Luka Koper

Environmental & Social Information • Apr 29, 2019

Trajnostno poročilo 2018

TRAJNOSTNO POROČILO

SKUPINA LUKA KOPER

IN LUKA KOPER, D. D.

Kazalo

UVOD 1
1	O trajnostnem poročilu	1
1.1	Izjava o nefinančnem poslovanju o	1
1.2	Trajnostno poročilo po mednarodnih standardih trajnostnega poročanja ostnega poročanja	1
1.3	Obdobja poročanja	2
1.4	Kontaktno mesto Kontaktno mesto	2
1.5	Kako pristopati k trajnostnemu poročilu Kako pristopati k trajnostnemu poročilu poročilu	3
1.6	Verifikacija trajnostnega poročila	3
2	Nagovor predsednika uprave	4
3	Predstavitev Skupine Luka Koper	7
3.1	Osebna izkaznica družbe Luka Koper, d. d., na dan 2 dan 26. aprila 2019 aprila 2019 2019 izkaznica	8
3.2	Lastništvo in pravna oblika oblika	9
3.3	Sestava Skupine Luka Koper Sestava Skupine Luka	10
3.4	Vključenost v konsolidirane računovodske izkaze v konsolidirane računovodske izkaze	10
3.5	Dejavnosti Skupine Luka Koper	11
3.6	Trgi	14
3.7	Spremembe v organizaciji organizaciji	14
3.8	Organizacijska struktura struktura	14
3.9	Uprava družbe Luka koper, d. d. d. d.	15
3.10	Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d.	19
3.11	Obvladovanje tveganj	22
3.12	Članstva in zaveze in zaveze	28
	LUKA KOPER IN TRAJNOSTNI RAZVOJ	30
4	Luka Koper in usmeritve na področju trajnostnega razvoja	30
4.1	Poslovna politika in politika kakovosti politika in	31
	Politika neprekinjenega poslovanja Politika poslovanja
4.2		31
4.3	Varnostna politika politika Strategija trajnostnega razvoja razvoja	31
4.4	Skupina Luka Koper pristopa k naslavljanju CILJEV TRAJNOSTNEGA RAZVOJA RAJNOSTNEGA RAZVOJA	31 31
4.5 5	Deležniki Luke Koper	37
	Prepoznavanje deležnikov
5.1	Prepoznavanje deležnikov Vključenost deležnikov ter njihova pričakovanja in po enost potrebe	38 40
5.2 6	deležnikov ter potrebe Matrika bistvenosti	44
6.1	Bistvene vsebine, izpostavljene s strani posameznih deležnikov ležnikov	45
6.2 7	Metodologija določanja bistvenosti določanja Korporativna integriteta, človekove pravice in skladnost poslovanja	48 51
7.1	Korporativna integriteta in človekove pravice in	51
7.2	Diskriminacija	53
7.3	Človekove pravice, prepoznane kot najrelevantnejše za Človekove pravice, prepoznane kot najrelevantnejše za družbo Luka K družbo Luka Koper, d. d. oper, d. d. oper, d.	54
7.4	Korupcija in podkupovanje podkupovanje	56
7.5	Politika raznolikosti Politika	57
7.6	Varovanje osebnih podatkov podatkov	58
7.7	Skladnost z zakonodajo in internimi zahtevami dnost zahtevami z zakonodajo zahtevami	58
	USPEŠNOST IN UČINKOVITOST POSLOVANJA SKUPINE LUKA KOPER V LETU 2018
60

8	Stabilnost in poslovna uspešnost	60
8.1	Finančni kazalniki	61
8.2	Neposredno ustvarjena in distribuirana ekonomska vrednost	64
8.3	Posredni ekonomski vplivi vplivi	65
9	Varno in zdravo pristaniško okolje	71
9.1	Opis sistema varnosti pri delu Opis sistema pri delu	71
9.2	Varnost in zdravje pri delu in zdravje delu	71
9.3	Skladnost z zakonodajo s področja varnosti pri delu z zakonodajo pri delu	72
9.4	Poškodbe pri delu	73
9.5	Škodni dogodki dogodki	75
9.6	Povzetek izvedenih aktivnosti na področju varnosti in zdravja pri delu v letu 2018 dravja pri delu letu 2018	75
9.7	Promocija zdravja	77
9.8	Načrtovane aktivnosti na področju varnosti in zdravja zdravja pri delu v l pri delu v letu 2019 etu 2019	78
10	Skrb za zaposlene	79
10.1	Opis sistema upravljanja zaposlenih	79
10.2	Izobraževanje in usposabljanje zaposlenih usposabljanje zaposlenih	87
10.3	Zagotavljanje varnosti zaposlitve in socialne varnosti zaposlenih i zaposlenih	89
10.4	Sodelovanje z izobraževalnimi ustanovami	90
10.5	Interno komuniciranje z zaposlenimi Interno komuniciranje z zaposlenimi	90
11	Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja	91
11.1 11.2	Opis sistema ravnanja z okoljem okoljem Sožitje z okoljem z okoljem	92 93
11.3	Politika varnega in zdravega pristaniškega okolja ter energetske učinkovitosti učinkovitosti	97
11.4	Skladnost z zakonodajo s področja varovanja okolja z okolja	98
11.5	Komuniciranje z javnostmi z javnostmi	99
11.6	Obvladovanje okoljskih tveganj in ukrepanje ob izrednih dogodkih ih dogodkih	103
11.7	Predstavitev okoljskih vidikov in rezultatov delovanja vidikov delovanja	106
11.8	Emisije/imisije pri storitvah storitvah	107
11.9	Ravnanje z odpadki Ravnanje z	115
11.10	Emisije hrupa hrupa	120
11.11	Raba energije in energetska učinkovitost	128
11.12	Upravljanje s pitno in podzemno vodo podzemno vodo	132
11.13	Ravnanje z odpadno vodo	134
11.14	Svetlobno onesnaževanje Svetlobno onesnaževanje	136
11.15	Biotska raznovrstnost Biotska raznovrstnost otska raznovrstnost	137
11.16	Varovanje morja	139
12	Družbeno okolje	147
12.1	Porazdelitev donatorskih in sponzorskih sredstev v let donatorskih in sponzorskih letu 2018 donatorskih in sponzorskih sredstev v letu 2018	148
12.2	Porazdelitev in višina donatorskih in sponzorskih sredstev v letih 2013 do 2018 edstev letih do 2018	149
13	Trajnostni odnosi z dobavitelji	150
13.1	Opis sistema razvijanja odnosov z dobavitelji z dobavitelji dobavitelji	150
13.2	Oskrbovalna veriga Oskrbovalna veriga	151
14	Trajnostni odnosi s kupci	154
14.1	Zadovoljstvo naših kupcev redno spremljamo kupcev redno spremljamo	154
14.2	Učinkovito in skrbno reševanje reklamacij Učinkovito in reševanje reklamacij	154
14.3	Varovanje podatkov o kupcih podatkov o kupcih	155
15	Kazalo GRI (po standardih 2016)	156

Pristanišče in trajnostni razvoj

Poslovna politika Luke Koper temelji na trajnostnem razvoju. Kot zeleno pristanišče razvijamo dobre prakse na vseh področjih trajnostnega razvoja, po katerih smo prepoznavni v domačem in mednarodnem okolju. Skupaj z drugimi pristanišči po svetu, ki so predana trajnostnemu razvoju, iščemo nove poti za kompleksne izzive pristaniške dejavnosti. Povezujemo se z ladjarji, dobavitelji, raziskovalci, lokalnimi skupnostmi, pa tudi zakonodajalci. Le z odprtim dialogom lahko nenehno dvigujemo kakovost življenja za danes in jutri.

Napaka! Če želite uporabiti Heading 1 za besedilo, za katerega želite, da se

01

pojavi tukaj, uporabite zavihek »Osnovno«.

UVOD

PRISTANIŠČE UREJAMO Z MISLIJO NA PRIHODNJE RODOVE, KI BODO NA OBALI ŽIVELI, USTVARJALI IN ODRAŠČALI.

ZAVEZANOST LUKE KOPER TRAJNOSTNEMU RAZVOJU JE ZAGOTOVILO, DA BO PRIHODNJI RAZVOJ PRIJAZEN DO ZAPOSLENIH, OKOLIŠKIH PREBIVALCEV TER NARAVNEGA OKOLJA.

1 O trajnostnem poročilu

1.1 Izjava o nefinančnem poslovanju

Trajnostno poročilo Skupine Luka Koper izpolnjuje vse pogoje za objavo izjave o nefinančnem poslovanju. Trajnostno poročilo za leto 2018 skladno s spremembami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1J, Ur. list RS 15/2017 z dne 31. 3. 2017) upošteva zahtevo po objavi izjave o nefinančnem poslovanju, ki izhaja iz sprememb 56., 57., 60. a in 70. c člena ZGD-1J. Navedene spremembe ZGD-1J tudi izpolnjujejo zahteve Smernic za nefinančno poročanje (metodologija za poročanje o nefinančnih informacijah), ki so bile sprejete in objavljene v Uradnem listu Evropske unije v mesecu juliju 2017, ter upoštevajo določila Direktive o razkritju nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti nekaterih podjetij.

1.2Trajnostno poročilo po mednarodnih standardih trajnostnega poročanja¹

Skupina Luka Koper je za leto 2018 drugič zapored pripravila samostojno trajnostno poročilo v skladu z mednarodnimi standardi trajnostnega poročanja GRI (Global Reporting Initiative Global Standards) ter tako oplemenitila dosedanja trajnostna poročila v okviru letnih poročil in okoljska poročila po sistemu EMAS. Poročilo je pripravljeno na osnovni ravni poročanja. Pri pripravi poročila in določanju bistvenih vsebin smo uporabili vseh šest standardov GRI:

GRI 101: upoštevali smo načela poročanja za opredelitev vsebine in kakovosti

1 GRI GS 102-46, 102-48, 102-49, 102-54

poročila.

• GRI 102: poročali smo o organizaciji in njenih praksah poročanja o trajnosti, profilu organizacije, strategiji, etiki in integriteti, vodenju, praksah vključevanja interesnih skupin in poročanju.
• GRI 103: uporabili smo upravljavski pristop k poročanju o tem, kako organizacija obvladuje bistvene vsebine, ki so zajete v tematskih standardih GRI 200, 300 in 400.
• GRI 200, 300 in 400: uporabili smo kazalnike za poročanje o vplivih organizacije na gospodarske, okoljske in socialne teme.

Poročanje se nanaša na Skupino Luka Koper, pri vsebinah, ki še niso uveljavljene za celotno Skupino, pa je posebej navedeno, za katero oz. katere družbe Skupine Luka Koper veljajo.

1.3Obdobja poročanja²

Skupina Luka Koper o trajnostnem razvoju poroča vsako leto, in sicer že od leta 2000. Zadnje trajnostno poročilo je bilo pripravljeno za leto 2017, in sicer prvič po standardih GRI. Tudi poročilo za leto 2018 sledi standardom GRI. V duhu zavezanosti Luke Koper trajnostnemu razvoju bo Skupina Luka Koper vsebino trajnostnega poročila vsako leto nadgrajevala.

1.4Kontaktno mesto³

Trajnostno poročilo Skupine Luka Koper za leto 2018 je dostopno na spletni strani:	www.luka-kp.si/slo/poslovna-porocila
Več informacij o trajnostnih aktivnostih je na voljo na spletni strani:	www.zivetispristaniscem.si
Kontaktna oseba za informacije o trajnostnem poročilu:	T: +386 5 665 61 00 E: zsp@luka-kp.si

² GRI GS 102-50, 102-51, 102-52

³ GRI GS 102-53

1.5Kako pristopati k trajnostnemu poročilu

V prvih poglavjih trajnostnega poročila so predstavljene osnovne informacije o poročilu in o Skupini Luka Koper. Skupino postavlja v širši trajnostni okvir in predstavlja njeno upravljanje trajnostnega razvoja. V naslednjih poglavjih Skupina Luka Koper glede na prej ugotovljene bistvene vsebine poroča o svojem delovanju na pomembnih področjih trajnostnega razvoja v letu 2018. Številka kazalnika GRI v nogi poročila povezuje kazalnike GRI z besedilom.

1.6Verifikacija trajnostnega poročila⁴

Skupina Luka Koper je za leto 2017 prvič pripravila trajnostno poročilo v skladu s standardi GRI, zato je bilo le-to predloženo v zunanjo preveritev poročanja po standardih GRI Slovenskemu institutu za kakovost in meroslovje (SIQ). Poročilo za leto 2018 ni bilo predloženo v zunanjo preveritev.

4 GRI GS 102-56

2 Nagovor predsednika uprave⁵

Spoštovani deležniki Luke Koper,

leto 2018 je bilo za skupino prelomno prav na področju trajnostnega razvoja. Najpomembnejša strateška naložba, podaljšanje prvega pomola, se je premaknila z mrtve točke šele po pisnem zagotovilu lokalni skupnosti, da povečanje kapacitet kontejnerskega terminala ne bo poslabšalo življenjskih pogojev okoliških prebivalcev. Dejstvo je, da bo morala družba pri načrtovanju svojega razvoja v prihodnje še bolj upoštevati pričakovanja in potrebe lokalnih prebivalcev. Za zdaj anketa javnega mnenja, ki jo naročimo enkrat letno, sicer kaže visoko podporo soseščine našim prostorskim načrtom, vendar so ljudje vse bolj okoljsko osveščeni in pričakujejo zdravo in varno življenjsko okolje. Luka Koper sicer spoštuje zakonodajo na tem področju in izpolnjuje zakonske omejitve, vendar se zavedamo, da moramo narediti še več, če želimo tudi v prihodnje poslovati v sožitju z lokalnim okoljem.

Svetila v pristanišču smo že vsa prilagodili novi zakonodaji, pa vendar nas še vedno kdo opozori na prekomerno svetlobno onesnaževanje. To je lep primer razhajanja med zakonskimi določili in percepcijo ljudi. Drugi tak primer je prašenje. Čeprav smo s prekrivanjem razsutega tovora z odpadno celulozo od leta 2014 skoraj prepolovili količino prašnih delcev PM10 ter smo daleč pod mejnimi vrednostmi, se še vedno pojavljajo občasna razmišljanja, da bi morali ta terminal zapreti. Čeprav je zakon na naši strani, moramo drugačna razmišljanja spoštovati in obravnavati z vso odgovornostjo.

Še največ težav imamo s hrupom, čeprav ne po naši krivdi. Problem so posamezne hrupne ladje. Tiste, ki redno prihajajo v Koper, smo že identificirali in z nekaterimi ladjarji dosegli dogovor o načinih zmanjševanja hrupa. Tudi z ladjarji se moramo spoštljivo in odgovorno pogovarjati, če jih ne želimo pregnati, kajti ne v Sloveniji ne na ravni Evropske unije ni zakonodaje, ki bi omejevala hrup ladij oziroma njihov vpliv na okolico. Koper sicer ni izjema. S podobnimi težavami se srečujejo tudi druga pristanišča, zato smo pristopili k iniciativi Neptunes, ki jo sestavlja 11 pristanišč in v kateri želimo izmenjati primere dobre prakse in vključiti regulatorja v reševanje problema. V vmesnem času pa bomo nadaljevali aktivnosti zmanjševanja hrupa, kot smo jih opredelili v okoljski strategiji.

Leto 2018 je bilo prelomno tudi na področju zaposlovanja. Sprožili smo proces prestrukturiranja organizacije dela s ciljem zagotovitve vzdržnega poslovnega modela. Tristebrni model temelji na redno zaposlenih, kjer je konstantna potreba po delu (prvi steber), na zaposlitvenih agencijah (drugi steber kot prehodna oblika) ter na izvajanju storitev s strani zunanjih pogodbenih partnerjev (tretji steber). Na zadnji dan leta 2018 je imela Skupina Luka Koper 1.242 zaposlenih, kar je 134 zaposlenih več kot leto prej. Pravzaprav število zaposlenih raste že zadnja štiri leta, lani po kar 12-odstotni stopnji. Prve sodelavce po novem modelu smo sprejeli decembra lani, glavnino pa v prvih treh mesecih letošnjega leta. Oktobra 2018 je bil objavljen javni natečaj za izbor agencij za posredovanje

⁵ GRI GS 102-14, 103-1, 103-2, 103-3

kadrov. Pričakujemo, da bomo prve agencijske delavce sprejeli sredi leta. Ti delavci bodo popolnoma izenačeni z redno zaposlenimi delavci na podlagi določil Kolektivne pogodbe družbe. V letu 2019 bomo objavili še javni natečaj za izbor zunanjih pogodbenih partnerjev po posameznih storitvah.

V letu 2018 smo se veliko ukvarjali tudi z varnostjo pri delu v pristanišču. Zelo smo zadovoljni, da je bila pogostost poškodb v lanskem letu med nižjimi, prav tako ni bilo težjih poškodb. Z odprtjem novega kamionskega vhoda na Serminu in z izboljšavami na področju notranjega prometa pričakujemo v letošnjem letu še manj poškodb pri trkih v notranjem transportu. Pristopili smo tudi k prenovi sistema usposabljanja za delo ter zastavili projektno pobudo za vzpostavitev centra za usposabljanje.

Na koncu naj omenim še, da bomo tudi letos trajnostno poročilo preoblikovali v poljubno revijalno obliko in jo tako kot lani poslali na naslove gospodinjstev v bližini pristanišča. S takim pristopom želimo okoliškim prebivalcem še bolj približati naša prizadevanja za trajnostni razvoj pristanišča. S tem namenom smo lani prenovili trajnostni portal, kjer lahko zainteresirani še vedno spremljajo neposredne meritve hrupa in prašnih delcev. Na portalu pa se lahko seznanijo tudi z našo veliko družino varovancev, ki jim Luka Koper prek sponzorstev in donacij pomaga razvijati talente, projekte in poslanstva ter osvajati nove zmage in mejnike.

Dimitrij Zadel Predsednik uprave družbe Luka Koper, d. d.

Morje in pristanišče

Napaka! Če želite uporabiti Heading 1 za besedilo, za katerega želite, da se

07

pojavi tukaj, uporabite zavihek »Osnovno«.

Morje je naš življenjski prostor, ki ga delimo z drugimi. Do njega imamo posebej skrben odnos. Kakovost morske vode merimo v vseh naših bazenih. Redno skrbimo za preprečevanje onesnaženja morja v pristanišču. Če do onesnaženja pride, zagotovimo odpravo posledic, za kar imamo posebno namensko opremo, plovila in ustrezno usposobljen kader. Po novem se bomo vključevali v proces preprečevanja in odprave posledic onesnaženja morja tudi zunaj območja pristanišča.

Predstavitev Skupine Luka Koper Koper

3 Predstavitev Skupine Luka Koper⁶

Osnovna dejavnost pristanišča je pretovor in skladiščenje vseh vrst blaga ter vrsta dopolnilnih storitev na blagu in drugih storitev, kar strankam zagotavlja celovito logistično podporo. Luka Koper si je zastavila ambiciozen cilj, da bi hkrati zadovoljila želje kupcev, lastnikov družbe in zaposlenih v podjetju. Z uresničevanjem razvojnih usmeritev pristanišča Luka Koper krepi svoje konkurenčne prednosti.

Družbe Skupine Luka Koper opravljajo svojo dejavnost na območju Republike Slovenije.

⁶ GRI GS 102-2, 102-4, 102-6

3.1Osebna izkaznica družbe Luka Koper, d. d., na dan 26. aprila 2019⁷

Ime družbe družbe	LUKA KOPER, pristaniški in logistični sistem, delni ška družba pristaniški in logistični sistem, delniška družba
Skrajšano ime družbe ime družbe	Luka Koper, d. d.
Sedež družbe Sedež družbe	Koper
Poslovni naslov naslov	Koper, Vojkovo nabrežje 38, 6000 Koper Vojkovo 38, 6000 Koper/Capodistria Capodistria Capodistria
Pravnoorganizacijska oblika oblika	Delniška družba d. d. družba d. d.
	Telefon: 05 66 56 100, Faks: 05 63 95 020 66 56
	Elektronska pošta: portkoper@luka- portkoper@luka-kp.si
	Spletna stran: www.luka- www.luka-kp.si
	Trajnostni razvoj: http://www.zivetispristaniscem.si
Vpis v sodni register Vpis v sodni	Okrožno sodišče v Kopru pod vložno številko 066/10032200
Matična številka številka	5144353000
Davčna številka	SI 89190033
Osnovni kapital družbe kapital družbe	58.420.964,78 evra
Število delnic	14.000.000 navadnih kosovnih delnic
Kotacija delnic delnic	Prva kotacija Ljubljanske borze
Oznaka delnice Oznaka delnice	LKPG
Predsednik uprave	Dimitrij Zadel
Član uprave uprave	Metod Podkrižnik Metod Podkrižnik
Članica uprave	mag. Irma Gubanec Gubanec
Član uprave - uprave -delavski direktor delavski direktor delavski	Vojko Rotar Rotar
Predsednik nadzornega sveta	mag. Uroš Ilić Uroš Ilić
Osnovna dejavnost družbe Osnovna dejavnost	Storitveno podjetje; pristaniški in logistični sistem
Dejavnosti v Skupini Luka Koper	Različne storitvene dejavnosti
Delovanje družbe	Slovenija

⁷ GRI GS 102-1, 102-3, 102-4, 102-5

3.2Lastništvo in pravna oblika⁸

Luka Koper je delniška družba. Osnovni kapital družbe je razdeljen na 14.000.000 delnic razreda navadnih kosovnih delnic. Delnica Luke Koper, d. d., ima oznako LKPG, od 20. novembra 1996 kotira na Ljubljanski borzi in je vključena v indeksa SBI TOP ter SBI20. V delniški knjigi je bilo na zadnji dan leta 2018 vpisanih 9.649 delničarjev, kar je 344 manj kot leto prej. Največji lastnik družbe ostaja Republika Slovenija.

Delničar Delničar	Število delnic 31. 12. 31. 12.2017	Lastniški delež 2017 (v %)	Število delnic 31. 12. 2018	Lastniški delež 2018 (v %)
Republika Slovenija Slovenija	7.140.000 7.140.000	51,00 %	7.140.000	51,00 %
Slovenski državni holding, d. d. d.	1.557.857 1.557.857	11,13 %	1.557.857	11,13 %
Kapitalska družba, d. d. Kapitalska družba, d. d.	696.579 696.579	4,98 %	696.579	4,98 %
Mestna občina Koper Mestna občina Koper	439.159 439.159	3,14 %	439.159	3,14 %
Citibank N.A. – Citibank N.A. –fiduciarni račun fiduciarni račun račun	215.937 215.937	1,54 %	345.804	2,47 %
Hrvatska poštanska banka, d. d. poštanska banka, d. d.	129.582 129.582	0,93 %	130.582	0,93 %
Zavarovalnica Triglav Triglav	113.568 113.568	0,81 %	113.568	0,81 %
Clearstream Banking SA – Clearstream SA –fiduciarni račun fiduciarni račun	2.850	0,02 %	104.932	0,75 %
Utilico Emerging Markets Limited Limited	98.400	0,70 %	98.400	0,70 %
Zagrebačka banka, d. d. – Zagrebačka banka, d. –fiduciarni račun fiduciarni račun fiduciarni račun	65.900	0,47 %	80.332	0,57 %
Skupaj	10.459.832	74,71 %	10.707.213	76,48 %

Deset največjih delničarjev na dan 31. decembra

Lastniška struktura družbe Luka Koper, d. d., na dan 31. decembra

Delničar	Število delnic 31. 12. 2017	Lastniški delež 2017 (v %)	Število delnic 31. 12. 2018	Lastniški delež 2018 (v %)
Republika Slovenija Slovenija	7.140.000 7.140.000	51,00 %	7.140.000	51,00 %
Fizične osebe osebe	2.213.981	15,81 %	2.199.284	15,71 %
Slovenski državni holding holding	1.557.857 1.557.857	11,13 %	1.557.857	11,13 %
Tuje pravne osebe	1.283.133	9,17 %	1.254.169	8,96 %
Kapitalska družba Kapitalska družba	696.579	4,98 %	696.579	4,98 %
Ostale pravne osebe osebe	480.468 480.468	3,43 %	493.186	3,52 %
Mestna občina Koper Mestna občina Koper	439.159 439.159	3,14 %	439.159	3,14 %
Vzajemni in pokojninski skladi in pokojninski skladi	118.246 118.246	0,84 %	147.470	1,05 %
Borznoposredniške hiše hiše	32.454	0,23 %	33.173	0,24 %
Banke	28.572	0,20 %	31.032	0,22 %
Tuje banke banke	9.551	0,07 %	8.091	0,06 %
Skupaj	14.000.000	100,00 %	14.000.000	100,00 %

8 GRI GS 102-1, 102-5

3.3Sestava Skupine Luka Koper

Skupina Luka Koper na dan 31. decembra 2018 Koper decembra 2018

• Luka Koper, d. d.
• Odvisne družbe

Luka Koper INPO, d. o. o., 100 % Adria Terminali, d. o. o., 100 % Luka Koper Pristan, d. o. o., 100 % Logis-Nova, d. o. o., 100 % Adria Investicije, d. o. o., 100 % TOC, d. o. o., 68,13 %

Pridružene družbe družbe

Adria Transport, d. o. o., 50 % Adria-Tow, d. o. o., 50 % Adriafin, d. o. o., 50 % Avtoservis, d. o. o., 49 %

3.4Vključenost v konsolidirane računovodske izkaze⁹

V konsolidirane računovodske izkaze Skupine Luka Koper za leto, ki se je končalo 31. 12. 2018, so vključeni računovodski izkazi obvladujoče družbe Luka Koper, d. d., izkazi odvisnih družb in pripadajoči rezultati pridruženih družb.

Odvisne družbe, vključene v konsolidirane izkaze, so:

• Luka Koper INPO, d. o. o., 100 %
• Adria Terminali, d. o. o., 100 %
• Luka Koper Pristan, d. o. o., 100 %
• TOC, d. o. o., 68,13 %

Pridružene družbe, vključene v konsolidirane izkaze:

• Adria Transport, d. o. o., 50 %
• Adria-Tow, d. o. o., 50 %
• Adriafin, d. o. o., 50 %
• Avtoservis, d. o. o., 49 %

Družbe, ki niso vključene v konsolidirane izkaze na dan 31. 12. 2018:

9 GRI GS 102-45

• Logis-Nova, d. o. o., 100 %
• Adria Investicije, d. o. o., 100 %

Družbi Adria Investicije, d. o. o., in Logis-Nova, d. o. o., nista bili vključeni v konsolidirane izkaze, ker za pošteno predstavitev finančnega položaja Skupine nista pomembni, saj poslujeta v zelo omejenem obsegu.

V trajnostno poročilo so vključene vse družbe, vključene v konsolidirane računovodske izkaze, v vsebinah, ki se dotikajo njihovega poslovanja. Pri vsaki vsebini je v kazalu GRI opredeljena meja poročanja.

3.5Dejavnosti Skupine Luka Koper¹⁰

Luka Koper je edino večnamensko slovensko pristanišče in s svojim delovanjem vpliva na razvoj regije, slovenskega gospodarstva in logistike v tem delu Evrope. Obsega celovit vodni in priobalni prostor, v katerem se opravljajo pristaniške dejavnosti, namenjene tovornemu prometu, in dejavnosti, namenjene potniškemu prometu.

Osnovna dejavnost pristanišča je pretovor in skladiščenje vseh vrst blaga ter vrsta dopolnilnih storitev na blagu in drugih storitev, kar strankam zagotavlja celovito logistično podporo.

Koncesijska pogodba

Luka Koper, d. d., je leta 2008 z državo sklenila Koncesijsko pogodbo za opravljanje pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture na območju koprskega tovornega pristanišča. Koncesijska pogodba je bila sklenjena za obdobje 35 let, kakor določa Pomorski zakonik. Dogovorjena koncesijska dajatev znaša 3,5 odstotka poslovnih prihodkov od prodaje družbe, iz katerih so izločeni prihodki od pristaniških pristojbin. V koncesijsko dajatev so vključene tudi vodna pravica, vodne takse in druge dajatve, povezane z uporabo morja, ki pripada Republiki Sloveniji. Celotno koncesijsko dajatev plačuje Luka Koper, d. d., Republiki Sloveniji, ki nato polovico zneska nameni lokalnim skupnostim, Mestni občini Koper in od 1. januarja 2015 tudi Občini Ankaran.

V Luki Koper, d. d., se izvajata dve gospodarski javni službi, in sicer gospodarska javna služba rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet, in gospodarska javna služba zbiranja odpadkov s plovil na območju koprskega pristanišča.

¹⁰ GRI GS 102-2, 102-6

Pristaniška in logistična dejavnost

Za izvajanje osnovne pristaniške dejavnosti pretovora in skladiščenja ima Luka Koper dvanajst specializiranih terminalov, ki so organizirani glede na blago oziroma tovor, ki ga sprejemajo:

Vsak terminal ima svoje značilnosti, ki jih določajo za blago specifičen delovni proces, tehnološki postopki in tehnologija. Terminali so združeni v pet profitnih centrov. Podrobno so opisani na spletni strani https://luka-kp.si/slo/terminali-191.

Območje pristanišča obsega 274 hektarjev kopenskih površin, ki vključujejo 50,7 hektarja pokritih skladišč in 109 hektarjev odprtih skladiščnih površin. Ob 179 hektarjih morske površine in 3.282 metrih obale je 28 ladijskih privezov. Storitve logistične dejavnosti obsegajo:

• upravljanje območja pristanišča,
• storitve zbirnega in distribucijskega centra za vse blagovne skupine,
• storitve na blagu (sortiranje, paletiranje, vzorčenje, zaščito, označevanje, tehtanje, čiščenje in drugo), ki se vzporedno z razvojem logističnih storitev in povpraševanjem naročnikov nadgrajujejo,
• integrirane logistične rešitve.

Storitve posameznih terminalov dopolnjujejo družbe Luka Koper INPO, d. o. o., Adria-Tow, d. o. o., Adria Transport, d. o. o., in Avtoservis, d. o. o., kar omogoča hitro prilagajanje potrebam kupcev.

Družba Luka Koper INPO, d. o. o, opravlja različne dejavnosti: enostavne vzdrževalne storitve čiščenja in podmazovanja kretnic, storitvene dejavnosti tehtanja tovornih vozil, vagonov in upravljanja kamionskega terminala, storitve internega avtobusnega prevoza, maritimne dejavnosti privezov ladij in varovanja morja, komunalne storitve čiščenja in urejanja površin, zbiranja, obdelave in ravnanja odpadkov ter druge podporne storitve za potrebe matične družbe in zunanje uporabnike. V okviru podpornih storitev družba Luka Koper INPO, d. o. o., opravlja storitve enostavnega vzdrževanja železniških tirov, storitve tehtanja, avtobusnega prevoza in storitve komunalnih dejavnosti. Ob tem ostaja družba kot celota zvesta svojemu izvornemu poslanstvu, ki je poleg uspešnega tržnega poslovanja tudi zaposlovanje in usposabljanje invalidov.

Družba Adria-Tow, d. o. o., opravlja dejavnost vleke ladij, ladijske oskrbe ter reševanja in pomoči plovilom v koprskem pristanišču.

Adria Transport, d. o. o., pa skrbi za vzpostavitev učinkovite logistične poti med koprskim pristaniščem in njegovim zaledjem ter zagotavlja večji obseg železniških prevozov iz pristanišča in vanj.

Avtoservis, d. o. o., ponuja celovito servisno storitev na osebnih in lahkih industrijskih vozilih. Storitve nudi uvoznikom in izvoznikom vozil ter špediterjem, ki koristijo koprsko pristanišče kot logistično rešitev.

Zaledna logistična dejavnost v Sežani

Družba Adria Terminali, d. o. o., upravlja kopenski logistični terminal v Sežani. Poslovanje je namenjeno pretovoru in skladiščenju različnih vrst blaga, predvsem generalnim tovorom z železovimi proizvodi in lesnimi peleti, ter zbirnikom in klasičnemu pretovoru v kontejnerskem prometu. Terminal, ki ima na voljo skoraj 50.000 m² skladiščnih površin in najsodobnejšo mehanizacijo za pretovarjanje in premikanje blaga, je dobro povezan tako z železniško kot s cestno infrastrukturo. Družba Adria Terminali, d. o. o., deluje v vlogi upravljavca kopenskega terminala, hkrati pa si prizadeva pritegniti blagovne tokove v kopenskem prometu z območij tržišč srednje in vzhodne Evrope.

Druge dejavnosti

Poleg osnovne, pristaniške dejavnosti zaokrožujejo delovanje Skupine Luka Koper tudi dejavnosti:

• Luka Koper Pristan, d. o. o., ponuja hotelirske, namestitvene, gostinske in kongresne storitve.
• Družba TOC, tehnološko okoljski in logistični center, d. o. o., je tržno usmerjeno podjetje, ki opravlja storitve s področja tehnoloških in ekoloških raziskav ter storitve analitskega laboratorija.

3.6Trgi¹¹

Osnovno pristaniško dejavnost pretovora in skladiščenja blaga Luka Koper izvaja za svoje zaledje. Slovenski trg predstavlja manj kot tretjino celotnega pretovora, ki se iz leta v leto povečuje zlasti na tradicionalnih in najpomembnejših zalednih trgih Avstrije, Madžarske, Slovaške, Češke, Italije, pa tudi Hrvaške, Srbije in Romunije. Družba v zadnjih letih beleži občuten porast pretovora blaga za tržišča Nemčije in Poljske. Svoje storitve pa družba Luka Koper ponuja tudi prekomorskim trgom, kjer s tržno-promocijskimi aktivnostmi promovira koprsko pristanišče kot idealno vstopno in izstopno točko za omenjena zaledna tržišča. Aktivnosti se tako redno izvajajo predvsem v državah ob Sredozemlju, na Bližnjem in Daljnem vzhodu.

3.7Spremembe v organizaciji¹²

V letu 2018 je bila izvedena dokapitalizacija odvisne družbe Logis-Nova, d. o. o., s konverzijo terjatev v kapitalski delež, hkrati pa je bila izvedena slabitev naložbe v enakem znesku.

3.8Organizacijska struktura¹³

Komisije in odbori

Odbor za obvladovanje tveganj – organ, ki ga sestav Odbor tveganj ljajo odgovorne in kompetentne osebe ter izvaja dejavnosti procesa obvladovanja tveganj tako, da pomaga skrbnikom tveganj pri prepoznavanju, opisovanju in vrednotenju tveganj ter podpira pripravo predlogov za izvajanje ukrepov obvladovanja tveganj. Odbor nima odločevalske funkcije.

Projektni sveti – nadzorni organ, imenovan s strani sveti uprave družbe za opravljanje nadzora nad projektom. Odgovoren je za zagotovitev izvedbe projekta s pregledovanjem stanja projekta, dajanjem soglasij k vsem odstopanjem v posameznih fazah projekta ter potrjevanjem zaključkov vseh faz projekta. Sestavljajo ga odgovorne osebe, ki so ključnega pomena za uspeh in realizacijo ciljev projekta (predsednik projektnega sveta), ter odgovorne osebe, ki so uporabniki rezultatov projekta (član projektnega sveta).

Timi za kakovost – oblika timskega delovanja, ki v kakovost organizacijski enoti zagotavlja uresničevanje ciljev sistema vodenja. Organizacijska enota (ali več enot skupaj) oblikuje tim za kakovost z namenom periodičnega pregledovanja uspešnosti in učinkovitosti lastnega delovanja z vseh vidikov sistema vodenja.

¹¹ GRI GS 102-6

¹² GRI GS 102-10

¹³ GRI GS 102-18

Organigram organizacijskih enot družbe Luka Koper, d. d.

3.9Uprava družbe Luka koper, d. d.¹⁴

Delovanje uprave urejajo zakonski predpisi, statut družbe, poslovnik o delu uprave, Kodeks upravljanja javnih delniških družb, Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države ter Priporočila in pričakovanja Slovenskega državnega holdinga. V skladu z ZGD-1 in s statutom uprava vodi družbo ter jo zastopa in predstavlja nasproti tretjim osebam.

Sestava uprave

Uprava družbe Luka Koper, d. d., je do 16. februarja 2018 delovala v sestavi:

• Dimitrij Zadel, predsednik uprave, ki je petletni mandat nastopil 29. decembra 2017,
• Metod Podkrižnik, član uprave, ki je petletni mandat nastopil 29. decembra 2017,
• mag. Irma Gubanec, članica uprave, ki je petletni mandat nastopila 29. decembra 2017,
• Stojan Čepar, delavski direktor, ki je petletni mandat nastopil 30. novembra 2015.

14 GRI GS 102-22, 405-1

Nadzorni svet družbe je na svoji redni seji dne 16. februarja 2018 sklenil sporazumno prekinitev pogodbe o poslovodenju s Stojanom Čeparjem, ki mu je s tem dnem prenehal mandat člana uprave - delavskega direktorja. Nadzorni svet je na predlog sveta delavcev na to funkcijo imenoval Vojka Rotarja.

Upravo družbe Luka Koper, d. d., so tako na dan 31. decembra 2018 sestavljali:

• Dimitrij Zadel, predsednik uprave, ki je petletni mandat nastopil 29. decembra 2017,
• Metod Podkrižnik, član uprave, ki je petletni mandat nastopil 29. decembra 2017,
• mag. Irma Gubanec, članica uprave, ki je petletni mandat nastopila 29. decembra 2017,
• Vojko Rotar, delavski direktor, ki je petletni mandat nastopil 16. februarja 2018.

Predstavitev članov uprave je dostopna tudi na spletnih straneh www.luka-kp.si.

Opis članov uprave¹⁵

Dimitrij Zadel Dimitrij Zadel

Predsednik uprave

Dimitrij Zadel, rojen 29. septembra 1967, je po izobrazbi univerzitetni diplomirani inženir strojništva, v tujini pa se je izpopolnjeval s področja poslovnih ved. Karierno pot je začel na področju razvoja izdelkov v tovarni pohištvenega okovja Lama. Od leta 1994 do 2003 je v podjetju Trgoavto, d. o. o., zasedal več ključnih položajev: bil je vodja prodaje tovornih vozil, odgovoren je bil za prodajno-servisni center znamke Iveco, v letih 2001–2003 pa je kot generalni direktor vodil prestrukturiranje in modernizacijo družbe Trgoavto s ciljem povečanja obsega prodaje in optimiziranja poslovanja. Nove izzive je leta 2003 našel v Skupini OMV, kjer je opravljal funkcijo direktorja družbe OMV Slovenija, d. o. o., ter hkrati skladno s strategijo Skupine OMV v hčerinskih družbah na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter Italiji skrbel za prestrukturiranje in reorganizacijo ter pripravo družb za prodajo. Kot direktor družb in vodja maloprodaje je z različnimi ukrepi v letih 2013–2017 nadgrajeval poslovanje OMV-jevih družb na Češkem in Slovaškem. S sklepom nadzornega sveta je svoj petletni mandat v Luki Koper, d. d., pričel 29. 12. 2017.

Metod Podkrižnik Podkrižnik

Član uprave

Metod Podkrižnik, rojen 23. marca 1971, je univerzitetni diplomirani inženir strojništva in magister ekonomskih znanosti. Poklicno pot je začel v družbi Gorenje, d. d., kjer je skrbel za proizvodno linijo notranje opreme. V letih 1999–2006 je bil na Republiškem zavodu za obvezne rezerve naftnih derivatov odgovoren za projekt oblikovanja 90-dnevnih rezerv

15 GRI GS 405-1

naftnih derivatov v Sloveniji ter za njihov učinkovit sistem vzdrževanja. V letih 2006–2008 je kot pomočnik generalnega direktorja Holdinga Slovenske elektrarne vodil razvojni sektor in opravljal več drugih korporativnih funkcij, kjer je skrbel predvsem za izboljšanje učinkovitosti in obvladovanje tveganj. Karierno pot je v letih 2008–2015 nadaljeval v Skupini OMV, kjer je bil kot vodja poslovnega področja za Slovenijo, Bosno in Hercegovino, Hrvaško, Madžarsko, Češko in Slovaško odgovoren za nabavo produktov, prodajo, podporo strankam, logistiko in druge pomembne poslovne naloge. V tem obdobju je opravljal funkcijo prokurista v več OMV-jevih družbah, dve leti in pol pa je bil generalni direktor OMV Slovaška. Z logistično dejavnostjo se je ponovno srečal leta 2016 kot direktor špedicijskega podjetja Fersped, d. o. o. S sklepom nadzornega sveta je svoj petletni mandat v Luki Koper, d. d., pričel 29. 12. 2017.

Irma Gubanec Gubanec

Članica uprave

Irma Gubanec, rojena 9. julija 1968, je magistra poslovodenja in organizacije Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Poklicno pot je začela na Skladu Republike Slovenije za razvoj kot samostojna finančna svetovalka in kasneje direktorica finančne službe. V letih 1999– 2000 je opravljala funkcijo državne sekretarke za premoženje in finance na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti. Nove izzive je nato našla v podjetju P&S Svetovanje in analize v vlogi samostojne finančne svetovalke, kjer je opravljala naloge vrednotenja družb ter aktivnosti, vezane na združevanje in prevzeme družb. Od leta 2001 do 2010 je kot pomočnica generalnega direktorja za ekonomiko poslovanja v javnem zavodu RTV Slovenija bdela nad financami, računovodstvom, kontrolingom in službo za obračun RTV prispevka. V letu 2010 je nastopila delo v medijski družbi Delo, d. o. o., kjer je zasedala več ključnih položajev, v obdobju 2013–2017 tudi kot predsednica uprave oz. glavna direktorica. Na tem mestu je bila odgovorna za realizacijo strateških ciljev družbe, vključno s finančnim, kadrovskim in poslovnim prestrukturiranjem družbe. S sklepom nadzornega sveta je svoj petletni mandat v Luki Koper, d. d., pričela 29. 12. 2017.

Vojko Rotar Rotar

Delavski direktor

Vojko Rotar, rojen 17. junija 1976, je po izobrazbi diplomirani ekonomist. Poklicno pot je začel leta 1995 v špediterskem podjetju Avico iz Ljubljane ter v dejavnosti logistike in kasneje mednarodne trgovine ostal do leta 2003, pri tem pa nabral bogate izkušnje na področju delovanja pristanišča kot tranzitne točke, ki posreduje mednarodne blagovne tokove. Razumevanje splošnega gospodarskega okolja in delovanja subjektov znotraj njega mu je odprlo pot do različnih del na medijsko-komunikacijskem področju, kjer se je preizkusil kot urednik, novinar, dopisnik, fotoreporter in spletni poročevalec pri več slovenskih medijih. V zadnjih štirih letih je bil odgovoren za področja odnosov z javnostmi in marketinga v koprskem javnem podjetju Marjetica Koper in se približal številnim področjem, ki so povezana s spodbujanjem dobrih okoljskih praks in sodelovanjem z lokalno skupnostjo. Svoj petletni mandat kot član uprave - delavski direktor v Luki Koper, d. d., je pričel s sklepom nadzornega sveta družbe z dne 16. 2. 2018.

Raznolikost članov uprave po spolu

	31.12.2018
	moški	ženske	skupaj
Število članov uprave	3	1	4
Delež	75%	25%	100%

Raznolikost članov uprave po starosti

	31.12.2018
	do 30 let	od 30 do 50 let	nad 50 let	skupaj
Število članov uprave	0	2	2	4
Delež	0%	50 %	50 %	100%

Delovanje uprave¹⁶

Uprava samostojno in na lastno odgovornost vodi poslovanje družbe v njeno dobro. Svoje delo opravlja skladno s predpisi, statutom družbe ter z zavezujočimi sklepi organov družbe.

Družbo zastopajo člani uprave, ki so zadolženi za področja:

Področja predsednika uprave: predsednika uprave: ednika uprave:

• sekretariat uprave (svetovalec uprave, tajnik organov, pisarna uprave),
• kadrovsko področje,

• pravno področje,

• področje za odnose z javnostmi,

• področje pristaniške varnosti,
• področje investicij,
• področje nabave,
• področje strateškega razvoja.

Področja člana uprave:

• profitni center Generalni tovori,
• profitni center Kontejnerski terminal,
• profitni center Terminal avtomobilov in RO-RO,

16 GRI GS 102-23

• profitni center Terminal razsuti in tekoči tovori,
• profitni center Potniški terminal,
• področje operative,
• področje komerciale.

Področja člana uprave: uprave:

• področje financ in računovodstva,
• področje kontrolinga,
• področje upravljanja in razvoja poslovnih procesov,
• družbe, v katerih ima Luka Koper, d. d., kapitalski delež oz. korporacijske pravice.

Področja člana uprave - -delavskega direktorja: delavskega direktorja: direktorja:

• zastopanje interesov glede kadrovskih in socialnih vprašanj zaposlenih,
• področje varovanja zdravja in ekologije,
• nadzorovanje spoštovanja in izvajanja pisnih dogovorov in sodelovanje pri sklepanju dogovorov med delojemalci in delodajalci (participacijski in drugi dogovori).

Vsi člani uprave skupaj: člani skupaj:

• področje notranje revizije,
• pooblaščenec za korporativno integriteto in skladnost poslovanja,
• sodelovanje s sekretarjem nadzornega sveta.

3.10 Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d.¹⁷

Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d., šteje devet članov. Šest članov voli skupščina, tri iz vrst zaposlenih pa svet delavcev družbe. Mandat članov nadzornega sveta traja štiri leta.

Nadzorni svet so na dan 31. decembra 2018 sestavljali:

Imenovani s strani kapitala

Mag. Uroš Ilić, predsednik nadzornega sveta

Začetek štiriletnega mandata: 1. julij 2017 (28. skupščina delničarjev)

Zaposlen: ODI o.p., d. o. o., direktor

Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: Perutnina Ptuj, d. d., predsednik nadzornega sveta.

17 GRI GS 102-22, 405-1

Mag. Andraž Lipolt, namestnik predsednika nadzornega sveta

Začetek štiriletnega mandata: 1. julij 2017 (28. skupščina delničarjev) Zaposlen: Petrol, d. d., direktor tehnične podpore Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: /

Dr. Rado Antolovič, član nadzornega sveta

Začetek štiriletnega mandata: 1. julij 2017 (28. skupščina delničarjev) Zaposlen: predsednik uprave P&O Maritime (DP World) Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: Maritime Services Division, DP World, direktor; P&O Ports, glavni izvršni direktor, Dubai Dry Dock World, predsednik uprave

Mag. Milan Jelenc, član nadzornega sveta

Začetek štiriletnega mandata: 1. julij 2017 (28. skupščina delničarjev) Zaposlen: svetovalec v družbi SŽ, d. o. o.

Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: Adriakombi, d. o. o., predsednik nadzornega sveta; CKTZ, d. d., član nadzornega sveta

Barbara Nose, članica nadzornega sveta

Začetek štiriletnega mandata: 1. julij 2017 (28. skupščina delničarjev) Zaposlena: Constantia plus, d. o. o., direktorica Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: /

Sabina Mozetič, članica nadzornega sveta

Začetek štiriletnega mandata: 21. avgust 2015 (26. skupščina delničarjev) Zaposlena: MOK

Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: /

Imenovani s strani zaposlenih

• Mladen Jovičić, član nadzornega sveta, začetek štiriletnega mandata: 8. april 2017. Zaposlen: Luka Koper, d. d., področje nabave, skladiščnik v centralnem skladišču
• Marko Grabljevec, član nadzornega sveta, začetek štiriletnega mandata: 18. januar 2016.

Zaposlen: Luka Koper, d. d., področje pristaniške varnosti, operativni vodja

Rok Parovel, član nadzornega sveta, začetek štiriletnega mandata: 12. september 2016.

Zaposlen: Luka Koper, d. d., PC Kontejnerski terminal, kontrolor

Zunanja članica revizijske komisije nadzornega sveta

Mateja Kupšek, imenovana za obdobje od 30. avgusta 2017 do preklica.

Spremembe v sestavi revizijske komisije nadzornega sveta

Zunanja članica revizijske komisije nadzornega sveta

Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d., je z dnem 22. februarja 2019 namesto dotedanje zunanje članice revizijske komisije nadzornega sveta Mateje Kupšek imenoval novo zunanjo članico revizijske komisije nadzornega sveta mag. Matejo Treven.

Raznolikost članov nadzornega sveta po spolu

	31.12.2018
	moški	ženske	skupaj
Število članov nadzornega sveta	7	2	9
Delež	78%	22%	100%

Raznolikost članov nadzornega sveta po starosti

			31.12.2018
			do 30 let	od 30 do 50 let	nad 50 let	skupaj
Število sveta	članov	nadzornega	0	4	5	9
Delež			0%	44%	56%	100%

Delo komisij nadzornega sveta

V letu 2018 so v okviru NS stalno delovale in pripomogle k njegovemu delu revizijska, kadrovska in poslovna komisija NS.

Podrobno o sestavi in delu komisij nadzornega sveta poročamo v Letnem poročilu 2018 v poglavju 6 Poročilo nadzornega sveta za leto 2018.

3.11Obvladovanje tveganj¹⁸

Sistem obvladovanja tveganj v Skupini Luka Koper

Obvladovanje tveganj je celovit in enotno opredeljen proces, ki skupaj s preostalimi procesi upravljanja omogoča Skupini, da poveča verjetnost doseganja ciljev. V Skupini uporabljamo sistem naprednega upravljanja tveganj, ki zagotavlja, da so ključna tveganja, ki jim je Skupina izpostavljena, prepoznana, ocenjena, ovrednotena, obvladovana, spremljana in ustrezno poročana. Obvladovanje tveganj je skrb vsakega zaposlenega v Skupini v okviru njegovih delavnih nalog in pristojnosti. Tveganja se prepoznava 'od spodaj navzgor', s čimer se zagotavlja pokritost vseh poslovnih procesov, metodologija pa je opredeljena 'od zgoraj navzdol', kar zagotavlja dosledno uporabo sistema obvladovanja tveganj v celotni Skupini.

Osnovo sistema obvladovanja tveganj predstavlja register tveganj, ki vsebuje seznam vseh zaznanih tveganj, značilnosti posameznega tveganja, opredeljene ukrepe in kontrolne aktivnosti ter odgovorne osebe za spremljanje posameznih tveganj. Register se vodi centralno na ravni Skupine Luka Koper z namenom sistematičnega spremljanja in analiziranja ter se redno posodablja. Metodologija ocenjevanja pomembnosti tveganj je oblikovana petstopenjsko, tako za oceno verjetnosti nastanka kot posledic. Pri oceni posledic se upošteva pet razsežnosti, in sicer posledice za zdravje in varnost, finančne posledice, posledice za okolje, posledice za ugled podjetja in posledice za skladnost poslovanja. Skupna ocena tveganja je zmnožek kategorij ocene verjetnosti in ocene posledic uresničitve. Na podlagi skupne ocene tveganja so vsa tveganja, ki so prepoznana v registru s petstopenjsko lestvico, razdeljena od nepomembnih do zelo pomembnih. Kvantitativni sistem ocenjevanja zagotavlja, da je poudarek na obvladovanju ključnih tveganj.

		Posledica
		Zelo nizka (1)	Nizka (2)	Srednja (3)	Visoka (4)	Zelo visoka (5)
	Zelo nizka (1)	1	2	3	4	5
	Nizka (2)	2	4	6	8	10
	Srednja (3)	3	6	9	12	15
Verjetnost	Visoka (4)	4	8	12	16	20
	Zelo visoka (5)	5	10	15	20	25

nepomembno tveganje (skupna ocena tveganja = 1–2) - manj pomembno tveganje (skupna ocena tveganja = 3–4)zmerno tveganje (skupna ocena tveganja = 5–9)

bolj pomembno tveganje (skupna ocena tveganja = 10–16)

zelo pomembno tveganje (skupna ocena tveganja = 20–25)

-- - meja za ključna tveganja

Sistem obvladovanja tveganj je povezan z drugimi sistemi vodenja, ISO 9001, ISO 14001, ISO 22000, BS OHSAS in EMAS, ki se vsak na svojem področju prav tako nanašajo na obvladovanje tveganj. Obvladovanje tveganj je podrobneje urejeno v internih predpisih, ki so zavezujoči za vse družbe v Skupini.

V okviru sistema obvladovanja tveganj Skupina Luka Koper redno spremlja izpostavljenost vsem zaznanim tveganjem ter opredeljuje in izvaja potrebne ukrepe za zagotavljanje sprejemljive ravni tveganja poslovanja. V letu 2018 se je uresničilo le eno ključno tveganje, povprečna ocena tveganja pa je znašala 6,9 (zmerno tveganje), kar kaže na uspešno obvladovanje tveganj v letu 2018. V letu 2018 je bilo na novo prepoznanih 10 tveganj, s čimer se Skupina uspešno prilagaja notranjim in zunanjim dejavnikom.

Ključne vloge in odgovornosti znotraj sistema obvladovanja tveganj

Ključne vloge in odgovornosti znotraj sistema obvladovanja tveganj se glede na preteklo leto niso spreminjale:

Splošna ocena tveganj

Zaznana tveganja na prvi ravni obsegajo štiri glavne skupine, ki so na drugi ravni razdeljene v posamezne vsebinsko povezane podskupine. Kljub izvedenim ukrepom ostaja 11 tveganj prepoznanih kot zelo pomembnih, od tega veliko večino predstavljajo strateška tveganja.

Povprečna verjetnost je najvišja v primeru strateških tveganj, saj nekaterih tveganj strateških tveganj, družba ne more obvladovati sama s svojimi ukrepi, ker izvirajo iz zunanjih dejavnikov (npr. zaostrovanje gospodarskih razmer, nesoglasja lastnikov zemljišč, infrastruktura v državni lasti). Operativna tveganja Operativna tveganja predstavljajo številčno največjo skupino, saj vsebujejo širok in po vsebini raznolik nabor tveganj (npr. varnost pri delu, poškodovanje tovora in opreme, informacijska tveganja). Tveganja skladnosti predstavljajo manjši, skladnosti vendar pomemben nabor tveganj in so v pretežni meri povezana s sistemom izvajalcev pristaniških storitev in skladnostjo z Zakonom o varstvu okolja. Najnižje so trenutno ovrednotena finančna tveganja tveganja tveganja.

Strateška tveganja

Strateška tveganja so posledica medsebojne nezdružljivosti strateških ciljev, sprejete poslovne strategije za njihovo uresničitev, razpoložljivosti sredstev za uresničitev ciljev, lastniške strukture in splošnih gospodarskih razmer. V to skupino so uvrščena tveganja, povezana s pravočasnim zagotavljanjem ustrezne kopenske (zamuda pri modernizaciji železniške infrastrukture do pristanišča, izgradnja novih vhodov) in morske povezave do pristanišča, tveganja, povezana z uspešno izvedbo ključnih strateških naložbenih projektov, in tržna tveganja.

V letu 2018 so bili doseženi pomembni premiki pri obvladovanju tveganj, povezanih z izvedbo ključnih naložbenih projektov, ki so pomembni za pridobivanje konkurenčnih prednosti družbe v primerjavi z drugimi pristanišči. Pridobljeni sta bili namreč gradbeni dovoljenji za podaljšanje južnega dela pomola I za potrebe kontejnerskega terminala in za izgradnjo priveza RO-RO v III. bazenu za potrebe terminala za avtomobile, nadaljujejo pa se izvajalna dela za serminski vhod v koprsko pristanišče, ki bo razbremenil glavne prometne poti proti pristanišču, povečal pretočnost prometa znotraj pristanišča in zmanjšal tovorni promet v mestnem jedru. Glavni strateški tveganji, ki izhajata iz zunanjega okolja, ostajata negotovost glede izgradnje 2. tira in zastarele, nezadostne kapacitete obstoječega tira, s čimer je ogrožena nadaljnja rast pretovora.

Na področju tržnih tveganj nevarnost predstavljata postopno ohlajanje kitajskega trga in napoved znižanja rasti evropskih trgov. Geopolitične razmere na nekaterih pomembnih prekomorskih trgih ostajajo tvegane. Tržno tveganje prinaša tudi krepitev drugih severnojadranskih pristanišč, ki predstavljajo konkurenco na pomembnih zalednih trgih.

Operativna tveganja

Operativna tveganja vplivajo na izvajanje procesov na vseh ravneh. Vključujejo zelo širok in po vsebini raznolik nabor tveganj, ki najpogosteje izhajajo iz neustreznih ali neuspešnih notranjih procesov, neprimernega ali neučinkovitega ravnanja zaposlenih, neustreznega ali neuspešnega delovanja sistemov ali opreme. Glede na širok nabor logističnih storitev se uresničitev teh tveganj najpogosteje odrazi v poškodbah ljudi in/ali vplivih na okolje ter premoženje, nanje pa lahko vplivajo tako zunanji kot notranji dejavniki. To skupino tveganj obvladujemo s preventivnimi ukrepi na osnovi ocen tveganja delovnih mest, z izobraževanjem in preverjanjem znanja, z dosledno uporabo varovalne delovne opreme, z opredeljenimi tehnološkimi postopki in delovnimi navodili, ki se stalno dopolnjujejo, z razvojem dobaviteljev, s stalnimi meritvami pogojev na delovnih mestih, z rednimi zdravniškimi pregledi ter z ustreznim zavarovanjem premoženja in odgovornosti. Med drugimi ukrepi, ki zmanjšujejo tveganja za nastanek poškodb, so nove naložbe v sodobnejšo opremo, redno vzdrževanje delovne opreme in infrastrukture ter redne meritve stanja vplivov na okolje.

Finančna tveganja

Finančna tveganja so tista, ki vplivajo na uresničljivost načrtovanih finančnih kategorij, predvsem načrtovanih prihodnjih denarnih tokov, in se praviloma obvladujejo v procesu upravljanja finančnih sredstev in obveznosti. Med ključnimi tveganji je le eno finančno tveganje, in sicer tveganje spremembe poštene vrednosti. Skupina je imela konec leta 2018 6,2 odstotka svojih sredstev naloženih v finančne naložbe, vrednotene po pošteni vrednosti. Zaradi strateške usmeritve investiranja v razvoj osnovne dejavnosti Skupina na področju finančnih naložb upravlja le obstoječi portfelj. Tveganje Skupina obvladuje s spremljanjem razmer na finančnih trgih in njihovih vplivov na portfelj, z aktivnim upravljanjem naložb pa skrbi za njihovo čim višjo donosnost in ohranjanje vrednosti.

Obvladovanje tveganja spremembe poštene vrednosti ter drugih finančnih tveganj – med katera vključujemo tveganje spremembe obrestne mere, likvidnostno tveganje, tveganje spremembe deviznega tečaja, kreditno tveganje in tveganje ustrezne kapitalske strukture, ki jih Skupina ocenjuje kot zmerna, manj pomembna ali celo nepomembna – je podrobneje predstavljeno v računovodskem poročilu Skupine Luke Koper v pojasnilu št. 32: Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj.

Tveganja skladnosti

Tveganja skladnosti so še vedno v pretežni meri povezana s prekomernim hrupom, s skladnostjo z delovnopravno zakonodajo (ZUTD, ZDR ter ZJN) in tveganjem prevar in korupcije. V letu 2018 so se izvajale aktivnosti, usmerjene v reševanje problematike z izvajalci pristaniških storitev, implementacija novega modela zaposlovanja pa bo predvidoma zaključena v letu 2019, s čimer se bo znižalo tveganje skladnosti z delovno zakonodajo na sprejemljivo raven.

Tveganje prekoračitve zakonsko določenih mejnih vrednosti hrupa proti mestnemu jedru Kopra lahko nastane pri pilotiranju v sklopu podaljšanja prvega pomola ali zaradi prekomernega hrupa pri izvajanju dejavnosti. Skupina je že sprejela ukrepe, s katerimi bo že v fazi projektiranja in kasneje pri izboru izvajalca gradbenih del upoštevala omejitev hrupa na sprejemljivo raven. Druga tveganja, povezana s prekomernim hrupom, Skupina obvladuje s postopnim prehodom na tehnološko opremo z električnim napajanjem, sodeluje pa tudi v projektu Neptunes, v okviru katerega se iščejo rešitve za zmanjševanje ladijskega hrupa.

Tveganja prevar in korupcije¹⁹

Tveganje prevar in korupcije Skupina med drugim obvladuje z jasno opredeljenimi pravili priprave in sklepanja poslov, prenosa pooblastil in potrjevanja računov ter z vpeljano kontrolo štirih oči in drugimi kontrolami, ki so vgrajene v procese.

Družba ima pravila opredeljena v dokumentih sistemov vodenja, is sicer v Strategiji korporativne integritete družb Skupine Luka Koper, Etičnem kodeksu družb Skupine Luka Koper, Pravilniku o sprejemanju daril v družbah Skupine Luka Koper ter Poslovniku o delu pooblaščenca za korporativno integriteto in komisije za obravnavo prijav kršitve korporativne integritete v Skupini Luka Koper.

Za področje korporativne integritete sta v Luki Koper zadolžena pooblaščenec za korporativno integriteto in komisija za obravnavo prijav kršitve korporativne integritete, ki o ugotovljenih kršitvah pripravita poročilo s priporočili oziroma predlogi ukrepov. Družba prepoznava tveganje prevar in korupcije v registru tveganj in ga obvladuje z ustreznimi ukrepi in kontrolnimi aktivnostmi.

¹⁹ GRI GS 205-1

3.12Članstva in zaveze²⁰

Luka Koper, d. d., je članica v organizacijah:

• GZS Gospodarska zbornica Slovenije: članstvo v skupščini zbornice in upravnem odboru Združenja za promet,
• ESPO združenje evropskih pristanišč,
• FEPORT združenje evropskih pristaniških terminalistov,
• NAPA združenje severnojadranskih pristanišč,
• SBRA Slovenian Business & Research Association,
• MedCruise (Mediterranean Cruise Port Association),
• Medports združenje sredozemskih pristanišč,
• ZRSZV Zbornica za razvoj slovenskega zasebnega varovanja,
• ICS Institut za korporativne varnostne študije,
• SZKO Slovensko združenje za kakovost in odličnost,
• ZNS Združenje nadzornikov Slovenije,
• Društvo slovensko-hrvaškega prijateljstva,
• Slovensko društvo za odnose z javnostmi,
• Združenje strojnikov Slovenije,
• Združenja varnostnih svetovalcev za prevoz nevarnega blaga,
• Združenje svetov delavcev Slovenije,
• Inštitut WISE za trajnostni razvoj in etiko v rastočih gospodarstvih.

Luka Koper, d. d., je vključena v pobude:

Podpisnik slovenskih smernic korporativne integritete.

Luka Koper INPO, d. o. o., je članica v organizacijah:

• Združenje delodajalcev Slovenije,
• Združenje invalidskih podjetij Slovenije,
• Društvo varnostnih inženirjev Slovenije,
• EBA (European Boatmen's Association),
• IBLA (International Boatmen's Linesmen's Association),
• Slovensko združenje za požarno varstvo.

20 GRI GS102-12, 102-13

Luka Koper in trajnostni razvoj

pojavi tukaj, uporabite zavihek »Osnovno«.

Napaka! Če želite uporabiti Heading 1 za besedilo, za katerega želite, da se

LUKA KOPER IN TRAJNOSTNI RAZVOJ KOPER IN TRAJNOSTNI RAZVOJ

LUKA KOPER JE SKRBEN INSTITUCIONALNI DELEŽNIK TRAJNOSTNEGA RAZVOJA.

4 Luka Koper in usmeritve na področju trajnostnega razvoja²¹

²¹ GRI GS 102-16, 103-1, 103-2, 103-3

4.1Poslovna politika in politika kakovosti

Vsi zaposleni v Luki Koper si prizadevajo za odličnost na vseh področjih in izpolnjevanje zahtev poslovne politike. Poslovna politika je znana vsem ključnim deležnikom. Izziv politike je doseganje ključnih ciljev: zadovoljstvo kupcev, zaposlenih, lastnikov ter družbena odgovornost do okolja.

4.2Politika neprekinjenega poslovanja

Vzpostavljen sistem neprekinjenega poslovanja je nujen za nemoteno izvajanje poslanstva, vizije, strategije in doseganje ciljev družbe. Sistem poleg opredelitve procesov, postopkov in ukrepov za omogočanje takega sistema zagotavlja nemoteno in stabilno poslovanje. Sistem zagotavlja dostopnost storitev družbe v primeru morebitnih prekinitev oziroma v primeru kriznega stanja ter ponovno vzpostavitev normalnega stanja.

4.3Varnostna politika

Za izvajanje poslanstva, vizije, strategije in doseganje ciljev je treba zagotavljati nemoteno in stabilno poslovanje. Med ključnimi dejavniki so varnost zaposlenih in premoženja, varno delovno okolje in ohranjanje konkurenčne prednosti podjetja. Varnost je prepoznana kot integralni del vseh procesov ter pravica in dolžnost vseh zaposlenih v družbi.

4.4Strategija trajnostnega razvoja

Skupina Luka Koper od nekdaj skrbi za izboljšanje kakovosti življenja v celotnem prostoru, v katerega je umeščeno pristanišče. Pri razvojnih vprašanjih upošteva načela trajnostnega razvoja ter odgovornega ravnanja z okoljem. Pri razvoju teži k temu, da v čim večji meri uvaja sodobne trajnostne rešitve, ki so hkrati pomembne tako za lokalno kot tudi širšo družbeno skupnost. Trajnostni razvoj Skupina uresničuje prek strateških usmeritev, sprejete Strategije upravljanja s kadri 2016–2020 ter okoljske strategije in energetske politike.

4.5Skupina Luka Koper pristopa k naslavljanju CILJEV TRAJNOSTNEGA RAZVOJA

Skupina Luka Koper se je odločila v sklopu celovitega trajnostnega poročanja pristopiti k naslavljanju globalnih ciljev trajnostnega razvoja, saj se zaveda, da je pristanišče pomemben deležnik trajnostnega razvoja, čigar vplivi na okolje in družbo so lahko tako pozitivni kot negativni. Cilje trajnostnega razvoja, t. i. 'Sustainable Development Goals (SDG)', so sprejele vse države članice Združenih narodov, njihov namen pa je prizadevanje za razvoj celotne družbe, gospodarstva, znanosti in civilne družbe – kar bo igralo pomembno vlogo pri doseganju ključnih ciljev celotne družbe do leta 2030. Cilji trajnostnega razvoja so objavljeni na spletni strani Ministrstva za zunanje zadeve:

http://www.mzz.gov.si/zunanja_politika_in_mednarodno_pravo/mednarodno_razvojno_so delovanje_in_humanitarna_pomoc/politike_mrs/cilji_trajnostnega_razvoja/

Skupina Luka Koper s svojimi prizadevanji naslavlja 11 ciljev trajnostnega razvoja

Cilj trajnostnega razvoja	Opis aktivnosti Luke Koper	Povezave z bistvenimi vsebinami	Primer kazalnika	Cilji
	Obvladovanje sistema varnosti in zdravja pri delu skladno z mednarodnim standardom OHSAS 18001 in njegovo nadgrajevanje skladno z novostmi. Ciljno usposabljanje za varno delo zaposlenih in drugih na območju Luke glede na pričakovane poškodbe.	Zagotavljanje varnega delovnega okolja. Ocena spoštovanja človekovih pravic. Obremenitev s hrupom in svetlobno onesnaževanje. Zdravje in varnost strank.	Število težjih poškodb pri delu. Število poškodb pri delu na mio. opravljenih delovnih ur. Število trkov na mio. opravljenih delovnih ur. Število opravljenih obhodov.	Največ 16 poškodb pri delu na mio. opravljenih ur ter 0 težjih poškodb. Največ 25 trkov na mio. opravljenih delovnih ur. Zmanjšati raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Koper na 48 dB. Ohraniti dnevno raven hrupa pred najbližjimi objekti zunaj območja

Zagotavljanje učinkovitega sistema promocije zdravja v delovnem okolju. Obvladovanje koncentracij škodljivih snovi pod zakonsko predpisanimi mejami. Izvajanje meritev vplivov na zaposlene in na okolje. Zmanjšanje ravni hrupa v pristanišču in hrupa ladij z organizacijskimi in investicijskimi projekti. Priprava strategije razvoja sistema požarne zaščite v pristanišču. Posodobitev sistemov požarne zaščite.		Raven hrupa v nočnem času v smeri naselij Koper, Ankaran in Bertoki. Raven hrupa v dnevnem in večernem času v smeri naselij Koper, Ankaran in Bertoki.	pristanišča pri 58 dB in večerno pri 53 dB. Uskladiti zunanjo razsvetljavo z namenom zmanjševanja svetlobnega onesnaženja. Zagotoviti učinkovit in ustrezen sistem oskrbe s požarno vodo na celotnem območju pristanišča ter ustrezno posredovanje z gašenjem za specifične objekte.
Ciljno izvajanje funkcionalnega strokovnega usposabljanja. Vključevanje vseh zaposlenih v usposabljanje. Sofinanciranje pridobivanja višje ravni izobrazbe zaposlenih. Izboljševanje sistemov prenosa znanja (mentorstvo, inštruktorstvo). Ocenitev kompetenc zaposlenih (izvedba letnih razgovorov).	Izobraževanje in usposabljanje zaposlenih. Visoka delovna uspešnost ter zadovoljstvo in zavzetost zaposlenih.	Povprečno število ur usposabljanja na zaposlenega. Delež zaposlenih, vključenih v izobraževanje. Povprečna ocena kompetenc.	Vključevanje vsaj 80% zaposlenih v usposabljanje. Kompetentni zaposleni.
Dosledno izvajanje določil Etičnega kodeksa. Politika raznolikosti določa ciljno raznolikost, ki se zasleduje v zvezi z zastopanostjo v nadzornem svetu in upravi družbe glede na spol, starost, izobrazbo ter druge osebne lastnosti članov, kot je primerno za družbo. Spoštovanje pravice zaposlenih do svobodnega združevanja, članstva v sindikatih in svetu delavcev in drugih oblik združevanja. Dosledno izvajanje Pravilnika o zaščiti dostojanstva zaposlenih v družbi.	Raznolikost in enake možnosti ter nediskriminacija.	Delež zaposlenih glede na spol, starost, izobrazbo ipd.	Popolna nediskriminacija. Zadovoljni zaposleni. Dosledno spoštovanje pridobljenih pravic zaposlenih.

Luka Koper in usmeritve na področju trajnostnega razvoja

Cilj trajnostnega razvoja	Opis aktivnosti Luke Koper	Povezave z bistvenimi vsebinami	Primer kazalnika	Cilji
	Zmanjšanje izgub pitne vode.	Raba vode.	Specifična poraba vode.	Ohraniti specifično porabo energentov na ravni prejšnjega leta kljub povečanju pretovora in skladiščnih kapacitet – pitna voda.
	Uvedba ukrepov učinkovite rabe energije. Vzpostavitev sistema za upravljanje z energijo v profitnih centrih in hčerinskih družbah. Vgradnja merilne opreme za zajem podatkov o porabi energentov na mehanizaciji, v objektih in na infrastrukturi. Pridobitev certifikata za standard ISO 50001 – sistem upravljanja z energijo. Prehod strojev in vozil na električni pogonVzpostavitev centralnega nadzornega sistema za razsvetljavo v pristanišču. Aktivno uvajanje najsodobnejših in najčistejših tehnologij, ki zagotavljajo energetsko učinkovitost pri opravljanju luških aktivnosti. Pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov energije.	Energetska učinkovitost. Zavezanost trajnostnemu razvoju.	Specifična poraba goriva. Specifična poraba električne energije.	Ohraniti specifično porabo energentov na ravni prejšnjega leta kljub povečanju pretovora in skladiščnih kapacitet – pogonsko gorivo in električna energija.

Luka Koper in usmeritve na področju trajnostnega ra na področju razvoja meritve razvoja

Cilj trajnostnega razvoja	Opis aktivnosti Luke Koper	Povezave z bistvenimi vsebinami	Primer kazalnika	Cilji
	S strateškimi usmeritvami, usmerjenimi v dolgoročno poslovno stabilnost, želimo prispevati k visoki gospodarski rasti. Pridobivanje in ohranitev najboljših kadrov. Doseganje kulture visoke delovne uspešnosti in odličnega vodenja. Izvajanje ciljnega vodenja (letnih razgovorov). Zagotavljanje zadovoljstva in zavzetosti zaposlenih. Izvajanje sistema kadrovskih potencialov in naslednikov. Izvajanje kadrovanja po načelu 'kompetentni kader na ključna delovna mesta'. Optimalno upravljanje efektivnega delovnega časa zaposlenih.	Stabilnost in poslovna uspešnost. Posredni ekonomski vplivi. Pomembnost zaposlovanja in skrb za zaposlene.	Finančni kazalniki. Čisti prihodki od prodaje. Delež izvedenih letnih razgovorov. Ocena klime in zadovoljstva zaposlenih. Ocena zavzetosti zaposlenih. Delež primernih vodij (ocenjevanje kompetenc vodij po metodi 360). Delež neizkoriščenih kompenzacijskih in saldo ur.	Do leta 2020 realizirati razvojne projekte, kot sta podaljšanje I. pomola ter preurejanje dodatnih skladiščnih površin. Vsako leto doseči 100- odstotno realizacijo načrtov kadrov 2020: 98-odstotni delež izvedenih letnih razgovorov z zaposlenimi, 98-odstotni delež primernih vodij, ocena zavzetosti zaposlenih 3,7, manj kot 5-odstotni delež neizkoriščenih kompenzacijskih in saldo ur. Zagotoviti enako plačilo za enako delo.
	Oblikovanje integriranih transportnih rešitev s povezovanjem različnih členov v logistični verigi. Spodbujanje ustvarjalnosti zaposlenih in inovativna dejavnost kot del strateške usmeritve družbe. Pravočasno zagotavljanje novih infrastrukturnih zmogljivosti.	Stabilnost in poslovna uspešnost. Posredni ekonomski vplivi. Vključenost deležnikov.	Število inšpekcijskih in internih ukrepov pri posegih v prostor. Delež uvedenih izboljšav. Strateški program.	Brez inšpekcijskih in internih ukrepov pri posegih v prostor. 40 % uvedenih izboljšav organizacijske enote letno. Pridobiti nova skladišča. Vzpostaviti dodatna privezna mesta. Izboljšati cestni dostop. Vzpostaviti nove tirne kapacitete.
	Posodobitve opreme in sistemov za zmanjševanje prašenja.	Podnebni dejavniki in kakovost zraka.	Koncentracija emisij delcev velikosti do 10 µm v smeri Bertokov, Kopra, Ankarana.	Ohraniti vrednosti imisij delcev PM10 (velikosti do 10 μm) na celotnem luškem območju pod 30 μ g/m3 (v smeri Ankarana, Kopra in Bertokov).

Luka Koper in usmeritve na področju trajnostnega razvoja

Cilj trajnostnega razvoja	Opis aktivnosti Luke Koper	Povezave z bistvenimi vsebinami	Primer kazalnika	Cilji
	Vzpostavitev ustreznega nadzornega sistema nad celotnim akvatorijem. Alternativne rešitve glede ravnanja z morskim sedimentom.	Kakovost morja, poglabljanje morskega dna in ravnanje z morskimi sedimenti. Biotska raznolikost.	Število onesnaženj morja zunaj luškega akvatorija.	Povsem preprečiti onesnaženje morja zunaj luškega akvatorija.
	Nadgradnja sistemov in opreme za ravnanje z odpadki. Zmanjšanje vpliva potencialno onesnaženih padavinskih vod, tehnoloških in komunalnih vod s posodobitvijo čistilnih naprav.	Raba zemljišč in vode ter nastajanje odpadne vode. Ravnanje z odpadki.	Ohranjanje deleža ločeno zbranih odpadkov.	Ohraniti odstotek ločeno zbranih odpadkov (brez ladijskih odpadkov) nad 89 %.
	Spoštovanje načel pravne države in ukrepi, s katerimi preprečujemo korupcijo in podkupovanje ter s tem krepimo našo integriteto in ugled.	Spoštovanje človekovih pravic. Korporativna integriteta Ugled Luke Koper. Skladnost poslovanja Transparentnost poslovanja. Zagotavljanje zasebnosti strank.	Število primerov korupcije.	Ohraniti število primerov korupcije na 0 in izvesti izobraževanje na temo korporativne integritete.

Zadani cilji trajnostnega razvoja se nanašajo predvsem na družbo Luka Koper, d. d., glede na področja delovanja pa ji sledijo tudi preostale družbe Skupine Luka Koper.

5 Deležniki Luke Koper²²

LUKA SMO VSI LJUDJE, KI NAS NA KAKRŠENKOLI NAČIN POVEZUJE PRISTANIŠČE.

Koprsko pristanišče s svojim delovanjem vpliva na različne skupine ljudi, ki pa tudi sami vplivajo na delovanje pristanišča. Deležniki Luke Koper so opredeljeni in prepoznani v Politiki upravljanja družbe Luke Koper, d. d., ter v okviru posameznih poslovnih procesov družbe.

Delničarji uresničujejo svoje upravljavske pravice na skupščini delničarjev. Pristojnosti skupščine in druge zadeve, neposredno povezane s skupščino, so določene v Zakonu o

²² GRI GS 102-40

gospodarskih družbah, v Statutu družbe in Poslovniku o delu skupščine. Za komunikacijo z delničarji delniška družba uporablja te oblike komuniciranja:

• redne skupščine delničarjev,
• sistem obveščanja Ljubljanske borze SEOnet,
• spletne strani Luke Koper s posebno rubriko 'za vlagatelje',
• udeležbo predstavnikov družbe na investitorskih konferencah doma in tujini,
• izdajo mesečnega časopisa Luški glasnik in njegovo različico, ki je prilagojena za zunanjo javnost,
• letno izdajo brošure Luški delničar za vse delničarje,
• novinarske konference o poslovanju družbe,
• srečanja na sedežu družbe.

5.1Prepoznavanje deležnikov²³

Deležniki Luke Koper, ki so opredeljeni in prepoznani v Politiki upravljanja družbe Luka Koper, d. d.:

Delničarji uresničujejo svoje upravljavske pravice na Delničarji skupščini delničarjev. Pristojnosti skupščine in druge zadeve, neposredno povezane s skupščino, so določene v Zakonu o gospodarskih družbah, v Statutu družbe in Poslovniku o delu skupščine.

Kupci narekujejo nenehno prilagajanje ter uvajanje s Kupci prememb in izboljšav v delovanje družbe. Zadovoljstvo kupcev je osnovno vodilo ravnanja vseh zaposlenih. Od prvih stikov s strankami, nato izvajanja storitev zanje pa vse do reševanja morebitnih reklamacij se je treba zavedati, da prav zadovoljstvo kupca daje smisel delu in predstavlja temelj uresničevanja vizije in poslanstva Luke Koper. Zadovoljstvo kupcev Luka Koper redno spremlja. Kupcem zagotavlja storitve vrhunske kakovosti, hiter odziv na njihovo povpraševanje ter učinkovito informacijsko in vso drugo potrebno podporo. Obstoječi model upravljanja pristanišča je podlaga za enakopravno obravnavo vseh kupcev.

Pristaniška skupnost se vključuje v spremembe v delovan Pristaniška skupnost ju pristaniškega sistema kot celote. Pristaniška skupnost je neformalno združenje vseh zainteresiranih strani, katerih poslovna dejavnost je neposredno povezana z izvajanjem pristaniških storitev. To so tako naročniki storitev – špediterji, agenti in prevozniki, združeni v stanovskih organizacijah – kakor tudi predstavniki kontrolnih hiš in inšpekcijskih organov ter državnih ustanov, ki vsi skupaj oblikujejo pričakovanja do Luke Koper s ciljem čim bolj usklajenega delovanja na vstopni oziroma izstopni točki, ki jo v celotni logistični verigi fizično predstavlja pristaniški prostor. Luka Koper se na te zahteve odziva tako, da jih uskladi in komunicira z zainteresiranimi deležniki.

Poslovna uspešnost družbe in ugled Luke Koper sta povezana tudi z delom dobaviteljev dobaviteljev, zato se pri doseganju poslovnih ciljev spoštujejo in visoko cenijo prizadevanja vseh poslovnih partnerjev, ki se kot dobavitelji potrebnih proizvodov ali storitev vključujejo v delovanje pristaniškega sistema.

Zaposlene se spodbuja k odličnemu delu in uspešne n Zaposlene agrajuje. Kultura partnerskega odnosa z zaposlenimi se gradi na pripadnosti, sodelovanju, ustvarjalnosti, spoštovanju in odgovornosti vsakega posameznika. Internemu komuniciranju se posveča veliko pozornosti, saj je temelj celovitega komunikacijskega spleta. Zaposlene se seznanja z novostmi, internimi akti in drugimi informacijami z obvestili prek elektronske pošte in oglasnih desk, z mesečnim internim glasilom Luški glasnik in prek intraneta. Zaposleni, ki nimajo dostopa do računalnika, do objavljenih informacij dostopajo prek infomatov, ki so postavljeni v operativi. Poseben pomen pa je namenjen tudi neposredni komunikaciji med zaposlenimi v obliki delovnih in operativnih sestankov, timov za kakovost, koordinacij, letnih razgovorov vodje s sodelavci, konferenc in drugih oblik timskega delovanja. Zaposlene se spodbuja k nenehnemu usposabljanju. Prek razvojnih načrtov se usklajeno z dolgoročnimi razvojnimi potrebami družbe opredeljujejo karierni razvoj in kritične kompetence posameznega zaposlenega.

Zavezanost trajnostnemu razvoju je ena temeljnih strateških usmeritev. Pri tem sta v središču vzpostavljanje in vzdrževanje partnerskih odnosov z lokalno skupnostjo in lokalno skupnostjo in lokalno skupnostjo s širšim družbenim okoljem. Tako se sočasno zagotavlja uspeš družbenim okoljem en razvoj zaposlenih in močno podporo družbenemu okolju ter nadgrajuje skrb za naravno okolje. S sponzorstvi in z donacijami se podpira izobraževanje, šport, kulturo in humanitarne projekte. Enkrat letno se 'na stežaj odpre vrata pristanišča' in z organizacijo Pristaniškega dne omogoči obiskovalcem tako iz lokalnega kot širšega okolja ogled pristanišča, pomolov, dvigal, naprav ter pretovora in drugih dejavnosti.

Državni organi Državni organi: Država se zaveda, da ima Luka Koper kot edino slovensko pristanišče izreden pomen za celotno gospodarstvo. V letu 2008 je bila delniški družbi podeljena koncesija za opravljanje pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture na območju koprskega pristanišča. Bistveni elementi koncesijske pogodbe so:

• čas trajanja koncesijske pogodbe,
• določitev načina izračuna koncesnine,
• dogovor med pogodbenima strankama o načinu vlaganja v pristaniško infrastrukturo,
• pravila vodenja, upravljanja in delovanja pristanišča,
• zagotavljanje odprtosti pristanišča,
• pravice in obveze strank ob prenehanju ali prekinitvi koncesijskega razmerja.

Čas trajanja koncesije je 35 let, kakor to določa Pomorski zakonik. Dogovorjena koncesnina znaša 3,5 odstotka poslovnih prihodkov družbe, zmanjšanih za zaračunane pristojbine. S plačilom koncesijske dajatve plača delniška družba kot koncesionar tudi najemnino in stavbno pravico, oproščena pa je plačila pristojbine za uporabo pristanišča. V koncesijsko dajatev so vključene vodna pravica, vodne takse in druge dajatve, povezane z uporabo morja. Vlaganja v pristaniško infrastrukturo opravlja koncesionar v soglasju z Republiko Slovenijo in na podlagi veljavnega petletnega programa razvoja pristanišča. Vodenje, upravljanje in delovanje pristanišča sta si koncedent in koncesionar razdelila ter se dogovorila o načinih usklajenega delovanja za dosego ciljev koncesije v interesu obeh. Zagotavljanje odprtosti pristanišča je obveza in cilj obeh pogodbenih strank. Obveza je ponujanje storitev vsem, ki so za to zainteresirani in izpolnjujejo pogoje v skladu z načeli evropskega pravnega reda. Cilj družbe je, da koprsko pristanišče postane primarno in najboljše pristanišče za države vzhodne in srednje Evrope.

Mediji: Delniška družba je odprta do široke javnosti. Na vprašanja medijev odgovarja sproti in jih ažurno obvešča o poslovanju in novostih v družbi. Informacije objavlja tudi na spletni strani družbe www.luka-kp.si ter na trajnostnem portalu družbe www.zivetispristaniscem.si. Za medije pripravlja sporočila za javnost, organizira tiskovne konference ter jih vabi na pomembne poslovne dogodke in obiske.

5.2Vključenost deležnikov ter njihova pričakovanja in potrebe²⁴

Iz nabora številnih deležnikov, s katerimi Luka Koper, d. d., sodeluje in razvija trajnostne odnose, ki so opredeljeni v Politiki upravljanja družbe Luke Koper, d. d., ter v okviru posameznih poslovnih procesov družbe, smo na podlagi strateških usmeritev prepoznali ključne deležnike ter opredelili njihova pričakovanja in načine vključenosti v delovanje Skupine Luka Koper.

Ključni deležniki		Komunikacijska orodja		Vključenost v pripravo trajnostnega poročila poročila		Pričakovanja in potrebe deležnikov potrebe
DELNIČARJI	•	Spletna stran	•	DA	•	Informacije o poslovanju družbe
	•	SEOnet	•	Deset	•	Finančna uspešnost
	•	Srečanja		izpolnjenih	•	Poslovna strategija in načrti
	•	Skupščina delničarjev		vprašalnikov	•	Dividendna politika

24 GRI GS 102-43, 102-44

	• Letno poročilo • Investitorske konference • Luški glasnik • Luški delničar • Novinarske konference		Posebej izpostavljene vsebine v procesu pisanja trajnostnega poročila • Stabilnost in poslovna uspešnost • Korporativna integriteta • Transparentnost in skladnost poslovanja • Zagotavljanje varnega delovnega okolja
Ključni deležniki	Komunikacijska orodja	Vključenost Vključenostv pripravo trajnostnega poročila	Pričakovanja in potrebe deležnikov potrebe
KUPCI	• Spletna stran • TinO • Obvestila in druga servisna sporočila • Telefonski kontakti • Osebni kontakti • Sejmi in konference • Organizacija ciljnih poslovnih dogodkov • Anketa o zadovoljstvu kupcev • Luški glasnik • LinkedIn • Luški dnevi • Srečanja	• DA • Deset izpolnjenih vprašalnikov	• Kakovostne in pravočasno izvedene storitve na podlagi naročil strank • Ustrezno obravnavanje reklamacij • Sistematično obveščanje o rednih in izrednih aktivnostih, povezanih s kupci • Sposobnost prilagajanja naročnikovim zahtevam • Stabilnost poslovanja • Zagotavljanje ustreznih kapacitet in opreme • Informatizacija poslovanja • Skladnost z varnostnimi in tehničnimi standardi • Konkurenčnost pogojev Posebej izpostavljene vsebine v procesu pisanja trajnostnega poročila • Stabilnost in poslovna uspešnost • Korporativna integriteta • Skladnost poslovanja • Zagotavljanje varnega delovnega okolja
DRŽAVNI ORGANI	• Spletni portali • Poročila	• DA • Štirje izpolnjeni vprašalniki	• Poslovanje skladno s koncesijsko pogodbo • Poslovanje skladno z zakonskimi in podzakonskimi akti • Strateški in prostorski načrti družbe • Ustrezno komuniciranje (poročila, odzivi ipd.) Posebej izpostavljene vsebine v procesu pisanja trajnostnega poročila • Korporativna integriteta in skladnost poslovanja

Ključni deležniki	Komunikacijska orodja	Vključenost v pripravo trajnostnega poročila	Pričakovanja in potrebe deležnikov potrebe
ODVISNE DRUŽBE	• Dogodek 'Naj dobavitelj'	• DA • Štirje izpolnjeni vprašalniki	• Zanesljivost plačil • Dolgoročno sodelovanje • Priznanje za uspešno sodelovanje • Korektno sodelovanje in komunikacija Posebej izpostavljene vsebine v procesu pisanja trajnostnega poročila
			• Stabilnost in poslovna uspešnost • Korporativna integriteta • Zagotavljanje varnega delovnega okolja • Ocena spoštovanja človekovih pravic • Visoka delovna uspešnost in zadovoljstvo zaposlenih
DOBAVITELJI	• Dogodek 'Naj dobavitelj' • IPS portal	• DA • Trije izpolnjeni vprašalniki	• Zanesljivost plačil • Dolgoročno sodelovanje • Priznanje za uspešno sodelovanje • Korektno sodelovanje in komunikacija • Pravočasno seznanjanje z morebitnimi spremembami v družbi v družbi Posebej izpostavljene vsebine v procesu pisanja trajnostnega poročila • Nabava s strani lokalnih dobaviteljev • Stabilnost in poslovna uspešnost • Posredni ekonomski vplivi • Transparentnost poslovanja
ZAPOSLENI	• Anketa o zadovoljstvu zaposlenih • Luški glasnik • Timi za kakovost • Klepetalnica • Intranet • Sestanki • Srečanja • Ocenjevanje vodij • Letni razgovori • Ocenjevanje medsebojnega sodelovanja med enotami	• DA • Dva izpolnjena vprašalnika s strani sveta delavcev in SPDS OSO	• Redno usposabljanje in izobraževanje • Ustrezna komunikacija z zaposlenimi • Karierni razvoj in kompetence • Varnost in zdravje pri delu • Plačni sistem • Odnosi med zaposlenimi Posebej izpostavljene vsebine v procesu pisanja trajnostnega poročila • Varnost in zdravje pri delu • Stabilnost in poslovna uspešnost • Zaposlovanje in skrb za zaposlene Zaposlovanje in skrb za zaposlene • Ocena spoštovanja človekovih pravic pravic

Ključni deležniki	Komunikacijska orodja	Vključenost v pripravo trajnostnega poročila	Pričakovanja in potrebe deležnikov potrebe
LOKALNA SKUPNOST IN ŠIRŠE DRUŽBENO OKOLJE	• Pristaniški dan • Portal Živeti s pristaniščem • Srečanja s predstavniki lokalnih skupnosti • Facebook • Luški glasnik	• DA • Trije izpolnjeni vprašalniki	• Spoštovanje okoljskih predpisov • Sofinanciranje kulturnih, športnih in humanitarnih organizacij • Zaposlovanje • Prispevek k razvoju gospodarskega okolja • Prostorski načrti pristanišča • Pregledno komuniciranje z javnostmi Posebej izpostavljene vsebine v procesu pisanja trajnostnega poročila • Posredni ekonomski vplivi • Podnebni dejavniki in kakovost zraka • Vključenost lokalne skupnosti lokalne skupnosti
OKOLJSKE ORGANIZACIJ E	• Portal Živeti s pristaniščem • Okoljska poročila • Strokovni sveti	• DA • Trije izpolnjeni vprašalniki	• Spoštovanje okoljskih predpisov Posebej izpostavljene vsebine v procesu pisanja trajnostnega poročila • Kakovost morja in poglabljanje morskega dna in morskega ter ravnanje z morskimi sedimenti ravnanje • Podnebni dejavniki in kakovost zraka • Obremenitev s hrupom in svetlobno onesnaževanje
MEDIJI	• Tiskovne konference • Sporočila za javnost • Odgovori novinarjem • Spletna stran	• DA • Štirje izpolnjeni vprašalniki	• Ažurno obveščanje o dogodkih, poslovanju in spremembah v družbi Posebej izpostavljene vsebine v procesu pisanja trajnostnega poročila • Zagotavljanje varnega delovnega okolja • Stabilnost in poslovna uspešnost • Posredni ekonomski vplivi

6 Matrika bistvenosti²⁵

Odprti odnosi z deležniki so izrednega pomena za povezavo ciljev trajnostnega razvoja z družbeno odgovornostjo. Ker so interesi in cilji posameznih deležnikov različni, je pomembno pridobiti povratne informacije deležnikov glede njihovih pričakovanj do posameznega podjetja ali skupine. Zato smo v Skupini Luka Koper opredelili bistvene teme trajnostnega razvoja ter jih ocenili z vidika pomembnosti za Skupino Luka Koper in z vidika pomembnosti za ključne deležnike. Na podlagi obeh vidikov je bila izdelana v nadaljevanju predstavljena matrika bistvenih vsebin za družbo Luka Koper.

Vse vsebine so bile tako s strani deležnikov kot s strani podjetja visoko ocenjene (ocena nad 5). Tako deležniki kot podjetje so kot najpomembnejši vsebini prepoznali stabilnost in poslovno uspešnost ter zagotavljanje varnega delovnega okolja. Luka Koper, d. d., je sicer kot pomembne vsebine izpostavila tudi skladnost poslovanja, skrb za okolje, predvsem zmanjševanje obremenitve s hrupom in svetlobnega onesnaževanja, skrb za zaposlene, vključno z visoko delovno uspešnostjo ter zadovoljstvom zaposlenih. Kot pomembna bistvena vsebina je bil poudarjen ugled Luke Koper.

Na drugi strani so deležniki poudarili še pomen posrednih ekonomskih vplivov ter transparentnosti poslovanja. Zaposleni so kot ena od skupin deležnikov dali najvišjo oceno pomembnosti področju zagotavljanja varnega delovnega okolja; okoljske organizacije pa so kot zelo pomembno vsebino izpostavile kakovost morja in poglabljanje morskega dna ter ravnanje z morskimi sedimenti.

Matriko bistvenih vsebin bo Luka Koper na novo opredelila vsako tretje leto.

6.1Bistvene vsebine, izpostavljene s strani posameznih deležnikov²⁶

	KORPORATIVNO UPRAVLJANJE IN EKONOMSKO DELOVANJE	NARAVNO OKOLJE	ZAPOSLENI	DRUŽBENO OKOLJE	ODGOVORNOST DO DOBAVITELJEV	STRANKE/ UPORABNIKI
DELNIČARJI DELNIČARJI	Stabilnost in poslovna uspešnost	Energetska učinkovitost	Zagotavljanje varnega delovnega okolja	Ugled Luke Koper		Zdravje in varnost strank
KUPCI	Stabilnost in poslovna uspešnost	Ravnanje z odpadki	Zagotavljanje varnega delovnega okolja	Ugled Luke Koper	Ocena dobaviteljev z vidika vpliva na družbo in okolje	Zdravje in varnost strank
DRŽAVNI ORGANI	Stabilnost in poslovna uspešnost	Ravnanje z odpadki	Ocena spoštovanja človekovih pravic			Zdravje in varnost strank

Pomembnejše vsebine so v okencih, ki so obarvani s temnejšo barvo

26 GRI GS 102-44

Matrika bistvenosti Matrika bistvenosti

	KORPORATIVNO UPRAVLJANJE IN EKONOMSKO DELOVANJE	NARAVNO OKOLJE	ZAPOSLENI	DRUŽBENO OKOLJE	ODGOVORNOST DO DOBAVITELJEV	STRANKE/ UPORABNIKI
POGODBENIKI (izvajalci pristaniških storitev) storitev)	Stabilnost in poslovna uspešnost	Ravnanje z odpadki	Zagotavljanje varnega delovnega okolja, visoka delovna uspešnost in zadovoljstvo ter ocena spoštovanja človekovih pravic			Zdravje in varnost strank
DOBAVITELJI DOBAVITELJI	Stabilnost in poslovna uspešnost	Podnebni dejavniki in kakovost zraka ter obremenitev s hrupom in svetlobno onesnaževanje	Zagotavljanje varnega delovnega okolja		Nabava s strani lokalnih dobaviteljev	Zasebnost strank/uporabnik ov
ZAPOSLENI	Stabilnost in poslovna uspešnost	Kakovost morja, obremenitev s hrupom in ravnanje z odpadki	Zagotavljanje varnega delovnega okolja	Vključenost lokalne skupnosti
LOKALNA SKUPNOST IN ŠIRŠE DRUŽBENO OKOLJE OKOLJE	Posredni ekonomski vplivi	Podnebni dejavniki in kakovost zraka	Ocena spoštovanja človekovih pravic	Vključenost lokalne skupnosti	Nabava s strani lokalnih dobaviteljev	Zdravje in varnost strank
OKOLJSKE ORGANIZACIJE	Zavezanost trajnostnemu razvoju	Kakovost morja	Ocena spoštovanja človekovih pravic	Donatorstvo in sponzorstvo	Nabava s strani lokalnih dobaviteljev	Zdravje in varnost strank

	KORPORATIVNO UPRAVLJANJE IN EKONOMSKO DELOVANJE	NARAVNO OKOLJE	ZAPOSLENI	DRUŽBENO OKOLJE	ODGOVORNOST DO DOBAVITELJEV	STRANKE/ UPORABNIKI
MEDIJI	Stabilnost in poslovna uspešnost ter posredni ekonomski vplivi	Podnebni dejavniki in obremenitev s hrupom	Zagotavljanje varnega delovnega okolja	Vključenost lokalne skupnosti		Zdravje in varnost strank

6.2 Metodologija določanja bistvenosti²⁷

Luka Koper je pri določanju vsebine poročila sledila načelom bistvenosti, vključevanja deležnikov in celovitosti. Načelo bistvenosti pravi, da mora poročilo izražati pomembne okoljske, ekonomske in družbene vplive organizacije. Poleg tega mora zajemati vsebine, ki bistveno vplivajo na odločitve deležnikov. Naša analiza bistvenosti tako temelji na korakih, ki so predstavljeni v nadaljevanju.

KORAK 1 1

Identifikacija in določitev bistvenih vsebin trajnostnega poročila tnega

Na podlagi predlaganih bistvenih vsebin standardov trajnostnega poročanja GRI (Global Reporting Initiative Global Standards) ter na podlagi strategije in aktivnosti družbe Luka Koper, d. d., smo prepoznali bistvene vsebine, ki so za naše poslovanje relevantne in pomembne. Te vsebine smo razdelili v sklope:

• 1. Korporativno upravljanje in ekonomsko delovanje
• 1. Naravno okolje
• 1. Zaposleni
• 1. Družbeno okolje
• 1. Dobavitelji
• 1. Stranke/uporabniki

Korak 2 Korak 2

Določanje pomembnosti s strani podjetja s

Pomembnost s strani podjetja je prikazana na grafu pomembnosti na vodoravni osi, pri čemer si vsebine sledijo po pomembnosti od desne proti levi. Pomembnost prepoznanih bistvenih vsebin je bila ocenjena s strani uprave družbe in članov projektne skupine.

Korak 3 Korak 3

Določanje pomem pomembnosti s strani deležnikov bnosti s strani deležnikov bnosti s deležnikov

Pomembnost s strani deležnikov je na grafu pomembnosti prikazana na navpični osi, in sicer po pomembnosti od zgoraj navzdol. Ocene deležnikov smo pridobili s pomočjo vprašalnika, ki smo ga poslali ključnim deležnikom. Izpolnjenih je bilo 45 vprašalnikov. Kateri deležniki so bili vključeni in kakšna so njihova pričakovanja, je razvidno iz tabele z naslovom Vključenost deležnikov ter njihova pričakovanja in potrebe.

Korak 4 Korak 4

Določanje bistvenosti

Iz prejetih odgovorov smo izdelali matriko bistvenosti. Iz matrike je razvidna sinergija ciljev in interesov družbe in deležnikov. Področja, ki izkazujejo soroden interes, bomo še naprej krepili, na področjih, kjer se porajajo razhajanja, pa si bomo prizadevali za zbližanje ciljev. Izbrane bistvene vsebine in razkritja trajnostnega poročila so sicer razvidni iz kazala GRI, prav tako pa je že sama vsebinska zasnova tega trajnostnega poročila pripravljena na podlagi ugotovljene bistvenosti.

Pri zbiranju podatkov in pisanju trajnostnega poročila smo upoštevali načela kakovosti poročila, in sicer načela:

• uravnoteženosti,
• natančnosti,
• pravočasnosti,
• primerljivosti,
• jasnosti,
• zanesljivosti.

Zaposleni in pristanišče

Zaposleni so tradicionalno osrednji kapital Luke Koper. S svojim znanjem, izkušnjami, energijo in delovno vnemo partnersko soustvarjajo prihodnost. Sodelovanje, odgovornost, spoštovanje, pripadnost in ustvarjalnost vsakega posameznika so vrednote, ki jih Skupina Luka Koper udejanja vsak dan na vseh področjih. Število zaposlenih raste že zadnja štiri leta, leta 2018 po kar 12% stopnji.

Napaka! Če želite uporabiti Heading 1 za besedilo, za katerega želite, da se

pojavi tukaj, uporabite zavihek »Osnovno«.

• 12 % več zaposlenih kot leta 2017

7 Korporativna integriteta, človekove pravice in skladnost poslovanja²⁸

Dobrodošla poslovna praksa zadnjih let je, da podjetja pri svojem poslovanju vse bolj strmijo k spoštovanju in krepitvi korporativne integritete. S takim pristopom se zagotavlja poslovanje, ki je skladno z zakonodajo in dobrimi poslovnimi običaji ter etičnimi načeli.

Spoštovanje zakonodaje in etično delovanje v najširšem pomenu besede se zagotavljata s sledenjem konceptu družbene odgovornosti, ki se vse bolj uveljavlja in s tem postaja nepogrešljiv del vsakodnevnega poslovanja podjetij. Cilj družb v Skupini Luka Koper je dolgoročno uspešno poslovanje, ki poleg dolgoročnega razvoja družbe in Skupine Luka Koper vključuje tudi zavezo trajnostnemu razvoju oziroma družbeno odgovornemu odnosu do skupnosti in naravnega okolja. Ta zaveza je globoko vpeta v naše vrednote in korporativno kulturo.

7.1Korporativna integriteta in človekove pravice²⁹

V Skupini Luka Koper smo med prvimi, že leta 2014, pristopili k Slovenskim smernicam korporativne integritete. Postali smo ambasador korporativne integritete, saj jo razumemo kot bistveno za odgovorno poslovno prakso in naš trajnostni razvoj. Leta 2016 smo sprejeli tri ključne dokumente s tega področja, in sicer Strategijo korporativne integritete družb Skupine Luka Koper, Etični kodeks družb Skupine Luka Koper, ki je v fazi dopolnitve, in Pravilnik o sprejemanju daril v družbah Skupine Luka Koper, kasneje pa še Poslovnik o delu pooblaščenca za korporativno integriteto in komisije za obravnavo prijav kršitev korporativne integritete v Skupini Luka Koper. Za področje korporativne integritete sta v Luki Koper zadolžena pooblaščenec za korporativno integriteto – zdaj funkcijo tega na podlagi pooblastila uprave izvaja vodja kadrovskega področja – in komisija za obravnavo prijav kršitev korporativne integritete, ki o ugotovljenih kršitvah pripravita poročilo s priporočili oziroma predlogi ukrepov.

Ker gremo kot podjetje v smeri ustvarjanja pogojev za visoko etično in odgovorno poslovanje družbe, zaščito interesov vseh deležnikov in minimizacijo tveganj, ki bi lahko nastala zaradi neskladnega ravnanja zaposlenih, pogodbenih partnerjev ali tretjih oseb, smo v letu 2018 uvedli poklicno funkcijo pooblaščenca za korporativno integriteto in skladnost poslovanja, ki je organizacijsko neodvisna in neposredno poroča tako vodstvu družbe kot tudi nadzornim svetom. Vloga pooblaščenca za korporativno integriteto in skladnost poslovanja je namreč svetovati in opozarjati o obstoju tveganj za skladnost z zakonodajo in notranjimi predpisi ter

²⁸ GRI GS 102-16, 102-17

²⁹ GRI GS 102-17, 103-1, 103-2, 103-3

drugimi veljavnimi akti družbe v vseh poslovnih procesih, predvsem tveganj trgovanja z notranjimi informacijami in razkrivanja varovanih podatkov. Poleg tega skrbi tudi za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, upravljanje sistema preprečevanja in odkrivanja notranjih prevar, preprečevanje nasprotja interesov in korupcije ter krepitev korporativne integritete.

Glavni razlog za sistemizacijo tega delovnega mesta je bila ugotovitev, da je doslej izvedene aktivnosti na področju korporativne integritete treba nadgraditi in posodobiti sistem kot tak, to pa lahko glede na velikost družbe in zahtevnost naloge učinkovito izvede samo oseba, ki se bo s tem ukvarjala profesionalno. Tako bo vodstvo lahko sproti sprejemalo ukrepe za obvladovanje tveganj, krepilo kakovost notranjega upravljanja in gradilo trdnejšo organizacijsko kulturo. S tem se bodo zmanjševala tudi tveganja, da bo družba ob neželenih dogodkih deležna sankcij državnih organov, da bi se v družbi dogajala kazniva dejanja in nastajala škoda, predvsem pa da bi bil ogrožen ugled družbe na trgu.

Oseba, ki bo novo sistemizirano delovno mesto zasedla predvidoma v začetku poletja 2019, bo tako prevzela vodenje programa korporativne integritete, skrb za upravljanje tveganj za korporativno skladnost in integriteto, vzpostavitev primernega postopka in metodologij za oceno tveganj s področja skladnosti in korporativne integritete, skrb za upravljanje tveganj s področij nasprotja interesov, lobiranja, korupcije ter kršitev etike in integritete, izhajajoč iz Etičnega kodeksa, vodenje evidenc, skrb za vpetost sistema korporativne integritete v sistem notranjega upravljanja ter krepitev kulture skladnosti poslovanja in integritete.

Pooblaščenec za korporativno integriteto skrbi tudi za to, da se zberejo vse potrebne izjave članov uprave glede nasprotja interesov, neodvisnosti in varovanja notranjih informacij, kot jih predvideva in zahteva pozitivna zakonodaja.

Vsaka fizična ali pravna oseba lahko na pooblaščenca za korporativno integriteto naslovi prijavo zaradi kršitev, za katere je pooblaščenec pristojen. Pooblaščenec in komisija obravnavata vse prijave in obvestila, tudi anonimne. Prijavo kršitve korporativne integritete je mogoče vložiti na spletni strani delniške družbe https://www.luka-kp.si/slo/prijavanepravilnosti ali neposredno pri pooblaščencu za korporativno integriteto. Pooblaščenec in komisija morata varovati identiteto dobrovernega prijavitelja in s podatki o prijavitelju ravnati zaupno. V primeru izvajanja nedovoljenih povračilnih ukrepov zoper prijavitelja se lahko zoper zaposlene, ki izvajajo nedovoljene povračilne ukrepe, sprožijo ustrezni postopki po veljavni delovnopravni zakonodaji, o čemer se obvesti poslovodstvo družbe. V primeru anonimne prijave identitete dobrovernega prijavitelja ni dovoljeno ugotavljati. Prijava se lahko vloži pisno, ustno na zapisnik, prek obrazca na spletni strani Luke Koper ali prek drugih elektronskih medijev. Vsaka prejeta prijava se evidentira v evidenco prijav.

Poročila o prejetih prijavah redno obravnava revizijska komisija nadzornega sveta, enkrat letno pa še nadzorni svet.

Etični kodeks, ki služi kot vodilo, smernice in pravila družbe, temelji na naših vrednotah in ciljih. V njem so povzete morebitne etične dileme in situacije, v katerih se lahko zaposleni znajdejo v okviru pričakovanega oziroma zahtevanega ravnanja zaposlenih pri delu v Skupini Luka Koper.

Etični Kodeks je v elektronski obliki dostopen vsem zaposlenim na portalu Luke Koper, poslovnim partnerjem in preostali zainteresirani javnosti pa na spletni strani Luke Koper. Vsi novozaposleni prejmejo tiskan izvod Etičnega kodeksa že ob zaposlitvi in se z izjavo zavežejo k njegovemu spoštovanju. Od vseh zaposlenih, predvsem od vodstvenih delavcev, se pričakujeta visoka profesionalnost in integriteta v odnosu tako do drugih zaposlenih kakor tudi do strank, lastnikov, medijev, dobaviteljev, državnih organov in drugih partnerjev.

Vloga vodij je, da s svojim zgledom, odgovornostjo za rezultate in razvoj zaposlenih, sposobnostjo prenašanja ciljev organizacije v cilje posameznikov, zagotavljanjem rednih povratnih informacij o uspešnosti dela zaposlenim, skratka s sposobnostjo opredeljevanja slabosti in prednosti zaposlenih, zaposlene usmerjajo pri razvoju v smeri doseganja skupnih ciljev podjetja.

Pri sprejemanju odločitev nas vodijo vrednote: odgovornost, pripadnost, spoštovanje, sodelovanje, ustvarjalnost.

V družbah Skupine Luke Koper si prizadevamo zaščititi premoženje pred prevarami in koruptivnimi ravnanji z ustreznim notranjim kontrolnim sistemom. Zaposleni na delovnih mestih, ki so izpostavljena tem tveganjem, so dobili v podpis izjave o povezanih osebah in izogibanju nasprotju interesov, v Skupini Luka Koper pa velja tudi Pravilnik o sprejemanju daril v družbah Skupine Luka Koper.

7.2Diskriminacija³⁰

Delodajalec je že po zakonu dolžan zagotavljati tako delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen spolnemu in drugemu nadlegovanju ali trpinčenju, verbalnemu, neverbalnemu in fizičnemu, s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev. Za ta namen mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu. V družbi je od leta 2014 v veljavi Pravilnik o zaščiti dostojanstva zaposlenih, ki ureja varstvo zaposlenih pred vsakršnimi oblikami nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu, določeni pa so tudi postopki, načini prijave in ukrepi za varovanje dostojanstva zaposlenih.

V letu 2018 ni bil potrjen noben primer diskriminacije na delovnem mestu.

Luka Koper zagotavlja zaposlenim in drugim na območju pristanišča varno in spodbudno delovno okolje:

• z doslednim spoštovanjem pridobljenih pravic zaposlenih,
• z zagotavljanjem potrebnih delovnih in drugih prostorov, delovnih sredstev ter potrebnih informacij za delo in življenje v družbi,
• z usposabljanjem in razvijanjem kompetenc zaposlenih ter s spodbujanjem osebnostnega in strokovnega razvoja,
• s primernimi in rednimi prejemki,

30 GRI GS 406-1, 103-1, 103-2, 103-3

• s skrbjo za zdravje zaposlenih (z ukrepi za varno delo, ki ščitijo zdravje zaposlenih, ter s spodbujanjem športnih aktivnosti zaposlenih),
• z varovanjem zaposlenih in drugih na luškem območju (z ukrepi in pravili ravnanja na luškem območju, ki vključujejo tudi prepoved dela v Luki Koper pod vplivom alkohola in nedovoljenih psihoaktivnih substanc).

Luka Koper v medsebojnih odnosih ne dopušča:

• nobene oblike diskriminacije glede na narodnost, raso, spol, spolno usmerjenost, zdravstveno stanje, veroizpoved, starost, članstvo v sindikatu, politično usmerjenost in druge osebne okoliščine (razen kadar je za to podlaga v stroki ali predpisih),
• spolnega in drugega nadlegovanja ali trpinčenja na delovnem mestu, kar podrobneje ureja Pravilnik o zaščiti dostojanstva zaposlenih,
• nestrpnega in nespoštljivega odnosa do sodelavcev, poslovnih partnerjev in drugih oseb pri opravljanju dela v družbi,
• drugih oblik neetičnega obnašanja.

Spoštujemo pravico zaposlenih do svobodnega združevanja, članstva v sindikatih in svetu delavcev ter drugih oblik združevanja. Komunicira se odkrito in spoštljivo, brez napačnega prikazovanja dejstev ali zavajanja ter neavtoriziranega prenosa informacij na vseh ravneh in področjih delovanja v družbi, tako v formalni kot neformalni komunikaciji. Kritika dela je del odkrite komunikacije in ne sme biti usmerjena v osebo, temveč v dejanja.

Način varovanja zaupnosti poslovnih skrivnosti in notranjih informacij ter mehanizmi za preprečitev zlorab le-teh so določeni v internih aktih.

7.3Človekove pravice, prepoznane kot najrelevantnejše za družbo Luka Koper, d. d.³¹

Luka Koper, d. d., se zaveda, da s svojim poslovanjem ter svojim vplivom lahko tako pozitivno kot tudi negativno vpliva na deležnike in naravno okolje. Obstajajo tudi nekatera tveganja kršenja človekovih pravic.

V tabeli, ki sledi, so navedene človekove pravice, ki so bile v okviru delovne skupine zaposlenih zadolžene za implementacijo trajnostnega poročanja po GRI Standardih, prepoznane kot najrelevantnejše za vse zaposlene v družbi Luka Koper, d. d.

³¹ GRI GS 412-1

Človekove pravice pravice	Zaposleni Zaposleni	Pomembnost 1–432	KPI
TEMELJNE PRAVICE IN SVOBOŠČINE TEMELJNE PRAVICE IN
Pravica do življenja	X	1	Št. smrti
Prepoved prisilnega dela	X	4	Št. ur dela
Svoboda izražanja – v povezavi s pravico do organiziranega sindikalnega gibanja; blatenje s strani medijev	X	2	Št. objav Št. sproženih tožb za utišanje nekoga
Nedotakljivost človekove zasebnosti (varstvo podatkov)	X	1	Št. zlorab osebnih podatkov (prijav)
EKONOMSKE, SOCIALNE IN KULTURNE PRAVICE SOCIALNE IN KULTURNE PRAVICE
Pravica do hrane (malice)	X	4	Regres za prehrano
Človekove pravice	Zaposleni	Pomembnost 1–4	KPI
Pravica do dela	X	1	Št. odprtih tožb zaradi nezakonitih odpovedi
Pravica do izobrazbe	X	4	Povprečno št. ur usposabljanja Št. certifikatov (IPS)
Pravica do dostojanstva pri delu	X	1	Št. prijav (mehanizem zaznavanja za IPS)
Pravica do organiziranja sindikalnega delovanja, participacije in stavke	X	1	Št. stavk, shodov Št. reprezentativnih sindikatov Sklenjen sporazum s sindikati
Pravica do enakega plačila za enako delo	X	1	Višina plače za enako delovno mesto
Pravica do socialne varnosti (plačevanje prispevkov)	X	1	Plačilo prispevka
Pravica do družinskega življenja	X	2	Št. nadur nad zakonsko omejitvijo
Pravica do zdravja	X	1	Ukrepi za promocijo zdravja Št. poškodb pri delu Št. zdravniških pregledov
Pravica do nediskriminacije	X	2	Št. pritožb zaradi diskriminatornega ravnanja
Pravica do počitka in prostega časa	X	1	Izkoriščenost letnega dopusta Izplačilo regresa za letni dopust
ČLOVEKOVE PRAVICE TRETJE GENERACIJE GENERACIJE
Pravica do zdravega življenjskega okolja	X	1	Raven hrupa Koncentracija prašnih delcev Število onesnaženj Kakovost pitne vode

³² 1- zelo pomembno, 4-nepomembno

7.4Korupcija in podkupovanje³³

Januarja leta 2016 je bil sprejet Pravilnik o sprejemanju daril v zvezi z opravljanjem službe ter vzpostavljen register sprejetih daril.

Skupina Luka Koper je v fazi sprejema načel za dobavitelje, poleg tega pa se je odločila tudi za začetek implementacije sistema vodenja za preprečevanje korupcije skladno s standardom ISO 37001:2016. Prva faza bo izvedena predvidoma do konca leta 2019.

Skupina Luka Koper si z zastavljenimi načeli za dobavitelje oz. s pravili poslovne etike družbe prizadeva ustvariti pogoje, v katerih bodo tudi naši dobavitelji, kupci, njihovi zaposleni in podizvajalci ter drugi deležniki sodelovali s Skupino Luka Koper v duhu etičnih pravil ravnanja, ki veljajo za Skupino Luka Koper.

Konec leta 2018 je bila načrtovana izvedba izobraževanja na temo korupcije in podkupovanja, vendar so bili vsi izvajalci prezasedeni, pri pogovorih s Komisijo za preprečevanje korupcije pa do zaključka ni prišlo. Zato bomo izobraževanje izvedli v letu 2019.

Sicer pa je praksa takšna, da ob zaposlitvi vsak novo zaposleni prejme etični kodeks, v katerem so opredeljena tudi tveganja korupcije, vsem pa je predstavljena tudi pristaniška varnost, ki zajema vsebino integritete (kako se obnašati na delovnem mestu, varovanje poslovnih skrivnosti….). V letu 2018 so bili vsi zaposleni seznanjeni z omenjenim.

Število zaposlenih v letu 2018, vključenih v predstavitev etičnega kodeksa, ki obravnava tudi protikorupcijsko vsebino – po regijah stalnega prebivališča

V letu 2018 v Skupini Luka Koper ni bilo potrjenih primerov korupcije.

³³ GRI GS 205-2, 205-3, 103-1, 103-2, 103-3

Za sponzorstva in donatorstvo Luka Koper namenja sredstva predvsem na podlagi natečajev v skladu z notranjo regulativo, s čimer se obvladujejo potencialna korupcijska tveganja na teh področjih.

7.5Politika raznolikosti³⁴

Aprila 2018 je nadzorni svet družbe sprejel Politiko raznolikosti uprave in nadzornega sveta Luke Koper, d. d.

Politika raznolikosti določa ciljno raznolikost, ki se zasleduje v zvezi z zastopanostjo v nadzornem svetu in upravi družbe glede na spol, starost, izobrazbo ter druge osebne lastnosti članov, kot je primerno za družbo.

S Politiko raznolikosti uprave in nadzornega sveta družba postavlja okvirje, ki v teh dveh organih omogočajo ustrezno sestavo članov z zastopanostjo obeh spolov (ženski in moški) in različnih starostnih skupin, z različnim naborom ustreznih znanj, veščin in izkušenj, ki ob optimalnem vodenju in nadzoru ter obvladovanju tveganj zagotavlja dolgoročni uspeh družbe pri doseganju njenih ciljev in strategije.

Podlaga politike raznolikosti sta poleg zakonskih aktov in statuta družbe tudi Politika upravljanja družbe Luka Koper, d. d., in Etični kodeks družb Skupine Luka Koper.

S politiko raznolikosti se bo zagotovilo izpolnjevanje zakonskih določil v zvezi z uresničevanjem načela enakih možnosti, obravnavanjem oziroma preprečevanjem diskriminacije, maksimiranjem potencialov in promoviranjem raznolikosti kot prednosti, ki soprispeva tako k individualnemu kot tudi kolektivnemu uspehu. Prednosti, ki jih prinašata politika raznolikosti in njeno upravljanje, so:

• izboljšani procesi odločanja in vodenja,
• izboljšana organizacijska prožnost oziroma prilagodljivost,
• spodbujena kreativnost, boljši in novi pristopi k reševanju problemov,
• boljše poslovno odločanje in dostop do novih segmentov trga,
• boljša javna podoba oziroma ugled družbe.

Pri sestavi članstva v upravi oziroma nadzornem svetu se ob upoštevanju dejavnosti družbe sledi cilju, da sta v organih ustrezno zastopana oba spola. Treba pa je težiti k temu, da imata uprava kot celota oziroma nadzorni svet kot celota vsa ustrezna znanja, veščine in izkušnje, pri čemer se posamezni člani s svojimi znanji, izobrazbo in izkušnjami medsebojno dopolnjujejo tako, da lahko uspešno upravljajo oziroma nadzorujejo delniško družbo v skladu s cilji, strategijo, politikami delniške družbe in z etičnimi standardi.

³⁴ GRI GS 103-1, 103-2, 103-3

7.6 Varovanje osebnih podatkov

Družba Luka Koper, d. d., ima sklenjeno pogodbo z zunanjim izvajalcem za opravljanje funkcij pooblaščene osebe za varstvo podatkov (Data Protection Officer). V okviru ukrepov za implementacijo splošne uredbe EU o varstvu podatkov (GDPR, General Data Protection Regulation) smo izdelali čistopis Pravilnika o varstvu osebnih podatkov, ki je bil po sprejetju s strani uprave objavljen in je dosegljiv na intranetni strani družbe.

Družba Mikrocop kot pravna oseba skladno z evropsko in slovensko zakonodajo s področja varstva osebnih podatkov opravlja funkcijo pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov ter z ustreznimi poklicnimi odlikami in zlasti strokovnim poznavanjem zakonodaje ter dejanskimi izkušnjami s področja varstva osebnih podatkov ali primerljivega področja družbi Luki Koper, d. d., na neodvisen način pomaga pri zagotavljanju skladnosti obdelave osebnih podatkov s predpisi, ki urejajo obdelavo in varstvo osebnih podatkov.

7.7Skladnost z zakonodajo in internimi zahtevami³⁵

Na področju skladnosti Luka Koper skladno z notranjimi predpisi preventivno izvaja kontrole za zagotavljanje skladnosti poslovanja ter zagotavlja sistematičen postopek zapisovanja, reševanja in analiziranja vseh vrst neskladnosti s ciljem uvajanja primernih ukrepov za izboljšanje, kar vodi do stalnega izboljševanja kakovosti poslovanja.

Notranja regulativa (predvsem Politika neprekinjenega poslovanja Luke Koper, Politika varnega in zdravega pristaniškega okolja, Strategija korporativne integritete družb skupine Luke Koper, Politika nabave, Politika upravljanja družbe Luka Koper, d. d., Poslovna politika in politika kakovosti) ureja nastopanje družbe na trgu, poleg tega pa ureja sistem nabave in naročanja tako v primeru javnih kot tudi nejavnih naročil.

Ta notranja regulativa se stalno izpopolnjuje glede na izzive, s katerimi se družba srečuje na trgu, ter predpisuje kontrolne mehanizme, ki zagotavljajo transparentnost in integriteto poslovanja.

V letu 2018 je bilo v Luki Koper, d. d., opravljenih 23 inšpekcijskih pregledov, na področju celotnega pristanišča pa skupaj 33 inšpekcijskih pregledov.

V letu 2018 je Luka Koper, d. d., prejela šest odločb inšpektorjev iz naslova kršitev, ki so vodile v izvedbo ustreznih ukrepov. Ni pa Luka Koper, d. d., v letu 2018 v zvezi s skladnostjo z zakoni plačala nobene denarne kazni.

³⁵ GRI GS 419-1, 103-1, 103-2, 103-3

Uspešnost in učinkovitost

pojavi tukaj, uporabite zavihek »Osnovno«.

poslovanja skupine Luka Koper v letu 2018

Napaka! Če želite uporabiti Heading 1 za besedilo, za katerega želite, da se

USPEŠNOST IN U UČINKOVITOST ČINKOVITOSTČINKOVITOSTPOSLOVANJA POSLOVANJA SKUPINE LUKA KOPER V LETU 2018 2018

8 Stabilnost in poslovna uspešnost³⁶

Ekonomski uspešnosti in posrednim ekonomskim vplivom Skupine Luka Koper so v matriki bistvenosti pripisali najvišjo pomembnost tako deležniki kot družba Luka Koper, d. d. Luka Koper, d. d., prepoznava dolgoročne priložnosti za uspešno poslovanje družbe in si za osnovni cilj postavlja maksimiranje vrednosti delniške družbe. Ob tem pa kot družbeno odgovorna družba ustvarja razmere in okolje za zadovoljstvo kupcev, zaposlenih, lastnikov ter lokalne in širše skupnosti ter za sobivanje z naravnim okoljem. V Politiki upravljanja družbe so opredeljene glavne usmeritve upravljanja družbe, ki se med drugim odražajo v doseganju ambicioznih poslovnih rezultatov, sistematičnem izboljševanju kakovosti dela in postavljanju ambicioznih ciljev v poslovnih načrtih. Skupina Luka Koper udejanja strategijo in cilje, razvija in vodi zaposlene, snuje in obvladuje procese, ukrepa ter upravlja vse družbe Skupine Luka Koper. V Poslovni strategiji družbe in Skupine Luka Koper do 2030 ter v Strateškem poslovnem načrtu družbe in Skupine 2016–2020 je začrtana pot doseganja ambicioznih ciljev z lastnimi izkušnjami in rezultati poslovanja ob upoštevanju poslovnega in institucionalnega okolja, ki pomembno zaznamujeta poslovanje. Postavljene strateške usmeritve so:

Cilji poslovanja družb Skupine Luka Koper so postavljeni v letnih poslovnih načrtih skladno s strateškimi usmeritvami, Kodeksom korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, Priporočili in pričakovanji Slovenskega državnega holdinga ter z Merili za

³⁶ GRI GS 103-1, 103-2, 103-3

merjenje uspešnosti poslovanja družb s kapitalsko naložbo države. Za doseganje zastavljenih ciljev so ustrezno organizirani procesi in strukture posameznih družb Skupine Luka Koper. Nadzor nad doseganjem ciljev in merjenje rezultatov se spremljata prek kazalnikov poslovanja, priprave poročila in programa dela na četrtletni ravni, letnih razgovorov z zaposlenimi, priprave in izvedbe vodstvenega pregleda, prepoznavanja in obvladovanja tveganj. Odločitve se sprejemajo na sejah uprave na podlagi podanih in obravnavanih predlogov. Odgovornost glede odločanja je opredeljena v splošnih aktih družbe in drugi notranji regulativi. Vrednote družbe ter partnerska podjetniška kultura družbe se gradijo prek komuniciranja. Komunikacija se izvaja redno in sistematično prek sej uprave, planske konference, obdobnih koordinacij, tedenskih operativnih sestankov, sestankov timov za kakovost in drugih oblik delovnih sestankov. Preverjanje se izvaja z neposrednim preverjanjem nadrejenih, s poročili o izvedenem delu, preverjanjem izvedenih programov dela, preverjanjem izvedenih sklepov uprave, poslovnim poročanjem, z notranjimi in zunanjimi presojami, notranjimi in zunanjimi revizijami in vodstvenimi pregledi, s poročili o delu pri projektih ipd. V primeru odstopanj, ki so zaznana v fazi preverjanja in pri drugih oblikah nadzora, se ukrepa sistemsko, skladno s predpisom o izvajanju ukrepov za izboljšanje.

8.1Finančni kazalniki³⁷

Ključni kazalniki poslovanja Luke Koper, d. d., in Skupine Luka Koper v obdobju januar–december 2018 v primerjavi z obdobjem januar–december 2017

(v evrih) (v evrih)	Luka Koper, d. d. Luka d. d.			Skupina Luka Koper Luka Koper
Iz izkaza poslovnega izida Iz izkaza	2017	2018	IND 2018/ 2017	2017	2018	IND 2018/ 2017
Čisti prihodki od prodaje prihodki prodaje	206.835.533	222.980.390	108	211.438.377	226.305.538	107
Poslovni izid iz poslovanja (EBIT)	35.032.311	68.744.504	196	36.639.872	69.707.500	190
Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA)	62.570.820	97.289.912	155	65.087.648	99.074.675	152
Poslovni izid iz financiranja iz financiranja	1.385.636	2.055.290	148	-377.307 -377.307	624.300	-165
Poslovni izid pred davki pred davki	36.417.947	70.799.794	194	37.952.498	71.990.783	190
Čisti poslovni izid poslovni	33.143.408	58.588.995	177	34.982.789	59.760.203	171
Dodana vrednost*	115.524.196	153.696.710	133	124.516.296	162.462.410	130

*Dodana vrednost = čisti prihodki od prodaje + usredstveni lastni proizvodi in storitve + drugi prihodki – stroški blaga, materiala, storitev – drugi poslovni odhodki brez prevrednotovalnih poslovnih odhodkov

(v evrih) (v	Luka Koper, d. d. Luka d. d.			Skupina Luka Koper Luka Koper
Iz izkaza finančnega položaja Iz izkaza	31. 12. 2017	31. 12. 2018	IND 2018/ 2017	31. 12. 2017	31. 12. 2018	IND 2018/ 2017
Sredstva	518.952.908	553.542.207	107	536.478.688	572.242.060	107
Nekratkoročna sredstva Nekratkoročna sredstva	447.568.391	433.899.168	97	459.505.654	445.660.208	97
Kratkoročna sredstva Kratkoročna sredstva	71.384.517	119.643.039	168	76.973.034	126.581.852	164
Kapital Kapital	320.652.651	362.644.966	113	350.437.387	393.878.805	112
Nekratkoročne obveznosti z rezervacijami in dolgoročne pasivne časovne razmejitve časovne	156.033.161	137.848.415	88	142.700.743	124.316.097	87
Kratkoročne obveznosti Kratkoročne	42.267.096	53.048.826	126	43.340.558	54.047.158	125
Finančne obveznosti Finančne	133.114.842	107.273.741	81	117.114.842	91.262.420	78

Naložbe	2017	2018	IND 2018/ 2017	2017	2018	IND 2018/ 2017
Naložbe v nepremičnine, naprave in inopremo, naložbene opremo, naložbene nepremičnine in neopredmetena sredstva sredstva	36.661.385	15.867.036	43	37.342.062	16.442.606	44

(v evrih) (v	Luka Koper, d. d. d. d.			Skupina Luka Koper Koper
Kazalniki (v odstotkih) Kazalniki odstotkih)	2017	2018	IND 2018/ 2017	2017	2018	IND 2018/ 2017
Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS) (ROS)	16,9 %	30,8 %	182	17,3 %	30,8 %	178
Čista dobičkonosnost kapitala (ROE)	10,6 %	17,1 %	162	10,3 %	16,1 %	157
Čista dobičkonosnost sredstev (ROA)	6,7 %	10,9 %	163	6,8 %	10,8 %	158
EBITDA marža** EBITDA	30,3 %	43,6 %	144	30,8 %	43,8 %	142
EBITDA marža iz tržne dejavnosti***	30,8 %	44,5 %	145	31,3 %	44,6 %	143
Finančne obveznosti/kapital Finančne obveznosti/kapital	41,5 %	29,6 %	71	33,4 %	23,2 %	69
Neto finančna zadolženost/EBITDA****	1,7	0,3	21	1,3	0,1	9

Ladijski pretovor (v tonah)	2017	2018	IND 2018/ 2017	2017	2018	IND 2018/ 2017
Ladijski pretovor	23.366.998	24.048.618	103	23.366.998	24.048.618	103

Število zaposlenih	2017	2018	IND 2018/ 2017	2017	2018	IND 2018/ 2017
Število zaposlenih	926	1.089	118	1.108	1.242	112

*Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS) = poslovni izid iz poslovanja (EBIT) / čisti prihodki od prodaje

**EBITDA marža = poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) / čisti prihodki od prodaje

***EBITDA marža iz tržne dejavnosti = poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) / čisti prihodki od prodaje iz naslova tržne dejavnosti

****Neto finančna zadolženost/EBITDA = (finančne obveznosti – denar in denarni ustrezniki) / EBITDA

8.2 Neposredno ustvarjena in distribuirana ekonomska vrednost³⁸

	(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
		2017	2018	2017	2018
A	PRIHODKI PRIHODKI
	- od prodaje	206.835.533	222.980.390	211.438.377	226.305.538
	- financiranje	2.973.922	3.262.017	1.346.731	1.698.588
	- prodaja sredstev (dobiček pri prodaji osnovnih sredstev)	154.605	787.761	311.010	764.354
	Skupaj	209.964.060	227.030.168	213.096.118	228.768.480
B	STROŠKI POSLOVANJA POSLOVANJA
	stroški (brez stroškov dela)	121.812.265	108.345.040	120.842.022	107.048.827
	- od tega koncesija in nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, pripadajoča občini Koper	6.494.856	6.669.854	6.790.189	6.669.854
	- od tega koncesija in nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, pripadajoča občini Ankaran	3.467.180	3.764.515	3.577.912	3.764.515
	Skupaj	121.812.265	108.345.040	120.842.022	107.048.827
C	STROŠKI DELADELA STROŠKI DELA
	Skupaj	42.038.575	56.028.407	47.811.299	62.652.761
D	IZPLAČILA LASTNIKOM KAPITALA IN OSTALIM DOBAVITELJEM FINANČNIH SREDSTEV
	dividende	19.611.409	17.229.310	19.611.409	17.229.310
	- država (Republika Slovenija, SDH, KAD)	13.152.211	11.555.157	13.152.211	11.555.157
	- ostali lastniki	6.459.198	5.674.153	6.459.198	5.674.153
	obresti	1.504.662	1.155.723	1.328.682	1.017.964
	Skupaj	21.116.071	18.385.033	20.940.091	18.247.274
E	INVESTICIJE V DRUŽBENO OKOLJE INVESTICIJE V DRUŽBENO OKOLJE INVESTICIJE V DRUŽBENO OKOLJE
	sponzorstva in donacije	646.326	754.686	649.885	784.295
	dajatve za varstvo okolja in dajatve, neodvisne od poslovanja	140.430	181.493	140.504	163.460
	Skupaj	786.756	936.179	790.389	947.755
F	PRISPEVKI DRŽAVI DRŽAVI
	koncesija, pripadajoča državi	3.578.307	3.907.243	3.823.236	3.907.243
	davki od dobička	3.274.539	12.210.799	2.969.709	12.230.580
	davki in prispevki iz naslova prejemkov zaposlencev	6.008.500	7.035.212	6.786.955	7.830.223
	Skupaj	12.861.346	23.153.254	13.579.900	23.968.046

8.3Posredni ekonomski vplivi

Naložbe v nefinančna sredstva³⁹

V letu 2018 je Skupina Luka Koper za naložbe v nepremičnine, naprave in opremo, naložbene nepremičnine in neopredmetena osnovna sredstva namenila 16,4 milijona evrov, kar je 56 odstotkov manj kot v letu 2017. Družba Luka Koper, d. d., je v letu 2018 za naložbe namenila 15,9 milijona evrov, kar predstavlja 96 odstotkov naložb Skupine Luka Koper.

Vpliv naložb na lokalno skupnost in povečanje varnosti

• Z uvajanjem najboljših razpoložljivih tehnologij (BAT) se zmanjšujejo raven hrupa, svetlobna onesnaženost in druge emisije.
• Na površini kontejnerskega terminala se vgrajuje kanal, ki omogoča prehode edvigal čez prečno pot brez odklapljanja/priklapljanja kabla, s čimer se zmanjšuje hrup dvigal, ki bi sicer nastal ob zagonu in obratovanju dizelskega motorja dvigala.
• Dvigala se nadgrajuje s sistemom za vračanje neporabljene elektrike v omrežje, z LED osvetljavo ter s sistemom avtomatskega priklapljanja in odklapljanja dvigala na električno omrežje APS (Automatic Plug-in System).
• Zgrajena je bila polnilnica za e-vozila.
• Izvedla se je protihrupna zaščita na strojnici skladišča 5.

Naložbe v nepremičnine, naprave in opremo, naložbene nepremičnine in neopredmetena osnovna sredstva (iz izkaza denarnih tokov) družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper

Večje izvedene naložbe so bile:

• naročilo petih novih električnih dvigal RTG,
• nakup dveh terminalskih vlačilcev Terberg za potrebe generalnih tovorov,
• rekonstrukcija obstoječih dizelskih dvigal RTG z namenom zmanjševanja emisij hrupa,
• zaključevanje gradnje tira 61 za povečanje varnosti železniškega prometa in razbremenitev prometa,
• ureditev prostorov za potrebe terminala za avtomobile in RO-RO,
• nakup 33-t viličarja za potrebe generalnih tovorov,
• nakup dveh grabilcev za mostno dvigalo,
• pričetek obnove upravne stavbe terminala razsutih tovorov,
• nabava nadomestne opreme za protipožarni sistem,
• utrditev manipulativnih površin ob skladiščih za potrebe generalnih tovorov,
• gradnja novega vhoda z združitvijo notranjega in zunanjega kamionskega terminala (v teku),
• naročilo novega čolna za privezovanje v družbi Luka Koper INPO, d. o. o.

Vse naložbe, predvidene za leto 2018, so bile pretehtane z ekonomskega vidika, z vidika upravičenosti, prihrankov energije in nujnosti ter z vidika zakonskih obveznosti ali drugih vplivov. Odločitve o večjih naložbah so se sprejemale na osnovi izdelanih investicijskih študij in analiz njihovega vpliva na donos lastniškega kapitala.

Skupina Luka Koper je v letu 2018 del sredstev namenila tudi aktualnim okoljskim in energetskim izzivom, kot so zmanjševanje ravni hrupa, svetlobna onesnaženost in zmanjševanje drugih emisij.

Informacijske rešitve⁴⁰

Digitalna transformacija v Luki Koper poteka zadnjih nekaj let in je v trenutni strategiji informacijske tehnologije na prednostnem seznamu. Z izkoriščanjem informacijske tehnologije in digitalizacijo Luka Koper stremi k optimizaciji poslovnih procesov in povečevanju njihove učinkovitosti.

V letu 2018 je Luka Koper na informacijskih sistemih izvedla več kot 200 različnih sprememb, vse z namenom optimizacije in digitalizacije procesov.

Luka Koper svojim strankam in partnerjem omogoča elektronsko naročanje storitev že več kot 20 let, veliko truda pa vlaga v popolno digitalizacijo tega področja. Tako je družba v letu 2018 za te namene izvajala aktivnosti na treh pomembnih področjih, in sicer:

• EDI CENTER 2, ki bo uvedel sporočila v formatu EDIFACT za kontejnerske ladjarje in s tem bistveno posegel v načine in procese komunikacije in dela v pristaniški skupnosti,
• projekt digitalizacije najav kamionov, ki bo povečal učinkovitost kamionskega transporta ter zagotovil predpogoje za izvajanje nadzora in s tem povečanje varnosti,
• projekt prenove IT sistema na terminalu za avtomobile in RO-RO, s katerim se je vzpostavilo celovito informacijsko rešitev, optimiziralo procese, vzpostavilo celovitejšo povezavo s preostalimi informacijskimi sistemi v Luki Koper in hkrati z novimi funkcionalnostmi poenostavilo procese dela.

Ob vsem tem je bilo izvedenih še veliko drugih nadgradenj sistemov in novih funkcionalnosti.

Na infrastrukturnem delu je bila izvedena migracija infrastrukture informacijskega sistema za podporo operativnim procesom na kontejnerskem terminalu v virtualno okolje in na novo različico podatkovne zbirke. S tem se je povečala stabilnost sistema in izboljšala varnost. Izvedena je bila tudi prenova celotne strežniške infrastrukture, s čimer je bil izveden prehod na najnovejšo različico virtualizacijske platforme.

Ker v dobi digitalnega poslovanja tudi informacijska varnost ni več le problem informacijske tehnologije, temveč postaja pomembna za celotno poslovanje podjetja, Luka Koper temu področju namenja veliko pozornost. Tako se izvajajo redni pregledi informacijskokomunikacijske tehnologije (IKT), uporabniki se izobražujejo in ozaveščajo o pravilni in varni uporabi informacijskih sredstev, krepi se zavedanje o pomenu informacijske varnosti. Za nemoteno delovanje informacijskih sistemov je zelo pomembna tudi njihova visoka razpoložljivost oz. zanesljivost in v Luki Koper je ta na zelo visoki ravni. V letu 2018 je znašala 99,9 odstotka.

40 GRI GS 203-1

Razvoj informacijskih sistemov Luke Koper bo še naprej usmerjen v stranke, ki jim bo omogočena največja mogoča mera digitalizacije poslovanja in integracije sistemov s povezovanjem različnih členov v logistični verigi, ter v zaposlene, ki jim bo družba ponudila orodja, aplikacije in naprave, s katerimi bodo lahko hitro in učinkovito opravljali svoje delo.

Posredni vplivi poslovanja Luke Koper⁴¹

Pristaniška dejavnost ima prek Luke Koper tako neposredne kot posredne učinke na slovensko gospodarstvo. Zvišuje produktivnost primarnih produkcijskih faktorjev, kot sta kapital in delo, obenem pa povečuje dobičkonosnost proizvodov ter omogoča višjo raven izložkov, prihodkov in zaposlitev. Neposredni učinki se kažejo v ustvarjeni dodani vrednosti v pristaniški dejavnosti (logistične storitve, prekladanje, notranji transport, skladiščenje) in podpornih pristaniških dejavnostih (pilotaža, vleka, oskrba ladij, vzdrževanje ladij, privezovanje, pomorski agenti, kamionski terminal, kontrolne hiše), na katero pomembno vpliva ustvarjena dodana vrednost Luke Koper. Posredni učinki pristaniške dejavnosti pa se kažejo predvsem v dodani vrednosti dejavnosti špedicije, prevozništva, gradbenih, tehničnih, bančnih, zavarovalnih storitev ter storitev javne uprave. Dodatno se posredni vpliv kaže še v obliki sponzorstev, donacij in članarin ter s plačevanjem koncesnine in NUSZ dvema sosednjima občinama. Za izračun posrednih in induciranih učinkov pristaniške dejavnosti je izračunan multiplikator učinkov, ki pojasni, kolikšen je prispevek pristaniške dejavnosti k preostalim povezanim dejavnostim. Ocenjeni multiplikator neposrednih učinkov pristaniške dejavnosti na dodano vrednost se giblje okrog 2 – pristaniška dejavnost za vsak ustvarjeni evro dodatno generira še za 1 evro posrednih učinkov na preostale dejavnosti.

Ustvarjena dodana vrednost

41 GRI GS 203-2

Luka Koper neposredno in posredno generira nova delovna mesta. Nekaj manj kot polovica novih delovnih mest se ustvari v čisti pristaniški dejavnosti in podpornih dejavnostih, preostala v dejavnosti špedicije in prevoza – glavnina se nanaša na tovorni železniški prevoz. Multiplikator pristaniške dejavnosti glede števila zaposlenih je ocenjen med 2,4 in 3 – vsako delovno mesto v pristaniški dejavnosti dodatno posredno generira še 1,4 do 2 delovni mesti v preostalih dejavnostih

Napaka! Če želite uporabiti Heading 1 za besedilo, za katerega želite, da se

68

pojavi tukaj, uporabite zavihek »Osnovno«.

Varnost pristanišča je zelo pomembna za varnost celotne regije, pa tudi za njeno konkurenčnost. V Luki Koper varnost razumemo celovito. Od varnosti zaposlenih, fizičnega varovanja pristanišča ter njegove opreme in blaga do kibernetske varnosti. Vsa področja skrbno upravljamo in nadgrajujemo. V letu 2018 na območju pristanišča ni bilo nobene težje ali kolektivne poškodbe pri delu. Vzporedno s pospešeno digitalizacijo in avtomatizacijo pristanišča vlagamo tudi v sodobne oblike zaščite, s katerimi povečujemo varnostno robustnost pristaniškega sistema.

9 Varno in zdravo pristaniško okolje

9.1Opis sistema varnosti pri delu⁴²

V Skupini Luka Koper uresničujemo politiko varnega in zdravega delovnega okolja tako, da so delovni procesi skladni s sistemom vodenja varnosti in zdravja pri delu. Sistem vodenja oblikuje Luka Koper, d. d., ki je certificirana skladno s standardom BS OHSAS 18001:2007. Pomembna izhodišča za uveljavljanje tega sistema predstavljajo nenehno izboljševanje ter prepoznavanje nevarnosti in preprečevanje poškodb, še preden bi do njih sploh prišlo. Sledimo novostim standarda ISO 45001, ki je pričel veljati v letu 2018 in katerega spremembe bomo uvedli v obstoječi sistem. Za ta namen so bila že organizirana usposabljanja za notranje presojevalce sistema varnosti in zdravja pri delu po standardu ISO 45001:2018.

Sistem varnosti in zdravja pri delu je zasnovan tako, da v okviru letnega načrtovanja preverimo tveganja za varnost in zdravje pri delu iz ocene tveganja oz. registra tveganj. Tveganja prepoznavamo z oceno tveganja delovnih mest ter z analizo nesreč pri delu in drugih izrednih dogodkov. Na osnovi prepoznanih pomembnih tveganj določimo letne cilje in pripravimo programe izboljšav s potrebnimi aktivnosti za doseganje zastavljenih ciljev. Realizacija programa izboljšav se spremlja v kvartalnih poročilih in programih dela ter letnem poročilu o varnosti in zdravju pri delu. Ustreznost uveljavljenega sistema preverjamo in ocenjujemo v okviru rednih notranjih in zunanjih presoj ter na podlagi vodstvenega pregleda.

V okviru zdravja pri delu Luka Koper načrtuje in izvaja promocijo zdravja na delovnem mestu, zanjo zagotovi potrebna sredstva in način spremljanja. Aktivnosti promocije zdravja so določene z zdravstveno oceno potreb, ki temelji na podatkih o najpogostejših vzrokih bolniške odsotnosti po MKB-10 in priporočilih pooblaščenega specialista medicine dela.

9.2Varnost in zdravje pri delu⁴³

Organiziranost področja

Za sistem varnosti in zdravja pri delu je na najvišji ravni odgovoren član uprave - delavski direktor. Za opravljanje nalog v zvezi z zagotavljanjem varnosti pri delu je v Luki Koper

⁴² GRI GS 103-1, 103-2, 103-3

⁴³ GRI GS 403-1

pooblaščenih kar 25 delavcev. Prav tako je za področje zdravja pri delu imenovana delovna skupina za promocijo zdravja, ki je podrobneje predstavljena na koncu poglavja. Pri vseh pomembnih vprašanjih, vezanih na varnost in zdravje pri delu, sodelujeta svet delavcev in sindikat, ki predstavljata vse zaposlene. V okviru Luke Koper deluje tudi športno društvo s 733 člani (55 odstotkov vseh zaposlenih), ki omogoča različne športne aktivnosti.

Cilji varnosti pri delu v letu 2018

Najpomembnejši cilji na področju varnosti pri delu v letu 2018:

• v celoti preprečiti težje poškodbe,
• največ 17 poškodb pri delu na mio. opravljenih delovnih ur,
• izboljšati varnost v notranjem transportu na manj kot 25 izrednih dogodkov na mio. opravljenih delovnih ur.

Realizacija ciljev za leto 2018

NAČRTOVANO	DOSEŽENO
0 težjih poškodb	0 težjih poškodb
največ 17 poškodb na mio. opravljenih delovnih ur (zaposleni + izvajalci pristaniških storitev)	10,8 poškodbe / mio. opravljenih ur
največ 25 trkov v notranjem transportu na mio. opravljenih delovnih ur	39,7 trka / mio. opravljenih ur
Legenda: Cilj ni dosežen

Cilj je dosežen

Cilji varnosti pri delu v letu 2019

• 0 težjih poškodb,
• največ 16 poškodb pri delu na mio. opravljenih delovnih ur,
• izboljšati varnost v notranjem transportu z zmanjšanjem števila trkov na manj kot 25 na mio. opravljenih delovnih ur.

9.3Skladnost z zakonodajo s področja varnosti pri delu⁴⁴

Skladnost z zakonodajnimi zahtevami se preverja s stalnim internim nadzorom, z notranjimi in zunanjimi presojami ter na podlagi inšpekcijskih nadzorov.

V letu 2018 je bilo v Luki Koper, d. d., opravljenih šest inšpekcijskih nadzorov. Od tega je bilo pet inšpekcijskih nadzorov opravljenih z namenom raziskave delovne nezgode, en

⁴⁴ GRI GS 419-1, 103-1, 103-2, 103-3

Varno in zdravo pristaniško okolje Varno in

inšpekcijski nadzor pa z namenom ugotavljanja izpolnjevanja ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Izdane so bile tri ureditvene odločbe za Luko Koper, d. d. Na podlagi ogleda delovnih mest in pregleda dokumentacije s strani Inšpektorata Republike Slovenije za delo so bile ugotovljene manjše pomanjkljivosti, ki so bile v predpisanem roku odpravljene.

9.4Poškodbe pri delu⁴⁵

Število poškodb pri delu

Za namene statistike poškodb in izračunavanja različnih kazalnikov se upoštevajo poškodbe pri delu, ki zahtevajo vsaj en dan bolniškega staleža. Poleg navedenih smo v letu 2018 evidentirali še deset poškodb zaposlenih v Luki Koper, d. d., ter 30 poškodb izvajalcev pristaniških storitev, ki niso zahtevale bolniškega staleža.

Število poškodb pri delu*

	2014	2015	2016	2017	2018
Luka Koper, d. d. Koper, d.	13	12 (1)	11	8	12
Izvajalci pristaniških storitev storitev	45	32 (1)	45 (4)	59 (2)	36
Zunanji izvajalci izvajalci	7	8 (2)	9	19	16
Odvisne družbe družbe	13	4	11	10	5

* v oklepaju število težjih poškodb

Število poškodb pri delu na milijon opravljenih delovnih ur

45 GRI GS 403-2 Število poškodb med posameznimi leti opazno niha. V letu 2018 je bila pogostost poškodb med nižjimi, ravno tako ni bilo težjih poškodb. Večinoma gre za manjše poškodbe pri ročnem delu, pri sestopih, hoji ipd., ki jih pripisujemo trenutni nepazljivosti ali izgubi nadzora nad predmeti dela.

Pregled kolektivnih poškodb

V letu 2018 med zaposlenimi v Luki Koper, d. d., izvajalci pristaniških storitev in zaposlenimi v odvisnih družbah nismo evidentirali nobene kolektivne poškodbe pri delu. V zadnjih petih letih smo evidentirali dve kolektivni nezgodi, in sicer v letu 2016.

Pregled bolniške odsotnosti

Pri bolniški odsotnosti z dela spremljamo odsotnosti zaposlenih z dela, ki nastanejo zaradi bolezni, poškodb, nege in spremstva. Prikazujemo podatek o deležu bolniškega staleža, ki nam pove, kolikšen je delež izgubljenih delovnih dni zaradi bolniške odsotnosti. V letu 2018 je bila bolniška odsotnost 3,65-odstotna, vendar ne odstopa od povprečja preteklih let.

Delež izgubljenih koledarskih dni zaradi bolniške odsotnosti/zaposlenega*

*Z letom 2018 smo spremenili način izračuna odstotka bolniškega staleža, in sicer s socialno-medicinskega na finančno-zavarovalniški. Na enak način smo preračunali tudi podatke za pretekla leta.

9.5Škodni dogodki

Škodni dogodki, ki so predmet analiziranja, so dogodki, ob katerih je nastala premoženjska oz. materialna škoda in ni bilo poškodovanih oseb.

Izmed vseh evidentiranih škodnih dogodkov, ki jih beležimo v Luki, po številu izstopajo primeri, kjer je škoda nastala zaradi trka. Število trkov se z leti povečuje, predvsem zaradi preobremenjenosti manipulativnih in skladiščnih površin ter prometnic kot posledice stalne rasti pretovora v pristanišču in oženja transportnih poti, ki se namenjajo pretovornim dejavnostim. Znatne izboljšave v notranji logistiki in prometni varnosti pričakujemo po izgradnji novih vhodov v pristanišče, ki bodo razbremenili glavne prometne osi in izboljšali pretočnost prometa.

9.6Povzetek izvedenih aktivnosti na področju varnosti in zdravja pri delu v letu 2018

Z namenom učinkovitejšega zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu smo v letu 2018 izvedli nekaj pomembnejših aktivnosti.

Izvedena sta bila revizija tehnoloških postopkov in pripadajočih elaboratov o varnem delu na območju celotne Luke Koper in pregled le-teh s strani področja VZE, sveta delavcev, predstavnikov SŽPD in zunanje institucije. Ti dokumenti natančno določajo posamezen proces dela ob predpostavki izpolnjevanja vseh zahtev s področja varnosti in zdravja pri delu. Glede na opravljen pregled so bile podane nekatere pripombe in priporočila, ki se bodo smiselno upoštevali pri končni reviziji tehnoloških postopkov.

Pripravili smo akcijski načrt varnosti in zdravja pri delu in pričeli z realizacijo. Največ aktivnosti je bilo posvečenih usposabljanju zaradi povečanega zaposlovanja skladno s strategijo izvajalcev pristaniških storitev ter izboljšanju organiziranosti usposabljanja in zagotovitvi kvalitetnejše izvedbe. Pristopili smo k prenovi sistema usposabljanja za delo oz. varno in zdravo delo ter zastavili projektno pobudo za vzpostavitev centra za usposabljanje. Za ta namen je bila revidirana že večina načrtov usposabljanj in uvajanj v delo, na podlagi katerih smo v decembru 2018 pričeli usposabljanje in uvajanje novozaposlenih.

Da bi zagotovili konkretnejšo seznanitev z nevarnostmi na območju pristanišča, smo prenovili zgibanko z osnovnimi pravili in nevarnostmi na območju pristanišča. Izdelana in dana v uporabo je bila tudi brošura za ozaveščanje voznikov in obiskovalcev o varnostnih ukrepih na kontejnerskem terminalu.

Na ravni družbe poteka projekt prenove notranje logistike, ki bo vključeval izboljšanje varnosti in pretočnosti transportnih poti, pri čemer bo prenovljen sistem notranjega prevoza. Predvidoma bo dodatni avtobus pričel z vožnjo junija 2019.

Začela se je prenova objekta in prostorov, kjer se nahaja predavalnica namenjena izobraževanju. Prenova se bo zaključila v letu 2019.

V sodelovanju med strokovnimi področji in PC-ji oz. terminali izvajamo aktivnosti nadzora in informiranja o tveganjih, ki so posledica zlorabe alkohola ter drugih prepovedanih psihoaktivnih substanc.

Izvajamo ozaveščanje na področju varnega dela. Z vključitvijo maskote Lukca v promocijsko gradivo želimo povečati ozaveščenost na tem področju.

9.7Promocija zdravja⁴⁶

Skupino za promocijo zdravja sestavljajo predstavniki vseh večjih organizacijskih enot, kadrovskega področja, področja varovanja zdravja in ekologije ter najvišjega vodstva. Prednostne naloge skupine ostajajo obvladovanje mišično-kostnih bolezni, bolezni dihal, težav, povezanih s prekomernim uživanjem alkohola, in izboljšanje medosebnih odnosov. Mišično-kostnim težavam so najbolj izpostavljeni zaposleni v operativi in delavci v pisarnah, predvsem zaradi vpliva prisilne drže. Z namenom ohranjanja in izboljšanja psihofizične pripravljenosti zaposlenih smo izvedli spodnje aktivnosti:

Začeli smo 90-dnevni izziv preoblikovanja telesa, v katerem sodelujejo trije sodelavci.

Organizirali smo začetni tečaj športnega plezanja.

Nove sodelavce vsako leto povabimo na delavnico 'Obvladovanje trpinčenja na delovnem mestu'.

46 GRI GS 403-1, 403-3

• Zagotovili smo elastične trakove treh težavnosti za izvajanje vaj.
• Na dan zdravja smo delili sadje, ki pomembno prispeva k ohranjanju zdravja, vitalnosti in dobrega počutja. Med zaposlene, druge delavce in obiskovalce smo razdelili 2500 jabolk, pomaranč ter banan.

• Vzpostavili smo portal za promocijo zdravja, prek katerega lahko zaposleni dostopajo do vaj za aktivne odmore.
• Na pobudo sveta delavcev smo zaposlenim posredovali analizo ponudb dodatnega zdravstvenega zavarovanja.

9.8 Načrtovane aktivnosti na področju varnosti in zdravja pri delu v letu 2019

• Promocija varnosti pri delu (brošure, nalepke, table).
• Priprava modela za učinkovito in dosledno ukrepanje v primeru neupoštevanja predpisanih varnostih zahtev.
• Vzpostavitev centra za usposabljanje.
• Nadaljevanje prenove sistema usposabljanja za delo oziroma varno in zdravo delo.
• Nabava košar za varno delo na višini in za vnos oseb na ladje.
• Vgradnja sistemov za preprečevanje trka na dvigalih.
• Izboljšave v notranjem prometu (nov vhod, spremembe prometnih tokov, postavitev zapornic, ureditev površin za parkiranje tovornih vozil …).
• Razširitev mreže merilnih mest za veter po pristanišču.
• Vzpostavitev mest za priklop transtejnerjev na električno omrežje.
• Vgradnja varnostnih naprav za vzvratno vožnjo viličarjev in delovnih strojev.
• Promocija zdravja na delovnem mestu (dan zdravja, aktivnosti s promocije zdravja – delavnice, izzivi).

10 Skrb za zaposlene

ZAPOSLENI SO S SVOJIM ZNANJEM, ENERGIJO IN DELOVNO VNEMO STRATEŠKO BOGASTVO LUKE KOPER IN POGOJ ZA URESNIČEVANJE RAZVOJNIH NAČRTOV.

Pristaniška dejavnost zahteva fleksibilen pristop k organizaciji dela, zato se morajo zaposleni prilagajati potrebam poslovnega in družbenega okolja.

Sodelovanje, odgovornost, spoštovanje, pripadnost in ustvarjalnost vsakega posameznika so vrednote, ki jih Skupina udejanja v praksi.

10.1Opis sistema upravljanja zaposlenih⁴⁷

Zaposlovanje in skrb za zaposlene, vključno z visoko delovno uspešnostjo in zadovoljstvom zaposlenih, so bili v matriki bistvenosti s strani deležnikov prepoznani kot področja z visoko pomembnostjo. Vodilo pristopov k upravljanju kadrov je Strategija upravljanja s kadri 2016– 2020, ki podpira Poslovno strategijo Skupine Luka Koper in družbe Luka Koper, d. d., za obdobje 2016–2020, ki med razvojnimi prioritetami izpostavlja povečanje produktivnosti, učinkovitosti in konkurenčnosti storitev.

Za podporo doseganju strateških poslovnih ciljev bodo aktivnosti na področju ravnanja s kadri usmerjene v:

zagotavljanje varnega delovnega okolja,

⁴⁷ GRI GS 103-1, 103-2, 103-3

• vpeljavo kulture visoke delovne uspešnosti,
• zagotavljanje odličnega vodenja in medsebojnih odnosov,
• pridobivanje in ohranjanje najboljših kadrov,
• izboljšanje sistema razvoja bodočih vodij in kadrovskih potencialov,
• ciljno izvajanje pridobivanja funkcionalnega strokovnega znanja.

Postopki zaposlovanja se vodijo transparentno in nediskriminatorno. Razvoj je omogočen vsem zaposlenim z vključevanjem v letne razgovore in usposabljanja. Uspešnost upravljanja kadrov spremljamo z dveletnim merjenjem organizacijske klime, zadovoljstva in zavzetosti zaposlenih, pri katerem smo v letu 2017 dosegli visoke rezultate (nad načrtovanimi in nad slovenskim povprečjem), in z ocenjevanjem vseh vodstvenih kadrov po metodi 360. Po meritvah in ocenjevanju sledijo predstavitve rezultatov zaposlenim oziroma povratne informacije ter kljub visokim rezultatom ukrepi za izboljšanje oziroma ohranjanje doseženih rezultatov. V letu 2018 ni bilo načrtovano merjenje organizacijske klime, zadovoljstva in zavzetosti zaposlenih, pač pa spremljanje ukrepov za izboljšanje oziroma ohranitev visokih rezultatov. Poleg tega beležimo bistveno nižjo stopnjo fluktuacije zaposlenih, kot jo beleži celotna panoga logistike (6-odstotna fluktuacija v Skupini oziroma 2,9-odstotna v Luki Koper, d. d., 20-odstotna v panogi).

Na zadnji dan leta 2018 je imela Skupina Luka Koper 1.242 zaposlenih, kar je 134 zaposlenih več kot na zadnji dan leta 2017 in predstavlja rast zaposlenih že četrto leto zapored, tokrat intenzivnejšo, kar 12-odstotno.

V letu 2018 je Luka Koper, d. d., pričela proces prestrukturiranja s ciljem zagotovitve zakonitega in vzdržnega poslovnega modela. T. i. tristebrni model temelji na stebru rednih zaposlitev, kjer je konstantna potreba po delu (prvi steber), delu prek zaposlitvenih agencij (drugi steber kot prehodna oblika) ter izvajanju storitev oz. zunanjih pogodbenih partnerjih (ZPP, tretji steber). Proces prestrukturiranja je bil potrjen na nadzornem svetu s strategijo izvajalcev pristaniških storitev in akcijskim načrtom implementacije strategije o izvajalcih pristaniških storitev. Slednji je nastal s sodelovanjem s sindikatom SŽPD Luke Koper v vlogi posvetovalnega telesa, sprejela pa sta ga tudi drugi reprezentativni sindikat in svet delavcev. Akcijski načrt implementacije strategije o izvajalcih pristaniških storitev predvideva strukturo po stebrih, kot sledi: 307 zaposlitev, 346 agencijskih delavcev in 440 (ocenjeno število) zunanjih pogodbenih partnerjev za izvajanje storitev. V drugi polovici leta 2018 je bila realizirana javna objava vseh 307 prostih delovnih mest, izvedeni so bili tudi zaposlitveni razgovori, sam postopek zaposlovanja pa bo potekal postopno. Prve zaposlitve so bile realizirane v decembru 2018, glavnina zaposlitev pa bo predvidoma v prvih treh mesecih leta 2019. Oktobra 2018 je bil objavljen javni natečaj za izbor agencij za posredovanje kadrov, pri čemer bodo v prvem polletju leta 2019 izbrane agencije, s katerimi bo družba sodelovala na podlagi sklenjenih sporazumov. Agencijski delavci bodo popolnoma izenačeni z redno zaposlenimi delavci na podlagi določil Kolektivne pogodbe Luke Koper, d. d. V letu 2019 bo objavljan javni natečaj za izbor zunanjih pogodbenih partnerjev po posameznih storitvah.

	31.12.2016 31.12.2016	31.12.2017 31.12.2017	31.12.2018 31.12.2018
Luka Koper, d. d. Luka Koper, d. d.	886	926	1089
Luka Koper INPO, d. o. o. Luka o.	155	153	122
Luka Koper Pristan, d. o. o. Luka o. o.	4	4	4
Adria Terminali, d. o. o. o. o.	22	21	23
TOC, d. o. o. TOC, o.	4	4	4
Skupina Luka Koper* Skupina	1.071	1.108	1.242

Število zaposlenih po družbah in v Skupini Luka Koper⁴⁸

*V tabeli nista prikazani odvisni družbi Skupine Luka Koper Logis-Nova, d. o. o., in Adria Investicije, d. o. o., ker nimata zaposlenih.

Število zaposlenih v Luki Koper, d. d., glede na vrsto pogodbe (nedoločen čas, določen čas)⁴⁹

	31. 12. 2016		31. 12. 2017 31. 2017		31. 12. 2018 31. 12. 2018
	število delež		število	delež	število	delež
Nedoločen čas Nedoločen	841	94,9	864	93,3	944	86,7
Določen čas Določen	45	5,1	62	6,7	145	13,3
SKUPAJ	886	100	926	100	1.089	100

Zaposleni v Luki Koper, d. d., imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas razen v primerih novih zaposlitev, ko je razlog za zaposlitev za določen čas usposabljanje za različno vrsto mehanizacije oziroma uvajanje v delo (usposobitev za delo). Bistveno povečan obseg zaposlovanja je razlog za povišani delež zaposlenih za določen čas.

Število zaposlenih v Luki Koper, d. d., na dan 31. 12. glede na spol⁵⁰

	31. 12. 2016		31. 12. 2017 31. 2017		31. 12. 2018 31. 12. 2018
	število	delež	število	delež	število	delež
Moški	780	87,8	816	88,1	977	89,7
Ženske	106	12,2	110	11,9	112	10,3
SKUPAJ	886	100	926	100	1.089	100

Zaradi narave dela je v strukturi zaposlenih bistveno več moških (89,7 odstotka) kot žensk (10,3 odstotka). Povečano zaposlovanje predvsem v osnovnem procesu pretovora vpliva na zmanjševanje deleža žensk v strukturi zaposlenih. Tudi med novimi zaposlitvami prevladuje moška populacija (95,9 odstotka novih zaposlitev predstavljajo moški).

⁴⁸ GRI GS 102-7

⁴⁹ GRI GS 102-8

⁵⁰ GRI GS 102-8

Statistične regije Slovenije Statistične regije ične Slovenije	31.12.2016 31.12.2016	31.12.2017 31.12.2017	31.12.2018 31.12.2018
Obalno-kraška regija	89,2	91,7	92,2
Primorsko-notranjska regija	9,4	7,0	6,2
Osrednjeslovenska	0,6	0,5	0,6
Goriška	0,6	0,5	0,6
Jugovzhodna	0,1	0,1	0
Gorenjska	0	0	0,1
Posavska	0	0	0,1
Druga država (Italija, Hrvaška)	0,1	0,2	0,3
SKUPAJ	100,0	100,0	100,0

Delež zaposlenih v Luki Koper, d. d., glede na regijo prebivališča⁵¹

V strukturi zaposlenih po regiji prebivališča je 92,2 odstotka zaposlenih iz obalno-kraške regije, kar odraža naravo dejavnosti pretovora in fleksibilnost storitev – zagotavljamo namreč neprekinjeno izvajanje storitev vse dni v letu in večizmensko delo.

Število zaposlenih glede na tip zaposlitve (polni delovni čas, skrajšan)52
	31.12.201 31.12.2016		31.12.201 31.12.2017		31.12.201 31.12.2018
	število	delež	število	delež	število	delež
Skrajšan delovni čas (VSI)	12	1,4	9	1,0	16	1,5
Od tega število žensk s skrajšanim delovnim časom	3		4		6
Polni delovni čas	874		843		1.073

1,5 odstotka zaposlenih v Luki Koper, d. d., opravlja delo s skrajšanim delovnim časom, od njih večina v enakih deležih zaradi zdravstvenega razloga in zaradi invalidnosti (po 6 zaposlenih), v manjši meri pa zaradi razloga starševstva (4 zaposleni).

Delež zaposlenih v Luki Koper, d. d., po kolektivni pogodbi53
	31. 12. 2016	31. 12. 2017	31. 12. 2018
Zaposleni po kolektivni pogodbi	96,8 %	97,1 %	97,2 %
Zaposleni zunaj sistema kolektivne pogodbe	3,2 %	2,9 %	2,8 %
SKUPAJ	100,0 %	100,0 %	100,0 %

⁵¹ GRI GS 102-8

⁵² GRI GS 102-8

53 GRI GS 102-41

V letu 2018 smo v Luki Koper, d. d., zaposlovali predvsem v osnovnem procesu pretovora in skladiščenja, med novimi zaposlitvami je tudi en kadrovski štipendist.

Fluktuacija zaposlenih je glede na predhodno leto večja, vendar še vedno bistveno manjša od fluktuacije v logistični panogi. Kljub majhni fluktuaciji nove zaposlitve blažijo staranje delovne sile oziroma znižujejo relativno visoko povprečno starost zaposlenih na 41,9 leta. Med razlogi za odhode (prekinitve delovnega razmerja) v Skupini v letu 2018 prevladuje starostna upokojitev, rahlo pa se povečuje število sporazumnih prekinitev delovnega razmerja.

Starostne skupine (leta)	31.12.2016		31.12.2017		31.12.2018
	število	delež	število	delež	število	delež
18–30	70	7,9	85	9,2	129	11,8
31–40	306	34,5	313	33,8	368	33,8
41–50	305	34,4	320	34,6	377	34,6
51–60	187	21,1	182	19,7	190	17,4
Nad 61	18	2	26	2,8	25	2,3
Skupaj št. zaposlenih Skupaj zaposlenih	886	100,0	926	100,0	1.089	100,0
Povprečna starost zaposlenih	43		42,8		41,9

Struktura zaposlenih v Luki Koper, d. d., po starostnih skupinah⁵⁴

Zaposlovanje v Luki Koper, d. d., po starostnih skupinah⁵⁵

Starostne skupine (leta)	31.12.2016		31.12.2017		31.12.2018
	prihodi (nove zaposlitve)	odhodi	prihodi prihodi (nove zaposlitve)	odhodi	prihodi prihodi (nove zaposlitve)	odhodi
18–30	20	1	34	2	64	2
31–40	22		26	1	87	2
41–50	5	4	5	2	30	4
51–60	4	4		8	14	15
Nad 61		8		9		9
Skupaj Skupaj	51	17	65	22	195	32

⁵⁵ GRI GS 401-1

Spol	31.12.2016		31.12.2017		31.12.2018
	prihodi	odhodi	prihodi	odhodi	prihodi	odhodi
Moški	48	13	56	20	187	26
Ženske	3	4	9	5	8	6
Skupaj Skupaj	51	17	65	25	195	32

Zaposlovanje v Luki Koper, d. d., po spolu⁵⁶

Primerjava med zaposlovanjem, odhodi in stopnjo fluktuacije57
---------------------------------------------------------------	--	--	--	--	--	--

	Število novih zaposlitev			Število odhodov odhodov			STOPNJA FLUKTUACIJE FLUKTUACIJE (V %)*
	2016	2017	2018	2016	2017	2018	2016	2017	2018
Luka Koper, d. d. Koper,	51	65	195	17	25	32	1,9	2,6	2,9
Skupina Luka Koper	59	76	213	28	44	79	2,5	3,8	5,9

*Metoda izračuna fluktuacije = število odhodov/(začetno stanje zaposlenih + nove zaposlitve) x100

Ugodnosti za delavce⁵⁸

V Luki Koper, d. d., pri ugodnostih za delavce ne ločujemo med tistimi, ki so zaposleni za določen ali skrajšan delovni čas, in zaposlenimi za nedoločen oziroma polni delovni čas.

Vsi so enakopravno vključeni v vse pristope k upravljanju kadrov. Ob izpolnjevanju pogojev in kriterijev so vključeni v instrumente finančne motivacije zaposlenih (možnost napredovanja, dodatka za osebno delovno uspešnost, skupinsko delovno uspešnost, poslovno uspešnost, sklenitev nezgodnih zavarovanj po ugodnejših pogojih) in nefinančne motivacije (podelitev javnih priznanj in nagrad najboljšim zaposlenim, vključenost v organizirane družabne dogodke za zaposlene, promocija zaposlenih, ki so uspešno zaključili študij ob delu, zaposlenih, ki so se v tekočem letu upokojili, in jubilantov, aktivnosti promocije zdravja zaposlenih, neformalna športna srečanja, ogledi kulturnih in športnih prireditev, koriščenje počitniških kapacitet družbe). Edina razlika je pri vključevanju zaposlenih v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, kjer zaposleni za določen čas samostojno plačujejo mesečno premijo, za preostale zaposlene pa družba sofinancira različno višino deleža zakonsko določene premije glede na starost zaposlenega: do dopolnjenega 30. leta delodajalec vplača 70 odstotkov premije, po 30. letu do dopolnjenega 40. leta 80 odstotkov ter po 40. letu 90 odstotkov premije, pod pogojem, da zaposleni vplačuje razliko premije do maksimalne davčne olajšave t.tj. 5,844 odstotka bruto plače zaposlenega. V letu 2018 so zaposleni redno prejemali mesečno izplačilo plače, pri čemer je bila ta avgusta 2018 na podlagi določil kolektivne pogodbe povišana za 1,9 odstotka v skladu z 6-

⁵⁶ GRI GS 401-1

⁵⁷ GRI GS 401-1

⁵⁸ GRI GS 201-3, 202-1, 401-2

mesečno rastjo indeksa inflacije. Povprečna plača v Luki Koper je višja od slovenskega povprečja. Izplačana sta bila regres za letni dopust in 13. plača na podlagi dosežene poslovne uspešnosti, v januarju 2019 pa je bilo na podlagi rasti dodane vrednosti na zaposlenega realizirano še izplačilo enkratnega zneska v enaki višini za vse zaposlene. Velika večina zaposlenih je vključena v sklad prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Prvič je bila v letu 2018 izplačana dodatna odpravnina zaposlenim ob upokojitvi iz pozaposlitvenega sklada. Osnovna plača zaposlenih ni odvisna od spola in dejavnosti. Vsi zaposleni v Luki Koper imajo višjo najnižjo plačo, kot je minimalna plača v Sloveniji.

Število zaposlenih v Luki Koper, d. d., ki so koristili starševski dopust in se vrnili na delovno mesto, po spolu⁵⁹

	2016	2017	2018
Moški	63	64	61
Ženske	8	9	5
SKUPAJ	71	73	66

Zaposleni s pravico do starševskega dopusta to tudi izkoristijo, pri čemer se vsi po zaključku starševskega dopusta vrnejo na delovno mesto.

			Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
Raven izobrazbe	Število zaposlenih 31.12.2017	Delež (%) 31.12.2017	Število zaposlenih 31.12.2018	Delež (%) 31.12.2018	Število zaposlenih 31.12.2017	Delež (%) 31.12.2017	Število zaposlenih 31.12.2018	Delež (%) 31.12.2018
VIII/2	1	0,1	1	0,1	1	0,1	1	0,1
VIII/1	25	2,7	24	2,2	25	2,3	26	2,0
VII	103	11,1	112	10,3	113	10,2	120	9,6
VI/2	160	17,3	176	16,2	164	14,8	180	14,5
VI/1	74	8	90	8,3	83	7,5	96	8,6
V	270	29,2	336	30,9	306	27,6	367	29,4
IV	240	25,9	293	26,9	302	27,3	347	27,8
III	13	1,4	14	1,3	23	2,1	24	1,8
I–II	40	4,3	43	3,9	91	8,2	81	6,4
Skupaj	926	100,0	1.089	100,0	1.108	100,0	1.242	100,0

Izobrazbena struktura zaposlenih na dan

Delo v pristanišču

Napaka! Če želite uporabiti Heading 1 za besedilo, za katerega želite, da se

pojavi tukaj, uporabite zavihek »Osnovno«.

Usposobljeni in motivirani zaposleni so motor uspešnega poslovanja in uresničevanja razvojnih načrtov Luke Koper. Pristaniška dejavnost zahteva fleksibilen pristop k organizaciji dela, zato se zaposleni prilagajajo potrebam poslovnega in družbenega okolja. Z usposabljanjem, izobraževanjem in različnimi oblikami motiviranja našim zaposlenim omogočamo karierni razvoj. V usposabljanje je bilo leta 2018 vključenih 90 % zaposlenih. Dosegli smo povprečno 20,8 ure usposabljanja na zaposlenega.

90 %

zaposlenih je bilo leta 2018 vključenih v usposabljanje.

Skrb za zaposlene

Intenzivno zaposlovanje predvsem na izvajalskih delovnih mestih v osnovnem procesu pretovora in skladiščenja na IV. in V. ravni izobrazbe vpliva na nekoliko slabšo izobrazbeno strukturo delniške družbe oziroma Skupine. Sicer pa podjetje prek pogodbe o izobraževanju dobremu odstotku zaposlenih financira pridobitev višje ravni izobrazbe. Starostne upokojitve so bile realizirane pretežno pri kadrih z nižjo ravnijo izobrazbe.

10.2 Izobraževanje in usposabljanje zaposlenih

Izobraževanje in usposabljanje zaposlenih je bilo v matriki bistvenosti prepoznano kot pomembno za deležnike.

Opis sistema usposabljanja zaposlenih⁶⁰

Ciljno izvajanje funkcionalnega usposabljanja zaposlenih je ena strateških aktivnosti družbe. Pristop/politika je opredeljena z internimi navodili družbe o usposabljanju in izobraževanju kadrov, sistemih prenosa znanja ter pristopu k sofinanciranju študija ob delu. Cilji, vsebine in finančna sredstva usposabljanja so vključeni v letne načrte družbe. Izhodišča usposabljanja predstavljajo potrebe delovnih procesov, zahtevana in želena znanja na delovnih mestih ter slabše razvite kompetence, ugotovljene v letnih razgovorih. Uspešnost pristopa spremljamo z merjenjem zadovoljstva po opravljenem usposabljanju, s preizkusi znanja, z napredovanji zaposlenih na višje stopnje usposobljenosti in fleksibilnosti na podlagi pridobivanja, prenosa in uporabe znanja ter z ocenjevanjem inštruktorjev.

V letu 2018 je bilo v Luki Koper, d. d., v usposabljanje vključenih 90 odstotkov zaposlenih. Dosegli smo povprečno 20,8 ure usposabljanja na zaposlenega, kar je rezultat bolj sistematičnega načrtovanja usposabljanja, številnih interno organiziranih oblik usposabljanja, predvsem pa usposabljanja novozaposlenih za upravljanje mehanizacije.

Število ur usposabljanja in odstotek zaposlenih vključenih v izobraževanje za družbo Luka Koper, d. d.

60 GRI GS 103-1, 103-2, 103-3, 404-1

	2018
Zaposleni, vključeni v usposabljanje	90 %
Ženske, vključene v usposabljanje	90 %
Moški, vključeni v usposabljanje	90 %
Vodilni kadri	50 %
Višji vodstveni kadri	100 %
Srednji vodstveni kadri	95 %
Nižji vodstveni kadri	95 %
Strokovni kadri	95 %
Izvajalski kadri	87 %

Delež vključenih v usposabljanje po spolu in po kategoriji delovnega mesta

Vpeljani programi⁶¹

Pretežni delež interno organiziranih usposabljanj smo realizirali v okviru sistema inštruktorstva pri usposabljanju za upravljanje različnih vrst mehanizacije ob zaposlitvi ali razporeditvi v drugo enoto. Vsak novozaposleni je vključen v načrt uvajanja v delo, pri čemer je mentor upravičen do 10-odstotnega dodatka za mentorstvo, nagrajen pa je tudi inštruktor za praktično usposabljanje novozaposlenih (40-odstotni dodatek na ure praktičnega inštruiranja). V letu 2018 je bilo v Luki Koper, d. d., 90 odstotkov usposabljanj organiziranih interno, poleg že omenjenega usposabljanja novozaposlenih za upravljanje mehanizacije so potekala tudi usposabljanja na področjih vsebin problematike pri delu ter vsebin, ki predstavljajo želena znanja na delovnih mestih.

Ob vsaj dvakrat tedensko organiziranem notranjem usposabljanju v družbi ter dobrem odzivu zaposlenih na številna usposabljanja v zunanjih izobraževalnih organizacijah v Luki Koper, d. d., uresničujemo koncept vseživljenjskega izobraževanja, saj se zavedamo pomena kontinuiranega izobraževanja in obnavljanja znanja zaposlenih.

Napredovanje in interna mobilnost zaposlenih⁶²

Luka Koper, d. d., omogoča zaposlenim osebni in strokovni razvoj s horizontalnim in vertikalnim napredovanjem ter z uvrstitvijo zaposlenega na višjo stopnjo usposobljenosti in fleksibilnosti na delovnem mestu. V letu 2018 je bil ene od oblik kariernega razvoja deležen skoraj vsak tretji zaposleni. Na veliko interno mobilnost zaposlenih je vplivala tudi optimizacija poslovnih procesov.

⁶¹ GRI GS 404-2

⁶² GRI GS 404-3

		Vertikalno in horizontalno napredovanje			Uvrstitev na višjo stopnjo usposobljenosti in fleksibilnosti			Skupaj interna mobilnost	zaposlenih
	2016	2017	2018	2016	2017	2018	2016	2017	2018
Število	90	102	128	162	201	169	252	303	297
Delež	10	11	12	19	22	16	29	33	27

Na podlagi določil podjetniške kolektivne pogodbe so vsi zaposleni upravičeni do nagrajevanja na podlagi uspešnega poslovanja družbe.

V družbi Luka Koper, d. d., je bilo v letu 2018 v letne razgovore kot orodje ciljnega vodenja in individualnega razvoja zaposlenih vključenih 80 odstotkov zaposlenih.

V sistemu prepoznavanja in razvoja kadrovskih potencialov in naslednikov je bil izveden postopek dopolnitve baze kadrovskih potencialov za ključna delovna mesta s številnimi orodji prepoznavanja novih kandidatov, ki bo z obdelavo rezultatov teh postopkov zaključen v letu 2019. V obstoječi bazi kadrovskih potencialov imamo 1,1 odstotka perspektivnih zaposlenih z izdelanimi razvojnimi načrti.

Na podlagi ocenjevanja vodstvenih kadrov na vseh ravneh organizacijske strukture z metodo 360 °, so bila v letu 2018 organizirana usposabljanja na področju timskega dela kot slabše ocenjene kompetence. Ocenjevanje vodstvenih kadrov poteka vsako drugo leto.

Tudi merjenje organizacijske klime, zadovoljstva in zavzetosti zaposlenih poteka vsako drugo leto. Na podlagi analiziranih in zaposlenim predstavljenih visokih rezultatov anketiranja iz leta 2017 so v letu 2018 potekali ukrepi/aktivnosti za izboljšanje oz. ohranjanje visokih rezultatov do naslednjega merjenja leta 2019.

V Luki Koper, d. d., vsako drugo leto poteka tudi ocenjevanje medsebojnega sodelovanja med enotami, ki je ponovno načrtovano v letu 2019.

10.3 Zagotavljanje varnosti zaposlitve in socialne varnosti zaposlenih

Invalidska problematika se je po ustaljenem načinu reševala z zagotavljanjem dopolnilne kvote delovnih invalidov znotraj Skupine Luka Koper v invalidskem podjetju Luka Koper INPO, d. o. o. Delež zaposlenih s statusom delovnega invalida v Luki Koper, d. d., je zaradi intenzivnega zaposlovanja padel na 1,7 odstotka.

Invalidska dejavnost – število zaposlenih s statusom invalidnosti in njihov delež v Luki Koper, d. d.

	31.12.2016 31.12.2016	31.12.2017 31.12.2017	31.12.2018 31.12.2018
Število zaposlenih s statusom invalidnosti	17	19	19
Delež (%)	2	2	1,7

Število invalidov in njihov delež Luki Koper INPO, d. o. o.

	31.12.2016 31.12.2016	31.12.2017 31.12.2017	31.12.2018
Število zaposlenih s statusom invalidnosti	83	78	70
Delež (%)	53	52	57

10.4Sodelovanje z izobraževalnimi ustanovami

Luka Koper, d. d., deluje kot družbeno odgovorno podjetje na področju razvoja in izobraževanja v lokalnem in širšem okolju. Sodeluje s številnimi izobraževalnimi institucijami pri zagotavljanju mentorstva za seminarske in diplomske naloge, obvezne delovne prakse dijakov in študentov ter strokovne ekskurzije. Družba Luka Koper, d. d., in njeni primeri dobrih praks na področju upravljanja kadrov so bili večkrat predstavljeni strokovni in drugi zainteresirani javnosti. V letu 2018 je imela družba enega kadrovskega štipendista.

10.5 Interno komuniciranje z zaposlenimi

Zaradi narave luškega dela, ki poteka predvsem na terenu, in dejstva, da približno polovica zaposlenih na delovnem mestu nima dostopa do računalnika, je klasična, tiskana komunikacija z zaposlenimi še vedno najuporabnejše orodje.

Luka Koper komunicira z zaposlenimi predvsem po dveh ključnih komunikacijskih kanalih:

• s kratkimi vestmi, ki jih zaposleni prejmejo po elektronski pošti in jih tajništva razobesijo na oglasne deske,
• z mesečnim glasilom Luški glasnik, ki izhaja v tiskani obliki.

Družba ima tudi svojo intranetno stran Lukanet, na kateri so zaposlenim poleg splošnih informacij dostopni tudi vsi interni dokumenti družbe ter platforme in navodila, ki jih zaposleni potrebujejo pri izvajanju delovnih procesov.

11 Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja

SKUPINA SLEDI CILJU DOSEGANJA NAJVIŠJIH OKOLJSKIH STANDARDOV.

V letu 2018 smo uspešno prilagodili sistem ravnanja z okoljem glede na novo izdajo standarda ISO 14001. Poleg tega pooblaščena organizacija pregleduje naš sistem obvladovanja večjih nesreč, za katerega v evropskem merilu standarda ni.

V januarju 2019 nam je pretekel certifikat, ki smo ga pred leti pridobili skladno z okoljsko shemo EMAS in ga nameravamo obnoviti v aprilu 2019. Poročanje o okolju, ki je predstavljeno v nadaljevanju, sledi zahtevam sheme EMAS.

Sistem ravnanja z okoljem intenzivno prilagajamo tudi zahtevam standarda učinkovite rabe energije ISO 50001, saj v letu 2019 načrtujemo prvo certificiranje.

V tem poročilu predstavljamo natančen pregled rezultatov na področju ravnanja z okoljem v koprskem pristanišču. Predhodna okoljska poročila so na voljo na povezavah http://www.zivetispristaniscem.si/index.php?page=static&item=14 ter http://www.luka-

kp.si/slo/o-podjetju/odnos-do-okolja.

Vsa dejstva in podatki so verodostojni in odražajo dejansko stanje sistema ravnanja z okoljem v družbi.

Obseg pristanišča

11.1Opis sistema ravnanja z okoljem⁶³

Sistem okoljskega ravnanja je zasnovan tako, da v okviru letnega načrtovanja pregledamo in ocenimo okoljske vidike. Ti predstavljajo elemente dejavnosti, proizvodov in storitev, ki pomembno vplivajo na okolje. Pri ocenjevanju pomembnosti okoljskih vidikov upoštevamo kriterij napredka glede na preteklo leto, skladnosti z zakonodajo in skladnosti s postavljenimi internimi kriteriji, povečanje stroškov ter mnenje javnosti. Za kriterij pomembnosti pri vrednotenju uporabljamo barvno skalo (rdeča, rumena, zelena). Pomemben okoljski vidik je tisti, ki je pri kateremkoli kriteriju ocenjen z rdečo barvo ali pri vsaj treh z rumeno. Pri analizi okoljskih vidikov upoštevamo vse svoje dejavnosti (posredne vplive in neposredne vplive na okolje). V tabeli smo prikazali okoljske vidike, ocenjene kot pomembne. V okoljskem poročilu pa poročamo še o drugih prepoznanih okoljskih vidikih, saj želimo prikazati celovito okoljsko ravnanje in delovanje družbe.

63 GRI GS 103-1, 103-2, 103-3

Pri okoljskih vidikih, ki so ocenjeni kot pomembni, postavimo letne merljive cilje in pripravimo programe izboljšav za lažje in učinkovitejše doseganje zastavljenih ciljev. Realizacijo programov izboljšav letno pregledujemo in o tem poročamo v okoljskem poročilu. Ustreznost postavljenega sistema ravnanja z okoljem preverjamo in ocenjujemo tudi v okviru rednih notranjih presoj in vodstvenega pregleda.

Cilji v letu 2019:

• uspešno opraviti presojo skladnosti z zahtevami sheme EMAS,
• prvo certificiranje za standard SIST ISO 50001,
• zmanjšati emisije celokupnega prahu na vseh desetih lokacijah pristanišča na 200 mg/m2 na dan in doseči največ 5 odstopanj pri 120 meritvah v letu,
• ohraniti vrednosti imisij delcev PM10 (velikosti do 10 μm) na celotnem luškem območju pod 30 μg/m3 (v smeri Ankarana, Kopra in Bertokov),
• ohraniti odstotek ločeno zbranih odpadkov brez ladijskih odpadkov nad 89 odstotki,
• zmanjšati raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Koper na 48 dB,
• ohraniti dnevno raven hrupa pred najbližjimi objekti zunaj območja pristanišča pri 58 dB in večerno pri 53 dB,
• posodobiti odvodnjavanje na obali terminala za razsute tovore in čistilno napravo na terminalu za živino in zamenjati nekatere lovilce olj,
• kljub povečanju pretovora in skladiščnih kapacitet ohraniti specifično porabo energentov na ravni prejšnjega leta, in sicer za pogonsko gorivo pri 0,245 l/t, za električno energijo pri 1,27 kWh/t in za pitno vodo pri 6,4 l/t,
• doseči, da pri posegih v prostor ne bo potreben niti en ukrep (inšpekcijski ali interni),
• preprečiti vsakršno onesnaženje morja zunaj luškega akvatorija,
• zagotoviti učinkovit in ustrezen sistem oskrbe s požarno vodo na celotnem območju pristanišča ter zagotavljati ustrezno posredovanje z gašenjem za specifične objekte.

11.2Sožitje z okoljem

Luka Koper, d. d., od nekdaj skrbi za izboljšanje kakovosti življenja v celotnem prostoru, v katerega je umeščeno pristanišče. Ob zavedanju, da pristanišče vpliva na okolje, se je Luka Koper v svojih politikah zavezala smotrnemu ravnanju z okoljem, ki ga želi ohraniti tudi za prihodnje rodove. Spremljanje in zmanjševanje vplivov na okolje sta del rednih delovnih aktivnosti. Pri tem Luka Koper, d. d., sodeluje s pristojnimi strokovnimi institucijami.

Naravni rezervat in pristanišče

Napaka! Če želite uporabiti Heading 1 za besedilo, za katerega želite, da se

19

pojavi tukaj, uporabite zavihek »Osnovno«.

Koprsko pristanišče sobiva z naravnim rezervatom Škocjanski zatok, ki se ponaša kot oaza miru. Na tem sorazmerno majhnem področju je izjemna vrstna pestrost, predvsem ptic. V rezervatu želijo ohraniti polslane in sladkovodne habitatne tipe ter habitate za ptice. V Luki Koper po svojih najboljših močeh prilagajmo pristaniško dejavnost, ki jo zaznamujeta tudi hrup in nočna razsvetljava, zahtevam tega bogatega naravnega habitata. Svetila na območju pristanišča smo uredili tako, da svetlobni tok ne sveti navzgor in tako dodatno ne vplivamo na okolje. Hrup pa nenehno skušamo zniževati s številnimi ukrepi in investicijami.

Naravne značilnosti okolice pristanišča

S pristaniščem sobiva naravni rezervat Škocjanski zatok, ki se nahaja v neposredni bližini. Uvršča se med območja Natura 2000. To je največje slovensko polslano mokrišče, izjemnega pomena zaradi bogate favne in flore. V njem najdemo mnoge v slovenskem prostoru redke in ogrožene vrste. V okolici pristanišča se nahajata še dve območji, prav tako uvrščeni med območja Natura 2000. Gre za obrežno močvirje pri Sv. Nikolaju, katerega posebnost je zelo redka slano-močvirska vegetacija, in edinstveni travnik pozejdonke, ki se nahaja v Žusterni. Pozejdonka je v Sredozemlju sicer razširjena morska trava, vendar je v Tržaškem zalivu prisotna samo na majhnem območju (1 km) ob slovenski obali med Koprom in Izolo.

V luški akvatorij se izliva reka Rižana z visoko vsebnostjo suspendiranih delcev, ki prispevajo k zamuljevanju morskega dna v drugem luškem bazenu. K stalnemu nanosu materiala v vse luške bazene znatno prispevajo tudi morski tokovi. V luških akvatorijih moramo redno vzdrževati določeno globino, da omogočimo varno plovbo ladij. Poglabljanje morskega dna izvajamo po potrebi, izčrpani material pa odlagamo v za to predvidene kasete na območju pristanišča.

V neposredni bližini pristanišča se nahajajo tudi mestno jedro Kopra ter del naselij Ankaran in Bertoki.

V 2018 je bil z namenom trajnega varstva slovenske obale, njene krajinske pestrosti in biotske raznovrstnosti ter ohranitve naravnih vrednot slovenskega dela ustanovljen Krajinski park Debeli rtič. Območje parka vključuje ves polotok med zalivoma Valdoltra in Sveti Jernej, zaliv Svetega Jerneja in od 250 do 450 metrov širok pas morja med obema zalivoma.

Strateške usmeritve Luke Koper po posameznih okoljskih vidikih

Pri razvoju družba v čim večji meri teži k uvajanju sodobnih trajnostnih rešitev, ki so pomembne tako za lokalno kot za širšo družbeno skupnost. Izdelali smo Strateške usmeritve razvoja Luke Koper, d. d., na področju ravnanja z okoljem do leta 2030, ki so objavljene na spletnih straneh https://luka-kp.si/slo/podrocja-delovanja, https://www.zivetispristaniscem.si/porocila-in-dokumenti/, v 2019 pa bomo revidirali še trajnostno strategijo.

V tabeli smo prikazali okoljske vidike, ki so bili leta 2018 ocenjeni kot pomembni. Da bi zagotovili zmanjšanje vplivov prepoznanih okoljskih vidikov, smo kot vsako leto na luški okoljski delavnici pripravili letne aktivnosti (programe izboljšav poslovanja s pripadajočimi aktivnostmi) ter pregledali doseganje zastavljenih okoljskih ciljev, ki so predstavljeni v nadaljevanju poročila. Pomembnih okoljskih vidikov, ki bi bili novi glede na predhodno leto, nismo prepoznali.

Pomembni okoljski vidiki v 2018

Okoljski vidiki koljski vidiki, ocenjeni kot pomembni , ocenjeni kot pomembni pomembni
PORABA VODE / ODPADNA VODA / MORJE PORABA / / MORJE	• poraba pitne vode
	• onesnaženje morja pri pretovornih manipulacijah s premogovim prahom in železovo rudo
	• nastajanje odpadne vode pri pranju tovornih vozil za živino
EMISIJE V OZRAČJE OZRAČJE	• emisije/imisije prašenja pri storitvah
ENERGETIKA / NOTRANJI TRANSPORT NOTRANJI TRANSPORT	• izvajanje internega transporta z dizelskimi pogoni • raba električne energije in goriva
HRUP / VONJ /	• nastajanje hrupa v pristanišču • emisije hrupa tovornih in potniških ladij
OSTALI OKOLJSKI VIDIKI OSTALI OKOLJSKI VIDIKI ALI VIDIKI	• poglabljanje morskega dna in odlaganje izkopanih sedimentov

Na območju pristanišča deluje približno 200 podjetij, ki opravljajo najrazličnejše dejavnosti (pisarniške dejavnosti, skladiščenje, vzdrževanje, servisiranje itd.). Tudi njihovo delo lahko vpliva na kakovost in stanje okolja v pristanišču. Z vsemi navedenimi imamo zato sklenjene pogodbe, v katerih so definirane zahteve glede izpolnjevanja zakonskih ter internih predpisov na področju varovanja okolja in zdravja pri delu. Nekatera podjetja so pridobila certifikata ISO 9001 za sistem vodenja kakovosti in ISO 14001 za sistem ravnanja z okoljem. Z deležniki v luških procesih imamo sklenjene sporazume o zagotavljanju varnostnih ukrepov, ki vključujejo varnost pri delu, požarno varnost in varstvo okolja.

Področje varovanja zdravja in ekologije pri uporabnikih, ki opravljajo dejavnost na območju pristanišča in izvajalcih pristaniških dejavnosti z rednimi obhodi preverja izpolnjevanje pogodbenih obveznosti glede varovanja okolja in zdravja pri delu.

Okoljski cilji v letu 2018

Najpomembnejši cilji na področju naravnega okolja:

• uspešno opraviti presojo skladnosti z zahtevami standardov GRI in sheme EMAS,
• zmanjšati emisije celokupnega prahu na vseh desetih lokacijah pristanišča na 250 mg/m2 na dan in doseči največ 5 odstopanj od 120 meritev med letom,
• ohraniti vrednosti izpustov delcev PM10 (velikosti do 10 μm) na celotnem luškem območju pod 30 μg/m³ (v smeri Ankarana, Kopra in Bertokov),
• ohraniti odstotek ločeno zbranih odpadkov, brez ladijskih odpadkov, nad 89 odstotki,
• raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Koper zmanjšati na 48 dB,
• kljub povečanju pretovora in širitvi pristanišča dnevno raven hrupa pred najbližjimi objekti zunaj območja pristanišča ohraniti pri 58 dB in večerno pri 53 dB,
• posodobiti odvodnjavanje na obali terminala za razsute tovore, posodobiti čistilne naprave na terminalu za živino in zamenjati nekatere lovilce olj,
• zmanjšati število potrebnih ukrepov (inšpekcijskih in internih) pri posegih v prostor na nič,
• preprečiti vsakršno širjenje v luki nastalega onesnaženja morja zunaj luškega akvatorija,
• kljub povečanju pretovora in skladiščnih kapacitet ohraniti specifično porabo energentov na ravni iz leta 2015, in sicer za pogonsko gorivo pri 0,25l/t, za električno energijo pri 1,17 kWh/t in za pitno vodo pri 6,4 l/t,
• zagotoviti ustrezen sistem oskrbe in zadostno količino požarne vode na celotnem območju pristanišča ter zagotavljati ustrezno posredovanje z gašenjem za specifične objekte.

11.3Politika varnega in zdravega pristaniškega okolja ter energetske učinkovitosti

Politika varnega in zdravega pristaniškega okolja

Na ravni družbe imamo vzpostavljeno okoljsko politiko in redno preverjamo njeno ustreznost. Politiko varnega in zdravega pristaniškega okolja smo posodobili julija 2014 in vključuje tako sistem ravnanja z okoljem po zahtevah standarda ISO 14001 kot sistem varnosti in zdravja pri delu po zahtevah standarda BS OHSAS 18001. Vključuje tudi usmeritve na področjih obvladovanja nesreč, energetske učinkovitosti, izobraževanja ter komunikacije z javnostmi.

Energetska politika

Strateška usmeritev družbe je doseči visoko učinkovitost rabe energije v vseh poslovnih procesih, ki se izvajajo na območju pristanišča, ter z obnovljivimi viri energije povsem nadomestiti rabo ekstra lahkega kurilnega olja za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode. Luka Koper je prepoznala učinkovito rabo energije kot enega izmed ključnih ukrepov za boljše poslovanje družbe in povečanje njene konkurenčnosti. Zaveda se, da izboljšave na področju energetske učinkovitosti pomembno prispevajo k zanesljivejši oskrbi z energijo, manjšim obremenitvam za okolje ter k stroškovno učinkovitejšemu poslovanju.

Politika varnega in zdravega pristaniškega okolja ter Energetska politika sta bili v mesecu marcu 2019 posodobljeni in združeni v Politiko varnega in zdravega pristaniškega okolja ter energetske učinkovitosti, ki je objavljena na spletni strani: https://www.lukakp.si/slo/pomembni-dokumenti-208 .

11.4Skladnost z zakonodajo s področja varovanja okolja

Skladnost z zakonodajo⁶⁴

Na področju svetlobnega onesnaženja smo že v začetku leta 2017 zaključili ureditev vseh svetil na način, da so ta skladna z zahtevami zakonodaje s področja svetlobnega onesnaženja.

Rezultati meritev z naprav, ki povzročajo emisije snovi v zrak, izkazujejo skladnost z zakonodajo in s prejetim okoljevarstvenim dovoljenjem.

Vrednosti delcev PM10 in PM2.5 v zraku so na območju pristanišča pod zakonsko postavljenimi normativi, enako velja tudi za število preseganj. Izmerjene emisije iz kurilnih naprav so skladne z zakonodajnimi zahtevami.

Raven hrupa je po sprejetju nove uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju skladna z zahtevami veljavne zakonodaje za industrijska območja, prav tako je raven hrupa skladna z zahtevami, ki veljajo pred prvimi objekti mesta Koper, Ankarana in Bertokov.

Rezultati meritev, vrednoteni po še veljavnem okoljevarstvenem dovoljenju glede emisij hrupa, pa izkazujejo preseganje mejnih vrednosti v smeri Kopra, in sicer Lvečer za 4 dB, Lnoč kljub odpustku za 3 dB, Ldvn za 5 dB, vrednosti hrupa čez dan pa niso presežene.

Analize industrijskih odpadnih voda in odpadne vode iz fekalnih čistilnih naprav so skladne z zakonodajnimi in okoljevarstvenimi zahtevami.

Imamo veljavno okoljevarstveno dovoljenje kot obrat večjega tveganja za okolje, okoljevarstveno dovoljenje za emisije hrupa (v pridobivanju novega), okoljevarstveno dovoljenje za emisije v zrak, za emisije odpadnih voda in okoljevarstveno dovoljenje za skladiščenje (pretovarjanje) nekaterih vrst odpadkov (staro železo, papir, plastika, valjarniška škaja) ter okoljevarstveno dovoljenje za uporabo papirniškega mulja za preprečevanje prašenja na deponiji premoga in železove rude. Pretovarjanje navedenih vrst odpadkov se v tem letu ni izvajalo.

Skladnost z internimi zahtevami⁶⁵

• Na področju spremljanja celokupnega prahu smo dosegli zastavljeni luški cilj, povprečna letna vrednost je v primerjavi s predhodnim letom. Preseganje je bilo le eno, kar je manj od zastavljenega cilja.
• Nismo dosegli želene vrednosti specifične porabe električne energije pri izvajanju dejavnosti pristanišča, smo pa dosegli cilj glede porabe fosilnega goriva in pitne vode.
• V 2018 nismo prejeli nobene nove inšpekcijske odločbe.
• Sistem varovanja morja vzdržujemo in nadgrajujemo na način, da zagotavljamo doseganje zastavljenega cilja, brez onesnaženj zunaj luškega akvatorija.

⁶⁴ GRI GS 307-1, 419-1, 103-1, 103-2, 103-3

⁶⁵ GRI GS 307-1, 419-1

• Internega cilja glede nočnega hrupa v smeri Kopra ne dosegamo za 4 dB, saj znaša povprečna izračunana letna nočna raven hrupa zaradi delovanja pristanišča 52 dB.
• Ne dosegamo zastavljenega cilja glede večernega hrupa v smeri Kopra, saj ga prekoračujemo za 4 dB.
• Dosegamo zastavljeni interni cilj glede večernega in dnevnega hrupa v smeri Ankarana in Bertokov.
• Sistema čiščenja odpadnih voda na terminalu za živino še nismo posodobili. V sklopu zmanjševanja vpliva potencialno onesnaženih padavinskih voda smo pričeli zamenjavo lovilcev olj, ki niso imeli certifikata skladnosti s standardom EN 858-1,2.
• Dosegamo cilj več kot 89-odstotnega deleža ločeno zbranih odpadkov brez ladijskih odpadkov.
• Internega cilja, da bomo zagotovili ustrezen sistem oskrbe in zadostno količino požarne vode na celotnem območju pristanišča ter zagotavljali ustrezno posredovanje z gašenjem za specifične objekte, nismo dosegli.

11.5Komuniciranje z javnostmi

Rezultati javnomnenjske raziskave

Vsako leto med okoliškim prebivalstvom opravimo javnomnenjsko raziskavo na temo zaznave in odnosa Luke Koper do varovanja okolja ter uspešnosti poslovanja družbe. Največ anketirancev je iz krajevnih skupnosti (KS) Semedela ali Žusterna (45,4 %), KS Koper center (27,1 %), KS Bertoki ali KS Hrvatini (17,4 %) in iz občine Ankaran (10,1 %). Vzorec je v letih ostal nespremenjen in zajema vse starostne skupine in enakomerno oba spola. V anketi prevladuje mnenje (89,0 %), da je Luka Koper kot gospodarska družba uspešna/zelo uspešna.

Anketiranci menijo, da so največji onesnaževalci lokalnega okolja pristaniška dejavnost (26,8 %, v letu 2017 14,3 %), industrija v Trstu (26,7 %, v letu 2017 33,8 %) in cestni promet (26,1 %, v letu 2017 25,6 %). Drugih virov industrijskega onesnaženja v slovenski Istri ni, zato jih tudi ne omenjajo.

Največ anketirancev (42,1 %) meni, da Luka Koper srednje dobro skrbi za varovanje okolja (dodelili so oceno 3), 22,8 % jih meni, da precej dobro skrbimo za okolje (dodelili so oceno 4), in 14,7 % jih meni, da zelo dobro skrbimo za okolje (dodelili so oceno 5). Nezadostno ali zadostno oceno nam je podelilo 11 % vprašanih.

Pomembnejši dogodki na področju komuniciranja z javnostmi

Prepoznane javnosti širšega poslovnega in referenčnega okolja so:

• splošna javnost;
• institucije, društva, združenja, zbornice;
• lokalna skupnost;
• mediji (tuji in domači);
• zaposleni;
• lastniki;
• druga pristanišča.

Glede na rezultate ankete menimo, da je treba nadaljevati po poti poglobljenega sodelovanja z lokalnimi skupnostmi, krepitve interakcije in pridobivanja zaupanja lokalnih prebivalcev. Načrtujemo strokovna srečanja s krajevnimi skupnostmi in občinama.

Med letom smo aktivno sodelovali v združenju 11 pristanišč (NEPTUNES, https://www.neptunes.pro/), kjer smo iskali rešitve za skupno problematiko hrupnih ladij. Sodelovanje se bo nadaljevalo tudi v naslednjem letu.

Udeležili smo se tekmovanja na področju mednarodnega okoljskega sodelovanja, ki ga letno organizira častnik Finance in kjer smo predstavili namero in aktivnosti združenja 11 mednarodnih pristanišč glede zmanjšanja hrupa, ki ga povzročajo ladje. Za predstavljene rešitve smo prejeli prvo nagrado na področju mednarodnega okoljskega sodelovanja.

Slika: Prevzem nagrade za mednarodno okoljsko sodelovanje na področju zmanjševanja hrupa ladij

V priročniku Prehod v zeleno gospodarstvo (založnik FIT medija, d. o. o.) smo širši javnosti predstavili dva primera izvajanja krožnega gospodarstva v pristanišču. Predstavili smo postopek izdelave gradbene opeke iz morskega sedimenta ter postopek zmanjševanja prašenja z uporabo papirniškega mulja.

Izdali smo tiskovino Luški vozli, v kateri smo predstavili aktivnosti na področju družbene odgovornosti pristanišča. Revija je izšla v nakladi 15.000 izvodov, brezplačno so jo prejela gospodinjstva v občinah Koper in Ankaran.

Luka Koper je z Upravo RS za pomorstvo podpisala pogodbo o sodelovanju pri odpravi posledic onesnaženja morja zunaj akvatorija Luke Koper. Glede na zmožnosti in obremenitve zaradi dela v pristanišču se sile in sredstva Luke Koper vključijo v proces preprečevanja in odprave posledic onesnaženja morja zunaj območja pristanišča ter tako pomagajo državnim silam, ki so kadrovsko podhranjene in še pomanjkljivo opremljene.

Med letom smo konstruktivno sodelovali s civilnimi iniciativami in z občinama, ki so bile vključene v postopke pridobivanja okoljevarstvenih soglasij za načrtovane širitve pristanišča (npr. pri podaljšanju I. pomola, pri izgradnji veza za ladje RO-RO v III. bazenu).

Z lokalnimi institucijami smo se dogovorili o vzpostavitvi monitoringa stanja podvodnih travnikov na območju Sv. Katerine in pred avtokampom Adria, o spremljanju morskih tokov v III. bazenu ter o meritvah osvetljenosti morskih travnikov.

Vsem novozaposlenim smo predstavili sistem ravnanja z okoljem v pristanišču ter sisteme požarne varnosti, kar je vključevalo tudi praktične vaje gašenja.

Zabeležene in obravnavane okoljske pritožbe

Med letom smo zabeležili največ (kar deset) pritožb zaradi hrupa. Od tega se jih je večina nanašala na hrup v smeri Kopra, preostale pa na hrup v smeri Ankarana. Interna raziskava je pokazala, da so glavni vzrok za pritožbe občanov glede hrupa v smeri Kopra ladje, ki prevažajo avtomobile in so vezane v neposredni bližini mesta, v manjši meri pa nekatere hrupne kontejnerske ladje. Kar zadeva hrup kontejnerskih ladij, smo imeli največ težav s prvim privezom ladje KATRINA, ki je res povzročala precejšen hrup. Ker v pristanišču nimamo pristojnosti nad ladjo, smo urgirali pri agentu in obrnili ladjo, da je bil dimnik, ki je bil glavni vzrok hrupa, obrnjen v notranjost pristanišča, vendar žal ni bilo velikega učinka. Smo pa dosegli, da so ladjo opozarjali na povečan hrup tudi v sosednjih pristaniščih. Omenjana ladja je bila ob naslednjem prihodu skoraj povsem tiha, torej smo dosegli namen. Za omilitev težav skušamo z ladjarji doseči zamenjavo hrupnih ladij, vendar do sedaj še nismo bili uspešni, smo pa v sodelovanju z nekaterimi ladjarji pripravili osnutek dogovora, po katerem bi ladje za prevoz avtomobilov (RO-RO) med 18. uro zvečer in 6. uro zjutraj zmanjšale moč ventilatorjev (v dovoljenih mejah, ki še zagotavljajo varnost delavcev) in s tem pripomogle k zniževanju ravni hrupa proti mestu Koper. Ladjarjem na njihovo zahtevo redno pošiljamo poročila o hrupu, s katerimi se preverja učinek zmanjšanja ravni hrupa. Pri hrupu v smeri Ankarana pa smo ugotovili, da je bil povečan hrup posledica pretovora železovih briketov, pridobljenih iz vročega železa (hot briquetted iron).

Druge aktivnosti, povezane z zmanjševanjem hrupa, so podrobneje opisane v poglavju o hrupu.

Prejeli smo eno pritožbo občanov Ankarana, ki se je nanašala na hrup in prašenje. Kakovost zraka na območju pristanišča je predstavljena v nadaljevanju.

Eno pritožbo smo prejeli zaradi neprijetnega vonja, ki se je širil iz pristanišča. Neprijeten vonj občasno zaznamo v obratu kompostarne, kjer se izvaja postopek kompostiranja biološko razgradljivih odpadkov (manjša količina odpadkov je luških, večji del odpadkov je od podjetja Marjetica Koper, d. o. o.). Vonj nastane, ko je v postopku kompostiranja treba premešati odpadke, da lahko nastane kompost. V tistih dneh pa smo na tem območju skladiščili in z območja pristanišča odvažali tudi hlevski gnoj, ki je dodatno prispeval k neprijetnim vonjavam.

V obratu kompostarne nameravamo izvesti nekatere posodobitve s ciljem zmanjšanja vonjav.

Inšpekcijski pregledi⁶⁶

Inšpektorat	Datum uvedbe, seznanitev s postopkom postopkom	Vsebina postopka postopka	Ugotovitve Ugotovitve
Inšpektorat RS za infrastrukturo	30. 10. 2018, 8. 11. 2018,	pregled elektroenergetskih naprav	Ugotovljenih nekaj pomanjkljivosti, ki pa so bile odpravljene v dogovorjenem roku; na dan 17. 12. 2019 je bil izdan sklep o ustavitvi postopka.
Inšpektorat RS za okolje in prostor	24. 10. 2018	nadzor nad obratom večjega tveganja za nastanek nesreč	Ugotovljenih nepravilnosti ni bilo in zato tudi ne naloženih dejanj.
Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami	25. 10. 2018	nadzor področja varstva pred požarom in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami	Ugotovljenih nepravilnosti ni bilo in zato tudi ne naloženih dejanj.
Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami	21.12.2018	pregled realizacije ukrepov na področju požarne varnosti, odrejenih ob predhodnem obisku	Pomanjkljivosti so bile uspešno odpravljene do dogovorjenega roka, inšpekcijski postopek se je ustavil.

11.6Obvladovanje okoljskih tveganj in ukrepanje ob izrednih dogodkih⁶⁷

Pomemben korak pri ohranjanju in izboljševanju stanja okolja je zmanjševanje tveganja za nastanek izrednih dogodkov ter izboljševanje postopkov za ukrepanje. Na ravni luke letno pripravljamo in vzdržujemo sezname tveganj tudi na področju okolja. V pristanišču imamo urejen sistem obvladovanja in ukrepanja ob zaznanem izrednem dogodku, ki ni nujno povezan z nevarno snovjo. V poglavju 11.6.1 so povzeti in zabeleženi okoljski dogodki, vsi manjšega obsega, pri katerih so bile posledice omejene na lokacijo nastanka dogodka (npr. okoli vozila). Pritožbe lokalne skupnosti smo obravnavali v poglavju Zabeležene in

⁶⁶ GRI GS 307-1

⁶⁷ GRI GS 306-3

obravnavane pritožbe. Opis dogodkov na morju pa je predstavljen v poglavju Statistika posredovanja na morju.

Luka Koper v delovnem procesu uporablja, prevaža in skladišči nevarne snovi, nafto in njene derivate ter upravlja s sredstvi za delo, ki predstavljajo nevarnost za nastanek nesreče. Pomemben korak pri ohranjanju in izboljševanju stanja okolja predstavljata zmanjševanje tveganja za nastanek izrednih dogodkov ter izboljševanje postopkov za ukrepanje z letnimi aktivnostmi.

Načrt zaščite in reševanja ter oceni ogroženosti so bili revidirani leta 2017 in se še niso spreminjali. Sistem zaščite in reševanja v Luki Koper vključuje akterje več strokovnih področij, organizacij in podjetij. Pri posredovanjih ob izrednih dogodkih na območju pristanišča vedno sodelujeta poklicna gasilska enota Luke Koper (PGE) in področje pristaniške varnosti (PPV), po potrebi pa še enota varovanja morja, podjetje Luka Koper INPO, d. o. o., prostovoljni gasilci PIGD Luke Koper in CZ Luke Koper ter druge enote skladno z NZR.

V pristanišču imamo urejen sistem obvladovanja in ukrepanja ob zaznanem dogodku, ki pa je redko povezan z nevarno snovjo. V tabeli Statistika okoljskih dogodkov od 2011 do 2018 so povzeti in zabeleženi okoljski dogodki, vsi manjšega obsega, s posledicami lokalnega obsega (npr. okrog vozila) in znotraj pristanišča. Pritožbe lokalne skupnosti smo obravnavali v poglavju Zabeležene in obravnavane pritožbe. Opis dogodkov na morju pa je predstavljen v poglavju Statistika posredovanja na morju.

Na področju požarne varnosti je naš cilj zagotoviti ustrezen sistem oskrbe in zadostno količino požarne vode na celotnem območju pristanišča ter zagotavljati ustrezno posredovanje z gašenjem za specifične objekte. V letu 2018 smo izdelali natančen večletni načrt posodobitve vodovodnega omrežja, ki je v teku, ni pa še zaključena. Vključuje pa tudi nabavo večjega gasilskega vozila-cisterne, s katero bomo lahko pripeljali večjo količino vode in penila za gašenje požarov v kateremkoli del pristanišča.

Gasilska cisterna

Število v 2011	Število v 2012	Število v 2013	Število v 2014	Število v 2015	Število v 2016	Število v 2017	Število v 2018	Opis dogodkov	Izvedeni ukrep
50	30	49	41	59	47	60	71	Počena hidravlična cev vozil (zunanjih vozil in luške mehanizacije) ali zaznan oljni madež na asfaltni površini.	Sanacija s pomočjo absorbentov in strojne, ročne metle. Urejeni so ekološki otoki, kjer so na ključnih mestih na voljo sredstva za hitro sanacijo in zabojniki za uporabljeni absorbent.
4	8	5	6	8	5	11	10	Puščanje luškega vodnega omrežja.	Sanacija počenih cevi.
8	4	3	10	12	10	11	16	Puščanje in razlitje manjše količine naftnih derivatov.	Sanacija s pomočjo absorbentov in strojne, ročne metle.
4	2	4	3	4	6	11	1	Neustrezno ravnanje z odpadki znotraj pristanišča.	Ustrezno nadaljnje ravnanje z najdenimi odpadki.
0	0	1	2	5	2	10	1	Manjši požar, začetek požara	V vseh primerih smo manjše požare pogasili ter uvedli dodatne ukrepe, kjer je bilo potrebno.
/	/	/	/	/	12	8	2	Gost dim iz zasidrane ladje (2 primera, v enem primeru je ladjarju pomorski inšpektor dodelil kazen). Puščanje freona iz klimatske naprave (1 primer).	V primeru izpusta gostega dima ladij smo izvedli preventivni pregled morske gladine, vendar saj nismo zaznali. Klimatsko napravo smo sanirali.

Statistika okoljskih dogodkov od 2011 do 2018⁶⁸

Izvedene aktivnosti za boljše obvladovanje nenadzorovanih dogodkov v letu 2018:

68 GRI GS 306-3

• Za namen preizkusa delovanja pogodbe ter Načrta zaščite in reševanja Luke Koper, d. d., za industrijske nesreče je bila v mesecu oktobru v sodelovanju z državnimi silami izvedena vaja 'Onesnaženje 2018' za ugotavljanje pripravljenosti ob onesnaženju morja zaradi izlitja goriva iz rezervoarja bencinske črpalke na območju marine v Kopru.
• Posodobili smo luški požarni red, ki je objavljen na spletni strani pristanišča.

Načrtovane aktivnosti za boljše obvladovanje nenadzorovanih dogodkov v letu 2019:

• nabava dodatnega večjega gasilskega vozila-cisterne,
• nabava dveh premičnih prikolic za zajezitev morebitnega puščanja kontejnerjev,
• nabava prevozne črpalke za nevarne snovi, vključno s prikolico,
• vgradnja sekcijskih ventilov na hidrantno zanko novih hal TH na terminalu za sipke tovore,
• posodobitev primarnega vodovodnega in hidrantnega omrežja na pristaniški infrastrukturi,
• nabava prenosne črpalke,
• izvedba suhe vaje po enem scenariju načrta zaščite in reševanja.

11.7Predstavitev okoljskih vidikov in rezultatov delovanja

Kakovost zraka in podnebni dejavniki

Stalno si prizadevamo zmanjševati emisije v ozračje, ki nastajajo pri izvajanju pristaniških dejavnosti. Glavni izvori emisij, na katere lahko vplivamo, so:

• Pretovor in skladiščenje razsutih in sipkih tovorov, kot so premog, železova ruda, soja, pšenica in glinica. Pri teh dejavnostih nastajajo emisije prahu.
• Pretovor in skladiščenje tekočih tovorov, kot so naftni derivati, o-ksilen in metanol. Pri teh dejavnostih nastajajo emisije hlapnih organskih substanc.
• Raba tekočih energentov in pogonskih goriv za luško mehanizacijo in kurilne naprave, pri čemer nastajajo prah in emisije toplogrednih plinov.
• Raba hladilnih sredstev, kjer zaradi naključnih uhajanj lahko prihaja do emisij toplogrednih plinov (R 22 in 404A).

Prizadevanja za nenehno zmanjševanje izpustov v ozračje, ki nastajajo pri izvajanju pristaniških dejavnosti, vključujejo vrsto aktivnosti. Med pomembnejše ukrepe za zmanjševanje prašenja sodi pred leti vpeljana tehnologija nanašanja papirniškega mulja na deponijo premoga in železove rude. Papirniški mulj tvori skorjo, ki preprečuje odnašanje Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja

prahu. V letu 2018 smo na deponijo premoga in železove rude nanesli 1.496 ton papirniškega mulja.

V prihodnjem letu bomo pripravili načrt vstopa v prostovoljno shemo ESI (Environmental Ship Index), po kateri je predvideno finančno nagrajevanje sodobnejših ladij (ki v zrak izpuščajo manj emisij) http://www.environmentalshipindex.org/Public/Home. V to shemo je trenutno vključenih 56 upravljavcev pristaniških dejavnosti.

11.8Emisije/imisije pri storitvah

Količina celokupnega prahu v pristanišču⁶⁹

Predstavitev rezultatov meritev količine celokupnega prahu znotraj pristanišča

Že od leta 2002 na desetih lokacijah znotraj pristanišča spremljamo celokupno koncentracijo prahu. Naš letni cilj je, da je povprečna vrednost vseh meritev manjša od 250 mg/m2 na dan in da med letom največ 5 meritev od 120 presega to vrednost. Zakonodaja ne predpisuje mejnih vrednosti oziroma dovoljenih odstopanj za tovrstno preiskavo.

Povprečna letna vrednost vseh meritev je v letu 2018 znašala 113 mg/m² na dan, kar je nekoliko več kot v letu 2017, vendar znotraj zastavljenega cilja. Zabeležili smo eno preseganje, kar pomeni, da je cilj v celoti dosežen.

Povprečne letne količine celokupnega prahu vseh merilnih mest znotraj pristanišča

69 Emisije/imisije pri storitvah - dodaten kazalnik (veza GRI GS 305-7)

Količina zdravju škodljivih prašnih delcev⁷⁰

Predstavitev rezultatov meritev prašnih delcev velikosti do 10 µm (PM10)

Univerza na Primorskem na območju pristanišča spremlja prisotnost finega prahu z delci velikosti do 10 μm (PM10). Prvo merilno opremo za stalno spremljanje količine zdravju škodljivih delcev (PM10) smo že leta 2003 namestili v neposredno bližino deponije premoga (merilno mesto 1), vendar smo jo ob koncu leta 2012 zaradi zastarelosti umaknili. Na merilnem mestu 2 (smer proti Bertokom) in na merilnem mestu 3 (smer proti Ankaranu – LKP Ankaran) sta nameščeni napravi za kontinuirano spremljanje delcev PM10. Naprava na merilnem mestu 2 (smer proti Bertokom) zaradi načina meritve ne omogoča prikazovanja rezultatov na spletni strani. Sredi leta 2012 je pooblaščena organizacija namestila dodatno sodobno merilno napravo še na potniški terminal, kjer spremlja kakovost zraka v smeri proti mestu Koper (merilno mesto 4 – LKP Koper). Naprava dodatno spremlja tudi delce velikosti do 2,5 μm.

Rezultati merilnih naprav, ki to omogočajo (LKP Ankaran in LKP Koper), se samodejno objavljajo na spletni strani http://www.zivetispristaniscem.si/. Primerjalno pa na spletni strani prikazujemo še rezultate meritev naprave, ki je nameščena na Markovcu in s katero upravlja Agencija RS za okolje. Letne povprečne koncentracije delcev prahu (PM10) v koprskem pristanišču so pod zakonsko določeno vrednostjo 40 μg/m³ in pod zastavljenim ciljem 30 μg/m³ . Uredba o kakovosti zunanjega zraka opredeljuje tudi dnevno mejno koncentracijo PM10 za varovanje ljudi, ki znaša 50 μg/m³ in je lahko med letom presežena največ 35-krat. Tudi v tem primeru izpolnjujemo zakonodajna določila.

	2009	2010	2011	2012	2013	2014	2015	2016	2017	2018
Merilno mesto št. 3 – mesto št. 3 –LKP Ankaran	24	25	26	24	19	19–23*	21	18	17	17–18*
Merilno mesto št. 2 – 2 – smer Bertoki smer Bertoki	20	19	27	26	23	22	25	20	21	21
Merilno mesto št. 1 – 1 – deponija premoga	21	21	25	21	Se ne spremlja več	Se ne spremlja več	Se ne spremlja več	Se ne spremlja več	Se ne spremlja več	Se ne spremlja več
Merilno mesto št. 4 mesto št. 4 –LKP Koper	-	-	-	28**	20	20	26	20	16	14

Rezultati meritev PM10 (v μg/m³ ) na mejah pristanišča

*Med letom smo na tem merilnem mestu zaradi kalibracije instrumenta izvajali primerjalne meritve še z drugim referenčnim instrumentom.

**Meritve treh mesecev

70 Emisije/imisije pri storitvah - dodaten kazalnik (veza GRI GS 305-7)

V letu 2013/2014 smo na deponijo premoga in železove rude pričeli intenzivno nanašati papirniški mulj kot ukrep proti prašenju. Iz prikazanih rezultatov je videti, da se količina prahu, emitiranega v smeri Ankarana, skozi leta zmanjšuje.

Graf meritev PM10 na lokaciji Ankaran skozi leta

Roža vetrov v obdobju januar–december 2018 (v ms-1)

Letne rezultate meritev smo primerjali z meritvami PM10 v drugih krajih po Sloveniji, ki jih izvaja Agencija Republike Slovenije za okolje. Primerjava pokaže, da so izmerjene vrednosti na območju pristanišča nižje kot v drugih mestih v Sloveniji. Iz prikaza so razvidne povprečne letne koncentracije luških merilnih mest in nekaterih drugih krajev po Sloveniji.

Sosedje in pristanišče

Vpetost v lokalno okolje in želja po ohranjanju visoke konkurenčne prednosti nas spodbujata, da se razvijamo v sožitju z ljudmi in naravo okrog nas. To zahteva nenehen posluh in razumevajoč dialog z vsemi sosedi in partnerji, hkrati pa ambiciozno uvajanje sodobnih trajnostnih tehnologij, modelov in rešitev. Veseli smo, da imamo s sosedi dobre odnose.

Napaka! Če želite uporabiti Heading 1 za besedilo, za katerega želite, da se

35

pojavi tukaj, uporabite zavihek »Osnovno«.

Na merilni postaji na Markovcu, s katero upravlja Agencija RS za okolje, so bila med letom zabeležena 4 preseganja. V Velenju in Iskrbi (meritve t. i. ozadja) je bilo preseganj manj, 1 ali 2. Na merilnem mestu Žerjal, ki prav tako predstavlja meritev ozadja, je število preseganj enako kot na Markovcu. Na preostalih merilnih mestih po Sloveniji je bilo zabeleženo večje število preseganj kot v Kopru. Največje število preseganj je zabeleženo v Zagorju (830). Razlog za povišane koncentracije je tudi v tem, da je Slovenijo med 14. 4. in 16. 4. 2018 dosegla zračna masa iznad severne Afrike, ki je s seboj prinesla saharski pesek (https://twitter.com/meteoSI/status/985525110470782977). Povečane koncentracije prašnih delcev so bile zabeležene tudi v času intenzivnega kurjenja biomase 1. maja.

Primerjava letnih koncentracij prašnih delcev PM10 v pristanišču in na nekaterih drugih merilnih mestih po Sloveniji*

*Vir: http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/podatki/ Podatki za leto 2018 še niso dokončno potrjeni s strani ARSO.

Predstavitev rezultatov meritev prašnih delcev velikosti do 2,5 µm (PM2,5)

Na merilni postaji znotraj pristanišča (merilno mesto 4 – LKP Koper) spremljamo poleg finih delcev PM10 tudi manjše delce PM2,5. Tudi Agencija Republike Slovenije za okolje izvaja meritve prašnih delcev PM2,5 na štirih lokacijah po Sloveniji: Ljubljana – Biotehniška, Maribor center, Maribor Vrbanski plato ter Iskrba v Kočevski Reki. Merilno mesto Iskrba je oddaljeno od večjih onesnaževalcev in je namenjeno meritvam naravnega ozadja.

Rezultati meritve prašnih delcev PM2,5 so vsa leta meritev pod zakonodajno vrednostjo 25 μg/m³ in koncentracija z leti pada. V štirih letih se je koncentracija PM2,5 zmanjšala za 33 %. Rezultati meritev PM 2,5 (v μg/m³ ) na meji pristanišča – potniški terminal na meji s centrom Kopra

	2014	2015	2016	2017	2018
Merilno mesto št. 4 – mesto št. 4 –LKP Koper	15	16	14	12	10

Izpusti prašnih delcev na ključnih izvorih⁷¹

Predstavitev rezultatov meritev emisij prašnih delcev na ključnih izvorih v pristanišču

Te meritve so zakonsko predpisane in jih izvaja pooblaščena organizacija v neposredni bližini vira nepremične naprave, kjer lahko nastaja prah (npr. objekti, kjer se izvaja natovarjanje/raztovarjanje vagonov, tovornjakov). Na terminalu sipkih tovorov in na evropskem energetskem terminalu je več merilnih mest. Mejna dovoljena vrednost je odvisna od masnega pretoka in posledično od vremenskih razmer. Mejna dovoljena koncentracija celotnega prahu je 20 mg/m³ pri masnem pretoku celotnega prahu, ki presega vrednost 200 g/h, oziroma znaša 150 mg/m³ , če je masni pretok celotnega prahu enak ali manjši od 200 g/h. Za luške izpuste se upošteva mejna vrednost 20 mg/m³ . Vsi rezultati so skladni z zakonodajo.

Rezultati letnih meritev emisij prahu na različnih virih

S strani dimnikarske službe so bile opravljene tudi redne meritve kurilnih naprav znotraj območja pristanišča in rezultati so bili skladni z zakonodajnimi predpisi.

⁷¹ Emisije/imisije pri storitvah - dodaten kazalnik (veza GRI GS 305-7)

V leto 2018 nismo:

• zaključili posodobitve sistema na vsipnih bunkerjih obalnih dvigal za zmanjševanje prašenja na evropskem energetskem terminalu, ker se je naložba podražila zaradi eksplozijsko varne (Ex) izvedbe; aktivnost se zato prenese v leto 2019;
• zgradili nadstrešnice pred skladišči NAS 1, NAS 4, NAS 5 in 6G na terminalu sipkih tovorov, namestili protiprašnega filtra za uvrečevalno napravo za vreče Big Bag, postavili teleskopskega protiprašnega polnilnika v TH1 zaradi predvidene večje rekonstrukcije hal TH, postavili teleskopskega traku z vsipnikom in filtrom za razne sipke tovore in postavili dodatnega protiprašnega filtra na silosu za žita.

V 2019 bomo:

• namestili sesalni protiprašni sistem v profitnem centru terminala razsutih in tekočih tovorov,
• nabavili sesalnike v eksplozijsko varni (Ex) izvedbi za čiščenje sistemov hal TH in silosa za žita v profitnem centru terminala razsutih in tekočih tovorov,
• pripravili predlog in modus vpeljave prostovoljnega sistema ESI (Environmental Ship Index), v katerem pristanišče ladjam s sodobnejšimi motorji in posledično manjšimi emisijami v zrak omogoči plačilo nižje pristojbine,
• posodobili naprave za zmanjševanje prašenja na evropskem energetskem terminalu v eksplozijsko varni (Ex) izvedbi.

Toplogredni plini⁷²

Plini, ki jih obravnavamo v tem poglavju, so ogljikov dioksid (CO2), metan (CH4) in di-dušikov oksid (N2O), ki nastajajo kot posledica izgorevanja goriv zaradi delovanja luške mehanizacije, pri uporabi goriv za ogrevanje ter posredno zaradi uporabe električne energije v luških procesih. Da lahko različne toplogredne pline med sabo primerjamo in seštevamo, jih moramo prej pomnožiti z njihovim toplogrednim potencialom, ki se izraža v razmerju glede na toplogredni učinek CO2. Znotraj pristanišča imamo tudi nepremično opremo ter naprave za hlajenje in klimatizacijo, ki vsebujejo fluorirane (ozonu škodljive) toplogredne pline, največji sistemi za hlajenje pa delujejo s pomočjo amonijaka, ki ne povzroča toplogrednega učinka.

⁷² GRI GS 305-1, 305-2, 305-6

Predstavitev rezultatov emisij toplogrednih plinov⁷³

Na hladilni opremi se izvaja redno vzdrževanje s ciljem preprečevanja uhajanja in v primeru uhajanja se to odpravi. V letu 2018 so emisije obsegale 520 kg toplogrednega plina in 1.300 kg amonijaka.

Za leto 2018 smo izračunali ogljični odtis, ki vključuje emisije, ki so nastale zaradi izgorevanja fosilnih goriv pri delovanju luške talne mehanizacije in pri ogrevanju stavb, ter emisije zaradi porabe elektrike na območju pristanišča.

	Celokupna poraba [MWh/leto] [MWh/leto]	Emisijski faktor [kgCO2ekv/kWh]	Celokupne emisije [kgCO2ekv/leto]
Dizelsko gorivo	49.913	0,276	13.775.988
Električna energija (indirektne emisije)	27.376	0,375	10.266.000
Lahko kurilno olje	784	0,268	210.112
Utekočinjen naftni plin - UNP	179	0,228	40.812
Lesna biomasa	748	0,007	5.236
SKUPAJ	79.000	1,154	24.298.148

Rezultati meritev emisij hlapnih spojin⁷⁴

Predstavitev rezultatov meritev emisij hlapnih spojin

Glavni izvor razpršenih emisij hlapnih spojin so različne manipulacije dejavnosti na terminalu tekočih tovorov (npr. polnjenje in praznjenje premičnih ali nepremičnih rezervoarjev, dihalni ventili rezervoarjev). Rezervoarji zaradi svojih karakteristik nimajo standardnih odvodnikov za izpuščanje odpadnih plinov v ozračje, zato meritev ni mogoče izvajati, vendar pooblaščenec z računalniškim programom ameriškega urada za okolje (EPA) izračuna letne emisije hlapnih snovi. Pri tem izračunu se upoštevajo karakteristike rezervoarjev, vrste in količine skladiščenih snovi ter meteorološki podatki. Mejnih vrednosti na tem področju ni.

⁷³ GRI GS 305-1, 305-2

⁷⁴ GRI GS 305-7

Letne izgube hlapnih snovi iz rezervoarjev na terminalu tekočih tovorov

Letne izgube hlapnih snovi iz rezervoarjev na terminalu tekočih tovorov za leto 2018 so znašale za plinsko olje 2.491 kg, O-ksilen 82 kg, JET gorivo 99 kg in metanol 1.105 kg. Stiren pa se v letu 2018 ni pretovarjal.

V letu 2018 na tem področju nismo imeli v načrtu programov izboljšav in jih tudi v naslednjem letu ne načrtujemo.

11.9Ravnanje z odpadki⁷⁵

Rezultati s področja ravnanja z odpadki

V pristanišču nastajajo odpadki pristaniških dejavnosti (npr. ostanki tovora, odpadni les, embalaža in kovine, mešani komunalni odpadki …), odpadki uporabnikov ekonomske cone in ladijski odpadki, ki jih predajajo ladje, zasidrane v koprskem pristanišču. V skrbi za okolje družba redno skrbi za ločeno zbiranje, recikliranje, predelovanje in nadaljnjo predajo odpadkov. Ločevanje odpadkov poteka na vseh terminalih, pri uporabnikih ekonomske cone in na ladjah. Vsi zbrani odpadki se predajo pooblaščenim prevzemnikom, predelava organskih odpadkov v kompost pa poteka v kompostarni na območju pristanišča.

Količina zbranih odpadkov

Na območju pristanišča smo v letu 2018 zbrali skupaj nekaj več kot 5.451 t odpadkov, od tega 3.173 t ločeno zbranih odpadkov (nevarni, nenevarni), 383 t mešanih komunalnih odpadkov in 1.895 t ladijskih odpadkov (nevarni, nenevarni in mešani komunalni).

⁷⁵ GRI GS 306-2

Količine zbranih odpadkov v pristanišču

Ladijski odpadki

Večina ladijskih odpadkov se uvršča med nevarne odpadke. Ladijski odpadki predstavljajo največji delež luških nevarnih odpadkov. Gre predvsem za ladijska (kalužna) olja z različno vsebnostjo vode, kuhinjske odpadke I. kategorije, zaoljene krpe, odpadne baterije, zdravila, pepel ipd. Nevarne odpadke predajamo organizacijam, ki so pooblaščene za njihovo nadaljnjo predelavo ali odstranjevanje. Prevzeta ladijska kalužna olja se v tujini uporabijo kot alternativno gorivo.

Letne količine odpadkov, prevzetih z ladij

Vrste ločeno zbranih nevarnih ladijskih odpadkov v letu 2018⁷⁶

V letu 2018 so največji delež med nevarnimi ladijskimi odpadki predstavljala ladijska kalužna olja. 81 odstotkov teh je bilo predanih pooblaščeni organizaciji v tujino. Preostanek ladijskih kalužnih olj in vsi drugi nevarni ladijski odpadki pa so bili predani pooblaščenim organizacijam v Sloveniji.

Ločeno zbrani odpadki v pristanišču

Ustrezno ravnanje in gospodarjenje z odpadki je vedno bolj pomembno predvsem z vidika ustreznega zbiranja, ločevanja, hranjenja, predelave in ponovne uporabe. Ključno je, da se svoje vloge zavedamo zaposleni in vsi preostali, ki svojo dejavnost opravljajo na območju koprskega pristanišča, saj se nekatere ločeno zbrane frakcije odpadkov nadalje uporabljajo kot sekundarne surovine. V letu 2018 smo za namene ogrevanja porabili 8,27 odstotka odpadnega luškega lesa, kar trenutno predstavlja kazalnik učinkovitosti ponovne uporabe materialov.

V pristanišču smo si leta 2017 zastavili cilj, da bomo ločeno zbrali 89 odstotkov odpadkov, kar smo tudi dosegli.

76 GRI GS 306-4

Utežni delež ločeno zbranih odpadkov

Vrste ločeno zbranih odpadkov brez ladijskih odpadkov v letu 2018

Center za ravnanje z odpadki

V letu 2018 smo:

• pripravljali potrebno dokumentacijo za posodobitev obrata kalužnice, vendar še ni zaključena,
• posodobili načrt prevzema ladijskih odpadkov, ki ga Agencija RS za okolje še ni potrdila,
• skladno z zakonodajo označili tiste zabojnike za prevzem odpadkov, ki so bili dotlej brez označb.

V 2019 bomo:

• dodatno izboljšali sistem ločenega zbiranja odpadkov najemnikov na območju pristanišča,
• iz pristanišča odstranili iztrošena vozila in kolesa ter druge kosovne odpadke,
• pripravili predlog novega cenika za prevzemanje ladijskih odpadkov,
• v Centru za ravnanje z odpadki, ki se nahaja znotraj pristanišča, preverili sistem aktivne in pasivne požarne zaščite glede na predlog osnutka nove uredbe o skladiščenju odpadkov.

11.10Emisije hrupa⁷⁷

Pristanišče zaradi svoje dejavnosti povzroča hrup. Skladno s strateškimi usmeritvami razvoja pristanišča ter sprejetimi politikami okoljskega ravnanja nadaljujemo aktivnosti obvladovanja in zmanjševanja ravni hrupa iz pristanišča.

Predpisane meritve izvajamo neprestano, čeprav je zakonsko predvidena frekvenca meritev le enkrat na 3 leta. Pooblaščena organizacija z ustrezno opremo neprestano spremlja raven hrupa na treh mejnih točkah znotraj pristanišča. Pri meritvah hrupa uporabljamo najsodobnejše tehnike merjenja, spremljanja in prikazovanja rezultatov, ki jih priporočajo smernice za to področje. Za ta namen nam pooblaščena organizacija modelira in izdela tudi letne karte hrupa, ki prikazujejo območja hrupa znotraj pristanišča in v njegovi neposredni okolici. Pri izdelavi karte hrupa se upoštevajo kontinuirane meritve, kratkotrajne meritve in modeliranje širjenja hrupa. Smo prvo podjetje v Sloveniji, ki je pričelo s kontinuiranimi meritvami hrupa, rezultate meritev pa prikazujemo na spletni strani pristanišča http://www.zivetispristaniscem.si/.

⁷⁷ Emisije hrupa – dodaten kazalnik (veza GRI GS 305-7)

Meje območja pristanišča so na kartah hrupa označene z belo črto (karta hrupa – dan, karta hrupa – noč).

Na karti hrupa so prikazane povprečne letne izmerjene vrednosti vseh virov hrupa: cestnega prometa, pristaniških procesov, ladij in drugih povzročiteljev hrupa, lociranih zunaj pristanišča. Za okolico pristanišča velja III. stopnja varstva pred hrupom, za območje znotraj pristanišča pa IV. stopnja varstva pred hrupom.

Rezultati meritev znotraj pristanišča (vseh virov) in mejne vrednosti za IV. stopnjo varstva pred hrupom (v dBA)

2011			2012			2013
Smer	Smer	Smer	Smer	Smer	Smer	Smer	Smer	Smer
Bertoki	Ankaran	Koper	Bertoki	Ankaran	Koper	Bertoki	Ankaran	Koper
Ld=55	Ld=57	Ld=63	Ld= 55	Ld=57	Ld=63	Ld=54	Ld=58	Ld=62
Lv=52	Lv=54	Lv=61	Lv=53	Lv=55	Lv=61	Lv=53	Lv=56	Lv=61
LN=51	LN=52	LN=60	LN= 50	LN=54	LN=60	LN=51	LN=53	LN=59
LDVN=58	LDVN=59	LDVN=67	LDVN= 58	LDVN=61	LDVN=68	LDVN=58	LDVN=60	LDVN=66

2014			2015			2016
Smer	Smer	Smer	Smer	Smer	Smer	Smer	Smer	Smer
Bertoki	Ankaran	Koper	Bertoki	Ankaran	Koper	Bertoki	Ankaran	Koper
Ld=54	Ld=57	Ld=62	Ld=54	Ld=54	Ld=63	Ld=54	Ld=54	Ld=63
Lv=52	Lv=55	Lv=61	Lv=53	Lv=52	Lv=62	Lv=52	Lv=51	Lv=62
LN=50	LN=52	LN=59	LN=49	LN=50	LN=60	LN=50	LN=51	LN=61
LDVN=57	LDVN=60	LDVN=66	LDVN=57	LDVN=58	LDVN=67	LDVN=57	LDVN=58	LDVN=68

2017			2018			Mejne vrednosti IV. stopnja
Smer	Smer	Smer	Smer	Smer	Smer		Nova
Bertoki	Ankaran	Koper	Bertoki	Ankaran	Koper		zakonodaja, ki
							je stopila v
							veljavo 7. 7.
							2018 **
Ld=53	Ld=53	Ld=63	Ld=53	Ld=53	Ld =63	Ld=73	Ld=70
Lv=52	Lv=51	Lv=62	Lv=51	Lv=51	Lv =63	Lv=68	Lv=65
LN=49	LN=51	LN=62	LN=49	LN=49	LN =63	LN=63	LN=60
LDVN=57	LDVN=58	LDVN=69	LDVN=56	LDVN=56	LDVN =69	LDVN=73	LDVN=70

Legenda: Ld - dnevna raven hrupa, LV - večerna raven hrupa, LN - nočna raven hrupa, LDVN - raven hrupa dan–večer–noč ** navedena mejna vrednost velja brez upoštevanja hrupa ladij

Letni pretovor se v zadnjih letih bistveno povečal, od leta 2011 do leta 2018 za 29 odstotkov. Zato bi pričakovali, da se bo povečal tudi hrup iz pristanišča, vendar pa izmerjene vrednost od leta 2011 do leta 2018 kažejo postopno zmanjševanje hrupa in sicer:

• dnevnega hrupa v smeri Bertokov,
• večernega hrupa v smeri Bertokov,
• nočnega hrupa v smeri Bertokov,
• dnevnega hrupa v smeri Ankarana,
• večernega hrupa v smeri Ankarana,
• nočnega hrupa v smeri Ankarana.

Zniževanje ravni hrupa glede na pretovor (prikaz dnevnega hrupa v smeri Kopra)

V smeri Kopra pa vrednost dnevnega hrupa ostaja na enaki ravni, za en dB sta se povečali ravni večernega in nočnega hrupa. Ocenjujemo, da bodo številne vpeljane, začete in načrtovane aktivnosti pripomogle k faznemu zmanjšanju hrupa tudi na tej lokaciji.

Predstavitev realizacije programov izboljšav za zmanjševanje ravni hrupa

Na letni ravni izdelamo akcijski načrt zmanjševanja hrupa, v katerem opredelimo aktivnosti, odgovorne osebe za izvedbo ter roke izvedbe. Rezultati akcijskega načrta zmanjševanja hrupa za 2018 so prikazani v nadaljevanju. Za navedene aktivnosti zmanjševanja hrupa smo v letu 2018 namenili 9,2 milijona evrov.

Aktivnost iz načrta zmanjševanja hrupa iz načrta	Stopnja realizacije Stopnja realizacije
Vzdrževanje ventilatorjev na skladišču 5 (strojnica) na terminalu za hlajene tovore v bližini mestnega jedra	100 %
Obložitev talnih jaškov na kontejnerskem terminalu na območju transportnih poti, ob progi e RMG, obali ipd. z gumo	50 %, aktivnost se nadaljuje in zaključi v 2019
Prestavitev hup na spodnji del dvigala še na preostalih 15 RTG-jih na kontejnerskem terminalu	100 %
Zamenjava dizelskega motorja še na mostnih dvigalih TS 36, 37, 28, 39 na kontejnerskem terminalu	57 %, aktivnost se nadaljuje in zaključi v 2019
Montaža gumijastih blažilcev na preostale prikolice terminalskih vlačilcev na kontejnerskem terminalu	50 %, aktivnost se nadaljuje in zaključi v 2019
Komuniciranje z ladjarji v primerih reševanja težav s hrupnostjo ladij na kontejnerskem terminalu	100 %
Zagotovitev poučevanja delavcev (v primeru odstopanj – prekomerna hitrost – poročilo CIIS) o pravilih notranjega reda in tehnoloških postopkov na kontejnerskem terminalu.	100 %
Obveščanje ladjarjev o rezultatih meritev in posnetkov z akustično kamero in obveščanje področja VZE o namerah ladjarjev glede protihrupnih posodobitev na kontejnerskih ladjah	100 %
Komuniciranje z ladjarji v primerih reševanja težav s hrupnostjo ladij (zamenjava ladje) - ladje RO-RO	100 %
Obveščanje ladjarjev o rezultatih meritev in posnetkov z akustično kamero in obveščanje področja VZE o namerah ladjarjev glede protihrupnih posodobitev na ladjah RO-RO	75 %, aktivnost se nadaljuje in zaključi v 2019
Preučitev in priprava poročila o možnostih izklapljanja ventilatorjev na ladjah (proti kopenski strani), če se izvede drugačen sistem odpreme avtomobilov (odprema po nadstropjih ali podobno in s tem prilagajanje števila prižganih ventilatorjev)	100 %
Preplastitev na območju manipulativnih površin obale na kontejnerskem terminalu	83 %, aktivnost se nadaljuje in zaključi v 2019

Zamenjava obstoječih konkavnih meteornih jaškov z ravnimi jaški na kontejnerskem terminalu	80 %, aktivnost se nadaljuje in zaključi v 2019
Preučitev možnosti gradnje stavbe potniškega terminala na način in iz materialov, ki absorbirajo zvok. Treba je izvesti oceno investicije ter pripraviti poročilo o izvedljivosti in priporočilo, ali je investicijo smiselno upoštevati pri projektih PZI	100 %
Zagotovitev takega pilotiranja, ki bo zadostilo zahtevam zakonodaje na področju hrupa na kontejnerskem terminalu	100 %
Montaža zvočnih izolacij na ohišja dizelskih agregatov in izpušnih sistemov na obstoječih RTG-jih na kontejnerskem terminalu	100 %
Posodobitev zvočne izolacije hladilnih sistemov na terminalu za hlajene tovore v bližini mestnega jedra	100 %
Postavitev protihrupne stene na območju pristanišča ob skladišču 3 na odprtem delu stene na Opekarski ulici	25 %, aktivnost se nadaljuje in zaključi v 2019
Redno vzdrževanje asfaltne podlage in jaškov na območju pod dvigali STS na kontejnerskem terminalu	75 %, aktivnost se nadaljuje in zaključi v 2019
Priprava načrta letnega komuniciranja z vsemi krajevnimi skupnostmi občin Koper in Ankaran ter posredovanje načrta vsem omenjenim deležnikom v potrditev	100 %
Prestavitev hrupnejših ladij, kadar je to mogoče (glede na razpoložljivost priveznih mest, glede na tip ladje, glede na vrsto tovora), v II. in III. bazen	100 %
Obračanje ladij na način, da so izpušni in/ali prezračevalnimi sistemi obrnjeni proč od mestnega jedra, kadar je mogoče	100 %

Izvajanje meritev hitrosti (4x mesečno) na obali KT v večernem in nočnem času. Poudarek na terminalskih vlačilcih. Izdelava poročil v CIIS in obveščanje terminala in področja VZE o kršitvah ter ukrepanje.	100 %
Preučitev ukrepov iz akcijskega načrta zmanjševanja ravni hrupa v smeri Kopra in zagotovitev črpanja evropskih sredstev za ukrepe ki so do takega financiranja upravičeni	100 %
Izvajanje kontinuiranega monitoringa in kvartalno poročanje upravi o izmerjeni ravni hrupa in realizaciji ukrepov iz akcijskega načrta zmanjševanja ravni hrupa v smeri Kopra	100 %
Izvajanje meritev z akustično kamero v sodelovanju s Fakulteto za strojništvo	100 %
Pridobitev idejne zasnove za protihrupno zaščito, izvedeno v obliki sprehajalne poti v smeri Kopra, in nadaljnje sodelovanje z MOK pri izvedbi projekta.	50 %
Področje VZE s pooblaščencem za modeliranje ugotovi, kakšen bi bil učinek zmanjševanja hrupa z dvigom skladišč ob mestnem jedru v skladu z DPN	100 %
Izvedba meritev hrupa na novih električnih mostnih dvigalih na kolesih (RTG) in novih dvigalih na železniških tirih (RMG) na kontejnerskem terminalu	100 %
Nadaljevanje sodelovanja pri projektu izdelave študije tehničnih možnostih in omejitev elektrifikacije pristanišča za namene napajanja ladij z elektriko	100 %

– NEPTUNES (https://www.neptunes.pro/)	Vključitev Luke Koper v projekt 11 mednarodnih pristanišč za zmanjševanje hrupa z ladij	100 %
Poročanje o rezultatih hrupa vodjema PC TA in PC KT ob hrupnejših ladjah v I. bazenu		100 %
Iskanje rešitve za namestitev protihrupne opreme v neposredni bližini ladje ali na ladjo ali druge ustrezne rešitve v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki ter obveščanje področij PC TA in PC KT	100 %
Nabava petih dvigal e-RTG na kontejnerskem terminalu	60 %, aktivnost se nadaljuje in zaključi v 2019
Zvočna izolacija vsipnih bunkerjev na obalnih dvigalih, namenjenih pretovoru premoga in železove rude	29 %, aktivnost se nadaljuje in zaključi v 2019

Do konca leta 2018 niso bile zaključene nekatere aktivnosti, ki so vključevale javne razpise, zaradi dolgotrajnosti postopkov se je realizacija aktivnosti zavlekla v 2019.

V primeru aktivnosti, v katerih smo želeli postaviti protihrupno steno na območju pristanišča ob skladišču 3, na odprtem delu v smeri Opekarske ulice v Kopru, pa nam je Mestna občina Koper izdala negativno mnenje, vendar bomo ponovno vložili vlogo za gradbeno dovoljenje.

Ena pomembnih aktivnosti, ki smo jih izvajali lansko leto, je sodelovanje z 11 mednarodnimi pristanišči, s katerimi smo izdelali metodologijo meritev hrupa ladje, merili hrup ladij, izmenjali dobre prakse in pripravili metodo razvrščanja ladij glede na hrup, ki ga oddajajo v okolje (https://www.neptunes.pro/). Tistim ladjam, ki bi proizvajale manj hrupa, bi pristanišča zaračunala nižje ladijske pristojbine. Shemo bomo v prihodnjem letu še dodelali in si prizadevali, da bo to postala evropska in svetovna zakonodajna obveza.

Programi izboljšav za zmanjševanje ravni hrupa, načrtovani za leto 2019 V letu 2019 bomo:

• obnovili dizelski agregat (menjava motorja + obnova generatorja) TS 26,
• obložili talne jaške na območju transportnih poti, ob progi e-RMG, obali ipd. z gumo,
• zamenjali terminalske vlačilce (6 kos),
• zamenjali dizelski motor še na mostnih dvigalih TS 36, 37, 28, 39,
• montirali gumijaste blažilce na preostale prikolice terminalskih vlačilcev,
• komunicirali z ladjarji v primerih reševanja težav s hrupnostjo ladij na KT,
• zagotovili poučevanje delavcev (v primeru odstopanj prekomerna hitrost poročilo CIIS) o pravilih notranjega reda in tehnoloških postopkov PC KT,
• merili ravni hrupa vsake ladje MOL RO-RO, ki se veže v I. bazenu, s pomočjo merilne postaje NMT2,
• komunicirali z ladjarji v primerih reševanja težav s hrupnostjo ladij (zamenjava ladje) – ladje RO-RO,
• izvedli generalno obnovo terminalskih vlačilcev (6 kos),
• preuredili površine na območju TL za skladiščenje polnih kontejnerjev,
• preplastili območje manipulativnih površin obale KT,
• zamenjali obstoječe konkavne meteorne jaške z ravnimi,
• kvartalno in ciljano obveščali lokalno skupnost o aktivnostih za podaljšanje I. pomola,
• predvidoma izvedli poskusno pilotiranje na območju podaljšanja I. pomola, kjer je treba je izvesti nulte meritve ter meritve hrupa in vibracij v času pilotiranja,
• zamenjali terminalske vlačilce in prikolice (8 kos),
• merili vibracije in hrup ventilacije skladišča 5 na terminalu za hlajene tovore,
• postavili protihrupno steno na območju pristanišča ob skladišču 3 na odprtem delu stene na Opekarski ulici,
• redno vzdrževali asfaltno podlago in jaške na območju pod dvigali STS,
• vgradili priklope APS na fazi III in IV na kontejnerskem terminalu,
• se sestali s krajevnimi skupnostmi občine Koper, z občino Ankaran in občino Koper,
• prestavljali hrupnejše ladje v II. in III. bazen, kadar je to mogoče (glede na razpoložljivost priveznih mest, glede na tip ladje, glede na vrsto tovora),
• pripravili predlog sistema razvrščanja ladij glede na hrup in preučili finančne spodbude za manj hrupne ladje – projekt NEPTUNES, ki bo predložen upravi v potrditev,
• izvajali meritev hitrosti (4x mesečno) na obali KT v večernem in nočnem času s poudarkom na terminalskih vlačilcih, izdelali poročila v CIIS ter obveščali terminal in področje VZE o kršitvah,
• postavili napravo za merjenje podvodnega hrupa,
• postavili dodatne merilne naprave za hrup,
• izvajali kontinuirani monitoring ter kvartalno poročali upravi o izmerjeni ravni hrupa in realizaciji ukrepov iz akcijskega načrta zmanjševanja ravni hrupa v smeri Kopra.
• podpisali sporazum o izvajanju omilitvenih ukrepov (vgradnja dodatne zvočne izolacije najbližjim stanovanjem) v sodelovanju z Mestno občino Koper
• pripravili predlog za vpeljavo sistema ESI -(Environmental Ship Index), ki bo predložen upravi v potrditev,
• zamenjali 3 kontejnerske manipualtorje,
• nadaljevali sodelovanje pri projektu izdelave študije tehničnih možnostih in omejitev elektrifikacije pristanišča za namene napajanja ladij z elektriko,
• nabavili 5 dvigal e-RTG.

11.11Raba energije in energetska učinkovitost

V Luki Koper se zavedamo pomena elektromobilnosti, ker gre za najučinkovitejšo rabo energije, ki omogoča 100-odstotno rabo obnovljivih virov energije, zato pospešeno gradimo polnilno infrastrukturo za električna vozila in uvajamo uporabo električnih osebnih vozil za uporabo v pristanišču. V letu 2018 smo kupili prvi električni avtomobil in zgradili dodatnih šest električnih polnilnic.

V letu 2018 smo v okviru EU projekta ELMED pridobili študijo o tehničnih možnostih priklopa ladij na električno omrežje, ko so privezane v pristanišču. V študiji smo preučili zakonodajo, tehnične rešitve, stroške investicije in varnostni vidik napajana ladij z električno energijo iz elektroenergetskega omrežja v pristanišču.

Redno nadgrajujemo nadzorni sistem SCADA z vgradnjo merilne in komunikacijske opreme za vse večje porabnike električne energije v pristanišču.

Luka Koper že vlaga in bo v naslednjem obdobju pospešeno vlagala v izrabo obnovljivih virov energije za lastno delno energijsko samozadostnost. V prihodnosti načrtujemo izgradnjo več fotonapetostnih elektrarn, ki bodo primarni obnovljivi vir energije v pristanišču.

Luka Koper, d. d., sodeluje v evropskem projektu GAINN4MOS (program CEF), katerega cilj je vzpostaviti infrastrukturo za utekočinjen zemeljski plin za uporabo v pristaniščih. V letu 2019 bomo pridobili študijo o varnostnih vidikih oskrbovanja ladij z utekočinjenim zemeljskim plinom (UZP), ki nam bo podala konkretne odgovore o možnostih oskrbe ladij z UZP.

Energetski pregledi se morajo izvajati kontinuirano, zato se bo družba v letu 2019 osredotočila na ciljne energetske projekte, ki jih bo izvajala glede na odstopanja od predvidene porabe posameznega energenta v posameznem delu pristanišča.

Opis sistema energetske učinkovitosti⁷⁸

Strateška usmeritev Luke Koper je doseči visoko učinkovitost rabe energije v vseh aktivnostih, ki se opravljajo na območju Luke Koper.

Luka Koper je prepoznala učinkovito rabo energije kot ključni ukrep energetske politike za povečanje konkurenčnosti družbe ter se zaveda, da izboljšave na področju energetske učinkovitosti pomembno prispevajo k izboljšanju zanesljivosti oskrbe in zmanjšujejo vplive na okolje.

Okolijska strategija in energetska politika sta dokumenta, ki sta vodilo za izvajanje vseh ukrepov na področju energetike.

V pristanišču že vrsto let redno opravljamo energetske preglede in v okviru ekonomskih zmožnosti izvajamo investicije v učinkovito rabo energije.

S pomočjo informacijskih sistemov za nadzor nad porabo energije nadziramo porabo energentov in v primeru odstopanj od zastavljenih ciljev izvajamo ukrepe za učinkovitejšo rabo energentov.

Poraba energentov⁷⁹

Poraba pogonskega goriva za Luko Koper, d. d. (neobnovljivi vir)

Poraba pogonskega goriva za Luko Koper, d. d., je v letu 2018 znašala 179.686 GJ. Pri porabi pogonskega goriva in električne energije poročamo o porabi na tono pretovorjenega blaga.

⁷⁸ GRI GS 103-1, 103-2, 103-3

⁷⁹ GRI GS 302-1, 302-3

Poraba električne energije za Luko Koper, d. d. (neobnovljivi vir)

Poraba električne energije za Luko Koper, d. d., je v letu 2018 znašala 98.553 GJ.

Poraba električne energije za ekonomsko cono (neobnovljivi vir)⁸⁰

Poraba električne energije za ekonomsko cono je v letu 2018 znašala 8.146 GJ.

Poraba električne energije⁸¹

Pri opravljanju dejavnosti pristanišča se uporabljata mehanizacija in oprema z veliko nazivno močjo, kar vodi v večjo porabo električne energije. Med večje porabnike v pristanišču spadajo obalna dvigala, strojnice za hlajenje živil na terminalu za hlajene tovore, razsvetljava in napajanje hladilnih zabojnikov. Zaradi uporabe novih elektrificiranih mostnih dvigal na pnevmatikah e-RTG in mostnih dvigal na tirnicah RMG na kontejnerskem terminalu se bo v naslednjih letih poraba električne energije še povečala. Vsa nova dvigala imajo vgrajene sisteme za vračanje električne energije v omrežje ob spuščanju tovora. Povečana poraba električne energije zaradi novih dvigal se bo delno kompenzirala z naložbami v novo LEDrazsvetljavo po pristanišču.

Poraba pogonskega goriva⁸²

Pri delovnih procesih v pristanišču se uporablja veliko talne mehanizacije, ki porablja za pogon dizelsko gorivo. Največji porabniki so terminalski vlačilci, mostna dvigala na pnevmatikah RTG, manipulatorji, železniška vlečna vozila, viličarji in traktorji.

V letu 2018 je bil največji porabnik kontejnerski terminal, kjer se je porabilo 61,6 odstotka pogonskega goriva celotnega pristanišča. Z dobavo novih dvigal e-RTG in RMG se bo na kontejnerskem terminalu odstotek porabljenega pogonskega goriva postopno zmanjševal. Pri nakupu novih transportnih strojev družba sledi zadnjim tehnološkim in okoljskim zahtevam.

Predstavitev realizacije programov izboljšav za zmanjševanje porabe električne energije in goriva⁸³

V letu 2018 smo:

• pričeli postopke za izgradnjo mikro fotonapetostnih elektrarn na strehah treh transformatorskih postaj,
• kupili prvi električni avtomobil za potrebe Luke Koper, d. d.,
• zgradili šest polnilnic za električna vozila,
• pripravili potrebno dokumentacijo in vzpostavili sistem, na podlagi katerega bomo v 2019 izvedli zunanjo presojo in se prvič certificirali glede na zahteve standarda o upravljanju z energijo SIST ISO 50001.
• izdelali sistem SCADA za nadzor porabe električne energije na terminalih,
• pripravili osnovno tehnično dokumentacijo, ki nudi vpogled v postavitev sistema elektrifikacije za ladje, treba pa je zagotoviti tudi ustrezno količino električne energije v pristanišču, saj so tovorne in potniške ladje ogromen porabnik.

⁸¹ GRI GS 302-4

⁸² GRI GS 302-4

⁸³ GRI GS 302-4

V letu 2018 nismo:

• vgradili LED-svetil in senzorjev ter izdelali nadzornega sistema za razsvetljavo v skladišču za generalne tovore,
• vzpostavili nadzornega sistema SCADA za nadzor nad uporabo razsvetljave na 11. in 12. vezu.

Programi izboljšav za zmanjševanje porabe električne energije in goriva, načrtovani za leto 2019

Aktivnosti za povečanje energetske učinkovitosti, ki jih načrtujemo v letu 2019:

• izdelava idejne zasnove o možnostih uporabe majhnih vetrnih elektrarn v pristanišču;
• izdelava projekta PZI za vključitev DEA v terciarno regulacijo;
• pridobitev certifikata ISO 50001 sistem upravljanja z energijo;
• izdelava projektne dokumentacije za izgradnjo fotonapetostnih elektrarn na objektih skladišč generalnih tovorov;
• zamenjava svetil v stari garažni hiši;
• obnova skladiščnih hal v profitnem centru generalni tovori;
• nabava petih elektrificiranih mostnih dvigal na pnevmatikah e-RTG,
• obnova električne instalacije na terminalu generalnih tovorov v skladišču 33;
• nabava dveh električnih dvopotnih tirnih vozil v profitnem centru terminala razsutih in tekočih tovorov;
• nadgradnja energetsko-informacijskega sistema ENIS;
• izvedba razsvetljave na terminalu za razsute tovore (2. faza).

11.12Upravljanje s pitno in podzemno vodo⁸⁴

Vodovodno omrežje za zagotavljanje pitne vode v pristanišču obsega približno 30 km cevovodov. Pitno vodo uporabljamo za sanitarne namene, oskrbo ladij in nekatere tehnološke namene (npr. za namakanje lesa, pri procesu hlajenja živil ipd.).

Letno izvajamo meritve kakovosti pitne vode na ključnih točkah luškega vodovodnega omrežja. Vsi rezultati izkazujejo skladnost z zakonodajo za pitno vodo.

Pitno vodo uporabljamo za sanitarne namene, oskrbo ladij in nekatere tehnološke namene (npr. za namakanje lesa, pri procesu hlajenja živil, na gradbiščih, pri pranju vozil in mehanizacije ipd.). Za uporabo pitne vode za tehnološke namene imamo pridobljeno vodno dovoljenje. Za nekatere namene (npr. testiranje črpališč, kot zalogovnik za požarno vodo, za

⁸⁴ GRI GS 303-1

vlaženje na manipulativnih površinah deponije premoga ipd.) v pristanišču koristimo tudi podzemno vodo (izdelana je vrtina), ki pa je delno slana. V letu 2018 smo porabili 16.077 m³ podzemne vode.

Poraba pitne vode ni neposredno odvisna od pretovora. Zaradi večje obremenjenosti povoznih površin (večjega prometa) se pogosteje pojavljajo poškodbe na vodovodnem omrežju. Izdelali smo večletni program, ki predvideva fazno popravljanje vodovodnega omrežja.

Vzpostavljen imamo sistem nadzora porabe vode s števci, povezanimi na računalnik v nadzornem centru. Absolutna poraba pitne vode se je v letu 2018 v primerjavi z letom 2017 povečala za 13,7 odstotka.

Cilj do 2018 je ohraniti specifično porabo vode pri 6,4 l vode na pretovorjeno tono ladijskega prometa in polnjenja/praznjenja kontejnerjev, in to kljub povečanju pretovora in skladiščnih kapacitet. V obdobju 2009–2012 smo si zastavili cilj zmanjšanja porabe pitne vode na 5,80 litra/pretovorjeno tono, vendar nam ga takrat ni uspelo doseči. Zaradi vedno večje uporabe težke mehanizacije je vodovodno omrežje podvrženo dodatnim obremenitvam, kar povzroča dodatna puščanja. V 2018 smo izdelali večletni program rekonstrukcije luškega vodovodnega omrežja.

Poraba pitne vode na pretovorjeno tono

Absolutna poraba pitne vode v pristanišču

Predstavitev realizacije programov izboljšav za učinkovitejšo rabo virov V letu 2018 smo:

pripravili večletni plan sanacije vodovodnega omrežja.

Programi izboljšav za učinkovitejšo rabo virov, načrtovani za leto 2019

Aktivnosti, ki jih načrtujemo v letu 2019 glede rabe in kakovosti vode, so:

• delna sanacija vodovodnega omrežja skladno z načrtom,
• izvedba kemijske analize kakovosti podzemne vode (vrtina),
• redne mikrobiološke analize pitne vode na luškem vodovodnem omrežju.

11.13Ravnanje z odpadno vodo⁸⁵

V pristanišču nastajajo predvsem komunalne odpadne vode in v manjši meri tehnološke odpadne vode. Nastale tehnološke odpadne vode se pred izpustom ustrezno očistijo v lastnih čistilnih napravah Luke Koper, komunalne odpadne vode pa se večinoma prečiščujejo v koprski centralni čistilni napravi ali manjših luških čistilnih napravah.

⁸⁵ GRI GS 306-1

Vrsta tehnološke odpadne vode odpadne vode	Letne količine (m ) v letu 3 2010	Letne količine količine ) v letu ) v (m 3 2011	Letne količine količine ) v letu ) letu (m 3 2012	Letne količine količine ) v letu letu (m 3 2013	Letne količine količine ) v letu v (m 3 2014	Letne količine količine ) v letu ) letu (m 3 2015	Letne količine količine (m ) v 3 letu 2016	Letne količine količine ) v letu v (m 3 2017	Letne količine količine ) v letu ) v (m 3 2018	Skladnost z zakonodajo 2018
Padavinske odpadne vode terminala tekočih tovorov na I. pomolu ###	395	140	150	150	120	110	0	45	15	Ustreza Ustreza
Tehnološke odpadne vode živinskega terminala ###	860	2.013	2.484	2.629	4.080	3.076	5.983	2.700	6.927	Ustreza
Tehnološke odpadne vode pralnice luške mehanizacije ###	1.880	2.002	1.456	1.097	727	700	1.641	727	939	Ustreza
Padavinske odpadne vode terminala za tekoče tovore na II. pomolu #	2.900	2.900	2.460	2.310	2.300	2.300	2.300	2.300	2.300	Ustreza
Tehnološke odpadne vode pralnice kontejnerjev ###								Novozgrajena NovozgrajenaNovozgrajena	679	Ustreza
Sanitarne odpadne vode ##	22.500	22.500	22.500	24.000	24.000	24.000	30.000	32.326	37.686	Meritve se izvajajo le na iztokih iz malih čistilnih naprav Ustreza Ustreza
Padavinske odpadne vode terminala sipkih tovorov zaradi skladiščenja odpadnega železa na I. pomolu#	-	-	3.500	3.500	3.500	3.500	3.500	3.500	3.500	Na lokaciji se ni izvajal pretovor odpadnega železa. železa. Ustreza Ustreza
Padavinske odpadne vode terminala sipkih tovorov zaradi skladiščenja odpadnega železa na II. pomolu#	-	-	2.700	2.700	2.700	2.700	2.700	2.700		Na lokaciji se ni izvajal pretovor odpadnega železa. železa. Ustreza

Vrste tehnoloških odpadnih voda v pristanišču, letne količine ter skladnost z zakonodajo

količine so ocenjene in preračunane glede na količino padavin in površino

količine so preračunane glede na osebje, ki se povprečno nahaja znotraj pristanišča, po enačbi (št. oseb) x 45/3

količine so odčitane iz števca

Predstavitev realizacije programov izboljšav za zmanjševanje emisij odpadnih voda

V letu 2018 smo:

• pripravili projektno dokumentacijo in izbrali izvajalca za zamenjavo 7 lovilcev olj, ki niso izpolnjevali zahtev standarda EN858-1,2,
• izvedli javni razpis za čistilno napravo na terminalu za živino.

V letu 2018 nismo :

• nabavili dodatne prikolice za interventno posredovanje, pripravili pa smo tehnično specifikacijo za javno naročilo, ki bo realizirano v 2019,
• nadaljevali posodobitve dela odvodnjavanja na evropskem energetskem terminalu,
• zaključili posodobitve sistema čiščenja odpadnih voda na terminalu za živino.

Programi izboljšav za zmanjševanje emisij odpadnih voda, načrtovani za leto 2019

V letu 2019 bomo:

• zamenjali 7 lovilcev olj posodobitev sistema odvodnjavanja,
• nabavili interventno opremo za delo prevozna črpalka za nevarne snovi skupaj s prikolico,
• zgradili čistilno napravo na terminalu za živino,
• obnovili lovilno skledo v PC terminala razsutih in tekočih tovorov
• uredili dodatno odvodnjavanje strešnih meteornih vod v skladiščih v PC terminala razsutih in tekočih tovorov,
• namestili novo hidravlično roko za D2 z varnostnim zapornim ventilom, ki bo nadomestila fleksibilno pretakalno roko,
• nadaljevali posodobitev dela odvodnjavanja na evropskem energetskem terminalu.

11.14Svetlobno onesnaževanje⁸⁶

Svetlobno onesnaževanje v pristanišču nastaja zaradi osvetljevanja skladiščnih površin, delovišč, transportnih poti in tirov. Za izvajanje delovnega procesa moramo zagotavljati zadostno osvetljenost po predpisih za varno delo, hkrati pa s tem povzročamo vpliv na okolje. Vsa svetila na območju pristanišča smo že v letu 2017 dokončno uredili tako, da svetlobni tok ne sveti navzgor.

⁸⁶ Svetlobno onesnaževanje – dodaten kazalnik (veza GRI GS 305-7)

Predstavitev realizacije programov izboljšav za zmanjševanje svetlobnega onesnaženja

Na tem področju nismo imeli načrtovanih aktivnosti.

Programi izboljšav za zmanjševanje svetlobnega onesnaženja, načrtovani za leto 2019

Na tem področju nimamo načrtovanih aktivnosti.

11.15Biotska raznovrstnost⁸⁷

Čeprav raba zemljišč v zvezi z biotsko raznovrstnostjo ni bila prepoznana kot pomemben okoljski vidik, izvajamo aktivnosti spremljanja biotske raznovrstnosti oziroma spremljamo status nekaterih organizmov.

S pristaniščem sobiva naravni rezervat Škocjanski zatok, ki se nahaja v neposredni bližini (JV pristanišča) in obsega približno 122 ha. Uvršča se v območje Natura 2000. To je največje slovensko polslano mokrišče, izjemnega pomena zaradi bogate favne in flore. V njem najdemo mnoge v slovenskem prostoru redke in ogrožene vrste. V okolici pristanišča se nahajata še dve območji, prav tako uvrščeni med območja Natura 2000. Gre za obrežno močvirje pri Sv. Nikolaju, katerega posebnost je zelo redka slano-močvirska vegetacija, in podvodni travnik pozejdonke, ki se nahaja v Žusterni. Pozejdonka je v Sredozemlju sicer razširjena morska trava, vendar je v Tržaškem zalivu prisotna samo na majhnem območju (1 km) ob slovenski obali med Koprom in Izolo.

⁸⁷ GRI GS 304-3, 304-4, 306-5, 103-1, 103-2, 103-3

Velika družina leščurjev je miren dom našla tudi v tretjem bazenu luke Koper, od koder jih najverjetneje ne bomo preseljevali, kot morajo to zaradi varnosti kopalcev početi na obljudenih slovenskih plažah (npr. portoroška plaža). Leščurji so sicer pred desetletjem skoraj izginili iz Sredozemskega morja, zato so še vedno zaščiteni in jih ni dovoljeno nabirati. V prihodnjem letu bomo opredelili poseljenost leščurja v III. bazenu.

Predstavitev realizacije programov izboljšav na področju biotske raznovrstnosti

Morska biološka postaja Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštituta za biologijo, je izvedla oceno stanja morskih travnikov kolenčaste cimodoceje zunaj območja III. bazena (na območju Sv. Katerine, pred avtokampom Adria). Ugotovili so slabo stanje, domnevno zaradi antropogenih vplivov, to je delovanja pristanišč in marin, navigacijskih poti, gradbenih posegov in zaradi visokega deleža umetno zgrajene obalne črte, deleža meteornih in odpadnih industrijskih voda ter izlivanja voda z obsežnih kmetijskih površin in iz naselij/mest. Indikator slabega stanja je predolga dolžina listov trav na teh podvodnih travnikih. Pozejdonka na obravnavanem območju ne raste.

Prostorska razporeditev morskih travnikov na obravnavanem območju (vir: Sirio, d. o. o., julij 2018)

Vzorčenje morske trave zunaj območja pristanišča za ugotovitev njenega statusa

Programi izboljšav na področju biotske raznovrstnosti, načrtovani za leto 2019

V 2019 bomo:

• vzpostavili monitoring morskih tokov in izvajali meritve osvetljenosti na lokacijah morskih travnikov ter namestili podvodno kamero v luški akvatorij,
• izvedli študijo biološke pestrosti v luških akvatorijih.

11.16Varovanje morja⁸⁸

Na podlagi določil Koncesijske pogodbe za opravljanje pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture na območju koprskega tovornega pristanišča Luka Koper redno skrbi za preprečevanje in odpravo posledic onesnaženja morja. Za izvajanje tovrstne dejavnosti Luka Koper razpolaga s posebno namensko opremo in plovili ter ustrezno usposobljenim kadrom.

V 2018 smo z Upravo RS za pomorstvo podpisali pogodbo o sodelovanju pri odpravi posledic onesnaženja morja zunaj akvatorija Luke Koper. Glede na zmožnosti in obremenitve zaradi dela v pristanišču se sile in sredstva Luke Koper vključujejo v proces preprečevanja in odprave posledic onesnaženja morja zunaj območja pristanišča ter tako pomagajo državnim silam, ki so kadrovsko podhranjene in pomanjkljivo opremljene.

88 GRI GS 306-3

V primeru izrednih dogodkov na morju Luka Koper ukrepa skladno z veljavnim Načrtom zaščite in reševanja za industrijske nesreče.

V letu 2018 je bilo v luškem akvatoriju zabeleženih 26 manjših dogodkov. Enota za varovanje morja je v devetih primerih posredovala zaradi pojava večje količine lesa in drugih naplavin, ki so v akvatorij Luke Koper prišli po reki Rižani oz. z odprtega morja, v devetih primerih je bilo treba očistiti manjše mastne oz. oljne madeže, v treh primerih premogov prah, v dveh primerih saje, v dveh primerih je z odprtega morja v II. bazen prineslo manjši poškodovan čoln, enkrat pa je bila gladina vode onesnažena s prahom.

Čiščenje naplavin v drugem bazenu Luke Koper.

V vseh primerih onesnaženj na morju smo ukrepali skladno s Shemo aktiviranja sil in sredstev v primeru manjše nesreče ter posledice onesnaženj odpravili znotraj območja izvajanja koncesije.

	2009	2010	2011	2012	2013	2014	2015	2016	2017	2018
Število zaznanih dogodkov na morju na morju	32	37	25	21	12	24	23	27	24	26
Število posredovanj na morju v luškem akvatoriju	18	18	17	18	12	22	23	17	19	25
Število dogodkov brez potrebe po posredovanju	14	19	8	3	0	2	0	10	5	1
Število onesnaženj zunaj območja luškega akvatorija	0	0	0	1	0	0	0	0	0	0

Statistika posredovanja na morju⁸⁹

89 GRI GS 306-3 Sodobna merilna postaja za spremljanje kakovosti morja REBEKA je nameščena pred vhodom v tretji bazen Luke, rezultate meritev pa objavljamo na spletni strani http://www.zivetispristaniscem.si/. Postaja je vse leto kontinuirano spremljala splošne parametre morske vode. V tabeli, ki sledi, so navedene izmerjene vrednosti, mejne vrednosti pa niso opredeljene.

	2015	2016	2017	2018
Temperatura morja (°C) (°C)	med 8,9 in 29,9	med 7,8 in 25,6	med 6,6 in 20*	med 10 in 28,9
Slanost (g/l)	med 36 in 42	med 36 in 41	med 36 in 42	med 36 in 37
Vsebnost kisika (mg/l) kisika (mg/l)	med 3 in 12	med 4 in 10	med 6 in 13	med 4 in 12,5
pH	med 8 in 8,5 8,5	med 8 in 8,5	med 8,3 in 8,5	med 7,9 in 8,4
Motnost (NTU) (NTU)	med 0 in 1	med 0 in 1	med 0 in 5	med 0 in 6

*v poletnem obdobju je bila sonda v popravilu

Nadaljevali smo spremljanje mikrobioloških parametrov kakovosti morske vode v vseh treh luških bazenih. Zakonodaja, ki se nanaša na mikrobiološko kakovost morske vode, je obvezujoča le za kopališča. Ne glede na to smo v pristanišču spremljali parametre, ki lahko pokažejo fekalno onesnaženje morja. Kakovost morja je največja v I. in III. bazenu. Mikrobiološko je bolj onesnažen II. bazen, vendar to pripisujemo iztoku iz Centralne komunalne čistilne naprave Koper, ki jo upravlja Marjetica Koper, d. o. o., saj je izliv speljan v začetek II. bazena.

Merilno mesto	Parameter	junij	julij	avgust	sept.	okt.	Mejna vrednost za kopalne vode
I. bazen bazen	Intestinalni enterokoki enterokoki	1	-	1	2	1	370
I. bazen bazen	E. Coli Coli	-	6	7	n.n.	11	1.000
II. bazen	Intestinalni enterokoki	8	2	3	25	56	370
II. bazen	E. Coli Coli	12	8	17	37	401	1.000
	III. bazen Intestinalni enterokoki	1	2	-	2	4	370
III. bazen E. Coli Coli		1	8	7	6	26	1.000

Mikrobiološka kakovost morske vode v pristanišču v letu 2015 (v cfu/100 ml)

Merilno mesto	Parameter	april	maj	junij	julij	avgust	sept.	okt.	nov.	Mejna vrednost za kopalne vode
I. bazen bazen	Intestinalni enterokoki enterokoki	500	-	4	-	-	17	-	4	370
I. bazen	E. Coli Coli	31	2	-	15	13	˃100	20	30	1.000
II. bazen	Intestinalni enterokoki enterokoki	144	2	82	2	-	86	56	63	370
II. bazen	E. Coli Coli	29	24	˃1.000	64	4	340	150	450	1.000
	III. bazen Intestinalni enterokoki	7	-	-	-	-	4	5	-	370
III. bazen E. Coli Coli		3	5	1	6	11	13	10	10	1.000

Mikrobiološka kakovost morske vode v pristanišču v letu 2016 (v cfu/100 ml)

Mikrobiološka kakovost morske vode v pristanišču v letu 2017 (v cfu/100 ml)

Merilno mesto	Parameter	april	maj	junij	julij	avgust	sept.	okt.	Mejna vrednost za kopalne vode
I. bazen	Intestinalni enterokoki	<4	7	-	<4	-	25	-	370
I. bazen	E. Coli Coli	58	6	7	<4	<4	122	<4	1.000
II. bazen bazen	Intestinalni enterokoki	4	18	18	32	7	336	14	370
II. bazen	E. Coli Coli	84	34	11	7	<4	880	27	1.000
	III. bazen Intestinalni enterokoki	-	<4	<4	5	-	25	<4	370
III. bazen E. Coli Coli		5	-	<4	6	-	31	<4	1.000

Merilno mesto	Parameter	april	maj	junij	julij	avgust	sept.	okt.	Mejna vrednost za kopalne vode
I. bazen bazen	Intestinalni enterokoki	15	23	8	<4	<4	4	<4	370
I. bazen	E. Coli Coli	77	15	4	5	<4	<4	4	1.000
II. bazen	Intestinalni enterokoki	87	133	130	21	153	24	43	370
II. bazen	E. Coli Coli	46	86	48	<4	3000	56	137	1.000
	III. bazen Intestinalni enterokoki	<4	<4	<4	8	<4	<4	<4	370
III. bazen E. Coli Coli		n.n.	<4	<4	32	<4	5	4	1.000

Mikrobiološka kakovost morske vode v pristanišču v letu 2018 (v cfu/100 ml)

*opomba n. n.: ni najdeno

Senzorji za zaznavanje ogljikovodikov na vodni gladini, ki jim imamo nameščene pred črpalko koprske marine na 7.c vezu v I. bazenu ter na naslonu na privezu za pretovor tekočih tovorov v II. bazenu, niso zaznali onesnaženj.

Predstavitev realizacije programov izboljšav za področje varovanja morja

V letu 2018 smo:

• namestili merilnik višine valov ter sklenili pogodbo za postavitev merilnika hitrosti morskih tokov in sistema za spremljanje kalnosti morske vode,
• nabavili dodatni radijski postaji VHF.

V letu 2018 nismo:

• razširili licence za dve meteorološki postaji,
• kupili ter namestili radarskega procesorja za zaznavanje razlitij,
• nabavili programske opreme za radar za zaznavanje madežev na morski gladini,
• kupili ter namestili radarja in pridobili dodatne licence za programsko opremo za zaznavanje madežev na morski gladini.

Licenci bomo vključili v vremenski portal Luke Koper, ki bo vzpostavljen v letu 2019. Druge naložbe so bile vezane na radar v lasti policije (nameščen na silosu), s katero nam žal še ni uspelo doseči dogovora o souporabi.

Programi izboljšav za področje varovanja morja, načrtovani za leto 2019

V 2019 bomo:

• nabavili radarski procesor za modul 'oil spill',
• nabavili programsko opremo za radar za zaznavanje madežev na morski gladini,
• kupili radar in dodatno licenco za programsko opremo za zaznavanje madežev na morski gladini,
• razširili licenco za dve meteorološki postaji za oddaljeni terminal Transas NH,
• uredili odvodnjavanje obale TRT1 in TRT3,
• kupili in namestili podvodno kamero.

11.17 Poglabljanje morskega dna in ravnanje z morskimi sedimenti⁹⁰

Za zagotavljanje varne plovbe ladij je treba v pristanišču nenehno zagotavljati ustrezno globino bazenov. Za ta namen se občasno izvajajo poglabljanja bazenov, kar povzroči potrebo po odlaganju morskega sedimenta na kopnem.

Prejeli smo okoljevarstveno soglasje za poseg odlaganja morskih sedimentov na Ankaranski bonifiki. Pred začetkom odlaganja sedimentov na navedeno površino moramo na ankaranskem obrobnem kanalu zgraditi nadomestne habitate s ciljem ohranjanja biotske raznovrstnosti.

Ker pa so območja, ki jih imamo na voljo za odlaganje sedimenta na kopnem, omejena, izvajamo dodatne aktivnosti preučevanja alternativnih možnosti uporabe izkopanega materiala. Poleg projekta izdelave opeke iz morskega sedimenta smo izvajali tudi aktivnosti, povezane z utrjevanjem morskega sedimenta z vezivi, kjer še pričakujemo končne rezultate.

Vzorčenje odloženega morskega sedimenta za raziskave.

Predstavitev realizacije programov izboljšav za področje ravnanja z izkopanim morskim sedimentom

V letu 2018 smo:

nadaljevali projekt iskanja alternativnih rešitev za ravnanje z morskim sedimentom v sodelovanju z Zavodom za gradbeništvo; več informacij se nahaja na spletni strani http://celkrog.si/,

⁹⁰ Poglabljanje morskega dna in ravnanje z morskimi sedimenti (veza GRI GS 306-5)

• izvedli testno polje za pospešeno izsuševanje izkopanega morskega mulja,
• nadaljevali študijo možnosti vračanja morskega sedimenta v morje, ki ga izvajajo skoraj vse države sveta.

V letu 2018 nismo:

začeli projekta urejanja nadomestnih habitatov (ankaranski obrobni kanal), saj vsa zemljišča, ki so predmet tega posega, še niso odkupljena.

Programi izboljšav za področje ravnanja z izkopanim morskim sedimentom, načrtovani za leto 2019

V letu 2019 bomo:

• izdelali novo serijo opeke iz morskega sedimenta v sodelovanju z Zavodom za gradbeništvo in Goriškimi opekarnami, opeko pa bomo uporabili znotraj pristanišča,
• nadaljevali študijo možnosti vračanja morskega sedimenta v morje.

Količine izkopanega morskega sedimenta znotraj območja pristanišča po letih

Napaka! Če želite uporabiti Heading 1 za besedilo, za katerega želite, da se

pojavi tukaj, uporabite zavihek »Osnovno«.

87 %

okoliških prebivalcev meni, da je Luka Koper družbeno odgovorno podjetje.

Ljudje in pristanišče

70

Pristaniška transportna dejavnost pomembno sooblikuje podobo Kopra, kakovost življenja okoliških prebivalcev ter gospodarski in družbeni utrip širšega območja. Na mnogih področjih so vplivi zelo spodbudni in koristni, so pa področja, kjer je potrebno strpno sporazumevanje. Kar 87 % okoliških prebivalcev meni, da je Luka Koper družbeno odgovorno podjetje, ki omogoča razvoj družbenega okolja, s tem da podpira razvoj športa, kulture, izobraževanja in znanosti (rezultati javnomnenjske raziskave z okoliškimi prebivalci).

12 Družbeno okolje

LUKA KOPER JE ZELO AKTIVNA NA PODROČJU DRUŽBENE ODGOVORNOSTI, PREDVSEM NA LOKALNI RAVNI.

Velikost koprskega pristanišča ter obseg in vpliv dejavnosti, ki se v njem odvijajo, nalagajo družbi Luka Koper, da poleg ekonomskih učinkov izkazuje tudi odgovornost do ljudem in narave prijaznega in razvitega okolja. Družba že vrsto let vlaga znatna sredstva v projekte in dejavnosti, ki prispevajo k dvigu kakovosti življenja v lokalnem in širšem okolju. Skrben deležnik trajnostnega razvoja bo tudi v prihodnje, temu se je namreč zavezala v poslovni strategiji do leta 2030.

Luka Koper komunicira s svojimi deležniki transparentno in proaktivno. Vse aktivnosti na področju družbene odgovornosti in trajnostno naravnane politike predstavlja na spletni strani www.zivetispristaniscem.si. Ob 60. obletnici prihoda prve ladje v novozgrajeno koprsko pristanišče je družba pripravila tudi revijo Luški vozli, v kateri je na poljuden način predstavila vse trajnostno naravnane aktivnosti družbe. Revija je izšla v nakladi 15.000 izvodov in brezplačno so jo prejela gospodinjstva v občinah Koper in Ankaran.

Obveščanje širše javnosti poteka tudi po drugih kanalih, ki so prilagojeni posameznim javnostim, in sicer na korporativni spletni strani www.luka-kp.si, v mesečnem internem časopisu Luški glasnik (ki ga v preoblikovani izvedbi prejmejo tudi poslovni partnerji, predstavniki lokalnih skupnosti in državnih organov, ki so neposredno povezani s pristaniško skupnostjo, ter mediji), prek sporočil za medije, novinarskih konferenc, intervjujev, člankov, objav na spletnem portalu Ljubljanske borze ter prek družabnih omrežij (Facebook, Instagram, Linkedin in Youtube). Organizirani ogledi pristanišča in njegovih dejavnosti potekajo vse leto. Pod strokovnim vodstvom luških vodičev si je pristanišče v letu 2018 ogledalo skoraj 20.000 obiskovalcev, od tega pretežno šolarji. Največji dogodek za splošno javnost pa je bil tradicionalni Pristaniški dan v maju, ko si je dejavnosti v pristanišču v živo ogledalo okrog 3.000 obiskovalcev.

Konec leta 2018 je Luka Koper naročila vsakoletno javnomnenjsko raziskavo o pomenu družbe Luka Koper ter vplivih pristanišča med prebivalci območij Ankaran, Bertoki, Hrvatini, Semedela, Žusterna in center Kopra. Rezultati so pokazali, da 78 odstotkov prebivalcev Luko Koper ocenjuje kot ugledno ali zelo ugledno družbo ter ji je namenilo povprečno oceno 4,05. Skoraj 89 odstotkov vprašanih je menilo, da je Luka Koper uspešna oziroma zelo uspešna gospodarska družba, 79 odstotkov pa jih je menilo, da veliko ali zelo veliko prispeva h gospodarskemu razvoju Slovenije. Družbeno odgovornost podjetja je prepoznalo kar 87 odstotkov vprašanih, razvojne projekte pristanišča pa podpira 70 odstotkov vprašanih.

12.1Porazdelitev donatorskih in sponzorskih sredstev v letu 2018⁹¹

Za sponzorstva in donacije je Luka Koper v letu 2018 namenila 754,7 tisoč evrov.

Družbeno okolje okolje

Pretežni del porabe se nanaša večletne pogodbe s perspektivnimi športniki, klubi in združenji, ob koncu prvega polletja pa je pričela izplačevati sponzorske in donatorske prispevke za družbeno koristne projekte iz aprilskega razpisa Živeti s pristaniščem. Na razpis je prispelo 260 prijav, v skladu z javno objavljenimi kriteriji pa jih je bilo izbranih 214, največ s področja športa in kulture.

Luka Koper si ves čas prizadeva, da z deležniki iz lokalnega okolja vodi konstruktiven dialog in v sodelovanju z njimi išče rešitve tudi v primeru negativnih vplivov pristaniške dejavnosti na okolje. V zadnjem času je predvsem na udaru hrup, ki ga povzročajo nekatere ladje, zato je družba v okviru evropskega projekta SUPAIR organizirala strokovno srečanje s predstavniki lokalnih skupnosti, državnih organov in stroke s predstavitvijo primerov tujih praks. Pomemben korak k izpolnitvi obvez je tudi pismo o nameri za sklenitev dogovora o izvajanju omilitvenih ukrepov za zmanjševanje vplivov pristaniške dejavnosti na okolje in nadaljnji razvoj pristanišča, ki ga je družba v juliju podpisala z Mestno občino Koper.

12.2Porazdelitev in višina donatorskih in sponzorskih sredstev v letih 2014 do 2018⁹²

92 GRI GS 201-1

13 Trajnostni odnosi z dobavitelji

13.1Opis sistema razvijanja odnosov z dobavitelji⁹³

Družba posveča pozornost razvijanju odnosov z dobavitelji za zagotavljanje potrebnih, pravočasnih, kakovostno in stroškovno ustreznih nabav. To omogoča prenos dobrih praks, pospešuje inovativnost ter prinaša dodano vrednost odjemalcem pristaniških storitev in tako ustvarja pogoje za doseganje finančnih prihrankov in povečevanje učinkovitosti izvedbe pristaniških storitev. Ne glede na predmet nabave je treba z dobavitelji poiskati stične točke oziroma skupne interese ter ustrezno ravnovesje med potrebami in pričakovanji kupca ter koristmi prodajalca (dobavitelja).

V skladu s sprejeto politiko nabave, ki sloni na spoštovanju temeljnih vrednot družbe, želimo dosegati ključne cilje, ki so v zadovoljstvo kupcev, zaposlenih in lastnikov, ter zagotoviti družbeno odgovorno ravnanje z okoljem. Poslovna uspešnost Luke Koper je povezana tudi z delom naših dobaviteljev, zato spoštujemo in cenimo njihova prizadevanja, da nam pomagajo pri doseganju ključnih ciljev. Učinkovitost, strokovnost, etika in integriteta, družbena odgovornost, varstvo okolja ter zdravje in varnost predstavljajo šest načel politike nabave, ki jih želimo uresničevati. Izvajanje politike nabave je odgovornost vseh zaposlenih in dobaviteljev Luke Koper. Izboljšave se izvajajo skladno z ugotovitvami analiz doseganja ciljev procesa nabave.

Dobavitelji predstavljajo pomembno podporo poslovanju Luke Koper. Kakovostni dobavitelji pripomorejo k večji učinkovitosti poslovnih procesov v družbi, bodisi neposredno z opravljanjem storitev oziroma dobavo proizvodov bodisi posredno s povečevanjem učinkovitosti in uspešnosti delovnih procesov in poslovnih praks družbe. Luka Koper si prizadeva sodelovati z najboljšimi dobavitelji. Z velikim številom dobaviteljev smo razvili trdno partnerstvo, kar pomeni, da nanje prenašamo tudi našo trajnostno politiko. Z novimi dobavitelji sodelujemo v želji, da bi sodelovanje preraslo v dolgoročen partnerski odnos in kreiralo nove vrednosti.

Dolgoročna partnerstva z dobavitelji prispevajo k iskanju skupnih rešitev za kvalitetnejše obvladovanje nabavnega procesa. Dve pomembni nalogi nabavnega procesa sta tudi raziskovanje novosti na trgu in spremljanje novih tehnologij. Vseskozi komuniciramo s potencialnimi novimi dobavitelji, ki se lahko med drugim vpišejo v bazo na spletni strani družbe https://luka-kp.si/slo/za-dobavitelje. Na podlagi komunikacije z dobavitelji ter predloženih ponudb, certifikatov, referenc in izkušenj si družba prizadeva izbirati najboljše.

⁹³ GRI GR 103-1, 103-2, 103-3

Cilje procesa razvijanja odnosov z dobavitelji spremljamo prek zastavljenih kazalnikov četrtletno s programom dela, letno pa z vodstvenim pregledom. V družbi skladno z ugotovitvami analize doseganja ciljev procesa nabave in upravljanja odnosov z dobavitelji redno uvajamo izboljšave.

Za pravočasno sprejemanje ukrepov in obvladovanje tveganj neprimernih nabav spremljamo prednosti in pomanjkljivosti dobaviteljev, in sicer:

• z ocenjevanjem dobaviteljev,
• z nagrajevanjem dobaviteljev.

13.2Oskrbovalna veriga⁹⁴

Izbor dobaviteljev in sodelovanje z njimi poteka na transparenten, v družbi določen način. Prednost imajo dobavitelji, katerih poslovanje je usklajeno z zahtevami mednarodnih standardov vodenja, ki izpolnjujejo zahteve varnosti pri delu in so okoljsko ozaveščeni ter sodelujejo z družbo in Skupino v duhu načel in vrednot, ki veljajo za Luko Koper. Pri izbiri dobaviteljev se upošteva tudi zavezanost družbeni odgovornosti, zato se v ta namen spodbuja, kadar je to mogoče, nabave, ki prispevajo h gospodarskemu razvoju lokalnega okolja. V tem primeru lokalno okolje razumemo kot domači trg Republike Slovenije, ožjo lokalno skupnost pa predstavljata koprska in ankaranska občina, kjer se pristaniška dejavnost dejansko izvaja. Več kot 90 odstotkov naših dobaviteljev prihaja iz lokalnega okolja, to pomeni, da so podjetja s sedežem v Sloveniji. Prav tako pred uvrstitvijo dobaviteljev na seznam dobaviteljev preverimo bonitetno oceno posameznega dobavitelja in ga ob morebitnem ugotovljenem davčnem dolgu ali slabi bonitetni oceni ne vključimo na seznam.

Dobavitelje proizvodov in storitev delimo v štiri različne skupine: dobavitelji za področje naložb, dobavitelji za področje tehničnih storitev za lastne potrebe, dobavitelji za področje proizvodov (različni materiali) in dobavitelji za področje izvajalcev pristaniških storitev (IPS).

Vrednost celotne nabave Luke Koper, d. d., je v letu 2018 dosegla 76 milijonov evrov, od tega so stroški nabave pristaniških storitev znašali 22,3 milijona evrov. 94 odstotkov vrednosti celotne nabave je bilo izvedene na slovenskem trgu.

⁹⁴ GRI GS 102-9

Delež vrednosti celotne nabave Luke Koper, d. d, v letu 2018 po državah⁹⁵

Delež vrednosti celotne nabave Luke Koper, d. d., v letu 2018 na slovenskem trgu po statističnih regijah⁹⁶

	95 GRI GS 204-1

96 GRI GS 204-1

Stremimo k optimalnemu številu dobaviteljev z vidika obvladljivosti procesa nabave kakor tudi z vidika zadostne razpršenosti dobaviteljev za zagotavljanje pravočasnih in, glede na pričakovanja, ustreznih nabav na ravni celotne Skupine Luka Koper. V Luki Koper smo tudi v letu 2018 nadaljevali reorganizacijo procesa nabave. To je pripomoglo k večji učinkovitosti dela. Stopnja centralizacije nabavnih odločitev se uveljavlja prek vnaprej določenih odgovornosti in pristojnosti vseh zaposlenih, vključenih v proces nabave. Nabava se vodi centralno, izvajanje nabavnih postopkov pa poteka tudi v decentraliziranih organizacijskih enotah družbe oziroma Skupine, kar omogoča večjo stopnjo prilagodljivosti specifičnim potrebam posameznih organizacijskih enot. Na ta način družba stremi k čim bolj urejenemu in preglednemu poslovanju z dobavitelji, obenem pa tudi k ohranjanju učinkovitega in prilagodljivega procesa nabave, ki omogoča nemoten in učinkovit potek dela.

Ocenjevanje okoljske ozaveščenosti dobaviteljev⁹⁷

V Luki Koper redno spremljamo in ocenjujemo sodelovanje z dobavitelji. Najmanj enkrat letno izvedemo ocenjevanje ključnih dobaviteljev. Ocenjevanje za leto 2018 je v teku za skupaj 54 dobaviteljev. Dobavitelje ocenjujemo na podlagi vnaprej določenih kriterijev. Med kriteriji sta tudi ocena okoljske ozaveščenosti in upoštevanja okoljskih zahtev posameznega dobavitelja ter morebitno delovanje v skladu z uveljavljenim sistemom ravnanja z okoljem in kriterij varnosti pri delu, kjer ocenjujemo kršitve s področja varnosti in zdravja pri delu.

Dobavitelje ocenjujemo v štirih različnih skupinah: v skupini dobaviteljev za področje naložb, skupini dobaviteljev za področje tehničnih storitev, skupini dobaviteljev za področje proizvodov in skupini dobaviteljev za področje izvajalcev pristaniških storitev (IPS). Slednjim omogočamo vpogled v pravilnike in tehnološke postopke prek t. i. IPS-portala na luški spletni strani. Družba vsako leto izbere najboljšega dobavitelja v posamezni skupini dobaviteljev, zmagovalcem pa vodstvo družbe na svečani prireditvi podeli priznanje.

Spremembe nabavne verige⁹⁸

V letu 2018 ni bilo sprememb v nabavni verigi.

⁹⁷ GRI GS 103-1, 103-2, 103-3, 308-2, 414-2

⁹⁸ GRI GS 102-10

14 Trajnostni odnosi s kupci

Odnos do kupca je danes ključnega pomena za zagotavljanje uspešnosti podjetja. Temelj naših odnosov s kupci predstavlja prodajna politika. Za odgovornost do kupcev in potrošnikov pri varovanju zdravstvene ustreznosti živil in krme v procesu prekladanja, skladiščenja in izvajanja dodatnih storitev pa skrbi sprejeta Politika vodenja varnosti živil in krme. Verjamemo, da imamo lahko zadovoljne kupce le na temelju učinkovitih partnerskih odnosov, zato v odnosu do kupcev negujemo spoštovanje, odgovornost in zanesljivost. Zagotavljamo zakonitost in transparentnost poslovanja ter krepimo pozitivno podobo in ugled podjetja. Naše ravnanje temelji na visokih etičnih načelih, zagotavljanju enakih možnosti ter varovanju človekovih pravic.

14.1 Zadovoljstvo naših kupcev redno spremljamo

Za zadovoljstvo naših kupcev skrbimo z izvajanjem kakovostnih storitev, ki temeljijo na učinkovitosti, zanesljivosti, prilagodljivosti, konkurenčnosti, varnosti in okoljski sprejemljivosti. Z redno komunikacijo poskušamo predvideti in prestreči potrebe naših kupcev ter se nanje hitro odzvati, kupce spodbuditi k podajanju predlogov za izboljšanje storitev ter jih na ta način vključiti v razvoj podjetja, kar krepi poslovni odnos in nadgrajuje pristaniški sistem. Zadovoljstvo naših kupcev merimo in ugotavljamo tudi sistematično z izvajanjem ankete zadovoljstva kupcev.

S ciljem zagotavljanja celovitih rešitev za kupca tesno sodelujemo s pristaniško skupnostjo, ki jo sestavljajo subjekti s področja pomorstva, pristaniške dejavnosti ter logistike (špediterji, agenti, prevozniki, operaterji, policija, carina, URSP, inšpekcije, kontrolne hiše). S pristaniško skupnostjo se usklajujemo na podlagi sprotnih in vsakokratnih potreb na operativnem, institucionalnem ter strateškem področju, in sicer z namenom razreševanja skupnih težav ter pospeševanja in izboljševanja skupnih storitev pri pretoku blaga.

14.2Učinkovito in skrbno reševanje reklamacij

Zadovoljstvo kupcev se izraža tudi skozi reševanje reklamacij, ki mora biti učinkovito in hkrati uspešno. Reklamacije na obračun oziroma na izvedbo storitev obravnavamo natančno, jih ažurno rešujemo in sistematično spremljamo v posebnem modulu, da lahko tako uvajamo korektivne in preventivne ukrepe. Učinkovito reševanje reklamacij spada med pomembne dejavnike, ki dolgoročno ugodno vplivajo na zadovoljstvo in lojalnost kupcev, izpolnjena pričakovanja pa so merilo in vodilo za še večjo prepoznavnost ter pripomorejo h krepitvi ugleda naše družbe.

14.3Varovanje podatkov o kupcih

Skupina Luka Koper posveča posebno pozornost varovanju podatkov o kupcih. Varstvo osebnih podatkov zagotavljajo :

• odgovorne in pooblaščene osebe,
• opredeljen način obdelave podatkov,
• opredeljen namen obdelave podatkov,
• pravne podlage za obdelavo podatkov,
• skrbnik osebnih podatkov,
• uporabniki osebnih podatkov.

Strojna in programska oprema za vodenje evidenc je varovana v skladu s Pravilnikom o zavarovanju osebnih podatkov, z določbami aktov o varovanju poslovne skrivnosti, načeli upravljanja z dostopi do informacijskih virov in pravilnikom o hrambi dokumentarnega gradiva v družbi. Dostop do evidenc je zavarovan tako, da zahteva avtorizacijo in identifikacijo posameznega uporabnika. Programsko opremo, s katero se vodijo evidence, uporabljajo samo pooblaščeni zaposleni.

15Kazalo GRI (po standardih 2016)99

	( ) – ( 'in ) ( 'in Ka lo da d i h G R I G lo ba l Re ing In i ia ive da da ' - ' Co da ' ta t t t za p o s n r p or os os os no no no vn vn vn a r a a r av av en en ac ac ac co co co r r r nc nc nc e e e re
Sta da d n r G R I in kr it j raz e	Op is	Me j e Po lav j g e ča j p oro n a		St ran	Op be om
	Š G R I 1 0 2 S P L O N A S S T T A A N N	D D A A R R D D N N A A R R A A Z Z K K R R I I T T J J A A
	/ / Pr f i l o iza iza i i j j d d j j o or rg g an an c c e e p p o o e e	j j t t a a
1 0 2- 1	Im iza i j e o rg an c e	S ina 3. 1 Os bn iz ka ica dr ž be Lu ka Ko d. d. ku 3. 1 e a zn u p er p , štv 3. 3. 2 2 La i in b l i ka stn Lu Lu ka ka Ko Ko o p rav na o p p er er		St 8 St r. 9 r.
1 0 2- 2	B lag ke du kt i ov ne z na m , p ro in itv sto r e	S ku ina p Lu Lu ka ka Ko Ko p p er er	3 S 3 Pr ds ite ku ine Lu ka Ko tav e v p p er 3. 5 De j i S ku ine Lu ka Ko 3. 5 st av no p p er	St 7 r. St 1 1 r.
1 0 2- 3	ž o Se de iza i j rg an c e	Lu ka Ko p er , d. d.	ž 3. 3. 1 Os bn iz ka ica dr be Lu ka Ko d. d. 1 e a zn u p er ,	St 8 r
1 0 2- 4	žav Dr ka i h ter e, v iza i j de lu j org an c a e	S ku ina p Lu Lu ka ka Ko Ko p p er er	3 S 3 Pr ds ite ku ine Lu ka Ko tav e v p p er 3. 1 Os bn iz ka ica dr ž be Lu ka Ko d. d. 3. 1 e a zn p er u ,	St 7 r. St 8 r.
1 0 2- 5	štv La i in b l i ka stn o p rav na o iza i j org an c e	S ku ina p Lu Lu ka ka Ko Ko p p er er	ž 3. 1 Os bn iz ka ica dr be Lu ka Ko d. d. 3. 1 e a zn u p er , štv 3. 3. 2 2 La i in b l i ka stn o p rav na o	St 8 r. St 9 r.

⁹⁹ GRI GS 102-54, 102-55

1 0 2- 6	(g Tr i fs ka in g eo g ra kto ka de l ite ip i v t t se rs ra z er ) d j lce o em a v	S ku ina p Lu Lu ka ka Ko Ko p p er er	3 Pr ds ite S ku ine Lu ka Ko 3 tav e p p er v 3. 3. 5 De j i S ku ine Lu ka Ko 5 st av no p p er 3. 3. 6 6 Tr i g	St 7 r. St 1 1 r. St 1 4 r.	Ne ča 1 0 2- 6 i i in p oro mo 1 0 2- 6 i i i.
1 0 2- 7	/ve Me i la l i ko iza i j st r org an c e	S ku ina p Lu Lu ka ka Ko Ko p p er er	čn 8. 1 F ina i ka ln i k i 8. 1 n za Šte ž 1 1 0. 0. 1. 1. 1 1 i lo len i h p dr ba h in S ku in i Lu ka v za p os o u v p Ko p er	St 6 1 r. St 8 1 r.	ča Ne 1 0 2- 7 v p oro mo
1 0 2- 8	In for i j len i h in ma c e o za p os l i h s de lav i h ta os o c	Lu ka Ko p er , d. d.	Šte 0. 0. 2 2 1 1 1. 1. i lo len i h v Lu k i Ko d. d., l de v za p os p er g e na , (ne ) d be do lo če ča do lo če ča to vrs p og o n s, n s Šte 1 1 0. 0. 1. 1. 3 3 i lo len i h v Lu k i Ko d. d., da 3 1. 1 2. v za p os p er na n , le de l g na sp o ž z 1 1 0. 0. 1. 1. 4 4 De le len i h v Lu k i Ko d. d., le d i j ap os p er g e n a r eg o , š ča b iva l i p re Šte (p 1 1 0. 0. 1. 1. 5 5 i lo len i h g le de ip l itv ln i t v za p os na za p os e o ) ča ša de lov i kra j n s, s n 1 1 0. 0. 1. 1. 7 7 St ktu len i h v Lu k i Ko d. d., ru ra za p os p er p o , i h s ku ina h sta tn ros p	St 8 1 r. St 8 1 r. St 8 2 r. St 8 2 r. St 8 3 r.	šte Pr i i lu len i h p v za p os o i d be t vrs p og o ne ča le de l p oro mo g na sp o in le de i j g na reg o š ča O b iva l i de lav i h, p re c k i iso len i, n z ap os ne ča ča Ne p oro mo p oro mo šte ba h i la o sp rem em v len i h. za p os
1 0 2- 9	Os kr bo lna ig va ve r a	Lu ka Ko p er , d. d.	1 3. 2 Os kr bo lna ig va ve r a	St 1 5 1 r.
1 0 2- 1 0	Po bn be me m e sp re me m v iza i j i in j i org an c n en kr bo ln i ve ig i os va r	S ku ina p Lu Lu ka ka Ko Ko p p er er	3. 7 Sp be iza i j i rem em v org an c 1 1 3. 3. 2. 2. 4 4 Sp be ba ig rem em na vn e v er e	St 1 4 r. St 1 5 3 r.
1 0 2- 1 1	Pr i dn i ist tn ter ev os p r op če la na	Lu ka Ko p er , d. d.	3. 1 1 O bv la do j j e t va n ve g an	St 2 2 r.
1 0 2- 1 2	Zu j bu de na n e p o	Lu ka Ko p er , d. d., Lu ka Ko p er	Č 3. 1 2 lan in Lu ke Ko stv a zav ez e p er	St 2 8 r.

INPO, d. o. o. INPO, o.

0 2- 3 1 1	Č lan iza i j h stv o v or g an c a	Lu ka Ko p er , d. d., Lu ka Ko p er I I N N P P O, O, d. o. o. o.	Č 3. 1 2 lan in Lu ke Ko stv a zav ez e p er	St 2 8 r.
	St i j rat eg a
0 2- 1 1 4	Iz j d i lne be av a vo os e v iza i j i org an c	S ku ina p Lu Lu ka ka Ko Ko p p er er	2 Na ds dn i ka 2 g ov or p re e up rav e	St 4 r.
	Et i ka in int ite ta eg r
1 0 2- 1 6	Vr dn če la, da d i ote tan e , n a s r in bn ša j no rm e o a n a	S ku ina p Lu Lu ka ka Ko Ko p p er er	č 4 Lu ka Ko in itv dr j j 4 u t stn p er us me r e n a p o o ra no eg a j raz vo a č 7 7 Ko ivn int ite lov ko ice in k la dn t ta, t rp ora a eg r e ve p rav s os lov j p os an a	St 3 0 r. St 5 1 r.
1 0 2- 1 7	Me ha izm i j in eto n sv va n a ž /p da j j ito b hva l p o an a p r o čn le de i i h z de et g a v	S ku ina p Lu Lu ka ka Ko Ko p p er er	7 Ko ivn int ite č lov ko ice in k la dn 7 t ta, t rp ora a eg r e ve p rav s os lov j p os an a č 7. 7. 1 1 Ko ivn int ite in lov ko ice t ta rp ora a eg r e ve p rav	St 5 1 r. St 5 1 r.
	Up l j j rav an e
0 2- 8 1 1	Or iza i j ka ktu st g an c s ru ra	Lu ka Ko p er , d. d.	3. 8 Or iza i j ka ktu 3. 8 st g an c s ru ra	St 1 4 r.
1 0 2- 2 2	Se j i š j sta va n a v eg a org an a l j j in sta up rav an a se va j i ho i h o d bo n rov v	Lu ka Ko p er , d. d.	3. ž 3. 9 9 Up dr be Lu ka Ko d. d. rav a u p er , 3. 3. 1 1 0 0 Na dz i sv dr ž be Lu ka Ko d. d. et or n u p er ,	St 1 5 r. St 1 9 r.
1 0 2- 2 3	š Pr ds dn i k j i j e e na v eg a l j j org an a u p rav an a	Lu ka Ko p er , d. d.	3. 3. 3 3 9. 9. De lov j an e u p rav e	St 1 8 r.
	če žn V k l j de le i ko st u no v

1 0 2- 4 0	Se de le žn i ko zn am v	S ku ina p Lu Lu ka ka Ko Ko p p er er	5 De le žn i k i Lu ke Ko 5 p er	St 3 7 r.
1 0 2- 4 1	Ko le kt ivn d ba a p og o	Lu ka Ko p er , d. d.	ž z 1 1 0. 0. 1. 1. 6 6 De le len i h v Lu k i Ko d. d., k le kt ivn i ap os p er p o o , d b i p og o	St 8 2 r.
1 0 2- 4 2	I de i f i ka i j in iz b ira nt c a žn de le i ko v	Lu ka Ko p er , d. d.	5. 1 Pr j de le žn i ko 5. 1 ep oz na va n e v	St 3 8 r.
1 0 2- 4 3	Pr ist i k l j če j op p r va n v u u de le žn i ko v	Lu ka Ko p er , d. d.	če žn ča 5. 5. 2 2 V k l j de le i ko j i ho i ko j in st v t u no er n va p r va n a be otr p e	St 4 0 r.
1 0 2- 4 4	čn ša K l j in j tem u e e vp ra n a, izp l j tav os en a v p roc es u žn de lov j de le i k i, ter so an a z ( dz iv o iza i j j d i tu o rg an c e n an e	Lu ka Ko p er , d. d.	2 če žn ča 5. 5. 2 V k l j de le i ko j i ho i ko j in st v t u no er n va p r va n a be otr p e 6. 6. 1 1 B ist b ine izp l j i p i h tav st ve ne vs e os en e s ran os a me zn , de le žn i ko v	St 4 0 r. St 4 5 r.
	) k p ča j p re oro n a
	Na č in ča j p oro n a
1 0 2- 4 5	če Su b j kt i, k l j i e v u n v ko l i d ira ču ds ke ns o ne ra no vo iz ka ze	S ku ina p Lu Lu ka ka Ko Ko p p er er	če ču 3. 4 V k l j ko l i d ira ds ke iz ka st u no v ns o ne ra no vo ze	St 1 0 r.
1 0 2- 4 6	ča Pr do lo j b ine oc es n a vs e č i la in do lo č ite j p or o v m e e	S ku ina p Lu Lu ka ka Ko Ko p p er er	č 1. 1. 2 2 Tr j i lo dn dn i h s da d i h stn tan a no o p oro p o m e ar o r j ča j tra stn no eg a p oro n a 6. 2 Me do log i j do lo ča j b ist i 6. 2 to st a n a ve no	St 1 r. St 8 4 r.
1 0 2- 4 7	Se b ist i h v b in zn am ve n se	Lu ka Ko p er , d. d.	i ist i 6 6 Ma ka b tr st ve no	St 4 4 r.
1 0 2- 4 8	U č in k i s b da ko t p rem em p o v iz i č i in d ho dn h l p re p oro log i za be raz sp re me m	S ku ina p Lu Lu ka ka Ko Ko p p er er	1. 2 Tr j č i lo dn dn i h s da d i h 1. 2 stn tan a no o p oro p o m e ar o r ča j j tra stn no eg a p oro n a	St 1 r.	č Sp ba ina rem em na ču izr ds ka tot a na o bo ln i š ke le ža č ka ta to g a s š 9. 4. 3 Pr le d bo ln i ke eg ds i st 6 9. otn t o os r.

1 0 2- 4 9	Sp be ča j rem em v p oro n u	S ku ina p Lu Lu ka ka Ko Ko p p er er	Tr j č i lo dn dn i h s da d i h 1. 2 stn tan a no o p oro p o m e ar o r ča j j tra stn no eg a p oro n a	St 1 r.	N i b i lo č j i h s b ve p rem em i o j itv h in j h p r me a me a ča j le de p oro n a g na ča d ho dn j p re o p oro n e.
1 0 2- 5 0	ča O b do b j j e p oro n a	S ku ina p Lu Lu ka ka Ko Ko p p er er	ča 1. 3 O b do b j j a p oro n a	St 2 r.
0 2- 1 5 1	ča Da dn j j tum za eg a p oro n a	S ku ina p Lu Lu ka ka Ko Ko p p er er	3 O ča 1. b do b j j a p oro n a	St 2 r.
1 0 2- 5 2	C i ke l p ča j or o n a	S ku ina p Lu Lu ka ka Ko Ko p p er er	ča 1. 3 O b do b j j a p oro n a	St 2 r.
1 0 2- 5 3	Ko ktn i z nta sto o me v z ve z ša j i g le de č i la vp ra n p or o	S ku ina p Lu Lu ka ka Ko Ko p p er er	1. 4 Ko ktn nta to o m es	St 2 r.
0 2- 1 5 4	S k l ic le de ča j g p oro n a v k la du da d i G R I sta s s n r	S ku ina p Lu Lu ka ka Ko Ko p p er er	č 1. 1. 2 2 Tr j i lo dn dn i h s da d i h stn tan a no o p oro p o m e ar o r j ča j tra stn no eg a p oro n a (p ) 5 Ka lo G R I da d i h 2 0 1 6 1 tan za o s r	St 1 r. St 1 5 6 r.
0 2- 1 5 5	G Ka lo ica h R I za p o s me rn	S ku ina p Lu Lu ka ka Ko Ko p p er er	(p ) G i 2 0 1 5 Ka lo R I da d h 1 6 tan za o s r	St 8 1 5 r.
1 0 2- 5 6	Zu j j j na n e p rev er an e (re ) ča j iz i j p or o n a v a	S ku ina p Lu Lu ka ka Ko Ko p p er er	č Ve i f i ka i j j i la 1. 6 a t stn r c ra no eg a p oro	St 3 r.
	Č S P E C I F I N A S T A N D A R D N A R A Z K R I T J A
	G 2 0 0 č R I E ko ko dr j no ms p o o e
	šn G R I 2 0 1 E ko ka t no ms us p e os
1 0 3- 1
1 0 3- 2	Up l j k i p ist rav av s r op	S ku ina p Lu Lu ka ka Ko Ko p p er er	2 Na ds dn i ka g ov or p re e up rav e 8 Sta b i lno in lov šn 8 st t p os na us p e os	St 4 St r. 6 0 r.
1 0 3- 3

2 0 1- 1	Ne dn j in tva p os re o us r en a d ist i bu ira ko ka r na e no ms dn t vre os	S ku ina p Lu Lu ka ka Ko Ko p p er er	8. 2 Ne dn j in d ist i bu ira ko ka stv p os re o u ar en a r na e no ms dn t vre os 1 1 2. 2. 1 1 Po de l ite do k i h in k i h s d tor ste raz v na s sp on zo rs re v v let 2 0 1 8 u 2. 2. 2 2 š 1 1 Po de l ite in i ina do k i h in k i h tor raz v v na s sp on zo rs	St 6 4 r. St 1 4 8 r.	ča Ne 2 0 1- 1 b. p oro mo
			ds let i h 2 0 1 3 do 2 0 1 8 tev sre v	St 1 4 9 r.
2 0 3 1-	O bv i iz ko j ins ke st ez no p o n g a črt na a	Lu ka Ko p er , d. d.	1 1 0. 0. 1. 1. 1 1 1 1 Ug dn i za de lav t o os ce	St 8 4 r.	ča Ne 2 0 1- 3a p oro mo , 2 0 3 2 0 3c 2 0 3e 1- b, 1- 1- ,
	G R I 2 0 2 Pr iso tno st tr na g u
1 0 3- 1
1 0 3- 2	Up l j k i p ist rav av s r op	Lu ka Ko p er , d. d.	1 1 0. 0. 1 1 Op is s ist l j j len im i em a u p rav an a z za p os	St 7 9 r.
0 3- 3 1
2 0 2- 1	ž čo Ra j d n j i j la zm er e m e a n o p iza i j i in in im lno v org an c m a čo žav la dr i p lu p v o s p o	Lu ka Ko p er , d. d.	1 1 0. 0. 1. 1. 1 1 1 1 Ug dn i za de lav t o os ce	St 8 4 r.	Ne ča 2 0 2- 1 b, p oro mo 2 0 2- 1c 2 0 2- 1 d ,
	G 2 0 3 i e i vp iv i R I Po dn ko k l sre no ms
1 0 3- 1			2 Na ds dn i ka 2 g ov or p re e up rav e	St 4 r.
1 0 3- 2	Up l j k i p ist rav av s r op	S ku ina p	4 Lu ka Ko in itv dr č j j 4 u t stn p er us me r e n a p o o ra no eg a j raz vo a	St 3 0 r.
1 0 3- 3		Lu Lu ka ka Ko Ko p p er er	šn 8 8 Sta b i lno in lov st t p os na us p e os	St 6 0 r.
	Inv ic i j in fra ktu in t str es e v ro u	S ku ina p	ž čn 8. 8. 3. 3. 1 1 Na lo be f ina ds tva v ne n a s re	St 6 5 r.
2 0 3- 1	dp itv st p o or ne or e	Lu Lu ka ka Ko Ko p p er er	š 8. 8. 3. 3. 2 2 In for i j ke itv ma c s re e	St 6 7 r.
2 0 3- 2	Po bn i dn i me m p os re da k i vp l iv i g os p o rs	Lu ka Ko p er , d. d.	3. 3 8. Po dn i vp l iv i p lov j Lu ke Ko sre os an a p er	St 6 8 r.
	G R I 2 0 4 Na ba va

0 3- 1 1 0 3- 2 1 1 0 3- 3	Up l j k i p ist rav av s r op	Lu ka Ko p er , d. d.	1 1 3. 3. 1 1 Op is s ist i j j dn do ba ite l j i em a r azv an a o os ov z v 3. 3. 2. 2. 3 3 Oc š če 1 1 j j ko l j ke i do ba it l j st en ev an e o s oz av e no v e ev	St 1 5 0 r. St 1 5 3 r.
2 0 4- 1	ž De le iz da ko lo ka lne t v za do ba ite l j i p lov j v e p r os an u	Lu ka Ko p er , d. d.	3. 3. 2. 2. ž v 1 1 1 1 De le dn i ce lot ba Lu ke Ko d. d., t re os ne na ve p er v , let 2 0 1 8 p dr žav h u o a ž v 1 1 3. 3. 2. 2. 2 2 De le dn i ce lot ba Lu ke Ko d. d., t re os ne na ve p er v , čn let 2 0 1 8 n lov ke ist i i h r i j h trg tat u a s en s m u p o s eg a	St 2 1 5 r. St 1 5 2 r.	Ne ča 2 0 4- 1c p oro mo
	G 2 0 če R I 5 Pr j ko i j ep re va n e ru p c e
1 0 3- 1 1 0 3- 2 0 3- 3 1	Up l j k i p ist rav av s r op	S ku ina p Lu Lu ka ka Ko Ko p p er er	Ko i j in d ku j 7. 4 ru p c a p o p ov an e	St 5 6 r.
2 0 5- 1	Po lov i j s ne op era c e, j le de j, tve oc en en e g g an i h s ko i j p ov ez an ru p c o	S ku ina p Lu Lu ka ka Ko Ko p p er er	3. 1 1. 8 Tv j in ko i j eg an a p rev ar ru p c e	St 2 7 r.	ča Ne 2 0 5- 1 a p oro mo
2 0 5- 2	Ko i ka i j in mu n c a izo bra žev j an a o i ko i j k i h i l i h in rot p ru p c s p rav k i h o iza i j top p os rg an c e	S ku ina p Lu Lu ka ka Ko Ko p p er er	7. 7. 4 4 Ko i j in d ku j ru p c a p o p ov an e	St 5 6 r.	ča 2 0 2a Ne 5- p oro mo , 2 0 5- 2c 2 0 5- 2 d, 2 0 5- 2e , ča 2 0 5- 2 b n e p oro mo p o ka i j i de lov teg or ne g a sta me
2 0 5- 3	Po j i p im i ko i j in tr en r er ru p c e kre i, izv de i ko dz iv t u p e n o j na n e	S ku ina p Lu Lu ka ka Ko Ko p p er er	7. 4 Ko i j in d ku j 7. 4 ru p c a p o p ov an e	St 5 6 r.
	G R I 3 0 0 O K O L J E
	G R I 3 0 2 En i j erg a

0 3- 1 1 0 3- 2 1 1 0 3- 3	Up l j k i p ist rav av s r op	Lu ka Ko p er , d. d.	č 1 1 1. 1. 1 1 1. 1. 1 1 Op is s ist ke in ko ito i ets st em a e ne rg u v	St 1 2 9 r.
3 0 2- 1	Po ba i j j otr ra en erg e zn a iza i j org an c e	Lu ka Ko p er , d. d.	1 1 1. 1. 1 1 1. 1. 2 Po ba 2 tov ra en erg en	St 1 2 9 r.	ča Ne 3 0 1- 1 b, p oro mo 3 0 2- 1c i i, i i i, iv, 3 0 2- 1 d, 3 0 2- 1 f, 3 0 2- 1g
3 0 2- 2	Po ba i j j ra en er g e zu na iza i j org an c e	Lu ka Ko p er , d. d.	1 1. 1 1. 3 Po ba le ktr i čn i j ko ko ra e e e ne rg e z a e no ms co no	St 1 3 0 r.	Ne ča 3 0 2- 2 b, p oro mo 3 0 2- 2c
3 0 2- 3	č U in ko ita ba i j v ra en erg e	Lu ka Ko p er , d. d.	1 1 1. 1. 1 1 1. 1. 2 2 Po ba tov ra en erg en	St 1 2 9 r.
3 0 2- 4	Zm j še j be an va n e p ora i j en erg e	Lu ka Ko p er , d. d.	1 1 1. 1. 1 1 1. 1. 4 4 Po ba le ktr i čn i j ra e e e ne rg e 1 1 1. 1. 1 1 1. 1. 5 5 Po ba ke iva ra p og on s g a g or ša 1 1 1. 1. 1 1 1. 1. 6 6 Pr ds ite l iza i j iz bo l j tav e v r ea c e p rog ram ov v z a še čn j j be le ktr i i j in iva zm an va n e r a e e e ne rg e g or	St 1 3 1 r. St 1 3 1 r. St 1 3 1 r.	ča Ne 3 0 2- 4c in p oro mo 3 0 2- 4 d.
	G R I 3 0 3 Vo da
1 0 3- 1 1 0 3- 2 1 0 3- 3	Up l j k i p ist rav av s r op	Lu ka Ko p er , d. d.	1 1. 1 Op is s ist j ko l j em a r av na n a z o em	St 9 2 r.
3 0 3- 1	Ce lot ba de j ete na p ora vo , z a čn iz r l i i h v iro az v	Lu ka Ko p er , d. d.	1 1 1. 1. 1 1 2 2 Up l j j itn in dz do rav an e s p o p o em no vo	St 1 3 2 r.	ča Ne 3 0 3- 1a i i i, p oro mo iv, 3 0 3- 1 b. v,
	G R I 3 0 4 B iot ka rst st s ra zn ov no
1 0 3- 1 1 0 3- 2 1 0 3- 3	Up l j k i p ist rav av s r op	Lu ka Ko p er , d. d.	1 1. 1 5 B iot ka rst st s ra zn ov no	St 1 3 7 r.	Ne ča p oro mo o l j ke ist up rav av s m p r op u, še ke ist r s em l j tav vz p os am o.

3 0 4- 3	š č Ha b ita i, k i s ite i a l i t o za n l j i tav p on ov no vz p os en	Lu ka Ko p er , d. d.	1 1 1. 1. 1 1 5 5 B iot ka rst st s ra zn ov no	St 1 3 7 r.	Ne ča 3 0 4- 3 b. p oro mo
3 0 4- 4	Šte i lo I U C N de če t v vrs z r šte l ist in i lo ion lno e v na c a š č ite i ž iva i in h ls k h za n l ins k i h k i t t, ras vrs so že d i de lov j og ro ne z ara an a iza i j org an c e	Lu ka Ko p er , d. d.	1 1 1. 1. 1 1 5 5 B iot ka rst st s ra zn ov no	St 1 3 7 r.	ča Ne 3 0 4- 4a i i, p oro mo i i i, iv, v.
	G R I 3 0 5 Em is i j e
1 0 3- 1 1 0 3- 2 1 0 3- 3	Up l j k i p ist rav av s r op	Lu ka Ko p er , d. d.	1 1 1. 1. 1 1 Op is s ist j ko l j em a r av na n a z o em	St 9 2 r.
3 0 5- 1	(sc ) Ne dn 1 p os re e op e is i j log dn i h l ino top em e re p v ( ) G H G	Lu ka Ko p er , d. d.	1 1 1. 1. 8. 8. 4 4 To log dn i p l in i p re 1 1 1. 1. 8. 8. 5 5 Re lta i m ite is i j h lap i h s j in t zu er v e m n p o	St 1 1 3 r. St 1 1 4 r.	O is i j h iz em a ko tar mp os ne ne ča p oro mo
3 0 5- 2	(sc ) e 2 Po dn is i j sre e op e m e ( ) log dn i h p l ino G H G top re v	Lu ka Ko p er , d. d.	1 4 1 1 1. 1. 8. 8. 4 To log dn i p l in i p re 1 1. 1. 8. 8. 5 5 Re lta i m ite is i j h lap i h s j in t zu er v e m n p o	St 1 1 3 r. St 1 1 4 r.	Ne ča 3 0 5- 2c p oro mo , 3 0 5- 2 d, 3 0 5- 2e 3 0 5- 2 f in , 3 0 2g 5- 3 0 5- 3 n ča e p oro mo
3 0 5- 6	Em is i j š ko d l j iv i h e oz on u ( ) i O D S sn ov	Lu ka Ko p er , d. d.	8. 8. 1 1 1. 1. 4 4 To log dn i p l in i p re	St 1 1 3 r.	ča Ne 3 0 5- 6 b, p oro mo 3 0 3 0 5c in 5- 6c
3 0 5- 7	š Em is i j du i ko i h ks i do e v o v ( ), žve N O X lov i h ks i do p o v ( ) S O X in i izp i dr i h atn t zn us ug č i v j sn ov oz ra e	Lu ka Ko p er , d. d.	1 1 1. 1. 8. 8. 6 6 Re lta i m ite is i j h lap i h s j in t zu er v e m n p o	St 1 1 4 r.	Ne ča 3 0 5- 7 b in p oro mo 3 0 5- 7c

	Zr k a	Lu ka Ko p er , d. d.	1 1 1. 1. 8. 8. 1 1 Ko l i č ina lo ku hu ist i š ču ce p ne g a p ra p r an v 8. 8. 2 2 č š šn 1 1 1. 1. Ko l i ina dra j ko d l j iv i h s i p i h de lce z v u no v ra v 1 1 1. 1. 8. 8. 3 3 Izp i p šn i h de lce k l j čn i h izv i h t us ra v n a u or	St 1 0 7 r. St 0 8 1 r. St 1 1 2 r.
	Em is i j hr e up a	Lu ka Ko p er , d. d.	0 0 1 1 1. 1. 1 1 Em is i j hr e up a	St 1 2 0 r.
	žev Sv lo bn j et o o ne sn a an e	Lu ka Ko p er , d. d.	žev 1 1. 1 4 Sv lo bn j et o o ne sn a an e	St 1 3 6 r.
	G R I 3 0 6 O dp dn da in dp a a v o o a	d k i
1 0 3- 1 1 0 3- 2 1 0 3- 3	Up l j k i p ist rav av s r op	Lu Lu ka ka Ko p er , d. d.	1 1 1. 1. 1 1 Op is s ist j ko l j em a r av na n a z o em	St 9 2 r.
3 0 6- 1	Izp de le de t us vo g na ka ko in lo ka i j izp st ta vo c o us	Lu ka Ko p er , d. d.	1 1 1. 1. 1 1 3 3 Ra j dp dn do vn an e z o a o v o	St 1 3 4 r.	ča Ne 3 0 6- 1a i i i, p oro mo 3 0 6- 1 b.
3 0 2 6-	č S ku ko l i ina dp d ko p na o a v p o h in č inu ta vrs p o na ds j j tra o n ev an a	Lu ka Ko p er , d. d.	1 1 1. 1. 9 9 Ra j dp d k i vn an e z o a	St 1 1 5 r.	ča Ne 3 0 6- 2c p oro mo
3 0 6- 3	Po bn l it j me m a r az a	Lu ka Ko p er , d. d.	1 1 1. 1. 6 6 O bv la do j ko l j k i h t j in kre j b va n e o s ve g an u p an e o izr dn i h do d k i h e g o 1 1 1. 1. 6. 6. 1 1 Sta ist i ka ko l j k i h do d ko d 2 0 1 1 do 2 0 1 8 t o s g o v o 1 1 1. 1. 1 1 6 6 Va j j rov an e m or a Sta 1 1 1. 1. 1 1 6. 6. 1 1 ist i ka do j j t p os re va n a n a m or u	St 1 0 3 r. St 0 1 5 r. St 3 9 1 r. St 1 4 0 r.	Ra l it j in š ča j a p n a so z u še j Izr dn i ma n n ara ve e do d k i s l i sta g o o na na č š ča bm j ist i o o u p r an ( ) š ko in lu ke p no g a (m ). kva i j j tor a a or e
3 0 6- 4	Tr i h ort an sp ne va rn dp d ko o a v	Lu ka Ko p er , d. d.	1 1 1. 1. 9 9 Ra j dp d k i vn an e z o a	St 1 1 5 r.	Ne ča 3 0 6- 4a in p oro mo 3 0 6- 4c

3 0 6- 5	š č I de ite l i ko ite nt ta, st, ve za n in b iot ka sta tus s dn i h t les in tno st raz no vrs vo e j im i p i h ha b ita tov z n ov ez an , k i j i h iza de j p r ne o iza i j dv j j org an c e z o a an em j i h o dp dn i h v da sv o a o	Lu ka Ko p er , d. d.	1 1 1. 1. 1 1 5 5 B iot ka rst st s ra zn ov no	St 1 3 7 r.	O dp dn de k i a e vo , j Lu k i Ko sta na ne o v p er , s j im dv j j sv o o a an em ne iza de j b iot ke p r ne o s i. tno st raz no vrs
	Po la b l j j ke dn g an e mo rs g a a in j k im i rav na n e z mo rs d im i t se en	Lu ka Ko p er , d. d.	1 1 1. 1. 1 1 7 7 Po la b l j j ke dn in j k im i g an e m ors g a a rav na n e z m or s d im i t se en	St 1 4 4 r.
	G R I 3 0 7 S k la dn dr č j ko l j t n os a p o o u o a
1 0 3- 1 1 0 3- 2 1 0 3- 3	Up l j k i p ist rav av s r op	Lu ka Ko p er , d. d.	1 1 1. 1. 1 1 Op is s ist j ko l j em a r av na n a z o em	St 9 2 r.
3 0 7- 1	Ne k la dn ko da j t z s os za no o n a č dr j ko l j dr im i ter p o o u o a ug dp is i in lac i j i p re reg u am	Lu ka Ko p er , d. d.	1 1 1. 1. 4. 4. 1 1 S k la dn ko da j t z os za no o 1 1 1. 1. 4. 4. 2 2 S k la dn int im i za hte i t z os er n va m šp 1 1 1. 1. 5. 5. 4 4 In kc i j k i p le d i e s reg	St 9 8 r. St 9 8 r. St 0 3 1 r.
	G R I 3 0 8 Oc j j do ba ite l j i d i ka ko l j en ev an e v ev z v o a
1 0 3- 1 1 0 3- 2 1 0 3- 3	Up l j k i p ist rav av s r op	Lu ka Ko p er , d. d.	1 3. 1 Op is s ist i j j dn do ba ite l j i em a r azv an a o os ov z v	St 1 5 0 r.
3 0 8- 2	Ne ivn i v l iv i n ko l j at g p a o e v do ba i v ig i in kre i z vn er u p a še j j h v l ivo e t zm an va n e p v	Lu ka Ko p er , d. d.	3. 3. 2. 2. 3 3 Oc š če 1 1 j j ko l j ke i do ba it l j st en ev an e o s oz av e no v e ev	St 1 5 3 r.	ča Ne 3 0 8- 2 b, p oro mo 3 0 8- 2c 3 0 8- 2 3 0 8- 2e d in , (oc ). j j še ka ote en ev an e p
	Ž G R I 4 0 0 D R U B A

	G R I 4 0 1 Za lov j p os an e
1 0 3- 1 1 0 3- 2 1 0 3- 3	Up l j k i p ist rav av s r op	Lu ka Ko p er , d. d.	1 1 0. 0. 1 1 Op is s ist l j j len i h em a u p rav an a z ap os	St 7 9 r.
4 0 1- 1	Za lov j in f lu ktu i j p os an e ac a	Lu ka Ko p er , d. d.	1 1 0. 0. 1. 1. 8 8 Za lov j Lu k i Ko d. d., i h tar stn p os an e v p er p o s o , ku ina h s p 0. 0. 9 9 1 1 1. 1. Za lov j Lu k i Ko d. d., lu p os an e v p er p o s p o , 1 0. 1. 1 0 Pr im j d z lov j d ho d i in j sto er av a m e ap os an em , o p n o f lu ktu i j ac e	St 8 3 r. St 8 4 r. St 8 4 r.	ča šte Ne i lu p oro mo o v len i h no vo za p os p o i j h f lu ktu i j i ter reg a o ac len i h p i h tar tn za p os o s os ku ina h, lu in i j i s p sp o reg b iva l i š ča p re O f lu ktu i j i ča ac p oro mo d i S ku ino Lu ka tu za p Ko p er
4 0 1- 2	Ug dn i, k i s dv i de t o os o p re ne lno len de lav za p o z ap os e ce in iso dv i de n p re ne za de lav k i s len i z ce o za p os a , če ča do lo in de lav n s, za ce s kra j ša im de lov im ča s n n so m.	Lu ka Ko p er , d. d.	1 1 0. 0. 1. 1. 1 1 1 1 Ug dn i za de lav t o os ce	St 8 4 r.	ča Ne 4 0 1- 2 b. p oro mo
4 0 1- 3	Sta še k i do t r vs p us	Lu ka Ko p er , d. d.	Šte 1 1 0. 0. 1. 1. 1 1 2 2 i lo len i h v Lu k i Ko d. d., k i ko ist i l i za p os p er so r v , še k i do in i l i n de lov lu sta t to, r vs p us so se vr n a no m es p o s p o	St 8 5 r.	Ne ča 4 0 1- 3 d in p oro mo 4 0 1- 3e
	G R I 4 0 3 Va in dra j de lov st stu rno e n a ne m me z v
1 0 3- 1 1 0 3- 2 1 0 3- 3	Up l j k i p ist rav av s r op	Lu ka Ko p er , d. d.	9. 1 Op is s ist i de lu 9. 1 tva em a v ars p r	St 7 1 r.

4 0 3- 1	štv Pr ds i len i h v tav e n o za p os for ln i h o d bo i h z dra j ma r a z v e in i de lu t p va rn os r	S ku ina p Lu Lu ka ka Ko Ko p p er er	9. 2 Va in dra j i de lu st rno z v e p r 9. 7 Pr i j dr j om oc a z av a	St 7 1 r. St 7 7 r.
4 0 3- 2	š Vr in j ko d b, sta sto p n a p o k l icn bo lez i, izg b l j i p o e n u en dn i, o ds de lov otn t z ev os ne g a š dr ko d be sta te me r ug e p o , de lov im p ov ez an e z n sto me m	S ku ina p Lu ka Ko p er , I P S	š 9. 9. 4 Po ko d be i de lu 4 p r	St 7 3 r.	š O ko d ba h p o ne ča i j h in p oro mo p o reg a lu. sp o
4 0 3- 3	De lav i iso ko j sto c z v p n o j l j j l i iso k im p o av an a a v j k tve sta g an em za na ne i, p i j i im bo lez h z ho n ov ez an n v k l ice p o m	S ku ina p Lu Lu ka ka Ko Ko p p er er	7 Pr i j dr j 9. om oc a z av a	St 7 7 r.
	žev G R I 4 0 4 Us b l j j in izo bra j p os a an e an e
1 0 3- 1
0 3- 2 1	Up l j k i p ist rav av s r op	Lu ka Ko p er ,	1 1 0. 0. 2. 2. 1 1 Op is s ist b l j j len i h em a u sp os a an a z ap os	St 8 7 r.
1 0 3- 3		d. d.
4 0 4- 1	Po čn šte i lo vp re o v izo bra žev j len an na za p os eg a let na o	Lu ka Ko p er , d. d.	1 1 0. 0. 2. 2. 1 1 Op is s ist b l j j len i h em a u sp os a an a z ap os	St 8 7 r.
0 2 4 4-	Pr i dg dn j og ram za na ra o ko len i h, ete mp nc za p os ž če iv l j j ko j in vs e en s u n e i, k i dp ira j p rog ram p o o da l j j l j ivo st na n o za p os	Lu ka Ko p er , d. d.	1 1 0. 0. 2. 2. 2 2 Vp l j i p i e an rog ram	St 8 8 r.

	de lav l i j im j i cev a p om ag a o p r j i ho i h ka ier i h z k l j č k i h n v r n a u
4 0 4- 3	ž De le len i h, k i za p os so če k l j i j j v u n v oc en ev an e šn de lov i in t ne us p e os k l icn do j p o o n ap re va n e	Lu ka Ko p er , d. d.	1 1 0. 0. 2. 2. 3 3 Na do j in int b i lno len i h st p re va n e er na m o za p os	St 8 8 r.
	žn G R I 4 0 5 Ra l i ko in ke i st t zn o en a m o os
1 0 3- 1 1 0 3- 2 1 0 3- 3	Up l j k i p ist rav av s r op	Lu ka Ko p er , d. d.	5 Po l it i ka l i ko i 7. st ra zn o	St 5 7 r.
4 0 5- 1	Ra l i ko i h st zn o org an v de j in len i h vo n a za p os	Lu ka Ko p er , d. d.	ž Up dr be Lu ka Ko d. d. 3. 9 rav a u p er , č 3. 3. 9. 9. 2 2 Op is lan ov up rav e 3. 3. 0 0 ž 1 1 Na dz i sv dr be Lu ka Ko d. d. et or n u p er ,	St 1 5 r. St 1 6 r. St 1 9 r.	ča Ne 4 0 5- 1 b. p oro mo
	G R I 4 0 6 Pr če j d is kr im ina i j ep re va n e c e
1 0 3- 1 1 0 3- 2 1 0 3- 3	ž O bra lo ite b ist t z v ve ne em e in j i h m j n en e	Lu ka Ko p er , d. d.	7. 7. 2 2 D is kr im ina i j c a	St 5 3 r.	ča Ne 1 0 3- 3, p or o mo o ke ist i čn at r s em o j j Et i čn p rev er an e eg a ko de ks še i vp l j a n e an o.
4 0 6- 1	Pr im i d is kr im ina i j in er c e kre i, izv de i zo j i h u p e n p er n	Lu ka Ko p er , d. d.	7. 2 D is kr im ina i j 7. 2 c a	St 5 3 r.
	G R I 4 1 2 Oc što j č lov ko i h p ic en a s p o va n a e v rav
1 0 3- 1 1 0 3- 2 1 0 3- 3	Up l j k i p ist rav av s r op	S ku ina p Lu Lu ka ka Ko Ko p p er er	č 7. 1 Ko ivn int ite in lov ko ice t ta rp ora a eg r e ve p rav	St 5 1 r.

4 1 2- 1	Pr j kt i l i i j o e a op era c e de lov j k i s b i l i p dm et an a, o re č le da i d i ka lov ko i h p reg z v e v /a ic in l i o l ivo p rav ce ne vp v n a č lov ko ice e ve p rav	Lu ka Ko p er , d. d.	Č še 7. 7. 3 3 lov ko ice ko j lev j t n t e ve p rav , p rep oz na ne a re an ne za ž dr bo Lu ka Ko d. d. u p er ,	St 5 4 r.
	ž G R I 4 1 4 Oc do ba ite l j i d i ka l iva dr bo en a v ev z v vp na u
0 3- 1 1
1 0 3- 2	Up l j k i p ist rav av s r op	Lu ka Ko p er , d. d.	1 3. 1 Op is s ist i j j dn do ba ite l j i em a r azv an a o os ov z v	St 1 5 0 r.
1 0 3- 3
4 1 4- 2	ž Ne ivn i v l iv i n dr bo at g p a u j ba ig in otr zn a na vn e ve r e kre i zo j i h u p p er n	Lu ka Ko p er , d. d.	š če 1 1 3. 3. 2. 2. 3 3 Oc j j ko l j ke i do ba ite l j st en ev an e o s oz av e no v ev	St 1 5 3 r.	ča Ne 4 1 4- 2 b, p oro mo 4 1 4- 2c 4 1 4- 2 d in 4 1 4- , 2e
	G R I 4 1 9 S k la dn t os
1 0 3- 1			7. 7. 7 7 S k la dn ko da j in int im i za hte i t z os za no o er n va m	St 5 8 r.
0 3- 2 1	Up l j k i p ist rav av s r op	Lu ka Ko p er ,	9. 3 S k la dn ko da j dr č j i de lu 9. 3 t z tva os za no o s p o o a v ars p r	St 7 2 r.
0 3- 3 1		d. d.	S 1 1. 4. 1 k la dn ko da j t z os za no o 1 1 1. 1. 4. 4. 2 2 S k la dn int im i za hte i t z os er n va m	St 9 8 r. St 9 8 r.
4 1 9- 1	Ne k la dn ko i in t s os z za n i l i p rav	Lu ka Ko p er , d. d.	7. 7 S k la dn ko da j in int im i za hte i 7. 7 t z os za no o er n va m 9. 3 S k la dn ko da j dr č j i de lu 9. 3 t z tva os za no o s p o o a v ars p r 1 1 1. 1. 4. 4. 1 1 S k la dn ko da j t z os za no o 1 1 1. 1. 4. 4. 2 2 S k la dn int im i za hte i t z os er n va m	St 5 8 r. St 7 2 r. St 9 8 r. St 9 8 r.