AI Terminal

MODULE: AI_ANALYST
Interactive Q&A, Risk Assessment, Summarization
MODULE: DATA_EXTRACT
Excel Export, XBRL Parsing, Table Digitization
MODULE: PEER_COMP
Sector Benchmarking, Sentiment Analysis
SYSTEM ACCESS LOCKED
Authenticate / Register Log In

Luka Koper

Management Reports Nov 30, 2020

1984_rns_2020-11-30_70df3441-8513-4532-bce9-a6e3b0ed37a2.pdf

Management Reports

Open in Viewer

Opens in native device viewer

2020

NEREVIDIRANO POROČILO O POSLOVANJU SKUPINE IN DRUŽBE LUKA KOPER, D. D., V OBDOBJU JANUAR – SEPTEMBER 2020

Skupina Luka Koper in Luka Koper, d. d.

UVOD 3
1 Poudarki poslovanja Skupine Luka Koper v obdobju januar - september 20203
2 Uvodno pojasnilo 11
3 Predstavitev Skupine Luka Koper 12
4 Organi upravljanja in nadzora 14
POSLOVNO POROČILO15
5 Pregled pomembnejših dogodkov, novosti in dosežkov v obdobju januar - september 202015
6 Pomembnejši dogodki po zaključku obdobja18
7 Analiza uspešnosti poslovanja 19
8 Trženje in prodaja25
9 Naložbe v nefinančna sredstva 29
10 Obvladovanje tveganj30
11 Evropski projekti32
12 Delnica LKPG 33
TRAJNOSTNI RAZVOJ36
13 Skrb za zaposlene36
14 Naravno okolje39
15 Družbeno okolje43
RAČUNOVODSKO POROČILO 44
16 Računovodski izkazi družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper 44
17 Pojasnila k računovodskim izkazom50
18 Dodatna pojasnila izkaza poslovnega izida52
19 Dodatna pojasnila izkaza finančnega položaja 57
20 Izjava o odgovornosti članov uprave družbe73

UVOD

1 Poudarki poslovanja Skupine Luka Koper v obdobju januar - september 2020

Leto 2020 so zaznamovali bistveno spremenjenimi pogoji poslovanja in zaostrene poslovne razmere, saj je izbruh koronavirusa SARS-CoV-2 (COVID-19) povzročil upad gospodarske aktivnosti in močno prizadel svetovno gospodarstvo, globalne blagovne tokove ter logistične poti. Posledice pandemije in njenih ukrepov so v obdobju januar – september 2020 vidne tudi na zmanjšanem obsegu pretovora Skupine Luka Koper in povečanem obsegu blaga na skladišču, posledično pa tudi na nižjih čistih prihodkih od prodaje in nižjem čistem dobičku. Kljub temu Skupina Luka Koper ocenjuje, da so rezultati poslovanja dobri, ker je upad gospodarske aktivnosti prizadel tudi druga pristanišča. Pretovor dveh strateških blagovnih skupin, kontejnerjev in avtomobilov je ostal stabilen, predvsem pretovor kontejnerjev, ki le minimalno zaostaja za načrtovanimi količinami. Tudi v primerjavi s konkurenčnimi pristanišči je v prvih devetih mesecih leta 2020 pretovor obeh blagovnih skupin dober. V prvih devetih mesecih leta 2020, glede na preteklo leto, je Luka Koper pretovorila 3 odstotke manj kontejnerjev v TEU, sosednji kontejnerski terminal v Trstu pa odstotek manj. V pristanišču v Benetkah so zabeležili celo 11-odstoten padec. Pristanišče na Reki medletne statistike pretovora ne objavlja javno. Pri pretovoru avtomobilov se je trend v primerjavi s polletnimi rezultati izboljšal. Čeprav Luka Koper beleži 15-odstotni padec pretovora v prvih devetih mesecih leta 2020 glede na preteklo leto, je dosegla najmanjši padec med Sredozemskimi pristanišči, pretovor avtomobilov v Barceloni je bil manjši za 45 odstotkov, v Valenciji pa za 33 odstotkov. Pretovor avtomobilov v Severnoevropskem pristanišču Antwerpen je padel za 29 odstotkov. Skupina Luka Koper je v prvih devetih mesecih dosegla za 11 odstotkov nižje čiste prihodke od prodaje iz naslova tržne dejavnosti glede na preteklo leto, kar je dober rezultat glede na zaostrene pogoje poslovanja.

Kljub spremenjenim razmeram na trgu je Skupina Luka Koper nadaljevala z izvajanjem naložb v povečevanje pristaniških zmogljivosti, saj se po izboljšanju zdravstvenih in gospodarskih razmer, povezanih s pandemijo pričakuje ponovna rast pretovora. Poleg zaključenega novega RO-RO priveza in dodatnih tirov se na avtomobilskem terminalu nadaljuje gradnja garažne hiše. Pričela se je gradnja podaljška kontejnerske obale, ki skupaj z ostalimi načrtovanimi površinami predstavlja ključno naložbo za ohranitev konkurenčnega položaja na segmentu kontejnerjev.

Čisti prihodki od prodaje so v obdobju januar – september 2020 dosegli 155 milijonov evrov in so bili za 11 odstotkov oziroma za 19 milijonov evrov nižji kot v primerljivem obdobju leta 2019. Čisti prihodki od prodaje iz naslova tržne dejavnosti so bili za 11 odstotkov oziroma za 18,5 milijona evrov nižji od prihodkov, doseženih v predhodnem letu, prihodki iz naslova izvajanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet, pa so bili za 9 odstotkov oziroma za 478,9 tisoč evrov nižji od doseženih v predhodnem letu. Nižji prihodki iz naslova tržne dejavnosti so posledica nižjega obsega ladijskega pretovora. Na padec pretovora je vplivala predvsem epidemija koronavirusa SARS-CoV-2 (COVID-19) in z njo povezani ukrepi ter ohlajanje gospodarstva. Nižji prihodki iz naslova izvajanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet so posledica nižjih zaračunanih pristaniških pristojbin, na kar je ravno tako vplivala epidemija koronavirusa. V obdobju januar – september leta 2020 so bili čisti prihodki od prodaje Skupine Luka Koper za 13 odstotkov oziroma za 23,7 milijona evrov nižji od načrtovanih.

čisti prihodki od prodaje

-11 % 2020/2019 -13 % 2020/NAČRT 2020 Čisti prihodki od prodaje Skupine Luka Koper iz naslova tržne dejavnosti so v obdobju januar – september 2020 zaostali za načrtovanimi prihodki od prodaje za 11 odstotkov oziroma za 18,2 milijona evrov, prihodki iz naslova izvajanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet, pa so zaostali za načrtom za 52 odstotkov oziroma za 5,5 milijona evrov. Nedoseganje načrtovanih čistih prihodkov od prodaje iz naslova tržne dejavnosti je predvsem posledica upada pretovora zaradi epidemije COVID-19 in ohlajanja svetovnega gospodarstva, na upad pretovora sipkih in razsutih tovorov pa je dodatno vplivala še zakonodaja Evropske Unije, ki predvideva popolno dekarbonizacijo v prihodnjih letih, in uvedba okoljskih dajatev za CO2 izpuste.

Tabela 1: Ladijski pretovor v tonah po blagovnih skupinah v letih 2020 in 2019

Blagovne skupine (v
tonah)
1–9 2020 1–9 2019 Indeks 2020/2019
Generalni tovori 662.111 942.061 70
Kontejnerji 6.962.170 7.246.446 96
Avtomobili 688.934 791.711 87
Tekoči tovori 2.558.219 3.218.298 79
Sipki in razsuti tovori 3.978.850 5.540.419 72
Skupaj 14.850.283 17.738.935 84

Tabela 2: Pretovor kontejnerjev (število kontejnerjev in TEU) in avtomobilov (v kosih) v letih 2020 in 2019

Blagovne skupine 1–9 2020 1–9 2019 Indeks 2020/2019
Kontejnerji – število 408.421 430.301 95
Kontejnerji – TEU 710.165 734.489 97
Avtomobili – kos 426.107 503.653 85

22 mio. EUR

-44 % 2020/2019

poslovni izid iz poslovanja (EBIT)

-14 % 2020/NAČRT 2020

Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) Skupine Luka Koper je v obdobju januar – september 2020 znašal 22 milijonov evrov, kar je za 44 odstotkov oziroma za 16,9 milijona evrov manj kot v obdobju januar – september 2019. Na nižji poslovni izid iz poslovanja (EBIT) v letu 2020 glede na leto 2019 so vplivali predvsem za 19 milijonov evrov nižji čisti prihodki od prodaje zaradi nižjega pretovora ter stroški dela, ki so bili v letu 2020 za 2,7 milijona evrov višji.

Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) Skupine Luka Koper je bil obdobju januar – september leta 2020 za 14 odstotkov oziroma za 3,5 milijona evrov nižji od načrtovanega. Na nižji doseženi poslovni izid iz poslovanja od načrtovanega so vplivali nižji čisti prihodki od prodaje ter višji drugi odhodki.

43 mio. EUR

poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA)

-30 % 2020/2019 -10 % 2020/NAČRT 2020

Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) Skupine Luka Koper je v obdobju januar - september leta 2020 znašal 43 milijonov evrov, kar je za 30 odstotkov oziroma za 18,2 milijona evrov manj, kot v enakem obdobju preteklega leta.

Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) Skupine Luka Koper je bil v obdobju januar – september 2020 za 10 odstotkov oziroma za 4,9 milijona evrov nižji od načrtovanega.

EBITDA marža Skupine Luka Koper je v obdobju januar – september 2020 znašala 28 odstotkov, kar je za 21 odstotkov oziroma za 7,5 odstotne točke manj kot v letu 2019.

EBITDA marža Skupine Luka Koper je bila v obdobju januar – september 2020 za 3 odstotke oziroma za 1 odstotno točko višja od načrtovane.

EBITDA marža Skupine Luka Koper iz naslova tržne dejavnosti je znašala 28,5 odstotka, kar je za 1 odstotek oziroma za 0,2 odstotne točke več od načrtovane.

čisti poslovni izid

22 mio. EUR

-37 % 2020/2019 -11 % 2020/NAČRT 2020

Čisti poslovni izid Skupine Luka Koper je v obdobju januar - september leta 2020 znašal 22 milijonov evrov, kar je za 37 odstotkov oziroma za 12,8 milijona evrov manj kot v prvih devetih mesecih leta 2019. Poleg že pojasnjenih vplivov, ki so prispevali k nižjemu poslovnemu izidu iz poslovanja (EBIT) v letu 2020 glede na leto 2019, je na čisti poslovni izid leta 2020 vplivala tudi efektivna stopnja davka od dobička.

Čisti poslovni izid Skupine Luka Koper je bil v obdobju januar – september 2020 za 11 odstotkov oziroma za 2,6 milijona evrov nižji od načrtovanega.

50 mio. EUR naložbe

+97 % 2020/2019 -13 % 2020/NAČRT 2020

V obdobju januar – september leta 2020 je Skupina Luka Koper za naložbe1 v nepremičnine, naprave in opremo, naložbene nepremičnine in neopredmetena osnovna sredstva namenila 50 milijonov evrov, kar je 97 odstotkov oziroma 24,6 milijona evrov več kot v primerljivem obdobju leta 2019. Naložbe so bile namenjene gradnji garažne hiše za avtomobile, gradnji novega RO-RO veza, gradnji železniških tirov, nakupu gasilskega vozil, nakupu prekladalne opreme in pričetku gradnje podaljšanja pomola I.

1 Brez upoštevanja avansov za opremo.

7 %

Izdatki za naložbe so bili v obdobju januar - september leta 2020 za 13 odstotkov oziroma za 7,6 milijona evrov nižji od načrtovanih. Zaradi epidemije COVID-19 je prišlo do zamika nabave prekladalne opreme, ki bo realizirana do konca leta 2020.

čista dobičkonosnost kapitala (ROE)

Čista dobičkonosnost kapitala (ROE)2 Skupine Luka Koper je v prvih devetih mesecih leta 2020 znašala 7 odstotkov, kar je za 40 odstotkov oziroma za 4,6 odstotne točke manj kot v enakem obdobju preteklega leta. Čista dobičkonosnost kapitala (ROE) je bila za 12 odstotkov oziroma za 0,9 odstotne točke nižja od načrtovane.

Kazalnik neto finančna zadolženost/EBITDA3 Skupine Luka Koper je v obdobju januar – september leta 2020 znašal 0,3, v letu 2019 pa 0,1. Nizka vrednost kazalnika neto finančna zadolženost/EBITDA, kaže na finančno stabilnost Skupine Luka Koper ter pripravljenost na intenzivnejši investicijski cikel. Načrtovani kazalnik neto finančna zadolženost/EBITDA za obdobje januar – september 2020 je bil 0,8.

2 Kazalnik je izračunan na osnovi anualiziranih podatkov.

3 Kazalnik je izračunan na osnovi anualiziranih podatkov.

1.1 Finančni kazalniki

Tabela 3: Ključni kazalniki poslovanja družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper v obdobju januar - september 2020 v primerjavi z letom 2019

Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
Iz izkaza poslovnega izida
(v evrih)
1 – 9 2020 1 – 9 2019 indeks
2020/
2019
1 – 9 2020 1 – 9 2019 indeks
2020/
2019
Čisti prihodki od prodaje 151.980.632 170.822.838 89 154.858.140 173.820.118 89
Poslovni izid iz poslovanja
(EBIT)4
21.206.351 37.054.837 57 21.654.596 38.520.293 56
Poslovni izid iz poslovanja
pred amortizacijo (EBITDA)5
41.573.116 58.753.710 71 42.609.380 60.770.735 70
Poslovni izid iz financiranja 2.672.749 2.642.875 101 1.641.851 1.211.300 136
Poslovni izid pred davki 23.879.100 39.697.712 60 24.369.613 40.869.443 60
Čisti poslovni izid 21.334.711 33.598.174 63 21.782.947 34.536.727 63
Dodana vrednost6 96.709.277 111.831.608 86 102.781.817 118.230.646 87
Iz izkaza finančnega položaja
(v evrih)
30.09.2020 31.12.2019 indeks
2020/
2019
30.09.2020 31.12.2019 indeks
2020/
2019
Sredstva 588.014.062 578.115.124 102 607.762.433 597.410.414 102
Nekratkoročna sredstva 478.818.688 463.329.270 103 490.117.672 474.919.477 103
Kratkoročna sredstva 109.195.374 114.785.854 95 117.644.761 122.490.937 96
Kapital 395.939.258 386.889.959 102 428.493.930 419.089.356 102
Nekratkoročne obveznosti z
rezervacijami in dolgoročne
pasivne časovne razmejitve
133.734.255 144.484.229 93 119.762.837 130.715.123 92
Kratkoročne obveznosti 58.340.549 46.740.936 125 59.505.666 47.605.935 125
Finančne obveznosti 101.076.289 108.844.281 93 85.123.567 93.001.716 92
Naložbe
(v evrih)
1 – 9 2020 1 – 9 2019 indeks
2020/
2019
1 – 9 2020 1 – 9 2019 indeks
2020/
2019
Naložbe v nepremičnine,
naprave in opremo, naložbene
nepremičnine in
neopredmetena sredstva7
49.661.213 24.413.287 203 49.878.663 25.267.362 197

4 Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) = razlika med poslovnimi prihodki in stroški poslovanja.

5 Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) = poslovni izid iz poslovanja (EBIT) + amortizacija.

6 Dodana vrednost = čisti prihodki od prodaje + usredstveni lastni proizvodi in storitve + drugi prihodki – stroški blaga, materiala, storitev – drugi poslovni odhodki brez prevrednotovalnih poslovnih odhodkov.

7 Brez upoštevanja avansov za opremo.

Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
Kazalniki (v odstotkih) 1 – 9 2020 1 – 9 2019 indeks
2020/
2019
1 – 9 2020 1 – 9 2019 indeks
2020/
2019
Dobičkonosnost prihodkov iz
poslovanja (ROS)8
14,0% 21,7% 64 14,0% 22,2% 63
Čista dobičkonosnost kapitala
(ROE)9
7,3% 12,1% 60 6,9% 11,5% 60
Čista dobičkonosnost sredstev
(ROA)10
4,9% 7,9% 62 4,8% 7,9% 61
EBITDA marža11 27,4% 34,4% 80 27,5% 35,0% 79
EBITDA
marža
iz
tržne
dejavnosti12
28,3% 35,6% 80 28,5% 36,1% 79
Finančne obveznosti/kapital 25,5% 29,8% 86 19,9% 23,6% 84
Neto
finančna
zadolženost/EBITDA13
0,7 0,4 162 0,3 0,1 192
Ladijski pretovor (v tonah) 1 – 9 2020 1 – 9 2019 indeks
2020/
2019
1 – 9 2020 1 – 9 2019 indeks
2020/
2019
Ladijski pretovor 14.850.283 17.738.935 84 14.850.283 17.738.935 84
Število zaposlenih 1 – 9 2020 1 – 9 2019 indeks
2020/
2019
1 – 9 2020 1 – 9 2019 indeks
2020/
2019
Število zaposlenih 1.540 1.540 100 1.705 1.699 100

Kazalnik je izračunan na osnovi anualiziranih podatkov.

  • Kazalnik je izračunan na osnovi anualiziranih podatkov.
  • 11 EBITDA marža = poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) / čisti prihodki od prodaje.

8 Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS) = poslovni izid iz poslovanja (EBIT) / čisti prihodki od prodaje.

9 Čista dobičkonosnost kapitala (ROE) = čisti dobiček / povprečno stanje kapitala.

10 Čista dobičkonosnost sredstev (ROA) = čisti dobiček / povprečno stanje sredstev.

12 EBITDA marža iz tržne dejavnosti = poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) / čisti prihodki od prodaje iz naslova tržne dejavnosti.

13 Neto finančna zadolženost/EBITDA = (finančne obveznosti – denar in denarni ustrezniki) / EBITDA. Kazalnik je izračunan na osnovi anualiziranih podatkov.

Tabela 4: Ključni kazalniki poslovanja družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper v obdobju januar - september 2020 v primerjavi z načrtom za leto 2020

Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
Iz izkaza poslovnega izida
(v evrih)
1 – 9 2020 Načrt 1 – 9
2020
indeks
2020/
načrt 2020
1 – 9 2020 Načrt 1 – 9
2020
indeks
2020/
načrt 2020
Čisti prihodki od prodaje 151.980.632 175.728.196 86 154.858.140 178.520.012 87
Poslovni izid iz poslovanja
(EBIT)14
21.206.351 24.571.127 86 21.654.596 25.175.875 86
Poslovni izid iz poslovanja
pred amortizacijo (EBITDA)15
41.573.116 46.322.084 90 42.609.380 47.528.069 90
Poslovni izid iz financiranja 2.672.749 2.272.400 118 1.641.851 1.162.693 141
Poslovni izid pred davki 23.879.100 26.843.527 89 24.369.613 27.344.106 89
Čisti poslovni izid 21.334.711 23.968.316 89 21.782.947 24.427.561 89
Dodana vrednost16 96.709.277 105.401.751 92 102.781.817 111.583.093 92
Iz izkaza finančnega položaja
(v evrih)
30.09.2020 Načrt
30.09.2020
indeks
2020/
načrt 2020
30.09.2020 Načrt
30.09.2020
indeks
2020/
načrt 2020
Sredstva 588.014.062 574.252.632 102 607.762.433 593.957.939 102
Nekratkoročna sredstva 478.818.688 494.311.466 97 490.117.672 504.790.763 97
Kratkoročna sredstva 109.195.374 79.941.166 137 117.644.761 89.167.175 132
Kapital 395.939.258 393.496.735 101 428.493.930 426.320.326 101
Nekratkoročne obveznosti z
rezervacijami in dolgoročne
pasivne časovne razmejitve
133.734.255 134.362.547 100 119.762.837 120.679.726 99
Kratkoročne obveznosti 58.340.549 46.393.349 126 59.505.666 46.957.887 127
Finančne obveznosti 101.076.289 100.982.306 100 85.123.567 85.119.281 100
Naložbe
(v evrih)
1 – 9 2020 Načrt 1 – 9
2020
indeks
2020/
načrt 2020
1 – 9 2020 Načrt 1 – 9
2020
indeks
2020/
načrt 2020
Naložbe v nepremičnine,
naprave in opremo, naložbene
nepremičnine in
neopredmetena sredstva17
49.661.213 57.130.441 87 49.878.663 57.453.266 87

14 Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) = razlika med poslovnimi prihodki in stroški poslovanja.

15 Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) = poslovni izid iz poslovanja (EBIT) + amortizacija.

16 Dodana vrednost = čisti prihodki od prodaje + usredstveni lastni proizvodi in storitve + drugi prihodki – stroški blaga, materiala, storitev – drugi poslovni odhodki brez prevrednotovalnih poslovnih odhodkov.

17 Brez upoštevanja avansov za opremo.

Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
Kazalniki (v odstotkih) 1 – 9 2020 Načrt 1 – 9
2020
indeks
2020/
načrt 2020
1 – 9 2020 Načrt 1 – 9
2020
indeks
2020/
načrt 2020
Dobičkonosnost prihodkov iz
poslovanja (ROS)18
14,0% 14,0% 100 14,0% 14,1% 99
Čista dobičkonosnost kapitala
(ROE)19
7,3% 8,2% 88 6,9% 7,7% 88
Čista dobičkonosnost sredstev
(ROA)20
4,9% 5,6% 88 4,8% 5,5% 88
EBITDA marža21 27,4% 26,4% 104 27,5% 26,6% 103
EBITDA
marža
iz
tržne
dejavnosti22
28,3% 28,0% 101 28,5% 28,3% 101
Finančne obveznosti/kapital 25,5% 25,7% 99 19,9% 20,0% 99
Neto
finančna
zadolženost/EBITDA23
0,7 1,2 59 0,3 0,8 36
Ladijski pretovor (v tonah) 1 – 9 2020 Načrt 1 – 9
2020
indeks
2020/
načrt 2020
1 – 9 2020 Načrt 1 – 9
2020
indeks
2020/
načrt 2020
Ladijski pretovor 14.850.283 17.931.814 83 14.850.283 17.931.814 83
Število zaposlenih 1 – 9 2020 Načrt 1 – 9
2020
indeks
2020/
načrt 2020
1 – 9 2020 Načrt 1 – 9
2020
indeks
2020/
načrt 2020
Število zaposlenih 1.540 1.643 94 1.705 1.805 94

18 Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS) = poslovni izid iz poslovanja (EBIT) / čisti prihodki od prodaje.

19 Čista dobičkonosnost kapitala (ROE) = čisti dobiček / povprečno stanje kapitala.

Kazalnik je izračunan na osnovi anualiziranih podatkov.

20 Čista dobičkonosnost sredstev (ROA) = čisti dobiček / povprečno stanje sredstev.

Kazalnik je izračunan na osnovi anualiziranih podatkov.

21 EBITDA marža = poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) / čisti prihodki od prodaje.

22 EBITDA marža iz tržne dejavnosti = poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) / čisti prihodki od prodaje iz naslova tržne dejavnosti.

23 Neto finančna zadolženost/EBITDA = (finančne obveznosti – denar in denarni ustrezniki) / EBITDA. Kazalnik je izračunan na osnovi anualiziranih podatkov.

2 Uvodno pojasnilo

Skladno z določili Zakona o trgu finančnih instrumentov, Pravili Ljubljanske borze vrednostnih papirjev in skladno s Priporočili javnim delniškim družbam za obveščanje Ljubljanske borze vrednostnih papirjev, družba Luka Koper, d. d., Vojkovo nabrežje 38, 6501 Koper objavlja Nerevidirano poročilo o poslovanju Skupine in družbe Luka Koper, d. d., v obdobju januar – september 2020.

Nerevidirano poročilo o poslovanju Skupine in družbe Luka Koper, d. d., v obdobju januar – september 2020 je na vpogled na sedežu družbe Luka Koper, d. d., Vojkovo nabrežje 38, 6501 Koper in na spletni strani družbe www.lukakp.si, in sicer od 27. novembra 2020 dalje.

Pomembnejše spremembe podatkov, ki so vsebovani v prospektu za borzno kotacijo, družba sproti objavlja v sistemu elektronskega obveščanja Ljubljanske borze SEOnet.

Nerevidirano poročilo o poslovanju Skupine in družbe Luka Koper, d. d., v obdobju januar – september 2020 je obravnaval nadzorni svet družbe na redni seji dne 27. novembra 2020.

3 Predstavitev Skupine Luka Koper

3.1 Osebna izkaznica družbe Luka Koper, d. d., na dan 18. novembra 2020

Ime družbe LUKA KOPER, pristaniški in logistični sistem, delniška družba
Skrajšano ime družbe LUKA KOPER, d. d., Vojkovo nabrežje 38, 6000 Koper – Capodistria
Sedež družbe Koper
Poslovni naslov Koper, Vojkovo nabrežje 38, 6000 Koper/Capodistria
Pravnoorganizacijska oblika Delniška družba d. d.
Telefon: 05 66 56 100
Faks: 05 63 95 020
Elektronska pošta: [email protected]
Spletna stran: www.luka-kp.si
Trajnostni razvoj: http://www.zivetispristaniscem.si
Vpis v sodni register Okrožno sodišče v Kopru pod vložno številko 066/10032200
Matična številka 5144353000
Davčna številka SI 89190033
Osnovni kapital družbe 58.420.964,78 evra
Število delnic 14.000.000 navadnih kosovnih delnic
Kotacija delnic Prva kotacija Ljubljanske borze
Oznaka delnice LKPG
Predsednik uprave Dimitrij Zadel
Član uprave mag. Metod Podkrižnik
Članica uprave mag. Irma Gubanec
Član uprave - delavski direktor Vojko Rotar
Predsednik nadzornega sveta mag. Uroš Ilić
Osnovna dejavnost družbe Storitveno podjetje; pristaniški in logistični sistem
Dejavnosti v Skupini Luka Koper Različne storitvene dejavnosti

3.2 Organiziranost Skupine Luka Koper

V Skupini Luka Koper so povezane družbe, ki z različnimi storitvami zaokrožajo celovito ponudbo pristanišča.

Skupina Luka Koper na dan 30. septembra 2020

  • Luka Koper, d. d.
  • Odvisne družbe
    • o Luka Koper INPO, d. o. o., 100 %
    • o Adria Terminali, d. o. o., 100 %
    • o Luka Koper Pristan, d. o. o., 100 %
    • o Logis-Nova, d. o. o., 100 %
    • o Adria Investicije, d. o. o., 100 %
    • o TOC, d. o. o., 68,13 %

Pridružene družbe na dan 30. septembra 2020

  • Adria Transport, d. o. o., 50 %
  • Adria-Tow, d. o. o., 50 %
  • Adriafin, d. o. o., 50 %
  • Avtoservis, d. o. o., 49 %

4 Organi upravljanja in nadzora

4.1 Uprava družbe Luka Koper, d. d.

Upravo družbe Luka Koper, d. d., so na dan 30. septembra 2020 sestavljali:

  • Dimitrij Zadel, predsednik uprave, ki je petletni mandat začel 29. decembra 2017,
  • mag. Metod Podkrižnik, član uprave, ki je petletni mandat začel 29. decembra 2017,
  • mag. Irma Gubanec, članica uprave, ki je petletni mandat začela 29. decembra 2017,
  • Vojko Rotar, delavski direktor, ki je petletni mandat začel 16. februarja 2018.

Predstavitev članov uprave je dostopna tudi na spletni strani družbe https://luka-kp.si/slo/vodstvo-druzbe-193.

4.2 Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d.

Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d., šteje devet članov. Šest članov voli skupščina, tri iz vrst zaposlenih pa svet delavcev družbe. Mandat članov nadzornega sveta traja štiri leta.

Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d., so na dan 30. septembra 2020 sestavljali:

Imenovani s strani kapitala:

Mag. Uroš Ilić, predsednik nadzornega sveta Začetek štiriletnega mandata: 1. julij 2017 (28. skupščina delničarjev)

Mag. Andraž Lipolt, namestnik predsednika nadzornega sveta Začetek štiriletnega mandata: 1. julij 2017 (28. skupščina delničarjev)

Dr. Rado Antolovič, MBA, član nadzornega sveta Začetek štiriletnega mandata: 1. julij 2017 (28. skupščina delničarjev)

Mag. Milan Jelenc, član nadzornega sveta Začetek štiriletnega mandata: 1. julij 2017 (28. skupščina delničarjev)

Barbara Nose, članica nadzornega sveta Začetek štiriletnega mandata: 1. julij 2017 (28. skupščina delničarjev)

Mag. Tamara Kozlovič, članica nadzornega sveta Začetek štiriletnega mandata: 22. avgust 2019 (32. skupščina delničarjev)

Imenovani s strani zaposlenih:

Rok Parovel, član nadzornega sveta Začetek štiriletnega mandata: 13. september 2020 (imenovanje Sveta delavcev)

Mladen Jovičić, član nadzornega sveta Začetek štiriletnega mandata: 8. april 2017 (28. skupščina – seznanitev delničarjev)

Mehrudin Vukovič, član nadzornega sveta Začetek štiriletnega mandata: 19. januar 2020 (33. skupščina – seznanitev delničarjev)

Zunanja članica revizijske komisije nadzornega sveta: Mag. Mateja Treven, zunanja članica revizijske komisije nadzornega sveta Imenovana za obdobje od 22. februarja 2019 do preklica.

15

POSLOVNO POROČILO

5 Pregled pomembnejših dogodkov, novosti in dosežkov v obdobju januar september 2020

JANUAR

  • Svet delavcev družbe Luka Koper, d. d., je izvolil Mehrudina Vukoviča za novega predstavnika delavcev v nadzornem svetu družbe, saj se je njegovemu predhodniku Marku Grabljevcu iztekel mandat.
  • Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je koronavirus SARS-CoV-2 (COVID-19) razglasila za globalno zdravstveno grožnjo. Širitev bolezni ima vpliv tudi na mednarodne blagovne tokove.
  • Luka Koper je zaključila izgradnjo štirih železniških tirov v skupni dolžini 2.800 m in s tem pridobila hitrejši in optimalen vlakovni dostop za pretovor vozil.
  • Vlada Republike Slovenije je sprejela Sklep o izvedbi sprememb in dopolnitev državnega lokacijskega načrta za drugi železniški tir, ki bo na odseku Divača-Koper omogočil izgradnjo dodatnega tira.
  • Luka Koper je objavila razpis za razdelitev sponzorskih in donatorskih sredstev iz sklada Živeti s pristaniščem v letu 2020.

FEBRUAR

  • Luka Koper se je predstavila na transportno logističnem sejmu Cargo Show CTL-BHP 2020, ki se je odvijal v Mumbaju v Indiji.
  • Mestna občina Koper je objavila javni razpis za dodelitev nepovratnih sredstev stanovalcem Kopra, ki živijo v neposredni bližini pristanišča in najbolj občutijo vplive njegovega delovanja.
  • Država je odkupila 24.000 m2 veliko parcelo 5A, ki leži tik za ograjo koprskega pristanišča in je po državnem prostorskem načrtu namenjena širitvi pristaniškega območja.
  • V Luki Koper so pripravili protokol za ravnanje v primeru nalezljive bolezni ter izpeljali vrsto ukrepov s ciljem zaščite zaposlenih pred okužbo s koronavirusom.
  • Luka Koper se je uvrstila med finaliste za nagrado Zlata nit 2019, ki bo dodeljena najboljšemu zaposlovalcu v Sloveniji v letu 2019.

MAREC

  • Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je razglasila pandemijo zaradi novega koronavirusa. Posledično je slovenska vlada sprejela vrsto omejevalnih ukrepov in prepovedi. Pristanišče je kot pomembna strateška infrastruktura delovalo nemoteno.
  • Luka Koper je na spletni strani Ljubljanske borze SEOnet zainteresirano javnost seznanila z razmerami in sprejetimi ukrepi v času pandemije koronavirusa.
  • Zaradi pandemije koronavirusa so ladjarji odpovedali prihode potniških ladij najmanj do konca maja 2020.
  • Luka Koper je objavila javno naročilo za gradnjo tretjega vhoda v pristanišče (t.i. vhod ob ankaranski vpadnici), ki bo namenjen predvsem tovornjakom, ki dostopajo na kontejnerski terminal.
  • Luka Koper je objavila Kodeks ravnanja za dobavitelje družb Skupine Luka Koper, kjer so izpostavljeni ključni standardi, ki jih mora spoštovati in izvajati vsak dobavitelj Luke Koper.
  • Luka Koper je med prvimi podjetji v Sloveniji prejela certifikat za standard ISO 50001:2018 za učinkovito upravljanja z energijo.

APRIL

  • Luka Koper je objavila Pristaniški red t.j. pravila, ki jih morajo spoštovati vsi, ki se gibljejo na območju pristanišča.

  • Vlada Republike Slovenije je z državnim podjetjem KOPP izobraževanje sklenila pogodbo, na osnovi katere je omenjeno podjetje pridobilo izključno pravico opravljanja javne službe pomorske pilotaže v koprskem pristanišču.

  • Luko Koper je obiskal novi minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, ki je posle prevzel marca 2020.
  • Luka Koper je na javnem razpisu za izvajalca del podaljšanja kontejnerske obale za 100 m izbrala podjetje Kolektor s partnerjema Grafist in Adriaing.

MAJ

    1. maja 2020 je izbor izvajalca za gradnjo operativne obale in zalednih skladiščnih površin za potrebe kontejnerskega terminala postal pravnomočen. Projekt podaljšanja prvega pomola zajema izgradnjo operativne obale dolžine 98,5 metra in širine 34,4 metra ter izgradnjo zalednih skladiščnih površin na južni strani pomola.
  • Evropska komisija bo v okviru programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 sofinancirala izvedbo evropskega razvojnega projekta 5G-LOGINNOV, v katerem med 15 partnerji iz več evropskih držav skupaj sodelujejo tudi Luka Koper, d. d., Telekom Slovenije in INTERNET INSTITUT, d. o. o. Projekt 5G-LOGINNOV je osredotočen na omrežje naslednje mobilne generacije 5G, in sicer predvsem z vidika razvoja inovativnih rešitev na področju logistike v okviru Industrije 4.0.
  • Na kontejnerskem terminalu je bila privezana prva ladja ladjarske naveze Ocean Alliance, ki bo odslej, v sklopu servisa AEM6, obiskovala le tri jadranska pristanišča: Koper, Trst in Reko. Koper ostaja prvo pristanišče postanka na poti iz Azije do Jadrana, kar pomeni najugodnejši tranzitni čas za kontejnerje v uvozni smeri.
  • Ministrstvo za infrastrukturo je prisluhnilo pobudi Luke Koper in Zveze pomorsko prometnih agencij Slovenije ter s 1. majem 2020 prepolovilo pristojbine za uporabo objektov za varnost plovbe (light dues).
  • Javna agencija Spirit je Luko Koper vključila na seznam 19-ih podjetij, ki bodo kot ambasadorji promovirali slovensko gospodarstvo na strateških izvoznih in investicijskih trgih. Promocija bo potekala pod sloganom Čutim Slovenijo. Zeleno, Ustvarjalno. Pametno / I feel Slovenia. Green. Creative. Smart.
  • Vlada Republike Slovenije je na podlagi interventnega zakona določila seznam 187. pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji COVID-19. Med njimi je 12 projektov v koprskem pristanišču.

JUNIJ

  • Luka Koper je otvorila nov RO-RO priveza v tretjem luškem bazenu, ki je namenjen privezu ladij, ki prevažajo avtomobile.
  • Luka Koper je s Kolektorjem podpisala pogodbo za podaljšanje prvega pomola in skladiščnih površin, ki bodo namenjene pretovarjanju in skladiščenju kontejnerjev.
  • Luka Koper je pričela graditi tretji kamionski vhod v pristanišče, t.i. vhod ob ankaranski vpadnici.
  • Luka Koper je s strani družbe IPS Projekt, trgovina in storitve, d. o. o., prejela tožbo zaradi plačila v višini 20.718.373,01 evra.

JULIJ

  • Iz proizvodne tovarne v Nitri je v Luko Koper prispel prvi vlak z vozili Jaguar Land Rover.
  • Dosežen je bil mesečni rekord pri polnjenju kontejnerjev s papirjem.
  • Luka Koper je prejela odobritev sofinanciranja evropskega projekta EALING, preko katerega bo 50 odstotno sofinancirala projektno dokumentacijo za vzpostavitev sistema priklopa ladij na električno energijo v času priveza na priveznem mestu RO-RO v bazenu III.
  • Luka Koper je izdala revijo Luški vozli. Gre za publikacijo v kateri že tretje leto zapored predstavlja aktivnosti, uspehe in izzive na področju trajnostnega razvoja. Namenjena je prebivalcem, ki živijo v neposredni bližini pristanišča in najbolj občutijo njegove vplive tako v Mestni občini Koper kot Ankaranu.
  • Ladja Happy Sky je po dobrem mesecu plovbe s Kitajske pripeljala novo obalno dvigalo za pretovor premoga in železove rude.
  • Svet delavcev je izvolil Roka Parovela za predstavnika zaposlenih v nadzornem svetu Luke Koper, d. d.
  • Za večjo požarno varnost v pristanišču je Luka Koper v uporabo predala novo, najsodobnejše gasilsko vozilo.
  • Avstrijski železniški operater SETG je vzpostavil nov železniški servis med kontejnerskim terminalom v Luki Koper in terminalom Wolfurtu v avstrijski zvezni deleži Predarlska.

AVGUST

  • Pričela so se dela podaljševanja prvega pomola v pristanišču. V prvi fazi, ki bo trajala do konca marca 2021, bo zgrajena operativna obala. Dela se bodo nadaljevala z gradnjo skladiščnih površin za kontejnerje in bodo zaključena predvidoma v letu 2022.

  • Delničarji Luke Koper so se zbrali na 33. skupščini. Na njej so sklenili da:

    • se bilančni dobiček za leto 2019 v višini 30.013.663,97 evra uporabi za naslednje namene:
      • del bilančnega dobička v znesku 14.980.000 evrov za izplačilo dividend v bruto vrednosti 1,07 evra na navadno delnico,

17

  • preostanek bilančnega dobička v znesku 15.033.663,97 evrov pa ostane nerazporejen.
  • za poslovno leto 2019 podelijo razrešnico upravi in nadzornemu svetu,
  • revizijo računovodskih izkazov Skupine Luka Koper in družbe Luka Koper, d. d,. za leta 2020, 2021 in 2022 opravi družba BDO Revizija d. o. o.
  • članom nadzornega sveta znižajo prejemke, ki jih je skupščina določila 28. decembra 2017, za 30 % od 1. marca 2020 do vključno 31. maja 2020, ko je Vlada Republike Slovenije preklicala epidemijo COVID-19 na območju Republike Slovenije, pri čemer navedeno ne velja za povračilo stroškov.

SEPTEMBER

  • Rok Parovel je 13. septembra 2020 nastopil svoj drugi zaporedni mandat predstavnika zaposlenih v nadzornem svetu Luke Koper, d. d.
  • 1 evro prodaje v pristaniški dejavnosti ustvari 3,3 evra v gospodarstvu je najpomembnejša ugotovitev študije vplivov pristaniške dejavnosti na gospodarstvo, ki so jo pripravili in predstavili na Gospodarski zbornici Slovenije.
  • Družbe Nafta Strojna, Nautic Service Dvigal in Terberg Benschop so bile izbrane za najboljše dobavitelje na področju naložb, tehničnih storitev in proizvodov v letu 2019.
  • BMW, ki svoje avtomobile izvaža tudi preko koprskega pristanišča, je za snemanje globalnega videospota, s katerim predstavlja svoje nove avtomobilske modele, izbral Luko Koper.

6 Pomembnejši dogodki po zaključku obdobja

OKTOBER

  • Luka Koper je gostila veleposlanike Višegrajske skupine, t.j. Poljske, Madžarske, Slovaške in Češke, ki spadajo med pomembnejše zaledne trge Luke Koper.
  • Na kontejnerskem terminalu so pričeli uporabljati še zadnje od štirih novih RMG mostnih dvigal za pretovor kontejnerjev na vagone in iz njih.
  • Luka Koper je prejela novo, najsodobnejšo dizel-električno lokomotivo znamke EffoShunter 1000 CZ Loko.
  • Gašpar Gašpar Mišič je izgubil tožbo proti Luki Koper zaradi predčasnega odpoklica s funkcije predsednika uprave Luke Koper. Sodba sodišča je pravomočna.
  • Na kontejnerskem terminalu so dosegli tedenski rekord na železniškem delu. Naložili in razložili so 180 kontejnerskih vlakov.
  • Vlada Republike Slovenije je 18. oktobra 2020 ponovno razglasila epidemijo nalezljive bolezni COVID-19 na območju celotne države.
    1. oktobra 2020 se je začela popolna zapora železniškega predora Karavanke, ki bo trajala do 10. julija 2021.

NOVEMBER

  • Ladjar Maersk je v sodelovanju s prevoznikom PKP Cargo Connect vzpostavil novo redno železniško povezavo med kontejnerskim terminalom Luke Koper in kontejnerskim terminalom Melnik na Češkem.
  • Na kontejnerskem terminalu je prevzel tri nove manipulatorje (reach stackerje). Zmogljivi stroji lahko dvignejo 45 ton bremena do pete višine kontejnerjev in se uporabljajo večinoma za premike polnih kontejnerjev. Odlikuje jih sodobna in ergonomska kabina z več asistenčnimi sistemi ter dizelski pogon zadnje generacije, ki ustreza najnovejšim okoljskim standardom.
  • Luka Koper se je skupaj s predstavniki pristaniške skupnosti na webinar srečanju predstavila paragvajskemu združenju izvoznikov, investitorjev in ladjarjev.
  • Vlada Republike Slovenije je Luki Koper podala soglasje za izvedbo prve faze projekta gradnje kaset na ankaranski bonifiki, ureditve ankaranskega obrobnega kanala in gradnje nadomestnih habitatov ter soglasje za gradnjo novih priveznih mest na južni obali drugega pomola.

7 Analiza uspešnosti poslovanja

7.1 Poslovanje Skupine Luka Koper

7.1.1 Čisti prihodki od prodaje Skupine Luka Koper

Čisti prihodki od prodaje so v obdobju januar – september 2020 dosegli 154,9 milijona evrov in so bili za 11 odstotkov oziroma za 19 milijonov evrov nižji kot v primerljivem obdobju leta 2019.

Slika 1: Čisti prihodki od prodaje Skupine Luka Koper

Čisti prihodki od prodaje iz naslova tržne dejavnosti so bili za 11 odstotkov oziroma za 18,5 milijona evrov nižji od prihodkov, doseženih v predhodnem letu, prihodki iz naslova izvajanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet, pa so bili za 9 odstotkov oziroma za 478,9 tisoč evrov nižji od doseženih v predhodnem letu. Nižji prihodki iz naslova tržne dejavnosti so posledica nižjega obsega ladijskega pretovora. Na padec pretovora je vplivala predvsem epidemija koronavirusa SARS-CoV-2 (COVID-19) in z njo povezani ukrepi ter ohlajanje gospodarstva. Nižji prihodki iz naslova izvajanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet so posledica nižjih zaračunanih pristaniških pristojbin, na kar je ravno tako vplivala epidemija koronavirusa.

7.1.2 Usredstveni lastni proizvodi in storitve

Usredstveni lastni proizvodi in storitve so v obdobju januar – september 2020 znašali 120,8 tisoč evrov, kar je 62 odstotkov oziroma 46,4 tisoč evrov več kot v enakem obdobju preteklega leta. Skupina med usredstvenimi lastnimi proizvodi in storitvami izkazuje vzdrževalna dela na infrastrukturi.

7.1.3 Drugi prihodki

Drugi prihodki Skupine Luka Koper so v obdobju januar - september leta 2020 znašali 5 milijonov evrov, kar je za 45 odstotkov oziroma za 1,5 milijona evrov več kot v obdobju januar – september leta 2019. V letu 2019 je bila v okviru drugih prihodkov pripoznana prejeta odškodnina za dvigalo v višini 448,8 tisoč evrov. Prevrednotovalni poslovni prihodki so v obdobju januar – september 2020 znašali 513,5 tisoč evrov, kar je za 157 odstotkov oziroma za 313,5 tisoč evrov več kot v enakem obdobju leta 2019 iz naslova višjih prihodkov od odprave popravka vrednosti terjatev. Prihodki iz naslova sofinanciranja evropskih projektov so v obdobju januar – september 2020 znašali 400,2 tisoč evrov, kar je 16 odstotkov oziroma 54,2 tisoč evrov več kot v letu 2019. V okviru drugih prihodkov so bili v obdobju januar - september 2020 pripoznani prihodki iz naslova odpisanih obveznosti za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, skladno z zakonom o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19, v višini 2,3 milijona evrov.

7.1.4 Poslovni odhodki

Poslovni odhodki Skupine Luka Koper so v prvih devetih mesecih leta 2020 znašali 138,3 milijona evrov, kar je za 506,9 tisoč evrov manj kot v enakem obdobju preteklega leta. V okviru poslovnih odhodkov so se v primerjavi z letom 2019 zmanjšale vse vrste stroškov, razen stroškov dela in drugih poslovnih odhodkov.

Stroški materiala Skupine Luka Koper so v obdobju januar – september 2020 znašali 12,2 milijona evrov, kar je za 5 odstotkov oziroma za 662,1 tisoč evrov manj kot v letu 2019. Povečali so se stroški nadomestnih delov, znižali pa so se stroški energije, najbolj pogonskega goriva.

Stroški storitev Skupine Luka Koper so v prvih devetih mesecih leta 2020 znašali 38,9 milijona evrov, kar je za 3 odstotke oziroma za 1,3 milijona evrov manj kot v primerljivem obdobju preteklega leta. Znižali so se stroški storitev vzdrževanja, stroški intelektualnih in osebnih storitev ter stroški sejmov, reklam in reprezentance. Za 5 odstotkov oziroma za 805,9 tisoč evrov so se povečali stroški storitev pri opravljanju dejavnosti iz naslova povečanja stroškov agencijskih delavcev.

Stroški dela Skupine Luka Koper so v obdobju januar - september leta 2020 znašali 59,9 milijona evrov, kar je za 5 odstotkov oziroma za 2,7 milijona evrov več kot v primerljivem obdobju leta 2019. Stroški dela so se povečali iz naslova večjega števila zaposlenih ter zaradi izplačil kriznega dodatka zaposlenim skladno z določili Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo. Število zaposlenih v Skupini Luka Koper je na dan 30. september 2020 znašalo 1.705, na dan 30. september 2019 pa 1.699, kar je za 6 zaposlenih več, saj je Skupina v letu 2019 izvajala akcijski načrt implementacije strategije pristaniških storitev, v letu 2020 pa je sledila umiritev zaposlovanja in dokončna uvedba t. i. 3-stebrnega modela zaposlovanja. V Skupini Luka Koper je bilo v obdobju januar – september 2020 realiziranih 26 novih zaposlitev. Ker so bile v letu 2019 pogodbe z izbranimi agencijami za posredovanje delavcev sklenjene za obdobje 1 leta, je bilo 27. maja 2020 ponovno objavljeno javno naročilo za izbor agencij za najem 361 agencijskih delavcev.

Stroški amortizacije Skupine Luka Koper so v obdobju januar – september 2020 znašali 21 milijonov evrov, kar je za 6 odstotkov oziroma za 1,3 milijona evrov manj kot v letu 2019. Stroški so se znižali iz naslova podaljšanja življenjskih dob sredstev.

Drugi poslovni odhodki so znašali 6,4 milijona evrov, kar je za 1 odstotek oziroma za 46,4 tisoč evrov več kot v enakem obdobju leta 2019. Povečali so se stroški humanitarnih prispevkov, od tega v višini 200 tisoč evrov iz naslova donacije Mestni občini Koper za izvajanje omilitvenih ukrepov z namenom zmanjšanja vplivov emisij iz pristaniške dejavnosti za leto 2020.

Delež poslovnih odhodkov v čistih prihodkih od prodaje je v obdobju januar – september 2020 znašal 89,3 odstotka, kar je za 9,5 odstotne točke več kot v letu 2019. V primerjavi z letom 2019 so se povečali deleži vseh vrst stroškov razen drugih poslovnih odhodkov, ki so ostali na enaki ravni.

7.1.5 Poslovni izid iz poslovanja (EBIT)

Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) Skupine Luka Koper je v obdobju januar – september 2020 znašal 21,7 milijona evrov, kar je za 44 odstotkov oziroma za 16,9 milijona evrov manj kot v obdobju januar – september 2019. Na nižji poslovni izid iz poslovanja (EBIT) v letu 2020 glede na leto 2019 so vplivali predvsem za 19 milijonov evrov nižji čisti prihodki od prodaje zaradi nižjega pretovora ter stroški dela, ki so bili v letu 2020 za 2,7 milijona evrov višji.

Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) Skupine Luka Koper je v obdobju januar - september leta 2020 znašal 42,6 milijona evrov, kar je za 30 odstotkov oziroma za 18,2 milijonov evrov manj, kot v enakem obdobju preteklega leta.

EBITDA marža Skupine Luka Koper je v obdobju januar – september 2020 znašala 27,5 odstotka, kar je za 21 odstotkov oziroma za 7,5 odstotne točke manj kot v letu 2019.

7.1.6 Poslovni izid iz financiranja in poslovni izid pred obdavčitvijo

Poslovni izid iz financiranja je v obdobju januar – september 2020 znašal 1,6 milijona evrov, kar je 36 odstotkov oziroma 430,6 tisoč evrov več kot v primerljivem obdobju leta 2019. Povečali so se finančni prihodki iz deležev v drugih družbah. Rezultati pridruženih družb so v obdobju januar – september leta 2020 povečali poslovni izid pred davki Skupine Luka Koper za 1,1 milijona evrov, kar je za 6 odstotkov oziroma za 64,7 tisoč evrov manj kot v letu 2019.

7.1.7 Čisti poslovni izid

Čisti poslovni izid Skupine Luka Koper je v obdobju januar - september leta 2020 znašal 21,8 milijona evrov, kar je za 37 odstotkov oziroma za 12,8 milijona evrov manj kot v prvih devetih mesecih leta 2019. Poleg že pojasnjenih vplivov, ki so prispevali k nižjemu poslovnemu izidu iz poslovanja (EBIT) v letu 2020 glede na leto 2019, je na čisti poslovni izid leta 2020 vplivala tudi efektivna stopnja davka od dobička.

7.1.8 Finančni položaj in finančno upravljanje

Na dan 30. septembra 2020 je bilančna vsota Skupine Luka Koper znašala 607,8 milijona evrov, kar je glede na stanje 31. decembra 2019 za 2 odstotka oziroma za 10,4 milijona evrov več.

Nekratkoročna sredstva so na dan 30. septembra 2020 predstavljala 80,6 odstotka bilančne vsote Skupine Luka Koper. Zaradi vlaganj se je povečala vrednost nepremičnin, naprav in opreme, in sicer za 8 odstotkov oziroma za 29,6 milijona evrov. Nepremičnine, naprave in oprema v pridobivanju so se povečale za 30,3 milijona evrov, predujmi za pridobitev nepremičnin, naprav in opreme pa so se zmanjšali za 16,9 milijona evrov. V višini 3,2 milijona evrov se je povečala vrednost delnic in deležev, in sicer iz naslova povečanja tržne vrednosti nekratkoročnih finančnih naložb v druge delnice in deleže, ki so izkazani po pošteni vrednosti.

Kratkoročna sredstva Skupine Luka Koper so bila na dan 30. septembra 2020 v višini 117,6 milijona evrov za 4 odstotke oziroma za 4,8 milijona evrov nižja kot 31. decembra 2019, pri čemer so se zmanjšale terjatve za davek od dohodka za 3,1 milijona evrov in stanje denarja ter denarnih ustreznikov za 3,7 milijona evrov, za 2,1 milijona evrov pa so povečale poslovne in druge terjatve. Povečanje poslovnih in drugih terjatev je odraz običajnega medletnega povečanja drugih terjatev, kratkoročno odloženi stroški in nezaračunani prihodki so v primerjavi z 31. decembrom 2019 višji za 3,6 milijona evrov, medtem ko so se poslovne terjatve, kjer prevladujejo terjatev do kupcev, ki sledijo znižanju prihodkov, znižale za 1,5 milijona evrov glede na stanje na dan 31. decembra 2019.

Kapital Skupine Luka Koper je na dan 30. septembra 2020 znašal 428,3 milijona evrov in se je glede na stanje 31. decembra 2019 povečal za 2 odstotka oziroma za 9,4 milijona evrov. Povečanje je neto učinek povečanja kapitala zaradi vnosa čistega poslovnega izida obdobja v višini 21,8 milijona evrov, pozitivne spremembe presežka iz prevrednotenja finančnih naložb v višini 2,6 milijona evrov in njegovega zmanjšanja zaradi izplačala dobička matične družbe v višini 15 milijonov evrov. Kapital je na dan 30. septembra 2020 predstavljal 70,5 odstotka bilančne vsote.

Nekratkoročne obveznosti z dolgoročnimi rezervacijami in dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami Skupine Luka Koper so bile na dan 30. septembra 2020 za 8 odstotkov oziroma za 11 milijonov evrov nižje kot na dan 31. decembra 2019. Za 1,5 milijona evrov so se zmanjšale rezervacije za tožbe iz naslova črpanja. V višini 7,9 milijona evrov so se zmanjšala nekratkoročna posojila pri bankah v državi iz naslova rednih odplačil glavnic iz pogodbeno dogovorjenih amortizacijskih načrtov.

Kratkoročne obveznosti Skupine Luka Koper so bile na dan 30. septembra 2020 za 25 odstotkov oziroma za 11,9 milijona evrov večje kot na dan 31. decembra 2019. Poslovne obveznosti do dobaviteljev so se povečale za 5,1 milijona evrov, obveznosti na podlagi predujmov so se zmanjšale za 1,7 milijona evrov. Poslovne obveznosti iz naslova vnaprej vračunanih stroškov in druge poslovne obveznosti so se povečale za 8,2 milijona evrov.

Slika 3: Struktura obveznosti do virov sredstev Skupine Luka Koper

Finančne obveznosti Skupine Luka Koper so na dan 30. septembra 2020 znašale 85,1 milijona evrov, kar je za 8 odstotkov oziroma za 7,9 milijona evrov manj kot 31. decembra 2019. Skladno z veljavnimi amortizacijskimi načrti se je zmanjšal obseg posojil pri bankah.

Slika 4: Struktura finančnih obveznosti do virov sredstev Skupine Luka Koper

Nekratkoročne finančne obveznosti do bank Skupine Luka Koper so na dan 30. septembra 2020 predstavljale 86,7 odstotka celotnih finančnih obveznosti. Njihov delež se je v primerjavi z zadnjim dnem leta 2019 zmanjšal za 1,1 odstotne točke.

Skupina Luka Koper je imela na dan 30. septembra 2020 najetih 46,2 odstotka takih posojil, ki niso izpostavljena obrestnemu tveganju, preostalih 53,8 odstotka posojil pa je bilo vezanih na spremenljivo obrestno mero.

Delež finančnih obveznosti v kapitalu je na dan 30. septembra 2020 znašal 19,9 odstotka, kar je za 16 odstotnih točk manj kot 31. decembra 2019.

Slika 5: Finančne obveznosti Skupine Luka Koper

V obdobju januar – september leta 2020 so čisti prihodki od prodaje Skupine Luka Koper dosegli 154,9 milijona evrov in so bili za 13 odstotkov oziroma za 23,7 milijona evrov nižji od načrtovanih. Čisti prihodki od prodaje Skupine Luka Koper iz naslova tržne dejavnosti so v obdobju januar – september 2020 zaostali za načrtovanimi prihodki od prodaje za 11 odstotkov oziroma za 18,2 milijona evrov, prihodki iz naslova izvajanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet, pa so zaostali za načrtom za 52 odstotkov oziroma za 5,5 milijona evrov. Nedoseganje načrtovanih čistih prihodkov od prodaje iz naslova tržne dejavnosti je predvsem posledica upada pretovora zaradi epidemije COVID-19 in ohlajanja svetovnega gospodarstva. Nižji prihodki od načrtovanih, iz naslova izvajanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet, so odraz nižjih zaračunanih pristaniških pristojbin ter nižjih oblikovanih razmejenih prihodkov, na kar so vplivali nižji stroški vzdrževanja zaradi zamika potrditve letnega načrta, zamika izvedbe javnih naročil, izvajanja le nujnih vzdrževalnih del zaradi prilagajanja izbruhu epidemije.

Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) Skupine Luka Koper je bil obdobju januar – september leta 2020 za 14 odstotkov oziroma za 3,5 milijona evrov nižji od načrtovanega. Na nižji doseženi poslovni izid iz poslovanja od načrtovanega so vplivali nižji čisti prihodki od prodaje ter višji drugi odhodki. Stroški materiala so bili nižji od načrtovanih iz naslova nižjih stroškov energije, predvsem stroškov pogonskega goriva in nižjih stroškov materiala za vzdrževanje. Poraba pogonskega goriva se je znižala kot odraz nižjega obsega pretovora zaradi gospodarskega šoka ob pojavu COVID-19, stroški materiala za vzdrževanje so bili nižji zaradi opravljanja le nujnih vzdrževalnih del. V okviru stroškov storitev so bili nižji od načrtovanih stroškov stroški zunanjih pogodbenih partnerjev, predvsem iz naslova zamikov izvedbe javnih naročil, stroški storitev vzdrževanja so bili nižji iz naslova opravljanja le nujnih vzdrževalnih del, stroški izobraževanja in službenih potovanj so bili nižji zaradi epidemije, stroški takse na pretovor in stroški koncesije so bili nižji iz naslova nižjega obsega pretovora. Stroški dela so bili nižji od načrtovanih zaradi nižjega števila zaposlenih od načrtovanega. Na dan 30. septembra 2020 je bilo v Skupini Luka Koper 1.705 zaposlenih, načrtovano je bilo 1.805 zaposlenih, kar je 100 manj. Stroški amortizacije so bili nižji od načrtovanih iz naslova podaljšanja življenjskih dob, kar ni bilo upoštevano pri načrtovanju amortizacije v letu 2020. Višji od načrtovanih so bili drugi stroški iz naslova višjih stroškov odškodnin, višjih stroškov humanitarnih prispevkov in višjih popravkov vrednosti terjatev.

Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) Skupine Luka Koper je bil v obdobju januar – september 2020 za 10 odstotkov oziroma za 4,9 milijona evrov nižji od načrtovanega. EBITDA marža Skupine Luka Koper je bila v obdobju januar – september 2020 za 3 odstotke oziroma za 1 odstotno točko višja od načrtovane.

EBITDA marža Skupine Luka Koper iz naslova tržne dejavnosti je znašala 28,5 odstotka, kar je za 1 odstotek oziroma za 0,2 odstotne točke več od načrtovane. Čisti poslovni izid Skupine Luka Koper je bil v obdobju januar – september 2020 za 11 odstotkov oziroma za 2,6 milijona evrov nižji od načrtovanega.

7.2 Povzetek poslovanja družbe Luka Koper, d. d.

7.2.1 Primerjava doseženih rezultatov družbe Luka Koper, d. d., v obdobju januar – september 2020 in 2019

V obdobju januar – september 2020 so čisti prihodki od prodaje družbe Luka Koper, d. d., dosegli 152 milijonov evrov in so bili za 11 odstotkov oziroma za 18,8 milijona evrov nižji kot v primerljivem obdobju leta 2019. Čisti prihodki od prodaje iz naslova tržne dejavnosti so bili za 11 odstotkov oziroma za 18,4 milijona evrov nižji od prihodkov doseženih v predhodnem letu, prihodki iz naslova izvajanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanje pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet, pa so bili za 9 odstotkov oziroma za 478,9 tisoč evrov nižji od predhodnega leta.

Višji prihodki iz naslova tržne dejavnosti so bili doseženi iz naslova najemnin, ostali prihodki so bili nižji v primerjavi z letom 2019 in sicer zaradi nižjega doseženega ladijskega pretovora, kot posledica epidemije koronavirusa SARS-CoV-2 (COVID-19) in z njo povezanimi ukrepi ter zaradi ohlajanje gospodarstva.

Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) družbe Luka Koper, d. d., je v obdobju januar - september leta 2020 znašal 21,2 milijona evrov, kar je za 43 odstotkov oziroma za 15,8 milijona evrov manj kot v primerljivem obdobju leta 2019. Na nižji poslovni izid iz poslovanja (EBIT) v letu 2020 glede na leto 2019 so vplivali predvsem za 18,8 milijonov evrov nižji čisti prihodki od prodaje iz naslova nižjega pretovora, stroški dela, ki so bili v letu 2020 za 2,1 milijona evrov višji, stroški informatike, ki so bili višji za 211 tisoč evrov ter stroški dezinfekcije, deratizacije in fumigacije, ki so bili višji za 357,8 tisoč evrov.

V družbi Luka Koper, d. d., so v obdobju januar – september 2020 nastali stroški povezani s koronavirusom SARS-CoV-2 (COVID-19). Stroški za zaščitno opremo, kot so kombinezoni, rokavice, zaščitne maske in razkužila so v obdobju januar – september 2020 znašali 217,9 tisoč evrov.

Čisti poslovni izid družbe Luka Koper, d. d., je v obdobju januar – september 2020 znašal 21,3 milijona evrov, kar je za 37 odstotkov oziroma za 12,3 milijona evrov manj kot v enakem obdobju preteklega leta. Poleg že pojasnjenih vplivov, ki so prispevali k nižjemu poslovnemu izidu iz poslovanja (EBIT) v letu 2020 glede na leto 2019, je na čisti poslovni izid leta 2020 vplivala tudi nižja efektivna stopnja davka od dobička.

7.2.2 Primerjava rezultatov družbe Luka Koper, d. d., doseženih v obdobju januar – september 2020, z načrtom

V obdobju januar - september leta 2020 so bili čisti prihodki od prodaje družbe Luka Koper, d. d., za 14 odstotkov oziroma za 23,7 milijona evrov nižji od načrtovanih čistih prihodkov od prodaje. Čisti prihodki od prodaje iz naslova tržne dejavnosti so zaostali za načrtovanimi prihodki od prodaje za 11 odstotkov oziroma za 18,3 milijona evrov, prihodki iz naslova izvajanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet, pa so zaostali za načrtom za 52 odstotkov oziroma za 5,5 milijona evrov. Čisti prihodki od prodaje iz naslova tržne dejavnosti so glede na načrt nižji zaradi nižjega pretovora, ki je posledica ohlajanja gospodarstva in epidemije COVID-19.

Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) je bil v obdobju januar – september 2020 za 14 odstotkov oziroma za 3,4 milijona evrov nižji od načrtovanega, Na nižji doseženi poslovni izid iz poslovanja od načrtovanega so vplivali nižji čisti prihodki od prodaje ter višji drugi odhodki. Stroški materiala so bili nižji od načrtovanih iz naslova nižjih stroškov energije, predvsem pogonskega goriva in nižjih stroškov materiala za vzdrževanje. V okviru stroškov storitev so bili nižji od načrtovanih stroškov stroški zunanjih pogodbenih partnerjev, stroški storitev vzdrževanja, stroški izobraževanja in službenih potovanj, stroški takse na pretovor in stroški koncesije. Stroški dela so bili nižji od načrtovanih zaradi nižjega števila zaposlenih od načrtovanega. Stroški amortizacije so bili nižji od načrtovanih iz naslova podaljšanja življenjskih dob, kar ni bilo upoštevano pri načrtovanju amortizacije za leto 2020. Višji od načrtovanih so bili drugi stroški, predvsem stroški odškodnin.

Čisti poslovni izid je bil v obdobju januar - september leta 2020 za 11 odstotkov oziroma za 2,6 milijona evrov nižji od načrtovanega.

8 Trženje in prodaja

8.1 Ladijski pretovor

Ladijski pretovor Skupine Luka Koper je v obdobju januar – september 2020 znašal 14,9 milijona ton blaga. Za načrtovanimi količinami obdobja je zaostal za 17 odstotkov, v primerjavi s pretovorom primerljivega obdobja preteklega leta pa se je zmanjšal za 16 odstotkov. Skupina Luka Koper je v obdobju januar – september 2020, glede na preteklo leto, dosegla 6-odstotno zmanjšanje naloženega ter 21-odstotno zmanjšanje razloženega blaga na in iz ladij.

Leto 2020 so zaznamovali bistveno spremenjenimi pogoji poslovanja in zaostrene poslovne razmere, saj je izbruh koronavirusa SARS-CoV-2 (COVID-19) povzročil upad gospodarske aktivnosti in močno prizadel svetovno gospodarstvo, globalne blagovne tokove ter logistične poti. Posledice pandemije in njenih ukrepov so v obdobju januar – september 2020 vidne tudi na zmanjšanem obsegu pretovora Skupine Luka Koper in povečanem obsegu blaga na skladišču Kljub temu Skupina Luka Koper ocenjuje, da so rezultati poslovanja dobri, ker je upad gospodarske aktivnosti prizadel tudi druga pristanišča. Pretovor dveh strateških blagovnih skupin, kontejnerjev in avtomobilov je ostal stabilen.

Slika 6: Ladijski pretovor

8.2 Struktura pretovora po blagovnih skupinah

V celotni strukturi ladijskega pretovora prevladujejo kontejnerji, katerih delež se je glede na leto 2019 povečal za 6 odstotnih točk. Zmanjšal se je delež sipkih in razsutih tovorov, tekočih tovorov ter blagovne skupine generalni tovori, delež blagovne skupine avtomobili pa je ostal nespremenjen.

Tabela 5: Ladijski pretovor v tonah po blagovnih skupinah v letih 2020 in 2019
Blagovne skupine (v
tonah)
1–9 2020 1–9 2019 Indeks 2020/2019
Generalni tovori 662.111 942.061 70
Kontejnerji 6.962.170 7.246.446 96
Avtomobili 688.934 791.711 87
Tekoči tovori 2.558.219 3.218.298 79
Sipki in razsuti tovori 3.978.850 5.540.419 72
Skupaj 14.850.283 17.738.935 84

Slika 7: Ladijski pretovor po blagovnih skupinah – v tonah

Blagovne skupine 1–9 2020 1–9 2019 Indeks 2020/2019
Kontejnerji – število 408.421 430.301 95
Kontejnerji – TEU 710.165 734.489 97
Avtomobili – kos 426.107 503.653 85

Slika 8: Pretovor kontejnerjev in avtomobilov

Slika 9: Struktura ladijskega pretovora po blagovnih skupinah

Na blagovni skupini generalni tovori je Skupina Luka Koper v obdobju januar – september 2020 dosegla za 30 odstotkov manjši pretovor kot v primerljivem obdobju preteklega leta. Znotraj blagovne skupine generalni tovori je bil ladijski pretovor za 44 odstotkov manjši na segmentu železovih proizvodov, zaradi ohlajanja svetovnega gospodarstva ter težav, povezanih z epidemijo COVID-19.

Pri pretovoru lesa je bil zabeležen za 5 odstotkov manjši izvoz lesa.

8.2.2 Kontejnerji

Ladijski pretovor kontejnerjev v TEU je bil v obdobju januar - september 2020 za 3 odstotke manjši kot v letu 2019.

V začetku leta 2020 je imela pomemben negativen vpliv na ladijski pretovor kontejnerjev epidemija COVID-19 na Kitajskem. Slednja je ohromila njihovo gospodarstvo za več tednov. Posledično se je to odražalo na zmanjšanem uvozu preko Kopra in deloma tudi na količinah v izvozu. Zaradi širjenja COVID-19 po Evropi in vpliva na evropsko proizvodnjo je Skupina Luka Koper tudi v drugem in tretjem tromesečju 2020 zabeležila rahel padec prometa. Upad količin na uvozu je povezan predvsem z evropsko avtomobilsko industrijo v zaledju, katera je zmanjšala oziroma ustavila proizvodnjo.

V prvih devetih mesecih leta 2020, glede na preteklo leto, je Luka Koper pretovorila 3 odstotke manj kontejnerjev v TEU, sosednji kontejnerski terminal v Trstu pa odstotek manj. V pristanišču v Benetkah so zabeležili celo 11 odstoten padec. Pristanišče na Reki medletne statistike pretovora ne objavlja javno.

Slika 10: Ladijski pretovor kontejnerjev

8.2.3 Avtomobili

V obdobju januar – september 2020 je bilo pretovorjenih 426.107 avtomobilov, kar je 15 odstotkov manj kot v enakem obdobju leta 2019. Manjši pretovor v letošnjem letu je odraz epidemije COVID-19 in z njo povezanimi ukrepi. Zaradi zapiranja avtomobilskih tovarn, trgovin z avtomobili in težav v logistiki (transportu), se je pretovor vozil v letu 2020 zmanjšal glede na dosežene količine v letu 2019.

Ladijsko je bilo naloženih 252,8 tisoč, razloženih pa 173,3 tisoč avtomobilov.

Pri pretovoru avtomobilov se je trend v primerjavi s polletnimi rezultati, izboljšal. Čeprav Luka Koper beleži 15 odstotni padec pretovora v prvih devetih mesecih leta 2020 glede na preteklo leto, je dosegla najmanjši padec med Sredozemskimi pristanišči, pretovor avtomobilov v Barceloni je bil manjši za 45 odstotkov, v Valenciji pa za 33 odstotkov. Pretovor avtomobilov v Severno-evropskem pristanišču Antwerpen je padel za 29 odstotkov.

Slika 11: Ladijski pretovor avtomobilov

8.2.4 Tekoči tovori

Pretovor na Terminalu za tekoče tovore se je v obdobju januar – september 2020 v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019 zmanjšal za skupno 21 odstotkov. Na podskupini tekočih tovorov se je glede na predhodno leto pretovor zmanjšal za 26 odstotkov, predvsem zaradi zmanjšane maloprodaje naftnih derivatov in okrnjenega letalskega prometa.

8.2.5 Sipki in razsuti tovori

Ladijski pretovor blagovne skupine sipki in razsuti tovori se je v obdobju januar – september 2020 zmanjšal za 28 odstotkov, v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019. Upad pretovora je v veliki meri Skupina Luka Koper zabeležila pri pretovoru termalnega premoga. Poraba le-tega se v skladu z EU zakonodajo, ki predvideva popolno dekarbonizacijo v prihajajočih letih, še naprej zmanjšuje. Poleg tega so uvedene visoke okoljske dajatve za CO2 izpuste, kar še dodatno otežuje porabo in konkurenčnost na tem energetskem segmentu.

Na blagovni skupini sipki tovori je bil ladijski pretovor na ravni lanskoletnih količin.

9 Naložbe v nefinančna sredstva

V obdobju januar – september 2020 je Skupina Luka Koper za naložbe v nepremičnine, naprave in opremo, naložbene nepremičnine in neopredmetena osnovna sredstva24 namenila 49,9 milijona evrov, kar je 97 odstotkov več kot v primerljivem obdobju leta 2019. Družba Luka Koper, d. d., je v obdobju januar – september 2020 za naložbe namenila 49,7 milijona evrov, kar predstavlja 99,6 odstotka naložb Skupine Luka Koper.

Slika 12: Naložbe v nefinančna sredstva

Večje izvedene naložbe so bile:

  • nadaljevala se je gradnja garažne hiše za avtomobile,
  • zgrajen je bil nov RO-RO vez v Bazenu III ter urejene površine,
  • nabavljeno je bilo E-RTG dvigalo za potrebe kontejnerskega terminala,
  • zgrajena je bila VI. skupina železniških tirov.
  • pričelo se je podaljšanje pomola I,
  • nadaljevala se je gradnja dodatnega vhoda v pristanišče (bertoška vpadnica),
  • nabavljeno je bilo novo gasilsko vozilo,
  • nabavljeno je bilo novo mostno dvigalo za potrebe terminala za razsute tovore,
  • nabavljeno je bilo RMG dvigalo za potrebe kontejnerskega terminala.

24 Brez upoštevanja avansov za opremo.

10 Obvladovanje tveganj

10.1 Pojasnilo v povezavi z izbruhom koronavirusa SARS-CoV-2 (COVID-19)

Izbruh koronavirsa oz. bolezni COVID-19 je prizadel svetovno gospodarstvo in logistične tokove, v Sloveniji pa je bila s strani Vlade Republike Slovenije epidemija prvič razglašena 12. marca 2020 in je trajala do 1.junija 2020, drugič pa je bila razglašena 18. oktobra 2020. Skupina Luka Koper izvaja ukrepe za minimiziranje posledic pandemije. Skupina Luka Koper je ob nastopu krize povezane s koronavirusom najprej pristopila k ukrepom za zaščito ljudi. Koprsko pristanišče je objekt posebnega pomena za obrambo in gospodarstvo Republike Slovenije in ima status objekta kritične infrastrukture. Luka Koper ima kot koncesionar v koprskem pristanišču izdelan načrt odzivanja na krize, vključno z epidemijo. Pred prvim primerom okužbe s koronavirusom v Sloveniji, je bila v družbi Luka Koper, d. d., vzpostavljena delovna skupina, ki sprejema ukrepe za preprečevanje širjenja okužbe. Družba je sprejela protokol glede obveščanja in ukrepanja v primeru suma okužbe na ladji in na kopnem, ki je usklajen z NIJZ in vsemi državnimi organi, ki izvajajo svoja pooblastila na območju pristanišča. Poleg teh ukrepov je družba sprejela vrsto dodatnih ukrepov, med katere sodijo tudi: prilagajanje urnikov operativnega dela in ostalih procesov s ciljem zmanjšanja neposrednega kontakta med zaposlenimi, organizacija dela s poudarkom na način preko oddaljenega dostopa in izvajanje sestankov na daljavo ter poostreni samozaščitni in higienski ukrepi, vzpostavljeno je dnevno obveščanje o stanju okužb v Luki Koper, dodatno pa se bo izdelal Načrt zaščite in reševanja v primeru epidemije. Pripravljen je bil pravilnik o opravljanju dela na domu in določen interni protokol ukrepanja v primeru potrjene okužbe. V nadzor nad izvajanjem preventivnih ukrepov je bila vključena še luška Civilna zaščita, ki je oblikovala delni štab Civilne zaščite, ki preverja spoštovanje ukrepov in skrbi za dodatno razkuževanje v pristanišču. Vse sprejete ukrepe ter aktivnosti družba ažurno sporoča interni in zunanji javnosti, poslovnim partnerjem in vsem zainteresiranim deležnikom. Bojazen pred posledicami virusa in prizadevanja za preprečitev njegovega širjenja bo vplivala tudi na dobavne verige in logistične tokove ter posledično Luko Koper, kjer so vidne posledice na zmanjšanem obsegu pretovora in povečanem obsegu blaga na skladišču. V odvisnosti od razvoja dogodkov, zaradi možne gospodarske recesije svetovnih razsežnosti ter novih valov epidemije, bo epidemija koronavirusa imela negativen vpliv na poslovanje Skupine Luka Koper, v kolikšni meri, pa je zaradi velike negotovosti, povezane s samim virusom in zmožnostjo njegovega obvladovanja, težko napovedati.

10.2 Ostala tveganja

Na področju komercialnih tveganj bodo nevarnost za nižji pretovor in posledično odmik prihodkov od prodaje še naprej predstavljali ohlajanje gospodarstva, napoved znižanja rasti trgov in druga tveganja v mednarodnem okolju. Mednarodni denarni sklad napoveduje za območje evra v letu 2020 8,3-odstotni padec BDP. Za leto 2021 je sicer napovedana 5,2-odstotna gospodarska rast, vendar ta ocena temelji na predpostavki hitrega okrevanja po koncu epidemije. Med komercialnimi tveganji se povečujeta tudi tveganji zaradi razvoja konkurenčnih pristanišč in vstopanja večjih ladjarjev v lastništva sosednjih pristanišč (Trst, Reka, Pirej), s katerimi lahko pride do preusmeritve dela pretovora, sosednja pristanišča pa poleg tega veliko pozornost namenjajo krepitvi konkurenčnosti na področju železniških povezav. Tveganja obvladujemo s trženjskimi aktivnostmi, usmerjenimi v zadržanje obstoječih in pridobivanje novih poslov in s posebnimi skladiščnimi pogoji za blagovne skupine, ki se soočajo z neugodnimi (izrednimi) razmerami na trgu.

Glavni ostali strateški tveganji, ki izhajata iz zunanjega okolja, ostajata negotovost pravočasne izgradnje drugega tira in zastarele, nezadostne kapacitete obstoječega tira, s čimer je ogrožena nadaljnja rast pretovora tudi do izgradnje drugega tira. V letu 2019 se je za obvladovanje teh tveganj ustanovila delovna skupina, ki je pristopila k izvedbi ukrepov v smeri izboljšanja informacijske podpore, izvedbe infrastrukturnih posegov in organizacijskih sprememb. V letu 2020 se nadaljujejo aktivnosti za usklajevanje potreb na področju železniške infrastrukture. V oktobru 2020 se je zaprl železniški predor Karavanke. Zaradi predvidenih del in zaprtja železniškega predora Karavanke lahko stranke preusmerijo svoje logistične poti prek drugih, predvsem severnoevropskih luk, pri čemer je najbolj izpostavljena blagovna skupina avtomobili. Na ta zunanji dejavnik lahko le omejeno vplivamo, tveganje se bo obvladovalo z operativnim usklajevanjem in obveščanjem v času zaprtja železniškega predora Karavanke.

Nadaljujejo se aktivnosti za obvladovanje tveganj, povezanih z izvedbo ključnih naložbenih projektov. V sklopu podaljšanja pomola se bo v prvi fazi, ki bo trajala do konca marca 2021, zgradila operativna obala. Dela se bodo nadaljevala z gradnjo skladiščnih površin za kontejnerje in bodo zaključena predvidoma leto kasneje. Naložba podaljšanja prvega pomola zajema izgradnjo operativne obale dolžine 98,5 m in širine 34,4 m ter izgradnjo zalednih skladiščnih površin na južni strani pomola v velikosti 24.830 m2. Za potrebe terminala za avtomobile in ro-ro je bila zaključena izgradnja novega ro-ro veza ter VI. skupine tirov. Do konca prvega kvartala 2021 bo zaključena izgradnja garažne hiše s kapaciteto 6.000 vozil in zgrajen tretji kamionski vhod v pristanišče, t.i. vhod ob ankaranski vpadnici. Naložbe bodo povečale zmogljivost skladiščenja in privezov ter izboljšale interno logistiko pri pretovoru avtomobilov, hkrati pa znižujejo tveganje, ki nastaja zaradi razvoja sosednjih pristanišč.

Nov poslovni model izvajanja pristaniških storitev je stopil v veljavo dne 16.1.2020, s čimer so se zmanjšala tveganja skladnosti poslovanja za prihodnje obdobje. Tveganje prekoračitve zakonsko določenih mejnih vrednosti hrupa proti mestnemu jedru Kopra lahko nastane pri pilotiranju v sklopu podaljšanja prvega pomola ali zaradi prekomernega hrupa pri izvajanju dejavnosti. Skupina je že sprejela ukrepe, s katerimi je v fazi projektiranja in kasneje pri izboru izvajalca gradbenih del upoštevala omejitev hrupa na sprejemljivo raven. Pri pilotiranju so se izvedle meritve hrupa, k kažejo, da so meritve znotraj predpisanih vrednosti. Druga tveganja, povezana s prekomernim hrupom, Skupina obvladuje s postopnim prehodom na tehnološko opremo z električnim napajanjem, sodeluje pa tudi v projektu Neptunes, v okviru katerega se iščejo rešitve za zmanjševanje ladijskega hrupa.

Med finančnimi tveganji so prepoznana tveganja spremembe poštene vrednosti, obrestno, likvidnostno, valutno in kreditno tveganje ter tveganje ustrezne kapitalske sestave. Dviga obrestnih mer se v letu 2020 ne pričakuje, EURIBOR pa naj bi po zadnjih napovedih ostal negativen v daljšem obdobju. V prihajajočem obdobju bomo podrobneje spremljali likvidnost kontejnerskih ladjarjev in ostalih pomembnih partnerjev. Finančna tveganja so podrobneje obravnavana v poglavju Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj.

11 Evropski projekti

V obdobju januar – september 2020 je družba Luka Koper, d. d., na področju razvojno-raziskovalne dejavnosti izvajala več aktivnosti za podporo razvoju pristanišča ter pričela z udejanjanjem strateškega poslovnega načrta 2020 - 2025.

Poudarek je bil na hitrejšemu izvajanju prioritetnih infrastrukturnih projektov, tudi v povezavi z možnostjo pridobivanja nepovratnih sredstev za njihovo izvedbo. Izzivi se pojavljajo na področju novih tehnologij, pri čemer je Luka Koper partner pri dveh projektih s preskušanjem novih tehnologij, pri odlaganju ali predelavi odvečnega izkopnega materiala, ki nastaja pri vzdrževanju ustreznih globin ob operativni obali, pri okoljskih, energetskih, informacijskih in varnostnih vsebinah.

Pri vključevanju družbe Luka Koper, d. d., v sofinancirane pobude, so bile v obdobju januar - september 2020 izvedene prijave novih projektov na različnih programih:

  • o Na odprtem javnem razpisu programa CEF se je Luka Koper v vlogi partnerja ali vodilnega partnerja pridružila prijavam naslednjih projektov: LKPIER, ICON LK-STUDIES in EALING.
  • o Na javnem razpisu programa Obzorje 2020 pa se je v vlogi partnerja priključila naslednjim projektom: 5G-LOGINNOV in SEAPORTEYE.

Skozi celotno obdobje januar – september 2020 so potekale aktivnosti izvajanja že odobrenih projektov ter črpanja sredstev:

  • Pri komunitarnem sodelovanju gre izpostaviti aktivnosti družbe Luka Koper, d. d., v vlogi vodilnega partnerja na dveh projektih iz programa CEF:
  • o NAPA4CORE investicije v pristaniško infrastrukturo.
  • o CarEsmatic investicije v pristaniško infrastrukturo.

V vlogi partnerja je družba izvajala aktivnosti na naslednjih projektih: GAINN4MOS (CEF), SAURON in Infrastress (Obzorje 2020).

o Na programih evropskega teritorialnega sodelovanja so se nadaljevale aktivnosti na projektih: SECNET, ADRIPASS, ISTEN, SUPAIR, TalkNet (program Srednja Evropa), IntraGreen-Nodes, REIF, ComodalCE, CLEAN BERTH.

Skozi programe evropskega teritorialnega sodelovanja se koprsko pristanišče umešča v evropski institucionalni prostor – predvsem iz vidika načrtovanja vseevropskih prometnih koridorjev, varstva okolja, pa tudi kulturne dediščine, pristaniške varnosti, trajnostne energetske oskrbe, digitalizacije, ipd.

  • Na projektih, ki so financirani iz strukturnih skladov so se nadaljevale aktivnosti na projektih:
  • o Kompetenčni center Logins podpora izobraževanju in razvoju kompetenc na področju logistike,

v sklopu Strategije pametne specializacije pa je družba nadaljevala z izvajanjem projekta:

  • o NMP (Izkoriščanje potenciala biomase za razvoj naprednih materialov in bio-osnovanih produktov) – pilotna študija na področju raziskav glede možnosti koristne uporabe morskega mulja.
  • o Razvoj trajnostnega modela rasti 'zelenega pristanišča', ki zajema navtične karakteristike ladijske plovne poti v Koprskem zalivu, vplivi posegov na okolje, predvsem na morsko dno z vidika biodiverzitete, onesnaženja in tokov ter resuspenzije sedimenta ob plovbi in manevriranju, ocena tveganja z navtičnega vidika in vidika industrijskih nezgod, analiza nacionalnih in mednarodno pravnih postopkov za posege v morsko dno.

V prvih devetih mesecih leta 2020 je družba prejela odobritev prijavljenega projekta 5G-LOGINNOV in EALING.

12 Delnica LKPG

Delnica Luke Koper z oznako LKPG kotira v Prvi kotaciji Ljubljanske borze. Konec meseca septembra 2020 je zaključila trgovanje ob 26 odstotkov nižji vrednosti kot leto prej. Zaključni tečaj delnice LKPG je na zadnji trgovalni dan tretjega trimesečja 2020 znašal 18,50 evra za delnico.

Lastniška struktura družbe Luka Koper, d. d., se je v prvih devetih mesecih 2020 nekoliko spremenila. V delniški knjigi je bilo na zadnji dan meseca septembra 2020 vpisanih 9.221 delničarjev, kar je 160 manj kot leto prej. Največji lastnik družbe je Republika Slovenija.

Delničar Število delnic
na dan
30.09.2020
Lastniški delež
na dan
30.09.2020
Število delnic
na dan
30.09.2019
Lastniški delež
na dan
30.09.2019
Republika Slovenija 7.140.000 51,00 7.140.000 51,00
Slovenski državni holding, d. d. 1.557.857 11,13 1.557.857 11,13
Kapitalska družba, d. d. 696.579 4,98 696.579 4,98
Mestna občina Koper 439.159 3,14 439.159 3,14
Citibank N.A. – fiduciarni račun 384.421 2,75 390.413 2,79
Hrvatska
poštanska
banka,
d.
d.

fiduciarni račun
141.462 1,01 138.582 0,99
Raiffeisen Bank International AG (RBI) 132.207 0,94 116.774 0,83
NLB skladi – Slovenija mešani 114.523 0,82 99.782 0,71
Zavarovalnica Triglav, d. d. 113.568 0,81 113.568 0,81
Zagrebačka banka d. d. – fiduciarni račun 101.311 0,72 80.214 0,57
Skupaj 10.821.087 77,29 10.772.928 76,95

Tabela 7: Deset največjih delničarjev na dan 30. septembra

12.1 Trgovanja z delnico

Povprečni enotni dnevni tečaj delnice Luke Koper je v prvih devetih mesecih 2020 znašal 19,64 evra, sicer pa se je njegova vrednost gibala med 15,70 evra in 24,70 evra. Najvišja tržna cena, po kateri so bili sklenjeni posli, je znašala 25,00 evra, najnižja pa 15,10 evra. Tržna kapitalizacija delnic Luke Koper je na zadnji dan septembra 2020 znašala 259.000.000 evrov.

Z delnico LKPG je bilo sklenjenih 1.879 borznih poslov in poslov s svežnji. Skupni promet je v tem obdobju leta 2020 znašal 7.104.606 evrov. Ob tem je lastnika zamenjalo 358.495 delnic. V tem obdobju je indeks SBITOP dosegel 9,1 odstotni padec.

Slika 13: Prikaz gibanja vrednosti zaključnega dnevnega tečaja LKPG in dnevnega prometa v obdobju januar – september 2020

Tabela 8: Ključni podatki o delnici LKPG

1 – 9 2020 1 – 9 2019
Število delnic na dan 30.09. 14.000.000 14.000.000
Število navadnih kosovnih delnic 14.000.000 14.000.000
Zaključni tečaj na dan 30. 09. (v evrih) 18,80 25,00
Knjigovodska vrednost delnice na dan 30. 09. (v evrih)25 28,28 26,98
Razmerje med tržno ceno in knjigovodsko vrednostjo delnice (P/B)26 0,66 0,93
Povprečna tržna cena (v evrih)27 19,82 26,94
Povprečna knjigovodska vrednost delnice (v evrih)28 28,37 26,81
Razmerje med povprečno tržno ceno in povprečno knjigovodsko
vrednostjo delnice
0,70 1,00
Čisti dobiček na delnico (EPS) (v evrih)29 2,03 3,20
Razmerje med tržno ceno in dobičkom na delnico (P/E)30 9,25 7,81
Tržna kapitalizacija na dan 30.09. (v milijonih evrov)31 263,20 350,00
Skupni promet z delnico v obdobju januar - september (v milijonih
evrov)
7,10 5,44

25 Knjigovodska vrednost delnice = kapital / število delnic.

26 Razmerje med tržno ceno in knjigovodsko vrednostjo delnice (P/B) = zaključni tečaj / knjigovodska vrednost delnice.

27 Povprečna tržna cena je izračunana kot razmerje med skupno vrednostjo prometa obdobja iz navadnih (borznih) poslov in količino trgovanih delnic LKPG v navadnih (borznih) poslih.

28 Povprečna knjigovodska vrednost delnice je izračunana na podlagi povprečnih mesečnih stanj razmerja med kapitalom in številom navadnih delnic.

29 Čisti dobiček na delnico (EPS) = čisti dobiček / število delnic.

30 Razmerje med tržno ceno in dobičkom na delnico (P/E) = zaključni tečaj / čisti dobiček na delnico (EPS).

31 Tržna kapitalizacija = zaključni tečaj * število delnic.

Delničar Lastništvo
30. 09. 2020
Nadzorni svet Uroš Ilić, predsednik nadzornega sveta 55
Tamara Kozlovič, članica nadzornega sveta 94
Rok Parovel, član nadzornega sveta 8

12.2 Lastništvo delnic članov nadzornega sveta in uprave

Preostali člani nadzornega sveta in člani uprave Luke Koper, d. d., na dan 30. septembra 2020 niso imeli v lasti delnic družbe.

12.3 Lastne delnice, odobreni kapital, pogojno povečanje kapitala

Luka Koper, d. d., na dan 30. septembra 2020 ni imela lastnih delnic. Veljavni statut družbe ne predvideva kategorij odobrenega kapitala, do katerih bi lahko uprava družbe povečala osnovni kapital. Družba tudi ni imela podlage za pogojno povečanje osnovnega kapitala.

12.4 Pravila o omejitvah in razkritju trgovanja z delnicami družbe in z delnicami povezanih družb

Skladno s priporočili Ljubljanske borze je Luka Koper, d. d., sprejela Pravilnik o trgovanju z delnicami izdajatelja. Pravilnik predstavlja dodatno zagotovilo za enakopravno obveščenost vseh zainteresiranih javnosti o pomembnih poslovnih dogodkih v družbi in je pomemben element pri krepitvi zaupanja vlagateljev in ugleda Luke Koper. Namen pravilnika je njegovim zavezancem omogočiti trgovanje z delnicami družbe ter preprečiti možnost trgovanja na podlagi notranjih informacij. Pravilnik hkrati omogoča zakonsko zahtevano izvajanje obveznega poročanja o prodaji in nakupu delnic družbe Agenciji za trg vrednostnih papirjev.

TRAJNOSTNI RAZVOJ

13 Skrb za zaposlene

Pristaniška dejavnost zahteva fleksibilen pristop k organizaciji dela, zato se morajo zaposleni prilagajati potrebam poslovnega in družbenega okolja.

Usposobljeni in motivirani kadri so strateško bogastvo in pogoj za uresničevanje razvojnih načrtov Luke Koper. Sodelovanje, odgovornost, spoštovanje, pripadnost in ustvarjalnost vsakega posameznika so vrednote, ki jih Skupina udejanja v praksi.

13.1 Zaposlovanje, fluktuacija in struktura zaposlenih

Na dan 30. septembra 2020 je bilo v Skupini Luka Koper 1.705 zaposlenih, kar predstavlja 6 zaposlenih več kot na dan 30. septembra leta 2019.

V letu 2019 je v Luki Koper, d. d., potekalo preoblikovanje poslovnega modela in s tem povezano intenzivno zaposlovanje, v letu 2020 pa umiritev zaposlovanja in dokončna uvedba t. i. 3-stebrnega modela zaposlovanja. Na dan 30. septembra 2020 je bilo v Luki Koper, d. d., 1.540 redno zaposlenih (prvi steber), preko sistema javnih naročil je bilo najetih 314 agencijskih delavcev (drugi steber), v manjši meri pa so bile najete storitve ZPP - zunanjih pogodbenih partnerjev (tretji steber). Štiri agencijske delavce je imela tudi družba Luka Koper INPO, d. o. o.

V Skupini Luka Koper je bilo v prvih devetih mesecih leta 2020 realiziranih 26 zaposlitev, od tega 21 v Luki Koper, d. d., kar je bistveno manj kot v enakem obdobju preteklega leta, ko je bilo intenzivno zaposlovanje izvajalskih kadrov v osnovnem procesu pretovora posledica procesa implementacije strategije izvajalcev pristaniških storitev oziroma preoblikovanja poslovnega modela. V letu 2020 družba Luka Koper, d. d., pozornost namenja optimizaciji poslovnih procesov. V skladu s potrebami dela so bile v prvih devetih mesecih realizirane predvsem spremembe delovnega razmerja iz določenega časa v nedoločen čas pri redno zaposlenih, ter v skladu z akcijskim načrtom implementacije strategije izvajalcev pristaniških storitev napotitev še preostalih agencijskih delavcev, katerim so zagotovljene enake pravice in obveznosti kot redno zaposlenim. Ker so bile v letu 2019 pogodbe z izbranimi agencijami za posredovanje delavcev sklenjene za obdobje 1 leta, je bilo 27. maja 2020 ponovno uradno objavljeno javno naročilo za izbor agencij za najem maksimalno 361 agencijskih delavcev.

Na izvajanje poslovnih procesov v letu 2020 vplivajo ukrepi za preprečevanje širjenja koronavirusa SARS-CoV-2 (COVID-19), čeprav je bilo v skladu s statusom posebnega družbenega in obrambnega pomena Luke Koper d. d., zagotovljeno nemoteno delovanje pristanišča. Uvedeni so bili preventivni ukrepi zaščite zaposlenih. Vzpostavljene so bile oblike digitalnega komuniciranja med zaposlenimi in z zunanjimi strankami. V marcu je bil zaradi izjemnih okoliščin sprejet pravilnik in protokol odrejanja drugačnih oblik dela, opravljanje drugega dela in opravljanje dela od doma. Ukrep čakanje na domu je bil uveden samo v družbi Luka Koper Pristan, d. o. o.

30.9.2020 30.9.2019 Indeks
2020/2019
Luka Koper, d. d. 1.540 1.540 100
Luka Koper INPO, d. o. o. 132 127 104
Luka Koper Pristan, d. o. o. 4 4 100
Adria Terminali, d. o. o. 24 24 100
TOC, d. o. o. 5 4 125
Skupina Luka Koper* 1.705 1.699 100

Število zaposlenih po družbah in v Skupini Luka Koper

*V tabeli nista prikazani odvisni družbi Skupine Luka Koper Logis-Nova, d. o. o., in Adria Investicije, d. o. o., ker nimata zaposlenih.

Primerjava med zaposlovanjem, odhodi in stopnjo fluktuacije

Število novih zaposlitev Število odhodov Stopnja fluktuacije (v %)*
1 – 9 2020 1 – 9 2019 1 – 9 2020 1 – 9 2019 1 – 9 2020 1 – 9 2019
Luka Koper, d. d. 21 462 22 15 1,4 1,0
Skupina Luka Koper 26 468 25 15 1,4 0,9

*Metoda izračuna fluktuacije = število odhodov/(začetno stanje zaposlenih + nove zaposlitve) x100

Število odhodov iz Skupine Luka Koper je bilo višje kot v enakem obdobju preteklega leta. Med razlogi za prekinitev delovnega razmerja v več kot polovici odhodov prevladujejo starostne upokojitve, v manjši meri gre za sporazumne in redne prekinitve delovnega razmerja, potek pogodb o zaposlitvi za določen čas ter v treh primerih za smrt zaposlenih. Posledično je bila stopnja fluktuacije zaposlenih v Skupini Luka Koper višja kot preteklo leto, vendar še vedno relativno nizka v panogi.

Intenzivno zaposlovanje izvajalskih kadrov v letu 2019 je bistveno vplivalo na izobrazbeno strukturo Luke Koper, d. d., in Skupine Luka Koper, v smeri povečanih deležev zaposlenih na nižjih izobrazbenih ravneh. Večje število zaposlenih na višjih ravneh izobrazbene strukture pa je večinoma posledica uspešno zaključenih izobraževanj zaposlenih ob delu ter novih zaposlitev.

13.2 Varnost in zdravje pri delu

V mesecu septembru 2020 je bilo s presojo ponovno potrjeno, da je sistem varnosti in zdravja pri delu uspešno vzpostavljen in se izvaja skladno z novim standardom ISO 45001.

Z različnimi ukrepi, kot so izobraževanja, dodatna usposabljanja, ozaveščanja zaposlenih in ostalih v pristanišču Luka Koper teži k temu, da deluje preventivno. Vsak izredni dogodek se ustrezno razišče in sprejeme ukrepe za preprečitev ponovitve podobnih dogodkov.

Število poškodb pri delu

1 – 9 2020 1 – 9 2019
Luka Koper, d. d. 25 17
Kadrovske agencije – KA* 12 /
Izvajalci pristaniških storitev - IPS* / 16
Zunanji 11 10
Odvisne družbe 1 5
SKUPAJ 49 48

*Kadrovske agencije so v Luki Koper pričele z izvajanjem storitev v septembru 2019, zato primerjava s preteklim obdobjem ni mogoča.

Cilj največ 15 poškodb pri delu na milijon opravljenih ur je dosežen, saj je družba v obdobju januar – september 2020 zabeležila 13,4 poškodbe na milijon opravljenih ur. S prehodom izvajanja del z izvajalcev pristaniških storitev na Luko Koper, d. d., prehajajo tudi poškodbe pri delu. Povečano skupno število poškodb je posledica novega zaposlovanja ter prerazporejanja delavcev v druge delovne procese, ki za ustrezno opravljanje dela v posameznem delovnem procesu še vedno pridobivajo ustrezen nivo znanja in izkušenj.

V januarju 2020 se je pripetila ena težja poškodba pri delu, kjer je delavcu med nameščanjem dvižnih trakov na tovor stisnilo palec desne roke in ga pri tem težje poškodovalo, zato cilj 0 težjih poškodb pri delu ni dosežen.

V obdobju januar – september 2020 se je zgodilo 27,2 trkov na milijon opravljenih ur, zato cilj, največ 25 trkov na milijon opravljenih ur, ni dosežen. Večje materialne škode ni bilo.

V obravnavanem obdobju je bilo zaradi epidemije opravljenih manj preventivnih obhodov (27), zato še ni dosežen tretji cilj za leto 2020, 40 izrednih nadzorov varstva pri delu (VPD) na območju pristanišča.

V času koronavirusa SARS -CoV-2 (COVID-19) deluje delovna skupina, sestavljena iz različnih področij, ki dnevno spremlja stanje ter sprejema in prilagaja zaščitne ukrepe. Za izvajanje sprejetih ukrepov in za nadzor nad spoštovanjem predpisanih ukrepov s strani zaposlenih in zunanjih udeležencev, pa je aktivno vključen tudi dodatni kader.

13.3 Izobraževanje, usposabljanje ter razvoj zaposlenih

V prvih devetih mesecih leta 2020 je bilo v Skupini Luka Koper povprečno 10,6 ure usposabljanja na zaposlenega oziroma 11,6 ure v družbi Luka Koper, d. d., kar je nižje od preteklega leta. Na proces usposabljanja so vplivali ukrepi preprečevanja širjenja koronavirusa SARS-CoV-2 (COVID-19), saj v obdobju marec – maj 2020 ni bilo organiziranih internih oblik skupinskega usposabljanja, pa tudi v zunanjih izobraževalnih institucijah so bila usposabljanja odpovedana ali prestavljena na jesenski termin. 90 odstotkov ur usposabljanja so predstavljala interno organizirana usposabljanja. V usposabljanje je bilo vključenih 74 odstotkov zaposlenih v Skupini Luka Koper oziroma 78 odstotkov zaposlenih v družbi Luka Koper, d. d.

Skupina Luka Koper preko pogodbe o izobraževanju 2 odstotkom zaposlenih sofinancira pridobitev višje ravni izobrazbe.

Družbi Luka Koper, d. d., in Adria Terminali, d. o. o., sta vključeni v projekt Kompetenčni center za razvoj kadrov v logistiki Logins, iz katerega bosta do leta 2022 črpali nepovratna sredstva iz naslova 50 - odstotnega sofinanciranja usposabljanja zaposlenih.

V prvih devetih mesecih leta 2020 je bila v Skupini Luka Koper interna mobilnost zaposlenih enaka kot v primerljivem obdobju preteklega leta.

Družba Luka Koper, d. d., je v začetku leta 2020 pristopila k izvajanju letnih razgovorov z vsemi zaposlenimi. V izboru najboljšega zaposlovalca v projektu Zlata nit je bila družba Luka Koper, d. d., uvrščena med finaliste v kategoriji velikih podjetij.

V družbi ves čas poteka socialni dialog, tako s Svetom delavcev, kot s sindikatoma SŽPD Luka Koper in Sindikatom pristaniških delavcev Slovenije OSO KS 90.

14 Naravno okolje

Luka Koper od nekdaj skrbi za izboljšanje kakovosti življenja v celotnem prostoru, v katerega je umeščeno pristanišče. Zato sodeluje in sofinancira izobraževalne in raziskovalne institucije, podpira športno, humanitarno in kulturno dejavnost. Pri razvojnih vprašanjih upošteva načela trajnostnega razvoja ter odgovornega ravnanja z okoljem.

Najpomembnejši cilji na področju naravnega okolja v letu 2020 so:

  • uspešno opraviti presojo skladno z zahtevami direktive EMAS,
  • pridobitev certifikata za standard SIST ISO 50001,
  • zmanjšati emisije celokupnega prahu na vseh desetih lokacijah pristanišča na 200 mg/m2dan in največ 5 odstopanj od 120/tih meritev tekom leta,
  • ohraniti vrednosti imisij delcev PM10 (velikosti do 10 μm) na celotnem luškem področju pod 30 μg/m3 (v smeri Ankarana, smeri Kopra in smeri Bertoki),
  • zvišati odstotek ločeno zbranih odpadkov brez ladijskih odpadkov na 91 odstotkov,
  • zmanjšati raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Koper na 48 dBA,
  • ohraniti dnevno raven hrupa na 58 dB pred najbližjimi objekti izven območja pristanišča in večerno na 53 dB,
  • zaključiti s projektom posodobitve odvodnjavanja na obali terminala za razsute tovore in vgradnja čistilne naprave na terminalu za živino,
  • ohraniti specifično porabo energentov na ravni leta 2019 in sicer za pogonsko gorivo 0,23 l/t, za električno energijo 1,27 kWh/t, za pitno vodo 6,4 l/t,
  • 0 ukrepov (inšpekcijskih in internih) pri posegih v prostor,
  • brez onesnaženj morja izven luškega akvatorija,
  • zagotoviti učinkovit in ustrezen sistem oskrbe s požarno vodo na celotnem območju pristanišča in zagotavljanje ustreznega posredovanja gašenja za specifične objekte.

14.1 Certifikat EMAS

V mesecu marcu 2020 je Luka Koper opravila prvo certificiranje po zahtevah ISO 50001 in pridobila certifikat, uspešno je opravila tudi presojo po EMAS regulativi in obnovila certifikat.

14.2 Skrb za ozračje

Prizadevanja za nenehno zmanjševanje izpustov, ki nastajajo pri izvajanju pristaniških dejavnosti v ozračje vključujejo vrsto aktivnosti. Med pomembnejše ukrepe za zmanjševanje prašenja sodi vpeljana tehnologija nanašanja papirniškega mulja na deponijo premoga in železove rude. Papirniški mulj tvori skorjo, ki preprečuje odnašanje prahu.

14.2.1 Količina celokupnega prahu v pristanišču

Luka Koper, d. d., že od leta 2002 spremlja celokupno koncentracijo prahu na desetih lokacijah znotraj pristanišča. Letni cilj je, da povprečna vrednost vseh meritev znaša pod 200 mg/m2dan. Za obravnavano obdobje znaša povprečje meritev 111 mg/m2dan. V tem obdobju je bilo zabeleženih 7 odstopanj. Zakonodaja za tovrstne meritve ne predpisuje mejnih vrednosti oziroma dovoljenih odstopanj.

Tabela 9: Primerjava povprečnih vrednosti prašnih usedlin

1 – 9 2020 1 – 9 2019 Indeks
2020/2019
Povprečna vrednost prašnih usedlin (mg/m2dan) 111 111 100

14.2.2 Količina zdravju škodljivih prašnih delcev (PM10)

Luka Koper že vrsto let spremlja tudi količino zdravju škodljivih prašnih delcev - PM10. Meritve se izvajajo s pomočjo treh naprav, ki omogočajo kontinuirano spremljanje finih delcev praha. Merilniki so postavljeni znotraj pristanišča, vendar v neposredni bližini naselja Rožnik v Ankaranu, v smeri Bertokov in na potniškem terminalu, v neposredni bližini starega mestnega jedra Koper. V tretjem četrtletju leta 2020 meritve izkazujejo vrednosti, ki so pod ciljno vrednostjo 30 μg/m3 . Za izjemno visoke vrednosti delcev v prvem četrtletju družba ni našla vzroka, saj so bile povišane na celem Primorskem območju in ne le v Kopru.

Rezultati dveh merilnih naprav, ki to omogočata, se vsako uro avtomatsko prikazujejo na spletni strani pristanišča www.zivetispristaniscem.si.

Tabela 10: Primerjava povprečnih meritev PM10

1 – 9 2020 1 – 9 2019 Indeks
2020/2019
Ankaran – Rožnik 19 μg/m3 17 μg/m3 112
Bertoki 21 μg/m3 23 μg/m3 91
Koper – potniški terminal 21 μg/m3 16 μg/m3 131

14.2.3 Izpusti prašnih delcev na ključnih izvorih

Dovoljene vrednosti izpustov prašnih delcev na ključnih izvorih so zakonsko predpisane, zato se meritve opravljajo v neposredni bližini virov prašenja, pri natovarjanju in raztovarjanju vagonov, tovornjakov in ladij. Mejna dovoljena vrednost izpustov znaša 20 mg/m3 . Vse zakonsko predpisane meritve v letu 2020 še niso bile izvedene.

14.3 Ravnanje z odpadki

V pristanišču nastajajo raznovrstni odpadki. Z vidika skrbi za okolje družba redno skrbi za ločeno zbiranje, predelovanje in oddajo odpadkov. Ločevanje odpadkov poteka na vseh terminalih, pri uporabnikih ekonomske cone in na ladjah. Ločeno zbrane frakcije odpadkov se predajo pooblaščenim prevzemnikom.

V obdobju januar - september leta 2020 je delež ločeno zbranih odpadkov znašal 91 odstotkov, s čimer je bil dosežen zastavljeni cilj 91 odstotkov ločeno zbranih pristaniških odpadkov. Dosežen cilj je bil glede na preteklo leto višji za 2 odstotka.

14.4 Emisije hrupa

Raven hrupa se kontinuirano spremlja s pomočjo treh merilnikov na treh mejnih točkah pristanišča, rezultati pa so objavljeni na portalu www.zivetispristaniscem.si. V letu 2019 je stopila v veljavo nova uredba glede mejnih vrednosti hrupa, na podlagi katere je družba v letu 2019 prejela novo okoljevarstveno dovoljenje glede ravni hrupa. Rezultati za tretje trimesečje so skladni z zahtevami okoljevarstvenega dovoljenja in z na novo sprejeto uredbo. Kljub novi uredbi pa so na nivoju družbe zastavljeni in določeni cilji, ki so veljali po prejšnji uredbi.

1 – 9 2020 1 – 9 2019 Mejne
vrednosti
za
2020
V meja
pristanišča
(Bertoki)
S meja
pristanišča
(Ankaran)
J meja
pristanišča
(Koper)
V meja
pristanišča
(Bertoki)
S meja
pristanišča
(Ankaran)
J meja
pristanišča
(Koper)
LD =39 LD =43 LD =52 LD =40 LD =46 LD =53 LD = 65
LV =37 LV =41 LV =51 LV =37 LV =43 LV =52 LV = 60
LN =36 LN =39 LN =51 LN =35 LN =42 LN =51 LN = 55
LDVN =43 LDVN =47 LDVN =57 LDVN =43 LDVN =49 LDVN =58 LDVN = 65

Tabela 11: Primerjava povprečnih meritev hrupa znotraj pristanišča (v dB)

Legenda: LD – dnevna raven hrupa, LV – večerna raven hrupa, LN – nočna raven hrupa, LDVN – raven hrupa dan – večer - noč

Podatki v tabeli predstavljajo hrup brez ladij in pred prvimi stavbami izven pristanišča.

14.5 Raba energije in energetska učinkovitost

Luka Koper je za dosedanje delo na področju upravljanju z energijo prejela certifikat za standard ISO 50001:2018 - Sistem upravljanja z energijo. Izvajanje tega standarda bo s sistematičnim upravljanjem z energijo privedlo do dodatnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov ter drugih, s tem povezanih okoljskih vplivov in stroškov energije. Vrednost standarda kot učinkovitega orodja upravljanja z energijo še poveča dejstvo, da je njegovo skladnost mogoče dokazati s certifikacijo s strani neodvisne organizacije.

14.5.1 Poraba energentov in vode

Specifična poraba pogonskega goriva je v prvih devetih mesecih leta 2020, v primerjavi z letom 2019, višja za 3 odstotke zaradi večjega deleža porabe goriva, ki je potrebno za obratovanje neodvisno od količine pretovora. Prednost uporabe električne energije za pogon dvigal je v bistveno večjem izkoristku strojev, nižjem hrupu in praktično ničelnim lokalnim emisijam izpušnih plinov. Poleg nižjega pretovora je to glavni razlog za povečanje specifične porabe električne energije v prvih devetih mesecih leta 2020 v primerjavi z letom 2019. Razlog v višji specifični porabi vode v prvih devetih mesecih leta 2020, v primerjavi z letom 2019, je v nekoliko večji absolutni porabi vode in večjih vodnih izgubah v omrežju.

1 – 9 2020 1 – 9 2019 Indeks
2020/2019
Poraba električne energije (kWh/t) 0,753 0,690 109
Poraba pogonskega goriva (l/t) 0,122 0,118 103
Poraba pitne vode (l/t) 5,237 3,665 143

Tabela 12: Specifična poraba energentov in vode na pretovorjeno tono celotnega pretovora32

14.5.2 Poraba električne energije

Največji porabnik električne energije v pristanišču je bil v obdobju januar – september 2020 Kontejnerski terminal, sledi Terminal za hlajene tovore. Med večje porabnike električne energije sodijo predvsem obalna dvigala, strojnice za hlajenje živil na Terminalu za hlajene tovore, trakovi za pretovor razsutega blaga, razsvetljava in napajanje hladilnih zabojnikov. V obdobju januar - september 2020 ni dosežena ciljna vrednost specifične porabe električne energije.

14.5.3 Poraba pogonskega goriva

Kontejnerski terminal je v prvih devetih mesecih leta 2020 porabil 62,9 odstotka pogonskega goriva celega pristanišča, z 9,9 odstotki mu sledi terminal za Generalne tovore. Največji porabnik pogonskega goriva v pristanišču so terminalski vlačilci (32,6 odstotka), sledijo jim skladiščna dvigala (18,1 odstotka) in viličarji (12,7 odstotka). V obdobju januar - september 2020 je ciljna vrednost specifične porabe pogonskega goriva dosežena.

32 Celotni pretovor zajema ladijski pretovor, polnjenje/praznjenje kontejnerjev in kopenski pretovor.

14.6 Poraba vode

Vodi, kot najpomembnejši življenjski dobrini družba namenja veliko pozornosti in v ta namen izvaja številne varnostne in prečiščevalne ukrepe. Ker se voda večinoma uporablja za sanitarne namene in oskrbo ladij, je skrb za ustrezno čistočo vode za pristanišče pomemben vidik. Poraba vode ni direktno odvisna od pretovora in je v določeni meri posledica vodnih izgub, zato je ta kazalnik težje obvladljiv. Za zmanjšanje vodnih izgub se konstantno izvajajo popravila puščanj. V prvih devetih mesecih leta 2020 ciljna vrednost specifične porabe vode ni bila dosežena.

14.6.1 Pitna voda

Izvedene so bile številne meritve znotraj razvejanega sistema vodovodnega omrežja v pristanišču. Na nekaterih lokacijah so bile zabeležene povišane koncentracije mikroorganizmov, kar je bilo sanirano z dodatno dezinfekcijo vodovodnega omrežja (klorni šok) in spiranjem le tega.

14.6.2 Odpadne vode

V pristanišču nastajajo predvsem komunalne odpadne vode in v manjši meri tehnološke odpadne vode. Nastale tehnološke odpadne vode se pred izpustom ustrezno očistijo v lastnih čistilnih napravah, komunalne odpadne vode pa se večinoma prečiščujejo v koprski centralni čistilni napravi.

Pooblaščeni izvajalec meritev je opravil meritve na dveh lovilcih olj in rezultati so bili ustrezni. Ostale meritve na iztokih iz čistilnih naprav bodo izvedene do konca leta.

14.7 Vplivi osvetljevanja

Na območju pristanišča je celotno področje razsvetljave usklajeno s predpisi in sicer na način, da svetlobni tok ne sveti navzgor. Načrt razsvetljave je objavljen na spletni strani Luke Koper.

14.8 Varovanje morja

Na podlagi določil Koncesijske pogodbe za opravljanje pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture na območju koprskega tovornega pristanišča, Luka Koper redno skrbi za preprečevanje in odpravo posledic onesnaženja morja. Za izvajanje tovrstne dejavnosti v Skupini Luka Koper razpolagajo s posebno, namensko opremo in plovili ter ustrezno usposobljenim kadrom.

V primeru izrednih dogodkov na morju Luka Koper ukrepa skladno z veljavnim Načrtom zaščite in reševanja Luke Koper, d. d., za industrijske nesreče.

V tretjem četrtletju leta 2020 je bilo v luškem akvatoriju zabeleženih 10 dogodkov. V vseh primerih onesnaženj na morju se je ukrepalo skladno s Shemo aktiviranja sil in sredstev v primeru manjše nesreče ter posledice onesnaženj odpravilo znotraj območja izvajanja koncesije. Povzročitelji onesnaženj so Luki stroške povrnili.

Število zabeleženih dogodkov na območju izvajanja koncesije se pripisuje tudi doslednemu izvajanju delavnic na temo varovanja okolja, kjer se zaposlene seznani o pomenu sporočanja vseh opaženih dogodkov ter posledično učinkovitemu posredovanju.

Tabela 13: Statistika posredovanja na morju

1 – 9 2020 1 – 9 2019 Indeks
2020/2019
Število zaznanih dogodkov na morju 37 35 106
Število posredovanj na morju v luškem akvatoriju 34 31 110
Število dogodkov brez potrebe po posredovanju 3 4 75
Število onesnaženj zunaj območja luškega akvatorija 0 0 -

Sodobna merilna postaja za spremljanje kakovosti morja REBEKA je nameščena pred vhodom v tretji bazen Luke, rezultati meritev pa so objavljeni na spletni strani http://www.zivetispristaniscem.si/.

15 Družbeno okolje

Pristaniška dejavnost vpliva na življenja okoliških prebivalcev, zato je poslovanje Luke Koper naravnano trajnostno in družbeno odgovorno. V ospredju je iskanje ravnotežja interesov Luke Koper kot gospodarske družbe in družbenega ter naravnega okolja. Pomemben korak v to smer je bil podpis dogovora z Mestno občino Koper o izvajanju omilitvenih ukrepov za zmanjšanje vplivov pristaniške dejavnosti na okolje oz. na ljudi, ki prebivajo v neposredni bližini pristanišča in najbolj občutijo posledice njegovega delovanja. Luka Koper je na podlagi tega dogovora v sklad za izvajanje omilitvenih ukrepov za zmanjšanje vplivov emisij iz pristaniške dejavnosti skupaj namenila 400.000 evrov (za obdobje dveh let). Na javni razpis, ki ga je Mestna občina Koper objavila februarja letos, je pravočasno prispelo več kot 250 vlog. Sredstva bodo razdelili med približno 59 upravičencev, ki morajo dela izvesti do konca leta.

Eden od ciljev Strategije Luke Koper na področju sponzorstev in donacij je tudi družbena odgovornost. V obdobju od januarja do septembra 2020 je Luka Koper za sponzorstva in donacije, vključno s subvencijo za omilitvene ukrepe, namenila 1 milijon evrov. Lokalnim projektom in društvom je namenjen sklad Živeti s pristaniščem. Gre za sredstva, ki jih družba razdeli na podlagi razpisa, ki pa letos, zaradi epidemije, ni bil izveden. Zato bo družba ta sredstva preusmerila v dobrodelne namene oziroma za omilitev posledic prizadetim v epidemiji.

Dobri med sosedski odnosi temeljijo na korektni in transparentni komunikaciji z okoljem. Luka Koper komunicira svoje družbeno odgovorne aktivnosti na svojem trajnostnem portalu www.zivetispristaniscem.si in korporativni spletni strani www.luka-kp.si ter na družabnem omrežju Facebook, kjer ima že več kot 10.000 sledilcev. Poleg tega je v več kot 15.000 gospodinjstev v občinah Koper in Ankaran poslala svojo letno izdajo trajnostne revije Luški vozli, v kateri so predstavljene aktivnosti, dosežki in izzivi na področju trajnostnega razvoja.

Aktivno komuniciranje z okoljem se odraža v rezultatih vsakoletne javnomnenjske raziskave o tem, kako sosedje pristanišča dojemajo Luko Koper s poslovnega in okoljevarstvenega vidika. Rezultati so pokazali, da velika večina prebivalcev (med 84 in 90 odstotkov) Luko Koper ocenjuje kot uspešno, ugledno in družbeno odgovorno podjetje. Več kot tri četrtine anketiranih podjetju priznava pomemben prispevek k gospodarskemu razvoju države. Z razvojnimi načrti je seznanjenih 80 odstotkov vprašanih in od teh se jih 78 odstotkov z načrti strinja. Anketiranci so aktivnosti Luke Koper na področju varovanja okolja ocenili s 3,6 na lestvici od 1 do 5.

RAČUNOVODSKO POROČILO

16 Računovodski izkazi družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper

16.1 Izkaz poslovnega izida

(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
1-9 2020 1-9 2019 1-9 2020 1-9 2019
Čisti prihodki od prodaje 151.980.632 170.822.838 154.858.140 173.820.118
Usredstveni lastni proizvodi in storitve 120.811 69.629 120.818 74.414
Drugi prihodki 3.691.063 2.227.421 4.992.522 3.449.558
Stroški materiala -11.897.706 -12.672.018 -12.158.880 -12.820.995
Stroški storitev -41.034.407 -42.505.329 -38.864.940 -40.174.531
Stroški dela -54.868.228 -52.799.763 -59.895.741 -57.181.647
Amortizacija -20.366.765 -21.698.873 -20.954.784 -22.250.442
Drugi odhodki -6.419.049 -6.389.068 -6.442.539 -6.396.182
Poslovni izid iz poslovanja 21.206.351 37.054.837 21.654.596 38.520.293
Finančni prihodki 3.155.177 3.300.688 2.026.395 1.768.945
Finančni odhodki -482.428 -657.813 -384.544 -557.645
Poslovni izid iz financiranja 2.672.749 2.642.875 1.641.851 1.211.300
Rezultati pridruženih družb 0 0 1.073.166 1.137.850
Poslovni izid pred obdavčitvijo 23.879.100 39.697.712 24.369.613 40.869.443
Davek iz dobička -2.498.503 -6.127.350 -2.540.781 -6.360.528
Odloženi davki -45.886 27.812 -45.886 27.812
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 21.334.711 33.598.174 21.782.947 34.536.727
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja lastnikov
obvladujoče družbe
0 0 21.784.789 34.519.162
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja lastnikov
neobvladujočih deležev
0 0 -1.842 17.565
Čisti dobiček na delnico 1,52 2,40 1,56 2,47

Pojasnila k računovodskim izkazom so njihov sestavni del in jih je treba brati v povezavi z njimi.

16.2 Izkaz drugega vseobsegajočega donosa

(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
1-9 2020 1-9 2019 1-9 2020 1-9 2019
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 21.334.711 33.598.174 21.782.947 34.536.727
Sprememba aktuarskih dobičkov in izgub v prenesenem
izidu
0 -333.880 0 -333.881
Spremembe presežka iz prevrednotenja finančnih
sredstev vrednotenih po pošteni vrednosti preko kapitala
3.326.651 600.190 3.215.820 -126.371
Odloženi davek na prevrednotenje finančnih sredstev
vrednotenih po pošteni vrednosti preko kapitala
-632.064 -114.461 -611.006 23.585
Postavke, ki pozneje ne bodo prerazvrščene v poslovni
izid
2.694.587 151.849 2.604.814 -436.667
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja 24.029.298 33.750.023 24.387.761 34.100.061

16.3 Izkaz finančnega položaja

(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
30. 9. 2020 31. 12. 2019 30. 9. 2020 31. 12. 2019
SREDSTVA
Nepremičnine, naprave in oprema 394.318.137 364.056.975 408.201.340 378.579.903
Naložbene nepremičnine 23.862.915 24.283.283 14.905.532 15.087.221
Neopredmetena sredstva 1.898.500 2.053.785 2.089.772 2.286.740
Druga nekratkoročna sredstva 909.470 17.752.840 909.601 17.853.040
Delnice in deleži v družbah v Skupini 4.533.063 4.533.063 0 0
Delnice in deleži v pridruženih družbah 6.737.709 6.737.709 14.141.536 13.800.193
Druge nekratkoročne finančne naložbe 40.135.512 36.808.861 43.390.950 40.175.130
Dana posojila in depoziti 3.726 5.078 9.247 10.594
Nekratkoročne poslovne terjatve 41.052 41.122 41.052 41.122
Odložene terjatve za davek 6.378.604 7.056.554 6.428.642 7.085.534
Nekratkoročna sredstva 478.818.688 463.329.270 490.117.672 474.919.477
Zaloge 1.338.575 1.422.498 1.338.575 1.422.498
Dana posojila in depoziti 3.405 8.798 74.444 79.850
Poslovne in druge terjatve 45.429.462 43.342.836 45.933.911 43.828.727
Terjatve za davek od dohodka 984.678 4.165.130 1.016.357 4.129.542
Denar in denarni ustrezniki 61.439.254 65.846.592 69.281.474 73.030.320
Kratkoročna sredstva 109.195.374 114.785.854 117.644.761 122.490.937
SKUPAJ SREDSTVA 588.014.062 578.115.124 607.762.433 597.410.414
KAPITAL IN OBVEZNOSTI
Osnovni kapital 58.420.965 58.420.965 58.420.965 58.420.965
Kapitalske rezerve 89.562.703 89.562.703 89.562.703 89.562.703
Rezerve iz dobička 194.311.159 194.311.159 194.311.159 194.311.159
Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti 17.276.056 14.581.468 17.553.129 14.948.315
Zadržani dobički 36.368.375 30.013.664 68.412.102 61.607.313
Kapital lastnikov obvladujoče družbe 0 0 428.260.058 418.850.455
Neobvladujoči deleži 0 0 233.872 238.901
Skupaj kapital 395.939.258 386.889.959 428.493.930 419.089.356
Rezervacije 20.077.895 21.211.774 20.594.663 21.728.542
Odloženi prihodki 23.407.656 24.422.250 24.882.542 26.051.821
Nekratkoročna posojila 89.839.991 97.730.871 73.839.991 81.730.871
Druge nekratkoročne finančne obveznosti 275.684 185.627 281.868 237.955
Nekratkoročne poslovne obveznosti 133.029 933.707 163.773 965.934
Nekratkoročne obveznosti 133.734.255 144.484.229 119.762.837 130.715.123
Kratkoročna posojila 10.521.175 10.521.175 10.521.175 10.521.175
Druge kratkoročne finančne obveznosti 439.439 406.608 480.533 511.715
Poslovne in druge obveznosti 47.379.935 35.813.153 48.503.958 36.573.045
Kratkoročne obveznosti 58.340.549 46.740.936 59.505.666 47.605.935
SKUPAJ KAPITAL IN OBVEZNOSTI 588.014.062 578.115.124 607.762.433 597.410.414

16.4 Izkaz denarnih tokov

(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
1-9 2020 1-9 2019 1-9 2020 1-9 2019
DENARNI TOK PRI POSLOVANJU
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 21.334.711 33.598.174 21.782.947 34.536.727
Prilagoditve za:
Amortizacija 20.366.765 21.698.873 20.954.784 22.250.442
Odpisi vrednosti in izgube pri prodaji nepremičnin, naprav,
opreme in naložbenih nepremičnin
6.882 65 7.100 65
Dobiček pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme,
neopredmetenih sredstev in naložbenih nepremičnin
-8.101 -1.200 -8.536 -17.939
Popravek vrednosti terjatev 261.051 278.070 269.596 278.199
Izterjane odpisane terjatve in odpisane obveznosti -502.556 -182.012 -504.917 -182.012
Odprava rezervacij 0 -266.565 0 -266.565
Finančni prihodki -3.155.177 -3.300.688 -2.026.395 -1.768.945
Finančni odhodki 482.428 657.813 384.544 557.645
Pripoznani rezultat pridruženih družb po kapitalski metodi 0 0 -1.073.166 -1.137.850
Davek iz dobička in prihodki (odhodki) iz naslova odloženih
davkov
2.544.389 6.099.538 2.586.667 6.332.716
Dobiček iz poslovanja pred spremembo čistih kratkoročnih
sredstev in davki
41.330.392 58.582.068 42.372.623 60.582.483
Sprememba drugih sredstev 16.843.370 -7.087.724 16.943.439 -6.949.956
Sprememba poslovnih terjatev -1.841.259 -5.568.710 -1.844.057 -5.465.227
Sprememba zalog 83.923 -22.901 83.923 -22.901
Sprememba poslovnih obveznosti 4.120.444 7.094.900 4.436.357 6.846.141
Sprememba rezervacij -1.133.879 -303.298 -1.133.879 -303.934
Sprememba nekratkoročno odloženih prihodkov -1.014.594 1.340.685 -1.169.279 1.165.887
Denar, ustvarjen pri poslovanju 58.388.397 54.035.020 59.689.127 55.852.492
Izdatki za obresti -490.614 -648.584 -392.481 -548.186
Izdatki za davek 681.949 -17.350.013 572.404 -17.388.498
Čista denarna sredstva iz poslovanja 58.579.732 36.036.423 59.869.050 37.915.808
DENARNI TOK PRI NALOŽBENJU
Prejete obresti 135.468 164.562 140.154 171.326
Prejete dividende in deleži v dobičku odvisnih družb 422.442 195.214 0 0
Prejete dividende in deleži v dobičku pridruženih družb 731.823 1.330.171 731.823 1.330.171
Prejete dividende in deleži v dobičku drugih družb 1.865.444 1.574.471 1.865.444 1.597.619
Prejemki od prodaje nepremičnin, naprav in opreme in
neopredmetenih sredstev
8.683 1.200 8.900 17.940
Prejemki od prodaje, zmanjšanja finančnih naložb in danih
posojil
6.745 6.508 6.745 6.688
Izdatki za nakup nepremičnin, naprav in opreme,
neopredmetenih sredstev
-43.015.553 -20.698.306 -43.186.268 -21.586.036
Čista denarna sredstva iz naložbenja -39.844.948 -17.426.180 -40.433.202 -18.462.292
DENARNI TOK PRI FINANCIRANJU
Prejemki pri prejetih nekratkoročnih posojilih 0 43.716.356 0 43.716.356
Izdatki za vračilo nekratkoročnih posojil 0 -27.714.285 0 -27.714.285
Izdatki za vračilo kratkoročnih posojil -7.890.880 -11.136.787 -7.890.880 -11.136.787
Izdatki za plačilo sredstev v najemu -271.242 -233.696 -313.815 -245.331
Izplačane dividende -14.980.000 -18.626.672 -14.980.000 -18.626.672
Čista denarna sredstva iz financiranja -23.142.122 -13.995.084 -23.184.695 -14.006.719
Čisto povečanje/zmanjšanje denarnih sredstev in njihovih
ustreznikov
-4.407.338 4.615.159 -3.748.846 5.446.798
Začetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov 65.846.592 73.376.306 73.030.320 79.583.293
Končno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov 61.439.254 77.991.465 69.281.474 85.030.091

16.5 Izkaz lastniškega kapitala družbe

Rezerve, nastale zaradi
vrednotenja po pošteni
vrednosti
(v evrih) Osnovni
kapital
Kapitalske
rezerve
Zakonske
rezerve
Druge
rezerve iz
dobička
Zadržani
dobički
Finančne
naložbe
Aktuarski
dobički in
izgube
Skupaj
kapital
Stanje na dan 31. decembra 2018 58.420.965 89.562.703 18.765.115 156.136.738 29.252.443 11.653.397 -1.146.395 362.644.966
Spremembe lastniškega kapitala -
transakcije z
lastniki
Izplačilo dividend 0 0 0 0 -18.620.000 0 0 -18.620.000
0 0 0 0 -18.620.000 0 0 -18.620.000
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja 0 0 0 0 33.598.174 0 0 33.598.174
Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih
naložb, zmanjšana za davek
0 0 0 0 0 485.729 0 485.729
Sprememba aktuarskih dobičkov ali izgub, zmanjšana
za davek
0 0 0 0 0 0 -333.880 -333.880
0 0 0 0 33.598.174 485.729 -333.880 33.750.023
Premiki v kapitalu
Druge spremembe v kapitalu 0 0 0 0 -20.131 0 20.131 0
0 0 0 0 -20.131 0 20.131 0
Stanje na dan 30. septembra 2019 58.420.965 89.562.703 18.765.115 156.136.738 44.210.486 12.139.126 -1.460.144 377.774.989
Stanje na dan 31. decembra 2019 58.420.965 89.562.703 18.765.115 175.546.044 30.013.664 16.010.857 -1.429.389 386.889.959
Spremembe lastniškega kapitala -
transakcije z
lastniki
Izplačilo dividend 0 0 0 0 -14.980.000 0 0 -14.980.000
0 0 0 0 -14.980.000 0 0 -14.980.000
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja 0 0 0 0 21.334.711 0 0 21.334.711
Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih
naložb, zmanjšana za davek
0 0 0 0 0 2.694.587 0 2.694.587
0 0 0 0 21.334.711 2.694.587 0 24.029.298
Premiki v kapitalu
Stanje na dan 30. septembra 2020 58.420.965 89.562.703 18.765.115 175.546.044 36.368.375 18.705.445 -1.429.389 395.939.258

16.6 Izkaz lastniškega kapitala Skupine

Rezerve, nastale zaradi
vrednotenja po pošteni
Skupaj
(v evrih) Osnovni kapital Kapitalske
rezerve
Zakonske
rezerve
Druge
rezerve iz
dobička
Zadržani
dobički
Finančne
naložbe
vrednosti
Aktuarski
dobički in
izgube
kapital
lastnikov
obvladujočih
deležev
Kapital
neobvladujočih
deležev
Skupaj
kapital
Stanje na dan 31. decembra 2018 58.420.965 89.562.703 18.765.115 156.136.738 59.274.576 12.730.680 -1.222.788 393.667.989 210.816 393.878.802
Spremembe lastniškega kapitala -
transakcije z
lastniki
Izplačilo dividend 0 0 0 0 -18.620.000 0 0 -18.620.000 0 -18.620.000
0 0 0 0 -18.620.000 0 0 -18.620.000 0 -18.620.000
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega
obdobja
0 0 0 0 34.519.162 0 0 34.519.162 17.565 34.536.727
Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih
naložb, zmanjšana za davek
0 0 0 0 0 -102.786 0 -102.786 0 -102.786
Sprememba aktuarskih dobičkov ali izgub,
zmanjšana za davek
0 0 0 0 0 0 -333.881 -333.881 0 -333.881
0 0 0 0 34.519.162 -102.786 -333.881 34.082.496 17.565 34.100.061
Premiki v kapitalu
Druge spremembe v kapitalu 0 0 0 -20.131 0 20.131 0 0 0
Stanje na dan 30. septembra 2019 0
58.420.965
0
89.562.703
0
18.765.115
0
156.136.738
-20.131
75.153.607
0
12.627.894
20.131
-1.536.538
0
409.130.485
0
228.381
0
409.358.866
Stanje na dan 31. decembra 2019 58.420.965 89.562.703 18.765.115 175.546.044 61.607.313 16.504.609 -1.556.294 418.850.456 238.899 419.089.355
Spremembe lastniškega kapitala -
transakcije z
lastniki
Izplačilo dividend 0
0
0
0
0
0
0
0
-14.980.000
-14.980.000
0
0
0
0
-14.980.000
-14.980.000
-3.187
-3.187
-14.983.187
-14.983.187
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega
obdobja
0 0 0 0 21.784.789 0 0 21.784.789 -1.842 21.782.947
Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih
naložb, zmanjšana za davek
0 0 0 0 0 2.604.814 0 2.604.814 0 2.604.814
0 0 0 0 21.784.789 2.604.814 0 24.389.603 -1.842 24.387.761
Stanje na dan 30. septembra 2020 58.420.965 89.562.703 18.765.115 175.546.044 68.412.101 19.109.424 -1.556.295 428.260.058 233.871 428.493.929

17 Pojasnila k računovodskim izkazom

Luka Koper, d. d., pristaniški in logistični sistem (v nadaljevanju: družba), s sedežem na Vojkovem nabrežju 38 v Kopru, v Sloveniji, je obvladujoča družba Skupine Luka Koper (v nadaljevanju: Skupine). V nadaljevanju so predstavljeni nerevidirani ločeni računovodski izkazi družbe Luka Koper, d. d., ter nerevidirani konsolidirani računovodski izkazi Skupine Luka Koper, za obdobje januar – september 2020 oziroma na dan 30. september 2020. Konsolidirani računovodski izkazi vključujejo izkaze obvladujoče družbe in izkaze odvisnih družb ter pripadajoče poslovne izide pridruženih družb.

Odvisne družbe, vključene v konsolidirane izkaze, so:

  • Luka Koper INPO, d. o. o., 100 %
  • Adria Terminali, d. o. o., 100 %
  • Luka Koper Pristan, d. o. o., 100 %
  • TOC, d. o. o., 68,13 %

Pridružene družbe, vključene v konsolidirane izkaze:

  • Adria Transport, d. o. o., 50 %
  • Adria-Tow, d. o. o., 50 %
  • Adriafin, d. o. o., 50 %
  • Avtoservis, d. o. o., 49 %

Družbe, ki niso vključene v konsolidirane izkaze, na dan 30. septembra 2020:

  • Logis-Nova, d. o. o., 100 %
  • Adria Investicije, d. o. o., 100 %

Družbi Adria Investicije, d. o. o., in Logis-Nova, d. o. o., nista vključeni v konsolidirane izkaze, ker za pošteno predstavitev finančnega položaja Skupine nista pomembni. Družbi poslujeta v zelo omejenem obsegu, brez zaposlenih oseb. Če bi se poslovanje družb bistveno spremenilo, bi Skupina to upoštevala v svojih konsolidiranih izkazih.

Izjava o skladnosti

Medletno poročilo o poslovanju je pripravljeno v skladu z Mednarodnim računovodskim standardom 34 – Medletno poročanje. Računovodski izkazi družbe ter konsolidirani računovodski izkazi so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), ki jih je sprejel Svet za mednarodne računovodske standarde (IASB) in Evropska unija ter v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah.

Podlage za sestavo računovodskih izkazov

Računovodski izkazi so sestavljeni v evrih brez centov. Izkazi posredujejo najširšemu krogu uporabnikov koristne informacije o uspešnosti poslovanja v obdobju januar – september 2020, v primerjavi s primerljivimi podatki za predhodno leto ter o finančnem položaju družbe na dan 30. september 2020 v primerjavi s stanjem konec leta 2019.

Računovodski izkazi družbe Luka Koper, d. d. ter konsolidirani računovodski izkazi Skupine Luka Koper, za poročevalsko obdobje januar – september 2020 ter na dan 30. septembra 2020 niso revidirani, medtem ko so za primerjalno obdobje na dan 31. decembra 2019 revidirani.

Glede na negotovost nadaljnjega razvoja dogodkov izbruha COVID-19 poslovodstvo podrobno spremlja dogajanje in izvaja ukrepe za zagotavljanje ustrezne višine likvidnih sredstev za nadaljnji razvoj in poslovanje.

Uporaba ocen in presoj

Skladno z MSRP poslovodstvo pri pripravi računovodskih izkazov poda ocene, presoje in predpostavke, ki vplivajo na uporabo usmeritev in na izkazane vrednosti sredstev ter obveznosti, prihodkov in odhodkov. Ocene so oblikovane glede na izkušnje iz prejšnjih let in pričakovanja v obračunskem obdobju. Način oblikovanja ocen ter s tem povezane predpostavke in negotovosti so razkriti v pojasnilih k posameznim postavkam.

Ocene, presoje in predpostavke se redno pregledujejo. Dejanski rezultati lahko od teh ocen odstopajo, zato se ocene stalno preverjajo in se oblikujejo njihovi popravki. Spremembe računovodskih ocen se pripoznajo v obdobju, za katerega se ocene spremenijo, oziroma za vsa prihodnja obdobja, na katera spremembe vplivajo.

18 Dodatna pojasnila izkaza poslovnega izida

Čisti prihodki od prodaje

(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
1-9 2020 1-9 2019 1-9 2020 1-9 2019
Čisti prihodki od prodaje domačim kupcem na podlagi
pogodb s kupci
46.467.398 54.916.858 48.854.727 57.445.981
- storitev 46.464.892 54.875.394 48.852.221 57.404.517
- blaga in materiala 2.506 41.464 2.506 41.464
Čisti prihodki od prodaje tujim kupcem na podlagi
pogodb s kupci
104.141.798 114.666.892 104.735.317 115.274.058
- storitev 104.141.798 114.666.892 104.735.317 115.274.058
Čisti prihodki od prodaje domačim kupcem iz naslova
najemnin
1.368.487 1.235.905 1.265.147 1.096.896
Čisti prihodki od prodaje tujim kupcem iz naslova
najemnin
2.949 3.183 2.949 3.183
Skupaj 151.980.632 170.822.838 154.858.140 173.820.118

Drugi prihodki

(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
1-9 2020 1-9 2019 1-9 2020 1-9 2019
Drugi poslovni prihodki 510.657 449.777 1.714.348 1.662.214
Odprava rezervacij 0 266.565 0 266.565
Subvencije, dotacije in podobni prihodki 0 0 1.200.895 1.195.698
Prevrednotovalni poslovni prihodki 510.657 183.212 513.453 199.951
Prihodki pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter
naložbenih nepremičnin
8.101 1.200 8.536 17.939
Izterjane odpisane terjatve in odpisane obveznosti 502.556 182.012 504.917 182.012
Drugi prihodki 3.180.406 1.777.644 3.278.174 1.787.344
Prejete odškodnine in kazni 552.323 1.201.241 552.657 1.203.070
Subvencije in drugi prihodki, ki niso povezani s
poslovnimi učinki
435.959 371.269 435.959 371.269
Ostali prihodki 2.192.124 205.134 2.289.558 213.005
Skupaj 3.691.063 2.227.421 4.992.522 3.449.558

Subvencije, dotacije in podobni prihodki izkazani v Skupini se nanašajo predvsem na prihodke iz naslova črpanja zadržanih prispevkov plač v višini namensko porabljenih sredstev v odvisni družbi Luka Koper INPO, d. o. o..

Prevrednotovalni poslovni prihodki so sestavljeni iz prihodkov od prodaje nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin in iz prihodkov iz naslova odpravljenih popravkov vrednosti terjatev. Povečanje izterjanih odpisanih terjatev in odpisanih obveznosti se nanašajo predvsem na odpravo popravka vrednosti terjatev enega izmed kupcev v matični družbi, ki je svoje obveznosti poravnal v začetku poslovnega leta.

Prejete odškodnine in kazni se nanašajo predvsem na prejete odškodnine za povzročeno škodo, te so se znižale predvsem zaradi v preteklem letu zaključenega razmejevanja prejete odškodnine za zrušeno mostno dvigalo. Ostali prihodki so višji predvsem iz naslova odpisanih obveznosti za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje skladno z določili Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo in Uredbe o metodologiji za ocenjevanje škode, pogojih in postopku dodelitve javnih sredstev iz točke b) drugega odstavka 20.a člena istega zakona.

Stroški materiala

(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
1-9 2020 1-9 2019 1-9 2020 1-9 2019
Stroški materiala 0 0 544 1.419
Stroški pomožnega materiala 1.901.906 1.969.349 1.989.009 2.051.598
Stroški nadomestnih delov 4.835.512 4.661.071 4.829.908 4.541.327
Stroški energije 4.648.544 5.540.329 4.795.358 5.693.627
Stroški pisarniškega materiala 144.543 168.782 155.336 178.428
Ostali materialni stroški 367.201 332.487 388.725 354.596
Skupaj 11.897.706 12.672.018 12.158.880 12.820.995

Stroški storitev

(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
1-9 2020 1-9 2019 1-9 2020 1-9 2019
Stroški pristaniških storitev 18.794.325 18.282.463 17.264.244 16.458.297
Stroški transportnih storitev 112.775 223.820 132.411 190.574
Stroški storitev vzdrževanja 5.371.168 6.525.693 5.109.200 6.317.704
Stroški najemnin 77.018 82.968 120.458 135.622
Povračila stroškov zaposlencem v zvezi z delom 146.910 281.917 155.440 300.277
Stroški plačilnega prometa, bančnih storitev in
zavarovanj
824.170 850.332 887.076 897.321
Stroški intelektualnih in osebnih storitev 724.414 1.104.202 751.565 1.127.046
Stroški sejmov, reklam in reprezentance 884.278 1.110.020 887.499 1.114.616
Stroški storitev fizičnih oseb, ki ne opravljajo
dejavnosti
194.166 237.173 197.008 247.720
Stroški komunalnih storitev 1.073.915 797.295 576.081 453.472
Stroški informacijske podpore 2.266.071 2.056.680 2.379.192 2.163.137
Stroški koncesije 5.176.897 5.815.448 5.176.897 5.815.448
Taksa na pretovor 3.482.293 3.481.889 3.482.293 3.481.889
Stroški drugih storitev 1.906.007 1.655.429 1.745.576 1.471.408
Skupaj 41.034.407 42.505.329 38.864.940 40.174.531

V okviru stroškov storitev največji delež predstavljajo stroški pristaniških storitev obvladujoče družbe.

Z marcem 2019 je obvladujoča družba v skladu z Zakonom o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper pričela plačevati takso na pretovor, ki je bila v obdobju januar – september 2020 obračunana za vseh devet mesecev, medtem, ko je v bila istem obdobju leta 2019 obračunana le za obdobje sedmih mesecev (marec – september).

Stroški dela

(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
1-9 2020 1-9 2019 1-9 2020 1-9 2019
Plače zaposlencev 35.552.372 34.739.287 38.771.119 37.556.348
Nadomestila plač zaposlencev 5.437.652 5.003.199 5.925.100 5.462.171
Stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja 1.538.634 1.395.951 1.697.827 1.536.730
Delodajalčevi prispevki od prejemkov zaposlencev 6.759.585 6.610.989 7.345.003 7.136.349
Regres za letni dopust, povračila in drugi stroški 5.579.985 5.050.337 6.156.692 5.490.049
Skupaj 54.868.228 52.799.763 59.895.741 57.181.647

Stroški dela so se v prvih devetih mesecih leta povečali v primerjavi z enakim obdobjem predhodnega leta, predvsem zaradi dodatnih zaposlitev v okviru implementacije strategije izvajanja pristaniških storitev, ki se je izvajala tekom leta 2019, nekaj pa tudi zaradi izplačil kriznega dodatka zaposlenim skladno z določili Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo.

Amortizacija

(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
1-9 2020 1-9 2019 1-9 2020 1-9 2019
Amortizacija zgradb 9.759.616 9.804.489 10.122.306 10.166.049
Amortizacija naprav in opreme 9.311.290 10.695.828 9.695.513 11.074.144
Amortizacija drobnega inventarja 14.363 12.109 14.655 12.664
Amortizacija naložbenih nepremičnin 429.034 428.348 181.690 181.789
Amortizacija neopredmetenih sredstev 576.075 515.676 617.758 557.320
Amortizacija vlaganj v tuja sredstva 8.735 8.727 13.157 13.145
Amortizacija sredstev pravic do uporabe 267.652 233.696 309.705 245.331
Skupaj 20.366.765 21.698.873 20.954.784 22.250.442

Drugi odhodki

(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
1-9 2020 1-9 2019 1-9 2020 1-9 2019
Stroški oblikovanja rezervacij 6.215 41.436 6.215 41.436
Odhodki pri slabitvah, odpisih in izgubah pri prodaji
nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih
nepremičnin
6.882 65 7.100 65
Odhodki pri oblikovanju popravka vrednosti terjatev 261.051 278.070 269.596 278.199
Dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela in drugih
vrst stroškov
5.051.256 5.112.657 5.075.106 5.117.020
Donacije 290.528 164.600 290.878 167.900
Izdatki za varstvo okolja 118.183 98.227 105.036 85.728
Nagrade dijakom in študentom z dajatvami 8.006 11.920 8.006 11.920
Štipendije dijakom in študentom 1.400 2.200 1.400 2.200
Drugi stroški in odhodki 675.528 679.893 679.202 691.714
Skupaj 6.419.049 6.389.068 6.442.539 6.396.182

Dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela in drugih vrst stroškov, se nanašajo predvsem na nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.

Druge stroške in odhodke predstavljajo predvsem odškodnine iz naslova poškodb sredstev, ki so v lasti tretjih oseb. Poškodbe so nastale med pretovarjanjem blaga v pristanišču.

Finančni prihodki in odhodki

(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
1-9 2020 1-9 2019 1-9 2020 1-9 2019
Finančni prihodki iz deležev 3.019.709 3.136.156 1.886.241 1.597.619
Finančni prihodki iz deležev v družbah v Skupini 422.442 231.514 20.797 0
Finančni prihodki iz deležev v pridruženih družbah 731.823 1.330.171 0 0
Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah 1.865.444 1.574.471 1.865.444 1.597.619
Finančni prihodki od obresti 377 614 493 745
Finančni prihodki od obresti drugih 377 614 493 745
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev 135.091 163.918 139.661 170.581
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih 135.091 163.918 139.661 170.581
Skupaj finančni prihodki 3.155.177 3.300.688 2.026.395 1.768.945
Finančni odhodki za obresti -406.734 -629.425 -306.689 -529.239
Finančni odhodki za obresti družb v Skupini -100.565 -100.508 0 0
Finančni odhodki za obresti do bank -302.579 -525.274 -302.579 -525.274
Finančni odhodki iz obv. iz najema do drugih -3.371 -3.379 -4.110 -3.965
Finančni odhodki iz obv. iz najema do družb v skupini -219 -264 0 0
Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti -75.694 -28.388 -77.855 -28.406
Finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev -87 -470 -140 -470
Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti -7.070 -27.918 -7.082 -27.936
Neto tečajne razlike -68.537 0 -70.633 0
Skupaj finančni odhodki -482.428 -657.813 -384.544 -557.645
Neto finančni izid 2.672.749 2.642.875 1.641.851 1.211.300

Finančni prihodki iz deležev, predstavljajo izplačila bilančnih dobičkov, ki so bila realizirana v tekočem letu.

Finančni odhodki za obresti so v obdobju januar – september 2020 nižji predvsem zaradi reprogramiranja dela posojil, ki ga je v začetku leta 2019 izvedla obvladujoča družba.

Poslovni izid

Družba Luka Koper, d. d.

V obdobju januar – september 2020 je družba ustvarila poslovni izid iz poslovanja v višini 21.206.351 evrov, v enakem obdobju predhodnega leta pa 37.054.837 evrov. Izid iz financiranja je bil pozitiven in je znašal 2.672.749 evrov, prav tako je bil pozitiven v enakem obdobju lanskega leta, ko je znašal 2.642.875 evrov. Poslovni izid pred obdavčitvijo je znašal 23.879.100 evrov, v enakem obdobju lani pa 39.679.712 evrov. Vračunan je bil tudi davek od dobička v višini 2.498.503 evrov ter odloženi davki. Družba je tako v devetih mesecih leta 2020 ustvarila čisti poslovni izid v višini 21.334.711 evrov, medtem, ko je čisti poslovni izid v primerjalnem obdobju predhodnega leta znašal 33.598.174 evrov.

Skupina Luka Koper

V obdobju januar – september 2020 je Skupina ustvarila poslovni izid iz poslovanja v višini 21.654.596 evrov, v enakem obdobju predhodnega leta pa 38.520.293 evrov. Izid iz financiranja je bil pozitiven in je znašal 1.641.851 evrov, prav tako je bil pozitiven v enakem obdobju lanskega leta, ko je znašal 1.211.300 evrov. Pripisan rezultat pridruženih družb je znašal 1.073.166 evrov, v enakem obdobju predhodnega leta pa 1.137.850 evrov. Poslovni izid pred obdavčitvijo je znašal 24.369.613 evrov, v enakem obdobju lani pa 40.869.443 evrov. Čisti poslovni izid Skupine je tako v devetih mesecih leta 2020 znašal 21.782.947 evrov (enako obdobje predhodnega leta 34.536.727 evrov). Od tega je obvladujočemu lastniku pripadlo 21.784.789 evrov (enako obdobje predhodnega leta 34.519.162 evrov), neobvladujočim lastnikom pa -1.842 evrov (enako obdobje predhodnega leta 17.565 evrov). Neobvladujoči delež pripada solastniku družbe TOC, d. o. o.

(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
30. 9. 2020 30. 9. 2019 30. 9. 2020 30. 9. 2019
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 21.334.711 33.598.174 21.784.789 34.519.162
Število vseh delnic 14.000.000 14.000.000 14.000.000 14.000.000
Osnovni in prilagojeni čisti dobiček na delnico 1,52 2,40 1,56 2,47

19 Dodatna pojasnila izkaza finančnega položaja

Nepremičnine, naprave in oprema

(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
30. 9. 2020 31. 12. 2019 30. 9. 2020 31. 12. 2019
Zemljišča 18.687.442 15.165.920 21.937.666 18.416.144
Zgradbe 233.065.377 236.619.770 241.333.795 245.246.634
Naprave in oprema 87.272.686 87.434.051 89.563.131 89.891.722
Nepremičnine, naprave in oprema, ki se
pridobivajo
54.723.051 24.398.527 54.734.901 24.410.377
Sredstva iz pravic do uporabe 569.581 438.707 631.847 615.026
Skupaj 394.318.137 364.056.975 408.201.340 378.579.903

V obdobju od januarja do septembra 2020 je družba skupaj investirala v nepremičnine, naprave in opremo 49.596.590 evrov, medtem ko Skupina 49.636.908 evrov.

Največje naložbe so bile:

  • nadaljevala se je gradnja garažne hiše za avtomobile,
  • zgrajen je bil nov RO-RO vez v Bazenu III ter urejene površine,
  • nabavljeno je bilo E-RTG dvigalo za potrebe kontejnerskega terminala,
  • zgrajena je bila VI. skupina železniških tirov,
  • pričelo se je podaljšanje pomola I,
  • nadaljevala se je gradnja dodatnega vhoda v pristanišče (bertoška vpadnica),
  • nabavljeno je bilo novo gasilsko vozilo,
  • nabavljeno je bilo novo mostno dvigalo za potrebe terminala za razsute tovore,
  • nabavljeno je bilo RMG dvigalo za potrebe kontejnerskega terminala.

Sredstva iz pravic do uporabe

(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
30. 9. 2020 31. 12. 2019 30. 9. 2020 31. 12. 2019
Zemljišča 494.575 359.534 498.443 359.534
Zgradbe 61.832 69.622 66.447 104.155
Oprema 13.174 9.551 66.957 151.337
Skupaj 569.581 438.707 631.847 615.026

Naložbene nepremičnine

(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
30. 9. 2020 31. 12. 2019 30. 9. 2020 31. 12. 2019
Naložbene nepremičnine - zemljišča 14.506.711 14.506.711 11.256.486 11.256.486
Naložbene nepremičnine - zgradbe 9.356.204 9.776.572 3.649.046 3.830.735
Skupaj 23.862.915 24.283.283 14.905.532 15.087.221

Med naložbenimi nepremičninami so zemljišča in objekti, dani v poslovni najem, ter nepremičnine, ki povečujejo vrednost nekratkoročne naložbe. Vrednotene so po modelu nabavne vrednosti.

Neopredmetena sredstva

(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
30. 9. 2020 31. 12. 2019 30. 9. 2020 31. 12. 2019
Dolgoročne premoženjske pravice 1.898.500 2.053.785 2.089.772 2.286.740
Skupaj 1.898.500 2.053.785 2.089.772 2.286.740

Druga sredstva

(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
30. 9. 2020 31. 12. 2019 30. 9. 2020 31. 12. 2019
31. decembra 17.752.840 4.542.623 17.853.040 4.780.591
Povečanja 1.975.111 19.561.694 1.975.862 19.663.194
Prenos med nepremičnine, naprave in opremo -18.818.481 -6.351.477 -18.819.101 -6.590.745
Vračilo 0 0 -100.200 0
Konec obdobja 909.470 17.752.840 909.601 17.853.040

Med drugimi sredstvi družba/Skupina izkazuje dane predujme za nakup oziroma gradnjo nepremičnin, naprav, opreme, naložbenih nepremičnin ali neopredmetenih sredstev, pri katerih teh sredstev še nima v posesti.

Delnice in deleži v družbah v Skupini

Naložbe obvladujoče družbe v odvisne družbe so na dan 30. septembra 2020 znašale 4.533.063 evrov (ni sprememb v primerjavi s predhodnim letom).

Deleži v odvisnih družbah so v izkazih Skupine izločeni v postopku konsolidacije.

Delnice in deleži v pridruženih družbah

Družba Luka Koper, d. d.

Vrednost delnic in deležev v pridruženih družbah je na dan 30. septembra 2020 znašala 6.737.709 evrov. V primerjavi s stanjem na dan 31. decembra 2019 se njihova vrednost ni spremenila.

Skupina Luka Koper

(v evrih) 2020 2019
Stanje 1. januarja 13.800.193 13.754.815
Pripisani dobički 1.073.166 1.375.549
- Adria Transport, d. o. o. 136.370 287.178
- Adria-Tow, d. o. o. 210.370 672.737
- Adriafin, d. o. o. 172.676 68.114
- Avtoservis, d. o. o. 553.750 347.519
Izplačilo dobička -731.823 -1.330.171
- Adria Transport, d. o. o. 0 -200.000
- Adria-Tow, d. o. o. -336.000 -350.000
- Adriafin, d. o. o. -50.000 -100.000
- Avtoservis, d. o. o. -345.823 -680.171
Stanje 30. septembra 14.141.536 13.800.193

Druge nekratkoročne finančne naložbe

(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
30. 9. 2020 31. 12. 2019 30. 9. 2020 31. 12. 2019
Druge naložbe, izmerjene po pošteni vrednosti
prek izkaza poslovnega izida
920.103 920.103 3.405.878 3.405.878
Druge naložbe v vrednostne papirje in deleže,
izmerjene po pošteni vrednosti prek kapitala
39.215.409 35.888.758 39.985.072 36.769.252
Skupaj 40.135.512 36.808.861 43.390.950 40.175.130

Odložene terjatve in obveznosti za davek

(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
Terjatve
Obveznosti
Terjatve Obveznosti
30. 9. 2020 31. 12. 2019 30. 9. 2020 31. 12. 2019 30. 9. 2020 31. 12. 2019 30. 9. 2020 31. 12. 2019
Odložene terjatve in obveznosti za
davek iz naslova:
-
slabitev naložb v odvisne
družbe
538.738 538.738 0 0 538.738 538.738 0 0
-
slabitev drugih naložb in
odbitne začasne razlike iz naslova
vrednostnih papirjev
9.155.381 9.155.381 4.387.697 3.755.633 9.176.547 9.176.547 4.482.457 3.871.451
-
popravka vrednosti terjatev do
kupcev
206.124 252.010 0 0 280.663 326.549 0 0
-
rezervacij za odpravnine
348.268 348.268 0 0 392.450 392.450 0 0
-
rezervacij za jubilejne nagrade
63.807 63.807 0 0 68.718 68.718 0 0
-
nekratkoročne
pasivne časovne
razmejitve za GJS
453.983 453.983 0 0 453.983 453.983 0 0
Skupaj 10.766.301 10.812.187 4.387.697 3.755.633 10.911.099 10.956.985 4.482.457 3.871.451
Pobotanje z odloženimi
obveznostmi za davek iz naslova
slabitev drugih naložb in odbitne
začasne razlike iz naslova
vrednostnih papirjev
-4.387.697 -3.755.633 -4.387.697 -3.755.633 -4.482.457 -3.871.451 -4.482.457 -3.871.451
Skupaj 6.378.604 7.056.554 0 0 6.428.642 7.085.534 0 0

Poslovne in druge terjatve

(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
30. 9. 2020 31. 12. 2019 30. 9. 2020 31. 12. 2019
Kratkoročne poslovne terjatve do:
domačih kupcev 16.472.844 19.133.717 17.070.574 19.612.271
tujih kupcev 18.064.733 17.324.285 18.235.956 17.462.130
Kratkoročne poslovne terjatve do družb v Skupini 515.999 294.598 0 0
Kratkoročne poslovne terjatve do pridruženih
družb
76.513 41.963 76.513 78.263
Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 35.130.088 36.794.562 35.383.043 37.152.665
Kratkoročne terjatve iz naslova dividend 0 36.300 0 0
Dani kratkoročni predujmi in varščine 62.099 64.999 62.689 65.451
Terjatve do države 2.057.544 2.340.993 2.163.469 2.471.790
Druge kratkoročne terjatve 813.940 220.511 854.524 250.896
Poslovne terjatve 38.063.671 39.457.365 38.463.725 39.940.802
Kratkoročno odloženi stroški 6.765.280 3.447.639 6.869.676 3.450.094
Nezaračunani prihodki 600.511 437.832 600.510 437.831
Druge terjatve 7.365.791 3.885.471 7.470.186 3.887.925
Skupaj 45.429.462 43.342.836 45.933.911 43.828.727

Povečanje kratkoročno odloženih stroškov se nanaša predvsem razmejitev stroškov izplačila regresa za leto 2020, preplačilo koncesnine za leto 2020 ter odložene stroške nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč.

Zapadlost terjatev do kupcev družbe Luka Koper, d. d.

(v evrih) 30. 9. 2020 Popravek
1-9 2020
31. 12. 2019 Popravek
1-12 2019
Odprte in nezapadle
terjatve do kupcev
31.124.118 -52.181 31.369.533 -54.731
Zapadle terjatve:
do 30 dni 3.102.837 -31.028 3.749.175 -37.492
od 31 do 60 dni 640.523 -59.756 764.795 -76.480
od 61 do 90 dni 261.762 -52.352 494.431 -98.886
od 91 do 180 dni 226.983 -51.874 1.016.842 -296.350
nad 181 dni 690.260 -669.204 593.986 -593.961
Skupaj 36.046.483 -916.395 37.988.762 -1.157.900

Opomba: Znesek vključuje terjatve do kupcev, odvisnih in pridruženih družb.

Zapadlost terjatev do kupcev Skupine Luka Koper

(v evrih) 30. 9. 2020 Popravek
1-9 2020
31. 12. 2019 Popravek
1-12 2019
Odprte in nezapadle
terjatve do kupcev
31.230.090 -54.075 31.436.955 -57.137
Zapadle terjatve:
do 30 dni 3.230.258 -32.303 3.945.120 -39.450
od 31 do 60 dni 633.284 -63.328 830.886 -83.089
od 61 do 90 dni 298.111 -58.772 496.075 -99.215
od 91 do 180 dni 235.286 -51.504 1.023.518 -298.619
nad 181 dni 1.070.904 -1.054.908 970.320 -972.700
Skupaj 36.697.933 -1.314.890 38.702.874 -1.550.210

Opomba: Znesek vključuje terjatve do kupcev ter terjatve do pridruženih družb.

Denar in denarni ustrezniki

(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
30. 9. 2020 31. 12. 2019 30. 9. 2020 31. 12. 2019
Gotovina v blagajni 6.229 140 30.160 11.397
Denarna sredstva na računih 11.433.025 15.846.452 17.271.314 21.038.923
Kratkoročni depoziti 50.000.000 50.000.000 51.980.000 51.980.000
Skupaj 61.439.254 65.846.592 69.281.474 73.030.320

Kapital

(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
30. 9. 2020 31. 12. 2019 30. 09. 2020 31. 12. 2019
Osnovni kapital 58.420.965 58.420.965 58.420.965 58.420.965
Kapitalske rezerve 89.562.703 89.562.703 89.562.703 89.562.703
Rezerve iz dobička 194.311.159 194.311.159 194.311.159 194.311.159
Zakonske rezerve 18.765.115 18.765.115 18.765.115 18.765.115
Druge rezerve iz dobička 175.546.044 175.546.044 175.546.044 175.546.044
Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti 17.276.056 14.581.468 17.553.129 14.948.315
Preneseni čisti poslovni izid 15.033.664 10.604.358 46.627.313 40.619.540
Čisti poslovni izid poslovnega leta 21.334.711 19.409.306 21.784.789 20.987.773
Kapital lastnikov obvladujoče družbe 395.939.258 386.889.959 428.260.058 418.850.455
Neobvladujoči deleži 0 0 233.872 238.901
Kapital 395.939.258 386.889.959 428.493.930 419.089.356

Rezervacije

(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
30. 9. 2020 31. 12. 2019 30. 9. 2020 31. 12. 2019
Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti 5.685.782 5.298.377 6.202.550 5.815.145
Rezervacije za tožbe 14.392.113 15.913.397 14.392.113 15.913.397
Skupaj 20.077.895 21.211.774 20.594.663 21.728.542
(v evrih) 1.
Odpravnine
ob upokojitvi
2.
Jubilejne
nagrade
3.
Program
pozaposlitvenih
prispevkov
Skupaj
zaslužki
(1., 2. in 3.)
Tožbe in
odškodnine
Skupaj
Stanje 31. decembra 2018 3.000.217 572.352 632.262 4.204.831 15.255.961 19.460.792
Spremembe v letu:
Oblikovanje 777.894 153.642 960.740 1.892.276 2.011.284 3.903.560
Prenos 0 0 -207.453 -207.453 0 -207.453
Črpanje -89.523 -52.982 -424.803 -567.308 -584.891 -1.152.199
Odprava -22.613 -1.356 0 -23.969 -768.957 -792.926
Stanje 31. decembra 2019 3.665.975 671.656 960.746 5.298.377 15.913.397 21.211.774
Spremembe v letu:
Oblikovanje 0 0 760.375 760.375 0 760.375
Prenos 0 0 -17.720 -17.720 0 -17.720
Črpanje 0 0 -355.250 -355.250 -1.521.284 -1.876.534
Stanje 30. septembra 2020 3.665.975 671.656 1.348.151 5.685.782 14.392.113 20.077.895

Gibanje rezervacij družbe Luka Koper, d. d.

Gibanje rezervacij Skupine Luka Koper

(v evrih) 1.
Odpravnine
ob upokojitvi
2.
Jubilejne
nagrade
3.
Program
pozaposlitvenih
prispevkov
Skupaj
zaslužki
(1., 2. in 3.)
Tožbe in
odškodnine
Skupaj
Stanje 31. decembra 2018 3.361.822 620.254 698.137 4.680.213 15.255.961 19.936.174
Spremembe v letu:
Oblikovanje 899.477 170.525 960.740 2.030.742 2.011.284 4.042.026
Črpanje -107.632 -65.517 -698.131 -871.280 -584.891 -1.456.171
Odprava -22.613 -1.917 0 -24.530 -768.957 -793.487
Stanje 31. decembra 2019 4.131.054 723.345 960.746 5.815.145 15.913.397 21.728.542
Spremembe v letu:
Oblikovanje 0 0 760.375 760.375 0 760.375
Črpanje 0 0 -372.970 -372.970 -1.521.284 -1.894.254
Stanje 30. septembra 2020 4.131.054 723.345 1.348.151 6.202.550 14.392.113 20.594.663

Program z določenimi prispevki se nanaša na obveznosti iz naslova pozaposlitvenih zaslužkov (enkratna izplačila ob upokojitvi). Skladno z 92. členom MRS 37 – Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva družba/Skupina ne razkriva informacij o pravnih obvezah, saj bi njihovo razkritje lahko ustvarilo sodbo o položaju družbe v sporu z drugimi strankami.

Odloženi prihodki

(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
30. 9. 2020 31. 12. 2019 30. 9. 2020 31. 12. 2019
Nekratkoročno odloženi prihodki za redno
vzdrževanje
19.258.396 20.154.593 19.258.396 20.154.593
Prejeta nepovratna sredstva 4.149.260 4.267.657 4.351.592 4.539.574
Drugi nekratkoročno odloženi prihodki 0 0 1.272.554 1.357.654
Skupaj 23.407.656 24.422.250 24.882.542 26.051.821

Skladno s koncesijsko pogodbo obvladujoča družba med nekratkoročno odloženimi prihodki izkazuje odložene prihodke za redno vzdrževanje, saj ima pravico in obveznost zaračunavati pristaniške pristojbine, ki so prihodek, namenjen pokrivanju stroškov opravljanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet. Za letni presežek prihodkov nad stroški družba oblikuje nekratkoročno odložene prihodke za pokrivanje stroškov gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture v prihodnjih letih. Če bi stroški presegali prihodke, bi družba nekratkoročno odložene prihodke črpala.

Prejeta nepovratna sredstva se nanašajo na vnaprej prejeta plačila iz naslova nepovratnih sredstev za vlaganja v evropske razvojne projekte, ki jih izkazuje obvladujoča družba, in se črpajo skladno z življenjsko dobo sredstev ter na zadržane prispevke plač zaposlenih v invalidskem podjetju Luka Koper INPO, d. o. o, in sicer gre za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje ter porodniško varstvo. Sredstva so se črpala skladno z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov za pokrivanje stroškov plač invalidov v višini 75 odstotkov ter za stroške zaposlitve osebja za čas, ki ga porabijo za pomoč invalidom.

Drugi nekratkoročno odloženi prihodki Skupine predstavljajo nekratkoročno odložene prihodke, namenjene pokrivanju stroškov amortizacije osnovnih sredstev.

Nekratkoročna posojila

(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
30. 9. 2020 31. 12. 2019 30. 9. 2020 31. 12. 2019
Nekratkoročne finančne obveznosti do družb v
Skupini
16.000.000 16.000.000 0 0
Nekratkoročna posojila, dobljena pri bankah v
državi
50.889.171 57.058.740 50.889.171 57.058.740
Nekratkoročna posojila, dobljena pri bankah v
tujini
22.950.820 24.672.131 22.950.820 24.672.131
Skupaj 89.839.991 97.730.871 73.839.991 81.730.871

Nekratkoročne finančne obveznosti do družb v Skupini, ki jih izkazuje obvladujoča družba Luka Koper, d. d. so na enaki ravni kot na zadnji dan predhodnega leta, medtem ko so te v Skupini Luka Koper izločene v postopku konsolidacije.

Kratkoročna posojila

(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
30. 9. 2020 31. 12. 2019 30. 9. 2020 31. 12. 2019
Kratkoročna posojila, dobljena pri bankah v državi 8.226.093 8.226.093 8.226.093 8.226.093
Kratkoročna posojila, dobljena pri bankah v tujini 2.295.082 2.295.082 2.295.082 2.295.082
Skupaj 10.521.175 10.521.175 10.521.175 10.521.175

Poslovne in druge obveznosti

(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
30. 9. 2020 31. 12. 2019 30. 9. 2020 31. 12. 2019
Kratkoročne obveznosti do:
dobaviteljev v državi 27.079.479 21.406.588 27.453.749 21.673.532
dobaviteljev v tujini 531.776 1.241.253 541.059 1.253.926
Kratkoročne obveznosti do družb v Skupini 493.074 489.859 0 0
Kratkoročne obveznosti do pridruženih družb 94.618 91.305 94.618 91.305
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev 28.198.947 23.229.005 28.089.426 23.018.763
Kratkoročne obveznosti na podlagi predujmov 1.831.877 3.496.747 1.987.825 3.665.707
Kratkoročne obveznosti do zaposlencev 5.617.653 5.280.131 5.972.780 5.640.827
Kratkoročne obveznosti do države in drugih
inštitucij
397 11.729 63.552 21.023
Kratkoročne poslovne obveznosti 35.648.874 32.017.612 36.113.583 32.346.320
Vnaprej vračunani stroški 11.731.061 3.795.541 12.390.375 4.226.725
Druge poslovne obveznosti 11.731.061 3.795.541 12.390.375 4.226.725
Skupaj 47.379.935 35.813.153 48.503.958 36.573.045

Vnaprej vračunani stroški se nanašajo na vnaprej vračunane stroške za skupinsko delovno uspešnost, obresti za najeta posojila, stroške za nagrade po individualnih pogodbah, stroške za neizkoriščene dopuste ter vnaprej vračunane stroške za neprejete račune. Vnaprej vračunani stroški so med letom višji, saj se nekatere kategorije vnaprej vračunanih stroškov, ki se jih med letom vračunava, ob koncu poslovnega leta črpa.

Pogojne obveznosti

(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
30. 9. 2020 31. 12. 2019 30. 9. 2020 31. 12. 2019
Dane garancije 3.110.000 2.610.000 3.436.709 2.940.709
Dana poroštva 2.482.710 2.832.122 2.482.710 2.832.122
Pogojne obveznosti iz naslova tožb 21.859.546 2.792.791 21.859.546 2.792.791
Finančne obveze za nakup sredstev 55.305.551 25.082.672 55.305.551 25.316.472
Skupaj pogojne obveznosti 82.757.807 33.317.586 83.084.516 33.882.095

Skladno z 92. členom MRS 37 – Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva družba/Skupina ne razkriva informacij o pogojnih obveznostih iz naslova tožb, saj bi njihovo razkritje lahko ustvarilo sodbo o položaju družbe v sporu z drugimi strankami. Finančne obveze za nakup sredstev se nanašajo na podpisane pogodbe za nakup/gradnjo sredstva v prihodnjem obdobju.

Posli s povezanimi osebami

Posli z Republiko Slovenijo

(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
Plačila v
obdobju
1-9 2020
Stroški/
odhodki v
obdobju
1-9 2020
Plačila v
obdobju
1-9 2019
Stroški/
odhodki v
obdobju
1-9 2019
Plačila v
obdobju
1-9 2020
Stroški/
odhodki v
obdobju
1-9 2020
Plačila v
obdobju
1-9 2019
Stroški/
odhodki v
obdobju
1-9 2019
Koncesija in vodno
povračilo
5.975.810 5.176.897 6.569.538 5.815.448 5.975.810 5.176.897 6.569.538 5.815.448
Taksa na pretovor 3.455.803 3.482.293 3.032.290 3.481.889 3.455.803 3.482.293 3.032.290 3.481.889
Dividende
Davek od dohodka
7.639.800 0 9.496.200 0 7.639.800 0 9.496.200 0
pravnih oseb (davek
in akontacije)
681.949 2.498.503 17.350.013 6.127.350 572.404 2.540.781 17.410.793 6.360.528
Ostali davki in
prispevki
6.396.174 6.759.585 6.302.231 6.610.989 6.545.183 7.345.003 6.824.446 7.136.349
Skupaj 24.149.536 17.917.278 42.750.272 22.035.676 24.189.000 18.544.974 43.333.267 22.794.214

Posli med Luko Koper, d. d./Skupino Luka Koper in Republiko Slovenijo

Obvladujoča družba je, na podlagi Zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper, z mesecem marcem 2019 pričela plačevati takso na pretovor.

Drugih poslov z Republiko Slovenijo družba/Skupina ni imela.

Posli z družbami, kjer ima država neposredno prevladujoči vpliv

Z lastniki povezane družbe so tiste družbe, v katerih imata Republika Slovenija in SDH skupaj neposredno najmanj 20-odstotni lastniški delež. Seznam teh družb je objavljen na spletni strani SDH (https://www.sdh.si/slsi/upravljanje-nalozb/seznam-nalozb).

Družba Luka Koper, d. d.

Družba Luka Koper, d. d., je v devetih mesecih leta 2020 z družbami, kjer ima država neposredno prevladujoč vpliv, opravila iz naslova prodaje tem družbam, transakcij v višini 7.087.078 evrov in iz naslova nabave v višini 5.937.090 evrov. Večina prodaje se je nanašala na storitve, povezane s pristaniško dejavnostjo, medtem ko večje nabave predstavljajo stroške železniškega transporta, nabava energije ter stroške zavarovanj. Na dan 30. septembra 2020 je družba Luka Koper, d. d., do teh družb izkazovala za 1.465.510 evrov terjatev in 19.932.661 evrov obveznosti. Glavnino obveznosti predstavlja posojilo, prejeto s strani SID – Slovenske izvozne in razvojne banke, d. d., ki je bilo najeto pod tržnimi pogoji.

Skupina Luka Koper

Skupina Luka Koper je v devetih mesecih leta 2020 z družbami, kjer ima država neposredno prevladujoč vpliv, opravila iz naslova prodaje tem družbam, transakcij v višini 7.103.238 evrov in iz naslova nabave v višini 6.015.921 evrov. Večina prodaje se je nanašala na storitve, povezane s pristaniško dejavnostjo, večje nabave pa predstavljajo še stroške železniškega transporta, nabava energije ter stroški zavarovanj. Na dan 30. septembra 2020 je Skupina Luka Koper do teh družb izkazovala za 1.493.312 evrov terjatev in 19.960.801 evrov obveznosti. Glavnino obveznosti predstavlja najeto posojilo obvladujoče družbe, prejeto s strani SID – Slovenske izvozne in razvojne banke, d. d.

Posli s fizičnimi osebami

V obdobju od januarja do septembra 2020 družba/Skupina ni imela poslov s člani uprave in člani nadzornega sveta.

Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj

Med finančna tveganja družbe/Skupine spadajo:

    1. tveganje spremembe poštene vrednosti,
    1. tveganje spremembe obrestne mere,
    1. likvidnostno tveganje,
    1. tveganje spremembe deviznega tečaja,
    1. kreditno tveganje in
    1. tveganje ustrezne kapitalske strukture.

V družbi/Skupini je obvladovanje finančnih tveganj organizacijsko zasnovano v okviru področja financ in računovodstva, ker se vodenje računovodstva odvisnim družbam izvaja znotraj obvladujoče družbe. V sedanjem gospodarskem okolju je napovedovanje prihodnjih finančnih kategorij zelo zahtevno in eksterno vnaša v načrtovane kategorije višjo stopnjo variabilnosti, s tem pa posledično višjo stopnjo tveganja. Družba/Skupina ima zato uveden poostren nadzor nad posameznimi finančnimi kategorijami.

1. Obvladovanje tveganj spremembe poštene vrednosti

Družba Luka Koper, d. d.

Družba je na dan 30. septembra 2020 imela 6,8 odstotka svojih sredstev naloženih v finančne naložbe, vrednotene po pošteni vrednosti (zadnji dan predhodnega leta 6,4 odstotka). Tveganje poštene vrednosti se pri naložbah v vrednostne papirje kaže v nihanju borznih tečajev, ki vpliva na vrednost teh sredstev in posledično na rezultat ob njihovi odsvojitvi, medtem ko pri naložbah v deleže družb obstaja tveganje, da prodajna vrednost ne bi bila enaka vrednosti transakcije na trgu. To vrsto tveganja je družba prepoznala pri naložbah v tržne vrednostne papirje slovenskih podjetij ter pri naložbah v deleže.

Vrednost nekratkoročnih finančnih naložb, vrednotenih po pošteni vrednosti, je tako na dan 30. septembra leta 2020 znašala 40.135.512 evrov.

Analiza občutljivosti finančnih naložb po pošteni vrednosti:

Tveganje spremembe poštene vrednosti 30. 9. 2020

Luka Koper, d. d.
Sprememba indeksa v % Vpliv na kapital
-10% -4.013.551
10% 4.013.551

Tveganje spremembe poštene vrednosti 31. 12. 2019

Luka Koper, d. d.
Sprememba indeksa v % Vpliv na kapital
-10% -3.680.886
10% 3.680.886

Analiza občutljivosti finančnih naložb po pošteni vrednosti je bila narejena ob predpostavki 10-odstotne rasti vrednosti indeksa, pomeni pa porast poštene vrednosti portfelja za 4.013.551evrov. Padec vrednosti indeksa za 10 odstotkov bi povzročil prav nasprotni učinek, to je znižanje poštene vrednosti teh naložb za enak znesek.

V tem primeru bi se sprememba poštene vrednosti pripoznala v povečanju oziroma zmanjšanju drugega vseobsegajočega donosa znotraj kapitala za naložbe v vrednostne papirje in znotraj izkaza poslovnega izida za naložbe v druge družbe.

Hierarhija poštene vrednosti

Luka Koper, d. d.
Vrednotenje po pošteni vrednosti
(v evrih) Knjigovodska
vrednost na dan
30. 9. 2020
Neposredna
vrednost na
borznih trgih
(1. raven)
Vrednost
določena na
podlagi
primerljivih
tržnih
podatkov
(2. raven)
Vrednosti ni
mogoče
pridobiti iz
tržnih
podatkov
(3. raven)
Sredstva merjena po pošteni vrednosti
Druge delnice in deleži 40.135.512 39.215.409 0 920.103
Vrednotenje po pošteni vrednosti
Knjigovodska
vrednost na dan
31. 12. 2019
Neposredna
vrednost na
borznih trgih
(1. raven)
Vrednost
določena na
podlagi
primerljivih
tržnih
podatkov
(2. raven)
Vrednosti ni
mogoče
pridobiti iz
tržnih
podatkov
(3. raven)
Sredstva merjena po pošteni vrednosti
Druge delnice in deleži 36.808.861 35.888.758 0 920.103

Delnice in deleži, merjeni po pošteni vrednosti, so bili vrednoteni po uradno objavljenih veljavnih tečajih Ljubljanske borze in tečajnice vzajemnih skladov.

Skupina Luka Koper

Skupina je na dan 30. septembra 2020 imela 7,1 odstotka svojih sredstev naloženih v finančne naložbe, vrednotene po pošteni vrednosti (zadnji dan predhodnega leta 6,7 odstotka). Tveganje poštene vrednosti se pri naložbah v vrednostne papirje kaže v nihanju borznih tečajev, ki vpliva na vrednost teh sredstev in posledično na rezultat ob njihovi odsvojitvi, medtem ko pri naložbah v deleže družb obstaja tveganje, da prodajna vrednost ne bi bila enaka vrednosti transakcije na trgu. To vrsto tveganja je Skupina prepoznala pri naložbah v tržne vrednostne papirje slovenskih podjetij ter pri naložbah v deleže.

Vrednost nekratkoročnih finančnih naložb, vrednotenih po pošteni vrednosti, je tako na dan 30. septembra 2020 znašala 43.390.950 evrov.

Analiza občutljivosti finančnih naložb po pošteni vrednosti:

Tveganje spremembe poštene vrednosti 30. 9. 2020

Skupina Luka Koper
Sprememba indeksa v % Vpliv na kapital
-10% -4.339.095
10% 4.339.095

Tveganje spremembe poštene vrednosti 31. 12. 2019

Skupina Luka Koper
Sprememba indeksa v % Vpliv na kapital
-10% -4.017.513
10% 4.017.513

Analiza občutljivosti finančnih naložb po pošteni vrednosti je bila narejena ob predpostavki 10-odstotne rasti vrednosti indeksa, pomeni pa porast poštene vrednosti portfelja za 4.339.095 evrov. Padec vrednosti indeksa za 10 odstotkov bi povzročil prav nasprotni učinek, to je znižanje poštene vrednosti teh naložb za enak znesek.

V tem primeru bi se sprememba poštene vrednosti pripoznala v povečanju oziroma zmanjšanju drugega vseobsegajočega donosa znotraj kapitala za naložbe v vrednostne papirje in znotraj izkaza poslovnega izida za naložbe v druge družbe.

Hierarhija poštene vrednosti

Skupina Luka Koper
Vrednotenje po pošteni vrednosti
(v evrih) Knjigovodska
vrednost na dan
30. 9. 2020
Neposredna
vrednost na
borznih trgih
(1. raven)
Vrednost
določena na
podlagi
primerljivih
tržnih
podatkov
(2. raven)
Vrednosti ni
mogoče
pridobiti iz
tržnih
podatkov
(3. raven)
Sredstva merjena po pošteni vrednosti
Druge delnice in deleži
43.390.950 39.985.072 0 3.405.878
Vrednotenje po pošteni vrednosti
Knjigovodska
vrednost na dan
31. 12. 2019
Neposredna
vrednost na
borznih trgih
(1. raven)
Vrednost
določena na
podlagi
primerljivih
tržnih
podatkov
(2. raven)
Vrednosti ni
mogoče
pridobiti iz
tržnih
podatkov
(3. raven)
Sredstva merjena po pošteni vrednosti
Druge delnice in deleži
40.175.130 36.769.252 0 3.405.878

Delnice in deleži, merjeni po pošteni vrednosti, so bili vrednoteni po uradno objavljenih veljavnih tečajih Ljubljanske borze in tečajnice vzajemnih skladov.

Za izračun vrednosti 3. ravni družba/Skupina uporabi podatke, ki so ji na voljo na način, da primerja vrednost naložbe, ki jo družba/Skupina izkazuje v poslovnih knjigah s sorazmerno vrednostjo v deležu kapitala naložbene družbe na datum bilance.

2. Obvladovanje tveganja spremembe obrestnih mer

Zaradi strukture finančnih obveznosti se družba/Skupina srečuje tudi z obrestnim tveganjem, saj lahko nepričakovana rast variabilnih obrestnih mer negativno vpliva na načrtovane poslovne rezultate.

Družba Luka Koper, d. d.

Odstotek finančnih obveznosti (brez drugih finančnih obveznosti) se je v celotni strukturi obveznosti do virov sredstev v družbi znižal s prvotnih 18,7 odstotka v letu 2019 na 17,1 odstotka na dan 30. septembra 2020. Učinek morebitnih sprememb variabilnih obrestnih mer na prihodnji čisti poslovni izid po davkih je prikazan v tabeli, ki sledi.

Morebitna sprememba variabilnih obrestnih mer bi za družbo lahko imela vpliv na 45,2 odstotka vseh posojil (na zadnji dan predhodnega leta 45,9 odstotka); preostalih 54,8 odstotka prejetih posojil je bilo sklenjenih s fiksno obrestno mero.

Pregled izpostavljenosti

(v evrih) 30. 9. 2020 Izpostavljenost
30. 9. 2020
31. 12. 2019 Izpostavljenost
31. 12. 2019
Prejeta posojila po variabilni
obrestni meri (brez obrestne
zaščite)
45.370.902 45,2% 49.717.213 45,9%
Prejeta posojila po nominalni
obrestni
54.990.264 54,8% 58.534.833 54,1%
Skupaj 100.361.166 100,0% 108.252.046 100,0%

Analiza občutljivosti bančnih posojil glede na spremembo variabilnih obrestnih mer:

(v evrih) Nezaščitena
bančna posojila
po variabilni
obrestni meri
Porast za 15
bazičnih točk
Porast za 25
bazičnih točk
Porast za 50
bazičnih točk
Stanje na dan 30. 9. 2020
3M EURIBOR 45.370.902 37.689 63.115 164.870
Skupni učinek na obrestne odhodke 45.370.902 37.689 63.115 164.870
Stanje na dan 31. 12. 2019
3M EURIBOR 49.717.213 40.451 67.418 174.876
Skupni učinek na obrestne odhodke 49.717.213 40.451 67.418 174.876

Analiza občutljivosti bančnih posojil na spremembe variabilnih obrestnih mer je bila narejena ob predpostavki morebitne rasti obrestnih mer v višini 15, 25 in 50 bazičnih točk. Na dan 30. septembra 2020 je imela družba vsa posojila, vezana na gibanje trimesečnega euriborja, nezavarovana pred obrestnim tveganjem.

Skupina Luka Koper

Odstotek finančnih obveznosti (brez drugih finančnih obveznosti) se je v celotni strukturi obveznosti do virov sredstev v Skupini znižal s prvotnih 15,4 odstotka v letu 2019 na 13,9 odstotka na dan 30. septembra 2020. Učinek morebitnih sprememb variabilnih obrestnih mer na prihodnji čisti poslovni izid po davkih je prikazan v tabeli, ki sledi.

Morebitna sprememba variabilnih obrestnih mer bi za Skupino lahko imela vpliv na 53,8 odstotka vseh posojil (na zadnji dan predhodnega leta 53,9 odstotka); preostalih 46,2 odstotka prejetih posojil je bilo sklenjenih s fiksno obrestno mero.

Pregled izpostavljenosti

(v evrih) 30. 9. 2020 Izpostavljenost
30. 9. 2020
31. 12. 2019 Izpostavljenost
31. 12. 2019
Prejeta posojila po variabilni obrestni
meri (brez obrestne zaščite)
45.370.902 53,8% 49.717.213 53,9%
Prejeta posojila po nominalni obrestni 38.990.264 46,2% 42.534.833 46,1%
Skupaj 84.361.166 100,0% 92.252.046 100,0%

Analiza občutljivosti bančnih posojil glede na spremembo variabilnih obrestnih mer:

(v evrih) Nezaščitena
bančna posojila
po variabilni
obrestni meri
Porast za 15
bazičnih točk
Porast za 25
bazičnih točk
Porast za 50
bazičnih točk
Stanje na dan 30. 9. 2020
3M EURIBOR 45.370.902 37.869 63.115 164.870
Skupni učinek na obrestne odhodke 45.370.902 37.869 63.115 164.870
Stanje na dan 31. 12. 2019
3M EURIBOR 49.717.213 40.451 67.418 174.876
Skupni učinek na obrestne odhodke 49.717.213 40.451 67.418 174.876

Analiza občutljivosti bančnih posojil na spremembe variabilnih obrestnih mer je bila narejena ob predpostavki morebitne rasti obrestnih mer v višini 15, 25 in 50 bazičnih točk. Na dan 30. septembra 2020 je imela Skupina vsa posojila, vezana na gibanje trimesečnega euriborja, nezavarovana pred obrestnim tveganjem.

3. Obvladovanje likvidnostnega tveganja

Likvidnostno tveganje predstavlja možnost, da družba/Skupina ne bi mogla poravnati obveznosti ob zapadlosti. Družba/Skupina obvladuje likvidnostno tveganje z rednim načrtovanjem denarnih tokov za različne ročnosti. Preventivno deluje na področju preprečevanja zamud kupcev, predvsem z rednim spremljanjem in takojšnjim odzivom na zamude pri plačilih; dodaten ukrep predstavljajo obračuni zamudnih obresti, zasnovani na vodenju enotne politike do kupcev.

Luka Koper, d. d.
(v evrih) Do 3
mesece
Od 3 do 12
mesecev
Od 1 do 2
let
Od 3 do 5
let
Nad 5 let Skupaj
30. 9. 2020
Posojila in krediti* 2.630.294 7.890.881 26.521.175 31.563.524 31.755.293 100.361.165
Predvidene obresti od vseh
posojil
167.907 462.566 458.254 859.573 333.882 2.282.182
Druge finančne obveznosti 235.018 204.422 75.229 200.455 0 715.123
Obveznosti do dobaviteljev 28.198.947 0 0 0 0 28.198.947
Druge poslovne obveznosti 7.449.927 0 0 0 0 7.449.927
Skupaj 38.682.093 8.557.868 27.054.657 32.623.552 32.089.174 139.007.344
31. 12. 2019
Posojila in krediti* 2.630.294 7.890.881 26.521.175 31.563.524 39.646.174 108.252.046
Predvidene obresti od vseh
posojil
181.866 525.920 636.777 1.083.896 547.761 2.976.220
Druge finančne obveznosti 592.235 0 0 0 0 592.235
Obveznosti do dobaviteljev 23.229.005 0 0 0 0 23.229.005
Druge poslovne obveznosti 8.788.607 0 0 0 0 8.788.607
Skupaj 35.422.006 8.416.801 27.157.952 32.647.420 40.193.935 143.838.113

*V postavki so zajeta tudi posojila odvisnih družb

Skupina Luka Koper
(v evrih) Do 3
mesece
Od 3 do 12
mesecev
Od 1 do 2
let
Od 3 do 5
let
Nad 5 let Skupaj
30. 9. 2020
Posojila in krediti 2.630.294 7.890.881 10.521.175 31.563.524 31.755.293 84.361.165
Predvidene obresti od vseh
posojil
134.233 362.058 424.521 859.573 333.882 2.114.267
Druge finančne obveznosti 228.086 252.447 81.413 200.455 0 762.401
Obveznosti do dobaviteljev 28.089.426 0 0 0 0 28.089.426
Druge poslovne obveznosti 8.024.157 0 0 0 0 8.024.157
Skupaj 39.106.196 8.505.386 11.027.109 32.623.552 32.089.174 123.351.417
31. 12. 2019
Posojila in krediti 2.630.294 7.890.881 10.521.175 31.563.524 39.646.174 92.252.046
Predvidene obresti od vseh
posojil
148.420 425.126 502.537 1.083.896 547.761 2.707.740
Druge finančne obveznosti 749.670 0 0 0 0 749.670
Obveznosti do dobaviteljev 23.018.763 0 0 0 0 23.018.763
Druge poslovne obveznosti 9.327.557 0 0 0 0 9.327.557
Skupaj 35.874.704 8.316.007 11.023.712 32.647.420 40.193.935 128.055.776

4. Obvladovanje valutnega tveganja

Izhodiščno tveganje spremembe valutnega tečaja izhaja iz terjatev do kupcev, nominiranih v ameriških dolarjih (USD). V preteklih letih je družbi/Skupini uspelo bistveno znižati fakturirano realizacijo v ameriških dolarjih do te mere, da so terjatve, nominirane v ameriških dolarjih, zanemarljive, zato se družba ni odločila za ščitenje te postavke.

5. Obvladovanje kreditnega tveganja

Obvladovanje tveganja neizpolnitve pogodbenih obveznosti nasprotne stranke – tako imenovanega kreditnega tveganja – je v zadnjih letih pridobilo večji pomen. Neplačila kupcev se prenašajo na gospodarske subjekte z verižno reakcijo, kar bistveno poslabša oceno verjetnosti pravočasnih prilivov in ustvarja dodatne stroške financiranja poslovanja, zato je družba/Skupina v zadnjih letih pospešila aktivnosti na področju izterjave in še dosledneje spremlja zapadle terjatve kupcev. Pri kupcih, kjer družba/Skupina zazna plačilne težave in nedoslednost pri spoštovanju sprejetih poslovnih dogovorov, se v izogib plačilni nedisciplini vzpostavi avansni način plačila za vse naročene storitve. Na to področje pozitivno vpliva specifična struktura kupcev, saj družba/Skupina pretežno posluje z večjimi družbami, ladjarji, špediterji in agenti, ki vstopajo v poslovni proces družbe/Skupine že vrsto let.

Nekatere vrste terjatev ima družba/Skupina zavarovane z varščinami, ki jih kupcu po plačilu vseh obveznosti ali ob prekinitvi sodelovanja vrne. Med finančnimi naložbami ima dana posojila zavarovana z bianko menicami in drugim (ne)premičnim premoženjem.

(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
30. 9. 2020 31. 12. 2019 30. 9. 2020 31. 12. 2019
Nekratkoročno dana posojila 3.726 5.078 9.247 10.594
Nekratkoročne poslovne terjatve 41.052 41.122 41.052 41.122
Kratkoročni depoziti 0 0 71.039 71.052
Kratkoročno dana posojila 3.405 8.798 3.405 8.798
Kratkoročne terjatve do kupcev 35.130.088 36.794.562 35.383.043 37.152.665
Druge terjatve 2.933.583 2.662.803 3.080.682 2.788.137
Denar in denarni ustrezniki 61.439.254 65.846.592 69.281.474 73.030.320
Dana poroštva in garancije 5.592.710 5.442.122 5.919.420 5.772.831
Skupaj 105.143.819 110.801.077 113.789.362 118.875.519

6. Obvladovanje tveganja ustrezne kapitalske strukture

Ob identifikaciji optimalne kapitalske strukture si je družba/Skupina za nekratkoročni strateški cilj zastavila ohranitev deleža dolžniških virov v pasivi pod 50 odstotki. Stanje teh na dan 30. septembra 2020 v družbi znaša 32,7 odstotka, kar je 0,4 odstotka manj kot zadnji dan predhodnega leta, v Skupini pa 29,5 odstotka, kar je 0,4 odstotka manj v primerjavi z zadnjim dnem predhodnega leta.

(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
(v evrih) 30. 9. 2020 31. 12. 2019 30. 9. 2020 31. 12. 2019
v evrih delež
(%)
v evrih delež
(%)
v evrih delež
(%)
v evrih delež
(%)
Kapital 395.939.258 67,3% 386.889.959 66,9% 428.493.930 70,5% 419.089.356 70,2%
Nekratkoročne
obveznosti
133.734.255 22,7% 144.484.229 25,0% 119.762.837 19,7% 130.715.123 21,9%
Kratkoročne
obveznosti
58.340.549 9,9% 46.740.936 8,1% 59.505.666 9,8% 47.605.935 8,0%
Obveznosti do
virov sredstev
588.014.062 100,0% 578.115.124 100,0% 607.762.433 100,0% 597.410.414 100,0%

20 Izjava o odgovornosti članov uprave družbe

Uprava družbe Luka Koper, d. d., izjavlja, da so nerevidirani ločeni računovodski izkazi družbe Luka Koper, d. d. in nerevidirani konsolidirani računovodski izkazi Skupine Luka Koper za obdobje, ki se je končalo 30. septembra 2020, pripravljeni tako, da dajejo resničen in pošten prikaz premoženjskega stanja, poslovnih izidov in denarnih tokov družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper. Pri pripravi zgoščenih izkazov za obdobje januar – september 2020 so bile uporabljene enake računovodske usmeritve kot pri pripravi letnih računovodskih izkazov družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2019.

Medletni izkazi so za obdobje, ki se je končalo 30. septembra 2020, pripravljeni v skladu z Mednarodnim računovodskim standardom 34. Medletno računovodsko poročanje, in jih je potrebno brati v povezavi z letnimi računovodskimi izkazi, pripravljenimi za poslovno leto, ki se je končalo 31. decembra 2019. Primerjalni izkazi za leto 2019 so revidirani.

Uprava je odgovorna za izvajanje ukrepov, s katerimi zagotavlja ohranjanje in povečevanje vrednosti premoženja družbe in Skupine Luka Koper, ter za preprečevanje in odkrivanje prevar ter drugih nepravilnosti ter njihovo odpravljanje.

Uprava izjavlja, da so povezane osebe v Skupini Luka Koper med seboj poslovale na osnovi sklenjenih poslov, pri čemer so bile uporabljene tržne cene izdelkov in storitev ter da ni začela poslov s povezanimi osebami, ki bi bili opravljeni pod neobičajnimi pogoji.

Člani uprave:

Predsednik uprave Član uprave

mag. Irma Gubanec Vojko Rotar

Dimitrij Zadel mag. Metod Podkrižnik

Članica uprave Član uprave – delavski direktor

Koper, 18. november 2020

Talk to a Data Expert

Have a question? We'll get back to you promptly.