člen

Družba mora voditi poslovne knjige in jih enkrat letno zaključiti v skladu z zakonom standardi računovodskega poročanja.

36 (šestintrideseti). člen

Poslovno leto je koledarsko leto.

37 (sedemintrideseti). člen

Clani organov vodenja in nadzora družbe morajo skupno zagotavljati, da so letna poročila z vsemi sestavnimi deli, vključno z izjavo o upravljanju družbe, sestavljena in objavljena v skladu z zakonom, slovenskimi računovodskimi standardi ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. Pri tem ravnajo v skladu s pristojnostmi, skrbnostjo in odgovornostmi, kakor jih za posamezno obliko družbe določa zakon.

Letno poročilo in njegove sestavne dele morajo podpisati vsi člani poslovodstva družbe.

38 (osemintrideseti). člen

Uprava mora letno poročilo sestaviti v zakonsko določenem roku ter ga skupaj z revizijskim poročilom in njenim predlogom za uporabo bilančnega dobička predložiti nadzornemu svetu najkasneje v osmih dneh po prejemu revizijskega poročila.

39 (devetintrideseti). člen

Del dobička družbe se lahko uporabi za udeležbo delavcev pri dobičku v skladu z zakonom o udeležbi delavcev pri dobičku.

40 (štirideseti) člen

Nadzorni svet mora preveriti sestavljeno letno poročilo in predlog za uporabo bilančnega dobička, ki ju je predložila uprava.

Nadzorni svet mora o ugotovitvah preveritve sestaviti pisno poročilo za skupščino.

V svojem pisnem poročilu mora nadzorni svet navesti na kakšen način in v kakšnem obsegu je preverjal vodenje družbe med poslovnim letom ter zavzeti stališče do revizijskega poročila. V zaključku svojega poročila mora nadzorni svet navesti, ali ima po končni preveritvi k letnemu poročilu kakšne pripombe in ali letno poročilo potrjuje.

Ce nadzorni svet potrdi letno poročilo, je letno poročilo sprejeto. 41 (enainštirideseti). člen

Nadzorni svet mora v enem mesecu od predložitve sestavljenega letnega poročila svoje poročilo izročiti upravi, sicer mora uprava nadzornemu svetu nemudoma postaviti dodaten rok, ki ne sme biti daljši od enega meseca. Če nadzorni svet tudi v dodatnem roku poročila ne izroči, se šteje, da nadzorni svet letnega poročila ni potrdil.

Za sprejem letnega poročila je v primeru iz prejšnjega odstavka tega člena pristojna skupščina družbe.

Če skupščina spremeni sestavljeno letno poročilo družbe, ga mora v roku dveh tednov po prejemu letnega poročila na skupščini ponovno pregledati revizor.

42 (dvainštirideseti). člen

Letno poročilo in poročilo nadzornega sveta morata biti od objave sklica skupščine dalje dostopna delničarjem na sedežu družbe.

VII. (rimska sedem) UPORABA BILANČNEGA DOBIČKA

43 (triinštirideseti). člen

O uporabi bilančnega dobička odloča skupščina družbe.

44 (štiriinštirideseti). člen

Uprava je pooblaščena, da izplačuje dividende tudi med letom (vmesne dividende) glede na predvideni bilančni dobiček tekočega leta, na način in pod pogoji, ki jih določa zakon.

Plačilo vmesnih dividend mora odobriti nadzorni svet.

VIII. (rimska osem) OBVEŠČANJE DELNIČARJEV

45 (petinštirideseti). člen

Uprava objavlja podatke in sporočila, ki so pomembna za delničarje na javno dostopnih spletnih straneh družbe in na spletnih straneh SEONET.

Sklic skupščine se hkrati z dnevnim redom in predlogom sklepov objavi na javno dostopnih spletnih straneh družbe, na spletni strani AJPES, ob upoštevanju obveze sklica v skladu s predpisi, ki urejajo trg finančnih inštrumentov.

V objavi sklica skupščine, na kateri se bo odločalo o uporabi bilančnega dobička in o razrešnici. mora biti objavljen kraj in način kjer je dostopno letno poročilo uprave in poročilo nadzornega sveta. Če se na skupščini odloča o spremembi statuta družbe, se objavi kraj, kjer je dostopno besedilo predlaganih sprememb.

IX. (rimska devet) SPLOŠNA DOLOČILA, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

46 (šestinštirideseti). člen

Delničarji lahko na stroške družbe kadarkoli zahtevajo revizijo poslovanja družbe na način in pod pogoji, kakor to predpisuje zakon. V družbi se mora v okviru nadzornega sveta ustanoviti revizijska komisija v skladu z zakonom.

X. (rimska deset) SPREMEMBE STATUTA

47 (sedeminštirideseti). člen

Za vsako spremembo statuta je potreben sklep skupščine.

Predlog sprememb statuta mora biti javno objavljen. Če se predlog javno ne objavi, je potrebna javna objava kraja, kjer je dostopno besedilo predlaganih sprememb.

48 (oseminštirideseti). člen

Za veljavnost skupščinskega sklepa o spremembi statuta je potrebna tričetrtinska večina pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala.

XI. (rimska enajst) ČAS TRAJANJA DRUŽBE IN NAČIN PRENEHANJA DRUŽBE

49 (devetinštirideseti). člen

Družba je ustanovljena za nedoločen čas.

50 (petdeseti). člen

Poleg z zakonom določenih razlogov za prenehanje družbe, lahko družba preneha tudi s sklepom skupščine, ki mora biti sprejet s tričetrtinsko večino pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala.

XII. (rimska dvanajst) VELJAVNOST STATUTA

51 (enainpetdeseti). člen

Drugi splošni akti delniške družbe se uporabljajo kot akti družbe, v kolikor niso v nasprofju s tem statutom.

Za uskladitev splošnih aktov družbe s tem statutom je zadolžena uprava najkasneje v roku enega leta, če zakon ne določa drugače.

Spremembe 3. (tretjega) odstavka sedanjega 30. (tridesetega) člena Statuta delniške družbe Luka Koper, d.d., (prej 27. (sedemindvajsetega) člena Statuta delniške družbe Luka Koper, d.d., stopijo v veljavo po poteku 1 (enega) leta od dneva zasedanja te skupščine (op. 19.7.2010 (devetnajstega julija dvatisočdeset)).