Luka Koper

Annual Report • Apr 29, 2019

Letno poročilo 2018

2018

LETNO POROČILO

SKUPINA LUKA KOPER IN LUKA KOPER, D. D.

UVOD		1
1	Poudarki poslovanja Skupine Luka Koper v letu 2018	1
2	Predstavitev Skupine Luka Koper	13
3	Poslovna strategija razvoja	24
4	Pismo predsednika uprave	42
5	Poročilo nadzornega sveta za leto 2018	44
	POSLOVNO POROČILO	51
6	Izjava o upravljanju družbe	51
7	Pregled pomembnejših dogodkov, novosti in dosežkov v letu 2018	74
8	Pomembnejši dogodki po zaključku poslovnega leta	80
9	Analiza uspešnosti poslovanja v letu 2018	82
10	Trženje in prodaja	94
11	Naložbe v nefinančna sredstva	102
12	Človeški kapital	105
13	Razvojna dejavnost	107
14	Delnica LKPG	111
15	Sistem vodenja	118
	RAČUNOVODSKO POROČILO	121
16	Ločeni računovodski izkazi družbe Luka Koper, d. d.	121
17	Pojasnila k ločenim računovodskim izkazom	127
18	Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev in razkritja	131
19	Dodatna pojasnila ločenega izkaza poslovnega izida	158
20	Dodatna pojasnila ločenega izkaza finančnega položaja	164
21	Izkaz bilančnega dobička	201
22	Pomembnejši dogodki po zaključku poslovnega leta	202
23	Poročilo neodvisnega revizorja	203
24	Konsolidirani računovodski izkazi Skupine Luka Koper	209
25	Sestava Skupine Luka Koper	215
26	Pojasnila h konsolidiranim računovodskim izkazom	216
27	Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev in razkritja	220
28	Dodatna pojasnila konsolidiranega izkaza poslovnega izida	252
29	Dodatna pojasnila konsolidiranega finančnega položaja Skupine	259
30	Pomembnejši dogodki po zaključku poslovnega leta	290
31	Poročilo neodvisnega revizorja	291
32	Izjava o odgovornosti članov uprave družbe	297

Okno v svet

Luka Koper je edino slovensko mednarodno tovorno pristanišče, zato je za Republiko Slovenijo strateškega pomena. Predstavlja najbližjo povezavo Srednje in Vzhodne Evrope s Sredozemljem, ključni blagovni tokovi pa v pristanišče prihajajo prek Gibraltarske ožine in Sueškega prekopa. Izvrstna geografska lega mu omogoča vključevanje v blagovne tokove tudi na preseku evropskih transportnih koridorjev. Pristanišče s sodelovanjem pomembnih svetovnih ladjarjev razpreda morske povezave z vsemi deli sveta.

Poudarki poslovanja Skupine Luka Koper v letu 2018 Skupine Luka Koper

UVOD

1 Poudarki poslovanja Skupine Luka Koper v letu 2018

ZA NAMI JE USPEŠNO LETO ZA NAMI USPEŠNO LETO

V letu 2018 je ladijski pretovor znašal 24 milijonov ton blaga, kar je 3 odstotke več kot leta 2017 in predstavlja rekorden letni pretovor v zgodovini pristanišča.

Rast pretovora glede na preteklo leto je Skupina Luka Koper dosegla na vseh blagovnih skupinah, razen pri tekočih tovorih. Na skupini generalni tovori je Skupina poslovno leto 2018 zaključila z 11-odstotnim povečanjem ladijskega pretovora glede na leto 2017, predvsem pri pretovoru železovih in jeklenih proizvodov ter pri pretovoru lesa zaradi ponovnega odprtja severnoafriškega trga. Dobre rezultate in rekordni pretovor je Skupina Luka Koper v letu 2018 dosegla tako na blagovni skupini kontejnerjev kot avtomobilov. Na blagovni skupini sipkih in razsutih tovorov je Skupina dosegla za 1 odstotek večji pretovor glede na leto 2017, na skupini tekočih tovorov pa je v letu 2018 dosegla za 1 odstotek manjši pretovor kot v letu 2017 iz naslova manjšega pretovora naftnih derivatov. Potniški terminal je v letu 2018 zabeležil 101.415 potnikov, kar je 41 odstotkov več kot leta 2017.

BLAGOVNE SKUPINE (v tonah) SKUPINE tonah)	1–12 2017 12 2017	1–12 2018 12 2018	Indeks 2018/2017
Generalni tovori	1.377.702	1.526.026	111
Kontejnerji Kontejnerji	9.071.440	9.520.007	105
Avtomobili	1.123.779	1.156.265	103
Tekoči tovori Tekoči tovori	3.876.535	3.855.247	99
Sipki in razsuti tovori in razsuti tovori	7.917.542	7.991.074	101
SKUPAJ	23.366.998	24.048.618	103

Ladijski pretovor v tonah po blagovnih skupinah v letih 2017 in 2018

Pretovor kontejnerjev (število kontejnerjev in TEU) in avtomobilov (v kosih) v letih 2017 in 2018

BLAGOVNE SKUPINE SKUPINE	1–12 2017 12 2017	1–12 2018 12 2018	Indeks 2018/2017
Kontejnerji – –število številoštevilo	540.245	582.397	108
Kontejnerji – –TEU	911.532	988.499	108
Avtomobili – –KOS	741.253 741.253	754.409	102

226 MILIJONOV EUR

ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE 2018/2017 +7 %

V letu 2018 so čisti prihodki od prodaje dosegli 226 milijonov evrov in so bili za 7 odstotkov oziroma za 15 milijonov evrov večji kot v letu 2017.

70 MILIJONOV EUR

POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA (EBIT) POSLOVANJA (EBIT) 2018/2017 2018/2017 +90 %

Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) Skupine Luka Koper je v letu 2018 znašal 70 milijonov evrov, kar je za 90 odstotkov oziroma za 33 milijonov evrov več kot v letu 2017. Brez upoštevanja enkratnega dogodka prejete odškodnine v višini 9,6 milijona evrov, izkazane med drugimi prihodki, in brez v letu 2017 oblikovanih rezervacij za obveznosti iz naslova pravnih obvez v višini 15,7 milijona evrov, izkazanih med drugimi odhodki, bi poslovni izid iz poslovanja (EBIT) Skupine Luka Koper v letu 2018 znašal 60,2 milijona evrov in bi se glede na leto 2017 povečal za 15 odstotkov oziroma za 8 milijonov evrov.

99 MILIJONOV EUR

POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA PRED AMORTIZ POSLOVANJA PRED AMORTIZ LOVANJA AMORTIZACIJO (EBITDA) ACIJO (EBITDA) 2018/2017 +52 %

Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) Skupine Luka Koper je v letu 2018 znašal 99 milijonov evrov, kar je za 52 odstotkov oziroma za 34 milijonov evrov več kot v letu 2017. Brez upoštevanja enkratnega dogodka prejete odškodnine v višini 9,6 milijona evrov in brez v letu 2017 oblikovanih rezervacij za obveznosti iz naslova pravnih obvez v višini 15,7 milijona evrov bi poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) v letu 2018 znašal 89,5 milijona evrov in bi se glede na leto 2017 povečal za 11 odstotkov oziroma za 9 milijonov evrov.

43,8 %

EBITDA MARŽA 2018/2017 +42 %

EBITDA marža Skupine Luka Koper je v letu 2018 znašala 43,8 odstotka, kar je za 42 odstotkov oziroma 13 odstotnih točk več kot v letu 2017. Brez upoštevanja enkratnega dogodka prejete odškodnine v višini 9,6 milijona evrov in brez v letu 2017 oblikovanih rezervacij za obveznosti iz naslova pravnih obvez v višini 15,7 milijona evrov bi EBITDA marža v letu 2018 znašala 39,6 odstotka in bi se glede na leto 2017 povečala za 4 odstotke oziroma za 1,4 odstotne točke.

60 MILIJONOV EUR

ČISTI POSLOVNI IZID IZID 2018/2017 +71 %

Čisti poslovni izid Skupine Luka Koper je v letu 2018 znašal 60 milijonov evrov, kar je za 71 odstotkov oziroma za 25 milijonov evrov več kot v letu 2017. Brez upoštevanja enkratnega dogodka prejete odškodnine v višini 9,6 milijona evrov in brez v letu 2017 oblikovanih rezervacij za obveznosti iz naslova pravnih obvez v višini 15,7 milijona evrov bi čisti poslovni izid Skupine Luka Koper v letu 2018 znašal 51,8 milijona evrov in bi se glede na leto 2017 povečal za 9 odstotkov oziroma za 4 milijone evrov.

16 MILIJONOV EUR

NALOŽBE 2018/2017 –56 %

Skupina Luka Koper je v letu 2018 za naložbe namenila 16 milijonov evrov, kar je za 56 odstotkov oziroma za 20,9 milijona evrov manj kot v letu 2017. Večje izvedene naložbe so bile:

• naročilo petih novih električnih dvigal RTG,
• nakup dveh terminalskih vlačilcev Terberg za potrebe generalnih tovorov,
• rekonstrukcija obstoječih dizelskih dvigal RTG z namenom zmanjševanja ravni hrupa,
• zaključevanje gradnje tira 61 za povečanje varnosti železniškega prometa in razbremenitev prometa,
• ureditev prostorov za potrebe terminala za avtomobile in RO-RO,
• nakup 33-t viličarja za potrebe generalnih tovorov,
• nakup dveh grabilcev za mostno dvigalo,
• pričetek obnove upravne stavbe terminala razsutih tovorov,
• nabava nadomestne opreme za protipožarni sistem,
• utrditev manipulativnih površin ob skladiščih za potrebe generalnih tovorov,
• gradnja novega vhoda z združitvijo notranjega in zunanjega kamionskega terminala (v teku),
• naročilo novega čolna za privezovanje v družbi Luka Koper INPO, d. o. o.

Razlog za manjši obseg naložb je izključno v dolgotrajnih postopkih pridobivanja potrebnih dovoljenj in v nepredvidljivosti postopkov javnih naročil. Družbi je šele sredi leta 2018 uspelo premakniti z mrtve točke projekt podaljšanja prvega pomola, ki je zastal zaradi pomislekov lokalne skupnosti glede povečanja hrupa. To pa je trenutno s finančnega vidika največji infrastrukturni projekt v teku. Drugi problem so javna naročila, pri katerih pritožbe na izbor podaljšujejo čas do izvedbe nekaterih projektov.

1.242

ŠTEVILO ZAPOSLENIH 2018/2017 +12%

V Skupini Luka Koper je bilo v letu 2018 realiziranih 213 novih zaposlitev. Število zaposlenih se je v letu 2018 glede na leto 2017 povečalo za 12 odstotkov oziroma za 134 zaposlenih na 1.242 zaposlenih, saj je Skupina že pristopila k izvajanju akcijskega načrta implementacije strategije izvajanja pristaniških storitev.

16,1 %

ČISTA DOBIČKONOSNOST DOBIČKONOSNOSTKAPITALA (ROE) KAPITALA (ROE) 2018/2017 +57 %

Čista dobičkonosnost kapitala (ROE) je v letu 2018 znašala 16,1 odstotka, kar je za 57 odstotkov oziroma za 5,8 odstotne točke več kot v letu 2017. Brez upoštevanja enkratnega dogodka prejete odškodnine v višini 9,6 milijona evrov in brez v letu 2017 oblikovanih rezervacij za obveznosti iz naslova pravnih obvez v višini 15,7 milijona evrov bi čista dobičkonosnost kapitala (ROE) v letu 2018 znašala 14,1 odstotka in bi se glede na leto 2017 povečala za 1 odstotek oziroma za 0,2 odstotne točke.

0,1 NETO FINANČNA ZADOLŽENOST/EBIT FINANČNA ZADOLŽENOST/EBITČNA ZADOLŽENOST/EBITDA DA 2018/2017 –91 %

Kazalnik neto finančna zadolženost/EBITDA je v letu 2018 znašal 0,1, v letu 2017 pa 1,3, kar je manj kot v letu 2017 zaradi nižjega obsega izvedenih naložb. Nizka vrednost kazalnika neto finančna zadolženost/EBITDA kaže visoko finančno stabilnost družbe in celotne Skupine Luka Koper ter pripravljenost na vstop v intenzivnejši investicijski cikel, predviden za naslednja leta.

LETO 2018 ZA SKUPINO ZA SKUPINOLUKA KOPER LUKA NI BILO BILO POMEMBNO ZGOLJ ZARADI PRESEGA POMEMBNO ZGOLJ ZARADI PRESEGAZGOLJ ZARADI PRESEGANJA FIZIČNIH IN NJA FIZIČNIH INNJA IN FINANČNIH KAZALNIKOV, TEMVEČ FINANČNIH KAZALNIKOV, TEMVEČ , TUDI ZARADI TUDI ZARADI PREMIKOV NA STRATEŠKIH PODROČJIH PREMIKOV NA STRATEŠKIH PODROČJIH

V letu 2018 je Luka Koper pridobila gradbena dovoljenja za podaljšanje operativne obale kontejnerskega terminala na prvem pomolu, za izgradnjo dodatnih tirov v zaledju tretjega bazena ter za izgradnjo novega priveza RO-RO v tretjem bazenu za potrebe avtomobilskega terminala, ki so tudi postala pravnomočna. Pričela se je gradnja serminskega vhoda v pristanišče, ki bo deloval predvsem kot vstopna točka za drugi pomol. S tem bo izboljšana interna logistika, mestne vpadnice pa bodo razbremenjene kamionskega prometa. Hkrati s tem procesom je Luka Koper z Mestno občino Koper julija podpisala pismo o nameri za sklenitev dogovora o izvajanju omilitvenih ukrepov za zmanjševanje vplivov pristaniške dejavnosti na okolje in nadaljnjem razvoju pristanišča.

Vlada Republike Slovenije je junija 2018 spremenila uredbo o upravljanju koprskega tovornega pristanišča in med drugim razširila koncesijsko območje na kopnem in morju za 704.436 m2.

Nadzorni svet družbe je na svoji redni seji 26. marca 2018 obravnaval potek poslovnega prestrukturiranja družbe in se seznanil s predlogom strategije izvajanja pristaniških storitev, ki jo je pripravila uprava. Luka Koper je septembra z objavo obsežnega razpisa za 307 delovnih mest pristopila k izvajanju akcijskega načrta implementacije strategije izvajanja pristaniških storitev, novembra pa objavila javno naročilo za izbor kadrovskih agencij za zagotavljanje delavcev za izvajanje pristaniške dejavnosti.

1. julija je stopil v veljavo Zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper, ki bo za družbo sicer predstavljal dodatno finančno breme, vendar na dolgi rok omogočil trajnostni razvoj Luke Koper in povečanje pretovora skozi luko.

Luka Koper, d. d., je v letu 2018 začela ter januarja 2019 zaključila postopek refinanciranja dela prejetih dolgoročnih posojil, v okviru katerega je z dvema bankama, tj. Banko Intesa Sanpaolo, d. d., in SID, d. d., podpisala pogodbi za dolgoročni, 10-letni posojili v skupni višini 43,7 milijona evrov, od tega z vsako od navedenih bank za polovico. Z refinanciranjem dela posojil se podaljšuje ročnost virov financiranja družbe ob sočasni zamenjavi dela virov financiranja, vezanih na variabilno obrestno mero, z viri, vezanimi na fiksno obrestno mero, in znižanju stroškov financiranja.

V LETU 2018 SMO PRETOVORILI LETU OVORILI

FINANČNI KAZALNIKI FINANČNI KAZALNIKI

(v evrih) (v evrih) Luka Koper, d. d. Luka Koper, d.			Skupina Luka Koper Skupina Luka Koper Skupina Luka Koper
Iz izkaza poslovnega izida Iz izkaza poslovnega izidavnega izida	2017	2018	IND 2018/ 2017	2017	2018	IND 2018/ 2017
Čisti prihodki od prodaje prihodki od prodaje	206.835.533	222.980.390	108	211.438.377	226.305.538	107
Poslovni izid iz poslovanja (EBIT)	35.032.311	68.744.504	196	36.639.872	69.707.500	190
Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA)	62.570.820	97.289.912	155	65.087.648	99.074.675	152
Poslovni izid iz financiranja	1.385.636	2.055.290	148	-377.307 -377.307	624.300	-165
Poslovni izid pred davki pred davki	36.417.947	70.799.794	194	37.952.498	71.990.783	190
Čisti poslovni izid ni	33.143.408	58.588.995	177	34.982.789	59.760.203	171
Dodana vrednost1	115.524.196	153.696.710	133	124.516.296	162.462.410	130

Iz izkaza finančnega položaja Iz izkaza položaja	31. 12. 2017	31. 12. 2018	IND 2018/ 2017	31. 12. 2017	31. 12. 2018	IND 2018/ 2017
Sredstva	518.952.908	553.542.207	107	536.478.688	572.242.060	107
Nekratkoročna sredstva	447.568.391	433.899.168	97	459.505.654	445.660.208	97
Kratkoročna sredstva sredstva	71.384.517	119.643.039	168	76.973.034	126.581.852	164
Kapital	320.652.651	362.644.966 362.644.966	113	350.437.387	393.878.805	112
Nekratkoročne obveznosti z rezervacijami in dolgoročne pasivne časovne razmejitve	156.033.161	137.848.415	88	142.700.743	124.316.097	87
Kratkoročne obveznosti obveznosti	42.267.096	53.048.826	126	43.340.558	54.047.158	125
Finančne obveznosti Finančne obveznosti ne obveznosti	133.114.842	107.273.741	81	117.114.842	91.262.420	78

Naložbe Naložbe	2017	2018	IND 2018/ 2017	2017	2018	IND 2018/ 2017
Naložbe v nepremičnine, naprave in opremo, naložbene nepremičnine in neopredmetena sredstva	36.661.385	15.867.036	43	37.342.062 37.342.062	16.442.606	44

¹ Dodana vrednost = čisti prihodki od prodaje + usredstveni lastni proizvodi in storitve + drugi prihodki – stroški blaga, materiala, storitev – drugi poslovni odhodki brez prevrednotovalnih poslovnih odhodkov.

(v evrih) (v evrih)	Luka Koper, d. d. Luka Koper, d. d.			Skupina Luka Koper Koper Koper Skupina
Kazalniki (v odstotkih) Kazalniki odstotkih)	2017	2018	IND 2018/ 2017	2017	2018	IND 2018/ 2017
Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS)2	16,9 %	30,8 %	182	17,3 %	30,8 %	178
Čista dobičkonosnost kapitala dobičkonosnost (ROE)	10,6 %	17,1 %	162	10,3 %	16,1 %	157
Čista dobičkonosnost sredstev (ROA)	6,7 %	10,9 %	163	6,8 %	10,8 %	158
EBITDA marža3	30,3 %	43,6 %	144	30,8 %	43,8 %	142
EBITDA marža iz tržne dejavnosti4	30,8 %	44,5 %	145	31,3 %	44,6 %	143
Finančne obveznosti/kapital Finančne obveznosti/kapital obveznosti/kapital	41,5 %	29,6 %	71	33,4 %	23,2 %	69
Neto finančna zadolženost/EBITDA5	1,7	0,3	21	1,3	0,1	9
Stopnja dividendnosti osnovnega kapitala	33,6 %	29,5 %	88	33,6 %	29,5 %	88

Ladijski pretovor (v tonah) Ladijski pretovor (v tonah)	2017	2018	IND 2018/ 2017	2017	2018	IND 2018/ 2017
Ladijski pretovor Ladijski pretovor	23.366.998	24.048.618	103	23.366.998	24.048.618	103

			IND			IND
Število zaposlenih	2017	2018	2018/	2017	2018	2018/
			2017			2017
Število zaposlenih	926	1.089	118	1.108	1.242	112

² Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS) = poslovni izid iz poslovanja (EBIT) / čisti prihodki od prodaje

³ EBITDA marža = poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) / čisti prihodki od prodaje

⁴ EBITDA marža iz tržne dejavnosti = poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) / čisti prihodki od prodaje iz naslova tržne dejavnosti

⁵ Neto finančna zadolženost/EBITDA = (finančne obveznosti – denar in denarni ustrezniki) / EBITDA

Ladijski pretovor

Čisti prihodki od prodaje

Poslovni izid iz poslovanja (EBIT)

Čisti poslovni izid

Izdatki za naložbe

Število zaposlenih

Finančne obveznosti

Dodana vrednost

Neto finančna zadolženost/EBITDA

Čista dobičkonosnost kapitala (ROE)

2 Predstavitev Skupine Luka Koper

NAJPOMEMBNEJŠE PRELOMNICE V RAZVOJU NAJPOMEMBNEJŠE PRELOMNICE V RAZVOJU PRISTANIŠČA

LADIJSKI PRETOVOR SKOZI ZGODOVINO PRETOVOR SKOZI ZGODOVINO OZI ZGODOVINO

2.1 Osebna izkaznica družbe Luka Koper, d. d., na dan 26. aprila 2019

Ime družbe družbe	LUKA KOPER, pristaniški in logistični sistem, delniš KOPER, in logistični sistem, delniška družba
Skrajšano ime družbe ime	Luka Koper, d. d. d. d.
Sedež družbe Sedež družbe	Koper
Poslovni naslov naslov	Koper, Vojkovo nabrežje 38, 6000 Koper/ Vojkovo 38, 6000 Koper/Capodistria Capodistria Capodistria
Pravnoorganizacijska oblika	Delniška družba d. d. družba d.
	Telefon: 05 66 56 100
	Faks:05 63 95 020 05 63 95 020
	Elektronska pošta: portkoper@luka- portkoper@luka-kp.si
	Spletna stran: www.luka- www.luka-kp.si
	Trajnostni razvoj: http://www.zivetispristaniscem.si
Vpis v sodni register Vpis v sodni	Okrožno sodišče v Kopru pod vložno številko 066/10032 Okrožno sodišče v Kopru pod vložno številko 066/10032200
Matična številka številka	5144353000
Davčna številka	SI 89190033
Osnovni kapital družbe kapital družbe	58.420.964,78 evra
Število delnic	14.000.000 navadnih kosovnih delnic
Kotacija delnic delnic	Prva kotacija Ljubljanske borze
Oznaka delnice Oznaka delnice	LKPG
Predsednik uprave	Dimitrij Zadel
Član uprave uprave	Metod Podkrižnik Metod Podkrižnik
Članica uprave	mag. Irma Gubanec Gubanec
Član uprave - uprave -delavski direktor delavski direktor delavski	Vojko Rotar Rotar
Predsednik nadzornega sveta	mag. Uroš Ilić Uroš Ilić
Osnovna dejavnost družbe Osnovna dejavnost	Storitveno podjetje; pristaniški in logistični siste pristaniški in sistem
Dejavnosti v Skupini Luka Koper	Različne storitvene dejavnosti

Za rast nujne dobre železniške povezave

Napaka! Če želite uporabiti Heading 1 za besedilo, za katerega želite, da se

18

pojavi tukaj, uporabite zavihek »Osnovno«.

Pristanišče je nastalo leta 1957, razcvet pa je doživelo po letu 1967, ko je postalo železniško povezano z zaledjem. Danes je pristanišče neposredno povezano z evropskim železniškim in avtocestnim sistemom. Celotno pristanišče ima status prostotrgovinskega območja in mejne vstopne točke Evropske unije. Zaradi večletne visoke rasti, zlasti na segmentu kontejnerjev in avtomobilov, je prišlo do točke, ko za nadaljnjo uspešno rast prometa potrebuje ustrezno železniško infrastrukturo.

2.2 Organiziranost Skupine Luka Koper

V Skupini Luka Koper so povezane družbe, ki z različnimi storitvami zaokrožajo celovito ponudbo pristanišča.

Skupina Luka Koper na dan 31. decembra 2018

• Luka Koper, d. d.
• Odvisne družbe
  • Luka Koper INPO, d. o. o., 100 %
  • Adria Terminali, d. o. o., 100 %
  • Luka Koper Pristan, d. o. o., 100 %
  • Logis-Nova, d. o. o., 100 %
  • Adria Investicije, d. o. o., 100 %
  • TOC, d. o. o., 68,13 %

Pridružene družbe

• Adria Transport, d. o. o., 50 %
• Adria-Tow, d. o. o., 50 %
• Adriafin, d. o. o., 50 %
• Avtoservis, d. o. o., 49 %

O spremembah v okviru odvisnih in pridruženih družb podrobneje poročamo v Sestava Skupine Luka Koper.

Na terminalu za generalne tovore

Napaka! Če želite uporabiti Heading 1 za besedilo, za katerega želite, da se

pojavi tukaj, uporabite zavihek »Osnovno«.

Vsak dan upravljamo s približno 100 blagovnimi skupinami, pakiranimi ali polpakiranimi v različnih manipulativnih enotah. Usposobljeni smo za pretovor in skladiščenje najrazličnejših tovorov: kave, sladkorja, riža, papirja, celuloze, magnezita, aluminija, profilov, pločevine, cevi, tirnic, bele tehnike, projektnih tovorov in številnih drugih. Za kakovostno, hitro in varno manipuliranje z blagom, njegovo skladiščenje in pakiranje smo opremljeni z infrastrukturo, specialno mehanizacijo, sodobno opremo in orodji ter strokovnimi kadri.

+ 11 % 2018/2017

20

2.3 Dejavnosti Skupine Luka Koper

Luka Koper je edino večnamensko slovensko pristanišče in s svojim delovanjem vpliva na razvoj regije, slovenskega gospodarstva in logistike v tem delu Evrope. Obsega celovit vodni in priobalni prostor, v katerem se opravljajo pristaniške dejavnosti, namenjene tovornemu prometu, in dejavnosti, namenjene potniškemu prometu.

Osnovna dejavnost pristanišča je pretovor in skladiščenje vseh vrst blaga ter vrsta dopolnilnih storitev na blagu in drugih storitev, kar strankam zagotavlja celovito logistično podporo.

Koncesijska pogodba

Luka Koper, d. d., je leta 2008 z državo sklenila Koncesijsko pogodbo za opravljanje pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture na območju koprskega tovornega pristanišča. Koncesijska pogodba je bila sklenjena za obdobje 35 let, kakor določa Pomorski zakonik. Dogovorjena koncesijska dajatev znaša 3,5 odstotka poslovnih prihodkov od prodaje družbe, iz katerih so izločeni prihodki od pristaniških pristojbin. V koncesijsko dajatev so vključene tudi vodna pravica, vodne takse in druge dajatve, povezane z uporabo morja, ki pripada Republiki Sloveniji. Celotno koncesijsko dajatev plačuje Luka Koper, d. d., Republiki Sloveniji, ki nato polovico zneska nameni lokalnim skupnostim, Mestni občini Koper in od 1. januarja 2015 tudi Občini Ankaran.

V Luki Koper, d. d., se izvajata dve gospodarski javni službi, in sicer gospodarska javna služba rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet, in gospodarska javna služba zbiranja odpadkov s plovil na območju koprskega pristanišča.

Pristaniška in logistična dejavnost

Za izvajanje osnovne pristaniške dejavnosti pretovora in skladiščenja ima Luka Koper dvanajst specializiranih terminalov, ki so organizirani glede na blago oziroma tovor, ki ga sprejemajo:

Vsak terminal ima svoje značilnosti, ki jih določajo za blago specifičen delovni proces, tehnološki postopki in tehnologija. Terminali so združeni v pet profitnih centrov. Podrobno so opisani na spletni strani https://luka-kp.si/slo/terminali-191.

Območje pristanišča obsega 274 hektarjev kopenskih površin, ki vključujejo 50,7 hektarja pokritih skladišč in 109 hektarjev odprtih skladiščnih površin. Ob 179 hektarjih morske površine in 3.282 metrih obale je 28 ladijskih privezov. Storitve logistične dejavnosti obsegajo:

• upravljanje območja pristanišča,
• storitve zbirnega in distribucijskega centra za vse blagovne skupine,
• storitve na blagu (sortiranje, paletiranje, vzorčenje, zaščito, označevanje, tehtanje, čiščenje in drugo), ki se vzporedno z razvojem logističnih storitev in povpraševanjem naročnikov nadgrajujejo,
• integrirane logistične rešitve.

Storitve posameznih terminalov dopolnjujejo družbe Luka Koper INPO, d. o. o., Adria-Tow, d. o. o., Adria Transport, d. o. o., in Avtoservis, d. o. o., kar omogoča hitro prilagajanje potrebam kupcev.

Družba Luka Koper INPO, d. o. o, opravlja različne dejavnosti: enostavne vzdrževalne storitve čiščenja in podmazovanja kretnic, storitvene dejavnosti tehtanja tovornih vozil, vagonov in upravljanja kamionskega terminala, storitve internega avtobusnega prevoza, maritimne dejavnosti privezov ladij in varovanja morja, komunalne storitve čiščenja in urejanja površin, zbiranja, obdelave in ravnanja odpadkov ter druge podporne storitve za potrebe matične družbe in zunanje uporabnike. V okviru podpornih storitev družba Luka Koper INPO, d. o. o., opravlja storitve enostavnega vzdrževanja železniških tirov, storitve tehtanja, avtobusnega prevoza in storitve komunalnih dejavnosti. Ob tem ostaja družba kot celota zvesta svojemu izvornemu poslanstvu, ki je poleg uspešnega tržnega poslovanja tudi zaposlovanje in usposabljanje invalidov.

Družba Adria-Tow, d. o. o., opravlja dejavnost vleke ladij, ladijske oskrbe ter reševanja in pomoči plovilom v koprskem pristanišču.

Adria Transport, d. o. o., pa skrbi za vzpostavitev učinkovite logistične poti med koprskim pristaniščem in njegovim zaledjem ter zagotavlja večji obseg železniških prevozov iz pristanišča in vanj.

Avtoservis, d. o. o., ponuja celovito servisno storitev na osebnih in lahkih industrijskih vozilih. Storitve nudi uvoznikom in izvoznikom vozil ter špediterjem, ki koristijo koprsko pristanišče kot logistično rešitev.

Zaledna logistična dejavnost v Sežani

Družba Adria Terminali, d. o. o., upravlja kopenski logistični terminal v Sežani. Poslovanje je namenjeno pretovoru in skladiščenju različnih vrst blaga, predvsem generalnim tovorom z železovimi proizvodi in lesnimi peleti, ter zbirnikom in klasičnemu pretovoru v kontejnerskem prometu. Terminal, ki ima na voljo skoraj 50.000 m² skladiščnih površin in najsodobnejšo mehanizacijo za pretovarjanje in premikanje blaga, je dobro povezan tako z železniško kot s cestno infrastrukturo. Družba Adria Terminali, d. o. o., deluje v vlogi upravljavca kopenskega terminala, hkrati pa si prizadeva pritegniti blagovne tokove v kopenskem prometu z območij tržišč srednje in vzhodne Evrope.

Druge dejavnosti

Poleg osnovne, pristaniške dejavnosti zaokrožujejo delovanje Skupine Luka Koper tudi dejavnosti:

• Luka Koper Pristan, d. o. o., ponuja hotelirske, namestitvene, gostinske in kongresne storitve.
• Družba TOC, tehnološko okoljski in logistični center, d. o. o., je tržno usmerjeno podjetje, ki opravlja storitve s področja tehnoloških in ekoloških raziskav ter storitve analitskega laboratorija.

Na avtomobilskem terminalu

Napaka! Če želite uporabiti Heading 1 za besedilo, za katerega želite, da se

pojavi tukaj, uporabite zavihek »Osnovno«.

Upravljamo enega najsodobnejših in največjih avtomobilskih terminalov v Sredozemlju. Pretovarjamo vozila več kot dvajsetih svetovnih proizvajalcev, saj obvladujemo blagovne tokove evropske proizvodnje v izvozu ter večinoma japonske, južnokorejske in turške proizvodnje v uvozu. Poleg novih in rabljenih osebnih avtomobilov na terminalu izvajamo tudi pretovor tovornih in drugih specialnih vozil, po želji naročnikov opravljamo tudi številne dodatne storitve.

• 2 % 2018/2017

24

3 Poslovna strategija razvoja

3.1 Poslanstvo, vizija, strategija, vrednote

3.2 Strateške usmeritve

3.3 Uresničevanje načrtov, strateških ciljev in usmeritev v letu 2018

Zadnja Poslovna strategija razvoja in prenovljeni strateški dokumenti družbe do leta 2020 z usmeritvami do leta 2030 so bili sprejeti leta 2015. V letu 2018 so se tako nadaljevale aktivnosti v smeri sprejetih strateških konceptov, saj je bil temu prilagojen letni načrt, vključno s spremljanjem izvajanja akcijskega načrta, ki je bil dodatno vzpostavljen v letu 2016 in zagotavlja izvajanje ustreznih aktivnosti za doseganje zastavljenih strateških ciljev. Akcijski načrt se izvaja z namenom obvladovanja uresničevanja strategije, in sicer v obliki štirih strateških programov:

• povečanje pretovora kontejnerjev,
• povečanje pretovora avtomobilov,
• povečanje dodatnih storitev praznjenja in polnjenja kontejnerjev,
• povečanje pretočnosti pristanišča.

Glede na kompleksnost in prepletenost pogojev za doseganje strateških ciljev s strani različnih poslovnih funkcij in vidikov je tovrstno obvladovanje koristno. Koordinacija strateških programov se namreč osredotoča na celovito obvladovanje posameznih projektov z vidika trženja, zagotavljanja zmogljivosti, učinkovitosti procesov, ustreznosti kadrovskih resursov in vsega, kar pogojuje doseganje strateških ciljev.

Kar zadeva kvantitativno uresničevanje strategije, je družba v letu 2018 ponovno zabeležila rekordne poslovne rezultate. Hitreje od načrtovanega v strateških dokumentih družbe naraščata tako skupni ladijski pretovor kot tudi pretovor kontejnerjev, kar se posledično odraža tudi na pomembni rasti pri dejavnosti polnjenja in praznjenja kontejnerjev. Z vidika pretovora avtomobilov je zaznati stabilnost prometa ob naraščajočem trendu in novih povpraševanjih. Na ta način se pristaniške zmogljivosti zapolnjujejo hitreje od pričakovanj.

V letu 2018 je bilo v dialogu z državo razširjeno koncesijsko območje, ki je podlaga za prostorsko širitev Luke Koper. Poudariti velja, da bodo na nadaljnje uresničevanje strategije vplivali izzivi, povezani s pravočasnim zagotavljanjem ustreznih in zadostnih pristaniških zmogljivosti, ki pogojujejo nadaljnjo rast prometa. Po odpravi nekaterih ovir in pridobitvi soglasij za gradnjo v letu 2018 se nadaljuje izvajanje ključnih naložb podaljšanja prvega pomola in izgradnje dodatnega RO-RO veza, nadaljujejo se postopki pridobivanja novih zemljišč za skladiščenje avtomobilov s strani države skladno z državnim prostorskim načrtom.

Pomemben izziv za uresničevanje strateških načrtov je strategija izvajanja pristaniških storitev, ki uvaja tristebrni model in je predstavljen v 10. poglavju Trajnostnega poročila z naslovomSkrb za zaposlene Skrb zaposlene. Poleg tega bo Luka Koper v letu 2019 začela s plačevanjem takse na pretovor za financiranje projekta drugega tira Koper–Divača, ki v poslovanju družbe predstavlja dodatni strošek, vendar na dolgi rok omogoča nadaljnji trajnostni razvoj Luke Koper in povečanje pretovora skozi Luko. Po trenutnih podatkih naj bi bil drugi tir dosegljiv v letu 2026, oba tira skupaj pa po letu 2027.

3.4 Uresničevanje poslovnih ciljev v letu 2018

Ključni kazalniki poslovanja družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper v letu 2018 v primerjavi z načrtom za leto 2018

		Luka Koper, d. d. d.		Skupina Luka Koper Koper Skupina Luka Koper
Iz izkaza poslovnega izida Iz izkaza izida	NAČRT 2018	2018	IND 2018/ NAČRT 2018	NAČRT 2018	2018	IND 2018/ NAČRT 2018
Čisti prihodki prihodkiod prodaje od prodaje	224.431.963	222.980.390	99	228.894.117	226.305.538	99
Poslovni izid iz poslovanja (EBIT)	65.389.038	68.744.504	105	66.232.590	69.707.500	105
Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA)	93.787.334	97.289.912	104	95.447.200	99.074.675 99.074.675	104
Poslovni izid iz financiranja	1.748.758	2.055.290	118	593.146	624.300	105
Poslovni izid pred davki pred davki	67.137.796	70.799.794	105	68.272.889	71.990.783	105
Čisti poslovni izid	54.889.584	58.588.995	107	55.798.178	59.760.203	107
Dodana vrednost6	148.421.235 148.421.235	153.696.710	104	156.430.945	162.462.410	104

Iz izkaza finančnega položaja	NAČRT 31. 12. 2018	31. 12. 2018	IND 2018/ NAČRT 2018	NAČRT 31. 12. 2018	31. 12. 2018	IND 2018/ NAČRT 2018
Sredstva	559.587.395	553.542.207	99	576.791.071	572.242.060 572.242.060	99
Nekratkoročna sredstva	445.685.979	433.899.168	97	457.233.085	445.660.208	97
Kratkoročna sredstva sredstva	113.901.416	119.643.039	105	119.557.986	126.581.852	106
Kapital	359.044.293	362.644.966	101	389.929.283	393.878.805	101
Nekratkoročne obveznosti obveznostiz rezervacijami in dolgoročne pasivne časovne razmejitve	140.364.820	137.848.415	98	126.881.232	124.316.097	98
Kratkoročne obveznosti obveznosti	60.178.282	53.048.826	88	59.980.557	54.047.158	90
Finančne obveznosti Finančne obveznosti	116.847.995	107.273.741	92	100.848.101	91.262.420 91.262.420	90

⁶ Dodana vrednost = čisti prihodki od prodaje + usredstveni lastni proizvodi in storitve + drugi prihodki – stroški blaga, materiala, storitev – drugi poslovni odhodki brez prevrednotovalnih poslovnih odhodkov.

Poslovna strategija razvoja razvoja

(v evrih) (v evrih)	Luka Koper, d. d. Luka d. d.			Skupina Luka Koper Koper Koper Skupina
Naložbe	NAČRT 2018	2018	IND 2018/ NAČRT 2018	NAČRT 2018	2018	IND 2018/ NAČRT 2018
Naložbe v nepremičnine, naprave in opremo, naložbene nepremičnine in neopredmetena sredstva	25.371.150	15.867.036 15.867.036	63	25.612.575	16.442.606	64

Kazalniki (v odstotkih) Kazalniki odstotkih)	NAČRT 2018	2018	IND 2018/ NAČRT 2018	NAČRT 2018	2018	IND 2018/ NAČRT 2018
Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS)7	29,1 %	30,8 %	106	28,9 %	30,8 %	106
Čista dobičkonosnost kapitala (ROE)	16,2 %	17,1 %	106	15,1 %	16,1 %	107
Čista dobičkonosnost sredstev (ROA)	10,2 %	10,9 %	107	10,0 %	10,8 %	108
EBITDA marža8	41,8 %	43,6 %	104	41,7 %	43,8 %	105
EBITDA marža iz tržne dejavnosti9	43,5 %	44,5 %	102	43,4 %	44,6 %	103
Finančne obveznosti/kapital Finančne obveznosti/kapital/kapital	32,5 %	29,6 %	91	25,9 %	23,2 %	90
Neto finančna zadolženost/EBITDA10	0,6	0,3	61	0,3	0,1	35
Stopnja dividendnosti osnovnega kapitala	29,5 %	29,5 %	100	29,5 %	29,5 %	100

Ladijski pretovor (v tonah) Ladijski pretovor (v tonah)	NAČRT 2018	2018	IND 2018/ NAČRT 2018	NAČRT 2018	2018	IND 2018/ NAČRT 2018
Ladijski pretovor Ladijski pretovor	23.181.410	24.048.618	104	23.181.410	24.048.618	104

Število zaposlenih	NAČRT 2018	2018	IND 2018/ NAČRT 2018	NAČRT 2018	2018	IND 2018/ NAČRT 2018
Število zaposlenih zaposlenih	1.147	1.089	95	1.311	1.242	95

⁷ Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS) = poslovni izid iz poslovanja (EBIT) / čisti prihodki od prodaje

⁸ EBITDA marža = poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) / čisti prihodki od prodaje

⁹ EBITDA marža iz tržne dejavnosti = poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) / čisti prihodki od prodaje iz naslova tržne dejavnosti

¹⁰ Neto finančna zadolženost/EBITDA = (finančne obveznosti – denar in denarni ustrezniki) / EBITDA

Na kontejnerskem terminalu

Napaka! Če želite uporabiti Heading 1 za besedilo, za katerega želite, da se

pojavi tukaj, uporabite zavihek »Osnovno«.

Luka Koper je že nekaj let v Jadranu prva po prometu kontejnerjev. Z rednimi direktnimi linijami je tedensko povezana z Daljnim Vzhodom in preko feeder servisov s pomembnejšimi zbirnimi pristanišči v Sredozemlju, od koder vodijo redne povezave na vse kontinente sveta. Redne linije iz Kopra imajo vzpostavljene največji svetovni kontejnerski ladjarji, dopolnjujejo jih redne železniške povezave z Madžarsko, Slovaško, Avstrijo in Nemčijo. Luka Koper je odločena, da bo svojo strateško pozicijo še okrepila. Do leta 2021 bo podaljšala operativno obalo za 100 m, zgradila nove skladiščne površine, uredila obstoječe in nabavila nova obalna dvigala.

+ 8 % 2018/2017

30

3.5 Primerjalna analiza s konkurenti

BLAGOVNA SKUPINA KONTEJNERJI

V segmentu kontejnerskega prometa in kontejnerskih ladjarjev so se v letu 2018 nadaljevali združevanje, prevzemi ter konsolidacija ladjarjev. Hkrati se ladjarji vse bolj širijo na področje špedicije s prevzemi pomembnih deležev večjih logistov ali integracijo logističnih oddelkov v ladijski segment. Vse kaže na nadaljevanje trenda tudi v letu 2019, saj bodo ladjarji samo tako ostali konkurenčni na globalni ravni. Napovedi kažejo, da bo v naslednjih nekaj letih pet do šest večjih kontejnerskih ladjarjev združenih le še v tri alianse namesto pet kot v preteklih letih (2M, Ocean Alliance, The Alliance).

Voznine kontejnerskih ladjarjev so v letu 2018 upadle na skoraj vseh pomembnejših linijah, in to kljub rasti stroškov goriva, saj je nanje vplivala predvsem prevelika kapaciteta ladijskega prostora na ključnih linijah. Temu je botrovalo predvsem naraščanje števila prihodov ladij ULCV (>21.000 TEU), ki naj bi se po napovedih nadaljevalo tudi v letu 2019. Hkrati bo to povzročilo premik sedanjih ladij z glavnih linij (npr. Azija–Severna Evropa) na druge linije (npr. Mediteran ali Jadran) in s tem po vsej verjetnosti še večji padec voznin. Premik sedanjih kapacitet na druge linije pomeni, da si lahko tudi v Sredozemlju in posledično v lukah severnega Jadrana obetamo večje kontejnerske ladje.

V segmentu kontejnerjev se bo približno 4-odstotna letna rast nadaljevala do leta 2020; stopnja rasti ladijskih kapacitet se ujema z rastjo povpraševanja, zaradi česar ni pričakovati večjih sprememb prometa. Kontejnerski ladjarji so oddali dvajset novih naročil za izgradnjo ladij s kapaciteto 22.000 TEU, ki bodo dostavljene v letih 2019 in 2020. To pomeni, da je nominalna raven rasti flote za segment ladijskega transporta kontejnerjev v naslednjih nekaj letih približno 4-odstotna in je usklajena tudi z rastjo obsega trgovine, kar ne omogoča bistvene rasti na tem trgu.¹¹

V letu 2018 je Luka Koper, d. d., zabeležila 8-odstotno rast pretovora kontejnerjev glede na leto 2017. Presegla je rast severnoevropskih pristanišč ter rast severnojadranskih pristanišč z izjemo Trsta (TMT).

11 Vir: UN ESCAP: https://www.unescap.org/sites/default/files/ESCAP_Container%20throughput%20forecast.pdf

Ladijski pretovor kontejnerjev pristanišč severnega Jadrana v TEU po pristaniščih¹²

Ladijski pretovor kontejnerjev najpomembnejših treh pristanišč severne Evrope v TEU po pristaniščih¹³

¹² Vir: spletne strani omenjenih pristanišč ter podatki NAPA

¹³ Vir: spletne strani omenjenih pristanišč ter podatki NAPA

BLAGOVNA SKUPINA AVTOMOBILI

V svetovnem merilu je bil v letu 2018 zabeležen 0,8-odstotni padec prodaje, prodanih je bilo nekaj manj kot 79 milijonov osebnih avtomobilov. Prodaja osebnih avtomobilov v Severni Ameriki se je v letu 2018 upočasnila za 1 odstotek.

Združene države Amerike so leta 2018 predstavljale 17,6 odstotka svetovnega avtomobilskega trga in so na tretjem mestu za Kitajsko in Evropsko unijo. V Južni Ameriki so bili rezultati za leto 2018 za 7 odstotkov višji kot leta 2017. Prodaja osebnih avtomobilov v Južni Koreji se je povečala za 2,4 odstotka v primerjavi z letom 2017, medtem ko je japonski trg ostal stabilen. Prodaja na Kitajskem je lani znašala 23,2 milijona osebnih avtomobilov, kar je za 3,5 odstotka manj kot v letu 2017 in predstavlja prvi padec v skoraj treh desetletjih. Kitajska ostaja največji trg osebnih avtomobilov na svetu in je lani predstavljala 29,4 odstotka svetovne prodaje avtomobilov. Prodaja osebnih avtomobilov v Indiji se je v letu 2018 povečala za 6,2 odstotka kljub umirjeni rasti v drugi polovici leta.

V letu 2018 se je delež avtomobilov na dizelsko gorivo na trgu Evropske unije zmanjšal s 44 odstotkov na 35,9 odstotka, medtem ko se je delež bencinskih avtomobilov povečal s 50,3 odstotka na 56,7 odstotka. Električna vozila predstavljajo le 2 odstotka novih avtomobilov, vozila na alternativni pogon (APV) skupaj pa 7,4 odstotka trga.

V letu 2018 je proizvodnja novih osebnih vozil v Evropski uniji podobno kot v predhodnem letu upadla za 2,1 odstotka. V zahodni Evropi se je proizvodnja rahlo povečala v Franciji (za 0,4 odstotka), vendar pa močno upadla v Italiji (za 10,2 odstotka); v Nemčiji se je zmanjšala za 9,9 odstotka in Združenem kraljestvu za 9,7 odstotka. V srednji Evropi sta povečali proizvodnjo Romunija za 29,7 odstotka in Slovaška za 9,8 odstotka, padec pa so zabeležili na Poljskem (za 14,9 odstotka) in na Madžarskem (za 3,7 odstotka).

V letu 2018 je Evropska unija izvozila 5,4 milijona avtomobilov, kar pomeni zmanjšanje obsega izvoza za 1,6 odstotka, znatno pa je povečala uvoz, in sicer za 9,3 odstotka na 3,6 milijona avtomobilov.

Na pretovor avtomobilov v Luki Koper je v največji meri vplivala rast prodaje v Španiji, kjer se je prodaja povečala za 7 odstotkov. Upočasnitev povpraševanja po novih avtomobilih v zahodni Evropi so odtehtali pozitivni rezultati srednjeevropskih trgov.

Zaradi kasnejše objave rezultatov za leto 2018 o pretovoru avtomobilov v drugih evropskih pristaniščih v reviji Automotive Logistics¹⁴ primerjava s konkurenti še ni opravljena.

¹⁴ Vir: AUTOMOTIVE LOGISTICS: http://automotivelogistics.media/

3.6 Analiza širšega in panožnega okolja

Trendi, kot so globalizacija, demografski premiki, tehnološki razvoj in podnebne spremembe, bodo v prihodnjih desetletjih oblikovali svetovni prometni sektor, kar posledično pomeni večje naložbe, višje stroške energije in krčenje delovne sile, opisuje študija Evropske federacije delavcev v prometu (ETF).

Pristanišča bodo obravnavana kot vozlišča povezana v glavne prometne koridorje. Ključna bo vloga organizacije prevoza okoli takih območij, zaradi česar bodo postala pomembnejša in vplivnejša vedno večja logistična podjetja. Infrastrukturne zmogljivosti bo potrebno razširiti. Pomembna bo nadaljnja integracija dobavne verige:

• povezave z zaledjem postajajo najpomembnejše prednosti pristanišča,
• vloga pristanišč se spreminja, saj ta postajajo vse bolj aktivni udeleženci v oskrbovalni verigi,
• ladjarji, ponudniki logističnih storitev in operaterji terminalov postajajo vse bolj globalni ter pridobivajo tržno moč, kar jim daje močnejše pogajalsko izhodišče.

Pomembni trendi, ki bodo oblikovali prihodnost svetovnih pristanišč in ladijskega prometa, so:

• globalizacija, demografska rast in pomanjkanje naravnih virov;
• menjava energentov in biogospodarstvo;
• digitalizacija logistike;
• tehnologija blockchain;
• varnost;
• usposobljena in kakovostna delovna sila;
• nadaljnja integracija dobavne verige;
• povečanje obsega prometa;
• trajnostni razvoj;
• ekologija.

Ladjarji igrajo v transportno-logistični verigi, kakor tudi v pristaniški dejavnosti zelo pomembno vlogo. Ravno pri ladjarjih se pričakujejo velike spremembe na področju ekologije s ciljem zmanjševanja emisij v ozračje. Po standardih IMO bodo morali namreč ladjarji od leta 2020 dalje sprejeti eno od opcij za zmanjševanje emisij v ozračje.

Cilj prometne politike Evropske unije je preusmeriti čim več tovora s cest ter tako prispevati k zmanjšanju emisij CO2 in spodbujati trajnostne prometne rešitve. Eden od ciljev, ki jih je Evropska unija določila v svoji strategiji Transport 2050, je preusmeritev 30 odstotkov cestnega tovornega prometa na razdaljah več kot 300 km na železniški oziroma vodni Poslovna strategija razvoja razvoja

transport do leta 2030, do leta 2050 pa naj bi se ta delež povečal na 50 odstotkov. Na tej razdalji je železnica namreč učinkovitejša in okoljsko sprejemljivejša alternativa cestnemu prometu.

Na terminalu za premog in železovo rudo

Napaka! Če želite uporabiti Heading 1 za besedilo, za katerega želite, da se

36

pojavi tukaj, uporabite zavihek »Osnovno«.

Na terminalu pretovarjamo in skladiščimo razsuti tovor, premog in železovo rudo. Zavzema 600 m obale, in sicer 200 za nakladanje in 400 za razkladanje ladij. Enkratna kapaciteta skladiščenja je 700.000 ton. Obala je v zaprtem sistemu s tekočimi trakovi povezana s skladiščno deponijo. V razdelilni postaji se blago usmeri bodisi na skladišče bodisi v nakladalno postajo za vagone. Zaradi prašenja tovor prekrivamo s celulozo. Največja tovorna ladja, ki je pristala na terminalu, je bila dolga 315 m in je pripeljala skoraj 200.000 ton železove rude.

3.7 Značilnosti gospodarskega okolja v letu 2018 in napovedi za leto 2019

Leto 2018 je zaznamovala oslabljena globalna rast.¹⁵ Svetovna rast za leto 2018 je v skladu z oceno gospodarske rasti iz oktobra 2018 (WEO) kljub slabšim rezultatom v nekaterih gospodarstvih, zlasti v Evropi in Aziji, ocenjena na 3,7 odstotka.

Mednarodni denarni sklad (IMF) za leto 2019 napoveduje 3,7-odstotno rast celotnega svetovnega gospodarstva. Napoved svetovne gospodarske rasti ostaja spodbudna in temelji na dobrih obetih za mednarodno okolje, vendar pa večjo rast zavirajo šibkejše svetovno povpraševanje, zaostrovanje geopolitičnih napetosti in trgovinske napetosti, predvsem razraščanje protekcionizma. Povečana negativna tveganja za uresničitev gospodarske rasti se še ne odražajo v glavnih makroekonomskih kazalnikih, vendar gre za dejavnike, ki jih je treba pazljivo spremljati, saj lahko pomembno vplivajo na rast tujega povpraševanja in posledično količino pretovora v prihodnjem obdobju. Svetovno rast bodo še naprej poganjale države v razvoju (4,7 odstotka), napovedana rast razvitih gospodarstev za leto 2019 pa je ocenjena na dva odstotka (IMF, 2018¹⁶).

Stopnja rasti BDP naj bi po napovedi IMF vse do leta 2022 ostala približno na ravni iz leta 2018. Svetovna trgovinska organizacija prav tako napoveduje rast obsega svetovne trgovine, a v malenkost bolj umirjenem ritmu in ob rahlem zniževanju stopnje rasti. Za leto 2018 je bila napovedana 3,9-odstotna rast, za 2019 pa so napovedali 3,7-odstotno rast mednarodne trgovine (vir: WTO 2018¹⁷).

Delež pretovora za slovensko tržišče je preko Luke Koper v zadnjih treh letih dosegal med 25 in 30 odstotki, kar predstavlja drugo najpomembnejše tržišče, takoj za Avstrijo. Luka Koper namenja domačemu tržišču vedno večjo pozornost in z aktivno prodajo povečuje pretovor slovenskega blaga preko pristanišča. Za Slovenijo se v letu 2019 napoveduje 3,4 odstotna rast, ki bo temeljila na krepitvi domačega povpraševanja in izvoznega sektorja, saj so ocene rasti v glavnih slovenskih trgovinskih partnericah še vedno ugodne. Kljub temu, da se bo dinamika gospodarske rasti v Sloveniji v primerjavi z lanskim letom umirjala, bo ta precej nad povprečjem evrskega območja, ki je v prihodnjem letu ocenjeno na dva odstotka. Napoved rasti vseh najpomembnejši zalednih trgov družbe ostaja pozitivna. Za Avstrijo je v letu 2019 napovedana 2,2-odstotna rast, za Nemčijo 1,9-odstotna, za Madžarsko 3,3 odstotna, za Slovaško 4,1-odstotna, za Poljsko 3,5-odstotna in za Češko 3-odsotna rast. Popolna umiritev rasti se napoveduje za Turčijo (0,4-odsotna rast), saj se država sooča z devalvacijo valute, s prezadolženostjo in z visoko inflacijo.

¹⁵ Vir: IMF: https://www.imf.org/en/Publications/WEO/Issues/2019/01/11/weo-update-january-2019

¹⁶ Vir: Real GDP growth - Annual percent change, IMF datamaper, 2018

¹⁷ Vir: WTO downgrades outlook for global trade as risks accumulate, WTO, 2018

Napoved rasti trgov v razvoju ostaja visoka, vendar se izrazito razlikuje po regijah. Predvidena rast bo ostala zelo močna v razvijajočem se delu Azije. Kitajsko gospodarstvo bo kljub postopnemu umirjanju ohranilo močno dinamiko, saj je za leto 2019 napovedana več kot 6-odstotna rast. Visoka gospodarska rast je napovedana tudi za Indijo, in sicer 7,4 odstotna. Rast v severni Afriki je ocenjena na 4,5 odstotka, na Bližnjem vzhodu pa je napovedana rast nižja in je ocenjena na 1,9 odstotka.

3.8 Poslovni cilji za leto 2019

Ključni kazalniki poslovanja družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper v letu 2019

(v evrih) (v evrih)	Luka Koper, d. d. d.			Skupina Luka KoperKoper Skupina Luka Koper
Iz izkaza poslovnega izida Iz izkaza	2018	NAČRT 2019	IND NAČRT 2019/ 2018	2018	NAČRT 2019	IND NAČRT 2019/ 2018
Čisti prihodki od prodaje prihodki od prodaje	222.980.390	238.126.934	107	226.305.538 226.305.538	242.767.294	107
Poslovni izid iz poslovanja (EBIT)	68.744.504	42.624.782	62	69.707.500	44.037.110	63
Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA)	97.289.912	71.214.780	73	99.074.675	73.407.349	74
Poslovni izid iz financiranja	2.055.290	1.840.560 1.840.560	90	624.300	503.696	81
Poslovni izid pred davki pred davki	70.799.794	44.465.342	63	71.990.783	45.788.569	64
Čisti poslovni izid	58.588.995	37.214.551	64	59.760.203	38.344.688	64
Dodana vrednost18	153.696.710	145.952.935	95	162.462.410	154.112.233	95

Iz izkaza finančnega položaja Iz izkaza položaja	31.12.2018	NAČRT 31.12.2019	IND NAČRT 2019/ 2018	31.12.2018	NAČRT 31.12.2019	IND NAČRT 2019/ 2018
Sredstva	553.542.207	565.955.791	102	572.242.060	585.725.899	102
Nekratkoročna sredstva	433.899.168	476.186.652	110	445.660.208	488.124.415	110
Kratkoročna sredstva sredstva	119.643.039	89.769.139	75	126.581.852	97.601.485	77
Kapital	362.644.966	378.059.552	104	393.878.805	411.802.821	105
Nekratkoročne obveznosti z rezervacijami in dolgoročne pasivne časovne razmejitve	137.848.415	139.748.907	101	124.316.097	125.858.360	101
Kratkoročne obveznosti obveznosti	53.048.826	48.147.332	91	54.047.158	48.064.718	89
Finančne obveznosti Finančne obveznosti	107.273.741	107.189.943	100	91.262.420	91.129.943	100

Naložbe	2018	NAČRT 2019	IND NAČRT 2019/ 2018	2018	NAČRT 2019	IND NAČRT 2019/ 2018
Naložbe v nepremičnine, naprave in opremo, naložbene nepremičnine in neopredmetena nepremičnine in neopredmetena sredstva	15.867.036	69.818.024	440	16.442.606	71.737.774	436

¹⁸ Dodana vrednost = čisti prihodki od prodaje + usredstveni lastni proizvodi in storitve + drugi prihodki – stroški blaga, materiala, storitev – drugi poslovni odhodki brez prevrednotovalnih poslovnih odhodkov.

Poslovna strategija razvoja razvoja

(v evrih) (v evrih)	Luka Koper, d. d. d. d.							Skupina Luka Koper Koper
Kazalniki (v odstotkih) Kazalniki odstotkih)	2018	NAČRT 2019	IND NAČRT 2019/ 2018	2018	NAČRT 2019	IND NAČRT 2019/ 2018
Dobičkonosnost prihodkov iz iz poslovanja (ROS)19	30,8%	17,9%	58	30,8%	18,1%	59
Čista dobičkonosnost kapitala (ROE)	17,1%	10,1%	59	16,1%	9,6%	60
Čista dobičkonosnost sredstev (ROA)	10,9%	6,6%	60	10,8%	6,5%	60
EBITDA marža20	43,6%	29,9%	69	43,8%	30,2%	69
EBITDA marža iz tržne iz tržne dejavnosti21	44,5%	31,6%	71	44,6%	31,9%	71
Finančne obveznosti/kapital Finančne obveznosti/kapital	29,6%	28,4%	96	23,2%	22,1%	96
Neto finančna zadolženost/EBITDA22	0,3	1,0	287	0,1	0,6	509
Stopnja dividendnosti osnovnega kapitala kapitala	29,5%	31,9%	108	29,5%	31,9%	108

Ladijski pretovor (v tonah) Ladijski pretovor (v tonah)	2018	NAČRT 2019	IND NAČRT 2019/ 2018	2018	NAČRT 2019	IND NAČRT 2019/ 2018
Ladijski pretovor Ladijski pretovor	24.048.618	24.654.959	103	24.048.618	24.654.959	103

Število zaposlenih	2018	NAČRT 2019	IND NAČRT 2019/ 2018	2018	NAČRT 2019	IND NAČRT 2019/ 2018
Število zaposlenih	1.089	1.524	140	1.242	1.695	136

¹⁹ Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS) = poslovni izid iz poslovanja (EBIT) / čisti prihodki od prodaje

²⁰ EBITDA marža = poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) / čisti prihodki od prodaje

²¹ EBITDA marža iz tržne dejavnosti = poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) / čisti prihodki od prodaje iz naslova tržne dejavnosti

²² Neto finančna zadolženost/EBITDA = (finančne obveznosti – denar in denarni ustrezniki) / EBITDA

Napoved poslovanja za leto 2019

Skupina Luka Koper je pred pomembnim razvojnim ciklom. S pridobitvijo pravnomočnega gradbenega dovoljenja za podaljšanje prvega pomola je dosegla pomemben premik pri izvajanju ključnih strateških naložb. S povečanjem kapacitete kontejnerskega terminala bo Luka Koper sledila svetovnim trendom pretovora kontejnerjev in ohranila konkurenčnost v primerjavi z drugimi pristanišči, ki prav tako investirajo v povečanje svojih zmogljivosti.

Družba si bo v letu 2019 prizadevala realizirati večji pretovor ter povečati čiste prihodke od prodaje iz naslova tržne dejavnosti, vendar bodo imeli višji stroški dela zaradi implementacije strategije izvajanja pristaniških storitev in predvideni stroški takse na pretovor pomemben vpliv na finančne kazalnike. Na drugi strani pa bosta prav urejeno delovno okolje in zanesljiva železniška povezava omogočila dolgoročno stabilno, vzdržno in konkurenčno poslovanje.

Skupina Luka Koper bo v prvem kvartalu leta 2019 pripravila nov Strateški poslovni načrt za obdobje 2020–2025. Ta bo nadomestil sedanjega, ki se izteka, in odgovoril na strateške izzive globalne logistike. V njem bomo opredelili ključne smeri razvoja na področju blagovnih skupin, kadrov, tehnologij, opreme in prostorskih rešitev.

Naložbe

Za leto 2019 družba načrtuje naložbe v višini 71,7 milijona evrov. Ključni projekti bodo: podaljšanje prvega pomola (obala kontejnerskega terminala), gradnja garažne hiše, gradnja 6. skupine tirov (v zaledju tretjega bazena za potrebe avtomobilskega terminala), gradnja priveza za ladje RO-RO v tretjem bazenu (ladje za prevoz vozil), nov kamionski vhod v pristanišče, vlaganja v dvigala in ostalo opremo. Vse te naložbe so namenjene povečevanju pristaniških kapacitet, kar bo omogočilo večji pretovor blaga in hitrejši obrat blaga, izboljšalo učinkovitost pristaniških operacij in povečalo konkurenčnost pristanišča.

Ladijski pretovor

V letu 2019 Luka Koper načrtuje ladijski pretovor v višini 24,7 milijona ton, kar predstavlja nadaljevanje pozitivnega trenda in 3-odstotno povečanje glede na leto 2018. Rast načrtuje pri vseh blagovnih skupinah, pri čemer bo ta, merjeno v tonah, največja na kontejnerskem terminalu. Pri preostalih strateških blagovnih skupinah bo rast odvisna od izvedbe ključnih naložb v infrastrukturo in od pridobivanja dodatnih površin. Družba si bo prizadevala tudi za nadaljnjo rast pretovora na segmentu polnjenja in praznjenja kontejnerjev, kar ustvarja multiplikativne učinke na več terminalih.

Železniška povezava pristanišča z zaledjem

Načrtovane investicije bodo prispevale k povečanju pretovora v pristanišču, pri tem pa je ključno, kako bomo povečan obseg tovora pripeljali do želenih destinacij. Razmerje med železnico in cesto je pri prevozu tovora že dolga leta v prid prvi, kar želimo vsaj ohraniti tudi v prihodnje, saj so neposredne železniške povezave z zalednimi državami glavni generator rasti pretovora v Luki Koper.

Projekt izgradnje dodatnega tira med Koprom in Divačo se nadaljuje in bo predvidoma zaključen do leta 2027. S tem v zvezi bo Luka Koper plačevala novo takso na pretovor v skladu z Zakonom o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper. Izziv pa bo, kako v tem času povečati pretočnost obstoječega tira. Skupaj s preostalimi deležniki je družba na tem področju določila nabor ukrepov (infrastrukturnih, organizacijskih in drugih), ki bodo zagotovili večjo kapaciteto tira.

Problematika izvajanja pristaniških storitev

Leto 2019 bo prelomno z vidika dokončne vzpostavitve novega poslovnega modela sodelovanja z izvajalci pristaniških storitev, kar predstavlja spremembo več kot 20-letne prakse na tem področju. Akcijski načrt implementacije strategije izvajanja pristaniških storitev uvaja tristebrni model, ki predvideva 307 novih rednih zaposlitev (prvi steber), 346 agencijskih delavcev (drugi steber) in sodelovanje z zunanjimi pogodbenimi podjetji na posameznih področjih (tretji steber). S tem bo družba zmanjšala tveganja neenakosti plačil za enako delo, sledila ciljem trajnostnega razvoja in povečala ugled družbe v poslovnem okolju.

4 Pismo predsednika uprave

Spoštovani,

Skupina Luka Koper je v letu 2018 dosegla nov rekord v ladijskem pretovoru, ki je znašal 24 milijonov ton in je za tri odstotke presegel rezultat predhodnega leta. Rast smo beležili na skoraj vseh terminalih. Na skupini generalni tovori smo poslovno leto 2018 zaključili s kar 11-odstotnim povečanjem, predvsem pri pretovoru železovih in jeklenih proizvodov ter pri pretovoru lesa zaradi ponovnega odprtja afriškega trga. Zadovoljni smo z rezultati na obeh ključnih blagovnih skupinah, kontejnerji in avtomobili. Kontejnerskih enot je bilo za 8 odstotkov več, in sicer 988 tisoč TEU, vozil pa za dva odstotka, in sicer 754 tisoč enot. Na področju kontejnerjev tako ohranjamo primat na Jadranu, na področju vozil pa enega največjih pretovorov v Sredozemlju. Na blagovni skupini sipkih in razsutih tovorov je bila rast skromnejša, le enoodstotna, vendar v skladu z napovedjo.

V letu 2019 načrtujemo triodstotno povečanje rasti v primerjavi z lanskim letom. Rast predvidevamo pri vseh blagovnih skupinah, pri čemer bo ta, merjeno v tonah, največja na kontejnerskem terminalu. Na omenjenem terminalu bi lahko v letošnjem letu celo presegli zgodovinsko mejo milijona TEU (kontejnerskih enot). Pri preostalih strateških blagovnih skupinah bo rast odvisna od izvedbe ključnih naložb v infrastrukturo in od pridobivanja dodatnih površin. Prizadevali si bomo tudi za nadaljnjo rast pretovora na segmentu polnjenja in praznjenja kontejnerjev, kar ustvarja multiplikativne učinke na več terminalih.

Pozitivni trend rasti pretovora je vplival tudi na dobre poslovne rezultate. Poslovni izid iz poslovanja Skupine Luka Koper je v letu 2018 znašal 70 milijonov evrov, kar je za 90 odstotkov oziroma za 33 milijonov evrov več kot v letu 2017. Brez upoštevanja enkratnega dogodka prejete odškodnine za porušeno dvigalo v višini 9,6 milijona evrov in leta 2017 oblikovanih rezervacij za obveznosti iz naslova pravnih obvez v višini 15,7 milijona evrov se je poslovni izid iz poslovanja povečal za 15 odstotkov oziroma za 8 milijonov evrov. Čisti poslovni izid pa je bil brez upoštevanja zgoraj omenjenih enkratnih dogodkov za 9 odstotkov oziroma 4 milijone evrov višji kot leto prej.

Nizka vrednost kazalnika neto finančna zadolženost/EBITDA v višini 0,1 kaže visoko finančno stabilnost družbe in celotne Skupine Luka Koper ter pripravljenost na vstop v intenzivnejši investicijski cikel, predviden za naslednja leta. V letu 2018 nam je sicer uspelo izpeljati 64 odstotkov načrtovanih investicij. Razlog je izključno v dolgotrajnih postopkih pridobivanja potrebnih dovoljenj in v nepredvidljivosti postopkov javnih naročil. Spomnimo, da je družbi šele sredi lanskega leta uspelo premakniti z mrtve točke projekt podaljšanja prvega pomola, ki je zastal zaradi pomislekov lokalne skupnosti glede povečanja hrupa. To pa je trenutno s finančnega vidika največji infrastrukturni projekt v teku. Drugi problem so javna naročila, pri katerih pritožbe na izbor podaljšujejo čas do izvedbe nekaterih projektov.

Z uresničevanjem novih naložb, predvsem na področju kontejnerjev in avtomobilov, sledimo trendom, ki jih postavljajo veliki kontejnerski ladjarji in nasploh sodobna logistika. S tem ohranjamo konkurenčnost v primerjavi s sosednjimi pristanišči in položaj na ključnih trgih. Za letošnje leto načrtujemo naložbe v višini 71,7 milijona evrov. Ključni projekti so: podaljšanje prvega pomola (obala kontejnerskega terminala), gradnja garažne hiše, gradnja 6. skupine tirov (v zaledju tretjega bazena za potrebe avtomobilskega terminala), gradnja priveza za ladje RO-RO v tretjem bazenu (ladje za prevoz vozil), nov kamionski vhod v pristanišče. Vse te naložbe so namenjene povečevanju pristaniških kapacitet, kar bo omogočilo večji pretovor blaga, hitrejši obrat blaga, izboljšalo učinkovitost pristaniških operacij in povečalo konkurenčnost pristanišča.

Največji in za prihodnjo rast pretovora prav tako pomemben projekt pa se odvija onkraj pristaniške ograje. V Luki Koper smo izredno zadovoljni, da se projekt izgradnje dodatnega železniškega tira med Koprom in zaledjem nadaljuje. To je za nas ključnega pomena. Čeprav je trend v zadnjih letih v smeri povečanja števila tovornjakov, je sodobna, zmogljiva in zanesljiva železniška povezava temelj za nadaljnji strateški razvoj pristanišča. Pri tem moramo upoštevati tudi stanje na celotnem slovenskem železniškem omrežju, na katerem bodo v prihodnjih letih potekala pomembna vzdrževalna dela. Vendar so ta dela neizogibna, da bi lahko po izgradnji drugega tira v polnosti izkoristili nove kapacitete.

Leto 2018 pa ni bilo zgolj rekordno z vidika pretovora, temveč tudi prelomno z vidika vzpostavitve novega poslovnega modela izvajanja pristaniških storitev. Gre za spremembo več kot 20-letne prakse na tem področju, ki bo v popolnosti zaživela v letošnjem letu. Novi model predvideva tri nosilne stebre, in sicer lastne zaposlene, agencijske delavce ter sodelovanje z zunanjimi pogodbenimi podjetji na omejenih področjih. Poleg začetka implementacije novega modela je Skupina v lanskem letu pospešeno zaposlovala tudi iz naslova povečevanja pretovora. Tako smo že leto 2018 zaključili z 12 odstotki več zaposlenih kot leto prej, konec leta 2019 pa nas bo predvidoma že 1.695.

Višji stroški dela in nova taksa na pretovor, namenjena financiranju izgradnje drugega tira (država jo je začela obračunavati marca 2019), bodo pomembno vplivali na finančne kazalnike, na drugi strani pa bosta prav urejeno delovno okolje in zanesljiva železniška povezava omogočila dolgoročno stabilno, vzdržno in konkurenčno poslovanje Skupine Luka Koper.

Dimitrij Zadel Predsednik uprave družbe Luka Koper, d. d.

5 Poročilo nadzornega sveta za leto 2018

Sestava nadzornega sveta

Nadzorni svet je v letu 2018 deloval v sestavi mag. Uroš Ilić (predsednik), mag. Andraž Lipolt, (namestnik predsednika), mag. Milan Jelenc, Dr. Rado Antolovič, Barbara Nose, Sabina Mozetič, Mladen Jovičić, Rok Parovel in Marko Grabljevec. Člani nadzornega sveta so se medsebojno dopolnjevali po strokovnem znanju in kompetencah, sestava je bila raznolika glede na izobrazbo, delovne izkušnje, osebnostne značilnosti, spol in starost.

Delovanje nadzornega sveta

Nadzorni svet se je v letu 2018 sestal na devetih rednih in dveh korespondenčnih sejah. Kot ključno in na vsaki redni seji obravnavano tematiko je spremljal spremembo poslovnega modela izvajanja pristaniških storitev. Ob preveritvi zakonitosti, gospodarnosti ter obvladovanja tveganj za nadaljnji razvoj in poslovanje družbe in Skupine Luka Koper je nadzorni svet z odkritim dialogom z upravo krepil medsebojni odnos in zaupanje.

V februarju 2018 je nadzorni svet z dotedanjim članom uprave – delavskim direktorjem Stojanom Čeparjem sklenil dogovor o sporazumnem prenehanju opravljanja funkcije za člana uprave - delavskega direktorja in na predlog Sveta delavcev imenoval novega delavskega direktorja Vojka Rotarja. Na isti seji je upravo zadolžil, da takoj prične s pripravo Strategije in akcijskega načrta spremembe izvajanja pristaniških storitev. Potrdil je poslovni načrt družbe in Skupine za leto 2018 in obravnaval poročilo uprave v zvezi s postopki glede delovne odgovornosti za smrtno delovno nesrečo v letu 2017, v kateri je bil udeležen eden izmed članov nadzornega sveta – predstavnik delavcev. To tematiko je nadzorni svet obravnaval v odsotnosti tega člana. Tudi sicer je nadzorni svet v letu 2018 posvetil veliko pozornosti prepoznavanju, razkrivanju, obvladovanju ter odpravi nasprotja interesov članov nadzornega sveta. Vsi člani nadzornega sveta, vključujoč delavski predstavniki Mladen Jovičič, Marko Grabljevec in Rok Parovel ter predstavnica lokalnih skupnosti Sabina Mozetič, so se izrekli za neodvisne in da niso delegati Sveta delavcev, sindikata oz. lokalnih skupnosti. Na aprilski seji je nadzorni svet potrdil revidirano Letno poročilo Skupine in družbe Luka Koper d.d. za 2017 in preveril predlog uprave za uporabo bilančnega dobička. Sprejel je Politiko raznolikosti uprave in nadzornega sveta Luke Koper, d.d.. Na majski seji je soglašal z načrtovanim spreminjanjem modela izvajanja pristaniških storitev, ki ga je pripravila uprava in s sklicem 30. skupščine delničarjev, ki je potekala 29.6.2018. Na dan skupščine je potekala tudi 13. redna seja nadzornega sveta, na kateri se je nadzorni svet seznanil z nasprotnimi skupščinskimi predlogi in podal soglasje za začetek izgradnje novega Srminskega vhoda. Ob rednem spremljanju kvartalnih oz. polletnih poslovnih rezultatov družbe in Skupine Luka Koper je nadzorni svet na avgustovski seji soglašal z rebalansom poslovnega načrta za leto 2018 ter predsednika nadzornega sveta pooblastil za podpis pogodbe o revidiranju računovodskih izkazov družbe in Skupine Luka Koper za poslovno leto 2018. Na oktobrski in novembrski seji se je seznanil s Strategijo uprave o upravljanju finančnih naložb, možnostjo investiranja denarnih sredstev, možnostmi pridobitve dodatnih površin za razvoj pristanišča ter stanjem v zvezi s podaljšanjem pomola I. Na zadnji seji v letu 2018, v mesecu decembru se je nadzorni svet seznanil z opravljeno «bench mark« analizo primerjave pristanišč in terminalov, dolgoročnimi koristmi za družbo zaradi izgradnje drugega tira in potrdil Poslovi načrt družbe in skupine za leto 2019 ter obravnaval kriterije za nagrajevanje uprave. Delo članov nadzornega sveta je bilo strokovno in usmerjeno v učinkovitost opravljanja funkcije.

Poleg zgoraj navedenih aktivnosti je nadzorni svet v letu 2018 obravnaval še naslednje pomembnejše tematike:

• poročilo o delu notranje revizije za leto 2017 in program ter rebalans programa dela notranje revizije za leto 2018,
• soglašal je s predlogom uprave za imenovanje in nagrajevanje vodje področja notranje revizije,
• obravnaval redna poročila o varnosti in zdravja pri delu ter požarne varnosti in upravi priporočil redni pregled in prenovo tehnoloških postopkov in elaboratov o varnem delu,
• potrdil je Sodila za razporejanje stroškov na GJS in soglašal s predlogom refinanciranja dela prejetih posojil,
• spremljal in se seznanjal z delom in sprejetimi sklepi komisij nadzornega sveta, ki so nadzornemu svetu redno poročale,
• spremljal uresničevanje plana naložb družbe ter obravnaval postopke nakupa nepremičnin in odprodaje nepremičnih in v skladu s statutarnimi določbami upravi izdajal ustrezna soglasja in priporočila,
• redno spremljal potek sodnih postopkov zoper bivšo krivdno odpoklicano upravo in
• opravljal druge naloge v skladu s svojimi pristojnostmi.

Člani nadzornega sveta so se redno usposabljali in spremljali nove dobre prakse korporativnega upravljanja. Poročila Sveta delavcev o stanju na področju sodelovanja delavcev pri upravljanju, nadzorni svet ni obravnaval, ker mu ga Svet delavcev ni posredoval v obravnavo. Od 183 sprejetih sklepov je nadzorni svet 98 odstotkov sklepov sprejel soglasno.

Delo komisij nadzornega sveta

V letu 2018 so v okviru nadzornega sveta delovale Revizijska komisija, Kadrovska komisija in Poslovna komisija, ki je bila namesto Komisije za naložbe in Komisije za organizacijo in Poročilo nadzornega sveta za leto 2018 Poročilo

procese konstituirana na 2. korespondenčni seji nadzornega sveta dne 9.1.2018. Za predsednika Poslovne komisije je nadzorni svet imenoval mag. Andraža Lipolta.

Revizijska komisija komisija

Naloge revizijske komisije nadzornega sveta opredeljuje Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Uredba EU št. 537/2014, Poslovnik o delu nadzornega sveta, Poslovnik o delu revizijske komisije ter Priporočila za revizijske komisije. Revizijska komisija Luke Koper, d. d. se je v letu 2018 sestala na 12 rednih in 2 korespondenčnih sejah. Delovala je v sestavi Barbara Nose (predsednica, 7. stopnja izobrazbe, univ. dipl. ekonomistka, specialistka revidiranja), mag. Uroš Ilić (član, 8. stopnja izobrazbe mag. pravnih znanosti), Marko Grabljevec (član, 7. stopnja, dipl. varstvoslovec) ter Mateja Kupšek (zunanja članica, 7. stopnja univ. dipl. ekonomistka). Na 16. seji z dne 26.11.2018 je nadzorni svet namesto predsednika nadzornega sveta mag. Uroša Ilića za člana revizijske komisije imenoval mag. Milana Jelenca (član, 8. stopnja izobrazbe, mag. ekonomskih znanosti).

Revizijska komisija je v letu 2018 v okviru svojih pristojnosti in pooblastil nadzornega sveta poseben poudarek namenila spremljanju izvajanja akcijskega načrta implementacije Strategije izvajanja pristaniških storitev ter sledila ideji transparentnega, etičnega in družbeno odgovornega modela delovanja družbe ter obvladovanja potencialnih konfliktov interesov. Sledila je Priporočilom za revizijske komisije in Prioritetam za delo revizijskih komisij ter v zvezi s spremljanjem poslov z revizijskimi družbami in njihovimi mrežami, k spoštovanju Smernic za izbor in zagotavljanje neodvisnosti revizorja računovodskih izkazov v Skupini Luka Koper, ki jih je nadzorni svet sprejel novembra 2017. Sodelovala je pri pripravi pogodbe med družbo in zunanjim revizorjem, se z njim redno sestala in sodelovala pri določitvi pomembnejših področij revidiranja, obravnavala njegova poročila ter spremljala njegovo neodvisnost in postopek revidiranja računovodskih izkazov. Obravnavala je revidirano letno poročilo Skupine in družbe Luka Koper, d. d., za leto 2017. Redno je spremljala proces računovodskega poročanja in sestavo letnega poročila, s posebnim poudarkom na razlogih za oblikovanje rezervacij iz naslova potencialnih tožb in nefinančno poročilo ter obravnavala različna medletna poročila družbe. S podajo predlogov in priporočil je skrbela za zagotovitev celovitosti postopkov njenega računovodskega poročanja.

Poročila poslovodstva o poslovanju družbe in Skupine Luke Koper, obvladovanju tveganj in delovanja notranjih kontrol, dobaviteljih, sponzorstvih in donacijah, odprtih sodnih postopkih, modelih nagrajevanja, korporativne integritete ter skladnosti poslovanja, informacijah javnega značaja, davčnih in informacijskih tveganjih, uvajanju novih MSRP, sodilih za razporejanje stroškov, prihodkov, sredstev in njihovih virov na GJS ter drugih poročilih iz sprejetega sistema poročanja, je revizijska komisija skrbno preučila in nadzorovala njihovo neoporečnost ter v delih, kjer je zaznala morebitne vrzeli, predlagala dopolnitve ter ustrezne ukrepe. Izvajanje podanih priporočil je skrbno spremljala.

Pred posredovanjem predloga nadzornemu svetu v obravnavo je revizijska komisija temeljito preučila razloge za imenovanje vodje notranje revizije, spremljala njeno delo o Poročilo nadzornega sveta za leto 2018 Poročilo

opravljenih rednih in izrednih notranjerevizijskih pregledih, prejemke in nagrado ter bila izredno pozorna na spoštovanje neodvisnosti in osebne integritete.

Na začetku leta 2018 je revizijska komisija sprejela program dela za leto 2018, v zaključku pa program dela za leto 2019. Samoocenila je svoje delo ter za vsa področja delovanja, za katera je ocenila, da so sposobna za izboljšanje, sprejela akcijski načrt ukrepov.

Revizijska komisija je nadzornemu svetu o svojem delu redno poročala in poročila uprave nadgradila z zahtevami po kvalitetnejšem in učinkovitejšem poročanju.

Kadrovska komisija komisija

Kadrovska komisija se je v letu 2018 sestala na 3. sejah. Delovala v sestavi mag. Uroš Ilić (predsednik), mag. Milan Jelenc, Barbara Nose in Rok Parovel. Upravi je predlagala, da pripravi Politiko raznolikosti, ki jo je nadzornemu svetu predlagala v sprejem. Prav tako je upravi predlagala pripravo nasledstvenega programa, ker se je ob predlogu za imenovanje novih članov uprave v letu 2017 soočila s težavo pridobivanja ustreznih kandidatov znotraj družbe, ker nihče ni bil pripravljen prevzeti teh funkcij. Poudarila je, da je potrebno v družbi imenovati tudi pooblaščena za korporativno integriteto in skladnost poslovanja ter natančno preučila in nadzornemu svetu predlagala kriterije za nagrajevanje uprave. Nadzornemu svetu je predlagala izvedbo zunanje presoje dela nadzornega sveta.

Poslovna komisija komisija

Poslovna komisija se je na konstitutivni seji prvič sestala 19.1.2018 in se v nadaljevanju leta 2018 sestala še na 9 rednih sejah. Delovala je v sestavi mag. Andraž Lipolt (predsednik) in člani Mag. Milan Jelenc, Dr. Rado Antolovič, Sabina Mozetič, Rok Parovel in Mladen Jovičič. Spremljala je izvajanje plana naložb in stanja na projektih, s posebnim poudarkom na ključnih projektih podaljšanja pomola I., izgradnje garažne hiše, novega Srminskega vhoda in nabave novega nadomestnega dvigala ter druge opreme. Seznanjala se je s stanjem na naložbah na informacijski podpori in spremljala vplive kratkoročnih ukrepov na dvig produktivnosti. Upravi je podala priporočila v zvezi z implementacijo ukrepov za učinkovito načrtovanje in vodenje investicij, vodenje javnih naročil in se redno seznanjala s poslovnimi cilji družbe, možnostmi za širitev ter elaborati ekonomske upravičenosti naložb, ki jih je pripravila uprava. Seznanila se je z informacijami o sredstvih in načinu porabe sredstev za izvajanje gospodarske javne službe, z delovanjem posamezni profitnih centrov družbe in odnosi z hčerinskimi družbami. V zaključku leta je temeljito preučila predlagani načrt naložb uprave za leto 2019 ter ga nadzornemu svetu posredovala v sprejem.

Številka seje	Datum seje	Odsotni člani
Seje nadzornega sveta
2. korespondenčna seja	9. januar 2018	/
9. redna seja	16. februar 2018	/
10. redna seja	26. marec 2018	mag. Andraž Lipolt
11. redna seja	26.april 2018	Barbara Nose, Mladen Jovičić
12. redna seja	25. maj 2018	/
13. redna seja	29. junij 2018	mag. Milan Jelenc
14. redna seja	30. avgust 2018	/
15. redna seja	12. oktober 2018	/
3. korespondenčna seja	26. oktober 2018	/
16. redna seja	26. november 2018	Sabina Mozetič
17. redna seja	14. december 2018	Sabina Mozetič
Seje kadrovske komisije kadrovske komisije Seje kadrovske komisije
6. redna seja	6. april 2018	/
7. redna seja	7. december 2018	/
8. redna seja	14. december 2018	/
Seje Poslovne komisije komisije
konstitutivna seja	19. januar 2018	Sabina Mozetič
1. redna seja	16. februar 2018	Dr. Rado Antolovič
2. redna seja	12. april 2018	/
3. redna seja	25. maj 2018	Dr. Rado Antolovič
5. redna seja	29. junij 2018	mag. Milan Jelenc
6. redna seja	31. avgust 2018	Sabina Mozetič
7. redna seja	26. september 2018	Sabina Mozetič
8. redna seja	22. november 2018	Sabina Mozetič in Dr. Rado Antolovič
9. redna seja	11. december 2018	Dr. Rado Antolovič
Seje revizijske komisije komisije
8. redna seja	15. januar 2018	/
9. redna seja	16. februar 2018	/
10. redna seja	26. marec 2018	/
11. redna seja	9. april 2018	/
12. redna seja	20. april 2018	/
13. redna seja	26. april 2018	mag. Uroš Ilić
14. redna seja	25. maj 2018	/
15. redna seja	29. junij 2018	mag. Uroš Ilić
16. redna seja	31. avgust 2018	/
3. korespondenčna seja	10. september 2018	/
17. redna seja	15. oktober 2018	/
18. redna seja	23. november 2018	/
19. redna seja	12. december 2018	/
4. korespondenčna seja	13. december 2018	/

Potek sej nadzornega sveta in njegovih komsiij v letu 2018 ter odsotnost članov

Ocena dela nadzornega sveta

Nadzorni svet samoocenitve za leto 2018 ni izvedel. Člani nadzornega sveta so se na obravnavane teme temeljito pripravili in podali konstruktivne predloge za sprejem ustreznih odločitev. Komisije so za nadzorni svet pripravljale predloge sklepov in v delo so bili vključeni vsi člani nadzornega sveta, ki so aktivno sodelovali v razpravah in učinkovito izmenjevali mnenja. Vodenje dela nadzornega sveta in komisij ter podpora je bila na visoki ravni in vsi člani nadzornega sveta so podpisali izjave o neodvisnosti ter in se izrekli za neodvisne. Sodelovanje z upravo je bilo ustrezno, skladno z zakonom in dobro prakso. Gradiva, ki jih je nadzorni svet obravnaval, so bila kakovostna.

Stroški delovanja nadzornega sveta

Izplačila posameznim članom nadzornega sveta in članom komisij nadzornega sveta in drugi prejemki ter stroški delovanja na podlagi skupščinskega sklepa št. 4 z dne 29.12.2017 so podrobneje predstavljena v računovodskem poročilu Luke Koper, d. d., v pojasnilu št. 29: Posli s povezanimi osebami. Stroški izobraževanja za člane nadzornega sveta so v letu 2018 znašali 4.608 evrov.

Potrditev letnega poročila in stališče o revizorjevem poročilu

Nadzorni svet je na 19. redni seji obravnaval revidirano letno poročilo Luke Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2018 ter predlog uprave glede uporabe bilančnega dobička.

Na osnovi preveritve poslovnega poročila in računovodskih izkazov s pojasnili, preveritve predloga uprave za uporabo bilančnega dobička ter pregleda poročila pooblaščenega revizorja je nadzorni svet revidirano letno poročilo družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2018 potrdil.

Nadzorni svet se je ob sprejemanju letnega poročila opredelil tudi do izjave o upravljanju družbe in o skladnosti z referenčnim kodeksom, ki je vključena v poslovno poročilo letnega poročila družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2018, ter ocenil, da je odraz dejanskega stanja upravljanja družbe in Skupine v letu 2018.

mag. Uroš Ilić Predsednik nadzornega sveta družbe Luka Koper, d. d.

Napaka! Če želite uporabiti Heading 1 za besedilo, za katerega želite, da se

51

pojavi tukaj, uporabite zavihek »Osnovno«.

POSLOVNO POROČILO

6 Izjava o upravljanju družbe

V skladu z določbo petega odstavka 70. čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD – 1) družba Luka Koper, d. d., podaja izjavo o upravljanju družbe, ki se nanaša na obdobje od 1. januarja 2018 do 31. decembra 2018.

KODEKSI IN PRAKSA UPRAVLJANJA

V obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2018 je za družbo veljal Slovenski kodeks upravljanja javnih delniških družb z dne 27. oktobra 2016, ki sta ga sporazumno oblikovala in sprejela Ljubljanska borza, d. d., Ljubljana, in Združenje nadzornikov Slovenije ter se je pričel uporabljati s 1. januarjem 2017. Kodeks je dostopen na spletnih straneh Ljubljanske borze http://www.ljse.si/cgi-bin/jve.cgi?doc=8179.

Poleg tega je v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2018 za družbo veljal Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države (sprejet maja 2017), ki je dostopen na spletnih straneh Slovenskega državnega holdinga https://www.sdh.si/slsi/upravljanje-nalozb/kljucni-dokumenti-upravljanja. Prav tako so veljala Priporočila in pričakovanja Slovenskega državnega holdinga (sprejeta maja 2017), nato pa prenovljena Priporočila in pričakovanja Slovenskega državnega holdinga (sprejeta marca 2018), ki so dostopna na spletnih straneh Slovenskega državnega holdinga https://www.sdh.si/slsi/upravljanje-nalozb/kljucni-dokumenti-upravljanja. Lastnega kodeksa upravljanja družba ni sprejela. Upravljanje poteka v skladu z določili ZGD-1 ter prej navedenima kodeksoma in priporočili.

Uprava je dne 20. aprila 2010 sprejela Politiko upravljanja družbe, ki jo je nadzorni svet potrdil dne 13. maja 2010. V letu 2016 je družba pripravila novo politiko upravljanja, ki jo je uprava sprejela dne 6. decembra 2016 in nadzorni svet potrdil dne 16. decembra 2016 ter je dostopna na spletnih straneh družbe https://luka-kp.si/slo/pomembni-dokumenti-208. Družba načrtuje posodobitev Politike upravljanja družbe.

Družba je pri upravljanju prostovoljno pristopila tudi k uporabi Slovenskih smernic korporativne integritete, ki so dostopne na spletni strani http://www.korporativnaintegriteta.si/Smernice/Smernice(SSKI).aspx in na podlagi katerih je sprejela lastno Strategijo korporativne integritete družb Skupine Luka Koper in Etični kodeks družb Skupine Luka Koper, ki sta dostopna na spletnih straneh družbe https://lukakp.si/slo/pomembni-dokumenti-208. Družba je sprejela tudi Poslovnik o delu pooblaščenca za korporativno integriteto in komisije za obravnavo prijav kršitve korporativne integritete v Skupini Luka Koper.

1. Upravljanje družbe Luka Koper, d. d.

Družba pri upravljanju spoštuje določila zanjo veljavnih kodeksov, odstopanja pa so navedena oz. pojasnjena v nadaljevanju.

• Oktobra 2016 posodobljeni Kodeks upravljanja javnih delniških družb je leta 2017 prvič uvedel zahtevo po zunanji presoji ustreznosti izjave o upravljanju vsaj enkrat na tri leta, česar družba še ni izpolnila, bo pa to storila v prihodnje na ravni Skupine Luka Koper (odstopanje od Kodeksa upravljanja javnih delniških družb, točka 5.7).
• Člani nadzornega sveta, izvoljeni v okviru sistema delavskega predstavništva, ki ga zahteva zakon, komunicirajo o zadevah, ki se nanašajo na poslovanje družbe, s svetom delavcev, en član nadzornega sveta je član izvršnega odbora sindikata, dva člana nadzornega sveta pa sta člana upravnega odbora sindikata (delno odstopanje od Kodeksa upravljanja javnih delniških družb, točka 7 in delno odstopanje od Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, točka 6.6).
• Poročila Sveta delavcev o stanju na področju sodelovanja delavcev pri upravljanju, nadzorni svet ni obravnaval, ker mu ga Svet delavcev ni posredoval v obravnavo (odstopanje od Kodeksa upravljanja javnih delniških družb, točka 12.4).
• Nadzorni svet za razpošiljanje gradiv, sklice in izvedbo sej delno uporablja le informacijsko tehnologijo (delno odstopanje od Kodeksa upravljanja javnih delniških družb, točka 12.5).
• Prejemki članom uprave se izplačujejo na podlagi Zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti, zaradi česar nadzorni svet družbe ni pripravil posebnega predloga politike prejemkov uprave in je predložil v sprejetje skupščini družbe (odstopanje od Kodeksa upravljanja javnih delniških družb, točki 8.7 in 12.10).
• Politika upravljanja družbe ni bila posodobljena od decembra 2016, kar pa se načrtuje v prihodnje (odstopanje od Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, točka 3.2, in od Kodeksa upravljanja javnih delniških družb, točka 2).
• Družba nima razvitega formalnega načrta nasledstva za člane poslovodstva, ga pa namerava pripraviti v prihodnje (odstopanje od Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, točka 6.1, in od Kodeksa upravljanja javnih delniških družb, točka 20.1).
• Članom nadzornega sveta se obračuna boniteta za zavarovanje odgovornosti organov družbe in vodstvenih delavcev, kar predstavlja edino boniteto (odstopanje od Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, točka 6.9.3).
• Nadzorni svet v letu 2018 ni izvedel postopka vrednotenja učinkovitosti svojega dela (odstopanje od Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, točka 6.12, in od Kodeksa upravljanja javnih delniških družb, točka 14).
• Predsednik nadzornega sveta je hkrati predsednik kadrovske komisije (delno odstopanje od Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, točka 6.15.1 in od Kodeksa upravljanja javnih delniških družb, točka 15.3).
• Družba v Letnem poročilu ni razkrila prejemkov iz delovnega razmerja članov nadzornega sveta, ki so predstavniki delavcev, saj za to ni dobila njihovega soglasja (delno odstopanje od Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, točka 8.3).
• Družba ima vzpostavljen sistem notranjih kontrol, ki pa še ne omogoča celovitega upravljanja tveganj. S ciljem zagotavljanja učinkovitosti sistema notranjih kontrol in kakovostnega upravljanja tveganj ga zato stalno izboljšuje (odstopanje od Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, točka 9.2, in od Kodeksa upravljanja javnih delniških družb, točka 26).
• Trajnostno poročilo je drugo leto zapored pripravljeno v skladu s standardi GRI. Prvo pripravljeno poročilo po standardih GRI (poročilo za leto 2017) je bilo predloženo v zunanjo preveritev poročanja po standardih GRI Slovenskemu institutu za kakovost in meroslovje (SIQ). Poročilo za leto 2018 ni bilo predloženo v zunanjo preveritev (delno odstopanje od Kodeksa upravljanja javnih delniških družb, točka 29.2).
• V primeru zamikov pri uresničevanju priporočil notranje revizije se navedejo in pojasnijo razlogi zanje (odstopanje od Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, točka 9.2.7).
• V letu 2016 vzpostavljeni funkciji pooblaščenca za korporativno integriteto v družbi še ni bila zagotovljena organizacijska neodvisnost. Družba namerava v prihodnje omenjeno funkcijo urediti kot samostojno in neodvisno (odstopanje od Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, točka 10.2).
• Družba sestavlja tako za družbo kot za skupino poslovne načrte, ki jih mora potrditi nadzorni svet. Nato se izvleček poslovnega načrta objavi na SEOnetu, in ko je objava javna (načelo enakomerne obveščenosti vseh delničarjev), se ti podatki posredujejo SDH na zahtevanem obrazcu, pri čemer se posredujejo le javno objavljeni podatki (delno odstopanje od Priporočil in pričakovanj Slovenskega državnega holdinga, točke 1.1, 1.2, 1.5).
• Družba sprejema strateške poslovne načrte za petletno obdobje, saj je skladno z določili koncesijske pogodbe zavezana pripravljati program razvoja pristaniške infrastrukture za petletno obdobje. Ko so izvlečki poslovnih načrtov objavljeni na SEOnetu, družba nato te podatke posreduje SDH, (delno odstopanje od Priporočil in pričakovanj Slovenskega državnega holdinga, točke 1.3, 1.4, 1.9; skladno z dogovorom med družbo Luka Koper, d. d., in SDH).
• Družba nima sprejete posebne politike komuniciranja z delničarji. Družba na SEOnetu objavlja podatke, ki jih zahtevajo veljavna zakonodaja in pravila borze (odstopanje od Priporočil in pričakovanj Slovenskega državnega holdinga, točka 1.10).
• Družba sestavlja kvartalna in polletna periodična poročila, s katerimi se mora seznaniti nadzorni svet, ter letna poročila o poslovanju, ki jih mora potrditi nadzorni svet. Nato se periodično poročilo objavi na SEOnetu, in ko je objava javna (načelo enakomerne obveščenosti vseh delničarjev), se to poročilo posreduje SDH na zahtevanem obrazcu, pri čemer se posredujejo le javno objavljeni podatki (odstopanja od Priporočil in pričakovanj Slovenskega državnega holdinga, točke 2.1, 2.4, 2.8; skladno z dogovorom med družbo Luka Koper, d. d., in SDH).
• Družba praviloma ne sklepa pavšalnih pogodb. Izjeme predstavljajo primeri, ko je zaradi narave izvajanja storitev tak način sodelovanja bolj ekonomičen (odstopanje od Priporočil in pričakovanj Slovenskega državnega holdinga, točka 3.2).
• Družba sicer ni objavila podatek o skupni vrednosti poslov, ki zadevajo naročilo storitev, vendar pa družba objavlja pogodbe, ki zadevajo naročilo storitev na način, da takoj objavi podatek o vrsti poslov, datumom sklenitve, pogodbenim partnerjem, pogodbeni vrednosti in trajanjem pogodbe (delno odstopanje od Priporočil in pričakovanj Slovenskega državnega holdinga, točka 3.7).
• Podjetniška kolektivna pogodba družbe ni javno objavljena, ker z objavo ne soglašata sindikata, ki sta pogodbeni stranki (odstopanja od Priporočil in pričakovanj Slovenskega državnega holdinga, točka 4.5).
• V desetletju aktivne uporabe modela odličnosti EFQM Evropske fundacije za upravljanje kakovosti, to je od leta 1998 do leta 2009, ko se je na podlagi samoocenitvenega poročila naposled prijavila na tekmovanje za evropsko priznanje poslovne odličnosti, je Luka Koper, d. d., v svoji poslovni praksi dosegla raven uporabe modela, ki je primerljiva z najboljšimi podjetji v Evropi. Po letu 2009 je uporabo modela, predvsem pa postopke samoocenjevanja postopno opuščala. Kljub temu pa načel, na katerih sloni MO, ni zanemarila oziroma se ta načela odražajo v številnih poslovnih praksah, procesih in področjih. V zadnjem četrtletju 2017 se je ponovno pristopilo k aktivni uporabi MO in je bil s tem namenom tudi zasnovan poseben projekt (izdelana je bila projektna definicija). V prihodnje se bodo izvedle predstavitve modela v obliki delavnic in po potrebi tudi druga usposabljanja (odstopanja od Priporočil in pričakovanj Slovenskega državnega holdinga, točke 5.1, 5.2, 5,3, 5.4).

2. Upravljanje odvisnih družb

Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države (sprejet maja 2017) ter Priporočila in pričakovanja Slovenskega državnega holdinga (sprejeta maja 2017 in prenovljena marca 2018) se uporabljajo tudi za odvisne družbe v Skupini Luka Koper, v katerih ima Luka Koper, d. d., položaj obvladujoče družbe. Skladno z navedenim družba Luka Koper, d. d., podaja poročilo o spoštovanju določil prej omenjenega kodeksa in priporočil tudi za odvisne družbe Skupine, to so družbe Adria Terminali, d. o. o., Luka Koper Pristan, d. o. o., Adria Investicije, d. o. o., Luka Koper INPO, d. o. o., Logis-Nova, d. o. o., in TOC, d. o. o. Odvisne družbe pri upravljanju sledijo določilom kodeksa in priporočil, večja odstopanja so navedena in pojasnjena v nadaljevanju.

• Kolektivni pogodbi družb Luka Koper INPO, d. o. o., in Adria Terminali, d. o. o., nista javno objavljeni, ker z objavo ne soglaša nobena od dveh pogodbenih strank obeh navedenih družb (odstopanje od Priporočil in pričakovanj Slovenskega državnega holdinga, točka 4.5).

• Odvisne družbe niso opravile samoocene po modelu EFQM, saj ta model še ni bil uveden na ravni obvladujoče družbe Luka Koper, d. d. (odstopanje od Priporočil in pričakovanj Slovenskega državnega holdinga, točki 5.1 in 5.4).

3. Korporativna integriteta

Podrobno o korporativni integriteti poročamo v 7. poglavju Trajnostnega poročila z naslovom Korporativna integriteta, človekove pravice in skladnost poslovanja. t poslovanja.

4. Sistem obvladovanja tveganj

Podrobno o tveganjih poročamo v poglavju 3.11 Trajnostnega poročila z naslovom Obvladovanj bvladovanjetveganj. tveganj. tveganj.

NOTRANJE KONTROLE IN UPRAVLJANJE TVEGANJ V POVEZAVI Z RAČUNOVODSKIM POROČANJEM

Skupina Luka Koper obvladuje tveganja, povezana z računovodskih poročanjem, z izvajanjem sprejetih usmeritev in postopkov pri notranjih kontrolah. Namen notranjih kontrol je zagotoviti točnost, zanesljivost in popolnost zajemanja podatkov o poslovnih dogodkih ter pripravo računovodskih izkazov, ki so resničen in pošten prikaz finančnega položaja, poslovnega izida, denarnih tokov in gibanja kapitala v skladu z veljavnimi zakoni, Mednarodnimi računovodskimi standardi ter drugimi zunanjimi in notranjimi predpisi. Tveganja, vezana na konsolidirane računovodske izkaze Skupine, obvladujemo tudi s centralizirano računovodsko funkcijo na enotnem informacijskem sistemu v obvladujoči družbi, ki vključuje tudi vse odvisne in večji del pridruženih družb.

Računovodske kontrole so zasnovane po načelih resničnosti in delitve odgovornosti ter so osredotočene na kontrolo pravilnosti in popolnosti obdelave podatkov, usklajenosti stanja, izkazanega v poslovnih knjigah, in dejanskega stanja, ločenosti evidence od izvajanja poslov, strokovnosti računovodij in neodvisnosti. Notranje kontrole v računovodstvu so povezane tudi s kontrolami na področju informacijskih tehnologij, ki med drugim zagotavljajo omejitve in nadzor nad dostopi do omrežja, podatkov in aplikacij ter točnost in popolnost zajemanja in obdelovanja podatkov.

PODATKI PO 6. ODSTAVKU 70. ČLENA ZGD-1

Luka Koper, d. d., kot družba, ki je zavezana k uporabi zakona, ki ureja prevzeme, v skladu z določilom šestega odstavka 70. člena ZGD-1 navaja podatke po stanju na zadnji dan poslovnega leta 2018 in vsa potrebna pojasnila:

Struktura osnovnega kapitala družbe

Delnice družbe so navadne kosovne delnice, ki dajejo njihovim imetnikom pravico do udeležbe pri upravljanju družbe, pravico do dela dobička – dividend in pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe. Vse delnice se glasijo na ime, so enega razreda in izdane v nematerializirani obliki. Delnice družbe so prosto prenosljive ter uvrščene v prvo kotacijo na Ljubljanski borzi. Podrobnejši podatki o delnici in lastniški strukturi so predstavljeni v poglavju Delnica LKPG.

Omejitve prenosa delnic

Vse delnice družbe so prosto prenosljive.

Kvalificirani deleži po Zakonu o prevzemih

1. decembra 2018 je bila na podlagi prvega odstavka 77. člena Zakona o prevzemih glede doseganja kvalificiranega deleža:

2. Republika Slovenija imetnica 7.140.000 delnic izdajatelja družbe Luka Koper, d. d., kar predstavlja 51,00 odstotkov osnovnega kapitala izdajatelja, in

3. Slovenski državni holding, d. d., imetnik 1.557.857 delnic izdajatelja družbe Luka Koper, d. d., kar predstavlja 11,13 odstotka osnovnega kapitala izdajatelja.

Imetniki vrednostnih papirjev, ki zagotavljajo posebne kontrolne pravice

Družba ni izdala vrednostnih papirjev, ki bi zagotavljali posebne kontrolne pravice.

Delniška shema za delavce

Družba nima delniške sheme za delavce.

Omejitev glasovalnih pravic

Omejitve glasovalnih pravic ni.

Dogovori med delničarji, ki lahko povzročijo omejitev prenosa delnic ali glasovalnih pravic

Družbi tovrstni dogovori niso znani.

Pravila družbe o imenovanju in zamenjavi članov organov vodenja ali nadzora

Uprava družbe ima predsednika uprave in največ tri člane uprave, od katerih je eden delavski direktor. Predsednika uprave in druge člane uprave imenuje in razrešuje nadzorni svet. Delavskega direktorja kot člana uprave imenuje in razrešuje nadzorni svet na predlog sveta delavcev. Mandat predsednika uprave, članov uprave in delavskega direktorja traja pet let z možnostjo ponovnega imenovanja. Nadzorni svet ima pravico in pristojnost odpoklicati celotno upravo ali posameznega člana uprave.

Nadzorni svet lahko predčasno odpokliče predsednika uprave, člane uprave in delavskega direktorja iz razlogov, ki so določeni v zakonu. Za sklepčnost nadzornega sveta pri imenovanju in odpoklicu predsednika uprave, člana uprave ali delavskega direktorja je potrebna navzočnost vsaj polovice članov nadzornega sveta, pri čemer mora biti najmanj polovica prisotnih članov nadzornega sveta predstavnikov kapitala, od katerih mora biti prisoten tudi predsednik nadzornega sveta ali namestnik predsednika nadzornega sveta.

Predsednik in člani uprave morajo imeti najmanj univerzitetno izobrazbo, aktivno obvladati en svetovni jezik in imeti vsaj pet let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v velikih družbah v skladu s kriteriji, kot jih opredeljuje zakon, ki ureja gospodarske družbe. Natančnejše pogoje in merila za predsednika in člana uprave določi nadzorni svet. Pogoje za imenovanje delavskega direktorja skupaj določita nadzorni svet in svet delavcev.

Nadzorni svet ima kadrovsko komisijo, ki izvaja predhodne postopke, povezane z izborom kandidatov za upravo družbe, in s tem v zvezi nadzornemu sveta predlaga najustreznejše kandidate za člane uprave, pred njenim predlogom pa tudi preveri, ali predlagani kandidati izpolnjujejo zakonske in statutarne kriterije za člane uprave.

Nadzorni svet družbe ima devet članov, od katerih jih šest izvoli skupščina družbe z navadno večino glasov navzočih delničarjev, tri člane pa svet delavcev družbe. Enega od šestih članov nadzornega sveta lahko predlaga skupščini v izvolitev občina ali občine, na območju katerih leži kopenski del območja pristanišča. Skupščina s sklepom ugotovi izvolitev in odpoklic članov nadzornega sveta, ki jih je izvolil svet delavcev družbe. Sklep o predčasnem odpoklicu članov nadzornega sveta mora biti sprejet s tričetrtinsko večino oddanih glasov skupščine. Člane nadzornega sveta iz vrst delavcev lahko pred potekom mandata odpokliče svet delavcev, skupščina pa s sklepom samo ugotovi njihov odpoklic. Vsak izvoljeni član nadzornega sveta je po izteku mandata lahko ponovno predlagan in izvoljen za člana nadzornega sveta.

Uprava družbe in nadzorni svet sta v letu 2018 oblikovala in sprejela politiko raznolikosti v zvezi z zastopanostjo v organih vodenja in nadzora družbe, kot to opredeljujeta novi ZGD-1 in novi Slovenski kodeks upravljanja javnih delniških družb, sprejet dne 27. 10. 2016, ki je pričel veljati 1. 1. 2017. S tem družba zasleduje cilj, da bi bila v organih vodenja in nadzora prisotna raznolikost v zvezi z zastopanostjo. Omenjeno se kaže tudi v tem, da se je v zadnjih letih raznolikost po spolu v organih vodenja in nadzora bistveno izboljšala, prav tako sta prisotni medgeneracijska raznolikost in raznolikost glede izobrazbe.

Pravila družbe o spremembah statuta

Skupščina s tričetrtinsko večino pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala odloča o spremembah statuta.

Pooblastila članov poslovodstva, zlasti glede lastnih delnic

Pooblastila članov poslovodstva so opredeljena v poglavju z naslovom UPRAVA DRUŽBE. Sicer pa uprava nima posebnih pooblastil v zvezi z izdajo ali nakupom lastnih delnic.

Pomembni dogovori, ki začnejo učinkovati, se spremenijo ali prenehajo na podlagi spremembe kontrole v družbi, ki je posledica javne prevzemne ponudbe

Družbi taki dogovori niso znani.

Dogovori med družbo in člani njenega organa vodenja ali nadzora ali delavci, ki predvidevajo nadomestilo, če ti zaradi ponudbe, kot jo določa zakon, ki ureja prevzeme, odstopijo, so odpuščeni brez utemeljenega razloga ali njihovo delovno razmerje preneha

Dogovorov skladno z zakonom o prevzemih ni.

SISTEM UPRAVLJANJA

V družbi Luka Koper, d. d., je v veljavi dvotirni sistem upravljanja, po katerem ima družba tri organe upravljanja: skupščino delničarjev, nadzorni svet in upravo. Pristojnosti posameznih organov in pravila o njihovem delovanju ter imenovanju in odpoklicu njihovih članov, spremembah statuta in notranjih predpisov družbe, ki se nanašajo na delovanje omenjenih organov, so določeni z Zakonom o gospodarskih družbah ZGD-1, s statutom družbe ter poslovnikom o delovanju nadzornega sveta, uprave in skupščine družbe. Posamezna določila o delovanju uprave so navedena tudi v drugih splošnih aktih notranje regulative družbe. Statut delniške družbe je dostopen na spletni strani www.luka-kp.si/slo/o-podjetju.

SKUPŠČINA

Skupščina delničarjev je najvišji organ družbe in odloča o statusnih spremembah družbe, delitvi dobička in imenovanju ali odpoklicu članov nadzornega sveta ter o vseh drugih zadevah, o katerih odloča na podlagi Zakona o gospodarskih družbah in statuta družbe Luka Koper, d. d. Lastniška struktura družbe Luka Koper, d. d., je prikazana v poglavju Delnica LKPG.

Sklic skupščine

Uprava družbe skliče sejo skupščine delničarjev praviloma enkrat letno, po potrebi večkrat. Seja skupščine je najavljena vsaj mesec dni prej na spletni strani agencije AJPES, v sistemu elektronskega obveščanja Ljubljanske borze SEOnet in na spletnih straneh družbe. Na spletnem mestu http://www.luka-kp.si/slo/za-vlagatelje/skupscine-delnicarjev je dostopno celotno gradivo s predlogi sklepov, ki je delničarjem na vpogled tudi na sedežu družbe. Skladno s Pravili Ljubljanske borze so po skupščini objavljeni tudi sprejeti skupščinski sklepi.

Pravica do udeležbe in glasovanja

Delničarji se lahko udeležijo skupščine in na njej uveljavljajo glasovalno pravico, če svojo udeležbo prijavijo najkasneje konec četrtega dne pred skupščino pri upravi družbe, ki ji na vpogled predložijo delnice oziroma potrdilo zanje.

Družba nima omejitev glasovalnih pravic, saj vse delnice Luke Koper, d. d., zagotavljajo glasovalne pravice skladno z zakonodajo.

Luka Koper, d. d., nima izdanih vrednostnih papirjev, ki bi imetnikom zagotavljali posebne kontrolne pravice.

Sklepi skupščine delničarjev

Delničarji družbe Luka Koper, d. d., so se dne 29. junija 2018 zbrali na 30. skupščini družbe. Na njej so delničarji:

• sprejeli sklep o predlogu uporabe bilančnega dobička za leto 2017 v višini 17.261.910,95 evra (sprejet je bil nasprotni predlog predlagateljev Društva Mali delničarji Slovenije in SDH):
  • del bilančnega dobička v znesku 17.220.000,00 evrov se uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 1,23 evra na navadno delnico,
• preostanek bilančnega dobička v znesku 41.910,95 evra ostane nerazporejen;
• za leto 2017 podelili razrešnico upravi ter članom nadzornega sveta razen Mladenu Jovičiću;
• bili seznanjeni s sprejetim Letnim poročilom družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2017 z mnenjem revizorja in s Poročilom nadzornega sveta o preveritvi Letnega poročila družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2017;
• bili seznanjeni s Poročilom o sodnih postopkih zoper nekdanje člane uprave in člane nadzornega sveta.

NADZORNI SVET

Nadzorni svet nadzira vodenje poslov v družbi. Druge glavne naloge in pristojnosti, ki mu jih nalagajo zakonski predpisi in statut družbe, so predvsem še: imenovanje in odpoklic uprave družbe, določanje višine prejemkov uprave, potrjevanje letnega poročila, oblikovanje predloga za delitev bilančnega dobička ter sklic skupščine.

Sestava nadzornega sveta

Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d., šteje devet članov. Šest članov voli skupščina, tri iz vrst zaposlenih pa svet delavcev družbe. Mandat članov nadzornega sveta traja štiri leta.

Sestava nadzornega sveta družbe Luka Koper, d. d., na zadnji dan v letu 2018:

Imenovani s strani kapitala: kapitala

Mag. Uroš Ilić, predsednik nadzornega sveta Začetek štiriletnega mandata: 1. julij 2017 (28. skupščina delničarjev) Zaposlen: ODI o.p., d. o. o., direktor Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: /

Mag. Andraž Lipolt, namestnik predsednika nadzornega sveta Začetek štiriletnega mandata: 1. julij 2017 (28. skupščina delničarjev) Zaposlen: Petrol, d. d., direktor tehnične podpore Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: /

Dr. Rado Antolovič, član nadzornega sveta Začetek štiriletnega mandata: 1. julij 2017 (28. skupščina delničarjev) Zaposlen: predsednik uprave P&O Maritime (DP World) Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: Maritime Services Division, DP World, direktor; P&O Ports, glavni izvršni direktor, Dubai Dry Dock World, predsednik uprave

Mag. Milan Jelenc, član nadzornega sveta Začetek štiriletnega mandata: 1. julij 2017 (28. skupščina delničarjev) Zaposlen: svetovalec v družbi SŽ, d. o. o. Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: Adriakombi, d. o. o., predsednik nadzornega sveta; CKTZ, d. d., član nadzornega sveta

Barbara Nose, članica nadzornega sveta Začetek štiriletnega mandata: 1. julij 2017 (28. skupščina delničarjev) Zaposlena: Constantia plus, d. o. o., direktorica Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: /

Sabina Mozetič, članica nadzornega sveta Začetek štiriletnega mandata: 21. avgust 2015 (26. skupščina delničarjev) Zaposlena: MOK Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: /

Imenovani s strani zaposlenih:

Mladen Jovičić, član nadzornega sveta Začetek štiriletnega mandata: 8. april 2017 (28. skupščina – seznanitev delničarjev)

Marko Grabljevec, član nadzornega sveta Začetek štiriletnega mandata: 18. januar 2016 (27. skupščina – seznanitev delničarjev)

Rok Parovel, član nadzornega sveta Začetek štiriletnega mandata: 12. september 2016 (28. skupščina – seznanitev delničarjev) Izjava o upravljanju družbe o družbe

Zunanja članica revizijske komisije nadzornega sveta:

Mateja Kupšek, zunanja članica revizijske komisije nadzornega sveta Imenovana za obdobje od 30. avgusta 2017 do preklica.

Spremembe v sestavi revizijske komisije nadzornega sveta

Zunanja članica revizijske komisije nadzornega sveta:

Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d., je z dnem 22. februarja 2019 namesto dotedanje zunanje članice revizijske komisije nadzornega sveta Mateje Kupšek imenoval novo zunanjo članico revizijske komisije nadzornega sveta mag. Matejo Treven.

Delovanje nadzornega sveta

Delovanje nadzornega sveta urejajo zakonski predpisi, statut družbe, poslovnik o delu nadzornega sveta, Kodeks upravljanja javnih delniških družb, Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, Priporočila in pričakovanja Slovenskega državnega holdinga in Priporočila Združenja nadzornikov Slovenije.

Nadzorni svet je v letu 2018 deloval v prej opisani sestavi. O delovanju, odločitvah in stališčih nadzornega sveta in komisij nadzornega sveta podrobneje poročamo v poglavju Poročilo nadzornega sveta za leto 2018.

Vsak posamezen član nadzornega sveta je, upoštevaje določili 8 in 17.2 Kodeksa upravljanja javnih delniških družb, v letu 2019 podpisal izjavo o tem, da v letu 2018 ni obstajalo nasprotje interesov, ki bi se kazalo tako, da bi posamezen član:

• opravljal funkcije izvršnega direktorja ali člana uprave družbe ali povezane družbe ali da bi opravljal take funkcije v zadnjih petih letih,
• bil zaposlen v družbi ali povezani družbi in bil na takem položaju v zadnjih treh letih,
• prejemal večje dodatne prejemke iz družbe ali povezane družbe razen plačila, ki ga prejema kot član nadzornega sveta,
• bil večinski delničar in zastopal večinskega delničarja/večinske delničarje,
• imel z družbo ali povezano družbo v zadnjem letu pomembne poslovne stike bodisi neposredno bodisi kot partner, delničar, direktor ali vodilni delavec organa,
• bil sedaj ali v zadnjih treh letih partner ali uslužbenec sedanjega ali nekdanjega zunanjega revizorja v družbi ali povezani družbi,
• bil izvršni direktor ali član uprave druge družbe, v kateri je izvršni direktor ali član uprave družbe član nadzornega sveta, ali bil kako drugače povezan z izvršnimi direktorji oziroma člani uprave prek sodelovanja v drugih družbah ali organih,
• bil v nadzornem svetu več kot tri mandate (ali več kot 12 let),
• bil bližnji družinski član članov uprave ali oseb, ki so na položajih, navedenih v prejšnjih alinejah,
• bil član širšega poslovodstva povezane družbe,
• sodeloval pri sestavljanju vsebine predloga letnega poročila družbe.

Izjave so dostopne tudi na spletni strani https://luka-kp.si/slo/pomembni-dokumenti-208.

Komisije nadzornega sveta

V okviru nadzornega sveta redno delujejo tri komisije:

• kadrovska komisija,
• revizijska komisija,
• poslovna komisija.

Komisije opravljajo strokovne naloge v pomoč nadzornemu svetu.

Kadrovska komisija deluje v sestavi mag. Uroš Ilić (predsednik), Barbara Nose (članica), mag. Milan Jelenc (član) in Rok Parovel (član).

Revizijska komisija je v letu 2018 delovala v sestavi Barbara Nose (predsednica), mag. Uroš Ilić (član), Marko Grabljevec (član) ter Mateja Kupšek (zunanja članica). Na 16. seji z dne 26.11.2018 je nadzorni svet namesto predsednika nadzornega sveta mag. Uroša Ilića za člana revizijske komisije imenoval mag. Milana Jelenca (član).

Poslovna komisija deluje v sestavi mag. Andraž Lipolt (predsednik), dr. Rado Antolovič (član), mag. Milan Jelenc (član), Sabina Mozetič (članica), Mladen Jovičić (član) ter Rok Parovel (član).

Prejemki nadzornega sveta

Člani nadzornega sveta in člani komisij nadzornega sveta so upravičeni do sejnin in plačila za opravljanje funkcije. Višino sejnin in plačil določi skupščina. Člani nadzornega sveta in člani komisij nadzornega sveta so upravičeni tudi do povračila potnih in drugih stroškov za prihod in udeležbo na sejah. Več o prejemkih nadzornega sveta in o njihovi višini je zapisano v računovodskem poročilu Luke Koper, d. d., v pojasnilu št. 29: Posli s povezanimi osebami in v poglavju Poročilo nadzornega sveta za leto 2018, o njihovem lastništvu delnic pa v poglavju Delnica LKPG.

UPRAVA DRUŽBE

Delovanje uprave urejajo zakonski predpisi, statut družbe, poslovnik o delu uprave, Kodeks upravljanja javnih delniških družb, Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države ter Priporočila in pričakovanja Slovenskega državnega holdinga. V skladu z ZGD-1 in s statutom uprava vodi družbo ter jo zastopa in predstavlja nasproti tretjim osebam.

Sestava uprave

Uprava družbe Luka Koper, d. d., je do 16. februarja 2018 delovala v sestavi:

• Dimitrij Zadel, predsednik uprave, ki je petletni mandat začel 29. decembra 2017,
• Metod Podkrižnik, član uprave, ki je petletni mandat začel 29. decembra 2017,
• mag. Irma Gubanec, članica uprave, ki je petletni mandat začela 29. decembra 2017,
• Stojan Čepar, delavski direktor, ki je petletni mandat začel 30. novembra 2015.

Nadzorni svet družbe je na svoji redni seji dne 16. februarja 2018 sklenil sporazumno prekinitev pogodbe o poslovodenju s Stojanom Čeparjem, ki mu je s tem dnem prenehal mandat člana uprave – delavskega direktorja. Nadzorni svet je na predlog sveta delavcev na to funkcijo imenoval Vojka Rotarja.

Upravo družbe Luka Koper, d. d., so tako na dan 31. decembra 2018 sestavljali:

• Dimitrij Zadel, predsednik uprave, ki je petletni mandat začel 29. decembra 2017,
• Metod Podkrižnik, član uprave, ki je petletni mandat začel 29. decembra 2017,
• mag. Irma Gubanec, članica uprave, ki je petletni mandat začela 29. decembra 2017,
• Vojko Rotar, delavski direktor, ki je petletni mandat začel 16. februarja 2018.

Sestava uprave družbe Luka Koper, d. d., na dan 31. decembra 2018 :

• Dimitrij Zadel
  • Predsednik uprave

Dimitrij Zadel, rojen 29. septembra 1967, je po izobrazbi univerzitetni diplomirani inženir strojništva, v tujini pa se je izpopolnjeval s področja poslovnih ved. Karierno pot je začel na področju razvoja izdelkov v tovarni pohištvenega okovja Lama. Od leta 1994 do 2003 je v podjetju Trgoavto, d. o. o., zasedal več ključnih položajev: bil je vodja prodaje tovornih vozil, odgovoren je bil za prodajno-servisni center znamke Iveco, v letih 2001–2003 pa je kot generalni direktor vodil prestrukturiranje in modernizacijo družbe Trgoavto s ciljem povečanja obsega prodaje in optimiziranja poslovanja. Nove izzive je leta 2003 našel v Skupini OMV, kjer je opravljal funkcijo direktorja družbe OMV Slovenija, d. o. o., ter hkrati skladno s strategijo Skupine OMV v hčerinskih družbah na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter Italiji skrbel za prestrukturiranje in reorganizacijo ter pripravo družb za prodajo. Kot direktor družb in vodja maloprodaje je z različnimi ukrepi v letih 2013–2017 nadgrajeval poslovanje OMV-jevih družb na Češkem in Slovaškem. S sklepom nadzornega sveta je svoj petletni mandat v Luki Koper, d. d., pričel 29. 12. 2017.

Metod Podkrižnik Član uprave

Metod Podkrižnik, rojen 23. marca 1971, je univerzitetni diplomirani inženir strojništva in magister ekonomskih znanosti. Poklicno pot je začel v družbi Gorenje, d. d., kjer je skrbel za proizvodno linijo notranje opreme. V letih 1999–2006 je bil na Republiškem zavodu za obvezne rezerve naftnih derivatov odgovoren za projekt oblikovanja 90-dnevnih rezerv naftnih derivatov v Sloveniji ter za njihov učinkovit sistem vzdrževanja. V letih 2006–2008 je kot pomočnik generalnega direktorja Holdinga Slovenske elektrarne vodil razvojni sektor in opravljal več drugih korporativnih funkcij, kjer je skrbel predvsem za izboljšanje učinkovitosti in obvladovanje tveganj. Karierno pot je v letih 2008–2015 nadaljeval v Skupini OMV, kjer je bil kot vodja poslovnega področja za Slovenijo, Bosno in Hercegovino, Hrvaško, Madžarsko, Češko in Slovaško odgovoren za nabavo produktov, prodajo, podporo strankam, logistiko in druge pomembne poslovne naloge. V tem obdobju je opravljal funkcijo prokurista v več OMV-jevih družbah, dve leti in pol pa je bil generalni direktor OMV Slovaška. Z logistično dejavnostjo se je ponovno srečal leta 2016 kot direktor špedicijskega podjetja Fersped, d. o. o. S sklepom nadzornega sveta je svoj petletni mandat v Luki Koper, d. d., pričel 29. 12. 2017.

mag. Irma Gubanec Članica uprave

Mag. Irma Gubanec, rojena 9. julija 1968, je magistra poslovodenja in organizacije Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Poklicno pot je začela na Skladu Republike Slovenije za razvoj kot samostojna finančna svetovalka in kasneje direktorica finančne službe. V letih 1999–2000 je opravljala funkcijo državne sekretarke za premoženje in finance na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti. Nove izzive je nato našla v podjetju P&S Svetovanje in analize v vlogi samostojne finančne svetovalke, kjer je opravljala naloge vrednotenja družb ter aktivnosti, vezane na združevanje in prevzeme družb. Od leta 2001 do 2010 je kot pomočnica generalnega direktorja za ekonomiko poslovanja v javnem zavodu RTV Slovenija bdela nad financami, računovodstvom, kontrolingom in službo za obračun RTV prispevka. V letu 2010 je nastopila delo v medijski družbi Delo, d. o. o., kjer je zasedala več ključnih položajev, v obdobju 2013–2017 tudi kot predsednica uprave oz. glavna direktorica. Na tem mestu je bila odgovorna za realizacijo strateških ciljev družbe, vključno s finančnim, kadrovskim in poslovnim prestrukturiranjem družbe. S sklepom nadzornega sveta je svoj petletni mandat v Luki Koper, d. d., pričela 29. 12. 2017.

Vojko Rotar Delavski direktor

Vojko Rotar, rojen 17. junija 1976, je po izobrazbi diplomirani ekonomist. Poklicno pot je začel leta 1995 v špediterskem podjetju Avico iz Ljubljane ter v dejavnosti logistike in kasneje mednarodne trgovine ostal do leta 2003, pri tem pa nabral bogate izkušnje na področju delovanja pristanišča kot tranzitne točke, ki posreduje mednarodne blagovne tokove. Razumevanje splošnega gospodarskega okolja in delovanja subjektov znotraj njega mu je odprlo pot do različnih del na medijsko–komunikacijskem področju, kjer se je preizkusil kot urednik, novinar, dopisnik, fotoreporter in spletni poročevalec pri več slovenskih medijih. V zadnjih štirih letih je bil odgovoren za področja odnosov z javnostmi in marketinga v koprskem javnem podjetju Marjetica Koper in se približal številnim področjem, ki so povezana s spodbujanjem dobrih okoljskih praks in sodelovanjem z lokalno skupnostjo. Svoj petletni mandat kot član uprave - delavski direktor v Luki Koper, d. d., je pričel s sklepom nadzornega sveta družbe z dne 16. 2. 2018.

Član uprave mora morebitno nasprotje interesov razkriti nadzornemu svetu in o tem obvestiti preostale člane uprave.

Predstavitev članov uprave je dostopna tudi na spletni strani družbe https://lukakp.si/slo/vodstvo-druzbe-193.

Delovanje uprave

Uprava samostojno in na lastno odgovornost vodi poslovanje družbe v njeno dobro. Svoje delo opravlja skladno s predpisi, statutom družbe ter z zavezujočimi sklepi organov družbe.

Družbo zastopajo člani uprave, ki so zadolženi za področja:

Področja predsednika uprave:

• sekretariat uprave (svetovalec uprave, tajnik organov, pisarna uprave),
• kadrovsko področje,
• pravno področje,
• področje za odnose z javnostmi,
• področje pristaniške varnosti,
• področje investicij,
• področje nabave,
• področje strateškega razvoja.

Področja člana uprave:

• profitni center Generalni tovori,
• profitni center Kontejnerski terminal,
• profitni center Terminal avtomobilov in RO-RO,
• profitni center Terminal razsuti in tekoči tovori,
• profitni center Potniški terminal,
• področje operative,
• področje komerciale.

Področja člana uprave:

• področje financ in računovodstva,
• področje kontrolinga,
• področje upravljanja in razvoja poslovnih procesov,
• družbe, v katerih ima Luka Koper, d. d., kapitalski delež oz. korporacijske pravice.

Področja člana uprave - delavskega direktorja:

• zastopanje interesov glede kadrovskih in socialnih vprašanj zaposlenih,
• področje varovanja zdravja in ekologije,

• nadzorovanje spoštovanja in izvajanja pisnih dogovorov in sodelovanje pri sklepanju dogovorov med delojemalci in delodajalci (participacijski in drugi dogovori).

Vsi člani uprave skupaj:

• področje notranje revizije,
• pooblaščenec za korporativno integriteto in skladnost poslovanja,
• sodelovanje s sekretarjem nadzornega sveta.

Prejemki uprave

Prejemki članov uprave so sestavljeni iz stalnega in spremenljivega dela. Določeni so v pogodbah o zaposlitvi za določen čas za poslovodenje družbe za člana uprave, v aneksih k pogodbam o zaposlitvi in v sklepih nadzornega sveta. Pogodbe o zaposlitvi in aneksi so sklenjeni med posameznimi člani uprave in nadzornim svetom, v njih so določena tudi povračila in ugodnosti. Pri sklepanju pogodb in aneksov za člane uprave nadzorni svet zastopa predsednik nadzornega sveta. O prejemkih uprave poročamo v računovodskem poročilu Luke Koper, d. d., v pojasnilu št. 29: Posli s povezanimi osebami, o lastništvu delnic pa v poglavju Delnica LKPG.

VODENJE IN UPRAVLJANJE DRUŽB V SKUPINI LUKA KOPER

Družba Luka Koper, d. d., ima vzpostavljen sistem korporativnega upravljanja, v katerega je po prodaji deleža v družbi Aerodrom Portorož, d. o. o., poleg obvladujoče družbe vključenih še 20 družb – od enoosebnih družb do tistih, kjer je poslovni delež manjši od enega odstotka. V letu 2018 je bila sprejeta Strategija upravljanja finančnih naložb, ki glede na štiri ključna področja (vpetost v poslovanje družbe, povečanje fleksibilnosti in minimizacija tveganj, finančni vidik ter druge eksternalije) razporeja finančne naložbe v dva investicijska razreda:

• Strateške finančne naložbe so naložbe v delnice in deleže družb, ki opravljajo dejavnosti, pomembne za nadaljnji razvoj in delovanje matične družbe, ter pripomorejo k obvladovanju tveganj in dvigu dodane vrednosti. Upravljajo se po načelu koncernskega delovanja.
• Nestrateške finančne naložbe so naložbe v delnice in deleže družb, ki ne opravljajo dejavnosti, pomembnih za nadaljnji razvoj in delovanje matične družbe, ter ne pripomorejo k obvladovanju tveganj in dvigu dodane vrednosti. Cilj je maksimiranje izplačil dobička oziroma realizacija drugih pozitivnih vplivov za lastnika. Upravljajo se po načelu skrbništva nad naložbami.

Dividendna politika sledi kategorizaciji posamezne finančne naložbe: v vlogi družbenika v nestrateških finančnih naložbah si prizadevamo doseči cilj maksimiranja izplačila dobička, v vlogi družbenika v strateških finančnih naložbah pa zasledujemo cilj uravnoteženega izplačila dobičkov glede na investicijsko-razvojne cikle družbe.

V strateškem poslovnem načrtu družbe in Skupine so bili za obdobje 2016–2020 zastavljeni cilji tudi na področju upravljanja finančnih naložb in sicer z nadgradnjo sistema korporativnega upravljanja predvsem v primerih strateških finančnih naložb. S sprejetjem Strategije upravljanja finančnih naložb so bile začrtane tudi smernice upravljanja strateških finančnih naložb z vidika odločanja in upravljanja.

Družba	Direktor	Delež obvladujoče družbe v lastništvu (v %)
Luka Koper INPO, d. o. o.	Boris Kranjac	100,00
Adria Terminali, d. o. o.	Aleš Miklavec	100,00
Luka Koper Pristan, d. o. o.	Darko Grgič	100,00
Adria Investicije, d. o. o.	Boris Jerman	100,00
Logis-Nova, d. o. o.	Larisa Kocjančič	100,00
TOC, d. o. o.	Ankica Budan Hadžalič	68,13

Vodenje in upravljanje odvisnih družb v Skupini Luka Koper na dan 31. 12. 2018

NOTRANJA REVIZIJA

Dejavnost notranjega revidiranja v Luki Koper, d. d., izvaja na podlagi sprejete notranjerevizijske temeljne listine področje notranje revizije. To deluje z namenom opravljanja funkcije notranjega revidiranja za delniško družbo Luka Koper, d. d., ter odvisne družbe. Področje notranje revizije deluje kot samostojna enota, funkcionalno podrejena nadzornemu svetu in organizacijsko upravi družbe. Deluje neodvisno in skladno s Poslovnikom o delovanju notranje revizije, ki temelji na veljavnem Mednarodnem okviru strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju, Kodeksu notranjerevizijskih načel Slovenskega inštituta za revizijo in Kodeksu poklicne etike notranjih revizorjev Slovenskega inštituta za revizijo. Skladno z veljavno opredelitvijo pomaga dejavnost notranje revizije uresničevati cilje družbe in Skupine s sistematičnim in metodičnim ocenjevanjem in izboljševanjem uspešnosti upravljanja tveganj, kontrolnih postopkov in njihovega upravljanja. Deluje s ciljem dodajanja vrednosti ob zanesljivejšem doseganju sprejetih ciljev. V letu 2018 je notranja revizija opravljala notranjerevizijske posle in preostale dejavnosti v skladu z odobrenim oziroma naknadno posodobljenim letnim načrtom dela. Načrtovani novi posli in zaključek (dveh) poslov iz predhodnega leta so bili opravljeni, izvedena pa sta bila tudi dva nenačrtovana posla. Vodilo pri izvajanju načrtovanih poslov so bila ob pripravi letnega načrta prepoznana tveganja, ki so bila v fazi podrobnejšega spoznavanja posameznega področja revidiranja in po začetni oceni tveganj po potrebi dopolnjena. Večji del storitev dajanja zagotovil je vključeval preverjanje, ali je zasnova notranjih kontrol ustrezna ter ali te delujejo v skladu z vnaprej določenimi cilji in standardi. Ob ugotovljenih pomanjkljivostih so bila podana priporočila za njihovo izboljšanje. Ker se ocenjuje, da trenutna stopnja zrelosti sistema obvladovanja tveganj še ne omogoča podaje zagotovil o procesih obvladovanja tveganj, gre pri notranjerevizijskem delu na tem področju večinoma za prepoznavanje politik in spodbujanje razvoja.

Poleg načrtovanega in nenačrtovanega revidiranja so bile, sprva četrtletno, v drugi polovici leta pa mesečno, izvedene porevizijske dejavnosti, ki so bile namenjene sprotnemu poročanju o izvedenih ukrepih za boljše obvladovanje tveganj. Ob spremljanju uresničevanja priporočil je notranja revizija v letu 2018 poročala o zamudah in zmanjševanju deleža uresničenih priporočil.

Notranja revizija je o posameznem opravljenem poslu sproti poročala vodstvu revidirane enote, upravi družbe in revizijski komisiji nadzornega sveta, slednjima tudi o izvajanju notranjerevizijskih priporočil. Nadzornemu svetu notranja revizija poroča letno.

Razvoj notranje revizije se uresničuje s pomočjo programa zagotavljanja in izboljševanja kakovosti. Njegov namen je zagotoviti vsem zainteresiranim stranem, da deluje notranja revizija v skladu z veljavnimi pravili stroke ter da je njeno delovanje uspešno in učinkovito. Zadnja zunanja presoja kakovosti delovanja notranje revizije, ki je to potrdila, je bila opravljena v letu 2015, do prihodnje se kakovost in izboljševanje njenega delovanja zagotavlja z notranjimi presojami in spremljanjem ter merjenjem delovanja notranje revizije. Uresničene vrednosti kazalnikov za merjenje uspešnosti dela notranje revizije so bile v letu 2018 na ravni načrtovanih.

ZUNANJA REVIZIJA

Skupščina delničarjev je na 29. skupščini delničarjev dne 28. 12. 2017 za revidiranje izkazov družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper v poslovnem letu 2017 imenovala revizijsko družbo BDO Revizija, d. o. o., družba za revidiranje, Cesta v Mestni log 1, Ljubljana. Stroški revizijskih storitev Luke Koper, d. d., in njenih odvisnih družb so predstavljeni v konsolidiranem računovodskem poročilu v pojasnilu št. 32: Posli z revizijsko družbo.

Dimitrij Zadel Predsednik uprave družbe Luka Koper, d. d.

Metod Podkrižnik Član uprave družbe Luka Koper, d. d.

mag. Irma Gubanec Članica uprave družbe Luka Koper, d. d.

Vojko Rotar Član uprave - delavski direktor družbe Luka Koper, d. d.

Na terminalu za sipke tovore

Pretovarjamo rudnine, industrijske minerale in druge sipke tovore. Gre predvsem za boksit, boraks, fosfate, ilmenit, klinker, perlit, sintermagnezit, staro železo in druge. Zagotavljamo ločeno pretovarjanje in skladiščenje gensko nespremenjene soje, za kar smo prejeli certifikat NON GMO. V letu 2018 smo zabeležili rekorden ladijski pretovor soje. S sipkim tovorom dnevno natovorimo ali raztovorimo do štiri vlakovne kompozicije.

Napaka! Če želite uporabiti Heading 1 za besedilo, za katerega želite, da se

pojavi tukaj, uporabite zavihek »Osnovno«.

• 9 % 2018/2017

56

7 Pregled pomembnejših dogodkov, novosti in dosežkov v letu 2018

JANUAR

• Vlada Republike Slovenije je sprejela spremenjeno uredbo o upravljanju koprskega pristanišča in s tem omogočila širitev koncesijskega območja za gradnjo novega vhoda v pristanišče na Serminu.
• Luka Koper je organizirala konferenco v okviru evropskega projekta ELEMED, katerega cilj je vzpostavitev infrastrukture za alternativna goriva.

FEBRUAR

• Ladja Arethusa je odprla potniško sezono 2018.
• Nadzorni svet je podal soglasje k poslovnemu načrtu družbe in Skupine Luka Koper.
• Nadzorni svet je sporazumno prekinil pogodbo o poslovodenju s Stojanom Čeparjem in na njegovo mesto za člana uprave - delavskega direktorja imenoval Vojka Rotarja.
• Uprava Luke Koper in Sindikat žerjavistov pomorskih dejavnosti sta podpisala sporazum, ki naj bi družbi zagotovil dolgoročni socialni mir.

MAREC

• Luka Koper je Univerzi na Primorskem prodala objekt Prisoje, ki je svojčas deloval kot samski dom, nato pa kot počitniški objekt.
• Nadzorni svet družbe je na svoji redni seji 26. marca 2018 obravnaval potek poslovnega prestrukturiranja družbe in se seznanil s predlogom strategije izvajanja pristaniških storitev, ki ga je pripravila uprava. Strategija bo v nadaljevanju verificirana tudi z zunanjimi strokovnimi mnenji, predvsem z vidika zakonitosti, gospodarnosti, neodvisnosti in poslovne uspešnosti. Obenem bo uprava pripravila tudi akcijski načrt implementacije strategije ter pričela ključne pripravljalne aktivnosti.
• Luka Koper, d. d., je z Vseslovenskim združenjem malih delničarjev sklenila pogojno sodno poravnavo, na podlagi katere se je VZMD odpovedal zahtevku za ugotovitev ničnosti oz. razveljavitev skupščinskih sklepov, s katerimi so bili za člane nadzornega sveta imenovani Milan Jelenc, Andraž Lipolt in Barbara Nose.
• Adria kombi je vzpostavil nov neposredni železniški servis, ki trikrat tedensko povezuje kontejnerski terminal Luke Koper s kontejnerskim terminalom Riem v Münchnu.
• Luka Koper se je predstavila na največjem sejmu potniškega ladijskega turizma Seatrade Cruise Global 2018.
• Ob 20. obletnici podeljevanja priznanja Republike Slovenije za poslovno odličnost je Luka Koper prejela jubilejno priznanje.
• Luka Koper je za poslovne partnerje iz Egipta v Kairu in Aleksandriji organizirala tradicionalni Dan Luke Koper in slovenske logistike.
• Železniški operater Integrail je uvedel novo redno kontejnersko povezavo med kontejnerskim terminalom Luke Koper in kontejnerskim centrom Mahart v Budimpešti.
• Luka Koper je dosegla največji skupni mesečni ladijski pretovor dotlej ter največji mesečni pretovor na kontejnerskem in avtomobilskem terminalu.

APRIL

• Japonski ladjar Ocean Network Express ONE je iz Kopra vzpostavil nov kontejnerski servis z najpomembnejšimi pristaniškimi centri v Egiptu in Grčiji.
• Luka Koper je v okviru evropskega projekta SUPAIR organizirala strokovno srečanje s predstavniki lokalnih skupnosti in krajani na temo hrupnih ladij.
• Luka Koper je objavila razpis za dodelitev sponzorskih in donatorskih sredstev iz sklada Živeti s pristaniščem.
• Francoski ladjar CMA CGM je uvedel novo redno kontejnersko linijo med pristanišči Koper, Pirej, Limassol, Aleksandrija, Bejrut in Mersin.
• Tajvanski ladjar Yang Ming je vzpostavil nov redni kontejnerski servis med Koprom ter lukama Pirej in Damietta.
• Luka Koper se je pridružila gospodarski delegaciji, ki je v Tokiu za japonske poslovneže pripravila predstavitev pod imenom Slovenija – logistična platforma za srednjo in jugovzhodno Evropo.
• Železniški prevoznik Adria Transport, d. o. o., ki je v polovični lasti Luke Koper, je kupil novo, najsodobnejšo električno lokomotivo Siemens 193 tipa Vectron in tako povečal svojo floto na šest lokomotiv.
• Po podatkih specializirane revije Automotive Logistics je bila Luka Koper v letu 2017 po številu pretovorjenih avtomobilov deveto največje pristanišče v Evropi in tretje v Sredozemlju.
• Slovenski inštitut za kakovost (SIQ) je v Luki Koper, d. d., in njenih hčerinskih družbah Luka Koper INPO, d. o. o., Adria Terminali, d. o. o., in Luka Koper Pristan, d. o. o., izvedel zunanjo presojo sistema kakovosti (ISO 9001:2015, ISO 14001:2015, ISO 22000:2005, BS OHSAS 18001:2007).
• VZMD je odstopil od pogojno sklenjene sodne poravnave v sodnem postopku, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Kopru in v katerem zahteva ugotovitev ničnosti oz. izpodbija sklepe, s katerimi so bili za člane nadzornega sveta imenovani Milan Jelenc, Andraž Lipolt in Barbara Nose.

MAJ

• Na tradicionalnem Pristaniškem dnevu, dnevu odprtih vrat, so si obiskovalci lahko ogledali pristanišče in spoznali luške procese.
• Luka Koper se je predstavila na specializiranem sejmu za generalne in specialne tovore 'Breakbulk Europe'.
• Luka Koper je skupaj z 18 logističnimi podjetji iz Slovenije v poljskem Vroclavu predstavila transportno pot skozi Koper.
• Luka Koper je za celovit komunikacijski program ob 60. obletnici družbe prejela strokovno nagrado prizma za odličnost v komuniciranju.

JUNIJ

• Luka Koper je s kitajskim pristaniščem Ningbo Zhoushan Port Group podpisala sporazum o sodelovanju.
• MAERSK line je vzpostavil redno železniško/kontejnersko povezavo med Koprom in terminalom v Melniku na Češkem.
• Luka Koper se je v Linzu predstavila na Dnevu avstrijske logistike, največjem tovrstnem specializiranem dogodku v Avstriji.
• 20 pristanišč iz desetih držav evropskega in afriškega dela Sredozemlja, med katerimi je tudi Luka Koper, je ustanovilo združenje MEDports, ki bo sledilo cilju večje prepoznavnosti in učinkovitosti sredozemskih pristanišč v svetovnem pomorskem prometu.
• Po podatkih avstrijskega specializiranega časopisa za področje logistike Verkehr so avstrijska podjetja v letu 2017 največ prekomorskega prometa opravila prek Luke Koper.
• Vlada Republike Slovenije je spremenila uredbo o upravljanju koprskega tovornega pristanišča in med drugim razširila koncesijsko območje na kopnem in morju za 704.436 m2.
• Vlada Republike Slovenije je sprejela Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, ki je stopila v veljavo s 7. julijem 2018 (Ur. l. RS št. 43/18).
• Agencija Republike Slovenije za okolje je v ponovnem postopku izdala okoljevarstveno soglasje za celostno ureditev pomola I.
• Delničarji družbe Luka Koper, d. d., so se dne 29. junija 2018 zbrali na 30. skupščini družbe. Na njej so delničarji:
  • o sprejeli sklep o predlogu uporabe bilančnega dobička za leto 2017 v višini 17.261.910,95 evra (sprejet je bil nasprotni predlog predlagateljev Društva Mali delničarji Slovenije in SDH):
    • del bilančnega dobička v znesku 17.220.000,00 evrov se uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 1,23 evra na navadno delnico,
    • preostanek bilančnega dobička v znesku 41.910,95 evra ostane nerazporejen.
• o za leto 2017 podelili razrešnico upravi ter članom nadzornega sveta razen Mladenu Jovičiću.
• o bili seznanjeni s sprejetim Letnim poročilom družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2017 z mnenjem revizorja in s Poročilom nadzornega sveta o preveritvi Letnega poročila družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2017,
• o bili seznanjeni s Poročilom o sodnih postopkih zoper nekdanje člane uprave in člane nadzornega sveta.

JULIJ

• Ladjar in logist Tarros je uvedel nov redni kontejnerski servis, ki Koper povezuje z vzhodnim Sredozemljem.
• Luka Koper je z Mestno občino Koper podpisala pismo o nameri za sklenitev dogovora o izvajanju omilitvenih ukrepov za zmanjševanje vplivov pristaniške dejavnosti na okolje in nadaljnji razvoj pristanišča.
• 1. julija je stopil v veljavo Zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper, ki bo za družbo sicer predstavljal dodatno finančno breme, vendar na dolgi rok omogočil trajnostni razvoj Luke Koper in povečanje pretovora skozi luko.
• Luka Koper je z državo podpisala pogodbo o najemu 47.275 m² površin na južnem delu tretjega pomola, ki jih bo uporabljala za skladiščenje avtomobilov.

AVGUST

• Za vodenje operativnega dela na avtomobilskem terminalu je bil uveden nov informacijski sistem ACAR.
• Nadzorni svet Luke Koper je potrdil rebalans poslovnega načrta za leto 2018.

SEPTEMBER

• Luka Koper je z objavo obsežnega razpisa za 307 delovnih mest pristopila k izvajanju akcijskega načrta implementacije strategije izvajanja pristaniških storitev.
• Na Obali se je odvijal največji mednarodni športni dogodek v zgodovini Slovenije triatlon Ironman. Veliki pokrovitelj prireditve je bila Luka Koper.
• Luka Koper je pričela z gradnjo serminskega vhoda v pristanišče, ki bo deloval predvsem kot vstopna točka za drugi pomol. S tem bo izboljšana interna logistika, mestne vpadnice pa bodo razbremenjene kamionskega prometa.
• Luka Koper se je predstavila na borzi in konferenci Seatrade Cruise Med 2018, enem največjih poslovnih dogodkov na področju ladijskega potniškega turizma.

OKTOBER

• Luka Koper je prejela gradbeno dovoljenje za podaljšanje operativne obale kontejnerskega terminala in gradbeno dovoljenje za nov privez RO-RO v tretjem bazenu.
• Že četrto leto zapored je Luka Koper za izraelske poslovne partnerje v Tel Avivu organizirala poslovno srečanje Dan Luke Koper.
• Luka Koper je južno transportno pot skozi Koper predstavila na letnem srečanju vseh najpomembnejših poljskih akterjev na področju logistike Duck meeting Poland, ki je potekal v Gdynii.
• Luka Koper je v Münchnu organizirala poslovno srečanje z obstoječimi in potencialnimi novimi strankami, saj regija Bavarska predstavlja ogromen potencial, predvsem na področju kontejnerjev.
• Luko Koper je obiskala nova ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek s sodelavci. Uprava je gostom predstavila podjetje, razvojne načrte ter način reševanja problematike izvajalcev pristaniških storitev, ministrica pa je vodstvo Luke Koper seznanila s potekom aktivnosti pri projektu nove železniške povezave Divača–Koper ter koraki, ki so jih na ministrstvu že postorili v zvezi z odkupom zemljišč znotraj koncesijskega območja Luke Koper.
• Z uvedbo avtomatskega odčitavanja dovolilnice za vstop v pristanišče je Luka Koper poenostavila postopke vstopa voznikom tovornjakov z letnimi dovolilnicami, ki postanka na kamionskem terminalu ne potrebujejo več.

NOVEMBER

• Luka Koper je za članstvo in delovanje v združenju Neptunes (Noise Exploratin Program To Understand Noise Emitted by Seagoing Ships) prejela okoljsko nagrado v kategoriji mednarodno okoljsko partnerstvo, ki jo podeljujeta časnik Finance in Eko sklad.
• Luka Koper je prejela potrdilo Ministrstva za okolje in prostor, da je gradbeno dovoljenje za podaljšanje operativne obale kontejnerskega terminala na prvem pomolu 2. novembra 2018 postalo pravnomočno. Gradbeno dovoljenje je bilo izdano za izgradnjo operativne obale dolžine 98,5 metra in širine 34,4 metra ter za izgradnjo zalednih površin na južni strani pomola v velikosti 24.830 m² .
• Luka Koper je na svojih najpomembnejših trgih v Avstriji, na Češkem, Madžarskem in Slovaškem – organizirala srečanja s poslovnimi partnerji oziroma t. i. Luške dneve.
• Luka Koper je objavila javno naročilo za izbor kadrovskih agencij za zagotavljanje delavcev za izvajanje pristaniške dejavnosti.

DECEMBER

Luka Koper je okoliškim prebivalcem poslala publikacijo Luški vozli, v kateri je predstavila trajnostno naravnane aktivnosti družbe.

• 1. obletnico prihoda prve ladje Gorica je Luka Koper obeležila na svečanem dogodku skupaj s predstavniki pristaniške skupnosti, državnih organov in medijev.
• Nadzorni svet je podal soglasje k poslovnemu načrtu družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2019.
• Na podlagi 49. člena Zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper je bilo 17. decembra 2018 v Uradnem listu objavljeno obvestilo o začetku izvajanja pripravljalnih del projekta drugega tira železniške proge Divača–Koper, skladno s čimer se taksa na pretovor v koprskem tovornem pristanišču začne obračunavati 1. marca 2019.
• Višje sodišče v Kopru je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, s katero je bil zavrnjen tožbeni zahtevek VZMD na ugotovitev ničnosti sklepov skupščine družbe Luka Koper, d. d., z dne 30 junij 2017, o odpoklicu starih in imenovanju novih članov nadzornega sveta Milana Jelenca, Andraža Lipolta in Barbare Nose.

8 Pomembnejši dogodki po zaključku poslovnega leta

JANUAR 2019

• Vlada Republike Slovenije je soglasno sprejela investicijski program za projekt drugega železniškega tira Divača–Koper in s tem prižgala zeleno luč za pričetek pripravljalnih del.
• Luka Koper je objavila prvo javno naročilo za izbor zunanjih pogodbenih podjetij, in sicer za storitev industrijskega čiščenja.
• Luka Koper, d. d., je v letu 2018 začela ter januarja 2019 zaključila postopek refinanciranja dela prejetih dolgoročnih posojil, v okviru katerega je z dvema bankama, tj. Banko Intesa Sanpaolo, d. d., in SID, d. d., podpisala pogodbi za dolgoročni, 10-letni posojili v skupni višini 43,7 milijona evrov, od tega z vsako od navedenih bank za polovico. Z refinanciranjem dela posojil se podaljšuje ročnost virov financiranja družbe ob sočasni zamenjavi dela virov financiranja, vezanih na variabilno obrestno mero, z viri, vezanimi na fiksno obrestno mero, in znižuje stroške financiranja.
• Ob zaključku davčnega inšpekcijskega nadzora FURS v zvezi z obračunom DDPO za leto 2017 je Luka Koper, d. d., prejela odločbo o dodatni odmeri davka ter obveznost poravnala. Na odločbo se je družba pritožila.
• Dne 15. januarja 2019 je Luka Koper s strani Ministrstva za infrastrukturo prejela zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnih dovolil za nekatera zemljišča.

FEBRUAR 2019

Vlada Republike Slovenije je na podlagi Zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper izdala Uredbo o podrobnejši določitvi vrst tovora, ki se uvrščajo v posamezno kategorijo tovora za odmero takse na pretovor.

Na potniškem terminalu

Pristanek ladje v samem mestu, le 200 metrov od osrednjega mestnega trga, in odličen pristaniški servis sta naši največji konkurenčni prednosti. Potniški terminal Koper razpolaga s 420 metri obale za privezovanje potniških ladij. Obiskovalci se podajo na enodnevne obiske v Koper in oglede turističnih znamenitosti v našem širšem zaledju. Slovenija velja za novo, privlačno in neodkrito destinacijo za potniške ladje, ki plujejo po Sredozemlju. V letu 2018 smo sprejeli 75 potniških ladij, ki so pripeljale 101.415 potnikov.

Napaka! Če želite uporabiti Heading 1 za besedilo, za katerega želite, da se

pojavi tukaj, uporabite zavihek »Osnovno«.

+ 41 % 2018/2017

79

9 Analiza uspešnosti poslovanja v letu 2018

9.1 Poslovanje SKUPINE LUKA KOPER v letu 2018

ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE

Čisti prihodki od prodaje Skupine Luka Koper so v letu 2018 znašali 226,3 milijona evrov, kar je za 7 odstotkov oziroma za 14,9 milijona evrov več kot v letu 2017.

Čisti prihodki od prodaje družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper

Čisti prihodki od prodaje Skupine iz naslova tržne dejavnosti so v letu 2018 presegli rezultat predhodnega leta za 7 odstotkov oziroma za 14,1 milijona evrov, prihodki iz naslova izvajanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanje pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet, pa so presegli rezultat predhodnega leta za 22 odstotkov oziroma za 793,5 tisoč evrov, kar je posledično vplivalo na to, da so bili skupni prihodki Skupine v letu 2018 za 7 odstotkov oziroma za 14,9 milijona evrov višji od prihodkov, doseženih v predhodnem letu.

USREDSTVENI LASTNI PROIZVODI IN STORITVE

Usredstveni lastni proizvodi in storitve so v letu 2018 znašali 1,3 milijona evrov, kar je 78 odstotkov oziroma 577,2 tisoč evrov več kot v letu 2017. Skupina je med usredstvenimi lastnimi proizvodi in storitvami izkazala vzdrževalna dela na infrastrukturi, ki jih je v večji meri opravila odvisna družba Luka Koper INPO, d. o. o. DRUGI PRIHODKI

Drugi prihodki Skupine Luka Koper so v letu 2018 znašali 15,7 milijona evrov, kar je za 12,1 milijona evrov več kot v letu 2017. V letu 2018 je bila v okviru drugih prihodkov pripoznana prejeta odškodnina v višini 9,6 milijona evrov za poškodovano obalno mostno dvigalo, ki ga je junija 2017 zaradi močnega vetra zadela in zrušila ladja. Prevrednotovalni poslovni prihodki so v letu 2018 znašali 1,8 milijona evrov, kar je za 1,4 milijona evrov več kot v letu 2017. Največji prevrednotovalni poslovni prihodki v višini 522,8 tisoč evrov so bili pripoznani pri prodaji objekta s pripadajočim zemljiščem. Prihodki iz naslova odprave rezervacij iz naslova pravnih obvez so znašali 1,8 milijona evrov.

POSLOVNI ODHODKI

Poslovni odhodki Skupine Luka Koper so v letu 2018 znašali 173,6 milijona evrov, kar je za 3 odstotke oziroma za 5,6 milijona evrov manj kot v letu 2017. V okviru poslovnih odhodkov so se v primerjavi z letom 2017 povečale vse vrste stroškov razen drugih odhodkov.

Stroški materiala Skupine Luka Koper so v letu 2018 znašali 17,2 milijona evrov, kar je za 8 odstotkov oziroma za 1,2 milijona evrov več kot v letu 2017. Povečali so se stroški nadomestnih delov ter stroški električne energije in pogonskega goriva.

Stroški storitev Skupine Luka Koper so v letu 2018 znašali 54,9 milijona evrov, kar je za 6 odstotkov oziroma za 3,1 milijona evrov več kot v letu 2017. V letu 2018 so bili višji stroški storitev pri opravljanju dejavnosti, stroški storitev vzdrževanja ter stroški drugih storitev – v okviru slednjih so se povečali stroški koncesije. Skupina je že v letu 2018 pristopila k implementaciji strategije izvajanja pristaniških storitev, ki pa še ni bistveno vplivala na spremembo strukture stroškov v smeri zmanjšanja stroškov storitev pri opravljanju dejavnosti v letu 2018.

Stroški dela Skupine Luka Koper so v letu 2018 znašali 62,7 milijona evrov, kar je za 15 odstotkov oziroma za 8,1 milijona evrov več kot v letu 2017. Na povišanje je vplivalo predvsem večje število zaposlenih, višji pa so bili tudi stroški nadur ter stroški iz naslova pozaposlitvenega zaslužka. Družbe Skupine Luka Koper so imele na dan 31. decembra 2018 skupaj 1.242 zaposlenih, kar predstavlja glede na stanje 31. decembra 2017 povečanje za 12 odstotkov oziroma za 134 zaposlenih.

Stroški amortizacije Skupine Luka Koper so v letu 2018 znašali 29,4 milijona evrov, kar je za 3 odstotke oziroma za 919,4 tisoč evrov več kot v letu 2017.

Drugi poslovni odhodki so znašali 9,6 milijona evrov, kar je za 66 odstotkov oziroma za 18,9 milijona evrov manj kot v letu 2017, saj so bile leta 2017 v okviru drugih poslovnih odhodkov oblikovane rezervacije za obveznosti iz naslova pravnih obvez v višini 15,7 milijona evrov ter pripoznana slabitev zemljišč v občini Sežana v višini 3,4 milijona evrov.

Delež poslovnih odhodkov v čistih prihodkih od prodaje je v letu 2018 znašal 76,7 odstotka, kar je za 8 odstotnih točk manj kot v letu 2017. V primerjavi z letom 2017 se je povečal delež stroškov dela v čistih prihodkih od prodaje, deleži stroškov materiala, storitev in amortizacije so ostali na enaki ravni, delež drugih poslovnih odhodkov pa se je zmanjšal.

POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA (EBIT)

Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) Skupine Luka Koper je v letu 2018 znašal 69,7 milijona evrov, kar je za 90 odstotkov oziroma za 33,1 milijona evrov več kot v letu 2017. Brez upoštevanja enkratnega dogodka prejete odškodnine v višini 9,6 milijona evrov in v letu 2017 oblikovanih rezervacij za obveznosti iz naslova pravnih obvez v višini 15,7 milijona evrov se je poslovni izid iz poslovanja (EBIT) Skupine Luka Koper v letu 2018 glede na leto 2017 povečal za 15 odstotkov oziroma za 7,8 milijona evrov.

Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper

Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) Skupine Luka Koper je v letu 2018 znašal 99,1 milijona evrov, kar je za 52 odstotkov oziroma za 34 milijonov evrov več kot v letu 2017. Brez upoštevanja enkratnega dogodka prejete odškodnine v višini 9,6 milijona evrov in v letu 2017 oblikovanih rezervacij za obveznosti iz naslova pravnih obvez v višini 15,7 milijona evrov se je poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) v letu 2018 glede na leto 2017 povečal za 11 odstotkov oziroma za 8,7 milijona evrov.

EBITDA marža Skupine Luka Koper je v letu 2018 znašala 43,8 odstotka, kar je za 42 odstotkov oziroma 13 odstotnih točk več kot v letu 2017. Brez upoštevanja enkratnega dogodka prejete odškodnine v višini 9,6 milijona evrov bi EBITDA marža v letu 2018 znašala 39,6 odstotka, kar bi bilo za 29 odstotkov oziroma za 8,8 odstotne točke več kot v letu 2017.

POSLOVNI IZID IZ FINANCIRANJA IN POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO

Poslovni izid iz financiranja je v letu 2018 znašal 624,3 tisoč evrov, v letu 2017 pa je Skupina Luka Koper dosegla finančni izid v višini –377,3 tisoč evrov. Rezultati pridruženih družb so v letu 2018 povečali poslovni izid pred davki Skupine Luka Koper za 1,7 milijona evrov, kar je za 1 odstotek oziroma za 11,4 tisoč evrov več kot v letu 2017. V letu 2018 so bili pripisani dobički družb:

• Adria-Tow, d. o. o., v višini 0,5 milijona evrov,
• Adria Transport, d. o. o., v višini 0,4 milijona evrov,
• Avtoservis, d. o. o., v višini 0,7 milijona evrov,
• Adriafin, d. o. o., v višini 0,04 milijona evrov.

ČISTI POSLOVNI IZID

Čisti poslovni izid Skupine Luka Koper je v letu 2018 znašal 59,8 milijona evrov, kar je za 71 odstotkov oziroma za 24,8 milijona evrov več kot v letu 2017. Brez upoštevanja prejete odškodnine v višini 9,6 milijona evrov bi čisti poslovni izid v letu 2018 znašal 51,9 milijona evrov, kar bi bilo za 48 odstotkov oziroma za 16,9 milijona evrov več od doseženega v letu 2017. V letu 2017 so čisti poslovni izid zniževale rezervacije za obveznosti iz naslova pravnih obvez, ki so bile oblikovane v višini 15,7 milijona evrov; brez upoštevanja tudi tega se je čisti poslovni izid Skupine v letu 2018 glede na leto 2017 povečal za 9 odstotkov oziroma za 4,4 milijona evrov.

Čisti poslovni izid družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper

FINANČNI POLOŽAJ IN FINANČNO UPRAVLJANJE

Bilančna vsota Skupine Luka Koper je na dan 31. decembra 2018 znašala 572,2 milijona evrov, kar je glede na stanje 31. decembra 2017 za 7 odstotkov oziroma za 35,7 milijona evrov več.

Nekratkoročna sredstva so na zadnji dan leta 2018 predstavljala 78 odstotkov bilančne vsote Skupine Luka Koper. Glede na zadnji dan leta 2017 so se zmanjšala za 3 odstotke oziroma za 13,8 milijona evrov.

Zaradi prodaje objekta Prisoje in iz naslova amortiziranja se je zmanjšala vrednost nepremičnin, naprav in opreme, in sicer za 4 odstotke oziroma za 14,2 milijona evrov. Povečala pa se je vrednost delnic in deležev, in sicer iz naslova povečanja tržne vrednosti nekratkoročnih finančnih naložb v druge delnice in deleže, ki so izkazani po pošteni vrednosti.

Kratkoročna sredstva Skupine Luka Koper so bila na dan 31. decembra 2018 za 64 odstotkov oziroma za 49,6 milijona evrov večja kot 31. decembra 2017.

Poslovne in druge terjatve so znašale 45,6 milijona evrov, kar je za 17 odstotkov oziroma za 6,6 milijona evrov več kot v letu 2017. Povečale so se poslovne terjatve do kupcev ter poslovne terjatve iz naslova danih predujmov in varščin. Stanje denarja in denarnih ustreznikov se je povečalo za 47,2 milijona evrov zaradi povečanja vsote denarja na računih.

Kapital Skupine Luka Koper se je v letu 2018 glede na leto 2017 povečal za 12 odstotkov oziroma za 43,4 milijona evrov. Povečal se je iz naslova drugih rezerv iz dobička, iz naslova posebnega prevrednotovalnega popravka kapitala za nekratkoročne finančne naložbe in iz naslova prenesenega čistega poslovnega izida. Kapital je na dan 31. decembra 2018 predstavljal 68,8 odstotka bilančne vsote.

Nekratkoročne obveznosti z dolgoročnimi rezervacijami in dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami Skupine Luka Koper so bile na dan 31. decembra 2018 za 13 odstotkov oziroma za 18,3 milijona evrov manjše kot na dan 31. decembra 2017. Zmanjšala so se nekratkoročna posojila iz naslova prenosa dela obveznosti na kratkoročni del in odplačil.

Kratkoročne obveznosti Skupine Luka Koper so bile na dan 31. decembra 2018 za 25 odstotkov oziroma za 10,7 milijona evrov večje kot na dan 31. decembra 2017. Za 9,2 milijona evrov so se povečale obveznosti iz naslova davka od dohodka.

Struktura obveznosti do virov sredstev družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper na dan 31. 12.

Finančne obveznosti Skupine Luka Koper so na dan 31. decembra 2018 znašale 91,3 milijona evrov, kar je za 22 odstotkov oziroma za 25,9 milijona evrov manj kot 31. decembra 2017. Zmanjšal se je obseg posojil pri bankah v državi zaradi odplačil.

Struktura finančnih obveznosti do virov sredstev družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper na dan 31. 12. po ročnosti

Nekratkoročne finančne obveznosti do bank Skupine Luka Koper so na dan 31. decembra 2018 predstavljale 84,8 odstotka celotnih finančnih obveznosti. Njihov delež se je v primerjavi z zadnjim dnem leta 2017 zmanjšal za 1,1 odstotne točke.

Vse finančne obveznosti Skupine Luka Koper na dan 31. decembra 2018 so vezane na variabilno obrestno mero. V preteklosti je imela Skupina vzpostavljeno 5-letno obrestno zamenjavo, ki je zapadla aprila 2018. V letu 2018 je bil sprožen postopek refinanciranja dražjih bančnih virov s cenejšimi viri. V ta namen je bil izveden postopek zbiranja ponudb pri poslovnih bankah, ki se je zaključil januarja 2019 s sklenitvijo dveh kreditnih pogodb v skupni višini 43,7 milijona evrov in z zapadlostjo 10 let. Posojili sta sklenjeni po nespremenljivi obrestni meri, kar je v letu 2019 bistveno zmanjšalo izpostavljenost obrestnemu tveganju.

Delež finančnih obveznosti v kapitalu je na dan 31. decembra 2018 znašal 23,2 odstotka, kar je za 10,2 odstotne točke manj kot 31. decembra 2017. Več o finančnih obveznostih Skupine Luka Koper pojasnjujemo v konsolidiranem računovodskem poročilu.

Analiza uspešnosti poslovanja v letu 2018 uspešnosti poslovanja ovanja 2018

DENARNI TOKOVI

Denarni tokovi družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper

	Luka Koper, d. d. Luka d.		Skupina Luka Koper Skupina Luka Koper Luka Koper
	2017	2018	2017	2018
Čista denarna sredstva iz poslovanja Čista sredstva iz poslovanja	68.817.536	95.510.174	69.248.721	97.706.220
Čista denarna sredstva iz naložbenja Čista sredstva iz	-28.925.110 -28.925.110	-7.481.530 -7.481.530	-30.002.300 -30.002.300	-7.642.216 -7.642.216
Čista denarna sredstva iz financiranja Čista na sredstva iz financiranja sredstva iz financiranja	-12.673.142 -12.673.142	-42.854.926 -42.854.926	-12.698.742 -12.698.742	-42.854.926 -42.854.926
Čisto povečanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov	27.219.284	45.173.718	26.547.679	47.209.078

Čista denarna sredstva iz poslovanja Skupine Luka Koper so v letu 2018 glede na leto 2017 višja za 28,5 milijona evrov. Dobiček iz poslovanja pred spremembo čistih kratkoročnih sredstev in davki se je povečal za 26,7 milijona evrov.

Čista denarna sredstva iz naložbenja Skupine Luka Koper so bila v letu 2018 negativna v višini 7,6 milijona evrov. Izdatki za nakup nepremičnin, naprav in opreme ter neopredmetenih sredstev so bili v letu 2018 za 20,5 milijona evrov manjši kot v letu 2017.

Čista denarna sredstva iz financiranja so se v letu 2018 povečala za 30,2 milijona evrov. Izdatki za vračila posojil so v letu 2018 znašali 16 milijonov evrov, za izplačilo dividend pa je bilo v letu 2018 namenjenih 17,2 milijona evrov. V letu 2017 je Skupina Luka Koper pripoznala prejemke pri prejetih nekratkoročnih posojilih v višini 18,7 milijona evrov.

Končno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov Skupine Luka Koper je v letu 2018 znašalo 79,6 milijona evrov, kar je 47,2 milijona več kot konec leta 2017.

Uresničevanje načrtov Skupine Luka Koper

Čisti prihodki od prodaje Skupine Luka Koper so v letu 2018 znašali 226,3 milijona evrov, kar je za 1 odstotek oziroma za 2,6 milijona evrov manj od načrtovanih čistih prihodkov od prodaje.

Čisti prihodki od prodaje Skupine iz naslova tržne dejavnosti so v letu 2018 presegli načrtovane prihodke od prodaje za 1 odstotek oziroma za 1,9 milijona evrov, prihodki iz naslova izvajanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanje pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet, pa so zaostali za načrtom za 51 odstotkov oziroma za 4,5 milijona evrov. Do odstopanj od načrta je prišlo zaradi prenosa dejavnosti enote vzdrževanja iz odvisne družbe Luka Koper INPO, d. o. o., na družbo Luka Koper, d. d., z zamikom, zaradi kasnejše izvedbe javnega naročanja in zaradi kasnejše izvedbe nekaterih del zaradi prilagajanja operativnim procesom.

Prejeta odškodnina za poškodovano obalno mostno dvigalo, ki ga je junija 2017 zaradi močnega vetra zadela in zrušila ladja, je bila v okviru drugih prihodkov vključena v rebalans poslovnega načrta za leto 2018, ki je bil potrjen konec avgusta 2018. V enaki višini 9,6 milijona evrov je bila v letu 2018 tudi realizirana.

Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) Skupine Luka Koper je v letu 2018 znašal 69,7 milijona evrov, kar je za 5 odstotkov oziroma za 3,5 milijona evrov več od načrtovanega. Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) Skupine Luka Koper je v letu 2018 znašal 99,1 milijona evrov, kar je za 4 odstotke oziroma za 3,6 milijona evrov več od načrtovanega.

EBITDA marža Skupine Luka Koper je v letu 2018 znašala 43,6 odstotka, kar je za 44 odstotkov oziroma 13,4 odstotne točke več od načrtovane.

EBITDA marža Skupine Luka Koper iz naslova tržne dejavnosti je v letu 2018 znašala 44,6 odstotka, kar je za 3 odstotke oziroma 1,3 odstotne točke več od načrtovane.

Čisti poslovni izid Skupine Luka Koper je v letu 2018 znašal 59,8 milijona evrov, kar je za 7 odstotkov oziroma za 4 milijone evrov več od načrtovanega.

Čista dobičkonosnost kapitala (ROE) je v letu 2018 znašala 16,1 odstotka, kar je za 7 odstotkov oziroma za 1 odstotno točko več od načrtovane.

9.2 Povzetek poslovanja DRUŽBE LUKA KOPER, D. D., v letu 2018

Primerjava doseženih rezultatov družbe Luka Koper, d. d., v letih 2018 in 2017

Čisti prihodki od prodaje družbe Luka Koper, d. d., so v letu 2018 znašali 223 milijonov evrov, kar je za 8 odstotkov oziroma za 16,1 milijona evrov več kot v letu 2017. Čisti prihodki od prodaje družbe Luka Koper, d. d., iz naslova tržne dejavnosti so v letu 2018 presegli rezultat predhodnega leta za 8 odstotkov oziroma za 15,4 milijona evrov, prihodki iz naslova izvajanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet, pa so presegli rezultat predhodnega leta za 22 odstotkov oziroma za 793,5 tisoč evrov, kar je posledično vplivalo na to, da so bili skupni prihodki družbe Luka Koper, d. d., v letu 2018 za 8 odstotkov oziroma za 16,1 milijona evrov višji od prihodkov, doseženih v predhodnem letu.

Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) družbe Luka Koper, d. d., je v letu 2018 znašal 68,7 milijona evrov, kar je za 96 odstotkov oziroma za 33,7 milijona evrov več kot v letu 2017. Brez upoštevanja enkratnega dogodka prejete odškodnine v višini 9,6 milijona evrov in brez v letu 2017 oblikovanih rezervacij za obveznosti iz naslova pravnih obvez v višini 15,7 milijona evrov bi poslovni izid iz poslovanja (EBIT) družbe Luka Koper, d. d., v letu 2018 znašal 59,2 milijona evrov in bi se glede na leto 2017 povečal za 17 odstotkov oziroma za 8,5 milijona evrov. Čisti poslovni izid družbe Luka Koper, d. d., je v letu 2018 znašal 58,6 milijona evrov, kar je za 77 odstotkov oziroma za 25,4 milijona evrov več kot v letu 2017. Brez upoštevanja enkratnega dogodka prejete odškodnine v višini 9,6 milijona evrov in brez v letu 2017 oblikovanih rezervacij za obveznosti iz naslova pravnih obvez v višini 15,7 milijona evrov bi čisti poslovni izid družbe Luka Koper, d. d., v letu 2018 znašal 50,7 milijona evrov in bi se glede na leto 2017 povečal za 11 odstotkov oziroma za 4,9 milijona evrov.

Uresničevanje načrtov družbe Luka Koper, d. d.

Čisti prihodki od prodaje družbe Luka Koper, d. d., so v letu 2018 znašali 223 milijonov evrov, kar je za 1 odstotek oziroma za 1,5 milijona evrov manj od načrtovanih čistih prihodkov od prodaje. Čisti prihodki od prodaje družbe Luka Koper, d. d., iz naslova tržne dejavnosti so v letu 2018 presegli načrtovane za 1 odstotek oziroma za 3 milijone evrov, prihodki iz naslova izvajanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet, pa so zaostali za načrtom za 51 odstotkov oziroma za 4,5 milijona evrov. Do odstopanj od načrta je prišlo zaradi prenosa dejavnosti enote vzdrževanja iz odvisne družbe Luka Koper INPO, d. o. o., na družbo Luka Koper, d. d., z zamikom, zaradi kasnejše izvedbe javnega naročanja in zaradi kasnejše izvedbe nekaterih del zaradi prilagajanja operativnim procesom.

Analiza uspešnosti poslovanja v letu 2018 uspešnosti poslovanja

Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) družbe Luka Koper, d. d., je v letu 2018 znašal 68,7 milijona evrov, kar je za 5 odstotkov oziroma za 3,4 milijona evrov več od načrtovanega.

Čisti poslovni izid družbe Luka Koper, d. d., je v letu 2018 znašal 58,6 milijona evrov, kar je za 7 odstotkov oziroma za 3,7 milijona evrov več od načrtovanega.

10 Trženje in prodaja

V današnjem poslovnem svetu se tržne razmere spreminjajo hitreje kot kadarkoli poprej, zato je za dolgoročno uspešnost in rast podjetja bistvenega pomena, da so tako spremembe kot tudi potrebe kupca pravočasno prepoznane. Osredotočenost na kupca, osebni stik, spoštovanje danih zavez kupcem ter zadovoljstvo kupcev so osnovna vodila ravnanja zaposlenih ter ključne komponente trženjskih aktivnosti podjetja. Slednje so podrejene trženjski strategiji in strateškim usmeritvam družbe, da ohranja in nadgrajuje prilagodljiv, sodoben in konkurenčen pristaniški sistem in na ta način ustvari pričakovano vrednost za kupce, zaposlene, lastnike in preostale deležnike družbe Luka Koper, d. d. Le zadovoljni kupci lahko predstavljajo temelj učinkovite in dolgoročne rasti. Pri vsem naštetem bodo igrala pomembno vlogo tudi naša predstavništva v tujini.

Ključne blagovne skupine

Ključni blagovni skupini še naprej ostajata kontejnerji in avtomobili, ob rasti kontejnerskega prometa se povečuje tudi rast polnjena in praznjenja kontejnerjev, torej dejavnosti skladiščne obdelave blaga, ki nudi priložnost storitvam dodane vrednosti. Pristanišče sicer ostaja večnamenske narave, predvsem z namenom maksimiranja koristi obstoječih zmogljivosti in utečenih poslov ter diverzifikacije ponudbe. Zelo pomemben je tudi ekološki vidik, kjer vidimo še nadaljnje priložnosti pri pretovoru hitro pokvarljivega blaga.

Trgi

Z aktivno prodajo se povečuje tržni delež Luke Koper na ključnih trgih: na domačem trgu Slovenije, predvsem pa na zalednih trgih Avstrije, Madžarske, Slovaške, Češke, Italije, Poljske, Nemčije, zahodne Romunije in Srbije. Trženjske aktivnosti so se v letu 2018 nadaljevale tudi na prekomorskih trgih Sredozemlja (Izrael, Egipt) ter trgih Bližnjega in Daljnega vzhoda, kjer se je krepila prepoznavnost pristanišča. Luka Koper konkurenčnost gradi na tem, da zaznava priložnosti na posameznih trgih, se nanje odziva in vzpostavlja močno partnersko mrežo, ki temelji na vzajemnem sodelovanju.

Na terminalu za tekoče tovore

Terminal je specializiran za pretovor in skladiščenje kemikalij, mineralnih in rastlinskih olj. Za skladiščenje tekočih tovorov imamo 51 rezervoarjev s prostornino od 300 do 20.000 m³ . 38 rezervoarjev uporabljamo za skladiščenje različnih kemikalij, 13 rezervoarjev pa za skladiščenje letalskega goriva, diesla in rastlinskega olja. V letu 2018 smo pretovorili okrog 850 tisoč ton tekočih tovorov. Na terminalu je tudi naprava za obdelavo kalužnih vod, ki omogoča njihovo reciklažo.

Napaka! Če želite uporabiti Heading 1 za besedilo, za katerega želite, da se

pojavi tukaj, uporabite zavihek »Osnovno«.

• 1 % 2018/2017

93

10.1Ladijski pretovor

Ladijski pretovor Skupine Luka Koper je v letu 2018 znašal rekordnih 24 milijonov ton blaga in tako presegel pretovor leta 2017 za 3 odstotke. Izjemne rezultate in rekordni pretovor je v letu 2018 Skupina Luka Koper dosegla tako na blagovni skupini kontejnerjev kot avtomobilov. Rast pretovora glede na predhodno leto je Skupina Luka Koper dosegla na vseh blagovnih skupinah razen pri tekočih tovorih. Potniški terminal je v letu 2018 zabeležil 101.415 potnikov, kar je 41 odstotkov več kot leta 2017.

2018: NAJVEČJI PRETOVOR V 2018 NAJVEČJI PRETOVOR V NAJVEČJI PRETOVOR V ZGODOVINI ZGODOVINI PRISTANIŠČA – –24 MILIJONOV TON LADIJSKEG IJONOV TON LADIJSKEGIJONOV TON LADIJSKEGA PRETOVORA PRETOVORA

• REKORDNA KOLIČINA PRETOVORA KONTE PRETOVORA KONTEČINA KONTEJNERJEV: 988,5 TISOČ JNERJEV: 988,5 TISOČ JNERJEV: 988,5 TISOČTEU
• REKORDNA KOLIČINA PRETOVORA AVTOMOBILOV: AVTOMOBILOV: ETOVORA AVTOMOBILOV:754 TISOČ VOZIL 754 TISOČ VOZIL754 VOZIL
• REKORDNA KOLIČINA PRETOVORA SOJE: 912,1 SOJE: 912,1 ETOVORA TISOČ TON TISOČ TONTISOČ TON

V letu 2018 je bilo glede na leto 2017 doseženo 4-odstotno povečanje količine blaga, razloženega z ladij, količina blaga, naloženega na ladje, pa je bila enaka kot v letu 2017.

Ladijski pretovor

10.2Struktura pretovora po blagovnih skupinah

V celotni strukturi ladijskega pretovora prevladujejo kontejnerji, katerih delež se je glede na leto 2017 povečal za 1 odstotno točko. Povečal se je tudi delež generalnih tovorov, in sicer za 1 odstotno točko. Zmanjšal se je delež tekočih tovorov ter sipkih in razsutih tovorov, delež blagovne skupine avtomobili pa je ostal nespremenjen.

Ladijski pretovor v tonah po blagovnih skupinah v letih 2017 in 2018

BLAGOVNE SKUPINE (v tonah) SKUPINE tonah)	1–12 2017	1–12 2018	Indeks 2018/2017
Generalni tovori tovori	1.377.702	1.526.026	111
Kontejnerji	9.071.440	9.520.007	105
Avtomobili	1.123.779	1.156.265	103
Tekoči tovori Tekoči tovori	3.876.535	3.855.247	99
Sipki in razsuti tovori in razsuti tovori	7.917.542	7.991.074	101
SKUPAJ	23.366.998	24.048.618	103

BLAGOVNE SKUPINE SKUPINE	1–12 2017	1–12 2018	Indeks 2018/2017
Kontejnerji –število številoštevilo	540.245	582.397	108
Kontejnerji – –TEU	911.532	988.499	108
Avtomobili – –kos	741.253	754.409	102

Pretovor kontejnerjev (število kontejnerjev in TEU) in avtomobilov (v kosih) v letih 2017 in 2018

GENERALNI TOVORI

Na blagovni skupini generalni tovori je Skupina Luka Koper leto 2018 zaključila z ladijskim pretovorom, ki je bil za 11 odstotkov večji kot leta 2017. Znotraj blagovne skupine generalni tovori je bil ladijski pretovor v letu 2018 večji na področju pretovora železovih in jeklenih proizvodov, in sicer po zaslugi dodeljenih uvoznih kvot in pričakovanih večjih carinskih dajatev. Izvoz živine za arabski trg je bil manjši zaradi ukrepa veterinarske inšpekcije, ki je bil posledica suma na bolezen živine.

V letu 2018 je bila pri tovorih lesa zabeležena rast prometa zaradi ponovnega odprtja severnoafriškega trga.

Pri pretovoru sadja in zelenjave je Skupina Luka Koper okrepila predvsem pretovor sadja in zelenjave v uvozu iz Egipta po zaslugi večletnih tržnih aktivnosti za izboljšanje kontejnerskih linij iz Egipta, kakor tudi prizadevanj članov pristaniške skupnosti za izboljšanje odpreme prispelega blaga, povečal pa se je tudi izvoz poljskih jabolk in energijskih pijač, s čimer se je izboljšala izkoriščenost terminala.

KONTEJNERJI

Tudi leto 2018 je bilo za kontejnerski terminal rekordno, saj je Skupina poslovno leto 2018 zaključila z rekordnim pretovorom v višini 988 tisoč TEU. Na letni ravni je tako zabeležila malenkost več kot 8-odstotno rast prometa glede na leto 2017. Delež praznih kontejnerjev v skupnem pretovoru se v primerjavi z letom 2017 ni bistveno spremenil, kar pomeni, da stranke prepoznavajo koprsko pristanišče kot varno in zanesljivo za njihove oskrbovalne verige ter dobavo blaga do končnih strank.

Leta 2018 je kontejnerski terminal nadaljeval izvedbo vseh potrebnih del za začetek ključne investicije za kontejnerski terminal, to je podaljšanje prvega pomola in povečanje skladiščnih površin za pomolom. Začetek gradnje je predviden v letu 2019. S tem bo kontejnerski terminal pridobil prepotrebne kapacitete za nadaljnjo rast pretovora. Hkrati je terminal v letu 2018 nadaljeval investicije v opremo terminala in depoja.

Geostrateška lega koprskega pristanišča je za trge srednje in jugovzhodne Evrope izjemnega pomena, saj ponuja dobre možnosti za distribucijo (uvoz/izvoz) blaga do celotnega sveta. S strani železniških operaterjev se nadaljuje vzpostavljanje železniških povezav do novih centrov na zalednih trgih, kar še dodatno širi gravitacijsko območje Luke Koper v srednji Evropi. To pa povečuje dodano vrednost koprskega pristanišča, saj pristanišče tako dosega nova tržišča, ki jih v preteklosti zaradi omejenih kopenskih povezav ni bilo mogoče doseči.

AVTOMOBILI

V letu 2018 je bilo pretovorjenih 754.409 avtomobilov, kar je za 2 odstotka več kot v letu 2017. Ladijsko je bilo naloženih 428 tisoč, razloženih pa 326 tisoč avtomobilov.

Do povečanja pretovora vozil je prišlo tudi po zaslugi pridobitve novega posla za Daljni vzhod ter preusmeritve kopenskih logističnih poti v Španijo in iz nje na ladijski pretovor.

Kot strateška blagovna skupina so poleg kontejnerskega pretovora opredeljeni tudi avtomobili. V luči omenjenega je za potrebe terminala za avtomobile in RO-RO v prihodnjih letih načrtovanih več naložb.

TEKOČI TOVORI

Pretovor tekočih tovorov se je v letu 2018 v primerjavi z letom 2017 zmanjšal za 1 odstotek. Na skupini tekočih tovorov se je glede na predhodno leto pretovor povečal za 2 odstotka po zaslugi večjega obrata goriva, namenjenega zalednim in domačemu trgu.

Na področju pretovora naftnih derivatov je Skupina Luka Koper dosegla 1-odstotno zmanjšanje v primerjavi z letom 2017.

SIPKI IN RAZSUTI TOVORI

Ladijski pretovor blagovne skupine sipki in razsuti tovori se je v letu 2018 povečal za 1 odstotek v primerjavi z letom 2017.

Ladijski pretovor na terminalu za razsute tovore se je v letu 2018 zmanjšal za 1 odstotek v primerjavi z letom 2017, in sicer predvsem zaradi obširnejših vzdrževalnih del in remonta plavža stranke v zaledju.

Na blagovni skupini sipki tovori je bil ladijski pretovor v letu 2018 za 9 odstotkov večji kot leto prej, in sicer zaradi večjega pretovora soje in soli za posipanje cest. Na terminalu so v letu 2018 zabeležili rekorden ladijski pretovor soje. Iz ladij so razložili skoraj 898 tisoč ton, na ladje pa naložili 14 tisoč ton soje.

Napaka! Če želite uporabiti Heading 1 za besedilo, za katerega želite, da se

99

pojavi tukaj, uporabite zavihek »Osnovno«.

hlajene tovore

Lahkopokvarljivo blago, kot so banane, cistrusi, jagode, mango in drugo sadje, zelenjava, rože, zdravila, sokovi in energetske pijače zahtevajo poseben pristop. Vsaka vrsta ima specifičen način skladiščenja, tako po temperaturi kot po vlagi. V sodobnih, računalniško nadzorovanih skladiščih lahko uravnavamo temperaturo (od 0 do +20 °C), vlažnost in kroženje zraka. V hladilnicah pa uravnavamo temperaturo do – 18 °C. S tem zagotavljamo nespremenjeno kakovost blaga tudi v primeru daljšega skladiščenja.

11 Naložbe v nefinančna sredstva

V letu 2018 je Skupina Luka Koper za naložbe v nepremičnine, naprave in opremo, naložbene nepremičnine in neopredmetena osnovna sredstva namenila 16,4 milijona evrov, kar je 56 odstotkov manj kot v letu 2017. Družba Luka Koper, d. d., je v letu 2018 za naložbe namenila 15,9 milijona evrov, kar predstavlja 96 odstotkov naložb Skupine Luka Koper.

Razlog za manjši obseg naložb je izključno v dolgotrajnih postopkih pridobivanja potrebnih dovoljenj in v nepredvidljivosti postopkov javnih naročil. Družbi je šele sredi leta 2018 uspelo premakniti z mrtve točke projekt podaljšanja prvega pomola, ki je zastal zaradi pomislekov lokalne skupnosti glede povečanja hrupa. To pa je trenutno s finančnega vidika največji infrastrukturni projekt v teku. Drugi problem so javna naročila, pri katerih pritožbe na izbor podaljšujejo čas do izvedbe nekaterih projektov.

Naložbe v nepremičnine, naprave in opremo, naložbene nepremičnine in neopredmetena osnovna sredstva družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper

Večje izvedene naložbe so bile:

• naročilo petih novih električnih dvigal RTG,
• nakup dveh terminalskih vlačilcev Terberg za potrebe generalnih tovorov,
• rekonstrukcija obstoječih dizelskih dvigal RTG z namenom zmanjševanja emisij hrupa,
• zaključevanje gradnje tira 61 za povečanje varnosti železniškega prometa in razbremenitev prometa,
• ureditev prostorov za potrebe terminala za avtomobile in RO-RO,
• nakup 33-t viličarja za potrebe generalnih tovorov,
• nakup dveh grabilcev za mostno dvigalo,
• pričetek obnove upravne stavbe terminala razsutih tovorov,
• nabava nadomestne opreme za protipožarni sistem,
• utrditev manipulativnih površin ob skladiščih za potrebe generalnih tovorov,
• gradnja novega vhoda z združitvijo notranjega in zunanjega kamionskega terminala (v teku),
• naročilo novega čolna za privezovanje v družbi Luka Koper INPO, d. o. o.

Vse naložbe, predvidene za leto 2018, so bile pretehtane z ekonomskega vidika, z vidika upravičenosti, prihrankov energije in nujnosti ter z vidika zakonskih obveznosti ali drugih vplivov. Odločitve o večjih naložbah so se sprejemale na osnovi izdelanih investicijskih študij in analiz njihovega vpliva na donos lastniškega kapitala.

Skupina Luka Koper je v letu 2018 del sredstev namenila tudi aktualnim okoljskim in energetskim izzivom, kot so zmanjševanje ravni hrupa, svetlobna onesnaženost in zmanjševanje drugih emisij.

Na terminalu za les

Napaka! Če želite uporabiti Heading 1 za besedilo, za katerega želite, da se

102

pojavi tukaj, uporabite zavihek »Osnovno«.

Zaradi ugodnega podnebja je Luka Koper za skladiščenje in naravno sušenje lesa idealno pristanišče. Tehnično in strokovno smo usposobljeni za pretovor in skladiščenje žaganega lesa in lesnih polizdelkov. Večina lesa, namenjenega za gradnjo, odpotuje na Bližnji Vzhod. Na terminalu se opravljajo tudi številne dodatne storitve: šabloniranje lesa, barvanje čel paketov lesa, zaščita lesa pred plesnijo in škodljivci, polnjenje in praznjenje kontejnerjev.

12 Človeški kapital

Zaposleni so s svojim znanjem, sposobnostmi, energijo in osredotočenostjo na doseganje poslovnih ciljev družbe, ključni temelj za uspeh družbe.

Vodilo pristopov k upravljanju kadrov je Strategija upravljanja s kadri 2016–2020, ki podpira Poslovno strategijo Skupine Luka Koper in družbe Luka Koper, d. d., za obdobje 2016–2020, ki med razvojnimi prioritetami izpostavlja povečanje produktivnosti, učinkovitosti in konkurenčnosti storitev.

Število zaposlenih po družbah in v Skupini Luka Koper

	31.12.2016	31.12.2017	31.12.2018
Luka Koper, d. d. Koper, d.	886	926	1089
Luka Koper INPO, d. o. o. Koper INPO, d. o. o. per o.	155	153	122
Luka Koper Pristan, d. o. o. Koper o. o.	4	4	4
Adria Terminali, d. o. o. o.	22	21	23
TOC, d. o. o. TOC, d.	4	4	4
Skupina Luka Koper Luka Koper	1.071	1.108	1.242

*V tabeli nista prikazani odvisni družbi Skupine Luka Koper Logis-Nova, d. o. o., in Adria Investicije, d. o. o., ker nimata zaposlenih.

Postopki zaposlovanja se vodijo transparentno in nediskriminatorno. Razvoj je omogočen vsem zaposlenim, prav tako so vsi zaposleni enakopravno vključeni v vse pristope upravljanja kadrov.

Ciljno izvajanje funkcionalnega usposabljanja zaposlenih je ena strateških aktivnosti družbe. V letu 2018 je bilo v Luki Koper, d. d., v usposabljanje vključenih 90 odstotkov zaposlenih. Doseženo je bilo povprečno 20,8 ure usposabljanja na zaposlenega.

V letu 2018 je Luka Koper, d. d., pričela proces prestrukturiranja s ciljem zagotovitve zakonitega in vzdržnega poslovnega modela. T. i. tristebrni model temelji na stebru rednih zaposlitev, kjer je konstantna potreba po delu (prvi steber), delu prek zaposlitvenih agencij (drugi steber kot prehodna oblika) ter izvajanju storitev oz. zunanjih pogodbenih partnerjih (ZPP, tretji steber).

Podrobno o sistemu upravljanja zaposlenih, izobraževanju in usposabljanju zaposlenih, zagotavljanju varnosti zaposlitve in socialne varnosti zaposlenih, sodelovanju z izoobraževalnimi ustanovami in internem komuniciranju z zaposlenimi, poročamo v poglavju 10 Trajnostnega poročila z naslovom Skrb za zaposle za zaposlen a zaposlene.

13 Razvojna dejavnost

V letu 2018 je družba Luka Koper, d. d., glede na trende panoge in dolgoročne načrte nadaljevala dejavnosti, povezane z razvojnimi potrebami pristanišča. Pomembna aktivnost, ki je bila zastavljena konec leta 2016 in se sistematično izvaja drugo koledarsko leto, so štirje strateški programi, ki sledijo strateškim načrtom družbe iz leta 2015:

• povečanje pretovora kontejnerjev,
• povečanje pretovora avtomobilov,
• povečanje pretočnosti pristanišča,
• povečanje obsega dejavnosti praznjena in polnjenja kontejnerjev, kjer so priložnosti za logistiko dodane vrednosti.

Strateški programi zajemajo celovit nabor aktivnosti, ki vključujejo tržni in infrastrukturni vidik, kot tudi nabavni, procesni in kadrovski segment, in obsegajo številne razvojne aktivnosti, ki omogočajo realizirati strateške cilje družbe.

Zaradi dobro zapolnjenih obstoječih pristaniških zmogljivosti ostaja ključni razvojni poudarek na hitrejšem izvajanju prednostnih infrastrukturnih projektov ter možnosti pridobivanja nepovratnih sredstev zanje. Izzivi se pojavljajo tudi pri novih tehnologijah, odlaganju ali predelavi sedimentov za povečanje in ohranjanje pristaniških globin, okoljskih, energetskih in varnostnih temah, kadrovskih tematikah in informacijskih poglavjih ter vsekakor tudi novostih na tržnem področju.

V letu 2018 so se nadaljevale aktivnosti, povezane s poudarjanjem pomena pravočasne izgradnje drugega tira Koper–Divača, saj ta prinaša možnost nadaljnje rasti pretovora in s tem razvoja pristanišča, logističnih dejavnosti države ter mednarodne menjave zalednih držav srednje in vzhodne Evrope. V letu 2018 je bil izveden ponovitveni referendum o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železnice Divača–Koper, ki je stopil v veljavo 21. julija 2018. Taksa na pretovor po ZIUGDTDK se začne obračunavati s 1. marcem 2019. Drugi tir je za Luko Koper strateškega pomena, saj bo omogočil pomembno povečanje pretovora in izboljšal konkurenčni položaj Kopra kot logističnega vozlišča. Časovnica izgradnje predvideva, da bo drugi tir operativen konec leta 2027.

13.1 Evropski projekti

Z vidika evropskih projektov so v letu 2018 potekale aktivnosti pri projektih programov CEF, Obzorje 2020 in projektih teritorialnega sodelovanja.

S projekti v okviru programa CEF želi Luka Koper črpati odobrena sredstva za projekte, s katerimi rešuje razvojne izzive in infrastrukturne potrebe pristanišča, tudi v luči uresničevanja politike koridorjev TEN-T Evropske unije:

• Nadaljevale so se aktivnosti projektov NAPA4CORE, GAINN4MOS, CarEsmatic, Fresh Food Corridors in ELEMED, slednja dva sta se v letu 2018 tudi zaključila (pri projektih NAPA4CORE, Fresh Food Corridors in CarEsmatic je koordinator Luka Koper).
• Na razpis v februarju 2018 se je Luka Koper prijavila s projektom Star2MOS, ki pa kljub kakovostno zelo dobro ocenjeni prijavi ni bil izbran za sofinanciranje.

V sklopu programa Obzorje 2020 želi Luka Koper poseči po novih tehnologijah in razvojnih sistemih. V letu 2018 so potekale aktivnosti projekta SAURON, ki se nanaša na informacijsko varnost. Poleg tega so bile oddane prijave za projekte Cyfensed, ta je bila medtem že zavrnjena, 5G Ready, s katerim bi Luka Koper postala testno območje za omrežje 5G, in InfraStress, ki predvideva simulacijo fizičnega in kibernetskega napada na infrastrukturo tankerskega priveza na pomolu 2.

Na področju projektov teritorialnega sodelovanja, kjer so teme bolj regionalno usmerjene, so se nadaljevali projekti TalkNet (program Srednja Evropa), SecNET (program Slovenija– Italija) ter ADRIPASS, ISTEN, SUPAIR (program ADRION). Na omenjenih programih teritorialnega sodelovanja so bile oddane prijave za 7 novih projektov: Navis, Clas, AIR-Ports in Eco-Tourist.NET (program ADRION) ter Comodalce, InterGreen-Nodes in REIF (program Srednja Evropa).

Projekti programov evropskega teritorialnega sodelovanja so pomembni, saj umeščajo Luko Koper v evropski institucionalni prostor, predvsem z vidika medregijskih učinkov delovanja Luke Koper, načrtovanja in razvoja nacionalne ter vseevropske prometne infrastrukture, logističnih konceptov, varstva okolja, varnosti, varovanja morja, trajnostne energetske oskrbe, informacijskih posodobitev, kulturne dediščine ipd.

V sklopu projektov pametne specializacije je Luka Koper nadaljevala izvajanje projekta RRI (Izkoriščanje potenciala biomase za razvoj naprednih materialov in bio-osnovanih produktov), v sklopu katerega proučuje izkopane sedimente in možnosti njihove nadaljnje uporabe.

V letu 2018 si je Luka Koper še vedno prizadevala pridobiti rešitev za možnost sofinanciranja potniškega terminala, saj je projektna dokumentacija v napredni fazi in je pomembno pridobiti dokončen odgovor, na podlagi katerega bo sprejeta odločitev Luke Koper glede izvedbe projekta. Čeprav je družba iskala rešitve v dialogu s ključnimi deležniki – MGRT, MzI in MOK, pozitivnega odgovora, ki bi bil skladen s pravno-formalnimi in strateškimi omejitvami družbe ter pristanišča, še vedno ni.

Pri mednarodnih institucionalnih aktivnostih, ki so pomembne za dolgoročno umestitev korpskega pristanišča v institucionalno dogajanje Evropske unije, so se predstavniki družbe udeleževali srečanj združenja evropskih pristanišč ESPO, združenja evropskih terminalistov FEPORT ter forumov koridorjev (baltsko-jadranskega in mediteranskega), ki jih je organizirala Evropske komisija. Sredi leta 2018 je Luka Koper postala ena izmed ustanovnih članic združenja MEDPorts, ki združuje mediteranska pristanišča. Aktivnosti v združenju NAPA pa so v letu 2018 zastale.

Evropska unija je v letu 2018 pripravljala dva dokumenta, ki bosta v naslednjih letih vplivala na delo Luke Koper. Gre za dokument, ki govori o čiščenju morja in bo od pristanišč zahteval pobiranje vseh odpadkov z ladij, ter dokument, ki bo v prihodnosti uredil enotno evropsko carinsko okno.

Vsekakor velja poudariti, da je koprsko pristanišče pri evropskih institucionalnih deležnikih dobro prepoznavno, za nadaljnji razvoj pristanišča pa je bistvenega pomena predvsem podpora države ter lokalnih skupnosti, pri čemer je nujno razumevanje dejavnosti pristanišča tudi kot strateške točke države v mednarodni trgovini in logistiki.

13.2 Informacijske rešitve

Digitalna transformacija v Luki Koper poteka zadnjih nekaj let in je v trenutni strategiji informacijske tehnologije na prednostnem seznamu. Z izkoriščanjem informacijske tehnologije in digitalizacijo Luka Koper stremi k optimizaciji poslovnih procesov in povečevanju njihove učinkovitosti.

V letu 2018 je Luka Koper na informacijskih sistemih izvedla več kot 200 različnih sprememb, vse z namenom optimizacije in digitalizacije procesov.

Luka Koper svojim strankam in partnerjem omogoča elektronsko naročanje storitev že več kot 20 let, veliko truda pa vlaga v popolno digitalizacijo tega področja. Tako je družba v letu 2018 za te namene izvajala aktivnosti na treh pomembnih področjih, in sicer:

• EDI CENTER 2, ki bo uvedel sporočila v formatu EDIFACT za kontejnerske ladjarje in s tem bistveno posegel v načine in procese komunikacije in dela v pristaniški skupnosti,
• projekt digitalizacije najav kamionov, ki bo povečal učinkovitost kamionskega transporta ter zagotovil predpogoje za izvajanje nadzora in s tem povečanje varnosti,
• projekt prenove IT sistema na terminalu za avtomobile in RO-RO, s katerim se je vzpostavilo celovito informacijsko rešitev, optimiziralo procese, vzpostavilo celovitejšo povezavo s preostalimi informacijskimi sistemi v Luki Koper in hkrati z novimi funkcionalnostmi poenostavilo procese dela.

Ob vsem tem je bilo izvedenih še veliko drugih nadgradenj sistemov in novih funkcionalnosti.

Na infrastrukturnem delu je bila izvedena migracija infrastrukture informacijskega sistema za podporo operativnim procesom na kontejnerskem terminalu v virtualno okolje in na novo različico podatkovne zbirke. S tem se je povečala stabilnost sistema in izboljšala varnost. Izvedena je bila tudi prenova celotne strežniške infrastrukture, s čimer je bil izveden prehod na najnovejšo različico virtualizacijske platforme.

Ker v dobi digitalnega poslovanja tudi informacijska varnost ni več le problem informacijske tehnologije, temveč postaja pomembna za celotno poslovanje podjetja, Luka Koper temu področju namenja veliko pozornost. Tako se izvajajo redni pregledi informacijskokomunikacijske tehnologije (IKT), uporabniki se izobražujejo in ozaveščajo o pravilni in varni uporabi informacijskih sredstev, krepi se zavedanje o pomenu informacijske varnosti. Za nemoteno delovanje informacijskih sistemov je zelo pomembna tudi njihova visoka razpoložljivost oz. zanesljivost, in v Luki Koper je ta na zelo visoki ravni. V letu 2018 je znašala 99,9 odstotka.

Razvoj informacijskih sistemov Luke Koper bo še naprej usmerjen v stranke, ki jim bo omogočena največja mogoča mera digitalizacije poslovanja in integracije sistemov s povezovanjem različnih členov v logistični verigi, ter v zaposlene, ki jim bo družba ponudila orodja, aplikacije in naprave, s katerimi bodo lahko hitro in učinkovito opravljali svoje delo.

14 Delnica LKPG

Delnica Luke Koper, d. d., kotira v Prvi kotaciji Ljubljanske borze. Konec leta 2018 je delnica z oznako LKPG zaključila trgovanje ob 14 odstotkov nižji vrednosti kot leto prej. Zaključni tečaj delnice LKPG je na zadnji trgovalni dan v letu 2018 znašal 26,00 evrov za delnico.

Lastniška struktura družbe Luka Koper, d. d., se tudi v letu 2018 ni bistveno spremenila. V delniški knjigi je bilo na zadnji dan leta 2018 vpisanih 9.649 delničarjev, kar je 344 manj kot leto prej. Največji lastnik družbe ostaja Republika Slovenija.

Delničar	Število delnic 31. 12. 2017	Lastniški delež 2017 (v %)	Število delnic 31. 12. 2018	Lastniški delež 2018 (v %)
Republika Slovenija	7.140.000	51,00 %	7.140.000	51,00 %
Slovenski državni holding, d. d. državni d.	1.557.857 1.557.857	11,13 %	1.557.857	11,13 %
Kapitalska družba, d. d. družba, d.	696.579	4,98 %	696.579	4,98 %
Mestna občina Koper Mestna	439.159	3,14 %	439.159	3,14 %
Citibank N.A. – N.A. –fiduciarni račun fiduciarni računračun	215.937	1,54 %	345.804	2,47 %
Hrvatska poštanska banka, d. d. d. d.	129.582	0,93 %	130.582	0,93 %
Zavarovalnica Triglav Zavarovalnica	113.568	0,81 %	113.568	0,81 %
Clearstream Banking SA – –fiduciarni račun fiduciarni račun fiduciarni račun	2.850	0,02 %	104.932	0,75 %
Utilico Emerging Markets Limited Limited	98.400	0,70 %	98.400	0,70 %
Zagrebačka banka, d. d. – Zagrebačka –fiduciarni račun fiduciarni račun fiduciarni račun	65.900	0,47 %	80.332	0,57 %
Skupaj	10.459.832	74,71 %	10.707.213	76,48 %

Deset največjih delničarjev na dan 31. decembra

Delničar	Število delnic 31. 12. 2017	Lastniški delež 2017 (v %)	Število delnic 31. 12. 2018	Lastniški delež 2018 (v %)
Republika Slovenija epublika Slovenija	7.140.000	51,00 %	7.140.000	51,00 %
Fizične osebe osebe	2.213.981	15,81 %	2.199.284	15,71 %
Slovenski državni holding državni holding	1.557.857	11,13 %	1.557.857	11,13 %
Tuje pravne osebe Tuje pravne osebe	1.283.133	9,17 %	1.254.169	8,96 %
Kapitalska družba	696.579	4,98 %	696.579	4,98 %
Ostale pravne osebe pravne	480.468	3,43 %	493.186	3,52 %
Mestna občina Koper Mestna	439.159	3,14 %	439.159	3,14 %
Vzajemni in pokojninski skladi pokojninski skladi	118.246	0,84 %	147.470	1,05 %
Borznoposredniške hiše Borznoposredniške	32.454	0,23 %	33.173	0,24 %
Banke	28.572	0,20 %	31.032	0,22 %
Tuje banke Tuje banke	9.551	0,07 %	8.091	0,06 %
Skupaj	14.000.000	100,00%	14.000.000	100,00%

Lastniška struktura družbe Luka Koper, d. d., na dan 31. decembra

14.1Trgovanje z delnico

Povprečni enotni dnevni tečaj delnice Luke Koper, d. d., je v letu 2018 znašal 30,59 evra, sicer pa se je njegova vrednost gibala med 24,20 in 33,20 evra. Najvišja tržna cena, po kateri so bili sklenjeni posli, je znašala 35,00 evrov, najnižja pa 24,20 evra. Tržna kapitalizacija delnic Luke je na zadnji dan leta 2018 znašala 364.000.000 evrov.

Delničarji so bili priča stabilni zgodbi, ki jo je delnica Luke Koper, d. d., pisala pretežni del leta 2018 v intervalu med 30 in 32 evri. V zadnjih dveh mesecih ji je ob negativnih pritiskih s svetovnih delniških trgov, predvsem v mesecu decembru, ko je prišlo do enega največjih padcev v zgodovini, zmanjkalo moči in je leto 2018 zaključila pri vrednosti 26 evrov.

V letu 2018 je bilo z delnico LKPG sklenjenih 2.770 borznih poslov in poslov s svežnji. Skupni promet je v tem obdobju znašal 18.595.850 evrov. Ob tem je lastnika zamenjalo 597.746 delnic.

Prikaz gibanja vrednosti indeksa SBI TOP in zaključnega dnevnega tečaja LKPG v letu 2018

Prikaz gibanja vrednosti zaključnega dnevnega tečaja LKPG in dnevnega prometa v letu 2018

Ključni podatki o delnici LKPG

	2017	2018
Število delnic	14.000.000	14.000.000
Število navadnih kosovnih delnic delnic	14.000.000	14.000.000
Zaključni tečaj na zadnji trgovalni dan leta (v evrih)	30,40	26,00
Knjigovodska vrednost delnice na dan 31. 12. (v evrih)	22,90	25,90
Razmerje med tržno ceno in knjigovodsko vrednostjo de med tržno ceno in knjigovodsko vrednostjo delnice (P/B) o delnice (P/B) lnice	1,33	1,00
Povprečna tržna cena (v evrih)23	29,65	31,11
Povprečna knjigovodska vrednost delnice (v evrih)24	22,93	24,57
Razmerje med povprečno tržno ceno in povprečno knjigovodsko vrednostjo delnice	1,29	1,27
Čisti dobiček na delnico (EPS) (v evrih) dobiček delnico (EPS)	2,37	4,18
Razmerje med tržno ceno in dobičkom na delnico (P/E) med tržno (P/E)	12,84	6,21
Tržna kapitalizacija na zadnji dan leta (v milijonih evrov)	425,6	364,0
Skupni promet z delnico (v milijonih evrov) Skupni z (v milijonih evrov)	26,3	18,6
Dividenda na delnico (v evrih) da na evrih) na delnico (v evrih)	1,40	1,23

14.2Dividendna politika

Dividendna politika družbe Luka Koper, d. d., uravnoteženo združuje težnjo lastnikov po dividendnih donosih in težnjo po uporabi čistega poslovnega izida za financiranje investicijskih načrtov. Družba se zavzema za nadaljevanje stabilne politike izplačevanja dividende s predlogom, da se v letu 2019 izplača dividenda v višini 1,33 evra na delnico, kar je 0,10 evra oz. 8 odstotkov več kot v preteklem letu, kar družbi obenem omogoča tudi intenziven razvoj pristaniške infrastrukture in opreme ter izvajanje implementacije strategije izvajanja pristaniških storitev.

Glede na navedeno uprava predlaga uporabo bilančnega dobička, ki je na dan 31. decembra 2018 znašal 29.252.442,43 evra, na način:

• del bilančnega dobička v znesku 18.620.000,00 evrov se uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 1,33 evra na delnico,
• preostanek bilančnega dobička v znesku 10.632.442,43 evra ostane nerazporejen.

²³ Povprečna tržna cena je izračunana kot razmerje med skupno vrednostjo prometa obdobja iz navadnih (borznih) poslov in količino trgovanih delnic LKPG v navadnih (borznih) poslih.

²⁴ Povprečna knjigovodska vrednost delnice je izračunana na podlagi povprečnih mesečnih stanj razmerja med kapitalom in številom navadnih delnic.

14.3 Navzkrižna povezanost z drugimi družbami

Luka Koper, d. d., na zadnji dan leta 2018 ni imela v nobeni družbi, ki ima v lasti njene delnice, več kot 5-odstotnega lastniškega deleža. Lastnika, ki sta imela vsaj 5 odstotkov delnic LKPG, sta Republika Slovenija (51,00 odstotkov) in Slovenski državni holding, d. d. (11,13 odstotka).

14.4Lastništvo delnic članov nadzornega sveta in uprave

	Delničar	Lastništvo 31. Lastništvo 31.12.2018
Nadzorni svet	Uroš Ilić, predsednik nadzornega sveta	55
	Marko Grabljevec, član nadzornega sveta	10
	Rok Parovel, član nadzornega sveta	8

Preostali člani nadzornega sveta in člani uprave Luke Koper, d. d., na dan 31. decembra 2018 niso imeli v lasti delnic družbe.

14.5Lastne delnice, odobreni kapital, pogojno povečanje kapitala

Luka Koper, d. d., na dan 31. decembra 2018 ni imela lastnih delnic. Veljavni statut družbe ne predvideva kategorij odobrenega kapitala, do katerih bi lahko uprava družbe povečala osnovni kapital. Družba tudi ni imela podlage za pogojno povečanje osnovnega kapitala.

14.6Pravila o omejitvah in razkritju trgovanja z delnicami družbe in z delnicami povezanih družb

Skladno s priporočili Ljubljanske borze je Luka Koper, d. d., sprejela Pravilnik o trgovanju z delnicami izdajatelja. Pravilnik predstavlja dodatno zagotovilo za enakopravno obveščenost vseh zainteresiranih javnosti o pomembnih poslovnih dogodkih v družbi in je pomemben element pri krepitvi zaupanja vlagateljev in ugleda Luke Koper. Namen pravilnika je njegovim zavezancem omogočiti trgovanje z delnicami družbe ter preprečiti možnost trgovanja na podlagi notranjih informacij. Pravilnik hkrati omogoča zakonsko zahtevano izvajanje obveznega poročanja o prodaji in nakupu delnic družbe Agenciji za trg vrednostnih papirjev.

14.7Komuniciranje z vlagatelji

Luka Koper z vlagatelji redno komunicira in jih obvešča o novostih družbe prek različnih komunikacijskih orodij in kanalov:

SEOnet

Delničarje in druge javnosti obveščamo o poslovanju in pomembnih poslovnih dogodkih skladno z zakonodajo, v rokih in na predpisan način po elektronskem mediju Ljubljanske borze SEOnetu. Pri komunikaciji z delničarji in vlagatelji uporabljamo tudi druge komunikacijske kanale.

Spletna stran

Na svojem spletnem naslovu delničarjem in vlagateljem namenjamo posebno poglavje Za vlagatelje, kjer so objavljeni najnovejše informacije o delnici LKPG in lastniški strukturi, tekoča medletna, letna in arhivska poročila o poslovanju, sporočila, objavljena na SEOnetu, skupščinska gradiva ter odgovori na najpogostejša vprašanja v zvezi z delnicami.

Luški glasnik

Borznoposredniške hiše in analitiki prejmejo vsak mesec po pošti izvod Luškega glasnika, v katerem so obravnavane tudi druge teme s področja delovanja podjetja in nasploh dogajanja v pristanišču.

Luški delničar

Praviloma enkrat letno, v obdobju pred skupščino delničarjev, Luka Koper izda publikacijo Luški delničar, ki jo prejmejo vsi delničarji in se osredotoča na poslovne rezultate minulega leta.

Informacije za vlagatelje so na voljo na elektronskem naslovu www.luka-kp.si/slo/zavlagatelje.

Kontakt: Rok Štemberger Odnosi z vlagatelji Tel.: 05 66 56 140 E-pošta: rok.stemberger@luka-kp.si

14.8Koledar pomembnejših objav v letu 2019

Periodične objave in druge cenovno občutljive informacije bodo objavljene na spletni strani Ljubljanske borze v sistemu SEOnet (www.ljse.si) ter na spletni strani Luke Koper, d. d., http://www.luka-kp.si/slo/financni-koledar. Morebitne spremembe predvidenih datumov objav bodo pravočasno objavljene na spletnih straneh družbe.

15 Sistem vodenja

Sistem vodenja, zasnovan na standardih kakovosti, se je v Luki Koper potrdil in dokazal v praksi, tako na področju tekočega operativnega dela kot tudi pri snovanju dolgoročnega razvoja družbe. Sistematična gradnja celovitega sistema vodenja je prešla različne razvojne faze in nazadnje doživela prenovo z uvedbo novih zahtev za ISO 9001:2015 in 14001:2015. Poleg zahtev za sistem vodenja in sistem varovanja okolja, ki predstavljata najstarejša in najbolj razvita gradnika v okviru INTEGRIRANEGA SISTEMA VODENJA, ima Luka Koper, d. d., vpeljane in certificirane različne sisteme.

Luka Koper deluje skladno z zahtevami teh standardov in sistemov:

• sistem vodenja kakovosti v skladu z ISO 9001,
• sistem ravnanja z okoljem v skladu z ISO 14001 in EMAS,
• sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu v skladu z BS OHSAS 18001,
• sistem varnosti živil v skladu z ISO 22000, ki vključuje tudi zahteve Haccp,
• Non-GMO ločeno pretovarjanje in skladiščenje gensko nespremenjene soje,
• Seveso Uredba o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic,
• pretovor in skladiščenje proizvodov rastlinskega izvora iz ekološke in konvencionalne pridelave – EKO certifikat,
• pretovor biomas (direktiva ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov) certifikat ISCC EU,
• sistem zagotavljanja varne krme certifikat GMP+B3,
• sistem varnega upravljanja železniškega prometa.

Z namenom uresničevanja ključnih konceptov je treba vse leto sistematično izvajati aktivnosti:

• notranje presoje skladno z načrtom je bilo v letu 2018 izvedenih 13 notranjih presoj;
• redno letno usposabljanje notranjih presojevalcev;
• priprava in izvedba zunanje presoje s strani zunanjega certifikacijskega organa (18. 4. 2018 do 19. 4. 2018);
• letni vodstveni pregled;
• v okviru sistemov vodenja izpolnitev zahtev certifikatov Non-GMO, EKO in ISCC EU;
• obnova certifikata sistema varnega upravljanja železniškega prometa;
• celovita analiza procesa upravljanja projektov in priprava predloga sprememb, katerih implementacija bo sledila v prihodnjih letih;
• vodenje projekta Pregled in revizija postopka vodenja javnih naročil ter uvedba organizacijskih sprememb.

Sistem vodenja je s svojo zahtevo nenehnega izboljševanja v družbi stalen spodbujevalec sprememb, standardi kakovosti so v osnovi standardi upravljanja podjetja.

Napaka! Če želite uporabiti Heading 1 za besedilo, za katerega želite, da se

116

pojavi tukaj, uporabite zavihek »Osnovno«.

RAČUNOVODSKO POROČILO

16 Ločeni računovodski izkazi družbe Luka Koper, d. d.

		16.1Ločeni izkaz poslovnega izida

(v evrih)	Pojasnilo	2018	2017
Čisti prihodki od prodaje	1	222.980.390	206.835.533
Drugi prihodki	2	14.044.804	1.634.425
Stroški materiala	3	-16.604.101	-14.656.410
Stroški storitev	4	-57.894.550	-54.775.310
Stroški dela	5	-56.028.407	-48.047.075
Amortizacija	6	-28.545.408	-27.538.509
Drugi odhodki	7	-9.208.224	-28.420.343
Poslovni izid iz poslovanja		68.744.504	35.032.311
Finančni prihodki		3.262.017	2.973.923
Finančni odhodki		-1.206.727	-1.588.287
Poslovni izid iz financiranja	8	2.055.290	1.385.636
Poslovni izid pred obdavčitvijo		70.799.794	36.417.947
Davek iz dobička	9	-12.143.446	-3.151.706
Odloženi davki	9	-67.353	-122.833
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja		58.588.995	33.143.408
Čisti dobiček na delnico	10	4,18	2,37

Pojasnila k računovodskim izkazom so njihov sestavni del in jih je treba brati v povezavi z njimi.

16.2Ločeni izkaz drugega vseobsegajočega donosa

(v evrih)	Pojasnilo	2018	2017
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja		58.588.995	33.143.408
Aktuarski dobički ali izgube iz pozaposlitvenih zaslužkov	21	-176.202	-147.550
Odloženi davek na aktuarske dobičke ali izgube	17	13.994	11.035
Postavke, ki pozneje ne bodo prerazvrščene v poslovni izid		-162.208	-136.515
Spremembe presežka iz prevrednotenja finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo	16	937.901	3.160.721
Odloženi davek na prevrednotenje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo	17	-177.774	-600.537
Sprememba v pošteni vrednosti instrumentov za varovanje pred spremenljivostjo denarnih tokov		99.346	320.526
Odloženi davek na spremembo vrednosti finančnih instrumentov za varovanje pred spremenljivostjo denarnih tokov	17	-18.876	-60.900
Postavke, ki bodo lahko pozneje prerazvrščene v poslovni izid		840.597	2.819.810
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja		59.267.384	35.826.703

16.3Ločeni izkaz finančnega položaja družbe

(v evrih)	Pojasnilo	31. 12. 2018	*Prilagojeno 31.12.2017	*Prilagojeno 1. 1. 2017
SREDSTVA
Nepremičnine, naprave in oprema	11	355.839.069	367.818.139	358.594.707
Naložbene nepremičnine	12	24.616.101	26.467.395	29.918.504
Neopredmetena sredstva	13	2.605.462	3.122.833	3.761.498
Delnice in deleži v družbah v Skupini	14	4.533.063	4.533.063	4.533.063
Delnice in deleži v pridruženih družbah	15	6.737.709	6.737.709	6.737.709
Druge nekratkoročne finančne naložbe	16	31.437.485	30.499.584	27.338.863
Dana posojila in depoziti		13.876	22.592	31.005
Nekratkoročne poslovne terjatve		41.108	41.772	41.772
Odložene terjatve za davek	17	8.075.295	8.325.304	9.098.541
Nekratkoročna sredstva		433.899.168	447.568.391	440.055.662
Zaloge	18	1.322.412	1.037.066	809.467
Dana posojila in depoziti		8.716	8.413	68.123
Poslovne in druge terjatve	19	44.935.604	37.810.196	31.015.578
Sredstva iz pogodb s kupci		0	210.861	0
Terjatve za davek od dohodka		0	4.115.392	0
Denar in denarni ustrezniki	20	73.376.307	28.202.589	983.305
Kratkoročna sredstva		119.643.039	71.384.517	32.876.473
SKUPAJ SREDSTVA		553.542.207	518.952.908	472.932.135
KAPITAL IN OBVEZNOSTI
Osnovni kapital		58.420.965	58.420.965	58.420.965
Kapitalske rezerve		89.562.703	89.562.703	89.562.703
Rezerve iz dobička		174.901.853	145.607.356	129.035.652
Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni
vrednosti		10.507.002	9.799.716	7.085.026
Zadržani dobički		29.252.443	17.206.843	20.266.535
Kapital	21	362.644.966	320.597.583	304.370.881
Rezervacije	22	19.460.792	20.217.568	4.265.164
Odloženi prihodki	23	23.651.341	18.221.285	12.389.787
Nekratkoročna posojila	24	93.431.499	116.682.274	113.900.739
Druge nekratkoročne finančne obveznosti		0	0	419.873
Nekratkoročne poslovne obveznosti	25	1.304.783	967.102	693.924
Nekratkoročne obveznosti		137.848.415	156.088.229	131.669.487
Kratkoročna posojila	26	13.685.558	16.060.399	11.761.732
Druge kratkoročne finančne obveznosti		156.684	372.169	250.564
Obveznosti za davek od dohodka		9.254.382	0	1.960.528
Poslovne in druge obveznosti	27	29.952.202	25.834.528	22.918.943
Kratkoročne obveznosti		53.048.826	42.267.096	36.891.767

* Prilagoditve so razkrite v točki 18.1.32 pod Spremembe računovodskih usmeritev in Popravek napake iz preteklih let.

16.4Ločeni izkaz denarnih tokov

(v evrih)	2018	2017
DENARNI TOK PRI POSLOVANJU
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja	58.588.995	33.143.408
Prilagoditve za:
Amortizacija	28.545.408	27.538.509
Odpisi vrednosti in izgube pri prodaji nepremičnin, naprav, opreme in naložbenih nepremičnin	130.349	3.989.166
Dobiček pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme, neopredmetenih sredstev in naložbenih nepremičnin	-787.761	-154.605
Popravek vrednosti terjatev	248.042	917.135
Izterjane odpisane terjatve in odpisane obveznosti	-1.038.997	-110.159
Odprava rezervacij	-1.775.337	-16.954
Finančni prihodki	-3.262.017	-2.973.923
Finančni odhodki	1.206.727	1.588.287
Davek iz dobička in prihodki (odhodki) iz naslova odloženih davkov	12.210.799	3.274.539
Dobiček iz poslovanja pred spremembo čistih kratkoročnih sredstev in davki	94.066.208	67.195.403
Sprememba poslovnih terjatev	-6.140.629	-7.790.926
Sprememba zalog	-285.346	-227.599
Sprememba sredstev (skupine za odtujitev) za prodajo	1.502.198	0
Sprememba poslovnih obveznosti	164.856	-1.353.056
Sprememba rezervacij	928.378	15.955.870
Sprememba nekratkoročno odloženih prihodkov	5.485.124	5.831.498
Denar, ustvarjen pri poslovanju	95.720.789	79.611.190
Izdatki za obresti	-1.436.943	-1.566.028
Izdatki za davek	1.226.328	-9.227.626
Čista denarna sredstva iz poslovanja	95.510.174	68.817.536
DENARNI TOK PRI NALOŽBENJU
Prejete obresti	223.534	121.840
Prejete dividende in deleži v dobičku odvisnih družb	301.634	652.780
Prejete dividende in deleži v dobičku pridruženih družb	1.280.634	993.808
Prejete dividende in deleži v dobičku drugih družb	1.456.215	1.203.250
Prejemki od prodaje nepremičnin, naprav in opreme in neopredmetenih sredstev	824.577	154.655
Prejemki od prodaje, zmanjšanja finančnih naložb in danih posojil	8.413	288.123
Izdatki za nakup nepremičnin, naprav in opreme, neopredmetenih sredstev	-11.576.537	-32.119.566
Izdatki za nakup finančnih naložb in povečanje danih posojil	0	-220.000
Čista denarna sredstva iz naložbenja	-7.481.530	-28.925.110
DENARNI TOK PRI FINANCIRANJU
Prejemki pri prejetih nekratkoročnih posojilih	0	18.700.000
Izdatki za vračilo nekratkoročnih posojil	-9.565.217	0
Izdatki za vračilo kratkoročnih posojil	-16.060.399	-11.761.733
Izplačane dividende	-17.229.310	-19.611.409
Čista denarna sredstva iz financiranja	-42.854.926	-12.673.142
Čisto povečanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov	45.173.718	27.219.284
Začetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov	28.202.589	983.305
Končno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov	73.376.307	28.202.589

16.5Ločeni izkaz sprememb lastniškega kapitala

Leto 2018

						Re sta zer ve , na po	le z di v red ara šte ni v red nos	enj not a p o ti
(v e ) vri h	Os ni nov ka ita l p	Ka ita lsk p e rez erv e	Za ko nsk e rez erv e	Dr ug e e iz rez erv čka do bi	žan Za dr i čki do bi	čne Fin an žbe lo na	čn Fin i an ins nti tru me	Ak rsk i tua bi čki in do izg ub e	Sk aj up ka ita l p
Sta nje da n 3 1. d mb 20 17 ila jen o* na ece ra pr go -	58 .42 0.9 65	89 .56 2.7 03	18. 76 5.1 15	126 .84 2.2 41	17. 206 .84 1	10. 893 .27 5	-80 .47 1	-1. 013 .08 5	32 0.5 97 .58 6
šk Sp tni ita kci je be las a k la - tra rem em eg ap nsa z las tni ki
lač Izp ilo div ide nd	0	0	0	0	-17 .22 0.0 00	0	0	0	-17 .22 0.0 00
	0	0	0	0	-17 .22 0.0 00	0	0	0	-17 .22 0.0 00
či d čun Ce lot ni v obs ajo ob sk se eg on os ra eg a ob do bja
Vn čis osl izi da oče val ske teg os a p ovn ega por ga obd obj a	0	0	0	0	58. 588 .99 5	0	0	0	58. 588 .99 5
sež nčn Sp ba ka iz p red enj a f ina ih not rem em pre rev lož šan b, z nj a d k na ma a z ave	0	0	0	0	0	760 .12 2	0	0	760 .12 2
Sp šte čn ba dn i fin ih ost rem em po ne vre an ins je d t anj tru nto me v z a v aro van pre veg em , šan anj a d k zm a z ave	0	0	0	0	0	0	80 .47 1	0	80 .47 1
Sp ba akt rsk ih d ob ičk ali izg ub rem em ua ov , šan anj a d k zm a z ave	0	0	0	0	0	0	0	-16 2.2 08	-16 2.2 08
	0	0	0	0	58 .58 8.9 95	76 0.1 22	80 .47 1	-16 2.2 08	59 .26 7.3 80
Pre mi ki v ka ita lu
p la č bič Ra red itev de iste do ka zpo ga oče val ske obd obj a d avi est por ga a n rug e s ne kap ita la p kle vod enj a in dzo o s pu org an ov na ra	0	0	0	29. 294 .49 7	-29 .29 4.4 97	0	0	0	0
Dru be v k ita lu ge spr em em ap	0	0	0	0	-28 .89 8	0	0	28. 898	0
	0	0	0	29 .29 4.4 97	-29 .32 3.3 95	0	0	28 .89 8	0
Sta nje da n 3 1. d mb 20 18 na ece ra	58 .42 0.9 65	89 .56 2.7 03	18. 76 5.1 15	156 .13 6.7 38	29 .25 2.4 43	11. 653 .39 7	0	-1. 146 .39 5	36 2.6 44 .96 6

* Prilagoditve so razkrite v točki 18.1.32 pod Popravek napake iz preteklih let. Leto 2017

					Re le z di v red enj sta not zer ve , na ara a p o šte ni v red ti po nos
	Os ni nov ka ita l p	Ka ita lsk p e rez erv e	Za ko nsk e rez erv e	Dr ug e e iz rez erv čka do bi	žan Za dr i čki do bi	čne Fin an žbe lo na	čni Fin an ins nti tru me	Ak rsk i tua čki do bi in izg ub e	Sk aj up ka ita l p
Sta n 3 20 nje da 1. d mb 16 idi na ece ra rev ran o -	58 .42 0.9 65	89 2.7 03 .56	18. 76 5.1 15	110 .27 0.5 37	20 .32 03 1.6	8.3 33 .09 1	-34 0.0 97	-90 7.9 68	30 25 .94 9 4.4
(o ) rač Pre i za zaj dp k un na rav a n apa	0	0	0	0	-55 .06 8	0	0	0	0
Sta nje da n 1 . ja arj a 2 017 ila jen o* na nu pr go -	58 .42 0.9 65	89 .56 2.7 03	18. 76 5.1 15	110 .27 0.5 37	20 .26 6.5 35	8.3 33 .09 1	-34 0.0 97	-90 7.9 68	30 4.3 70 .88 1
šk Sp be las tni a k ita la - kci je tra rem em eg ap nsa z las tni ki
lač Izp ilo div ide nd	0	0	0	0	-19 .60 0.0 00	0	0	0	-19 .60 0.0 00
	0	0	0	0	-19 .60 0.0 00	0	0	0	-19 .60 0.0 00
či d čun Ce lot ni v obs ajo ob sk se eg on os ra eg a ob do bja	0
Vn čis osl izi da oče val ske teg os a p ovn ega por ga obd obj a	0	0	0	0	33 .14 3.4 08	0	0	0	33 .14 3.4 08
Sp ba sež ka iz p red enj not rem em pre rev a fin čn ih n alo žb, anj šan a d k an zm a z ave	0	0	0	0	0	2.5 60. 184	0	0	2.5 60. 184
šte čn Sp ba dn i fin ih ost rem em po ne vre an ins je d t anj tru nto me v z a v aro van pre veg em , šan anj a d k zm a z ave	0	0	0	0	0	0	259 .62 6	0	259 .62 6
Sp ba akt rsk ih d ob ičk ali izg ub rem em ua ov , šan anj a d k zm a z ave	0	0	0	0	0	0	0	-13 6.5 15	-13 6.5 15
	0	0	0	0	33 .14 3.4 08	2.5 60 .18 4	259 .62 6	-13 6.5 15	35 .82 6.7 04
Pre mi ki v ka ita lu p čis ičk Ra red itev de la a d ob teg zpo a oče val ske obd obj a d avi est por ga a n rug e s ne kap ita la p kle vod enj a in dzo o s an ov na ra	0	0	0	16. 57 1.7 04	-16 .57 1.7 04	0	0	0	0
pu org Dru be v k ita lu ge spr em em ap	0	0	0	0	-31 .39 8	0	0	31 .39 8	0
	0	0	0	16. 57 1.7 04	-16 .60 3.1 02	0	0	31 .39 8	0
Sta nje da n 3 1. d mb 20 17 ila jen o* na ece ra pr go -	58 .42 0.9 65	89 .56 2.7 03	18. 76 5.1 15	126 .84 2.2 41	17. 206 .84 1	10. 893 .27 5	-80 .47 1	-1. 013 .08 5	32 0.5 97 .58 4

* Prilagoditve so razkrite v točki 18.1.32 pod Popravek napake iz preteklih let.

17 Pojasnila k ločenim računovodskim izkazom

17.1Podlage za pripravo računovodskih izkazov

Poročajoča družba

Luka Koper, d. d., pristaniški in logistični sistem (v nadaljevanju: družba), s sedežem na Vojkovem nabrežju 38 v Kopru v Sloveniji je obvladujoča družba Skupine Luka Koper.

Osnovna dejavnost pristanišča je pretovor in skladiščenje vseh vrst blaga, kar družba dopolnjuje z vrsto storitev na blagu in drugih storitev ter tako strankam zagotavlja celovito logistično podporo. Luka Koper, d. d., na podlagi koncesijske pogodbe skrbi za pristaniško infrastrukturo in njen razvoj.

Računovodski izkazi obvladujoče družbe so pripravljeni za leto, ki se je končalo 31. 12. 2018.

Izjava o skladnosti

Računovodski izkazi družbe Luka Koper, d. d., so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), ki jih je sprejel Svet za mednarodne računovodske standarde (IASB), s pojasnili, ki jih sprejema Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP) in kot jih je sprejela Evropska unija, ter v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah.

Uprava Luke Koper, d. d., je računovodske izkaze potrdila 15. 3. 2019.

Podlage za merjenje

Računovodski izkazi družbe so pripravljeni ob predpostavki, da bo družba v prihodnje nadaljevala poslovanje. Izkazi so pripravljeni ob upoštevanju izvirne vrednosti, razen pri izvedenih finančnih instrumentih in finančnih naložbah, ki so vrednotene po pošteni vrednosti. Metode, uporabljene za merjenje poštene vrednosti, so opisane v pojasnilu Poštena vrednost.

Funkcijska in predstavitvena valuta

Računovodski izkazi so sestavljeni v evrih, brez centov, ki so funkcijska valuta družbe.

Uporaba ocen in presoj

Skladno z MSRP poslovodstvo pri pripravi računovodskih izkazov poda ocene, presoje in predpostavke, ki vplivajo na uporabo usmeritev in na izkazane vrednosti sredstev ter obveznosti, prihodkov in odhodkov. Ocene so oblikovane glede na izkušnje iz prejšnjih let in pričakovanja v obračunskem obdobju. Način oblikovanja ocen ter s tem povezane predpostavke in negotovosti so razkriti v pojasnilih k posameznim postavkam.

Ocene, presoje in predpostavke se redno pregledujejo. Dejanski rezultati lahko od teh ocen odstopajo, zato se ocene stalno preverjajo in se oblikujejo njihovi popravki. Spremembe računovodskih ocen se pripoznajo v obdobju, za katerega se ocene spremenijo, oziroma za vsa prihodnja obdobja, na katera spremembe vplivajo.

Ocene in presoje so uporabljene predvsem pri računovodskih postavkah:

Presoje slabitev nepremičnin, naprav in opreme (pojasnili 11 in 12 ter usmeritev 17.1.2)

Obstoj morebitnih znakov slabitve za nepremičnine, naprave in opremo družba presoja v skladu z MRS 36. Družba na datum vsakega poročanja oceni, ali je kakšno znamenje (pomembne tehnološke spremembe, spremembe trga, zastarelost ali fizično stanje posameznega opredmetenega sredstva), da utegne biti sredstvo oslabljeno. Če tako znamenje obstaja, mora družba oceniti nadomestljivo vrednost sredstva. Sredstvo je treba slabiti, če njegova knjigovodska vrednost presega njegovo nadomestljivo vrednost. Nadomestljiva vrednost je večja izmed dveh postavk: njegove poštene vrednosti, zmanjšane za stroške prodaje, ali njegove vrednosti pri uporabi.

Presoje oblikovanja rezervacij za tožbe (pojasnili 22 in 30 ter usmeritev 17.1.14)

Rezervacija je pripoznana, kadar ima družba zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti, in če je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Morebitne obveznosti v računovodskih izkazih niso pripoznane, saj njihovega zneska ni bilo mogoče zanesljivo izmeriti ali pa bo njihov dejanski obstoj potrjen z nastopom ali nenastopom dogodkov šele v nenapovedljivi prihodnosti, na kar družba ne more vplivati.

Poslovodstvo družbe redno preverja, ali je za poravnavo morebitne obveznosti verjeten odliv sredstev, ki omogočajo ekonomske koristi. V primeru, da ta postane verjeten, se za morebitno obveznost v računovodskih izkazih oblikuje rezervacija za tožbe.

Presoja ustreznosti življenjskih dob sredstev (pojasnili 11 in 13 ter usmeritvi 17.1.2 in 17.1.4)

Družba pri ocenjevanju življenjske dobe sredstev upošteva pričakovano fizično izrabljanje ter tehnično in gospodarsko staranje. Prav iz tega naslova družba redno preverja dobo koristnosti pri pomembnejših sredstvih, in če bi prišlo do spremenjenih okoliščin, bi družba spremenila dobo koristnosti ter posledično prevrednotila strošek amortizacije.

Presoja ustreznosti pripoznavanja prihodkov iz pogodb s kupci (pojasnilo 1 in usmeritev 17.1.24)

Družba svoje čiste prihodke izkazuje in razkriva skladno z MSRP 15. Osnovno načelo okvira je, da pripoznavanje prihodkov odraža prenos proizvodov in storitev na kupca v znesku, ki odraža nadomestilo, za katero družba pričakuje, da je do njega upravičeno, v zameno za te proizvode in storitve.

Osnovna dejavnost družbe je pretovor in skladiščenje vseh vrst blaga, storitve na blagu in z njimi povezane druge storitve. Čiste prihodke družba pripozna, ko upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov, če ti niso uresničeni že ob nastanku in jih je mogoče zanesljivo izmeriti.

Poslovodstvo ocenjuje, da je obstoječi način pripoznave prihodkov popolnoma ustrezen in skladen s standardi.

Presoja slabitev finančnih instrumentov in nefinančnih sredstev

Podatki o pomembnih ocenah negotovosti in kritičnih presojah, ki jih je poslovodstvo pripravilo v procesu izvrševanja računovodskih usmeritev in ki najmočneje vplivajo na zneske v računovodskih izkazih, so bili uporabljeni pri presoji:

• vrednosti nepremičnin, naprav in opreme (pojasnilo 11),
• vrednosti naložbenih nepremičnin (pojasnilo 12),
• vrednotenja naložb v odvisne, pridružene in druge družbe (pojasnila 14, 15 in 16) in
• pripoznavanja terjatev za odložene davke (pojasnilo 17).

Ocena možnosti uporabe terjatev za odložene davke (pojasnilo 17 ter usmeritev 17.1.22)

Na osnovi ocene, da bo v prihodnosti na voljo dovolj razpoložljivega dobička, je družba oblikovala terjatve za odložene davke iz naslova:

• rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi,
• slabitev finančnih naložb,
• razlik pri prevrednotenju za prodajo razpoložljivih finančnih naložb,
• slabitev terjatev.

Odložene terjatve za davek, ki so pripoznane iz naslova oblikovanja rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine, se zmanjšujejo v ustreznih zneskih s koriščenjem oblikovanih rezervacij in povečujejo v ustreznih zneskih glede na novo oblikovane rezervacije.

Glede na to, da slabitve finančnih naložb in terjatev ob oblikovanju niso davčno priznan odhodek, je družba oblikovala terjatve za odloženi davek v ustrezni višini. Terjatve za odloženi davek bodo realizirane ob odtujitvi teh naložb ali odpravi finančne naložbe in ob dokončnem odpisu terjatev.

Davčna stopnja, uporabljena za izračun višine odbitnih začasnih razlik, je 19 odstotkov, kolikor od 1. 1. 2017 dalje znaša splošna davčna stopnja za davek od dohodkov pravnih oseb.

Izkazane obveznosti za odložene davke izhajajo iz začasnih obdavčljivih razlik pri prevrednotenju za prodajo razpoložljivih finančnih naložb (po pošteni vrednosti prek vseobsegajočega donosa) na višjo vrednost, iz naslova prevrednotenja za prodajo razpoložljivih finančnih naložb na nižjo vrednost pa so izkazane terjatve za odloženi davek.

Na dan poročanja se tako preverja višina izkazanih terjatev ali obveznosti za odloženi davek. Če družba ne razpolaga z zadostnim razpoložljivim dobičkom, se izkazana vrednost terjatev za odloženi davek ustrezno zmanjša.

Ocena oblikovanih rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade (pojasnilo 22 ter usmeritev 17.1.14)

V okviru obvez za določene pozaposlitvene in druge zaslužke so evidentirane sedanja vrednost odpravnin ob upokojitvi in jubilejne nagrade. Pripoznane so na osnovi aktuarskega izračuna. Aktuarski izračun temelji na predpostavkah in ocenah, veljavnih v času nastanka izračuna, ki se zaradi sprememb v prihodnje lahko razlikujejo od dejanskih predpostavk, ki bodo veljale takrat. To se nanaša predvsem na določitev diskontne stopnje, ocene fluktuacije zaposlenih, ocene smrtnosti in ocene rasti plač. Obveze za določene zaslužke so zaradi kompleksnosti aktuarskega izračuna in dolgoročnega značaja postavke občutljive za spremembe navedenih ocen.

18 Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev in razkritja

18.1 Uporabljene računovodske usmeritve

Računovodske usmeritve, navedene v nadaljevanju, so bile dosledno uporabljene v vseh obdobjih, ki so prikazana v računovodskih izkazih.

18.1.1 Posli v tuji valuti

Posle, izražene v tuji valuti, družba preračuna v evre po referenčnem tečaju Evropske centralne banke na dan posla. Denarna sredstva in obveznosti, izraženi v tuji valuti na dan izkaza finančnega položaja, so preračunani v domačo valuto po referenčnem tečaju Evropske centralne banke, veljavnem na zadnji dan obračunskega obdobja. Tečajne razlike so pripoznane v izkazu poslovnega izida.

18.1.2 Nepremičnine, naprave in oprema

Pri merjenju vrednosti nepremičnin, naprav in opreme družba uporablja model nabavne vrednosti. Sredstvo se izkazuje po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi slabitve. Način in uporabljene metode vrednotenja sredstev zaradi slabitve so opisani v nadaljevanju v poglavju z naslovom Slabitev nefinančnih sredstev. Nabavna vrednost nepremičnin, naprav in opreme je ustreznik denarne cene na dan pripoznanja.

Med sredstvi v pridobivanju družba poleg nepremičnin, naprav in opreme v pridobivanju izkazuje tudi predujme za pridobitev nepremičnin, naprav in opreme.

Deli nepremičnin, naprav in opreme, ki imajo različne dobe koristnosti, so obravnavani kot posamezna sredstva, ki se amortizirajo v ocenjeni dobi koristnosti.

Zemljišča so obravnavana ločeno in se ne amortizirajo.

Stroški izposoje

V nabavno vrednost nepremičnin, naprav in opreme se lahko usredstvijo tudi stroški izposojanja skladno z MRS 23, če jih je mogoče neposredno pripisati nakupu, gradnji ali proizvodnji sredstva v pripravi. Če si družba oziroma Skupina izposodi sredstva nenamensko in jih ni mogoče pripisati neposredno nakupu sredstva v pripravi, usredstvi sorazmerni del stroškov, izračunanih na podlagi ponderirane letne obrestne mere, vendar samo za pomembne naložbe (vrednost naložbe nad 1 mio evrov in čas izgradnje, daljši od 12 mesecev). Iz načina usredstvovanja obresti so izvzete naložbe, ki trajajo že vrsto let, vendar v poročanem letu niso imele vlaganj (naložbe v mirovanju).

Stroški izposojanja se usredstvujejo, dokler je sredstvo v pripravi. Ko je sredstvo preneseno v uporabo, se stroški izposojanja ne usredstvujejo več. Znesek stroškov izposojanja, usredstven v obdobju, ne sme preseči zneska stroškov izposojanja, ki nastanejo v istem obdobju.

Kasnejši stroški

Kasnejši izdatki, nastali v zvezi z nadomestitvijo posameznega dela nepremičnin, naprav in opreme, povečujejo njegovo nabavno vrednost po načelu pripoznanja. Nadomeščeni del se preneha pripoznavati. Drugi kasnejši izdatki v zvezi z nepremičnino, napravo in opremo povečajo njeno nabavno vrednost, če je verjetno, da bodo njene prihodnje gospodarske koristi večje od prvotno ocenjenih. Vsi preostali izdatki se pripoznajo kot odhodek ob nastanku.

Amortizacija

Znesek amortizacije v vsakem obdobju je pripoznan v poslovnem izidu. Sredstvo se začne amortizirati, ko je razpoložljivo za uporabo. Nepremičnine, naprave in opremo družba amortizira po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju ocenjene dobe koristnosti vsake posamezne nepremičnine, naprave in opreme. Uporabljena metoda amortiziranja se preveri na koncu vsakega poslovnega leta. Preostalo vrednost sredstva se praviloma upošteva le pri pomembnih postavkah, pri čemer se upoštevajo tudi stroški likvidacije nepremičnin, naprav in opreme. Zemljišča, sredstva v pridobivanju, nekratkoročna sredstva, razvrščena v skupino (za odtujitev) za prodajo, in umetnine se ne amortizirajo. Uporabljene življenjske dobe nepremičnin, naprav in opreme so:

Sredstvo	2018	2017
Gradbeni objekti	16,67−66,67 let	16,67−66,67 let
Transportna in prekladalna oprema	5−17,86 let	5−17,86 let
- lokomotive	6,67−10 let	6,67−10 let
- viličarji, nakladalci	8 let	8 let
Računalniška oprema	4−5 let	4−5 let
Druga oprema	4−10 let	4−10 let

Odprava pripoznanja

Pripoznanje knjigovodske vrednosti posamezne nepremičnine, naprave in opreme družba odpravi ob odtujitvi, če od njene uporabe ali odtujitve ne pričakuje prihodnjih gospodarskih koristi. Dobički ali izgube iz odtujitve posamezne nepremičnine, naprave in opreme se določijo kot razlika med prihodki iz odtujitve in knjigovodsko vrednostjo ter se vključijo v poslovni izid.

18.1.3 Naložbene nepremičnine

Naložbene nepremičnine ima družba v lasti, da bi prinašale najemnino ali povečevale vrednost nekratkoročne naložbe. Za merjenje vrednosti naložbenih nepremičnin družba uporablja model nabavne vrednosti. Amortizacija se obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju ocenjene dobe koristnosti posameznega sredstva. Zemljišča se ne amortizirajo. V najem dani objekti so razdeljeni na sestavne dele glede na ocenjeno dobo koristnosti. Uporabljene življenjske dobe naložbenih nepremičnin so:

Naložbene nepremičnine	2018	2017
Zgradbe	16,67−66,67 let	16,67−66,67 let

18.1.4 Neopredmetena sredstva

Neopredmeteno osnovno sredstvo se na začetku pripozna po nabavni vrednosti. Po začetnem pripoznanju se neopredmetena sredstva izkazujejo po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in izgube zaradi slabitve.

Amortizacija

Ko je sredstvo na voljo za uporabo, to pomeni, ko je na kraju in v stanju, ki sta potrebna za načrtovano delovanje, se začne amortizirati.

Neodpisana vrednost neopredmetenega sredstva s končno dobo koristnosti se zmanjšuje po metodi enakomernega časovnega amortiziranja v obdobju koristnosti sredstva. Vsa neopredmetena sredstva imajo končno dobo koristnosti.

Trajanje in metodo amortiziranja za neopredmeteno sredstvo s končno dobo koristnosti družba pregleda najmanj konec vsakega poslovnega leta. Če se pričakovana doba koristnosti sredstva razlikuje od prejšnjih ocen, se trajanje amortiziranja ustrezno spremeni.

Doba koristnosti neopredmetenega sredstva, ki izhaja iz pogodbenih ali drugih pravnih pravic, ne presega dobe pogodbenih ali drugih pravnih pravic, lahko pa je krajša, odvisno od obdobja, v katerem se pričakuje, da bo sredstvo v uporabi. Ocenjena doba koristnosti za druga neopredmetena sredstva je 10 let (uporabljene življenjske dobe so podane v tabeli, ki sledi).

Neopredmetena sredstva	2018	2017
Nekratkoročne premoženjske pravice	5−10 let	5−10 let

18.1.5 Finančne naložbe v povezana podjetja

Družba vse finančne naložbe v odvisne in pridružene družbe vrednoti po nabavni vrednosti. Družba na vsak dan izkaza finančnega položaja oceni, ali obstajajo kakšni nepristranski dokazi o morebitni oslabljenosti finančne naložbe. Slabitev naložb se pripozna v izkazu poslovnega izida.

18.1.6 Finančna sredstva

Finančna sredstva so razvrščena v razrede, kot sledi:

• 1. finančna sredstva, vrednotena po odplačni vrednosti,
• 1. finančna sredstva, vrednotena po pošteni vrednosti prek izkaza vseobsegajočega donosa, in

• finančna sredstva, vrednotena po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida.

Med finančna sredstva, ki so na razpolago za prodajo, so uvrščene naložbe v kapitalske vrednostnice. Ob začetnem pripoznanju se jih izmeri po pošteni vrednosti, ki so ji prišteti še stroški posla, ki izhajajo iz nakupa finančnega sredstva. Za pošteno vrednost se upošteva tržno oblikovana vrednost, kot sta zaključni borzni tečaj delnice ali objavljena dnevna vrednost enote premoženja vzajemnega sklada. Spremembe poštene vrednosti družba pripozna v drugem vseobsegajočem donosu znotraj kapitala. Pri odpravi pripoznanja družba dobičke oziroma izgube izkaže skozi rezultat preteklih let. Pri obračunavanju nakupa in prodaje se uporablja datum trgovanja.

Naložbe v druge delnice in deleže, za katere ni delujočega trga je družba razvrstila med sredstva vrednotena po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida.

18.1.7 Posojila in terjatve

Dana in prejeta posojila ter terjatve družba pripozna na datum poravnave in jih meri po odplačni vrednosti z uporabo metode veljavnih obresti.

18.1.8 Terjatve iz poslovanja

V poslovnih knjigah družba ločeno evidentira nekratkoročne in kratkoročne terjatve do kupcev. Terjatve za obresti od omenjenih terjatev se izkazujejo zabilančno. Nekratkoročne in kratkoročne terjatve iz poslovanja so ob pripoznanju izkazane z zneski, ki izhajajo iz pogodb ali ustreznih knjigovodskih listin. Terjatve, za katere so sproženi postopki sodne izterjave ali pri katerih so dolžniki v enem od insolvenčnih postopkov, družba prenese na konte spornih in dvomljivih terjatev. Med drugimi poslovnimi terjatvami družba izkazuje kratkoročno odložene stroške oziroma odhodke ter kratkoročno nezaračunane prihodke.

Oblikovanje popravkov vrednosti terjatev

Za zapadle terjatve do kupcev in zapadle terjatve iz naslova zamudnih obresti družba na podlagi starostne strukture ter na podlagi individualne presoje oblikuje popravke vrednosti terjatev. Popravki vrednosti terjatev do podjetij, v katerih je uveden stečajni ali likvidacijski postopek, se oblikujejo v celotni višini (100 odstotkov) terjatve ob začetku postopka. Skladno z MSRP 9, ki uvaja nove zahteve glede merjenja finančnih sredstev ter pripoznanja njihove oslabitve, je družba za poslovne terjatve oblikovala model oslabitve, ki ne temelji zgolj na realiziranih kreditnih izgubah, kot je to veljalo v primeru MRS 39, temveč tudi na pričakovanih kreditnih izgubah. Družba oblikuje popravek vrednosti terjatev tudi iz naslova še nezapadlih terjatev glede na oceno tveganja. Ocena tveganja je sestavljena iz bonitetne ocene kupca, ki jo na podlagi svojih kriterijev oblikuje družba, ter iz naslova države, iz katere kupec izhaja.

Izgube zaradi slabitev bremenijo prevrednotovalne poslovne odhodke v zvezi s terjatvami.

18.1.9 Prejeta posojila

Prejeta posojila družba na začetku pripozna po pošteni vrednosti, po začetnem pripoznanju pa po odplačni vrednosti ob upoštevanju metode veljavnih obresti. Glede na ročnost so prejeta posojila ob pripoznanju uvrščena med nekratkoročne oziroma kratkoročne finančne obveznosti. Na zadnji dan leta so vse finančne obveznosti, ki zapadejo v plačilo v prihodnjem letu, prenesene med kratkoročne finančne obveznosti. Prejeta posojila so zavarovana z bianko menicami in s finančnimi zavezami, eno posojilo pa z odstopom terjatev v zavarovanje.

18.1.10 Denar

Med denarna sredstva družbe spadajo denar v blagajni in vloge na vpogled na računih ter bančni depoziti na odpoklic ali z rokom vezave do treh mesecev.

18.1.11 Zaloge

Zaloge materiala družba vrednoti po nabavni vrednosti ali čisti tržni vrednosti, in sicer po nižji izmed njiju. Količinska enota zaloge materiala se ovrednoti po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevračljive nakupne dajatve ter neposredni stroški nabave. Med nevračljive nakupne dajatve se doda tudi tisti davek na dodano vrednost, ki se ne povrne. Nakupna cena se zmanjša za dobljene popuste. Družba za zmanjševanje količin materiala na zalogi uporablja metodo tehtanih povprečnih cen. Drobni inventar, dan v uporabo, družba takoj prenese med stroške. Zaloge se zaradi okrepitve ne prevrednotijo.

18.1.12 Kapital

Osnovni kapital

Osnovni kapital družbe v znesku 58.420.965 evrov je razdeljen na 14.000.000 delnic, ki so prosto prenosljive. Nominalna vrednost delnice znaša 4,17 evra.

Kapitalske rezerve in rezerve iz dobička

Družba ima oblikovane zakonske rezerve, kot narekuje Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), in sicer najmanj v višini 10 odstotkov osnovnega kapitala. Kapitalske in zakonske rezerve niso sestavni del bilančnega dobička in ne morejo biti predmet delitve. Statutarnih rezerv družba nima, saj jih statut ne predvideva.

Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti

Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, izvirajo iz naslova vrednotenja finančnih naložb, merjenih po pošteni vrednosti, ter iz naslova nerealiziranih aktuarskih dobičkov in izgub.

Zadržani dobički

Zadržani dobički so sestavljeni iz nerazdeljenega čistega dobička vseh preteklih let ter nerazporejenega dela čistega poslovnega izida poslovnega leta.

Dividende

Dividende so pripoznane v računovodskih izkazih družbe, ko je sprejet sklep skupščine delničarjev o izplačilu dividend.

Odobreni kapital

Na dan 31. 12. 2018 družba ni imela odobrenega kapitala.

18.1.13 Rezervacije

Rezervacije za tožbe in odškodnine

Družba oblikuje rezervacije za prejete tožbe in odškodnine, ki so povezane z domnevnimi kršitvami pri poslovanju. Oblikovanje in višina rezervacij se določata na podlagi teh sodil:

• ali ima družba sedanjo obvezo (pravno ali posredno), ki je posledica preteklega dogodka,
• verjetnost, da bo pri poravnavi obveznosti (tožbe) potreben odtok denarnih sredstev (rezervacija se pripozna, če je verjetnost velika),
• možnost zanesljive ocenitve obveze.

Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade

Skladno z zakonskimi predpisi in s podjetniško kolektivno pogodbo je družba dolžna obračunati in izplačati jubilejne nagrade ter odpravnine ob upokojitvi. Za izmero teh zaslužkov se uporablja vrednotenje aktuarske obveznosti v skladu s pričakovano rastjo plač od dneva vrednotenja do predvidene upokojitve zaposlene osebe. To pomeni vračunavanje zaslužkov sorazmerno z opravljenim delom. Ocenjena obveznost je pripoznana v višini sedanje vrednosti pričakovanih prihodnjih izdatkov. Pri merjenju se ocenita tudi predvideno povišanje plač in fluktuacija zaposlencev.

Na osnovi aktuarskega izračuna družba pripozna aktuarske dobičke ali izgube tekočega leta za odpravnine v drugem vseobsegajočem donosu v kapitalu, stroške sprotnega in preteklega službovanja ter stroške obresti pa v izkazu poslovnega izida. Za jubilejne nagrade v izkazu poslovnega izida prikazuje družba tako stroške sprotnega službovanja in stroške obresti kot aktuarske dobičke ali izgube.

Izračun rezervacij za obveznosti do zaposlencev iz naslova odpravnin in jubilejnih nagrad temelji na aktuarskem izračunu na dan 31. 12. 2018 s podatki z dne 31. 12. 2018, v katerem so bile upoštevane predpostavke:

• Upoštevana je trenutno veljavna višina odpravnin in jubilejnih nagrad.
• Upoštevana je smrtnost na osnovi tablic umrljivosti iz leta 2007 za slovensko populacijo, ločeno za moške in ženske, znižana za 10 odstotkov (aktivna populacija). Skupno za zaposlence na dan 31. 12. 2018 to pomeni 0,3-odstotno smrtnost za naslednje poslovno leto (glede na število zaposlencev).
• Upoštevana je predpostavka o fluktuaciji zaposlenih, ki je linearno padajoča od 2,0 odstotkov pri 15 letih do 0,5 odstotka pri 55 letih, nato konstantna pri 0,0 odstotka. Skupaj za zaposlence na dan 31. 12. 2018 to pomeni 0,9-odstotno letno fluktuacijo za naslednje poslovno leto.
• Upoštevano je predvideno upokojevanje posameznega zaposlenega na podlagi podatkov o spolu, datumu rojstva in doseženi delovni dobi na dan 31. 12. 2018 v skladu s 27. členom ZPIZ-2 in s 3. alinejo 1. odstavka 28. člena.
• Za leti 2019 in 2020 so upoštevane stopnje povečanja povprečnih plač v RS iz Jesenske napovedi gospodarskih gibanj 2018 (UMAR). Predvideno je, da se bodo povprečne plače v RS od leta 2021 dalje letno višale za 2-odstotno inflacijo in za realno rast v višini 1 odstotka. Predpostavlja se, da se zneski iz Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Ur. l. RS, št. 140/06 in 76/08) do leta 2020 ne bodo povišali, kasneje se predvideva rast teh zneskov skladno z inflacijo.
• Upoštevano je povečanje osnovnih bruto plač in variabilnega dela v višini letne inflacije, povečane za 0,2 odstotka od leta 2021 dalje, upošteva se rast osnovnih bruto plač zaradi napredovanja, in sicer za 0,5 odstotka letno, upošteva se dodatek na skupno delovno dobo v višini 0,5 odstotka od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto skupne delovne dobe. V primeru štirih individualnih pogodb se dodatek na delovno dobo ne zaračunava. Tako bi bila nominalna letna stopnja rasti mesečnih plač v družbi zaradi inflacije in realne rasti v prihodnjem letu 2,1-odstotna, v letu 2020 2,3-odstotna, od leta 2021 dalje pa 2,2-odstotna.
• Diskontna stopnja za izračun na dan 31. 12. 2018 je na osnovi objavljenih donosnosti slovenskih državnih obveznic na dan 2. 12. 2018 in z interpolacijo glede na povprečno uteženo trajanje obvez družbe (13,8 leta) določena v višini 1,5 odstotka.

18.1.14 Nekratkoročno razmejeni prihodki

V družbi se oblikujejo nekratkoročno razmejeni prihodki za vzdrževanje pristaniške infrastrukture. Nekratkoročno razmejeni prihodki za vzdrževanje se oblikujejo, če prihodki iz naslova pristaniških pristojbin presegajo stroške gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet.

18.1.15 Državne podpore

Vse vrste državne podpore so v začetku pripoznane v izkazu finančnega položaja kot odloženi prihodki, ko obstaja zagotovilo, da bo družba podpore prejela in bo izpolnila pogoje v zvezi z njimi. Državne podpore, prejete za kritje stroškov, so dosledno pripoznane v izkazu poslovnega izida v obdobjih, v katerih nastajajo zadevni stroški, ki naj bi jih te nadomestile.

18.1.16 Koncesijska dejavnost

V skladu s Pomorskim zakonikom sta septembra 2008 družba Luka Koper, d. d., (v nadaljevanju družba) in Republika Slovenija v okviru Uredbe o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču razmerje uredili s koncesijsko pogodbo in koncesijsko razmerje opredelili za obdobje 35 let od sklenitve pogodbe.

Koncesionar mora skladno z določili koncesijske pogodbe svoje poslovne knjige voditi na način, da zagotovi ločeno računovodsko spremljanje dejavnosti, ki jih izvaja na podlagi podeljenih izključnih pravic.

V svojih poslovnih knjigah družba vodi ločeno računovodsko evidenco prihodkov iz naslova pristaniških pristojbin v posameznem letu in stroškov opravljanja koncesijskih dejavnosti.

Morebitni presežek prihodkov iz naslova pristaniških pristojbin nad stroški vzdrževanja pristaniške infrastrukture koncesionar zadrži kot nekratkoročno odložene prihodke za stroške vzdrževanja pristaniške infrastrukture v prihodnjih letih v skladu s členom 9.3 koncesijske pogodbe. Računovodsko spremljanje dejavnosti gospodarske javne službe temelji na usmeritvah in načelih stroškovnega računovodstva ter sodilih ločenega evidentiranja. Družba je v letu 2018 dopolnila sodila, saj je bila 1. oktobra 2018 pripojena enota vzdrževanja iz odvisne družbe. Spremembo sodil je v mesecu decembru 2018 sprejel organ nadzora družbe Luka Koper, d. d..

Družba Luka Koper, d. d., tako skladno s koncesijsko pogodbo z Republiko Slovenijo ter sodili, potrjenimi s strani Republike Slovenije, oblikuje nekratkoročno odložene prihodke gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture v višini, ki ustreza višini presežka prihodkov iz naslova pristaniških pristojbin nad stroški gospodarske javne službe. V primeru presežka stroškov nad prihodki iz naslova pristaniških pristojbin se v višini presežka odpravijo nekratkoročno odloženi prihodki.

Družba je kot koncesionar od Republike Slovenije kot koncedenta pridobila izključno pravico za izvajanje pristaniških dejavnosti ravnanja s tovorom in pomorskega potniškega prometa na območju pristanišča ter s tem povezano izključno pravico za vodenje in upravljanje pristanišča, vodenje in razvoj pristaniške infrastrukture, ki ni namenjena za javni promet, in v okviru 44. člena Pomorskega zakonika pridobila tudi izključno pravico do izvajanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet.

Obenem vodi družba v skladu s členom 7.9.6 koncesijske pogodbe tudi evidenco investicijskih vlaganj v pristaniško infrastrukturo v posameznem poslovnem letu. Družba mora investicijska vlaganja v posameznem poslovnem letu navesti v posebnem dodatku k letnemu poročilu, ki ga mora pregledati in potrditi pooblaščeni revizor.

Družba v skladu s členom 10.1 koncesijske pogodbe plačuje koncesijsko dajatev, ki znaša 3,5 odstotka ustvarjenega letnega poslovnega prihodka, zmanjšanega za v tem letu pobrane pristaniške pristojbine. Osnova za odmero koncesijske dajatve se ugotavlja na podlagi revidiranega izkaza poslovnega izida družbe. Znesek letne koncesijske dajatve se med letom plačuje v obliki mesečnih akontacij, izračunanih najkasneje do 30. julija na podlagi revidiranih podatkov preteklega koledarskega leta. Pristaniške pristojbine predstavljajo 4 odstotke poslovnih prihodkov družbe in so vsebinsko sestavni del poslovnih prihodkov družbe. Višino pristojbin določi družba Luka Koper, d. d., v soglasju z državo. Preostalih 96 odstotkov poslovnih prihodkov družba ustvari iz naslova opravljanja storitev pretovora in skladiščenja, za katere se cene oblikujejo na osnovi tržnih zakonitosti. Razvoj in obnovo pristaniške infrastrukture izvaja družba v svojem imenu in za svoj račun. Po preteku koncesije je koncesionar upravičen do povračila neamortiziranega dela vlaganj. Zaradi navedenih določil koncesijske pogodbe družba ne uporablja OPMSRP 12.

18.1.17 Gospodarska javna služba zbiranja odpadkov s plovil na območju koprskega pristanišča

Gospodarska javna služba zbiranja odpadkov s plovil na območju koprskega pristanišča se izvaja v skladu z Uredbo o načinu, predmetu in pogojih izvajanja državne gospodarske javne službe zbiranja odpadkov s plovil (Ur. l. RS, št. 59/2005) ter Uredbo o pristaniških zmogljivostih za prevzem ladijskih odpadkov in ostankov tovora (Ur. l. RS, št. 78/2008). Dejavnost obsega redno prevzemanje ladijskih odpadkov in ostankov tovora, nameščanje pristaniških zmogljivosti za prevzem odpadkov in ostankov tovora v skladu s predpisi, ki urejajo pristaniške zmogljivosti za prevzem, sprejemanje sporočil o nameri oddaje ladijskih odpadkov in ostankov tovora, ločeno zbiranje, razvrščanje in skladiščenje prevzetih odpadkov in ostankov tovora z uporabo pristaniških zmogljivosti za prevzem, oddajo v obdelavo zaradi ponovne uporabe, recikliranja ali odstranjevanja ostankov predelave v skladu s predpisi na področju varstva okolja, ki urejajo ravnanje z odpadki, ter obveščanje javnosti in uporabnikov o načinu oddajanja odpadkov in ostankov tovora. Za namene poročanja gospodarske javne službe zbiranja odpadkov s plovil je družba na osnovi zahtev ZPFOLERD-1 upoštevala načela stroškovnega računovodstva ter sodila ločenega evidentiranja. Družba je v letu 2018 dopolnila sodila, v mesecu decembru 2018 pa jih je sprejel organ nadzora družbe Luka Koper, d. d..

Do 31. 12. 2016 je družba gospodarsko javno službo zbiranja odpadkov s plovil izvajala prek svoje odvisne družbe Luka Koper INPO, d. o. o., ki je delovala kot njen izpolnitveni pomočnik. Družbi sta imeli sklenjeno medsebojno pogodbo o sodelovanju. Luka Koper INPO, d. o. o., je v celoti obvladovana s strani družbe Luka Koper, d. d., in družbi se na podlagi ustaljene prakse sodišča EU štejeta za isto ekonomsko celoto. S 1. januarjem 2017 sta družbi sklenili aneks k pogodbi, s katerim sta določili, da družba Luka Koper INPO, d. o. o., od 1. 1. 2017 kot izpolnitveni pomočnik izvaja gospodarsko javno službo zbiranja odpadkov s plovil na območju koprskega pristanišča v imenu in za račun družbe Luka Koper, d. d.

18.1.18 Finančne obveznosti

Prejeta posojila družba ob začetnem pripoznanju izkazuje po višini črpane glavnice. Vse obresti se izkazujejo v izkazu poslovnega izida, pri čemer se uporablja metoda efektivne obrestne mere, saj se vsi pripadajoči stroški izkazujejo v poslovnem izidu enakomerno v celotnem obdobju odplačevanja posojila.

18.1.19 Poslovne obveznosti

Med nekratkoročnimi poslovnimi obveznostmi družba izkazuje prejete varščine za najete poslovne prostore in za delovanje trošarinskega skladišča. Med kratkoročnimi obveznostmi so ločeno izkazane obveznosti do dobaviteljev, države in zaposlencev. Med drugimi poslovnimi obveznostmi so izkazani kratkoročno odloženi prihodki ter kratkoročno vnaprej vračunani stroški oziroma odhodki.

18.1.20 Davek od dobička

Davek od dobička družba obračunava skladno z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb. Osnova za obračun davka od dohodka je bruto dobiček, povečan za davčno nepriznane stroške in zmanjšan za zakonsko dovoljene olajšave. Od tako dobljene osnove je obračunana obveznost za davek od dohodka pravnih oseb. Uporabljena stopnja davka za leto 2018 znaša 19 odstotkov.

18.1.21 Odloženi davki

Z namenom izkazovanja ustreznega poslovnega izida v obdobju poročanja je družba obračunala tudi odložene davke. Te izkazuje kot odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek. Pri obračunavanju odloženih davkov je družba uporabila metodo obveznosti po izkazu finančnega položaja. Knjigovodska vrednost sredstev in obveznosti se primerja z njihovo davčno vrednostjo, razlika med obema vrednostma pa opredeli kot stalna ali začasna razlika. Začasne razlike so razdeljene na obdavčljive in odbitne. Obdavčljive začasne razlike so povečale obdavčljive zneske in odložene davčne obveznosti. Odbitne začasne razlike pa so zmanjšale obdavčljive zneske in povečale odložene davčne terjatve.

Odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek se pobotajo, če obstaja zakonska pravica pobotanj odmerjenih terjatev in odmerjenih obveznosti za davek od dohodka ter če so odloženi davki vezani na isto obdavčljivo pravno osebo in isti davčni organ.

18.1.22 Čisti dobiček na delnico

Osnovni in popravljeni čisti dobiček na delnico se izračuna tako, da se čisti poslovni izid poslovnega leta deli s številom delnic.

18.1.23 Prihodki

Poslovni prihodki

Prihodki iz pogodb s kupci

Osnovna dejavnost družbe je pretovor in skladiščenje vseh vrst blaga, storitve na blagu in z njimi povezane druge storitve. Razen surove nafte in plina družba pretovarja in opravlja storitve za vse blagovne skupine, vključno s potniki. Vse storitve družba opravlja v Sloveniji, tako za domače kot tuje kupce. Tuji kupci prihajajo s tržišč celinske Evrope, ki so za družbo Luka Koper, d. d., najpomembnejša, kot tudi držav Azije in Amerike. Kupci družbe so največji svetovni ladjarji, velike svetovne multinacionalke, končne uporabnice naših storitev in druge večje ali manjše domače in tuje družbe, za katere koprsko pristanišče predstavlja najhitrejšo in najkakovostnejšo logistično storitev.

Čiste prihodke od prodaje družba izkazuje in razkriva skladno z MSRP 15. Družba je prepoznala vse aktivne pogodbe, sklenjene s kupci, in jih presojala na podlagi petih korakov, ki jih standard narekuje. Iz analize izhaja, da vse pogodbe izpolnjujejo kriterije novega standarda za pripoznavanje prihodkov, izvedbene obveznosti so v pogodbah ustrezno opredeljene, kar omogoča njihovo razvrščanje in merjenje ter določitev časa njihove izpolnitve. Večina prihodkov izhaja iz pogodb, opredeljenih kot enostavna dobava storitev. Pogodbe ne vsebujejo ločeno določljivih obveznosti in družba meni, da je veljavna računovodska usmeritev za pripoznavanje prihodkov v skladu z zahtevami novega standarda.

Družba je zavzela stališče, da ima le z eno izvršitveno obvezo, in sicer pristaniške storitve.

Cene se v družbi določajo tako fiksno kot variabilno. Variabilne so takrat, kadar družba predvidi količinski popust. Količinski popusti se dosegajo na podlagi dogovorjenih količin pretovora.

Pri pripoznavanju prihodkov iz pogodb s kupci, družba uporablja metodo odstotka dokončanosti del na dan izkaza finančnega položaja. Po tej metodi so vsi prihodki pripoznani v obračunskem obdobju, v katerem so storitve opravljene. Razkrivajo se zneski vsake pomembne vrste prihodkov, pripoznane v obdobju, ter prihodki od prodaje domačim in tujim kupcem.

Prihodki od najemnin

Prihodki od najemnin zajemajo pretežno prihodke od naložbenih nepremičnin, to je gradbenih objektov in zemljišč, ki jih družba daje v poslovni najem. Družba prihodke od najemnin uvršča med poslovne prihodke.

Drugi prihodki

Med drugimi prihodki se izkazujejo prevrednotovalni poslovni prihodki od prodaje nepremičnin, naprav in opreme, subvencije, donacije, prejete odškodnine in preostali prihodki. Državne in druge subvencije v največji meri predstavljajo prejeta sredstva iz naslova razvojnih dejavnosti na področju evropskih razvojnih projektov, ki so namenjeni povečanju konkurenčnosti pristanišča, energetski učinkovitosti, okoljski varnosti in zagotavljanju učinkovitosti pristaniških procesov. Prejete subvencije za kritje stroškov so pripoznane strogo dosledno kot prihodki v obdobjih, v katerih nastajajo zadevni stroški, ki naj bi jih nadomestile. Preostali prihodki se pripoznajo, ko se upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov.

18.1.24 Finančni prihodki in finančni odhodki

Finančni prihodki vključujejo prihodke od obresti na dana posojila, obresti za nepravočasno plačane terjatve za storitve, prihodke od dividend, prihodke od odsvojitve za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev in prihodke iz naslova pozitivnih tečajnih razlik. Prihodki od obresti so pripoznani ob njihovem nastanku z uporabo efektivne obrestne mere. Prihodki od dividend so izkazani v poslovnem izidu, ko je uveljavljena pravica do izplačila.

Finančni odhodki obsegajo stroške obresti za prejeta posojila, negativne tečajne razlike in izgube zaradi slabitve vrednosti finančnih sredstev, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Stroški izposojanja in odobritev posojil se pripoznajo v izkazu poslovnega izida skozi celotno zapadlost posojila.

18.1.25 Odhodki – stroški

Stroške kot odhodke družba pripozna v obdobju, v katerem nastanejo. Razvrščeni so v skladu s svojo naravo. Družba jih razkriva po naravnih vrstah. Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano z zmanjšanjem sredstev ali s povečanjem dolga in če je to zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti.

18.1.26 Slabitev sredstev

Slabitev nefinančnih sredstev

Če obstaja znamenje, da utegne biti sredstvo oslabljeno, se oceni njegova nadomestljiva vrednost v skladu z MRS 36. Če ni mogoče oceniti nadomestljive vrednosti sredstva, družba ugotovi nadomestljivo vrednost denar ustvarjajoče enote, ki ji sredstvo pripada. Oslabitev se izkaže v izkazu poslovnega izida. Izgube zaradi slabitve je treba odpraviti, če so se spremenile ocene, uporabljene za ugotovitev nadomestljive vrednosti sredstev. Izguba zaradi slabitve sredstva se odpravi do višine, do katere povečana knjigovodska vrednost sredstva ne preseže knjigovodske vrednosti, ki bi bila ugotovljena po odštetju amortizacijskega odpisa, če pri sredstvu v prejšnjih letih ne bi bila pripoznana izguba zaradi slabitve. Odprava izgube se pripozna kot prihodek v poslovnem izidu.

Slabitev finančnih sredstev

Na datum vsakega poročanja družba opravi preizkus ocene slabitve finančnih naložb po izbranih kriterijih, opredeljenih v pravilniku o računovodstvu, da bi ugotovila, ali obstajajo nepristranski dokazi o morebitni oslabljenosti finančne naložbe. Če taki razlogi obstajajo, pristopi k izračunu višine vrednosti izgube zaradi slabitve.

Če presodi, da je treba opraviti oslabitev pri finančnih naložbah, izkazanih po odplačni vrednosti, se znesek izgube izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo finančne naložbe in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov, diskontiranih po izvirni efektivni obrestni meri. Vrednost izgube se pripozna v poslovnem izidu. Če razlogi za slabitev finančne naložbe prenehajo obstajati, je razveljavitev slabitve finančne naložbe, izkazane po odplačni vrednosti, pripoznana v poslovnem izidu.

Če pri finančnih naložbah v odvisne in pridružene družbe, izkazanih po nabavni vrednosti, družba presodi, da je treba opraviti oslabitev, se morebitna izguba izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo finančnega sredstva in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov (ali po kateri drugi metodi), razobrestenih po trenutni tržni donosnosti za podobna finančna sredstva, in se pripozna v poslovnem izidu kot prevrednotovalni finančni odhodek.

18.1.27 Izkaz drugega vseobsegajočega donosa

V izkazu vseobsegajočega donosa sta prikazana čisti poslovni izid in drugi vseobsegajoči donos. Vanj so vključene postavke, ki bodo v prihodnje razporejene v izkaz poslovnega izida, in postavke, ki v prihodnje ne bodo pripoznane v izkazu poslovnega izida, kakor zahtevajo ali dovoljujejo druga določila MSRP.

18.1.28 Izkaz denarnih tokov

V družbi se poroča o denarnih tokovih iz poslovanja po posredni metodi na podlagi postavk v izkazu finančnega položaja z dne 31. 12. 2018 in 31. 12. 2017, izkaza poslovnega izida za leto 2018 ter dodatnih podatkov, ki so potrebni za prilagoditev odtokov in pritokov.

18.1.29 Izkaz sprememb lastniškega kapitala

Izkaz gibanja kapitala prikazuje gibanje posameznih sestavin kapitala v poslovnem letu (celoto prihodkov in odhodkov ter transakcij z lastniki, ko delujejo kot lastniki), vključno z uporabo čistega poslovnega izida. Vključen je izkaz drugega vseobsegajočega donosa, ki čisti dobiček tekočega obdobja povečuje za vse prihodke in odhodke, ki jih je družba neposredno pripoznala v kapitalu.

18.1.30 Upravljanje tveganj

Družba spremlja tveganja in jih poskuša obvladovati na vseh ravneh poslovanja. Pri ocenjevanju tveganj upošteva različne dejavnike in meri stroške nadzora s koristmi. Ustrezno upravljanje tveganj se zagotavlja z njihovim pravočasnim prepoznavanjem in obvladovanjem ter z usmeritvami in politikami, opredeljenimi v dokumentih sistema vodenja.

Poslovanje družbe je izpostavljeno tveganjem, ki so močno odvisna od tržnih zakonitosti, kar zahteva njihovo aktivno spremljanje. Poleg strateških in operativnih tveganj se družba sooča tudi s finančnimi tveganji, med katerimi so najpomembnejša tveganje spremembe poštene vrednosti, obrestno, likvidnostno, valutno in kreditno tveganje ter tveganje ustrezne kapitalske sestave. Kako ugotavljamo in obvladujemo finančna tveganja, je razkrito v pojasnilu 30: Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj.

18.1.31 Poštena vrednost

Poštena vrednost se uporablja pri finančnih sredstvih, vrednotenih po pošteni vrednosti. Vse preostale postavke v računovodskih izkazih so predstavljene po nabavni ali odplačni vrednosti.

Pri merjenju poštene vrednosti nefinančnega sredstva mora družba upoštevati zmožnost tržnega udeleženca, da ustvarja gospodarske koristi s skrajno in najboljšo uporabo sredstva ali z njegovo prodajo drugemu udeležencu na trgu, ki bo sredstvo uporabil v skrajni in najboljši meri.

Družba uporablja metode vrednotenja, ki so primerne v danih okoliščinah in za katere so na voljo zadostni podatki, predvsem z uporabo ustreznih tržnih vhodnih podatkov in minimalno uporabo netržnih vhodnih podatkov.

Vsa sredstva in obveznosti, ki so v računovodskih izkazih merjeni ali razkriti po pošteni vrednosti, so razvrščeni v hierarhijo poštene vrednosti na podlagi najnižje ravni vhodnih podatkov, ki so pomembni za merjenje celotne poštene vrednosti:

1. raven – tržne cene (neprilagojene) z delujočega trga za podobna sredstva in obveznosti,

2. raven – model vrednotenja, ki neposredno ali posredno temelji na tržnih podatkih,

3. raven – model vrednotenja, ki ne temelji na tržnih podatkih.

Za sredstva in obveznosti, ki so bili v računovodskih izkazih pripoznani že v predhodnih obdobjih, družba ob zaključku vsakega obdobja poročanja ugotovi, ali je prišlo do prehoda med ravnmi, in sicer tako, da ponovno preveri razporeditev sredstev, upoštevajoč najnižjo raven vhodnih podatkov, ki so pomembni za merjenje celotne poštene vrednosti. Hierarhija poštenih vrednosti sredstev in obveznosti družbe je predstavljena v pojasnilu 30.

18.1.32 Na novo sprejeti standardi in pojasnila

Standardi in pojasnila, ki so predstavljeni v nadaljevanju, do datuma ločenih računovodskih izkazov še niso stopili v veljavo oziroma jih Evropska unija še ni potrdila. Družba bo ustrezne standarde in pojasnila uporabila pri pripravi svojih računovodskih izkazov ob njihovi uveljavitvi.

Sprejeti standardi, spremembe standardov in pojasnila, ki še niso stopili v veljavo

Dopolnitve MSRP 9 – MSRP –Elementi predplačila z negativnim nadomestilom Elementi predplačila z nadomestilom nadomestilom

Dopolnitve omogočajo družbi, da finančna sredstva z lastnostmi predplačil, ki pogodbeni stranki omogočajo prejem oziroma nalagajo plačilo razumnega nadomestila za predčasno prekinitev pogodbe (z vidika imetnika finančnega sredstva gre za »negativno nadomestilo«), izmeri po odplačni vrednosti ali po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa.

Dopolnitve veljajo za letna obdobja z začetkom 1. januarja 2019 ali pozneje.

Družba ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve vplivale na njene ločene računovodske izkaze.

MSRP 16 – MSRP 16 –Najemi

Področje uporabe MSRP 16 obsega najeme vseh sredstev, vendar z nekaterimi izjemami. Najemniki morajo v skladu s standardom vse najeme obračunavati po enotnem modelu brez razlikovanja med poslovnim in finančnim najemom v okviru bilance stanja, podobno kot obračunavajo finančne najeme v skladu z MRS 17. MSRP 16 nadomešča MRS 17 – Najemi in povezana pojasnila. Standard najemnikom omogoča dve izjemi pri pripoznanju, in sicer v primeru najemov sredstev z majhno vrednostjo (npr. osebni računalniki) in kratkoročnih najemov (tj. najemov, ki trajajo 12 mesecev ali manj). Najemnik na datum začetka najema pripozna obveznost plačila najemnine (tj. obveznost iz najema) in sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe temeljnega sredstva v času trajanja najema (tj. sredstvo iz pravice do uporabe).

Skladno z MSRP 16 se za pogodbo o najemu šteje pogodba, ki za določeno obdobje daje pravico do uporabe določenega sredstva v zameno za plačilo. Najemniki morajo ločeno pripoznati odhodke za obresti, vezane na obveznosti iz najema, in stroške amortizacije pri sredstvu iz pravice do uporabe. Pravica do uporabe sredstva se amortizira, obresti pa se pripišejo k obveznosti. To povzroča koncentriran vzorec stroškov za večji del najemov, četudi najemnik plačuje stalne letne najemnine. Poleg tega je treba ob pojavu nekaterih dogodkov (npr. spremembe dobe trajanja najema, spremembe višine prihodnjih najemnin zaradi spremenjenega indeksa ali stopnje, na podlagi katere se določa najemnina) ponovno izmeriti obveznost iz najema. Vrednost ponovne izmere obveznosti iz najema najemniki v splošnem pripoznajo kot prilagoditev sredstva iz pravice do uporabe.

Za najemodajalca se obračunavanje najema z uvedbo novega standarda ne bo pomembno spremenilo in razlikovanje med poslovnim in finančnim najemom zanj ostaja v veljavi. Pri najemodajalcu se obračunavanje ne razlikuje bistveno od trenutno veljavnega obračunavanja po MRS 17.

Standard MSRP 16 velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2019 ali pozneje. Najemnik se lahko odloči, da bo standard bodisi v celoti bodisi delno uporabljal za nazaj. Prehodne določbe standarda dovoljujejo nekatere olajšave. Zgodnja uporaba je dovoljena, vendar le, če družba že uporablja MSRP 15.

Družba je pregledala in analizirala vse najemne pogodbe. Standard dovoljuje izjeme pri pripoznavi pogodb, in sicer za pogodbe, ki so sklenjene za obdobje, krajše od enega leta, in pogodbe o najemu sredstva nižje vrednosti. Družba se je odločila za uporabo izjem, zato izkazuje stroške najema tudi v letu 2019. Možnosti prehoda na novi standard sta dve, družba se je odločila za prehod brez vpliva na izkaz finančnega položaja (prilagojena retrospektivna metoda).

Na podlagi analize je družba ocenila vrednosti pravic do uporabe in obveznosti iz najema, ki bodo vplivale na izkaz finančnega položaja, ter učinke prehoda na izkaz poslovnega izida. Vrednosti pravic do uporabe in obveznosti iz najemnin so ocenjene na podlagi diskontiranja prihodnjih denarnih tokov za obdobje trajanja najema. Denarni tokovi so diskontirani na podlagi ponderirane obrestne mere, ki jo družba realizira pri najemu nekratkoročnih posojil. Amortizacija iz naslova pravic do uporabe je izračunana na podlagi preostale dobe trajanja najema.

V nadaljevanju ocena vpliva uporabe MSRP 16 na ločene računovodske izkaze:

Izkaz finančnega položaja na dan 1. januar 2019 1. januar 20191. januar 2019

(v evrih)	1. 1. 2019
SREDSTVA	680.417
Pravica do uporabe	680.417
OBVEZNOSTI	680.417
Obveznosti iz najemov	680.417

Izkaz poslovnega izida za leto 2019

(v evrih)	2019
Amortizacija pravic do uporabe	-312.360
Stroški najemnin	315.344
Poslovni izid iz poslovanja	2.983
Odhodki iz finančnega najema	-4.561
Poslovni izid pred davki	-1.577

(v evrih)	MSRP 16	MRS 17
Amortizacija pravic do uporabe	-312.360	0
Stroški najemnin	-79.761	-395.105
Poslovni izid iz poslovanja	-392.122	-395.105
Odhodki iz finančnega najema	-4.561	0
Poslovni izid pred davki	-396.682	-395.105

Pojasnilo OPMSRP 23 – Pojasnilo 23 –Negotovost pri obračunavanju davka od dobička Negotovost pri obračunavanju davka od dobička Negotovost obračunavanju davka dobička

Pojasnilo obravnava obračunavanje davka od dobička takrat, kadar davčna obravnava vključuje negotovost, ki vpliva na uporabo MRS 12 – Davek iz dobička. Pojasnilo uvaja smernice za obračunavanje negotovih davčnih obravnav ločeno ali skupaj, pregled davčnih organov ter uporabo ustrezne metode, ki odraža te negotovosti in obenem upošteva spremembe dejstev in okoliščin.

Pojasnila veljajo za letna obdobja z začetkom 1. januarja 2019 ali pozneje.

Družba ne pričakuje, da bodo pojasnila pomembno vplivala na njene ločene računovodske izkaze.

Dopolnitve MRS 28 – –Nekratkoročne naložbe v pridružena podj Nekratkoročne pridružena podjetja in skupn etja skupne podvige podvige e

Dopolnitve obravnavajo vprašanje, ali spada merjenje nekratkoročnih naložb (zlasti z vidika zahtev po slabitvi nekratkoročnih naložb v pridružene družbe in skupne podvige, ki so po vsebini del »čiste naložbe« v pridruženo družbo ali skupni podvig) v okvir MSRP 9, MRS 28 ali kombinacijo obeh. Dopolnitve pojasnjujejo, da mora podjetje pri pripoznanju nekratkoročnih naložb, ki niso merjene po kapitalski metodi, uporabiti določila MSRP 9 – Finančni instrumenti, preden začne uporabljati MRS 28. Pri uporabi MSRP 9 podjetje ne upošteva nobenih prilagoditev knjigovodske vrednosti nekratkoročnih naložb, ki sicer izhajajo iz MRS 28.

Družba ne pričakuje, da bodo dopolnitve pomembno vplivale na njene ločene računovodske izkaze.

Novi standardi in pojasnila, ki jih Evropska unija še ni sprejela

Dopolnitve MRS 1 – – Predstavljanje računovodskih izkazov in MRS 8 Predstavljanje računovodskih izkazov in MRS 8 MRS – Računovodske Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake: Opredelitev izraza »pomembno«

Dopolnitve pojasnjujejo opredelitev izraza pomembno in način njegove uporabe. V skladu z novo opredelitvijo so informacije pomembne, če se lahko upravičeno pričakuje, da bodo njihova opustitev, napačna navedba ali prikrivanje vplivali na splošne odločitve primarnih uporabnikov računovodskih izkazov, ki sprejemajo odločitve na podlagi računovodskih izkazov, ki podajajo finančne informacije nekega podjetja. Poleg tega je odbor jasneje obrazložil tudi pojasnila, ki sprejemajo opredelitev. Dopolnitve obenem zagotavljajo, da je opredelitev izraza »pomembno« usklajena z vsemi standardi MSRP.

Dopolnitve veljajo za letna obdobja z začetkom 1. januarja 2020 ali kasneje. Zgodnja uporaba dopolnitev je dovoljena.

Družba ne pričakuje, da bodo dopolnitve pomembno vplivale na njene ločene računovodske izkaze.

Dopolnitve MRS 19 Dopolnitve MRS 19 itve –Sprememba, omejitev ali poravnava programa Sprememba, omejitev ali poravnava programa Sprememba, programa

Dopolnitve računovodskega standarda od podjetij zahtevajo, da pri določanju stroškov zaslužkov zaposlencev in neto zneska obresti v preostalem letnem obdobju poročanja po opravljeni spremembi, omejitvi ali poravnavi programa zaslužkov zaposlencev uporabijo posodobljene aktuarske predpostavke. Dopolnitve obenem pojasnjujejo vpliv obračunavanja sprememb, omejitev ali poravnave programa na zahtevane mejne vrednosti sredstev.

Dopolnitve standarda veljajo za letna obdobja z začetkom 1. januarja 2019 ali kasneje. Zgodnja uporaba dopolnitev je dovoljena.

Družba ne pričakuje, da bodo dopolnitve pomembno vplivale na njene ločene računovodske izkaze.

Dopolnitve MSRP 3 – MSRP –Poslovne združitve Poslovne združitve

UOMRS je objavil dopolnitve k opredelitvi poslovanja (dopolnila standarda MSRP 3), katerih namen je odpraviti negotovost pri določanju, ali gre za prevzem poslovanja ali skupine sredstev.

Dopolnitve veljajo za poslovne združitve, pri katerih je datum prevzema na dan nastopa prvega letnega obdobja poročanja z začetkom 1. januarja 2020 ali kasneje, in za prevzeme sredstev ob začetku tega obdobja ali kasneje. Zgodnja uporaba je dovoljena.

Družba ne pričakuje, da bodo dopolnitve pomembno vplivale na njene ločene računovodske izkaze.

Dopolnitve standardov MSRP 10 in MRS 28 – MRS 28 – Prodaja ali prispevek sredstev med prispevek naložbenikom in njegovo pridruženo družbo ali skupnim podvigom im

Dopolnitve obravnavajo neskladje med zahtevami standardov MSRP 10 in MRS 28 pri obračunavanju izgube obvladovanja odvisnega podjetja zaradi njegove prodaje ali prispevka k pridruženi družbi ali skupnemu podvigu. Dopolnitve pojasnjujejo, da mora družba v celoti pripoznati dobiček ali izgubo iz prodaje ali prispevka sredstev, ki predstavljajo poslovanje, kot je opredeljeno v MSRP 3, med vlagateljem in njegovo pridruženo družbo ali skupnim podvigom. Dobiček ali izgubo iz prodaje ali prispevka sredstev, ki ne predstavljajo poslovanja, mora družba pripoznati le do višine deleža nepovezanih naložbenikov v pridruženi družbi ali skupnem podvigu. Odbor za mednarodne računovodske standarde je datum začetka veljavnosti odložil za nedoločen čas. Družba, ki se odloči za zgodnjo uporabo teh dopolnitev, jih mora uporabiti za prihodnja obdobja.

Družba ne pričakuje, da bodo dopolnitve pomembno vplivale na njene ločene računovodske izkaze.

Temeljni okvir standardov MSRP standardov MSRP

Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS) je 29. marca 2018 predstavil prenovo temeljnega okvira standardov pri računovodskem poročanju. Temeljni okvir opredeljuje celovit niz konceptov pri finančnem poročanju ter določanju standardov in navodil za pripravljavce doslednih računovodskih usmeritev in za lažje razumevanje in interpretacijo standardov. UOMRS je objavil tudi ločen spremni dokument »Spremembe sklicev na temeljni okvir standardov MSRP«, ki predstavlja dopolnila zadevnih standardov in je namenjen posodobitvi sklicev na prenovljeni temeljni okvir. Cilj odbora je nuditi podporo pri prehodu na prenovljeni temeljni okvir podjetjem, ki svoje računovodske usmeritve sprejemajo na podlagi navodil temeljnega okvira v primeru, kadar neke transakcije ne obravnava noben standard MSRP. Za pripravljavce, ki svoje računovodske usmeritve sprejemajo na podlagi temeljnega okvira, velja prenovljeni temeljni okvir za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2020 ali kasneje.

Družba pregleduje vpliv temeljnega okvirja standardov in ga bo uporabila ob njegovi uveljavitvi.

Dopolnitve standardov in pojasnil, sprejetih v obdobju 2015–2017

Dopolnitve MSRP 3 – MSRP –Poslovne zdru Poslovne združitve in MSRP 11 žitve MSRP 11 –Skupni dogovori Skupni dogovori

Dopolnitve standarda MSRP 3 pojasnjujejo, da mora podjetje ob pridobitvi nadzora nad poslovanjem, ki je skupno delovanje, ponovno izmeriti vse predhodno posedovane deleže v tem poslovanju. Dopolnitve standarda MSRP 11 pojasnjujejo, da podjetju, ki pridobi skupni nadzor nad poslovanjem, ki je skupno delovanje, ni treba ponovno izmeriti predhodno posedovanih deležev v tem poslovanju.

Dopolnitve veljajo za letna obdobja z začetkom 1. januarja 2019 ali kasneje. Zgodnja uporaba je dovoljena.

Družba ne pričakuje, da bodo dopolnitve pomembno vplivale na njene ločene računovodske izkaze.

Dopolnitve MRS 12 – –Davek iz dobička Davek dobička

Dopolnitve standarda pojasnjujejo, da mora podjetje davčne posledice iz naslova plačil finančnih instrumentov, ki so razvrščeni v kapital, pripoznati v isti postavki, v kateri je pripoznalo pretekle transakcije ali dogodke, ki so ustvarili bilančni dobiček.

Dopolnitve veljajo za letna obdobja z začetkom 1. januarja 2019 ali kasneje. Zgodnja uporaba je dovoljena.

Družba ne pričakuje, da bodo dopolnitve pomembno vplivale na njene ločene računovodske izkaze.

Dopolnitve MRS 23 – –Stroški izposojanja Stroški izposojanja Stroški izposojanja

Dopolnitve standarda pojasnjujejo 14. člen standarda, ki pravi, da mora podjetje v trenutku, ko sredstvo izpolnjuje pogoje za njegovo nameravano uporabo ali prodajo in je del posojila, ki se nanaša na to sredstvo, neporavnan, to posojilo vključiti med sredstva prejetih posojil. Dopolnitve veljajo za letna obdobja z začetkom 1. januarja 2019 ali kasneje. Zgodnja uporaba je dovoljena.

Družba ne pričakuje, da bodo dopolnitve pomembno vplivale na njene ločene računovodske izkaze.

Novosprejeti standardi in pojasnila, ki veljajo za obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2018

Spremembe računovodskih usmeritev

Družba je dopolnila veljavne računovodske usmeritve v skladu z zahtevami standardov MSRP 9 in MSRP 15, ki sta stopila v veljavo 1. januarja 2018, ter prilagodila obravnavanje in izkazovanje poslovnih dogodkov.

MSRP 9 – MSRP 9 –Finančni instrumenti Finančni

Julija 2014 je Odbor za mednarodne računovodske standarde objavil končno različico standarda MSRP 9 – Finančni instrumenti, ki vsebuje zahteve vseh posameznih faz projekta prenove MSRP 9 in nadomešča standard MRS 39 – Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje ter vse predhodne različice standarda MSRP 9. MRS 39 ostaja v veljavi v primeru ščitenja poštene vrednosti portfelja finančnih sredstev ali finančnih obveznosti pred tveganjem spremembe obrestne mere; družbe se lahko odločijo bodisi za uporabo računovodskega ščitenja skladno z MSRP 9 bodisi za obstoječe obračunavanje varovanja pred tveganjem po MRS 39 v vseh primerih obračunavanja. Prenovljeni standard uvaja nove zahteve glede razvrščanja in merjenja finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanja njihove oslabitve in računovodskega varovanja pred tveganji. Čeprav so temelji dovoljenega merjenja finančnih sredstev – odplačna vrednost, poštena vrednost skozi drugi vseobsegajoči donos (PVDVD) in poštena vrednost skozi poslovni izid (PVPI) – podobni MRS 39, se kriteriji za določitev ustreznega merjenja pomembno razlikujejo.

Finančno sredstvo se izmeri po odplačni vrednosti, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

• sredstva se vodijo v okviru poslovnega modela, ki je namenjen zbiranju pogodbenih denarnih tokov, in

Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev in razkritja

• pogodbena določila vsebujejo natančne datume denarnih tokov, ki so zgolj plačila glavnice in obresti od neplačane glavnice.

Nadalje lahko družba naknadne spremembe poštene vrednosti (vključno s pozitivnimi in negativnimi tečajnimi razlikami) kapitalskega instrumenta, ki ni namenjen trgovanju, nepreklicno predstavi v okviru drugega vseobsegajočega donosa. Omenjene naknadne spremembe se v nobenem primeru ne morejo več prerazvrstiti v poslovni izid. Dolžniški instrumenti, ki so izmerjeni po pošteni vrednosti skozi drugi vseobsegajoči donos, prihodki od obresti, pričakovane kreditne izgube ter pozitivne in negativne tečajne razlike se pripoznajo v poslovnem izidu na enak način kot sredstva, izmerjena po odplačni vrednosti. Drugi dobički in izgube so pripoznani v drugem vseobsegajočem donosu in so po odpravi pripoznanja prerazvrščeni v poslovni izid pretekelga leta. Model izračuna oslabitve skladno z MSRP 9 nadomešča model nastalih izgub, kot ga pozna MRS 39, ki zajema tudi model pričakovanih kreditnih izgub; to pomeni, da se bo oslabitev lahko pripoznala, še preden bo do izgube sploh prišlo. MSRP 9 vsebuje nov splošni model obračunavanja varovanja pred tveganjem, ki zadevno obračunavanje bolje prilagaja obvladovanju tveganj. Različne vrste razmerij varovanja pred tveganjem – poštena vrednost, denarni tok in neto naložbe v tuje družbe – ostanejo nespremenjene, vendar je potrebna dodatna ocena. Standard vsebuje nove zahteve, ki jih je treba izpolniti (nadaljevanje in ustavitev obračunavanja varovanja pred tveganjem), in omogoča, da se dodatne vrste izpostavljenosti obravnavajo kot varovane postavke. Potrebna so dodatna obsežna razkritja v zvezi z obvladovanjem tveganj in z dejavnostmi varovanja pred tveganji.

EU je standard sprejela 22. 11. 2016. Prenovljeni standard MSRP 9 velja za poslovna obdobja z začetkom 1. 1. 2018 ali pozneje. Preračun prejšnjih obdobij ni potreben in je dovoljen, če so podatki na voljo, brez uporabe spoznanj. Zgodnja uporaba standarda je dovoljena. Spremembe standarda morajo podjetja uporabiti za nazaj, pri čemer pa predstavitev primerjanih podatkov ni obvezna. Zgodnja uporaba predhodnih različic standarda MSRP 9, ki so bile objavljene v letih 2009, 2010 in 2013, je dovoljena pod pogojem, da je podjetje izvedlo prehod na MSRP kadarkoli v obdobju pred 1. februarjem 2015.

Razvrstitev in merjenje: in

Prikaz razvrstitve finančnih instrumentov po MSRP 9:

Postavka	MRS 39	MSRP 9
Druge naložbe, izmerjene po nabavni vrednosti	za prodajo razpoložljiva sredstva	naložbe, vrednotene po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida
Druge naložbe, izmerjene po pošteni vrednosti	za prodajo razpoložljiva sredstva	naložbe, vrednotene po pošteni vrednosti prek vseobsegajočega donosa
Dana posojila posojila	posojila in terjatve	sredstva, vrednotena po odplačni vrednosti
Poslovne terjatve Poslovne terjatve lovne	posojila in terjatve	sredstva, vrednotena po odplačni vrednosti
Denar in denarni ustrezniki ustrezniki	posojila in terjatve	sredstva, vrednotena po odplačni vrednosti

Druge naložbe, merjene po nabavni vrednosti, je družba razvrstila med naložbe, merjene po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida, kajti skladno z novim standardom je družba dolžna ugotavljati njihovo pošteno vrednost ob vsakokratnem poročanju zunanjim uporabnikom. Merilo za razvrstitev le-teh izhaja iz vrste naložbe, in sicer ali gre za naložbo v deleže ali vrednostne papirje. Vrednotenje poštenih vrednosti naložb v vrednostne papirje družba izkazuje prek vseobsegajočega donosa, medtem ko vrednotenje naložb v deleže družba izkazuje prek izkaza poslovnega izida.

Cilj merjenja poštene vrednosti je določiti ceno, po kateri bi se izvedla redna transakcija za prodajo sredstva ali prenos med udeleženci v redni transakciji na trgu na datum merjenja. Pri merjenju poštene vrednosti nefinančnega sredstva se upošteva sposobnost udeleženca na trgu, da proizvede koristi z uporabo sredstva (MSRP 13).

Za poslovne terjatve je družba oblikovala nov model izračuna oslabitve, ki ne temelji zgolj na realiziranih kreditnih izgubah, kot to velja v primeru MRS 39, temveč na pričakovanih kreditnih izgubah. Na vsak datum poročanja družba izmeri popravek vrednosti finančnega instrumenta za izgubo kot znesek, ki je enak pričakovanim kreditnim izgubam v celotnem obdobju trajanja.

V ta namen je družba opredelila nov model oslabitev, ki ne temelji zgolj na oblikovanju popravka vrednosti za zapadle terjatve, temveč tudi na oblikovanju popravka vrednosti iz naslova nezapadlih terjatev. Za nezapadle terjatve je družba na podlagi bonitetne ocene kupca ter na podlagi države kupca opredelila razrede tveganja:

Nezapadle terjatve	Odstotek popravka vrednosti terjatve
Zelo nizko	0,10%
Nizko	0,20%
Srednje nizko	0,30%
Srednje	0,40%
Srednje visoko	0,50%
Visoko	0,70%
Zelo visoko	1,00%
Insolventni kupci	100,00%

Zapadle terjatve	Odstotek popravka vrednosti terjatve
do 30 dni	1%
do 60 dni	10%
do 90 dni	20%
do 120 dni	30%
do 180 dni	40%
do 365 dni	75%
nad 365 dni	100%

Iz tega naslova izhaja, da je družba na podlagi novega modela pripoznala dodatno oslabitev terjatev do kupcev, zmanjšanih za povečanje terjatev za odložene davke v višini 230.305 evrov. Zaradi nepomembnosti se je družba odločila, da učinka ne bo izkazala med zadržanimi dobički, temveč v rezultatu tekočega leta.

MSRP 15 Prihodki iz pogodb s kupci MSRP 15 Prihodki iz pogodb

Odbor za mednarodne računovodske standarde je maja 2014 objavil standard MSRP 15, ki uvaja nov petstopenjski model pripoznanja prihodkov, ki jih družba doseže na podlagi pogodb s strankami. V skladu z določili MSRP 15 družba pripozna prihodke v višini, ki odraža znesek kupnine, za katero meni, da mu pripada iz naslova prenosa blaga in posredovanja storitev kupcu. Z ozirom na izpolnjene kriterije se prihodki pripoznajo čez čas in na način, ki prikazuje poslovanje družbe, ali v trenutku, ko je nadzor blaga in storitev prenesen na kupca. Računovodska načela iz MSRP 15 tako nudijo bolj strukturiran pristop k merjenju in pripoznanju prihodkov. MSRP 15 poleg tega uvaja načela, ki družbo zavezujejo k zagotavljanju kakovostnih in obsežnih razkritij, ki uporabnikom računovodskih izkazov dajejo uporabne informacije v zvezi z vrsto, višino, časovnim vidikom in negotovostjo prihodkov in denarnih tokov, ki izhajajo iz pogodb s kupci.

Družba je na podlagi opravljene analize ugotovila, da standard ne narekuje bistvenih sprememb pri pripoznavanju prihodkov od prodaje blaga in storitev v primerjavi z načinom obračunavanja teh po MRS 18. Prilagodila je le njihovo izkazovanje. Analizirala je pogodbe s kupci in ugotovila, da te izpolnjujejo kriterije novega standarda za pripoznavanje prihodkov in da so izvedbene obveznosti v pogodbah ustrezno opredeljene, kar omogoča njihovo razvrščanje in merjenje ter določitev časa njihove izpolnitve.

Prehod in učinek:

(v evrih)	Prilagojeno 31. 12. 2017	Prilagoditve MSRP 15	Revidirano 31. 12. 2017
SREDSTVA
Nepremičnine, naprave in oprema	367.818.139		367.818.139
Naložbene nepremičnine	26.467.395		26.467.395
Neopredmetena sredstva	3.122.833		3.122.833
Delnice in deleži v družbah v Skupini	4.533.063		4.533.063
Delnice in deleži v pridruženih družbah	6.737.709		6.737.709
Druge nekratkoročne finančne naložbe	30.499.584		30.499.584
Dana posojila in depoziti	22.592		22.592
Nekratkoročne poslovne terjatve	41.772		41.772
Odložene terjatve za davek	8.325.304		8.325.304
Nekratkoročna sredstva	447.568.391	0	447.568.391
Zaloge	1.037.066		1.037.066
Dana posojila in depoziti	8.413		8.413
Poslovne in druge terjatve	37.810.196	-210.861	38.021.057
Sredstva iz pogodb s kupci	210.861	210.861	0
Terjatve za davek od dohodka	4.115.392		4.115.392
Denar in denarni ustrezniki	28.202.589		28.202.589
Kratkoročna sredstva	71.384.517	210.861	71.384.517
SKUPAJ SREDSTVA	519.163.769	210.861	518.952.908
KAPITAL IN OBVEZNOSTI
Osnovni kapital	58.420.965		58.420.965
Kapitalske rezerve	89.562.703		89.562.703
Rezerve iz dobička	145.607.356		145.607.356
Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti	9.799.716		9.799.716
Zadržani dobički	17.261.911		17.261.911
Kapital	320.652.651	0	320.652.651
Rezervacije	20.217.568		20.217.568
Odloženi prihodki	18.166.217		18.166.217
Nekratkoročna posojila	116.682.274		116.682.274
Nekratkoročne poslovne obveznosti	967.102		967.102
Nekratkoročne obveznosti	156.033.161	0	156.033.161
Kratkoročna posojila	16.060.399		16.060.399
Druge kratkoročne finančne obveznosti	372.169		372.169
Poslovne in druge obveznosti	25.834.528		25.834.528
Kratkoročne obveznosti	42.267.096	0	42.267.096
SKUPAJ KAPITAL IN OBVEZNOSTI	518.952.908	0	518.952.908

Novi standardi in pojasnila, ki so stopili v veljavo s 1. januarjem 2018

Dopolnitve MSRP 4: Uporaba MSRP 9 – 4: MSRP 9 – Finančni instrumenti v povezavi z MSRP 4 povezavi z 4 – Zavarovalne pogodbe

Dopolnitve naslavljajo vprašanja, ki so povezana z uvajanjem novega standarda za finančne instrumente (MSRP 9) pred uvajanjem novega standarda za zavarovalne pogodbe, ki ga odbor pripravlja namesto MSRP 4. Družbe, ki izdajajo zavarovalne pogodbe, imajo dve možnosti: začasno oprostitev uporabe MSRP 9 ali sočasno uporabo.

Družba se lahko za sočasno uporabo odloči ob prvi uporabi MSRP 9 in ta pristop uporabi za nazaj za finančna sredstva, določena ob prehodu na MSRP 9. Družba prilagodi primerjalne informacije, ki odražajo sočasno uporabo, le v primeru, da prilagodi primerjalne informacije ob uporabi MSRP 9.

Navedene dopolnitve niso vplivale na ločene računovodske izkaze družbe.

Dopolnitve MSRP 2 – MSRP –Razvrščanje in merjenje plačil z delnicami Razvrščanje plačil z delnicami delnicami

Dopolnitve se nanašajo na tri glavna področja:

• Vpliv odmerjenih pogojev na merjenje z denarjem poravnanih plačil z delnicami.

Dopolnitve pojasnjujejo, da se način obračunavanja odmerjenih pogojev pri merjenju s kapitalom poravnanih plačil z delnicami uporablja tudi za z denarjem poravnana plačila z delnicami.

• Razvrščanje plačilnih transakcij z delnicami, ki imajo značilnosti neto poravnave, za potrebe obveze iz naslova davčnega odtegljaja.

Z dopolnitvijo se dodaja izjema, s katero se obravnava natančno določena okoliščina, ko je dogovor o neto poravnavi namenjen izpolnitvi obveze družbe, da na podlagi davčne zakonodaje ali predpisov odtegne določeni znesek in tako izpolni davčno obvezo zaposlencev, povezano s plačilom z delnicami.

• Obračunavanje, pri katerem se zaradi spremembe pogojev plačil z delnicami ta prerazvrstijo iz »z denarjem poravnanih« v »s kapitalom poravnana«.

Dopolnitev pojasnjuje, da se v primeru spremembe pogojev z denarjem poravnanega plačila z delnicami, zaradi katerega ta postane s kapitalom poravnano plačilo z delnicami, transakcija z dnem spremembe začne obračunavati kot s kapitalom poravnano plačilo.

Dopolnitve se uporabljajo za nazaj. Ob sprejetju morajo družbe spremembe uporabiti, ne da bi prilagodile informacije za predhodna obdobja, vendar je uporaba za nazaj dovoljena, če se družba odloči, da bo uporabila vse tri dopolnitve, in če so izpolnjena druga merila. Zgodnja uporaba je dovoljena.

Navedene dopolnitve niso vplivale na ločene računovodske izkaze družbe.

Dopolnitve MRS 40 – –Naložbene nepremičnine Naložbene nepremičnine

Dopolnitve pojasnjujejo zahteve za prenos med naložbene nepremičnine in iz njih. Uporabljajo se za spremembe namembnosti, do katerih pride na začetku letnega obdobja poročanja, v katerem družba prvič uporabi dopolnitve, ali po začetku tega obdobja. Dovoljena je tudi uporaba za nazaj, če je to mogoče, brez uporabe spoznanj za nazaj. Spremembe utrjujejo načelo standarda MRS 40 – Naložbene nepremičnine glede prenosov med naložbene nepremičnine ali iz njih, pri čemer to zdaj določa, da se tak prenos opravi samo, če pride do spremembe pri uporabi nepremičnine. V skladu s spremembami se prenos opravi, kadar in zgolj kadar pride do dejanske spremembe v uporabi – tj. sredstvo začne ali preneha ustrezati opredelitvi pojma naložbena nepremičnina, o spremembi uporabe pa obstajajo dokazila. Zgolj sprememba namena poslovodstva ni razlog za prenos.

Dopolnitve standarda niso vplivale na ločene računovodske izkaze družbe.

Pojasnilo OPMSRP 22 – Pojasnilo 22 –Transakcije v tuji valuti in vnaprejšnje plačilo Transakcije valuti in vnaprejšnje plačilo plačilo

Pojasnilo obravnava vprašanje menjalnega tečaja, uporabljenega pri transakcijah, ki vključujejo vnaprejšnje plačilo, dano ali prejeto v tuji valuti. Zajema transakcije v tuji valuti, pri katerih družba pripozna nedenarno sredstvo ali nedenarno obveznost, ki nastane z dajanjem ali prejetjem vnaprejšnjega plačila, preden družba pripozna ustrezno sredstvo, odhodek ali prihodek. Pojasnilo se ne uporablja, kadar družba ustrezno sredstvo, odhodek ali prihodek ob začetnem pripoznanju izmeri po pošteni vrednosti ali po pošteni vrednosti prejetega ali danega plačila na datum, ki ni enak datumu začetnega pripoznanja nedenarnega sredstva ali nedenarne obveznosti. Pojasnila prav tako ni treba uporabljati za davek iz dobička, zavarovalne pogodbe ali pozavarovalne pogodbe.

OPMSRP 22 velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje, pri čemer je dovoljena zgodnja uporaba. Pojasnilo se lahko uporabi bodisi za prihodnja obdobja, in sicer za vsa sredstva, odhodke in prihodke v tuji valuti, ki jih obravnava to pojasnilo in so prvič pripoznani, bodisi na začetku obdobja poročanja, v katerem družba prvič uporabi pojasnilo, bodisi pozneje na začetku predhodnega obdobja poročanja, pri čemer je treba predstaviti primerjalne informacije.

Pojasnilo ni vplivalo na ločene računovodske izkaze družbe.

Dopolnitve standardov in pojasnil, sprejetih v obdobju 2014–2016

Dopolnitve MRS 28 – –Finančne naložbe v pri Finančne naložbe v pri Finančne v pridružene družbe in skupne podvig družene družbe in skupne podvige družene podvige

Dopolnitve pojasnjujejo, da je merjenje finančne naložbe v pridruženo družbo ali skupni podvig v lasti družbe, ki je organizacija, ki se ukvarja s tveganim kapitalom, ali druga upravičena družba, po pošteni vrednosti prek poslovnega izida ob začetnem pripoznanju mogoče izbrati za vsako finančno naložbo v pridruženo družbo ali skupni podvig, pri čemer se vsaka finančna naložba obravnava posebej. Dopolnitve se uporabljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje.

Navedene dopolnitve niso vplivale na ločene računovodske izkaze družbe.

Dopolnitve MSRP 1 – MSRP –Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega po Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja

Z dopolnitvami so bile odpravljene kratkoročne izjeme v členih E3–E7 MSRP 1, saj so izpolnile svoj namen. Dopolnitve veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje.

Navedene dopolnitve niso vplivale na ločene računovodske izkaze družbe.

Popravek napake iz preteklih let

Družba je v letu 2018 odpravila napako v računovodskih izkazih, ki se nanaša na pripoznavanje prihodkov in posledično oblikovanje odloženih prihodkov gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture za javni promet iz naslova prodaje starega železa v letih 2012 in 2013. Napaka je za družbo pomembna zaradi ločene računovodske evidence, skladno z določili 9.5 člena koncesijske pogodbe. V danih letih je bila prodaja pripoznana na stroškovnih mestih tržne dejavnosti in ne dejavnosti gospodarske javne službe, posledično je družba izkazovala prenizke odložene prihodke. Popravek napake se je izvedel za nazaj, in sicer s preračunom začetnega stanja zadržanih dobičkov za prvo predstavljeno primerjalno obdobje (poslovno leto 2017) in preračunom vseh ostalih primerjalnih zneskov, razkritih v preteklih obdobjih, kakor da napaka ne bi obstajala. Popravek je znašal 55.068 evrov.

Popravek napake je bil izveden 1. januarja 2018, učinki napake pa so prikazani v nadaljevanju.

Prikaz učinkov na izkaz finančnega položaja

(v evrih)	Prilagojeno 31.12.2017	Popravek napake	Revidirano 31.12.2017	Prilagojeno 1. 1. 2017	Popravek napake	Revidirano 1. 1. 2017
SREDSTVA SREDSTVA
Nepremičnine, naprave in oprema	367.818.139		367.818.139	358.594.707		358.594.707
Naložbene nepremičnine	26.467.395		26.467.395	29.918.504		29.918.504
Neopredmetena sredstva	3.122.833		3.122.833	3.761.498		3.761.498
Delnice in deleži v družbah v Skupini	4.533.063		4.533.063	4.533.063		4.533.063
Delnice in deleži v pridruženih družbah	6.737.709		6.737.709	6.737.709		6.737.709
Druge nekratkoročne finančne naložbe	30.499.584		30.499.584	27.338.863		27.338.863
Dana posojila in depoziti	22.592		22.592	31.005		31.005
Nekratkoročne poslovne terjatve	41.772		41.772	41.772		41.772
Odložene terjatve za davek	8.325.304		8.325.304	9.098.541		9.098.541
Nekratkoročna sredstva	447.568.391	0	447.568.391	440.055.662	0	440.055.662
Zaloge	1.037.066		1.037.066	809.467		809.467
Dana posojila in depoziti	8.413		8.413	68.123		68.123
Poslovne in druge terjatve	38.021.057		38.021.057	31.015.578		31.015.578
Terjatve za davek od dohodka	4.115.392		4.115.392	0		0
Denar in denarni ustrezniki	28.202.589		28.202.589	983.305		983.305
Kratkoročna sredstva	71.384.517	0	71.384.517	32.876.473	0	32.876.473
SKUPAJ SREDSTVA	518.952.908	0	518.952.908	472.932.135	0	472.932.135
KAPITAL IN OBVEZNOSTI
Osnovni kapital	58.420.965		58.420.965	58.420.965		58.420.965
Kapitalske rezerve	89.562.703		89.562.703	89.562.703		89.562.703
Rezerve iz dobička	145.607.356		145.607.356	129.035.652		129.035.652
Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti	9.799.716		9.799.716	7.085.026		7.085.026
Zadržani dobički	17.206.843	-55.068	17.261.911	20.266.535	-55.068	20.321.603
Kapital	320.597.583	-55.068	320.652.651	304.370.881	-55.068	304.425.949
Rezervacije	20.217.568		20.217.568	4.265.164		4.265.164
Odloženi prihodki	18.221.285	55.068	18.166.217	12.389.787	55.068	12.334.719
Nekratkoročna posojila	116.682.274		116.682.274	113.900.739		113.900.739
Druge nekratkoročne finančne obveznosti	0		0	419.873		419.873
Nekratkoročne poslovne obveznosti	967.102		967.102	693.924		693.924
Nekratkoročne obveznosti	156.088.229	55.068	156.033.161	131.669.487	55.068	131.614.419
Kratkoročna posojila	16.060.399		16.060.399	11.761.732		11.761.732
Druge kratkoročne finančne obveznosti	372.169		372.169	250.564		250.564
Obveznosti za davek od dohodka	0		0	1.960.528		1.960.528
Poslovne in druge obveznosti	25.834.528		25.834.528	22.918.943		22.918.943
Kratkoročne obveznosti	42.267.096	0	42.267.096	36.891.767	0	36.891.767

19 Dodatna pojasnila ločenega izkaza poslovnega izida

Pojasnilo 1. Čisti prihodki od prodaje

(v evrih)	2018	2017
Čisti prihodki od prodaje domačim kupcem na podlagi pogodb s kupci	66.896.404	60.734.978
- storitev	66.879.741	60.716.958
- blaga in materiala	16.663	18.020
Čisti prihodki od prodaje tujim kupcem na podlagi pogodb s kupci	154.576.859	144.682.781
- storitev	154.576.859	144.682.781
Čisti prihodki od prodaje domačim kupcem iz naslova najemnin	1.503.783	1.414.173
Čisti prihodki od prodaje tujim kupcem iz naslova najemnin	3.344	3.601
Skupaj	222.980.390	206.835.533

V celotni strukturi čistih prihodkov samo en kupec presega 10 odstotkov celotne prodaje.

Družba je na podlagi analize ocenila, da novi standard nima bistvenega vpliva na pripoznavanje čistih prihodkov od prodaje, zato je prilagodila le strukturo njihovega izkazovanja.

Pojasnilo 2. Drugi prihodki

(v evrih)	2018	2017
Drugi poslovni prihodki	3.602.095	281.718
Odprava rezervacij	1.775.337	16.954
Prevrednotovalni poslovni prihodki	1.826.758	264.764
Prihodki pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin	787.761	154.605
Izterjane odpisane terjatve in odpisane obveznosti	1.038.997	110.159
Drugi prihodki	10.442.709	1.352.707
Prejete odškodnine in kazni	10.364.447	453.563
Ostali prihodki	78.262	899.144
Skupaj	14.044.804	1.634.425

Odprava rezervacij v višini 1.775.337 evrov se nanaša na pravnomočno zaključen pravdni postopek ter na spremembo ocene pravnih obvez.

Prevrednotovalni poslovni prihodki so sestavljeni iz prihodkov od prodaje nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin in iz prihodkov iz naslova odpravljenih popravkov vrednosti terjatev. Družba je v opazovanem letu prodala objekt s pripadajočim zemljiščem ter iz tega naslova ustvarila 736.455 evrov drugih prihodkov. Izterjane odpisane terjatve in odpisane obveznosti so v letu 2018 znašale 1.038.997 evrov, kar je v primerjavi s predhodnim letom več za 937.838 evrov. Povečanje izhaja predvsem iz naslova prejetih plačil v višini 508.993 evrov ter iz naslova izdaje dobropisa v višini 519.624 evrov za terjatve, ki je družba v predhodnem letu imela oblikovan popravek vrednosti terjatev.

Prejete odškodnine in kazni so v letu 2018 znašale 10.364.447 evrov. Družba je na podlagi izvensodne poravnave prejela odškodnino za lanskoletno nesrečo, v kateri se je poškodovalo in zrušilo obalno mostno dvigalo, ter iz tega naslova pripoznala med druge prihodke 9.551.250 evrov.

Pojasnilo 3. Stroški materiala

(v evrih)	2018	2017
Stroški pomožnega materiala	2.577.619	2.083.012
Stroški nadomestnih delov	5.778.797	5.132.038
Stroški energije	7.648.345	6.918.770
Stroški pisarniškega materiala	196.371	154.163
Ostali materialni stroški	402.969	368.427
Skupaj	16.604.101	14.656.410

Pojasnilo 4. Stroški storitev

(v evrih)	2018	2017
Stroški pristaniških storitev	31.824.313	30.877.371
Stroški transportnih storitev	276.596	252.564
Stroški storitev vzdrževanja	7.402.200	7.026.050
Stroški najemnin	365.237	382.981
Povračila stroškov zaposlencem v zvezi z delom	309.618	331.323
Stroški plačilnega prometa, bančnih storitev in zavarovanj	872.277	765.572
Stroški intelektualnih in osebnih storitev	1.512.778	876.301
Stroški sejmov, reklam in reprezentance	1.054.590	1.238.507
Stroški storitev fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti	369.685	341.803
Stroški komunalnih storitev	924.857	926.997
Stroški informacijske podpore	2.813.899	2.934.523

Dodatna pojasnila ločenega izkaza poslovnega izida ločenega izida

Stroški koncesije	7.814.485	7.156.615
Stroški drugih storitev	2.354.015	1.664.703
Skupaj	57.894.550	54.775.310

V okviru stroškov storitev največji delež predstavljajo stroški pristaniških storitev, in sicer 31.824.313 evrov. Izvajalci pristaniških storitev za družbo opravljajo pristaniške storitve na blagu (sortiranje, paletiranje, vzorčenje, zaščito, označevanje, tehtanje, čiščenje, pretovarjanje in drugo), upravljanje luške mehanizacije in podobno. Družba je že v letu 2018 pristopila k implementaciji strategije izvajanja pristaniških storitev, ki pa še ni bistveno vplivala na spremembo strukture stroškov v smeri zmanjšanja stroškov storitev pri opravljanju dejavnosti.

Kot posledica višjih poslovnih prihodkov so se povečali stroški koncesije.

Vsi najemi, ki jih ima družba sklenjene, so preklicni, pomembnih bodočih obveznosti iz tega naslova ni.

Pojasnilo 5. Stroški dela

(v evrih)	2018	2017
Plače zaposlencev	37.134.127	31.889.905
Nadomestila plač zaposlencev	5.633.291	5.016.303
Stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja	1.540.590	1.439.021
Delodajalčevi prispevki od prejemkov zaposlencev	7.035.212	6.008.500
Regres za letni dopust, povračila in drugi stroški	4.685.187	3.693.346
Skupaj	56.028.407	48.047.075

Stroški dela so leta 2018 znašali 56.028.407 evrov, kar je v primerjavi z enakim obdobjem predhodnega leta za 7.981.332 evrov več. Višji stroški dela so predvsem posledica novih zaposlitev, saj je družba na dan 31. 12. 2018 zaposlovala 164 ljudi več kot na zadnji dan predhodnega leta, izhajajo pa tudi iz sklenjenega sporazuma o enkratnem izplačilu zaposlencem na podlagi dosežene rasti dodane vrednosti v letu 2018.

V decembru 2018 so zaposlenci z izjemo članov uprave ter zaposlenih na podlagi individualnih pogodb prejeli dodatno povprečno mesečno plačo (trinajsto plačo) iz naslova poslovne uspešnosti družbe v letu 2018.

Družba že sedemnajsto leto zaposlencem plačuje od 70 do 90 odstotkov premije dodatnega pokojninskega zavarovanja (PDPZ).

V letu 2018 je regres za letni dopust znašal 1.200 evrov na zaposlenca, v predhodnem letu pa 1.150 evrov.

Člani uprave in člani nadzornega sveta ter zaposleni na podlagi individualnih pogodb v letu 2018 niso prejeli posojil. Družba do članov uprave in nadzornega sveta ne izkazuje terjatev.

Povprečno število zaposlencev po izobrazbeni strukturi:

	Povprečno število	Povprečno število
Raven izobrazbe	zaposlencev 2018	zaposlencev 2017
VIII/2	1	1
VIII/1	24	23
VII	106	104
VI/2	168	153
VI/1	80	70
V	298	260
IV	266	228
III	14	13
I–II	40	42
Skupaj	997	893

Pojasnilo 6. Amortizacija

(v evrih)	2018	2017
Amortizacija zgradb	12.972.739	12.778.987
Amortizacija naprav in opreme	14.248.704	13.454.317
Amortizacija drobnega inventarja	16.439	21.767
Amortizacija naložbenih nepremičnin	613.204	638.759
Amortizacija neopredmetenih sredstev	682.655	644.679
Amortizacija vlaganj v tuja sredstva	11.667	0
Skupaj	28.545.408	27.538.509

Pojasnilo 7. Drugi odhodki

(v evrih)	2018	2017
Stroški oblikovanja rezervacij	425.252	15.652.295
Odhodki pri slabitvah, odpisih in izgubah pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin	130.349	3.989.166
Odhodki pri oblikovanju popravka vrednosti terjatev	248.042	917.135
Dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela in drugih vrst stroškov	7.074.643	6.670.100
Donacije	135.450	161.500
Izdatki za varstvo okolja	181.493	140.430

Nagrade dijakom in študentom z dajatvami	8.590	13.870
Štipendije dijakom in študentom	2.600	4.400
Drugi stroški in odhodki	1.001.805	871.447
Skupaj	9.208.224	28.420.343

Družba je v letu 2018 dodatno oblikovala rezervacije za obveznosti iz naslova pravnih obvez v višini 425.252 evrov.

Dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela in drugih vrst stroškov, se nanašajo predvsem na nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki je v letu 2018 znašalo 6.828.997 evrov. Druge stroške in odhodke v večini predstavljajo odškodnine v višini 881.274 evrov.

Pojasnilo 8. Finančni prihodki in odhodki

(v evrih)	2018	2017
Finančni prihodki iz deležev	3.038.483	2.849.838
Finančni prihodki iz deležev v družbah v Skupini	301.634	652.780
Finančni prihodki iz deležev v pridruženih družbah	1.280.634	993.808
Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah	1.456.215	1.203.250
Finančni prihodki od obresti	8.074	2.219
Finančni prihodki od obresti družb v Skupini	0	847
Finančni prihodki od obresti drugih	8.074	1.372
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev	215.460	121.866
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih	215.460	121.866
Skupaj finančni prihodki	3.262.017	2.973.923
Finančni odhodki za obresti	-1.155.723	-1.504.662
Finančni odhodki za obresti družb v Skupini	-137.759	-175.980
Finančni odhodki za obresti do bank	-1.017.964	-1.328.682
Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti	-51.004	-83.625
Finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev	-48	-256
Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti	-50.956	-83.369
Skupaj finančni odhodki	-1.206.727	-1.588.287
Neto finančni izid	2.055.290	1.385.636

Finančne prihodke iz deležev v družbah v Skupini predstavljajo izplačani dobički družb, in sicer Luke Koper INPO, d. o. o., v višini 168.590 evrov, Adrie Terminali, d. o. o., v višini 120.000 evrov ter Adrie Investicije, d. o. o., v višini 13.044 evrov.

Finančni prihodki iz deležev v pridruženih družbah se nanašajo na izplačilo dobičkov družb Adria Transport, d. o. o., v višini 150.000 evrov, Adria-Tow, d. o. o., v višini 400.000 evrov, Avtoservis, d. o. o., v višini 480.634 evrov ter Adriafin, d. o. o., v višini 250.000 evrov.

Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah se nanašajo na prejete dividende iz naslova naložb v vrednostne papirje.

Finančni odhodki za obresti so v letu 2018 znašali 1.155.723 evrov in so bili v primerjavi s predhodnim letom nekoliko manjši, predvsem zaradi vpliva nižjih efektivnih obrestnih mer.

Pojasnilo 9. Davki in efektivna davčna stopnja

(v evrih)	2018	2017
Poslovni izid pred davki davki	70.799.794	36.417.947
Davek od dobička (19 %)	13.451.961	6.919.410
Neobdavčeni prihodki in povečanje odhodkov	-805.000	-11.786
Neobdavčene prejete dividende	-548.812	-549.101
Davčne olajšave	-710.848	-3.767.613
Davčno nepriznani odhodki	629.120	670.191
Davčno nepriznani odhodki v zvezi s slabitvijo naložb	182.964	0
Drugo zmanjšanje davčne osnove	-16.739	-14.017
Drugo povečanje davčne osnove	28.153	27.455
Skupaj odhodek za davek	12.210.799	3.274.539
Efektivna davčna stopnja	17,25 %	8,99 %

Pri obračunu davka od dobička je družba upoštevala Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb. Odhodek za davek zajema davek od dobička in odložene davke, pripoznane v izkazu poslovnega izida.

Pojasnilo 10. Čisti dobiček na delnico

(v evrih)	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja	58.588.995	33.143.408
Število vseh delnic	14.000.000	14.000.000
Čisti dobiček na delnico	4,18	2,37

Pri izračunu čistega dobička na delnico je bil v števcu čisti poslovni izid obračunskega obdobja, v imenovalcu pa povprečno število vseh delnic.

20 Dodatna pojasnila ločenega izkaza finančnega položaja

Pojasnilo 11. Nepremičnine, naprave in oprema

(v evrih)	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Zemljišča	15.117.508	15.117.508
Zgradbe	235.321.649	245.729.683
Naprave, oprema	82.744.918	91.568.985
Nepremičnine, naprave in oprema, ki se pridobivajo, ter dani predujmi	22.654.994	15.401.963
Skupaj	355.839.069	367.818.139

Nepremičnine, naprave in oprema družbe niso bile zastavljene in niso bile v finančnem najemu.

Nabavna vrednost nepremičnin, naprav in opreme v uporabi, katerih neodpisana vrednost je bila na dan 31. 12. 2018 enaka nič, je znašala 253.378.395 evrov, na dan 31. 12. 2017 pa je ta znašala 248.193.244 evrov.

Obveznosti do dobaviteljev nepremičnin, naprav in opreme so na dan 31. 12. 2018 znašale 4.231.531 evrov, na zadnji dan predhodnega leta pa 4.541.819 evrov.

Med sredstvi v pridobivanju družba izkazuje tudi dane predujme za nakup nepremičnin, naprav in opreme, stanje katerih je na dan 31. 12. 2018 znašalo 4.542.623 evrov, na dan 31. 12. 2017 pa 79.988 evrov. Največji dani avans v letu, predstavlja nabava petih električnih dvigal RTG v višini 4.504.500 evrov.

V letu 2018 je družba skupaj investirala 15.842.717 evrov. Največje investicije družbe so bile:

• nabava petih električnih dvigal RTG,
• nakup dveh terminalskih vlačilcev,
• rekonstrukcija obstoječih dizelskih dvigal RTG z namenom zmanjševanja emisij hrupa,
• zaključevanje gradnje tira številka 61,
• ureditev prostorov za potrebe terminala za avtomobile in RO-RO,
• nakup 33-t viličarja,
• nakup dveh grabilcev,
• nabava nadomestne opreme za protipožarni sistem,
• utrditev manipulativnih površin ob skladiščih in

• gradnja novega vhoda z združitvijo notranjega in zunanjega kamionskega terminala.

V opazovanem letu družba ni ugotovila bistvenih indikatorjev, ki bi narekovali izvedbo slabitev.

Razlika med nabavno vrednostjo in popravkom vrednosti odpisanih sredstev je bila pripoznana med odhodki pri slabitvah, odpisih in izgubah pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin (pojasnilo 7).

(v evrih)	Zemljišča	Zgradbe	Naprave in oprema	Sredstva v pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost vrednost vna vrednost
31. decembra 2017	15.117.508	475.067.096	292.601.591	15.401.963	798.188.158
Pridobitve	0	0	0	15.842.717	15.842.717
Prenos iz investicij v teku	0	2.860.467	5.663.760	-8.629.138	-104.911
Odtujitve	0	-946	-810.247	-3.461	-814.654
Prenos med neopredmetena sredstva	0	0	-65.625	0	-65.625
Prenos iz neopredmetenih sredstev	0	0	14.183	0	14.183
Prenos med naložbene nepremičnine	0	-301.693	0	0	-301.693
Prenos med sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo	0	0	-48.369	0	-48.369
Prerazvrstitve znotraj nepremičnin, naprav in opreme	0	-65.716	22.803	42.913	0
31. decembra 2018	15.117.508	477.559.208	297.378.096	22.654.994	812.709.806
Popravek vrednosti Popravek vrednosti
31. decembra 2017 2017	0	229.337.413	201.032.606	0	430.370.019
Amortizacija v letu	0	12.984.406	14.265.143	0	27.249.549
Odtujitve	0	-946	-646.543	0	-647.489
Prenos med neopredmetena dolgoročna sredstva	0	0	-6.437	0	-6.437
Prenos med naložbene nepremičnine	0	-72.406	0	0	-72.406
Prenos med sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo	0	0	-22.499	0	-22.499
Prerazvrstitve znotraj nepremičnin, naprav in opreme	0	-10.908	10.908	0	0
31. decembra 2018	0	242.237.559	214.633.178	0	456.870.737
Neodpisana vrednost
31. decembra 2017	15.117.508	245.729.683	91.568.985	15.401.963	367.818.139
31. decembra 2018	15.117.508	235.321.649	82.744.918	22.654.994	355.839.069

Preglednica gibanja vrednosti nepremičnin, naprav in opreme za leto 2018

(v evrih)	Zemljišča	Zgradbe	Naprave in oprema	Sredstva v pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2016 31. decembra 2016	15.086.203	442.253.826	255.502.984	64.761.135	777.604.148
Pridobitve	31.285	0	0	36.630.100	36.661.385
Prenos iz investicij v teku	20	31.988.806	53.424.745	-85.413.571	0
Odtujitve, odpisi	0	-82.475	-16.096.389	0	-16.178.864
Prenos med neopredmetena sredstva	0	0	-11.408	0	-11.408
Prenos iz neopredmetenih sredstev	0	714.261	0	0	714.261
Prenos med naložbene nepremičnine	0	0	0	-601.364	-601.364
Prerazvrstitve znotraj nepremičnin, naprav in opreme	0	192.678	-218.341	25.663	0
31. decembra 2017	15.117.508	475.067.096	292.601.591	15.401.963	798.188.158
Popravek vrednosti
31. decembra 2016 31. decembra 2016	0	215.876.819	203.132.622	0	419.009.441
Amortizacija v letu	0	12.778.987	13.476.084	0	26.255.071
Odtujitve, odpisi	0	-47.543	-15.557.291	0	-15.604.834
Prenos med neopredmetena sredstva	0	0	-3.920	0	-3.920
Prenos iz neopredmetenih sredstev	0	714.261	0	0	714.261
Prerazvrstitve znotraj nepremičnin, naprav in opreme	0	14.889	-14.889	0	0
31. decembra 2017	0	229.337.413	201.032.606	0	430.370.019
Neodpisana vrednost vrednost
31. decembra 2016	15.086.203	226.377.007	52.370.362	64.761.135	358.594.707
31. decembra 2017	15.117.508	245.729.683	91.568.985	15.401.963	367.818.139

Preglednica gibanja vrednosti nepremičnin, naprav in opreme za leto 2017

Pojasnilo 12. Naložbene nepremičnine

(v evrih)	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Naložbene nepremičnine – zemljišča	14.546.862	14.747.021
Naložbene nepremičnine – zgradbe	10.069.239	11.720.374
Skupaj	24.616.101	26.467.395

Med naložbenimi nepremičninami so zemljišča in objekti, dani v poslovni najem, ter nepremičnine, ki povečujejo vrednost nekratkoročne naložbe. Vrednotene so po modelu nabavne vrednosti.

Najem nepremičnin

(v evrih)	2018	2017
Prihodki od najema naložbenih nepremičnin	1.408.249	1.366.177
Amortizacija naložbenih nepremičnin	613.204	638.759

Vrednost naložbenih nepremičnin je na dan 31. 12. 2018 znašala 24.616.101 evrov, kar je v primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2017 za 1.851.294 evrov manj. Zmanjšanje je predvsem odraz prodaje objekta ter pripadajočega zemljišča v Prisojah.

Naložbene nepremičnine niso zastavljene.

Poštena vrednost naložbenih nepremičnin je na dan 31. 12. 2018 znašala 25.719.694 evrov.

Poštena vrednost naložbenih nepremičnin je bila presojana na podlagi cenitev ter na osnovi ocene s pomočjo skupne vrednosti pričakovanih denarnih tokov iz oddajanja v najem.

Preglednica gibanja vrednosti naložbenih nepremičnin za leto 2018

(v evrih)
	Zemljišča	Zgradbe	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2017 31. decembra 2017	14.747.021	20.489.967	35.236.988
Prenos iz investicij v teku	0	8.951	8.951
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme	0	301.693	301.693
Prenos med sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo	-200.159	-2.775.785	-2.975.944
31. decembra 2018	14.546.862	18.024.826	32.571.688
Popravek vrednosti
31. decembra 2017 31. decembra 2017	0	8.769.593	8.769.593
	0
Amortizacija v letu	0	613.204	613.204
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme	0	72.406	72.406
Prenos med sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo	0	-1.499.616	-1.499.616
31. decembra 2018	0	7.955.587	7.955.587
Neodpisana vrednost vrednost
31. decembra 2017	14.747.021	11.720.374	26.467.395
31. decembra 2018	14.546.862	10.069.239	24.616.101

(v evrih) Zemljišča Zgradbe Skupaj Nabavna vrednost Nabavna vrednostNabavna vrednost 31. decembra 2016 31. decembra 2016 18.160.734 19.888.603 38.049.337 Prenos iz investicij v teku 0 601.364 601.364 Oslabitve -3.413.713 0 -3.413.713 31. decembra 2017 14.747.021 20.489.967 35.236.988 Popravek vrednosti 31. decembra 2016 31. decembra 2016 0 8.130.833 8.130.833 Amortizacija v letu 0 638.760 638.760 31. decembra 2017 0 8.769.593 8.769.593 Neodpisana vrednost vrednost 31. decembra 2016 18.160.734 11.757.770 29.918.504 31. decembra 2017 14.747.021 11.720.374 26.467.395

Preglednica gibanja vrednosti naložbenih nepremičnin za leto 2017

Pojasnilo 13. Neopredmetena sredstva

(v evrih)	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Dolgoročne premoženjske pravice	2.605.462	3.122.833
Skupaj	2.605.462	3.122.833

Neopredmetena sredstva predstavljajo v družbi pravice do industrijske lastnine in druge pravice, ki zajemajo računalniške programe, informacijske sisteme in razvojno-projektne programe.

Nabavna vrednost neopredmetenih sredstev v uporabi, katerih neodpisana vrednost je bila na dan 31. 12. 2018 enaka nič, je znašala 5.725.149 evrov, na dan 31. 12. 2017 pa je znašala 6.078.928 evrov.

Obveznosti do dobaviteljev za nakup neopredmetnih sredstev so na dan 31. 12. 2018 znašale 51.744 evrov, na zadnji dan predhodnega leta pa jih družba ni izkazovala.

Neopredmetena sredstva na dan 31. 12. 2018 niso bila zastavljena.

Preglednica gibanja vrednosti neopredmetenih sredstev za leto 2018

(v evrih)	Pravice do industrijske lastnine in druge pravice	Neopredmetena sredstva v pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost vrednost
31. decembra 2017 2017	12.601.238	51.987	12.653.225
Pridobitve	0	24.319	24.319
Prenos iz investicij v teku	95.960	0	95.960
Odtujitve	-353.779	0	-353.779
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme	65.625	0	65.625
Prenos med nepremičnine, naprave in opremo	0	-14.183	-14.183
31. decembra 2018	12.409.044	62.123	12.471.167
Popravek vrednosti Popravek vrednosti
31. decembra 2017	9.530.392	0	9.530.392
Amortizacija v letu	682.655	0	682.655
Odtujitve	-353.779	0	-353.779
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme	6.437	0	6.437
31. decembra 2018	9.865.705	0	9.865.705
Neodpisana vrednost vrednost
31. decembra 2017	3.070.846	51.987	3.122.833
31. decembra 2018

Preglednica gibanja vrednosti neopredmetenih sredstev za leto 2017

(v evrih)	Pravice do industrijske lastnine in druge pravice	Neopredmetena sredstva v pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2016 31. decembra 2016	13.247.083	149.237	13.396.320
Prenos iz investicij v teku	97.250	-97.250	0
Odtujitve, odpisi	-40.242	0	-40.242
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme	11.408	0	11.408
Prenos med nepremičnine, naprave in opremo	-714.261	0	-714.261
31. decembra 2017	12.601.238	51.987	12.653.225
Popravek vrednosti vrednosti
31. decembra 2016 31. decembra 2016	9.634.822	0	9.634.822
Amortizacija v letu	644.680	0	644.680
Odtujitve, odpisi	-38.769	0	-38.769
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme	3.920	0	3.920
Prenos med nepremičnine, naprave in opremo	-714.261	0	-714.261
31. decembra 2017	9.530.392	0	9.530.392
Neodpisana vrednost vrednost
31. decembra 2016	3.612.261	149.237	3.761.498

1. decembra 2017 3.070.846 51.987 3.122.833

Pojasnilo 14. Delnice in deleži v družbah v Skupini

Naložbe v odvisne družbe

Naložbe v odvisne družbe so na dan 31. 12. 2018 znašale 4.533.063 evrov (v primerjavi s predhodnim letom ni sprememb).

V opazovanem obdobju je družba opravila dokapitalizacijo odvisne družbe Logis-Nova, d. o. o., s konverzijo terjatev v kapitalski delež v višini 1.300.000 evrov, hkrati pa je bila izvedena slabitev naložbe v enakem znesku.

Naložbe v odvisne družbe niso predmet zastave.

Podrobnejša predstavitev poslov z odvisnimi družbami je podana v pojasnilu 29 tega poročila.

Pregled naložb v odvisne družbe

(v evrih)	Odstotek lastništva	Stanje naložbe 31. 12. 2018	Čisti prihodki od prodaje v 2018	Čisti poslovni izid 2018	Število zaposlenih 31. 12. 2018
Odvisne družbe:
Luka Koper Inpo, d. o. o.	100 %	1.336.288	8.444.942	884.995	122
Luka Koper Pristan, d. o. o.	100 %	485.000	472.099	-37.886	4
Adria Terminali, d. o. o.	100 %	226.000	2.615.443	176.350	23
Adria Investicije, d. o. o.	100 %	1.775.775	41.586	14.281	0
Logis-Nova, d. o. o.	100 %	710.000	19.838	8.867	0
TOC, d. o. o.	68,13 %	0	434.879	57.989	4

Gibanje naložb v odvisne družbe

(v evrih)	2018	2017
Stanje 1. januarja Stanje 1.	4.533.063	4.533.063
Povečanja Povečanja
Dokapitalizacija	1.300.000	0
Zmanjšanja
Slabitev naložbe	-1.300.000	0
Stanje 31. decembra Stanje 31. decembra	4.533.063 4.533.063	4.533.063

Pojasnilo 15. Delnice in deleži v pridruženih družbah

(v evrih)	Odstotek lastništva	Stanje naložb 31. 12. 2018	Stanje naložb 31. 12. 2017
Pridružene družbe:
Adriafin, d. o. o.	50 %	5.986.104	5.986.104
Adria Tow, d. o. o.	50 %	159.842	159.842
Adria Transport, d. o. o.	50 %	450.000	450.000
Avtoservis, d. o. o.	49 %	141.764	141.764
Skupaj		6.737.709	6.737.709

Delnice in deleži v pridruženih družbah niso bili dani v zastavo.

Pojasnilo 16. Druge nekratkoročne finančne naložbe

(v evrih)	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Druge naložbe, izmerjene po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida	928.827	928.827
Druge naložbe v vrednostne papirje in deleže, izmerjene po pošteni vrednosti prek vseobsegajočega donosa	30.508.658	29.570.757
Skupaj	31.437.485	30.499.584

Druge nekratkoročne finančne naložbe sestavljajo naložbe v vrednostne papirje in deleže. Naložbe v vrednostne papirje predstavljajo naložbe v delnice družb Krka, d. d., in Intereuropa, d. d., katerih vrednost je na dan 31. 12. 2018 znašala 28.579.902 evrov, ter v vzajemne sklade, katerih vrednost je znašala 1.928.756 evrov.

Druge naložbe, izmerjene po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida, pa predstavljajo naložbe v druge družbe, pri katerih je družba v kapitalu udeležena manj kot 20-odstotno.

Preglednica gibanja drugih nekratkoročnih finančnih naložb

(v evrih)	2018	2017
Stanje 1. januarja Stanje 1.	30.499.584	27.338.863
Povečanja Povečanja
Prevrednotenje na pošteno vrednost prek kapitala	937.901	3.160.721
Stanje 31. decembra Stanje 31. decembra	31.437.485	30.499.584

Druge nekratkoročne finančne naložbe niso bile dane v zastavo.

Pojasnilo 17. Odložene terjatve in obveznosti za davek

	Terjatve		Obveznosti
(v evrih)	31. 12. 2018	31. 12. 2017	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Odložene terjatve in obveznosti za davek iz naslova: naslova:
slabitev naložb v odvisne družbe	538.738	415.238	0	0
slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	9.270.524	9.329.990	2.732.988	2.555.213
finančnih instrumentov	0	18.875	0	0
popravka vrednosti terjatev do kupcev	205.643	359.877	0	0
rezervacij za odpravnine	285.021	251.092	0	0
rezervacij za jubilejne nagrade	54.374	51.462	0	0
nekratkoročne pasivne časovne razmejitve za GJS	453.983	453.983	0	0
Skupaj	10.808.283	10.880.517	2.732.988	2.555.213
Pobotanje z odloženimi obveznostmi za davek iz naslova slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	-2.732.988	-2.555.213	-2.732.988	-2.555.213
Skupaj	8.075.295	8.325.304	0	0

Odložene terjatve za davek se nanašajo na odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev, nekratkoročnih finančnih naložb, slabitev terjatev, rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade ter odloženih prihodkov iz naslova izvajanja gospodarske javne službe. Odložene terjatve za davek iz naslova slabitev naložb v odvisne družbe so oblikovane za odvisne družbe, ki so za družbo opredeljene kot nestrateške in so hkrati predmet različnih možnih oblik izhoda oziroma dezinvestiranja.

Odloženi davki so v letu 2018 znižali čisti poslovni izid za 67.353 evrov, v predhodnem letu pa za 122.833 evrov.

Družba je za svoje obveznosti za odloženi davek na dan 31. 12. 2018 izvedla pobot s terjatvami v višini 2.732.988 evrov (v predhodnem letu 2.555.213 evrov).

Preglednica gibanja terjatev za odloženi davek za leto 2018

	Te j atv r e			O bv i st ez no
	St j an e 3 1. 1 2. 2 0 1 7	Pr ip oz na ne v iz ka zu lov p os ne g a iz i da	Pr ip oz na ne v iz ka zu dr ug eg a bs vs eo eg a če j o g a do no sa	St j an e 3 1. 1 2. 2 0 1 8	St j an e 3 1. 1 2. 2 0 1 7	Pr ip oz na ne iz ka v zu dr ug eg a bs vs eo eg a če j o g a do no sa	St j an e 3 1. 1 2. 2 0 1 8
že O d lo j in bv i za da k iz lov te atv st ne r e o ez no ve na s a:
ž ž la b ite lo b v dv isn dr be s v n a o e u	4 1 5. 2 3 8	1 2 3. 5 0 0	0	5 3 8. 7 3 8	0	0	0
la b ite dr i h n lo ž b in d b itn ča l i ke iz s ug a o e z a sn e r az v lov dn i h p ir j tn na s a v re os ap ev	9. 3 2 9. 9 9 0	-5 9. 4 6 4	0	9. 2 7 0. 5 2 6	2. 5 5 5. 2 1 3	1 7 7. 7 7 5	2. 7 3 2. 9 8 8
f ina čn i h ins tru nto n me v	1 8. 8 7 5	0	-1 8. 8 7 5	0	0	0	0
ka dn i te j do ku t ate p op rav vr e os r v p ce v	3 5 9. 8 7 7	-1 5 4. 2 3 4	0	2 0 5. 6 4 3	0	0	0
i j dp ine rez erv ac za o rav n	2 0 9 2 5 1.	9. 9 3 1 4	3. 9 9 1 4	2 8 0 2 0 5.	0	0	0
i j j b i le j de rez erv ac za ne na g ra u	5 1. 4 6 2	2. 9 1 1	0	5 4. 3 7 3	0	0	0
kra ko čn ivn ča j itv G J S t ne ro e p as e so vn e r az me e z a	4 5 3. 9 8 3	0	0	4 5 3. 9 8 3	0	0	0
S ku j p a	1 0. 8 8 0. 5 1 7	-6 7. 3 5 3	-4 8 8 1	1 0. 8 0 8. 2 8 3	2. 5 5 5. 2 1 3	1 7 7. 7 7 5	2. 7 3 2. 9 8 8
že Po bo j d lo im i o bv i za da k iz tan stm e z o n ez no ve lov la b ite dr i h n lo ž b in d b itn ča na s a s v ug a o e z a sn e l i ke iz lov dn i h p ir j tn raz na s a v re os ap ev	-2. 5 5 5. 2 1 3	0	-1 7 7. 7 7 5	-2 7 3 2. 9 8 8	-2. 5 5 5. 2 1 3	-1 7 7. 7 7 5	-2 7 3 2. 9 8 8 -2. 7 3 2. 9 8 8
že čn O j iz f ina d lo te atv da k v ka ne r e z a ve zu n eg a ža lo j d j j et p o a p o a	8. 3 2 5. 3 0 4	-6 7. 3 5 3	-1 8 2. 6 5 6	8. 0 7 5. 2 9 5	0	0	0

Preglednica gibanja terjatev za odloženi davek za leto 2017

	Te j atv r e			O bv i st ez no
	St j an e 3 1. 1 2. 2 0 1 6	Pr ip oz na ne iz ka v zu lov p os ne g a iz i da	Pr ip oz na ne v iz ka zu dr ug eg a bs vs eo eg a če j o g a do no sa	St j an e 3 1. 1 2. 2 0 1 7	St j an e 3 1. 1 2. 2 0 1 6	Pr ip oz na ne iz ka v zu dr ug eg a bs vs eo eg a če j o g a do no sa	St j an e 3 1. 1 2. 2 0 1 7
že O d lo j in bv i za da k iz lov te atv st ne r e o ez no ve na s a:
la b ite lo ž b v dv isn dr ž be s v n a o e u	5 7 2. 3 6 8	-1 5 7. 1 3 0	0	4 1 5. 2 3 8	0	0	0
ž že ž la b ite lo b v i dr dr be s v n a p r u ne u	1 7. 5 7 5	-1 7. 5 7 5	0	0	0	0	0
ž ča la b ite dr i h n lo b in d b itn l i ke iz s v ug a o e z a sn e r az lov dn i h p ir j tn na s a v re os ap ev	9. 3 3 4. 4 3 0	-4. 4 4 1	0	9. 3 2 9. 9 8 7	1. 9 5 4. 6 7 6	6 0 0. 5 3 7	2. 5 5 5. 2 1 3
čn f ina i h ins tru nto n me v	7 9. 7 7 6	0	-6 0. 9 0 0	1 8. 8 7 6	0	0	0
ka dn i te j do ku t ate p op rav vr e os r v p ce v	2 2 5. 7 2 9	1 3 4. 1 4 9	0	3 5 9. 8 7 8	0	0	0
i j dp ine rez erv ac za o rav n	3 1 8. 8 5 4	-7 8. 7 9 6	1 1. 0 3 5	2 5 1. 0 9 3	0	0	0
i j j b i le j de rez erv ac za u ne na g ra	5 0. 5 0 2	9 6 0	0	5 1. 4 6 2	0	0	0
čn ča kra ko ivn j itv G J S t ne ro e p as e so vn e r az me e z a	4 5 3. 9 8 3	0	0	4 5 3. 9 8 3	0	0	0
S ku j p a	1 1. 0 5 3. 2 1 7	-1 2 2. 8 3 3	-4 9. 8 6 5	1 0. 8 8 0. 5 1 8	1. 9 5 4. 6 7 6	6 0 0. 5 3 7	2. 5 5 5. 2 1 3
že Po bo j d lo im i o bv i za da k iz tan stm e z o n ez no ve ž ča lov la b ite dr i h n lo b in d b itn l i ke na s a s v ug a o e z a sn e r az iz n lov dn i h p ir j tn as a v re os ap ev	9 -1. 5 4. 6 7 6	0	0 0. 3 -6 5 7	-2 5 5 5. 2 1 3	9 -1. 5 4. 6 7 6	0 0. 3 -6 5 7	-2 5 5 5. 2 1 3
že čn O d lo j da k v iz ka f ina te atv ne r e z a ve zu n eg a ža j j j lo d et p o a p o a	9. 0 9 8. 5 4 1	-1 2 2. 8 3 3	-6 5 0. 4 0 2	8. 3 2 5. 3 0 4	0	0	0

Pojasnilo 18. Zaloge

Na dan 31. 12. 2018 je znašala vrednost zalog materiala 1.322.412 evrov, na isti dan predhodnega leta pa 1.037.066 evrov. Večji del zalog se nanaša na material za vzdrževanje in nadomestne dele ter na režijski in pomožni material.

Pojasnilo 19. Poslovne in druge terjatve

(v evrih)	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Kratkoročne poslovne terjatve do:
domačih kupcev	17.894.351	16.581.025
tujih kupcev	19.996.725	18.273.278
Kratkoročne poslovne terjatve do družb v Skupini	394.926	363.927
Kratkoročne poslovne terjatve do pridruženih družb	193.348	55.902
Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev	38.479.350	35.274.132
Dani kratkoročni predujmi in varščine	3.090.406	94.103
Terjatve do države	2.590.916	1.596.594
Druge kratkoročne terjatve	107.015	72.904
Poslovne terjatve	44.267.687	37.037.733
Kratkoročno odloženi stroški	251.036	540.338
Nezaračunani prihodki	416.881	232.125
Sredstva iz pogodb s kupci	0	210.861
Druge terjatve	667.917	772.463
Skupaj	44.935.604	37.810.196

Poslovne in druge terjatve so na dan 31. 12. 2018 znašale 44.935.604 evrov, kar je v primerjavi s stanjem na zadnji dan predhodnega leta za 6.914.547 evrov več. Največje povečanje izhaja iz kratkoročne varščine v višini 3.041.855 evrov, dane Finančni upravi Republike Slovenije za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti.

Družba ima pri večini terjatev do kupcev možnost uveljavljanja zakonite zastavne pravice na uskladiščenem blagu, ki je v njeni posesti.

Svoje zapadle terjatve družba preverja skladno s pravilnikom o računovodstvu in v primeru zamude plačila redno oblikuje popravek vrednosti terjatev. Družba je v letu 2018 skladno z MSRP 9 – Finančni instrumenti in na podlagi računovodske politike prvič oblikovala popravek vrednosti terjatev iz naslova nezapadlih terjatev po ključnih kriterijih tveganja. Iz tega naslova izhaja, da je imela družba med odprtimi in nezapadlimi terjatvami manj kot odstotek takih terjatev, pri katerih obstaja tveganje neplačila. V letu 2018 je tako družba oblikovala za 248.042 evrov popravka vrednosti terjatev in odpravila za 2.338.644 evrov v preteklosti oblikovanega popravka vrednosti terjatev. Največji del odprave popravka vrednosti terjatev v višini 1.505.129 evrov izhaja iz delne konverzije terjatve v kapitalski delež odvisne družbe in delnega poplačila le-te ter iz naslova izdaje dobropisa v višini 519.624 evrov.

Na dan 31. 12. 2018 družba ni izkazovala terjatev do članov uprave in članov nadzornega sveta.

Za zavarovanje enega bančnega posojila, ki je na dan 31. 12. 2018 znašal 1.700.000 evrov, ima družba sklenjeno pogodbo o odstopu terjatev v zavarovanje. Na dan 31. 12. 2018 so te terjatve znašale 134.551 evrov.

Med drugimi terjatvami družba izkazuje kratkoročno nezaračunane prihodke, ki predstavljajo vračunane prihodke na osnovi nastalih stroškov evropskih razvojnih projektov, sofinanciranih s strani evropskih institucij, v višini 416.881 evrov ter kratkoročno odložene stroške v višini 251.036 evrov.

(v evrih)	31. 12. 2018	Popravek 2018	31. 12. 2017	Popravek 2017
Odprte in nezapadle terjatve do kupcev	32.876.470	-68.560	30.628.915	0
Zapadle terjatve:
do 30 dni	5.216.604	-52.710	4.775.829	-519.624
od 31 do 60 dni	329.195	-33.688	197.593	0
od 61 do 90 dni	115.422	-24.916	79.277	0
od 91 do 180 dni	157.425	-55.747	33.257	0
nad 180 dni	635.473	-615.619	2.501.102	-2.422.217
Skupaj	39.330.589	-851.240	38.215.973	-2.941.841

Zapadlost terjatev do kupcev in terjatev, povezanih s finančnimi prihodki:

Opomba: Znesek vključuje terjatve do kupcev, odvisnih in pridruženih družb.

Družba je na dan 31. 12. 2018 izkazovala za 851.239 evrov oblikovanega popravka vrednosti terjatev, kar je v primerjavi s stanjem predhodnega leta za 2.090.602 evrov manj. Zmanjšanje popravka vrednosti terjatev v največji meri izhaja iz delne konverzije terjatev v kapitalski delež odvisne družbe ter delnega poplačila.

Preglednica gibanja popravka vrednosti

(v evrih)	2018	2017
Stanje 1. januarja	2.941.841	2.234.658
Povečanja:
Oblikovanje popravkov vrednosti v letu	248.042	913.345

Dodatna pojasnila ločenega izkaza finančnega položaja

Zmanjšanja:
Izterjane odpisane terjatve	-1.028.617	-109.812
Dokončen odpis (izbris) terjatev	-1.310.027	-96.350
Stanje 31. decembra	851.239	2.941.841

Pojasnilo 20. Denar in denarni ustrezniki

(v evrih)	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Gotovina v blagajni	253	51
Denarna sredstva na računih	23.376.054	28.202.538
Kratkoročni depoziti	50.000.000	0
Skupaj	73.376.307	28.202.589

Pojasnilo 21. Kapital

Osnovni kapital

Osnovni kapital družbe v znesku 58.420.965 evrov je razdeljen na 14.000.000 delnic, ki so prosto prenosljive. Nominalna vrednost delnice znaša 4,17 evra.

Kapitalske rezerve in rezerve iz dobička

Družba ima oblikovane zakonske rezerve, kot narekuje Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), in sicer najmanj v višini 10 odstotkov osnovnega kapitala. Kapitalske in zakonske rezerve niso sestavni del bilančnega dobička in ne morejo biti predmet delitve. Statutarnih rezerv družba nima, saj jih statut ne predvideva. Družba je v skladu s 3. odstavkom 230. člena Zakona o gospodarskih družbah ob zaključku leta 2018 oblikovala dodatne druge rezerve iz dobička v višini polovice čistega poslovnega izida, to je 29.294.497 evrov.

(v evrih)	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Kapitalske rezerve	89.562.703	89.562.703
Zakonske rezerve	18.765.115	18.765.115
Druge rezerve iz dobička	156.136.738	126.842.241
Skupaj	264.464.556	235.170.059

Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti

Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti iz naslova vrednotenja finančnih naložb, merjenih po pošteni vrednosti, ter iz naslova nerealiziranih aktuarskih dobičkov in izgub, so konec leta 2018 znašale 13.119.650 evrov. Po odštetju odloženih davkov so znašale 10.507.002 evrov.

Zadržani dobički

Zadržani dobički so sestavljeni iz nerazporejenega dela čistega poslovnega izida poslovnega leta v višini 29.294.497 evrov in prenesenega čistega poslovnega izida v višini -42.055 evrov. Preneseni čisti poslovni izid je negativen zaradi odprave napake iz preteklih let pri gospodarski javni službi rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture iz naslova odprodaje starega železja ter zaradi pripoznanih aktuarskih izgub.

(v evrih)	2018
Preneseni čisti dobiček leta 2017	41.911
Popravek napake preteklih let GJS	-55.068
Aktuarska izguba	-28.898
Čisti poslovni izid poslovnega leta	29.294.497
Zadržani dobički	29.252.442

Uporaba bilančnega dobička

Uprava in nadzorni svet sta skupščini družbe predlagala uporabo bilančnega dobička, ki je 31. 12. 2017 znašal 17.261.912 evrov, na način:

• del bilančnega dobička v znesku 11.060.000 evrov se uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 0,79 evra na delnico,
• preostanek bilančnega dobička v znesku 6.201.912 evrov ostane nerazporejen.

Na 30. skupščini delničarjev Luke Koper, d. d., dne 29. 6. 2018 je bil izglasovan nasprotni predlog uporabe bilančnega dobička delničarjev Republike Slovenije in SDH, d. d., in sicer:

• del bilančnega dobička v znesku 17.220.000 evrov se uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 1,23 evra na delnico,
• preostanek bilančnega dobička v znesku 41.911 evrov ostane nerazporejen.

Izkaz bilančnega dobička za leto 2018 in predlog njegove delitve sta prikazana v 20. poglavju z naslovom Izkaz bilančnega dobička.

Pojasnilo 22. Rezervacije

(v evrih)	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti	4.204.831	3.184.782
Rezervacije za tožbe	15.255.961	17.032.786
Skupaj	19.460.792	20.217.568

Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti so sestavljene iz rezervacij za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade ter iz pozaposlitvenih zaslužkov.

Družba je v letu 2017 prvič oblikovala obveznosti iz naslova pozaposlitvenih zaslužkov (enkratna izplačila ob upokojitvi), ki so bili v letu 2018 tudi prvič izplačani. Te obveznosti so bile v letu 2017 izkazane med drugimi kratkoročnimi obveznostmi ter nato prenesene med rezervacije. Iz tega naslova je bilo v opazovanem letu oblikovanih za 659.670 evrov rezervacij.

Na osnovi aktuarskega izračuna je družba za odpravnine pripoznala nerealizirano aktuarsko izgubo tekočega in predhodnega leta v višini 162.208 evrov v drugem vseobsegajočem donosu. V izkazu poslovnega izida je pripoznala stroške sprotnega službovanja, tako za odpravnine kot za jubilejne nagrade, v višini 275.116 evrov ter stroške obresti v višini 42.026. evrov. Izplačil iz naslova jubilejnih nagrad in odpravnin je bilo v letu 2018 za 168.732 evrov.

Rezervacije iz naslova tožb so bile na dan 31. 12. 2018 nižje za 1.776.825 evrov, predvsem zaradi odprave rezervacij iz naslova pravnih obvez. Skladno z 92. členom MRS 37 – Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva družba ne razkriva informacij o pravnih obvezah, saj bi njihovo razkritje ustvarilo sodbo o položaju družbe v sporu z drugimi strankami.

	Odpravnine		Program z	Skupaj
(v evrih)	ob	Jubilejne	določenimi	pozaposlitveni	Tožbe in
	upokojitvi	nagrade	prispevki	zaslužki	odškodnine	Skupaj
Stanje 31. decembra 2017	2.643.075	541.707	0	3.184.782	17.032.786	20.217.568
Spremembe v letu:
Oblikovanje	442.736	69.057	659.670	1.171.463	279.418	1.450.881
Prenos iz kratkoročnih obveznosti	0	0	216.280	216.280	0	216.280
Prenos	57.755	18.912	-90.183	-13.516	0	-13.516
Črpanje	-126.406	-42.326	-153.505	-322.237	-312.847	-635.084
Odprava	-16.943	-14.998	0	-31.941	-1.743.396	-1.775.337
Stanje 31. decembra 2018	3.000.217	572.352	632.262	4.204.831	15.255.961	19.460.792

Preglednica gibanja rezervacij v letu 2018

Preglednica gibanja rezervacij v letu 2017

			Skupaj
(v evrih)	Odpravnine	Jubilejne	pozaposlitveni	Tožbe in
	ob upokojitvi	nagrade	zaslužki	odškodnine	Skupaj
Stanje 31. decembra 2016	2.353.073	531.600	2.884.673	1.380.491	4.265.164
Spremembe v letu:
Oblikovanje	357.128	70.740	427.868	15.652.295	16.080.163
Črpanje	-80.661	-64.052	-144.713	0	-144.713
Odprava	13.535	3.419	16.954	0	16.954
Stanje 31. decembra 2017	2.643.075	541.707	3.184.782	17.032.786	20.217.568

Pojasnilo 23. Odloženi prihodki

(v evrih)	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Nekratkoročno odloženi prihodki za redno vzdrževanje	19.208.191	13.693.827
Prejeta nepovratna sredstva	4.443.150	4.472.390
Skupaj	23.651.341	18.166.217

Skladno s koncesijsko pogodbo družba med nekratkoročno odloženimi prihodki izkazuje odložene prihodke za redno vzdrževanje, saj ima pravico in obveznost zaračunavati pristaniške pristojbine, ki so prihodek, namenjen pokrivanju stroškov opravljanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet. Za letni presežek prihodkov nad stroški družba oblikuje nekratkoročno odložene prihodke za pokrivanje stroškov gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture v prihodnjih letih. Če bi stroški presegali prihodke, bi družba nekratkoročno odložene prihodke črpala.

Prejeta nepovratna sredstva se nanašajo na prejeta evropska sredstva in se črpajo skladno z življenjsko dobo sredstev.

(v evrih) Nekratkoročno odloženi prihodki za redno vzdrževanje Prejeta nepovratna sredstva Skupaj Stanje 31. decembra 2017 13.693.827 4.472.390 18.166.217 Popravek napake iz preteklih let 55.068 0 55.068 Stanje 1. januarja 2018 13.748.895 8.944.780 18.221.285 Spremembe v letu: Oblikovanje 5.459.296 26.163 5.485.459 Prenos iz drugih obveznosti 0 157.021 157.021 Prenos na druge obveznosti 0 -35.706 -35.706 Črpanje 0 -176.718 -176.718

Preglednica gibanja odloženih prihodkov v letu 2018

Stanje 31. decembra 2018	19.208.191	4.443.150	23.651.341

(v evrih)	Nekratkoročno odloženi prihodki za redno	Prejeta nepovratna
	vzdrževanje	sredstva	Skupaj
Stanje 31. decembra 2016	7.987.214	4.347.505	12.334.719
Spremembe v letu:
Oblikovanje	5.706.613	1.290.955	6.997.568
Prenos iz drugih obveznosti	0	22.535	22.535
Prenos med druge obveznosti	0	-1.110.728	-1.110.728
Črpanje	0	-77.877	-77.877
Stanje 31. decembra 2017	13.693.827	4.472.390	18.166.217

Preglednica gibanja odloženih prihodkov v letu 2017

Pojasnilo 24. Nekratkoročna posojila

(v evrih)	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Nekratkoročne finančne obveznosti do družb v Skupini	16.000.000	16.000.000
Nekratkoročna posojila, dobljena pri bankah v državi	50.464.286	71.419.979
Nekratkoročna posojila, dobljena pri bankah v tujini	26.967.213	29.262.295
Skupaj	93.431.499	116.682.274

Nekratkoročne finančne obveznosti do družb v Skupini so na enaki ravni kot predhodno leto. Obveznost se nanaša na posojilo, prejeto od odvisne družbe Luka Koper INPO, d. o. o. Posojila med družbami v Skupini imajo opredeljeno davčno priznano obrestno mero za povezane osebe.

Družba je na zadnji dan leta 2018 imela za 93.431.499 evrov nekratkoročnih posojil do bank, kar je za 19,9 odstotka oziroma 23.250.775 evrov manj kot konec leta 2017. Znižanje je posledica prenosa dela obveznosti med kratkoročna posojila in predčasnega odplačila enega izmed bančnih posojil. Vsa bančna posojila so vezana na variabilno obrestno mero.

Vsa nekratkoročna bančna posojila se odplačujejo po vnaprej opredeljeni dinamiki odplačil. Vse obveznosti iz nekratkoročnih bančnih posojil so zavarovane z bianko menicami in s finančnimi zavezami, eno posojilo pa z odstopom terjatev v zavarovanje. Družba izpolnjuje vse finančne zaveze po posojilnih pogodbah.

Preglednica gibanj nekratkoročnih posojil za leto 2018

	Posojilodajalec sojilodajalec
(v evrih)	Družbe v skupini	Banke	Skupaj
Stanje 31. decembra 2017 2017	16.000.000	100.682.274	116.682.274
Odplačila v letu	0	-9.565.217	-9.565.217
Prenos med kratkoročna posojila – del, ki zapade v roku 1 leta	0	-13.685.558	-13.685.558
Stanje 31. decembra 2018	16.000.000	77.431.499	93.431.499

Preglednica gibanj nekratkoročnih posojil za leto 2017

	Posojilodajalec
(v evrih)	Družbe v Skupini	Banke	Skupaj
Stanje 31. decembra 2016	16.000.000	97.900.739	113.900.739
Nova posojila	0	18.700.000	18.700.000
Prerazvrstitve	0	141.935	141.935
Prenos med kratkoročna posojila – del, ki zapade v roku 1 leta	0	-16.060.400	-16.060.400
Stanje 31. decembra 2017	16.000.000	100.682.274	116.682.274

Pregled stanja glavnic posojil (nekratkoročnih in kratkoročnih) v letu 2018

(v evrih)	Valuta posojila	Obrestna mera	Datum zapadlosti posojila	Odobrena glavnica	Glavnica na dan 31. 12. 2018
Posojila A	EUR	0,839	31. 12. 2021	16.000.000	16.000.000
Posojila B	EUR	Euribor3m + od 0,650 do 1,000	od 1. 7. 2019 do 21. 7. 2031	88.000.000	58.545.628
Posojila C	EUR	Euribor6m + od 1,050 do 1,200	od 14. 4. 2025 do 31. 12. 2025	50.000.000	32.571.428
Skupaj				154.000.000	107.117.057
- od tega kratkoročni del					13.685.558

Pregled stanja glavnic posojil (nekratkoročnih in kratkoročnih) v letu 2017

(v evrih)	Valuta posojila	Obrestna mera	Datum zapadlosti posojila	Odobrena glavnica	Glavnica na dan 31. 12. 2017
Posojila A	EUR	1,095 do 1,108	31. 12. 2021	16.000.000	16.000.000
Posojila B	EUR	Euribor3m + od 0,650 do 2,500	od 30. 9. 2018 do 21. 7. 2031	123.000.000	79.314.102
Posojila C	EUR	Euribor6m + od 1,550 do 2,000	od 14. 4. 2025 do 31. 12. 2025	50.000.000	37.428.571
Skupaj				189.000.000	132.742.673
	-od tega k od kratkoročni del ratkoročni del del		16.060.399

Preglednica stanja nekratkoročnih in kratkoročnih bančnih posojil po nominalni vrednosti in njihova zapadlost po letih za leto 2018

(v evrih)	Glavnica na dan 31. 12. 2018	Leto 2019	Leto 2020	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Obdobje 2024–2033
Stanje glavnic prejetih posojil, njihova zapadlost po letih	107.117.057	13.685.558	10.652.225	26.652.225	10.652.225	10.652.225	34.822.600
Predvidene obresti	3.156.201	775.592	674.557	587.757	367.594	281.629	469.072
Skupaj	110.273.258	14.461.150	11.326.782	27.239.982	11.019.819	10.933.854	35.291.671

Preglednica stanja nekratkoročnih in kratkoročnih bančnih posojil po nominalni vrednosti

in njihova zapadlost po letih za leto 2017

(v evrih)	Glavnica na dan 31. 12. 2017	Leto 2018	Leto 2019	Leto 2020	Leto 2021	Leto 2022	Obdobje 2023–2032
Stanje glavnic bančnih posojil, njihova zapadlost po letih	132.742.673	16.060.399	16.004.399	17.898.602	26.652.225	10.652.225	45.474.824
Predvidene obresti	5.578.019	1.384.618	1.141.323	928.901	773.465	477.899	871.811
Skupaj	138.320.692	17.445.017	17.145.722	18.827.503	27.425.690	11.130.124	46.346.636

Pojasnilo 25. Nekratkoročne poslovne obveznosti

Nekratkoročne poslovne obveznosti so na zadnji dan leta 2018 znašale 1.304.783 evrov (na zadnji dan leta 2017 so znašale 967.102 evrov), vključujejo pa prejete nekratkoročne varščine za delovanje trošarinskega skladišča na terminalu za tekoče tovore ter prejete nekratkoročne varščine za poslovne prostore v najemu.

Pojasnilo 26. Kratkoročna posojila

(v evrih)	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Kratkoročna posojila, dobljena pri bankah v državi	11.390.476	13.765.317
Kratkoročna posojila, dobljena pri bankah v tujini	2.295.082	2.295.082
Skupaj	13.685.558	16.060.399

Kratkoročna posojila, najeta pri bankah, so na dan 31. 12. 2018 predstavljala del glavnic nekratkoročnih posojil, ki skladno z amortizacijskimi načrti zapadejo v plačilo v letu 2019.

Preglednica gibanj kratkoročnih posojil

	Posojilodajalec Posojilodajalec
(v evrih)	Banke 2018	Banke 2017
Stanje 1. januarja	16.060.399	11.761.732
Odplačila v letu	-16.060.399	-11.761.733
Prenos iz nekratkoročnih posojil - del, ki zapade v roku 1 leta	13.685.558	16.060.400
Stanje 31. decembra	13.685.558	16.060.399

Pojasnilo 27. Poslovne in druge obveznosti

(v evrih)	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Kratkoročne obveznosti do:
dobaviteljev v državi	16.727.441	16.066.533
dobaviteljev v tujini	474.164	402.988
Kratkoročne obveznosti do družb v Skupini	513.790	841.474
Kratkoročne obveznosti do pridruženih družb	84.498	83.775
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev	17.799.893	17.394.770
Kratkoročne obveznosti na podlagi predujmov	1.623.279	1.018.067
Kratkoročne obveznosti do zaposlencev	6.016.943	3.587.424
Kratkoročne obveznosti do države in drugih institucij	3.861	1.560
Kratkoročne poslovne obveznosti	25.443.976	22.001.821
Vnaprej vračunani stroški	4.508.226	3.832.707
Druge poslovne obveznosti	4.508.226	3.832.707
Skupaj	29.952.202	25.834.528

Kratkoročne poslovne in druge obveznosti so bile na dan 31. 12. 2018 v primerjavi s stanjem na zadnji dan predhodnega leta večje za 4.117.674 evrov. Največje povečanje je opaziti med kratkoročnimi obveznostmi do zaposlencev, in sicer iz naslova novih zaposlitev ter iz naslova sklenjenega sporazuma o enkratnem izplačilu zaposlencem na podlagi dosežene rasti dodane vrednosti v letu 2018.

Kratkoročne obveznosti na podlagi predujmov se v večji meri nanašajo na sredstva, prejeta s strani EU za pokrivanje v bodoče nastalih stroškov sofinanciranih projektov, ter prejete kratkoročne varščine.

Vnaprej vračunani stroški se nanašajo na vnaprej vračunane stroške koncesnine, stroške za skupinsko delovno uspešnost, obresti za najeta posojila, stroške za nagrade po individualnih pogodbah, stroške za neizkoriščene dopuste ter vnaprej vračunane stroške za neprejete račune.

Pojasnilo 28. Pogojne obveznosti

(v evrih)	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Dane garancije	1.610.000	1.610.000
Dana poroštva	3.360.506	4.200.467
Pogojne obveznosti iz naslova tožb	5.974.481	1.933.240
Finančne obveze za nakup sredstev	32.160.873	366.728
Skupaj pogojne obveznosti	43.105.859	8.110.435

Dane garancije predstavljajo garancije za potrebe carinskega poslovanja in so na dan 31. 12. 2018 znašale 1.610.000 evrov.

Dano poroštvo v višini 3.360.506 evrov je dano družbi Adria Transport, d. o. o., za finančni najem lokomotiv.

Družba, ki ji je Luka Koper, d. d., dala poroštvo, je redno plačevala vse obveznosti in iz tega naslova na dan 31. 12. 2018 ni bilo zapadlih obrokov.

Pogojne obveznosti iz naslova tožb so na dan 31. 12. 2018 znašale 5.974.481 evrov in so bile tako v primerjavi s stanjem predhodnega leta večje za 4.041.241 evrov. Največje povečanje se nanaša na oblikovanje pogojnih obveznosti v višini 3.041.855 evrov iz naslova inšpekcijskega davčnega nadzora, ki teče v zvezi z obračunom davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2017 in za katerega je družba tudi na podlagi mnenja neodvisnega davčnega svetovalca ocenila, da ni tveganj, zaradi katerih bi bilo treba iz tega naslova oblikovati rezervacije.

Finančne obveze za nakup sredstev se nanašajo na podpisane pogodbe za nakup/gradnjo sredstva v prihodnjem obdobju.

Pojasnilo 29. Posli s povezanimi osebami

Ime in priimek	Bruto plača (fiksni del)	Bruto plača (variabilni del)	Regres za letni dopust in jubilejne nagrade	Bonitete zavarovalne premije	Bonitete in drugi prejemki	Skupaj prejemki
Dragomir Matić, predsednik uprave od 10. 6. 2014 do 29. 12. 2017	14.799	47.410	0	19	492	62.720
Andraž Novak, član uprave od 10. 6. 2014 do 29. 12. 2017	13.649	41.403	0	19	514	55.584
Irena Vincek, članica uprave od 21. 8. 2015 do 29. 12. 2017	13.408	29.376	0	19	720	43.522
Stojan Čepar, delavski direktor od 30. 11. 2015 do 16. 2. 2018	35.188	0	0	56	2.516	37.760
Dimitrij Zadel, predsednik uprave od 29. 12. 2017	172.880	0	1.200	206	4.474	178.760
Metod Podkrižnik, član uprave od 29. 12. 2017	155.455	0	1.200	206	9.695	166.556
Irma Gubanec, članica uprave od 29. 12. 2017	155.526	0	1.200	206	7.697	164.629
Vojko Rotar, delavski direktor od 1. 3. 2018	112.632	0	1.000	0	8.134	121.767
Skupaj	673.537	118.189	4.600	731	34.242	831.298

Prejemki članov uprave v letu 2018

Prejemki članov uprave v letu 2017

Ime in priimek	Bruto plača (fiksni del)	Bruto plača (variabilni del)	Regres za letni dopust in jubilejne nagrade	Bonitete zavarovalne premije	Bonitete in drugi prejemki	Skupaj prejemki
Dragomir Matić, predsednik uprave od 10. 6. 2014 do 29. 12. 2017	179.832	36.166	1.150	221	7.408	224.777
Andraž Novak, član uprave od 10. 6. 2014 do 29. 12. 2017	163.516	38.547	1.150	221	6.201	209.635
Irena Vincek, članica uprave od 21. 8. 2015 do 29. 12. 2017	162.876	21.863	1.150	221	9.328	195.438
Stojan Čepar, delavski direktor od 30. 11. 2015	160.641	22.264	1.150	221	11.858	196.134
Skupaj	666.865	118.840	4.600	884	34.795	825.984

Skladno s 5. točko 294. člena Zakona o gospodarskih družbah zgornja tabela poleg prejemkov za opravljanje funkcije zajema tudi druge prejemke, kot so povračila stroškov, PDPZ ter jubilejne nagrade.

Družba je za določitev variabilnega prejemka oziroma nagrajevanja uprave uporabila več kvantitativnih kazalnikov, ki prispevajo k dolgoročnim interesom družbe.

Izplačilo variabilnega prejemka oziroma nagrade članu uprave se izvede v skladu s 4. alinejo 1. odstavka 4. člena Zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti, tako da se polovica pripadajoče nagrade izplača na podlagi sklepa nadzornega sveta, in sicer po dveh letih ob obravnavi letnega poročila družbe. Član uprave je dolžan vrniti variabilni prejemek, če so izpolnjeni pogoji za vrnitev nagrade ali dela nagrade za poslovno uspešnost, kot določa zakon, ki ureja gospodarske družbe.

Če predsednik/član uprave po prenehanju funkcije predsednika/člana uprave nadaljuje delovno razmerje v družbi, mu v nobenem primeru ne pripada nikakršna odpravnina. Če pa predsednik/član uprave po prenehanju omenjene funkcije pisno izjavi, da ne namerava nadaljevati delovnega razmerja v družbi, mu pripada odpravnina v višini šestkratnega povprečnega mesečnega plačila, ki ga je prejemal za čas, ko je opravljal funkcijo predsednika/člana uprave, razen če je prišlo do prenehanja omenjene funkcije na način oziroma zaradi razloga, ki skladno s pogodbo izključuje pravico do odpravnine.

Člani uprave v pogodbi nimajo določenega plačila variabilnega prejemka oziroma nagrade v obliki delnic.

Skupine oseb	Bruto plača (fiksni in variabilni del)	Regres za letni dopust in jubilejne nagrade	Bonitete zavarovalne premije	Bonitete in drugi prejemki	Skupaj prejemki
Člani uprave	791.725	4.600	731	34.242	831.298
Člani nadzornega sveta in komisij nadzornega sveta	250.152	0	2.024	85.884	338.060
Zaposleni na podlagi individualnih pogodb o zaposlitvi	2.650.075	29.200	0	161.720	2.840.995
Skupaj	3.691.952	33.800	2.755	281.846	4.010.353

Prejemki skupin oseb v letu 2018

Skupine oseb	Bruto plača (fiksni in variabilni del)	Regres za letni dopust in jubilejne nagrade	Bonitete zavarovalne premije	Bonitete in drugi prejemki	Skupaj prejemki
Člani uprave	785.705	4.600	884	34.795	825.984
Člani nadzornega sveta (deset članov)	227.307	0	1.989	71.416	300.712
Zaposleni na podlagi individualnih pogodb o zaposlitvi	2.520.939	30.818	0	172.128	2.723.885
Skupaj	3.533.951	35.418	2.873	278.339	3.850.581

Prejemki skupin oseb v letu 2017

Bruto prejemki članov nadzornega sveta in komisij nadzornega sveta v letu 2018

Ime in priimek	Opravljanje funkcije	Boniteta za zavarovalne premije NS	Sejnine in povračila stroškov	Skupaj bruto izplačila
Rado Antolovič, član od 7. 10. 2013	19.253	225	86.927	106.404
Sabina Mozetič, članica od 21. 8. 2015	18.569	225	4.033	22.826
Mladen Jovičič, član od 18. 3. 2013	18.935	225	5.639	24.800
Marko Grabljevec, član od 18. 1. 2016	18.569	225	5.511	24.304
Rok Parovel, član od 12. 9. 2016	22.282	225	6.148	28.655
Uroš Ilić, član od 1. 7. 2017	29.284	225	6.742	36.250
Andraž Lipolt, član od 1. 7. 2017	21.578	225	6.569	28.372
Milan Jelenc, član od 1. 7. 2017	22.282	225	6.985	29.492
Barbara Nose, članica od 1. 7. 2017	22.282	225	7.055	29.562
Mateja Kupšek, zunanja članica revizijske komisije NS od 31. 8. 2017	3.714	0	3.679	7.393
SKUPAJ	196.747	2.024	139.289	338.060

Ime in priimek	Opravljanje funkcije	Boniteta za zavarovalne premije NS	Sejnine in povračila stroškov	Skupaj bruto izplačila
Alenka Žnidaršič Kranjc, članica od 7. 10. 2013 do 30.
6. 2017	11.375	127	3.019	14.522
Elen Twrdy, članica od 7. 10. 2013 do 30. 6. 2017	11.185	127	2.469	13.782
Andrej Šercer, član od 7. 10. 2013 do 30. 6. 2017	11.375	127	3.515	15.018
Žiga Škerjanec, član od 7. 10. 2013 do 30. 6. 2017	10.427	127	3.243	13.798
Rado Antolovič, član od 7. 10. 2013	21.073	221	73.419	94.713
Sabina Mozetič, članica od 21. 8. 2015	16.136	221	3.369	19.726
Mladen Jovičić, član od 18. 3. 2013	17.255	221	6.915	24.390
Marko Grabljevec, član od 18. 1. 2016	16.136	221	4.895	21.252
Rok Parovel, član od 12. 9. 2016	17.255	221	6.271	23.746
Uroš Ilić, član od 1. 7. 2017	8.394	94	4.916	13.404
Andraž Lipolt, član od 1. 7. 2017	7.898	94	5.007	12.998
Milan Jelenc, član od 1. 7. 2017	7.898	94	5.977	13.969
Barbara Nose, članica od 1. 7. 2017	7.898	94	5.049	13.040
mag. Polona Pergar Guzaj, zunanja članica revizijske komisije NS od 7. 7. 2016 do 30. 8. 2017	2.429	0	1.673	4.102
Mateja Kupšek, zunanja članica revizijske komisije NS od 31. 8. 2017	821	0	1.430	2.251
SKUPAJ	167.555	1.989	131.168	300.712

Bruto prejemki članov nadzornega sveta in komisij nadzornega sveta v letu 2017

Prejemki v poslovnem letu 2018 so bili izplačani v skladu z odločitvijo o določitvi plačila za opravljanje funkcije in sejnin članom nadzornega sveta in članom komisij nadzornega sveta, sprejeto na 29. skupščini delničarjev dne 28. 12. 2017, kot sledi:

Posamezni član nadzornega sveta za udeležbo na seji prejme sejnino v znesku 275 evrov bruto, posamezni član komisije nadzornega sveta pa za udeležbo na seji komisije sejnino v višini 80 odstotkov sejnine za udeležbo na seji nadzornega sveta. Sejnina za korespondenčno sejo znaša 80 odstotkov siceršnje sejnine.

Posamezni član nadzornega sveta je ne glede na prej navedeno upravičen do izplačila sejnin, vse dokler skupni znesek sejnin ne doseže višine 50 odstotkov osnovnega plačila za opravljanje funkcije za posameznega člana nadzornega sveta.

Posamezni član nadzornega sveta, ki je član komisije oziroma komisij nadzornega sveta, je ne glede na prej navedeno upravičen do izplačila sejnin, vse dokler skupni znesek sejnin ne doseže višine 75 odstotkov osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta.

Člani nadzornega sveta poleg sejnin prejmejo osnovno plačilo za opravljanje funkcije v višini 15.000 evrov bruto letno na posameznega člana. Predsednik nadzornega sveta je upravičen tudi do doplačila v višini 50 odstotkov osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta, namestnik predsednika nadzornega sveta pa do doplačila v višini 10 odstotkov osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta.

Člani komisije nadzornega sveta prejemajo doplačilo za opravljanje funkcije, ki za posameznega člana komisije znaša 25 odstotkov osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta. Predsednik komisije je upravičen do dodatnega doplačila v višini 37,5 odstotka doplačila za opravljanje funkcije člana komisije nadzornega sveta.

Posamezni član komisije nadzornega sveta je ne glede na zgoraj navedeno v posameznem poslovnem letu upravičen do izplačila doplačil, vse dokler skupni znesek takih doplačil ne doseže vrednosti 50 odstotkov osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta. Če je mandat krajši od poslovnega leta, je posamezni član komisije nadzornega sveta upravičen do izplačila doplačil, vse dokler skupni znesek takih doplačil ne doseže vrednosti 50 odstotkov osnovnega plačila za opravljanje funkcije za posameznega člana nadzornega sveta glede na upravičena izplačila za čas trajanja njegovega mandata.

Člani nadzornega sveta in člani komisij nadzornega sveta prejemajo osnovno plačilo in doplačilo za opravljanje funkcije v sorazmernih mesečnih izplačilih, do katerih so upravičeni, dokler opravljajo funkcijo. Mesečno izplačilo znaša eno dvanajstino zgoraj navedenih letnih zneskov.

Omejitev višine skupnih izplačil sejnine ali izplačil doplačil članu nadzornega sveta v ničemer ne vpliva na njegovo dolžnost aktivne udeležbe na vseh sejah nadzornega sveta in sejah komisij, katerih član je, ter njegovo zakonsko določeno odgovornost.

Člani nadzornega sveta so upravičeni do povračila stroškov prevoza in povračila stroškov prenočevanja ter drugih administrativnih stroškov, ki nastanejo v zvezi z njihovim delom v vlogi opravljanja funkcije v nadzornem svetu ali v zvezi z drugim strokovnim ali službenim dogodkom za družbo, in sicer na način ter do višine, določene v notranjih aktih družbe in v predpisih, ki urejajo povračilo stroškov v zvezi z delom in drugimi odhodki.

Poleg izplačil članom nadzornega sveta je nadzorni svet v letu 2018 namenil 4.383 evrov za izobraževanje članov nadzornega sveta in 30 evrov za članarine Združenja nadzornikov Slovenije.

Posli z Republiko Slovenijo

Posli med Luko Koper, d. d., in Republiko Slovenijo v letu 2018 so bili:

(v evrih)	Plačila v obdobju 2018	Stroški/ odhodki v obdobju 2018	Plačila v obdobju 2017	Stroški/ odhodki v obdobju 2017
Koncesija in vodno povračilo	7.774.610	7.814.485	7.999.036	7.156.615
Dividende	8.782.200	0	9.996.000	0
Davek od dohodka pravnih oseb (davek in akontacije)	3.151.706	12.143.446	7.927.743	3.151.706
Ostali davki in prispevki	6.652.954	7.035.212	6.023.746	6.810.784
Skupaj	26.361.470	26.993.144	31.946.525	17.119.105

Drugih poslov z Republiko Slovenijo družba ni imela.

Dividende so bile izplačane še dvema družbama v večinski lasti države, in sicer družbama za upravljanje naložb SDH, d. d., v višini 1.916.164 evrov, in Kapitalska družba, d. d., v višini 856.793 evrov.

Posli z družbami, kjer ima država neposredno prevladujoč vpliv

Z lastniki povezane družbe so tiste družbe, v katerih imata Republika Slovenija in SDH skupaj neposredno najmanj 20-odstotni lastniški delež. Seznam teh družb je objavljen na spletni strani SDH (https://www.sdh.si/sl-si/upravljanje-nalozb/seznam-nalozb).

Družba Luka Koper, d. d., je v letu 2018 z družbami, kjer ima država neposredno prevladujoč vpliv, opravila iz naslova prodaje tem družbam, transakcij v višini 11.356.052 evrov in iz naslova nabave v višini 4.791.688 evrov. Večina prodaje se je nanašala na storitve, povezane s pristaniško dejavnostjo, večje nabave pa predstavljajo še stroške železniškega transporta, nabava energije ter stroški zavarovanj. Na dan 31. 12. 2018 je Luka Koper, d. d., do teh družb izkazovala za 1.841.898 evrov terjatev in 19.238.412 evrov obveznosti. Glavnino obveznosti predstavlja posojilo, prejeto s strani SID – Slovenske izvozne in razvojne banke, d. d., ki je bilo najeto pod tržnimi pogoji.

Posli z odvisnimi in pridruženimi družbami

Transakcije s povezanimi osebami so bile opravljene pod tržnimi pogoji.

(v evrih)	2018	2017
Prodaja odvisnim družbam: družbam:
Luka Koper INPO, d. o. o.	821.407	1.724.397
Luka Koper Pristan, d. o. o.	46.384	113.956
Adria Terminali, d. o. o.	461.158	389.528
TOC, d. o. o.	4.258	4.200
Adria Investicije, d. o. o.	828	828
Logis-Nova, d. o. o.	1.200	1.200
Prodaja pridruženim družbam:
Adria Transport, d. o. o.	254.437	236.983
Adria-Tow, d. o. o.	157.088	177.041
Avtoservis, d. o. o.	328.934	233.977
Adriafin, d. o. o.	13.440	13.440
Skupaj	2.089.134	2.895.551

(v evrih)	2018	2017
Nabava od odvisnih družb: od odvisnih
Luka Koper INPO, d. o. o.	7.275.109	6.420.656
Luka Koper Pristan, d. o. o.	179.490	7.365
Adria Terminali, d. o. o.	14.400	4.800
TOC, d. o. o.	17.387	14.902
Adria Investicije, d. o. o.	41.586	40.186
Nabava od pridruženih družb: va od pridruženih družb: od pridruženih družb:
Adria Transport, d. o. o.	7.726	7.740
Adria-Tow, d. o. o.	37.535	37.805
Avtoservis, d. o. o.	1.049.993	1.178.045
Skupaj	8.623.226	7.711.500

Pretežni del nabav od odvisnih družb se nanaša na nabave od družbe Luka Koper INPO, d. o. o., ki je za družbo izvajala predvsem storitve vzdrževanja pristaniške infrastrukture ter elektroinštalacijska dela.

(v evrih)	31.12.2018	31.12.2017
Poslovne in druge terjatve do odvisnih družb: in terjatve do družb:
Luka Koper INPO, d. o. o.	350.725	326.374
Luka Koper Pristan, d. o. o.	2.888	1.025
Adria Terminali, d. o. o.	40.886	36.101
TOC, d. o. o.	427	427
Adria Investicije, d. o. o.	84	84
Logis-Nova, d. o. o.	122	122
Poslovne in druge terjatve do pridruženih družb: in terjatve do
Adria Transport, d. o. o.	40.461	17.922
Adria-Tow, d. o. o.	8.632	7.284
Avtoservis, d. o. o.	142.889	29.330
Adriafin, d. o. o.	1.366	1.366
Skupaj	588.480	420.035

(v evrih)	31.12.2018	31.12.2017
Poslovne obveznosti do odvisnih družb: obveznosti družb:
Luka Koper INPO, d. o. o.	549.798	836.828
Luka Koper Pristan, d. o. o.	39	209
Adria Terminali, d. o. o.	1.464	1.464
TOC, d. o. o.	3.518	2.973
Adria Investicije, d. o. o.	2.013	2.038
Poslovne obveznosti do pridruženih družb: obveznosti družb:
Adria Transport, d. o. o.	976	0
Adria-Tow, d. o. o.	8.887	0
Avtoservis, d. o. o.	74.635	83.775
Skupaj	641.331	927.287

(v evrih)	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Finančni prihodki iz posojil, danih odvisnim družbam: iz posojil, danih
Adria Terminali, d. o. o.	0	847
Skupaj	0	847

Finančni prihodki iz deležev v odvisnih družbah se nanašajo na izplačilo dobičkov družb, in sicer Luke Koper INPO, d. o. o., v višini 168.590 evrov, Adrie Terminali, d. o. o., v višini 120.000 evrov in Adrie Investicije, d. o. o., v višini 13.044 evrov.

Finančni prihodki iz deležev v pridruženih družbah se nanašajo na izplačilo dobičkov pridruženih družb, in sicer Adrie Transport, d. o. o., v višini 150.000 evrov, Adrie-Tow, d. o. o., v višini 400.000 evrov, Avtoservisa, d. o. o., v višini 480.634 evrov ter Adriafina, d. o. o., v višini 250.000 evrov.

(v evrih)	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Prejeta posojila od odvisnih družb: posojila družb:
Luka Koper INPO, d. o. o.	16.000.000	16.000.000
Skupaj	16.000.000	16.000.000

(v evrih)	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Finančni odhodki iz obveznosti do odvisnih družb:
Luka Koper INPO, d. o. o.	137.759	175.980
Skupaj	137.759	175.980

Pojasnilo 30. Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj

Med finančna tveganja družbe spadajo:

• 1. tveganje spremembe poštene vrednosti,
• 1. tveganje spremembe obrestne mere,
• 1. likvidnostno tveganje,
• 1. tveganje spremembe deviznega tečaja,
• 1. kreditno tveganje in
• 1. tveganje ustrezne kapitalske strukture.

V družbi je obvladovanje finančnih tveganj organizacijsko zasnovano v okviru področja financ in računovodstva. V sedanjem gospodarskem okolju je napovedovanje prihodnjih finančnih kategorij zelo zahtevno in eksterno vnaša v načrtovane kategorije višjo stopnjo variabilnosti, s tem pa posledično višjo stopnjo tveganja. Družba ima zato uveden poostren nadzor nad posameznimi finančnimi kategorijami. Družba ima evidentirana tudi druga, predvsem nefinančna tveganja, ki so podrobno opisana v poslovnem delu letnega poročila v poglavju Upravljanje tveganj.

1. Obvladovanje tveganj spremembe poštene vrednosti

Skladno z uveljavitvijo novega standarda MSRP 9 je družba v poslovnem letu 2018 razvrstila druge naložbe, izmerjene po nabavni vrednosti, med naložbe, vrednotene po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida. Na dan 31. 12. 2018 tako družba izkazuje po pošteni vrednosti prek vseobsegajočega donosa naložbe v vrednostne papirje ter prek poslovnega izida naložbe v deleže družb, ki so nižji od 20 odstotkov.

Družba je na dan 31. 12. 2018 imela 5,7 odstotka svojih sredstev naloženih v finančne naložbe, vrednotene po pošteni vrednosti (leto prej 5,9 odstotka ob popravku podatkov zaradi primerljivosti). Tveganje poštene vrednosti se pri naložbah v vrednostne papirje kaže v nihanju borznih tečajev, ki vpliva na vrednost teh sredstev in posledično na rezultat ob njihovi odsvojitvi, medtem ko pri naložbah v deleže družb obstaja tveganje, da prodajna vrednost ne bi bila enaka vrednosti transakcije na trgu. To vrsto tveganja je družba prepoznala pri naložbah v tržne vrednostne papirje slovenskih podjetij ter pri naložbah v deleže.

Vrednost nekratkoročnih finančnih naložb, vrednotenih po pošteni vrednosti, je tako na zadnji dan poslovnega leta 2018 znašala 31.437.485 evrov.

Analiza občutljivosti finančnih naložb po pošteni vrednosti: rednosti:

Tveganje spremembe poštene vrednosti na dan 31. 12. 2018

Sprememba indeksa v % Vpliv na kapital -10 % -3.143.749 10 % 3.143.749

Tveganje spremembe poštene vrednosti na dan 31. 12. 2017

Sprememba indeksa v %	Vpliv na kapital
-10 %	-2.957.076
10 %	2.957.076

Popravek zaradi primerljivosti podatkov

Sprememba indeksa v %	Vpliv na kapital
-10 %	-3.049.958
10 %	3.049.958

Analiza občutljivosti finančnih naložb po pošteni vrednosti je bila narejena ob predpostavki 10-odstotne rasti vrednosti indeksa, pomeni pa porast poštene vrednosti portfelja tržnih vrednostnih papirjev za 3.143.749 evrov. Padec vrednosti indeksa za 10 odstotkov bi povzročil prav nasprotni učinek, to je znižanje poštene vrednosti teh naložb za enak znesek.

V tem primeru bi se sprememba poštene vrednosti pripoznala v povečanju oziroma zmanjšanju drugega vseobsegajočega donosa znotraj kapitala za naložbe v vrednostne papirje in znotraj izkaza poslovnega izida za naložbe v druge družbe.

Hierarhija poštene vrednosti v letu 2018

	Vrednotenje po pošteni vrednosti
			Vrednost,
			določena na	Vrednosti ni
			podlagi	mogoče
(v evrih)		Neposredna	primerljivih	pridobiti iz
	Knjigovodska	vrednost na	tržnih	tržnih
	vrednost na dan	borznih trgih	podatkov	podatkov
	31. 12. 2018	(1. raven)	(2. raven)	(3. raven)
Sredstva, merjena po pošteni vrednosti
Druge delnice in deleži	31.437.485	30.508.658	0	928.827

Hierarhija poštene vrednosti v letu 2017

	Vrednotenje po pošteni vrednosti
(v evrih)	Knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2017	Neposredna vrednost na borznih trgih (1. raven)	Vrednost, določena na podlagi primerljivih tržnih podatkov (2. raven)	Vrednosti ni mogoče pridobiti iz tržnih podatkov (3. raven)
Sredstva, merjena po pošteni vrednosti
Druge delnice in deleži	30.499.584*	29.570.757	0	928.827*
Obveznosti, merjene po pošteni vrednosti
Obrestna zaščita prejetih posojil	99.346	0	99.346	0

*Popravek podatkov zaradi primerljivosti

Delnice in deleži, merjeni po pošteni vrednosti, so bili vrednoteni po uradno objavljenih veljavnih tečajih Ljubljanske borze in tečajnice vzajemnih skladov.

Poštena vrednost obrestne zamenjave je bila izračunana s strani poslovne banke.

2. Obvladovanje tveganja spremembe obrestnih mer

Zaradi strukture finančnih obveznosti se družba srečuje tudi z obrestnim tveganjem, saj lahko nepričakovana rast variabilnih obrestnih mer negativno vpliva na načrtovane poslovne rezultate družbe.

Odstotek finančnih obveznosti se je v celotni strukturi obveznosti do virov sredstev zmanjšal s 25,7 odstotka v letu 2017 na 19,4 odstotka v letu 2018. Učinek morebitnih sprememb variabilnih obrestnih mer na prihodnji čisti poslovni izid po davkih je prikazan v tabeli, ki sledi.

Za največje najeto posojilo s končno zapadlostjo v letu 2031 je družba imela sklenjen instrument obrestne zamenjave za zaščito pred obrestnim tveganjem. Instrument je bil sklenjen v letu 2013 in je zapadel v tekočem letu. Morebitna sprememba variabilnih obrestnih mer bi za družbo lahko imela posledično vpliv na 85,1 odstotka vseh posojil (v letu 2017 je znašal ta delež 64,2 odstotka); preostalih 14,9 odstotka prejetih posojil je bilo sklenjenih s fiksno obrestno mero.

(v evrih)	31. 12. 2018	Izpostavljenost 2018	31. 12. 2017	Izpostavljenost 2017
Prejeta posojila po variabilni obrestni meri (brez obrestne zaščite)	91.117.057	85,1 %	85.185.296	64,2 %
Prejeta posojila po variabilni obrestni meri (z obrestno zaščito)	0	0,0 %	31.557.377	23,8 %
Prejeta posojila po nominalni obrestni meri	16.000.000	14,9 %	16.000.000	12,1 %
Skupaj	107.117.057	100,0%	132.742.673	100,0 %

(v evrih)	Nezaščitena bančna posojila po variabilni obrestni meri 31. 12. 2018	Porast za 15 bazičnih točk	Porast za 25 bazičnih točk	Porast za 50 bazičnih točk
3M EURIBOR	58.545.629	43.893	73.156	202.243
6M EURIBOR	32.571.428	0	4.234	85.663
Skupni učinek na obrestne odhodke	91.117.057	43.893	77.390	287.906

(v evrih)	Nezaščitena bančna posojila po variabilni obrestni meri 31. 12. 2017	Porast za 15 bazičnih točk	Porast za 25 bazičnih točk	Porast za 50 bazičnih točk
3M EURIBOR	47.756.725	0	0	81.664
6M EURIBOR	37.428.571	0	0	85.711
Skupni učinek na obrestne odhodke	85.185.296	0	0	167.375

Analiza občutljivosti bančnih posojil na spremembe variabilnih obrestnih mer je bila narejena ob predpostavki morebitne rasti obrestnih mer v višini 15, 25 in 50 bazičnih točk. Ob predpostavki rasti variabilnih obrestnih mer za 15 oziroma 25 bazičnih točk bi se obrestni odhodki družbi ob nespremenjenem obsegu zadolženosti povečali za 121.283 evrov. V primeru rasti variabilnih obrestnih mer za 50 bazičnih točk bi se obrestni odhodki povečali za 287.906 evrov. Konec leta 2018 je imela družba vsa posojila, nezavarovana pred obrestnim tveganjem, vezana na gibanje trimesečnega oziroma šestmesečnega evriborja.

3. Obvladovanje likvidnostnega tveganja

Likvidnostno tveganje predstavlja možnost, da družba ne bi mogla poravnati obveznosti ob zapadlosti. Družba obvladuje likvidnostno tveganje z rednim načrtovanjem denarnih tokov za različne ročnosti. Preventivno deluje na področju preprečevanja zamud kupcev, predvsem z rednim spremljanjem in takojšnjim odzivom na zamude pri plačilih; dodaten ukrep predstavljajo obračuni zamudnih obresti, zasnovani na vodenju enotne politike do kupcev.

(v evrih)	Do 3 mesece	Od 3 do 12 mesecev	Od 1 do 2 let	Od 3 do 5 let	Nad 5 let	Skupaj
31. 12. 2018
Posojila in krediti*	2.115.437	11.570.121	10.652.225	47.956.674	34.822.600	107.117.057
Predvidene obresti od vseh posojil	151.375	624.217	674.557	1.236.980	469.072	3.156.201
Druge finančne obveznosti	156.684		0	0	0	156.684
Obveznosti do dobaviteljev	17.799.893	0	0	0	0	17.799.893
Druge poslovne obveznosti	7.644.083	0	0	0	0	7.644.083

Skupaj	27.867.472	12.194.338	11.326.782	49.193.654	35.291.671	135.873.918
31. 12. 2017
Posojila in krediti*	2.974.147	13.086.251	16.004.399	55.203.051	45.474.824	132.742.673
Predvidene obresti od vseh posojil	254.320	1.130.298	1.141.323	2.180.266	871.811	5.578.019
Druge finančne obveznosti	372.169		0	0	0	372.169
Obveznosti do dobaviteljev	17.394.770	0	0	0	0	17.394.770
Druge poslovne obveznosti	4.607.051	0	0	0	0	4.607.051
Skupaj	25.602.458	14.216.549	17.145.722	57.383.317	46.346.636	160.694.682

*V postavki so zajeta tudi posojila odvisnih in pridruženih družb

4. Obvladovanje valutnega tveganja

Izhodiščno tveganje spremembe valutnega tečaja izhaja iz terjatev do kupcev, nominiranih v ameriških dolarjih (USD). V preteklih letih je družbi uspelo bistveno znižati fakturirano realizacijo v ameriških dolarjih do te mere, da so terjatve, nominirane v ameriških dolarjih, zanemarljive, zato se družba ni odločila za ščitenje te postavke.

5. Obvladovanje kreditnega tveganja

Obvladovanje tveganja neizpolnitve pogodbenih obveznosti nasprotne stranke – tako imenovanega kreditnega tveganja – je v zadnjih letih pridobilo večji pomen. Neplačila kupcev se prenašajo na gospodarske subjekte z verižno reakcijo, kar bistveno poslabša oceno verjetnosti pravočasnih prilivov in ustvarja dodatne stroške financiranja poslovanja, zato je družba v zadnjih letih pospešila aktivnosti na področju izterjave in še dosledneje spremlja zapadle terjatve kupcev. Pri kupcih, kjer družba zazna plačilne težave in nedoslednost pri spoštovanju sprejetih poslovnih dogovorov, se v izogib plačilni nedisciplini vzpostavi avansni način plačila za vse naročene storitve. Na to področje pozitivno vpliva specifična struktura kupcev, saj družba pretežno posluje z večjimi družbami, ladjarji, špediterji in agenti, ki vstopajo v poslovni proces družbe že vrsto let.

Nekatere vrste terjatev ima družba zavarovane z varščinami, ki jih kupcu po plačilu vseh obveznosti ali ob prekinitvi sodelovanja vrne. Med finančnimi naložbami ima dana posojila zavarovana z bianko menicami in drugim (ne)premičnim premoženjem.

Sredstva, izpostavljena kreditnemu tveganju:

(v evrih)	Pojasnilo	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Nekratkoročno dana posojila		13.876	22.592
Nekratkoročne poslovne terjatve		41.108	41.772
Kratkoročno dana posojila		8.716	8.413
Kratkoročne terjatve do kupcev	19	38.479.350	35.274.132
Druge kratkoročne terjatve	19	667.917	983.324
Denar in denarni ustrezniki	20	73.376.307	28.202.589
Dana poroštva in garancije	28	4.970.506	5.810.467
Skupaj		117.557.779	70.343.288

6. Obvladovanje tveganja ustrezne kapitalske strukture

Ob identifikaciji optimalne kapitalske strukture, si je družba zadala nekratkoročni strateški cilj ohraniti delež dolžniških virov v pasivi pod 40 odstotki. Stanje teh na dan 31. 12. 2018 znaša 34,5 odstotka, kar je v primerjavi z zadnjim dnem predhodnega leta manj za 3,7 odstotka.

(v evrih)		31. 12. 2018	31. 12. 2017
	v evrih	delež (%)	v evrih	delež (%)
Kapital	362.644.966	65,5 %	320.652.651	61,8 %
Nekratkoročne obveznosti	137.848.415	24,9 %	156.033.161	30,1 %
Kratkoročne obveznosti	53.048.826	9,6 %	42.267.096	8,1 %
Obveznosti do virov sredstev	553.542.207	100,0 %	518.952.908	100,0 %

Pojasnilo 31. Posli z revizijsko družbo

Pogodbena vrednost storitev revidiranja, ki jih je za poslovno leto 2018 za družbo opravila družba BDO Revizija, d. o. o., je znašala 34.333 evrov brez DDV z vključenimi potnimi stroški. Pogodbena vrednost storitev dajanja zagotovil o računovodskih izkazih za dejavnost gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za Dodatna pojasnila ločenega izkaza finančnega položaja

javni promet, ter gospodarske javne službe zbiranja odpadkov s plovil za poslovno leto 2018, ki jih je za družbo opravila družba BDO Revizija, d. o. o., je znašala 1.640 evrov brez DDV.

21 Izkaz bilančnega dobička

V letu 2018 je Luka Koper, d. d., ustvarila čisti dobiček v višini 58.588.955 evra. Uprava družbe je ob zaključku leta 2018 v skladu s 3. odstavkom 230. člena Zakona o gospodarskih družbah polovico čistega poslovnega izida v višini 29.294.498 evrov namenila za druge rezerve iz dobička. Družba ugotavlja, da je bil v letu 2018 bilančni dobiček enak 29.252.442 evrov.

(v evrih)	2018	2017
Čisti poslovni izid poslovnega leta	58.588.995	33.143.408
Preneseni čisti dobiček	-42.055	690.207
Povečanje rezerv iz dobička	-29.294.498	-16.571.704
Bilančni dobiček skupaj	29.252.442	17.261.912

Dividendna politika družbe Luka Koper, d. d., uravnoteženo združuje težnjo lastnikov po dividendnih donosih in težnjo družbe po uporabi čistega poslovnega izida za financiranje investicijskih načrtov. Glede na rezultate v letu 2018 je uprava predlagala uporabo bilančnega dobička, ki je na dan 31. 12. 2018 znašal 29.252.442 evrov, na način:

• del bilančnega dobička v znesku 18.620.000 evra se uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 1,33 evra na delnico,
• preostanek bilančnega dobička v znesku 10.632.442 evra ostane nerazporejen.

22 Pomembnejši dogodki po zaključku poslovnega leta

JANUAR 2019

• Luka Koper, d. d., je v letu 2018 začela ter januarja 2019 zaključila postopek refinanciranja dela prejetih dolgoročnih posojil, v okviru katerega je z dvema bankama, tj. Banko Intesa Sanpaolo, d. d., in SID, d. d., podpisala pogodbi za dolgoročni, 10-letni posojili v skupni višini 43,7 milijona evrov, od tega z vsako od navedenih bank za polovico. Z refinanciranjem dela posojil se podaljšuje ročnost virov financiranja družbe ob sočasni zamenjavi dela virov financiranja, vezanih na variabilno obrestno mero, z viri, vezanimi na fiksno obrestno mero, in znižanju stroškov financiranja.
• Ob zaključku davčnega inšpekcijskega nadzora FURS v zvezi z obračunom DDPO za leto 2017 je Luka Koper, d. d., prejela odločbo o dodatni odmeri davka ter obveznost poravnala. Na odločbo se je družba pritožila.
• Dne 15. januarja 2019 je Luka Koper s strani Ministrstva za infrastrukturo prejela zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnih dovolil za nekatera zemljišča.

Poročilo neodvisnega revizorja

-

- -

-

-

-

-

-

-

208

24 Konsolidirani računovodski izkazi Skupine Luka Koper

24.1Konsolidirani izkaz poslovnega izida

(v evrih)	Pojasnilo	2018	2017
Čisti prihodki od prodaje	1	226.305.538	211.438.377
Usredstveni lastni proizvodi in storitve	2	1.315.298	738.058
Drugi prihodki	3	15.695.495	3.642.170
Stroški materiala	4	-17.151.517	-15.939.587
Stroški storitev	5	-54.874.237	-51.797.610
Stroški dela	6	-62.652.761	-54.513.475
Amortizacija	7	-29.367.175	-28.447.776
Drugi poslovni odhodki	8	-9.563.141	-28.480.285
Poslovni izid iz poslovanja		69.707.500	36.639.872
Finančni prihodki		1.698.588	1.346.731
Finančni odhodki		-1.074.288	-1.724.038
Poslovni izid iz financiranja		624.300	-377.307
Rezultati pridruženih družb Rezultati		1.658.983 1.658.983	1.689.933
Poslovni izid pred obdavčitvijo	9	71.990.783	37.952.498
Davek iz dobička	10	-12.213.417	-3.235.672
Odloženi davki	10	-17.163	265.963
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja		59.760.203	34.982.789
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja lastnikov obvladujoče družbe		59.741.723	34.961.520
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja lastnikov neobvladujočih deležev		18.480	21.269
Čisti dobiček na delnico	11	4,27	2,50

Pojasnila k računovodskim izkazom so njihov sestavni del in jih je treba brati v povezavi z njimi.

24.2Konsolidirani izkaz drugega vseobsegajočega donosa

	Pojasnilo	2018	2017
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja		59.760.203	34.982.789
Aktuarski dobički ali izgube iz pozaposlitvenih zaslužkov	21	-196.652	-164.695
Odloženi davek na nerealizirane aktuarske dobičke ali izgube	17	13.588	11.100
Postavke, ki pozneje ne bodo prerazvrščene v poslovni izid		-183.064	-153.595
Spremembe presežka iz prevrednotenja finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo	16	1.306.723	3.666.234
Odloženi davek na prevrednotenje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo	17	-247.850	-696.585
Sprememba v pošteni vrednosti instrumentov za varovanje pred spremenljivostjo denarnih tokov		99.346	320.525
Odloženi davek na spremembo vrednosti finančnih instrumentov za varovanje pred spremenljivostjo denarnih tokov	17	-18.874	-60.900
Postavke, ki bodo lahko pozneje prerazvrščene v poslovni izid		1.139.345	3.229.274
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja		60.716.484	38.058.468
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja lastnikov obvladujoče družbe		60.698.004	38.037.200
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja lastnikov neobvladujočih deležev		18.480	21.268

24.3Konsolidirani izkaz finančnega položaja Skupine

	Pojasnilo	31. 12. 2018	*Prilagojeno 31. 12. 2017	*Prilagojeno 1. 1. 2017
SREDSTVA
Nepremičnine, naprave in oprema	12	370.565.314	384.819.160	376.011.980
Naložbene nepremičnine	13	14.870.578	15.329.841	18.575.530
Neopredmetena sredstva	14	2.894.095	3.467.042	4.126.170
Delnice in deleži v pridruženih družbah	15	13.754.815	13.376.467	12.680.341
Druge nekratkoročne finančne naložbe	16	35.524.158	34.217.435	30.551.199
Dana posojila in depoziti		19.378	22.592	31.005
Nekratkoročne poslovne terjatve		70.818	41.772	41.772
Odložene terjatve za davek	17	7.961.052	8.231.345	8.711.771
Nekratkoročna sredstva		445.660.208	459.505.654	450.729.768
Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo		0	864	1.372
Zaloge	18	1.322.412	1.037.066	809.467
Dana posojila in depoziti		79.802	79.541	105.489
Poslovne in druge terjatve	19	45.596.345	38.741.762	32.518.465
Sredstva iz pogodb s kupci		0	210.861	0
Terjatve za davek od dohodka		0	4.528.725	0
Denar in denarni ustrezniki	20	79.583.293	32.374.215	5.826.536
Kratkoročna sredstva		126.581.852	76.973.034	39.261.329
SKUPAJ SREDSTVA		572.242.060	536.478.688	489.991.097
KAPITAL IN OBVEZNOSTI
Osnovni kapital		58.420.965	58.420.965	58.420.965
Kapitalske rezerve		89.562.703	89.562.703	89.562.703
Rezerve iz dobička		174.901.853	145.607.356	129.035.652
Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni		11.507.892	10.498.049	7.374.500
vrednosti
Zadržani dobički		59.274.576	46.100.910	47.358.965
Kapital lastnikov obvladujoče družbe Neobvladujoči deleži	21	393.667.989 210.816	350.189.983 192.336	331.752.785 171.068
Kapital		393.878.805	350.382.319	331.923.853
Rezervacije	22	19.936.175	20.701.828	4.781.422
Odloženi prihodki	23	25.567.895	20.326.466	14.819.906
Nekratkoročna posojila	24	77.431.499	100.682.274	97.900.739
Druge nekratkoročne finančne obveznosti	25	0	0	419.873
Nekratkoročne poslovne obveznosti	25	1.380.528	1.045.243	772.086
Nekratkoročne obveznosti		124.316.097	142.755.811	118.694.026
Kratkoročna posojila	26	13.685.558	16.060.399	11.761.732
Druge kratkoročne finančne obveznosti		145.363	372.169	250.614
Obveznosti za davek od dohodka		9.244.938	0	1.896.207
Poslovne in druge obveznosti	27	30.971.299	26.907.990	25.464.665
Kratkoročne obveznosti		54.047.158	43.340.558	39.373.218
SKUPAJ KAPITAL IN OBVEZNOSTI		572.242.060	536.478.688	489.991.097

*Prilagoditve so razkrite v točki 27.2.32 pod Spremembe računovodskih usmeritev in Popravek napake iz preteklih let.

24.4Konsolidirani izkaz denarnih tokov

DENARNI TOK PRI POSLOVANJU Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 59.760.203 34.982.789 Prilagoditve za: Amortizacija 29.367.175 28.447.776 Odpisi vrednosti in izgube pri prodaji nepremičnin, naprav, opreme in naložbenih 180.584 3.990.061 nepremičnin Dobiček pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme, neopredmetenih sredstev in -764.354 -311.010 naložbenih nepremičnin Popravek vrednosti terjatev 554.390 925.112 Izterjane odpisane terjatve in odpisane obveznosti -1.042.922 -119.738 Odprava rezervacij -1.777.691 -16.954 Finančni prihodki -1.698.588 -1.346.731 Finančni odhodki 1.074.288 1.724.038 Pripoznani rezultat pridruženih družb po kapitalski metodi -1.658.983 -1.689.933 Davek iz dobička in prihodki (odhodki) iz naslova odloženih davkov 12.230.580 2.969.709 Dobiček iz poslovanja pred spremembo čistih kratkoročnih sredstev in davki 96.224.682 69.555.119 Sprememba poslovnih terjatev -6.260.172 -7.190.138 Sprememba zalog -285.346 -227.599 Sprememba sredstev (skupine za odtujitev) za prodajo 1.503.062 0 Sprememba poslovnih obveznosti 63.575 -4.069.750 Sprememba rezervacij 919.502 15.937.360 Sprememba nekratkoročno odloženih prihodkov 5.296.497 6.594.753
Denar, ustvarjen pri poslovanju 97.461.799 80.599.745
Izdatki za obresti -1.315.825 -1.690.420
Izdatki za davek 1.560.246 -9.660.604
Čista denarna sredstva iz poslovanja 97.706.220 69.248.721
DENARNI TOK PRI NALOŽBENJU
Prejete obresti 229.329 130.298
Prejete dividende in deleži v dobičku pridruženih družb 1.280.634 993.808
Prejete dividende in deleži v dobičku drugih družb 1.469.259 1.216.433
Prejemki od prodaje nepremičnin, naprav in opreme in neopredmetenih sredstev 1.487.580 311.893
Prejemki od prodaje, zmanjšanja finančnih naložb in danih posojil 43.300 34.634
Izdatki za nakup nepremičnin, naprav in opreme, neopredmetenih sredstev -12.152.107 -32.689.093
Izdatki za nakup finančnih naložb in povečanje danih posojil -211 -273
Čista denarna sredstva iz naložbenja -7.642.216 -30.002.300
DENARNI TOK PRI FINANCIRANJU
Prejemki pri prejetih nekratkoročnih posojilih 0 18.700.000
Izdatki za vračilo nekratkoročnih posojil -9.565.217 0
Izdatki za vračilo kratkoročnih posojil -16.060.399 -11.775.924
Izplačane dividende -17.229.310 -19.622.818
Čista denarna sredstva iz financiranja -42.854.926 -12.698.742
Čisto povečanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov 47.209.078 26.547.679 Začetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov 32.374.215 5.826.536
Končno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov 79.583.293 32.374.215

24.5Konsolidirani izkaz sprememb lastniškega kapitala

Leto 2018

					Rez ale rad i vr edn nja ast ote erv e, n za po šte ni v red ti po nos			Sku j kap pa ital
(v e h) vri	Osn i ovn kap ital	Kap ital ske rez erv e	Zak ke ons rez erv e	Dru ge e iz rez erv ičk dob a	rža Zad ni ičk dob i	anč Fin ne ožb nal e	anč Fin ni ins tru nti me	Akt ski uar ičk dob i in izg ube	las tni kov čih obv lad ujo eže del v	Kap ital čih bvl adu jo neo eže del v	Sku j kap ital pa
Sta nje da n 3 1. d mb ra 2 017 na ece - ilag oje no* pr	58. 420 .96 5	89. 562 .70 3	18. 765 .11 5	126 .84 2.2 41	46. 100 .91 0	11. 671 .80 9	-80 .47 2	-1. 093 .28 5	350 .18 9.9 86	192 .33 6	350 .38 2.3 19
tniš Spr be las keg a k ital em em ap a - kcij las tni ki tra nsa e z
lač Izp ilo div ide nd	0	0	0	0	-17 .22 0.0 00	0	0	0	-17 .22 0.0 00	0	-17 .22 0.0 00
	0	0	0	0	-17 .22 0.0 00	0	0	0	-17 .22 0.0 00	0	-17 .22 0.0 00
či d čun Cel i vs eob ajo bra ske otn seg ono s o ga obd obj a
s č oče Vno iste lov a iz ida val ske ga pos neg por ga obd obj a	0	0	0	0	59. 741 .72 3	0	0	0	59. 741 .72 3	18.4 80	59. 760 .20 3
Spr ba sež ka iz p red enj not em em pre rev a nčn žb, šan fina ih n alo anj da vek zm a za	0	0	0	0	0	1.0 58. 871	0	0	1.0 58. 871	0	1.0 58. 871
šte nčn Spr ba dno sti fina ih em em po ne vre ins anj red jem tru nto tve me v za va rov e p gan , šan anj da vek zm a za	0	0	0	0	0	0	80. 472	0	80. 472	0	80. 472
čko Spr ba akt ski h d obi li iz b, em em uar v a gu šan anj da vek zm a za	0	0	0	0	0	0	0	-18 3.0 64	-18 3.0 64	0	-18 3.0 64
	0	0	0	0	59. 741 .72 3	1.0 58. 871	80. 472	-18 3.0 64	60. 698 .00 2	18. 480	60. 716 .48 2
Pre mik i v k ital ap u
la č ičk Raz edi de iste dob tev por ga a oče val ske obd obj a d avi est por ga a n rug e s ne kap ital kle den ja in n adz a p o s pu org ano v vo ora	0	0	0	29. 294 .49 7	-29 .29 4.4 97	0	0	0	0	0	0
Dru be v k ital ge spr em em ap u	0	0		0	-53 .56 1	0	0	53. 561	0	0	0
	0	0	0	29. 294 .49 7	-29 .34 8.0 58	0	0	53. 561	0	0	0
Sta nje da n 3 1.d mb ra 2 018 na ece	58. 420 .96 5	89. 562 .70 3	18. 765 .11 5	156 .13 6.7 38	59. 274 .57 6	12. 730 .68 0	0	-1. 222 .78 8	393 .66 7.9 89	210 .81 6	393 .87 8.8 05

*Prilagoditve so razkrite v točki 27.2.32 pod Popravek napake iz preteklih let.

214

Leto 2017

						Rez erv e, n	ale rad i vr ast za šte ni v red po nos	edn nja ote po ti
(v e h) vri	Osn i ovn kap ital	Kap ital ske rez erv e	Zak ke ons rez erv e	Dru ge e iz rez erv ičk dob a	rža Zad ni ičk dob i	anč Fin ne ožb nal e	anč Fin ni ins nti tru me	Akt ski uar ičk dob i in izg ube	Sku j kap ital pa las tni kov čih obv lad ujo eže del v	Kap ital čih bvl adu jo neo eže del v	Sku j pa kap ital
Sta nje da n 3 1. d mb ra 2 016 evi dir na ece - r ano	58. 420 .96 5	89. 562 .70 3	18. 765 .11 5	110 .27 0.5 37	47. 414 .03 3	8.7 02. 160	-34 0.0 97	-98 7.5 63	331 .80 7.8 53	171 .06 8	331 .97 8.9 21
(od ak) Pre rač uni aj za naz pra va nap	0	0	0	0	-55 .06 8	0	0	0	-55 .06 8	0	-55 .06 8
Sta nje da n 1 . ja rja 201 7 - ilag oje no* na nua pr	58. 420 .96 5	89. 562 .70 3	18. 765 .11 5	110 .27 0.5 37	47. 358 .96 5	8.7 02. 160	-34 0.0 97	-98 7.5 63	331 .75 2.7 85	171 .06 8	331 .92 3.8 53
tniš Spr be las keg a k ital kcij tra em em ap a - nsa e z las tni ki
lač Izp ilo div ide nd	0	0	0	0	-19 .60 0.0 00	0	0	0	-19 .60 0.0 00	0	-19 .60 0.0 00
	0	0	0	0	-19 .60 0.0 00	0	0	0	-19 .60 0.0 00	0	-19 .60 0.0 00
či d čun Cel otn i vs eob ajo bra ske seg ono s o ga obd obj a
s č oče Vno iste lov a iz ida val ske ga pos neg por ga obd obj a	0	0	0	0	34. 961 .52 0	0	0	0	34. 961 .52 0	21. 268	34. 982 .78 8
Spr ba sež ka iz p red enj a fi čni h not em em pre rev nan nal ožb anj šan a d k , zm a z ave	0	0	0	0	0	2.9 69. 649	0	0	2.9 69. 649	0	2.9 69. 649
šte nčn Spr ba dno sti fina ih em em po ne vre ins anj red jem tru nto tve me v za va rov e p gan , šan anj da vek zm a za	0	0	0	0	0	0	259 .62 5	0	259 .62 5	0	259 .62 5
čko Spr ba akt ski h d obi li iz b, em em uar v a gu šan anj da vek zm a za	0	0	0	0	0	0	0	-15 3.5 95	-15 3.5 95	0	-15 3.5 95
	0	0	0	0	34. 961 .52 0	2.9 69. 649	259 .62 5	-15 3.5 95	38. 037 .19 9	21. 268	38. 058 .46 7
Pre mik i v k ital ap u Raz edi tale del a č iste dob ička tev por pr eos ga ga ime rja lne oče val ske obd obj a d pr ga por ga a n rug e ine ka ital tav ses p a	0	0	0	16. 571 .70 4	-16 .57 1.7 04	0	0	0	0	0	0
Dru be v k ital ge spr em em ap u	0	0			-47 .87 3	0	0	47. 873	0	0	0
	0	0	0	16. 571 .70 4	-16 .61 9.5 77	0	0	47. 873	0	0	0
Sta nje da n 3 1. d mb ra 2 017 rila jen o* na ece - p go	58. 420 .96 5	89. 562 .70 3	18. 765 .11 5	126 .84 2.2 41	46. 100 .91 0	11. 671 .80 9	-80 .47 2	-1. 093 .28 5	350 .18 9.9 86	192 .33 6	350 .43 7.3 87

*Prilagoditve so razkrite v točki 27.2.32 pod Popravek napake iz preteklih let.

25 Sestava Skupine Luka Koper

V konsolidirane računovodske izkaze Skupine Luka Koper (v nadaljevanju: Skupina) za leto, ki se je končalo 31. 12. 2018, so vključeni računovodski izkazi obvladujoče družbe Luka Koper, d. d., izkazi odvisnih družb in pripadajoči rezultati pridruženih družb.

Odvisne družbe, vključene v konsolidirane izkaze, so:

• Luka Koper INPO, d. o. o., 100 %
• Adria Terminali, d. o. o., 100 %
• Luka Koper Pristan, d. o. o., 100 %
• TOC, d. o. o., 68,13 %

Pridružene družbe, vključene v konsolidirane izkaze:

• Adria Transport, d. o. o., 50 %
• Adria-Tow, d. o. o., 50 %
• Adriafin, d. o. o., 50 %
• Avtoservis, d. o. o., 49 %

Družbe, ki niso vključene v konsolidirane izkaze, na dan 31. 12. 2018:

• Logis-Nova, d. o. o., 100 %
• Adria Investicije, d. o. o., 100 %

Družbi Adria Investicije, d. o. o., in Logis-Nova, d. o. o., nista bili vključeni v konsolidirane izkaze, ker za pošteno predstavitev finančnega položaja Skupine nista pomembni. Družbi poslujeta v zelo omejenem obsegu, brez zaposlenih oseb. V svojih knjigah izkazujeta le nepremičnine, bilančna vsota obeh je na dan 31. 12. 2018 znašala 834.338 evrov. Čisti prihodki poslovnega leta so znašali 61.424 evrov (družba Adria Investicije, d. o. o. v višini 41.586 evrov in Logis-Nova, d. o. o. v višini 19.838 evrov). Obe družbi sta zaključili leto pozitivno. V kolikor bi se poslovanje družb bistveno spremenilo, bi Skupina le-te upoštevala v svojih konsolidiranih izkazih.

26 Pojasnila h konsolidiranim računovodskim izkazom

26.1Podlage za pripravo računovodskih izkazov

Poročajoča družba

Luka Koper, d. d., pristaniški in logistični sistem, s sedežem na Vojkovem nabrežju 38 v Kopru v Sloveniji je obvladujoča družba Skupine Luka Koper. Konsolidirani računovodski izkazi za leto, ki se je končalo 31. 12. 2018, se nanašajo na Skupino Luka Koper, ki jo sestavljajo obvladujoča družba ter njene odvisne in pridružene družbe.

Osnovna dejavnost pristanišča je pretovor in skladiščenje vseh vrst blaga, kar Skupina dopolnjuje z vrsto storitev na blagu in drugih storitev ter tako strankam zagotavlja celovito logistično podporo. Obvladujoča družba Luka Koper, d. d., na podlagi koncesijske pogodbe skrbi za pristaniško infrastrukturo in njen razvoj.

Izjava o skladnosti

Konsolidirani računovodski izkazi Skupine Luka Koper so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), ki jih je sprejel Svet za mednarodne računovodske standarde (IASB), s pojasnili, ki jih sprejema Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP) in kot jih je sprejela Evropska unija, ter v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah.

Uprava družbe Luka Koper, d. d., je konsolidirane računovodske izkaze potrdila 15. 3. 2019.

Podlage za merjenje

Konsolidirani računovodski izkazi so pripravljeni ob predpostavki, da bo Skupina v prihodnje nadaljevala poslovanje. Izkazi so pripravljeni ob upoštevanju izvirne vrednosti, razen pri izvedenih finančnih instrumentih in finančnih naložbah, ki so vrednotene po pošteni vrednosti. Metode, uporabljene za merjenje poštene vrednosti, so opisane v pojasnilu Poštena vrednost.

Funkcijska in predstavitvena valuta

Konsolidirani računovodski izkazi so sestavljeni v evrih, brez centov, ki so funkcijska valuta obvladujoče družbe.

Uporaba ocen in presoj

Skladno z MSRP poslovodstvo pri pripravi računovodskih izkazov poda ocene, presoje in predpostavke, ki vplivajo na uporabo usmeritev in na izkazane vrednosti sredstev ter obveznosti, prihodkov in odhodkov. Ocene so oblikovane glede na izkušnje iz prejšnjih let in pričakovanja v obračunskem obdobju. Način oblikovanja ocen ter s tem povezane predpostavke in negotovosti so razkriti v pojasnilih k posameznim postavkam.

Ocene, presoje in predpostavke se redno pregledujejo. Dejanski rezultati lahko od teh ocen odstopajo, zato se ocene stalno preverjajo in se oblikujejo njihovi popravki. Spremembe računovodskih ocen se pripoznajo v obdobju, za katerega se ocene spremenijo, oziroma za vsa prihodnja obdobja, na katera spremembe vplivajo.

Ocene in presoje so uporabljene predvsem pri računovodskih postavkah:

Presoje slabitev nepremičnin, naprav in opreme (pojasnili 12 in 13 ter usmeritev 26.2.5)

Obstoj morebitnih znakov slabitve za nepremičnine, naprave in opremo Skupina presoja v skladu z MRS 36. Skupina na datum vsakega poročanja oceni, ali je kakšno znamenje (pomembne tehnološke spremembe, spremembe trga, zastarelost ali fizično stanje posameznega opredmetenega sredstva), da utegne biti sredstvo oslabljeno. Če tako znamenje obstaja, mora Skupina oceniti nadomestljivo vrednost sredstva. Sredstvo je treba slabiti, če njegova knjigovodska vrednost presega njegovo nadomestljivo vrednost. Nadomestljiva vrednost je večja izmed dveh postavk: njegove poštene vrednosti, zmanjšane za stroške prodaje, ali njegove vrednosti pri uporabi.

Presoje oblikovanja rezervacij za tožbe (pojasnili 22 in 28 ter usmeritev 26.2.14)

Rezervacija je pripoznana, kadar ima Skupina zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti, in če je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Morebitne obveznosti v računovodskih izkazih niso pripoznane, saj njihovega zneska ni bilo mogoče zanesljivo izmeriti ali pa bo njihov dejanski obstoj potrjen z nastopom ali nenastopom dogodkov šele v nenapovedljivi prihodnosti, na kar Skupina ne more vplivati.

Poslovodstvo vsake družbe redno preverja, ali je za poravnavo morebitne obveznosti verjeten odliv sredstev, ki omogočajo ekonomske koristi. V primeru, da ta postane verjeten, se za morebitno obveznost v računovodskih izkazih oblikuje rezervacija za tožbe.

Presoja ustreznosti življenjskih dob sredstev (pojasnili 12 in 14 ter usmeritvi 26.2.5 in 26.2.7)

Skupina pri ocenjevanju življenjske dobe sredstev upošteva pričakovano fizično izrabljanje ter tehnično in gospodarsko staranje. Prav iz tega naslova redno preverja dobo koristnosti pri pomembnejših sredstvih, in če bi prišlo do spremenjenih okoliščin, bi spremenila dobo koristnosti ter posledično prevrednotila strošek amortizacije.

Presoja ustreznosti pripoznavanja prihodkov iz pogodb s kupci (pojasnilo 1 in usmeritev 26.2.24)

Skupina svoje prihodke izkazuje in razkriva skladno z MSRP 15. Osnovno načelo okvira je, da pripoznavanje prihodkov odraža prenos proizvodov in storitev na kupca v znesku, ki odraža nadomestilo, za katerega pričakuje, da je do njega upravičeno, v zameno za te proizvode in storitve. Za pripoznavanje prihodkov vsaka družba uporablja metodo odstotka dokončanosti del na dan izkaza finančnega položaja, in sicer za pretovor po količini ter opravljenih urah, za skladiščenje in logistiko po dnevih in količini, za vzdrževanje po gradbenih situacijah ter opravljenih urah, za laboratorijske storitve po opravljenih urah ter za gostinske in nočitvene storitve po dnevih in opravljenih storitvah.

Poslovne prihodke vsaka družba pripozna, ko upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov, če ti niso uresničeni že ob nastanku in jih je mogoče zanesljivo izmeriti.

Presoja slabitev finančnih instrumentov in nefinančnih sredstev

Podatki o pomembnih ocenah negotovosti in kritičnih presojah, ki jih je poslovodstvo pripravilo v procesu izvrševanja računovodskih usmeritev in ki najmočneje vplivajo na zneske v računovodskih izkazih, so bili uporabljeni pri presoji:

• vrednosti nepremičnin, naprav in opreme (pojasnilo 12),
• vrednosti naložbenih nepremičnin (pojasnilo 13),
• vrednotenja naložb v pridružene in druge družbe (pojasnili 15 in 16) in
• pripoznavanja terjatev za odložene davke (pojasnilo 17).

Ocena možnosti uporabe terjatev za odložene davke (pojasnilo 17 in usmeritev 26.2.22)

Na osnovi ocene, da bo v prihodnosti na voljo dovolj razpoložljivega dobička, je Skupina oblikovala terjatve za odložene davke iz naslova:

• rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi,
• slabitev finančnih naložb,
• razlik pri prevrednotenju za prodajo razpoložljivih finančnih naložb,
• slabitev terjatev.

Odložene terjatve za davek, ki so pripoznane iz naslova oblikovanja rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine, se zmanjšujejo v ustreznih zneskih s koriščenjem oblikovanih rezervacij in povečujejo v ustreznih zneskih glede na novo oblikovane rezervacije.

Glede na to, da slabitve finančnih naložb in terjatev ob oblikovanju niso davčno priznan odhodek, je Skupina oblikovala terjatve za odloženi davek v ustrezni višini. Terjatve za odloženi davek bodo realizirane ob odtujitvi teh naložb ali odpravi finančne naložbe in ob dokončnem odpisu terjatev.

Davčna stopnja, uporabljena za izračun višine odbitnih začasnih razlik, je 19 odstotkov, kolikor znaša splošna davčna stopnja za davek od dohodkov pravnih oseb.

Izkazane obveznosti za odložene davke izhajajo iz začasnih obdavčljivih razlik pri prevrednotenju za prodajo razpoložljivih finančnih naložb (po pošteni vrednosti neposredno v kapitalu) na višjo vrednost, iz naslova prevrednotenja za prodajo razpoložljivih finančnih naložb na nižjo vrednost pa so izkazane terjatve za odloženi davek.

Na dan poročanja se tako preverja višina izkazanih terjatev ali obveznosti za odloženi davek. Če Skupina ne razpolaga z zadostnim razpoložljivim dobičkom, se izkazana vrednost terjatev za odloženi davek ustrezno zmanjša.

Ocena oblikovanih rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade (pojasnilo 22 ter usmeritev 26.2.14)

V okviru obvez za določene pozaposlitvene in druge zaslužke so evidentirane sedanja vrednost odpravnin ob upokojitvi in jubilejne nagrade. Pripoznane so na osnovi aktuarskega izračuna, ki ga odobri poslovodstvo. Aktuarski izračun temelji na predpostavkah in ocenah, veljavnih v času nastanka izračuna, ki se zaradi sprememb v prihodnje lahko razlikujejo od dejanskih predpostavk, ki bodo veljale takrat. To se nanaša predvsem na določitev diskontne Pojasnila h konsolidiranim računovodskim izkazom Pojasnila konsolidiranim

stopnje, ocene fluktuacije zaposlenih, ocene smrtnosti in ocene rasti plač. Obveze za določene zaslužke so zaradi kompleksnosti aktuarskega izračuna in dolgoročnega značaja postavke občutljive za spremembe navedenih ocen.

27 Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev in razkritja

27.1Uvod

Računovodske usmeritve, navedene v nadaljevanju, so bile dosledno uporabljene v vseh obdobjih, ki so prikazana v konsolidiranih računovodskih izkazih.

Družbe v Skupini Luka Koper uporabljajo enotne računovodske usmeritve, ki so bile po potrebi spremenjene in prilagojene usmeritvam Skupine.

27.2Podlage za konsolidacijo in uporabljene računovodske usmeritve

27.2.1 Odvisne družbe

Odvisne družbe so podjetja, ki jih obvladuje obvladujoča družba. Obvladovanje obstaja, ko ima obvladujoča družba možnost odločati o finančnih in poslovnih usmeritvah podjetja za pridobivanje koristi iz njegovega delovanja. Pri ocenjevanju vpliva se upoštevata obstoj in učinek morebitnih glasovalnih pravic, ki jih je trenutno mogoče uveljaviti oziroma zamenjati. Računovodski izkazi odvisnih družb so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze od datuma, ko se obvladovanje začne, do datuma, ko preneha.

27.2.2 Pridružene družbe

Pridružene družbe so družbe, v katerih ima Skupina pomemben vpliv, ne obvladuje pa njihove finančne in poslovne usmeritve. Naložbe v pridružene družbe se ob začetnem pripoznanju merijo po nabavni vrednosti, nato pa se obračunavajo po kapitalski metodi. Konsolidirani računovodski izkazi Skupine zajemajo delež Skupine v dobičkih in izgubah pridruženih družb, izračunan po kapitalski metodi po opravljeni uskladitvi računovodskih usmeritev od datuma, ko se pomemben vpliv začne, do datuma, ko se konča. Če je delež Skupine v izgubah pridružene družbe večji od njenega deleža, se knjigovodska vrednost deleža Skupine zmanjša na nič, delež v nadaljnjih izgubah pa se preneha pripoznavati.

27.2.3 Posli, izvzeti iz konsolidacije

Iz konsolidiranih računovodskih izkazov so izločena stanja, nerealizirani dobički in izgube oziroma prihodki in odhodki, ki izhajajo iz poslov znotraj Skupine. Nerealizirane izgube se izločijo na enak način kot dobički, pod pogojem, da obstaja dokaz o slabitvi.

27.2.4 Posli v tuji valuti

Posle, izražene v tuji valuti, Skupina preračuna v evre po referenčnem tečaju Evropske centralne banke na dan posla. Denarna sredstva in obveznosti, izraženi v tuji valuti na dan izkaza finančnega položaja, se preračunajo v domačo valuto po referenčnem tečaju Evropske centralne banke, veljavnem na zadnji dan obračunskega obdobja. Tečajne razlike pripoznamo v izkazu poslovnega izida.

27.2.5 Nepremičnine, naprave in oprema

Pri merjenju vrednosti nepremičnin, naprav in opreme Skupina uporablja model nabavne vrednosti. Sredstvo se izkazuje po njegovi nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi slabitve. Način in uporabljene metode vrednotenja sredstev zaradi slabitve so opisani v nadaljevanju v poglavju z naslovom Slabitev nefinančnih sredstev. Nabavna vrednost nepremičnin, naprav in opreme je ustreznik denarne cene na dan pripoznanja.

Med sredstvi v pridobivanju Skupina poleg nepremičnin, naprav in opreme v pridobivanju izkazuje tudi predujme za pridobitev nepremičnin, naprav in opreme.

Deli nepremičnin, naprav in opreme, ki imajo različne dobe koristnosti, so obravnavani kot posamezna sredstva, ki se amortizirajo v ocenjeni dobi koristnosti.

Zemljišča obravnavamo ločeno in se ne amortizirajo.

Stroški izposoje

V nabavno vrednost nepremičnin, naprav in opreme se lahko usredstvijo tudi stroški izposojanja skladno z MRS 23, če jih je mogoče neposredno pripisati nakupu, gradnji ali proizvodnji sredstva v pripravi. Če si družba oziroma Skupina izposodi sredstva nenamensko in jih ni mogoče pripisati neposredno nakupu sredstva v pripravi, usredstvi sorazmerni del stroškov, izračunanih na podlagi ponderirane letne obrestne mere z upoštevanim obrestnim ščitenjem, vendar samo za pomembne naložbe (vrednost naložbe nad 1 mio evrov in čas izgradnje, daljši od 12 mesecev). Iz načina usredstvovanja obresti so izvzete naložbe, ki trajajo že vrsto let, vendar v poročanem letu niso imele vlaganj (naložbe v mirovanju).

Stroški izposojanja se usredstvujejo, dokler je sredstvo v pripravi. Ko je sredstvo preneseno v uporabo, se stroški izposojanja ne usredstvujejo več. Znesek stroškov izposojanja, usredstven v obdobju, ne sme preseči zneska stroškov izposojanja, ki nastanejo v istem obdobju.

Kasnejši stroški

Kasnejši izdatki, nastali v zvezi z nadomestitvijo posameznega dela nepremičnin, naprav in opreme, povečujejo njegovo nabavno vrednost po načelu pripoznanja. Nadomeščeni del se preneha pripoznavati. Drugi kasnejši izdatki v zvezi z nepremičnino, napravo in opremo povečajo njeno nabavno vrednost, če je verjetno, da bodo njene prihodnje gospodarske koristi večje od prvotno ocenjenih. Vsi preostali izdatki se pripoznajo kot odhodek ob nastanku.

Amortizacija

Znesek amortizacije Skupina v vsakem obdobju pripozna v poslovnem izidu. Sredstvo se začne amortizirati, ko je razpoložljivo za uporabo. Nepremičnine, naprave in oprema se amortizirajo po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju ocenjene dobe koristnosti vsake posamezne nepremičnine, naprave in opreme. Uporabljena metoda amortiziranja se preveri na koncu vsakega poslovnega leta. Preostalo vrednost sredstva praviloma upoštevamo le pri pomembnih postavkah, pri čemer se upoštevajo tudi stroški likvidacije nepremičnine, naprave in opreme. Zemljišča, sredstva v pridobivanju, nekratkoročna sredstva, razvrščena v skupino (za odtujitev) za prodajo, in umetnine se ne amortizirajo. Uporabljene življenjske dobe nepremičnin, naprav in opreme so:

Odprava pripoznanja

Pripoznanje knjigovodske vrednosti posamezne nepremičnine, naprave in opreme Skupina odpravi ob odtujitvi ali če od njene uporabe ali odtujitve ne pričakuje prihodnjih gospodarskih

Sredstvo	2018	2017
Gradbeni objekti	16,67−66,67 let	16,67−66,67 let
Transportna in prekladalna oprema	5−17,86 let	5−17,86 let
- lokomotive	6,67−10 let	6,67−10 let
- viličarji, nakladalci	8 let	8 let
Računalniška oprema	4−5 let	4−5 let
Druga oprema	4−10 let	4−10 let

koristi. Dobički ali izgube iz odtujitve posamezne nepremičnine, naprave in opreme se določijo kot razlika med prihodki iz odtujitve in knjigovodsko vrednostjo ter se vključijo v poslovni izid.

27.2.6 Naložbene nepremičnine

Naložbene nepremičnine ima Skupina v lasti, da bi ji prinašale najemnino ali povečevale vrednost nekratkoročne naložbe. Za merjenje vrednosti naložbenih nepremičnin uporabljamo model nabavne vrednosti. Amortizacija se obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju ocenjene dobe koristnosti posameznega sredstva. Zemljišča se ne amortizirajo. V najem dani objekti so razdeljeni na sestavne dele glede na ocenjeno dobo koristnosti. Uporabljene življenjske dobe naložbenih nepremičnin so:

Naložbene nepremičnine	2018	2017
Zgradbe	16,67−66,67 let	16,67−66,67 let

27.2.7 Neopredmetena sredstva

Neopredmeteno osnovno sredstvo se na začetku pripozna po nabavni vrednosti. Po začetnem pripoznanju se neopredmetena sredstva izkazujejo po njihovi nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in izgube zaradi slabitve.

Amortizacija

Ko je sredstvo na voljo za uporabo, to pomeni, ko je na kraju in v stanju, ki sta potrebna za načrtovano delovanje, se začne amortizirati.

Neodpisana vrednost neopredmetenega sredstva s končno dobo koristnosti se zmanjšuje po metodi enakomernega časovnega amortiziranja v obdobju koristnosti sredstva. Vsa neopredmetena sredstva imajo končno dobo koristnosti.

Trajanje in metoda amortiziranja za neopredmeteno sredstvo s končno dobo koristnosti se pregledata najmanj konec vsakega poslovnega leta. Če se pričakovana doba koristnosti sredstva razlikuje od prejšnjih ocen, se trajanje amortiziranja ustrezno spremeni.

Doba koristnosti neopredmetenega sredstva, ki izhaja iz pogodbenih ali drugih pravnih pravic, ne presega dobe pogodbenih ali drugih pravnih pravic, lahko pa je krajša, odvisno od obdobja, v katerem se pričakuje, da bo sredstvo v uporabi. Ocenjena doba koristnosti za druga neopredmetena sredstva je 10 let (uporabljene življenjske dobe so podane v tabeli, ki sledi).

Neopredmetena sredstva	2018	2017
Nekratkoročne premoženjske pravice	5−10 let	5−10 let
Stroški razvoja	10 let	10 let

27.2.8 Finančne naložbe v pridružene družbe

Finančne naložbe v pridružene družbe Skupina vrednoti po nabavni vrednosti. Skupina na vsak dan izkaza finančnega položaja oceni, ali obstajajo kakšni nepristranski dokazi o morebitni oslabljenosti finančne naložbe. Slabitev naložb se pripozna v izkazu poslovnega izida.

27.2.9 Finančna sredstva

Finančna sredstva so razvrščena v razrede, kot sledi:

• 1. finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti,
• 1. finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek izkaza vseobsegajočega donosa in
• 1. finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida.

Pripoznanje ali odprava pripoznanja finančne naložbe na osnovi običajnih nakupov ali prodaj se v poslovne knjige zavede ob upoštevanju:

• datuma trgovanja za vse finančne naložbe, vrednotene po pošteni vrednosti,
• datuma pripoznave za vse druge finančne naložbe.

Med finančna sredstva, ki so na razpolago za prodajo, so uvrščene naložbe v kapitalske vrednostnice. Ob začetnem pripoznanju se jih izmeri po pošteni vrednosti, ki so ji prišteti še stroški posla, ki izhajajo iz nakupa finančnega sredstva. Za pošteno vrednost se upošteva tržno oblikovana vrednost, kot sta zaključni borzni tečaj delnice ali objavljena dnevna vrednost enote premoženja vzajemnega sklada. Spremembe poštene vrednosti Skupina pripozna v drugem vseobsegajočem donosu znotraj kapitala. Za razknjiževanje delnic se upošteva metoda povprečnih cen. Pri odpravi pripoznanja Skupina dobičke oziroma izgube izkaže skozi rezultat preteklih let. Pri obračunavanju nakupa in prodaje se uporablja datum trgovanja.

Skupina je v poslovnem letu 2018 na podlagi MSRP 9 za svoje naložbe v druge delnice in deleže, za katere ni delujočega trga, opredelila model vrednotenja po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida.

27.2.10 Posojila in terjatve

Dana in prejeta posojila ter terjatve Skupina pripozna na datum poravnave in jih meri po odplačni vrednosti z uporabo metode veljavnih obresti.

Terjatve iz poslovanja

V poslovnih knjigah se ločeno evidentirajo nekratkoročne in kratkoročne terjatve do kupcev. Terjatve za obresti od omenjenih terjatev se izkazujejo zabilančno. Nekratkoročne in kratkoročne terjatve iz poslovanja so ob pripoznanju izkazane z zneski, ki izhajajo iz pogodb ali ustreznih knjigovodskih listin. Terjatve, za katere so sproženi postopki sodne izterjave ali pri katerih so dolžniki v enem od insolvenčnih postopkov, Skupina prenese na konte spornih in dvomljivih terjatev. Med drugimi poslovnimi terjatvami Skupina izkazuje kratkoročno odložene stroške oziroma odhodke in kratkoročno nezaračunane prihodke.

Oblikovanje popravkov vrednosti terjatev

Za zapadle terjatve do kupcev in zapadle terjatve iz naslova zamudnih obresti družbe v Skupini na podlagi starostne strukture ter na podlagi individualne presoje oblikujejo popravke vrednosti terjatev. Popravki vrednosti terjatev do podjetij, v katerih je uveden stečajni ali likvidacijski postopek, se oblikujejo v celotni višini (100 odstotkov) terjatve ob začetku postopka. Skladno z MSRP 9, ki uvaja nove zahteve glede merjenja finančnih sredstev ter pripoznanja njihove oslabitve, so družbe v Skupini za poslovne terjatve oblikovale model oslabitve, ki ne temelji zgolj na realiziranih kreditnih izgubah, kot je to veljalo v primeru MRS 39, temveč tudi na pričakovanih kreditnih izgubah. Skupina oblikuje popravek vrednosti terjatev tudi iz naslova še nezapadlih terjatev glede na oceno tveganja. Ocena tveganja je sestavljena iz bonitetne ocene kupca, ki jo na podlagi svojih kriterijev oblikuje družba, ter iz naslova države, iz katere kupec izhaja.

Izgube zaradi slabitev bremenijo prevrednotovalne poslovne odhodke v zvezi s terjatvami.

Prejeta posojila

Prejeta posojila Skupina na začetku pripozna po pošteni vrednosti, po začetnem pripoznanju pa po odplačni vrednosti ob upoštevanju metode veljavnih obresti. Glede na ročnost so prejeta posojila ob pripoznanju uvrščena med nekratkoročne oziroma kratkoročne finančne obveznosti. Na zadnji dan leta so vse finančne obveznosti, ki zapadejo v plačilo v prihodnjem letu, prenesene med kratkoročne finančne obveznosti. Prejeta posojila so zavarovana z bianko menicami in s finančnimi zavezami, eno posojilo pa z odstopom terjatev v zavarovanje.

27.2.11 Denar

Med denarna sredstva spadajo denar v blagajni, vloge na vpogled na računih ter bančni depoziti na odpoklic ali z rokom vezave do treh mesecev.

27.2.12 Zaloge

Zaloge materiala Skupina vrednoti po nabavni vrednosti ali čisti tržni vrednosti, in sicer po nižji izmed njiju. Količinska enota zaloge materiala se ovrednoti po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevračljive nakupne dajatve ter neposredni stroški nabave. Med nevračljive nakupne dajatve se doda tudi tisti davek na dodano vrednost, ki se ne povrne. Nakupna cena se zmanjša za dobljene popuste. Skupina za zmanjševanje količin materiala na zalogi uporablja metodo tehtanih povprečnih cen. Drobni inventar, dan v uporabo, Skupina takoj prenese med stroške. Zaloge se zaradi okrepitve ne prevrednotijo.

27.2.13 Kapital

Osnovni kapital

Osnovni kapital Skupine v znesku 58.420.965 evrov je razdeljen na 14.000.000 delnic, ki so prosto prenosljive. Nominalna vrednost delnice znaša 4,17 evra.

Kapitalske rezerve in rezerve iz dobička

Skupina ima oblikovane zakonske rezerve, kot narekuje Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), in sicer najmanj v višini 10 odstotkov osnovnega kapitala. Kapitalske in zakonske rezerve niso sestavni del bilančnega dobička in ne morejo biti predmet delitve. Statutarnih rezerv Skupina nima, saj jih statut ne predvideva.

Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti

Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, izvirajo iz naslova vrednotenja finančnih naložb, merjenih po pošteni vrednosti, ter iz naslova nerealiziranih aktuarskih dobičkov in izgub.

Zadržani dobički

Zadržani dobički so sestavljeni iz nerazdeljenega čistega dobička vseh preteklih let ter nerazporejenega dela čistega poslovnega izida poslovnega leta.

Dividende

Dividende se v računovodskih izkazih obvladujoče družbe pripoznajo, ko je sprejet sklep skupščine delničarjev o izplačilu dividend.

Odobreni kapital

Na dan 31. 12. 2018 Skupina ni imela odobrenega kapitala.

27.2.14 Rezervacije

Rezervacije za tožbe in odškodnine

Skupina oblikuje rezervacije za prejete tožbe in odškodnine, ki so povezane z domnevnimi kršitvami pri poslovanju. Oblikovanje in višina rezervaciji se določata na podlagi teh sodil:

• ali ima Skupina sedanjo obvezo (pravno ali posredno), ki je posledica preteklega dogodka,
• verjetnost, da bo pri poravnavi obveznosti (tožbe) potreben odtok (rezervacija se pripozna, če je verjetnost velika),
• možnost zanesljive ocenitve obveze.

Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade

Skladno s podjetniško kolektivno pogodbo in zakonskimi predpisi je Skupina dolžna obračunati in izplačati jubilejne nagrade ter odpravnine ob upokojitvi. Za izmero teh zaslužkov Skupina uporablja vrednotenje aktuarske obveznosti v skladu s pričakovano rastjo plač od dneva vrednotenja do predvidene upokojitve zaposlene osebe. To pomeni vračunavanje zaslužkov sorazmerno z opravljenim delom. Ocenjena obveznost je pripoznana v višini sedanje vrednosti pričakovanih prihodnjih izdatkov. Pri merjenju ocenimo tudi predvideno povišanje plač in fluktuacijo zaposlencev.

Na osnovi aktuarskega izračuna Skupina pripozna aktuarske dobičke ali izgube tekočega leta za odpravnine v drugem vseobsegajočem donosu v kapitalu, stroške sprotnega službovanja in stroške obresti pa v izkazu poslovnega izida. Za jubilejne nagrade v izkazu poslovnega izida prikazujemo tako stroške sprotnega službovanja in stroške obresti kot aktuarske dobičke ali izgube.

Izračun rezervacij za obveznosti do zaposlencev iz naslova odpravnin in jubilejnih nagrad temelji na aktuarskem izračunu na dan 31. 12. 2018 s podatki z dne 31. 12. 2018, v katerem so bile upoštevane predpostavke:

• Upoštevana je trenutno veljavna višina odpravnin in jubilejnih nagrad.
• Upoštevana je smrtnost na osnovi tablic umrljivosti iz leta 2007 za slovensko populacijo, ločeno za moške in ženske, znižana za 10 odstotkov (aktivna populacija).

Skupno za zaposlence na dan 31. 12. 2018 to pomeni 0,3-odstotno smrtnost za naslednje poslovno leto (glede na število zaposlencev).

• Upoštevana je predpostavka o fluktuaciji zaposlenih, ki je linearno padajoča od 2,0 odstotkov pri 15 letih do 0,5 odstotka pri 55 letih, nato konstantna pri 0,0 odstotka. Skupno za zaposlence na dan 31. 12. 2018 to pomeni 0,9-odstotno letno fluktuacijo za naslednje poslovno leto.
• Upoštevano je predvideno upokojevanje posameznega zaposlenega na podlagi podatkov o spolu, datumu rojstva in doseženi delovni dobi na dan 31. 12. 2018 v skladu s 27. členom ZPIZ-2 in s 3. alinejo 1. odstavka 28. člena.
• Za leti 2019 in 2020 so upoštevane stopnje povečanja povprečnih plač v RS iz Jesenske napovedi gospodarskih gibanj 2018 (UMAR). Predvideno je, da se bodo povprečne plače v RS od leta 2021 dalje letno višale za 2-odstotno inflacijo in za realno rast v višini 1 odstotka. Predpostavlja se, da se zneski iz Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Ur. l. RS, št. 140/06 in 76/08) v letih do 2020 ne bodo povišali, kasneje se predvideva rast teh zneskov skladno z inflacijo.
• Upoštevano je povečanje osnovnih plač v višini letne inflacije, povečane za 0,2 odstotka od leta 2021 dalje, upošteva se rast osnovnih bruto plač zaradi napredovanja, in sicer za 0,5 odstotka letno, upošteva se dodatek na skupno delovno dobo v višini 0,5 odstotka od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto skupne delovne dobe. V primeru štirih individualnih pogodb se dodatek na delovno dobo ne zaračunava. Tako bi bila nominalna letna stopnja rasti mesečnih plač v družbi zaradi inflacije in realne rasti v prihodnjem letu 2,1-odstotna, v letu 2020 2,3-odstotna, od leta 2021 dalje pa 2,2 odstotna.
• Diskontna stopnja za izračun na dan 31. 12. 2018 je na osnovi objavljenih donosnosti slovenskih državnih obveznic na dan 2. 12. 2018 in z interpolacijo glede na povprečno uteženo trajanje obvez družbe (13,8 leta) določena v višini 1,5 odstotka.

27.2.15 Nekratkoročno razmejeni prihodki

Nekratkoročno razmejeni prihodki se pripoznajo, če bodo v obdobju, daljšem od enega leta, pokrili predvidene odhodke.

V Skupini se oblikujejo nekratkoročno razmejeni prihodki za redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture. Nekratkoročno razmejeni prihodki za redno vzdrževanje se oblikujejo, če segajo stroški gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške javne infrastrukture do višine, ki ustreza višini prihodkov iz naslova pristaniških pristojbin. V primeru presežka stroškov nad prihodki iz naslova pristaniških pristojbin se v višini presežka odpravijo dolgoročno razmejeni prihodki.

27.2.16 Državne podpore

Vse vrste državne podpore so v začetku pripoznane v izkazu finančnega položaja kot odloženi prihodki, ko obstaja zagotovilo, da bo Skupina podpore prejela in bo izpolnila pogoje v zvezi z njimi. Državne podpore, prejete za kritje stroškov, so dosledno pripoznane v izkazu poslovnega izida v obdobjih, v katerih nastajajo zadevni stroški, ki naj bi jih te nadomestile.

27.2.17 Koncesijska dejavnost

V skladu s Pomorskim zakonikom sta septembra 2008 družba Luka Koper, d. d., in Republika Slovenija v okviru Uredbe o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču razmerje uredili s koncesijsko pogodbo in koncesijsko razmerje opredelili za obdobje 35 let od sklenitve pogodbe.

Koncesionar mora skladno z določili koncesijske pogodbe svoje poslovne knjige voditi na način, da zagotovi ločeno računovodsko spremljanje dejavnosti, ki jih izvaja na podlagi podeljenih izključnih pravic.

V svojih poslovnih knjigah družba Luka Koper, d. d., vodi ločeno računovodsko evidenco prihodkov iz naslova pristaniških pristojbin v posameznem letu in stroškov opravljanja koncesijskih dejavnosti. Morebitni presežek prihodkov iz naslova pristaniških pristojbin nad stroški vzdrževanja pristaniške infrastrukture koncesionar zadrži kot nekratkoročno odložene prihodke za stroške vzdrževanja pristaniške infrastrukture v prihodnjih letih v skladu s členom 9.3 koncesijske pogodbe. Računovodsko spremljanje dejavnosti gospodarske javne službe temelji na usmeritvah in načelih stroškovnega računovodstva ter sodilih ločenega evidentiranja. Družba je v letu 2018 dopolnila sodila, saj je bila 1. oktobra pripojena enota vzdrževanja iz odvisne družbe. Spremembo sodil je v mesecu decembru 2018 sprejel organ nadzora družbe Luka Koper, d. d..

Družba Luka Koper, d. d., tako skladno s koncesijsko pogodbo z Republiko Slovenijo ter sodili, potrjenimi s strani Republike Slovenije, oblikuje nekratkoročno odložene prihodke gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture v višini, ki ustreza višini presežka prihodkov iz naslova pristaniških pristojbin nad stroški gospodarske javne službe. V primeru presežka stroškov nad prihodki iz naslova pristaniških pristojbin se v višini presežka odpravijo nekratkoročno odloženi prihodki.

Družba Luka Koper, d. d., je kot koncesionar od Republike Slovenije kot koncedenta pridobila izključno pravico za izvajanje pristaniških dejavnosti ravnanja s tovorom in pomorskega potniškega prometa na območju pristanišča ter s tem povezano izključno pravico za vodenje in upravljanje pristanišča, vodenje in razvoj pristaniške infrastrukture, ki ni namenjena za javni promet, in je v okviru 44. člena Pomorskega zakonika pridobila tudi izključno pravico do izvajanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet.

Obenem vodi Luka Koper, d. d., v skladu s členom 7.9.6 koncesijske pogodbe tudi evidenco investicijskih vlaganj v pristaniško infrastrukturo v posameznem poslovnem letu. Družba Luka Koper, d. d., mora investicijska vlaganja v posameznem poslovnem letu navesti v posebnem dodatku k letnemu poročilu, ki ga mora pregledati in potrditi pooblaščeni revizor.

Družba Luka Koper, d. d., v skladu s členom 10.1 koncesijske pogodbe plačuje koncesijsko dajatev, ki znaša 3,5 odstotka ustvarjenega letnega poslovnega prihodka, zmanjšanega za v tem letu pobrane pristaniške pristojbine. Osnova za odmero koncesijske dajatve se ugotavlja na podlagi revidiranega izkaza poslovnega izida družbe Luka Koper, d. d. Znesek letne koncesijske dajatve se med letom plačuje v obliki mesečnih akontacij, izračunanih najkasneje do 30. julija tekočega leta na podlagi revidiranih podatkov preteklega koledarskega leta. Pristaniške pristojbine predstavljajo 4 odstotke poslovnih prihodkov obvladujoče družbe in so vsebinsko sestavni del poslovnih prihodkov. Višino pristojbin določi obvladujoča družba Luka Koper, d. d., v soglasju z državo. Preostalih 96 odstotkov poslovnih prihodkov obvladujoče družbe ustvari družba iz naslova opravljanja storitev pretovora in skladiščenja, za katere se cene oblikujejo na osnovi tržnih zakonitosti. Razvoj in obnovo pristaniške infrastrukture izvaja obvladujoča družba v svojem imenu in na svoj račun. Po preteku koncesije je koncesionar upravičen do povračila neamortiziranega dela vlaganj. Zaradi navedenih določil koncesijske pogodbe Skupina ne uporablja OPMSRP 12.

27.2.18 Gospodarska javna služba zbiranja odpadkov s plovil na območju koprskega pristanišča

Gospodarska javna služba zbiranja odpadkov s plovil na območju koprskega pristanišča se izvaja v skladu u Uredbo o načinu, predmetu in pogojih izvajanja državne gospodarske javne službe zbiranja odpadkov s plovil (Ur. l. RS, št. 59/2005) ter Uredbo o pristaniških zmogljivostih za prevzem ladijskih odpadkov in ostankov tovora (Ur. l. RS, št. 78/2008). Dejavnost obsega redno prevzemanje ladijskih odpadkov in ostankov tovora, nameščanje pristaniških zmogljivosti za prevzem odpadkov in ostankov tovora v skladu s predpisi, ki urejajo pristaniške zmogljivosti za prevzem, sprejemanje sporočil o nameri oddaje ladijskih odpadkov in ostankov tovora, ločeno zbiranje, razvrščanje in skladiščenje prevzetih odpadkov in ostankov tovora z uporabo pristaniških zmogljivosti za prevzem, oddajo v obdelavo zaradi ponovne uporabe, recikliranja ali odstranjevanja ostankov predelave v skladu s predpisi na področju varstva okolja, ki urejajo ravnanje z odpadki, ter obveščanje javnosti in uporabnikov o načinu oddajanja odpadkov in ostankov tovora. Za namene poročanja gospodarske javne službe zbiranja odpadkov s plovil je družba Luka Koper, d. d., na osnovi zahtev ZPFOLERD-1 upoštevala načela stroškovnega računovodstva ter sodila ločenega evidentiranja. Družba je v letu 2018 dopolnila sodila, v mesecu decembru 2018 pa jih je sprejel organ nadzora družbe Luka Koper, d. d.

Do 31. 12. 2016 je družba Luka Koper, d. d., gospodarsko javno službo zbiranja odpadkov s plovil izvajala prek svoje odvisne družbe Luka Koper INPO, d. o. o., ki je delovala kot njen izpolnitveni pomočnik. Družbi sta imeli sklenjeno medsebojno pogodbo o sodelovanju. Luka Koper INPO, d. o. o., je v celoti obvladovana s strani družbe Luka Koper, d. d., in družbi se na podlagi ustaljene prakse sodišča EU štejeta za isto ekonomsko celoto. S 1. 1. 2017 sta družbi sklenili aneks k pogodbi, s katerim sta določili, da družba Luka Koper INPO, d. o. o., od 1. 1. 2017 kot izpolnitveni pomočnik izvaja gospodarsko javno službo zbiranja odpadkov s plovil na območju koprskega pristanišča v imenu in za račun družbe Luka Koper, d. d.

27.2.19 Finančne obveznosti

Prejeta posojila Skupina ob začetnem pripoznanju izkazuje po višini črpane glavnice. Vse obresti se izkazujejo v izkazu poslovnega izida, pri čemer se uporablja metoda efektivne obrestne mere, saj se vsi pripadajoči stroški izkazujejo v poslovnem izidu enakomerno v celotnem obdobju odplačevanja posojila.

27.2.20 Poslovne obveznosti

Med nekratkoročnimi poslovnimi obveznostmi Skupina izkazuje prejete varščine za najete poslovne prostore in varščine za trošarinsko skladišče. Med kratkoročnimi obveznostmi so ločeno izkazane kratkoročne obveznosti do dobaviteljev, države in zaposlencev. Med drugimi poslovnimi obveznostmi Skupina izkazuje kratkoročno odložene prihodke ter kratkoročno vnaprej vračunane stroške oziroma odhodke.

27.2.21 Davek od dobička

Davek od dobička Skupina obračunava skladno z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb. Osnova za obračun davka od dohodka je bruto dobiček, povečan za davčno nepriznane stroške in zmanjšan za zakonsko dovoljene olajšave. Od tako dobljene osnove je obračunana obveznost za davek od dohodka pravnih oseb. Uporabljena stopnja davka za leto 2018 znaša 19 odstotkov.

27.2.22 Odloženi davki

Z namenom izkazovanja ustreznega poslovnega izida v obdobju poročanja Skupina obračuna tudi odložene davke. Te izkazuje kot odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek. Pri obračunavanju odloženih davkov uporabi metodo obveznosti po izkazu finančnega položaja. Knjigovodsko vrednost sredstev in obveznosti Skupina primerja z njihovo davčno vrednostjo, razliko med obema vrednostma pa opredeli kot stalno ali začasno razliko. Začasne razlike so razdeljene na obdavčljive in odbitne. Obdavčljive začasne razlike so povečale obdavčljive zneske in odložene davčne obveznosti. Odbitne začasne razlike pa so zmanjšale obdavčljive zneske in povečale odložene davčne terjatve.

Odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek se pobotajo, če obstaja zakonska pravica pobotati odmerjene terjatve za davek in odmerjene obveznosti za davek od dohodka ter če so odloženi davki vezani na isto obdavčljivo pravno osebo in isti davčni organ.

27.2.23 Čisti dobiček na delnico

Osnovni in popravljeni čisti dobiček na delnico se izračuna tako, da se čisti poslovni izid poslovnega leta deli s tehtanim povprečnim številom navadnih delnic.

27.2.24 Prihodki

Poslovni prihodki

Prihodki iz pogodb s kupci

Osnova dejavnost Skupine je pretovor in skladiščenje vseh vrst blaga, storitve na blagu in z njimi povezane druge storitve. Vse storitve Skupina opravlja v Sloveniji, tako za domače kot tuje kupce. Tuji kupci prihajajo s tržišč celinske Evrope, ki so za Skupino najpomembnejša, kot tudi iz držav Azije in Amerike. Kupci so največji svetovni ladjarji, velike svetovne multinacionalke, končne uporabnice naših storitev in druge večje ali manjše domače in tuje družbe, za katere koprsko pristanišče predstavlja najhitrejšo in najkakovostnejšo logistično storitev.

Poslovne prihodke Skupina izkazuje in razkriva skladno z MSRP 15. Skupina je prepoznala vse aktivne pogodbe, sklenjene s kupci, in jih presojala na podlagi petih korakov, ki jih standard narekuje. Iz analize izhaja, da vse pogodbe izpolnjujejo kriterije novega standarda za pripoznavanje prihodkov, izvedbene obveznosti so v pogodbah ustrezno opredeljene, kar omogoča njihovo razvrščanje in merjenje ter določitev časa njihove izpolnitve. Večina prihodkov izhaja iz pogodb, opredeljenih kot enostavna dobava storitev. Pogodbe ne vsebujejo ločeno določljivih obveznosti in Skupina meni, da je veljavna računovodska usmeritev za pripoznavanje prihodkov v skladu z zahtevami novega standarda.

Cene se v Skupini določajo tako fiksno kot variabilno. Variabilne so takrat, kadar Skupina predvidi količinski popust. Količinski popusti se dosegajo na podlagi dogovorjenih količin pretovora.

Pri pripoznavanju prihodkov iz opravljenih storitev Skupina uporablja metodo odstotka dokončanosti del na dan izkaza finančnega položaja. Po tej metodi so prihodki pripoznani v obračunskem obdobju, v katerem so storitve opravljene. Razkrivajo se zneski vsake pomembne vrste prihodkov, pripoznane v obdobju, ter prihodki od prodaje domačim in tujim kupcem.

Prihodki od najemnin

Skupina zajema pretežno prihodke od naložbenih nepremičnin, to je gradbenih objektov in zemljišč, ki jih daje v poslovni najem. Skupina prihodke od najemnin uvršča med poslovne prihodke.

Drugi prihodki

Med drugimi prihodki se izkazujejo prevrednotovalni poslovni prihodki od prodaje nepremičnin, naprav in opreme, subvencije, donacije, prejete odškodnine in preostali prihodki. Državne in druge subvencije v največji meri predstavljajo prejeta sredstva iz naslova razvojnih dejavnosti na področju evropskih razvojnih projektov, ki so namenjeni povečanju konkurenčnosti pristanišča, energetski učinkovitosti, okoljski varnosti in zagotavljanju učinkovitosti pristaniških procesov. Prejete subvencije za kritje stroškov so pripoznane strogo dosledno kot prihodki v obdobjih, v katerih nastajajo zadevni stroški, ki naj bi jih nadomestile.

Prihodki iz naslova črpanja zadržanih prispevkov plač se pripoznajo skladno z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov v višini namensko porabljenih sredstev. Preostali prihodki se pripoznajo, ko se upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov.

27.2.25 Finančni prihodki in finančni odhodki

Finančni prihodki vključujejo prihodke od obresti na dana posojila, obresti za nepravočasno plačane terjatve za storitve, prihodke od dividend, prihodke od odsvojitve za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev in prihodke iz naslova pozitivnih tečajnih razlik. Prihodki od obresti so pripoznani ob njihovem nastanku z uporabo efektivne obrestne mere. Prihodki od dividend so izkazani v poslovnem izidu, ko je uveljavljena pravica do izplačila.

Finančni odhodki obsegajo stroške obresti za prejeta posojila, negativne tečajne razlike in izgube zaradi slabitve vrednosti finančnih sredstev, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Stroški izposojanja in odobritev posojil se pripoznajo v izkazu poslovnega izida skozi celotno zapadlost posojila.

27.2.26 Odhodki – stroški

Stroški kot odhodki so pripoznani v obdobju, v katerem nastanejo. Razvrščeni so v skladu s svojo naravo. Izkazujemo in razkrivamo jih po naravnih vrstah. Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano z zmanjšanjem sredstev ali s povečanjem dolga in če je to zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti.

27.2.27 Slabitev sredstev

Slabitev nefinančnih sredstev

Če obstaja znamenje, da utegne biti sredstvo oslabljeno, se oceni njegova nadomestljiva vrednost v skladu z MRS 36. Če ni mogoče oceniti nadomestljive vrednosti sredstva, Skupina ugotovi nadomestljivo vrednost denar ustvarjajoče enote, ki ji sredstvo pripada. Oslabitev se izkaže v izkazu poslovnega izida. Izgube zaradi slabitve je treba odpraviti, če so se spremenile ocene, uporabljene za ugotovitev nadomestljive vrednosti sredstev. Izguba zaradi slabitve sredstva se odpravi do višine, do katere povečana knjigovodska vrednost sredstva ne preseže knjigovodske vrednosti, ki bi bila ugotovljena po odštetju amortizacijskega odpisa, če pri sredstvu v prejšnjih letih ne bi bila pripoznana izguba zaradi slabitve. Odprava izgube se pripozna kot prihodek v poslovnem izidu.

Slabitev finančnih sredstev

Na datum vsakega poročanja Skupina opravi preizkus ocene slabitve finančnih naložb po izbranih kriterijih, opredeljenih v pravilniku o računovodstvu, da bi ugotovila, ali obstajajo nepristranski dokazi o morebitni oslabljenosti finančne naložbe. Če taki razlogi obstajajo, pristopi k izračunu višine vrednosti izgube zaradi slabitve.

Če presodi, da je treba opraviti oslabitev pri finančnih naložbah, izkazanih po odplačni vrednosti, znesek izgube izmeri kot razliko med knjigovodsko vrednostjo finančne naložbe in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov, diskontiranih po izvirni efektivni obrestni meri. Vrednost izgube pripozna v poslovnem izidu. Če razlogi za slabitev finančne naložbe prenehajo obstajati, se razveljavitev slabitve finančne naložbe, izkazane po odplačni vrednosti, pripozna v poslovnem izidu.

Če pri finančnih naložbah v odvisne in pridružene družbe, izkazanih po nabavni vrednosti, Skupina presodi, da je treba opraviti oslabitev, morebitno izgubo izmeri kot razliko med knjigovodsko vrednostjo finančnega sredstva in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov (ali po kateri drugi metodi), razobrestenih po trenutni tržni donosnosti za podobna finančna sredstva, in jo kot prevrednotovalni finančni odhodek pripozna v poslovnem izidu.

27.2.28 Izkaz drugega vseobsegajočega donosa

V izkazu drugega vseobsegajočega donosa so prikazani čisti poslovni izid in drugi vseobsegajoči donosi, vanj pa so vključene postavke, ki bodo v prihodnje razporejene v izkaz poslovnega izida, in postavke, ki v prihodnje ne bodo pripoznane v izkazu poslovnega izida, kakor zahtevajo ali dovoljujejo druga določila MSRP.

27.2.29 Izkaz denarnih tokov

V Skupini se poroča o denarnih tokovih iz poslovanja po posredni metodi na podlagi postavk v izkazu finančnega položaja z dne 31. 12. 2018 in 31. 12. 2017, izkaza poslovnega izida za leto 2018 ter dodatnih podatkov, ki so potrebni za prilagoditev odtokov in pritokov.

27.2.30 Izkaz sprememb lastniškega kapitala

Izkaz sprememb lastniškega kapitala prikazuje gibanje posameznih sestavin kapitala v poslovnem letu (celoto prihodkov in odhodkov ter transakcij z lastniki, ko delujejo kot lastniki), vključno z uporabo čistega poslovnega izida. Vključen je izkaz vseobsegajočega donosa, ki čisti dobiček tekočega obdobja povečuje za vse prihodke in odhodke, ki smo jih neposredno pripoznali v kapitalu.

27.2.31 Upravljanje tveganj

Družbe v Skupini spremljajo tveganja in jih poskušajo obvladovati na vseh ravneh poslovanja. Pri ocenjevanju tveganj upoštevajo različne dejavnike. Ustrezno upravljanje tveganj se zagotavlja z njihovim pravočasnim prepoznavanjem in obvladovanjem ter z usmeritvami in politikami, opredeljenimi v dokumentih celovitega sistema vodenja.

Poslovanje Skupine je izpostavljeno strateškim, poslovnim in finančnim tveganjem, ki so močno odvisna od tržnih zakonitosti, kar zahteva njihovo aktivno spremljanje. Prepoznavanje tveganj je opisano v poslovnem poročilu v poglavju Upravljanje tveganj. Poleg strateških in poslovnih tveganj se Skupina sooča tudi s finančnimi tveganji, med katerimi so najpomembnejša tveganje spremembe poštene vrednosti, obrestno, likvidnostno, valutno in kreditno tveganje ter tveganje ustrezne kapitalske sestave. Kako Skupina ugotavlja in obvladuje finančna tveganja, je razkrito v pojasnilu 30: Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj.

Poštena vrednost

Poštena vrednost se uporablja pri finančnih sredstvih, vrednotenih po pošteni vrednosti. Vse preostale postavke v računovodskih izkazih so predstavljene po nabavni oziroma odplačni vrednosti.

Pri merjenju poštene vrednosti nefinančnega sredstva mora Skupina upoštevati zmožnost tržnega udeleženca, da ustvarja gospodarske koristi s skrajno in najboljšo uporabo sredstva ali z njegovo prodajo drugemu udeležencu na trgu, ki bo sredstvo uporabil v skrajni in najboljši meri.

Skupina uporablja metode vrednotenja, ki so primerne v danih okoliščinah in za katere so na voljo zadostni podatki, predvsem z uporabo ustreznih tržnih vhodnih podatkov in minimalno uporabo netržnih vhodnih podatkov.

Vsa sredstva in obveznosti, ki so v računovodskih izkazih merjeni ali razkriti po pošteni vrednosti, so razvrščeni v hierarhijo poštene vrednosti na podlagi najnižje ravni vhodnih podatkov, ki so pomembni za merjenje celotne poštene vrednosti:

• 1. raven tržne cene (neprilagojene) z delujočega trga za podobna sredstva in obveznosti,
• 1. raven model vrednotenja, ki neposredno ali posredno temelji na tržnih podatkih,
• 1. raven model vrednotenja, ki ne temelji na tržnih podatkih.

Za sredstva in obveznosti, ki so bili v računovodskih izkazih pripoznani že v predhodnih obdobjih, Skupina ob zaključku vsakega obdobja poročanja ugotovi, ali je prišlo do prehoda med ravnmi, in sicer tako, da ponovno preveri razporeditev sredstev, upoštevajoč najnižjo raven vhodnih podatkov, ki so pomembni za merjenje celotne poštene vrednosti.

Hierarhija poštenih vrednosti sredstev in obveznosti Skupine je predstavljena v pojasnilu 30.

27.2.32 Na novo sprejeti standardi in pojasnila

Standardi in pojasnila, ki so predstavljeni v nadaljevanju, do datuma skupinskih računovodskih izkazov še niso stopili v veljavo oziroma jih Evropska unija še ni potrdila. Skupina bo ustrezne standarde in pojasnila uporabila pri pripravi svojih računovodskih izkazov ob njihovi uveljavitvi.

Sprejeti standardi, spremembe standardov in pojasnila, ki še niso stopili v veljavo

Dopolnitve MSRP 9: Elementi predplačila z negativni MSRP Elementi predplačila z negativnim nadomestilom nadomestilom m

Dopolnitve omogočajo Skupini, da finančna sredstva z lastnostmi predplačil, ki pogodbeni stranki omogočajo prejem oziroma zahtevajo plačilo razumnega nadomestila za predčasno prekinitev pogodbe (z vidika imetnika finančnega sredstva gre za »negativno nadomestilo«), izmeri po odplačni vrednosti ali po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa. Dopolnitve veljajo za letna obdobja z začetkom 1. januarja 2019 ali pozneje.

Skupina ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve vplivale na njene konsolidirane računovodske izkaze.

Dopolnitve MSRP 9 – MSRP –Elementi predplačila z negativnim nadomestilom Elementi predplačila z nadomestilom nadomestilom

Dopolnitve omogočajo Skupini, da finančna sredstva z lastnostmi predplačil, ki pogodbeni stranki omogočajo prejem oziroma nalagajo plačilo razumnega nadomestila za predčasno prekinitev pogodbe (z vidika imetnika finančnega sredstva gre za »negativno nadomestilo«), izmeri po odplačni vrednosti ali po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa. Dopolnitve veljajo za letna obdobja z začetkom 1. januarja 2019 ali pozneje.

Skupina ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve vplivale na njene konsolidirane računovodske izkaze.

MSRP 16 – MSRP 16 –Najemi

Področje uporabe MSRP 16 obsega najeme vseh sredstev, vendar z nekaterimi izjemami. Najemniki morajo v skladu s standardom vse najeme obračunavati po enotnem modelu brez razlikovanja med poslovnim in finančnim najemom v okviru bilance stanja, podobno kot obračunavajo finančne najeme v skladu z MRS 17. MSRP 16 nadomešča MRS 17 – Najemi in povezana pojasnila. Standard najemnikom omogoča dve izjemi pri pripoznanju, in sicer v primeru najemov sredstev z majhno vrednostjo (npr. osebni računalniki) in kratkoročnih najemov (tj. najemov, ki trajajo 12 mesecev ali manj). Najemnik na datum začetka najema pripozna obveznost plačila najemnine (tj. obveznost iz najema) in sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe temeljnega sredstva v času trajanja najema (tj. sredstvo iz pravice do uporabe).

Skladno z MSRP 16 se za pogodbo o najemu šteje pogodba, ki za določeno obdobje daje pravico do uporabe določenega sredstva v zameno za plačilo. Najemniki morajo ločeno pripoznati odhodke za obresti, vezane na obveznosti iz najema, in stroške amortizacije pri sredstvu iz pravice do uporabe. Pravica do uporabe sredstva se amortizira, obresti pa se pripišejo k obveznosti. To povzroča skoncentriran vzorec stroškov za večji del najemov, četudi najemnik plačuje stalne letne najemnine. Poleg tega je treba ob pojavu nekaterih dogodkov (npr. spremembe dobe trajanja najema, spremembe višine prihodnjih najemnin zaradi spremenjenega indeksa ali stopnje, na podlagi katere se določa najemnina) ponovno izmeriti obveznost iz najema. Vrednost ponovne izmere obveznosti iz najema najemniki v splošnem pripoznajo kot prilagoditev sredstva iz pravice do uporabe.

Za najemodajalca se obračunavanje najema z uvedbo novega standarda ne bo pomembno spremenilo in razlikovanje med poslovnim in finančnim najemom zanj ostaja v veljavi.

Pri najemodajalcu se obračunavanje ne razlikuje bistveno od trenutno veljavnega obračunavanja po MRS 17.

Standard MSRP 16 velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2019 ali pozneje. Najemnik se lahko odloči, da bo standard bodisi v celoti bodisi delno uporabljal za nazaj. Prehodne določbe standarda dovoljujejo nekatere olajšave. Zgodnja uporaba je dovoljena, vendar le, če družba že uporablja MSRP 15.

Skupina je pregledala in analizirala vse najemne pogodbe. Standard dovoljuje izjeme pri pripoznavi pogodb, in sicer za pogodbe, ki so sklenjene za obdobje, krajše od enega leta, in pogodbe o najemu sredstva nižje vrednosti. Skupina se je odločila za uporabo izjem, zato izkazuje stroške najema tudi v letu 2019. Možnosti prehoda na novi standard sta dve, Skupina se je odločila za prehod brez vpliva na izkaz finančnega položaja (prilagojena retrospektivna metoda).

Na podlagi analize je Skupina ocenila vrednosti pravic do uporabe in obveznosti iz najema, ki bodo vplivale na izkaz finančnega položaja ter učinke prehoda na izkaz poslovnega izida. Vrednosti pravic do uporabe in obveznosti iz najemnin so ocenjene na podlagi diskontiranja prihodnjih denarnih tokov za obdobje trajanja najema. Denarni tokovi so diskontirani na podlagi ponderirane obrestne mere, ki jo Skupina realizira pri najemu nekratkoročnih posojil. Amortizacija iz naslova pravic do uporabe je izračunana na podlagi preostale dobe trajanja najema.

V nadaljevanju ocena vpliva uporabe MSRP 16 na konsolidirane računovodske izkaze:

(v evrih)	1. 1. 2019
SREDSTVA SREDSTVA	694.735
Pravica do uporabe	694.735

OBVEZNOSTI 694.735 Obveznosti iz najemov 694.735

Izkaz finančnega položaja na dan 1. januar 2019 1. januar 2019

Izkaz poslovnega izida za leto 2019

(v evrih)	2019
Amortizacija pravic do uporabe	-287.361
Stroški najemnin	290.344
Poslovni izid iz poslovanja iz	2.982
Odhodki iz finančnega najema	-4.691
Poslovni izid pred davki pred davki	-1.709

(v evrih)	MSRP 16	MRS 17
Amortizacija pravic do uporabe	-287.361	0
Stroški najemnin	-245.828	-536.172
Poslovni izid iz poslovanja iz	-533.190 -533.190	-536.172 -536.172
Odhodki iz finančnega najema	-4.691	0
Poslovni izid pred davki pred davki	-537.881 -537.881	-536.172 -536.172

Pojasnilo OPMSRP 23 – Pojasnilo 23 –Negotovost pri obračunavanju davka od dobička Negotovost obračunavanju davka dobička

Pojasnilo obravnava obračunavanje davka od dobička takrat, kadar davčna obravnava vključuje negotovost, ki vpliva na uporabo MRS 12 – Davek iz dobička. Pojasnilo uvaja smernice za obračunavanje negotovih davčnih obravnav ločeno ali skupaj, pregled davčnih organov ter uporabo ustrezne metode, ki odraža te negotovosti in obenem upošteva spremembe dejstev in okoliščin.

Pojasnila veljajo za letna obdobja z začetkom 1. januarja 2019 ali pozneje.

Skupina ne pričakuje, da bodo pojasnila pomembno vplivala na njene konsolidirane računovodske izkaze.

Dopolnitve MRS 28 – –Nekratkoročne naložbe v pridružena podjetja in skup Nekratkoročne pridružena podjetja skupne podvige e podvige

Dopolnitve obravnavajo vprašanje, ali spada merjenje nekratkoročnih naložb (zlasti z vidika zahtev po slabitvi nekratkoročnih naložb v pridružene družbe in skupne podvige, ki so po vsebini del »čiste naložbe« v pridruženo družbo ali skupni podvig) v okvir MSRP 9, MRS 28 ali kombinacijo obeh. Dopolnitve pojasnjujejo, da mora podjetje v skupini pri pripoznanju nekratkoročnih naložb, ki niso merjene po kapitalski metodi uporabiti določila MSRP 9 – Finančni instrumenti, preden začne uporabljati MRS 28. Pri uporabi MSRP 9 podjetje v skupini ne upošteva nobenih prilagoditev knjigovodske vrednosti nekratkoročnih naložb, ki sicer izhajajo iz MRS 28.

Skupina ne pričakuje, da bodo dopolnitve pomembno vplivale na njene konsolidirane računovodske izkaze.

Novi standardi in pojasnila, ki jih Evropska unija še ni sprejela

Dopolnitve MRS 1 – – Predstavljanje računovodskih izkazov in MRS 8 Predstavljanje računovodskih izkazov in MRS 8 MRS – Računovodske Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake: napake: Opredelitev izr Opredelitev izraza »pomembno« aza »pomembno«

Dopolnitve pojasnjujejo opredelitev izraza pomembno in način njegove uporabe. V skladu z novo opredelitvijo so informacije pomembne, če se lahko upravičeno pričakuje, da bodo njihova opustitev, napačna navedba ali prikrivanje vplivali na splošne odločitve primarnih uporabnikov računovodskih izkazov, ki sprejemajo odločitve na podlagi računovodskih izkazov, ki podajajo finančne informacije nekega podjetja. Poleg tega je odbor jasneje obrazložil tudi pojasnila, ki sprejemajo opredelitev. Dopolnitve obenem zagotavljajo, da je opredelitev izraza »pomembno« usklajena z vsemi standardi MSRP.

Dopolnitve veljajo za letna obdobja z začetkom 1. januarja 2020 ali kasneje. Zgodnja uporaba dopolnitev je dovoljena.

Skupina ne pričakuje, da bodo dopolnitve pomembno vplivale na njene konsolidirane računovodske izkaze.

Dopolnitve MRS 19 – –Sprememba, omejitev ali poravnava programa Sprememba, omejitev ali poravnava programa Sprememba, programa

Dopolnitve računovodskega standarda od podjetij v skupini zahtevajo, da pri določanju stroškov zaslužkov zaposlencev in neto zneska obresti v preostalem letnem obdobju poročanja po opravljeni spremembi, omejitvi ali poravnavi programa zaslužkov zaposlencev uporabijo posodobljene aktuarske predpostavke. Dopolnitve obenem pojasnjujejo vpliv obračunavanja sprememb, omejitev ali poravnave programa na zahtevane mejne vrednosti sredstev.

Dopolnitve standarda veljajo za letna obdobja z začetkom 1. januarja 2019 ali kasneje. Zgodnja uporaba dopolnitev je dovoljena.

Skupina ne pričakuje, da bodo dopolnitve pomembno vplivale na njene konsolidirane računovodske izkaze.

Dopolnitve MSRP 3 – MSRP –Poslovne združitve Poslovne združitve

UOMRS je objavil dopolnitve k opredelitvi poslovanja (dopolnila standarda MSRP 3), katerih namen je odpraviti negotovost pri določanju, ali gre za prevzem poslovanja ali skupine sredstev.

Dopolnitve veljajo za poslovne združitve, pri katerih je datum prevzema na dan nastopa prvega letnega obdobja poročanja z začetkom 1. januarja 2020 ali kasneje, in za prevzeme sredstev ob začetku tega obdobja ali kasneje. Zgodnja uporaba je dovoljena.

Skupina ne pričakuje, da bodo dopolnitve pomembno vplivale na njene konsolidirane računovodske izkaze.

Dopolnitve standardov MSRP 10 in MRS 28 – MRS 28 – Prodaja ali prispevek sredstev med Prodaja ali prispevek sredstev med naložbenikom in njegovo pridruženo družbo ali skupn in skupnim podvigom ruženo podvigom im

Dopolnitve obravnavajo neskladje med zahtevami standardov MSRP 10 in MRS 28 pri obračunavanju izgube obvladovanja odvisnega podjetja zaradi njegove prodaje ali prispevka k pridruženi družbi ali skupnemu podvigu. Dopolnitve pojasnjujejo, da mora družba v skupini v celoti pripoznati dobiček ali izgubo iz prodaje ali prispevka sredstev, ki predstavljajo poslovanje, kot je opredeljeno v MSRP 3, med vlagateljem in njegovo pridruženo družbo ali skupnim podvigom. Dobiček ali izgubo iz prodaje ali prispevka sredstev, ki ne predstavljajo poslovanja, mora družba v skupini pripoznati le do višine deleža nepovezanih naložbenikov v pridruženi družbi ali skupnem podvigu. Odbor za mednarodne računovodske standarde je datum začetka veljavnosti odložil za nedoločen čas. Družba v skupini, ki se odloči za zgodnjo uporabo teh dopolnitev, jih mora uporabiti za prihodnja obdobja.

Skupina ne pričakuje, da bodo dopolnitve pomembno vplivale na njene konsolidirane računovodske izkaze.

Temeljni okvir standardov MSRP standardov MSRP r MSRP

Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS) je 29. marca 2018 predstavil prenovo temeljnega okvira standardov pri računovodskem poročanju. Temeljni okvir opredeljuje celovit niz konceptov pri finančnem poročanju ter določanju standardov in navodil za pripravljavce doslednih računovodskih usmeritev in za lažje razumevanje in interpretacijo standardov. UOMRS je objavil tudi ločen spremni dokument »Spremembe sklicev na temeljni okvir standardov MSRP«, ki predstavlja dopolnila zadevnih standardov in je namenjen posodobitvi sklicev na prenovljeni temeljni okvir. Cilj odbora je nuditi podporo pri prehodu na prenovljeni temeljni okvir podjetjem, ki svoje računovodske usmeritve sprejemajo na podlagi navodil temeljnega okvira v primeru, kadar neke transakcije ne obravnava noben standard MSRP. Za pripravljavce, ki svoje računovodske usmeritve sprejemajo na podlagi temeljnega okvira, velja prenovljeni temeljni okvir za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2020 ali kasneje.

Skupina pregleduje vpliv temeljnega okvirja standardov in ga bo uporabila ob njegovi uveljavitvi.

Dopolnitve standardov in pojasnil, sprejetih v obdobju 2015–2017

Dopolnitve MSRP 3 – MSRP –Poslovne združitve in MSRP 11 Poslovne MSRP 11 –Skupni dogovori Skupni dogovori

Dopolnitve standarda MSRP 3 pojasnjujejo, da mora družba v skupini ob pridobitvi nadzora nad poslovanjem, ki je skupno delovanje, ponovno izmeriti vse predhodno posedovane deleže v tem poslovanju. Dopolnitve standarda MSRP 11 pojasnjujejo, da podjetju v skupini, ki pridobi skupni nadzor nad poslovanjem, ki je skupno delovanje, ni treba ponovno izmeriti predhodno posedovanih deležev v tem poslovanju.

Dopolnitve veljajo za letna obdobja z začetkom 1. januarja 2019 ali kasneje. Zgodnja uporaba je dovoljena.

Skupina ne pričakuje, da bodo dopolnitve pomembno vplivale na njene konsolidirane računovodske izkaze.

Dopolnitve MRS 12 – –Davek iz dobička Davek iz dobička Davek dobička

Dopolnitve standarda pojasnjujejo, da mora družba v skupini davčne posledice iz naslova plačil finančnih instrumentov, ki so razvrščeni v kapital, pripoznati v isti postavki, v kateri je pripoznalo pretekle transakcije ali dogodke, ki so ustvarili bilančni dobiček. Dopolnitve veljajo za letna obdobja z začetkom 1. januarja 2019 ali kasneje. Zgodnja uporaba je dovoljena.

Skupina ne pričakuje, da bodo dopolnitve pomembno vplivale na njene konsolidirane računovodske izkaze.

Dopolnitve MRS 23 – –Stroški izposojanja Stroški izposojanja Stroški izposojanja

Dopolnitve standarda pojasnjujejo 14. člen standarda, ki pravi, da mora družba v trenutku, ko sredstvo izpolnjuje pogoje za njegovo nameravano uporabo ali prodajo in je del posojila, ki se nanaša na to sredstvo, neporavnan, to posojilo vključiti med sredstva prejetih posojil. Dopolnitve veljajo za letna obdobja z začetkom 1. januarja 2019 ali kasneje. Zgodnja uporaba je dovoljena.

Skupina ne pričakuje, da bodo dopolnitve pomembno vplivale na njene konsolidirane računovodske izkaze.

Novosprejeti standardi in pojasnila, ki veljajo za obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2018

Spremembe računovodskih usmeritev

Skupina je dopolnila veljavne računovodske usmeritve v skladu z zahtevami standardov MSRP 9 in MSRP 15, ki sta stopila v veljavo 1. januarja 2018, ter prilagodila obravnavanje in izkazovanje poslovnih dogodkov.

MSRP 9 – MSRP 9 –Finančni instrumenti Finančni

Julija 2014 je Odbor za mednarodne računovodske standarde objavil končno različico standarda MSRP 9 – Finančni instrumenti, ki vsebuje zahteve vseh posameznih faz projekta prenove MSRP 9 in nadomešča standard MRS 39 – Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje ter vse predhodne različice standarda MSRP 9. MRS 39 ostaja v veljavi v primeru ščitenja poštene vrednosti portfelja finančnih sredstev ali finančnih obveznosti pred tveganjem spremembe obrestne mere; družbe se lahko odločijo bodisi za uporabo računovodskega ščitenja skladno z MSRP 9 bodisi za obstoječe obračunavanje varovanja pred tveganjem po MRS 39 v vseh primerih obračunavanja. Prenovljeni standard uvaja nove zahteve glede razvrščanja in merjenja finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanja njihove oslabitve in računovodskega varovanja pred tveganji. Čeprav so temelji dovoljenega merjenja finančnih sredstev – odplačna vrednost, poštena vrednost skozi drugi vseobsegajoči donos (PVDVD) in poštena vrednost skozi poslovni izid (PVPI) – podobni MRS 39, se kriteriji za določitev ustreznega merjenja pomembno razlikujejo.

• Finančno sredstvo se izmeri po odplačni vrednosti, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:
  • sredstva se vodijo v okviru poslovnega modela, ki je namenjen zbiranju pogodbenih denarnih tokov, in
  • pogodbena določila vsebujejo natančne datume denarnih tokov, ki so zgolj plačila glavnice in obresti od neplačane glavnice.

Nadalje lahko družba naknadne spremembe poštene vrednosti (vključno s pozitivnimi in negativnimi tečajnimi razlikami) kapitalskega instrumenta, ki ni namenjen trgovanju, nepreklicno predstavi v okviru drugega vseobsegajočega donosa. Omenjene naknadne spremembe se v nobenem primeru ne morejo več prerazvrstiti v poslovni izid. Dolžniški instrumenti, ki so izmerjeni po pošteni vrednosti skozi drugi vseobsegajoči donos, prihodki od obresti, pričakovane kreditne izgube ter pozitivne in negativne tečajne razlike se pripoznajo v poslovnem izidu na enak način kot sredstva, izmerjena po odplačni vrednosti. Drugi dobički in izgube so pripoznani v drugem vseobsegajočem donosu in so po odpravi pripoznanja prerazvrščeni v poslovni izid. Model izračuna oslabitve skladno z MSRP 9 nadomešča model nastalih izgub, kot ga pozna MRS 39, ki zajema tudi model pričakovanih kreditnih izgub; to pomeni, da se bo oslabitev lahko pripoznala, še preden bo do izgube sploh prišlo. MSRP 9 vsebuje nov splošni model obračunavanja varovanja pred tveganjem, ki zadevno obračunavanje bolje prilagaja obvladovanju tveganj. Različne vrste razmerij varovanja pred tveganjem – poštena vrednost, denarni tok in neto naložbe v tuje družbe – ostanejo nespremenjene, vendar je potrebna dodatna ocena. Standard vsebuje nove zahteve, ki jih je treba izpolniti (nadaljevanje in ustavitev obračunavanja varovanja pred tveganjem), in omogoča, da se dodatne vrste izpostavljenosti obravnavajo kot varovane postavke. Potrebna so dodatna obsežna razkritja v zvezi z obvladovanjem tveganj in z dejavnostmi varovanja pred tveganji.

EU je standard sprejela 22. 11. 2016. Prenovljeni standard MSRP 9 velja za poslovna obdobja z začetkom 1. 1. 2018 ali pozneje. Preračun prejšnjih obdobij ni potreben in je dovoljen, če so podatki na voljo, brez uporabe spoznanj. Zgodnja uporaba standarda je dovoljena. Spremembe standarda morajo podjetja uporabiti za nazaj, pri čemer pa predstavitev primerjanih podatkov ni obvezna. Zgodnja uporaba predhodnih različic standarda MSRP 9, ki so bile objavljene v letih 2009, 2010 in 2013, je dovoljena pod pogojem, da je podjetje izvedlo prehod na MSRP kadarkoli v obdobju pred 1. 2. 2015.

Razvrstitev in merjenje: in

Prikaz razvrstitve finančnih instrumentov po MSRP 9:

Postavka	MRS 39	MSRP 9
Druge naložbe, izmerjene po nabavni vrednosti	za prodajo razpoložljiva sredstva	naložbe, vrednotene po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida
Druge naložbe, izmerjene po pošteni pošteni vrednosti	za prodajo razpoložljiva sredstva	naložbe, vrednotene po pošteni vrednosti prek vseobsegajočega donosa
Dana posojila posojila	posojila in terjatve	sredstva, vrednotena po odplačni vrednosti
Poslovne terjatve	posojila in terjatve	sredstva, vrednotena po odplačni vrednosti
Denar in denarni ustrezniki ustrezniki	posojila in terjatve	sredstva, vrednotena po odplačni vrednosti

Druge naložbe, merjene po nabavni vrednosti, je Skupina razvrstila med naložbe, merjene po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida, kajti skladno z novim standardom je Skupina dolžna ugotavljati njihovo pošteno vrednost ob vsakokratnem poročanju zunanjim uporabnikom. Merilo za razvrstitev le-teh izhaja iz vrste naložbe, in sicer ali gre za naložbo v deleže ali vrednostne papirje. Vrednotenje poštenih vrednosti naložb v vrednostne papirje Skupina izkazuje prek vseobsegajočega donosa, medtem ko vrednotenje naložb v deleže Skupina izkazuje prek izkaza poslovnega izida. Cilj merjenja poštene vrednosti je določiti ceno, po kateri bi se izvedla redna transakcija za prodajo sredstva ali prenos med udeleženci v redni transakciji na trgu na datum merjenja. Pri merjenju poštene vrednosti nefinančnega sredstva se upošteva sposobnost udeleženca na trgu, da proizvede koristi z uporabo sredstva (MSRP 13).

Za poslovne terjatve je Skupina oblikovala nov model izračuna oslabitve, ki ne temelji zgolj na realiziranih kreditnih izgubah, kot to velja v primeru MRS 39, temveč na pričakovanih kreditnih izgubah. Na vsak datum poročanja Skupina izmeri popravek vrednosti finančnega instrumenta za izgubo kot znesek, ki je enak pričakovanim kreditnim izgubam v celotnem obdobju trajanja.

V ta namen je Skupina opredelila nov model oslabitev, ki ne temelji zgolj na oblikovanju popravka vrednosti za zapadle terjatve, temveč tudi na oblikovanju popravka vrednosti iz naslova nezapadlih terjatev. Za nezapadle terjatve je Skupina na podlagi bonitetne ocene kupca ter na podlagi države kupca opredelila razrede tveganja:

Nezapadle terjatve	Odstotek popravka vrednosti terjatve
Zelo nizko	0,10%
Nizko	0,20%
Srednje nizko	0,30%
Srednje	0,40%
Srednje visoko	0,50%
Visoko	0,70%
Zelo visoko	1,00%
Insolventni kupci	100,00%

Zapadle terjatve	Odstotek popravka vrednosti terjatve
do 30 dni	1%
do 60 dni	10%
do 90 dni	20%
do 120 dni	30%
do 180 dni	40%
do 365 dni	75%
nad 365 dni	100%

Iz tega naslova izhaja, da je Skupina na podlagi novega modela pripoznala dodatno oslabitev terjatev do kupcev, zmanjšanih za povečanje terjatev za odložene davke v višini 243.132 evrov. Zaradi nepomembnosti se je Skupina odločila, da učinka ne bo izkazala med zadržanimi dobički, temveč v rezultatu tekočega leta.

MSRP 15 Prihodki iz pogodb s kupci MSRP 15 Prihodki iz pogodb

Odbor za mednarodne računovodske standarde je maja 2014 objavil standard MSRP 15, ki uvaja nov petstopenjski model pripoznanja prihodkov, ki jih Skupina doseže na podlagi pogodb s strankami. V skladu z določili MSRP 15 Skupina pripozna prihodke v višini, ki odraža znesek kupnine, za katero meni, da mu pripada iz naslova prenosa blaga in posredovanja storitev kupcu. Z ozirom na izpolnjene kriterije se prihodki pripoznajo čez čas in na način, ki prikazuje poslovanje družbe v skupini, ali v trenutku, ko je nadzor blaga in storitev prenesen na kupca. Računovodska načela iz MSRP 15 tako nudijo bolj strukturiran pristop k merjenju in pripoznanju prihodkov. MSRP 15 poleg tega uvaja načela, ki Skupino zavezujejo k zagotavljanju kakovostnih in obsežnih razkritij, ki uporabnikom računovodskih izkazov dajejo uporabne informacije v zvezi z vrsto, višino, časovnim vidikom in negotovostjo prihodkov in denarnih tokov, ki izhajajo iz pogodb s kupci.

Skupina je na podlagi opravljene analize ugotovila, da standard ne narekuje bistvenih sprememb pri pripoznavanju prihodkov od prodaje blaga in storitev v primerjavi z načinom obračunavanja teh po MRS 18. Prilagodila je le njihovo izkazovanje. Analizirala je pogodbe s kupci in ugotovila, da te izpolnjujejo kriterije novega standarda za pripoznavanje prihodkov in da so izvedbene obveznosti v pogodbah ustrezno opredeljene, kar omogoča njihovo razvrščanje in merjenje ter določitev časa njihove izpolnitve.

Prehod in učinek:

(v evrih)	Prilagojeno 31. 12. 2017	Prilagoditev MSRP 15	31. 12. 2017
SREDSTVA
Nepremičnine, naprave in oprema	384.819.160		384.819.160
Naložbene nepremičnine	15.329.841		15.329.841
Neopredmetena sredstva	3.467.042		3.467.042
Delnice in deleži v pridruženih družbah	13.376.467		13.376.467
Druge nekratkoročne finančne naložbe	34.217.435		34.217.435
Dana posojila in depoziti	22.592		22.592
Nekratkoročne poslovne terjatve	41.772		41.772
Odložene terjatve za davek	8.231.345		8.231.345
Nekratkoročna sredstva	459.505.654	0	459.505.654
Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo	864		864
Zaloge Dana posojila in depoziti	1.037.066 79.541		1.037.066 79.541
Poslovne in druge terjatve	38.741.762	-210.861	38.952.623
Sredstva iz pogodb s kupci	210.861	210.861	0
Terjatve za davek od dohodka	4.528.725		4.528.725
Denar in denarni ustrezniki	32.374.215		32.374.215
Kratkoročna sredstva	76.973.034	0	76.973.034
SKUPAJ SREDSTVA	536.478.688	0	536.478.688
KAPITAL IN OBVEZNOSTI OBVEZNOSTI
Osnovni kapital	58.420.965		58.420.965
Kapitalske rezerve	89.562.703		89.562.703
Rezerve iz dobička	145.607.356		145.607.356
Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti	10.498.049		10.498.049
Zadržani dobički	46.155.978		46.155.978
Kapital lastnikov obvladujoče družbe	350.245.051	0	350.245.051
Neobvladujoči deleži	192.336	0	192.336
Kapital	350.437.387	0	350.437.387
Rezervacije	20.701.828		20.701.828
Odloženi prihodki	20.271.398		20.271.398
Nekratkoročna posojila	100.682.274		100.682.274
Nekratkoročne poslovne obveznosti	1.045.243		1.045.243
Nekratkoročne obveznosti	142.700.743	0	142.700.743
Kratkoročna posojila	16.060.399		16.060.399
Druge kratkoročne finančne obveznosti	372.169		372.169
Poslovne in druge obveznosti	26.907.990		26.907.990
Kratkoročne obveznosti	43.340.558	0	43.340.558
SKUPAJ KAPITAL IN OBVEZNOSTI	536.478.688	0	536.478.688

Novi standardi in pojasnila, ki so stopili v veljavo s 1. januarjem 2018

Dopolnitve MSRP 4: Uporaba MSRP 9 – 4: MSRP 9 – Finančni instrumenti v povezavi z MSRP 4 povezavi z 4 – Zavarovalne pogodbe

Dopolnitve naslavljajo vprašanja, ki so povezana z uvajanjem novega standarda za finančne instrumente (MSRP 9) pred uvajanjem novega standarda za zavarovalne pogodbe, ki ga odbor pripravlja namesto MSRP 4. Družbe v skupini, ki izdajajo zavarovalne pogodbe, imajo dve možnosti: začasno oprostitev uporabe MSRP 9 ali sočasno uporabo.

Skupina se lahko za sočasno uporabo odloči ob prvi uporabi MSRP 9 in ta pristop uporabi za nazaj za finančna sredstva, določena ob prehodu na MSRP 9. Skupina prilagodi primerjalne informacije, ki odražajo sočasno uporabo, le v primeru, da prilagodi primerjalne informacije ob uporabi MSRP 9.

Navedene dopolnitve niso vplivale na konsolidirane računovodske izkaze.

Dopolnitve MSRP 2 – MSRP –Razvrščanje in merjenje plačil z delnicami Razvrščanje plačil z delnicami delnicami

Dopolnitve se nanašajo na tri glavna področja:

• Vpliv odmerjenih pogojev na merjenje z denarjem poravnanih plačil z delnicami.

Dopolnitve pojasnjujejo, da se način obračunavanja odmerjenih pogojev pri merjenju s kapitalom poravnanih plačil z delnicami uporablja tudi za z denarjem poravnana plačila z delnicami.

• Razvrščanje plačilnih transakcij z delnicami, ki imajo značilnosti neto poravnave, za potrebe obveze iz naslova davčnega odtegljaja.

Z dopolnitvijo se dodaja izjema, s katero se obravnava natančno določena okoliščina, ko je dogovor o neto poravnavi namenjen izpolnitvi obveze družbe, da na podlagi davčne zakonodaje ali predpisov odtegne določeni znesek in tako izpolni davčno obvezo zaposlencev, povezano s plačilom z delnicami.

• Obračunavanje, pri katerem se zaradi spremembe pogojev plačil z delnicami ta prerazvrstijo iz »z denarjem poravnanih« v »s kapitalom poravnana«.

Dopolnitev pojasnjuje, da se v primeru spremembe pogojev z denarjem poravnanega plačila z delnicami, zaradi katerega ta postane s kapitalom poravnano plačilo z delnicami, transakcija z dnem spremembe začne obračunavati kot s kapitalom poravnano plačilo.

Dopolnitve se uporabljajo za nazaj. Ob sprejetju morajo družbe v skupini spremembe uporabiti, ne da bi prilagodile informacije za predhodna obdobja, vendar je uporaba za nazaj dovoljena, če se družba v skupini odloči, da bo uporabila vse tri dopolnitve, in če so izpolnjena druga merila. Zgodnja uporaba je dovoljena.

Navedene dopolnitve niso vplivale na konsolidirane računovodske izkaze.

Dopolnitve MRS 40 – –Naložbene nep Naložbene nepremičnine remičnineremičnine

Dopolnitve pojasnjujejo zahteve za prenos med naložbene nepremičnine in iz njih. Uporabljajo se za spremembe namembnosti, do katerih pride na začetku letnega obdobja poročanja, v katerem Skupina prvič uporabi dopolnitve, ali po začetku tega obdobja. Dovoljena je tudi uporaba za nazaj, če je to mogoče, brez uporabe spoznanj za nazaj. Spremembe utrjujejo načelo standarda MRS 40 – Naložbene nepremičnine glede prenosov med naložbene nepremičnine ali iz njih, pri čemer to zdaj določa, da se tak prenos opravi samo, če pride do spremembe pri uporabi nepremičnine. V skladu s spremembami se prenos opravi, kadar in zgolj kadar pride do dejanske spremembe v uporabi – tj. sredstvo začne ali preneha ustrezati opredelitvi pojma naložbena nepremičnina, o spremembi uporabe pa obstajajo dokazila. Zgolj sprememba namena poslovodstva ni razlog za prenos.

Dopolnitve standarda niso vplivale na konsolidirane računovodske izkaze.

Pojasnilo OPMSRP 22 – Pojasnilo 22 –Transakcije v tuji valuti in vnaprejšnje plačilo Transakcije valuti in vnaprejšnje plačilo plačilo

Pojasnilo obravnava vprašanje menjalnega tečaja, uporabljenega pri transakcijah, ki vključujejo vnaprejšnje plačilo, dano ali prejeto v tuji valuti. Zajema transakcije v tuji valuti, pri katerih Skupina pripozna nedenarno sredstvo ali nedenarno obveznost, ki nastane z dajanjem ali prejetjem vnaprejšnjega plačila, preden Skupina pripozna ustrezno sredstvo, odhodek ali prihodek. Pojasnilo se ne uporablja, kadar Skupina ustrezno sredstvo, odhodek ali prihodek ob začetnem pripoznanju izmeri po pošteni vrednosti ali po pošteni vrednosti prejetega ali danega plačila na datum, ki ni enak datumu začetnega pripoznanja nedenarnega sredstva ali nedenarne obveznosti. Pojasnila prav tako ni treba uporabljati za davek iz dobička, zavarovalne pogodbe ali pozavarovalne pogodbe.

OPMSRP 22 velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje, pri čemer je dovoljena zgodnja uporaba. Pojasnilo se lahko uporabi bodisi za prihodnja obdobja, in sicer za vsa sredstva, odhodke in prihodke v tuji valuti, ki jih obravnava to pojasnilo in so prvič pripoznani, bodisi na začetku obdobja poročanja, v katerem Skupina prvič uporabi pojasnilo, bodisi pozneje na začetku predhodnega obdobja poročanja, pri čemer je treba predstaviti primerjalne informacije.

Pojasnilo ni vplivalo na konsolidirane računovodske izkaze.

Dopolnitve standardov in pojasnil, sprejetih v obdobju 2014–2016

Dopolnitve MRS 28 – –Finančne naložbe v pridružene družbe in skupne podvi Finančne v podvige

Dopolnitve pojasnjujejo, da je merjenje finančne naložbe v pridruženo družbo ali skupni podvig v lasti družbe, ki je organizacija, ki se ukvarja s tveganim kapitalom, ali druga upravičena družba, po pošteni vrednosti prek poslovnega izida ob začetnem pripoznanju mogoče izbrati za vsako finančno naložbo v pridruženo družbo ali skupni podvig, pri čemer se vsaka finančna naložba obravnava posebej. Dopolnitve se uporabljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje.

Navedene dopolnitve niso vplivale na konsolidirane računovodske izkaze.

Dopolnitve MSRP 1 – MSRP –Prva uporaba Mednarodnih standard Prva uporaba Mednarodnih standardPrva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega por ov računovodskega poročanja ov računovodskega poročanja

Z dopolnitvami so bile odpravljene kratkoročne izjeme v členih E3–E7 MSRP 1, saj so izpolnile svoj namen. Dopolnitve veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje.

Navedene dopolnitve niso vplivale na konsolidirane računovodske izkaze.

Popravek napake iz preteklih let

Skupina je v letu 2018 odpravila napako v računovodskih izkazih, ki se nanaša na pripoznavanje prihodkov in posledično oblikovanje odloženih prihodkov gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture za javni promet iz naslova prodaje starega železa v letih 2012 in 2013. Napaka je za Skupino pomembna zaradi ločene računovodske evidence, skladno z določili 9.5 člena koncesijske pogodbe. V danih letih je bila prodaja pripoznana na stroškovnih mestih tržne dejavnosti in ne dejavnosti gospodarske javne službe, posledično je Skupina izkazovala prenizke odložene prihodke. Popravek napake se je izvedel za nazaj, in sicer s preračunom začetnega stanja zadržanih dobičkov za prvo predstavljeno primerjalno obdobje (poslovno leto 2017) in preračunom vseh ostalih primerjalnih zneskov, razkritih v preteklih obdobjih, kakor da napaka ne bi obstajala. Popravek je znašal 55.068 evrov.

Popravek napake je bil izveden 1. januarja 2018, učinki napake pa so prikazani v nadaljevanju.

Prikaz učinkov na izkaz finančnega položaja

	Prilagojeno 31. 12. 2017	Popravek napake	Revidirano 31. 12. 2017	Prilagojeno 1. 1. 2017	Popravek napake	Revidirano 1. 1. 2017
SREDSTVA
Nepremičnine, naprave in oprema	384.819.160		384.819.160	376.011.980		376.011.980
Naložbene nepremičnine	15.329.841		15.329.841	18.575.530		18.575.530
Neopredmetena sredstva	3.467.042		3.467.042	4.126.170		4.126.170
Delnice in deleži v pridruženih družbah	13.376.467		13.376.467	12.680.341		12.680.341
Druge nekratkoročne finančne naložbe	34.217.435		34.217.435	30.551.199		30.551.199
Dana posojila in depoziti	22.592		22.592	31.005		31.005
Nekratkoročne poslovne terjatve	41.772		41.772	41.772		41.772
Odložene terjatve za davek	8.231.345		8.231.345	8.711.771		8.711.771
Nekratkoročna sredstva	459.505.654	0	459.505.654	450.729.768	0	450.729.768
Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo	864		864	1.372		1.372
Zaloge	1.037.066		1.037.066	809.467		809.467
Dana posojila in depoziti	79.541		79.541	105.489		105.489
Poslovne in druge terjatve	38.741.762		38.952.623	32.518.465		32.518.465
Sredstva iz pogodb s kupci	210.861		0	0		0
Terjatve za davek od dohodka	4.528.725		4.528.725	0		0
Denar in denarni ustrezniki	32.374.215		32.374.215	5.826.536		5.826.536
Kratkoročna sredstva	76.973.034	0	76.973.034	39.261.329	0	39.261.329
SKUPAJ SREDSTVA	536.478.688	0	536.478.688	489.991.097	0	489.991.097
KAPITAL IN OBVEZNOSTI
Osnovni kapital	58.420.965		58.420.965	58.420.965		58.420.965
Kapitalske rezerve	89.562.703		89.562.703	89.562.703		89.562.703
Rezerve iz dobička	145.607.356		145.607.356	129.035.652		129.035.652
Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni
vrednosti	10.498.049		10.498.049	7.374.500		7.374.500
Zadržani dobički	46.100.910	-55.068	46.155.978	47.358.965	-55.068	47.414.033
Kapital lastnikov obvladujoče družbe	350.189.983	-55.068	350.245.051	331.752.785	-55.068	331.807.853
Neobvladujoči deleži	192.336	0	192.336	171.068	0	171.068
Kapital	350.382.319	-55.068	350.437.387	331.923.853	-55.068	331.978.921
Rezervacije	20.701.828		20.701.828	4.781.422		4.781.422
Odloženi prihodki	20.326.466	55.068	20.271.398	14.819.906	55.068	14.764.838
Nekratkoročna posojila	100.682.274		100.682.274	97.900.739		97.900.739
Druge nekratkoročne finančne obveznosti	0		0	419.873		419.873
Nekratkoročne poslovne obveznosti	1.045.243		1.045.243	772.086		772.086
Nekratkoročne obveznosti	142.755.811	55.068	142.700.743	118.694.026	55.068	118.638.958
Kratkoročna posojila	16.060.399		16.060.399	11.761.732		11.761.732
Druge kratkoročne finančne obveznosti	372.169		372.169	250.614		250.614
Obveznosti za davek od dohodka	0		0	1.896.207		1.896.207
Poslovne in druge obveznosti	26.907.990		26.907.990	25.464.665		25.464.665
Kratkoročne obveznosti	43.340.558	0	43.340.558	39.373.218	0	39.373.218
SKUPAJ KAPITAL IN OBVEZNOSTI	536.478.688	0	536.478.688	489.991.097	0	489.991.097

Odseki

Luka Koper, d. d., kot obvladujoča družba ne nudi posameznih komponent pristaniške dejavnosti kot samostojnih storitev, temveč le v paketu celotne storitve pretovora blaga znotraj zaprtega območja Luke Koper, posledično poslovodstvo tudi ne spremlja poslovanja po posameznih komponentah v smislu MSRP 8. Skupina prikazuje področne odseke, in sicer ločeno za pristaniško dejavnost in ostalo. Pod pristaniško dejavnost vključuje Skupina vse pristaniške dejavnosti, kot so pretovor in skladiščenje blaga, storitve na blagu, upravljanje območja pristanišča, logistične storitve, storitve maritimne dejavnosti ter vzdrževanje območja pristanišča. Pod ostalo so zajete gostinska dejavnost, dejavnost kontrole kakovosti ter zaledna logistična dejavnost.

	niš Pri ka dej dej Os tal sta ost ost avn avn o		Sk j upa		ižb ižb Ko Ko lida lida cijs cijs ke ke knj knj nso nso e e		Sk Sk j j Sk Sk ina ina upa upa up up
(v e ) vri h	20 18	20 17	20 18	20 17	20 18	20 17	20 18	20 17	20 18	20 17
Pri hod ki o d p rod aje naj Sk ine zu up	223 .29 5.6 57	208 .03 3.4 53	3.0 09. 88 1	3.4 04. 924	226 .30 5.5 38	21 1.4 38 .37 7	0	0	226 .30 5.5 38	21 1.4 38 .37 7
Pri hod ki o d p rod aje ed ods ek i m	51 1.8 00	51 1.0 11	39 .64 0	29. 31 7	55 1.4 40	540 .32 8	-55 1.4 40	-54 0.3 28	0	0
Am iza cija ort	-29 .12 7.1 56	-28 .19 5.8 17	-24 0.0 19	-25 1.9 59	-29 .36 7.1 75	-28 .44 7.7 76	0	0	-29 .36 7.1 75	-28 .44 7.7 76
Po slo i iz id i osl nja vn z p ova	69. 534 .10 0	36 .09 0.7 92	173 .40 3	549 .08 0	69. 707 .50 3	36 .63 9.8 72	0	0	69. 707 .50 3	36 .63 9.8 72
čn Fin i pr iho dk i an	1.6 98. 712	1.3 46 .67 1	-12 4	907	1.6 98 .58 8	1.3 47 .57 8	0	-84 7	1.6 98. 588	1.3 46 .73 1
Fin čn i od hod ki an	-1. 073 .20 6	-1. 723 .00 8	-1. 085	-1. 877	-1. 074 .29 1	-1. 724 .88 5	0	847	-1. 074 .29 1	-1. 724 .03 8
Po slo i iz id i z fi nci ja vn na ran	625 .50 6	-37 6.3 37	-1. 209	-97 0	624 .29 7	-37 7.3 07	0	0	624 .29 7	-37 7.3 07
bič ruž ruž Do ki p rid ih d b p en o kap ita lsk i m di eto	0	0	0	0	0	0	1.6 58. 983	1.6 89 .93 3	1.6 58. 983	1.6 89 .93 3
Da vek od do bič ka in o dlo žen i da vki	-12 .25 4.8 39	-3. 343 .74 3	24. 259	-32 .37 4	-12 .23 0.5 80	-3. 376 .11 7	0	406 .40 8	-12 .23 0.5 80	-2. 969 .70 9
Čis ču ti p osl i iz id o bra nsk ovn ega obd obj a	57. 904 .76 7	32 .37 0.7 12	196 .45 3	515 .73 6	58. 101 .22 0	32 .88 6.4 48	1.6 58. 983	2.0 96. 34 1	59. 760 .20 3	34 .98 2.7 89

	niš Pri ka sta	dej dej ost ost avn avn	Os tal o		Sk j upa		ižb ižb Ko Ko lida lida cijs cijs ke ke knj knj nso nso e e		Sk Sk j j Sk Sk ina ina upa upa up up
(v e ) vri h	31 . 12 . 20 18	31 . 12 . 20 17	31 . 12 . 20 18	. 12 . 20 17 31	31 . 12 . 20 18	31 . 12 . 20 17	31 . 12 . 20 18	31 . 12 . 20 17	31 . 12 . 20 18	31 . 12 . 20 17
Sre dst sku j va pa	568 .55 9.1 07	522 .18 9.3 33	3.7 32 .39 2	14. 909 .76 8	572 .29 1.4 99	537 .09 9.1 01	-49 .43 9	-75 3.4 13	572 .24 2.0 60	536 .34 5.6 88
Od de lni in d ele ži v te ga ce idr uže nih dr užb ah pr	6.7 37 .70 9	6.7 37 .70 9	0	0	6.7 37 .70 9	6.7 37 .70 9	7.0 17. 106	6.6 38 .75 8	13. 754 .81 5	13. 376 .46 7
Ob ti vez nos	177 .83 1.8 11	184 .68 9.5 25	580 .88 3	694 .19 1	178 .41 2.6 94	185 .38 3.7 16	-49 .43 9	-42 .41 4	178 .36 3.2 55	185 .34 1.3 02

28 Dodatna pojasnila konsolidiranega izkaza poslovnega izida

Pojasnilo 1. Čisti prihodki od prodaje

(v evrih)	2018	2017
Čisti prihodki od prodaje domačim kupcem na podlagi pogodb s kupci	69.372.676	64.648.294
- storitev	69.356.013	64.630.274
- blaga in materiala	16.663	18.020
Čisti prihodki od prodaje tujim kupcem na podlagi pogodb s kupci	155.590.250	145.500.842
- storitev	155.590.250	145.500.842
Čisti prihodki od prodaje domačim kupcem iz naslova najemnin	1.339.268	1.235.640
Čisti prihodki od prodaje tujim kupcem iz naslova najemnin	3.344	53.601
Skupaj	226.305.538	211.438.377

V celotni strukturi čistih prihodkov en kupec presega 10 odstotkov celotne prodaje.

Skupina je na podlagi analize ocenila, da novi standard nima bistvenega vpliva na pripoznavanje čistih prihodkov od prodaje, zato je prilagodila le strukturo njihovega izkazovanja.

Pojasnilo 2. Usredstveni lastni proizvodi in storitve

Skupina med usredstvenimi lastnimi proizvodi in storitvami izkazuje storitve, ki povečujejo vrednost nepremičnin, naprav in opreme in jih je v največji meri opravljala odvisna družba Luka Koper INPO, d. o. o.. V letu 2018 je bilo usredstvenih prihodkov za 1.315.298 evrov, v letu 2017 pa za 738.058 evrov.

Pojasnilo 3. Drugi prihodki

(v evrih)	2018	2017
Drugi poslovni prihodki	5.221.872	2.240.291
Odprava rezervacij	1.777.691	69.301
Subvencije, dotacije in podobni prihodki	1.636.905	1.740.242
Prevrednotovalni poslovni prihodki	1.807.276	430.748
Prihodki pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin	764.354	311.010
Izterjane odpisane terjatve in odpisane obveznosti	1.042.922	119.738
Drugi prihodki	10.473.623	1.401.879
Prejete odškodnine in kazni	10.392.369	474.614
Ostali prihodki	81.254	927.265
Skupaj	15.695.495	3.642.170

Odprava rezervacij v višini 1.777.691 evrov se nanaša na pravnomočno zaključen pravdni postopek ter na spremembo ocene pravnih obvez.

Prevrednotovalni poslovni prihodki so sestavljeni iz prihodkov od prodaje nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin in iz prihodkov iz naslova odpravljenih popravkov vrednosti terjatev. Skupina je v opazovanem letu prodala objekt s pripadajočim zemljiščem ter iz tega naslova ustvarila 736.455 evrov drugih prihodkov. Izterjane odpisane terjatve in odpisane obveznosti so v primerjavi s predhodnim letom višje za 923.184 evrov, predvsem iz naslova odprave popravka vrednosti terjatev. Povečanje izhaja predvsem iz naslova prejetih plačil v višini 512.918 evrov ter iz naslova izdaje dobropisa, za terjatve, ki je Skupina v predhodnem letu imela oblikovan popravek vrednosti terjatev.

Prejete odškodnine in kazni so v letu 2018 znašale 10.392.369 evrov. Skupina je na podlagi izvensodne poravnave prejela odškodnino za lanskoletno nesrečo, v kateri se je poškodovalo in zrušilo obalno mostno dvigalo, ter iz tega naslova pripoznala med druge prihodke 9.551.250 evrov.

Pojasnilo 4. Stroški materiala

(v evrih)	2018	2017
Stroški materiala	596	1.357
Stroški pomožnega materiala	2.971.799	3.231.441
Stroški nadomestnih delov	5.619.380	4.957.081
Stroški energije	7.915.814	7.166.315
Stroški pisarniškega materiala	207.217	172.965
Ostali materialni stroški	436.711	410.428
Skupaj	17.151.517	15.939.587

Pojasnilo 5. Stroški storitev

(v evrih)	2018	2017
Stroški storitev pri opravljanju dejavnosti	29.508.650	29.174.547
Stroški transportnih storitev	201.279	193.901
Stroški storitev vzdrževanja	6.318.099	5.462.111
Stroški najemnin	487.045	504.399
Povračila stroškov zaposlencem v zvezi z delom	327.803	350.027
Stroški plačilnega prometa, bančnih storitev in zavarovanj	957.867	831.071
Stroški intelektualnih in osebnih storitev	1.548.642	913.407
Stroški sejmov, reklam in reprezentance	1.062.749	1.244.125
Stroški storitev fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti	385.048	363.395
Stroški komunalnih storitev	492.479	349.778
Stroški informacijske podpore	2.989.826	3.137.138
Stroški koncesije	7.814.485	7.646.472
Stroški drugih storitev	2.780.265	1.627.239
Skupaj	54.874.237	51.797.610

V okviru stroškov storitev so tako kot pretekla leta največji delež predstavljali stroški pristaniških storitev, in sicer 29.508.650 evrov. Izvajalci pristaniških storitev za obvladujočo družbo opravljajo pristaniške storitve na blagu (sortiranje, paletiranje, vzorčenje, zaščito, označevanje, tehtanje, čiščenje, pretovarjanje in drugo), upravljanje luške mehanizacije in podobno. Skupina je že v letu 2018 pristopila k implementaciji strategije izvajanja pristaniških storitev, ki pa še ni bistveno vplivala na spremembo strukture stroškov v smeri zmanjšanja stroškov storitev pri opravljanju dejavnosti.

Kot posledica višjih poslovnih prihodkov so se povečali stroški koncesije.

Vsi najemi, ki jih ima Skupina sklenjene, so preklicni, pomembnih bodočih obveznosti iz tega naslova ni.

Pojasnilo 6. Stroški dela

(v evrih)	2018	2017
Plače zaposlencev	41.394.878	35.975.658
Nadomestila plač zaposlencev	6.350.952	5.738.018
Stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja	1.745.361	1.648.359
Delodajalčevi prispevki od prejemkov zaposlencev	7.830.223	6.786.955
Regres za letni dopust, povračila in drugi stroški	5.331.347	4.364.485
Skupaj	62.652.761	54.513.475

Stroški dela so leta 2018 znašali 62.652.761 evrov, kar je v primerjavi z enakim obdobjem predhodnega leta za 8.139.286 evrov več. Višji stroški dela so predvsem posledica novih zaposlitev, saj je Skupina v letu dodatno zaposlila 134 ljudi, ter v decembru sprejetega sporazuma o dodatnem izplačilu iz naslova rasti dodane vrednosti.

V decembru 2018 so zaposlenci v družbah Luka Koper, d. d., Luka Koper INPO, d. o. o., Adria Terminali, d. o. o., in TOC, d. o. o., z izjemo članov uprave ter zaposlenih na podlagi individualnih pogodb prejeli dodatno povprečno mesečno plačo (trinajsto plačo) iz naslova poslovne uspešnosti v letu 2018, v družbi Luka Koper Pristan, d. o. o., pa so prejeli božičnico.

Skupina že sedemnajsto leto zaposlencem plačuje od 70 do 90 odstotkov premije dodatnega pokojninskega zavarovanja (PDPZ).

V letu 2018 je regres za letni dopust znašal 1.200 evrov na zaposlenca, v predhodnem letu pa 1.150 evrov.

Raven izobrazbe	Povprečno število zaposlencev 2018	Povprečno število zaposlencev 2017
VIII/2	1	1
VIII/1	26	25
VII	114	113
VI/2	172	158
VI/1	89	79
V	333	293
IV	328	289
III	26	22
I–II	83	93
Skupaj	1.172	1.073

Povprečno število zaposlencev v Skupini Luka Koper po izobrazbeni strukturi:

Pojasnilo 7. Amortizacija

(v evrih)	2018	2017
Amortizacija zgradb	13.474.593	13.371.253
Amortizacija naprav in opreme	14.854.242	14.153.499
Amortizacija drobnega inventarja	17.885	24.621
Amortizacija naložbenih nepremičnin	265.385	200.995
Amortizacija neopredmetenih sredstev	738.351	697.408
Amortizacija vlaganj v tuja sredstva	16.719	0
Skupaj	29.367.175	28.447.776

Pojasnilo 8. Drugi odhodki

(v evrih)	2018	2017
Stroški oblikovanja rezervacij	425.252	15.652.295
Odhodki pri slabitvah, odpisih in izgubah pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin	180.584	3.990.061
Odhodki pri oblikovanju popravka vrednosti terjatev	554.390	925.112
Dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela in drugih vrst stroškov	7.055.601	6.750.057
Donacije	164.760	133.011
Izdatki za varstvo okolja	163.460	125.601
Nagrade dijakom in študentom z dajatvami	10.191	17.364
Štipendije dijakom in študentom	2.600	4.400
Drugi stroški in odhodki	1.006.303	882.384
Skupaj	9.563.141	28.480.285

Skupina je v letu 2018 dodatno oblikovala rezervacije za obveznosti iz naslova pravnih obvez v višini 425.252 evrov.

Dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela in drugih vrst stroškov, se nanašajo predvsem na nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki je v letu 2018 znašalo 6.834.152 evrov.

Druge stroške in odhodke v večini predstavljajo odškodnine, in sicer v višini 883.232 evrov.

Pojasnilo 9. Finančni prihodki in odhodki

(v evrih)	2018	2017
Finančni prihodki iz deležev	1.469.259	1.216.433
Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah	1.469.259	1.216.433
Finančni prihodki iz danih posojil	8.320	1.792
Finančni prihodki iz posojil, danih drugim	8.320	1.792
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev	221.009	128.506
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih	221.009	128.506
Skupaj finančni prihodki	1.698.588	1.346.731
Finančni odhodki iz finančnih obveznosti	-1.017.964	-1.328.682
Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank	-1.017.964	-1.328.682
Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti	-56.324	-395.356
Finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev	-80	-259
Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti	-56.244	-395.097
Skupaj finančni odhodki	-1.074.288	-1.724.038
Neto finančni izid	624.300	-377.307

Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah se nanašajo na prejete dividende iz naslova naložb v vrednostne papirje.

Finančni odhodki za obresti so v letu 2018 znašali 1.017.964 evrov in so bili v primerjavi s predhodnim letom nekoliko manjši, predvsem zaradi vpliva nižjih efektivnih obrestnih mer.

Pojasnilo 10. Davki in efektivna davčna stopnja

(v evrih)	2018	2017
Poslovni izid pred davki pred davki red davki	71.990.785	37.895.971
Davek od dobička dobička	13.661.195	7.200.234
Neobdavčeni prihodki in povečanje odhodkov	-811.679	-30.551
Neobdavčene prejete dividende	-548.812	-549.101
Davčne olajšave	-971.427	-4.458.279
Davčno nepriznani odhodki	673.441	793.989
Davčno nepriznani odhodki v zvezi s slabitvijo naložb	182.964	0
Drugo zmanjšanje davčne osnove	-17.050	-14.510
Drugo povečanje davčne osnove	58.983	27.927
Učinek spremembe davčne stopnje	2.965	0
Skupaj odhodek za davek odhodek davek	12.230.580	2.969.709

Efektivna davčna stopnja 16,99 % 7,84 %

Pri obračunu davka od dobička je bil pri vseh družbah v Skupini upoštevan Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb.

Odhodek za davek zajema davek od dobička in odložene davke, pripoznane v izkazu poslovnega izida.

Pojasnilo 11. Čisti dobiček na delnico

Čisti poslovni izid Skupine je v letu 2018 znašal 59.760.203 evrov (leto prej 34.982.789 evrov). Od tega je obvladujočemu lastniku pripadlo 59.741.723 evrov (leto prej 34.961.520 evrov), neobvladujočim lastnikom pa 18.480 evrov (leto prej 21.269 evrov). Neobvladujoči delež pripada solastniku družbe TOC, d. o. o..

(v evrih)	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Čisti poslovni izid obvladujočega lastnika obračunskega obdobja	59.741.723	34.961.520
Število vseh delnic	14.000.000	14.000.000
Čisti dobiček na delnico	4,27	2,50

Pri izračunu čistega dobička na delnico je bil v števcu upoštevan čisti poslovni dobiček, v imenovalcu pa povprečno število vseh delnic.

29 Dodatna pojasnila konsolidiranega finančnega položaja Skupine

Pojasnilo 12. Nepremičnine, naprave in oprema

(v evrih)	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Zemljišča	18.407.884	18.286.759
Zgradbe	244.601.048	256.665.415
Naprave in oprema	84.648.570	94.289.996
Nepremičnine, naprave in oprema, ki se pridobivajo, ter dani predujmi	22.907.812	15.576.990
Skupaj	370.565.314	384.819.160

Nepremičnine, naprave in oprema Skupine niso bile zastavljene.

Nabavna vrednost nepremičnin, naprav in opreme v uporabi, katerih neodpisana vrednost je bila 31. 12. 2018 enaka nič, je znašala 260.691.465 evrov, na dan 31. 12. 2017 pa je ta znašala 249.957.534 evrov.

Obveznosti do dobaviteljev nepremičnin, naprav in opreme so 31. 12. 2018 znašale 4.283.275 evrov, na dan 31. 12. 2017 pa 4.652.969 evrov.

Med sredstvi v pridobivanju Skupina izkazuje tudi dane predujme za nakup nepremičnin, naprav in opreme, stanje katerih je na dan 31. 12. 2018 bilo 4.780.591 evrov, na zadnji dan predhodnega leta pa 79.988 evrov. Največji dani avansi v letu predstavlja nabavo petih električnih dvigal RTG v višini 4.504.500 evrov in naročilo čolna za privezovanje v višini 237.968 evrov.

V letu 2018 je Skupina skupaj investirala 16.462.568 evrov. Največje investicije Skupine so bile:

• nabava petih električnih dvigal RTG,
• nakup dveh terminalskih vlačilcev,
• rekonstrukcija obstoječih dizelskih dvigal RTG z namenom zmanjševanja emisij hrupa,
• zaključevanje gradnje tira številka 61,
• ureditev prostorov za potrebe terminala za avtomobile in RO-RO,
• nakup 33-t viličarja,
• nakup dveh grabilcev,
• nabava nadomestne opreme za protipožarni sistem,
• utrditev manipulativnih površin ob skladiščih,
• gradnja novega vhoda z združitvijo notranjega in zunanjega kamionskega terminala in
• naročilo čolna za privezovanje.

V opazovanem letu Skupina ni ugotovila bistvenih indikatorjev, ki bi narekovali izvedbo slabitev.

Skupina je marca prodala objekt v Prisojah s pripadajočim zemljiščem, s čemer se je zmanjšala vrednost nepremičnin, naprav in opreme za 1.502.198 evrov.

Razlika med nabavno vrednostjo in popravkom vrednosti odpisanih sredstev je bila pripoznana med odhodki pri slabitvah, odpisih in izgubah pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin (pojasnilo 8).

Prilagoditve nabavne vrednosti in popravki vrednosti pri nepremičninah, napravah in opremi so posledica prerazvrstitve v razred osnovnih sredstev.

(v evrih)	Zemljišča	Zgradbe	Naprave in oprema	Sredstva v pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost vrednost
31. decembra 2017 31. decembra 2017	18.286.759	494.811.265	305.280.362	15.576.990	833.955.376
Prilagoditve	321.284	-1.189.959	0	0	-868.675
1. januarja 2018 januarja 2018	18.608.043	493.621.306	305.280.362	15.576.990	833.086.701
Pridobitve	0	29.405	273.983	16.159.180	16.462.568
Prenos iz investicij v teku	0	2.932.735	5.830.164	-8.867.810	-104.911
Odtujitve	0	-101.826	-3.330.840	-3.461	-3.436.127
Uskladitve s pošteno vrednostjo	0	3.217	0	0	3.217
Prenos med neopredmetena sredstva	0	0	-65.625	0	-65.625
Prenos iz neopredmetenih sredstev	0	0	14.183	0	14.183
Prenos med naložbene nepremičnine	0	-301.693	0	0	-301.693
Prenos med sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo	-200.159	-2.775.785	-48.369	0	-3.024.313
Prerazvrstitve znotraj nepremičnin, naprav in opreme	0	-65.716	22.803	42.913	0

Preglednica gibanja vrednosti nepremičnin, naprav in opreme v letu 2018

31. decembra 2018	18.407.884	493.341.643	307.976.661	22.907.812	842.634.000
Popravek vrednosti
31. decembra 2017 31. decembra 2017	0	238.145.848	210.990.367	0	449.136.215
Prilagoditve	0	-1.298.351	0	0	-1.298.351
1. januarja 2018 januarja 2018	0	236.847.497	210.990.367 210.990.367	0	447.837.864
Amortizacija v letu	0	13.491.313	14.872.126	0	28.363.439
Odtujitve	0	-16.062	-2.516.374	0	-2.532.436
Prenos med neopredmetena dolgoročna sredstva	0	0	-6.437	0	-6.437
Prenos med naložbene nepremičnine	0	-72.406	0	0	-72.406
Prenos med sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo	0	-1.499.616	-22.499	0	-1.522.115
Prerazvrstitve znotraj nepremičnin, naprav in opreme	0	-10.131	10.908	0	777
31. decembra 2018	0	248.740.595	223.328.091	0	472.068.686
Neodpisana vrednost vrednost
31. decembra 2017	18.286.759	256.665.417	94.289.995	15.576.990	384.819.161
1. januarja 2018	18.608.043	256.773.809	94.289.995	15.576.990	385.248.837
31. decembra 2018	18.407.884	244.601.048	84.648.570	22.907.812	370.565.314

(v evrih)	Zemljišča	Zgradbe	Naprave in oprema	Sredstva v pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost vrednost
31. decembra 2016	18.255.454	461.721.048	268.118.147	64.779.235	812.873.884
Pridobitve	31.285	24.188	461.933	36.792.391	37.309.797
Prenos iz investicij v teku	20	32.223.265	53.427.995	-85.651.280	0
Odtujitve, odpisi	0	-82.475	-16.479.608	0	-16.562.083
Prenos med neopredmetena sredstva	0	0	-11.408	0	-11.408
Prenos iz neopredmetenih dolgoročnih sredstev	0	714.261	0	0	714.261
Prenos med naložbene nepremičnine	0	0	0	-369.019	-369.019
Prerazvrstitve znotraj nepremičnin, naprav in opreme	0	211.031	-236.694	25.663	0
31. decembra 2017	18.286.759	494.811.318	305.280.365	15.576.990	833.955.432

Preglednica gibanja vrednosti nepremičnin, naprav in opreme v letu 2017

31. decembra 2017	18.286.759	494.811.318	305.280.365	15.576.990	833.955.432
Popravek vrednosti Popravek vrednosti
31. decembra 2016	0	224.074.690	212.787.214	0	436.861.904
Amortizacija v letu	0	13.371.254	14.178.119	0	27.549.373
Odtujitve, odpisi	0	-47.543	-15.937.803	0	-15.985.346
Prenos med neopredmetena dolgoročna sredstva	0	0	-3.920	0	-3.920
Prenos iz neopredmetenih dolgoročnih sredstev	0	714.261	0	0	714.261
Prerazvrstitve znotraj nepremičnin, naprav in opreme	0	14.886	-14.886	0	0
Prerazvrstitve znotraj nabavne in popravka vrednosti	0	18.355	-18.355	0	0

31. decembra 2017	0	238.145.903	210.990.369	0	449.136.272
Neodpisana vrednost
31. decembra 2016	18.255.454	237.646.358	55.330.933	64.779.235	376.011.980
31. decembra 2017	18.286.759	256.665.415	94.289.996	15.576.990	384.819.160

Pojasnilo 13. Naložbene nepremičnine

(v evrih)	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Naložbene nepremičnine – zemljišča	11.256.486	11.577.769
Naložbene nepremičnine – zgradbe	3.614.092	3.752.072
Skupaj	14.870.578	15.329.841

Med naložbenimi nepremičninami so zemljišča in objekti, dani v poslovni najem, ter nepremičnine, ki povečujejo vrednost nekratkoročne naložbe. Vrednotene so po modelu nabavne vrednosti.

(v evrih)	2018	2017
Prihodki od najema naložbenih nepremičnin	943.631	869.752
Amortizacija naložbenih nepremičnin	265.385	200.995

Naložbene nepremičnine niso zastavljene.

Poštena vrednost naložbenih nepremičnin je na dan 31. 12. 2018 znašala 14.962.695 evrov.

Poštena vrednost naložbenih nepremičnin je bila presojana na podlagi cenitev ter na osnovi ocene s pomočjo skupne vrednosti pričakovanih denarnih tokov iz oddajanja v najem.

Vrednost naložbenih nepremičnin v Skupini je na dan 31. 12. 2018 znašala 14.870.578 evrov, kar je v primerjavi s stanjem zadnjega dne predhodnega leta za 459.263 evrov manj. Zmanjšanje je posledica amortizacije in prerazvrstitve v razred osnovnih sredstev.

Preglednica gibanja vrednosti naložbenih nepremičnin v letu 2018

(v evrih)	Zemljišča	Zgradbe	Skupaj
Nabavna vrednost vrednost
31. decembra 2017 2017	11.577.770 11.577.770	5.889.708	17.467.478
Prilagoditve	-321.284	1.189.959	868.675
1. januarja 2018 1. januarja	11.256.486	7.079.667	18.336.153
Prenos iz investicij v teku	0	8.951	8.951
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme	0	298.476	298.476
31. decembra 2018	11.256.486	7.387.094	18.643.580
Popravek vrednosti Popravek vrednosti
31. decembra 2017	0	2.137.637	2.137.637
Prilagoditve	0	1.298.346	1.298.346
1. januarja 2018 1. januarja	0	3.435.983	3.435.983
	0
Amortizacija v letu	0	265.385	265.385
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme	0	71.634	71.634
31. decembra 2018	0	3.773.002	3.773.002
Neodpisana vrednost
31. decembra 2017	11.577.770	3.752.071	15.329.841
1. januarja 2018	11.256.486	3.643.684	14.900.170
31. decembra 2018	11.256.486	3.614.092	14.870.578

Preglednica gibanja vrednosti naložbenih nepremičnin v letu 2017

(v evrih)
	Zemljišča	Zgradbe	Skupaj
Nabavna vrednost vrednost
31. decembra 2016	14.991.483	5.520.689	20.512.172
Slabitve	-3.413.714	0	-3.413.714
Prenos med nepremičnine, naprave in opremo	0	369.019	369.019
31. decembra 2017	11.577.769	5.889.708	17.467.477
Popravek vrednosti Popravek vrednosti
31. decembra 2016 2016	0	1.936.642	1.936.642
Amortizacija v letu	0	200.994	200.994
31. decembra 2017	0	2.137.636	2.137.636
Neodpisana vrednost
31. decembra 2016	14.991.483	3.584.047	18.575.530
31. decembra 2017	11.577.769	3.752.072	15.329.841

Pojasnilo 14. Neopredmetena sredstva

(v evrih)	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Stroški razvijanja	156.298	195.373
Nekratkoročne premoženjske pravice	2.737.797	3.271.669
Skupaj	2.894.095	3.467.042

Nabavna vrednost neopredmetenih sredstev v uporabi, katerih neodpisana vrednost je bila na dan 31. 12. 2018 enaka nič, je znašala 5.730.854 evrov, na dan 31. 12. 2017 pa 6.084.633 evrov.

Skupina je na dan 31. 12. 2018 izkazovala 51.744 evrov obveznosti do dobaviteljev iz naslova neopredmetenih sredstev, na zadnji dan predhodnega leta pa jih ni izkazovala.

Neopredmetena sredstva na dan 31. 12. 2018 niso bila zastavljena.

Neopredmetena sredstva v Skupini predstavljajo pravice do industrijske lastnine in druge pravice ter stroške razvoja. Pravice do industrijske lastnine in druge pravice zajemajo računalniške programe, informacijske sisteme in razvojno-projektne programe. Stroški razvoja v višini 156.298 evrov so nastali v družbi TOC, d. o. o., in sicer za projekt CAPSorb (razvoj učinkovitih ekoloških vpojnih sredstev za obvladovanje razlitij vseh vrst hidrofilnih in hidrofobnih nevarnih in nenevarnih tekočin na trdnih tleh in vodnih površinah).

Razlika med nabavno vrednostjo in popravkom vrednosti odpisanih sredstev med neopredmetenimi sredstvi je bila pripoznana med odhodki pri slabitvah, odpisih in izgubah pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin (pojasnilo 8).

Preglednica gibanja vrednosti neopredmetenih sredstev v letu 2018

(v evrih) Nabavna vrednost vrednost	Stroški razvijanja	Pravice do industrijske lastnine in druge pravice	Neopredmetena sredstva v pridobivanju	Skupaj
31. decembra 2017
	390.746 390.746	12.839.968	59.873	13.290.587
Pridobitve	0	239	24.319	24.558
Prenos iz investicij v teku	0	95.960	0	95.960
Odtujitve, odpisi	0	-354.023	0	-354.023
Prenos med nepremičnine, naprave in opremo	0	65.625	0	65.625
Prenos iz naložbenih nepremičnin	0	0	-14.183	-14.183
31. decembra 2018	390.746	12.647.769	70.009	13.108.524
Popravek vrednosti Popravek vrednosti
31. decembra 2017	195.373	9.628.172	0	9.823.545
Amortizacija v letu	39.074	699.275	0	738.349
Odtujitve, odpisi	0	-353.904	0	-353.904
Prenos med nepremičnine, naprave in opremo	0	6.437	0	6.437
31. decembra 2018	234.447	9.979.980	0	10.214.427
Neodpisana vrednost
31. decembra 2017	195.373	3.211.796	59.873	3.467.042
31. decembra 2018	156.299	2.667.789	70.009	2.894.097

(v evrih)	Stroški razvijanja	Pravice do industrijske lastnine in druge pravice	Neopredmetena sredstva v pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost vrednost
31. decembra 2016	390.746	13.453.548	157.123	14.001.417
Pridobitve	0	32.265	0	32.265
Prenos iz investicij v teku	0	97.250	-97.250	0
Odtujitve, odpisi	0	-40.242	0	-40.242
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme	0	11.408	0	11.408
Prenos med nepremičnine, naprave in opremo	0	-714.261	0	-714.261
31. decembra 2017	390.746	12.839.968	59.873	13.290.587
Popravek vrednosti Popravek vrednosti
31. decembra 2016	156.299	9.718.948	0	9.875.247
Amortizacija v letu	39.074	658.334	0	697.408
Odtujitve, odpisi	0	-38.769	0	-38.769
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme	0	3.920	0	3.920
Prenos med nepremičnine, naprave in opremo	0	-714.261	0	-714.261
31. decembra 2017	195.373	9.628.172	0	9.823.545
Neodpisana vrednost
31. decembra 2016	234.447	3.734.600	157.123	4.126.170
31. decembra 2017	195.373	3.211.796	59.873	3.467.042

Preglednica gibanja vrednosti neopredmetenih sredstev v letu 2017

Pojasnilo 15. Delnice in deleži v pridruženih družbah

		31. 12. 2018	31. 12. 2017
(v evrih)	Država	Odstotek lastništva	Odstotek lastništva
Pridružene Pridruženedružbe: družbe:družbe:
Adriafin, d. o. o.	Slovenija	50,0	50,0
Adria Transport, d. o. o.	Slovenija	50,0	50,0
Adria-Tow, d. o. o.	Slovenija	50,0	50,0
Avtoservis, d. o. o.	Slovenija	49,0	49,0

Delnice in deleži v pridruženih družbah niso dani v zastavo.

Preglednica gibanja delnic in deležev v pridruženih družbah

(v evrih)	2018	2017
Stanje 1. januarja	13.376.467	12.680.341
Povečanja
Pripisani dobički	1.658.983	1.689.934
Zmanjšanja
Izplačilo dobička	-1.280.634	-993.808
Stanje 31. decembra	13.754.816	13.376.467

V letu 2018 je bilo skupaj pripisanih za 1.689.934 evrov dobičkov, od tega s strani družbe Adria Transport, d. o. o., 407.751 evrov, Adria-Tow, d. o. o., 528.113 evrov, Adriafin, d. o. o., 44.226 evrov ter družbe Avtoservis, d. o. o., 678.894 evrov.

Pomembni podatki pridruženih družb v letu 2018

						Čisti	Izplačani
						poslovni	delež iz
(v evrih)					Čisti	izid, ki	dobička
	Odstotek				poslovni	pripada	predhodnega
	lastništva	Sredstva	Obveznosti	Prihodki	izid	Skupini	leta
Adria Transport, d. o.	50,0	15.076.590	11.151.255	11.542.591	815.501	407.751	150.000
o.
Adria-Tow, d. o. o.	50,0	15.123.227	4.561.251	6.623.343	1.056.226	528.113	400.000
Adriafin, d. o. o.	50,0	10.569.472	7.657	14.163	88.451	44.226	250.000
Avtoservis, d. o. o.	49,0	4.252.531	581.503	5.285.578	1.385.467	678.879	480.634

Pomembni podatki pridruženih družb v letu 2017

						Čisti	Izplačani
						poslovni	delež iz
(v evrih)					Čisti	izid, ki	dobička
	Odstotek				poslovni	pripada	predhodnega
	lastništva	Sredstva	Obveznosti	Prihodki	izid	Skupini	leta
Adria Transport, d. o.	50,0	12.619.968	9.208.225	10.150.081	865.822	432.911	320.000
o.
Adria-Tow, d. o. o.	50,0	15.901.055	5.589.681	6.015.704	933.689	466.845	250.000
Adriafin, d. o. o.	50,0	10.998.596	25.231	496.754	619.130	309.565	0
Avtoservis, d. o. o.	49,0	3.477.467	455.895	4.080.875	980.842	480.613	423.808

Pojasnilo 16. Druge nekratkoročne finančne naložbe

(v evrih)	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Druge naložbe, izmerjene po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida	3.414.602	3.414.602
Druge naložbe, izmerjene po pošteni vrednosti prek vseobsegajočega donosa	32.109.556	30.802.833
Skupaj	35.524.158	34.217.435

Druge nekratkoročne finančne naložbe sestavljajo naložbe v vrednostne papirje in deleže. Naložbe v vrednostne papirje predstavljajo naložbe v delnice družb Krka, d. d., in Intereuropa, d. d., katerih vrednost je na dan 31. 12. 2018 znašala 30.180.800 evrov, ter v vzajemne sklade v vrednosti 1.928.756 evrov.

Druge naložbe, izmerjene po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida, pa predstavljajo naložbe v druge družbe, pri katerih je Skupina v kapitalu udeležena manj kot 20-odstotno, ter dve družbi, ki sta v 100-odstotni lasti obvladujoče družbe in se zaradi nepomembnosti ne konsolidirata.

Preglednica gibanja drugih nekratkoročnih finančnih naložb

(v evrih)	2018	2017
Stanje 1. januarja	34.217.435	30.551.199
Povečanja
Prevrednotenje na pošteno vrednost prek kapitala	1.306.723	3.666.236
Stanje 31. decembra	35.524.158	34.217.435

Druge nekratkoročne finančne naložbe niso dane v zastavo.

Pojasnilo 17. Odložene terjatve in obveznosti za davek

		Terjatve	Obveznosti
(v evrih)	31. 12. 2018	31. 12. 2017	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Odložene terjatve in obveznosti za davek iz naslova:
slabitev naložb v odvisne družbe	538.738	415.238	0	0
slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	9.291.691	9.351.157	2.985.684	2.737.832
finančnih instrumentov	0	18.875	0	0
popravka vrednosti terjatev do kupcev	284.026	381.366	0	0
rezervacij za odpravnine	319.373	290.204	0	0
rezervacij za jubilejne nagrade	58.924	58.356	0	0
nekratkoročne pasivne časovne razmejitve za GJS	453.983	453.983	0	0
Skupaj	10.946.736	10.969.178	2.985.684	2.737.832
Pobotanje z odloženimi obveznostmi za davek iz naslova slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	-2.985.684	-2.737.832	-2.985.684	-2.737.832
Skupaj	7.961.052	8.231.347	0	0

Odložene terjatve za davek se nanašajo na odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev, nekratkoročnih finančnih naložb, slabitev terjatev, rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade ter odloženih prihodkov iz naslova izvajanja gospodarske javne službe. Odloženi davki so v letu 2018 povečali čisti poslovni izid v višini 17.163 evrov, v predhodnem letu pa so ga zmanjšali za 265.963 evrov.

Skupina je za del svojih obveznosti za odloženi davek na dan 31. 12. 2018 izvedla pobot s terjatvami v višini 2.985.684 evrov (v predhodnem letu 2.737.832 evrov).

Med odloženimi davki Skupina izkazuje tudi odložene davke iz naslova slabitev naložb v odvisne družbe, ki se ne izločajo, saj gre za davčno postavko obvladujoče družbe. Oblikovane so za odvisne družbe, ki so za družbo opredeljene kot nestrateške in hkrati so predmet različnih možnih oblik izhoda oziroma dezinvestiranja.

položaja Skupine

Terjatve Obveznosti (v evrih) Stanje 31. 12. 2017 Pripoznane v izkazu poslovnega izida Pripoznane v izkazu drugega vseobsegajočega donosa Stanje 31. 12. 2018 Stanje 31. 12. 2017 Pripoznane v izkazu drugega vseobsegajočega donosa 31. 12. 2018Odložene terjatve in obveznosti za davek iz naslova: slabitev naložb v odvisne družbe 415.238 123.500 0 538.738 0 0 slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev 9.351.156 -59.464 -70.076 9.221.616 2.737.832 177.775 finančnih instrumentov 18.875 0 -18.875 0 0 0 popravka vrednosti terjatev do kupcev 381.366 -97.342 0 284.024 0 0 rezervacij za odpravnine 289.738 15.575 13.594 318.907 0 0 rezervacij za jubilejne nagrade 58.821 568 0 59.389 0 0 nekratkoročne pasivne časovne razmejitve za GJS 453.983 0 0 453.983 0 0 Skupaj 10.969.177 -17.163 -75.357 10.876.657 2.737.832 177.775 Pobotanje z odloženimi obveznostmi za davek iz naslova slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev -2.737.832 0 -177.775 -2.915.607 -2.737.832 -177.775 Odložene terjatve za davek v izkazu finančnega

-17.163 -253.132 7.961.051

0

8.231.345

Preglednica gibanja odloženih terjatev in obveznosti za davek v letu 2018

Stanje

2.915.607

2.915.607

-2.915.607

0 0

0

0

0

0

0

0

	Te j atv r e			O bv i st ez no
			Pr ip oz na ne			Pr ip oz na ne
			iz ka v zu			iz ka v zu
(v ) i h ev r		Pr ip oz na ne	dr ug eg a			dr ug eg a
		iz ka v zu	bs vs eo eg a			bs vs eo eg a
	St j an e	lov p os ne g a	če j o g a	St j an e	St j an e	če j o g a	St j an e
	3 2. 2 0 1. 1 1 6	iz i da	do no sa	3 2. 2 0 1. 1 1 7	3 2. 2 0 1. 1 1 6	do no sa	3 2. 2 0 1. 1 1 7
že O d lo j in bv i za da k iz n lov te atv st ne r e o ez no ve as a:
ž ž la b ite lo b v dv isn dr be s v n a o e u	0	2 4 9. 2 7 8	1 6 5. 9 6 0	4 1 5. 2 3 8	0	0	0
ž že ž la b ite lo b v i dr dr be s v n a p r u ne u	1 8 3. 5 3 5	-1 7. 5 7 4	-1 6 5. 9 6 1	0	0	0	0
la b ite dr i h n lo ž b in d b itn ča l i ke iz s v ug a o e z a sn e r az lov dn i h p ir j tn na s a v re os ap ev	9. 3 5 5. 5 9 6	-4. 4 3 9	0	9. 3 5 1. 1 5 7	2. 0 4 1. 0 4 7	6 9 6. 5 8 6	2. 7 3 7. 6 3 3
čn f ina i h ins tru nto n me v	7 9. 7 7 6	0	-6 0. 9 0 1	1 8. 8 7 5	0	0	0
ka dn i te j do ku t ate p op rav vr e os r v p ce v	2 5 3. 3 1 5	1 2 8. 0 5 1	0	3 8 1. 3 6 6	0	0	0
i j dp ine rez erv ac za o rav n	3 6 8. 6 5 4	-8 9. 5 4 9	1 1. 0 9 9	2 9 0. 2 0 4	0	0	0
i j j b i le j de rez erv ac za u ne na g ra	5 8. 1 5 9	1 9 6	0	5 8. 3 5 5	0	0	0
čn ča kra ko ivn j itv G J S t ne ro e p as e so vn e r az me e z a	4 5 3. 9 8 3	0	0	4 5 3. 9 8 3	0	0	0
S ku j p a	1 0. 7 5 3. 0 1 8	2 6 5. 9 6 3	-4 9. 8 0 3	1 0. 9 6 9. 1 7 8	2. 0 4 1. 0 4 7	6 9 6. 5 8 6	2. 7 3 7. 6 3 3
Po bo j d lo že im i o bv i za da k iz lov tan stm e z o n ez no ve na s a ž ča la b ite dr i h n lo b in d b itn l i ke iz n lov s v ug a o e z a sn e r az as a dn i h p ir j tn vre os ap ev	-2. 0 4 1. 2 4 7	0	-6 9 6. 5 8 6	-2 7 3 7. 8 3 3	-2. 0 4 1. 0 4 7	-6 9 6. 5 8 6	-2 7 3 7. 6 3 3
že čn ža O d lo j da k v iz ka f ina lo j te atv ne r e z a ve zu n eg a p o a S ine ku p	8. 7 1 1. 7 7 1	2 6 5. 9 6 3	-7 4 6. 3 8 9	8. 2 3 1. 3 4 5	0	0	0

Preglednica gibanja odloženih terjatev in obveznosti za davek v letu 2017

Pojasnilo 18. Zaloge

Na dan 31. 12. 2018 je znašala vrednost zalog materiala 1.322.412 evrov, na isti dan predhodnega leta pa 1.037.066 evrov. Večji del zalog se nanaša na material za vzdrževanje in nadomestne dele ter na režijski in pomožni material.

Pojasnilo 19. Poslovne in druge terjatve

(v evrih)	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Kratkoročne poslovne terjatve do:
domačih kupcev	18.602.598	17.300.996
tujih kupcev	20.214.049	18.439.648
Kratkoročne poslovne terjatve do pridruženih družb	193.348	55.902
Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev	39.009.995	35.796.546
Dani kratkoročni predujmi in varščine	3.090.899	94.490
Kratkoročne terjatve, povezane s finančnimi prihodki	1	14.844
Terjatve do države	2.701.347	1.955.276
Druge kratkoročne terjatve	124.861	102.589
Poslovne terjatve	44.927.103	37.963.745
Kratkoročno odloženi stroški	251.669	545.755
Nezaračunani prihodki	417.573	443.123
Druge terjatve	669.242	988.878
Skupaj	45.596.345	38.952.623

Poslovne in druge terjatve so na dan 31. 12. 2018 znašale 45.596.345 evrov, kar je v primerjavi s stanjem na zadnji dan predhodnega leta za 6.643.722 evrov več. Največje povečanje izhaja iz kratkoročne varščine v višini 3.041.855 evrov, dane Finančni upravi Republike Slovenije za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti.

Skupina ima pri večini terjatev do kupcev možnost uveljavljanja zakonite zastavne pravice na uskladiščenem blagu, ki je v njeni posesti.

Svoje zapadle terjatve Skupina preverja skladno s pravilnikom o računovodstvu in v primeru zamude plačila redno oblikuje popravek vrednosti terjatev. Skupina je v letu 2018 skladno z MSRP 9 – Finančni instrumenti in na podlagi računovodske politike prvič oblikovala popravek vrednosti terjatev iz naslova nezapadlih terjatev po ključnih kriterijih tveganja. Iz tega naslova izhaja, da je imela Skupina med odprtimi in nezapadlimi terjatvami manj kot odstotek takih terjatev, pri katerih obstaja tveganje neplačila. V letu 2018 je tako Skupina oblikovala za 554.390 evrov popravka vrednosti terjatev in odpravila za 2.345.630 evrov v preteklosti oblikovanega popravka vrednosti terjatev. Največji del odprave popravka vrednosti terjatev v višini 1.505.129 evrov izhaja iz delne konverzije terjatve v kapitalski delež in delnega poplačila le-te ter iz naslova izdaje dobropisa v višini 519.624 evrov.

Na dan 31. 12. 2018 Skupina ni izkazovala terjatev do članov uprave in članov nadzornega sveta.

Za zavarovanje enega bančnega posojila, ki je na dan 31. 12. 2018 znašal 1.700.000 evrov, ima Skupina sklenjeno pogodbo o odstopu terjatev v zavarovanje. Na dan 31. 12. 2018 so te terjatve znašale 134.551 evrov.

Med drugimi terjatvami Skupina izkazuje kratkoročno nezaračunane prihodke, ki predstavljajo vračunane prihodke na osnovi nastalih stroškov evropskih razvojnih projektov, sofinanciranih s strani evropskih institucij, v višini 416.880 evrov ter kratkoročno odložene stroške v višini 251.669 evrov.

(v evrih)	31. 12. 2018	Popravek 2018	31. 12. 2017	Popravek 2017
Odprte, nezapadle in neoslabljene terjatve do kupcev	33.075.479	-69.940	30.882.773	0
Zapadle terjatve:
do 30 dni	5.486.120	-54.307	4.963.985	-519.624
od 31 do 60 dni	394.334	-40.317	245.383	0
od 61 do 90 dni	121.865	-26.400	100.069	0
od 91 do 180 dni	162.491	-57.860	54.402	0
nad 180 dni	1.033.410	-1.014.880	2.619.720	-2.535.318
Skupaj	40.273.700	-1.263.704	38.866.332	-3.054.942

Zapadlost terjatev do kupcev in terjatev, povezanih s finančnimi prihodki:

Skupina je na dan 31. 12. 2018 izkazovala za 1.263.704 evrov oblikovanega popravka vrednosti terjatev, kar je v primerjavi s stanjem predhodnega leta za 1.791.238 evrov manj. Zmanjšanje popravka vrednosti terjatev v največji meri izhaja iz delne konverzije terjatev v kapitalski delež ter delnega poplačila pri obvladujoči družbi.

Preglednica gibanja popravka vrednosti terjatev

(v evrih)	2018	2017
Stanje 1. januarja	3.054.942	2.379.850
Povečanja: Povečanja:
Oblikovanje popravkov vrednosti v letu	554.390	921.229
Zmanjšanja: Zmanjšanja:
Izterjane odpisane terjatve	-1.032.542	-119.611
Dokončen odpis terjatev	-1.313.088	-126.526
Stanje 31. decembra	1.263.704	3.054.942

Pojasnilo 20. Denar in denarni ustrezniki

(v evrih)	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Gotovina v blagajni	10.834	11.657
Denarna sredstva na računih	27.592.459	30.382.558
Kratkoročni depoziti	51.980.000	1.980.000
Skupaj	79.583.293	32.374.215

Pojasnilo 21. Kapital

Osnovni kapital

Osnovni kapital v znesku 58.420.965 evrov sestavlja 14.000.000 delnic obvladujoče družbe Luka Koper, d. d., ki so prosto prenosljive. Nominalna vrednost delnice znaša 4,17 evra. Vse v zvezi z lastniško strukturo, gibanjem tečaja delnice in dividendno politiko je

predstavljeno v poslovnem poročilu Skupine Luka Koper v poglavju Delnica LKPG.

Kapitalske rezerve in rezerve iz dobička

Skupina ima oblikovane zakonske rezerve, kot narekuje Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), in sicer najmanj v višini 10 odstotkov osnovnega kapitala. Kapitalske in zakonske rezerve niso sestavni del bilančnega dobička in ne morejo biti predmet delitve. Statutarnih rezerv Skupina nima, saj jih statut ne predvideva. Obvladujoča družba je v skladu s 3. odstavkom 230. člena Zakona o gospodarskih družbah ob zaključku leta 2018 oblikovala dodatne druge rezerve iz dobička v višini polovice čistega poslovnega izida, to je 29.294.497 evrov.

(v evrih)	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Kapitalske rezerve	89.562.703	89.562.703
Zakonske rezerve	18.765.115	18.765.115
Druge rezerve iz dobička	156.136.738	126.842.241
Skupaj	264.464.556	235.170.059

Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti

Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti iz naslova vrednotenja finančnih naložb, merjenih po pošteni vrednosti, ter iz naslova nerealiziranih aktuarskih dobičkov in izgub, so konec leta 2018 znašale 14.365.218 evrov. Po odštetju odloženih davkov so znašale 11.507.892 evrov.

Zadržani dobički

Zadržani dobički so sestavljeni iz nerazporejenega dela čistega poslovnega izida poslovnega leta, ki je na dan 31. 12. 2018 znašal 30.447.226 evrov, in prenesenega čistega poslovnega izida v višini 28.827.350 evrov.

Pojasnilo 22. Rezervacije

(v evrih)	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti	4.680.214	3.669.042
Rezervacije za tožbe	15.255.961	17.032.786
Skupaj	19.936.175	20.701.828

Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti so sestavljene iz rezervacij za odpravnine ob upokojitvi in jubilejnih nagrad ter iz pozaposlitvenih zaslužkov.

Obvladujoča družba Luka Koper, d. d., in odvisna družba Luka Koper INPO, d. o. o., sta v letu 2017 prvič oblikovali obveznosti iz naslova pozaposlitvenih zaslužkov (enkratna izplačila ob upokojitvi), ki so bili v letu 2018 tudi prvič izplačani. Te obveznosti so bile v letu 2017 izkazane med drugimi kratkoročnimi obveznostmi ter nato prenesene med rezervacije. Iz tega naslova je bilo v opazovanem letu oblikovanih za 725.545 evrov rezervacij.

Na osnovi aktuarskega izračuna je Skupina za odpravnine pripoznala nerealizirano aktuarsko izgubo tekočega in predhodnega leta v višini 183.064 evrov v drugem vseobsegajočem donosu. V izkazu poslovnega izida je pripoznala stroške sprotnega službovanja, tako za odpravnine kot za jubilejne nagrade, v višini 305.260 evrov ter stroške obresti v višini 47.020 evrov. Izplačil iz naslova jubilejnih nagrad in odpravnin je bilo v letu 2018 za 225.177 evrov.

Rezervacije iz naslova tožb so bile na dan 31. 12. 2018 nižje za 1.776.825 evrov, predvsem zaradi odprave rezervacij iz naslova pravnih obvez. Skladno z 92. členom MRS 37 – Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva Skupina ne razkriva informacij o pravnih obvezah, saj bi njihovo razkritje ustvarilo sodbo o položaju Skupine v sporu z drugimi strankami.

	Odpravnine		Program z	Skupaj
(v evrih)	ob	Jubilejne	določenimi	pozaposlitveni	Tožbe in
	upokojitvi	nagrade	prispevki	zaslužki	odškodnine	Skupaj
Stanje 31. decembra 2017	3.054.774	614.267	0	3.669.042	17.032.786	20.701.828
Spremembe v letu:
Oblikovanje	492.488	77.666	725.545	1.229.824	279.418	1.509.242
Prenos iz kratkoročnih obveznosti	0	0	216.280	282.155	0	282.155
Prenos	0	0	-90.183	-90.183	0	-90.183
Črpanje	-168.497	-56.680	-153.505	-378.682	-312.847	-691.529
Odprava	-16.943	-14.998	0	-31.942	-1.743.396	-1.775.338
Stanje 31. decembra 2018	3.361.822	620.254	698.137	4.680.213	15.255.961	19.936.175

Preglednica gibanja rezervacij v letu 2018

Preglednica gibanja rezervacij v letu 2017

(v evrih)	Odpravnine ob upokojitvi	Jubilejne nagrade	Skupaj pozaposlitveni zaslužki	Tožbe in odškodnine	Skupaj
Stanje 31. decembra 2016	2.788.733	612.197	3.400.931	1.380.491	4.781.422
Spremembe v letu:
Oblikovanje	420.366	110.555	530.921	15.652.295	16.183.216
Črpanje	-140.790	-105.066	-245.856	0	-245.856
Odprava	-13.535	-3.419	-16.954	0	-16.954
Stanje 31. decembra 2017	3.054.774	614.267	3.669.042	17.032.786	20.701.828

Pojasnilo 23. Odloženi prihodki

(v evrih)	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Nekratkoročno odloženi prihodki za redno vzdrževanje	19.208.191	13.693.827
Prejeta nepovratna sredstva	4.868.526	4.916.166
Drugi nekratkoročno odloženi prihodki	1.491.178	1.661.405
Skupaj	25.567.895	20.271.398

Skupina skladno s koncesijsko pogodbo med nekratkoročno odloženimi prihodki izkazuje odložene prihodke za redno vzdrževanje, saj ima obvladujoča družba Luka Koper, d. d., pravico in obveznost zaračunavati pristaniške pristojbine, ki so prihodek, namenjen pokrivanju stroškov opravljanja gospodarske javne službe. Za letni presežek prihodkov nad stroški obvladujoča družba oblikuje nekratkoročno odložene prihodke za pokrivanje stroškov gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture v prihodnjih letih. Če bi stroški presegali prihodke, bi obvladujoča družba nekratkoročno odložene prihodke črpala.

Prejeta nepovratna sredstva se v največji meri nanašajo na nepovratna sredstva in vnaprej prejeta plačila iz naslova nepovratnih sredstev za vlaganja v evropske razvoje projekte, ki jih izkazuje obvladujoča družba in se črpajo skladno z življenjsko dobo sredstev. Med prejetimi nepovratnimi sredstvi Skupina izkazuje tudi zadržane prispevke plač zaposlenih v invalidskem podjetju Luka Koper INPO, d. o. o, in sicer prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje in porodniško varstvo. Sredstva so se črpala skladno z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov za pokrivanje stroškov plač invalidov v višini 75 odstotkov ter za stroške zaposlitve osebja za čas, ki ga porabijo za pomoč invalidom.

Drugi nekratkoročno odloženi prihodki Skupine predstavljajo nekratkoročno odložene prihodke, namenjene pokrivanju stroškov amortizacije osnovnih sredstev.

	Nekratkoročno
	odloženi		Drugi
(v evrih)	prihodki za	Prejeta	nekratkoročno
	redno	nepovratna	odloženi
	vzdrževanje	sredstva	prihodki	Skupaj
Stanje 31. decembra 2017	13.693.827	4.916.166	1.661.405	20.271.398
Popravek napake preteklih let ek let	55.068	0	0	55.068
Stanje 1. januarja 2018	13.748.895	4.916.166	1.661.405	20.326.466
Spremembe v letu:
Oblikovanje	0	1.390.837	710	1.391.547
Prenos iz drugih obveznosti	0	0	0	0
Prenos na druge obveznosti	5.459.296	26.163	0	5.485.459
Črpanje	0	-1.252.217	-170.937	-1.423.154
Stanje 31. decembra 2018	19.208.191	4.868.526	1.491.178	25.567.895

Preglednica gibanja odloženih prihodkov v letu 2018

Preglednica gibanja odloženih prihodkov v letu 2017

(v evrih)	Nekratkoročno odloženi prihodki za redno vzdrževanje	Prejeta nepovratna sredstva	Drugi nekratkoročno odloženi prihodki	Skupaj
Stanje 31. decembra 2016 Stanje 31. decembra 2016	7.987.214	4.829.468	1.948.156	14.764.838
Spremembe v letu:
Oblikovanje	5.706.613	2.679.689	0	8.386.302
Prenos iz drugih obveznosti	0	22.535	0	22.535
Prenos med druge obveznosti	0	-1.110.728	0	-1.110.728
Črpanje	0	-1.504.798	-286.751	-1.791.549
Stanje 31. decembra 2017	13.693.827	4.916.166	1.661.405	20.271.398

Pojasnilo 24. Nekratkoročna posojila

(v evrih)	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Nekratkoročna posojila, dobljena pri bankah v državi	50.464.286	71.419.979
Nekratkoročna posojila, dobljena pri bankah v tujini	26.967.213	29.262.295
Skupaj	77.431.499	100.682.274

Skupina je na zadnji dan leta 2018 imela za 77.431.499 evrov nekratkoročnih posojil do bank, kar je za 23,1 odstotka oziroma 23.250.775 evrov manj kot konec leta 2017. Znižanje je posledica prenosa dela obveznosti med kratkoročna posojila in predčasnega odplačila enega izmed bančnih posojil. Vsa bančna posojila so vezana na variabilno obrestno mero.

Vsa nekratkoročna bančna posojila se odplačujejo po vnaprej opredeljeni dinamiki odplačil,. Vse obveznosti iz nekratkoročnih bančnih posojil so zavarovane z bianko menicami in s finančnimi zavezami, eno posojilo pa z odstopom terjatev v zavarovanje.

Preglednica gibanja posojil v letu 2018

	Posojilodajalec Posojilodajalec
(v evrih)	Banke	Skupaj
Stanje 31. decembra 2017	100.682.274	100.682.274
Odplačila v letu	-9.565.217	-9.565.217
Prenos med kratkoročna posojila – del, ki zapade v roku 1 leta	-13.685.558	-13.685.558
Stanje 31. decembra 2018	77.431.499	77.431.499

Preglednica gibanja posojil v letu 2017

	Posojilodajalec
(v evrih)	Banke	Skupaj
Stanje 31. decembra 2016 2016	97.900.739	97.900.739
Nova posojila	18.700.000	18.700.000
Prerazvrstitve	141.935	141.935
Prenos med kratkoročna posojila – del, ki zapade v roku 1 leta	-16.060.400	-16.060.400
Stanje 31. decembra 2017	100.682.274	100.682.274

Pregled stanja glavnic posojil (nekratkoročnih in kratkoročnih) v letu 2018

(v evrih)	Valuta posojila	Obrestna mera	Datum zapadlosti posojila	Odobrena glavnica	Glavnica na dan 31. 12. 2018
Posojila B	EUR	Euribor3m + od 0,650 do 1,000	od 1. 7. 2019 do 21. 7. 2031	88.000.000	58.545.628
Posojila C	EUR	Euribor6m + od 1, 050 do 1,200	od 14. 4. 2025 do 31. 12. 2025	50.000.000	32.571.428
Skupaj				138.000.000	91.117.056
- od tega kratkoročni del					13.685.558

Pregled stanja glavnic posojil (nekratkoročnih in kratkoročnih) v letu 2017

(v evrih)	Valuta posojila	Obrestna mera	Datum zapadlosti posojila	Odobrena glavnica	Glavnica na dan 31. 12. 2017
Posojila B	EUR	Euribor3m + od 0,650 do 2,500	od 30. 9. 2018 do 21. 7. 2031	123.000.000	79.314.102
Posojila C	EUR	Euribor6m + od 1,550 do 2,000	od 14. 4. 2025 do 31. 12. 2025	50.000.000	37.428.571
Skupaj				173.000.000	116.742.673
-od tega kratkoročni del od del od tega kratkoročni del				16.060.399

Preglednica stanja nekratkoročnih in kratkoročnih bančnih posojil po nominalni vrednosti in njihova zapadlost po letih

(v evrih)	Glavnica na dan 31. 12. 2018	Leto 2019	Leto 2020	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Obdobje 2024–2033
Stanje glavnic bančnih posojil, njihova zapadlost po letih	91.117.057	13.685.558	10.652.225	10.652.225	10.652.225	10.652.225	34.822.600
Predvidene obresti	2.753.481	641.352	540.317	453.517	367.594	281.629	469.072
Skupaj	93.870.538	14.326.910	11.192.542	11.105.742	11.019.819	10.933.854	35.291.671

Pojasnilo 25. Nekratkoročne poslovne obveznosti

Nekratkoročne poslovne obveznosti so na zadnji dan leta 2018 znašale 1.380.528 evrov (na zadnji dan leta 2017 so znašale 1.045.243 evrov), vključujejo pa prejete nekratkoročne varščine za delovanje trošarinskega skladišča na terminalu za tekoče tovore ter prejete nekratkoročne varščine za poslovne prostore v najemu.

Pojasnilo 26. Kratkoročna posojila

(v evrih)	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Kratkoročna posojila, dobljena pri bankah v državi	11.390.476	13.765.317
Kratkoročna posojila, dobljena pri bankah v tujini	2.295.082	2.295.082
Skupaj	13.685.558	16.060.399

Kratkoročna posojila, najeta pri bankah, so na dan 31. 12. 2018 predstavljala del glavnic nekratkoročnih posojil, ki skladno z amortizacijskimi načrti zapadejo v plačilo v letu 2019.

Preglednica gibanja posojil v letu 2018

	Posojilodajalec Posojilodajalec
(v evrih)	Banke	Banke
	2018	2017
Stanje 1. januarja januarja	16.060.399	11.761.732
Odplačila v letu	-16.060.399	-11.761.733
Prenos iz nekratkoročnih posojil – del, ki zapade v roku 1 leta	13.685.558	16.060.400
Stanje 31. decembra	13.685.558	16.060.399

Pojasnilo 27. Poslovne in druge obveznosti

(v evrih)	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Kratkoročne obveznosti do:
dobaviteljev v državi	17.063.746	16.973.624
dobaviteljev v tujini	491.391	413.868
Kratkoročne obveznosti do pridruženih družb	84.498	83.776
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev	17.639.635	17.471.268
Kratkoročne obveznosti na podlagi predujmov	1.780.057	1.092.723
Kratkoročne obveznosti do zaposlencev	6.362.944	3.985.606
Kratkoročne obveznosti do države in drugih institucij	12.814	67.626
Kratkoročne poslovne obveznosti	25.795.450	22.617.223
Vnaprej vračunani stroški oziroma odhodki	4.438.520	3.518.232
Druge poslovne obveznosti	288.579	772.535
Druge poslovne obveznosti	5.175.849	4.290.767
Skupaj	30.971.299	26.907.990

Kratkoročne poslovne in druge obveznosti so bile na dan 31. 12. 2018 v primerjavi s stanjem na zadnji dan predhodnega leta večje za 4.063.309 evrov. Največje povečanje je opaziti med kratkoročnimi obveznostmi do zaposlencev, in sicer iz naslova novih zaposlitev ter iz naslova sklenjenega sporazuma o enkratnem izplačilu zaposlencem na podlagi dosežene rasti dodane vrednosti.

Kratkoročne obveznosti na podlagi predujmov se v večji meri nanašajo na sredstva, prejeta s strani EU za pokrivanje v bodoče nastalih stroškov sofinanciranih projektov, ter prejete kratkoročne varščine.

Vnaprej vračunani stroški se nanašajo na vnaprej vračunane stroške koncesnine, stroške za skupinsko delovno uspešnost, obresti za najeta posojila, stroške za nagrade po individualnih pogodbah, stroške za neizkoriščene dopuste ter vnaprej vračunane stroške za neprejete račune.

Pojasnilo 28. Pogojne obveznosti

(v evrih)	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Dane garancije	2.154.763	1.742.058
Dana poroštva	3.360.506	4.200.467
Pogojne obveznosti iz naslova tožb	5.977.395	1.933.240
Finančne obveze za nakup sredstev	32.160.873	366.728
Skupaj pogojne obveznosti	43.653.537	8.242.493

Dane garancije so dan 31. 12. 2018 predstavljale garancije za potrebe carinskega poslovanja v višini 1.860.000 evrov ter garancije za dobro izvedbo del v višini 56.795 evrov.

Dano poroštvo v višini 3.360.506 evrov je dano družbi Adria Transport, d. o. o., za finančni najem lokomotiv.

Družba, ki ji je obvladujoča družba dala poroštvo, je redno plačevala vse obveznosti in iz tega naslova na dan 31. 12. 2018 ni bilo zapadlih obrokov.

Pogojne obveznosti iz naslova tožb so na dan 31. 12. 2018 znašale 5.977.395 evrov in so bile tako v primerjavi s stanjem predhodnega leta večje za 4.044.155 evrov. Največje povečanje se nanaša na oblikovanje pogojnih obveznosti v višini 3.041.855 evrov iz naslova inšpekcijskega davčnega nadzora, ki teče v zvezi z obračunom davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2017 in pri katerem je Skupina tudi na podlagi mnenja neodvisnega davčnega svetovalca ocenila, da ni tveganj, zaradi katerih bi bilo treba iz tega naslova oblikovati rezervacije.

Finančne obveze za nakup sredstev se nanašajo na podpisane pogodbe za nakup/gradnjo sredstva v prihodnjem obdobju.

Pojasnilo 29. Posli s povezanimi osebami

Prejemki članov uprave in nadzornega sveta obvladujoče družbe so predstavljeni v pojasnilu številka 29 računovodskega poročila družbe Luka Koper, d. d. V nadaljevanju so predstavljeni prejemki skupin oseb v obvladujoči družbi in odvisnih družbah.

Prejemki skupin oseb v letu 2018

	Bruto plača fiksni in variabilni	Regres za letni dopust in jubilejne	Drugi prejemki
Bruto prejemki skupin oseb (v evrih)	del	nagrade	in bonitete	Skupaj
Člani uprave	791.725	4.600	34.973	831.298
Člani nadzornega sveta in komisij nadzornega sveta	336.036	0	87.908	423.944
Zaposleni na podlagi individualnih pogodb v obvladujoči družbi	2.698.368	30.400	166.904	2.895.672
Direktorji odvisnih družb	356.805	4.800	29.500	391.105
Skupaj	4.182.934	39.800	319.284	4.542.018

Posli s pridruženimi družbami

Postavke izkaza poslovnega izida iz naslova posla s pridruženimi družbami
(v evrih)	Skupina Luka Koper 2018 2017
Čisti prihodki od prodaje do pridruženih družb	753.899	690.689
Stroški materiala do pridruženih družb	120.561	153.708
Stroški storitev do pridruženih družb	974.952	1.074.534
Drugi poslovni odhodki do pridruženih družb	0	6.093
Rezultati pridruženih družb	1.658.983	1.689.934

Postavke finančnega položaja podjetja do pridruženih
družb	Skupina Luka Koper
(v evrih)	31.12.2018	31.12.2017
Nekratkoročne finančne naložbe razen posojil pridruženim družbam	13.754.815	13.388.464
Kratkoročne poslovne terjatve do pridruženih družb	193.348	55.902
Kratkoročne poslovne obveznosti do pridruženih družb	84.498	83.775

Posli z Republiko Slovenijo

Posli med Skupino Luka Koper in Republiko Slovenijo v letu 2018 so bili:

(v evrih)	Plačila v obdobju 2018	Stroški/ odhodki v obdobju 2018	Plačila v obdobju 2017	Stroški/ odhodki v obdobju 2017
Koncesija in vodno povračilo	7.774.610	7.814.485	8.658.414	7.646.473
Dividende	8.782.200	0	9.996.000	0
Davek od dohodka pravnih oseb (davek in akontacije)	3.265.037	12.213.417	7.982.344	6.046.624
Ostali davki in prispevki	7.421.799	7.830.223	6.023.746	6.008.500
Skupaj	27.243.646	27.858.125	32.660.504	19.701.597

Drugih poslov z Republiko Slovenijo Skupina ni imela.

Dividende so bile izplačane še dvema družbama v večinski lasti države, in sicer družbama za upravljanje naložb SDH, d. d., v višini 1.916.164 evrov, in Kapitalska družba, d. d., v višini 856.793 evrov.

Posli z družbami, kjer ima država neposredno prevladujoč vpliv

Z lastniki povezane družbe so tiste družbe, v katerih imata Republika Slovenija in SDH skupaj neposredno najmanj 20-odstotni lastniški delež. Seznam teh družb je objavljen na spletni strani SDH (https://www.sdh.si/sl-si/upravljanje-nalozb/seznam-nalozb).

Skupina je v letu 2018 z družbami, kjer ima država neposredno prevladujoč vpliv, opravila iz naslova prodaje tem družbam transakcij v višini 11.761.759 evrov in iz naslova nabave v višini 4.908.064 evrov. Večina prodaje se je nanašala na storitve, povezane s pristaniško dejavnostjo, večje nabave pa predstavljajo še stroške železniškega transporta, nabava energije ter stroški zavarovanj. Na dan 31. 12. 2018 je Skupina Luka Koper do teh družb izkazovala za 1.868.221 evrov terjatev in 19.245.020 evrov obveznosti. Glavnino obveznosti predstavlja posojilo, prejeto s strani SID – Slovenske izvozne in razvojne banke, d. d., ki je bilo najeto pod tržnimi pogoji.

Pojasnilo 30. Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj

Med finančna tveganja Skupine spadajo:

• 1. tveganje spremembe poštene vrednosti,
• 1. tveganje spremembe obrestne mere,
• 1. likvidnostno tveganje,
• 1. tveganje spremembe deviznega tečaja,
• 1. kreditno tveganje in
• 1. tveganje ustrezne kapitalske strukture.

V Skupini je obvladovanje finančnih tveganj organizacijsko zasnovano v okviru finančne službe obvladujoče družbe. V sedanjem specifičnem gospodarskem okolju je napovedovanje prihodnjih finančnih kategorij zelo zahtevno in eksterno vnaša v načrtovane kategorije višjo stopnjo variabilnosti, s tem pa posledično višjo stopnjo tveganja. Skupina je zato poostrila nadzor nad posameznimi finančnimi kategorijami.

1. Obvladovanje tveganj spremembe poštene vrednosti Obvladovanje vrednosti

Skladno z uveljavitvijo novega standarda MSRP 9 je Skupina v poslovnem letu 2018 razvrstila druge naložbe, izmerjene po nabavni vrednosti, med naložbe, vrednotene po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida. Na dan 31. 12. 2018 tako Skupina izkazuje po pošteni vrednosti prek vseobsegajočega donosa naložbe v vrednostne papirje, po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida pa naložbe v deleže družb, ki so nižji od 20 odstotkov, ter naložbi in dve družbi, ki sta v 100-odstotni lasti obvladujoče družbe in se zaradi nepomembnosti ne konsolidirata.

Skupina je na dan 31. 12. 2018 imela 6,2 odstotka svojih sredstev naloženih v finančne naložbe, vrednotene po pošteni vrednosti (leto prej 6,4 odstotka ob popravku podatkov zaradi primerljivosti). Tveganje poštene vrednosti se pri naložbah v vrednostne papirje kaže v nihanju borznih tečajev, ki vpliva na vrednost teh sredstev in posledično na rezultat ob njihovi odsvojitvi, medtem ko pri naložbah v deleže družb obstaja tveganje, da prodajna vrednost ne bi bila enaka vrednosti transakcije na trgu. To vrsto tveganja je Skupina prepoznala pri naložbah v tržne vrednostne papirje slovenskih podjetij ter pri naložbah v deleže. Vrednost nekratkoročnih finančnih naložb, vrednotenih po pošteni vrednosti, je tako na zadnji dan poslovnega leta 2018 znašala 35.524.158 evrov.

10 % 3.080.283

Analiza občutljivosti finančnih naložb po pošteni vrednosti:

Sprememba indeksa v %	Vpliv na kapital
-10 %	-3.552.416
10 %	3.552.416

Tveganje spremembe poštene vrednosti na dan 31. 12. 2018

Tveganje spremembe poštene vrednosti dan 31. 12. 2017 Sprememba indeksa v % Vpliv na kapital -10 % -3.080.283

Popravek podatkov zaradi primerljivosti

Sprememba indeksa v %	Vpliv na kapital
-10 %	-3.421.744
10 %	3.421.744

Analiza občutljivosti finančnih naložb po pošteni vrednosti je bila narejena ob predpostavki 10-odstotne rasti vrednosti indeksa, pomeni pa porast poštene vrednosti portfelja tržnih vrednostnih papirjev za 3.552.416 evrov. Padec vrednosti indeksa za 10 odstotkov bi povzročil prav nasprotni učinek, to je znižanje poštene vrednosti teh naložb za enak znesek.

V tem primeru bi se sprememba poštene vrednosti pripoznala v povečanju oziroma zmanjšanju drugega vseobsegajočega donosa znotraj kapitala za naložbe v vrednostne papirje in znotraj izkaza poslovnega izida za naložbe v druge družbe.

	Vrednotenje po pošteni vrednosti
(v evrih)	Knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2018	Neposredna vrednost na borznih trgih (1. raven)	Vrednost, določena na podlagi primerljivih tržnih podatkov (2. raven)	Vrednosti ni mogoče pridobiti iz tržnih podatkov (3. raven)
Sredstva, merjena po pošteni vrednosti
Druge nekratkoročne finančne naložbe	35.524.158	32.109.556	0	3.414.602

Hierarhija poštene vrednosti v letu 2018

Hierarhija poštene vrednosti v letu 2017

	Vrednotenje po pošteni vrednosti
			Vrednost,
			določena na	Vrednosti ni
			podlagi	mogoče
(v evrih)	Knjigovodska	Neposredna	primerljivih	pridobiti iz
	vrednost na	vrednost na	tržnih	tržnih
	dan	borznih trgih	podatkov	podatkov
	31. 12. 2017	(1. raven)	(2. raven)	(3. raven)
Sredstva, merjena po pošteni vrednosti
Druge nekratkoročne finančne naložbe	34.217.435*	30.802.833	0	3.414.602*
Obveznosti, merjene po pošteni vrednosti
Obrestna zaščita prejetih posojil	99.346	0	99.346	0

*Popravljeni primerljivi podatki

Delnice in deleži, merjeni po pošteni vrednosti, so bili vrednoteni po uradno objavljenih veljavnih tečajih Ljubljanske borze in tečajnice vzajemnih skladov.

Poštena vrednost obrestne zamenjave je bila izračunana s strani poslovne banke.

2. Obvladovanje tveganja spremembe obrestnih mer Obvladovanje

Zaradi strukture finančnih obveznosti se Skupina srečuje tudi z obrestnim tveganjem, saj lahko nepričakovana rast variabilnih obrestnih mer negativno vpliva na načrtovane poslovne rezultate Skupine.

Odstotek finančnih obveznosti se je v celotni strukturi obveznosti do virov sredstev zmanjšal z 21,8 odstotka v letu 2017 na 15,9 odstotka v letu 2017. Učinek morebitnih sprememb variabilnih obrestnih mer na prihodnji čisti poslovni izid po davkih je prikazan v tabeli, ki sledi.

Za največje najeto posojilo s končno zapadlostjo v letu 2031 je imela obvladujoča družba sklenjen instrument obrestne zamenjave za zaščito pred obrestnim tveganjem. Instrument je bil sklenjen v letu 2013 in je zapadel v tekočem letu. Morebitna sprememba variabilnih obrestnih mer bi za Skupino lahko imela posledično vpliv na vsa posojila (v letu 2017 je znašal ta delež 73,0 odstotkov).

(v evrih)	31. 12. 2018	Izpostavljenost 31. 12. 2018	31. 12. 2017	Izpostavljenost 31. 12. 2017
Prejeta posojila po variabilni obrestni meri (brez obrestne zaščite)	91.117.057	100,0 %	85.185.296	73,0 %
Prejeta posojila po variabilni obrestni meri (z obrestno zaščito)	0	0,0 %	31.557.377	27,0 %
Skupaj	91.117.057	100,0 %	116.742.673	100,0 %

Pregled izpostavljenosti

Analiza občutljivosti bančnih posojil glede na spremembo variabilnih obrestnih mer:

(v evrih)	Bančna posojila po variabilni obrestni meri 31. 12. 2018	Porast za 15 bazičnih točk	Porast za 25 bazičnih točk	Porast za 50 bazičnih točk
3M EURIBOR	58.545.629	43.893	73.156	202.243
6M EURIBOR	32.571.428	0	4.234	85.663
Skupni učinek na obrestne odhodke	91.117.057	43.893	77.390	287.906
(v evrih)	Bančna posojila po variabilni obrestni meri 31. 12. 2017	Porast za 15 bazičnih točk	Porast za 25 bazičnih točk	Porast za 50 bazičnih točk
3M EURIBOR	47.756.725	0	0	81.664
6M EURIBOR	37.428.571	0	0	85.711
Skupni učinek na obrestne odhodke	85.185.296	0	0	167.375

Analiza občutljivosti bančnih posojil na spremembe variabilnih obrestnih mer je bila narejena ob predpostavki morebitne rasti obrestnih mer v višini 15, 25 in 50 bazičnih točk. Ob predpostavki rasti variabilnih obrestnih mer za 15 ali 25 bazičnih točk bi se obrestni odhodki Skupini ob nespremenjenem obsegu zadolženosti povečali za 121.283 evrov. V primeru rasti variabilnih obrestnih mer za 50 bazičnih točk bi se obrestni odhodki povečali za 287.906 evrov. Konec leta 2018 je imela Skupina vsa posojila, nezavarovana pred obrestnim tveganjem, vezana na gibanje trimesečnega oziroma šestmesečnega evriborja.

3. Obvladovanje likvidnostnega tveganja Obvladovanje

Likvidnostno tveganje predstavlja možnost, da Skupina ne bi mogla poravnati obveznosti ob zapadlosti. Skupina obvladuje likvidnostno tveganje z rednim načrtovanjem denarnih tokov za različne ročnosti. Preventivno deluje na področju preprečevanja zamud kupcev, predvsem z rednim spremljanjem in takojšnjim odzivom na zamude pri plačilih; dodaten ukrep predstavljajo obračuni zamudnih obresti, zasnovani na vodenju enotne politike do kupcev. V zadnjih treh letih je Skupina zaradi presežkov likvidnih sredstev predčasno vračala bančna posojila.

(v evrih)	Do 3 mesece	Od 3 do 12 mesecev	Od 1 do 2 let	Od 3 do 5 let	Nad 5 let	Skupaj
31. 12. 2018
Posojila in krediti*	2.115.437	11.570.121	10.652.225	31.956.674	34.822.600	91.117.057
Predvidene obresti od vseh posojil	118.102	523.250	540.317	1.102.740	469.072	2.753.481
Druge finančne obveznosti	145.363	0	0	0	0	145.363
Obveznosti do dobaviteljev	17.639.635	0	0	0	0	17.639.635
Druge poslovne obveznosti	8.155.815	0	0	0	0	8.155.815
Skupaj	28.174.353	12.093.371	11.192.542	33.059.414	35.291.671	119.811.351
31. 12. 2017
Posojila in krediti*	2.974.147	13.086.251	16.004.399	39.203.051	45.474.824	116.742.672
Predvidene obresti od vseh posojil	210.700	1.007.238	965.343	1.837.580	871.811	4.892.672
Druge finančne obveznosti	372.169	0	419.873	0	0	792.042
Obveznosti do dobaviteljev	17.471.268	0	0	0	0	17.471.268
Druge poslovne obveznosti	5.145.955	0	0	0	0	5.145.955
Skupaj	26.174.239	14.093.489	17.389.615	41.040.631	46.346.635	145.044.609

*V postavki so zajeta tudi posojila pridruženih družb

4. Obvladovanje valutnega tveganja Obvladovanje vladovanje tveganja

Izhodiščno tveganje spremembe valutnega tečaja izhaja iz terjatev do kupcev, nominiranih v ameriških dolarjih (USD). V preteklih letih je Skupini uspelo bistveno znižati fakturirano realizacijo v ameriških dolarjih do te mere, da so terjatve, nominirane v ameriških dolarjih, zanemarljive, zato se Skupina ni odločila za ščitenje te postavke.

5. Obvladovanje kreditnega tveganja Obvladovanje

Obvladovanje tveganja neizpolnitve pogodbenih obveznosti nasprotne stranke – tako imenovanega kreditnega tveganja – je v zadnjih letih pridobilo večji pomen. Neplačila kupcev se prenašajo na gospodarske subjekte z verižno reakcijo, kar bistveno poslabša oceno verjetnosti pravočasnih prilivov in ustvarja dodatne stroške financiranja poslovanja, zato je Skupina v zadnjih letih pospešila aktivnosti na področju izterjave in še dosledneje spremlja zapadle terjatve kupcev. Pri kupcih, kjer je Skupina zaznala plačilne težave in nedoslednost pri spoštovanju sprejetih poslovnih dogovorov, se je v izogib plačilni nedisciplini vzpostavil avansni način plačila za vse naročene storitve. Na to področje pozitivno vpliva specifična struktura kupcev, saj Skupina pretežno posluje z večjimi družbami, ladjarji, špediterji in agenti, ki vstopajo v poslovni proces Skupine že vrsto let.

Nekatere vrste terjatev je imela Skupina zavarovane z varščinami, ki jih kupcu po plačilu vseh obveznosti ali ob prekinitvi sodelovanja vrne. Med finančnimi naložbami je imela dana posojila zavarovana z bianko menicami in drugim (ne)premičnim premoženjem.

Sredstva, izpostavljena kreditnemu tveganju:

(v evrih)	Pojasnilo	31. 12. 2018	31. 12. 2017
Dana posojila in depoziti		19.378	22.592
Nekratkoročne poslovne terjatve		70.818	41.772
Kratkoročni depoziti		71.086	71.128
Kratkoročno dana posojila		8.716	8.413
Poslovne terjatve	19	39.009.995	35.796.546
Druge terjatve	19	5.917.108	2.167.199
Denar in denarni ustrezniki	20	79.583.293	32.374.215
Dana poroštva in garancije	28	5.524.269	5.942.525
Skupaj		130.204.663	76.424.390

6. Obvladovanje tveganja ustrezne kapitalske strukture Obvladovanje ustrezne kapitalske strukturenja strukture

Ob identifikaciji optimalne kapitalske strukture, si je Skupina zadala nekratkoročni strateški cilj ohraniti delež dolžniških virov v pasivi pod 40 odstotki. Stanje teh na dan 31. 12. 2018 znaša 31,1 odstotka, kar je v primerjavi z zadnjim dnem predhodnega leta manj za 3,6 odstotka.

(v evrih)	31. 12. 2018		31. 12. 2017
	v evrih	delež (%)	v evrih	delež (%)
Kapital	393.878.805	68,8 %	350.437.387	65,3 %
Dolgoročne obveznosti	124.316.097	21,7 %	142.700.743	26,6 %
Kratkoročne obveznosti	54.047.158	9,4 %	43.340.558	8,1 %
Obveznosti do virov sredstev	572.242.060	100,0 %	536.478.688	100,0 %

Pojasnilo 32. Posli z revizijsko družbo

Pogodbena vrednost storitev revidiranja, ki jih je za poslovno leto 2018 za Skupino opravila družba BDO revizija, d. o. o., je znašala 45.223 evrov brez DDV. Pogodbena vrednost storitev dajanja zagotovil za poročilo o odnosih do povezanih družb ter poročilo o porabi javnih sredstev, prejetih zaradi zaposlenih invalidov, za poslovno leto 2018, ki jih je za Skupino opravila družba BDO Revizija, d. o. o., je znašala 1.066 evrov brez DDV.

30 Pomembnejši dogodki po zaključku poslovnega leta

JANUAR 2019

• Luka Koper, d. d., je v letu 2018 začela ter januarja 2019 zaključila postopek refinanciranja dela prejetih dolgoročnih posojil, v okviru katerega je z dvema bankama, tj. Banko Intesa Sanpaolo, d. d., in SID, d. d., podpisala pogodbi za dolgoročni, 10-letni posojili v skupni višini 43,7 milijona evrov, od tega z vsako od navedenih bank za polovico. Z refinanciranjem dela posojil se podaljšuje ročnost virov financiranja družbe ob sočasni zamenjavi dela virov financiranja, vezanih na variabilno obrestno mero, z viri, vezanimi na fiksno obrestno mero, in znižanju stroškov financiranja.
• Ob zaključku davčnega inšpekcijskega nadzora FURS v zvezi z obračunom DDPO za leto 2017 je Luka Koper, d. d., prejela odločbo o dodatni odmeri davka ter obveznost poravnala. Na odločbo se je družba pritožila.
• Dne 15. januarja 2019 je Luka Koper s strani Ministrstva za infrastrukturo prejela zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnih dovolil za nekatera zemljišča.

Poročilo neodvisnega revizorja

-

• -
  -

-

-

-

-

-

-

32 Izjava o odgovornosti članov uprave družbe

Uprava družbe Luka Koper, d. d., je odgovorna za pripravo letnega poročila družbe in Skupine Luka Koper ter računovodskih izkazov na način, ki zainteresirani javnosti daje resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja in izidov poslovanja družbe in Skupine Luka Koper v letu 2018.

Uprava družbe potrjuje, da je Letno poročilo Skupine in družbe Luka Koper, d. d., za leto 2018 z vsemi sestavnimi deli – poslovnim poročilom, računovodskim poročilom, trajnostnim poročilom, vključno z izjavo o upravljanju družbe – sestavljeno in objavljeno skladno z veljavno zakonodajo in mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.

Uprava potrjuje, da so bile pri izdelavi računovodskih izkazov dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve. Računovodske ocene so bile izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja.

Uprava potrjuje, da so računovodski izkazi s pojasnili za družbo in Skupino Luka Koper pripravljeni na podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju družbe Luka Koper, d. d., in njenih odvisnih družb ter v skladu z veljavno zakonodajo in Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija.

Davčne oblasti lahko kadarkoli v roku petih let od dneva, ko je bilo treba davek obračunati, preverijo poslovanje družbe, kar lahko posledično povzroči nastanek dodatne obveznosti plačila davka, zamudnih obresti in kazni iz naslova davka na dohodek pravnih oseb ali drugih davkov ter dajatev. Uprava družbe ni seznanjena z okoliščinami, ki bi lahko povzročile morebitno pomembno obveznost iz tega naslova.

Uprava je odgovorna za izvajanje ukrepov, s katerimi zagotavlja ohranjanje vrednosti premoženja družbe in Skupine Luka Koper, ter za preprečevanje in odkrivanje prevar ter drugih nepravilnosti.

Člani uprave:

Dimitrij Zadel Metod Podkrižnik Predsednik uprave Član uprave

mag. Irma Gubanec Vojko Rotar

Članica uprave Član uprave – delavski direktor

Koper, 15. 3. 2019