Luka Koper

Environmental & Social Information • Apr 30, 2018

TRAJNOSTNO POROČILO

SKUPINA LUKA KOPER

IN LUKA KOPER, D. D.

Vsebina

1	O trajnostnem poročilu	7
1.1	Izjava o nefinančnem poslovanju	7
1.2	Trajnostno poročilo po mednarodnih standardih trajnostnega poročanja		7
1.3	Obdobja poročanja	8
1.4	Kontaktno mesto	8
1.5	Kako pristopati k trajnostnemu poročilu	9
1.6	Verifikacija trajnostnega poročila	9
2	Nagovor predsednika uprave	10
3	Predstavitev Skupine Luka Koper	13
3.1	Osebna izkaznica družbe Luka Koper, d. d., na dan 26. aprila 2018	14
3.2	Lastništvo in pravna oblika	15
	Deset največjih delničarjev na dan 31. decembra		15
	Lastniška struktura družbe Luka Koper, d. d., na dan 31. decembra		15
3.3	Sestava Skupine Luka Koper	16
3.4	Vključenost v konsolidirane računovodske izkaze	16
3.5	Dejavnosti Skupine Luka Koper	17
3.6	Trgi	22
3.7	Spremembe v organizaciji	22
3.8	Organizacijska struktura	22
3.9	Uprava družbe Luka koper, d. d.	24
	Sestava uprave		24
	Opis članov uprave		25
	Delovanje uprave		27
3.10	Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d.	28
	Imenovani s strani kapitala		29
	Imenovani s strani zaposlenih		29
	Zunanja članica revizijske komisije nadzornega sveta		30
3.11	Sistem obvladovanja tveganj v Skupini Luka Koper	31
	Sistem obvladovanja tveganj v Skupini Luka Koper		31
	Ključne vloge in odgovornosti znotraj sistema obvladovanja tveganj		32
	Splošna ocena tveganj		32
	Strateška tveganja		32
	Operativna tveganja		34
	Previdnostni pristop		35
	Finančna tveganja		35
	Tveganja skladnosti		35
	Tveganja prevar in korupcije		36
3.12	Članstva in zaveze	38
4	Luka Koper in usmeritve na področju trajnostnega razvoja	39

4.2 Poslovna politika in politika kakovosti 40 4.3 Politika neprekinjenega poslovanja 40 4.4 Varnostna politika 40 4.5 Strategija trajnostnega razvoja 41 4.6 Skupina Luka Koper pristopa k naslavljanju CILJEV TRAJNOSTNEGA RAZVOJA 41 Skupina Luka Koper s svojimi prizadevanji naslavlja 11 ciljev trajnostnega razvoja42 5 Deležniki Luke Koper 47 5.1 Prepoznavanje deležnikov 48 5.2 Vključenost deležnikov ter njihova pričakovanja in potrebe 50 6 Matrika bistvenosti 54 6.1 Bistvene vsebine, izpostavljene s strani posameznih deležnikov 55 6.2 Metodologija določanja bistvenosti 58 7 Korporativna integriteta, človekove pravice in skladnost poslovanja 60 7.1 Korporativna integriteta in človekove pravice 60 7.2 Diskriminacija 62 7.3 Človekove pravice, prepoznane kot najrelevantnejše za družbo Luka Koper, d. d. 63 7.4 Korupcija in podkupovanje 64 7.5 Sponzorstva in donatorstva 65 7.6 Politika raznolikosti 65 7.7 Skladnost z zakonodajo in internimi zahtevami 65 8 Stabilnost in poslovna uspešnost 66 8.1 Finančni kazalniki 67 8.2 Neposredno ustvarjena in distribuirana ekonomska vrednost v letu 2017 70 8.3 Posredni ekonomski vplivi 71 Naložbe v nefinančna sredstva 71 Informacijske rešitve 75 Posredni vplivi poslovanja Luke Koper 77 9 Varno in zdravo pristaniško okolje 78 9.1 Opis sistema varstva pri delu 78 9.2 Varnost in zdravje pri delu 78 9.3 Skladnost z zakonodajo s področja varstva pri delu 79 9.4 Poškodbe pri delu 79 Število poškodb pri delu 80	Strateške usmeritve	40
Pregled kolektivnih poškodb 81 Pregled bolniške odsotnosti 81	Pregled težjih poškodb pri delu		80

9.5 Povzetek izvedenih aktivnosti na področju varnosti in zdravja pri delu v letu 2017 82
9.6 Promocija zdravja	82
10 Skrb za zaposlene	85
10.1 Opis sistema upravljanja z zaposlenimi	85
Število zaposlenih po družbah in v Skupini Luka Koper na dan 31. 12.	86
Število zaposlenih v Luki Koper, d. d., glede na vrsto pogodbe (nedoločen čas,
določen čas)	86
Število zaposlenih v Luki Koper, d. d., na dan 31. 12. glede na spol	86
Delež zaposlenih v Luki Koper, d. d., glede na regijo prebivališča	87
Število zaposlenih glede na tip zaposlitve (polni delovni čas, skrajšan)	87
Delež zaposlenih v Luki Koper, d. d., po kolektivni pogodbi	87
Struktura zaposlenih v Luki Koper, d. d., po starostnih skupinah	88
Zaposlovanje v Luki Koper, d. d., po starostnih skupinah	88
Zaposlovanje v Luki Koper, d. d., po spolu	89
Primerjava med zaposlovanjem, odhodi in stopnjo fluktuacije	89
Ugodnosti za delavce	89
Število zaposlenih v Luki Koper, d. d., ki so koristili starševski dopust in se vrnili
na delovno mesto, po spolu	90
Izobrazbena struktura zaposlenih na dan 31. 12.	90
10.2 Izobraževanje in usposabljanje zaposlenih	91
Opis sistema upravljanja z zaposlenimi	91
Vpeljani programi	92
Napredovanje in interna mobilnost zaposlenih	92
10.3 Zagotavljanje varnosti zaposlitve in socialne varnosti zaposlenih	93
10.4 Sodelovanje z izobraževalnimi ustanovami	94
10.5 Interno komuniciranje z zaposlenimi	94
10.6 Strategija upravljanja kadrov	95
11 Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja	96
11.1 Opis sistema ravnanja z okoljem	97
11.2 Sožitje z okoljem	97
Strateške usmeritve Luke Koper po posameznih okoljskih vidikih	97
Pomembni okoljski vidiki v 2017	98
Okoljski cilji v letu 2017	98
11.3 Politike	99
Politika varnega in zdravega pristaniškega okolja	99
Energetska politika	99
11.4 Skladnost z zakonodajo s področja varovanja okolja	99
Skladnost z zakonodajo	99
Skladnost z internimi zahtevami	100
11.5 Komuniciranje z javnostmi	100
Rezultati javnomnenjske raziskave	100

	Pomembnejši dogodki na področju komuniciranja z javnostmi Zabeležene in obravnavane okoljske pritožbe	101 102
	Inšpekcijski pregledi	103
11.6	Obvladovanje okoljskih tveganj in ukrepanje ob izrednih dogodkih	104
	Statistika okoljskih dogodkov od 2011 do 2017	105
11.7	Predstavitev okoljskih vidikov in rezultatov delovanja	106
	Kakovost zraka in podnebni dejavniki	106
11.8	Emisije/imisije pri storitvah	107
	Količina celokupnega prahu v pristanišču	107
	Količina zdravju škodljivih prašnih delcev	108
	Izpusti prašnih delcev na ključnih izvorih	110
	Toplogredni plini	111
	Predstavitev rezultatov emisij toplogrednih plinov	112
	Rezultati meritev emisij hlapnih spojin	112
11.9	Ravnanje z odpadki	113
	Rezultati s področja ravnanja z odpadki	113
11.10	Emisije hrupa	117
	Predstavitev realizacije programov izboljšav za zmanjševanje ravni hrupa	120
	Programi izboljšav za zmanjševanje ravni hrupa, načrtovani za leto 2018	121
11.11	Raba energije in energetska učinkovitost	123
	Opis sistema energetske učinkovitosti	123
	Poraba energentov	124
	Poraba električne energije za ekonomsko cono (neobnovljivi vir)	125
	Poraba električne energije	125
	Poraba pogonskega goriva	125
	Predstavitev realizacije programov izboljšav za zmanjševanje rabe električne
	energije in goriva	126
	Programi izboljšav za zmanjševanje rabe električne energije in goriva, načrtovani
za leto 2018		126
11.12	Upravljanje s pitno in podzemno vodo	127
	Predstavitev realizacije programov izboljšav za učinkovitejšo rabo virov	128
	Programi izboljšav za učinkovitejšo rabe virov, načrtovani za leto 2018	129
11.13	Ravnanje z odpadno vodo	129
	Predstavitev realizacije programov izboljšav za zmanjševanje emisij odpadnih voda 131
	Programi izboljšav za zmanjševanje emisij odpadnih voda, načrtovani za leto 2018 131
11.14	Svetlobno onesnaževanje	131
	Predstavitev realizacije programov izboljšav za zmanjševanje	svetlobnega
onesnaženja		132
	Programi izboljšav za zmanjševanje svetlobnega onesnaženja, načrtovani za leto
2018	133
11.15	Biotska raznovrstnost	133

11.16 Varovanje morja	134
Statistika posredovanja na morju	135
Predstavitev realizacije programov izboljšav za področje varovanja morja	137
Programi izboljšav za področje varovanja morja, načrtovani za leto 2018	137
11.17 Poglabljanje morskega dna in ravnanje z morskimi sedimenti	138
Predstavitev realizacije programov izboljšav za področje ravnanja z izkopanim
morskim sedimentom	139
Programi izboljšav za področje ravnanja z izkopanim morskim sedimentom,
načrtovani za leto 2018	139
12 Družbeno okolje	141
12.1 Porazdelitev donatorskih in sponzorskih sredstev v letu 2017	142
12.2 Porazdelitev in višina donatorskih in sponzorskih sredstev v letih 2013 do
2017 143
13 Trajnostni odnosi z dobavitelji	144
13.1 Opis sistema razvijanja odnosov z dobavitelji	144
13.2 Oskrbovalna veriga	145
Delež vrednosti celotne nabave Luke Koper, d. d, v letu 2017 po državah	146
Delež vrednosti celotne nabave Luke Koper, d. d., v letu 2017 na slovenskem trgu
po statističnih regijah	146
Ocenjevanje okoljske ozaveščenosti dobaviteljev	147
Spremembe nabavne verige	147
14 Trajnostni odnosi s kupci	148
14.1 Zadovoljstvo naših kupcev redno spremljamo	148
14.2 Učinkovito in skrbno reševanje reklamacij	148
14.3 Varovanje podatkov o kupcih	149
15 Kazalo GRI (po standardih 2016)	150

UVOD

Pristanišče urejamo z mislijo na prihodnje rodove, ki bodo na obali živeli, ustvarjali in odraščali. Zavezanost Luke Koper trajnostnemu razvoju je zagotovilo, da bo prihodnji razvoj prijazen do zaposlenih, okoliških prebivalcev ter naravnega okolja.

1 O trajnostnem poročilu

1.1 Izjava o nefinančnem poslovanju

Trajnostno poročilo Skupine Luka Koper izpolnjuje vse pogoje za objavo izjave o nefinančnem poslovanju. Trajnostno poročilo za leto 2017 skladno s spremembami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1J, Ur. list RS 15/2017 z dne 31. 3. 2017) upošteva zahtevo po objavi izjave o nefinančnem poslovanju, ki izhaja iz sprememb 56., 57., 60. a in 70. c člena ZGD-1J. Navedene spremembe ZGD-1J tudi izpolnjujejo zahteve Smernic za nefinančno poročanje (metodologija za poročanje o nefinančnih informacijah), ki so bile sprejete in objavljene v Uradnem listu Evropske unije v mesecu juliju 2017, ter upoštevajo določila Direktive o razkritju nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti nekaterih podjetij.

1.2 Trajnostno poročilo po mednarodnih standardih trajnostnega poročanja¹

Samostojno trajnostno poročilo Skupine Luka Koper je velik mejnik na poti poročanja o trajnostnem razvoju, saj predstavlja prvo poročilo, pri katerem je Skupina Luka Koper v celoti sledila mednarodnim standardom trajnostnega poročanja GRI (Global Reporting Initiative Global Standards) ter tako oplemenitila dosedanja trajnostna poročila v okviru letnih poročil in okoljska poročila po sistemu EMAS. Poročilo je pripravljeno na osnovni ravni poročanja. Pri pripravi poročila in določanju bistvenih vsebin smo uporabili vseh šest standardov GRI:

GRI 101: upoštevali smo načela poročanja za opredelitev vsebine in kakovosti poročila.

¹ GRI GS 102-46, 102-48, 102-49, 102-54

• GRI 102: poročali smo o organizaciji in njenih praksah poročanja o trajnosti, profilu organizacije, strategiji, etiki in integriteti, vodenju, praksah vključevanja interesnih skupin in poročanju.
• GRI 103: uporabili smo upravljavski pristop k poročanju o tem, kako organizacija obvladuje bistvene vsebine, ki so zajete v tematskih standardih GRI 200, 300 in 400.
• GRI 200, 300 in 400: uporabili smo kazalnike za poročanje o vplivih organizacije na gospodarske, okoljske in socialne teme.

Poročanje se nanaša na Skupino Luka Koper, pri vsebinah, ki še niso uveljavljene za celotno Skupino, pa je posebej navedeno, za katero oz. katere družbe Skupine Luka Koper veljajo.

1.3 Obdobja poročanja²

Skupina Luka Koper o trajnostnem razvoju poroča vsako leto, in sicer že od leta 2000. Zadnje trajnostno poročilo je bilo pripravljeno za leto 2016 in objavljeno v okviru letnega poročila za leto 2016 v mesecu marcu 2017. V duhu zavezanosti Luke Koper trajnostnemu razvoju bo Skupina Luka Koper vsebino trajnostnega poročila vsako leto nadgrajevala.

O kazalnikih trajnostnega razvoja Skupina Luka Koper poroča za koledarsko leto 2017.

1.4 Kontaktno mesto³

Trajnostno poročilo Skupine Luka Koper za leto 2017 je dostopno na spletni strani:	www.luka-kp.si/slo/poslovna-porocila
Več informacij o trajnostnih aktivnostih je na voljo na spletni strani:	www.zivetispristaniscem.si
Kontaktna oseba za informacije o trajnostnem poročilu:	T: +386 5 665 61 00 E: zsp@luka-kp.si

1.5 Kako pristopati k trajnostnemu poročilu

V prvih poglavjih trajnostnega poročila so predstavljene osnovne informacije o poročilu in o Skupini Luka Koper. Skupino postavlja v širši trajnostni okvir in predstavlja njeno upravljanje trajnostnega razvoja. V naslednjih poglavjih Skupina Luka Koper glede na prej identificirane bistvene vsebine poroča o svojem delovanju na pomembnih področjih trajnostnega razvoja v letu 2017. Številka kazalnika GRI v nogi poročila povezuje kazalnike GRI z besedilom.

1.6 Verifikacija trajnostnega poročila⁴

Na podlagi pridobljenih ponudb je bilo Trajnostno poročilo Skupine Luka Koper za leto 2017 predloženo v zunanjo preveritev poročanja po standardih GRI Slovenskemu institutu za kakovost in meroslovje (SIQ). Izjava o zunanji preveritvi poročanja po standardih GRI je priložena trajnostnemu poročilu.

2 Nagovor predsednika uprave⁵

Spoštovani poslovni partnerji, delničarji, sodelavci in drugi deležniki,

pristanišče je z dveh strani obdano s prebivalstvom, v zaledju z naravnim okoljem posebne vrednosti (Natura 2000), navzven pa ga objema občutljiv morski ekosistem. Trajnostni razvoj zato razumemo široko, kjer je le mogoče tudi širše, kot to od nas zahteva zakonodaja. Vpetost v lokalno okolje in želja po ohranjanju visoke konkurenčne prednosti nam narekujeta, da nenehno težimo k čim obsežnejšemu uvajanju sodobnih trajnostnih rešitev ter da živimo in se razvijamo v sožitju z ljudmi in naravo okrog nas.

Pri pisanju pričujočega trajnostnega poročila smo se prvič zgledovali po mednarodnih smernicah trajnostnega poročanja GRI (Global Reporting Initiative Global Standards), kar predstavlja nov korak v smeri transparentnega poročanja o družbeni odgovornosti in trajnostnem razvoju družbe.

Pristanišče predstavljamo vsi, ki v njem delamo, od njega in tudi z njim živimo. V prvi vrsti so to zaposleni, ki so trajni kapital naše družbe, zato nenehno razvijamo njihova znanja in veščine, bodisi z internim prenosom znanj ali usposabljanjem in izobraževanjem zunaj družbe. Želimo zagotavljati varno in spodbudno delovno okolje za vse zaposlene, zato poleg usmerjenega kariernega razvoja družba za zaposlene plačuje še dodatno pokojninsko zavarovanje, spodbuja njihovo športno udejstvovanje in skrbi za zdravje. Solidarnost dajemo za zgled in jo spodbujamo, zato krvodajalcem poleg zakonsko določenega pripada še dodaten prost dan za oddajo krvi.

Počasi, a vztrajno se z obsegom pristaniškega dela veča tudi naš kolektiv, saj želimo ohranjati visoko produktivnost v družbi in s tem tudi konkurenčnost naših storitev. V preteklih treh letih smo letno zaposlovali po več kot 50 novih sodelavk in sodelavcev, ki jih sprejemamo in usposabljamo skladno s Strategijo ravnanja s kadri. Leto 2018 bo usmerjeno tudi v reševanje problematike izvajalcev pristaniških storitev.

Posebno pozornost smo namenili varnosti pri delu, kamor vlagamo znatna sredstva in kjer iščemo vse razpoložljive rešitve, da bi število težjih poškodb v vedno polnem pristanišču zmanjšali na nič. V letu 2017 smo zabeležili dve hujši poškodbi, od tega žal eno smrtno. Primer smo temeljito preučili in na podlagi tega si bomo prizadevali izničiti nevarnost poškodb na deloviščih.

Koprsko pristanišče nima industrije, ki je sicer za pristanišča prej pravilo kot ne, se pa kljub temu zaveda, da pristaniška dejavnost neizbežno vpliva na okolje na druge načine. Zaznane vplive zato spremljamo, merimo in ustrezno zmanjšujemo že pri izvoru. Naš pogled je tudi v okoljskem smislu zazrt v prihodnost, zato smo lani sprejeli Okoljsko strategijo do leta 2030, pri čemer smo prepoznali in opredelili največje izzive in priložnosti Luke Koper kot zelenega pristanišča. Eden večjih okoljskih izzivov v letu 2017 je bil hrup v smeri starega mestnega jedra Kopra. Gre za posledico prihajanja vedno večjih ladij in gneče v luških bazenih, zaradi česar ladje privezujemo na razpoložljiva mesta tudi bliže mestnemu jedru. Pripravili smo program izboljšav za zmanjševanje ravni hrupa in v letu 2017 že izvedli nekatere ukrepe, več kot 30 inovativnih idej na tem področju pa bomo poskusili realizirati tudi v letu 2018. Poraba energentov je bila na enaki ravni kot pred dvema letoma, v želji po trajnostni mobilnosti in okolju prijaznim tehnologijam pa smo postavili tudi prve polnilnice za električne avtomobile za zaposlene, poslovne stranke in bodoča službena vozila.

Kljub povečanju pretovora in obsega gradbenih del znotraj pristanišča nam je uspelo zmanjšati emisije prahu, v luškem akvatoriju pa ni bilo nobenega primera onesnaženja morja. Podatke merilnih postaj v pristanišču o kakovosti zraka, stopnji hrupa in stanju morja že 10 let objavljamo v realnem času na spletnem portalu za trajnostni razvoj Luke Koper Živeti s pristaniščem. Portal je eden od neposrednih virov informacij, najbolj relevantnih prav za okoliške prebivalce in širšo skupnost. Poleg tega pristanišče enkrat letno na stežaj odpre svoja vrata in več kot 3.000 obiskovalcev Pristaniškega dne se lahko na lastne oči prepriča, da je pristanišče urejeno, čisto in zeleno okolje, v katerem vsako leto obilno obrodijo tudi luške oljke.

Enkrat letno preverimo mnenje okoliške javnosti, ki se v reprezentativnem vzorcu občin Koper in Ankaran odzove na obširno telefonsko anketo na temo Luke Koper. Podpora razvojnim projektom pristanišča je bila tudi v letu 2017 velika, saj načrte Luke Koper podpira kar 70 odstotkov lokalnih prebivalcev. Da bi komunikacija med luko in obema občinama tekla konstruktivno in v vse smeri, smo ustanovili delovno skupino – najprej z Mestno občino Koper. Ta se je v letu 2017 večkrat sestala in obravnavala tekočo problematiko. V letu 2018 bomo enako pobudo ponovno naslovili še na Občino Ankaran.

Umeščenost v neposredno bližino bivalnih območij in območja Natura 2000 (Škocjanski zatok) nam ponuja izhodišče za sodelovanje na številnih področjih zunaj naše osnovne dejavnosti. Odgovorno vlagamo v okolje onkraj luške ograje ter podpiramo projekte, društva in posameznike, ki delujejo na vseh področjih človekovega udejstvovanja. V lanskem letu, ko je družba sprejela tudi strategijo na področju sponzorstev in donacij, smo jim namenili več kot 600.000 evrov razpoložljivih sredstev za sponzorstva in donacije, od tega največ športnikom.

Če zaključim misel, vsega tega ne bi bilo, če pionirji 23. maja 1957 ne bi ustanovili predhodnice Luke Koper. Leto 2017 je bilo za nas svečano, saj smo praznovali 60. obletnico delovanja Luke Koper in to primerno obeležili z več kot 15 priložnostnimi dogodki,

aktivnostmi in produkti. Med njimi velja izpostaviti programsko bogat Pristaniški dan, zbornik spominov in misli o pristanišču ter prvi dokumentarni film, ki ga je neodvisno od družbe posnela nacionalna televizija. Da bo za prihodnje rodove ostal, poleg vseh inovativnih idej in realiziranih načrtov, tudi košček zgodovine, zapisan v večnost.

Dimitrij Zadel Predsednik uprave družbe Luka Koper, d. d.

3 Predstavitev Skupine Luka Koper⁶

LUKA KOPER

- edino večnamensko pristanišče v Sloveniji

- s svojim delovanjem vpliva na razvoj regije, slovenskega gospodarstva in logistike v tem delu Evrope

- obsega celovit vodni in priobalni prostor, v katerem se opravljajo pristaniške dejavnosti, ki so namenjene tovornemu prometu, in dejavnosti, namenjene potniškemu prometu

Osnovna dejavnost pristanišča je pretovor in skladiščenje vseh vrst blaga ter vrsta dopolnilnih storitev na blagu in drugih storitev, kar strankam zagotavlja celovito logistično podporo. Luka Koper si je zastavila ambiciozen cilj, da bi hkrati zadovoljila želje kupcev, lastnikov družbe in zaposlenih v podjetju. Z uresničevanjem razvojnih usmeritev pristanišča Luka Koper krepi svoje konkurenčne prednosti.

Družbe Skupine Luka Koper opravljajo svojo dejavnost na območju Republike Slovenije.

3.1 Osebna izkaznica družbe Luka Koper, d. d., na dan 26. aprila 2018⁷

Ime družbe	LUKA KOPER, pristaniški in logistični sistem, delniška družba
Skrajšano ime družbe	Luka Koper, d. d.
Sedež družbe	Koper
Poslovni naslov	Koper, Vojkovo nabrežje 38, 6000 Koper-Capodistria
Pravnoorganizacijska oblika	Delniška družba d. d.
	Telefon: 05 66 56 100, Faks: 05 63 95 020
	Elektronska pošta: portkoper@luka-kp.si
	Spletna stran: www.luka-kp.si
	Trajnostni razvoj: http://www.zivetispristaniscem.si
Vpis v sodni register	Okrožno sodišče v Kopru pod vložno številko 066/10032200
Matična številka	5144353000
Davčna številka	SI 89190033
Osnovni kapital družbe	58.420.964,78 evra
Število delnic	14.000.000 navadnih kosovnih delnic
Kotacija delnic	Prva kotacija Ljubljanske borze
Oznaka delnice	LKPG
Predsednik uprave	Dimitrij Zadel
Član uprave	Metod Podkrižnik
Članica uprave	Mag. Irma Gubanec
Član uprave – delavski direktor	Vojko Rotar
Predsednik nadzornega sveta	Uroš Ilić
Osnovna dejavnost družbe	Storitveno podjetje; pristaniški in logistični sistem
Dejavnosti v Skupini Luka Koper	Različne storitvene dejavnosti
Delovanje družbe	Slovenija

3.2 Lastništvo in pravna oblika⁸

Luka Koper je delniška družba. Osnovni kapital družbe je razdeljen na 14.000.000 delnic razreda navadnih kosovnih delnic. Delnica Luke Koper, d. d., ima oznako LKPG, od 20. novembra 1996 kotira na Ljubljanski borzi in je vključena v indeksa SBI TOP ter SBI20. V delniški knjigi je bilo na zadnji dan leta 2017 vpisanih 9.993 delničarjev. Največji lastnik družbe ostaja Republika Slovenija.

Delničar	Število delnic 31. 12. 2017	Lastniški delež 2017 (v %)	Število delnic 31. 12. 2016	Lastniški delež 2016 (v %)
Republika Slovenija	7.140.000	51,00 %	7.140.000	51,00 %
Slovenski državni holding, d. d.	1.557.857	11,13 %	1.557.857	11,13 %
Kapitalska družba, d. d.	696.579	4,98 %	696.579	4,98 %
Mestna občina Koper	439.159	3,14 %	439.159	3,14 %
Citibank N.A. – fiduciarni račun	215.937	1,54 %	0	0,00 %
Aktsiaselts Trigon Asset Management	161.384	1,15 %	0	0,00 %
Hrvatska poštanska banka, d. d.	129.582	0,93 %	129.582	0,93 %
Zavarovalnica Triglav	113.568	0,81 %	104.756	0,75 %
Sei Global Investments Fund plc	102.392	0,73 %	102.392	0,73 %
Utilico Emerging Markets Limited	98.400	0,70 %	0	0,00 %
Skupaj	10.654.858	76,11 %	10.170.325	72,65 %

Deset največjih delničarjev na dan 31. decembra

Lastniška struktura družbe Luka Koper, d. d., na dan 31. decembra

Delničar	Število delnic 31. 12. 2017	Lastniški delež 2017 (v %)	Število delnic 31. 12. 2016	Lastniški delež 2016 (v %)
Republika Slovenija	7.140.000	51,00 %	7.140.000	51,00 %
Fizične osebe	2.213.981	15,81 %	2.254.503	16,10 %
Slovenski državni holding	1.557.857	11,13 %	1.557.857	11,13 %
Tuje pravne osebe	1.283.133	9,17 %	847.891	6,06 %
Kapitalska družba	696.579	4,98 %	696.579	4,98 %
Ostale pravne osebe	480.468	3,43 %	879.582	6,28 %
Mestna občina Koper	439.159	3,14 %	439.159	3,14 %
Vzajemni in pokojninski skladi	118.246	0,84 %	123.501	0,88 %
Borznoposredniške hiše	32.454	0,23 %	29.961	0,21 %
Banke	28.572	0,20 %	25.374	0,18 %
Tuje banke	9.551	0,07 %	5.593	0,04 %
Skupaj	14.000.000	100,00 %	14.000.000	100,00 %

⁸ GRI GS 102-1, 102-5

3.3 Sestava Skupine Luka Koper

Skupina Luka Koper na dan 31. decembra 2017

• Luka Koper, d. d.
• Odvisne družbe

Luka Koper INPO, d. o. o., 100 % Adria Terminali, d. o. o., 100 % Luka Koper Pristan, d. o. o., 100 % Logis Nova, d. o. o., 100 % Adria Investicije, d. o. o., 100 % TOC, d. o. o., 68,13 %

Pridružene družbe

Adria Transport, d. o. o., 50 % Adria-Tow, d. o. o., 50 % Adriafin, d. o. o., 50 % Avtoservis, d. o. o., 49 %

3.4 Vključenost v konsolidirane računovodske izkaze⁹

V konsolidirane računovodske izkaze Skupine Luka Koper za leto, ki se je končalo 31. 12. 2017, so vključeni računovodski izkazi obvladujoče družbe Luka Koper, d. d., izkazi odvisnih družb in pripadajoči rezultati pridruženih družb.

Odvisne družbe, vključene v konsolidirane izkaze, so:

• Luka Koper INPO, d. o. o., 100 %
• Adria Terminali, d. o. o., 100 %
• Luka Koper Pristan, d. o. o., 100 %
• TOC, d. o. o., 68,13 %

Pridružene družbe, vključene v konsolidirane izkaze:

• Adria Transport, d. o. o., 50 %
• Adria-Tow, d. o. o., 50 %
• Adriafin, d. o. o., 50 %

⁹ GRI GS 102-45

Avtoservis, d. o. o., 49 %

Družbe, ki niso vključene v konsolidirane izkaze na dan 31. 12. 2017:

• Logis Nova, d. o. o., 100 %
• Adria Investicije, d. o. o., 100 %

Družbi Adria Investicije, d. o. o., in Logis Nova, d. o. o., nista bili vključeni v konsolidirane izkaze, ker za pošteno predstavitev finančnega položaja Skupine nista pomembni, saj poslujeta v zelo omejenem obsegu.

V trajnostno poročilo so vključene vse družbe, vključene v konsolidirane računovodske izkaze, v vsebinah, ki se dotikajo njihovega poslovanja. Pri vsaki vsebini je v kazalu GRI opredeljena meja poročanja.

3.5 Dejavnosti Skupine Luka Koper¹⁰

V obalno-kraški regiji, ki je po velikosti med najmanjšimi regijami v Sloveniji, po gospodarski razvitosti pa med bolj razvitimi, leži Luka Koper, edino večnamensko slovensko pristanišče. Pristanišče s svojim delovanjem vpliva na razvoj regije, slovenskega gospodarstva in logistike v tem delu Evrope. Obsega celovit vodni in priobalni prostor, v katerem se opravljajo pristaniške dejavnosti, namenjene tovornemu prometu, in dejavnosti, namenjene potniškemu prometu.

Osnovna dejavnost pristanišča je pretovor in skladiščenje vseh vrst blaga ter vrsta dopolnilnih storitev na blagu in drugih storitev, kar strankam zagotavlja celovito logistično podporo. Luka Koper si je zastavila ambiciozen cilj, da bi hkrati zadovoljila želje kupcev, lastnikov družbe in zaposlenih v podjetju. Z uresničevanjem razvojnih usmeritev pristanišča Luka Koper krepi svoje konkurenčne prednosti. Pristanišče je mejna vstopna točka za Evropsko unijo in ima status proste cone tipa I. Luka Koper, d. d., ima status pooblaščenega gospodarskega subjekta, certifikat AEO pa potrjuje, da je prostocarinska cona varno območje z najnižjo stopnjo tveganja za blago, ki potuje prek koprskega pristanišča. Zagotavljanje pristaniške varnosti je urejeno po Mednarodnem kodeksu o zaščiti ladij in pristanišč ISPS CODE. Pristanišče je vpeto v mednarodne blagovne izmenjave in mednarodno poslovanje.

Koncesijska pogodba

Luka Koper, d. d., je leta 2008 z državo sklenila Koncesijsko pogodbo za opravljanje pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture na

¹⁰ GRI GS 102-2, 102-6

območju koprskega tovornega pristanišča. Koncesijska pogodba je bila sklenjena za obdobje 35 let, kakor določa Pomorski zakonik. Dogovorjena koncesijska dajatev znaša 3,5 odstotka poslovnih prihodkov od prodaje družbe, iz katerih so izločeni prihodki od pristaniških pristojbin. V koncesijsko dajatev so vključene tudi vodna pravica, vodne takse in druge dajatve, povezane z uporabo morja, ki pripada Republiki Sloveniji. Celotno koncesijsko dajatev plačuje Luka Koper, d. d., Republiki Sloveniji, ki nato polovico zneska nameni lokalnim skupnostim, Mestni občini Koper in od 1. januarja 2015 tudi Občini Ankaran.

Gospodarska javna služba rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet

Družba Luka Koper, d. d., skladno s Koncesijsko pogodbo za opravljanje pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture na območju koprskega tovornega pristanišča izvaja gospodarsko javno službo vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet, ki obsega:

tekoče vzdrževanje,

• investicijsko vzdrževanje,
• redno vzdrževanje akvatorija.

Za namene poročanja o izvajanju gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet, je družba na osnovi zahtev ZPFOLERD-1 upoštevala načela stroškovnega računovodstva ter sodila ločenega evidentiranja. Družba je v letu 2017 preverila sodila in predlagala spremembo sodil. Spremembo sodil je v mesecu marcu 2018 sprejel organ nadzora družbe Luka Koper, d. d. Ustreznost sodil in pravilnost njihove uporabe je preverila pooblaščena revizijska hiša BDO Revizija, d. o. o., in dne 12. aprila 2018 podala pisno mnenje.

Gospodarska javna služba zbiranja odpadkov s plovil na območju koprskega pristanišča

Gospodarska javna služba zbiranja odpadkov s plovil na območju koprskega pristanišča se izvaja v skladu z Uredbo o načinu, predmetu in pogojih izvajanja državne gospodarske javne službe zbiranja odpadkov s plovil (Ur. l. RS, št. 59/2005) ter Uredbo o pristaniških zmogljivostih za prevzem ladijskih odpadkov in ostankov tovora (Ur. l. RS, št. 8/2008). Dejavnost obsega redno prevzemanje ladijskih odpadkov in ostankov tovora, nameščanje pristaniških zmogljivosti za prevzem odpadkov in ostankov tovora v skladu s predpisi, ki urejajo pristaniške zmogljivosti za prevzem, sprejemanje sporočil o nameri oddaje ladijskih odpadkov in ostankov tovora, ločeno zbiranje, razvrščanje in skladiščenje prevzetih odpadkov in ostankov tovora z uporabo pristaniških zmogljivosti za prevzem, oddajo v obdelavo zaradi ponovne uporabe, recikliranja ali odstranjevanja ostankov predelave v skladu s predpisi na področju varstva okolja, ki urejajo ravnanje z odpadki, ter obveščanje javnosti in uporabnikov o načinu oddajanja odpadkov in ostankov tovora. Za namene poročanja o izvajanju gospodarske javne službe zbiranja odpadkov s plovil je družba na osnovi zahtev ZPFOLERD-1 upoštevala načela stroškovnega računovodstva ter sodila ločenega evidentiranja. Družba je v letu 2017 pripravila sodila, ki jih je v mesecu marcu 2018 sprejel organ nadzora družbe Luka Koper, d. d. Ustreznost sodil in pravilnost njihove prve

uporabe je preverila pooblaščena revizijska hiša BDO Revizija, d. o. o., in dne 12. aprila 2018 podala pisno mnenje.

Do 31. 12. 2016 je družba gospodarsko javno službo zbiranja odpadkov s plovil izvajala prek svoje odvisne družbe Luka Koper INPO, d. o. o., ki je delovala kot njen izpolnitveni pomočnik in službo opravljala na podlagi pooblastila matične družbe kot upravljavca koprskega pristanišča, po sklenitvi koncesijske pogodbe med Republiko Slovenijo in Luko Koper, d. d., leta 2008 pa jo je opravljala na podlagi nove pogodbe. Luka Koper INPO, d. o. o., je v celoti obvladovana s strani družbe Luka Koper, d. d., in družbi se na podlagi ustaljene prakse sodišča EU štejeta za isto ekonomsko celoto. S 1. 1. 2017 sta družbi sklenili aneks k pogodbi, s katero sta določili, da družba Luka Koper INPO, d. o. o., od 1. 1. 2017 kot izpolnitveni pomočnik izvaja gospodarsko javno službo zbiranja odpadkov s plovil na območju koprskega pristanišča v imenu in za račun družbe Luka Koper, d. d.

Pristaniška in logistična dejavnost

Za izvajanje osnovne pristaniške dejavnosti pretovora in skladiščenja ima Luka Koper, d. d., dvanajst specializiranih terminalov, ki so organizirani glede na blago oziroma tovor, ki ga sprejemajo:

terminal za generalne tovore, terminal za les, terminal za hlajene tovore, terminal za živino, kontejnerski terminal, terminal za avtomobile in RO-RO, terminal za tekoče tovore, terminal za razsute tovore, terminal za sipke tovore, terminal za glinico, terminal silos, potniški terminal.

Vsak terminal ima svoje značilnosti, ki jih določajo za blago specifičen delovni proces, tehnološki postopki in tehnologija. Terminali so združeni v šest profitnih centrov. Luka Koper nudi svojim strankam tudi široko paleto dodatnih storitev, s katerimi se povečuje vrednost blaga. Podrobno so terminali opisani na spletni strani https://lukakp.si/slo/terminali-191.

Območje pristanišča obsega 274 hektarjev kopenskih površin, ki vključujejo 50,7 hektarja pokritih skladišč in 109 hektarjev odprtih skladiščnih površin. Ob 179 hektarjih morske površine in 3.282 metrih obale je 28 ladijskih privezov. Storitve logistične dejavnosti obsegajo:

• upravljanje območja pristanišča,

• storitve zbirnega in distribucijskega centra za vse blagovne skupine,

• storitve na blagu (sortiranje, paletiranje, vzorčenje, zaščito, označevanje, tehtanje, čiščenje in drugo), ki se vzporedno z razvojem logističnih storitev in povpraševanjem naročnikov nadgrajujejo,

• integrirane logistične rešitve.

Storitve posameznih terminalov dopolnjujejo družbe Luka Koper INPO, d. o. o., Adria-Tow, d. o. o., in Adria Transport, d. o. o., kar omogoča hitro prilagajanje potrebam kupcev. Družba Luka Koper INPO, d. o. o, opravlja dejavnosti vzdrževalnih storitev na pristaniški infrastrukturi, proizvodno-storitvene dejavnosti tehtanja vozil in upravljanja kamionskega terminala, maritimne dejavnosti privezov ladij in varovanja morja, komunalne storitve čiščenja in urejanja površin, zbiranja, obdelave odpadkov in ravnanja z njimi ter druge podporne storitve za potrebe matične družbe in zunanje uporabnike. Družba Adria-Tow, d. o. o., opravlja dejavnost vleke ladij, ladijske oskrbe ter reševanja in pomoči plovilom v koprskem pristanišču. Adria Transport, d. o. o., pa skrbi za vzpostavitev učinkovite logistične poti med koprskim pristaniščem in njegovim zaledjem ter zagotavlja večji obseg železniških prevozov iz pristanišča in vanj.

Druge dejavnosti

Poleg osnovne, pristaniške dejavnosti zaokrožujejo delovanje Skupine Luka Koper številne podporne dejavnosti.

Dejavnost podpornih storitev

Družba Luka Koper INPO, d. o. o., opravlja v okviru podpornih storitev storitve vzdrževanja in storitve komunalnih dejavnosti. Ob tem ostaja družba kot celota zvesta svojemu izvornemu poslanstvu, ki je poleg uspešnega tržnega poslovanja tudi zaposlovanje in usposabljanje invalidov. Zato uvaja in razvija predvsem poslovne programe, ki so tržno zanimivi, hkrati pa taki, da jim invalidi glede na svoje delovne zmožnosti lahko sledijo. Storitve izvaja na najvišji kakovostni ravni, kar potrjuje certifikat ISO 9001, za odgovoren odnos do okolja pa tudi certifikat ISO 14001.

Po sprejetju Strategije razvoja družbe Luka Koper INPO, d. o. o., za obdobje 2016–2020, v skladu s katero družba ohranja status invalidskega podjetja z več kot polovico zaposlenih invalidov, je družba pridobila pravico do uporabe kolektivne blagovne in storitvene znamke »invalidsko podjetje«.

Gostinska dejavnost

Luka Koper Pristan, d. o. o., ponuja hotelirske, namestitvene, gostinske in kongresne storitve ter skrbi za organizacijo raznovrstnih dogodkov v okviru Garni hotela Pristan. Družba upravlja tudi prenočišča v Prisojah.

Dejavnost kontrole kakovosti

Družba TOC, tehnološko okoljski in logistični center, d. o. o., je tržno usmerjeno podjetje, ki opravlja storitve s področja tehnoloških in ekoloških raziskav ter storitve analitskega laboratorija. Osnovna dejavnost družbe je izvajanje laboratorijskih storitev s področja kontrole kakovosti naftnih derivatov, čistih kemikalij in plinov. V zadnjih letih pa družba širi svoje storitve na področje mikrobioloških in kemijskih preiskav voda. Družba je leta 2010 pridobila certifikat SIST EN ISO/IEC 17025, ki ga redno obnavlja in nadgrajuje s širitvijo novih akreditiranih preskusnih metod. Potrditev in pokazatelj uspešnega poslovanja družbe je tudi ocena zlate bonitete odličnosti v letih 2015 in 2016.

Zaledna logistična dejavnost

Sežana

Luka Koper, d. d., ima v Sežani v lasti:

• nepremičnine na območju delujočega terminala, ki jih upravlja družba Adria Terminali, d. o. o., (v 100-odstotni lasti Luke Koper, d. d.),
• nepremičnine v neposredni bližini delujočega terminala, ki niso v funkciji.

Družba Adria Terminali, d. o. o., upravlja kopenski logistični terminal v Sežani. Poslovanje je namenjeno pretovoru in skladiščenju različnih vrst blaga, predvsem generalnim tovorom z železovimi proizvodi in lesnimi peleti ter zbirnikom in klasičnemu pretovoru v kontejnerskem prometu. Terminal, ki ima na voljo skoraj 50.000 m² skladiščnih površin in najsodobnejšo mehanizacijo za pretovarjanje in premikanje blaga, je dobro povezan tako z železniško kot s cestno infrastrukturo. Družba Adria Terminali, d. o. o., deluje v vlogi upravljavca kopenskega terminala, hkrati pa si prizadeva pritegniti blagovne tokove v kopenskem prometu z območij tržišč srednje in vzhodne Evrope.

Družba Adria Investicije, d. o. o., je registrirana za dejavnost trgovine, posredništva, storitev in prometa, vendar dejansko izvaja dejavnost oddajanja in obratovanja lastnih nepremičnin. Z drugo dejavnostjo se družba v letu 2017 ni ukvarjala.

Prekmurje

Za odkup zemljišč na območju prvotno predvidenega logističnega centra v občini Beltinci je bila leta 2008 ustanovljena projektna družba Logis Nova, d. o. o. Ustanovljena je bila z namenom izvedbe posla nakupa kmetijskih zemljišč na območju k. o. Lipovci in k. o. Bratonci za izgradnjo regionalnega logističnega centra Panonija v občini Beltinci za potrebe in po načrtih Luke Koper, d. d. Ker je bil projekt izgradnje logističnega centra že leta 2009 ustavljen oziroma omejen samo na dokončanje postopkov nakupa zemljišč, se družba od tedaj ukvarja izključno s kmetijsko dejavnostjo oziroma z oddajanjem kmetijskih zemljišč v najem. Družba ima status kmetijske organizacije. Junija leta 2014 so bili z vpisom v sodni

register končani vsi postopki dokapitalizacije družbe z lastniškimi vložki v zemljiške parcele, izpeljani so bili torej vsi načrtovani postopki odkupa kmetijskih zemljišč in lastniška konsolidacija je bila zaključena. Družba je odtlej v 100-odstotni lasti Luke Koper, d. d. Ima 64,9 hektarja zemljišč, od katerih se v času, ko projekt izgradnje logističnega centra stoji, vsa kmetijska zemljišča obdelujejo.

Konec oktobra 2016 je bila na podlagi javnega povabila za oddajo ponudb sklenjena pogodba, po kateri je bil celoten kompleks razen 1 ha zemljišč, ki so v solastnini, z dnem 1. 1. 2017 oddan najboljšemu ponudniku v dolgoročni najem do konca leta 2020.

3.6 Trgi¹¹

Osnovno pristaniško dejavnost pretovora in skladiščenja blaga Luka Koper izvaja za svoje zaledje. Slovenski trg predstavlja manj kot tretjino celotnega pretovora, ki se iz leta v leto povečuje zlasti na tradicionalnih in najpomembnejših zalednih trgih Avstrije, Madžarske, Slovaške, Češke, Italije, pa tudi Hrvaške, Srbije in Romunije. Družba v zadnjih letih beleži občuten porast pretovora blaga za tržišča Nemčije in Poljske. Svoje storitve pa družba Luka Koper ponuja tudi prekomorskim trgom, kjer s tržno-promocijskimi aktivnostmi promovira koprsko pristanišče kot idealno vstopno in izstopno točko za omenjena zaledna tržišča. Aktivnosti se tako redno izvajajo predvsem v državah ob Sredozemlju, na Bližnjem in Daljnem vzhodu.

3.7 Spremembe v organizaciji¹²

1. januarja 2017 se je končal stečajni postopek pridružene družbe Golf Istra, d. o. o., – v stečaju, 20 % (v stečajnem postopku od dne 9. oktobra 2014). Družba je bila s tem dnem izbrisana iz registra poslovnih subjektov.

V okviru odvisnih družb Skupine Luka Koper v letu 2017 sprememb ni bilo.

3.8 Organizacijska struktura¹³

Komisije in odbori

Odbor za obvladovanje tveganj – organ, ki ga sestavljajo odgovorne in kompetentne osebe ter izvaja dejavnosti procesa obvladovanja tveganj tako, da pomaga skrbnikom tveganj pri

¹¹ GRI GS 102-6

¹² GRI GS 102-10

¹³ GRI GS 102-18

prepoznavanju, opisovanju in vrednotenju tveganj ter podpira pripravo predlogov za izvajanje ukrepov obvladovanja tveganj. Odbor nima odločevalske funkcije.

Projektni sveti – nadzorni organ, imenovan s strani uprave družbe za opravljanje nadzora nad projektom. Odgovoren je za zagotovitev izvedbe projekta s pregledovanjem stanja projekta, dajanjem soglasij k vsem odstopanjem v posameznih fazah projekta ter potrjevanjem zaključkov vseh faz projekta. Sestavljajo ga odgovorne osebe, ki so ključnega pomena za uspeh in realizacijo ciljev projekta (predsednik projektnega sveta), ter odgovorne osebe, ki so uporabniki rezultatov projekta (član projektnega sveta).

Timi za kakovost – oblika timskega delovanja, ki v organizacijski enoti zagotavlja uresničevanje ciljev sistema vodenja. Organizacijska enota (ali več enot skupaj) oblikuje tim za kakovost z namenom periodičnega pregledovanja uspešnosti in učinkovitosti lastnega delovanja z vseh vidikov sistema vodenja.

Organigram organizacijskih enot družbe Luka Koper, d. d.

3.9 Uprava družbe Luka koper, d. d.¹⁴

Delovanje uprave urejajo zakonski predpisi, statut družbe, poslovnik o delu uprave, Kodeks upravljanja javnih delniških družb, Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države ter Priporočila in pričakovanja Slovenskega državnega holdinga. V skladu z ZGD-1 in s statutom uprava vodi družbo ter jo zastopa in predstavlja nasproti tretjim osebam.

Sestava uprave

Uprava družbe Luka Koper, d. d., je do dne 28. decembra 2017 delovala v sestavi:

• Dragomir Matić, predsednik uprave, imenovan 23. maja 2014 za obdobje petih let, funkcijo nastopil 10. junija 2014,
• Andraž Novak, član uprave, ki je petletni mandat nastopil 10. junija 2014,
• Irena Vincek, članica uprave, ki je petletni mandat nastopila 21. avgusta 2015,
• Stojan Čepar, delavski direktor, ki je petletni mandat nastopil 30. novembra 2015.

Nadzorni svet družbe je na svoji redni seji dne 29. decembra 2017 odpoklical Dragomirja Matića s funkcije predsednika uprave ter Ireno Vincek in Andraža Novaka s funkcij članov uprave. Na ta mesta je za obdobje petih let imenoval Dimitrija Zadela za predsednika uprave, Irmo Gubanec za članico uprave za področje financ in računovodstva ter Metoda Podkrižnika za člana uprave.

Upravo družbe Luka Koper, d. d., so tako na dan 31. decembra 2017 sestavljali:

• Dimitrij Zadel, predsednik uprave, začetek petletnega mandata: 29. december 2017,
• Metod Podkrižnik, član uprave, začetek petletnega mandata: 29. december 2017,
• Irma Gubanec, članica uprave, začetek petletnega mandata: 29. december 2017,
• Stojan Čepar, delavski direktor, začetek petletnega mandata: 30. november 2015.

Nadzorni svet družbe je na svoji redni seji dne 16. februarja 2018 sklenil sporazumno prekinitev pogodbe o poslovodenju s Stojanom Čeparjem, ki mu je s tem dnem prenehal mandat člana uprave – delavskega direktorja. Nadzorni svet je na predlog sveta delavcev na to funkcijo imenoval Vojka Rotarja.

Upravo družbe Luka Koper, d. d., so tako na dan 16. februarja 2018 sestavljali:

Dimitrij Zadel, predsednik uprave, začetek petletnega mandata: 29. december

¹⁴ GRI GS 102-22, 405-1

2017,

• Metod Podkrižnik, član uprave, začetek petletnega mandata: 29. december 2017,
• Irma Gubanec, članica uprave, začetek petletnega mandata: 29. december 2017,
• Vojko Rotar, delavski direktor, začetek petletnega mandata: 16. februar 2018.

Predstavitev članov uprave je dostopna tudi na spletnih straneh www.luka-kp.si.

Opis članov uprave¹⁵

Dimitrij Zadel

Predsednik uprave

Dimitrij Zadel, rojen 29. septembra 1967, je po izobrazbi univerzitetni diplomirani inženir strojništva, v tujini pa se je izpopolnjeval s področja poslovnih ved. Karierno pot je začel na področju razvoja izdelkov v tovarni pohištvenega okovja Lama. Od leta 1994 do 2003 je v podjetju Trgoavto, d. o. o., zasedal več ključnih položajev: bil je vodja prodaje tovornih vozil, odgovoren je bil za prodajno-servisni center znamke Iveco, v letih 2001–2003 pa je kot generalni direktor vodil prestrukturiranje in modernizacijo družbe Trgoavto s ciljem povečanja obsega prodaje in optimiziranja poslovanja. Nove izzive je leta 2003 našel v Skupini OMV, kjer je opravljal funkcijo direktorja družbe OMV Slovenija, d. o. o., ter hkrati skladno s strategijo Skupine OMV v hčerinskih družbah na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter Italiji skrbel za prestrukturiranje in reorganizacijo ter pripravo družb za prodajo. Kot direktor družb in vodja maloprodaje je z različnimi ukrepi v letih 2013–2017 nadgrajeval poslovanje OMV-jevih družb na Češkem in Slovaškem. S sklepom nadzornega sveta je svoj petletni mandat v Luki Koper, d. d., pričel 29. 12. 2017.

Metod Podkrižnik

Član uprave

Metod Podkrižnik, rojen 23. marca 1971, je univerzitetni diplomirani inženir strojništva in magister ekonomskih znanosti. Poklicno pot je začel v družbi Gorenje, d. d., kjer je skrbel za proizvodno linijo notranje opreme. V letih 1999–2006 je bil na Republiškem zavodu za obvezne rezerve naftnih derivatov odgovoren za projekt oblikovanja 90-dnevnih rezerv naftnih derivatov v Sloveniji ter za njihov učinkovit sistem vzdrževanja. V letih 2006–2008 je kot pomočnik generalnega direktorja Holdinga Slovenske elektrarne vodil razvojni sektor in opravljal več drugih korporativnih funkcij, kjer je skrbel predvsem za izboljšanje učinkovitosti in obvladovanje tveganj. Karierno pot je v letih 2008–2015 nadaljeval v Skupini OMV, kjer je bil kot vodja poslovnega področja za Slovenijo, Bosno in Hercegovino, Hrvaško, Madžarsko, Češko in Slovaško odgovoren za nabavo produktov, prodajo, podporo strankam, logistiko in druge pomembne poslovne naloge. V tem obdobju je opravljal funkcijo prokurista v več OMV-jevih družbah, dve leti in pol pa je bil generalni direktor OMV Slovaška. Z

¹⁵ GRI GS 405-1

logistično dejavnostjo se je ponovno srečal leta 2016 kot direktor špedicijskega podjetja Fersped, d. o. o. S sklepom nadzornega sveta je svoj petletni mandat v Luki Koper, d. d., pričel 29. 12. 2017.

Irma Gubanec

Članica uprave

Irma Gubanec, rojena 9. julija 1968, je magistra poslovodenja in organizacije Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Poklicno pot je začela na Skladu Republike Slovenije za razvoj kot samostojna finančna svetovalka in kasneje direktorica finančne službe. V letih 1999– 2000 je opravljala funkcijo državne sekretarke za premoženje in finance na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti. Nove izzive je nato našla v podjetju P&S Svetovanje in analize v vlogi samostojne finančne svetovalke, kjer je opravljala naloge vrednotenja družb ter aktivnosti, vezane na združevanje in prevzeme družb. Od leta 2001 do 2010 je kot pomočnica generalnega direktorja za ekonomiko poslovanja v javnem zavodu RTV Slovenija bdela nad financami, računovodstvom, kontrolingom in službo za obračun RTV prispevka. V letu 2010 je nastopila delo v medijski družbi Delo, d. o. o., kjer je zasedala več ključnih položajev, v obdobju 2013–2017 tudi kot predsednica uprave oz. glavna direktorica. Na tem mestu je bila odgovorna za realizacijo strateških ciljev družbe, vključno s finančnim, kadrovskim in poslovnim prestrukturiranjem družbe. S sklepom nadzornega sveta je svoj petletni mandat v Luki Koper, d. d., pričela 29. 12. 2017.

Vojko Rotar

Delavski direktor

Vojko Rotar, rojen 17. junija 1976, je po izobrazbi diplomirani ekonomist. Poklicno pot je začel leta 1995 v špediterskem podjetju Avico iz Ljubljane ter v dejavnosti logistike in kasneje mednarodne trgovine ostal do leta 2003, pri tem pa nabral bogate izkušnje na področju delovanja pristanišča kot tranzitne točke, ki posreduje mednarodne blagovne tokove. Razumevanje splošnega gospodarskega okolja in delovanja subjektov znotraj njega mu je odprlo pot do različnih del na medijsko-komunikacijskem področju, kjer se je preizkusil kot urednik, novinar, dopisnik, fotoreporter in spletni poročevalec pri več slovenskih medijih. V zadnjih štirih letih je bil odgovoren za področja odnosov z javnostmi in marketinga v koprskem javnem podjetju Marjetica Koper in se približal številnim področjem, ki so povezana s spodbujanjem dobrih okoljskih praks in sodelovanjem z lokalno skupnostjo. Svoj petletni mandat kot član uprave – delavski direktor v Luki Koper, d. d., je pričel s sklepom nadzornega sveta družbe z dne 16. 2. 2018.

Raznolikost članov uprave po spolu

	31. 12. 2017
	moški	ženske	skupaj
Število članov uprave	3	1	4
Delež	75 %	25 %	100 %

Raznolikost članov uprave po starosti

	31. 12. 2017
	do 30 let	od 30 do 50 let	nad 50 let	skupaj
Število članov uprave	0	3	1	4
Delež	0 %	75 %	25 %	100 %

Delovanje uprave¹⁶

Uprava samostojno in na lastno odgovornost vodi poslovanje družbe v njeno dobro. Svoje delo opravlja skladno s predpisi, statutom družbe ter z zavezujočimi sklepi organov družbe.

Družbo zastopajo člani uprave, ki so zadolženi za področja:

Področja predsednika uprave:

sekretariat uprave (svetovalec uprave, tajnik organov, pisarna uprave),

kadrovsko področje,

pravno področje,

področje za odnose z javnostmi,

področje pristaniške varnosti,

področje investicij,

področje nabave in vzdrževanja,

področje strateškega razvoja,

področje trženja.

Področja člana uprave:

profitni center Generalni tovori, profitni center Kontejnerski terminal, profitni center Terminal avtomobilov in RO-RO, profitni center Terminal razsuti in tekoči tovori, profitni center Potniški terminal, področje operative.

Področja člana uprave:

področje financ in računovodstva, področje kontrolinga, področje upravljanja in razvoja poslovnih procesov, družbe, v katerih ima Luka Koper, d. d., kapitalski delež oz. korporacijske pravice.

Področja člana uprave – delavskega direktorja:

zastopanje interesov glede kadrovskih in socialnih vprašanj zaposlenih,

področje varovanja zdravja in ekologije,

nadzorovanje spoštovanja in izvajanja pisnih dogovorov in sodelovanje pri sklepanju dogovorov med delojemalci in delodajalci (participacijski in drugi dogovori).

Vsi člani uprave skupaj:

področje notranje revizije, pooblaščenec za korporativno integriteto in skladnost poslovanja, sodelovanje s sekretarjem nadzornega sveta.

3.10 Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d.¹⁷

Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d., šteje devet članov. Šest članov voli skupščina, tri iz vrst zaposlenih pa svet delavcev družbe. Mandat članov nadzornega sveta traja štiri leta.

Nadzorni svet družbe je do dne 28. decembra 2017 deloval v sestavi: Rado Antolovič (predsednik nadzornega sveta), mag. Uroš Ilić (namestnik predsednika nadzornega sveta), mag. Andraž Lipolt (član nadzornega sveta), mag. Milan Jelenc (član nadzornega sveta), Barbara Nose (članica nadzornega sveta), Sabina Mozetič (članica nadzornega sveta), Mladen Jovičić (član nadzornega sveta), Marko Grabljevec (član nadzornega sveta), Rok Parovel (član nadzornega sveta).

Nadzorni svet družbe je na svoji redni seji dne 29. decembra 2017 za svojega predsednika imenoval mag. Uroša Ilića, za namestnika predsednika pa mag. Andraža Lipolta. Dotedanji predsednik Rado Antolovič ostaja član nadzornega sveta.

¹⁷ GRI GS 102-22, 405-1

Nadzorni svet so na dan 31. decembra 2017 sestavljali:

Imenovani s strani kapitala

Mag. Uroš Ilić, predsednik nadzornega sveta od 29. 12. 2017 dalje (do 29. 12. 2017 namestnik predsednika nadzornega sveta), začetek štiriletnega mandata: 1. julij 2017 (28. skupščina delničarjev).

Zaposlen: ODI o.p., d. o. o., direktor

Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: /

Mag. Andraž Lipolt, namestnik predsednika nadzornega sveta, začetek štiriletnega mandata: 1. julij 2017 (28. skupščina delničarjev).

Zaposlen: Petrol, d. d., direktor tehnične podpore

Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja:/

Rado Antolovič, član nadzornega sveta, začetek štiriletnega mandata: 1. julij 2017 (28. skupščina delničarjev).

Zaposlen: generalni direktor P&O Maritime (DP World)

Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: Maritime Services Division, DP World, direktor; P&O Maritime, glavni izvršni direktor; P&O Ports, glavni izvršni direktor.

Mag. Milan Jelenc, član nadzornega sveta, začetek štiriletnega mandata: 1. julij 2017 (28. skupščina delničarjev).

Zaposlen: svetovalec generalnega direktorja Slovenskih železnic

Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: Adriakombi, d. o. o., predsednik nadzornega sveta; CKTZ, d. d., član nadzornega sveta

Barbara Nose, članica nadzornega sveta, začetek štiriletnega mandata: 1. julij 2017 (28. skupščina delničarjev).

Zaposlena: Constantia plus, d. o. o., direktorica/pooblaščena revizorka

Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja:/

Sabina Mozetič, članica nadzornega sveta, predstavnica Mestne občine Koper, začetek štiriletnega mandata: 21. avgust 2015 (26. skupščina delničarjev).

Zaposlena: MOK, direktorica občinske uprave

Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: članica skupščine družbe Rižanski vodovod Koper, d. o. o.; članica sveta zavoda Zdravstvenega doma Koper

Imenovani s strani zaposlenih

Mladen Jovičić, član nadzornega sveta, začetek štiriletnega mandata: 8. april 2017. Zaposlen: Luka Koper, d. d., področje nabave in vzdrževanja, skladiščnik v

centralnem skladišču

Marko Grabljevec, član nadzornega sveta, začetek štiriletnega mandata: 18. januar 2016.

Zaposlen: Luka Koper, d. d., področje pristaniške varnosti, operativni vodja

Rok Parovel, član nadzornega sveta, začetek štiriletnega mandata: 12. september 2016.

Zaposlen: Luka Koper, d. d., PC Kontejnerski terminal, kontrolor

Zunanja članica revizijske komisije nadzornega sveta

Mateja Kupšek, imenovana za obdobje od 30. avgusta 2017 do preklica.

Raznolikost članov nadzornega sveta po spolu

	31. 12. 2017
	moški	ženske	skupaj
Število članov nadzornega sveta	7	2	9
Delež	78 %	22 %	100 %

Raznolikost članov nadzornega sveta po starosti

			31. 12. 2017
			do 30 let	od 30 do 50 let	nad 50 let	skupaj
Število sveta	članov	nadzornega	0	4	5	9
Delež			0 %	44 %	56 %	100 %

Delo komisij nadzornega sveta

V prvi polovici leta 2017 so v okviru nadzornega sveta redno delovale in pripomogle k njegovemu delovanju kadrovska komisija, revizijska komisija ter komisija za infrastrukturo in operativo. S konstituiranjem novega nadzornega sveta dne 14. 7. 2017 pa je nadzorni svet poleg kadrovske in revizijske komisije namesto komisije za infrastrukturo in operativo ustanovil komisijo za naložbe ter komisijo za organizacijo in procese.

Podrobno o sestavi in delu komisij nadzornega sveta poročamo v Letnem poročilu 2017 v poglavju 6 Poročilo nadzornega sveta za leto 2017.

3.11 Sistem obvladovanja tveganj v Skupini Luka Koper

Sistem obvladovanja tveganj v Skupini Luka Koper

Obvladovanje tveganj je celovit in enotno opredeljen proces, ki skupaj s preostalimi procesi upravljanja omogoča Skupini, da poveča verjetnost doseganja ciljev. Metodologija ocenjevanja pomembnosti tveganj je oblikovana petstopenjsko, tako za oceno verjetnosti kot posledic, in se ni spreminjala. Pri oceni posledic se upošteva pet razsežnosti, in sicer posledice za zdravje in varnost, finančne posledice, posledice za okolje, posledice za ugled podjetja in posledice na skladnost. Tveganja so po stopnji pomembnosti razvrščena v pet razredov od nepomembnih do zelo pomembnih. Tveganja, vključena v najvišja razreda tveganj, tj. bolj pomembna in zelo pomembna tveganja, predstavljajo ključna tveganja Skupine Luke Koper in so predstavljena v nadaljevanju. Sistem obvladovanja tveganj je povezan z drugimi sistemi vodenja, ISO 9001, ISO 14001, ISO 22000, BS OHSAS in EMAS, ki se vsak na svojem področju prav tako nanašajo na obvladovanje tveganj.

Notranje kontrole so vgrajene v procese in opredeljene v dokumentih sistema vodenja, skozi organizacijo in opise delovnih mest, preverjanje delovanja procesov

V okviru sistema obvladovanja tveganj Skupina Luka Koper redno spremlja izpostavljenost vsem zaznanim tveganjem ter opredeljuje in izvaja potrebne ukrepe za zagotavljanje sprejemljive ravni tveganja poslovanja. Kjer so bile prepoznane pomanjkljivosti in slabosti so bili pripravljeni ukrepi za njihovo odpravo. Konec leta 2017 je bila izdelana ocena stopnje zrelosti sistema obvladovanja tveganj, ki ne dosega ciljne ravni, zato se bo v letu 2018 pripravil in začel izvajati načrt ukrepov za izboljšanje. Osnovo sistema obvladovanja tveganj predstavlja register tveganj, ki vsebuje seznam vseh zaznanih tveganj, značilnosti posameznega tveganja, opredeljene ukrepe in odgovorne osebe skrbnike posameznih tveganj. Register se vodi centralno na ravni Skupine Luka Koper z namenom sistematičnega spremljanja in analiziranja ter se redno posodablja; nazadnje je bil ažuriran novembra 2017. Odbor za obvladovanje tveganj se je redno mesečno sestajal, obravnaval spremembe registra tveganj ter spremljal in poročal o izvajanju ukrepov.

V nadaljevanju so prikazane ključne vloge in odgovornosti znotraj sistema obvladovanja tveganj, ki glede na preteklo leto ostajajo enake.

Ključne vloge in odgovornosti znotraj sistema obvladovanja tveganj

Splošna ocena tveganj

Konec leta 2017 se je zemljevid ključnih tveganj Skupine Luke Koper spremenil zaradi tveganj, povezanih s poslovnim sodelovanjem z izvajalci pristaniških storitev, preostala prepoznana tveganja pa ostajajo podobna tistim v preteklem letu. V nadaljevanju so predstavljena ključna tveganja s katerimi se je Skupina soočala v letu 2017 ter načini njihovega obvladovanja. Kjer obvladovanje ključnih tveganj Skupine ni bilo učinkovito je pojasnjeno v nadaljevanju, Skupina pa je sprejela potrebne ukrepe za odpravo prepoznanih pomembnih pomanjkljivosti in slabosti ter jih bo izvajala kot del rednega procesa obvladovanja tveganj.

Strateška tveganja

Pridobivanje konkurenčnih prednosti Luke Koper v primerjavi z drugimi pristanišči je v zelo veliki meri odvisno od izvedbe strateških naložbenih projektov in od razvoja zaledne infrastrukture skladno s smernicami, začrtanimi v strateških dokumentih iz leta 2015.

Ključni razvojni projekti, ki se soočajo z visokimi tveganji zaradi dolgotrajnih postopkov pridobivanja soglasij in možnosti vlaganja pritožb ter so povezani s povečanjem kapacitet v

pristanišču za dve ključni blagovni skupini, kontejnerje in avtomobile, so: podaljšanje prvega pomola, izgradnja novega veza RO-RO in ureditev dodatnih površin v zaledju tretjega bazena ter ureditev vhodov v pristanišče, ki danes predstavljajo omejitev glede pretočnosti ter povzročajo nezadovoljstvo drugih logističnih deležnikov in zastoje v lokalnem prometu. Konkurenčno prednost bo Luka Koper lahko povečala ali ohranila zgolj s čimprejšnjo zagotovitvijo novih kapacitet, saj imajo ambiciozne načrte povečanja kapacitet tudi konkurenčna pristanišča v severnem Jadranu, izvedba naložb pa predstavlja tudi pogoj za optimalno črpanje odobrenih evropskih sredstev. Omenjena tveganja Skupina obvladuje z aktivnim in konstruktivnim sodelovanjem z državnimi organi, lokalnimi oblastmi in drugimi institucijami pri pridobivanju ustreznih soglasij, ki v letu 2017 ni prineslo željenih rezultatov in ogroža doseganje strateških ciljev družbe do leta 2020, zato bo to sodelovanje treba v letu 2018 še okrepiti. Tveganja, povezana s pomanjkanjem površin za odlaganje mulja, bo Skupina obvladovala z iskanjem alternativnih rešitev ravnanja z morskim sedimentom ter v letu 2018 izvedla testno polje za pospešeno izsuševanje izkopanega morskega mulja. Uspešen zaključek razvojnih projektov je odvisen tudi od podpore lokalnega prebivalstva, ki jo Skupina letno preverja z izvedbo ankete javnega mnenja med prebivalci mestne občine Koper in občine Ankaran. Z rezultati ankete je Skupina zadovoljna, saj je 72 odstotkov vprašanih seznanjenih z načrti za prostorsko širitev pristanišča oz. podaljšanje pomolov in izgradnjo novih skladiščnih površin, od teh pa se jih okoli 70 odstotkov z načrti strinja. Med razlogi za nasprotovanje državnemu prostorskemu načrtu prevladujejo, podobno kot leta prej, prevelik poseg v prostor, onesnaževanje okolja in negativen vpliv na turizem. Tveganje Skupina obvladuje z nenehnimi izboljšavami in doslednim zasledovanjem ciljev trajnostnega razvoja na tem področju ter s prilagajanjem komunikacijskih načrtov rezultatom javnomnenjskih raziskav o podpori razvojnim načrtom pristanišča. S sponzorstvi in z donacijami Luka Koper podpira tudi številne projekte, društva in posameznike.

Skupina se še vedno sooča tako s tveganjem daljših prekinitev prometa na železniškem tiru do pristanišča kot s tveganjem, da bodo modernizirane zmogljivosti na enotirni progi komaj zadoščale za podporo rasti prometa pristanišča do leta 2020. Ustavno sodišče je meseca januarja presodilo, da sta zakon o referendumu in ljudski iniciativi ter del zakona o volilni in referendumski kampanji v neskladju z ustavo. Vrhovni sodniki so na podlagi sodbe ustavnega sodišča izid referenduma o zakonu o drugem tiru razveljavili ter državni volilni komisiji naložili razpis novega referenduma. Tako je bila uveljavitev Zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper, ki za družbo Luka Koper, d. d., prinaša tudi dodatno finančno obremenitev, po presoji vrhovnega sodišča začasno ustavljena. Če referendum ne bo uspel, pa je ogroženo tudi črpanje evropskih sredstev, za katera država že pripravlja alternativne scenarije.

Ne glede na navedeno pa še vedno ostaja odprto bistveno vprašanje časovne izvedbe izgradnje novih zmogljivosti na relaciji Koper–Divača oziroma drugega tira, ki bi podprl nadaljnji razvoj in rast pristanišča. Tveganja, povezana s pravočasnim zagotavljanjem razvoja zaledne infrastrukture, Luka Koper obvladuje s spodbujanjem zavedanja o pomembnosti izgradnje drugega tira tako na državni kot na ravni Evropske unije.

Skupina se sooča tudi s tržnimi tveganji, ki izhajajo iz visoko konkurenčnega okolja. UNCTAD je napovedal, da se bo svetovno prekomorsko trgovanje v letu 2017 povečalo za 2,8 odstotka, projekcije za srednjeročno obdobje med letoma 2017 in 2022 pa napovedujejo povprečno letno stopnjo rasti v višini 3,2 odstotka. Pretovor bo zabeležil rast v vseh segmentih, največjo v blagovni skupini kontejnerjev ter sipkih in razsutih tovorov. Kljub temu, da se rast svetovne flote po nosilnosti ladij že peto leto upočasnjuje, v letu 2016 je bila 3,2-odstotna, se ponudba ladijskih kapacitet povečuje hitreje od povpraševanja, kar negativno vpliva na voznine in dobičke. Združevanje ladjarjev in oblikovanje alians bo tudi v bodoče vplivalo na boljše obvladovanje dobav in izkoriščenost flot, vendar bo povzročilo druge pritiske na konkurenčnost samega tržišča. Zaradi teh bodo pristanišča deležna čedalje večjih pritiskov ne zgolj po optimizaciji poslovanja, zniževanju stroškov, upravljanju časa in promociji, temveč tudi po usmerjenosti v doseganje meril uspešnosti z zagotavljanjem visoke zanesljivosti storitev in standardov, povezanih s kakovostjo, varnostjo in varovanjem, finančno vzdržnostjo, ohranjanjem virov, varstvom okolja in socialno vključenostjo, večina od teh pa je povezanih s cilji trajnostnega razvoja.

Naslednje tveganje je povezano z vstopom ladjarja MSC v lastništvo TMT, operaterja kontejnerskega terminala v Trstu, leta 2015. Luka Koper sodeluje z velikim številom ladjarjev, ki so lahko lastniško prisotni tudi v konkurenčnih pristaniščih, zato to ne predstavlja nujno zmanjšanja pretovora. Nadaljujejo se tudi politična nestabilnost in vojne razmere v državah severne Afrike in Bližnjega vzhoda, kar onemogoča povečanje izvoza v te države na predhodno raven; na pretovor pa so v neki meri vplivale tudi razmere na turškem trgu. Omenjena tržna tveganja Skupina obvladuje tudi s strategijo večnamenskega pristanišča in z večjo diverzifikacijo blagovnih skupin in strank ter tako zmanjšuje svojo izpostavljenost.

Operativna tveganja

Operativna tveganja vplivajo na izvajanje procesov na vseh ravneh. Vključujejo zelo širok in po vsebini raznolik nabor tveganj, ki najpogosteje izhajajo iz neustreznih ali neuspešnih notranjih procesov, neprimernega ali neučinkovitega ravnanja zaposlenih, neustreznega ali neuspešnega delovanja sistemov ali opreme. Uresničitev teh tveganj se najpogosteje odrazi v poškodbah ljudi in/ali vplivih na okolje ter premoženje, nanje pa lahko vplivajo tako zunanji kot notranji dejavniki. To skupino tveganj obvladujemo s preventivnimi ukrepi na osnovi ocen tveganja delovnih mest, z izobraževanjem in preverjanjem znanja, z dosledno uporabo varovalne delovne opreme, z opredeljenimi in komuniciranimi tehnološkimi postopki in delovnimi navodili, ki se stalno dopolnjujejo, z razvojem dobaviteljev, s stalnimi meritvami pogojev na delovnih mestih, z rednimi zdravniškimi pregledi ter z ustreznim zavarovanjem premoženja in odgovornosti. Med drugimi ukrepi, ki zmanjšujejo tveganja za nastanek poškodb, so nove naložbe v sodobnejšo opremo, redno vzdrževanje delovne opreme in infrastrukture ter redne meritve stanja vplivov na okolje.

Kljub vsem sprejetim ukrepom sta se v letu 2017 zgodili dve večji nezgodi, v eni se je zaradi močnega vetra porušilo obalno dvigalo na terminalu za razsute tovore s strani ladje, druga huda delovna nesreča na terminalu za sipke tovore pa se je končala s smrtjo delavca, ki je bil zaposlen pri enem od zunanjih izvajalcev pristaniških storitev. V obeh primerih je družba

pristopila k izvedbi ukrepov, ki bi podobne dogodke v bodoče preprečili. Iz drugih tveganj, povezanih z neustreznimi ali neuspešnimi notranjimi procesi, izhajajo tudi ukrepi izboljšav poslovanja, katerih uresničevanje se bo nadaljevalo v letu 2018 in katerih cilj je zmanjšanje izpostavljenosti tveganjem na za Skupino Luka Koper sprejemljivo raven.

Previdnostni pristop¹⁸

Pomembna koraka pri ohranjanju in izboljševanju stanja okolja sta zmanjševanje tveganja za nastanek izrednih dogodkov ter izboljševanje postopkov za ukrepanje. Zato ima Skupina na osnovi zakonodajnih zahtev izdelano oceno ogroženosti ter načrt zaščite in reševanja za industrijske nesreče za območje izvajanja koncesije ter sredstva in opremo za izvedbo intervencije. Načrt zaščite in reševanja in ocene ogroženosti so bili revidirani leta 2017. Sistem zaščite in reševanja v Luki Koper vključuje akterje več strokovnih področij, organizacij in podjetij. Pri posredovanjih ob izrednih dogodkih na območju pristanišča vedno sodelujejo intervencijska gasilska ekipa PGE in varnostno osebje Luke Koper, d. d., lahko pa še enota varovanja morja, podjetje Luka Koper INPO, d. o. o., gasilci PIGD Luke Koper in CZ Luke Koper ter druge enote skladno z NZR.

Finančna tveganja

Med ključnimi tveganji je le eno finančno tveganje, in sicer tveganje spremembe poštene vrednosti. Skupina je imela konec leta 5,8 odstotka svojih sredstev naloženih v finančne naložbe, vrednotene po pošteni vrednosti. Tveganje spremembe poštene vrednosti se pri teh naložbah kaže v nihanju borznih tečajev vrednostnih papirjev slovenskih podjetij. Zaradi strateške usmeritve investiranja v razvoj osnovne dejavnosti Skupina na področju finančnih naložb upravlja le obstoječi portfelj. Tveganje Skupina obvladuje s spremljanjem razmer na finančnih trgih in njihovih vplivov na portfelj, z aktivnim upravljanjem naložb pa skrbi za njihovo čim višjo donosnost in ohranjanje vrednosti.

Obvladovanje tveganja spremembe poštene vrednosti ter drugih finančnih tveganj – med katera vključujemo tveganje spremembe obrestne mere, likvidnostno tveganje, tveganje spremembe deviznega tečaja, kreditno tveganje in tveganje ustrezne kapitalske strukture, ki jih Skupina ocenjuje kot zmerna, manj pomembna ali celo nepomembna – je podrobneje predstavljeno v računovodskem poročilu Skupine Luke Koper v pojasnilu št. 32: Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj.

Tveganja skladnosti

Tveganja skladnosti so še vedno v pretežni meri povezana s prekomernim hrupom, in sicer z možnostjo prekoračitve zakonsko določenih mejnih vrednosti hrupa proti mestnemu jedru Kopra, do katere lahko pride pri pilotiranju v sklopu podaljšanja prvega pomola, zaradi prekomernega hrupa pri izvajanju dejavnosti ali zaradi vplutja hrupne ladje. Skupina je že sprejela ukrepe, s katerimi bo že v fazi projektiranja in kasneje pri izboru izvajalca gradbenih del upoštevala omejitev hrupa na sprejemljivo raven. Med letom je družba Luka Koper, d. d.,

¹⁸ GRI GS 102-11

prejela odločbo okoljske inšpekcije, s katero je bilo ugotovljeno preseganje mejnih vrednosti in določen rok za odpravo neskladnosti do konca oktobra 2018. Meritve in karte hrupa kažejo, da so zaradi delovanja pristanišča najbolj obremenjeni severni obronki mesta Koper. Zaradi navedenega smo pričeli z elektrifikacijo premične opreme na kontejnerskem terminalu in pripravili akcijski načrt zmanjševanja ravni hrupa proti mestu Koper, ki mu bo družba dosledno sledila.

S ciljem zmanjševanja ravni hrupa privezujemo hrupne ladje na razpoložljiva privezna mesta v drugem bazenu, ki so bolj oddaljena od mestnega jedra, in kontinuirano spremljamo ravni hrupa ladij, v sodelovanju z ladjarji pa poskušamo uskladiti zamenjavo ladij za manj hrupne. Tveganje nezmožnosti izvedbe poglabljanja za vzdrževanje obstoječih globin zaradi nerazpoložljivosti površin za odlaganje morskih sedimentov obvladujemo enako kot tveganja, povezana s poglabljanjem za zagotovitev večjih globin, torej z aktivnim in konstruktivnim sodelovanjem z državnimi organi, lokalnimi oblastmi in drugimi institucijami pri pridobivanju ustreznih soglasij za izgradnjo kaset za njihovo odlaganje ter z iskanjem alternativnih metod odlaganja in ravnanja z morskimi sedimenti. V letu 2017 je Skupina Luka Koper že pričela z vzpostavitvijo sistema zagotavljanja skladnosti poslovanja, ki še ni zaključen. Med tveganja skladnosti uvrščamo tudi tveganja prevar in korupcije.

V letu 2017 se je zaključil postopek v zvezi s kršitvijo delovnopravne zakonodaje, zoper katero je družba za zaščito svojih interesov sprožila upravni spor. Dne 3. 10. 2016 je Inšpektorat RS za delo izdal odločbo, s katero je prepovedal družbi Luka Koper, d. d., opravljanje dela z delavci, ki so poimensko navedeni v tej odločbi in ki so zaposleni v družbi ENCON, svetovanje, trgovina in posredništvo, d. o. o., Koprska ulica 94, 1000 Ljubljana. Zoper navedeno odločbo se je vodil pritožbeni postopek, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je dne 15. 12. 2016 izdalo odločbo, s katero je pritožbo družbe Luka Koper, d. d., zavrnilo. Upravno sodišče RS je dne 24. 11. 2017 izdalo sodbo, s katero je tožbo družbe Luka Koper, d. d., zavrnilo. Nadzorni svet družbe je na svoji redni seji 26. marca 2018 obravnaval potek poslovnega prestrukturiranja družbe in se seznanil s predlogom strategije IPS, ki jo je pripravila uprava.

Strategija bo v nadaljevanju verificirana tudi z zunanjimi strokovnimi mnenji, predvsem z vidika zakonitosti, gospodarnosti, neodvisnosti in poslovne uspešnosti ter dopolnjena z benchmark analizo ter cilji in ključnimi kazalniki. Istočasno bo uprava pripravila tudi akcijski načrt implementacije strategije ter pričela ključne pripravljalne aktivnosti.

Tveganja prevar in korupcije¹⁹

Med tveganja skladnosti uvrščamo tudi tveganja prevar in korupcije. Po letu 2016 je poleg treh ključnih dokumentov s tega področja, in sicer Strategije korporativne integritete družb Skupine Luka Koper, Etičnega kodeksa družb Skupine Luka Koper in Pravilnika o sprejemanju daril v družbah Skupine Luka Koper, sledilo še sprejetje Poslovnika o delu pooblaščenca za korporativno integriteto in komisije za obravnavo prijav kršitve korporativne integritete v Skupini Luka Koper. Za področje korporativne integritete sta v

36

Luki Koper zadolžena pooblaščenec za korporativno integriteto in komisija za obravnavo prijav kršitve korporativne integritete, ki o ugotovljenih kršitvah pripravita poročilo s priporočili oziroma predlogi ukrepov. Poročila o prejetih prijavah je redno obravnavala tudi revizijska komisija nadzornega sveta, enkrat letno pa še nadzorni svet. Tveganje prevar Skupina obvladuje tudi z jasno opredeljenimi in komuniciranimi pravili priprave in sklepanja poslov, prenosa pooblastil ter potrjevanja računov in z vpeljano kontrolo štirih oči ter drugimi kontrolami, ki so vgrajene v procese. Družba v letu 2018 načrtuje začetek implementacije sistema vodenja za preprečevanje korupcije skladno s standardom ISO 37001:2016. in zagotovitev samostojnosti in neodvisnosti funkcije korporativne integritete.

3.12Članstva in zaveze²⁰

Luka Koper, d. d., je članica v organizacijah:

• GZS Gospodarska zbornica Slovenije: članstvo v skupščini zbornice in upravnem odboru Združenja za promet,
• ESPO združenje evropskih pristanišč,
• FEPORT združenje evropskih pristaniških terminalistov,
• NAPA združenje severnojadranskih pristanišč,
• SBRA Slovenian Business & Research Association,
• MedCruise (Mediterranean Cruise Port Association),
• ZRSZV Zbornica za razvoj slovenskega zasebnega varovanja,
• ICS Institut za korporativne varnostne študije,
• SZKO Slovensko združenje za kakovost in odličnost,
• ZNS Združenje nadzornikov Slovenije,
• ZPFS Združenje poslovnih finančnikov Slovenije,
• Društvo slovensko-hrvaškega prijateljstva,
• Slovensko društvo za odnose z javnostmi,
• Združenje nabavnikov Slovenije,
• Združenje strojnikov Slovenije,
• Združenja varnostnih svetovalcev za prevoz nevarnega blaga,
• Združenje svetov delavcev Slovenije,
• Inženirska zbornica Slovenije.

Luka Koper, d. d., je vključena v pobude:

Podpisnik slovenskih smernic korporativne integritete.

Luka Koper INPO, d. o. o., je članica v organizacijah:

• Združenje delodajalcev Slovenije,
• Združenje invalidskih podjetij Slovenije,
• Društvo varnostnih inženirjev Slovenije,
• Inženirska zbornica Slovenije,
• EBA (European Boatmen's Association),
• IBLA (International Boatmen's Linesmen's Association).

LUKA KOPER IN TRAJNOSTNI RAZVOJ

Luka Koper je skrben institucionalni deležnik trajnostnega razvoja.

4 Luka Koper in usmeritve na področju trajnostnega razvoja 21

VIZIJA

Luka Koper vodilni pristaniški sistem za globalne logistične rešitve držav srednje in vzhodne Evrope.

POSLANSTVO

Z zanesljivo in razvito pristaniško ponudbo podpiramo globalne logistične rešitve do osrčja Evrope skladno s potrebami gospodarstva in najzahtevnejših kupcev.

VREDNOTE

Sodelovanje Odgovornost

Spoštovanje Ustvarjalnost

Pripadnost

²¹ GRI GS 102-16, 103-1, 103-2, 103-3

4.1 Strateške usmeritve

4.2 Poslovna politika in politika kakovosti

Vsi zaposleni v Luki Koper si prizadevajo za odličnost na vseh področjih in izpolnjevanje zahtev poslovne politike. Poslovna politika je znana vsem ključnim deležnikom. Izziv politike je doseganje ključnih ciljev: zadovoljstvo kupcev, zaposlenih, lastnikov ter družbena odgovornost do okolja.

4.3 Politika neprekinjenega poslovanja

Vzpostavljen sistem neprekinjenega poslovanja je nujen za nemoteno izvajanje poslanstva, vizije, strategije in doseganje ciljev družbe. Sistem poleg opredelitve procesov, postopkov in ukrepov za omogočanje takega sistema zagotavlja nemoteno in stabilno poslovanje. Sistem zagotavlja dostopnost storitev družbe v primeru morebitnih prekinitev oziroma v primeru kriznega stanja ter ponovno vzpostavitev normalnega stanja.

4.4 Varnostna politika

Za izvajanje poslanstva, vizije, strategije in doseganje ciljev je treba zagotavljati nemoteno in stabilno poslovanje. Med ključnimi dejavniki so varnost zaposlenih in premoženja, varno delovno okolje in ohranjanje konkurenčne prednosti podjetja. Varnost je prepoznana kot integralni del vseh procesov ter pravica in dolžnost vseh zaposlenih v družbi.

4.5 Strategija trajnostnega razvoja

Skupina Luka Koper od nekdaj skrbi za izboljšanje kakovosti življenja v celotnem prostoru, v katerega je umeščeno pristanišče. Pri razvojnih vprašanjih upošteva načela trajnostnega razvoja ter odgovornega ravnanja z okoljem. Pri razvoju teži k temu, da v čim večji meri uvaja sodobne trajnostne rešitve, ki so hkrati pomembne tako za lokalno kot tudi širšo družbeno skupnost. Trajnostni razvoj Skupina uresničuje prek strateških usmeritev, sprejete Strategije upravljanja s kadri 2016–2020 ter okoljske strategije in energetske politike.

4.6 Skupina Luka Koper pristopa k naslavljanju CILJEV TRAJNOSTNEGA RAZVOJA

Skupina Luka Koper se je odločila v sklopu celovitega trajnostnega poročanja pristopiti k naslavljanju globalnih ciljev trajnostnega razvoja, saj se zaveda, da je pristanišče pomemben deležnik trajnostnega razvoja, čigar vplivi na okolje in družbo so lahko tako pozitivni kot negativni. Cilje trajnostnega razvoja, t. i. 'Sustainable Development Goals (SDG)' so sprejele vse države članice Združenih narodov, njihov namen pa je prizadevanje za razvoj celotne družbe, gospodarstva, znanosti in civilne družbe – kar bo igralo pomembno vlogo pri doseganju ključnih ciljev celotne družbe do leta 2030. Cilji trajnostnega razvoja so objavljeni na spletni strani Ministrstva za zunanje zadeve:

http://www.mzz.gov.si/zunanja\_politika\_in\_mednarodno\_pravo/mednarodno\_razvojno\_so delovanje\_in\_humanitarna\_pomoc/politike\_mrs/cilji\_trajnostnega\_razvoja/

Cilj trajnostnega razvoja	Opis aktivnosti Luke Koper	Povezave z bistvenimi vsebinami	Primer kazalnika	Cilji
	Obvladovanje sistema varnosti in zdravja pri delu skladno z mednarodnim standardom  OHSAS 18001 in njegovo nadgrajevanje skladno z novostmi  Ciljno usposabljanje za varno delo zaposlenih in drugih na  območju Luke glede na pričakovane poškodbe Zagotavljanje učinkovitega sistema promocije zdravja v delovnem okolju Obvladovanje koncentracij škodljivih snovi pod zakonsko predpisanimi mejami Izvajanje analiz, meritev in testov obremenitev Zmanjšanje ravni hrupa v pristanišču in hrupa ladij z organizacijskimi in investicijskimi projekti Usklajenost zunanje razsvetljave z zakonodajo Priprava strategije razvoja sistema požarne zaščite v pristanišču Posodobitev sistemov požarne zaščite	 Zagotavljanje varnega delovnega okolja  Ocena spoštovanja človekovih pravic  Obremenitev s hrupom in svetlobno onesnaževanje  Zdravje in varnost strank	Število težjih poškodb pri delu Število poškodb pri delu na mio. opravljenih delovnih ur Število izrednih dogodkov na mio. opravljenih delovnih ur Število opravljenih obhodov Raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Koper Raven hrupa v dnevnem času v smeri mesta Koper Odstotek uskladitve zunanje razsvetljave	Največ 18 poškodb pri delu na mio. opravljenih ur ter 0 težjih poškodb Največ 25 izrednih dogodkov na mio. opravljenih delovnih ur Zmanjšati raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Koper na 48 dB Ohraniti dnevno raven hrupa pred najbližjimi objekti zunaj območja pristanišča kljub povečanju pretovora in širitvi pristanišča pod 58 dB Uskladiti zunanjo razsvetljavo z namenom zmanjševanja svetlobnega onesnaženja Zagotoviti ustrezen sistem oskrbe ter zadostno količino požarne vode na celotnem območju pristanišča

Skupina Luka Koper s svojimi prizadevanji naslavlja 11 ciljev trajnostnega razvoja

Cilj trajnostnega razvoja	Opis aktivnosti Luke Koper	Povezave z bistvenimi vsebinami	Primer kazalnika	Cilji
	Ciljno izvajanje funkcionalnega strokovnega usposabljanja  Vključevanje vseh zaposlenih v usposabljanje Sofinanciranje pridobivanja višje ravni izobrazbe zaposlenih Izboljševanje sistemov prenosa znanja (mentorstvo, inštruktorstvo) Ocenitev kompetenc zaposlenih (izvedba letnih razgovorov)	 Izobraževanje in usposabljanje zaposlenih Visoka delovna uspešnost ter zadovoljstvo in zavzetost zaposlenih	Povprečno število ur usposabljanja na zaposlenega Delež zaposlenih, vključenih v izobraževanje Povprečna ocena kompetenc	Vključevanje vsaj 80% zaposlenih v usposabljanje Kompetentni zaposleni
	Dosledno izvajanje določil Etičnega kodeksa Politika raznolikosti, ki je v fazi sprejemanja, določa ciljno raznolikost, ki se zasleduje v zvezi z zastopanostjo v nadzornem svetu in upravi družbe glede na spol, starost, izobrazbo ter druge osebne lastnosti članov, kot je primerno za družbo Spoštovanje pravice zaposlenih do svobodnega združevanja, članstva v sindikatih in svetu delavcev in drugih oblik združevanja Dosledno izvajanje Pravilnika o zaščiti dostojanstva zaposlenih v družbi	 Raznolikost in enake možnosti ter nediskriminacija	Delež zaposlenih glede na spol, starost, izobrazbo ipd.	Popolna nediskriminacija Zadovoljni zaposleni Dosledno spoštovanje pridobljenih pravic zaposlenih
	Zmanjšanje izgub pitne vode	 Raba vode	Specifična poraba vode	Ohraniti specifično porabo energentov na ravni iz leta 2015 kljub povečanju pretovora in skladiščnih kapacitet – pitna voda

Cilj trajnostnega razvoja	Opis aktivnosti Luke Koper	Povezave z bistvenimi vsebinami	Primer kazalnika	Cilji
	Uvedba ukrepov učinkovite rabe energije Vzpostavitev sistema za  upravljanje z energijo v profitnih centrih in hčerinskih družbah Vgradnja merilne opreme za zajem podatkov o porabi energentov na mehanizaciji, v objektih in na infrastrukturi Pridobitev certifikata za standard ISO 50001 – sistem upravljanja z energijo Prehod strojev in vozil na električni pogon Vzpostavitev centralnega nadzornega sistema za razsvetljavo v pristanišču Aktivno uvajanje najsodobnejših in najčistejših tehnologij, ki zagotavljajo energetsko učinkovitost pri opravljanju luških aktivnosti Pridobivanje električne energije za ogrevanje stavb iz obnovljivih virov energije	 Energetska učinkovitost Zavezanost trajnostnemu razvoju	Specifična poraba goriva Specifična poraba električne energije	Ohraniti specifično porabo energentov na ravni iz leta 2015 kljub povečanju pretovora in skladiščnih kapacitet – pogonsko gorivo in električna energija

44

Cilj trajnostnega razvoja	Opis aktivnosti Luke Koper	Povezave z bistvenimi vsebinami	Primer kazalnika	Cilji
	S strateškimi usmeritvami, usmerjenimi v dolgoročno poslovno stabilnost, želimo prispevati k visoki gospodarski rasti. Pridobivanje in ohranitev najboljših kadrov Doseganje kulture visoke delovne uspešnosti in odličnega vodenja Izvajanje ciljnega vodenja (letnih razgovorov) Zagotavljanje zadovoljstva in zavzetosti zaposlenih Izvajanje sistema kadrovskih potencialov in naslednikov Izvajanje kadrovanja po načelu »kompetentni kader na ključna delovna mesta« Optimalno upravljanje efektivnega delovnega časa zaposlenih	 Stabilnost in poslovna uspešnost  Posredni ekonomski vplivi  Pomembnost zaposlovanja in skrb za zaposlene	Finančni kazalniki Čisti prihodki od prodaje Delež izvedenih letnih  razgovorov  Ocena klime in zadovoljstva zaposlenih Ocena zavzetosti zaposlenih Delež primernih vodij (ocenjevanje kompetenc vodij po metodi 360) Delež neizkoriščenih kompenzacijskih in saldo ur	 Do leta 2020 realizirati razvojne projekte, kot sta podaljšanje I. pomola ter preurejanje dodatnih skladiščnih površin  Vsako leto doseči 100- odstotno realizacijo načrtov kadrov  2020: 98-odstotni delež izvedenih letnih razgovorov z zaposlenimi,  98-odstotni delež primernih vodij,  ocena zavzetosti zaposlenih 3,7,  manj kot 5-odstotni delež neizkoriščenih kompenzacijskih in saldo ur
	Oblikovanje integriranih transportnih rešitev s povezovanjem različnih členov v logistični verigi Spodbujanje ustvarjalnosti zaposlenih in inovativna dejavnost kot del strateške usmeritve družbe Pravočasno zagotavljanje novih infrastrukturnih zmogljivosti	 Stabilnost in poslovna uspešnost  Posredni ekonomski vplivi  Vključenost deležnikov	Število inšpekcijskih in internih ukrepov pri posegih v prostor Delež uvedenih izboljšav Strateški program	Brez inšpekcijskih in internih ukrepov pri posegih v prostor 40 % uvedenih izboljšav organizacijske enote letno Pridobiti nova skladišča Vzpostaviti dodatna privezna mesta Izboljšati cestni dostop Vzpostaviti nove tirne kapacitete
	Posodobitve opreme in sistemov za zmanjševanje prašenja (TST, EET)	Podnebni dejavniki in kakovost zraka	Koncentracija emisij delcev velikosti do 10 µm v smeri Bertokov, Kopra, Ankarana	Ohraniti emisije delcev PM10 (velikosti do 10 μm) na celotnem luškem območju pod 30 μg/m3

Cilj trajnostnega razvoja	Opis aktivnosti Luke Koper	Povezave z bistvenimi vsebinami	Primer kazalnika	Cilji
	Vzpostavitev ustreznega nadzornega sistema nad celotnim akvatorijem Alternativne rešitve glede ravnanja z morskim sedimentom	Kakovost morja, poglabljanje morskega dna in ravnanje z morskimi sedimenti Biotska raznolikost	Število onesnaženj morja zunaj luškega akvatorija	Povsem preprečiti onesnaženje morja
	Nadgradnja sistemov in opreme za ravnanje z odpadki Zmanjšanje vpliva potencialno onesnaženih padavinskih vod, tehnoloških in komunalnih vod s posodobitvijo čistilnih naprav	 Raba zemljišč in vode ter nastajanje odpadne vode  Ravnanje z odpadki	Ohranjanje deleža ločeno zbranih odpadkov	Ohraniti odstotek ločeno zbranih odpadkov (brez ladijskih odpadkov) nad 89 %
	Spoštovanje načel pravne države in ukrepi, s katerimi preprečujemo korupcijo in podkupovanje ter s tem krepimo našo integriteto in ugled	 Spoštovanje človekovih pravic  Korporativna integriteta  Ugled Luke Koper  Skladnost poslovanja  Transparentnost poslovanja  Zagotavljanje zasebnosti strank	Število primerov korupcije	Ohraniti število primerov korupcije na 0 in izvesti izobraževanje na temo korporativne integritete

Zadani cilji trajnostnega razvoja se nanašajo predvsem na družbo Luka Koper, d. d., glede na področja delovanja pa ji sledijo tudi preostale družbe Skupine Luka Koper.

5 Deležniki Luke Koper²²

Luka smo vsi ljudje, ki nas na kakršenkoli način povezuje pristanišče.

Koprsko pristanišče s svojim delovanjem vpliva na različne skupine ljudi, ki pa tudi sami vplivajo na delovanje pristanišča. Deležniki Luke Koper so opredeljeni in prepoznani v Politiki upravljanja družbe Luke Koper, d. d., ter v okviru posameznih poslovnih procesov družbe.

Delničarji uresničujejo svoje upravljavske pravice na skupščini delničarjev. Pristojnosti skupščine in druge zadeve, neposredno povezane s skupščino, so določene v Zakonu o gospodarskih družbah, v Statutu družbe in Poslovniku o delu skupščine. Za komunikacijo z delničarji delniška družba uporablja naslednje oblike komuniciranja:

redne skupščine delničarjev,

• sistem obveščanja Ljubljanske borze SEOnet,
• spletne strani Luke Koper s posebno rubriko 'za vlagatelje',
• udeležbo predstavnikov družbe na investitorskih konferencah doma in tujini,
• izdajo mesečnega časopisa Luški glasnik in njegovo različico, ki je prilagojena za zunanjo javnost,
• letno izdajo brošure Luški delničar za vse delničarje,
• novinarske konference o poslovanju družbe,
• srečanja na sedežu družbe.

5.1 Prepoznavanje deležnikov²³

Deležniki Luke Koper, ki so opredeljeni in prepoznani v Politiki upravljanja družbe Luka Koper, d. d.:

Delničarji uresničujejo svoje upravljavske pravice na skupščini delničarjev. Pristojnosti skupščine in druge zadeve, neposredno povezane s skupščino, so določene v Zakonu o gospodarskih družbah, v Statutu družbe in Poslovniku o delu skupščine.

Kupci narekujejo nenehno prilagajanje ter uvajanje sprememb in izboljšav v delovanje družbe. Zadovoljstvo kupcev je osnovno vodilo ravnanja vseh zaposlenih. Od prvih stikov s strankami, nato izvajanja storitev zanje pa vse do reševanja morebitnih reklamacij se je treba zavedati, da prav zadovoljstvo kupca daje smisel delu in predstavlja temelj uresničevanja vizije in poslanstva Luke Koper. Zadovoljstvo kupcev Luka Koper redno spremlja. Kupcem zagotavlja storitve vrhunske kakovosti, hiter odziv na njihovo povpraševanje ter učinkovito informacijsko in vso drugo potrebno podporo. Obstoječi model upravljanja pristanišča je podlaga za enakopravno obravnavo vseh kupcev.

Pristaniška skupnost se vključuje v spremembe v delovanju pristaniškega sistema kot celote. Pristaniška skupnost je neformalno združenje vseh zainteresiranih strani, katerih poslovna dejavnost je neposredno povezana z izvajanjem pristaniških storitev. To so tako naročniki storitev – špediterji, agenti in prevozniki, združeni v stanovskih organizacijah – kakor tudi predstavniki kontrolnih hiš in inšpekcijskih organov ter državnih ustanov, ki vsi skupaj oblikujejo pričakovanja do Luke Koper s ciljem čim bolj usklajenega delovanja na vstopni oziroma izstopni točki, ki jo v celotni logistični verigi fizično predstavlja pristaniški prostor. Luka Koper se na te zahteve odziva tako, da jih uskladi in komunicira z zainteresiranimi deležniki.

Poslovna uspešnost družbe in ugled Luke Koper sta povezana tudi z delom dobaviteljev, zato se spoštujejo in visoko cenijo prizadevanja vseh poslovnih partnerjev, ki se kot dobavitelji

²³ GRI GS 102-42

potrebnih proizvodov ali storitev vključujejo v delovanje pristaniškega sistema, pri doseganju poslovnih ciljev.

Zaposlene se spodbuja k odličnemu delu in uspešne se nagrajuje. Kultura partnerskega odnosa z zaposlenimi se gradi na pripadnosti, sodelovanju, ustvarjalnosti, spoštovanju in odgovornosti vsakega posameznika. Internemu komuniciranju se posveča veliko pozornosti, saj je temelj celovitega komunikacijskega spleta. Zaposlene se seznanja z novostmi, internimi akti in drugimi informacijami z obvestili prek elektronske pošte in oglasnih desk, z mesečnim internim glasilom Luški glasnik in prek intraneta. Zaposleni, ki nimajo dostopa do računalnika, do objavljenih informacij dostopajo prek infomatov, ki so postavljeni v operativi. Poseben pomen pa je namenjen tudi neposredni komunikaciji med zaposlenimi v obliki delovnih in operativnih sestankov, timov za kakovost, koordinacij, letnih razgovorov vodje s sodelavci, konferenc in drugih oblik timskega delovanja. Zaposlene se spodbuja k nenehnemu usposabljanju. Prek razvojnih načrtov se usklajeno z dolgoročnimi razvojnimi potrebami družbe opredeljujejo karierni razvoj in kritične kompetence posameznega zaposlenega

Zavezanost trajnostnemu razvoju je ena temeljnih strateških usmeritev. Pri tem sta v središču vzpostavljanje in vzdrževanje partnerskih odnosov z lokalno skupnostjo in s širšim družbenim okoljem. Tako se sočasno zagotavlja uspešen razvoj zaposlenih in močno podporo družbenemu okolju ter nadgrajuje skrb za naravno okolje. S sponzorstvi in z donacijami se podpira izobraževanje, šport, kulturo in humanitarne projekte. Enkrat letno se »na stežaj odpre vrata pristanišča« in z organizacijo Pristaniškega dne omogoči obiskovalcem tako iz lokalnega kot širšega okolja ogled pristanišča, pomolov, dvigal, naprav ter pretovora in drugih dejavnosti.

Državni organi: Država se zaveda, da ima Luka Koper kot edino slovensko pristanišče izreden pomen za celotno gospodarstvo. V letu 2008 je bila delniški družbi podeljena koncesija za opravljanje pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture na območju koprskega pristanišča. Bistveni elementi koncesijske pogodbe so:

• čas trajanja koncesijske pogodbe,
• določitev načina izračuna koncesnine,
• dogovor med pogodbenima strankama o načinu vlaganja v pristaniško infrastrukturo,
• pravila vodenja, upravljanja in delovanja pristanišča,
• zagotavljanje odprtosti pristanišča,
• pravice in obveze strank ob prenehanju ali prekinitvi koncesijskega razmerja.

Čas trajanja koncesije je 35 let, kakor to določa Pomorski zakonik. Dogovorjena koncesnina znaša 3,5 odstotka poslovnih prihodkov družbe, zmanjšanih za zaračunane pristojbine. S plačilom koncesijske dajatve plača delniška družba kot koncesionar tudi najemnino in

stavbno pravico, oproščena pa je plačila pristojbine za uporabo pristanišča. V koncesijsko dajatev so vključene vodna pravica, vodne takse in druge dajatve, povezane z uporabo morja. Vlaganja v pristaniško infrastrukturo opravlja koncesionar v soglasju z Republiko Slovenijo in na podlagi veljavnega petletnega programa razvoja pristanišča. Vodenje, upravljanje in delovanje pristanišča sta si koncedent in koncesionar razdelila ter se dogovorila o načinih usklajenega delovanja za dosego ciljev koncesije v interesu obeh. Zagotavljanje odprtosti pristanišča je obveza in cilj obeh pogodbenih strank. Obveza je ponujanje storitev vsem, ki so za to zainteresirani in izpolnjujejo pogoje v skladu z načeli evropskega pravnega reda. Cilj družbe je, da koprsko pristanišče postane primarno in najboljše pristanišče za države vzhodne in srednje Evrope.

Mediji: Delniška družba je odprta do široke javnosti. Na vprašanja medijev odgovarja sproti in jih ažurno obvešča o poslovanju in novostih v družbi. Informacije objavlja tudi na spletni strani družbe www.luka-kp.si ter na trajnostnem portalu družbe www.zivetispristaniscem.si. Za medije pripravlja sporočila za javnost, organizira tiskovne konference ter jih vabi na pomembne poslovne dogodke in obiske.

5.2 Vključenost deležnikov ter njihova pričakovanja in potrebe²⁴

Iz nabora številnih deležnikov, s katerimi Luka Koper, d. d., sodeluje in razvija trajnostne odnose, ki so opredeljeni v Politiki upravljanja družbe Luke Koper, d. d., ter v okviru posameznih poslovnih procesov družbe, smo na podlagi strateških usmeritev prepoznali ključne deležnike ter opredelili njihova pričakovanja in načine vključenosti v delovanje Skupine Luka Koper.

Ključni deležniki	Komunikacijska orodja	Vključenost v pripravo trajnostnega poročila	Pričakovanja in potrebe deležnikov
DELNIČARJI	 Spletna stran	 DA	 Informacije o poslovanju družbe
	 SEO-net	 Deset	 Finančna uspešnost
	 Srečanja	izpolnjenih	 Poslovna strategija in načrti
	 Skupščina delničarjev	vprašalnikov	 Dividendna politika
	 Letno poročilo
	 Investitorske konference		Posebej izpostavljene vsebine v procesu pisanja
	 Luški glasnik		trajnostnega poročila
	 Luški delničar		 Stabilnost in poslovna uspešnost
	 Novinarske konference		 Korporativna integriteta
			 Transparentnost in skladnost poslovanja
			 Zagotavljanje varnega delovnega okolja

Deležniki Luke Koper

Ključni deležniki	Komunikacijska orodja	Vključenost v pripravo trajnostnega poročila	Pričakovanja in potrebe deležnikov
KUPCI	 Spletna stran  TinO  Obvestila in druga servisna sporočila  Telefonski kontakti  Osebni kontakti  Sejmi in konference  Organizacija ciljnih poslovnih dogodkov  Anketa o zadovoljstvu kupcev  Luški glasnik  LinkedIn  Luški dnevi  Srečanja	 DA  Deset izpolnjenih vprašalnikov	 Kakovostne in pravočasno izvedene storitve na podlagi naročil strank  Ustrezno obravnavanje reklamacij  Sistematično obveščanje o rednih in izrednih aktivnostih, povezanih s kupci  Sposobnost prilagajanja naročnikovim zahtevam  Stabilnost poslovanja  Zagotavljanje ustreznih kapacitet in opreme  Informatizacija poslovanja  Skladnost z varnostnimi in tehničnimi standardi  Konkurenčnost pogojev Posebej izpostavljene vsebine v procesu pisanja trajnostnega poročila  Stabilnost in poslovna uspešnost  Korporativna integriteta  Skladnost poslovanja  Zagotavljanje varnega delovnega okolja
DRŽAVNI ORGANI	 Spletni portali  Poročila	 DA  Štirje izpolnjeni vprašalniki	 Poslovanje skladno s koncesijsko pogodbo  Poslovanje skladno z zakonskimi in podzakonskimi akti  Strateški in prostorski načrti družbe  Ustrezno komuniciranje (poročila, odzivi ipd.) Posebej izpostavljene vsebine v procesu pisanja trajnostnega poročila  Korporativna integriteta in skladnost poslovanja

Ključni deležniki	Komunikacijska orodja	Vključenost v pripravo trajnostnega poročila	Pričakovanja in potrebe deležnikov
ODVISNE DRUŽBE	 Dogodek 'Naj dobavitelj'	 DA  Štirje izpolnjeni vprašalniki	 Zanesljivost plačil  Dolgoročno sodelovanje  Priznanje za uspešno sodelovanje  Korektno sodelovanje in komunikacija Posebej izpostavljene vsebine v procesu pisanja trajnostnega poročila
			 Stabilnost in poslovna uspešnost  Korporativna integriteta  Zagotavljanje varnega delovnega okolja  Ocena spoštovanja človekovih pravic  Visoka delovna uspešnost in zadovoljstvo zaposlenih
DOBAVITELJI	 Dogodek 'Naj dobavitelj'  IPS portal	 DA  Trije izpolnjeni vprašalniki	 Zanesljivost plačil  Dolgoročno sodelovanje  Priznanje za uspešno sodelovanje  Korektno sodelovanje in komunikacija  Pravočasno seznanjanje z morebitnimi spremembami v družbi Posebej izpostavljene vsebine v procesu pisanja trajnostnega poročila  Nabava s strani lokalnih dobaviteljev
			 Stabilnost in poslovna uspešnost  Posredni ekonomski vplivi  Transparentnost poslovanja
ZAPOSLENI	 Anketa o zadovoljstvu zaposlenih  Luški glasnik  Timi za kakovost  Klepetalnica  Intranet  Sestanki  Srečanja  Ocenjevanje vodij  Letni razgovori  Ocenjevanje medsebojnega sodelovanja med enotami	 DA  Dva izpolnjena vprašalnika s strani sveta delavcev in SPDS OSO	 Redno usposabljanje in izobraževanje  Ustrezna komunikacija z zaposlenimi  Karierni razvoj in kompetence  Varnost in zdravje pri delu  Plačni sistem  Odnosi med zaposlenimi Posebej izpostavljene vsebine v procesu pisanja trajnostnega poročila  Varnost in zdravje pri delu  Stabilnost in poslovna uspešnost  Zaposlovanje in skrb za zaposlene

Deležniki Luke Koper

Ključni deležniki	Komunikacijska orodja	Vključenost v pripravo trajnostnega poročila	Pričakovanja in potrebe deležnikov
LOKALNA SKUPNOST IN ŠIRŠE DRUŽBENO OKOLJE	 Pristaniški dan  Portal Živeti s pristaniščem  Srečanja s predstavniki lokalnih skupnosti  Facebook  Luški glasnik	 DA  Trije izpolnjeni vprašalniki	 Spoštovanje okoljskih predpisov  Sofinanciranje kulturnih, športnih in humanitarnih organizacij  Zaposlovanje  Prispevek k razvoju gospodarskega okolja  Prostorski načrti pristanišča  Pregledno komuniciranje z javnostmi Posebej izpostavljene vsebine v procesu pisanja trajnostnega poročila  Posredni ekonomski vplivi  Podnebni dejavniki in kakovost zraka  Vključenost lokalne skupnosti
OKOLJSKE ORGANIZACIJ E	 Portal Živeti s pristaniščem  Okoljska poročila  Strokovni sveti	 DA  Trije izpolnjeni vprašalniki	 Spoštovanje okoljskih predpisov Posebej izpostavljene vsebine v procesu pisanja trajnostnega poročila  Kakovost morja in poglabljanje morskega dna ter ravnanje z morskimi sedimenti  Podnebni dejavniki in kakovost zraka  Obremenitev s hrupom in svetlobno onesnaževanje
MEDIJI	 Tiskovne konference  Sporočila za javnost  Odgovori novinarjem  Spletna stran	 DA  Štirje izpolnjeni vprašalniki	 Ažurno obveščanje o dogodkih, poslovanju in spremembah v družbi Posebej izpostavljene vsebine v procesu pisanja trajnostnega poročila  Zagotavljanje varnega delovnega okolja  Stabilnost in poslovna uspešnost  Posredni ekonomski vplivi

6 Matrika bistvenosti²⁵

Odprti odnosi z deležniki so izrednega pomena za povezavo ciljev trajnostnega razvoja z družbeno odgovornostjo. Ker so interesi in cilji posameznih deležnikov različni, je pomembno pridobiti povratne informacije deležnikov glede njihovih pričakovanj do posameznega podjetja ali skupine. Zato smo v Skupini Luka Koper opredelili bistvene teme trajnostnega razvoja ter jih ocenili z vidika pomembnosti za Skupino Luka Koper in z vidika pomembnosti za ključne deležnike. Na podlagi obeh vidikov je smo izdelali v nadaljevanju predstavljeno matriko bistvenih vsebin za družbo Luka Koper.

1. Zdravje in varnost strank 26. Zasebnost strank/uporabnikov

Vse vsebine so bile tako s strani deležnikov kot s strani podjetja visoko ocenjene (ocena nad 5). Kot najpomembnejši sta bili tako za deležnike kot za podjetje prepoznani vsebini stabilnost in poslovna uspešnost ter zagotavljanje varnega delovnega okolja. Luka Koper, d. d., je sicer kot pomembne vsebine izpostavila tudi skladnost poslovanja, skrb za okolje, predvsem obremenitev s hrupom in svetlobno onesnaževanje, skrb za zaposlene, vključno z visoko delovno uspešnostjo ter zadovoljstvom zaposlenih. Kot pomembna bistvena vsebina je bil poudarjen ugled Luke Koper.

Na drugi strani so deležniki poudarili še pomen posrednih ekonomskih vplivov ter transparentnosti poslovanja. Zaposleni so kot ena od skupin deležnikov dali najvišjo oceno pomembnosti področju zagotavljanja varnega delovnega okolja; okoljske organizacije pa so kot zelo pomembno vsebino izpostavile kakovost morja in poglabljanje morskega dna ter ravnanje z morskimi sedimenti.

6.1 Bistvene vsebine, izpostavljene s strani posameznih deležnikov²⁶

Pomembnejše vsebine so v okencih, ki so obarvani s temnejšo barvo

	KORPORATIVNO UPRAVLJANJE IN EKONOMSKO DELOVANJE	NARAVNO OKOLJE	ZAPOSLENI	DRUŽBENO OKOLJE	ODGOVORNOST DO DOBAVITELJEV	STRANKE/ UPORABNIKI
DELNIČARJI	Stabilnost in poslovna uspešnost	Energetska učinkovitost	Zagotavljanje varnega delovnega okolja	Ugled Luke Koper		Zdravje in varnost strank
KUPCI	Stabilnost in poslovna uspešnost	Ravnanje z odpadki	Zagotavljanje varnega delovnega okolja	Ugled Luke Koper	Ocena dobaviteljev z vidika vpliva na družbo in okolje	Zdravje in varnost strank
DRŽAVNI ORGANI	Stabilnost in poslovna uspešnost	Ravnanje z odpadki	Ocena spoštovanja človekovih pravic			Zdravje in varnost strank

Matrika bistvenosti

	KORPORATIVNO UPRAVLJANJE IN EKONOMSKO DELOVANJE	NARAVNO OKOLJE	ZAPOSLENI	DRUŽBENO OKOLJE	ODGOVORNOST DO DOBAVITELJEV	STRANKE/ UPORABNIKI
POGODBENIKI (izvajalci pristaniških storitev)	Stabilnost in poslovna uspešnost	Ravnanje z odpadki	Zagotavljanje varnega delovnega okolja, visoka delovna uspešnost in zadovoljstvo ter ocena spoštovanja človekovih pravic			Zdravje in varnost strank
DOBAVITELJI	Stabilnost in poslovna uspešnost	Podnebni dejavniki in kakovost zraka ter obremenitev s hrupom in svetlobno onesnaževanje	Zagotavljanje varnega delovnega okolja		Nabava s strani lokalnih dobaviteljev	Zasebnost strank/uporabnik ov
ZAPOSLENI	Stabilnost in poslovna uspešnost	Kakovost morja, obremenitev s hrupom in ravnanje z odpadki	Zagotavljanje varnega delovnega okolja	Vključenost lokalne skupnosti
LOKALNA SKUPNOST IN ŠIRŠE DRUŽBENO OKOLJE	Posredni ekonomski vplivi	Podnebni dejavniki in kakovost zraka	Ocena spoštovanja človekovih pravic	Vključenost lokalne skupnosti	Nabava s strani lokalnih dobaviteljev	Zdravje in varnost strank
OKOLJSKE ORGANIZACIJE	Zavezanost trajnostnemu razvoju	Kakovost morja	Ocena spoštovanja človekovih pravic	Donatorstvo in sponzorstvo	Nabava s strani lokalnih dobaviteljev	Zdravje in varnost strank

56

	KORPORATIVNO UPRAVLJANJE IN EKONOMSKO DELOVANJE	NARAVNO OKOLJE	ZAPOSLENI	DRUŽBENO OKOLJE	ODGOVORNOST DO DOBAVITELJEV	STRANKE/ UPORABNIKI
MEDIJI	Stabilnost in poslovna uspešnost ter posredni ekonomski vplivi	Podnebni dejavniki in obremenitev s hrupom	Zagotavljanje varnega delovnega okolja	Vključenost lokalne skupnosti		Zdravje in varnost strank

6.2 Metodologija določanja bistvenosti²⁷

Luka Koper je pri določanju vsebine poročila sledila načelom bistvenosti, vključevanja deležnikov in celovitosti. Načelo bistvenosti pravi, da mora poročilo izražati pomembne okoljske, ekonomske in družbene vplive organizacije. Poleg tega mora zajemati vsebine, ki bistveno vplivajo na odločitve deležnikov. Naša analiza bistvenosti tako temelji na korakih, ki so predstavljeni v nadaljevanju.

KORAK 1

Identifikacija in določitev bistvenih vsebin trajnostnega poročila

Na podlagi predlaganih bistvenih vsebin standardov trajnostnega poročanja GRI (Global Reporting Initiative Global Standards) ter na podlagi strategije in aktivnosti družbe Luka Koper, d. d., smo prepoznali bistvene vsebine, ki so za naše poslovanje relevantne in pomembne. Te vsebine smo razdelili v sklope:

• 1. Korporativno upravljanje in ekonomsko delovanje
• 1. Naravno okolje
• 1. Zaposleni
• 1. Družbeno okolje
• 1. Dobavitelji
• 1. Stranke/uporabniki

Korak 2

Določanje pomembnosti s strani podjetja

Pomembnost s strani podjetja je prikazana na grafu pomembnosti na vodoravni osi, pri čemer si vsebine sledijo po pomembnosti od desne proti levi. Pomembnost prepoznanih bistvenih vsebin je bila ocenjena s strani uprave družbe in članov projektne skupine.

Korak 3

Določanje pomembnosti s strani deležnikov

Pomembnost s strani deležnikov je na grafu pomembnosti prikazana na navpični osi, in sicer po pomembnosti od zgoraj navzdol. Ocene deležnikov smo pridobili s pomočjo vprašalnika, ki smo ga poslali ključnim deležnikom. Izpolnjenih je bilo 45 vprašalnikov. Kateri deležniki so bili vključeni in kakšna so njihova pričakovanja, je razvidno iz tabele z naslovom Vključenost deležnikov ter njihova pričakovanja in potrebe.

Korak 4

Določanje bistvenosti

Iz prejetih odgovorov smo izdelali matriko bistvenosti. Iz matrike je razvidna sinergija ciljev in interesov družbe in deležnikov. Področja, ki izkazujejo soroden interes, bomo še naprej krepili, na področjih, kjer se porajajo razhajanja, pa si bomo prizadevali za zbližanje ciljev. Izbrane bistvene vsebine in razkritja trajnostnega poročila so sicer razvidni iz kazala GRI, prav tako pa je že sama vsebinska zasnova tega trajnostnega poročila pripravljena na podlagi ugotovljene bistvenosti.

Pri zbiranju podatkov in pisanju trajnostnega poročila smo upoštevali načela kakovosti poročila, in sicer načela:

• uravnoteženosti,
• natančnosti,
• pravočasnosti,
• primerljivosti,
• jasnosti,
• zanesljivosti.

7 Korporativna integriteta, človekove pravice in skladnost poslovanja²⁸

Cilj družb v Skupini Luka Koper je dolgoročno uspešno poslovanje, ki poleg dolgoročnega razvoja družbe in Skupine Luka Koper vključuje tudi trajnostni razvoj oziroma družbeno odgovoren odnos do družbene skupnosti in naravnega okolja. Pri našem delovanju nas usmerjajo vrednote, ki temeljijo na močni zavezanosti etičnemu poslovanju, načeli družbe in vseh naših zaposlenih pa sta spodbujanje kulture korporativne integritete in varstvo človekovih pravic.

7.1 Korporativna integriteta in človekove pravice²⁹

Na podlagi Slovenskih smernic korporativne integritete, ki so jih v januarju 2014 pripravili Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje manager, Združenje nadzornikov Slovenije in Ekonomska fakulteta v Ljubljani in h katerim je družba prostovoljno pristopila oktobra 2014, so bili v letu 2016 sprejeti trije ključni dokumenti s tega področja, in sicer Strategija korporativne integritete družb Skupine Luka Koper, Etični kodeks družb Skupine Luka Koper, Pravilnik o sprejemanju daril v družbah Skupine Luka Koper ter kasneje še Poslovnik o delu pooblaščenca za korporativno integriteto in komisije za obravnavo prijav kršitev korporativne integritete v Skupini Luka Koper. Za področje korporativne integritete sta v Luki Koper zadolžena pooblaščenec za korporativno integriteto in komisija za obravnavo prijav kršitev korporativne integritete, ki o ugotovljenih kršitvah pripravita poročilo s priporočili oziroma predlogi ukrepov. Funkciji Pooblaščenca za korporativno integriteto v družbi do sedaj še ni bila zagotovljena organizacijska neodvisnost. Zato namerava družba v letu 2018 omenjeno funkcijo urediti kot samostojno in neodvisno, saj je družba sistemizirala delovno mesto Pooblaščenca za korporativno integriteto in skladnost, ki bo skrbel za razvoj sistema.

Poročila o prejetih prijavah je redno obravnavala tudi revizijska komisija nadzornega sveta, enkrat letno pa še nadzorni svet. Prijavo kršitve korporativne integritete je mogoče vložiti prek elektronske povezave na spletni strani delniške družbe https://www.lukakp.si/slo/prijava-nepravilnosti ali neposredno pri pooblaščencu za korporativno integriteto.

Luka Koper se pri tem zaveda, da na dolgoročno uspešnost in ugled Luke Koper vpliva tudi stopnja njene korporativne integritete, ki se ugotavlja glede na skladnost delovanja Luke

²⁸ GRI GS 102-16, 102-17

²⁹ GRI GS 102-17, 103-1, 103-2, 103-3

Koper z zakonodajo, poslovnimi običaji in etičnimi načeli, Etičnim kodeksom ter drugimi kodeksi poklicne etike, ki so jim zaposleni zavezani.

Za odpravo negotovosti med zaposlenimi glede primernosti ravnanja pri delu in v odnosih do drugih v poslovnem okolju se je družba z Etičnim kodeksom opredelila tako do varstva temeljnih človekovih pravic kot tudi etičnih načel oziroma pravil ravnanja zaposlenih v Luki Koper, in sicer tako do sodelavcev kot do drugih udeležencev v poslovnem okolju.

Etični kodeks, ki služi kot vodilo pričakovanega oziroma zahtevanega obnašanja zaposlenih pri delu v Skupini Luka Koper, je v elektronski obliki dostopen vsem zaposlenim na portalu Luke Koper, poslovnim partnerjem in preostali zainteresirani javnosti pa na spletni strani Luke Koper. Vsi zaposleni prejmejo tiskan izvod Etičnega kodeksa in se z izjavo zavežejo k njegovemu spoštovanju. Od vseh zaposlenih, predvsem pa od vodstvenih delavcev, pričakujemo visoko profesionalnost in integriteto v odnosu tako do drugih zaposlenih kakor tudi do strank, lastnikov, medijev, dobaviteljev, državnih organov in drugih partnerjev.

V zvezi s tem si je treba prizadevati za to, da medsebojni odnosi temeljijo na načelih skrbnosti, poštenosti in spoštovanja druge stranke, ter ravnati tako, da se onemogoči sprejemanje ali izvajanje nezakonitih, koruptivnih ali etično spornih ravnanj. V družbah Skupine Luke Koper si zato prizadevamo zaščititi premoženje pred prevarami in koruptivnimi ravnanji, slednje pa preprečujemo z vzpostavljenim ustreznim notranjim kontrolnim sistemom. Zaposleni na delovnih mestih, ki so izpostavljena tem tveganjem, so dobili v podpis izjave o povezanih osebah in izogibanju nasprotju interesov, v Skupini Luka Koper pa velja tudi Pravilnik o sprejemanju daril v družbah Skupine Luka Koper.

Za področje korporativne integritete sta v Luki Koper zadolžena pooblaščenec za korporativno integriteto in komisija za obravnavo prijav kršitev korporativne integritete, ki o ugotovljenih kršitvah pripravita poročilo s priporočili oziroma predlogi ukrepov.

Pooblaščenec za korporativno integriteto skrbi tudi za to, da se zberejo vse potrebne izjave članov uprave in nadzornega sveta glede nasprotja interesov, neodvisnosti in varovanja notranjih informacij, kot jih predvideva in zahteva pozitivna zakonodaja.

Vsaka fizična ali pravna oseba lahko na pooblaščenca za korporativno integriteto naslovi prijavo zaradi kršitev, za katere je pooblaščenec pristojen. Pooblaščenec in komisija obravnavata vse prijave in obvestila, tudi anonimne. Pooblaščenec in komisija morata varovati identiteto dobrovernega prijavitelja in s podatki o prijavitelju ravnati zaupno. V primeru izvajanja nedovoljenih povračilnih ukrepov zoper prijavitelja se lahko zoper zaposlene, ki izvajajo nedovoljene povračilne ukrepe, sprožijo ustrezni postopki po veljavni delovnopravni zakonodaji, o čemer se obvesti poslovodstvo družbe. V primeru anonimne prijave identitete dobrovernega prijavitelja ni dovoljeno ugotavljati. Prijava se lahko vloži pisno, ustno na zapisnik, prek obrazca na spletni strani Luke Koper ali prek drugih elektronskih medijev. Vsaka prejeta prijava se evidentira v evidenco prijav.

V letu 2017 je bilo obravnavanih enajst prijav, v enem primeru je bilo ustrezno ukrepano, v dveh primerih pa so bila ustreznim službam izdana priporočila za izboljšanje.

Luka Koper v medsebojnih odnosih ne dopušča:

• nobene oblike diskriminacije glede na narodnost, raso, spol, spolno usmerjenost, zdravstveno stanje, veroizpoved, starost, članstvo v sindikatu, politično usmerjenost in druge osebne okoliščine (razen kadar je za to podlaga v stroki ali predpisih),
• spolnega in drugega nadlegovanja ali trpinčenja na delovnem mestu, kar podrobneje ureja Pravilnik o zaščiti dostojanstva zaposlenih,
• nestrpnega in nespoštljivega odnosa do sodelavcev, poslovnih partnerjev in drugih oseb pri opravljanju dela v družbi,
• drugih oblik neetičnega obnašanja.

7.2 Diskriminacija³⁰

Delodajalec je že po zakonu dolžan zagotavljati tako delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen spolnemu in drugemu nadlegovanju ali trpinčenju, verbalnemu, neverbalnemu in fizičnemu, s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev. Za ta namen mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu. V družbi je od leta 2014 v veljavi Pravilnik o zaščiti dostojanstva zaposlenih, ki ureja varstvo zaposlenih pred vsakršnimi oblikami nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu, določeni pa so tudi postopki, načini prijave in ukrepi za varovanje dostojanstva zaposlenih.

V letu 2017 ni bil potrjen noben primer diskriminacije na delovnem mestu. V Skupini Luka Koper velja Etični kodeks, vpeljan je tudi postopek obravnave prijav kršitev korporativne integritete in diskriminacije pri pooblaščencu za korporativno integriteto in komisiji za obravnavo prijav kršitev korporativne integritete.

Luka Koper zagotavlja zaposlenim varno in spodbudno delovno okolje:

• z doslednim spoštovanjem pridobljenih pravic zaposlenih,
• z zagotavljanjem potrebnih delovnih in drugih prostorov, delovnih sredstev ter potrebnih informacij za delo in življenje v družbi,
• z usposabljanjem in razvijanjem kompetenc zaposlenih ter s spodbujanjem osebnostnega in strokovnega razvoja,
• s primernimi in rednimi prejemki,
• s skrbjo za zdravje zaposlenih (z ukrepi za varno delo, ki ščitijo zdravje zaposlenih, ter s spodbujanjem športnih aktivnosti zaposlenih),

³⁰ GRI GS 406-1, 103-1, 103-2, 103-3

z varovanjem zaposlenih in drugih na luškem območju (z ukrepi in pravili ravnanja na luškem območju, ki vključujejo tudi prepoved dela v Luki Koper pod vplivom alkohola in nedovoljenih psihoaktivnih substanc).

Spoštujemo pravico zaposlenih do svobodnega združevanja, članstva v sindikatih in svetu delavcev ter drugih oblik združevanja.

V komunikaciji in izražanju so pričakovane natančnost, pravočasnost in transparentnost. Komunicira se odkrito in spoštljivo, brez napačnega prikazovanja dejstev ali zavajanja ter neavtoriziranega prenosa informacij na vseh ravneh in področjih delovanja v družbi, tako v formalni kot neformalni komunikaciji. Kritika dela je del odkrite komunikacije in ne sme biti usmerjena v osebo, temveč v dejanja.

Varovanje zaupnosti poslovnih skrivnosti in notranjih informacij ter mehanizmi za preprečitev zlorab le teh so določeni v internih aktih.

7.3 Človekove pravice, prepoznane kot najrelevantnejše za družbo Luka Koper, d. d.³¹

Luka Koper, d. d., se zaveda, da s svojim poslovanjem ter s svojim vplivom lahko tako pozitivno kot tudi negativno vpliva na deležnike ter na naravno okolje. Obstajajo tudi nekatera tveganja kršenja človekovih pravic.

V tabeli, ki sledi, so navedene človekove pravice, ki so najrelevantnejše za vse zaposlene v družbi Luka Koper, d. d.

Človekove pravice	Zaposleni	Pomembnost 1–4	KPI
TEMELJNE PRAVICE IN SVOBOŠČINE
Pravica do življenja	X	1	Št. smrti
Prepoved prisilnega dela	X	4	Št. ur dela
Svoboda izražanja – v povezavi s pravico do organiziranega sindikalnega gibanja; blatenje s strani medijev	X	2	Št. objav Št. sproženih tožb za utišanje nekoga
Nedotakljivost človekove zasebnosti (varstvo podatkov)	X	1	Št. zlorab osebnih podatkov (prijav)
EKONOMSKE, SOCIALNE IN KULTURNE PRAVICE
Pravica do hrane (malice)	X	4	Regres za prehrano

³¹ GRI GS 412-1

Človekove pravice	Zaposleni	Pomembnost 1–4	KPI
Pravica do dela	X	1	Št. odprtih tožb zaradi nezakonitih odpovedi
Pravica do izobrazbe	X	4	Povprečno št. ur usposabljanja Št. certifikatov (IPS)
Pravica do dostojanstva pri delu	X	1	Št. prijav (mehanizem zaznavanja za IPS)
Pravica do organiziranja sindikalnega delovanja, participacije in stavke	X	1	Št. stavk, shodov Št. reprezentativnih sindikatov Sklenjen sporazum s sindikati
Pravica do enakega plačila za enako delo	X	1	Višina plače za enako delovno mesto
Pravica do socialne varnosti (plačevanje prispevkov)	X	1	Plačilo prispevka
Pravica do družinskega življenja	X	2	Št. nadur nad zakonsko omejitvijo
Pravica do zdravja	X	1	Ukrepi za promocijo zdravja Št. poškodb pri delu Št. zdravniških pregledov
Pravica do nediskriminacije	X	2	Št. pritožb zaradi diskriminatornega ravnanja
Pravica do počitka in prostega časa	X	1	Izkoriščenost letnega dopusta Izplačilo regresa za letni dopust
ČLOVEKOVE PRAVICE TRETJE GENERACIJE
Pravica do zdravega življenjskega okolja	X	1	Raven hrupa Koncentracija prašnih delcev Število onesnaženj Kakovost pitne vode

7.4 Korupcija in podkupovanje³²

Januarja leta 2016 je bil sprejet Pravilnik o sprejemanju daril v zvezi z opravljanjem službe ter vzpostavljen register sprejetih daril.

Skupina Luka Koper je v fazi sprejema načel za dobavitelje in politike raznolikosti, poleg tega pa se je odločila tudi za začetek implementacije sistema vodenja za preprečevanje korupcije skladno s standardom ISO 37001:2016. Prva faza bo izvedena do konca leta 2018. Skupina Luka Koper si z zastavljenimi načeli za dobavitelje oz. s pravili poslovne etike družbe prizadeva ustvariti pogoje, v katerih bodo tudi naši dobavitelji, kupci, njihovi zaposleni in podizvajalci ter drugi deležniki sodelovali s Skupino Luka Koper v duhu etičnih pravil ravnanja, ki veljajo za Skupino Luka Koper.

V letu 2017 v Skupini Luka Koper ni bilo potrjenih primerov korupcije.

³² GRI GS 205-3, 103-1, 103-2, 103-3

7.5 Sponzorstva in donatorstva

Za sponzorstva in donatorstvo Luka Koper namenja sredstva predvsem na podlagi natečajev v skladu z notranjo regulativo, s čimer se obvladujejo potencialna korupcijska tveganja na teh področjih.

7.6 Politika raznolikosti³³

Uprava družbe in nadzorni svet še nista dokončno oblikovala in sprejela politike raznolikosti v zvezi z zastopanostjo v organih vodenja in nadzora družbe, kot to opredeljujeta novi ZGD-1 in novi Slovenski kodeks upravljanja javnih delniških družb, sprejet dne 27. 10. 2016, ki je pričel veljati 1. 1. 2017. Ne glede na navedeno pa družba zasleduje cilj, da bi bila v organih vodenja in nadzora prisotna raznolikost v zvezi z zastopanostjo. To se kaže tudi v tem, da se je raznolikost po spolu v organih vodenja in nadzora v zadnjih letih bistveno izboljšala, prav tako sta prisotni medgeneracijska raznolikost in raznolikost po izobrazbi. Sprejetje politike raznolikosti se pričakuje v letu 2018.

7.7 Skladnost z zakonodajo in internimi zahtevami³⁴

Na področju skladnosti Luka Koper skladno z notranjimi predpisi preventivno izvaja kontrole za zagotavljanje skladnosti poslovanja ter zagotavlja sistematičen postopek zapisovanja, reševanja in analiziranja vseh vrst neskladnosti s ciljem uvajanja primernih ukrepov za izboljšanje, kar vodi do stalnega izboljševanja kakovosti poslovanja.

Notranja regulativa (predvsem Politika neprekinjenega poslovanja Luke Koper, Politika varnega in zdravega pristaniškega okolja, Strategija korporativne integritete družb skupine Luke Koper, Politika nabave, Politika upravljanja družbe Luka Koper, d. d., Poslovna politika in politika kakovosti) ureja nastopanje družbe na trgu, poleg tega pa ureja sistem nabave in naročanja tako v primeru javnih kot tudi nejavnih naročil.

Ta notranja regulativa se stalno izpopolnjuje glede na izzive, s katerimi se družba srečuje na trgu, ter predpisuje kontrolne mehanizme, ki zagotavljajo transparentnost in integriteto poslovanja. V letu 2017 je Luka Koper, d. d., prejela sedem odločb inšpektorjev iz naslova kršitev, ki so vodile v izvedbo ustreznih ukrepov. Ni pa Luka Koper, d. d., v letu 2017 v zvezi s skladnostjo z zakoni plačala nobene denarne kazni.

³³ GRI GS 103-1, 103-2, 103-3

³⁴ GRI GS 419-1, 103-1, 103-2, 103-3

USPEŠENOST POSLOVANJA SKUPINE LUKA KOPER V LETU 2017

8 Stabilnost in poslovna uspešnost³⁵

Ekonomski uspešnosti in posrednim ekonomskim vplivom Skupine Luka Koper so v matriki bistvenosti pripisali najvišjo pomembnost tako deležniki kot družba Luka Koper, d. d. Luka Koper, d. d., prepoznava dolgoročne priložnosti za uspešno poslovanje družbe in si za osnovni cilj postavlja maksimiranje vrednosti delniške družbe. Ob tem pa kot družbeno odgovorna družba ustvarja razmere in okolje za zadovoljstvo kupcev, zaposlenih, lastnikov ter lokalne in širše družbene skupnosti ter za sobivanje z naravnim okoljem. V Politiki upravljanja družbe so opredeljene glavne usmeritve upravljanja družbe, ki se med drugim odražajo v doseganju ambicioznih poslovnih rezultatov, sistematičnem izboljševanju kakovosti dela in postavljanju ambicioznih ciljev v poslovnih načrtih. Skupina Luka Koper udejanja strategijo in cilje, razvija in vodi zaposlene, snuje in obvladuje procese, ukrepa ter upravlja vse družbe Skupine Luka Koper. V Poslovni strategiji družbe in Skupine Luka Koper do 2030 ter v Strateškem poslovnem načrtu družbe in Skupine 2016–2020 je začrtana ambiciozna pot z lastnimi izkušnjami in rezultati poslovanja ob upoštevanju poslovnega in institucionalnega okolja, ki pomembno zaznamujeta poslovanje.

Cilji poslovanja družb Skupine Luka Koper so postavljeni v letnih poslovnih načrtih skladno s strateškimi usmeritvami, Kodeksom korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, Priporočili in pričakovanji Slovenskega državnega holdinga ter z Merili za merjenje uspešnosti poslovanja družb s kapitalsko naložbo države. Za doseganje zastavljenih ciljev so ustrezno organizirani procesi in strukture posameznih družb Skupine Luka Koper. Nadzor nad doseganjem ciljev in merjenje rezultatov se spremljata prek kazalnikov poslovanja, priprave poročila in programa dela na četrtletnem nivoju, letnih razgovorov z zaposlenimi, priprave in izvedbe vodstvenega pregleda, prepoznavanja in obvladovanja tveganj. Odločitve se sprejemajo na sejah uprave na podlagi podanih in obravnavanih predlogov. Odgovornost glede odločanja je opredeljena v splošnih aktih družbe in drugi notranji regulativi. Vrednote družbe ter partnerska podjetniška kultura družbe se gradijo prek komuniciranja. Komunikacija se izvaja redno in sistematično prek sej uprave, planske konference, obdobnih koordinacij, tedenskih operativnih sestankov, sestankov timov za kakovost in drugih oblik delovnih sestankov. Preverjanje se izvaja z neposrednim preverjanjem nadrejenih, s poročili o izvedenem delu, preverjanjem izvedenih programov dela, preverjanjem izvedenih sklepov uprave, poslovnim poročanjem, z notranjimi in zunanjimi presojami, notranjimi in zunanjimi revizijami in vodstvenimi

pregledi, s poročili o delu pri projektih ipd. V primeru odstopanj, ki so zaznana v fazi preverjanja in pri drugih oblikah nadzora, se ukrepa sistemsko, skladno s predpisom o izvajanju ukrepov za izboljšanje.

8.1 Finančni kazalniki³⁶

Ključni kazalniki poslovanja Luke Koper, d. d., in Skupine Luka Koper v obdobju januar–december 2017 v primerjavi z obdobjem januar–december 2016

(v evrih)	Luka Koper, d. d.			Skupina Luka Koper
Iz izkaza poslovnega izida	1–12 2017	1–12 2016	IND 2017/ 2016	1–12 2017	1–12 2016	IND 2017/ 2016
Čisti prihodki od prodaje	206.835.533	190.407.498	109	211.438.377	199.543.696	106
Poslovni izid iz poslovanja (EBIT)	35.032.311	45.536.427	77	36.639.872	49.325.438	74
Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA)	62.570.820	71.043.459	88	65.087.648	75.794.126	86
Poslovni izid iz financiranja	1.385.636	963.457	144	-377.307	-459.095	82
Poslovni izid pred davki	36.417.947	46.499.884	78	37.952.498	50.763.957	75
Čisti poslovni izid	33.143.408	40.581.116	82	34.982.789	44.375.981	79
Dodana vrednost*	115.524.196	118.409.242	98	124.516.296	129.692.675	96

*Dodana vrednost = čisti prihodki od prodaje + usredstveni lastni proizvodi in storitve + drugi prihodki – stroški blaga, materiala, storitev – drugi poslovni odhodki brez prevrednotovalnih poslovnih odhodkov

(v evrih)		Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
Iz izkaza finančnega položaja	31. 12. 2017	31. 12. 2016	IND 2017/ 2016	31. 12. 2017	31. 12. 2016	IND 2017/ 2016
Sredstva	518.952.908	472.932.135	110	536.478.688	489.991.097	109
Nekratkoročna sredstva	447.568.391	440.055.662	102	459.505.654	450.729.768	102
Kratkoročna sredstva	71.384.517	32.876.473	217	76.973.034	39.261.329	196
Kapital	320.652.651	304.425.949	105	350.437.387	331.978.921	106
Nekratkoročne obveznosti z rezervacijami in dolgoročne pasivne časovne razmejitve	156.033.161	131.614.419	119	142.700.743	118.638.958	120
Kratkoročne obveznosti	42.267.096	36.891.767	115	43.340.558	39.373.218	110
Finančne obveznosti	133.114.842	126.332.908	105	117.114.842	110.332.958	106

Naložbe	1–12 2017	1–12 2016	IND 2017/ 2016	1–12 2017	1–12 2016	IND 2017/ 2016
Naložbe v nepremičnine, naprave in opremo, naložbene nepremičnine in neopredmetena sredstva	36.661.385	60.313.916	61	37.342.062	61.781.064	60

(v evrih)		Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
Kazalniki (v odstotkih)	1–12 2017	1–12 2016	IND 2017/ 2016	1–12 2017	1–12 2016	IND 2017/ 2016
Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS)*	16,9%	23,9%	71	17,3%	24,7%	70
Čista dobičkonosnost kapitala (ROE)	10,6%	13,8%	77	10,3%	13,9%	74
Čista dobičkonosnost sredstev (ROA)	6,7%	8,8%	76	6,8%	9,3%	73
EBITDA marža**	30,3%	37,3%	81	30,8%	38,0%	81
EBITDA marža iz tržne dejavnosti***	30,8%	38,9%	79	31,3%	39,6%	79
Finančne obveznosti/kapital	41,5%	41,5%	100	33,4%	33,2%	101
Neto finančna zadolženost/EBITDA****	1,7	1,8	95	1,3	1,4	94

Ladijski pretovor (v tonah)	1–12 2017	1–12 2016	IND 2017/ 2016	1–12 2017	1–12 2016	IND 2017/ 2016
Ladijski pretovor	23.366.959	22.010.657	106	23.366.959	22.010.657	106

Število zaposlenih	1–12 2017	1–12 2016	IND 2017/ 2016	1–12 2017	1–12 2016	IND 2017/ 2016
Število zaposlenih	926	886	105	1.108	1.071	103

*Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS) = poslovni izid iz poslovanja (EBIT) / čisti prihodki od prodaje

**EBITDA marža = poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) / čisti prihodki od prodaje

***EBITDA marža iz tržne dejavnosti = poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) / čisti prihodki od prodaje iz naslova tržne dejavnosti

****Neto finančna zadolženost/EBITDA = (finančne obveznosti – denar in denarni ustrezniki)/EBITDA

8.2 Neposredno ustvarjena in distribuirana ekonomska vrednost v letu 2017³⁷

	(v evrih)	Luka Koper, d. d.	Skupina Luka Koper
A	PRIHODKI
	- od prodaje	206.835.533	211.438.377
	- financiranje	2.973.922	1.346.731
	- prodaja sredstev (dobiček pri prodaji osnovnih sredstev)	154.605	311.010
	Skupaj	209.964.060	213.096.118
B	STROŠKI POSLOVANJA
	stroški (brez stroškov dela)	121.812.265	120.842.022
	- od tega koncesija in nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, pripadajoča občini Koper	6.494.856	6.790.189
	- od tega koncesija in nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, pripadajoča občini Ankaran	3.467.180	3.577.912
	Skupaj	121.812.265	120.842.022
C	STROŠKI DELA	42.038.575	47.811.299
D	IZPLAČILA LASTNIKOM KAPITALA IN OSTALIM DOBAVITELJEM FINANČNIH SREDSTEV
	dividende	19.611.409	19.611.409
	- država (Republika Slovenija, SDH, KAD)	13.152.211	13.152.211
	- ostali lastniki	6.459.198	6.459.198
	obresti	1.504.662	1.328.682
	Skupaj	21.116.071	20.940.091
E	INVESTICIJE V DRUŽBENO OKOLJE
	sponzorstva in donacije	646.326	649.885
	dajatve za varstvo okolja in dajatve, neodvisne od poslovanja	140.430	140.504
	Skupaj	786.756
F	PRISPEVKI DRŽAVI
	koncesija, pripadajoča državi	3.578.307	3.823.236
	davki od dobička	3.274.539	2.969.709
	davki in prispevki iz naslova prejemkov zaposlencev	6.008.500	6.786.955
	Skupaj	12.861.346	13.579.900

8.3 Posredni ekonomski vplivi

Naložbe v nefinančna sredstva³⁸

V letu 2017 je Skupina Luka Koper za naložbe v nepremičnine, naprave in opremo, naložbene nepremičnine in neopredmetena osnovna sredstva namenila 37,3 milijona evrov, kar je 40 odstotkov manj kot v letu 2016. Družba Luka Koper, d. d., je v letu 2017 za naložbe namenila 36,7 milijona evrov, kar predstavlja 98 odstotkov naložb Skupine Luka Koper. Skupina Luka Koper ni izvedla nobene naložbe pro bono ali v naravi.

Vpliv naložb na lokalno skupnost in povečanje varnosti

Zgradila in postavila se je nova privezna boja z namenom povečanja varnosti ladij RO-RO. Na svetilnih stolpih kontejnerskega terminala so bila zamenjana svetila (stare žarnice z LED-svetili), pri čemer nova z navpičnim usmerjanjem svetlobe zmanjšujejo svetlobno onesnaževanje in varčujejo z električno energijo.

Naložbe v nepremičnine, naprave in opremo, naložbene nepremičnine in neopredmetena osnovna sredstva (iz izkaza denarnih tokov) družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper

V letu 2017 je Skupina Luka Koper izvedla naslednje večje naložbe:

Za potrebe kontejnerskega terminala je bila urejena skladiščna površina za prazne kontejnerje DEPO. V sklopu te naložbe je bila izvedena rekonstrukcija obstoječe stavbe krojilnice v popravljalnico kontejnerjev, urejena sta bila galerija in priklop za frigo kontejnerje, rušila se je obstoječa trafo postaja in zgradil se je nov tir 18C v dolžini 300 m.

³⁸ GRI GS 203-1

DEPO – terminal za prazne kontejnerje s storitvami na praznih kontejnerjih (Legenda: rdeče – območje posega, svetlo modra – celotno območje DEPO-ja)

Galerija in priklop za frigo kontejnerje

Z namenom izboljšanja prometa med bloki in zagotovitve večje širine transportnih poti med bloki sta bili končani 1. in 2. faza premika skladiščnih blokov, ki sta obsegali tudi premik svetilnih stolpov.

Ureditev kontejnerskega terminala - premik skladiščnih blokov, 1. in 2. faza (Legenda: rdeče – območje posega)

Za povečanje varnosti pristankov ladij RO-RO na terminalu VNT se je v tretjem bazenu zgradila in postavila nova privezna boja, uredil se je dostopni mostiček za prevezovalce, na obstoječi rampi pa so se zamenjali dotrajani odbojniki.

Zaradi dotrajanosti je bila obnovljena severna stena celice silosa.

Zgrajeno je bilo večnamensko skladišče, ob katerem je bila urejena okolica in postavljene tehtalne naprave.

V Sežani je bil asfaltiran makadamski plato s površino 5.000 m² .

Oprema: Za potrebe kontejnerskega terminala so bili nabavljeni novi terminalski vlačilci ter manipulatorji za prazne kontejnerje, 3 dvigala RMG, 2 dvigali STST in 7 dvigal E-RTG, za potrebe generalnih tovorov so bili nabavljeni viličarji 17 t in 8 t ter elektro viličarji, za potrebe sipkih tovorov sta bila nabavljena nakladalec Volvo in naprava za uvrečavanje vreč Big Bag z umetnimi gnojili.

Izvedenih je bilo več manjših naložb.

Vse naložbe, predvidene za leto 2017, so bile pretehtane z ekonomskega vidika, z vidika upravičenosti, prihrankov energije in nujnosti ter z vidika zakonskih obveznosti. Odločitve o večjih naložbah so se sprejemale na osnovi izdelanih investicijskih študij in analiz njihovega vpliva na donos lastniškega kapitala.

V Avtoservisu je bila vgrajena dodatna pralna linija za pranje vozil.

Spremljanje in obvladovanje vplivov na okolje ostajata pomemben del rednih delovnih aktivnosti pristanišča. Za ohranjanje sožitja z okoljem je Skupina Luka Koper v letu 2017 skladno s strateškimi usmeritvami del sredstev namenila za ekologijo in varčevanje z električno energijo. Za ta namen so se skladno z Uredbo o svetlobnem onesnaževanju na starih svetilnih stolpih na kontejnerskem terminalu zamenjala stara (reflektorska) svetila s sodobnimi LED-svetili.

Informacijske rešitve³⁹

Digitalna transformacija v Luki Koper poteka zadnjih nekaj let in je v trenutni strategiji informacijske tehnologije na prednostnem seznamu. Z izkoriščanjem informacijske tehnologije in digitalizacijo Luka Koper stremi k optimizaciji poslovnih procesov in povečevanju njihove učinkovitosti.

V letu 2017 je Luka Koper na informacijskih sistemih izvedla več kot 200 različnih sprememb obstoječih funkcionalnosti in uvedla številne nove, vse z namenom optimizacije in digitalizacije procesov.

Luka Koper svojim strankam in partnerjem omogoča elektronsko naročanje storitev že več kot 20 let, veliko truda pa vlaga v popolno digitalizacijo tega področja. Tako je družba v letu 2017 za te namene izvajala aktivnosti na treh pomembnih področjih, in sicer:

³⁹ GRI GS 203-1

• EDI CENTER 2, ki bo uvedel sporočila v formatu EDIFACT za kontejnerske ladjarje in s tem bistveno posegel v načine in procese komunikacije in dela v pristaniški skupnosti,
• projekt digitalizacije najav kamionov, ki bo povečal učinkovitost kamionskega transporta ter zagotovil predpogoje za izvajanje nadzora in s tem povečanje varnosti,
• optimizacija procesa polnjenja in praznjenja kontejnerjev, ki bo poleg uporabe sporočil EDIFACT za sproščanje praznih kontejnerjev izboljšala način komunikacije v pristaniški skupnosti ter omogočila interno elektronsko podprto načrtovanje dela na tem segmentu.

Poleg tega se je Luka Koper v letu 2017 intenzivno ukvarjala s prenovo sistema za IT podporo procesom na terminalu za avtomobile in Ro-Ro, ki bo dokončno uveden v uporabo v letu 2018. Gre za vzpostavitev celovite informacijske rešitve, ki bo optimizirala obstoječe procese, vzpostavila celovitejšo povezavo z glavnim operativnim luškim informacijskim sistemom (TinO) in hkrati nudila nove funkcionalnosti tako v procesih dela na terenu kot v procesih administrativnega dela.

Ob vsem tem je bilo izvedenih še veliko drugih nadgradenj sistemov in uvedenih veliko novih funkcionalnosti:

• nadgrajen je bil sistem za podporo operativnim procesom na kontejnerskem terminalu in uvedena je bila podpora za tehnologijo RMG (Rail Mounted Crane),
• digitaliziran je bil register pogodb ter s tem podprt tudi proces usklajevanja in parafiranja pogodb,
• pričel se je razvoj nove podpore za e-potne naloge in dopuste ter preostale odsotnosti,
• uvedene so bile nove funkcionalnosti, ki so olajšale in še dodatno avtomatizirale delo pri izvajanju tehtanj kontejnerjev,
• vzpostavljen je bil arhivski sistem za podatke, ki se generirajo v okviru informacijskega sistema TinO.

Nove rešitve so bile uvedene tudi v odvisnih družbah. Tako je bil v družbi Luka Koper INPO, d. o. o., za potrebe nabavnih postopkov uveden modul SAP MM ter digitaliziran proces izdaje računov za njihove predplačnike.

Na infrastrukturnem delu sta bila izvedena migracija celotnega delovnega okolja na nove delovne postaje ter prehod na uporabo Microsoft Office 365.

Ker v dobi digitalnega poslovanja tudi informacijska varnost ni več le problem informacijske tehnologije, temveč postaja pomembna za celotno poslovanje podjetja, Luka Koper temu področju namenja veliko pozornost. Tako se izvajajo redni pregledi informacijskokomunikacijske tehnologije (IKT), uporabniki se izobražujejo in ozaveščajo o pravilni in varni uporabi informacijskih sredstev, krepi se zavedanje o pomenu informacijske varnosti. Za

nemoteno delovanje informacijskih sistemov je zelo pomembna tudi njihova visoka razpoložljivost oz. zanesljivost, in v Luki Koper je ta na zelo visoki ravni. V letu 2017 je znašala 99,9 odstotka.

Razvoj informacijskih sistemov Luke Koper bo še naprej usmerjen v stranke, ki jim bo omogočena največja mogoča mera digitalizacije poslovanja in integracije sistemov s povezovanjem različnih členov v logistični verigi, ter v zaposlene, ki jim bo družba ponudila orodja, aplikacije in naprave, s katerimi bodo lahko hitro in učinkovito opravljali svoje delo.

Posredni vplivi poslovanja Luke Koper⁴⁰

Pristaniška dejavnost ima prek Luke Koper tako neposredne kot posredne učinke na slovensko gospodarstvo. Neposredni učinki se kažejo v ustvarjeni dodani vrednosti v pristaniški dejavnosti (logistične storitve, prekladanje, notranji transport, skladiščenje) in podpornih pristaniških dejavnostih (pilotaža, vleka, oskrba ladij, vzdrževanje ladij, privezovanje, pomorski agenti, kamionski terminal, kontrolne hiše), h kateri pomembno vpliva ustvarjena dodana vrednost Luke Koper. Posredni učinki pristaniške dejavnosti pa se kažejo predvsem v dodani vrednosti dejavnosti špedicije, prevozništva, gradbenih, tehničnih, bančnih, zavarovalnih storitev ter storitev javne uprave. Dodatno se posredni vpliv kaže še v obliki sponzorstev, donacij in članarin ter s plačevanjem koncesnine in NUSZ dvema sosednjima občinama. Ocenjen multiplikator neposrednih učinkov pristaniške dejavnosti na dodano vrednost se giblje okrog 2 – pristaniška dejavnost za vsak ustvarjeni evro dodatno generira še za 1 evro posrednih učinkov na preostale dejavnosti.

Luka Koper neposredno in posredno generira nova delovna mesta. Nekaj manj kot polovica novih delovnih mest se ustvari v čisti pristaniški dejavnosti in podpornih dejavnostih, preostala v dejavnosti špedicije in prevoza – glavnina se nanaša na tovorni železniški prevoz. Multiplikator pristaniške dejavnosti glede števila zaposlenih je ocenjen med 2,4 in 3 – vsako delovno mesto v pristaniški dejavnosti dodatno posredno generira še 1,4 do 2 delovni mesti v preostalih dejavnostih.

⁴⁰ GRI GS 203-2

9 Varno in zdravo pristaniško okolje

9.1 Opis sistema varstva pri delu⁴¹

V Skupini Luka Koper uresničujemo politiko varnega in zdravega delovnega okolja tako, da so delovni procesi skladni s sistemom vodenja varnosti in zdravja pri delu. Sistem vodenja oblikuje Luka Koper, d. d., ki je certificirana skladno s standardom BS OHSAS 18001:2007. Pomembna izhodišča za uveljavljanje tega sistema predstavljajo nenehno izboljševanje ter prepoznavanje nevarnosti in preprečevanje poškodb, še preden bi do njih sploh prišlo. Sledimo novostim standarda ISO 45001, ki bo pričel veljati v letu 2018.

Sistem varnosti in zdravja pri delu je zasnovan tako, da v okviru letnega načrtovanja preverimo tveganja za varnost in zdravje pri delu iz ocene tveganja oz. registra tveganj. Tveganja prepoznavamo z oceno tveganja delovnih mest ter z analizo nesreč pri delu in drugih izrednih dogodkov. Na osnovi prepoznanih pomembnih tveganj določimo letne cilje in pripravimo programe izboljšav s potrebnimi aktivnosti za doseganje zastavljenih ciljev. Realizacija programa izboljšav se spremlja v poročilu in programu dela ter letnem poročilu varnosti in zdravja pri delu. Ustreznost postavljenega sistema preverjamo in ocenjujemo v okviru rednih notranjih presoj in vodstvenega pregleda.

Luka Koper načrtuje in izvaja promocijo zdravja na delovnem mestu, zanjo zagotovi potrebna sredstva in način spremljanja. Aktivnosti promocije zdravja so določene z zdravstveno oceno potreb, ki temelji na podatkih o najpogostejših vzrokih bolniške odsotnosti po MKB-10 in priporočilih pooblaščenega specialista medicine dela.

9.2 Varnost in zdravje pri delu⁴²

Za sistem varnosti in zdravja pri delu je na najvišji ravni odgovoren član uprave - delavski direktor. Imamo delovno skupino za promocijo zdravja, ki je podrobneje predstavljena na koncu poglavja. Pri vseh pomembnih vprašanjih varnosti in zdravja pri delu sodelujejo svet delavcev in sindikata, ki predstavljajo vse zaposlene. V okviru Luke Koper deluje športno društvo s 603 člani, kar je 65 odstotkov vseh zaposlenih. Društvo omogoča različne športne aktivnosti.

⁴¹ GRI GS 103-1, 103-2, 103-3

⁴² GRI GS 403–1

Cilji varstva pri delu v letu 2017

Najpomembnejši cilji na področju varstva pri delu v letu 2017:

• v celoti preprečiti težje poškodbe,
• največ 17 poškodb pri delu na mio. opravljenih delovnih ur,
• izboljšati varnost v notranjem transportu na manj kot 25 izrednih dogodkov na mio. opravljenih delovnih ur.

9.3 Skladnost z zakonodajo s področja varstva pri delu⁴³

Skladnost z zakonodajnimi zahtevami se preverja s stalnim internim nadzorom, z notranjimi in zunanjimi presojami ter na podlagi inšpekcijskih nadzorov.

Zunanja presoja je podala šest ukrepov za izboljšanje varnosti in zdravja pri delu, ki obsegajo uporabo varnostnega pasu v notranjem prometu, izdelavo načrta meritev delovnega okolja, vzpostavitev notranje kontrole navajanja zakonodaje v varnostnih načrtih, preučitev možnosti objavljanja dodatnih gradiv varnosti in zdravja pri delu na intranetu in dodajanje ročajev na stopnišča skladno z veljavnimi predpisi. Ukrepi so v fazi obravnave, dodajanje ročajev na stopnišča pa je v fazi izvedbe. Zaključen je ukrep, ki se nanaša na dopolnitev poročila z ugotovitvami inšpekcijskih nadzorov in objavo zadnje izdaje ADR v seznamu zakonodaje VZE.

V letu 2017 je bilo v Luki Koper, d. d., opravljenih osem inšpekcijskih nadzorov, od tega je bilo pet inšpekcijskih nadzorov opravljenih z namenom raziskave delovne nezgode delavcev IPS, dva inšpekcijska nadzora sta bila izredna, v enem primeru pa je šlo za redni inšpekcijski pregled tlačnih posod. Izdani sta bili dve ureditveni odločbi za Luko Koper, d. d.

Na podlagi ugotovitev Inšpektorata Republike Slovenije za delo je Luka Koper, d. d., vzpostavila učinkovitejši nadzor spremljanja nevarnih pojavov in o dogodkih redno obvešča inšpekcijo dela. V teku je revizija starejših tehnoloških postopkov in reševanje problematike IPS, predvsem v zvezi z usposabljanjem oz. preverjanjem usposobljenosti.

9.4 Poškodbe pri delu⁴⁴

Za namene statistike poškodb in izračunavanja različnih indeksov se upoštevajo poškodbe pri delu, ki zahtevajo vsaj en dan bolniškega staleža. Poleg navedenih smo v letu 2017 evidentirali še sedem poškodb zaposlenih v Luki Koper, d. d., ki niso zahtevale bolniškega staleža.

⁴³ GRI GS 419-1, 103-1, 103-2, 103-3

⁴⁴ GRI GS 403-2

	2012	2013	2014	2015	2016	2017
Luka Koper, d. d.	17	20	13	12	11	8
Izvajalci pristaniških storitev	50	39	45	32	45	59
Zunanji izvajalci	5	2	7	8	9	19
Odvisne družbe	6	3	13	4	11	10

Število poškodb pri delu

V letu 2017 v primerjavi s predhodnimi leti beležimo upad števila poškodb pri zaposlenih v Luki Koper, d. d., ter porast pri izvajalcih pristaniških storitev in zunanjih izvajalcih.

Število poškodb pri delu na milijon opravljenih delovnih ur

Pogostost poškodb delavcev, zaposlenih v Luki Koper, d. d., je v primerjavi s predhodnimi leti v upadu.

Pri izvajalcih pristaniških storitev beležimo nihanje pogostosti poškodb. Izvajalci pristaniških storitev v pristanišču izvajajo pretežno operativna dela (npr. ročna manipulacija blaga ipd.), pri katerih je večje tveganje za nastanek poškodb.

V odvisnih družbah se je število poškodb v zadnjih letih povečalo predvsem na račun poškodb, ki niso povezane z delovnim procesom.

Pregled težjih poškodb pri delu

Med zaposlenimi v Luki Koper, d. d., IPS-i in zaposlenimi v odvisnih družbah smo v letu 2017 evidentirali dve težji poškodbi, ena je bila s smrtnim izidom.

Težja poškodba pri delu se je pripetila v mesecu juniju, ko si je delavec poškodoval prst pri delu na platformi vagona. Poškodba s smrtnim izidom se je pripetila meseca julija, ko je pri prekladanju blaga s tovorne ladje umrl delavec.

V zvezi z delovno nesrečo s smrtnim izidom je Inšpektorat za delo dne 28. 9. 2017 izdal odločbo. V odločbi so bile podane tri zahteve, in sicer zagotoviti:

• nadzor nad izvajanjem pretovora soje v skladu s tehnologijo,
• da upravljalec dvigala takrat, kadar ne vidi območja dela, delo izvaja izključno s pomočjo signalista, in
• ustrezno usposobljenega signalista.

Luka je izpolnila vse zahteve, ki izhajajo iz odločbe. Terminal sipkih tovorov izvaja poostren nadzor nad pretovarjanjem soje in delo poteka le z ustrezno usposobljenim signalistom. Usposobljenost signalistov se preverja.

Pregled kolektivnih poškodb

V letu 2017 med zaposlenimi v Luki Koper, d. d., IPS-i in zaposlenimi v odvisnih družbah nismo evidentirali nobene kolektivne poškodbe pri delu.

Pregled bolniške odsotnosti

Pri bolniški odsotnosti z dela spremljamo odsotnosti zaposlenih z dela, ki nastanejo zaradi bolezni, poškodb, nege in spremstva. Prikazujemo podatek o deležu bolniškega staleža, ki nam pove, kolikšen je delež izgubljenih delovnih dni zaradi bolniške odsotnosti. V letu 2017 je bila bolniška odsotnost 3,24-odstotna in tako nekoliko nižja od odstotka iz leta 2016, vendar ne odstopa od povprečja preteklih let.

Delež izgubljenih koledarskih dni zaradi bolniške odsotnosti/zaposlenega

9.5 Povzetek izvedenih aktivnosti na področju varnosti in zdravja pri delu v letu 2017

Z namenom učinkovitejšega zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu smo v letu 2017 izvedli sedem pomembnejših aktivnosti.

Organizirali smo sestanek z odgovornimi osebami izvajalcev pristaniških storitev in inšpektorjem za delo. Udeležence smo opozorili na pomembne vidike zagotavljanja varnosti pri delu. Sestanek smo ponovili tudi z izvajalci pristaniških storitev ter jih seznanili z najpogostejšimi poškodbami pri delu in varnostnimi ukrepi.

V septembru smo izpeljali teden pristaniške varnosti. Ob vhodu v pristanišče smo razdelili 5.000 letakov z najpomembnejšimi varnostnimi navodili in napotki za gibanje po pristanišču.

Na območju kontejnerskega terminala poteka preureditev skladiščnih površin, kjer po zaslugi širjenja prehodov med kontejnerskimi bloki pričakujemo delno zmanjšanje števila prometnih nesreč.

Posebno pozornost smo namenili tudi ukrepom v primeru močnega vetra. V sodelovanju s Fakulteto za pomorstvo in promet smo s pomočjo merilnega kontejnerja izvedli meritve vpliva hitrosti in smeri vetra na stabilnost praznih kontejnerjev. Na osnovi zaključkov projekta bomo v letu 2018 še razširili mrežo merilnih mest za veter ter nadgradili informacijski sistem za spremljanje in opozarjanje.

Nadaljevali smo vgrajevanje sistema zaznavanja oseb pri vzvratni vožnji na delovne stroje. V preteklem letu smo vgradili sistem zaznavanja oseb na tri večje viličarje.

Na podlagi Pravilnika o ugotavljanju alkoholiziranosti in prisotnosti nedovoljenih psihoaktivnih snovi aktivno izvajamo preizkuse za ugotavljanje alkoholiziranosti in prisotnosti drugih psihoaktivnih substanc.

V mesecu maju smo izpeljali teden kontrole prepovedi pešačenja in s strani ladijskih posadk zabeležili 395 kršitev prepovedi pešačenja. Po zaključku akcije smo prek agentov pozvali ladijske posadke k spoštovanju pravil v pristanišču.

9.6 Promocija zdravja⁴⁵

Uprava Luke Koper je junija 2016 imenovala devetčlansko delovno skupino za promocijo zdravja. Skupino sestavljajo predstavniki vseh večjih organizacijskih enot, kadrovskega

⁴⁵ GRI GS 403-1, 403-3

področja, področja varovanja zdravja in ekologije ter najvišjega vodstva. Prednostne naloge promocije zdravja so obvladovanje mišično-kostnih bolezni, bolezni dihal, težav, povezanih s prekomernim uživanjem alkohola, in izboljšanje medosebnih odnosov. Mišično-kostnim težavam so najbolj izpostavljeni zaposleni v operativi in delavci v pisarnah, predvsem zaradi vpliva prisilne drže. V preteklih letih so bile aktivnosti nekoliko bolj usmerjene v upravljavce mehanizacije, v letu 2017 v pisarniške delavce. Z namenom ohranjanja in izboljšanja telesne pripravljenosti zaposlenih smo izvedli naslednje aktivnosti:

• Nadaljevali smo akcijo ozaveščanja 'Priporočila za krepitev zdravja'.
• ZVD je opravil ergonomsko analizo treh delovnih mest z vidika zdravja. S priporočili analize smo seznanili pristojne vodje organizacijskih enot.
• Organizirali smo delavnice za zaposlene 'Aktivni odmori za sedeča delovna mesta'. Delavnice je vodila fizioterapevtka in profesorica športne vzgoje Eva Uršej iz Zavoda ZAP, ki je udeležence naučila pravilnega izvajanja izbranih vaj.
• S sodelavci smo pod vodstvom strokovnjakov Zavoda ZAP posneli enajstih sklopov vaj za aktivne odmore pri delu.

Organizirali smo začetni tečaj joge in preizkus v športnem plezanju.

Na okrogli mizi s Petro Majdič in specialistom medicine dela Davorjem Denkovskim smo se pogovarjali o usklajevanju družine, dela in športa. Osrednje sporočilo je bilo jasno: gibanje je ključno za ohranjanje našega zdravja. Druženje smo zaključili z manjšo pogostitvijo s poudarkom na zdravih sestavinah.

Varno in zdravo pristaniško okolje

Nove sodelavce vsako leto povabimo na delavnico 'Obvladovanje trpinčenja na delovnem mestu'.

10 Skrb za zaposlene

Zaposleni v Skupini Luka Koper s svojim znanjem, energijo in delovno vnemo dokazujejo predanost kolektivu in partnersko soustvarjajo prihodnost podjetja. Dejavnost Skupine Luka Koper zahteva fleksibilen pristop k organizaciji dela, zato se morajo zaposleni prilagajati potrebam poslovnega in družbenega okolja.

Usposobljeni in motivirani kadri so strateško bogastvo in pogoj za uresničevanje razvojnih načrtov Luke Koper. Sodelovanje, odgovornost, spoštovanje, pripadnost in ustvarjalnost vsakega posameznika so vrednote, ki jih Skupina udejanja v praksi.

10.1Opis sistema upravljanja z zaposlenimi⁴⁶

Zaposlovanje in skrb za zaposlene, vključno z visoko delovno uspešnostjo in zadovoljstvom zaposlenih, so bili v matriki bistvenosti s strani deležnikov prepoznani kot področja z visoko pomembnostjo. Vodilo pristopov k upravljanju kadrov je Strategija upravljanja s kadri 2016– 2020 z opredeljenimi strateškimi cilji in aktivnostmi, ki jih uresničujemo prek letnih načrtov kadrov in izobraževanja v sklopu poslovnih načrtov družbe. Politika in prakse upravljanja kadrov so opredeljene s krovnim dokumentom Zagotavljanje in razvoj kadrov ter podrejenimi dokumenti sistema vodenja (delovna navodila). Kadrovsko področje s polno podporo uprave vzpostavlja sisteme/orodja upravljanja z zaposlenimi. Neposredno z zaposlenimi upravljajo vodje. Postopki zaposlovanja se vodijo transparentno in nediskriminatorno. Razvoj je omogočen vsem zaposlenim z njihovim vključevanjem v letne razgovore in usposabljanja. Uspešnost upravljanja kadrov spremljamo z dveletnim merjenjem organizacijske klime, zadovoljstva in zavzetosti zaposlenih, kjer smo v letu 2017 dosegli visoke rezultate (nad načrtovanimi in nad slovenskim povprečjem) in z ocenjevanjem vseh vodstvenih kadrov po metodi 360. Po meritvah (ocenjevanju) sledijo predstavitve rezultatov oziroma povratne informacije ter kljub visokim rezultatom ukrepi za izboljšanje oziroma ohranjanje doseženih rezultatov. Poleg tega beležimo nizko stopnjo fluktuacije zaposlenih.

Na zadnji dan leta 2017 je imela Skupina Luka Koper 1.108 zaposlenih, kar je 37 zaposlenih več kot na zadnji dan leta 2016 in predstavlja 3-odstotno rast že četrto leto zapored.

	2015	2016	2017
Luka Koper, d. d.	852	886	926
Luka Koper INPO, d. o. o.	159	155	153
Luka Koper Pristan, d. o. o.	4	4	4
Adria Terminali, d. o. o.	22	22	21
TOC, d. o. o.	3	4	4
Skupina Luka Koper*	1.040	1.071	1.108

Število zaposlenih po družbah in v Skupini Luka Koper na dan 31. 12.⁴⁷

*V tabeli nista prikazani odvisni družbi Skupine Luka Koper Logis Nova, d. o. o., in Adria Investicije, d. o. o., ker nimata zaposlenih.

Število zaposlenih v Luki Koper, d. d., glede na vrsto pogodbe (nedoločen čas, določen čas)⁴⁸

	31. 12. 2015			31. 12. 2016	31. 12. 2017
	število	delež	število	delež	število	delež
Nedoločen čas	943	98,9	841	94,9	864	93,3
Določen čas	9	1,1	45	5,1	62	6,7
SKUPAJ	852	100	886	100	926	100

Zaposleni v Luki Koper, d. d., imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas razen v primerih novih zaposlitev, ko je razlog za zaposlitev za določen čas usposabljanje za različno vrsto mehanizacije v osnovnem procesu pretovora in skladiščenja.

	Število zaposlenih v Luki Koper,			d. d.,	na dan 31.	12.	glede na spol49
	31. 12. 2015		31. 12. 2016		31. 12. 2017
	število	delež	število	delež	število	delež
Moški	747	87,7	780	87,8	816	88,1
Ženske	105	12,3	106	12,2	110	11,9
SKUPAJ	852	100	886	100	926	100

Zaradi narave dela je v strukturi zaposlenih bistveno več moških (88,1 odstotka) kot žensk (11,9 odstotka). Zaposlovanje v osnovnem procesu pretovora vpliva na postopno zmanjševanje deleža žensk v strukturi zaposlenih. Tudi med novimi zaposlitvami prevladuje moška populacija (86,1 odstotka novih zaposlitev predstavljajo moški).

⁴⁷ GRI GS 102-7

⁴⁸ GRI GS 102-8

⁴⁹ GRI GS 102-8

Delež zaposlenih v Luki Koper, d. d., glede na regijo prebivališča50
Statistične regije Slovenije	2015	2016	2017
Obalno-kraška regija	90,7	89,2	91,7
Primorsko-notranjska regija	8,6	9,4	7,0
Osrednjeslovenska	0,5	0,6	0,5
Goriška	0,2	0,6	0,5
Jugovzhodna	0	0,1	0,1
Druga država (Italija, Hrvaška)	0	0,1	0,2
SKUPAJ	100,0	100,0	100,0

V strukturi zaposlenih po regiji prebivališča, kjer je 91,6 odstotka zaposlenih iz obalnokraške regije, se odraža narava dejavnosti pretovora, ki po delovnem času zagotavlja neprekinjeno izvajanje storitev vse dni v letu in večizmensko delo, s čimer zagotavljamo fleksibilnost storitev.

	2015		2016		2017
	število	delež	število	delež	število	delež
Skrajšan delovni čas (VSI)	9	0,9	12	1,4	9	1,0
Od tega število žensk s skrajšanim delovnim časom	2		3		4
Polni delovni čas	917		874		843

Število zaposlenih glede na tip zaposlitve (polni delovni čas, skrajšan) 51

Približno 1 odstotek zaposlenih v Luki Koper, d. d., opravlja delo s skrajšanim delovnim časom. Od tega dobra polovica zaradi invalidnosti, preostali v enakih deležih zaradi zdravstvenih razlogov in starševstva.

Delež zaposlenih v Luki Koper, d. d., po kolektivni pogodbi⁵²

	31. 12. 2015	31. 12. 2016	31. 12. 2017
Zaposleni po kolektivni pogodbi	97,0	96,8	97,1
	%	%	%
Zaposleni zunaj sistema kolektivne pogodbe	3,0	3,2	2,9
	%	%	%
SKUPAJ	100,0 %	100,0 %	100,0 %

⁵⁰ GRI GS 102-8

⁵¹ GRI GS 102-8

⁵² GRI GS 102-41

V letu 2017 smo v Luki Koper, d. d., zaposlovali predvsem v osnovnem procesu pretovora in skladiščenja, med novimi zaposlitvami je tudi en kadrovski štipendist.

Kljub nizki fluktuaciji nove zaposlitve nekoliko blažijo staranje delovne sile. Med odhodi prevladujejo starostne upokojitve, v manjši meri gre za sporazumne odpovedi in izredne odpovedi (odpoklic uprave), v enem primeru pa za smrt.

Starostne skupine (leta)	31. 12. 2015		31. 12. 2016		31. 12.2 017
	število	delež	število	delež	število	delež
15–30	64	7,5	70	7,9	85	9,2
31–40	319	37,4	306	34,5	313	33,8
41–50	274	32,2	305	34,4	320	34,6
51–60	176	20,7	187	21,1	182	19,7
Nad 61	19	2,2	18	2	26	2,8
Skupaj št. zaposlenih	852	100,0	886	100,0	926	100,0
Povprečna starost zaposlenih	42,8		43		42,8

Struktura zaposlenih v Luki Koper, d. d., po starostnih skupinah⁵³

Zaposlovanje v Luki Koper, d. d., po starostnih skupinah⁵⁴

Starostne skupine (leta)		31. 12. 2015 31. 12. 2016			31. 12. 2017
	prihodi (nove zaposlitve)	odhodi	prihodi (nove zaposlitve)	odhodi	prihodi (nove zaposlitve)	odhodi
15–30	18		20	1	34	2
31–40	24	4	22		26	1
41–50	6	1	5	4	5	2
51–60		11	4	4		8
Nad 61		4		8		9
Skupaj	48	20	51	17	65	22

⁵³ GRI GS 102-8

⁵⁴ GRI GS 401-1

Spol	31. 12. 2015		31. 12. 2016		31. 12. 2017
	prihodi	odhodi	prihodi	odhodi	prihodi	odhodi
Moški	43	17	48	13	56	20
Ženske	5	3	3	4	9	5
Skupaj	48	20	51	17	65	25

Zaposlovanje v Luki Koper, d. d., po spolu⁵⁵

Primerjava med zaposlovanjem, odhodi in stopnjo fluktuacije56

	Število novih zaposlitev				Število odhodov		STOPNJA FLUKTUACIJE (V %)*
	2015	2016	2017	2015	2016	2017	2015	2016	2017
Luka Koper, d. d.	48	51	65	20	17	25	2,3	1,9	2,6
Skupina Luka Koper	62	59	76	33	28	44	3,1	2,5	3,8

*Metoda izračuna fluktuacije = število odhodov/(začetno stanje zaposlenih + nove zaposlitve) x100

Ugodnosti za delavce⁵⁷

V Luki Koper, d. d., pri ugodnostih za delavce ne ločujemo med tistimi, ki so zaposleni za nedoločen ali skrajšan delovni čas, in zaposlenimi za nedoločen oziroma polni delovni čas. Vsi so enakopravno vključeni v vse pristope k upravljanju kadrov. Ob izpolnjevanju pogojev in kriterijev so vključeni v instrumente finančne motivacije zaposlenih (možnost napredovanja, dodatka za osebno delovno uspešnost, gospodarnost, poslovno uspešnost, sklenitev nezgodnih zavarovanj po ugodnejših pogojih) in nefinančne motivacije (podelitev javnih priznanj in nagrad najboljšim zaposlenim, vključenost v organizirane družabne dogodke za zaposlene, promocija zaposlenih, ki so uspešno zaključili študij ob delu, zaposlenih, ki so se v tekočem letu upokojili, in jubilantov, aktivnosti promocije zdravja zaposlenih, neformalna športna srečanja, ogledi kulturnih in športnih prireditev, koriščenje počitniških kapacitet družbe). Edina razlika je pri vključevanju zaposlenih v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, kjer zaposleni za določen čas samostojno plačujejo mesečno premijo, za preostale zaposlene pa družba sofinancira različno višino deleža zakonsko določene premije glede na starost zaposlenega: do dopolnjenega 30. leta delodajalec vplača 70 odstotkov premije, po 30. letu do dopolnjenega 40. leta 80 odstotkov ter po 40. letu 90 odstotkov premije.

V letu 2017 so zaposleni redno prejemali mesečno izplačilo plače, izplačana sta jim bila regres za letni dopust in 13. plača na podlagi dosežene poslovne uspešnosti. Velika večina

⁵⁵ GRI GS 401-1

⁵⁶ GRI GS 401-1

⁵⁷ GRI GS 401-2

zaposlenih je bila vključena tudi v sklad prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.

	Število zaposlenih			v Luki Koper, d. d., ki so koristili starševski
	dopust in se vrnili na delovno mesto, po spolu58

	2015	2016	2017
Moški	44	63	64
Ženske	5	8	9
SKUPAJ	49	71	73

Zaposleni s pravico do starševskega dopusta to tudi izkoristijo, pri čemer se vsi po zaključku starševskega dopusta vrnejo na delovno mesto.

			Luka Koper, d. d.	Skupina Luka Koper
Raven izobrazbe	Število zaposlenih 2017	Delež (%) 2017	Število zaposlenih 2016	Delež (%) 2016	Število zaposlenih 2017	Delež (%) 2017	Število zaposlenih 2016	Delež (%) 2016
VIII/2	1	0,1	2	0,2	1	0,1	2	0,2
VIII/1	25	2,7	21	2,4	25	2,3	22	2,1
VII	103	11,1	107	12,1	113	10,2	116	10,8
VI/2	160	17,3	148	16,7	164	14,8	153	14,3
VI/1	74	8	68	7,7	83	7,5	77	7,2
V	270	29,2	260	29,3	306	27,6	294	27,5
IV	240	25,9	224	25,3	302	27,3	284	26,5
III	13	1,4	13	1,5	23	2,1	23	2,1
I–II	40	4,3	43	4,9	91	8,2	100	9,3
Skupaj	926	100,0	886	100,0	1.108	100,0	1.071	100,0

Izobrazbena struktura zaposlenih na dan 31. 12.

Izobrazbena struktura se je izboljšala kljub temu, da je bila glavnina novih zaposlitev na izvajalskih delovnih mestih v osnovnem procesu pretovora in skladiščenja na IV. In V. ravni izobrazbe. Na to je bistveno vplivalo veliko število primerov zaključenega študija ob delu zaradi zakonsko postavljenega roka, do katerega je bilo mogoče zaključiti študij po predbolonjskih programih. Sicer pa podjetje prek pogodbe o izobraževanju enajstim zaposlenim financira pridobitev višje ravni izobrazbe oziroma strokovno izobraževanje. Starostne upokojitve so bile realizirane pretežno pri kadrih z nižjo ravnijo izobrazbe.

10.2 Izobraževanje in usposabljanje zaposlenih

Izobraževanje in usposabljanje zaposlenih je bilo v matriki bistvenosti prepoznano kot pomembno za deležnike.

Opis sistema upravljanja z zaposlenimi⁵⁹

Ciljno izvajanje funkcionalnega usposabljanja zaposlenih je ena strateških aktivnosti družbe. Pristop/politika je opredeljena z internimi navodili družbe: Usposabljanje in izobraževanje kadrov, Sistemi prenosa znanja, Pristop do sofinanciranja študija ob delu. Cilji, vsebine in finančna sredstva usposabljanja so vključeni v letne načrte družbe. Izhodišča usposabljanja predstavljajo potrebe delovnih procesov, zahtevana in željena znanja na delovnih mestih, dogovorjena znanja oziroma slabše razvite kompetence, ugotovljene v letnih razgovorih. Uspešnost pristopa spremljamo z merjenjem zadovoljstva po opravljenem usposabljanju, s preizkusi znanja, z napredovanji zaposlenih na višje stopnje usposobljenosti in fleksibilnosti na podlagi pridobivanja, prenosa in uporabe znanja ter z ocenjevanjem inštruktorjev.

V letu 2017 je bilo v Luki Koper, d. d., v usposabljanje vključenih 84 odstotkov zaposlenih. Dosegli smo povprečno 20,8 ure usposabljanja na zaposlenega, kar je rezultat bolj sistematičnega načrtovanja usposabljanja in številnih interno organiziranih oblik usposabljanja.

	2017
Zaposleni,	84
vključeni v usposabljanje	%
Ženske,	90
vključene v usposabljanje	%
Moški,	83
vključeni v usposabljanje	%
Vodilni kadri	43 %
Višji vodstveni kadri	100 %
Srednji	86
vodstveni kadri	%
Nižji	100
vodstveni kadri	%
Strokovni kadri	96 %
Izvajalski kadri	75 %

														Delež vključenih v usposabljanje po spolu in po kategoriji delovnega mesta
--	--	--	--	--	--	--	--	--	--	--	--	--	--	----------------------------------------------------------------------------	--

Vpeljani programi⁶⁰

Velik delež interno organiziranih usposabljanj smo realizirali v okviru sistema inštruktorstva pri usposabljanju za upravljanje različnih vrst mehanizacije ob zaposlitvi ali razporeditvi v drugo enoto. Vsak novozaposleni je vključen v program uvajanja v delo, vendar izvajanja tega ne beležimo kot ure usposabljanja, je pa mentor upravičen do 10-odstotnega dodatka za mentorstvo. V letu 2017 je bilo v Luki Koper, d. d., 73 odstotkov usposabljanj organiziranih interno, in sicer z ugotovljeno problematiko pri delu, prilagojenimi programi usposabljanja, precej tudi z lastnimi kadri v vlogi internih predavateljev oziroma inštruktorjev.

Organizirali smo usposabljanja za razvoj kompetenc komunikacije in vodenja zaposlenih, poslovnih pogajanj in javnega nastopanja, na področjih varovanja poslovnih skrivnosti, informacijske varnosti, standardov kakovosti, mobinga, komunikacije v tujem jeziku ter usposabljanja za delo z nevarnimi tovori, preventivno vzdrževanje, izredne dogodke, delo na višini.

Ob vsaj dvakrat tedensko organiziranem notranjem izobraževanju v družbi ter dobrem odzivu zaposlenih na številna usposabljanja v zunanjih izobraževalnih organizacijah v Luki Koper, d. d., uresničujemo koncept vseživljenjskega izobraževanja, saj se zavedamo pomena kontinuiranega izobraževanja in obnavljanja znanja zaposlenih.

Izpopolnili smo model kompetenc, ki kot skupne kompetence vseh delovnih mest vključujejo vrednote Luke Koper kot pričakovana vedenja zaposlenih.

Napredovanje in interna mobilnost zaposlenih ⁶¹

Luka Koper omogoča zaposlenim osebni in strokovni razvoj s horizontalnim in vertikalnim napredovanjem ter z uvrstitvijo zaposlenega na višjo stopnjo usposobljenosti in fleksibilnosti na delovnem mestu. V letu 2017 je bil ene od oblik kariernega razvoja deležen vsak tretji zaposleni.

		Vertikalno in horizontalno	napredovanje		Uvrstitev na višjo stopnjo	usposobljenosti in fleksibilnosti		Skupaj interna mobilnost	zaposlenih
	2015	2016	2017	2015	2016	2017	2015	2016	2017
Število	177	90	102	168	162	201	345	252	303
Delež	21	10	11	20	19	22	40	29	33

Na podlagi določil podjetniške kolektivne pogodbe so vsi zaposleni vključeni v ocenjevanje delovne uspešnosti in imajo tako možnost do 30-odstotnega dodatka iz naslova osebne delovne uspešnosti, ki se lahko mesečno spreminja. Poleg tega lahko prejmejo tudi do 15 odstotni dodatek iz naslova gospodarnosti oziroma skupinske delovne uspešnosti na podlagi

⁶⁰ GRI GS 404-2

⁶¹ GRI GS 404-3

kriterijev doseganja kvartalnih programov dela oziroma ciljev in obvladovanja stroškov poslovanja. Ob koncu koledarskega leta pa do izplačila dela plače za poslovno uspešnost glede na doseganje načrtovane dodane vrednosti v delniški družbi.

V družbi Luka Koper, d. d., je bilo v letu 2017 v letne razgovore kot orodje ciljnega vodenja in individualnega razvoja zaposlenih vključenih 87 odstotkov zaposlenih. Informacijska podpora izvajanju letnih razgovorov v aplikaciji Success Factors je bila razširjena na polovico zaposlenih.

Prenovljen je bil sistem prepoznavanja in razvoja kadrovskih potencialov in naslednikov. Poleg številnih orodij identifikacije (letni razgovori, pogovori z vodji organizacijskih enot, razvojni pogovori z zaposlenimi, psihološko testiranje, metoda ocenjevanja kompetenc 360, ocenjevalni center) smo vzpostavili natančnejše kriterije uvrstitve zaposlenega v bazo kadrovskih potencialov za ključna delovna mesta. V bazi imamo 1,3 odstotka perspektivnih zaposlenih, z izdelanimi razvojnimi načrti.

Z metodo 360 ° smo ocenili vodstvene kadre na vseh ravneh organizacijske strukture.

V merjenju organizacijske klime, zadovoljstva in zavzetosti zaposlenih je sodelovalo 44 odstotkov zaposlenih. Doseženi rezultati so presegli načrtovane cilje. Po skrajšanem vprašalniku OCS Organizational Climate Survey, ki omogoča primerljivost v slovenskem prostoru, smo dosegli povprečno oceno klime in zadovoljstva 3,91, po Gallupovem vprašalniku, ki omogoča mednarodno primerljivost rezultatov, pa povprečno oceno zavzetosti 3,82 oziroma 60 odstotkov zavzetih zaposlenih, 33 odstotkov nezavzetih in 7 odstotkov aktivno nezavzetih zaposlenih. Rezultati so bili predstavljeni vsem zaposlenim na delavnicah po organizacijskih enotah, na zaključni delavnici vodstva pa so bili oblikovani ukrepi/aktivnosti za izboljšanje oz. ohranjanje visokih rezultatov do naslednjega merjenja čez dve leti.

V Luki Koper, d. d., smo izpeljali tudi ocenjevanje medsebojnega sodelovanja med enotami in na lestvici od 1 do 5 dosegli povprečno oceno sodelovanja 3,74, in sicer po kriterijih dostopnosti oziroma dosegljivosti vodstva enote in zaposlenih, pripravljenosti za sodelovanje, odzivnosti, kvaliteti oz. strokovnosti odziva ter samoiniciativnosti/proaktivnosti ocenjevane enote.

10.3 Zagotavljanje varnosti zaposlitve in socialne varnosti zaposlenih

Invalidska problematika se je po ustaljenem načinu reševala z zagotavljanjem dopolnilne kvote delovnih invalidov znotraj Skupine Luka Koper v invalidskem podjetju Luka Koper

INPO, d. o. o. Delež zaposlenih s statusom delovnega invalida v Luki Koper, d. d., ostaja pri 2 odstotkih.

	Invalidska dejavnost –		število zaposlenih s statusom invalidnosti in njihov delež v Luki Koper, d.
d.

	2015	2016	2017
Število zaposlenih s statusom invalidnosti	17	17	19
Delež (%)	2	2	2

Število invalidov in njihov delež Luki Koper INPO, d. o. o.

	2015	2016	2017
Število zaposlenih s statusom invalidnosti	82	83	78
Delež (%)	52	53	52

10.4 Sodelovanje z izobraževalnimi ustanovami

Luka Koper, d. d., deluje kot družbeno odgovorno podjetje na področju razvoja in izobraževanja v lokalnem in širšem okolju. Sodeluje s številnimi izobraževalnimi institucijami pri zagotavljanju mentorstva za seminarske in diplomske naloge, obvezne delovne prakse dijakov in študentov ter strokovne ekskurzije. Družba Luka Koper, d. d., in njeni primeri dobrih praks so bili večkrat predstavljeni strokovni in drugi zainteresirani javnosti. V letu 2017 je družba imela dva kadrovska štipendista.

10.5 Interno komuniciranje z zaposlenimi

Luka Koper komunicira z zaposlenimi predvsem po dveh ključnih komunikacijskih kanalih:

• s kratkimi vestmi, ki jih zaposleni prejmejo po elektronski pošti in jih tajništva razobesijo na oglasne deske,
• z mesečnim glasilom Luški glasnik, ki izhaja v tiskani obliki.

Zaradi narave luškega dela, ki poteka predvsem na terenu, in dejstva, da približno polovica zaposlenih na delovnem mestu nima dostopa do računalnika, je klasična, tiskana komunikacija z zaposlenimi še vedno najuporabnejše orodje. Družba ima tudi svojo intranetno stran Lukanet, na kateri so zaposlenim poleg splošnih informacij dostopni tudi vsi interni dokumenti družbe ter platforme in navodila, ki jih zaposleni potrebujejo pri izvajanju delovnih procesov.

Skrb za zaposlene

10.6 Strategija upravljanja kadrov

Strategija ravnanja s kadri v Skupini Luka Koper za obdobje 2016‒2020 podpira Poslovno strategijo Skupine Luka Koper in družbe Luka Koper, d. d., za obdobje 2016‒2020, ki med razvojnimi prioritetami izpostavlja povečanje produktivnosti, učinkovitosti in konkurenčnosti storitev.

Za podporo doseganju strateških poslovnih ciljev bodo aktivnosti na področju ravnanja s kadri usmerjene v:

• zagotavljanje varnega delovnega okolja,
• vpeljavo kulture visoke delovne uspešnosti,
• zagotavljanje odličnega vodenja in medsebojnih odnosov,
• pridobivanje in ohranjanje najboljših kadrov,
• izboljšanje sistema razvoja bodočih vodij in kadrovskih potencialov,
• ciljno izvajanje pridobivanja funkcionalnega strokovnega znanja.

11 Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja

SKUPINA SLEDI CILJU DOSEGANJA NAJVIŠJIH OKOLJSKIH STANDARDOV

Luka Koper, d. d., ima že od leta 2000 vzpostavljen sistem ravnanja z okoljem skladno s standardom ISO 14001. Leta 2010 pa se je še dodatno vključila v prostovoljno okoljsko shemo EMAS. Sistem EMAS predstavlja nadgradnjo že vzpostavljenega sistema ravnanja z okoljem (ISO 14001). Certifikat je mogoče obnavljati z vpeljanimi sistemi ravnanja z okoljem ter z dokazili o tem, da delujemo skladno z okoljsko zakonodajo ter s prejetimi okoljevarstvenimi soglasji in dovoljenji. Poleg skladnosti z zakonodajo in dovoljenji se zahtevajo tudi stalno izboljševanje sistema ravnanja z okoljem, objektivno in redno vrednotenje uspešnosti sistema, zagotavljanje informacij o okoljski uspešnosti, odprt dialog z javnimi in drugimi zainteresiranimi stranmi ter dejavno vključevanje zaposlenih. V letu 2017 nam izjave o skladnosti z zahtevami EMAS ni uspelo zagotoviti zaradi preseženih mejnih vrednosti hrupa proti mestu Koper.

V sistem EMAS je vključena Luka Koper, d. d., Vojkovo nabrežje 38, 6501 Koper, Slovenija. Dejavnost pristanišča je skladiščenje in pretovor različnega blaga s spremljajočimi dejavnostmi. Osnovna dejavnost se izvaja v sklopu profitnih centrov (PC), ki so organizirani glede na blago oziroma tovor, s katerim manipulirajo. Vsak PC ima svoje značilnosti, ki jih določajo za blago specifični delovni proces, tehnološki postopki in tehnologija pretovora. Tako imamo PC Generalni tovori, PC Kontejnerski terminal, PC Evropski energetski terminal, PC Sipki tovori, PC Terminal za avtomobile in RO-RO ter PC Potniški terminal. Strokovno podporo upravi družbe in profitnim centrom nudijo strokovna področja, organizirana glede na osnovne poslovodske funkcije in specifične potrebe dejavnosti. Za področje varovanja okolja, zdravja zaposlenih, energetike ter požarne varnosti skrbi področje varovanja zdravja in ekologije.

V tem poročilu vam predstavljamo natančen pregled rezultatov na področju ravnanja z okoljem v koprskem pristanišču. Predhodna okoljska poročila so na voljo na povezavah http://www.zivetispristaniscem.si/index.php?page=static&item=14ter http://www.lukakp.si/slo/o-podjetju/odnos-do-okolja.

Vsa dejstva in podatki so verodostojni in odražajo dejansko stanje sistema ravnanja z okoljem v družbi.

11.1Opis sistema ravnanja z okoljem⁶²

Sistem okoljskega ravnanja je zasnovan tako, da v okviru letnega načrtovanja pregledamo in ocenimo okoljske vidike. Ti predstavljajo elemente dejavnosti, proizvodov in storitev, ki pomembno vplivajo na okolje. Pri ocenjevanju pomembnosti okoljskih vidikov upoštevamo kriterij napredka glede na preteklo leto, skladnosti z zakonodajo in skladnosti s postavljenimi internimi kriteriji, povečanje stroškov ter mnenje javnosti. Za kriterij pomembnosti pri vrednotenju uporabljamo barvno skalo (rdeča, rumena, zelena). Pomemben okoljski vidik je tisti, ki je pri kateremkoli kriteriju ocenjen z rdečo barvo ali pri vsaj treh z rumeno. Pri analizi okoljskih vidikov upoštevamo vse svoje dejavnosti (posredne vplive in neposredne vplive na okolje). V tabeli smo prikazali okoljske vidike, ocenjene kot pomembne. Pomemben okoljski vidik nastajanja sanitarnih odpadnih voda pa se zaradi posodobitve sistema čiščenja sanitarnih voda ne uvršča več med pomembne. V okoljskem poročilu pa poročamo še o drugih prepoznanih okoljskih vidikih, saj želimo prikazati celovito okoljsko ravnanje in delovanje družbe.

Pri okoljskih vidikih, ki so ocenjeni kot pomembni, postavimo letne merljive cilje in pripravimo programe izboljšav za lažje in učinkovitejše doseganje zastavljenih ciljev. Realizacijo programov izboljšav letno pregledujemo in o tem poročamo v okoljskem poročilu. Ustreznost postavljenega sistema ravnanja z okoljem preverjamo in ocenjujemo tudi v okviru rednih notranjih presoj in vodstvenega pregleda.

11.2 Sožitje z okoljem

Luka Koper, d. d., od nekdaj skrbi za izboljšanje kakovosti življenja v celotnem prostoru, v katerega je umeščeno pristanišče. Ob zavedanju, da pristanišče vpliva na okolje, se je Luka Koper v svojih politikah zavezala smotrnemu ravnanju z okoljem, ki ga želi ohraniti tudi za prihodnje rodove. Spremljanje in zmanjševanje vplivov na okolje sta tako postala del rednih delovnih aktivnosti. Pri tem Luka Koper, d. d., sodeluje s pristojnimi strokovnimi institucijami.

Strateške usmeritve Luke Koper po posameznih okoljskih vidikih

Pri razvoju družba v čim večji meri teži k uvajanju sodobnih trajnostnih rešitev, ki so pomembne tako za lokalno kot za širšo družbeno skupnost. Izdelali smo Strateške usmeritve razvoja Luke Koper, d. d., na področju ravnanja z okoljem do leta 2030, dokument pa smo objavili na spletnih straneh družbe.

V tabeli smo prikazali okoljske vidike, ki so bili leta 2017 ocenjeni kot pomembni. Da bi zagotovili zmanjšanje vplivov prepoznanih okoljskih vidikov, smo kot vsako leto na luški okoljski delavnici pripravili letne aktivnosti (programe izboljšav poslovanja) ter pregledali

doseganje zastavljenih okoljskih ciljev, ki so predstavljeni v nadaljevanju poročila. Pomembnih okoljskih vidikov, ki bi bili novi glede na predhodno leto, nismo prepoznali.

Okoljski vidiki, ocenjeni kot pomembni
PORABA VODE / ODPADNA VODA / MORJE	  	poraba pitne vode onesnaženje morja pri pretovornih manipulacijah s premogovim prahom in železovo rudo nastajanje odpadne vode pri pranju tovornih vozil za živino
EMISIJE V OZRAČJE		emisije/imisije prašenja pri storitvah
ENERGETIKA / NOTRANJI TRANSPORT	 	izvajanje internega transporta z dizelskimi pogoni raba električne energije in goriva
HRUP / VONJ	 	nastajanje hrupa v pristanišču emisije hrupa tovornih in potniških ladij
OSTALI OKOLJSKI VIDIKI		poglabljanje morskega dna in odlaganje izkopanih sedimentov

Pomembni okoljski vidiki v 2017

Okoljski cilji v letu 2017

Najpomembnejši cilji na področju naravnega okolja:

• uspešno opraviti presojo skladno z zahtevami standardov GRI in direktive EMAS,
• zmanjšati emisije celokupnega prahu na vseh desetih lokacijah pristanišča na 250 mg/m2dan in doseči največ 5 odstopanj od 120 meritev med letom,
• ohraniti vrednosti izpustov delcev PM10 (velikosti do 10 μm) na celotnem luškem območju pod 30 μg/m3 (v smeri Ankarana, Kopra in Bertokov),
• odstotek ločeno zbranih odpadkov, brez ladijskih odpadkov, ohraniti nad 89 odstotki,
• raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Koper zmanjšati na 48 dBA,
• kljub povečanju pretovora in širitvi pristanišča dnevno raven hrupa pred najbližjimi objekti zunaj območja pristanišča ohraniti pri 58 dB in večerno pri 53 dB,
• posodobiti odvodnjavanje na obali terminala za razsute tovore, posodobiti čistilne naprave na terminalu za živino in zamenjati nekatere lovilce olj,
• zmanjšati število potrebnih ukrepov (inšpekcijskih in internih) pri posegih v prostor na nič,
• preprečiti vsakršno širjenje v luki nastalega onesnaženja morja zunaj luškega akvatorija,
• kljub povečanju pretovora in skladiščnih kapacitet ohraniti specifično porabo energentov na ravni iz leta 2015, in sicer za pogonsko gorivo 0,25l/t, za električno energijo 1,17 kWh/t in za pitno vodo 6,4 l/t.

11.3Politike

Politika varnega in zdravega pristaniškega okolja

Na ravni družbe imamo vzpostavljeno okoljsko politiko in redno preverjamo njeno ustreznost. Politiko varnega in zdravega pristaniškega okolja smo posodobili julija 2014 in vključuje tako sistem ravnanja z okoljem po zahtevah standarda ISO 14001 kot sistem varnosti in zdravja pri delu po zahtevah standarda BS OHSAS 18001. Vključuje tudi usmeritve na področjih obvladovanja nesreč, energetske učinkovitosti, izobraževanja ter komunikacije z javnostmi.

Ocenjujemo, da omenjena politika odraža stanje vplivov na okolje in z njimi povezanih okoljskih ciljev in je zato v letu 2017 ni bilo treba spreminjati. https://lukakp.si/libs/download.php?file=/78f99632889f52bbce50665e0ed4b7ba

Energetska politika

Strateška usmeritev družbe je doseči visoko učinkovitost rabe energije v vseh poslovnih procesih, ki se izvajajo na območju pristanišča, ter z obnovljivimi viri energije povsem nadomestiti rabo ekstra lahkega kurilnega olja za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode. Luka Koper je prepoznala učinkovito rabo energije kot enega izmed ključnih ukrepov za boljše poslovanje družbe in povečanje njene konkurenčnosti. Zaveda se, da izboljšave na področju energetske učinkovitosti pomembno prispevajo k zanesljivejši oskrbi z energijo, manjšim obremenitvam za okolje ter k stroškovno učinkovitejšemu poslovanju.

https://luka-kp.si/libs/download.php?file=/ebdc583ef9620559858a6a4a2be04751

11.4 Skladnost z zakonodajo s področja varovanja okolja

Skladnost z zakonodajo⁶³

Na področju svetlobnega onesnaženja smo zaključili ureditev vseh svetil na način, da so ta skladna z zahtevami zakonodaje s področja svetlobnega onesnaženja.

Rezultati meritev z naprav, ki povzročajo emisije snovi v zrak, izkazujejo skladnost z zakonodajo in s prejetim okoljevarstvenim dovoljenjem.

Vrednosti delcev PM10 in PM2.5 v zraku so na območju pristanišča pod zakonsko postavljenimi normativi, enako velja tudi za število preseganj. Izmerjene emisije iz kurilnih naprav so skladne z zakonodajnimi zahtevami.

Raven hrupa znotraj pristanišča je skladna z zahtevami zakonodaje za industrijska območja. Meritve hrupa pred prvimi objekti mesta Koper pa izkazujejo preseganje mejnih vrednosti

⁶³ GRI GS 307-1, 419-1, 103-1, 103-2, 103-3

za večerno raven hrupa za 4 dB(A), za nočni hrup na razdalji, predpisani po okoljevarstvenem dovoljenju, za 2 dB(A), za povprečni hrup pa za 5 dB(A). Dnevna raven hrupa pred prvimi objekti mesta Koper je skladna z zakonodajnimi vrednostmi. Med letom smo prejeli odločbo okoljske inšpekcije, po kateri moramo zagotoviti znižanje ravni hrupa v smeri Kopra skladno z zahtevami zakonodaje. Za ta namen je izdelan akcijski načrt zmanjševanja ravni hrupa proti mestu Koper.

Pred prvimi objekti v smeri Ankarana in Bertokov ni presežena nobena vrednost hrupa.

Analize industrijskih odpadnih voda in odpadne vode iz fekalnih čistilnih naprav niso pokazale neustreznih rezultatov glede na zakonodajne in okoljevarstvene zahteve.

Imamo veljavno okoljevarstveno dovoljenje kot obrat večjega tveganja za okolje, okoljevarstveno dovoljenje za emisije hrupa, okoljevarstveno dovoljenje za emisije v zrak, za emisije odpadnih voda in okoljevarstveno dovoljenje za skladiščenje (pretovarjanje) nekaterih vrst odpadkov (staro železo, papir, plastika, valjarniška škaja). Pretovarjanje navedenih vrst odpadkov se v tem letu ni izvajalo.

Skladnost z internimi zahtevami⁶⁴

• Na področju spremljanja celokupnega prahu smo dosegli zastavljeni luški cilj, povprečna letna vrednost je v primerjavi s predhodnim letom celo za 11 odstotkov nižja.
• Po ločeno zbranih odpadkih že vsa leta presegamo zastavljeni cilj.
• Dosegli smo želeno vrednost specifične porabe električne energije pri izvajanju dejavnosti pristanišča ter porabe fosilnega goriva in pitne vode.
• Pri inšpekcijskih in internih ukrepih pri posegih v prostor zastavljenega cilja ne dosegamo, saj smo prejeli odločbo okoljskega inšpektorja.
• Sistem varovanja morja vzdržujemo in nadgrajujemo na način, da zagotavljamo doseganje zastavljenega cilja.
• Internega cilja glede nočnega hrupa ne dosegamo, saj znaša povprečna izračunana letna nočna raven hrupa zaradi pristanišča 50 dB(A). Dosegamo pa cilj dnevne ravni hrupa v smeri mesta Koper.
• Sistema čiščenja odpadnih voda na terminalu za živino še nismo posodobili. V sklopu zmanjševanja vpliva potencialno onesnaženih padavinskih voda na evropskem energetskem terminalu smo zaključili sanacijo ene tretjine obale.

11.5Komuniciranje z javnostmi

Rezultati javnomnenjske raziskave

Vsako leto med okoliškim prebivalstvom opravimo javnomnenjsko raziskavo na temo zaznave in odnosa Luke Koper do varovanja okolja ter uspešnosti poslovanja družbe. V letu

⁶⁴ GRI GS 307-1, 419-1

2017 je bilo v anketiranje vključenih 610 oseb (v letu 2016 so bile vključene 604 osebe) iz Občine Ankaran, KS Bertoki, KS Hrvatini, KS Koper center, KS Semedela in KS Žusterna. Vzorec je v letih ostal nespremenjen in zajema vse starostne skupine in enakomerno oba spola. Anketiranci so nas v letu 2017 v povprečju ocenili za uspešno gospodarsko družbo, ki veliko prispeva h gospodarskemu razvoju Mestne občine Koper, manj pa h gospodarskemu razvoju Občine Ankaran.

Glavne ugotovitve ankete za leto 2017:

• 33,8 odstotka (leta 2016 28,8 odstotka) anketirancev misli, da je največji vir onesnaževanja lokalnega okolja industrija v Trstu, sledi cestni promet s 25,6 odstotka (leta 2016 21,2 odstotka), na tretjem mestu je pristaniška dejavnost s 14,3 odstotka (leta 2016 11 odstotkov).
• Posledice pristaniške dejavnosti se v naravnem okolju kažejo kot povečan cestni promet (50,4 odstotka; leta 2016 13,1 odstotka), vpliv na zrak (44,9 odstotka; leta 2016 33,5 odstotka), več hrupa (39,6 odstotka; leta 2016 18,9 odstotka), vpliv na morje (39,4 odstotka; leta 2016 38,7 odstotka), svetlobno onesnaževanje (26,9 odstotka; leta 2016 10,6 odstotka), uničenje naravnega okolja (26,8 odstotka; leta 2016 11 odstotkov), ogrožanje rastlinskih in živalskih vrst (21,3 odstotka; leta 2016 8,2 odstotka) in vpliv na tla (19,2 odstotka; leta 2016 8,6 odstotka). Slaba desetina meni, da dejavnost nima vpliva na okolje (7,8 odstotka; leta 2016 10,9 odstotka).
• Povprečna ocena vlaganja Luke Koper v varovanje okolja znaša 3,43, kar je za pet odstotkov več kot v letu 2016.
• 63,6 odstotka vprašanih nima informacije o tem, da so v Luki Koper zamenjali vsa zunanja svetila z energetsko varčnimi svetili ter da so vsa svetila usmerjena v tla.
• Dobra polovica (52,7 odstotka) ne ve, da Luka Koper prekriva razsuti tovor s celulozo, kar preprečuje prašenje.
• 65,0 odstotkov anketirancev ne ve, da Luka Koper nove stroje kupuje izključno na električni pogon, kar zmanjšuje hrup in emisije.

Pomembnejši dogodki na področju komuniciranja z javnostmi

Glede na rezultate ankete menimo, da je treba nadaljevati po poti poglobljenega sodelovanja z lokalnimi skupnostmi, krepitve interakcije in pridobivanja zaupanja lokalnih prebivalcev. Med letom smo gostili krajevno skupnost Bertoki, krajevno skupnost Koper center ter predstavili okoljske tematike in razvojne načrte družbe tudi svetnikom Mestne občine Koper. Ustanovili smo še delovno skupino za obravnavanje odprtih okoljskih in razvojnih vprašanj z Mestno občino Koper. Enaka pobuda je bila posredovana tudi na Občino Ankaran, vendar odziva še nismo prejeli.

• Organizirali smo Pristaniški dan (dan odprtih vrat pristanišča). Udeležilo se ga je 3.000 obiskovalcev.
• Pridobili smo 6.000 povezav na profilu Luke Koper na omrežju Facebook.
• Ustvarili smo profil na družbenem omrežju Instagram, ki je namenjen objavljanju zanimivih fotografij iz pristanišča.
• V sodelovanju z regionalnim časopisom Primorske novice smo v brezplačniku Istra enkrat mesečno objavili članek o aktualnih tematikah, povezanih s pristaniščem, oziroma reportažo iz pristanišča.
• Na področju sponzorstev in donacij smo se še tesneje povezovali s prejemniki sredstev, da bi povečali prepoznavnost družbene odgovornosti Luke Koper.

Zabeležene in obravnavane okoljske pritožbe

Med letom smo zabeležili največ (kar šest) pritožb zaradi hrupa v smeri Kopra. Interna raziskava je pokazala, da so glavni vzrok nekatere hrupne ladje, ki prevažajo avtomobile in so vezane v neposredni bližini pristanišča. Za omilitev težave skušamo z ladjarjem doseči zamenjavo hrupnih ladij, vendar do sedaj še nismo bili uspešni. Iščemo tudi rešitve dodatne zvočne zaščite, ki bi zmanjšala raven hrupa. Aktivnosti, povezane z zmanjševanjem hrupa, so podrobneje opisane v poglavju o hrupu.

Prejeli smo tri pritožbe zaradi prašenja. Kakovost zraka na območju pristanišča je prikazana v nadaljevanju. En pritožba se je nanašala na dvig prahu na deponiji premoga ob močnem vetru. Ob analizi dogodka smo ugotovili, da protiprašna zaščita ni bila nameščena na vse kupe premoga, ker se je še izvajala manipulacija. Eno pritožbo smo prejeli zaradi prekomernega dima, ki ga je izpuščala ladja znotraj pristanišča. Pritožbo smo posredovali pristojnemu inšpektoratu za pomorstvo, saj Luka Koper, d. d., na ladji nima pristojnosti. Prekomeren dim iz ladje lahko nastopi zaradi okvare motorjev ali pomanjkljivega vzdrževanja. Ena pritožba se je nanašala na prah oziroma saje, ki jih krajan opaža na avtomobilih in na svojem balkonu. Z gotovostjo lahko rečemo, da je črn prah posledica izgorevanja fosilnih goriv (vozila, ladje, kurilne naprave). Iz preteklih analiz pa smo ugotovili, da je žal nemogoče ločiti med sajami, ki jih povzročajo kurilne naprave, vozila ali ladje.

Eno pritožbo smo prejeli zaradi pojava pen na obali ankaranskega školjčišča. Opravili smo obhod celotnega luškega akvatorija ter pregledali posnetke varnostnih kamer na območju luških bazenov, kjer ni bilo zaznati nobene pene v pristanišču, posledično niti širjenja pene iz pristanišča.

Eno pritožbo smo prejeli zaradi neprijetnega vonja, ki se je širil iz pristanišča. Neprijeten vonj občasno zaznamo v obratu kompostarne, kjer se izvaja postopek kompostiranja biološko razgradljivih odpadkov (manjša količina odpadkov je luških, večji del odpadkov je od podjetja Marjetica, d. o. o.). Vonj nastane, ko je v postopku kompostiranja treba premešati odpadke, da lahko nastane kompost. Tistega dne je bil zračni tlak nizek in vreme megleno, zato se je vonj zadrževal pri tleh. V obratu kompostarne nameravamo izvesti nekatere posodobitve s ciljem zmanjšanja vonjav.

Inšpekcijski pregledi⁶⁵

Inšpektorat	Datum uvedbe, seznanitev s postopkom	Vsebina postopka	Ugotovitve
Inšpektorat RS za okolje in prostor	30. 6. 2017	Pregled obvladovanja emisij hrupa	Preseganje mejnih vrednosti, odločba z rokom odprave neskladnosti do konca oktobra 2018
Inšpektorat RS za okolje in prostor	18. 8. 2017	Nadzor nad obratom večjega tveganja za nastanek nesreče	Ugotovljenih nepravilnosti ni bilo in zato tudi ne naloženih dejanj
Inšpektorat RS za okolje in prostor	27. 10. 2017	Pregled rabe vode v tehnološke namene, emisije tehnoloških odpadnih vod	Ugotovljenih nepravilnosti ni bilo in zato tudi ne naloženih dejanj
Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami	28. 11. 2017	Zagotavljanje požarnovarnostnih ukrepov v objektih Luke Koper	Popraviti in dopolniti požarni red z obveznimi prilogami načrta evakuacije in požarnega načrta

V letu 2017 Luka Koper iz naslova navedenih inšpekcijskih pregledov ni plačala nobene denarne kazni.

11.6Obvladovanje okoljskih tveganj in ukrepanje ob izrednih dogodkih⁶⁶

Pomemben korak pri ohranjanju in izboljševanju stanja okolja je zmanjševanje tveganja za nastanek izrednih dogodkov ter izboljševanje postopkov za ukrepanje. Na ravni luke letno pripravljamo in vzdržujemo sezname potencialnih okoljskih nevarnosti in nevarnosti za zaposlene ter ocenjujemo stopnje ogroženosti zaradi možnosti nastanka večjih nesreč. V pristanišču imamo urejen sistem obvladovanja in ukrepanja ob zaznanem izrednem dogodku, ki ni nujno povezan z nevarno snovjo. V tabeli 3 so povzeti in zabeleženi okoljski dogodki, vsi manjšega obsega, s posledicami znotraj pristanišča. Pritožbe lokalne skupnosti smo obravnavali v poglavju Zabeležene in obravnavane pritožbe. Opis dogodkov na morju pa je predstavljen v poglavju Statistika posredovanja na morju.

Luka Koper v delovnem procesu uporablja, prevaža in skladišči nevarne snovi, nafto in njene derivate ter upravlja s sredstvi za delo, ki predstavljajo nevarnost za nastanek nesreče. Pomemben korak pri ohranjanju in izboljševanju stanja okolja je zmanjševanje tveganja za nastanek izrednih dogodkov ter izboljševanje postopkov za ukrepanje. Zato ima Luka Koper na osnovi zakonodajnih zahtev izdelano oceno ogroženosti, načrt zaščite in reševanja za industrijske nesreče na območju izvajanja koncesije ter sredstva in opremo za izvedbo

intervencije. Načrt zaščite in reševanja ter ocene ogroženosti so bili revidirani leta 2017. Sistem zaščite in reševanja v Luki Koper vključuje akterje več strokovnih področij, organizacij in podjetij. Pri posredovanjih ob izrednih dogodkih na območju pristanišča vedno sodeluje intervencijska gasilska ekipa PGE in varnostno osebje Luke Koper, d. d., lahko pa še enota varovanja morja, podjetje Luka Koper INPO, d. o. o., gasilci PIGD Luke Koper in CZ Luke Koper ter druge enote skladno z NZR. Za namen preizkusa revidiranega načrta je bila v mesecu juliju izvedena vaja 'Morje in kopno 2017'. S ciljem izpopolnjevanja organiziranosti, pripravljenosti in sodelovanja v primeru nesreče oziroma požara med interventnimi službami TIS (Petrol) in Luke Koper sta Petrol, d. d., in Luka Koper, d. d., v mesecu novembru organizirala skupno vajo 'GORI – na tankerskem terminalu'.

Konec leta smo nabavili specialno veliko gasilsko tovorno vozilo in dodatno še manjše gasilsko vozilo. Izvedli smo še dve interni vaji s simulacijo požara na prvem in drugem pomolu, saj v rezervoarjih skladiščimo vnetljive tekočine.

V pristanišču imamo urejen sistem obvladovanja in ukrepanja ob zaznanem izrednem dogodku, ki pa ni vedno povezan z nevarno snovjo. V tabeli Statistika okoljskih dogodkov od

⁶⁶ GRI GS 306-3

2011 do 2017 so povzeti in zabeleženi okoljski dogodki, vsi manjšega obsega, s posledicami znotraj pristanišča. Pritožbe lokalne skupnosti smo obravnavali v poglavju Zabeležene in obravnavane pritožbe. Opis dogodkov na morju pa je predstavljen v poglavju Statistika posredovanja na morju.

Število v 2011	Število v 2012	Število v 2013	Število v 2014	Število v 2015	Število v 2016	Število v 2017	Opis dogodkov v 2017	Izvedeni ukrep
50	30	49	41	59	47	60	Počena hidravlika vozil (zunanjih vozil in luške mehanizacije). Večinoma so to dogodki, vezani na tovorna vozila zunanjih strank.	Sanacija s pomočjo absorbentov. Urejeni so ekološki otoki, kjer so na ključnih mestih na razpolago sredstva za hitro sanacijo in zabojniki za uporabljeni absorbent.
4	8	5	6	8	5	11	Puščanje luškega vodnega omrežja.	Sanacija počenih cevi.
8	4	3	10	12	10	11	Puščanje in razlitje manjše količine naftnih derivatov.	Sanacija s pomočjo absorbentov in žagovine.
4	2	4	3	4	6	11	Neustrezno ravnanje z odpadki znotraj pristanišča.	Ustrezno nadaljnje ravnanje z najdenimi odpadki.
0	0	1	2	5	2	10	Manjši požar.	V vseh primerih smo manjše požare pogasili ter uvedli dodatne ukrepe.
/	/	/	/	/	12	8	Poplava in pod "drugo" zavedeni dogodki, ki ne vključujejo nevarnih snovi.	V vseh primerih smo ustrezno ukrepali.

Statistika okoljskih dogodkov od 2011 do 2017⁶⁷

11.7 Predstavitev okoljskih vidikov in rezultatov delovanja

Kakovost zraka in podnebni dejavniki

Stalno si prizadevamo zmanjševati emisije v ozračje, ki nastajajo pri izvajanju pristaniških dejavnosti. Glavni izvori emisij, na katere lahko vplivamo, so:

• Pretovor in skladiščenje razsutih in sipkih tovorov, kot so premog, železova ruda, soja, pšenica in glinica. Pri teh dejavnostih nastajajo emisije prahu.
• Pretovor in skladiščenje tekočih tovorov, kot so naftni derivati, o-ksilen in metanol. Pri teh dejavnostih nastajajo emisije hlapnih organskih substanc.
• Raba tekočih energentov in pogonskih goriv za luško mehanizacijo in kurilne naprave, pri čemer nastajajo prah in emisije toplogrednih plinov.
• Raba hladilnih sredstev, kjer zaradi naključnih uhajanj lahko prihaja do emisij toplogrednih plinov (R 22 in 404A).

Prizadevanja za nenehno zmanjševanje izpustov v ozračje, ki nastajajo pri izvajanju pristaniških dejavnosti, vključujejo vrsto aktivnosti. Med pomembnejše ukrepe za zmanjševanje prašenja sodi pred leti vpeljana tehnologija nanašanja papirniškega mulja na deponijo premoga in železove rude. Papirniški mulj tvori skorjo, ki preprečuje odnašanje prahu. V letu 2017 smo za te namene porabili 1.562 ton papirniškega mulja.

11.8 Emisije/imisije pri storitvah

Količina celokupnega prahu v pristanišču⁶⁸

Predstavitev rezultatov s področja meritev količine celokupnega prahu znotraj pristanišča

Že od leta 2002 na desetih lokacijah znotraj pristanišča spremljamo celokupno koncentracijo prahu. Naš letni cilj je, da je povprečna vrednost vseh meritev manjša od 250 mg/m2 na dan in da med letom največ 5 meritev od 120 presega to vrednost. Zakonodaja ne predpisuje mejnih vrednosti oziroma dovoljenih odstopanj za tovrstno preiskavo.

Povprečna letna vrednost vseh meritev je v letu 2017 znašala 93 mg/m2 na dan, kar je 11 odstotkov manj kot v letu 2016. Zabeležili smo eno preseganje, kar pomeni, da je cilj dosežen.

Povprečne letne količine celokupnega prahu vseh merilnih mest znotraj pristanišča

⁶⁸ Emisije/imisije pri storitvah - dodaten kazalnik (veza GRI GS 305-7)

Količina zdravju škodljivih prašnih delcev⁶⁹

Predstavitev rezultatov s področja meritev prašnih delcev velikosti do 10 µm (PM10)

Univerza na Primorskem na območju pristanišča spremlja prisotnost finega prahu z delci velikosti do 10 μm (PM10). Prvo merilno opremo za stalno spremljanje količine zdravju škodljivih delcev (PM10) smo že leta 2003 namestili v neposredno bližino deponije premoga (merilno mesto 1), vendar smo jo ob koncu leta 2012 zaradi zastarelosti umaknili. Na merilnem mestu 2 (smer proti Bertokom) in na merilnem mestu 3 (smer proti Ankaranu – LKP Ankaran) sta nameščeni napravi za kontinuirano spremljanje delcev PM10. Naprava na merilnem mestu 2 (smer proti Bertokom) zaradi načina meritve ne omogoča prikazovanja rezultatov na spletni strani. Sredi leta 2012 je pooblaščena organizacija namestila dodatno sodobno merilno napravo še na potniški terminal, kjer spremlja kakovost zraka v smeri proti mestu Koper (merilno mesto 4 – LKP Koper). Rezultati merilnih naprav, ki to omogočajo (LKP Ankaran in LKP Koper), se samodejno objavljajo na spletni strani http://www.zivetispristaniscem.si/. Primerjalno pa na spletni strani prikazujemo še rezultate meritev naprave, ki je nameščena na Markovcu in s katero upravlja Agencija RS za okolje. Letne povprečne koncentracije delcev prahu (PM10) v koprskem pristanišču so pod zakonsko določeno vrednostjo 40 μg/m3 in pod zastavljenim ciljem 30 μg/m3. Uredba o kakovosti zunanjega zraka opredeljuje tudi dnevno mejno koncentracijo PM10 za varovanje ljudi, ki znaša 50 μg/m3 in je lahko med letom presežena največ 35-krat. Tudi v tem primeru izpolnjujemo zakonodajna določila.

	2009	2010	2011	2012	2013	2014	2015	2016	2017
Merilno mesto št. 3 – LKP Ankaran	24	25	26	24	19	19–23*	21	18	17
Merilno mesto št. 2 – smer Bertoki	20	19	27	26	23	22	25	20	21
Merilno mesto št. 1 – deponija premoga	21	21	25	21	Se ne spremlja več	Se ne spremlja več	Se ne spremlja več	Se ne spremlja več	Se ne spremlja več
Merilno mesto št. 4 – LKP Koper	-	-	-	28**	20	20	26	20	16

Rezultati meritev PM10 v μg/m3 na mejah pristanišča

*Med letom smo na tem merilnem mestu zaradi kalibracije instrumenta izvajali primerjalne meritve še z drugim referenčnim instrumentom, ki je kot povprečno letno vrednost izmeril 19 µg/m³ .

**Meritve treh mesecev

⁶⁹ Emisije/imisije pri storitvah - dodaten kazalnik (veza GRI GS 305-7)

Roža vetrov v obdobju januar–december 2017 v ms-1

Letne rezultate meritev smo primerjali z meritvami PM10 v drugih krajih po Sloveniji, ki jih izvaja Agencija Republike Slovenije za okolje. Primerjava pokaže, da so izmerjene vrednosti na območju pristanišča nižje kot v drugih mestih v Sloveniji. Iz prikaza so razvidne povprečne letne koncentracije luških merilnih mest in nekaterih drugih krajev po Sloveniji.

Primerjava letnih koncentracij prašnih delcev PM¹⁰ v pristanišču in na nekaterih drugih merilnih mestih po Sloveniji*

Podatki za leto 2017 še niso dokončno potrjeni s strani ARSO.

Predstavitev rezultatov s področja meritev prašnih delcev velikosti do 2.5 µm (PM2,5)

Na merilni postaji znotraj pristanišča (merilno mesto 4 – LKP Koper) spremljamo poleg finih delcev PM10 tudi manjše delce PM2,5. Tudi Agencija Republike Slovenije za okolje izvaja meritve prašnih delcev PM2,5 na štirih lokacijah po Sloveniji; in sicer Ljubljana – Biotehniška, Maribor center, Maribor Vrbanski plato ter Iskrba v Kočevski Reki. Merilno mesto Iskrba je oddaljeno od večjih onesnaževalcev in je namenjeno meritvam naravnega ozadja. Na območju pristanišča so koncentracije v merjenem obdobju pod priporočljivo mejo 25 μg/m3, saj znašajo 12 μg/m3.

Izpusti prašnih delcev na ključnih izvorih⁷⁰

Predstavitev rezultatov s področja emisij prašnih delcev na ključnih izvorih v pristanišču

Te meritve so zakonsko predpisane in jih izvaja pooblaščena organizacija v neposredni bližini vira nepremične naprave, kjer lahko nastaja prah (npr. objekti, kjer se izvaja natovarjanje/raztovarjanje vagonov, tovornjakov). Na terminalu sipkih tovorov in na evropskem energetskem terminalu je več merilnih mest. Mejna dovoljena vrednost je odvisna od masnega pretoka in posledično od vremenskih razmer. Mejna dovoljena koncentracija celotnega prahu je 20 mg/m3 pri masnem pretoku celotnega prahu, ki presega vrednost 200 g/h, oziroma znaša 150 mg/m3, če je masni pretok celotnega prahu enak ali manjši od 200 g/h. Za luške izpuste se upošteva mejna vrednost 20 mg/m3. Vsi rezultati so skladni z zakonodajo.

Rezultati letnih meritev emisij prahu na različnih virih

⁷⁰ Emisije/imisije pri storitvah - dodaten kazalnik (veza GRI GS 305-7)

S strani dimnikarske službe so bile opravljene tudi redne meritve kurilnih naprav znotraj območja pristanišča in rezultati so bili skladni z zakonodajnimi predpisi.

V letu 2017 smo izvedli te aktivnosti:

• na evropskem energetskem terminalu smo pripravili projekte za protiprašno prhanje na mostnem dvigalu 2 (MD2), na podlagi katerih bo izvedena investicija,
• na terminalu sipkih tovorov smo v fazi podpisovanja pogodbe za zamenjavo prenosnega obalnega vsipnika (40m3), nabavili in vgradili smo nove teleskopske cevi PBS1 in PBS2, nabavili smo naprave za odpraševanje in jih vgradili na mobilni vsipnik, zamenjali smo srčasti polip za pretovor rud in kamnin.

V letu 2017 nismo:

podaljšali montažnega nadstreška pred NAS4 in NAS5 na terminalu sipkih tovorov, zamenjali kolesnega nakladača nosilnosti 7 t za delo v ladijskem prostoru, zamenjali mini bagra za čiščenje ladijskih reber, posodobili sistema hlajenja in ogrevanja v upravni stavbi terminala.

V leto 2018 bomo izvedli te aktivnosti:

• na terminalu sipkih tovorov bomo zgradili nadstrešnico pred skladišči NAS 1, NAS 4, NAS 5 in 6G, postavili bomo teleskopski trak z vsipnikom in filtrom za razne sipke tovore, postavili bomo teleskopski protiprašni polnilnik v TH1, namestili bomo protiprašni filter za uvrečevalno napravo za vreče Big Bag in postavili dodatni protiprašni filter na silosu za žita,
• posodobili bomo naprave za zmanjševanje prašenja na evropskem energetskem terminalu.

Toplogredni plini⁷¹

Plini, ki jih obravnavamo v tem poglavju so ogljikov dioksid (CO2), metan (CH4) in di-dušikov oksid (N2O), ki nastajajo kot posledica izgorevanja goriv zaradi delovanja luške mehanizacije, pri uporabi goriv za ogrevanje ter posredno zaradi uporabe električne energije v luških procesih. Da lahko različne toplogredne pline med sabo primerjamo in seštevamo, jih moramo prej pomnožiti z njihovim toplogrednim potencialom, ki se izraža v razmerju glede na toplogredni učinek CO2. Znotraj pristanišča imamo tudi nepremično opremo ter naprave za hlajenje in klimatizacijo, ki vsebujejo fluorirane (ozonu škodljive) toplogredne pline, največji sistemi za hlajenje pa delujejo s pomočjo amonijaka, ki pa ne povzroča toplogrednega učinka.

⁷¹ GRI GS 305-1, 305-2, 305-6

Predstavitev rezultatov emisij toplogrednih plinov⁷²

Na hladilni opremi se izvaja redno vzdrževanje s ciljem preprečevanja uhajanja in v primeru uhajanja se to odpravi. V letu 2017 so emisije obsegale 250 kg toplogrednega plina in 513 kg amonijaka.

Za leto 2017 smo izračunali ogljični odtis, ki vključuje emisije, ki so nastale zaradi izgorevanja fosilnih goriv pri delovanju luške talne mehanizacije in pri ogrevanju stavb, ter emisije zaradi porabe elektrike na območju pristanišča.

	Celokupna poraba [MWh/leto]	Emisijski faktor [kgCO2ekv/kWh]	Celokupne emisije [kgCO2ekv/leto]
Dizelsko gorivo	52.024	0,276	14.358.624
Električna energija (indirektne emisije)	25.481	0,378	9.631.818
Lahko kurilno olje	479	0,268	128.372
Utekočinjen naftni plin - UNP	242	0,228	55.176
Lesna biomasa	1.104	0,007	7.728
SKUPAJ	79.330		24.181.718

Rezultati meritev emisij hlapnih spojin⁷³

Predstavitev rezultatov meritev emisij hlapnih spojin

Glavni izvor razpršenih emisij hlapnih spojin so različne manipulacije dejavnosti na terminalu tekočih tovorov (npr. polnjenje in praznjenje premičnih ali nepremičnih rezervoarjev, dihalni ventili rezervoarjev). Rezervoarji zaradi svojih karakteristik nimajo standardnih odvodnikov za izpuščanje odpadnih plinov v ozračje, zato meritev ni mogoče izvajati, vendar pooblaščenec z računalniškim programom ameriškega urada za okolje (EPA) izračuna letne emisije hlapnih snovi. Pri tem izračunu se upoštevajo karakteristike rezervoarjev, vrste in količine skladiščenih snovi ter meteorološki podatki. Mejnih vrednosti na tem področju ni.

112

⁷² GRI GS 305-1, 305-2

⁷³ GRI GS 305-7

Letne izgube hlapnih snovi iz rezervoarjev na terminalu tekočih tovorov

Letne izgube hlapnih snovi iz rezervoarjev na terminalu tekočih tovorov za leto 2017 so znašale za plinsko olje 2.164 kg, O-ksilen 77 kg, JET gorivo 82 kg in metanol 1.315 kg. Stiren pa se v letu 2017 ni pretovarjal.

V letu 2017 na tem področju nismo imeli v načrtu programov izboljšav in jih tudi v naslednjem letu ne načrtujemo.

11.9Ravnanje z odpadki⁷⁴

Rezultati s področja ravnanja z odpadki

V pristanišču nastajajo odpadki pristaniških dejavnosti (npr. ostanki tovora, odpadni les, embalaža in kovine, mešani komunalni odpadki), odpadki uporabnikov ekonomske cone in ladijski odpadki, ki jih predajajo ladje, zasidrane v koprskem pristanišču. V skrbi za okolje družba redno skrbi za ločeno zbiranje, recikliranje, predelovanje in nadaljnjo predajo odpadkov. Ločevanje odpadkov poteka na vseh terminalih, pri uporabnikih ekonomske cone in na ladjah. Vsi zbrani odpadki se predajo pooblaščenim prevzemnikom, predelava organskih odpadkov v kompost pa poteka v kompostarni na območju pristanišča.

Količina zbranih odpadkov

Na območju pristanišča smo v letu 2017 zbrali skupaj približno 6.769 t odpadkov, od tega 4.792 t ločeno zbranih odpadkov (nevarni, nenevarni), 445 t mešanih komunalnih odpadkov in 1.532 t ladijskih odpadkov (nevarni, nenevarni in mešani komunalni).

Količine zbranih odpadkov v pristanišču

Ladijski odpadki

Večina ladijskih odpadkov se uvršča med nevarne odpadke. Ladijski odpadki predstavljajo največji delež luških nevarnih odpadkov. Gre predvsem za ladijska (kalužna) olja z različno vsebnostjo vode, kuhinjske odpadke I. kategorije, zaoljene krpe, odpadne baterije, zdravila, pepel ipd. Nevarne odpadke predajamo organizacijam, ki so pooblaščene za njihovo nadaljnjo predelavo ali odstranjevanje. Prevzeta ladijska kalužna olja se v tujini uporabijo kot alternativno gorivo.

Letne količine odpadkov, prevzetih z ladij

Vrste ločeno zbranih nevarnih ladijskih odpadkov v letu 2017

Ločeno zbrani odpadki v pristanišču

Ustrezno ravnanje in gospodarjenje z odpadki je vedno bolj pomembno predvsem z vidika ustreznega zbiranja, ločevanja, hranjenja, predelave in ponovne uporabe. Ključno je, da se svoje vloge zavedamo zaposleni in vsi preostali, ki svojo dejavnost opravljajo na območju koprskega pristanišča, saj se nekatere ločeno zbrane frakcije odpadkov nadalje uporabljajo kot sekundarne surovine. V letu 2017 smo za namene ogrevanja porabili 9,23 odstotka

odpadnega luškega lesa, kar trenutno predstavlja kazalnik učinkovitosti ponovne uporabe materialov.

V pristanišču ločeno zberemo več kot 89 odstotkov odpadkov, kar je več od zastavljenega cilja.

Utežni delež ločeno zbranih odpadkov

Vrste ločeno zbranih odpadkov brez ladijskih odpadkov v letu 2017

-

-

-

-

-

-

-

Center za ravnanje z odpadki

V letu 2017 na tem področju nismo imeli v načrtu programov izboljšav.

V letu 2018 bomo:

• pripravili potrebno dokumentacijo za posodobitev obrata kalužnice in
• posodobili načrt prevzema ladijskih odpadkov.

11.10 Emisije hrupa⁷⁵

Pristanišče zaradi svoje dejavnosti povzroča hrup. Predpisane meritve izvajamo neprestano, čeprav je zakonsko predvidena frekvenca meritev le enkrat na 3 leta. Pooblaščena organizacija z ustrezno opremo neprestano spremlja raven hrupa na treh mejnih točkah znotraj pristanišča. Od lanskega leta sodelujemo tudi s Fakulteto za strojništvo, ki nam s pomočjo akustične kamere in sistema SANSIC pomaga pri natančni identifikaciji vira hrupa. Pri meritvah hrupa uporabljamo najsodobnejše tehnike merjenja, spremljanja in prikazovanja rezultatov, ki jih priporočajo smernice za to področje. Za ta namen izdelujemo tudi letne karte hrupa, ki natančno prikazujejo območja hrupa znotraj pristanišča in v njegovi neposredni okolici. Pri izdelavi karte hrupa uporabljamo kontinuirane meritve, kratkotrajne meritve in modeliranje širjenja hrupa. Smo prvo podjetje v Sloveniji, ki je pričelo s kontinuiranimi meritvami hrupa, rezultate meritev pa prikazujemo na spletni strani pristanišča (http://www.zivetispristaniscem.si/).

⁷⁵ Emisije hrupa – dodaten kazalnik (veza GRI GS 305-7)

Meje območja pristanišča so na kartah hrupa označene z modro črto (karta hrupa – dan, karta hrupa – noč).

Na karti hrupa so prikazane povprečne letne izmerjene vrednosti vseh virov hrupa: cestnega prometa, pristaniških procesov, ladij in drugih povzročiteljev hrupa, lociranih zunaj pristanišča. Za okolico pristanišča velja III. stopnja varstva pred hrupom, za pristanišče pa IV. stopnja varstva pred hrupom.

Meritve in karte hrupa kažejo, da so zaradi delovanja pristanišča najbolj obremenjeni severni obronki mesta Koper. Zaradi navedenega smo pričeli z elektrifikacijo premične opreme na kontejnerskem terminalu in s številnimi drugimi aktivnostmi, s katerimi želimo vplivati na zmanjševanje hrupa.

V zadnjem času se soočamo s prihodi ladij, ki povzročajo znaten hrup, zanje pa nimamo zakonodajnih pristojnosti. Z ladjarji hrupnih ladij se skušamo dogovoriti o njihovi zamenjavi ali o vgradnji protihrupnih sistemov. Nobena zakonodaja ne opredeljuje ravni hrupa, ki ga lahko v okolje oddaja ladja. V veljavi je le zakonodaja IMO št. A.468 (XII) - Code on noise levels on board ships, ki opredeljuje raven hrupa z vidika varstva zaposlenih na ladji. Nadzor nad izpolnjevanjem navedenih zahtev opravlja pomorska inšpekcija.

Meritve treh fiksnih naprav, nameščenih znotraj pristanišča, kažejo rezultate, ki so skladni z zakonodajnimi vrednostmi za industrijska območja in so prikazani v tabeli.

Rezultati meritev znotraj pristanišča (vseh virov) in mejne vrednosti za IV. stopnjo varstva pred hrupom (v dBA)

	2011			2012		2013
Smer	Smer	Smer	Smer	Smer	Smer	Smer	Smer	Smer
Bertoki	Ankaran	Koper	Bertoki	Ankaran	Koper	Bertoki	Ankaran	Koper
Ld=55	Ld=57	Ld=63	Ld= 55	Ld=57	Ld=63	Ld=54	Ld=58	Ld=62
Lv=52	Lv=54	Lv=61	Lv=53	Lv=55	Lv=61	Lv=53	Lv=56	Lv=61
LN=51	LN=52	LN=60	LN= 50	LN=54	LN=60	LN=51	LN=53	LN=59
LDVN=58	LDVN=59	LDVN=67	LDVN= 58	LDVN=61	LDVN=68	LDVN=58	LDVN=60	LDVN=66

	2014			2015		2016
Smer	Smer	Smer	Smer	Smer	Smer	Smer	Smer	Smer
Bertoki	Ankaran	Koper	Bertoki	Ankaran	Koper	Bertoki	Ankaran	Koper
Ld=54	Ld=57	Ld=62	Ld=54	Ld=54	Ld=63	Ld=54	Ld=54	Ld=63
Lv=52	Lv=55	Lv=61	Lv=53	Lv=52	Lv=62	Lv=52	Lv=51	Lv=62
LN=50	LN=52	LN=59	LN=49	LN=50	LN=60	LN=50	LN=51	LN=61
LDVN=57	LDVN=60	LDVN=66	LDVN=57	LDVN=58	LDVN=67	LDVN=57	LDVN=58	LDVN=68

	2017		Mejne vrednosti IV. stopnja
Smer	Smer	Smer
Bertoki	Ankaran	Koper
Ld=53	Ld=53	Ld=63	Ld=73
Lv=52	Lv=51	Lv=62	Lv=68
LN=49	LN=51	LN=62	LN=63
LDVN=57	LDVN=58	LDVN=69	LDVN=73

Legenda: L^d- dnevna raven hrupa, LV - večerna raven hrupa, LN - nočna raven hrupa, LDVN - raven hrupa dan–večer–noč

Pred prvimi stanovanjskimi objekti pa je pooblaščeni izvajalec meritev za 2017 ocenil, da je večerna raven hrupa v smeri Kopra za 3 dB(A) presegala mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, nočna na razdalji, predpisani po OVD, za 2 dB(A) in povprečni hrup za 5 dB(A). Raven hrupa, ki ga prispevajo ladje v smeri Kopra, je bila ocenjena na 8 dB(A).

V smeri Ankarana in Bertokov glede na ocene nobena vrednost hrupa (dan, večer, noč ali ves dan) ni presegala mejne vrednosti.

Predstavitev realizacije programov izboljšav za zmanjševanje ravni hrupa

V letu 2017 smo izvedli te aktivnosti:

Na kontejnerskem terminalu smo na 7 prikolic terminalskih vlačilcev namestili gumijaste blažilce.

• Zamenjali smo vse zvočne naprave (naprave za signalizacijo) na dvigalih STS in RTG z napravami, ki so manj moteče za okolico (beli zvok).
• Na 5 transtejnerjih smo zamenjali dizelske agregate z manj hrupnimi.
• Uredili smo elektrifikacijo in nabavili 7 električnih transtejnerjev na kolesih (RTG) in 3 električne transtejnerje (RMG) na železniških tirih.

• V sodelovanju s Fakulteto za strojništvo in ZVD Ljubljana smo izvedli večje število meritev hrupa ladij v smeri Kopra.
• Vzpostavili smo sodelovanje z ladjarji glede iskanja rešitev o zniževanju hrupa ladij in morebitnih zamenjavah hrupnih ladij.
• Izvedli smo meritve hrupa na novih električnih transtejnerjih na kolesih (RTG) in novih RMG na železniških tirih, kjer smo zabeležili pozitivne rezultate.
• Pridobili smo idejno zasnovo za protihrupno zaščito v smeri Kopra.

Izmerjeni hrup električnih transtejnerjev na kolesih (RTG), ki so bili nameščeni na čelu prvega pomola, je za 24 dB(A) nižji od hrupa obstoječih z dizelskimi pogonskimi motorji.

Izmerjeni hrup nameščenih zvočnih naprav, ki sedaj oddajajo manj moteči beli zvok, je za 9 dB(A) nižji od hrupa, ki so ga oddajale predhodne signalne naprave.

V letu 2017 nismo:

• izvedli rekonstrukcije ohišja strojnic in izpušnih cevi na obstoječih dvigalih RTG na kontejnerskem terminalu; realizacija je načrtovana v prvi polovici leta 2018,
• v PC generalni tovori nismo uredili protihrupne zaščite ventilatorjev v skladišču terminala za hlajene tovore (strojnica skl. 5); realizacija je načrtovana v prvi polovici leta 2018,
• na terminalu sipkih tovorov nismo zamenjali kolesnega nakladača za vleko.

Programi izboljšav za zmanjševanje ravni hrupa, načrtovani za leto 2018

Na podlagi izdelanega akcijskega načrta zmanjševanja ravni hrupa proti mestu Koper bomo v letu 2018 izvedli te aktivnosti:

• komunicirali bomo z ladjarji v primeru hrupnih ladij in poskusiti zagotoviti zamenjavo takih ladij,
• obveščali bomo ladjarje o rezultatih meritev ladij in posnetkov z akustično kamero,
• z ladjarji bomo preučili možnosti izklapljanja dela ventilatorjev na ladjah (proti kopenski strani) ali prilagajanja števila prižganih ventilatorjev,
• hrupnejše ladje bomo prestavljali na druge veze, ki niso v bližini mestnega jedra, kadar je to mogoče (glede na razpoložljivost priveznih mest, glede na tip ladje, glede na vrsto tovora),
• ladje bomo obračali na način, da so izpušni in/ali prezračevalnimi sistemi obrnjeni proč od mestnega jedra, kadar je tehnično izvedljivo,
• z zunanjimi strokovnjaki bomo poskusili pridobiti rešitev za namestitev protihrupne opreme v neposredni bližini ladje ali na ladjo ali najti drugo ustrezno rešitev,
• vključili se bomo v projekt zmanjševanja hrupa ladij NEPTUNES ( http://www.neptunes.pro/about/), v katerem sodeluje več pristanišč,
• vzdrževali bomo ventilatorje v skladišču 5 (strojnica) na terminalu za hlajene tovore,
• na terminalu za hlajene tovore bomo hladilnim sistemom namestili dodatno zvočno izolacijo,
• talne jaške na območju transportnih poti ob progi e-RMG bomo obložili z gumo, s tem pa bomo preprečili ropot ob vožnji po tem delu kontejnerskega terminala,
• prestavili bomo hupe na spodnji del dvigala še na preostalih 15 RTG-jih na kontejnerskem terminalu,

• na mostnem dvigalu TS 36 na kontejnerskem terminalu bomo zamenjali dizelske motorje,

• namestili bomo gumijaste blažilce na preostale prikolice terminalskih vlačilcev na kontejnerskem terminalu,

• zagotovili bomo poučevanje delavcev,
• preplastili bomo območje manipulativnih površin obale kontejnerskega terminala,
• na kontejnerskem terminalu bomo zamenjali obstoječe konkavne meteorne jaške z ravnimi jaški,
• preučili bomo možnosti gradnje stavbe potniškega terminala na način in iz materialov, ki absorbirajo zvok,
• poskusili bomo uvesti tehniko zabijanja pilotov v morsko dno z minimalnim vplivom na raven hrupa,
• na kontejnerskem terminalu bomo namestili zvočno izolacijo na ohišja dizelskih agregatov in izpušne sisteme obstoječih dizelskih RTG-jev,
• na območju pristanišča (v smeri Opekarske ulice) bomo postavili protihrupno steno,
• na območju pod dvigali STS bomo redno vzdrževali asfaltne podlage in jaške,
• pripravili bomo plan letnega komuniciranja z vsemi krajevnimi skupnostmi občin Koper in Ankaran,
• izvajali bomo kontinuirani monitoring hrupa v smeri Kopra,
• v sodelovanju s Fakulteto za strojništvo bomo izvajali meritve hrupa z akustično kamero,
• izdelali bomo idejne zasnove za protihrupno zaščito v smeri Kopra,
• na obali v smeri Kopra bomo v večernem in nočnem času izvajali meritve hitrosti (4x mesečno),
• v skladu z DPN bomo poskusili določiti učinek dviga skladišč ob mestnem jedru na zmanjšanje hrupa,
• na kontejnerskem terminalu bomo izvedli meritve hrupa na novih električnih mostnih dvigalih na kolesih (RTG) in novih dvigalih RMG na železniških tirih,
• nadaljevali bomo projekt o tehničnih možnostih in omejitvah elektrifikacije pristanišča za namene napajanja ladij z elektriko.

V letu 2018 bomo dodatno:

• pridobili projektno dokumentacijo za postavitev protihrupne stene proti mestnemu jedru,
• modelirali učinek zmanjševanja hrupa za vse predlagane rešitve in izvedli 3D modeliranje širjenja,
• zvočno izolirali bunkerja na MD2 in MD3 na terminalu za razsute tovore v smeri Ankarana,
• zamenjali dizelske motorje ter obnovili generatorje na TS-36, TS-37, TS-38 in TS-39 na kontejnerskem terminalu in nabavili in vgradili priklope APS,
• nabavili in namestili zvočne opozorilne naprave (beli zvok) na mehanizacijo, ki se uporablja na območju drugega veza,
• nabavili še pet električnih transtejnerjev na kolesih (RTG).

11.11 Raba energije in energetska učinkovitost

V letu 2017 je družba Luka Koper, d. d., zaključila investicijo vgradnje merilne in komunikacijske opreme v vse transformatorske postaje, kar omogoča meritve porabe električne energije vseh večjih porabnikov v pristanišču. Nadzor nad celotnim sistemom porabe električne energije v pristanišču poteka prek sistema SCADA.

V letu 2017 je bil vzpostavljen centralni nadzorni sistem za upravljanje razsvetljave v pristanišču. Trenutno imamo možnost daljinskega nadzora nad razsvetljavo na kontejnerskem in avtomobilskem terminalu. Sistem bomo v naslednjih letih postopno razširili na preostale terminale.

V letu 2017 smo postavili prve polnilnice za električne avtomobile za zaposlene, poslovne stranke in bodoča električna vozila družbe Luke Koper, d. d.

Energetski pregledi se morajo izvajati kontinuirano, zato se bo družba v letu 2018 osredotočila na ciljne energetske projekte, ki jih bo izvajala glede na odstopanja predvidene porabe posameznega energenta v posameznem delu pristanišča.

Opis sistema energetske učinkovitosti⁷⁶

Strateška usmeritev Luke Koper je doseči visoko učinkovitost rabe energije v vseh aktivnostih, ki se opravljajo na območju Luke Koper.

Luka Koper je prepoznala učinkovito rabo energije kot ključni ukrep energetske politike za povečanje konkurenčnosti družbe ter se zaveda, da izboljšave na področju energetske učinkovitosti pomembno prispevajo k izboljšanju zanesljivosti oskrbe in zmanjšujejo vplive na okolje.

Okolijska strategija in energetska politika sta dokumenta, ki sta vodilo za izvajanje vseh ukrepov na področju energetike.

V pristanišču že vrsto let redno opravljamo energetske preglede in v okviru ekonomskih zmožnosti izvajamo investicije v učinkovito rabo energije.

S pomočjo informacijskih sistemov za nadzor nad porabo energije nadziramo porabo energentov in v primeru odstopanj od zastavljenih ciljev izvajamo ukrepe za učinkovitejšo rabo energentov.

Poraba energentov⁷⁷

Poraba pogonskega goriva za Luko Koper, d. d., (neobnovljivi vir)

Poraba pogonskega goriva za Luko Koper, d. d., je v letu 2017 znašala 187.286 GJ. Pri porabi pogonskega goriva in električne energije poročamo o porabi na tono pretovorjenega blaga.

Poraba električne energije za Luko Koper, d. d., (neobnovljivi vir)

Poraba električne energije za Luko Koper, d. d., je v letu 2017 znašala 91.734 GJ.

Poraba električne energije za ekonomsko cono (neobnovljivi vir)⁷⁸

Poraba električne energije za ekonomsko cono je v letu 2017 znašala 8.277 GJ.

Poraba električne energije⁷⁹

Pri opravljanju dejavnosti pristanišča se uporabljata mehanizacija in oprema z veliko nazivno močjo, kar vodi v večjo porabo električne energije. Med večje porabnike v pristanišču spadajo obalna dvigala, strojnice za hlajenje živil na terminalu za hlajene tovore, razsvetljava in napajanje hladilnih zabojnikov. Zaradi uporabe novih elektrificiranih mostnih dvigal na pnevmatikah e-RTG in mostnih dvigal na tirnicah RMG na kontejnerskem terminalu se bo v naslednjih letih poraba električne energije še povečala. Vsa nova dvigala imajo vgrajene sisteme za vračanje električne energije v omrežje ob spuščanju tovora. Povečana poraba električne energije zaradi novih dvigal se bo delno kompenzirala z naložbami v novo LEDrazsvetljavo po pristanišču.

Poraba pogonskega goriva⁸⁰

Pri delovnih procesih v pristanišču se uporablja veliko talne mehanizacije, ki porablja za pogon dizelsko gorivo. Največji porabniki so mostna dvigala na pnevmatikah RTG, terminalski vlačilci, manipulatorji, železniška vlečna vozila, viličarji in traktorji.

⁷⁸ GRI GS 302-2

⁷⁹ GRI GS 302-4

⁸⁰ GRI GS 302-4

V letu 2017 je bil največji porabnik kontejnerski terminal, kjer se je porabilo 65,2 odstotka pogonskega goriva celotnega pristanišča. Z dobavo novih dvigal e-RTG in RMG se bo na kontejnerskem terminalu odstotek porabljenega pogonskega goriva postopno zmanjševal. Pri nakupu novih transportnih strojev družba sledi zadnjim tehnološkim in okoljskim zahtevam.

Predstavitev realizacije programov izboljšav za zmanjševanje rabe električne energije in goriva⁸¹

V letu 2017 smo:

• nadgradili nadzorni sistem SCADA za nadzor nad porabo električne energije v transformatorskih postajah v pristanišču,
• zgradili polnilnice za električne avtomobile,
• zamenjali svetila obstoječe razsvetljave na kontejnerskem terminalu s sodobnimi LED-svetili,
• nabavili osem novih sodobnih terminalskih vlačilcev z motorji stage IV/F,
• vzpostavili centralni nadzorni sistem za nadzor nad delovanjem razsvetljave v pristanišču,
• postavili svetlobnike na nadstrešnico za uporabo dnevne namesto umetne svetlobe in
• na portalni dvigali na kolesih vgradili sodobna motorja.

Ni nam uspelo zaključiti energetskega pregleda za ekonomsko cono v pristanišču, nismo zaključili vzpostavitve nadzornega sistema za upravljanje razsvetljave v hladilnicah 13, 14 in 16.

Programi izboljšav za zmanjševanje rabe električne energije in goriva, načrtovani za leto 2018

V letu 2018 bomo:

• izvedli izgradnjo manjše sončne elektrarne,
• pripravi dokumentacijo in postopke za pridobitev certifikata ISO 50001,
• izdelali sistem SCADA za nadzor porabe električne energije na terminalih,
• izvedli vgradnjo filtrskih kompenzacij za zmanjšanje harmonskih popačenj v elektroenergetskem sistemu,
• vgradili LED-svetila in senzorje ter izdelali nadzorni sistem za razsvetljavo v skladišču za generalne tovore,
• uredili notranjo in zunanjo razsvetljavo ter vzpostavili sistem za zajem podatkov o porabi električne energije v hladilnicah 13, 14 in 16,
• vzpostavili nadzorni sistem SCADA za nadzor nad razsvetljavo na 11. in 12. vezu,
• nabavili 5 novih eRTG,

nadgradili energetsko-informacijski sistem ENIS.

11.12 Upravljanje s pitno in podzemno vodo 82

Vodovodno omrežje za zagotavljanje pitne vode v pristanišču obsega približno 30 km cevovodov. Pitno vodo uporabljamo za sanitarne namene, oskrbo ladij in nekatere tehnološke namene (npr. za namakanje lesa, pri procesu hlajenja živil ipd.).

Letno izvajamo meritve kakovosti pitne vode na ključnih točkah luškega vodovodnega omrežja. Vsi rezultati izkazujejo skladnost z zakonodajo, le v enem primeru smo po izvedenih gradbenih delih zasledili onesnaženje, zato smo izvedli dodatno kloriranje vode in odpravili neskladnost.

Dodatno mesečno spremljamo kakovost pitne vode na potniškem terminalu, kjer pa nismo zasledili pomanjkljivosti.

Pitno vodo uporabljamo za sanitarne namene, oskrbo ladij in nekatere tehnološke namene (npr. za namakanje lesa, pri procesu hlajenja živil, na gradbiščih, pri pranju vozil in mehanizacije ipd.). Za nekatere namene (npr. testiranje črpališč, kot zalogovnik za požarno vodo ipd.) v pristanišču koristimo tudi podzemno vodo, ki pa je delno slana. V letu 2017 smo porabili 15.000 m3 podzemne vode.

Poraba pitne vode ni neposredno odvisna od pretovora. Zaradi večje obremenjenosti povoznih površin (večjega prometa) se pogosteje pojavljajo poškodbe na vodovodnem omrežju. Luka Koper si prizadeva obvladovati puščanja s stalnimi rekonstrukcijami zastarelih delov vodovodnega omrežja in sprotnim odpravljanjem puščanj.

Vzpostavljen imamo sistem nadzora porabe vode s števci, povezanimi na računalnik v nadzornem centru. Absolutna poraba pitne vode se je v letu 2017 v primerjavi z letom 2016 zmanjšala za 3,7 odstotka.

Cilj do 2018 je ohraniti specifično porabo vode pri 6,4 l vode na pretovorjeno tono ladijskega prometa in polnjenja/praznjenja kontejnerjev, in to kljub povečanju pretovora in skladiščnih kapacitet. V obdobju 2009–2012 smo si zastavili cilj zmanjšanja porabe pitne vode na 5,80 litra/pretovorjeno tono, vendar nam ga takrat ni uspelo doseči. Zaradi vedno večje uporabe težke mehanizacije je vodovodno omrežje podvrženo dodatnim obremenitvam, kar povzroča dodatna puščanja.

Poraba pitne vode na pretovorjeno tono

Absolutna poraba pitne vode v pristanišču

Predstavitev realizacije programov izboljšav za učinkovitejšo rabo virov

V letu 2017 smo:

• začeli pridobivanje dokumentacije za dobavo požarnih črpalk za požarno črpališče SILOS,
• prešli v zaključno fazo pridobivanja dokumentacije PZI za nadgraditev sistema telemetrije na vodovodnem omrežju,

• začeli izdelavo PZI za obnovitev hidrantnega omrežja v skl. 20, 21, 22 in 26,

• sistemsko testirali celotno hidrantno omrežje in na podlagi odkritih neskladnosti pristopili k sanaciji,

• na terminalu tekočih tovorov zamenjali hidrante ter cevovode hlajenja in gašenja.

V letu 2017 nismo:

• dobavili požarnih črpalk za požarno črpališče SILOS in
• nismo obnovili cevovoda na delu J terminala tekočih tovorov na drugem pomolu.

Programi izboljšav za učinkovitejšo rabe virov, načrtovani za leto 2018

V leto 2018 bomo:

zaključili aktivnosti, ki so v teku iz predhodnih let.

11.13 Ravnanje z odpadno vodo⁸³

V pristanišču nastajajo predvsem komunalne odpadne vode in v manjši meri tehnološke odpadne vode. Nastale tehnološke odpadne vode se pred izpustom ustrezno očistijo v lastnih čistilnih napravah Luke Koper, komunalne odpadne vode pa se večinoma prečiščujejo v koprski centralni čistilni napravi ali manjših luških čistilnih napravah. V letu 2017 smo izgradili novo pralnico za kontejnerje s sodobno čistilno napravo.

Odpadne vode znotraj pristanišča ne uporablja nobeno drugo podjetje.

Vrsta tehnološke odpadne vode	Letne količine (m3 ) v letu 2010	Letne količine (m3 ) v letu 2011	Letne količine (m3 ) v letu 2012	Letne količine (m3 ) v letu 2013	Letne količine (m3 ) v letu 2014	Letne količine (m3 ) v letu 2015	Letne količine (m3 ) v letu 2016	Letne količine (m3 ) v letu 2017	Skladnost z zakonodajo 2017
Padavinske odpadne vode terminala tekočih tovorov na I. pomolu ###	395	140	150	150	120	110	0	45	Ustreza
Tehnološke odpadne vode živinskega terminala ###	860	2.013	2.484	2.629	4.080	3.076	5.983	2.700	Ustreza
Tehnološke odpadne vode pralnice luške mehanizacije ###	1.880	2.002	1.456	1.097	727	700	1.641	727	Ustreza
Padavinske odpadne vode terminala za tekoče tovore na II. pomolu #	2.900	2.900	2.460	2.310	2.300	2.300	2.300	2.300	Ustreza
Tehnološke odpadne vode pralnice kontejnerjev ###								Novozgrajena	Ustreza
Sanitarne odpadne vode ##	22.500	22.500	22.500	24.000	24.000	24.000	30.000	32.326	Meritve se izvajajo le na iztokih iz malih čistilnih naprav Ustreza
Padavinske odpadne vode terminala sipkih tovorov zaradi skladiščenja odpadnega železa na I. pomolu#	-	-	3.500	3.500	3.500	3.500	3.500	3.500	Na lokaciji se ni izvajal pretovor odpadnega železa. Ustreza
Padavinske odpadne vode terminala sipkih tovorov zaradi skladiščenja odpadnega železa na II. pomolu#	-	-	2.700	2.700	2.700	2.700	2.700	2.700	Na lokaciji se ni izvajal pretovor odpadnega železa. Ustreza

Vrste tehnoloških odpadnih voda v pristanišču, letne količine ter skladnost z zakonodajo

količine so ocenjene in preračunane glede na količino padavin in površino

količine so preračunane glede na osebje, ki se povprečno nahaja znotraj pristanišča, po enačbi (št. oseb) x 45/3

količine so odčitane iz števca

Predstavitev realizacije programov izboljšav za zmanjševanje emisij odpadnih voda

V letu 2017 smo:

• izvedli I. fazo odvodnjavanja na obali evropskega energetskega terminala,
• zgradili novo čistilno napravo za pranje kontejnerjev.

V letu 2017 nismo:

• zaključili posodobitve sistema čiščenja odpadnih voda na terminalu za živino,
• v celoti izvedli testiranja učinkovitosti rešitve za posodobitev odvodnjavanja na obali evropskega energetskega terminala,
• izvedli sanacije stare obstoječe lovilne sklede za centralnim skladiščem.

Programi izboljšav za zmanjševanje emisij odpadnih voda, načrtovani za leto 2018

V letu 2018 bomo:

• vgradili 3 nove lovilce olj,
• nabavili dodatno prikolico za interventno posredovanje,
• nadaljevali posodobitev dela odvodnjavanja na evropskem energetskem terminalu,
• zaključili posodobitev sistema čiščenja odpadnih voda na terminalu za živino,
• zamenjali stare črpalke na terminalu tekočih tovorov.

11.14 Svetlobno onesnaževanje⁸⁴

Svetlobno onesnaževanje v pristanišču nastaja zaradi osvetljevanja skladiščnih površin, delovišč, transportnih poti in tirov. Za izvajanje delovnega procesa moramo zagotavljati zadostno osvetljenost po predpisih za varno delo, hkrati s tem povzročamo vpliv na okolje. Svetila na območju pristanišča smo v letu 2017 dokončno uredili tako, da svetlobni tok ne sveti navzgor.

Z urejanjem razsvetljave smo pričeli že leta 2011, ko smo izdelali prvi načrt razsvetljave. Po zaključeni posodobitvi in ureditvi celotne razsvetljave na območju pristanišča smo izdelali nov načrt razsvetljave, ki je objavljen na spletni strani pristanišča https://lukakp.si/slo/zakonodaja-in-okolje-200.

⁸⁴ Svetlobno onesnaževanje – dodaten kazalnik (veza GRI GS 305-7)

Luka Koper ponoči pred uskladitvijo celotne razsvetljave

Nastavitve: Canon 50D, ISO 400, čas osvetlitve: 2, zaslonka: 10

Luka ponoči po uskladitvi celotne razsvetljave

Nastavitve: Canon 50D, ISO 400, čas osvetlitve: 15, zaslonka: 10

Predstavitev realizacije programov izboljšav za zmanjševanje svetlobnega onesnaženja

V letu 2017 smo:

• izdelali prenovljen načrt zunanje razsvetljave pristanišča, ki izkazuje usklajenost svetil z zakonodajo ter
• dotični načrt objavili na spletni strani Luke Koper https://www.lukakp.si/slo/zakonodaja-in-okolje-200.

Programi izboljšav za zmanjševanje svetlobnega onesnaženja, načrtovani za leto 2018

Na tem področju nimamo načrtovanih aktivnosti.

11.15 Biotska raznovrstnost⁸⁵

S pristaniščem sobiva naravni rezervat Škocjanski zatok, ki se nahaja v neposredni bližini (JV pristanišča) in obsega približno 122 ha. Uvršča se v območje Natura 2000. To je največje slovensko polslano mokrišče, izjemnega pomena zaradi bogate favne in flore. V njem najdemo mnoge v slovenskem prostoru redke in ogrožene vrste. V okolici pristanišča se nahajata še dve območji, prav tako uvrščeni med območja Natura 2000. Gre za obrežno močvirje pri Sv. Nikolaju, katerega posebnost je zelo redka slano-močvirska vegetacija, in podvodni travnik pozejdonke, ki se nahaja v Žusterni. Pozejdonka je v Sredozemlju sicer razširjena morska trava, vendar je v Tržaškem zalivu prisotna samo na majhnem območju (1 km) ob slovenski obali med Koprom in Izolo.

V koprskem pristanišču smo leta 2011 opravili popis rastlinskih vrst (Floristična raznolikost antropogenih ekosistemov koprskega pristanišča kot priložnost in tveganje). Med popisom rastlin smo zabeležili 291 vrst, od tega jih je bilo tujerodnih 35 (12,03 odstotka). Med njimi je 17 vrst (5,84 %), ki jih najdemo na rdečem seznamu praprotnic in semenk kot redke, ranljive ali izumrle vrste. Za primerjavo, v celotni flori Slovenije tujerodne vrste predstavljajo 9,04 odstotka (Martinčič et al. 2007). Veliko teh vrst je v Slovenijo prišlo pred 16. stoletjem in so se že ustalile v naši flori ter avtohtonih rastlin ne ogrožajo več.

Popis morske flore in favne v luškem akvatoriju še ni bil izveden, na voljo pa je precej podvodnih fotografij flore in favne, ki sta jih tudi v javnosti že predstavila Tihomir Makovec in prof. dr. Jože Štirn.

⁸⁵ GRI GS 304-3, 304-4, 306-5, 103-1, 103-2, 103-3

Kazalnika biotske pestrosti še nismo vpeljali. Vzpostavili smo posreden kazalnik, in sicer število posegov v prostor z vplivom na zavarovana območja ali območja Natura 2000. Med zavarovana območja se šteje samo Škocjanski zatok. Vrednotenje tovrstnih vplivov se izvaja v okviru presoj vpliva na okolje posega, kjer se opredeli omilitvene ukrepe za ohranjanje narave. V 2017 nismo izvedli posegov s prepoznanim vplivom na zavarovana območja ali območja Natura 2000.

Izdelali smo presojo vplivov na okolje za poseg celostne ureditve prvega pomola v pristanišču za mednarodni promet v Kopru in za poseg ureditve vezov RO-RO v tretjem bazenu, kjer smo v postopku pridobivanja okoljevarstvenih soglasij. Pri posegu ureditve vezov RO-RO v tretjem bazenu bomo zagotovili spremljanje statusa podvodnih travnikov in merili kalnost morske vode.

11.16 Varovanje morja⁸⁶

Na podlagi določil Koncesijske pogodbe za opravljanje pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture na območju koprskega tovornega pristanišča Luka Koper redno skrbi za preprečevanje in odpravo posledic onesnaženja morja. Za izvajanje tovrstne dejavnosti Luka Koper razpolaga s posebno namensko opremo in plovili ter ustrezno usposobljenim kadrom. Zaposleni se redno izobražujejo, usposabljajo, urijo in izvajajo vaje. V letu 2017 je bilo po standardih mednarodne pomorske organizacije (IMO) za izbran kader izvedeno posebno izobraževanje za ukrepanje ob onesnaženjih na morju. Udeleženci izobraževanja so prejeli certifikate, ki veljajo 36 mesecev. Za imetnike certifikatov, ki jim je potekla veljavnost, pa je bilo izvedeno obnovitveno usposabljanje za podaljšanje veljavnosti certifikatov.

V primeru izrednih dogodkov na morju Luka Koper ukrepa skladno z veljavnim Načrtom zaščite in reševanja Luke Koper, d. d., za industrijske nesreče.

V letu 2017 je bilo v luškem akvatoriju zabeleženih 24 manjših dogodkov. Povzročitelji onesnaženj, ki so bili izsledeni, so družbi stroške čiščenja povrnili.

V sedmih primerih smo čistili večjo količino lesa in drugih naplavin, ki so v akvatorij Luke Koper prišli po reki Rižani, v osmih primerih smo čistili manjše mastne oz. oljne madeže, v štirih primerih premogov prah, v dveh primerih je šlo za saje, v dveh primerih za peno in enkrat za ostanke železove rude.

	2009	2010	2011	2012	2013	2014	2015	2016	2017
Število zaznanih dogodkov na morju	32	37	25	21	12	24	23	27	24
Število posredovanj na morju v luškem akvatoriju	18	18	17	18	12	22	23	17	19
Število dogodkov brez potrebe po posredovanju	14	19	8	3	0	2	0	10	5
Število onesnaženj zunaj območja luškega akvatorija	0	0	0	1	0	0	0	0	0

Statistika posredovanja na morju⁸⁷

Sodobna merilna postaja za spremljanje kakovosti morja REBEKA je nameščena pred vhodom v tretji bazen Luke, rezultate meritev pa objavljamo na spletni strani http://www.zivetispristaniscem.si/. Postaja je vse leto kontinuirano spremljala splošne parametre morske vode. V tabeli, ki sledi, so navedene izmerjene vrednosti, mejne vrednosti pa niso opredeljene.

	2015	2016	2017
Temperatura morja (°C)	med 8,9 in 29,9	med 7,8 in 25,6	med 6,6 in 20*
Slanost (g/l)	med 36 in 42	med 36 in 41	med 36 in 42
Vsebnost kisika (mg/l)	med 3 in 12	med 4 in 10	med 6 in 13
pH	med 8 in 8,5	med 8 in 8,5	med 8,3 in 8,5
Motnost (NTU)	med 0 in 1	med 0 in 1	med 0 in 5

*v poletnem obdobju je bila sonda v popravilu

Nadaljevali smo tudi spremljanje mikrobioloških parametrov kakovosti morske vode v vseh treh luških bazenih. Zakonodaja, ki se nanaša na mikrobiološko kakovost morske vode, je obvezujoča le za kopališča. Ne glede na to smo v pristanišču spremljali parametre, ki lahko pokažejo fekalno onesnaženje morja. Meritve za 2017 so pokazale, da so vsi rezultati pod zakonsko določenimi vrednostmi, kar pomeni, da je morska voda znotraj luških bazenov dovolj kakovostna za kopanje.

Merilno mesto	Parameter	junij	julij	avgust	sept.	okt.	Mejna vrednost za kopalne vode
I. bazen	Intestinalni enterokoki	1	-	1	2	1	370
I. bazen	E. Coli	-	6	7	n.n	11	1.000
II. bazen	Intestinalni enterokoki	8	2	3	25	56	370
II. bazen	E. Coli	12	8	17	37	401	1.000
	III. bazen Intestinalni enterokoki	1	2	-	2	4	370
III. bazen E. Coli		1	8	7	6	26	1.000

Mikrobiološka kakovost morske vode v pristanišču v letu 2015 v cfu/100 ml

Mikrobiološka kakovost morske vode v pristanišču v letu 2016 v cfu/100 ml

Merilno mesto	Parameter	april	maj	junij	julij	avgust	sept.	okt.	nov.	Mejna vrednost za kopalne vode
I. bazen	Intestinalni enterokoki	500	-	4	-	-	17	-	4	370
I. bazen	E. Coli	31	2	-	15	13	˃100	20	30	1.000
II. bazen	Intestinalni enterokoki	144	2	82	2	-	86	56	63	370
II. bazen	E. Coli	29	24	˃1.000	64	4	340	150	450	1.000
	III. bazen Intestinalni enterokoki	7	-	-	-	-	4	5	-	370
III. bazen E. Coli		3	5	1	6	11	13	10	10	1.000

Merilno mesto	Parameter	april	maj	junij	julij	avgust	sept.	okt.	Mejna vrednost za kopalne vode
I. bazen	Intestinalni enterokoki	<4	7	-	<4	-	25	-	370
I. bazen	E. Coli	58	6	7	<4	<4	122	<4	1.000
II. bazen	Intestinalni enterokoki	4	18	18	32	7	336	14	370
II. bazen	E. Coli	84	34	11	7	<4	880	27	1.000
	III. bazen Intestinalni enterokoki	-	<4	<4	5	-	25	<4	370
III. bazen E. Coli		5	-	<4	6	-	31	<4	1.000

Mikrobiološka kakovost morske vode v pristanišču v letu 2017 v cfu/100 ml

Na območju pristaniškega akvatorija imamo nameščene tri naprave za zaznavanje morebitnih razlitij fosilnih goriv. V 2017 niso zaznale nobenega oljnega madeža.

Predstavitev realizacije programov izboljšav za področje varovanja morja

V letu 2017 smo:

postavili hidrometeorološko postajo, ki poleg hitrosti in smeri vetra meri vidljivost, zračni tlak, vlažnost zraka, temperaturo zraka in rosišče, z ultrazvočnim senzorjem tudi višino vode. Vsa oprema je standardizirana za morske pogoje.

V letu 2017 nismo:

nabavili programske opreme za radar za zaznavanje madežev na morski gladini.

Programi izboljšav za področje varovanja morja, načrtovani za leto 2018

V letu 2018 bomo:

• postavili merilnik višine valov in hitrosti morskih tokov,
• razširili licence za vsaj dve meteorološki postaji,
• nabavili radijsko postajo VHF,

• nabavili programsko opremo za radar za zaznavanje madežev na morski gladini,

• namestili radarski procesor za zaznavanje razlitij,

• namestili radar in pridobili dodatno licenco za programsko opremo za zaznavanje madežev na morski gladini,
• namestili dodaten sistem za spremljanje kalnosti morske vode v tretjem luškem bazenu.

11.17 Poglabljanje morskega dna in ravnanje z morskimi sedimenti⁸⁸

Za zagotavljanje varne plovbe ladij je treba v pristanišču nenehno zagotavljati ustrezno globino bazenov. Za ta namen se občasno izvajajo poglabljanja bazenov, kar povzroči potrebo po odlaganju morskega sedimenta na kopnem.

Prejeli smo okoljevarstveno soglasje za poseg odlaganja morskih sedimentov na Ankaranski bonifiki. Pred začetkom odlaganja sedimentov na navedeno površino moramo zgraditi nadomestne habitate s ciljem ohranjanja biotske raznovrstnosti.

Ker pa so območja, ki jih imamo na voljo za odlaganje sedimenta na kopnem, omejena, je družba pričela preučevati alternativne možnosti uporabe izkopanega materiala. Poleg projekta izdelave opeke iz morskega sedimenta je bil pripravljen in odobren projekt, v okviru katerega se bodo preučile možnosti utrjevanja morskega sedimenta z vezivi. Projekt je še v teku.

Kaseta za odlaganje mulja in poglabljanje

⁸⁸ Poglabljanje morskega dna in ravnanje z morskimi sedimenti (veza GRI GS 306-5)

Predstavitev realizacije programov izboljšav za področje ravnanja z izkopanim morskim sedimentom

V letu 2017 smo:

v sodelovanju z Zavodom za gradbeništvo nadaljevali projekt, ki obravnava alternativne rabe morskega sedimenta. Za te namene so v zavodu izvedli dodatne raziskave izdelave opeke iz morskih sedimentov z dodatkom papirniškega mulja. Dodajanje papirniškega mulja se odraža v boljših lastnostih produkta in nižji ceni surovin ter manjši rabi virov. V nadaljevanju je predvidena pilotna izdelava tovrstne opeke, ki bo uporabljena v gradbene namene znotraj pristanišča. Več informacij o projektu najdete na http://celkrog.si/.

Programi izboljšav za področje ravnanja z izkopanim morskim sedimentom, načrtovani za leto 2018

V letu 2018 bomo:

• nadaljevali projekt iskanja alternativnih rešitev za ravnanje z morskim sedimentom,
• začeli postopek urejanja nadomestnih habitatov (Ankaranski obrobni kanal),
• izvedli testno polje za pospešeno izsuševanje izkopanega morskega mulja,
• nadaljevali študije možnosti vračanja morskega sedimenta nazaj v morje in
• nadaljevali izdelavo opek iz morskega sedimenta.

Količine izkopanega morskega sedimenta znotraj območja pristanišča po letih

12 Družbeno okolje

Luka Koper ima širok krog deležnikov, s katerimi skladno s politiko upravljanja ažurno in transparentno komunicira. Pri tem uporablja različne kanale, prilagojene zainteresirani javnosti. Kupcem in investicijski javnosti je namenjena korporativna spletna stran www.luka-kp.si, širši javnosti pa trajnostni portal www.zivetispristaniscem.si in profil družbe na omrežju Facebook. Za strokovne objave uporablja tudi družbeno omrežje LinkedIn. Od januarja 2015 dalje pripravlja prilagojeno tiskano izdajo mesečnika Luški glasnik, ki je sicer interno glasilo, in ga brezplačno pošilja poslovnim partnerjem oziroma pristaniški skupnosti v Sloveniji, medijem, finančnim analitikom ter lokalnim in državnim organom in institucijam. Vsestransko komuniciranje je v prvi vrsti namenjeno boljšemu razumevanju organiziranosti in boljšemu delovanju družbe ter iskanju širše podpore za uresničevanje razvojnih projektov.

Novembra 2017 je družba izvedla vsakoletno anketo javnega mnenja med prebivalci mestne občine Koper in občine Ankaran. Anketa na vzorcu 610 vprašanih je vsebovala štiri tematske sklope:

Odnos do Luke Koper:

• 70 odstotkov anketirancev je mnenja, da je Luka Koper ugledna ali pa zelo ugledna družba, slabih 8 odstotkov pa jih meni, da je neugledna. Povprečna ocena je 3,90 (leta 2016 4,04). Opažamo, da v zadnjih dveh letih ugled nekoliko pada, kar lahko pripišemo negativnim objavam v medijih.
• Večinsko mnenje o uspešnosti Luke Koper kot gospodarske družbe je zelo dobro. Skoraj 80 odstotkov anketirancev meni, da je uspešna/zelo uspešna. Da je neuspešna, jih meni 5,2 odstotka. Srednja ocena je 4,24, leta 2016 pa je bila 4,35.
• 65 odstotkov anketirancev je mnenja, da Luka Koper veliko ali zelo veliko prispeva h gospodarskemu razvoju Slovenije.

Vpliv pristanišča na okolje :

• Po mnenju anketirancev pristaniška dejavnost najbolj vpliva na povečanje cestnega prometa (za leto 2017 je to izpostavilo 50 odstotkov anketiranih, v letu 2016 le 13 odstotkov). Na drugem mestu so vplivi na zrak (prašenje), na tretjem hrup, sledijo vplivi na morje.
• 40 odstotkov vprašanih meni, da Luka Koper skrbi za varovanje okolja (povprečna ocena 3,43, leta 2016 3,25). Zmanjšalo pa se je tudi število tistih, ki menijo, da Luka Koper sploh ne skrbi za varovanje okolja (2017: 3,5 odstotka; 2016: 8,9 odstotka).

Prostorski razvoj pristanišča:

• 72 odstotkov vprašanih je seznanjenih z načrti za prostorsko širitev pristanišča oz. podaljšanje pomolov in izgradnjo novih skladiščnih površin (2016: 61 odstotkov). Od teh se jih 72 odstotkov z njimi strinja (2016: 81 odstotkov). Med razlogi za nasprotovanje državnemu prostorskemu načrtu prevladujejo, podobno kot leta prej, prevelik poseg v prostor, onesnaževanje okolja in negativen vpliv na turizem.
• S podaljšanjem prvega pomola se strinja 70 odstotkov anketirancev. S podaljšanjem drugega pomola pa se strinja 71 odstotkov vprašanih.

Načini informiranja o dejavnostih Luke Koper:

• Večino informacij na temo koprskega pristanišča dobijo anketiranci iz tiskanih medijev (56 odstotkov), po televiziji (46 odstotkov) in na spletu (29 odstotkov).
• Glede poslovanja in razvoja pristanišča anketiranci najbolj zaupajo predstavnikom Luke Koper (30 odstotkov), neodvisnim strokovnjakom (17 odstotkov), prijateljem in znancem (12 odstotkov) ter medijem (11 odstotkov).
• V zadnjih petih letih si je pristanišča ogledalo 36 odstotkov (2016: 29 odstotkov) anketiranih.

12.1Porazdelitev donatorskih in sponzorskih sredstev v letu 2017⁸⁹

Vpliv pristaniške dejavnosti najbolj občutijo ljudje, ki živijo neposredno ob pristanišču, zato je Luka Koper zelo aktivna na področju družbene odgovornosti, predvsem na lokalni ravni.

⁸⁹ GRI GS 201-1

Politika družbe glede trajnostnega razvoja med drugim predvideva skrb za izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev v lokalni in širši skupnosti. S sponzorstvi in donacijami družba podpira številne projekte, društva in posameznike. Leta 2017 je družba temu področju namenila 627 tisoč evrov. Del sponzorskih in donatorskih sredstev je razdelila neposredno v okviru večletnih pogodb, del pa na osnovi merljivih kriterijev in razpisa, ki je vsako leto, običajno januarja, objavljen na trajnostnem portalu www.zivetispristaniscem.si.

12.2Porazdelitev in višina donatorskih in sponzorskih sredstev v letih 2013 do 2017⁹⁰

13 Trajnostni odnosi z dobavitelji

13.1Opis sistema razvijanja odnosov z dobavitelji⁹¹

Družba posveča pozornost razvijanju odnosov z dobavitelji za zagotavljanje potrebnih, pravočasnih, kakovostno in stroškovno ustreznih nabav. To omogoča prenos dobrih praks, pospešuje inovativnost ter prinaša dodano vrednost odjemalcem pristaniških storitev in tako ustvarja pogoje za doseganje finančnih prihrankov in povečevanje učinkovitosti izvedbe pristaniških storitev. Ne glede na predmet nabave je treba z dobavitelji poiskati stične točke oziroma skupne interese ter ustrezno ravnovesje med potrebami in pričakovanji kupca ter koristmi prodajalca (dobavitelja).

V skladu s sprejeto politiko nabave, ki sloni na spoštovanju temeljnih vrednot družbe, želimo dosegati ključne cilje, ki so v zadovoljstvo kupcev, zaposlenih in lastnikov, ter zagotoviti družbeno odgovorno ravnanje z okoljem. Poslovna uspešnost Luke Koper je povezana tudi z delom naših dobaviteljev, zato spoštujemo in cenimo njihova prizadevanja, da nam pomagajo pri doseganju ključnih ciljev. Učinkovitost, strokovnost, etika in integriteta, družbena odgovornost, varstvo okolja ter zdravje in varnost predstavljajo šest načel politike nabave, ki jih želimo uresničevati. Izvajanje politike nabave je odgovornost vseh zaposlenih in dobaviteljev Luke Koper. Izboljšave se izvajajo skladno z ugotovitvami analiz doseganja ciljev procesa nabave.

Dobavitelji predstavljajo pomembno podporo poslovanju Luke Koper. Kakovostni dobavitelji pripomorejo k večji učinkovitosti poslovnih procesov v družbi, bodisi neposredno z opravljanjem storitev oziroma dobavo proizvodov bodisi posredno s povečevanjem učinkovitosti in uspešnosti delovnih procesov in poslovnih praks družbe. Luka Koper si prizadeva sodelovati z najboljšimi dobavitelji. Z velikim številom dobaviteljev smo razvili trdno partnerstvo, kar pomeni, da nanje prenašamo tudi našo trajnostno politiko. Z novimi dobavitelji sodelujemo v želji, da bi sodelovanje preraslo v dolgoročen partnerski odnos in kreiralo nove vrednosti.

Dolgoročna partnerstva z dobavitelji prispevajo k iskanju skupnih rešitev za kvalitetnejše obvladovanje nabavnega procesa. Dve pomembni nalogi nabavnega procesa sta tudi raziskovanje novosti na trgu in spremljanje novih tehnologij. Vseskozi komuniciramo s potencialnimi novimi dobavitelji, ki se lahko med drugim vpišejo v bazo na spletni strani družbe https://luka-kp.si/slo/za-dobavitelje. Na podlagi komunikacije z dobavitelji ter predloženih ponudb, certifikatov, referenc in izkušenj si družba prizadeva izbirati najboljše.

Cilje procesa razvijanja odnosov z dobavitelji spremljamo prek zastavljenih kazalnikov četrtletno s programom dela, letno pa z vodstvenim pregledom. V družbi skladno z ugotovitvami analize doseganja ciljev procesa nabave in upravljanja odnosov z dobavitelji redno izvajamo izboljšave.

Za pravočasno sprejemanje ukrepov in obvladovanje tveganj neprimernih nabav spremljamo prednosti in pomanjkljivosti dobaviteljev, in sicer:

• z ocenjevanjem dobaviteljev,
• z nagrajevanjem dobaviteljev,
• z izvajanjem presoj dobaviteljev.

13.2 Oskrbovalna veriga⁹²

Izbor dobaviteljev in sodelovanje z njimi poteka na transparenten, v družbi določen način. Prednost imajo dobavitelji, katerih poslovanje je usklajeno z zahtevami mednarodnih standardov vodenja, ki izpolnjujejo zahteve varstva pri delu in so okoljsko ozaveščeni ter sodelujejo z družbo in Skupino v duhu načel in vrednot, ki veljajo za Luko Koper. Pri izbiri dobaviteljev se upošteva tudi zavezanost družbeni odgovornosti, zato se v ta namen spodbuja, kadar je to mogoče, nabave, ki prispevajo h gospodarskemu razvoju lokalnega okolja. V tem primeru lokalno okolje razumemo kot domači trg Republike Slovenije, ožjo lokalno skupnost pa predstavljata koprska in ankaranska občina, kjer se pristaniška dejavnost dejansko izvaja. Ocenjujemo, da več kot 90 odstotkov naših dobaviteljev prihaja iz lokalnega okolja, to pomeni, da so podjetja s sedežem v Sloveniji. Prav tako pred uvrstitvijo dobaviteljev na seznam dobaviteljev preverimo bonitetno oceno posameznega dobavitelja in ga ob morebitnem ugotovljenem davčnem dolgu ali slabi bonitetni oceni ne vključimo na seznam.

Dobavitelje proizvodov in storitev delimo v štiri različne skupine: dobavitelji za področje naložb, dobavitelji za področje tehničnih storitev za lastne potrebe, dobavitelji za področje proizvodov (različni materiali) in dobavitelji za področje izvajalcev pristaniških storitev (IPS).

Vrednost celotne nabave Luke Koper, d. d., je v letu 2017 dosegla 129 milijonov evrov, od tega so stroški nabave pristaniških storitev znašali 30,9 milijona evrov. 64 odstotkov vrednosti celotne nabave je bilo izvedene na slovenskem trgu.

Delež vrednosti celotne nabave Luke Koper, d. d, v letu 2017 po državah⁹³

Delež vrednosti celotne nabave Luke Koper, d. d., v letu 2017 na slovenskem trgu po statističnih regijah⁹⁴

Stremimo k optimalnemu številu dobaviteljev z vidika obvladljivosti procesa nabave kakor tudi z vidika zadostne razpršenosti dobaviteljev za zagotavljanje pravočasnih in, glede na pričakovanja, ustreznih nabav na ravni celotne Skupine Luka Koper. V Luki Koper smo tudi v letu 2017 nadaljevali reorganizacijo procesa nabave v smeri centralizacije. To je pripomoglo k večji učinkovitosti dela. Stopnja centralizacije nabavnih odločitev se uveljavlja prek vnaprej določenih odgovornosti in pristojnosti vseh zaposlenih, vključenih v proces nabave. Nabava se vodi centralno, izvajanje nabavnih postopkov pa poteka tudi v decentraliziranih organizacijskih enotah družbe oziroma Skupine, kar omogoča večjo stopnjo prilagodljivosti specifičnim potrebam posameznih organizacijskih enot. Na ta način družba stremi k čim bolj urejenemu in preglednemu poslovanju z dobavitelji, obenem pa tudi k ohranjanju učinkovitega in prilagodljivega procesa nabave, ki omogoča nemoten in učinkovit potek dela.

Ocenjevanje okoljske ozaveščenosti dobaviteljev⁹⁵

V Luki Koper redno spremljamo in ocenjujemo sodelovanje z dobavitelji. Najmanj enkrat letno izvedemo ocenjevanje ključnih dobaviteljev. Ocenjevanje za leto 2017 je v teku za skupaj 58 dobaviteljev. Dobavitelje ocenjujemo na podlagi vnaprej določenih kriterijev. Med kriteriji sta tudi ocena okoljske ozaveščenosti in upoštevanja okoljskih zahtev posameznega dobavitelja ter morebitno posedovanje sistema ravnanja z okoljem in kriterij varstva pri delu, kjer ocenjujemo kršitve s področja varstva in zdravja pri delu.

Dobavitelje ocenjujemo v štirih različnih skupinah: v skupini dobaviteljev za področje naložb, skupini dobaviteljev za področje tehničnih storitev, skupini dobaviteljev za področje proizvodov in skupini dobaviteljev za področje izvajalcev pristaniških storitev (IPS). Slednjim omogočamo vpogled v pravilnike in tehnološke postopke prek t. i. IPS-portala na luški spletni strani. Družba vsako leto izbere najboljšega dobavitelja v posamezni skupini dobaviteljev, zmagovalcem pa vodstvo družbe na svečani prireditvi podeli priznanje.

Spremembe nabavne verige⁹⁶

V letu 2017 ni bilo sprememb v nabavni verigi.

⁹⁵ GRI GS 103-1, 103-2, 103-3, 308-2, 414-2

⁹⁶ GRI GS 102-10

14 Trajnostni odnosi s kupci

Odnos do kupca je danes ključnega pomena za zagotavljanje uspešnosti podjetja. Temelj naših odnosov s kupci predstavlja prodajna politika. Za odgovornost do kupcev in potrošnikov pri varovanju zdravstvene ustreznosti živil in krme v procesu prekladanja, skladiščenja in izvajanja dodatnih storitev pa skrbi sprejeta Politika vodenja varnosti živil in krme. Verjamemo, da imamo lahko zadovoljne kupce le na temelju učinkovitih partnerskih odnosov, zato v odnosu do kupcev negujemo spoštovanje, odgovornost in zanesljivost. Zagotavljamo zakonitost in transparentnost poslovanja ter krepimo pozitivno podobo in ugled podjetja. Naše ravnanje temelji na visokih etičnih načelih, zagotavljanju enakih možnosti ter varovanju človekovih pravic.

14.1 Zadovoljstvo naših kupcev redno spremljamo

Za zadovoljstvo naših kupcev skrbimo z izvajanjem kakovostnih storitev, ki temeljijo na učinkovitosti, zanesljivosti, prilagodljivosti, konkurenčnosti, varnosti in okoljski sprejemljivosti. Z redno komunikacijo poskušamo predvideti in prestreči potrebe naših kupcev ter se nanje hitro odzvati, kupce spodbuditi k podajanju predlogov za izboljšanje storitev ter jih na ta način vključiti v razvoj podjetja, kar krepi poslovni odnos in nadgrajuje pristaniški sistem. Zadovoljstvo naših kupcev merimo in ugotavljamo tudi sistematično z izvajanjem ankete zadovoljstva kupcev.

S ciljem zagotavljanja celovitih rešitev za kupca tesno sodelujemo s pristaniško skupnostjo, ki jo sestavljajo subjekti s področja pomorstva, pristaniške dejavnosti ter logistike (špediterji, agenti, prevozniki, operaterji, policija, carina, URSP, inšpekcije, kontrolne hiše). S pristaniško skupnostjo se usklajujemo na podlagi sprotnih in vsakokratnih potreb na operativnem, institucionalnem ter strateškem področju, in sicer z namenom razreševanja skupnih težav ter pospeševanja in izboljševanja skupnih storitev pri pretoku blaga.

14.2Učinkovito in skrbno reševanje reklamacij

Zadovoljstvo kupcev se izraža tudi skozi reševanje reklamacij, ki mora biti učinkovito in hkrati uspešno. Reklamacije na obračun oziroma na izvedbo storitev obravnavamo natančno, jih ažurno rešujemo in sistematično spremljamo v posebnem modulu, da lahko tako uvajamo korektivne in preventivne ukrepe. Učinkovito reševanje reklamacij spada med pomembne dejavnike, ki dolgoročno ugodno vplivajo na zadovoljstvo in lojalnost kupcev, izpolnjena pričakovanja pa so merilo in vodilo za še večjo prepoznavnost ter pripomorejo h krepitvi ugleda naše družbe.

14.3 Varovanje podatkov o kupcih

Skupina Luka Koper posveča posebno pozornost varovanju podatkov o kupcih. Varstvo osebnih podatkov zagotavljajo :

• odgovorne in pooblaščene osebe,
• opredeljen način obdelave podatkov,
• opredeljen namen obdelave podatkov,
• pravne podlage za obdelavo podatkov,
• skrbnik osebnih podatkov,
• uporabniki osebnih podatkov.

Strojna in programska oprema za vodenje evidenc je varovana v skladu s Pravilnikom o zavarovanju osebnih podatkov, z določbami aktov o varovanju poslovne skrivnosti, načeli upravljanja z dostopi do informacijskih virov in pravilnika o hrambi dokumentarnega gradiva v družbi. Dostop do evidenc je zavarovan tako, da zahteva avtorizacijo in identifikacijo posameznega uporabnika. Programsko opremo, s katero se vodijo evidence, uporabljajo samo pooblaščeni zaposleni.

15 Kazalo GRI (po standardih 2016)⁹⁷

	Kazalo po standardih GRI (Global Reporting Initiative) – osnovna raven ('in accordance' - Core)
Standard GRI in razkritje	Opis	Meje poročanja	Poglavje	Stran	Opombe
	GRI 102 SPLOŠNA STANDARDNA RAZKRITJA
	Profil organizacije/podjetja
102-1	Ime organizacije	Skupina Luka Koper	3.1 Osebna izkaznica družbe Luka Koper, d. d. 3.2 Lastništvo in pravna oblika	Str. 14 Str. 15
102-2	Blagovne znamke, produkti in storitve	Skupina Luka Koper	3 Predstavitev Skupine Luka Koper 3.5 Dejavnosti Skupine Luka Koper	Str. 13 Str. 17
102-3	Sedež organizacije	Luka Koper, d. d.	3.1 Osebna izkaznica družbe Luka Koper, d. d.	Str. 14
102-4	Države, v katerih organizacija deluje	Skupina Luka Koper	3 Predstavitev Skupine Luka Koper 3.1 Osebna izkaznica družbe Luka Koper, d. d.	Str. 13 Str. 14
102-5	Lastništvo in pravna oblika organizacije	Skupina Luka Koper	3.1 Osebna izkaznica družbe Luka Koper, d. d. 3.2 Lastništvo in pravna oblika	Str. 14 Str. 15
102-6	Trgi (geografska in sektorska razdelitev ter tipi odjemalcev)	Skupina Luka Koper	3 Predstavitev Skupine Luka Koper 3.5 Dejavnosti Skupine Luka Koper 3.6 Trgi	Str. 13 Str. 17 Str. 22	Ne poročamo 102-6 ii in 102-6 iii.

⁹⁷ GRI GS 102-54, 102-55

151

102-7	Merila/velikost organizacije	Skupina Luka Koper	8.1 Finančni kazalniki 10.1.1 Število zaposlenih po družbah in v Skupini Luka Koper	Str. 67 Str. 86	Ne poročamo 102-7 v.
102-8	Informacije o zaposlenih in ostalih sodelavcih	Luka Koper, d. d.	10.1.2 Število zaposlenih v Luki Koper, d. d., glede na vrsto pogodbe (nedoločen čas, določen čas) 10.1.3 Število zaposlenih v Luki Koper, d. d., na dan 31. 12. glede na spol 10.1.4 Delež zaposlenih v Luki Koper, d. d., glede na regijo prebivališča 10.1.5 Število zaposlenih glede na tip zaposlitve (polni delovni čas, skrajšan) 10.1.7 Struktura zaposlenih v Luki Koper, d. d., po starostnih skupinah	Str. 86 Str. 86 Str. 87 Str. 87 Str. 88	Pri številu zaposlenih po vrsti pogodbe ne poročamo glede na spol in glede na regijo prebivališča. O delavcih, ki niso zaposleni, ne poročamo. Ne poročamo o spremembah števila zaposlenih.
102-9	Oskrbovalna veriga	Luka Koper, d. d.	13.2 Oskrbovalna veriga	Str. 145
102-10	Pomembne spremembe v organizaciji in njeni oskrbovalni verigi	Skupina Luka Koper	3.7 Spremembe v organizaciji 13.2.4 Spremembe nabavne verige	Str. 22 Str. 147
102-11	Previdnostni pristop ter načela	Luka Koper, d. d.	3.11.6 Previdnostni pristop	Str. 35
102-12	Zunanje pobude	Luka Koper, d. d., Luka Koper INPO, d. o. o.	3.12 Članstva in zaveze Luke Koper	Str. 38
102-13	Članstvo v organizacijah	Luka Koper, d. d., Luka Koper INPO, d. o. o.	3.12 Članstva in zaveze Luke Koper	Str. 38

	Strategija
102-14	Izjava vodilne osebe v organizaciji	Skupina Luka Koper	2 Nagovor predsednika uprave	Str. 10
	Etika in integriteta
102-16	Vrednote, načela, standardi in norme obnašanja	Skupina Luka Koper	4 Luka Koper in usmeritve na področju trajnostnega razvoja 7 Korporativna integriteta, človekove pravice in skladnost	Str. 39 Str. 60
102-17	Mehanizmi svetovanja in podajanja pritožb/pohval glede etičnih zadev	Skupina Luka Koper	poslovanja 7 Korporativna integriteta, človekove pravice in skladnost poslovanja 7.1 Korporativna integriteta in človekove pravice	Str. 60 Str. 60
	Upravljanje
102-18	Organizacijska struktura	Luka Koper, d. d.	3.8 Organizacijska struktura	Str. 22
102-22	Sestava najvišjega organa upravljanja in sestava njihovih odborov	Luka Koper, d. d.	3.9 Uprava družbe Luka Koper, d. d. 3.10 Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d.	Str. 24 Str. 28
102-23	Predsednik najvišjega organa upravljanja	Luka Koper, d. d.	3.9.3 Delovanje uprave	Str. 27
	Vključenost deležnikov
102-40	Seznam deležnikov	Skupina Luka Koper	5 Deležniki Luke Koper	Str. 47
102-41	Kolektivna pogodba	Luka Koper, d. d.	10.1.6 Delež zaposlenih v Luki Koper, d. d., po kolektivni pogodbi	Str. 87

102-42	Identifikacija in izbira deležnikov	Luka Koper, d. d.	5.1 Prepoznavanje deležnikov	Str. 48
102-43	Pristop pri vključevanju deležnikov	Luka Koper, d. d.	5.2 Vključenost deležnikov ter njihova pričakovanja in potrebe	Str. 50
102-44	Ključne teme in vprašanja, izpostavljena v procesu sodelovanja z deležniki, ter	Luka Koper,	5.2 Vključenost deležnikov ter njihova pričakovanja in potrebe	Str. 50
	odziv organizacije nanje (tudi prek poročanja)	d. d.	6.1 Bistvene vsebine, izpostavljene s strani posameznih deležnikov	Str. 55
	Način poročanja
102-45	Subjekti, vključeni v konsolidirane računovodske izkaze	Skupina Luka Koper	3.4 Vključenost v konsolidirane računovodske izkaze	Str. 16
102-46	Proces določanja vsebine poročila in določitev meje	Skupina Luka Koper	1.2 Trajnostno poročilo po mednarodnih standardih trajnostnega poročanja 6.2 Metodologija določanja bistvenosti	Str. 7 Str. 58
102-47	Seznam bistvenih vsebin	Luka Koper, d. d.	6 Matrika bistvenosti	Str. 54
102-48	Učinki sprememb podatkov iz predhodnih poročil in razlogi za spremembe	Skupina Luka Koper	1.2 Trajnostno poročilo po mednarodnih standardih trajnostnega poročanja	Str. 7	Ni relevantno, saj je to prvo trajnostno poročilo po GRI.
102-49	Spremembe v poročanju	Skupina Luka Koper	1.2 Trajnostno poročilo po mednarodnih standardih trajnostnega poročanja	Str. 7	Ni relevantno, saj je to prvo trajnostno poročilo po GRI. Sprememba je sicer ta, da družba prvič poroča o trajnostnih vsebinah po GRI GS.

102-50	Obdobje poročanja	Skupina Luka Koper	1.3 Obdobja poročanja	Str. 8
102-51	Datum zadnjega poročanja	Skupina Luka Koper	1.3 Obdobja poročanja	Str. 8
102-52	Cikel poročanja	Skupina Luka Koper	1.3 Obdobja poročanja	Str. 8
102-53	Kontaktno mesto v zvezi z vprašanji glede poročila	Skupina Luka Koper	1.4 Kontaktno mesto	Str. 8
102-54	Sklic glede poročanja v skladu s standardi GRI	Skupina Luka Koper	1.2 Trajnostno poročilo po mednarodnih standardih trajnostnega poročanja 16 Kazalo GRI (po standardih 2016)	Str. 7 Str. 150
102-55	Kazalo po smernicah GRI	Skupina Luka Koper	16 Kazalo GRI (po standardih 2016)	Str. 150
102-56	Zunanje preverjanje poročanja (revizija)	Skupina Luka Koper	1.6 Verifikacija trajnostnega poročila	Str. 9
	SPECIFIČNA STANDARDNA RAZKRITJA
	GRI 200 Ekonomsko področje
	GRI 201 Ekonomska uspešnost
103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Skupina Luka Koper	2 Nagovor predsednika uprave 8 Stabilnost in poslovna uspešnost	Str. 10 Str. 66
201-1	Neposredno ustvarjena in distribuirana ekonomska vrednost	Skupina Luka Koper	8.2 Neposredno ustvarjena in distribuirana ekonomska vrednost v letu 2017 12.1 Porazdelitev donatorskih in sponzorskih sredstev v letu 2017	Str. 70 Str. 142	Ne poročamo 201-1b.

			12.2 Porazdelitev in višina donatorskih in sponzorskih sredstev v letih 2013 do 2017	Str. 143
	GRI 203 Posredni ekonomski vplivi
103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Skupina Luka Koper	2 Nagovor predsednika uprave 4 Luka Koper in usmeritve na področju trajnostnega razvoja 8 Stabilnost in poslovna uspešnost	Str. 10 Str. 39 Str. 66
203-1	Investicije v infrastrukturo in podporne storitve	Skupina Luka Koper	8.3.1 Naložbe v nefinančna sredstva 8.3.2 Informacijske rešitve	Str. 71 Str. 75
203-2	Pomembni posredni gospodarski vplivi	Luka Koper, d. d.	8.3.3 Posredni vplivi poslovanja Luke Koper	Str. 77
	GRI 204 Nabava
103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Luka Koper, d. d.	13.1 Opis sistema razvijanja odnosov z dobavitelji 13.2.3 Ocenjevanje okoljske ozaveščenosti dobaviteljev	Str. 144 Str. 147
204-1	Delež izdatkov za lokalne dobavitelje pri poslovanju	Luka Koper, d. d.	13.2.1 Delež vrednosti celotne nabave Luke Koper, d. d., v letu 2017 po državah 13.2.2 Delež vrednosti celotne nabave Luke Koper, d. d., v letu 2017 na slovenskem trgu po statističnih regijah	Str. 146 Str. 146	Ne poročamo 204-1c.
	GRI 205 Preprečevanje korupcije
103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Skupina Luka Koper	7.4 Korupcija in podkupovanje	Str. 64
205-1	Poslovne operacije, ocenjene glede tveganj, povezanih s korupcijo	Skupina Luka Koper	3.11.9 Tveganja prevar in korupcije	Str. 36	Ne poročamo o prepoznanih tveganjih, povezanih s korupcijo.

205-2	Komunikacija in izobraževanja o protikorupcijskih pravilih in postopkih organizacije	Skupina Luka Koper	3.11.9 Tveganja prevar in korupcije	Str. 36	V letu 2017 je bilo napisanih nekaj člankov in izvedeno predavanje na temo komunikacije in izobraževanja. Sicer pa o tem kazalniku ne poročamo, ker področje še ni sistemsko izvedeno.
205-3	Potrjeni primeri korupcije in ukrepi, izvedeni kot odziv nanje	Skupina Luka Koper	7.4 Korupcija in podkupovanje	Str. 64
	GRI 300 OKOLJE
	GRI 302 Energija
103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Luka Koper, d. d.	11.11.1 Opis sistema energetske učinkovitosti	Str. 123
302-1	Poraba energije znotraj organizacije	Luka Koper, d. d.	11.11.2 Poraba energentov	Str. 124	Ne poročamo 301-1b, 302-1c ii, iii, iv, 302-1d, 302-1f, 302-1g.
302-2	Poraba energije zunaj organizacije	Luka Koper, d. d.	11.11.3 Poraba električne energije za ekonomsko cono	Str. 125	Ne poročamo 302-2b, 302-2c.
302-3	Učinkovita raba energije	Luka Koper, d. d.	11.11.2 Poraba energentov	Str. 124
302-4	Zmanjševanje porabe energije	Luka Koper, d. d.	11.11.4 Poraba električne energije 11.11.5 Poraba pogonskega goriva	Str. 125 Str. 125

			11.11.6 Predstavitev realizacije programov izboljšav za zmanjševanje rabe električne energije in goriva	Str. 126	Ne poročamo 302-4c in 302-4d.
	GRI 303 Voda
103-1 103-2	Upravljavski pristop	Luka Koper,	11.1 Opis sistema ravnanja z okoljem	Str. 97
103-3		d. d.
303-1	Celotna poraba vode, zajete iz različnih virov	Luka Koper, d. d.	11.12 Upravljanje s pitno in podzemno vodo	Str. 127	Ne poročamo 303-1a iii, iv, v, 303-1b.
	GRI 304 Biotska raznovrstnost
103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Luka Koper, d. d.	11.15 Biotska raznovrstnost	Str. 133	Ne poročamo o upravljavskem pristopu, ker sistem še vzpostavljamo.
304-3	Habitati, ki so zaščiteni ali ponovno vzpostavljeni	Luka Koper, d. d.	11.15 Biotska raznovrstnost	Str. 133	Ne poročamo 304-3b.
304-4	Število vrst IUCN z rdeče liste in število nacionalno zaščitenih živalskih in rastlinskih vrst, ki so ogrožene zaradi delovanja organizacije	Luka Koper, d. d.	11.15 Biotska raznovrstnost	Str. 133	Ne poročamo 304-4a ii, iii, iv, v.
	GRI 305 Emisije
103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Luka Koper, d. d.	11.1 Opis sistema ravnanja z okoljem	Str. 97

305-1	Neposredne (scope 1) emisije toplogrednih plinov (GHG)	Luka Koper, d. d.	11.8.4 Toplogredni plini 11.8.5 Rezultati meritev emisij hlapnih spojin	Str. 111 Str. 112	O emisijah iz kompostarne ne poročamo.
305-2	Posredne (scope 2) emisije toplogrednih plinov (GHG)	Luka Koper, d. d.	11.8.4 Toplogredni plini 11.8.5 Rezultati meritev emisij hlapnih spojin	Str. 111 Str. 112	Ne poročamo 305-2c, 305-2d, 305-2e, 305-2f in 305-2g. 305-3 ne poročamo.
305-6	Emisije ozonu škodljivih snovi (ODS)	Luka Koper, d. d.	11.8.4 Toplogredni plini	Str. 111	Ne poročamo 305-6b, 305c in 305-6c.
305-7	Emisije dušikovih oksidov (NOX), žveplovih oksidov (SOX) in znatni izpusti drugih snovi v ozračje	Luka Koper, d. d.	11.8.6 Rezultati meritev emisij hlapnih spojin	Str. 112	Ne poročamo 305-7b in 305-7c.
	Zrak	Luka Koper, d. d.	11.8.1 Količina celokupnega prahu v pristanišču 11.8.2 Količina zdravju škodljivih snovi prašnih delcev 11.8.3 Izpusti prašnih delcev na ključnih izvorih	Str. 107 Str. 108 Str. 110
	Emisije hrupa	Luka Koper, d. d.	11.10 Emisije hrupa	Str. 117
	Svetlobno onesnaževanje	Luka Koper, d. d.	11.14 Svetlobno onesnaževanje	Str. 131
	GRI 306 Odpadna voda in odpadki
103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Luka Koper, d. d.	11.1 Opis sistema ravnanja z okoljem	Str. 97
306-1	Izpust vode glede na kakovost in lokacijo izpusta	Luka Koper, d. d.	11.13 Ravnanje z odpadno vodo	Str. 129	Ne poročamo 306-1a iii, 306-1b.

306-2	Skupna količina odpadkov po vrstah in po načinu odstranjevanja	Luka Koper, d. d.	11.9 Ravnanje z odpadki	Str. 113	Ne poročamo 306-2c.
306-3	Pomembna razlitja	Luka Koper, d. d.	11.6 Obvladovanje okoljskih tveganj in ukrepanje ob izrednih dogodkih 11.6.1 Statistika okoljskih dogodkov od 2011 do 2017 11.16 Varovanje morja 11.16.1 Statistika posredovanja na morju	Str. 104 Str. 105 Str. 134 Str. 135	Razlitja in puščanja so manjše narave. Izredni dogodki so nastali na območju pristanišča (kopno) in luškega akvatorija (morje).
306-5	Identiteta, velikost, zaščiten status in biotska raznovrstnost vodnih teles in z njimi povezanih habitatov, ki jih prizadenejo organizacije z odvajanjem svojih odpadnih voda	Luka Koper, d. d.	11.15 Biotska raznovrstnost	Str. 133	Odpadne vode, ki nastanejo v Luki Koper, s svojim odvajanjem ne prizadenejo biotske raznovrstnosti.
	Poglabljanje morskega dna in ravnanje z morskimi sedimenti	Luka Koper, d. d.	11.17 Poglabljanje morskega dna in ravnanje z morskimi sedimenti	Str. 138
	GRI 307 Skladnost na področju okolja
103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Luka Koper, d. d.	11.1 Opis sistema ravnanja z okoljem	Str. 97

	160

307-1	Neskladnost z zakonodajo na področju okolja ter drugimi predpisi in regulacijami	Luka Koper, d. d.	11.4.1 Skladnost z zakonodajo 11.4.2 Skladnost z internimi zahtevami 11.5.4 Inšpekcijski pregledi	Str. 99 Str. 100 Str. 103
	GRI 308 Ocenjevanje dobaviteljev z vidika okolja
103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Luka Koper, d. d.	13.1 Opis sistema razvijanja odnosov z dobavitelji	Str. 144
308-2	Negativni vplivi na okolje v dobavni verigi in ukrepi za zmanjševanje teh vplivov	Luka Koper, d. d.	13.2.3 Ocenjevanje okoljske ozaveščenosti dobaviteljev	Str. 147	Ne poročamo 308-2b, 308-2c, 308-2d in 308-2e (ocenjevanje še poteka).
	GRI 400 DRUŽBA
	GRI 401 Zaposlovanje
103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Luka Koper, d. d.	10.1 Opis sistema upravljanja z zaposlenimi	Str. 85
401-1	Zaposlovanje in fluktuacija	Luka Koper, d. d.	10.1.8 Zaposlovanje v Luki Koper, d. d., po starostnih skupinah 10.1.9 Zaposlovanje v Luki Koper, d. d., po spolu 10.1.10 Primerjava med zaposlovanjem, odhodi in stopnjo fluktuacije	Str. 88 Str. 89 Str. 89	Ne poročamo o številu novo zaposlenih po regijah ter o fluktuaciji zaposlenih po starostnih skupinah, spolu in regiji prebivališča. O fluktuaciji poročamo tudi za Skupino Luka Koper.
401-2	Ugodnosti, ki so predvidene za polno zaposlene delavce in niso predvidene za	Luka Koper, d. d.	10.1.11 Ugodnosti za delavce	Str. 89	Ne poročamo 401-2b.

	delavce, ki so zaposleni za določen čas, in za delavce s skrajšanim delovnim časom.
401-3	Starševski dopust	Luka Koper, d. d.	10.1.12 Število zaposlenih v Luki Koper, d. d., ki so koristili starševski dopust in so se vrnili na delovno mesto, po spolu	Str. 90	Ne poročamo 401-3d in 401-3e.
	GRI 403 Varnost in zdravje na delovnem mestu
103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Luka Koper, d. d.	9.1 Opis sistema varstva pri delu	Str. 78
403-1	Predstavništvo zaposlenih v formalnih odborih za zdravje in varnost pri delu	Skupina Luka Koper	9.2 Varnost in zdravje pri delu 9.6 Promocija zdravja	Str. 78 Str. 82
403-2	Vrsta in stopnja poškodb, poklicne bolezni, izgubljeni dnevi, odsotnost z delovnega mesta ter druge poškodbe, povezane z delovnim mestom	Skupina Luka Koper, IPS	9.4 Poškodbe pri delu	Str. 79	O poškodbah ne poročamo po regijah in spolu.
403-3	Delavci z visoko stopnjo pojavljanja ali visokim tveganjem za nastanek bolezni, povezanih z njihovim poklicem	Skupina Luka Koper	9.6 Promocija zdravja	Str. 82
	GRI 404 Usposabljanje in izobraževanje

103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Luka Koper, d. d.	10.2.1 Opis sistema upravljanja z zaposlenimi	Str. 91
404-1	Povprečno število izobraževanj na zaposlenega na leto	Luka Koper, d. d.	10.2.1 Opis sistema upravljanja z zaposlenimi	Str. 91
404-2	Programi za nadgradnjo kompetenc zaposlenih, vseživljenjsko učenje in programi, ki podpirajo nadaljnjo zaposljivost delavcev ali jim pomagajo pri njihovih kariernih zaključkih	Luka Koper, d. d.	10.2.2 Vpeljani programi	Str. 92
404-3	Delež zaposlenih, ki so vključeni v ocenjevanje delovne uspešnosti in poklicno napredovanje	Luka Koper, d. d.	10.2.3 Napredovanje in interna mobilnost zaposlenih	Str. 92
	GRI 405 Raznolikost in enake možnosti
103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Luka Koper, d. d.	7.6 Politika raznolikosti	Str. 65
405-1	Raznolikost v organih vodenja in zaposlenih	Luka Koper, d. d.	3.9 Uprava družbe Luka Koper, d. d. 3.9.2 Opis članov uprave 3.10 Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d.	Str. 24 Str. 25 Str. 28	Ne poročamo 405-1b.
	GRI 406 Preprečevanje diskriminacije

103-1 103-2 103-3	Obrazložitev bistvene teme in njenih mej	Luka Koper, d. d.	7.2 Diskriminacija	Str. 62	Ne poročamo o 103-3, ker sistematično preverjanje Etičnega kodeksa še ni vpeljano.
406-1	Primeri diskriminacije in ukrepi, izvedeni zoper njih	Luka Koper, d. d.	7.2 Diskriminacija	Str. 62
	GRI 412 Ocena spoštovanja človekovih pravic
103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Skupina Luka Koper	7.1 Korporativna integriteta in človekove pravice	Str. 60
412-1	Projekti ali operacije delovanja, ki so bili predmet pregleda z vidika človekovih pravic in/ali ocene vplivov na človekove pravice	Luka Koper, d. d.	7.3 Človekove pravice, prepoznane kot najrelevantnejše za družbo Luka Koper, d. d.	Str. 63
	GRI 414 Ocena dobaviteljev z vidika vpliva na družbo
103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Luka Koper, d. d.	13.1 Opis sistema razvijanja odnosov z dobavitelji	Str. 144
414-2	Negativni vplivi na družbo znotraj nabavne verige in ukrepi zoper njih	Luka Koper, d. d.	13.2.3 Ocenjevanje okoljske ozaveščenosti dobaviteljev	Str. 147	Ne poročamo 414-2b, 414-2c, 414-2d in 414- 2e.
	GRI 419 Skladnost

103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Luka Koper, d. d.	7.7 Skladnost z zakonodajo in internimi zahtevami 9.3 Skladnost z zakonodajo s področja varstva pri delu 11.4.1 Skladnost z zakonodajo 11.4.2 Skladnost z internimi zahtevami	Str. 65 Str. 79 Str. 99 Str. 100
419-1	Neskladnost z zakoni in pravili	Luka Koper, d. d.	7.7 Skladnost z zakonodajo in internimi zahtevami 9.3 Skladnost z zakonodajo s področja varstva pri delu 11.4.1 Skladnost z zakonodajo 11.4.2 Skladnost z internimi zahtevami	Str. 65 Str. 79 Str. 99 Str. 100