Luka Koper

Annual Report • May 25, 2017

LETNO POROČILO SKUPINA LUKA KOPER IN LUKA KOPER, D. D.

Kazalo

3	UVOD
4	1	Pomembnejši podatki o poslovanju Skupine Luka Koper v letu 2016
12	2	Vizija, poslanstvo, vrednote
13	3	Predstavitev Skupine Luka Koper
23	4	Poslovna strategija razvoja
45	5	Pismo predsednika uprave
48	6	Poročilo nadzornega sveta za leto 2016
59		POSLOVNO POROČILO
60	7	Izjava o upravljanju družbe
80	8	Pregled pomembnejših dogodkov, novosti in dosežkov v letu 2016
90	9	Pomembnejši dogodki po koncu poslovnega leta
91	10	Analiza uspešnosti poslovanja v letu 2016
108	11	Trženje: blagovne skupine in trgi
115	12	Naložbe v nefinančna sredstva
118	13	Razvojna dejavnost
124	14	Delnica LKPG
131	15	Obvladovanje tveganj
142		TRAJNOSTNI RAZVOJ
143	16	Naravno okolje
157	17	Človeški kapital
165	18	Družbeno okolje
167	19	Dobavitelji
169	20	Sistem vodenja
171		RAČUNOVODSKO POROČILO
172	21	Ločeni računovodski izkazi družbe Luka Koper, d. d.
178	22	Pojasnila k ločenim računovodskim izkazom
183	23	Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev in razkritja
202	24	Dodatna pojasnila ločenega izkaza poslovnega izida
211	25	Dodatna pojasnila ločenega izkaza finančnega položaja
257	26	Izkaz bilančnega dobička
258	27	Dogodki po zaključku poslovnega leta
259	28	Poročilo neodvisnega revizorja
264	29	Konsolidirani računovodski izkazi Skupine Luka Koper
270	30	Sestava Skupine Luka Koper
271	31	Pojasnila h konsolidiranim računovodskim izkazom
276	32	Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev in razkritja
297	33	Dodatna pojasnila konsolidiranega izkaza poslovnega izida
306	34	Dodatna pojasnila konsolidiranega finančnega položaja Skupine
348	35	Dogodki po zaključku poslovnega leta
349	36	Poročilo neodvisnega revizorja
354	37	Izjava o odgovornosti članov uprave družbe

1 Pomembnejši podatki o poslovanju Skupine Luka Koper v letu 2016

LETO 2016 JE LETO NOVIH REKORDOV

V LETU 2016 JE SKUPINA LUKA KOPER ZABELEŽILA ŠTEVILNE DOSEŽKE IN REKORDE

Dosežen je bil največji ladijski pretovor v zgodovini pristanišča, in sicer 22 milijonov ton blaga, kar je za 6 odstotkov več kot leta 2015. Dosežen je bil tudi rekorden mesečni ladijski pretovor v zgodovini pristanišča; maja 2016 je bilo v Luki pretovorjenega 2,15 milijona ton blaga.

Dosežen je bil nov zgodovinski mejnik z rekordno količino pretovora kontejnerjev, vozil in generalnih tovorov:

• - Pretovor kontejnerjev je v letu 2016 znašal 844,8 tisoč TEU in je za 7 odstotkov presegel količine iz leta 2015. V marcu 2016 je bil dosežen rekorden mesečni pretovor TEU v zgodovini pristanišča v višini 73,7 tisoč TEU.
• - Pretovor avtomobilov je v letu 2016 znašal 749 tisoč avtomobilov in je za 23 odstotkov presegel količine iz leta 2015. V marcu 2016 je bil dosežen rekorden mesečni pretovor avtomobilov v zgodovini pristanišča v višini 70,1 tisoč avtomobilov.
• - Pretovor generalnih tovorov je v letu 2016 znašal 955,1 tisoč ton in je za 27 odstotkov presegel količine iz leta 2015.

Čisti prihodki od prodaje so v letu 2016 dosegli rekordno višino 200 milijonov evrov in so bili od doseženih v letu 2015 višji za 8 odstotkov.

Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) je v letu 2016 dosegel rekordno višino 49 milijonov evrov in je doseženega v letu 2015 presegel za 16 odstotkov.

Čisti poslovni izid je v letu 2016 dosegel rekordno višino 44 milijonov evrov, kar je za 37 odstotkov več kot leta 2015.

Za naložbe je Skupina Luka Koper v letu 2016 namenila 61,8 milijona evrov. Večje izvedene naložbe so bile:

• - Zgrajeni so bili trije novi rezervoarji za potrebe terminala tekočih tovorov.
• - Za potrebe kontejnerskega terminala sta bila zgrajena dva dodatna železniška tira in podaljšani trije obstoječi tiri. Urejena je bila 9.000 m² velika površina za skladiščenje kontejnerjev.
• - Zaključila se je gradnja novega železniškega tira in novega mostu čez preliv za potrebe kontejnerskega terminala.
• - Zaključeno je bilo prekritje kasete na čelu drugega pomola za potrebe povečanega pretovora avtomobilov, pridobljene je bilo 33.000 m² površine.
• - Zaključili sta se gradnja proge za nova mostna dvigala na tirnicah RMG in menjava svetlobnih stolpov na kontejnerskem terminalu.
• - Za naročenih 12 novih zmogljivejših dvigal za pretovor kontejnerjev je družba Luka Koper, d. d., v letu 2016 namenila 18,1 milijona evrov.
• - Sklenjena je bila pogodba za nakup asfaltiranega parkirišča na območju koprskega pristanišča, ki se ga je predhodno najemalo.
• - Končana je bila prva faza izgradnje DEPO-ja; utrjene so bile skladiščne in manipulativne površine za potrebe kontejnerskega terminala v velikosti 42.000 m2. Z utrditvijo je predvideno skladiščenje 7 praznih kontejnerjev v višino.

V letu 2016 je bilo v Skupini Luka Koper realiziranih 59 novih zaposlitev. Število zaposlenih se je v letu 2016 glede na leto 2015 povečalo za 3 odstotke oziroma za 31 zaposlenih na 1.071 zaposlenih.

Čista dobičkonosnost kapitala (ROE) je v letu 2016 znašala 13,9 odstotka, kar je za 27 odstotkov oziroma za 3 odstotne točke več kot v letu 2015.

V letu 2015 so na čisti poslovni izid Skupine Luka Koper, poleg samega poslovanja vplivale tudi: odprava rezervacij v vrednosti 1,5 milijona evrov, slabitve sredstev v pridobivanju v višini 1,2 milijona evrov in slabitev finančne naložbe v višini 4,3 milijona evrov.

V letu 2016 so na čisti poslovni izid Skupine Luka Koper vplivale tudi: slabitve sredstev v pridobivanju v višini 1,5 milijona evrov, oblikovane rezervacije v višini 905 tisoč evrov in slabitev finančne naložbe v višini 100 tisoč evrov.

Za zagotovitev primerljivosti sta zato izračunana prilagojena kazalnika čiste dobičkonosnosti kapitala (ROE) in sredstev (ROA) brez teh finančnih kategorij. Prilagoditve vključujejo tudi vplive na odložene davke.

V začetku leta 2016 je bila sprejeta Strategija korporativne integritete družb Skupine Luka Koper in prenovljen Etični kodeks družb Skupine Luka Koper.

V letu 2016 je družba Luka Koper, d. d., dobila odobrene nove projekte CarEsmatic, Elemed in RRI, ki bodo ob realizaciji predvidenih aktivnosti v višini 11,81 milijona evrov omogočili črpanje 3,63 milijona evrov sredstev.

Agencija Republike Slovenije za okolje, ki deluje v sestavi Ministrstva za okolje in prostor, je družbi Luka Koper, d. d., ponovno podelila certifikat EMAS.

V letu 2016 se je pričela elektrifikacija mostnih dvigal na kolesih na kontejnerskem terminalu, ki namesto dizelskega goriva uporabljajo električno energijo, zaradi česar se pričakuje zmanjšanje emisij izpušnih plinov in stroškov energentov.

Avtomobilski terminal še naprej ostaja med največjimi v Sredozemlju.

Kontejnerski terminal je bil že sedmo leto zapored vodilni kontejnerski terminal na Jadranu.

V okviru sklada Živeti s pristaniščem je bilo v letu 2016 podprtih 171 dobrih idej.

V letu 2016 je bil organiziran 10. jubilejni Pristaniški dan.

Privezana je bila največja kontejnerska ladja v zgodovini pristanišča, MSC Paloma, s kapaciteto 14.000 TEU.

1.1 Dosežki v letu 2016

1.2 Finančni kazalniki

(v evrih)	Luka Koper, d. d.			Skupina Luka Koper
Iz izkaza poslovnega izida	2016	2015	IND 2016/ 2015	2016	2015	IND 2016/ 2015
Čisti prihodki od prodaje	190.407.498	173.277.749	110	199.543.696	184.273.472	108
Poslovni izid iz poslovanja (EBIT)	45.536.427	38.826.283	117	49.325.438	42.420.503	116
Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA)	71.043.459	65.194.564	109	75.794.126	69.935.252	108
Poslovni izid iz financiranja	963.457	-5.065.002	-19	-459.095	-5.930.515	8
Poslovni izid pred davki	46.499.884	33.761.281	138	50.763.957	37.818.216	134
Čisti poslovni izid	40.581.116	28.845.074	141	44.375.981	32.414.723	137
Dodana vrednost1	118.409.242	108.912.973	109	129.692.675	120.029.932	108

Iz izkaza finančnega položaja	31.12.2016	31.12.2015	IND 2016/ 2015	31.12.2016	31.12.2015	IND 2016/ 2015
Sredstva	472.932.135	446.050.861	106	489.991.097	464.549.667	105
Nekratkoročna sredstva	440.055.662	409.995.606	107	450.729.768	418.891.131	108
Kratkoročna sredstva	32.876.473	36.055.255	91	39.261.329	45.658.536	86
Kapital	304.425.949	282.847.478	108	331.978.921	306.290.469	108
Nekratkoročne obveznosti z rezervacijami in dolgoročne pasivne časovne razmejitve	131.614.419	125.227.745	105	118.638.958	118.734.138	100
Kratkoročne obveznosti	36.891.767	37.975.638	97	39.373.218	39.525.060	100
Finančne obveznosti	126.332.908	121.896.954	104	110.332.958	111.866.534	99

Iz izkaza denarnih tokov	2016	2015	IND 2016/ 2015	2016	2015	IND 2016/ 2015
Izdatki za naložbe v nepremičnine, naprave in opremo, naložbene nepremičnine in neopredmetena sredstva	60.313.916	36.871.798	164	61.781.064	37.402.753	165

¹ Dodana vrednost = čisti prihodki od prodaje + usredstveni lastni proizvodi in storitve + drugi prihodki – stroški blaga, materiala, storitev – drugi poslovni odhodki brez prevrednotovalnih poslovnih odhodkov.

(v evrih)	Luka Koper, d. d.			Skupina Luka Koper
Kazalniki (v odstotkih)	2016	2015	IND 2016/ 2015	2016	2015	IND 2016/ 2015
Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS)2	23,9 %	22,4 %	107	24,7	23,0	107
Čista dobičkonosnost kapitala (ROE)	13,8 %	10,5 %	132	13,9	10,9	127
Čista dobičkonosnost sredstev (ROA)	8,8 %	6,5 %	136	9,3	7,1	132
EBITDA marža3	37,3 %	37,6 %	99	38,0	38,0	100
Finančne obveznosti/kapital	41,5 %	43,1 %	96	33,2	36,5	91
Neto finančna zadolženost/ EBITDA4	1,8	1,8	99	1,4	1,4	97
Stopnja dividendnosti osnovnega kapitala	27,0 %	22,5 %	120	27,0	22,5	120
Ladijski pretovor (v tonah)	2016	2015	IND 2016/ 2015	2016	2015	IND 2016/ 2015
Ladijski pretovor	22.010.649	20.711.872	106	22.010.649	20.711.872	106
Število zaposlenih	2016	2015	IND 2016/ 2015	2016	2015	IND 2016/ 2015
Število zaposlenih	886	852	104	1.071	1.040	103

² Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS) = poslovni izid iz poslovanja (EBIT) / čisti prihodki od prodaje

³ EBITDA marža = poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) / čisti prihodki od prodaje

⁴ Neto finančna zadolženost/EBITDA = (finančne obveznosti – denar in denarni ustrezniki)/EBITDA

2 Vizija, poslanstvo, vrednote

Vizija

Luka Koper vodilni pristaniški sistem za globalne logistične rešitve držav srednje in vzhodne Evrope.

Poslanstvo

Z zanesljivo in razvito pristaniško ponudbo podpiramo globalne logistične rešitve do osrčja Evrope skladno s potrebami gospodarstva in najzahtevnejših kupcev.

Vrednote

sodelovanje odgovornost pripadnost

spoštovanje ustvarjalnost

3 Predstavitev Skupine Luka Koper

Zgodovina družbe Luka Koper, d. d.

Zgodba o nastanku slovenskega «okna v svet«, Luke Koper, sega v obdobje po drugi svetovni vojni in je povezana z iskanjem novih gospodarskih vsebin za razvoj tedaj obubožanega obalnega območja slovenske Istre. Zamisel o izgradnji trgovskega pristanišča ni naletela na odobravanje pri takratnem državnem vodstvu v Jugoslaviji. Zgolj pogumu in vztrajnosti prvotnih snovalcev in izvajalcev zamisli se lahko zahvalimo, da ima danes Slovenija lastno pristanišče mednarodnega pomena, ki ji zagotavlja vlogo pomembnega križišča svetovnih blagovnih tokov.

1. maja 1957 je bilo ustanovljeno podjetje Pristanišča Koper. V sedanje ime, Luka Koper, se je podjetje preimenovalo pet let kasneje. Leta 1958 je bila zaključena izgradnja prve, 135 metrov dolge operativne obale, kjer je decembra istega leta pristala prva prekooceanska ladja Gorica.

1957 – 2017

V LETU 2017 PRAZNUJEMO 60. OBLETNICO DELOVANJA

Prvi obali je sledila izgradnja novih privezov s sočasno gradnjo infrastrukture in skladišč v zaledju obale. Promet je iz leta v leto skokovito naraščal, podjetje je preraslo lokalne in republiške meje, večal se je delež opravljenih storitev za partnerje s tranzitnih trgov. Obala takrat še ni bila povezana z železnico, naraščajočo količino pretovora pa je cesta komajda še prenesla. V želji, da bi pospešili izgradnjo železniške povezave, projekt pri takratnih oblasteh namreč ni imel podpore, je investitorstvo v izgradnjo 31,4 km dolge enotirne železniške povezave od Prešnice do Kopra prevzela Luka Koper. Gradnja se je pričela leta 1964, zaključila pa tri leta kasneje.

Z železnico so se koprskemu pristanišču odprle nove razvojne možnosti, promet je naraščal in leta 1968 že presegel milijon ton. Sledilo je intenzivno investicijsko obdobje, zgrajen je bil prvi pomol, na katerem je nastal kontejnerski terminal, nato še drugi pomol, nova skladišča, nabavljeni sta bili nova oprema in moderna tehnologija. Leta 1989 je bilo z ladij razloženo in nanje naloženo že prek pet milijonov ton blaga. Sledilo je obdobje političnih in gospodarskih sprememb, Slovenija se je osamosvojila. Postopoma je dotedanji promet iz jugoslovanskih republik nadomestil tisti s srednjeevropskih trgov. Leta 1996 je bila družba po zaključenem procesu lastninskega preoblikovanja vpisana v sodni register kot delniška družba. Država je postala njena 51-odstotna lastnica, pri čemer so 49 odstotkov predstavljale prednostne participativne delnice z omejeno glasovalno pravico, 2 odstotka pa navadne delnice. Še isto leto se je delnica z oznako LKPG prvič uvrstila v borzno kotacijo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Ob 40-obletnici je družba za kakovostno izvajanje storitev pridobila certifikat kakovosti ISO9001, tri leta kasneje pa še okoljski certifikat ISO14001.

Leta 2000 je Luka Koper, d. d., od Republike Slovenije na osnovi pogodbe in proti plačilu prejela v najem vsa državna zemljišča in infrastrukturo. Leta 2001 je državni zbor sprejel Pomorski zakonik, ki določa, da se koncesijo za vodenje koprskega pristanišča sklene z osebo javnega prava, ki na dan uveljavitve zakonika v pristanišču opravlja pristaniško dejavnost.

Leta 2002 je Vlada Republike Slovenije sprejela Uredbo o podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v koprskem tovornem pristanišču (Ur. l. RS, št. 103/02). V uredbo je zapisala, da se koncesijsko razmerje uredi po posebni pogodbi, vendar ni bila koncesija na podlagi te uredbe Luki Koper, d. d., nikoli podeljena.

V letu 2004, ko je Slovenija postala enakopravna članica Evropske unije, je koprsko pristanišče postalo uradna logistična vstopna točka za blago, namenjeno v Evropsko unijo. Tovorni je bila v letu 2005 dodana nova dejavnost, namreč potniški promet, za kar je bilo v naslednjih letih urejeno tudi ustrezno pristajalno mesto. Leta 2007 je skupščina družbe 49 odstotkov prednostnih participativnih delnic države z omejeno glasovalno pravico preoblikovala v navadne delnice.

Država Slovenija je leta 2008 s koncesijsko pogodbo, sklenjeno na podlagi Uredbe o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču (Ur. l. RS, št. 71/2008), Luki Koper, d. d., podelila 35-letno koncesijo za opravljanje pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture na območju koprskega tovornega pristanišča; tri leta kasneje pa je z državnim prostorskim načrtom za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet začrtala še Lukin prostorski razvoj. Posledice globalne gospodarske krize je Luka Koper, d. d., uspešno prebrodila in promet je začel po letu 2010 ponovno strmo naraščati. Strateški pomen transportne poti skozi Koper je leta 2013 priznala tudi Evropska unija, ki je koprsko pristanišče umestila v mediteranski in baltsko-jadranski evropski koridor.

Ladijski pretovor skozi zgodovino

Najpomembnejše prelomnice v razvoju pristanišča

1957	Ustanovljeno je podjetje Pristanišča Koper
1958	Na novozgrajenem prvem privezu pristane prva čezoceanska ladja Gorica
1962	Podjetje se preimenuje v Luko Koper
1963	Pristanišče pridobi status prostocarinske cone
1967	Luka Koper je z novozgrajeno progo priključena na evropsko železniško omrežje
1974	Vzpostavljena je prva redna kontejnerska linija za Sredozemlje
1979	Zgrajen je kontejnerski terminal
1984	Zgrajen je terminal za razsute tovore
1996	Ob zaključenem lastninskem preoblikovanju je Luka Koper v register vpisana kot delniška družba (država postane 51-odstotna lastnica družbe: 49 odstotkov je prednostnih participativnih delnic z omejeno glasovalno pravico in 2 odstotka navadnih delnic)
1996	Delnica Luke Koper (LKPG) prične kotirati na Ljubljanski borzi
1996	V uporabo je predan nov avtomobilski terminal
1997	Luka Koper pridobi certifikat ISO 9002
1999	Luka Koper pridobi okoljski certifikat ISO 14001
2000	Luka Koper
2001	Državni zbor sprejme Pomorski zakonik
2002	Vlada Republike Slovenije
2004	EU
2005	V pristanišču privežejo prvo potniško ladjo
2007	Leta 2007 skupščina družbe Luka Koper, d. d., 49
2008	Država
2010	Vzpostavljen je evropski sistem okoljevarstvenega vodenja podjetja EMAS
2011	Sprejet je državni prostorski načrt za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru
2013	EU umesti Luko Koper v mediteranski in baltsko-jadranski koridor
2016	Dosežen je rekorden letni ladijski pretovor 22 milijonov ton blaga, rekorden pretovor kontejnerjev (844,8 tisoč TEU), vozil (749 tisoč enot) in generalnih tovorov (955,1 tisoč ton).

V vseh teh letih je Luka Koper, d. d., sama, brez državne pomoči, gradila in vlagala v pristaniško infrastrukturo, v pomole, skladišča in opremo.

3.1 Osebna izkaznica družbe Luka Koper, d. d., na dan 31. marca 2017

Ime družbe	Luka Koper, pristaniški in logistični sistem, delniška družba
Skrajšano ime družbe	Luka Koper, d. d.
Sedež družbe	Vojkovo nabrežje 38, Koper
	Telefon: 05 66 56 100
	Faks: 05 63 95 020
	Elektronska pošta: portkoper@luka-kp.si
	Spletna stran: www.luka-kp.si
Vpis v sodni register	Okrožno sodišče v Kopru pod vložno številko 066/10032200
Matična številka	5144353000
Davčna številka	SI 89190033
Osnovni kapital družbe	58.420.964,78 evra
Število delnic	14.000.000 navadnih kosovnih delnic
Kotacija delnic	Prva kotacija Ljubljanske borze
Oznaka delnice	LKPG
Predsednik uprave	Dragomir Matić
Član uprave	Andraž Novak
Članica uprave	Irena Vincek
Član uprave – delavski direktor	Stojan Čepar
Predsednica	dr. Alenka Žnidaršič Kranjc
nadzornega sveta
Osnovna dejavnost družbe	Storitveno podjetje; pristaniški in logistični sistem
Dejavnosti v Skupini Luka Koper	Različne storitvene dejavnosti

3.2 Organiziranost Skupine Luka Koper

V Skupini Luka Koper so povezane družbe, ki z različnimi storitvami zaokrožajo celovito ponudbo pristanišča.

Skupina Luka Koper na dan 31. decembra 2016

• Luka Koper, d. d.
• Odvisne družbe
  • Luka Koper INPO, d. o. o., 100 %
  • Adria Terminali, d. o. o., 100 %
  • Luka Koper Pristan, d. o. o., 100 %
  • Logis Nova, d. o. o., 100 %
  • Adria Investicije, d. o. o., 100 %
  • TOC, d. o. o., 68,13 %

Pridružene družbe

• Adria Transport, d. o. o., 50 %
• Adria Tow, d. o. o., 50 %
• Adriafin, d. o. o., 50 %
• Avtoservis, d. o. o., 49 %
• Golf Istra, d. o. o. v stečaju, 20 % (v stečajnem postopku z dne 9. oktober 2014, zaključek stečajnega postopka dne 6. januar 2017)

O spremembah v okviru odvisnih in pridruženih družb podrobneje poročamo v Sestava Skupine Luka Koper.

3.3 Dejavnosti Skupine Luka Koper

V obalno-kraški regiji, ki je po velikosti med najmanjšimi regijami v Sloveniji, po gospodarski razvitosti pa med bolj razvitimi, leži Luka Koper, edino večnamensko slovensko pristanišče. Pristanišče s svojim delovanjem vpliva na razvoj regije, slovenskega gospodarstva in logistike v tem delu Evrope. obsega celovit vodni in priobalni prostor, v katerem se opravljajo pristaniške dejavnosti, ki so namenjene tovornemu prometu, in dejavnosti, namenjene potniškemu prometu.

Osnovna dejavnost pristanišča je pretovor in skladiščenje vseh vrst blaga ter vrsta dopolnilnih storitev na blagu in drugih storitev, kar strankam zagotavlja celovito logistično podporo. Luka Koper si je zastavila ambiciozen cilj, da bi hkrati zadovoljila želje kupcev, lastnikov družbe in zaposlenih v podjetju. Z uresničevanjem razvojnih usmeritev pristanišča, Luka Koper krepi svoje konkurenčne prednosti. Pristanišče je mejna vstopna točka za Evropsko unijo in ima status proste cone tipa I. Luka Koper, d. d., ima status pooblaščenega gospodarskega subjekta, certifikat AEO pa potrjuje, da je prostocarinska cona varno območje z najnižjo stopnjo tveganja za blago, ki potuje prek koprskega pristanišča. Zagotavljanje pristaniške varnosti je urejeno po Mednarodnem kodeksu o zaščiti ladij in pristanišč ISPS CODE. Pristanišče je vpeto v mednarodne blagovne izmenjave in mednarodno poslovanje.

Luka Koper, d. d., je leta 2008 z državo sklenila Koncesijsko pogodbo za opravljanje pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture na območju koprskega tovornega pristanišča. Koncesijska pogodba je bila sklenjena za obdobje 35 let, kakor določa Pomorski zakonik. Dogovorjena koncesijska dajatev znaša 3,5 odstotka poslovnih prihodkov od prodaje družbe, iz katerih so izločeni prihodki od pristaniških pristojbin. V koncesijsko dajatev so vključene tudi vodna pravica, vodne takse in druge dajatve, povezane z uporabo morja, ki pripada Republiki Sloveniji. Celotno koncesijsko dajatev plačuje Luka Koper, d. d., Republiki Sloveniji, ki nato polovico zneska nameni lokalnim skupnostim, Mestni občini Koper in od 1. januarja 2015 tudi Občini Ankaran.

DELOVANJE PRISTANIŠČA JE IZJEMNEGA POMENA ZA DRŽAVO

Pristaniška in logistična dejavnost

Za izvajanje osnovne pristaniške dejavnosti pretovora in skladiščenja ima Luka Koper dvanajst specializiranih terminalov, ki so organizirani glede na blago oziroma tovor, ki ga sprejemajo:

terminal za generalne tovore, terminal za les, terminal za hlajene tovore, terminal za živino, kontejnerski terminal, terminal za avtomobile in RO-RO, terminal za tekoče tovore, terminal za razsute tovore, terminal za sipke tovore, terminal za glinico, terminal silos, potniški terminal.

Vsak terminal ima svoje značilnosti, ki jih določajo za blago specifičen delovni proces, tehnološki postopki in tehnologija. Terminali so združeni v šest profitnih centrov. Luka Koper nudi svojim strankam tudi široko paleto dodatnih storitev, s katerimi se povečuje vrednost blaga. Podrobno so terminali opisani na spletni strani https://luka-kp.si/slo/terminali-191.

Območje pristanišča obsega 274 hektarjev kopenskih površin, ki zajemajo 49,2 hektarja pokritih skladišč in 111 hektarjev odprtih skladiščnih površin. Ob 179 hektarjih morske površine in 3.282 metrih obale je 28 ladijskih privezov. Storitve logistične dejavnosti obsegajo:

• storitve zbirnega in distribucijskega centra za vse blagovne skupine,
• storitve na blagu (sortiranje, paletiranje, vzorčenje, zaščita, označevanje, tehtanje, čiščenje in drugo), ki se vzporedno z razvojem logističnih storitev in povpraševanjem naročnikov nadgrajujejo,
• upravljanje območja pristanišča,
• integrirane logistične rešitve.

Storitve posameznih terminalov dopolnjujejo družbe Luka Koper INPO, d. o. o., Adria-Tow, d. o. o., in Adria Transport, d. o. o., kar omogoča hitro prilagajanje potrebam kupcev. Družba Luka Koper INPO, d. o. o, opravlja storitve maritimne dejavnosti, to je privez in odvez ladij ter poglabljanje morskega dna; poleg tega upravlja kamionski terminal, ki je namenjen parkiranju tovornjakov za čas, ki je potreben, da voznik uredi vso zahtevano dokumentacijo za vstop na območje Luke Koper. Družba Adria-Tow, d. o. o., opravlja dejavnost vleke ladij, ladijske oskrbe ter reševanja in pomoči plovilom v koprskem pristanišču. Adria Transport, d. o. o., pa skrbi za vzpostavitev učinkovite logistične poti med koprskim pristaniščem in njegovim zaledjem ter zagotavlja večji obseg železniških prevozov iz pristanišča in vanj.

Izvajanje gospodarske javne službe

Družba Luka Koper, d. d., skladno s Koncesijsko pogodbo za opravljanje pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture na območju koprskega tovornega pristanišča, ki je bila sklenjena septembra 2008 za obdobje 35. let, trajno in nepretrgoma izvaja gospodarsko javno službo vzdrževanja pristaniške infrastrukture namenjene za javni promet.

Druge dejavnosti

Poleg osnovne, pristaniške dejavnosti zaokrožujejo delovanje Skupine Luka Koper številne podporne dejavnosti.

Dejavnost podpornih storitev

Družba Luka Koper INPO, d. o. o., opravlja v okviru podpornih storitev storitve vzdrževanja in storitve komunalnih dejavnosti. Ob tem ostaja družba kot celota zvesta svojemu izvornemu poslanstvu, ki je poleg uspešnega tržnega poslovanja tudi zaposlovanje in usposabljanje invalidov. Zato uvaja in razvija predvsem poslovne programe, ki so tržno zanimivi, hkrati pa taki, da jim invalidi glede na svoje delovne zmožnosti lahko sledijo. Storitve izvajajo na najvišji kakovostni ravni, kar potrjuje certifikat ISO 9001, za odgovoren odnos do okolja pa tudi certifikat ISO 14001.

Od 1. januarja 2006 dalje opravlja družba Luka Koper INPO, d. o. o., javno dejavnost izvajanja gospodarske javne službe zbiranja odpadkov s plovil, skladno s koncesijsko pogodbo na podlagi prvega odstavka 26. člena Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja državne gospodarske javne službe zbiranja odpadkov s plovil (Ur. l. RS, št. 59/2005). Sprva je podjetje to službo opravljalo na podlagi pooblastila matične družbe kot upravljavca koprskega pristanišča, po sklenitvi koncesijske pogodbe med Republiko Slovenijo in Luko Koper, d. d., leta 2008, pa jo opravlja na podlagi nove pogodbe.

Po sprejetju Strategije razvoja družbe Luka Koper INPO, d. o. o., za obdobje 2016 - 2020 v skladu s katero družba ohranja status invalidskega podjetja z več kot polovico zaposlenih invalidov, je družba pridobila pravico do uporabe kolektivne blagovne in storitvene znamke Invalidsko podjetje.

Gostinska dejavnost

Luka Koper Pristan, d. o. o., ponuja hotelirske, namestitvene, gostinske in kongresne storitve ter skrbi za organizacijo raznovrstnih dogodkov. Družba upravlja tudi z domom v Prisojah, kjer je del kapacitet namenjen zasebnemu študentskemu domu.

Dejavnost kontrole kakovosti

Družba TOC, tehnološko okoljski in logistični center, d. o. o., je tržno usmerjeno podjetje, ki opravlja storitve s področja tehnoloških in ekoloških raziskav ter storitve analitskega laboratorija. Osnovna dejavnost družbe je izvajanje laboratorijskih storitev s področja kontrole kakovosti naftnih derivatov, čistih kemikalij in plinov. V zadnjih letih pa družba širi svoje storitve na področje mikrobioloških in kemijskih preiskav voda. Družba ima od leta 2010 pridobljen certifikat SIST EN ISO/IEC 17025, ki ga redno obnavlja in nadgrajuje s širitvijo novih akreditiranih preskusnih metod. Potrditev in pokazatelj uspešnega poslovanja družbe je tudi podelitev zlate bonitetne odličnosti v letih 2015 in 2016.

Zaledna logistična dejavnost

Sežana

Luka Koper, d. d., ima v Sežani v lasti: nepremičnine na območju delujočega terminala, ki jih upravlja družba Adria Terminali, d. o. o., (v 100-odstotni lasti Luke Koper, d. d.), nepremičnine v neposredni bližini delujočega terminala, ki niso v funkciji.

Družba Adria Terminali, d. o. o., upravlja kopenski logistični terminal v Sežani. Poslovanje je namenjeno pretovoru in skladiščenju različnih vrst blaga, predvsem generalnim tovorom z železovimi proizvodi in lesnimi peleti ter zbirniki in klasičnemu pretovoru v kontejnerskem prometu. Terminal, ki razpolaga s skoraj 50.000 m² skladiščnih površin in najsodobnejšo mehanizacijo za pretovarjanje in premikanje blaga, je dobro povezan tako z železniško kot s cestno infrastrukturo. Družba Adria Terminali, d. o. o., deluje v vlogi upravljavca kopenskega terminala, hkrati pa si prizadeva pritegniti blagovne tokove v kopenskem prometu z območij tržišč srednje in vzhodne Evrope.

Prekmurje

Za odkup zemljišč na območju prvotno predvidenega logističnega centra v občini Beltinci je bila leta 2008 ustanovljena projektna družba Logis Nova, d. o. o. Junija leta 2014 so bili z vpisom v sodni register končani vsi postopki dokapitalizacije družbe z lastniškimi vložki v zemljiške parcele, izpeljani so bili torej vsi načrtovani postopki odkupa kmetijskih zemljišč in lastniška konsolidacija je bila zaključena. Družba je odtlej v 100-odstotni lasti Luke Koper, d. d. Razpolaga s 64,9 hektarja zemljišč, od katerih se v času, ko projekt izgradnje logističnega centra stoji, vsa kmetijska zemljišča obdelujejo. Del zemljišč je do konca leta 2016 obdelovala družba sama s pomočjo podizvajalcev, del pa nekateri od prejšnjih lastnikov, ki so imeli zemljišča v zakupu. Konec oktobra 2016 je bila na podlagi javnega povabila za oddajo ponudb sklenjena pogodba, po kateri je bil celoten kompleks, z izjemo 1 ha zemljišč, ki je v solastnini, z dnem 1.1.2017 oddan najboljšemu ponudniku v dolgoročni najem do konca leta 2020.

4 Poslovna strategija razvoja

4.1 Strateške usmeritve

Prilagodljiv, sodoben in konkurenèen pristaniški ponudnik

Realizacija prepoznanih tržnih potencialov z obvladovanjem tržišč in vzpostavljanjem partnerskih odnosov s kupci.

Doseganje visoke operativne učinkovitosti z izboljšanjem produktivnosti procesov, sinergijami med terminali in optimalno

rabo zmogljivosti.

rast premoženja.

POVEČANJE PRISTANIŠKIH ZMOGLJIVOSTI IN PRETOVORA STA NAŠA CILJA DO LETA 2020

Zanesljiv in uèinkovit izvajalec kakovostnih pristaniških storitev

Dolgoroèno stabilen in uspešen poslovni sistem

Promotor celovitih logistiènih rešitev

Skrben institucionalni deležnik trajnostnega razvoja

Usklajenost med osnovno dejavnostjo in podpornimi funkcijami ter skrb za izboljšanje dobičkonosnosti produktov in

Skrb za povezovanje različnih členov v logistični verigi in pristaniški skupnosti z namenom oblikovanja integriranih transportih rešitev.

Zavzemanje za dolgoročno vzdržen razvoj naravnega in družbenega okolja ter podpora razvoju pristanišča v širšem regionalnem in mednarodnem prostoru.

4.2 Značilnosti gospodarskega okolja v letu 2016

Povprečna globalna gospodarska rast je v letu 2016 ocenjena na 3,1 odstotka, se pa napoved razlikuje glede na posamezna gospodarstva. V razvitih državah je bila gospodarska rast višja od povprečne, na hitrorastočih trgih in gospodarstvih v razvoju pa je bila nižja od povprečne. V razvitih državah je bila gospodarska rast ob koncu leta 2016 višja od pričakovane v ZDA, Španiji, Veliki Britaniji in na Japonskem. Na hitro rastočih trgih in gospodarstvih v razvoju je bila rast višja od pričakovane na Kitajskem, nižja od pričakovane pa v Argentini, Braziliji in Turčiji. Štafetno palico glavne gospodarske lokomotive sveta je v letu 2016 od Kitajske prevzela Indija.⁵ V evrskem območju, vključno s Slovenijo, so se v letu 2016 nadaljevala razmeroma ugodna gospodarska gibanja. H gospodarski rasti je največ prispevala rast zasebne potrošnje, ki je bila odraz okrevanja na trgu dela. V evrskem območju je bila stopnja brezposelnosti oktobra 2016 najnižja po letu 2008. Decembra 2016 so cene brenta nafte dosegle najvišje ravni v letu 2016. Odločitev Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC) o zmanjšanju proizvodnje je vplivala na povprečno dolarsko ceno nafte, ki se je decembra 2016 povečala za 19 odstotkov, v letu 2016 pa kar za 74 odstotkov. Povečale so se tudi cene ostalih surovin, predvsem kovin, ki so odraz večjega kitajskega povpraševanja in napovedi ZDA o povečanju investicij v infrastrukturo. Vrednost evra je konec leta 2016 dosegla glede na ameriški dolar najnižjo vrednost v zadnjih dvanajstih letih.⁶

4.3 Primerjalna analiza s konkurenti

Rast kontejnerskega pretovora

V letu 2016 je kontejnerski promet na kontejnerski trgovinski poti Daljni vzhod – Evropa zaznal majhno izboljšanje in sicer v višini 1,2 odstotka, medtem ko je bil v letu 2015 zaznan padec v višini 3,1 odstotka. Padec v letu 2015 je bil predvsem posledica zmanjšanega povpraševanja iz Rusije zaradi uvedenih sankcij. Večje povpraševanje na ruskem tržišču v 2016, je pripomoglo tudi k dvigu kontejnerskega prometa v pristaniščih severne Evrope. Kljub temu pa so skupne količine prepeljanih kontejnerjev TEU še vedno nižje od rekordnega leta 2014.

⁵ Vir: World Economic Outlook: A Shifting Global Economic Landscape. Update January 2017. Washington. International Monetary Fund.

URL:http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2017/update/01/

⁶ Vir: Ekonomsko ogledalo. Januar 2017. Ljubljana. Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj.

Večja rast kontejnerskega prometa je bila v letu 2016 na relaciji Daljni vzhod – Severna Amerika, v višini 4,3 odstotka, kar je rekordna letna količina TEU, in sicer 14,2 milijona TEU. Leto 2016 je bilo že sedmo zaporedno leto rasti na tej relaciji.

V letu 2016 se je proti 7. največjem svetovnem kontejnerskem ladjarju korejskem Hanjin Shippingu pričel stečajni postopek, po prenehanju stečajnega postopka bo Hanjin Shipping prenehal obstajati kot pravna oseba.

Poleg tega je leto 2016 zaznamovalo veliko število prevzemov med ladjarji, največji globalni kontejnerski ladjarji so prevzemali manjše.

Prav tako pa so se začeli kontejnerski ladjarji združevati, predvsem zaradi zelo nizkih ladijskih voznin in slabih finančnih rezultatov v preteklih letih.

Zaradi slabih finančnih rezultatov so se kontejnerski ladjarji v letu 2016 z namenom zmanjšati stroške in kapaciteto na ladjah ter tako dvigniti ladijske voznine na zadovoljivo raven združili v tri velike alianse (2M, Ocean Alliance, THE Alliance).⁷

Ladijski pretovor kontejnerjev pristanišč severnega Jadrana v TEU po pristaniščih⁸

SEVERNOJADRANSKA PRISTANIŠČA	2016	2015	Indeks
Koper	844.778	790.736	107
Benetke	605.875	560.301	108
Trst	486.499	501.268	97
Ravena	234.511	244.813	96
Reka	214.348	200.102	107

⁷ http://worldmaritimenews.com/archives/212163/alphaliner-volumes-improve-in-far-east-europe-

transpacific-lanes/ 8 Vir: spletne strani omenjenih pristanišč ter podatki NAPA

Ladijski pretovor kontejnerjev najpomembnejših treh pristanišč severne Evrope v TEU po pristaniščih⁹

SEVERNOEVROPSKA PRISTANIŠČA	2016	2015	Indeks
Rotterdam	12.385.168	12.234.535	101
Antwerpen	10.037.318	9.653.511	104
Hamburg	8.910.000	8.820.000	101

⁹ Vir: spletne strani omenjenih pristanišč ter podatki NAPA

Ladijski pretovor kontejnerjev v TEU

Rast pretovora avtomobilov

Po podatkih združenja ACEA10 – European Automobile Manufacturers Association, ki je decembra 2016 izdalo poročilo o ekonomskem stanju in prometu v avtomobilski industriji Evropske unije tretjega tromesečja leta 2016 (Economic and Market Report in EU Automotive Industry Quarter 3 2016), je bila v Evropski uniji v letu 2016 zabeležena 8 odstotna rast prodaje novih osebnih vozil. Na rast pretovora v Luki Koper je v največji meri vplivala rast prodaje v Španiji, kjer se je izvoz avtomobilov povečal za 11 odstotkov, ter v Nemčiji, kjer se je uvoz avtomobilov povečal za 6,1 odstotka.

V sosednjih državah je od januarja do septembra 2016 povpraševanje po novih vozilih upadlo – v Rusiji za 15,1 odstotka zaradi zelo visoke inflacije; ukrajinski trg kaže znake verjetne oživitve z zabeleženo rastjo 53,4 odstotka; v Turčiji je zaradi državnega udara v juliju 2016 prodaja upadla za 2,3 odstotka.

V svetovnem merilu je bila v prvih devetih mesecih leta 2016 zabeležena 4,4-odstotna rast prodaje. Po posameznih državah je rast znašala: Japonska 4,2 odstotka (zaradi šibke domače ekonomije in potrošnje), Južna Koreja 3,1 odstotka, Kitajska 14,7 odstotka, Indija 10,5 odstotka in ostale azijske države 2,4 odstotka. Vse te države so pomembne za izvoz vozil preko Luke Koper.

V obdobju od januarja do septembra 2016 je proizvodnja novih osebnih vozil v Evropski uniji zrasla za 4,7 odstotka. V državah zahodne Evrope so beležili naslednje rasti: Francija 10,9 odstotka, Velika Britanija 10,5 odstotka, Italija 8,8 odstotka, Španija 8,4 odstotka in Nemčija 1,1 odstotka.

V državah srednje Evrope je proizvodnja nekoliko upadla predvsem v Romuniji, in to za 8,8 odstotka, ter na Madžarskem za 4,0 odstotka, medtem ko je Češka zabeležila kar 11,8-odstotno rast, Slovaška 1,7-odstotno in Poljska 2,9-odstotno rast.

Od januarja do septembra 2016 je Evropska unija izvozila 4 milijone in uvozila 1,8 milijona osebnih vozil. To pomeni 15,4-odstotno rast uvoza in 3,6-odstoten upad izvoza.

Zaradi kasnejše objave rezultatov o pretovoru avtomobilov v reviji Automotive Logistics11 na svoji spletni strani http://automotivelogistics. media/ drugih evropskih pristanišč, za leto 2016, primerjava s konkurenti še ni opravljena.

4.4 Uresničevanje načrtov, strateških ciljev in usmeritev v letu 2016

Zadnja Poslovna strategija razvoja in prenovljeni strateški dokumenti družbe do leta 2020 z usmeritvami do leta 2030 so bili sprejeti leta 2015. V letu 2016 so se aktivnosti izvajale v smeri sprejetih strateških konceptov, saj je bil temu prilagojen tudi letni načrt. Dodatno je bil v letu 2016 vzpostavljen akcijski načrt, ki zagotavlja izvajanje ustreznih aktivnosti za doseganje strateških ciljev, iz katerega so bili oblikovani tudi štirje strateški projekti, ki se jih bo natančneje koordiniralo z namenom obvladovanja uresničevanja strategije:

• povečanje pretovora kontejnerjev,
• povečanje pretovora avtomobilov,
• povečanje dodatnih storitev praznjenja in polnjenja kontejnerjev,
• povečanje pretočnosti pristanišča.

Koordinacija strateških projektov predvideva celovito obvladovanje posameznih projektov z vidika trženja, zagotavljanja zmogljivosti, učinkovitosti procesov, ustreznosti kadrovskih resursov in vse kar pogojuje doseganje strateških ciljev.

V letu 2016 je družba ponovno zabeležila rekordne poslovne rezultate, predvsem pri obeh strateških blagovnih skupinah, kontejnerjih in avtomobilih, kar potrjuje ustreznost začrtanih usmeritev poslovne strategije in dolgoročnih razvojnih prioritet pristanišča. Ob tem pa velja tudi izpostaviti,

¹¹ http://automotivelogistics.media/

da bo nadaljnje uresničevanje strategije soočeno s pomembnimi izzivi, ki se nanašajo na pravočasno zagotavljanje ustreznih in zadostnih pristaniških zmogljivosti, ki pogojujejo nadaljnjo rast prometa. Gre predvsem za:

• podaljšanje prvega pomola skladno z državnim prostorskim načrtom,
• pridobivanje novih zemljišč za skladiščenje avtomobilov skladno z državnim prostorskim načrtom,
• razrešitev vseh statusnih problematik glede vhodov.

Zaradi zamud s pridobivanjem soglasij in kompleksnih upravnih postopkov ter nepričakovanih zapletov, prihaja do zamud pri izvajanju ključnih naložb.

4.5 Uresničevanje poslovnih ciljev v letu 2016

Ključni kazalniki poslovanja družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper v letu 2016 v primerjavi z načrtom za leto 2016

Luka Koper, d. d.			Skupina Luka Koper
2016	NAČRT 2016	IND 2016/ NAČRT 2016	2016	NAČRT 2016	IND 2016/ NAČRT 2016
190.407.498	183.807.299	104	199.543.696	194.662.753	103
45.536.427	42.429.640	107	49.325.438	45.696.534	108
71.043.459	67.729.606	105	75.794.126	71.962.529	105
963.457	-763.805	-126	-459.095	-1.821.346	25
46.499.884	41.665.835	112	50.763.957	45.129.766	112
40.581.116	34.874.304	116	44.375.981	37.776.901	117
118.409.242	112.272.666	105	129.692.675	122.520.540	106

Iz izkaza finančnega položaja	31.12.2016	NAČRT 31.12.2016	IND 2016/ NAČRT 2016	31.12.2016	NAČRT 31.12.2016	IND 2016/ NAČRT 2016
Sredstva	472.932.135	495.281.384	95	489.991.097	509.442.923	96
Nekratkoročna sredstva	440.055.662	457.558.987	96	450.729.768	468.205.677	96
Kratkoročna sredstva	32.876.473	37.722.398	87	39.261.329	41.237.245	95
Kapital	304.425.949	307.003.418	99	331.978.921	333.162.290	100
Nekratkoročne obveznosti z rezervacijami in dolgoročne pasivne časovne razmejitve	131.614.419	139.200.901	95	118.638.958	126.075.867	94
Kratkoročne obveznosti	36.891.767	49.077.065	75	39.373.218	50.204.766	78
Finančne obveznosti	126.332.908	146.771.337	86	110.332.958	131.076.473	84

¹² Dodana vrednost = čisti prihodki od prodaje + usredstveni lastni proizvodi in storitve + drugi prihodki – stroški blaga, materiala, storitev – drugi poslovni odhodki brez prevrednotovalnih poslovnih odhodkov.

(v evrih)	Luka Koper, d. d.			Skupina Luka Koper
Iz izkaza denarnih tokov	2016	NAČRT 2016	IND 2016/ NAČRT 2016	2016	NAČRT 2016	IND 2016/ NAČRT 2016
Izdatki za naložbe v nepremičnine, naprave in opremo, naložbene neprem	60.313.916	77.001.767	78	61.781.064	78.907.927	78
Kazalniki (v odstotkih)	2016	NAČRT 2016	IND 2016/ NAČRT 2016	2016	NAČRT 2016	IND 2016/ NAČRT 2016
Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS)13	23,9 %	23,1 %	104	24,7 %	23,5 %	105
Čista dobičkonosnost kapitala (ROE)	13,8 %	11,9 %	117	13,9 %	11,9 %	117
Čista dobičkonosnost sredstev (ROA)	8,8 %	7,4 %	119	9,3 %	7,8 %	119
EBITDA marža14	37,3 %	36,8 %	101	38,0 %	37,0 %	103
Finančne obveznosti/ kapital	41,5 %	47,8 %	87	33,2 %	39,3 %	84
Neto finančna zadolženost/EBITDA15	1,8	2,1	82	1,4	1,8	77
Stopnja dividendnosti osnovnega kapitala	27,0 %	15,2 %	178	27,0 %	15,2 %	178

Ladijski pretovor (v tonah)	2016	NAČRT 2016	IND 2016/ NAČRT 2016	2016	NAČRT 2016	IND 2016/ NAČRT 2016
Ladijski pretovor	22.010.649	21.428.234	103	22.010.649	21.428.234	103
Število zaposlenih	2016	NAČRT 2016	IND 2016/ NAČRT 2016	2016	NAČRT 2016	IND 2016/ NAČRT 2016
Število zaposlenih	886	883	100	1.071	1.070	100

¹³ Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS) = poslovni izid iz poslovanja (EBIT) / čisti prihodki od prodaje

¹⁴ EBITDA marža = poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) / čisti prihodki od prodaje

¹⁵ Neto finančna zadolženost/EBITDA = (finančne obveznosti – denar in denarni ustrezniki)/EBITDA Od 1.1.2016 dalje družba izračunava kazalnik Neto finančna zadolženost/EBITDA po zgornji metodi. Zato je zaradi primerljivosti Načrt 2016 Neto finančna zadolženost/EBITDA preračunan na novo metodo.

4.6 5-letni trendi

Čisti prihodki od prodaje - v evrih

4.7 Napovedi gospodarskega okolja v letu 2017

Po počasnejšem okrevanju svetovnega gospodarstva v letu 2016, bo gospodarska rast hitreje naraščala v letih 2017 in 2018, še zlasti na hitrorastočih trgih in v gospodarstvih v razvoju. V letu 2017 naj bi svetovna gospodarska rast znašala 3,4 odstotka. Obstaja več različnih projekcij rasti globalnega gospodarstva v naslednjih letih, saj se pojavljajo negotovosti glede nove ameriške vlade in njenih globalnih posledic. Napoved gospodarskih gibanj v letu 2017 bo bolj realna v aprilu 2017, saj bo takrat več jasnega glede politike ZDA in njenih posledic na svetovno gospodarstvo.

Izboljšala se je napoved gospodarske rasti za Kitajsko, zaradi pričakovane politike spodbud, poslabšala pa se je napoved za več drugih gospodarstev, predvsem za Indijo, Brazilijo in Mehiko.

Za leto 2017 so predvidena tako negativna kot pozitivna tveganja. Pomembnejša negativna tveganja se nanašajo na morebiten premik v smeri navznoter usmerjenih politik in protekcionizma in na večjo zaostritev svetovnih finančnih razmer, ki bi z interakcijo šibkega izkaza finančnega položaja v nekaterih delih evro območja in v nekaterih nastajajočih tržnih gospodarstvih povečale geopolitične napetosti in upočasnitev rasti kitajskega gospodarstva.

¹⁶ Vir: World Economic Outlook: A Shifting Global Economic Landscape. Update January 2017. Washington. International Monetary Fund. URL:http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2017/update/01/

Območje/država	Ocena 2016	Napoved 2017	Napoved 2018
Svetovno gospodarstvo	3,1	3,4	3,6
Razvita gospodarstva	1,6	1,9	2,0
ZDA	1,6	2,3	2,5
Euro območje	1,7	1,6	1,6
Nemčija	1,7	1,5	1,5
Francija	1,3	1,3	1,6
Italija	0,9	0,7	0,8
Španija	3,2	2,3	2,1
Japonska	0,9	0,8	0,5
Velika Britanija	2,0	1,5	1,4
Rusija	-0,6	1,1	1,2
Kitajska	6,7	6,5	6,0
Slovenija	2,3	1,8	1,8

Pregled napovedi gospodarske rasti po državah

Članice Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC) so konec novembra 2016 na Dunaju dosegle dogovor o zmanjšanju črpanja nafte. Članice kartela bodo proizvodnjo omejile na 32,5 milijona 159-litrskih sodov nafte na dan.

4.8 Poslovni cilji za leto 2017

Ključni kazalniki poslovanja družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper v letu 2017

(v evrih)	Luka Koper, d. d.					Skupina Luka Koper
Iz izkaza poslovnega izida	2016	NAČRT 2017	IND NAČRT 2017/ 2016	2016	NAČRT	IND NAČRT 2017/ 2016
Čisti prihodki od prodaje	190.407.498	209.570.765	110	199.543.696	215.383.022	108
Poslovni izid iz poslovanja (EBIT)	45.536.427	53.348.775	117	49.325.438	54.652.350	111
Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA)	71.043.459	80.391.487	113	75.794.126	82.590.452	109
Poslovni izid iz financiranja	963.457	572.440	59	-459.095	-816.253	178
Poslovni izid pred davki	46.499.884	53.921.215	116	50.763.957	55.043.884	108
Čisti poslovni izid	40.581.116	46.521.694	115	44.375.981	47.463.951	107
Dodana vrednost17	118.409.242	129.151.100	109	129.692.675	137.714.935	106

Iz izkaza finančnega položaja	31.12.2016	NAČRT 31.12.2017	IND NAČRT 2017/ 2016	31.12.2016	NAČRT 31.12.2017	IND NAČRT 2017/ 2016
Sredstva	472.932.135	511.606.743	108	489.991.097	523.094.478	107
Nekratkoročna sredstva	440.055.662	469.829.563	107	450.729.768	480.097.504	107
Kratkoročna sredstva	32.876.473	41.777.180	127	39.261.329	42.996.973	110
Kapital	304.425.949	338.776.121	111	331.978.921	367.038.642	111
Nekratkoročne obveznosti z rezervacijami in dolgoročne pasivne časovne razmejitve	131.614.419	129.868.277	99	118.638.958	112.745.028	95
Kratkoročne obveznosti	36.891.767	42.962.345	116	39.373.218	43.310.808	110
Finančne obveznosti	126.332.908	137.377.452	109	110.332.958	117.347.122	106

¹⁷ Dodana vrednost = čisti prihodki od prodaje + drugi prihodki + usredstveni lastni proizvodi in storitve – stroški blaga, materiala, storitev – drugi poslovni odhodki brez prevrednotovalnih poslovnih odhodkov..

(v evrih)		Luka Koper, d. d.			Skupina Luka Koper
Iz izkaza denarnih tokov	2016	NAČRT 2017	IND NAČRT 2017/ 2016	2016	NAČRT	IND NAČRT 2017/ 2016
Izdatki za naložbe v nepremičnine, naprave in opremo, naložbene nepremičnine in neopredmetena sredstva	60.313.916	57.288.481	95	61.781.064	58.096.302	94
Kazalniki (v odstotkih)	2016	NAČRT 2017	IND NAČRT 2017/ 2016	2016	NAČRT	IND NAČRT 2017/ 2016
Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS)18	23,9 %	25,5 %	106	24,7 %	25,4 %	103
Čista dobičkonosnost kapitala (ROE)	13,8 %	14,4 %	105	13,9 %	13,6 %	98
Čista dobičkonosnost sredstev (ROA)	8,8 %	9,5 %	107	9,3 %	9,4 %	101
EBITDA marža19	37,3 %	38,4 %	103	38,0 %	38,3 %	101
Finančne obveznosti/ kapital	41,5 %	40,6 %	98	33,2 %	32,0 %	96
Neto finančna zadolženost/ EBITDA20	1,8	1,7	96	1,4	1,4	102
Stopnja dividendnosti osnovnega kapitala	27,0 %	22,5 %	83	27,0 %	22,5 %	83
Ladijski pretovor (v tonah)	2016	NAČRT 2017	IND	2016	NAČRT	IND
Ladijski pretovor	22.010.649	22.767.168	103	22.010.649	22.767.168	103
Število zaposlenih	2016	NAČRT 2017	IND	2016	NAČRT	IND
Število zaposlenih	886	931	105	1.071	1.120	105

¹⁹ EBITDA marža = poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) / čisti prihodki od prodaje

²⁰ Neto finančna zadolženost/EBITDA = (finančne obveznosti – denar in denarni ustrezniki)/EBITDA.

Poslovni načrt za leto 2017

Uspešno poslovanje v letu 2016 in sprejet načrt za leto 2017 vodita k uspešnemu uresničevanju poslovne strategije Skupine Luka Koper do leta 2020, ki je bila sprejeta avgusta 2015, na kar še posebej kaže hitrorastoči pretovor obeh strateških blagovnih skupin kontejnerjev in avtomobilov. Doseganje zastavljenih poslovnih ciljev pa bo tudi v prihodnje v veliki meri odvisno od izvedbe načrtovanih investicij v pristaniško infrastrukturo. Največji izziv predstavlja pravočasno pridobivanje ustreznih soglasij in dovoljenj za izvajanje načrtovanih naložb ter dodatnih prostorskih zmogljivosti, kar vpliva na omejitve pri rasti prometa, višje operativne stroške in manjšo učinkovitost procesov.

V letu 2017 je ladijski pretovor načrtovan v višini 22,8 milijona ton, kar predstavlja 3-odstotno povečanje glede na leto 2016.

Najpomembnejše naložbe bodo usmerjene v povečanje kapacitet kontejnerskega terminala na južnem delu prvega pomola, izgradnjo novega RO-RO veza v tretjem bazenu ter v izgradnjo večnamenskega skladišča na drugem pomolu.

Na podlagi omejitev, s katerimi se družba srečuje, bodo v letu 2017, z namenom nadaljnjega doseganja uspešnih poslovnih rezultatov, ponovno pregledani in posledično tudi prilagojeni strateški dokumenti družbe.

Poleg navedenega ostaja odprto vprašanje časovne izvedbe bistvenega povečanja zmogljivosti na relaciji Koper – Divača oziroma drugega tira, ki bi podprle rast pretovora in nadaljnji razvoj pristanišča.

Pomembnejši podatki o poslovanju družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper v letu 2017

Ladijski pretovor je v letu 2017 načrtovan v višini 22,8 milijona ton, kar je za 3 odstotke več od doseženega ladijskega pretovora v letu 2016. Načrtovana je rast pretovora vseh blagovnih skupin.

Čisti prihodki od prodaje družbe Luka Koper, d. d., so v letu 2017 načrtovani v višini 209,6 milijona evrov, kar je za 10 odstotkov več kot v letu 2016. Čisti prihodki od prodaje Skupine Luka Koper bodo v letu 2017 znašali 215,4 milijona evrov, kar je povečanje za 8 odstotkov glede na dosežene v letu 2016.

Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) družbe Luka Koper, d. d., je v letu 2017 načrtovan v višini 53,3 milijona evrov, kar je za 17 odstotkov več kot v letu 2016. Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) Skupine Luka Koper bo v letu 2017 znašal 54,7 milijona evrov, kar je povečanje za 11 odstotkov glede na doseženega v letu 2016.

Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) družbe Luka Koper, d. d., je v letu 2017 načrtovan v višini 80,4 milijona evrov, kar je za 13 odstotkov več kot v letu 2016. Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) Skupine Luka Koper bo v letu 2017 znašal 82,6 milijona evrov, kar je povečanje za 9 odstotkov glede na doseženega v letu 2016.

Čisti poslovni izid družbe Luka Koper, d. d., je v letu 2017 načrtovan v višini 46,5 milijona evrov, kar je 15 odstotkov več kot v letu 2016. Čisti poslovni izid Skupine Luka Koper bo v letu 2017 znašal 47,5 milijona evrov, kar je povečanje za 7 odstotkov glede na doseženega v letu 2016.

Izdatki za naložbe v nepremičnine, naprave in opremo, naložbene nepremičnine in neopredmetena sredstva družbe Luka Koper, d. d., so v letu 2017 načrtovani v višini 57,3 milijona evrov, kar je za 5 odstotkov manj kot v letu 2016. Izdatki za naložbe v nepremičnine, naprave in opremo, naložbene nepremičnine in neopredmetena sredstva Skupine Luka Koper bodo v letu 2017 znašali 58,1 milijona evrov, kar je zmanjšanje za 6 odstotkov glede na dosežene v letu 2016. V letu 2017 bodo naložbene aktivnosti, skladno s strategijo, usmerjene predvsem v povečanje kapacitet kontejnerskega terminala na južnem delu prvega pomola, v izgradnjo novega RO-RO veza v tretjem bazenu in v izgradnjo večnamenskega skladišča na drugem pomolu.

Finančne obveznosti družbe Luka Koper, d. d., so v letu 2017 načrtovane v višini 137,4 milijona evrov, kar je za 9 odstotkov več kot v letu 2016. Finančne obveznosti Skupine Luka Koper bodo v letu 2017 znašale 117,3 milijona evrov, kar pomeni povečanje za 6 odstotkov glede na dosežene v letu 2016. Finančne obveznosti se bodo povečale iz naslova večjega načrtovanega obsega zadolžitve zaradi financiranja naložbenih aktivnosti v letu 2017, vračila glavnic in izplačila dividend.

Neto finančna zadolženost/EBITDA družbe Luka Koper, d. d., je v letu 2017 načrtovana v višini 1,7, kar je za 4 odstotke manj kot v letu 2016. Neto finančna zadolženost/EBITDA Skupine Luka Koper bo v letu 2017 znašala 1,4, kar je povečanje za 2 odstotka glede na leto 2016.

Čista dobičkonosnost kapitala (ROE) družbe Luka Koper, d. d., je v letu 2017 načrtovana v višini 14,4 odstotka, kar je za 5 odstotkov več kot v letu 2016. Čista dobičkonosnost kapitala (ROE) Skupine Luka Koper bo v letu 2017 znašala 13,6 odstotka, kar je za 2 odstotka manj od dosežene v letu 2016.

5 Pismo predsednika uprave

Spoštovani,

Luka Koper, d. d., letos praznuje 60-letnico. Pravzaprav se je podjetje preimenovalo v Luko Koper šele leta 1961, vendar sega ustanovitev v leto 1957, ko je bilo 23. maja ustanovljeno podjetje Pristanišča Koper, ki je prevzelo ladijski pretovor v starih pristaniščih v Kopru, Izoli in Piranu. Njegova naloga je bila tudi, da pripravi vse potrebno za začetek prometa v nastajajočem novem koprskem pristanišču.

Pot, ki jo je podjetje prehodilo v teh šestih desetletjih, je bila težka, polna preprek in odrekanj. Ideja o gradnji tovornega pristanišča v Kopru v tistem obdobju ni imela politične podpore. Zahvala gre nekaj posameznikom, zanesenjakom ter njihovi vztrajnosti in iznajdljivosti; obalo ob severni strani starega mestnega jedra Kopra so namreč z melioracijo spremenili v prvi privez.

Desetletje kasneje se je podjetje moralo ponovno soočiti z nepopustljivostjo oblastnikov, ki niso razumeli potrebe po izgradnji železniške povezave med pristaniščem in zaledjem. Luka Koper je morala ta projekt financirati sama (tedaj edini tovrsten primer na svetu), kar je podjetje pahnilo v resno finančno krizo, po drugi strani pa je železnica pomenila nov zagon v razvoju pristanišča. Danes si ne moremo niti predstavljati, kaj bi bilo koprsko pristanišče brez železniške povezave. Verjetno manjše lokalno pristanišče, če bi sploh še obstajalo. Naložba v 31,4 km dolgo progo med Koprom in Prešnico, vlaganje podjetja v nadaljnjo širitev pristaniškega območja, v infrastrukturo in opremo je iz Luke Koper naredilo pomembnega igralca v evropski logistiki – z največjim kontejnerskim terminalom na Jadranu po količini pretovorjenih kontejnerjev – in enega med največjimi avtomobilskimi terminali v Sredozemlju.

Skupina Luka Koper je danes v svoji branži med najbolj uspešnimi v mednarodnem merilu, z donosnostjo na kapital, ki je v letu 2016 dosegla 13,9 odstotka in dobičkonosnostjo prihodkov v višini 24,7 odstotka. Rezultat smo v zadnjih treh letih, ko smo tudi z okrepljenimi naložbami v pristaniške zmogljivosti pospešili rast pretovora, več kot početverili. Rasti pretovora je namreč sledila tudi rast prihodkov in na splošno poslovnih rezultatov Skupine Luka Koper. Za primerjavo, leto 2013 je Skupina Luka

ZA NAMI JE ŠE ENO USPEŠNO LETO KOT UVOD V 60. OBLETNICO DELOVANJA

Koper zaključila s 144 milijoni evrov prihodkov, leta 2016 pa so ti znašali že 200 milijonov evrov. Rast je še bolj očitna pri denarnem toku (EBITDA), ki je leta 2013 znašal 40 milijonov evrov, leta 2016 pa 76 milijonov evrov. Čisti dobiček je, v primerjavi z letom 2013, ko je znašal skoraj 8 milijonov evrov, zrasel za več kot petkrat na 44 milijonov evrov leta 2016.

Zaključek poslovnega leta 2016 sovpada tudi z zaključkom prvega razvojnega cikla, ki se je začel leta 2014 s poglobitvijo prvega bazena na –14 metrov. V teh treh letih je Skupina Luka Koper v razvoj svoje osnovne dejavnosti vložila kar 129 milijonov evrov. Za primerjavo: od leta 2010 do 2013 je bilo vseh investicij skoraj pol manj. Naložbe so obrodile sadove, saj se je ladijski pretovor z 18 milijonov ton leta 2013 povečal na 22 milijonov ton leta 2016. Najvišjo rast sta beležili dve strateški blagovni skupini: avtomobili, ki so s 463 tisoč enot leta 2013 zrasli na 749 tisoč leta 2016, ter kontejnerji, ki so leto 2013 zaključili s 600 tisoč TEU pretovora, leto 2016 pa z rekordnimi 845 tisoč TEU. Vzporedno z rastjo pretovora je naraščala tudi potreba po dodatnih kadrih, zato smo v zadnjih treh letih v skupini Luka Koper zaposlili kar 180 novih sodelavcev.

Zgornji rezultati so toliko bolj impresivni, če upoštevamo dejstvo, da smo jih dosegli na enaki pristaniški površini kot pred desetimi leti. Leta 2008, ko je bilo s podpisom koncesijske pogodbe določeno tudi koncesijsko območje, se to do danes ni spremenilo. Leta 2009 smo pretovorili 13 milijonov ton blaga na površini 280 ha, leta 2016 pa smo na isti površini pretovorili že 22 milijonov ton blaga. Prihodnji razvoj pristanišča bo tako v prvi vrsti odvisen od pridobivanja novih površin za pristaniško dejavnost, začenši s podaljšanjem kontejnerske obale na prvem pomolu za 100 metrov, kar bo osrednja naložba v letu 2017. Napoved prihoda vse večjih kontejnerskih ladij namreč zahteva večje število privezov, daljšo obalo in večje število skladiščnih površin ter novo opremo – pri tem imam v mislih predvsem novi obalni dvigali tipa super post-panamax, ki bosta že v letošnjem letu kos tudi največjim ladjam z nosilnostjo 20.000 kontejnerskih enot (TEU), ter prehod na novo tehnologijo RMG (mostna dvigala na tirih), ki bo bistveno povečala produktivnost pri pretovoru kontejnerjev na vagone.

Poleg kontejnerjev se s potrebo po dodatnih kapacitetah soočamo tudi na avtomobilskem terminalu, ki je po številu pretovorjenih vozil letno med večjimi v Sredozemlju. S tega vidika imamo v načrtu izgradnjo RO-RO priveza v tretjem bazenu in šesto skupino tirov za pretovarjanje vozil na vagonih v zaledju tretjega bazena.

Za omenjene naložbe smo pridobili tudi pravico do črpanja evropskih

sredstev (samo v lanskem letu so prilivi iz Bruslja znašali več kot 3 milijone evrov), zato je še toliko bolj pomembno, da bo pridobivanje potrebnih dovoljenj teklo v skladu z načrti.

V Luki Koper se jubilejnega leta še posebej veselimo tudi zaradi doseženih rezultatov, predvsem pa v luči potencialov, ki jih ima naša Skupina; prav tako z vidika trajnostnega razvoja, ki mu v Skupini namenjamo posebno pozornost. Prepričani smo, da je koprska luka sodobno, okolju prijazno in do lokalne skupnosti odgovorno pristanišče, kar nam potrjujejo številna mednarodna priznanja in certifikati ter javno mnenje ljudi, ki živijo v neposredni bližini pristanišča in v visokem deležu podpirajo naše razvojne načrte.

Dragomir Matić Predsednik uprave družbe Luka Koper, d. d.

6 Poročilo nadzornega sveta za leto 2016

Sestava nadzornega sveta

Nadzorni svet je od začetka leta 2016 deloval v naslednji sestavi dr. Alenka Žnidaršič Kranjc, dr. Elen Twrdy, Žiga Škerjanec, mag. Andrej Šercer, Capt. Rado Antolovič MBA, Sabina Mozetič, Mladen Jovičič, Stojan Čepar in mag. Nebojša Topić. 27. julija je slednjemu mandat prenehal, zato je z dnem 12. septembra funkcijo novega člana nadzornega sveta nastopil Rok Parovel.

Za delovanje nadzornega sveta je bistveno, da je jedro članstva ostalo nespremenjeno, s čimer je bila omogočena kontinuiteta za izvajanje nalog, ki si jih je zadal nadzorni svet. Pri svojem delu je nadzorni svet ohranjal potrebno stopnjo zaupanja med svojimi člani in pripravljenost vseh članov soočati se z nalogami, ki sodijo v pristojnost nadzornega sveta. S tem so bili vzpostavljeni pogoji za učinkovitost delovanja nadzornega sveta, ki je bila pomembna ob vseh za družbo ključnih dogodkih v letu 2016. Med člani nadzornega sveta so se izražala tudi različna mnenje glede posameznih zadev, s katerimi se je soočal, vendar je na podlagi konstruktivnega dialoga uspel dosegati primerne odločitve glede na izzive, s katerimi se je srečeval. Skladno z navedenim je nadzorni svet v tem pogledu nadaljeval svoje delo, ki ga je že v letu 2015 vzpostavil na precej zadovoljivi ravni in ga v letu 2016 le še nadgradil.

Delovanje nadzornega sveta

V letu 2016 je nadzorni svet namenil skrb nadzoru nad poslovanjem družbe Luka Koper, d. d., in vrednotil delovanje uprave družbe. V okviru svojih pristojnosti se je ukvarjal z različnimi nalogami, med katerimi je potrebno izpostaviti predvsem tri:

• 1. izboljšanje dobičkonosnosti družbe,
• 1. obvladovanje tveganj družbe,
• 1. korporativna integriteta družbe.

Nadzorni svet je mnenja, da je uspel omenjene tri cilje zadovoljivo doseči. V zvezi z izboljšanjem dobičkonosnosti je potrebno omeniti, da je EBITDA marža družbe Luka Koper, d. d., v letu 2016 znašala 37,3 odstotka, kar je za 1 odstotek oziroma za 0,3 odstotne točke manj od dosežene EBITDA marže v letu 2015. V letu 2015 je bila med drugimi prihodki izkazana odprava rezervacij v vrednosti 1,5 milijona evrov povezana s sodno poravnavo. V

URESNIČUJEMO SPREJETO STRATEGIJO

primeru izločitve vpliva 1,5 milijona evrov višjih drugih prihodkov v letu 2015 iz tega naslova bi bila EBITDA marža družbe v letu 2016 od dosežene EBITDA marže v letu 2015 višja za 2 odstotka oziroma za 0,6 odstotne točke. Sistem obvladovanja tveganj se je v letu 2016 razširil tudi na raven odvisnih družb Skupine Luka Koper, redno se je spremljalo in poročalo o izpostavljenosti vsem zaznanim tveganjem ter se opredeljevalo in izvajalo potrebne ukrepe za zagotavljanje sprejemljive ravni tveganja poslovanja.

V letu 2016 se je v družbi temeljito prenovil sistem korporativne integritete, ki je v njej sicer že prej obstajal. Z letom 2016 je pričel intenzivno delovati pooblaščenec za korporativno integriteto, ki je bil imenovan konec leta 2015. Prav tako so bili sprejeti trije ključni dokumenti s tega področja, in sicer Strategija korporativne integritete družb Skupine Luke Koper, Etični kodeks družb Skupine Luke Koper in Pravilnik o sprejemanju daril v družbah Skupine Luka Koper. Ustanovljena je bila tudi komisija za obravnavo prijav kršitev korporativne integritete. Poročila pooblaščenca za korporativno integriteto je pričela redno obravnavati revizijska komisija in nato o tem obveščala nadzorni svet. Določeni dogodki v zvezi s korporativno integriteto so se obravnavali tudi neposredno na sejah nadzornega sveta.

Nadzorni svet se ni ukvarjal le s svojimi stalnimi nalogami, temveč se je hitro odzival tudi v nenačrtovanih izrednih razmerah. Izredne razmere, s katerimi se je soočila družba v letu 2016, so povezane z zastoji v dostavi in odstavi železniških vagonov, ki so bili od konca leta 2015 pa vse do marca 2016 zelo pereči. S tem v zvezi je nadzorni svet v začetku leta 2016 nemudoma organiziral izredno sejo in upravi pomagal pri kontaktiranju pristojnih državnih organov in ostalih subjektov zaradi razreševanja problematike. Prav tako je bil nadzorni svet zelo dejaven ob spontani prekinitvi dela v Luki na začetku julija 2016; sprejel je vse možne ukrepe za čim prejšnje nadaljevanje delovnih procesov v pristanišču, kar mu je skupaj z upravo tudi uspelo, saj so se pričeli določeni delovni procesi odvijati še pred zaključkom spontane prekinitve dela. Takoj po prekinitvi spontane prekinitve dela so se delovni procesi izvajali bolj intenzivno kot običajno, da so se nadoknadile vse zamude.

Nadzorni svet se je v uvodoma navedeni sestavi sestal na sedmih rednih, štirih izrednih in štirih korespondenčnih sejah.

Člani nadzornega sveta so v polnem številu sodelovali na večini sej, nihče ni pogosteje izostajal. Sejam so glede na vsebino točk dnevnega reda prisostvovali predsednik in ostali člani uprave ter strokovni sodelavci družbe, ki so sproti zagotavljali dodatne obrazložitve in informacije, potrebne za odločanje.

Vsi člani nadzornega sveta so aktivno delovali in spremljali uresničevanje sprejetih sklepov. Na seje so se dobro pripravili in o obravnavanih vsebinah pridobili dodatne informacije. Sestava in organiziranost nadzornega sveta je omogočala učinkovito opravljanje nadzorstvene funkcije.

Poleg izpostavljenih zadev in razreševanju problematike izrednih dogodkov, se je nadzorni svet posvečal še:

• merilom za nagrajevanje uprave,
• sprejemu poslovnega načrta,
• spremljanju poslovanja družbe in Skupine Luka Koper,
• upravljanju finančnih naložb družbe,
• dolgoročnemu razvoju družbe,
• spremljanju konkurenčnega položaja družbe, glede na ostala pristanišča v regiji in širše,
• prenovi procesov v družbi,
• ukrepom za dolgoročni in kratkoročni dvig produktivnosti družbe,
• ukrepom za izboljšanje delovanja nadzornega sveta,
• kadrovskim zadevam v družbi,
• inšpekcijskim nadzorom v družbi,
• kapitalskim naložbam družbe v drugih gospodarskih družbah,
• pripravi skupščine družbe,
• odnosom z Slovenskim državnim holdingom, d. d.,
• odnosom do Republike Slovenije in organov lokalnih skupnosti.

Na svojih rednih sejah je nadzorni svet obravnaval naslednje pomembnejše vsebine:

na februarski seji:

• izvedel je samoocenitev za leto 2015,
• obravnaval je letno poročilo notranje revizije za leto 2015,
• obravnaval je problematiko zastojev na železniškem omrežju.

na aprilski seji:

• obravnaval je letno poročilo Skupine Luka Koper in družbe Luke Koper, d. d., za leto 2015,
• obravnaval je letno poročilo o sistemu obvladovanja tveganj,
• obravnaval je povzetek primerjalne analize s konkurenti.

na majski seji:

• določil je spremenljivi del plače članom uprave za leto 2015,
• določil je kriterije in profile za izbor kandidatov za člane nadzornega sveta,
• obravnaval je kadrovske potenciale družbe Luka Koper, d. d.,
• podal je soglasja za naložbe v pristaniško infrastrukturo,
• obravnaval je spremembo Statuta družbe Luka Koper, d. d.

na avgustovski seji:

• obravnaval je inšpekcijske nadzore izvedene v družbi Luka Koper, d. d.,
• obravnaval je posledice povezane s spontano prekinitvijo dela v koprskem pristanišču v začetku julija 2016,
• podal je soglasja za nakup nepremičnin.

na septembrski seji:

• obravnaval je tematiko sestanka na Slovenskem državnem holdingu v zvezi z letnim načrtom upravljanja družbe Luka Koper, d. d.,
• podal je soglasja za ustanovitev stavbne pravice.

na novembrski seji:

• obravnaval je povzetek primerjalne analize s konkurenti,
• obravnaval je Strategijo korporativne integritete v Skupini Luka Koper,
• podajal je soglasja k projektom,
• seznanil se je z osnutkom poslovnega načrta za leto 2017,
• obravnaval je finančni koledar za leto 2017.

na decembrski seji:

• obravnaval je Strategijo upravljanja delniške družbe Luka Koper, d. d.,
• obravnaval je poslovni načrt Skupine in družbe Luka Koper, d. d., za leto 2017 in ga potrdil,
• obravnaval je letni načrt dela notranje revizije za leto 2017 in ga potrdil,
• obravnaval je Strategijo razvoja informacijske tehnologije v družbi Luka Koper, d. d.

Delo komisij nadzornega sveta

V letu 2016 so v okviru nadzornega sveta redno delovale in pripomogle k njegovemu delovanju kadrovska komisija, revizijska komisija in komisija za infrastrukturo in operativo.

Kadrovska komisija je v začetku leta delovala v naslednji sestavi: Capt. Rado Antolovič MBA (predsednik), mag. Andrej Šercer (član), Sabina Mozetič (članica) in mag. Nebojša Topić (član). Med letom je prišlo do spremembe v članstvu, ko je mag. Nebojši Topiću je 27. julija prenehalo članstvo v komisiji zaradi prenehanja članstva v nadzornem svetu. S 25. novembrom je bil v komisijo imenovan Rok Parovel.

Kadrovska komisija se je v letu 2016 sestala štirikrat. 26. februarja so se obravnavala merila za izračun nagrade članom uprave za leto 2016 in samoocenitev nadzornega sveta za leto 2015. Dne 15. aprila so se obravnavali kriteriji za izbor članov nadzornega sveta, 20. maja pa določitev spremenljivega dela nagrade članom uprave za leto 2015, določitev kriterijev in profilov za izbor kandidata za člana nadzornega sveta in poročilo o prenovi sistema identifikacije kadrovskih potencialov in naslednikov v družbi. Na seji 16. decembra so člani komisije obravnavali samoocenitev nadzornega sveta za leto 2016 in merila za določitev variabilnega dela plače upravi za leto 2017.

Revizijska komisija se je v letu 2016 sestala na sedmih sejah. Do 7. julija je komisija delovala v naslednji sestavi: Žiga Škerjanec (predsednik), dr. Alenka Žnidaršič Kranjc (članica), Barbara Nose (zunanja članica) in Mladen Jovičič (član). S 7. julijem je Barbaro Nose kot zunanja članica nadomestila Polona Pergar Guzaj. V okviru svojega delovanja je revizijska komisija sprotno spremljala poslovanje družbe Luka Koper, d. d., in na sejah obravnavala številna pomembnejša vprašanja, ki jih naštevamo v nadaljevanju. Na seji 26. februarja je obravnavala informacijo o poslovanju Skupine Luka Koper in družbe Luka Koper, d. d., v obdobju januar–december 2015, odgovore uprave na pismo poslovodstvu revizijske hiše KPMG, d. o. o., po opravljeni predhodni reviziji računovodskih izkazov za leto 2015, notranjo regulativo na področju korporativne integritete, letno poročilo notranje revizije za leto 2015 in samoocenitev dela revizijske komisije za leto 2015. Na seji 15. aprila je komisija obravnavala naslednja poročila: poročilo revizorjev KPMG Slovenija po opravljeni reviziji računovodskih izkazov Skupine in družbe Luka Koper, d. d., za leto 2015, revidirano letno poročilo Skupine Luka Koper in družbe Luka Koper, d. d., za leto 2015, letno poročilo o sistemu obvladovanja tveganj in obvladovanja ključnih tveganj v Skupini Luka Koper ter poročilo o izvršenih priporočilih notranje revizije. Na seji 20. maja je komisija obravnavala nerevidirano poročilo o poslovanju Skupine Luka Koper in družbe Luka Koper, d. d., v obdobju januar–marec 2015. Seznanila se je z odgovori poslovodstva na pismo poslovodstvu po opravljeni reviziji računovodskih izkazov za leto 2015 kot tudi s poročilom o izvajanju priporočil notranje revizije z dne 31. marca 2016 in s četrtletnim poročilom o integriteti poslovanja. Na tej seji je obravnavala tudi predlog o imenovanju zunanjih revizorjev za leto 2016. Na seji 1. junija se je revizijska komisija seznanila s četrtletnim poročilom o obvladovanju tveganj in s poslovnikom o delu pooblaščenca za korporativno integriteto ter obravnavala usmeritve revizijske komisije v zvezi s postopki zunanjega revidiranja. Na seji 30. avgusta se je revizijska komisija seznanila s polletnim poročilom o obvladovanju tveganj in obravnavala nerevidirano poročilo o poslovanju Skupine Luka Koper in družbe Luka Koper, d. d., v obdobju januar–junij 2016. Na avgustovski seji se seznanila tudi z osnutkom pogodbe o revidiranju računovodskih izkazov in osnutkom pogodbe o poslih dajanja zagotovil za poslovno leto 2016 ter s polletnim poročilom o delu notranje revizije. Na seji 25. novembra se je komisija seznanila s poročanjem revizorjev KPMG, ki so predstavili revizijski načrt za leto, ki je končalo 31. decembra 2016. Na tej seji so se člani seznanili tudi s poročilom o obvladovanju tveganj Skupine Luka Koper, obravnavali so nerevidirano poročilo o poslovanju Skupine Luka Koper in družbe Luka Koper, d. d., v obdobju januar–september 2016 in se seznanili s poročilom o izvajanju priporočil notranje revizije z dne 30. septembra 2016. Na seji 16. decembra je revizijska komisija obravnavala pismo poslovodstvu po opravljeni predhodni reviziji, se seznanila s spremembami Politike upravljanja delniške družbe Luka Koper, d. d., in z usmeritvami za pripravo politike raznolikosti. Na decembrski seji so obravnavali tudi letni pregled tveganj in načrt obvladovanja tveganj Skupine Luka Koper za leto 2017, načrt notranje revizije za leto 2017 in prenovljen poslovnik o delu revizijske komisije.

Komisija za infrastrukturo in operativo se je v letu 2016 sestala na šestih rednih sejah. V začetku leta je delovala v naslednji sestavi: dr. Elen Twrdy (predsednica), Capt. Rado Antolovič MBA (član) in mag. Andrej Šercer (član). Dne 20. maja je bil v komisijo imenovan še član nadzornega sveta Marko Grabljevec. Komisija se je 26. februarja seznanila z realizacijo plana naložb v letu 2015 in s poročilom o spremljanju kratkoročnih ukrepov za dvig produktivnosti za obdobje januar–december 2015. Na seji 15. aprila 2016 se je seznanila s stanjem naložb v povečanje kapacitet na prvem pomolu, 16. maja pa je obravnavala naložbe v pristaniško infrastrukturo, realizacijo plana naložb za obdobje januar–marec 2016 in poročilo o spremljanju vplivov kratkoročnih ukrepov za dvig produktivnosti za obdobje januar–marec 2016. Na seji 30. avgusta je pregledala realizacijo plana naložb za obdobje januar–junij 2016 in obravnavala izdajo soglasij za posamezne naložbe v pristaniško infrastrukturo in nakup posameznih nepremičnin. Na seji 18. novembra je obravnavala realizacijo plana naložb januar–september 2016 s poročilom o stanju na projektih. Na tej seji je bil obravnavan tudi plan naložb za leto 2017 s pripadajočimi elaborati, poročilo o stanju projekta razvoja potniškega terminala in poročilo o spremljanju vplivov kratkoročnih ukrepov za dvig produktivnosti za obdobje januar– september 2016.

Odsotnost posameznih članov nadzornega sveta in članov komisij nadzornega sveta po sejah

Številka seje	Datum seje	Odsotni člani
Seje nadzornega sveta
19. redna seja	19. februar 2016	Marko Grabljevec
21. redna seja	20. maj 2016	dr. Elen Twrdy
23. redna seja	30. september 2016	Mladen Jovičić, Rok Parovel
24. redna seja	25. november 2016	dr. Elen Twrdy, Sabina Mozetič
25. redna seja	16. december 2016	Sabina Mozetič
3. izredna seja	5. julij 2016	Capt. Rado Antolovič (del seje)
4. izredna seja	7. julij 2016	Capt. Rado Antolovič (del seje)
Seje kadrovske komisije
13. redna seja	16. december 2016	Sabina Mozetič
Seje komisije za infrastrukturo in operativo
21. redna seja	18. november 2016	Capt. Rado Antolovič
Seje revizijske komisije
17. redna seja	15. april 2016	dr. Alenka Žnidaršič Kranjc
18. redna seja	20. maj 2016	dr. Alenka Žnidaršič Kranjc
19. redna seja	1. junij 2016	dr. Alenka Žnidaršič Kranjc
20. redna seja	30. avgust 2016	Polona Pergar Guzaj

Ocena dela nadzornega sveta

Obstoječi nadzorni svet deluje že od oktobra leta 2013. Vmes je prišlo do nekaterih sprememb v članstvu, kot je razvidno iz zgornjih podatkov poročila. V letu 2016 je nadzorni svet uspešno izvajal svoje naloge, ki si jih je zadal, kar pričajo rezultati družbe in izvedene aktivnosti glede katerih je bil nadzorni svet še posebej dejaven ter glede katerih so natančneje opisani rezultati pod točko Delovanje nadzornega sveta.

Nadzorni svet je za leto 2016 izvedel samoocenitev po metodologiji Združenja nadzornikov Slovenije, za oblikovanje predloga ukrepov za dvig uspešnosti nadzornega sveta na področjih, ki jih je potrebno izboljšati, pa imenoval enega izmed svojih članov. Člani, ki so delovali v letu 2016, so izpolnili tudi vprašalnik o nasprotjih interesov, skladno z določili Kodeksa upravljanja javnih delniških družb, družba pa je njihove izjave objavila na svoji spletni strani.

Samoocenitev po vprašalniku za samoocenitev revizijske komisije, kot ga je predlagalo Združenje nadzornikov Slovenije, je za leto 2016 izvedla tudi revizijska komisija nadzornega sveta in se na svoji seji seznanila z analizo odgovorov na vprašanja.

Stroški delovanja nadzornega sveta

Skupščina delničarjev je na podlagi določil 25. člena Statuta delniške družbe Luka Koper, d. d., 21. avgusta 2015 sprejela odločitev o določitvi plačila za opravljanje funkcije in sejnin članom nadzornega sveta ter članom komisij nadzornega sveta, ki velja do preklica. Skladno z navedenim pripada članom nadzornega sveta za udeležbo na seji sejnina, ki znaša za posameznika 275 evrov bruto. Za udeležbo na seji komisije nadzornega sveta pripada tistim članom nadzornega sveta, ki so tudi člani komisij, sejnina, ki znaša 80 odstotkov višine sejnine za udeležbo na seji nadzornega sveta. Sejnina za korespondenčno sejo znaša 80 odstotkov siceršnje sejnine. Posamezen član nadzornega sveta je ne glede na prej navedeno in torej ne glede na število udeležb na sejah v posameznem poslovnem letu upravičen do izplačila sejnin, vse dokler skupni znesek sejnin ne doseže višine 50 odstotkov osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta na letni ravni. Posamezen član nadzornega sveta, ki je član komisije oziroma komisij nadzornega sveta, je ne glede na število udeležb na sejah nadzornega sveta in komisij v posameznem poslovnem letu upravičen do izplačila sejnin, vse dokler skupni znesek sejnin iz naslova udeležbe na sejah nadzornega sveta in komisij ne doseže višine 50 odstotkov osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta na letni ravni, povečanega za 25 odstotkov. Člani nadzornega sveta prejmejo poleg sejnin osnovno plačilo za opravljanje funkcije v višini 13.000 evrov bruto letno na posameznega člana. Predsednik nadzornega sveta je upravičen tudi do doplačila v višini 50 odstotkov osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta, namestnik predsednika nadzornega sveta pa do doplačila v višini 10 odstotkov osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta. Člani komisij nadzornega sveta prejmejo doplačilo za opravljanje funkcije, ki znaša za posameznega člana komisije 25 odstotkov višine osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta. Predsednik komisije je upravičen tudi do doplačila za opravljanje funkcije v višini 50 odstotkov plačila za opravljanje funkcije člana komisije nadzornega sveta. Posamezen član komisije nadzornega sveta je ne glede na zgoraj navedeno in torej ne glede na število komisij, katerih član je ali jim predseduje, v posameznem poslovnem letu upravičen do izplačila doplačil, vse dokler skupni znesek takih doplačil ne doseže vrednosti 50 odstotkov osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta na letni ravni. Če je mandat posameznega člana nadzornega sveta krajši od poslovnega leta, je posamezen član komisije nadzornega sveta, ne glede na zgoraj navedeno in torej ne glede na število komisij, katerih član je ali jim predseduje, v posameznem poslovnem letu upravičen do izplačila doplačil, vse dokler skupni znesek takih doplačil ne doseže vrednosti 50 odstotkov osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta glede na upravičena izplačila za čas, kolikor je trajal njegov mandat v zadevnem poslovnem letu. Člani nadzornega sveta in člani komisij nadzornega sveta prejemajo osnovno plačilo in doplačilo za opravljanje funkcije v sorazmernih mesečnih izplačilih, do katerih so upravičeni, dokler opravljajo funkcijo. Mesečno izplačilo znaša eno dvanajstino zgoraj navedenih letnih zneskov. Omejitev višine skupnih izplačil sejnin ali izplačil doplačil članu nadzornega sveta nikakor ne vpliva na njegovo dolžnost aktivne udeležbe na vseh sejah nadzornega sveta in sejah komisij, katerih član je, ter na njegovo zakonsko določeno odgovornost. Člani nadzornega sveta in člani komisij nadzornega sveta so upravičeni do povračila potnih stroškov in drugih stroškov za prihod in udeležbo na sejah v skladu s Statutom družbe in predpisi, ki urejajo povračilo stroškov v zvezi z delom in drugimi dohodki, ki se ne vštevajo v davčno osnovo.

Na svoji 17. seji 30. novembra 2015 je nadzorni svet določil tudi plačilo zunanji članici revizijske komisije nadzornega sveta. Odločil je, da je upravičena do plačila v višini 25 odstotkov osnovnega bruto plačila, ki pripada posameznemu članu nadzornega sveta za opravljanje funkcije v nadzornem svetu. Za udeležbo na sejah revizijske komisije je zunanja članica upravičena do plačila sejnin v enaki višini, kot pripada članom nadzornega sveta za njihovo udeležbo v komisijah nadzornega sveta. Če se zunanja članica revizijske komisije udeleži seje nadzornega sveta, je upravičena do sejnine samo v primeru, da na dan seje nadzornega sveta ni tudi seje revizijske komisije. Višina sejnine je v tem primeru enaka višini sejnine za udeležbo na seji revizijske komisije. Zunanja članica revizijske komisije je enako kot člani nadzornega sveta upravičena tudi do povračila potnih in drugih stroškov za prihod in udeležbo na sejah.

Izplačila posameznim članom nadzornega sveta in članom komisij nadzornega sveta so podrobneje predstavljena v računovodskem poročilu Luke Koper, d. d., v pojasnilu št. 30 Posli s povezanimi osebami. Poleg izplačil članom nadzornega sveta je nadzorni svet v letu 2016 namenil članom nadzornega sveta še 431 evrov za izobraževanje, 83 evrov za sodne storitve in 120 evrov za članarine združenjem.

Potrditev letnega poročila in stališče o revizorjevem poročilu

Nadzorni svet je na svoji redni 27. seji dne 31. marca 2017 obravnaval letno poročilo Luke Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2016 ter predlog uprave glede uporabe bilančnega dobička.

Nadzorni svet se je seznanil in obravnaval tudi revizijsko poročilo, v katerem pooblaščena revizijska družba KPMG Slovenija, podjetje za revidiranje, d. o. o., ugotavlja, da računovodski izkazi, ki so del letnega poročila, resnično in pošteno predstavljajo finančno stanje družbe in Skupine ter njunega izkaza poslovnega izida, gibanja kapitala in denarnih tokov.

S preveritvijo letnega poročila je nadzorni svet ugotovil, da je poročanje o delovanju družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper jasno in pregledno ter pomeni resničen in pošten prikaz njunega poslovnega položaja na dan 31. decembra 2016. Nadzorni svet ni imel pripomb na revizorjevo poročilo.

Letno poročilo družbe Luka Koper, d. d., in konsolidirano letno poročilo Skupine Luka Koper s pripadajočim revizijskim poročilom za leto 2016 so člani nadzornega sveta soglasno potrdili na seji 31. marca 2017. Ugotavljamo, da je skladno z določili 282. člena ZGD-1 in skladno s Statutom družbe Luka Koper, d. d., letno poročilo s tem tudi formalno sprejeto.

Predlog uporabe bilančnega dobička za leto 2016

Nadzorni svet meni, da je predlog uprave o uporabi bilančnega dobička skladen z dividendno politiko in strateškimi razvojnimi usmeritvami družbe ter da upošteva interes delničarjev za dolgoročno povečanje vrednosti delnice. V letu 2016 je Luka Koper, d. d., ustvarila čisti poslovni izid v višini 40.581.115,50 evra. Po sklepu uprave je družba že pri sestavi letnega poročila oblikovala druge rezerve iz dobička v višini polovice čistega poslovnega izida leta 2016. Družba ugotavlja, da je v letu 2016 tako bilančni dobiček enak 20.321.602,99 evra.

Hkrati s potrditvijo letnega poročila za leto 2016 je nadzorni svet potrdil tudi predlog uporabe bilančnega dobička, ki ga bosta uprava in nadzorni svet predlagala skupščini delničarjev v potrditev. Predlog uporabe bilančnega dobička, ki je na dan 31. decembra 2016 znašal 20.321.602,99 evra, je naslednji:

• del bilančnega dobička v znesku 13.440.000,00 evrov se uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 0,96 evra na navadno delnico,
• preostanek bilančnega dobička v znesku 6.881.602,99 evra ostane nerazporejen.

Nadzorni svet družbe ugotavlja, da so na podlagi letnega poročila družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper, revizorjevega poročila in tega poročila nadzornega sveta izpolnjeni pogoji, da delničarji na skupščini družbe podelijo upravi in nadzornemu svetu razrešnico za leto 2016.

dr. Alenka Žnidaršič Kranjc Predsednica nadzornega sveta družbe Luka Koper, d. d.

POSLOVNO POROČILO

7 Izjava o upravljanju družbe

DVIGAMO RAVEN KORPORATIVNE INTEGRITETE

V skladu z določbami petega odstavka 70. čl. Zakona o gospodarskih družbah – 1, družba Luka Koper, d. d., podaja izjavo o upravljanju družbe.

KODEKSI IN PRAKSA UPRAVLJANJA

V obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2016 je za družbo veljal Kodeks upravljanja javnih delniških družb, z dne 8. decembra 2009, ki so ga sporazumno oblikovali in sprejeli Ljubljanska borza, d. d., Ljubljana, Združenje nadzornikov Slovenije in Združenje Manager in se je pričel uporabljati s 1. januarjem 2010. Kodeks je dostopen na spletnih straneh Ljubljanske borze http://www.ljse.siv slovenskem in angleškem jeziku. Prav tako je za družbo veljal Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države (sprejet v marcu 2016), ki je dostopen na spletnih straneh Slovenskega državnega holdinga http://www.sdh.si/slsi/upravljanje-nalozb/kodeks-upravljanja-kapitalskih-nalozb-republikeslovenije, ter Priporočila in pričakovanja Slovenskega državnega holdinga (sprejeta februarja 2016), ki so dostopna na spletnih straneh Slovenskega državnega holdingahttp://www.sdh.si/sl-si/o-druzbi/pravni-akti. Lastnega kodeksa upravljanja družba ni sprejela. Upravljanje poteka v skladu z določili ZGD-1 in zgoraj navedenima kodeksoma in priporočilom. Uprava je dne 20.4.2010 sprejela Politiko upravljanja družbe, ki jo je nadzorni svet potrdil dne 13.5.2010. Omenjena politika sledi načelom Kodeksa upravljanja javnih delniških družb in je dostopna na spletnih straneh Ljubljanske borze http:// seonet.ljse.si/?doc\_id=41166. V letu 2016 je družba pripravila novo politiko upravljanja, ki jo je uprava sprejela dne 6.12.2016 in nadzorni svet potrdil dne 16.12.2016, ter je dostopna na spletnih straneh družbe https://luka-kp. si/slo/pomembni-dokumenti-208. Družba je pri upravljanju prostovoljno pristopila tudi k uporabi Slovenskih smernic korporativne integritete, ki so dostopne na spletni strani http://www.korporativna-integriteta. si/Smernice/Smernice(SSKI).aspx, na podlagi katerih je sprejela lastno Strategijo korporativne integritete družb Skupine Luka Koper in Etični kodeks družb Skupine Luka Koper, ki sta dostopna na spletnih straneh družbehttps://luka-kp.si/slo/pomembni-dokumenti-208.

1. Upravljanje družbe Luka Koper, d. d.

Družba pri upravljanju spoštuje določila veljavnih kodeksov, večja odstopanja pa so navedena oz. pojasnjena v nadaljevanju.

• Prejemki članom uprave se izplačujejo na podlagi Zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti, zaradi česar nadzorni svet družbe ni pripravil posebnega predloga politike prejemkov uprave in jo predložil v sprejetje skupščini družbe (odstopanje od Kodeksa upravljanja javnih delniških družb, točki 5.7 in 8.10),
• Nadzorni svet pri imenovanju komisij ne določi predvidenega mandata, saj mandat v komisijah nadzornega sveta sovpada z mandatom v nadzornem svetu. Funkcije članov nadzornega sveta v komisijah prenehajo s prenehanjem mandata v nadzornem svetu. Okvirne pristojnosti komisij nadzornega sveta so določene v Poslovniku o delu nadzornega sveta (odstopanje od Kodeksa upravljanja javnih delniških družb, točka 13.2),
• Članom nadzornega sveta se obračuna boniteta za zavarovanje odgovornosti organov družbe in vodstvenih delavcev, kar predstavlja edino boniteto (odstopanje od Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, točka 6.9.3),
• Pri politiki prejemkov organov vodenja družba dosledno sledi določilom Zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZPPOGD), zaradi česar nadzorni svet družbe ni pripravil posebnega predloga politike prejemkov v skladu s Kodeksom (odstopanje od Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, točka 7.3),
• V primeru zamikov pri uresničevanju priporočil notranje revizije se navedejo in pojasnijo razlogi zanje (odstopanje od Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, točka 9.2.7),
• Družba Luka Koper, d. d., pripravlja 5-letne poslovne načrte. Glede na skladnost z določili Koncesijske pogodbe mora družba pripravljati 5-letni program razvoja pristanišča in zato zasleduje

časovno usklajenost obeh dokumentov (odstopanja od Priporočil in pričakovanj Slovenskega državnega holdinga, točka 1.1.)

• Družba praviloma ne sklepa pavšalnih pogodb. Izjeme predstavljajo primeri, ko je, zaradi narave izvajanja storitev takšen način sodelovanja bolj ekonomičen (odstopanje od Priporočil in pričakovanj Slovenskega državnega holdinga, točka 3.7),
• Družba Luka Koper, d.d. je v letu 2016 glede na dobre rezultate poslovanja v skladu s podjetniško kolektivno pogodbo izplačala 13. plačo v višini 100 odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenega (odstopanja od Priporočil in pričakovanj Slovenskega državnega holdinga, točka 4.2.2.)
• Podjetniška kolektivna pogodba družbe ni javno objavljena, ker z objavo ne soglašata obe pogodbeni stranki (odstopanja od Priporočil in pričakovanj Slovenskega državnega holdinga, točka 4.4).
• Proces samoocenitve po modelu odličnosti EFQM je v začetni fazi. V letu 2016 je družba v sodelovanju z MIRS – Urad za meroslovje Republike Slovenije, ki je nosilec priznanja Republike Slovenije za poslovno odličnost po modelu EFQM in promotor modela, izvedla predstavitveno delavnico za potencialne udeležence – sodelavce v postopku samoocenjevanja. V letu 2017 bodo izvedene nadaljnje aktivnosti za samoocenitev po modelu odličnosti EFQM (odstopanja od Priporočil in pričakovanj Slovenskega državnega holding, točka 5.1.)

Na podlagi Slovenskih smernic korporativne integritete, ki jih je pripravila Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje manager, Združenje nadzornikov Slovenije in Ekonomska fakulteta v Ljubljani v januarju 2014 in h katerim je družba prostovoljno pristopila oktobra 2014, je bila na ravni Skupine Luka Koper dne 9.11.2016 sprejeta Strategija korporativne integritete družb Skupine Luka Koper in dne 29.11.2016 Etični kodeks družb Skupine Luka Koper.

Pri upravljanju družbe pomembnejših odstopanj od Slovenskih smernic korporativne integritete ni bilo. V Strategiji korporativne integritete družb Skupine Luka Koper se je Skupina zavezala k stalnemu nadgrajevanju sistema korporativne integritete. V letu 2016 je bila ustanovljena komisija za obravnavo prijav kršitev korporativne integritete, ki pomaga pooblaščencu za korporativno integriteto pri obravnavi in raziskovanju posameznih zadev, ki predstavljajo morebitne kršitve iz področja korporativne integritete. Prav tako je bilo v letu 2016 vzpostavljeno izobraževanje zaposlenih na področju korporativne integritete, ki so tudi s podpisom pristopne izjave k določilom Etičnega kodeksa skupine Luka Koper podprli ničelno toleranco družbe do neetičnih koruptivnih in protizakonitih dejanj.

2. Upravljanje odvisnih družb

Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države (sprejet marca 2016) ter Priporočila in pričakovanja Slovenskega državnega holdinga (sprejeta februarja 2016) se uporabljata tudi za odvisne družbe v Skupini Luka Koper, v katerih ima Luka Koper, d. d., položaj obvladujoče družbe. Skladno z navedenim družba Luke Koper, d. d., podaja poročilo o spoštovanju določil prej omenjenega kodeksa in priporočil tudi za njene odvisne družbe, to je družbe Adria Terminali, d. o. o., Luka Koper Pristan, d. o. o., Adria Investicije, d. o. o., Luka Koper INPO, d. o. o., Logis Nova, d. o. o., in TOC, d. o. o. Odvisne družbe pri upravljanju sledijo določilom kodeksa in priporočil, večja odstopanja so navedena in pojasnjena v nadaljevanju.

• Odvisne družbe v letnem poročilu niso podale izjave o skladnosti upravljanja s kodeksom, kar bo v prihodnje usklajeno s priporočeno prakso (odstopanje od Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, točka 3.4).
• Odvisne družbe Luka Koper INPO, d. o. o., Adria Terminali, d. o. o., in TOC, d. o. o. so na osnovi doseženih rezultatov, skladno s Kolektivno pogodbo in izpolnjenimi pogoji za izplačilo 13. plače, zaposlenim izplačale 13. plačo v višini povprečne plače (odstopanje od Priporočil in pričakovanj Slovenskega državnega holding, točka 4.2.2.).
• Kolektivni pogodbi družb Luka Koper INPO, d. o. o., in Adria Terminali, d. o. o., nista javno objavljeni, ker z objavo ne soglašata obe pogodbeni stranki. (odstopanje od Priporočil in pričakovanj Slovenskega državnega holdinga, točka 4.4).
• Odvisne družbe niso opravile samoocene po modelu EFQM, saj poteka ponovno uvajanje tega pristopa v prvem koraku na ravni obvladujoče družbe Luke Koper, d. d. (odstopanje od Priporočil in pričakovanj Slovenskega državnega holdinga, točki 5.1 in 5.4).

NOTRANJE KONTROLE IN UPRAVLJANJE TVEGANJ V POVEZAVI Z RAČUNOVODSKIM POROČANJEM

Skupina Luka Koper obvladuje tveganja, povezana z računovodskih poročanjem, z izvajanjem sprejetih usmeritev in postopkov pri notranjih kontrolah. Namen notranjih kontrol je zagotoviti točnost, zanesljivost in popolnost zajemanja podatkov o poslovnih dogodkih ter pripravo računovodskih izkazov, ki so resničen in pošten prikaz finančnega položaja, poslovnega izida, denarnih tokov in gibanja kapitala v skladu z veljavnimi zakoni, Mednarodnimi računovodskimi standardi in drugimi zunanjimi in notranjimi predpisi. Omenjeno zagotavljamo tudi s centralizirano računovodsko funkcijo na enotnem informacijskem sistemu v obvladujoči družbi, ki vključuje tudi vse odvisne in večji del pridruženih družb.

Računovodske kontrole so zasnovane po načelih resničnosti in delitve odgovornosti ter so osredotočene na kontrolo pravilnosti in popolnosti obdelave podatkov, usklajenosti stanja, izkazanega v poslovnih knjigah, in dejanskega stanja, ločenosti evidence od izvajanja poslov, strokovnosti računovodij in neodvisnosti. Notranje kontrole v računovodstvu so povezane tudi s kontrolami na področju informacijskih tehnologij, ki med drugim zagotavljajo omejitve in nadzor nad dostopi do omrežja, podatkov in aplikacij ter točnost in popolnost zajemanja in obdelovanja podatkov.

Tveganja vezana na konsolidirane računovodske izkaze Skupine Luka Koper, obvladujemo tudi z opravljanjem zunanje revizije konsolidiranih računovodskih izkazov, revizije računovodskih izkazov obvladujoče družbe in odvisne družbe Luka Koper INPO, d. o. o., ter preiskovanjem poročevalskega paketa za potrebe konsolidacije odvisnih družb Adria Terminali, d. o. o., Luka Koper Pristan, d. o. o., in TOC, d. o. o.

PODATKI PO 6. ODSTAVKU 70. ČLENA ZGD-1

Luka Koper, d. d., kot družba, ki je zavezana k uporabi zakona, ki ureja prevzeme, v skladu z določilom šestega odstavka 70. člena ZGD-1, navaja podatke po stanju na zadnji dan poslovnega leta 2016 in vsa potrebna pojasnila:

Struktura osnovnega kapitala družbe

Delnice družbe so navadne kosovne delnice, ki dajejo njihovim imetnikom pravico do udeležbe pri upravljanju družbe, pravico do dela dobička dividende in pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe. Vse delnice se glasijo na ime, so enega razreda in izdane v nematerializirani obliki. Delnice družbe so prosto prenosljive ter uvrščene v prvo kotacijo na Ljubljanski borzi. Podrobnejši podatki o delnici in lastniški strukturi so predstavljeni v poglavju Delnica LKPG.

Omejitve prenosa delnic

Vse delnice družbe so prosto prenosljive.

Kvalificirani deleži po Zakonu o prevzemih

1. decembra 2016 je bila, na podlagi prvega odstavka 77. člena Zakona o prevzemih, glede doseganja kvalificiranega deleža:

Republika Slovenija imetnica 7.140.000 delnic izdajatelja družbe Luka Koper, d. d., kar predstavlja 51,00 odstotka osnovnega kapitala izdajatelja, Slovenski državni holding, d. d., imetnik 1.557.857 delnic izdajatelja družbe Luka Koper, d. d., kar predstavlja 11,13 odstotka osnovnega kapitala izdajatelja.

Imetniki vrednostnih papirjev, ki zagotavljajo posebne kontrolne pravice

Družba ni izdala vrednostnih papirjev, ki bi zagotavljali posebne kontrolne pravice.

Delniška shema za delavce

Družba nima delniške sheme za delavce.

Omejitev glasovalnih pravic

Omejitve glasovalnih pravic ni.

Dogovori med delničarji, ki lahko povzročijo omejitev prenosa delnic ali glasovalnih pravic

Družbi tovrstni dogovori niso znani.

Pravila družbe o imenovanju in zamenjavi članov organov vodenja ali nadzora

Uprava družbe ima predsednika uprave in največ tri člane uprave, od katerih je eden delavski direktor. Predsednika uprave in druge člane uprave imenuje in razrešuje nadzorni svet. Delavskega direktorja kot člana uprave imenuje in razrešuje nadzorni svet na predlog sveta delavcev. Mandat predsednika uprave, članov uprave in delavskega direktorja traja pet let z možnostjo ponovnega imenovanja. Nadzorni svet ima pravico in pristojnost odpoklicati celotno upravo ali posameznega člana uprave.

Nadzorni svet lahko predčasno odpokliče predsednika uprave, člane uprave in delavskega direktorja iz razlogov, ki so določeni v zakonu. Za sklepčnost nadzornega sveta pri imenovanju in odpoklicu predsednika uprave, člana uprave ali delavskega direktorja je potrebna navzočnost vsaj polovice članov nadzornega sveta, pri čemer mora biti najmanj polovica prisotnih članov nadzornega sveta predstavnikov kapitala, od katerih mora biti prisoten tudi predsednik nadzornega sveta ali namestnik predsednika nadzornega sveta.

Predsednik in člani uprave, razen delavskega direktorja, morajo imeti najmanj univerzitetno izobrazbo, aktivno obvladati en svetovni jezik, in vsaj pet let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v velikih družbah v skladu s kriteriji, kot jih opredeljuje zakon, ki ureja gospodarske družbe. Natančnejše pogoje in merila za predsednika in člana uprave določi nadzorni svet. Pogoje za imenovanje delavskega direktorja skupaj določita nadzorni svet in svet delavcev.

Nadzorni svet ima kadrovsko komisijo, ki izvaja predhodne postopke povezane z izborom kandidatov za upravo družbe in s tem v zvezi nadzornemu sveta predlaga najustreznejše kandidate za člane uprave, pred njenim predlogom pa tudi preveri, ali predlagani kandidati izpolnjujejo zakonske in statutarne kriterije za člane uprave.

Nadzorni svet družbe ima devet članov, od katerih jih šest izvoli skupščina družbe z navadno večino glasov navzočih delničarjev, tri člane pa svet delavcev družbe. Enega od šestih članov nadzornega sveta lahko predlaga v izvolitev občina ali občine na območju katerih leži kopenski del območja pristanišča. Skupščina s sklepom ugotovi izvolitev in odpoklic članov nadzornega sveta, ki jih je izvolil svet delavcev družbe. Sklep o predčasnem odpoklicu članov nadzornega sveta mora biti sprejet s tričetrtinsko večino oddanih glasov skupščine. Člane nadzornega sveta iz vrst delavcev lahko pred potekom mandata odpokliče svet delavcev, skupščina pa s sklepom samo ugotovi njihov odpoklic. Vsak izvoljeni član nadzornega sveta je po izteku mandata lahko ponovno predlagan in izvoljen za člana nadzornega sveta.

Uprava skupaj z nadzornim svetom še ni oblikovala politike raznolikosti v zvezi z zastopanostjo v organih vodenja in nadzora družbe kot to opredeljuje novi ZGD-1 in novi Slovenski kodeks upravljanja javnih delniških družb, sprejet dne 27.10.2016, ki je pričel veljati 1.1.2017. Ne glede na navedeno pa družba zasleduje cilj, da bi bila v organih vodenja in nadzora prisotna raznolikost v zvezi z zastopanostjo. Omenjeno se kaže tudi v tem, da se je v zadnjih letih raznolikost po spolu v organih vodenja in nadzora bistveno izboljšala, prav tako je prisotna medgeneracijska raznolikost in raznolikost glede izobrazbe. V decembru 2016 je uprava izdelala usmeritve za pripravo politike raznolikosti družbe, s katerimi se je seznanil nadzorni svet družbe.

Pravila družbe o spremembah statuta

Skupščina s tričetrtinsko večino pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala odloča o spremembah statuta.

Pooblastila članov poslovodstva, zlasti glede lastnih delnic

Pooblastila članov poslovodstva so opredeljena v naslovu UPRAVA DRUŽBE. Sicer pa uprava nima posebnih pooblastil v zvezi z izdajo ali nakupom lastnih delnic.

Pomembni dogovori, ki začnejo učinkovati, se spremenijo ali prenehajo na podlagi spremembe kontrole v družbi, ki je posledica javne prevzemne ponudbe

Družbi takšni dogovori niso znani.

Dogovori med družbo in člani njenega organa vodenja ali nadzora ali delavci, ki predvidevajo nadomestilo, če ti zaradi ponudbe, kot jo določa zakon, ki ureja prevzeme, odstopijo, so odpuščeni brez utemeljenega razloga ali njihovo delovno razmerje preneha

Ni nobenih dogovorov skladno z zakonom o prevzemih.

SISTEM UPRAVLJANJA

V družbi Luka Koper, d. d., je v veljavi dvotirni sistem upravljanja, po katerem ima družba tri organe upravljanja: skupščino delničarjev, nadzorni svet in upravo. Pristojnosti posameznih organov in pravila o njihovem delovanju ter imenovanju in odpoklicu njihovih članov, spremembah statuta in notranjih predpisov družbe, ki se nanašajo na delovanje omenjenih organov, so določena z Zakonom o gospodarskih družbah-1, statutom družbe ter poslovniku o delovanju nadzornega sveta, uprave in skupščine družbe. Posamezna določila o delovanju uprave so navedena tudi v drugih splošnih aktih notranje regulative družbe. Statut delniške družbe je dostopen na spletni strani www.luka-kp.si/slo/o-podjetju.

SKUPŠČINA

Skupščina delničarjev je najvišji organ družbe in odloča o statusnih spremembah družbe, delitvi dobička in imenovanju ali odpoklicu članov nadzornega sveta ter o vseh drugih zadevah, o katerih odloča na podlagi Zakona o gospodarskih družbah in statuta družbe Luka Koper, d. d. Lastniška struktura družbe Luka Koper, d. d., je prikazana v poglavju Delnica LKPG.

Sklic skupščine

Uprava družbe skliče sejo skupščine delničarjev praviloma enkrat letno, po potrebi večkrat. Sklic skupščine je objavljen vsaj mesec dni prej na spletni strani agencije AJPES, v sistemu elektronskega obveščanja Ljubljanske borze SEO-net in na spletnih straneh družbe. Na spletnem mestu http://www.luka-kp.si/slo/za-vlagatelje/skupscine-delnicarjev je dostopno celotno gradivo s predlogi sklepov, ki je delničarjem na vpogled tudi na sedežu družbe. Skladno s Pravili Ljubljanske borze so po skupščini objavljeni tudi sprejeti skupščinski sklepi.

Pravica do udeležbe in glasovanja

Delničarji se lahko udeležijo skupščine in na njej uveljavljajo glasovalno pravico, v kolikor svojo udeležbo prijavijo najkasneje konec četrtega dne pred skupščino pri upravi družbe, ki ji na vpogled predložijo delnice oziroma potrdilo zanje.

Družba nima omejitev glasovalnih pravic, saj vse delnice Luke Koper, d. d., zagotavljajo glasovalne pravice skladno z zakonodajo.

Luka Koper, d. d., nima izdanih vrednostnih papirjev, ki bi imetnikom zagotavljali posebne kontrolne pravice.

Sklepi skupščin delničarjev

V letu 2016 so se delničarji sestali na eni skupščini:

• na 27. skupščini 1. julija 2016.

Na 27. seji skupščine 1. julija 2016:

• so bili delničarji seznanjeni s sprejetim Letnim poročilom Skupine Luka Koper in družbe Luka Koper, d. d., za leto 2015, z mnenjem revizorja in s Poročilom nadzornega sveta o preveritvi letnega poročila družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2015,
• so delničarji sprejeli sklep o predlogu uporabe bilančnega dobička za leto 2015 v višini 15.880.814,24 evrov, kjer je bilo opredeljeno, da:
  • se del bilančnega dobička v znesku 15.820.000,00 evrov uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 1,13 evrov na navadno delnico,
  • preostanek bilančnega dobička v znesku 60.814,24 evrov ostane nerazporejen,
• so delničarji podelili razrešnico upravi in nadzornemu svetu za leto 2015,
• so delničarji za revizorja za poslovno leto 2016 imenovali revizijsko družbo KPMG Slovenija, podjetje za revidiranje, d. o. o.,
• so delničarji sprejeli spremembe statuta družbe Luka Koper, d. d.,
• so se delničarji seznanili s sklepom sveta delavcev družbe Luka Koper, d. d. z dne 18.1.2016, iz katerega izhaja, da je Svet delavcev za predstavnika zaposlenih v nadzornem svetu za obdobje 4 let izvolil Marka Grabljevca.

NADZORNI SVET

Nadzorni svet nadzira vodenje poslov v družbi. Druge glavne naloge in pristojnosti, ki mu jih nalagajo zakonski predpisi in statut družbe, so predvsem še: imenovanje in odpoklic uprave družbe, določanje višine prejemkov uprave, potrjevanje letnega poročila, oblikovanje predloga za delitev bilančnega dobička ter sklic skupščine.

Sestava nadzornega sveta

Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d., šteje devet članov. Šest članov voli skupščina, tri iz vrst zaposlenih pa svet delavcev družbe. Mandat članov nadzornega sveta traja štiri leta.

Sestava nadzornega sveta družbe Luka Koper, d. d., na zadnji dan v letu 2016:

Imenovani s strani kapitala:

dr. Alenka Žnidaršič Kranjc, predsednica nadzornega sveta Začetek štiriletnega mandata: 7. oktober 2013 (23. skupščina delničarjev) Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: upravni odbor Prve osebne zavarovalnice.

dr. Elen Twrdy, namestnica predsednice nadzornega sveta

Začetek štiriletnega mandata: 7. oktober 2013 (23. skupščina delničarjev) Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: dekanja Fakultete za pomorstvo in promet, članica nadzornega sveta Primorskih novic, d. o. o.

Capt. Rado Antolovič MBA, član nadzornega sveta

Začetek štiriletnega mandata: 7. oktober 2013 (23. skupščina delničarjev) Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: predsednik uprave družbe P&O Maritime. Direktor v družbah: Anderson Hughes Pty Ltd, Base Marine Norway AS, Eureka Maritime Pte Ltd, Hannah Kristina AS, P & O Maritime Services (South Africa) (Proprietary) Limited, P&O Maritime Cyprus Limited, P&O Maritime Cyprus Offshore Limited, P&O Maritime FZE, P&O Maritime Holdings (Australia) Pty Limited, P&O Maritime Services (Ireland) Ltd, P&O Maritime Services (UK) Limited, P&O Maritime Services Pty Ltd, Remolcadores de Puerto y Altura, S.A.

mag. Andrej Šercer, član nadzornega sveta

Začetek štiriletnega mandata: 7. oktober 2013 (23. skupščina delničarjev)

Žiga Škerjanec, član nadzornega sveta

Začetek štiriletnega mandata: 7. oktober 2013 (23. skupščina delničarjev)

Sabina Mozetič, članica nadzornega sveta

Začetek štiriletnega mandata: 21. avgust 2015 (26. skupščina delničarjev) Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: članica skupščine družbe Rižanski vodovod Koper, d. o. o., članica sveta zavoda Zdravstvenega doma Koper

Imenovani s strani zaposlenih:

Mladen Jovičič, član nadzornega sveta Začetek štiriletnega mandata: 8. april 2013 (21. skupščina – seznanitev delničarjev)

Marko Grabljevec, član nadzornega sveta

Začetek štiriletnega mandata: 18. januar 2016 (27. skupščina - seznanitev delničarjev)

Rok Parovel, član nadzornega sveta

Začetek štiriletnega mandata: 12. september 2016 (seznanitev bo izvedena na 28. skupščini delničarjev)

Zunanja članica revizijske komisije nadzornega sveta:

Polona Pergar Guzaj, zunanja članica revizijske komisije nadzornega sveta Imenovana: 7. julija 2016 (8. seja nadzornega sveta), za obdobje od 7. julija 2016 do preklica.

Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: članica revizijske komisije Žito, d. d., in članica organa upravljanja 4E d. o. o.

Delovanje nadzornega sveta

Delovanje nadzornega sveta urejajo zakonski predpisi, statut družbe, poslovnik o delu nadzornega sveta, Kodeks upravljanja javnih delniških družb, Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, Priporočila in pričakovanja Slovenskega državnega holdinga in Priporočila Združenja nadzornikov Slovenije.

Nadzorni svet je v letu 2016 deloval v sestavi, kakor je opisana zgoraj. O delovanju, odločitvah in stališčih nadzornega sveta in komisij nadzornega sveta podrobneje poročamo v Poročilo nadzornega sveta za leto 2016.

Vsak posamezen član nadzornega sveta je, upoštevaje 8. in 17.2. določilo Kodeksa upravljanja javnih delniških družb, v začetku leta 2017 podpisal izjavo o tem, da v letu 2016 ni obstajalo nasprotje interesov, ki bi se kazalo tako, da bi posamezen član:

• opravljal funkcije izvršnega direktorja ali člana uprave družbe ali povezane družbe ali da bi opravljal takšne funkcije v zadnjih petih letih,
• bil zaposlen v družbi ali povezani družbi in bil na takšnem položaju v zadnjih treh letih,
• prejemal večje dodatne prejemke iz družbe ali povezane družbe, razen plačila, ki ga prejema kot član nadzornega sveta,
• bil večinski delničar in zastopal večinskega delničarja/večinske delničarje,
• imel z družbo ali povezano družbo v zadnjem letu pomembne poslovne stike bodisi neposredno bodisi kot partner, delničar, direktor ali vodilni delavec organa,
• bil sedaj ali v zadnjih treh letih partner ali uslužbenec sedanjega ali nekdanjega zunanjega revizorja v družbi ali povezani družbi,
• bil izvršni direktor ali član uprave druge družbe, v kateri je izvršni direktor ali član uprave družbe član nadzornega sveta, ali bil kako drugače povezan z izvršnimi direktorji oziroma člani uprave prek sodelovanja v drugih družbah ali organih,
• bil v nadzornem svetu več kot tri mandate (ali več kot 12 let),
• bil bližnji družinski član članov uprave ali oseb, ki so na položajih, navedenih v prejšnjih alinejah,
• bil član širšega poslovodstva povezane družbe,
• sodeloval pri sestavljanju vsebine predloga letnega poročila družbe.

Izjave so dostopne tudi na spletni strani https://luka-kp.si/slo/pomembnidokumenti-208.

Komisije nadzornega sveta

• V okviru nadzornega sveta redno delujejo tri komisije:
• kadrovska komisija,
• revizijska komisija,
• komisija za infrastrukturo in operativo.

Komisije opravljajo strokovne naloge v pomoč nadzornemu svetu.

V začetku leta 2016 je kadrovska komisija delovala v sestavi Capt. Rado Antolovič MBA (predsednik), mag. Andrej Šercer (član), Sabina Mozetič (član) in mag. Nebojša Topić (član). Z dnem 27.7.2016 je mag. Nebojši Topiću prenehalo članstvo v kadrovski komisiji nadzornega sveta zaradi prenehanja članstva v nadzornem svetu. Z dnem 25.11.2016 je bil v kadrovsko komisijo nadzornega sveta imenovan Rok Parovel.

Revizijska komisija je v začetku leta 2016 delovala v sestavi Žiga Škerjanec (predsednik), dr. Alenka Žnidaršič Kranjc (članica), Barbara Nose (zunanja članica) in Mladen Jovičič (član). Z dnem 7.7.2016, ko je bila Barbara Nose (zunanja članica) odpoklicana je bila na mesto zunanje članice imenovana Polona Pergar Guzaj.

Komisija za infrastrukturo in operativo je v začetku leta 2016 delovala v sestavi dr. Elen Twrdy (predsednica), Capt. Rado Antolovič MBA (član) in mag. Andrej Šercer (član). Dne 20.5.2016 je bil v Komisijo za infrastrukturo in operativo imenovan član Marko Grabljevec.

Prejemki nadzornega sveta

Člani nadzornega sveta in člani komisij nadzornega sveta so upravičeni do sejnin ter plačila za opravljanje funkcije. Višino sejnin in plačil določi skupščina. Člani nadzornega sveta in člani komisij nadzornega sveta so upravičeni tudi do povračila potnih in drugih stroškov za prihod in udeležbo na sejah. Več o prejemkih nadzornega sveta in o njihovi višini je zapisano v računovodskem poročilu Luke Koper, d. d., v pojasnilu št. 30 Posli s povezanimi osebami in v poglavju Poročilo nadzornega sveta za leto 2016, o njihovem lastništvu delnic pa v poglavju Delnica LKPG.

UPRAVA DRUŽBE

Delovanje uprave urejajo zakonski predpisi, statut družbe, poslovnik o delu uprave, Kodeks upravljanja javnih delniških družb, Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, ter Priporočila in pričakovanja Slovenskega državnega holdinga. V skladu z ZGD-1 in statutom uprava vodi družbo ter jo zastopa in predstavlja nasproti tretjim osebam.

Sestava uprave

Uprava družbe Luka Koper, d. d., je do 31. januarja 2016 delovala v sestavi:

• Dragomir Matić (predsednik uprave),

• Andraž Novak (član uprave),
• Irena Vincek (članica uprave za finance in računovodstvo),
• Stojan Čepar (član uprave-delavski direktor).

Sestava uprave družbe Luka Koper, d. d., na zadnji dan v letu 2016:

• Dragomir Matić, rojen 1964

Predsednik uprave

Univerzitetni diplomirani inženir tehnologije prometa je svojo poklicno pot začel v špedicijskem podjetju in se že leta 1987 zaposlil v Luki Koper, d. d., kjer je najprej delal kot luški transportni delavec in se postopoma povzpel do mesta izvršnega direktorja za operativo in logistiko. Od leta 2012 do imenovanja na čelo Luke Koper, d. d., je bil zaposlen kot pomočnik direktorja v podjetju za mednarodno špedicijo. Na povabilo nadzornega sveta in s sklepom o imenovanju za predsednika uprave je petletni mandat nastopil 10. junija 2014.

• Andraž Novak, rojen 1966

Član uprave

Po večletni plovbi na ladjah trgovske mornarice, kjer je opravljal dolžnosti vse do položaja prvega oficirja, je leta 1995 pridobil naziv inženir pomorstva na Fakulteti za pomorstvo in promet v Portorožu. Od leta 1995 je v Luki Koper, d. d., zasedal različna vodstvena mesta, vključno z vodenjem terminala za sipke tovore in terminala za generalne tovore. Leta 2008 je opravil specialistični podiplomski program na Fakulteti za pomorstvo in promet. Na povabilo nadzornega sveta in s sklepom o imenovanju za člana uprave je petletni mandat nastopil 10. junija 2014.

• Irena Vincek, rojena 1972

Članica uprave za finance in računovodstvo

Leta 1996 je diplomirala na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in se še isto leto zaposlila v Intereuropi, d. d., kjer je opravljala dela in naloge v službi za kontroling, nato pa prevzela vodenje glavne knjige. Leta 2000 je odšla k revizijski družbi Ernest & Young, leta 2004 pa nadaljevala svojo karierno pot v Istrabenzu, d. d., in sicer pet let kot pomočnica uprave za računovodstvo in nato dve leti kot pomočnica uprave za računovodstvo in kontroling. V Luki Koper, d. d., se je zaposlila leta 2012 kot notranja revizorka, septembra 2014 pa je prevzela vodenje področja financ in računovodstva. Nadzorni svet jo je na mesto članice uprave za področje financ in računovodstva za obdobje petih let imenoval 21. avgusta 2015.

• Stojan Čepar, rojen 1977

Delavski direktor

Po šolanju na tehniškem zavodu Josef Stefan v Trstu, smer elektrotehnikelektronik, ga je poklicna pot vodila v Kobilarno Lipica in BTC Terminal v Sežani, kjer je bil zadolžen za različna strokovna dela. Leta 2002 se je zaposlil v Luki Koper, d. d., kot upravljavec dvigal in ostale mehanizacije. Leta 2008 je bil izvoljen v svet delavcev družbe, ki ga je aprila 2009 izvolil za predstavnika zaposlenih v nadzornem svetu družbe, v katerem je bil tudi član kadrovske komisije ter komisije za infrastrukturo in operativo. To funkcijo je opravljal do novembra 2015. Člani sveta delavcev so ga 1. oktobra 2015 izvolili za delavskega direktorja, nadzorni svet pa njegovo imenovanje in začetek petletnega mandata potrdil 30. novembra 2015.

Član uprave mora morebitno nasprotje interesov razkriti nadzornemu svetu in o tem obvestiti preostale člane uprave.

Predstavitev članov uprave je dostopna tudi na spletni strani družbe https:// luka-kp.si/slo/vodstvo-druzbe-193.

Delovanje uprave

Uprava samostojno in na lastno odgovornost vodi poslovanje družbe v njeno dobro. Svoje delo opravlja skladno s predpisi, statutom družbe ter z zavezujočimi sklepi organov družbe.

Uprave družbe Luka Koper, d.d.: Stojan Čepar, Irena Vincek, Dragomir Matić in Andraž Novak.

Družbo zastopajo člani uprave, ki so zadolženi za naslednja področja:

Področja predsednika uprave:

• pisarna uprave,
• tajnik organov,
• operativa in prodaja (profitni centri, področje operative),
• področje trženja,
• kadrovsko področje,
• pravno področje,
• odnosi z javnostmi,
• pristaniška varnost.

Področja člana uprave:

• investicije,
• nabava in vzdrževanje,
• strateški razvoj.

Področja člana uprave za finance in računovodstvo:

• finance in računovodstvo,
• kontroling,

Uprave družbe Luka Koper, d.d.: Stojan Čepar, Irena Vincek, Dragomir Matić in Andraž Novak.

• upravljanje in razvoj poslovnih procesov.

Področja člana uprave – delavskega direktorja:

• zastopanje interesov zaposlenih glede kadrovskih in socialnih vprašanj,
• varovanje zdravja in ekologija,
• delovanje in opravila iz pisnih dogovorov med delojemalci in delodajalci (participacijski dogovor in drugi dogovori).

Vsi člani uprave skupaj usklajujejo in vodijo področje notranje revizije.

Vodje profitnih centrov in strokovnih področij z upravo.

Prejemki uprave

Prejemki članov uprave so sestavljeni iz stalnega in spremenljivega dela dela. Določeni so v pogodbah o zaposlitvi za določen čas za poslovodenje družbe za člana uprave, v aneksih k pogodbam o zaposlitvi in v sklepih nadzornega sveta. Pogodbe o zaposlitvi in aneksi so sklenjeni med posameznimi člani uprave in nadzornim svetom, v njih so določena tudi povračila in ugodnosti. Pri sklepanju pogodb in aneksov za člane uprave nadzorni svet zastopa predsednica nadzornega sveta. O prejemkih uprave poročamo v računovodskem poročilu Luke Koper, d. d., v pojasnilu št. 30 Posli s povezanimi osebami, o lastništvu delnic pa v poglavju Delnica LKPG.

VODENJE IN UPRAVLJANJE DRUŽB V SKUPINI LUKA KOPER

Družba Luka Koper, d. d., ima vzpostavljen sistem korporativnega upravljanja, v katerega je poleg obvladujoče družbe vključenih še 21 družb – od enoosebnih družb, do tistih, kjer je poslovni delež nižji od enega odstotka. Vse finančne naložbe so glede na način upravljanja razdeljene v štiri skupine:

• Strateške finančne naložbe so naložbe v delnice in deleže družb, ki opravljajo dejavnosti, neposredno povezane s strateškimi usmeritvami obvladujoče družbe. Upravljajo se po načelu koncernskega delovanja.

• Druge strateške finančne naložbe so naložbe v delnice in deleže družb, ki opravljajo dejavnosti, ki so pomembne za obvladujočo družbo zaradi širšega družbenega in trajnostnega motiva. Upravljajo se po načelu skrbništva nad naložbami.
• Portfeljske naložbe so naložbe v delnice podjetij, ki praviloma kotirajo na borzi, investicijske sklade, depozite in druge instrumente denarnega trga. Upravljajo se s ciljem zagotavljanja in obvladovanja likvidnosti družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper.
• Nestrateške finančne naložbe so naložbe v delnice in deleže družb, ki opravljajo dejavnosti, ki niso neposredno povezane s strateško usmeritvijo obvladujoče družbe, ter niso portfeljske naložbe. Upravljajo se po načelu skrbništva nad naložbami. Te naložbe so predmet različnih možnih oblik dezinvestiranja.

Dividendna politika sledi kategorizaciji posamezne finančne naložbe: v vlogi družbenika v nestrateških finančnih naložbah si prizadevamo doseči cilj maksimizacije izplačila dobička, v vlogi družbenika v strateških in drugih strateških finančnih naložbah pa zasledujemo cilj uravnoteženega izplačila dobičkov glede na investicijsko-razvojne cikle družbe.

V strateškem poslovnem načrtu družbe in Skupine so bili za obdobje 2016- 2020 zastavljeni cilji tudi na področju upravljanja finančnih naložb, in sicer z nadgradnjo sistema korporativnega upravljanja predvsem v primerih strateških finančnih naložb. Zanje se je vzpostavil poslovni nadzor, in sicer prek rednih periodičnih srečanj poslovodstev družb z upravo obvladujoče družbe, v teku je harmonizacija poslovnih procesov na podlagi opredelitve minimalnih standardov ključnih poslovnih procesov.

Družba Direktor Delež obvladujoče družbe v lastništvu (v %) Luka Koper INPO, d. o. o. Mirko Pavšič 100,00 Adria Terminali, d. o. o. Aleš Miklavec 100,00 Luka Koper Pristan, d. o. o. Darko Grgič 100,00 Adria Investicije, d. o. o. Boris Jerman 100,00 Logis Nova, d. o. o. Mirko Pavšič 100,00 TOC, d. o. o. Ankica Budan Hadžalič 68,13

Vodenje in upravljanje odvisnih družb v Skupini Luka Koper na dan 31. 12. 2016

NOTRANJA REVIZIJA

Dejavnost notranjega revidiranja v Luki Koper, d. d. izvaja na podlagi sprejete notranjerevizijske temeljne listine področje notranje revizije. To deluje z namenom opravljanja funkcije notranjega revidiranja za delniško družbo Luka Koper, d. d. ter odvisne družbe in je samostojni organizacijski del, neposredno podrejen upravi družbe. Organizacijska neodvisnost se uspešno uresničuje preko funkcijske odgovornosti in poročanja revizijski komisiji in nadzornemu svetu. Njeno delovanje opredeljuje Poslovnik o delovanju notranje revizije, ki je pripravljen v skladu z veljavno Opredelitvijo notranjega revidiranja, Kodeksom notranjerevizijskih načel, Kodeksom poklicne etike notranjega revizorja in Mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju. Skladno z veljavno opredelitvijo pomaga dejavnost notranje revizije uresničevati cilje družbe in Skupine, s sistematičnim in metodičnim ocenjevanjem in izboljševanjem uspešnosti upravljanja tveganj, kontrolnih postopkov in njihovega upravljanja. Deluje s ciljem dodajanja vrednosti pri zanesljivejšem doseganju sprejetih ciljev.

V letu 2016 je notranja revizija opravljala notranjerevizijske posle in ostale dejavnosti v skladu z odobrenim letnim načrtom dela. Načrtovanih osem poslov in zaključek posla iz preteklega leta je bilo tudi opravljenih, izvedeni pa so bili tudi trije nenačrtovani posli. V okviru izvedenih poslov so bili preverjeni obstoj in delovanje notranjih kontrol in upravljanje tveganj ter ponekod podana priporočila za njihovo izboljšanje. Poleg načrtovanega in nenačrtovanega revidiranja so bile četrtletno izvedene porevizijske dejavnosti, ki so bile namenjene pregledovanju izvedenih ukrepov za boljše obvladovanje, pri notranjerevizijskem delu, zaznanih tveganj. Izveden je bil tudi svetovalni posel, in sicer na področju nabave, ki je bil, tako kot neformalna dejavnost svetovanja, usmerjen predvsem v pomoč pri razvijanju sistema notranjih kontrol in upravljanja tveganj.

Notranja revizija je o posameznem opravljenem poslu poročala vodstvu revidirane enote in upravi družbe, obdobno pa zbirno o ugotovitvah, tveganjih in izvajanju notranjerevizijskih priporočil upravi in revizijski komisiji nadzornega sveta. Nadzornemu svetu notranja revizija poroča letno.

Razvoj notranje revizije se uresničuje s pomočjo programa zagotavljanja in izboljševanja kakovosti. Njegov namen je zagotoviti vsem zainteresiranim stranem, da deluje notranja revizija v skladu z veljavnimi pravili stroke ter je njeno delovanje uspešno in učinkovito. Zadnja zunanja presoja kakovosti delovanja notranje revizije, ki je to potrdila je bila opravljena v letu 2015, do prihodnje se kakovost in izboljševanje njenega delovanja zagotavlja z notranjimi presojami.

ZUNANJA REVIZIJA

Skupščina delničarjev je na 27. redni seji 1. julija 2016 za revidiranje izkazov družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper v poslovnem letu 2016 imenovala revizijsko družbo KPMG Slovenija, podjetje za revidiranje, d. o. o., Železna cesta 8a, Ljubljana.

Stroški revizijskih storitev Luke Koper, d. d., in njenih odvisnih družb so predstavljeni v konsolidiranem računovodskem poročilu v pojasnilu št. 32: Posli z revizijsko družbo.

Dragomir Matić Predsednik uprave družbe Luka Koper, d. d.

Andraž Novak Član uprave družbe Luka Koper, d. d.

dr. Alenka Žnidaršič Kranjc Predsednica nadzornega sveta družbe Luka Koper, d. d.

SPODBUJAMO ZAVEDANJE O POMEMBNOSTI IZGRADNJE 2. TIRA

8 Pregled pomembnejših dogodkov, novosti in dosežkov v letu 2016

JANUAR

• Na Gospodarski zbornici Slovenije so predstavili študijo z naslovom Kakšne posledice za slovensko gospodarstvo bi imela neizgradnja drugega tira.
• Člani sveta delavcev so za člana nadzornega sveta, predstavnika delavcev, izvolili Marka Grabljevca.
• Luka Koper je objavila razpis za sponzorstva in donacije iz sklada Živeti s pristaniščem za leto 2016.
• V Kopru je potekalo srečanje članov upravnega odbora sredozemskega združenja potniških pristanišč - MedCruise.
• 1. januarja je Luka Koper poslala generalnemu direktorju Slovenskih železnic, Dušanu Mesu, pismo glede seznanitve z dejanskim stanjem na železniškem področju v Luki Koper. Že od novembra 2015 so se namreč na slovenskem železniškem omrežju stopnjevale težave, kar je za delo v pristanišču pomenilo velike zamude. Januarja 2016 pa se je Luka Koper zaradi zapor železniške proge Koper-Divača soočila še s problemom dovoza/odvoza vagonov.
• Luko Koper je obiskala delegacija kitajskega pristanišča Tijanjin.
• Luka Koper se je pod okriljem evropskega projekta Fresh Food Corridors predstavila na največjem sejmu lahko pokvarljivega blaga Fruit Logistica v Berlinu.
• V sklopu slovenske gospodarske delegacije je Luka Koper iranskim gospodarstvenikom predstavila prednosti transportne poti skozi koprsko pristanišče.
• Za pomoč pri promociji koprskega pristanišča v Egiptu je Luka Koper sklenila pogodbo o sodelovanju s Sherifom Rashedom.
• Priznana bonitetna hiša Dun & Bradstreet je boniteto Luke Koper, d. d., ocenila kot odlično; podelila ji je oceno 5A1, kar je izboljšanje glede na predhodno oceno, 5A2. Prejeta ocena 5A1 je najvišja možna bonitetna ocena, kar pomeni odlično splošno poslovno stanje in najnižjo oceno tveganja pri poslovanju.

FEBRUAR

• Luka Koper je v zvezi s problematiko zasičenosti železniških kapacitet

na slovenskem železniškem omrežju in posledično zastojev pri prevozu tovora v koprsko pristanišče oziroma iz njega predlagala ustanovitev kriznega štaba z namenom hitre rešitve situacije; vanj so bili poleg Luke povabljeni predstavniki vseh akterjev, udeleženih v železniškem prometu v Sloveniji, namreč SŽ-Tovorni promet, Rail Cargo Carrier, Adria Transport, Zveza špediterjev Slovenije in SŽ-Infrastruktura.

• 1. februarja so o gradnji drugega tira med Koprom in Divačo razpravljali poslanci parlamentarnih odborov za infrastrukturo in gospodarstvo. Na seji so bili prisotni tudi predsednik uprave Luke Koper, d. d., predstavnik Sindikata žerjavistov pristaniških delavcev Luke Koper, predstavnik Sindikata poštnih delavcev KS-90 in podpredsednik sveta delavcev Luke Koper.
• Zaposleni so začeli zbirati podpise pod izjavo, ki od vlade zahteva takojšen začetek gradnje drugega tira med Koprom in Divačo in s katero so želeli preprečiti razprodajo edinega slovenskega tovornega pristanišča.
• Mercedes je po štirih mesecih izvoza avtomobilov skozi koprsko pristanišče 'južno logistično pot' ocenil kot prelomno v razvoju svoje globalne logistične mreže. Kot so poudarili, predstavlja izvoz avtomobilov prek Kopra na Daljni vzhod velik korak naprej pri izboljšanju celotne logistike distribucije. Koper je tako po Bremerhavnu in Zeebruggu šele tretje izvozno pristanišče, ki ga je Mercedes vključil v svoje oskrbovalne verige, ključni pogoj za izbor pa so bile zanesljivost infrastrukture in specifične izkušnje pri pretovoru in skladiščenju tako občutljivega tovora.

MAREC

• Predsednik uprave Luke Koper, d. d., Dragomir Matić je prejel priznanje Gospodarstvenik Primorske, ki so ga že devetnajstič zapored podelili Radio Koper, Primorske novice in Televizija Koper. Priznanje mu je bilo podeljeno za odlične poslovne rezultate in številne rekorde, ki jih je družba dosegla v letu 2015. Dogodka se je udeležil tudi predsednik Vlade Republike Slovenije Miro Cerar, ki je ob nizanju uspehov vlade in načrtov za prihodnje izpostavil tudi gradnjo drugega železniškega tira med Koprom in Divačo.
• 1. marca ponoči je bil v sklopu EU projekta Fresh Food Corridors prek koprskega pristanišča odpremljen prvi poskusni kontejnerski vlak s hitro pokvarljivim tovorom, namenjen v Rotterdam. Gre za blago največjih izraelskih izvoznikov, ki potuje po konceptu pomorskih avtocest. To je bil prvi vlak v zgodovini, ki je v celoti naložen z mehansko hlajenimi kontejnerji prepotoval Evropo od juga do severa. Tovor, ki

običajno potuje z ladjami iz Izraela do severnoevropskih pristanišč, bo prispel do iste destinacije v bistveno krajšem času, saj se je preko novega koridorja tranzitni čas skrajšal za 6 dni.

• Luka Koper se je predstavila na sejmu Seatrade Cruise Global v Miamiju, ki se ga udeležujejo vsi najpomembnejši deležniki v industriji križarjenja.
• Primorski župani so podpisali skupno izjavo o podpori Luki Koper in njenim razvojnim načrtom ter izgradnji drugega tira.
• O razvojnih dilemah Luke Koper je razpravljal Ekonomsko-socialni svet, ki je sprejel dva sklepa: država naj poskrbi za zadostne naložbe v javno železniško infrastrukturo s prioriteto drugega tira ter naj ne posega v sedanji model upravljanja Luke Koper, ki naj ostane državna strateška naložba.
• Luka Koper se je v Kairu predstavila egiptovskim gospodarstvenikom.
• V Državnem svetu je potekal posvet o izgradnji drugega tira.
• Vlada Republike Slovenije je sprejela sklep o ustanovitvi projektnega podjetja 2TDK, ki bo izvedlo vse aktivnosti za realizacijo projekta drugega tira.
• Ministrstvo za okolje in prostor je izdalo gradbeno dovoljenje za izgradnjo drugega tira.
• Po statističnih podatkih, ki jih je objavila specializirana revija Automotive Logistics, je Luka Koper po številu pretovorjenih avtomobilov na dvanajstem mestu med pristanišči Evropske unije in na tretjem mestu med sredozemskimi evropskimi pristanišči.
• Alžirski državni ladjar CNAN MED je vzpostavil ladijsko linijo, ki povezuje Koper z alžirskimi lukami.

APRIL

• Predstavniki Vlade Republike Slovenije in ključni deležniki so na delovnem srečanju razpravljali o projektu drugega tira, kjer so se dogovorili o ustanovitvi projektnega sveta in dosegli kompromis, da bodo iskali rešitve, ki ne bodo zahtevale dodatnih koncesij v pristanišču.
• Luka Koper je podelila priznanja svojim najboljšim dobaviteljem v letu 2015.
• Iz kontejnerskega terminala Luke Koper je pričel voziti nov redni kontejnerski blok vlak za Salzburg. Operater je Adria Kombi.
• Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d., je potrdil predlog uporabe bilančnega dobička za leto 2015, ki sta ga skupščini delničarjev v potrditev predlagala uprava in nadzorni svet. Predlog uporabe

bilančnega dobička, ki je 31. decembra 2015 znašal 15.880.814,24 evra, je bil naslednji:

• del bilančnega dobička v znesku 9.520.000,00 evrov se uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 0,68 evra na navadno delnico,
• preostanek bilančnega dobička v znesku 6.360.814,24 evrov ostane nerazporejen.
• Luka Koper se je pridružila slovenski transportno-logistični delegaciji, ki je na Japonskem predstavila transportno pot v Evropo skozi koprsko pristanišče.

MAJ

• Luka Koper je povabila poljske in srbske poslovne partnerje na poslovno srečanje.
• V spremstvu ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča in ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška je Luko Koper obiskal predsednik Vlade Republike Slovenije Miro Cerar.
• S predstavniki kitajskih državnih agencij in Državnega sveta Ljudske Republike Kitajske ter z alžirsko gospodarsko delegacijo se je Luka Koper pogovarjala o poslovnem sodelovanju.
• Na tradicionalnem, tokrat že desetem Pristaniškem dnevu si je koprsko pristanišče ogledalo preko 3.000 ljudi.

JUNIJ

• Luka Koper je v Kopru priredila poslovno srečanje za avstrijske partnerje.
• Slovenski državni holding je na Luko Koper, d. d., naslovil zahtevek za dopolnitev dnevnega reda skupščine s predlogom za predčasni odpoklic treh članov nadzornega sveta in s predlogom za imenovanje treh novih članov.
• Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo je podpisala pogodbo o gradnji izvlečnega tira in pogodbo o preveritvi ocenjene vrednosti ter vse možne racionalizacije in optimizacije za projekt drugega tira.
• Na komisiji državnega zbora za nadzor javnih financ so obravnavali problematiko uresničevanja upravljavske funkcije Slovenskega državnega holdinga (SDH) v primeru Luke Koper, d. d.
• Svet delavcev Luke Koper, d. d., je izpeljal zbor delavcev in na državne organe naslovil svoje zahteve, vezane na gradbena dovoljenja, širitev koncesijskega območja, sprejem programa razvoja, umik zamenjave treh nadzornikov z dnevnega reda skupščine ter iskanje odgovornosti za destabilizacijo družbe.
• Na glavnem koprskem trgu so potekale demonstracije v podporo Luki Koper.
• Zaključena je bila naložba ureditve 9.000 m² skladiščne površine za kontejnerje in naložba širitve vhoda v pristanišče.
• Luka Koper se je kot edino pristanišče predstavila na osrednjem logističnem dogodku v Avstriji, logističnih dnevih 2016.
• Luka Koper, d. d., je prejela sodbo Višjega sodišča v Kopru, s katero je to potrdilo sodbo Okrožnega sodišče v Kopru, s katero je bil zavrnjen zahtevek tožeče stranke S-5, ki je od družbe Luka Koper, d. d., zahtevala plačilo 2.138.487,63 evra z zakonitimi zamudnimi obrestmi in stroški postopka.

JULIJ

• V veljavnost je stopilo določilo mednarodne konvencije SOLAS, ki se nanaša na težo kontejnerja. Ta mora biti pred nakladanjem na ladjo verificirana. Luka Koper se je pravočasno pripravila na spremembe in od 1. julija 2016 dalje opravlja dodatno storitev tehtanja kontejnerjev.
• Na 27. skupščini delničarjev Luke Koper, d. d., dne 1. julija 2016 so delničarji:
  • sprejeli sklep o predlogu uporabe bilančnega dobička za leto 2015 v višini 15.880.814,24 evra; sprejet je bil nasprotni predlog predlagatelja SDH, d. d., in sicer:
    • del bilančnega dobička v znesku 15.820.000,00 evra se uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 1,13 evra na navadno delnico,
    • preostanek bilančnega dobička v znesku 60.814,24 evra ostane nerazporejen;
  • bili so seznanjeni s sprejetim letnim poročilom družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2015 z mnenjem revizorja in s poročilom nadzornega sveta o preveritvi letnega poročila družbe in Skupine za leto 2015,
  • podelili so razrešnico upravi in nadzornemu svetu za leto 2015,
  • za revidiranje izkazov družbe in Skupine za leto 2016 imenovali revizijsko družbo KPMG Slovenija, podjetje za revidiranje, d. o. o.,
  • sprejeli so spremembe Statuta družbe Luka Koper, d. d.
  • bili so seznanjeni s sklepom sveta delavcev družbe Luka Koper, d. d., z dne 18. januarja 2016, iz katerega izhaja, da je svet delavcev za predstavnika zaposlenih v nadzornem svetu za obdobje štirih let z dnem 18. januarja 2016 izvolil Marka Grabljevca,
  • bili so seznanjeni, da je delničar SDH, d. d., v svojem imenu in v

imenu delničarja Republike Slovenije na skupščini podal pisni umik predloga za razširitev dnevnega reda, ki se je nanašal na odpoklic treh članov nadzornega sveta in imenovanje treh novih članov nadzornega sveta družbe.

• Zaposleni Luke Koper so z nenapovedanim, nenadnim in nepričakovanim spontanim uporom od petka, 1. julija, do nedelje, 3. julija, za tri dni popolnoma zaustavili vse delovne procese v pristanišču, dva dni pa so se procesi odvijali v času 8-urnega delavnika z vsemi razpoložljivimi resursi in se nadaljevali tudi v nočni izmeni za kritične procese. Njihove zahteve se niso nanašale na delodajalca, ampak na državne institucije. Uprava je od prvega dne zaustavitve dela v koprskem pristanišču vlagala vse napore, da bi se pričeli delovni procesi ponovno izvajati, in dosegla, da je delo v pristanišču ponovno nemoteno steklo 5. julija ob 22. uri ter da so se v čim krajšem času nadomestili vsi zaostanki.
• Komisija državnega zbora za nadzor javnih financ je nadaljevala s prej dvakrat prekinjeno sejo, na kateri so se ukvarjali z iskanjem odgovornosti za dogajanja v Luki Koper.
• Banka Koper in Luka Koper sta 12. julija podpisali pogodbo o dolgoročnem 10-letnem posojilu z eno-letnim moratorijem v višini 28 milijonov evrov. Skladno s strategijo družbe je posojilo namenjeno za zaključek naložbe v izgradnjo treh novih rezervoarjev za potrebe terminala tekočih tovorov in za nakup dodatne opreme za potrebe kontejnerskega terminala. Banka Koper je odobrila posojilo na nezavarovani osnovi, ki vsebuje finančne zaveze. Finančne zaveze ne odstopajo bistveno od finančnih zavez že sklenjenih posojil.
• Za podaljšanje prvega pomola je bila izdelana presoja vplivov na okolje, kot je določeno z državnim prostorskim načrtom. Vloga za izdajo okoljevarstvenega soglasja je bila vložena 5. oktobra 2015, dopolnjena pa 11. aprila 2016. V presoji o vplivih na okolje je bilo ugotovljeno, da gradnja, obratovanje in v prihodnosti možna opustitev ali odstranitev posega ne bodo povzročali prekomernega obremenjevanja okolja in je ta z okoljevarstvenega vidika sprejemljiva. V dopolnjenem varnostnem poročilu pa je bilo ugotovljeno, da z vpeljanim sistemom obvladovanja varnosti zagotavljamo največjo možno stopnjo varnosti. Javna razgrnitev je potekala v času od 21. junija do 20. julija. V postopku je bila podana zahteva Mestne občine Koper za sodelovanje kot stranke v postopku, kar bo postopek pridobivanja okoljevarstvenega soglasja podaljšalo. Zaradi dolgotrajnih postopkov in možnosti vlaganja pritožb družba tedaj ni mogla oceniti časovnega okvira za pridobitev soglasja in posledično gradbenega dovoljenja.
• 1. julija je prenehal štiriletni mandat članu nadzornega sveta mag.

Nebojši Topiću.

• Avstrijski logistični časopis Verkehr je objavil analizo avstrijskega prekomorskega prometa preko evropskih pristanišč v letu 2015. Luka Koper je bila po pretovoru že šesto leto zapored največje pristanišče za Avstrijo.
• Predstavniki upravljavske veje zaposlenih Luke Koper so se na povabilo predsednika vlade dr. Mira Cerarja sestali v prostorih vlade v Ljubljani. Predstavili so mu razloge za nastalo situacijo v začetnih dneh julija in poudarili, da jih aktivnosti vlade skrbijo že dlje časa, zato nanje intenzivno opozarjajo že več kot leto dni.

AVGUST

• V pristanišče sta po delih prispeli dve novi mostni dvigali na tirnicah RMG za pretovor kontejnerjev na vagone in z njih. V naslednjih mesecih je bila izvedena montaža, obratovati pa bosta pričeli v začetku leta 2017.
• Nadzorni svet družbe je skupaj z upravo sprejel stališče glede potencialne uvedbe pristaniške uprave in podelitve dodatnih koncesij v koprskem pristanišču.

SEPTEMBER

• Luko Koper je obiskala gospodarska delegacija z Bavarske, Japonske ter delegacija egiptovskih špediterjev in pomorskih agentov.
• V koprsko pristanišče so po morju prispela tri nova elektrificirana mostna dvigala na pnevmatikah E-RTG (Electrified Rubber-Tyred Gantry cranes), ki jih bo Luka Koper uporabljala za premike kontejnerjev na skladišču.
• Predstavniki Luke Koper so se srečali z izraelskimi poslovnimi partnerji v Tel Avivu.
• Operater Liberty Global Logistic je vzpostavil nov ladijski RO-RO/car carrier servis iz Kopra za Bližnji vzhod.
• Luka Koper se je predstavila udeležencem ekonomskega foruma v avstrijskem Veldnu.
• Ladjar MSC je uvedel novo redno kontejnersko linijo med Koprom in turškimi pristanišči.
• Gospodarska zbornica Slovenije je Luki Koper podelila bronasto nacionalno priznanje za inovacijo "opeka iz morskega sedimenta".
• Svet delavcev Luke Koper, d. d., je za novega predstavnika zaposlenih v nadzornem svetu imenoval Roka Parovela.
• Kitajski ladjar Orient Overseas Container Line (OOCL) je vzpostavil

novi redni kontejnerski servis iz Daljnega vzhoda za Jadran.

• 19. septembra je Luka Koper prejela od Slovenskih železnic odškodninski zahtevek v višini 1,774 milijona evrov iz naslova povračila škode, ki naj bi nastala zaradi spontane prekinitve dela v pristanišču v začetku julija 2016. Luka je 29. septembra zahtevek zavrnila kot neutemeljen.

OKTOBER

• Luko Koper je obiskala 86-članska delegacija častnih konzulov Republike Slovenije s celega sveta.
• Luka je pridobila uporabno dovoljenje za nov odbojnik za ladje z živino.
• Tajvanski ladjar Evergreen Line se je pridružil kitajskemu ladjarju Coscu na obstoječem tedenskem kontejnerskem servisu, ki povezuje severni Jadran z izraelskima lukama Haifa in Ashdod.
• Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Mestna občina Koper in Luka Koper so na potniškem terminalu uspešno izvedle regijsko vajo "Potniška ladja 2016", v kateri so preverili vodenje in sodelovanje sil za zaščito in reševanje ob večjih nesrečah na potniških ladjah, zasidranih v koprskem pristanišču.
• Luka Koper je pretovorila projektni tovor izjemnih dimenzij, ki je predstavljal velik izziv. Sestavljen je bil iz 25 delov, najtežji je tehtal 56 ton, najdaljši del pa je meril 36 metrov. Sicer Luka Koper razpolaga z vso potrebno infrastrukturo in znanjem za pretovor tudi najzahtevnejših tovorov.
• 1. oktobra je potekala javna obravnava vloge za okoljevarstveno soglasje podaljšanja prvega pomola, kjer so bile s strani Mestne občine Koper podane pripombe, na katere je Luka Koper odgovorila v predvidnem roku. Zaradi dolgotrajnih postopkov in možnosti vlaganja pritožb družba še vedno ni mogla oceniti časovnega okvira za pridobitev soglasja in posledično gradbenega dovoljenja.
• Luka Koper je nabavila novo dvopotno vozilo za vleko železniških vagonov.
• Luka Koper je priredila sprejem za primorske udeležence olimpijskih iger v Riu de Janeiru, ki jim namenja sponzorska sredstva: Vasilija Žbogarja, Špelo Ponamarenko Janić, Tino Mrak in Veroniko Macarol.
• Zaključili sta se izgradnja nove kamionske polnilnice za naftne derivate in širitev črpališča aditivov.
• Odvisna družba Adria Terminali, d. o. o., je pridobila novo skladiščno halo lahke kovinske konstrukcije s površino 3.500 m2 .
• Tajvanskemu ladjarju Evergreen Line, ki Koper redno povezuje z

izraelskima lukama Haifa in Ashdod, se je pridružil kitajski ladjar Cosco. To redno kontejnersko linijo bo vsak od ladjarjev pokrival z eno ladjo.

NOVEMBER

• Luka Koper je predstavila ponudbo storitev in razvojne načrte poslovnim partnerjem iz Slovaške, Madžarske, Avstrije in Češke.
• Minilo je 20 let, odkar je pričela delnica Luke Koper (LKPG) kotirati na Ljubljanski borzi.
• Luka Koper se je pridružila slovenski gospodarski delegaciji na poslovnem obisku v Iranu.
• Japonski logist Nippon Express je pričel promovirati Koper kot najboljšo logistično rešitev za prevoze kontejnerjev iz Azije v srednjo Evropo (Adria Direct).
• Luka Koper se je predstavila na sejmu transporta in logistike TransPoland 2016 v Varšavi.
• Luka Koper je sodelovala na forumu Fruitnet South-East Europe 2016 v Beogradu.
• Luka Koper je pripravila strateški dokument Tehnološki razvoj pristanišča do leta 2020 z usmeritvami do leta 2030.
• Prispelo je zadnje od sedmih naročenih mostnih dvigal E-RTG za delo na skladišču kontejnerjev.
• Luka Koper se je udeležila poslovnega foruma, ki je potekal v okviru 5. vrha predsednikov vlad držav srednje in vzhodne Evrope ter Kitajske.

DECEMBER

• Privezana je bila prva ladja As Cypria, ki vozi na novi redni kontejnerski liniji med Koprom in egiptovskima pristaniščema Damietta in Alekdsandrija.
• Agencija Republike Slovenije za okolje je Luki Koper ponovno podelila EMAS certifikat kot dokazilo, da Luka deluje v skladu z okoljsko zakonodajo.
• Luka Koper je izpeljala tradicionalno novoletno srečanje za pristaniško skupnost.
• Koprsko pristanišče je 12. decembra doseglo nov zgodovinski mejnik z rekordno količino pretovora kontejnerjev in vozil. Pretovorjena sta bila 800-tisoči kontejner in 700-tisoče vozilo. Konec leta 2016 pa je bila pretovorjena še rekordna količina generalnih tovorov – 900 tisoč ton.
• Privezana je bila največja kontejnerska ladja v zgodovini pristanišča,

MSC Paloma s kapaciteto 14.000 TEU.

• Nadzorni svet družbe se je na svoji redni seji 16. decembra seznanil s Poslovnim načrtom družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2017 in z oceno poslovanja za leto 2016 ter podal soglasje k poslovnemu načrtu.
• Luka Koper je pripravila Strateške usmeritve razvoja na okoljskem področju do leta 2030.
• Vlada Republike Slovenije je sprejela sklep o dokapitalizaciji državnega podjetja 2TDK za izvedbo pripravljalnih del za drugi tir, ki naj bi stekla poleti 2017.
• Luka Koper je pozvala zainteresirano javnost k oddaji ponudb za nakup dveh svojih nepremičnin: Prenočišč Prisoje in Garni hotela Pristan.
• Luka Koper je podpisala pogodbo za nakup asfaltiranega parkirišča na območju pristanišča, ki ga je predhodno najemala.

DOSEŽKE PROSLAVLJAMO SKUPAJ

9 Pomembnejši dogodki po koncu poslovnega leta

JANUAR 2017

• Luka Koper je objavila razpis za razdelitev sponzorskih in donatorskih sredstev v okviru sklada Živeti s pristaniščem.
• Močna burja je tri dni ovirala delo v pristanišču.
• Luka Koper je objavila posodobljen dokument Politika upravljanja delniške družbe.
• Zaključen stečajni postopek pridružene družbe Golf Istra, d. o. o.

FEBRUAR 2017

• Dosežen je bil rekorden mesečni ladijski pretovor v zgodovini pristanišča 2.212.045 ton.
• Poslovni partnerji so si ogledali novo žerjavno progo in delovanje RMG dvigal za pretovor kontejnerjev iz/na železniške vagone.
• Družba Adria-Tow, d. o. o., je prejela novi vlačilec Mercur izdelan v Španiji.

MAREC 2017

• Luka Koper, d. d., je prevzela polletno predsedovanje združenju severnojadranskih pristanišč NAPA.
• V sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Koper je družba odprla razstavo posvečeno 60. obletnici Luke Koper.
• Svet delavcev Luke Koper, d. d., je na svoji redni seji v ponedeljek, 13. marca 2017, ponovno soglasno izvolil Mladena Jovičića za predstavnika zaposlenih v nadzornem svetu Luke Koper, d.d., ki bo štiriletni mandat pričel 8. aprila 2017.

10 Analiza uspešnosti poslovanja v letu 2016

10.1 Povzetek poslovanja SKUPINE LUKA KOPER v letu 2016

Primerjava doseženih rezultatov Skupine Luka Koper v letih 2016 in 2015

Čisti prihodki od prodaje Skupine Luka Koper so v letu 2016 znašali 199,5 milijona evrov, kar je za 8 odstotkov oziroma za 15,3 milijona evrov več kot v letu 2015. V primerjavi s preteklim letom so se povečali iz naslova osnovne dejavnosti nakladanja in razkladanja blaga, iz naslova polnjenja in praznjenja kontejnerjev, iz naslova skladiščenja ter iz dodatnih storitev.

Usredstveni lastni proizvodi in storitve so v letu 2016 znašali 1,4 milijona evrov. Skupina izkazuje med usredstvenimi lastnimi proizvodi in storitvami vzdrževalna dela na infrastrukturi, ki jih je v večji meri opravljala odvisna družba Luka Koper INPO, d. o. o.

Drugi prihodki Skupine Luka Koper so v letu 2016 znašali 3,1 milijona evrov, kar je za 36 odstotkov oziroma za 1,8 milijona evrov manj kot v letu 2015. V letu 2015 je bila izkazana odprava rezervacij v vrednosti 1,5 milijona evrov povezana s sodno poravnavo. Največji delež drugih prihodkov so v letu 2016 predstavljale subvencije, dotacije in podobni prihodki v višini 2 milijona evrov, ki so se nanašali na črpanje odstopljenih sredstev iz zadržanih prispevkov družbe Luka Koper INPO, d. o. o.

Poslovni odhodki Skupine Luka Koper so v letu 2016 znašali 154,8 milijona evrov, kar je za 5 odstotkov oziroma za 8 milijonov evrov več kot v letu 2015. V okviru poslovnih odhodkov so se v primerjavi s preteklim letom povečale vse vrste stroškov razen amortizacije. Stroški materiala Skupine so v letu 2016 znašali 15,5 milijona evrov, kar je za 3 odstotke oziroma za 473,6 tisoč evrov več kot v letu 2015. V okviru stroškov materiala so se najbolj povečali stroški pomožnega materiala in nadomestnih delov iz naslova večjega obsega vzdrževalnih del. Stroški storitev Skupine Luka Koper so v letu 2016 znašali 50,3 milijona evrov, kar je za 10 odstotkov oziroma za 4,5 milijona evrov več kot v letu 2015. V okviru stroškov storitev so se najbolj povečali stroški pristaniških storitev iz naslova povečanega pretovora, zahtevnejših LETO 2016 PRESEGA TAKO NAČRTOVANE KOT REZULTATE PREDHODNIH LET

postopkov pri pretovoru avtomobilov in večje zasedenosti skladiščnih površin. Povečali so se tudi stroški koncesije kot posledica višjih poslovnih prihodkov in stroški storitev vzdrževanja. Stroški dela Skupine Luka Koper so v letu 2016 znašali 51,9 milijona evrov, kar je za 8 odstotkov oziroma za 3,8 milijona evrov več kot v letu 2015. Stroški dela so bili višji zaradi večjega števila zaposlenih, povišanja osnovne plače in višjih izplačil iz naslova delovne uspešnosti in regresa. Drugi poslovni odhodki Skupine Luka Koper so v letu 2016 znašali 10,6 milijona evrov, kar je za 3 odstotke oziroma za 292,6 tisoč evrov več kot v letu 2015. V okviru drugih poslovnih odhodkov so se povečali stroški nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in odhodki iz naslova oblikovanih rezervacij za tožbe, zmanjšali pa so se sodni stroški.

Delež poslovnih odhodkov v čistih prihodkih od prodaje je v letu 2016 znašal 77,6 odstotka, kar je za 2 odstotni točki manj kot v letu 2015. Primerjalno s preteklim letom se je zmanjšal delež amortizacije in drugih poslovnih odhodkov v čistih prihodkih od prodaje, medtem ko so deleži stroškov materiala, stroškov storitev in stroškov dela ostali na enakih ravneh.

Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) Skupine Luka Koper je v letu 2016 znašal 49,3 milijona evrov, kar je za 16 odstotkov oziroma za 6,9 milijona evrov več kot v letu 2015.

Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) Skupine Luka Koper je v letu 2016 znašal 75,8 milijona evrov, kar je za 8 odstotkov oziroma za 5,9 milijona evrov več kot v letu 2015.

EBITDA marža Skupine Luka Koper je v letu 2016 znašala 38 odstotkov, kar je na ravni leta 2015. V letu 2015 je bila med drugimi prihodki izkazana odprava rezervacij v vrednosti 1,5 milijona evrov povezana s sodno poravnavo. V primeru izločitve vpliva 1,5 milijona evrov višjih drugih prihodkov v letu 2015 iz tega naslova bi bila EBITDA marža Skupine v letu 2016 za 2 odstotka oziroma za 0,9 odstotne točke višja kot v letu 2015.

Poslovni izid iz financiranja je v letu 2016 znašal -459,1 tisoč evrov, medtem ko je Skupina v letu 2015 dosegla negativen finančni izid v višini -5,9 milijona evrov zaradi pripoznane slabitve finančne naložbe v višini 4,3 milijona evrov. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti so v letu 2016 v primerjavi s preteklim letom nižji zaradi nižjih efektivnih obrestnih mer in zaradi pripoznanega usredstvovanja obresti oziroma pripisa stroškov izposojanja nepremičninam, napravam in opremi v višini 0,7 milijona evrov. Rezultat iz naslova pridruženih družb je v letu 2016 znašal 1,9 milijona evrov, kar je za 43 odstotkov oziroma za 569,4 tisoč evrov več kot v letu 2015.

Čisti poslovni izid Skupine Luka Koper je v letu 2016 znašal 44,4 milijona evrov, kar je za 37 odstotkov oziroma za 12 milijonov evrov več kot v letu 2015.

Čista dobičkonosnost kapitala (ROE) je v letu 2016 znašala 13,9 odstotka, kar je za 27 odstotkov oziroma za 3 odstotne točke več kot v letu 2015.

Finančne obveznosti Skupine Luka Koper so na dan 31. decembra 2016 znašale 110,3 milijona evrov, kar je za 1 odstotek oziroma za 1,5 milijona evrov manj kot 31. decembra 2015. Zaradi vračila posojil so se skladno z amortizacijskimi načrti zmanjšale obveznosti do bank.

Nekratkoročne finančne obveznosti do bank Skupine Luka Koper so na dan 31. decembra 2016 znašale 88,7 odstotka celotnih finančnih obveznosti. Njihov delež se je v primerjavi s stanjem na zadnji dan leta 2015 znižal za 1 odstotno točko.

Skupina Luka Koper je v letu 2016 za naložbe namenila 61,8 milijona evrov.

Uresničevanje načrtov

Čisti prihodki od prodaje Skupine Luka Koper so v letu 2016 znašali 199,5 milijona evrov, kar je za 3 odstotke oziroma za 4,9 milijona evrov več od načrtovanih čistih prihodkov od prodaje.

Čisti prihodki od prodaje Skupine iz naslova tržne dejavnosti so v letu 2016 presegli načrtovane za 6 odstotkov oziroma za 10,1 milijona evrov, medtem ko so prihodki iz naslova izvajanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanje pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet, zaostali za načrtom za 40 odstotkov oziroma za 5,3 milijona evrov, kar je posledično vplivalo na skupno preseganje načrtovanih prihodkov Skupine v letu 2016 za 3 odstotke.

Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) Skupine Luka Koper je v letu 2016 znašal 49,3 milijona evrov, kar je za 8 odstotkov oziroma za 3,6 milijona evrov več od načrtovanega.

Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) Skupine Luka Koper je v letu 2016 znašal 75,8 milijona evrov, kar je za 5 odstotkov oziroma za 3,8 milijona evrov več od načrtovanega.

EBITDA marža Skupine Luka Koper je bila v letu 2016 v primerjavi z

načrtovano višja za 3 odstotke oziroma za 1 odstotno točko.

V letu 2016 je družba Luka Koper, d. d., v primerjavi z načrtom za leto 2016 za dejavnost gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture predvidela večji obseg vzdrževanja in s tem posledično za 6,1 milijona evrov višje prihodke zaradi črpanja dolgoročno odloženih prihodkov. Ker je prišlo pri potrjevanju načrta s strani Ministrstva za infrastrukturo do zamude – Luka je potrjen načrt prejela 5. maja 2016 –, je bil dejansko izveden obseg rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet, manjši od načrtovanega. V primeru izločitve vpliva 6,1 milijona evrov višjih prihodkov iz tega naslova bi znašala načrtovana EBITDA marža 38,2 odstotka in posledično bi bila dosežena EBITDA marža Skupine Luka Koper v letu 2016 za 0,2 odstotne točke nižja od načrtovane (brez omenjenega vpliva dolgoročno odloženih prihodkov).

V letu 2016 je družba Luka Koper, d. d., pripoznala slabitve sredstev v pridobivanju iz preteklih let v višini 1,5 milijona evrov in rezervacije za tožbe v višini 0,9 milijona evrov, ki niso bile načrtovane. V primeru izločitve vpliva 2,4 milijona evrov višjih stroškov iz tega naslova bi EBITDA marža Skupine Luka Koper v letu 2016 znašala 39,2 odstotka in bi bila za 6 odstotkov oziroma za 2,3 odstotne točke višja od načrtovane.

Čisti poslovni izid Skupine Luka Koper je v letu 2016 znašal 44,4 milijona evrov, kar je za 17 odstotkov oziroma za 6,6 milijona evrov več od načrtovanega.

10.2 Povzetek poslovanja DRUŽBE LUKA KOPER, D. D., v letu 2016

Primerjava doseženih rezultatov družbe Luka Koper, d. d., v letih 2016 in 2015

Čisti prihodki od prodaje družbe Luka Koper, d. d., so v letu 2016 znašali 190,4 milijona evrov, kar je za 10 odstotkov oziroma za 17,1 milijona evrov več kot v letu 2015. Čisti prihodki od prodaje so se primerjalno s preteklim letom povečali iz naslova osnovne dejavnosti nakladanja in razkladanja blaga, iz naslova polnjenja in praznjenja kontejnerjev, iz naslova skladiščenja ter iz dodatnih storitev. Ustvarjeni čisti prihodki od prodaje družbe so v letu 2016 predstavljali 95,4 odstotka čistih prihodkov od prodaje Skupine Luka Koper.

Drugi prihodki družbe Luka Koper, d. d., so v letu 2016 znašali 1,2 milijona evrov, kar je za 59 odstotkov oziroma za 1,7 milijona evrov manj kot v letu 2015. V letu 2015 je bila izkazana odprava rezervacij v vrednosti 1,5 milijona evrov povezana s sodno poravnavo. Največji delež drugih prihodkov so v letu 2016 predstavljale prejete odškodnine in kazni v višini 406 tisoč evrov.

Poslovni odhodki družbe Luka Koper, d. d., so v letu 2016 znašali 146 milijonov evrov, kar je za 6 odstotkov oziroma za 8,8 milijona evrov več kot v letu 2015. V okviru poslovnih odhodkov so se primerjalno z enakim obdobjem leta 2015 povečale vse vrste stroškov razen stroški materiala in amortizacije. Stroški materiala družbe so v letu 2016 znašali 13,6 milijona evrov, kar je 2 odstotka oziroma za 223,9 tisoč evrov manj kot v letu 2015. V okviru stroškov materiala so se najbolj zmanjšali stroški energije. Stroški storitev družbe so v letu 2016 znašali 51 milijonov evrov, kar je za 13 odstotkov oziroma za 5,9 milijona evrov več kot v letu 2015. V okviru stroškov storitev so se najbolj povečali stroški pristaniških storitev iz naslova povečanega pretovora, zahtevnejših postopkov pri pretovoru avtomobilov in večje zasedenosti skladiščnih površin. Povečali so se tudi stroški koncesije kot posledica višjih poslovnih prihodkov in stroški storitev vzdrževanja. Stroški dela družbe Luka Koper, d. d., so v letu 2016 znašali 45,4 milijona evrov, kar je za 9 odstotkov oziroma za 3,6 milijona evrov več kot v letu 2015. Stroški dela so bili višji zaradi večjega števila zaposlenih, povišanja osnovne plače ter višjih izplačil iz naslova delovne uspešnosti in regresa. Drugi poslovni odhodki družbe so v letu 2016 znašali 10,5 milijona evrov, kar je za 4 odstotke oziroma za 378,9 tisoč evrov več kot v letu 2015. V okviru drugih poslovnih odhodkov so se povečali stroški nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in odhodki iz naslova oblikovanih rezervacij za tožbe, zmanjšali pa so se sodni stroški.

Delež poslovnih odhodkov v čistih prihodkih od prodaje je v letu 2016 znašal 76,7 odstotka, kar je za 2,5 odstotne točke manj kot v letu 2015. Primerjalno s preteklim letom se je zmanjšal delež stroškov materiala in amortizacije v čistih prihodkih od prodaje, delež stroškov storitev se je povečal, deleža stroškov dela in drugih poslovnih odhodkov pa sta ostala na enaki ravni.

Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) družbe Luka Koper, d. d., je v letu 2016 znašal 45,5 milijona evrov, kar je za 17 odstotkov oziroma za 6,7 milijona evrov več kot v letu 2015.

Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) družbe Luka Koper, d. d., je v letu 2016 znašal 71 milijonov evrov, kar je za 9 odstotkov oziroma za 5,8 milijona evrov več kot v letu 2015.

EBITDA marža družbe Luka Koper, d. d., je v letu 2016 znašala 37,3 odstotka, kar je za 1 odstotek oziroma za 0,3 odstotne točke manj kot v letu 2015. V letu 2015 je bila med drugimi prihodki izkazana odprava rezervacij v vrednosti 1,5 milijona evrov povezana s sodno poravnavo. V primeru izločitve vpliva 1,5 milijona evrov višjih drugih prihodkov v letu 2015 iz tega naslova bi bila EBITDA marža družbe v letu 2016 za 2 odstotka oziroma za 0,6 odstotne točke višja kot v letu 2015.

Poslovni izid iz financiranja je bil v letu 2016 pozitiven in je znašal 963,5 tisoč evrov, medtem ko je družba v letu 2015 dosegla negativen finančni izid v višini -5,1 milijona evrov zaradi pripoznane slabitve finančne naložbe v višini 4,3 milijona evrov. Na strani finančnih prihodkov so se povečali predvsem prihodki iz deležev, medtem ko je na nižje finančne odhodke iz finančnih obveznosti v letu 2016 v primerjavi s preteklim letom poleg nižjih efektivnih obrestnih mer vplivalo usredstvovanje obresti oziroma pripis stroškov izposojanja nepremičninam, napravam in opremi v višini 0,7 milijona evrov.

Čisti poslovni izid družbe Luka Koper, d. d., je v letu 2016 znašal 40,6 milijona evrov, kar je za 41 odstotkov oziroma za 11,7 milijona evrov več kot v letu 2015.

Čista dobičkonosnost kapitala (ROE) je v letu 2016 znašala 13,8 odstotka, kar je za 32 odstotkov oziroma za 3,3 odstotne točke več kot v letu 2015.

Finančne obveznosti družbe Luka Koper, d. d., so na dan 31. decembra 2016 znašale 126,3 milijona evrov, kar je za 4 odstotke oziroma za 4,4 milijona evrov več kot na dan 31. decembra 2015. Povečala so se posojila, dobljena pri družbah v Skupini, in sicer pri odvisni družbi Luka Koper, INPO, d. o. o. Nekratkoročne finančne obveznosti do bank so na dan 31. decembra 2016 znašale 77,5 odstotka celotnih finančnih obveznosti. Njihov delež se je v primerjavi z zadnjim dnem leta 2015 znižal za 4,8 odstotne točke.

Družba Luka Koper, d. d., je v letu 2016 za naložbe namenila 60,3 milijona evrov, kar predstavlja 98 odstotkov naložb Skupine Luka Koper.

Uresničevanje načrtov

Čisti prihodki od prodaje družbe Luka Koper, d. d., so v letu 2016 znašali 190,4 milijona evrov, kar je za 4 odstotke oziroma za 6,6 milijona evrov več od načrtovanih.

Čisti prihodki od prodaje družbe Luka Koper, d. d., iz naslova tržne dejavnosti so v letu 2016 presegli načrtovane za 7 odstotkov oziroma za 11,9 milijona evrov, medtem ko so prihodki iz naslova izvajanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanje pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet, za 40 odstotkov oziroma za 5,3 milijona evrov zaostali za načrtom, kar je posledično vplivalo na skupno preseganje načrtovanih prihodkov družbe Luka Koper, d. d., v letu 2016 za 4 odstotke.

Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) družbe Luka Koper, d. d., je v letu 2016 znašal 45,5 milijona evrov, kar je za 7 odstotkov oziroma za 3,1 milijona evrov več od načrtovanega.

Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) družbe Luka Koper, d. d., je v letu 2016 znašal 71 milijonov evrov, kar je za 5 odstotkov oziroma za 3,3 milijona evrov več od načrtovanega.

EBITDA marža družbe Luka Koper, d. d., je bila v letu 2016 v primerjavi z načrtovano višja za 1 odstotek oziroma za 0,5 odstotne točke.

V letu 2016 je družba Luka Koper, d. d., za dejavnost gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture predvidela večji obseg vzdrževanja in s tem zaradi črpanja dolgoročno odloženih prihodkov posledično za 6,1 milijona evrov višje prihodke, kot so bili načrtovani za leto 2016. Ker je prišlo pri potrjevanju načrta s strani Ministrstva za infrastrukturo do zamude – Luka je potrjen načrt prejela 5. maja 2016 –, je bil dejansko izveden obseg rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet, manjši od načrtovanega. V primeru izločitve vpliva 6,1 milijona evrov višjih prihodkov iz tega naslova bi znašala načrtovana EBITDA marža 38,1 odstotka in posledično bi bila dosežena EBITDA marža družbe Luka Koper, d. d., v letu 2016 za 2 odstotka oziroma za 0,8 odstotne točke nižja od načrtovane (brez omenjenega vpliva dolgoročno odloženih prihodkov).

V letu 2016 je družba Luka Koper, d. d., pripoznala slabitve sredstev v pridobivanju iz preteklih let v višini 1,5 milijona evrov ter rezervacije za tožbe v višini 0,9 milijona evrov, ki niso bile načrtovane. V primeru izločitve vpliva 2,4 milijona evrov višjih stroškov iz tega naslova bi EBITDA marža družbe Luka Koper, d. d., v letu 2016 znašala 38,6 odstotka in bi bila za 5 odstotkov oziroma za 1,8 odstotne točke višja od načrtovane.

Čisti poslovni izid družbe Luka Koper, d. d., je v letu 2016 znašal 40,6 milijona evrov, kar je za 16 odstotkov oziroma za 5,7 milijona evrov več od načrtovanega.

Podrobnejša analiza poslovanja, podana v nadaljevanju, prikazuje vrednostne podatke za družbo Luka Koper, d. d., in za Skupino Luka Koper, KOMENTARJI IN RAZLAGE PA SE NANAŠAJO NA POSLOVANJE SKUPINE.

ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE

Čisti prihodki od prodaje Skupine Luka Koper so v letu 2016 znašali 199,5 milijona evrov, kar je za 8 odstotkov oziroma za 15,3 milijona evrov več kot v letu 2015. Čisti prihodki od prodaje Skupine so se v primerjavi s preteklim letom povečali iz naslova osnovne dejavnosti nakladanja in razkladanja blaga, iz naslova polnjenja in praznjenja kontejnerjev, iz naslova skladiščenja in iz dodatnih storitev.

Čisti prihodki od prodaje družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper

USREDSTVENI LASTNI PROIZVODI IN STORITVE

Usredstveni lastni proizvodi in storitve so v letu 2016 znašali 1,4 milijona evrov. Skupina je med usredstvenimi lastnimi proizvodi in storitvami izkazala vzdrževalna dela na infrastrukturi, ki jih je v večji meri opravljala odvisna družba Luka Koper INPO, d. o. o.

DRUGI PRIHODKI

Drugi prihodki Skupine Luka Koper so v letu 2016 znašali 3,1 milijona evrov, kar je za 36 odstotkov oziroma za 1,8 milijona evrov manj kot v letu 2015. V letu 2015 je bila izkazana odprava rezervacij v vrednosti 1,5 milijona evrov povezana s sodno poravnavo. Največji delež drugih prihodkov so v letu 2016 predstavljale subvencije, dotacije in podobni prihodki v višini 2 milijona evrov, ki so se nanašali na črpanje odstopljenih sredstev iz zadržanih prispevkov družbe Luka Koper INPO, d. o. o.

POSLOVNI ODHODKI

Poslovni odhodki Skupine Luka Koper so v letu 2016 znašali 154,8 milijona evrov, kar je za 5 odstotkov oziroma za 8 milijonov evrov več kot v letu 2015. V okviru poslovnih odhodkov so se primerjalno z enakim obdobjem preteklega leta povečale vse vrste stroškov razen amortizacije. Delež poslovnih odhodkov v čistih prihodkih od prodaje je v letu 2016 znašal 77,6 odstotka, kar je za 2 odstotni točki manj kot v letu 2015. V primerjavi s preteklim letom se je zmanjšal delež amortizacije in drugih poslovnih odhodkov v čistih prihodkih od prodaje, medtem ko so deleži stroškov materiala, stroškov storitev in stroškov dela ostali na enakih ravneh.

Stroški materiala

Stroški materiala Skupine Luka Koper so v letu 2016 znašali 15,5 milijona evrov, kar je za 3 odstotke oziroma za 473,6 tisoč evrov več kot v letu 2015. Največji delež stroškov materiala so v letu 2016 predstavljali stroški energije, ki pa so se zaradi nižje cene električne energije in manjše porabe goriva za ogrevanje v primerjavi z letom 2015 zmanjšali za 3 odstotke oziroma za 221,2 tisoč evrov. Povečali so se stroški pomožnega materiala in nadomestnih delov, in sicer zaradi večjega obsega vzdrževalnih del.

Stroški storitev

Stroški storitev Skupine Luka Koper so v letu 2016 znašali 50,3 milijona evrov, kar je za 10 odstotkov oziroma za 4,5 milijona evrov več kot v letu 2015. V okviru stroškov storitev so največji delež predstavljali stroški pristaniških storitev, ki so znašali 25,2 milijona evrov, kar je za 15 odstotkov oziroma za 3,3 milijona evrov več kot v letu 2015. Povečanje stroškov pristaniških storitev je posledica povečanega obsega pretovora in več opravljenih ur dela, predvsem povečanega pretovora in zahtevnejših postopkov pri pretovoru novih znamk avtomobilov na terminalu za avtomobile, ki je eden izmed največjih porabnikov tovrstnih storitev. Na višje stroške je vplivala tudi večja zasedenost skladiščnih površin in posledično potreba po večjem številu premikov ter številna gradbena dela.

Pomemben delež so v okviru stroškov storitev predstavljali še stroški drugih storitev, ki so znašali 14,5 milijona evrov, kar je za 4 odstotke oziroma za 520,2 tisoč evrov več kot v letu 2015. Zaradi višjih poslovnih prihodkov so se povečali stroški koncesije.

V letu 2016 so se povečali tudi stroški storitev vzdrževanja, ki so znašali 6 milijonov evrov. Povečali so se za 11 odstotkov oziroma za 587,2 tisoč evrov, in sicer zaradi večjega obsega vzdrževalnih del.

Stroški dela

Stroški dela Skupine Luka Koper so v letu 2016 znašali 51,9 milijona evrov, kar je za 8 odstotkov oziroma za 3,8 milijona evrov več kot v letu 2015. Na povišanje je vplivalo večje število zaposlenih, povišanje osnovne plače, ki v skladu z veljavno kolektivno pogodbo od 1. januarja 2016 dalje velja v družbi Luka Koper, d. d., in v družbi Luka Koper INPO, d. o. o., ter višja izplačila iz naslova delovne uspešnosti in izplačila regresa za letni dopust. Na podlagi določil podjetniške kolektivne pogodbe so Luka Koper, d. d., in njene odvisne družbe v juniju 2016 zaposlenim izplačale regres za leto 2016 v višini do 70 odstotkov povprečne plače predpreteklega meseca zaposlenih v Republiki Sloveniji, objavljene na strani Statističnega urada Republike Slovenije. Družbe Skupine Luka Koper so imele na dan 31. decembra 2016 skupaj 1.071 zaposlenih, kar predstavlja glede na stanje 31. decembra 2015 povečanje za 3 odstotke oziroma za 31 zaposlenih.

Amortizacija

Stroški amortizacije Skupine Luka Koper so v letu 2016 znašali 26,5 milijona evrov, kar je za 4 odstotke oziroma za 1 milijon evrov manj kot v letu 2015.

Drugi poslovni odhodki

Drugi poslovni odhodki Skupine Luka Koper so v letu 2016 znašali 10,6 milijona evrov, kar je za 3 odstotke oziroma za 292,6 tisoč evrov več kot v letu 2015. Povečali so se stroški nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in odhodki iz naslova oblikovanih rezervacij za tožbe v višini 905,3 tisoč evrov. Znižali so se stroški administrativnih taks in sodni stroški, ki so bili v letu 2015 višji iz naslova sodnih poravnav.

POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA

Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) Skupine Luka Koper je v letu 2016 znašal 49,3 milijona evrov, kar je za 16 odstotkov oziroma za 6,9 milijona evrov več kot v letu 2015. Višji EBIT je predvsem posledica za 8 odstotkov višjih čistih prihodkov od prodaje.

Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper

Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) Skupine Luka Koper je v letu 2016 znašal 75,8 milijona evrov, kar je za 8 odstotkov oziroma za 5,9 milijona evrov več kot v letu 2015.

EBITDA marža Skupine Luka Koper je v letu 2016 znašala 38 odstotkov, kar je na ravni leta 2015. V letu 2015 je bila med drugimi prihodki izkazana odprava rezervacij v vrednosti 1,5 milijona evrov povezana s sodno poravnavo. V primeru izločitve vpliva 1,5 milijona evrov višjih drugih prihodkov v letu 2015 iz tega naslova bi bila EBITDA marža Skupine Luka Koper v letu 2016 za 2 odstotka oziroma za 0,9 odstotne točke višja kot v letu 2015.

FINANČNI PRIHODKI IN FINANČNI ODHODKI

Finančni prihodki Skupine Luka Koper so v letu 2016 znašali 1,5 milijona evrov, kar je za 5 odstotkov oziroma za 71,6 tisoč evrov več kot v letu 2015. Povečali so se finančni prihodki iz naslova deležev v drugih družbah.

Finančni odhodki Skupine Luka Koper so v letu 2016 znašali 2 milijona evrov, kar je za 73 odstotkov oziroma za 5,4 milijona evrov manj kot v letu 2015. Za 1,3 milijona evrov so se zmanjšali finančni odhodki iz finančnih obveznosti, delno kot posledica padanja referenčne obrestne mere EVRIBOR, v višini 0,7 milijona evrov pa zaradi pripoznanega usredstvovanja obresti oziroma pripisa stroškov izposojanja nepremičninam, napravam in opremi. Za 4,2 milijona evrov so se znižali finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb, saj je bila v letu 2015 pripoznana slabitev finančne naložbe v višini 4,3 milijona evrov.

Poslovni izid iz financiranja je tako v letu 2016 znašal -459,1 tisoč evrov, medtem ko je Skupina Luka Koper v letu 2015 dosegla negativen finančni izid v višini -5,9 milijona evrov.

REZULTATI PRIDRUŽENIH DRUŽB

Rezultati pridruženih družb so v letu 2016 povečali poslovni izid pred davki Skupine Luka Koper v višini 1,9 milijona evrov, kar je za 43 odstotkov oziroma za 569,4 tisoč evrov več kot v letu 2015. V letu 2016 so bili pripisani dobički družb:

Adria-Tow, d. o. o., v višini 0,7 milijona evrov,

Adria Transport, d. o. o., v višini 0,6 milijona evrov,

Avtoservis, d. o. o., v višini 0,5 milijona evrov,

Adriafin, d. o. o., v višini 0,1 milijona evrov.

POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO IN ČISTI POSLOVNI IZID

Poslovni izid pred obdavčitvijo Skupine Luka Koper je v letu 2016 znašal 50,8 milijona evrov, kar je za 34 odstotkov oziroma za 12,9 milijona evrov več kot v letu 2015.

Čisti poslovni izid Skupine Luka Koper je v letu 2016 znašal 44,4 milijona evrov, kar je za 37 odstotkov oziroma za 12 milijonov evrov več kot v letu 2015.

Čisti poslovni izid družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper

Davek iz dobička in odloženi davki so v letu 2016 zmanjšali čisti poslovni izid Skupine Luka Koper za 6,4 milijona evrov, medtem ko so ga leta 2015 zmanjšali za 5,4 milijona evrov.

FINANČNI POLOŽAJ IN FINANČNO UPRAVLJANJE

Bilančna vsota Skupine Luka Koper je na dan 31. decembra 2016 znašala 490 milijonov evrov, kar je glede na stanje 31. decembra 2015 za 5 odstotkov oziroma za 25,4 milijona evrov več.

Struktura sredstev družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper na dan 31. 12.

Nekratkoročna sredstva Skupine Luka Koper so na dan 31. decembra 2016 znašala 450,7 milijona evrov, kar je za 8 odstotkov oziroma za 31,8 milijona evrov več kot na dan 31. decembra 2015. Na dan 31. decembra 2016 so nekratkoročna sredstva predstavljala 92 odstotkov bilančne vsote Skupine Luka Koper.

Zaradi višjih vlaganj so se povečale nepremičnine, naprave in oprema, in sicer za 10 odstotkov oziroma za 34,4 milijona evrov, od tega v višini 16,7 milijona evrov iz naslova predujmov. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve so se zmanjšale za 13 odstotkov oziroma za 606,2 tisoč evrov iz naslova amortiziranja. Delnice in deleži so se povečali za 8 odstotkov oziroma za 980,5 tisoč evrov iz naslova dobičkov pridruženih družb, za 11 odstotkov oziroma za 3,9 milijona evrov pa so se zmanjšali iz naslova zmanjšanja tržne vrednosti nekratkoročnih finančnih naložb v druge delnice in deleže, ki so izkazani po pošteni vrednosti. Dana posojila so se zmanjšala za 92 odstotkov oziroma za 369,4 tisoč evrov. Zmanjšale so se finančne naložbe v posesti do zapadlosti, saj so v končno odplačilo zapadle obveznice Nove Ljubljanske banke in Slovenske odškodninske družbe.

Kratkoročna sredstva Skupine Luka Koper so na dan 31. decembra 2016 znašala 39,3 milijona evrov, kar je za 14 odstotkov oziroma za 6,4 milijona evrov manj kot 31. decembra 2015.

Stanje zalog materiala za vzdrževanje je na dan 31. decembra 2016 znašalo 809,5 tisoč evrov, kar je za 1 odstotek oziroma za 4,3 tisoč evrov manj kot 31. decembra 2015. Poslovne in druge terjatve so se iz naslova višjih terjatev do države povečale za 2 odstotka oziroma za 609,6 tisoč evrov. Terjatve do države so bile zaradi refundacije davka na dodano vrednost višje, saj ostajata konec leta 2016 odprta obračuna za november in december. Druge terjatve so se zmanjšale za 39 odstotkov oziroma za 662,9 tisoč evrov predvsem zaradi kratkoročno nezaračunanih prihodkov iz naslova Evropskih projektov, saj so bila sredstva bodisi prenesena med prihodke bodisi prerazvrščena na nekratkoročne pasivne časovne razmejitve. Denar in denarni ustrezniki so se zmanjšali za 54 odstotkov oziroma za 6,8 milijona evrov zaradi zmanjšanja depozitov na odpoklic.

Kapital Skupine Luka Koper je na dan 31. decembra 2016 znašal 332 milijonov evrov, kar je za 8 odstotkov oziroma za 25,7 milijona evrov več glede na stanje 31. decembra 2015; povečal se je iz naslova drugih rezerv iz dobička in iz naslova čistega poslovnega izida poslovnega leta. Kapital je na dan 31. decembra 2016 predstavljal 67,8 odstotka bilančne vsote.

Nekratkoročne obveznosti z dolgoročnimi rezervacijami in dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami Skupine Luka Koper so na dan 31. decembra 2016 znašale 118,6 milijona evrov, kar je na ravni stanja 31. decembra 2015. Zaradi odplačil posojil so se zmanjšala posojila, dobljena pri bankah, povečale pa so se rezervacije za tožbe in dolgoročno razmejeni prihodki. Nekratkoročne obveznosti z dolgoročnimi rezervacijami in dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami so na dan 31. decembra 2016 predstavljale 24,2 odstotka obveznosti do virov sredstev.

Kratkoročne obveznosti Skupine Luka Koper so na dan 31. decembra 2016 znašale 39,4 milijona evrov, kar je na ravni stanja 31. decembra 2015. Povečala so se posojila, dobljena pri bankah, zmanjšale pa so se druge finančne obveznosti, obveznosti iz naslova davka od dohodka ter poslovne obveznosti do dobaviteljev.

Struktura obveznosti do virov sredstev družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper na dan 31. 12.

Finančne obveznosti Skupine Luka Koper so na dan 31. decembra 2016 znašale 110,3 milijona evrov, kar je za 1 odstotek oziroma za 1,5 milijona evrov manj kot 31. decembra 2015. Zaradi vračila posojil skladno z amortizacijskimi načrti so se zmanjšale obveznosti do bank.

Struktura finančnih obveznosti do virov sredstev družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper na dan 31. 12. po ročnosti

Nekratkoročne finančne obveznosti do bank Skupine Luka Koper so na dan 31. decembra 2016 znašale 88,7 odstotka celotnih finančnih obveznosti. Njihov delež se je v primerjavi z zadnjim dnem leta 2015 znižal za 1 odstotno točko.

Med finančnimi obveznostmi Skupine Luka Koper prevladujejo obveznosti, vezane na variabilno obrestno mero. Tveganje spremembe obrestne mere Skupina obvladuje z vzpostavljeno obrestno zaščito za 33,8 milijona evrov dolgoročnega posojila. Posojilo predstavlja skoraj 31-odstotni delež vseh finančnih obveznosti iz naslova prejetih posojil Skupine Luka Koper na dan 31. december 2016 in pomeni, da je bilo 31 odstotkov vseh posojil Skupine zaščitenih pred morebitnim porastom obrestnih mer. Morebitna sprememba variabilnih obrestnih mer bi imela lahko posledično vpliv na 69 odstotkov vseh posojil Skupine; v letu 2015 je bilo takšnih posojil za 43 odstotkov finančnih obveznosti.

Delež finančnih obveznosti v kapitalu je na dan 31. decembra 2016 znašal 33,2 odstotka, kar je za 3,3 odstotne točke manj kot 31. decembra 2015. Več o finančnih obveznostih Skupine Luka Koper pojasnjujemo v konsolidiranem računovodskem poročilu.

IZKAZ DENARNIH TOKOV

	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	2016	2015	2016	2015
Čista denarna sredstva iz poslovanja	63.053.493	63.027.424	68.465.172	66.710.685
Čista denarna sredstva iz naložbenja	-56.703.499	-32.717.301	-58.724.007	-30.961.582
Čista denarna sredstva iz financiranja	-10.555.258	-29.105.845	-16.524.678	-29.079.845
Čisto povečanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov	-4.205.264	1.204.278	-6.783.513	6.669.258

Denarni tokovi družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper

V letu 2016 so čista denarna sredstva iz poslovanja Skupine Luka Koper znašala 68,5 milijona evrov in so se glede na leto 2015 povečala za 1,8 milijona evrov. Dobiček iz poslovanja pred spremembo čistih kratkoročnih sredstev in davki je znašal 77,5 milijona evrov, kar je 7,6 milijona evrov več kot v letu 2015. V okviru sprememb kratkoročnih sredstev so na čista denarna sredstva iz poslovanja pozitivno vplivale spremembe rezervacij in nekratkoročno odloženih prihodkov, negativno pa spremembe poslovnih terjatev, poslovnih obveznosti ter izdatki za obresti in davek.

Čista denarna sredstva iz naložbenja Skupine Luka Koper so bila v letu 2016 negativna v višini 58,7 milijona evrov. Izdatki za nakup nepremičnin, naprav in opreme ter neopredmetenih sredstev so v letu 2016 znašali 61,8 milijona evrov in so bili višji kot v letu 2015 za 24,4 milijona evrov.

Čista denarna sredstva iz financiranja so bila negativna v višini 16,5 milijona evrov. Izdatki za vračila posojil so v letu 2016 znašali 10 milijonov evrov, za izplačilo dividend pa je bilo v letu 2016 namenjenih 15,8 milijona evrov. V letu 2016 je Skupina Luka Koper pripoznala tudi prejemke pri prejetih nekratkoročnih posojilih v višini 9,3 milijona evrov.

Končno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov Skupine Luka Koper je v letu 2016 znašalo 5,8 milijona evrov, kar je 6,8 milijona manj kot konec leta 2015.

11 Trženje: blagovne skupine in trgi

PRISTANIŠČE OSTAJA VEČNAMENSKO S POUDARKOM NA BLAGOVNIH SKUPINAH KONTEJNERJEV IN AVTOMOBILOV

11.1 Trženjska strategija

Ena izmed ključnih usmeritev Luke Koper je skrb za povezovanje različnih členov v logistični verigi in pristaniški skupnosti z namenom oblikovanja integriranih transportnih rešitev in skrb za povečanje prometa, obvladovanje tržišč in vzpostavljanje partnerskih odnosov s strankami (B2B).

S tržnega stališča bo družba še naprej zasledovala cilje, ki so opredeljeni v njeni Poslovni strategiji, in sicer:

• doseči več kot 35-odstotni delež kontejnerskega prometa v severnem Jadranu,
• ohraniti položaj prve luke za Avstrijo,
• ohraniti položaj prve luke za kontejnerski promet za Madžarsko in Slovaško,
• pridobiti položaj prve luke za avtomobile v Mediteranu.

Ključne blagovne skupine

Družba Luka Koper, d. d., ima največ tržnih možnosti in priložnosti v segmentu kontejnerjev, avtomobilov in – zaradi trenda kontejnerizacije blaga – na področju polnjenja/praznjenja kontejnerjev. Še naprej bo osredotočena tudi na pretovor hitro pokvarljivega blaga, ki se čedalje bolj preusmerja v kontejnerje. K ekološkim usmeritvam družbe najbolj prispeva spodbujanje večmodalnosti in večji delež prevoza blaga iz in v koprsko luko po tirih. Luka Koper, d. d., želi še naprej ohraniti večnamenskost slovenskega pristanišča in povečevati pretovor tudi drugih blagovnih vrst in skupin, zato se upravičeno predstavlja kot univerzalno pristanišče.

Zaledni trgi

Luka Koper, d. d., je tudi v letu 2016 izvajala številne prodajne aktivnosti na svojih tradicionalnih in najpomembnejših tržiščih, ki so Slovenija, Avstrija, Madžarska, Češka, Slovaška, Nemčija, Italija, Poljska in Srbija. Prilagoditev obstoječih in pridobitev novih zmogljivosti je bila tako ključnega pomena pri iskanju novih tržnih priložnosti. V letu 2016 je bila družba prisotna na sejmih Trans Poland in Fresh Poland v Varšavi, Export Tag v Linzu, Fruit Logistica v Berlinu in na konferenci Transport i logistika ter Fruitnet foruma v Beogradu.

Prekomorske države

V letu 2016 je družba nadaljevala z aktivnostmi predvsem na prekomorskih trgih Daljnega in Bližnjega vzhoda ter Sredozemlja. Luka Koper je bila promovirana kot najboljša vstopna in izstopna točka za poslovanje omenjenih tržišč z evropskim trgom. V Izraelu in Egiptu so bili organizirani tradicionalni Luški dnevi. Poleg tega je družba aktivno sodelovala na številnih konferencah in sejmih, v gospodarskih delegacijah in na srečanjih z obstoječimi in potencialnimi kupci na prekomorskih trgih v Južni Koreji, na Japonskem in v Iranu.

11.2 Kupci

Dolgoročno uspešno poslovanje je mogoče doseči le z neprestanim vlaganjem v odnose s kupci; odnose je treba nadgrajevati in poglabljati. Treba je biti v koraku s časom, predvideti in zadovoljiti želje ter potrebe strank. Da je Luka Koper z razvijanjem partnerskih odnosov na pravi poti, potrjuje tudi visoka stopnja rasti pretovora. Zastavljeno pot bo Luka Koper nadaljevala, hkrati pa se bo usmerila na področja, na katerih se lahko še izboljša.

Pravočasno zaznavanje in prilagajanje novim tržnim priložnostim bo pomembna aktivnost družbe tudi v letu 2017. Zavedamo se namreč, da je konkurenca med pristanišči z razvito infrastrukturo vedno večja, zato imajo kupci pristaniških storitev še toliko večjo pogajalsko moč in možnost izbire transportne poti za svoje blago. Kupcu je pomembna celotna transportna pot in ne le posamezen člen v verigi. Prav zato si bo družba še naprej prizadevala za povezovanje in razvoj vseh udeležencev v logistični verigi.

Glede na izrazito B2B usmerjenost panoge se Luka Koper zaveda, da so ravno odnosi z logisti, izvozniki, uvozniki, trgovci in prevozniki ključnega pomena za zagotavljanje nadaljnje uspešnosti podjetja.

Za razvoj poslovanja bo v prihajajočem obdobju pomembno:

• ohraniti obstoječe kupce ob nadvse previdnem spremljanju prodajnih pogojev konkurence, ki se zaveda uspešnosti koprskega pristanišča in zato uporablja agresivne tržne pristope,
• povečati obseg sodelovanja z obstoječimi kupci, še posebej s kontejnerskimi ladjarji in globalnimi logisti, ki upravljajo večje blagovne tokove in imajo možnost preusmeritve tovorov oziroma določanja poteka transportnih poti,
• prizadevati si za pridobitev novih kupcev,
• sodelovati in se povezovati z vsemi akterji v transportni verigi ter spremljati razvoj konkurence,
• spodbujati zvestobo kupcev z ohranjanjem dobrih poslovnih odnosov z vidika poprodajnih aktivnosti in stalnega dialoga,
• prenašati dobre reference/prakse iz poslovanja z obstoječimi kupci na nove stranke in posle,
• promovirati sodelovanja vseh akterjev v logistični verigi s ciljem zagotavljanja učinkovitih celovitih rešitev za kupce,
• kupcem nuditi podporo z vidika informacijskih rešitev in poenostavitve procesov,
• sistematično se promovirati na trgih z oglaševanjem, sodelovanjem na sejmih in konferencah ter dosledno komunicirati z uporabo najsodobnejših komunikacijskih orodij,
• krepiti prepoznavnost blagovne znamke in poslovnega sistema Luke Koper kot zanesljivega poslovnega partnerja,
• promovirati poslovne rezultate družbe Luka Koper, d. d., in razvojne načrte pristanišča.

11.3 Ladijski pretovor

V letu 2016 dosežen ladijski pretovor v višini 22 milijonov ton blaga, je bil za 1,3 milijona ton večji kot v letu 2015, s čimer je Skupina Luka Koper dosegla nov mejnik v zgodovini koprskega pristanišča. Izjemne rezultate in rekordni pretovor je Skupina Luka Koper dosegla na blagovni skupini kontejnerjev, avtomobilov ter generalnih tovorov.

2016: NAJVEČJI PRETOVOR V ZGODOVINI PRISTANIŠČA - 22 MILIJONOV TON LADIJSKEGA PRETOVORA

• rekordna količina pretovora kontejnerjev: 844,8 tisoč teu
• rekordna količina pretovora vozil: 749 tisoč avtomobilov
• rekordna količina pretovora generalnih tovorov: 955,1 tisoč ton

Rast pretovora je bila glede na leto 2015 sicer dosežena na vseh blagovnih skupinah. Potniški terminal je v letu 2016 zabeležil 78.923 potnikov, kar je za 36 odstotkov več kot leta 2015.

V letu 2016 je bilo glede na leto 2015 doseženo 6-odstotno povečanje blaga, naloženega na ladje, ter 7-odstotno povečanje blaga, razloženega z ladij.

Ladijski pretovor

11.4 Struktura pretovora po blagovnih skupinah

V celotni strukturi ladijskega pretovora prevladujejo kontejnerji, katerih delež se je glede na leto 2015 povečal za 1 odstotno točko. Povečal se je delež avtomobilov, zmanjšal pa delež sipkih in razsutih tovorov. Delež ostalih blagovnih skupin je ostal nespremenjen.

BLAGOVNE SKUPINE (v ton	2016	2015	Indeks
Generalni tovori	1.534.204	1.475.076	104
Kontejnerji	8.274.433	7.741.976	107
Avtomobili	1.139.552	902.168	126
Tekoči tovori	3.592.947	3.297.225	109
Sipki in razsuti tovori	7.469.514	7.295.426	102
SKUPAJ	22.010.649	20.711.872	106

Ladijski pretovor v tonah po blagovnih skupinah v letih 2016 in 2015

Pretovor kontejnerjev (v TEU) in avtomobilov (v kosih) v letih 2016 in 2015

BLAGOVNE SKUPINE	2016	2015	Indeks
Kontejnerji – TEU	844.778	790.736	107
Avtomobili – KOS	749.002	607.326	123

GENERALNI TOVORI

Na blagovni skupini generalni tovori je Skupina Luka Koper leto 2016 zaključila z ladijskim pretovorom, ki je bil za 4 odstotke večji kot leta 2015. Znotraj blagovne skupine generalni tovori je bilo največjo rast zaznati pri pretovoru železa in železovih proizvodov.

Ladijski pretovor lesa je bil glede na leto 2015 nižji zaradi nestabilnih političnih in gospodarskih razmer v državah severne Afrike.

Pri pretovoru sadja in zelenjave so se na svetovnem tržišču zaradi političnih ukrepov in sprememb v pridelavi v nekaterih državah nadaljevale spremembe v prodajnih tokovih. Z okrepljenimi tržnimi aktivnostmi je Skupina Luka Koper povečala pretovor v izvozu (jabolka in energetske pijače) ter na račun izboljšanih direktnih ladijskih povezav z Egiptom povečala uvoz zelenjave. Čeprav se nadaljuje trend uvoza banan v kontejnerjih, se je ladijski pretovor banan povečal.

KONTEJNERJI

Leto 2016 je kontejnerski terminal zaključil z ladijskim pretovorom 844.778 TEU, kar je največ v zgodovini koprskega pristanišča. S tem je terminal presegel pretovor iz leta 2015 za 7 odstotkov.

Pretovorjeno je bilo 713.852 polnih ter 130.926 praznih TEU. V primerjavi z letom 2015 se je število praznih kontejnerjev zmanjšalo za 3 odstotke, število polnih pa povečalo za 9 odstotkov. To razmerje kaže, da gospodarstva na zalednih trgih vse bolj prepoznavajo prednosti transportne poti skozi Koper tako za uvoz kot izvoz blaga. Koprsko pristanišče tako ostaja osrednje pristanišče za distribucijo blaga v države srednje in jugovzhodne Evrope, predvsem Avstrije, Madžarske, Slovaške in Češke. Povečuje se prepoznavnost tudi na nemškem (Bavarska) in poljskem trgu, saj predstavlja koprsko pristanišče zelo dobro in konkurenčno alternativo pristaniščem na severu Evrope. Posledično so ladjarji vzpostavili nove tedenske povezave do sredozemskih pristanišč in tako povečali njihovo konkurenčnost.

AVTOMOBILI

V letu 2016 je bilo pretovorjenih 749.002 avtomobilov, kar je za 23 odstotkov več kot v letu 2015. Dosežene količine predstavljajo rekordni pretovor vozil v enem letu. Ladijsko je bilo naloženih 504.224 tisoč, razloženih pa 244.778 tisoč avtomobilov.

Pomemben mejnik na področju rasti pretovora avtomobilov je bila pridobitev nove linije za izvoz avtomobilov za Daljni vzhod. Poleg tega so se na evropskem tržišču v letu 2016 zaradi pomanjkanja tovornjakov za prevoz vozil kopenske logistične poti preusmerile na ladijski pretovor. Koprsko pristanišče je tako postalo zanimivo, predvsem v izvozni smeri, za španski trg.

Kot strateška blagovna skupina so poleg kontejnerskega pretovora opredeljeni tudi avtomobili. V luči omenjenega je za potrebe terminala za avtomobile in RO-RO v prihodnjih letih načrtovanih več naložb.

TEKOČI TOVORI

Pretovor tekočih tovorov se je v letu 2016 v primerjavi z letom 2015 povečal za 9 odstotkov. Na skupini tekočih tovorov se je glede na preteklo leto pretovor zmanjšal za 8 odstotkov, in sicer zaradi blagega padca prometa na nekaterih okoliških letališčih, ki jih Skupina Luka Koper oskrbuje z letalskim gorivom. Posledično je zaradi manjše porabe prišlo tudi do zamika prihoda ladje z letalskim gorivom. Na področju pretovora naftnih derivatov je Skupina Luka Koper dosegla 14-odstotno rast v primerjavi z letom 2015.

SIPKI IN RAZSUTI TOVORI

Ladijski pretovor blagovne skupine sipki in razsuti tovori se je v letu 2016 povečal za 2 odstotka v primerjavi z letom 2015.

Pri pretovoru razsutih tovorov je Skupina Luka Koper dosegla 4-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2015, predvsem na račun večjega pretovora železove rude in premoga, namenjenima jeklarski industriji in z njo povezani proizvodnji železovih izdelkov.

Na blagovni skupini sipki tovori je bil ladijski pretovor v letu 2016 za 1 odstotek nižji kot leto prej. Nadaljeval se je upad prometa na blagovnih skupinah starega železa in žit. Razloga še vedno ostajata enaka, in sicer visoke cene železniškega transporta v primerjavi z baržami po rekah ter nizka cena na svetovnem trgu. V letu 2016 se je povečal pretovor soje, soli ter glinice.

12 Naložbe v nefinančna sredstva

Za naložbe v nepremičnine, naprave in opremo, naložbene nepremičnine in neopredmetena osnovna sredstva je Skupina Luka Koper v letu 2016 namenila 61,8 milijona evrov, kar je 65 odstotkov več kot v letu 2015. Družba Luka Koper, d. d., je v letu 2016 za naložbe namenila 60,3 milijona evrov, kar predstavlja 98 odstotkov naložb Skupine Luka Koper.

Naložbe v nepremičnine, naprave in opremo, naložbene nepremičnine in neopredmetena osnovna sredstva (iz izkaza denarnih tokov) družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper

V letu 2016 je Skupina Luka Koper izvedla naslednje večje naložbe:

• Zgrajeni so bili trije novi rezervoarji za potrebe terminala tekočih tovorov.
• Za potrebe kontejnerskega terminala sta bila zgrajena dva dodatna železniška tira in podaljšani trije obstoječi tiri. Urejena je bila 9.000 m2 velika površina za skladiščenje kontejnerjev.

SODOBNEJŠA RMG IN RTG DVIGALA TER TRIJE NOVI REZERVOARJI SO KLJUČNE NALOŽBE LETA 2016

• Zaključila se je gradnja novega železniškega tira in novega mostu čez preliv za potrebe kontejnerskega terminala.
• Zaključeno je bilo prekritje kasete na čelu drugega pomola za potrebe

povečanega pretovora avtomobilov; pridobljene je bilo 33.000 m² površine.

• Zaključevala se je gradnja proge za nova dvigala na tirnicah RMG in menjava svetlobnih stolpov na kontejnerskem terminalu.

• Za naročenih 12 novih, zmogljivejših dvigal za pretovor kontejnerjev je družba Luka Koper, d. d., v letu 2016 namenila 18,1 milijona evrov.

• Sklenjena je bila pogodba za nakup asfaltiranega parkirišča na območju koprskega pristanišča, ki se ga je predhodno najemalo.
• Končana je bila prva faza izgradnje DEPO-ja, kjer so bile utrjene skladiščne in manipulativne površine za potrebe kontejnerskega terminala v velikosti 42.000 m2 . Z utrditvijo je predvideno skladiščenje 7 praznih kontejnerjev v višino.
• Izvedeno je bilo več manjših naložb.

Vse naložbe, predvidene za leto 2016 so bile pretehtane z ekonomskega vidika, z vidika upravičenosti, prihrankov energije in nujnosti ter z vidika zakonskih obveznosti. Odločitve o večjih naložbah so se sprejemale na osnovi izdelanih investicijskih študij in analiz njihovega vpliva na donos lastniškega kapitala.

Spremljanje in obvladovanje vplivov na okolje ostajata pomemben del rednih delovnih aktivnosti pristanišča. Za ohranjanje sožitja z okoljem je Skupina Luka Koper v letu 2016 skladno s strateškimi usmeritvami del sredstev namenila za ekologijo. S ciljem zmanjšanja prašenja je bil na terminalu sipkih tovorov nabavljen nov grabilec, ki je vodotesen in ima tudi večjo kapaciteto, na razdelilni postaji pa je bil zmontiran sistem za čiščenje presipov.

13 Razvojna dejavnost

V letu 2016 je družba Luka Koper, d. d., na področju razvojno-raziskovalnih aktivnosti nadaljevala z dejavnostmi, povezanimi z razvojnimi potrebami pristanišča glede na trende panoge in dolgoročne načrte. Glede na to, da so bili v letu 2015 potrjeni novi strateški dokumenti razvoja pristanišča do leta 2020 z usmeritvami do leta 2030, ki so določili predvsem prioritete prostorskih in infrastrukturnih posegov, se je družba sedaj usmerila tudi na tehnološki vidik in možnosti izboljšanja procesnih učinkovitosti. Upoštevaje omejene in dobro zapolnjene obstoječe pristaniške zmogljivosti ostaja velik poudarek namenjen hitrejšemu izvajanju prioritetnih infrastrukturnih projektov in vključevanju tovrstnih aktivnosti v prijave za sofinanciranje. Velik izziv predstavlja problematika sedimentov oziroma lokacija njihovega odlaganja, zato je družba na to temo odprla poseben projekt. Po dolgotrajnem usklajevanju je Vlada Republike Slovenije 30. junija 2016 sprejela Program razvoja pristanišča za obdobje 2016–2020, ki pogojuje izvajanje naložb v pristaniško infrastrukturo skladno s strateškimi prioritetami družbe, zato so v drugi polovici leta potekala številna angažiranja za pridobitev soglasij za konkretne načrtovane naložbe. Že od začetka leta pa se je veliko aktivnosti izvajalo tudi v smeri poudarjanja pravočasne izgradnje drugega tira Koper–Divača, ki določa možnosti nadaljnjega razvoja pristanišča, logističnih dejavnosti države in mednarodne menjave zalednih držav srednje in vzhodne Evrope.

13.1 Evropski projekti

Na evropskih projektih so bili v letu 2016 zabeleženi rekordni rezultati z vidika prilivov, saj je bilo zaradi zaključevanja aktivnosti prejšnje finančne perspektive in avansov iz naslova novih projektov za 3,1 milijona evrov prilivov, kar je največ doslej. V letu 2016 je družba zaključevala poročanje na petih projektih iz prejšnje finančne perspektive in nadaljevala aktivnosti na štirih projektih, ki so v teku, pridobljeni pa so tudi bili trije novi projekti, ki bodo ob ustrezni realizaciji aktivnosti lahko omogočili za 3,6 milijona evrov nepovratnih sredstev.

Zelo intenzivne aktivnosti so potekale predvsem pri projektih v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope (CEF), kjer si Luka Koper prizadeva pridobiti sofinanciranje za konkretne razvojne in infrastrukturne potrebe pristanišča v luči uresničevanja koridorske politike Evropske unije:

• Zaključevalo se je finančno poročanje na projektih programa TEN-T iz prejšnje finančne perspektive: NAPA STUDIES, NAPADRAG, NAPAPROG, POSEIDON MED in B2MOS.
• Skladno z načrti so se nadaljevale aktivnosti na treh projektih, odobrenih v letu 2015 na 1. razpisu CEF: NAPA4CORE, GAINN4MOS in Fresh Fruit Corridors.
• Potekalo je sestavljanje projektnih prijav na nov razpis CEF; prijava je bila oddana do roka v februarju 2017.
• V začetku leta 2016 je družba pripravljala nove projekte v okviru razpisa programa CEF 2015 z rokom oddaje novih prijav do 16. februarja 2016.

JUNIJA 2016 JE DRUŽBA LUKA KOPER PREJELA INFORMACIJO O ODOBRITVI DVEH PRIPRAVLJENIH PROJEKTOV, IN SICER:

• CarEsmatic partnerski projekt s pristaniško upravo Barcelona, Autoterminalom in ladjarjem Neptune Lines, ki bo koprskemu pristanišču omogočIL 30-odstotno sofinanciranje izgradnje Ro-Ro priveza v bazenu III in VI. skupine tirov v zaledju bazena III; možno sofinanciranje: 3,45 milijona evrov.
• ELEMED partnerski projekt z grškimi in ciprskimi partnerji, ki bo v 50 odstotkih sofinanciraL študije in možne rešitve oskrbe ladij z električno energijo; možno sofinanciranje: 150 tisoč evrov.

Družba je uspešno izvajala tudi aktivnosti na programu Horizon 2020, in sicer:

• Nadaljevala je s projektom RCMS (Rethinking Container Management System),
• avgusta se je pridružila konzorciju prijaviteljev projekta SAURON na temo kibernetske varnosti,
• pričela je pripravljati prijavo na dvofazni razpis na temo pristanišč prihodnosti (Ports of the Future), ki je bil objavljen septembra 2016 z rokom oddaje prijave januarja 2017.

V okviru širšega konzorcija slovenskih partnerjev je družba na novo vključena tudi v RRI projekt pametne specializacije (Izkoriščanje potenciala biomase za razvoj naprednih materialov in bio-osnovanih produktov), ki je bil avgusta 2016 odobren s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Za Luko Koper to pomeni proučevanje izkopanih sedimentov in možnosti njihove nadaljnje uporabe. V decembru 2016 se je ponovno kot članica konzorcija družba odzvala tudi na razpis za sredstva iz strukturnih skladov, in sicer za kompetenčni center, s čimer že ima izkušnje iz prejšnjih let.

Na področju projektov teritorialnega sodelovanja, kjer so teme nekoliko bolj

regionalno usmerjene in mehkejše, s poudarkom na partnerskih projektih, so potekale predvsem naslednje aktivnosti:

• Marca je bila oddana prijava na prvi razpis novega programa ADRION in se tako pridružili prijavam več partnerskih projektov.
• Družba se je ponovno pridružila partnerskemu projektu TalkNet na programu Srednja Evropa.
• Septembra se je družba z dvema projektoma prijavila na čezmejno sodelovanje Slovenija–Italija.
• Do septembra 2016 je bil podaljšan in uspešno zaključen projekt Easyconnecting programa IPA Jadran, kjer Luka Koper sodeluje kot zunanji izvajalec.

Projekti programov evropskega teritorialnega sodelovanja so pomembni, saj umeščajo Luko Koper v evropski institucionalni prostor, in sicer predvsem z vidika načrtovanja in razvoja nacionalne ter vseevropske prometne infrastrukture, logističnih konceptov, varstva okolja, varnosti, varovanja morja, trajnostne energetske oskrbe, informacijskih posodobitev, kulturne dediščine in podobno.

Luka Koper si je v letu 2016 še naprej prizadevala pridobiti odgovore glede možnosti dejanskega sofinanciranja potniškega terminala. Projektna dokumentacija je namreč v napredni fazi, zato je pomembno pridobiti dokončen odgovor, na podlagi katerega bo sprejeta odločitev Luke glede izvedbe projekta.

Pri mednarodnih institucionalnih aktivnostih se je družba udeleževala različnih srečanj združenja evropskih pristanišč ESPO in združenja evropskih terminalistov FEPORT, posebej pa se je posvečala forumom baltsko-jadranskega in mediteranskega koridorja ter foruma pomorskih avtocest, ki ga organizira Evropska komisija s ciljem spremljanja uresničevanja koridorske politike CEF. V februarju 2016 se je Luka Koper udeležila srečanja evropske komisarke za promet Violete Bulc in ministra Petra Gašperšiča s slovenskimi deležniki na Brdu pri Kranju, v marcu pa je bila aktivna tudi na konferenci Transport-Logistic, ki jo je Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje (SBRA) organizirala v Bruslju. V juniju 2016 se je družba udeležila letnih skupščin in ključnih dogodkov ESPO Dublin in FEPORT Valencia. Med 20.–22. junijem je bila Luka Koper prisotna tudi na institucionalno zelo pomembnem evropskem dogodku TEN-T Days 2016 v Rotterdamu, kjer je evropskim institucijam predstavila razvojne projekte pristanišča. V okviru združenj ESPO in FEPORT je Luka Koper spremljala tudi napredovanje evropske pristaniške regulative. Edini letošnji skupni promocijski dogodek v okviru združenja severnojadranskih pristanišč NAPA je bila junijska predstavitev na tradicionalnem sejmu TL Shanghai.

Z vidika poudarjanja pomena drugega tira Koper–Divača in razvojnih načrtov pristanišča je Luka Koper sodelovala na več dogodkih (na Gospodarski zbornici, v Državnem zboru in Državnem svetu, pri Ekonomsko-socialnem svetu, pri klubu pristaniške skupnosti Propeller) in gostila različne politične in gospodarske delegacije. Vsekakor velja poudariti, da sta podpora države in razumevanje dejavnosti pristanišča bistvenega pomena za nadaljnji razvoj pristanišča. Gre za velik izziv za razvojno dejavnost družbe.

13.2 Informacijske rešitve in projekti

Informacijska tehnologija že dolgo ni več le podporna dejavnost, temveč nam z možnostmi, ki nam jih ponuja poslovna inteligenca in digitalizacija, omogoča doseganje konkurenčnih prednosti in strateških ciljev. Tega se zelo dobro zaveda tudi Skupina Luka Koper, zato stremi k njeni čim večji izkoriščenosti in optimizaciji procesov ter s tem k povečanju njihove učinkovitosti in zrelosti.

Tudi v letu 2016 je Skupina Luka Koper krepila lastna ključna znanja na področju poslovne informatike in logističnih procesov, kar je omogočilo enostavnejši in hitrejši razvoj ter posledično učinkovitejšo implementacijo novih rešitev.

Tako kot v preteklih letih je Skupina Luka Koper tudi v letu 2016 izvajala ključne aktivnosti za spremembo in razvoj poslovnih procesov na podlagi sodobnih informacijskih rešitev v okviru treh zaokroženih sklopov:

• varnost in razpoložljivost informacijskega sistema,
• ureditev notranje logistike,
• optimizacija procesov.

V okviru teh sklopov je bilo v informacijske sisteme uvedenih preko 200 različnih sprememb.

V letu 2017 bodo eno glavnih prioritet predstavljaje potrebe kontejnerskega terminala. Da bi zagotovila čim večji obrat v skladišču ter minimizirala stroške manipulacij in internih prevozov, bo Skupina Luka Koper investirala v optimizacijo skladiščne logistike. Uvajale se bodo rešitve, ki bodo omogočale čim boljše načrtovanje in ki bodo posledično vplivale na minimizacijo števila premikov kontejnerjev ter izbiro čim krajših transportnih poti. Nadgradil se bo center elektronske izmenjave podatkov (Electronic Data Interchange), t. i. EDI center 2, z uvajanjem sporočil v formatu EDIFACT. Na področju optimizacije poslovnih procesov se bo nadaljevala optimizacija železniškega segmenta in informatizacija novih poslovnih procesov za podporo novim tehnologijam, kot na primer mostnim dvigalom na tirnicah RMG (Rail Mounted Gantry cranes). Izboljševale se bodo obstoječe rešitve.

Zaradi zastarelosti in šibke povezanosti sistema za skladiščenje in spremljanje pretovora vozil AVTI, ki je v uporabi na terminalu za avtomobile in RO-RO, se načrtuje uvedba novega sistema, ki bo omogočal lažje planiranje in fakturiranje storitev, enostavnejše poizvedovanje in vpogled v podatke ter boljšo informiranost strank.

Zaradi povečevanja števila avtoprevoznikov, ki dnevno vstopajo v pristanišče, in zaradi pomanjkanja prostora se bodo še naprej razvijale rešitve, ki bodo omogočale celovitejši pregled nad vstopi/izstopi in boljše načrtovanje dela in ukrepanja.

Z namenom optimiziranja internih procesov, pa tudi za izboljšanje komunikacije s pristaniško skupnostjo in drugimi poslovnimi partnerji, bo Skupina Luka Koper sledila priložnostim, ki jih nudi uporaba mobilne tehnologije in digitalizacije poslovnih procesov. Prvi koraki so bili že narejeni z vpeljavo elektronskega potrdila za dodatna dela in z mobilnimi aplikacijami za vodenje incidentov, poškodb kontejnerjev in odčitavanje temperatur kontejnerjev zamrzovalnikov.

V letu 2016 je bila vpeljana tudi aplikacija za tehtanje kontejnerjev. 1. julija 2016 je namreč stopila v veljavo sprememba določila mednarodne konvencije SOLAS (International Convention for the Safety of Life at Sea – Konvencija o varnosti človeškega življenja na morju), ki se nanaša na težo kontejnerja, ki mora biti pred nakladanjem na ladjo verificirana oziroma uradno preverjena. Verodostojna je le verificirana bruto teža (VGM) kontejnerja, izmerjena po eni od dveh predpisanih metod: prva je tehtanje zapečatenega kontejnerja, pri drugi pa gre za seštevanje teže posameznega tovora, vključno s pakirnim in varovalnim materialom, ter taro kontejnerja na kraju polnjenja.

INFORMACIJSKE REŠITVE SNUJEMO V SMERI DIGITALNE TRANSFORMACIJE

14 Delnica LKPG

NAŠA DELNICA KOTIRA NA LJSE ŽE 20 LET

Delnica Luke Koper z oznako LKPG kotira v Prvi kotaciji Ljubljanske borze. Konec leta 2016 je zaključila trgovanje ob 8,7 odstotka višji vrednosti kot leto prej. Zaključni tečaj delnice LKPG je na zadnji trgovalni dan v letu 2016 znašal 25,00 evrov za delnico.

Lastniška struktura družbe Luka Koper, d. d., se tudi v letu 2016 ni bistveno spremenila. V delniški knjigi je bilo na zadnji dan leta 2016 vpisanih 10.425 delničarjev, kar je 1.105 manj kot leto prej. Največji lastnik družbe ostaja Republika Slovenija.

Delničar	Število delnic 31.12.2016	Lastniški delež 2016 (v %)	Število delnic 31.12.2015	Lastniški delež 2015 (v %)
Republika Slovenija	7.140.000	51,00	7.140.000	51,00
Slovenski državni holding,	1.557.857	11,13	1.557.857	11,13
Kapitalska družba,	696.579	4,98	696.579	4,98
Mestna občina Koper	439.159	3,14	466.942	3,34
SOP Ljubljana	319.986	2,29	406.548	2,90
Hrvatska poštanska banka, d. d.	129.582	0,93	0	0,00
Aktsiaselts Trigon Funds	126.071	0,90	66.046	0,47
Zavarovalnica Triglav, d. d.	104.756	0,75	104.756	0,75
Sei Global Investments Fund plc	102.392	0,73	42.303	0,30
Parametric Emerging Markets Fund	94.050	0,67	94.050	0,67
Skupaj	10.710.432	76,50	10.575.081	75,54

Deset največjih delničarjev na dan 31. 12.

Delničar	Število delnic 31.12.2016	Lastniški delež 2016 (v %)	Število delnic 31.12.2015	Lastniški delež 2015
Republika Slovenija	7.140.000	51,00	7.140.000	51,00
Fizične osebe	2.254.503	16,10	2.270.683	16,22
Slovenski državni holding, d. d.	1.557.857	11,13	1.557.857	11,13
Ostale pravne osebe	879.582	6,28	1.005.790	7,18
Tuje pravne osebe	847.891	6,06	655.867	4,68
Kapitalska družba, d. d.	696.579	4,98	696.579	4,98
Mestna občina Koper	439.159	3,14	466.942	3,34
Vzajemni in pokojninski skladi	123.501	0,88	131.882	0,94
Borznoposredniške hiše	29.961	0,21	29.961	0,21
Banke	25.374	0,18	23.539	0,17
Tuje banke	5.593	0,04	20.900	0,15
Skupaj	14.000.000	100,00	14.000.000	100,00

Lastniška struktura družbe Luka Koper, d. d., na dan 31. 12.

14.1 Trgovanje z delnico

Povprečni enotni dnevni tečaj delnice Luke Koper je v letu 2016 znašal 22,75 evra, sicer pa se je njegova vrednost gibala med 20,70 evra in 25,00 evri. Najvišja tržna cena, po kateri so bili sklenjeni posli, je znašala 25,30 evra, najnižja pa 20,60 evra. Tržna kapitalizacija delnic Luke Koper je na zadnji dan leta 2016 znašala 350.000.000 evrov.

Delničarji so bili priča stabilni zgodbi, ki jo je delnica Luke pisala v letu 2016. Medtem ko so se morali lastniki slovenskih delnic v povprečju soočati z višjimi odkloni indeksa SBITOP in porastu za zgolj 1,7 odstotka, so delničarji Luke Koper dočakali 8,7-odstotni porast vrednosti premoženja delnic družbe. Z delnico LKPG je bilo sklenjenih 4.095 borznih poslov in poslov s svežnji. Skupni promet je v letu 2016 znašal 18.713.558 evrov. Ob tem je lastnika zamenjalo 815.445 delnic.

Prikaz gibanja vrednosti indeksa SBI TOP in zaključnega dnevnega tečaja LKPG v letu 2016

Prikaz gibanja vrednosti zaključnega dnevnega tečaja LKPG in dnevnega prometa v letu 2016

Ključni podatki o delnici LKPG

	2016	2015
Število delnic	14.000.000	14.000.000
Število navadnih kosovnih delnic	14.000.000	14.000.000
Zaključni tečaj na zadnji trgovalni dan leta (v evrih)	25,00	23,00
Knjigovodska vrednost delnice na dan 31. 12. (v evrih)	21,74	20,20
Razmerje med tržno ceno in knjigovodsko vrednostjo delnice (P/B)	1,15	1,14
Povprečna tržna cena (v evrih)21	22,95	24,39
Povprečna knjigovodska vrednost delnice (v evrih)22	21,11	20,07
Razmerje med povprečno tržno ceno in povprečno knjigovodsko vrednostjo delnice	1,09	1,21
Čisti dobiček na delnico (EPS) (v evrih)	2,90	2,06
Razmerje med tržno ceno in dobičkom na delnico (P/E)	8,62	11,16
Tržna kapitalizacija na zadnji dan leta (v milijonih evrov)	350,00	322,00
Skupni promet z delnico (v milijonih evrov)	18,70	25,26
Dividenda na delnico (v evrih)	1,13	0,94

²¹ Povprečna tržna cena je izračunana kot razmerje med skupno vrednostjo prometa obdobja iz navadnih (borznih) poslov in količino trgovanih delnic LKPG v navadnih (borznih) poslih.

²² Povprečna knjigovodska vrednost delnice je izračunana na podlagi povprečnih mesečnih stanj razmerja med kapitalom in številom navadnih delnic.

14.2 Dividendna politika

Dividendna politika družbe Luka Koper, d. d., uravnoteženo združuje težnjo lastnikov po dividendnih donosih in težnjo po uporabi čistega poslovnega izida za financiranje investicijskih načrtov. Usmeritev družbe je, da se ob upoštevanju načrtovanih investicij v pristaniško infrastrukturo in opremo za dividende nameni predvidoma do ene tretjine ustvarjenega čistega poslovnega izida obdobja.

Glede na rezultate v letu 2016 in sprejeto dividendno politiko je predlog uprave in nadzornega sveta o uporabi bilančnega dobička, ki je na dan 31. decembra 2016 znašal 20.321.602,99 evra, naslednji:

• del bilančnega dobička v znesku 13.440.000,00 evra se uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 0,96 evra na navadno delnico,
• preostanek bilančnega dobička v znesku 6.881.602,99 evra ostane nerazporejen.

14.3 Navzkrižna povezanost z drugimi družbami

Luka Koper, d. d., na zadnji dan leta 2016 ni imela v nobeni družbi, ki ima v lasti njene delnice, več kot 5-odstotnega lastniškega deleža. Lastnika, ki sta imela vsaj 5 odstotkov delnic LKPG, sta Republika Slovenija (51,00 odstotkov) in Slovenski državni holding, d. d. (11,13 odstotka).

14.4 Lastništvo delnic članov nadzornega sveta in uprave

	Delničar	Lastništvo na 31.12.2016
Nadzorni svet	Marko Grabljevec, član nadzornega sveta	10
	Rok Parovel, član nadzornega sveta	8
	Delničar	Lastništvo na 31.12.2016
Uprava	Dragomir Matić, predsednik uprave	1.238

14.5 Lastne delnice, odobreni kapital, pogojno povečanje kapitala

Luka Koper, d. d., na dan 31. decembra 2016 ni imela lastnih delnic. Veljavni Statut družbe ne predvideva kategorij odobrenega kapitala, do katerih bi lahko uprava družbe povečala osnovni kapital. Družba tudi ni imela podlage za pogojno povečanje osnovnega kapitala.

14.6 Pravila o omejitvah in razkritju trgovanja z delnicami družbe in z delnicami povezanih družb

Skladno s priporočili Ljubljanske borze je Luka Koper, d. d., sprejela Pravilnik o trgovanju z delnicami izdajatelja. Pravilnik predstavlja dodatno zagotovilo za enakopravno obveščenost vseh zainteresiranih javnosti o pomembnih poslovnih dogodkih v družbi in je pomemben element pri krepitvi zaupanja vlagateljev in ugleda Luke Koper. Namen Pravilnika je njegovim zavezancem omogočiti trgovanje z delnicami družbe in preprečiti možnost trgovanja na podlagi notranjih informacij. Pravilnik hkrati omogoča zakonsko zahtevano izvajanje obveznega poročanja o prodaji in nakupu delnic družbe Agenciji za trg vrednostnih papirjev.

14.7 Komuniciranje z vlagatelji

Luka Koper z vlagatelji redno komunicira in jih obvešča o novostih družbe prek različnih komunikacijskih orodij in kanalov:

SEO-net

Delničarje in druge javnosti skladno z zakonodajo, v rokih in na predpisan način po elektronskem mediju Ljubljanske borze SEO-netu obveščamo o poslovanju in pomembnih poslovnih dogodkih. Pri komunikaciji z delničarji in vlagatelji uporabljamo tudi druge komunikacijske kanale.

Spletna stran

Na svojem spletnem naslovu delničarjem in vlagateljem namenjamo posebno poglavje Za vlagatelje, kjer so objavljene najnovejše informacije o delnici LKPG in lastniški strukturi, tekoča medletna, letna in arhivska poročila o poslovanju, sporočila, objavljena na SEO-netu, skupščinska gradiva, ter odgovori na najpogostejša vprašanja v zvezi z delnicami.

Luški glasnik

Borznoposredniške hiše in analitiki prejmejo vsak mesec po pošti izvod

Luškega glasnika, v katerem so obravnavane tudi druge teme s področja delovanja podjetja in nasploh dogajanja v pristanišču.

Dogodki

Luka Koper se redno udeležuje srečanj z vlagatelji in finančnimi analitiki. 24. maja 2016 se je udeležila Slovenskega in hrvaškega dneva investitorjev v Zagrebu, kjer je opravila 16 individualnih sestankov, na srečanju z vlagatelji konec novembra v Ljubljani pa je opravila še ducat sestankov z domačimi in tujimi investitorji.

Informacije za vlagatelje so na voljo na elektronskem naslovu www.lukakp.si/slo/za-vlagatelje.

Kontakt: Rok Štemberger Odnosi z vlagatelji Tel.: 05 66 56 140 E-pošta: rok.stemberger@luka-kp.si

14.8 Koledar pomembnejših objav v letu 2017

Periodične objave in ostale cenovno občutljive informacije bodo objavljene na spletni strani Ljubljanske borze v sistemu SEOnet (www.ljse.si) ter na spletni strani Luke Koper, d. d., http://www.luka-kp.si/slo/financni-koledar. Morebitne spremembe predvidenih datumov objav bodo pravočasno objavljene na spletnih straneh družbe.

15 Obvladovanje tveganj

15.1 Sistem obvladovanja tveganj v Skupini Luka Koper

Obvladovanje tveganj je celovit in enotno opredeljen proces, ki skupaj z ostalimi procesi upravljanja omogoča Skupini, da poveča verjetnost doseganja ciljev. V letu 2016 je bil sistem obvladovanja tveganj razširjen tudi na raven odvisnih družb Skupine Luka Koper, pri čemer se metodologija ocenjevanja pomembnosti tveganj ni spreminjala. Lestvica je oblikovana 5-stopenjsko, tako za oceno verjetnosti kot posledic. Pri oceni posledic se upošteva pet razsežnosti, in sicer posledice za zdravje in varnost, finančne posledice, posledice za okolje, posledice za ugled podjetja in posledice na skladnost. Tveganja so po stopnji pomembnosti razvrščena v pet razredov od nepomembnih do zelo pomembnih. Tveganja, vključena v najvišja razreda tveganj, tj. bolj pomembna in zelo pomembna tveganja, predstavljajo ključna tveganja Skupine Luke Koper in so predstavljena v nadaljevanju. Ob pripravi poslovnega načrta za leto 2016 je bil zasnovan načrt ukrepov obvladovanja tveganj, ki se je čez leto dopolnjeval glede na nova zaznana tveganja in se izvajal, izvedba ukrepov pa se bo nadaljevala tudi v letu 2017. Načrt je bil dopolnjen še za ukrepe tveganj prepoznanih ob pripravi poslovnega načrta za leto 2017.

V okviru sistema upravljanja tveganj Skupina Luka Koper redno spremlja izpostavljenost vsem zaznanim tveganjem ter opredeljuje in izvaja potrebne ukrepe za zagotavljanje sprejemljive ravni tveganja poslovanja. Osnovo sistema upravljanja tveganj predstavlja register tveganj, ki vsebuje seznam vseh zaznanih tveganj, značilnosti posameznega tveganja, opredeljene ukrepe in odgovorne osebe skrbnike posameznih tveganj. Register se vodi centralno na ravni Skupine Luka Koper z namenom sistematičnega spremljanja in analiziranja ter se redno posodablja; nazadnje je bil ažuriran v decembru 2016. Odbor za obvladovanje tveganj se je redno mesečno sestajal, obravnaval spremembe registra tveganj ter spremljal in poročal o izvajanju ukrepov.

V letu 2016 je bilo poleg razširitve sistema obvladovanja tveganj na odvisne družbe Skupine Luka Koper vzpostavljeno redno poročanje upravi matične družbe o najpomembnejših tveganjih, poleg tega je bilo informacijsko podprto četrtletno poročanje o obvladovanju tveganj s strani skrbnikov tveganj.

BDIMO NAD IZPOSTAVLJENO-STJO TVEGANJEM TER IZVAJALAMO PRIMERNE UKREPE ZA ZAGOTAVLJANJE SPREJEMLJIVE RAVNI TVEGANJA

POSLOVANJA

V nadaljevanju so prikazane ključne vloge in odgovornosti znotraj sistema obvladovanja tveganj, ki glede na leto 2015 ostajajo enake.

Ključne vloge in odgovornosti znotraj sistema obvladovanja tveganj

15.2 Splošna ocena tveganj

Konec leta 2016 je zemljevid ključnih tveganj Luke Koper vključeval tveganja, predstavljena v nadaljevanju, in ostaja zelo podoben predhodnemu letu. Nekatera tveganja so bila zaradi uspešne izvedbe ukrepov ovrednotena nižje. Zaradi sprememb, ki jih je narekovalo okolje, v katerem deluje Skupina Luka Koper, so bila vključena dodatna tveganja. Vključenih je bilo tudi nekaj dodatnih tveganj, ki izhajajo iz neustreznih ali neuspešnih notranjih procesov in so bila prepoznana ob izvedbi letnega pregleda poslovnih procesov tudi v okviru uskladitve sistema vodenja z zahtevami nove izdaje standarda ISO 9001:2015.

Uprava Luke Koper, d. d.

Odobri register tveganj in načrt obvladovanja tveganj, zagotavljanje ustreznih virov za obvladovanje tveganj ter nadzor nad izvajanjem ukrepov in poročanjem.

Odbor za obvladovanje tveganj

Obravnava register tveganj in načrt obvladovanja tveganj. Pregleduje in spremlja ocene tveganj in izvajanje ukrepov ter poroča.

Pooblaščenec za sistem obvladovanja tveganj

Razvija, pregleduje in vzdržuje sistem obvladovanja tveganj in nudi strokovno in administrativno podporo procesu obvladovanja tveganj.

Vodje organizacijskih enot, procesov, projektov v vlogi skrbnikov tveganj

Prepoznavajo, analizirajo in vrednotijo tveganja, skrbijo za odzivanje ter spremljanje in pregledovanje tveganj posamezne enote.

STRATEŠKA TVEGANJA

Razvoj Luke Koper, ki sledi smernicam, začrtanim v strateških dokumentih iz leta 2015, je v zelo veliki meri odvisen od izvedbe strateških naložbenih projektov in od razvoja zaledne infrastrukture, kar v zelo veliki meri vpliva na njeno konkurenčnost v primerjavi z ostalimi pristanišči.

Razvojni projekti, povezani s povečanjem kapacitet v pristanišču za dve ključni blagovni skupini, kontejnerje in avtomobile, so naslednji: podaljšanje prvega pomola, izgradnja novega RO-RO veza in ureditev dodatnih površin v zaledju tretjega bazena ter ureditev vhodov v pristanišče, ki danes predstavljajo omejitev glede pretočnosti in povzročajo nezadovoljstvo ostalih logističnih deležnikov ter zastoje v lokalnem prometu. V letu 2016 je bil izdelan akcijski načrt, ki zagotavlja izvajanje ustreznih aktivnosti za doseganje strateških ciljev. Na podlagi akcijskega načrta so bili oblikovani štirje strateški projekti, ki se jih bo natančneje koordiniralo z namenom obvladovanja uresničevanja strategije. Zaradi zamud pri pridobivanju soglasij, kompleksnih upravnih postopkov in problemov statusne narave, prihaja do zamud pri izvajanju ključnih naložb. Zaradi vstopa Mestne občine Koper v postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja za podaljšanje prvega pomola postopek že traja dlje od prvotno načrtovanega. Zaradi dolgotrajnih postopkov in možnosti vlaganja pritožb Luka Koper še vedno ne more oceniti časovnega okvira pridobitve soglasja in posledično gradbenega dovoljenja. Konkurenčno prednost bo Luka Koper lahko ohranila zgolj s čimprejšnjo zagotovitvijo novih kapacitet, saj imajo ambiciozne načrte povečanja kapacitet tudi konkurenčna pristanišča v severnem Jadranu, izvedba naložb pa predstavlja tudi pogoj za optimalno črpanje odobrenih evropskih sredstev. Omenjena tveganja Skupina obvladuje z aktivnim in konstruktivnim sodelovanjem z državnimi organi, lokalnimi oblastmi in ostalimi institucijami pri pridobivanju ustreznih soglasij in – zaradi pomanjkanja površin za odlaganje – z iskanjem alternativnih metod odlaganja morskih sedimentov pri poglabljanju. Uspešen zaključek razvojnih projektov je odvisen tudi od podpore lokalnega prebivalstva; podpora se letno preverja z izvedbo ankete javnega mnenja med prebivalci mestne občine Koper in občine Ankaran. Z rezultati ankete je Skupina zadovoljna, saj je podpora lokalnega okolja njenim razvojnim projektom na zadovoljivi ravni in je bila leta 2016 višja kot leto poprej. Opazna je tudi rast ugleda Skupine, ki med lokalnimi prebivalci ni več prepoznana kot glavni vir obremenjevanja okolja. Kar 74 odstotkov vprašanih meni, da je Luka Koper ugledna oziroma zelo ugledna družba. 61 vprašanih je seznanjenih z vsebino državnega prostorskega načrta za razvoj koprskega pristanišča; 81 odstotkov od teh se jih z načrtom strinja. Tveganje Skupina obvladuje s prilagajanjem komunikacijskih načrtov rezultatom javnomnenjskih raziskav o podpori razvojnim načrtom pristanišča in s sledenjem sprejete Politike varnega in zdravega pristaniškega okolja, s katero se je Luka Koper zavezala nenehnim izboljšavam in doslednemu zasledovanju ciljev trajnostnega razvoja. S sponzorstvi in donacijami Luka Koper podpira tudi številne projekte, društva in posameznike. Zaradi ovir, s katerimi se Skupina srečuje pri pridobivanju soglasij, bodo z namenom nadaljnjega doseganja uspešnih poslovnih rezultatov v letu 2017 ponovno pregledani in posledično prilagojeni strateški dokumenti Skupine.

Skupina se še vedno sooča tako s tveganjem daljših prekinitev prometa na železniškem tiru do pristanišča kot s tveganjem, da bodo modernizirane zmogljivosti na enotirni progi komaj zadoščale za podporo rasti prometa pristanišča do leta 2020. Po zadnjih razpoložljivih informacijah s strani vlade je bila finančna konstrukcija izgradnje drugega tira izdelana v začetku februarja 2017, temelji pa na evropskih sredstvih Instrumenta za povezovanje Evrope (mehanizem CEF) in drugih kohezijskih sredstvih. Ministrstvo za infrastrukturo je oddalo dve prijavi na razpise, prav tako v začetku februarja 2017. Ne glede na navedeno pa še vedno ostaja odprto bistveno vprašanje časovne izvedbe izgradnje novih zmogljivosti na relaciji Koper–Divača oziroma drugega tira, ki bi podprl nadaljnji razvoj in rast pristanišča. Tveganja, povezana s pravočasnim zagotavljanjem razvoja zaledne infrastrukture, Luka Koper obvladuje s spodbujanjem zavedanja o pomembnosti izgradnje drugega tira tako na državni kot na ravni Evropske unije.

Skupina se sooča tudi s tržnimi tveganji, ki izhajajo iz visoko konkurenčnega okolja. Razmere v panogi kontejnerskega prekomorskega transporta, kjer se ladjarji srečujejo s presežnimi kapacitetami in rekordno nizkimi vozninami, so dolgoročnejše narave. V letu 2015 je svetovna ladijska flota po nosilnosti ladij zrasla za 3,5 odstotka in čeprav je bila ta rast najnižja doslej, je še vedno presegla 2,1-odstotno rast povpraševanja, kar je ponovno vodilo v presežne kapacitete. Ladjarji se tržnim razmeram prilagajajo z dvigom učinkovitosti in zmanjševanjem stroškov. Ukrepi bodo usmerjeni v zmanjševanje kapacitet, preložitev povečanja kapacitet v prihodnja leta, poenostavitev procesov, avtomatizacijo in digitalizacijo. Ostali ukrepi, ki imajo največji vpliv na pristanišča, pomenijo združevanje servisov oziroma alians na večje ladje, ticanje manjšega števila luk z večjimi volumni, cenovni pritiski na vse stranke in pritiski na produktivnost, ki za ladjarje pomeni direkten prihranek na stroških. Naslednje tveganje je povezano z vstopom ladjarja MSC v lastništvo TMT, operaterja kontejnerskega terminala v Trstu, leta 2015. Luka Koper sodeluje z velikim številom ladjarjev, ki so lahko lastniško prisotni tudi v konkurenčnih pristaniščih, zato omenjeno ne predstavlja nujno zmanjšanja pretovora. Nadaljuje se tudi politična nestabilnosti in vojne razmere v državah severne Afrike in Bližnjega vzhoda, kar onemogoča povečanje izvoza v te države na predhodno raven; na pretovor so v določeni meri vplivale razmere na turškem trgu. Omenjena tržna tveganja Skupina obvladuje tudi s strategijo večnamenskega pristanišča in večjo diverzifikacijo blagovnih skupin in strank ter tako zmanjšuje svojo izpostavljenost. Tveganja obvladuje tudi z okrepljenimi tržnimi aktivnostmi, predvsem pri končnih komitentih in lastnikih blaga, ki dejansko v največji meri vplivajo na izbiro transportne poti in pristanišča, in pri ladjarjih, pa tudi z uvajanjem sodobnejših informacijskih rešitev v komunikaciji s strankami ter z ohranjanjem visoke ravni storitev.

Skupina je v letu 2016 med ključna tveganja ponovno uvrstila tveganje pogostih menjav nadzornega sveta oziroma uprave matične družbe ter novo tveganje spremembe koncesijske pogodbe in ustanovitev pristaniške uprave. Z vsebino morebitnih sprememb koncesijske pogodbe Skupina Luka Koper ni seznanjena. Predlagane spremembe bodo lahko imele negativen učinek na poslovanje Skupine, če bo država dodelila koncesije drugim koncesionarjem, ki bi lahko Skupini konkurirali z zniževanjem cen, predvsem pa z omejevanjem možnosti širitve pristaniških zmogljivosti in s tem zmanjšanjem razvojnih priložnosti, ki si jih je Luka Koper samostojno ustvarila na trgu in predstavljajo njeno ključno razvojno izhodišče. Skupina se za zaščito lastnih interesov ne bo odpovedala pravicam iz koncesijske pogodbe ter bo omenjeno tveganje obvladovala tudi z ozaveščanjem države, lastnikov in ostalih deležnikov o posledicah, povezanih z morebitno spremembo koncesijske pogodbe. Pri ostalih zaznanih strateških tveganjih je Skupina sprejela ustrezne ukrepe za njihovo obvladovanje.

OPERATIVNA TVEGANJA

Operativna tveganja vplivajo na izvajanje procesov na vseh ravneh. Vključujejo zelo širok in po vsebini raznolik nabor tveganj, ki najpogosteje izhajajo iz neustreznih ali neuspešnih notranjih procesov, neprimernega ali neučinkovitega ravnanja zaposlenih, neustreznega ali neuspešnega delovanja sistemov ali opreme. Uresničitev teh tveganj se najpogosteje odrazi v poškodbah ljudi in/ali vplivih na okolje ter premoženje, nanje pa lahko vplivajo tako zunanji kot notranji dejavniki. To skupino tveganj obvladujemo s preventivnimi ukrepi na osnovi ocen tveganja delovnih mest, z izobraževanjem in preverjanjem znanja, z dosledno uporabo varovalne delovne opreme, z opredeljenimi in komuniciranimi tehnološkimi postopki in delovnimi navodili, ki se stalno dopolnjujejo, z razvojem dobaviteljev, s stalnimi meritvami pogojev na delovnih mestih, z rednimi zdravniškimi pregledi ter z ustreznim zavarovanjem premoženja in odgovornosti. Med ostalimi ukrepi, ki zmanjšujejo tveganja za nastanek poškodb, so nove naložbe v sodobnejšo opremo, redno vzdrževanje delovne opreme in infrastrukture ter redne meritve stanja vplivov na okolje. V letu 2016 je Skupina izvedla določene ukrepe glede tveganja pri pretovarjanju in skladiščenju kontejnerjev z nevarnimi snovmi, dokončna ureditev področja pa se pričakuje s sprejetjem Pristaniškega reda, katerega osnutek je bil posredovan koncedentu konec junija 2016 in je v usklajevanju. Skupina je v letu 2016 tudi pregledala in prenovila sistem zavarovanj, v okviru katerega so bila dodatno požarno zavarovana prevozna sredstva in dvignjena vsota za zavarovanje odgovornosti.

Na tveganje odobritve sofinanciranja projektov s strani EU vpliva poleg zrelosti in kakovosti projektnih prijav tudi konkurenca drugih projektov, ki imajo večjo težo z vidika evropske politike in podporo posamezne države članice. Podpora države ima pomembno vlogo pri prepoznavanju potreb pristanišča, saj je treba zaradi omejenosti razpoložljivih nepovratnih sredstev pozorno izbrati prioritetne projekte na ravni države. Skupina bo tveganje obvladovala v enaki meri kot doslej, in sicer s spodbujanjem zavedanja o razvojnih prioritetah Luke, z redno komunikacijo s pristojnimi lokalnimi organi in organi na ravni EU ter s kakovostno in zanesljivo izvedbo že odobrenih projektov, ki pomenijo dobro referenco za v bodoče.

Skupina je na več področjih poslovanja izpostavljena tudi tveganju neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke, ki ga obvladuje s spremljanjem kakovosti izvajanja storitev nasprotnih strank in njihove odgovornosti pri tem ter z razvijanjem partnerskega odnosa. Skupina se je na operativnem področju od novembra 2015 soočala z izrednimi razmerami na slovenskem železniškem omrežju, ki so se odrazile v zastojih vlakovnih kompozicij na območju Slovenije in izven nje ter v nedostavi napovedanih in načrtovanih vagonov, kar je povzročilo težave pri organizaciji pretovornih dejavnosti v pristanišču. Zastoji in zamude so nekatere stranke prisilile, da so del tovora, ki so ga nameravale peljati v Luko Koper, preusmerile v druga evropska pristanišča. S sprejetjem ustreznih operativnih rešitev in intenzivno komunikacijo s poslovnimi partnerji se je stanje v marcu 2016 izboljšalo. Luka Koper, d. d., je v letu 2016 posredovala odškodninski zahtevek družbama SŽ – Tovorni promet, d. o. o., in Slovenske železnice, d. o. o. za nastalo škodo v tem obdobju v višini 1.900.254 EUR, na katerega ni prejela odgovora.

V začetku julija se je zaradi nepričakovanega, neodvrnljivega in neizogibnega nenadnega dogodka spontanega upora zaposlenih Skupina Luke Koper soočila z zastojem pri izvajanju storitev pretovora v pristanišču. Zaposleni so zaradi nestrinjanja z načinom delovanja nekaterih predstavnikov države v odnosu do Luke za tri dni zaustavili delovne procese v pristanišču. Pri spontani prekinitvi dela med 1. in 5. julijem 2016 je šlo za dogodke zunaj volje ali sfere vodstva in organov upravljanja Luke Koper, ki jih ni bilo mogoče pričakovati, se jim izogniti ali jih odvrniti. Dogodek v vseh pogledih predstavlja višjo silo, saj vse do 9. ure 1. julija 2016 ni bilo nikakršnega indica oziroma ni bila zaznana nobena okoliščina, ki bi nakazovala, da bo prišlo do spontane prekinitve dela. V zvezi s preprečevanjem tovrstnih dogodkov je treba izpostaviti, da vodstvo skrbi, da Skupina posluje v skladu z veljavno zakonodajo, da v celoti spoštuje in izpolnjuje obveznosti do delavcev in zagotavlja vse pravice delavcev v skladu z določili delovnopravne zakonodaje in kolektivne pogodbe in s tem zagotavlja vse pogoje za izvajanje dejavnosti Skupine in delovnega procesa v skladu z zakonom ter pravicami in pričakovanji delničarjev, delavcev, poslovnih partnerjev in okolja. Omenjeno je največje jamstvo, da do takšnih in podobnih dogodkov ne pride. Zaposleni do vodstva ob spontani prekinitvi dela niso imeli nobenega zahtevka. Ob vsem navedenem je treba poudariti, da je celotno dogajanje spodbudilo kar nekaj dejavnikov. Tako zaposlene kakor tudi širšo javnost so vznemirile nekatere izjave visokih državnih funkcionarjev, ki so se dokazano izkazale za neresnične in so bile usmerjene v diskreditacijo in podcenjevanje rezultatov ter ugleda Skupine. Prav tako je javnost izražala nestrinjanje s politiko pristojnih ministrstev glede njihovih vizij razvoja koprskega pristanišča, kot so bile zapisane v nekaterih dokumenti, ki so prišli v javnost. Celotnega dogajanja v koprskem pristanišču ni mogoče gledati le v razmerju do zaposlenih oziroma s stališča dogajanj znotraj Skupine Luka Koper. V dogodkih je bila udeležena širša javnost, kar pričajo manifestacije, ki so se odvile pred vhodom v koprsko pristanišče, v katerih je sodelovalo tudi do dva tisoč udeležencev. Med njimi zaposleni Luke Koper še zdaleč niso prevladovali. Takšnih dogodkov vodstvo Luke ni moglo preprečiti; ko pa je do njih prišlo, je vodstvo storilo vse, da so se zadeve čim prej normalizirale in da dogajanje Skupini ni povzročilo škode. Nevarni in hitro pokvarljivi ter drugi urgentni tovori so se pretovarjali ves čas spontane prekinitve dela, s čimer se je preprečevalo ogrožanje pristanišča in škoda na tovoru. 4. in 5. julija med 9. in 17. uro so se pričele okrepljeno izvajati pristaniške operacije z vsemi razpoložljivimi resursi, in so se podaljšale tudi po 17.00 uri, dokler posamezni tovori niso bili odpremljeni iz koprskega pristanišča. Kontejnerske ladje so se medtem od 4. julija dalje pretovarjale neprekinjeno. S tem v zvezi je kar nekaj poslovnih partnerjev vodstvu Luke Koper, d. d., izrazilo pohvale nad hitrim in učinkovitim reagiranjem s ciljem obvladati razmere.

V celotnem obdobju od spontane prekinitve dela je Luka Koper prejela le nekaj dopisov z napovedanimi manjšimi zahtevki, ki pa so bili nekonkretizirani. Na navedene dopise je Luka argumentirano odgovorila, na kar pa ni prejela nikakršnih odzivov in tudi ne nadaljnjih zahtevkov. Poleg navedenega je Luka Koper, d. d., prejela še odškodninski zahtevek SŽ – Tovorni promet, d. o. o., v višini 1.774.504,00 EUR. Luka Koper, d. d., je omenjeni zahtevek argumentirano zavrnila, nakar ni prejela nobenega odgovora. Argumentirana zavrnitev s strani Luke Koper, d. d., je bila skomunicirana tudi na skupnem sestanku med vodstvi podjetij. Po tem zahtevku je Luka Koper, d. d., prejela še zahtevek družbe Rail Cargo Austria AG v višini 135.704,00 EUR. Omenjeni zahtevek je Luka Koper, d. d., argumentirano zavrnila. Po zavrnitvi tega zahtevka Luka Koper, d. d., ni prejela nobenega zahtevka več.

Iz ostalih tveganj, ki izhajajo iz neustreznih ali neuspešnih notranjih procesov, izhajajo tudi ukrepi izboljšav poslovanja, katerih uresničevanje se bo nadaljevalo v letu 2017 in katerih cilj je znižanje izpostavljenosti tveganjem do za Skupino Luka Koper sprejemljive ravni.

FINANČNA TVEGANJA

Med ključnimi tveganji se nahaja le eno finančno tveganje, in sicer tveganje spremembe poštene vrednosti. Skupina je imela konec leta 5,5 odstotkov svojih sredstev naloženih v finančne naložbe, vrednotene po pošteni vrednosti. Tveganje spremembe poštene vrednosti se pri teh naložbah kaže v nihanju borznih tečajev vrednostnih papirjev slovenskih podjetij. Zaradi strateške usmeritve investiranja v razvoj osnovne dejavnosti Skupina na področju finančnih naložb upravlja le z obstoječim portfeljem. Tveganje Skupina obvladuje s spremljanjem razmer na finančnih trgih in njihovih vplivov na portfelj, z aktivnim upravljanjem naložb pa skrbi za njihovo čim višjo donosnost in ohranjanje vrednosti.

Obvladovanje tveganja spremembe poštene vrednosti ter ostalih finančnih tveganj – med katera vključujemo tveganje spremembe obrestne mere, likvidnostno tveganje, tveganje spremembe deviznega tečaja, kreditno tveganje in tveganje ustrezne kapitalske strukture in ki jih Skupina ocenjuje kot zmerna, manj pomembna ali celo nepomembna – je podrobneje predstavljeno v računovodskem poročilu Skupine Luke Koper v pojasnilu št. 36: Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj.

TVEGANJA SKLADNOSTI

Tveganja skladnosti so še vedno v pretežni meri povezana s prekomernim hrupom in sicer z možnostjo prekoračitve zakonsko določenih mejnih vrednosti hrupa proti mestnemu jedru Kopra, ki lahko nastane pri pilotiranju v sklopu podaljšanja prvega pomola, prekomernega hrupa pri izvajanju dejavnosti ali zaradi vplutja hrupne ladje. Skupina je že sprejela ukrepe, s katerimi bo že v fazi projektiranja in kasneje pri izboru izvajalca gradbenih del upoštevala omejitev sprejemljive ravni hrupa. Ostala tveganja, povezana s prekomernim hrupom, Skupina obvladuje s postopnim prehodom na tehnološko opremo z električnim napajanjem; prve vplive se pričakuje v letu 2017, ko bo družba pričela uporabljati nova mostna dvigala na pnevmatikah RTG in mostna dvigala na tirnicah RMG. Nekatere alternativne rešitve, ki bi lahko pripomogle k nižanju ravni hrupa, so predstavljene v strateških usmeritvah razvoja Luke Koper na okoljskem področju do leta 2030, ki so bile sprejete v letu 2016. S ciljem zmanjševanja ravni hrupa privezujemo hrupne ladje na razpoložljiva privezna mesta v drugem bazenu, ki so bolj oddaljena od mestnega jedra, in kontinuirano spremljamo ravni hrupa ladij, v sodelovanju z ladjarji pa poskušamo uskladiti zamenjavo ladij za manj hrupne. Tveganje nezmožnosti izvedbe poglabljanja za vzdrževanje obstoječih globin zaradi nerazpoložljivih površin za odlaganje morskih sedimentov obvladujemo enako kot tveganja, povezana s poglabljanjem za zagotovitev večjih globin, torej z aktivnim in konstruktivnim sodelovanjem z državnimi organi, lokalnimi oblastmi in ostalimi institucijami pri pridobivanju ustreznih soglasij za izgradnjo kaset za njihovo odlaganje in z iskanjem alternativnih metod odlaganja in ravnanja z morskimi sedimenti.

Med tveganja skladnosti uvrščamo tudi tveganja prevar in korupcije. Luka Koper je že v preteklosti neposredno in posredno uvajala elemente korporativne integritete, tudi leta 2014, ko je sprejela zavezo, da bo spoštovala in sledila Slovenskim smernicam korporativne integritete. V letu 2016 je sledilo sprejetje treh ključnih dokumentov iz tega področja in sicer Strategije korporativne integritete družb Skupine Luka Koper, Etičnega kodeksa družb Skupine Luka Koper in Pravilnika o sprejemanju daril v družbah Skupine Luka Koper. Z letom 2016 je pričel intenzivno delovati pooblaščenec za korporativno integriteto, ki je bil imenovan konec leta 2015. Možnost sprejemanja prijav kršitev korporativne integritete je bila informacijsko podprta preko elektronske povezave na spletni strani delniške družbe. Poročila o prejetih prijavah je redno obravnaval pooblaščenec korporativne integritete v Skupini Luka Koper, revizijska komisija nadzornega sveta oziroma po potrebi tudi nadzorni svet. Tveganje prevar Skupina obvladuje tudi z jasno opredeljenimi in komuniciranimi pravili priprave in sklepanja poslov, prenosa pooblastil ter potrjevanja računov, in z vpeljano kontrolo štirih oči ter drugimi kontrolami, ki so vgrajene v procese, v letu 2016 pa je bila sprejeta tudi politika nabave.

V družbi se je v letu 2016 zvrstila vrsta inšpekcijskih pregledov in nadzorov, kjer ali ni bilo ugotovljenih kršitev ali so bile te manjše in kasneje odpravljene ali pa postopki ustavljeni. V enem primeru je družba prejela dokončno odločbo zaradi kršitve delovno-pravne zakonodaje zoper katero je družba za zaščito svojih interesov sprožila upravni spor.

Ostala tveganja skladnosti Skupina obvladuje s sprejetimi ukrepi, ki se bodo izvajali tudi v letu 2017. Skupina bo v letu 2017 preučila tudi zahteve računovodskega standarda MSRP 15 in izvedla ustrezne prilagoditve za zagotovitev skladnosti s standardom. V letu 2017 načrtujemo tudi nadgradnjo sistema zagotavljanja skladnosti poslovanja Skupine Luka Koper.

TRAJNOSTNI RAZVOJ

16 Naravno okolje

SKUPINA SLEDI CILJU - DOSEGATI NAJVIŠJE OKOLJSKE STANDARDE

V letu 2016 je Luka Koper, d. d., ponovno prejela certifikat EMAS. Sistem EMAS predstavlja nadgradnjo že vzpostavljenega sistema ravnanja z okoljem (ISO 14001) in predvsem dokazila o tem, da podjetje deluje skladno z okoljsko zakonodajo ter prejetimi okoljevarstvenimi soglasji in dovoljenji. Poleg skladnosti z zakonodajo in dovoljenji se zahteva tudi stalno izboljševanje sistema ravnanja z okoljem, objektivno in redno vrednotenje uspešnosti takih sistemov, zagotavljanje informacij o okoljski uspešnosti, odprt dialog z javnimi in drugimi zainteresiranimi stranmi ter dejavno vključevanje zaposlenih. Za vzdrževanje najvišjega okoljskega standarda so zaslužni vsi zaposleni v družbi Luka Koper, d. d., ter hkrati tudi vsi odgovorni za vzdrževanje vzpostavljenega sistema.

PONOVNO NAS ODLIKUJE CERTIFIKAT EMAS

16.1 Sožitje z okoljem

Luka Koper od nekdaj skrbi za izboljšanje kakovosti življenja v celotnem prostoru, v katerega je umeščeno pristanišče. Ob zavedanju, da so vplivi pristanišča na okolje prisotni, se je Luka Koper v svoji poslovni politiki zavezala smotrnemu ravnanju z okoljem, ki ga želi ohraniti tudi za prihodnje rodove. Spremljanje in obvladovanje vplivov na okolje je tako postalo del rednih delovnih aktivnosti. Pri tem Luka Koper sodeluje s pristojnimi strokovnimi institucijami.

SPREJETE SO STRATEŠKE USMERITVE RAZVOJA NA OKOLJSKEM PODROČJU DO LETA 2030

Strateške usmeritve Luke Koper po posameznih okoljskih vidikih

OKOLJSKI VIDIK	STRATEŠKE USMERITVE
Raba zemljišč in vode ter nastajanje odpadne vode	• učinkovita izraba površin • racionalna poraba naravnih virov • zmanjševanje emisij in količin odpadnih ter padavinskih voda
Podnebni dejavniki in kakovost zraka	• uporaba alternativnih pogonov mehanizacije • posodobitve mehanizacije in opreme • avtomatizacija procesov • prihod sodobnih tovornih ladij • uporaba alternativnih virov za ogrevanje in hlajenje prostorov
Poglabljanje morskega dna in ravnanje z morskim sedimentom	• alternativna raba morskega sedimenta v gradbene namene • uporaba sodobnih tehnik izkopavanja sedimenta • vračanje morskega sedimenta nazaj v morsko okolje
Obremenitev s hrupom	• zmanjševanje hrupa na pristaniških virih • elektrifikacija mehanizacije • prihod sodobnih tovornih ladij • zmanjševanje virov hrupa zaradi gradbenih del • izvajanje omilitvenih ukrepov glede na predloge in pobude lokalnih skupnosti
Energetska učinkovitost	• uporaba alternativnih virov energije • izboljšanje energetske učinkovitosti • skoraj nič energetske stavbe • optimizacija uporabe pretovorne mehanizacije z uporabo informacijskih tehnologij • zmanjšanje harmonskega popačenja v elektroenergetskem omrežju • aktivna omrežja (smart grids)
Ravnanje z odpadki	• preprečevanje nastajanja odpadkov • povečanje deleža ponovne uporabe nastalih odpadkov
Svetlobno onesnaženje	• zamenjava svetil z energetsko učinkovitejšimi skladno z razvojem svetil na trgu • avtomatski sistem vklopa in izklopa razsvetljave glede na razmere v pristanišču
Kvaliteta morja	• zagotavljanje kvalitete morja, primerne kot kopalne vode • nadgradnja sistema odvodnjavanja obal ter posledično zmanjševanje emisij padavinskih voda • izvajanje aktivnosti za zmanjšanje nesreč na morju ter onesnaževanja z ladij • posodabljanje in nabava nove opreme in naprav za ukrepanje in pomoč pri ukrepanju ter izobraževanje in usposabljanje zaposlenih za učinkovito izvajanje intervencij

Pri razvoju družba v čim večji meri teži k uvajanju sodobnih trajnostnih rešitev, ki so pomembne tako za lokalno kot za širšo družbeno skupnost. Zagotavlja pogoje za zdravo in varno delo zaposlenih ter za njihovo nenehno izobraževanje. Po različnih komunikacijskih kanalih in orodjih skuša vse deležnike redno seznanjati s svojimi načrti in dosežki. S pomočjo in kontrolo pristojnih strokovnih institucij družba redno opravlja meritve izpustov v okolje ter o rezultatih poroča pristojnim državnim institucijam. Skrbi za učinkovito ravnanje z odpadki in energenti ter ozelenjuje območje pristanišča, s čimer izboljšuje vizualno podobo pristaniškega kompleksa.

Najpomembnejši dosežki na področju naravnega okolja v letu 2016:

• obnovljen je bil certifikat EMAS,
• izdelan je bil dokument Strateške usmeritve razvoja Luke Koper, d. d., na okoljskem področju do leta 2030,
• družba je prejela Bronasto priznanje za inovacijo izdelave opeke iz morskega sedimenta,
• družba je skupaj z Mestno občino Koper in Društvom za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije prejela nagrado za izvedbo ureditve Škocjanskega zatoka.

Najpomembnejši cilji na področju naravnega okolja v letu 2016:

• uspešno opraviti presojo skladno z zahtevami direktive EMAS,
• zmanjšati emisije celokupnega prahu na vseh desetih lokacijah pristanišča na 250 mg/m² dan in doseči največ 5 odstopanj od 120. meritev med letom,
• ohraniti vrednosti izpustov delcev PM10 (velikosti do 10 μm) na celotnem luškem področju pod 30 μg/m³ (v smeri Ankarana, Kopra in Bertokov),
• odstotek ločeno zbranih odpadkov, brez ladijskih odpadkov, ohraniti nad 84 odstotki,
• raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Koper zmanjšati na 48 dBA,
• kljub povečanju pretovora in širitvi pristanišča dnevno raven hrupa pred najbližjimi objekti izven območja pristanišča ohraniti na 58 dB,
• posodobiti odvodnjavanje na obali terminala za razsute tovore, posodobiti čistilne naprave na terminalu za živino in zamenjati nekatere lovilce olj,
• pri posegih v prostor ne bo potreben noben ukrep (inšpekcijski in interni),
• v morju izven luškega akvatorija ne bo prišlo do onesnaženj,
• uskladiti zunanje razsvetljave z namenom zmanjševanja svetlobnega onesnaženja,
• kljub povečanju pretovora in skladiščnih kapacitet ohraniti specifično porabo energentov na ravni iz leta 2016, in sicer za pogonsko gorivo 0,25l/t, za električno energijo 1,17 kWh/t in za pitno vodo 6,4 l/t.

16.3 Certifikat EMAS

Luka Koper, d. d., je že leta 2010 prejela najpomembnejši okoljski certifikat EMAS (SI 00004), ki ga letno obnavlja. Z izpolnjevanjem normativov za pridobitev najvišjega okoljskega certifikata EMAS, se dosegajo strateške usmeritve družbe. V pripravi je Okoljsko poročilo Luke Koper za leto 2016, ki bo predvidoma objavljeno aprila 2017.

16.3 Ozračje

Prizadevanja za nenehno zmanjševanje izpustov v ozračje, ki nastajajo pri izvajanju pristaniških dejavnosti, vključujejo vrsto aktivnosti. Med pomembnejše ukrepe za zmanjševanje prašenja sodi pred leti vpeljana tehnologija nanašanja papirniškega mulja na deponijo premoga in železove rude. Papirniški mulj tvori skorjo, ki preprečuje odnašanje prahu.

Na terminalu za tekoče tovore so bile opravljene meritve izpustov snovi iz naprave za zbiranje hlapov, ki nastajajo ob polnjenju vagonov in tovornih vozil. Ti so bili skladni z zakonodajo.

Na terminalu za sipke tovore in na terminalu za razsute tovore so bile na ključnih mestih opravljene meritve prašenja. Vrednosti so bile znotraj zakonskih okvirov.

16.3.2 Količina celokupnega prahu v pristanišču

Luka Koper že od leta 2002 spremlja celokupno koncentracijo prahu na desetih lokacijah znotraj pristanišča. Letni cilj je, da povprečna vrednost vseh meritev znaša pod 250 mg/m² dan in da je lahko ta vrednost med letom presežena le ob petih od 120 meritev. Zakonodaja za tovrstne meritve ne predpisuje mejnih vrednosti oziroma dovoljenih odstopanj.

Povprečna letna vrednost vseh meritev je v letu 2016 znašala 105 mg/ m2 dan. Preseganja niso bila zabeležena, kar pomeni, da je bil cilj v celoti dosežen. Izmerjena povprečna vrednost vseh rezultatov je bila za 25 odstotkov nižja glede na povprečje leta 2015 in tudi povprečna vrednost je bila pod zastavljenim ciljem.

16.3.2 Količina zdravju škodljivih prašnih delcev (PM10)

Zakonsko predpisane meritve delcev prahu (PM10), ki jih opravlja pooblaščena organizacija, Luka Koper kontinuirano spremlja na treh lokacijah znotraj pristanišča. V letu 2016 so meritve izkazovale vrednosti pod ciljno vrednostjo 30 μg/m³ in pod zakonsko določeno vrednostjo 40 μg/m³ , hkrati pa tudi preseganja niso prekoračila zakonsko določene vrednosti. Rezultate dveh merilnih naprav, ki to omogočata, družba vsako uro avtomatsko prikazuje na spletni strani pristanišča www.zivetispristaniscem.si.

	2016	201	INDEKS 2016/2015
Ankaran - Rožnik	18 μg/m	21 μg/m	86
Bertoki	20 μg/m	25 μg/m	80
Koper – potniški terminal	20 μg/m	26 μg/m	77

Primerjava povprečnih meritev PM10 v letih 2016 in 2015

V letu 2016 so bile vrednosti v primerjavi z letom 2015 nižje na vseh luških lokacijah. V letu 2016 je bilo v primerjavi z letom 2015 manj meglenih dni, kar je tudi pripomoglo k boljši kakovosti zraka.

Povprečne letne vrednosti PM10 so bile v letu 2016 povsod po Sloveniji nekoliko nižje kot v letu 2015. Primerjava z meritvami, ki jih izvaja Agencija Republike Slovenije za okolje, je pokazala, da so bile v letu 2016 izmerjene vrednosti na območju pristanišča nižje kot v večini drugih mest v Sloveniji.

16.3.3 Izpusti prašnih delcev na ključnih izvorih

Dovoljene vrednosti izpustov prašnih delcev na ključnih izvorih so zakonsko predpisane, zato se meritve opravljajo v neposredni bližini virov prašenja pri natovarjanju in raztovarjanju vagonov, tovornjakov in ladij. Mejna dovoljena vrednost izpustov znaša 20 mg/m³ . V letu 2016 so bili vsi izmerjeni rezultati skladni z zakonodajo.

16.4 Odpadki

V pristanišču nastajajo raznovrstni odpadki. Z vidika skrbi za okolje družba redno skrbi za ločeno zbiranje, recikliranje in predelovanje odpadkov. Ločevanje odpadkov poteka na vseh terminalih, pri uporabnikih ekonomske cone in na ladjah. Ločeno zbrane frakcije odpadkov se predajo pooblaščenim prevzemnikom, predelava organskih odpadkov v kompost pa poteka v kompostarni. Pri predelavi odpadkov družba sodeluje tudi z drugimi podjetji.

V letu 2016 je delež ločeno zbranih odpadkov znašal 91 odstotkov, s čimer je bil presežen zastavljeni cilj 84 odstotkov ločeno zbranih pristaniških odpadkov.

V letu 2016 je Luka Koper dodatno poskrbela še za odvoz dotrajanih železniških pragov in azbestne kritine. Tudi v letu 2017 družba načrtuje odvoze dotrajanih železniških pragov, ki se zamenjujejo z novimi.

16.5 Hrup

Raven hrupa Luka Koper kontinuirano spremlja s pomočjo treh merilnikov na treh mejnih točkah pristanišča, rezultati pa so objavljeni na portalu www.zivetispristaniscem.si. V tabeli so zbrane povprečne letne izmerjene vrednosti hrupa na treh različnih lokacijah znotraj pristanišča.

Izvedene so bile tudi občasne meritve hrupa, v skladu z zahtevami zakonodaje, rezultati izkazujejo izpolnjevanje okoljevarstvenih zahtev. Območje pristanišča spada v IV. stopnjo varstva pred hrupom, v okviru katere Luka Koper tudi spremlja raven hrupa. Okolica pristanišča se uvršča v III. stopnjo varstva pred hrupom. Zakonsko predpisane mejne vrednosti ravni hrupa za območje pristanišča (IV. stopnja) in povprečne letne vrednosti, izmerjene s kontinuiranimi meritvami, so prikazane v spodnji tabeli. V njej so prikazane izmerjene vrednosti vseh virov hrupa: cestnega prometa, pristaniških procesov, ladij in drugih povzročiteljev hrupa, nameščenih izven pristanišča.

Mejne vrednosti		Leto 2015			Leto 2016
	J meja pristanišča (Koper)	S meja pristanišča (Ankaran)	V meja pristanišča (Bertoki)	J meja pristanišča (Koper)	S meja pristanišča (Ankaran)	V meja pristanišča (Bertoki)
LD=73	LD=63	LD=54	LD=54	LD=63	LD=54	LD=54
LV=68	LV=62	LV=52	LV=53	LV=62	LV=51	LV=52
LN=63	LN=60	LN=50	LN=49	LN=61	LN=51	LN=50
LDVN=73	LDVN=67	LDVN=58	LDVN=57	LDVN=68	LDVN=58	LDVN=57

Primerjava povprečnih meritev hrupa (v dB) v letih 2016 in 2015

Legenda: LD – dnevna raven hrupa, L^V – večerna raven hrupa, LN – nočna raven hrupa, LDVN – raven hrupa dan – večer noč

Za nočni čas je na ravni družbe določen cilj 48 dB, in sicer merjeno pred prvimi stavbami ob pristanišču, torej na minimalni razdalji od pristanišča in brez upoštevanja hrupa ladij, cestnega prometa in drugih povzročiteljev hrupa izven pristanišča, na katere družba nima neposrednega vpliva. Vrednosti hrupa, ki jih v zadnjih dveh letih družba dosega pri tem kazalniku, so višje od zastavljenega cilja; v letu 2015 so znašale 47-49 dB in v letu 2016 pa 49 dB.

Glavni izvori hrupa v pristanišču se pojavljajo zaradi aktivnosti pri pretovarjanju blaga in uporabe luške mehanizacije. Hrup pa povzročajo tudi gradbeni posegi, ki se odvijajo na območju pristanišča. Zaznaven vir hrupa v pristanišču povzročajo tudi ladje, ki morajo imeti zaradi nemotenega delovanja vedno prižgane motorje.

V okviru aktivnosti letnega načrtovanja zmanjševanja hrupa so bili v letu 2016 na kontejnerskem terminalu izvedeni naslednji ukrepi:

• preplastitev dela prevoznih poti,
• nabava sedmih elektrificiranih mostnih dvigal na pnevmatikah E-RTG,
• nabava dveh mostnih dvigal na tirnicah RMG,
• gradnja tirnic za uporabo dvigal RMG,
• gradnja manipulativnih površin za elektrificirana mostna dvigala E-ERG.

16.6 Energija

V letu 2016 je bila zaključena prva faza naložbe vgradnje merilne in komunikacijske opreme v transformatorske postaje, s čimer je omogočeno merjenje porabe električne energije celotnega pristanišča na minutnem intervalu. Z drugo fazo naložbe bo v letu 2017 zaključen celoten proces vgradnje merilnikov in komunikacijske opreme v preostale transformatorske postaje ter programiranje SCADA nadzornega sistema za nadzor nad porabo električne energije v pristanišču.

V tretjem četrtletju leta 2016 se je na kontejnerskem terminalu pričela izvajati prva faza naložbe zamenjave obstoječe visokotlačne natrijeve razsvetljave s sodobno LED razsvetljavo. V drugem četrtletju leta 2017 naj bi bila zaključena še druga faza naložbe, tako da bodo na kontejnerskem terminalu vsi simetrični visokotlačni natrijevi reflektorji zamenjani z LED razsvetljavo. Naložba bo prinesla velik prihranek pri porabi električne energije.

V letu 2016 je bila v dveh stavbah v pristanišču izvedena zamenjava kotlov

S CILJEM ZMANJŠANJA OBREMENJEVANJA OKOLJA PRIČENJAMO Z ELEKTRIFIKACIJO MOSTNIH DVIGAL NA KONTEJNERSKEM TERMINALU

na fosilna goriva s toplotnimi črpalkami. V okviru evropskega projekta ELEMED se je pričelo proučevati tehnične možnosti priklopa ladij na električno omrežje, medtem ko so privezane v pristanišču.

V letu 2017 je načrtovana naložba v nadgradnjo obstoječe razsvetljave v hladilnicah 13, 14 in 16, v okviru katere bodo vgrajeni senzorji in vzpostavljen SCADA nadzorni sistem za daljinski nadzor in upravljanje notranje in zunanje razsvetljave.

16.6.1 Poraba energentov in vode

Zaradi natančnejšega spremljanja porabe energentov, je Luka Koper v letu 2015 pričela spremljati tudi specifično porabo energentov celotnega pretovora, ki je seštevek ladijskega pretovora, polnjenja/praznjenja kontejnerjev in kopenskega pretovora.

Specifična poraba energentov in vode na pretovorjeno tono celotnega pretovora23 v letih 2016 in 2015

	2016	2015	INDEKS 2016/2015
Poraba električne energije (kWh/t)	0,617	0,623	99
Poraba pogonskega goriva (l/t)	0,139	0,135	103
Poraba pitne vode (l/t)	3,491	3,900	90

Poraba električne energije

Pri dejavnosti pristanišča se uporablja mehanizacija in oprema z veliko nazivno močjo, kar vodi v večjo porabo električne energije. Med večje porabnike v pristanišču sodijo predvsem obalna dvigala, strojnice za hlajenje živil na terminalu za hlajene tovore, razsvetljava in napajanje hladilnih zabojnikov. Zaradi uporabe novih elektrificiranih mostnih dvigal na pnevmatikah e-RTG in mostnih dvigal na tirnicah RMG na kontejnerskem terminalu, se bo v naslednji letih poraba električne energije še povečala. Vsa nova dvigala imajo vgrajene sisteme za vračanje električne energije v omrežje ob spuščanju tovora. Povečana poraba električne energije zaradi novih dvigal se bo deloma kompenzirala z naložbami v novo LED razsvetljavo po pristanišču.

Poraba pogonskega goriva

Pri delovnih procesih v pristanišču se uporablja veliko talne mehanizacije, ki porablja za pogon dizelsko gorivo. Največji porabniki so mostna dvigala na pnevmatikah RTG, terminalski vlačilci, manipulatorji, železniška vlečna vozila, viličarji in traktorji.

V letu 2016 je bil največji porabnik kontejnerski terminal, kjer se je porabilo 63 odstotkov pogonskega goriva celega pristanišča. Z dobavo novih dvigal e-RTG in RMG se bo na kontejnerskem terminalu odstotek porabljenega pogonskega goriva postopoma zmanjševal. Pri dobavi novih transportnih strojev družba sledi zadnjim tehnološkim in okoljskim zahtevam.

Voda

Vodi kot najpomembnejši življenjski dobrini družba namenja veliko pozornosti in v ta namen izvaja številne varnostne in prečiščevalne ukrepe. Ker se voda večinoma uporablja za sanitarne namene in oskrbo ladij, je skrb za ustrezno čistočo vode za pristanišče pomemben vidik.

Pitna voda

Poraba pitne vode ni neposredno odvisna od pretovora. Zaradi vedno večje zasedenosti pristanišča in velikega števila tovornjakov in transportnih strojev se pojavljajo dodatna puščanja na vodovodnem omrežju. S stalnimi rekonstrukcijam zastarelih delov vodovodnega omrežja in sprotnim odpravljanjem puščanj je Luka Koper v letu 2016 zmanjševala pojavljanje novih puščanj, s tem pa se je zmanjševala tudi poraba pitne vode.

Izvedene so bile tudi letne meritve kakovosti pitne vode celotnega luškega vodovodnega omrežja, dodatno pa še mesečne meritve kakovosti pitne vode na potniškem terminalu. Vsi rezultati izkazujejo skladnost z zakonodajo.

Odpadne vode

V pristanišču nastajajo predvsem komunalne odpadne vode in v manjši meri tehnološke odpadne vode. Nastale tehnološke odpadne vode se pred izpustom ustrezno očistijo v lastnih čistilnih napravah, komunalne odpadne vode pa se večinoma prečiščujejo v koprski centralni čistilni napravi. V letu 2016 so bile izvedene meritve tehnoloških odpadnih vod, ki nastajajo znotraj pristanišča.

16.7 Osvetljevanje

Po predpisih za varno delo je potrebno v pristanišču pri izvajanju delovnih procesov zagotavljati ustrezno osvetljenost. Zaradi osvetljevanja skladiščnih površin, delovišč, transportnih poti in tirov pa ponoči prihaja do svetlobnega onesnaževanja okolja.

Zato na podlagi izvedene študije za celovito in fazno uskladitev obstoječe

zunanje pristaniške razsvetljave, Luka Koper svetila po fazah usklajuje in menjuje, da svetlobni tok ne sveti navzgor. V zadnjih letih se je intenzivno usklajevalo zunanjo razsvetljavo in do celotne uskladitve manjka samo nekaj odstotkov, kar bo realizirano ob zaključku ureditve kontejnerskega terminala. Ureditev kontejnerskega terminala se izvaja že od pomladi 2016, zaključek je predviden v aprilu 2017.

Shematski prikaz usklajenosti razsvetljave (zelena barva) in dokončanja ureditve še za 2017 (rumena barva)

16.8 Varovanje morja

Na podlagi določil Koncesijske pogodbe za opravljanje pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture na območju koprskega tovornega pristanišča Luka Koper redno skrbi za preprečevanje in odpravo posledic onesnaženja morja. Za izvajanje tovrstne dejavnosti Luka Koper razpolaga s posebno, namensko opremo in plovili ter ustrezno usposobljenim kadrom. Zaposleni se redno izobražujejo, usposabljajo, urijo in izvajajo vaje. V letu 2016 je bilo po standardih mednarodne pomorske organizacije (IMO) za izbran kader izvedeno posebno izobraževanje za ukrepanje ob onesnaženjih na morju. Udeleženci izobraževanja so prejeli certifikate, ki veljajo 36 mesecev. Za imetnike certifikatov pa je bilo izvedeno obnovitveno usposabljanje za podaljšanje veljavnosti certifikatov.

V primeru izrednih dogodkov na morju Luka Koper ukrepa skladno z

veljavnim Načrtom zaščite in reševanja Luke Koper, d. d., za industrijske nesreče.

V letu 2016 je bilo v luškem akvatoriju zabeleženih 27 manjših dogodkov. Povzročitelji onesnaženj, ki so bili izsledeni, so družbi stroške čiščenj povrnili.

Statistika posredovanja na morju

	2016	2015	INDEKS 2016/2015
Število zaznanih dogodkov na morju	27	23	117
Število posredovanj na morju v luškem akvatoriju	17	23	74
Število dogodkov brez potrebe posredovanja	10	0	-
Število onesnaženj zunaj območja luškega akvatorija	0	0

Sodobna merilna postaja za spremljanje kakovosti morja, ki je nameščena pred vhodom v tretji bazen Luke, rezultate meritev objavlja na spletni strani http://www.zivetispristaniscem.si/.

Boja REBEKA je tekom leta kontinuirano spremljala splošne parametre morske vode v tretjem bazenu. Najnižja temperatura morja je bila izmerjena v zimskem obdobju 7,8 °C meseca februarja, najvišja 25,6 °C pa poleti meseca avgusta. V primerjavi z letom 2015 je bila izmerjena najvišja temperatura v 2016 bistveno nižja, saj je bila v letu 2015 izmerjena maksimalna vrednost 29,9 °C. Povprečna slanost morja je v letu 2016 znašala od 36 g/l. Vrednosti raztopljenega kisika so bile od 4 do 10 mg/l. Najnižje vrednosti kisika v morju so bile zabeležene v mesecu marcu in avgust. pH vrednosti so se gibale med 8 in 8,5. Motnost, ki se izraža v NTU enotah, se je gibala okoli vrednosti 1 NTU. Predvsem v drugi polovici leta so bile izmerjene višje koncentracije motnosti. Poglabljanja morskega sedimenta se niso izvajala.

V letu 2016 je družba nadaljevala s spremljanjem mikrobioloških parametrov kvalitete morske vode v vseh treh luških bazenih, čeprav zakonodaja tega ne nalaga. Spremljala je parametre, ki pokažejo fekalno onesnaženje morja. Meritve so pokazale, da so vrednosti večinoma pod zakonsko določenimi, kar pomeni, da morska voda znotraj luških bazenov večinoma izkazuje kvaliteto za kopalne vode.

Sistem za nadzor razlitij ogljikovodikov, ki ga sestavljajo tri senzorne enote, v letu 2016 ni zaznal onesnaženj. Decembra 2016 so bile za senzorje ogljikovodikov nabavljene nove ksenonske luči, tako da je za leto 2017 načrtovana menjava in testiranje delovanja.

16.9 Načrt zaščite in reševanja Luke Koper za industrijske nesreče

Luka Koper v delovnem procesu uporablja, prevaža in skladišči nevarne snovi, nafto in njene derivate in upravlja s sredstvi za delo, ki predstavljajo nevarnost za nastanek nesreče. Zato mora imeti na osnovi Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB1, 95/07 – ZSPJS in 97/10) izdelano oceno ogroženosti ter načrt zaščite in reševanja za industrijske nesreče za območje izvajanja koncesije.

Načrt zaščite in reševanja je bil izdelan leta 2010, in sicer v skladu z Zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in z Uredbo o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja. Pri izdelavi načrta so bili upoštevani tudi Zakon o varstvu pred požarom, Zakon o gasilstvu, splošna zakonodaja, izvedbeni predpisi in interni akti družbe. Načrt in Oceni ogroženosti so bili kasneje revidirani leta 2013, sam Načrt nato še leta 2015.

Na podlagi 14. člena Uredbe o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja (UL RS št. 24/2012) se načrt zaščite in reševanja pregleda in spremeni ali dopolni zaradi spremembe ocene ogroženosti ali spremembe razpoložljivih sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč oziroma po potrebi in v primernih časovnih obdobjih, najmanj pa vsaka tri leta za večje nesreče z nevarnimi snovmi ter za objekte za ravnanje z rudarskimi odpadki in vsakih pet let za vse druge nesreče. Pri tem se morajo upoštevati tudi nova spoznanja stroke in izkušnje, pridobljene pri ravnanju ob nesrečah ter na vajah zaščite, reševanja in pomoči.

Zaradi sprememb pri pretovoru in skladiščenju nevarnih snovi, prihodu vse večjih ladij in analize vseh dogodkov je nujno potrebno posodobiti Oceni ogroženosti, prav tako bodo od zadnje revizije minila že tri leta. Zaradi reorganizacije področij, v sklopu katerih so organizirane intervencijske enote, oziroma zaradi sprememb razpoložljivih sil in sredstev za zaščito reševanje in pomoč bo potrebno posodobiti tudi sam načrt. Tako so izpolnjeni vsi pogoji za izvedbo revizij Ocen ogroženosti ter revizijo samega Načrta. Z aktivnostmi je družba pričela v novembru 2016, projekt pa bo zaključen v februarju 2017.

16.10 Zagotavljanje varnosti na območju pristanišča

Zagotavljanje pristaniške varnosti je kompleksen in dinamičen proces, s katerim se omogoča nemoteno opravljanje osnovne pristaniške dejavnosti, delovanje vseh sistemov pristaniške infrastrukture in delovanje zaposlenih. Za zagotavljanje varnosti se izvajajo ukrepi za zaščito in varovanje pristanišča in njegove dejavnosti ter za varovanje ljudi in premoženja znotraj varovanega območja.

Varnostna politika Luke Koper je krovni dokument družbe, ki opredeljuje ključna področja splošne varnosti. S sprejetjem Varnostne politike, se je vodstvo podjetja zavezalo k zagotavljanju varnosti v vseh procesih družbe. Temeljni mednarodni akt s področja pomorske varnosti predstavlja Mednarodna konvencija (SOLAS). Mednarodni kodeks o zaščiti ladij in pristanišč (kodeks ISPS) je amandma h konvenciji SOLAS, ki ga je Evropska unija implementirala v evropski pravni red z Uredbo o povečanju varnosti na ladjah in v pristaniščih. Predpis predstavlja temelj za koordinirano in usklajeno interpretacijo, implementacijo in možnost nadzora nad izvajanjem varnostnih ukrepov in je bil v pravni red Republike Slovenije uveden z Uredbo o izvajanju zaščitnih ukrepov na ladjah in v pristaniščih.

V začetku leta 2016 je Evropska komisija za nadzor varnosti pristanišč izvedla inšpekcijski nadzor v koprskem pristanišču. Nadzor je bil namenjen preverjanju izpolnjevanja zahtev in priporočil kodeksa ISPS.

V povezavi z izpolnjevanjem zahtev in priporočil kodeksa ISPS je v koprskem pristanišču 16. oktobra 2016 potekala vaja "Potniška ladja 2016". Namen vaje je bil preveriti vodenje in operativno delovanje ter pripravljenost in ustreznost koncepta zaščite in reševanja ob nesreči na potniškem terminalu Luke Koper.

Vaja Potniška ladja – 2016, 16. oktober 2016

Poleg regijske vaje se je po ISPS kodeksu Luka Koper udeležila tudi letne vaje na tovorni ladji COMMON FAITH, privezane v koprskem pristanišču. Vaja je bila namenjena izmenjavi informacij o izvedenih zaščitnih ukrepih v pristanišču za primer bombne grožnje na tovorni ladji.

16.11 Gradbena dela

V letu 2016 so bila izvedena nekatera redna vzdrževalna dela na cestiščih in vodovodnem omrežju. Večji zaključeni gradbeni poseg je bila izgradnja treh rezervoarjev za fosilna goriva. Urejene so bile tudi parkirne površine za nova vozila na čelu drugega pomola. Še vedno potekajo gradbeni posegi na kontejnerskem terminalu, kjer se urejajo manipulativne površine za pretovor kontejnerjev z elektrificiranimi mostnimi dvigali in gradnja tirnic za uporabo dvigal RMG za razkladanje in nakladanje kontejnerjev na železniške vagone. Na drugem pomolu pa poteka gradnja nove hale za skladiščenje žit.

V letu 2016 je družba pričela s postopkoma pridobitve okoljevarstvenih soglasij za poseg celostne ureditve prvega pomola v koprskem pristanišču za mednarodni promet in za poseg izgradnje RO–RO priveza v tretjem bazenu.

16.12 Morski sedimenti

Za zagotavljanje varne plovbe ladij je v pristanišču treba nenehno zagotavljati določeno globino bazenov. V ta namen se izvajajo poglabljanja bazenov, kar povzroči nastanek morskega sedimenta. Sediment se odlaga na območja znotraj pristanišča. Ker pa so območja, ki jih imamo na voljo, omejena, je družba pričela preučevati alternativne možnosti uporabe izkopanega materiala. Poleg opeke, izdelane iz morskega sedimenta, je bil pripravljen in odobren projekt, v okviru katerega bodo preučene možnosti utrjevanja mulja z vezivi.

17 Človeški kapital

Zaposleni v Skupini Luka Koper s svojim znanjem, energijo in delovno vnemo dokazujejo predanost kolektivu in partnersko soustvarjajo prihodnost podjetja. Dejavnost Skupine Luka Koper zahteva fleksibilen pristop k organizaciji dela, zato se morajo zaposleni prilagajati potrebam poslovnega in družbenega okolja.

Usposobljeni in motivirani kadri so strateško bogastvo in pogoj za uresničevanje razvojnih načrtov Luke Koper. Sodelovanje, odgovornost, spoštovanje, pripadnost in ustvarjalnost vsakega posameznika so vrednote, ki jih Skupina udejanja v praksi.

17.1 Zaposlovanje, fluktuacija in struktura zaposlenih

Na zadnji dan leta 2016 je imela Skupina Luka Koper 1.071 zaposlenih, kar je 31 zaposlenih več kot na zadnji dan leta 2015 in predstavlja 3-odstotno rast že tretje leto zapored.

V Skupini Luka Koper je bilo v letu 2016 realiziranih 59 novih zaposlitev, od tega 51 v družbi Luka Koper, d. d., kar je več kot leta 2015. Večina novih zaposlitev je bila realiziranih v osnovnem procesu pretovora, nekaj pa tudi v podpornih procesih.

Število zaposlenih po družbah in v Skupini Luka Koper na dan 31. 12.

	2016	2015	Indeks 2016/2015
Luka Koper, d. d.	886	852	104
Luka Koper INPO, d. o. o.	155	159	97
Luka Koper Pristan, d. o. o.	4	4	100
Adria Terminali, d. o. o.	22	22	100
TOC, d. o. o.	4	3	133
Skupina Luka Koper	1.071	1.040	103

V KOLEKTIV SMO SPREJELI 59 NOVIH SODELAVCEV

	Število novih zaposlitev		Število odhodov		STOPNJA FLUKTUACIJE (V %)24
	2016	2015	2016	2015	2016	2015
Luka Koper, d. d.	51	48	17	20	1,9	2,3
Skupina Luka Koper	59	62	28	33	2,5	3,1

Primerjava med zaposlovanjem, odhodi in stopnjo fluktuacije

Število odhodov iz Skupine Luka Koper iz naslova prekinitev delovnega razmerja je bilo v letu 2016 nekoliko manjše kot leta 2015. Največ odhodov je bilo iz razloga starostnih upokojitev, v manjši meri tudi iz razloga sporazumnih prekinitev dela. Fluktuacija zaposlenih v Skupini Luka Koper je bila v letu 2016 še nižja od preteklega leta in je znašala 2,5.

Nizka fluktuacija je vplivala na višanje povprečne starosti zaposlenih in na visok delež izvajanja različnih oblik kariernega razvoja.

Zaradi narave dela je v strukturi zaposlenih bistveno več moških kot žensk. Zaposlovanje v osnovnem procesu pretovora vpliva na postopno nižanje deleža žensk v strukturi zaposlenih. Kljub le dobri desetini žensk v celotni strukturi zaposlenih Skupine je njihov delež med višjimi vodstvenimi kadri 21-odstoten.

Struktura zaposlenih po spolu

	2016	2015
Luka Koper, d. d.
Število žensk	106	105
Delež žensk v strukturi zaposlenih (%)	12,2	12,3
Skupina Luka Koper
Število žensk	120	120
Delež žensk v strukturi zaposlenih (%)	11,2	11,5

Povprečna starost zaposlenih

	2016	2015
Luka Koper, d. d.	43,0	42,8
Skupina Luka Koper	44,1	43,9

Povprečna starost zaposlenih v Skupini Luka Koper se viša, kar je odraz nizke stopnje fluktuacije.

Izobrazbena struktura zaposlenih na dan 31. 12.

	Luka Koper, d. d.			Skupina Luka Koper
Raven izobrazbe	Število zaposlenih 2016	Delež (%) 2016	Število zaposlenih 2015	Delež (%) 2015	Število zaposlenih 2016	Delež (%) 2016	Število zaposlenih 2015	Delež (%) 2015
VIII/2	2	0,2	2	0,2	2	0,2	2	0,2
VIII/1	21	2,4	17	2,0	22	2,1	18	1,7
VII	107	12,1	104	12,2	116	10,8	113	10,9
VI/2	148	16,7	137	16,1	153	14,3	142	13,7
VI/1	68	7,7	65	7,6	77	7,2	74	7,1
V	260	29,3	256	30,1	294	27,5	286	27,5
IV	224	25,3	214	25,1	284	26,5	273	26,3
III	13	1,5	13	1,6	23	2,1	22	2,1
I–II	43	4,9	44	5,2	100	9,3	110	10,6
Skupaj	886	100,0	852	100,0	1.071	100,0	1.040	100,0

Izobrazbena struktura ostaja v družbi Luka Koper, d. d., višja kot v Skupini, in sicer kljub temu, da je bila glavnina novih zaposlitev na izvajalskih delovnih mestih v osnovnem procesu pretovora in skladiščenja. Do starostnih upokojitev je prišlo pretežno pri kadrih z nižjo ravnijo izobrazbe.

17.2 Varnost in zdravje pri delu

Sistem varnosti in zdravja pri delu Luka Koper uresničuje skladno s Politiko okolja, varnosti in zdravja Luke Koper in s standardom BS OHSAS 18001, kar potrjuje z uspešno opravljenimi presojami.

Skupina na mesečni ravni analizira težje ali ponavljajoče se poškodbe pri delu. Na osnovi rezultatov se oblikujejo ukrepi za zmanjšanje poškodb.

Udeleženci	Leto 2016		Leto 2015
	Vse poškodbe	od tega težje	Vse poškodbe	od tega težje
Luka Koper, d. d.	11	0	12	1
Izvajalci pristaniških storitev	45	4	32	1
Zunanji izvajalci	11	0	4	0
Odvisne družbe	9	1	8	2

Statistika poškodb pri delu

Poleg rednih obhodov je bilo v letu 2016 opravljenih 140 izrednih nadzorov v notranjem prometu in na deloviščih. Poudarek je bil na spoštovanju prometnih pravil, uporabi multimedijskih sredstev med vožnjo in uporabi osebne varovalne opreme za zunanje udeležence. Na osnovi internega pravilnika se z namenom zmanjšanja tveganja za nastanek izrednih dogodkov izvajajo tudi naključni preizkusi alkoholiziranosti. V letu 2016 je bilo organizirano usposabljanje delavcev za nudenje prve pomoči. Nabavljen in postavljen je bil namenski kontejner za nudenje prve pomoči poškodovancem.

V letu 2016 je bil zaključen tudi projekt za celovito obravnavanje zaposlenih in spremljanje njihovih navad. Prav tako je bilo zaključeno usposabljanje vodilnega kadra za prepoznavanje in obvladovanje problema prekomernega uživanja alkohola.

Tudi v letu 2016 je bil v okviru promocije zdravja organiziran Dan zdravja, ki je potekal med 5. in 9. decembrom.

17.3 Izobraževanje in usposabljanje zaposlenih

V letu 2016 je Skupina Luka Koper dosegla višje povprečno število ur usposabljanja na zaposlenega, in sicer 17,3 ure. Povprečno število ur usposabljanja na zaposlenega v družbi Luka Koper, d. d., je bilo še nekoliko višje, in sicer 19,9 ure, kar je rezultat bolj sistematičnega načrtovanja usposabljanja in številnih interno organiziranih oblik usposabljanja. V Skupini Luka Koper je bilo 67 odstotkov usposabljanj organiziranih interno, in sicer z identificirano problematiko na delu, prilagojenimi programi usposabljanja, precej tudi z lastnimi kadri v vlogi internih predavateljev oziroma inštruktorjev. V usposabljanje je bila vključena velika večina, to je 94 odstotkov zaposlenih.

V letu 2016 je bil v Skupini Luka Koper 29 zaposlenim, kar predstavlja 2,7 odstotka zaposlenih, financiran študij ob delu oziroma strokovno izpopolnjevanje; od tega jih je bilo 25 zaposlenih v družbi Luka Koper, d. d.

Za usposabljanje zaposlenih je Skupina Luka Koper v letu 2016 namenila 213.591 evrov, od česar je družba Luka Koper, d. d., namenila 183.068 evrov.

17.4 Zagotavljanje osebnostne in strokovne rasti zaposlenih

V letu 2016 je bila interna mobilnost zaposlenih bistveno nižja kot v letu 2015. Vključevala je predvsem različne možnosti kariernega razvoja in v manjši meri procese notranje reorganizacije.

V družbi Luka Koper, d. d., je bil izpopolnjen model kompetenc in vpeljana Metoda 360° za zbiranje povratnih informacij o in ocenjevanje razvitosti kompetenc. V sklopu izvajanja letnih razgovorov je bil razširjen in usposobljen krog zaposlenih, ki bodo lahko naslednje leto dodatno izvajali informacijsko podprte letne razgovore. Prenovljen je bil sistem identifikacije in razvoja kadrovskih potencialov in naslednikov.

Letni razgovori so bili izvedeni v invalidskem podjetju Luka Koper INPO, d. o. o., prvič pa tudi v družbi Adria Terminali, d. o. o.

		Vertikalno in horizontalno napredovanje		Uvrstitev v višjo stopnjo usposobljenosti in fleksibilnosti		Skupaj interna mobilnost zaposlenih
	2016	2015	2016	2015	2016	2015
Luka Koper, d. d.	90	177	162	168	252	345
Delež (% zaposlenih)	10	21	19	20	29	40
Skupina Luka Koper	102	198	194	217	296	415
Delež (% zaposlenih)	10	19	18	21	28	40

Karierni razvoj zaposlenih

17.5 Zagotavljanje varnosti zaposlitve in socialne varnosti zaposlenih

V letu 2016 so zaposleni redno prejemali mesečno izplačilo plače, izplačan jim je bil regres za letni dopust in 13. plača na podlagi dosežene poslovne uspešnosti. Velika večina zaposlenih je bila vključena tudi v sklad prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Pogodbe o zaposlitvi s skrajšanim delovnim časom je imelo 1,2 odstotka zaposlenih, od tega v 12 primerih zaradi invalidnosti, v enem primeru pa zaradi starševstva.

Invalidsko problematiko se je po ustaljenem načinu reševalo z zagotavljanjem dopolnilne kvote delovnih invalidov znotraj Skupine Luka Koper v invalidskem podjetju Luka Koper INPO, d. o. o. Delež zaposlenih s statusom delovnega invalida v invalidskem podjetju Luka Koper INPO, d. o. o., ostaja 52 odstotkov. Na ravni Skupine Luka Koper je bil v letu 2016 delež zaposlenih s statusom invalidnosti nekoliko nižji, predvsem zaradi starostnih upokojitev zaposlenih iz invalidskega podjetja Luka Koper INPO, d. o. o.

	2016	2015
Luka Koper, d. d.
Število zaposlenih s statusom invalidnosti	17	17
Delež (%)	2%	2%
Skupina Luka Koper
Število zaposlenih s statusom invalidnosti	100	102
Delež (%)	9,3%	9,8%

Invalidska dejavnost – število zaposlenih s statusom invalidnosti in njihov delež

17.6 Sodelovanje z izobraževalnimi ustanovami

Luka Koper, d. d., deluje kot družbeno odgovorno podjetje na področju razvoja in izobraževanja v lokalnem in širšem okolju. Sodeluje s številnimi izobraževalnimi institucijami pri zagotavljanju mentorstva seminarskih in diplomskih nalog, obveznih delovnih praks dijakom in študentom ter strokovnih ekskurzij. Družba Luka Koper, d. d., in njeni primeri dobrih praks so bili večkrat predstavljeni strokovni in drugi zainteresirani javnosti. V letu 2016 je družba imela 3 kadrovske štipendiste.

17.7 Spremljanje uspešnosti upravljanja kadrov in skrb za motivacijo zaposlenih

Uspešnost upravljanja s kadri v družbi Luka Koper, d. d., potrjujejo doseženi kazalniki/cilji poslovnega procesa zagotavljanja in razvoja kadrov:

• 81-odstotno interno kadrovanje na nevstopnih delovnih mestih,
• 1-odstotna fluktuacija na ključnih delovnih mestih in 1,9-odstotna siceršnja fluktuacija,
• 100-odstotno zagotavljanje potreb po kadrih,
• doseženih 19,9 ur usposabljanja povprečno na zaposlenega,
• 11,46-odstotni delež belih ovratnikov.

V družbah Luka Koper, d. d., in Luka Koper INPO, d. o. o., bo v letu 2017 ponovno izvedeno merjenje organizacijske klime, zadovoljstva in zavzetosti zaposlenih, ki ga izvajamo vsako drugo leto. V vmesnem času so v družbah Skupine potekale aktivnosti za izboljšanje glede na rezultate preteklih meritev.

Motivacijo zaposlenih se spodbuja s podelitvijo javnih priznanj in nagrad najboljšim zaposlenim v Skupini Luka Koper, z organizacijo družabnih dogodkov za zaposlene, z organizacijo srečanj in s promocijo zaposlenih, ki so uspešno zaključili študij ob delu, zaposlenih, ki so se v tekočem letu upokojili ter jubilantov. Zaposlenim so omogočena številna neformalna športna srečanja, oglede kulturnih in športnih prireditev ter koriščenje počitniških kapacitet.

17.8 Interno komuniciranje z zaposlenimi

Luka Koper komunicira z zaposlenimi predvsem po dveh ključnih komunikacijskih kanalih:

• s kratkimi vestmi, ki jih zaposleni prejmejo po elektronski pošti in jih tajništva razobesijo na oglasne deske,
• z mesečnim glasilom Luški glasnik, ki izhaja v tiskani obliki.

Zaradi narave luškega dela, ki poteka predvsem na terenu, in dejstva, da približno polovica zaposlenih na delovnem mestu nima dostopa do računalnika, je klasična, tiskana komunikacija z zaposlenimi še vedno najbolj uporabno orodje. Družba ima tudi svojo intranetno stran Lukanet, na kateri so zaposlenim poleg splošnih informacij dostopni tudi vsi interni dokumenti družbe ter platforme in navodila, ki jih zaposleni potrebujejo pri izvajanju delovnih procesov.

17.9 Strategija upravljanja s kadri

Strategija ravnanja s kadri v Skupini Luka Koper za obdobje 2016–2020 podpira Poslovno strategijo Skupine Luka Koper in družbe Luka Koper, d. d., za obdobje 2016–2020, ki med razvojnimi prioritetami izpostavlja dvig produktivnosti, učinkovitosti in konkurenčnosti storitev.

V podporo doseganja strateških poslovnih ciljev bodo aktivnosti na področju ravnanja s kadri usmerjene v:

• zagotavljanje varnega delovnega okolja,
• vpeljavo kulture visoke delovne uspešnosti,
• zagotavljanje odličnega vodenja in medsebojnih odnosov,
• pridobivanje in ohranjanje najboljših kadrov,
• izboljšanje sistema razvoja bodočih vodij in kadrovskih potencialov,
• ciljno izvajanje pridobivanja funkcionalnega strokovnega znanja.

18 Družbeno okolje

Luka Koper ima širok krog deležnikov, s katerimi skladno s Politiko upravljanja ažurno in transparentno komunicira. Pri tem uporablja različne kanale, prilagojene zainteresirani javnosti. Kupcem in investicijski javnosti je namenjena korporativna spletna stran www.luka-kp.si, širši javnosti pa trajnostni portal www.zivetispristaniscem.si in Facebook profil družbe. Za strokovne objave uporablja tudi družbeno omrežje Linkedin. Od januarja 2015 dalje pripravlja prilagojeno tiskano izdajo mesečnika Luški glasnik, ki je sicer interno glasilo, in ga brezplačno pošilja poslovnim partnerjem oziroma pristaniški skupnosti v Sloveniji, medijem, finančnim analitikom ter lokalnim in državnim organom in institucijam. Vsestransko komuniciranje je v prvi vrsti namenjeno boljšemu razumevanju organiziranosti in boljšemu delovanju družbe ter iskanju širše podpore za uresničevanje razvojnih projektov.

Decembra 2016 je družba izvedla vsakoletno anketo javnega mnenja med prebivalci mestne občine Koper in občine Ankaran. Anketa na vzorcu 600 vprašanih je vsebovala štiri tematske sklope: odnos do Luke Koper, vpliv pristanišča na okolje, prostorski razvoj pristanišča in način informiranja o Luki Koper. Z rezultati ankete je družba zadovoljna, saj je podpora lokalnega prebivalstva razvojnim projektom zelo velika. Opazna je tudi rast ugleda Luke, ki med lokalnimi prebivalci ni več prepoznana kot glavni vir obremenjevanja okolja. Kar 74 odstotkov vprašanih meni, da je Luka Koper ugledna oziroma zelo ugledna družba. Z vsebino državnega prostorskega načrta za razvoj koprskega pristanišča je seznanjenih 61 vprašanih, od katerih se jih 81 odstotkov z načrtom strinja. S podaljšanjem prvega pomola se strinja 80 odstotkov, s podaljšanjem drugega pomola pa 75 odstotkov vprašanih.

PODPIRAMO ŠPORTNIKE, ŠPORTNE ORGANIZACIJE IN OSTALE PROJEKTE DRUŽBENE ODGOVORNOSTI

Porazdelitev donatorskih in sponzorskih sredstev v letu 2016

Vpliv pristaniške dejavnosti najbolj občutijo ljudje, ki živijo neposredno ob pristanišču, zato je Luka Koper zelo aktivna na področju družbene odgovornosti, predvsem na lokalni ravni. Politika družbe glede trajnostnega razvoja med drugim predvideva tudi skrb za izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev v lokalni in širši skupnosti. Preko sponzorstev in donacij družba podpira številne projekte, društva in posameznike. Leta 2016 je družba temu področju namenila 956,7 tisoč evrov. Del sponzorskih in donatorskih sredstev je razdelila neposredno v okviru večletnih pogodb, del pa na osnovi merljivih kriterijev in razpisa, ki je vsako leto, načeloma januarja objavljen na trajnostnem portalu www.zivetispristaniscem.si.

Porazdelitev in višina donatorskih in sponzorskih sredstev v letih 2015 in 2016

19 Dobavitelji

Dobavitelji predstavljajo pomembno podporo poslovanju. Kakovostni dobavitelji pripomorejo k večji učinkovitosti poslovnih procesov v družbi, bodisi neposredno z opravljanjem raznih storitev oziroma dobavo proizvodov, bodisi posredno, z višanjem učinkovitosti in uspešnosti delovnih procesov in poslovnih praks družbe. Zato si Luka Koper prizadeva pridobiti najboljše dobavitelje in z njimi vzpostaviti dobre partnerske odnose. V letu 2016 je bila sprejeta tudi politika nabave.

Družba Luka Koper, d. d., stremi k dolgoročnemu partnerstvu z dobavitelji in išče skupne rešitve za kvalitetnejše obvladovanje nabavnega procesa, raziskuje novosti na trgu in nove tehnologije. Z vsemi potencialnimi dobavitelji, ki se imajo možnost prijaviti na spletni strani družbe https://lukakp.si/slo/za-dobavitelje, poteka komunikacija. Na podlagi komunikacije z dobavitelji in predloženih ponudb, certifikatov, referenc ter izkušenj, družba stremi k izbiri najboljšega.

Izbor in sodelovanje z dobavitelji poteka na transparenten, v družbi določen način. Prednost imajo dobavitelji, katerih poslovanje je usklajeno z zahtevami mednarodnih standardov vodenja, ki izpolnjujejo zahteve varstva pri delu in so okoljsko ozaveščeni ter ki sodelujejo z družbo in Skupino v duhu načel in vrednot, ki veljajo za Luko Koper. Pri izbiri dobaviteljev je upoštevana tudi zavezanost k družbeni odgovornosti, zato se v ta namen spodbuja, kadar je to mogoče, nabave, ki prispevajo h gospodarskemu razvoju lokalnega okolja, pri čemer ožjo lokalno skupnost predstavljata koprska in ankaranska občina, kjer se izvaja pristaniška dejavnost.

Družba stremi k optimalnemu številu dobaviteljev z vidika obvladljivosti procesa nabave kakor tudi z vidika zadostne razpršenosti dobaviteljev za zagotavljanje pravočasnih in, glede na pričakovanja, ustreznih nabav na ravni celotne Skupine Luka Koper. V ta namen je družba tudi v letu 2016 nadaljevala z reorganizacijo procesa nabave v smeri centralizacije, kar je pripomoglo k večji učinkovitosti dela in zmanjšanju števila dobaviteljev nekaterih skupin proizvodov oziroma storitev. Stopnja centralizacije nabavnih odločitev se uveljavlja prek vnaprej določenih odgovornosti in pristojnosti vseh zaposlenih, vključenih v proces nabave. Ta se vodi centralno, izvajanje nabavnih postopkov pa poteka tudi v decentraliziranih organizacijskih enotah družbe oziroma Skupine, kar omogoča večjo stopnjo

S SPREJETIMI NABAVNIMI NAČELI SLEDIMO CILJU POSLOVNE USPEŠNOSTI IN UGLEDA LUKE KOPER TUDI NA PODROČJU DELA Z DOBAVITELJI

prilagodljivosti specifičnim potrebam posameznih organizacijskih enot. Na ta način družba stremi k čim bolj urejenemu in preglednemu poslovanju z dobavitelji, obenem pa tudi k ohranjanju učinkovitega in prilagodljivega procesa nabave, ki omogoča nemoten in učinkovit potek dela.

Luka Koper redno spremlja in ocenjuje sodelovanje z dobavitelji. V ta namen se najmanj enkrat letno izvede ocenjevanje ključnih dobaviteljev na podlagi vnaprej določenih kriterijev. Dobavitelje se glede na prejeto oceno razvrsti v skupine, z najbolje uvrščenimi pa družba v prihodnjem letu prednostno sodeluje. Družba vsako leto izbere tudi najboljšega dobavitelja za vsako pomembno skupino proizvodov oziroma storitev.

20 Sistem vodenja

Sistem vodenja kakovosti predstavlja vseobsegajoče zasnovan in usmerjen pristop za povečevanje učinkovitosti procesov ter dodajanje vrednosti za notranje in zunanje odjemalce. Njegova celostna uresničitev je mogoča le z ustrezno sistemsko podporo lastnikom procesov in drugim udeležencem znotraj posameznih faz.

V letu 2016 so bile ključne aktivnost razvoja sistema vodenja usmerjene v načrtovanje in izvedbo glavnine sprememb na sistemski ravni, ki jih zahteva nova izdaja standarda ISO 9001:2015. S ciljem dobre priprave na postopen prehod se je že v začetku leta preučilo vrzeli med sedanjimi in bodočimi zahtevami standarda za sisteme vodenja. Na tej podlagi se je oblikoval program postopnega prehoda z dokončno pridobitvijo certifikata v letu 2018.

V Skupini Luka Koper in še zlasti v družbi Luka Koper, d. d., je že skoraj 20 let zagotovljena kontinuiteta integriranega sistema vodenja s prilagajanjem zahtevam in z rastjo sistema kot celote, kakor tudi njegovih posameznih delov. Osrednje aktivnosti na sistemski in operativni ravni so bile v letu 2016 naslednje:

• priprava programa in začetek postopnega prehoda na prenovljeni standard ISO 9001:2015,
• uvajanje lastnikov procesov in notranjih presojevalcev v razumevanje zahtev novega standarda na podlagi usposabljanj in notranjih delavnic, ki jih je organiziralo področje,
• izvedba 15 notranjih presoj čez vse leto, skladno z načrtom,
• priprava in izvedba zunanje presoje s strani zunanjega certifikacijskega organa (20.–21. 4. 2016),
• prenova letnega vodstvenega pregleda,
• zasnova in realizacija sprememb procesnega pristopa,
• racionalizacija sistemske podpore v dokumentnem sistemu ter povečanje učinkovitosti ukrepov za izboljšanje,
• v okviru sistemov vodenja izpolnitev zahtev standarda za varnost živil ISO 22000:2005 ter zahtev certifikatov Non-GMO, EKO in ISCC EU,
• oblikovanje pristopa po modelu odličnosti EFQM (organizacija delavnice v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo RS za potencialne izvajalce postopka samoocenitve, zaradi izbora

POSTOPNO URESNIČUJEMO PREHOD NA NOV STANDARD ISO 9001:2015

najustreznejše metodologije),

• izdelava sprememb Politike upravljanja družbe Luka Koper, d. d.

RAČUNOVODSKO POROČILO

21 Ločeni računovodski izkazi družbe Luka Koper, d. d.

21.1 Ločen izkaz poslovnega izida

(v evrih)	Pojasnilo	1-12 2016	1-12 2015
Čisti prihodki od prodaje	1	190.407.498	173.277.749
Usredstveni lastni proizvodi in storitve		5.243	0
Drugi prihodki	2	1.151.914	2.816.077
Stroški materiala	3	-13.629.976	-13.853.899
Stroški storitev	4	-50.982.018	-45.122.343
Stroški dela	5	-45.396.062	-41.788.800
Amortizacija	6	-25.507.032	-26.368.281
Drugi odhodki	7	-10.513.140	-10.134.220
Poslovni izid iz poslovanja		45.536.427	38.826.283
Finančni prihodki		3.070.990	2.453.970
Finančni odhodki		-2.107.533	-7.518.972
Poslovni izid iz financiranja	8	963.457	-5.065.002
Poslovni izid pred obdavčitvijo		46.499.884	33.761.281
Davek iz dobička	9	-7.093.243	-5.132.716
Odloženi davki	9,17	1.174.475	216.509
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja		40.581.116	28.845.074
Čisti dobiček na delnico	10	2,90	2,06

Pojasnila k računovodskim izkazom so njihov sestavni del in jih je treba brati v povezavi z njimi.

21.1 Ločen izkaz drugega vseobsegajočega donosa

(v evrih)	Pojasnilo	1-12 2016	1-12 2015
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja		40.581.116	28.845.074
Aktuarski dobički ali izgube iz pozaposlitvenih zaslužkov	21	20.420	-464.503
Odloženi davek na aktuarske dobičke ali izgube	17	8.297	39.483
Sprememba aktuarskih dobičkov in izgub v prenesenem izidu		-29.769	19.330
Postavke, ki pozneje ne bodo prerazvrščene v poslovni izid		-1.052	-405.690
Spremembe presežka iz prevrednotenja finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo	16	-4.213.091	1.361.150
Odloženi davek na prevrednotenje finančnih sredstev	17	510.470	-231.395
Sprememba v pošteni vrednosti instrumentov za varovanje pred spremenljivostjo denarnih tokov	25	220.082	418.153
Odloženi davek na spremembo vrednosti finančnih	17	-29.016	-71.086
Učinkoviti del spremembe v pošteni vrednosti instrumentov za varovanje pred spremenljivostjo denarnih tokov, prenesen v poslovni izid	25	397.546	0
Odloženi davek na učinkoviti del spremembe vrednosti finančnih instrumentov za varovanje pred spremenljivostjo denarnih tokov, prenesen v poslovni izid	17	-67.583	0
Postavke, ki bodo lahko pozneje prerazvrščene v poslovni izid		-3.181.592	1.476.822
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja		37.398.472	29.916.206

21.3 Ločen izkaz finančnega položaja družbe

(v evrih)	Pojasnilo	31. 12. 2016	31. 12. 2015
SREDSTVA
Nepremičnine, naprave in oprema	11	358.594.707	324.333.651
Naložbene nepremičnine	12	29.918.504	30.445.956
Neopredmetena sredstva	13	3.761.498	4.326.997
Delnice in deleži v družbah v Skupini	14	4.533.063	4.533.063
Delnice in deleži v pridruženih družbah	15	6.737.709	6.737.709
Druge nekratkoročne finančne naložbe	16	27.338.863	31.677.981
Dana posojila in depoziti		31.005	400.419
Nekratkoročne poslovne terjatve		41.772	37.931
Odložene terjatve za davek	17	9.098.541	7.501.899
Nekratkoročna sredstva		440.055.662	409.995.606
Zaloge	18	809.467	813.734
Dana posojila in depoziti		68.123	177.124
Poslovne in druge terjatve	19	31.015.578	29.875.828
Denar in denarni ustrezniki	20	983.305	5.188.569
Kratkoročna sredstva		32.876.473	36.055.255
SKUPAJ SREDSTVA		472.932.135	446.050.861
KAPITAL IN OBVEZNOSTI
Osnovni kapital		58.420.965	58.420.965
Kapitalske rezerve		89.562.703	89.562.703
Rezerve iz dobička		129.035.652	108.745.094
Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti		7.085.026	10.237.902
Zadržani dobički		20.321.603	15.880.814
Kapital	21	304.425.949	282.847.478
Rezervacije	22	4.265.164	3.190.453
Odloženi prihodki	23	12.334.719	10.857.961
Nekratkoročna posojila	24	113.900.739	110.354.823
Druge nekratkoročne finančne obveznosti	25	419.873	639.954
Nekratkoročne poslovne obveznosti		693.924	184.554
Nekratkoročne obveznosti		131.614.419	125.227.745
Kratkoročna posojila	26	11.761.732	10.054.104
Druge kratkoročne finančne obveznosti		250.564	848.073
Obveznosti za davek od dohodka		1.960.528	2.761.153
Poslovne in druge obveznosti	27	22.918.943	24.312.308
Kratkoročne obveznosti		36.891.767	37.975.638
SKUPAJ KAPITAL IN OBVEZNOSTI		472.932.135	446.050.861

21.4 Ločen izkaz denarnih tokov

(v evrih)	1-12 2016	1-12 2015
DENARNI TOK PRI POSLOVANJU
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja	40.581.116	28.845.074
Prilagoditve za:
Amortizacija	25.507.032	26.368.281
Odpisi vrednosti in izgube pri prodaji nepremičnin, naprav, opreme in naložbenih nepremičnin	1.632.731	1.746.595
Dobiček pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme, neopredmetenih sredstev in naložbenih nepremičnin	-30.082	-69.366
Popravek vrednosti terjatev	336.990	82.755
Izterjane odpisane terjatve in odpisane obveznosti	-211.754	-277.142
Odprava rezervacij	-2.323	-1.501.667
Finančni prihodki	-3.070.990	-2.453.970
Finančni odhodki	2.107.533	7.518.972
Davek iz dobička in prihodki (odhodki) iz naslova odloženih davkov	5.918.768	4.916.207
Dobiček iz poslovanja pred spremembo čistih kratkoročnih sredstev in davki	72.769.021	65.175.739
Sprememba poslovnih terjatev	-1.269.975	-5.127.858
Sprememba zalog	4.267	-349.777
Sprememba sredstev (skupine za odtujitev) za prodajo	0	223.306
Sprememba poslovnih obveznosti	-883.995	7.543.340
Sprememba rezervacij	1.095.131	34.527
Sprememba nekratkoročno odloženih prihodkov	1.476.758	3.470.245
Denar, ustvarjen pri poslovanju	73.191.207	70.969.522
Izdatki za obresti	-2.243.846	-3.198.972
Izdatki za davek	-7.893.868	-4.743.126
Čista denarna sredstva iz poslovanja	63.053.493	63.027.424
DENARNI TOK PRI NALOŽBENJU
Prejete obresti	177.564	244.700
Prejete dividende in deleži v dobičku odvisnih družb	672.918	575.188
Prejete dividende in deleži v dobičku pridruženih družb	917.101	475.000
Prejete dividende in deleži v dobičku drugih družb	1.302.259	1.152.515
Prejemki od prodaje nepremičnin, naprav in opreme in neopredmetenih sredstev	26.390	172.667
Prejemki od prodaje naložbenih nepremičnin	9.742	897
Prejemki od prodaje, zmanjšanja finančnih naložb in danih posojil	564.443	1.610.392
Izdatki za nakup nepremičnin, naprav in opreme, neopredmetenih sredstev	-60.313.916	-36.871.798
Izdatki za nakup finančnih naložb in povečanje danih posojil	-60.000	-76.862
Čista denarna sredstva iz naložbenja	-56.703.499	-32.717.301

DENARNI TOK PRI FINANCIRANJU
Prejemki pri prejetih nekratkoročnih posojilih	15.300.000	0
Izdatki za vračilo nekratkoročnih posojil	0	-2.018.065
Izdatki za vračilo kratkoročnih posojil	-10.054.104	-13.927.780
Izplačane dividende	-15.801.154	-13.160.000
Čista denarna sredstva iz financiranja	-10.555.258	-29.105.845
Čisto povečanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov	-4.205.264	1.204.278
Začetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov	5.188.569	3.984.291
Končno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov	983.305	5.188.569

21.5 Ločen izkaz sprememb lastniškega kapitala

Leto 2016
(v evrih)	Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti
	Osnovni kapital	Kapitalske rezerve	Zakonske rezerve	Druge rezerve iz dobička	Zadržani dobički	Finančne naložbe	Finančni instrumenti	Aktuarski dobički in izgube	Skupaj kapital
Stanje na dan 31. decembra 2015	58.420.965	89.562.703	18.765.115	89.979.979	15.880.814	12.035.712	-861.126	-936.685	282.847.477
Spremembe lastniškega kapitala - transakcije z lastniki
Izplačilo dividend	0	0	0	0	-15.820.000	0	0	0	-15.820.000
	0	0	0	0	-15.820.000	0	0	0	-15.820.000
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja	0
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja	0	0	0	0	40.581.116	0	0	0	40.581.116
Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb, zmanjšane za davek	0	0	0	0	0	-3.702.621	0	0	-3.702.621
Sprememba poštene vrednosti finančnih instrumentov za varovanje pred tveganjem, zmanjšane za davek	0	0	0	0	0	0	521.029	0	521.029
Aktuarski dobički ali izgube, zmanjšane za davek	0	0	0	0	-29.769	0	0	28.717	-1.052
	0	0	0	0	40.551.347	-3.702.621	521.029	28.717	37.398.472
Premiki v kapitalu
Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala po sklepu organov vodenja in nadzora	0	0	0	20.290.558	-20.290.558	0	0	0	0
	0	0	0	20.290.558	-20.290.558	0	0	0	0
Stanje na dan 31. decembra 2016	58.420.965	89.562.703	18.765.115	110.270.537	20.321.603	8.333.091	-340.097	-907.968	304.425.949

Leto 2015

					Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti
	Osnovni kapital	Kapitalske rezerve	Skupaj rezerve iz dobička	Zadržani dobički	Finančne naložbe	Finančni instrumenti	Aktuarski dobički in izgube	Skupaj kapital
Stanje na dan 31. decembra 2014	58.420.965	89.562.703	94.322.557	14.598.947	10.905.958	-1.208.193	-511.665	266.091.272
Spremembe lastniškega kapitala - transakcije z lastniki
Izplačilo dividend	0	0	0	-13.160.000	0	0	0	-13.160.000
	0	0	0	13.160.000	0	0	0	-13.160.000
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja	0
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja	0	0	0	28.845.074	0	0	0	28.845.074
Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb, zmanjšane za davek	0	0	0	0	1.129.756	0	0	1.129.756
Sprememba poštene vrednosti finančnih instrumentov za varovanje pred tveganjem, zmanjšane za davek	0	0		0	0	347.067	0	347.067
Aktuarski dobički ali izgube, zmanjšane za davek	0	0	0	19.330	0	0	-425.020	-405.690
	0	0	0	28.864.404	1.129.756	347.067	-425.020	29.916.206
Premiki v kapitalu
Razporeditev dela čistega dobička za oblikovanje dodatnih rezerv po sklepu skupščine	0	0	14.422.537	-14.422.537	0	0	0	0
	0	0	14.422.537	14.422.537	0	0	0	0
Stanje na dan 31. decembra 2015	58.420.965	89.562.703	108.745.094	15.880.814	12.035.714	-861.126	-936.685	282.847.478

22 Pojasnila k ločenim računovodskim izkazom

22.1 Podlage za pripravo računovodskih izkazov

Poročajoča družba

Luka Koper, d. d., pristaniški in logistični sistem (v nadaljevanju: družba), s sedežem na Vojkovem nabrežju 38 v Kopru, v Sloveniji, je obvladujoča družba Skupine Luka Koper.

Osnovna dejavnost pristanišča je pretovor in skladiščenje vseh vrst blaga, kar družba dopolnjuje z vrsto storitev na blagu in drugih storitev ter tako strankam zagotavlja celovito logistično podporo. Luka Koper, d. d., na podlagi koncesijske pogodbe skrbi za pristaniško infrastrukturo in njen razvoj.

Računovodski izkazi obvladujoče družbe so pripravljeni za leto, ki se je končalo 31. 12. 2016.

Izjava o skladnosti

Računovodski izkazi družbe Luka Koper, d. d., so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), ki jih je sprejel Svet za mednarodne računovodske standarde (IASB), ter pojasnili, ki jih sprejema Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP) in kot jih je sprejela Evropska unija, ter v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah.

Uprava Luke Koper, d. d., je računovodske izkaze potrdila 14. 3. 2017.

Podlage za merjenje

Računovodski izkazi so pripravljeni ob upoštevanju izvirne vrednosti, razen pri izvedenih finančnih instrumentih in finančnih naložbah, ki so na razpolago za prodajo, pri katerih je upoštevana poštena vrednost.

Funkcijska in predstavitvena valuta

Računovodski izkazi so sestavljeni v evrih, brez centov, ki so funkcijska valuta družbe.

Uporaba ocen in presoj

Skladno z MSRP poslovodstvo pri pripravi računovodskih izkazov poda ocene, presoje in predpostavke, ki vplivajo na uporabo usmeritev in na izkazane vrednosti sredstev ter obveznosti, prihodkov in odhodkov. Ocene so oblikovane glede na izkušnje iz prejšnjih let in pričakovanja v obračunskem obdobju. Oblikovanje ocen in s tem povezane predpostavke in negotovosti so razkrite v pojasnilih k posameznim postavkam.

Ocene, presoje in predpostavke se redno pregledujejo. Dejanski rezultati lahko od teh ocen odstopajo, zato se ocene stalno preverjajo in oblikujejo njihovi popravki. Spremembe računovodskih ocen se pripoznajo v obdobju, za katerega se ocene spremenijo oziroma vsa prihodnja obdobja, na katerega spremembe vplivajo.

Ocene in presoje so uporabljene predvsem pri naslednjih računovodskih postavkah:

Presoje slabitev nepremičnin, naprav in opreme (pojasnili 11 in 12 ter usmeritev 23.1.2)

Obstoj morebitnih znakov slabitve za nepremičnine, naprave in opremo družba presoja v skladu z MRS 36. Družba na datum vsakega poročanja oceni, ali je kakšno znamenje (pomembne tehnološke spremembe, spremembe trga, zastarelost ali fizično stanje posameznega opredmetenega sredstva), da utegne biti sredstvo oslabljeno. Če tako znamenje obstaja, mora družba oceniti nadomestljivo vrednost sredstva. Sredstvo je potrebno oslabiti, če njegova knjigovodska vrednost presega njegovo nadomestljivo vrednost. Nadomestljiva vrednost je večja izmed dveh postavk: njegove poštene vrednosti zmanjšane za stroške prodaje ali njegove vrednosti pri uporabi.

Presoje oblikovanja rezervacij za tožbe (pojasnili 22 in 28 ter usmeritve 23.1.16)

Rezervacija je pripoznana, ko ima družba zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti, in če je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Možne obveznosti v računovodskih izkazih niso pripoznane, saj njihovega zneska ni bilo mogoče zanesljivo izmeriti ali pa bo njihov dejanski obstoj potrjen z nastopom ali nenastopom dogodkov šele v nenapovedljivi prihodnosti, na kar družba ne more vplivati.

Poslovodstvo družbe redno preverja, ali je za poravnavo možne obveznosti verjeten odliv sredstev, ki omogočajo ekonomske koristi. V primeru, da ta postane verjeten, se za možno obveznost v računovodskih izkazih oblikuje rezervacija za tožbe.

Presoja ustreznosti življenjskih dob sredstev (pojasnili 11 in 13 ter usmeritve 23.1.2 in 23.1.4)

Družba pri ocenjevanju življenjske dobe sredstev upošteva pričakovano fizično izrabljanje ter tehnično in gospodarsko staranje. Ravno iz tega naslova družba redno preverja dobo koristnosti pri pomembnejših sredstvih in v kolikor bi prišlo do spremenjenih okoliščin, bi družba spremenila dobo koristnosti ter posledično prevrednotila strošek amortizacije.

Presoja ustreznosti pripoznavanja prihodkov (pojasnilo 1 in usmeritev 23.1.25)

Družba svoje prihodke izkazujejo in razkriva skladno z MRS 18. Ti se razčlenjujejo na čiste prihodke iz prodaje, druge prihodke in finančne prihodke. Za pripoznavanje prihodkov družba uporablja metodo odstotka dokončanosti del na dan izkaza finančnega položaja, in sicer za pretovor po količini ter opravljenih urah, za skladiščenje po dnevih in količini. Po tej metodi pripozna prihodke v obračunskem obdobju, v katerem so bile storitve opravljene.

Osnovna dejavnost družbe je pretovor in skladiščenje vseh vrst blaga, storitve na blagu in z njimi povezane druge storitve. Poslovne prihodke družba pripozna, ko upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov, če ti niso uresničeni že ob nastanku in jih je mogoče zanesljivo izmeriti.

Poslovodstvo ocenjuje, da je obstoječi način pripoznave prihodkov, ki se v podjetju v zadnjih letih ni spremenil, popolnoma ustrezen in skladen s standardi.

Presoja slabitev finančnih instrumentov in nefinančnih sredstev

Podatki o pomembnih ocenah negotovosti in kritičnih presojah, ki jih je poslovodstvo pripravilo v procesu izvrševanja računovodskih usmeritev in ki najmočneje vplivajo na zneske v računovodskih izkazih, so bili uporabljeni pri presoji:

• vrednosti nepremičnin, naprav in opreme (pojasnilo 11),
• vrednosti naložbenih nepremičnin (pojasnilo 12),
• vrednotenja naložb v odvisne, pridružene in druge družbe (pojasnila 14, 15 in 16) in
• pripoznavanja terjatev za odložene davke (pojasnilo 17).

Ocena možnosti uporabe terjatev za odložene davke (pojasnilo 17 ter usmeritev 23.1.23)

Na osnovi ocene, da bo v prihodnosti na voljo dovolj razpoložljivega dobička, je družba oblikovala terjatve za odložene davke iz naslova (pojasnilo 19):

• rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi,
• finančnih instrumentov,
• slabitev finančnih naložb,
• razlik pri prevrednotenju za prodajo razpoložljivih finančnih naložb,
• slabitev terjatev.

Odložene terjatve za davek, ki so pripoznane iz naslova oblikovanja rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine, se zmanjšujejo v ustreznih zneskih s koriščenjem oblikovanih rezervacij in povečujejo v ustreznih zneskih glede na novo oblikovane rezervacije.

Glede na to, da slabitve finančnih naložb in terjatev ob oblikovanju niso davčno priznan odhodek, je družba oblikovala terjatve za odloženi davek v ustrezni višini. Terjatve za odloženi davek bodo realizirane ob odtujitvi teh naložb ali odpravi finančne naložbe oziroma finančnega instrumenta in ob dokončnem odpisu terjatev.

Davčna stopnja, uporabljena za izračun višine odbitnih začasnih razlik, je 19 odstotkov, kolikor od 1. 1. 2017 dalje znaša splošna davčna stopnja za davek od dohodkov pravnih oseb.

Izkazane obveznosti za odložene davke izhajajo iz začasnih obdavčljivih razlik pri prevrednotenju za prodajo razpoložljivih finančnih naložb (po pošteni vrednosti neposredno v kapitalu) na višjo vrednost, iz naslova prevrednotenja za prodajo razpoložljivih finančnih naložb na nižjo vrednost pa so izkazane terjatve za odloženi davek.

Na dan poročanja se tako preverja višina izkazanih terjatev ali obveznosti za odloženi davek. Če družba ne razpolaga z zadostnim razpoložljivim dobičkom, se izkazana vrednost terjatev za odloženi davek ustrezno zmanjša.

Ocena oblikovanih rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade (pojasnilo 22 ter usmeritev 23.1.16)

V okviru obvez za določene pozaposlitvene in druge zaslužke so evidentirane sedanja vrednost odpravnin ob upokojitvi in jubilejne nagrade. Pripoznane so na osnovi aktuarskega izračuna, ki ga odobri poslovodstvo. Aktuarski izračun temelji na predpostavkah in ocenah, veljavnih v času nastanka izračuna, ki se zaradi sprememb v prihodnje lahko razlikujejo od dejanskih predpostavk, ki bodo veljale takrat. To se nanaša predvsem na določitev diskontne stopnje, ocene fluktuacije zaposlenih, ocene smrtnosti in ocene rasti plač. Obveze za določene zaslužke so zaradi kompleksnosti aktuarskega izračuna in dolgoročnega značaja postavke občutljive za spremembe navedenih ocen.

Ocena poštene vrednosti in učinkovitosti finančnih instrumentov (pojasnilo 25 in 30)

Izvedeni finančni instrument obrestne zamenjave se mesečno meri po pošteni (ali tržni) vrednosti. Poštena oziroma tržna vrednost instrumenta se izračunava pri poslovni banki, preko katere je družba sklenila instrument zaščite in predstavlja vrednost, po kateri bi lahko družba instrument pred njegovo zapadlostjo odsvojila. Sprememba poštene (ali tržne) vrednosti instrumenta se pripoznava preko postavk kapitala, saj je izvedeni finančni instrument v okviru "hedge accounting-a" namenjen izključno varovanju izbranega posojila pred tveganjem porasta obrestnih mer.

Prav tako družba na letni osnovi, ob zaključku poslovnega leta, preverja

učinkovitost oziroma uspešnost ščitenja pred obrestnim tveganjem, ko se vsakič znova preverjajo ključni elementi zaščite in skladnost instrumenta z izbranim posojilom, ki je predmet zaščite pred morebitnim porastom obrestnih mer.

23 Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev in razkritja

23.1 Uporabljene računovodske usmeritve

Računovodske usmeritve, navedene v nadaljevanju, so bile dosledno uporabljene v vseh obdobjih, ki so prikazana v računovodskih izkazih.

23.1.1 Posli v tuji valuti

Posle, izražene v tuji valuti, družba preračuna v evre po referenčnem tečaju Evropske centralne banke na dan posla. Denarna sredstva in obveznosti, izraženi v tuji valuti na dan izkaza finančnega položaja, so preračunani v domačo valuto po referenčnem tečaju Evropske centralne banke, veljavnem na zadnji dan obračunskega obdobja. Tečajne razlike so pripoznane v izkazu poslovnega izida.

23.1.2 Nepremičnine, naprave in oprema

Pri merjenju nepremičnin, naprav in opreme družba uporablja model nabavne vrednosti. Sredstvo se izkazuje po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve. Način in uporabljene metode vrednotenja sredstev zaradi oslabitve so opisane v nadaljevanju pod naslovom Oslabitev nefinančnih sredstev. Nabavna vrednost nepremičnin, naprav in opreme je ustreznik denarne cene na dan pripoznanja.

Med sredstvi v pridobivanju družba poleg nepremični, naprav in opreme v pridobivanju izkazuje tudi predujme za pridobitev nepremičnin, naprav in opreme.

Deli nepremičnin, naprav in opreme, ki imajo različne dobe koristnosti, so obravnavani kot posamezna sredstva, ki se amortizirajo v ocenjeni dobi koristnosti.

Zemljišča so obravnavana ločeno in se ne amortizirajo.

Stroški izposoje

V nabavno vrednost nepremičnin, naprav in opreme se lahko usredstvijo tudi stroški izposojanja skladno z MRS 23, če jih je možno neposredno pripisati nakupu, gradnji ali proizvodnji sredstva v pripravi. Če si družba oziroma skupina izposodi sredstva nenamensko in jih ni možno pripisati neposredno nakupu sredstva v pripravi, usredstvi sorazmerni del stroškov izračunanih na podlagi ponderirane letne obrestne mere z upoštevanim obrestnim ščitenjem, vendar samo za pomembne naložbe (vrednost naložbe nad 1 mio evrov in čas izgradnje daljši od 12 mesecev). Iz načina usredstvovanja obresti so izvzete naložbe, ki trajajo že vrsto let, vendar v poročanem letu, niso imele vlaganj (naložbe v mirovanju).

Stroški izposojanja se usredstvujejo dokler je sredstvo v pripravi. Ko je sredstvo preneseno v uporabo, se stroški izposojanja ne usredstvujejo več. Znesek stroškov izposojanja, usredstven v obdobju, ne sme preseči zneska stroškov izposojanja, ki nastanejo v istem obdobju.

Kasnejši stroški

Kasnejši izdatki, nastali v zvezi z nadomestitvijo posameznega dela nepremičnin, naprav in opreme, povečujejo njegovo nabavno vrednost po načelu pripoznanja. Nadomeščeni del se preneha pripoznavati. Drugi kasnejši izdatki v zvezi z nepremičnino, napravo in opremo povečajo njeno nabavno vrednost, če je verjetno, da bodo njene prihodnje gospodarske koristi večje v primerjavi s prvotno ocenjenimi. Vsi ostali izdatki se pripoznajo kot odhodek ob nastanku.

Amortizacija

Znesek amortizacije v vsakem obdobju je pripoznan v poslovnem izidu. Sredstvo se začne amortizirati, ko je razpoložljivo za uporabo. Nepremičnine, naprave in opremo amortiziramo po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju ocenjene dobe koristnosti vsake posamezne nepremičnine, naprave in opreme. Uporabljena metoda amortiziranja se preveri na koncu vsakega poslovnega leta. Preostalo vrednost sredstva se praviloma upošteva le pri pomembnih postavkah, pri čemer se upoštevajo tudi stroški likvidacije nepremičnin, naprav in opreme. Zemljišča, sredstva v pridobivanju, nekratkoročna sredstva, razvrščena v skupino (za odtujitev) za prodajo, in umetnine se ne amortizirajo. Uporabljene življenjske dobe nepremičnin, naprav in opreme so sledeče:

Sredstvo	2016	2015
Gradbeni objekti	16,67-66,67 let	16,67-66,67 let
Transportna in prekladalna oprema	5-17,86 let	5-17,86 let
- lokomotive	6,67-10 let	6,67-10 let
- viličarji, nakladalci	8 let	8 let
Računalniška oprema	4-5 let	4-5 let
Druga oprema	4-10 let	4-10 let

Odprava pripoznanja

Pripoznanje knjigovodske vrednosti posamezne nepremičnine, naprave in

opreme družba odpravi ob odtujitvi, če od njene uporabe ali odtujitve ne pričakuje prihodnjih gospodarskih koristi. Dobički ali izgube iz odtujitve posamezne nepremičnine, naprave in opreme se določijo kot razlika med prihodki iz odtujitve in knjigovodsko vrednostjo ter se vključijo v poslovni izid.

23.1.3 Naložbene nepremičnine

Naložbene nepremičnine ima družba v lasti, da bi prinašale najemnino ali povečevale vrednost nekratkoročne naložbe. Za merjenje naložbenih nepremičnin družba uporablja model nabavne vrednosti. Amortizacija se obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju ocenjene dobe koristnosti posameznega sredstva. Zemljišča se ne amortizirajo. V najem dani objekti so razdeljeni na sestavne dele glede na ocenjeno dobo koristnosti. Uporabljene življenjske dobe naložbenih nepremičnin so sledeče:

Naložbene nepremičnine	2016	2015
Zgradbe	16,67-66,67 let	16,67-66,67 let

23.1.4 Neopredmetena sredstva

Neopredmeteno osnovno sredstvo se na začetku pripozna po nabavni vrednosti. Po začetnem pripoznanju se neopredmetena sredstva izkazujejo po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in izgube zaradi oslabitve.

Amortizacija

Ko je sredstvo na razpolago za uporabo, to pomeni, ko je na kraju in v stanju, ki sta potrebna za načrtovano delovanje, se začne amortizirati.

Neodpisana vrednost neopredmetenega sredstva s končno dobo koristnosti se zmanjšuje po metodi enakomernega časovnega amortiziranja v obdobju koristnosti sredstva. Vsa neopredmetena sredstva imajo končno dobo koristnosti.

Trajanje in metodo amortiziranja za neopredmeteno sredstvo s končno dobo koristnosti družba pregleda najmanj konec vsakega poslovnega leta. Če se pričakovana doba koristnosti sredstva razlikuje od prejšnjih ocen, se trajanje amortiziranja ustrezno spremeni.

Doba koristnosti neopredmetenega sredstva, ki izhaja iz pogodbenih ali drugih pravnih pravic, ne presega dobe pogodbenih ali drugih pravnih pravic, lahko pa je krajša, odvisno od obdobja, v katerem se pričakuje, da bo sredstvo v uporabi. Ocenjena doba koristnosti za druga neopredmetena sredstva je 10 let (uporabljene življenjske dobe so podane v spodnji tabeli).

Neopredmetena sredstva	2016	2015
Nekratkoročne premoženjske pravice	5-10 let	5-10 let

23.1.5 Finančne naložbe v povezana podjetja

Družba vse finančne naložbe v odvisne, pridružene in druge družbe vrednoti po nabavni vrednosti. Družba na vsak dan izkaza finančnega položaja oceni, ali obstajajo kakšni nepristranski dokazi o morebitni oslabljenosti finančne naložbe. Oslabitev naložb se pripozna v izkazu poslovnega izida.

23.1.6 Finančni instrumenti

Finančni instrumenti so razvrščeni v razrede, kot sledi:

• 1. finančni instrumenti, vodeni po pošteni vrednosti skozi poslovni izid,
• 1. finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo,
• 1. posojila in terjatve,
• 1. za prodajo razpoložljiva finančna sredstva.

23.1.7 Posojila in terjatve

Dana in prejeta posojila ter terjatve družba pripozna na datum poravnave in jih meri po odplačni vrednosti z uporabo metode veljavnih obresti.

23.1.8 Terjatve iz poslovanja

V poslovnih knjigah družba ločeno evidentira nekratkoročne in kratkoročne terjatve do kupcev. Terjatve za obresti od omenjenih terjatev se izkazujejo zabilančno. Nekratkoročne in kratkoročne terjatve iz poslovanja so ob pripoznanju izkazane z zneski, ki izhajajo iz pogodb ali ustreznih knjigovodskih listin. Med drugimi poslovnimi terjatvami družba izkazuje kratkoročno odložene stroške oziroma odhodke ter kratkoročno nezaračunane prihodke.

Oblikovanje popravkov vrednosti terjatev

Za zapadle terjatve do kupcev in zapadle terjatve iz naslova zamudnih obresti družba na podlagi individualne presoje oblikuje popravke vrednosti v celotni višini terjatve. Popravki vrednosti terjatev do podjetij, v katerih je uveden stečajni ali likvidacijski postopek, se oblikujejo v celotni višini (100 odstotkov) terjatve ob začetku postopka.

Izgube zaradi oslabitve bremenijo prevrednotovalne poslovne odhodke v zvezi s terjatvami.

23.1.9 Dana posojila

Dana posojila družba na začetku pripozna po pošteni vrednosti. Po začetnem pripoznanju jih izkazuje po odplačni vrednosti ob upoštevanju metode veljavnih obresti. Glede na ročnost so dana posojila razvrščena med nekratkoročna oziroma kratkoročna sredstva. S ciljem obvladovanja kreditnega tveganja se glede na boniteto posojilojemalca določita ročnost posojila ter način poravnave in zavarovanja z običajnimi instrumenti zavarovanja (na primer: bianko menice, zastava vrednostnih papirjev in drugih (ne)premičnin, možnost enostranskega pobota medsebojnih obveznosti ipd.). Ob morebitnem neizpolnjevanju zapadlih pogodbenih obveznosti posojilojemalca družba pristopi k unovčitvi instrumentov zavarovanja oziroma k oblikovanju slabitve naložbe, v kolikor je sprožen sodni postopek.

23.1.10 Prejeta posojila

Prejeta posojila družba na začetku pripozna po pošteni vrednosti, po začetnem pripoznanju pa po odplačni vrednosti ob upoštevanju metode veljavnih obresti. Glede na ročnost so prejeta posojila ob pripoznanju uvrščena med nekratkoročne oziroma kratkoročne finančne obveznosti. Na zadnji dan leta so vse finančne obveznosti, ki zapadejo v plačilo v prihodnjem letu, prenesene med kratkoročne finančne obveznosti. Prejeta posojila so zavarovana z bianko menicami in finančnimi zavezami, eno posojilo pa z odstopom terjatev v zavarovanje.

23.1.11 Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva

Med finančna sredstva, ki so na razpolago za prodajo, so razporejene naložbe v kapitalske vrednostnice. Ob začetnem pripoznanju so izmerjene po pošteni vrednosti, h kateri so prišteti še stroški posla, ki izhajajo iz nakupa finančnega sredstva. Za pošteno vrednost se upošteva tržno oblikovana vrednost, kot je zaključni borzni tečaj delnice ali objavljena dnevna vrednost enote premoženja vzajemnega sklada. Spremembe poštene vrednosti družba pripozna v drugem vseobsegajočem donosu znotraj kapitala. Za razknjiževanje delnic se upošteva metodo povprečnih cen. Pri odpravi pripoznanja družba dobičke oziroma izgube prenese v poslovni izid. Pri obračunavanju nakupa in prodaje se uporablja datum trgovanja.

Vse ostale finančne naložbe, za katere ni delujočega trga in katerih poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti, merimo po nabavni vrednosti.

23.1.12 Zaloge

Zaloge materiala družba vrednoti po nabavni vrednosti ali čisti tržni vrednosti, in sicer po nižji izmed njiju. Količinska enota zaloge materiala se ovrednoti po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevračljive nakupne dajatve ter neposredni stroški nabave. Med nevračljive nakupne dajatve se doda tudi tisti davek na dodano vrednost, ki se ne povrne. Nakupna cena se zmanjša za dobljene popuste. Družba za zmanjševanje količin materiala na zalogi uporablja metodo tehtanih povprečnih cen. Drobni inventar, dan v uporabo, družba takoj prenese med stroške. Zaloge se zaradi okrepitve ne prevrednotijo.

23.1.13 Denar

Med denarna sredstva družbe spadajo denar v blagajni in vloge na vpogled na računih ter bančni depoziti na odpoklic ali z rokom vezave do treh mesecev.

23.1.14 Izpeljani finančni instrumenti

Družba ne izdaja izpeljanih finančnih instrumentov za namen trgovanja. Izpeljani finančni instrumenti se uporabljajo za varovanje izpostavljenosti družbe pred tveganji, ki izhajajo iz dejavnosti financiranja in investiranja. Izpeljani finančni instrumenti se izkažejo po pošteni vrednosti. Način pripoznanja dobičkov ali izgub iz spremembe poštene vrednosti je odvisen od vrste varovanja pred tveganjem oziroma od tega, ali gre za računovodsko varovanje pred tveganjem ali ne. Pri računovodskem varovanju pred tveganjem se dobički ali izgube zaradi spremembe poštene vrednosti pripoznajo tako, da se del dobička ali izgube iz instrumenta za varovanje pred tveganjem, ki je opredeljen kot uspešno varovanje pred tveganjem, pripozna v drugem vseobsegajočem donosu. Ko predvideni posel postane sredstvo ali obveznost, se kumulativni znesek dobička ali izgube iz kapitala prenese in upošteva v začetnem merjenju stroškov pridobitve ali druge knjigovodske vrednosti sredstva ali obveznosti. Neuspešni del varovanja se takoj izkaže v izkazu poslovnega izida.

23.1.15 Kapital

Osnovni kapital

Osnovni kapital družbe Luka Koper, d. d., je razdeljen na 14.000.000 navadnih kosovnih delnic, ki se glasijo na ime in so prosto prenosljive.

Dividende

Dividende so pripoznane v računovodskih izkazih družbe, ko je sprejet sklep skupščine delničarjev o izplačilu dividend.

Odobreni kapital

Na 31. 12. 2016 družba ni imela odobrenega kapitala.

23.1.16 Rezervacije

Rezervacije za tožbe in odškodnine

Družba oblikuje rezervacije za prejete tožbe in odškodnine, ki so povezane z domnevnimi kršitvami pri poslovanju. Oblikovanje in višino rezervaciji se določa na podlagi naslednjih sodil:

• ali ima družba sedanjo obvezo (pravno ali posredno), ki je posledica preteklega dogodka,
• verjetnost, da bo pri poravnavi obveznosti (tožbe) potreben odtok denarnih sredstev (rezervacija se pripozna, če je verjetnost velika),
• možnost zanesljive ocenitve obveze.

Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade

Skladno z zakonskimi predpisi in s podjetniško kolektivno pogodbo je družba dolžna obračunati in izplačati jubilejne nagrade ter odpravnine ob upokojitvi. Za izmero teh zaslužkov se uporablja vrednotenje aktuarske obveznosti v skladu s pričakovano rastjo plač od dneva vrednotenja do predvidene upokojitve zaposlene osebe. To pomeni vračunavanje zaslužkov sorazmerno z opravljenim delom. Ocenjena obveznost je pripoznana v višini sedanje vrednosti pričakovanih prihodnjih izdatkov. Pri merjenju se oceni tudi predvideno povišanje plač in fluktuacijo zaposlencev.

Na osnovi aktuarskega izračuna družba pripozna aktuarske dobičke ali izgube tekočega leta za odpravnine v drugem vseobsegajočem donosu v kapitalu, stroške sprotnega in preteklega službovanja ter stroške obresti pa v izkazu poslovnega izida. Za jubilejne nagrade v izkazu poslovnega izida prikazuje družba tako stroške sprotnega službovanja in stroške obresti kot aktuarske dobičke ali izgube.

Izračun rezervacij za obveznosti do zaposlencev iz naslova odpravnin in jubilejnih nagrad temelji na aktuarskem izračunu na dan 31. 12. 2016 s podatki na dan 31. 10. 2016 (ni pomembnejših odstopanj), v katerem so bile upoštevane naslednje predpostavke:

• Upoštevana je trenutno veljavna višina odpravnin in jubilejnih nagrad.
• Upoštevana je smrtnost na osnovi tablic umrljivosti iz leta 2007 za slovensko populacijo, ločeno za moške in ženske, znižana za 10 odstotkov (aktivna populacija). Skupno za zaposlence na dan 31. 12. 2016 to pomeni 0,3-odstotno smrtnost za naslednje poslovno leto (glede na število zaposlencev).
• Upoštevana je predpostavka o fluktuaciji zaposlenih, ki je linearno padajoča od 1,0 odstotka pri 15 letih do 0,5 odstotka pri 54 letih, nato konstantna pri 0,5 odstotka. Skupno za zaposlence na dan 31. 12. 2016 to pomeni letno fluktuacijo 0,6 odstotka za naslednje poslovno leto.
• Za leti 2017 in 2018 so upoštevane stopnje povečanja povprečnih plač v RS iz Jesenske napovedi gospodarskih gibanj 2016 (UMAR). Od leta 2019 naprej je predvideno, da se bodo povprečne plače v RS letno višale za 2 odstotno inflacijo in za realno rast v višini 0,5 odstotka. Predpostavlja se, da se zneski iz Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Ur. L. RS, št.

140/06 in 76/08) v letih 2017 in 2018 ne bodo povišali, kasneje se predvideva rast teh zneskov skladno z inflacijo.

• Upoštevano je povečanje osnovnih plač v višini letne inflacije, povečane za 0,2 odstotka od leta 2021 naprej, upošteva se rast osnovnih bruto plač zaradi napredovanja, in sicer 0,5 odstotka letno, upošteva se dodatek na skupno delovno dobo v višini 0,5 odstotka od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto skupne delovne dobe. V primeru štirih individualnih pogodb se dodatek na delovno dobo ne zaračunava. Tako bi bila nominalna letna stopnja rasti mesečnih plač v družbi zaradi inflacije in realne rasti v prihodnjem letu 1,4 odstotna, v letu 2018 1,5 odstotna, v letih 2019 in 2020 2 odstotna ter od leta 2021 dalje pa 2,2 odstotna.
• Diskontna stopnja za izračun na dan 31. 12. 2016 je na osnovi objavljenih donosnosti slovenskih državnih obveznic na dan 16. 11. 2016 in z interpolacijo glede na povprečno uteženo trajanje obvez družbe (13,7 let) določena v višini 1,8 odstotka.

23.1.17 Nekratkoročno razmejeni prihodki

V družbi se oblikujejo nekratkoročno razmejeni prihodki za vzdrževanje. Nekratkoročno razmejeni prihodki za vzdrževanje se oblikujejo, v kolikor znašajo stroški gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške javne infrastrukture do višine, ki ustreza višini prihodkov iz naslova pristaniških pristojbin. V primeru presežka stroškov nad prihodki iz naslova pristaniških pristojbin, se v višini presežka odpravijo nekratkoročno razmejeni prihodki.

23.1.18 Državne podpore

Vse vrste državne podpore so v začetku pripoznane v izkazu finančnega položaja, kot odloženi prihodki, ko obstaja zagotovilo, da bo družba podpore prejela in bo izpolnila pogoje v zvezi z njimi. Državne podpore, prejete za kritje stroškov, so dosledno pripoznane v izkazu poslovnega izida v obdobjih, v katerih nastajajo zadevni stroški, ki naj bi jih le-te nadomestile.

23.1.19 Koncesijska dejavnost

V skladu s Pomorskim zakonikom sta septembra 2008 družba Luka Koper, d. d., (v nadaljevanju družba) in Republika Slovenija v okviru Uredbe o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču razmerje uredili s koncesijsko pogodbo in koncesijsko razmerje opredelili za obdobje 35 let od sklenitve pogodbe.

Koncesionar mora, skladno z določili koncesijske pogodbe, svoje poslovne

knjige voditi na način, da zagotovi ločeno računovodsko spremljanje dejavnosti, ki jih izvaja na podlagi podeljenih izključnih pravic.

V svojih poslovnih knjigah družba vodi ločeno računovodsko evidenco prihodkov iz naslova pristaniških pristojbin v posameznem letu in stroškov opravljanja koncesijskih dejavnosti. Morebitni presežek prihodkov iz naslova pristaniških pristojbin nad stroški vzdrževanja pristaniške infrastrukture koncesionar zadrži kot nekratkoročno odložene prihodke za stroške vzdrževanja pristaniške infrastrukture v prihodnjih letih v skladu s členom 9.3. koncesijske pogodbe. Računovodsko spremljanje dejavnosti gospodarske javne službe temelji na usmeritvah in načelih stroškovnega računovodstva ter sodilih ločenega evidentiranja, ki so bila usklajena in potrjena s strani Ministrstva za promet republike Slovenije dne 15. marca 2011 in so ostala do dne 31. decembra 2016 nespremenjena. Navkljub organizacijskim spremembam se v tem obdobju način izvajanja in evidentiranja dejavnosti gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture namenjene za javni promet ni spreminjal.

Družba Luka Koper, d. d., tako skladno s koncesijsko pogodbo z Republiko Slovenijo ter potrjenimi sodili s strani Republike Slovenije, oblikuje nekratkoročno odložene prihodke gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture v višini, ki ustreza višini presežka prihodkov iz naslova pristaniških pristojbin nad stroški gospodarske javne službe. V primeru presežka stroškov nad prihodki iz naslova pristaniških pristojbin se v višini presežka odpravijo nekratkoročno odloženi prihodki.

Družba je kot koncesionar od Republike Slovenije kot koncedenta pridobila izključno pravico za izvajanje pristaniških dejavnosti ravnanja s tovorom in pomorskega potniškega prometa na območju pristanišča ter s tem povezano izključno pravico za vodenje in upravljanje pristanišča, vodenje in razvoj pristaniške infrastrukture, ki ni namenjena za javni promet in v okviru 44. člena Pomorskega zakonika pridobila tudi izključno pravico do izvajanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture namenjene za javni promet.

Obenem vodi družba v skladu s členom 7.9.6 koncesijske pogodbe tudi evidenco investicijskih vlaganj v pristaniško infrastrukturo v posameznem poslovnem letu. Družba mora investicijska vlaganja v posameznem poslovnem letu navesti v posebnem dodatku k letnemu poročilu, ki ga mora pregledati in potrditi pooblaščeni revizor.

Družba v skladu s členom 10.1. koncesijske pogodbe plačuje koncesijsko dajatev, ki znaša 3,5 odstotka ustvarjenega letnega poslovnega prihodka zmanjšanega za v tem letu pobrane pristaniške pristojbine. Osnova za odmero koncesijske dajatve se ugotavlja na podlagi revidiranega izkaza poslovnega izida družbe. Znesek letne koncesijske dajatve se med letom plačuje v obliki mesečnih akontacij, izračunanih najkasneje do 30. julija na podlagi revidiranih podatkov preteklega koledarskega leta. Pristaniške pristojbine predstavljajo 4 odstotke poslovnih prihodkov družbe in so vsebinsko sestavni del poslovnih prihodkov družbe. Višino pristojbin določi družba Luka Koper, d. d., v soglasju z državo. Preostalih 96 odstotkov poslovnih prihodkov družba ustvari iz naslova opravljanja storitev pretovora in skladiščenja, za katere se cene oblikujejo na osnovi tržnih zakonitosti. Razvoj in obnovo pristaniške infrastrukture izvaja družba v svojem imenu in za svoj račun. Po preteku koncesije je koncesionar upravičen do povračila neamortiziranega dela vlaganj. Zaradi zgoraj navedenih določil koncesijske pogodbe, družba OPMSRP 12, ne uporablja.

23.1.20 Finančne obveznosti

Prejeta posojila družba ob začetnem pripoznanju izkazuje po pošteni vrednosti, zmanjšani za pripadajoče stroške posla. Razliko med izvirno in odplačno vrednostjo se izkazuje v izkazu poslovnega izida v obdobju odplačevanja posojila, pri čemer se uporablja metodo efektivne obrestne mere.

23.1.21 Poslovne obveznosti

Med nekratkoročnimi poslovnimi obveznostmi družba izkazuje prejete varščine za najete poslovne prostore. Med kratkoročnimi obveznostmi so ločeno izkazane obveznosti do dobaviteljev, države in zaposlencev. Med drugimi poslovnimi obveznostmi so izkazani kratkoročno odloženi prihodki ter kratkoročno vnaprej vračunani stroški oziroma odhodki.

23.1.22 Davek od dobička

Davek od dobička družba obračunava skladno z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb. Osnova za obračun davka od dohodka je bruto dobiček, povečan za davčno nepriznane stroške in zmanjšan za zakonsko dovoljene olajšave. Od tako dobljene osnove je obračunana obveznost za davek od dohodka pravnih oseb. Uporabljena stopnja davka za leto 2016 in za primerjalno leto 2015 je 17 odstotkov.

23.1.23 Odloženi davki

Z namenom izkazovanja ustreznega poslovnega izida v obdobju poročanja je družba obračunala tudi odložene davke. Te izkazuje kot odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek. Pri obračunavanju odloženih davkov je družba uporabila metodo obveznosti po izkazu finančnega položaja. Knjigovodsko vrednost sredstev in obveznosti se primerja z njihovo davčno vrednostjo, razliko med obema vrednostma pa opredeli kot stalno ali začasno razliko. Začasne razlike so razdeljene na obdavčljive in odbitne. Obdavčljive začasne razlike so povečale obdavčljive zneske in odložene davčne obveznosti. Odbitne začasne razlike pa so zmanjšale obdavčljive zneske in povečale odložene davčne terjatve.

Odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek se pobotajo, če obstaja zakonska pravica pobotanj odmerjene terjatve in odmerjene obveznosti za davek od dohodka ter če so odloženi davki vezani na isto obdavčljivo pravno osebo in isti davčni organ.

23.1.24 Čisti dobiček na delnico

Osnovni in popravljeni čisti dobiček na delnico se izračuna tako, da se čisti poslovni izid poslovnega leta deli s številom navadnih delnic.

23.1.25 Prihodki

Poslovni prihodki

Prihodki iz opravljenih storitev

Osnovna dejavnost družbe je pretovor in skladiščenje vseh vrst blaga, storitve na blagu in z njimi povezane druge storitve. Razen surove nafte in plina družba pretovarja in opravlja storitve za vse blagovne skupine, vključno s potniki. Vse storitve družba opravlja v Sloveniji, tako za domače kot tuje kupce. Tuji kupci prihajajo iz tržišč celinske Evrope, ki so za družbo Luka Koper, d. d., najpomembnejša, kot tudi držav Azije in Amerike. Kupci družbe so največji svetovni ladjarji, velike svetovne multinacionalke, končne uporabnice naših storitev in druge večje ali manjše domače in tuje družbe, ki jim koprsko pristanišče predstavlja najhitrejšo in najkakovostnejšo logistično storitev.

Poslovne prihodke družba pripozna, ko upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov, če ti niso uresničeni že ob nastanku in jih je mogoče zanesljivo izmeriti.

Pri pripoznavanju prihodkov iz opravljenih storitev družba uporablja metodo odstotka dokončanosti del na dan izkaza finančnega položaja. Po tej metodi so prihodki pripoznani v obračunskem obdobju, v katerem so storitve opravljene. Razkriva se zneske vsake pomembne vrste prihodkov, pripoznane v obdobju, ter prihodke od prodaje domačim in tujim kupcem.

Prihodki od najemnin

Prihodki od najemnin zajemajo pretežno prihodke od naložbenih nepremičnin, to je gradbenih objektov in zemljišč, ki jih družba daje v poslovni najem. Družba prihodke od najemnin uvršča med poslovne prihodke.

Drugi prihodki

Med drugimi prihodki se izkazujejo prevrednotovalni poslovni prihodki od prodaje nepremičnin, naprav in opreme, subvencije, donacije, prejete odškodnine in ostali prihodki. Državne in druge subvencije v največji meri predstavljajo prejeta sredstva iz naslova razvojnih dejavnosti na področju evropskih razvojnih projektov, ki so namenjeni povečanju konkurenčnosti pristanišča, energetski učinkovitosti, okoljski varnosti in zagotavljanju učinkovitosti pristaniških procesov. Prejete subvencije za kritje stroškov so pripoznane strogo dosledno kot prihodki v obdobjih, v katerih nastajajo zadevni stroški, ki naj bi jih nadomestile. Ostali prihodki se pripoznajo, ko se upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov.

23.1.26 Finančni prihodki in finančni odhodki

Finančni prihodki vključujejo prihodke od obresti na dana posojila, obresti za nepravočasno plačane terjatve za storitve, prihodke od dividend, prihodke od odsvojitve za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev in prihodke iz naslova pozitivnih tečajnih razlik. Prihodki od obresti so pripoznani ob njihovem nastanku z uporabo efektivne obrestne mere. Prihodki od dividend so izkazani v poslovnem izidu, ko je uveljavljena pravica do izplačila. Finančni odhodki obsegajo stroške obresti za prejeta posojila, negativne tečajne razlike in izgube zaradi oslabitve vrednosti finančnih sredstev, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Stroški izposojanja in odobritev posojil se pripoznajo v izkazu poslovnega izida skozi celotno zapadlost posojila.

23.1.27 Odhodki – stroški

Stroške kot odhodke družba pripozna v obdobju, v katerem nastanejo. Razvrščeni so v skladu s svojo naravo. Družba jih razkriva po naravnih vrstah. Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano z zmanjšanjem sredstev ali s povečanjem dolga, in če je to zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti.

23.1.28 Oslabitev sredstev

Oslabitev nefinančnih sredstev

Če obstaja znamenje, da utegne biti sredstvo oslabljeno, se oceni njegovo nadomestljivo vrednost v skladu z MRS 36. Če ni mogoče oceniti nadomestljive vrednosti sredstva, družba ugotovi nadomestljivo vrednost denar ustvarjajoče enote, ki ji sredstvo pripada. Slabitev se izkaže v izkazu poslovnega izida. Izgube zaradi oslabitve je treba odpraviti, če so se spremenile ocene, uporabljene za ugotovitev nadomestljive vrednosti sredstev. Izguba zaradi oslabitve sredstva se odpravi do višine, do katere povečana knjigovodska vrednost sredstva ne preseže knjigovodske vrednosti, ki bi bila ugotovljena po odštetju amortizacijskega odpisa, če pri sredstvu v prejšnjih letih ne bi bila pripoznana izguba zaradi oslabitve. Odprava izgube se pripozna kot prihodek v poslovnem izidu.

Oslabitev finančnih sredstev

Na datum vsakega poročanja družba opravi preizkus ocene slabitve finančnih

naložb po izbranih kriterijih, opredeljenih v pravilniku o računovodstvu, da bi ugotovila, ali obstajajo nepristranski dokazi o morebitni oslabljenosti finančne naložbe. Če taki razlogi obstajajo, pristopi k izračunu višine vrednosti izgube zaradi oslabitve.

Če presodi, da je treba opraviti slabitev pri finančnih naložbah, izkazanih po odplačni vrednosti, se znesek izgube izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo finančne naložbe in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov, diskontiranih po izvirni efektivni obrestni meri. Vrednost izgube se pripozna v poslovnem izidu. Če razlogi za slabitev finančne naložbe prenehajo obstajati, je razveljavitev slabitve finančne naložbe, izkazane po odplačni vrednosti, pripoznana v poslovnem izidu.

Če pri finančnih naložbah v odvisne, pridružene in druge družbe, izkazanih po nabavni vrednosti, družba presodi, da je treba opraviti slabitev, se morebitno izgubo izmeri kot razliko med knjigovodsko vrednostjo finančnega sredstva in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov (ali po kateri drugi metodi), razobrestenih po trenutni tržni donosnosti za podobna finančna sredstva, in se jo pripozna v poslovnem izidu kot prevrednotovalni finančni odhodek.

23.1.29 Izkaz drugega vseobsegajočega donosa

V izkazu vseobsegajočega donosa sta prikazana čisti poslovni izid in drugi vseobsegajoči donos. Vanj so vključene postavke, ki bodo v prihodnje razporejene v izkaz poslovnega izida, in postavke, ki v prihodnje ne bodo pripoznane v izkazu poslovnega izida, kakor zahtevajo ali dovoljujejo druga določila MSRP.

23.1.30 Izkaz denarnih tokov

V družbi se poroča o denarnih tokovih iz poslovanja po posredni metodi na podlagi postavk v izkazu finančnega položaja z dne 31. 12. 2016 in 31. 12. 2015, izkaza poslovnega izida za leto 2016 ter dodatnih podatkov, ki so potrebni za prilagoditev odtokov in pritokov.

23.1.31 Izkaz sprememb lastniškega kapitala

Izkaz gibanja kapitala prikazuje gibanje posameznih sestavin kapitala v poslovnem letu (celoto prihodkov in odhodkov ter transakcij z lastniki, ko delujejo kot lastniki), vključno z uporabo čistega poslovnega izida. Vključen je izkaz drugega vseobsegajočega donosa, ki čisti dobiček tekočega obdobja povečuje za vse prihodke in odhodke, katere je družba neposredno pripoznala v kapitalu.

23.1.32 Upravljanje tveganj

Družba spremlja tveganja in jih skuša obvladovati na vseh ravneh poslovanja. Pri ocenjevanju tveganj upošteva različne dejavnike in meri stroške nadzora s koristmi. Ustrezno upravljanje tveganj se zagotavlja z njihovim pravočasnim prepoznavanjem in obvladovanjem ter z usmeritvami in politikami, opredeljenimi v dokumentih sistema vodenja.

Poslovanje družbe je izpostavljeno tveganjem, ki so močno odvisna od tržnih zakonitosti, kar zahteva njihovo aktivno spremljanje. Poleg strateških in operativnih tveganj se družba srečuje tudi s finančnimi tveganji, med katerimi so najpomembnejša tveganje spremembe poštene vrednosti, obrestno, likvidnostno, valutno in kreditno tveganje ter tveganje ustrezne kapitalske sestave. Kako ugotavljamo in obvladujemo finančna tveganja, je razkrito v pojasnilu 30 Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj.

23.1.33 Na novo sprejeti standardi in pojasnila

Novi standardi in pojasnila, navedeni v nadaljevanju, še niso veljavni in med pripravo letnih računovodskih izkazov na dan 31. 12. 2016 niso bili upoštevani:

MSRP 9 Finančni instrumenti (2014)

Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2018; uporablja se za nazaj, razen izjemoma. Preračun prejšnjih obdobij ni potreben, a je dovoljen, v kolikor so podatki na voljo in brez uporabe spoznanj. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.

Ta standard nadomešča MRS 39 Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje, z izjemo da MRS 39 ostaja v veljavi v primeru ščitenja poštene vrednosti portfelja finančnih sredstev ali finančnih obveznosti pred tveganjem spremembe obrestne mere; družbe imajo možnost se odločati med uporabo računovodskega ščitenja skladno z MSRP 9 ali obstoječim obračunavanjem varovanja pred tveganjem po MRS 39 v vseh primerih obračunavanja.

Čeprav so temelji dovoljenega merjenja finančnih sredstev – odplačna vrednost, poštena vrednost skozi drugi vseobsegajoči donos (PVDVD) in poštena vrednost skozi poslovni izid (PVPI) – podobna MRS 39, se kriteriji za določitev ustreznega merjenja pomembno razlikujejo.

Finančno sredstvo se izmeri po odplačni vrednosti ko so izpolnjeni naslednji pogoji:

• sredstva se vodijo v okviru poslovnega modela, ki je namenjen zbiranju pogodbenih denarnih tokov in
• pogodbena določila vsebujejo natančne datume denarnih tokov, ki so zgolj plačila glavnice in obresti od neplačane glavnice.

Nadalje lahko družba naknadne spremembe poštene vrednosti (vključno pozitivne in negativne tečajne razlike) kapitalskega instrumenta, ki ni namenjen trgovanju, nepreklicno predstavi v okviru ostalega vseobegajočega donosa. Omenjene naknadne spremembe se v nobenem primeru več ne morejo prerazvrstiti v poslovni izid.

Dolžniški instrumenti, ki so izmerjeni po pošteni vrednosti skozi ostali vseobsegajoči donos, prihodki od obresti, pričakovane kreditne izgube ter pozitivne in negativne tečajne razlike se pripoznajo v poslovnem izidu na enak način kot sredstva izmerjena po odplačni vrednosti. Ostali dobički in izgube so pripoznani v drugem vseobsegajočem donosu in so po odpravi pripoznanja prerazvrščeni v izkaz poslovnega izida.

Model izračuna oslabitve skladno z MSRP 9 nadomešča model nastalih izgub, kot ga pozna MRS 39, ki zajema tudi model pričakovanih kreditnih izgub; slednje pomeni, da se bo oslabitev lahko pripoznala še preden bo sploh do izgube prišlo.

MSRP 9 vsebuje nov splošni model obračunavanja varovanja pred tveganjem, ki zadevno obračunavanje bolje prilagaja obvladovanju tveganj. Različne vrste razmerij varovanja pred tveganjem – poštena vrednost, denarni tok in neto naložbe v tuje družbe – ostanejo nespremenjene, vendar je potrebna dodatna ocena.

Standard vsebuje nove zahteve, ki jih je potrebno izpolniti (nadaljevanje in ustavitev obračunavanja varovanja pred tveganjem), in omogoča dodatnim vrstam izpostavljenosti, da se obravnavajo kot varovane postavke.

Potrebna so dodatna obsežna razkritja v zvezi z obvladovanjem tveganj in z dejavnostmi varovanja pred tveganji.

Družba predvideva, da MSRP 9 ne bo pomembno vplival na računovodske izkaze. Razvrstitev in merjenje finančnih instrumentov družbe se ob upoštevanju MSRP 9 ne bosta bistveno spremenila.

MSRP 15 Prihodki iz pogodb s kupci

Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2018. Uporaba pred datumom je dovoljena. Standard še ni potrjen s strani EU, je pa slednja potrdila MSRP 15 Prihodki iz pogodb s tujci, vključno z datumom začetka veljavnosti MSRP 15.

Novi standard zagotavlja okvir, ki nadomešča obstoječa navodila za pripoznanje prihodkov po MSRP. Družbe uporabljajo petstopenjski model za določitev kdaj točno pripoznati prihodke in do katere višine. Novi model opredeljuje, da se prihodki pripoznajo takrat oziroma ko družba prenese nadzor blaga in storitev na stranko in sicer, v višini do katere družba pričakuje, da je upravičena. Z ozirom na izpolnjene kriterije se prihodki pripoznajo:

• čez čas in na način, ki prikazuje poslovanje družbe ali
• v trenutku, ko je nadzor blaga in storitev prenešen na kupca.

Prav tako MSRP 15 uvaja načela, ki družbo zavezujejo k zagotavljanju kakovostnih in obsežnih razkritij, ki uporabnikom računovodskih izkazov dajejo uporabne informacije v zvezi z vrsto, višino, časovnim vidikom in negotovostjo prihodkov in denarnih tokov, ki izhajajo iz pogodb s kupci. Čeprav prvotna ocena možnega vpliva MSRP 15 na računovodske izkaze družbe še ni v celoti zaključena, poslovodstvo predvideva, da standard na dan prve uporabe ne bo pomembno vplival na njene računovodske izkaze. Družba ne predvideva, da se bo izbira časa in merjenje njenih prihodkov po MSRP 15 spremenilo zaradi narave njenega poslovanja in vrste prihodkov.

Spremembe MRS 40 Naložbene nepremičnine

Veljajo za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje in se uporabljajo za naprej.

Spremembe utrjujejo načelo iz MRS 40 Naložbene nepremičnine glede prenosov v naložbene nepremičnine ali iz njih, tako da zdaj določa, da se takšen prenos opravi samo, če pride do spremembe pri uporabi nepremičnine. V skladu s spremembami se prenos opravi, kadar in zgolj kadar pride do dejanske spremembe v uporabi – tj. sredstvo začne ali preneha ustrezati opredelitvi pojma naložbena nepremičnina, o spremembi uporabe pa obstajajo dokazila. Zgolj sprememba namena poslovodstva ni razlog za prenos.

Družba predvideva, da spremembe na dan prve uporabe ne bodo pomembno vplivale na računovodske izkaze, saj družba prenese nepremičnino v naložbene nepremičnine ali iz njih samo, kadar pride do dejanske spremembe v uporabi nepremičnine.

MSRP 16 Najemi

Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2019 ali kasneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena, če družba uporablja tudi MSRP 15. Dopolnilo še ni potrjeno s strani EU.

MSRP 16 nadomešča MRS 17 Najemi in povezana pojasnila. Standard odpravlja obstoječi model dvojnega obračunavanja najemov in namesto tega od družbe zahteva, da večina najemov iz izkaza finančnega položaja obračunava z enotnim modelom brez razlikovanja med poslovnim in finančnim najemom.

Skladno z MSRP 16, se za pogodbo o najemu smatra pogodba, ki za določeno obdobje daje pravico do uporabe določenega sredstva v zameno za plačilo. Nov model za take pogodbe določa, da najemnik pripozna pravico do uporabe sredstva in obveznost iz najema. Pravica do uporabe sredstva se amortizira, obresti pa se pripišejo k obveznosti. Slednje povzroča skoncentriran vzorec stroškov za večji del najemov, četudi najemnik plačuje stalne letne najemnine.

Nov standard za najemnike uvaja številne omejene izjeme, ki vključujejo:

• najeme za obdobje 12 mesecev ali manj, brez nakupne opcije, in
• najeme, kjer ima zadevno sredstvo nizko vrednost (poceni/cenovno nizki najemi/'small-ticket' leases).

Z uvedbo novega standarda pa se obračunavanje najema za najemodajalca ne bo pomembno spremenilo in razlikovanje med poslovnim in finančnim najemom zanj ostaja v veljavi.

Družba predvideva, da nov standard na dan prve uporabe ne bo pomembno vplival na računovodske izkaze, saj družba ni stranka najemne pogodbe, ki bi bila predmet določil MSRP 16.

Dopolnilo k MSRP 2: Razvrščanje in merjenje plačil z delnicami

Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2018. Uporablja se za nazaj. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Dopolnilo še ni potrjeno s strani EU.

Dopolnilo natančneje opredeljuje plačila z delnicami za naslednja področja:

• učinki obveznih in neobveznih pogojev glede merjenja plačil z delnicami, ki se poravnajo v gotovini;
• plačila z delnicami z možnostjo poravnave v primeru obveznosti pri viru odtegnjenega davka; in
• spremembe pogojev plačil z delnicami, ki zadevajo razvrstitev plačil poravnanih v gotovini v plačila poravnana s kapitalom.

Družba predvideva, da nov standard na dan prve uporabe ne bo pomembno vplival na računovodske izkaze.

Dopolnilo k MRS 7

Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2017. Uporablja se za nazaj. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Dopolnilo še ni potrjeno s strani EU.

Dopolnilo zahteva dodatna razkritja, ki bodo uporabnikom pomagala vrednotiti spremembe v obveznostih iz financiranja, vključno spremembe denarnih tokov in nedenarne spremembe (npr. vpliv pozitivnih in negativnih tečajnih razlik, spremembe pri prevzemu ali izgubi nadzora nad podružnicami, spremembe poštene vrednosti).

Družba predvideva, da nov standard na dan prve uporabe ne bo pomembno vplival na njene računovodske izkaze.

OPMSRP 22 Transakcije v tujih valutah in predujmi

Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje. V pojasnilu je razjasnjeno, kako določiti datum transakcije za namen določitve menjalnega tečaja, ki se uporabi ob začetnem pripoznanju s tem povezanega sredstva, odhodka ali prihodka (ali njegovega dela) ob odpravi pripoznanja nedenarnega sredstva ali nedenarne obveznosti v zvezi z danim ali prejetim predujmom v tuji valuti. V takšnem primeru je datum transakcije enak datumu, na katerega podjetje najprej pripozna nedenarno sredstvo ali nedenarno obveznost v zvezi z danim ali prejetim predujmom. Družba predvideva, da pojasnilo na dan prve uporabe ne bo pomembno vplivalo na njene računovodske izkaze, saj ob začetnem pripoznanju nedenarnih sredstev ali nedenarnih obveznosti v zvezi z danimi ali prejetimi predujmi uporablja menjalni tečaj, ki je v veljavi na dan transakcije.

Dopolnilo k MRS 12: Pripoznanje terjatev za odložene davke v zvezi z nerealiziranimi izgubami

Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2017. Uporablja se za nazaj. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Dopolnilo še ni potrjeno s strani EU.

Dopolnilo natančneje pojasnjuje na kakšen način in kdaj v določenih primerih obračunati odložene terjatve za davek, ter kako določiti višino prihodnjih obdavčljivih prihodkov za namen presoje pripoznavanja odloženih terjatev za davek.

Družba predvideva, da nov standard na dan prve uporabe ne bo pomembno vplival na računovodske izkaze.

Dopolnilo k MSRP10 in MRS28Prodaja ali vložek sredstevmed vlagateljem in njegovim pridruženim podjetjem ali skupnim podvigom

Dan uporabe še ni bil določen s strani UOMRS; uporaba pred datumom je dovoljena.

Dopolnilo pojasnjuje, da je pri poslih s pridruženim podjetjem ali skupnim podvigom višina pripoznanih dobičkov ali izgub odvisna od tega ali je prodano ali vloženo sredstvo del posla kjer:

• je celotni dobiček ali izguba pripoznana, ko posel sklenjen med vlagateljem in njegovim pridruženim podjetjem ali skupnim podvigom zajema prenos sredstva ali sredstev, ki predstavljajo družbo (ne glede na to ali se sredstvo nahaja v podružnici ali ne), medtem

ko je delni dobiček ali izguba pripoznana ko je posel sklenjen med vlagateljem in njegovim pridruženim podjetjem ali skupnim podvigom zajema sredstvo, ki ne predstavlja družbo, četudi se to sredstva nahajajo v podružnici.

Družba predvideva, da dopolnilo na dan prve uporabe ne bo pomembno vplivalo na računovodske izkaze.

Poštena vrednost

Poštena vrednost je uporabljena pri finančnih sredstvih, razpoložljivih za prodajo in ter finančnih instrumentih za varovanje. Vse ostale postavke v računovodskih izkazih so predstavljene po nabavni ali odplačni vrednosti.

Pri merjenju poštene vrednosti nefinančnega sredstva mora družba upoštevati zmožnost tržnega udeleženca, ustvarjati gospodarske koristi s skrajno in najboljšo uporabo sredstva ali z njegovo prodajo drugemu udeležencu na trgu, ki bo sredstvo uporabil v skrajni in najboljši meri.

Družba uporablja metode vrednotenja, ki so primerne v danih okoliščinah in za katere so na voljo zadostni podatki, predvsem z uporabo ustreznih tržnih vhodnih podatkov in minimalno uporabo netržnih vhodnih podatkov. Vsa sredstva in obveznosti, ki so v računovodskih izkazih merjeni ali razkriti po pošteni vrednosti, so razvrščeni v hierarhijo poštene vrednosti na podlagi najnižje ravni vhodnih podatkov, ki so pomembni za merjenje celotne poštene vrednosti:

1. raven – tržne cene (neprilagojene) z delujočega trga za podobna sredstva in obveznosti,

2. raven – model vrednotenja, ki neposredno ali posredno temelji na tržnih podatkih,

3. raven – model vrednotenja, ki ne temelji na tržnih podatkih.

Za sredstva in obveznosti, ki so bili v računovodskih izkazih pripoznani že v predhodnih obdobjih, družba ob zaključku vsakega obdobja poročanja ugotovi, ali je prišlo do prehoda med ravnmi tako, da ponovno preveri razporeditev sredstev, upoštevajoč najnižjo raven vhodnih podatkov, ki so pomembni za merjenje celotne poštene vrednosti.

Hierarhija poštenih vrednosti sredstev in obveznosti družbe je predstavljena v pojasnilu 30.

24 Dodatna pojasnila ločenega izkaza poslovnega izida

Pojasnilo 1. Čisti prihodki od prodaje

(v evrih)	1-12 2016	1-12 2015
Čisti prihodki od prodaje domačim kupcem	58.754.660	52.358.602
- storitev	57.284.695	50.882.844
- blaga in materiala	38.788	1.802
- najemnin	1.431.177	1.473.956
Čisti prihodki od prodaje tujim kupcem	131.652.838	120.919.147
- storitev	131.589.237	120.830.516
- najemnin	63.601	88.631
Skupaj	190.407.498	173.277.749

Med celotnimi čistimi prihodki od prodaje, ni posameznega kupca, ki bi presegel 10 odstotkov celotne prodaje.

Pojasnilo 2. Drugi prihodki

(v evrih)	1-12 2016	1-12 2015
Drugi poslovni prihodki	244.159	1.854.175
Odprava rezervacij	2.323	1.501.667
Subvencije, dotacije in podobni prihodki	0	6.000
Prevrednotovalni poslovni prihodki	241.836	346.508
Prihodki pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin	30.082	69.366
Izterjane odpisane terjatve in odpisane obveznosti	211.754	277.142
Drugi prihodki	907.755	961.902
Prejete odškodnine in kazni	405.969	441.414
Subvencije in drugi prihodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki	229.011	503.630
Ostali prihodki	272.775	16.858
Skupaj	1.151.914	2.816.077

Pojasnilo 3. Stroški materiala

(v evrih)	1-12 2016	1-12 2015
Stroški pomožnega materiala	2.316.770	2.158.264
Stroški nadomestnih delov	4.787.344	4.904.682
Stroški energije	6.047.228	6.289.254
Stroški pisarniškega materiala	121.619	124.297
Ostali materialni stroški	357.015	377.402
Skupaj	13.629.976	13.853.899

(v evrih)	1-12 2016	1-12 2015
Stroški pristaniških storitev	25.291.457	21.862.640
Stroški transportnih storitev	265.257	285.640
Stroški storitev vzdrževanja	8.339.284	6.892.423
Stroški najemnin	775.734	745.826
Povračila stroškov zaposlencem v zvezi z delom	368.411	349.610
Stroški plačilnega prometa, bančnih storitev in zavarovanj	712.075	621.385
Stroški intelektualnih in osebnih storitev	734.827	783.470
Stroški sejmov, reklam in reprezentance	1.153.061	1.219.845
Stroški storitev fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti	290.062	258.210
Stroški drugih storitev
Stroški komunalnih storitev	857.723	730.668
Stroški informacijske podpore	2.976.972	3.011.799
Stroški koncesije	6.397.118	5.925.897
Stroški drugih storitev	2.820.037	2.434.930
Skupaj	50.982.018	45.122.343

Pojasnilo 4. Stroški storitev

V okviru stroškov storitev so, tako kot pretekla leta, največji delež predstavljali stroški pristaniških storitev, v višini 25.291.457 evrov. Izvajalci pristaniških storitev za družbo opravljajo pristaniške storitve na blagu (sortiranje, paletiranje, vzorčenje, zaščita, označevanje, tehtanje, čiščenje, pretovarjanje in drugo), upravljanje luške mehanizacije in podobno.

Povečali so se stroški koncesije, kot posledica višjih poslovnih prihodkov.

(v evrih)	1-12 2016	1-12 2015
Plače zaposlencev	30.156.877	27.413.885
Nadomestila plač zaposlencev	4.658.890	4.207.554
Stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja	1.381.522	1.255.951
Delodajalčevi prispevki od prejemkov zaposlencev	5.714.609	5.198.639
Regres za letni dopust, povračila in drugi stroški	3.484.164	3.712.771
Skupaj	45.396.062	41.788.800

Pojasnilo 5. Stroški dela

V decembru 2016 so zaposlenci, z izjemo članov uprave ter zaposlenih na podlagi individualnih pogodb, prejeli dodatno povprečno mesečno plačo (trinajsto plačo) iz naslova doseganja načrtovane dodane vrednosti v letu 2016.

Zaposlenci prejemajo plačilo premij dodatnega pokojninskega zavarovanja (PDPZ) s strani delodajalca, ki pokojninski načrt financira petnajsto leto.

V letu 2016 je znašal regres za letni dopust 1.100 evrov na zaposlenca, medtem ko je v preteklem letu le-ta znašal 791 evrov.

Člani uprave in člani nadzornega sveta ter zaposleni na podlagi individualnih pogodb v letu 2016 niso prejeli posojil. Družba do članov uprave in nadzornega sveta ne izkazuje terjatev.

Raven izobrazbe	Povprečno število zaposlencev 2016	Povprečno število zaposlencev 2015
VIII/2	2	2
VIII/1	21	18
VII	107	105
VI/2	148	131
VI/1	68	65
V	260	251
IV	224	208
III	13	13
I–II	43	45
Skupaj	886	838

Povprečno število zaposlencev po izobrazbeni strukturi:

Pojasnilo 6. Amortizacija

(v evrih)	1-12 2016	1-12 2015
Amortizacija zgradb	12.414.691	11.938.448
Amortizacija naprav in opreme	11.807.539	13.200.241
Amortizacija drobnega inventarja	21.251	19.607
Amortizacija naložbenih nepremičnin	626.054	623.456
Amortizacija neopredmetenih sredstev	637.497	586.529
Skupaj	25.507.032	26.368.281

Pojasnilo 7. Drugi odhodki

(v evrih)	1-12 2016	1-12 2015
Stroški oblikovanja rezervacij	905.267	0
Odhodki pri slabitvah, odpisih in izgubah pri prodaji nepremičnin, naprav in opr	1.632.731	1.846.854
Odhodki pri oblikovanju popravka vrednosti terjatev	336.990	82.755
Dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela in drugih vrst stroškov	6.711.659	6.256.233
Donacije	130.030	153.497
Izdatki za varstvo okolja	135.086	66.727
Nagrade dijakom in študentom z dajatvami	9.905	13.470
Štipendije dijakom in študentom	6.002	8.260
Drugi stroški in odhodki	645.470	1.706.424
Skupaj	10.513.140	10.134.220

Druge odhodke sestavljajo stroški oblikovanja rezervacij, in sicer iz naslova oblikovanja rezervacij za tožbe, odhodki pri slabitvah, odpisih in izgubah pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin, ki se nanašajo predvsem na odpise sredstev v pridobivanju iz preteklih let v višini 1.409.142 evrov ter slabitve sredstev v pridobivanju v višini 140.000 evrov na podlagi cenitev. Dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela in drugih vrst stroškov se predvsem nanašajo na nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Le-to je v opazovanem obdobju znašalo 6.534.290 evrov.

(v evrih)	1-12 2016	1-12 2015
Finančni prihodki iz deležev
Finančni prihodki iz deležev v družbah v Skupini	672.918	575.188
Finančni prihodki iz deležev v pridruženih družbah	917.101	475.000
Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah	1.302.259	1.152.515
Finančni prihodki od obresti
Finančni prihodki od obresti družb v Skupini	839	3.212
Finančni prihodki od obresti drugih	15.670	62.993
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih	162.203	185.062
Skupaj finančni prihodki	3.070.990	2.453.970
Finančni odhodki iz finančnih naložb	-100.000	-4.320.000
Finančni odhodki za obresti
Finančni odhodki za obresti družb v Skupini	-150.311	-158.469
Finančni odhodki za obresti od pridruženih družb	-4.228	-7.895
Finančni odhodki za obresti do bank	-1.742.553	-3.004.441
Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti
Finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev	-6	-366
Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti	-110.435	-27.801
Skupaj finančni odhodki	-2.107.533	-7.518.972
Neto finančni izid	963.457	-5.065.002

Pojasnilo 8. Finančni prihodki in odhodki

Finančne prihodke iz deležev v družbah v Skupini predstavljajo izplačani dobički iz leta 2015, in sicer dobički družbe Luka Koper INPO, d. o. o., v višini 661.172 evrov ter družbe Adria Investicije, d. o. o. v višini 11.746 evrov. Finančni prihodki iz deležev v pridruženih družbah se nanašajo na izplačilo dobičkov iz leta 2015 družb Adria Transport, d. o. o., v višini 500.000 evrov, Adria-Tow, d. o. o., v višini 200.000 evrov ter Avtoservis, d. o. o. v višini 217.101 evrov, medtem ko se finančni prihodki iz deležev v drugih družbah nanašajo na prejete dividende iz naslova vrednostnih papirjev, vloženih v družbo Krka, d. d. ter vračilo deleža družbe Poteza Adriatic Fund Amsterdam, ki je v postopku likvidacije.

Finančni odhodki za obresti so v letu 2016 znašali 1.897.092 evra in so v primerjavi s preteklim letom nižji zaradi vpliva nižjih efektivnih obrestnih mer in zaradi pripoznanega usredstvovanja stroškov izposojanja.

Pojasnilo 9. Davki in efektivna davčna stopnja

(v evrih)	2016	2015
Poslovni izid pred davki	46.499.884	33.761.281
Davek od dobička (17%)	7.904.980	5.739.418
Neobdavčeni prihodki in povečanje odhodkov	-45.446	-540.677
Neobdavčene prejete dividende	-491.307	-374.460
Davčne olajšave	-722.664	-801.018
Davčno nepriznani odhodki	407.663	281.707
Davčno nepriznani odhodki v zvezi s slabitvijo naložb	7.500	631.996
Drugo zmanjšanje davčne osnove		-39.482
Drugo povečanje davčne osnove	26.301	18.723
Sprememba davčne stopnje	-1.168.259	0
Skupaj odhodek za davek	5.918.768	4.916.207
Efektivna davčna stopnja	12,73%	14,56%

Pri obračunu davka od dobička je družba upoštevala Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb. Skupaj odhodek za davek zajema davek od dobička in odložene davke pripoznane v izkazu poslovnega izida. Največji delež davčnih olajšav predstavljajo vlaganja v naprave in opremo.

(v evrih)	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja	40.581.116	28.845.074
Število vseh delnic	14.000.000	14.000.000
Število navadnih delnic	14.000.000	14.000.000
Osnovni in prilagojeni čisti dobiček na delnico	2,90	2,06

Pojasnilo 10. Čisti dobiček na delnico

Pri izračunu osnovnega čistega dobička na delnico je v števcu čisti poslovni izid obračunskega obdobja, v imenovalcu pa povprečno število vseh delnic. Prilagojeni čisti dobiček na delnico je enak osnovnemu čistemu dobičku na delnico, saj je delniški kapital družbe po pretvorbi prednostnih v navadne delnice sestavljen izključno iz navadnih delnic.

25 Dodatna pojasnila ločenega izkaza finančnega položaja

Pojasnilo 11. Nepremičnine, naprave in oprema (v evrih) 31. 12. 2016 31. 12. 2015

Skupaj	358.594.707	324.333.651
Nepremičnine, napra	64.761.135	37.846.116
Naprave oprema	52.370.362	57.306.790
Zgradbe	226.377.007	221.904.040
Zemljišča	15.086.203	7.276.705

Nepremičnine, naprave in oprema družbe niso bile zastavljene.

Nabavna vrednost nepremičnin, naprav in opreme v uporabi, katerih neodpisana vrednost je na 31. 12. 2016 enaka nič, znaša 225.769.504 evrov, na dan 31. 12. 2015 pa je znašala 210.096.978 evrov.

Obveznosti do dobaviteljev nepremičnin, naprav in opreme so na 31. 12. 2016 znašale 6.859.931 evrov, medtem ko so na dan 31. 12. 2015 znašale 9.957.454 evrov.

Med sredstvi v pridobivanju družba izkazuje tudi dane predujme za nakup nepremičnin, naprav in opreme. Stanje teh na zadnji dan opazovanega leta, je bilo 26.461.875 evrov, nanašajo pa se na največje projekte.

V letu 2016 je družba skupaj investirala 60.223.062 evrov, od tega kot dane predujme v višini 16.736.917 evrov. Največje investicije družbe so sledeče:

• nadaljevanje izgradnje treh novih rezervoarjev na terminalu tekočih tovorov,
• nakup zemljišča,
• priprava infrastrukture za RMG nad železniško progo,
• ureditev transportnih in skladiščnih površin za potrebe kontejnerskega terminala,
• objekt za skladiščenje in pretovor žit,
• terminalski vlačilci,
• gradnja nove kamionske polnilnice za Jet in D2 na Pomolu II ter

• nadaljevanje gradnje tira 21 a, b, c in mostu čez preliv.

Družba redno preverja ali obstajajo pokazatelji, ki bi nakazovali ali je potrebno kakšno sredstvo oslabiti. Sredstvo je potrebno oslabiti, v kolikor obstajajo znaki iz zunanjih ali notranjih virov informacij, in sicer ali je sredstvo še vedno uporabno, izvedljivo, tehnično zastarano ali so se okoliščine in trg bistveno spremenili. Če tako znamenje obstaja, se mora oceniti nadomestljiva vrednost sredstva in sredstvo po potrebi oslabiti. Na takšen način je družba v poslovnem letu preverjala sredstva v pridobivanju, ki že dalj časa niso aktivirana ter ugotovila sledeče:

• Barka II projekt za izgradnjo objekta družba je opravila preizkus oslabitve sredstva ter se tako odločila za slabitev projekta na cenilčevo vrednost.
• Novi vhodi v Luko Koper družba je ugotovila, da slabitve niso potrebne, saj so vhodi za družbo in okolje nujno potrebni, vendar je časovnica nadaljevanja projektov odvisna od pridobivanja soglasij in dovoljenj.
• Ureditev površine na pomolu III družba se je odločila ustaviti projekt vezan na ureditev površine na pomolu III in posledično odpisati do tedaj vložena sredstva.

Vseh odpisov iz naslova sredstev v pridobivanju je bilo v letu 2016 v višini 1.409.142 evrov, od tega največja ureditev površine na pomolu III v višini 1.354.291 evra. V sklopu slabitev je bilo slabljeno sredstvo v pridobivanju Barka II, v višini 140.000 evrov, in sicer na vrednost cenitve, izvedene s strani pooblaščenega ocenjevalca nepremičnin, ki je pri oceni vrednosti uporabil nabavno vrednostni način. Odpisi, slabitve ter izločena sredstva so pripoznana med odhodki pri slabitvah, odpisih in izgubah pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin (pojasnilo 7).

(v evrih)	Zemljišča	Zgradbe	Naprave in oprema	Sredstva v pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra	7.276.705	425.901.404	249042403	37.846.116	720.066.628
Pridobitve	0	0	0	60.223.062	60.223.062
Prenos z investicij v teku	7.809.498	16.952.885	6.842.017	-31.604.400	0
Odtujitve	0	-578.557	-465.333	-3.726	-1.047.616
Odpisi	0	0	0	-1.409.142	-1.409.142
Oslabitve	0	0	0	-140.000	-140.000
Prenos na neopredmetena sredstva	0	0	0	-37.472	-37.472
Prenos iz neopredmetenih dolgoročnih sredstev	0	0	56.329	0	56.329
Prenos na naložbene nepremičnine	0	-117	0	-113.303	-113.420
Prenos iz naložbenih nepremičnin	0	5.779	0	0	5.779
Prerazvrstitve znotraj nepremičnin, naprav in opreme	0	-27.568	27.568	0	0
31. decembra	15.086.203	442.253.826	255.502.984	64.761.135	777.604.148
Popravek vrednosti
1. januarja	0	203.997.363	191.735.613	0	395.732.976
Amortizacija v letu	0	12.414.691	11.828.790	0	24.243.481
Odtujitve	0	-508.633	-459.086	0	-967.719
Prenos na naložbene nepremičnine	0	-99	0	0	-99
Prenos iz naložbenih nepremičnin	0	802	0	0	802
Prerazvrstitve znotraj nepremičnin, naprav in opreme	0	-27.305	27.305	0	0
31. decembra	0	215.876.819	203.132.622	0	419.009.441
Neodpisana vrednost
31. decembra	7.276.705	221.904.041	57.306.790	37.846.116	324.333.652
31. decembra	15.086.203	226.377.007	52.370.362	64.761.135	358.594.707

Preglednica gibanja nepremičnin, naprav in opreme za leto 2016

Preglednica gibanja nepremičnin, naprav in opreme za leto 2015
----------------------------------------------------------------	--	--	--

(v evrih)	Zemljišča	Zgradbe	Naprave in oprema	Sredstva v pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra	7.276.705	405.931.859	243.288.085	31.501.874	687.998.523
Pridobitve	0	27.144	23.542	36.633.694	36.684.380
Prenos z investicij v teku	0	19.413.166	9.030.240	-28.443.406	0
Odtujitve	0	-284.954	-3.275.947	0	-3.560.901
Odpisi	0	0	-384.567	-497.940	-882.507
Oslabitve	0	0	0	-1.147.080	-1.147.080
Prenos na neopredmetena sredstva	0	0	0	-113.499	-113.499
Prenos na naložbene nepremičnine	0	0	0	-87.527	-87.527
Prenos iz sredstev (skupine za odtujitev) za prodajo	0	826.300	348.939	0	1.175.239
Prerazvrstitve znotraj nepremičnin, naprav in opreme	0	-12.111	12.111	0	0
31. decembra	7.276.705	425.901.404	249.042.403	37.846.116	720.066.628
Popravek vrednosti
31. decembra	0	192.313.106	181.642.502	0	373.955.608
Amortizacija v letu	0	11.938.448	13.219.849	0	25.158.297
Odtujitve	0	-257.189	-3.200.411	0	-3.457.600
Odpisi	0	0	-282.992	0	-282.992
Prenos iz sredstev (skupine za odtujitev) za prodajo	0	10.725	348.939	0	359.664
Prerazvrstitve znotraj nepremičnin, naprav in opreme	0	-7.726	7.726	0	0
31. decembra	0	203.997.364	191.735.613	0	395.732.977
Neodpisana vrednost
31. decembra	7.276.705	213.618.753	61.645.583	31.501.874	314.042.915

(v evrih)	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Naložbene nepremičnine - zemljišča	18.160.734	18.160.734
Naložbene nepremičnine - zgradbe	11.757.770	12.285.222
Skupaj	29.918.504	30.445.956

Pojasnilo 12. Naložbene nepremičnine

Med naložbenimi nepremičninami so zemljišča in objekti, dani v poslovni najem, ter nepremičnine, ki jih družba poseduje za namene povečanja njihovih vrednosti.

Naložbene nepremičnine so vrednotene po modelu nabavne vrednosti.

Najem nepremičnin

(v evrih)	1-12 2016	1-12 2015
Prihodki od najema naložbenih nepremičnin	1.084.074	1.030.784
Amortizacija naložbenih nepremičnin	626.054	623.456

Naložbene nepremičnine niso zastavljene.

Poštena vrednosti naložbenih nepremičnin je na dan 31. 12. 2016 znašala 31.186.193 evrov (preteklo leto 31.052.529 evrov).

Poštena vrednost naložbenih nepremičnin je bila presojana na podlagi cenitev, na podlagi vrednosti, katero je kupec voljan plačati ter na osnovi ocene s pomočjo skupne vrednosti pričakovanih denarnih tokov iz oddajanja v najem.

(v evrih)	Zemljišča	Zgradbe	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra	18.160.734	19.802.947	37.963.681
Prenos z investicij v teku	0	113.303	113.303
Odtujitve, odpisi	0	-21.985	-21.985
Prenos na nepremičnine, naprave in opremo	0	-5.779	-5.779
Prenos iz neopredmetenih dolgoročnih sredstev	0	117	117
31. decembra	18.160.734	19.888.603	38.049.337
Popravek vrednosti
31. decembra	0	7.517.725	7.517.725
	0
Amortizacija v letu	0	626.054	626.054
Odtujitve, odpisi	0	-12.243	-12.243
Prenos na nepremičnine, naprave in opremo	0	-802	-802
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme	0	99	99
31. decembra	0	8.130.833	8.130.833
Neodpisana vrednost
31. decembra	18.160.734	12.285.222	30.445.956
31. decembra	18.160.734	11.757.770	29.918.504

Preglednica gibanja naložbenih nepremičnin za leto 2016

Preglednica gibanja naložbenih nepremičnin za leto 2015

(v evrih)	Zemljišča	Zgradbe	Skupaj
Nabavna vrednost
31. december 2014	17.411.596	19.621.986	37.033.582
Odtujitve, odpisi	0	-21.088	-21.088
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme	0	87.527	87.527
Prenos iz sredstev (skupine za odtujitev) za prodajo	321.284	542.376	863.660
Prerazvrstitve znotraj naložbenih nepremičnin	427.854	-427.854	0
31. decembra	18.160.734	19.802.947	37.963.681
Popravek vrednosti
31. decembra	0	6.793.301	6.793.301
Amortizacija v letu	0	623.455	623.455
Odtujitve, odpisi	0	-20.191	-20.191
Prenos iz sredstev (skupine za odtujitev) za prodajo	0	121.160	121.160
31. decembra	0	7.517.725	7.517.725
Neodpisana vrednost
31. decembra	17.411.596	12.828.685	30.240.281
31. decembra	18.160.734	12.285.222	30.445.956

(v evrih)	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Dolgoročne premoženjske pravice	3.761.498	4.326.997
Skupaj	3.761.498	4.326.997

Pojasnilo 13. Neopredmetena sredstva

Neopredmetena sredstva predstavljajo v družbi Luka Koper, d. d., pravice industrijske lastnine in druge pravice, ki zajemajo računalniške programe, informacijske sisteme in razvojno-projektne programe.

Nabavna vrednost neopredmetenih sredstev v uporabi, katerih neodpisana vrednost je na dan 31. 12. 2016 enaka nič, znaša 6.829.230 evrov, na dan 31. 12. 2015 pa je znašala 8.449.652 evrov.

Obveznosti do dobaviteljev neopredmetenih sredstev so na dan 31. 12. 2016 znašale 21.110 evrov (konec preteklega leta 11.543 evrov).

Neopredmetena sredstva na dan 31. 12. 2016 niso bila zastavljena.

(v evrih)	Pravice do industrijske lastnine in druge pravice	Neopredmetena sredstva v pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra	14.638.714	306.030	14.944.744
Pridobitve	0	90.854	90.854
Prenos z investicij v teku	191.318	-191.318	0
Odtujitve, odpisi	-1.620.422	0	-1.620.422
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme	37.473	0	37.473
Prenos na nepremičnine, naprave in opremo	0	-56.329	-56.329
31. decembra	13.247.083	149.237	13.396.320
Popravek vrednosti
31. decembra	10.617.747	0	10.617.747
Amortizacija v letu	637.497	0	637.497
Odtujitve, odpisi	-1.620.422	0	-1.620.422
31. decembra	9.634.822	0	9.634.822
Neodpisana vrednost
31. decembra	4.020.967	306.030	4.326.997
31. decembra	3.612.261	149.237	3.761.498

Preglednica gibanja neopredmetenih sredstev za leto 2016

(v evrih)	Pravice do industrijske lastnine in druge pravice	Neopredmetena sredstva v pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra	14.090.470	553.357	14.643.827
Pridobitve	0	187.418	187.418
Prenos z investicij v teku	434.745	-434.745	0
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme	113.499	0	113.499
31. decembra	14.638.714	306.030	14.944.744
Popravek vrednosti
31. decembra	10.031.218	0	10.031.218
Amortizacija v letu	586.529	0	586.529
31. decembra	10.617.747	0	10.617.747
Neodpisana vrednost
31. decembra	4.059.252	553.357	4.612.609
31. decembra	4.020.967	306.030	4.326.997

Preglednica gibanja neopredmetenih sredstev za leto 2015

Pojasnilo 14. Delnice in deleži v družbah v skupini

Naložbe v odvisne družbe

Naložbe v odvisne družbe na dan 31. 12. 2016 znašajo 4.533.063 evrov. Sprememb naložb v odvisne družbe v letu 2016 ni bilo.

Naložbe v odvisne družbe niso predmet zastave.

Podrobnejša predstavitev temeljnih podatkov o odvisnih družbah je podana v pojasnilu 29 tega poročila.

Pregled naložb v odvisne družbe

(v evrih)	Odstotek lastništva	Stanje naložbe 31. 12. 2016	Čisti prihodki od prodaje v 1-12 2016	Čisti poslovni izid 1-12 2016	Število zaposlenih 31. 12. 2016
Odvisne družbe:
Luka Koper Inpo, d. o. o.	100%	1.336.288	12.941.850	3.206.716	155
Luka Koper Pristan, d. o. o.	100%	485.000	800.390	21.796	4
Adria Terminali, d. o. o.	100%	226.000	2.164.034	287.649	22
Adria Investicije, d. o. o.	100%	1.775.775	39.936	13.183	0
Logis Nova, d. o. o.	100%	710.000	21.123	3.363	0
TOC, d. o. o.	68,14%	0	339.170	2.140	4

Pojasnilo 15. Delnice in deleži v pridruženih družbah

(v evrih)	Odstotek lastništva	Stanje naložb 31. 12. 2016	Stanje naložb 31. 12. 2015
Pridružene družbe:
Adriafin, d. o. o.	50%	5.986.104	5.986.104
Adria Tow, d. o. o.	50%	159.842	159.842
Adria Transport, d. o. o.	50%	450.000	450.000
Avtoservis, d. o. o.	49%	141.764	141.764
Golf Istra - v stečaju, d. o. o.	20%	0	0
Skupaj		6.737.709	6.737.709

(v evrih)	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Druge naložbe, izmerjene po nabavni vrednosti	928.827	1.054.854
Druge naložbe, izmerjene po pošteni vrednosti prek kapitala	26.410.036	30.623.127
Skupaj	27.338.863	31.677.981

Pojasnilo 16. Druge nekratkoročne finančne naložbe

Druge nekratkoročne finančne naložbe sestavljajo naložbe v vrednostne papirje in deleže. Naložbe v vrednostne papirje predstavljajo naložbe v delnice družb Krka, d. d., in Intereuropa, d. d., katerih vrednost na dan 31. 12. 2016 znaša 24.540.857 evrov ter v vzajemne sklade, katerih vrednost na dan 31. 12. 2016 znaša 1.869.179 evrov.

Druge naložbe, izmerjene po nabavni vrednosti pa predstavljajo naložbe v druge družbe, pri katerih je družba v kapitalu udeležena manj kot 20-odstotno.

Preglednica gibanja drugih nekratkoročnih finančnih naložb

(v evrih)	2016	2015
Stanje 1. januarja	31.677.981	34.850.365
Povečanja
Prevrednotenje na pošteno vrednost preko kapitala	0	1.361.149
Zmanjšanja
Izplačilo	-26.028	-213.533
Slabitev	-100.000	-4.320.000
Prevrednotenje na pošteno vrednost preko kapitala	-4.213.090	0
Stanje 31. december	27.338.863	31.677.981

Druge nekratkoročne finančne naložbe so se v primerjavi s preteklim letom zmanjšale predvsem zaradi spremembe poštene vrednosti naložb v vrednostne papirje.

Druge nekratkoročne finančne naložbe niso bile dane v zastavo.

		Terjatve	Obveznosti
(v evrih)	31. 12. 2016	31. 12. 2015	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Odložene terjatve in obveznosti za davek iz naslova:
slabitev naložb v odvisne družbe	572.368	512.122	0	0
slabitev naložb v pridružene družbe	17.575	15.725	0	0
slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	9.334.430	8.310.762	1.954.676	2.432.357
finančnih instrumentov	79.776	176.375	0	0
popravka vrednosti terjatev do kupcev	225.729	192.372	0	0
rezervacij za odpravnine	318.854	273.623	0	0
rezervacij za jubilejne nagrade	50.502	44.186	0	0
nekratkoročne pasivne časovne razmejitve za GJS	453.983	409.091	0	0
Skupaj	11.053.217	9.934.256	1.954.676	2.432.357
Pobotanje z odloženimi obveznostmi za davek iz naslova slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	-1.954.676	-2.432.357	-1.954.676	-2.432.357
Skupaj	9.098.541	7.501.899	0	0

Pojasnilo 17. Odložene terjatve in obveznosti za davek

Družba je za svoje obveznosti za odloženi davek na dan 31. 12. 2016 izvedla pobot s terjatvami v višini 1.954.676 evrov. Zaradi zagotavljanja primerljivost podatkov je družba istočasno izvedela pobot v poslovnem letu 2015 v višini 2.432.357 evrov.

Odložene terjatve za davek se nanašajo na odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev, nekratkoročnih finančnih naložb, obrestnega ščitenja, slabitev terjatev, rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade ter odloženih prihodkov iz naslova izvajanja gospodarske javne službe. Odloženi davki v letu 2016 povečujejo čisti poslovni izid v višini 1.174.474 evrov, predvsem zaradi spremembe davčne stopnje, in sicer v višini 1.168.259 evrov.

Preglednica gibanja terjatev za odloženi davek za leto 2016

	Terjatve			Obveznosti
	Stanje 31. 12. 2015	Pripoznane v izkazu poslovnega izida	Pripoznane v izkazu drugega vseobsegajočega donosa	Stanje 31. 12. 2016	Stanje 31. 12. 2015	Pripoznane v izkazu drugega vseobsegajočega donosa	Stanje 31. 12. 2016
Odložene terjatve in obveznosti iz naslova:
slabitev naložb v odvisne družbe	512.122	60.246	0	572.368	0	0	0
slabitev naložb v pridružene družbe	15.725	1.850	0	17.575	0	0	0
slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	8.310.762	990.879	32.788	9.334.428	2.432.357	-477.682	1.954.675
finančnih instrumentov	176.375	0	-96.599	79.776	0	0	0
popravka vrednosti terjatev do kupcev	192.372	33.357	0	225.729	0	0	0
rezervacij za odpravnine	273.623	36.934	8.297	318.854	0	0	0
rezervacij za jubilejne nagrade	44.186	6.316	0	50.502	0	0	0
nekratkoročnih pasivnih časovnih razmejitev za GJS	409.091	44.893	0	453.984	0	0	0
Skupaj	9.934.256	1.174.475	-55.514	11.053.216	2.432.357	-477.682	1.954.675
Pobotanje z odloženimi obveznostmi za davek iz naslova slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	-2.432.357	0	477.682	-1.954.675	-2.432.357	477.682	-1.954.675
Odložene terjatve za davek v izkazu finančnega položaja podjetja	7.501.899	1.174.475	422.168	9.098.541	0	0	0

Preglednica gibanja terjatev za odloženi davek za leto 2015

	Terjatve				Obveznosti
	Stanje 31. 12. 2014	Pripoznane v izkazu poslovnega izida	Pripoznane v izkazu drugega vseobsegajočega donosa	Stanje 31. 12. 2015	Stanje 31. 12. 2014	Pripoznane v izkazu drugega vseobsegajočega donosa	Stanje 31. 12. 2015
Odložene terjatve in obveznosti iz naslova:
slabitev naložb v odvisne družbe	512.122	0	0	512.122	0	0	0
slabitev naložb v pridružene družbe	254.388	-238.663	0	15.725	0	0	0
slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	7.839.865	341.066	129.831	8.310.762	2.071.131	361.226	2.432.357
finančnih instrumentov	247.461	0	-71.086	176.375	0		0
popravka vrednosti terjatev do kupcev	227.593	-35.220	0	192.372	0	0	0
rezervacij za odpravnine	96.833	137.307	39.483	273.623	0	0	0
rezervacij za jubilejne nagrade	32.167	12.019	0	44.186	0	0	0
nekratkoročnih pasivnih časovnih razmejitev za GJS	409.091	0	0	409.091	0	0	0
Skupaj	9.619.520	216.509	98.228	9.934.256	2.071.131	361.226	2.432.357
Pobotanje z odloženimi obveznostmi za davek iz naslova slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	-2.071.131	0	-361.226	-2.432.357	-2.071.131	-361.226	-2.432.357
Odložene terjatve za davek v izkazu finančnega položaja podjetja	7.548.389	216.509	-262.998	7.501.899	0	0	0

Pojasnilo 18. Zaloge

Na dan 31. 12. 2016 znašajo zaloge materiala 809.467 evrov, medtem ko so na isti dan preteklega leta znašale 813.734 evrov. Večji del zalog se nanaša na material za vzdrževanje in nadomestne dele ter na režijski in pomožni material.

(v evrih)	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Kratkoročne poslovne terjatve do:
domačih kupcev	16.874.155	16.253.109
tujih kupcev	10.610.265	10.392.229
Kratkoročne poslovne terjatve do družb v Skupini	50.291	76.049
Kratkoročne poslovne terjatve do pridruženih družb	44.443	43.763
Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev	27.579.154	26.765.150
Kratkoročne terjatve iz naslova dividend	50.000	200.000
Dani kratkoročni predujmi in varščine	4.083	81.542
Kratkoročne terjatve, povezane s finančnimi prihodki	2.246	3.393
Terjatve do države	2.506.533	1.299.823
Druge kratkoročne terjatve	125.106	177.310
Poslovne terjatve	30.267.122	28.527.218
Kratkoročno odloženi stroški	371.499	252.831
Nezaračunani prihodki	376.957	1.095.779
Druge terjatve	748.456	1.348.610
Skupaj	31.015.578	29.875.828

Pojasnilo 19. Poslovne in druge terjatve

Družba ima pri večini terjatev do kupcev možnost uveljavljanja zakonite zastavne pravice na uskladiščenem blagu, ki je v njeni posesti.

Svoje zapadle terjatve preverja, skladno s pravilnikom o računovodstvu, ter v kolikor ugotavlja, da poplačilo ne bo verjetno, redno oblikuje popravek vrednosti terjatev. Za terjatve do kupca, ki je v letu 2016 razglasil stečaj, je družba oblikovala popravek vrednosti terjatev, ne glede na zapadlost terjatev.

V opazovanem letu je tako družba oblikovala za 336.990 evrov popravka vrednosti terjatev, vendar istočasno imela izterjanih odpisanih terjatev v višini 211.121 evrov.

Na dan 31. 12. 2016 družba ne izkazuje terjatev do članov uprave in članov nadzornega sveta.

Za zavarovanje enega bančnega posojila, ki na dan 31. 12. 2016 znaša 4.100.000 evrov, ima družba sklenjeno pogodbo o odstopu terjatev v zavarovanje. Na dan 31. 12. 2016 so te terjatve znašale 258.734 evrov.

Med drugimi terjatvami družba izkazuje kratkoročno nezaračunane prihodke v višini 376.957 evrov, ki predstavljajo vračunane prihodke na osnovi nastalih stroškov evropskih razvojnih projektov, sofinanciranih s strani evropskih institucij ter kratkoročno odložene stroške v višini 371.499 evrov.

(v evrih)	31. 12. 2016	Popravek 2016	31. 12. 2015	Popravek 2015
Odprte in nezapadle	24.642.936	-93.553	22.700.489
Zapadle terjatve:
do 30 dni	2.163.559	-1.572	3.060.815
od 31 do 60 dni	582.498	-5.274	804.985
od 61 do 90 dni	66.819	-3.331	67.298
od 91 do 180 dni	172.588	-2.177	118.995
nad 180 dni	2.187.657	-2.128.751	2.195.852	-2.179.891
Skupaj	29.816.057	-2.234.658	28.948.434	-2.179.891

Zapadlost terjatev do kupcev in terjatev, povezanih s finančnimi prihodki:

Opomba: Znesek vključuje terjatve do kupcev, odvisnih in pridruženih družb ter terjatve iz naslova obresti.

Preglednica gibanja popravka vrednosti

(v evrih)	2016	2015
Stanje 1. januarja	2.179.891	2.387.075
Povečanja:
Oblikovanje popravkov vrednosti v letu	336.990	82.755
Zmanjšanja:
Izterjane odpisane terjatve	-211.121	-230.606
Dokončen odpis (izbris) terjatev	-71.102	-59.333
Stanje 31. december	2.234.658	2.179.891

Pojasnilo 20. Denar in denarni ustrezniki

(v evrih)	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Gotovina v blagajni	46	21
Denarna sredstva na računih	983.259	367.030
Kratkoročni depoziti	0	4.821.518
Skupaj	983.305	5.188.569

Pojasnilo 21. Kapital

Osnovni kapital

Osnovni kapital družbe v znesku 58.420.965 evrov je razdeljen na 14.000.000 navadnih kosovnih delnic, ki so prosto prenosljive. Nominalna vrednost delnice znaša 4,17 evrov.

Kapitalske rezerve in rezerve iz dobička

Družba ima oblikovane zakonske rezerve, kot narekuje Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), in sicer najmanj v višini 10 odstotkov osnovnega kapitala. Kapitalske in zakonske rezerve niso sestavni del bilančnega dobička in ne morejo biti predmet delitve. Statutarnih rezerv družba nima, saj jih statut ne predvideva.

(v evrih)	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Kapitalske rezerve	89.562.703	89.562.703
Zakonske rezerve	18.765.115	18.765.115
Druge rezerve iz dobička	110.270.537	89.979.979
Skupaj	218.598.355	198.307.797

Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti

Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti iz naslova vrednotenja finančnih naložb, merjenih po pošteni vrednosti, iz naslova vrednotenja poštene vrednosti finančnih instrumentov za varovanje pred tveganjem ter iz naslova nerealiziranih aktuarskih dobičkov in izgub, so konec leta 2016 znašale 8.864.614 evrov. Po odštetju odloženih davkov te znašajo 7.085.026 evrov.

Zadržani dobički

Zadržani dobički so sestavljeni iz nerazporejenega dela čistega poslovnega izida poslovnega leta v višini 20.290.558 evrov in prenesenega čistega poslovnega izida v višini 31.045 evrov.

Uporaba bilančnega dobička

Uprava in nadzorni svet sta na skupščini družbe predlagala uporabo bilančnega dobička, ki je 31. 12. 2015 znašal 15.880.814 evrov, na naslednji način:

• del bilančnega dobička v znesku 9.520.000 evrov se uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 0,68 evra na navadno delnico,
• preostanek bilančnega dobička v znesku 6.360.814 evrov ostane nerazporejen.

Na 27. skupščini delničarjev Luke Koper, d. d., dne 1. julija 2016 je bil izglasovan nasprotni predlog uporabe bilančnega dobička delničarjev Republika Slovenija in SDH, d. d., in sicer:

• del bilančnega dobička v znesku 15.820.000 evrov se uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 1,13 evra na navadno delnico,
• preostanek bilančnega dobička v znesku 60.814 evrov ostane nerazporejen.

Izkaz bilančnega dobička za leto 2016 in predlog njegove delitve sta prikazana v 26. poglavju Izkaz bilančnega dobička.

Pojasnilo 22. Rezervacije

(v evrih)	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti	2.884.673	2.715.229
Rezervacije za tožbe	1.380.491	475.224
Skupaj	4.265.164	3.190.453

Med rezervacijami se večji del porasta nanaša na rezervacije za tožbe, saj so bile dodatno oblikovane rezervacije iz naslova delovnopravne zakonodaje v višini 702.077 evrov in rezervacije iz naslova gospodarskega spora v višini 203.190 evrov. Dodatno oblikovani rezervaciji sta posledica presoje poslovodstva glede možnosti ugodne razrešitve spora, na osnovi trenutnih odločitev pristojnih sodišč v zgoraj omenjenih sporih.

Konec leta 2016 družba izkazuje rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade v višini 2.884.673 evrov, ki so oblikovane na podlagi aktuarskega izračuna s podatki na dan 31. 10. 2016 (ni pomembnejših razlik v primerjavi s stanjem na dan 31.12.2016).

(v evrih)	Odpravnine ob upokojitvi	Jubilejne nagrade	Skupaj pozaposlitveni zaslužki	Tožbe in odškodnine	Skupaj
Stanje 31. decembra 2015	2.195.397	519.832	2.715.229	475.224	3.190.453
Spremembe v letu:
Oblikovanje	233.423	82.088	315.511	905.267	1.220.778
Črpanje	-75.747	-70.320	-146.067	0	-146.067
Stanje 31. decembra 2016	2.353.073	531.600	2.884.673	1.380.491	4.265.164

Preglednica gibanja rezervacij v letu 2016

(v evrih)	Odpravnine ob upokojitvi	Jubilejne nagrade	Skupaj pozaposlitveni zaslužki	Tožbe in odškodnine	Skupaj
Stanje 31. decembra 2014	1.139.211	378.438	1.517.649	2.675.441	4.193.090
Spremembe v letu:	42.735
Oblikovanje	1.122.442	202.778	1.325.220	0	1.325.220
Črpanje	-66.256	-61.384	-127.640	-698.550	-826.190
Odprava	0	0	0	-1.501.667	1.501.667
Stanje 31. decembra 2015	2.195.397	519.832	2.715.229	475.224	3.190.453

Preglednica gibanja rezervacij za leto 2015

Pojasnilo 23. Odloženi prihodki

(v evrih)	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Nekratkoročno odloženi prihodki za redno vzdrževanje	7.987.214	7.823.250
Nekratkoročno odloženi prihodki	4.347.505	3.034.711
Skupaj	12.334.719	10.857.961

Družba med nekratkoročno odloženimi prihodki izkazuje odložene prihodke za redno vzdrževanje, kajti skladno s koncesijsko pogodbo ima družba Luka Koper, d. d., pravico in obveznost zaračunavati pristaniške pristojbine, ki so prihodek, namenjen pokrivanju stroškov opravljanja gospodarske javne službe. Za letni presežek prihodkov nad stroški družba oblikuje nekratkoročno odložene prihodke za pokrivanje stroškov gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture v prihodnjih letih in obratno, črpa odložene prihodke v kolikor ima višje stroške gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture nad prihodki. Nekratkoročno odloženi prihodki se nanašajo na prejeta EU sredstva in črpajo skladno z življenjsko dobo sredstev.

(v evrih)	Nekratkoročno odloženi prihodki za redno vzdrževanje	Prejeta nepovratna sredstva	Skupaj
Stanje 31. decembra 2015	7.823.250	3.034.711	10.857.961
Spremembe v letu:
Oblikovanje	163.964	2.291.152	2.455.116
Prenos na druge obveznosti	0	-924.798	-924.798
Črpanje	0	-53.560	-53.560
Stanje 31. decembra 2016	7.987.214	4.347.505	12.334.719

Preglednica gibanja odloženih prihodkov v letu 2016

Preglednica gibanja odloženih prihodkov v letu 2015

(v evrih)	Nekratkoročno odloženi prihodki za redno vzdrževanje	Prejeta nepovratna sredstva	Skupaj
Stanje 31. decembra 2014	6.279.210	1.095.904	7.375.114
Spremembe v letu:
Oblikovanje	1.544.040	2.124.296	3.668.336
Prenos na druge obveznosti	0	-150.696	-150.696
Črpanje	0	-22.191	-22.191
Odprava	0	-12.602	-12.602
Stanje	7.823.250	3.034.711	10.857.961

(v evrih)	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Nekratkoročne finančne obveznosti do družb v Skupini	16.000.000	10.000.000
Nekratkoročna posojila, dobljena pri bankah v državi	66.383.117	66.544.845
Nekratkoročna posojila, dobljena pri bankah v tujini	31.517.622	33.809.978
Skupaj	113.900.739	110.354.823

Pojasnilo 24. Nekratkoročna posojila

Nekratkoročne finančne obveznosti do družb v Skupini so se povečale za 6.000.000 evrov, in sicer do odvisne družbe Luka Koper INPO, d. o. o. Vsa posojila med družbami v Skupini imajo v posojilnih pogodbah, opredeljeno davčno priznano obrestno mero za povezane osebe.

Družba je na zadnji dan poslovnega leta 2016 imela nekratkoročnih posojil do bank v višini 97.900.739 evrov, kar je v primerjavi s stanjem konec preteklega leta za 2,4 odstotka oziroma 2.454.084 evrov manj. V letu 2016 je družba sklenila novo nekratkoročno posojilno pogodbo z višino glavnice 28 mio evrov, od katerega je na dan 31. 12. 2016 črpanih zgolj 9.300.000 evrov. Vsa bančna posojila so vezana na variabilno obrestno mero. Za največje posojilo ima družba sklenjeno obrestno ščitenje pred spremembo obrestne mere z instrumentom obrestne zamenjave. Na dan 31.12.2016 znaša skupna višina ščitenega posojila 33.852.459 evrov. Podrobneje je vsebina obrestnega ščitenja pojasnjena v pojasnilu 30: Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj v razdelku Obvladovanje tveganja sprememb obrestnim mer.

Vsa nekratkoročna bančna posojila se odplačujejo po vnaprej opredeljeni dinamiki odplačil, pri nekaterih je družbi odobren moratorij na odplačilo glavnice. Vse obveznosti iz nekratkoročnih bančnih posojil so zavarovane z bianko menicami in finančnimi zavezami, eno posojilo pa z odstopom terjatev v zavarovanje. Družba izpolnjuje vse finančne zaveze po posojilnih pogodbah. Družba med prejetimi posojili izkazuje tudi odložene stroške odobritve posojil, ki znižujejo stanje prejetih posojil. Na takšen način družba zagotavlja vodenje prejetih posojil po načelu efektivne obrestne mere tako, da vse stroške, vezane na posamezno posojilo, ob prejemu odloži med nekratkoročne obveznosti iz naslova posojil ter jih nato mesečno črpa, vse do zapadlosti. Tako ostaja med nekratkoročnimi obveznostmi iz naslova prejetih posojil na dan 31. 12. 2016 še 141.935 evrov odloženih stroškov (v letu 2015 jih je bilo 149.583 evrov), ki znižujejo dejansko stanje glavnic prejetih posojil.

	Posojilodajalec
(v evrih)	Družbe v skupini	Banke	Skupaj
Stanje 31. decembra 2015	10.000.000	100.354.822	110.354.822
Nova posojila	6.000.000	9.300.000	15.300.000
Razmejeni stroški odobritve	0	7.648	7.648
Prenos na kratkoročna posojila - del, ki zapade v roku 1 leta	0	-11.761.731	-11.761.731
Stanje 31. decembra 2016	16.000.000	97.900.739	113.900.739

Preglednica gibanj nekratkoročnih posojil za leto 2016

Preglednica gibanj nekratkoročnih posojil za leto 2015

	Posojilodajalec
(v evrih)	Družbe v skupini	Pridružene družbe	Banke	Skupaj
Stanje 31. decembra 2014	10.056.580	500.000	109.821.422	120.378.002
Prenos iz kratkoročnih posojil	0	0	2.000.000	2.000.000
Odplačila v letu	-26.000	0	-1.992.065	-2.018.065
Razmejeni stroški odobritve	0	0	48.989	48.989
Prenos na kratkoročna posojila - del, ki zapade v 2016	-30.580	-500.000	-9.523.523	-10.054.103
Stanje 31. decembra 2015	10.000.000	0	100.354.823	110.354.823

(v evrih)	Valuta posojila	Obrestna mera	Datum zapadlosti posojila	Odobrena glavnica	Glavnica na dan 31. 12. 2016
Posojila A	EUR	1,095 do 1,108	31.12.2021	16.000.000	16.000.000
Posojila B	EUR	Euribor3m + od 0,650 do 2,500	od 30.9.2018 do 21.7.2031	123.000.000	67.518.691
Posojila C	EUR	Euribor6m + od 1,550 do 2,000	od 30.6.2018 do 14.4.2025	50.000.000	42.285.714
Skupaj				189.000.000	125.804.405
- od tega kratkoročni del					11.761.732

Pregled stanja glavnic posojil (nekratkoročnih in kratkoročnih) v letu 2016

Pregled stanja glavnic posojil (nekratkoročnih in kratkoročnih) v letu 2015

(v evrih)	Valuta posojila	Obrestna mera	Datum zapadlosti posojila	Odobrena glavnica	Glavnica na dan 31. 12. 2015
Posojila A	EUR	1,579	od 31.12.2016 do 31.12.2021	12.000.000	10.530.580
Posojila B	EUR	Euribor3m + od 0,706 do 2,500	od 30.9.2018 do 21.7.2031	95.000.000	62.885.072
Posojila C	EUR	Euribor6m + od 1,550 do 2,000	od 30.6.2018 do 14.4.2025	50.000.000	47.142.857
Skupaj				157.000.000	120.558.509
- od tega kratkoročni del 10.054.104

Preglednica stanja nekratkoročnih in kratkoročnih bančnih posojil po nominalni vrednosti in njihova zapadlost po letih za leto 2016

(v evrih)	Glavnica na dan 31. 12. 2016	Leto 2017	Leto 2018	Leto 2019	Leto 2020	Leto 2021	Obdobje 2022–2032
Stanje glavnic bančnih posojil, njihova zapadlost po letih	109.804.405	11.761.732	16.060.399	16.004.399	17.898.602	7.702.225	40.377.049
Predvidene obresti		1.378.841	1.224.865	952.547	675.464	484.349	1.118.250
Skupaj	109.804.405	13.140.573	17.285.264	16.956.946	18.574.066	8.186.574	41.495.299

Preglednica stanja nekratkoročnih in kratkoročnih bančnih posojil po nominalni vrednosti in njihova zapadlost po letih za leto 2015

(v evrih)	Glavnica na dan 31. 12. 2015	Leto 2016	Leto 2017	Leto 2018	Leto 2019	Leto 2020	Obdobje 2021–2031
Stanje glavnic bančnih posojil, njihova zapadlost po letih	110.027.930	9.523.524	11.761.732	14.310.399	12.504.399	14.398.602	47.529.274
Predvidene obresti		1.787.257	1.473.925	1.233.259	972.803	704.356	1.816.240
Skupaj	110.027.930	11.310.781	13.235.657	15.543.658	13.477.202	15.102.958	49.345.514

Pojasnilo 25. Druge nekratkoročne finančne obveznosti

(v evrih)	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Druge nekratkoročne finančne obveznosti	419.873	639.954
Skupaj	419.873	639.954

Druge nekratkoročne finančne obveznosti se nanašajo na pošteno vrednost instrumenta obrestne zamenjave, ki ga ima družba sklenjenega za največje prejeto posojilo. Podrobneje je vsebina obrestnega ščitenja pojasnjena v pojasnilu 30: Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj v razdelku Obvladovanje tveganja sprememb obrestnih mer.

Pojasnilo 26. Kratkoročna posojila

(v evrih)	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Kratkoročne finančne obveznosti do družb v skupini	0	30.580
Kratkoročne finančne obveznosti do pridruženih družb	0	500.000
Kratkoročna posojila, dobljena pri bankah v državi	9.466.650	8.375.983
Kratkoročna posojila, dobljena pri bankah v tujini	2.295.082	1.147.541
Skupaj	11.761.732	10.054.104

Kratkoročna posojila, najeta pri bankah, na dan 31. 12. 2016 predstavljajo del nekratkoročnih glavnic, ki skladno z amortizacijskimi načrti zapadejo v letu 2017.

Preglednica gibanj kratkoročnih posojil v letu 2016

	Posojilodajalec
(v evrih)	Družbe v skupini	Pridružene družbe	Banke	Skupaj
Stanje 31. decembra 2015	30.580	500.000	9.523.524	10.054.104
Odplačila v letu	-30.580	-500.000	-9.523.524	-10.054.104
Prenos iz nekratkoročnih posojil - del, ki zapade v 2017	0	0	11.761.732	11.761.732
Stanje 31. decembra 2016	0	0	11.761.732	11.761.732

	Posojilodajalec
(v evrih)	Družbe v Skupini	Pridružene družbe	Banke	Skupaj
Stanje 31. decembra 2014	0	0	15.927.780	15.927.780
Odplačila v letu	0	0	-13.927.780	-13.927.780
Prenos iz nekratkoročnih posojil - del, ki zapade v 2016	30.580	500.000	9.523.524	10.054.104
Prenos na nekratkoročna posojila	0	0	-2.000.000	-2.000.000
Odpis
Stanje 31. decembra 2015	30.580	500.000	9.523.524	10.054.104

Preglednica gibanj kratkoročnih posojil v letu 2015

Pojasnilo 27. Poslovne in druge obveznosti

(v evrih)	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Kratkoročne obveznosti do:
dobaviteljev v državi	12.787.935	12.111.020
dobaviteljev v tujini	342.852	2.720.702
Kratkoročne obveznosti do družb v Skupini	570.253	488.206
Kratkoročne obveznosti do pridruženih družb	145.110	99.564
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev	13.846.150	15.419.492
Kratkoročne obveznosti na podlagi predujmov	19.234	42.340
Kratkoročne obveznosti do zaposlencev	3.190.575	3.028.348
Kratkoročne obveznosti do države in drugih inštitucij	915.307	909.664
Kratkoročne poslovne obveznosti	17.971.266	19.399.844
Vnaprej vračunani stroški	4.947.677	4.912.464
Druge poslovne obveznosti	4.947.677	4.912.464
Skupaj	22.918.943	24.312.308

Kratkoročne poslovne in druge obveznosti so se v primerjavi s stanjem preteklega leta znižale za 5,7 odstotka oziroma 1.393.364 evrov. Največje znižanje je opaziti med kratkoročnimi obveznostmi do dobaviteljev v tujini, kar gre pripisati znižanju stanja obveznosti do dobaviteljev za investiranje. Vnaprej vračunani stroški se nanašajo na vnaprej vračunane stroške za nadomestilo stavbnega zemljišča, vnaprej vračunane stroške koncesnine, stroške za skupinsko delovno uspešnost, vnaprej vračunane obresti za najeta posojila, vnaprej vračunane stroške za nagrade po individualnih pogodbah in vnaprej vračunane stroške za neizkoriščene dopuste.

(v evrih)	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Dane garancije	1.560.000	1.560.000
Dana poroštva	7.235.468	7.152.284
Pogojne obveznosti iz naslova tožb	93.809	3.012.100
Odobreno posojilo	54.700.000	36.000.000
Skupaj pogojne obveznosti	63.589.277	47.724.384

Pojasnilo 28. Pogojne obveznosti

Dane garancije predstavljajo garancije za potrebe carinskega poslovanja in na dan 31. 12. 2016 znašajo 1.560.000 evrov.

Dana poroštva predstavljajo:

• poroštvo za 4.514.973 evrov družbi Adria Transport, d. o. o., pri finančnem najemu lokomotiv,
• poroštvo za 938.479 evrov družbi Adria-Tow, d. o. o. za prejeto posojilo,
• poroštvo za 250.000 evrov družbi Adria Terminali, d. o. o., za obveznosti carinskih dajatev.

Vse družbe, ki jim je družba dala poroštva, redno plačujejo vse obveznosti iz tega naslova in na dan 31. 12. 2016 ne izkazujejo zapadlih obrokov.

Med pogojnimi obveznostmi iz naslova tožb družba na dan 31. 12. 2016 izkazuje pogojne obveznosti za dve prejeti tožbi. Na podlagi poročil odvetnikov ni tveganj, na podlagi katerih bi bilo treba pogojne obveznosti iz naslova tožb izkazovati med rezervacijami za tožbe.

V opazovanem letu so se pogojne obveznosti iz naslova tožb zmanjšale za 2.247.540 evrov, saj ni prišlo do izplačila tožbenih zahtevkov; obe tožbi sta se namreč zaključili v korist Luke Koper, d. d. Zaradi prenosa obveznosti med rezervacije za tožbe po dveh prejetih tožbah pa so se pogojne obveznosti znižale za 692.701 evrov.

Postavka odobreno posojilo se nanaša na konec decembra 2014 odobreno namensko posojilo pri Evropski investicijski banki (EIB za projekt podaljšanja prvega pomola. Posojilo bo črpano v skladu s posojilnimi določbami glede na potek projekta. Na dan 31. 12. 2016 niso bili izpolnjeni pogoji za črpanje prve tranše posojila, saj družba še ni prejela gradbenega dovoljenja Prav tako družba še ni črpala celote glavnice od namenskega posojila, odobrenega v letu 2016, zato je ta del izkazan med izvenbilančnimi postavkami.

Družba je preučila prejete reklamacije in odškodninske zahtevke vezane na spontano prekinitev dela v pristanišču med 1. 7. 2016 in 5. 7. 2016 in jih argumentirano zavrnila. Po teh zavrnitvah ni prejela nikakršnih odgovorov, niti ne nadaljnjih zahtevkov. Glede na to, je družba ocenila, da ni potrebno oblikovanje pogojnih obveznosti ali rezervacij iz tega naslova.

Pojasnilo 29. Posli s povezanimi osebami

Ime in priimek	Bruto plača (fiksni del)	Bruto plača (variabilni del)	Regres za letni dopust in jubilejne nagrade	Bonitete zavarovalne premije	Bonitete in drugi prejemki	Skupaj prejemki
Dragomir Matić, predsednik uprave od 10. 6. 2014	172.656	23.246	1.100	207	4.346	201.555
Andraž Novak, član uprave od 10. 6. 2014	155.031	20.840	1.100	207	2.691	179.868
Irena Vincek, članica uprave od 21. 8. 2015	154.451	7.512	1.100	207	6.261	169.531
Stojan Čepar, delavski direktor od 30. 11. 2015	156.761	1.759	1.100	207	9.345	169.173
Matjaž Stare, delavski direktor do 17. 10. 2015	0	33.337	0	0	0	33.337
Skupaj	638.900	86.695	4.400	826	22.643	753.464

Prejemki članov uprave v letu 2016

Prejemki članov uprave v letu 2015

Ime in priimek	Bruto plača (fiksni del)	Bruto plača (variabilni del)	Regres za letni dopust in jubilejne nagrade	Bonitete zavarovalne premije	Bonitete in drugi prejemki	Skupaj prejemki
Dragomir Matić, predsednik uprave od 10. 6. 2014	162.162	12.001	791	282	6.015	181.251
Andraž Novak, član uprave od 10. 6. 2014	148.658	17.984	791	282	3.340	171.055
Irena Vincek, članica uprave od 21. 8. 2015	40.936	0	0	94	803	41.833
Stojan Čepar, delavski direktor od 30. 11. 2015	538	0	0	0	0	538
Matjaž Stare, delavski direktor do 17.10.2015	128.895	64.070	791	256	919	194.931
Tine Svoljšak, član uprave od 1. 2. 2015 do 30. 6. 2015	61.732	0	724	116	809	63.381
Jože Jaklin, član uprave od 1. 2. 2014 do 2. 1. 2015	12.479	17.521	0	46	137	30.183
Gašpar Gašpar-Mišič, predsednik uprave do 11. 4. 2014	0	5.894	0	0	0	5.894
Marko Rems, član uprave do 5. 3. 2014	0	3.083	0	0	0	3.083
Skupaj	555.400	120.553	3.097	1.076	12.023	692.149

Družba je za določitev variabilnega prejemka oziroma nagrajevanja uprave uporabila več kvantitativnih kazalnikov, ki prispevajo k dolgoročnim interesom družbe.

Izplačilo variabilnega prejemka oziroma nagrade članu uprave se izvede v skladu s 4. alinejo 1. odstavka 4. člena Zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti, tako da se polovico pripadajoče nagrade izplača na podlagi sklepa nadzornega sveta, in sicer po dveh letih ob obravnavi letnega poročila družbe. Član uprave je dolžan vrniti variabilni prejemek, če so izpolnjeni pogoji za vrnitev nagrade ali dela nagrade za poslovno uspešnost, kot določa zakon, ki ureja gospodarske družbe.

V vseh primerih ko predsednik/član uprave po prenehanju funkcije predsednika/člana uprave nadaljuje delovno razmerje v družbi, mu ne pripada nikakršna odpravnina. V kolikor pa predsednik/član uprave po prenehanju omenjene funkcije pisno izjavi, da ne namerava nadaljevati delovnega razmerja v družbi, mu pripada odpravnina v višini šestkratnega povprečnega mesečnega plačila, ki ga je prejemal za čas, ko je opravljal funkcijo predsednika/člana uprave, razen če je prišlo do prenehanja omenjene funkcije na način oziroma iz razloga, ki skladno s pogodbo izključuje pravico do odpravnine.

Člani uprave v pogodbi nimajo določenega plačila variabilnega prejemka oziroma nagrade v obliki delnic.

Prejemki skupin oseb v letu 2016

Skupine oseb	Bruto plača (fiksni in variabilni del)	Regres za letni dopust in jubilejne nagrade	Bonitete zavarovalne premije	Bonitete in drugi prejemki	Skupaj prejemki
Člani uprave	725.595	4.400	826	22.643	753.464
Člani nadzornega sveta (devet članov)	246.632	0	1.818	0	248.450
Zaposleni na podlagi individualnih pogodb o zaposlitvi	2.439.204	26.420	0	39.176	2.504.800
Skupaj	3.411.431	30.820	2.644	61.819	3.506.714

Prejemki skupin oseb v letu 2015

Skupine oseb	Bruto plača (fiksni in variabilni del)	Regres za letni dopust in jubilejne nagrade	Bonitete zavarovalne premije	Bonitete in drugi prejemki	Skupaj prejemki
Člani uprave	675.953	3.097	1.076	12.023	692.149
Člani nadzornega sveta (devet članov)	224.657	0	2.538	0	227.195
Zaposleni na podlagi individualnih pogodb o zaposlitvi	2.153.997	18.544	0	43.510	2.216.051
Skupaj	3.054.607	21.641	3.614	55.533	3.135.395

Bruto prejemki članov nadzornega sveta in komisij nadzornega sveta v letu 2016

Ime in priimek	Opravljanje funkcije	Boniteta za zavarovalne premije NS	Sejnine in povračila stroškov	Skupaj
Alenka Žnidaršič Kranjc, članica od 7. 10. 2013	19.500	207	5.797	25.503
Elen Twrdy, članica od 7. 10. 2013	19.175	207	4.730	24.112
Rado Antolovič, član od 7. 10. 2013	19.500	207	46.540	66.247
Andrej Šercer, član od 7. 10. 2013	19.500	207	7.028	26.734
Žiga Škerjanec, član od 7. 10 .2013	17.875	207	6.125	24.207
Sabina Mozetič, članica od 21. 8. 2015	16.250	207	4.262	20.719
Mladen Jovičič, član od 18. 3. 2013	16.250	207	4.770	21.226
Marko Grabljevec, član od 18. 1. 2016	13.044	182	3.575	16.800
Rok Parovel, član od 12. 9. 2016	2.907	45	283	3.235
Stojan Čepar, član od 18. 3. 2013 do 29. 11. 2015	0	0	220	220
Nebojša Topič, član od 28. 7. 2012 do 27. 7. 2016	10.659	146	3.685	14.489
Polona Pergar Guzaj, zunanja članica revizijske komisije NS od 7. 7. 2016	1.302	0	397	1.699
Barbara Nose, zunanja članica revizijske komisije NS od 23. 8. 2014 do 6. 7. 2016	1.948	0	1.311	3.260
SKUPAJ	157.909	1.818	88.723	248.451

Skupščina delničarjev Luke Koper je na podlagi določil 25. člena Statuta delniške družbe Luka Koper, d. d., na 26. skupščini delničarjev dne 21. 8. 2015 sprejela odločitev o določitvi plačila za opravljanje funkcije in sejnin članom nadzornega sveta in članom komisij nadzornega sveta.

Posamezen član nadzornega sveta za udeležbo na seji prejme sejnino v znesku 275 evrov bruto, posamezen član komisije nadzornega sveta pa za udeležbo na seji komisije sejnino v višini 80 odstotkov sejnine za udeležbo na seji nadzornega sveta. Sejnina za dopisno sejo znaša 80 odstotkov siceršnje sejnine.

Posamezen član nadzornega sveta je ne glede na prej navedeno upravičen do izplačila sejnin, vse dokler skupni znesek sejnin bodisi iz naslova sej nadzornega sveta ali iz naslova sej komisij nadzornega sveta ne doseže vrednosti 50 odstotkov osnovnega plačila za opravljanje funkcije za posameznega člana nadzornega sveta.

Člani nadzornega sveta poleg sejnin prejmejo osnovno plačilo za

opravljanje funkcije v višini 13.000 evrov bruto letno na posameznega člana. Predsednik nadzornega sveta je upravičen tudi do doplačila v višini 50 odstotkov osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta, namestnik predsednika nadzornega sveta pa do doplačila v višini 10 odstotkov osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta.

Člani komisije nadzornega sveta prejemajo doplačilo za opravljanje funkcije, ki za posameznega člana komisije znaša 25 odstotkov osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta. Predsednik komisije je upravičen tudi do dodatnega doplačila v višini 50 odstotkov doplačila za opravljanje funkcije člana komisije nadzornega sveta.

Zunanji član komisije nadzornega sveta, ki hkrati ni tudi član nadzornega sveta, prejme plačilo za opravljanje funkcije v višini 25 odstotkov osnovnega bruto plačila, ki posameznemu članu nadzornega sveta pripada za opravljanje funkcije v nadzornem svetu.

Člani nadzornega sveta in člani komisij nadzornega sveta prejemajo osnovno plačilo in doplačilo za opravljanje funkcije v sorazmernih mesečnih izplačilih, do katerih so upravičeni, dokler opravljajo funkcijo. Mesečno izplačilo znaša eno dvanajstino zgoraj navedenih letnih zneskov. Če opravljajo funkcijo manj kot mesec dni, so upravičeni do sorazmernega izplačila glede na število delovnih dni.

Člani nadzornega sveta in člani komisij nadzornega sveta so upravičeni do povračila potnih stroškov in drugih stroškov za prihod in udeležbo na sejah v skladu s statutom družbe.

Posli z Republiko Slovenijo

Posli med Luko Koper, d. d., in Republiko Slovenijo v letu 2016 so bili sledeči:

(v evrih)	Plačila v 2016	Stroški/ odhodki v 2016	Plačila v 2015	Stroški/ odhodki v 2015
Koncesija	6.158.558	6.397.118	5.574.406	5.922.700
Dividende	8.068.200	0	6.711.600	0
Davek od dohodka pravnih oseb (davek in akontacije)	5.132.716	7.093.243	4.743.126	5.132.716
Ostali davki in prispevki	5.678.335	5.714.609	5.584.741	5.198.639
Skupaj	25.037.809	19.204.970	22.613.873	16.254.055

Drugih poslov z Republiko Slovenijo družba ni imela.

Dividende so bile izplačane še dvema družbama v večinski lasti države, in sicer družbama za upravljanje naložb SDH, d. d., v višini 1.760.378 evrov, in Kapitalski družbi, d. d., v višini 787.134 evrov.

Družba je opravljala posle tudi z družbami, v katerih ima država (posredno ali neposredno) prevladujoči vpliv, to je nad 20 odstotkov.

Posli z družbami kjer ima država, posredno ali neposredno, prevladujoč vpliv

Družba Luka Koper, d. d., je z družbami, kjer ima država posredno ali neposredno prevladujoč vpliv, v letu 2016 opravila za 28.222.098 evrov transakcij, in sicer iz naslova prodaje tem družbam v višini 11.865.748 evrov in iz naslova nabave 16.356.350 evrov. Večina prodaje se je nanašala na storitve povezane s pristaniško dejavnostjo, največja nabava pa se je nanašala na nakup zemljišča, sledijo nabave energije, stroški železniškega transporta ter stroški zavarovanj. Na dan 31. 12. 2016 je Luka Koper, d. d., do teh družb izkazovala za 1.972.455 evrov terjatev in 27.600.731 evrov obveznosti. Glavnino obveznosti predstavlja prejeto posojilo s strani SID - Slovenske izvozne in razvojne banke, d. d., ki je bilo najeto pod tržnimi pogoji.

(v evrih)	1-12 2016	1-12 2015
Prodaja odvisnim družbam:
Luka Koper INPO, d. o. o.	315.229	1.262.738
Luka Koper Pristan, d. o. o.	110.220	108.285
Adria Terminali, d. o. o.	376.138	412.365
TOC, d. o. o.	4.200	4.200
Adria Investicije, d. o. o.	828	2.657
Logis-Nova, d. o. o.	1.200	1.200
Prodaja pridruženim družbam:
Adria Transport, d. o. o.	226.787	213.242
Adria-Tow, d. o. o.	210.257	168.596
Avtoservis, d. o. o.	223.202	192.810
Adriafin, d. o. o.	13.440	13.440
Skupaj	1.481.501	2.379.533

Posli z odvisnimi in pridruženimi družbami

Transakcije s povezanimi osebami so bile opravljene pod tržnimi pogoji.

(v evrih)	1-12 2016	1-12 2015
Nabava od odvisnih družb:
Luka Koper INPO, d. o. o.	6.277.739	4.045.740
Luka Koper Pristan, d. o. o.	8.250	9.685
Adria Terminali, d. o. o.	0	0
TOC, d. o. o.	16.405	12.947
Adria Investicije, d. o. o.	39.936	39.936
Nabava od pridruženih družb:
Adria Transport, d. o. o.	89.021	179.383
Adria-Tow, d. o. o.	23.025	29.194
Avtoservis, d. o. o.	1.107.051	840.973
Skupaj	7.561.427	5.157.858

Pretežni del nabav od odvisnih družb se nanaša na nabave od družbe Luka Koper INPO, d. o. o., ki je za družbo izvajala predvsem storitve vzdrževanja pristaniške infrastrukture ter elektroinštalacijska dela.

(v evrih)	31.12.2016	31.12.2015
Poslovne in druge terjatve do odvisnih družb:
Luka Koper INPO, d. o. o.	14.275	40.531
Luka Koper Pristan, d. o. o.	972	846
Adria Terminali, d. o. o.	34.667	34.406
TOC, d. o. o.	427	427
Adria Investicije, d. o. o.	84	0
Logis-Nova, d. o. o.	122	0
Poslovne in druge terjatve do pridruženih družb:
Adria Transport, d. o. o.	25.308	21.521
Adria-Tow, d. o. o.	6.734	9.663
Avtoservis, d. o. o.	11.034	11.213
Adriafin, d. o. o.	51.366	201.366
Skupaj	144.989	319.973
(v evrih)	31.12.2016	31.12.2015
Poslovne obveznosti do odvisnih družb:
Luka Koper INPO, d. o. o.	581.702	811.580

Poslovne obveznosti do odvisnih družb:
Luka Koper INPO, d. o. o.	581.702	811.580
Luka Koper Pristan, d. o. o.	63	230
TOC, d. o. o.	3.318	2.822
Adria Investicije, d. o. o.	1.733	0
Poslovne obveznosti do pridruženih družb:
Adria Transport, d. o. o.	23.599	20.331
Adria-Tow, d. o. o.	0	1.653
Avtoservis, d. o. o.	121.510	77.580
Skupaj	731.925	914.196

(v evrih)	31.12.2016	31.12.2015
Dana posojila odvisnim družbam:
Adria Terminali, d. o. o.	60.000	161.819
Skupaj	60.000	161.819
(v evrih)	1-12, 2016	1-12, 2015
Finančni prihodki iz posojil danim odvisnim družbam:
Adria Terminali, d. o. o.	839	3.211

Finančni prihodki iz deležev v pridruženih družbah se nanašajo na izplačilo dobičkov iz leta 2015 družb Adria Transport, d. o. o., v višini 500.000 evrov, Adria-Tow, d. o. o., v višini 200.000 evrov ter Avtoservis, d. o. o. v višini 217.101 evrov.

(v evrih)	31.12.2016	31.12.2015
Prejeta posojila od odvisnih družb:
Luka Koper INPO, d. o. o.	16.000.000	10.000.000
Luka Koper Pristan, d. o. o.	0	30.580
Prejeta posojila od pridruženih družb:
Adria-Tow, d. o. o.	0	500.000
Skupaj	16.000.000	10.573.315
(v evrih)	1-12 2016	1-12 2015
Finančni odhodki iz obveznosti do odvisnih družb:
Luka Koper INPO, d. o. o.	149.853	157.890
Luka Koper Pristan, d. o. o.	458	569
Finančni odhodki iz obveznosti do pridruženih družb:
Adria-Tow, d. o. o.	4.228	7.895

Pojasnilo 30. Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj

Med finančna tveganja družbe sodijo:

• 1. tveganje spremembe poštene vrednosti,
• 1. tveganje spremembe obrestne mere,
• 1. likvidnostno tveganje,
• 1. tveganje spremembe deviznega tečaja,
• 1. kreditno tveganje in
• 1. tveganje ustrezne kapitalske strukture.

V družbi je obvladovanje finančnih tveganj organizacijsko zasnovano v okviru področja financ in računovodstva. V sedanjem gospodarskem okolju je napovedovanje prihodnjih finančnih kategorij zelo zahtevno in eksterno vnaša v načrtovane kategorije višjo stopnjo variabilnosti, s tem pa posledično višjo stopnjo tveganja. Družba ima zato uveden poostren nadzor nad posameznimi finančnimi kategorijami. Družba ima evidentirana tudi druga, predvsem nefinančna tveganja, ki so podrobno opisana v poslovnem delu letnega poročila, v poglavju Upravljanje tveganj.

1. Obvladovanje tveganj spremembe poštene vrednosti

Družba je na dan 31. 12. 2016 imela 5,6 odstotka svojih sredstev (leto prej 6,8 odstotka) naloženih v finančne naložbe, vrednotene po pošteni vrednosti. Tveganje poštene vrednosti se pri teh naložbah kaže v nihanju borznih tečajev, ki vpliva na vrednost teh sredstev in posledično na rezultat ob njihovi odsvojitvi. To vrsto tveganja je družba identificirala pri naložbah v tržne vrednostne papirje slovenskih podjetij. Vrednost nekratkoročnih finančnih naložb, razpoložljivih za prodajo in vrednotenih po pošteni vrednosti prek kapitala, je tako na zadnji dan poslovnega leta 2016 znašala 26.410.036 evrov. Ta vrednost je bila sestavljena iz vrednosti delnic slovenskih podjetij in enot premoženja vzajemnih skladov.

Analiza občutljivosti finančnih naložb po pošteni vrednosti:

Tveganje spremembe poštene vrednosti vrednostnih papirjev na dan 31. 12. 2016

Sprememba indeksa v %	Vpliv na kapital
-10%	-2.641.004
10%	2.641.004

Tveganje spremembe poštene vrednosti vrednostnih papirjev na dan 31. 12. 2015

Sprememba indeksa v %	Vpliv na kapital
-10%	-3.062.313
10%	3.062.313

Analiza občutljivosti finančnih naložb po pošteni vrednosti je bila narejena ob predpostavki, 10-odstotne rasti vrednosti indeksa, pomeni pa porast poštene vrednosti portfelja tržnih vrednostnih papirjev za 2.641.004 evrov. Padec vrednosti indeksa za 10 odstotkov bi povzročil ravno nasprotni učinek, to je znižanje poštene vrednosti teh naložb za enak znesek. V tem primeru bi se sprememba poštene vrednosti pripoznala v povečanju oziroma zmanjšanju drugega vseobsegajočega donosa znotraj kapitala.

Hierarhija poštene vrednosti v letu 2016

	Pojasnilo	Vrednotenje po pošteni vrednosti
(v evrih)		Knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2016	Neposredna vrednost na borznih trgih (1. raven)	Vrednost, določena na podlagi primerljivih tržnih podatkov (2. raven)	Vrednosti ni mogoče pridobiti iz tržnih podatkov (3. raven)
Sredstva merjena po pošteni vrednosti
Druge delnice in deleži	16	26.410.036	26.410.036	0	0
Obveznosti merjene po pošteni vrednosti
Obrestna zaščita prejetih posojil	25	419.873	0	419.873	0

Pojasnilo	Vrednotenje po pošteni vrednosti
(v evrih)	Knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2015	Neposredna vrednost na borznih trgih (1. raven)	Vrednost, določena na podlagi primerljivih tržnih podatkov (2. raven)	Vrednosti ni mogoče pridobiti iz tržnih podatkov (3. raven)
Sredstva merjena po pošteni vrednosti
Druge delnice in deleži 16	30.623.127	30.623.127	0	0
Obveznosti merjene po pošteni vrednosti
Obrestna zaščita 25 prejetih posojil	1.037.501	0	1.037.501	0

Hierarhija poštene vrednosti v letu 2015

Delnice in deleži, merjeni po pošteni vrednosti, so bili vrednoteni po uradno objavljenih veljavnih tečajih Ljubljanske borze in tečajnice vzajemnih skladov.

Poštena vrednost obrestne zamenjave je bila izračunana s strani poslovne banke.

2. Obvladovanje tveganja spremembe obrestnih mer

Zaradi strukture finančnih obveznosti se družba srečuje tudi z obrestnim tveganjem, saj lahko nepričakovana rast variabilnih obrestnih mer negativno vpliva na načrtovane poslovne rezultate družbe. V letu 2016 je družba z delnim črpanjem novo odobrenega nekratkoročnega posojila povečala svoje finančne obveznosti za 3,64 odstotka glede na preteklo poslovno leto, tako da so na zadnji dan poslovnega leta 2016 znašale 126.332.906 evrov.

Odstotek finančnih obveznosti se je v celotni strukturi obveznosti do virov sredstev znižal iz 27,2 odstotkov v letu 2015 na 26,7 odstotkov v letu 2016. Učinek morebitnih sprememb variabilnih obrestnih mer na prihodnji čisti poslovni izid po davkih je prikazan v spodnji tabeli.

V letu 2016 je od dveh, v preteklosti sklenjenih instrumentov obrestne zamenjave za zaščito pred obrestnim tveganjem dveh največjih posojil, zapadel prvi instrument, sklenjen v letu 2011. Tako je na zadnji dan leta 2015 znesek obrestno zavarovanih posojil znašal 62.142.857 evrov, na zadnjih dan leta 2016 pa se je posledično znižal in znaša 33.852.459 evrov – za prihodnje obdobje ostaja zavarovano z instrumentom obrestne zaščite, ki je bil sklenjen v letu 2013, zgolj posojilo s končno zapadlostjo v letu 2031. Morebitna sprememba variabilnih obrestnih mer bi imela lahko posledično vpliv na 60,4 odstotkov vseh posojil družbe (v letu 2015 je znašal ta delež 39,7 odstotkov); preostalih 39,6 odstotkov prejetih posojil je ali zaščitenih pred morebitno spremembo variabilnih obrestnih mer ali sklenjenih s fiksno obrestno mero.

(v evrih)	31. 12. 2016	Izpostavljenost 2016	31. 12. 2015	Izpostavljenost 2015
Prejeta posojila po variabilni obrestni meri (brez obrestne zaščite)	75.951.946	60,4%	47.885.073	39,7%
Prejeta posojila po variabilni obrestni meri (z obrestno zaščito)	33.852.459	26,9%	62.142.856	51,5%
Prejeta posojila po nominalni obrestni	16.000.000	12,7%	10.530.580	8,7%
Skupaj	125.804.405	100,0%	120.558.509	100,0%

Instrument obrestne zaščite je bil sklenjen za obdobje petih let in je v obdobju ščitenja popolnoma skladen s posojilom, katerega izpostavljenost obrestnemu tveganju ščiti. Družba je pripoznala morebitne spremembe tržnih vrednosti instrumenta v postavkah kapitala. Izvedeni finančni instrument obrestne zamenjave se v poslovnih knjigah obravnava po načelih obračunavanja varovanj pred tveganji (angl. hedge accounting). Na dan 31. 12. 2016 je bila poštena vrednost izvedenega instrumenta obrestne zamenjave pripoznana kot nekratkoročna obveznost družbe v višini 419.873 evrov.

	Nezaščitena bančna posojila po variabilni obrestni meri 31. 12. 2016	Porast za 15 bazičnih točk	Porast za 25 bazičnih točk	Porast za 50 bazičnih točk
3M EVRIBOR	33.666.232	21.304	35.507	106.243
6M EVRIBOR	42.285.714	0	12.263	157.757
Skupni učinek na obrestne odhodke	75.951.946	21.304	47.770	264.000

(v evrih)	Nezaščitena bančna posojila po variabilni obrestni meri 31. 12. 2015	Porast za 15 bazičnih točk	Porast za 25 bazičnih točk	Porast za 50 bazičnih točk
3M	47.885.073	19.252	82.203	201.916
Skupni učinek na obrestne odhodke	47.885.073	19.252	82.203	201.916

Analiza občutljivosti bančnih posojil na spremembe variabilnih obrestnih mer je bila narejena ob predpostavki morebitne rasti obrestnih mer v višini 15, 25 in 50 bazičnih točk. Ob predpostavki rasti variabilnih obrestnih mer za 15 bazičnih točk bi se družbi ob nespremenjenem obsegu zadolženosti obrestni odhodki povečali za 21.304 evrov. V primeru rasti variabilnih obrestnih mer za 25 oziroma 50 bazičnih točk bi se obrestni odhodki povečali za 47.770 evrov oziroma za 264.000 evrov. Konec leta 2016 je imela družba nezavarovana posojila pred obrestnim tveganjem, vezana na gibanje trimesečnega oziroma šestmesečnega evriborja. Eno posojilo v znesku 33.852.459 evrov je bilo zavarovano z instrumentom obrestne zamenjave, zato slednje ni vključeno v gornji prikaz občutljivosti posojil za leto 2016, vezanih na variabilno obrestno mero.

3. Obvladovanje likvidnostnega tveganja

Likvidnostno tveganje predstavlja možnost, da družba ne bi mogla poravnati obveznosti ob zapadlosti. Družba obvladuje likvidnostno tveganje z rednim načrtovanjem denarnih tokov za različne ročnosti. Preventivno deluje na področju preprečevanja zamud kupcev, predvsem z rednim spremljanjem in takojšnjim odzivom na zamude pri plačilih; dodaten ukrep predstavljajo obračuni zamudnih obresti, zasnovani na vodenju enotne politike do kupcev.

	Do 3 mesece	Od 3 do 12 mesecev	Od 1 do 2 let	Od 3 do 5 let	Nad 5 let	Skupaj
31. 12. 2016
Posojila in krediti*	1.153.481	10.608.251	16.060.399	57.605.225	40.377.049	125.804.405
Obračunane obresti z zapadlostjo v naslednjem koledarskem letu	59.034	0	0	0	0	59.034
Predvidene obresti od vseh posojil	302.951	1.251.870	1.400.845	2.640.300	1.118.250	6.714.216
Druge finančne obveznosti	250.564		419.873	0	0	670.437
Obveznosti do dobaviteljev	13.846.150	0	0	0	0	13.846.150
Druge poslovne obveznosti	4.125.116	0	0	0	0	4.125.116

Skupaj	19.737.296	11.860.121	17.881.117	60.245.525	41.495.299	151.219.358
31. 12. 2015
Posojila in krediti*	579.710	9.474.394	11.761.732	41.213.399	57.529.274	120.558.509
Obračunane obresti z zapadlostjo v naslednjem koledarskem letu	33.947	0	0	0	0	33.947
Predvidene obresti od vseh posojil	335.166	1.569.968	1.583.425	3.238.917	1.925.740	8.653.216
Druge finančne obveznosti	450.527	397.546	0	639.954	0	1.488.027
Obveznosti do dobaviteljev	15.419.492	0	0	0	0	15.419.492
Druge poslovne obveznosti	3.980.352	0	0	0	0	3.980.352
Skupaj	20.799.194	11.441.908	13.345.157	45.092.270	59.455.014	150.133.543

*V postavki so zajeta tudi posojila od odvisnih in pridruženih družb

4. Obvladovanje valutnega tveganja

Izhodiščno tveganje spremembe valutnega tečaja izhaja iz terjatev do kupcev, nominiranih v ameriških dolarjih (USD). Povprečno mesečno stanje odprtih terjatev do kupcev je leta 2016 znašalo 110 tisoč ameriških dolarjev. Na zadnji dan leta 2016 so znašale odprte terjatve, nominirane v ameriških dolarjih, 0,72 odstotka, v letu 2015 pa 0,79 odstotka vseh odprtih terjatev do kupcev. Po ocenah družbe je bil delež terjatev, nominiranih v ameriških dolarjih, zanemarljiv, zato se družba ni odločila za ščitenje te postavke.

5. Obvladovanje kreditnega tveganja

Obvladovanje tveganja neizpolnitve pogodbenih obveznosti nasprotne stranke – tako imenovanega kreditnega tveganja – je v zadnjih letih pridobilo na pomenu. Neplačila kupcev se prenašajo na gospodarske subjekte z verižno reakcijo, kar bistveno poslabša oceno verjetnosti pravočasnih prilivov in ustvarja dodatne stroške financiranja poslovanja, zato je družba v zadnjih letih pospešila aktivnosti na področju izterjave in še bolj dosledno spremlja zapadle terjatve kupcev. Pri kupcih, kjer družba zazna plačilne težave in nedoslednost pri spoštovanju sprejetih poslovnih dogovorov, se v izogib plačilni nedisciplini vzpostavi avansni način plačila za vse naročene storitve. Na to področje pozitivno vpliva specifična struktura kupcev, saj družba pretežno posluje večjimi družbami, ladjarji, špediterji in agenti, ki vstopajo v poslovni proces družbe že vrsto let.

Nekatere vrste terjatev ima družba zavarovane z varščinami, ki jih kupcu po plačilu vseh obveznosti vrne. Med finančnimi naložbami ima dana posojila zavarovana z bianko menicami in drugim (ne)premičnim premoženjem.

(v evrih)	Pojasnilo	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Nekratkoročno dana posojila		31.005	400.419
Nekratkoročne poslovne terjatve		41.772	37.931
Kratkoročno dana posojila		68.123	177.124
Kratkoročne terjatve do kupcev	19	27.579.155	26.765.150
Druge kratkoročne terjatve	19	2.687.967	1.762.068
Denar in denarni ustrezniki	20	983.305	5.188.569
Dana poroštva in garancije	28	8.795.468	8.712.284
Skupaj		40.186.795	43.043.545

Sredstva, izpostavljena kreditnemu tveganju:

6.Obvladovanje tveganja ustrezne kapitalske strukture

Identifikacija optimalne kapitalske strukture in posledično približevanje obstoječe kapitalske strukture optimalni sta ključna za uspešnost družbe. Finančne obveznosti družbe so konec leta 2016 znašale 126.332.908 evrov, kar je v primerjavi s preteklim letom za 4.435.954 evrov več.

(v evrih)	31. 12. 2016		31. 12. 2015
	v evrih	delež (%)	v evrih	delež (%)
Kapital	304.425.948	64,4%	282.847.477	63,1%
Nekratkoročne obveznosti	131.614.417	27,8%	127.660.102	28,5%
Kratkoročne obveznosti	36.891.768	7,8%	37.975.640	8,5%
Obveznosti do virov sredstev	472.932.133	100,0%	448.483.219	100,0%

Nekratkoročni strateški cilj družbe je ohraniti delež dolžniških virov v pasivi pod 40 odstotki. Znižanje finančnih obveznosti družbe se je odrazilo na deležu kapitala v celotnih obveznostih do virov sredstev družbe, ki je v letu 2016 porasel za dobro odstotno točko in na zadnji dan leta 2016 znaša 64,4 odstotka.

Pojasnilo 31. Posli z revizijsko družbo

Pogodbena vrednost storitev revidiranja, ki jih je za družbo opravila družba KPMG Slovenija, d. o. o., za poslovno leto 2016 je znašala 29.000 evrov brez DDV. Pogodbena vrednost storitev dajanja zagotovil o računovodskih izkazih za dejavnost gospodarske javne službe za poslovno leto 2016, ki jih je za družbo opravila družba KPMG Slovenija, d. o. o., je znašala 2.000 evrov brez DDV.

26 Izkaz bilančnega dobička

V letu 2016 je Luka Koper, d. d., ustvarila čisti dobiček v višini 40.581.116 evrov. Uprava družbe je ob zaključku leta 2016, v skladu s 3. odstavkom 230. člena Zakona o gospodarskih družbah, polovico čistega poslovnega izida v višini 20.290.558 evrov namenila za druge rezerve iz dobička. Družba ugotavlja, da je bil v letu 2016 bilančni dobiček enak 20.321.603 evrov.

(v evrih)	2016	2015
Čisti poslovni izid poslovnega leta	40.581.116	28.845.074
Preneseni čisti dobiček	31.045	1.458.277
Povečanje rezerv iz dobička	-20.290.558	-14.422.537
Bilančni dobiček skupaj	20.321.603	15.880.814

Dividendna politika družbe Luka Koper, d. d., uravnoteženo združuje težnjo lastnikov po dividendnih donosih in težnjo družbe po uporabi čistega poslovnega izida za financiranje investicijskih načrtov. Glede na rezultate v letu 2016 in dividendno politiko je predlog uprave o uporabi bilančnega dobička, ki je na dan 31. 12. 2016 znašal 20.321.603 evrov, naslednji:

• del bilančnega dobička v znesku 13.440.000 evrov se uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 0,96 evra na navadno delnico in
• preostanek bilančnega dobička v znesku 6.881.603 evrov ostane nerazporejen.

27 Dogodki po zaključku poslovnega leta

Družba po zaključku poslovnega leta ni beležila pomembnejših dogodkov, ki bi vplivali na računovodske izkaze družbe.

28 Poročilo neodvisnega revizorja

Ključna revizijska zadeva	Naš odziv
Osnovna dejavnost družbe je pretovor blaga in zagotavljanje povezanih ter podpornih storitev. Prihodki opravljanja ključnih storitev se načeloma pripoznajo po metodi stopnje dokončanosti storitev na bilančni presečni dan, preračunano glede na dejansko opravljen delež storitve. Družba storitve pretovora blaga in drugih povezanih ter podpornih storitev pogosto prodaja v okviru enega posla. En posel lahko vključuje različne vrste izpolnitev, vendar se lahko zgodi, da je za odraz njene ekonomske vsebine vse te izpolnitve potrebno	Naši revizijski postopki so med drugim vključevali: Preizkušanje zasnove, implementacije in dejanske učinkovitosti kontrol v procesu pripoznavanja prihodkov. Pri tem smo uporabili naše lastne IT strokovnjake, ki so ovrednotili kontrole v informacijskih sistemih, ki podpirajo pripoznavanje prihodkov; Presojanje usmeritve družbe v zvezi s . I pripoznavanjem prihodkov, vključno S presojo, ali je usmeritev skladna z relevantnimi standardi računovodskega poročanja: Na osnovi pregleda vzorca pogodb s ključnimi strankami smo med drugim:
evidentirati kot integriran paket in eno samo izvršitveno obvezo. Po drugi strani pa se lahko zgodi, da je za pogodbena razmerja, ki vključujejo sestavine z ločljivo vrednostjo za stranko in zanesljivo izmerljivo pošteno vrednostjo, potrebno prejemke razporediti na z različnimi vzorci ločene sestavine pripoznavanja prihodkov.	- presojali, kako družba opredeli sestavine posamezne pogodbe; - kritično ocenjevali izbor vzorcev pripoznavanja prihodkov za opredeljene sestavine posamezne pogodbe z ozirom na računovodske usmeritve družbe; Kritično ocenjevanje opredelitve stopnje - dokončanosti storitev na osnovi pregleda
Evidentiranje tovrstnih sestavljenih poslov zahteva precejšnjo mero presoje poslovodstva pri določanju primerne višine in časovne razporeditve prihodkov, zato smo pripoznavanje prihodkov opredelili kot ključno revizijsko zadevo.	pogodb in podporne dokumentacije, kot na primer ladijska mapa, za vse ladje, zasidrane v pristanišču Luka Koper ob koncu decembra leta 2016; Pregledovanje ročnih knjižb v dnevnikih - knjiženja s poudarkom na nenavadnih in popravljalnih vnosih na kontih prihodkov po

Ključna revizijska zadeva	Naš odziv
Na 31. december 2016 je imela družba pomembna sredstva v pridobivanju, predvsem v povezavi s projektom novih vhodov v Luko Koper in s projektom izgradnje objekta Barka II. Projekt izgradnje vhodov v pristanišče je bil pred leti začasno ustavljen, pri čemer je njegovo nadaljevanje odvisno od razrešitve trenutne negotovosti glede lastništva nepremičnin, ki so potrebne za izgradnjo vhodov ter od načrtov države in lokalnih oblasti in s tem povezanih dovoljenj. Te negotovosti lahko vplivajo na čas zaključka projektov. Ravno tako je bil pred leti začasno ustavljen projekt za izgradnjo objekta Barka II. Njegovo nadaljevanje je odvisno od ocene poslovodstva o lokalnih potrebah po dodatnem pisarniškem prostoru. Če se bo načrtovana velikost zgradbe spreminjala, bo pri presoji potrebno upoštevati tudi načrte lokalnih skupnosti in s temi povezane pridobitve dovoljenj. Te negotovosti lahko vplivajo tako na velikost kot na čas zaključka projekta. Družba je zaključila, da omenjeni dejavniki kažejo, da bi določena sredstva v pridobivanju lahko bila oslabljena. Zaradi tega je družba skladno z zahtevami relevantnih standardov računovodskega poročanja opravila preizkus slabitve.	Naši revizijski postopki so med drug vključevali: Ovrednotenje in preizkus notranjih kontrol, so vzpostavljene za odkrivanje znak slabitve; Ovrednotenje presoj družbe gle - opredelitve sredstev v pridobivanju, ki lahko bila oslabljena. Prebiranje zapisnikov sej uprave nadzornega sveta Luke Koper d.d., da odkrili morebitne odločitve, sprejete v zvez statusom projektov izgradnje vhodov pristanišče in objekta Barke II. Analizo javno dostopnih občinskih državnih prostorskih aktov za območje Lu Koper, da bi kritično presodili možno zaključka naložb v vhode v pristanišče. - Kritično oceno predpostavk in ocen, ki jih družba uporabila za določitev nadomestljiv vrednosti sredstev v gradnji in izdela morebitnimi pripoznani vključno u oslabitvami, pri čemer smo vklju zunanjega pooblascenega ocenjeval vrednosti nepremičnin. Naši postopki so m drugim vključevali naslednje: presojo uporabljene metode ocenjevanja vrednosti za oceno nadomestljive vrednosti Barke II; - presojo usposobljenosti in neodvisnos zunanjih ocenjevalcev vrednosti, ki jih uporabila družba; nresolo listreznosti killionih

-

-

-

29 Konsolidirani računovodski izkazi Skupine Luka Koper

29.1 Konsolidiran izkaz poslovnega izida

(v evrih)	Pojasnilo	1-12 2016	1-12 2015
Čisti prihodki od prodaje	1	199.543.696	184.273.472
Usredstveni lastni proizvodi in storitve	2	1.400.175	8.247
Drugi prihodki	3	3.145.245	4.906.217
Stroški materiala	4	-15.541.573	-15.067.925
Stroški storitev	5	-50.280.131	-45.829.483
Stroški dela	6	-51.901.043	-48.075.673
Amortizacija	7	-26.468.688	-27.514.749
Drugi poslovni odhodki	8	-10.572.243	-10.279.603
Poslovni izid iz poslovanja		49.325.438	42.420.503
Finančni prihodki		1.507.871	1.436.307
Finančni odhodki		-1.966.966	-7.366.822
Poslovni izid iz financiranja		-459.095	-5.930.515
Rezultati pridruženih družb		1.897.614	1.328.228
Poslovni izid pred obdavčitvijo	9	50.763.957	37.818.216
Davek iz dobička	10	-7.538.193	-5.641.987
Odloženi davki	10,17	1.150.217	238.494
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja		44.375.981	32.414.723
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja lastnikov obvladujoče družbe		44.375.299	32.407.833
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja lastnikov neobvladujočih deležev		682	6.890
Čisti dobiček na delnico	11	3,17	2,31

29.2 Konsolidiran izkaz drugega vseobsegajočega donosa

(v evrih)	Pojasnilo	1-12 2016	1-12 2015
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja		44.375.981	32.414.723
Aktuarski dobički ali izgube iz pozaposlitvenih zaslužkov	20	20.205	-511.731
Odloženi davek na nerealizirane aktuarske dobičke ali izgube	17	9.195	43.497
Sprememba aktuarskih dobičkov in izgub v prenesenem izidu		-38.410	19.330
Postavke, ki pozneje ne bodo prerazvrščene v poslovni izid		-9.010	-448.904
Spremembe presežka iz prevrednotenja finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo	16	-3.812.866	959.078
Odloženi davek na prevrednotenje finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo	17	433.319	-163.043
Spremeba v pošteni vrednosti instrumenotov za varovanje pred spremenljivostjo denarnih tokov	24 220.082		418.153
Odloženi davek na spremembo vrednosti finančnih instrumentov za varovanje pred spremenljivostjo denarnih tokov	17	-29.016	-71.086
Učinkoviti del spremembe v pošteni vrednosti instrumentov za varovanje pred spremenljivostjo denarnih tokov, prenesen v poslovni izid	24	397.546	0
Odloženi davek na učinkoviti del spremembe vrednosti finančnih instrumentov za varovanje pred spremenljivostjo denarnih tokov, prenesen v poslovni izid	17	-67.583	0
Postavke, ki bodo lahko pozneje prerazvrščene v poslovni izid		-2.858.518	1.143.102
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja		41.508.453	33.108.921
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja lastnikov obvladujoče družbe		41.507.771	33.102.031
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja lastnikov neobvladujočih deležev		682	6.890

29.3 Konsolidiran izkaz finančnega položaja Skupine

(v evrih)	Pojasnilo	31. 12. 2015
SREDSTVA
Nepremičnine, naprave in oprema	12	376.011.980	341.565.465
Naložbene nepremičnine	13	18.575.530	18.749.424
Neopredmetena sredstva	14	4.126.170	4.732.332
Delnice in deleži v pridruženih družbah	15	12.680.341	11.699.829
Druge nekratkoročne finančne naložbe	16	30.551.199	34.490.093
Dana posojila in depoziti		31.005	400.419
Nekratkoročne poslovne terjatve		41.772	37.931
Odložene terjatve za davek	17	8.711.771	7.215.638
Nekratkoročna sredstva		450.729.768	418.891.131
Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo		1.372	14.047
Zaloge		809.467	813.734
Dana posojila in depoziti		105.489	311.887
Poslovne in druge terjatve	18	32.518.465	31.908.819
Denar in denarni ustrezniki	19	5.826.536	12.610.049
Kratkoročna sredstva		39.261.329	45.658.536
SKUPAJ SREDSTVA		489.991.097	464.549.667
KAPITAL IN OBVEZNOSTI
Osnovni kapital		58.420.965	58.420.965
Kapitalske rezerve		89.562.703	89.562.703
Rezerve iz dobička		129.035.652	108.745.096
Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti		7.374.500	10.203.618
Zadržani dobički		47.414.033	39.187.701
Kapital lastnikov obvladujoče družbe	20	331.807.853	306.120.083
Neobvladujoči deleži		171.068	170.386
Kapital		331.978.921	306.290.469
Rezervacije	21	4.781.422	3.690.601
Odloženi prihodki	22	14.764.838	13.785.360
Nekratkoročna posojila	23	97.900.739	100.354.822
Druge nekratkoročne finančne obveznosti	24	419.873	639.954
Nekratkoročne poslovne obveznosti	25	772.086	263.401
Nekratkoročne obveznosti		118.638.958	118.734.138
Kratkoročna posojila	26	11.761.732	10.023.524
Druge kratkoročne finančne obveznosti	27	250.614	848.234
Obveznosti za davek od dohodka		1.896.207	2.923.564
Poslovne in druge obveznosti	28	25.464.665	25.729.738
Kratkoročne obveznosti		39.373.218	39.525.060
SKUPAJ KAPITAL IN OBVEZNOSTI		489.991.097	464.549.667

29.4 Konsolidiran izkaz denarnih tokov

(v evrih)	1-12 2016	1-12 2015
DENARNI TOK PRI POSLOVANJU
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja	44.375.981	32.414.723
Prilagoditve za:
Amortizacija	26.468.688	27.514.749
Odpisi vrednosti in izgube pri prodaji nepremičnin, naprav, opreme in naložbenih nepremičnin	1.646.276	1.807.704
Dobiček pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme, neopredmetenih sredstev in naložbenih nepremičnin	-30.822	-112.875
Popravek vrednosti terjatev	351.230	111.044
Izterjane odpisane terjatve in odpisane obveznosti	-232.105	-286.317
Odprava rezervacij	-2.380	-1.501.667
Finančni prihodki	-1.507.871	-1.436.307
Finančni odhodki	1.966.966	7.366.822
Pripoznani rezultat pridruženih družb po kapitalski metodi	-1.897.614	-1.328.228
Davek iz dobička in prihodki (odhodki) iz naslova odloženih davkov	6.387.976	5.403.493
Dobiček iz poslovanja pred spremembo čistih kratkoročnih sredstev in davki	77.526.325	69.953.141
Sprememba poslovnih terjatev	-732.738	-5.876.821
Sprememba zalog	4.267	-349.777
Sprememba sredstev (skupine za odtujitev) za prodajo	12.675	225.396
Sprememba poslovnih obveznosti	243.612	7.660.183
Sprememba rezervacij	1.113.406	296.945
Sprememba nekratkoročno odloženih prihodkov	979.478	2.913.255
Denar, ustvarjen pri poslovanju	79.147.025	74.822.322
Izdatki za obresti	-2.116.303	-3.046.822
Izdatki za davek	-8.565.550	-5.064.815
Čista denarna sredstva iz poslovanja	68.465.172	66.710.685
DENARNI TOK PRI NALOŽBENJU
Prejete obresti	193.866	274.900
Prejete dividende in deleži v dobičku odvisnih družb	0	0
Prejete dividende in deleži v dobičku pridruženih družb	917.101	475.000
Prejete dividende in deleži v dobičku drugih družb	1.314.005	1.161.407
Prejemki od prodaje nepremičnin, naprav in opreme in neopredmetenih sredstev	30.245	254.344
Prejemki od prodaje naložbenih nepremičnin	0	897
Prejemki od prodaje, zmanjšanja finančnih naložb in danih posojil	699.207	4.286.554
Izdatki za nakup nepremičnin, naprav in opreme, neopredmetenih sredstev	-61.781.064	-37.402.753
Izdatki za nakup finančnih naložb in povečanje danih posojil	-97.367	-11.931
Čista denarna sredstva iz naložbenja	-58.724.007	-30.961.582
DENARNI TOK PRI FINANCIRANJU
Prejemki pri prejetih nekratkoročnih posojilih	9.300.000	0
Izdatki za vračilo nekratkoročnih posojil	0	-1.992.065
Izdatki za vračilo kratkoročnih posojil	-10.023.524	-13.927.780
Izplačane dividende	-15.801.154	-13.160.000
Čista denarna sredstva iz financiranja	-16.524.678	-29.079.845
Čisto povečanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov	-6.783.513	6.669.258
Začetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov	12.610.049	5.940.791
Končno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov	5.826.536	12.610.049

29.5 Konsolidiran izkaz sprememb lastniškega kapitala

Leto 2016
(v evrih)					Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti
	Osnovni kapital	Kapitalske rezerve	Zakonske rezerve	Druge rezerve iz dobička	Zadržani dobički	Finančne naložbe	Finančni instrumenti	Aktuarski dobički in izgube	Skupaj kapital lastnikov obvladujočih deležev	Kapital neobvladujočih deležev	Skupaj kapital
Stanje na dan 31. decembra 2015	58.420.965	89.562.703	18.765.11	89.979.979	39.187.701	12.081.707	-861.126	-1.016.963	306.120.083	170.386	306.290.469
Spremembe lastniškega kapitala - transakcije z lastniki
Izplačilo dividend	0	0	0	0	-15.820.000	0	0	0	-15.820.000	0	-15.820.000
	0	0	0	0	-15.820.000	0	0	0	-15.820.000	0	-15.820.000
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja	0	0	0	0	44.375.299	0	0	0	44.375.299	682	44.375.981
Spremembe presežka iz prevrednotenja finančnih naložb, zmanjšane za davek	0	0	0	0	0	-3.379.547	0	0	-3.379.547	0	-3.379.547
Spremembe poštene vrednosti finančnih instrumentov za varovanje pred tveganjem, zmanjšane za davek	0	0	0	0	0	0	521.029	0	521.029	0	521.029
Aktuarski dobički ali izgube, zmanjšane za davek	0	0	0	0	-38.410	0	0	29.400	-9.010	0	-9.010
	0	0	0	0	44.336.889	-3.379.547	521.029	29.400	41.507.771	682	41.508.453
Premiki v kapitalu
Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerjalnega poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala	0	0	0	20.290.558	-20.290.558	0	0	0	0	0	0
	0	0	0	20.290.558	-20.290.558	0	0	0	0	0	0
Stanje na dan 31. decembra 2016	58.420.965	89.562.703	18.765.115	110.270.537	47.414.033	8.702.160	-340.097	-987.563	331.807.853	171.068	331.978.921

269

Skupaj kapital lastnikov obvladujočih deležev	Kapital neobvladujočih deležev	Skupaj kapital

Leto 2015
(v evrih)		Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti
	Osnovni kapital	Kapitalske rezerve	Zakonske rezerve	Druge rezerve iz dobička	Zadržani dobički	Finančne naložbe	Finančni instrumenti	Aktuarski dobički in izgube	Skupaj kapital lastnikov obvladujočih deležev	Kapital neobvladujočih deležev	Skupaj kapital
Stanje na dan 31. decembra 2014	58.420.965	89.562.703	18.765.117	75.557.442	34.325.097	11.285.672	-1.208.193	-548.729	286.160.074	163.496	286.323.570
Spremembe lastniškega kapitala - transakcije z lastniki
Izplačilo dividend	0	0	0	0	-13.160.000	0	0	0	-13.160.000	0	-13.160.000
Druge spremembe lastniškega kapitala - popravek pretekle napake	0	0	0	0	17.977	0	0	0	17.977	0	17.977
	0	0	0	0	-13.142.023	0	0	0	-13.142.023	0	-13.142.023
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja	0
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja	0	0	0	0	32.407.833	0	0	0	32.407.833	6.890	32.414.723
Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb, zmanjšane za davek	0	0	0	0	0	796.035	0	0	796.035	0	796.035
Sprememba poštene vrednosti finančnih instrumentov za varovanje pred tveganjem, zmanjšane za davek	0	0	0	0	0	0	347.067	0	347.067	0	347.067
Aktuarski dobički ali izgube, zmanjšani za davek	0	0	0	0	19.330	0	0	-468.234	-448.904	0	-448.904
	0	0	0	0	32.407.833	796.035	347.067	-468.234	33.102.031	6.890	33.108.921
Premiki v kapitalu
Razporeditev dela čistega dobička za oblikovanje dodatnih rezerv po sklepu skupščine	0	0	0	14.422.537	-14.422.537	0	0	0	0	0	0
	0	0	0	14.422.537	-14.422.537	0	0	0	0	0	0
Stanje na dan 31. decembra 2015	58.420.965	89.562.703	18.765.117	89.979.979	39.168.370	12.081.707	-861.126	-1.016.963	306.120.083	170.386	306.290.469

30 Sestava Skupine Luka Koper

V konsolidirane računovodske izkaze Skupine Luka Koper za leto, ki se je končalo 31. 12. 2016, so vključeni računovodski izkazi obvladujoče družbe Luka Koper, d. d., izkazi odvisnih družb in pripadajoči rezultati pridruženih družb.

Odvisne družbe, vključene v konsolidirane izkaze so:

• Luka Koper INPO, d. o. o., 100 %
• Adria Terminali, d. o. o., 100 %
• Luka Koper Pristan, d. o. o., 100 %
• TOC, d. o. o., 68,13 %

Pridružene družbe, vključene v konsolidirane izkaze:

• Adria Transport, d. o. o., 50 %
• Adria-Tow, d. o. o., 50 %
• Adriafin, d. o. o., 50 %
• Avtoservis, d. o. o., 49 %

Družbe, ki niso vključene v konsolidirane izkaze na dan 31. 12. 2016:

• Logis Nova, d. o. o., 100 %
• Adria Investicije, d. o. o., 100 %
• Golf Istra, d. o. o. v stečaju, 20 % (v stečajnem postopku z dne 9. oktober 2014, zaključek stečajnega postopka dne 6. januar 2017)

Družbi Adria Investicije, d. o. o. in Logis Nova d. o. o., nista bili vključeni v konsolidirane izkaze, ker za pošteno predstavitev finančnega položaja Skupine nista pomembni, saj poslujeta v zelo omejenem obsegu.

31 Pojasnila h konsolidiranim računovodskim izkazom

31.1 Podlage za pripravo računovodskih izkazov

Poročajoča družba

Luka Koper, d. d., pristaniški in logistični sistem, s sedežem na Vojkovem nabrežju 38 v Kopru, v Sloveniji, je obvladujoča družba Skupine Luka Koper. Konsolidirani računovodski izkazi za leto, ki se je končalo 31. 12. 2016, se nanašajo na Skupino Luka Koper, ki jo sestavljajo obvladujoča družba in njene odvisne in pridružene družbe.

Osnovna dejavnost pristanišča je pretovor in skladiščenje vseh vrst blaga, kar Skupina dopolnjuje z vrsto storitev na blagu in drugih storitev ter tako strankam zagotavlja celovito logistično podporo. Obvladujoča družba Luka Koper, d. d., na podlagi koncesijske pogodbe skrbi za pristaniško infrastrukturo in njen razvoj.

Izjava o skladnosti

Konsolidirani računovodski izkazi Skupine Luka Koper so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), ki jih je sprejel Svet za mednarodne računovodske standarde (IASB), ter pojasnili, ki jih sprejema Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP) in kot jih je sprejela Evropska unija, ter v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah.

Uprava družbe Luka Koper, d. d., je konsolidirane računovodske izkaze potrdila 14. 3. 2017.

Podlage za merjenje

Konsolidirani računovodski izkazi so pripravljeni ob upoštevanju izvirne vrednosti, razen pri izvedenih finančnih instrumentih in finančnih naložbah, ki so na razpolago za prodajo, pri katerih je upoštevana poštena vrednost. Metode, uporabljene za merjenje poštene vrednosti, so opisane v pojasnilu Poštena vrednost.

Funkcijska in predstavitvena valuta

Konsolidirani računovodski izkazi so sestavljeni v evrih, brez centov, ki so funkcijska valuta obvladujoče družbe.

Uporaba ocen in presoj

Skladno z MSRP poslovodstvo pri pripravi računovodskih izkazov poda ocene, presoje in predpostavke, ki vplivajo na uporabo usmeritev in na izkazane vrednosti sredstev ter obveznosti, prihodkov in odhodkov. Ocene so oblikovane glede na izkušnje iz prejšnjih let in pričakovanja v obračunskem obdobju. Oblikovanje ocen in s tem povezane predpostavke in negotovosti so razkrite v pojasnilih k posameznim postavkam.

Ocene, presoje in predpostavke se redno pregledujejo. Dejanski rezultati lahko od teh ocen odstopajo, zato se ocene stalno preverjajo in oblikujejo njihovi popravki. Spremembe računovodskih ocen se pripoznajo v obdobju, za katerega se ocene spremenijo oziroma vsa prihodnja obdobja, na katerega spremembe vplivajo.

Ocene in presoje so uporabljene predvsem pri naslednjih računovodskih postavkah:

Presoje slabitev nepremičnin, naprav in opreme (pojasnili 12 in 13 ter usmeritev 32.2.5)

Obstoj morebitnih znakov slabitve za nepremičnine, naprave in opremo Skupina presoja v skladu z MRS 36. Skupina na datum vsakega poročanja oceni, ali je kakšno znamenje (pomembne tehnološke spremembe, spremembe trga, zastarelost ali fizično stanje posameznega opredmetenega sredstva), da utegne biti sredstvo oslabljeno. Če tako znamenje obstaja, mora Skupina oceniti nadomestljivo vrednost sredstva. Sredstvo je potrebno oslabiti, če njegova knjigovodska vrednost presega njegovo nadomestljivo vrednost. Nadomestljiva vrednost je večja izmed dveh postavk: njegove poštene vrednosti zmanjšane za stroške prodaje ali njegove vrednosti pri uporabi.

Presoje oblikovanja rezervacij za tožbe (pojasnili 21 in 29 ter usmeritve 32.2.16)

Rezervacija je pripoznana, ko ima Skupina zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti, in če je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Možne obveznosti v računovodskih izkazih niso pripoznane, saj njihovega zneska ni bilo mogoče zanesljivo izmeriti ali pa bo njihov dejanski obstoj potrjen z nastopom ali nenastopom dogodkov šele v nenapovedljivi prihodnosti, na kar družba ne more vplivati.

Poslovodstvo vsake družbe redno preverja, ali je za poravnavo možne obveznosti verjeten odliv sredstev, ki omogočajo ekonomske koristi. V primeru, da ta postane verjeten, se za možno obveznost v računovodskih izkazih oblikuje rezervacija za tožbe.

Presoja ustreznosti življenjskih dob sredstev (pojasnili 12 in 14 ter usmeritve 32.2.5 in 32.2.7)

Skupina pri ocenjevanju življenjske dobe sredstev upošteva pričakovano fizično izrabljanje ter tehnično in gospodarsko staranje. Ravno iz tega naslova redno preverja dobo koristnosti pri pomembnejših sredstvih in v kolikor bi prišlo do spremenjenih okoliščin, bi spremenila dobo koristnosti ter posledično prevrednotila strošek amortizacije.

Presoja ustreznosti pripoznavanja prihodkov (pojasnilo 1 in usmeritev 32.2.25)

Skupina svoje prihodke izkazujejo in razkriva skladno z MRS 18. Ti se razčlenjujejo na čiste prihodke iz prodaje, druge prihodke in finančne prihodke. Za pripoznavanje prihodkov vsaka družba uporablja metodo odstotka dokončanosti del na dan izkaza finančnega položaja , in sicer za pretovor po količini ter opravljenih urah, za skladiščenje in logistiko po dnevih in količini, za vzdrževanje po gradbenih situacijah ter opravljenih urah, za laboratorijske storitve po opravljenih urah ter gostinske in nočitvene storitve po dnevih in opravljenih storitvah. Po tej metodi pripozna prihodke v obračunskem obdobju, v katerem so bile storitve opravljene.

Poslovne prihodke vsaka družba pripozna, ko upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov, če ti niso uresničeni že ob nastanku in jih je mogoče zanesljivo izmeriti.

Presoja slabitev finančnih instrumentov in nefinančnih sredstev

Podatki o pomembnih ocenah negotovosti in kritičnih presojah, ki jih je poslovodstvo pripravilo v procesu izvrševanja računovodskih usmeritev in ki najmočneje vplivajo na zneske v računovodskih izkazih, so bili uporabljeni pri presoji:

• vrednosti nepremičnin, naprav in opreme (pojasnilo 12),
• vrednosti naložbenih nepremičnin (pojasnilo 13),
• vrednotenja naložb v odvisne, pridružene in druge družbe (pojasnila 15 in 16) in
• pripoznavanja terjatev za odložene davke (pojasnilo 17).

Ocena možnosti uporabe terjatev za odložene davke (pojasnilo 17 in ismeritev 32.2.23)

Na osnovi ocene, da bo v prihodnosti na voljo dovolj razpoložljivega dobička, je Skupina oblikovala terjatve za odložene davke iz naslova (pojasnilo 17):

• rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi,
• finančnih instrumentov,
• slabitev finančnih naložb,
• razlik pri prevrednotenju za prodajo razpoložljivih finančnih naložb,
• slabitev terjatev.

Odložene terjatve za davek, ki so pripoznane iz naslova oblikovanja rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine, se zmanjšujejo v ustreznih zneskih s koriščenjem oblikovanih rezervacij in povečujejo v ustreznih zneskih glede na novo oblikovane rezervacije.

Glede na to, da slabitve finančnih naložb in terjatev ob oblikovanju niso davčno priznan odhodek, smo oblikovali terjatve za odloženi davek v ustrezni višini. Terjatve za odloženi davek bodo realizirane ob odtujitvi teh naložb ali odpravi finančne naložbe oziroma finančnega instrumenta in ob dokončnem odpisu terjatev.

Davčna stopnja, uporabljena za izračun višine odbitnih začasnih razlik, je 19 odstotkov, kolikor od 1. 1. 2017 dalje znaša splošna davčna stopnja za davek od dohodkov pravnih oseb.

Izkazane obveznosti za odložene davke izhajajo iz začasnih obdavčljivih razlik pri prevrednotenju za prodajo razpoložljivih finančnih naložb (po pošteni vrednosti neposredno v kapitalu) na višjo vrednost, iz naslova prevrednotenja za prodajo razpoložljivih finančnih naložb na nižjo vrednost pa so izkazane terjatve za odloženi davek.

Na dan poročanja se tako preverja višina izkazanih terjatev ali obveznosti za odloženi davek. Če družba ne razpolaga z zadostnim razpoložljivim dobičkom, se izkazana vrednost terjatev za odloženi davek ustrezno zmanjša.

Ocena oblikovanih rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade (pojasnilo 21 ter usmeritev 32.2.16)

V okviru obvez za določene pozaposlitvene in druge zaslužke so evidentirane sedanja vrednost odpravnin ob upokojitvi in jubilejne nagrade. Pripoznane so na osnovi aktuarskega izračuna, ki ga odobri poslovodstvo. Aktuarski izračun temelji na predpostavkah in ocenah, veljavnih v času nastanka izračuna, ki se zaradi sprememb v prihodnje lahko razlikujejo od dejanskih predpostavk, ki bodo veljale takrat. To se nanaša predvsem na določitev diskontne stopnje, ocene fluktuacije zaposlenih, ocene smrtnosti in ocene rasti plač. Obveze za določene zaslužke so zaradi kompleksnosti aktuarskega izračuna in dolgoročnega značaja postavke občutljive za spremembe navedenih ocen.

Ocena poštene vrednosti in učinkovitosti finančnih instrumentov (pojasnilo 24 in 31)

Izvedeni finančni instrument obrestne zamenjave se mesečno meri po pošteni (ali tržni) vrednosti. Poštena oziroma tržna vrednost instrumenta se izračunava pri poslovni banki, preko katere je družba sklenila instrument zaščite in predstavlja vrednost, po kateri bi lahko družba instrument pred njegovo zapadlostjo odsvojila. Sprememba poštene (ali tržne) vrednosti instrumenta se pripoznava preko postavk kapitala, saj je izvedeni finančni instrument v okviru "headge accounting-a" namenjen izključno varovanju izbranega posojila pred tveganjem porasta obrestnih mer.

Prav tako družba na letni osnovi, ob zaključku poslovnega leta, preverja učinkovitost oziroma uspešnost ščitenja pred obrestnim tveganjem, ko se vsakič znova preverjajo ključni elementi zaščite in skladnost instrumenta z izbranim posojilom, ki je predmet zaščite pred morebitnim porastom obrestnih mer.

32 Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev in razkritja

32.1 Uvod

Računovodske usmeritve, navedene v nadaljevanju, so bile dosledno uporabljene v vseh obdobjih, ki so prikazana v konsolidiranih računovodskih izkazih.

Družbe v Skupini Luka Koper uporabljajo enotne računovodske usmeritve, ki so bile po potrebi spremenjene in prilagojene usmeritvam Skupine.

32.2 Podlage za konsolidacijo in uporabljene računovodske usmeritve

32.2.1 Odvisne družbe

Odvisne družbe so podjetja, ki jih obvladuje obvladujoča družba. Obvladovanje obstaja, ko ima obvladujoča družba možnost odločati o finančnih in poslovnih usmeritvah podjetja za pridobivanje koristi iz njegovega delovanja. Pri ocenjevanju vpliva se upoštevata obstoj in učinek morebitnih glasovalnih pravic, ki jih je trenutno moč uveljaviti oziroma zamenjati. Računovodski izkazi odvisnih družb so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze od datuma, ko se obvladovanje začne, do datuma, ko preneha.

32.2.2 Pridružene družbe

Pridružene družbe so družbe, v katerih ima Skupina pomemben vpliv, ne obvladuje pa njihove finančne in poslovne usmeritve. Naložbe v pridružene družbe se ob začetnem pripoznanju merijo po nabavni vrednosti, nato pa se obračunavajo po kapitalski metodi. Konsolidirani računovodski izkazi Skupine zajemajo delež Skupine v dobičkih in izgubah pridruženih družb, izračunan po kapitalski metodi po opravljeni uskladitvi računovodskih usmeritev od datuma, ko se pomemben vpliv začne, do datuma, ko se konča. Če je delež Skupine v izgubah pridružene družbe večji od njenega deleža, se knjigovodska vrednost deleža Skupine zmanjša na nič, delež v nadaljnjih izgubah pa se preneha pripoznavati.

32.2.3 Posli, izvzeti iz konsolidacije

Iz konsolidiranih računovodskih izkazov so izločena stanja, nerealizirani

dobički in izgube oziroma prihodki in odhodki, ki izhajajo iz poslov znotraj Skupine. Nerealizirane izgube se izločijo na enak način kot dobički, pod pogojem, da obstaja dokaz o slabitvi.

32.2.4 Posli v tuji valuti

Posle, izražene v tuji valuti, Skupina preračuna v evre po referenčnem tečaju Evropske centralne banke na dan posla. Denarna sredstva in obveznosti, izraženi v tuji valuti na dan izkaza finančnega položaja, se preračunajo v domačo valuto po referenčnem tečaju Evropske centralne banke, veljavnem na zadnji dan obračunskega obdobja. Tečajne razlike pripoznamo v izkazu poslovnega izida.

32.2.5 Nepremičnine, naprave in oprema

Pri merjenju nepremičnin, naprav in opreme Skupina uporablja model nabavne vrednosti. Sredstvo se izkazuje po njegovi nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve. Način in uporabljene metode vrednotenja sredstev zaradi oslabitve so opisani v nadaljevanju pod naslovom Oslabitev nefinančnih sredstev. Nabavna vrednost nepremičnin, naprav in opreme je ustreznik denarne cene na dan pripoznanja.

Med sredstvi v pridobivanju Skupina poleg nepremičnin, naprav in opreme v pridobivanju izkazuje tudi predujme za pridobitev nepremičnin, naprav in opreme.

Deli nepremičnin, naprav in opreme, ki imajo različne dobe koristnosti, so obravnavani kot posamezna sredstva, ki se amortizirajo v ocenjeni dobi koristnosti.

Zemljišča obravnavamo ločeno in se ne amortizirajo.

Stroški izposoje

V nabavno vrednost nepremičnin, naprav in opreme se lahko usredstvijo tudi stroški izposojanja skladno z MRS 23, če jih je možno neposredno pripisati nakupu, gradnji ali proizvodnji sredstva v pripravi. Če si družba oziroma Skupina izposodi sredstva nenamensko in jih ni možno pripisati neposredno nakupu sredstva v pripravi, usredstvi sorazmerni del stroškov izračunanih na podlagi ponderirane letne obrestne mere z upoštevanim obrestnim ščitenjem, vendar samo za pomembne naložbe (vrednost naložbe nad 1 mio evrov in čas izgradnje daljši od 12 mesecev). Iz načina usredstvovanja obresti so izvzete naložbe, ki trajajo že vrsto let, vendar v poročanem letu, niso imele vlaganj (naložbe v mirovanju).

Stroški izposojanja se usredstvujejo dokler je sredstvo v pripravi. Ko je sredstvo preneseno v uporabo, se stroški izposojanja ne usredstvujejo več. Znesek stroškov izposojanja, usredstven v obdobju, ne sme preseči zneska stroškov izposojanja, ki nastanejo v istem obdobju.

Kasnejši stroški

Kasnejši izdatki, nastali v zvezi z nadomestitvijo posameznega dela nepremičnin, naprav in opreme, povečujejo njegovo nabavno vrednost po načelu pripoznanja. Nadomeščeni del se preneha pripoznavati. Drugi kasnejši izdatki v zvezi z nepremičnino, napravo in opremo povečajo njeno nabavno vrednost, če je verjetno, da bodo njene prihodnje gospodarske koristi večje v primerjavi s prvotno ocenjenimi. Vsi ostali izdatki se pripoznajo kot odhodek ob nastanku.

Amortizacija

Znesek amortizacije v vsakem obdobju Skupina pripozna v poslovnem izidu. Sredstvo se začne amortizirati, ko je razpoložljivo za uporabo. Nepremičnine, naprave in oprema se amortizirajo po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju ocenjene dobe koristnosti vsake posamezne nepremičnine, naprave in opreme. Uporabljena metoda amortiziranja se preveri na koncu vsakega poslovnega leta. Preostalo vrednost sredstva praviloma upoštevamo le pri pomembnih postavkah, pri čemer se upoštevajo tudi stroški likvidacije nepremičnine, naprave in opreme. Zemljišča, sredstva v pridobivanju, nekratkoročna sredstva, razvrščena v skupino (za odtujitev) za prodajo, in umetnine se ne amortizirajo. Uporabljene življenjske dobe nepremičnin, naprav in opreme so sledeče:

Sredstvo	2016	2015
Gradbeni objekti	16,67–66,67 let	16,67–66,67 let
Transportna in prekladalna oprema	5–17,86 let	5–17,86 let
- lokomotive	6,67–10 let	6,67–10 let
- viličarji, nakladalci	8 let	8 let
Računalniška oprema	4–5 let	4–5 let
Druga oprema	4–10 let	4–10 let

Odprava pripoznanja

Pripoznanje knjigovodske vrednosti posamezne nepremičnine, naprave in opreme Skupina odpravi ob odtujitvi ali če od njene uporabe ali odtujitve ne pričakujemo prihodnjih gospodarskih koristi. Dobički ali izgube iz odtujitve posamezne nepremičnine, naprave in opreme se določijo kot razlika med prihodki iz odtujitve in knjigovodsko vrednostjo ter se vključijo v poslovni izid.

32.2.6 Naložbene nepremičnine

Naložbene nepremičnine ima Skupina v lasti, da bi nam prinašale najemnino

ali povečevale vrednost nekratkoročne naložbe. Za merjenje naložbenih nepremičnin uporabljamo model nabavne vrednosti. Amortizacija se obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju ocenjene dobe koristnosti posameznega sredstva. Zemljišča se ne amortizirajo. V najem dani objekti so razdeljeni na sestavne dele glede na ocenjeno dobo koristnosti. Uporabljene življenjske dobe naložbenih nepremičnin so sledeče:

Naložbene nepremičnine	2016	2015
Zgradbe	16,67–66,67 let	16,67–66,67 let

32.2.7 Neopredmetena sredstva

Neopredmeteno osnovno sredstvo se na začetku pripozna po nabavni vrednosti. Po začetnem pripoznanju se neopredmetena sredstva izkazujejo po njihovi nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in izgube zaradi oslabitve.

Amortizacija

Ko je sredstvo na razpolago za uporabo, to pomeni, ko je na kraju in v stanju, ki sta potrebna za načrtovano delovanje, se začne amortizirati.

Neodpisana vrednost neopredmetenega sredstva s končno dobo koristnosti se zmanjšuje po metodi enakomernega časovnega amortiziranja v obdobju koristnosti sredstva. Vsa neopredmetena sredstva imajo končno dobo koristnosti.

Trajanje in metodo amortiziranja za neopredmeteno sredstvo s končno dobo koristnosti se pregleda najmanj konec vsakega poslovnega leta. Če se pričakovana doba koristnosti sredstva razlikuje od prejšnjih ocen, se trajanje amortiziranja ustrezno spremeni.

Doba koristnosti neopredmetenega sredstva, ki izhaja iz pogodbenih ali drugih pravnih pravic, ne presega dobe pogodbenih ali drugih pravnih pravic, lahko pa je krajša, odvisno od obdobja, v katerem se pričakuje, da bo sredstvo v uporabi. Ocenjena doba koristnosti za druga neopredmetena sredstva je 10 let (uporabljene življenjske dobe so podane v spodnji tabeli).

Neopredmetena sredstva	2016	2015
Nekratkoročne premoženjske pravice	5–10 let	5–10 let
Stroški razvoja	10 let	10 let

32.2.8 Finančne naložbe v pridružene in druge družbe

Finančne naložbe v pridružene in druge družbe Skupina vrednoti po nabavni vrednosti. Skupina na vsak dan izkaza finančnega položaja oceni, ali obstajajo kakšni nepristranski dokazi o morebitni oslabljenosti finančne naložbe. Oslabitev naložb se pripozna v izkazu poslovnega izida.

32.2.9 Finančni instrumenti

Finančni instrumenti so razvrščeni v razrede, kot sledi:

• 1. finančni instrumenti, vodeni po pošteni vrednosti skozi poslovni izid,
• 1. finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo,
• 1. posojila in terjatve,
• 1. za prodajo razpoložljiva finančna sredstva.

32.2.10 Posojila in terjatve

Dana in prejeta posojila ter terjatve Skupina pripozna na datum poravnave in jih meri po odplačni vrednosti z uporabo metode veljavnih obresti.

Terjatve iz poslovanja

V poslovnih knjigah se ločeno evidentira nekratkoročne in kratkoročne terjatve do kupcev. Terjatve za obresti od omenjenih terjatev se izkazujejo zabilančno. Nekratkoročne in kratkoročne terjatve iz poslovanja so ob pripoznanju izkazane z zneski, ki izhajajo iz pogodb ali ustreznih knjigovodskih listin. Med drugimi poslovnimi terjatvami Skupina izkazuje kratkoročno odložene stroške oziroma odhodke in kratkoročno nezaračunane prihodke.

Oblikovanje popravkov vrednosti terjatev

Za zapadle terjatve do kupcev in zapadle terjatve iz naslova zamudnih obresti družbe v Skupini na podlagi individualne presoje, oblikujejo popravke vrednosti v celotni višini terjatve. Popravki vrednosti terjatev do podjetij, v katerih je uveden stečajni ali likvidacijski postopek, se oblikujejo v celotni višini (100 odstotkov) terjatve ob začetku postopka.

Izgube zaradi oslabitve bremenijo prevrednotovalne poslovne odhodke v zvezi s terjatvami.

Dana posojila

Dana posojila Skupina na začetku pripozna po pošteni vrednosti. Po začetnem pripoznanju jih izkazuje po odplačni vrednosti ob upoštevanju metode veljavnih obresti. Glede na ročnost so dana posojila razvrščena med nekratkoročna oziroma kratkoročna sredstva. S ciljem obvladovanja kreditnega tveganja se glede na boniteto posojilojemalca določita ročnost posojila ter način poravnave, zavarovana z običajnimi instrumenti zavarovanja (na primer: bianko menice, zastava vrednostnih papirjev in drugih (ne)premičnin, možnost enostranskega pobota medsebojnih obveznosti ipd.). Ob morebitnem neizpolnjevanju zapadlih pogodbenih obveznosti posojilojemalca pristopimo k unovčitvi instrumentov zavarovanja oziroma k oblikovanju slabitve naložbe, če je sprožen sodni postopek.

Prejeta posojila

Prejeta posojila Skupina na začetku pripozna po pošteni vrednosti, po začetnem pripoznanju pa po odplačni vrednosti ob upoštevanju metode veljavnih obresti. Glede na ročnost so prejeta posojila ob pripoznanju uvrščena med nekratkoročne oziroma kratkoročne finančne obveznosti. Na zadnji dan leta so vse finančne obveznosti, ki zapadejo v plačilo v prihodnjem letu, prenesene med kratkoročne finančne obveznosti. Prejeta posojila so zavarovana z bianko menicami in finančnimi zavezami, eno posojilo pa z odstopom terjatev v zavarovanje.

32.2.11 Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva

Med finančna sredstva, ki so na razpolago za prodajo, so uvrščene naložbe v kapitalske vrednostnice. Ob začetnem pripoznanju se jih izmeri po pošteni vrednosti, h kateri so prišteti še stroški posla, ki izhajajo iz nakupa finančnega sredstva. Za pošteno vrednost se upošteva tržno oblikovana vrednost, kot je zaključni borzni tečaj delnice ali objavljena dnevna vrednost enote premoženja vzajemnega sklada. Spremembe poštene vrednosti Skupina pripozna v drugem vseobsegajočem donosu znotraj kapitala. Za razknjiževanje delnic se upošteva metodo povprečnih cen. Pri odpravi pripoznanja Skupina dobičke oziroma izgube prenese v poslovni izid. Pri obračunavanju nakupa in prodaje se uporablja datum trgovanja.

Vse ostale finančne naložbe, za katere ni delujočega trga in katerih poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti, Skupina meri po nabavni vrednosti.

32.2.12 Zaloge

Zaloge materiala Skupina vrednoti po nabavni vrednosti ali čisti tržni vrednosti, in sicer po nižji izmed njiju. Količinska enota zaloge materiala se ovrednoti po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevračljive nakupne dajatve ter neposredni stroški nabave. Med nevračljive nakupne dajatve se doda tudi tisti davek na dodano vrednost, ki se ne povrne. Nakupna cena se zmanjša za dobljene popuste. Skupina za zmanjševanje količin materiala na zalogi uporablja metodo tehtanih povprečnih cen. Drobni inventar, dan v uporabo, Skupina takoj prenese med stroške. Zaloge se zaradi okrepitve ne prevrednotijo.

32.2.13 Denar

Med denarna sredstva spadajo denar v blagajni, vloge na vpogled na računih ter bančni depoziti na odpoklic ali z rokom vezave do treh mesecev.

32.2.14 Izpeljani finančni instrumenti

Skupina ne izdaja izpeljanih finančnih instrumentov za namen trgovanja. Izpeljani finančni instrumenti se uporabljajo za varovanje izpostavljenosti Skupina pred tveganji, ki izhajajo iz dejavnosti financiranja in investiranja. Izpeljani finančni instrumenti se izkažejo po pošteni vrednosti. Način pripoznanja dobičkov ali izgub iz spremembe poštene vrednosti je odvisen od vrste varovanja pred tveganjem oziroma od tega, ali gre za računovodsko varovanje pred tveganjem ali ne. Skupina uporablja izpeljane finančne instrumente izključno za računovodsko varovanje pred tveganji. Pri računovodskem varovanju pred tveganjem se dobički ali izgube zaradi spremembe poštene vrednosti pripoznajo tako, da se del dobička ali izgube iz instrumenta za varovanje pred tveganjem, ki je opredeljen kot uspešno varovanje pred tveganjem, pripozna v drugem vseobsegajočem donosu. Ko predvideni posel postane sredstvo ali obveznost, se kumulativni znesek dobička ali izgube iz kapitala prenese in upošteva v začetnem merjenju stroškov pridobitve ali druge knjigovodske vrednosti sredstva ali obveznosti. Neuspešni del varovanja se takoj izkaže v izkazu poslovnega izida.

32.2.15 Kapital

Osnovni kapital

Osnovni kapital obvladujoče družbe Luka Koper, d. d., je razdeljen na 14.000.000 navadnih kosovnih delnic in so prosto prenosljive.

Dividende

Dividende se v računovodskih izkazih obvladujoče družbe pripoznajo, ko je sprejet sklep skupščine delničarjev o izplačilu dividend.

Odobreni kapital

Na dan 31. 12. 2016 Skupina ni imela odobrenega kapitala.

32.2.16 Rezervacije

Rezervacije za tožbe in odškodnine

Skupina oblikuje rezervacije za prejete tožbe in odškodnine, ki so povezane z domnevnimi kršitvami pri poslovanju. Oblikovanje in višino rezervaciji se določa na podlagi naslednjih sodil:

• ali ima Skupina sedanjo obvezo (pravno ali posredno), ki je posledica preteklega dogodka,
• verjetnost, da bo pri poravnavi obveznosti (tožbe) potreben odtok (rezervacija se pripozna, če je verjetnost velika),
• možnost zanesljive ocenitve obveze.

Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade

Skladno s podjetniško kolektivno pogodbo in zakonskimi predpisi je Skupina dolžna obračunati in izplačati jubilejne nagrade ter odpravnine ob upokojitvi. Za izmero teh zaslužkov Skupina uporablja vrednotenje aktuarske obveznosti v skladu s pričakovano rastjo plač od dneva vrednotenja do predvidene upokojitve zaposlene osebe. To pomeni vračunavanje zaslužkov sorazmerno z opravljenim delom. Ocenjena obveznost je pripoznana v višini sedanje vrednosti pričakovanih prihodnjih izdatkov. Pri merjenju ocenimo tudi predvideno povišanje plač in fluktuacijo zaposlencev.

Na osnovi aktuarskega izračuna Skupina pripozna aktuarske dobičke ali izgube tekočega leta za odpravnine v drugem vseobsegajočem donosu v kapitalu, stroške sprotnega službovanja in stroške obresti pa v izkazu poslovnega izida. Za jubilejne nagrade v izkazu poslovnega izida prikazujemo tako stroške sprotnega službovanja in stroške obresti kot aktuarske dobičke ali izgube.

Izračun rezervacij za obveznosti do zaposlencev iz naslova odpravnin in jubilejnih nagrad temelji na aktuarskem izračunu na dan 31. 12. 2016 s podatki na dan 31. 10. 2016 (ni pomembnejših odstopanj), v katerem so bile upoštevane naslednje predpostavke:

• Upoštevana je trenutno veljavna višina odpravnin in jubilejnih nagrad.
• Upoštevana je smrtnost na osnovi tablic umrljivosti iz leta 2007 za slovensko populacijo, ločeno za moške in ženske, znižana za 10 odstotkov (aktivna populacija). Skupno za zaposlence na dan 31. 12. 2016 to pomeni 0,3-odstotno smrtnost za naslednje poslovno leto (glede na število zaposlencev).
• Upoštevana je predpostavka o fluktuaciji zaposlenih, ki je linearno padajoča od 1,0 odstotka pri 15 letih do 0,5 odstotka pri 54 letih, nato konstantna pri 0,5 odstotka. Skupno za zaposlence na dan 31. 12. 2016 to pomeni letno fluktuacijo 0,6 odstotka za naslednje poslovno leto.
• Za leti 2017 in 2018 so upoštevane stopnje povečanja povprečnih plač v RS iz Jesenske napovedi gospodarskih gibanj 2016 (UMAR). Od leta 2019 naprej je predvideno, da se bodo povprečne plače v RS letno višale za 2 odstotno inflacijo in za realno rast v višini 0,5 odstotka. Predpostavlja se, da se zneski iz Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Ur. L. RS, št. 140/06 in 76/08) v letih 2017 in 2018 ne bodo povišali, kasneje se predvideva rast teh zneskov skladno z inflacijo.
• Upoštevano je povečanje osnovnih plač v višini letne inflacije, povečane za 0,2 odstotka od leta 2021 naprej, upošteva se rast osnovnih bruto plač zaradi napredovanja, in sicer 0,5 odstotka letno, upošteva se dodatek na skupno delovno dobo v višini 0,5 odstotka od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto skupne delovne dobe. V primeru štirih

individualnih pogodb se dodatek na delovno dobo ne zaračunava. Tako bi bila nominalna letna stopnja rasti mesečnih plač v Skupini zaradi inflacije in realne rasti v prihodnjem letu 1,4 odstotna, v letu 2018 1,5 odstotna, v letih 2019 in 2020 2 odstotna ter od leta 2021 dalje pa 2,2 odstotna.

• Diskontna stopnja za izračun na dan 31. 12. 2016 je na osnovi objavljenih donosnosti slovenskih državnih obveznic na dan 16. 11. 2016 in z interpolacijo glede na povprečno uteženo trajanje obvez družbe (13,7 let) določena v višini 1,8 odstotka.

32.2.17 Nekratkoročno razmejeni prihodki

Nekratkoročno razmejeni prihodki se pripoznajo, če bodo v obdobju, daljšem od enega leta, pokrili predvidene odhodke.

V Skupini se oblikujejo nekratkoročni razmejeni prihodki za redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture. Nekratkoročno razmejeni prihodki za redno vzdrževanje se oblikujejo, v kolikor znašajo stroški gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške javne infrastrukture do višine, ki ustreza višini prihodkov iz naslova pristaniških pristojbin. V primeru presežka stroškov nad prihodki iz naslova pristaniških pristojbin, se v višini presežka odpravijo dolgoročno razmejeni prihodki

32.2.18 Državne podpore

Vse vrste državne podpore so v začetku pripoznane v izkazu finančnega položaja, kot odloženi prihodki, ko obstaja zagotovilo, da bo Skupina podpore prejela in bo izpolnila pogoje v zvezi z njimi. Državne podpore, prejete za kritje stroškov, so dosledno pripoznane v izkazu poslovnega izida v obdobjih, v katerih nastajajo zadevni stroški, ki naj bi jih le-te nadomestile.

32.2.19 Koncesijska dejavnost

V skladu s Pomorskim zakonikom sta septembra 2008 družba Luka Koper, d. d., in Republika Slovenija v okviru Uredbe o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču razmerje uredili s koncesijsko pogodbo in koncesijsko razmerje opredelili za obdobje 35 let od sklenitve pogodbe.

Koncesionar mora, skladno z določili koncesijske pogodbe, svoje poslovne knjige voditi na način, da zagotovi ločeno računovodsko spremljanje dejavnosti, ki jih izvaja na podlagi podeljenih izključnih pravic.

V svojih poslovnih knjigah družba Luka Koper, d. d., vodi ločeno računovodsko evidenco prihodkov iz naslova pristaniških pristojbin v posameznem letu in stroškov opravljanja koncesijskih dejavnosti. Morebitni presežek prihodkov iz naslova pristaniških pristojbin nad stroški vzdrževanja pristaniške infrastrukture koncesionar zadrži kot nekratkoročno odložene prihodke za stroške vzdrževanja pristaniške infrastrukture v prihodnjih letih v skladu s členom 9.3. koncesijske pogodbe. Računovodsko spremljanje dejavnosti gospodarske javne službe temelji na usmeritvah in načelih stroškovnega računovodstva ter sodilih ločenega evidentiranja, ki so bila usklajena in potrjena s strani Ministrstva za promet republike Slovenije dne 15. marca 2011 in so ostala do dne 31. decembra 2016 nespremenjena. Navkljub organizacijskim spremembam se v tem obdobju, način izvajanja in evidentiranja dejavnosti gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture namenjene za javni promet, ni spreminjal.

Družba Luka Koper, d. d., tako skladno s koncesijsko pogodbo z Republiko Slovenijo ter potrjenimi sodili s strani Republike Slovenije oblikuje nekratkoročno odložene prihodke gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture v višini, ki ustreza višini presežka prihodkov iz naslova pristaniških pristojbin nad stroški gospodarske javne službe. V primeru presežka stroškov nad prihodki iz naslova pristaniških pristojbin se v višini presežka odpravijo nekratkoročno odloženi prihodki.

Družba Luka Koper, d. d., je kot koncesionar od Republike Slovenije kot koncedenta pridobila izključno pravico za izvajanje pristaniških dejavnosti ravnanja s tovorom in pomorskega potniškega prometa na območju pristanišča ter s tem povezano izključno pravico za vodenje in upravljanje pristanišča, vodenje in razvoj pristaniške infrastrukture, ki ni namenjena za javni promet, in je v okviru 44. člena Pomorskega zakonika pridobila tudi izključno pravico do izvajanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture namenjene za javni promet.

Obenem vodi Luka Koper, d. d., v skladu s členom 7.9.6 koncesijske pogodbe tudi evidenco investicijskih vlaganj v pristaniško infrastrukturo v posameznem poslovnem letu. Družba Luka Koper, d. d., mora investicijska vlaganja v posameznem poslovnem letu navesti v posebnem dodatku k letnemu poročilu, ki ga mora pregledati in potrditi pooblaščeni revizor.

Družba Luka Koper, d. d. v skladu s členom 10.1. koncesijske pogodbe plačuje koncesijsko dajatev, ki znaša 3,5 odstotka ustvarjenega letnega poslovnega prihodka zmanjšanega za v tem letu pobrane pristaniške pristojbine. Osnova za odmero koncesijske dajatve se ugotavlja na podlagi revidiranega izkaza poslovnega izida družbe Luka Koper, d. d. Znesek letne koncesijske dajatve se med letom plačuje v obliki mesečnih akontacij, izračunanih najkasneje do 30. julija tekočega leta na podlagi revidiranih podatkov preteklega koledarskega leta. Pristaniške pristojbine predstavljajo 4 odstotke poslovnih prihodkov obvladujoče družbe in so vsebinsko sestavni del poslovnih prihodkov. Višino pristojbin določi obvladujoča družba Luka Koper, d. d., v soglasju z državo. Preostalih 96 odstotkov poslovnih prihodkov obvladujoče družbe ustvari družba iz naslova opravljanja storitev pretovora in skladiščenja, za katere se cene oblikujejo na osnovi tržnih zakonitosti. Razvoj in obnovo pristaniške infrastrukture izvaja obvladujoča družba v svojem imenu in na svoj račun. Po preteku koncesije je koncesionar upravičen do povračila neamortiziranega dela vlaganj. Zaradi zgoraj navedenih določil koncesijske pogodbe, Skupina OPMSRP 12, ne uporablja.

32.2.20 Finančne obveznosti

Prejeta posojila Skupina ob začetnem pripoznanju izkazuje po pošteni vrednosti, zmanjšani za pripadajoče stroške posla. Razliko med izvirno in odplačno vrednostjo Skupina izkazuje v izkazu poslovnega izida v obdobju odplačevanja posojila, pri čemer se uporablja metodo efektivne obrestne mere.

32.2.21 Poslovne obveznosti

Med nekratkoročnimi poslovnimi obveznostmi Skupina izkazuje prejete varščine za najete poslovne prostore. Med kratkoročnimi obveznostmi so ločeno izkazane kratkoročne obveznosti do dobaviteljev, države in zaposlencev. Med drugimi poslovnimi obveznostmi Skupina izkazuje kratkoročno odložene prihodke ter kratkoročno vnaprej vračunane stroške oziroma odhodke.

32.2.22 Davek od dobička

Davek od dobička Skupina obračunava skladno z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb. Osnova za obračun davka od dohodka je bruto dobiček, povečan za davčno nepriznane stroške in zmanjšan za zakonsko dovoljene olajšave. Od tako dobljene osnove je obračunana obveznost za davek od dohodka pravnih oseb. Uporabljena stopnja davka za leto 2016 in za primerjalno leto 2015 je 17 odstotkov.

32.2.23 Odloženi davki

Z namenom izkazovanja ustreznega poslovnega izida v obdobju poročanja Skupina obračuna tudi odložene davke. Te izkazuje kot odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek. Pri obračunavanju odloženih davkov uporabi metodo obveznosti po izkazu finančnega položaja. Knjigovodsko vrednost sredstev in obveznosti Skupina primerja z njihovo davčno vrednostjo, razliko med obema vrednostma pa opredeli kot stalno ali začasno razliko. Začasne razlike smo razdelili na obdavčljive in odbitne. Obdavčljive začasne razlike so povečale obdavčljive zneske in odložene davčne obveznosti. Odbitne začasne razlike pa so zmanjšale obdavčljive zneske in povečale odložene davčne terjatve.

Odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek se pobotajo, če obstaja zakonska pravica pobotati odmerjene terjatve za davek in odmerjene obveznosti za davek od dohodka ter če so odloženi davki vezani na isto obdavčljivo pravno osebo in isti davčni organ.

32.2.24 Čisti dobiček na delnico

Osnovni in popravljeni čisti dobiček na delnico se izračuna tako, da se čisti poslovni izid poslovnega leta deli s tehtanim povprečnim številom navadnih delnic.

32.2.25 Prihodki

Poslovni prihodki

Prihodki iz opravljenih storitev

Osnova dejavnost Skupine je pretovor in skladiščenje vseh vrst blaga, storitve na blagu in z njimi povezane druge storitve. Vse storitve Skupina opravlja v Sloveniji, tako za domače kot tuje kupce. Tuji kupci prihajajo iz tržišč celinske Evrope, ki so za skupino najpomembnejša, kot tudi iz držav Azije in Amerike. Kupci so največji svetovni ladjarji, velike svetovne multinacionalke, končne uporabnice naših storitev in druge večje ali manjše domače in tuje družbe, ki jim koprsko pristanišče predstavlja najhitrejšo in najkakovostnejšo logistično storitev.

Poslovne prihodke Skupina pripozna, ko upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov, če ti niso uresničeni že ob nastanku in jih je mogoče zanesljivo izmeriti.

Pri pripoznavanju prihodkov iz opravljenih storitev Skupina uporablja metodo odstotka dokončanosti del na dan izkaza finančnega položaja. Po tej metodi so prihodki pripoznani v obračunskem obdobju, v katerem so storitve opravljene. Razkriva se zneske vsake pomembne vrste prihodkov, pripoznane v obdobju, ter prihodke od prodaje domačim in tujim kupcem.

Prihodki od najemnin

Skupina zajema pretežno prihodke od naložbenih nepremičnin, to je gradbenih objektov in zemljišč, ki jih daje v poslovni najem. Skupina prihodke od najemnin uvršča med poslovne prihodke.

Drugi prihodki

Med drugimi prihodki se izkazujejo prevrednotovalni poslovni prihodki od prodaje nepremičnin, naprav in opreme, subvencije, donacije, prejete odškodnine in ostali prihodki. Državne in druge subvencije v največji meri predstavljajo prejeta sredstva iz naslova razvojnih dejavnosti na področju evropskih razvojnih projektov, ki so namenjeni povečanju konkurenčnosti pristanišča, energetski učinkovitosti, okoljski varnosti in zagotavljanju učinkovitosti pristaniških procesov. Prejete subvencije za kritje stroškov so pripoznane strogo dosledno kot prihodki v obdobjih, v katerih nastajajo zadevni stroški, ki naj bi jih nadomestile.

Prihodki iz naslova črpanja zadržanih prispevkov plač se pripoznajo skladno z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov v višini namensko porabljenih sredstev.

Ostali prihodki se pripoznajo, ko se upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov.

32.2.26 Finančni prihodki in finančni odhodki

Finančni prihodki vključujejo prihodke od obresti na dana posojila, obresti za nepravočasno plačane terjatve za storitve, prihodke od dividend, prihodke od odsvojitve za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev in prihodke iz naslova pozitivnih tečajnih razlik. Prihodki od obresti so pripoznani ob njihovem nastanku z uporabo efektivne obrestne mere. Prihodki od dividend so izkazani v poslovnem izidu, ko je uveljavljena pravica do izplačila.

Finančni odhodki obsegajo stroške obresti za prejeta posojila, negativne tečajne razlike in izgube zaradi oslabitve vrednosti finančnih sredstev, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Stroški izposojanja in odobritev posojil se pripoznajo v izkazu poslovnega izida skozi celotno zapadlost posojila.

32.2.27 Odhodki – stroški

Stroški kot odhodki so pripoznani v obdobju, v katerem nastanejo. Razvrščeni so jih v skladu s svojo naravo. Izkazujemo jih in razkrivamo po naravnih vrstah. Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano z zmanjšanjem sredstev ali s povečanjem dolga, in če je to zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti.

32.2.28 Oslabitev sredstev

Oslabitev nefinančnih sredstev

Če obstaja znamenje, da utegne biti sredstvo oslabljeno, se oceni njegovo nadomestljivo vrednost v skladu z MRS 36. Če ni mogoče oceniti nadomestljive vrednosti sredstva, Skupina ugotovi nadomestljivo vrednost denar ustvarjajoče enote, ki ji sredstvo pripada. Slabitev se izkaže v izkazu poslovnega izida. Izgube zaradi oslabitve je treba odpraviti, če so se spremenile ocene, uporabljene za ugotovitev nadomestljive vrednosti sredstev. Izguba zaradi oslabitve sredstva se odpravi do višine, do katere povečana knjigovodska vrednost sredstva ne preseže knjigovodske vrednosti, ki bi bila ugotovljena po odštetju amortizacijskega odpisa, če pri sredstvu v prejšnjih letih ne bi bila pripoznana izguba zaradi oslabitve. Odprava izgube se pripozna kot prihodek v poslovnem izidu.

Oslabitev finančnih sredstev

Na datum vsakega poročanja Skupina opravi preizkus ocene slabitve finančnih naložb po izbranih kriterijih, opredeljenih v pravilniku o računovodstvu, da bi se ugotovilo, ali obstajajo nepristranski dokazi o morebitni oslabljenosti finančne naložbe. Če taki razlogi obstajajo, pristopi k izračunu višine vrednosti izgube zaradi oslabitve.

Če se presodi, da je treba opraviti slabitev pri finančnih naložbah, izkazanih po odplačni vrednosti, se znesek izgube izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo finančne naložbe in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov, diskontiranih po izvirni efektivni obrestni meri. Vrednost izgube pripoznamo v poslovnem izidu. Če razlogi za slabitev finančne naložbe prenehajo obstajati, je razveljavitev slabitve finančne naložbe, izkazane po odplačni vrednosti, pripoznana v poslovnem izidu.

Če Skupina pri finančnih naložbah v odvisne, pridružene in druge družbe, izkazanih po nabavni vrednosti, presodi, da je treba opraviti slabitev, morebitno izgubo izmeri kot razliko med knjigovodsko vrednostjo finančnega sredstva in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov (ali po kateri drugi metodi), razobrestenih po trenutni tržni donosnosti za podobna finančna sredstva, in jo kot prevrednotovalni finančni odhodek pripozna v poslovnem izidu.

32.2.29 Izkaz drugega vseobsegajočega donosa

V izkazu drugega vseobsegajočega donosa so prikazani čisti poslovni izid in drugi vseobsegajoči donosi, vanj pa so vključene postavke, ki bodo v prihodnje razporejene v izkaz poslovnega izida, in postavke, ki v prihodnje ne bodo pripoznane v izkazu poslovnega izida, kakor zahtevajo ali dovoljujejo drugi MSRP.

32.2.30 Izkaz denarnih tokov

V Skupini se poroča o denarnih tokovih iz poslovanja po posredni metodi na podlagi postavk v izkazu finančnega položaja z dne 31. 12. 2016 in 31. 12. 2015, izkaza poslovnega izida za leto 2016 ter dodatnih podatkov, ki so potrebni za prilagoditev odtokov in pritokov.

32.2.31 Izkaz sprememb lastniškega kapitala

Izkaz sprememb lastniškega kapitala prikazuje gibanje posameznih sestavin kapitala v poslovnem letu (celoto prihodkov in odhodkov ter transakcij z lastniki, ko delujejo kot lastniki), vključno z uporabo čistega poslovnega izida. Vključen je izkaz vseobsegajočega donosa, ki čisti dobiček tekočega obdobja povečuje za vse prihodke in odhodke, ki smo jih neposredno pripoznali v kapitalu.

32.2.32 Upravljanje tveganj

Družbe v Skupini spremljajo tveganja in jih skušajo obvladovati na vseh ravneh poslovanja. Pri ocenjevanju tveganj upoštevajo različne dejavnike. Ustrezno upravljanje tveganj se zagotavlja z njihovim pravočasnim prepoznavanjem in obvladovanjem ter z usmeritvami in politikami, opredeljenimi v dokumentih celovitega sistema vodenja.

Poslovanje Skupine je izpostavljeno strateškim, poslovnim in finančnim tveganjem, ki so močno odvisna od tržnih zakonitosti, kar zahteva njihovo aktivno spremljanje. Identifikacija tveganj je zapisana v poslovnem poročilu v poglavju Upravljanje tveganj. Poleg strateških in poslovnih tveganj se Skupina srečuje tudi s finančnimi tveganji, med katerimi so najpomembnejša tveganje spremembe poštene vrednosti, obrestno, likvidnostno, valutno in kreditno tveganje ter tveganje ustrezne kapitalske sestave. Kako Skupina ugotavlja in obvladuje finančna tveganja, je razkrito v pojasnilu 35: Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj.

32.2.33 Na novo sprejeti standardi in pojasnila

Novi standardi in pojasnila, navedeni v nadaljevanju, še niso veljavni in med pripravo letnih računovodskih izkazov na dan 31. 12. 2016 niso bili upoštevani:

MSRP 9 Finančni instrumenti (2014)

Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2018; uporablja se za nazaj, razen izjemoma. Preračun prejšnjih obdobij ni potreben in je dovoljen v kolikor so podatki na voljo in brez uporabe spoznanj. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.

Ta standard nadomešča MRS 39 Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje, z izjemo da MRS 39 ostaja v veljavi v primeru ščitenja poštene vrednosti portfelja finančnih sredstev ali finančnih obveznosti pred tveganjem spremembe obrestne mere; družbe imajo možnost se odločati med uporabo računovodskega ščitenja skladno z MSRP 9 ali obstoječim obračunavanjem varovanja pred tveganjem po MRS 39 v vseh primerih obračunavanja.

Čeprav so temelji dovoljenega merjenja finančnih sredstev – odplačna vrednost, poštena vrednost skozi drugi vseobsegajoči donos (PVDVD) in poštena vrednost skozi poslovni izid (PVPI) – podobni MRS 39, se kriteriji za določitev ustreznega merjenja pomembno razlikujejo.

Finančno sredstvo se izmeri po odplačni vrednosti ko so izpolnjeni naslednji pogoji:

• sredstva se vodijo v okviru poslovnega modela, ki je namenjen zbiranju pogodbenih denarnih tokov in
• pogodbena določila vsebujejo natančne datume denarnih tokov, ki so zgolj plačila glavnice in obresti od neplačane glavnice.

Nadalje lahko Skupina naknadne spremembe poštene vrednosti (vključno pozitivne in negativne tečajne razlike) kapitalskega instrumenta, ki ni namenjen trgovanju, nepreklicno predstavi v okviru ostalega vseobegajočega donosa. Omenjene naknadne spremembe se v nobenem primeru več ne morejo prerazvrstiti v poslovni izid.

Dolžniški instrumenti, ki so izmerjeni po pošteni vrednosti skozi ostali vseobsegajoči donos, prihodki od obresti, pričakovane kreditne izgube ter pozitivne in negativne tečajne razlike se pripoznajo v poslovnem izidu na enak način kot sredstva izmerjena po odplačni vrednosti. Ostali dobički in izgube so pripoznani v drugem vseobsegajočem donosu in so po odpravi pripoznanja prerazvrščeni med poslovni izid.

Model izračuna oslabitve skladno z MSRP 9 nadomešča model nastalih izgub, kot ga pozna MRS 39, ki zajema tudi model pričakovanih kreditnih izgub; slednje pomeni, da se bo oslabitev lahko pripoznala še preden bo sploh do izgube prišlo.

MSRP 9 vsebuje nov splošni model obračunavanja varovanja pred tveganjem, ki zadevno obračunavanje bolje prilagaja obvladovanju tveganj. Različne vrste razmerij varovanja pred tveganjem – poštena vrednost, denarni tok in neto naložbe v tuje družbe – ostanejo nespremenjene, vendar je potrebna dodatna ocena.

Standard vsebuje nove zahteve, ki jih je potrebno izpolniti (nadaljevanje in ustavitev obračunavanja varovanja pred tveganjem), in omogoča dodatnim vrstam izpostavljenosti, da se obravnavajo kot varovane postavke.

Potrebna so dodatna obsežna razkritja v zvezi z obvladovanjem tveganj in z dejavnostmi varovanja pred tveganji.

Skupina predvideva, da MSRP 9 ne bo pomembno vplival na računovodske izkaze. Razvrstitev in merjenje finančnih instrumentov družbe se ob upoštevanju MSRP 9 ne bosta bistveno spremenila.

MSRP 15 Prihodki iz pogodb s kupci

Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2018. Uporaba pred datumom je dovoljena. Standard še ni potrjen s strani EU, je pa slednja potrdila MSRP 15 Prihodki iz pogodb s tujci, vključno datum začetka veljavnosti MSRP 15.

Novi standard zagotavlja okvir, ki nadomešča obstoječa navodila za pripoznanje prihodkov po MSRP. Skupina uporablja petstopenjski model za določitev kdaj točno pripoznati prihodke in do katere višine. Novi model opredeljuje, da se prihodki pripoznajo takrat oziroma ko Skupina prenese nadzor blaga in storitev na stranko in sicer, v višini do katere Skupina pričakuje, da je upravičena. Z ozirom na izpolnjene kriterije se prihodki pripoznajo:

• čez čas in na način, ki prikazuje poslovanje družbe ali
• v trenutku, ko je nadzor blaga in storitev prenešen na kupca.

Prav tako MSRP 15 uvaja načela, ki Skupino zavezujejo k zagotavljanju

kakovostnih in obsežnih razkritij, ki uporabnikom računovodskih izkazov dajejo uporabne informacije v zvezi z vrsto, višino, časovnim vidikom in negotovostjo prihodkov in denarnih tokov, ki izhajajo iz pogodb s kupci. Čeprav prvotna ocena možnega vpliva MSRP 15 na računovodske izkaze Skupine še ni v celoti zaključena, poslovodstvo predvideva, da standard na

dan prve uporabe ne bo pomembno vplival na njene računovodske izkaze. Skupina ne predvideva, da se bo izbira časa in merjenje njenih prihodkov po MSRP 15 spremenilo zaradi narave njenega poslovanja in vrste prihodkov.

Spremembe MRS 40 Naložbene nepremičnine

Veljajo za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje in se uporabljajo za naprej.

Spremembe utrjujejo načelo iz MRS 40 Naložbene nepremičnine glede prenosov v naložbene nepremičnine ali iz njih, tako da zdaj določa, da se takšen prenos opravi samo, če pride do spremembe pri uporabi nepremičnine. V skladu s spremembami se prenos opravi, kadar in zgolj kadar pride do dejanske spremembe v uporabi – tj. sredstvo začne ali preneha ustrezati opredelitvi pojma naložbena nepremičnina, o spremembi uporabe pa obstajajo dokazila. Zgolj sprememba namena poslovodstva ni razlog za prenos.

Skupina predvideva, da spremembe na dan prve uporabe ne bodo pomembno vplivale na računovodske izkaze, saj prenese nepremičnino v naložbene nepremičnine ali iz njih samo, kadar pride do dejanske spremembe v uporabi nepremičnine.

MSRP 16 Najemi

Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2019 ali kasneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena, če Skupina uporablja tudi MSRP 15. Dopolnilo še ni potrjeno s strani EU.

MSRP 16 nadomešča MRS 17 Najemi in povezana pojasnila. Standard odpravlja obstoječi model dvojnega obračunavanja najemov in namesto tega od Skupine zahteva, da večina najemov iz izkaza finančnega položaja obračunava z enotnim modelom brez razlikovanja med poslovnim in finančnim najemom.

Skladno z MSRP 16, se za pogodbo o najemu smatra pogodba, ki za določeno obdobje daje pravico do uporabe določenega sredstva v zameno za plačilo. Nov model za take pogodbe določa, da najemnik pripozna pravico do uporabe sredstva in obveznost iz najema. Pravica do uporabe sredstva se amortizira, obresti pa se pripišejo k obveznosti. Slednje povzroča skoncentriran vzorec stroškov za večji del najemov, četudi najemnik plačuje stalne letne najemnine.

Nov standard za najemnike uvaja številne omejene izjeme, ki vključujejo:

• najeme za obdobje 12 mesecev ali manj, brez nakupne opcije, in

• najeme, kjer ima zadevno sredstvo nizko vrednost (poceni/cenovno nizki najemi/'small-ticket' leases).

Z uvedbo novega standarda pa se obračunavanje najema za najemodajalca ne bo pomembno spremenilo in razlikovanje med poslovnim in finančnim najemom zanj ostaja v veljavi.

Skupina predvideva, da nov standard na dan prve uporabe ne bo pomembno vplival na računovodske izkaze.

Dopolnilo k MSRP 2: Razvrščanje in merjenje plačil z delnicami

Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2018. Uporablja se za nazaj. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Dopolnilo še ni potrjeno s strani EU.

Dopolnilo natančneje opredeljuje plačila z delnicami za naslednja področja:

• učinki obveznih in neobveznih pogojev glede merjenja plačil z delnicami, ki se poravnajo v gotovini;
• plačila z delnicami z možnostjo poravnave v primeru obveznosti pri viru odtegnjenega davka in
• spremembe pogojev plačil z delnicami, ki zadevajo razvrstitev plačil poravnanih v gotovini v plačila poravnana s kapitalom.

Skupina predvideva, da nov standard na dan prve uporabe ne bo pomembno vplival na računovodske izkaze.

Dopolnilo k MRS 7

Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2017. Uporablja se za nazaj. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Dopolnilo še ni potrjeno s strani EU.

Dopolnilo zahteva dodatna razkritja, ki bodo uporabnikom pomagala vrednotiti spremembe v obveznostih iz financiranja, vključno spremembe denarnih tokov in nedenarne spremembe (npr. vpliv pozitivnih in negativnih tečajnih razlik, spremembe pri prevzemu ali izgubi nadzora nad podružnicami, spremembe poštene vrednosti).

Skupina predvideva, da nov standard na dan prve uporabe ne bo pomembno vplival na njene računovodske izkaze.

OPMSRP 22 Transakcije v tujih valutah in predujmi

Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje. V pojasnilu je razjasnjeno, kako določiti datum transakcije za namen določitve menjalnega tečaja, ki se uporabi ob začetnem pripoznanju s tem povezanega sredstva, odhodka ali prihodka (ali njegovega dela) ob odpravi pripoznanja nedenarnega sredstva ali nedenarne obveznosti v zvezi z danim ali prejetim predujmom v tuji valuti. V takšnem primeru je datum transakcije enak datumu, na katerega podjetje najprej pripozna nedenarno sredstvo ali nedenarno obveznost v zvezi z danim ali prejetim predujmom. Skupina predvideva, da pojasnilo na dan prve uporabe ne bo pomembno vplivalo na njene računovodske izkaze, saj ob začetnem pripoznanju nedenarnih sredstev ali nedenarnih obveznosti v zvezi z danimi ali prejetimi predujmi uporablja menjalni tečaj, ki je v veljavi na dan transakcije.

Dopolnilo k MRS 12: Pripoznanje terjatev za odložene davke v zvezi z nerealiziranimi izgubami

Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2017. Uporablja se za nazaj. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Dopolnilo še ni potrjeno s strani EU.

Dopolnilo natančneje pojasnjuje na kakšen način in kdaj v določenih primerih obračunati odložene terjatve za davek, ter kako določiti višino prihodnjih obdavčljivih prihodkov za namen presoje pripoznavanja odloženih terjatev za davek.

Skupina predvideva, da nov standard na dan prve uporabe ne bo pomembno vplival na računovodske izkaze.

Dopolnilo k MSRP 10 in MRS 28 Prodaja ali vložek sredstev med vlagateljem in njegovim pridruženim podjetjem ali skupnim podvigom

Dan uporabe še ni bil določen s strani UOMRS; uporaba pred datumom je dovoljena. Dopolnilo pojasnjuje, da je pri poslih s pridruženim podjetjem ali skupnim podvigom višina pripoznanih dobičkov ali izgub odvisna od tega ali je prodano ali vloženo sredstvo del posla kjer:

• je celotni dobiček ali izguba pripoznana, ko posel sklenjen med vlagateljem in njegovim pridruženim podjetjem ali skupnim podvigom zajema prenos sredstva ali sredstev, ki predstavljajo družbo (ne glede na to ali se sredstvo nahaja v podružnici ali ne), medtem

ko je delni dobiček ali izguba pripoznana ko je posel sklenjen med vlagateljem in njegovim pridruženim podjetjem ali skupnim podvigom zajema sredstvo, ki ne predstavlja družbo, četudi se to sredstva nahajajo v podružnici.

Skupina predvideva, da dopolnilo na dan prve uporabe ne bo pomembno vplivalo na računovodske izkaze.

Poštena vrednost

Poštena vrednost je uporabljena pri finančnih sredstvih, razpoložljivih za prodajo in finančnih instrumentih za varovanje. Vse ostale postavke v računovodskih izkazih so predstavljene po nabavni oziroma odplačni vrednost.

Pri merjenju poštene vrednosti nefinančnega sredstva mora Skupina

upoštevati zmožnost tržnega udeleženca ustvarjati gospodarske koristi s skrajno in najboljšo uporabo sredstva ali z njegovo prodajo drugemu udeležencu na trgu, ki bo sredstvo uporabil v skrajni in najboljši meri.

Skupina uporablja metode vrednotenja, ki so primerne v danih okoliščinah in za katere so na voljo zadostni podatki, predvsem z uporabo ustreznih tržnih vhodnih podatkov in minimalno uporabo netržnih vhodnih podatkov. Vsa sredstva in obveznosti, ki so v računovodskih izkazih merjeni ali razkriti po pošteni vrednosti, so razvrščeni v hierarhijo poštene vrednosti na podlagi najnižje ravni vhodnih podatkov, ki so pomembni za merjenje celotne poštene vrednosti:

• 1. raven tržne cene (neprilagojene) z delujočega trga za podobna sredstva in obveznosti,
• 1. raven model vrednotenja, ki neposredno ali posredno temelji na tržnih podatkih,
• 1. raven model vrednotenja, ki ne temelji na tržnih podatkih.

Za sredstva in obveznosti, ki so bili v računovodskih izkazih pripoznani že v predhodnih obdobjih, Skupina ob zaključku vsakega obdobja poročanja ugotovi, ali je prišlo do prehoda med ravnmi tako, da ponovno preveri razporeditev sredstev, upoštevajoč najnižjo raven vhodnih podatkov, ki so pomembni za merjenje celotne poštene vrednosti.

Hierarhija poštenih vrednosti sredstev in obveznosti Skupine je predstavljena v pojasnilu 32.

Odseki

Luka Koper d.d. kot obvladujoča družba ne nudi posameznih komponent pristaniške dejavnosti kot samostojne storitve, vendar le v paketu celotne storitve pretovora blaga znotraj zaprtega območja Luke Koper, posledično poslovodstvo tudi ne spremlja poslovanja po posameznih komponentah v smislu MSRP 8. Skupina prikazuje področne odseke, in sicer ločeno za pristaniško dejavnost in ostalo. Pod pristaniško dejavnost vključuje Skupina vse pristaniške dejavnosti, kot so pretovor in skladiščenje blaga, storitve na blagu, upravljanje območja pristanišča, logistične storitve, storitve maritimne dejavnosti ter vzdrževanje območja pristanišča. Pod ostalo so zajete gostinska dejavnost, dejavnost kontrole kakovosti ter zaledna logistična dejavnost.

		Pristaniška dejavnost Ostalo		Skupaj		Konsolidacijske knjižbe		Skupaj Skupina
(v evrih)	2016	2015	2016	2015	2016	2015	2016	2015	2016	2015
Prihodki od prodaje zunaj Skupine	198.156.553	181.286.067	2.787.318	2.987.405	200.943.871	184.273.472	0	0	200.943.871	184.273.472
Prihodki od prodaje med odseki	490.278	496.364	25.998	23.620	516.276	519.984	-516.276	-519.984	0	0
Amortizacija	25.864.669	26.792.242	604.019	722.507	26.468.688	27.514.749	0	0	26.468.688	27.514.749
Poslovni izid iz poslovanja	49.352.847	42.815.443	-27.409	-394.940	49.325.438	42.420.503	0	0	49.325.438	42.420.503
Finančni prihodki	1.508.661	1.439.061	507	1.027	1.509.168	1.440.088	-1.297	-3.781	1.507.871	1.436.307
Finančni odhodki	-1.966.457	-7.367.248	-1.807	-3.355	-1.968.264	-7.370.603	1.298	3.781	-1.966.966	-7.366.822
Poslovni izid iz financiranja	-457.796	-5.928.187	-1.300	-2.328	-459.096	-5.930.515	1	0	-459.095	-5.930.515
Dobički pridruženih družb po kapitalski metodi	0	0	0	0	0	0	1.897.614	1.328.228	1.897.614	1.328.228
Davek od dobička in doloženi davki	-6.347.452	-5.405.350	-40.524	1.857	-6.387.976	-5.403.493	0	0	-6.387.976	-5.403.493
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja	42.547.599	31.481.906	-69.233	-395.411	42.478.366	31.086.495	1.897.615	1.328.228	44.375.981	32.414.723
	Pristaniška dejavnost		Ostalo		Skupaj		Konsolidacijske knjižbe		Skupaj Skupina
(v evrih)	31.12.2016	31.12.2015	31.12.2016	31.12.2015	31.12.2016	31.12.2015	31.12.2016	31.12.2015	31.12.2016	31.12.2015
Sredstva skupaj	476.511.434	454.827.170	13.644.594	17.249.162	490.156.028	472.076.332	-99.525	-5.084.887	490.056.503	466.991.445
Od tega delnice in deleži v pridruženih družbah	6.737.709	6.737.709	0	0	6.737.709	6.737.709	5.942.632	4.962.120	12.680.341	11.699.829
Obveznosti	157.384.127	160.251.816	857.303	482.936	158.241.430	160.734.752	-163.848	-33.776	158.077.582	160.700.976

33 Dodatna pojasnila konsolidiranega izkaza poslovnega izida

Pojasnilo 1. Čisti prihodki od prodaje

(v evrih)	1-12 2016	1-12 2015
Čisti prihodki od prodaje domačim kupcem	64.781.952	58.821.259
- storitev	63.514.032	57.591.106
- blaga in materiala	38.788	1.802
- najemnin	1.229.132	1.228.351
Čisti prihodki od prodaje tujim kupcem	134.761.744	125.452.213
- storitev	134.658.133	125.363.293
- najemnin	103.611	88.920
Skupaj	199.543.696	184.273.472

Med celotnimi čistimi prihodki od prodaje, ni posameznega kupca, ki bi presegel 10 odstotkov celotne prodaje.

Pojasnilo 2. Usredstveni lastni proizvodi in storitve

(v evrih)	1-12 2016	1-12 2015
Usredstveni lastni proizvodi in storitve	1.400.175	8.247
Skupaj	1.400.175	8.247

Skupina izkazuje med usredstvenimi lastnimi proizvodi in storitvami vzdrževalna dela na lastni infrastrukturi, ki jih je v večji meri opravljala odvisna družba Luka Koper INPO, d. o. o.

(v evrih)	1-12 2016	1-12 2015
Drugi poslovni prihodki	2.233.046	3.920.038
Odprava rezervacij	2.380	1.501.667
Subvencije, dotacije in podobni prihodki	1.967.739	2.019.179
Prevrednotovalni poslovni prihodki	262.927	399.192
Prihodki pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin	30.822	112.875
Izterjane odpisane terjatve in odpisane obveznosti	232.105	286.317
Drugi prihodki	912.199	986.179
Prejete odškodnine in kazni	408.916	465.624
Subvencije in drugih prihodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki	229.011	503.630
Ostali prihodki	274.272	16.925
Skupaj	3.145.245	4.906.217

Pojasnilo 3. Drugi prihodki

Največja izkazana postavka med drugimi poslovnimi prihodki so subvencije, dotacije in podobni prihodki. Največji delež te postavke se nanaša na prihodke od črpanja odstopljenih sredstev iz zadržanih prispevkov od odvisne družbe Luka Koper INPO, d. o. o. v višini 1.911.464 evrov. Sredstva družba črpa skladno z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov za pokrivanje 75 odstotkov stroškov plač invalidov ter za stroške zaposlitve osebja za čas, ki ga porabijo za pomoč invalidom.

Subvencije in drugi prihodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki predstavljajo vračunane prihodke na osnovi nastalih certificiranih stroškov evropskih projektov.

(v evrih)	1-12 2016	1-12 2015
Stroški materiala	1.510	1.439
Stroški pomožnega materiala	4.090.978	3.405.045
Stroški nadomestnih delov	4.606.615	4.582.749
Stroški energije	6.302.021	6.523.217
Stroški pisarniškega materiala	137.646	141.434
Ostali materialni stroški	402.803	414.041
Skupaj	15.541.573	15.067.925

Pojasnilo 4. Stroški materiala

Pojasnilo 5. Stroški storitev

(v evrih)	1-12 2016	1-12 2015
Stroški pristaniških storitev	25.186.641	21.853.774
Stroški transportnih storitev	234.510	233.830
Stroški storitev vzdrževanja	6.020.847	5.435.192
Stroški najemnin	938.197	979.298
Povračila stroškov zaposlencem v zvezi z delom	400.950	376.383
Stroški plačilnega prometa, bančnih storitev in zavarovanj	783.400	686.585
Stroški intelektualnih in osebnih storitev	778.612	822.363
Stroški sejmov, reklam in reprezentance	1.163.259	1.225.432
Stroški storitev fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti	319.408	282.498
Stroški drugih storitev
Stroški komunalnih storitev	184.932	131.540
Stroški informacijske podpore	3.144.623	3.190.061
Stroški koncesije	6.916.138	5.925.896
Stroški drugih storitev	4.208.614	4.686.631
Skupaj	50.280.131	45.829.483

V okviru stroškov storitev so, tako kot pretekla leta, največji delež predstavljali stroški pristaniških storitev. Izvajalci pristaniških storitev za obvladujočo družbo opravljajo pristaniške storitve na blagu (sortiranje, paletiranje, vzorčenje, zaščita, označevanje, tehtanje, čiščenje, pretovarjanje in drugo), upravljanje luške mehanizacije in podobno.

Povečali so se stroški koncesije, kot posledica višjih poslovnih prihodkov. Vsi najemi, ki jih ima Skupina sklenjene, so preklicni, pomembnih bodočih obveznosti iz tega naslova ni.

(v evrih)	1-12 2016	1-12 2015
Plače zaposlencev	34.225.557	31.229.804
Nadomestila plač zaposlencev	5.397.233	4.868.779
Stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja	1.586.735	1.450.401
Delodajalčevi prispevki od prejemkov zaposlencev	6.493.979	5.943.978
Regres za letni dopust, povračila in drugi stroški	4.197.539	4.582.711
Skupaj	51.901.043	48.075.673

Pojasnilo 6. Stroški dela

V decembru 2016 so zaposlenci v družbah Luka Koper, d. d., Luka Koper INPO, d. o. o., Adria Terminali, d. o. o. in TOC, d. o. o., z izjemo članov uprave ter zaposlenih na podlagi individualnih pogodb, prejeli dodatno povprečno mesečno plačo (trinajsto plačo) iz naslova doseganja načrtovane dodane vrednosti v letu 2016, medtem ko so v družbi Luka Koper Pristan, d. o. o. prejeli božičnico.

Zaposlenci prejemajo plačilo premij dodatnega pokojninskega zavarovanja (PDPZ) s strani delodajalca, ki pokojninski načrt financira petnajsto leto.

V letu 2016 je znašal regres za letni dopust med 1.091 do 1.100 evrov na zaposlenca, medtem ko je v preteklem letu le-ta znašal 791 evrov.

Člani uprave in člani nadzornega sveta ter zaposleni na podlagi individualnih pogodb v letu 2016 niso prejeli posojil. Skupina do članov uprave in nadzornega sveta ne izkazuje terjatev.

Povprečno število zaposlencev v Skupini Luka Koper po izobrazbeni strukturi:

Raven izobrazbe	Povprečno število zaposlencev 2016	Povprečno število zaposlencev 2015
VIII/2	2	2
VIII/1	22	20
VII	116	114
VI/2	153	141
VI/1	78	75
V	293	289
IV	284	269
III	23	21
I–II	100	114
Skupaj	1.071	1.045

Pojasnilo 7. Amortizacija

(v evrih)	1-12 2016	1-12 2015
Amortizacija zgradb	13.000.004	12.532.807
Amortizacija naprav in opreme	12.564.211	14.126.482
Amortizacija drobnega inventarja	24.073	26.627
Amortizacija naložbenih nepremičnin	193.594	192.211
Amortizacija neopredmetenih sredstev	686.806	636.622
Skupaj	26.468.688	27.514.749

(v evrih)	1-12 2016	1-12 2015
Stroški oblikovanja rezervacij	905.267	0
Odhodki pri slabitvah, odpisih in izgubah pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin	1.646.276	1.907.963
Odhodki pri oblikovanju popravka vrednosti terjatev	351.230	111.044
Dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela in drugih vrst stroškov	6.723.177	6.302.973
Donacije	133.011	155.760
Izdatki za varstvo okolja	119.928	54.080
Nagrade dijakom in študentom z dajatvami	11.488	15.531
Štipendije dijakom in študentom	6.002	8.260
Drugi stroški in odhodki	675.864	1.723.992
Skupaj	10.572.243	10.279.603

Pojasnilo 8. Drugi odhodki

Stroški oblikovanja rezervacij se nanašajo na novo oblikovane rezervacije za tožbe v višini 905.267 evrov, ki jih je oblikovala obvladujoča družba. Dodatno oblikovane rezervacije so podrobneje predstavljene pri pojasnilu rezervacij.

Odhodki pri slabitvah, odpisih in izgubah pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin se nanašajo predvsem na obvladujočo družbo, in sicer na odpis sredstev v pridobivanju v višini 1.409.142 evrov ter slabitev sredstev v pridobivanju investicije Barka II v višini 140.000 evrov.

Dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela in drugih vrst stroškov se predvsem nanašajo na nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Le-to je v opazovanem obdobju znašalo 6.611.043 evrov.

Pojasnilo 9. Finančni prihodki in odhodki

(v evrih)	1-12 2016	1-12 2015
Finančni prihodki iz deležev
Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah	1.302.259	1.161.407
Finančni prihodki iz danih posojil
Finančni prihodki iz posojil danih drugim	17.992	77.715
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih	175.874	197.185
Tečajne razlike

Skupaj finančni prihodki	1.507.871	1.436.307
Finančni odhodki iz finančnih naložb	-100.000	-4.320.000
Finančni odhodki iz finančnih obveznosti
Finančni odhodki iz posojil prejetih od pridruženih družb	-4.228	-7.895
Finančni odhodki iz posojil prejetih od bank	-1.742.553	-3.004.441
Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti
Finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev	-6	-450
Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti	-120.179	-34.036
Skupaj finančni odhodki	-1.966.966	-7.366.822
Neto finančni izid	-459.095	-5.930.515

Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah se nanašajo na prejete dividende iz naslova vrednostnih papirjev, vloženih v družbo Krka, d. d. ter vračilo deleža družbe Poteza Adriatic Fund Amsterdam, ki je v postopku likvidacije.

Celotni finančni odhodki za obresti so v letu 2016 znašali 1.742.553 evrov, kar je manj kot v preteklem letu predvsem zaradi nižje efektivne obrestne mere in dela stroškov, ki so se skladno z računovodsko politiko Skupine usredstvili na pomembne naložbe v pripravi.

Pojasnilo 10. Davki in efektivna davčna stopnja

(v evrih)	1-12 2016	1-12 2015
Poslovni izid pred davki	50.444.616	37.818.216
Davek od dobička	8.575.585	6.429.097
Neobdavčeni prihodki in povečanje odhodkov	-55.799	-543.436
Neobdavčene prejete dividende	-491.307	-374.460
Davčne olajšave	-955.271	-1.035.543
Davčno nepriznani odhodki	444.751	320.599
Davčno nepriznani odhodki v zvezi s slabitvijo naložb	7.500	631.996
Drugo zmanjšanje davčne osnove	-25.074	-43.496
Drugo povečanje davčne osnove	26.301	0
Učinek spremembe davčne stopnje	-1.138.711	18.736
Skupaj odhodek za davek	6.387.976	5.403.493
Efektivna davčna stopnja	12,66%	14,29%

Pri obračunu davka od dobička je bil pri vseh družbah v Skupini upoštevan Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb.

Skupaj odhodek za davek zajema davek od dobička in odložene davke pripoznane v izkazu poslovnega izida.

Pojasnilo 11. Čisti dobiček na delnico

Čisti poslovni izid Skupine je v letu 2016 znašal 44.375.299 evrov (leto prej 32.407.833 evrov). Od tega obvladujočemu lastniku pripada 44.375.299 evrov (leto prej 32.407.833 evrov), neobvladujočim lastnikom pa 682 evra (leto prej 6.890 evrov). Neobvladujoči delež pripada solastniku družbe TOC, d. o. o.

(v evrih)	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Čisti poslovni izid obvladujočega lastnika obračunskega obdobja	44.375.299	32.407.833
Število vseh delnic	14.000.000	14.000.000
Število navadnih delnic	14.000.000	14.000.000
Osnovni in prilagojeni čisti dobiček na delnico	3,17	2,31

Pri izračunu osnovnega čistega dobička na delnico je bil v števcu upoštevan čisti poslovni dobiček, v imenovalcu pa povprečno število vseh delnic.

Popravljeni čisti dobiček na delnico je enak osnovnemu čistemu dobičku na delnico, saj je delniški kapital Skupine po pretvorbi prednostnih v navadne delnice sestavljen izključno iz navadnih delnic.

34 Dodatna pojasnila konsolidiranega finančnega položaja Skupine

Pojasnilo 12. Nepremičnine, naprave in oprema

(v evrih)	31. 12. 2016	31. 12. 2014
Zemljišča	18.255.454	10.445.956
Zgradbe	237.646.358	233.620.036
Naprave in oprema	55.330.933	59.652.478
Nepremičnine, naprave in oprema, ki se pridobivajo ter dani predujmi	64.779.235	37.846.995
Skupaj	376.011.980	341.565.465

Nepremičnine, naprave in oprema Skupine niso bile zastavljene.

Nabavna vrednost nepremičnin, naprav in opreme v uporabi, katerih neodpisana vrednost je na 31. 12. 2016 enaka nič, znaša 232.770.864 evrov, na dan 31. 12. 2015 pa je znašala 216.202.397 evrov.

Obveznosti do dobaviteljev nepremičnin, naprav in opreme so na 31. 12. 2016 znašale 7.270.478 evrov, medtem ko so na dan 31. 12. 2015 znašale 10.083.190 evrov.

Med sredstvi v pridobivanju Skupina izkazuje tudi dane predujme za nakup nepremičnin, naprav in opreme. Stanje teh na zadnji dan opazovanega leta, je bilo 26.461.875 evrov, nanašajo pa se na največje projekte.

V letu 2016 je tako Skupina skupaj investirala 61.681.564 evrov, od tega kot dane predujme v višini 16.736.917 evrov. Največje investicije Skupine so sledeče:

• nadaljevanje izgradnje treh novih rezervoarjev na terminalu tekočih tovorov,
• nakup zemljišča,
• priprava infrastrukture za RMG nad železniško progo,
• poglabljanje pl. Kanala in S dela bazena I znotraj akvatoriata,
• ureditev transportnih in skladiščnih površin za potrebe kontejnerskega terminala,
• objekt za skladiščenje in pretovor žit,
• terminalski vlačilci,
• gradnja nove kamionske polnilnice za Jet in D2 na Pomolu II ter
• nadaljevanje gradnje tira 21 a, b, c in mostu čez preliv.

Skupina redno preverja ali obstajajo pokazatelji, ki bi nakazovali ali je potrebno kakšno sredstvo oslabiti. Sredstvo je potrebno oslabiti, v kolikor obstajajo znaki iz zunanjih ali notranjih virov informacij, in sicer ali je sredstvo še vedno uporabno, izvedljivo, tehnično zastarano ali so se okoliščine in trg bistveno spremenili. Če taka znamenje obstajajo, se mora oceniti nadomestljiva vrednost sredstva in sredstvo po potrebi oslabiti. Na takšen način je Skupina v poslovnem letu preverjala sredstva v pridobivanju, ki že dalj časa niso aktivirana ter ugotovila sledeče:

• Barka II projekt za izgradnjo objekta Skupina je opravila preizkus oslabitve sredstva ter se tako odločila za slabitev projekta na cenilčevo vrednost.
• Novi vhodi v Luko Koper Skupina je ugotovila, da slabitve niso potrebne, saj so vhodi za družbo in okolje nujno potrebni, vendar je časovnica nadaljevanje projektov odvisno od soglasij in dovoljenj.
• Ureditev površine na pomolu III –Skupina je odpisala celoten projekt vezan na ureditev površine na pomolu III v višini 1.354.291 evra.

Vseh odpisov iz naslova sredstev v pridobivanju je bilo v letu 2016 v višini 1.409.142 evrov, od tega največja ureditev površine na pomolu III. V sklopu slabitev je bilo slabljeno sredstvo v pridobivanju Barka II, v višini 140.000 evrov, in sicer na vrednost cenitve, izvedene s strani pooblaščenega ocenjevalca nepremičnin, ki je pri oceni vrednosti uporabil nabavno vrednostni način. Odpisi, slabitve ter izločena sredstva so pripoznana med odhodki pri slabitvah, odpisih in izgubah pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin (pojasnilo 8).

Preglednica gibanja nepremičnin, naprav in opreme v letu 2016

Zemljišča	Zgradbe	Naprave in oprema	Sredstva v pridobivanju	Skupaj
10.445.956	445.260.555	260.348.116	37.846.995	753.901.622
0	59.767	1.380.635	60.241.162	61.681.564
7.809.498	17.041.529	6.842.017	-31.604.400	88.644
0	-600.542	-554.655	-4.105	-1.159.302
0	0	0	-1.409.642	-1.409.642
0	0	0	-140.000	-140.000
0	0	-218	0	-218
0	0	0	-37.472	-37.472
0	0	56.329	0	56.329
0	-117	0	-113.303	-113.420
0	5.779	0	0	5.779
0	-45.923	45.923	0	0

31. decembra	18.255.454	461.721.048	268.118.147	64.779.235	812.873.884
Popravek vrednosti
31. decembra	0	211.640.519	200.695.638	0	412.336.157
Amortizacija v letu	0	13.000.004	12.588.284	0	25.588.288
Odtujitve	0	-520.876	-542.350	0	-1.063.226
Odpisi	0	0	-19	0	-19
Prenos na naložbene nepremičnine	0	-99	0	0	-99
Prenos iz naložbenih nepremičnin	0	802	0	0	802
Prerazvrstitve znotraj nepremičnin, naprav in opreme	0	-45.660	45.661	0	1
Prerazvrstitve znotraj nabavne in popravka vrednosti	0	0	0	0	0
Usredstveni lastni proizvodi	0	0	0	0	0
31. decembra	0	224.074.690	212.787.214	0	436.861.904
Neodpisana vrednost
31. decembra	10.445.956	233.620.036	59.652.478	37.846.995	341.565.465
31. decembra	18.255.454	237.646.358	55.330.933	64.779.235	376.011.980

Preglednica gibanja nepremičnin, naprav in opreme v letu 2015

(v evrih)	Zemljišča	Zgradbe	Naprave in oprema	Sredstva v pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra	10.018.102	425.819.839	255576392	31.471.216	722.885.549
Pridobitve	0	65.980	377.883	36.771.472	37.215.335
Prenos z investicij v teku	0	19.571.353	9.034.625	-28.605.978	0
Odtujitve	0	-303.371	-3.558.551	0	-3.861.922
Odpisi	0	0	-431.895	-497.940	-929.835
Oslabitve	0	-279.581	0	-1.147.080	-1.426.661
Prenos na neopredmetena sredstva	0	0	0	-113.499	-113.499
Prenos na naložbene nepremičnine	0	0	0	-31.196	-31.196
Prenos na sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo	0	826.300	348.939	0	1.175.239
Prenos iz sredstev (skupine za odtujitev) za prodajo	0	0	-1.011.388	0	-1.011.388
Prerazvrstitve znotraj nepremičnin, naprav in opreme	427.854	-439.965	12.111	0	0

31. decembra	10.445.956	445.260.555	260.348.116	37.846.995	753.901.622
Popravek vrednosti
31. decembra	0	199.603.525	190.953.802	0	390.557.327
Amortizacija v letu	0	12.532.806	14.153.112	0	26.685.918
Odtujitve	0	-275.606	-3.440.277	0	-3.715.883
Odpisi	0	0	-330.158	0	-330.158
Oslabitve		-223.204	0	0	-223.204
Prenos na sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo	0	0	-997.506	0	-997.506
Prenos iz sredstev (skupine za odtujitev) za prodajo	0	10.724	348.939	0	359.663
Prerazvrstitve znotraj nepremičnin, naprav in opreme	0	-7.726	7.726	0	0
31. decembra	0	211.640.519	200.695.638	0	412.336.157
Neodpisana vrednost
31. decembra	10.018.102	226.216.314	64.622.590	31.471.216	332.328.222
31. decembra	10.445.956	233.620.036	59.652.478	37.846.995	341.565.465

(v evrih)	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Naložbene nepremičnine - zemljišča	14.991.483	14.991.483
Naložbene nepremičnine - zgradbe	3.584.047	3.757.941
Skupaj	18.575.530	18.749.424

Pojasnilo 13. Naložbene nepremičnine

Med naložbenimi nepremičninami so zemljišča in objekti, dani v poslovni najem, ter nepremičnine, ki povečujejo vrednost nekratkoročne naložbe.

(v evrih)	1-12 2016	1-12 2015
Prihodki od najema naložbenih nepremičnin	585.835	599.539
Amortizacija naložbenih nepremičnin	193.594	192.211

Naložbene nepremičnine niso zastavljene.

Poštena vrednost naložbenih nepremičnin na dan 31. 12. 2016 znaša 18.558.969 evrov.

Preglednica gibanja naložbenih nepremičnin v letu 2016

(v evrih)	Zemljišča	Zgradbe	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2015	14.991.483	5.501.692	20493175
Prenos z investicij v teku	0	24.659	24.659
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme	0	-5.779	-5.779
Prenos na nepremičnine, naprave in opremo	0	117	117
31. decembra 2016	14.991.483	5.520.689	20.512.172
Popravek vrednosti
31. decembra 2015	0	1.743.751	1743751
	0
Amortizacija v letu	0	193.594	193.594
Prenos iz nepremičnine, naprave in opremo	0	-802	-802
Prenos na nepremičnine, naprave in opremo	0	99	99
31. decembra 2016	0	1.936.642	1.936.642
Neodpisana vrednost
31. decembra 2015	14.991.483	3.757.941	18.749.424
31. decembra 2016	14.991.483	3.584.047	18.575.530

(v evrih)	Zemljišča	Zgradbe	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2014	14.670.199	4.930.809	19.601.008
Odtujitve, odpisi	0	-2.689	-2.689
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme	0	31.196	31.196
Prenos iz sredstev (skupine za odtujitev) za prodajo	321.284	542.376	863.660
31. decembra 2015	14.991.483	5.501.692	20.493.175
Popravek vrednosti
31. decembra 2014	0	1.432.173	1.432.173
	0
Amortizacija v letu	0	192.210	192.210
Odtujitve, odpisi	0	-1.792	-1.792
Prenos iz sredstev (skupine za odtujitev) za prodajo	0	121.160	121.160
31. decembra 2015	0	1.743.751	1.743.751
Neodpisana vrednost
31. decembra 2014	14.670.199	3.498.636	18.168.835
31. decembra 2015	14.991.483	3.757.941	18.749.424

Preglednica gibanja naložbenih nepremičnin v letu 2015

(v evrih)	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Stroški razvijanja	234.447	273.522
Nekratkoročne premoženjske pravice	3.891.723	4.458.810
Skupaj	4.126.170	4.732.332

Pojasnilo 14. Neopredmetena sredstva

Nabavna vrednost neopredmetenih sredstev v uporabi, katerih neodpisana vrednost je na dan 31. 12. 2016 enaka nič, znaša 6.834.934 evrov, na dan 31. 12. 2015 pa je znašala 8.451.488 evrov. Obveznosti do dobaviteljev neopredmetenih sredstev so na dan 31. 12. 2016 znašale 45.506 evrov (konec lanskega leta 11.543 evrov). Neopredmetena sredstva na dan 31. 12. 2016 niso bila zastavljena. Neopredmetena sredstva v skupini predstavljajo pravice do industrijske lastnine in druge pravice ter stroške razvoja. Pravice do industrijske lastnine in druge pravice zajemajo računalniške programe, informacijske sisteme in razvojno-projektne programe. Stroški razvoja v višini 234.447 evrov, pa pripadajo družbi TOC, d. o. o., in sicer za projekt CAPSorb (razvoj učinkovitih ekoloških vpojnih sredstev za obvladovanje razlitij vseh vrst hidrofilnih in hidrofobnih nevarnih in nenevarnih tekočin na trdnih tleh in vodnih površinah).

Preglednica gibanja neopredmetenih sredstev v letu 2016

(v evrih)	Stroški razvijanja	Pravice do industrijske lastnine in druge pravice	Neopredmetena sredstva v pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2015	390.746	14.846.010	306.030	15.542.786
Prerazvrstitev		-1.591		-1591
1. januarja 2015	390.746	14.844.419	306.030	15.541.195
Pridobitve	0	760	98.740	99.500
Prenos z investicij v teku	0	191.318	-191.318	0
Odtujitve, odpisi	0	-1.620.422	0	-1.620.422
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme	0	37.473	0	37.473
Prenos na nepremičnine, naprave in opremo	0	0	-56.329
31. decembra 2016	390.746	13.453.548	157.123	14.057.746
Popravek vrednosti
31. decembra 2015	117.224	10.693.230	0	10.810.454
Prerazvrstitev		-1.591
1. januarja 2015	117.224	10.691.639	0	10.810.454
Amortizacija v letu	39.075	647.731	0	686.806
Odtujitve, odpisi	0	-1.620.422	0	-1.620.422
31. decembra	156.299	9.718.948	0	9.876.838
Neodpisana vrednost
31. decembra 2015	273.522	4.152.780	306.030	4.732.332
1. januarja 2015	273.522	4.152.780	306.030	4.730.741
31. decembra 2016	234.447	3.734.600	157.123	4.126.170

(v evrih)	Stroški razvijanja	Pravice do industrijske lastnine in druge pravice	Neopredmetena sredstva v pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2014	390.746	14.297.766	553.357	15.241.869
Pridobitve	0	0	187.418	187.418
Prenos z investicij v teku	0	434.745	-434.745	0
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme	0	113.499	0	113.499
31. decembra 2015	390.746	14.846.010	306.030	15.542.786
Popravek vrednosti
31. decembra 2014	78.150	10.095.682	0	10.173.832
Amortizacija v letu	39.074	597.548	0	636.622
31. decembra 2015	117.224	10.693.230	0	10.810.454
Neodpisana vrednost
31. decembra 2014	312.596	4.202.084	553.357	5.068.037
31. decembra 2015	273.522	4.152.780	306.030	4.732.332

Preglednica gibanja neopredmetenih sredstev v letu 2015

		31. 12. 2016	31. 12. 2015
(v evrih)	Država	Odstotek lastništva	Odstotek lastništva
Pridružene družbe:
Adriafin, d. o. o.	Slovenija	50,0	50,0
Adria Transport, d. o. o.	Slovenija	50,0	50,0
Adria-Tow, d. o. o.	Slovenija	50,0	50,0
Avtoservis, d. o. o.	Slovenija	49,0	49,0
Golf Istra, d. o. o.	Slovenija	20,0	20,0

Pojasnilo 15. Delnice in deleži v pridruženih družbah

Delnice in deleži v pridruženih družbah niso dani v zastavo.

Preglednica gibanja delnic in deležev v pridruženih družbah

(v evrih)	2016	2015
Stanje 1. januarja	11.699.829	10.846.601
Povečanja
Pripisani dobički	1.897.613	1.328.228
Zmanjšanja
Izplačilo dobička	-917.101	-475.000
Stanje 31. december	12.680.341	11.699.829

Iz naslova naložb v pridružene družbe je bilo v letu 2016 realiziranih skupaj 1.897.613 evrov dobičkov, od tega s strani družbe Adria Transport, d. o. o. v višini 644.680 evrov, Adria-Tow, d. o. o. v višini 691.718 evrov, Adriafin, d. o. o. v višini 106.521 evrov ter družbe Avtoservis, d. o. o. v višini 454.695 evrov.

(v evrih) Odstotek lastništva Sredstva Obveznosti Prihodki Čisti poslovni izid Čisti poslovni izid, ki pripada Skupini predhodnega Adria Transport, d. o. o. 50,0 14.159.341 10.973.820 11.626.672 1.289.359 644.680 500.000 Adria 50,0 14.330.841 4.450.308 1.289.358 1.383.436 691.718 200.000 Adriafin d. o. o. 50,0 10.460.831 106.596 81.918 213.043 106.522 0 Avtoservis, d. o. o. 49,0 3.285.518 397.137 3.547.399 927.948 454.695 217.101

Pomembni podatki pridruženih družb v letu 2016

Pomembni podatki pridruženih družb v letu 2015

(v evrih)	Odstotek lastništva	Sredstva	Obveznosti	Prihodki	Čisti poslovni izid	Čisti poslovni izid, ki pripada Skupini	Izplačan delež iz dobička predhodnega leta
Adria Transport, d. o. o.	50,0	14.335.662	11.411.754	9902993	1.046.962	523.481	325.000
Adria	50,0	11.519.826	2.620.990	5451171	1.129.486	564.721	150.000
Adriafin d. o. o.	50,0	10.550.070	408.878	91849	-7.615	-3.808	0
Avtoservis, d. o. o.	49,0	2.782.341	324.289	2457359	497.620	243.834	0

Izplačan delež iz dobička

leta

(v evrih)	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Druge naložbe, izmerjene po nabavni vrednosti	3.414.602	3.540.629
Druge naložbe, izmerjene po pošteni vrednosti prek kapitala	27.136.597	30.949.464
Skupaj	30.551.199	34.490.093

Pojasnilo 16. Druge nekratkoročne finančne naložbe

Druge nekratkoročne finančne naložbe, sestavljajo naložbe v vrednostne papirje in deleže. Naložbe v vrednostne papirje predstavljajo naložbe v delnice družb Krka, d. d., in Intereuropa, d. d., katerih vrednost na dan 31. 12. 2016 znaša 25.267.418 evrov ter v vzajemne sklade, katerih vrednost na dan 31. 12. 2016 znaša 1.869.179 evrov.

Druge naložbe, izmerjene po nabavni vrednosti pa predstavljajo naložbe v druge družbe, pri katerih je v kapitalu udeležena manj kot 20-odstotno ter dve družbi, ki so v 100 odstotni lasti obvladujoče družbe in se zaradi nepomembnosti ne konsolidirajo.

Preglednica gibanja drugih nekratkoročnih finančnih naložb

(v evrih)	2016	2015
Stanje 1. januarja	34.490.093	38.064.548
Povečanja
Prevrednotenje na pošteno vrednost preko kapitala	0	959.078
Zmanjšanja
Odplačila, prodaje	-26.028	-213.533
Slabitev	-100.000	-4.320.000
Prevrednotenje na pošteno vrednost preko kapitala	-	0
Stanje 31. december	30.551.199	34.490.093

Druge nekratkoročne naložbe niso dane v zastavo.

	Terjatve		Obveznosti
(v evrih)	31. 12. 2016	31. 12. 2015	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Odložene terjatve in obveznosti za davek iz naslova:
slabitev naložb v pridružene družbe	183.535	15.725	0	0
slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	9.355.596	8.478.190	2.041.247	2.441.777
finančnih instrumentov	79.776	176.375	0	0
popravka vrednosti terjatev do kupcev	253.315	217.713	0	0
rezervacij za odpravnine	368.654	309.086	0	0
rezervacij za jubilejne nagrade	58.159	51.235	0	0
nekratkoročne pasivne časovne razmejitve za GJS	453.983	409.091	0	0
Skupaj	10.753.018	9.657.415	2.041.247	2.441.777
Pobotanje z odloženimi obveznostmi za davek iz naslova slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	-2.041.247	-2.441.777	-2.041.247	-2.441.777
Skupaj	8.711.771	7.215.638	0	0

Pojasnilo 17. Odložene terjatve in obveznosti za davek

Skupina je za del svojih obveznosti za odloženi davek na dan 31. 12. 2016 izvedla pobot s terjatvami v višini 2.041.247 evrov. Zaradi zagotavljanja primerljivost podatkov je Skupina istočasno izvedela pobot v poslovnem letu 2015, in sicer v višini 2.441.777 evrov.

Odložene terjatve za davek se nanašajo na odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev, nekratkoročnih finančnih naložb, obrestnega ščitenja, slabitev terjatev, rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade ter odloženih prihodkov iz naslova izvajanja gospodarske javne službe. Odloženi davki v letu 2016 povečujejo čisti poslovni izid v višini 1.150.217 evrov, predvsem zaradi spremembe davčne stopnje, in sicer v višini 1.138.708 evrov.

Preglednica gibanja odloženih terjatev in obveznosti za davek v letu 2016

	Terjatve		Obveznosti
(v evrih)	Stanje 31. 12. 2015	Pripoznane v izkazu poslovnega izida	Pripoznane v izkazu drugega vseobsega jočega donosa	Stanje 31. 12. 2016	Stanje 31. 12. 2015	Pripoznane v vseobsegajočem donosu	Stanje 31. 12. 2015
Odložene terjatve in obveznosti za davek iz naslova:
slabitev naložb v pridružene družbe	15.725	1.850	0	17.575	0	0	0
slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	8.459.251	1.008.348	32.788	9.500.387	2.432.357	-400.531	2.031.826
finančnih instrumentov	176.375	0	-96.599	79.776	0	0	0
popravka vrednosti terjatev do kupcev	227.232	37.830	0	265.062	0	0	0
rezervacij za odpravnine	309.086	50.372	9.196	368.654	0	0	0
rezervacij za jubilejne nagrade	51.235	6.924	0	58.159	0	0	0
nekratkoročnih pasivnih časovnih razmejitev za GJS	409.091	44.893	0	453.984	0	0	0
Skupaj	9.647.995	1.150.217	-54.615	10.743.597	2.432.357	-400.531	2.031.826
Pobotanje z odloženimi obveznostmi za davek iz naslova slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	-2.432.357	0	400.531	-2.031.826	-2.432.357	400.531	-2.031.826
Odložene terjatve za davek v izkazu finančnega položaja Skupine	7.215.638	1.150.217	345.916	8.711.771	0	0	0

Preglednica gibanja odloženih terjatev in obveznosti za davek v letu 2015

	Terjatve				Obveznosti
(v evrih)	Stanje 31. 12. 2014	Pripoznane v izkazu poslovnega izida	Pripoznane v kapitalu	Pripoznane v izkazu drugega vseobsega jočega donosa	Stanje 31. 12. 2015	Stanje 31. 12. 2014	Pripoznane v izkazu drugega vseobsega jočega donosa	Stanje 31. 12. 2015
Odložene terjatve in obveznosti za davek iz naslova:
slabitev naložb v pridružene družbe	254.388	-238.663	0	0	15.725	0	0	0
slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	7.989.315	341.067	17.977	129.831	8.478.190	2.148.904	292.874	2.441.778
finančnih instrumentov	247.461	0	0	-71.086	176.375	0	0	0
popravka vrednosti terjatev do kupcev	254.935	-37.223	0	0	217.712	0	0	0
rezervacij za odpravnine	105.000	160.591	0	43.496	309.087	0	0	0
rezervacij za jubilejne nagrade	38.513	12.722	0	0	51.235	0	0	0
nekratkoročnih pasivnih časovnih razmejitvev za GJS	409.092	0	0	0	409.092	0	0	0
Skupaj	9.298.704	238.494	17.977	102.241	9.657.416	2.148.904	292.874	2.441.778
Pobotanje z odloženimi obveznostmi za davek iz naslova slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	-2.148.904	0	0	-292.874	-2.441.778	-2.148.904	-292.874	-2.441.778
Odložene terjatve za davek v izkazu finančnega položaja Skupine	7.149.800	238.494	17.977	-190.633	7.215.638	0	0	0

(v evrih)	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Kratkoročne poslovne terjatve do:
domačih kupcev	17.691.462	17.787.919
tujih kupcev	10.837.721	10.484.805
Kratkoročne poslovne terjatve do pridruženih družb	44.443	43.763
Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev	28.573.626	28.316.487
Kratkoročne terjatve iz naslova dividend	50.000	200.000
Dani kratkoročni predujmi in varščine	4.405	82.500
Kratkoročne terjatve, povezane s finančnimi prihodki	17.114	17.240
Terjatve do države	2.689.836	1.384.713
Druge kratkoročne terjatve	145.938	207.386
Poslovne terjatve	31.480.919	30.208.326
Kratkoročno odloženi stroški	660.544	603.868
Nezaračunani prihodki	377.002	1.096.625
Druge terjatve	1.037.546	1.700.493
Skupaj	32.518.465	31.908.819

Pojasnilo 18. Poslovne in druge terjatve

Skupina ima pri večini terjatev do kupcev možnost uveljavljanja zakonite zastavne pravice na uskladiščenem blagu, ki je v njeni posesti.

Svoje zapadle terjatve, skladno s pravilnikom o računovodstvu, redno preverja, ter v kolikor ugotavlja, da poplačilo ne bo verjetno, redno oblikuje popravek vrednosti terjatev. Za terjatve do kupca, ki je v letu 2016 razglasil stečaj, je obvladujoča družba v celoti oblikovala popravek vrednosti terjatev, ne glede na zapadlost terjatev.

V opazovanem letu je tako Skupina skupaj oblikovala za 351.230 evrov popravka vrednosti terjatev, vendar istočasno imela izterjanih odpisanih terjatev v višini 229.777 evrov, ter dokončnega odpisa v višini 93.351 evrov.

Na dan 31. 12. 2016 Skupina ne izkazuje terjatev do članov uprave in članov nadzornega sveta.

Za zavarovanje enega bančnega posojila, ki na dan 31. 12. 2016 znaša 4.100.000 evrov, ima Skupina sklenjeno pogodbo o odstopu terjatev v zavarovanje. Na dan 31. 12. 2016 so te terjatve znašale 258.734 evrov.

Med drugimi terjatvami Skupina izkazuje kratkoročno nezaračunane prihodke v višini 376.957 evrov. Nezaračunani prihodki v višini 192.719 evrov predstavljajo vračunane prihodke na osnovi nastalih stroškov evropskih razvojnih projektov, sofinanciranih s strani evropskih institucij ter nezaračunani prihodki v višini 184.238 evrov, ki izhajajo iz naslova opravljenega pretovora, vendar še ne dokončno zaključenega. Kratkoročno odloženi stroški v višini 660.589 evrov se nanašajo na razmejene vhodne račune za zavarovanja, najemnine ter razne druge stroške.

Zapadlost terjatev do kupcev in terjatev, povezanih s finančnimi prihodki:

(v evrih)	31. 12. 2016	Popravek 2016	31. 12. 2015	Popravek 2015
Odprte, nezapadle terjatve do kupcev	25.336.761	-93.553	23.247.673	0
Zapadle terjatve:
do 30 dni	2.316.539	-1.572	3.949.482	0
od 31 do 60 dni	630.352	-5.274	909.348	0
od 61 do 90 dni	96.716	-3.456	77.834	0
od 91 do 180 dni	251.024	-2.176	122.904	0
nad 180 dni	2.339.198	-2.273.819	2.378.450	-2.351.964
Skupaj	30.970.590	-2.379.850	30.685.691	-2.351.964

Preglednica gibanja popravka vrednosti terjatev

(v evrih)	2016	2015
Stanje 1. januarja	2.351.964	2.554.087
Povečanja:
Oblikovanje popravkov vrednosti v letu	351.014	111.044
Zmanjšanja:
Izterjane odpisane terjatve	-229.777	-238.710
Dokončen odpis terjatev	-93.351	-74.457
Stanje 31. december	2.379.850	2.351.964

(v evrih)	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Gotovina v blagajni	10.477	7.606
Denarna sredstva na računih	2.836.059	573.190
Kratkoročni depoziti	2.980.000	12.029.253
Skupaj	5.826.536	12.610.049

Pojasnilo 19. Denar in denarni ustrezniki

Pojasnilo 20. Kapital

Osnovni kapital

Osnovni kapital v znesku 58.420.965 evrov sestavlja 14.000.000 navadnih kosovnih delnic obvladujoče družbe Luka Koper, d. d., ki so prosto prenosljive. Nominalna vrednost delnice znaša 4,17 evrov.

Vse v zvezi z lastniško strukturo, gibanjem tečaja delnice in dividendno politiko je predstavljeno v poslovnem poročilu Skupine Luka Koper v poglavju Delnica LKPG.

Kapitalske rezerve in rezerve iz dobička

Skupina ima oblikovane zakonske rezerve, kot narekuje Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), in sicer najmanj v višini 10 odstotkov osnovnega kapitala. Kapitalske in zakonske rezerve niso sestavni del bilančnega dobička in ne morejo biti predmet delitve. Statutarnih rezerv Skupina nima, saj jih statut ne predvideva. Obvladujoča družba je na predlog uprave v skladu s 3. odstavkom 230. člena Zakona o gospodarskih družbah ob zaključku leta 2016 oblikovala dodatne druge rezerve iz dobička v višini polovice čistega poslovnega izida, to je 20.290.558 evrov.

(v evrih)	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Kapitalske rezerve	89.562.703	89.562.703
Zakonske rezerve	18.765.115	18.765.117
Druge rezerve iz dobička	110.270.537	89.979.979
Skupaj	218.598.355	198.307.799

Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti

Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti iz naslova vrednotenja finančnih naložb, merjenih po pošteni vrednosti, iz naslova vrednotenja poštene vrednosti finančnih instrumentov za varovanje pred tveganjem ter iz naslova nerealiziranih aktuarskih dobičkov in izgub, so konec leta 2016 znašale 9.232.304 evrov. Po odštetju odloženih davkov so znašale 7.374.500 evrov.

Zadržani dobički

Zadržani dobički so sestavljeni iz nerazporejenega dela čistega poslovnega izida poslovnega leta, ki je na dan 31. 12. 2016 znašal 24.084.741 evrov in prenesenega čistega poslovnega izida v višini 23.329.292 evrov.

Pojasnilo 21. Rezervacije

(v evrih)	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade	3.400.931	3.215.377
Rezervacije za tožbe	1.380.491	475.224
Skupaj	4.781.422	3.690.601

Med rezervacijami se večji del porasta nanaša na rezervacije za tožbe, saj je obvladujoča družba dodatno oblikovala rezervacije iz naslova delovnopravne zakonodaje v višini 702.077 eurov in rezervacije iz naslova gospodarskega spola v višini 203.190 eurov. Dodatno oblikovani rezervaciji sta posledica presoje poslovodstva glede možnosti ugodne razrešitve spora, na osnovi trenutnih odločitev pristojnih sodišč v zgoraj omenjenih sporih.

Konec leta 2016 Skupina izkazuje rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade v višini 3.400.931 evrov, ki so oblikovane na podlagi aktuarskega izračuna s podatki na dan 31. 10. 2016 (ni pomembnejših razlik v primerjavi s stanjem na dan 31.12.2016).

Preglednica gibanja rezervacij v letu 2016

(v evrih)	Odpravnine ob upokojitvi	Jubilejne nagrade	Skupaj pozaposlitveni zaslužki	Tožbe in odškodnine	Skupaj
Stanje 31. decembra 2015	2.577.425	592.563	3.215.377	475.224	3.690.601
Spremembe v letu:
Oblikovanje	282.421	88.781	371.202	905.267	1.276.469
Črpanje	-106.303	-79.345	-185.648	0	-185.648
Stanje 31. decembra 2016	2.753.543	601.999	3.400.931	1.380.491	4.781.422

Preglednica gibanja rezervacij v letu 2015

(v evrih)	Odpravnine ob upokojitvi	Jubilejne nagrade	Skupaj pozaposlitveni zaslužki	Tožbe in odškodnine	Skupaj
Stanje 31. decembra 2014	1.245.691	462.460	1.708.151	2.675.441	4.383.592
Spremembe v letu:
Oblikovanje	1.458.803	212.350	1.671.153	0	1.671.153
Črpanje	-91.877	-72.050	-163.927	-698.550	-862.477
Odprava	0	0	0	-1.501.667	-1.501.667
Stanje 31. decembra 2015	2.612.617	602.760	3.215.377	475.224	3.690.601

(v evrih)	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Nekratkoročno odloženi prihodki za redno vzdrževanje	7.987.214	7.823.250
Prejeta nepovratna sredstva	4.829.468	3.575.640
Drugi nekratkoročno odloženi prihodki	1.948.156	2.386.470
Skupaj	14.764.838	13.785.360

Pojasnilo 22. Odloženi prihodki

Skupina med nekratkoročno odloženimi prihodki izkazuje odložene prihodke za redno vzdrževanje, kajti ima skladno s koncesijsko pogodbo obvladujoča družba Luka Koper, d. d., pravico in obveznost zaračunavati pristaniške pristojbine, ki so prihodek, namenjen pokrivanju stroškov opravljanja gospodarske javne službe. Za letni presežek prihodkov nad stroški oblikuje nekratkoročno odložene prihodke za stroške gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture v prihodnjih letih in obratno, črpa odložene prihodke v kolikor ima višje stroške gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture nad prihodki.

Med prejetimi nepovratnimi sredstvi glavnino predstavljajo prejeta EU sredstva, in sicer v višini 4.347.505 evrov za nakup naprav in opreme, ki se črpajo skladno z njihovo dobo uporabnosti. Ostalo predstavljajo nekratkoročno razmejeni prihodki, namenjeni pokrivanju stroškov v zvezi z invalidi (skladno z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji)..

Med drugimi nekratkoročno odloženimi prihodki Skupina izkazuje nekratkoročno odložene prihodke, ki so namenjeni pokrivanju stroškov amortizacije sredstev, namenjenih za olajšanje dela invalidov. Sredstva so bila nabavljena iz naslova odstopljenih prispevkov skladno z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov.

(v evrih)	Nekratkoročno odloženi prihodki za redno vzdrževanje	Prejeta nepovratna sredstva	Drugi nekratkoročno odloženi prihodki	Skupaj
Stanje 31. december 2015	7.823.250	3.575.640	2.386.470	13.785.360
Spremembe v letu:
Oblikovanje	163.964	3.678.718	0	3.842.682
Prenos iz drugih obveznosti	0	-924.798	0	-924.798
Črpanje	0	-1.500.092	-438.314	-1.938.406
Stanje 31. december 2016	7.987.214	4.829.468	1.948.156	14.764.838

Preglednica gibanja odloženih prihodkov v letu 2016

(v evrih)	Nekratkoročno odloženi prihodki za redno vzdrževanje	Prejeta nepovratna sredstva	Drugi nekratkoročno odloženi prihodki	Skupaj
Stanje 31. decembra 2014	6.279.210	1.708.014	2.872.279	10.859.503
Spremembe v letu:
Oblikovanje	1.544.040	3.493.007	0	5.037.047
Prenos iz drugih obveznosti	0	-150.696	0	-150.696
Črpanje	0	-1.462.083	-485.809	-1.947.892
Odprava	0	-12.602	0	-12602
Stanje 31. decembra 2015	7.823.250	3.575.640	2.386.470	13.785.360

Preglednica gibanja odloženih prihodkov v letu 2015

Pojasnilo 23. Nekratkoročna posojila

(v evrih)	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Nekratkoročna posojila, dobljena pri bankah v državi	66.383.117	66.544.844
Nekratkoročna posojila, dobljena pri bankah v tujini	31.517.622	33.809.978
Skupaj	97.900.739	100.354.822

Skupina je na zadnji dan poslovnega leta 2016 imela nekratkoročnih posojil do bank v višini 97.900.739 evrov, kar je v primerjavi s stanjem preteklega leta manj za 2,4 odstotka oziroma 2.454.083 evrov. V letu 2016 je Skupina sklenila novo nekratkoročno posojilno pogodbo z višino glavnice 28 mio evrov, od katerega je na dan 31. 12. 2016 črpanih zgolj 9.300.000 evrov. Vsa bančna posojila so vezana na variabilno obrestno mero. Za največje posojilo ima Skupina sklenjeno obrestno ščitenje pred spremembo obrestne mere z instrumentom obrestne zamenjave. Na dan 31.12.2016 znaša skupna višina ščitenega posojila 33.852.459 evrov. Podrobneje je vsebina obrestnega ščitenja pojasnjena v pojasnilu 31: Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj v razdelku Obvladovanje tveganja sprememb obrestnih mer.

Vsa nekratkoročna bančna posojila se odplačujejo po vnaprej opredeljeni dinamiki odplačil, pri nekaterih je Skupini odobren moratorij na odplačilo glavnice. Vse obveznosti iz nekratkoročnih bančnih posojil so zavarovane z bianko menicami in finančnimi zavezami, eno posojilo pa z odstopom terjatev v zavarovanje. Skupina izpolnjuje vse finančne zaveze po posojilnih pogodbah.

Skupina med prejetimi posojili izkazuje tudi odložene stroške odobritve posojil, ki znižujejo stanje prejetih posojil. Na takšen način Skupina zagotavlja vodenje prejetih posojil po načelu efektivne obrestne mere tako, da vse stroške, vezane na posamezno posojilo, ob prejemu odloži med nekratkoročne obveznosti iz naslova posojil ter jih nato mesečno črpa, vse do zapadlosti. Tako ostaja med nekratkoročnimi obveznostmi iz naslova prejetih posojil na dan 31. 12. 2016 še 141.935 evrov odloženih stroškov (v letu 2015 jih je bilo 149.583 evrov), ki znižujejo dejansko stanje glavnic prejetih posojil.

	Posojilodajalec
(v evrih)	Banke	Skupaj
Stanje 31. decembra 2015	100.354.822	100.354.822
Prenos iz kratkoročnih posojil	9.300.000	9.300.000
Razmejeni stroški odobritve	7.648	7.648
Prenos na kratkoročna posojila - del, ki zapade v roku 1 leta	-11.761.731	-11.761.731
Stanje 31. decembra 2016	97.900.739	97.900.739

Preglednica gibanja posojil v letu 2016

	Posojilodajalec
(v evrih)	Pridružene družbe	Banke	Skupaj
Stanje 31. decembra 2014	500.000	109.821.422	110.321.422
Prenos iz kratkoročnih posojil	0	2.000.000	2.000.000
Odplačila v letu		-1.992.065	-1.992.065
Razmejeni stroški odobritve	0	48.989	48.989
Prenos na kratkoročna posojila - del, ki zapade v roku 1 leta	-500.000	-9.523.524	-10.023.524
Stanje 31. decembra 2015	0	100.354.822	100.354.822

Preglednica gibanja posojil v letu 2015

Pregled stanja glavnic posojil (nekratkoročnih in kratkoročnih) v letu 2016

(v evrih)	Valuta posojila	Obrestna mera	Datum zapadlosti posojila	Odobrena glavnica	Glavnica na dan 31. 12. 2016
Posojila B	EUR	Euribor3m + od 0,650 do 2,500	od 30.9.2018 do 21.7.2031	123.000.000	67.518.691
Posojila C	EUR	Euribor6m + od 1,550 do 2,000	od 14.4.2025 do 31.12.2025	50.000.000	42.285.714
Skupaj 173.000.000				109.804.405
- od tega kratkoročni del 11.761.732

(v evrih)	Valuta posojila	Obrestna mera	Datum zapadlosti posojila	Odobrena glavnica	Glavnica na dan 31. 12. 2015
Posojila A	EUR	1,579	31.12.2016	1.500.000	500.000
Posojila B	EUR	Euribor3m + od 0,706 do 2,500	od 30.9.2018	95.000.000	62.885.072
Posojila C	EUR	Euribor6m + od 1,550 do 2,000	od 14.4.2025 do 31.12.2025	50.000.000	47.142.857
Skupaj				146.500.000	110.527.929
- od tega kratkoročni del 10.023.524

Pregled stanja glavnic posojil (nekratkoročnih in kratkoročnih) v letu 2015

Preglednica stanja nekratkoročnih in kratkoročnih bančnih posojil po nominalni vrednosti in njihova zapadlost po letih

(v evrih)	Glavnica na dan 31. 12. 2016	Leto 2017	Leto 2018	Leto 2019	Leto 2020	Leto 2021	Obdobje 2022–2031
Stanje glavnic bančnih posojil, njihova zapadlost po letih	109.804.406	11.761.732	16.060.399	16.004.399	17.898.602	7.702.225	40.377.049
Predvidene obresti		1.378.841	1.224.865	952.547	675.464	484.349	1.118.250
Skupaj	109.804.406	13.140.573	17.285.264	16.956.946	18.574.066	8.186.574	41.495.299

(v evrih)	Glavnica na dan 31. 12. 2015	Leto 2016	Leto 2017	Leto 2018	Leto 2019	Leto 2020	Obdobje 2021–2031
Stanje glavnic bančnih posojil, njihova zapadlost po letih	110.027.930	9.523.524	11.761.732	14.310.399	12.504.399	14.398.602	47.529.274
Predvidene obresti		1.787.257	1.473.925	1.233.259	972.803	704.356	1.816.240
Skupaj	110.027.930	11.310.781	13.235.657	15.543.658	13.477.202	15.102.958	49.345.514

Pojasnilo 24. Druge nekratkoročne finančne obveznosti

Druge nekratkoročne finančne obveznosti so na dan 31. 12. 2016 znašale 419.873 evrov (konec leta 2015 so bile v višini 639.954 evrov) in se nanašajo na pošteno vrednost instrumenta obrestne zamenjave, ki ga ima obvladujoča družba Luka Koper, d. d., sklenjenega za zaščito pred obrestnim tveganjem največjega prejetega posojila. Podrobneje je vsebina obrestnega ščitenja pojasnjena v pojasnilu 31: Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj v razdelku Obvladovanje tveganja spremembe obrestnih mer.

Pojasnilo 25. Nekratkoročno poslovne obveznosti

(v evrih)	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Nekratkoročno dobljeni predujmi in varščine	772.086	263.401
Skupaj	772.086	263.401

Nekratkoročne poslovne obveznosti vključujejo prejete nekratkoročne varščine za poslovne prostore v najemu ter plačila za garancijski rok oziroma za odpravo napak v garancijskem roku ter nekratkoročne varščine za delovanje trošarinskega skladišča na terminalu za tekoče tovore.

Pojasnilo 26. Kratkoročna posojila

(v evrih)	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Kratkoročne finančne obveznosti do pridruženih družb	0	500.000
Kratkoročna posojila, dobljena pri bankah v državi	9.466.650	8.375.983
Kratkoročna posojila, dobljena pri bankah v tujini	2.295.082	1.147.541
Skupaj	11.761.732	10.023.524

Kratkoročna posojila, najeta pri bankah, so na dan 31. 12. 2016 predstavljala del nekratkoročnih glavnic, ki skladno z amortizacijskimi načrti zapadejo v letu 2017.

Preglednica gibanja posojil v letu 2016

(v evrih)	Pridružene družbe	Banke	Skupaj
Stanje 31. decembra 2015	500.000	9523524	10.023.524
Odplačila v letu	-500.000	-9.523.524	-10.023.524
Prenos iz nekratkoročnih posojil - del, ki zapade v roku 1 leta	0	11.761.732	11.761.732
Stanje 31. decembra 2016	0	11.761.732	11.761.732

Preglednica gibanja posojil v letu 2015

(v evrih)	Pridružene družbe	Banke	Skupaj
Stanje 31. decembra 2014	0	15.927.780	15.927.780
Odplačila v letu	0	-13.927.780	-13.927.780
Pripis obresti	0	0	0
Prenos iz nekratkoročnih posojil - del, ki zapade v roku 1 leta	500.000	9.523.524	10.023.524
Prenos na nekratkoročna posojila	0	-2.000.000	-2.000.000
Stanje 31. decembra 2015	500.000	9.523.524	10.023.524

Pojasnilo 27. Druge kratkoročne finančne obveznosti

(v evrih)	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Druge kratkoročne finančne obveznosti	250.614	848.234
Skupaj	250.614	848.234

Druge kratkoročne finančne obveznosti se nanašajo na obveznosti iz naslova izplačil dividend v višini 103.547 evrov, obveznosti iz naslova obresti v višini 59.084 evrov ter obveznosti za plačilo obrestne zamenjave, ki je vzpostavljena z namenom obvladovanja tveganja spremembe obrestnih mer v višini 87.983 evrov.

Skupni odhodki za obresti so v letu 2016 znašali ob uporabi metode dejanskih obresti 2.418.068 evrov, medtem ko so v preteklem letu znašali 3.012.336 evrov.

(v evrih)	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Kratkoročne obveznosti do:
dobaviteljev v državi	14.411.457	13.164.430
dobaviteljev v tujini	349.162	2.740.831
Kratkoročne obveznosti do pridruženih družb	145.110	99.564
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev	14.905.729	16.004.825
Kratkoročne obveznosti na podlagi predujmov	68.413	78.381
Kratkoročne obveznosti do zaposlencev	3.623.899	3.422.925
Kratkoročne obveznosti do države in drugih inštitucij	965.084	948.764
Kratkoročne obveznosti do financerjev
Kratkoročne poslovne obveznosti	19.563.125	20.454.895
Vnaprej vračunani stroški oziroma odhodki	5.794.981	5.176.915
Kratkoročno odloženi prihodki	0	6.275
Druge poslovne obveznosti	106.559	91.653
Druge poslovne obveznosti	5.901.540	5.274.843
Skupaj	25.464.665	25.729.738

Pojasnilo 28. Poslovne in druge obveznosti

Kratkoročne poslovne obveznosti so na zadnji dan poslovnega leta bile nižje za 891.770 evrov, v primerjavi s stanjem zadnjega dne poslovnega leta 2015. Največje znižanje je opaziti med kratkoročnimi obveznostmi do dobaviteljev v tujini, kar gre pripisati znižanju stanja obveznosti do dobaviteljev za investiranje.

Vnaprej vračunani stroški se nanašajo na vnaprej vračunane stroške za nadomestilo stavbnega zemljišča, vnaprej vračunane stroške koncesnine, stroške za skupinsko delovno uspešnost, vnaprej vračunane obresti za najeta posojila, vnaprej vračunane stroške za nagrade po individualnih pogodbah in vnaprej vračunane stroške za neizkoriščene dopuste.

Pojasnilo 29. Pogojne obveznosti

(v evrih)	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Dane garancije	1.720.309	2.106.270
Dana poroštva	7.235.468	6.902.284
Pogojne obveznosti iz naslova tožb	93.809	3.012.100
Odobreno posojilo	54.702.317	36.003.073
Skupaj pogojne obveznosti	63.751.903	48.023.727

Dane garancije predstavljajo garancije za potrebe carinskega poslovanja in na dan 31. 12. 2016 ta znašajo 1.569.000 evrov ter garancije za dobro izvedbo del v višini 151.309 evrov.

Dana poroštva predstavljajo:

• poroštvo v višini 4.514.973 evrov dano družbi Adria Transport, d. o. o., pri finančnem najemu lokomotiv,
• poroštvo v višini 938.479 evrov dano družbi Adria-Tow, d. o. o. za prejeto posojilo ter
• poroštvo v višini 250.000 evrov, dano družbi Adria Terminali, d. o. o., za obveznosti carinskih dajatev.

Vsem družbam, ki jim je obvladujoča družba dala poroštvo so redno plačevale vse obveznosti in iz tega naslova na dan 31. 12. 2016 niso izkazovale zapadlih obrokov.

Med pogojnimi obveznostmi iz naslova tožb Skupina na dan 31. 12. 2016 izkazuje pogojne obveznosti za dve prejeti tožbi. Na podlagi poročil odvetnikov ni tveganj, na podlagi katerih bi bilo treba pogojne obveznosti iz naslova tožb izkazovati med rezervacijami za tožbe.

V opazovanem letu je Skupina zaključila za 2.247.540 evrov pogojnih obveznosti iz naslova tožb, kjer ni prišlo do izplačila tožbenih zahtevkov, saj sta bili obe tožbi v korist obvladujoče družbe. Pogojne obveznosti v višini 692.701 evrov pa so bile prenešene med rezervacije za tožbe.

Postavka odobreno posojilo se nanaša na konec decembra 2014 odobreno namensko posojilo pri Evropski investicijski banki (EIB za projekt podaljšanja prvega pomola. Posojilo bo črpano v skladu s posojilnimi določbami glede na potek projekta. Na dan 31. 12. 2016 niso bili izpolnjeni pogoji za črpanje prve tranše posojila, saj družba še ni prejela gradbenega dovoljenja. Prav tako od namenskega posojila odobrenega v letu 2016, družba še ni črpala celote glavnice, ter zato del izkazala med izvenbilančnimi postavkami. Skupina je ustrezno preučila prejete reklamacije in odškodninske zahtevke vezano na spontano prekinitev dela v pristanišču med 1.7.2016 in 5.7.2016 in jih argumentirano zavrnila. Po teh zavrnitvah ni prejela nikakršnih odgovorov, niti ne nadaljnjih zahtevkov. Glede na to, je Skupina ocenila, da ni potrebno oblikovanje pogojnih obveznosti ali rezervacij iz tega naslova.

Pojasnilo 30. Posli s povezanimi osebami

Prejemki članov uprave in nadzornega sveta obvladujoče družbe so predstavljeni v pojasnilu številka 29 računovodskega poročila družbe Luka Koper, d. d.. V nadaljevanju so predstavljeni prejemki skupin oseb v obvladujoči družbi in v odvisnih družbah.

Bruto prejemki skupin oseb (v evrih)	Bruto plača fiksni in variabilni del	Regres za letni dopust in jubilej. nagr.	Drugi prejemki in bonitete	Skupaj
Člani uprave	725.595	4.400	23.469	753.464
Člani nadzornega sveta (devet članov)	246.632	0	1.818	248.451
Zaposleni na podlagi individualnih pogodb o zaposlitvi	2.487.070	27.512	42.474	2.557.056
Direktorji odvisnih družb	337.855	4.392	3.313	345.560
Skupaj	3.797.152	36.304	71.074	3.904.531

Prejemki skupin oseb v letu 2016

Posli s povezanimi osebami

Postavke izkaza poslovnega izida	Skupina Luka Koper
(v evrih)	1-12, 2016	1-12, 2015
Čisti prihodki od prodaje pridruženim družbam	839.422	698.414
Stroški materiala pridruženim družbam	130.026	90.837
Stroški storitev pridruženim družbam	1.092.421	980.073
Drugi poslovni odhodki pridruženim družbam	0	22.889
Finančni odhodki iz finančnih obveznosti pridruženim družbam	4.228	7.895
Rezultati pridruženih družb	1.897.614	1.328.250
Postavke finančnega položaja podjetja	Skupina Luka Koper
(v evrih)	31.12.2016	31.12.2015
Nekratkoročne finančne naložbe razen posojil pridruženim družbam	12.680.341	11.699.851
Kratkoročne poslovne terjatve pridruženim družbam	94.442	243.763
Kratkoročne finančne obveznosti pridruženim družbam	0	500.000
Kratkoročne poslovne obveznosti pridruženim družbam	145.109	99.564

Posli z Republiko Slovenijo

Posli med Skupino Luka Koper in Republiko Slovenijo v letu 2016 so bili sledeči:

(v evrih)	Plačila v 2016	Stroški/ Odhodki v 2016	Plačila v 2015	Stroški/ Odhodki v 2015
Koncesija	6.677.578	6.397.118	5.574.406	5.922.700
Dividende	8.068.200	0	6.711.600	0
Davek od dohodka pravnih oseb (davek in akontacije)	5.804.534	7.538.193	5.089.851	5.641.987
Ostali davki in prispevki	5.782.913	5.825.429	5.683.312	5.294.834
Skupaj	26.333.225	19.760.740	23.059.169	16.859.521

Drugih poslov z Republiko Slovenijo Skupina ni imela.

Dividende so bile izplačane še dvema družbama v večinski lasti države, in sicer družbama za upravljanje naložb SDH, d. d., v višini 1.760.378 evrov, in Kapitalski družbi, d. d., v višini 787.134 evrov.

Skupina je opravljala posle tudi z družbami, v katerih ima država (posredno ali neposredno) prevladujoči vpliv, to je nad 20 odstotki.

Posli z družbami kjer ima država, posredno ali neposredno, prevladujoč vpliv

Skupina Luka Koper, d. d., je z družbami, kjer ima država posredno ali neposredno prevladujoč vpliv, v letu 2016 opravila za 28.791.779 evrov transakcij, in sicer iz naslova prodaje tem družbam v višini 12.293.671 evrov in iz naslova nabave 16.498.108 evrov. Večina prodaje se je nanašala na storitve povezane s pristaniško dejavnostjo, največja nabava pa se je nanašala na nakup zemljišča, sledijo nabave energije, stroški železniškega transporta ter stroški zavarovanj in plačilnega prometa. Na dan 31. 12. 2016 je Skupina do teh družb izkazovala za 2.002.773 evrov terjatev in 27.609.425 evrov obveznosti. Glavnino obveznosti predstavlja prejeto posojilo s strani SID - Slovenske izvozne in razvojne banke, d. d., ki je bilo najeto pod tržnimi pogoji.

Pojasnilo 31. Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj

Med finančna tveganja Skupine sodijo:

• 1. tveganje spremembe poštene vrednosti,
• 1. tveganje spremembe obrestne mere,
• 1. likvidnostno tveganje,
• 1. tveganje spremembe deviznega tečaja,
• 1. kreditno tveganje in
• 1. tveganje ustrezne kapitalske strukture.

V Skupini je obvladovanje finančnih tveganj organizacijsko zasnovano v okviru finančne službe obvladujoče družbe. V sedanjem specifičnem gospodarskem okolju je napovedovanje prihodnjih finančnih kategorij zelo zahtevno in eksterno vnaša v načrtovane kategorije višjo stopnjo variabilnosti, s tem pa posledično višjo stopnjo tveganja. Skupina je zato poostrila nadzor nad posameznimi finančnimi kategorijami.

1. Obvladovanje tveganja spremembe poštene vrednosti

Skupina je imela konec leta 2016 5,5 odstotkov svojih sredstev naloženih v finančne naložbe, vrednotene po pošteni vrednosti (leta 2015 je ta znašal 6,6), od katerih jih je dobrih 97 odstotkov pripadalo obvladujoči družbi. Tveganje poštene vrednosti se pri teh naložbah kaže v nihanju borznih tečajev, ki vpliva na vrednost sredstev in posledično na rezultat ob njihovi odsvojitvi. To vrsto tveganja je Skupina identificirala pri naložbah v tržne vrednostne papirje slovenskih podjetij. Nekratkoročne finančne naložbe, razpoložljive za prodajo in vrednotene po pošteni vrednosti prek kapitala, so tako na zadnji dan poslovnega leta 2016 znašale 27.136.597 evrov. Ta vrednost je bila sestavljena iz vrednosti delnic slovenskih podjetij in enot premoženja vzajemnih skladov.

Analiza občutljivosti finančnih naložb po pošteni vrednosti:

Tveganje spremembe poštene vrednosti vrednostnih papirjev na dan 31. 12. 2016

Sprememba indeksa v %	Vpliv na kapital
-10%	-2.713.659
10%	2.713.659

Tveganje spremembe poštene vrednosti vrednostnih papirjev na dan 31. 12. 2015

Sprememba indeksa v %	Vpliv na kapital
-10%	-3.094.946
10%	3.094.946

Analiza občutljivosti finančnih naložb po pošteni vrednosti je bila narejena ob predpostavki 10-odstotne rasti vrednosti indeksa, pomeni pa porast poštene vrednosti portfelja tržnih vrednostnih papirjev za 2.713.659 evrov. Padec vrednosti indeksa za 10 odstotkov bi povzročil ravno nasprotni učinek, to je znižanje poštene vrednosti teh naložb za enak znesek. V tem primeru bi se sprememba poštene vrednosti pripoznala v povečanju oziroma zmanjšanju drugega vseobsegajočega donosa znotraj kapitala.

Hierarhija poštene vrednosti v letu 2016

	Vrednotenje po pošteni vrednosti
(v evrih)	Knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2016	Neposredna vrednost na borznih trgih (1. raven)	Vrednost določena na podlagi primerljivih tržnih podatkov (2. raven)	Vrednosti ni mogoče pridobiti iz tržnih podatkov (3. raven)
Sredstva merjena po pošteni vrednosti
Druge nekratkoročne finančne naložbe	27.136.597	27.136.597	0	0
Obveznosti merjene po pošteni vrednosti
Obrestna zaščita prejetih posojil	419.873	0	419.873	0

	Vrednotenje po pošteni vrednosti
(v evrih)	Knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2015	Neposredna vrednost na borznih trgih (1. raven)	Vrednost določena na podlagi primerljivih tržnih podatkov (2. raven)	Vrednosti ni mogoče pridobiti iz tržnih podatkov (3. raven)
Sredstva merjena po pošteni vrednosti
Druge nekratkoročne finančne naložbe	30.949.464	30.949.464	0	0
Obveznosti merjene po pošteni vrednosti
Obrestna zaščita prejetih posojil	1.037.501	0	1.037.501	0

Hierarhija poštene vrednosti v letu 2015

Delnice in deleži, merjeni po pošteni vrednosti, so bili vrednoteni po uradno objavljenih veljavnih tečajih Ljubljanske borze in tečajnice vzajemnih skladov.

Poštena vrednost obrestne zamenjave je bila izračunana s strani poslovne banke.

2. Obvladovanje tveganja spremembe obrestnih mer

Zaradi strukture finančnih obveznosti se Skupina srečuje tudi z obrestnim tveganjem, saj lahko nepričakovana rast variabilnih obrestnih mer negativno vpliva na načrtovane poslovne rezultate Skupine. V letu 2016 je Skupini uspelo zmanjšati delež finančnih obveznosti med vsemi sredstvi Skupine za 1,5 odstotne točke glede na preteklo poslovno leto, tako da so na zadnji dan poslovnega leta 2016 znašale 110.332.958 evrov. Zaradi nižjega obsega zadolžitve in nižje variabilne obrestne mere evribor so bili nižji tudi finančni odhodki iz finančnih obveznosti.

Odstotek finančnih obveznosti se je v celotni strukturi obveznosti do virov sredstev znižal iz 24 odstotkov v letu 2015 na dobrih 22 odstotkov v letu 2016. Učinek morebitnih sprememb variabilnih obrestnih mer na prihodnji čisti poslovni izid po davkih je prikazan v spodnji tabeli.

V predhodnih letih je obvladujoča družba vzpostavila obrestno zaščito za dve večji nekratkoročni posojili, od katerih je prvi petletni instrument obrestne zaščite v letu 2016 zapadel. Tako je ostalo na dan 31.12.2016 zavarovano pred obrestnim tveganjem samo eno posojilo v znesku 33.852.459 evrov s končno zapadlostjo v letu 2031, pri katerem je bil instrument obrestne

zaščite sklenjen leta 2013. Morebitna sprememba variabilnih obrestnih mer bi imela lahko posledično vpliv na 69 odstotkov vseh posojil Skupine (v letu 2015 je znašal ta delež 43 odstotkov), saj je bilo preostalih 31 odstotkov zaščitenih pred morebitno spremembo variabilnih obrestnih mer.

(v evrih)	31. 12. 2016	Izpostavljenost 2016	31. 12. 2015	Izpostavljenost 2015
Prejeta posojila po variabilni obrestni meri (brez obrestne zaščite)	75.951.946	69,2%	47.885.073	43,3%
Prejeta posojila po variabilni obrestni meri (z obrestno zaščito)	33.852.459	30,8%	62.142.856	56,2%
Prejeta posojila po nominalni obrestni	0	0,0%	500.000	0,5%
Skupaj	109.804.405	100,0%	110.527.929	100,0%

Pregled izpostavljenosti

Instrument obrestne zamenjave je v obdobju ščitenja popolnoma skladen s posojilom, ki je predmet zaščite. Skupina je pripoznala morebitne spremembe tržnih vrednosti instrumentov obrestne zaščite v postavkah kapitala. Izvedeni finančni instrumenti obrestne zamenjave se v poslovnih knjigah obravnavajo po načelih obračunavanja varovanj pred tveganji (angl. hedge accounting). Na dan 31. 12. 2016 je bila poštena vrednost izvedenega instrumenta obrestne zamenjave pripoznana kot nekratkoročna obveznost Skupine v višini 419.873 evrov.

Analiza občutljivosti bančnih posojil glede na spremembo variabilnih obrestnih mer:

(v evrih)	Bančna posojila po variabilni obrestni meri 31.12. 2016	Porast za 15 bazičnih točk	Porast za 25 bazičnih točk	Porast za 50 bazičnih točk
3M EVRIBOR	33.666.232	21.304	35.507	106.243
6M EVRIBOR	42.285.714		12.263	157.757
Skupni učinek na obrestne odhodke	75.951.946	21.304	47.770	264.000
(v evrih)	Bančna posojila po variabilni obrestni meri 31. 12. 2015	Porast za 15 bazičnih točk	Porast za 25 bazičnih točk	Porast za 50 bazičnih točk
3M EVRIBOR	47.885.073	19.252	82.203	201.916

Analiza občutljivosti bančnih posojil na spremembe variabilnih obrestnih mer je bila narejena ob predpostavki morebitne rasti obrestnih mer v višini 15, 25 in 50 bazičnih točk. Ob predpostavki rasti variabilnih obrestnih mer za 15 bazičnih točk, bi se Skupini ob nespremenjenem obsegu zadolženosti obrestni odhodki povečali za 21.304 evrov. V primeru rasti variabilnih obrestnih mer za 25 oziroma 50 bazičnih točk, bi se obrestni odhodki povečali za 47.770 evrov oziroma 264.000 evrov. Konec leta 2016 je imela Skupina vsa posojila, nezavarovana pred obrestnim tveganjem, vezana na gibanje trimesečnega oziroma šestmesečnega evriborja. Eno posojilo v znesku 33.852.459 evrov je bilo zavarovano z instrumentom obrestne zamenjave, zato to posojilo ni bilo vključeno v gornji prikaz občutljivosti posojil, vezanih na variabilno obrestno mero.

3. Obvladovanje likvidnostnega tveganja

Likvidnostno tveganje predstavlja možnost, da Skupina ne bi mogla poravnati obveznosti ob zapadlosti. Skupina obvladuje likvidnostno tveganje z rednim načrtovanjem denarnih tokov za različne ročnosti. Preventivno deluje na področju preprečevanja zamud kupcev, predvsem z rednim spremljanjem in takojšnjim odzivom na zamude pri plačilih; dodaten ukrep predstavljajo obračuni zamudnih obresti, zasnovani na vodenju enotne politike do kupcev. V zadnjih treh letih je Skupina zaradi presežkov likvidnih sredstev predčasno vračala bančna posojila.

(v evrih)	Do 3 mesece	Od 3 do 12 mesecev	Od 1 do 2 let	Od 3 do 5 let	Nad 5 let	Skupaj
31. 12. 2016
Posojila in krediti*	1.153.481	10.608.251	16.060.399	41.605.225	40.377.049	109.804.405
Obračunane obresti z zapadlostjo v naslednjem koledarskem letu	59.084		0	0	0	59.084
Predvidene obresti od vseh posojil	259.331	1.119.510	1.224.865	2.112.360	1.118.250	5.834.316
Druge finančne obveznosti	250.614	0	419.873	0	0	670.487
Obveznosti do dobaviteljev	14.905.729	0	0	0	0	14.905.729
Druge poslovne obveznosti	4.657.396	0	0	0	0	4.657.396
Skupaj	21.285.635	11.727.761	17.705.137	43.717.585	41.495.299	135.931.417
31. 12. 2015
Posojila in krediti*	579.710	9.443.814	11.761.732	41.213.399	47.529.274	110.527.929
Obračunane obresti z zapadlostjo v naslednjem koledarskem letu	34.108	0	0	0	0	34.108
Predvidene obresti od vseh posojil	307.821	1.487.331	1.473.926	2.910.417	1.816.240	7.995.735
Druge finančne obveznosti	450.688	397.546	0	639.954	0	1.488.188
Obveznosti do dobaviteljev	16.004.825	0	0		0	16.004.825
Druge poslovne obveznosti	4.450.070	0	0	0	0	4.450.070
Skupaj	21.827.222	11.328.691	13.235.658	44.763.770	49.345.514	140.500.855

*V postavki so zajeta tudi posojila od pridruženih družb

4. Obvladovanje valutnega tveganja

Izhodiščno tveganje spremembe valutnega tečaja izhaja iz terjatev do kupcev, nominiranih v ameriških dolarjih (USD). Povprečno mesečno stanje odprtih terjatev do kupcev je leta 2016 znašalo 111 tisoč ameriških dolarjev. Na zadnji dan leta 2016 so znašale odprte terjatve, nominirane v ameriških dolarjih, 0,70 odstotka, v letu 2015 pa 0,75 odstotka vseh odprtih terjatev do kupcev. Po ocenah Skupine je bil delež terjatev, nominiranih v ameriških dolarjih, zanemarljiv, zato se Skupina ni odločila za ščitenje te postavke.

5. Obvladovanje kreditnega tveganja

Obvladovanje tveganja neizpolnitve pogodbenih obveznosti nasprotne stranke – tako imenovanega kreditnega tveganja – je v zadnjih letih pridobilo na pomenu. Neplačila kupcev se prenašajo na gospodarske subjekte z verižno reakcijo, kar bistveno poslabša oceno verjetnosti pravočasnih prilivov in ustvarja dodatne stroške financiranja poslovanja, zato je Skupina v zadnjih letih pospešila aktivnosti na področju izterjave in še bolj dosledno spremlja zapadle terjatve kupcev. Pri kupcih, kjer je Skupina zaznala plačilne težave in nedoslednost pri spoštovanju sprejetih poslovnih dogovorov, se je v izogib plačilni nedisciplini vzpostavil avansni način plačila za vse naročene storitve. Na to področje pozitivno vpliva specifična struktura kupcev, saj Skupina pretežno posluje z večjimi družbami, ladjarji, špediterji in agenti, ki vstopajo v poslovni proces Skupine že vrsto let. Nekatere vrste terjatev je imela Skupina zavarovane z varščinami, ki jih kupcu po plačilu vseh obveznosti vrne. Med finančnimi naložbami je imela dana posojila zavarovana z bianko menicami in drugim (ne)premičnim premoženjem.

(v evrih)	Pojasnilo	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Dana posojila in depoziti	16	31.005	400.419
Nekratkoročne poslovne terjatve	17	41.772	37.931
Kratkoročni depoziti	21	97.366	296.582
Kratkoročno dana posojila	21	8.123	15.305
Poslovne terjatve	22	28.573.626	28.316.487
Druge terjatve	22	2.907.293	1.891.839
Denar in denarni ustrezniki	23	5.826.536	12.610.049
Dana poroštva in garancije	33	8.955.777	9.008.554
Skupaj		46.441.498	52.577.166

Sredstva, izpostavljena kreditnemu tveganju:

6. Obvladovanje tveganja ustrezne kapitalske strukture

Identifikacija optimalne kapitalske strukture in posledično približevanje obstoječe kapitalske strukture optimalni sta ključna za uspešnost. Finančne obveznosti Skupine so konec leta 2016 znašale 110.332.958 evrov, kar je v primerjavi s preteklim letom za 1.533.576 evrov manj. Za 1,6 odstotne točke se je znižal tudi delež finančnih obveznosti v strukturi virov sredstev.

(v evrih)	31. 12. 2016		31. 12. 2015
	v evrih	delež (%)	v evrih	delež (%)
Kapital	331.978.920	67,5%	306.290.468	65,6%
Nekratkoročne obveznosti	120.680.206	24,5%	121.175.916	25,9%
Kratkoročne obveznosti	39.373.219	8,0%	39.525.060	8,5%
Obveznosti do virov sredstev	492.032.345	100,0%	466.991.444	100,0%

Nekratkoročni strateški cilj Skupine je ohraniti delež dolžniških virov v pasivi pod 40 odstotki. Znižanje finančnih obveznosti Skupine se je odrazilo na deležu kapitala v celotnih obveznostih do virov sredstev Skupine, ki je v letu 2016 porasel za slabi dve odstotni točki in na zadnji dan leta 2016 znaša 67,5 odstotkov.

Pojasnilo 32. Posli z revizijsko družbo

Pogodbena vrednost storitev revidiranja, ki jih je za Skupino opravila družba KPMG Slovenija, d. o. o., za poslovno leto 2016 je znašala 37.500 evrov brez DDV. Pogodbena vrednost storitev dajanja zagotovil o računovodskih izkazih za dejavnost gospodarske javne službe za poslovno leto 2016, ki jih je za Skupino opravila družba KPMG Slovenija, d. o. o., je znašala 2.000 evrov brez DDV.

35 Dogodki po zaključku poslovnega leta

Skupina po zaključku poslovnega leta ni beležila pomembnejših dogodkov, ki bi vplivali na računovodske izkaze.

36 Poročilo neodvisnega revizorja

Ključna revizijska zadeva	Naš odziv
Osnovna dejavnost skupine je pretovor blaga in zagotavljanje povezanih ter podpornih storitev.	Naši revizijski postopki so med drugim vključevali: - Preizkušanje zasnove, implementacije in
Prihodki opravljanja ključnih storitev se načeloma pripoznajo po metodi stopnje dokončanosti storitev na bilančni presečni dan, preračunano glede na dejansko opravljen delež storitve.	dejanske učinkovitosti kontrol v procesu pripoznavanja prihodkov. Pri tem smo uporabili naše lastne IT strokovnjake, ki so ovrednotili kontrole v informacijskih sistemih, ki podpirajo pripoznavanje prihodkov;
Skupina storitve pretovora blaga in drugih povezanih ter podpornih storitev pogosto prodaja v okviru enega posla.	Presojanje usmeritve skupine v zvezi s - pripoznavanjem prihodkov, vključno s presojo, ali je usmeritev skladna z relevantnimi standardi računovodskega
En posel lahko vključuje različne vrste izpolnitev, vendar se lahko zgodi, da je za odraz njene ekonomske vsebine vse te izpolnitve potrebno evidentirati kot integriran paket in eno samo izvršitveno obvezo. Po drugi strani pa se lahko zgodi, da je za pogodbena razmerja, ki vključujejo sestavine z ločljivo vrednostjo za stranko in zanesljivo izmerljivo pošteno vrednostjo, potrebno prejemke razporediti na	poročanja; Na osnovi pregleda vzorca pogodb s ključnimi strankami smo med drugim: presojali, kako skupina opredeli sestavine posamezne pogodbe; - kritično ocenjevali izbor vzorcev pripoznavanja prihodkov za opredeljene sestavine posamezne pogodbe z ozirom na računovodske usmeritve skupine;
ločene sestavine z različnimi vzorci pripoznavanja prihodkov.	Kritično ocenjevanje opredelitve stopnje dokončanosti storitev na osnovi pregleda pogodb in podporne dokumentacije, kot na
Evidentiranje tovrstnih sestavljenih poslov zahteva precejšnjo mero presoje poslovodstva pri določanju primerne višine in časovne	primer ladijska mapa, za vse ladje, zasidrane v pristanišču Luka Koper ob koncu decembra leta 2016:
razporeditve prihodkov, zato smo pripoznavanje prihodkov opredelili kot ključno revizijsko zadevo.	Pregledovanje ročnih knjižb v dnevnikih knjiženja s poudarkom na nenavadnih in popravljalnih vnosih na kontih prihodkov po

-

-

• -
  -
  -

-

-

-

-

37 Izjava o odgovornosti članov uprave družbe

Uprava družbe Luka Koper, d. d., je odgovorna za pripravo letnega poročila družbe in Skupine Luka Koper ter računovodskih izkazov na način, ki zainteresirani javnosti daje resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja in izidov poslovanja družbe in Skupine Luka Koper v letu 2016.

Uprava potrjuje, da so bile pri izdelavi računovodskih izkazov dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve. Računovodske ocene so bile izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja.

Uprava potrjuje, da so računovodski izkazi s pojasnili za družbo in Skupino Luka Koper pripravljeni na podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju družbe Luka Koper, d. d., in njenih odvisnih družb, ter v skladu z veljavno zakonodajo in Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija.

Davčne oblasti lahko kadarkoli v roku petih let od dneva, ko je bilo treba davek obračunati, preverijo poslovanje družbe, kar lahko posledično povzroči nastanek dodatne obveznosti plačila davka, zamudnih obresti in kazni iz naslova davka na dohodek pravnih oseb ali drugih davkov ter dajatev. Uprava družbe ni seznanjena z okoliščinami, ki bi lahko povzročile morebitno pomembno obveznost iz tega naslova.

Uprava je odgovorna za izvajanje ukrepov, s katerimi zagotavlja ohranjanje vrednosti premoženja družbe in Skupine Luka Koper, ter za preprečevanje in odkrivanje prevar ter drugih nepravilnosti.

Člani uprave:

Dragomir Matić Predsednik uprave

Andraž Novak Član uprave

Irena Vincek Članica uprave

Stojan Čepar Član uprave – delavski direktor

Koper, 14. marca 2017