Annual Report (ESEF) • Apr 18, 2025
Preview not available for this file type.
Download Source FileGorazd Jamnik, član uprave
Člani uprave:
Uprava družbe Luka Koper, d. d., je odgovorna za pripravo letnega poročila družbe in Skupine Luka Koper ter računovodskih izkazov na način, ki zainteresirani javnosti daje resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja in izidov poslovanja družbe in Skupine Luka Koper v letu 2023.
Uprava družbe potrjuje, da je Letno poročilo Skupine in družbe Luka Koper, d. d., za leto 2023 z vsemi sestavnimi deli – poslovnim poročilom, trajnostnim poročilom, računovodskim poročilom, vključno z izjavo o upravljanju družbe – sestavljeno in objavljeno skladno z veljavno zakonodajo in mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.
Uprava potrjuje, da so bile pri izdelavi računovodskih izkazov dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve. Računovodske ocene so bile izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja.
Uprava potrjuje, da so računovodski izkazi s pojasnili za družbo in Skupino Luka Koper pripravljeni na podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju družbe Luka Koper, d. d., in njenih odvisnih družb ter v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija.
Davčne oblasti lahko kadarkoli v roku petih let od dneva, ko je bilo treba davek obračunati, preverijo poslovanje družbe, kar lahko posledično povzroči nastanek dodatne obveznosti plačila davka, zamudnih obresti in kazni iz naslova davka na dohodek pravnih oseb ali drugih davkov ter dajatev. Uprava družbe ni seznanjena z okoliščinami, ki bi lahko povzročile morebitno pomembno obveznost iz tega naslova.
Uprava je odgovorna za izvajanje ukrepov, s katerimi zagotavlja ohranjanje vrednosti premoženja družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper, ter za preprečevanje in odkrivanje prevar ter drugih nepravilnosti.
Koper, 9. 4. 2024
GOV1-1
Spoštovani delničarki in delničarji, poslovni partnerji, drage sodelavke in sodelavci,
leto 2024 je bilo v vseh pogledih uspešno in izzivov polno leto, ki je večkrat preizkusilo tudi našo iznajdljivost in vztrajnost. Svet se danes vrti še hitreje in ker smo pristanišče presečišče globalnih poti, se to odraža tudi na luškem utripu. Kot že velikokrat v preteklosti smo tudi tokrat dokazali, da smo prilagodljiv in odporen sistem, ki se lahko hitro odzove na različne scenarije. Še več, s hitrim prilagajanjem smo poiskali in izkoristili nove poslovne priložnosti, leto sklenili nad pričakovanji ter celo postavili nove rekorde.
Čisti prihodki od prodaje so znašali 330,1 milijona evrov, kar je za 6 odstotkov več od doseženih v letu poprej. Večje je bilo prihodkov iz naslova ladijskega pretovora, obsega storitev polnjenja in praznjenja kontejnerjev ter drugih storitev, medtem ko je bilo zaradi hitrejšega obrata blaga nekoliko manj prihodkov iz naslova skladiščnin. Kljub višjim stroškom poslovanja zaradi dodatnih zaposlitev, uskladitev plač z inflacijo in amortizacijo so doseženi prihodki od prodaje v letu 2024 pozitivno vplivali na poslovni izid iz poslovanja (EBIT), ki je s 67 milijoni evrov za 10 odstotkov presegel doseženega v letu 2023, kot tudi na čisti poslovni izid, ki je dosegel 60,3 milijona evrov.
Kljub negotovemu začetku smo ob koncu leta 2024 dosegli 3-odstotno rast ladijskega pretovora, ki je dosegel 23 milijonov ton. Na kontejnerskem terminalu smo z 1.133.340 kontejnerskimi enotami TEU dosegli 6-odstotno rast, kar pomeni največ do zdaj. Rastel je tudi pretovor generalnih in tekočih tovorov, medtem ko je bil v primerjavi z letom prej pretovor suhih in razsutih tovorov nekoliko nižji. Zaradi padca prodaje avtomobilov na ključnih trgih je bil za 3 odstotke nižji tudi pretovor vozil, ki je znašal 884.666 avtomobilov. Z novim rekordom smo leto sklenili na potniškem terminalu, kjer smo zabeležili prihod 125.276 potnikov.
Lanskoletnih dosežkov se še posebej veselimo, zavedajoč se negotovosti, ki smo jih bili deležni v prvih mesecih leta 2024. Postopno zaostrovanje konflikta na Bližnjem vzhodu je botrovalo odločitvi ladjarjev, da svoje ladje začasno preusmerijo na pot okoli Afrike, kar je povzročilo zamik prihoda tovora za dobrih 14 dni in več. To smo občutili tudi v Luki Koper, kjer smo v prvem tromesečju zabeležili nekoliko manj pretovora. Že od aprila so se razmere postopoma normalizirale – večina ladjarjev je okrepila svoje servise in tako poskrbela za stabilizacijo prihoda ladij in pretovora, dodatno pa so k temu pripomogli novi posli, vezani na načrtovane gradnje in opremljanje novih proizvodnih obratov oz. tovarn na naših zalednih trgih.
mesta (12. vez) za projektni tovor in pretovor vozil, poleti pa odprli še gradbišče 14.000 kvadratnih metrov velikega skladišča 54, ki bo naše prvov velikimeri avtomatizirano skladišče zajeklene proizvode. S sončnoelektrarno na strehi stavba energetskosamozadostna, elektrificirana pa bodo tudi mostnadvigala, ki bodo omogočala rekuperacijo energije. Poletiso stekla dela zagradnjo novih skladiščnih površin za 3.000 vozil (kaseta 6a), poodhodu zadnje potniške ladje se je začela še gradnja novega objekta potniškega terminala.
Zanami so tudi številni sklenjeni projekti: v prvih dneh januarja 2024 smo namenili predal inov kamionski terminal na Serminu, ki velja za enega najmodernjših objektov tako z vidika infrastrukture kot storitev. Sto naložb smo naredili še zadnji korak v smeri razbremenitve mest tovornega prometa, saj smo uspeli dodatno znižati delež tovornjakov, ki v pristanišče vstopajo na glavnem vhodu Koper.
Aprila smo v okviru projekta SOPOREM zgradili eno največjih sončnih elektrarn v državah skupno močjo 3,3 MW, pod okriljem projekta EALING pa izdelali energetski in podnebni načrt z ocenami okoljskih vplivov družbe do leta 2030. Lani smo poleg tega uspešno sklenili dvletni projekt LUKA.DT, v sklopu katerega je šest konzorcijskih partnerjev razvijalo napredne digitalne rešitve in podporne sisteme za nadgradnjo ter izboljšanje nekaterih ključnih procesov znotraj pristanišča, del projekta pa je bil tudi nakup simulatorja virtualne resničnosti, namenjen praktičnemu usposabljanju zaposlenih za delo na pristaniških strojih.
Razvojno naravnani bomo tudi v letu 2025. Že v naslednjih mesecih začenjamo gradnjo severnega dela prvega pomola, ki prinaša nove obalne konstrukcije z dvema privezi skupne dolžine 326 metrov ter 7 hektarov skladiščnih in manipulativnih površin. Gre za enega največjih projektov v zgodovini pristanišča, ki je zahteven tako s finančnega in gradbenega, kot tudi operativnega vidika. Med pomembnejšimi projekti, ki se bodo začeli letos oz. v prihodnjih letih, so še razširitev garažne hiše s kapaciteto nekaj manj kot 12 tisoč vozil, gradnja dodatnih površin za avtomobile (kaseta 7a) in privezičnega mesta za RO-RO ladje.
Kot smo že večkrat poudarili, si nadaljnjega razvoja pristanišča ne moremo predstavljati brez zanesljive, stabilne, predvsem pa polno zmogljive železniške povezave z zaledjem. Projekt gradnje drugega tira je že v polnem teku, zaključek je predviden v letu 2026. Ob tem se nadejamo, da se bo razmerje prevozov po železnici oziroma cesti (trenutnih 50–50) znova prevalilo v prid železnici.
Zavedamo se svoje odgovornosti do okolja, v katerem sobivamo, zato si pri vsem, kar počnemo, postavljamo najvišje okoljske, družbene in etične standarde. Na podoben način načrtujemo tudi razvoj pristanišča in pri tem
1 Pismo predsednice uprave Luka Koper
Kot med zaposlenimi - postavljata najvišje moralne in etične standarde ter predstavljata temelj našega poslovanja, odločanja in medsebojnih odnosov. Poleg tega smo v lanskem letu pridobili nov certifikat ISO 37001/2016 - Sistem vodenja za preprečevanje korupcije, ki postavlja še višje zahteve na področju integritete in preprečevanja korupcije ter dokazuje, da smo tudi sistemsko zavezani etičnemu poslovanju in korporativni integriteti, da poslujemo transparentno in da visoke standarde zahtevamo tudi od naših kupcev/dobaviteljev.
Zaposlenim zagotavljamo pravico do svobodnega združevanja, članstva v sindikatih in svetu delavcev, s katerimi konstruktivno sodelujemo. Zavzemamo se za dosledno spoštovanje enakosti spolov in odločno nasprotujem kakršnikoli diskriminaciji na delovnem mestu. Posebno pozornost namenjamo tudi spoštovanju zakonskih pravic starejših zaposlenih, zlasti v zvezi z nadurnim in nočnim delom ter dodatnimi dnevi letnega dopusta.
Za uvedbo turnusnega urnika smo zaposlenim v določenih delovnih procesih omogočili večjo fleksibilnost, lažje načrtovanje delovnega časa in posledično več prostega časa, ki ga lahko preživijo z družino. Zaposlenim, ki so vključeni v postopke pred invalidsko komisijo, nudimo podporo pri iskanju ustreznega delovnega mesta, pri čemer uspešno sodelujemo z našo odvisno družbo - invalidskim podjetjem Luka Koper INPO, d. o. o.
V letu 2025 smo stopili optimistično. Pred nami je eden najzahtevnejših naložbenih projektov – podaljšanje severnega dela kontejnerske obale – ki se bo izvajal vse do konca 2027. Sočasno začenjamo postopke za gradnjo dodatnih skladiščnih kapacitet na avtomobilskem terminalu, ki ustrezajo potrebam lokalnih skupnosti. V sporazumu z Mestno občino Koper iz leta 2023 smo predvideli izvajanje ukrepov za zmanjšanje vplivov pristaniške dejavnosti v naslednjih petih letih, med drugim na obeh strateških blagovnih skupinah – kontejnerjev in avtomobilov, skupno 1,6 milijona evrov.
Nevenka Kržan, predsednica uprave družbe Luka Koper, d. d., je razdelila sredstva prek javnega razpisa. V lanskem letu smo z dodatnim sporazumom podprli podjetniški program in izpeljavo hekatona, v okviru katerega smo iskali inovativne rešitve na izzive, s katerimi se srečujemo v logistični in prometni industriji.
Dobrosodelujemo tudi z lokalno skupnostjo Ankaran, s katero smo v lanskem letu podpisali tri pogodbe, na podlagi katerih se bo tokom leta izvajala rekonstrukcija Železniške ceste in ureditev ankaranskega obrobnega kanala.
Svojo odgovornost do okolja in ljudi v Luki Koper izražamo tudi s podporo športnim, kulturnim, dobrodelnim in drugim društvom ter organizacijam, ki delujejo v lokalnem prostoru. V lanskem letu smo za sponzorstva in donacije namenili skupno 1,4 milijona evrov, vse z namenom okrepiti našo podporo in sodelovanje ter omogočiti izvajanje kakovostnih programov in vključevanje čim večjega števila mladih.
Spoštljivo in varno delovno okolje je ključ dobrega odnosa z zaposlenimi. Zavedamo se, da se uspeh podjetja meri z zadovoljstvom zaposlenih, sodelavk in sodelavcev, ki so srce in duša vsakega kolektiva. Odnose z zaposlenimi zato gradimo na medsebojnem spoštovanju, enakopravnosti, zaupanju in sodelovanju ter si prizadevamo za njihovo čim večjo vključenost v delovanje družbe in njen razvoj.
Veliko truda vlagamo tudi v redno, odkrito in spoštljivo komunikacijo na vseh ravneh. Dosledno skrbimo za prijetno, spodbudno in varno delovno okolje, z zagotavljanjem urejenih pogojev dela pa zaposlenim omogočamo, da svoje delo opravljajo učinkovito in kakovostno. Upoštevamo različna stališča, poglede ter potrebe posameznih deležniških skupin.
Zdravje in varno okolje, tako znotraj kot izven luške geografije, je prioriteta, ki smo jo zapisali v ključne dokumente in interne akte naše družbe, zato si prizadevamo, da bi ga obvarovali in ohranili za prihodnje generacije. S tem namenom že več kot desetletje izvajamo redni monitoring emisij hrupa, svetlobe in prašnih delcev, spremljamo pa tudi kakovost morske in podzemne vode. Že v preteklih letih smo vzpostavili številne mehanizme, s katerimi precej uspešno blažimo negativne vplive delovanja na bližnjo okolico.
Veliko smo naredili tudi na optimizaciji procesov, kot tudi na modernizaciji opreme in strojev. Pred letom smo začeli sistematično posodabljati in elektrificirati mehanizacijo, starejše in bolj hrupne stroje pa smo premestili na dele pristanišča, ki so bolj oddaljeni od poselitvenih območij.
Kot velik porabnik električne energije si želimo biti v prihodnje čim bolj energetsko samozadostni. Prvo sončno elektrarno smo v pristanišču namestili že leta 2014, samo v lanskem letu pa smo zgradili kar pet novih, s skupno močjo 4,7 MW, s čimer se uvrščamo v sam vrh po proizvedeni moči v regiji in v državi. Z energijo, ki jo pridobivamo, lahko pokrijemo približno 15 odstotkov trenutno porabljene energije, z naložbami v prihodnjih letih pa bomo ta delež skoraj podvojili.
Da bi lahko zadostili vse večjim potrebam po električni energiji, hkrati pa – kot nam to veleva zaveze in regulativa Evropske unije – vzpostavili infrastrukturo, ki bo omogočila napajanje ladij z električno energijo neposredno z obale, bomo v prihodnjih letih morali narediti kar nekaj pomembnih korakov. Prvi in ključni korak je gradnja nove razdelilne transformatorske postaje 110/20 kV Luka Koper s pripadajočimi priključnimi vodom od Dekanov do samega pristanišča. Pri tem smo se povezali z družbo Eles, ki bo v posebnem sporazumu zagotovila priključni vod, Luka Koper pa razdelilno transformatorsko postajo. Vse to je podlaga za vzpostavitev infrastrukture za elektrifikacijo obale, prvo fazo katere načrtujemo izvesti do konca leta 2029.
pripeljalov pristanišče in iznjega odpeljalo
| 453.993 | tovornjakov vstopilo v pristanišče |
|---|---|
| 1.798 | privezanih ladij |
| 23 mio ton | ladijskega pretovora |
| 884.666 kosov | pretovorjenih vozil |
| 1.133.340 TEU | naloženih in razloženih kontejnerjev |
| 50% | delež pretovora po cesti |
|---|---|
| 50% | delež pretovora po železnici |
| 252.974 | razloženih in naloženih vagonov |
67mio EUR
+33 %
20,3%
+31 %
| Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) (vmio evrih) | Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS) v % |
|---|---|
| 60,9 | 19,5 % |
| 50,3 | 15,5 % |
| 67,0 | 20,3 % |
1.133,3 TISOČ TEU
+4% 2024/NAČRT2024
+6% 2024/2023
| 1 - 12 2024 Načrt | 1 - 12 2023 | |
|---|---|---|
| Število avtomobilov | 1.066,1 | 1.093,0 |
| 884,7 | TISOČ KOS | -1% |
| 2024/Načrt 2024 | -3% 2024/2023 |
| 1 - 12 2024 Načrt | 1 - 12 2023 | |
|---|---|---|
| Čisti prihodki | 330,1 | 312,8 |
| mio EUR | +2% 2024/Načrt 2024 | |
| +6% 2024/2023 |
| 1 - 12 2024 Načrt | 1 - 12 2023 | |
|---|---|---|
| Ladijski pretovor | 23 | 22,3 |
| mio TON | +2% 2024/Načrt 2024 | |
| +3% 2024/2023 |
100,5 mio EUR
+20 % 2024/NAČRT 2024
+7% 2024/2023
30,5%
+18 % 2024/NAČRT 2024
+2% 2024/2023
| EBITDA marža v % | 1 - 12 2024 Načrt | 1 - 12 2024 | 1 - 12 2023 |
|---|---|---|---|
| 120 | 100 | 80 | 60 |
| 40 | 20 | 0 | |
| 40 % | 30 % | 20 % | 10 % |
| 0 | 93,7 | 83,7 | 30,5 % |
| 30,0 % | 25,8 % | 100,5 |
60,3 mio EUR
+26 % 2024/NAČRT 2024
+7% 2024/2023
| 2024/Načrt | 2024 | 2023 |
|---|---|---|
| 10,7% | 10,7% | 8,9% |
| 2024/Načrt | 2024 | 2023 |
|---|---|---|
| -23% | 55,5 mio EUR | +33% |
| 2024/Načrt | 2024 | 2023 |
|---|---|---|
| -0,1 | -0,4 | -0,9 |
20.289 tCO2ekv
-7% 2024/CILJ 2024
-17% 2024/2023
| Skupne absolutne emisije TPG obsega 1 in 2 (tCO2ekv) | 1 - 12 2024 Cilj | 1 - 12 2024 | 1 - 12 2023 |
|---|---|---|---|
| 24.588 | 21.795 | 20.289 | |
| 30.000 | 20.000 | 10.000 | 0 |
0,739 kWh/t
-14% 2024/CILJ 2024
-12% 2024/2023
| Specifična poraba električne energije (kWh/t) | 1 - 12 2024 Cilj | 1 - 12 2024 | 1 - 12 2023 |
|---|---|---|---|
| 0,838 | 0,855 | 0,739 | |
| 1,000 | 0,800 | 0,600 | 0,400 |
| 0,200 | 0,000 |
0,122 l/t
-9% 2024/CILJ 2024
-4% 2024/2023
| Specifična poraba pogonskega goriva (l/t) | 1 - 12 2024 Cilj | 1 - 12 2024 |
|---|---|---|
| 1 - 12 2023 | 0,127 |
|---|---|
| 1 - 12 2024 | 0,134 |
| 1 - 12 2024 Cilj | 0,122 |
| 1 - 12 2024 | 0,150 |
| 1 - 12 2024 | 0,100 |
| 1 - 12 2024 | 0,050 |
| 1 - 12 2024 | 0,000 |
-46% 2024/Cilj 2024
+4% 2024/2023
| 1 - 12 2023 | 15,6 ur |
|---|---|
| -2% 2024/Cilj 2024 | -19% 2024/2023 |
| 1 - 12 2023 | 19,2 |
|---|---|
| 16,0 | 15,6 |
| 25,0 | 20,0 |
| 15,0 | 10,0 |
| 5,0 | 0,0 |
93% -1% 2024/CILJ 2024 -1% 2024/2023
Deležločenozbranih odpadkov brez ladijskih odpadkov (%)
| 1 - 12 2024 | Cilj |
|---|---|
| 1 - 12 2024 | 1 - 12 2023 |
| 24,8 poškodb | +50 % 2024/CILJ 2024 -5% 2024/2023 |
Številopoškodb pridelu na milijon opravljenih ur dela
| 1 - 12 2024 | Cilj |
|---|---|
| 1 - 12 2024 | 1 - 12 2023 |
| 54 dB(A) | +/-0% 2024/CILJ 2024 +/-0% 2024/2023 |
Raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Koper dB(a)
| 1 - 12 2024 | Cilj |
|---|---|
| 1 - 12 2024 | 1 - 12 2023 |
| 2,68 l/t | +7% 2024/CILJ 2024 +19 % 2024/2023 |
| Postavke | 2024 | 2023 | Indeks 2024/2023 | 2024 | 2023 | Indeks 2024/2023 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Čisti prihodki od prodaje (v eur) | 326.914.003 | 309.284.223 | 106 | 330.064.897 | ||
| Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) (v eur) | 66.380.684 | 59.233.239 | 112 | 66.990.986 | 60.912.423 | 110 |
| Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) (v eur) | 99.257.352 | 91.496.341 | 108 | 100.538.745 | 93.731.962 | 107 |
| Čisti poslovni izid (v eur) | 59.270.725 | 54.450.022 | 109 | 60.316.070 | 56.445.369 | 107 |
| Dodana vrednost (v eur) | 215.095.410 | 193.214.462 | 111 | 225.236.469 | 203.608.146 | 111 |
| Naložbe v osnovna sredstva (v eur) | 54.120.194 | 41.259.790 | 131 | 55.452.571 | 41.543.822 | 133 |
| Ladijski pretovor (v ton) | 23.009.337 | 22.267.534 | 103 | 23.009.337 | 22.267.534 | 103 |
| Število zaposlenih | 2.097 | 1.757 | 119 | 2.255 | 1.922 | 117 |
| Kazalniki | 2024 | 2023 | Indeks 2024/2023 | 2024 | 2023 | Indeks 2024/2023 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS) | 20,3 % | 19,2 % | 106 | 20,3 % | 19,5 % | 104 |
| Čista dobičkonosnost kapitala (ROE) | 11,3 % | 11,0 % | 103 | 10,7 % | 10,7 % | 100 |
| Čista dobičkonosnost sredstev (ROA) | 7,8 % | 7,8 % | 100 | 7,6 % | 7,7 % | 99 |
| EBITDA marža | 30,4 % | 29,6 % | 103 | 30,5 % | 30,0 % | 102 |
| EBITDA marža iz tržne dejavnosti | 31,3 % | 30,4 % | 103 | 31,4 % | 30,8 % | 102 |
| Finančne obveznosti/kapital | 20,0 % | 21,8 % | 92 | 16,2 % | 20,3 % | 80 |
| Neto finančna zadolženost/EBITDA | 0,2 | 0,6 | 33 | -0,1 | 0,3 | - |
| Postavke | 31.12.2024 | 31.12.2023 | Indeks 2024/2023 | 31.12.2024 | 31.12.2023 | Indeks 2024/2023 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Sredstva (v eur) | 788.460.750 | 733.439.080 | 108 | 814.367.538 | 774.226.552 | 105 |
| Kapital (v eur) | 547.601.545 | 505.347.400 | 108 | 584.803.573 | 543.052.948 | 108 |
| Finančne obveznosti (v eur) | 109.613.159 | 110.134.003 | 100 | 94.543.377 | 110.018.551 | 86 |
1 Stanjena zadnji dan poročevalskega obdobja.
| Postavke | 2024 | Načrt 2024 | Indeks 2024/načrt 2024 | 2024 | Načrt 2024 | Indeks 2024/načrt 2024 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Čisti prihodki od prodaje (v eur) | 326.914.003 | 320.850.930 | 102 | 330.064.897 | 324.524.912 | 102 |
| Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) (v eur) | 66.380.684 | 48.872.228 | 136 | 66.990.986 | 50.349.757 | 133 |
| Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) (v eur) | 99.257.352 | 80.969.188 | 123 | 100.538.745 | 83.726.234 | 120 |
| Čisti poslovni izid (v eur) | 59.270.725 | 46.551.351 | 127 | 60.316.070 | 48.042.916 | 126 |
| Dodana vrednost (v eur) | 215.095.410 | 203.478.682 | 106 | 225.236.469 | 215.208.189 | 105 |
| Naložbe v osnovna sredstva (v eur) | 54.120.194 | 66.577.466 | 81 | 55.452.571 | 71.588.932 | 77 |
| Ladijski pretovor (v ton) | 23.009.337 | 22.559.000 | 102 | 23.009.337 | 22.559.000 | 102 |
| Število zaposlenih | 2.097 | 2.141 | 98 | 2.310 | 2.255 | 98 |
| Kazalniki | 2024 | Načrt 2024 | Indeks 2024/načrt 2024 | 2024 | Načrt 2024 | Indeks 2024/načrt 2024 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS) | 20,3 % | 15,2 % | 134 | 20,3 % | 15,5 % | 131 |
| Čista dobičkonosnost kapitala (ROE) | 11,3 % | 9,2 % | 123 | 10,7 % | 8,9 % | 120 |
| Čista dobičkonosnost sredstev (ROA) | 7,8 % | 6,2 % | 126 | 7,6 % | 6,2 % | 123 |
| EBITDA marža | 30,4 % | 25,2 % | 121 | 30,5 % | 25,8 % | 118 |
| EBITDA marža iz tržne dejavnosti | 31,3 % | 26,2 % | 120 | 31,4 % | 26,8 % | 117 |
| Finančne obveznosti/kapital | 20,0 % | 22,3 % | 90 | 16,2 % | 17,2 % | 94 |
| Neto finančna zadolženost/EBITDA | 0,2 | 1,1 | 18 | -0,1 | 0,8 | - |
| Postavke | 31.12.2024 | Načrt 31.12.2024 | Indeks 2024/načrt 2024 | 31.12.2024 | Načrt 31.12.2024 | Indeks 2024/načrt 2024 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Sredstva (v eur) | 788.460.750 | 751.651.839 | 105 | 814.367.538 | 772.734.723 | 105 |
| Kapital (v eur) | 547.601.545 | 513.941.332 | 107 | 584.803.573 | 552.992.476 | 106 |
| Finančne obveznosti (v eur) | 109.613.159 | 114.847.642 | 95 | 94.543.377 | 94.926.716 | 100 |
2 Stanjena zadnji dan poročevalskega obdobja.
Skupina Luka Koper je za prikaz uspešnosti poslovanja uporabila alternativna merila uspešnosti poslovanja (Smernice APMs3), ki jih opredeljuje ESMA4.
| Alternativno merilo | Izračun | Pojasnilo izbora |
|---|---|---|
| Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) | Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) = razlika med poslovnimi prihodki in stroški poslovanja. | Prikazuje uspešnost (dobičkonosnost) poslovanja podjetja iz osnovne dejavnosti. |
| Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) | Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) = poslovni izid iz poslovanja (EBIT) + amortizacija. | Odraža uspešnost poslovanja podjetja in je približek denarnega toka iz poslovanja. Prikazuje sposobnost pokrivanja odpisov vrednosti in drugih odhodkov, ki niso povezani s poslovnimi odhodki. |
| Dodana vrednost | Dodana vrednost = čisti prihodki od prodaje + usredstveni lastni proizvodi in storitve + drugi prihodki – stroški blaga, materiala, storitev – drugi poslovni odhodki. | Prikazuje novoustvarjeno vrednost podjetja v enem letu. Je merilo gospodarske aktivnosti in uspeha. |
| Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS) | Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS) = poslovni izid iz poslovanja (EBIT) / čisti prihodki od prodaje. | Prikazuje operativno učinkovitost podjetja. |
| Čista dobičkonosnost kapitala (ROE) | Čista dobičkonosnost kapitala (ROE) = čisti dobiček / povprečno stanje kapitala. | Prikazuje uspešnost poslovodstva pri povečevanju vrednosti podjetja za lastnike oz. delničarje. |
| Čista dobičkonosnost sredstev (ROA) | Čista dobičkonosnost sredstev (ROA) = čisti dobiček / povprečno stanje sredstev. | Prikazuje uspešnost upravljanja s sredstvi podjetja. |
| EBITDA marža | EBITDA marža = poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) / čisti prihodki od prodaje. | Prikazuje poslovno uspešnost in dobičkonosnost v odstotkih. Uporablja se za primerjavo uspešnosti podjetja z drugimi podjetji. |
| EBITDA marža iz tržne dejavnosti | EBITDA marža iz tržne dejavnosti = poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) / čisti prihodki od prodaje iz naslova tržne dejavnosti. | Prikazuje poslovno uspešnost in dobičkonosnost tržne dejavnosti v odstotkih. |
| Neto finančna zadolženost/EBITDA | Neto finančna zadolženost/EBITDA = (finančne obveznosti – denar in denarni ustrezniki) / EBITDA. | Prikazuje zadolženost in dobičkonosnost podjetja z namenom ocenjevanja zmožnosti podjetja poravnavati svoje finančne dolgove v prihodnosti, če družba ohrani isti obseg poslovanja in dobička. |
| Donosnost neto sredstev (RONA) | Donosnost neto sredstev (RONA) = poslovni izid iz poslovanja (EBIT) / (povprečna sredstva v obdobju - povprečne kratkoročne obveznosti iz poslovanja v obdobju - povprečne kratkoročne pasivne časovne razmejitve v obdobju). | Prikazuje kako učinkovito podjetje uporablja svoja neto sredstva za ustvarjanje dobička. Koristen je za ocenjevanje uspešnosti podjetja, saj prikazuje dobičkonosnost podjetja glede na vložena neto sredstva. |
| Razmerje med tržno ceno in dobičkom na delnico (P/E) | Razmerje med tržno ceno in dobičkom na delnico (P/E) = zaključni tečaj / čisti dobiček na delnico (EPS). | Prikazuje koliko evrov so vlagatelji na trgu v določenem trenutku pripravljeni plačati za vsak evro dobička podjetja. Z njim ocenjujemo vrednost podjetja in njegovih delnic na trgu. |
| Knjigovodska vrednost delnice na dan (v evrih) | Knjigovodska vrednost delnice = kapital / število delnic. | Prikazuje vrednost delnice na podlagi vrednosti kapitala družbe na določen dan. |
| Razmerje med tržno ceno in knjigovodsko vrednostjo delnice (P/B) | Razmerje med tržno ceno in knjigovodsko vrednostjo delnice (P/B) = zaključni tečaj / knjigovodska vrednost delnice. | Prikazuje primerjavo tržne vrednosti enote kapitala podjetja na borzi z njegovo računovodsko vrednostjo na določen dan. |
| Čisti dobiček na delnico (EPS) | Čisti dobiček na delnico (EPS) = čisti dobiček / število delnic. | Izraža razmerje, ki predstavlja znesek čistega dobička podjetja, ki ga ta ustvari na vsako posamezno delnico. Je merilo uspešnosti (dobičkonosnosti) podjetja. |
| Tržna kapitalizacija | Tržna kapitalizacija = zaključni tečaj * število delnic. | Tržna vrednost vseh delnic na trgu. |
| Dividenda na delnico (v evrih) | Dividenda na delnico = bilančni dobiček, ki se uporabi za izplačilo dividend / število navadnih delnic. | Dividenda prikazuje udeležbo pri dobičku podjetja, ki se izplača delničarjem družbe. |
| Dividendna donosnost (v %) | Dividendna donosnost = dividenda na delnico / zaključni tečaj na zadnji trgovalni dan leta. | Izraža razmerje med izplačano dividendo in tržno vrednostjo delnice. |
3 APMs - Alternative Performance Measures
ter predsednika nadzornega sveta pooblastil za podpis. Soglašal je s Poslovnimi načrti družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2025 ter ob seznanitvi z elaboratom upravičenosti naložbe v povečanje kapacitet kontejnerskega terminala odobril predlog za povečanje tenaložbe. Soglašal je z dolgoročno zadolžitvijo pri poslovnih bankah in sprejel spremembo sodil za vodenje računovodskih evidenc po posameznih dejavnostih. Sprejel je nov Poslovnik o delu revizijske komisije nadzornega sveta, Etični kodeks in Politiko upravljanja Skupine Luka Koper.
Ob tem je nadzorni svet obravnaval poročilo uprave o poteku ključnih naložb, obvladovanju tveganj in priložnosti, notranji reviziji ter korporativnem integriteti in skladnosti poslovanja. Nazadnji redni seji v letu 2024 dne 19. 12. 2024 je nadzorni svet obravnaval in soglašal z Energetskimi in podnebnim načrtom z oceno okoljskih vplivov Luke Koper, d. d., do leta 2030 s pogledom do leta 2050 in z usmeritvijo po scenariju podnebne nevtralnosti. Potrdil je kriterije nagrajevanja za člane uprave za leto 2025 in soglašal z načrtom dela, strategijo in kriteriji nagrajevanja področja notranje revizije ter korporativne integritete in skladnosti poslovanja za leto 2025.
Nadzorni svet je ob tem redno spremljal ukrepe za doseganje načrtovanega poslovnega izida za leto 2024 in proces trajnostnega poročanja, priprave poročila o trajnostnosti za leto 2024 ter analize dvojne pomembnosti skladno z evropskimi standardi poročanja o trajnostnosti (ESRS). Opravljal je številne druge naloge, med katerimi lahko izpostavimo:
Na marčevski korespondenčni seji in aprilski redni seji je nadzorni svet obravnaval in sprejel poročilo o delu za leto 2023 ter potrdil revidirano Letno poročilo Skupine in družbe Luka Koper, d. d., za leto 2023. Preveril je predlog uprave za uporabo bilančnega dobička za leto 2023, se seznanil z izjavami o neodvisnosti članov nadzornega sveta, D&O zavarovanjem ter obravnaval izražena nasprotja interesov dveh članov uprave in ob tem sprejel ukrepe za njihovo obvladovanje in odpravo. Potrdil je nagrajevanje za člane uprave za leto 2023.
ter na predlog uprave sprejel izjav o nagnjenosti k prevzemanju tveganj. Obravnaval je poročilo uprave glede poteka naložbin vpliva dogodkov v Rdečemmorju na poslovanje družbe ter soglašal s predlogom za nagrajevanje vodje področja notranje revizije in pooblaščenca za korporativno integriteto in skladnost poslovanja za leto 2023.
Na 11. redni seji dne 24. 5. 2024 je nadzorni svet soglašal s sklicem 38. skupščine delničarjev in se seznanil z zunanjo oceno vrednotenja učinkovitosti njegovega dela.
Naredni avgustovski seji dne 22. 8. 2024 se je nadzorni svet seznanil z nerevidiranim poročilom o poslovanju Skupine in družbe Luka Koper, d.d., v obdobju januar–junij 2024. Obravnaval je polletno poročilo o poteku ključnih naložb, o obvladovanju tveganj in priložnosti, notranji reviziji, korporativni integriteti in skladnosti poslovanja ter sprejel akcijski načrt izboljšanja učinkovitosti svojega dela.
Obravnaval je predlog uprave v zvezi z nakupi zemljišč v neposredni bližini pristanišča in se seznanil z aktivnostmi za izvajanje dodatnih storitev v segmentu avtomobilske logistike.
Na novembrski seji dne 21. 11. 2024 se je nadzorni svet seznanil z nerevidiranim poročilom o poslovanju v obdobju januar–september 2024, potrdil predlog finančnega koledarja za leto 2025, obravnaval in potrdil pogodbo za izvedbo revizijskih storitev v zvezi z informacijami o trajnostnosti za leto 2024.
Nadzorni svet je v letu 2024 deloval v sestavi:
Sestava nadzornega sveta je bila z vidika strokovnih kompetenc na visoki ravni in člani so se medseboj odlično dopolnjevali. Svet delavcev je Mehrudina Vukovića z dnem 19. 1. 2024, Roka Parovela pa z dnem 13. 9. 2024 imenoval za nova štiriletnim mandat članov nadzornega sveta - predstavnikov delavcev.
Nadzorni svet se je v letu 2024 sestal na sedmih rednih in treh korespondencnih sejah. Na prvi korespondencni seji dne 12. 1. 2024 se je seznanil z novim poslovnikom o delu štiričlanske uprave, ki je delo nastopila 1. 1. 2024, in odobril izvedbo zunanjega vrednotenja učinkovitosti delovanja nadzornega sveta, ki ga je opravilo Združenje nadzornikov Slovenije.
Na februarski seji je nadzorni svet obravnaval Informacijo o poslovanju Skupine in družbe Luka Koper, d.d., za leto 2023, potrdil kriterije nagrajevanja za člane uprave za leto 2024, se seznanil z letnimi poročili o poteku ključnih naložb, o obvladovanju tveganj in priložnosti, notranji reviziji, korporativni integriteti in skladnosti poslovanja ter obravnaval poročilo uprave o vplivu dogodkov v Rdečem morju na poslovanje družbe. Imenoval je komisijo za strateški razvoj v sestavi Borut Škabar (predsednik), Barbara Nose (članica), Jožef Petrovič (član), Mladen Jovičić (član) in Rok Parovel (član).
Kadrovska komisija je v letu 2024 delovala v sestavi Tomaž Benčina (predsednik), Jožef Petrovič (član), Boštjan Rader (član), Mehrudin Vuković (član). Komisija se je sestala na šestih rednih sejah. Preučila je predlog nagrajevanja uprave in sekretarja nadzornega sveta za leto 2024 ter ga nadzornemu svetu predlagala v soglasje. Obravnava je poročila uprave o zaposlitvah in nagrajevanju na vodstvenih položajih, spremljala izvajanje nasledstvenega programa, sistema napredovanj in določanja dodatka za težke pogoje dela v družbi ter pregledala in v sprejem predlagala dopolnitve politike upravljanja in etičnega kodeksa. Na zadnji seji v letu 2024 je kadrovska komisija obravnavala predlog kriterijev nagrajevanja oz. Akt nadzornega sveta o določitvi meril za izplačilo spremenljivega dela prejemkov upravi družbe za leto 2025 in nadzornemu svetu predlagala, da kriterije potrdi.
Poslovna komisija je v letu 2024 delovala v sestavi Jožef Petrovič (predsednik), Tomaž Benčina (član), Borut Škabar (član) in Mladen Jovičić (član). Komisija se je sestala na šestih rednih sejah in redno spremljala izvajanje načrtanih naložb, tekočega in investicijskega vzdrževanja ter se seznanjala z raznimi elaborati ekonomske upravičenosti naložb. Spremljala je poslovne cilje družbe ter odvisnih družb in obravnavala poročila uprave za vključitev novih naložb v načrt naložb za leto 2024. Obravnavala je predlog za pridobitev zemljišč v neposredni bližini pristanišča ter sodelovala pri oblikovanju poslovnega načrta za leto 2025, ki ga je v zaključku leta predlagala nadzornemu svetu v potrditev.
ala jeporočilo za revizijsko komisijo in revizorjevo pismoposlovodstvu ter odzivposlovodstva.
Revizijskakomisija jeskrbno preučila načrtrevizije računovodskih izkazov za leto2024 in obra vnavala pogodbo zaizvedbo storitev dajanja zagotovil v zvezisporočilom o trajnostnostiza leto2024. Vletu 2024 jerevizijskakom- isijapodrobno spremljalatudi sistem upravljanjatveganj sposebnim po- udarkom natveganjih kibernetske varnosti ter potekurevizije trajnostnosti.
Sprejela jenov poslovnik o delu in ga predlagala nadzornemusvetu v potr- ditev. Spremljalaje delovanjenotranje revizijein notranjih kontrol, skladnosti poslovanja, korporativneintegritete in obvladovanje nasprotja interesov ter podajalapriporočila zakrepitev in nadgradnjo sistemov.
Obravnavala jepo-ročilao kupcih in dobaviteljih, pri čemer je podalapriporočila glede skrbnosti inskladnosti pri poslovanjuz njimi, o odprtih sodnih postopkih in delovanju ITsistemov terdruga poročila poslovodstva, ki jih jeskrbno preučila in nad- zor ovalanjihovo neoporečnost.
Kjerjezaznala morebitne vrzeli, je predlagaladopolnitveter izvedbo ta- kojšnihin ustreznih ukrepov. Sledila jenačelomspoštovanja vrednot tran- sparentnega, etičnega in družbenoodgovornegamodela delovanjadružbe ter obvladovanja potencialnihkonfliktov interesov in jasneureditve sode- lovanjadružbe zvsemi deležniki.
Predposredovanjempredloga o nagra- jevanjuvodjenotranje revizijev obravnavo nadzornemu svetu jerevizijska komisijatemeljitopreučila njene prejemke, deloin bila izrednopozorna na zagotavljanjenjene neodvisnostiin osebneintegritete.
Revizijskakomisija jemed letom spremljalaproces trajnostnega poročanja, priprave poročila o trajnostnostiza leto2024 ter analize dv- ojne pomembnosti skladno zevrop- skimistandardi poročanja o trajnostnosti (ESRS).
Nadzornisvetje pazil napravočasnoin učinkovitoprepoznavanje, razkriva- nje, obvladovanje terodpravo nasprotja interesov. Člani nadzornega sveta soseredno usposabljali in spremljalidobre pr- akse korporativnega upravlja- nja in poročanja o trajnostnosti.
Poročilasveta delavcevo stanju na podro- čjusodelovanja delavcev pri upravljanju nadzorni svet ni obravnaval, saj mu gasvet delavcev za leto 2024ni posredoval v obravnavo. Nadzorni svet je sprejel132 sklepov, od tega 97 % soglasno.
V letu 2024 so v okvirunadzornega sveta delovale revizijska komisija, kad- rovska komisija, poslovna komisija inod 22. 2.2024 komisija za str- ateški razvoj.
V skladu s poslovnikom nadzornega sveta revizijska komisija z izvajanjem nalogizsvojega programa delapovečuje učinkovitost dela nadzornegasve- ta in mupri izvajanju nadzora nad računovodskim poročanjem, notranjimi kontrolamiin upravljanjem tveganj ter pri sodelovanju z zunanjimi in notra- njimirevizorjiter pooblaščencem za korpor- ativno integriteto in skladnost poslovanjao svojem delu redno poroča ter predlaga sprejem ustreznih skle- pov.
Ključna vloga revizijske komisije v pr- ocesu korporativnega upravljanja je, da deluje v dobro družbe invaruje interesenjenih deležnikov.
Revizijska komisijaje v letu 2024 delovala vsestavi Barbara Nose (predse- dnica, 7. stopnja izobrazbe, univerzitetna diplomiranaekonomistka, specia- listka revidir- anja), Boštjan Rader, MBA (član, 7. stopnja izobr- azbe, univerzi- tetni diplomirani ekonomist, MBA), Rok Parovel(član, 6. stopnja izobr- azbe, diplomir- ani ekonomist) in zunanjačlanica mag. MatejaT- reven, CFA(8. sto- pnja izobrazbe, mag. ekonomskih znanosti).
Letnoporočilo družbe in Skupine Luka Koper za leto 2024 je revidirala revizijska družba BDO Revizija, d. o. o., ki je izdala mnenje k računovodskim izkazom in poročilu o trajnostnosti. Revizijska komisija nadzornega sveta je na svoji 18. seji dne 16. aprila 2025 ugotovila, da je bilo letno poročilo izdelano pravočasno, sestavljeno pa je jasno, pregledno in v skladu z določili ZGD-1, veljavnimimi mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, poročilo o trajnostnosti pa v skladu z evropskimi standardi poročanja o trajnostnosti, kot jih je sprejela EU, in drugo veljavno zakonodajo.
Revizijska komisija na Letnoporočilo družbe in Skupine Luka Koper za leto 2024 ni imela pripomb, zato je nadzornemu svetu predlagala, da ga v skladu z 282. členom ZGD-1 potrdi. Na podlagi revizorjevega mnenja, stališča revizijske komisije nadzornega sveta, podatkov in razkritij v letnem poročilu za leto 2024, nadzorni svet ocenjuje, da je revizor opravil svoje delo neodvisno in strokovno, v skladu z veljavno zakonodajo in s poslovno prakso, da je letno poročilo v vseh pomembnih pogledih sestavljeno v skladu z zahtevami ZGD-1 in da računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavljajo finančni položaj družbe in Skupine Luka Koper na dan 31. decembra 2024 ter njun poslovni izid in denarne tokove za tedaj končano leto v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU ter da poročilo o trajnostnosti opisuje informacije o okoljskih, socialnih in upravljalskih zadevah družbe v skladu z zahtevami evropskih standardov poročanja o trajnostnosti.
Na revizorjevo poročilo nadzorni svet nima pripomb. Tudi sicer na Letnoporočilo družbe in Skupine Luka Koper za leto 2024 nadzorni svet nima nobenih pripomb, ki bi ga kakor koli zadrževale pri sprejetju odločitve o njegovi potrditvi. Zato je nadzorni svet v skladu s 3. odstavkom 282. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) na 16. seji dne 17. aprila 2025 potrdil Letnoporočilo družbe in Skupine Luka Koper za leto 2024.
Nadzorni svet se je ob sprejemanju letnega poročila opredelil tudi do izjave o upravljanju družbe in o skladnosti z referenčnim kodeksom, ki je vključena v poslovno poročilo Letnega poročila družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2024, ter ocenil, da je odraz dejanskega stanja upravljanja družbe in Skupine v letu 2024.
Mirko Bandelj
Predsednik nadzornega sveta družbe Luka Koper, d. d.
| Številka seje | Datum seje | Odsotni člani |
|---|---|---|
| 8. redna seja | 22. februar 2024 | Mladen Jovičić |
| 9. redna seja | 18. april 2024 | / |
| 10. redna seja | 23. maj 2024 | / |
| 11. redna seja | 24. maj 2024 | Jožef Petrovič |
| 12. redna seja | 22. avgust 2024 | / |
| 13. redna seja | 21. november 2024 | / |
| 14. redna seja | 19. december 2024 | / |
| 9. korespondenčna seja | 12. januar 2024 | / |
| 10. korespondenčna seja | 29. marec 2024 | / |
| 11. korespondenčna seja | 6. september 2024 | / |
| Številka seje | Datum seje |
|---|---|
| 8. redna seja | 22. februar 2024 |
| 9. redna seja | 18. april 2024 |
| 10. redna seja | 23. maj 2024 |
| 11. redna seja | 22. avgust 2024 |
| 12. redna seja | 21. november 2024 |
| 13. redna seja | 19. december 2024 |
| Številka seje | Datum seje | Odsotni člani |
|---|---|---|
| 6. redna seja | 22. februar 2024 | Mladen Jovičić |
| 7. redna seja | 18. april 2024 | / |
| 8. redna seja | 23. maj 2024 | / |
| 9. redna seja | 22. avgust 2024 | / |
| 10. redna seja | 21. november 2024 | / |
| 11. redna seja | 19. december 2024 | / |
| Številka seje | Datum seje |
|---|---|
| 8. redna seja | 21. februar 2024 |
Nadzorni svet ocenjuje, da je bila njegova sestava z vidika strokovnih kompetenc ter delovanja učinkovita in skladna. Delovanje nadzornega sveta je bilo dobro in član nadzornega sveta so strokovnjaki na svojih področjih. Upravljanje nasprotij interesov članov nadzornega sveta učinkovito varuje interese družbe.
Nadzorni svet je deloval učinkovito in sproti spremljal vsa ključna področja poslovanja. Zaradi dobre individualne priprave in motiviranosti posameznih članov je njegov prispevek velik. Podpora nadzornemu svetu je tako z vidika delovanja komisij nadzornega sveta kot z vidika sekretarjan nadzornega sveta zelo dobra.
Komisije so pripravljale ustrezne sklepe za sprejem na sejah nadzornega sveta in v njihovo delo so bili vključeni vsi člani nadzornega sveta, ki so aktivno sodelovali v razpravah in učinkovito izmenjevali mnenja. Vsi člani nadzornega sveta so podpisali izjavo o neodvisnosti in se izrekli za neodvisne.
Izplačila posameznim članom nadzornega sveta in članom komisij nadzornega sveta ter drugi prejemki in stroški delovanja na podlagi skupščinskega sklepa št. 4 z dne 29. 12. 2017 so podrobneje predstavljeni v računovodskem poročilu v pojasnilu št. 29: Posli s povezanimi osebami. Stroški izobraževanja za člane nadzornega sveta so v letu 2024 znašali 1.323 evrov.
• En člannadzornega svetaje zaposlen pri SDH, d.d. (Delno odstopanje od točke 6.13 Kodeksa korporativnega upravljanja družbs kapitalsko naložbodržave.)
• Družba imasprejet nasledstveniprogram,nima pa sprejete politike notra njega nasledstva(delno odstopanje od točke 7.10 Kodeksa korporativne- gaupravljanja družb s kapitalskonaložbo države.)
• 38. skupščinadelničarjev jebila izvedenale sfizičnoprisotnostjo delničar-jev, saj sorazmere to omogočale in na tanačin družba ohranja neposre-den stikz delničarji.(Delnoodstopanje od točk 10.1 in 10.2Slovenskega kodeksaupravljanja javnihdelniških družb.)
• Svetdelavcev ne sledi priporočilompolitike raznolikosti pri imenovanju članovnadzornegasveta predstavnikovdelavcev. (Delnoodstopanjeod točke 11.3 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb.)
• Člani nadzornegasveta, ki sodelavski predstavniki, nimajouniverzitetne izobr azbe. Delavski predstavniki nadzornega sveta so imenovani s strani svetadelavcev,na kar skupščina družbenima vpliva. Prav tako Zakon o sodelovanjudelavcev pri upravljanju,ki je podlaga zaimenovanje dela-vskih predstavnikovv nadzorni svet, ne predpisujestopnje izobrazbe za članenadzornega sveta, kiso delavski predstavniki. Iz tega razlogani pod-lageza zagotovilo,da bodo v prihodnosti vsi člani nadzornega svetaime-liuniverzitetno izobrazbo.(Delnoodstopanje odtočke12.1 Slovenskega kodeksaupravljanja javnihdelniških družb.)
• Nadzorni svetne obravnava enkratletno poročila sveta delavcev ostanju napodročju sodelovanjadelavcev pri upravljanju,ker odsvetadelavcev omenjenegaporočila ne dobi.(Odstopanjeod točke 14.4Slovensk ega ko-deksaupravljanja javnihdelniških družb.)
• Nadzornisvetnima posebnega načrtaizobraževanj,saj si prioritete v zve-zis izobr aževanjem določi vsak člannadzornega svetaposebej. (Delno dokumentisodostopni na spletnih straneh družbePomembni dokumenti -Luka Koperd.d. (luka-kp.si).Etični kodeksdružb SkupineLuka Koperje bilprenovljen 13. novembra 2024.V družbiimamosprejet Pravilniko delu pooblaščencaza korpor ativno integriteto in komisijeza obravna vo prijav kršitvekorporativne integritete v SkupiniLuka Koper ter Poslovniko delu pooblaščencaza skladnostposlovanja in Kodeksravnanja poslovnih par tnerjevSkupine L uka Koper.
Priupravljanju spoštujemo določila veljavnih kodeksov,odstopanja nav ja- mooz. pojasnjujemov nadaljevanju.
tako, da bo opredelilavsaj 40 % zastopanost manj zastopanega spola med člani organa nadzora oz. vsaj 33 % zastopanost manj zastopanega spola med člani organov vodenja in nadzora. (Delno odstopanje od priporočila 4.2 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb in od točke 3.8 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.)
Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države se ne uporablja v vseh odvisnih družbah (uporablja se samo v odvisni družbi Luka Koper INPO, d. o.o.). (Delno odstopanje od točke 3.9 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.)
Soglasje nadzornega sveta za najpomembnejše posle v odvisnih družbah Skupine ni potrebno. (Odstopanje od točke 6.2.2 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.)
Predsednik nadzornega sveta ni član kadrovske komisije nadzornega sveta. (Delno odstopanje od točke 6.7.2 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.)
V skladu z določbo petega odstavka 70. čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD–1) v družbi Luka Koper, d.d., podajamo izjavo o upravljanju družbe, ki se nanaša na obdobje od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2024.
V obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2024 je za družbo veljal Slovenski kodeks upravljanja javnih delniških družb iz decembra 2021, ki sta ga sporazumno oblikovala in sprejela Ljubljanska borza, d.d., Ljubljana in Združenje nadzornikov Slovenije ter se je pričel uporabljati s 1. januarjem 2022. Kodeks je dostopen na spletnih straneh Ljubljanske borze Pravila borze in drugi akti (ljse.si).
Poleg tega je v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2024 za družbo veljal Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države (sprejet decembra 2023), ki je dostopen na spletnih straneh Slovenskega državnega holdinga SDH - Ključni dokumenti upravljanja (sdh.si). Za družbo veljajo tudi Priporočila in pričakovanja Slovenskega državnega holdinga (sprejeta decembra 2023), ki so dostopna na spletnih straneh Slovenskega državnega holdinga SDH - Ključni dokumenti upravljanja (sdh.si).
V družbi velja Politika upravljanja družbe Luka Koper, d.d. in Skupine Luka Koper z dne 21. novembra 2024, pri čemer upravljanje poteka v skladu z določili ZGD-1 ter prej navedenima kodeksoma.
Družbani izdalavrednostnih papirjev, ki bi zagotavljali posebne kontrolne pravice.
Družbanima delniške sheme zadelavce.
Omejitve glasovalnih pravic ni.
Družbitovrstni dogovoriniso znani.
Uprava družbe ima predsednika uprave in tri člane uprave, od katerih je eden delavski direktor. Predsednika uprave in druge člane uprave imenuje in razrešuje nadzorni svet. Delavskega direktorja kot člana uprave imenuje in razrešuje nadzorni svet na predlog sveta delavcev. Mandat predsednika uprave, članov uprave in delavskega direktorja traja pet let z možnostjo ponovnega imenovanja. Nadzorni svet ima pravico in pristojnost odpoklicati celotno upravo ali posameznega člana uprave. Nadzorni svet lahko predčasno odpokliče predsednika uprave, člane uprave in delavskega direktorja iz razlogov, ki so določeni v zakonu. Za sklepčnost nadzornega sveta pri imenovanju in odpoklicu predsednika uprave, člana uprave ali delavskega direktorja je potrebna navzočnost vsaj polovice članov nadzornega sveta, pri čemer mora biti najmanj polovica prisotnih članov nadzornega sveta predstavnikov kapitala, od katerih mora biti prisoten tudi predsednik nadzornega sveta ali namestnik predsednika nadzornega sveta. Predsednik in člani uprave morajo imeti najmanj univerzitetno izobrazbo, aktivno obvladati en svetovni jezik in imeti vsaj pet let delovnih izkušenj na informacijskem sistemu v obvladujoči družbi, ki vključuje tudi vse odvisne družbe in večji del pridruženih.
Računovodske kontrole so zasnovane po načelih resničnosti in delitve odgovornosti ter so osredotočene na kontrolo pravilnosti in popolnosti obdelave podatkov, usklajenosti stanja, izkazanega v poslovnih knjigah, in dejanskega stanja, ločenosti evidence od izvajanja poslov, strokovnosti računovodij in neodvisnosti. Notranje kontrole v računovodstvu so povezane tudi s kontrolo na področju informacijskih tehnologij, ki med drugim zagotavljajo omejitve in nadzor nad dostopom do omrežja, podatkov in aplikacij ter točnost in popolnost zajemanja in obdelovanja podatkov.
Delnice družbe so navadne kosovne delnice, ki dajejo njihovim imetnikom pravico do deležbe pri upravljanju družbe, pravico do dela dobička – dividend in pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe. Vse delnice se glasijo na ime, so enega razreda in izdane v nematerializirani obliki. Delnice družbe so prosto prenosljive ter uvrščene v prvo kotacijo na Ljubljanski borzi. Podrobnejši podatki o delnici in lastniški strukturi so predstavljeni v poglavju 14 Delnica LKPG.
Vse delnice družbe so prosto prenosljive.
decembra 2024 je bila na podlagi prvega odstavka 77. člena Zakona o prevzemih glede doseganja kvalificiranega deleža:
Republika Slovenija imetnica 7.140.000 delnic izdajatelja družbe Luka Koper, d. d., kar predstavlja 51,00 odstotkov osnovnega kapitala izdajatelja, in
Nadzorni svet pri oblikovanju posamezne komisije ne določi neposrednonjenih nalog s sklepom ali v poslovniku. Naloge komisije so razvidne iz razprave nadzornega sveta ob njeni ustanovitvi. (Delno odstopanje od točke 18.2 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb.)
Družba na svojih spletnih straneh ne objavlja vseh poslovnikov svojih organov, tj. organov vodenja, nadzora in skupščine. (Delno odstopanje od priporočila 32.7 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb.)
Družba odstopa od politike prejemkov v delu, po katerem spremenljivi del prejemkov članov organov vodenja v odvisnih družbah Skupine ne sme presegati 15 % letne bruto vrednosti osnovnih delov prejemkov, saj le-ta zaradi predhodno pridobljenih pravic po ZDR-1 znaša 30%. Družba bo odstopanje odpravila v letu 2025.
Podrobno o korporativni integriteti priporočamo v poglavju 18.1 Poslovno ravnanje.
Podrobno o tveganjih poročamo v poglavju 13 Obvladovanje tveganj in priložnosti.
Učinkovati, se spremenijo ali prenehajo na podlagi sprememb kontrole v družbi, ki je posledica javne prevzemne ponudbe. Družbaki dogovori niso znani.
Dogovorov skladno z zakonom o prevzemih ni.
V družbi Luka Koper, d.d., je v veljavi dvotirni sistem upravljanja, po katerem ima družba tri organe upravljanja: skupščino delničarjev, nadzorni svet in upravo. Pristojnosti posameznih organov in pravila o njihovem delovanju ter imenovanju in odpoklicu njihovih članov, spremembah statuta in notranjih predpisov družbe, ki se nanašajo na delovanje omenjenih organov, so določeni z Zakonom o gospodarskih družbah ZGD-1, statutom družbe ter poslovnikom o delovanju nadzornega sveta, uprave in skupščine družbe.
O pomembnih vplivih na poslovanje družbe v smislu negativnih vplivov na deležnike sta uprava in nadzorni svet obveščena s posredovanjem in obravnavo rednih poročil: četrtletnih poročil, letnega poročila, poročil o obvladovanju tveganj, prijavah kršitev korporativne integritete, skladnosti poslovanja, varstvu in zdravju pri delu, varovanju okolja, požarni varnosti itd.
Navzkrižja interesov glede navzkrižnega članstva, navzkrižnega lastništva in obstoja obvladujočih delničarjev so razkrita deležnikom. Podrobno so poslani povezanim osebam predstavljeni v konsolidiranem računovodskem poročilu v pojasnilu št. 29: Posli s povezanimi osebami.
Posamezna določila o delovanju uprave so navedena tudi v drugih splošnih aktih notranje regulative družbe. Statut delniške družbe je dostopen na spletni strani www.luka-kp.si/slo/o-podjetju.
Vodilnih delovnih mestih v velikih družbah v skladu s kriteriji, kot jih opredeljuje zakon, ki ureja gospodarske družbe. Natančnejše pogoje in merila za predsednika in člana uprave določi nadzorni svet. Pogoje za imenovanje delavskega direktorja skupaj določita nadzorni svet in svet delavcev.
Nadzorni svet ima kadrovsko komisijo, ki izvaja predhodne postopke, povezane z izborom kandidatov za upravo družbe, in s tem v zvezi nadzornemu svetu predlaga najustreznejše kandidate za člane uprave, pred njenim predlogom pa tudi preveri, ali predlagani kandidati izpolnjujejo zakonske in statutarne kriterije za člane uprave.
družbez navadnovečino glasov navzočihdelničarjev, tri članepa svet delavcev družbe. Enega od šestih članov nadzornega sveta lahko predlagajo skupščiniv izvolitev občina ali občine, na območju katerih leži kopenski del območjapristanišča. Skupščina s sklepom ugotovi izvolitev in odpoklic članov nadzornega sveta, ki jih je izvolil ali odpoklical svet delavcev družbe. Sklep o predčasnem odpoklicu članov nadzornega sveta mora biti sprejet s tričetrtinsko večino oddanih glasov skupščine. Član nadzornega sveta iz vrst delavcev lahko pred potekom mandata odpokliče svet delavcev, skupščina pa sklepom samo ugotovi njihov odpoklic. Vsak izvoljeni član nadzornega sveta je po izteku mandata lahko ponovno predlagan in izvoljen za člana nadzornega sveta.
Skupščina s tričetrtinsko večino pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala odloča o spremembah statuta.
Pooblastila članov poslovodstva so opredeljena v poglavju 4.3.3 Uprava družbe Luka Koper, d. d. Sicer pa uprava nima posebnih pooblastil v zvezi z izdajo ali nakupom lastnih delnic.
Skupščina delničarjev je najvišji organ družbe in odloča o statusnih spremembah družbe, delitvi dobička in imenovanju ali odpoklicu članov nadzornega sveta ter o vseh drugih zadevah, o katerih odloča na podlagi Zakona o gospodarskih družbah ZGD-1 in statuta družbe Luka Koper, d. d. Lastniška struktura družbe Luka Koper, d. d., je prikazana v poglavju 14 Delnica LKPG.
Uprava družbe skliče sejo skupščine delničarjev praviloma enkrat letno, po potrebi večkrat. Seja skupščine je najavljena vsaj mesec dni prej na spletni strani agencije AJPES, v sistemu elektronskega obveščanja Ljubljanske borze SEOnet in na spletnih straneh družbe. Na spletnem mestu http://www.luka-kp.si/slo/za-vlagatelje/skupscine-delnicarjev je dostopno celotno gradivo s predlogi sklepov, ki je delničarjem na vpogled tudi na sedežu družbe. Skladno s Pravili Ljubljanske borze so po skupščini objavljeni tudi sprejeti skupščinski sklepi.
Delničarji se lahko udeležijo skupščine in na njej uveljavljajo glasovalno pravico, če svojo udeležbo prijavijo najkasneje konec četrtega dne pred skupščino pri upravi družbe, ki ji na vpogled predložijo delnice oziroma potrdilo zanje. Družba nima omejitev glasovalnih pravic, saj vse delnice Luke Koper, d. d., zagotavljajo glasovalne pravice skladno z zakonodajo. Luka Koper, d. d., nima izdanih vrednostnih papirjev, ki bi imetnikom zagotavljali posebne kontrolne pravice.
Delničarji družbe Luka Koper, d. d., so se v letu 2024, dne 27. junija 2024, sestali na 38. skupščini družbe, na kateri so:
• sprejelisklep o predlogu uporabe bilančnega dobička za leto 2023, ki je znašal 43.878.553,17 evra:
• za leto 2023 podelili razrešnico upravi ter članom nadzornega sveta,
• sprejeli spremembe in dopolnitve statuta družbe,
• zavrnili predlog o določitvi višine plačila za opravljanje funkcije in sejnine članom nadzornega sveta ter članom komisij nadzornega sveta.
Delovanje nadzornega sveta urejajo zakonski predpisi, statut družbe, poslovnik o delu nadzornega sveta, Slovenski kodeks upravljanja javnih delniških družb, Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, Priporočila in pričakovanja Slovenskega državnega holdinga in Priporočila Združenja nadzornikov Slovenije.
Nadzorni svet nadzira vodenje poslov v družbi. Druge glavne naloge in pristojnosti, ki mu jih nalagajo zakonski predpisi in statut družbe, so predvsem še: imenovanje in odpoklic uprave družbe, določanje višine prejemkov uprave, potrjevanje letnega poročila, oblikovanje predloga za delitev bilančnega dobička ter sklic skupščine.
Družba ima sprejet kompetenčni profil članov nadzornega sveta (Kompetenčni profil NS), ki je objavljen na spletnih straneh družbe Pomembni dokumenti - Luka Koper d.d. (luka-kp.si).
O delovanju, odločitvah in stališčih nadzornega sveta in komisij nadzornega sveta podrobneje poročamo v poglavju 3 Poročilo nadzornega sveta za leto 2024.
Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d., šteje devet članov. Šest članov voli skupščina, tri izvrst zaposlenih pa svet delavcev družbe. Mandat članov nadzornega sveta traja štiri leta.
| Mirko Bandelj, Predsednik nadzornega sveta | Začetek štiriletnega mandata: 7. februar 2023 (36. skupščina delničarjev) | Zaposlen: Odvetniška pisarna Mirko Bandelj, d.o.o. | Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: | Izobrazba: Univerzitetni diplomirani pravnik | Ključne izkušnje: Od februarja 2005 je zaposlen v Odvetniški pisarni Mirko Bandelj, d. o. o., kot direktor in odvetnik. Ima več let izkušenj v odvetništvu. Od leta 1986 do 1992 je opravljal funkcijo šefa kabineta podpredsednika |
|---|---|---|---|---|---|
Od leta 1992 do leta 1997 je bil vodja poslanske skupine v Državnem zboru. V obdobju od 1997 do 2004 je opravljal funkcijo generalnega sekretarja Vlade Republike Slovenije. Od februarja 1997 do februarja 1999 je opravljal funkcijo notranjega ministra v Vladi Republike Slovenije. Ima izkušnje iz delovanja v nadzornih svetih. Opravljal je funkcije predsednika NS Slovenskih železnic, d. o. o., predsednika NS Aerodrom Ljubljana in predsednika Sveta UKC Ljubljana. V obdobju od 2011 do 2014 je bil mediator pri Okrožnem sodišču v Ljubljani.
Namestnik predsednika nadzornega sveta
Začetek štiriletnega mandata: 7. junij 2022 (35. skupščina delničarjev)
Zaposlen: Regionalna gospodarska zbornica Celje, direktor
Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja:
Izobrazba: Univerzitetni diplomirani inženir metalurgije; univerzitetni diplomirani ekonomist
Ključne izkušnje: Kariero je začel leta 1990 v Cinkarni Celje, d.d., kjer je leta 1992 postal vodja valjarne. Leta 1998 je znotraj iste družbe napredoval do položaja pomočnika generalnega direktorja in nato še direktorja marketinga. Leta 2003 je postal član uprave Cinkarne Celje, d.d., dve leti kasneje pa je prevzel mesto predsednika uprave te iste družbe, kjer je uspešno deloval vse do leta 2020. Poleg organizacijskih in komunikacijskih veščin ga odlikujejo široke vodstvene kompetence, poznavanje mednarodnih trgov, zmožnost prepoznavanja gospodarskih trendov in poznavanje korporativnega upravljanja.
Član nadzornega sveta
Začetek štiriletnega mandata: 7. februar 2023 (36. skupščina delničarjev)
Zaposlen: Upokojenec
Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja:
Izobrazba: Univerzitetni diplomirani ekonomist
Ključne izkušnje: Od januarja 2015 opravlja funkcijo pomočnika generalnega direktorja Slovenskih železnic, d.o. o. Poleg izkušenj na področju prometa in logistike ima bogate managerske izkušnje, saj je v preteklosti deloval kot direktor oz. predsednik uprave (v družbah Unichem, Delo Prodaja, DZS, Fersped), ter veliko izkušenj na področju komerciale kot vodja oz. direktor komerciale (v družbah Inplet Sevnica, Prevoz Brežice, Videm Papir Vitacel).
Članica nadzornega sveta
Začetek štiriletnega mandata: 7. februar 2023 (36. skupščina delničarjev)
Zaposlena: Constantia Primia, d. o.o., direktorica
Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja:
Izobrazba: Univerzitetna diplomirana ekonomistka, specialistka revidiranja
zagovornikov spoštovanja pravic zaposlenih in zagotavljanja boljših pogojev dela, v vlogi sindikalista pa si vseskozi prizadeva tudi za ohranitev družbe Luka Koper v državni lasti. Od leta 2009 je tudi član nadzornega sveta družbe Luka Koper, predstavnik zaposlenih. Svet delavcev Luke Koper mu je prvi štiriletni mandat zaupal aprila 2009 in ga v to funkcijo vnovič izvolil v letih 2013, 2017 in 2021.
Začetek štiriletnega mandata: 19. januar 2024 (38. skupščina – seznanitev delničarjev)
Zaposlen: Luka Koper, d. d.
Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: /
Izobrazba: Inženir logistike
Ključne izkušnje: Svojo kariero je začel leta 1995 v podjetju Tagros, d.o.o., ki skrbi za servisiranje in druga vzdrževalna dela na delovnih strojih v koprskem pristanišču. Leta 2001 se je zaposlil v družbi Luka Koper, d. d., kjer je vse do leta 2020 delal na delovnem mestu upravljavec dvigal. Med delom se je redno izobraževal in po dokončanem študiju v letu 2020 napredoval na delovno mesto disponent I. Aktiven je tudi na drugih področjih. Med letoma 2008 in 2020 je bil član sveta delavcev Luke Koper, kjer je nabiral bogate izkušnje iz delovne pravne zakonodaje in korporativnega upravljanja. Vse od njegove ustanovitve v letu 2007 je tudi član Sindikata žerjavistov pristaniške dejavnosti, v okviru katerega deluje v različnih odborih. Leta 2020 ga je svet delavcev Luke Koper izvolil za člana nadzornega sveta družbe Luka Koper, predstavnika zaposlenih, in mu januarja 2024 z vnovično izvolitvijo zaupal drugi štiriletni mandat v tej funkciji.
Wien, Dunaj, terv letih 1992 in 1993 kot vodja projektov pri družbi Consultatio Ljubljana, d. o.o. Leta 1993 se je zaposlila kot direktorica/pooblaščena revizorka družbe CONSTANTIA, d. o.o., Ljubljana. Od leta 2005 je direktorica/pooblaščena revizorka v družbi Constantia Primia, d.o.o., Ljubljana. Ima več kot 25 let izkušenj operativnega vodenja revizijskih projektov in vzdrževanja aktivne licence pooblaščenega revizorja. Veščine nadziranja je razvila med drugim tudi z opravljanjem nadzorniške funkcije v nadzornem svetu Poza varovalnice Sava, Luke Koper, Pošte Slovenije, kot nadzornica organizacij, ki jih financira FIHO, v nadzornem odboru MOL kot predsednica in članica, kot tudi v vlogi zunanje članice revizijskih komisij družb, ki kotirajo na Ljubljanski borzi.
Začetek štiriletnega mandata: 7. februar 2023 (36. skupščina delničarjev)
Zaposlen: SDH, d. d.
Univerzitetni diplomirani ekonomist; MBA
Od februarja 2021 je zaposlen v SDH kot samostojni upravljavec kapitalskih naložb. Izkušnje z upravljanjem državnega premoženja je pridobival tudi med letoma 2016 in 2018 kot višji upravljavec v SDH. Kariero je začel kot finančni analitik v borznoposredniški družbi Publikum, d.d., in nadaljeval kot borznoposrednik za institucionalne investitorje v družbi SKB, d.d., od leta 2004 do leta 2007, nato kot izvršni direktor v borznoposredniški družbi Perspektiva, d.d., od leta 2007 do leta 2016 in kasneje kot vodja prodaje za Nemčijo v družbi Krka, d.d., med letoma 2018 in 2019. Vpogled v delo nadzornih svetov je pridobil tudi kot predsednik na sejah nadzornega sveta v družbi DARS, d.d., kot predstavnik SDH.
Član nadzornega sveta
Začetek štiriletnega mandata: 7. februar 2023 (36. skupščina delničarjev)
Zaposlen: BLUEMARINE, d.o.o., direktor
BLUESHIP Ltd Istanbul, direktor
Diplomirani zgodovinar
Ukvarja se z mednarodnimi pomorskimi prevozi in pomorsko logistiko. Skoraj celotno kariero se ukvarja z dejavnostmi, povezanimi s pomorstvom. Med drugim ima izkušnje kot vodja charteringa (zaključevanje jadrnic) v mednarodnem pomorskem prometu. Je častni konzul Republike Turčije v Sloveniji. Aktiven je v kulturnem in športnem okolju, tudi na mednarodni in diplomatski ravni. Svoje izkušnje bogati tudi z družbenim udejstvovanjem v obliki pobud in udeležb v projektih v lokalnem okolju.
Član nadzornega sveta
Začetek štiriletnega mandata: 8. april 2021 (34. skupščina – seznanitev delničarjev)
Zaposlen: Luka Koper, d.d.
/
Elektrotehnik
| Datum | Moški | Ženske | Skupaj |
|---|---|---|---|
| 31. 12. 2024 | 8 | 1 | 9 |
| Delež | 89 % | 11 % | 100 % |
| 31. 12. 2023 | 8 | 1 | 9 |
| Delež | 89 % | 11 % | 100 % |
| 31. 12. 2022 | 7 | 1 | 8 |
| Delež | 88 % | 12 % | 100 % |
| Datum | Do 30 let | Od 30 do 50 let | Nad 50 let | Skupaj |
|---|---|---|---|---|
| 31. 12. 2024 | 0 | 2 | 7 | 9 |
| Delež | 0 % | 22 % | 78 % | 100 % |
| 31. 12. 2023 | 0 | 2 | 7 | 9 |
| Delež | 0 % | 22 % | 78 % | 100 % |
| 31. 12. 2022 | 0 | 2 | 6 | 8 |
| Delež | 0 % | 25 % | 75 % | 100 % |
Mateja Treven, Zunanja članica revizijske komisije nadzornega sveta
Imenovana za obdobje od 23. februarja 2023 do preklica.
Zaposlena: Vodja službe za trajnostno poslovanje, kakovost in optimizacijo procesov, Slovenske železnice, d. o.o.
Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja:
Neodvisna neizvršna članica upravnega odbora NLB Banke Prishtina, predsednica revizijske komisije NLB Banke Prishtina
Izobrazba: Magistra ekonomskih znanosti
jesodelovala pri postavljanju trajnostnih strategij in trajnostnih projektih, kot je oblikovanju certifikata Green Star, zauvajanje trajnostnih vidikov in podnebnega ukrepanja v podjetjih. Kot izkušena menedžerka in finančna strokovnjakinja je oz. je bila članica številnih nadzornih svetov in revizijskih komisij. Od sredine 2024 karierno pot nadaljuje kot vodja trajnostnosti, kakovosti in optimizacije procesov pri Slovenskih železnicah. Pri CFA Institute, ZDA, je uspešno opravila izpite in ima pravico do uporabe naziva Chartered Financial Analyst (CFA). Pri M3trix Academy, Köln, je pridobila certifikat Sustainable Business Transformation Manager.
Začetek štiriletnega mandata: 13. september 2024 (38. skupščina – seznanitev delničarjev)
Zaposlen: Luka Koper, d. d.
Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: /
Izobrazba: Diplomirani ekonomist
Ključne izkušnje: Kolektivu Luke Koper, d. d., se je pridružil leta 2014, od takrat je zaposlen kot dispečer na kontejnerskem terminalu. Leta 2016 je bil strani Sveta delavcev družbe Luka Koper, d. d., prvič izvoljen za predstavnika zaposlenih v nadzornem svetu družbe, za isto funkcijo je bil novič izvoljen leta 2020 ter ponovno v letu 2024. V tem obdobju je kot član nadzornega sveta sodeloval v več komisijah nadzornega sveta: poslovni, kadrovski, revizijski ter komisiji za strateški razvoj, bil je tudi član revizijske komisije v družbi Luka Koper INPO, d. o. o. Med letoma 2018 in 2022 je bil član nadzornega odbora Mestne občine Koper, v času študija pa je bil na Univerzi na Primorskem (UP) član Senata UP in Študentskega sveta UP ter član Senata UP Fakultete za management in predsednik Študentskega sveta UP Fakultete za management.
ino njihovi višinije zapisano v računovodskem poročilu Luke Koper, d. d., v pojasnilu št. 29: Posli s povezanimi osebami ter v tabeli z naslovom Sestava in višina prejemkov članov nadzornega sveta in komisij v poslovnem letu 2024, povzeti po prilogi 4.2 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, v poglavju 4.7 Priloga izjave o upravljanju, ki je sestavni del izjave o upravljanju. Podatki o lastništvu delnic članov nadzornega sveta in njegovih komisij so navedeni v poglavju 14 Delnica LKPG.
skapitalsko naložbo države, Priporočila in pričakovanja Slovenskega državnega holdinga ter zavezujoči sklepi organov družbe. V skladu z ZGD-1 in s statutom uprava samostojno in nalastno odgovornost vodi družbo ter jo zastopa in predstavlja nasproti tretjim osebam.
Uprava družbe Luka Koper, d. d., so na dan 31. decembra 2024 sestavljali štirje člani uprave:
Izjave so dostopne tudi na spletni strani https://luka-kp.si/slo/pomembni-dokumenti-208 in jih pregleda zakoniti revizor.
Nasprotje interesov članov nadzornega sveta je urejeno v poslovniku o delu nadzornega sveta in referenčnih kodeksih. Poleg tega so člani nadzornega sveta dolžni izpolniti izjavo o neodvisnosti in MRS 24 z navedbo povezanih oseb in drugih funkcij. Po poslovniku so dolžni ob nastopu nasprotja interesov o tem nemudoma pisno obvestiti predsednika nadzornega sveta in člane nadzornega sveta ter sprejeti ustrezne ukrepe. Navzkrižja interesov glede navzkrižnega članstva, navzkrižnega lastništva in obstoja obvladujočih delničarjev so razkrita deležnikom. Podrobno so posli s povezanimi osebami predstavljeni v konsolidiranem računovodskem poročilu v pojasnilu št. 29: Posli s povezanimi osebami.
Člani nadzornega sveta in člani komisij nadzornega sveta so upravičeni do sejnin in plačil za opravljanje funkcije. Višino sejnin in plačil določi skupščina, revidira pa jih zakoniti revizor. Člani nadzornega sveta in člani komisij nadzornega sveta so upravičeni tudi do povračila potnih in drugih stroškov za prihod in udeležbo na sejah. Več o prejemkih nadzornega sveta.
V okviru nadzornega sveta redno delujejo štiri komisije, ki opravljajo strokovne naloge v pomoč nadzornemu svetu:
O sestavi komisij nadzornega sveta podrobneje poročamo v poglavju 3 Poročilo nadzornega sveta za leto 2024.
Natančneje so vse podrobnosti, ki se nanašajo na člane nadzornega sveta oz. njegovo sestavo ter sestavo komisij nadzornega sveta, navedene v tabelah z naslovom Sestava nadzornega sveta in komisij v poslovnem letu 2024, ki so sestavni del te izjave o upravljanju družbe in so bile izdelane skladno s prilogama C.2 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb in 3.2 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.
Vsi člani (100 %) nadzornega sveta družbe Luka Koper, d. d., so v letu 2024 podpisali izjavo o neodvisnosti in se izrekli za neodvisne, upoštevaje določila Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb in Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države. Neodvisnost in odsotnost nasprotja interesov se kaže tako, da posamezni član:
Imenovan dne 30. novembra 2023 za obdobje petih let, funkcijo je nastopil 1. januarja 2024.
Izobrazba: Magister znanosti poslovodenja in organizacije, smer finance
Ključne izkušnje: Svojo poklicno pot je začel v Luki Koper, d. d., kjer je s prekinitvami delal devet let ter vodil finančno in računovodsko področje. Ima več kot dvajsetletne delovne izkušnje na področju vodenja financ, controllinga in računovodstva v različnih korporacijah in panogah, kot so logistika, proizvodnja in prodaja bele tehnike, energetika ter zavarovalništvo. Mednarodne izkušnje je pridobival v vseh državah bivše Jugoslavije, kot tudi na Nizozemskem, Češkem, Slovaškem in Madžarskem. V Luki Koper, d.d., in drugih podjetjih je aktivno in tudi v vodilni vlogi sodeloval v projektih financiranja in izvedbe investicij, refinanciranj, prestrukturiranj ter pri oblikovanju strategij, poslovnih načrtov in skrbnih pregledov poslovanja.
Imenovan 30. novembra 2023 za obdobje petih let, funkcijo je nastopil 1. januarja 2024.
Izobrazba: Magister inženir pomorstva, kapitan dolge plovbe
Ključne izkušnje: Poklicno pot je začel pri Splošni plovbi Portorož, kjer je v petnajstletni karieri poveljeval na ladjah za razsuti in generalni tovor ter kontejnerskih ladjah. Leta 2003 se je zaposlil pri Transeuropa Shipping, kjer je bil poveljnik na potniških ladjah RO-RO. V tem obdobju je v pristaniščih Ostende v Belgiji in Ramsgate v Združenem kraljestvu opravil izpit za pilota in je bil v vlogi kadrovskega direktorja soudeležen pri vodenju tamkajšnjih terminalov. Leta 2007 se je zaposlil v družbi Luka Koper, d.d., kot svetovalec za odnose z ladjarji, leto kasneje pa je prevzel vodenje terminala za avtomobile in RO-RO ter družbe Avtoservis Koper. V svoji dolgoletni karieri je poleg vodstvenih in organizacijskih kompetenc pridobival izkušnje z različnih področij delovanja pristaniških sistemov, optimizacije procesov, načrtovanja razvoja terminalov in pretovorne dejavnosti ter aktivno sodeloval pri vzpostavitvi in izboljšavah ladij ISPS, nadgradnji varnostnih protokolov in drugih ključnih ladijskih sistemov.
Imenovana za članico uprave dne 1. julija 2022 za obdobje petih let, funkcijo predsednice uprave nastopila dne 1. julija 2023.
Izobrazba: Univerzitetna diplomirana ekonomistka
čjefinancin finančnega sektorja jesodelovala v projektih številnih podjetij izzasebnega in javnegasektorja v širokem naborupanog. Vsvoji bogati karieri jekotodgovornapartnerkavodila projekteskrbnih pregledov,M&A, vrednotenj, prestrukturiranj, refinanciranj ter oblikovanja strategij in poslov-nih načr tov. Vlogo senior partnerke KPMG v Sloveniji je prevzela leta 2010. Pri Slovenskem inštitutu zarevizijo je pridobila licenco za pooblaščeno oce-njevalkovrednosti podjetij in pooblaščeno revizorko.
| Datum | do 30 let | od 30 do 50 let | nad 50 let | skupaj |
|---|---|---|---|---|
| 31. 12. 2024 | 0 | 1 | 3 | 4 |
| 31. 12. 2023 | 0 | 1 | 1 | 2 |
| 31. 12. 2022 | 0 | 1 | 2 | 3 |
Natančneje sovsepodrobnosti, ki se nanašajo na člane uprave, navedene v tabeli z naslovom Sestava uprave v poslovnem letu 2024, ki je sestavni del te izjave o upravljanju družbe in je bila izdelana skladno s prilogama C.1 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb in 3.1 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.
Prejemki članov uprave so sestavljeni iz stalnega in spremenljivega dela. Določeni so v pogodbah o zaposlitvi za določen čas za poslovodenje družbe za člana uprave, v aneksih k pogodbam o zaposlitvi in v sklepih nadzornega sveta. Prejemke uprave določa nadzorni svet, upoštevajoč veljavno Politiko prejemkov organa vodenja in nadzora v družbi Luka Koper, d. d., in organov vodenja v odvisnih družbah v Skupini Luka Koper, ki jo sprejme skupščina in je objavljena na spletni strani Pomembni dokumenti - Luka Koper d.d. (luka-kp.si). Prejemke organov vodenja in nadzora letno revidira zakoniti revizor. Pogodbe o zaposlitvi in aneksi so sklenjeni med posameznimi člani uprave in nadzornim svetom, v njih so določena tudi povračila in ugodnosti. Pri sklepanju pogodb in aneksov za člane uprave nadzorni svet.
Člani poslovodstva in osebe na vodstvenih položajih so dolžni ob nastopu funkcije izvajati vse ukrepe za obvladovanje nasprotja interesov in obveščati nadrejene organe v skladu s sprejeto Politiko obvladovanja nasprotja interesov. Ob tem izpolnjujejo tudi izjavo o obvladovanju nasprotja interesov, da niso podane okoliščine, v katerih bi bilo lahko nepristransko ali objektivno opravljanje funkcije ali drugih nalog ogroženo, oz. katere so in kakšni ukrepi so sprejeti.
| 31. 12. 2024 | moški | ženske | skupaj |
|---|---|---|---|
| 3 | 1 | 4 | |
| 31. 12. 2023 | moški | ženske | skupaj |
| 1 | 1 | 2 | |
| 31. 12. 2022 | moški | ženske | skupaj |
| 2 | 1 | 3 |
Vojko Rotar, Delavski direktor, imenovan dne 15. decembra 2022 za obdobje petih let, funkcijo je nastopil dne 16. februarja 2023.
Izobrazba: Magister poslovnih ved, druga bolonjska stopnja - podiplomski študij za izboljšano obvladovanje tveganj.
Ključne izkušnje: Poklicna pot je začela leta 1995 v špediterskem podjetju A v Ljubljani ter dejavnosti logistike in kasneje mednarodne trgovine, ostalo leta 2003, avljanja družb s kapitalsko naložbo države.
V družbi Luka Koper, d.d., imamo vzpostavljen sistem korporativnega upravljanja, v katerega so poleg obvladujoče družbe v Skupini Luka Koper vključene še štiri odvisne družbe.
Finančne naložbe so razvrščene v dva razreda glede na štiri ključna področja (vpetost v poslovanje družbe, povečanje fleksibilnosti in minimizacija tveganj, finančni vidik ter druge eksternalije):
V sprejetem Strateškem poslovnem načrtu družbe in Skupine za obdobje 2024–2028 so začrtane tudi smernice upravljanja strateških finančnih naložb z vidika odločanja in upravljanja.
V vlogi družbenika v nestrateških finančnih naložbah si prizadevamo doseči cilj maksimiranja izplačila dobička oziroma realizacije drugih pozitivnih vplivov za lastnika, v vlogi družbenika v strateških finančnih naložbah pa zasledujemo cilj uravnoteženega izplačila dobičkov glede na investicijsko-razvojne cikle družbe.
Skupščina delničarjev
Predsednica uprave družbe je na 37. skupščini Luka Koper, d. d., delničarjev dne 28. 6. 2023 zarevidirala izkaze družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper imenovala revizijsko družbo BDO Revizija, d. o. o., družba za revidiranje, Cesta v Mestni log 1, Ljubljana, in sicer za poslovna leta 2023, 2024 in 2025.
Stroški revizijskih storitev Luke Koper, d. d., in njenih odvisnih družb so predstavljeni v konsolidiranem računovodskem poročilu v pojasnilu št. 31: Posli Nevenka Kržan z revizijsko družbo.
| Ime in priimek | Funkcija (predsednik, član) | Področje dela v upravi* | Prvo imenovanje na funkcijo | Zaključek funkcije / mandata | Spol | Državljanstvo | Letnica rojstva | Izobrazba | Strokovni profil | Članstvo v organih nadzora z družbo nepovezanih družb |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nevenka Kržan | predsednica | Sekretariat uprave, Kadrovsko področje, Pravno področje, Področje odnosov z javnostmi, Področje pristaniške varnosti, Področje investicij, Projektna pisarna, Področje strateškega razvoja | 1. 7. 2023 | v teku | ženski | slovensko | 1962 | VII. stopnja | univerzitetna diplomirana ekonomistka | članica nadzornega sveta Pokojninska družba A, d. d., od 13.6.2023 |
| Gorazd Jamnik | član | Področje financ in računovodstva, Področje kontrolinga, Področje upravljanja in razvoja poslovnih procesov, Finančno in korporativno upravljanje družb, v katerih ima družba kapitalski delež | 1. 1. 2024 | v teku | moški | slovensko | 1973 | VIII. Stopnja | magister znanosti poslovodenja in organizacije, smer finance | ne |
| Gregor Belič | član | Področje nabave, Področje operative, Področje trženja, Področje prodaje, PC Generalni tovori, PC Kontejnerski terminal, PC Terminal avtomobilov in RO-RO, PC Terminal razsuti in tekoči tovori, PC Potniški terminal | 1. 1. 2024 | v teku | moški | slovensko | 1966 | VII. stopnja | magister inženir pomorstva, kapitan dolge plovbe | ne |
| Vojko Rotar | član - delavski direktor | Področje varovanja zdravja in ekologije, Nadzorovanje spoštovanja in izvajanja pisnih dogovorov in sodelovanje pri sklepanju dogovorov med delojemalci in delodajalci (participacijski dogovor in drugi dogovori) | 16. 2. 2018 | v teku | moški | slovensko | 1976 | VII. stopnja | magister poslovnih ved, druga bolonjska stopnja - podiplomski študij |
| Ime in priimek | Funkcija (predsednik, namestnik, član NS) | Prvo imenovanje na funkcijo | Zaključek funkcije / mandata | Predstavnik kapitala / zaposlenih | Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS | Spol | Državljanstvo | Letnica rojstva | Izobrazba | Strokovni profil | Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA / NE) | Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA / NE) | Članstvo v organih nadzora drugih družb |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Mirko Bandelj | predsednik | 7.2.23 | v teku | predstavnik kapitala | 10/10 | moški | Slovensko | 1958 | VII. stopnja | univerzitetni diplomirani pravnik | dane | ne | |
| Tomaž Benčina | član, od 21.2.2023 dalje namestnik predsednika | 7.6.22 | v teku | predstavnik kapitala | 10/10 | moški | slovensko | 1965 | VII. stopnja | univerzitetni diplomirani inženir metalurgije; univerzitetni diplomirani ekonomist | dane | član nadzornega sveta Zavarovalnica Triglav, d. d. |
| Ime in priimek | Funkcija (predsednik / član) | Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij |
|---|---|---|
| Mirko Bandelj | ||
| Tomaž Benčina | predsednik / član | POSLOVNA KOMISIJA/KADROVSKA KOMISIJA ČLAN / PREDSEDNIK |
| Ime in priimek | Funkcija (predsednik, namestnik, član NS) | Prvo imenovanje na funkcijo | Zaključek funkcije / mandata | Predstavnik kapitala / zaposlenih | Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS | Spol | Državljanstvo | Letnica rojstva | Izobrazba | Strokovni profil | Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA / NE) | Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA / NE) | Članstvo v organih nadzora drugih družb |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Barbara Nose | članica | 7. 2. 2023 | v teku | predstavnica kapitala | 10/10 | ženski | slovensko | 1964 | VII. stopnja univerzitetna diplomirana ekonomistka, specialistka revidiranja | DA | NE | članica nadzornega sveta Pošta Slovenije, d. o. o., članica nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav, d. d. |
| Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij | ||
|---|---|---|
| REVIZIJSKA KOMISIJA/KOMISIJA ZA STRATEŠKI RAZVOJ | PREDSEDNICA/ČLANICA | 9/9, 2/2 |
| Ime in priimek | Funkcija (predsednik, namestnik, član NS) | Prvo imenovanje na funkcijo | Zaključek funkcije / mandata | Predstavnik kapitala / zaposlenih | Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS | Spol | Državljanstvo | Letnica rojstva | Izobrazba | Strokovni profil | Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA / NE) | Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA / NE) | Članstvo v organih nadzora drugih družb |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Jožef Petrovič | član | 7. 2. 2023 | v teku | predstavnik kapitala | 9/10 | moški | slovensko | 1958 | VII. stopnja univerzitetni diplomirani ekonomist | dane | ne | član nadzornega sveta Pošta Slovenije, d. o. o. | |
| Boštjan Rader | član | 7. 2. 2023 | v teku | predstavnik kapitala | 10/10 | moški | slovensko | 1978 | VII. stopnja univerzitetni diplomirani ekonomist; MBA | dane | ne | namestnik predsednice nadzornega sveta Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije, d. o. o. | |
| Borut Škabar | član | 7. 2. 2023 | v teku | predstavnik kapitala | 10/10 | moški | slovensko | 1972 | VII. stopnja diplomirani zgodovinar | ne | ne | član nadzornega sveta Bluemarine, d. o. o. |
| Ime in priimek | Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij | Komisija |
|---|---|---|
| Jožef Petrovič | 9/9, 2/2 | REVIZIJSKA KOMISIJA/KOMISIJA ZA STRATEŠKI RAZVOJ |
| Boštjan Rader | 6/6, 9/9 | KADROVSKA KOMISIJA, REVIZIJSKA KOMISIJA |
| Borut Škabar | 6/6, 2/2 | POSLOVNA KOMISIJA/KOMISIJA ZA STRATEŠKI RAZVOJ |
| Ime in priimek | Funkcija (predsednik, namestnik, član NS) | Prvo imenovanje na funkcijo | Zaključek funkcije / mandata | Predstavnik kapitala / zaposlenih | Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS | Državljanstvo | Letnica rojstva | Izobrazba | Strokovni profil | Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA / NE) | Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA / NE) | Članstvo v organih nadzora drugih družb | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Mladen Jovičič | član | 8. 4. 2009 | v teku | predstavnik zaposlenih | 9/10 | moški | slovensko | 1969 | V. stopnja | elektrotehnik | da | ne | ne |
| predsednik / član | Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij | |
|---|---|---|
| POSLOVNA KOMISIJA/KOMISIJA ZA STRATEŠKI RAZVOJ | ČLAN/ČLAN | 5/6, 2/2 |
| Predstavnik | kapitala / zaposlenih | Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS | Spol | Državljanstvo | Letnica rojstva | Izobrazba | Strokovni profil | Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA / NE) | Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA / NE) | Članstvo v organih nadzora drugih družb |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Rok Parovel | član | 10/10 | moški | slovensko | 1987 | VI. stopnja | diplomirani ekonomist | da | ne | ne |
| Mehrudin Vuković | član | 10/10 | moški | slovensko | 1972 | VI/1 stopnja | inženir logistike | da | ne | ne |
| Ime in priimek | Funkcija (predsednik, namestnik, član NS) | Prvo imenovanje na funkcijo | Zaključek funkcije / mandata | Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij |
|---|---|---|---|---|
| Rok Parovel | predstavnik zaposlenih | 13. 9. 2016 | v teku | 9/9, 2/2 |
| Mehrudin Vuković | predsednik / član | 19. 1. 2020 | v teku | 6/6 |
| Ime in priimek | KOMISIJA | Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij | Spol | Državljanstvo | Izobrazba | Letnica rojstva | Strokovni profil | Članstvo v organih nadzora z družbo nepovezanih družb |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Mateja Treven | REVIZIJSKA KOMISIJA | 9/9 | ženska | slovensko | VIII. stopnja | 1972 | magistra ekonomskih znanosti | NLB Banka AD Skopje, neodvisna članica nadzornega sveta, NLB Banka Prishtina, neizvršna neodvisna članica upravnega odbora. |
| Ime in priimek | Funkcija (predsednik, član) | Fiksni prejemki - bruto (1) | Variabilni prejemki - bruto (2) | Odloženi prejemki (3)** | Odpravnine (4) | Bonitete (5)*** | Vr ačilo izplačane nagrade - »claw-back« (6) | Skupaj bruto (1+2+3+4+5-6) |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Vojko Rotar | član uprave - delavski direktor | 195.331,82 | 37.263,51 | 48.204,50 | 0,00 | 1.148,59 | 0,00 | 281.948,42 |
| Boštjan Napast | predsednik uprave do 30. 6. 2023 | 0,00 | 12.788,29 | 0,00 | 0,00 | 0,00 | 0,00 | 12.788,29 |
| Nevenka Kržan | članica uprave do 30. 6. 2023 | 0,00 | 11.494,37 | 24.092,71 | 0,00 | 0,00 | 0,00 | 35.587,08 |
| Nevenka Kržan | predsednica uprave od 1. 7. 2023 | 216.889,07 | 12.813,63 | 12.813,63 | 0,00 | 214,03 | 0,00 | 242.730,36 |
| Gregor Belič | član uprave od 1. 1. 2024 | 179.613,28 | 0,00 | 0,00 | 0,00 | 196,35 | 0,00 | 179.809,63 |
| Gorazd Jamnik | član uprave od 1. 1. 2024 | 179.898,32 | 0,00 | 0,00 | 0,00 | 2.181,31 | 0,00 | 182.079,63 |
** odloženo izplačilo druge polovicenagrade po ZPPOGD na dan 18.7. 2021 oz. ob poteku mandata, če ja ta trajal več kot dve leti
*** boniteta za zavarovanje odgovornosti in boniteta za uporabo službenega vozila
| Ime in priimek | Funkcija (predsednik, namestnik, član, zunanji član komisije) | Osnovno plačilo za opravljanje funkcije | Doplačilo za opravljanje funkcije | Skupaj (1) | Sejnine NS in komisij - bruto letno (2) | Skupaj bruto (1+2) | Potni stroški* |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Tomaž Benčina | član od 7. 2. 2023 in namestnik predsednika od 7. 2. 2023 | 16.500,00 | 7.500,00 | 24.000,00 | 5.225,00 | 29.225,00 | 1.520,15 |
| Mladen Jovičič | član | 15.000,00 | 6.072,92 | 21.072,92 | 3.795,00 | 24.867,92 | 0,00 |
| Mehrudin Vuković | član | 15.000,00 | 3.750,00 | 18.750,00 | 4.125,00 | 22.875,00 | 106,00 |
| Rok Parovel | član | 15.000,00 | 6.648,71 | 21.648,71 | 5.225,00 | 26.873,71 | 0,00 |
| Mirko Bandelj | predsednik od 7. 2. 2023 | 22.500,00 | 0,00 | 22.500,00 | 2.805,00 | 25.305,00 | 1.294,55 |
| Jožef Petrovič | član od 7. 2. 2023 | 15.000,00 | 7.500,00 | 22.500,00 | 5.390,00 | 27.890,00 | 1.866,88 |
| Boštjan Rader | član od 7. 2. 2023 | 15.000,00 | 7.500,00 | 22.500,00 | 6.105,00 | 28.605,00 | 1.113,92 |
| Borut Škrabar | član od 7. 2. 2023 | 15.000,00 | 6.648,71 | 21.648,71 | 4.070,00 | 25.718,71 | 0,00 |
| Barbara Nose | članica od 7. 2. 2023 | 15.000,00 | 6.967,95 | 21.967,95 | 5.225,00 | 27.192,95 | 1.187,98 |
| Mateja Treven | zunanja članica revizijske komisije NS od 23. 2. 2023 | 6.600,00 | 6.600,00 | 1.980,00 | 8.580,00 | 249,86 |
Poizvedeni presoji v mesecu januarju 2024 smo v mesecu marcu 2024 prejeli certifikat ISO 37001/2016 za vzpostavljen sistem vodenja za preprečevanje korupcije.
Sezona ladijskega potniškega turizma v letu 2024 je 29. marca s svojim prvim prihodom v Koper odprla ladja Spirit of Discovery ladjarja Saga Cruises. Ladja iz Anglije je na krovu pripeljala 911 potnikov, za katere je skrbelo več kot 500 članov posadke.
Sredi aprila smo se skupaj s predstavniki nacionalnih in lokalnih turističnih združenj, turističnih agencij, Mestne občine Koper in ladijskih agentov v Miamiju udeležili sejm in borze turističnih križarjenj Seatrade Cruise Global 2024.
Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d., je na seji dne 18. aprila 2024 preveril predlog uporabe bilančnega dobička, ki sta ga uprava in nadzorni svet predlagala skupščini delničarjev v potrditev. Uprava in nadzorni svet družbe sta predlagala sledečo uporabo bilančnega dobička, ki je na dan 31. december 2023 znašal 43.878.553,17 evra:
• 25. maja smo v pristanišču ponovno odprli vrata za obiskovalce na že tradicionalnem Pristaniškem dnevu. Že vrsto let je ta dogodek priložnost, da obiskovalci od blizu in daleč spoznajo delovanje edinega slovenskega tovornega pristanišča.
• V sklopu olimpijskih dogodkov se je 16. junija v Kopru ustavila slovenska bakla, ki povezuje ljudi z vseh koncev države in katero vrhunski športniki in navijači širijo vrednote olimpizma. Kot eden od sponzorjev OKS-a je projekt podprla tudi Luka Koper.
• 17. junija smo v koprskem pristanišču privezali drugo največjo kontejnersko ladjo na svetu, ki poganja zeleni metanol. Astrid Maersk je druga ladja matica ladjarja A.P. Moller–Maersk, ki kot pogonsko gorivo uporablja metanol in je do okolja prijaznejša.
• Delničarji družbe Luka Koper, d.d., so na 38. skupščini 27. junija izglasovali, da se za izplačilo dividend od bilančnega dobička za leto 2023 nameni 28 milijonov evrov. Dividenda za delnico je znašala dva evra bruto in je sledila začrtani dividendni politiki, po kateri se nameni do polovica čistega dobička. Dividenda je bila izplačana 30. avgusta 2024. Skupščina, ki se je seznanila z lanskim poslovanjem, je nadzornikom in upravi podelila razrešnico. Delničarji so podprli tudi predlagane spremembe statuta, ki vključujejo prilagoditve veljavni zakonodaji in zagotavljajo večjo učinkovitost poslovanja družbe, in zavrnili predlagane spremembe politike prejemkov članov nadzornega sveta. Skupščina se je ob tem seznanila še, da je svet delavcev za predstavnika zaposlenih v nadzornem svetu s štirilet nim mandatnim obdobjem z 19. januarjem 2024 izvolil Mehrudina Vukovića ter da je Roku Parovelu s 13. septembrom 2024 zaupal nov mandat nadzornika.
• V začetku julija smo v Luki Koper, d.d., sodelovali na poslovnem dogodku Expand Your Business to Slovenia v Marseillu, kjer smo tudi obiskali sedež pomembnega partnerja, ladjarja CMA CGM.
• 17. julija smo v Luki Koper, d.d., uradno prejeli certifikat uspešne presoje sistema vodenja za preprečevanje korupcije po novem standardu ISO 37001:2016, ki opredeljuje učinkovite postopke za preprečevanje, odkrivanje in upravljanje tveganja podkupovanja. Certifikacijski postopek sta v sodelovanju izvedla Slovenski institut za kakovost in meroslovje (SIQ) ter certifikacijska hiša Quality Austria.
Vzdrževanje cest, d. d., v višini 152,9 milijona evrov brez DDV.
ganizacijam, ki v letu 2025 pripravljajo zanimive dogodke in aktivnosti z različnih področij. V družbi Luka Koper, d. d., bomo tudi tokrat podprli številne inovativne dogodke s področij ekologije in varstva okolja, umetnosti, športa, izobraževanja, humanitarnih dejavnosti in turizma.
• Mestna občina Koper je 24. januarja objavila razpis, namenjen lastnikom stanovanj v koprskem mestnem jedru, s katerim bodo razdeljena nepovratna sredstva Luke Koper za zmanjšanje vplivov iz pristaniške dejavnosti.
• 3. marca so Luko Koper, d. d., obiskali predstavniki Evropske komisije, ki jih je gostil Urad Republike Slovenije za okrevanje in odpornost. Seznanili so se z izvedenimi projekti, sofinanciranimi v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, med katere sodita tudi projekt Luka.DT – digitalna transformacija procesov v Luki Koper.
• V sklopu dogodkov ob slovenskem dnevu pomorstva smo 4. marca organizirali strokovno omizje z naslovom Pomorska logistika v luči podnebnega prehoda. Sodelujoči na strokovnem omizju so se posvetili izzivom in priložnostim, ki jih pomorski logistiki prinaša skrb za bolj trajnostno prihodnost.
V Skupini Luka Koper so povezane družbe, ki z različnimi storitvami zaokrožajo celovito ponudbo pristanišča. V Skupino Luka Koper je vključenih pet družb, in sicer obvladujoča družba in štiri odvisne družbe:
Ime družbe: LUKA KOPER, pristaniški in logistični sistem, delniška družba
Skrajšano ime družbe: LUKA KOPER, d. d., Vojkovo nabrežje 38, 6000 Koper – Capodistria
Sedež družbe: Koper
Poslovni naslov: Vojkovo nabrežje 38, 6000 Koper/Capodistria
Pravna organizacijska oblika: Delniška družba d. d.
Telefon: 05 66 56 100
Faks: 05 63 95 020
Elektronska pošta: [email protected]
Spletna stran: www.luka-kp.si
Trajnostni razvoj: http://www.zivetispristaniscem.si
Vpis v sodni register: Okrožno sodišče v Kopru pod vložno številko 066/10032200
Matična številka: 5144353000
Davčna številka: SI 89190033
Osnovni kapital družbe: 58.420.964,78 evra
Število delnic: 14.000.000 navadnih kosovnih delnic
Kotacija delnic: Prva kotacija Ljubljanske borze
Oznaka delnice: LKPG
Predsednica uprave: Nevenka Kržan
Član uprave: Gregor Belič
Član uprave: Gorazd Jamnik
Član uprave - delavski direktor: Vojko Rotar
Predsednik nadzornega sveta: Mirko Bandelj
Osnovna dejavnost družbe: Storitveno podjetje; pristaniški in logistični sistem
Dejavnosti v Skupini Luka Koper: Različne storitvene dejavnosti
Cerifikati kakovosti: ISO 9001:2015, ISO 14001:2015, ISO 22000:2018, ISO 50001:2018, ISO 45001:2018, ISO 37001:2016, Poslovna odličnost (EFQM), EMAS, NON GMO, Certifikat ISCC EU, EKO certifikat, AEO certifikat, GMP+
V konsolidirane računovodske izkaze Skupine Luka Koper za leto, ki se je končalo 31. 12. 2024, so vključeni računovodski izkazi obvladujoče družbe Luka Koper, d.d., izkazi odvisnih družb in pripadajoči rezultati pridruženih družb.
Odvisne družbe, vključene v konsolidirane izkaze:
Pridružene družbe, vključene v konsolidirane izkaze:
Družbe, ki niso vključene v konsolidirane izkaze na dan 31. 12. 2024:
Družba Logis-Nova, d.o.o., ni bila vključena v konsolidirane izkaze, ker za pošteno predstavitev finančnega položaja Skupine ni pomembna, saj posluje v zelo omejenem obsegu.
V Luki Koper, d. d., smo leta 2008 z državo sklenili Koncesijsko pogodbo za opravljanje pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture na območju koprskega tovornega pristanišča. Koncesijska pogodba je bila sklenjena za obdobje 35 let, kakor določa Pomorski zakonik. Dogovorjena koncesijska dajatev znaša 3,5 odstotka poslovnih prihodkov od prodaje družbe, iz katerih so izločeni prihodki od pristaniških pristojbin. V koncesijsko dajatev so vključene tudi vodna pravica, vodne takse in druge dajatve, povezane z uporabo morja, ki pripadajo Republiki Sloveniji. Celotno koncesijsko dajatev plačuje Luka Koper, d. d., Republiki Sloveniji, ki nato polovico zneska nameni lokalnim skupnostma, Mestni občini Koper in od 1. januarja 2015 tudi Občini Ankaran. Izvajamo dve gospodarski javni službi, in sicer redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet, in zbiranja odpadkov splovil na območju koprskega pristanišča.
Osnovna pristaniška dejavnost se izvaja na eni lokaciji, in sicer na območju pristanišča. Za izvajanje osnovnih pristaniških dejavnosti pretovora in skladiščenja imamo v Luki Koper, d. d., dvanajst specializiranih terminalov, ki so organizirani glede na blago oziroma tovor, ki ga sprejemajo. Vsak terminal ima svoje značilnosti, ki jih določajo za blago specifičen delovni proces, tehnološki postopki in tehnologija. Terminali so združeni v pet profitnih centrov. Podrobneje so opisani na spletni strani Storitve in terminali - Luka Koper d.d. (luka-kp.si).
Kopenski del koncesijskega območja obsega 300 ha, kar vključuje 63,1 ha pokritih skladišč in 118,3 ha odprtih skladiščnih površin. Ob 224 ha morske površine in 3.475 m obale je 30 priveznih mest. Storitve logistične dejavnosti obsegajo:
Storitve posameznih terminalov dopolnjujejo družbe Luka Koper INPO, d.o.o., Adria-Tow, d.o.o., Adria Transport, d.o.o., in Avtoservis, d.o.o., kar omogoča hitro prilagajanje potrebam kupcev.
Družba Adria-Tow, d. o. o., opravlja dejavnost vleke ladij in plovil, ladijske oskrbe ter reševanja in pomoči plovilom v koprskem pristanišču. Floto podjetja sestavlja pet vlečilcev.
Adria Transport, d. o. o., skrbi za vzpostavitev učinkovite železniške logistike med koprskim pristaniščem in njegovim zaledjem.
Avtoservis, d. o. o., ponuja celovito servisno storitev za osebna in lahka industrijska vozila. Storitve nudi uvoznikom in izvoznikom vozil ter špediterjem, ki koristijo koprsko pristanišče kot logistično rešitev.
Družba Adria Terminali, d. o. o., upravlja kopenski logistični terminal v Sežani, ki opravlja dejavnost pretovora in skladiščenja različnih vrst blaga. Terminal je dobro povezan tako z železniško kot s cestno infrastrukturo.
Poleg osnovne, pristaniške dejavnosti zaokrožuje delovanje Skupine Luka Koper tudi dejavnost družbe TOC, tehnološko okoljski in logistični center, d. o. o., ki opravlja storitve s področja tehnoloških in ekoloških raziskav ter storitve analitskega laboratorija. Družba Logis-Nova, d. o. o., (podjetje za kmetijstvo in nepremičnine) posluje v zelo omejenem obsegu.
Ustvarjamo vrednost za stranke
Osredotočamo se na naše stranke s prilagajanjem njihovih potrebam in ustvarjanjem dodane vrednosti.
Cenimo drug drugega
Delamo skupaj kot tim, se učimo in smo tam drug za drugega medtem ko rešujemo probleme na poti do cilja.
Sprejemamo odgovornost
Odgovorni smo za svoja dejanja in rezultate ter izpolnjujemo svoje zaveze do deležnikov s spoštovanjem integritete.
Težimo k spremembam in se stalno izboljšujemo
Učimo se, izpopolnjujemo in pripravljamo na spremembe, saj je prilagodljivost naša konkurenčna prednost.
Stremimo k temu, da bi se vsak dan izboljšali – naše storitve, naše podjetje, našo skupnost, nas same.
Delujemo trajnostno
Pogumno odgovarjamo na podnebne spremembe.
Z ustvarjanjem dodane vrednosti za stranke postati prva izbira med pristanišči na evropski južni transportni poti.
V letu 2023 smo sprejeli nov Strateški poslovni načrt za obdobje 2024–2028. Dokument upošteva trende v logistični panogi, analizo konkurence, razvojna pričakovanja in zavedanje, da lahko samo tista logistična podjetja, ki imajo jasno zastavljeno strategijo trajnostnega razvoja, lahko dolgoročno pričakujejo stabilno rast. V prihodnjem petletnem obdobju bo poslanstvo Luke Koper še naprej temeljilo na zagotavljanju kakovostnih pristaniških storitev, skladnih s smernicami trajnostnega razvoja – s ciljem postati prva izbira med pristanišči na evropski južni transportni poti. Načrtovani razvoj temelji na štirih izhodiščih, ki predvidevajo povečanje infrastrukturnih kapacitet in zmogljivosti, pospešeno uvajanje koncepta pametnega pristanišča, zagotovitev ustrezne kadrovske strukture ter skrb za trajnostne vidike in zmanjševanje negativnih vplivov na okolje in družbo. Še naprej ohranjamo tudi model večnamenskega pristanišča, ki je ena ključnih konkurenčnih prednosti naše družbe.
V družbi zastavili naslednje cilje:
Svetovno gospodarsko okolje je v letu 2024 oblikovala kombinacijapočasne, astabilne rasti, upadajoče inflacije ter geopolitičnih in strukturnih izzivov. Svetovno gospodarstvo je po podatkih S&P Global 6 beležilo 2,7-odstotno rast, s čimer je bila ta napodobni ravni kot leta 2023. V razvitih gospodarstvih je bila rast občutno nižja kot v državah v razvoju. Rast je izrazito nizka predvsem v Evropi, saj se je gospodarska aktivnost po anketnih kazalnikih v lanskem zadnjem četrtletju leta 2024 blago skrčila 7. Evroobmočje je beležilo zmerno rast, ki je v letu 2024 znašala okoli 1 odstotek. Države s pomembnimi proizvodnimi sektorji, kot je Nemčija, so se soočale z izrazitejšimi izzivi. Na slabšo konkurenčnost Nemčije pomembno vplivajo visoki stroški energije. Rast v ZDA je bila zaradi visokih obrestnih mer in upočasnitve povpraševanja šibkejša kot v letu 2023. Tudi Kitajska gospodarska rast se je nekoliko upočasnila. Upad se pripisuje izzivom v nepremičninskem sektorju in širšim strukturnim težavam v gospodarstvu.
Svetovna inflacija se je po podatkih Mednarodnega denarnega sklada 8 zmanjšala s 6,7 odstotka v letu 2023 na 5,5 odstotka v letu 2024. Razvitim gospodarstvom je uspelo inflacijo približati ciljnim vrednostim centralnih bank. Razvita gospodarstva so se s svojim inflacijskim ciljem približevala hitreje kot gospodarstva v razvoju. Po visoki inflaciji v obdobju 2021–2023 naj bi se ta postopno umirila in se v EU začela približevati ciljni ravni 2,0 %. Večina pomembnejših svetovnih centralnih bank nadaljuje rahljanje restriktivnih denarnih politik. V Evrosistemu se je decembra 2024 obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita znižala za 0,25 odstotne točke, na 3,0 odstotka. Zahtevane donosnosti na evro državne obveznice z bonitetno.
6 S&P Global: Trends in the World Economy and trage (GTAS Forecasting | Strategic Report, januar 2025).
7 Banka Slovenije: Pregled makroekonomskih gibanj (Januar, 2025)
8 World Economic Outlook (October 2024) - Inflation rate, average consumer prices
Zakonodajne zahteve, ki so povezane predvsem z okoljskimi vidiki (mehanizem za ogljičnoprilagoditev na mejah, sistem EU za trgovanje z emisijami, oskrba ladij z električno energijo z obale). Zaostrovanje zakonodaje bo kratkoročno predstavljalo finančno breme za vse udeležence v dobavnih verigah.
Geopolitična in zunanjetrgovinska tveganja v zunanjem okolju ostajajo. V zadnjem obdobju so se še dodatno okrepila zaradi najavljenih trgovinskih protekcionističnih ukrepov s strani ZDA in pričakovanih povračilnih ukrepov njenih trgovinskih partneric. Evropska podjetja čakajo, ali bodo Združene države Amerike uvedle tudi carine na uvoz iz držav EU, potem ko so že napovedale dajatve na uvoz iz Mehike in Kanade. Luka Koper neuvaža/izvaža pomembnih količin iz ZDA, zato se ne pričakuje neposrednega vpliva. EU je uvedla dajatve za nepošteno subvencionirana električna vozila s Kitajske. Kitajska in tudi nekatere države EU so odločitev kritizirale. Pričakuje se povračilne ukrepe, ki pa ne bodo nujno vezani na avtomobilsko industrijo. Z makroekonomskega vidika lahko trgovinska vojna vodi v povišanje cen za končne uporabnike in s tem povečano inflacijo.
Konflikt, ki poteka v Gazi, je imel v letu 2024 pomembne posledice za mednarodno trgovino in pomorski promet, zlasti na Bližnjem vzhodu in v okoliških regijah. Motnje so se pokazale na različne načine in so vplivale na globalne dobavne verige, ladijske poti in trgovinske odnose. V odziv na dogodke v Gazi so se pričeli napadi na ladje trgovske mornarice v ožini Bab el Mandeb, ladjarji so se na to grožnjo odzvali z opustitvijo plovbe po omejeni ožini in skozi Sueški prekop. Ladje so se preusmerile na plovno pot okoli Afrike, s čimer se je čas plovbe v povprečju podaljšal za okoli 14 dni. Evropska pristanišča so zaradi tega v začetku leta 2024 beležila manjši pretovor blaga, vendar so ga nato večinoma povečala, pri čemer je 6 od 15 največjih evropskih pristanišč do vključno meseca septembra medletno povečalo pretovor kontejnerjev za več kot 10 odstotkov.
Po začetni zmedi med ladjarji je tem uspelo vzpostaviti normalno delujočo pomorsko povezavo z vključitvijo dodatnih ladij v servis. Vsi ladjarji so kljub navedenemu ohranili neposredne pomorske povezave do Kopra s kontejnerskimi ladjami maticami in se niso odločili za razklad kontejnerjev v drugih sredozemskih pristaniščih in njihovo dostavo v Koper z manjšimi ladjami, t.i. feederji.
V drugi polovici leta 2024 so se ladijske voznine začele povečevati zaradi motenj v Rdečem morju, ki so povzročile manjšo razpoložljivost ladij in višje operativne stroške za ladjarje. Kljub globalnim izzivom je povpraševanje potrošnikov ostalo močno, kar je dvigalo povpraševanje po kontejnerjih. Ladjarske družbe so v letu 2024 že prevzemale nove ladje, naročene v obdobju visokih dobičkov ladjarjev med letoma 2021 in 2022, vendar so bile te ladje uporabljene za daljšo pot okoli Afrike, zato ni bilo presežnih kapacitet in vplivana nižje voznine.
oceno AAA so po obdobju nizkih donosnosti na ravni dolgoletnih povprečij. Donosnost 20-letne nemške obveznice je na dan 31. 12. 2024 znašala 2,6 odstotka. Slovenija je januarja 2025 izdala 30-letno obveznico s kuponsko obrestno mero 3,5 odstotka.
Svetovna industrijska proizvodnja je stagnirala, saj je šibko povpraševanje vplivalo na ključne sektorje, kot so proizvodnja, nepremičnine in gradbeništvo. Avtomobilska, modna in elektronska industrija so se soočale z motnjami v dobavnih verigah in zmanjšanim povpraševanjem potrošnikov. Podjetja so si prizadevala za diverzifikacijo dobavnih verig in proizvodnjo s Kitajske preusmerila v druge regije, kot so Indija, Vietnam in Mehika.
Cene nafte so zaradi geopolitične nestabilnosti in zmanjšanja proizvodnje držav OPEC+ ostale nestanovitne. Prehod na obnovljive vire energije se je pospešil, pri čemer so bile izvedene velike naložbe v zeleno infrastrukturo. Svetovno povpraševanje po kritičnih mineralih (litij, kobalt, nikelj) se je povečalo zaradi širitve proizvodnje električnih vozil in tehnologije baterij.
Zaradi obnove odsekov slovenskega železniškega omrežja so se nadaljevale omejitve in motnje v železniškem tovornem prometu. V letu 2024 se je spremenilo razmerje med prevozom tovorov v Luko Koper in iz nje po cesti in po železnici, in sicer ponovno v korist cest. Tako sta sedaj uravnotežena, vsakega je po 50 odstotkov, v prejšnjih letih pa je bilo to razmerje 60 : 40 v prid prevozu po železnici.
| Blagovne skupine | 2023 | Načrt 2024 | 2024 | Indeks 2024/načrt 2024 | Indeks 2024/2023 |
|---|---|---|---|---|---|
| Kontejnerji – TEU | 1.066.093 | 1.093.000 | 1.133.340 | 104 | 106 |
| Avtomobili – kos | 916.728 | 895.000 | 884.666 | 99 | 97 |
Na kontejnerskem terminalu smo v letu 2024 z 1.133.340 pretovorjenimi kontejnerskimi enotami (TEU) dosegli nov zgodovinski rekord v letnem pretovoru kontejnerjev. Pretovor kontejnerjev je bil za 4 odstotke večji od načrtovanega in za 6 odstotkov večji kot v letu 2023. Varnostne razmere v Rdečem morju so narekovale negotov začetek leta 2024, vendar so se od meseca aprila dalje razmere na področju pomorskih prevozov postopno normalizirale, saj so ladjarji okrepili svoje flote ter v rotacije dodali nove ladje. K večjemu pretovoru kontejnerjev so pripomogli tudi novi posli, vezani na načrtovane gradnje in opremljanje novih proizvodnih obratov oz. tovarn na naših zalednih trgih.
Na terminalu za avtomobile smo v letu 2024 pretovorili 884.666 vozil, kar je 1 odstotek pod načrtom in 3 odstotke manj kot v letu 2023, predvsem zaradi zamud prihoda ladij v prvi polovici leta kot posledice konfliktov na Bližnjem vzhodu in padca prodaje avtomobilov na ključnih trgih. Iz naslova velikega pomanjkanja vozil v postpandemskem obdobju je bila v letu 2023 dosežena velika rast pretovora vozil, kar je vodilo v kopičenje zalog, ki so umirile rast pretovora v letu 2024. V nasprotju z napovedmi je bila nižja tudi rast prodaje električnih vozil. Kljub vsemu nam je na terminalu za avtomobile uspelo deloma nadomestiti količine v drugi polovici leta, predvsem s posli za nove destinacije.
Na blagovni skupini generalnih tovorov smo v letu 2024 pretovorili 1,2 milijona ton blaga, kar je 5 odstotkov nad načrtom in 8 odstotkov več kot v letu 2023.
| Blagovne skupine (v tonah) | 2023 | Načrt 2024 | 2024 | Indeks 2024/načrt 2024 |
|---|---|---|---|---|
| Generalni tovori | 1.109.907 | 1.146.000 | 1.199.186 | 105 | 108 |
|---|---|---|---|---|---|
| Kontejnerji | 9.800.703 | 10.032.000 | 10.233.873 | 102 | 104 |
| Avtomobili | 1.568.617 | 1.531.000 | 1.550.868 | 101 | 99 |
| Tekoči tovori | 4.498.697 | 4.500.000 | 4.829.545 | 107 | 107 |
| Sipki in razsuti tovori | 5.289.610 | 5.350.000 | 5.195.864 | 97 | 98 |
| Skupaj | 22.267.534 | 22.559.000 | 23.009.337 | 102 | 103 |
V celotni strukturi ladijskega pretovora (v tonah) prevladujejo kontejnerji, katerih delež je v letu 2024 znašal 44,5 odstotka in se je glede na leto 2023 povečal za 0,5 odstotne točke. Delež blagovne skupine tekočih tovorov se je povečal za 0,8 odstotne točke, generalnih tovorov pa za 0,2 odstotne točke. Za 0,3 odstotne točke se je zmanjšal delež avtomobilov in sipkih tovorov ter za 1,2 odstotne točke delež razsutih tovorov.
| 1 - 12 2023 | Načrt 1 - 12 2024 | 1 - 12 2024 | |
|---|---|---|---|
| Avtomobili - v tisoč kos | 916,7 | 895,0 | 884,7 |
| Kontejnerji - v tisoč TEU | 1.066,1 | 1.093,0 | 1.133,3 |
V letu 2024 smo dosegli dobre poslovne rezultate in nov rekord pri pretovoru kontejnerjev.
Skupni ladijski pretovor je v letu 2024 znašal 23 milijonov ton blaga, kar je 2 odstotka več od načrta in 3 odstotke več kot leta 2023. Doseženi ladijski pretovor, merjen v tonah, je bil večji od načrtovanega na vseh blagovnih skupinah razen pri sipkih in razsutih tovorih, v primerjavi z letom 2023 pa je bil ladijski pretovor večji na vseh blagovnih skupinah z izjemo sipkih in razsutih tovorov ter avtomobilov.
| 1 - 12 2024 | Načrt 1 - 12 2024 | 1 - 12 2023 | |
|---|---|---|---|
| 25 | 20 | 15 | |
| 10 | 5 | 0 | |
| 22,3 | 22,6 | 23,0 |
Luka Koper Letno poročilo 2024 | Poslovno poročilo
| Pristanišče | 2023 | 2024 |
|---|---|---|
| Hamburg | 13.447.000 | 13.820.000 |
| Rotterdam | 12.514.564 | 13.532.436 |
| Antwerpen | 7.700.000 | 7.800.000 |
8 %
1 %
3 %
16.000.000
14.000.000
12.000.000
10.000.000
8.000.000
6.000.000
4.000.000
2.000.000
0
Vir: spletne strani omenjenih pristanišč ter podatki NAPA
| Pristanišče | 2023 | 2024 |
|---|---|---|
| Benetke | 1.066.093 | |
| Trst | 491.118 | |
| Koper | 742.708 | |
| Reka | 385.794 |
| 1.133.340 | 478.837 | 730.451 | 409.415 |
|---|---|---|---|
| v TEU | 6 % | -2 % | -3 % |
Na blagovni skupini tekočih tovorov smo v letu 2024 pretovorili 4,8 milijona ton blaga, kar je 7 odstotkov več od načrtain od količin, doseženih v letu 2023, predvsem iz naslova rasti na vseh blagovnih skupinah proizvodov tega terminala. Na blagovni skupini sipkih in razsutih tovorov smo v letu 2024 pretovorili 5,2 milijona ton blaga, kar je za 3 odstotke manj od načrtovanih količin in 2 odstotka manj kot v letu 2023. Zmanjšal se je pretovor termalnega premoga, povečal pa pretovor gnojil, pšenice, soje in fosfatov.
Na potniškem terminalu smo v letu 2024 dosegli nov mejnik, saj smo zabeležili 73 prihodov potniških ladij s skupaj 125.329 potniki, kar je za 4 odstotke oziroma 4.776 potnikov več kot v letu 2023. V mesecu septembru smo na potniškem terminalu zabeležili tudi prihod 1000. potniške ladje. V letu 2024 smo začeli gradnjo novega sodobnega potniškega terminala.
| 2023 | 2024 | |
|---|---|---|
| Luka Koper, d. d. | 59.233.239 | |
| Skupina Luka Koper | 66.380.684 | |
| 60.912.423 | ||
| 66.990.986 |
Stroški poslovanja so v letu 2024 znašali 268,6 milijona evrov in so se glede na leto 2023 povečali za 4 odstotke oziroma 10,5 milijona evrov. Stroški dela so se povečali za 13 odstotkov oziroma 14,8 milijona evrov in stroški amortizacije za 2 odstotka oziroma 0,7 milijona evrov, stroški materiala pa so se zmanjšali za 8 odstotkov oziroma 1,8 milijona evrov, stroški storitev za 3 odstotke oziroma 2,2 milijona evrov in drugi odhodki za 8 odstotkov oziroma 1 milijon evrov.
Čisti prihodki od prodaje so znašali 330,1 milijona evrov in so bili za 6 odstotkov oziroma 17,3 milijona evrov višji od čistih prihodkov od prodaje, doseženih v letu 2023. Glede na leto 2023 so bili v letu 2024 za 26 milijonov evrov višji prihodki iz naslova ladijskega pretovora, obsega storitev polnjenja in praznjenja kontejnerjev ter obsega dodatnih storitev na blagu, medtem ko so se zaradi skrajšanja časa zadrževanja kontejnerjev in preostalega blaga na skladišču prihodki iz naslova skladiščnin znižali za 7,5 milijona evrov. V letu 2024 doseženi višji ladijski pretovor, čisti prihodki od prodaje in posledično poslovni izid iz poslovanja so še toliko pomembnejši, saj je zaradi razmer v Rdečem morju večina ladjarjev plula okoli Afrike in s tem izničila našo geografsko prednost v primerjavi s severnoevropskimi pristanišči. Okrepitev pretovora je pripomogla k dodatni uveljavitvi Luke Koper kot čedalje pomembnejše vstopne točke za tovor iz Azije, predvsem za hitro razvijajoče se gospodarstvo srednje Evrope.
| 2023 | 2024 | |
|---|---|---|
| Luka Koper, d. d. | 309.284.223 | 330.064.897 |
| Skupina Luka Koper | 312.772.489 | 326.914.003 |
Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) je v letu 2024 znašal 67 milijonov evrov in se je glede na doseženega v letu 2023 povečal za 10 odstotkov oziroma 6,1 milijona evrov, in sicer iz naslova doseženih višjih čistih prihodkov od prodaje.
| 2023 | 2024 | Sprememba | |
|---|---|---|---|
| Valencia, ES | 916.728 | 682.082 | -14 % |
| Barcelona, ES | 643.151 | 579.401 | -10 % |
| Luka Koper, SI | 790.319 | 884.666 | -3 % |
| 2023 | 2023 | 2024 | 2024 | ||
|---|---|---|---|---|---|
| Luka Koper, d. d. | Skupina Luka Koper | Kratkoročne obveznosti | Nekratkoročne obveznosti | Kapital | |
| 74.079.436 | 154.012.244 | 505.347.400 | |||
| 79.632.256 | 161.226.949 | 547.601.545 | |||
| 75.506.443 | 155.667.161 | 543.052.948 | |||
| 81.699.549 | 147.864.416 | 584.803.573 |
| 69 % | 21 % | 10 % | 20 % |
|---|---|---|---|
Na dan 31. decembra 2024 je kapital znašal 584,8 milijona evrov in se glede nastanje konec leta 2023 povečal za 8 odstotkov oziroma 41,8 milijona evrov, kar je neto učinek povečanja kapitala zaradi vnosa čistega poslovnega izida obdobja v višini 60,3 milijona evrov in pozitivne spremembe presežka iz prevrednotenja finančnih naložb v višini 11,1 milijona evrov ter njegovega zmanjšanja zaradi prenosa dela dobička v izplačilo dividend obvladujoče družbe v višini 28 milijonov evrov in zmanjšanja v višini 1,7 milijona evrov zaradi pripojitve družbe Adria Investicije, d. o. o., k družbi Adria Terminali, d. o. o.
Na dan 31. decembra 2024 so bile nekratkoročne obveznosti z vključenimi dolgoročnimi rezervacijami in dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami za 5 odstotkov oziroma 7,8 milijona evrov nižje kot na dan 31. decembra 2023, saj so se za 16 odstotkov oziroma 15,2 milijona evrov zmanjšale nekratkoročne finančne obveznosti zaradi rednega prenosa glavnic iz pogodbeno dogovorjenih amortizacijskih načrtov med kratkoročne obveznosti, obenem so se za 13 odstotkov oziroma 4,5 milijona evrov povečali dolgoročno razmejeni prihodki in za 110 odstotkov oziroma 2,8 milijona evrov povečale odložene obveznosti za davek. Kratkoročne obveznosti so bile na dan 31. decembra 2024 glede na dan 31. decembra 2023 večje za 8 odstotkov oziroma 6,2 milijona.
| 2023 | 2024 | |
|---|---|---|
| Luka Koper, d. d. | 185.976.296 | 206.292.231 |
| Skupina Luka Koper | 596.890.800 | 608.075.307 |
Nekratkoročna sredstva so bila na dan 31. decembra 2024 za 9 odstotkov oziroma 49 milijonov evrov višja kot ob koncu leta 2023. Povečale so se vse kategorije nekratkoročnih sredstev, in sicer za 20,4 milijona evrov nepremičnine, naprave in oprema, za 15,7 milijona evrov predujmi za pridobitev nepremičnin, naprav in opreme, za 12,1 milijona evrov vrednost delnic in deležev v družbah, za 0,4 milijona evrov naložbene nepremičnine in prav tako za 0,4 milijona evrov neopredmetena sredstva.
Stanje kratkoročnih sredstev je bilo na dan 31. decembra 2024 za 4 odstotke oziroma 8,9 milijona evrov nižje kot na dan 31. decembra 2023. Znižanje je neto učinek znižanja stanja zakladnih menic v višini 39,5 milijona evrov, saj so bile na dan 31. decembra 2024 unovčene vse naložbe v zakladne menice, in znižanja poslovnih in drugih terjatev ter terjatev za davek od dohodka v višini 4,5 milijona evrov na eni strani ter povečanja stanja denarja in denarnih ustreznikov v višini 24,7 milijona evrov, kratkoročnih bančnih depozitov v višini 10 milijonov evrov in stanja zalog v višini 0,4 milijona evrov na drugi strani.
| 2023 | 2024 | |
|---|---|---|
| Luka Koper, d. d. | 54.450.022 | 60.316.070 |
| Skupina Luka Koper | 59.270.725 | 56.445.369 |
Čisti poslovni izid je v letu 2024 znašal 60,3 milijona evrov in je bil od čistega poslovnega izida, doseženega v letu 2023, višji za 7 odstotkov oziroma 3,9 milijona evrov. Poleg poslovnega izida iz poslovanja je na čisti poslovni izid pozitivno vplival tudi poslovni izid iz financiranja, ki je znašal 5,9 milijona evrov in za 27 odstotkov oziroma 1,3 milijona evrov presegel dosežene v letu 2023. Skupina je dosegla višje finančne prihodke, in sicer za 15 odstotkov oziroma 0,5 milijona evrov iz naslova prihodkov iz deležev ter za 32 odstotkov oziroma 0,8 milijona evrov iz naslova obresti od sredstev, plačanih v kratkoročne bančne depozite in zakladne menice. Rezultati pridruženih družb so bili za 20 odstotkov oziroma 0,4 milijona evrov višji kot v letu 2023.
Čisti prihodki od prodaje v višini 330,1 milijona evrov so presegli načrtovane za 2 odstotka oziroma 5,5 milijona evrov. Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) je znašal 67 milijonov evrov in je presegel načrtovanega za 33 odstotkov oziroma 16,6 milijona evrov. Poleg višjih čistih prihodkov od prodaje so nanj pozitivno vplivali drugi prihodki, ki so bili za 118 odstotkov oziroma 3 milijone evrov višji od načrtovanih, in stroški poslovanja, ki so bili za 3 odstotke oziroma 8,1 milijona evrov nižji od načrtovanih.
Glede na načrt smo dosegli za 4 odstotke večji pretovor blagovne skupine kontejnerjev (v TEU), pretovor blagovne skupine avtomobilov (v kosih) pa je za 1 odstotek zaostal za načrtom. Skupni ladijski pretovor, merjen v tonah, je bil za 2 odstotka večji od načrtovanih količin.
Finančne obveznosti so na dan 31. decembra 2024 znašale 94,5 milijona evrov, kar je za 14 odstotkov oziroma 15,5 milijona evrov manj kot na dan 31. decembra 2023 in je v pretežnem meri posledica rednega odplačila glavnic iz pogodbeno dogovorjenih amortizacijskih načrtov.
Likvidnost je zelo dobra, kar na dan 31. decembra 2024 izkazuje takostanje denarja in denarnih ustreznikov v višini 106,3 milijona evrov kot stanje kratkoročno danih depozitov v višini 40 milijonov evrov.
Na dan 31. decembra 2024 je kazalnik neto finančne zadolženosti/EBITDA naravni Skupine Luka Koper znašal –0,1. Skupina Luka Koper ima presežna denarna sredstva plasirana v kratkoročne dane depozite. Brez tovrstnih plasmajev presežnih denarnih sredstev bi znesek denarja in denarnih ustreznikov konec leta 2024 znašal 146,3 milijona evrov, zaradi česar bi kazalnik neto finančni dolg/EBITDA še vedno izkazoval negativno vrednost, in sicer –0,5.
Rezultati pridruženih družb so bili za 29 odstotkov oziroma 0,4 milijona evrov višji od načrtovanih.
materiala, in sicer iz naslova nižjih stroškov energentov in nižjih stroškov na domestnih delov, stroški storitev zaradi nižjih stroškov storitev vzdrževanja in stroški dela zaradi – glede na načrt – nižjega števila zaposlenih.
Čisti poslovni izid je v letu 2024 znašal 60,3 milijona evrov in je bil za 26 odstotkov oziroma 12,3 milijona evrov višji od načrtovanega. Pozitivno je na čisti poslovni izid vplival poslovni izid iz financiranja v višini 5,9 milijona evrov, ki je bil iz naslova ustvarjanja finančnih prihodkov z obrestmi od Luka Koper.
• 2,2 milijona evrov za blažitev podnebnih sprememb z:
• 0,6 milijona evrov za zmanjšanje onesnaževanja s hrupom z:
• 0,7 milijona evrov za zmanjšanje onesnaževanja s prahom z:
• 3,5 milijona evrov za povečanje deleža rabe obnovljivih virov energije z:
• 2,7 milijona evrov za preprečitev večje nesreče z:
• 1,8 milijona evrov za zdravje in varnost pri delu z:
V letu 2024 smo zaključili tri večje naložbe, in sicer postavitev sončnih elektrarn na strehah skladišč 50 in 51, prestavitev cevovodov na II. pomolu ter zamenjavo in nadgradnjo polnilnih mest za goriva. V okviru začrtanega naložbenega cikla Strateškega poslovnega načrta za obdobje 2024–2028 smo nadaljevali naslednje naložbe:
Vse naložbe, predvidene za leto 2024, so bile pretehtane z ekonomskega vidika, z vidika upravičenosti, prihrankov energije in nujnosti ter z vidika zakonskih obveznosti ali drugih vplivov. Odločitve o večjih naložbah so se sprejemale na osnovi izdelanih investicijskih študij in analiz njihovega vpliva na donos lastniškega kapitala.
V letu 2024 smo za naložbe, povezane z obvladovanjem vplivov na področju trajnostnosti, namenili 11,6 milijona evrov oziroma 20,9 odstotka vrednosti vseh naložb, in sicer:
V letu 2024 smo nadaljevali zastavljeni naložbeni cikel in za naložbe v nepremičnine, naprave in opremo, naložbene nepremičnine in neopredmetena osnovna sredstva namenili 55,5 milijona evrov, kar je 33 odstotkov oziroma 13,9 milijona evrov več kot v letu 2023. V družbi Luka Koper, d. d., smo v letu 2024 za naložbe namenili 54,1 milijona evrov, kar predstavlja 97,6 odstotka naložb Skupine Luka Koper.
Realizacija naložb je za 23 odstotkov oziroma 16,1 milijona evrov nižja od načrtovanih vrednosti, predvsem zaradi spremenjenih časovnic izvedbe večjih naložb, kot sta izgradnja skladišča 54 in poglobitev morskega dna ob 12. vezu, ter zaradi ustavitve poglabljanja morskega dna na območju dvojnega priveza zaradi spremembe izhodišč iz navtične študije.
| 2023 | 2024 | |
|---|---|---|
| Luka Koper, d. d. | 41.259.790 | 54.120.194 |
| Skupina Luka Koper | 41.543.822 | 55.452.571 |
Načrt naložb za leto 2025 jeskladen s cilji iz strateškega poslovnega načrta. Ključni investicijski projekti v letu 2025 bodo vezani na nadaljevanje aktivnosti za povečevanje zmogljivosti kontejnerskega terminala, gradnjo dodatnih skladiščnih površin za pretovor avtomobilov, povečanje skladiščnih zmogljivosti za pretovor generalnega blaga, izgradnjo novega potniškega terminala, izgradnjo sončnih elektrarn na strehah obstoječih skladišč in nabavo opreme. Za projekte s področja trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti bomo v Skupini Luka Koper v letu 2025 namenili 40,5 milijona evrov, kar predstavlja 35 odstotkov vseh načrtovanih naložb.
Bližnjem vzhodu ne bo dolgotrajne narave in dane bo vplivala na zmanjšanje obsega poslovanja. Hkrati si bomo prizadevali za aktivno trženje pri obstoječih in novih kupcih ter za razpršitev trženja na različne geografske segmente.
Pretovor strateške blagovne skupine kontejnerji naj bi v letu 2025 znašal 1.162 tisoč TEU, kar je za 3 odstotke več od pretovora, doseženega v letu 2024, ladijski pretovor vozil pa je načrtovan v višini 885 tisoč vozil, kar je na ravni leta 2024. Tudi celotni ladijski pretovor (v tonah) je v letu 2025 načrtovan na ravni pretovora iz leta 2024, in sicer v višini 23,1 milijona ton.
V letu 2025 v družbi Luka Koper, d. d., načrtujemo čiste prihodke od prodaje v višini 334,8 milijona evrov, v Skupini Luka Koper pa v višini 337,8 milijona evrov, kar predstavlja 2-odstotno rast glede na leto 2024. K doseženim višjim čistim prihodkom od prodaje bosta pripomogla predvidena rast pretovora in rast prodajnih cen.
V družbi Luka Koper, d. d., in Skupini Luka Koper bomo v letu 2025 zaradi načrtovanih višjih stroškov poslovanja dosegli za 18 oziroma 17 odstotkov nižji poslovni izid iz poslovanja (EBIT). Na stroške dela bodo vplivale dodatne zaposlitve v letu 2024 in 2025, tako iz naslova zaposlitev agencijskih delavcev, zaradi česar se bodo znižali stroški agencij, kot dodatnih zaposlitev zaradi povečanja obsega pretovora. V letu 2025 smo v družbi Luka Koper, d. d., predvideli nižji izid iz financiranja, saj bodo prihodki izdanih posojil zaradi nižjega obsega presežnih denarnih sredstev, ki se usmerijo v financiranje naložb v povečanje kapacitet skladno s strateškim poslovnim načrtom, nižji za 84 odstotkov oz. 2,8 milijona evrov. Čisti poslovni izid družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper bo v letu 2025 zaradi tega za 19 oziroma 18 odstotkov nižji od tistega, dosežnega v letu 2024.
V napovedi, objavljeni januarja 2025, za leti 2025 in 2026 napoveduje svetovno gospodarsko rast v višini 3,3 odstotka, kar je pod povprečjem obdobja 2000–2019. Manj ugodne so projekcije za evrsko območje, kjer je v letu 2025 pričakovati 1-odstotno rast, saj so še vedno prisotne geopolitične napetosti, v letu 2026 pa se bo rast zvišala na 1,4 odstotka, saj naj bi se povečalo domače povpraševanje in zmanjšale negotovosti. Svetovna inflacija naj bi leta 2025 upadla na 4,2 odstotka in leta 2026 na 3,5 odstotka, pri čemer bo inflacija v razvitih gospodarstvih občutno nižja kot v gospodarstvih v razvoju. Pričakuje se, da bodo cene energentov leta 2025 upadle za 2,6 odstotka.
Ocenjuje, da je bila v letu 2024 rast celotne trgovine rahlo pozitivna, in sicer 0,3-odstotna. Rast trgovine naj bi se približala dolgoročnemu povprečju po letu 2026. Povprečna letna stopnja rasti obsega svetovne trgovine v obdobju 2026–2040 je ocenjena na 2,0–3,0 odstotka. Po 4-odstotni rasti leta 2024 naj bi se svetovna kontejnerska trgovina leta 2025 povečala za 1 odstotek in leta 2026 za 4 odstotke.
Za Slovenijo napoveduje rast BDP-ja v višini 2,4 odstotka v letu 2025 in 2,5 odstotka v letu 2026. Stopnja inflacije naj bi v letu 2025 znašala 3,3 odstotka, leta 2026 pa 2,3 odstotka.
Stanje na naslovnem železniškem omrežju in vzdrževalna dela bodo do izgradnje drugega tira vplivali na poslovanje, saj predstavljajo oviro za nadaljnjo rast ter povzročajo izgubo dela poslov, ki smo jih v družbi v preteklosti že imeli. Načrt za leto 2025 smo pripravili ob predpostavki, da vojna na
11 IMF – International Monetary Fund (World Economic Outlook, januar 2025) World Economic Outlook Update, January 2025: Global Growth: Divergent and Uncertain
12 S&P Global: Trends in the World Economy and Trade (GTAS Forecasting | Strategic Report, januar 2025).
| Postavke | 2024 | Načrt 2025 | Indeks 2024/načrt 2025 | 2024 | Načrt 2025 | Indeks 2024/načrt 2025 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Čisti prihodki od prodaje (v eur) | 326.914.003 | 334.825.398 | 102 | 330.064.897 | 337.792.416 | 102 |
| Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) (v eur) | 66.380.684 | 54.291.171 | 82 | 66.990.986 | 55.408.969 | 83 |
| Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) (v eur) | 99.257.352 | 85.401.041 | 86 | 100.538.745 | 87.531.030 | 87 |
| Čisti poslovni izid (v eur) | 59.270.725 | 47.827.229 | 81 | 60.316.070 | 49.214.005 | 82 |
| Dodana vrednost (v eur) | 215.095.410 | 219.983.604 | 102 | 225.236.469 | 231.377.373 | 103 |
| Dodana vrednost na zaposlenega (v eur) | 102.573 | 93.134 | 91 | 99.883 | 91.454 | 92 |
| Dodana vrednost na zaposlenega - prilagojena (v eur) | 102.894 | 92.461 | 90 | 99.976 | 90.754 | 91 |
| Naložbe v osnovna sredstva (v eur) | 54.120.194 | 111.944.991 | 207 | 55.452.571 | 116.820.096 | 211 |
| Ladijski pretovor (v ton) | 23.009.337 | 23.115.580 | 100 | 23.009.337 | 23.115.580 | 100 |
| Število zaposlenih | 2.097 | 2.362 | 113 | 2.255 | 2.530 | 112 |
| 2024 | Načrt 2025 | Indeks 2024/načrt 2025 | 2024 | Načrt 2025 | Indeks 2024/načrt 2025 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS) | 20,3 % | 16,2 % | 80 | 20,3 % | 16,4 % | 81 | |
| Čista dobičkonosnost kapitala (ROE) | 11,3 % | 8,7 % | 77 | 10,7 % | 8,4 % | 79 | |
| Čista dobičkonosnost sredstev (ROA) | 7,8 % | 5,9 % | 76 | 7,6 % | 5,9 % | 78 | |
| EBITDA marža | 30,4 % | 25,5 % | 84 | 30,5 % | 25,9 % | 85 | |
| EBITDA marža iz tržne dejavnosti | 31,3 % | 26,3 % | 85 | 31,4 % | 26,7 % | 86 | |
| Finančne obveznosti/kapital | 20,0 % | 21,3 % | 107 | 16,2 % | 16,7 % | 103 | |
| Neto finančna zadolženost/EBITDA | 0,2 | 1,1 | 550 | -0,1 | 0,8 | - | |
| Donosnost neto sredstev (RONA) | 9,4 % | 7,4 % | 79 | 9,1 % | 7,3 % | 80 |
| 31.12.2024 | Načrt 31.12.2025 | Indeks 2024/načrt 2025 | 31.12.2024 | Načrt 31.12.2025 | Indeks 2024/načrt 2025 |
|---|---|---|---|---|---|
| Sredstva (v eur) | 788.460.750 | 825.908.571 | 105 | 814.367.538 | 846.540.744 | 104 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Kapital (v eur) | 547.601.545 | 559.369.768 | 102 | 584.803.573 | 597.859.534 | 102 |
| Finančne obveznosti (v eur) | 109.613.159 | 119.367.798 | 109 | 94.543.377 | 99.733.730 | 105 |
Stanje nazadnji dan poročevalskega obdobja.
Znamenom, da bi izkoristili priložnosti za dosego strateških ciljev ob upoštevanju najvišjih standardov trajnostnostnega razvoja, pri sprejemanju tekočih poslovnih odločitev in vsakodnevnem poslovanju pripravljeni sprejeti tveganja, ki so po sprejetju ustreznih ukrepov ocenjena kot največ zmerna, pri čemer:
Nepripravljenost prevzemanja teh treh vrst tveganj se skladno z internimi dokumenti sistema vodenja izkaže z oceno sprejemljive verjetnosti uresničitve "zelonizka" in "nizka". Odbor za obvladovanje tveganj in priložnosti, pooblaščenec za obvladovanje tveganj in priložnosti, področje notranje revizije, pooblaščenec za skladnost, pooblaščenec za korporativno integriteto in preostala pristojna področja redno spremljajo usklajenost profila tveganj z apetiti po tveganjih ter prek pregledov in poročil obveščajo upravo, revizijsko komisijo in nadzorni svet. Če je ugotovljeno, da je apetit po tveganjih presežen, se pripravijo predlogi ukrepov za vrnitev poslovanja na sprejemljivo raven tveganja.
Jedoločena sprejemljiva stopnja tveganja. Kvantitativni sistem ocenjevanja zagotavlja, da je poudarek na obvladovanju ključnih tveganj in priložnosti (skupna ocena 10 aliveč). V okviru sistema obvladovanja tveganj in priložnosti redno spremljamo izpostavljenost vsem že zaznanim ter morebitnim novim tveganjem in priložnostim ter opredeljujemo in izvajamo ukrepe za zagotavljanje sprejemljive ravni tveganj in izkoriščanje priložnosti.
| Verjetnost | Zelovisoka (5) | 5 | 10 | 15 | 20 | 25 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Visoka (4) | 4 | 8 | 12 | 16 | 20 | |
| Srednja (3) | 3 | 6 | 9 | 12 | 15 | |
| Nizka (2) | 2 | 4 | 6 | 8 | 10 | |
| Zelonizka (1) | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 |
Sprejemljiva stopnja tveganj je usklajena z Izjavo o nagnjenosti k prevzemanju tveganj. Nagnjenost k prevzemanju tveganj oziroma apetit po tveganjih pomeni skupno raven tveganj, ki smo jo pripravljeni prevzeti, da bi dosegli svoje strateške cilje in izpolnili poslovni načrt. V Skupini Luka Koper smo obvladovanje tveganj in priložnosti pomemben element naše strategije in uspešnosti poslovanja.
Uporabljamo sistem naprednega obvladovanja tveganj in priložnosti, ki zagotavlja, da so ključna tveganja in priložnosti, ki smo jim izpostavljeni, prepoznana, ovrednotena, obvladovana, spremljana in ustrezno poročana. Imenovan je Odbor za obvladovanje tveganj in priložnosti, kljub temu pa je obvladovanje tveganj in priložnosti skrb vsakega zaposlenega v okviru njegovih delovnih nalog in pristojnosti.
Tveganja in priložnosti prepoznavamo "od spodaj navzgor", s čimer zagotavljamo pokritost vseh poslovnih procesov, metodologija pa je opredeljena "od zgoraj navzdol", kar prispeva k dosledni uporabi sistema obvladovanja tveganj in priložnosti v celotni Skupini. Sistem obvladovanja tveganj in priložnosti stalno izboljšujemo z nadgrajevanjem popisa notranjih kontrol po posameznih procesih.
Osnova sistema obvladovanja tveganj in priložnosti predstavlja register tveganj in priložnosti, ki vsebuje seznam vseh zaznanih tveganj in priložnosti, značilnosti posameznega tveganja in priložnosti, opredeljene ukrepe in kontrolne aktivnosti ter odgovorne osebe (skrbnike) za spremljanje posameznih tveganj in priložnosti. Register vodimo centralno naravni Skupine Luka Koper z namenom sistematičnega spremljanja in analiziranja, posodabljamo ga četrtletno.
V letu 2025 načrtujemo prehod na nov informacijski sistem, ki bo nadgradil trenutne funkcionalnosti upravljanja izrednih dogodkov v pristanišču ter obvladovanja tveganj in priložnosti.
Ključne vloge in odgovornosti znotraj sistema obvladovanja tveganj in priložnosti se glede na predhodno leto niso spreminjale. Skrbniki tveganj četrtletno ocenjujejo ključna tveganja in priložnosti ter spremljajo učinke metod za zmanjševanje tveganj. Analiza in vrednotenje tveganj se strani skrbnika tveganja izvedeta ob vsaki izvedbi ukrepov tveganj ob zaznavanju bistvenih sprememb v zunanjem in notranjem okolju. Na podlagi njihovih ugotovitev pooblaščenec za obvladovanje tveganj poroča Odboru za obvladovanje tveganj, ki se sestaja četrtletno. Pooblaščenca za obvladovanje tveganj in člane odbora imenuje uprava družbe Luka Koper, d. d. Tveganja in priložnosti se četrtletno poročajo upravi in revizijski komisiji nadzornega sveta.
| Poročanje skupščini delničarjev | Nadzorni svet Luke Koper, d. d. | Revizijska komisija |
|---|---|---|
| Izvaja nadzor nad delovanjem sistema obvladovanja tveganj. | Obravnava ključna tveganja in načine njihovega obvladovanja. | Notranja revizija Luke Koper, d. d. |
| Revidira sistem in obvladovanje tveganj. | Uprava Luke Koper, d. d. | Odobri register tveganj in načrt obvladovanja tveganj, zagotavljanje ustreznih virov za obvladovanje tveganj ter nadzor nad izvajanjem ukrepov in poročanjem. |
| Odbor za obvladovanje tveganj | Obravnava register tveganj in načrt obvladovanja tveganj. Pregleduje in spremlja ocene tveganj in izvajanje ukrepov ter poroča. | Pooblaščenec za sistem obvladovanja tveganj |
| Razvija, pregleduje in vzdržuje sistem obvladovanja tveganj in nudi strokovno in administrativno podporo procesu obvladovanja tveganj. |
V odje organizacijskih enot, procesov, projektov v vlogi skrbnikov tveganj prepoznavajo, analizirajo in vrednotijo tveganja, skrbijo za odzivanje ter spremljanje in pregledovanje tveganj posamezne enote.
Povprečna ocena preostalega tveganja za skupno 197 tveganj v registru je po sprejetih ukrepih na dan 31. 12. 2024 znašala 6,4 (zmerno tveganje). 19 tveganj je bilo je ocenjenih kot ključnih. Prepoznana tveganja na prvi ravni obsegajo štiri glavne skupine, ki so na drugi ravni razdeljene v posamezne vsebinsko povezane podskupine.
Povprečna ocena preostalega tveganja je najvišja pri strateških tveganjih (8,0), saj nekatera tveganja lahko ledelno obvladujemo sami s svojimi ukrepi, ker izvirajo iz zunanjih dejavnikov, kot to velja npr. za zaostrovanje gospodarskih razmer, prepustnost slovenskega železniškega omrežja in izgradnjo drugega tira. Operativna tveganja s povprečno oceno 6,1 predstavljajo številčno največjo skupino, saj vsebujejo širok in po vsebini raznolik nabor tveganj (npr. varnost pri delu, poškodovanje tovora in opreme, informacijska tveganja). Tveganja skladnosti imajo povprečno oceno preostalega tveganja 5,8 in predstavljajo manjši nabor tveganj, povezanih predvsem z okoljsko in delovno pravno zakonodajo. Najnižje so trenutno ovrednotena finančna tveganja (4,0), saj smo nizko zadolženi, imamo majhen delež neplačnikov, zavarovane terjatve ter nizko izpostavljenost v tujih valutah.
V register tveganj in priložnosti vključujemo tudi okoljske, družbene in upravljavske vidike (ESG). Zaradi narave poslovanja je največje število prepoznanih tveganj povezanih z okoljskimi temami. V nadaljevanju so podrobneje predstavljena ključna tveganja, ocenjena po preostalem tveganju, in načini njihovega obvladovanja.
Operativna tveganja pokrivajo širok spekter delovanja družbe. Velik del registra obsegajo tveganja, katerih uresničitev se odrazi v poškodbah ljudi in/ali vplivih na okolje ter premoženje.
Negativne vplive, ki bi nastali zaradi industrijske nesreče, obvladujemo z novimi naložbami v sodobnejšo opremo, rednim vzdrževanjem delovne opreme in infrastrukture, s periodičnimi ocenami požarne ogroženosti, z vzdrževanjem ustreznega hidrantnega omrežja, izvajanjem priporočil, ki izhajajo iz zunanjih in notranjih pregledov, ter z lastno organizirano gasilsko enoto in izgradnjo novega gasilskega doma, ki bo predvidoma zaključena leta 2026.
Tveganja, povezana z nesrečami pri privezovanju in odvezovanju ladij, obvladujemo s spremljanjem vremenskih razmer in napovedi ter spoštovanjem postopkov, določenih s strani Luke Koper ali Uprave Republike Slovenije za pomorstvo, Koper – URSP, ki so zasnovani za spodbujanje varne in učinkovite plovbe znotraj vod pristanišča ter podporo prizadevanjem za zaščito morskega okolja. Finančne posledice morebitnih dogodkov blažimo z ustreznimi zavarovalnimi policami.
V letu 2025 načrtujemo nadgradnjo informacijskega sistema za beleženje in obravnavo izrednih dogodkov v pristanišču, ki bo omogočal nadaljnjo obdelavo dogodkov s strani strokovnih oseb posameznih področij, raziskave dogodkov, ukrepanje, statistično obdelavo ter sistematično spremljanje kazalnikov.
Nabavna tveganja, povezana s spremembo cen ključnih nabavnih materialov, obvladujemo s terminskimi zakupi električne energije, z določitev čemer bi bil dolgoročno ogrožen celotni pretovor na relaciji Koper–Daljni vzhod, to pa bi vplivalo predvsem na pretovor kontejnerskega terminala, terminala za avtomobile in RO-RO ter terminala za generalne tovore (jekleni koluti).
Rusko-ukrajinski konflikt nima pomembnejšega vpliva na strateške usmeritve in cilje družbe. Zaradi majhnega obsega poslovanja v prizadeti regiji in posledično nizke izpostavljenosti do nje otežene okoliščine ne vplivajo materialno na poslovni izid. Vpliv na zaposlene ni zaznan, saj v prizadetih regijah nimamo svojih predstavnikov.
Glavna strateška tveganja, ki izhajajo iz zunanjega okolja, ostajajo zastoje in nezadostnost kapacitet obstoječega železniškega omrežja ter možnost daljših prekinitev na železniškem tiru do Luke Koper, kar bi lahko vplivalo na nadaljnjo rast pretovora in razvoj koprskega pristanišča.
Izgradnja drugega železniškega tira Divača–Koper bo prispevala k povečanju zmogljivosti in zanesljivosti železniške povezave do pristanišča, ki jo bomo lahko celoti izkoriščali le ob sočasni nadgradnji železniškega vozlišča pred Luko Koper. Delež pretovora, ki se odpremi iz pristanišča po cesti, se od leta 2018 povečuje. Nadaljujemo aktivnosti v odboru za usklajevanje potreb na področju železniške infrastrukture in IT podpore.
Kljub izvedenim ukrepom ostajata dve tveganji prepoznani kot zelo pomembni. Večje kapacitete v železniškem tovornem prometu po izgradnji drugega tira bodo omogočile rast pretovora, do izgradnje pa bo rast zmerna.
Ključno ostaja tveganje, povezano z realizacijo naložb, saj v naslednjem obdobju načrtujemo intenziven investicijski ciklus. V letu 2025 bomo nadaljevali izvedbo naložbenih projektov, usmerjenih predvsem v povečanje kapacitet kontejnerskega terminala, terminala za avtomobile in terminala za generalne tovore. Ključni ukrep za obvladovanje tega tveganja je projektno vodenje, s čimer se zagotavlja ustrezen nadzor nad projektom.
Tveganje za zamude predstavlja ponavljanje postopkov javnega naročanja zaradi preseganja vrednosti zagotovljenih sredstev, ki je posledica rasti cen določenih surovin. Za zniževanje tveganja pridobimo ustrezno dokumentacijo za oceno vrednosti ključnih naložb. Za obvladovanje povečanega obsega dela smo na področju investicij izvedli dodatne zaposlitve, v izvedbeni del procesa določenih naložb pa vključili zunanje inženirje.
Prepoznavamo podnebna tveganja, ki zajemajo vplive dejavnosti podjetja na podnebne spremembe ter vplive podnebnih sprememb na poslovanje.
| Grafikon tveganj Skupine Luka Koper na osnovi ocene preostalega tveganja | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| 5 | 4 | 3 | 2 | 1 | 0 |
| 0 | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 |
| Povprečna ocena posledic | Povprečna ocena verjetnosti |
Strateška tveganja so po vsebini tveganja tiste vrste, ki lahko ogrozijo doseganje zastavljenih ciljev. Strateška tveganja so posledica medsebojne nezdružljivosti strateških ciljev, sprejete poslovne strategije za njihovo uresničitev, razpoložljivosti sredstev za uresničitev ciljev, lastniške strukture in splošnih gospodarskih razmer.
Med strateškimi tveganji smo prepoznali tveganje izgube pretovora in zmanjšanja prihodkov zaradi makroekonomskih in geopolitičnih razmer, predvsem zaradi politične nestabilnosti in vojne. Tveganje obvladujemo z aktivnim trženjem pri obstoječih in novih kupcih ter razpršitvijo na različne geografske segmente. Podrobneje o makroekonomskih razmerah poročamo v poglavju 12. Napovedi gospodarskega okolja za leto 2025.
Vpliv konflikta v Gazi na globalne dobavne verige bo predvsem odvisen od trajanja premirja ali morebitnega ponovnega stopnjevanja konflikta. Izrael je najbolj vpet v dobavno verigo elektronike (polprevodniki), zdravstvo in obrambo. Za Luko Koper bi največjo nevarnost predstavljala razširitev konflikta na Egipt in morebitna dolgotrajna blokada Sueškega prekopa, s likvidnostnim tveganjem, tveganjem spremembe deviznega tečaja, kreditnim tveganjem in tveganjem ustrezne kapitalske strukture, ki jih v Skupini ocenjujemo kot zmerna, manj pomembna ali celo nepomembna – podrobneje predstavljamo v računovodskem poročilu Skupine Luke Koper v pojasnilu št. 30: Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj.
Finančna tveganja so tista, ki vplivajo na uresničljivost načrtovanih finančnih kategorij, predvsem načrtovanih prihodnjih denarnih tokov, in se praviloma obvladujejo v procesu upravljanja finančnih sredstev in obveznosti.
V Skupini trenutno med ključnimi tveganji ne prepoznavajo finančnih tveganj, je pa med vsemi finančnimi tveganji najvišje ocenjeno tveganje spremembe poštene vrednosti. Skupina je na dan 31. 12. 2024 imela 9,0 odstotka svojih sredstev naloženih v finančne naložbe, vrednotene po pošteni vrednosti. Zaradi strateške usmeritve investiranja v razvoj osnovne dejavnosti Skupini na področju finančnih naložb upravljamo le obstoječi portfelj.
Tveganje v Skupini obvladujemo s spremljanjem razmer na finančnih trgih in njihovih vplivov na portfelj, z aktivnim upravljanjem naložb pa skrbimo za njihovo čim višjo donosnost.
Obvladovanje tveganja spremembe poštene vrednosti ter drugih finančnih tveganj – med katera vključujemo tveganje spremembe obrestne mere,
Tveganja, povezana z vzdrževanjem in zagotavljanjem ustrezne infrastrukture in opreme za nemoteno izvajanje pretovora blaga, obvladujemo centralno v oddelku vzdrževanja znotraj področja investicij, in sicer z letnim, na določenih segmentih tudi večletnim načrtovanjem, izvajanjem vzdrževalnih del in preventivnih pregledov, s centralnim skladiščem za rezervne dele in pravočasnimi dobavami rezervnih delov, v načrtu imamo tudi prenovo določenih postopkov in poenotenje procesa na ravni družbe. Ustrezno izrabo delovne sile zagotavljamo z ustreznim razporejanjem delovne sile med posameznimi profitnimi centri, še vedno so v teku tudi nadgradnje informacijskih sistemov za načrtovanje in spremljanje izvajanja operativnega dela v pristanišču.
Tveganje skladnosti z zakonodajo obvladujemo z rednim spremljanjem sprememb zakonodaje, uvajanjem teh sprememb v sisteme in procese Skupine Luka Koper, ob morebitnih ugotovljenih neskladnostih pa pripravimo in izvedemo ukrepe za odpravo. Pri morebitni ponovni obravnavi Uredbe o mejnih vrednostih kazalnikov hrupa v okolju ladje obstaja tveganje, da bodo ladje ponovno opredeljene kot vir hrupa v pristanišču ali da bodo določene nižje mejne vrednosti, zaradi česar bo lahko prišlo do preseganja mejnih vrednosti. Tveganje je podrobneje opisano v poglavju 16.3.5 Predvideni finančni učinki pomembnih z onesnaževanjem povezanih tveganj in priložnosti (E2-6).
Tveganja, povezana s prekomernim hrupom, obvladujemo z vsakoletnim akcijskim načrtom za zmanjševanje hrupa, ki med drugim vključuje postopno prehajanje na tehnološko opremo z električnim napajanjem, in drugimi ukrepi, predstavljenimi v poglavju 16.3.2 Ukrepi in viri v zvezi z onesnaževanjem (E2-2).
V letu 2025 bomo predvidoma zaključili aktivnosti, ki so potrebne za zagotavljanje skladnosti s Pravilnikom o protieksplozijski zaščiti (Uradni list RS, št. 41/2016). Ta določa zahteve, ki jih morajo izpolnjevati oprema in zaščitni sistemi, namenjeni za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah. Ti se uporabljajo predvsem na terminalu za razsute in tekoče tovore.
Povprečni enotni dnevni tečaj delnice je v letu 2024 znašal 37,32 evra, sicer pa se je njegova vrednost gibala med 32,30 in 42,00 evra. Najvišja tržna cena, po kateri so bili sklenjeni posli, je znašala 42,00 evra, najnižja pa 32,30 evra. Tržna kapitalizacija delnic je na zadnji dan leta 2024 znašala 560.000.000 evrov.
V letu 2024 je bilo z delnico LKPG sklenjenih 2.289 borznih poslov in poslov s svežnji. Skupni promet je v tem obdobju znašal 11.537.324 evrov. Ob tem je lastnika zamenjalo 308.287 delnic.
| Promet v evrih | Enotni tečaj v evrih | ||
|---|---|---|---|
| LKPG | Promet | 600.000 | 45,0 |
| jan | 500.000 | 40,0 | |
| feb | 400.000 | 35,0 | |
| mar | 300.000 | 30,0 | |
| apr | 200.000 | 25,0 | |
| maj | 100.000 | 20,0 | |
| jun | 0 | 15,0 | |
| jul | 0 | 10,0 | |
| avg | 0 | 5,0 | |
| sep | 0 | 0 | |
| okt | 0 | 0 | |
| nov | 0 | 0 | |
| dec | 0 | 0 |
| Delničar | Število delnic na dan 31. 12. 2024 | Lastniški |
|---|---|---|
| Delničar | Število delnic na dan 31. 12. 2024 | Lastniški delež na dan 31. 12. 2024 | Število delnic na dan 31. 12. 2023 | Lastniški delež na dan 31. 12. 2023 |
|---|---|---|---|---|
| Republika Slovenija | 7.140.000 | 51,00 % | 7.140.000 | 51,00 % |
| Slovenski državni holding, d. d. | 1.557.857 | 11,13 % | 1.557.857 | 11,13 % |
| Kapitalska družba, d. d. | 696.579 | 4,98 % | 696.579 | 4,98 % |
| Mestna občina Koper | 439.431 | 3,14 % | 439.431 | 3,14 % |
| OTP Banka, d. d., - fiduciarni račun | 406.288 | 2,90 % | 372.231 | 2,66 % |
| Citibank N.A. – fiduciarni račun | 263.683 | 1,88 % | 259.290 | 1,85 % |
| Hrvatska poštanska banka, d. d. – fiduci. račun | 150.082 | 1,07 % | 150.082 | 1,07 % |
| Zagrebačka banka, d. d. – fiduciarni račun | 106.090 | 0,76 % | 131.318 | 0,94 % |
| Raiffaisen Bank International AG | 74.397 | 0,53 % | 75.100 | 0,54 % |
| Privredna banka Zagreb, d. d. – fiduci. račun | 51.000 | 0,36 % | 35.500 | 0,25 % |
| Skupaj | 10.885.407 | 77,75 % | 10.857.388 | 77,55 % |
| Delničar | Lastništvo 31. 12. 2024 |
|---|---|
| Nadzorni svet Rok Parovel, član nadzornega sveta | 8 |
| Uprava Gorazd Jamnik, član uprave | 10 |
| Preostali člani nadzornega sveta in člani uprave na dan 31. decembra 2024, | niso imeli v lasti delnic družbe. |
Družba Luka Koper, d. d., na dan 31. decembra 2024 ni imela lastnih delnic.
Veljavni statut družbe predvideva kategorije odobrenega kapitala, do katerih bi lahko uprava družbe povečala osnovni kapital. Družba tudi ni imela podlage za pogojno povečanje osnovnega kapitala.
Skladno s priporočili Ljubljanske borze je družba sprejela Pravilnik o trgovanju z delnicami izdajatelja. Pravilnik predstavlja dodatno zagotovilo za enakopravno obveščenost vseh zainteresiranih javnosti o pomembnih poslovnih dogodkih v družbi in je pomemben element prikrepitvi zaupanja vlagateljev in ugleda Luke Koper. Namen pravilnika je njegovim zavezancem omogočiti trgovanje z delnicami družbe ter preprečiti možnost trgovanja na podlagi notranjih informacij. Pravilnik hkrati omogoča zakonsko zahtevano izvajanje obveznega poročanja o prodaji in nakupu delnic družbe Agenciji za trg vrednostnih papirjev.
Uprava družbe in nadzorni svet sta avgusta 2023 sprejela dividendno politiko družbe, skladno s katero si prizadevamo uravnotežiti pričakovanja delničarjev po primernih dividendnih donosih in težnjah po uporabi bilančnega dobička za financiranje svojih razvojnih in trajnostnih načrtov ter s tem dolgoročno uspešno in stabilno poslovanje.
Osnovo za izplačilo dividend predstavlja ustrezna višina bilančnega dobička. Uprava in nadzorni svet predlagata za izplačilo dividend praviloma do 50 odstotkov ustvarjenega čistega dobička. Morebitni preostanek bilančnega dobička predvidoma ostaja nerazporejen.
ki sta imelavsaj 5 odstotkov delnic LKPG, sta Republika Slovenija (51,00 odstotka) in Slovenski državni holding, d. d. (11,13 odstotka). Izhajajoč iz 48.a člena Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih je Kapitalska družba, d. d., v letu 2022 postala imetnica dodatnih 5.989 delnic LKPG, ki sicer nimajo glasovalnih pravic in so v KDD vodene na ločenem računu. Tako ima Kapitalska družba, d. d., v lasti skupaj 702.568 delnic LKPG, kar predstavlja 5,02 odstotka vseh izdanih delnic družbe, vendar ostajalastniški delež Kapitalske družbe, d. d., ki zagotavlja glasovalne pravice, nespremenjen, tj. 4,98 odstotka.
| Mesec | INDEKS (29. 12. 2023 = 100) |
|---|---|
| jan | |
| feb | |
| mar | |
| apr | |
| maj | |
| jun | |
| jul | |
| avg | |
| sep | |
| okt | |
| nov | |
| dec |
| Podatek | 2024 | 2023 |
|---|---|---|
| Število delnic | 14.000.000 | 14.000.000 |
| Število navadnih kosovnih delnic | 14.000.000 | 14.000.000 |
| Zaključni tečaj na zadnji trgovalni dan leta (v evrih) | 40,00 | 32,30 |
| Knjigovodska vrednost delnice na dan 31. 12. (v evrih) | 39,11 | 36,10 |
| Razmerje med tržno ceno in knjigovodsko vrednostjo delnice (P/B) | 1,02 | 0,89 |
| Čisti dobiček na delnico (EPS) (v evrih) | 4,23 | 3,89 |
| Razmerje med tržno ceno in dobičkom na delnico (P/E) | 9,45 | 8,30 |
| Tržna kapitalizacija na zadnji dan leta (v milijonih evrov) | 560,00 | 452,20 |
| Skupni promet z delnico (v milijonih evrov) | 11,54 | 14,84 |
| Dividenda na delnico (v evrih) | 2,00 | 2,50 |
| Dividendna donosnost (v %) | 5,00 | 7,74 |
15 Knjigovodska vrednost delnice = kapital / število delnic.
16 Razmerje med tržno ceno in knjigovodsko vrednostjo delnice (P/B) = zaključni tečaj / knjigovodska vrednost delnice.
17 Čisti dobiček na delnico (EPS) = čisti dobiček / število delnic.
18 Razmerje med tržno ceno in dobičkom na delnico (P/E) = zaključni tečaj / čisti dobiček na delnico (EPS).
19 Tržna kapitalizacija = zaključni tečaj * število delnic.
20 Dividenda na delnico = bilančni dobiček, ki se uporabi za izplačilo dividend / število navadnih delnic.
21 Dividendna donosnost = dividenda na delnico / zaključni tečaj.
Periodične objave in druge cenovno občutljive informacije bodo objavljene na spletni strani Ljubljanske borze v sistemu SEOnet (www.ljse.si) ter na spletni strani Luke Koper, d. d., https://www.luka-kp.si/za-vlagatelje/financni-koledar/. Morebitne spremembe predvidenih datumov objav bodo pravočasno objavljene na spletnih straneh družbe.
Zvlagatelji redno komuniciramo in jih obveščamo o novostih družbe prek različnih komunikacijskih orodij in kanalov:
Vsako leto se udeležujemo srečanj z vlagatelji v organizaciji Ljubljanske in Zagrebške borze, ki potekajo v obliki individualnih sestankov. Informacije za vlagatelje so na voljo na elektronskem naslovu www.luka-kp.si/slo/za-vlagatelje.
Na svojem spletnem naslovu delničarjem in vlagateljem namenjamo posebno poglavje Za vlagatelje, kjer so objavljene najnovejše informacije o delnici LKPG in lastniški strukturi, tekoča medletna, letna in arhivska poročila o poslovanju, sporočila, objavljena na SEOnetu, skupščinska gradiva ter odgovori na najpogostejša vprašanja v zvezi z delnicami.
Delničarje in druge javnosti obveščamo o poslovanju in pomembnih poslovnih dogodkih skladno z zakonodajo, v rokih in na predpisan način po elektronskem mediju Ljubljanske borze SEOnetu. Pri komunikaciji z delničarji in vlagatelji uporabljamo tudi druge komunikacijske kanale.
Borznoposredniške hiše in analitiki prejmejo vsak mesec po pošti izvod Luškega glasnika, v katerem so obravnavane tudi druge teme s področja delovanja podjetja in dogajanja v pristanišču nasploh.
Praviloma enkrat letno, v obdobju pred skupščino delničarjev, izdamо publikacijo Luški delničar, ki jo prejmejo vsi delničarji in se osredotoča na poslovne rezultate minulega leta.
Rok Štemberger
Odnosi z vlagatelji
skladno z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1) upošteva zahtevo po objavi konsolidiranega poročila o trajnostnosti skladno z določili 56, 70, 70.c in 70.č členov ZGD-1 in določila Uredbe o taksonomiji (EU) 2020/852. Prvič je pripravljeno je v skladu s sprejeto Direktivo EU 2022/2464 (CSRD), ki od podjetij zahteva razkritje informacij glede njihovega upravljanja okoljskih, družbenih in upravljavskih vidikov (ESG) v skladu z Evropskimi standardi trajnostnostnega poročanja (ESRS). Namen standardov je izboljšati preglednost pomembnih vplivov podjetja, ki jih povzroča s svojim delovanjem, ter razumevanje njegovih trajnostnih prizadevanj, napredka in ciljev.
V pripravo konsolidiranega poročila o trajnostnosti Skupine Luka Koper za leto 2024 so bile vključene obvladujoča družba Luka Koper, d. d., in odvisne družbe v enakem obsegu kot so bile vključene v pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov Skupine Luka Koper za leto, ki se je končalo 31. 12. 2024:
Družba Logis-Nova, d. o. o., ni bila vključena v konsolidirane izkaze in konsolidirano poročilo o trajnostnosti, ker za pošteno predstavitev finančnega položaja in poročila o trajnostnosti Skupine ni pomembna, saj posluje v zelo omejenem obsegu.
V skladu z načelom dvojne pomembnosti konsolidirano poročilo o trajnostnosti vsebuje ustrezne informacije o lastni dejavnosti in zgornjem in spodnjem delu vrednostne verige, kjer je to potrebno za razumevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti. V kolikor politike zajemajo vrednostno verigo, slednje razkrivamo pri opisu posamezne politike. V Skupini Luka Koper še nimamo sprejetih ukrepov in ciljev, ki bi zajemali vrednostno verigo. Pripravljeno konsolidirano poročilo o trajnostnosti za leto 2024 prav tako ne vključuje razkritij o metrikah, ki bi vključevali verigo vrednosti, razen za metriko ogljičnega odtisa (scope 3).
tudi slednji v določenem obsegu omejeni, saj narazkrivanje metrik vplivajo izdelane analize dvojne pomembnostiteh družb. V letu 2025 bomo spremljali morebitne spremembe Direktive o poročanju podjetij glede trajnosti in ESRS ter izvedli pregled poročil o trajnostnosti družb v zgornjem in spodnjem delu vrednostne verige, ki bodo izdelani skladno z ESRS. Pripravili bomo predlog sprememb ustreznih politik ter pristopov za določanje ukrepov, ciljev in spremljanje metrik za prepoznane pomembne vplive, tveganja in priložnosti vzdolž vrednostne verige ter jih predvidoma v letu 2026 implementirali.
Skupina Luka Koper ni izpustila nobene posebne informacije, ki se nanaša na intelektualno lastnino, znanje in izkušnje ali rezultate inovacij, prav tako ni uporabila izvzetja izraz kritja predvidenih dogodkov ali zadev, ki so predmet tekočih pogajanj. Pri pripravi priporočila so bila izpuščena razkritja glede predvidenih finančnih učinkov pomembnih fizičnih in prehodnostnih tveganj ter morebitnih s podnebjem povezanih priložnosti E1-9, skladno s seznamom postopno uvedenih zahtev po razkritju iz Priloge C standarda ESRS 1.
Konsolidirano poročilo o trajnostnosti je bilo predmet pregleda z omejenim zagotovilom s strani revizijske družbe BDO Revizija, d. o. o. Poročilo revizorja se nahaja na strani 218 letnega poročila.
Ocene vplivov vrednostne verige so bile uporabljene za metriko ogljičnega odtisa (scope 3) in so opisane v poglavju 16.2 Podnebne spremembe, v katerem so podrobneje pojasnjeni viri podatkov, oceno oziroma uporabljeni približki. Bruto emisije TGP iz obsega 3 (scope 3) predstavljajo preostale posredne emisije, ki so posledica aktivnosti podjetja v celotni vrednostni verigi organizacije, in sicer v dobavni verigi (upstream) in distribucijski verigi (downstream). Razlog za veliko merilno negotovost pri metriki ogljičnega odtisa (scope 3) je, da je za zdaj nemogoče pridobiti točne vrednosti oziroma meritve. Zaradi zahtev nekaterih deležnikov po poročanju tudi TGP iz obsega 3 smo za leta 2022, 2023 in 2024 prikazali le pomembnejše vire emisij in jih ocenili glede na razpoložljive podatke in faktorje, ki so po postavkah dodatno obrazloženi v nadaljevanju. Za obseg 3 smo se omejili na območje pristanišča in upoštevali tri največje vire, ki so posledica delovanja pristanišča ter niso v celoti v lasti ali nadzorovani s strani Luke Koper, d. d.:
faktor za gorivo). Uporabljeni emisijski faktorji za izračun ogljičnega odtisa (obseg 1, 2, 3) so povzeti po javno dostopnih nacionalnih podatkih Agencije RS za okolje Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, emisijski koeficient za električno energijo pa je privzet kot zadnje petletno povprečje faktorja, ki ga objavi Center za energetsko učinkovitost Inštituta Jožef Stefan.
Po izgradnji sistema oskrbe ladij z električno energijo z obale po letu 2029 bodo na voljo podatki o porabi električne energije tovornih in potniških ladij za čas, ko bodo vezane v pristanišču, s čimer se bo v tem delu izboljšala točnost navedenih emisij.
Trajnostnostno poročilo za leto 2024 je pripravljeno skladno z ESRS in strukturo poročanja, ki jo slednji zahtevajo, medtem ko je bilo trajnostnostno poročilo za leto 2023 pripravljeno skladno z GRI (Global Reporting Initiative Global Standards). Zaradi prehoda na nove ESRS je bila izdelana analiza dvojne pomembnosti, ki je vplivala na določitev pomembnih trajnostnostnih zadev za poročanje v letu 2024, metrike in cilji se glede na prehodno obdobje niso spreminjali.
V letnem poročilu za leto 2023 sta bili zamenjani vrednosti pri onesnaževanju s prahom PM10 med lokacijo Ankaran in lokacijo Bertoki. Za lokacijo Bertoki je bila navedena vrednost 14, za lokacijo Ankaran pa vrednost 22. Pravilno je za lokacijo Bertoki vrednost 22 in za lokacijo Ankaran vrednost 14. V letnem poročilu za leto 2024 smo vrednosti za leto 2023 ustrezno popravili, kar je prikazano v tabeli Napredek pri doseganju ciljev na področju preprečevanja onesnaženja v obdobju 2022–2025 za družbo Luka Koper, d. d., v poglavju 16.3.3 Cilji v zvezi z onesnaževanjem (E2-3).
ročila – Luka Koper, d. d. (luka-kp.si)). Izjavavsebuje tudi letne primerjave okoljskih kazalnikov s ciljem prikaza okoljske uspešnosti. Poglavjav izjavi o trajnostnosti, v katerih so navedene preverjene informacije o okoljskem ravnanju, so označena z znakom ( ). Podatki so verodostojni in odražajo dejansko stanje sistema ravnanja z okoljem v družbi. Navedbe je v marcu 2025 preveril Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje SIQ in ugotovil, da sistem ustreza zahtevam EMAS.
Seznam vseh podatkovnih točk vključenih s sklicevanjem:
| Kodifikacija iz ESRS | Del poslovnega poročila |
|---|---|
| ESRS 2 | Vloga upravnih, poslovodnih in nadzornih organov (GOV-1) |
| 4.3.2 | Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d. (ESRS 2 GOV-1 odstavek 21) |
| 4.3.3 | Uprava družbe Luka Koper, d. d. (ESRS 2 GOV-1 odstavek 21) |
| ESRS 2 | Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti (IRO-1) |
| 13 | Obvladovanje tveganj in priložnosti (ESRS 2 IRO-1) |
| 15.1.3 | Vloga upravnih, poslovodnih in nadzornih organov (GOV-1) |
Informacije o sestavi in raznolikosti članov uprave in nadzornega sveta organov so predstavljene v poglavjih 4.3.2 Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d., in 4.3.3 Uprava družbe Luka Koper, d. d.
Uprava družbe je odgovorna za zagotavljanje zdravega in varnega delovnega okolja ter zmanjševanje vseh vplivov na okolje, učinkovito rabo energije ter vzpostavitev in izvajanje sistema za obvladovanje tveganj in priložnosti. Slednje izvaja z določanjem smernic na področju trajnostnosti, s sprejemom strategije trajnostnega razvoja, z določanjem in spremljanjem uresničevanja strateških in letnih ciljev, s sprejemanjem različnih politik, kodeksov, pravilnikov, poslovnikov in izjav, ki se dotikajo vseh področij trajnostnosti, zagotavlja pa tudi pogoje za njihovo uresničevanje.
Pregleda rezultate analize dvojne pomembnosti, vključno s stališči deležnikov, in jo potrdi. Uresničevanje ciljev spremlja z rednim poročanjem, opisanem v poglavju 15.1.4 Informacije, predložene upravnim, poslovodnim in nadzornim organom podjetja, ter trajnostnostne zadeve, ki jih ti organi obravnavajo (GOV-2).
Član uprave - delavski direktor je predstavnik vodstva za okolje ter varnost in zdravje pri delu in zagotavlja, da so sistemi ravnanja z okoljem, zdravja pri delu, energetske učinkovitosti in požarne varnosti vzpostavljeni, se izvajajo, vzdržujejo in izboljšujejo. Nadzor člana uprave se poleg obravnave rednih poročil izvaja z rednimi sestanki z najožjimi sodelavci s področja varovanja zdravja in ekologije.
Strokovno podporo pri vsebinah in pri obvladovanju prepoznanih vplivov trajnostnega razvoja upravi družbe nudijo posamezna strokovna področja, organizirana glede na osnovne poslovodske funkcije in specifične potrebe dejavnosti. Vodja področja varovanja zdravja in ekologije je odgovoren za razvoj sistemov vodenja na področjih okolja, varnosti in zdravja pri delu, preprečevanja večjih nesreč skladno z direktivo SEVESO in upravljanja z energijo.
Odgovoren je tudi za pripravo politik, načrtovanje ciljev in izvedbenih programov, poročanje ter obravnavo pritožb na svojem področju, med drugim tudi izvajanje merjenja emisij v okolje in prepoznavanje potencialnih tveganj, ki bi lahko imela negativne vplive na okolje in ljudi. Imenovan je tudi skrbnik varstva okolja, njegove naloge so določene v 66. členu Zakona o varstvu okolja (Ur. l. RS št. 44/22, 18/2-ZDU-1O; ZVO-2).
Vodja kadrovskega področja je odgovoren za organiziranje procesa, spremljanje, poročanje in nadzor izvajanja procesa, uresničevanje načrtovanih ciljev s pregledom kazalnikov in ustreznim ukrepanjem na področju lastne delovne sile. Vodja področja za odnose z javnostmi je odgovorna za pripravo in izvedbo načrta komuniciranja z javnostmi, vključno s prizadetimi skupnostmi, postopek zbiranja, ocenjevanja in razdeljevanja sponzorskih in donatorskih sredstev skladno s strategijo Luke Koper, d. d., na področju sponzorstev in donacij ter izvedbo anketiranja lokalnih prebivalcev.
preostalih udeležencev v procesupredstavljeni v poglavju 13 Obvladovanje tveganjin priložnosti.
Uprava družbe o vseh trajnostnostnih zadevah ter o prepoznanih vplivih, tveganjih in priložnostih na področju trajnostnosti redno poroča nadzornemu svetu in njegovim komisijam. Za nadzor nad vplivi, tveganji in priložnostmi, povezanimi s trajnostjo, je odgovoren nadzorni svet, strokovno podporo mu pri tem nudijo revizijska, poslovna in strateška komisija. Nadzorni svet potrjuje strateške in letne načrte, v katerih so določeni tudi cilji in ukrepi na področju trajnostnosti, ki jih nadalje vključuje v merila za nagrajevanje uprave. Nadzorni svet spremlja uresničevanje strategije in letnih načrtov prek rednega poročanja, ki je predstavljeno v poglavju 15.1.4 Informacije, predložene upravnim, poslovodnim in nadzornim organom podjetja, ter trajnostne zadeve, ki jih ti organi obravnavajo (GOV-2), ter odloča o nagrajevanju uprave z doseganjem meriltudi na področju trajnostnosti. Uprava in nadzorni svet s potrditvijo letnega poročila potrdita tudi konsolidirano poročilo o trajnostnosti.
Uprava družbe je redno seznanjena z najnovejšimi smernicami na področju trajnostnosti in svoje znanje ustrezno nadgrajuje s stalnim izobraževanjem, redno je vpeta tudi v prepoznavanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti in sodelovanje z različnimi deležniki. Za izobraževanje članov uprave in nadzornega sveta so vsako leto rezervirana denarna sredstva.
V letu 2024 so se člani uprave v okviru trajnostnih zadev izobraževali s področij energetskega prehoda, trajnosti v poslu, direktive CSRD, zelene tehnologije, uravnoteženja okoljskih izzivov z ekonomskimi zahtevami, upravljanja ESG in trajnostnosti. Predsednica uprave je v letu 2024 zaključila izobraževanje pri Slovenskem inštitutu za revizijo ter pridobila naziv specialist za trajnostno poročanje, član uprave - delavski direktor pa je v letu 2023 zaključil izobraževanje pri Slovenskem institutu za kakovost in meroslovje in pridobil naziv strokovnjak za trajnost. Člani uprave so se izobraževali tudi s področja integritete in korporativne kulture.
ga razvoja članov. Če so ugotovljene pomanjkljivosti, se pripravijo ukrepi in načrt izobraževanja za izboljšanje njihovega delovanja in delovanja komisij nadzornega sveta. Nadzorni svet skrbi, da spremlja novosti s področja upravljanja podjetij in strokovnih področij, potrebnih za delovanje v nadzornem svetu, zato redno obnavlja znanja s področja trajnostnega razvoja. V letu 2024 so se člani nadzornega sveta v okviru trajnostnih zadev izobraževali na področju dajanja zagotovil o trajnosti, zahtev standardov ESRS in direktive CSRD, integritete in korporativne kulture.
Uprava in nadzorni svet skupaj sprejemata Politiko upravljanja Skupine Luka Koper, Etični kodeks Skupine Luka Koper in Politiko preprečevanja korupcije, nadzorni svet sprejema Politiko raznolikosti uprave in nadzornega sveta družbe Luka Koper, d. d., skupščina družbe Luka Koper, d. d., pa sprejema Politiko prejemkov organa vodenja in nadzora v družbi Luka Koper, d. d., in organov vodenja v odvisnih družbah v Skupini Luka Koper.
S temi dokumenti smo se zavezali tudi k spoštovanju človekovih pravic, predvsem spoštovanju zasebnosti vsakega posameznika na delovnem mestu ter urejanju prekarnega dela, trpinčenja na delovnem mestu, enakih možnostih žensk in moških, delu in zaposlovanju invalidov ter varnosti in zdravju pri delu. Slednje zagotavljamo tudi z delovanjem ustreznega pritožbenega mehanizma za prijavo nepravilnosti in zaščite prijaviteljev pred morebitnimi povračilnimi ukrepi ali diskriminatorno obravnavo. Kupce, dobavitelje in druge poslovne partnerje stalno preverjamo in učinkovito upravljamo tveganja, ki izvirajo iz poslovnih odnosov z njimi. Od kupcev in dobaviteljev pričakujemo, da spoštujejo človekove pravice in ustvarjajo delovno okolje, v katerem se spoštujeta dostojanstvo in zasebnost posameznika, da zavračajo vse oblike nedovoljenega dela, da imajo vzpostavljene notranje kontrole, sistem upravljanja tveganj in nasprotja interesov ter da nas nemudoma obveščajo o nasprotju interesov, ki bi lahko posredno ali neposredno vplivalo na skupino ter da spoštujejo protikorupcijsko in konkurenčno zakonodajo in upravljajo tveganja prevar in zlorab. Dokumenti so objavljeni na spletnih straneh družbe.
Uprava sprejema tudi druge politike, strategije, kodekse, pravilnike, poslovnike in izjave na področju trajnostnosti:
Uprava, nadzorni svet in njegove komisije določajo cilje oziroma se seznanjajo z rezultati in učinkovitostjo politik in ukrepov ter doseganjem ciljev na področju trajnostnosti s poročili, navedenimi v nadaljevanju.
Uprava družbe je pomembne vplive, tveganja in priložnosti kot del skrbne
-gapregleda potrdila s poročilomo analizi dvojne pomembnosti, ki je bila
izdelanav okviru projektne skupine, imenovane za vzpostavitev poročanja
po novih ESRS, o čemer je uprava seznanila revizijsko komisijo in nadzorni
svet. Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti so predstavljeni v poglavju
15.1.10 Pomembnivplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s
strategijo in poslovnim modelom (SBM-3).
Drugevsebine, povezane s trajnostnostjo, so obravnavane na nadzornem
svetu po potrebi in v dogovoru z upravo. Uprava in nadzorni svet pri svojem
delovanju upoštevata politiko upravljanja, v kateri je opredeljeno, da
smo zavezani trajnostnemu razvoju oziroma družbeno odgovornemu odnosu do
družbene skupnosti in naravnega okolja ter da poslovanje temelji
na transparentnosti in zakonitosti delovanja ter poštenju in osebni integriteti vseh zaposlenih.
Oba organa sta potrdila strateški poslovni načrt za obdobje 2024–2028, v katerem sta na novo opredelila poslanstvo družbe Luka Koper, d. d., ki je zagotavljanje zanesljivih in visoko kakovostnih pristaniških storitev, skladnih s smernicami trajnostnega razvoja, in določila, da je eden izmed ključnih strateških ciljev skrbeti za trajnostne vidike in zmanjševanje negativnih vplivov na okolje in družbo.
Uprava se z informacijami s področja trajnostnega razvoja dodatno seznanja prek četrtletnih poročil o uresničevanju programov dela, polletnega in letnega poročila o varnosti in zdravju pri delu, varovanju okolja ter požarni varnosti ter poročil s področja energetike in letnega vodstvenega pregleda, ki jih pripravljajo pristojni zaposleni in strokovnjaki področja. Četrtletna poročila o uresničevanju programov dela vključujejo tudi poročanje o zapadlih neizvedenih zadolžitvah, ocene programov dela pa predstavljajo del nagrade četrtletne skupinske delovne uspešnosti strokovnih področij.
Prejemki članov uprave so sestavljeni iz stalnega in spremenljivega dela. Določeni so v pogodbah o zaposlitvi za določen čas za poslovodenje družbe za člana uprave, v aneksih k pogodbam o zaposlitvi in v sklepih nadzornega sveta. Prejemke uprave določi nadzorni svet, upoštevajoč veljavne politike prejemkov družbe, ki jo sprejme skupščina in je objavljena na spletni strani Pomembni dokumenti - Luka Koper d.d. (luka-kp.si).
Politika prejemkov organov vodenja in nadzora v družbi Luka Koper, d. d., in organov vodenja v odvisnih družbah v Skupini Luka Koper, ki jo je sprejela skupščina družbe Luka Koper, d. d., opredeljuje, da znaša spremenljivi del prejemkov članov organov vodenja v poslovnem letu največ 30 % osnovnega dela prejemkov člana organa vodenja, izplačanega v preteklem poslovnem letu, in je odvisen od izpolnjevanja meril uspešnosti poslovanja. Politika opredeljuje, da se nefinančna merila nanašajo na naslednje s trajnostnostjo povezane vsebine:
Merila za nagrajevanje uprave za leto 2024 so določena z Aktom nadzornega sveta in vključujejo kvantitativna merila uspešnosti poslovanja v višini 60 odstotkov, kvalitativna merila 40 odstotkov, od tega je 15 odstotkov meril, povezanih s cilji na področju okoljske, družbene in upravljavske odgovornosti (doseganje ciljne vrednosti hrupa, ogljičnega odtisa (obseg 2), števila delovnih nezgod s smrtnim izidom med zaposlenimi in agencijskimi delavci v družbah Luka Koper, d. d., in Luka Koper INPO, d. o. o., ter realizacije ukrepov obvladovanja tveganj ter realizacije priporočil notranje revizije, skladnosti poslovanja in integritete ter pridobitve pozitivnega mnenja na Izjavo o trajnostnosti) ter dodatnih 15 odstotkov na realizacijo ključnih naložb, med katerimi so tudi naložbe, ki se nanašajo na ukrepe povezane s trajnostnostjo.
Z navedenimi nefinančnimi merili se zasleduje poslovne cilje na področju organizacijske učinkovitosti, okoljske, družbene in upravljavske odgovornosti, pri čemer ocenjevanje uspešnosti uprave letno in neodvisno opravi nadzorni svet z obrazloženim sklepom in v skladu z vsakokratno sprejetimi merili, ki sledijo veljavnim politikam prejemkov. Ista merila za nagrajevanje so bila upoštevana pri določitvi meril za nagrajevanje ostalih zaposlenih na vodilnih delovnih mestih (b-1 oziroma za prvo raven pod upravnimi in nadzornimi organi), v različnih deležih glede na prispevek posameznika k doseganju ciljev.
O prejemkih uprave poročamo v računovodskem poročilu Luke Koper, d. d., v pojasnilu št. 29: Posli s povezanimi osebami ter v poslovnem poročilu v točki 4.7 Priloga izjave o upravljanju.
Družba Luka Koper, d. d., je podpisnica Zaveze o spoštovanju človekovih pravic pri poslovanju (z dne 31.5.2019), objavljene na spletni strani Človeške pravice v gospodarstvu | GOV.SI, pripravljene s strani Vlade RS na podlagi načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah, Deklaracije MOD o temeljnih načelih in pravicah pri delu ter smernic OECD za večnacionalne družbe. Skupni cilj smernic je spodbuditi pozitivne prispevke družb h gospodarskemu, okoljskemu in družbenemu napredku ter čim bolj zmanjšati škodljive vplive na teh področjih, ki bi lahko bili povezani z dejavnostmi, proizvodi ali storitvami Skupine. Na podlagi zaveze je bil sprejet Akcijski načrt Luke Koper, d. d., za spoštovanje človekovih pravic, ki si kot prioritetne naloge zastavlja:
Vključitev skrbnega pregleda v upravljanje, strategijo in poslovni model
Opredelitev politik, ki vključujejo določila glede trajnostnega razvoja, skrbnega pregleda in spoštovanja človekovih pravic, kateri organi jih potrjujejo in njihova dostopnost
15.1.4 Informacije, predložene upravnim, poslovodnim in nadzornim organom podjetja, ter trajnostnostne zadeve, ki jih ti organi obravnavajo (GOV-2)
Zaščita prijaviteljev neetičnega ali nezakonitega ravnanja
18.1.2 Politike o poslovnem ravnanju in korporativna kultura (G1-1)
Vključitev merilna področju okoljske, družbene in upravljavske odgovornosti v nagrajevanje uprave in drugih vodilnih delavcev
15.1.5 Vključitev s trajnostnostjo povezane uspešnosti v sisteme spodbud (GOV-3)
Razkritje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti kot del skrbnega pregleda
15.1.10 Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom (SBM-3)
Seznanitev s politikami na področju trajnostnostnih tem
17.1.2 Politike v zvezi z lastno delovno silo (S1-1)
18.1.2 Politike o poslovnem ravnanju in korporativna kultura (G1-1)
Sodelovanje s prizadetimi skupnostmi
Način vključevanja deležnikov pri oceni dejanskih in potencialnih vplivov na področju spoštovanja človekovih pravic
15.1.9 Interesi in stališča deležnikov (SBM-2)
15.1.11 Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti (IRO-1)
Vključevanje preko pritožbenih mehanizmov
15.1.13 Ostale informacije povezane z uredbo EMAS
Ocenilismo tveganja in določili notranje kontrole, povezane s trajnostnim poročanjem skladno z metodologijo enotnega sistema obvladovanja tveganj in priložnosti. Nobeno od prepoznanih tveganj ni bilo ocenjeno kot ključno. S prepoznanimi tveganji in kontrolami smo seznanili zunanjega revizorja, ki daje omejeno zagotovilo glede konsolidiranega poročila o trajnosti. Revizor o svoji oceni tveganj poroča revizijski komisiji nadzornega sveta in vodstvu družbe Luka Koper, d. d.
Izpostavljeni smo tveganjem, povezanim z napačnim ali nepopolnim poročanjem o temah trajnostnosti, vključno s tveganjem, povezanim z zelenim zavajanjem (t. i. greenwashing), tveganjem pomanjkanja kompetenc za pripravo trajnostnih poročil ter tveganjem izgube ugleda kot posledice neskladnosti z zakonodajo CSRD, izgube zaupanja deležnikov ali medijske izpostavljenosti. Tveganje, povezano s točnostjo vnosa podatkov in ročnimi napakami v procesu poročanja zaradi združevanja podatkov iz več sistemov, ročnega prepisovanja ter napačnih opisnih razkritij v izjavi o trajnosti, obvladujemo s kontrolo štirih oči, tveganje pomanjkanja kompetenc pa z rednim izobraževanjem zaposlenih, vključenih v trajnostno poročanje.
Ugotovitve ocene tveganja in notranjih kontrol v zvezi s postopkom poročanja o trajnosti so vključene v postopke priprave konsolidiranega poročila o trajnosti z delovnim navodilom, v katerem so opredeljene notranje kontrole in odgovornosti v zvezi z njihovim izvajanjem.
Z ugotovitvami sta uprava družbe in nadzorni svet družbe redno seznanjena prek poročil odgovornih področij, ki se obravnavajo na sejah uprave in nadzornega sveta.
Najpomembnejši zaledni trgi, ki jih s svojo dejavnostjo pretovora in skladiščenja in drugimi dodatnimi storitvami na blagu oskrbujemo, so poleg Slovenije države srednje in jugovzhodne Evrope brez dostopa do morja in lastnih pristanišč, kot so Avstrija, Madžarska, Slovaška in Češka. Ob tem svoje storitve ponujamo tudi prekomorskim trgom. Gre predvsem za države ob Sredozemlju, na Bližnjem in Daljnem vzhodu. Svojo prisotnost širimo tudi na trge, kjer smo manj prisotni. Tak primer je jug Nemčije, dodaten potencial vidim tudi v južni Poljski, kjer smo sicer v zadnjih letih dosegli precejšen napredek. Potencialno zanimiva trga sta še zahodna Romunija in Srbija. Na drugi strani so vselej dobra priložnost za širitev številni drugi trgi Azije. Najpomembnejše stranke so špediterji, ladjarji in lastniki blaga. Pomembne storitve, trgi in stranke se glede na predhodno obdobje poročanja niso spreminjali.
Vsi zaposleni v družbi Luka Koper, d. d., in v Skupini Luka Koper opravljajo delo na območju Republike Slovenije in sicer v Obalno kraški regiji. Sektorski ESRS še niso sprejeti, zato skupnih prihodkov nimamo razčlenjenih po pomembnih sektorjih ESRS, v skladu z MSRP 8 tudi ne poročamo po poslovnih segmentih. Luka Koper, d. d., kot obvladujoča družba ne nudi posameznih komponent pristaniške dejavnosti kot samostojnih storitev, temveč lev paketu celotne storitve pretovora blaga na območju pristanišča, posledično poslovodstvo tudi ne spremlja poslovanja po posameznih komponentah v smislu MSRP 8. Skupino sestavljajo družbe, ki predstavljajo pristaniško dejavnost in ostalo. Pristaniške dejavnosti so pretovor in skladiščenje blaga, storitve na blagu, upravljanje območja pristanišča, logistične storitve, storitve maritimne dejavnosti ter vzdrževanje območja pristanišča. Pod ostalo so zajete dejavnosti kontrole kakovosti ter zaledna logistična dejavnost. Zaradi nepomembnosti Skupina ne poroča po ločenih odsekih.
Skupina Luka Koper ustvarja prihodke s skladiščenjem in pretovorom fosilnih goriv, ki so znašali:
| Čisti prihodki od prodaje v mio EUR | 2022 | 2023 | 2024 |
|---|---|---|---|
| Fosilna goriva | 20,1 | 21,8 | 17,7 |
Delež čistih prihodkov od prodaje, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, vključenimi v taksonomijo EU, je prikazan v poglavju 16.1 Razkritja v skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2020/852 (uredba o taksonomiji).
Konec leta 2023 je bil sprejet nov Strateški poslovni načrt za obdobje 2024–2028, v katerem si je Skupina Luka Koper zaradi zavedanja svojih vplivov na ključne deležnike za cilj zastavila ohraniti standarde trajnostnega razvoja na področju okolja (EMAS) v družbi Luka Koper, d. d., in izpolnjevati zaveze trajnostnega poročanja ter zmanjšati ogljični odtis z ukrepi za povečanje energetske učinkovitosti in večjim deležem uporabe obnovljivih virov energije. Strateški poslovni načrt vključuje metrike in cilje na okoljskem in socialnem področju ter področju upravljanja. Za doseganje ključnih ciljev na področju trajnostnosti so bili v Strategijo vključeni strateški projekti podnebnega prehoda:
V Strateškem poslovnem načrtu 2024–2028 smo si za usmeritev zastavili razvijati večnamensko pristanišče s poudarkom na razvoju blagovnih skupin z višjo dodano vrednostjo in hitrejšim obratom, predvsem kontejnerjev in avtomobilov, ter iskanjem novih blagovnih skupin in trgov.
Povzetek dokumenta je objavljen na spletni strani LJUBLJANSKABORZA - SEOnet.
Podjetje Luka Koper, d. d., je edino večnamensko slovensko pristanišče, v katerem se opravljajo pristaniške dejavnosti, namenjene tovorni in potniški promet. Z zanesljivo pristaniško ponudbo in razvejano mrežo pomorskih in železniških povezav podpira globalne logistične rešitve do osrčja Evrope.
lovni proces, tehnološki postopki in tehnologija. Terminali so združeniv pet profitnih centrov. Luka Koper, d. d., je leta 2008 z državo sklenila Koncesijsko pogodbo za opravljanje pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture na območju koprskega tovornega pristanišča. Koncesijska pogodba je bila sklenjena za obdobje 35 let, kakor določa Pomorski zakonik, in na njeni osnovi se plačuje koncesijsko dajatev Republiki Sloveniji, ki nato polovico zneska nameni lokalnima skupnostma, Mestni občini Koper in Občini Ankaran.
V Luki Koper, d. d., se izvajata dve gospodarskijavni službi, in sicer gospodarska javna služba rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet, in gospodarska javna služba zbiranja odpadkov s plovil na območju koprskega pristanišča. Strankam je zagotovljena celovita logistična podpora. Z uresničevanjem razvojnih usmeritev pristanišča krepimo svoje konkurenčne prednosti.
Dejavnost pristanišča je skladna s smernicami trajnostnega razvoja. Načrtovani razvoj temelji na štirih izhodiščih, ki predvidevajo povečanje infrastrukturnih kapacitet in zmogljivosti, pospešeno uvajanje koncepta pametnega pristanišča, zagotovitev ustrezne kadrovske strukture ter skrb za trajnostne vidike in zmanjševanje negativnih vplivov na okolje in družbo. Še naprej se ohranja tudi model večnamenskega pristanišča, ki je ena ključnih konkurenčnih prednosti družbe.
sluje v zelo omejenem obsegu.
Za opravljanje svojih dejavnosti potrebujemo kakovostne, zanesljive, pravočasne in stroškovno učinkovite vire oziroma dobavno verigo, ki predstavlja višji del vrednostne verige Skupine. Dobavitelji predstavljajo pomembno podporo poslovanju, med njimi so ključne kadrovske agencije, izvajalci drugih storitev prekladanja blaga, dobavitelji materiala in storitev vzdrževanja, ponudniki informacijskih rešitev in dobavitelji energentov, največ prometa pa ustvarimo z dobavitelji na področju naložb. Več kot 90 % vrednosti celotne nabave ustvarimo na domačem trgu. Kakovostni dobavitelji pripomorejo k večji učinkovitosti poslovnih procesov, bodisi neposredno z opravljanjem storitev oziroma dobavo proizvodov bodisi neposredno s povečevanjem učinkovitosti in uspešnosti delovnih procesov ter poslovnih praks. Dolgoročen partnerski odnos z dobavitelji prispeva k iskanju skupnih rešitev za kvalitetnejše obvladovanje nabavnega procesa. Vseskozi komuniciramo s potencialnimi novimi dobavitelji, ki se lahko vpišejo v bazo na spletni strani https://luka-kp.si/slo/za-dobavitelje. Na podlagi komunikacije z dobavitelji ter predloženih ponudb, certifikatov, referenc in izkušenj si prizadevamo izbrati najboljše dobavitelje. Postopek izbora dobaviteljev in sodelovanje z njimi potekata na transparenten, vnaprej predpisan način. Prednost imajo dobavitelji, katerih poslovanje je usklajeno z zahtevami mednarodnih standardov vodenja, ki izpolnjujejo zahteve varstva pri delu in so okoljsko ozaveščeni ter sodelujejo v duhu načel in vrednot, ki veljajo za Skupino Luka Koper.
Nižji del vrednostne verige predstavljajo kupci oziroma uporabniki storitev Skupine. Kupci so ladjarji, logisti in špediterji, pomorski agenti in lastniki blaga (pošiljatelji, prejemniki). V najširšem kontekstu poslovni odnosi v spodnjem delu verige vključujejo celotno transportno in logistično verigo, povezano z ladijskimi, cestnimi in železniškimi prevozi ter distribucijskimi centri, in presegajo prvo stopnjo. Mednje vključujemo tudi posredne odnose s proizvajalci končnih izdelkov, polizdelkov ali surovin, ki se pretovarjajo prek pristanišča (npr. avtomobilske, jeklarske, lesnopredelovalne in kmetijskopredelovalne industrije), razen za del tovora, ki se pretovarja v zabojnikih, v katere imamo omejen vpogled in vsebujejo zelo širok spekter dobrin. Partnerski odnos s kupci je eden glavnih gradnikov poslovnega uspeha. Sodelovanje s kupci poteka prek promocijskih aktivnosti, ki so usmerjene v predstavitev in promocijo storitev družbe obstoječim in potencialnim kupcem ter se izvajajo v tujini ali na sedežu družbe. Te aktivnosti potekajo na poslovnih konferencah, sejmih, sprejemih za kupce in potencialne kupce na sedežu podjetja ali med obiski na trgu, bodisi samostojno, s soorganizatorji, sorazstavljavci ali kot gostujoči partner.
Za povečevanje zadovoljstva kupcev skrbimo tudi z učinkovitimi in hitrimi reševanjem reklamacij. Pristaniške storitve pretovora in skladiščenja blaga za naročnike/kupce opravljamo neprekinjeno 365 dni v letu, sedem dni v tednu in 24 ur na dan v treh izmenah, na podlagi njihovih potreb in prejetih naročil. Poleg kupcev so pomembni del nižjega dela vrednostne verige tudi udeleženci logističnega procesa, tj. železniški in cestni prevozniki in operaterji, ki niso neposredni odjemalci storitev, je pa sodelovanje z njimi pomembno ali ključno pri trženju storitev.
Pomemben del vrednostne verige predstavljajo tudi zaposleni v okviru izvajanja lastnih dejavnosti. Urejeni in zgledni odnosi med upravo in sindikati ter visok raven zadovoljstva zaposlenih omogočajo nemoten potek delovnih procesov v zadovoljstvo vseh deležnikov in predstavljajo konkurenčno prednost pred pristanišči, kjer se tovrstne prekinitve občasno dogajajo. Spoštovanje človekovih pravic delavcev v vrednostni verigi predstavlja pomemben del naših etičnih načel.
Koprskopristanišče s svojim delovanjem vpliva na okolje in različne skupine ljudi, ki pa tudi sami vplivajo na delovanje pristanišča. Deležniki podjetja so opredeljeni in prepoznani v Politiki upravljanja družbe Luka Koper, d. d., ki je dostopna na spletni strani Pomembni dokumenti - Luka Koper d.d. (luka-kp.si), ter v okviru posameznih poslovnih procesov družbe. Iz nabora vseh deležnikov, s katerimi Skupina Luka Koper sodeluje in razvija trajnostne odnose, so bili na podlagi strateških usmeritev prepoznani nadalje navedeni ključni deležniki ter opredeljeni načini njihove vključenosti v delovanje Skupine.
in poslovanjedelniške družbe. Svoje upravljavske pravice uresničujejo na skupščini delničarjev. Pristojnosti skupščine in druge zadeve, neposredno povezane s skupščino, so določene v Zakonu o gospodarskih družbah, statutu družbe in poslovniku o deluskupščine.
Komunikacijska orodja: spletna stran, SEOnet, srečanja, skupščina delničarjev, letno poročilo, investitorske konference, Luški glasnik, Luški delničar, novinarske konference, seje.
Pogostost sodelovanja: redne seje nadzornega sveta in njegovih komisij, ob objavi poslovnih poročil skladno s finančnim koledarjem, skupščine in po potrebi srečanja z investitorsko javnostjo.
67
Zaposleni so ena pomembnejših deležniških skupin, saj aktivno prispevajo k poslovanju Skupine Luka Koper in njenim uspehom. Zato so bili prepoznani kot prizadeta skupnost na socialnem področju pri temah, povezanih z lastnimi zaposlenimi. Družbe Skupine odnose z zaposlenimi gradijo na pripadnosti, sodelovanju, zavzetosti, spoštovanju in odgovornosti vsakega posameznika.
Internemu komuniciranju se posveča veliko pozornosti, saj je temelj celovitega komunikacijskega spleta. Zaposleni se seznanja z novostmi, internimi akti in drugimi informacijami z obvestili prek elektronske pošte in oglasnih desk, z mesečnim internim glasilom Luški glasnik in prek intraneta. Poseben pomen se daje tudi neposredni komunikaciji med zaposlenimi v obliki delovnih in operativnih sestankov, timov za kakovost, koordinacij, letnih razgovorov vodij s sodelavci, konferenc in drugih oblik timskega delovanja.
Pomembna segmenta, ki se jima posveča veliko pozornosti, sta zagotavljanje varnega in zdravega delovnega okolja ter nenehno usposabljanje in krepitev kompetenc zaposlenih. Agencijski delavci so delavci, ki jih na delo napoti delodajalec – zaposlitvena agencija, ki ima sklenjeno pogodbo za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu. Agencijski delavci so v pravicah in dolžnostih izenačeni z redno zaposlenimi delavci na podlagi določil kolektivnih pogodb družb Skupine Luka Koper, razen v tistih pravicah in dolžnostih, za katere je to v notranji regulativi izrecno drugače določeno, pod pogojem, da drugačno ureditev dopušča veljavna zakonodaja.
svojedelovne procese v primerih povečanih potreb po delu. Kontinuirano izvajamo socialni dialog z reprezentativnimi sindikati in svetom delavcev prek rednih srečanj o vprašanjih, povezanih z delom in pravicami zaposlenih, ter o poslovanju družbe.
anketa o zadovoljstvu zaposlenih, Luški glasnik, timiza kakovost, klepetalnica, intranet, sestanki, srečanja, ocenjevanje vodij, letni razgovori, ocenjevanje medsebojnega sodelovanja med enotami.
Pogostost sodelovanja: vsakodnevno.
Kupci so ključni za uspešno poslovanje. Zadovoljstvo kupcev je osnovno vodilo ravnanj vseh zaposlenih v družbah skupine in se redno spremlja. Od prvih stikov s strankami, nato izvajanja storitev zanje, pa vse do reševanja morebitnih reklamacij se je potrebno zavedati, da prav zadovoljstvo kupca daje smisel delu in predstavlja temelj uresničevanja vizije in poslanstva.
Kupcem zagotavljamo storitve vrhunske kakovosti, hiter odziv na njihovo povpraševanje ter učinkovito informacijsko in vso drugo potrebno podporo.
Obstoječi model upravljanja pristanišča je podlaga za enakopravno obravnavo kupcev.
Pristaniška skupnost se vključuje v spremembe v delovanju pristaniškega sistema kot celote. Pristaniška skupnost je neformalno združenje vseh zainteresiranih strani, katerih poslovna dejavnost je neposredno povezana z izvajanjem pristaniških storitev. To so na eni strani tako naročniki storitev – špediterji, agenti in prevozniki, združeni v stanovskih organizacijah – kakor tudi predstavniki kontrolnih hiš in inšpekcijskih organov ter državnih ustanov, ki vsi skupaj oblikujejo pričakovanja do Skupine Luka Koper s ciljem čim bolj usklajenega delovanja na vstopni oziroma izstopni točki, ki jo fizično predstavlja pristaniški prostor v celotni logistični verigi. Na te zahteve se odzivamo tako, da jih uskladimo in komuniciramo z zainteresiranimi deležniki. Z omenjenimi deležniki imamo redne sestanke, kar velja še zlasti ko sprejemamo akte, ki vplivajo tudi nanje.
spletna stran, poslovni informacijski sistem TinO, obvestila in druga servisna sporočila, telefonski stiki, osebni stiki, sejmi in konference, organizacija ciljnih poslovnih dogodkov, anketa o zadovoljstvu kupcev, Luški glasnik, LinkedIn, Luški dnevi, srečanja.
Pogostost sodelovanja: vsakodnevna komunikacija prek omrežij, po potrebi osebni stiki, anketa vsaki dve leti, Luški dnevi na različnih trgih, konference, sejmi, ciljni poslovni dogodki.
Lokalne skupnosti (Mestna občina Koper in Občina Ankaran) sta vpeti v dejavnosti družb Luka Koper, d. d., in Luka Koper INPO, d. o. o., saj družbi izvajata svojo dejavnost na njunem območju. S svojo dejavnostjo vplivata na delovanje in življenje v omenjenih lokalnih skupnostih. Kot prizadeta skupnost so bili na okoljskem področju prepoznani prebivalci lokalnih skupnosti. Iz tega razloga je vzpostavljanje in vzdrževanje partnerskih odnosov z občinami eden izmed dejavnikov, ki mu delniška družba pri svojih zavezanostih trajnostnemu razvoju sledi kot eni izmed temeljnih strateških usmeritev.
Z lokalnima skupnostma je vzpostavljen tesen stik za dogovarjanje in sprejemanje skupnih ukrepov za omilitev vplivov na okolje in življenje ter izboljšanje kakovosti bivanja v njem. Prav tako se vključujemo v dvig kakovosti življenja v lokalnih skupnostih in širšem okolju, kjer delujemo z različnimi projekti, kot so sponzorstva in donacije, s katerimi podpiramo izobraževanje, trajnostne pobude, šport, kulturne in humanitarne projekte. Enkrat na leto organiziramo dan odprtih vrat pristanišča, t.i. Pristaniški dan, ki obiskovalcem iz lokalnega in širšega okolja omogoča, da se pobližje spoznajo s pristaniščem, njegovim delovanjem in aktivnostmi, ki jih ta izvaja poleg osnovnih dejavnosti.
sestanki, delovne skupine in druga formalna srečanja, portal Živeti s pristaniščem, družbena omrežja.
Pogostost sodelovanja: redno.
Cilj Skupine Luka Koper je dolgoročno uspešno poslovanje z namenom maksimiranja vrednosti družb skupine in ustvarjanje dobička. Poleg ekonomskih ciljev smo zavezani tudi trajnostnemu razvoju oziroma družbeno odgovornemu odnosu do družbene skupnosti in naravnega okolja. Ker je narava tihidelžnik, se povezujemo z okoljskimi organizacijami in podpiramo projekte, ki so pomembni za lokalno naravno okolje. Z odprtim dialogom z okoljskimi organizacijami se zasledujejo obojestranski cilji ter v trajnostni razvoj usmerjen odnos. Odnos do okolja temelji na:
portal Živeti s pristaniščem, okoljska poročila, strokovni sveti.
Zdržavnimi organi si prizadevamo vselej vzdrževati korekten odnos. Pri doseganju svojih interesov v razmerju do njih izhajamo iz spoštovanja določil veljavne zakonodaje in načel korporativne integritete. Z državnimi organi vzdržujemo redne stike. Posebno skrb delniška družba namenja izvajanju koncesijske pogodbe, ki jo je v letu 2008 sklenila z Republiko Slovenijo za opravljanje pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj inredno vzdrževanje pristaniške infrastrukture na območju koprskega pristanišča. Bistveni elementi koncesijske pogodbe so:
Komunikacijska orodja: spletni portali, poročila.
Pogostost sodelovanja: redno.
Dobavitelji oz. delo z njimi je povezano s poslovno uspešnostjo in ugledom, zato se spoštuje in visoko ceni prizadevanja vseh poslovnih partnerjev, ki kot dobavitelji potrebnih proizvodov ali storitev zagotavljajo delovanje družb skupine pri doseganju poslovnih ciljev.
Komunikacijska orodja: dogodek »Naj dobavitelj«, portal ZPP.
Pogostost sodelovanja: vsakodnevno.
Med deležnike uvrščamo tudi finančne institucije, ki zagotavljajo storitve zavarovanja in dodatne vire financiranja, s katerimi financiramo naložbe in zagotavljamo dolgoročen razvoj.
Komunikacijska orodja: telefonski stiki, osebni stiki, obvestila in druga servisna sporočila, letno poročilo, SEOnet, spletni portali.
Pogostost sodelovanja: redno.
mo za uravnoteženje razvojnih potreb družbe s potrebami družbenega in naravnega okolja. S svojimi deležniki se posvetujemo glede svojih vplivov nanje, da lahko bolj usmerjeno delujemo pri določanju in izvajanju ukrepov za obvladovanje teh vplivov. Vključili smo jih v ocenjevanje pomembnih vplivov, in sicer prek spletne ankete, ki je bila posredovana na naslove najpomembnejših deležnikov. Kot prizadeta skupnost so bili na okoljskem področju prepoznani prebivalci lokalnih skupnosti, na socialnem področju pri temah, povezanih z lastnimi zaposlenimi, pazaposleni, zato so bili rezultati njihovih ocen dodatno predstavljeni in upoštevani pri pripravi matrikedvojne pomembnosti in posledično pri poročanju bistvenih tem trajnostnosti. Mnenje lokalne skupnosti je bilo preverjeno v okviru raziskave javnega mnenja med prebivalci dela mesta Koper in občine Ankaran. Upravi in nadzornemu svetu so bili rezultati spletne ankete in raziskave javnega mnenja ter s tem mnenja obeh skupin prizadetih skupnosti predstavljeni v okviru analize dvojne pomembnosti.
Trajnostni razvoj je postavljen v ospredje Politike upravljanja družbe Luka Koper, d. d., in Strateškega poslovnega načrta za obdobje 2024–2028, saj smo ga integrirali v poslanstvo, ključne gradnike strategije, cilje in usmeritve:
Predstavniki prizadetih skupnosti lahko svoje interese izrazijo tudi za naložbene projekte skladno z Uredbo o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 51/14, 57/15, 26/17, 105/20 in 44/22 – ZVO-2).
S sprejetimi ukrepi želimo zmanjšati potencialne in dejanske negativne ali pakrepiti pozitivne vplive lastnih dejavnosti nadeležnike ter s tem zagotovi-ti trajnostendolgoročen razvoj in poslovno uspešnost.
Z analizo dvojne pomembnosti smo kot materialne teme prepoznali podnebne spremembe, onesnaževanje, biotsko raznovrstnost in ekosisteme, rabo virov in krožnogospodarstvo, lastno delovno silo, delavce v vrednostni verigi, prizadete skupnosti in poslovno ravnanje. S temi temami je bilo v procesu povezanih 66 različnih vplivov, od tega 36 materialnih. Analiza dvojne pomembnosti je bila izdelana za lastne dejavnosti in celotno verigo vrednosti, prepoznani pomembni vplivi lastne dejavnosti na območju pristanišča v Kopru na okoljskem področju (razen podnebnih sprememb) in v prizadetih skupnostih se nanašajo na vplive družb Luka Koper, d. d., in Luka Koper INPO, d. o. o., medtem ko se vsi drugi vplivi lastne dejavnosti, povezani s podnebnimi spremembami, lastno delovno silo, delavci v vrednostni verigi in poslovnim ravnanjem, nanašajo na vse dejavnosti družb v Skupini Luka Koper. V sklopu skrbnega pregleda skladno s smernicami OECD za večnacionalne družbe smo prepoznali potencialne ali dejanske vplive na področjih človekovih pravic, delovne sile, zaposlovanja, okolja in preprečevanja podkupovanja ter drugih oblik korupcije. Med človekovimi pravicami temi dela otrok in prisilnega dela, povezanega z lastno dejavnostjo, nista bili ocenjeni kot relevantni in vključeni v postopek ocenjevanja, saj vse družbe Skupine delujejo skladno z veljavnimi predpisi na območju Slovenije, ki prepovedujejo takšne prakse, prav tako ne zaposlujemo oseb, mlajših od 18 let.
Skupina Luka Koper je prepoznala 66 različnih vplivov povezanih s temi tematskimi standardi.
| 70 | 60 | 50 | 40 |
|---|---|---|---|
| Podnebne spremembe | Onesnaževanje | Voda in vodni viri | Biotska raznovrstnost in ekosistemi | Krožno gospodarstvo | Lastna delovna sila | Delavci v vrednostni verigi | Prizadete skupnosti | Poslovno ravnanje | SKUPAJ |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 5 | 15 | 4 | 8 | 2 | 2 | 16 | 7 | 7 | 66 |
Odtega jepomembnih 36 različnih vplivov povezanih s tematskimi standardi.
| Podnebne spremembe | Onesnaževanje | Voda in vodni viri | Biotska raznovrstnost in ekosistemi | Krožno gospodarstvo | Lastna delovna sila | Delavci v vrednostni verigi | Prizadete skupnosti | Poslovno ravnanje | SKUPAJ |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 4 | 4 | 1 | 3 | 1 | 14 | 4 | 2 | 3 | 36 |
V Skupini Luka Koper smo prepoznali tudi 24 tveganj in priložnosti, povezanih z različnimi tematskimi standardi, od tega 4 materialne. V sklopu rednih pregledov, ki so del rednega procesa obvladovanja tveganj in priložnosti, tveganja kršenja človekovih pravic niso bila prepoznana.
| Podnebne spremembe | Onesnaževanje | Voda in vodni viri | Biotska raznovrstnost in ekosistemi | Krožno gospodarstvo | Lastna delovna sila | Prizadete skupnosti | Poslovno ravnanje | SKUPAJ |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 12 | 4 | 0 | 1 | 0 | 5 | 2 | 0 | 24 |
| Podnebne spremembe | Onesnaževanje | Voda in vodni viri | Biotska raznovrstnost in ekosistemi | Krožno gospodarstvo | Lastna delovna sila | Prizadete skupnosti | Poslovno ravnanje | SKUPAJ |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 3 | 1 | 0 | 0 | 0 | 0 | 3 | 4 |
Vplivov, tveganj in priložnosti se že dolgo zavedamo, zato so močno povezani strategijo. Eden od štirih ključnih gradnikov sprejete strategije za obdobje 2024–2028 predstavlja skrb za trajnostne vidike in zmanjševanje negativnih vplivov na okolje in družbo, s posebnim poudarkom na projektih podnebnega prehoda, ki so bili zasnovani tudi z namenom izkoriščanja priložnosti in obvladovanja tveganj predvsem povezanih s prihranki na področju energije, podnebnimi spremembami in zniževanjem ravni hrupa. Trajnostni razvoj, ekologija ter okoljevarstvo bodo temelj našega sobivanja z okolico; uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij bomo zmanjševali emisije toplogrednih plinov in povečali učinkovito rabo energije ter pospešeno vlagali v izrabo obnovljivih virov energije za lastno energetsko oskrbo.
Seznam pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti Skupine Luka Koper ter kje v poslovnem modelu se nahajajo:
| Trajnostnostno področje/Tema/Vpliv | Vpliv, tveganje ali priložnost | Kje v verigi se nahaja |
|---|---|---|
| Okoljsko področje | ESRS E1 Podnebne spremembe | Emisije toplogrednih plinov |
| Pristaniške operacije in celotna transportna in logistična dejavnost z ladijskim, cestnim in železniškim prevozom ter distribucijskimi centri pomembno prispevajo k emisijam toplogrednih plinov zaradi uporabe fosilnih goriv, energetsko intenzivnih procesov in infrastrukturnih omejitev. Dodatno nastajajo vezane emisije pri uporabi avtomobilov, ki se prek pristanišč in drugih transportnih poti prevažajo do končnih kupcev, saj njihovo delovanje skozi življenjsko dobo pomembno prispeva k skupnim emisijam ogljikovega dioksida. Podnebne spremembe, ki jih povzročajo emisije, imajo lahko tudi negativne vplive na preživetje ljudi, njihovo dobrobit ter na naravo in biotsko raznovrstnost. | ||
| Dejanski negativen vpliv | Kje: | • lastna dejavnost • spodnji del verige vrednosti |
| Obdobje: | K, S, D |
Prilagajanje podnebnim spremembam
Podnebne spremembe povzročajo ekstremne vremenske pojave, vročinske valove, pomanjkanje pitne vode in dvig morske gladine, s čimer lahko povzročijo motnje v delovanju pristanišča ter vplivajo na zanesljivost dobavnih verig. Vročinski valovi otežujejo delovne pogoje zaposlenih in drugih izvajalcev pristaniških storitev, v poletnem času je lahko omejena tudi oskrba ladij z vodo, poraba vode v pristanišču lahko povzroči pomanjkanje vode lokalnim gospodinjstvom in turistični dejavnosti. Dvig morske gladine vpliva na lastno dejavnost, saj moramo z dodatnimi naložbami zagotavljati infrastrukturo, ki je varna pred poplavami in ekstremnimi vremenskimi pojavi.
Kje:
Obdobje: K, S, D
Zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in pozitiven vpliv na blaženje podnebnih sprememb pri lastni dejavnosti in udeležencih v celotni transportni in logistični verigi ter povečevanje deleža avtomobilov na električni pogon pri proizvajalcih avtomobilov. Uvajajo se trajnostne tehnologije in povečuje energetska učinkovitosti.
Kje:
Obdobje: K, S, D
S povečevanjem deleža rabe obnovljivih virov energije se zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov v ozračje pri lastni dejavnosti in udeležencih v celotni transportni in logistični verigi.
Kje:
Obdobje: K, S, D
S podnebnimi spremembami se povečuje tveganje neurij in ekstremnih vremenskih pojavov, ki imajo lahko finančne posledice na poslovanje Skupine.
Kje:
Obdobje: K, S, D
Učinek izvajanja ukrepov za blaženje podnebnih sprememb, ki so vključeni v Strateški poslovni načrt 2024–2028 se bo odrazil v prihrankih pri stroških energije.
Kje:
Obdobje: K, S, D
Družbe, ki delujejo v energetskem sektorju in jeklarski industriji so podvržene tveganjem, ki izhajajo iz sprememb v zakonodaji, tehnologiji, tržnih razmerah in družbenih pričakovanjih, ki so posledica prehoda v nizkoogljično gospodarstvo. Pojavljajo se priložnosti za pretovor jeklenih polproizvodov, vetrnic, solarnih panelov, baterij, električnih avtomobilov.
Kje:
Obdobje: S
V okviru lastne dejavnosti lahko v primeru nesreče v pristanišču nastane večji izpust amonijaka iz hladilnih sistemov, ki ima v primeru visokih koncentracij škodljiv vpliv na ljudi in vodne organizme.
Kje:
Obdobje: K
Emisije hrupa vplivajo na kakovost življenja lokalnega prebivalstva in živali na varovanih in ranljivih območjih.
Kje:
Obdobje: K, S, D
V primeru zaostrovanja zakonodaje in s tem spremembe ter nižanja mejnih vrednosti ravni hrupa lahko nastopi preseganje mejnih vrednosti in posledično tveganje pri izvajanju dejavnosti pristanišča.
Kje:
Obdobje: D
Pristaniške operacije in širša logistična veriga povzročajo emisije finih prašnih delcev (PM10 in PM 2.5) kot posledico uporabe fosilnih goriv pri izvajanju kopenskih in pomorskih prevozov, na območju pristanišča pa dodatno še pri pretovoru in skladiščenju sipkih tovorov ter gradbenih in vzdrževalnih delih.
Kje:
Obdobje: K, S, D
Onesnaževanje vode se nanaša na emisije toplote in onesnaževal, ki nastanejo pri izvajanju pristaniških operacij zaradi izpustov odpadnih voda v okolje, v spodnjem delu vrednostne verige pa iz ladij v morje.
Kje:
Obdobje: K
Pristanišče deluje na območju, ki v poletnem času občasno beleži pomanjkanje pitne vode, kar lahko negativno vpliva na oskrbo ladij z vodo. V spodnjem delu vrednostne verige je velika poraba vode povezana predvsem s proizvajalci in predelovalci jekla in agroživilske industrije, katerih blago se pretovarja prek koprskega pristanišča.
Kje:
Obdobje: K, S, D
Pristaniške operacije in širša logistična veriga, v katero so vključeni ladjarji ter cestni in železniški prevozniki za izvajanje dejavnosti potrebujejo večje morske in kopenske površine. Kopen- skim in morskim površinam se spremeni namembnost in s tem pride do izgube biotske raznovrstnosti, predvsem na lokacijah blizu občutljivih območij.
Kje:
Obdobje: K, S, D
Pristaniške operacije in širša logistična veriga, v katero so vključeni tako ladjarji kot cestni in železniški prevozniki pri izvajanju dejavnosti povzročajo emisije v okolje in izvajajo posege v prostor, kar lahko privede do zmanjšanja velikosti populacij v ekosistemih, ki se nahajajo v neposredni bližini.
Kje:
Obdobje: K, S, D
Vplivi na obseg in stanje ekosistemov zaradi pozidave tal
Pristaniške operacije in širša logistična veriga, v katere so vključeni tudi cestni in železniški prevozniki, za izvajanje dejavnosti potrebujejo večje kopenske površine. S trajno pozidavo tal pride do izgube biotske raznovrstnosti, predvsem na lokacijah blizu občutljivih območij.
Kje:
Obdobje: K, S, D
Zagotavljanje urejenega sistema ravnanja z odpadki na območju pristanišča z visokim deležem ločeno zbranih odpadkov, ki se lahko ponovno uporabijo, reciklirajo.
Kje:
Obdobje: K, S, D
Pri izvajanju pristaniške dejavnosti in v celotni vrednostni verigi prihaja do poškodb pri delu, ki so žal lahko tudi smrtne.
Kje:
Obdobje: K, S, D
Zagotavljanje rednega izplačila plač, ki so nad slovenskim povprečjem, v skladu s kolektivno pogodbo.
Zagotavljanje pravic iz kolektivne pogodbe, ki se ob spremembah zakonodaje dopolnjujejo v dogovoru s socialnimi partnerji.
Kje:
Pozitiven vpliv s spoštovanjem raznolikosti. Ne dopušča se diskriminacija glede na narodnost, raso, spol, spolno usmerjenost, zdravstveno stanje, veroizpoved, starost, politično usmerjenost in druge osebne okoliščine.
Kje:
Prizadevanje za kontinuiran socialni dialog z zaposlenimi, s svetom delavcev in sindikatom, tudi s sklepanjem socialnih in participativnih sporazumov.
Kje:
Spoštovanje človekovih pravic v celotni vrednostni verigi je naše temeljno vodilo.
Kje:
Zagotavljanje enakih možnosti po spolu v postopkih zaposlovanja, razvoja/napredovanja, enakega plačila za delo enake zahtevnosti.
Kje:
Zagotavljanje pravice do svobodnega združevanja zaposlenim prek sveta delavcev in dveh reprezentativnih sindikatov. Redno obveščanje in posvetovanje s socialnimi partnerji pred sprejetjem končnih odločitev o vprašanjih, povezanih z delom, pravicami zaposlenih in poslovanjem.
Kje:
Ničelna toleranca do nasilja in nadlegovanja na delovnem mestu, ki se uveljavlja z različnim mehanizmi.
Kje:
Zagotavljanje usklajevanja med poklicnim in zasebnim življenjem zaposlenih.
Kje:
Zagotavljanje pogojev za stalno izobraževanje in usposabljanje zaposlenih.
Kje:
Zagotavljanje varnosti zaposlitve zaposlenim, in sicer s pogodbami o zaposlitvi za nedoločen čas in drugimi ukrepi.
Kje:
Zaposlovanje in usposabljanje zaposlenih invalidov za ustrezna delovna mesta v skladu z veljavno zakonodajo.
Spoštovanje zakonodaje na področju varstva osebnih podatkov (GDPR) in zasebnosti.
V vrednostni verigi prihaja do poškodb pri delu na območju pristanišča.
Spoštovanje človekovih pravic v celotni vrednostni verigi je naše temeljno vodilo.
Potencialen vpliv na prizadete skupnosti zaradi emisij. Zaradi delovanja pristanišča in zaradi neposredne bližine stanovanjskih območij (Koper, Ankaran) je prepoznan vpliv zaradi emisij v okolje (npr. emisij hrupa, emisij v zrak). Ta vpliv povzročajo tudi predstavniki v zgornjem (npr. gradbinci) in spodnjem delu vrednostne verige (npr. ladje), predvsem kadar delujejo na območju pristanišča.
Pristanišče je nastalo s počasnim zasipanjem morja in s širitvami območja dejavnosti v zaledne obmorske površine, kjer sicer ni kmetijske dejavnosti, vendar je vpliv vsaj do poteka koncesijske pogodbe nepovraten. Širitev se izvaja v obsegu, kot ga dovoljuje državni prostorski načrt.
Postopki presoje vplivov na okolje so javno dostopni širši javnosti, vpliv je pomemben predvsem pri izvajanju naložb na območju pristanišča, ki se nahaja v neposredni bližini prizadetih skupnosti. Stranke v postopku imajo možnost podajanja pripomb, ki se obravnavajo v skladu z zakonodajo in lokalni skupnosti omogočajo svobodo izražanja. Vsi predvideni ukrepi, ki izhajajo iz pridobljenih soglasij, se pri izvedbi projekta upoštevajo in poročajo pristojnim ministrstvom, s čimer pozitivno vplivamo tako na lokalno skupnost kot naravno okolje.
Pozitiven prispevek k višji kakovosti življenja in razvoju tako v lokalnih okoljih kot na državni ravni s podporo številnih humanitarnih, kulturnih, športnih in izobraževalnih projektov.
Pozitiven vpliv na vse zainteresirane deležnike z implementiranimi sistemi za preprečevanje korupcije in mehanizmi prijav nepravilnosti v celotni verigi vrednosti.
Nadgrajevanje sistemov korporativnega upravljanja v celotni verigi vrednosti, kar ima v najširšem smislu pozitiven vpliv na vse zainteresirane deležnike.
Kje:
Obdobje: K, S, D
Pozitiven prispevek k dvigu korporativne kulture z implementiranimi sistemi za zaščito žvižgačev v celotni verigi vrednosti, kar ima v najširšem smislu vpliv na vse zainteresirane deležnike.
Kje:
Obdobje: K, S, D
Obdobje: K– kratkoročno, S - srednjeročno, D - dolgoročno
Več o prepoznanih pomembnih tveganjih in priložnostih povezanih s podnebnimi spremembami in onesnaževanjem pišemo v poglavjih 16.2.3 Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom (SBM-3) in 16.3.5 Predvideni finančni učinki pomembnih z onesnaževanjem povezanih tveganj in priložnosti (E2-6).
Zmožnost napodročju obravnave pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti je bila ocenjena kot dobra, čeprav posebne analize odpornosti niso bile izdelane. Stalno prilagajanje prepoznanim pomembnim vplivom, tveganjem in priložnostim je integrirano v procese strateškega in letnega načrtovanja ter druge operativne procese. Luka Koper, d. d., je prve korake k doseganju ciljev trajnostnega razvoja začela že leta 1997, ko smo začeli uvajanje standardov kakovosti. Ključni mejniki razvoja samih sistemov, povezanih z obvladovanjem trajnostnih tem na področju okolja, so pridobljeni certifikati EMAS leta 2010, ISO 14001 leta 2015, ISO 50001 Sistemu upravljanja z energijo leta 2020 ter na področju poslovnega ravnanja leta 2024 pridobljen certifikat ISO 37001 Sistemi vodenja za preprečevanje korupcije. Prav tako ocenjujemo, da so prakse na področju obvladovanja vplivov na lastno delovno silo že dolgo vpeljane in predmet stalnega izboljševanja, tudi z zagotavljanjem socialnega dialoga. Leta 2008 je bil poleg tega implementiran sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu. Leta 2015 smo implementirali še enotni sistem za obvladovanje tveganj in priložnosti, ki zagotavlja, da so ključna tveganja in priložnosti ustrezno obvladovani.
Poročanje o pomembnih trajnostnostnih zadevah temelji na opredelitvi pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, ki jih mora podjetje oceniti na podlagi dvojne pomembnosti. Analiza dvojne pomembnosti vsebuje dve razsežnosti, in sicer pomembnost vplivov (vplivi podjetja na trajnostnost) in finančno pomembnost (vplivi trajnostnosti na uspešnost, položaj in razvoj podjetja). Analizo dvojne pomembnosti so izdelali člani projektne skupine v okviru projekta, katerega cilj je bil vzpostaviti trajnostno poročanje v skladu z evropskimi standardi poročanja o trajnostnosti (ESRS). Člani projektne skupine so strokovnjaki na področju trajnosti in na specifičnih področjih, povezanih s trajnostjo, kot so okolje, energetika, zdravje in varnost, družbena odgovornost, odnosi z javnostmi, korporativna integriteta in skladnost, na kadrovskem področju in področju obvladovanja tveganj in priložnosti. Oceno dvojne pomembnosti bomo letno posodabljali, pri tem pa upoštevali: morebitne materialne spremembe v organizacijski strukturi ali poslovnem modelu, nove zunanje dejavnike ter nova pomembna spoznanja pri razumevanju trajnostnih tem in njihovih vplivov, tveganj in priložnosti. Glede na pomembne dogodke in spremembe, bomo bodisi pregledali obstoječo analizo dvojne pomembnosti bodisi izvedli celovito analizo, da bi zagotovili, da so pomembna vprašanja o trajnostnosti ustrezno poročana.
Proces določanja pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti poteka v 9 korakih:
Ocenjevanje dejanskih vplivov podjetja na ljudi in okolje je izvedeno ob upoštevanju resnosti vpliva, ki temelji na: razsežnosti, obsegu in nepopravljivem značaju vpliva. Pri morebitnih negativnih vplivih se poleg resnosti vpliva ocenjuje še verjetnost vpliva. Pri dejanskih pozitivnih vplivih se ocenjuje razsežnost in obseg vpliva. Pri morebitnih pozitivnih vplivih se ocenjujejo razsežnost, obseg in verjetnost vpliva. Za točkovanje razsežnosti, obsega, nepopravljivega značaja in verjetnosti so bile določene 5-stopenjske lestvice. Upoštevan je bil postopek skrbnega pregleda podjetja, opisan v nadaljevanju.
Lestvica za ocenjevanje razsežnosti pri negativnih vplivih upošteva vplive na okolje (npr. od neznatne ali pomembne spremembe sestavine okolja do izjemno velike in takšne, ki presega zakonsko predpisane vrednosti), zdravje in varnost ljudi (npr. poškodbe, ki zahtevajo bolniški stalež, težje poškodbe ali smrtni primeri), človekove pravice (npr. od lažjih in enkratnih kršitev do težjih in sistemskih), ugled družbe (npr. od nacionalno kratkoročnih negativnih medijskih odzivov do mednarodno dolgoročnih negativnih medijskih odzivov, ki vplivajo na drastično izgubo tržnega deleža) in finančno škodo (npr. do 50 tisoč evrov, od 50–500 tisoč evrov, od 0,5–3 milijone evrov, od 3–8 milijonov evrov in nad 8 milijonov evrov).
Lestvica za ocenjevanje obsega vplivov je določena npr. od zelo nizkega (ni vplivov), do srednjega (5–20 % vseh zaposlenih ali določljive skupine ljudi, vplivi omejeni na območje enega terminala) in zelo visokega (>50 % vseh zaposlenih ali določljive skupine ljudi, vplivi tudi zunaj območja pristanišča).
Lestvica za ocenjevanje nepopravljivega značaja negativnih vplivov je določena od npr. zelo nizkega (vpliv je v celoti popravljiv v obdobju krajšem od 1 leta), do srednjega (vpliv je v celoti popravljiv, vzpostavitev prvotnega stanja traja več kot 5 let) in zelo visokega (nepopravljiv vpliv).
Lestvica za ocenjevanje verjetnosti je določena od npr. zelo redkega (dogodek se lahko zgodi enkrat v 50-ih letih (manj kot 10-% verjetnost, da bi se zgodil v času delovanja naprav/podjetja)), do srednje pogostega (dogodek se lahko zgodi enkrat v 5 do 10 letih (od 35 do 65-% verjetnost, da se zgodi v času delovanja naprave/podjetja)), dogodek se je že zgodil v zadnjih 5 ali 10 letih v drugih organizacijah; v podjetju se lahko zgodi v normalnih okoliščinah delovanja podjetja) in zelo pogostega (dogodek se lahko zgodi 1-krat na leto ali pogosteje (90-% ali večja verjetnost, da se zgodi v času delovanja naprave/podjetja), okoliščine so take, da je zelo verjetno, da se bo dogodek zgodil).
Končna ocena resnosti dejanskega vpliva predstavlja povprečno oceno razsežnosti, obsega in nepopravljivega značaja vpliva, ocene se nahajajo v razponu od 1 do 5, potencialni vplivi pa so dodatno zmnoženi s petstopenjsko oceno verjetnosti, zato se ocene gibljejo v razponu od 1 do 25. Potencialni vplivi so glede na ocene razvrščeni v 5 razredov (1: ocene 1–2; 2: ocene 3–4; 3: ocene 5–9; 4: ocene 10–16; 5: ocene 20–25).
predvsem navplive, ki nastajajo v celotni transportni in logistični dejavnosti, povezaniz ladijskimi, cestnimi in železniškimi prevozi ter distribucijskimi centri, ter tako vključili poslovneodnose, ki presegajo prvo stopnjo. Vključili smo tudi vplive, povezane z dejavnostmi, ki proizvajajokončne izdelke, polizdelke ali surovine, ki se pretovarjajo prek pristanišča (npr. avtomobilske, jeklarske, lesnopredelovalne in kmetijskopredelovalne industrije), razen za del tovora, ki se pretovarja v zabojnikih, v katere imamo omejen vpogled in vsebujejo zelo širok spekter dobrin.
Vocenjevanje pomembnih vplivov smo vključili tudi deležnike in sicer s spletno anketo, ki je bila posredovana na naslov najpomembnejših deležnikov. Mnenje lokalne skupnosti je bilo dodatno preverjeno v okviru Raziskave javnega mnenja med prebivalci dela mesta Koper in občine Ankaran o gospodarskidružbi Luka Koper, d. d. Kot prizadeta skupnosti so bili na okoljskem področju prepoznani prebivalci lokalnih skupnosti, na socialnem področju pri temah povezanih z lastnimi zaposlenimi pa zaposleni, zato so bili rezultati njihovih ocen dodatno predstavljeni in upoštevani pri analizi rezultatov.
Člani sveta delavcev in sindikata v družbah Luka Koper, d. d., Luka Koper INP o. o., in Adria Terminali, d. o. o., ter predstavniki zaposlenih v družbi TOC, d. o. o., so izpolnili vprašalnike v vlogi predstavnikov prizadetih skupnosti - zaposlenih, končna ocena vplivov na zaposlene pa je bila izračunana kot ponderirano povprečje prejetih rezultatov anket s strani vseh predstavnikov družb Skupine Luka Koper glede na število zaposlenih in agencijskih delavcev v posamezni družbi.
Končna ocena vpliva je določena na osnovi povprečja ocen, izdelanih interno s strani projektne skupine, in povprečne ocene vseh deležnikov. Na socialnem področju pri temah, povezanih z lastnimi zaposlenimi, je končna ocena določena kot povprečje ocen, izdelanih interno, povprečne ocene vseh deležnikov skupin in povprečnih ocen zaposlenih, na okoljskem področju pa povprečje ocen, izdelanih interno, povprečne ocene vseh deležnikov skupaj in povprečnih ocen prebivalcev lokalnih skupnosti, ki so bile pridobljene v okviru Raziskave javnega mnenja med prebivalci dela mesta Koper in občine Ankaran o gospodarski družbi Luka Koper, d. d. Posvetovanj z delavci v vrednostni verigi nismo izvedli. Dejanski ali potencialni vpliv je pomemben, če je ocenjen 3 ali več.
Pri finančni pomembnosti smo analizirali, ali lahko zaradi trajnostnih tem nastanejo tveganja in priložnosti, ki bi lahko imele vpliv na finančni položaj, upoštevaje celotno verigo vrednosti. Identifikacija finančno pomembnih tem se je začela s pregledom vseh tveganj iz enotnega registra tveganj (več o tem v poglavju 13 Obvladovanje tveganj in priložnosti), ki bi lahko bila povezana s trajnostnimi temami. Po drugi strani smo pregledali tudi vse teme, podteme in podpodteme, ki jih opredeljujejo ESRS, da ne bi spregledali morebitnih novih tveganj in priložnosti, ki jih morda doslej nismo prepoznali. Pri tem je bila opravljena presoja, ali so lahko vplivi in odvisnosti vir tveganj in priložnosti.
Pomembnost tveganj in priložnosti se ocenjuje na podlagi kombinacije verjetnosti nastanka finančnih učinkov in njihovega morebitnega obsega s 5-stopenjskimi lestvicami, opredeljenimi s sistemom obvladovanja tveganj in priložnosti. Pri ocenjevanju tveganj in priložnosti so bile upoštevane notranje kontrole, ki so že del naših postopkov oziroma procesov.
| 1 | Zelo nizek: 50.000 € ali manj |
|---|---|
| 2 | Nizek: od 50.000 € do 500.000 € |
| 3 | Srednji: od 500.000 do 3.000.000 € |
| 4 | Visok: od 3.000.000 € do 8.000.000 € |
| 5 | Zelo visok: več kot 8.000.000 € |
Za oceno verjetnosti je uporabljena enaka lestvica kot pri vplivih. Na podlagi skupne ocene tveganj in priložnosti so vsa tveganja in priložnosti, ki so prepoznani v registru, uvrščeni v 5 razredov, od 1 – nepomembnih do 5 – zelo pomembnih. Pomembna tveganja in priložnosti, povezani s trajnostnimi temami, so vsa ključna tveganja in priložnosti, pri katerih znaša skupna ocena 10 ali več in so uvrščeni v razreda 4 – pomembni in 5 – zelo pomembni, kar je usklajeno z enotnim sistemom obvladovanja tveganj in priložnosti Skupine Luka Koper. Kjer je ocena tveganja višja od sprejemljive ravni, so določeni ukrepi za znižanje preostale ravni tveganja do sprejemljive ravni.
Sistem obvladovanja tveganj ter pristojnosti in odgovornosti v zvezi s tem je opisan v poglavju 13 Obvladovanje tveganj in priložnosti. S samim postopkom izdelave analize dvojne pomembnosti in določitvijo pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti ter posledično pomembnih trajnostnostnih tem je bila seznanjena uprava družbe Luka Koper, d. d., ki jo je tudi potrdila. S postopkom in rezultati analize dvojne pomembnosti sta se seznanila tudi revizijska komisija in nadzorni svet.
• RCP4.5 zmerno optimističen scenarij izpustov: izpusti toplogrednih plinov se bodo sprva še počasi povečevali, nato pa sredi in proti koncu 21. stoletja zmanjševali, vendar bodo ostali sorazmerno veliki.
• RCP8.5 pesimističen scenarij izpustov: večjih uspehov pri omejevanju izpustov ne predvideva, zato se po tem scenariju izpusti skozi celotno 21. stoletje hitro povečujejo.
Scenariji so bili izdelani za tri različna obdobja, od 2011–2040, od 2041–2070 ter od 2071–2100, s prikazanimi spremembami oziroma odkloni od povprečja v obdobju 1981–2010. Niti scenariji izpustov niti projekcije prihodnjih podnebnih sprememb ne veljajo za deterministične napovedi stanja v prihodnosti, temveč opisujejo vrsto verjetnih stanj ozračja in podnebnega sistema. Scenariji značilnih potekov vsebnosti toplogrednih plinov vključujejo posodobljene podatke o nedavnih izpustih in upoštevajo vpliv različnih podnebnih politik na poteke vsebnosti v 21. stoletju.
Na podlagi teh scenarijev smo ocenili, koliko so naša sredstva in poslovne dejavnosti izpostavljene in občutljive na podnebne nevarnosti, vendar pa pomembnega vpliva fizičnih tveganj, ocenjenih glede na inherentno stopnjo, pred letom 2040 nismo prepoznali. Dolgoročne (25–30 let) spremembe vzorcev padavin, obdobja suš ter višjih povprečnih temperatur bi lahko vplivale na prekinitve v poslovanju in k večji izpostavljenosti nevihtam in ekstremnim vremenskim pojavom (tramontana). Prepoznali smo štiri fizična podnebna tveganja, in sicer tveganja, povezana z neurji in ekstremnimi vremenskimi pojavi, naraščanjem povprečnih temperatur in vplivi na pogoje dela, pomanjkanjem pitne vode in dvigom morske gladine. Z upoštevanjem sprejetih ukrepov je bilo kot pomembno, s podnebjem povezano fizično tveganje, ocenjeno tveganje neurij in ekstremnih vremenskih pojavov, ki se lahko odrazi s škodo na tovoru, obalni infrastrukturi in dvigalih in posledično prekinitvi izvajanja osnovnih storitev prekladanja blaga v pristanišču. Posledice tega tveganja se lahko odrazijo že v srednjeročnem obdobju. Preostala prepoznana tveganja niso bila ocenjena kot pomembna.
Osnovna dejavnost naše Skupine se po standardni klasifikaciji dejavnosti uvrščav skupino H (transport in skladiščenje), ki ima velik vpliv na podnebje, saj vključuje energijsko intenzivne dejavnosti, kot so logistika, skladiščenje in prevoz blaga, prav tako so za to dejavnost značilne velika poraba fosilnih goriv ter posledično emisije toplogrednih plinov (CO2). Naši vplivi v smislu emisij toplogrednih plinov so na svetovni ravni sicer zanemarljivi, na lokalni ali nacionalni pa pomembni, saj prispevajo k doseganju nacionalnih ciljev o emisijah toplogrednih plinov. Ocene vplivov vrednostne verige so bile uporabljene za metriko ogljičnega odtisa (scope 3), o tem podrobneje poročamo v poglavju 15.1.2 Razkritja v zvezi s posebnimi okoliščinami (BP-2).
nebnimi spremembami, in sicer glede narazlične značilne poteke vsebnosti (in izpustov) toplogrednih plinov (RCP, Representative Concentration Pathways), ki temeljijo na predpostavkah o razvoju družbe in gospodarstva v 21. stoletju. Scenarije so pripravile mednarodne strokovne skupine in so podlaga za pripravo poročil Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC). Pri analizi smo se oprli na naslednje dokumente, ki se osredotočajo na pričakovane spremembe podnebja za območje Slovenije: Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja (Agencija Republike Slovenije za okolje, 2018), Podnebne spremembe 2021 - Fizikalne osnove in stanje v Sloveniji (Poročilo IPCC 2021), Povzetek za odločevalce z dodanim opisom stanja v Sloveniji (Urad za meteorologijo, hidrologijo in oceanografijo Slovenije, 15. november 2021) ter napovedi dviga gladine morja na osnovi šestega poročila Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC, AR6, Sixth Assessment Report).
Ocena je zajemala predvsem lastne dejavnosti, pri katerih smo zaznali največjo izpostavljenost podnebnim tveganjem, upoštevaje pomembna tveganja in priložnosti, ki izhajajo iz nižjega in višjega dela vrednostne verige. Tveganja in priložnosti so bila ovrednotena glede na verjetnost in posledice nastanka, pri čemer se lahko uresničijo v različnih časovnih obdobjih (kratkoročnem, srednjeročnem in dolgoročnem), ter glede na inherentno (bruto pristop) in preostalo oceno tveganja. Da ne bi spregledali pomembnih učinkov podnebnih sprememb na naše poslovanje, smo analizo pripravili upoštevaje Smernice za nefinančno poročanje: dopolnilo o poročanju o informacijah, povezanih s podnebjem, ki jih je Evropska komisija izdala leta 2019 (2019/C 209/01), ter priporočila projektne skupine za finančna razkritja v zvezi s podnebjem (TCFD, 2017).
Časovni horizonti ocene tveganj povezanih s podnebnimi spremembami se ne razlikujejo od tistih po ESRS, za dolgoročne vplive smo dodatno predstavili časovno obdobje, v katerih so pričakovani.
Za identifikacijo nevarnosti ter oceno izpostavljenosti in občutljivosti smo uporabili globalne scenarije poteka vsebnosti toplogrednih plinov (RCP) s posebnim poudarkom na zadnjih dveh:
Priporočila za prebivalce v zvezi s povišanimi ravnmi delcev PM10 v zraku, NIJZ, 2024; načrt upravljanja z morskim okoljem 2022–2027; izvedene študije biotske raznovrstnosti na območju pristanišča; program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023–2028, idr.). Za oceno vplivov v verigi vrednosti smo za dobavitelje, ki so predvsem majhna in srednja podjetja ter delujejo na območju pristanišča, izhajali iz lastnih podatkov, za oceno vplivov v širši transportni in logistični verigi ter industrijah, katerih blago se pretovarja prek pristanišča, pa iz kvantitativnih in kvalitativnih podatkov (kjer so bili dostopni).
Pri ocenjevanju vpliva lastnih dejavnosti na biotsko raznovrstnost in ekosisteme smo upoštevali bližino varovanih območij in vplive, predstavljene v poglavju 16.5.2 Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom (SBM-3). Uporabili smo tudi izsledke različnih poročil (npr. načrta upravljanja z morskim okoljem 2022–2027, izvedene študije biotske raznovrstnosti na območju pristanišča, programa upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023–2028), iz njih razbrali stanje in trende, povezane z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi. V postopek ocenjevanja vplivov smo vključili tudi deležnike, kot so upravljalec Škocjanskega zatoka, Zavod za varstvo narave ter občini Koper in Ankaran.
Za opredelitev in ocenjevanje tveganj in priložnosti smo pregledali nabor fizičnih, akutnih in sistemskih tveganj, vendar v povezavi z dejavnostjo Skupine Luka Koper nismo prepoznali tveganj in priložnosti, povezanih s trajnostno temo biotske raznovrstnosti in ekosistemov, ki bi lahko imeli vpliv na bodoči finančni položaj, zato nismo uporabili analize scenarijev za biotsko raznovrstnost in ekosisteme.
Družbi Luka Koper, d. d., in Luka Koper INPO, d. o. o. delujeta v bližini območij Natura 2000 opisanih v poglavju 16.5.2 Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom (SBM-3). Na podlagi izvedenih meritev, ki jih izvajamo s ciljem spremljanja vplivov pristanišča na biotsko raznovrstnost (npr. podvodni hrup, osvetljenost morja, dolžina listov morskih trav, obsegi travnikov, meritve kakovosti morske vode) ocenjujemo, da je stanje dobro in se tudi izboljšuje. Zaradi navedenega ocenjujemo, da ne povzročamo poslabšanja stanja naravnih habitatov in habitatnih vrst, za katere je bilo določeno zavarovano območje.
Območje dovoljene širitve in pozidave je zakonsko opredeljeno v Uredbi o državnem prostorskem načrtu za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru (Uradni list RS, št. 48/11) in s koncesijskim območjem, ki ga opredeljuje Uredba o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture, ki je stopila v veljavo julija 2008. Gradnja na območju morja, izvedba poglabljanja in pozidava tal potekajo skladno z obema uredbama in pomenijo nepovraten vpliv na stanje ekosistemov vsaj za čas trajanja koncesije, vendar se ocenjuje, da
vode ter pridobivanje inraba morskih virov. Dejavnost Skupine Luka Koper je povezana z rabo vodnih in morskih virov, saj vodo potrebuje za sanitarne namene, tehnološke postopke (npr. za postopke hlajenja, pranja), požarno varnost in oskrbo ladij z vodo. Pri vrednotenju vplivov smo upoštevali, da ima reka Rižana (vir pitne vode) ocenjeno kemijsko dobro stanje (vir: ARSO, Kemijsko stanje površinskih voda v Sloveniji, Poročilo za leto 2023). Ekološko stanje morja je za posebna onesnaževala ocenjeno kot dobro, glede na vsebnosti živega srebra v školjkah klapavicah pa je določeno slabostanje, ki ga preračun na trofični nivo rib še potrjuje (vir: ARSO, Ocena kemijske- ga stanja in posebnih onesnaževal v morju za leto 2023). Med pomembne dejanske vplive uvrščamo le porabo vode, saj se pristanišče nahaja na območju, kjer lahko predvsem v poletnem času prihaja do pomanjkanja pitne vode.
podnebnimi spremembami povezana prehodnostna tveganja, ki lahko vplivajo na našo dejavnost, so predvsem tržna in se lahko odrazijo kot zmanjšanje ali povečanje obsega pretovora različnih blagovnih skupin. Prepoznali smo tudi pomembno prehodnostno priložnost, in sicer priložnost iz naslova energetske učinkovitosti.
Za našo dejavnost in sredstva je značilno, da so potrebna znatna prizadevanja, da bi bili združljivi s prehodom na podnebno nevtralno gospodarstvo, saj bodo v prihodnjem obdobju potrebne pomembne naložbe predvsem v elektrifikacijo obal in opreme, da bi dosegli cilje podnebne nevtralnosti. Izvajamo tudi dve dejavnosti, ki nista nezdružljivi s prehodom na podnebno nevtralno gospodarstvo, in sicer pretovor fosilnih goriv in avtomobilov z motorji na notranje zgorevanje, kar ne velja za sredstva, ki so potrebna za izvajanje teh dejavnosti. Sredstva, ki omogočajo dejavnost pretovora in skladiščenja avtomobilov, je mogoče nameniti tako pretovoru avtomobilov z motorji na notranje zgorevanje kot pretovoru električnih vozil, sredstva, povezana z dejavnostjo pretovora tekočih fosilnih goriv, se bodo skladno s podnebnim prehodom lahko namenila pretovoru hidrotretiranih rastlinskih olj (hydrotreated vegetable oil – HVO), biodizla in trajnostnega letalskega goriva (sustainable aviation fuel – SAF), ki prispevajo k zmanjševanju ogljičnega odtisa, sredstva povezana z dejavnostjo pretovora premoga pa za vroče briketirano železo (hot briqueted iron – HBI).
Z analizo scenarijev smo preverili vpliv podnebnih tveganj predvsem na predpostavke iz računovodskih izkazov, ki vplivajo na ocenjene življenjske dobe končnih sredstev, vendar pomembnih vplivov pri tem nismo ugotovili.
Onesnaženje nastaja predvsem kot posledica dejavnosti pretovora in skladiščenja različnih vrst tovora in posredno zaradi dejavnosti prevoza tovora po cestah, morju in železnici na območju pristanišča. Območje označeno z vijolično, je opredeljeno v Koncesijski pogodbi za opravljanje pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture št. 2411-08-800011 z dne 8. 9. 2008.
se živim organizmom v med gradnjo vsaj delno omogoči premik na druga območja, ki niso predmet posega. Sladno s koncesijsko pogodbo zaradi pozidavemorja in tal niso predvideni drugi izravnalni ukrepi kot to, da se polovicasredstev iz naslova koncesijske dajatve nameni Mestni občini Koper in Občini Ankaran, lahkopa so posebej določeni skladno z zakonodajo, ki ureja posege v prostor.
Za naložbene projekte se skladno z Uredbo o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 51/14, 57/15, 26/17, 105/20 in 44/22 – ZVO-2) se izvede tudi presoja vplivov na varovana območja, iz katerega lahko izhajajo ukrepi v zvezi z ohranjanjem biotske raznovrstnosti. Na osnovi študij presoj vplivov na okolje so bili za projekte določeni omilitveni ukrepi, ki smo jih podrobneje opisali v poglavju 16.5.4 Ukrepi in viri v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi (E4-3).
Analizirani so bili vplivi, tveganja in priložnosti pri lastnih dejavnostih, povezanih z rabo virov in krožnim gospodarstvom, zlasti v zvezi s pritokom virov in odtokom virov ter odpadki. Na vrsto in količino embalažnih odpadkov družba Luka Koper, d. d., nima vpliva, ker nismo lastniki tovora. Zaradi strateške usmeritve v pretovor kontejnerjev in avtomobilov se bodo dolgoročno vrsta in količina odpadkov zmanjševale. Prav tako družba nima vpliva na količino in vrsto odpadkov, ki nastanejo na ladjah, ker tam nima pristojnosti. Ladje z vgrajenimi sistemi sežiganja odpadkov ali drugimi sistemi ravnanja z odpadki oddajajo manjše količine in manj vrst odpadkov. Med pomembne dejanske vplive lastne dejavnosti uvrščamo pozitiven vpliv na krožno gospodarstvo in odpadke. Tveganj, prehodnostnih ali fizičnih, in priložnosti, povezanih s trajnostno temo rabe virov in krožnega gospodarstva, ki bi lahko imeli vpliv na bodoči finančni položaj, nismo prepoznali.
63
63
65
66
67
70
73
77
84
87
87
87
87
87
88
89
89
89
95
95
95
96
97
99
100
102
103
104
104
105
105
105
107
108
118
119
119
120
120
120
121
121
123
123
124
124
128
129
129
130
131
| Zahteva po razkritju in povezana podatkovna točka | Sklic na SFDR | Sklic na steber | Sklic na uredbo o referenčnih vrednostih | Sklic na podnebna pravila EU | Kje se podatkovna točka nahaja v poročilu |
|---|---|---|---|---|---|
| ESRS 2 GOV-1 Zastopanost spolov v odborih, odstavek 21(d) | Kazalnik št. 13 iz preglednice 1 Priloge I Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/1816 | 26 | Priloga II 4.3.2 Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d., št. str. 21 | ||
| 4.3.3 Uprava družbe Luka Koper, d. d., št. str. 24 | |||||
| ESRS 2 GOV-1 Delež neodvisnih članov upravnega odbora, odstavek 21(e) | Delegirana uredba (EU) 2020/1816 | Priloga II 4.3.2 Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d., št. str. 21 | |||
| 4.3.3 Uprava družbe Luka Koper, d. d. ŠT:STR., št. str. 24 | |||||
| ESRS 2 GOV-4 Izjava o skrbnem pregledu, odstavek 30 | Kazalnik št. 10 iz preglednice 3 Priloge I | 15.1.6 Izjava o skrbnem pregledu (GOV-4), št. str. 63 | |||
| ESRS 2 SBM-1 Sodelovanje pri dejavnostih, povezanih s fosilnimi gorivi, odstavek 40(d)(i) | Kazalnik št. 4 iz preglednice 1 Priloge I | Člen 449a Uredbe (EU) št. 575/2013; | Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2453 | 27 | razpredelnica 1 Kvalitativne informacije o okoljskem tveganju in razpredelnica 2 Kvalitativne informacije o socialnem tveganju |
| Delegirana uredba (EU) 2020/1816 |
Sodelovanje pri dejavnostih, povezanih s proizvodnjo kemikalij, odstavek 40(d)(ii)
Kazalnik št. 9 iz preglednice 2 Priloge I Delegirana uredba (EU) 2020/1816, Priloga II
Ni relevantno
Sodelovanje pri dejavnostih, povezanih s spornim orožjem, odstavek 40(d)(iii)
Kazalnik št. 14 iz preglednice 1 Priloge I Delegirana uredba (EU) 2020/1818
člen 12(1) Delegirane uredbe (EU) 2020/1816, Priloga II
Ni relevantno
Sodelovanje pri dejavnostih, povezanih s pridelavo in proizvodnjo tobaka, odstavek 40(d)(iv)
Delegirana uredba (EU) 2020/1818, člen 12(1), Delegirana uredba (EU) 2020/1816, Priloga II
Ni relevantno
Načrt za prehod na podnebno nevtralnost do leta 2050, odstavek 14
Uredba (EU)- 2021/1119, člen 2(1)
Podjetja, izključena iz referenčnih vrednosti, usklajenih s Pariškim sporazumom, odstavek 16(g)
Člen 449a Uredbe (EU) št. 575/2013; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2453, predloga 1: Netrgovalna knjiga – prehodnostno tveganje v zvezi s podnebnimi spremembami: kreditna kakovost izpostavljenosti po sektorjih, emisijah in preostali zapadlosti
Delegirana uredba (EU) 2020/1818, člen 12(1), točke (d) do (g), in člen 12(2)
Cilji glede zmanjšanja emisij TGP, odstavek 34
Kazalnik št. 4 iz preglednice 2 Priloge I Člen 449a Uredbe (EU) št. 575/2013; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2453, predloga 3: Netrgovalna knjiga – prehodnostno tveganje v zvezi s podnebnimi spremembami: mere usklajenosti
Delegirana uredba (EU) 2020/1818, člen 6
22 Uredba (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev (uredba o razkritjih v zvezi s trajnostnostjo) (UL L 317, 9.12.2019, str. 1).
23 Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (uredba o kapitalskih zahtevah) (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).
24 Uredba (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2014/17/EU ter Uredbe (EU) št. 596/2014 (UL L 171, 29.6.2016, str. 1).
25 Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (UL L 243, 9.7.2021, str. 1).
26 Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/1816 z dne 17. julija 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta glede pojasnila v izjavi o referenčni vrednosti, kako se v vsaki zagotovljeni in objavljeni referenčni vrednosti odražajo okoljski, socialni in upravljavski dejavniki (UL L 406, 3.12.2020, str. 1).
27 Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2453 z dne 30. novembra 2022 o spremembi izvedbenih tehničnih standardov iz Izvedbene uredbe (EU) 2021/637 glede razkritja okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj (UL L 324, 19.12.2022, str. 1).
28 Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/1818 z dne 17. julija 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z minimalnimi standardi za referenčne vrednosti EU za podnebni prehod in referenčne vrednosti EU, usklajene s Pariškim sporazumom (UL L 406, 3.12.2020, str. 17).
| ESRS E1-5 | Poraba energije iz fosilnih virov, razčlenjena po virih (samo sektorji z velikim vplivom na okolje), odstavek 38 | Kazalnik št. 5 iz preglednice 1 in kazalnik št. 5 iz preglednice 2 Priloge I | 16.2.7 Poraba energije in mešanica virov energije (E1-5), št. str. 102 |
|---|---|---|---|
| ESRS E1-5 | Poraba energije in mešanica virov energije, odstavek 37 | Kazalnik št. 5 iz preglednice 1 Priloge I | 16.2.7 Poraba energije in mešanica virov energije (E1-5), št. str. 102 |
| ESRS E1-5 | Energijska intenzivnost, povezana z dejavnostmi v podnebnih sektorjih z velikim vplivom, odstavki 40 do 43 | Kazalnik št. 6 iz preglednice 1 Priloge I | 16.2.7 Poraba energije in mešanica virov energije (E1-5), št. str. 102 |
| ESRS E1-6 | Bruto emisije TGP obsegov 1, 2 in 3 ter skupne emisije TGP, odstavek 44 | Kazalnika št. 1 in 2 iz preglednice 1 Priloge I | Člen 449a Uredbe (EU) št. 575/2013; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2453, predloga 1: Netrgovalna knjiga – prehodnostno tveganje v zvezi s podnebnimi spremembami: kreditna kakovost izpostavljenosti po sektorjih, emisijah in preostali zapadlosti |
| ESRS E1-6 | Intenzivnost bruto emisij TGP, odstavki 53 do 55 | Kazalnik št. 3 iz preglednice 1 Priloge I | Člen 449a Uredbe (EU) št. 575/2013; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2453 |
Odvzemi TGP in ogljični dobropisi, odstavek 56
Izpostavljenost portfelja referenčne vrednosti s podnebjem povezanim fizičnim tveganjem odstavek 66
Izpuščena razkritja s Prilogo C standarda ESRS 1
Razčlenitev denarnih zneskov po akutnih in kroničnih fizičnih tveganjih, odstavek 66(a)
Lokacija pomembnih sredstev, pri katerih obstaja pomembno fizično tveganje, odstavek 66(c)
Izpuščena razkritja s Prilogo C standarda ESRS 1
Razčlenitev knjigovodske vrednosti njegovih nepremičninskih sredstev glede na energijske razrede, odstavek 67(c)
Ni relevantno
Stopnja izpostavljenosti portfelja priložnostim v zvezi s podnebjem, odstavek 69
Izpuščena razkritja s Prilogo C standarda ESRS 1
ESRS E2-4
Kazalnik št. 8 iz preglednice 1 Priloge I, kazalnik št. 2 iz preglednice 2 Priloge I, kazalnik št. 1 iz preglednice 2 Priloge I, kazalnik št. 3 iz preglednice 2 Priloge I
ESRS E3-1
Kazalnik št. 7 iz preglednice 2 Priloge I
ESRS E3-1
Kazalnik št. 8 iz preglednice 2 Priloge I Ni relevantno
Kazalnik št. 12 iz preglednice 2 Priloge I
ESRS E3-4
Kazalnik št. 6.2 iz preglednice 2 Priloge I
ESRS E3-4
Kazalnik št. 6.1 iz preglednice 2 Priloge I
odstavek 16(a), točka (i)
Kazalnik št. 7 iz preglednice 1 Priloge I 16.5.2 Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom (SBM-3), št. str. 121
odstavek 16(b)
Kazalnik št. 10 iz preglednice 2 Priloge I 16.5.2 Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom (SBM-3), št. str. 121
odstavek 16(c)
Kazalnik št. 14 iz preglednice 2 Priloge I 16.5.2 Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom (SBM-3), št. str. 121
Trajnostne prakse ali politike v zvezi z zemljišči/ kmetijstvom, odstavek 24(b)
Kazalnik št. 11 iz preglednice 2 Priloge I 16.5.3 Politike v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi (E4-2), št. str. 123
Trajnostne prakse ali politike v zvezi z oceani/morji, odstavek 24(c)
Kazalnik št. 12 iz preglednice 2 Priloge I 16.5.3 Politike v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi (E4-2), št. str. 123
Politike za obravnavanje krčenja gozdov, odstavek 24(d)
Kazalnik št. 15 iz preglednice 2 Priloge I Ni relevantno
Nereciklirani odpadki, odstavek 37(d)
Kazalnik št. 13 iz preglednice 2 Priloge I 16.6.4 Odtok virov (odpadki) (E5-5), št. str. 131
Nevarni odpadki in radioaktivni odpadki, odstavek 39
Kazalnik št. 9 iz preglednice 1 Priloge I 16.6.4 Odtok virov (odpadki) (E5-5), št. str. 131
Sklic na SFDR22
Sklic na steber 323
Tveganje incidentov prisilnega dela, odstavek 14(f)
Kazalnik št. 13 iz preglednice 3 Priloge I Ni relevantno
Tveganje incidentov dela otrok, odstavek 14(g)
Kazalnik št. 12 iz preglednice 3 Priloge I Ni relevantno
Zaveze glede politike za področje človekovih pravic, odstavek 20
Kazalnik št. 9 iz preglednice 3 in kazalnik št. 11 iz preglednice 1 Priloge I
17.1.2 Politike v zvezi z lastno delovno silo (S1-1), št. str. 135
Politike skrbnega pregleda glede vprašanj, ki jih obravnavajo temeljne konvencije Mednarodne organizacije dela 1 do 8, odstavek 21
Delegirana uredba (EU) 2020/1816, Priloga II
17.1.2 Politike v zvezi z lastno delovno silo (S1-1), št. str. 135
Postopki in ukrepi za preprečevanje trgovine z ljudmi, odstavek 22
Kazalnik št. 11 iz preglednice 3 Priloge I Ni relevantno
Politika ali sistem upravljanja za preprečevanje nezgod na delovnem mestu, odstavek 23
Kazalnik št. 1 iz preglednice 3 Priloge I 17.1.2 Politike v zvezi z lastno delovno silo (S1-1), št. str. 135
Mehanizmi za obravnavanje pritožb, odstavek 32(c)
Kazalnik št. 5 iz preglednice 3 Priloge I 17.1.4 Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih lahko člani lastne delovne sile izrazijo pomisleke (S1-3), št. str. 138
Število smrtnih žrtev ter število in stopnja nezgod, povezanih z delom, odstavek 88(b) in (c)
Kazalnik št. 2 iz preglednice 3 Priloge I Delegirana uredba (EU) 2020/1816, Priloga II
17.1.15 Metrike zdravja in varnosti (S1-14), št. str. 145
Število izgubljenih dni zaradi poškodb, nezgod, smrtnih žrtev ali bolezni, odstavek 88(e)
Kazalnik št. 3 iz preglednice 3 Priloge I 17.1.15 Metrike zdravja in varnosti (S1-14), št. str. 145
Neprilagojena plačna vrzel odstavek 97(a)
Kazalnik št. 12 iz preglednice 1 Priloge I Delegirana uredba (EU) 2020/1816, Priloga II
17.1.17 Metrike prejemkov (plačna vrzel in skupni prejemki) (S1-16), št. str. 146
Pretirana plača izvršnega direktorja, odstavek 97(b)
Kazalnik št. 8 iz preglednice 3 Priloge I 17.1.17 Metrike prejemkov (plačna vrzel in skupni prejemki) (S1-16), št. str. 146
Incidenti diskriminacije, odstavek 103(a)
Kazalnik št. 7 iz preglednice 3 Priloge I 17.1.18 Incidenti, pritožbe in resni vplivi na človekove pravice (S1-17), št. str. 146
Nespoštovanje vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter OECD, odstavek 104(a)
Kazalnik št. 10 iz preglednice 1 in kazalnik št. 14 iz preglednice 3 Priloge I
Delegirana uredba (EU) 2020/1816, Priloga II; Delegirana uredba (EU) 2020/1818, člen 12(1)
17.1.18 Incidenti, pritožbe in resni vplivi na človekove pravice (S1-17), št. str. 146
Veliko tveganje dela otrok ali prisilnega dela v vrednostni verigi, odstavek 11(b)
Kazalnika št. 12 in 13 iz preglednice 3 Priloge I
17.2.1 Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom (ESRS 2 SBM-3), št. str. 147
Zaveze glede politike za področje človekovih pravic, odstavek 17
Kazalnik št. 9 iz preglednice 3 in kazalnik št. 11 iz preglednice 1 Priloge I
17.2.2 Politike v zvezi z delavci v vrednostni verigi (S2-1), št. str. 147
Politike v zvezi z delavci v vrednostni verigi, odstavek 18
Kazalnika št. 11 in 4 iz preglednice 3 Priloge I
| Sklic na SFDR | 22 |
|---|---|
| Sklic na steber | 323 |
| Sklic na uredbo o referenčnih vrednostih | 24 |
| Sklic na podnebna pravila EU | 25 |
ESRS S2-1 Nespoštovanje vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter smernic OECD, odstavek 19
Kazalnik št. 10 iz preglednice 1 Priloge I Delegirana uredba (EU) 2020/1816, Priloga II; Delegirana uredba (EU) 2020/1818, člen 12(1)
ESRS S2-1 Politike skrbnega pregleda glede vprašanj, ki jih obravnavajo temeljne konvencije Mednarodne organizacije dela 1 do 8, odstavek 19
Delegirana uredba (EU) 2020/1816, Priloga II
ESRS S2-4 Težave in incidenti v zvezi s človekovimi pravicami, povezani z višjim in nižjim delom njegove vrednostne verige, odstavek 36
Kazalnik št. 14 iz preglednice 3 Priloge I
ESRS S3-1 Zaveze glede politike za področje človekovih pravic, odstavek 16
17.2.2 Politike v zvezi s prizadetimi skupnostmi (S3-1), št. str. 147
ESRS S3-1
Nespoštovanje vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah, načel MOD in/ali smernic OECD, odstavek 17
Delegirana uredba (EU) 2020/1816, Priloga II; Delegirana uredba (EU) 2020/1818, člen 12(1)
17.2.2 Politike v zvezi s prizadetimi skupnostmi (S3-1), št. str. 147
ESRS S3-4
Težave in incidenti v zvezi s človekovimi pravicami, odstavek 36
17.2.5 Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na prizadete skupnosti ter pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi s prizadetimi skupnostmi ter učinkovitost navedenih ukrepov (S3-4), št. str. 148
ESRS S4-1 Politike v zvezi s potrošniki in končnimi uporabniki, odstavek 16
Ni relevantno
ESRS S4-1
Nespoštovanje vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter smernic OECD, odstavek 17
Delegirana uredba (EU) 2020/1816, Priloga II; Delegirana uredba (EU) 2020/1818, člen 12(1)
Ni relevantno
Težave in incidenti v zvezi s človekovimi pravicami, odstavek 35
Ni pomembno
ESRS G1-1
Konvencija Združenih narodov proti korupciji, odstavek 10(b)
Ni relevantno
Zaščita žvižgačev, odstavek 10(d)
Ni relevantno
Denarne kazni za kršitve zakonodaje o korupciji in podkupovanju, odstavek 24(a)
Delegirana uredba (EU) 2020/1816, Priloga II
Ni relevantno
Standardi za boj proti korupciji in podkupovanju, odstavek 24(b)
Ni relevantno
Trajnostno poročilo
Okoljskidel trajnostnega poročila zajema podatke za obdobje od 1. 1. 2024 do 31. 12. 2024. Kjer so rezultati na voljo, so prikazani za triletno obdobje, starejšipodatki so dosegljivi v poročilih naspodnjih povezavah. Vsebuje tudi letneprimerjave okoljskihkazalnikov s ciljem prikazaokoljske uspešnosti.
Poglavja v trajnostnemporočilu, v katerih so navedenepreverjene informacijeo okoljskem ravnanju, so označena z znakom . Podatki so verodostojni in odražajo dejansko stanje sistema ravnanja z okoljem v družbi. Navedbeje v marcu 2025 preveril Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje SIQ in ugotovil, da sistem ustreza zahtevam uredbe EU št. 1221/2009 (uredba EMAS).
Opis sistema ravnanja z okoljem ostaja nespremenjen in je vključen v Letnem poročilu za leto 2023.
Predhodna poročila so na voljo na povezavah: Živeti s pristaniščem - Poročilain dokumenti in http://www.luka-kp.si/slo/o-podjetju/odnos-do-okolja.
V letu 2024 smo spremenili metodologijo ocenjevanja okoljskih vplivov, tveganj in priložnosti. Podrobneje je nova metodologija opisana v poglavju 15.1.11 Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganjin priložnosti (IRO-1). Prepoznani pomembni okoljski vplivi, tveganjain priložnosti so opisani v vsakem posameznem poglavju (Podnebne spremembe, Onesnaženje, Vodni in morski viri, Biotska raznovrstnost in ekosistemi).
Uredba (ES) o prostovoljnem sodelovanju organizacij v sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) navaja, da je treba o svojih pomembnih neposrednih in posrednih okoljskih vidikih skupaj z glavnimikazalniki uspešnosti poročati na teh okoljskih področjih:
Med pomembne okoljske vidike se ne uvršča več požarna varnost, temveč potencialno onesnaženje z uhajanjem večje količine amonijaka (kot večja nesreča). Kot nov pomemben vpliv so prepoznane emisije toplogrednih plinov. Ciljne vrednosti so na področju preprečevanja onesnaževanja ostale nespremenjene. V poročilu tako poročamo o podnebnih spremembah in energiji, vodi, odpadkih, biotski raznovrstnosti in emisijah. Kazalnika materialov neprikazujemo, ker ocenjujemo, da pri dejavnosti skladiščenja in pretovora ni ključen in pomemben.
Vsebine so podrobno opisane v poglavju 17.3 Prizadete skupnosti.
Pri izkazovanju skladnosti v prvi vrsti izhajamo iz Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22), na podlagi katerega so podeljena okoljevarstvena dovoljenja glede emisij v okolje:
Luka Koper, d. d., ima tudi okoljevarstveno dovoljenje št. 35444-2/2016-13 z dne 15. 6. 2017 po postopku R-3 za predelavo odpadnega papirniškega mulja, ki se pomeša z vodo ter nanaša na premog in železovo rudo za zmanjšanje prašenja.
zrak, za skladiščenje odpadkov, emisije hrupa in kot obrat večjega tveganja za nastanek nesreče. Izpolnjevanje zahtev podeljenih okoljevarstvenih dovoljenj selektivno pregleda in pri tem ugotavlja, ali se predpisane zahteve izpolnjujejo. Na področju svetlobnega onesnaženja je bila že v začetku leta 2017 zaključena ureditev vseh obstoječih svetil na način, da so ta skladna z zahtevami zakonodaje s področja svetlobnega onesnaženja (Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10, 46/13 in 44/22 – ZVO-2)). Načrt je bil nato revidiran še leta 2019, 2021, 2022 in 2024. Revizije izvajamo zaradi sprememb v številu in lokacijah vgrajenih/odstranjenih svetil.
Rezultati meritev z naprav, ki povzročajo emisije snovi v zrak, izkazujejo skladnost s prejetim okoljevarstvenim dovoljenjem (št. 35444-2/2016-13 z dne 15. 6. 2017 in spremembama št. 35440-50/2019-10 z dne 21. 10. 2020 ter št. 35447-4/2021-2550-10 z dne 27. 5. 2022). Vrednosti delcev PM10 in PM2,5 v zraku so na območju pristanišča pod zakonsko postavljenimi normativi (Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 9/11, 8/15, 66/18 in 44/22 – ZVO-2)), enako velja tudi za število dnevnih preseganj. Izmerjene emisije iz kurilnih naprav so skladne z zakonodajnimi zahtevami in okoljevarstvenim dovoljenjem (št. 35444-2/2016-13 z dne 15. 6. 2017 in spremembama št. 35440-50/2019-10 z dne 21. 10. 2020 ter št. 35447-4/2021-2550-10 z dne 27. 5. 2022) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 46/19 in 44/22 – ZVO-2).
Raven hrupa, izmerjena s pomočjo treh fiksnih merilnikov (meritve se izvajajo stalno, 24/7), je skladna z zahtevami podeljenega okoljevarstvenega dovoljenja št. 35450-18/2022-2550-4 z dne 4. 4. 2023 in čistopisa izreka 35450-18/2022-2550-8 z dne 26. 5. 2023 glede mejnih vrednosti kazalnikov hrupa v okolju, ki veljajo pred prvimi objekti mesta Koper, Ankarana in Bertokov. V letu 2024 smo izvedli še dodatne meritve pred prvimi stavbami v Ankaranu, katerih rezultati so skladni z zakonodajo.
Izvedene analize industrijskih odpadnih voda in odpadnih voda iz malih sanitarnih čistilnih naprav so pokazale skladnost z okoljevarstvenimi zahtevami št. 35444-2/2016-13 z dne 15. 6. 2017 ter spremembama št. 35440-50/2019-10 z dne 21. 10. 2020 in št. 35447-4/2021-2550-10 z dne 27. 5. 2022. Na novi lokaciji, kjer skladiščimo staro železo, smo imeli v letu 2023 v padavinski odpadni vodi neustrezne rezultate in ugotovili smo, da so posledica vdora morske vode in mešanja odpadne vode v lovilcu olj. Kot ukrep smo padavinske odpadne vode s te lokacije preusmerili na novo vgrajen lovilec olj in izvedene meritve izkazujejo skladnost z zakonodajo.
Tudi preostale meritve in parametri v industrijskih odpadnih vodah so bili skladni z določili okoljevarstvenega dovoljenja št. 35444-2/2016-13 z dne 15. 6. 2017 ter spremembama št. 35440-50/2019-10 z dne 21. 10. 2020 in št. 35447-4/2021-2550-10 z dne 27. 5. 2022. Z rezultati meritev seznanimo upravljavca Centralne čistilne naprave Koper. Luka Koper, d. d., ima veljavno okoljevarstveno dovoljenje za skladiščenje (pretovarjanje) nekaterih vrst odpadkov (staro železo, papir, plastika, valjarniška škaja) št. 35444-2/2016-13 z dne 15. 6. 2017 s spremembama št. 35440-50/2019-10 z dne 21. 10. 2020 in št. 35447-4/2021-2550-10 z dne 27. 5. 2022.
Izvajali smo pretovarjanje starega železa, pri čemer so se izvedle meritve radioaktivnosti pošiljk, vodile evidence, izračunale imisije prahu v okolje in izvedle meritve odpadne vode iz lovilcev olj. V sklopu pretovarjanja odpadnega železa v letu 2024 v pošiljkah nismo zasledili drugega materiala. Ne glede na navedeno smo na ministrstvo posredovali vlogo za spremembo obstoječega okoljevarstvenega dovoljenja (št. 35444-2/2016-13 z dne 15. 6. 2017, sprememba št. 35440-50/2019-10 z dne 21. 10. 2020, sprememba št. 35447-4/2021-2550-10 z dne 27. 5. 2022) za uvedbo dodatnega postopka obdelave kovinskih odpadkov na obstoječi lokaciji (lokacija 2 in lokacija 7) po mehanskem postopku R12 – Izmenjava odpadkov za predelavo s katerimkoli od postopkov.
Na področju preprečevanja večjih nesreč (SEVESO okoljevarstveno dovoljenje, št. 35415-1/2006-15 z dne 8. 1. 2008, spremembe št. 35415-4/2008-16 z dne 19. 3. 2009, št. 35495-1/2012-2 z dne 21. 11. 2012, št. 35492-1/2013-10 z dne 21. 6. 2013 in št. 35495-4/2016-7 z dne 14. 10. 2016) nismo zabeležili odstopanj glede na izdano dovoljenje in letni inšpekcijski pregled ni prepoznal pomanjkljivosti.
V sklopu Uredbe o preverjanju radioaktivnosti pošiljk, ki bi lahko vsebovale vire sevanja neznanega izvora (Ur. list RS, št. 10/2019), smo izvajali kontinuirane meritve. Za izvajanje meritev imamo pridobljeno pooblastilo s strani Uprave RS za jedrskovarnost (URSJV) iz decembra 2021, ki smo ji tudi posredovali letno poročilo o izvedenih meritvah. Za opravljene inšpekcijske nadzore nismo prejeli odločb. Dodatnih ukrepov nismo vpeljali.
V letu 2024 smo zaradi pogostih in zelo intenzivnih in neprijetnih vonjav iz objekta za sušenje komunalnega blata na Serminu posredovali pritožbo javnemu komunalnemu podjetju Marjetici. Težava še ni odpravljena.
| 2022 | 2023 | 2024 | |
|---|---|---|---|
| Število okoljskih pritožb | 12 | 14 | 33 |
Od skupno 18 prejetih pritožb zaradi hrupa ladij nam je pri 4 ladjah uspelo doseči, da je z izvedbo ukrepov raven hrupa znižala. V nekaterih pritožbenih primerih ukrepov ni bilo mogoče izvesti, ker je ladja že zapustila pristanišče ali bi izvedba ukrepov ogrozila varnost zaposlenih na ladji. V nekaterih primerih pa merilne naprave niso zaznale povišanj hrupa. V enem primeru je bil prekomeren hrup posledica okvare ladijskega motorja. Vpliv na okolje je bil kratkotrajen, vendar prisoten.
V primerih pritožb (6) zaradi neustreznih pristaniških zmogljivosti za prevzem ladijskih odpadkov so se le-te nanašale na neprevzem določenih tekočih ladijskih odpadkov. V nobenem od primerov ladjar ni podal zahtevane najave oddaje tovrstnih odpadkov. Gre za večje količine tekočih odpadkov, ki jih tudi ob ustrezni najavi sicer še ne moremo sprejeti in preučujemo rešitve, saj so prevzemne zmogljivosti omejene tudi v Sloveniji. Na prejete pritožbe smo tudi pisno odgovorili Upravi RS za pomorstvo. Žal nimamo informacij, v katerem pristanišču so omenjene ladje oddale te odpadke, vendar pa je izpust v morje nedovoljen, zato ocenjujemo, da vpliva na okolje ni bilo. Ladjar je v nekaterih primerih tudi navedel, da ima zadostne skladiščne kapacitete za hranjenje odpadkov do naslednjega pristanišča.
2 pritožbista se nanašali na zabijanje pilotov pri gradnji. Na gradbišču smo izmerili izvedli meritve hrupa, ki pa niso izkazovale preseganja mejnih vrednosti, zato ocenjujemo, da je bil vpliv na okolje majhen.
Ena pritožba se je nanašala na neposodobljene podatke o hrupu in prahu na spletni strani Živeti s pristaniščem. Težave s pošiljanjem podatkov na strežnik so bile hitro odpravljene, zaradi česar ne ocenjujemo vpliva na okolje.
Ena pritožba se je nanašala na zastiranje pogleda na morje zaradi vezane kontejnerske ladje na vezu št. 1. Ladja je bila izjemoma začasno privezana na tem vezu, saj se je takoj po izplutju z drugega veza na kontejnerskem terminalu izkazalo, da ima okvaro motorja. Ladja se je na vezu št. 1 zadržala kratek čas. Vplivov na okolje ni bilo.
Uredba o taksonomiji EU
Skladno z Uredbo o taksonomiji (Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088), ki je pričela veljati 12. julija 2020, in njenimi prilogami ter skladno z Delegirano uredbo Komisije 2021/2178 z dne 6. julija 2021 o dopolnitvi Uredbe o taksonomiji in s smernicami Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je Skupina Luka Koper za leto 2024 zavezana za objavo ključnih kazalnikov uspešnosti, ki izhajajo iz storitev, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, ki se lahko štejejo za trajnostne.
Večina dejavnosti zaenkrat ni vključena v področje uporabe prilog I in II k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2021/2139 z dne 4. junija 2021 o dopolnitvi Uredbe o taksonomiji, kot tudi ne v področje uporabe prilog I, II, III in IV Delegirane uredbe komisije (EU) 2023/2486 z dne 27. junija 2023 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k trajnostni rabi ter varstvu vodnih in morskih virov, prehodu na krožno gospodarstvo, preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja ali varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemov, in za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev, ter o spremembi Delegirane uredbe Komisije (EU) 2021/2178 glede posebnih javnih razkritij za te gospodarske dejavnosti. To pomeni, da dejavnosti Skupine trenutno niso taksonomsko sprejemljive. Zaradi navedenega v nadaljevanju poročamo le o tistih taksonomskih dejavnostih, ki jih prepoznamo v delegiranih uredbah.
Za opredelitev usklajenih dejavnosti smo izvedli celovit pregled dejavnosti ter glede na razpoložljive atribute poročanja določili, katera lahko pomembno prispevajo k navedenim ciljem.
bamin blažitvinjihovih posledic ali drugim ciljem, je bilo pa v delegiranih ureditvah prepoznanih nekaj taksonomskih dejavnosti, s katerimi se prilagajamo podnebnim spremembam in blažimo njihove posledice ter prispevamo k drugim ciljem. Zaradi lastnega delovanja neposredno omogočamo drugim dejavnostim (npr. pomorski, cestni in železniški promet), da znatno prispevajo k enemu ali več okoljskim ciljem iz delegirane uredbe. Ker večina dejavnosti družb v Skupini trenutno še ni sprejemljivih in usklajenih s taksonomijo EU, so posledično deleži prihodkov, naložb in stroškov glede na njihov skupni obseg relativno majhni.
Nobena gospodarska dejavnost ali naložba ne sme pomembno škodovati kateremukoli od šestih okoljskih ciljev, določenih v EU Taksonomiji, in sicer:
V sklop aktivnosti 4.1 Proizvodnja energije z uporabo fotovoltaične tehnologije smo vključili dejavnost gradnje ali upravljanja objektov za proizvodnjo električne energije z uporabo fotovoltaične tehnologije, saj skladno s trajnostno strategijo vgrajujemo sončne elektrarne. Proizvedena električna energija se v celoti porabi za lastne potrebe, zato iz tega naslova nimamo prihodkov. V sklopu te aktivnosti poročamo o investicijah v gradnjo sončnih elektrarn. Aktivnost v celoti izpolnjuje merila za bistven prispevek k prilagajanju podnebnim spremembam.
V sklop aktivnosti 4.9 Prenos in distribucija električne energije je vključena dejavnost gradnje in upravljanja prenosnih sistemov za prenos električne energije po povezanem sistemu z visoko in izjemno visoko napetostjo ter gradnje in upravljanja distribucijskih sistemov za prenos električne energije po visoko-, srednje- in nizkonapetostnih distribucijskih sistemih, saj Skupina Luka Koper sama investira v infrastrukturo, ki bo v bodoče nadgrajena in bo zagotavljala tudi priključitev tovornih in potniških ladij na električno omrežje ter posledično bistveno pripomogla k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov na območju pristanišča. V to dejavnost je za leti 2022 in 2023 vključena aktivnost namestitve prenosnih in distribucijskih transformatorjev, ki izpolnjujejo zahteve stopnje 2 (od 1. julija 2021) iz priloge I k Uredbi Komisije (EU) št. 548/2014 in – za srednje transformatorje, pri katerih najvišja napetost za opremo ne presega 36 kV – zahteve glede doseganja ravni AAA0, kar zadeva izgube prostega teka, določene v standardu EN 50588-1, saj sta bila v letih 2022 in 2023 nameščena dva taka sistema. Aktivnost v celoti izpolnjuje merila za bistven prispevek k prilagajanju podnebnim spremembam.
V sklop aktivnosti 5.2 Obnova sistemov za zbiranje, čiščenje in distribucijo vode je vključena dejavnost obnove sistemov za zbiranje, čiščenje in distribucijo vode, vključno z infrastrukturo za zbiranje, čiščenje in distribucijo vode za potrebe gospodinjstev in industrije, kajti na območju pristanišča Skupina Luka Koper sama investira v infrastrukturo za oskrbo s pitno vodo ter s stalnimi posodobitvami prispeva k manjšim izgubam vode in blažitvi podnebnih sprememb. Aktivnost v celoti izpolnjuje merila za bistven prispevek prilagajanju podnebnim spremembam.
Ocenjujemo, da aktivnost bistveno prispeva k prehodu na krožno gospodarstvo, saj se odpadki v pristanišču ločeno zbirajo po posameznih frakcijah, se ponovno uporabijo ali reciklirajo, količina in kakovost odpadkov se stalno spremljata in ocenjujeta in o tem se poroča deležnikom. Dejavnost ne ovira doseganja dobrega okoljskega stanja morskih voda ali ne poslabša kakovosti morskih voda, ki so že v dobrem okoljskem stanju, kar ugotavljamo na podlagi izvedenih meritev.
Aktivnost vključuje nakup, financiranje, najem, zakup in upravljanje vozil, razvrščenih v kategoriji M1 (232) in N1 (233), ki spadata na področje uporabe Uredbe (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta (234), ali v kategorijo L (dvo- in trikolesna vozila ter štirikolesniki) (235). V letu 2023 so bila nabavljena električna vozila in električni skuterji. Aktivnost v celoti izpolnjuje merila za bistven prispevek blažitvi podnebnih sprememb, saj proizvaja 0 kg CO2e/km.
V sklop aktivnosti 7.3 Namestitev, vzdrževanje in popravilo energijsko učinkovite opreme so vključeni posamezni obnovitveni ukrepi, ki obsegajo namestitev, vzdrževanje ali popravilo energijsko učinkovite opreme. Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji vključujejo enega od spodaj navedenih posameznih ukrepov, kadar izpolnjujejo minimalne zahteve za posamezne komponente in sisteme iz veljavnih nacionalnih ukrepov, s katerimi se izvaja Direktiva 2010/31/EU, in se, kjer je to ustrezno, uvrščajo v najvišja dva razreda energijske učinkovitosti, v katerih je na voljo znatno število izdelkov, v skladu z Uredbo (EU) 2017/1369 in delegiranimi akti, sprejetimi na podlagi te uredbe. Aktivnost v celoti izpolnjuje merila za bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb, saj vključuje:
V letu 2022 smo izvedli posodobitev opreme v objektu notranjega železniškega transporta ter izvedli aktivnosti d in f. V 2023 smo izvedli namestitev in zamenjavo energijsko učinkovitih svetlobnih virov ter izvedli posodobitev prezračevalnih, ogrevalnih in hladilnih sistemov.
V sklop aktivnosti so vključeni namestitev, vzdrževanje in popravilo polnilnih postaj za električna vozila v stavbah (in na parkirnih prostorih, povezanih s stavbami), kar smo v letu 2023 na nekaterih območjih pristanišča tudi izvedli. Aktivnost v celoti izpolnjuje merila za bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb.
Ta dejavnost je taksonomsko sprejemljiva, vendar še ni okoljsko trajnostna glede na postavljene kriterije, saj se testavbe ne uvrščajo v razred učinkovitosti A, torej gre za dejavnost, neusklajeno s taksonomijo.
V sklop aktivnostista vključena ločeno zbiranje in prevoznenevarnih in ne- nevarnih odpadkov, ki so namenjeni pripravi za ponovno uporabo ali recikli- ranju, vključno zgradnjo, upravljanjemin nadgradnjo obratov za zbiranje in prevoz takih odpadkov, kot so zbirni centri in postaje za pretovarjanje odpadkovkot sredstva za snovno predelavo. Pod to postavko prikazujemo čiste prihodke od prodaje, naložbev osnovna sredstva (CAPEX) in naložbe v obratna sredstva (OPEX) za dejavnost ločenega zbiranja in prevoza nevar- nih odpadkov, saj smo dejavnost zbiranja in prevoza nenevarnih odpadkov prikazaliže kot prepoznano aktivnost.
Oceniliin dokumentirali smo skladnost s predpisanimi merili za nebistveno škodovanje (DNSH), kot jih predpisuje zakonodaja na področju taksonomi- jeza prepoznanesprejemljive dejavnosti. Za oceno fizičnih podnebnihtve- ganj skladnoz merili iz Dodatka A, smouporabili analizo različnih scenari- jevpodnebnih sprememb predstavljenih v poglavju 15.1.11Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti (IRO-1).Če smo lahkodokumentirali skladnost glede navsa postavljena merila DNSH, smo ocenili, dadejavnost ne škoduje bistveno drugim okolj- skimciljem.
Zavezani smo spoštovanju vseh mednarodno priznanih človekovih pravic, navedenih v Splošni deklaraciji človekovih pravic in v drugih relevantnih mednarodnih dokumentih s področja človekovih pravic. Zavezani smo k izvajanju skrbnega pregleda človekovih pravic, kot ga določajo Vodilna načela ZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter Smernice OECD za večnacionalne družbe. Podrobneje o človekovih pravicah poročamo v poglavju 15.1.6 Izjava o skrbnem pregledu (GOV-4) in poglavju 17.1.2 Politike v zvezi z lastno delovno silo (S1-1). V družbah v Skupini Luka Koper kršitve človekovih pravic na podlagi odločb pristojnih organov niso bile ugotovljene. O tem podrobneje poročamo v poglavju 17.1.18 Incidenti, pritožbe in resni vplivi na človekove pravice (S1-17).
Vzpostavljen imamo sistem vodenja za preprečevanje korupcije, ki izpolnjuje zahteve standarda ISO 37001:2016 Sistemi vodenja za preprečevanje korupcije, o čemer podrobneje poročamo v poglavju 18.1 Poslovno ravnanje. V družbah v Skupini Luka Koper kršitve korupcije na podlagi odločb pristojnih organov niso bile ugotovljene.
Zaveza izpolnjevanja davčnih predpisov je pomemben vidik upravljanja in nadzora družb v Skupini Luka Koper. Vzpostavljen imamo sistem notranjih davčnih kontrol, ustreznost in delovanje katerih preverjamo tako v okviru pridobljenega posebnega statusa davčnega zavezanca zaradi spodbujanja prostovoljnega izpolnjevanja obveznosti, kot tudi z izvedbo občasnih preventivnih davčnih pregledov s strani neodvisnih zunanjih strokovnjakov. V družbah v Skupini Luka Koper kršitve davčnih predpisov na podlagi odločb pristojnih organov niso bile ugotovljene.
Pravila in smernice etičnega ravnanja so opredeljeni v Etičnem kodeksu, ki je podrobneje opisan v poglavju 17.1.2 Politike v zvezi z lastno delovno silo (S1-1). Zoper Skupino Luka Koper ni potekal noben postopek zaradi kršitve konkurenčne zakonodaje. V družbah v Skupini Luka Koper kršitve konkurenčnih predpisov na podlagi odločb pristojnih organov niso bile ugotovljene.
| 1. | Podjetje izvaja ali financira raziskave, razvoj, predstavitev in postavitev inovativnih objektov za proizvodnjo električne energije, ki proizvajajo energijo iz jedrskih procesov z minimalnimi odpadki iz jedrskega gorivnega cikla, ali ima izpostavljenosti do navedenega. | NE |
|---|---|---|
| 2. | Podjetje izvaja ali financira gradnjo in varno upravljanje novih jedrskih objektov za proizvodnjo električne energije ali procesne toplote, tudi za namen daljinskega ogrevanja ali industrijskih procesov, kot je proizvodnja vodika, ter njihove varnostne posodobitve z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij ali ima izpostavljenosti do navedenega. | NE |
| 3. | Podjetje izvaja ali financira varno upravljanje obstoječih jedrskih objektov za proizvodnjo električne energije ali procesne toplote, tudi za namen daljinskega ogrevanja ali industrijskih procesov, kot je proizvodnja vodika iz jedrske energije, ter njihove varnostne posodobitve ali ima izpostavljenosti do navedenega. | NE |
| 4. | Podjetje izvaja ali financira gradnjo ali upravljanje objektov za proizvodnjo električne energije, ki proizvajajo električno energijo z uporabo fosilnih plinastih goriv, ali ima izpostavljenosti do navedenega. | NE |
|---|---|---|
| 5. | Podjetje izvaja ali financira gradnjo, obnovo in upravljanje objektov za soproizvodnjo toplote/hladu in električne energije z uporabo fosilnih plinastih goriv ali ima izpostavljenosti do navedenega. | NE |
| 6. | Podjetje izvaja ali financira gradnjo, obnovo in upravljanje objektov za proizvodnjo toplote, ki proizvajajo toploto/hlad z uporabo fosilnih plinastih goriv, ali ima izpostavljenosti do navedenega. | NE |
Ključni kazalniki uspešnosti, ki izhajajo iz proizvodov ali storitev, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, vključenimi v taksonomijo, so čisti prihodki od prodaje, naložbe v osnovna sredstva (CAPEX) in naložbe v obratna sredstva (OPEX).
Razlaga pristopa, ki je uporabljen v direktivah, povezanih s taksonomijo EU, je še vedno predmet določenih negotovosti, kar bi lahko povzročilo spremembe v poročanju, ko ga bo EU naknadno pojasnila. Obstaja tveganje, da bi bilo treba ključne kazalnike uspešnosti, predstavljene kot taksonomsko usklajene, oceniti drugače. Naše razumevanje je podano v nadaljevanju.
V imenovalcu izračunanih kazalnikov so upoštevani čisti prihodki od prodaje Skupine Luka Koper, ki so v letu 2024 znašali 330,1 milijona evrov. Čisti prihodki od prodaje Skupine Luka Koper so v računovodskem delu poročila prikazani v točki 19.1 Izkaz poslovnega izida in opisani v točki 22 Dodatna pojasnila izkaza poslovnega izida v pojasnilu 1: Čisti prihodki od prodaje.
V števcu izračunanih kazalnikov za čiste prihodke od prodaje za dejavnost zbiranja in prevoza nevarnih odpadkov (NACE 38.11, E38.12 in F42.9) so upoštevani samo prihodki, evidentirani na stroškovnih mestih SM6655 Kopenski odpadki, SM 6660 GJS zbiranje odpadkov s plovil in SM 6670 Čiščenje odpadnih vod, na osnovi storitev, ki jih je mogoče neposredno pripisati tej dejavnosti, preostali prihodki so upoštevani po ključu prevzetih nevarnih odpadkov v celotni količini prevzetih odpadkov.
Za dejavnost zbiranja in prevoza frakcij nenevarnih odpadkov, ki se ločujejo na viru (NACE E38.11), so upoštevani samo prihodki, evidentirani na stroškovnih mestih SM6655 Kopenski odpadki, SM6660 GJS zbiranje odpadkov s plovil in SM 6670 Čiščenje odpadnih vod, na osnovi storitev, ki jih je mogoče neposredno pripisati tej dejavnosti, preostali prihodki so upoštevni po ključu prevzetih nenevarnih odpadkov v celotni količini prevzetih odpadkov, za dejavnost nakupa in lastništva stavb (NACE 68) pa samo evidentirani čisti prihodki od prodaje na osnovi ročnih evidenc prihodkov na kontih najemninin stroškovnih mest, povezanih z naložbenimi nepremičninami, ki so prikazane v pojasnilu 12: Naložbene nepremičnine.
Vsaka knjigovodska listina, evidentirana v informacijskem sistemu SAP, ima lahko dodeljeno samo eno stroškovno mesto in konto, kar nam omogoča, da se izognemo dvojnemu štetju.
Čisti prihodki od prodaje od okoljsko trajnostnih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, so v letu 2024 znašali 0,9 milijona evrov oziroma 0,3 odstotka vseh čistih prihodkov od prodaje. To je prispevala dejavnost zbiranja in prevoza frakcij nevarnih odpadkov (NACE 38.11, E38.12 in F42.9).
Čisti prihodki od prodaje od dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, so v letu 2024 znašali 3,6 milijona evrov oziroma 1,1 odstotka vseh čistih prihodkov od prodaje.
Čisti prihodki od prodaje od dejavnosti, nesprejemljivih za taksonomijo, so v letu 2024 znašali 326,5 milijona evrov oziroma 98,9 odstotka vseh čistih prihodkov od prodaje.
V imenovalcu izračunanih kazalnikov so upoštevane naložbe v osnovna sredstva (CAPEX) Skupine Luka Koper, ki so v letu 2024 znašale 55,5 milijona evrov. Naložbe v osnovna sredstva (CAPEX) Skupine Luka Koper so v računovodskem delu poročila prikazane v pojasnilu 11: Nepremičnine, naprave in oprema ter v pojasnilu 13: Druga nekratkoročna sredstva.
V števcu izračunanih kazalnikov so upoštevane naložbe v osnovna sredstva (CAPEX), ki so dodeljene posameznim prepoznanim taksonomskim dejavnostim na podlagi knjiženih vrednosti posamezne naložbe v informacijskem sistemu za vodenje naložb PPM Clarity, v katerem je vsaki naložbi dodeljena samo ena številka naložbe, dodatno so okoljsko trajnostne naložbe označene z enooznako PIP – program izboljšave poslovanja. Vse naložbe, označene s PIP, so bile pregledane ter povezane s samo eno taksonomsko dejavnostjo, dodatno je bilo s posameznimi prepoznanimi taksonomskimi dejavnostmi povezanih še 16 naložb, ki niso bile označene s PIP. S tem se je družba izognila dvojnemu štetju.
Naložbe v osnovna sredstva (CAPEX) za okoljsko trajnostne dejavnosti, usklajene s taksonomijo, so v letu 2024 znašale 6 milijonov evrov oziroma 10,8 odstotka vseh naložb v osnovna sredstva (CAPEX).
Dejavnost proizvodnje energije z uporabo fotovoltaične tehnologije (NACE D35.11 in F42.22) je prispevala 3,5 milijona evrov oziroma 6,3 odstotka vseh naložb v osnovna sredstva (CAPEX).
Dejavnost prevoza z motornimi kolesi, osebnimi avtomobili in lahkimi gospodarskimi vozili (NACE H49.32, H49.39 in N77.11) je prispevala 1,1 milijona evrov oziroma 2 odstotka vseh naložb v osnovna sredstva (CAPEX).
Dejavnost infrastrukture za omogočanje nizkoogljičnega prevoza po plovnih poteh (NACE F42.91, F71.1 ali F71.20) je prispevala 1,4 milijona evrov oziroma 2,5 odstotka vseh naložb v osnovna sredstva (CAPEX).
Naložbe v osnovna sredstva (CAPEX) za dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (nisouklajene s taksonomijo), so v letu 2024 znašale 0,7 milijona evrov oziroma 1,3 odstotka vseh naložb v osnovna sredstva (CAPEX). To je prispevala dejavnost nakupa in lastništva stavb (NACE L68), kar je prikazano v računovodskem delu poročila v pojasnilu 12: Naložbene nepremičnine.
Naložbe v osnovna sredstva (CAPEX) za dejavnosti, nesprejemljive za taksonomijo, so v letu 2024 znašale 48,8 milijona evrov oziroma 87,9 odstotka vseh naložb v osnovna sredstva (CAPEX).
V imenovalcu izračunanih kazalnikov so upoštevane naložbe v obratna sredstva (OPEX) Skupine Luka Koper, in sicer stroški nadomestnih delov, stroški storitev vzdrževanja in stroški, povezani z zbiranjem odpadkov, ki so v letu 2024 znašali 19,8 milijona evrov. Naložbe v obratna sredstva (OPEX) so v računovodskem delu poročila prikazane v pojasnilu 3: Stroški materiala ter v pojasnilu 4: Stroški storitev.
prevzetih nevarnih odpadkov v celotni količini prevzetih odpadkov. V števcu izračunanih kazalnikov so upoštevane naložbe v obratna sredstva (OPEX), ki so dodeljene dejavnosti obnove sistemov za zbiranje, čiščenje in distribucijo vode (NACE E36.00 in F42.99) na podlagi knjigovodskih listin, evidentiranih na štirih internih nalogih vzdrževanja in kontih stroškov nadomestnih delov in storitev vzdrževanja v informacijskem sistemu SAP. V števcu izračunanih kazalnikov so upoštevane naložbe v obratna sredstva (OPEX), ki so dodeljene dejavnosti infrastrukture za omogočanje nizkoogljičnega prevoza po plovnih poteh (NACE F42.91, F71.1 ali F71.20) na podlagi knjigovodskih listin, evidentiranih na internih nalogih vzdrževanja in kontih stroškov nadomestnih delov in storitev vzdrževanja v informacijskem sistemu SAP. Izbrani so bili stroški samotistih tehničnih mest, ki jih je bilo mogoče povezati z infrastrukturo, mehanizacijo in transportnimi sistemi, ki omogočajo ničelne emisije CO2. Za dejavnost nakupa in lastništva stavb (NACE L68) so upoštevane naložbe v obratna sredstva (OPEX) na osnovi ročnih evidenc stroškov na kontih najemnin in stroškovnih mest, povezanih z naložbenimi nepremičninami, ki so prikazane v pojasnilu 12: Naložbene nepremičnine. Vsaka knjigovodska listina, evidentirana v informacijskem sistemu SAP, ima lahko dodeljeno samo eno stroškovno mesto in konto, kar nam omogoča, da se izognemo dvojnemu štetju.
Naložbe v obratna sredstva (OPEX) za okoljsko trajnostne dejavnosti, usklajene s taksonomijo, so v letu 2024 znašale 4,1 milijona evrov oziroma 20,7 odstotka vseh naložb v obratna sredstva (OPEX). Dejavnost zbiranja in prevoza nevarnih odpadkov (NACE E38.11, E38.12 in F42.9) je prispevala 1 milijon evrov oziroma 5,1 odstotka vseh naložb v obratna sredstva (OPEX). Dejavnost infrastrukture za omogočanje nizkoogljičnega prevoza po plovnih poteh (NACE F42.91, F71.1 ali F71.20) je prispevala 3,1 milijona evrov oziroma 15,7 odstotka vseh naložb v obratna sredstva (OPEX). Podatke prikazujemo v računovodskem delu poročila v pojasnilu 4: Stroški storitev.
v obratna sredstva (OPEX). Dejavnost obnove sistemov za zbiranje, čiščenje in distribucijo vode (NACE E36.00 in F42.99) je prispevala 0,4 milijona evrov oziroma 2 odstotka vsehnaložb v obratna sredstva (OPEX). Dejavnost zbiranja in prevoza frakcij nenevarnih odpadkov, ki se ločujejo na viru (NACE E38.11) je prispevala 1,1 milijona evrov oziroma 5,6 odstotka vsehnaložb v obratna sredstva (OPEX). Dejavnost nakupa in lastništva stavb (NACE L68) je prispevala 0,2 milijona evrov oziroma 1 odstotek vseh naložb v obratna sredstva (OPEX), kar je prikazano v računovodskem delu poročila v pojasnilu 12: Naložbene nepremičnine.
Naložbe v obratna sredstva (OPEX) za dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo so v letu 2024 znašale 5,8 milijona evrov oziroma 29,3 odstotka vsehnaložb v obratna sredstva (OPEX).
Naložbe v obratna sredstva (OPEX) za dejavnosti, nesprejemljive za taksonomijo so v letu 2024 znašale 14 milijonov evrov oziroma 70,7 odstotka vsehnaložb v osnovna sredstva (CAPEX).
Delež čistih prihodkov od prodaje, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, vključenimi v taksonomijo EU - razkritje Skupine Luka Koper za leto 2024 s primerjavo z letom 2023, za vse cilje
| Gospodarske dejavnosti | Oznaka # | Prihodki | Delež prihodkov leto 2024 | Blažitev podnebnih sprememb | Prilagajanje podnebnim |
|---|---|---|---|---|---|
| v mio eur% | DA/NE/NSP | DA/NE | DA/NE | DA/NE | DA/NE | DA/NE | DA/NE | DA/NE | DA/NE | %O P | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| A DEJA | VNOSTI, SPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO | ||||||||||
| A.1 | Okoljsko trajnostne dejavnosti (usklajene s taksonomijo) | ||||||||||
| 2.3 | Zbiranje in prevoz nevarnih odpadkov | KG 2.3. | NACE: E38.11, E38.12, F42.9 | 0,9 | 0,3 | %NSP | NSP | NSP | NSP | DANSPDADADA | 0,2 % |
| Prihodki od okoljsko trajnostnih dejavnosti (usklajenih s takso- | nomijo) (A.1) | 0,9 | 0,3 | %0,0 % | 0,0 % | 0,0 % | 0,3 % | 0,0 % | DADADA | DADADADA | 0,2 % |
| Od tega omogočitvenih | 0,0 | 0,0 % | 0,0 % | 0,0 % | 0,0 % | 0,0 % | 0,0 % | DADADA | DADADADA | ||
| Od tega prehodnih | 0,0 | 0,0 % | DADA | DADADADADA | |||||||
| A.2 | Dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (dejavnosti, neusklajene s taksonomijo) | ||||||||||
| 5.5 | Zbiranje in prevoz frakcij nenevarnih odpadkov, ki se loču- | BPS 5.5 | NACE: E38.11 | 1,8 | 0,5 | %SP | NSP | NSP | NSP | 0,2 % | |
| 7.7 | Nakup in lastništvo stavb, saj nakupujemo in dajemo v | BPS in PPS 7.7 | HACE: L68 | 0,9 | 0,3 | %SP | NSP | NSP | NSP | 0,3 % | |
| Prihodki od dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, ven- | dar niso okoljsko trajnostne (dejavnosti, neusklajene s takso- | nomijo) (A.2) | 2,7 | 0,8 % | 0,8% | 0,0 % | 0,0 % | 0,0 % | 0,0 % | 0,0 % | 0,5 % |
| Skupaj (A.1 + A.2) | 3,6 | 1,1 % | 1,1 % | 0,0 % | 0,0 % | 0,0 % | 0,0 % | 0,0 % | 0,7 % | ||
| B DEJA | VNOSTI NESPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO | ||||||||||
| Prihodki od dejavnosti, nesprejemljivih za taksonomijo (B) | 326,5 | 98,9 % | |||||||||
| Skupaj (A + B) | 330,1 | 100,0 % |
SP - dejavnost, sprejemljiva za taksonomijo za zadevni cilj
NSP - dejavnost, nesprejemljiva zataksonomijo za zadevni cilj
| Gospodarske dejavnosti | Oznaka # | Prihodki | Delež prihodkov leto 2024 | Blažitev podnebnih sprememb | Prilagajanje podnebnim spremembam | Voda | Onesnaževanje | Krožno gospodarstvo | Biotska raznovrstnost | Blažitev podnebnih sprememb | Prilagajanje podnebnim spremembam |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Kategorija (omogočitvena dejavnost) | Kategorija (prehodna dejavnost) | v mio eur | % | DA/NE/NSP | DA/NE/NSP | DA/NE/NSP | DA/NE/NSP | DA/NE/NSP | DA/NE/NSP | DA/NE | DA/NE | DA/NE | DA/NE | DA/NE | DA/NE | %O P |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| A DEJA VNOSTI, SPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO | ||||||||||||||||
| Okoljsko trajnostne dejavnosti (usklajene s taksonomijo) | ||||||||||||||||
| 2.3 Zbiranje in prevoz nevarnih odpadkov | KG 2.3, NACE: E38.11, E38.12, F42.9 | 0,0 | 0,0 | %NSP | NSP | NSP | NSP | DA | NSP | DA | DA | DA | DA | DA | 0,5 % | |
| 4.1 Proizvodnja energije z uporabo fotovoltaične tehnologije | PPS 4.1. NACE: D35.11 in F42.22 | 3,5 | 6,3 | %DANE | NSP | NSP | NSP | DA | DA | DA | DA | DA | DA | 1,0 % | ||
| 6.5 Prevoz z motornimi kolesi, osebnimi avtomobili in lahkimi gospodarskimi vozili | BPS 6.5. NACE: H49.32, H49.39 in N77.11 | 1,1 | 2,0 | %DANE | NSP | NSP | NSP | DA | DA | DA | DA | DA | DA | 0,2 % | ||
| 6.16 Infrastruktura za omogočanje nizkoogljičnega prevoza po plovnih poteh | BPS 6.16. NACE: F42.91, F71.1 ali F71.20 | 1,4 | 2,5 | %DANE | NSP | NSP | NSP | DA | DA | DA | DA | DA | DA | 0 | ||
| 7.3 Namestitev, vzdrževanje in popravilo energijsko učinkovite opreme | BPS 7.3. NACE: F42, F43, M71, C16, C17, C22, C23, C25, C27, C28, S95.21, S95.22 ali C33.12 | 0,0 | 0,0 | %DANE | NSP | NSP | NSP | DA | DA | DA | DA | DA | DA | 0,5 % | ||
| 7.4 Namestitev, vzdrževanje in popravilo polnilnih postaj za električna vozila v stavbah (in na parkirnih prostorih, povezanih s stavbami) | BPS 7.4. NACE: F42, F43, M71, C16, C17, C22, C23, C25, C27 ali C28 | 0,00 | 0,0 | %DANE | NSP | NSP | NSP | DA | DA | DA | DA | DA | DA | 0,1 % | ||
| Naložbe v osnovna sredstva pri okoljsko trajnostnih dejavnostih (usklajenih s taksonomijo) (A.1) | 6,0 | 10,8 | %10,8 % | 0,0 % | 0,0 % | 0,0 % | 0,0 % | 0,0 % | DA | DA | DA | DA | DA | 2,3 % | ||
| Od tega omogočitvenih | 1,4 | 2,5 | 0,0 % | 0,0 % | 0,0 % | 0,0 % | 0,0 % | 0,0 % | DA | DA | DA | DA | DA | |||
| Od tega prehodnih | 1,1 | 2,0 | 0,0 % | DA | DA | DA | DA | DA | ||||||||
| A.2 Dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (dejavnosti, neusklajene s taksonomijo) | ||||||||||||||||
| 4.9 Prenos in distribucija električne energije | PPS 4.9. NACE: D35.12 in D35.13 | 0,01 | 0,01 | %SP | NSP | NSP | NSP | 0,1 % | ||||||||
| 7.7 Nakup in lastništvo stavb, saj nakupujemo in dajemo v najem stavbe | BPS in PPS 7.7 HACE: L68 | 0,7 | 1,3 | %SP | NSP | NSP | NSP | 0,1 % |
| 0,7 | 1,3 % | 1,3 % | 0,0 % | 0,0 % | 0,0 % | 0,0 % | 0,0 % | 0,2 % | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Skupaj (A.1 + A.2) | 6,7 | 12,1 % | 12,1 % | 0,0 % | 0,0 % | 0,0 % | 0,0 % | 0,0 % | 2,5 % |
| Naložbe v osnovna sredstva pri dejavnostih, nesprejemljivih za taksonomijo (B) | 48,8 | 87,9 % |
|---|---|---|
| Skupaj (A + B) | 55,5 | 100,0 % |
| Gospodarske dejavnosti | Oznaka # | Prihodki | Delež prihodkov leto 2024 | Blažitev podneb-nih sprememb | Prilaga-janje pod-nebnim spremem-bam | Voda | Onesna-ževanje | Krožno |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Kategorija (omogočitvena dejavnost) | Kategorija (prehodna dejavnost) | v mio eur | % | DA/NE/NSP | DA/NE/NSP | DA/NE/NSP | DA/NE/NSP | DA/NE/NSP | DA/NE/NSP | DA/NE/NSP | DA/NE/NSP | %O P |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| A DEJA VNOSTI, SPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO | A.1 Okoljsko trajnostne dejavnosti (usklajene s taksonomijo) | 2.3 Zbiranje in prevoz nevarnih odpadkov KG 2.3, NACE: E38.11, E38.12, F42.9 | 1,0 | 5,1 | NSP | NSP | NSP | NSP | DA | NSP | DA | 5,0 |
| 6.16 Infrastruktura za omogočanje nizkoogljičnega prevoza po plovnih poteh BPS 6.16. NACE: F42.91, F71.1 ali F71.20 | 3,1 | 15,7 | DANE | NSP | NSP | NSP | DA | DA | DA | 15,6 | ||
| Naložbe v obratna sredstva pri okoljsko trajnostnih dejavnostih (usklajenih s taksonomijo) (A.1) | 4,1 | 20,7 | 15,7 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 5,1 | 0,0 | DA | DA | DA | 20,6 |
| Od tega omogočitvenih | 3,1 | 15,7 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | DA | DA | DA | ||
| Od tega prehodnih | 0,0 | 0,0 | 0,0 | DA | DA | |||||||
| A.2 Dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (dejavnosti, neusklajene s taksonomijo) | 5.2 Obnova sistemov za zbiranje, čiščenje in distribucijo vode PPS 5.2. NACE: E36.00 in F42.99 | 0,4 | 2,0 | SP | NSP | NSP | NSP | NSP | 4,5 | |||
| 5.5 Zbiranje in prevoz frakcij nenevarnih odpadkov, ki se ločujejo na viru BPS 5.5 NACE: E38.11 | 1,1 | 5,6 | SP | NSP | NSP | NSP | NSP | 3,0 | ||||
| 7.7 Nakup in lastništvo stavb, saj nakupujemo in dajemo v najem stavbe BPS in PPS 7.7 HACE: L68 | 0,2 | 1,0 | SP | NSP | NSP | NSP | NSP | 3,0 |
| 1,7 | 8,6 % | 8,6 % | 0,0 % | 0,0 % | 0,0 % | 0,0 % | 0,0 % | 10,5 % | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Skupaj (A.1 + A.2) | 5,8 | 29,3 % | 29,3 % | 0,0 % | 0,0 % | 0,0 % | 0,0 % | 0,0 % | 31,1 % |
| B DEJA | VNOSTI NESPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO | Naložbe v obratna sredstva pri dejavnostih, nesprejemljivih za taksonomijo (B) | 14,0 | 70,7 % | |||||
| Skupaj (A + B) | 19,8 | 100,0 % |
Električna energija bo s tem bistven energent za uresničitev ambicijenadomestitve vseh fosilnih goriv do leta 2050.
Uporaba energije iz obnovljivih virov:
no zmanjšujejo emisije CO2, ki so odgovorne za globalno segrevanje, in tako je cilj gradnje sončnih elektrarn povezan z omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5°C.
Predvidena je izvedba pilotnega projekta za shranjevanje in fleksibilno upravljanje proizvodnje in porabe električne energije s postavitvijo baterijskih sistemov in upravljanjem vršnih obremenitev do leta 2030.
Izvedli bomo napredne projekte za proizvodnjo toplote iz biomase ter trajnostno upravljanje z odpadki in vodo. Zmanjšanje emisij in bolj trajnostna raba virov sta ključna cilja, ki bosta povečala konkurenčnost in prinesla okoljske koristi.
V blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje (E1-4), smo upoštevali zahteve in usmeritve za doseganje nacionalnih ciljev, ki so definirani v Celovitem nacionalnem energetskem-podnebnem načrtu (NEPN). Slovenija je tako kot vse preostale članice EU v letu 2020 sprejela Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), ki ga je medtem že posodobila, in pripravila dokument, ki določa nacionalne okvire, potenciale in priložnosti ter usmeritve za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in prehod v trajnostno okolje in družbo z namenom zadrževanja rasti globalne temperature pod mejo 1,5 °C, kot to predvideva pariški sporazum, in s ciljem doseganja podnebne nevtralnosti do leta 2050. Cilje smo določili na osnovi načrtovanih ukrepov.
Cilji zmanjšanja emisij TGP, razkriti v poglavju 16.2.6 Cilji v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje (E1-4) na osnovi ukrepov razkritih v poglavju 16.2.5 Ukrepi in viri v zvezi s politikami na področju podnebnih sprememb (E1-3), so bili določeni na podlagi naslednjih vzvodov razogljičenja iz Energetskega in podnebnega načrta družbe Luka Koper, d. d.:
V Skupini Luka Koper se zavedamo pomembnosti podnebnih sprememb, zato se podnebjem povezani pomisleki upoštevajo tudi pri prejemkih upravnih organov, o čemer poročamo v točki 15.1.5. Vključite v trajnostnostjo povezane uspešnosti v sisteme spodbud (GOV-3). Delež nagrade uprave povezan s ciljem zmanjšanja ogljičnega odtisa v letu 2024 znaša 2 odstotka.
Podnebne spremembe zaradi daljnosežnih in težko predvidljivih posledic predstavljajo veliko negotovost in zato terjajo nujen in ustrezen globalni odziv, usmerjen v zmanjševanje emisij toplogrednih plinov (TGP). V družbi Luka Koper, d. d., smo v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki konec leta 2023 izdelali celovito študijo Energetski in podnebni načrt z oceno okoljskih vplivov Luke Koper, d. d., do leta 2030 s pogledom do leta 2050 (v nadaljevanju Energetski in podnebni načrt), in sicer po treh različnih scenarijih: osnovnem scenariju – BAU (angl. business as usual), scenariju z dodatnimi ukrepi za doseganje zmanjšanja emisij TGP za 80 % glede na leto 2005 in scenariju trajnostne odličnosti oziroma podnebne nevtralnosti do leta 2050. Uprava in nadzorni svet sta v letu 2024 potrdila Energetski in podnebni načrt z usmeritvijo po scenariju podnebne nevtralnosti do leta 2050, ki predvideva znižanje skupnih absolutnih emisij TGP obsega 1 in 2 (tCO2ekv) družbe Luka Koper, d. d., do leta 2030 za 5 %, do leta 2035 za 36 %, do leta 2040 za 45 %, do leta 2045 za 67 % ter do leta 2050 za 100 % glede na izhodiščno leto 2021. V dokumentu nismo predvideli sprememb v poslovnem modelu Skupine Luka Koper. Ključne ugotovitve iz Energetskega in podnebnega načrta so predstavljale strokovno podlago za načrtovanje ukrepov za doseganje ciljev podnebnega prehoda v Strateškem poslovnem načrtu 2024–2028, ki je bil potrjen na nadzornem svetu novembra 2023 in v katerem smo podrobneje razdelali cilje in ukrepe za to obdobje. Več o ciljih pišemo v poglavju 16.2.6 Cilji v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje (E1-4).
V Skupini Luka Koper nismo izdelali načrtov za uskladitev gospodarskih dejavnosti z merili iz Delegirane uredbe Komisije 2021/2139, zato o ciljih in naložbah v zvezi s tem ne poročamo.
Družbe Skupine Luka Koper niso izključene iz referenčnih vrednosti EU, usklajenih s pariškim sporazumom, v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2020/1818 (uredba o podnebnih referenčnih vrednostih), člen 12(1), točke (d) do (g), in člen 12(2).
Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom (SBM-3) so opisani v poglavju 15.1.10 Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom (SBM-3).
| Tema/vpliv | Lokacija/dejavnost povezana z vplivom | Dejanski/potencialen | Pozitiven/negativen | Obdobje vpliva | Kratko-ročno | Srednje-ročno | Dolgo-ročno |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Dejanski | Negativen | • • • | ||
|---|---|---|---|---|
| Onesnaževanje s toplogrednimi plini | Lastna dejavnost/spodnji del verige vrednosti | Dejanski | Negativen | • • • |
| Pozitiven vpliv z izvajanjem ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in s tem blažitev podnebnih sprememb | Lastna dejavnost/spodnji del verige vrednosti | Dejanski | Pozitiven | • • • |
| Pozitiven vpliv s povečevanjem deleža rabe obnovljivih virov energije | Lastna dejavnost/zgornji del verige vrednosti | Dejanski | Pozitiven | • • • |
Za doseganje ciljev iz Energetskega in podnebnega načrta bi družba za naložbe v ukrepe blaženja podnebnih sprememb od leta 2024 do 2050 morala nameniti okoli 340 milijonov evrov. V tej oceni je zajeta razlika med nakupom delovnih strojev z motorji na notranje izgorevanje in električno gnanih delovnih strojev. V strateškem poslovnem načrtu družbe Luka Koper, d. d., smo v obdobju 2024–2028 od skupaj 785 milijonov evrov za naložbe v podnebni prehod namenili 109 milijonov evrov, za zaključek teh naložb v obdobju 2029–2032 pa dodatnih 64 milijonov evrov, pri čemer so izdatki za stroje ocenjeni na osnovi polne vrednosti strojev na alternativne pogone, zato vrednosti niso neposredno primerljive s tistimi iz Energetskega in podnebnega načrta.
Za doseganje ključnih ciljev na področju trajnostnosti so bili tako v strategijo vključeni naslednji strateški projekti podnebnega prehoda, katerih skupna vrednost v obdobju 2024–2032 bo predvidoma znašala 173 milijonov evrov:
V letu 2024 smo za realizacijo ukrepov na področju blaženja podnebnih sprememb načrtovali 3,2 milijona evrov, od katerih so bile realizirane naložbe v višini 1,1 milijona evrov, kar predstavlja manj kot odstotek načrtovanih finančnih vložkov v vzvode podnebnega prehoda.
V nobenem od dokumentov se ne sklicujemo na slučajne kazalnike uspešnosti naložb v osnovna sredstva, usklajenih s taksonomijo, prav tako nismo izdelali posebnega načrta za naložbe v osnovna sredstva, ki imajo za namen razširiti ali nadgraditi gospodarske dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, da bodo v roku petih let usklajene s taksonomijo, in jih je potrebno razkriti v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/2178. V procesu izvedbe posameznih naložb v osnovna sredstva (CAPEX) pa opredelimo merila za izvedbo naložbe skladno z Delegiranimi uredbami Komisije (EU) 2021/2139, 2023/2485 in 2023/2486, o katerih, če so bila dejanska merila tudi izpolnjena, poročamo v poglavju 16.1 Razkritja v skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2020/852 (uredba o taksonomiji).
V zadnjem desetletju so globalne temperature dosegle najvišje vrednosti v zgodovini meritev, pri čemer je leto 2024 prvo leto, ki je preseglo prag 1,5 °C predindustrijske ravni. Ta trend spremlja znatno povečanje frekvence in intenzivnosti ekstremnih vremenskih pojavov, kar potrjuje pospeševanje podnebnih sprememb in njihove daljnosežne posledice na ekosisteme in družbo, s tem tudi na naše poslovanje. Ker se vplivov podnebnih sprememb zavedamo, smo v okviru rednega procesa obvladovanja tveganj na področju podnebnih sprememb prepoznali naslednja tveganja in priložnosti.
Zaradiprepoznanih podnebnih tveganjin priložnosti seni spremenilposlovni model, strategija pa ježe prilagojena in usmerjena k učinkoviti rabi energije, zmanjševanju emisij in učinkoviti rabi virov ter k uporabi obnovljivih virov energije.
Analize odpornosti strategije in poslovnega modela v zvezi s podnebnimi spremembami nismo izdelali, načrtujemo, da jo bomo izdelali v letu 2026.
Več o oceni zmožnosti glede obravnave pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti in implementiranih sistemih, ki k temu prispevajo, pišemo v poglavju 15.1.10 Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom (SBM-3).
V družbi Luka Koper, d. d., sta sprejeti dve politiki, ki urejata odnos družbe do izboljševanja energijske učinkovitosti, in sicer Varnostna politika in Politika varnega in zdravega pristaniškega okolja ter energetske učinkovitosti, ki sta opisani v nadaljevanju. Luka Koper, d. d., s svojimi politikami sicer neposredno ne naslavlja usmeritev za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje podnebnim spremembam, vendar pa te vsebine udejanja in naslavlja v Energetskem in podnebnem načrtu z oceno okoljskih vplivov Luke Koper, d. d., do leta 2030 s pogledom do leta 2050, predstavljenem v poglavju 16.2.2 Načrt prehoda za blažitev podnebnih sprememb (E1-1) in Strateškem poslovnem načrtu za obdobje 2024–2028, v katerem konkretno navaja ukrepe in aktivnosti s tega področja ter glede energetske učinkovitosti in uvajanja energije iz obnovljivih virov.
Sprejeli smo Varnostno politiko, ki sloni na tem, da je trajnostni razvoj ena od strateških usmeritev naše družbe. Pri tem dajemo prednostni pomen zdravju in varnosti zaposlenih ter vseh, na katere vplivamo s svojim poslovanjem, ter varstvu okolja in zagotavljanju energetske učinkovitosti. Uresničujemo politike in upoštevamo zahteve zakonodaje na področju varnosti in zdravja pri delu, okolja in energetike. Premišljeno izkoriščamo naravne vire ter preverjamo in zmanjšujemo vplive svojega poslovanja na okolje. Sistem varovanja zdravja, varnosti pri delu, varstva okolja in energetske učinkovitosti uveljavljamo s pomočjo jasnih smernic, vgrajenih v naše delovanje. Izpolnjevanje zakonskih predpisov in usmeritev je podlaga našega.
| Vrsta tveganja | Opis tveganja | Lokacija/ dejavnost |
|---|---|---|
| Vrsta tveganja | Obdobje vpliva |
|---|---|
| Povečanje pretovora nekaterih novih blagovnih skupin zaradi regulatornih zahtev, okoljskih ciljev in sprememb vedenja potrošnikov | Pojavljajo se priložnosti za pretovor jeklenih polproizvodov, vetrnic, solarnih panelov, baterij, električnih avtomobilov v obdobju 2024–2028. |
| Prihranki iz naslova energetske učinkovitosti | Srednjeročno |
| Lastne dejavnosti | Skladno z načrtom naložb vključenim v Strateški poslovni načrt 2024–2028 bo družba predvidoma imela priložnost realizirati prihranke na stroških do leta 2030. |
| Priložnost iz naslova učinkovite rabe virov | Dolgoročno |
| Neurja in ekstremni vremenski pojavi | Fizično tveganje (akutno) |
| Podnebne spremembe prispevajo k večji izpostavljenosti neurjem in ekstremnim vremenskim pojavom (tramontana), ki lahko povzročijo škodo na infrastrukturi in ključni opremi in blagu. | Srednjeročno in dolgoročno |
| Dvig morske gladine | Fizično tveganje (kronično) |
| Povprečna gladina morij bo v 21. stoletju naraščala še naprej. Verjetno naraščanje povprečne gladine morija do leta 2100 glede na obdobje 1995–2014 je 0,1–0,5 m za scenarij z zelo majhnimi izpusti (SSP1-1.9), 0,2–0,55 m za scenarij z majhnimi izpusti (SSP1-2.6), 0,3–0,7 m za scenarij s srednjimi izpusti (SSP2-4.5) in 0,4–0,9 m za scenarij z zelo velikimi izpusti (SSP5-8.5). | Dolgoročno (po letu 2040) |
| Pomanjkanje pitne vode | Fizično tveganje (kronično) |
| V scenariju izpustov RCP4.5 se zaradi dvigovanja povprečne temperature kažejo spremembe do deset odstotkov na letni ravni v vseh treh projekcijskih obdobjih, za jugozahod države, kjer deluje pristanišče pa tudi v obdobju do leta 2040. Vodni primanjkljaj bo po istem scenariju na tem območju sicer največji v obdobju od 2041–2070, zmanjšalo se bo tudi število dni s padavinami, kar pomeni večjo verjetnost poletnih suš. Do občasnega pomanjkanja pitne vode v poletnem času lahko pride tudi v srednjeročnem obdobju. | Srednjeročno in dolgoročno (po 2040) |
| Naraščanje povprečnih temperatur in vpliv na pogoje dela | Fizično tveganje (kronično) |
| Skladno s projekcijo postopnega ogrevanja zraka v Evropi v 21. stoletju bo tudi v Sloveniji povprečna prizemna temperatura zraka naraščala, višji dvigi temperatur so predvideni po letu 2040, ko naj bi se temperature po RCP4.5 scenariju izpustov do konca stoletja dvignile za približno 2 °C in po RCP8.5 za približno 4,1 °C. Po obeh scenarijih se bo predvidoma povečalo tudi število tropskih noči ter število in dolžina vročinskih valov. Toplotna obremenitev bo vplivala na produktivnost zaposlenih. | Dolgoročno (po letu 2040) |
| Zmanjšanje pretovora nekaterih blagovnih skupin zaradi regulatornih zahtev, okoljskih ciljev in sprememb vedenja potrošnikov | Tveganje prehoda – tržna tveganja |
| Zmanjšanje pretovora termalnega premoga (srednjeročno) in avtomobilov (dolgoročno) zaradi podnebnega prehoda. | Srednjeročno in dolgoročno |
| Tveganje neskladnosti z Uredbo o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva (oskrba ladij z električno energijo) | Tveganje je povezano predvsem s pravočasno izgradnjo infrastrukture za oskrbo kontejnerskih in potniških ladij z električno energijo z obale do konca leta 2029 skladno z Direktivo 2014/94/EU, predvsem zaradi dolgotrajnih postopkov povezanih z umeščanjem 110 kV RTP in priključnega voda v prostor za pridobitev. |
DPN in gradbenega dovoljena. Pri izgradnji infrastrukture v samem pristanišču pa se soočamo s tveganji povezanimi s pridobivanjem ustreznih soglasij in uspešne izvedbe postopkov javnega naročanja.
Tveganje prehoda - zakonodaja
Dolgoročen (do 2029)
politikah tudi ne navajamo zamenjave ali opuščanje uporabe skrb vzbujajočih snovi, ker jih ne uporabljamo. Nadalje v politikah ne opisujemo postopkov kako preprečujemo izredne dogodke in izredne situacije, ker imamo to opredeljeno v internih operativnih dokumentiranih postopkih.
V navedenih politikah se zavezujemo k skrbnem ravnanju do naravnih virov (vključno z vodo) kot enemu izmed splošnih ciljev, ki je povezan s prepoznanim pomembnim vplivom rabe vode na območju pristanišča, saj se pristanišča nahajajo na območju, kjer se poletnem času zaradi suše občasno pojavlja pomanjkanje pitne vode.
V politiki se zavezujemo k uporabi najboljših razpoložljivih oziroma sodobnih tehnologij, kar v praksi pomeni ponovno uporabo odpadne vode, kjer je to tehnično možno, vgradnjo čistilnih naprav, izvajanjem meritev kvalitete prečiščene odpadne vode in vodnih teles, odpravljanjem puščanj vodovodnega omrežja, koriščenjem alternativnih virov vode (npr. padavinske vode ali morske vode namesto pitne vode), z gradnjo sistemov telemetrije (meritev pretokov), izvajanjem vzdrževanja lastnega vodovodnega sistema.
Tako podrobne navedbe v politikah niso naštete, saj so navedene aktivnosti deloma zahtevane že v okoljevarstvenih dovoljenjih ali zakonodaji ali pa jih imamo že opredeljene v internih postopkih dela.
Za izvajanje obeh politik je odgovorna uprava družbe, objavljeni pasta na spletni strani družbe: https://www.luka-kp.si/o-podjetju/pomembni-dokumenti/.
Skupine ter začeli proces ocene vplivov, tveganj in priložnosti v višjem in nižjem delu verige vrednosti, ki bo osnova za zasnovo politik tudi na tem področju.
Za območje pristanišča imamo izdelan Pristaniški red, ki med drugim opredeljuje ravnanja glede varovanja okolja, ki so mu zavezane vse osebe, ki vstopajo na območje pristanišča in je objavljen na spletni strani družbe: https://www.luka-kp.si/luski-vodnik/pristaniski-red/.
Politika varnega in zdravega pristaniškega okolja ter energetske učinkovitosti je bila posodobljena marca 2019. Z njo smo se zavezali zdravemu in varnemu delovnemu okolju, zmanjševanju vseh vplivov na okolje in učinkoviti rabi energije. Skupaj ustvarjamo varno in zdravo delovno okolje za ohranjanje dobrih psihofizičnih kondicij delavcev in drugih udeležencev v pristanišču. Pri uspešnem izvajanju osnovne dejavnosti zagotavljamo čim manjšo obremenitev okolja s skrbjo za naravne vire in biotsko raznovrstnost.
Stremimo k zmanjšanju specifične porabe energije v vseh aktivnostih z zavedanjem, da izboljšave na področju energetske učinkovitosti pomembno prispevajo k zanesljivosti oskrbe ter ohranjanju okolja.
Pri uresničevanju politike bomo tudi v prihodnje:
Pri oblikovanju politike so bili upoštevani interesi deležnikov, predvsem prek mnenj, izraženih v raziskavi javnega mnenja med prebivalci dela mesta Koper in občine Ankaran, ter pritožb. Zaveze v navedeni politiki se sicer splošno nanašajo tudi na zahtevo po odgovornem odnosu pogodbenih partnerjev na področju varnosti in zdravja pri delu in varstva okolja, vendar ne izhajajo iz pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, prepoznanih v verigi vrednosti.
Politika ne izpostavlja specifične vrste onesnaženja ali specifičnega onesnaževala, ker strmita k zmanjševanju vseh vrst vplivov (v tla, vode, zrak). V sistema upravljanja s tveganji na področju varnosti in zdravja pri delu, okolja in energetike.
Spoštujemo zahteve:
V Varnostni politiki še nismo navajali upoštevanja standarda ISO 50001 – Upravljanje z energijo, čeprav smo zahteve tega standarda v Luki Koper, d. d., implementirali v letu 2020 s pridobitvijo certifikata.
Ključne smernice navedene v politiki so:
Večina naložb v ukrepena področju blaženja podnebnih sprememb, ki so v teku in jih navajamo v nadaljevanju, se nanaša na elektrifikacijo kot vzvoda razogljičenja. V letu 2024 smo za naložbe v ukrepena področju blaženja podnebnih sprememb namenili 3,2 milijona evrov, od tega je bilo zaključenih za 1,1 milijona evrov naložb. Zaključene naložbe se nanašajo na nakup 33 električnih osebnih vozil in dodatno vgradnjo merilnikov za merjenje porabe električne energije.
V letu 2024 smo začeli izvedbo teh naložb, ki bodo zaključene v prihodnjih letih in za katere smo v letu 2024 namenili 2,1 milijona evrov:
V načrt naložb Skupine Luka Koper za leto 2025 smo vključili naložbe v ukrepena področju blaženja podnebnih sprememb, katerih ocenjena skupna vrednost znaša 162,3 milijona evrov, od tega bomo zanje v letu 2025 namenili 22,4 milijona evrov.
V letu 2025 bomo nadaljevali izvedbo naložb, ki niso bile zaključene v letu 2024, in pričeli izvedbo teh naložb:
Ukrepi, povezani s podnebnimi spremembami ter doseganjem zastavljenih ciljev na tem področju, so določeni za vse prepoznane pomembne okoljske vplive, tveganja in priložnosti. Sprejeti ukrepi se nanašajo na območje pristanišča, ki ga upravljamo.
Izvajamo splošne oziroma stalne ukrepe (npr. ukrepe, ki izhajajo iz inšpekcijskih nadzorov ali so posledica pritožb lokalnih skupnosti, ter ukrepe, ki izhajajo iz podeljenih gradbenih, okoljevarstvenih dovoljenj ali soglasij), ki so integrirani v procese in postopke kot del rednih aktivnosti, ter enkratne ukrepe, ki jih imenujemo programi izboljšav poslovanja (PIP). Slednji so načrtovani in sprejeti v okviru letnega poslovnega načrta družbe s predvidenim rokom za dokončanje, ki je lahko daljši od enega leta.
Vplive, povezane s prilagajanjem podnebnim spremembam, obvladujemo z ustreznim načrtovanjem naložb v infrastrukturo z upoštevanjem teh pristopov:
Skupine Luka Koper še niso določeni, zanje prav tako nismo pridobili zunanjih zagotovil.
so prikazani v tabeli v nadaljevanju, v kateri je pojasnjena povezava med cilji politike in cilji za vsako posamezno metriko po pomembnih trajnostnostnih zadevah ter vplivih, tveganjih in priložnostih na tem področju. Cilji so bili določeni za družbo Luka Koper, d. d., za leto 2025.
| Pomembna trajnostna zadeva | Pomemben okoljski vpliv | Cilj iz politike | Metrika | Enota mere |
|---|---|---|---|---|
| Blažitev podnebnih sprememb | Emisije ozonu škodljivih snovi | Pozitiven vpliv z izvajanjem ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov | Podnebna nevtralnost do leta 2050 | Skupne absolutne emisije TGP obsega 1 in 2 (lokacijska metoda) za družbo Luka |
| tCO2ekv | Odstotek skupnega zmanjšanja emisij TGP obsega 1 in 2 za družbo Luka Koper, d. d. glede na izhodiščno leto 2021 |
|---|---|
| Intenzivnost skupnih emisij TGP obsega 1 in 2 (specifične emisije toplogrednih plinov na pretovorjeno tono) za družbo Luka Koper, d. d. | kgCO2ekv/t |
| Intenzivnost skupnih emisij TGP obsega 1 in 2 (specifične emisije toplogrednih plinov na pretovorjeno tono) za Skupino Luka Koper | kgCO2ekv/t |
| Odstotek zmanjšanja intenzivnost emisij TGP obsega 1 in 2 (specifične emisije toplogrednih plinov na pretovorjeno tono) za družbo Luka Koper, d. d., glede na izhodiščno leto 2021 | % |
| Specifična poraba električne energije za družbo Luka Koper, d. d., za obdobje | kWh/tono |
| Specifična poraba pogonskega goriva za družbo Luka Koper, d. d. | liter/tono |
| Delež električnih osebnih vozil v voznem parku | % |
| Energija | |
| Pozitiven vpliv s povečanjem deleža obnovljivih virov energije | |
| Skupna moč izgrajenih lastnih sončnih elektrarn | MWp |
Vrednostne verige. Emisije TGP obsega 3 za območje pristanišča sicer izračunavamo, vendar ciljne vrednosti še nimamo določene, ker tudi še nimamo izdelane politike za vrednostno verigo. Z letnim poslovnim načrtom za leto 2025 smo na tem področju prvič postavili cilj tudi na ravni Skupine Luka Koper, in sicer zmanjšanje intenzivnosti skupnih emisij TGP obsega 1 in 2.
Ciljne vrednosti za družbo Luka Koper, d. d., izhajajo iz Energetskega in podnebnega načrta z oceno okoljskih vplivov do leta 2030 s pogledom do leta 2050, do leta 2028 pa iz Strateškega poslovnega načrta Skupine Luka Koper 2024–2028. Izračunane so bile na podlagi evidenc o dejanski porabi posameznega energenta in doseženega pretovora v preteklih letih, s čimer je zagotovljeno, da so bile upoštevane enake meje popisa toplogrednih plinov, kot so predstavljene v poglavju 16.2.8 Bruto emisije TGP obsegov 1, 2 in 3 ter skupne emisije TGP (E1-6).
Pri določanju ciljev smo upoštevali še načrtovani pretovor in s tem povezano predvideno porabo energentov ter skupni učinek naložb vzvode razogljičenja, kot so energijska učinkovitost, elektrifikacija in samooskrba z OVE, iz Energetskega in podnebnega načrta družbe Luka Koper, d. d., in Strateškega poslovnega načrta Skupine Luka Koper 2024–2028.
Ciljne vrednosti skupnih absolutnih emisij TGP obsega 1 in 2 in intenzivnosti emisij TGP obsega 1 in 2 (specifične emisije toplogrednih plinov na pretovorjeno tono) so bile določene po lokacijski metodi, po brutopristopu, brez odvzemov TGP, ogljičnih dobropisov ali izognjenih emisij, kot skupni učinek vseh ukrepov in ne ločeno glede na učinek posameznega vzvoda razogljičenja.
Pri pripravi Energetskega in podnebnega načrta z oceno okoljskih vplivov do leta 2030 s pogledom do leta 2050, ki je predstavljen v poglavju 16.2.2 Načrt prehoda za blažitev podnebnih sprememb (E1-1), je bilo kot izhodiščno leto določeno leto 2021, ko so skupne absolutne emisije TGP obsega 1 in 2 v družbi Luka Koper, d. d., znašale 22.234 tCO2ekv.
Nimamo posebnih zagotovil, da je izbor izhodiščnega leta 2021 reprezentativen za spremljanje napredka pri doseganju cilja, vendar smo ocenili, da je slednje leto primernejše od leta 2020, ko je na poslovanje Skupine vplivala epidemija covida-19.
Za določitev ciljev nismo uporabili znanstveno utemeljenih pristopov (npr. SBTi Corporate Net-Zero Standard), prav tako ne posebnih sektorskih poti razogljičenja, saj slednji za glavno dejavnost pretovor in skladiščenja blaga.
Nadaljevali bomo postopke za nabavo novega mobilnega dvigala za potrebe generalnih tovorov, ki bo sicer v prehodnem obdobju deloval na motorje na notranje zgorevanje, po izgradnji ustrezne infrastrukture na obali pa na električno energijo.
V letu 2024 smo za ukrep povečanja deleža rabe obnovljivih virov energije namenili 3,5 milijona evrov, v letu 2025 pa dodatnih 2,3 milijona evrov. V letu 2024 smo zgradili dodatne sončne elektrarne s skupno močjo 4,3 MWp, v letu 2025 pa načrtujemo izgradnjo treh dodatnih elektrarn s priključno močjo 0,8 MWp.
laprikazane v pojasnilu 11: Nepremičnine, naprave in oprema. Naložbe v obratna sredstva (OPEX) so v računovodskem delu poročila prikazane v pojasnilu 3: Stroški materiala ter v pojasnilu 4: Stroški storitev. Delež naložb v osnovna sredstva (CAPEX), povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, vključenimi v taksonomijo EU, je prikazan v poglavju 16.1 Razkritja v skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2020/852 (uredba o taksonomiji).
Z aktivnostmi in ukrepi na področju učinkovite rabe energije, ki so bili izvedeni v letu 2024, se je glede na leto 2023 poraba energije iz fosilnih goriv in električne energije iz omrežja zmanjšala za 1.522 MWh, kar je pripomoglo k izboljšanju absolutnega ogljičnega odtisa družbe z zmanjšanjem emisij za 369.708 kgCO2ekv. Izračuni zmanjšanja porabe energij so opravljeni na podlagi lastnih meritev in Pravilnika o metodah za določanje prihrankov energije (Uradni list RS, št. 57/21).
V svojih načrtih smo se zavezali preobrazbi v brezemisijsko podjetje. Za spremljanje učinkovitosti svojih ukrepov za blažitev podnebnih sprememb smo določili metrike in cilje, pri določanju katerih deležniki niso sodelovali.
Večina zastavljenih ciljev velja za družbo Luka Koper, d. d., kjer nastajajo najpomembnejši vplivi na tem področju (Luka Koper, d. d., predstavlja 95 odstotkov emisij TGP (obsega 1 in 2) v letu 2024), in ne vključuje njene.
| 2021 (izhodišč- no leto) | 2022 | 2023 | 2024 | 2025 | 2026 | 2027 | 2028 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Ciljne specifične emisije toplogrednih plinov na pretovorjeno tono (kgCO2ekv/t) | 0,670 | 0,635 | 0,625 | 0,595 | 0,575 | |||
| Realizirane specifične emisije toplogrednih plinov na pretovor- |
| jeno tono (kgCO2ekv/t) | 0,590 | 0,586 | 0,625 | 0,507 |
|---|---|---|---|---|
Ciljni odstotek zmanjšanja intenzivnost emisij TGP obsega 1 in 2 (specifične emisije toplogrednih plinov na pretovorjeno tono) za družbo Luka Koper, d. d., glede na izhodiščno leto 2021:
| 14 % | 8 % | 6 % | 1 % | -3 % |
|---|---|---|---|---|
Realiziran odstotek zmanjšanja intenzivnost emisij TGP obsega 1 in 2 (specifične emisije toplogrednih plinov na pretovorjeno tono) za družbo Luka Koper, d. d., glede na izhodiščno leto 2021:
| -1 % | 6 % | -14 % |
|---|---|---|
Za leto 2024 smo postavili cilj zmanjšanja intenzivnosti skupnih emisij TGP obsega 1 in 2, in sicer specifičnih emisij toplogrednih plinov na pretovorjeno tono v višini 0,670 kgCO2ekv/t. Pri izračunu kazalnika se upošteva celoten pretovor (40.017.372 t za leto 2024), kateri je sestavljen poleg izladijskega tudi iz kopenskega pretovora in dostava/odstava.
| leto | 2022 | 2023 | 2024 | 2025 | 2026 | 2027 | 2028 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Ciljna specifična poraba električne energije (kWh/t) | 0,792 | 0,777 | 0,855 | 0,742 | 0,735 | 0,725 | 0,725 |
| Realizirana specifična poraba električne energije (kWh/t) | 0,733 | 0,838 | 0,739 | ||||
| Ciljna specifična poraba pogonskega goriva (l/t) | 0,121 | 0,129 | 0,134 | 0,135 | 0,131 | 0,128 | 0,122 |
| Realizirana specifična poraba pogonskega goriva (l/t) | 0,127 | 0,127 | 0,122 |
Za leto 2024 sta obacilja specifične porabe električne energije in specifične porabe pogonskega goriva izpolnjena.
| 20 % | 0 % | -20 % | -40 % | -60 % | -80 % | -100 % |
|---|---|---|---|---|---|---|
Ciljni odstotek skupnega zmanjšanja emisij TPG obsega 1 in 2 za družbo Luka Koper, d. d., glede na izhodiščno leto 2021:
| Realiziran odstotek skupnega zmanjšanja emisij TPG obsega 1 in 2 za družbo Luka Koper, d. d., glede na izhodiščno leto 2021 | Odstotek skupnega zmanjšanja emisij TPG obsega 1 in 2 | Izhodiščno leto |
|---|---|---|
| 7 | -2 | -2 |
| -2 | -5 | 11 |
| 2 | -9 | -36 |
| -45 | -67 | -100 |
Ciljni odstotek zmanjšanja emisij do leta 2030 ni tako visok (-42 %), kot to predvideva Pathways to Net-Zero – SBTi Technical summary, 1.0 (oktober 2021), temveč je nižji. Zaradi rasti obsega dejavnosti in istočasnega vlaganja v ukrepe za blažitev podnebnih sprememb se pričakuje, da se bodo absolutne emisije TGP (obseg 1 in 2) do leta 2030 rahlo povečevale, učinek ukrepov pa se bo izkazal v vsakoletni nižji ciljni intenzivnosti (specifične emisije toplogrednih plinov na pretovorjeno tono). Skladno z Energetskim in podnebnim načrtom pričakujemo, da bo po letu 2030 absolutna vrednost emisij padala do leta 2050, ko bodo emisije TGP (obsega 1 in 2) dosegle ničelno raven. Emisij CO2 do leta 2030 ne bomo bistveno znižali (-4 %), saj smo trenutno omejeni s priključno močjo električne energije v pristanišču.
Leto 2030 bo prelomno, saj pričakujemo zaključek izgradnje nove razdelilne transformatorske postaje (RTP) 110 kV Luka Koper, kar bo omogočalo višjo priključno moč pristanišča. S tem bomo odpravili obstoječe omejitve pri samooskrbi z OVE ter izgradnji polnilne infrastrukture. Do leta 2050 pa bomo zastavljene cilje dosegli z intenzivno elektrifikacijo, razogljičenjem sektorja oskrbe in uporabo vodika. Doseganje ciljev bo odvisno od razvoja in zrelosti tehnologij, povezanih predvsem z mehanizacijo in stroji. Ciljne vrednosti emisij TGP smo izračunali po protokolu GHG.
Za emisije obsega 3 nimamo ločenih ciljnih kazalnikov, prav tako nimamo ločeno načrtovanih ocenjenih absolutnih vrednosti emisij.
| 25.000 | 20.000 | 15.000 |
|---|---|---|
| 10.000 | 5.000 | 0 | |||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2021 | 2022 | 2023 | 2024 | 2025 | 2026 | 2027 | 2028 | 2030 | 2035 | 2040 | 2045 | 2050 | |
| Ciljne skupne absolutne emisije TPG obsega 1 in 2 (tCO2ekv) | Realizirane skupne absolutne emisije TPG obsega 1 in 2 (tCO2ekv) | tCO2ekv | |||||||||||
| 22.234 | 23.690 | 24.588 | 21.795 | 20.289 | 21.689 | 21.732 | 21.792 | 22.668 | 21.015 | 14.129 | 12.181 | 7.421 | 0 |
V letu 2024 je bil zaznan občuten padec emisij TGP, kar je v največji meri posledica nižje porabe energije in pozitivnega vpliva povečanja samooskrbe z električno energijo zaradi izgradnje novih sončnih elektrarn. Na tem mestu velja omeniti, da je bil za leto 2024 upoštevan najnovejši emisijski koeficient, objavljen s strani CEU IJS, ki je zaradi spremembe metodologije izračuna bistveno nižji (–17 %) od predhodno uporabljenega pri izračunu ciljnih kazalnikov.
(vir: ARSO). Kjer ti podatki niso bili na voljo, so se uporabili podatki dobavitelja ali lastne izmerjene in preračunane vrednosti.
jeso bili upoštevani podatki dobaviteljao energetski mešanici in dejansko razveljavljena potrdila o izvoru električne energije, ki jih družba Luka Koper, d. d., pridobi znakupom električne energije v skladu z Uredbo o zelenem javnem naročanju.
Znižanje energijske intenzivnosti med letoma 2023 in 2024, v Skupini Luka Koper z 284 MWh/mio eur na 260 MWh/mio €, nakazuje povečano energetsko učinkovitost v družbi in Skupini. Kljub rasti neto prihodkov je zaradi občutnega zmanjšanja skupne porabe energije v letu 2024 nižja energijska intenzivnost jasen pokazatelj, da uvajamo učinkovitejše procese in tehnologije, ki omogočajo manjšo porabo energije na enoto prihodka.
Podnebni sektorji z velikim vplivom so tisti, ki največ prispevajo k emisijam toplogrednih plinov (TGP) na globalni ravni. Podatki v tabeli za Skupino Luka Koper se nanašajo na dejavnosti, ki se odvijajo znotraj sektorja H (transport in skladiščenje). Ta ima pomemben vpliv na podnebje, saj vključuje rabo fosilnih goriv in energijsko intenzivne dejavnosti, kot so logistika, skladiščenje in prevoz blaga. Optimizacija energetske učinkovitosti in uporaba alternativnih virov energije (npr. električna vozila ali obnovljivi viri energije) sta ključna za zmanjšanje vpliva tega sektorja na okolje.
| leto | Energijska intenzivnost Skupina Luka Koper [MWh/mio eur] | Neto prihodki [mio eur] | Skupna poraba energije [MWh] |
|---|---|---|---|
| 2022 | 276 | 312,9 | 86.358 |
| 2023 | 284 | 312,1 | 88.706 |
| 2024 | 260 | 329,5 | 85.603 |
Energijska intenzivnost je izračunana kot skupna poraba energije deljena z neto prihodki. Za skupno porabo energije so uporabljeni podatki o nabavljenih količinah energentov s strani dobaviteljev in notranje meritve v družbah, kjer ti podatki niso bili na voljo. Za izračun so uporabljeni podatki iz družb iz 2024. Rast se odraža tudi na deležu samoproizvedene energije, ki na nivoju celotne porabe energije znaša zdaj 3,5 %.
Skupno je opaziti jasen trend v smeri povečevanja uporabe obnovljivih virov in samooskrbe, ki prevzema vse pomembnejšo vlogo v energetski bilanci. Poraba energentov v Skupini Luka Koper zasleduje trende družbe Luka Koper, d. d. Skupna poraba energije se je v obdobju 2022–2024 zmanjšala za 0,9 %, s 86.424 MWh v letu 2022 na 85.661 MWh v letu 2024. Poraba energije iz fosilnih goriv je upadla s 5,9 %, iz 54.619 MWh na 51.388 MWh. Rast rabe obnovljivih virov energije je trenutno zgolj posledica rasti v družbi Luka Koper, d. d.
| Skupna poraba energije [MWh] | 2022 | 2023 | 2024 |
|---|---|---|---|
| Skupna poraba energije | 86.424 | 88.765 | 85.661 |
| Skupna poraba energije iz fosilnih goriv | 54.619 | 53.326 | 51.388 |
| od tega poraba energije iz surove nafte in naftnih proizvodov | 54.619 | 53.326 | 51.388 |
| od tega poraba kupljene električne energije iz fosilnih virov | -- | - | - |
| Skupna poraba energije iz jedrskih virov | - | - | - |
| Skupna poraba energije iz obnovljivih virov energije | 17.467 | 19.362 | 20.052 |
| od tega poraba energije iz biomase | 1.308 | 1.608 | 1.118 |
| od tega samoproizvedena energija iz negorivnih obnovljivih virov | 271 | 325 | 2.903 |
| od tega kupljena energija iz obnovljivih virov | 15.888 | 17.429 | 16.031 |
| Skupna poraba energije nedoločljivega izvora | 14.338 | 16.077 | 14.221 |
Pri izračunih porabe energije so se uporabili podatki o nabavljenih količinah energentov s strani dobaviteljev in notranje meritve, kjer ti podatki niso bili na voljo. Pri izračunih energijskih in emisijskih pretvorbenih vrednosti so se za posamezni energent upoštevale značilne neto kalorične vrednosti posameznega energenta za posamezno leto, ki jih je Republika Slovenija navedla v svojih zadnjih nacionalnih evidencah toplogrednih plinov, predloženih sekretariatu Okvirne konvencije Združenih narodov za podnebne spremembe.
Skupna poraba energentov je v letu 2024 znašala 82.609 MWh, od tega je bilo 18.774 MWh (22,7%) energije proizvedene z izkoriščanjem obnovljivih virov energije (kupljena električna energija proizvedena iz OVE, električna energija, proizvedena z lastnimi sončnimi elektrarnami, in energija, proizvedena iz biomase). Za delovanje pristanišča se največ energije porablja s koriščenjem fosilnega pogonskega goriva, njegov delež je v letu 2024 dosegal 59,4 %. Drugi največji energent po porabi je električna energija (39,3%).
V Strateškem poslovnem načrtu družbe Luka Koper, d. d., 2024–2028 smo si za cilj zastavili povečanje deleža električnih osebnih vozil v voznem parku do leta 2028 na 30 %, do leta 2035 pa bo delež brezemisijskih osebnih vozil znašal 100 %. Konec leta 2024 je delež električnih osebnih vozil znašal 19 %, kar ocenjujemo kot pomemben napredek pri doseganju cilja.
za 2,9 % več kot leta 2022, nato paleta 2024 upadla na 82.609 MWh, kar predstavlja zmanjšanje za 3,1 % glede naprejšnje leto. Poraba energije iz fosilnih goriv se je skozi celotno obdobje zmanjševala, z 51.698 MWh leta 2022 na 49.039 MWh leta 2024, kar pomeni 5,1-% zmanjšanje. Skoraj vso porabo fosilnih goriv predstavljajo naftni derivati za pogon mehanizacije, zelo majhen delež pa gorivo za stacionarne kurilne naprave.
Poraba energije iz obnovljivih virov je ves čas v porastu, od 17.417 MWh v letu 2022 do 20.009 v letu 2024, kar pomeni 14,9 % rast v tem obdobju. Prav tako se je v tem obdobju povečal delež porabe obnovljivih virov z 21,0 % v letu 2022 na 24,2 % v letu 2024. Znotraj obnovljivih virov je poraba biomase leta 2024 upadla na 1.075 MWh, potem ko je leta 2023 znašala 1.558 MWh. Samoproizvedena energija iz negorivnih obnovljivih virov, kot so sončne elektrarne, je doživela izjemen skok, z 271 MWh leta 2022 na 2.903 MWh leta 2024, kar pomeni kar 971-% rast. Omenjena rast je posledica priključitve večjih sončnih elektrarn na skladiščih 16, 19, 50 in 51 v letu.
podnebnih sektorjev z velikim vplivom in ne vključujejo energije, porabljene v družbi TOC, d. o. o. Neto prihodki Skupine Luka Koper, ki so povezani z dejavnostmi v podnebnih sektorjih z velikim vplivom, ne vključujejo prihodkov družbe TOC, d. o. o., ki deluje znotraj sektorja M (strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti). Prilagoditvena čiste prihodke od prodaje, ki so prikazani v računovodskem delu poročila v točki 19.1 Izkaz poslovnega izida in opisani v točki 22 Dodatna pojasnila izkaza poslovnega izida v pojasnilu 1. Čisti prihodki od prodaje, so prikazane v spodnji tabeli.
| 2022 | 2023 | 2024 | |
|---|---|---|---|
| Neto prihodki iz dejavnosti v podnebnih sektorjih z velikim vplivom, ki se uporabljajo za izračun energijske intenzivnosti | 312.869.482 | 312.128.362 | 329.457.675 |
| Neto prihodki (drugo) | 593.154 | 644.127 | 607.222 |
| Skupni neto prihodki (v računovodskih izkazih) | 313.462.636 | 312.772.489 | 330.064.897 |
Skupne emisije Skupine Luka Koper v obdobju 2022–2024, obračunane po lokacijski metodi kažejo trendzniževanja, pri čemer so se v treh letih zmanj-šale za 9,5 %. Največji padec je opazen pri posrednih emisijah (obseg 2), ki so se zmanjšale za 20,8 %, kar je predvsem rezultat uvedbe novih sončnih elektrarn v Luki Koper, d. d., naskladiščih 16, 19, 50 in 51. Znižanje skupnih emisij je deloma tudi posledica zmanjšanja emisij obsega 1 zaradi manjše porabe dizelskega goriva in manj ubežnih toplogrednih plinov. Emisije obsega 3 so se rahlo zmanjšale za 3,2 %. Opazno je povečanje emisij vlečnih plovil in tovornjakov, ki vstopajo v pristanišče, medtem ko so za podoben odstotek znižane emisije ladij za čas vezanja v pristanišču. To lahko nakazuje povečan promet ob učinkovitejšem in hitrejšem pretovoru. Padajoči trend emisij TGP odraža rezultate aktivnosti, ki jih v družbi kot Skupini izvajamo v smeri prehoda na obnovljive vire energije in trajnostnega upravljanja virov.
V letih 2022–2024 so bile biogene emisije CO2 iz zgorevanja lesne biomase enake 0. Prav tako poročilo nezajema emisij, o katerih bi bilo potrebno poročati v okviru EU ETS, saj Skupina ne uporablja ogljičnih dobropisov in nima kupljenih, prodanih ali prenesenih pravic do emisij TGP.
| emisije TGP [tCO2 ekv/leto] za Skupino Luka Koper | Retrospektivno | Mejniki in ciljna leta | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2022 | 2023 | 2024 | % 2024 / 2023 | 2025 | 2030 | 2050 | ||
| Letni cilj v % / izhodiščno leto | Emisije TGP obsega 1 | Bruto emisije TGP obsega 1 (v tonah ekvivalenta CO2) | 15.298 | 15.521 | 13.656 | 88 % | ||
| Delež emisij TGP obsega 1 iz reguliranih sistemov trgovanja z emisijami (v %) | - | - | - | - | - | |||
| Emisije TGP obsega 2 | Bruto lokacijske emisije TGP obsega 2 (v tonah ekvivalenta CO2) | 8.992 | 9.573 | 7.119 | 74 % | |||
| Bruto tržne emisije TGP obsega 2 (v tonah ekvivalenta CO2) | 1.711 | 2.116 | 1.891 | 89 % | ||||
| Pomembne emisije TGP obsega 3 | Skupne bruto posredne emisije TGP (obsega 3) (v tonah ekvivalenta CO2) | 19.327 | 17.935 | 18.701 | 104 % | |||
| Dejavnosti, povezane z gorivom in energijo (ki niso vključene v obseg 1 ali 2) | 19.327 | 17.935 | 18.701 | 104 % | ||||
| Skupne emisije TGP | Skupne emisije TGP (lokacijske) (v tonah ekvivalenta CO2) | 43.617 | 43.030 | 39.475 | 92 % | |||
| Skupne emisije TGP (tržne) (v tonah ekvivalenta CO2) | 36.336 | 35.572 | 34.247 | 96 % |
V tabeli prikazujemo tri-letni trend za Skupino Luka Koper, ker izhodiščno leto za Skupino Luka Koper ni določeno.
Plini, ki jih obravnavamo, so ogljikov dioksid (CO2), metan (CH4) in di-dušikov oksid (N2O), ki nastajajo kot posledica zgorevanja goriv zaradi delovanja pristaniške mehanizacije, pri uporabi goriv za ogrevanje ter posredno zaradi uporabe električne energije v pristaniških procesih. Da lahko različne toplogredne pline primerjamo in seštevamo, jih moramo prej pomnožiti z njihovim toplogrednim potencialom, ki se izraža v razmerju do toplogrednega učinka CO2. V izračun emisij obsegov 1 in 2 Skupine Luka Koper so vključene obvladujoča družba Luka Koper, d. d., in odvisne družbe Luka Koper INPO, d. o. o., Adria Terminali, d. o. o., in TOC, d. o. o. V izračun niso vključene pridružene družbe, saj družba Luka Koper, d. d., nad njimi nima operativnega nadzora.
| Intenzivnost TGP na podlagi neto prihodkov | 2022 | 2023 | 2024 |
|---|---|---|---|
| Intenzivnost TGP [tCO2ekv/leto/mio €] - lokacijska metoda | 138 | 136 | 121 |
| Intenzivnost TGP [tCO2ekv/leto/mio €] - tržna metoda | 114 | 112 | 105 |
| Neto prihodki [mio €] | 313,5 | 312,8 | 330,1 |
| Skupne emisije TGP [tCO2ekv/leto] - lokacijska metoda | 43.171 | 42.470 | 40.005 |
| Skupne emisije TGP [tCO2ekv/leto] - tržna metoda | 35.890 | 35.012 | 34.777 |
Tabela prikazuje intenzivnost emisij toplogrednih plinov (TGP), izračunanih po lokacijski in tržni metodi za obdobje treh let (2022–2024) za Skupino Luka Koper. Intenzivnost emisij se tako po lokacijski kot po tržni metodi postopno zmanjšuje. Neto prihodki so v rahlem porastu, skupne emisije toplogrednih plinov pa upadajo. Po lokacijski metodi se intenzivnost TGP v obdobju 2022–2024 zniža za 12,0 %, po tržni metodi pa za 8,0 %, kar je predvsem posledica znižanja emisij zaradi uporabe OVE za proizvodnjo električne energije v Luki Koper, d. d.
Intenzivnost TGP je izračunana kot Skupne emisije TGP po lokacijski in tržni metodi, deljena z neto prihodki. Neto prihodki so enaki čistim prihodkom od prodaje Skupine Luka Koper, ki so za leti 2023 in 2024 prikazani v računovodskem delu poročila v točki 19.1 Izkaz poslovnega izida in opisani v točki 22 Dodatna pojasnila izkaza poslovnega izida v pojasnilu 1: Čisti prihodki od prodaje.
Trenutno ne uporabljamo mehanizmov za odvzem in shranjevanje toplogrednih plinov (TGP) v okviru lastnih dejavnosti niti ne financiramo projektov zmanjševanja emisij TGP z nakupi ogljičnih dobropisov.
jih ocenili glede na razpoložljive podatke in faktorje, ki so po postavkah dodatno obrazloženi v nadaljevanju. Za obseg 3 smo se omejili na območje pristanišča in obračunali odtis kategorije 3 Dejavnosti, povezane z gorivom in energijo (ki niso vključene v obseg 1 in 2), pri čemer smo upoštevali tri največje vire emisij, ki so posledica delovanja pristanišča ter niso v celoti v lasti ali pod nadzorom Luke Koper, d. d.:
Za izključene kategorije v Skupini ocenjujemo, da prispevajo zanemarljiv delež ogljičnega odtisa.
Uporabljeni emisijski faktorji za izračun ogljičnega odtisa (obseg 1, 2, 3) so za goriva povzeti po javnodostopnih nacionalnih podatkih Direktorata za podnebne politike Ministrstva za okolje, podnebje in energijo. Emisijski faktor za električno energijo po lokacijski metodi je privzet kot emisijski faktor na enoto električne energije za predhodno leto. Faktor objavlja Center za energetsko učinkovitost Inštituta Jožef Stefan. Emisijski faktor za električno energijo po tržni metodi je vsakoletni faktor dobavitelja električne energije. Za izračun emisij ubežnih toplogrednih plinov so uporabljene najnovejše vrednosti potenciala globalnega segrevanja, ki jih je objavil IPCC na podlagi obdobja 100 let (AR6 GWP).
V internem dokumentu podjetja Luka Koper d. d. 'Vodenje evidence in spremljanje podatkov o okoljskih vidikih', kjer je poleg metodologije izračuna obdelana tudi raven vključenosti posameznih kategorij obsega 3.
Vizračun ogljičnega odtisa obsega 1 in 2 Skupine Luka Koper so vključene odvisne družbe, nad katerimi ima obvladujoča družba finančni nadzor in so vključene v konsolidirane računovodske izkaze. To so družbe Luka Koper INPO, d. o. o., Adria Terminali, d. o. o., in TOC d. o. o. Podjetja, ki niso vključena v konsolidirane računovodske izkaze in nad katerimi družba Luka Koper, d. d., nima finančnega ali operativnega nadzora, niso vključena v izračun.
• Obseg 1 (scope 1) predstavljajo neposredne emisije TGP organizacije, ki so posledica lastne porabe energentov v napravah za zgorevanje, uporabe vozil v lasti organizacije, procesnih emisij ter ubežnih emisij plinov s toplogrednim učinkom (t. i. F-plinov: fluoriranih ogljikovodikov (HFC), perfluoriranih ogljikovodikov (PFC) in žveplovega heksafluorida (SF6)). V obsegu 1 se upoštevajo neposredne emisije iz virov, ki so v lasti ali pod nadzorom (npr. kotli, luška mehanizacija, vozila itd.), v kategorijo pa spadajo poraba vseh goriv za zgorevanje, goriv za mehanizacijo, stroje in vozila ter ubežne emisije iz naslova klimatskih in drugih naprav.
• Obseg 2 (scope 2) predstavljajo posredne emisije iz naslova porabe električne energije za potrebe poslovanja. Emisije obsega 2 se posredne zato, ker se fizično ne pojavljajo v organizaciji, temveč pri tretjih proizvajalcih omrežnih energentov oziroma tam, kjer se proizvaja električna ali toplotna/hladilna energija. V primeru Skupine se v obsegu 2 upoštevajo emisije iz nakupov električne energije od dobaviteljev ter lastne proizvodnje iz sončnih elektrarn. Za izračun po lokacijski metodi je bil uporabljen emisijski faktor za električno energijo na nacionalni ravni za predhodno leto, ki ga je objavil Inštitut Jožef Stefan iz Ljubljane, za izračun po tržni metodi pa faktor dobavitelja električne energije. Pri izračunu po lokacijski metodi je upoštevana vsa kupljena električna energija, pri izračunu po tržni metodi pa smo upoštevali zgolj delež energije, za katero od dobaviteljev nismo pridobili potrdil o izvoru zadobljene električne energije iz obnovljivih virov.
• pri pretovoru uporabljamo sodobne tehnike: avtomatizacijo procesa pretovora, zmanjševanje poti padanja pri iztresanju tovora, uporabo teleskopskih cevi, uvajanje zaprtih transportnih poti in protiprašnih ograj;
• ključne tovore skladiščimo v silosih in transportiramo po zaprtih transportnih sistemih, če je to praktično in ekonomsko izvedljivo;
• uvajamo tehnične in organizacijske ukrepe za zmanjševanje emisij na mestu izvora; uporabljamo tehnike pršenja z vodo, opuščamo dovoz in odvzem tovora ob slabih vremenskih razmerah, ozelenjujemo okolico, zmanjšujemo število mest za pretovor;
• na deponijo, kjer skladiščimo premog in železovo rudo, nanašamo papirniški mulj, ki zmanjšuje možnost odnašanja materiala zaradi vetra;
• ukinjamo fosilna goriva v kurilnih napravah;
• prehajamo na alternativne pogone in opuščamo fosilna goriva pri mehanizaciji.
Pristopili smo k projektu ESI (Environmental Ship Index), ki ladjam s sodobnejšimi in čistejšimi pogoni od 1. januarja 2023 omogoča plačevanje nižjih pristaniških pristojbin. ESI je prostovoljna shema, ki jo pristanišča uporabljajo za spodbujanje in nagrajevanje okoljsko čistejših in sprejemljivejših ladij. Sistem, ki ladjam z manj izpusti v okolje omogoča plačilo nižje pristojbine, smo pred vpeljavo predstavili vsem predstavnikom ladjarjev s ciljem, da bi se shemi pridružilo čim več ladij oziroma da bi v pristanišče prihajale le take z minimalnimi izpusti v okolje.
Seznam ladij, vključenih v shemo ESI, stalno obnavljamo in skrbimo, da vsem čistim ladjam obračunamo nižje pristaniške pristojbine. V letu 2023 smo 106 različnim ladjam, ki so vključene v sistem ESI, od skupaj 1.642 privezanih (6,5 %) obračunali popust v višini 34.702,09 €. V letu 2024 smo 115 različnim ladjam od skupaj 1.799 privezanih (6,4 %) obračunali popust v višini 28.726,50 €. Obseg popustov se je tako zmanjšal za 5.975,59 €. V 2024 smo popust obračunali manjšemu številu kontejnerskih ladij kot leta 2023 ter večjemu številu potniških ladij kot v 2023.
Na kakovost zraka lahko vplivajo tudi dejavnosti zunaj območja pristanišča. Izpostavljamo predvsem:
V družbi Luka Koper, d. d., sta sprejeti dve politiki, ki urejata odnos družbe do zmanjševanja vpliva na okolje, in sicer Varnostna politika in Politika varnega in zdravega pristaniškega okolja ter energetske učinkovitosti, ki sta opisani v poglavju 16.2.4 Politike v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje (E1-2).
Na vsebino internih politik vplivajo tudi usmeritve in direktive EU, ki naslavljajo zmanjševanje obremenjevanja okolja in spremljanje stanja okolja. Hkrati z izvajanjem lastnih politik prispevamo k zmanjševanju "onesnaževalnega" odtisa, saj uvajamo sodobne tehnologije, uporabljamo okolju prijaznejše snovi, povečujemo energetsko učinkovitost ter skrbimo za varčno rabo virov, kar, za pomembne okoljske vidike prikazujemo v nadaljevanju poročila.
Ukrepi, povezani s preprečevanjem in zmanjševanjem onesnaženja ter doseganjem zastavljenih ciljev, povezanih z onesnaževanjem, so določeni za vse prepoznane pomembne okoljske vplive, tveganja in priložnosti. Sprejeti ukrepi se nanašajo na območje pristanišča.
Izvajamo splošne oziroma stalne ukrepe (npr. ukrepe, ki izhajajo iz inšpekcijskih nadzorov ali kot posledica pritožb lokalnih skupnosti, ter ukrepe, ki izhajajo iz podeljenih gradbenih, okoljevarstvenih dovoljenj ali soglasij), ki so integrirani v procese in postopke kot del rednih aktivnosti, ter enkratne ukrepe, ki jih imenujemo programi izboljšav poslovanja (PIP). Slednji so načrtovani in sprejeti v okviru letnega poslovnega načrta družbe s predvidenim rokom za dokončanje, ki je lahko daljši od enega leta.
Stalno si prizadevamo zmanjševati emisije v ozračje, ki nastajajo pri izvajanju pristaniških dejavnosti. Sistemi skladiščenja in pretovarjanja tovorov so v našem pristanišču podprti z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami (t.i. BAT), kot so na primer:
V letu 2024 smo za naložbe ukrepe na tem področju namenili 0,4 milijona evrov, in sicer smo zamenjali nakladalec z žlico visokega izstresa za pretovor sipkih tovorov in nabavili dvožlični grabilec za pretovor soje. Sodobnejša oprema preprečuje raztros pri manipulaciji sipkega tovora.
V letu 2025 načrtujemo izvedbo naložb v nakup sesalnega sistema za čiščenje in dodatnih prašnih zaščitnih sten, namenjenih pretovoru sipkih tovorov, ter začetek postopkov za nabavo novega komunalnega vozila za pranje cest in čiščenje kanalov. Celotna vrednost teh naložb je ocenjena na 0,5 milijona evrov, od tega bomo v letu 2025 predvidoma porabili 0,2 milijona evrov.
Izvajamo in uporabljamo naslednje ukrepe in pristope:
Ukrepanjav primeru nesreč načrtujemo izgradnjo novega gasilskega doma, ki bo umeščen v središče pristanišča in bo omogočal boljše odzivne čase. Vrednost celotne naložbe je ocenjena na 4 milijone evrov, od tega smo v letu 2024 porabili 0,1 milijona evrov, v letu 2025 predvidoma 3 milijone evrov, zaključili pa jo bomo leta 2026.
Izvajamo in uporabljamo naslednje ukrepe in pristope:
jega tveganja, ki za svoje delovanje potrebujejo okoljevarstveno dovoljenje. Agencija RS za okolje Ministrstva za okolje in prostor je na podlagi varnostnega poročila izdala okoljevarstveno dovoljenje za celotno pristanišče. V okviru tega dokumenta sta kot vira tveganja navedena terminal za sadje zaradi uporabe amonijaka v tehnologiji hlajenja, terminal za tekoče tovore pa zaradi skladiščenja in pretovarjanja fosilnih goriv in vnetljivih tekočin. Pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja pomeni, da je obrat tehnično in kadrovsko usposobljen za preprečevanje in obvladovanje tveganj. Informacija za javnost o varnostnih ukrepih ter zasnovi preprečevanja večjih nesreč sta na voljo na spletni strani družbe: https://www.luka-kp.si/o-podjetju/trajnostni-razvoj/zakonodaja-in-okolje/. S tem je bila javnost, ki živi ali deluje na območju 300 metrov od meje pristanišča, še dodatno pisno seznanjena.
V primeru morebitnih izrednih dogodkov ravnamo skladno z Načrtom za zaščito in reševanje Luke Koper, d. d., za industrijske nesreče, ki je usklajen z občinama Ankaran in Koper in je zasnovan za namene ukrepanja, omilitve in odprave posledic izrednih dogodkov različnega obsega, tudi takšnih, ki lahko zahtevajo vključitev drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, če tiste v pristanišču ne zadoščajo. Povzetek načrta je objavljen na spletni strani družbe: https://www.luka-kp.si/luski-vodnik/varnost-v-pristaniscu/.
V letu 2025 bomo nadaljevali izvedbo naložbe v rekonstrukcijo dotrajane hladilniške opreme skladišča 5, za katero je bila pogodba podpisana že v letu 2024 in bo kot hladilno sredstvo sicer še vedno uporabljala amonijak, vendar v bistveno manjših količinah kot obstoječa. Celotna vrednost naložbe je ocenjena na 5,7 milijona evrov, od tega bomo zanjo v letu 2025 predvidoma namenili 2,2 milijona evrov in jo zaključili leta 2027. Za izboljšanje:
V načrt naložb Skupine Luka Koper smo za leto 2025 vključili naložbe v ukrepe na področju preprečevanja in zmanjševanja onesnaževanja s hrupom v skupni višini 4,3 milijona evrov, od tega smo zanje v letu 2024 že namenili 0,9 milijona evrov, v letu 2025 pa bomo še 3,2 milijona evrov:
Izvajamo in uporabljamo naslednje ukrepe in pristope:
ali v zakonodaji niso numerično opredeljene, jih določimo sami ali jih postavimo nanižjo vrednost, pri čemersledimo usmeritvampostavljenih politikdružbe ali usmeritvam kompetentnih inštitucij glede preprečevanja in zmanjševanjavplivov (npr. prašne usedline, brez onesnaženjzunaj luškega akvatorija).
Pri določanjuciljev niso bili upoštevani ekološki pragovi,sajti niso določeni. Izmed navedenih ciljevni nobeden povezan z odpravljanjem pomanjkljivo- sti,povezanih zmerili za bistveni prispevekk preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, kot so opredeljena v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi člena14(2) Uredbe (EU)2020/852, predstavljene v poglavju 16.1 Razkritja v skladu s členom 8Uredbe (EU) 2020/852 (uredba o taksonomiji).
Cilji napodročju onesnaženosti v obdobju 2022–2025 so za območje pri- stanišča prikazani v tabeliv nadaljevanju, kjer je pojasnjena povezava med cilji politike in cilji zavsako posamezno metriko po pomembnih trajnostno- stnihzadevah ter vplivih, tveganjih in priložnostih na tempodročju.
Vnačrt naložb Skupine LukaKoper smo za leto 2025 vključilinaložbe v ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje onesnaževanja vode v skupni vi- šini3,3 milijona evrov, od tega bomo zanje v letu 2025 namenili 0,3 milijo- na evrov. Najpomembnejše naložbe na tempodročju se nanašajo ureditev odvodnjavanja dvehodprtih skladiščnih površin z vgradnjo ustreznih lovil- cev olj, kiprečiščujejo potencialno onesnažene meteorne vode, in se bodo zaključile v letih 2026 in 2027.
Naložbev osnovna sredstva (CAPEX) so v računovodskemdelu poročila prikazane v pojasnilu 11: Nepremičnine, naprave in oprema ter v pojasnilu 13: Druga nekratkoročna sredstva. Naložbev obratna sredstva (OPEX) so v računovodskem delu poročila prikazane v pojasnilu 3: Stroškimateriala ter v pojasnilu 4:Stroški storitev.
Za namene obvladovanja onesnaženja v višjem ali nižjem delu vrednostne verige(npr. pri izvajanju gradbenih del,vzdrževalnih del) se naobmočju pristanišča izvajajo stalni monitoringi vplivov naokolje (npr. emisije hru- pa,emisije prahu, nadzor nad nastalimi odpadki,...). V primeru neustreznih rezultatov se poišče vzrok in odpravipomanjkljivosti odpravijo. V primeru povzročeneokoljske škode se od povzročitelja zahteva povračilostroškov intervencijein sanacije okolja.
Tosti jenaveden cilj čim manjših obremenitev okolja ter zagotavljanja učinkovitih ukrepov ob izrednih dogodkih. Zaspremljanje učinkovitosti svojih ukrepov za prepoznane pomembne trajnostnostne zadeve smo določili metrike in cilje, pri določanju katerih deležniki niso sodelovali. Vsi zastavljeni cilji veljajo le za območje pristanišča, kjer nastajajo pomembni vplivi na tem področju. Cilji na področju onesnaženja nimajo določenih izhodiščnih let, vendar se ciljne vrednosti za obdobje 2022–2024 niso spreminjale, razen pri ravni hrupa v nočnem času v smeri mesta Koper in intervencijskem času poklicne gasilske enote, kot je pojasnjeno v nadaljevanju. Postavljeni cilji se uporabijo tudi v letu 2025 ter ohranjajo do leta 2028, kot opredeljeno v strategiji družbe. Cilji so določeni na osnovi zakonodajnih mejnih vrednosti ali nekoliko nižje, v primerih, ko ciljne vrednosti v okoljevarstvenih dovoljenjih.
V nadaljevanju prikazujemo rezultate na področju učinkovitosti ukrepov za prepoznane pomembne trajnostnostne zadeve, ki smo jih primerjali tako s cilji kot mejnimi zakonodajnimi vrednostmi, kjer so te določene. Prikazali smo rezultate za obdobje treh let, da so razvidne spremembe skozi čas, ter opisali metode merjenja in postopke zbiranja podatkov ter druge pomembne informacije. Družba Luka Koper, d. d., se ne uvršča med dejavnosti, zaradi katerih bi morala poročati o onesnaževalih iz priloge II Uredbe ES št. 166/2006.
Lokalni indeksi kakovosti zraka in stopnja urbanizacije območja delovanja pristanišča. Kakovost zraka v Republiki Sloveniji spremlja Agencija RS za okolje in ima za te namene postavljene fiksne merilne naprave. Ocenjevanje in upravljanje kakovosti zraka na ozemlju Republike Slovenije se izvaja skladno z Uredbo o kakovosti zunanjega zraka z razvrstitvijo posameznega območja in aglomeracije na I. ali II. stopnjo onesnaženosti zraka:
Mesto Koper spada v kategorijo mest z zelo urbanim območjem v skladu s klasifikacijo DEGURBA (Deglomeration and Urbanization), ki jo uporablja Eurostat. To pomeni, da je Koper opredeljen kot mesto z visoko stopnjo urbanizacije, v katerem je gostota prebivalstva visoka in ki ima urbane značilnosti, kot so razvita infrastruktura, dostop do storitev in raznolika gospodarska dejavnost.
Območje pristanišča se glede na mejne vrednosti žveplovega dioksida, dušikovega dioksida in dušikovih oksidov, delcev PM10 in PM2,5, ogljikovega monoksida in benzena ter glede na ciljne vrednosti ozona in benzo(a)pirena uvršča v območje SIP (primorski del), glede na mejne vrednosti svinca ter ciljne vrednosti arzena, kadmija in niklja pa območje SITK.
| Pomembna trajnostna zadeva | Pomemben okoljski vpliv | Cilj iz politike | Metrika | Enota mere | Vrednost cilja 2022–2025 | Podlaga za določitev cilja | 2022 | 2023 | 2024 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Onesnaževanje zraka | Onesnaževanje s prahom | Čim manjši vpliv na okolje, zmanjševanje vpliva na okolje | Količina celokupnega prahu | mg/m² dan | 200 | Prostovoljno določen cilj | 114 | 104 | 108 |
| Preseganja na leto | Število | Največ 5 | Prostovoljno določen cilj | 10 | 6 | 7 | |||
| Onesnaževanja s hrupom | Raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Koper | Zmanjšati na 53 dB | Dnevna raven hrupa pred najbližjimi objekti zunaj območja pristanišča | dB(A) | Ohraniti pri 58 | Prostovoljno določen cilj | Bertoki 38 | Bertoki 38 | Bertoki 38 |
| Onesnaževanja s hrupom | Raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Koper | Ohraniti pri 53 | Prostovoljno določen cilj | Bertoki 37 | Bertoki 36 | Bertoki 37 | |||
| Potencialno onesnaženje z uhajanjem amoniaka zaradi večje nesreče | Učinkovito ukrepanje ob izrednih dogodkih, čim manjši vpliv na okolje, zmanjševanje vpliva na okolje | Velike industrijske nesreče | Število | 0 | Prostovoljno določen cilj | 0 | 0 | 0 |
| 2,98 | 2,83 | 3,00 |
|---|---|---|
Število nerealiziranih: 0
Čim manjši vpliv na okolje, zmanjševanje vpliva na okolje
Onesnaženje morja zunaj luškega akvatorija
Število: 0
| 0 | 0 | 0 |
|---|---|---|
Pojasnila glede doseganja navedenih ciljev so predstavljena in opisane v naslednjem poglavju 16.3.4. Onesnaževanje zraka, vode in prsti (E2-4).
Za leto 2022 in 2023 je cilja vrednost znašala 48 dB(A). Ocenili smo, da postavljen cilj 48 dB(A) ni bil realno dosegljiv, kljub izvajanju načrtovanih ukrepov, zato je pooblaščeni izvajalec meritev hrupa izdelal modelni izračun in upošteval obstoječe stanje in načrtovane širitve do leta 2027. Izdelani modelni izračun je bil osnova za določitev realnejšega cilja v nočnem obdobju v smeri Kopra, ki znaša 53 dB(A).
Od sprejema obvestila do prihoda na intervencijo.
Za leto 2022 je ciljna vrednost znašala pod 8 minut.
| SEVER | VZHOD | ZAHOD | ZAHOD |
|---|---|---|---|
| 15 % | 30 % | 45 % |
mejna vrednost SLO zakonodaje
μg/m³
40
Vir: http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/podatki/. Podatki za leto 2024 s strani agencije ARSO še niso dokončno potrjeni.
ciljem 30 μg/m³. Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 9/11, 8/15, 66/18 in 44/22 – ZVO-2) opredeljuje tudi dnevno mejno koncentracijo PM10 za varovanje ljudi, ki znaša 50 μg/m³ in je lahko na posameznem merilnem mestu med letom presežena največ 35-krat. Opazili smo izrazito povišanje koncentracije v prvi četrtini leta 2024 zaradi saharskega peska, večina preostalih višjih vrednosti pa je bila izmerjena v zimskem času (čas kurilne sezone). Ker smo pričeli gradnjo potniškega terminala točno na lokaciji merilnika, je bil ta začasno odstranjen. Cilj glede koncentracije delcev PM10 in števila preseganj je bil dosežen, kar je prikazano v tabeli.
Preseganje dnevnih mejnih vrednosti PM10 drugod po Sloveniji
Če primerjamo meritve, ki jih Agencija RS za okolje izvaja v različnih krajih po Sloveniji (Vir podatkov: http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/podatki/), lahko vidimo, da se dnevna preseganja mejne vrednosti pojavljajo na vseh merilnih mestih. Najbližja merilna postaja zunaj pristanišča se nahaja na Markovcu, kjer je bila letna povprečna koncentracija PM10 18 μg/m³ in je bilo zabeleženih 11 preseganj dovoljene dnevne koncentracije delcev. Največ preseganj se v splošnem opaža v zimskem času in so posledica večjih izpustov iz domačih kurišč ter meteoroloških vplivov, kot sta majhna hitrost vetra in nizka višina mešanja zraka.
Izmerjene dnevne koncentracije delcev PM10 so občasno presegale mejno dnevno vrednost, skupno število preseganj pa je bilo nad dovoljenimi 35 preseganji v koledarskem letu.
| Oznaka območja | SO2 | NO2 | NOX | PM10 | PM2,5 | svinec | CO | benzen |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| SIP | II | II | II | I | II/ | II |
| Oznaka območja | ozon | benzen | kadmij | nikelj | benzo(a)piren |
|---|---|---|---|---|---|
| SIP/SITK | II | II | II | II | II |
Opomba:
II - raven onesnaževala je pod mejno vrednostjo
I - raven onesnaževala je nad mejno vrednostjo
/ - ni relevantno
SIP/SITK - primorski del/ območje Slovenije, brez Ljubljane, Maribora in Zgornje Mežiškedoline
| Merilno mesto | 2022 | 2023 | 2024 |
|---|---|---|---|
| št. 3 - LKP Ankaran | 16 | 14 | 16 |
| št. 2 - smer Bertoki | 21 | 22 | 20 |
| št. 4 - LKP Koper | 16 | 14 | 19# |
Ciljna vrednost 30 30 30
Mejna zakonodajna vrednost 40 40 40
| 25 | 20 | 15 | 10 |
|---|---|---|---|
| Merilno mesto | Vrednost (μg/m³) |
|---|---|
| Ljubljana Bežigrad | 20 |
| Maribor-Vrbansko plato | 13 |
| Celje-bolnica | 13 |
| Merilno mesto št. 3-LKP Ankaran | 12 |
| Nova Gorica | 7 |
| Iskrba* | |
| Merilno mesto št. 4-LKP Koper | 13 |
Mejna vrednost (μg/m³): 20
(Vir: http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/podatki/)
Meritve PM2,5 znotraj območja pristanišča so primerljive z vrednostmi drugih urbanih krajev Slovenije. Iskrba na Kočevskem je merilno mesto, ki predstavlja lokacijo z minimalnimi vplivi, saj je oddaljena od vseh virov.
Na spletu smo pridobili tudi podatke pristanišča v Los Angelesu, kjer je bila med januarjem in julijem 2024 koncentracija delcev PM10 med 15 in 20 μg/m³, kar je primerljivo z rezultati v pristanišču Koper. Zakonsko določena letna mejna vrednost je tam nižja, 20 μg/m³ (https://www.portoflosangeles.org/environment/air-quality/air-quality-monitoring).
Pri skupaj 118 meritvah je bilo zabeleženih 7 preseganj, kar je več od zastavljenega cilja (5 preseganj), zato cilj letno dosežen. 5 preseganj smo sicer zabeležili v obdobju pojava saharskega peska, kar ni vpliv dejavnosti Luke Koper, d. d.
| Merilno mesto | 2022 | 2023 | 2024 |
|---|---|---|---|
| Merilno mesto št. 4-LKP Koper | 12 | 12 | 13 |
| Merilno mesto št. 3-LKP Ankaran | 12 | 11 | 12 |
| Mejna zakonodajna vrednost | 20 | 20 | 20 |
Povprečne letne koncentracije delcev PM2,5 so na obeh merilnih mestih v pristanišču pod zakonodajno vrednostjo 20 μg/m³ (Uredba o kakovosti zunanjega zraka, (Uradni list RS, št. 9/11, 8/15, 66/18 in 44/22 – ZVO-2).
Hitrost vetra je izražena v enotah m s-1. Vetrovni so največkrat pihali iz smeri vzhod in severovzhod (burja in burin) ter iz severozahoda (maestral). S prikazom smeri vetra prikazujemo smeri, v katere z največjo verjetnostjo zanaša prašne delce.
Za izvajanje monitoringa stanja okolja (onesnaženja) smo prioritetno izbrali merilno tehniko, ki zagotavlja neposredno, kontinuirano (stalno) in avtomatizirano (24/7) merjenje onesnaževal s ciljem stalnega nadzora z možnostjo objave rezultatov na spletu. Pri meritvah onesnaženja vode in količine celokupnega prahu, kjer taki merilni sistemi niso na voljo, se izvajajo občasne meritve. Vse meritve okoljskega monitoringa izvajajo za to pooblaščene organizacije. Zakonsko predpisane meritve izvajajo organizacije, ki imajo podeljeno tudi akreditacijo skladno s standardom SIST EN ISO/IEC 17025:2017 Splošne zahteve za usposobljenost preskuševalnih in kalibracijskih laboratorijev. Način in obseg izvajanja meritev določa okoljevarstveno dovoljenje, ki ga potrdi pristojno ministrstvo ali relevantna zakonodaja.
Univerza na Primorskem na območju pristanišča spremlja prisotnost finih prašnih delcev velikosti 10 μm (PM10) in velikosti 2,5 μm (PM2,5). Postopek vzorčenja in analize se izvaja po postopku SIST EN 12341:2023. Prva merilna naprava, postavljena v pristanišču, spremlja delce PM10 že od leta 2003. Število merilnih postaj se je z leti povečalo na tri, izvedla se je tudi posodobitev naprav na način, da obenem zagotavljajo spremljanje delcev, manjših od 10 μm. Na dveh lokacijah (merilno mesto št. 4 – LKP Koper in merilno mesto št. 3 – LKP Ankaran) spremljamo tudi delce PM2,5.
Na območju pristanišča je več merilnih mest. Iz leta v leto se število meritev nekolikospreminja, bodisi zaradi obsega in tipa pretovora bodisi zaradi sprememb zakonodaje. Mejna dovoljena vrednost je odvisna od masnega pretokain posledično od vremenskih razmer.
Rezultati obratovalnega monitoringa kakovosti izpušnih plinov iz kurilnih naprav so predstavljeni v spodnjih tabelah in so skladni z okoljevarstvenim dovoljenjem št. 35444-2/2016-13 z dne 15. 6. 2017 ter spremembama št. 35440-50/2019-10 z dne 21. 10. 2020 in št. 35447-4/2021-2550-10 z dne 27. 5. 2022. Prikazane mejne vrednosti so povzete po navedenem okoljevarstvenem dovoljenju. Frekvenca meritev je enkrat letno. Izmerjene vrednosti so bile znotraj dovoljenih mejnih vrednosti.
| Snov - v mg/m³ | Srednja vrednost 2022 | Srednja vrednost 2023 | Srednja vrednost 2024 | Mejna vrednost |
|---|---|---|---|---|
| Ogljikov monoksid | 12,7 | 65 | 31 | 80 |
| Dušikovi oksidi, izraž. kot NO2 | 42,9 | 84 | 87 | 100 |
| Žveplovi oksidi, izraž. kot SO2 | 3,2 | \<LOQ | \<LOQ | 35 |
| Skupni prah | Ni podatka | \<LOQ | \<LOQ | / |
| Snov - v mg/m3 | Srednja vrednost 2022 | Srednja vrednost 2023 | Srednja vrednost 2024 | Mejna vrednost |
|---|---|---|---|---|
| Ogljikov monoksid | 5,6 | 23 | \<LOQ | 100 |
| Dušikovi oksidi, izraž. kot NO2 | 13,0 | 94 | 87 | 200 |
| Žveplovi oksidi, izraž. kot SO2 | \<LOQ | \<LOQ | \<LOQ | 35 |
| Skupni prah | Ni podatka | 2,4 | \<LOQ | 20 |
Razlogov za nihanja v koncentracijah izpušnih plinov na kurilnih napravah nismo našli.
| 2024 | 2023 | 2022 |
|---|---|---|
| 20 | 15 | 10 |
| 5 | 0 |
Mejna vrednost celotnega prahu pri pretoku nad 200 g/h
Rezultati so vsi skladni s podeljenim okoljevarstvenim dovoljenjem. Mejna dovoljena koncentracija celotnega prahu je 20 mg/m³, saj je vrednost masnega pretoka celotnega prahu 200 g/h.
Temeritve so predpisane v okoljevarstvenem dovoljenju št. 35444-2/2016-13 z dne 15. 6. 2017 in spremembah št. 35440-50/2019-10 z dne 21. 10. 2020 ter št. 35447-4/2021-2550-10 z dne 27. 5. 2022 in jih izvaja pooblaščena organizacija Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano v neposredni bližini vira nepremične naprave, kjer lahko nastaja prah (npr. pri natovarjanju/raztovarjanju vagonov, tovornjakov). Za izvedbo vzorčenja in meritev pooblaščeni izvajalec uporablja te postopke:
| v mg/m² dan | 2024 | 2023 | 2022 |
|---|---|---|---|
| Celokupni prah | 114 | 200 | 104 |
| Ciljna vrednost | 108 |
| število preseganj | 2024 | 2023 | 2022 | ||
|---|---|---|---|---|---|
| 12 | 10 | 8 | |||
| 6 | 4 | 2 | 0 |
Na vsaki lokaciji ses pomočjo Bergerhoffovih zbiralnikov en mesec zbirajo prašne usedline (celokupna koncentracija prahu). Vzorčenje in analizase izvajata po postopku nemškega standarda VDI 4320 Part 2:2012. Meritve niso zakonsko obvezne. Že od leta 2002 pooblaščena organizacija na desetih lokacijah znotraj pristanišča izvaja meritve celokupne koncentracije prahu.
V pristanišču nastajajo tehnološke odpadne vode, katerih kakovost z vgrajenimi čistilnimi napravami na iztoku meri pooblaščena organizacija. Vrste teh odpadnih voda so:
Rezultati izkažejo, da naprava deluje učinkovito. Mejne vrednosti, parametre in frekvenco vzorčenja je za vse naprave določila Agencija RS za okolje, za naprave z iztokom v Centralno čistilno napravo Koper pa še njen upravljavec, tj. komunalno podjetje Marjetica, d. o. o., kar je opredeljeno v okoljevarstvenem dovoljenju (št. 35444-2/2016-13 z dne 15. 6. 2017 ter spremembi št. 35440-50/2019-10 z dne 21. 10. 2020 in št. 35447-4/2021-2550-10 z dne 27. 5. 2022).
Pri tem so se upoštevali tehnologija čiščenja (morebitni dodatki kemikalij v procesih čiščenja), specifične zakonodajne zahteve glede vrst odpadnih voda ter lokacija iztoka (vrsta sprejemnika odpadne vode).
Letna pogostost občasnih meritev in čas vzorčenja reprezentativnega vzorca odpadne vode za iztok iz naprave, ki odvaja industrijske odpadne vode, je opredeljen v okoljevarstvenem dovoljenju (št. 35444-2/2016-13 z dne 15. 6. 2017 ter spremembi št. 35440-50/2019-10 z dne 21. 10. 2020 in št. 35447-4/2021-2550-10 z dne 27. 5. 2022). V dovoljenju so opredeljeni tudi metodologija.
Dimnikarska služba opravi meritve na izpustih iz naprav, ob polnem obratovanju naprave, s pomočjo ročnih merilnih naprav.
Vrste odpadnih voda v pristanišču, letne količine ter skladnost z okoljevarstvenim dovoljenjem (št. 35444-2/2016-13 z dne 15. 6. 2017, sprememba št. 35440-50/2019-10 z dne 21. 10. 2020, sprememba št. 35447-4/2021-2550-10 z dne 27. 5. 2022)
| Vrsta odpadne vode | Letne količine v letu 2022 (m3) | Letne količine v letu 2023 (m3) | Letne količine v letu 2024 (m3) | Skladnost meritev z zakonodajo |
|---|---|---|---|---|
| Padavinske odpadne vode terminala tekočih tovorov na I. pomolu | 0 | 380 | 410 | da |
| Padavinske odpadne vode terminala za tekoče tovore na II. pomolu | 2.300 | 2.300 | 2.300 | da |
| Padavinske odpadne vode terminala za tekoče tovore na II. pomolu | 10 | 10 | 10 | da |
| Padavinske odpadne vode terminala sipkih tovorov zaradi skladiščenja odpadnega železa na I. pomolu | 3.500 | 3.500 | 3.500 | da |
| Padavinske odpadne vode terminala sipkih tovorov zaradi skladiščenja odpadnega železa ob hali NAS9 | 2.700 | 2.700 | 1.720# | da |
| Padavinske odpadne vode na objektu za zbiranje ladijskih kalužnih vod (objekt v upravljanju Luke Koper INPO, d. o. o.) | 214 | 263 | 280 | da |
| Tehnološke odpadne vode živinskega terminala | 1.541 | 1.625 | 3.088 | da |
| Tehnološke odpadne vode pralnice luške mehanizacije | 970 | 1.121 | 936 | da |
| Tehnološke odpadne vode pralnice kontejnerjev | 503 | 432 | 367 | da |
| Sanitarne odpadne vode | 40.040 | 40.040 | 41.505 | da |
Na območju pristanišča se nahajajo kurilne naprave, ki se uporabljajo za tehnološke namene in še uporabljajo fosilna goriva. Kurilna naprava, namenjena ogrevanju rezervoarjev v objektu za zbiranje ladijskih olj oz. kalužnici ne obratuje, saj ni potrebe.
Za izvedbo vzorčenja in meritev pooblaščeni izvajalec (Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano) uporablja te postopke:
Na območju pristanišča imamo 11 kurilnic, v katerih se za namene ogrevanja objektov in priprave tople sanitarne vode kot primarni ali rezervni vir uporabljata kurilno olje ali UNP. Emisije iz teh naprav preverja dimnikarska služba. Rezultati emisij v zrak so skladni z zakonodajnimi predpisi za male kurilne naprave (Uredba o emisijah snovi v zrak iz malih kurilnih naprav, Uradni list RS, št. 46/19 in 44/22 – ZVO-2). Frekvenca meritev je vsajenkrat letno.
| Merilno mesto | Parameter | April | Maj | Junij | Julij | Avg. | Sep. | Okt. | Smerna vrednost za kopalne vode# | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| I. bazen | Intestinalni enterokoki | 518 | *n | **n. | **n. | 38 | 200 | |||
| I. bazen | E. coli | **n. | oc. 8 | *n. | n. | *n. | n. | **n. | 13 | 500 |
| II. bazen | Intestinalni |
(priporočila so objavljena na spletni strani inštituta (spletnistrani NIJZ) ter so namenjena obveščanju javnosti o kakovosti vode med kopalno sezono).
| Merilno mesto | Parameter | April | Maj | Junij | Julij | Avg. | Sep. | Okt. | Smerna vrednost za kopalne vode# | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| I. bazen | Intestinalni enterokoki | **n.** | n. oc. 3 | n. n. | **n.** | 37 | / | 200 | ||
| I. bazen | E. coli | oc. 7 | n. n. | c. 8 | **n.** | **n.** | 12 | / | 500 | |
| II. bazen | Intestinalni enterokoki | 42 | 28 | 42 | 14 | oc. 8170 | / | 200 | ||
| II. bazen | E. coli | 68 | 32 | 57 | 29 | 25 | 150 | / | 500 | |
| III. bazen | Intestinalni enterokoki | **n.** | *n. n. | *n. n. | *n. n. | *n. n. | oc. 528 | / | 200 | |
| III. bazen | E. coli | **n.** | *n. n. | *n. n. | *n. n. | *n. n. | 10 | oc. 7 | / | 500 |
** opomban.: najdeno (1-2 cfu)
Splošni parametri kakovosti morja se med leti bistveno ne razlikujejo, zabeležene so le nekoliko višje vrednosti motnosti, ki pa so delno povezane s poraščenostjo senzorja. Mejne vrednosti niso opredeljene.
| Parameter | 2022 | 2023 | 2024 |
|---|---|---|---|
| Temperatura morja (C) | med 11 in 30 | med 8,8 in 28,6 | med 12 in 30 |
| Slanost (g/l) | med 35 in 43 | med 33,8 in 39,7 | med 35 in 40 |
| Vsebnost kisika (mg/l) | med 3 in 9 | med 5,13 in 8,77 | med 4 in 7 |
| pH | med 8,1 in 8,3 | med 8,2 in 8,4 | med 8,0 in 8,5 |
| Motnost (NTU) | med 0 in 10 | med 0 in 10 | med 0 in 10 |
Nadaljevalo se je spremljanje mikrobioloških parametrov kakovosti morske vode v vseh treh luških bazenih. Rezultati znotraj pristanišča v času kopalne sezone izkazujejo skladnost z vrednostmi za kopalno vodo, kar prikazujejo spodnje tabele. Na območju pristanišča bi lahko mikrobiološko neustreznost povzročile ladje zaradi izpusta fekalnih vod ali neustreznega čiščenja luških fekalnih čistilnih naprav.
Količine le-teh ni mogoče izmeriti. Lovilci olj imajo iztok v morje ali Rižanoin so namenjeni zadrževanju olj. Nadzor nad njihovim delovanjem izvaja pogodbena stranka, pri čemersmo določili obseg in način pregleda ter čiščenja in praznjenja lovilcev olj. Dodatno imamo znotraj luškega akvatorija nameščene tri senzorje za detekcijo prisotnosti olj v morju. Komunalne odpadne vode prečiščujemo s pomočjo 19 malih čistilnih naprav.
Dodatno interno izvaja nadzor nad delovanjem čistilnih naprav, pri čemer smo določili obseg in način njihovega pregleda ter čiščenja.
Mikrobiološke meritve izvaja, z odvzemom vzorcev morja in analizo, akreditiran laboratorij (po standardu SIST ISO/IEC 17025:2017) TOC, d. o. o. Zakonodaja, ki se nanaša na spremljanje mikrobiološke kakovosti morske vode, je obvezujoča le za kopališča. Ne glede na to so se v pristanišču spremljali parametri, ki lahko pokažejo fekalno onesnaženje morja.
V primeru izrednih dogodkov na morju Luka Koper, d. d., ukrepa skladno z veljavnim NZR Luke Koper, d. d., za industrijske nesreče, v katerem so opredeljene manjše, srednje in velike nesreče. Za te namene spremlja število in vrsto dogodkov ter vplive na okolje na celotnem območju pristanišča ter upošteva in obvladuje vse dogodke, ki jih povzročajo najemniki prostorov, ladje, itd. Podatki se črpajo iz notranjega informacijskega sistema CIIS.
Niso imeli vpliva na okolje. Največ dogodkov je bilo povezanih s pojavom večje količine lesnih in drugih naplavin, ki so v luški akvatorij prišle po reki Rižanioz z odprtega morja.
Določili smo cilj, da se v primeru izrednega dogodka sanacija izvede hitro in učinkovito ter da se onesnaženje ne razširi čez območje pristanišča. Cilj je bil dosežen.
Boja REBEKA
| III. bazen | OSD radar | II. bazen | I. bazen |
|---|---|---|---|
Merilna mesta za spremljanje kakovosti morja (lokacije stacionarne merilne boje Rebeka, treh stacionarnih merilnih naprav in radarja za spremljanje morebitnih razlitij naftnih derivatov)
Sodobna merilna postaja za spremljanje kakovosti morja REBEKA je nameščena pred vhodom v tretji bazen luke, rezultati meritev pa so objavljeni na spletni strani http://www.zivetispristaniscem.si/. Meritve izvaja Univerza na Primorskem. Postaja kontinuirano spremlja splošne parametre morske vode (pH, temperatura, motnost, slanost, vsebnost kisika).
| Merilno mesto | Parameter | April | Maj | Junij | Julij | Avg. | Sep. | Okt. | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| I. bazen | Intestinalni enterokoki | 25 | oc. | 4** | n. oc. | 5 ** | 440 | 3200 | ||||||
| I. bazen | E. coli | 22 | oc. | 613 | oc. | 3 | 866 | oc. | 9 | 500 | ||||
| II. bazen | Intestinalni enterokoki | 61 | 69 | 66 | 23 | 32 | 560 | 73 | 200 | |||||
| II. bazen | E. coli | 180 | 130 | 170 | oc. | 9 | oc. | 6500 | 190 | 500 | ||||
| III. bazen | Intestinalni enterokoki | oc. | 4 | oc. | 4 | **n. | oc. | 710 | 26 | **n. | 200 | |||
| III. bazen | E. coli | *n. | n. | 43 | oc. | 7 | *n. | n. | **n. | oc. | 4 | oc. | 3 | 500 |
** opomba n.: najdeno (1-2 cfu)
Mikrobiološka kakovost morja je največja v I. in III. bazenu. II. bazen je mikrobiološko bolj onesnažen, to pa se pripisuje iztoku iz Centralne komunalne čistilne naprave, ki jo upravlja Marjetica Koper, d. o. o., saj je iztok speljan v začetek II. bazena. V II. luškem bazenu se izteče čistilne naprave izteka približno 5 milijonov m³ predelane fekalne vode. V septembrskem času so bila zabeležena povišanja tudi v I. bazenu, za kar nimamo pojasnila.
Senzorji v obdobju 2022–2024 niso zaznali onesnaženj.
| leto | 2022 | 2023 | 2024 |
|---|---|---|---|
| Število zaznanih dogodkov na morju | 51 | 34 | 37 |
| Število posredovanj na morju v luškem akvatoriju | 50 | 34 | 37 |
| Število dogodkov brez potrebe po posredovanju | 1 | 0 | 0 |
| Število onesnaženj zunaj območja luškega akvatorija | 0 | 0 | 0 |
Primerjava letnih kart hrupa pokaže, da ni bistvenih sprememb v ravni hrupa, kar je spodbudno, saj se območje pristanišča z leti povečuje, povečuje se obseg pretovora, promet v pristanišču ter število obiskov ladij.
| 0–35 dB | 35–40 dB | 40–45 dB | 45–50 dB | 50–55 dB | 55–60 dB | 60–65 dB | 65–99 dB |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
Odvisna družba TOC, d. o. o., enkrat letno izvaja kemijske in mikrobiološke meritve kakovosti pitne vode na vodovodnem omrežju pristanišča, in sicer na naključnih točkah internega vodovodnega omrežja (npr. v upravnih stavbah, hidrantih), kjer odvzame vzorce in jih analizira v laboratoriju. Pri tem ugotavljajo prisotnost Escherichie coli, koliformnih bakterij, Clostridium perfringens, skupno število mikroorganizmov pri 36°C, intestinalne enterokoke, skupno število mikroorganizmov pri 22°C. Pri tem spremljajo še pH, temperaturo, klor, električno prevodnost, vonj, barvo, motnost ter amonijev dušik.
| Poraba pitne vode na milijon evrov čistih prihodkov od prodaje (m³/EUR) | 2022 | 2023 | 2024 |
|---|---|---|---|
| Luka Koper, d. d. | 0,00045 | 0,00051 | 0,00055 |
Pri nobeni od meritev nismo zasledili onesnaževanja (npr. preverjene komponente: aromatski ogljikovodiki – BTX, poliklorirani bifenili – PCB, organske kositrove spojine, policiklični aromatski ogljikovodiki – PAO, fenolni indeks, mineralna olja). Pri rezultatih meritev kovin so manjše razlike, nekatere koncentracije kovin so nekoliko višje, nekatere pa nekoliko nižje. Mejnih vrednosti niso določene.
Na določenih merilnih mestih smo zasledili mikrobiološko neustreznost, zato smo nato izvedli ukrepe (npr. izvedli klorne šoke, zamenjali strojne dele na omrežju, omejili uporabo pitne vode) in zagotovili neoporečno pitno vodo. Vse izvedene fizikalno kemijske meritve kakovosti pitne vode so bile ustrezne.
Količino vode v Rižani, ki predstavlja vir pitne vode na območju pristanišča, spremlja upravljavec vodovodnega omrežja Javno podjetje Rižanski vodovod, ki spremlja tudi kakovost pripravljene pitne vode. Podatek o porabi pitne vode se pridobi z neposrednimi mesečnimi meritvami s števcem s strani podjetja Rižanski vodovod, dodatno pa še sami mesečno preverjamo odčitek na števcu vode. Vode ne shranjujemo. Delež vode, ki ga recikliramo in ponovno uporabljamo, je zelo majhen in ga zaradi tega tudi ne prikazujemo. Ponovno uporabljamo le prečiščeno odpadno vodo na pralnici kontejnerjev v pristanišču.
| Lokacija meritev | 2022 | 2023 | 2024 |
|---|---|---|---|
| Raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Bertoki | 48 | 47 | 47 |
| Raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Ankaran | 52 | 51 | 51 |
| Raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Koper | 60 | 60 | 60 |
| Raven hrupa v dnevnem času v smeri mesta Bertoki | 51 | 51 | 51 |
| Raven hrupa v dnevnem času v smeri mesta Ankaran | 53 | 52 | 52 |
| Raven hrupa v dnevnem času v smeri mesta Koper | 62 | 62 | 61 |
| Raven hrupa v večernem času v smeri mesta Bertoki | 50 | 49 | 50 |
| Raven hrupa v večernem času v smeri mesta Ankaran | 52 | 52 | 51 |
| Raven hrupa v večernem času v smeri mesta Koper | 61 | 62 | 61 |
| Raven hrupa DVN v smeri mesta Bertoki | 55 | 54 | 55 |
| Raven hrupa DVN v smeri mesta Ankaran | 59 | 58 | 57 |
| Raven hrupa DVN v smeri mesta Koper | 67 | 67 | 66 |
Opomba: DVN...hrup v dnevnem, večernem in nočnem času.
Za interne ciljne vrednosti hrupa, ki jih želimo doseči ali ohraniti pred prvimi stanovanjskimi objekti, imamo zastavljene vrednosti, ki vključujejo vse vire hrupa iz pristanišča, vključno z ladjami. Rezultati kažejo, da je nočni, večerni, dnevni hrup pred prvimi stanovanjskimi objekti Ankarana in Bertokov znotraj zastavljenih ciljev, enako velja za dnevni hrup pred prvimi stanovanjskimi objekti mestnega jedra Kopra. Cilja pa se ne dosegata za nočno in večerno raven hrupa pred prvimi stanovanjskimi objekti mestnega jedra Kopra.
(večinoma pridobljene na osnovi meritev, delno izračunane glede na podatke o kapacitetah naprav) ter podatke o prometu na območju pristanišča in hrupu prometa okoliških cest glede na letno povprečje (štetje prometa).
Prednost karte hrupa je, da z barvnim grafičnim prikazom nazorno prikaže, kakšna je obremenitev s hrupom glede na vnesene podatke. V karti hrupa je upoštevan tudi vpliv lokalnega cestnega prometa z obrobnega območja pristanišča, ki je pomemben vir hrupa. Na karti hrupa so prikazane povprečne letne izmerjene vrednosti vseh virov hrupa: cestnega prometa, pristaniških procesov, ladij in drugih povzročiteljev hrupa, lociranih zunaj pristanišča.
Ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju za ugotavljanje ravni hrupa cestnega, železniškega in zračnega prometa ter industrijskih virov. Vhodni podatki za preračun so topologija terena na osnovi lidarskih podatkov (lidarski posnetek Slovenije), stavbe, ki so povzete po katastru stavb GURS, ter viri hrupa na območju pristanišča (cestni in železniški promet, ladje, obalna dvigala, mehanizacija, hladilni sistemi …).
Karte hrupa so izračunane v ločljivosti 5 m x 5 m na višini 4 m od tal. Izdelane so za dan, večer in noč ter ves dan. Karte hrupa se ujemajo z meritvami hrupa na merilnih točkah in drugih reprezentativnih merilnih točkah, na katerih so bile opravljene meritve hrupa. Na osnovi kart hrupa lahko med drugim vidimo, kako se hrup iz pristanišča širi v njegovo okolico ter kje so lokacije glavnih virov hrupa.
Za območje pristanišča velja IV. stopnja varstva pred hrupom, v okviru katere tudi spremljamo raven hrupa. Meje območja so na kartah hrupa označene s črno črtkano črto. Za neposredno okolico pristanišča, torej območje zunaj luške ograje, pa velja III. stopnja varstva pred hrupom. Meritve in karte hrupa kažejo, da so zaradi delovanja pristanišča najbolj obremenjeni severni obronki mesta Koper, zato so aktivnosti zmanjševanja hrupa, ki jih letno pripravljamo v akcijskem načrtu zmanjševanja hrupa, večinoma usmerjene v zmanjševanje hrupa na tem območju.
| 0–35 dB | 35–40 dB | 40–45 dB | 45–50 dB | 50–55 dB | 55–60 dB | 60–65 dB | 65–99 dB |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
izvor hrupa v pristanišču, kot sta pretovarjanje blaga in uporabaluške meha-
nizacije. Zaznaven vir hrupa so tudi ladje, ki morajo imeti zaradi nemotene-
gadelovanja vedno prižganemotorje in druge naprave. Vrednosti, prikazane
naspletni strani, so informativne (indikativne) naravein ne izkazujejo stanja
hrupa pred prvimi stanovanjskimi objekti Ankarana, Kopra ali Bertokov, saj
so merilne naprave nameščene v pristanišču. Izmerijo tudi hrupv okolici
merilne naprave (hrup cest, dejavnosti ljudi, zvoke narave ipd.). Ob vetrov
-
nem in deževnem vremenu se vrednost zviša zaradi hrupa, ki ga povzroča-
tadež in veter. Uporabljeni merilni instrumenti, vključno s priključnimi ka-
bli, izpolnjujejo zahteve natančnosti 1. razreda skladno s standardi SIST EN
61672-1:2004, SIST EN 61672-2:2004 in SIST EN 61672-3:2008. Uporabljeni
terčni filtri ustrezajo zahtevamstandarda SIST EN 61260:1998 in SIST EN
61260:1998/A1:2006. Ročni akustični kalibratorji izpolnjujejo zahteve 1. ra
-
zreda po SIST EN 60942:2004. ZVD, d. o. o., enkrat letno zagotovi kalibracijo
napravz ročnimakustičnim kalibratorjem, vsakih 5 let papooblaščena or
-
ganizacija izvede šekalibracijo po celotnem frekvenčnem spektru. Metoda
merjenjaje skladna zzahtevami za izvajanje meritev hrupa v naravnem in
življenjskemokolju po standardih SIST ISO 1996-1:2016 in SIST ISO 1996-2:
2017. Parametri, ki jih ZVD, d. o. o., spremlja pri kontinuiranem merjenju, so
urne ravni hrupa LA,F,eq,statistična parametra L1 in L99, maksimalne in mi
-
nimalne ravni hrupa, terčni frekvenčni spektri. Za izmerjene vrednosti hrupa
ugotavljaskladnost s predpisanimimejnimi vrednostmi.
(odštete so ladje in razdalja od merilnika doprvih stanovanjskih objektov) ter skladnost z okoljevarstvenim
dovoljenjem št. 35450-18/2022-2550-4 z dne 4. 4. 2023 in čistopisom izreka 35450-
18/2022-2550-8 z dne 26. 5. 2023 (v dBA)
| Lokacija meritev | Mejna vrednost za III. stopnjo varstva pred hrupom (dBA) | 2022 | 2023 | 2024 |
|---|---|---|---|---|
| Raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Bertoki |
55 35 34 34
55 42 41 41
55 51 51 51
65 38 38 38
65 43 43 42
65 53 53 53
60 37 36 37
60 42 41 41
| 2022 | 2023 | 2024 |
|---|---|---|
| 1.659 | 1.642 | 1.798 |
Pomemben prispevek k ravni hrupa iz pristanišča predstavlja tudi letno število privezanih ladij v pristanišču, ki se je v letu 2023 glede na leto 2022 celo nekoliko znižalo, v letu 2024 glede na predhodno leto pa povečalo za 9,5 odstotka.
Kontinuirane in samodejne meritve hrupa na območju pristanišča izvaja pooblaščena in akreditirana organizacija ZVD, d. o. o., s pomočjo treh fiksno nameščenih in avtonomnih merilnih naprav, ki so v njeni lasti in upravljanju. Smoprvi in edini industrijski obrat v Sloveniji, ki izvaja kontinuirane meritve hrupa, rezultati meritev pa prikazujemo na spletni strani pristanišča (http://www.zivetispristaniscem.si/). Merilniki zajemajo glavne aktivnosti, ki so.
| Lokacija meritev | Interni cilj dBA | 2022 | 2023 | 2024 |
|---|---|---|---|---|
| Raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Bertoki | Interni cilj ni določen | 35 | 34 | 34 |
| Raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Ankaran | Interni cilj ni določen | 45 | 44 | 44 |
| Raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Koper | 53 (48)* | 54 | 54 | 54 |
| Raven hrupa v dnevnem času v smeri mesta Bertoki | 58 | 38 | 38 | |
| Raven hrupa v dnevnem času v smeri mesta Ankaran | 58 | 46 | 45 | |
| Raven hrupa v dnevnem času v smeri mesta Koper | 58 | 56 | 56 | |
| Raven hrupa v večernem času v smeri mesta Bertoki | 53 | 37 | 36 | |
| Raven hrupa v večernem času v smeri mesta Ankaran | 53 | 45 | 45 | |
| Raven hrupa v večernem času v smeri mesta Koper | 53 | 55 | 56 |
*V letih 2022 in 2023 je bila vrednost internega cilja v nočnem času v smeri mesta Koper 48 dB(A).
Pri zniževanju hrupa imamo zastavljene interne cilje za nočno, dnevno in večerno obdobje. Vrednosti internih ciljev so bile določene glede na mejne vrednosti, opredeljene v predhodni uredbi o emisijah hrupa in glede na modelni izračun pooblaščene organizacije ZVD, d. o. o. V smeri Ankarana in Bertokov dosegamo cilje v vseh treh obdobjih dneva (dan, večer, noč), prav tako dosegamo vrednosti za dnevni čas v smeri Kopra, ne dosegamo pa jih v večernem in nočnem času. Zato je večina aktivnosti iz letnih akcijskih načrtov zmanjševanja hrupa usmerjena v lokacijo v smeri Kopra.
Potencialne večje nesreče je kot možen scenarij prepoznan izpust amonijaka, ki ga uporabljamo za hlajenje kondicioniranih skladišč. Vzpostavljeni so mehanizmi preprečevanja večjih nesreč. Večja nesreča se na območju pristanišča ni zgodila. V letu 2024 smo zabeležili manjše puščanje amonijaka (ocenjeno med 0,5 kg in 1 kg) v strojnici, na ventilu sesalne cevi. Vzdrževalci so opremo popravili. Do onesnaženja okolja ni prišlo. Zastavljeni cilji na področju preprečevanja večjih nesreč (brez večjih nesreč, intervencijski čas krajši od 3,5 minute, brez inšpekcijskih odločb na področju požarne varnosti) so bili doseženi.
Vsi okoljski dogodki se spremljajo s pomočjo luškega informacijskega programa CIIS. V poglavju 16.3.5 Predvideni finančni učinki pomembnih z onesnaževanjem povezanih tveganj in priložnosti (E2-6) prikazujemo rezultate povezane z vsemi okoljskimi dogodki z območja pristanišča za obdobje 2022–2024.
Na območju pristanišča družba Luka Koper INPO, d. o. o., upravlja z dvema IED napravama, ki lahko povzročita onesnaževanje okolja večjega obsega. Gre za napravi, v katerih se začasno skladiščijo nevarni odpadki, ki jih prevzamemo od ladij ali nastanejo v pristanišču. Za obe napravi je pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje št. 35407-4/2020-14 z dne 16. 7. 2021. V obdobju treh let na lokaciji ni bilo incidentov ali izvršilnih ukrepov s strani inšpekcije. Zadnji pregled okoljske inšpekcije na omenjeni lokaciji je bil izveden 17. 9. 2024, pri čemer se je preverjalo izpolnjevanje zahtev iz okoljevarstvenega dovoljenja (OVD) in zahtev glede zaključkov BAT. V letu 2024 smo vložili vlogo za spremembo OVD s ciljem povečanja skladiščne zmogljivosti ene IED naprave, saj se oddane količine nevarnih ladijskih odpadkov povečujejo. Postopek je še v teku.
njevanje pomembnih vplivov, tveganjin priložnosti (IRO-1) smo prepoznali enotveganje, povezano s trajnostnostno temo onesnaževanja, ki bi lahko imelo vpliv na bodočifinančni položaj, vendar je verjetnosttega scenarija ocenjena kot nizka.
| merilno mesto | kazalnik hrupa | obdobje meritev (dBA) | mejna raven hrupa za III. stopnjo varstva pred hrupom v naravnem in življenjskem okolju (dBA) |
|---|---|---|---|
| Terminal 1 (Ivančičeva 5; Ankaran) | Ldan 50,5 | od 26. 3. 2024 do 5. 5. 2024 | 65 |
| Lvečer 50,3 | 60 | ||
| Lnoč 47,1 | 55 | ||
| Ldvn 54,5 | 65 | ||
| Terminal 2 (Jadranska cesta 18a; Ankaran) | Ldan 51,4 | 65 | |
| Lvečer 50,2 | 60 | ||
| Lnoč 47,3 | 55 | ||
| Ldvn 54,8 | 65 | ||
| Terminal 3 (Jadranska cesta 19; Ankaran) | Ldan 50,5 | 65 | |
| Lvečer 51,0 | 60 | ||
| Lnoč 49,7 | 55 | ||
| Ldvn 56,4 | 65 |
ZVD, d. o. o., poleg kontinuiranih meritev za nas izvaja tudi občasne meritve skladno z zahtevami Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. list RS št. 43/2018 in 59/19) in Pravilnika o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Ur. list RS št. 105/08). Pri tovrstnih meritvah uporabljajo merilne inštrumente, ki izpolnjujejo zahteve natančnosti 1. razreda skladno s standardom SIST EN 61672-1:2014. Uporabljeni filtri ustrezajo zahtevam standarda SIST EN 61260-1:2014. Kalibratorji pa izpolnjujejo zahteve 1. razreda po SIST EN IEC 60942:2018. Parametri, ki jih pooblaščena organizacija spremlja pri kontinuiranem merjenju, so urne ravni hrupa LA,F,eq, statistična parametra L1 in L99, maksimalne in minimalne ravni hrupa in terčni frekvenčni spektri. Za izmerjene vrednosti hrupa ugotavlja skladnost s predpisanimi mejnimi vrednostmi.
Uvrščamo se med obrate, v katerih lahko pride do večje nesreče, saj skladiščimo ali uporabljamo večje količine nevarnih snovi. Med vzroki za merilno mesto št. 3.
Stalni ukrepi, ki se izvajajo na območju pristanišča so usmerjeni v:
Cilj tega sta skladno s sprejeto politiko učinkovita raba vodnih virov ter preprečevanje onesnaženosti.
Za območje pristanišča je dobavitelj pitne vode v celoti javno podjetje Rižanski vodovod. Ker na območju obale v poletnem času lahko prihaja do težav pomanjkanjem pitne vode, je za območje pristanišča interno izdelan program ukrepanja v primerih redukcije pitne vode, ki obsega denimo omejitve oskrbe ladjam, ukinjanje pranja vozil in mehanizacije ter dobavo vode s cisternami.
Poraba pitne vode je neposredno odvisna od pretovora. Interno vodovodno omrežje za zagotavljanje pitne vode v pristanišču obsega približno 30 km cevovodov in ga vzdržujemo sami. Zaradi vedno večjega prometa in obremenjenosti voznih površin ter posledično posedanja tal se pojavljajo poškodbe na vodovodnem omrežju, ki jih je potrebno kontinuirano ugotavljati ter odpravljati. Puščanja poskušamo obvladovati z vzpostavljenim sistemom nadzora porabe vode s števcem.
Družbe Skupine Luka Koper se na atlasu vodnega tveganja Aqueduct Svetovnega inštituta za vire uvrščajo v območje nizkega vodnega stresa (v najnižjo od petih kategorij). V Sloveniji območja vodnega tveganja niso uradno predeljena. Pristanišče se oskrbuje z vodonosniki Rižane, ki predstavljajo edini naravni vir pitne vode, s katerim se oskrbuje tudi širša regija, vključno z MO Koper. Za vodonosnik je značilno pomanjkanje vode v času suše. To je še posebej problematično, ker ta čas sovpada s časom turistične sezone, ko se dodatno poveča pritisk na vodovodno omrežje. Druge odvisne družbe se ne nahajajo na območjih, kjer občasno prihaja do pomanjkanja pitne vode.
V politiki se zavezujemo čim manjši obremenitvi okolja s skrbnim ravnanjem z danimi naravnimi viri in uporabo najboljših razpoložljivih oziroma sodobnih tehnologij na tem področju. V sprejetih politikah je opredeljena usmeritev k zmanjševanju vseh vplivov na okolje, vključno z morjem, čeprav ni ločeno izpostavljena.
Pitno vodo uporabljamo večinoma za komunalne namene in oskrbo ladij, manj pa za nekatere tehnološke namene (npr. za namakanje lesa, pri procesu hlajenja živil, na gradbiščih, pri pranju vozil in mehanizacije ipd.). Za uporabo pitne vode za tehnološke namene imamo pridobljeno vodno dovoljenje (maj 2017), vendar je poraba bistveno manjša, kot je dovoljena v skladu z dovoljenjem. Za namene testiranja črpališč, kot je zalogovnik za požarno vodo, za vlaženje manipulativnih površin deponije premoga ipd. v pristanišču uporabljamo tudi podzemno vodo (izdelana vrtina), kjer je voda delno slana. Ukrepi se nanašajo na Luko Koper, d. d., oziroma na območje pristanišča.
Na območju pristanišča so določene mejene vrednosti ravni hrupa, kot izhajajo iz čistopisa izreka okoljevarstvenega dovoljenja št. 35450-18/2022-2550-8 z dne 26.5. 2023. Zakonodaja opredeljuje mejne vrednosti kazalnikov hrupa v Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18, 59/19 in 44/22 – ZVO-2). Ob morebitni novi obravnavi uredbe obstaja tveganje, da bi prišlo do ponovne opredelitve ladij kot vira hrupa v pristanišču ali določitve nižjih mejnih vrednosti tudi v okoljevarstvenem soglasju. Po tem scenariju z nizkoverjetnostjo bi družba lahko presegala mejne vrednosti, kar bi lahko privedlo do omejitev delovanja v nočnem času in vpliva na nižji letni denarni tok iz poslovanja, ocenjenega na 22 milijonov evrov (dolgoročen vpliv). Tveganja, povezana s prekomernim hrupom, se obvladujejo z vsakoletnim akcijskim načrtom za zmanjševanje hrupa, ki med drugim vključuje postopno prehajanje na tehnološko opremo z električnim napajanjem in drugimi ukrepi, predstavljenimi v poglavju 16.3.2 Ukrepi in viri v zvezi z onesnaževanjem (E2-2).
Tveganj ali priložnosti, ki bi v naslednjem obdobju poročanja povzročili prilagoditev knjigovodskih vrednosti sredstev ali obveznosti, objavljenih v računovodskih izkazih, nismo prepoznali.
V letu 2024 se ni zgodil noben velik incident niti nismo beležili stroškov za odškodnine, ki vključujejo globe ali kazni, povezane z njimi. Prav tako niso bile izvedene naložbe v obratna in osnovna sredstva v povezavi z velikimi incidenti ali oblikovane rezervacije za stroške varstva okolja ali popravnih ukrepov v zvezi z onesnaženjem. Nimamo informacij, da bi prišlo do prekinitev izvajanja dejavnosti v dobavni verigi zaradi izrednega dogodka, ki bi imel za posledico onesnaženje. Izredni dogodki so bili vsi manjšega obsega, obvladani in sanirani na mestu nastanka, brez vplivov na okolje. Nanašajo se predvsem na počene hidravlične cevi vozil in zaznane oljne madeže na asfaltnih površinah, puščanja in razlitje manjših količin naftnih derivatov okoli vozil in manjša puščanja freonov iz strojnice za hlajenje tovora. En dogodek se nanaša tudi na manjše puščanje amonijaka iz hladilnega sistema.
Ne ustvarjamo neto prihodkov, ustvarjenih s proizvodi in storitvami, ki so ali vsebujejo snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost ali veliko zaskrbljenost.
Podzemnovodo iz vrtine na območju pristanišča uporabljamo za namene testiranja črpališč (zalogovnik za požarno vodo) ter za vlaženje manipulativnih površin deponije premoga ipd. V letu 2024 smo iz vrtine odvzeli 37.670 m³ podzemne vode, ki smo jo uporabili predvsem za čiščenje voznih površin. Količino odvzete vode smo odčitali s števca in ne presega količiniz vodnega dovoljenja. V primerjavi z letom 2023 smo letos porabili 75 % več podzemne vode, vendar pa manj kot leta 2022. Večji odvzem vode je povezan z dejstvom, da smo je v poletnem času potrebovali več.
Skladno z razkritji v poglavju 15.1.11 Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganjin priložnosti (IRO-1), nismo prepoznali tveganjin priložnosti, povezanih s trajnostno temo vodnih in morskih virov, ki bi lahko imeli vpliv na bodoči finančni položaj ali takšnih, ki bi v naslednjem obdobju poročanja povzročili prilagoditev knjigovodskih vrednosti sredstev ali obveznosti, objavljenih v računovodskih izkazih.
onesnaževanja, kot so opredeljena v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi člena 14(2) Uredbe (EU) 2020/852, predstavljene v poglavju 16.1 Razkritja v skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2020/852 (uredba o taksonomiji).
| Pomembna trajnostna zadeva | Pomemben okoljski vpliv | Cilj iz politike | Metrika | Enota mere | Vrednost cilja 2022–2025 | Podlaga |
|---|---|---|---|---|---|---|
V nadaljevanju prikazujemo rezultate meritev porabe vode, ki smo jih primerjali z zastavljenim ciljem, za obdobje treh let, da so razvidne spremembe skozi čas, ter opisujemo metod merjenja in postopke zbiranja podatkov ter druge pomembne informacije.
| Letna količina vode (v m3) | 2022 | 2023 | 2024 |
|---|---|---|---|
| Poraba vode iz javnega vodovoda Rižanski vodovod, meritev količine vode je izvedena s števcem | 140.471 | 158.896 | 179.101 |
| iz lastnega vira Vrtina v pristanišču, meritev količine vode je izvedena s števcem (voda je delno slana, vsebuje ok. 4 g/l natrija) | 43.320 | 21.472 | 37.670 |
| Skupaj poraba vode | 183.791 | 180.368 | 216.771 |
Do leta 2020 je ciljna vrednost znašala 6,4 l/t, do leta 2023 je znašala 4,9 l/t, od leta 2024 dalje znaša 2,5 l/t. Vrednost cilja je preračunana na celotni pretovor blaga.
V Politiki varnega in zdravega pristaniškega okolja ter energetske učinkovitosti je naveden cilj čim manjših obremenitev okolja s skrbnim ravnanjem z danimi naravnimi viri ter skrbno rabo vode. Za spremljanje učinkovitosti svojih ukrepov za prepoznane pomembne trajnostnostne zadeve smo določili metrikospecifične porabe pitne vode na pretovorjeno tono in ciljno vrednost, pri določanju katere deležniki niso sodelovali. Cilj prav tako ni bil določen na podlagi zakonodaje, temveč je prostovoljen in opredeljen na podlagi podatkov o večletni porabi pitne vode v pristanišču, ki je obenem območje, kjer lahko poletnem času pride do redukcij vode strani dobavitelja, Javnega podjetja Rižanski vodovod.
Izhodiščna vrednost in izhodiščno leto za merjenje napredka nista določena, vendar pa spremljamo napredek glede na trende porabe pitne vode in postavljene cilje ter z leti znižujemo ciljno vrednost. Zastavljena ciljna vrednost je do leta 2020 znašala 6,4 l/t, potem smo jo do leta 2023 znižali na 4,9 l/t, od leta 2024 dalje pa znaša 2,5 l/t. Metodologija merjenja porabe vode ostaja nespremenjena, saj temelji na porabi pitne vode, ki jo Javna podjetje Rižanski vodovod odčitana vodnih števcih.
Pri določanju ciljev niso bili upoštevani ekološki pragovi, saj ti niso določeni. Cilji na področju vodnih in morskih virov v obdobju 2022–2025 so za območje pristanišča prikazani v tabeli v nadaljevanju, kjer je pojasnjena povezava med cilji politike in cilji za metriko po pomembnih trajnostnostnih zadevah ter vplivi, tveganji in priložnostmi na tem področju. Strateški cilj do leta 2028 se nadalje nanaša na ohranjanje specifične porabe pitne vode, kljub povečanju pretovora, na vrednosti 2,5 l/t.
V ocenjevanje je bila vključena tudi vrednostna veriga. Pri udeležencih tako zgornjega (občasni dobavitelji opreme) kot spodnjega dela vrednostne verige prepoznava pomembnost vpliva svojih dejavnosti na biotsko raznovrstnost, vendar pa večinoma nimajo vzpostavljenih metrik za prikaz stanja delovanja na tem področju. Ladjarji omenjajo specifičen vpliv zaradi povzročanja podvodnega hrupa ladij, ostali v spodnjem delu verige in zgornjem delu verige pa povzročajo vplive zaradi rabe prostora/pozidave tal, povzročeni emisij v okolje. Le pri enemu smo zasledili prepoznan pomemben vpliv zaradi krčenja gozdov.
Na podlagi izvedenega ocenjevanja in vključitve mnenj deležnikov so bili prepoznani ti pomembni vplivi:
Škocjanski zatok je največje slovensko polslano mokrišče, ki je izjemnega pomena zaradi bogate favne in flore. Z upravljavcem Škocjanskega zatoka – Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) – je podpisan sporazum, po katerem podpisniki sodelujemo pri ohranjanju in upravljanju ekosistemov. Na območju živi ogromno ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Iz popisa iz leta 2024 izhaja, da je bilo na območju rezervata opaženih 1662 različnih rastlinskih in živalskih vrst. Ta podatek vključuje tako redke in ogrožene vrste kot tiste, ki so pogoste in neogrožene, ter tudi manjše število invazivnih vrst (večinoma rastlinskih), ki smo jih do vključno prve polovice leta 2024 opazili na območju rezervata (od tega 246 vrst s seznam IUCN, vsaj 126 vrst z rdečega seznama ogroženih ptic gnezdilk Slovenije, vsaj 27 vrst z rdečega seznama prizadetih vrst Slovenije, vsaj 44 vrst z rdečega seznama ranljivih vrst Slovenije, vsaj 8 vrst z rdečega seznama redkih vrst Slovenije). Ocenjujemo, da so vse lahko potencialno ogrožene zaradi delovanja pristanišča. Podatke o številčnosti vrst smo prejeli od upravljavca zatoka. Za spremljanje posrednih vplivov pristanišča na območju Škocjanskega zatoka imamo že več let vzpostavljen monitoring vplivov.
Vplivi na biotsko raznovrstnost in ekosisteme so prepoznani tudi v luškem morskem akvatoriju, ki ga upravljamo.
Ocenjevali smo:
Dejavnost in poslovni model nista odvisna od biotske raznovrstnosti in ekosistemov, zato tudi nismo izdelali ocene odpornosti poslovnega modela in strategije proti fizičnim, prehodnostnim in sistemskim tveganjem, povezanih z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi. Nimamo izdelanega načrta za prehod, s katerim bi izboljšali svoj poslovni model in strategijo ter ju uskladili s cilji Kunminško-montrealskega svetovnega okvirja za biotsko raznovrstnost ali podobnih dokumentov.
Dejavnosti izvajamo na naslednjih lokacijah:
Vplive na biotsko raznovrstnost in ekosisteme smo prepoznali le za družbi Luka Koper, d. d., in Luka Koper INPO, d. o. o., ki delujeta na območju pristanišča, zato v nadaljevanju poročamo samo o teh. Spodnja slika prikazuje območje izvajanja dejavnosti družbe Luka Koper, d. d., in bližnja območja Nature 2000, na biotsko raznovrstnost in ekosisteme katerih bi lahko negativno vplivali zaradi izvajanja dejavnosti pretovarjanja ali potencialnega dogodka, ki bi imel za posledico večje onesnaženje zunaj območja pristanišča.
Območja Nature 2000 v neposredni bližini pristanišča, s katerimi ne upravljamo, so:
Nismo zaznali. V javno dostopnih podatkih tudi nismo zasledili, da bi bilo stanje močvirja pri Sv. Nikolaju in rastlinja slabše ali ogroženo.
Luški morski akvatorij, ki ga upravljamo skladno s koncesijsko pogodbo, se nahaja na ekološko pomembnem območju, na občutljivem območju evtrofikacije in na občutljivem območju kopalnih voda, zato imamo že vzpostavljen sistem spremljanja kakovosti morja, ki ni zakonsko obvezen. V akvatorij (s površino 2,1 milijonam²) se izliva reka Rižana z visoko vsebnostjo suspendiranih delcev, ki prispevajo k zamuljevanju morskega dna v drugem luškem bazenu.
Ko stalnemu nanosu materiala v vse luške bazene znatno prispevajo tudi morski tokovi, zato jih kontinuirano spremljamo v tretjem bazenu. V luških akvatorijih moramo redno vzdrževati določeno globino, da omogočimo varno plovbo oz. privez ladij. Poglabljanje morskega dna izvajamo po potrebi, izčrpani material pa odlagamo v za to predvidene kasete na kopnem, kjer pa kapacitete niso zadostne.
Ne glede na dejavnost poglabljanj in ladijskega prometa je v luškem akvatoriju prisotnih veliko živalskih in rastlinskih morskih vrst. V smeri Ankarana se zunaj koncesijskega območja pristanišča na globinah do 5 metrov pojavljajo podvodni travniki (Zostera noltei) in kolenčasta cimodoceja (Cymodocea nodosa). Travniki se ne uvrščajo med zavarovana območja, vendar pa delovanje pristanišča lahko vpliva nanje, zato spremljamo njihov status, kar je bila pred leti zahteva pridobljenem okoljevarstvenem soglasju za gradnjo priveznega mesta v tretjem bazenu.
Na podlagi izvajanih meritev ocenjujemo, da je stanje dobro (več v poglavju 16.5.6 Metrike vpliva v zvezi s spremembami biotske raznovrstnosti in ekosistemov (E4-5)).
Krajinski park Debeli rtič leži na skrajnem koncu Ankaranskega polotoka in je od pristanišča najbolj oddaljen. Osrčje parka je istoimenski rt s flišnim klifom, naravnim morskim obrežjem ter skladi podvodnega grebena in predstavlja eno ključnih območij za ohranjanje biotske raznovrstnosti slovenske obale.
karetain sredozemskivranjek. Javnoobjavljeni podatki (Krajinski park Debeli rtič) kažejo, da v podvodnem svetu Krajinskega parka Debeli rtič, ki je območje Nature 2000, živi blizu 700 živalskih vrst, od tega najmanj tretjina vseh vrst rib slovenskega morja, da je plitki in muljeviti zaliv Sv. Jerneja, ki sestoji iz metličevja ter slanoljubnih rastlin, eden zadnjih predstavnikov tovrstnih morskih ekosistemov na naši obali ter dana 7 ha parka Mladinskega zdravilišča in letovišča Rdečega križa raste več kot 200 različnih rastlinskih vrst s preko 4000 primerki iglavcev, listavcev, grmovnic in trajnic. Glede na razpoložljive podatke ocenjujemo, da (hrup, kakovost zraka), pri čemer smo merilne naprave postavili v neposredno bližino zatoka.
Za močvirje pri Sv. Nikolaju je značilna zelo redka slanomočvirska vegetacija in je pomemben življenjski prostor za številne ogrožene in redke vrste rastlin in živali, predvsem ptice in različne vodne in močvirske vrste. Območje je ključnega pomena za ptice selivke, saj je del migracijske poti, kjer ptice počivajo in se prehranjujejo.
• obnoviti in sanirati prizadete ekosisteme (npr. odstranitev in odložitev humusnega dela pred izvedbo del),
• izvajati izravnalne ali dodatne ukrepe (npr. načrtujemo zagotovitev nadomestnih habitatov na območju ankaranskega obrobnega kanala, izvajamo monitoring motnosti morja ob izvajanju poglabljanj).
V letu 2024 smo pričeli aktivnosti izbora izvajalca del, ki bo uredil in izvedel prvo fazo ureditve ankaranskega obrobnega kanala (AOK), naložbo, ki mora biti izvedena pred uporabo preostalih površin na Ankaranski bonifiki za namene odlaganja izkopanega mulja pri poglabljanju in kasneje ureditvijo istih površin za skladiščenje tovora. Ureditev obrobnega kanala vključuje tudi gradnjo nadomestnih habitatov, kar predstavlja izravnalni ukrep (omilitveni ukrep). Ta se mora zagotoviti zaradi predvidenega posega odlaganja morskega sedimenta na Ankaransko bonifiko. S tem posegom negativno vplivamo na biotsko raznovrstnost na Ankaranski bonifiki. Z izravnalnim ukrepom izgradnje nadomestnih habitatov ublažimo vplive in učinke na ekosisteme.
Izravnalni ukrep je zasnovan tako, da bo ustvaril raven biotske raznovrstnosti, ki je enaka izgubljeni, s čimer zagotovimo, da ni neto izgube biotske raznovrstnosti. S posegom bomo hkrati izboljšali poplavno varnost območja. Predlog izvedbe nadomestnih habitatov izvira iz strokovne presoje vplivov na okolje zaradi predvidenega posega odlaganja morskega sedimenta na Ankaranski bonifiki. Strokovno presojo so opravili in omilitvene ukrepe določili nacionalni strokovnjaki in regulatorji v izdanem okoljevarstvenem soglasju.
Celotna vrednost naložbe v ureditev ankaranskega obrobnega kanala je bila vključena v načrt za leto 2025 in je ocenjena na 8,8 milijona evrov, od tega bomo v letu 2025 predvidoma namenili 2,7 milijona evrov.
morskega sedimentana Ankaranski bonifiki so bili skladno z zakonodajo
Vdružbi Luka Koper, d. d., sta sprejetipolitiki, ki urejata odnos družbe do naravnihvirov, tudi vode, in sicer Varnostna politika družbe Luka Koper, d. d., in Politika varnega in zdravega pristaniškega okolja ter energetske učin- kovitosti, ki sta opisani v poglavju 16.2.4 Politike v zvezi zblažitvijo podneb- nih sprememb in prilagajanjem nanje (E1-2)in obravnavata cilj čim manjše obremenitveokolja in skrbi za biotskoraznovrstnost na območju pristani-šča ter spoštovanje zakonodaje. Politika varnega in zdravega pristaniškega okolja ter energetske učinkovitosti senanaša na območjepristanišča. V politiki se ne opredeljujemo do krčenja gozdov, saj se dejavnost ali bodoče dejavnosti ne nahajajona območjih gozdov. Obravnavamo pa vsebine, po- vezane zzmanjšanjem obremenitve okolja, skladnostjo zzakonodajnimi in drugimi obvezami ter varovanjem biotskeraznovrstnosti.
Vsi posegi segradijo skladno s prejetimi dovoljenji in izvajajo seukrepi, opre- deljeniv okoljskih soglasjih. Za vse posege, za katereje potrebno skladno z Uredboo posegih v okolje (Uradni list RS, št. 51/14, 57/15, 26/17, 105/20 in 44/22 – ZVO-2) izdelati presojo vplivov na okolje, to presojo izdela zunanja pooblaščenaorganizacija. Posegov, ki bi imeli po metodi ocenjevanja iz na- vedeneuredbe škodljive vplive na okolje, vključno zzavarovanimi območji ali ključnimi območjibiotske raznovrstnosti, še nismo izvedli.
Pri večjih posegih vprostor skladno z zakonodajo izvedemo presojo vpli- vov naokolje, v kateri se predstavi preučene alternative in opredeli ukrepe, ki jih izvajamo v fazi gradnje in obratovanja s ciljem zmanjševanjavplivov. Hierarhija omilitvenih ukrepov temelji na tem, da se v prvi vrsti izogibamo posegom,ki bi negativnovplivali nabiotsko raznovrstnost, kjer se negativ- nim vplivom ni mogoče v celoti izogniti, pa se izvajajo ukrepi,da se vplivi čim bolj zmanjšajo.
Izvajamoukrepe, ki si sledijo v tej hierarhiji:
Legenda:
Pristanišču bližnji podvodnitravniki (Zostera noltei) in kolenčasta cimodoceja(Cymodocea nodosa) v smeri Ankarana
Na območju luškega akvatorija je bila v tretjem bazenunajdena redka in sla- bo poznanavrsta polža zaškrgarja Piseinotecus sphaerifera,ki so gaopisali šele leta1965 po odkritju v vodahv bližini Neaplja v Italiji. Doslej je bila vrsta poleglokalitete opisa najdena le šena petih najdiščih nasvetu, pri čemer je bilo eno odteh potrjeno na Bernardinu vObčini Piran. Na lokaciji prvega bazena pri potniškem terminalu jebila najdena sredozemska kamenakora- la(Cladocora caespitosa), ki ima po statusu Mednarodne zveze za varstvo narave (InternationalUnion for Conservationof Nature) status prizadete vrste(EN).
Vključenilokalna skupnost in drugideležniki, saj jebila študija vpliva na varovana območja, ki senahajajo v bližini Ankaranske bonifike, javno razgrnjena.
Zaradidoseženih ciljev na področju biotske raznovrstnosti in ekosistemov dodatni ukrepi poleg monitoringa in izgradnje ankaranskega obrobnega kanala v letu 2024 in 2025 niso bili predvideni.
Politikavarnega in zdravega pristaniškega okolja ter energetske učinkovitosti predvidevacilj čim manjše obremenitve okolja in skrbi za biotsko raznovrstnostjo naobmočju pristanišča ter spoštovanje zakonodaje. Za spremljanje učinkovitosti svojih ukrepov za prepoznane pomembne trajnostne zadeve smo določili metrike in cilje, pri določanju katerih deležniki niso sodelovali, cilj prav tako ni bil določen na podlagizakonodaje, temveč prostovoljno.
Za izhodiščno leto je bilo pri določanju ciljev vrednosti pri spremljanju stanja podvodnih travnikov določeno leto 2018, ko smo meritve pričeli izvajati. Pri spremljanju stanja merimo površino (območje), ki ga travnik zaseda. Pri spremljanju kakovosti vode v prelivu, ki povezuje Škocjanski zatok z morjem, pa uporabljamo ciljno vrednost, ki je zakonsko opredeljena za površinske vode. Pri določanju ciljev niso bili upoštevani ekološki pragovi, ker sajti niso določeni.
Cilji na področju biotske raznovrstnosti in ekosistemov v obdobju 2022–2025 so za območje pristanišča prikazani v tabeli v nadaljevanju, v kateri je pojasnjena povezava med cilji politike in cilji za vsako posamezno metriko po pomembnih trajnostnih zadevah ter vplivih, tveganjihin priložnostih na tem področju. Strateški cilj do leta 2028 se nadalje nanaša na ohranjanju območja podvodnih travnikov v smeri Ankarana v enakem obsegu kot v izhodiščnem letu 2028.
Izmed navedenih ciljev ni nobeden povezan z odpravljanjem pomanjkljivosti, povezanih z merili za bistveni prispevek preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, kot so opredeljena v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi člena 14(2) Uredbe (EU) 2020/852, predstavljene v poglavju 16.1 Razkritja v skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2020/852 (uredba o taksonomiji).
| Cilj iz politike | Metrika | Enota mere | Vrednost cilja 2022–2025 | Podlaga za določitev cilja | 2022 | 2023 | 2024 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Velikost populacije vrst | Vpliv na velikost populacij v ekosistemih v neposredni bližini | Skrb za biotsko raznovrstnost | Razširjenost območja podvodnih travnikov (Cymodocea nodosa, Zostera nolti) | 35 | / | Ohranjanje v enakem obsegu glede na leto 2018 | Prostovoljno določen cilj |
| // | Povečanje za 2,18 ha oziroma 29,3 % | ||||||
| Kakovost vode v prelivu, ki povezuje Škocjanski zatok z morjem in prečka pristanišče (vsebnost mineralnih olj) | ug/l mineralna olja | < 50 | Zakonodaja | <20 | <20 | <20 |
Ocenjujemo, da so letni cilji doseženi. Pri določanju ciljev nismo upoštevali Kunminško-montrealskega svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost, saj dejavnost družbe ni neposredno povezana s cilji, ki jih naslavlja okvir, naslavlja, smo pa upoštevali Strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 v delu ohranjanja in zaščite habitatov, kamor se podvodni travniki umeščajo. Aktivnosti monitoringa izvajamo na podlagi priporočil kompetentnih pristojnih institucij, ki sodelujejo pri pripravi nacionalnih strategij na tem področju (Morska biološka postaja, Zavod za varstvo narave).
Območja Natura 2000, predstavljena v poglavju 16.5.2 Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijami in poslovnim modelom (SBM-3), se nahajajo v neposredni bližini pristanišča, vendar na teh območjih družbi Luka Koper, d. d., in Luka Koper INPO, d. o. o., ne izvajata dejavnosti pretovora in drugih podpornih dejavnosti.
V nadaljevanju prikazujemo rezultate na področju učinkovitosti ukrepov za prepoznane pomembne trajnostnostne zadeve, povezane z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi, ki smo jih primerjali z zastavljenim ciljem, za 35. Od leta 2024 bo frekvenca merjenj povečana na enkrat vsaki dve leti.
Spremljamo naslednje metrike:
Podvodni travniki se sicer ne nahajajo na koncesijskem območju pristanišča, saj so globine morja prevelike, zato tam zaradi pomanjkanja svetlobe morska trava (Zostera noltei, Cymodocea nodosa) ne uspeva. Navedeni vrsti trave rasteta v smeri Ankarana, kjer je globina morja največ tri metre.
Pri kartiranju gre za določitev robov in obsega travnikov morske trave (Zostera noltei) ter kolenčaste cimodoceje (Cymodocea nodosa). Frekvenco kartiranja smo povečali in ga bomo od leta 2024 izvajali na vsake dve leti.
| Cimodoceja | Mala morska trava | območje kartiranja |
|---|---|---|
Dodatno je bila izvedena preveritev (kartiranje) razširjenosti (obsega) travnikov morske trave (Zostera noltei) ter kolenčaste cimodoceje (Cymodocea nodosa) na območju Ankarana. Kartiranje, tj. določitev robov in obsega travnikov morske trave (Zostera noltei) ter kolenčaste cimodoceje (Cymodocea nodosa), v letu 2024 in rezultati so prikazani na spodnjih slikah. Metodologijo meritev izhodiščnega leta 2018 je potrdil zunanji organ v sklopu pridobitve gradbenega dovoljenja na podlagi pripravljenega Programa monitoringa za poseg gradnje veza RO-RO 4 v III. bazenu.
| Datum | Merilno mesto | MediSkew točke | MediSkew mesta | MediSkew travnika | Ekološko stanje | Število izmerjenih |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Datum | Koda postaje | Dolžina listov (m) | Dolžina listov (m) | Dolžina listov (m) | Ekološko stanje | Število odraslih listov | Število odraslih listov |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 11. 7. 2022 | LuKp2_1 | 0,60 | 0,550 | 0,50 | Zmerno | 300 | 279 |
| 11. 7. 2022 | LuKp2_2 | 0,50 | 300 | 286 | |||
| 11. 7. 2022 | LuKp3_1 | 0,51 | 0,450 | 300 | 276 | ||
| 11. 7. 2022 | LuKp3_2 | 0,39 | 300 | 269 | |||
| 5. 7. 2023 | LuKp2_1 | 0,34 | 0,395 | 0,37 | Dobro | 300 | 232 |
| 5. 7. 2023 | LuKp2_2 | 0,45 | 300 | 223 | |||
| 5. 7. 2023 | LuKp3_1 | 0,33 | 0,342 | 300 | 263 | ||
| 5. 7. 2023 | LuKp3_2 | 0,36 | 300 | 272 | |||
| 12. 7. 2023 | MeZa_1 | 0,087 | 0,116 | Zelo dobro | 300 | 177 | |
| 12. 7. 2023 | MeZa_2 | 0,146 | 300 | 186 | |||
| 18. 7. 2024 | MeZa_1 | 0,155 | 0,173 | 300 | 281 | ||
| 4. 7. 2024 | MeZa_2 | 0,190 | 292 | 284 | |||
| 4. 7. 2024 | LuKp2_1 | 0,22 | 0,314 | 0,25 | Dobro | 300 | 300 |
| 4. 7. 2024 | LuKp2_2 | 0,41 | 300 | 295 | |||
| 4. 7. 2024 | LuKp3_1 | 0,15 | 0,195 | 300 | 160 | ||
| 4. 7. 2024 | LuKp3_2 | 0,24 | 300 | 223 |
V tabeli so prikazani tudi rezultati meritve dolžinelistov morskih trav z referenčne lokacije Mesečevegazaliva (MeZa_1,2), ki velja za lokacijo zminimalnimi vplivi. Skupno ekološko stanje morskega travnika v smeri Ankarana je glede na izmerjeno dolžino listov v letu 2024 v primerjavi z letom 2023 ostalo ocenjeno kot dobro in se od začetka merjenja izboljšuje. Izhodiščno leto ni določeno, rezultati se primerjajo z referenčno (neobremenjeno) lokacijo v Mesečevem zalivu.
Vrednotenje statusa v povezavi z meritvami dolžinelistov izvaja Morska biološka postaja Piran z indeksom MediSkew. Indeks MediSkew je znanstveno predlagana metoda in kombinacija dveh metrik, ki temeljita na dolžini travnih listov, in predstavlja metodo za hiter pregled morskih travnikov na širokih sredozemskih obalnih območjih. Dodatno preverjamo razširjenost motne vode, se namreč odzovejo tako, da razporedijo več biomase v liste in so zato daljši. S podaljšanjem listov lahko zajamejo večji delež svetlobe, ki ga namenijo za fotosintezo. V letu 2024 se je letni monitoring dolžine listov morske trave (Zostera noltei) in kolenčaste cimodoceje (Cymodocea nodosa) ponovil ter opravila primerjava rezultatov.
Za spremljanje posrednih vplivov pristanišča na varovana in občutljiva območja imamo že več let vzpostavljen monitoring onesnaževanja (hrup, kakovost zraka), rezultati meritev pa so predstavljeni v poglavju 16.3 Onesnaževanje.
| Koda postaje | Geografska širina | Geografska dolžina | Vrsta trave |
|---|---|---|---|
| LuKp1 | 45°34.140‘ N | 13°44.215‘ E | Zostera noltei |
| LuKp2 | 45°34.350‘ N | 13°44.183‘ E | Cymodocea nodosa |
| LuKp3 | 45°34.551‘ N | 13°43.861‘ E | Cymodocea nodosa |
| MeZa | 45°32.306‘ | 13°36.607‘ | Cymodocea nodosa |
(številka 1-Lok1, številka 2-Lok2, številka 3-Lok3)
Meritve osvetljenosti je potrdil zunanji organ v sklopu pridobitve gradbenega dovoljenja na podlagi pripravljenega Programa monitoringa za poseg gradnje ro-ro veza v bazenu III.
VIII. bazenu je postavljen tokomer, ki spremlja smer in hitrost morskih tokov po celotnem vodnem stolpcu. Hitrost izmerjenih tokov v letu 2024 je prikazana na spodnji sliki. Hitrost morskih tokov (v mm/s) je največja na površju.
Smer in jakost vodnih tokov sta pomembni tudi pri razumevanju transporta delcev, ki povečujejo motnost morja in lahko vplivajo na podvodne travnike. Povečana motnost morja povzročajo tako naravni pojavi (deževje, veter, valovanje, cvetenje morja) kot tudi antropogeni dejavniki (ladijski promet, poglabljanja).
Rezultati meritev osvetljenosti na območjih, na katerih rastejo travniki morske trave (Zostera noltei) ter kolenčaste cimodoceje (Cymodocea nodosa)
| Datum meritve | Lok3 (Kopališče) | Lok2 (Zaliv S.V.K.) | Lok1 (Luka KP) |
|---|---|---|---|
| 14. 7. 2022 | 0,37 | 0,30 | 0,35 |
| 23. 9. 2022 | 0,36 | 0,31 | 0,30 |
| 31. 7. 2023 | 0,54 | 0,54 | 0,52 |
| 29. 9. 2023 | 0,32 | 0,34 | 0,26 |
| 31. 8. 2024 | 0,61 | 0,48 | |
| 25. 9. 2024 | 0,60 | 0,51 |
Zadnje meritve osvetljenosti (prosojnosti morja) so na vseh treh lokacijah v povprečju pokazale boljše rezultate, torej večjo osvetljenost morja v primerjavi z letoma 2022 in 2021.
občutljivost senzorja je primerljiva spektralno občutljivostjo človeškega očesa, območje meritve je med 1 in 65535 lux. Izvedene so bile ročne meritve s pomočjo plovila. Meritve osvetljenosti so se izvajale na treh lokacijah v času rasti morske trave. Stopnja osvetljenosti se izraža kot relativna vrednost glede na površje, kjer je vrednost enaka 1.
Na spodnji sliki so prikazane lokacije, na katerih so se v času rasti morskih trav izvajale meritve osvetljenosti. Meritve tokov in osvetljenosti se izvajajo s ciljem morebitnega lažjega razumevanja rezultatov stanja podvodnih travnikov.
Ugotavljamo, da morska trava v obliki morskih travnikov pokriva 15,54 ha površine (80,6 % celotnega obravnavanega območja). Od tega skupna površina travnikov kolenčastecimodoceje znaša 13,03 ha, kar predstavlja 84 % vse morske trave obravnavanega območja, preostanek travnikov predstavlja mala morska trava (2,51 ha).
Površina morskih travnikov se je v obdobju 2018–2024 povečevala, skupno od leta 2018 do 2024 za 2,18 ha oziroma 29,3 %. Skupno povečanje je posledica povečanja travnikov kolenčastecimodoceje, saj se je v istem obdobju območje male morske trave nekoliko skrčilo. Cilj je dosežen.
Z letom 2023 smo vpeljali še preverjanje razširjenosti travnikov pozejdonke (Poisidonia oceanica), ko smo prvič izvedli kartiranje rastišč (določili obseg) pozejdonke. Pozejdonka je v Tržaškem zalivu prisotna samo na majhnem območju ob slovenski obali, in sicer med Koprom in Izolo. Pojavlja se v obliki večjih fragmentov in manjših otočkov. Fragmenti morskega travnika pozejdonke so dobro razviti in razmeroma enoviti, v smislu njihove neposredne okolice pa prihaja do razlik. Na nekaterih fragmentih se morski travnik pozejdonke nadaljuje v biocenozo fotofilnih alg, na drugih pa ga obdaja gosti travnik kolenčaste cimodoceje.
Prisotnost tovrstne cvetnice je pomembna zaradi njenih ekoloških zahtev: ta rastlina bujno raste in se razvija le tam, kjer ima voda določene kemijsko-fizikalne lastnosti nizke suspenzije in organske obremenjenosti ter beleži odsotnost kemičnih onesnaževal, zato je sopomenka za »čisto« vodo. Je vseredkejša vrsta, ki jo ogrožajo onesnaževanje, cementiranje obal, vlačilne mreže, sidrišča, itd.
V začetku leta 2025 bomo ponovili monitoring spremljanja stanja tega morskega travnika, ki se bo izvajal vsaki dve leti, vključeval pa bo tudi primerjalno analizo s podatki prejšnjih meritev.
Pri določanju obsega morskih travnikov se uporablja metoda batimetričnih snemanj ter nadvodnega in podvodnega videosnemanja. Meritve izvaja zunanja organizacija Sirio, d. o. o., s pomočjo plovila in merilne opreme.
Kontinuirane meritve čez celo leto. Zavod za varstvo pri delu Ljubljana, ki je akreditiran za izvajanje meritev hrupa in izvaja meritve povodnega hrupa tudi za potrebe Ministrstva za okolje. Merilna postaja (hidrofon) beleži zvočni tlak s frekvenco vzorčenja 22.050 Hz, nato pa na osnovi tega preračuna ekvivalentno neuteženo raven hrupa Leq za časovni interval 10 minut. Merilna postaja dodatno analizira tudi raven zvočnega tlaka v terčnih frekvenčnih pasovih med 50 Hz in 5.000 Hz.
Tehnična skupina za podvodni hrup na ravni Evropske unije (»TG Noise«) predlaga državam članicam vzpostavitev monitoringa ravni podvodnega hrupa v terčnih intervalih s središčnima frekvencama 63 Hz in 125 Hz, kot je prikazano v tabeli v nadaljevanju. Ker se meritve izvajajo šele od leta 2022 dalje, trendov ali prostorske porazdelitve podvodnega hrupa še ni mogoče oceniti. Rezultate lahko primerjamo z državnim monitoringom podvodnega hrupa Ministrstva za okolje in prostor, ki navaja, da so bile povprečne ravni hrupa v poletnem obdobju v razponu med 127 in 139 dB, vendar točna lokacija meritev v slovenskem morju ni bila navedena (vir: Načrt upravljanja z morskim okoljem 2017–2021, maj 2017).
Nadaljujemo tudi spremljanje podvodnega hrupa. Glavni vir kontinuiranega antropogenega podvodnega hrupa je dejavnost pomorskega prometa, zato smo se odločili vzpostaviti sistem merjenja s podvodnim stacionarnim merilnikom hrupa ob vhodu v II. bazen.
Okoljski hrup je posledica hrupa oddaljenih plovil (manjši čolni, vodni skuterji, jadrnice, kopalci …), oglašanja podvodnih živali, naravnih virov, kot so veter, padavine in valovanje, in slučajnih dogodkov.
| Leto meritev | Leq* | Leq63Hz** | Leq125Hz*** |
|---|---|---|---|
| 2022 | 125,9 | 114,8 | 116,3 |
| 2023 | 126,5 | 115,1 | 116,3 |
| 2024 | 128,1 | 116,1 | 117,0 |
Leq*: ekvivalentna neutežena raven širokopasovnega hrupa
Leq63Hz**: ekvivalentna neutežena raven hrupa znotraj terčnega pasu s srednjofrekvenco 63 Hz
Leq125Hz***: ekvivalentna neutežena raven hrupa znotraj terčnega pasu s srednjo frekvenco 125 Hz
Rezultati meritev podvodnega hrupa za leto 2024 niso pokazali vplivov (povišanj) zaradi izvajanja pilotiranj na 12. vezu. Dvig podvodnega hrupa je zaznati ob mimovozeči ladji.
Meritve podvodnega hrupa še niso standardizirane, tudi mejne vrednosti še niso določene. Podvodni hrup spremlja Zavod za varstvo pri delu Ljubljana s pomočjo lastnega hidrofona nameščenega v morju, ki omogoča.
| Globina v metrih | Hitrost mm/s |
|---|---|
| 0 | 0 |
| 1 | 1 |
| 2 | 2 |
| 3 | 3 |
| 4 | 4 |
| 5 | 5 |
| 6 | 6 |
Območje pristanišča je nakopnem ograjeno in gibanje živali jedelno omejeno. Na morski strani gibanje vodnih organizmov ni omejeno.
Skladno z razkritim v poglavju 15.1.11 Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti (IRO-1), nismo prepoznali pomembnih tveganj in priložnosti povezanih s trajnostno temo biotske raznovrstnosti in ekosistemov, ki bi lahko imeli vpliv na bodoči finančni položaj ali takšnih, ki bi v naslednjem obdobju poročanja povzročili prilagoditev knjigovodskih vrednosti sredstev ali obveznosti, objavljenih v računovodskih izkazih.
S posegi v prostor spreminjamo predvsem rabo zemljišč in prispevamo h krčenju gozdov.
z letom podpisa koncesijske pogodbe 2008 (slika zgoraj) in leta 2024 (slika desno). Rumena barva na slikah označuje območje pristanišča.
V preliv, ki prečka pristanišče in povezuje Škocjanski zatok z morjem, se steka del meteorne kanalizacije z območja pristanišča, kar lahko vpliva na kakovost vode v Škocjanskem zatoku. Zato od leta 2021 spremljamo vsebnost mineralnih olj, ki ni zakonsko obvezna. Nadaljevali smo letno, kvartalno spremljanje kakovosti vode v prelivu. Pri vseh dosedanjih meritvah je bil indeks mineralnih olj manjši od 20 μg/l, kar je skladno z zastavljenimi cilji in je pokazatelj, da ni prišlo do onesnaženja vode z meteornimi izpusti iz luških utrjenih površin.
| Datum meritve | Koncentracija mineralnih olj (ug/l) |
|---|---|
| 2. 6. 2022 | pod 20 |
| 12. 9. 2022 | pod 20 |
| 13. 10. 2022 | pod 20 |
| 8. 11. 2022 | pod 20 |
| 23. 3. 2023 | pod 20 |
| 18. 7. 2023 | pod 20 |
| 17. 11. 2023 | pod 20 |
| 14. 12. 2023 | pod 20 |
Cilj je bil dosežen, onesnaženj nismo zasledili.
Meritve in vzorčenje izvaja akreditiran organ Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), pri čemer zajame trenutni vzorec ter opravi kemijsko analizo v laboratoriju s postopkom z oznako ND-OKAKP-018, izdaja 8.0. Merjenja ni potrdil zunanji organ.
Čemer imamo na območju pristanišča za vse deležnike nameščene zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov, nekatere vrste odpadkov pa ponovno uporabimo. Neprestano se išče rešitve glede ponovne ali koristne uporabe nastalih odpadkov in nekatere smo v preteklosti že implementirali: uporaba papirniškega mulja za zmanjševanje prašenja pri skladiščenju premoga in železove rude, uporaba odpadnega premoga za proizvodnjo toplote ter ponovna uporaba določenih frakcij gradbenih odpadkov. Pri neustreznem ravnanju z odpadki v pristanišču lahko nastajajo emisije v vode, emisije prahu v zraku in požari. Morebitni vplivi pri ravnanju z odpadki so obvladovani, saj zagotavljamo ustrezne površine za ravnanje z odpadki z urejenim odvodnjavanjem padavinske vode, z vgrajenimi čistilnimi napravami, vgrajenimi senzorji za zaznavanje požarov, vgrajenimi napravami za spremljanje emisij prahu in hrupa, s stalnim posodabljanjem opreme, z izvajanjem nadzora itd.
ladijskaolja in jih predaja pooblaščenim organizacijam na podlagi vpisa v evidencozbiralcev pod št. 35469-54/2011-11 z dne 24. 9. 2012. Smo tudi v postopku za povečevanje zbirnih kapacitet objekta. Ker se v luškem objektu za zbiranje ladijskih kalužnih vod in olj ter v Centru za ravnanje z odpadki nahajajo nevarni odpadki, zaradi katerih lahko pride do onesnaženja okolja večjega obsega (naprava IED), je Luka Koper INPO, d. o. o., za oba objekta v letu 2021 pridobil dovoljenje št. 35407-4/2020-14 z dne 16. 7. 2021.
Luka Koper, d. d., ima okoljevarstveno dovoljenje (št. 35444-2/2016-13 z dne 15. 6. 2017 ter spremembi št. 35440-50/2019-10 z dne 21. 10. 2020 in št. 35447-4/2021-2550-10 z dne 27. 5. 2022) za pretovor oziroma za začasno skladiščenje odpadnih kovin, odpadnega papirja, odpadne plastike in valjarniške škaje. Odpadne plastike, odpadnega papirja in valjarniške škaje nismo pretovarjali. Izvor teh odpadkov so večinoma države Evropske unije, v manjši meri pa tudi države zunaj EU. V pristanišču se blago oz. tovor, v tem primeru odpadki, izrecno skladišči samo do prihoda ladje. Za družbo blago oz. odpadki predstavljajo tovor kot vsak drug, ki potuje skozi družbo Luka Koper INPO, d. o. o., nastopi v vlogi posrednika na podlagi potrdila o vpisu v evidenco posrednikov št. 35471-52/2010 z dne 3. 6. 2010. Pooblaščena organizacija v tem primeru prevzame odpadek že na mestu nastanka. Kot povzročitelj za predajo odpadkov pooblaščeni organizaciji poskrbimo sami.
Nastale odpadke delimo v tri skupine glede na mesto nastanka:
Z gradbenimi odpadki, ki nastajajo pri posameznih gradbenih projektih, se ravna v skladu z načrtom ravnanja za gradbene odpadke. Gradbeni odpadki se v celoti oddajajo pooblaščenim izvajalcem v predelavo in ponovno uporabo. Pri nekaterih gradbenih posegih nastale gradbene odpadke uporabimo v sklopu gradbenega projekta (vgradimo na isti lokaciji) in tako zmanjšamo količino uporabljenih primarnih surovin. Odpadki, ki nastajajo na območju pristanišča uporabnikov ekonomske cone, se oddajajo specializiranim pooblaščenim podjetjem za ravnanje z odpadki zunaj območja pristanišča.
Na področju vzdrževanja strojev in naprav se poslužujemo načela kaskadne uporabe, pri čemer se nekateri deli strojev in naprav uporabijo v drugih strojih ali napravah ter tako večkrat uporabijo, kar povečuje njihovo skupno vrednost ter zmanjšuje potrebo po novih surovinah in zmanjša količino odpadkov.
Uporabljamo majhne količine surovin, ki so neobdelane in obnovljive (npr. les), in jih tudi ne pridobivamo, zato ocenjujemo, da s tem segmentom ne vplivamo na izgubo biotske raznovrstnosti.
Z zbranimi odpadki se ravna skladno z Uredbo o odpadkih (Uradni list RS. Št. 77/2022). Izvaja se ločeno zbiranje odpadkov na samem izvoru nastanka odpadkov (terminalih, pri uporabnikih ekonomske cone in na ladjah), pri
V družbi Luka Koper, d. d., sta sprejeti Varnostna politika družbe Luka Koper, d. d., in Politika varnega in zdravega pristaniškega okolja ter energetske učinkovitosti, ki sta opisani sta v poglavju 16.2.4 Politike v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje (E1-2) in obravnavata cilj čim manjše obremenitve okolja, kar posredno vključuje tudi ustrezno ravnanje z nastalimi odpadki na območju pristanišča. Družba Luka Koper, d. d., izvaja storitve in ne proizvaja izdelkov ter nima proizvodnih procesov, prav tako večinoma nima vpliva na količino odpadkov, ki nastanejo v pristanišču, saj ni lastnik tovor in ladij, ki oddajajo odpadke, zato se v politiki ne sklicujemo na prehod stran od rabe neobdelanih virov, vključno z relativnim povečanjem rabe sekundarnih virov, niti na trajnostno pridobivanje in rabo obnovljivih virov, se pa v njej zavezujemo skrbni rabi surovin in drugih virov.
Na območju pristanišča skrbimo za ustrezno ravnanje z vsemi nastalimi odpadki. Ker na območju pristanišča nastajajo tudi odpadki drugih deležnikov (npr. ladje, najemniki prostorov), so ti posredno vključeni v izvajanje politike glede ravnanja z odpadki.
o. o., nemore oz. ne sme prevzetiodpadkov, se jih preda neposredno drugemu prevzemniku z ustreznim dovoljenjem. V tem primeru lahko odvisna Luka Koper Letno poročilo 2024 | Trajnostno poročilo
129
Z zastavljenim ciljem prispevamo k cilju povišanja stopnje krožne rabe materialov in nadaljnjega ravnanja z odpadki, saj ponovno uporabo zagotavljamo z oddajanjem ločenih frakcij, npr. odpadnega stekla, papirja, plastike, elektronskih odpadkov, baterij in akumulatorjev, v predelavo pooblaščenim organizacijam za nadaljnje ravnanje z odpadki. Znotraj hierarhije ravnanja z odpadki se cilj posredno nanaša na recikliranje.
Izmed navedenih ciljev ni nobeden povezan z odpravljanjem pomanjkljivosti, povezanih z merili za bistveni prispevek preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, kot so opredeljena v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi člena 14(2) Uredbe (EU) 2020/852, predstavljene v poglavju 16.1 Razkritja v skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2020/852 (uredba o taksonomiji).
poročam v okviru ukrepov za blaženje podnebnih sprememb in s tem povezane elektrifikacije mehanizacije v poglavju 16.2.5 Ukrepi in viri v zvezi s politiko na področju podnebnih sprememb (E1-3).
Naložbe v osnovna sredstva (CAPEX) so v računovodskem delu poročila prikazane v pojasnilu 11: Nepremičnine, naprave in oprema ter v pojasnilu 13: Druga nekratkoročna sredstva. Naložbe v obratna sredstva (OPEX) so v računovodskem delu poročila prikazane v pojasnilu 3: Stroški materiala ter v pojasnilu 4: Stroški storitev.
V Politiki varnega in zdravega pristaniškega okolja ter energetske učinkovitosti je naveden cilj čim manjše obremenitve okolja, kar posredno vključuje tudi ustrezno ravnanje z nastalimi odpadki na območju pristanišča. Za spremljanje učinkovitosti svojih ukrepov za prepoznane pomembne trajnostne zadeve smo določili metrike in cilje, pri določanju katerih deležniki niso sodelovali, cilj prav tako ni bil določen na podlagi zakonodaje, temveč prostovoljno.
Od leta 2016 dalje smo zasledovali cilj deleža ločeno zbranih odpadkov nad 84 % brez upoštevanja odpadkov z ladij in gradbenih odpadkov. Ker se je delež ločeno zbranih odpadkov skozi leta povečeval, smo za leto 2024 povečali ciljno vrednost na 94 %. Za leto 2025 smo za ravnanje z odpadki določili novo metriko in cilj, ki bo zajemal vse odpadke, nastale na območju pristanišča (ladijski odpadki, gradbeni odpadki in odpadki, nastali v pristanišču), in sicer ohraniti delež predelave in drugih metod ravnanja z vsemi odpadki v družbi Luka Koper, d. d., nad 97 %. Cilj sledi hierarhiji ravnanja z odpadki za doseganje minimalnega deleža odlaganja odpadkov (pod 3 %). Družba na ta način zagotavlja ponovno uporabo, predelavo in sledi sistemu krožnega gospodarstva.
Strateški cilj do leta 2028 se nadalje nanaša na naločevanje odpadkov (deležu predelave in druge metode ravnanja vseh odpadkov v družbi Luka Koper, d. d.) dostopnje 100 %.
V letu 2024 smo pretovorili 45.708 ton odpadnih kovin klasifikacijskih številk 19 12 02 (železne kovine) in 17 04 05 (železo in jeklo). Skupna količina pretovorjenih odpadnih kovin se je v letu 2024 v primerjavi z letom 2023 zmanjšala in je v okviru dopustne količine, kot je določena v okoljevarstvenem dovoljenju.
V letu 2023 smo na ministrstvo posredovali vlogo za spremembo obstoječega okoljevarstvenega dovoljenja za uvedbo dodatnega postopka obdelave kovinskih odpadkov na obstoječi lokaciji po mehanskem postopku R12 – Izmenjava odpadkov za predelavo s katerim koli od postopkov, označenih z R1 do R12, vendar odločba še ni bila izdana. Pošiljkam odpadnih kovin se je izmerila radioaktivnost s ciljem preverjanja ilegalnih pošiljk, vodila se je evidenca, izvedli so se preračuni emisij prahu in meritve emisij odpadne padavinske vode.
Luka Koper, d. d., ima tudi okoljevarstveno dovoljenje št. 35444-2/2016-13 z dne 15. 6. 2017 po postopku R-3 za predelavo odpadnega papirniškega mulja, ki se pomeša z vodo ter nanaša na premog in železovo rudo za zmanjšanje prašenja. V letu 2024 smo porabili 722,86 tone papirniškega mulja, kar je nekoliko manj kot v letu 2023 in v okviru dopustnih količin, ki so določene v okoljevarstvenem dovoljenju.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je dne 7. 1. 2025 potrdilo nov Načrt sprejema odpadkov s plovili in ravnanja z njimi v koprskem pristanišču. Pri svojem delovanju upoštevamo hierarhijo ravnanja z odpadki: preprečevanje, ponovna uporaba, recikliranje, predelava, odstranjevanje. Tako skrbimo za čistočo in izboljšujemo podobo okolja.
| SKUPAJ (v tonah) | 2022 | 2023 | 2024 |
|---|---|---|---|
| Priprava na ponovno uporabo (predelava po R10-SE NE ODLAGAJO) | 4.120 | 819 | 5.828 |
| Recikliranje (predelava po R3, R12, R13-SE NE ODLAGAJO) | 9.765 | 11.511 | 16.191 |
| Drugi postopki predelave (predelava po D9,D13,R0302-SE NE ODLAGAJO) | 1.387 | 1.613 | 1.238 |
| Sežig | 0 | 0 | 0 |
| Odlaganje na odlagališčih (D1-ODLAGANJE) | 389 | 393 | 487 |
| Drugi postopki odstranjevanja | 0 | 0 | 0 |
| Drugo (druge metode ravnanja) -SE NE ODLAGAJO | 2.474 | 2.277 | 2.572 |
| NENEVARNI ODPADKI | 18.136 | 16.613 | 26.316 |
| Priprava na ponovno uporabo (predelava po R10-SE NE ODLAGAJO) | 0 | 0 | 0 |
| Recikliranje (predelava po R3, R12, R13-SE NE ODLAGAJO) | 0 | 0 | 186 |
| Drugi postopki predelave (predelava po D9,D13,R0302-SE NE ODLAGAJO) | 1.215 | 152 | 76 |
| Sežig | 0 | 0 | 0 |
| Odlaganje na odlagališčih (D1-ODLAGANJE) | 0 | 0 | 0 |
| Drugi postopki odstranjevanja | 0 | 0 | 0 |
| Drugo (druge metode ravnanja) -SE NE ODLAGAJO | 363 | 2.072 | 2.392 |
| NEVARNI ODPADKI | 1.578 | 2.224 | 2.654 |
| SKUPAJ (NEVARNI IN NENEVARNI) | 19.713 | 18.837 | 28.970 |
| SKUPAJ NERECIKLIRANI ODPADKI | 389 | 393 | 487 |
| Delež nerecikliranih odpadkov | 1,97 % | 2,09 % | 1,69 % |
| Delež predelave in drugih metod ravnanja (zbiranja) v Luki Koper, d. d. | 98,03 % | 97,91 % | 98,31 % |
Triletnemobdobju se nevarni odpadki niso predajali neposredno v ponovno uporabo ali recikliranje. Skupna količina nenevarnih odpadkov in nevarnih odpadkov se je v letu 2024 povečala. Prav tako se je povečal delež predelave in drugih metod ravnanja z odpadki. Največje povečanje so beležili gradbeni odpadki, in sicer zaradi.
| Cilj iz politike | Metrika | Enota mere | Vrednost cilja | Podlaga za določitev cilja | Realizacija | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Odpadki | Pozitiven vpliv na krožno gospodarstvo in odpadki | Čim manjša obremenitev okolja, zmanjšanje vpliva na okolje | Delež ločeno zbranih odpadkov brez ladijskih odpadkov | % | Nad 92 Nad 93 Nad 94 / Prostovoljno določen cilj | |
| 94 | 94 | 93 | ||||
| Delež predelave in drugih metod ravnanja z vsemi odpadki v družbi Luka Koper, d. d. | % | Nad 97 Prostovoljno določen cilj | 98 | 98 | 98 |
Napredek pri doseganju ciljev na področju rabe virov in krožnega gospodarstva v obdobju 2022–2025 za družbo Luka Koper, d. d. Metodologija in predpostavke določanja cilja sledijo okoljski zakonodaji na področju ravnanja z odpadki ter Programu ravnanja z odpadki in program preprečevanja odpadkov Republike Slovenije (2022). Cilj je določen na podlagi poznavanja možnosti racionalne predelave, recikliranja in ponovne uporabe odpadkov na geografskem območju, ki še dopušča racionalno in ekonomično oddajo odpadkov v nadaljnje ravnanje z najvišjo razpoložljivo stopnjo predelave in recikliranja odpadkov.
| Klas. št. | Vrsta odpadka | 2022 (tone) | % | 2023 (tone) | % | 2024 (tone) | % |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 19 08 02 | Odpadki iz peskol.-usedalnik EET | 1.386,08 | 33,2 % | 1.411,50 | 31,8 % | 1.106,10 | 28,7 % |
| 15 01 03 | Lesena embalaža | 1.059,59 | 25,4 % | 1.097,18 | 24,7 % | 1.276,62 | 33,1 % |
| 17 04 05 | Železo in jeklo | 556,96 | 13,3 % | 473,72 | 10,7 % | 209,63 | 5,4 % |
| 20 03 01 | Mešani komunalni odpadki | 267,33 | 6,4 % | 269,55 | 6,1 % | 307,48 | 8,0 % |
| 17 02 04* | Les (železniški pragovi) | 21,64 | 0,5 % | 207,34 | 4,7 % | 171,98 | 4,5 % |
| 02 03 04 | Snovi neprimerne za uporabo | 221,50 | 5,3 % | 199,76 | 4,5 % | 134,34 | 3,5 % |
| 20 03 07 | Kosovni odpadki | 29,41 | 0,7 % | 138,98 | 3,1 % | 123,31 | 3,2 % |
| 13 05 07* | Z oljem onesnažena voda iz naprav za ločevanje olja od vode | 101,75 | 2,4 % | 89,34 | 2,0 % | 71,20 | 1,8 % |
| 16 01 17 | Železne kovine | 87,60 | 2,1 % | 86,62 | 1,9 % | 79,04 | 2,0 % |
| 15 01 01 | Papir in kart. embalaža | 69,34 | 1,7 % | 82,30 | 1,9 % | 81,97 | 2,1 % |
| 15 01 04 | Kovinska embalaža | 67,10 | 1,6 % | 78,41 | 1,8 % | 62,76 | 1,6 % |
| 03 01 05 | Žagovina, oblanci, sekanci | 66,56 | 1,6 % | 63,58 | 1,4 % | 18,98 | 0,5 % |
| 17 06 04 | Izolirni materiali | 0,00 | 0,0 % | 54,04 | 1,2 % | 0,00 | 0,0 % |
| 16 07 09* | Odpadki, ki vsebujejo druge nevarne snovi | 42,81 | 1,0 % | 36,50 | 0,8 % | 18,96 | 0,5 % |
| / | *Ostalo (manjše količine nevarnih in nenevarnih odpadkov) | 85,91 | 2,1 % | 36,47 | 0,8 % | 18,01 | 0,5 % |
| 13 05 03* | Mulji iz lovilcev olj | 16,14 | 0,4 % | 35,64 | 0,8 % | 14,72 | 0,4 % |
| 12 01 02 | Prah in delci železa | 0,00 | 0,0 % | 24,51 | 0,6 % | 4,03 | 0,1 % |
| 20 01 39 | Plastika | 19,88 | 0,5 % | 16,99 | 0,4 % | 11,87 | 0,3 % |
| 19 08 10* | Masti in oljne mešanice iz naprav za ločevanje olja od vode, ki niso navedene pod 19 08 11 | 0,00 | 0,0 % | 16,70 | 0,4 % | 0,00 | 0,0 % |
| 13 07 03* | Druga goriva, tudi mešanice | 43,67 | 1,0 % | 13,48 | 0,3 % | 48,02 | 1,2 % |
| 15 02 02* | Absorbenti, filtrirna sredstva (tudi oljni filtri, ki niso navedeni drugje), čistilne krpe, zaščitna oblačila, onesnaženi z nevarnimi snovmi | 0,00 | 0,0 % | 12,16 | 0,3 % | 15,22 | 0,4 % |
| 17 02 03 | Plastika | 17,57 | 0,4 % | 0,00 | 0,0 % | 0,00 | 0,0 % |
| 15 01 02 | Plastična embalaža | 16,94 | 0,4 % | 0,00 | 0,0 % | 13,03 | 0,3 % |
| 08 02 01 | Odpadna praškasta sredstva za površinsko zaščito | 0,00 | 0,0 % | 0,00 | 0,0 % | 2,74 | 0,1 % |
| 17 04 07 | Mešanica kovin | 0,00 | 0,0 % | 0,00 | 0,0 % | 2,84 | 0,1 % |
| 03 01 04* | Žagovina, oblanci sekanci | 0,00 | 0,0 % | 0,00 | 0,0 % | 14,90 | 0,4 % |
| 16 01 03 | Izrabljene gume | 0,00 | 0,0 % | 0,00 | 0,0 % | 2,74 | 0,1 % |
| 16 06 01* | Svinčeve baterije | 0,00 | 0,0 % | 0,00 | 0,0 % | 24,64 | 0,6 % |
| 17 06 05* | Gradbeni material-azbest | 0,00 | 0,0 % | 0,00 | 0,0 % | 24,82 | 0,6 % |
| Skupaj | 4.177,77 | 100,00 % | 4.444,77 | 100,00 % | 3.859,85 | 100,00 % |
Tiodpadki vključujejo še uporabne materiale kot so plastika, kovine, papir in les. večjega obsega gradbenih projektov. Prav tako so se zaradi sprejetja novega cenika za prevzemanje ladijskih odpadkov povečale količine ladijskih odpadkov.
VLuki Koper, d. d., nastajajo odpadki iz pristaniških dejavnosti pretovora, gradbeni odpadki in ladijski odpadki. Odpadni materiali, ki nastajajo so les, kovine, papir, plastika, mešani komunalni odpadki, odpadna embalaža, fekalne vode, zaoljene vode, kuhinjski odpadki, zdravila, pepel in gradbeni odpadki.
Trdni nenevarni odpadki se po prevzemu na lokaciji začasno zbirajo v bokih, zabojnikih ali posodah na luškem Centru za ravnanje z odpadki. Tekovine varni odpadki se zbirajo na objektu kalužnice v fiksnih zaprtih rezervoarjih, drugi nevarni odpadki pa v namenskih posodah na območju za skladiščenje nevarnih odpadkov Centra za ravnanje z odpadki.
Skladno z razkritji v poglavju 15.1.11 Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti (IRO-1) nismo prepoznali tveganj in priložnosti, povezanih s trajnostno temo rabe virov in krožnega gospodarstva, ki bi lahko imeli vpliv na bodoči finančni položaj, ali takšnih, ki bi v naslednjem obdobju poročanja povzročili prilagoditev knjigovodskih vrednosti sredstev ali obveznosti, objavljenih v računovodskih izkazih.
| 2022 | 2023 | 2024 | ||
|---|---|---|---|---|
| Luški odpadki | Nevarni | 271 | 417 | 415 |
| Nenevarni | 3.639 | 3.758 | 3.138 | |
| Mešani komunalni odpadki | 267 | 270 | 307 | |
| Skupaj | 4.177 | 4.445 | 3.860 | |
| Ladijski odpadki |
| Nevarni | 1.307 | 1.807 | 2.214 |
|---|---|---|---|
| Nenevarni | 1.027 | 698 | 1.893 |
| Mešani komunalni odpadki | 122 | 123 | 180 |
| Skupaj | 2.456 | 2.628 | 4.287 |
| Gradbeni odpadki | Nevarni | 0 | 0 | 25 |
|---|---|---|---|---|
| Nenevarni | 13.081 | 11.764 | 20.798 | |
| Skupaj | 13.081 | 11.764 | 20.823 |
| Skupaj | Nevarni odpadki | 1.578 | 2.224 | 2.654 |
|---|---|---|---|---|
| Nenevarni odpadki | 18.136 | 16.613 | 26.316 | |
| Skupaj | 19.714 | 18.837 | 28.970 |
Radioaktivni odpadki na območju pristanišča ne nastajajo.
Podatki o vrsti in količini posameznega odpadka so povzeti izevidenčnih listov za ravnanje z odpadki, kot jih predpisuje zakonodaja. Postopki zbiranja, evidentiranja in spremljanja podatkov o odpadkih so:
Postopek opredelitve pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti ter posvetovanj z deležniki je opredeljen v poglavju 15.1.11 Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti (IRO-1).
Pri oceni smo upoštevali vse lokacije in lastne dejavnosti, pri čemer so na območju pristanišča Koper upoštevani skupni vplivi družb Luka Koper, d. d., in Luka Koper INPO, d. o. o., zunaj območja padružb Adria Terminali, d. o. o., ki delujejo na območju Občine Sežana, in TOC, d. o. o., ki delujejo na območju Bivja v Mestni občini Koper. Ocena vplivov zaradi poslovnih odnosov v zgornji in spodnji verigi vrednosti je bila izdelana.
Pri pripravi razkritij v poglavju 15.1.10 Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijoin poslovnim modelom (SBM-3) je bila zajeta lastna delovna sila, ki jo predstavljajo lastni zaposleni in agencijski delavci (NACE N78 napoteni delavci). Med lastne zaposlene spadajo zaposleni, ki imajo večinoma pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas in s polnim delovnim časom. Podrobneje o tem poročamo v tabeli Zaposleni po vrsti pogodbe o zaposlitvi, razčlenjeni po spolu (število oseb), glede na delovni čas ter regijo delovnega mesta. Agencijski delavci so napoteni na podlagi javnega razpisa, njihovo število se postopno zmanjšuje.
Lastna delovna sila predstavlja jedro, saj njihovo znanje, izkušnje, sposobnosti in pozitivna delovna kultura vodijo do dolgoročne uspešnosti Skupine in izpolnitve ciljev iz strateških poslovnih načrtov, zato so bili prepoznani kot ključna skupina prizadetih skupnosti. Vplivov, tveganj in priložnosti, ki izhajajo iz lastne delovne sile, se zavedamo, zato so močno povezani z našo strategijo.
Zvezis pomembnimi vplivi nalastno delovno silo ter pristopi k upravljanju pomembnih tveganjin izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi zlastno delovnosilo ter učinkovitost navedenih ukrepov (S1-4).
S svojimi usmeritvami, politikami in procesi na svoje zaposlenein agencijske delavce pozitivno vplivamo na različnih področjih, hkratise zavedamo, da jepotrebno stalno skrbeti za ukrepe, ki pripomorejok ustvarjanju zdravega in varnega delovnega okolja, in tako preprečevati oziroma blažiti negativne vplive nalastno delovno silo. Pomembne teme, ki smo jih prepoznali v povezavi zlastno delovno silo in so navedene v spodnji tabeli, hkrati predstavljajo človekove pravice skladno z mednarodnimi listinami o človekovih pravicah.
Vplivena zdravje in varnostlastnih zaposlenih, tj. oseb s posebnimi značilnostmioz. oseb, ki delajov posebnih okoliščinah, ali oseb, ki opravljajo posebne dejavnosti, ki bi lahko bile izpostavljene večjemu tveganju škode, smo prepoznaliv okviru izdelave ocenetveganja delovnegamesta na področju varnostiin zdravja pri delu. Za preprečevanje oz. zmanjševanjenegativnih vplivov so sprejeti ukrepi, predstavljeni v poglavju 17.1.5 Sprejemanje ukrepov v zvezis pomembnimi vplivi na lastno delovno silo ter pristopi k upravljanju pomembnih tveganjin izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi z lastno delovnosilo ter učinkovitost navedenih ukrepov (S1-4).
Negativen vpliv na lastno delovnosilo na področju zdravja in varnostipri delu ni splošno razširjen ali sistemski v krajih, kjer podjetje posluje, ali povezan s posameznim incidenti. V potrjenih načrtih prehoda za blažitev podnebnih sprememb, o katerih več pišemo poglavju 16.2.2 Načrt za prehod za blažitev podnebnih sprememb (E1-1), niso predvidene aktivnosti, ki bi lahko imele pomembne vplive nalastno delovno silo. V povezavi z dejavnostjo nismo prepoznali pomembnih tveganjin priložnosti, povezanih zlastno delovno silo, ki bi lahko imeli vpliv na bodoči finančni položaj.
ter izkušnje osnovaza zaposlitev, posredovanje zaposlitve, usposabljanje in napredovanje, kar je opisano v internih dokumentih, ki so interno objavljeni in dostopnivsem zaposlenim. Vodimo posodobljeneevidence o zaposlo-vanju, usposabljanjuin napredovanju, ki zagotavljajo preglednost v zvezi z možnostmiza zaposlene in znjihovim napredovanjem v podjetju. Z ocenje-vanjemin razvojem kompetenc med zaposlenimi krepimoučinkovitost in strokovnost terjih spodbujamo k udeležbi v programih izobraževanj, pred-vsems področijkomuniciranja z uporabniki, učenjatujih jezikov, vodenja in timskegadela, ter izvajamo zakonsko predpisanaizobraževanja in usposa-bljanja.
Izvajajo se rednaizobraževanja s področja varnostnih ukrepov ter s področja varnosti in zdravja pri delu. Ta usposabljanja so obvezna za vse zaposlenein agencijske delavce, in sicer ob sklenitvidelovnega razmerja, pred pričetkom opravljanja dela na drugem delovnem mestu ali pred uvaja-njem nove tehnologije in novih sredstev za delo ter ob spremembi v delov-nemprocesu, ki lahko vpliva na spremembo varnosti pri delu.
Po vsakem zaključenem usposabljanju se izvedepreverjanjeteoretične in praktične usposobljenostiin pripravi ustrezenzapisnik o izvedbi. Vodvisnosti od dela, ki gadelavec opravlja, pase izvajajo tudi obvezna periodičnapreverjanja teoretičnein praktične usposobljenosti za varno in zdravodelo.
Vdružbi Luka Koper, d. d., velik delrazvoja kompetenc zaposlenih poteka ob usposabljanju na delovnem mestu, inštruktorstvu, mentorstvu inz vza-jemno notranjoizmenjavo izkušenj. Ta proces skupnega internega izobra-ževanja in socializiranja sedopolnjuje zzunanjim izobraževanjem, ki se iz-vaja plansko glede na potrebe.
Poleg pridobivanja ustreznih znanj in veščin vsehzaposlenih sta zelo pomembnatudi uporaba teh znanj (ugotavljanje uspešnosti izobraževanja in usposabljanj) ter razvijanjesistema prenosa znanj. Vzpostavljeno imamo povezavo med napredovanjem in zaželeno uspešnostjo (osebna ocenadelovne uspešnosti, izpolnjevanje zahtevanih pogojev: ustreznaizobrazbain znanja, kompetence, vzpostavljen bazen ključnih kadrov in naslednikov, letni razgovori).
Izvajamo usposabljanjeosebjana področju politik o nediskriminaciji in povezanih praks s posebnim poudarkom nasrednjem in višjem vodstvu za ozaveščanjein obravnavanje strategijreševanja za preprečevanje in obravnavo sistemske in nenamer-nediskriminacije. Preostale družbe v Skupini LukaKoper uporabljajo poe-nostavljensistem razvoja in upravljanja kompetenc kadrov ter način izbora naslednikov.
spoštovanja človekovih pravic, sodelovanja z lastnimidelavci in ukrepi za zagotavljanjein omogočanje popravnega ukrepa so vključene v Politiko upravljanja Skupine Koper in Etični kodeks Skupine LukaKoper in so podrob-neje opisane v poglavju 15.1.4 Informacije, predložene upravnim, poslovod-nim in nadzornim organom podjetjater trajnostnostne zadeve, ki jih ti orga-ni obravnavajo (GOV-2) ter v nadaljevanju.
Za upravljanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, povezanih zlastno delovnosilo, imamo sprejete v nadaljevanju navedene politike, od katerih Politikaraznolikosti uprave in nadzornega sveta družbe Luka Koper, d. d., veljaizključno za upravoin nadzorni svet.
Politikaupravljanja družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper skrb za zaposleneuvršča med svoje najpomembnejše vsebine, saj se zavedamo, dazadovoljni, zavzeti,odgovorni, strokovni in proaktivni zaposleni zagota-vljajo konkurenčnoprednost in s tem doseganje letnih in strateških ciljev.
Skupina LukaKoper zagotavlja zaposlenim varno in spodbudno delovno okolje:
Zavezanost trajnostnemu razvoju jetemelj družbene odgovornosti, zato v delovanje vključujemo spoštovanje človekovih pravic ter pošteno ravnanje zzaposlenimi, odjemalci in dobavitelji.
Zadržatimoramo položajstabilnega in zaželenega delodajalca, ponudi-ti tržne in konkurenčne plače ter krepiti konstruktivna vedenja, če želimo pritegniti in zadržati visoko usposobljenekadre. Potrebujemo motivirano, kompetentno,strokovno usposobljeno in fleksibilno delovno silo.
| Tema/vpliv | Lokacija/dejavnost povezana z vplivom | Dejanski/potencialen | Pozitiven/negativen | Obdobje vpliva | Kratko-ročno | Srednje-ročno | Dolgo-ročno |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Zdravje in varnost pri delu | Lastna |
Dostojne plače
Kolektivna pogajanja
Raznolikost
Socialni dialog
Spoštovanje človekovih pravic
Enakost spolov v postopkih zaposlovanja in razvoja ter enako plačilo za delo enake vrednosti
Svoboda združevanja, obstoj svetov delavcev ter pravice delavcev do obveščenosti, posvetovanja in udeležbe
Ukrepi proti nasilju in nadlegovanju na delovnem mestu
Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja
Usposabljanje ter razvoj znanj in spretnosti
Varstvo zaposlitve
Zaposlovanje in vključevanje invalidov
Zasebnost
Pristopna področju spoštovanja človekovih pravic, pomembnih za lastno delovno silo, vključno z informacijo, daje družba Luka Koper, d. d., leta 2019 pristopila k Zavezi o spoštovanju človekovih pravic pri poslovanju, je opisan v poglavju 15.1.6 Izjava o skrbnem pregledu (GOV–4).
upravljanju (participacijski dogovor). Dogovor neposega v ureditev pravic in obveznostidelavcev iz delovnegarazmerja v podjetniški kolektivni pogodbi, ampak ga jepotrebno razumeti in tolmačiti ob upoštevanju načela kooperativnostiin želje po sodelovanjudelavcev in uprave/vodstva v skupnih prizadevanjihza čim boljše poslovne rezultate delniške družbe,izgrajevanje humanih odnosov v procesu dela in odločanja ter doseganje drugih skupnih ciljev delavcev in posamezne družbe. Delovanjesvetov delavcev v obehdružbah je urejeno s Poslovniki o delu svetov delavcev. Tidoločajo način delovanja svetov delavcev glede tistih vprašanj, ki niso urejena zzakonom. Omogočamo tudi delovanje reprezentativnih sindikatov.
Na področju spoštovanja človekovih pravic družb Skupine LukaKoper se sledi spoštovanju človekovih pravic svojih zaposlenih, agencijskim delavcem senudi enakepogoje dela in spoštuje pravico do dela, enakega plačila za enako delo,enakopravno obravnavo ter ustrezne pogojedela. Družbe Skupine Luka Koper sledijo veljavnim kodeksom in priporočilom ter v svoje poslovanjeimplementirajo relevantna načela nacionalnega akcijskega načrtaspoštovanja človekovih pravic. Družbe Skupine Luka Koper implementirajozavezespoštovanja človekovih pravic pri poslovanju ter jih ustrezno upravljajo z izvajanjem ukrepov, ki so razdeljeni na enkratne aktivnosti in kontinuirane aktivnostiin zadevajo večsklopov spoštovanja človekovih pravic po politikah družb, skrbnimi pregledi in poročanjem, preprečevanjem trpinčenja na delovnem mestu, zagotavljanjem enakih možnosti zaposlenih in preprečevanjem diskriminacije, zagotavljanjem varnosti in zdravja nadelovnem mestu in varovanjem okolja ter delovanjem ustreznegapritožbenega mehanizmaza prijavo nepravilnosti Prijava nepravilnosti- Luka Koper d.d..
ZEtičnim kodecom Skupine Luka Koper (velja za družbeSkupine Luka Koper, razen za družbo TOC, d. o. o.) smo se zavezali spoštovanju človekovih pravic, predvsem spoštovanju zasebnosti vsakega posameznika na delovnem mestu ter urejanju prekarnega dela, trpinčenja nadelovnem mestu, enakih možnostih ženskin moških, dela in zaposlovanjainvalidov ter varnosti inzdravja pri delu. Slednje zagotavljamo tudi z delovanjem ustreznega pritožbenega mehanizma za prijavo nepravilnosti in zaščito prijaviteljev pred morebitnimipovračilnimi ukrepi ali diskriminatorno obravnavo.
Kupce, dobaviteljein druge poslovnepartnerje stalno preverjamo in učinkovito upravljamo tveganja, ki izvirajo iz poslovnihodnosov z njimi. Od kupcev in dobaviteljev pričakujemo, da spoštujejo človekove pravice in ustvarjajo.
mi spoštujemodostojanstvo, osebno integriteto in zasebnost vsakega zaposlenega. Morebitna razhajanja v mnenjih nesmejo voditi v nekorektnost v obnašanju in v dejanjih. Zaposleni so si dolžni medsebojno pomagati, komunicirati in prenašati oziroma izmenjavati svoje znanje.
Pri odločitvah, povezanih z delitvijo nalog, s kariernim razvojem zaposlenih ali zaposlovanjem, velja načelo enakih možnosti in transparentnosti glede na izpolnjevanje pogojev in kriterijev izbora, brez privilegijev in diskriminacije. Vsi postopki zaposlovanja/nagrajevanja potekajo skladno z zakonodajo ter nevključujejo nikakršnih elementov diskriminacije; lastna delovna sila ima možnost prijave morebitne diskriminacije po internih prijavitvenih kanalih.
V družbah Skupine Luka Koper v medsebojnih odnosih ne dopuščamo:
Zaposleni v skladu z Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju sodelujejo pri upravljanju delniške družbe, izražajo svoja mnenja in stališča prek svojih predstavnikov v svetu delavcev, delavskega direktorja ter članov nadzornega sveta - delavskih predstavnikov. V družbi sta sistemizirani tudi delovni mesti predsednika sveta delavcev in namestnika predsednika sveta delavcev. V odvisnih družbah, ki so družbe z omejeno odgovornostjo in imajo drugačno strukturo upravljanja kot delniška družba, delavci sodelujejo pri upravljanju družb skladno z Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju, pri čemer uresničujejo svoje pravice glede na velikost in značilnosti odvisnih družb. Ob tem se upošteva še druga zakonodaja, kot je Zakon o gospodarskih družbah.
Zaradi učinkovitejšega sodelovanja delavcev pri upravljanju sta družbi Luka Koper, d. d., in Luka Koper INPO, d. o. o., sklenili svetom delavcev vsaka svoj Dogovor o sodelovanju delavcev pri upravljanju.
Delavcem ob zaposlitvi na uvodnem usposabljanju predstavimo kolektivno pogodbo in Etični kodeks (ne velja za družbo TOC, d. o. o., ki nima kolektivne pogodbe in zanjo ne velja Etični kodeks) ter zadeve, pomembne za delovno razmerje, način dostopanja do dokumentov iz sistema vodenja ter preostalih pomembnih aktov, tudi s področja korporativne integritete. Zaposlenim predstavimo vsebine na področju varnega in zdravega dela, varstva pred požarom, pristaniškega reda, varovanja poslovne skrivnosti, informacijske varnosti ter obrambnega načrtovanja in razporejanja na delovno dolžnost. Uvodne predstavitve v skrajšani obliki ob nastopu dela so deležni tudi napoteni delavci (NACE N78).
Zaposlene o vseh informacijah, pomembnih za delovno razmerje, obveščamo prek intraneta, elektronske pošte, oglasne deske, kratkih vesti in internega glasila Luški glasnik. Dostop do vsebin na intranetu je zaposlenim omogočen na delovnih postajah (računalnikih). Tistim zaposlenim in napotenim delavcem (NACE N78), ki na delovnem mestu nimajo dostopa do računalnika, je dostop omogočen prek aplikacije Capsule, do katere lahko dostopajo z lastnim telefonom ali računalnikom. Zaposlene obveščamo tudi prek sveta delavcev in reprezentativnih sindikatov.
Nedovoljene posege v zasebnost in dostojanstvo zaposlenih preprečujemo tako, da med zaposlenimi ustvarjamo pozitivno klimo in na delovnem mestu zagotavljamo dobro počutje, zato odklanjamo in obsojamo vsakršna ravnanja, ki bi na kakršenkoli način prizadela dostojanstvo in zasebnost zaposlenih. Pri tem zasledujemo načelo spoštovanja raznolikosti in temeljnih človekovih pravic, kulturo odprtega dialoga ter spodbujamo vrednoto pripadnosti. Zagotavljamo varstvo pred trpinčenjem na delovnem mestu, spolnim in drugim nadlegovanjem ter imamo ničelno toleranco do mobinga na delovnem mestu oziroma v delovnem okolju. Preventivni ukrepi proti mobingu so temelj za izboljšanje organizacijske kulture in delovne klime ter uspešen razvoj. V primeru kršitev ukrepamo v skladu z zakonom in internimi predpisi. Širjenje neutemeljenih sumov ali nedokazljivih govoric o nemoralnem oz. nezakonitem ali kaznivem ravnanju z namenom obrekovanja ali škodovanja osebni integriteti zaposlenega, poslovnih partnerjev ali drugih deležnikov ni dovoljeno in pomeni neetično ravnanje in kršitev Etičnega kodeksa družb Skupine Luka Koper.
Poslovni partner prepozna tveganja ter sprejema ustrezne ukrepe za njihovo preprečevanje v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu; prizadeva si uveljavljanje visokih standardov varnosti zdravja na delovnem mestu ter zagotavlja varno delovno okolje v okviru veljavnih standardov za dejavnosti, ki jih opravlja.
Poslovni partner stremi k izpolnjevanju in spoštovanju standardov okoljske ozaveščenosti in zmanjševanju negativnih vplivov na okolje.
Poslovni partner deluje v skladu z visokimi etičnimi standardi, s katerimi izpolnjuje svoje obveznosti ter z visoko stopnjo integritete na vseh področjih poslovanja.
- # Ravnanje v skladu z zakoni
Poslovni partner pri svojem poslovanju spoštuje veljavne nacionalne in mednarodne predpise, vključno s predpisi, ki se nanašajo na konkurenco, embargo, sankcije, korupcijo, podkupovanje in pranje denarja.
- # Sprejemanje in podeljevanje ugodnosti
Poslovni partner se zaveda, da je prepovedano posredno ali neposredno podarjati, obljubljati, sprejemati ali zahtevati darila, koristi, storitve ali kaj podobnega, ki so namenjena temu, da se vpliva na neodvisnost, transparentnost ali druge koristi za pridobitev posla; poslovni partner vzpostavi postopke za nadzor in izpolnjevanje teh zahtev, s katerimi lahko zagotovi ustrezno skladnost s protikorupcijskimi zakoni.
- # Konkurenco
Poslovni partner spoštuje načelo lojalne konkurence in svojo poslovno dejavnost izvaja v skladu s konkurenčnim pravom.
- # Izogibanje nasprotju interesov
Poslovni partner se izogiba situacijam, ki bi lahko dajale vtis nasprotja interesov ali vplivale na nepristranskost pri pridobitvi ali izvajanju posla.
- # Varovanje zaupnih podatkov
Poslovni partner sme poslovne skrivnosti, osebne podatke ali druge zaupne podatke uporabiti samo upoštevajoč zakonodajo v potrebnem in dovoljenem obsegu ter jih mora ustrezno varovati.
Poslovni odnosi med s poslovnimi partnerji temeljijo na tem, da imajo poslovni partnerji svoje poslovanje usklajeno z zahtevami mednarodnih standardov poslovanja. Poslovni partnerji se zavezujejo, da bodo v poslovnem odnosu ravnali skladno s smernicami:
delovno okolje, v katerem se spoštujeta dostojanstvo in zasebnost posameznika, da zavračajo vse oblike nedovoljenega dela, da imajo vzpostavljene notranje kontrole, sistema upravljanja tveganj in nasprotja interesov in da nemudoma obveščajo o nasprotju interesov, ki bi lahko posredno ali neposredno vplivalo na skupino, ter da spoštujejo protikorupcijsko in konkurenčno zakonodajo in upravljajo tveganja prevar in zlorab.
Pravila in postopki za odpravljanje diskriminacije, vključno s preprečevanjem nadlegovanj in spodbujanjem enakih možnosti, so opredeljeni v Etičnem kodeksu, Kodeksu ravnanja poslovnih partnerjev Skupine Luka Koper, Pravilniku o zaščiti dostojanstva zaposlenih in Pravilniku o delovanju pooblaščenca za korporativno integriteto in komisije za obravnavo prijav kršitev korporativne integritete ter obravnavo prijav v Skupini Luka Koper. V Etičnem kodeksu Skupine Luka Koper smo posebej opredelili zaveze glede vključevanja posebej ranljivih skupin, in sicer zaposlovanja invalidov.
Politika raznolikosti uprave in nadzornega sveta družbe Luka Koper, d. d., določa ciljno raznolikost v zvezi z zastopanostjo glede na spol, starost, izobrazbo ter druge osebne okoliščine članov uprave in nadzornega sveta družbe Luka Koper, d. d. Cilj politike je doseči čim večjo učinkovitost uprave in nadzornega sveta z uresničevanjem načela enakih možnosti, obravnavanjem oziroma preprečevanjem diskriminacije, maksimiranjem potencialov in promoviranjem raznolikosti kot prednosti, ki prispevajo k organizacijskemu uspehu. Izvajanje politike spremlja kadrovska komisija nadzornega sveta, ki o tem poroča nadzornemu svetu. Politika raznolikosti uprave in nadzornega sveta družbe Luka Koper, d. d., je oblikovana skladno z zahtevami Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države (kodeks SDH) in je javno objavljena na korporativnih straneh družbe https://www.luka-kp.si/o-podjetju/pomembni-dokumenti/.
Varnostna politika družbe Luka Koper, d. d., in Politika varnega in zdravega pristaniškega okolja ter energetske učinkovitosti za družbo Luka Koper, d. d., ki urejata odnos družbe na področju varnosti in zdravja pri delu vseh zaposlenih, sta opisani v poglavju 16.2.5 Politike v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje (E1-2).
Kodeks ravnanja poslovnih partnerjev Skupine Luka Koper določa pričakovanja in standarde sodelovanja, ki jih pričakujemo od poslovnih partnerjev.
katerim so dodatno urejeni financiranje sindikata, imenovanje poklicnega sindikalnega zaupnika predstavnika sindikata in drugih sindikalnih zaupnika ter obseg obveščanja o pomembnih področjih varstva pravic delavcev. Tudi družba Luka Koper INPO, d. o. o., ima sklenjeno pogodbo o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo.
Učinkovitost sodelovanja z lastno delovno silo se spremlja prek obsega pritožbin pobud ter prek rednega merjenja klime, zadovoljstva in zavzetosti zaposlenih. Pokazatelji učinkovitosti so tudi dosežen socialni mir, upoštevanje pravic iz kolektivnih pogodb ter sklenjeni sporazumi.
Odgovornost za zagotavljanje izvajanja sodelovanja in za upoštevanje rezultatov pri pristopu podjetja nosijo poslovodstva družb v Skupini Luka Koper.
V Skupini nimamo posebej sprejetih ukrepov za pridobitev vpogleda v stališča oseb iz ranljivih skupin.
Popravni ukrepi v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu zagotavljamo tako, da skladno z internimi dokumenti na področju varnosti in zdravja pri delu zagotavljamo celostno obravnavo izrednih dogodkov, povezanih z delom. Vsak izredni dogodek, katerega posledica je ali bi lahko bila poškodba delavca oz. pri katerem je ali bi lahko nastala večja premoženjska škoda, se javi v varnostno-nadzorni center, prek katerega so obveščene in aktivirane vse potrebne intervencijske službe in strokovna področja.
Okoliščine izrednih dogodkov se podrobno obravnavajo, po končani raziskavi se opredeli, ali je ciljem preprečevanja ponovitve izrednega dogodka treba uvesti dodatne ukrepe za zmanjševanje tveganja (revizijo ocene tveganja, posamezne korektivne ukrepe). Dogodke ter tem učinkovitost sprejetih ukrepov se spremlja na mesečni in letni ravni.
Za zagotavljanje izvajanja zdravstvenih ukrepov imamo sklenjene pogodbe z izvajalci medicine dela. Tveganja, povezana z zdravstvenimi težavami, se obvladujejo z vpeljavo preventivnih ukrepov v delovne procese in s programom promocije zdravja. Vsaka družba ima svoj program promocije zdravja, ki se v določenih segmentih povezuje s programom promocije zdravja matičnega podjetja.
v pisniobliki. Srečanjazaposlenih s predstavnikisveta delavcev potekajo nekajkrat letno po posameznih organizacijskih enotah, sestankiorganiza- cijskih enot potekajo redno (dnevno, tedensko, mesečno).
Pisna mnenja,pobude ali predloge lahko delavec preksveta delavcev na- slovitudi naorgane družbe. Sodelovanje delavcev pri upravljanju seprek sveta delavcev uresničuje na te načine:
Delavci uresničujejo svoje pravice tudi prek člana uprave delavskega direk- torjain treh predstavnikov delavcev v nadzornem svetu.
Omogočamo delovanje reprezentativnih sindikatov skladno z določili, ki jih določajoveljavna zakonodaja, podjetniškekolektivne pogodbe in pogod- be ozagotavljanju pogojev za sindikalno delo, sklenjene med družbo Luka Koper, d. d., in Sindikatom žerjavistov pomorskih dejavnosti Luka Koper, s Vodvisnih družbahniso sprejete posebne politike, ki opredeljujejo, oce- njujejo in upravljajo pomembne vplive, tveganja in priložnosti, povezane zlastno delovno silo, ali popravneukrepe v zvezi znavedenimi vplivi. V letu 2025 bomo pristopili k posodobitviin pripravi politik naravni Skupine Luka Koper ter začeli proces ocene vplivov, tveganj in priložnosti v višjem in nižjem deluverige vrednosti, ki bo osnova za zasnovo politik tudi natem področju.
Politike ne obravnavajo trgovine z ljudmi, prisilnega dela in dela otrok, saj v Skupinispoštujemo zakone in drugoregulativo Republike Slovenije na tem področju, lastne dejavnostipa se neizvajajo zunaj Slovenije oziromav državah, v katerih so kršitve človekovih pravic sistemske narave.
Način uresničevanja pravic delavcev poteka na individualni in kolektivni rav- ni, prek predstavnikov svetov delavcev in sindikatov, prek člana uprave - delavskega direktorja in treh predstavnikov delavcev v nadzornem svetu.
Delavciprek sveta delavcev uresničujejo svojepravice na podlagi dogo- vorov o sodelovanju delavcev pri upravljanju (participacijskih dogovorov), sklenjenihmed vodstvi družb Skupine in predstavniki svetov delavcev na podlagi Zakona osodelovanju delavcev pri upravljanju, ki urejajo tudi druge pravice in načine sodelovanja delavcev pri upravljanju.
Postopki sodelovanja zlastno delovno silo potekajona individualniin kolek- tivni ravni. Delavcikot posamezniki uresničujejo pravico do sodelovanja pri upravljanju na podlagi pravice:
Za preprečevanje in blažitev poškodb pri delu in nastanek drugih izrednih dogodkov zaradi narave dela izvajamo te ukrepe:
Ustreznost delovanja sistema, učinkovitost ukrepov ter skladnost z zakonodajo na področju varnosti in zdravja pri delu preverjamo in ocenjujemo v okviru rednih notranjih in zunanjih presoj, na podlagi vodstvenega pregleda ter na podlagi internih nadzorov in inšpekcijskih pregledov.
Zgoraj omenjene ukrepe smo sprejeli na podlagi zakonodajnih zahtev, ugotovitev preventivnih nadzorov na terenu, analiz ocen tveganj, spremljanja in analiz izrednih dogodkov, podanih pomislekov ali mnenj zaposlenih ter drugih ugotovitev na področju varnosti in zdravja pri delu.
Za zagotovitev in ohranjanje pomembnih pozitivnih vplivov izvajamo v nadaljevanju navedene ukrepe:
Uresničujemo tako, da so načini delovanja, delovni procesi ter procesi sodelovanja z zunanjimi deležniki skladni z zakonodajo in s Sistemom vodenja varnosti in zdravja pri delu ISO 45001:2018, ki ga ima vzpostavljenega družba Luka Koper, d. d., in katerega krovna usmeritev je prepoznavanje nevarnosti in škodljivosti ter preprečevanje z delom povezanih poškodb in bolezni. Vanj je v celoti vključena odvisna družba Luka Koper INPO, d. o. o., in delno tudi Adria Terminali, d. o. o. Družba TOC, d. o. o., v ISO 45001:2018 ni vključena, sistem varnosti in zdravja pri delu izvaja skladno z zakonodajo.
Pomembna izhodišča za uveljavljanje tega sistema so nenehno izboljševanje ter prepoznavanje nevarnosti in preprečevanje poškodb, še preden bi do njih sploh prišlo. Sistem varnosti in zdravja pri delu je zasnovan tako, da se v okviru letnega načrtovanja preverijo tveganja za varnost in zdravje pri delu. Tveganja se prepoznavajo z oceno tveganja delovnih mest, analizo izrednih dogodkov, s spremljanjem tehnoloških postopkov, z rednimi nadzori in drugimi aktivnostmi na področju dela. Na osnovi prepoznanih pomembnih tveganj se določijo letni cilji in pripravijo programi za doseganje zastavljenih ciljev. Realizacija se spremlja v kvartalnih programih dela ter polletnem in letnem poročilu o varnosti in zdravju pri delu. Da je sistem varnosti in zdravja pri delu vzpostavljen, se izvaja, vzdržuje in izboljšuje, na najvišji ravni zagotavlja uprava oz. član uprave - delavski direktor.
Kar zadeva negativne vplive v zvezi z lastno delovno silo, kot podlago za učinkovito prepoznavo nevarnosti/škodljivosti ter vpeljavo potrebnih varnostnih ukrepov za zagotovitev varnega in zdravega delovnega okolja, uporabljamo oceno tveganja delovnega mesta. Ocenjevanje tveganja je izvedeno v skladu z interno metodologijo, v kateri so zajeti vsi kritični dejavniki tveganja. Na podlagi vsakodnevnih spremljanj delovnih procesov, ustreznih usposabljanj, analiz izrednih dogodkov, informacij in prijav delavcev ter novih spoznanj, ki so posledica tehnološkega napredka, se ocena tveganja sistematično revidira.
Delavcem zagotavljamo izražanje kakršnihkoli pomislekov na podlagi zakon in internih aktov (kolektivne pogodbe, dogovorov o sodelovanju s predstavniki delavcev, organizacijskih predpisov itd.). Postopek lahko poteka prek predstavnikov delavcev ali neposredno s strani delavca (z obveščanjem nadrejene osebe, pooblaščenca za varnost in zdravje pri delu, pooblaščenca za preprečevanje mobinga, pooblaščenca za korporativno integriteto itd.). Poleg naštetega lahko zaposleni izražajo pomisleke in mnenja tudi po drugih kanalih (merjenje klime, anketiranje zaposlenih, kanal za anonimne pritožbe itd.). Posamezni kanali, npr. merjenje klime, zadovoljstva in zavzetosti, so vzpostavljeni v okviru standardnega vprašalnika SIOK za merjenje klime in zadovoljstva v slovenskem prostoru ter mednarodnega Gallupovega vprašalnika o zavzetosti, kar omogoča tudi primerljivost rezultatov z drugimi podjetji.
Vsi zaposleni imajo neposreden dostop do pritožbenega kanala, dostop do predstavnikov sveta delavcev, predstavnikov sindikatov, pooblaščenca za korporativno integriteto, skladnost poslovanja, varstvo osebnih podatkov in človekovih pravic ter pooblaščenca za preprečevanje mobinga. Zaposleni so o razpoložljivosti kanalov obveščeni ob zaposlitvi, potekajo tudi usposabljanja o tem, pritožbeni kanal je dostopen prek intraneta. Dostop do pritožbenega kanala na intranetu imajo tudi zaposleni, ki na delovnem mestu nimajo računalnika, in sicer prek aplikacije Capsula na mobilnem telefonu. Izpostavljena in obravnavana vprašanja ter zagotavljanje učinkovitosti kanalov se spremlja z rednimi sestanki s svetom delavcev in reprezentativnimi sindikati ter z merjenjem klime, zadovoljstva in zavzetosti. Izvajanje popravnih ukrepov se zagotavlja tudi z rednim poročanjem o izpolnjevanju priporočil pooblaščencev (spodročja korporativne integritete, človekovih pravic, preprečevanja mobinga idr.).
Zaposleni so s postopki za izražanje in obravnavo pomislekov seznanjeni na usposabljanjih in so zaščiteni pred povračilnimi ukrepi. Predstavniki zaposlenih so skladno z zakonodajo posebej zaščiteni (zanje velja posebno pravno varstvo pred odpovedjo in poslabšanjem položaja). Več po tem poročamo v poglavju 18.1.2 Politike o poslovnem ravnanju in korporativna kultura (G1-1).
Pomembnih tveganj in priložnosti, vezanih na lastno delovno silo, nismo prepoznali.
-omogočamo do 7 izrednih dni letnega dopusta iz naslova osebnih okoliščin,
-trajanje letnega dopusta je prilagojeno težjim pogojem dela ali okoliščinam zaposlenega (dodatni dopust za delavce, ki opravljajo nočno delo, zahtevna dela, starše, starejše delavce ...).
-večji del zaposlenih vključujemo v kontinuirano usposabljanje,
-imamo načrte uvajanja v delo s sistemi mentorstva in inštruktorstva,
-sofinanciramo pridobitev višje izobrazbe zaposlenih,
-izvajamo kadrovsko štipendiranje,
-izvajamo letne razgovore ter omogočamo strokovni in karierni razvoj zaposlenih,
-identificiramo kadrovske potenciale in naslednike za ključna delovna mesta,
-s sistemom mentorstva in inštruktorstva ter lastnimi strokovnimi kadri v vlogi internih predavateljev, ki prenašajo znanja in veščine na lastno delovno silo, razvijamo lastna znanja in veščine, ki jih na lokalnem trgu dela ni,
-z namenom preprečevanja izgube delovnega mesta v luči digitalizacije in avtomatizacije procesov bomo zagotovili dodatno usposobljenost, prekvalifikacijo, dokvalifikacijo, preoblikovanje oz. ustvarjanje novih delovnih mest.
-glavnina zaposlenih ima sklenjene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas s poskusnim delom, le izjemoma in v skladu z zakonodajo za določen čas,
-izvajamo transparentne in nediskriminatorne postopke zaposlovanja in napredovanja,
-omogočamo strokovni in karierni razvoj zaposlenih,
-zaposlitev zagotavlja dodatno socialno varnost s kolektivnim nezgodnim in življenjskim zavarovanjem zaposlenih, ter dodatnim kolektivnim prostovoljnim pokojninskim zavarovanjem,
-vzpostavljen je sklad po zaposlitvenih zaslužkov zaposlenih,
-z namenom preprečevanja izgube delovnega mesta v luči digitalizacije in avtomatizacije procesov bomo zagotovili dodatno usposobljenost,
-zagotavljamo varstvo starejših in invalidnih delavcev,
pov v zvezis pomembnimi vplivi nalastno delovno silo ter pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi z lastno delovno silo ter učinkovitost navedenih ukrepov (S1-4).
Skladno s Politiko upravljanja Skupine Luka Koper zaposlenim zagotavljamo varno in spodbudno delovno okolje. Pri določanju ciljev prizadete skupnosti niso neposredno sodelovale, cilj prav tako ni bil določen na podlagi zakonodaje, temveč prostovoljno, v okviru internih postopkov letnega načrtovanja. Predstavniki zaposlenih so vključeni v postopek potrjevanja letnega poslovnega načrta, spremljanja uspešnosti in izboljšav posredno preko predstavnikov v poslovodnih organih in organih nadzora. Zaposlene in predstavnike delavcev obveščamo o sprejetih letnih poslovnih načrtih in s predstavniki tudi spremljamo nekatere kazalnike. Izhodiščna vrednost in izhodiščno leto za merjenje napredka nista določena, spremljamo pa večletni trend.
Pomembnih tveganj in priložnosti, vezanih na lastno delovno silo, nismo prepoznali. S svojimi usmeritvami, politikami in procesi skrbimo za ukrepe, ki pripomorejo k ustvarjanju zdravega in varnega delovnega okolja, in tako preprečujemo oziroma blažimo negativne vplive na lastno delovno silo. S stalnimi izboljšavami si prizadevamo za zmanjševanje števila poškodb pri delu in zmanjševanje zdravstvenih vplivov na zaposlene. Politike in drugi dokumenti za upravljanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, povezanih z lastno delovno silo, so opisani v poglavju 17.1.2 Politike v zvezi z lastno delovno silo (S1-1).
Varovanja, s socialnimi partnerji jebil ustanovljen tudi sklad pozaposlitvenih zaslužkov.
Kazalniki za spremljanje vplivov so fluktuacija zaposlenih, fluktuacija na ključnih delovnih mestih, delež izvedenih letnih razgovorov naravni B-1 ter naravni družbe, delež vodij z visoko razvitimi kompetencami (po metodi 360), povprečno število ur usposabljanj na zaposlenega in delež zaposlenih, vključenih v usposabljanje in izobraževanje, ter obdobni 2-letni rezultati merjenja organizacijske klime, zadovoljstva in zavzetosti zaposlenih.
Upravljanje pomembnih vplivov in kazalniki spremljanja na področju varnosti in zdravja pri delu so opisani v poglavju 17.1.5 Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na lastno delovno silo ter pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi z lastno delovno silo ter učinkovitost navedenih ukrepov (S1-4).
Skupina nima sprejetih ukrepov za blažitev negativnih vplivov na lastno prekvalifikacijo, dokvalifikacijo, preoblikovanje oz. ustvarjanje novih delovnih mest.
upoštevamo varstvo zasebnosti zaposlenih v skladu z GDPR. Sprejet imamo Pravilnik o zagotavljanju varovanja osebnih podatkov za družbo Luka Koper, d. d., s katerim se določajo organizacijski, tehnični in logično-tehnični postopki in ukrepi za zagotavljanje varnosti ter zavarovanje osebnih podatkov, znamenom, da se preprečijo slučajno ali namerno nepooblaščeno uničenje podatkov, njihova sprememba ali izguba, kakor tudi nepooblaščen dostop, obdelava, uporaba ali posredovanje osebnih podatkov.
Pravilnik obravnava načela obdelave in varstva osebnih podatkov, vzpostavitev sistema upravljanja varnosti osebnih podatkov, odgovornosti in pooblastila za obdelavo osebnih podatkov, pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, načine uresničevanja pravic posameznikov, pogodbeno obdelavo, postopke in ukrepe za zagotavljanje varnosti osebnih podatkov, določila o prenosu osebnih podatkov v tretje države, odgovornosti za izvajanje ukrepov varstva osebnih podatkov, videonadzor, evidenco vstopov in izstopov iz prostorov družbe (pristopna kontrola) ter uporabo in nadzor nad delovnimi sredstvi.
| Cilj iz politike | Metrika | Enota mere | Vrednost cilja | Podlaga za določitev cilja | Realizacija | 2022 | 2023 | 2024 | 2025 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Zdravje in varnost pri delu | Zdravje in varnost pri delu | Poškodbe pri delu na milijon opravljenih delovnih ur | Število | <13 | <17 | <16,5 | <16 | Prostovoljno določen cilj | 16,4 |
| 26 | 24,8 |
V letu 2024 je število poškodb nekoliko nižje kot v letu 2023, vendar še vedno višje od zastavljenega cilja. Poškodbe so naključnega značaja oz. na nastanek poškodb vpliva več različnih dejavnikov, zato specifičnih vzrokov za višje število poškodb ni moč opredeliti. V večini gre za lažje poškodbe, posebnega trenda, ki bi izstopal, ni zaznati. Je pa dejstvo, da se spreminjajo pogoji dela (širitev pristanišča – gradbišča na različnih območjih, večanje št. zaposlenih, prezaposlovanja, spremembe urnikov, prerazporejanja itd.), kar posledično zahteva dodatno prilagajanje spremenjenim okoliščinam, ki zahtevajo določen čas in ustrezno angažiranost na vseh nivojih. Za vsako poškodbo se opravi raziskava in individualno sprejmejo potrebni ukrepi za preprečitev ponovitve. Krovni ukrepi za preprečevanje oz. znižanje poškodb pri delu so opredeljeni v specifičnih točkah tega dokumenta.
| Skupina | Število zaposlenih (število oseb) | 31. 12. 2022 | Število zaposlenih (število oseb) |
|---|---|---|---|
| Skupina Luka Koper |
| 31. 12. 2023 | 31. 12. 2024 | ||
|---|---|---|---|
| Moški | 1.637 | 1.747 | |
| Ženske | 164 | 175 | |
| Drugo | 0 | 0 | |
| Ni sporočeno | 0 | 0 | |
| Skupno število zaposlenih | 1.801 | 1.922 | 2.255 |
Skupno število zaposlenih je število zaposlenih oseb s pogodbo o zaposlitvi sklenjeno s posamezno družbo v Skupini Luka Koper, na zadnji dan leta poročanja. Število zaposlenih je evidentirano v kadrovskem informacijskem sistemu Skupine Luka Koper.
Število zaposlenih razčlenjeno po spolu je število moških in žensk na zadnji dan leta poročanja. Oseb, opredeljenih kot drugo in oseb, kjer spol ni sporočen, ni. Kategorizacija po spolu je evidentirana v kadrovskem informacijskem sistemu Skupine Luka Koper.
Število zaposlenih je v računovodskem delu poročila prikazano pojasnilu 5: Stroški dela.
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2024 | |
|---|---|---|---|
| Število novih zaposlitev | |||
| Število odhodov | |||
| Stopnja fluktuacije (v %) |
| Število odhodov | Stopnja fluktuacije (v %) | Število novih zaposlitev |
|---|---|---|
| 124 | 3,3 | 172 |
| 61 | 2,6 | 52 |
| 417 | 3,6 | 84 |
Metodologija
Število odhodov predstavlja število oseb, ki so zapustile družbo v Skupini Luka Koper sporazumno, zaradi upokojitve, redne in izredne odpovedi delovnega razmerja ali smrti tekom posameznega leta poročanja. Število novih zaposlitev predstavlja zaposlitve tekom leta poročanja. Stopnja fluktuacije je izračunana kot: (število odhodov v letu poročanja / (začetno stanje zaposlenih v letu poročanja + število novih zaposlitev tekom leta poročanja)) * 100. Število vseh zaposlenih oseb ter oseb, ki so v obdobju poročanja zapustile ali se zaposlile v Skupini Luka Koper je evidentirano v kadrovskem informacijskem sistemu.
Vsa delovna mesta družb Skupine Luka Koper se nahajajo v Obalno kraški regiji Republike Slovenije.
| Datum | Ženske | Moški | Skupaj |
|---|---|---|---|
| 31. 12. 2022 | 164 | 1.637 | 1.801 |
| 31. 12. 2023 | 175 | 1.747 | 1.922 |
| 31. 12. 2024 | 185 | 2.070 | 2.255 |
| Vrsta zaposlitve | Ženske | Moški | Skupaj |
|---|---|---|---|
| Število zaposlenih (število oseb) | 164 | 1.637 | 1.801 |
| Število zaposlenih za nedoločen čas | 161 | 1.628 | 1.789 |
| Število začasno zaposlenih | 3 | 9 | 12 |
| Število zaposlenih s polnim delovnim časom | 159 | 1.618 | 1.777 |
| Število zaposlenih s krajšim delovnim časom | 5 | 19 | 24 |
Metodologija
Število zaposlenih po vrsti pogodbe o zaposlitvi, po spolu, glede na delovni čas ter regijo delovnega mesta na zadnji dan leta poročanja je evidentirano v kadrovskem informacijskem sistemu Skupine Luka Koper.
| Število agencijskih delavcev | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2024 |
|---|---|---|---|
| Skupina Luka Koper | 359 | 439 | 145 |
Podatki v zgornjih tabelah so prikazani na podlagi števila oseb kot stanje konec posameznega leta.
V obdobju poročanja poteka proces zmanjševanja oz. nadomeščanja števila agencijskih delavcev, nezaposlenih v lastni delovni sili, z naraščanjem števila redno zaposlenih.
Agencijski delavci (NACE 78) opravljajo dela delovodje, voznika tovornih vozil, luško transportnega delavca, kvalificiranega luško transportnega delavca, viličarista, mornarja vzdrževalca, voznika komunalnega vozila in storitvenega delavca.
Metodologija
Skupno število delavcev, nezaposlenih v lastni delovni sili je število oseb (t.i. agencijskih delavcev) v družbah Skupine Luka Koper, ki jih zagotovijo podjetja, ki opravljajo zaposlovalne dejavnosti (oznaka NACE N78) na dan 31.12. v letu poročanja. Število agencijskih delavcev je evidentirano v kadrovskem informacijskem sistemu.
| Delež zaposlenih po kolektivni pogodbi (v %) | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2024 |
|---|---|---|---|
| Skupina Luka Koper | 98,1 | 97,8 | 98,2 |
Podjetja delujejo na območju Evropskega gospodarskega prostora, podjetniške kolektivne pogodbe so sklenjene v vseh družbah Skupine, razen družbi TOC, d. o. o.
Za zaposlene, ki niso zajeti s kolektivnimi pogodbami, so delovni pogoji opredeljeni v opisih delovnih mest (sistemizacij del), plačila pa v Politiki Zaposlenih po vrsti pogodbe o zaposlitvi, razčlenjeni po spolu (število oseb), glede na delovni čas ter regijo delovnega mesta.
Višje vodstvo je za družbo Luka Koper, d. d., opredeljeno kot prva in druga raven pod upravnimi in nadzornimi organi, za preostale družbe v Skupini pa zaradi drugačne sestave ravni kot prva raven pod upravnimi in nadzornimi organi.
Metrike raznolikosti za upravo in nadzorni svet poročamo v poglavjih 4.3.2 Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d., in 4.3.3 Uprava družbe Luka Koper, d. d.
| Skupina Luka Koper | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2024 |
|---|---|---|---|
| Ženske | 14 | 13 | 14 |
| Moški | 41 | 45 | 48 |
| Skupaj | 55 | 58 | 62 |
| Delež (v %) | 25,5 | 22,4 | 22,6 |
| 74,5 | 77,6 | 77,4 | |
| 100 | 100 | 100 |
Struktura višjega vodstva po spolu je število oziroma delež žensk oziroma moških v višjem vodstvu, ki ga predstavljajo delovna mesta na prvi in drugi ravni vodenja pod upravnimi in nadzornimi organi v družbi Luka Koper, d. d., oziroma delovna mesta na prvi ravni vodenja pod upravnimi in nadzornimi organi za ostale družbe v Skupini Luka Koper in sicer nazadnji dan v letu poročanja. Število oseb višjega vodstva po spolu je evidentirano v kadrovskem informacijskem sistemu.
Prejemkov organov vodenja in nadzora v družbi Luka Koper, d. d., in organov vodenja v odvisnih družbah v Skupini Luka Koper (z dne 25.5.2023), Politiki prejemkov v odvisnih družbah v Skupini Luka Koper (z dne 7. 6. 2024) ter Politiki prejemkov zaposlenih po posebnih pogodbah o zaposlitvi (sklep uprave R 59/2022). Kolektivne pogodbe določajo delovne pogoje in pogoje zaposlitve tudi za delavce, nezaposlene v lastni delovni sili.
Delež zaposlenih, zajetih s kolektivnimi pogodbami je izračunan kot: (število zaposlenih, za katere veljajo kolektivne pogodbe na zadnji dan v letu poročanja / skupno število zaposlenih na zadnji dan v letu poročanja) * 100. Izključene so zaposlene osebe s posebnimi individualnimi managerskimi pogodbami. Razvrstitev zaposlenih po vrsti pogodbe je evidentirana v kadrovskem informacijskem sistemu.
V Skupini Luka Koper je visok delež zaposlenih, za katere veljajo določila kolektivnih pogodb, v družbah delujejo sveti delavcev in reprezentativni sindikati, ki predstavljajo interese tudi tistih zaposlenih, ki niso člani sindikata. Celotna skupina deluje v EGP.
| Pokritost s kolektivnimi pogajanji | Socialni dialog |
|---|---|
| Zaposleni - EGP | Zaposleni – ne-EGP |
| Zastopanost na delovnem mestu - EGP | |
| 0–19 % | |
| 20–39 % | |
| 40–59 % | |
| 60–79 % | |
| 80–100 % | Slovenija |
Pokritost s kolektivnimi pogajanji je izračunana kot: (število zaposlenih, za katere veljajo kolektivne pogodbe na zadnji dan v letu poročanja / skupno število zaposlenih na zadnji dan v letu poročanja) * 100.
Delež zaposlenih, ki so zaključili redne preglede uspešnosti in kariernega razvoja (letne razgovore) je izračunano kot: (število zaposlenih oseb, ki so zaključili letni razgovor / skupno število zaposlenih oseb v obdobju izvajanja letnih razgovorov v letu poročanja) * 100. Delež je izračunan ločeno tudi po spolu. Evidenca zaključenih letnih razgovorov in skupno število zaposlenih, oboje po spolu, sta evidentirana v kadrovskem informacijskem sistemu.
| Skupina Luka Koper | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2024 |
|---|---|---|---|
| 2022 | 2023 | 2024 | |
|---|---|---|---|
| Ženske | 14,7 | 14,8 | 15,2 |
| Moški | 19,8 | 19,6 | 15,3 |
Povprečno število ur usposabljanja je izračunano kot: (skupno število ur usposabljanja vseh zaposlenih v letu poročanja / število vseh zaposlenih oseb na zadnji dan leta poročanja). Delež je izračunan ločeno tudi po spolu. Število zaposlenih in število ur usposabljanja zaposlenih, oboje po spolu, sta evidentirana v kadrovskem informacijskem sistemu. Med usposabljanjem uvrščamo programe funkcionalnega usposabljanja v klasični obliki in e-usposabljanja, preizkuse znanja iz varnosti in zdravja pri delu, programe inštruktorstva in uvajalne programe ob zaposlitvi.
Neposredno vključeni v Sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu ISO 45001:2018 so vsi zaposleni v družbi Luka Koper, d. d., in vsi delavci kadrovskih agencij (agencijski delavci):
V Skupini Luka Koper beležimo vsako poškodbo, povezano z delom. (100%) V preteklih treh letih smrti zaradi z delom povezanih poškodb ali bolezni ni bilo.
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2024 | |
|---|---|---|---|
| Delež (v %) skupaj | 5,1 | 5,0 | 4,2 |
| Delež (v %) ženske | 0,2 | 0,2 | 0,2 |
| Delež (v %) moški | 4,9 | 4,8 | 4,0 |
Delež invalidov med zaposlenimi z razčlenitvijo po spolu je izračunan kot: (število zaposlenih oseb s statusom invalida / skupno število zaposlenih na zadnji dan leta poročanja) * 100. Delež je izračunan ločeno tudi po spolu. Število invalidov in skupno število zaposlenih, oboje po spolu, sta evidentirana v kadrovskem informacijskem sistemu.
Delež zaposlenih, ki so sodelovali pri rednih pregledih uspešnosti in kariernega razvoja (letnih razgovorih), glede na vse zaposlene v obdobju izvedbe letnih razgovorov.
| 31. 12. 2024 | |
|---|---|
| Delež (v %) skupaj | 62,8 |
| Delež (v %) ženske | 6,7 |
| Delež (v %) moški | 56,1 |
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2024 | |
|---|---|---|---|
| do 30 let | 165 | 182 | 219 |
| od 30 do 50 let | 1.269 | 1.318 | 1.530 |
| nad 50 let | 367 | 422 | 506 |
| Skupaj | 1.801 | 1.922 | 2.255 |
| Delež (v %) | Skupaj | |
|---|---|---|
| do 30 let | 9,2 | 100 |
| od 30 do 50 let | 70,5 | 100 |
| nad 50 let | 20,4 | 100 |
Raznolikost zaposlenih po starosti je število oziroma delež zaposlenih oseb v starostni skupini do 30 let, od 30 do 50 let (30 in 50 sta vključeni) in nad 50 let. Leta so opredeljena kot kronološka leta zaposlenih oseb na zadnji dan obdobja poročanja. Delež je izračunan na podlagi števila oseb v posamezni starostni skupini od vseh skupno zaposlenih. Število oseb in njihov datum rojstva je evidentirano v kadrovskem informacijskem sistemu.
Povprečna plača v Skupini Luka Koper je višja od slovenskega povprečja. Vsi zaposleni v Skupini Luka Koper prejemajo dostojno plačo, najmanj v višini minimalne plače določene v Republiki Sloveniji.
Kot referenčna vrednost dostojne plače se upošteva zakonsko določena minimalna plača v Republiki Sloveniji, ki je v letu 2024 znašala 1.253,90 evra bruto.
Vsi zaposleni so vključeni v socialno zaščito pred izgubo dohodka zaradi bolezni, zaradi brezposelnosti, zaradi poškodbe in invalidnosti, nastale pri delu, zaradi starševskega dopusta in zaradi upokojitve. Enako velja za delavce, nezaposlene v lastni delovni sili (NACE 78).
V letu 2024 je razmerje skupnega letnega nadomestila za najbolje plačane posameznika v Skupini Luka Koper do mediane letne skupne plače za vse zaposlene (razen najbolje plačanega posameznika) znašalo 4,79.
Razmerje letnih skupnih prejemkov je izračunano kot: (letni skupni prejemki najbolje plačanega posameznika / mediana letnih skupnih prejemkov zaposlenih (razen najbolje plačanega posameznika)).
Podatki o letnem znesku prejemkov predstavljajo bruto I rednega dela in variabilnega dela plače iz naslova poslovne uspešnosti za zaposlene po kolektivni pogodbi ter plač rednega dela za zaposlene po pogodbah o poslovodenju in drugih individualnih pogodbah (brez upoštevanja izplačila variabilnega dela plače, ki je obračunan po potrditvi letnega poročila). V izračun mediane so bili zajeti zaposleni, ki so v Skupini prejeli plačilo za celoletni fond ur rednega dela za polni delovni čas razen najbolje plačanega posameznika. Povprečno letno nadomestilo je bilo izračunano na podlagi opravljenih ur vseh zaposlenih razen najbolje plačanega posameznika. Podatki o obračunanih plačah so evidentirani v informacijskem sistemu za obračun plač.
V poslovnem letu 2024 ni bilo ugotovljenih kršitev, povezanih z diskriminacijo, morebitnim nadlegovanjem ali kršitvami načel raznolikosti in enakih možnosti. Po internem kanalu je bilo prejetih 19 prijav, ki so se nanašale na domnevno neenakopravno obravnavo ali morebitno zlorabo pravic v delovnem okolju podjetja.
V skladu s Pravilnikom o zaščiti dostojanstva zaposlenih obravnavamo in spremljamo primere trpinčenja in nadlegovanja na delovnem mestu. V letu 2024 smo prejeli dve prijavi. Prva prijava je bila rešena brez uvedbe formalnega postopka, druga prijava je še v postopku formalnega reševanja. Ni nam poznano, da bi bili pritožbeni mehanizmi v zvezi s tem uporabljeni pri drugih nacionalnih kontaktnih točkah.
V letu 2024 smo zaradi razkritih incidentov in pritožb izplačali eno denarno kazen v višini 1,8 tisoč evrov, kar je prikazano v računovodskem delu poročila v pojasnilu 4: Stroški storitev.
| Število z delom povezanih poškodb | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2024 |
|---|---|---|---|
| Skupina Luka Koper | 58 | 94 (1)* | 97 (1)* |
Številoz delom povezanih poškodb, ki zahtevajo vsajen dan bolniškega staležaizhaja iz evidence poškodb pri delu.
| Številoz delom povezanih poškodb namilijon opravljenih ur | Število poškodb na milijon opravljenih ur | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2024 |
|---|---|---|---|---|
| Skupina Luka Koper | 16,1 | 25,6 | 24,3 |
Primerov z delom povezanih boleznioz. poklicnih bolezni ni bilo.
Število z delom povezanih poškodb namilijon opravljenih urje izračunano kot: (število poškodb pri delu, ki zahtevajo vsaken dan bolniškega staleža /število oddelanih ur, izraženo v milijonih). Število poškodb pri delu izhaja iz evidence poškodb pri delu. Število oddelanih ur je evidentirano v kadrovskem informacijskem sistemu.
| Število izgubljenih dni | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2024 |
|---|---|---|---|
| Skupina Luka Koper | 26 | 32 | 21 |
Z delom povezanih bolezni ali smrti ni bilo. Posledično ni bilo izgubljenih dni zaradi z delom povezanih bolezni ali smrti.
Število izgubljenih dni na poškodbo pri delu zaradi z delom povezanih poškodb je izračunano kot: (seštevek izgubljenih delovnih dni zaradi bolniške odsotnosti poškodovanih pri delu / število poškodb pri delu, ki zahtevajo vsaj en dan bolniškega staleža). Število poškodb pri delu izhaja iz evidence poškodb pri delu. Število izgubljenih delovnih dni zaradi bolniške odsotnosti poškodovanih pri delu je evidentirano v kadrovskem informacijskem sistemu.
Vsi zaposleni so v skladu z zakonodajo/socialno politiko upravičeni do dopusta iz družinskih razlogov. Pri tem so upoštevani materinski dopust, očetovski dopust in starševski dopust.
| Odstotek zaposlenih, ki so izkoristili dopust iz družinskih razlogov, po spolu | Skupina Luka Koper | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2024 |
|---|---|---|---|---|
| Delež (v %) skupaj | 6,2 | 5,6 | 6,39 | |
| Delež (v %) ženske | 0,7 | 0,5 | 0,31 | |
| Delež (v %) moški | 5,5 | 5,1 | 6,08 |
Delež zaposlenih, ki so izkoristili dopust iz družinskih razlogov je izračunan kot: (število zaposlenih, ki so koristili dopust iz družinskih razlogov / število vseh zaposlenih) * 100. Delež je izračunan ločeno tudi po spolu. Število zaposlenih po spolu, ki so koristili dopust iz družinskih razlogov in vseh ostalih zaposlenih je evidentirano v kadrovskem informacijskem sistemu. V dopust iz družinskih razlogov štejemo starševske, materinske, očetovske dopuste na podlagi pridobljenih potrdil Centra za socialno delo.
V letu 2024 je plačna vrzel med zaposlenimi moškimi in ženskami v Skupini Luka Koper znašala -12 %. V Skupini Luka Koper je zaradi same dejavnosti veliko več zaposlenih moških (v letu 2024 so 92 % vseh oddelanih ur opravili moški zaposleni, ženske pa 8 % oddelanih ur), zaposleni moški in ženske niso enakomerno razporejeni po vseh delovnih mestih, razlike so tudi v izobrazbeni strukturi.
Plačna vrzel med spoloma je izračunana kot: ((povprečna bruto urna postavka moških zaposlenih – povprečna bruto urna postavka ženskih zaposlenih) / povprečna bruto urna postavka moških zaposlenih) * 100. Podatki o obračunanih plačah po spolu so evidentirani v informacijskem sistemu za obračun plač.
| Tema/vpliv | Lokacija/dejavnost povezana z vplivom | Dejanski/potencialen | Pozitiven/negativen | Obdobje vpliva |
|---|---|---|---|---|
| Zdravje in varnost pri delu | Zgornji in spodnji del verige vrednosti | Dejanski | Negativen | • •• |
| Spoštovanje človekovih pravic | Zgornji del verige vrednosti | Dejanski | Pozitiven | • • • |
Pristopna področju spoštovanja človekovih pravic, pomembnih za delavce v vrednostni verigi, vključno z informacijo, daje družba Luka Koper, d. d., leta 2019 pristopila k Zavezi o spoštovanju človekovih pravic pri poslovanju, je opisan v poglavju 15.1.6 Izjava o skrbnem pregledu (GOV–4). Zaveze glede spoštovanja človekovih pravic in ukrepi za zagotavljanje in omogočanje popravek ukrepa so vključeni v Politiko upravljanja Skupine Koper in Etični kodeks Skupine Luka Koper ter so podrobneje opisani v poglavju 15.1.4 Informacije, predložene upravnim, poslovodnim in nadzornim organom podjetja, ter trajnostnostne zadeve, ki jih ti organi obravnavajo (GOV-2).
V dokumentih nimamo opredeljenih ločenih postopkov za delavce v vrednostni verigi.
Kodeks ravnanja poslovnih partnerjev Skupine Luke Koper določa pričakovanja in standarde sodelovanja s poslovnimi partnerji in je opisan v poglavju 17.1.2 Politike v zvezi z lastno delovno silo (S1-1) in poglavju 18.1.2 Politike o poslovnem ravnanju in korporativna kultura (G1-1).
Politika upravljanja družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper se zavezuje zagotavljanju varnosti in zdravja zaposlenih in drugih udeležencev v pristanišču ter trajnostnemu razvoju in je opisana v poglavju 17.1.2 Politike v zvezi z lastno delovno silo (S1-1).
Etični kodeks Skupine Luka Koper ureja tudi odnose do kupcev, dobaviteljev in preostalih deležnikov in je opisan v poglavju 17.1.2 Politike v zvezi z lastno delovno silo (S1-1).
Za lastnim delovanjem povzročili na delavce v verigi vrednosti na lokacijah izvajanja lastne dejavnosti. Mednje vključujemo:
V okviru teh delavcev niso bili prepoznani delavci, ki so zaradi svojih posebnih značilnosti ali okoliščin posebno ranljivi za negativne vplive. Nismo prepoznali nobenih specifičnih geografskih območij z znatnim tveganjem za otroško ali prisilno delo, saj je večji del dobaviteljev iz Slovenije, za katero takšna vrsta tveganj ni značilna oziroma sistemska. Negativen vpliv na delavce v vrednostni verigi na področju zdravja in varnosti pri delu ni splošno razširjen ali sistemski v krajih, kjer podjetje posluje, ali povezan s posameznimi incidenti. Pri vrednotenju teh vplivov smo izhajali iz dogodkov na območju pristanišča, ki so evidentirani v informacijskem sistemu CIIS.
Vplivi na delavce v vrednostni verigi izhajajo iz našega poslovnega modela in strategije in so povezani s tveganjem neupoštevanja predpisov na področju varstva pri delu na območju pristanišča. Prepoznani vplivi niso povzročili prilagoditev poslovnega modela ali strategije.
V postopku preverjanja morebitnih nepravilnosti v zvezi z diskriminacijo, morebitnim nadlegovanjem ali kršitvami načel raznolikosti in enakih možnosti je pooblaščenec za korporativno integriteto in skladnost poslovanja pristojnim organizacijskim enotam, odgovornim za skladnost ravnanja v povezavi s človekovimi pravicami, izdal 9 priporočil.
V poslovnem letu 2024 ni bil obravnavan noben resen incident v zvezi s človekovimi pravicami, ki se nanaša na delovno silo podjetja ali nespoštovanje vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah, Deklaracije MOD o temeljnih načelih in pravicah pri delu ali smernic OECD za večnacionalna podjetja. Družba oz. družbe v Skupini v letu 2024 niso prejele odškodninskih zahtevkov ali denarnih kazni zaradi resnih incidentov.
V Skupini nimamo vzpostavljenih posebnih postopkov za sodelovanje z delavci v vrednostni verigi. Delavci v vrednostni verigi lahko izražajo tudi svoje pomisleke, mnenja in pritožbe, kot je opisano v točki 17.2.4 Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih lahko delavci v vrednostni verigi izrazijo pomisleke (S2-3). Nimamo posebej sprejetih ukrepov za pridobitev vpogleda v stališča oseb iz ranljivih skupin.
Vsakdo, vključno z delavci v vrednostni verigi, ki je seznanjen s kakršnokoli obliko kršitve etike in morale, kršitvijo korporativne integritete ali kakšno drugo obliko nepravilnosti oziroma spornega ravnanja v Skupini Luka Koper, lahko poda prijavo, o čemer podrobneje poročamo v poglavju 18.1.3 Preprečevanje in odkrivanje korupcije in podkupovanja (G1-3).
Ukrepi, ki jih imamo, se nanašajo na delavce v vrednostni verigi, ki dejavnost opravljajo na območju pristanišča. Za ostale delavce v vrednostni verigi nimamo sprejetih ukrepov.
Izvajalci del na območju pristanišča ob vlogi za izdajo dovolilnice podpišejo Izjavo o seznanjenosti s pristaniškim redom in notranjimi akti Luke Koper, d. d., objavljenimi na spletni strani družbe Luški vodnik - Luka Koper d.d. Prav tako ob izpolnitvi dovolilnice posameznik potrdi, da razume splošne ukrepe za zagotavljanje varnosti, in dobi v branje brošuro o varnosti.
Pristaniški red določa interna pravila za varno in nemoteno delovanje pristanišča in velja za vse osebe, ki vstopajo na območje koprskega tovornega pristanišča, tudi za delavce v vrednostni verigi, ki delajo na območju pristanišča. Njegova določila se izvajajo z namenom zagotavljanja varovanja pristanišča, varnosti in zdravja pri delu, varstva okolja in obrambnih nalog.
Pravilnik o varnosti in zdravja pri delu v koprskem pristanišču dodatno opredeljuje pravice, obveznosti in odgovornosti oseb, ki opravljajo dela oziroma se zadržujejo na območju pristanišča, kakor tudi varnostne ukrepe, normative, postopke in opravila, določene z veljavnimi predpisi in navodili, s katerimi družba Luka Koper, d. d., ureja to področje.
S poslovnimi partnerji, ki v pristanišče vstopajo z namenom izvajanja del, servisiranja in podobnih storitev, imamo sklenjen tudi Sporazum o ukrepih zagotavljanja varnosti, ki se nanaša na ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, požarne varnosti in varstva okolja na deloviščih koprskega pristanišča, kjer izvaja storitve eden ali več delodajalcev. Sporazum določa tudi odgovorne osebe za izvajanje ukrepov zagotavljanja varnosti.
V primeru škodnih dogodkov pri zunanjih pogodbenih partnerjih (ZPP), ki imajo lahko za posledico tudi delovno nezgodo, se skladno s sklenjenimi pogodbami odgovorne osebe pri njih pozove k izvedbi razgovorov z udeleženci, analizi vzrokov za nastanek in pripravi ukrepov za preprečitev podobnih primerov v prihodnje. Pri ostalih zunanjih udeležencih se odgovorne osebe delodajalca obvešča v primeru večjih škodnih dogodkov ter pozove k sprejetju ukrepov za bodočo preprečitev le teh.
Zagotavljanje popravnih ukrepov je opisano v točki 17.2.4 Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih lahko delavci v vrednostni verigi izrazijo pomisleke.
Postopki, s katerimi opredelimo ukrepe za odziv na dejanske ali morebitne negativne vplive na vse udeležence v procesih na območju pristanišča, so opredeljeni v internih dokumentih sistema vodenja na področju varovanja okolja in zdravja zaposlenih, in sicer od izvajanja nadzora in merjenja, ocenjevanja skladnosti z zakonodajo, ugotavljanja neskladnosti ter izvajanja preventivnih in korektivnih ukrepov, presoj in spremljanja uspešnosti procesov z rednim poročanjem.
Učinkovitost ukrepov se preverja s preventivnimi nadzori in obhodi, ki se jih izvaja na skupnih območjih pristanišča in spremljanjem trendov izrednih dogodkov, o katerih se poroča v kvartalnih programih dela ter poletnih in letnih poročilih, s katerimi se seznanijo organi vodenja in nadzora družbe. V kolikor so za izvedbo ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje vplivov na področju zdravja in varnosti pri delu potrebni viri, zanje zagotovimo sredstva v letnih poslovnih načrtih.
V letu 2024 preko sistema za prijavo nepravilnosti ni bilo prijavljenih kršitev v zvezi s človekovimi pravicami, podkupovanjem, diskriminacijo, delom otrok in prisilnim delom.
V zvezi z upravljanjem pomembnih negativnih vplivov, spodbujanjem pozitivnih vplivov ter upravljanjem pomembnih tveganj in priložnosti na področju delavcev v vrednostni verigi nimamo zastavljenih ciljev.
življenjalokalnega prebivalstva vsaj za čas trajanja koncesije. Sladno s koncesijskopogodbo zaradi pozidave morjain tal niso predvideni drugi izravnalniukrepi kot to, da se polovicasredstev iz naslova koncesijske dajatve nameni Mestni občini Koper in Občini Ankaran, lahko pa so posebej določeniskladno z zakonodajo, ki ureja posege v prostor.
Prepoznani vplivi izhajajo iz osnovne dejavnosti pretovora, skladiščenja ter ostalih podpornih dejavnosti, ki jih izvajata družbi Luka Koper, d. d., in Luka KoperINPO, d. o. o., in se nanašajo na dejanske ali potencialneemisije različnih onesnaževal v okolje in širitev območja pristanišča, zato so vplivi sistemskenaravein selahko odražajo nanižji kakovosti bivanjain življenja lokalnega prebivalstva natem območju. Negativni vplivi, povezani s posameznimi incidenti v okviru lastnih dejavnosti podjetja, niso biliprepoznani, saj jih uspešno obvladujemos sistemomza obvladovanje tveganj, ustreznimi varnostnimi protokoli ter preventivnimi ukrepi.
Prepoznana sta bila tudi pomembna dejanska pozitivnavpliva na prizadete skupnosti. Svoboda izražanja pri posegih v prostorse nanaša nasodelovanje s prizadetimi skupnostmi in njihovo vključevanje v pripravo preventivnih ukrepov oz. ukrepov za obvladovanje tveganj pri infrastrukturnih projektih, ki zahtevajo poseg v prostor. Vsi postopki presoje vplivov na okolje, ki se izvajajo predvsem v družbi Luka Koper, d. d., so javno dostopni širši javnosti. Stranke v postopku imajo možnost podajanja pripomb, ki se obravnavajo v skladu z zakonodajo in omogočajo svobodo izražanja lokalne skupnosti.
Vsi predvideni ukrepi, ki izhajajo iz pridobljenih soglasij, se pri izvedbi projektaupoštevajo in poročajo pristojnim ministrstvom, s čimer pozitivno vplivamo tako na lokalno skupnost kot na naravno okolje. Vključujemo se v dvig kakovosti življenjav lokalnih skupnostih in širšem okolju, kjer ssponzorstvi in donacijamipodpiramo različne projekte na izobraževalnem, trajnostnem, športnem, kulturnem in humanitarnem področju.
| Tema/vpliv | Lokacija/dejavnost povezana z vplivom | Dejanski/potencialen | Pozitiven/negativen | Obdobje vpliva | Kratko-ročno | Srednje-ročno | Dolgo-ročno | Potencialen vpliv na prizadete skupnosti zaradi emisij | Lastna dejavnost/zgornji in spodnji del verige vrednosti |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Potencialni | Negativen | • | • | • | |||||
| Vplivi na prizadete skupnosti, povezani z zemljišči | Lastna dejavnost | Dejanski | Negativen | • | • | • | |||
| Svoboda izražanja (pri posegih v prostor) | Lastna dejavnost | Dejanski | Pozitiven | • | • | • | |||
| Družbeno odgovorne aktivnosti | Lastna dejavnost | Dejanski | Pozitiven | • | • | • |
Predvsem na območju koprskega pristanišča smo prepoznali zemisijami povezane negativne vplive na prizadete skupnosti, tj. lokalne prebivalce. O pomembnih vplivih na področju onesnaženja poročamo v poglavjih 16.2 Podnebne spremembe in 16.3 Onesnaževanje. Z rednim izvajanjem meritev, izvedbo zaščitnih ukrepov (kot so namestitev ograje in prekrivanje razsutih tovorov s posebno zmesjo iz celuloze in vode, s katero preprečujemo širjenje prahu, privabljanje čistejših in okolju prijaznejših ladij, elektrifikacija opreme itd.), prilagoditvijo internih procesov, spremljanjem doseganja zastavljenih ciljev in izvajanjem dodatnih omilitvenih ukrepov poskušamo zmanjšati njihov vpliv, saj se zavedamo, da se v neposredni bližini pristanišča nahajajo mestno jedro Kopra, del naselij Ankaran in Bertoki ter zaščitena območja Nature 2000.
Pristanišče je nastalo s počasnim zasipanjem morja in s širitvami območja dejavnosti v zaledne obmorske površine, kjer sicer ni kmetijske dejavnosti, v obsegu, kot je zakonsko opredeljeno v Uredbi o državnem prostorskem načrtu za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru (Uradni list RS, št. 48/11), in v skladu s koncesijskim območjem, ki ga opredeljuje Uredba o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture, ki je stopila v veljavo julija 2008. Gradnja na območju morja, izvedba poglabljanja in pozidavatal potekajo skladno z obema uredbama in pomenijo nepovraten vpliv nastanje ekosistemov ter lahko negativno vplivajo na kakovost.
Postopek opredelitve pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti ter posvetovanj z deležniki je opredeljen v poglavju 15.1.11 Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti (IRO-1). Pri oceni so bile upoštevane vse lokacije in lastne dejavnosti, pri čemer so na območju pristanišča Koper upoštevani skupni vplivi družb Luka Koper, d. d., in Luka Koper INPO, d. o. o., zunaj območja padružbe Adria Terminali, ki deluje na območju Občine Sežana, in TOC, d. o. o., ki deluje na območju Bivja v Mestni občini Koper. Prepoznani so bili samo vplivi družb Luka Koper, d. d., in Luka Koper INPO, d. o. o., in sicer na območju pristanišča Koper.
Pri pripravi razkritij v poglavju 15.1.10 Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijami in poslovnim modelom (SBM-3) so bile zajete prizadete skupnosti, na katere lahko družbe Skupine Luka Koper pomembno vplivajo z lastnimi dejavnostmi. Ocena vplivov zaradi poslovnih odnosov v zgornji in spodnji verigi vrednosti je bila izdelana.
Lokalni skupnosti (Mestna občina Koper in Občina Ankaran) sta vpeti v dejavnosti družb Luka Koper, d. d., in Luka Koper INPO, d. o. o., saj družbi izvajata svojo dejavnost na njunem območju. S svojo dejavnostjo vplivata na delovanje in življenje v omenjenih lokalnih skupnostih, zato so bili prebivalci obeh lokalnih skupnosti na okoljskem področju prepoznani kot prizadeta skupnost.
Stališča prizadetih skupnosti so za nas pomembna, zato si prizadevamo, da bi bil njihov interes v čim večji meri upoštevan v procesih upravljanja dejanskih ali morebitnih vplivov na skupnost in pri sprejemanju odločitev o uvedbi dodatnih ukrepov za zmanjšanje morebitnih vplivov delovanja na okolje.
S prizadetimi skupnostmi sodelujemo in komuniciramo posredno prek predstavnikov lokalnih oblasti Mestne občine Koper in Občine Ankaran. Neposredno komunikacijo s predstavniki lokalne skupnosti vodi uprava družbe Luka Koper, d. d., ki tudi potrjuje predlagane ukrepe in morebitne projekte oz. naložbe, ki prispevajo k zmanjšanju vplivov dejavnosti na okolje. Komunikacija s prizadetimi skupnostmi poteka prek sestankov s predstavniki lokalnih skupnosti pri skupnih projektih in prek mešanih delovnih skupin oz. komisij, ki jih sestavljajo predstavniki občine in zainteresirane javnosti.
Delovne skupine se oblikujejo po potrebi, tematike, ki jih obravnavajo, pa so različne in obsegajo tako področje izvajanja omilitvenih ukrepov kot sodelovanja v skupnih trajnostnih in okoljskih projektih.
Sestanki z lokalno skupnostjo se izvajajo večkrat letno po potrebi. Prav tako se večkrat letno oz. po potrebi organizirajo srečanja delovnih skupin, ki so vezane na izvedbo točno določenega projekta. Rezultati takšnega preteklega sodelovanja so podpisani Pismo o nameri med Mestno občino Koper in Luko Koper, d. d., za sklenitev dogovora o izvajanju omilitvenih ukrepov za zmanjševanje vplivov pristaniške dejavnosti na okolje in nadaljnjega razvoja:
V družbi Luka Koper, d. d., sta sprejeti politiki, s katerima smo se zavezali zmanjševanju vseh vplivov na okolje ter aktivnemu sodelovanju z lokalnimi skupnostmi pri izvajanju politike, in sicer Varnostna politika družbe Luka Koper, d. d., in Politika varnega in zdravega pristaniškega okolja ter energetske učinkovitosti, ki sta opisani v poglavju 16.2.4 Politike v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje (E1-2).
Vse politike so javno objavljene na korporativnih straneh družbe, in sicer: https://www.luka-kp.si/o-podjetju/pomembni-dokumenti/, dodatno so politike, cilji družbe in druge relevantne vsebine objavljene na trajnostnem portalu www.zivetispristaniscem.si.
Na ravni družbe Luka Koper, d. d., je bila v letu 2021 sprejeta Strategija trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti, ki opredeljuje cilje, kazalnike in aktivnosti na tem področju do leta 2025. V delu, ki se nanaša na področje družbene odgovornosti s ciljem podpore lokalne skupnosti in projektov, ki se v tej skupnosti na različnih področjih izvajajo, je ta vsebina zajeta tudi v veljavni Strategiji na področju sponzorstev in donacij.
Družba Luka Koper, d. d., je tudi podpisnica Zaveze o spoštovanju človekovih pravic pri poslovanju (z dne 31. 5. 2019, objavljene na spletni strani Človekove pravice v gospodarstvu | GOV.SI), pripravljene s strani Vlade RS na podlagi načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah, Deklaracije MOD o temeljnih načelih in pravicah pri delu ter smernic OECD za večnacionalne družbe. Spoštovanje človekovih pravic je vključeno v Politiko upravljanja in Etični kodeks Skupine Luka Koper, kjer sicer spoštovanje človekovih pravic prizadetih skupnosti ni posebej izpostavljeno, so pa ravnanja glede spoštovanja pravic lokalne skupnosti do čistega okolja prek odnosa do okolja ter sodelovanja z lokalnimi skupnostmi na področju sprejemanja in dogovarjanja skupnih ukrepov za omilitev vplivov na okolje in življenje ter izboljšanje ladij kot vira hrupa v pristanišču ali določitve nižjih mejnih vrednosti tudi v okoljevarstvenem soglasju, kar bi lahko privedlo do omejitev delovanja v nočnem času. Finančne posledice, ki so sicer tveganja z nizko verjetnostjo, so predstavljene v poglavju 15.1.10 Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnimi modeli (SBM-3).
V Politiki upravljanja Skupine Luka Koper smo med glavnimi usmeritvami upravljanja opredelili, da smo poleg ekonomskih ciljev zavezani tudi trajnostnemu razvoju oziroma družbeno odgovornemu odnosu do družbene skupnosti in naravnega okolja, naše poslanstvo pa je zagotavljanje zanesljivih in visoko kakovostnih pristaniških storitev, skladnih s smernicami trajnostnega razvoja. Zavezanost trajnostnemu razvoju je temelj družbene odgovornosti. To pomeni, da priznavamo in v delovanje vključujemo spoštovanje človekovih pravic, pošteno ravnanje z zaposlenimi, odjemalci in dobavitelji.
Krepimo podporo družbeni skupnosti, predvsem lokalni, s katero pristanišče sobiva. Aktivno skrbimo za uravnoteženje sedanjih in prihodnjih razvojnih potreb skupine s potrebami družbenega in naravnega okolja. Lokalni skupnosti (Mestna občina Koper in Občina Ankaran) sta vpeti v dejavnost delniške družbe, saj le-ta izvaja svojo dejavnost na njunem območju. S svojo dejavnostjo vplivamo na delovanje in življenje v omenjenih lokalnih skupnostih. Zato je vzpostavljanje in vzdrževanje partnerskih odnosov z njima dejavnik, ki mu pri svoji zavezanosti trajnostnemu razvoju sledimo kot eni izmed temeljnih strateških usmeritev.
S svojo dejavnostjo z lokalnima skupnostma vzpostavljamo tesne stike za dogovarjanje in sprejemanje skupnih ukrepov za omilitev vplivov na okolje in življenje ter izboljšanje kakovosti bivanja v tem okolju. Prav tako se vključujemo v dvig kakovosti življenja v lokalnih skupnostih in širšem okolju, kjer delujemo z različnimi projekti, kot so sponzorstva in donacije, s katerimi delniška družba podpira izobraževanje, trajnostne pobude, šport, kulturo in humanitarne projekte. Enkrat letno organiziramo dan odprtih vrat pristanišča, t.i. Pristaniški dan, ki obiskovalcem iz lokalnega in širšega okolja omogoča, da se pobližje spoznajo s pristaniščem, njegovim delovanjem in aktivnostmi, ki jih ta poleg dejavnosti izvaja.
Odnos do okolja temelji na:
delovanja pristanišča, izvajanje javnomnenjskih anket med okoliškimi prebivalci in varen kanal za prijavo nepravilnosti.
Pritožbe, zlasti na področju varovanja okolja, sprejema okoljska managerka - pooblaščenka za varstvo okolja, zaposlena v družbi Luka Koper, d. d., in sicer telefonsko ali po elektronski pošti na svoj naslov ali na splošni naslov družbe [email protected]. Kontaktni podatki so objavljeni na spletni strani družbe https://www.luka-kp.si/o-podjetju/trajnostni-razvoj/odnos-do-okolja-in-ljudi/. Vse prejete pritožbe se pregledajo in obravnavajo, družba prav tako na vse pritožbe odgovori ter navede ustrezen ukrep, ki se je oziroma se bo izvedel za odpravo vplivov in preprečitev njihove ponovitve. Družba v primerih, ko zazna potrebo po konkretnejši pojasnitvi okoliščin oziroma predstavitvi ustreznih ukrepov za blažitev morebitnih negativnih vplivov, vzpostavi dialog in posameznika ali skupino povabi na srečanje na sedež družbe. Če se pritožbe usmerijo na kanal za prijavo nepravilnosti, jih obravnava pooblaščenec za korporativno integriteto in skladnost poslovanja skladno s postopkom, opisanim v poglavju 18.1.3 Preprečevanje in odkrivanje korupcije in podkupovanja (G1-3).
Učinkovitost izvedenih ukrepov ugotavljamo za vsako podano pritožbo na način, da preverimo, ali se je z izvedbo ukrepov motnja odpravila (npr. preverimo raven hrupa). O ugotovitvah poročamo pritožbeni stranki, pri čemer se za nastalo nevšečnost tudi opravičimo. Za pritožbe, podane v zvezi z ravnjo hrupa, lahko z meritvami tudi ugotovimo, da mejne vrednosti niso bile presežene. O vseh prejetih okoljskih pritožbah in njihovi obravnavi ter učinkovitosti izvedenih ukrepov poročamo v poglavju 15.1.13 Ostale informacije povezane z uredbo EMAS. Učinkovitost izvedenih ukrepov se na letni ravni preverja tudi z javnomnenjsko raziskavo med okoliškimi prebivalci, povratne informacije o našem delu na okoljskem področju pa spremljamo prek spletne aplikacije na spletni strani https://www.zivetispristaniscem.si/. V Skupini učinkovitost kanalov, po katerih lahko prizadete skupnosti izrazijo svoje pomisleke, še ne spremljamo z vključevanjem deležnikov.
Popravni ukrepi zaradi povzročanja negativnih vplivov so določeni že z Uredbo o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču (UL RS, št. 71/08, 32/11, 53/13, 25/14, 3/18, 41/18, 62/19, 51/21, 47/22 in 9/23) in s koncesijsko pogodbo, saj je skladno s 15. členom uredbe koncesijska dajatev, ki se plačuje občinam v skladu s to uredbo, prihodek proračuna občine, ki ga občina namenja za financiranje javne občinske infrastrukture in občinskih javnih služb, da zaradi vplivov pristanišča izboljša kakovost življenja prebivalcev občine, ki je upravičena do koncesijske dajatve. Poraba sredstev, pridobljenih na podlagi plačila koncesijske dajatve, mora biti prikazana v načrtu razvojnih programov proračuna občine.
Dodatno Mestni občini Koper izplačujemo namensko donacijo za izvajanje omilitvenih ukrepov, ki je opredeljena v Pismu o nameri iz leta 2018 in Dogovoru o izvajanju omilitvenih ukrepov za zmanjšanje vplivov pristaniške dejavnosti na okolje (iz leta 2019). 22. decembra 2023 je bil podpisan nov petletni dogovor o izvajanju omilitvenih ukrepov, na podlagi katerega Luka Koper, d. d., Mestni občini Koper do vključno 2028 izplačuje namensko letno donacijo v višini 320 tisoč evrov (skupno 1,6 milijona evrov), ki jih občina prek javnega razpisa deli upravičencem za izvedbo ukrepov za zmanjšanje vplivov pristaniške dejavnosti na okolje.
Skladno z Odlokom o dodeljevanju nepovratnih sredstev za izvajanje omilitvenih ukrepov z namenom zmanjšanja vplivov emisij iz pristaniške dejavnosti, ki je dostopen na strani https://www.koper.si/regulation/odlok-o-dodeljevanju-nepovratnih-sredstev-za-izvajanje-omilitvenih-ukrepov-z-namenom-zmanjsanja-vplivov-emisij-iz-pristaniske-dejavnosti-uradni-list-rs-st-70-2019/, se ta sredstva upravičencem razdeljujejo na podlagi javnega razpisa. Razpis je objavljen na spletni strani občine www.koper.si, javnost pa se s tem seznani bodisi prek organov lokalne skupnosti (MOK in krajevna skupnost) bodisi prek medijev, saj se vsebina in vse informacije glede izvajanja omilitvenih ukrepov v tekočem letu in objave razpisa delijo v sporočilu za javnost ter prek medijev in glavnih komunikacijskih kanalov družbe Luka Koper, d. d., in Mestne občine Koper.
Za sprejemanje popravnih ukrepov imamo vzpostavljene tudi pritožbene mehanizme, ki vključujejo sprejemanje in obravnavo okoljskih pritožb zaradi pristanišča v letu 2018, dva sporazuma med Mestno občino Koper in Luko Koper, d. d., sklenjena leta 2019 in konec leta 2023, ter sporazum o ureditvi medsebojnih razmerij pri projektu ureditve ankaranskega obrobnega kanala – faza 1A iz leta 2021.
Vsako leto izvedemo javnomnenjsko raziskavo med okoliškimi prebivalci, v katero so vključeni prebivalci Občine Ankaran in Mestne občine Koper (krajevne skupnosti Koper Center, Olmo - Prisoje, Semedela, Za gradom, Žusterna, Bertoki, Hrvatini in Škofije). Rezultati ankete dajo vpogled v stališča prizadetih skupnosti z območij v neposredni bližini pristanišča ter so podlaga za sprejemanje odločitev o morebitnih dodatnih ukrepih za zmanjšanje vplivov oz. izboljšanje kakovosti bivanja v skupnem prostoru.
Družba vodi in obravnava okoljske in druge pritožbe zaradi delovanja pristanišča, na podlagi katerih sledijo tudi srečanja s predstavniki skupin oz. posamezniki. Stališča, ki jih delijo, so pogosto upoštevana pri sprejemanju odločitev o uvedbi dodatnih ukrepov za zmanjšanje morebitnih vplivov delovanja na okolje.
Stališča in morebitne želje prizadetih skupnosti se pridobiva tudi v interakciji prek družbenih omrežij Facebook in Instagram. Pomembno vlogo na področju komuniciranja družbe s prizadetimi skupnostmi imajo tudi mediji, prek katerih družba obvešča in osvešča o delovanju, rezultatih, naložbah in drugih aktivnostih, ki so za prizadete skupnosti ključnega pomena.
Pri zahtevnejših infrastrukturnih projektih, ki predstavljajo poseg v prostor, se skladno z veljavno zakonodajo izvedeta tudi presoja vplivov na okolje in javna razgrnitev, v katerih lahko sodelujejo zainteresirane javnosti – prizadete skupnosti in se vključijo v pripravo preventivnih ukrepov oz. ukrepov za omilitev vplivov.
Učinkovitost sodelovanja se ocenjuje na podlagi javnomnenjske raziskave med okoliškimi prebivalci in prek pozitivnih/negativnih odzivov uporabnikov družbenih medijev, predvsem pa neposredni komunikaciji s predstavniki lokalne skupnosti.
prometa v pristanišče in iz njega, se odpravili zastoji na vhodih pred prista-
niščemoz. zastoji naglavnih prometnih vpadnicah ter znižali lokalni izpusti CO2. Skladno s Pismom o nameri, podpisanim z Mestno občino Koper, smo v letu 2024 pričeli gradnjo 12. veza, ki bo omogočal rast pretovora tako v segmentu generalnih tovorov kot avtomobilovin s tem sprostitev kapacitet na 1. in 2. vezu obale najbližjemu jedru Kopra, ki se bo med sezono namenila pretežno privezu-
vanju potniških ladij.
Z Občino Ankaran in Ministrstvom za infrastrukturo je bil leta 2021 podpisan tripartitni sporazum glede projekta ureditve ankaranskega obrobnega kanala – faza 1A, ki ureja tudi razmerja pri rekonstrukciji Železniške ceste, ene od ključnih in najkrajših cestnih povezav med Ankaranom in Koprom, ki bo po izvedbi tudi poplavno varna.
Prepoznani pozitivni vplivi na prizadete skupnosti se nanašajo na svobodo izražanja (pri posegih v prostor) in družbeno odgovorne aktivnosti. Za zagotavljanje in ohranjanje pozitivnih vplivov na prizadete skupnosti izvajamo vrsto ukrepov. Pri zahtevnejših infrastrukturnih projektih, ki predstavljajo poseg v prostor, se skladno z veljavno zakonodajo izvede tudi presoja vplivov na okolje in javna razgrnitev. Ta predvideva sodelovanje z zainteresirano javnostjo – prizadetih skupnosti in vključevanje v pripravo preventivnih ukrepov oziroma ukrepov za omilitev vplivov.
Na podlagi veljavne strategije na področju sponzorstev in donacij podpisujemo programe na področju športa, kulture, izobraževalne in znanstvene dejavnosti, trajnostnih projektov itd. V letu 2024 smo za to namenili 1,4 milijona evrov, razdelitev sredstev za posamezne projekte je prikazana v grafu desno.
ključne informacije s področja varovanja okolja in aktivnosti s področja družbene odgovornosti. Na portalu so objavljeni tudi rezultati meritev emisij v okolje (zrak, hrup, kakovost morske vode), ki se redno ažurirajo. Pomemben segment, s katerim v svoje delovanje vključujemo širšo javnost, so tudi vodeni ogledi pristanišča, ki jih izvajamo vse leto in v okviru Pristaniškega dneva. Tveganja nesreč, ki bi lahko imele potencialno negativen vpliv na lokalno skupnost, obvladujemo v okviru sistema za obvladovanje tveganj s preventivnimi ukrepi in postopki.
Ukrepi, ki smo jih uvedli z namenom preprečevanja in blažitve pomembnih negativnih vplivov na prizadete skupnosti, so natančneje opredeljeni v poglavjih:
V katerem opisujemo ukrepe za omilitev vplivov, povezanih z infrastrukturnimi projekti, za katere je potrebno izdelati presojo vplivov na okolje. Ukrepi, opredeljeni v posameznih poglavjih, imajo enoten cilj – zmanjšanje oziroma blažitev vplivov delovanja Skupine Luka Koper oziroma preprečitev, da do vpliva, ki bi gazaznale različne deležniške skupine, sploh pride. Prizadete skupnosti so zaradi neposredne bližine pristanišča morebitnim vplivom najbolj izpostavljene.
Poleg navedenih ukrepov smo izvedli tudi ukrepe, pri katerih gre za nadgradnjo storitev ali infrastrukture ali za sistemske izboljšave, ki so pomembno prispevale k kakovosti bivanja in življenja prizadetih skupnosti. Zgrajena sta bila dva nova vhoda v pristanišče, v letu 2019 vhod Sermin, v letu 2021 pa vhod Bertoki, ki sta pomembno razbremenila obstoječi vhod Koper, ki se nahaja ob robu mestnega središča. V letu 2024 se je izvedla dokončna selitev kamionskega terminala z obstoječe lokacije v mestu na industrijsko območje Sermin. S selitvijo se je celoten tovorni promet, namenjen na kamionski terminal, preusmeril na vhoda Sermin in Bertoki, kar je mestno središče in glavne vpadnice dodatno razbremenilo tovornega prometa, hkrati se je delež vstopov na glavnem vhodu Koper še dodatno zmanjšal.
K zmanjšanju emisij v okolje je posredno prispeval tudi nov sistem najave kamionov VBS (Vehicle Booking System), s katerim se je povečala pretočnost tovornega prometa. Preučili smo možnost vzpostavitve spletnega varnega kanala za pošiljanje okoljskih in drugih pritožb, ki bo zagotavljal visoko stopnjo anonimnosti in bo onemogočal negativno obravnavo tistih, ki se poslužijo tega mehanizma, po vzoru internega pritožbenega mehanizma za prijavo nepravilnosti (kršitve predpisov RS, ki se nanašajo na Skupino Luka Koper) na naslovu nepravilnosti.luka-kp.si.
Prizadete skupnosti namreč niso v nobenem pogledu odvisne od delovanja Skupine Luka Koper, vse morebitne pravne relacije in razmerja z lokalnimi skupnostmi in drugimi deležniki pa so opredeljeni na podlagi zakonodaje in druge pravne regulative (Koncesijska pogodba, Uredba o upravljanju pristanišča, medsebojni sporazumi, prostorski akti itd.).
ter pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi s prizadetimi skupnostmi ter učinkovitost navedenih ukrepov.
Družba sicer deluje preventivno, kar pomeni, da ima vzpostavljene ustrezne preventivne ukrepe, mehanizme in varnostne protokole, ki se izvajajo v okviru posameznih procesov in preprečujejo pojav morebitnih negativnih vplivov, katerih posledica je kršitev človekovih pravic prizadetih skupnosti. Eden od preventivnih ukrepov je tudi izvajanje rednega monitoringa hrupa, emisij prašnih delcev in kakovosti vode.
Prepoznani negativni vplivi na prizadete skupnosti se nanašajo na emisije v okolje (npr. hrup, prah, CO2) in širitev pristanišča (z zasutjem morja ali pozidavo na območju zalednih obmorskih površin).
| Šport | Ekologija | Kultura | Humani- | tarno | Izobraže- | vanje | drugo | SKUPAJ |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2022 | 1.600.000 | |||||||
| 2023 | 1.400.000 | |||||||
| 2024 | 1.200.000 |
gih zainteresiranih v podjetništvoin inovativnost, karpredstavlja potenci-
alza razvoj samega pristanišča in s pristaniščem povezanih dejavnosti ter je podpora lokalnemu okolju in finančna spodbuda za razvoj progra-
mov dodane vrednosti, ki prinašajo pozitivne učinkena razvoj skupnosti in gospodarstva. Za izvajanje programa smo v letu 2024 namenili 30 tisoč evrov sredstev.
Postopki za omogočanje popravnih ukrepov v zvezi z dejanskimi pomemb-
niminegativnimi vplivi so pojasnjeni v poglavju 17.2.4 Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih lahko prizadete skup-
nostiizrazijo pomisleke (S3-3).
Spremljanjein ocenjevanje učinkovitostiukrepov poteka zizvajanjem rednega monitoringstanja emisij(prašnih delcev, hrup, CO2, idr.), opisanih v poglavjih 16.2 Podnebnespremembe in 16.3 Onesnaževanje, naosnovi implementiranih pritožbenih mehanizmov za prizadete skupnosti, opisanih v poglavju 17.2.4 Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali,po katerih lahko prizadete skupnostiizrazijopomisleke (S2-3), z javnomnenjskoraziskavo med okoliškimi prebivalci, v katero so vključeni prebivalciObčine Ankaran in Mestneobčine Koper, ter pritožbami lokalne skupnosti.
Tveganje, ki izhaja izodvisnosti od prizadetih skupnosti v zvezi zmorebitno spremembo mejnih vrednosti kazalnikov hrupa v Uredbi o mejnih vrednos-
tih kazalcev hrupa v okolju (Uradnilist RS, št. 43/18, 59/19 in 44/22 – ZVO-2),obvladujemo zukrepi, predstavljenimi v poglavju 16.3.2 Ukrepi in viri v zvezi z onesnaževanjem (E2-2).
Kot opredeljeno v poglavju 16.5.3 Politike vzvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi (E4-2), seposegi v prostor LukeKoper, d. d., izvajajo na obmo-
čjih, ki so opredeljena v Uredbi o državnem prostorskem načrtu za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru (Uradni list RS, št. 48/11). Za prostorskoureditev jebila izvedena celovita presoja in preučeneštevilne in optimalne različice, zaradičesar ni ocenjenih škodljivih vplivov v zvezi z zemljišči/kmetijstvom, morjem, krčenjem gozdov.
Preostale družbe izvajajo posege v prostor izvajajo skladno z občinskimi prostorskimi akti. Tudi za občinske prostorske akte so bile izvedene presoje vplivov na okolje in pridobljena soglasja, zaradičesar ni ocenjenih škodljivih vplivov v zvezi z zemljišči/kmetijstvom, morjem, krčenjem gozdov.
Družba je s strani Agencije RS za okolje Ministrstva za okolje in prostor na podlagi varnostnegaporočila prejela okoljevarstvenodovoljenje za celot-
no pristanišče. V okvirutega dokumenta so kot viri tveganja nastanka več-
jenesreče navedeni terminal za sadje zaradi uporabe hladilnih sredstev v tehnologijihlajenja, terminal za tekoče tovore in tankerski privez. Pridobi-
tevokoljevarstvenega dovoljenja pomeni, da je obrat tehnično in kadrovsko usposobljen preprečevati in obvladovati tveganja večjih nesreč. Skladno z zakonodajomoramo o tem javnost informirati, kar smo storili z Informa-
cijo za javnost o varnostnihukrepih ter zasnovi preprečevanja večjihne-
sreč,ki jedostopna na spletni strani: Informacija za javnost. Informa-
cijaza javnost je bila javnostiposredovana tudi v fizični obliki.
Poleg rednega monitoringa vplivov delovanja pristanišča po potrebi, zlastiv fazi izvajanjavečjih infrastrukturnih projektov, vzpostavimo dodaten moni-
toring vplivov, o katerih nadalje poročamo javnosti in pristojniminstitucijam.
Skladno znavedenimi sistemiv družbi LukaKoper, d. d., zizvajanjem redne-
gamonitoringa v procesu strateškega in letnega planiranja določimo cilje in ukrepe za dosego ciljev, ki so večinoma preventivno naravnani, ter s tem poskrbimo, da ne bi povzročili pomembnih negativnihvplivov na prizadete skupnosti.
Skupina Luka Koper z resnimi težavami in incidenti v zvezi s človekovimi pravicami, povezanimi s prizadetimi skupnostmi, ni bila seznanjena.
Strokovno podporo priupravljanju tveganjin izvajanju ukrepov za blažitev prepoznanih vplivov zaradi emisij in v povezavi z rabo zemljišč upravi druž-
be (kot odgovornemu organu) nudijo strokovna področja,organizirana gle-
dena osnovne poslovodskefunkcije in specifične potrebe dejavnosti.
Za izvajanje ukrepov za obvladovanje vplivov v povezavi zrabozemljišč, opredeljenih pod PT 38, skrbi področje financ in računovodstva, ki v okviru svojihnalog bdi nad izplačilikoncesijske dajatve, nadomestilaza uporabo stavbnegazemljišča in vodnega povračila.
Za izvajanje ukrepov in uresničevanje ciljev na področju varstva okolja skrbi-jo posamezneorganizacijske enote, za programe, ki vključujejo več enotin skupno infrastrukturo, paskrbi področje varovanja zdravja in ekologije. To ima svetovalno, nadzorno, razvojno in operativno vlogo. V skladu z zahte-
vami ISO 14001in EMAS terstrategijo podjetja sta imenovana predstavnik vodstvaza okolje ter varnostin zdravje pri delu ter pooblaščenec za varstvo okolja.
Pri pomembnih okoljskih vidikih sepostavijo letni merljivi cilji in pripravi-jo programi izboljšav poslovanja (PIP)za lažje in učinkovitejše doseganje.
Zastavljenih ciljev. PIP predstavlja ukrep, ki je sprejet za obvladovanje prepoznanega okoljskega vidika, preprečevanje ali ublažitev negativnih vplivov, zagotavljanje sanacije vpliva ter obvladovanje dejanskih in potencialnih pozitivnih učinkov. PIP je lahko naložba, lahko je strošek (npr. študija, vzdrževalni posegi, meritev) ali organizacijski ukrep. Ti postanejo del letnega poslovnega načrta družbe.
Realizacija programov izboljšav se pregleduje letno, doseganje zastavljenih ciljev pa se spremlja kvartalno in se o tem poroča upravi družbe. Ustreznost vzpostavljenega sistema ravnanja z okoljem se preverja in ocenjuje tudi v okviru rednih notranjih presoj in vodstvenega pregleda ter zunanje presoje sistemov kakovosti, učinkovitost izvedenih ukrepov pa na podlagi realizacije PIP, doseganja ciljev in spremljanja postavljenih specifičnih kazalnikov, opredeljenih v poglavjih 16.2.5 Ukrepi in viri v zvezi s politikami na področju podnebnih sprememb (E1-3), 16.3.2 Ukrepi in viri v zvezi z onesnaževanjem (E2-2) ter 16.5.4 Ukrepi in viri v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi (E4-3).
V Skupini Luka Koper nimamo določenih časovno omejenih ciljev, usmerjenih v rezultate v zvezi z zmanjšanjem negativnih ali spodbujanjem pozitivnih vplivov ali upravljanjem pomembnih tveganj in priložnosti v zvezi s prizadetimi skupnostmi.
Spoštovanje človekovih pravic je sestavni del politik Skupine Luka Koper. Prizadevamo si zaščititi premoženje pred prevarami in koruptivnimi ravnanji z ustreznim notranjim kontrolnim sistemom. Zaposleni na delovnih mestih, ki so izpostavljena višjim tveganjem, dobijov podpis izjave o povezanih osebah, varovanju notranjih informacij in izogibanju nasprotju interesov, ki so jih dolžni izvajati tudi v praksi.
Upravni, poslovodni in nadzorni organi se redno izobražujejo in nadgrajujejo svoje strokovno znanje v zvezi s poslovnim ravnanjem. Izkušnje in znanja upravnih in nadzornih organov so podrobneje opisani v poglavjih 4.3.2 Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d., in 4.3.3 Uprava družbe Luka Koper, d. d.
Luka Koper, d. d., je v letu 2024 vzpostavila sistem vodenja za preprečevanje korupcije, ki izpolnjuje zahteve standarda ISO 37001:2016 Sistemi vodenja za preprečevanje korupcije. Sprejetje bil Poslovnik sistema vodenja družbe Luka Koper, d. d., za preprečevanje korupcije, ki opredeljuje vse ključne gradnike sistema: kontekst organizacije, vodenja in predanosti, vloge, odgovornosti in pooblastila, načrtovanje, podporo, izvedbo ter upravljanje in izboljševanje procesa.
Temeljna akta družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luke Koper na področju korporativne integritete sta Etični kodeks (sprejet 13.11.2024 in potrjen na nadzornem svetu 21.11.2024) in Politika preprečevanja korupcije (sprejeta in potrjena na nadzornem svetu 24. 8. 2023).
Etični kodeks ureja etična načela oz. pravila ravnanja zaposlenih v Skupini Luka Koper do sodelavcev in v poslovnih razmerjih z drugimi udeleženci v poslovnem okolju, zaupnosti podatkov, nasprotja interesov, prejemanja daril ter prijav kršitev načel etičnega ravnanja in drugih nepravilnosti v družbah.
Pooblaščenca in komisij, njihove naloge, pristojnosti in odgovornosti, varovanje zaupnosti, obvladovanje nasprotja interesov, postopke obravnave kršitev ter vodenja evidenc in gradiva, spremljanja in poročanja, odločanje o poslovnem sodelovanju s kupci in dobavitelji, obravnavo in zlorabo notranjih informacij ter postopke usposabljanja in svetovanja.
Opomenu spoštovanja vrednot, zagotavljanja skladnosti poslovanja in korporativne integritete uprava seznanja in ozavešča zaposlene pri uvajanju v delovni proces ter rednimi internimi izobraževanji. Prav tako so ta pravila za zaposlene objavljena na intranetu, za zunanje deležnike pa je Etični kodeks dostopen na spletnih straneh družbe.
bil v letu 2024 sistem finančnih kontrol preverjanja dobaviteljev in kupcev dopolnjen s podrobnim pregledom njihovega finančnega stanja ter nefinanč- nih kontrol in lastniškestrukture, končnihlastnikov (t. i. beneficial owner) ter njihovegaugleda. Poslovne partnerje, ki delujejo v imenu ali v korist Skupine Luka Koper, sepred sklenitvijoali podaljšanjem pogodbenega razmerja s tem seznaniter opozori na ničnost pogodbe v primeru podkupovanja. V vse pogodbe se vključuje protikorupcijska klavzula. V nabavnih postopkih, ki se vodijo tudi po Zakonu o javnem naročanju (ZJN-3), se preverjanje izvaja skladno z zahtevami področne zakonodaje, skrbnim preverjanjem poslov- nih partnerjev ter pridobitvijo izjav KYC. Tveganja korupcije prepoznavamo z oblikovanim načrtom integritete in s spremljanjem veljavne zakonodaje in smernic referenčnih kodeksov ter Komisije za preprečevanje korupcije (KPK).
Svojim zaposlenim zagotavljamo enake možnosti ne glede na spol, raso, barvo kože, starost, zdravstveno stanje oziroma invalidnost, versko, politično ali drugo prepričanje, nacionalni ali socialni izvor, družinski status, premoženjsko stanje, spolno usmerjenost ali druge osebne okoliščine.
Pri svojem poslovanju stremimo k spoštovanju in krepitvi korporativne kulture, integritete in skladnosti poslovanja. S takim pristopom zagotavljamo poslovanje, ki je skladno z zakonodajo in dobrimi poslovnimi običaji ter etič- nimi načeli. Cilj je dolgoročno uspešno poslovanje, ki poleg dolgoročnega razvoja vključuje tudi zavezo trajnostnemu razvoju oziroma družbeno od- govornemu odnosu do skupnosti in naravnega okolja.
Skupina Luka Koper krepi proces uveljavljanja etičnih vrednot in njihovega ponotranjenja. Zasledujemo profesionalnost, lojalnost in integriteto v odno- su do zaposlenih, strank, lastnikov, medijev, dobaviteljev, državnih in lokalnih organov in drugih deležnikov ter poslovne odnose sklepamo transparentno, ob spoštovanju konkurenčnosti in dobrih poslovnih običajev ter z ničelno toleranco do koruptivnih ali etičnospornih ravnanj ali nepoštene poslovne prakse. S takim pristopom zagotavljamo poslovanje, ki je skladno z zakonodajo in dobrimi poslovnimi običaji ter etičnimi načeli.
Za namene ažurnega odziva na zaznana tveganja in njihov vpliv na poslovanje poslovodstvo redno spremlja zaznana tveganja, o njih kvartalno poroča nadzornemu svetu. V okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe za zagotavljanje zakonitosti dela in učinkovitosti poslovanja, obravnava vprašanja, povezana z načeli etike in integritete, ter z njimi povezana pravila vedenja in ravnanja vodstva in zaposlenih.
V letu 2023 je bil posodobljen Pravilnik o delovanju pooblaščenca za korporativno integriteto in komisije za obravnavo prijav kršitev korporativne inte- gritete ter obravnavo prijav v Skupini Luka Koper, ki opredeljuje imenovanje.
Vsaka fizična ali pravna oseba lahko na pooblaščenca za korporativno integriteto in skladnost poslovanja, varstvo osebnih podatkov ter človekovih pravic naslovi prijavo zaradi kršitev korporativne integritete. Prijavo kršitve korporativne integritete je mogoče podati po varnem kanalu, ki je dostopen na spletni strani delniške družbe Prijavane nepravilnosti - Luka Koper d.d., ali neposredno pri pooblaščencu ali na naslov [email protected]. Vsaka prejeta prijava se evidentira v evidenco prijav.
Sume kršitev korporativne integritete obravnavata pooblaščenec za korporativno integriteto in skladnost poslovanja oz. v primeru potreb komisija, ki jo sestavljajo trije člani. Člane komisije na predlog pooblaščenca imenuje poslovodstvo. Pooblaščenec in člani delujejo neodvisno, v skladu z načelom skrbnosti, zaupnosti in veljavnimi profesionalnimi kodeksi ter vzpostavljenimi načeli, merili in etičnimi standardi ter v dobro družbe.
Poročilo o prejetih prijavah redno kvartalno obravnava revizijska komisija nadzornega sveta in z njimi seznani tudi nadzorni svet.
spremljanjem veljavne zakonodaje, smernic referenčnih kodeksov in usmeritev Komisije za preprečevanje korupcije (KPK).
V veljavi je Pravilnik o darilih in gostoljubju, ki določa mejne vrednosti daril in gostoljubja in je dostopen vsem zaposlenim na portalu Luke Koper. Vodi se evidenca prejetih daril. V primeru negotovosti glede sprejema ali nudenja darila in gostoljubja se mora zaposleni posvetovati s pooblaščencem za korporativno integriteto in skladnost poslovanja.
V letu 2023 smo vzpostavili dodatni varni kanal za interno ali zunanjo prijavo nepravilnosti, ki upošteva poročanje notranjih in zunanjih deležnikov in podpira vsak izraz suma, v dobri veri ali na podlagi utemeljenega prepričanja. Zagotavlja se zaščita prijavitelja pred kakršnimi koli kaznovanjem ali povračilnimi ukrepi. V letu 2024 je bil sprejet Pravilnik o kršitvah obveznosti iz delovnega razmerja, v katerem so opisani mehanizmi za obravnavo morebitnih kršitev in sankcioniranje kršiteljev.
Vzvezi z obravnavo prijav nepravilnosti varujemo identiteto prijavitelja in s podatki o prijavitelju ravnamo zaupno. Identitete prijavitelja ni dovoljeno ugotavljati. V primeru izvajanja morebitnih nedovoljenih povračilnih ukrepov zoper prijavitelja se lahko zoper zaposlene, ki izvajajo nedovoljene povratne ukrepe, sprožijo ustrezni postopki po veljavni delovnopravni zakonodaji, o čemer se obvesti poslovodstvo družbe.
Pri obravnavi primerov prijav nepravilnosti pooblaščenec za korporativno integriteto in skladnost poslovanja pridobi in preveri vsa pomembna dejstva ter okoliščine, da se lahko ugotovi pravilno dejansko stanje, vsestransko razjasni podani sum kršitve ter omogoči ustrezno oceno dogodka ali ravnanja. Zadeva se zaključi v roku treh mesecev od prijema prijave. Če je sum utemeljen, se izda sklep in/ali predlagajo potrebni ukrepi za odpravo kršitve ali preprečitev nastanka škodljivih posledic oz. priporočila oz. usmeritve za odpravo ugotovljenih nepravilnosti.
Politika preprečevanja korupcije dopolnjuje Etični kodeks in določa, da je skladnost značil in pravil glede preprečevanja korupcije s spoštovanjem zakonov in predpisov odgovornost vseh posameznikov, ki delajo za Skupino ali v njenem imenu, kot so agencijski delavci, zunanji svetovalci, agenti, dejanski in potencialni kupci, dobavitelji in druge osebe, ki so povezane z nami. Skupina sledi načelu ničelne tolerance do nezakonitih in neetičnih in/ali koruptivnih dejanj.
V veljavi je tudi Kodeks ravnanja poslovnih partnerjev Skupine Luka Koper, s katerim se seznanijo vsi dobavitelji tako, da ga prejmejo ob prejemu naročilnice, kar potrdijo z izjavo. Za vse, ki so pokriti s pogodbo, je izjava o seznanitvi sestavni del podpisane pogodbe, enako velja za pogodbe, sklenjene z našimi kupci. Poslovni partnerji s seznanitvijo s kodeksom oziroma s podpisom soglašajo, da bodo ravnali skladno s standardi, ki jih določa kodeks. Poslovni odnos temelji na tem, da ima poslovni partner svoje poslovanje usklajeno z zahtevami mednarodnih standardov poslovanja, ki vključujejo etično ravnanje, ravnanje, skladno z zakonodajo, spoštovanje človekovih pravic, okoljsko ozaveščenost in varnost pri delu, zaupnost itd.
Kodeks ravnanja poslovnih partnerjev je podrobneje opisan v točki 17.1.2 Politike v zvezi z lastno delovno silo (S1-1) in objavljen na spletni strani Pomembni dokumenti – Luka Koper, d. d. (luka-kp.si). Družba je v letu 2024 v zvezi z upravljanjem tveganj kršitve integritete v nabavnih in prodajnih postopkih ter zaposlovanju sprejela dodatne interne akte z opredelitvijo ključnih korakov za upravljanje in obvladovanje teh tveganj. Ocenjevanje dobaviteljev in kupcev ter zaposlitev ključnih kadrov potekata na podlagi vnaprej določenih kriterijev.
Strategija korporativne integritete družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luke Koper (sprejeta leta 2019 in v veljavi do leta 2025) zasleduje izgradnjo sistema etičnih vrednot in njihovo ponotranjenje z zavedanjem, da so v korist vsem zaposlenim in družbam Skupine, ureja obvladovanje konflikta interesov, sistem prijaviteljev, preprečevanje pranja denarja, obravnavo in zlorabo notranjih informacij ter preiskovanje prevar. Konec leta 2023 je bil sprejet nov Strateški poslovni načrt za obdobje 2024–2028.
Po internem kanalu za prijavo nepravilnosti je bilo v letu 2024 vloženih 35 prijav domnevnih kršitev korporativne integritete. Od 35 prijav se jih je 19 nanašalo na domnevno neenakopravno obravnavo ali morebitno zlorabo pravic v delovnem okolju podjetja. Od vseh vloženih prijav, sta se 2 nanašali na morebitne okoljske kršitve, o čemer poročamo v poglavju 15.1.13 Ostale informacije povezane z uredbo EMAS. Obe sta bili neutemeljeni.
V letu 2024 nobena oseba iz družb v Skupini po našem vedenju ni bila obsojena zaradi kršitev zakonodaje o korupciji in podkupovanju. Prav tako pri poslovanju s partnerji nismo zaznali primerov s področja korupcije ali pranja denarja in financiranja terorizma oz. takšnih dejanj zaznali pri zaposlenih.
| Funkcije, pri katerih obstaja tveganje | Udeležba pri usposabljanju | Pogostost |
|---|---|---|
| Odstveni delavci in vodilni delavci | Skupaj 205 | 1 letno |
| Upravni, poslovodni in nadzorni organi | 26 | 1 letno |
| 13 | 1 letno | |
| Udeleženci usposabljanja skupaj | 149 | |
| 11 | ||
| 11 |
| Tema | Trajanje |
|---|---|
| Opredelitev korupcije, politika, postopki v zvezi s sumom/odkrivanjem, prijava nepravilnosti, darila in pogostitve, nasprotje interesov, poslovna skrivnost | 0,75 ure |
| Integriteta v gospodarstvu | 5 ur |
| Integriteta v praksi | 4,5 ure |
| Korporacijsko upravljanje | 3 ure |
| Mobing | 13 ur |
2 uri
1 ura
5 ur
Na podlagi izdelane ocene tveganj delovnih mest glede korupcije so bili zaposleni razdeljeni v tri skupine, in sicer za delovna mesta z nizkim, srednjim in visokim tveganjem. Kot funkcije, pri katerih obstaja tveganje, so bila prepoznana delovna mesta s srednjim in visokim tveganjem.
Na podlagi ocene tveganj delovnih mest so prepoznana delovna mesta z višjim tveganjem. Osebe na delovnih mestih z višjo oceno tveganosti korupcije morajo izpolniti izjavo o obvladovanju nasprotja interesov s konkretizirano navedbo subjektov, s katerimi so povezane. Izjavo o obvladovanju nasprotja interesov letno podpišejo tudi člani nadzornega sveta, uprave ter preostali zaposleni na vodilnih delovnih mestih (b-1) in jo posredujejo pooblaščencu za korporativno integriteto in skladnost poslovanja, ki vodi seznam.
Pooblaščenec za korporativno integriteto in skladnost poslovanja skrbi za nadzor nad izvajanjem delovanja sistema obvladovanja tveganj korupcije, nudi podporo zaposlenim v zvezi z vprašanji o tveganjih korupcije ter aktivnostih za preprečevanje korupcije.
V letu 2024 so bili s tem seznanjeni vsi novozaposleni, posebej pa so se usposabljanja s področja tveganj korupcije in integritete udeležili zaposleni, ki so bili prepoznani, da opravljajo dela na zvezi s tem bolj tveganih delovnih mestih. Za zaposlitev ali napredovanje na ta delovna mesta se izvaja dodatno skrbno preverjanje po oceni tveganja delovnega mesta za pojavne oblike korupcije.
Ozaveščanje in usposabljanje zaposlenih o tveganjih korupcije se izvaja po programu, ki ga najmanj enkrat letno ali ob večjih spremembah pripravi in posodobi pristojno kadrovsko področje v sodelovanju s pooblaščencem za korporativno integriteto in skladnost poslovanja.
Izvedlo se je izobraževanje ISO 37001:2016 Sistemi vodenja za preprečevanje korupcije. Izobraževanje je poglobljeno obravnavalo opredelitev korupcije, politiko podjetja do korupcije, postopke v zvezi z sumom in prijavo korupcije. Opredelila so se načela in usmeritve glede ravnanja pri darilih in pogostitvah, definirala so se tveganja nasprotja interesov in poslovna skrivnost.
V letu 2024 se je izobraževanja o preprečevanju in odkrivanju korupcije udeležilo 149 zaposlenih oziroma 72,7 odstotka vseh zaposlenih v podjetju Luka Koper, d. d., pri katerih obstaja tveganje in so zajeti v program usposabljanja.
Odstotni in vodilni delavci se izobražujejo enkrat letno.
(v evrih)
| Luka Koper, d. d. | Skupina Luka Koper | |||
| Pojasnilo | 2024 | 2023 | 2024 | 2023 |
| Čisti prihodki od prodaje | 326.914.003 | 309.284.223 | 330.064.897 | 312.772.489 |
| Usredstveni lastni proizvodi in storitve | 35.925 | 91.388 | 35.925 | 95.639 |
| Drugi prihodki | 3.540.071 | 4.040.758 | 5.462.529 | 6.068.506 |
| Stroški materiala | -20.378.613 | -22.147.066 | -20.574.905 | -22.410.601 |
| Stroški storitev | -83.238.407 | -85.222.742 | -77.707.627 | -79.867.051 |
| Stroški dela | -115.838.058 | -101.718.121 | -124.697.724 | -109.876.184 |
| Amortizacija | -32.876.668 | -32.263.102 | -33.547.759 | -32.819.539 |
| Drugi odhodki | -11.777.569 | -12.832.099 | -12.044.350 | -13.050.836 |
| Poslovni izid iz poslovanja | 66.380.684 | 59.233.239 | 66.990.986 | 60.912.423 |
| Finančni prihodki | 9.066.672 | 7.572.819 | 7.709.340 | 6.391.292 |
| Finančni odhodki | -1.814.119 | -1.683.570 | -1.768.422 | -1.709.016 |
| Poslovni izid iz financiranja | 7.252.553 | 5.889.249 | 5.940.918 | 4.682.276 |
| Rezultati pridruženih družb | 0 | 0 | 1.882.332 | 1.780.357 |
| Poslovni izid pred obdavčitvijo | 73.633.237 | 65.122.488 | 74.814.236 | 67.375.056 |
| Obračunani davek | -14.443.470 | -5.219.628 | -14.589.465 | -5.448.518 |
| Odloženi davki | 80.958 | -5.452.838 | 91.299 | -5.481.169 |
| Čisti poslovni izid obračunskega obdobja | 59.270.725 | 54.450.022 | 60.316.070 | 56.445.369 |
| Čisti poslovni izid obračunskega obdobja lastnikov obvladujoče družbe | 0 | 0 | 60.279.264 | 56.393.649 |
| Čisti poslovni izid obračunskega obdobja lastnikov neobvladujočih deležev | 0 | 0 | 36.806 | 51.720 |
| Čisti dobiček na delnico | 104,23 | 3,89 | 4,31 | 4,03 |
Pojasnila k računovodskim izkazom so njihov sestavni del in jih je treba brati v povezavi z njimi.
Luka Koper letno poročilo 2024
Računovodsko poročilo
| Pojasnilo | 2024 | 2023 | 2024 | 2023 |
|---|---|---|---|---|
| Čisti poslovni izid obračunskega obdobja | 59.270.725 | 54.450.022 | 60.316.070 | 56.445.369 |
| a) Postavke drugega vseobsegajočega donosa, razvrščene po vrstah in združene v skupine: | ||||
| Aktuarski dobički ali izgube iz pozaposlitvenih zaslužkov | 221.291 | 910 | -280.760 | 1.390.651 |
| Odloženi davek na aktuarske dobičke ali izgube | 25 | -124.891 | 23.947 | -135.709 |
| Spremembe presežka iz prevrednotenja finančnih sredstev, vrednotenih po pošteni vrednosti prek kapitala | 161 | 2.585.130 | 8.228.343 | 12.585.130 |
| Odloženi davek na prevrednotenje finančnih sredstev, vrednotenih po pošteni vrednosti prek kapitala | 25 | -2.768.729 | -2.299.931 | -2.768.729 |
| Postavke, ki pozneje ne bodo prerazvrščene v poslovni izid | 10.983.419 | 5.671.599 | 11.071.343 | 5.904.541 |
| Aktuarski dobički ali izgube iz pozaposlitvenih zaslužkov pridruženih družb | 0 | 0 | -1.090 | -9.889 |
| Postavke, ki pozneje ne bodo prerazvrščene v poslovni izid pridruženih družb | 0 | 0 | -1.090 | -9.889 |
| Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja | 70.254.144 | 60.121.621 | 71.386.323 | 62.340.021 |
| Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja lastnikov obvladujoče družbe | 70.254.144 | 60.121.621 | 71.349.517 | 62.288.301 |
| Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja lastnikov neobvladujočih deležev | 0 | 0 | 36.806 | 51.720 |
| Pojasnilo | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 |
|---|---|---|---|---|
| SREDSTVA | ||||
| Nepremičnine, naprave in oprema | 472.839.605 | 452.753.184 | 486.164.111 | 465.724.409 |
| Naložbene nepremičnine | 215.802.948 | 15.386.143 | 15.519.622 | 15.088.082 |
| Neopredmetena sredstva | 1.150.434 | 759.814 | 1.229.848 | 841.090 |
| Druga sredstva | 15.792.111 | 535.707 | 16.191.555 | 535.707 |
| Delnice in deleži v družbah v Skupini | 13.786.988 | 13.786.988 | 0 | 0 |
| Delnice in deleži v pridruženih družbah | 6.737.709 | 6.737.709 | 17.479.166 | 16.898.490 |
| Druge nekratkoročne finančne naložbe | 70.741.014 | 57.463.248 | 71.451.014 | 59.949.023 |
| Nekratkoročne poslovne terjatve | 39.991 | 39.991 | 39.991 | 39.991 |
| Nekratkoročna sredstva | 596.890.800 | 547.462.784 | 608.075.307 | 559.076.792 |
| Zaloge | 172.499.728 | 2.091.082 | 2.499.728 | 2.091.082 |
| Kratkoročne finančne naložbe | 40.000.000 | 69.474.594 | 40.000.000 | 69.474.594 |
| Poslovne ter druge terjatve in sredstva | 55.705.905 | 59.393.154 | 56.385.708 | 60.363.391 |
| Sredstva iz pogodb s kupci | 1.109.031 | 253.653 | 1.109.031 | 253.653 |
| Terjatve za davek od dohodka | 0 | 1.481.015 | 0 | 1.338.063 |
| Denar in denarni ustrezniki | 2.255.286 | 53.282.798 | 106.297.764 | 81.628.977 |
| Kratkoročna sredstva | 191.569.950 | 185.976.296 | 206.292.231 | 215.149.760 |
| SKUPAJ SREDSTVA | 788.460.750 | 733.439.080 | 814.367.538 | 774.226.552 |
| KAPITAL IN OBVEZNOSTI | ||||
| Osnovni kapital | 58.420.965 | 58.420.965 | 58.420.965 | 58.420.965 |
| Kapitalske rezerve | 89.562.703 | 89.562.703 | 89.562.703 | 89.562.703 |
| Rezerve iz dobička | 318.401.186 | 288.765.823 | 318.401.186 | 288.765.823 |
| Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti | 35.725.513 | 24.719.356 | 35.619.342 | 24.501.725 |
| Zadržani dobički | 45.491.178 | 43.878.553 | 82.442.809 | 81.464.730 |
| Kapital lastnikov obvladujoče družbe | 547.601.545 | 505.347.400 | 584.447.005 | 542.715.946 |
| Neobvladujoči deleži | 0 | 0 | 356.568 | 337.002 |
| Skupaj kapital | 547.601.545 | 505.347.400 | 584.803.573 | 543.052.948 |
| Rezervacije | 22.836.361 | 22.838.101 | 23.622.629 | 23.612.486 |
| Odloženi prihodki | 38.555.285 | 33.958.480 | 39.475.656 | 34.959.122 |
| Nekratkoročna posojila | 493.786.135 | 93.979.370 | 78.786.135 | 93.979.370 |
| Druge nekratkoročne finančne obveznosti | 249.308 | 529.437 | 243.363 | 473.032 |
| Nekratkoročne poslovne obveznosti | 378.488 | 98.146 | 362.886 | 82.544 |
| Odložene obveznosti za davek | 5.421.372 | 2.608.710 | 5.373.747 | 2.560.607 |
| Nekratkoročne obveznosti | 161.226.949 | 154.012.244 | 147.864.416 | 155.667.161 |
| Kratkoročna posojila | 15.193.235 | 15.193.235 | 15.193.235 | 15.193.235 |
| Druge kratkoročne finančne obveznosti | 384.481 | 431.961 | 320.644 | 372.914 |
| Obveznosti za davek od dohodka | 8.105.039 | 0 | 7.999.850 | 0 |
| Poslovne in druge obveznosti | 755.949.501 | 58.454.240 | 58.185.820 | 59.940.294 |
| Kratkoročne obveznosti | 79.632.256 | 74.079.436 | 81.699.549 | 75.506.443 |
| 2024 | 2023 | 2024 | 2023 | |
|---|---|---|---|---|
| DENARNI TOK PRI POSLOVANJU | 59.270.725 | 54.450.022 | 60.316.070 | 56.445.369 |
| Čisti poslovni izid obračunskega obdobja | ||||
| Prilagoditve za: | ||||
| Amortizacija |
788.460.750
733.439.080
814.367.538
| 32.876.668 | 32.263.102 | 33.547.759 | 32.819.539 |
|---|---|---|---|
| 124.889 | 462.566 | 124.863 | 600.616 |
|---|---|---|---|
| 188.152 | 113.463 | 241.987 | 124.571 |
|---|---|---|---|
| -215.583 | -610.462 | -230.580 | -622.616 |
|---|---|---|---|
| -373.927 | -1.657.785 | -373.927 | -1.657.785 |
|---|---|---|---|
| -9.066.672 | -7.572.819 | -7.709.340 | -6.391.292 |
|---|---|---|---|
| 1.814.119 | 1.683.570 | 1.768.422 | 1.709.016 |
|---|---|---|---|
| 0 | 0 | -1.882.332 | -1.780.357 |
|---|---|---|---|
| 14.362.512 | 10.672.466 |
|---|---|
| 98.491.535 | 89.640.015 | 99.953.426 | 91.977.792 |
|---|---|---|---|
| -15.256.404 | -319.067 | -15.655.848 | -319.067 |
|---|---|---|---|
| 2.345.144 | 1.083.820 | 2.590.505 | 684.140 |
|---|---|---|---|
| -408.646 | -494.874 | -408.646 | -494.874 |
|---|---|---|---|
| -7.359.206 | 4.641.703 | -6.955.222 | 4.798.990 |
|---|---|---|---|
| 1.426.257 | 3.938.494 | 1.557.526 | 3.978.697 |
|---|---|---|---|
| 4.596.805 | 2.680.805 | 4.516.534 | 2.552.731 |
|---|---|---|---|
| 83.835.485 | 101.170.896 | 85.598.275 | 103.178.409 |
|---|---|---|---|
| -1.818.695 | -1.687.057 | -1.772.998 | -1.712.503 |
|---|---|---|---|
-4.857.416-16.543.596-5.251.552-16.652.848
77.159.37482.940.24378.573.72584.813.058
| Prejete obresti | 3.439.193 |
|---|---|
| 1.801.194 | |
| 3.698.813 | |
| 2.222.069 | |
| Prejete dividende in deleži v dobičku odvisnih družb | 350.713 |
| 462.701 | |
| 0 | |
| 0 | |
| Prejete dividende in deleži v dobičku pridruženih družb | 1.300.566 |
| 691.982 | |
| 1.300.566 | |
| 691.982 | |
| Prejete dividende in deleži v dobičku drugih družb | 3.339.955 |
| 2.932.828 | |
| 3.353.322 | |
| 2.989.366 | |
| Prejemki od prodaje nepremičnin, naprav in opreme in neopredmetenih sredstev | 803.000 |
| 684.918 | |
| 717.903 | |
| 707.525 | |
| Prejemki od prodaje naložbenih nepremičnin | 0 |
| 19.587 | |
| 0 | |
| 31.824 | |
| Prejemki od prodaje, zmanjšanja finančnih naložb, danih posojil in depozitov | 281.457.506 |
| 116.817.787 | |
| 281.457.506 | |
| 122.753.697 | |
| Prejemki denarja in denarnih ustreznikov ob izvedeni pripojitvi |
| -48.985.535 | -44.533.865 | -49.629.351 | -44.751.576 |
|---|---|---|---|
| -251.280.600 | -188.704.100 | -251.280.600 | -193.704.100 |
|---|---|---|---|
| -9.575.202 | -109.826.968 | -10.345.110 | -109.059.214 |
|---|---|---|---|
| 15.000.000 | 60.000.000 | 0 | 60.000.000 |
|---|---|---|---|
| 0 | -5.142.857 | 0 | -5.142.857 |
|---|---|---|---|
| -15.193.385 | -8.336.093 | -15.193.385 | -8.336.093 |
|---|---|---|---|
| -418.300 | -447.188 | -366.443 | -395.133 |
|---|---|---|---|
| -28.000.000 | -35.000.000 | -28.000.000 | -35.000.000 |
|---|---|---|---|
| Čisto povečanje/zmanjšanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov | 11.073.862 | -43.559.828 | 11.125.917 | |
|---|---|---|---|---|
| Začetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov | 38.972.488 | -15.812.863 | 24.668.787 | -13.120.239 |
| Končno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov | 53.282.798 | 69.095.661 | 81.628.977 | 94.749.216 |
| 92.255.286 | 53.282.798 | 106.297.764 | 81.628.977 |
| Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti (v evrih) | Osnovni kapital | Kapitalske rezerve | Zakonske rezerve | Druge rezerve iz dobička | Zadržani dobički | Finančne naložbe | Aktuarski dobički in izgube | Skupaj kapital |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje na dan 31. decembra 2022 | 58.420.965 | 89.562.703 | 18.765.115 | 242.775.697 | 50.229.864 | 21.848.831 | -1.377.395 | 480.225.780 |
| Izplačilo dividend | 0 | 0 | 0 | 0 | -35.000.000 | 0 | -35.000.000 | |
| Spremembe lastniškega kapitala – transakcije z lastniki | 0 | 0 | 0 | 0 | -35.000.000 | 0 | -35.000.000 | |
| Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja | 0 | 0 | 0 | 0 | 54.450.022 | 0 | 0 | 54.450.022 |
| Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb, zmanjšana za davek | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 5.928.412 | 0 | 5.928.412 |
| Sprememba aktuarskih dobičkov ali izgub, zmanjšana za davek | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -256.813 | -256.813 |
| Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja | 0 | 0 | 0 | 0 | 54.450.022 | 5.928.412 | -256.813 | 60.121.621 |
| Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala po sklepu organov vodenja in nadzora | 0 | 0 | 0 | 27.225.011 | -27.225.011 | 0 | 0 | 0 |
| Drugi premiki v kapitalu | 0 | 0 | 0 | 0 | 1.423.678 | -1.452.366 | 28.688 | 0 |
| Premiki v kapitalu | 0 | 0 | 0 | 27.225.011 | -25.801.333 | -1.452.366 | 28.688 | 0 |
| Stanje na dan 31. decembra 2023 | 58.420.965 | 89.562.703 | 18.765.115 | 270.000.708 | 43.878.553 | 26.324.877 | -1.605.520 | 505.347.400 |
| Izplačilo dividend | 0 | 0 | 0 | 0 | -28.000.000 | 0 | -28.000.000 | |
| Spremembe lastniškega kapitala – transakcije z lastniki | 0 | 0 | 0 | 0 | -28.000.000 | 0 | -28.000.000 | |
| Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja | 0 | 0 | 0 | 0 | 59.270.725 | 0 | 0 | 59.270.725 |
| Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb, zmanjšana za davek | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 9.816.400 | 0 | 9.816.400 |
| Sprememba aktuarskih dobičkov ali izgub, zmanjšana za davek | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 1.167.019 | 1.167.019 |
| Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja | 0 | 0 | 0 | 0 | 59.270.725 | 9.816.400 | 1.167.019 | 70.254.144 |
| Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala po sklepu organov vodenja in nadzora | 0 | 0 | 0 | 29.635.363 | -29.635.363 | 0 | 0 | 0 |
| Drugi premiki v kapitalu | 0 | 0 | 0 | 0 | -22.737 | 0 | 22.737 | 0 |
| Premiki v kapitalu | 0 | 0 | 0 | 29.635.363 | -29.658.100 | 0 | 22.737 | 0 |
| Stanje na dan 31. decembra 2024 | 58.420.965 | 89.562.703 | 18.765.115 | 299.636.071 | 45.491.178 | 36.141.277 | -415.764 | 547.601.545 |
| Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti (v evrih) | Osnovni kapital | Kapitalske rezerve | Zakonske rezerve | Druge rezerve iz dobička | Zadržani dobički | Finančne naložbe | Aktuarski dobički in izgube | Skupaj kapital lastnikov obvladujočih deležev | Kapital neobvladujočih deležev | Skupaj kapital | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje na dan 31. decembra 2022 | 58.420.965 | 89.562.703 | 18.765.115 | 242.775.697 | 85.232.747 | 22.232.861 | -1.562.443 | 515.427.644 | 304.525 | 515.732.169 | |
| Izplačilo dividend | 0 | 0 | 0 | 0 | -35.000.000 | 0 | -35.000.000 | -19.243 | -35.019.243 | ||
| Spremembe lastniškega kapitala – transakcije z lastniki | 0 | 0 | 0 | 0 | -35.000.000 | 0 | -35.000.000 | -19.243 | -35.019.243 | ||
| Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja | 0 | 0 | 0 | 0 | 56.393.649 | 0 | 0 | 56.393.649 | 51.720 | 56.445.369 | |
| Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb, zmanjšana za davek | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 6.209.369 | 0 | 6.209.369 | 0 | 6.209.369 | |
| Sprememba aktuarskih dobičkov ali izgub, zmanjšana za davek | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -304.828 | -304.828 | 0 | -304.828 | |
| Druge sestavine vseobsegajočega donosa poročevalskega obdobja | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -9.889 | -9.889 | 0 | -9.889 | |
| Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja | 0 | 0 | 0 | 0 | 56.393.649 | 6.209.369 | -314.717 | 62.288.301 | 51.720 | 62.340.021 | |
| Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala po sklepu organov vodenja in nadzora | 0 | 0 | 0 | 27.225.011 | -27.225.011 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | |
| Drugi premiki v kapitalu | 0 | 0 | 0 | 0 | 2.063.345 | -2.117.354 | 54.009 | 0 | 0 | 0 | |
| Premiki v kapitalu | 0 | 0 | 0 | 27.225.011 | -25.161.666 | -2.117.354 | 54.009 | 0 | 0 | 0 | |
| Stanje na dan 31. decembra 2023 | 58.420.965 | 89.562.703 | 18.765.115 | 270.000.708 | 81.464.730 | 26.324.876 | -1.823.152 | 542.715.944 | 337.002 | 543.052.948 | |
| Prva konsolidacija - pripojitev Adria Investicije d. o. o. | 0 | 0 | 0 | 0 | -1.618.458 | 0 | 0 | -1.618.458 | 0 | -1.618.458 | |
| Izplačilo dividend | 0 | 0 | 0 | 0 | -28.000.000 | 0 | -28.000.000 | -17.240 | -28.017.240 | ||
| Spremembe lastniškega kapitala – transakcije z lastniki | 0 | 0 | 0 | 0 | -29.618.458 | 0 | -29.618.458 | -17.240 | -29.635.698 | ||
| Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja | 0 | 0 | 0 | 0 | 60.279.264 | 0 | 0 | 60.279.264 | 36.806 | 60.316.070 | |
| Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb, zmanjšana za davek | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 9.816.401 | 0 | 9.816.401 | 0 | 9.816.401 | |
| Sprememba aktuarskih dobičkov ali izgub, zmanjšana za davek | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 1.254.942 | 1.254.942 | 0 | 1.254.942 | |
| Druge sestavine vseobsegajočega donosa poročevalskega obdobja | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -1.090 | -1.090 | 0 | -1.090 | |
| Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja | 0 | 0 | 0 | 0 | 60.279.264 | 9.816.401 | 1.253.852 | 71.349.517 | 36.806 | 71.386.323 | |
| Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala po sklepu organov vodenja in nadzora | 0 | 0 | 0 | 29.635.363 | -29.635.363 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | |
| Drugi premiki v kapitalu | 0 | 0 | 0 | 0 | -47.363 | 0 | 47.363 | 0 | 0 | 0 | |
| Premiki v kapitalu | 0 | 0 | 0 | 29.635.363 | -29.682.726 | 0 | 47.363 | 0 | 0 | 0 | |
| Stanje na dan 31. decembra 2024 | 58.420.965 | 89.562.703 | 18.765.115 | 299.636.071 | 82.442.810 | 36.141.277 | -521.936 | 584.447.005 | 356.568 | 584.803.573 |
Družba Logis-Nova, d. o.o., ni vključena v konsolidirane izkaze, ker zapošteno predstavitev finančnega položaja Skupine ni pomembna. Družba posluje v zelo omejenem obsegu, brez zaposlenih oseb. V svojih knjigah izkazuje le nepremičnine, bilančna vsota je na dan 31. decembra 2024 znašala 715.691 evrov. Čisti prihodki od prodaje poslovnega leta so znašali 25.177 evrov. Družba je poslovno leto zaključila z dobičkom. Če bi se poslovanje družbe bistveno spremenilo, bi Skupina to upoštevala v svojih konsolidiranih izkazih.
Družba Adria investicije, d. o.o. je bila dne 13. septembra 2024 izbrisana iz SDRG zaradi pripojitve k matični družbi Adria Terminali, d. o. o. Pripojitev je učinkovala od dne 1. januarja 2024.
Računovodski izkazi družbe Luka Koper, d.d., in konsolidirani računovodski izkazi so sestavljeni v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), ki jih je sprejel Svet za mednarodne računovodske standarde (IASB), s pojasnili, ki jih sprejema Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP) in kot jih je sprejela Evropska unija, ter v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah. Uprava Luke Koper, d. d., je računovodske izkaze potrdila 8. aprila 2025.
Računovodski izkazi družbe in Skupine so pripravljeni ob predpostavki, da bo družba/Skupina nadaljevala poslovanje, ker je družba v preteklosti poslovala z dobičkom in ima takošen dostop do likvidnih sredstev. Izkazi so pripravljeni ob upoštevanju izvirne vrednosti, razen pri finančnih naložbah, ki so vrednotene po pošteni vrednosti. Metode, uporabljene za merjenje poštene vrednosti, so opisane v pojasnilu 30: Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj.
Računovodski izkazi so sestavljeni v evrih, brez centov, ki so funkcijska valuta družbe/Skupine. Zaradi zaokroževanja lahko pride do zaokrožitvenih razlik.
venija, je obvladujoča družba Skupine Luka Koper (v nadaljevanju: Skupine), ustanovljena v državi Slovenija. V nadaljevanju so predstavljeni ločeni računovodski izkazi družbe Luka Koper, d. d., ter konsolidirani računovodski izkazi Skupine Luka Koper za leto, ki se je končalo 31. decembra 2024. Konsolidirani računovodski izkazi vključujejo izkaze obvladujoče družbe in izkaze odvisnih družb ter pripadajoče poslovne izide pridruženih družb.
Osnovna dejavnost pristanišča je pretovor in skladiščenje vseh vrst blaga, kar Skupina dopolnjuje z vrsto storitev na blagu in drugih storitev ter tako strankam zagotavlja celovito logistično podporo. Obvladujoča družba Luka Koper, d. d., na podlagi koncesijske pogodbe skrbi za pristaniško infrastrukturo in njen razvoj.
Skladno z MSRP poslovodstvu pri pripravi računovodskih izkazov poda ocene, presoje in predpostavke, ki vplivajo na uporabo usmeritev in na izkazane vrednosti sredstev ter obveznosti, prihodkov in odhodkov. Ocene so oblikovane glede na izkušnje iz prejšnjih let in pričakovanja v obračunskem obdobju. Način oblikovanja ocen ter s tem povezane predpostavke in negotovosti so razkriti v pojasnilih k posameznim postavkam.
Ocene, presoje in predpostavke se redno pregledujejo. Dejanski rezultati lahko od teh ocen odstopajo, zato se ocene stalno preverjajo in se oblikujejo njihovi popravki. Spremembe računovodskih ocen se pripoznajo v obdobju, za katerega se ocene spremenijo, oziroma za vsa prihodnja obdobja, na katera spremembe vplivajo.
opremo zavzdrževanje mogoče uporabljatisamo v povezavi sposameznimopredmetenim osnovnimsredstvom, se obr
ačunajo kot opredmetena sredstva.
Nepremičnine, naprave in oprema se merijoponabavni vrednosti. Sr
edstvo se izkazuje po nabavni vrednosti, zmanj-
šani za amor-
tizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi slabitve. Nabavna vrednost nepremičnin, naprav
inopreme jeustreznik denarnecene na dan pripoznanja.
Zemljiščaso obravnavana ločenoin se neamortizirajo.
Vnaba
vno vrednost nepremičnin, naprav in opreme selahkousredstvijo tudi stroški izposojanja skladnoz MRS 23, če
jihje mogočeneposredno pripisatinakupu, gradnji aliproizvodnji sredstv
a v pripravi. Česi družbaoziroma Skupina iz
posodisredstvanenamensko in jih ni mogoče pripisati neposredno nakupu sredstvav pripravi, usredstvisorazmerni
delstroškov
, izračunanih na podlagiponderirane letneobrestne mere,vendar samo zapomembne naložbe(vrednost
naložbenad1 milijon evrov in časizgradnje, daljši od 12mesecev).Iz načina usredstvovanja obresti soizvzete nalož-
be,ki trajajo že vrst
o let, vendar v poročanemletu niso imelevlaganj (naložbev mirovanju).
Stroški izposojanjase usredstvujejo, dokler je sredstvo vpripravi. Ko jesredstvo preneseno vuporabo, sestroški iz-
posojanjane usredstvujejoveč.Znesek stroškov izposojanja,usredstven v obdobju,ne smepreseči zneskastroškov
izposojanja,ki nastanejo v istem obdobju.
Družba/Skupinavšteva v nabavnovrednost nepremičnin, napravin opreme tudi stroške delovnesile, ki jeneposredno
povezanaz izvedbo naložbe, in sicerkadargre zapomembnenaložbe (za obvladujočodružbo, če jevrednost naložbe
nad1 milijon evrov inčas izgradnje daljši od 12mesecevoziroma za odvisnein pridružene družbe,če vrednost nalož-
bepresega 3 odstotke vseh opredmetenih osnovnihsredstev in tr
aja izgradnja dlje od12 mesecev).
Stroškidelovne sile seusredstvujejo, dokler jesredstvo v pripravi.Ko je sredstvo preneseno vuporabo,se stroški de-
lovnesile ne usredstvujejoveč.
Računovodskeusmeritve, navedene v nadaljevanju, so biledosledno uporabljene v vseh obdobjih, ki so prikazanav
računovodskihizkazih.
Družbe v SkupiniLuka Koper uporabljajo enotne računo
vodske usmeritve, ki so bile po potrebi spremenjene in prila-
gojeneusmeritvam Skupine.
Posle,izražene v tuji valuti,družba/Skupina prer
ačuna v evr
e poreferenčnemtečaju Evropske centralne bankena dan
posla.Denarnasredstva in obveznosti,izraženiv tuji valuti na danizkaza finančnega položaja, sopreračunani v doma-
čovaluto po r
eferenčnem tečaju Evr
opske centralne banke,veljavnemna zadnji danobračunskega obdobja.Tečajne
Nepremičnine, naprave in opremo družba/Skupina pripozna izključno:
Družba/Skupina jih uporablja pri opravljanju storitev, jih daje v najem drugim ali jih uporablja za pisarniške namene ter jih bo po pričakovanjih uporabljala več kot eno leto.
Ob nabavi sredstev pomembnih vrednosti družba/Skupina razporedi prvotno pripoznani znesek po njihovih pomembnejših delih. Cilj delitve sredstva po delih se odraža v njegovih gospodarskih koristih (objekti, skladiščne in manipulativne površine ter oprema za prekladanje).
Nadomestni deli in oprema za vzdrževanje se navadno obravnavajo kot zaloga in se v poslovnem izidu pripoznajo kot uporabljeni. Pomembnejše nadomestne dele in nadomestno opremo družba/Skupina pripozna kot opredmetena sredstva, če pričakuje, da se bodo uporabljali v več kot enem obračunskem obdobju.
| Sredstva | 2024 | 2023 |
|---|---|---|
| Gradbeni objekti | 16,67–60 let | 16,67−66,67 let |
| Transportna in prekladalna oprema | 5–45 let | 5−25 let |
| Računalniška oprema | 4–8 let | 4−5 let |
| Druga oprema | 4–20 let | 4−12 let |
Pripoznanje knjigovodske vrednosti posamezne nepremičnine, naprave in opreme družba/Skupina odpravi ob odtujitvi, če od nje ni uporabe ali odtujitvene pričakuje prihodnjih gospodarskih koristi. Dobički ali izgube iz odtujitve posamezne nepremičnine, naprave in opreme se določijo kot razlika med prihodki iz odtujitve in knjigovodsko vrednostjo ter se vključijo v poslovni izid.
Naložbene nepremičnine imadružba/Skupina v lasti, da bi prinašale najemnino ali povečale vrednostne kratkoročne naložbe. Za merjenje vrednostinaložbenih nepremičnin družba/Skupina uporablja model nabavne vrednosti. Amortizacija se obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju ocenjene dobe koristnosti posameznega sredstva. Zemljišča se ne amortizirajo. V najem dani objekti so razdeljeni na sestavne dele glede na ocenjenodobu koristnosti. Uporabljene življenjske dobe naložbenih nepremičnin so:
| Naložbene nepremičnine | 2024 | 2023 |
|---|---|---|
| Zgradbe | 16,67–60 let | 16,67–66,67 let |
Deli nekaterih nepremičnin, naprav in opreme lahko zahtevajo nadomestitve v rednih presledkih. Sredstvo se lahko pridobi tudi za občasne nadomestitve, kot je zamenjava predelnih sten v zgradbi, ali za enkratne nadomestitve. Knjigovodska vrednost delov, ki so zamenjani, se preneha pripoznavati. Nadomestitve delov nepremičnin, naprav in opreme ter večjih remontov se vodijo kot investicija in so amortizirane v predvideni dobi koristnosti, ki je pri pričakovanjih daljša od enega obračunskega obdobja in se v večini primerov razlikuje od dobe koristnosti glavnega sredstva. Nadomestni deli večjih vrednosti se obravnavajo kot naprave ali oprema, ki se amortizirajo glede na začetek uporabe. Nadomestni deli, ki se uporabljajo pri enem samem sredstvu, se ravno tako amortizirajo v dobi koristnosti tega sredstva.
Pri vsaki nadomestitvi dela sredstva ali pred večjim remontom družba/Skupina ločeno izkazuje novo nabavno vrednost dela nepremičnine, naprave ali opreme ter odpravi pripoznanje morebitne preostale knjigovodske vrednosti nadomeščenega dela. Zmanjša se nabavna vrednost sredstev ter sorazmerno s tem se dotakrat obračunani popravek vrednosti, razlika se pripozna med odhodki pri slabitvah, odpisih in izgubah pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin.
Znesek amortizacije v vsakem obdobju se pripozna v poslovnem izidu. Sredstvo se začne amortizirati na dan, ko je razpoložljivo za uporabo. Nepremičnine, naprave in opremo družba/Skupina amortizira po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju ocenjene dobe koristnosti vsake posamezne nepremičnine, naprave in opreme. Ob nabavi sredstev, ki se delijo na dele, se prvotno pripoznani znesek razporedi po njegovih pomembnejših delih in posebej amortizira vsak ta del. Nadomestni deli večjih vrednosti se obravnavajo kot naprave ali oprema, ki se amortizirajo ne glede na začetek uporabe. Nadomestni deli, ki se uporabljajo pri enem samem sredstvu, pa se amortizirajo v dobi koristnosti tega sredstva. Cilj delitve sredstva po delih se odraža v njegovih gospodarskih koristih. Uporabljena metoda amortiziranja se preveri ob koncu vsakega poslovnega leta. Zemljišča, sredstva v pridobivanju, kratkoročna sredstva, razvrščena v skupino (za odtujitev) za prodajo, in umetnine se ne amortizirajo.
Med finančnasredstva, vrednotena po pošteni vrednosti prek izkaza drugega vseobsegajočega donosa, družba uvršča delnice, ki kotirajo na borzi. Ob začetnem pripoznanju se finančna sredstva izmerijo po pošteni vrednosti, izjema so terjatve dokupcev, ki ne vsebujejo pomembne sestavine financiranja (kar se določi v skladu z MSRP 15) in se izmerijo po transakcijski ceni (kot je opredeljeno v MSRP 15). Če gre za finančno sredstvo, ki je izmerjeno po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, družba/Skupina prišteje ali odšteje transakcijske stroške, ki neposredno izhajajo iz pridobitve ali izdaje finančnega sredstva. Za pošteno vrednost se upošteva tržno oblikovana vrednost, kot je zaključni borzni tečaj delnice. Spremembe poštene vrednosti družba/Skupina pripozna v drugem vseobsegajočem donosu znotraj kapitala. V skladu z MSRP 9 družba/Skupina presoja tudi morebitne znake oslabitve lastniškega sredstva, in sicer objektiven dokaz oslabitve je pomembno in dolgotrajno znižanje poštene vrednosti pod njegovo nabavno vrednost. Pri odpravi pripoznanja družba/Skupina dobičke oziroma izgube izkaže skozi rezultat preteklih let. Pri obračunavanju nakupa in prodaje se uporablja datum trgovanja.
Druga sredstva vključujejo dane predujme za pridobitev nepremičnin, naprav in opreme. Vsi dani predujmi so zavarovani z bančnimi garancijami, ki jih družba/Skupina prejme od dobavitelja.
Dana posojila, depoziti, zakladne menice ter terjatve družba/Skupina pripozna na datum poravnave in jih meri po odplačni vrednosti. Prihodki od obresti, dobički ali izgube zaradi oslabitev in dobički ali izgube iz tečajnih razlik se pripoznavajo v izkazu poslovnega izida. Tudi odprava pripoznanja se izkaže v poslovnem izidu.
V poslovnih knjigah družba/Skupina ločeno evidentira nekratkoročne in kratkoročne terjatve do kupcev. Terjatve za zamudne obresti od omenjenih terjatev se izkazujejo z bilančno. Nekratkoročne in kratkoročne terjatve iz poslovanja so ob pripoznanju izkazane z zneski, ki izhajajo iz pogodb ali ustreznih knjigovodskih listin. Terjatve, za katere so sproženi postopki sodne izterjave ali pri katerih so dolžniki v enem od insolvenčnih postopkov, družba/Skupina prenese na konto spornih in dvomljivih terjatev. Med drugimi poslovnimi terjatvami in drugimi sredstvi družba/Skupina izkazuje kratkoročno odložene stroške oziroma odhodke ter kratkoročnonezaračunane prihodke.
Neopredmeteno osnovno sredstvo se na začetku pripozna po nabavni vrednosti. Po začetnem pripoznanju se neopredmetena sredstva izkazujejo po svoji nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijske popravke vrednosti in izgube zaradi slabitve.
Ko je sredstvo na voljo za uporabo, to pomeni, ko je na kraju in v stanju, ki sta potrebna za načrtovano delovanje, se začne amortizirati.
Neodpisana vrednost neopredmetenega sredstva se končno dobo koristnosti zmanjšuje po metodi enakomernega časovnega amortiziranja v obdobju koristnosti sredstva. Vsa neopredmetena sredstva imajo končno dobo koristnosti.
Trajanje in metoda amortiziranja za neopredmeteno sredstvo s končno dobo koristnosti se pregleda najmanj konec vsakega poslovnega leta. Če se pričakovana doba koristnosti sredstva razlikuje od prejšnjih ocen, se trajanje amortiziranja ustrezno spremeni.
Doba koristnosti neopredmetenega sredstva, ki izhaja iz pogodbenih ali drugih pravnih pravic, ne presega dobe pogodbenih ali drugih pravnih pravic, lahko pa je krajša, odvisno od obdobja, v katerem se pričakuje, da bo sredstvo v uporabi. Ocenjena doba koristnosti za druga neopredmetena sredstva je 10 let (uporabljene življenjske dobe so podane v tabeli, ki sledi).
| Neopredmetena sredstva | 2024 | 2023 |
|---|---|---|
| Nekratkoročne premoženjske pravice | 3−10 let | 3−10 let |
| Stroški razvoja | 10 let | 10 let |
Družba vse finančne naložbe v odvisne in pridružene družbe vrednoti po nabavni vrednosti. Skupina izkazuje le naložbe pridružene družbe, ki jih meri po kapitalski metodi. Družba/Skupina na vsak dan izkaza finančnega položaja oceni, ali obstajajo kakšni nepristranski dokazi o morebitni oslabljenosti finančne naložbe. Slabitev naložb se pripozna v izkazu poslovnega izida.
Finančna sredstva so razvrščena v razrede, kot sledi:
Osnovnikapital družbe/Skupine v znesku 58.420.965 evrov je razdeljen na 14.000.000 delnic, ki so prosto prenosljive. Nominalna vrednost delnice je na dan 31. decembra 2024 znašala 4,17 evra.
Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, izvirajo iz naslova vrednotenja finančnih naložb, merjenih po pošteni vrednosti, ter iz naslova nerealiziranih aktuarskih dobičkov in izgub.
Zadržani dobički so sestavljeni iz nerazdeljenega čistega dobička vseh preteklih let ter nerazporejenega dela čistega poslovnega izida poslovnega leta.
Dividende so pripoznane v računovodskih izkazih obvladujoče družbe, ko je sprejet sklep skupščine delničarjev o izplačilu dividend.
Nadan 31. decembra 2024 družba/Skupina ni imela odobrenega kapitala.
Družba/Skupina oblikuje rezervacije za prejšnje tožbe in odškodnine, ki so povezane z domnevnimi kršitvami pri poslovanju. Oblikovanje in višina rezervacij se določata na podlagi teh sodil:
Skladno s podjetniško kolektivno pogodbo in z zakonskimi predpisi je družba/Skupina dolžna obračunati in izplačati jubilejne nagrade ter odpravnine ob upokojitvi. Za izmero teh zaslužkov družba/Skupina uporablja vrednotenje aktuarskih obveznosti v skladu s pričakovano rastjo plač od dneva vrednotenja do predvidene upokojitve zaposlene osebe. To pomeni računavanje zaslužkov sorazmerno z opravljenim delom. Ocenjena obveznost se pripozna v višini sedanje vrednosti pričakovanih prihodnjih izdatkov. Pri merjenju ocenimo tudi predvideno povišanje plač in fluktuacijo zaposlenih.
Denarna sredstva vključujejo gotovino (denar v blagajni), knjižni denar (stanje denarnih sredstev na računih pri bankah ali drugih finančnih ustanovah), denar na poti (denar, ki se prenaša iz blagajne na račun pri banki) in denarne ustreznike, med katerimi se uvrščajo kratkoročni depoziti in vloge v bankah z zapadlostjo največ tri mesece po pridobitvi.
Pri opredelitvi, ali gre za denarne ustreznike, sta po MRS 7 ključna ročnost in namen. Namen denarnih ustreznikov je poravnava kratkoročnih denarnih obveznosti in ne vzpostavljanje naložb oziroma povečevanje finančnih prihodkov. Da bi naložbo označili kot denarni ustreznik, mora biti takoj pretvorljiva v znan znesek denarnih sredstev, tveganje sprememb njene vrednosti pa mora biti nepomembno.
Denarna sredstva v tujih valutah družba/Skupina izkazuje ločeno na računih pri bankah. Stanje denarnih sredstev v tujih valutah se pretvori v domačo valuto po referenčnem tečaju Evropske centralne banke na dan poročanja.
Zaloge materiala družba/Skupina vrednoti po nabavni vrednosti ali čisti tržni vrednosti, in sicer po nižji izmed njiju. Količinska enota zaloge materiala se ovrednoti po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevračljive nakupne dajatve ter neposredni stroški nabave. Med nevračljive nakupne dajatve se dodaja tudi tisti davek na dodano vrednost, ki se ne povrne. Nakupna cena se zmanjša za dobljene popuste. Družba/Skupina za zmanjševanje količin materiala na zalogi uporablja metodo tehtanih povprečnih cen. Drobni inventar, dan v uporabo, družba/Skupina takoj prenese med stroške. Zaloge se zaradi okrepitve ne prevrednotijo.
Vobvladujoči družbi se oblikujejo nekratkoročni razmejeni prihodki za stroške gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške javne infrastrukture v višini, ki ustreza višini presežka prihodkov iz naslova pristaniških pristojbin nad stroški gospodarske javne službe. V primeru presežka stroškov nad prihodki iz naslova pristaniških pristojbin se višini presežka odpravijo nekratkoročno razmejeni prihodki.
Vodvisnidružbi Luka Koper INPO, d. o. o., so med nekratkoročnimi odloženimi prihodki zajete prejetedonacije in odstopljeni prispevki za socialno varnost, za katere velja namenska poraba, in sicer za investicije v osnovna sredstva ter za pokrivanje stroškov v zvezi z zaposlovanjem invalidov. Nekratkoročno odloženi prihodki se prenašajo v prihodke v velikosti ugotovljenih namensko porabljenih stroškov oziroma odhodkov.
Vse vrste državne podpore se v začetku pripoznajo v izkazu finančnega položaja kot odloženi prihodki, ko obstaja zagotovilo, da bo družba/Skupina podpore prejela in bo izpolnila pogoje v zvezi z njimi. Državne podpore, prejete za kritje stroškov, se dosledno pripoznajo v izkazu poslovnega izida v obdobjih, v katerih nastajajo zadevni stroški, ki naj bi jih te nadomestile.
V skladu s Pomorskim zakonikom sta septembra 2008 družba Luka Koper, d. d., in Republika Slovenija v okviru Uredbe o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču uredili razmerje s koncesijsko pogodbo in koncesijsko razmerje opredelili za obdobje 35 let od sklenitve pogodbe.
Koncesionar mora skladno z določili koncesijske pogodbe in Zakonom o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (ZPFOLERD-1) svoje poslovne knjige voditi na način, da zagotovi ločeno računovodsko spremljanje dejavnosti, ki jih izvaja na podlagi podeljenih izključnih pravic.
V svojih poslovnih knjigah družba Luka Koper, d. d., vodi ločeno računovodsko evidenco prihodkov iz naslova pristaniških pristojbin v posameznem letu in stroškov opravljanja koncesijskih dejavnosti. Morebitni presežek prihodkov iz naslova pristaniških pristojbin nad stroški vzdrževanja pristaniške infrastrukture koncesionar zadrži kot nekratkoročno odložene prihodke za stroške vzdrževanja pristaniške infrastrukture v prihodnjih letih v skladu s členom 9.3 koncesijske pogodbe. Računovodsko spremljanje dejavnosti gospodarske javne službe temelji na usmeritvah in načelih stroškovnega računovodstva ter sodilih ločenega evidentiranja.
Družba Luka Koper, d. d., tako skladno s koncesijsko pogodbo z Republiko Slovenijo ter sodili, potrjenimi s strani Republike Slovenije, oblikuje nekratkoročno odložene prihodke gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture v višini, ki ustreza višini presežka prihodkov iz naslova pristaniških pristojbin nad stroški gospodarske izida. Za jubilejne nagrade, v izkazu poslovnega izida so prikazani tako stroški protislugovanja in stroški obresti kot aktuarski dobički ali izgube.
Izračun rezervacij za obveznosti do zaposlenih iz naslova odpravnin in jubilejnih nagrad temelji na aktuarskem izračunu na dan 31. decembra 2024, v katerem so bile upoštevane predpostavke:
znižana za 10 odstotkov (aktivna populacija). Skupno za zaposlence na dan 31. decembra 2024 to pomeni med 0,3-odstotno in 0,6-odstotno smrtnost za naslednje poslovno leto (glede na število zaposlenih).
gljivosti za prevzem odpadkov in ostankov tovora v skladus predpisi, ki urejajo pristaniške zmogljivosti za prevzem, sprejemanje sporočil o namerih oddaje ladijskih odpadkov in ostankov tovora, ločeno zbiranje, razvrščanje in skladiščenje prevzetih odpadkov in ostankov tovora z uporabo pristaniških zmogljivosti za prevzem, oddajo v obdelavo zaradi ponovne uporabe, recikliranja ali odstranjevanja ostankov predelave v skladu s predpisi na področju varstva okolja, ki urejajo ravnanje z odpadki, ter obveščanje javnosti in uporabnikov o načinu oddajanja odpadkov in ostankov tovora.
Zanamene poročanja gospodarske javne službe zbiranja odpadkov s plovili družba Luka Koper, d. d., na osnovi zahtev ZPFOLERD-1 upoštevala načela stroškovnega računovodstva ter sodila ločenega evidentiranja.
Do 31. decembra 2016 je družba Luka Koper, d. d., gospodarsko javno službo zbiranja odpadkov s plovili izvajala prek svoje odvisne družbe Luka Koper INPO, d. o. o., ki je delovala kot njen izpolnitveni pomočnik. Družbi sta imeli sklenjeno medsebojno pogodbo o sodelovanju. Luka Koper INPO, d. o. o., je v celoti obvladovana s strani družbe Luka Koper, d. d., in družbi se na podlagi ustaljene prakse sodišča EU štejeta za isto ekonomsko celoto. S 1. januarjem 2017 sta družbi sklenili aneks k pogodbi, s katerim sta določili, da družba Luka Koper INPO, d. o. o., od 1. januarja 2017 kot izpolnitveni pomočnik izvaja gospodarsko javno službo zbiranja odpadkov s plovili na območju koprskega pristanišča v imenu in zaračun družbe Luka Koper, d. d.
Prejeta posojila družba/Skupina na začetku pripozna po pošteni vrednosti, po začetnem pripoznanju pa po odplačni vrednosti ob upoštevanju metode veljavnih obresti. Glede na ročnost so prejeta posojila ob pripoznanju uvrščena med nekratkoročne oziroma kratkoročne finančne obveznosti. Na zadnji dan leta so vse finančne obveznosti, ki zapadejo v plačilo v prihodnjem letu, prenesene med kratkoročne finančne obveznosti. Prejeta posojila so zavarovana z biankomenicami in s finančnimi zavezami.
Med nekratkoročnimi poslovnimi obveznostmi družba/Skupina izkazuje prejete varščine za najete poslovne prostore in zadržana plačila za garancijo. Med kratkoročnimi obveznostmi so ločeno izkazane kratkoročne obveznosti do dobaviteljev, države in zaposlenih. Med drugimi poslovnimi obveznostmi družba/Skupina izkazuje kratkoročno odložene prihodke ter kratkoročno vnaprej vračunane stroške oziroma odhodke.
javne službe. V primeru presežka stroškov nad prihodki iz naslova pristaniških pristojbin se višino presežka odpravijo nekratkoročno odloženi prihodki.
Družba Luka Koper, d. d., je kot koncesionar od Republike Slovenije kot koncedenta pridobila izključnopravico za izvajanje pristaniških dejavnosti ravnanja s tovorom in pomorskega potniškega prometa na območju pristanišča ter s tempovezano izključno pravico za vodenje in upravljanje pristanišča, vodenje in razvoj pristaniške infrastrukture, ki ni namenjena za javni promet, in je v okviru 44. člena Pomorskega zakona pridobila tudi izključno pravico do izvajanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet.
Odvisna družba Luka Koper INPO, d. o. o., izvaja kot izpolnitveni pomočnik posamična opravila za gospodarsko javno službo rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture namenjene za javni promet na območju koprskega pristanišča v imenu in za račun družbe Luka Koper, d. d.
Obenem vodi Luka Koper, d. d., v skladu s členom 7.9.6 koncesijske pogodbe tudi evidenco investicijskih vlaganj v pristaniško infrastrukturo v posameznem poslovnem letu. Družba Luka Koper, d. d., mora investicijska vlaganja v posameznem poslovnem letu navesti v posebnem dodatku k letnemu poročilu, ki ga mora pregledati in potrditi pooblaščeni revizor.
Družba Luka Koper, d. d., v skladu s členom 10.1 koncesijske pogodbe plačuje koncesijsko dajatev, ki znaša 3,5 odstotka ustvarjenega letnega poslovnega prihodka, zmanjšanega za v tem letu pobrane pristaniške pristojbine. Osnova za odmero koncesijske dajatve se ugotavlja na podlagi revidiranega izkaza poslovnega izida družbe Luka Koper, d. d. Znesek letne koncesijske dajatve se med letom plačuje v obliki mesečnih akontacij, izračunanih najkasneje do 30. julija tekočega leta na podlagi revidiranih podatkov preteklega koledarskega leta. Pristaniške pristojbine predstavljajo 2,2 odstotka poslovnih prihodkov obvladovane družbe in so vsebinsko sestavni del poslovnih prihodkov. Višino pristojbin določi obvladovana družba Luka Koper, d. d., v soglasju z državo. Preostalih 97,8 odstotka poslovnih prihodkov obvladovane družbe ustvari družba iz naslova opravljanja storitev pretovora in skladiščenja, za katere se cene oblikujejo na osnovi tržnih zakonitosti. Razvoj in obnovo pristaniške infrastrukture izvaja obvladovana družba v svojem imenu in za svoj račun. Po preteku koncesije je koncesionar upravičen do povračila neamortiziranega dela vlaganj.
Zaradi navedenih določil koncesijske pogodbe Skupina ne uporablja OPMSRP 12. Koncedent je ob prenehanju koncesijskega razmerja dolžan družbi Luka Koper, d. d., povrniti sredstva, vložena v razvoj pristaniške infrastrukture, v višini revidiranega neamortiziranega dela vrednosti vlaganj v naprave, opremo in objekte koncesije, pod pogojem, da so bila vlaganja izvršena na podlagi predhodnega pisnega soglasja koncedenta.
sonajvečji svetovniladjarji, velikesvetovne multinacionalke, končne uporabnicenaših storite v ter druge večje ali manjše domače in tuje družbe, za katere koprsko pristanišče predstavlja najhitrejšo in najkakovostnejšo logistično storite v.
Družba/Skupina zajema pretežno prihodke od naložbenih nepremičnin, to je gradbenih objektov in zemljišč, ki jih daje v poslovni najem. Družba/Skupina prihodke od najemnin uvršča med poslovne prihodke.
Med drugimi prihodki se izkazujejo poslovni prihodki od prodaje nepremičnin, naprav in opreme, subvencije, donacije, prejete odškodnine in preostali prihodki. Državne in druge subvencije v največji meri predstavljajo prejeta sredstva iz naslova razvojnih dejavnosti na področju evropskih razvojnih projektov, ki so namenjeni povečanju konkurenčnosti pristanišča, energetski učinkovitosti, okoljski varnosti in zagotavljanju učinkovitosti pristaniških procesov. Prejete subvencije za kritje stroškov so pripoznane strogo dosledno kot prihodki v obdobjih, v katerih nastajajo zadevni stroški, ki naj bi jih nadomestile.
Prihodki iz naslova črpanja zadržanih prispevkov plač se pripoznajo skladno z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov v višini namensko porabljenih sredstev. Preostali prihodki se pripoznajo, ko se upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov.
Znamenom izkazovanja ustreznega poslovnega izida v obdobju poročanja družba/Skupina obračunava tudi odložene davke. Te izkazuje kot odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek. Pri obračunavanju odloženih davkov uporabi metodo obveznosti po izkazu finančnega položaja. Knjigovodsko vrednost sredstev in obveznosti družba/Skupina primerja z njihovo davčno vrednostjo, razlika med obema vrednostma pa opredeli kot stalno ali začasno razliko.
Odložene terjatve za davek se pripoznajo za vse odbitne začasne razlike, če je verjetno, da bo na voljo zadosten obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti odbitne začasne razlike. Izračunajo se po davčnih stopnjah, za katere je pričakovati, da se bodo uporabljale v obdobju, ko bo terjatev povrnjena.
Odložene obveznosti za davek se pripoznajo za vse obdavčljive začasne razlike, izračunane po davčnih stopnjah, za katere je pričakovati, da se bodo uporabljale v obdobju, ko bo obveznost poravnana.
Odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek se pobotajo, če obstaja zakonska pravica pobotati odmerjene terjatve za davek in odmerjene obveznosti za davek od dohodka ter če so odloženi davki vezani na isto obdavčljivo pravno osebo in isti davčni organ.
Osnovni in popravljeni čisti dobiček na delnico se izračuna tako, da se čisti poslovni izid poslovnega leta deli s tehtanim povprečnim številom navadnih delnic.
Prihodki iz pogodb s kupci. Osnovna dejavnost družbe/Skupine je pretovor in skladiščenje vseh vrst blaga, storitve na blagu in z njimi povezane druge storitve. Vse storitve družba/Skupina opravlja v Sloveniji, tako za domače kot tuje kupce. Tujikupci prihajajo s tržišč celinske Evrope, ki so za družbo/Skupino najpomembnejša, kot tudi iz držav Azije in Amerike.
Kupci Luka Koper letno poročilo 2024. Poslovanje družbe/Skupine je izpostavljeno strateškim, poslovnim in finančnim tveganjem, ki so močno odvisna od tržnih zakonitosti, kar zahteva njihovo aktivno spremljanje. Prepoznavanje tveganj je opisano v poslovnem poročilu v 14. poglavju z naslovom Obvladovanje tveganj in priložnosti. Poleg strateških in poslovnih tveganj se družba/Skupina sooča tudi s finančnimi tveganji, med katerimi so najpomembnejša tveganje spremembe poštene vrednosti, obrestno, likvidnostno, valutno in kreditno tveganje ter tveganje ustrezne kapitalske sestave. Kako družba/Skupina ugotavlja in obvladuje finančna tveganja, je razkrito v pojasnilu 30: Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj.
Primerjenjupoštene vrednosti nefinančnegasredstvamora družba/Skupinaupoštevati zmožnost tržnegaudeleženca, da ustvarja gospodarske koristisskrajno in najboljšo uporabosredstva aliz njegovo prodajo drugemu udeležencuna trgu, ki bosredstvo uporabil v skrajni in najboljši meri.
Družba/Skupinauporablja metode vrednotenja,ki so primerne v danihokoliščinah in za katere sona voljo za dostnipodatki, predvsem z uporabo ustreznih tržnihvhodnihpodatkov in minimalnouporabo netržnihvhodnih podatkov.
Vsa sredstvain obveznosti,ki so v računovodskihizkazih merjeni ali razkriti popošteni vrednosti, so razvrščeni v hierarhijopoštene vrednostina podlagi najnižje ravni vhodnih podatkov, ki so pomembniza merjenje celotnepoštene vrednosti:
Za sredstva in obveznosti, ki so bili vračunovodskih izkazih pripoznani že v predhodnih obdobjih, družba/Skupina obzaključkuvsakega obdobja poročanja ugotovi, ali jeprišlo doprehoda med ravnmi, in sicertako, da ponovno preveri razporeditev sredstev, upoštevajočnajnižjo ravenvhodnihpodatkov, ki so pomembnizamerjenje celotne poštene vrednosti.
Hierarhija poštenih vrednosti sredstevin obveznosti družbe/Skupineje predstavljena v pojasnilu 30: Finančni in - instrumentiin obvladovanje finančnih tveganj.
Konsolidirani računovodski izkazi so skupek izkazov obvladujočedružbe innjenih odvisnih družb.
Finančniprihodki vključujejoprihodke odobresti na danaposojila, depozite, zakladne menice, obresti za nepravočasnoplačane terjatve za storitve, prihodkeod dividend, prihodke ododsvojitveza prodajo razpoložljivih finančnih sredstev in prihodkeiz naslova pozitivnihtečajnih razlik. Prihodkiod obrestise pripoznajo obnastanku zuporabo efektivneobrestnemere. Prihodki od dividend seizkažejo v poslovnem izidu, ko je uveljavljena pravica do izplačila.
Finančniodhodki obsegajo stroške obresti za prejeta posojila, obresti iz najemov, kotizhajajo izstandarda MSRP16, negativne tečajne razlike in izgube zaradi slabitve vrednosti finančnih sredstev, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Stroški izposojanja in odobritev posojil se pripoznajo v izkazu poslovnega izidaskozi celotno zapadlost posojila.
Stroški kot odhodki se pripoznajo v obdobju, v katerem nastanejo. Razvrščeni so v skladu s svojo naravo. Izkazujejo in razkrivajo se po naravnih vrstah. Odhodkise pripoznajo, če jezmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobjupovezano z zmanjšanjem sredstev ali povečanjem dolga in če jeto zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti.
Vizkazu drugega vseobsegajočega donosasta prikazana čistiposlovni izid in drugivseobsegajoči donosi. Drugi vseobsegajoči donosvsebuje postavke prihodkov in odhodkov, ki niso pripoznani v izkazu poslovnega izida, vendar vplivajona lastniški kapital.
V družbi/Skupini se poroča o denarnih tokovih iz poslovanja po posredni metodi na podlagi postavk v izkazu finančnegapoložajaz dne 31. decembra 2024 in 31. decembra 2023, izkazaposlovnega izida zaleto 2024 ter dodatnih podatkov, ki so potrebni za prilagoditev odtokov in pritokov.
Izkaz sprememb lastniškega kapitala prikazuje gibanjeposameznihsestavin kapitala v poslovnem letu (celotoprihodkovin odhodkovter transakcij zlastniki, ko delujejo kot lastniki), vključno z uporabo čistého poslovnega izida. Vključen je izkaz vseobsegajočegadonosa, ki čisti dobiček tekočega obdobja povečuje za vse prihodke in odhodke, katerih je družba/Skupina neposredno pripoznala v kapitalu.
Družba/Skupinaspremlja tveganjain jih poskuša obvladovati na vseh ravneh poslovanja. Pri ocenjevanju tveganj upošteva različne dejavnike. Ustrezno upravljanje tveganj sezagotavlja z njihovim pravočasnim prepoznavanjem in obvladovanjem ter z usmeritvami in politikami, opredeljenimi v dokumentih celovitega sistema vodenja.
Če je pravica podjetja do odloga odvisna od tega, ali podjetje izpolnjuje določene pogoje, ti pogoji vplivajo na to, ali je pravica do odloga obstajala ob zaključku poročevalskega obdobja, če se od podjetja zahteva, da izpolnjuje pogoje ob koncu ali pred koncem poročevalskega obdobja, in ne če se od podjetja zahteva, da izpolnjuje pogoje po zaključku poročevalskega obdobja. Spremembe prav tako vsebujejo pojasnilo termina »poravnava« za namen razvrstitve obveznosti kot kratkoročne ali nekratkoročne.
Obveznosti iz najema v transakcijah prodaje in povratnega najema. Sprememba vsebuje zahtevo, da ponudnik-najemnik določi »plačilo najemnin« ali »spremenjeno plačilo najemnin« tako, da ne bi priznal dobička ali izgube, ki se nanaša na pravico do uporabe, ki jo zadrži.
Razkritja v zvezi z dogovori o financiranju dobaviteljev. Spremembe zahtevajo, da podjetja zagotovijo nekatera posebna razkritja (kvalitativna in kvantitativna) v zvezi z dogovori o financiranju dobaviteljev. Spremembe dajajo tudi napotke o značilnostih dogovorov o financiranju dobaviteljev.
Sprejetje teh sprememb obstoječih standardov in pojasnil ni privedlo do pomembnih sprememb računovodskih izkazov družbe/Skupine.
Nad datumom odobritve teh računovodskih izkazov je OMRS izdal nove standarde in spremembe obstoječih standardov, ki jih je EU že sprejela, vendar še niso stopili v veljavo.
Pomanjkanje zamenljivosti. Spremembe uvajajo zahteve za presojo, kdaj je valuta zamenljiva v drugo valuto in kdaj ne. Spremembe zahtevajo, da podjetje oceni promptni (spot) menjavni tečaj, če ugotovi, da valuta ni zamenljiva v drugo valuto.
Sprejetje teh sprememb obstoječega standarda in pojasnil ne bo imelo pomembnega vpliva na računovodske izkaze družbe/Skupine.
Trenutno se MSRP, kot jih je sprejela EU, bistveno ne razlikujejo od predpisov, ki jih je sprejel Odbor za mednarodne računovodske standarde (OMRS), z izjemo teh novih standardov in sprememb obstoječih standardov, ki stopijo v veljavo za poročevalsko obdobje, ki se začne 1. januarja 2026 oziroma 1. januarja 2027, in jih EU še ni sprejela:
Te spremembe spreminjajo naslednje zahteve v MSRP 7 in MSRP 9:
Odvisnedružbe so podjetja, kijih obvladuje obvladujočadružba, posredno alineposredno. Obvladovanje obstaja, ko jenaložbenik izpostavljen spremenljivemu donosu aliupravičen dospremenljivega donosav podjetju, v katero naložbi, ima možnost vplivati na finančne in poslovne odločitveter obstajapovezavamed vplivom in donosom. Presoja obvladovanja se opravi ob nakupu naložbe in na podlagi zaznave spremenjenih dejstev in okoliščin obvladovanja.
Pridruženedružbe sodružbe, v katerihima Skupina pomemben vpliv, ne obvladuje pa njihove finančnein poslovne usmeritve. Naložbe v pridružene družbe se ob začetnem pripoznanju merijo po nabavni vrednosti, nato pa se obračunavajo po kapitalski metodi. Konsolidirani računovodski izkazi Skupine zajemajo delež Skupine v dobičkih in izgubah pridruženih družb, izračunan po kapitalski metodi po opravljeni uskladitvi računovodskih usmeritev od datuma, ko se pomemben vpliv začne, dodatuma, ko se konča. Če je delež Skupine v izgubah pridružene družbe večji od njenega deleža, se knjigovodska vrednost deleža Skupine zmanjša na nič, delež v nadaljnjih izgubah pa se preneha pripoznavati.
Iz konsolidiranih računovodskih izkazov so izločeni stanja, nerealizirani dobički in izgube oziroma prihodki in odhodki, ki izhajajo iz poslov znotraj Skupine. Nerealizirane izgube se izločijo na enak način kot dobički, pod pogojem, da obstaja dokaz o slabitvi.
Standardi in pojasnila, ki so predstavljeni v nadaljevanju, dodatuma računovodskih izkazov še niso stopili v veljavo oziroma jih Evropska unija še ni potrdila. Družba/Skupina bo ustrezne standarde in pojasnila uporabila pri pripravi svojih računovodskih izkazov ob njihovi uveljavitvi.
Začetna uporaba novih standardov ali sprememb obstoječih standardov, ki veljajo v tekočem poslovnem letu.
Spremembe obstoječih standardov, ki jih je izdal Odbor za mednarodne računovodske standarde (OMRS) in sprejela EU ter veljajo v tekočem poročevanju, so:
regr esa; naložbe v pogodbeno v ezane inštrumente.
Spremembelahko pomembno vplivajo na to, kako podjetja obračunavajo odpravopripoznanja finančnih obveznosti in kakorazvrščajo finančna sredstva. Spremembe omogočajo podjetju, da predčasno sprejme le spremembe, ki se nanašajona razvrščanje finančnih sredstev in stem povezanih razkritij, preostale spremembepa uporabi pozneje. To bi bilozlasti koristno zapodjetja, ki želijo spremembe predčasno uporabiti za finančne instrumente, povezane z ESG (okolje, družba inupravljanje) ali podobnimi značilnostmi.
Letne izboljšaveso omejenena spremembe, ki bodisi pojasnjujejo besediloračunovodskega standarda MSRP bodisi odpravljajo sorazmerno majhnenenamerne posledice, spregled alinasprotja med zahtevami računovodskih standardov. Predlagane izboljšave so zbrane v enem dokumentu. Cikel letnih izboljšav obravnava vsebine:
Pogodbe, ki se nanašajo na odnarave odvisno električno energijo (prej Pogodbe o nakupu električne energije) (spremembe MSRP9 in MSRP7). UO MRS je izdal spremembe za izboljšanje poročanja podjetij o finančnih učinkih pogodb o dobavi električne energije, ki je odvisna od narave, in so pogostosestavljene kot pogodbe o nakupu električne energije (PNE). Pogodbe o dobavi električne energije, ki je odvisna od narave, pomagajo podjetjem zagotovitidobavo električne energije iz vetrnih in sončnih virov. Ker se količina električne energije, proizvedene na podlagi teh pogodb, lahko spreminja v odvisnosti od neobvladljivih dejavnikov, povezanih z vremenskimi razmerami, trenutne računovodske zahteve morda ne bodo ustrezno zajele, kako te pogodbe vplivajo na uspešnost podjetja. V odgovor nato je IASB pripravil ciljno usmerjene spremembe MSRP 9 – Finančni instrumenti in MSRP 7 – Finančni instrumenti: razkritja, da bi izboljšali razkritje teh pogodb v računovodskih izkazih. Spremembe vključujejo:
MSRP 18 določa pomembne nove zahteve glede načina predstavitve računovodskih izkazov, s posebnim poudarkom na:
Odbor za mednarodne računovodske standarde (OMRS) je izdal MSRP 19 – Odvisne družbe brez odgovornosti do javnosti: razkritja. Zainteresirane strani so od IASB zahtevale, da odvisni družbi, ki poroča obvladujoči družbi, ki v svojih konsolidiranih računovodskih izkazih uporablja računovodske standarde MSRP, dovoli uporabo računovodskih standardov MSRP z zmanjšanimi zahtevami po razkritju v svojih računovodskih izkazih. Upoštevajoč te povratne informacije je IASB v svoj raziskovalni načrt dodal projekt za zagotavljanje zmanjšanih zahtev po razkritju za odvisne družbe brez odgovornosti do javnosti. Projekt se je končal z izdajo MSRP 19, ki upravičenim odvisnim podjetjem dovoljuje uporabo zmanjšanih zahtev po razkritju ob uporabi zahtev po pripoznavanju, merjenju in predstavitvi iz računovodskih standardov MSRP. Merila za upravičenost podjetja do uporabe MSRP 19 so:
Družba/Skupina predvideva, da uvedba teh novih standardov in sprememb obstoječih standardov v obdobju začetne uporabe ne bo imela pomembnega vpliva na računovodske izkaze družbe/Skupine.
Luka Koper, d.d., kot obvladujoča družba ne nudi posameznih komponent pristaniške dejavnosti kot samostojnih storitev, temveč le v paketu celotne storitve pretovora blaga znotraj zaprtega območja Luke Koper, posledično poslovodstvo tudi ne spremlja poslovanja po posameznih komponentah v smislu MSRP 8. Skupino sestavljajo družbe, ki izvajajo pristaniško in drugo dejavnost. Pristaniške dejavnosti so pretovor in skladiščenje blaga, storitve nablagu, upravljanje območja pristanišča, logistične storitve, storitve maritimne dejavnosti ter vzdrževanje območja pristanišča. Pod drugo so zajete dejavnosti kontrole kakovosti ter zaledna logistična dejavnost. Zaradi nepomembnosti Skupina ne poroča po ločenih odsekih.
V okviru nove strategije družbe/Skupine za obdobje 2024–2028 so bila upoštevana načela trajnostnega razvoja ter odgovornega ravnanja z okoljem, pri čemer je trajnostni razvoj ena izmed ključnih strateških usmeritev družbe/Skupine. Družba/Skupina se je odločila v sklopu celovitega trajnostnega poročanja pristopiti k izpolnjevanju globalnih ciljev trajnostnega razvoja, saj se zaveda, da je pristanišče pomemben deležnik trajnostnega razvoja, čigar vplivi na okolje in družbo so lahko tako pozitivni kot negativni. Cilje trajnostnega razvoja so sprejele vse države članice Združenih narodov, njihov namen pa je prizadevanje za razvoj celotne družbe, gospodarstva, znanosti in civilne družbe, kar bo igralo pomembno vlogo pri doseganju ključnih ciljev celotne družbe do leta 2030.
Trajnostni razvoj, ekologija ter okoljevarstvo bodo temelj sobivanja z okolico; Luka Koper, d.d., in Skupina Luka Koper bosta z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij zmanjševala emisije toplogrednih plinov in povečala učinkovito rabo energije ter pospešeno vlagala v izrabo obnovljivih virov energije za lastno energetsko oskrbo.
Pomembnejše strateške usmeritve so:
| Trajnostno vzdrževanje | 4 | Stroški storitev |
|---|---|---|
| Emisije hrupa | 7 | Drugi odhodki |
| Trajnostne naložbe | 11 | Nepremičnine, naprave in oprema |
Vcelotni strukturičistih prihodkov v letu 2024 en kupec presega 10 odstotkov celotne prodaje, tako v družbi kakor v Skupini, medtem ko sta v primerljivem obdobju predhodnega leta 10 odstotkov celotne prodaje presegala dva kupca.
| Luka Koper, d. d. | Skupina Luka Koper | |||
|---|---|---|---|---|
| 2024 | 2023 | 2024 | 2023 | |
| Odprava rezervacij | 373.927 | 1.657.785 | 373.927 | 1.657.785 |
| Subvencije, dotacije in podobni prihodki | 0 | 0 | 1.987.313 | 1.898.598 |
| 2024 | 2023 | 2024 | 2023 | |
|---|---|---|---|---|
| Prihodki | 489.348 | 164.108 | 347.662 | 198.956 |
| Izterjane slabljene terjatve in odpisane obveznosti | 215.583 | 610.462 | 230.580 | 622.616 |
| Prejete odškodnine in kazni | 1.440.781 | 309.080 | 1.482.037 | 378.550 |
| Subvencije in drugi prihodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki | 1.010.642 | 1.240.867 | 1.010.642 | 1.240.867 |
| Ostali prihodki | 9.790 | 58.456 | 30.368 | 71.134 |
| Skupaj | 3.540.071 | 4.040.758 | 5.462.529 | 6.068.506 |
Odpravarezervacij senanaša na spremembo ocene pravnih obvez.
Subvencije, dotacije in podobni prihodki, izkazani v Skupini, se nanašajo predvsem na prihodke iz naslova črpanja zadržanih prispevkovplač v višini namensko porabljenih sredstev v odvisni družbi Luka Koper INPO, d. o. o.
Prejete odškodnine in kazni se nanašajo naprejete odškodnine zaradi škodnih dogodkov. V primerjavi s predhodnim letom so te višje predvsem zaradi prejete odškodnine za nesrečo, ki se je zgodila v preteklem letu ter višja povračila s strani zavarovalnice.
Med subvencije in druge prihodke, ki niso povezani s poslovnimi učinki, družba/Skupina izkazuje prihodke iz naslova sofinanciranih EU projektov, ki so nastali bodisi za pokrivanje stroškov ali amortizacije.
Pojasnilo 1. Čisti prihodki od prodaje (v evrih)
Luka Koper, d. d.
Skupina Luka Koper
| 2024 | 2023 | |
|---|---|---|
| Čisti prihodki od prodaje domačim kupcem na podlagi pogodb s | 108.112.349 | 99.442.205 |
| kupci | - storitev | Čisti prihodki |
|---|---|---|
| 110.893.508 | 108.104.321 | 210.167.277 |
| 102.751.684 | 99.356.444 | 200.293.726 |
| 110.885.480 | 102.665.923 | 210.472.945 |
| 200.998.481 | ||
| - blaga in materiala | 8.028 | 7.214.520 |
| 85.761 | 7.430.613 | |
| Čisti prihodki na podlagi pogodb s kupci | 318.279.626 | 1.419.857 |
| 299.735.931 | 2.117.679 | |
| 321.366.453 | 1.483.924 | |
| 303.750.165 | 1.591.711 | |
| Skupaj | 326.914.003 | 309.284.223 |
| 330.064.897 | 312.772.489 |
Družba/Skupina svoje čiste prihodke izkazuje in razkriva skladno z MSRP 15. Osnovno načelo okvira je, da pripoznava-
nje prihodkov odraža prenos proizvodov in storitev na kupca v znesku, ki odraža nadomestilo, za katero družba pričaku-
je, da je do njega upravičena, v zameno za te proizvode in storitve.
Za pripoznavanje prihodkov vsaka družba uporablja metodo odstotka dokončanosti del nadan izkaza finančnega
položaja, in sicer za pretovor po količini ter opravljenih urah, za skladiščenje in logistiko po dnevih in količini, za vzdrže-
vanje po gradbenih situacijah in opravljenih urah ter za laboratorijske storitve po opravljenih urah.
Poslovne prihodke vsaka družba pripozna, ko upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov, če ti niso uresničeni že ob nastanku in jih je mogoče zanesljivo izmeriti.
Čisti prihodki od prodaje so v letu 2024 v primerjavi s predhodnim letom višji, v družbi za 17.629.780 evrov, v Skupini pa za 17.292.408 evrov. V okviru čistih prihodkov od prodaje so doseženi višji prihodki iz naslova ladijskega pretovora kontejnerjev in avtomobilov, večjega obsega storitev polnjenja in praznenja kontejnerjev, večjega obsega drugih dodatnih storitev na blagu ter višjih cen storitev, nižji so prihodki iz naslova skladiščnin.
| (v evrih) | Luka Koper, d. d. | Skupina Luka Koper |
|---|---|---|
| 2024 | 37.060.041 | 32.390.298 |
| 2023 | 40.086.991 | 36.543.321 |
| Stroški pristaniških storitev | ||
| Stroški transportnih storitev |
| Vrsta stroškov | 2020 | 2021 | 2022 | 2023 |
|---|---|---|---|---|
| Stroški storitev vzdrževanja | 10.801.027 | 11.047.917 | 10.628.157 | 10.947.762 |
| Stroški najemnin | 206.407 | 216.038 | 215.151 | 205.565 |
| Povračila stroškov zaposlencem v zvezi z delom | 514.356 | 412.480 | 546.358 | 448.775 |
| Stroški plačilnega prometa, bančnih storitev in zavarovanj | 1.952.990 | 1.943.800 | 2.044.427 | 2.030.764 |
| Stroški intelektualnih in osebnih storitev | 1.791.283 | 1.617.153 | 1.895.753 | 1.680.402 |
| Stroški sejmov, reklam in reprezentance | 1.490.407 | 1.484.750 | 1.512.687 | 1.502.662 |
| Stroški storitev fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti | 512.381 | 568.114 | 564.569 | 634.149 |
| Stroški komunalnih storitev | 1.817.653 | 1.634.766 | 1.761.406 | 1.273.669 |
| Stroški informacijske podpore | 6.039.870 | 5.266.414 |
V sklopu stroškov storitev družbe/Skupine tako kot pretekla leta največji delež predstavljajo stroški pristaniških storitev. Med stroški pristaniških storitev družba v poslovnem letu 2024 izkazuje 12.301.306 evrov stroškov napotenih prek agencijskih družb (2023: 16.938.565 evrov) in 14.914.215 evrov stroškov storitev zunanjih pogodbenih partnerjev (2023: 14.554.428 evrov). Skupina v letu 2024 izkazuje 12.757.581 evrov stroškov napotenih prek agencijskih družb (2023: 17.262.077 evrov) in 14.952.383 evrov stroškov storitev zunanjih pogodbenih partnerjev (2023: 14.761.416 evrov). Nižji stroški, predvsem storitev iz naslova agencijskih izvajalcev, so posledica neposrednega zaposlovanja v družbi.
Stroški storitev vzdrževanja opazovanega leta so v primerjavi s predhodnim letom nižji zaradi manjšega obsega vzdrževalnih del. Med stroški vzdrževanja družba/Skupina izkazuje tudi okoljsko trajnostna vlaganja v vzdrževanje infrastrukture z ničelnimi emisijami CO2, ki je potrebna za upravljanje plovil ali pristaniške dejavnosti. Sledi obnova sistemov za zbiranje, čiščenje in distribucijo vode ter energetske učinkovitosti stavb. V družbi je bilo teh vlaganj za 5.763.580 evrov, v Skupini pa za 5.889.295 evrov.
V letu 2024 so stroški informacijske podpore v primerjavi s predhodnim letom višji zaradi razvojnih aktivnosti in obsežnejšega vzdrževanja.
| Luka Koper, d. d. | Skupina Luka Koper | 2024 | 2023 | 2024 | 2023 |
|---|---|---|---|---|---|
| Stroški pomožnega materiala | 2.591.403 | 2.518.473 | 2.751.914 | 2.667.706 | |
| Stroški nadomestnih delov | 7.201.477 | 7.602.368 | 7.026.101 |
| 4.018.988 | 5.320.261 | 4.041.038 | 5.381.488 |
|---|---|---|---|
| 5.861.704 | 6.059.063 | 6.021.162 | 6.221.504 |
|---|---|---|---|
| 49.449 | 87.603 | 51.506 | 89.811 |
|---|---|---|---|
| 139.736 | 130.639 | 151.452 | 139.991 |
|---|---|---|---|
| 515.856 | 428.660 | 531.732 | 454.002 |
|---|---|---|---|
| 20.378.613 | 22.147.066 | 20.574.905 | 22.410.601 |
|---|---|---|---|
Stroški materiala so nižji v primerjavi s predhodnim obdobjem, tako v družbi kot v Skupini. Nižji so predvsem stroški elektrike in goriva, in sicer zaradi manjše porabe električne energije in nižjih cen pogonskega goriva. Nekoliko nižji so zaradi manjšega obsega opravljenih vzdrževalnih del tudi stroški nadomestnih delov.
| Izobrazba | 2024 | 2023 |
|---|---|---|
| VIII/2 | 3 | 2 |
| VIII/1 | 24 |
| 144 | 134 | 152 | 142 |
|---|---|---|---|
| 253 | 244 | 259 | 251 |
|---|---|---|---|
| 126 | 120 | 133 | 127 |
|---|---|---|---|
| 582 | 508 | 625 | 551 |
|---|---|---|---|
| 615 | 527 | 673 | 582 |
|---|---|---|---|
| 25 | 16 | 36 | 28 |
|---|---|---|---|
| 150 | 120 | 176 | 149 |
|---|---|---|---|
| 1.922 | 1.695 | 2.083 | 1.858 |
|---|---|---|---|
| 2.097 | 1.757 | 2.255 |
|---|---|---|
| 2024 | 2023 | 2024 | 2023 | |
|---|---|---|---|---|
| Amortizacija zgradb | 18.634.317 | 15.451.499 | 18.971.866 | 15.859.646 |
| Amortizacija naprav in opreme | 13.296.462 | 15.511.614 | 13.684.447 | 16.011.721 |
| Amortizacija drobnega inventarja | 11.669 | 15.469 | 11.916 | 15.778 |
| Amortizacija naložbenih nepremičnin | 302.891 | 584.912 | 288.156 | 271.245 |
| Amortizacija neopredmetenih sredstev | 207.758 | 247.390 | 216.595 | 254.678 |
| Amortizacija vlaganj v tuja sredstva | 11.667 | 11.667 | 13.161 | 17.743 |
| Amortizacija sredstev pravic do uporabe | 411.904 | 440.551 | 361.618 | 388.728 |
| Skupaj | 32.876.668 |
32.263.102
33.547.759
32.819.539
Družba/Skupina pri določanju življenjske dobe sredstev upošteva pričakovano fizično izrabljanje ter tehnično in gospodarsko staranje (pomembne tehnološke spremembe, spremembe trga, zastarelost, število obratovalnih ur ali fizično stanje posameznega sredstva). Prav iz tega naslova družba/Skupina redno interno preverja dobo koristnosti pri pomembnejših sredstvih, vsakih 5 let pa še s pomočjo zunanjih pooblaščenih ocenjevalcev nepremičnin ter strojev in opreme.
Stroški koncesije so tako v družbi kot Skupini, v primerjavi s predhodnim letom višji za 577.230 evrov, in sicer zaradi višjih doseženih prihodkov, taksa na pretovor pa je v družbi/Skupini zaradi povečanega obsega pretovora višja za 251.614 evrov.
Stroški drugih storitev v obvladujoči družbi so sestavljeni predvsem iz stroškov fumigacije, varovanja ter stroškov pobiranja cestnine, prevzema odpadkov, priveza plovil in storitev parkiranja. Slednje so izvedene s strani odvisne družbe Luka Koper INPO, d. o. o., in se zato v konsolidaciji izločajo.
| Luka Koper, d. d. | Skupina Luka Koper | |||
|---|---|---|---|---|
| 2024 | 2023 | 2024 | 2023 | |
| Plače zaposlencev | 73.376.645 | 64.565.570 | 78.778.314 | 69.555.950 |
| Nadomestila plač zaposlencev | 12.953.627 | 11.081.620 | 14.031.574 | 12.034.376 |
| Stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja | 3.158.875 | 2.859.722 | 3.447.126 | 3.126.277 |
| Delodajalčevi prispevki od prejemkov zaposlencev | 14.401.999 | 12.529.356 | 15.454.093 | 13.485.424 |
| Regres za letni dopust, povračila in drugi stroški | 11.946.912 | 10.681.853 | 12.986.617 | 11.674.157 |
| Skupaj | 115.838.058 | 101.718.121 | 124.697.724 |
109.876.184
Povprečno število zaposlenih v družbi se je v letu 2024 v primerjavi s povprečjem leta 2023 zvišalo za 227 zaposlencev, v Skupini pa za 225 zaposlencev. Stroški dela so se glede na primerljivo predhodno obdobje povečali predvsem iz naslova novih zaposlitev, iz naslova uskladitve plač z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin ter iz naslova izplačanih višjih variabilnih prejemkov zaposlenim zaradi poslovanja družbe/Skupine nad načrtovanim.
V decembru 2024 so zaposlenci vseh družb v Skupini z izjemo članov uprave ter zaposlenih na podlagi individualnih pogodb o zaposlitvi prejeli plačo iz naslova poslovne uspešnosti. V nekaterih družbah v Skupini je bila v decembru 2024 ali januarju 2025 izplačana tudi božičnica za poslovno leto 2024.
Družba/Skupina svojim zaposlenim že dvaindvajseto leto zapored plačuje od 70 do 90 odstotkov (odvisno od starosti posameznega zaposlenca) davčno priznane premije dodatnega pokojninskega zavarovanja (PDPZ).
V letu 2024 je regres za letni dopust v vseh družbah v Skupini znašal 2.333 evrov na zaposlenca, v prehodnem letu pa 2.192 evrov.
Družba je v letu 2024 za donacije namenila 535.270 evrov, Skupina pa za donacije namenila 542.131 evrov. Med večjimi donacijami v opazovanem letu, je donacija Mestni občini Koper za izvajanje omilitvenih ukrepov znamenom zmanjšanja vplivov emisij iz pristaniške dejavnosti na okolje. Družba je za ta namen občini nakazala 320.000 evrov, občina pa je ta sredstva razdelila upravičencem z izvedbo javnega razpisa za dodelitev nepovratnih sredstev.
Druge stroške in odhodke predstavljajo predvsem odškodnine iz naslova poškodb sredstev, ki so v lasti tretjih oseb. Poškodbe so nastale med pretovarjanjem blaga v pristanišču.
| (v evrih) | Luka Koper, d. d. | Skupina Luka Koper |
|---|---|---|
| 2024 | ||
| 2023 |
| Finančni prihodki iz deležev | 5.683.869 | 5.149.167 | ||
|---|---|---|---|---|
| Finančni prihodki iz deležev v družbah v Skupini | 350.713 | 462.701 | ||
| Finančni prihodki iz deležev v pridruženih družbah | 1.300.566 | 1.232.982 | ||
| Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah | 3.339.955 | 2.932.828 | 3.353.322 | 2.989.366 |
| Finančni prihodki iz drugih naložb | 692.635 | 520.656 | 692.635 | 520.656 |
| Finančni prihodki od obresti | 3.017.962 | 2.036.294 | 3.282.853 | 2.485.306 |
| Finančni prihodki od obresti drugih | 3.017.962 | 2.036.294 | 3.282.853 | 2.485.306 |
| Finančni prihodki iz poslovnih terjatev | 364.841 | 387.358 | 380.530 | 395.964 |
| Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih | 305.153 | 387.358 | 320.843 | 395.964 |
| 59.688 | 0 | 59.687 | 0 |
|---|---|---|---|
| 9.066.672 | 7.572.819 | 7.709.340 | 6.391.292 |
|---|---|---|---|
| -1.440.213 | -1.422.134 | -1.371.314 | -1.421.902 |
|---|---|---|---|
| -67.328 | 0 | 0 | 0 |
|---|---|---|---|
| -1.366.489 | -1.415.497 | -1.366.489 | -1.415.497 |
|---|---|---|---|
| -4.336 | -6.055 | -4.825 | -6.405 |
|---|---|---|---|
| -2.060 | -582 | 0 | 0 |
|---|---|---|---|
| -373.906 | -261.436 | -397.108 | -287.114 |
|---|---|---|---|
| -152.251 | -7 | -152.251 | -21 |
|---|---|---|---|
Neto tečajne razlike
| -240.770 | -244.857 | -264.549 |
|---|---|---|
Skupaj finančni odhodki
| -1.814.119 | -1.683.570 | -1.768.422 | -1.709.016 |
|---|---|---|---|
Neto finančni izid
| 7.252.553 | 5.889.249 | 5.940.918 | 4.682.276 |
|---|---|---|---|
V opazovanem letu sta obvladujoča družba in odvisna družba Luka Koper INPO, d. o. o. pristopili k preverjanju svojih življenjskih dob znotraj pomembnih razredov osnovnih sredstev. Presoja ustreznosti je bila izvedena s strani pooblaščenih ocenjevalcev nepremičnin in strojev ter opreme z veljavnim certifikatom pridobljenim pri Slovenskem inštitutu za revizijo. Skladno z MRS 8 – Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake je učinek prevrednotenja vplival na strošek amortizacije leta 2024. V obvladujoči družbi je bil ta višji za 367.092 evrov, v Skupini pa za 286.860 evrov.
Porast stroška amortizacije je tudi posledica prenosa sredstev v uporabo.
| Luka Koper, d. d. | Skupina Luka Koper | |||
|---|---|---|---|---|
| 2024 | 2023 | 2024 | 2023 | |
| Stroški oblikovanja rezervacij | 1.369.721 | 2.864.406 | 1.472.485 | 2.864.406 |
| Odhodki pri slabitvah, odpisih in izgubah pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin | 124.889 | 462.566 | 124.863 | 600.616 |
| Odhodki pri oblikovanju popravka vrednosti terjatev | 188.152 |
| Dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela in drugih vrst stroškov | 113.463 | 241.987 | 124.571 | |
|---|---|---|---|---|
| Donacije | 535.270 | 539.400 | 542.131 | 547.750 |
| Izdatki za varstvo okolja | 306.873 | 220.219 | 275.988 | 190.455 |
| Nagrade dijakom in študentom z dajatvami | 31.993 | 25.503 | 32.595 | 25.503 |
| Štipendije dijakom in študentom | 33.035 | 28.195 | 33.035 | 28.195 |
| Drugi stroški in odhodki | 1.528.300 | 1.053.827 | 1.544.358 | 1.101.477 |
| Skupaj | 11.777.569 | 12.832.099 | 12.044.350 | 13.050.836 |
Stroški oblikovanja rezervacij se nanašajo na odhodke v zvezi s tožbami, ki jih je prejela obvladujoča družba. Skladno z 92. členom MRS 37 – Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva družba/Skupina ne razkriva podrobnih informacij o pravnih obvezah, saj bi lahko njihovo razkritje ustvarilo sodbo o položaju družbev sporu z drugimi strankami.
Odhodki prislabitvah, odpisih in izgubah pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin se nanašajo na odpis zamenjanih delov oziroma uničenje sredstev, ki so imela knjigovodsko vrednost.
Odhodki pri oblikovanju popravkavrednosti terjatev so se v letu 2024 znižali predvsem v obvladujoči družbi, in sicer zaradi boljše starostne strukture terjatev do kupcev. Znesek odhodkov pri oblikovanju popravka vrednostiterjatev izhaja iz naslova pogodb s kupci skladno z MSRP 15.
Obvladujoča družba v letu 2024 izkazuje finančne prihodke iz deležev v družbah v Skupini, ki predstavljajo izplačane dobičke družb, in sicer Luke Koper INPO, d. o. o., v višini 300.490 evrov, Logis-Nove, d. o. o., v višini 13.367 evrov in TOC, d. o. o., v višini 36.856 evrov.
Finančne prihodke iz deležev v pridruženih družbah obvladujoče družbe v letu 2024 predstavljajo izplačila dobičkov družb Adria-Tow, d. o. o., v višini 600.000 evrov, Adria Transport, d. o. o., v višini 130.100 evrov, Avtoservis, d. o. o., v višini 466.523 evrov ter Adriafin, d. o. o., v višini 103.943 evrov.
Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah, ki jih izkazuje družba/Skupina, se nanašajo predvsem na prejete dividende iz naslovanih naložb v vrednostne papirje in izplačila pripadajočega dela dobička. Skupina izkazuje prejete dobičke družbe, izvzete iz konsolidacije, in sicer družbe Logis-Nova, d. o. o.
Finančni prihodki iz drugih naložb se nanašajo na pripoznano višjovrednost naložb, vrednotenih po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida.
Družba/Skupina na finančnih trgih ustvarja finančne prihodke tudi z obrestmi od sredstev, plasiranih v kratkoročne bančne depozite in zakladne menice.
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev se nanašajo predvsem na za obračunane zamudne obresti za nepravočasna plačila terjatev, ki so jih kupci plačali v poslovnem letu.
Finančni odhodki za obresti ostajajo na ravni, primerljivi s predhodnim letom.
| Luka Koper, d. d. | Skupina Luka Koper | |
|---|---|---|
| 2024 | 73.633.237 | |
| 2023 | 65.122.488 |
| 16.199.312 | 12.373.273 | 16.459.132 | 12.801.261 |
|---|---|---|---|
| -462.009 | -537.578 | -475.542 | -565.549 |
|---|---|---|---|
| -1.217.091 | -776.627 | -1.142.927 | -803.378 |
|---|---|---|---|
| -1.797.563 | -1.388.746 | -2.011.599 | -1.711.210 |
|---|---|---|---|
| 1.329.244 | 716.072 | 1.424.451 | 805.819 |
|---|---|---|---|
| -1.232.671 | 0 | -1.357.487 | -8.990 |
|---|---|---|---|
| 60.855 | 302.789 | 119.703 | 429.089 |
|---|---|---|---|
| 1.482.435 | 574.656 | 1.482.435 | 574.656 |
|---|---|---|---|
| 0 | -591.373 | 0 | -592.011 |
|---|---|---|---|
| Skupaj odhodek za davek | 14.362.512 |
|---|---|
| 10.672.466 | |
| 14.498.166 | |
| 10.929.687 |
| Efektivna davčna stopnja | 19,51 % |
|---|---|
| 16,39 % | |
| 19,38 % | |
| 16,22 % |
Pri obračunu davka od dobička je bil vobvladujoči družbi in pri vseh družbah v Skupini upoštevan Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb.
Odhodek za davek zajema davek od dobička in odložene davke, pripoznane v izkazu poslovnega izida.
V letu 2024 se je davčna stopnja zvišala na 22 %, medtem ko je v prehodnem letu znašala 19 %.
| 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 | |
|---|---|---|---|---|
| Čisti poslovni izid obračunskega obdobja | 59.270.725 | 54.450.022 | 60.279.264 | 56.393.649 |
| Število vseh delnic | 14.000.000 | 14.000.000 | 14.000.000 | 14.000.000 |
| Osnovni in prilagojeni čisti dobiček na delnico | 4,23 | 3,89 | 4,31 | 4,03 |
V letu 2024 je družba v nepremičnine, naprave in opremo investirala v višini 53.540.363 evrov, Skupina pa 54.530.460 evrov.
Družba/Skupina je v letu 2024 investirala 6.708.021 evrov za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje podnebnim spremembam, predvsem v izgradnjo sončnih elektrarn, izgradnjo infrastrukture, ki je potrebna za upravljanje plovil ali pristaniške dejavnosti z ničelnimi emisijami CO2, nabavo motornih koles, osebnih avtomobilov in lahkih gospodarskih električnih vozil.
Za namene uresničevanja trajnostne vizije pa je družba/Skupina skupaj investirala še 6.583.759 evrov, in sicer predvsem v zamenjavo in nadgradnjo polnilnih mest za gorivo na TRO, nadaljevala z nadgradnjo terminala sipkih tovorov v skladu z direktivo A TEX, energetsko sanacijo stavb, posodobitev električnih inštalacij in obnovo razsvetljave.
Družba/Skupina presoja obstoj morebitnih znakov slabitve za nepremičnine, naprave in opremo v skladu z MRS 36. Družba/Skupina na datum vsakega poročanja oceni, ali obstaja kakšen indikator (zunanji: pomembne tehnološke spremembe, spremembe trga, pomembno znižanje tržne vrednosti, pričakovane zakonske omejitve uporabe ali notranji: zastarelost, fizično stanje posameznega sredstva, spremembe v obsegu poslovanja, nižja gospodarska uspešnost od pričakovane,…), da utegne biti sredstvo oslabljeno. Če tako znamenje obstaja, mora družba/Skupina oceniti nadomestljivo vrednost sredstva. Če se je njegova nadomestljiva vrednost v enem letu spremenila za več kot 20 odstotkov, se sklepa, da se je vrednost pri uporabi bistveno spremenila. Vrednost izgube zaradi oslabitve, družba/Skupina.
| Luka Koper, d. d. | Skupina Luka Koper | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 |
|---|---|---|---|
| 17.532.405 | 17.513.373 | 22.442.768 | 22.314.194 |
|---|---|---|---|
| 294.567.468 | 293.595.520 | 300.882.501 | 299.987.009 |
|---|---|---|---|
| 106.627.092 | 107.650.039 | 108.751.513 | 109.538.146 |
|---|---|---|---|
| 53.497.381 | 33.055.949 | 53.541.197 | 33.062.149 |
|---|---|---|---|
| 615.259 | 938.303 | 546.132 | 822.911 |
|---|---|---|---|
| 472.839.605 | 452.753.184 | 486.164.111 | 465.724.409 |
|---|---|---|---|
Nepremičnine, naprave in oprema družbe/Skupine niso bile zastavljene.
Nabavna vrednost nepremičnin, naprav in opreme v uporabi, katerih neodpisana vrednost je v družbi na dan 31. decembra 2024 enakanič, je znašala 321.595.203 evrov (31. decembra 2023 pa 308.246.546 evrov). V Skupini je na dan 31. decembra 2024 teh sredstev za 328.690.457 evrov nabavne vrednosti (31. decembra 2023 pa za 317.109.486 evrov).
Družba je 31. decembra 2024 izkazovala zaveze za nakup nepremičnin, naprav in opreme v višini 245.952.700 evrov, Skupina pa v višini 247.859.568 evrov (leto prej na ravni družbe/Skupine 75.756.496 evrov).
Družba je 31. decembra 2024 izkazovala obveznosti do dobaviteljev nepremičnin, naprav in opreme v višini 16.893.047 evrov (leto prej 11.758.389 evrov), Skupina pa je teh obveznosti izkazovala za 17.311.853 evrov (leto prej 11.830.912 evrov).
Družba/Skupina je v letu 2024 pripoznala 217.935 evrov iz naslova usredstvovanja stroškov izposojanja. Ponderirana obrestna mera je znašala med 1,41 % in 1,54 %.
Skupina pripozna kot odhodek (odhodkipri slabitvah, odpisih in izgubah pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnini)v izkazu poslovnega izida.
Vopazovanem obdobju družba/Skupina ni ugotovila bistvenih indikatorjev, ki bi narekovali izvedbo slabitev nepremičnin, napravin opreme.
Razlika med nabavno vrednostjo ter popravkom vrednosti odtujenih in odpisanih sredstev je bila pripoznanamed odhodki pri slabitvah, odpisihin izgubah pri prodajinepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin (pojasnilo 7).
| Zemljišča | Zgradbe | Naprave in oprema | Sredstva v pridobivanju | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost 31. decembra 2023 | 17.513.373 | 592.124.867 | 364.407.933 | 33.055.950 | 1.007.102.123 |
| Pridobitve | 0 | 0 | 0 | 53.540.363 | 53.540.363 |
| Prenos iz investicij v teku | 19.032 | 19.591.829 | 12.160.168 | -31.771.029 | 0 |
| Odtujitve | 0 | -1.867.715 | -4.854.443 | -10.039 | -6.732.197 |
| Odpisi | 0 | -880.314 | -683.398 | 0 | -1.563.712 |
| Prenos med neopredmetena sredstva | 0 | 0 | 0 | -598.166 | -598.166 |
| Prenos iz neopredmetenih sredstev | 0 | 402.311 | 172.571 | 0 | 574.882 |
| Prenos med naložbene nepremičnine | 0 | 0 | 0 | -719.695 | -719.695 |
| Prerazvrstitve znotraj nepremičnin, naprav in opreme | 0 | -443.617 | 443.617 | 0 | 0 |
| 31. decembra 2024 | 17.532.405 | 608.927.361 | 371.646.448 | 53.497.384 | 1.051.603.598 |
| Zemljišča | Zgradbe | Naprave in oprema | Sredstva v pridobivanju | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|
| 31. decembra 2023 | 0 | 298.529.347 | 256.757.895 | 0 | 555.287.242 |
| Amortizacija v letu | 0 | 18.645.984 | 13.308.131 | 0 | 31.954.115 |
| Odtujitve | 0 | -1.854.355 | -4.536.532 | 0 | -6.390.887 |
| Odpisi | 0 | -868.593 | -602.625 | 0 | -1.471.218 |
| Prerazvrstitve znotraj nepremičnin, naprav in opreme | 0 | -92.489 | 92.489 | 0 | 0 |
| 31. decembra 2024 | 0 | 314.359.894 | 265.019.358 | 0 | 579.379.252 |
| Zemljišča | Zgradbe | Naprave in oprema | Sredstva v pridobivanju | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|
| 31. decembra 2023 | 17.513.373 | 293.595.520 | 107.650.038 | 33.055.950 | 451.814.881 |
| Zemljišča | Zgradbe | Naprave in oprema | Sredstva v pridobivanju | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost 31. decembra 2022 | 20.138.595 | 574.194.757 | 354.039.484 | 30.151.427 | 978.524.263 |
| Pridobitve | 0 | 0 | 0 | 41.067.873 | 41.067.873 |
| Prenos iz investicij v teku | 137.736 | 21.203.092 | 16.727.196 | -38.068.024 | 0 |
| Odtujitve | -542.000 | -526.496 | -3.186.060 | -12.000 | -4.266.556 |
| Odpisi | 0 | -1.036.796 | -3.010.412 | 0 | -4.047.208 |
| Prenos med neopredmetena sredstva | 0 | 0 | -11.018 | -28.529 | -39.547 |
| Prenos iz neopredmetenih sredstev | 0 | 0 | 109.150 | 0 | 109.150 |
| Prenos med naložbene nepremičnine | 0 | 0 | 0 | -54.799 | -54.799 |
| Prerazvrstitve znotraj nepremičnin, naprav in opreme | -569.459 | -655.966 | -14.091 | 0 | -1.239.516 |
| Naknadna vplačila v odvisno družbo | -1.651.498 | -1.053.724 | -246.316 | 0 | -2.951.537 |
| 31. decembra 2023 | 17.513.373 | 592.124.867 | 364.407.933 | 33.055.950 | 1.007.102.123 |
| 31. decembra 2022 | 0 | 285.931.666 | 247.611.945 | 0 | 533.543.611 |
| Amortizacija v letu | 0 | 15.463.166 | 15.527.083 | 0 | 30.990.249 |
| Odtujitve | 0 | -183.699 | -3.133.045 | 0 | -3.316.744 |
| Odpisi | 0 | -950.614 | -3.010.412 | 0 | -3.961.026 |
| Prenos iz neopredmetenih dolgoročnih sredstev | 0 | 0 | 19.000 | 0 | 19.000 |
| Prerazvrstitve znotraj nepremičnin, naprav in opreme | 0 | -1.225.997 | -13.520 | 0 | -1.239.516 |
| Naknadna vplačila v odvisno družbo | 0 | -505.175 | -243.157 | 0 | -748.332 |
| 31. decembra 2023 | 0 | 298.529.347 | 256.757.895 | 0 | 555.287.242 |
| 31. decembra 2022 | 20.138.595 | 288.263.091 | 106.427.539 | 30.151.427 | 444.980.652 |
|---|---|---|---|---|---|
| Zemljišča | Zgradbe | Naprave in oprema | Sredstva v pridobivanju | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost 31. decembra 2023 | 22.314.192 | 601.077.718 | 375.879.232 | 33.062.151 | 1.032.333.292 |
| Pripojitev Adrie Investicije d. o. o. | 109.542 | 0 | 0 | 0 | 109.542 |
| 1. januarja 2024 | 22.423.734 | 601.077.718 | 375.879.232 | 33.062.151 | 1.032.442.834 |
| Pridobitve | 0 | 41.989 | 5.078 | 54.483.393 | 54.530.460 |
| Prenos iz investicij v teku | 19.032 | 19.823.791 | 12.826.646 | -32.669.469 | 0 |
| Odtujitve | 0 | -2.036.687 | -5.705.378 | -10.039 | -7.752.104 |
| Odpisi | 0 | -880.314 | -683.723 | 0 | -1.564.037 |
| Prenos med neopredmetena sredstva | 0 | 0 | 0 | -605.141 | -605.141 |
| Prenos iz neopredmetenih sredstev | 0 | 402.311 | 172.571 | 0 | 574.882 |
| Prenos med naložbene nepremičnine | 0 | -1.108 | 1.108 | -719.696 | -719.696 |
| Prerazvrstitve znotraj nepremičnin, naprav in opreme | 0 | -444.617 | 444.617 | 0 | 0 |
| 31. decembra 2024 | 22.442.766 | 617.984.083 | 382.939.151 | 53.541.199 | 1.076.907.198 |
| Zemljišča | Zgradbe | Naprave in oprema | Sredstva v pridobivanju | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|
| 31. decembra 2023 | 0 | 301.090.708 | 266.341.086 | 0 | 567.431.794 |
| Pripojitev Adria Investicije d. o. o. | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| 1. januarja 2024 | 0 | 301.090.708 | 266.341.086 | 0 | 567.431.794 |
| Amortizacija v letu | 0 | 18.985.028 | 13.698.925 | 0 | 32.683.953 |
| Odtujitve | 0 | -2.013.072 | -5.342.214 | 0 | -7.355.286 |
| Odpisi | 0 | -868.593 | -602.650 | 0 | -1.471.243 |
| Prenos med naložbene nepremičnine | 0 | -2 | 2 | 0 | 0 |
| Prerazvrstitve znotraj nepremičnin, naprav in opreme | 0 | -92.489 | 92.489 | 0 | 0 |
| 31. decembra 2024 | 0 | 317.101.580 | 274.187.638 | 0 | 591.289.218 |
| Datum | Vrednost | ||||
|---|---|---|---|---|---|
| Zemljišča | Zgradbe | Naprave in oprema | Sredstva v pridobivanju | Skupaj | |
| 31. decembra 2022 | 23.287.916 | 587.710.773 | 365.340.554 | 30.168.278 | 1.006.507.521 |
| Pridobitve | 0 | 0 | 211.199 | 41.140.706 | 41.351.905 |
| Prenos iz investicij v teku | 137.736 | 21.203.092 | 16.798.828 | -38.139.656 | 0 |
| Odtujitve | -542.000 | -991.171 | -3.269.283 | -12.000 | -4.814.454 |
| Odpisi | 0 | -1.036.796 | -3.022.912 | 0 | -4.059.708 |
| Prenos med neopredmetena sredstva | 0 | 0 | -11.018 | -40.379 | -51.397 |
| Prenos iz neopredmetenih sredstev | 0 | 0 | 109.150 | 0 | 109.150 |
| Prenos med naložbene nepremičnine | 0 | 0 | 0 | -54.799 | -54.799 |
| Prerazvrstitve znotraj nepremičnin, naprav in opreme | -569.459 | -686.051 | -34.131 | 0 | -1.289.641 |
| Naknadna vplačila v odvisno družbo - povečanja | 4.800.821 | 4.930.750 | 3.159 | 0 | 9.734.730 |
| Naknadna vplačila v odvisno družbo - zmanjšanja | -4.800.821 | -10.052.879 | -246.316 | 0 | -15.100.015 |
| 31. decembra 2023 | 22.314.192 | 601.077.718 | 375.879.232 | 33.062.151 | 1.032.333.292 |
| Datum | Vrednost | ||||
|---|---|---|---|---|---|
| Zemljišča | Zgradbe | Naprave in oprema | Sredstva v pridobivanju | Skupaj | |
| 31. decembra 2022 | 0 | 293.052.440 | 256.810.467 | 0 | 549.862.907 |
| Amortizacija v letu | 0 | 15.877.389 | 16.027.498 | 0 | 31.904.888 |
| Odtujitve | 0 | -183.699 | -3.216.251 | 0 | -3.399.950 |
| Odpisi | 0 | -1.289.497 | -3.022.912 | 0 | -4.312.408 |
| Prenos iz neopredmetenih sredstev | 0 | 0 | 19.000 | 0 | 19.000 |
| Prerazvrstitve znotraj nepremičnin naprav in opreme | 0 | -1.243.797 | -33.560 | 0 | -1.277.357 |
| 2024 | 2023 | 2024 | 2023 | |
|---|---|---|---|---|
| Prihodki od najema naložbenih nepremičnin | 961.379 | 1.313.239 | 887.125 | 830.322 |
| Amortizacija naložbenih nepremičnin | 302.891 | 584.912 | 288.156 | 271.245 |
| Stroški vzdrževanja naložbenih nepremičnin | 247.884 | 636.008 | 234.381 | 583.849 |
| Drugi odhodki | 41.089 | 270.704 | 39.562 | 121.690 |
Naložbene nepremičnine niso zastavljene.
Poštena vrednost naložbenih nepremičnin znaša na dan 31. decembra 2024 v družbi 16.678.774 evrov, v Skupini pa 16.545.896 evrov.
Družba/Skupina za pomembne naložbe ugotavlja pošteno vrednost z obdobnimi cenitvami, za manj pomembne pa na podlagi metode skupne vrednosti pričakovanih denarnih tokov iz oddajanja v najem.
Cenitev je bila za namene računovodskega poročanja opravljena s strani pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin na dan 30. septembra 2024 ali na dan 30. septembra 2023. Vrednotenje je bilo izvedeno z uporabo načina tržnih primerjav (metoda primerljivih poslov).
Poslovodstvo ocenjuje, da se poštena vrednost na dan 31. decembra 2024 v primerjavi z vrednostjo na dan 31. decembra 2023 ni spremenila.
| 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 | |
|---|---|---|---|---|
| Zemljišča | 355.268 | 687.699 | 355.268 | 687.699 |
| Zgradbe | 237.940 | 237.774 | 149.848 | 103.485 |
| Oprema | 22.051 | 12.830 | 41.016 | 31.727 |
| Skupaj | 615.259 | 938.303 | 546.132 | 822.911 |
Ob identifikaciji najemne pogodbe družba/Skupina opravi analizo, določi trajanje najema, oceni vrednost pravic do uporabe sredstev in obveznost iz najema. Vrednosti pravic do uporabe sredstev in obveznosti iz najemnin so ocenjene na podlagi diskontiranja prihodnjih denarnih tokov za obdobje trajanja najema. Denarni tokovi so diskontirani na podlagi ponderirane obrestne mere, ki jo družba/Skupina realizira pri najemunekratkoročnih posojil. Amortizacijo iz naslova pravic do uporabe sredstev družba/Skupina izračuna na podlagi preostale dobe trajanja najema. Za najeme, krajše od enega leta, in najeme manjših vrednosti se je družba/Skupina odločila za uporabo izjem. Pravice do uporabe sredstev so del osnovnih sredstev in zaradi nepomembnosti niso izkazane kot ločena postavka v izkazu finančnega položaja.
| 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 | |
|---|---|---|---|---|
| Naložbene nepremičnine – zemljišča | 11.256.486 | 11.256.486 | 11.256.486 | 11.256.486 |
| Naložbene nepremičnine – zgradbe | 4.546.462 | 4.129.657 | 4.263.136 |
Skupaj
15.802.948
15.386.143
15.519.622
15.088.082
Med naložbene nepremičnine družba/Skupina razvršča nepremičnine, katerih večji del je oddan v poslovni najem. V primerih, ko je del nepremičnine oddan v poslovni najem, večji del pa se uporablja za opravljanje dejavnosti družbe, se nepremičnina v celoti razporedi med nepremičnine, naprave in opremo.
Družba/Skupina redno preverja, ali je potrebna prerazvrstitev med naložbene nepremičnine ali iz njih predvsem kadar se spremeni namen uporabe (npr. začetek lastniške uporabe, oddaja v poslovni najem, konec naložbene uporabe).
Med naložbenimi nepremičninami so zemljišča in objekti, dani v poslovni najem, ter nepremičnine, ki trenutno niso v uporabi.
Vrednotene so po modelu nabavne vrednosti.
| Zemljišča | Zgradbe | Skupaj | ||
|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | Popravek vrednosti | |||
| 31. decembra 2023 | 11.256.486 | 8.050.416 | 19.306.902 | |
| Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme | 0 | 719.696 | 719.696 | |
| 31. decembra 2024 | 11.256.486 | 8.770.112 | 20.026.598 | |
| Popravek vrednosti | 31. decembra 2023 | 0 | 4.218.820 | 4.218.820 |
| Amortizacija v letu | 0 | 288.156 | 288.156 | |
| 31. decembra 2024 | 0 | 4.506.976 | 4.506.976 | |
| Neodpisana vrednost |
| Zemljišča | Zgradbe | Skupaj | ||
|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | 31. decembra 2022 | 11.256.486 | 8.020.283 | 19.276.769 |
| Odtujitve, odpisi ZIT | 0 | -54.751 | -54.751 | |
| Prenos iz neopredmetenih nekratkoročnih sredstev | 0 | 54.799 | 54.799 | |
| 31. decembra 2023 | 11.256.486 | 8.050.416 | 19.306.902 | |
| Popravek vrednosti | 31. decembra 2022 | 0 | 3.952.701 | 3.952.701 |
| Amortizacija v letu | 0 | 271.246 | 271.246 | |
| Odtujitve, odpisi | 0 | -22.927 | -22.927 | |
| 31. decembra 2023 | 0 | 4.218.820 | 4.218.820 | |
| Neodpisana vrednost | 31. decembra 2022 | 11.256.486 | 4.067.582 | 15.324.068 |
| 31. decembra 2023 | 11.256.486 | 3.831.596 | 15.088.082 |
| Zemljišča | Zgradbe | Skupaj | ||
|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | 31. decembra 2023 | 11.256.486 | 8.684.671 | 19.941.156 |
| Uskladitve znotraj naložbenih npremičnin | 0 | 18.400 | 18.400 | |
| Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme | 0 | 719.696 | 719.696 | |
| 31. decembra 2024 | 11.256.486 | 9.422.767 | 20.679.253 | |
| Popravek vrednosti | 31. decembra 2023 | 0 | 4.555.014 | 4.555.014 |
| Amortizacija v letu | 0 | 302.891 | 302.891 | |
| 31. decembra 2024 | 0 | 4.876.305 | 4.876.305 | |
| Neodpisana vrednost | 31. decembra 2023 | 11.256.486 | 4.129.657 | 15.386.143 |
| 31. decembra 2024 | 11.256.486 | 4.546.462 | 15.802.948 |
| Zemljišča | Zgradbe | Skupaj | ||
|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | 31. decembra 2022 | 14.405.808 | 17.683.778 | 32.089.586 |
| Odtujitve, odpisi ZIT | 0 | -54.751 | -54.751 | |
| Prenos iz neopredmetenih nekratkoročnih sredstev | 0 | 54.799 | 54.799 | |
| Naknadna vplačila v odvisno družbo | -3.149.322 | -8.999.155 | -12.148.478 | |
| 31. decembra 2023 | 11.256.486 | 8.684.671 | 19.941.156 | |
| Popravek vrednosti | 31. decembra 2022 | 0 | 8.622.219 | 8.622.219 |
| Amortizacija v letu | 0 | 584.913 | 584.913 | |
| Odtujitve, odpisi | 0 | -35.164 | -35.164 | |
| Naknadna vplačila v odvisno družbo | 0 | -4.616.954 | -4.616.954 | |
| 31. decembra 2023 | 0 | 4.555.014 | 4.555.014 | |
| Neodpisana vrednost | 31. decembra 2022 | 14.405.808 | 9.061.559 | 23.467.367 |
| 31. decembra 2023 | 11.256.486 | 4.129.657 | 15.386.143 |
| Stanje | 2024 | 2023 |
|---|---|---|
| 1. januarja | 13.786.988 | 4.048.063 |
| Povečanja | 0 | 11.514.699 |
| Povečanje naložbe zaradi naknadnega vplačila | 0 | 1.775.775 |
| Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme, naložbenih nepremičnin in neopredmetenih osnovnih sredstev | 0 | 9.738.924 |
| Zmanjšanja | 0 | -1.775.775 |
| Zmanjšanje naložbe zaradi naknadnega vplačila | 0 | -1.775.775 |
| Stanje 31. decembra | 13.786.988 | 13.786.988 |
V letu 2023 je obvladujoča družba kot edini družbenik družbe Adria Terminali, d. o. o., na dan 31. decembra 2023 izvršila naknadna vplačila v višini 11.514.699 evrov z denarnimi sredstvi družbe.
| Odstotek lastništva | Stanje naložbe (v evrih) | Kapital na dan 31. 12. 2024 | Čisti prihodki od prodaje v 2024 | Čisti poslovni izid 2024 | Število zaposlenih 31. 12. 2024 |
|---|---|---|---|---|---|
| 100 % | 1.336.288 | 26.039.355 | 8.507.592 | 679.193 | 126 |
| 100 % | 11.740.699 | 12.614.066 | 3.007.486 | 238.737 | 27 |
| 100 % | 710.000 | 709.174 | 25.177 | 15.648 | 0 |
| 68,13 % | 0 | 1.117.801 | 647.552 | 115.493 | 5 |
| Skupaj | 13.786.988 |
| Odstotek lastništva | Stanje naložbe (v evrih) | Kapital na dan 31. 12. 2023 | Čisti prihodki od prodaje v 2023 | Čisti poslovni izid 2023 | Število zaposlenih 31. 12. 2023 |
|---|---|---|---|---|---|
| 100 % | 1.336.288 | 25.599.101 | 7.926.549 | 863.509 | 133 |
| 100 % | 11.740.699 | 13.967.028 | 3.876.278 | 828.756 | 27 |
| 100 % | 710.000 | 706.893 | 23.420 | 14.071 | 0 |
| 68,13 % | 0 | 1.056.790 | 681.048 | 162.291 | 5 |
| Skupaj | 13.786.988 |
| 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 | |
|---|---|---|
| 535.707 | 216.640 | |
| Povečanja | 16.658.133 | 1.074.712 |
| 17.154.492 | 1.098.505 | |
| Prenos med nepremičnine, naprave in opremo | -1.401.729 | -755.645 |
| -1.498.644 | -779.438 | |
| 31. decembra 2024 | 15.792.111 | 535.707 |
| 16.191.555 | 535.707 |
Družba/Skupina med nekratkoročnimi sredstvi izkazuje dane predujme za nakup nepremičnin, naprav in opreme.
Danipredujmi skladno z MSRP 15 ne vsebujejo komponentefinanciranja, saj so dani predvsem za zagotovitev cen
materialain se bodo unovčeni prej kot v 12 mesecih.
Naložbev odvisne družbe, ki jih izkazuje le obvladujoča družba, so nadan 31. decembra 2024 znašale 13.786.988
evrov, toliko kot na zadnjidan predhodnega leta. Naložbev odvisne družbe niso predmetzastave.
Družba opravi preizkus za oceno slabitve svojih finančnih naložb skladno z MRS 36 – Oslabitev sredstev.
Znesek izgube zaradi slabitve se izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo finančnega sredstva in sedanjo
vrednostjopričakovanih prihodnjih denarnih tokov, ki temeljijo nadolgoročnih finančnih načrtih, potrjenih s strani
poslovodstva, razobrestenih po trenutni tržni donosnosti za podobna finančna sredstva, izračunana na dan presoje.
Vrednostizgube zaradi oslabitve družba/Skupina pripozna kot odhodek (odhodki pri slabitvah, odpisih in izgubah pri
prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin) v izkazu poslovnega izida. Pri pomembnih
naložbah, ki kažejo znake slabitve, se lahko pridobi uradna ocena vrednosti. V primeru uradne ocene
vrednostinaložbe predstavlja ta osnovo za pripoznanje višine izgube zaradi oslabitve.
V opazovanem obdobju družba ni ugotovila bistvenih indikatorjev, ki bi narekovali izvedbo slabitev nepremičnin,
naprav in opreme. Podrobnejša predstavitev poslov z odvisnimi družbami je podana v pojasnilu 29 Posli s povezanimi
osebami.
| 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 | |
|---|---|---|---|---|
| Delnice in deleži v pridruženih družbah | 6.737.709 | 6.737.709 | 17.479.166 | 16.898.490 |
| Skupaj | 6.737.709 | 6.737.709 | 17.479.166 | 16.898.490 |
Delnice in deleži družbe/Skupine v pridruženih družbah niso bili dani v zastavo.
| 2024 | 2023 | |
|---|---|---|
| Stanje 1. januarja | 16.898.490 | 16.361.004 |
| Pripisani dobički | 1.882.331 | 1.780.357 |
| - Adria Transport, d. o. o. | 383.350 | 390.301 |
| - Adria Transport Croatia, d. o. o. | -74.280 | -40.664 |
| - Adria-Tow, d. o. o. | 893.628 | 860.256 |
| - Adriafin, d. o. o. | 27.962 | 103.943 |
| - Vinakoper, d. o. o. Koper | 153.263 | 0 |
| - Avtoservis, d. o. o. | 498.409 | 466.521 |
| Zmanjšanja | -1.090 | -9.889 |
| Deleži drugega obsegajočega donosa pridruženih podjetij in skupnih podvigov, ki se računovodsko obravnava po kapitalski metodi | -1.090 | -9.889 |
| Izplačilo dobička | -1.300.566 | -1.232.982 |
| - Adria Transport, d. o. o. | -130.100 | -160.246 |
| - Adria-Tow, d. o. o. | -600.000 | -541.000 |
| - Adriafin, d. o. o. | -103.943 | -44.245 |
| - Avtoservis, d. o. o. | -466.523 | -487.490 |
| Stanje konec obdobja | 17.479.166 | 16.898.490 |
| Nekratkoročna sredstva | Kratkoročna sredstva | Nekratkoročne obveznosti | Kratkoročne obveznosti | Prihodki | Čisti poslovni izid, vseobsegajoči donos ki pripada Skupini | Izplačani dobiček predhodnega leta | Število zaposlenih | ||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Adria Transport, d. o. o. | 50 | 8.311.156 | 4.162.509 | 2.072.965 | 2.036.246 | 15.015.372 | 766.700 | 383.350 | 765.608 | -130.100 | 48 |
| Adria Transport Croatia, d. o. o. | 50 | 1.429 | 275.879 | 0 | 236.286 | 380.584 | -148.560 | -74.280 | -148.560 | 0 | 3,25 |
| Adria Tow, d. o. o. | 50 | 12.015.808 | 3.321.882 | 162.893 | 649.917 | 8.315.178 | 1.787.256 | 893.628 | 1.791.215 | -600.000 | 34 |
| (v evrih) | Odstotek lastništva | Nekratkoročna sredstva | Kratkoročna sredstva | Nekratkoročne obveznosti | Kratkoročne obveznosti | Prihodki | Čisti poslovni izid, ki pripada Skupini | donos ki pripada Skupini | Število zaposlenih | 31. 12. 2023 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Adria Transport, d. o. o. | 50 | 8.468.608 | 4.633.557 | 2.245.707 | 2.997.412 | 13.733.320 | 780.602 | 390.301 | 776.425 | -160.246 |
| Adria Transport Croatia, d. o. o. | 50 | 2.536 | 407.335 | 0 | 223.291 | 583.233 | -81.328 | -40.664 | -81.328 | 0 |
| Adria Tow, d. o. o. | 50 | 13.561.096 | 2.395.018 | 183.955 | 1.838.078 | 8.288.480 | 1.720.513 | 860.256 | 1.701.541 | -541.000 |
| Adriafin, d. o. o. | 50 | 8.083.348 | 2.290.413 | 0 | 17.067 | 6.635 | 207.887 | 103.943 | 207.887 | -44.245 |
| Avtoservis, d. o. o. | 49 | 649.583 | 3.180.012 | 0 | 955.545 | 5.659.718 | 952.083 | 466.521 | 953.769 | -487.490 |
| Skupaj | 1.780.357 | -1.232.981 |
| (v evrih) | 2024 | 2023 |
|---|---|---|
| Stanje 1. januarja | 59.949.023 | 48.989.127 |
| Povečanja | ||
| Nakupi | 0 | 5.000.000 |
| Prevrednotenje na pošteno vrednost prek kapitala | 12.585.130 | 8.419.219 |
| Prevrednotenje na pošteno vrednost prek izkaza poslovnega izida | 692.636 | 520.656 |
| Zmanjšanja | ||
| Prodaja | 0 | -2.979.979 |
Na dan 31. decembra 2024 je znašala vrednost zalog materiala v družbi/Skupini 2.499.728 evrov, na isti dan predhodnega leta pa 2.091.082 evrov. Večji del zalog se nanaša na material za vzdrževanje in nadomestne dele ter na režijski in pomožni material.
| Luka Koper, d. d. | Skupina Luka Koper | ||||
|---|---|---|---|---|---|
| 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 | ||
| Dana posojila in depoziti | 40.000.000 | 30.000.000 | 40.000.000 | 30.000.000 | |
| Zakladne menice | 0 | 39.474.594 | 0 | 39.474.594 | |
| Skupaj | 40.000.000 | 69.474.594 | 40.000.000 | 69.474.594 |
Družba/Skupina je v poročanem obdobju del presežnih denarnih sredstev plasirala med kratkoročne bančne depozite in zakladne menice, s ciljem doseganja višjih finančnih prihodkov. Na dan 31. decembra 2024 so bile vse naložbe v zakladne menice unovčene.
| Luka Koper, d. d. | Skupina Luka Koper | |||
|---|---|---|---|---|
| 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 | |
| Druge naložbe, izmerjene po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida | 10.419.184 | 9.726.548 | 11.129.184 | 12.212.323 |
| Druge naložbe, izmerjene po pošteni vrednosti prek kapitala | 60.321.830 | 47.736.700 | 60.321.830 |
| Skupaj | 47.736.700 |
|---|---|
| 70.741.014 | 57.463.248 |
| 71.451.014 | 59.949.023 |
Drugenekratkoročne finančne naložbe sestavljajo naložbe v vrednostne papirje in deleže.
Druga naložbe, izmerjene po pošteni vrednosti prek kapitala, predstavlja naložba v delnice družbe Krka, d. d.
Druga naložbe, izmerjene po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida, pa predstavljajo naložbe v druge družbe, pri katerih je družba/Skupina v kapitalu udeležena manj kot 20-odstotno, naložbe v vzajemne sklade ter družba, ki je v 100-odstotni lasti obvladujoče družbe in se zaradi nepomembnosti v Skupini ne konsolidira.
Odvisna družba Adria Terminali, d. o. o., je s 1. januarjem 2024 pripojila svojo odvisno družbo Adria Investicije, d. o. o., ki je bila v njeni 100-odstotni lasti. Družba Adria Investicije, d. o. o., je bila izbrisana iz registradne 13. septembra 2024.
| 2024 | 2023 | |
|---|---|---|
| Stanje 1. januarja | 57.463.248 | 45.758.319 |
| Povečanja | ||
| Nakupi | 0 | 5.000.000 |
| Prevrednotenje na pošteno vrednost prek kapitala | 12.585.130 | 8.228.343 |
| Prevrednotenje na pošteno vrednost prek izkaza poslovnega izida | 692.636 | 520.656 |
| Zmanjšanja | ||
| Prodaja, dolgoročen odpis | 0 | -2.044.070 |
| Stanje 31. decembra | 70.741.014 | 57.463.248 |
| 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 | |
|---|---|---|
| Kratkoročne poslovne terjatve do: | ||
| domačih kupcev | 23.439.898 | 23.990.403 |
| tujih kupcev | 25.414.012 | 25.376.870 |
| Kratkoročne poslovne terjatve do družb v Skupini | 886.566 | 520.140 |
| Kratkoročne poslovne terjatve do pridruženih družb | 194.874 | 328.794 |
| Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev | 49.935.350 | 50.216.207 |
| Kratkoročne terjatve iz naslova dividend | 0 | 554.151 |
| Dani kratkoročni predujmi in varščine | 99.080 | 77.328 |
| Kratkoročne terjatve, povezane s finančnimi prihodki | 136.354 | 79.964 |
| 2.768.938 | 3.491.566 | 2.896.389 | 3.668.360 |
|---|---|---|---|
| 1.703.715 | 1.040.004 | 1.865.986 | 1.205.365 |
|---|---|---|---|
| 4.708.087 | 5.243.013 | 5.017.084 | 5.624.383 |
|---|---|---|---|
| 54.643.437 | 55.459.220 | 55.317.873 | 56.422.014 |
|---|---|---|---|
| 740.693 | 3.708.335 | 746.061 | 3.715.779 |
|---|---|---|---|
| 321.775 | 225.599 | 321.774 | 225.598 |
|---|---|---|---|
| 1.062.468 | 3.933.934 | 1.067.835 | 3.941.377 |
|---|---|---|---|
| 55.705.905 | 59.393.154 | 56.385.708 | 60.363.391 |
|---|---|---|---|
Kratkoročne poslovne terjatve so na dan 31. decembra 2024 v družbi/Skupini praktično na ravni zadnjega dne predhodnega leta.
Na dan 31. decembra 2024 je imela družba 85,2 odstotka odprtih kratkoročnih poslovnih terjatev do kupcev zavarovanih s polico zavarovanja blagovnih terjatev (Skupina 83,6 odstotka), za 6,2 odstotka je imela prejete bančne garancije ali denarne varščine (Skupina 6,0 odstotka), 8,6 odstotka kratkoročnih poslovnih terjatev do kupcev pa je bilo nezavarovanih (v Skupini 10,4 odstotka). Soudeležba zavarovanca pri škodi znaša 5,0 %.
| (v evrih) | Finančne naložbe po odplačni vrednosti | Posojila/ depoziti | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|
| Stanje 31. decembra 2022 | 0 | 1.717 | 1.717 | |
| Povečanja | Nove naložbe | 68.704.100 | 115.000.000 | 183.704.100 |
| Pripis obresti | 770.494 | 0 | 770.494 | |
| Zmanjšanja | Prejeta odplačila/unovčitev naložbe | -30.000.000 | -85.001.717 | -115.001.717 |
| Stanje 31. decembra 2023 | 39.474.594 | 30.000.000 | 69.474.594 | |
| Povečanja | Nove naložbe | 69.280.600 | 182.000.000 | 251.280.600 |
| Pripis obresti | 1.244.806 | 0 | 1.244.806 | |
| Zmanjšanja | Prejeta odplačila/unovčitev naložbe | -110.000.000 | -172.000.000 | -282.000.000 |
| Stanje 31. decembra 2024 | 0 | 40.000.000 | 40.000.000 |
| (v evrih) | 2024 | 2023 | |
|---|---|---|---|
| Stanje 1. januarja | 605.018 | 1.116.041 | |
| Povečanja | Oblikovanje popravkov vrednosti v letu | 188.152 | 113.463 |
| Izterjane terjatve | -213.862 | -544.814 |
|---|---|---|
| Dokončen odpis (izbris) terjatev | -5.995 | -79.672 |
| Stanje 31. decembra | 573.313 | 605.018 |
| 2024 | 2023 | ||
|---|---|---|---|
| Stanje 1. januarja | 625.546 | 1.133.768 | |
| Povečanja | Oblikovanje popravkov vrednosti v letu | 241.160 | 124.571 |
| Zmanjšanja | Izterjane terjatve | -228.032 | -549.033 |
| Dokončen odpis (izbris) terjatev | -6.822 | -83.760 | |
| Stanje 31. decembra | 631.852 | 625.546 |
| 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 | |
|---|---|---|---|---|
| Gotovina v blagajni | 20.948 | 224 | 22.603 | 19.685 |
| Denarna sredstva na računih | 42.234.338 | 23.282.574 | 48.275.161 | 33.629.292 |
| Kratkoročni depoziti na odpoklic | 50.000.000 | 30.000.000 | 58.000.000 | 47.980.000 |
| Skupaj | 92.255.286 | 53.282.798 | 106.297.764 | 81.628.977 |
Meddenarnimi ustreznikiso evidentiranikratkoročni depoziti na odpoklic, kamor družba/Skupina plasira delsvojih presežnihdenarnih sredstev.
3.058.642 evrov, povezano zobračunom davka od dohodkapravnih osebza leto 2017. Družba je naomenjeno sodbo vložilaustavno pritožbo, vendar ta ne zadrži njene izvršitve.
| 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 | |
|---|---|---|
| Popravek | Popravek | (v evrih) |
| Bruto vrednost | vrednosti |
| Odprte in nezapadle terjatve do kupcev | 44.948.117 | -139.463 | 44.808.654 |
|---|---|---|---|
| 45.662.661 | -145.044 | 45.517.617 | |
| Zapadle terjatve do kupcev | 5.560.546 | -433.850 | 5.126.696 |
| 5.158.564 | -459.974 | 4.698.590 |
| do 30 dni | 4.274.869 | -44.111 | 4.230.758 |
|---|---|---|---|
| 4.156.037 | -43.475 | 4.112.562 | |
| od 31 do 60 dni | 837.373 | -84.151 | 753.222 |
| 511.412 | -48.934 | 462.478 | |
| od 61 do 90 dni | 123.808 | -25.302 | 98.506 |
| 61.578 | -13.362 | 48.216 | |
| od 91 do 180 dni | 53.093 | -30.092 | 23.001 |
| 94.513 | -38.215 | 56.298 |
| 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 | Popravek | Popravek | (v evrih) | ||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Bruto vrednost | vrednosti | Neto vrednost | Bruto vrednost | vrednosti | Neto vrednost | |
| Odprte in nezapadle terjatve do kupcev | 44.743.378 | -141.821 | 44.601.557 | 45.820.839 | -147.614 | 45.673.225 |
| Zapadle terjatve do kupcev | 6.189.263 | -490.031 | 5.699.232 | 5.602.338 | -477.932 | 5.124.406 |
| Od tega zapadle: | do 30 dni | 4.550.864 | -47.130 | 4.503.734 | 4.485.383 |
Skupaj
50.508.663
-573.313
49.935.350
50.821.225
-605.018
50.216.207
| od 31 do 60 dni | -47.236 | 4.438.147 |
|---|---|---|
| 1.062.955 | -106.916 | 956.039 |
| 619.937 | -59.802 | 560.135 |
| od 61 do 90 dni | 246.295 | -49.509 |
| 196.786 | 69.525 | -14.920 |
| 54.605 | od 91 do 180 dni | 56.442 |
| -31.307 | 25.135 | 96.024 |
| -38.555 | 57.469 | nad 181 dni |
| 272.707 | -255.169 | 17.538 |
| 331.469 | -317.419 | 14.050 |
| Skupaj | 50.932.641 | -631.852 |
| 50.300.789 | 51.423.177 | -625.546 |
| 50.797.631 |
Uprava in nadzorni svet sta v letu 2024 skupščini družbe predlagala uporabo bilančnega dobička, ki je 31. decembra 2023 znašal 43.878.553,17 evrov, na način da:
Na 38. seji skupščine delničarjev družbe Luka Koper, d. d., dne 27. junija 2024 je bil potrjen predlog sklepa o uporabi bilančnega dobička.
Izkaz bilančnega dobička za leto 2024 je prikazan v 35. poglavju z naslovom Izkaz bilančnega dobička.
| (v evrih) | Luka Koper, d. d. | Skupina Luka Koper |
|---|---|---|
| 31. 12. 2024 | 11.226.504 | 11.910.008 |
| 31. 12. 2023 | 10.763.083 | 11.537.468 |
| Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti | ||
| Rezervacije za tožbe |
Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti so sestavljene iz rezervacij za odpravnine ob upokojitvi in jubilejnih nagrad ter iz programa pozaposlitvenih prispevkov (enkratno izplačilo ob upokojitvi).
Družba Luka Koper, d. d., je na dan 31. decembra 2024 izkazovala za 4.694.382 evrov obveznosti iz naslova pozaposlitvenih zaslužkov.
Rezervacije so pripoznane, kadar ima družba/Skupina zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti, in če je verjetno, da bo pri poravnavi obveznosti potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Pogojne obveznosti v računovodskih izkazih niso pripoznane, saj njihovega zneska ni bilo mogoče zanesljivo izmeriti ali pa bo njihov dejanski obstoj potrjen z nastopom ali nenastopom dogodkov šele v nenapovedljivi prihodnosti, na kar družba/Skupina ne more vplivati.
Poslovodstvo družbe/Skupine redno preverja, ali je za poravnavo pogojne obveznosti verjeten odliv sredstev, ki omogočajo ekonomske koristi. V primeru, da ta postane verjeten, se v računovodskih izkazih oblikuje rezervacija za tožbe.
Družba/Skupina izkazuje več različnih tožb, za katere skladno z 92. členom MRS 37 – Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva ne razkriva informacij, saj bi njihovo razkritje ustvarilo sodbo o položaju družbe/Skupine v sporu.
Osnovni kapital v znesku 58.420.965 evrov sestavlja 14.000.000 delnic obvladujoče družbe Luka Koper, d. d., ki so prosto prenosljive. Nominalna vrednost delnice znaša 4,17 evra.
Vse v zvezi z lastniško strukturo, gibanjem tečaja delnice in dividendno politiko je predstavljeno v 15. poglavju poslovnega poročila Skupine Luka Koper z naslovom Delnica LKPG.
Družba/Skupina ima oblikovane zakonske rezerve, kot narekuje Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), in sicer najmanj v višini 10 odstotkov osnovnega kapitala. Kapitalske in zakonske rezerve ter druge rezerve iz dobička niso sestavni del bilančnega dobička in ne morejo biti predmet delitve. Statutarnih rezerv družba/Skupina nima, saj jih statut ne predvideva. Obvladujoča družba je v skladu s tretjim odstavkom 230. člena Zakona o gospodarskih družbah ob zaključku leta 2024 oblikovala dodatne druge rezerve iz dobička v višini polovice čistega poslovnega izida, to je 29.635.363 evrov.
| (v evrih) | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 |
|---|---|---|
| Kapitalske rezerve | 89.562.703 | 89.562.703 |
| Zakonske rezerve | 18.765.115 | 18.765.115 |
| Druge rezerve iz dobička | 299.636.071 | 270.000.708 |
| Skupaj | 407.963.889 | 378.328.526 |
Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, ki izhajajo iz naslova vrednotenja finančnih naložb, merjenih po pošteni vrednosti prek kapitala, ter iz naslova nerealiziranih aktuarskih dobičkov in izgub, so konec leta 2024 v družbi znašale 45.875.563 evrov, v Skupini pa 45.758.474 evrov. Po odštetju odloženih davkov so v družbi znašale 35.725.513 evrov, v Skupini pa 35.619.342 evrov.
Zadržani dobički so sestavljeni iz nerazporejenega dela čistega poslovnega izida poslovnega leta, ki je 31. decembra 2024 v družbi znašal 29.635.362 evrov in v Skupini 30.643.900 evrov, ter prenesenega čistega poslovnega izida, ki je v družbi znašal 15.855.816 evrov, v Skupini pa 51.798.909 evrov.
Vokviru obvez za določene pozaposlitvene in druge zaslužkeso evidentirane sedanja vrednostodpravnin ob upoko- jitviin jubilejne nagrade. Pripoznane so na osnovi aktuarskega izračuna, kiga odobri poslovodstvo. Aktuarski izračun temelji napredpostavkah in ocenah, veljavnih v času nastanka izračuna, ki se zaradisprememb v prihodnjelahko raz- likujejo od dejanskih predpostavk, ki bodo veljale takrat. To senanaša predvsem na določitev diskontne stopnje, oce- nefluktuacije zaposlenih, ocene smrtnosti in ocene rasti plač. Obveze za določene zaslužke so zaradi kompleksnosti aktuarskega izračuna in dolgoročnega značaja postavke občutljive za spremembe navedenih ocen.
Na osnovi aktuarskega izračuna je družba za odpravnine pripoznala aktuarsko izgubo tekočega inpredhodnega leta v višini 1.291.910 evrov v drugem vseobsegajočem donosu, medtem ko je Skupina pripoznala 1.390.651 evrov ak- tuarske izgube. Vizkazu poslovnega izidaje družba pripoznala za 690.115 evrov stroškov sprotnega in preteklega službovanja, tako za odpravnine kot za jubilejne nagrade, in Skupina za 757.184 evrov stroškov obresti padružba za 219.999 evrov in Skupina 243.197 evrov. Izplačil iz naslova jubilejnih nagrad in odpravnin je bilo v letu 2024 v družbi za 253.025 evrov, v Skupini pa za 346.067 evrov.
| Sprememba v | Sprememba v sedanji vrednosti obveze za (v evrih) | |
|---|---|---|
| Aktuarska predpostavka | (za odstotne točke) | |
| Jubilejne nagrade na dan | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 |
| Odpravnine ob upokojitvi na dan | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 |
| +0,5 | -65.211 | -58.039 | -280.938 | -330.817 |
|---|---|---|---|---|
| -0,5 | 70.306 | 62.441 | 307.741 | 361.877 |
| +0,5 | 72.439 | 64.220 | 309.379 | 362.354 |
|---|---|---|---|---|
| -0,5 | -67.819 | -60.122 | -283.671 | -331.964 |
| +0,5 | -68.053 | -60.409 | -292.445 | -343.525 |
|---|---|---|---|---|
| -0,5 | 53.644 | 47.822 | 133.757 | 161.248 |
| Sprememba v | Sprememba v sedanji vrednosti obveze za (v evrih) | postavki * (za |
|---|---|---|
| Aktuarska predpostavka | odstotne točke) | Jubilejne nagrade na dan |
| Odpravnine ob upokojitvi na dan | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 |
| 1. Odpravnine ob upokojitvi | 2. Jubilejne nagrade | 3. Skupaj zaslužki | Tožbe in odškodnine | Skupaj | ||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 31. decembra 2022 | 4.945.485 | 1.082.754 | 2.927.480 | 8.955.719 | 11.392.779 | 20.348.498 |
| Spremembe v letu: | ||||||
| Oblikovanje | 996.098 | 336.528 | 1.118.810 | 2.451.436 | 2.864.406 | 5.315.842 |
| Prenos | 0 | 0 | -46.465 | -46.465 | 0 | -46.465 |
| Črpanje | -121.378 | -61.839 | -342.524 | -525.741 | -524.382 | -1.050.123 |
| Odprava | -58.419 | -13.447 | 0 | -71.866 | -1.657.785 | -1.729.651 |
| Stanje 31. decembra 2023 | 5.761.786 | 1.343.996 | 3.657.301 | 10.763.083 | 12.075.018 | 22.838.101 |
| Spremembe v letu: | ||||||
| Oblikovanje/zmanjšanje | -527.736 | 316.546 | 1.268.135 | 1.056.945 | 1.428.345 | 2.485.290 |
| Prenos | 0 | 0 | -19.360 | -19.360 | 0 | -19.360 |
| Črpanje | -162.938 | -90.087 | -211.693 | -464.718 | -1.866.865 | -2.331.583 |
| Odprava | -89.135 | -20.311 | 0 | -109.446 | -26.641 | -136.087 |
| Stanje 31. decembra 2024 | 4.981.977 | 1.550.144 | 4.694.383 | 11.226.504 | 11.609.857 | 22.836.361 |
| (v evrih) | upokojitvi | nagrade | prispevkov (1., 2. in 3.) | odškodnine | Skupaj | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 31. decembra 2022 | 5.551.017 | 1.166.434 | 2.927.480 | 9.644.931 | 11.392.779 | 21.037.710 | |
| Spremembe v letu: | Oblikovanje | 1.119.790 | 366.550 | 1.118.810 | 2.605.150 | 2.864.406 | 5.469.556 |
| Črpanje | -175.581 | -70.822 | -388.989 | -635.392 | -524.382 | -1.159.774 | |
| Odprava | -63.577 | -13.644 | 0 | -77.221 | -1.657.785 | -1.735.006 | |
| Stanje 31. decembra 2023 | 6.431.649 | 1.448.518 | 3.657.301 | 11.537.468 | 12.075.018 | 23.612.486 | |
| Spremembe v letu: | Oblikovanje | -534.495 | 346.110 | 1.268.135 | 1.079.750 | 1.531.109 | 2.610.859 |
| Črpanje | -238.120 | -107.946 | -231.053 | -577.119 | -1.866.865 | -2.443.984 | |
| Odprava | -108.194 | -21.897 | 0 | -130.091 | -26.641 | -156.732 | |
| Stanje 31. decembra 2024 | 5.550.840 | 1.664.785 | 4.694.383 | 11.910.008 | 11.712.621 | 23.622.629 |
| Aktuarski dobički ali izgube zaradi spremembe finančnih predpostavk | 35.264 | -117.145 | -81.880 | 37.852 | -126.181 | -88.329 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Aktuarski dobički ali izgube zaradi izkušenj | 25.896 | -1.174.765 | -1.148.869 | 33.942 | -1.264.470 | -1.230.528 |
| Skupaj aktuarski dobički (-) in izgube (+) v obdobju | 61.160 | -1.291.910 | -1.230.749 | 71.794 | -1.390.651 | -1.318.857 |
| Aktuarski dobički ali izgube zaradi | 138.473 | 458.545 | 597.019 | 147.770 | 488.785 | 636.555 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| -5.246 | -177.784 | -183.030 | 1.437 | -159.699 | -158.262 |
|---|---|---|---|---|---|
| 133.227 | 280.761 | 413.989 | 149.207 | 329.086 | 478.293 |
|---|---|---|---|---|---|
| Luka Koper, d. d. | Skupina Luka Koper | Skupaj jubilejne nagrade | Odpravnine ob upokojitvi | Skupaj | |||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2024 | 93.550 | 509.366 | 602.916 | 106.191 | 555.615 | 661.806 |
| 2025 | 95.806 | 258.016 | 353.822 | 100.913 | 281.001 | 381.914 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 2026 | 134.235 | 132.922 | 267.157 | 149.195 | 152.599 | 301.793 |
| 2027 | 118.634 | 154.796 | 273.430 | 135.257 | 168.381 | 303.639 |
| 2028 | 213.208 | 126.520 | 339.729 | 222.632 | 146.960 | 369.592 |
| nad 5 let | 894.710 | 3.800.360 | 4.695.069 | 950.595 | 3.887.763 | 4.838.357 |
Skupaj aktuarski dobički (-) in izgube
| 1.550.143 | 4.981.979 | 6.532.122 | 1.664.783 | 5.192.318 | 6.857.101 |
|---|---|---|---|---|---|
(+) v obdobju
| Znesek sedanje vrednosti ob | 1.082.754 | 4.945.486 | 6.028.240 | 1.166.435 | 5.551.017 | 6.717.452 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| na dan 31. 12. 2022 | Stroški obresti | 39.618 | 185.967 | 225.585 | 42.512 | 206.790 | 249.302 |
| Stroški sprotnega službovanja | 150.588 | 461.689 | 612.277 | 160.493 | 512.843 | 673.336 | |
| Stroški preteklega službovanja | -352 | 9.263 | 8.911 | 693 | 5.495 | 6.188 | |
| Aktuarski dobički (-) in izgube (+) | – sprememba akt. predpostavk in | 146.566 | 331.058 | 477.624 |
| 162.744 | 378.326 | 541.070 |
|---|---|---|
| -13.447 | -58.419 | -71.866 |
| -13.646 | -63.577 | -77.223 |
| 109 | 8.121 | 8.230 |
|---|---|---|
| 109 | 16.337 | 16.446 |
| -61.839 | -121.378 | -183.217 |
|---|---|---|
| -70.822 | -175.580 | -246.402 |
| 1.343.997 | 5.761.787 | 7.105.784 |
|---|---|---|
| 1.448.518 | 6.431.651 | 7.880.169 |
| 40.008 | 179.991 | 219.999 |
|---|---|---|
| 42.970 | 200.227 | 243.197 |
| 196.657 | 494.480 | 691.136 |
|---|---|---|
| 208.459 |
| 538.528 | 746.987 |
|---|---|
| -1.590 | 569 |
| -1.021 | 989 |
| 9.209 | 10.198 |
– sprememba akt. predpostavk in izkušnje
| 71.677 | -1.209.311 | -1.137.633 |
|---|---|---|
| 81.385 | -1.290.750 | -1.209.366 |
| -20.311 | -89.135 | -109.446 |
|---|---|---|
| -21.897 | -108.194 | -130.091 |
| 9.793 | 6.535 | 16.329 |
|---|---|---|
| 12.307 | 8.293 | 20.600 |
| -90.087 | -162.938 | -253.025 |
|---|---|---|
| -107.947 | -238.120 | -346.067 |
| Znesek sedanje vrednosti obvez | 1.550.144 | 4.981.979 | 6.532.123 | 1.664.783 |
|---|---|---|---|---|
Skupine predstavljajo nekratkoročno odložene prihodke, namenjene pokrivanju stroškov amortizacije osnovnih sredstev.
| Nekratkoročno odloženi prihodki | za redno vzdrževanje | Prejeta nepovratna sredstva | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|
| Stanje 31. decembra 2022 | 24.341.825 | 6.935.850 | 31.277.675 | |
| Spremembe v letu: | Oblikovanje | 665.599 | 0 | 665.599 |
| Prenos iz drugih obveznosti | 0 | 2.851.049 | 2.851.049 | |
| Črpanje | 0 | -835.843 | -835.843 | |
| Stanje 31. decembra 2023 | 25.007.424 | 8.951.056 | 33.958.480 | |
| Spremembe v letu: | Oblikovanje | 1.158.712 | 5.081.660 | 6.240.372 |
| Črpanje | 0 | -1.643.567 | -1.643.567 | |
| Stanje 31. decembra 2024 | 26.166.136 | 12.389.149 | 38.555.285 |
| Nekratkoročno odloženi prihodki | za redno vzdrževanje | Prejeta nepovratna sredstva | Drugi nekratkoročno odloženi prihodki | Skupaj |
|---|---|---|---|---|
| Stanje 31. decembra 2022 | 24.341.825 | 7.026.485 | 1.038.081 | 32.406.391 |
| Oblikovanje | 665.599 | 1.751.267 | 29.417 | 2.446.283 |
|---|---|---|---|---|
| Prenos iz drugih obveznosti | 0 | 2.851.049 | 0 | 2.851.049 |
| Črpanje | 0 | -2.661.406 | -83.195 | -2.744.601 |
| Stanje 31. decembra 2023 | 25.007.424 | 8.967.395 | 984.303 | 34.959.122 |
| Oblikovanje | 1.158.712 | 6.971.850 | 0 | 8.130.562 |
|---|---|---|---|---|
| Črpanje | 0 | -3.550.096 | -63.932 | -3.614.028 |
| Stanje 31. decembra 2024 | 26.166.136 | 12.389.149 | 920.371 | 39.475.656 |
| Skupaj jubilejne nagrade | Odpravnine ob upokojitvi | Skupaj | Skupaj jubilejne nagrade | Odpravnine ob upokojitvi | Skupaj Skupina | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 2024 | 72.530 | 526.644 | 599.174 | 82.896 | 724.996 | 807.892 |
| 2025 | 83.922 | 249.196 | 333.118 | 95.623 | 279.052 | 374.676 |
| 2026 | 86.001 | 297.405 | 383.406 | 90.975 | 353.229 | 444.205 |
| 2027 | 116.687 | 154.646 | 271.333 |
| Skupaj aktuarski dobički (-) in izgube | 1.343.996 | 5.761.787 | 7.105.783 | 1.448.518 | 6.431.650 | 7.880.168 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| (+) v obdobju |
| 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 | |
|---|---|---|---|---|
| Nekratkoročno odloženi prihodki za redno vzdrževanje | 26.166.136 | 25.007.424 | 26.166.136 | 25.007.424 |
| Prejeta nepovratna sredstva | 12.389.149 | 8.951.056 | 12.389.149 | 8.967.395 |
| Drugi nekratkoročno odloženi prihodki | 0 | 0 | 920.371 |
| Posojilodajalec (v evrih) | Banke | Skupaj |
|---|---|---|
| Stanje 31. decembra 2022 | 54.315.463 | 54.315.463 |
| Nova posojila | 60.000.000 | 60.000.000 |
| Odplačila v letu | -5.142.857 | -5.142.857 |
Družba/Skupina skladno s koncesijsko pogodbo med nekratkoročno odloženimi prihodki izkazuje odložene prihodke za redno vzdrževanje, saj ima obvladujoča družba pravico in obveznost zaračunavati pristaniške pristojbine, ki so prihodek, namenjen pokrivanju stroškov opravljanja gospodarske javne službe. Za letni presežek prihodkov nad stroški obvladujoča družba oblikuje nekratkoročno odložene prihodke za pokrivanje stroškov gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture v prihodnjih letih. Če bi stroški presegali prihodke, bi obvladujoča družba nekratkoročno odložene prihodke črpala.
| del, ki zapade v roku 1 leta | -15.193.236 | -15.193.236 | |
|---|---|---|---|
| Stanje 31. decembra 2023 | 93.979.370 | 93.979.370 | |
| Prenos med kratkoročna posojila | del, ki zapade v roku 1 leta | -15.193.235 | -15.193.235 |
| Stanje 31. decembra 2024 | 78.786.135 | 78.786.135 |
| Datum zapadlosti | Glavnica (v evrih) | Valuta posojila | Obrestna mera posojila | Odobrena glavnica 31. 12. 2024 |
|---|---|---|---|---|
| Posojila A | EUR | od 0,440 do 0,850 | od 31. 12. 2028 | 123.716.356 |
| do 31. 12. 2031 | Posojila B | EUR | ||
| Euribor + od 0,320 | od 30. 4. 2032 | 113.100.000 | 27.075.000 | |
| do 0,700 | do 30. 11. 2039 | Skupaj | 236.816.356 | 108.979.370 |
| - od tega kratkoročni del | 15.193.235 |
| Datum zapadlosti | Glavnica (v evrih) | Valuta posojila | Obrestna mera posojila | Odobrena glavnica 31. 12. 2023 |
|---|---|---|---|---|
| Posojila A | EUR | od 0,440 do 0,850 |
| Datum | 31. 12. 2028 | 31. 12. 2031 |
|---|---|---|
| Skupaj | 123.716.356 | 78.487.606 |
| EUR | Euribor + 0,320 | do 30. 4. 2032 |
| 36.100.000 | 30.685.000 | |
| Skupaj | 159.816.356 | 109.172.606 |
| - od tega kratkoročni del | 15.193.235 |
Pojasnilo24. Nekratkoročna posojila (v evrih)
| 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 | |
|---|---|---|---|---|
| Nekratkoročne finančne obveznosti do družb v Skupini | 15.000.000 | 0 | 0 | 0 |
| Nekratkoročna posojila, dobljena pri bankah v državi | 78.786.135 | 93.979.370 | 78.786.135 | 93.979.370 |
| Skupaj | 93.786.135 | 93.979.370 | 78.786.135 | 93.979.370 |
Delposojil, ki zapade v plačilo v roku enega leta, je družba/Skupina prenesla medkratkoročna posojila.
Vsa nekratkoročna bančnaposojila se odplačujejo po vnaprej opredeljeni dinamiki odplačil. Vse obveznosti iz nekratkoročnih bančnih posojil so zavarovane z bianko menicami in s finančnimi zavezami. V posojilnih pogodbah z bankami ima družba/Skupina določene finančne zaveze, ki so bile v celoti izpolnjene.
Obvladujoča družba Luka Koper, d. d. ima z odvisno družbo Luka Koper INPO, d. o. o. sklenjeno pogodbo o nekratkoročnem posojilu v skupni višini 20.000.000 evrov, po kateri so bila v letu 2024 črpana sredstva v višini 15.000.000 evrov.
Konec decembra 2024 je obvladujoča družba Luka Koper, d. d. sklenila dve nekratkoročni posojili v skupni višini 77.000.000 evrov in tako zagotovila del sredstev potrebnih za financiranje naložbenega cikla opredeljenega v Strateškem poslovnem načrtu za obdobje 2024–2028. Črpanje sredstev navedenih kreditov bo realizirano v skladu z likvidnostnimi potrebami družbe, najkasneje do konca leta 2026. Oba kredita temeljita na variabilni obrestni meri, družba bo kredita odplačevala v četrtletnih obrokih v času od februarja 2027 do novembra 2039.
| Posojilodajalec | (v evrih) |
|---|---|
| Skupaj | Stanje 31. decembra 2022 | 0 | 54.315.463 | 54.315.463 |
|---|---|---|---|---|
| Nova posojila | 0 | 60.000.000 | 60.000.000 | |
| Odplačila v letu | 0 | -5.142.857 | -5.142.857 | |
| Prenos med kratkoročna posojila – del, ki zapade v roku 1 leta | 0 | -15.193.236 | -15.193.236 | |
| Stanje 31. decembra 2023 | 0 | 93.979.370 | 93.979.370 | |
| Nova posojila | 15.000.000 | 0 | 15.000.000 | |
| Prenos med kratkoročna posojila – del, ki zapade v roku 1 leta | 0 | -15.193.235 | -15.193.235 | |
| Stanje 31. decembra 2024 | 15.000.000 | 78.786.135 | 93.786.135 |
| Datum | Stanje glavnic bančnih posojil, njihova zapadlost po letih |
|---|---|
| 31. 12. 2024 | 93.979.370 |
| Leto 2025 | 15.193.235 |
| Leto 2026 | 15.193.235 |
| Leto 2027 | 15.193.235 |
| Leto 2028 | 15.193.235 |
| Leto 2029 | 10.467.143 |
| 2030–2032 | 22.739.286 |
| Glavnica | Obdobje | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| (v evrih) | 31. 12. 2023 | Leto 2024 | Leto 2025 | Leto 2026 | Leto 2027 | Leto 2028 | 2029–2032 |
| Stanje glavnic bančnih posojil, njihova zapadlost po letih | 109.172.606 | 15.193.235 | 15.193.235 | 15.193.235 | 15.193.235 | 33.206.429 | |
| Predvidene obresti | 7.081.971 | 1.638.694 | 1.429.189 | 1.203.081 | 976.974 | 753.116 | 1.080.917 |
| Skupaj | 116.254.576 | 16.831.929 | 16.622.424 | 16.396.317 | 16.170.209 | 15.946.351 | 34.287.346 |
| (v evrih) | Luka Koper, d. d. | Skupina Luka Koper | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Terjatve | Obveznosti | Terjatve | Obveznosti | ||||||
| 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 | ||||||
| Odložene terjatve in obveznosti za davek iz naslova: | - slabitev naložb v odvisne družbe | 301.528 | 301.528 | 0 | 0 | 301.528 | 301.528 | 0 | 0 |
| Slabitev drugih naložb in odbitne | Začasne razlike iz naslova | |
|---|---|---|
| 3.326.454 | 3.326.454 | |
| 10.193.693 | 7.424.965 | |
| Vrednostnih papirjev | Popravka vrednosti terjatev do | |
| 163.191 | 170.167 | |
| 0 | 0 | |
| 176.069 | 174.683 | |
| 0 | 0 | |
| Kupcev | Rezervacij za odpravnine | |
| 396.845 | 412.324 | |
| 0 | 0 | |
| 429.295 | 451.917 | |
| Rezervacij za jubilejne nagrade | 58.638 | 67.196 |
| 0 | 0 | |
| 60.934 | 71.190 | |
| Rezervacij za tožbe | 0 | 12.921 |
| 0 | 0 | |
| 0 | 12.921 |
| Datum zapadlosti | Glavnica (v evrih) | Valuta posojila |
|---|---|---|
| 525.665 | ||
| 4.772.321 | ||
| 4.816.255 | ||
| 10.193.693 | ||
| 7.424.965 | ||
| 4.819.945 | ||
| 4.864.358 | ||
| 10.193.692 | ||
| 7.424.965 | ||
| Pobotanje z odloženimi obveznostmi za davek iz naslova slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev | -4.772.321 | |
| -4.816.255 | ||
| -4.772.321 | ||
| -4.816.255 | ||
| -4.819.945 | ||
| -4.864.358 | ||
| -4.819.945 | ||
| -4.864.358 | ||
| Skupaj | 0 | |
| 5.421.372 | ||
| 2.608.710 | ||
| 0 | ||
| 0 | ||
| 5.373.747 | ||
| 2.560.607 |
| Datum zapadlosti | Glavnica (v evrih) | Valuta posojila | Obrestna mera posojila | Odobrena glavnica |
|---|---|---|---|---|
| 31. 12. 2024 | 103.716.356 | EUR | od 0,440 do 0,850 | 66.904.370 |
| 31. 12. 2031 | 113.100.000 | EUR | Euribor + od 0,320 do 0,700 | 27.075.000 |
| Skupaj | 216.816.356 | 93.979.370 | ||
| - od tega kratkoročni del | 15.193.235 |
| Datum zapadlosti | Glavnica (v evrih) | Valuta posojila | Obrestna mera posojila | Odobrena glavnica |
|---|---|---|---|---|
| 31. 12. 2023 | 103.716.356 | EUR | od 0,440 do 0,850 | 78.487.606 |
| do 30. 4. 2032 | 36.100.000 | EUR | Euribor + 0,320 | 30.685.000 |
| Skupaj |
| Glavnica | Obdobje (v evrih) | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 31. 12. 2024 | Leto 2025 | Leto 2026 | Leto 2027 | Leto 2028 | Leto 2029 | 2030–2032 | |
| Stanje glavnic prejetih posojil, njihova zapadlost po letih | 108.979.370 | 15.193.235 | 15.193.236 | 15.193.235 | 15.193.235 | 10.467.143 | 37.739.286 |
| Predvidene obresti | 4.813.096 | 1.194.964 | 1.030.583 | 847.409 | 665.985 | 496.433 | 577.722 |
| Skupaj | 113.792.466 | 16.388.199 | 16.223.819 | 16.040.645 | 15.859.220 | 10.963.576 | 38.317.008 |
| Glavnica | Obdobje (v evrih) | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 31. 12. 2023 | Leto 2024 | Leto 2025 | Leto 2026 | Leto 2027 | Leto 2028 | 2029–2032 | |
| Stanje glavnic prejetih posojil, njihova zapadlost po letih | 109.172.606 | 15.193.235 | 15.193.236 | 15.193.235 | 15.193.235 | 15.193.235 | 33.206.429 |
| Predvidene obresti | 7.081.971 | 1.638.694 | 1.429.189 | 1.203.081 | 976.974 | 753.116 | 1.080.917 |
| Skupaj | 116.254.577 | 16.831.929 | 16.622.424 | 16.396.317 | 16.170.209 | 15.946.351 | 34.287.346 |
Na osnovi ocene, dabo v prihodnosti navoljo dovolj razpoložljivega dobička, je družba/Skupina oblikovala terjatve za odložene davke iz naslova:
Odložene terjatve za davek, ki so pripoznane iz naslova oblikovanja rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine, se zmanjšujejo v ustreznih zneskih s koriščenjem oblikovanih rezervacij po metodi FIFO, kajti od vključno leta 2022 dalje so rezervacije iz naslova jubilejnih nagrad in odpravnin v celoti davčno priznane.
Glede nato, da slabitve finančnih naložb in terjatev ob oblikovanju niso davčno priznan odhodek, je družba/Skupina oblikovala terjatve za odloženi davek v ustrezni višini. Terjatve za odloženi davek bodo realizirane ob odtujitvi teh naložb ali odpravi finančne naložbe in ob dokončnem odpisu terjatev.
Davčna stopnja, uporabljena za izračun višine odbitnih začasnih razlik, znaša 22 odstotkov, za odložene terjatve iz naslova jubilejnih nagrad in odpravnin pa 19 odstotkov. Družba/Skupina je na podlagi Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORZFS), sprejetega decembra 2023, popravila davčno stopnjo na 22 odstotkov, za tiste odbitne začasne razlike, za kateremeni, da bi jih utegnila koristiti v obdobju od leta 2024 do 2028, torej v obdobju povišane davčne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb.
Odložene obveznosti za davek pa se nanašajo na obdavčljive začasne razlike iz naslova prevrednotenja na pošteno vrednost delnic.
Osnove, iz katerih so oblikovani odloženi davki, nimajo omejenega roka trajanja.
Med odloženimi davki Skupina izkazuje tudi odložene davke iz naslova slabitev naložb v odvisno družbo, ki se postopku konsolidacije ne izloča, kajti gre za družbo, ki je opredeljena kot nestrateška in je hkrati predmet različnih možnih oblik izhoda oziroma dezinvestiranja.
Družba je za svoje terjatve za odloženi davek 31. decembra 2024 izvedla pobot z obveznostmi v višini 4.772.322 evrov (v predhodnem letu 4.816.255 evrov), znesek pobota v Skupini pa je 31. decembra 2024 znašal 4.819.948 evrov (v predhodnem letu 4.864.358 evrov).
| Terjatve | Obveznosti |
|---|---|
| Pripoznane v izkazu drugega vseobsegajočega poslovnega izida | Pripoznane v izkazu drugega vseobsegajočega poslovnega izida |
| Stanje 31. 12. 2023 | Stanje 31. 12. 2023 |
| Stanje 31. 12. 2024 | Stanje 31. 12. 2024 |
| Odložene terjatve in obveznosti za davek iz naslova: |
| Vrsta slabitev | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | 2023 | 2024 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Slabitev naložb v odvisne družbe | 301.528 | 0 | 0 | 301.528 | 0 | 0 | |
| Slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev | 3.326.454 | 0 | 0 | 3.326.454 | 7.424.965 | 2.768.729 | 10.193.694 |
| Popravka vrednosti terjatev do kupcev | 170.167 | -6.975 | 0 | 163.192 | 0 | 0 | |
| Rezervacij za odpravnine | 412.324 | 109.411 | -124.891 | 396.845 | 0 | 0 | |
| Rezervacij za jubilejne nagrade | 67.196 | -8.558 | 0 | 58.638 | 0 | 0 | |
| Rezervacij za tožbe | 12.921 | -12.921 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Terjatve | Obveznosti | ||
|---|---|---|---|
| Pripoznane v izkazu drugega vseobsegajočega | Stanje | Pripoznane v izkazu drugega vseobsegajočega | |
| 0 | 4.816.255 | -124.891 | 4.772.322 |
| 7.424.965 | 2.768.729 | 10.193.694 | -4.816.255 |
| -80.957 | 124.891 | -4.772.322 | 43.934 |
| -4.772.322 | 0 | 0 | 0 |
| 2.608.710 | 2.812.663 | 5.421.372 |
| Odložene terjatve in obveznosti za davek iz naslova: | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2023 |
|---|---|---|
| - slabitev naložb v odvisne družbe | 298.562 | 301.528 |
| 2.966 | 0 | |
| - slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev | 8.740.460 | 3.326.454 |
| -5.414.006 | 5.125.034 | |
| 2.299.931 | 7.424.965 | |
| - popravka vrednosti terjatev do kupcev | 244.056 | 170.166 |
| -73.890 | 0 | |
| - rezervacij za odpravnine | 423.855 | 412.325 |
| -35.478 | 0 | |
| 23.947 | 0 | |
| - rezervacij za jubilejne nagrade | 73.071 | 67.196 |
| -5.875 | 0 |
| - rezervacij za tožbe | 11.159 | 1.762 | 0 | 12.921 | 0 | 0 | 0 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| - nekratkoročne pasivne časovne razmejitve za GJS | 453.983 | 71.682 | 0 | 525.665 | 0 | 0 | 0 |
| Skupaj | 10.245.146 | -5.452.839 | 23.947 | 4.816.255 | 5.125.034 | 2.299.931 | 7.424.965 |
| Pobotanje z odloženimi obveznostmi za davek iz naslova slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz | -5.125.034 | 0 | 308.779 | -4.816.255 | -5.125.034 | 308.779 | -4.816.255 |
| naslova vrednostnih papirjev | Odložene terjatve za davek v izkazu finančnega položaja družbe | 5.120.112 | -5.452.839 | 332.726 | 0 | 0 | 2.608.710 |
| 2.608.710 |
| Terjatve | Obveznosti |
|---|---|
| Pripoznane v izkazu | Pripoznane v izkazu |
| Stanje | Pripoznane v izkazu drugega vseobsegajočega |
| Stanje | Stanje |
| 31. 12. 2023 | donosa |
| 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 |
| donosa | 31. 12. 2024 |
| Odložene terjatve in obveznosti za davek iz naslova: |
| 301.528 | 0 | 0 | 301.528 | 0 | 0 | 0 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 3.326.454 | 0 | 0 | 3.326.454 | 7.424.964 | 2.768.729 | 10.193.693 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 174.683 | 1.386 | 0 | 176.069 | 0 | 0 | 0 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 451.917 | 109.390 | -135.708 | 425.599 | 0 | 0 | 0 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 71.190 | -6.557 | 0 | 64.633 | 0 | 0 | 0 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 12.921 | -12.921 | 0 | 0 | 0 | 0 |
|---|---|---|---|---|---|
| Terjatve | Obveznosti |
|---|---|
| nekratkoročne pasivne časovne razmejitve za GJS | 525.665 |
| Skupaj | 4.864.358 |
| -135.708 | 4.819.948 |
| 7.424.964 | 2.768.729 |
| 10.193.693 | Pobotanje z odloženimi obveznostmi za davek iz naslova slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz |
| -4.864.358 | -91.298 |
| 135.708 | -4.819.948 |
| -4.864.358 | 44.412 |
| -4.819.946 | naslova vrednostnih papirjev |
| Odložene terjatve za davek v izkazu finančnega položaja Skupine | 0 |
| 0 | 0 |
| 2.560.606 | 2.813.141 |
| 5.373.747 |
| Odložene terjatve in obveznosti za davek iz naslova: | 31. 12. 2022 | donosa | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | donosa | 31. 12. 2023 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| - slabitev naložb v odvisne družbe | 298.562 | 2.966 | 0 | 301.528 | 0 | 0 | |
| - slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev | 8.761.627 | -5.435.173 | 0 | 3.326.454 | 5.215.115 | 2.209.849 | 7.424.964 |
| - popravka vrednosti terjatev do kupcev | 247.424 | -72.742 | 0 | 174.682 | 0 | 0 | |
| - rezervacij za odpravnine | 468.598 | -42.937 | 26.257 | 451.918 | 0 | 0 | |
| - rezervacij za jubilejne nagrade | 77.918 | -6.728 | 0 | 71.190 | 0 |
| - rezervacij za tožbe | 11.159 | 1.762 | 0 | 12.921 |
|---|---|---|---|---|
| - nekratkoročne pasivne časovne razmejitve za GJS | 453.983 | 71.682 | 0 | 525.665 |
| Skupaj | 10.319.271 | -5.481.170 | 26.257 | 4.864.358 |
| 5.215.115 | 2.209.849 | 7.424.964 | Pobotanje z odloženimi obveznostmi za davek iz naslova slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz | -5.215.116 |
| 0 | 350.758 | -4.864.358 | -5.215.115 | 350.758 |
| -4.864.357 | naslova vrednostnih papirjev | Odložene terjatve za davek v izkazu finančnega položaja Skupine | 5.104.155 | -5.481.170 |
| 377.015 | 0 | 0 | 2.560.607 | 2.560.607 |
| Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v državi | 31.175.918 | 29.761.821 |
|---|---|---|
| Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v tujini | 345.573 | 375.736 |
| 31.923.507 | 30.433.516 | |
|---|---|---|
| 522.642 | 472.193 |
| Kratkoročne obveznosti do družb v Skupini | 7.089 | 693.043 | 0 | 0 |
|---|---|---|---|---|
| Kratkoročne obveznosti do pridruženih družb | 68.122 | 82.350 | 68.122 | 82.350 |
| Kratkoročne obveznosti na podlagi predujmov | 7.550.140 | 10.123.487 | 7.553.877 | 10.393.078 |
| Kratkoročne obveznosti do zaposlencev | 8.535.488 | 7.157.014 | 9.077.005 | 7.625.523 |
| Kratkoročne obveznosti do države in drugih institucij | 5 | 18.925 | 17.084 | 51.694 |
| Kratkoročne poslovne obveznosti | 47.682.335 | 48.212.376 | 49.162.237 | 49.058.354 |
| Druge poslovne obveznosti | 8.267.166 | 10.241.864 | 9.023.583 | 10.881.940 |
| Skupaj | 55.949.501 | 58.454.240 | 58.185.820 | 59.940.294 |
Največje povečanje je opaziti med obveznostmi do dobaviteljev v državi, in sicer iz naslova večjega vlaganja v osnovna sredstva in višjih cen storitev.
Med obveznostmi na podlagi predujmov družba/Skupina izkazuje prejete predujme za subvencionirane EU projekte, izkazane v obvladujoči družbi, ter prejete varščine za namene delovanja trošarinskega skladišča na terminalu za tekoče in razsute tovore.
Druge poslovne obveznosti zajemajo vnaprej vračunane stroške, ki se nanašajo na del plače iz naslova skupinske delovne uspešnosti, obresti za najeta posojila, stroške za nagrade po individualnih pogodbah, stroške za neizkoriščene dopuste ter vnaprej vračunane stroške za neprejete fakture.
Pojasnilo 28. Pogojne obveznosti (v evrih)
| 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 | |
|---|---|---|---|---|
| Dana poroštva | 229.121 | 319.830 | 0 | 0 |
| Pogojne obveznosti iz naslova tožb | 4.081.626 | 25.894.775 | 4.081.626 | 25.894.775 |
| Skupaj pogojne obveznosti | 4.310.747 | 26.214.605 | 4.081.626 | 25.894.775 |
Poroštvo v višini 229.121 evrov je obvladujoča družba dala družbi Adria Transport, d. o. o., za finančni najem lokomotiv. Družba, ki ji je obvladujoča družba dala poroštvo, je redno plačevala vse obveznosti in iz tega naslova 31. decembra 2024 ni bilo zapadlih obrokov.
| 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 | |
|---|---|---|---|---|
| Kratkoročna posojila, dobljena pri bankah v državi | 15.193.235 | 15.193.235 | 15.193.235 | 15.193.235 |
| Skupaj | 15.193.235 | 15.193.235 | 15.193.235 | 15.193.235 |
Kratkoročna posojila, najeta pri bankah, so 31. decembra 2024 predstavljala del glavnicne kratkoročnih posojil, ki skladno z amortizacijskimi načrti zapadejo v plačilo v letu 2025.
| Posojilodajalec | Posojilodajalec (v evrih) |
|---|---|
| Banke |
| Skupaj | Banke | Skupaj |
|---|---|---|
| Stanje 31. decembra 2022 | 8.336.093 | 8.336.093 |
| Odplačila v letu | -8.336.093 | -8.336.093 |
| Prenos iz nekratkoročnih posojil – del, ki zapade v roku 1 leta | 15.193.235 | 15.193.235 |
| Stanje 31. decembra 2023 | 15.193.235 | 15.193.235 |
| Odplačila v letu | -15.193.235 | -15.193.235 |
| Prenos iz nekratkoročnih posojil - del, ki zapade v roku 1 leta | 15.193.235 | 15.193.235 |
| Stanje 31. decembra 2024 | 15.193.235 | 15.193.235 |
| Ime in priimek | Bruto plača (fiksni del) | Bruto plača (variabilni del) | Regres za letni dopust | Bonitete in jubilejne nagrade | Bonitete in drugi prejemki | Skupaj prejemki |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Boštjan Napast, predsednik uprave od 3. 12. 2021 do 30. 6. 2023 | 0 | 12.788 | 0 | 0 | 0 | 12.788 |
| Gorazd Jamnik, član uprave od 1. 1. 2024 | 179.898 | 0 | 2.333 | 196 | 6.606 | 189.034 |
| Gregor Belič, član uprave od 1. 1. 2024 | 179.613 | 0 | 2.333 | 196 | 1.313 | 183.456 |
| Nevenka Kržan, članica uprave od 1. 7. 2022 do 30. 6. 2023, predsednica uprave od 1. 7. 2023 | 216.889 | 24.308 | 2.333 | 214 | 6.298 | 250.041 |
| Vojko Rotar, delavski direktor od 16. 2. 2018 | 195.332 | 37.264 | 2.333 | 214 | 5.741 | 240.883 |
| Skupaj | 771.732 | 74.360 | 9.331 | 821 | 19.958 | 876.202 |
Pogojne obveznosti iz naslova tožb so na dan 31. decembra 2024 znašale 4.081.626 evrov in so bile tako v primerjavi s stanjem predhodnega leta nižje za 21.813.149 evrov. Znižanje se nanaša na odpravo zahtevkov iz naslova tožb, za katere je družba/Skupina ocenila, da ne izpolnjujejo pogojev za oblikovanje pogojnih obveznosti.
Družba/Skupina ima v zvezi z nepremičninami, ki jih na območju koprskega pristanišča uporablja za izvajanje svoje dejavnosti, in nekaterimi nepremičninami v neposredni bližini koprskega pristanišča odprte zadeve z Republiko Slovenijo, ki se nanašajo na lastniški status omenjenih nepremičnin, zanje pa z Republiko Slovenijo skupaj iščeta ustrezne rešitve. Družba/Skupina s strani Republike Slovenije še ni prejela nobenega formalnega zahtevka, na podlagi katerega bi bilo mogoče oceniti njegovo vrednost, zato ta tudi ni razkrita, bi pa utegnil imeti pomemben vpliv na izkaze.
Družba/Skupina za omenjeno problematiko ni pripoznala rezervacij, saj za to niso izpolnjeni pogoji.
| Ime in priimek | (fiksni del) | (variabilni del) | nagrade | premije | prejemki | Skupaj prejemki |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Boštjan Napast, predsednik uprave od 3. 12. 2021 do 30. 6. 2023 | 122.138 | 27.872 | 1.096 | 170 | 124.872 | 276.148 |
| Nevenka Kržan, članica uprave od 1. 7. 2022 do 30. 6. 2023, predsednica uprave od 1.7.2023 | 198.857 | 12.598 | 2.192 | 261 | 7.743 | 221.651 |
| Robert Rožac, član uprave od 16. 11. 2021 do 31. 12. 2022 | 13.968 | 23.701 | 0 | 0 | 48.705 | 86.374 |
| Vojko Rotar, član uprave - delavski direktor od 16. 2. 2018 | 190.463 | 40.595 | 2.192 | 268 | 6.184 | 239.702 |
| Skupaj | 525.425 | 104.766 | 5.480 | 699 | 187.505 | 823.875 |
Skladno s 5. točko 294. člena Zakona o gospodarskih družbah zgornja tabela poleg prejemkov za opravljanje funkcije zajema tudi druge prejemke, kot so povračila stroškov, PDPZ ter jubilejne nagrade.
Družba/Skupina je za določitev variabilnega prejemka oziroma nagrajevanja uprave uporabila več kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov, ki prispevajo k dolgoročnim interesom in razvoju družbe.
Izplačilo variabilnega prejemka oziroma nagrade članu uprave se izvede v skladu z veljavno zakonodajo.
Člani uprave v pogodbi nimajo določenega plačila variabilnega prejemka oziroma nagrade v obliki delnic.
| Skupine oseb | Bruto plača (fiksni in variabilni del) | letni dopust | Bonitete in jubilejne nagrade | Bonitete in drugi prejemki | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|
| Člani uprave | 846.092 | 9.331 | 821 | 19.958 | 876.202 |
| Člani nadzornega sveta | 247.133 | 0 | 1.926 | 7.339 | 256.399 |
| Zaposleni na podlagi individualnih pogodb o zaposlitvi | 3.461.247 | 71.847 | 0 | 232.508 | 3.765.602 |
| Skupaj | 4.554.472 | 81.178 | 2.747 | 259.806 | 4.898.203 |
| Ime in priimek | funkcije | premije NS | stroškov | izplačila |
|---|---|---|---|---|
| Barbara Nose, članica od 7. 2. 2023 | 21.968 | 214 | 6.413 | 28.595 |
| Borut Škrabar, član od 7. 2. 2023 | 21.649 | 214 | 4.070 | 25.933 |
| Boštjan Rader, član od 7. 2. 2023 | 22.500 | 214 | 7.219 | 29.933 |
| Jožef Petrovič, član od 7. 2. 2023 | 22.500 | 214 | 7.257 | 29.971 |
| Mateja Treven, zunanja članica revizijske komisije NS od 23. 2. 2023 | 6.600 | 0 | 2.230 | 8.830 |
| Mehrudin Vuković, član od 19. 1. 2020 | 18.750 | 214 | 4.231 | 23.195 |
| Mirko Bandelj, član od 7. 2. 2023 | 22.500 | 214 | 4.100 | 26.814 |
| Mladen Jovičič, član od 8. 4. 2009 | 21.073 | 214 | 3.795 | 25.082 |
| Rok Parovel, član od 13. 9. 2016 | 21.649 | 214 | 5.225 | 27.088 |
| Tomaž Benčina, član od 7. 6. 2022 | 24.000 | 214 | 6.745 | 30.959 |
| SKUPAJ | 203.188 | 1.926 | 51.284 | 256.399 |
| Ime in priimek | funkcije | premije NS | stroškov | izplačila |
|---|---|---|---|---|
| Andrej Koprivec, član od 2. 7. 2021 do 6. 2. 2023 | 4.152 | 67 | 2.164 | 6.382 |
| Barbara Nose, članica od 7. 2. 2023 | 16.191 | 193 | 6.241 | 22.625 |
| Borut Škrabar, član od 7. 2. 2023 | 15.112 | 193 | 4.290 | 19.594 |
| Boštjan Rader, član od 7. 2. 2023 | 17.991 | 193 | 6.945 | 25.129 |
| Božidar Godnjavec, član od 2. 7. 2021 do 6. 2. 2023 | 4.152 | 67 | 3.556 | 7.775 |
| Franci Matoz, predsednik od 2. 7. 2021 do 6. 2. 2023 | 5.103 | 67 | 1.996 | 7.166 |
| Jožef Petrovič, član od 7. 2. 2023 | 17.991 | 193 | 7.644 | 25.828 |
| Mehrudin Vuković, član od 19. 1. 2020 | 18.571 | 259 | 6.461 | 25.292 |
| Mirko Bandelj, predsednik od 7. 2. 2023 | 17.991 | 193 | 4.056 | 22.239 |
| Mladen Jovičič, član od 8. 4. 2009 | 19.263 | 259 | 6.270 | 25.793 |
| Mateja Treven, zunanja članica revizijske komisije NS od 23. 2. 2023 | 5.068 | 0 | 2.048 | 7.116 |
| Nevenka Črešnar Pergar, namestnica predsednika od 2. 7. 2021 do 6. 2. 2023 | 4.429 | 67 | 3.484 | 7.979 |
| Rok Parovel, član od 13. 9. 2016 | 19.263 | 259 | 6.842 | 26.365 |
| Simon Kolenc, zunanji član revizijske komisije NS od 12. 7. 2021 do 22. 2. 2023 | 1.532 | 0 | 726 | 2.259 |
| Tomaž Benčina, član od 7. 6. 2022 in namestnik predsednika od 23. 2. 2023 | 23.295 | 259 | 10.227 | 33.781 |
| SKUPAJ | 190.105 | 2.268 | 72.950 | 265.322 |
| Skupine oseb | Bruto plača | letni dopust | Bonitete | premije | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|
| Člani uprave | 630.192 | 5.480 | 699 | 187.504 | 823.874 |
| Člani nadzornega sveta | 254.587 | 0 | 2.268 | 8.468 | 265.322 |
| Zaposleni na podlagi individualnih pogodb o zaposlitvi | 3.156.749 | 62.858 | 0 | 225.983 | 3.445.590 |
| Skupaj | 4.041.527 | 68.338 | 2.967 | 421.955 | 4.534.787 |
| Bruto prejemki skupin oseb | variabilni del | letni dopust | Bonitete | premije | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|
| Člani uprave | 846.092 | 9.331 | 821 | 19.958 | 876.202 |
| Člani nadzornega sveta | 247.133 | 0 | 1.926 | 7.339 | 256.399 |
| Člani NS in revizijske komisije - Luka Koper INPO, d. o. o. | 13.404 | 0 | 854 | 0 | 14.258 |
| Zaposleni na podlagi individualnih pogodb o zaposlitvi | 3.618.567 | 76.513 | 0 | 248.221 | 3.943.301 |
| Direktorji odvisnih družb | 229.366 | 6.609 | 642 | 22.133 | 258.750 |
| Skupaj | 4.954.563 | 92.453 | 4.243 | 297.652 | 5.348.911 |
| Bruto prejemki skupin oseb | variabilni del | letni dopust | Bonitete | premije | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|
| Člani uprave | 630.192 | 5.480 | 699 | 187.504 | 823.875 |
| Člani nadzornega sveta | 264.196 | 0 | 2.268 | 8.468 | 274.932 |
| Zaposleni na podlagi individualnih pogodb o zaposlitvi | 3.313.677 | 67.425 | 0 | 241.935 | 3.623.037 |
| Direktorji odvisnih družb | 217.232 | 4.566 | 512 | 50.299 | 272.610 |
| Skupaj | 4.425.297 | 77.471 | 3.479 | 488.206 | 4.994.453 |
Vodvisni družbi Luka Koper INPO, d. o. o., sta do sprejetja novega ZGD-1M v poslovnem letu 2024 delovala nadzorna organa, in sicer nadzorni svet in revizijska komisija nadzornega sveta.
Luka Koper letno poročilo 2024
V poslovnem letu 2024 družba/Skupina ni imela poslov s člani uprave in člani nadzornega sveta.
V letu 2024 je družba realizirala za 1.293.093 evrov poslov s povezanimi osebami članov uprave, Skupina pa je teh realizirala za 1.534.030 evrov. Iz naslova prodaje in prejetih dividend izkazuje družba 849.554 evrov prometa (Skupina 857.389 evrov), iz naslova nabave pa družba 443.539 evrov in Skupina 676.642 evrov. Na dan 31. decembra 2024 je izkazovala družba za 123.960 evrov terjatev in Skupina za 125.663 evrov, obveznosti do oseb, povezanih s člani uprave, pa družba za 68.122 evrov in Skupina za 68.171 evrov.
V opazovanem obdobju je družba/Skupina imela tudi posle s povezanimi osebami nadzornega sveta, in sicer v družbi za skupaj 3.073.581 evrov, v Skupini pa je bilo teh za skupaj 3.406.154 evrov. Večina poslov se nanaša na storitve, povezane s pristaniško dejavnostjo. Iz naslova prodaje izkazuje družba 598.676 evrov prometa (Skupina 706.974 evrov), iz naslova nabave storitev pa družba 2.474.905 evrov in Skupina 2.699.180 evrov. Na dan 31. decembra 2024 je družba izkazovala za 15.295 evrov terjatev do povezanih oseb nadzornega sveta (Skupina 17.443 evrov) ter za 247.598 evrov obveznosti (Skupina 250.933 evrov).
Zlasti lastniki povezane družbe so tiste družbe, v katerih imata Republika Slovenija in SDH skupaj neposredno najmanj 20-odstotni lastniški delež. Seznam teh družb je objavljen na spletni strani SDH (https://www.sdh.si/sl-si/upravljanje-nalozb/seznam-nalozb).
Družba Luka Koper, d. d., je v letu 2024 z družbami, v katerih ima država neposredno prevladujoč vpliv, opravila za 2.511.691 evrov transakcij iz naslova prodaje tem družbam in za 5.060.010 evrov transakcij iz naslova nabave, v Skupini pa je bilo prodaj za 2.511.691 evrov in nabav za 5.217.511 evrov. Večina prodaje se nanaša na storitve, povezane s pristaniško dejavnostjo, večje nabave pa predstavljajo nabava energije, storitve prečrpavanja ter stroški zavarovanj.
Na dan 31. decembra 2024 je Luka Koper, d. d., do teh družb izkazovala za 173.406 evrov terjatev in 85.056.914 evrov obveznosti, Skupina pa za 173.406 evrov terjatev in 85.074.517 evrov obveznosti. Glavnino obveznosti predstavljata posojili, prejeti s strani SID – Slovenske izvozne in razvojne banke, d. d., in Nove Ljubljanske banke, d. d., ki sta bili najeti pod tržnimi pogoji.
Prejemki poslovnem letu 2024 so bili izplačani v skladu z odločitvijo o določitvi plačila za opravljanje funkcije in sejnin članom nadzornega sveta in članom komisij nadzornega sveta, sprejeto na 29. skupščini delničarjev dne 28. decembra 2017, ki je objavljena na spletni strani družbe.
Poleg izplačil članom nadzornega sveta je družba v letu 2024 namenila 374 evrov za izobraževanje članov nadzornega sveta.
(v evrih)
| Plačila v obdobju 2024 | Stroški/ odhodki v obdobju 2024 | Plačila v obdobju 2023 | Stroški/ odhodki v obdobju 2023 | |
|---|---|---|---|---|
| Koncesija in vodno povračilo | 12.073.091 | 11.227.242 | 12.345.895 | 10.650.012 |
| Taksa na pretovor | 5.743.548 | 5.847.125 | 5.681.160 | 5.595.511 |
| Dividende | 14.280.000 | 0 | 17.850.000 | 0 |
| Davek od dohodka pravnih oseb (davek in akontacije) | 4.857.416 | 14.443.470 | 16.543.596 | 5.219.628 |
| Ostali davki in prispevki | 14.624.847 | 14.401.999 | 12.778.516 | 12.529.356 |
| Skupaj | 51.578.902 | 45.919.836 | 65.199.167 | 33.994.507 |
(v evrih)
| 2023 | obdobju 2023 | |||
|---|---|---|---|---|
| Koncesija in vodno povračilo | 12.073.091 | 11.227.242 | 12.345.895 | 10.650.012 |
| Taksa na pretovor | 5.743.548 | 5.847.125 | 5.681.160 | 5.595.511 |
| Dividende | 14.280.000 | 0 | 17.850.000 | 0 |
| Davek od dohodka pravnih oseb (davek in akontacije) | 5.251.552 | 14.589.465 | 16.652.848 | 5.448.518 |
| Ostali davki in prispevki | 14.955.104 | 15.454.093 | 13.098.549 | 13.485.424 |
| Skupaj | 52.303.295 | 47.117.925 | 65.628.452 | 35.179.465 |
Dividende so bile v letu 2024 izplačane še dvema družbama v večinskilasti države, in sicer družbama za upravljanje naložb SDH, d. d., v višini 3.115.714 evrov in Kapitalski družbi, d. d., v višini 1.393.158 evrov.
Drugih poslov z Republiko Slovenijo družba/Skupina ni imela.
| (v evrih) | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 |
|---|---|---|
| Luka Koper INPO, d. o. o. | 765.255 | 450.385 |
| Adria Terminali, d. o. o. | 120.884 | 52.144 |
| TOC, d. o. o. | 427 | 427 |
| Adria Investicije, d. o. o. | 0 | 84 |
| Logis-Nova, d. o. o. | 122 | 122 |
| (v evrih) | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 |
|---|---|---|
| Adria Transport, d. o. o. | 56.095 | 46.056 |
| Adria-Tow, d. o. o. | 13.453 | 567.226 |
| Avtoservis, d. o. o. | 123.960 | 268.297 |
| Adriafin, d. o. o. | 1.366 | 1.366 |
| Skupaj | 1.081.562 | 1.386.107 |
| (v evrih) | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 |
|---|---|---|
| Luka Koper INPO, d. o. o. | 17.184 | 702.037 |
| Adria Terminali, d. o. o. | 0 | 986 |
| TOC, d. o. o. | 7.089 | 8.190 |
| Adria Investicije, d. o. o. | 0 | 6.034 |
| (v evrih) | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 |
|---|---|---|
| Avtoservis, d. o. o. | 68.122 | 82.350 |
| Vinakoper, d. o. o., Koper | 18.166 | 0 |
| Skupaj | 92.396 | 799.597 |
| (v evrih) | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 |
|---|---|---|
| Luka Koper INPO, d. o. o. | 15.000.000 | 0 |
| Skupaj | 15.000.000 | 0 |
| Luka Koper INPO, d. o. o. | 67.328 | 0 |
|---|---|---|
| Skupaj | 67.328 | 0 |
Transakcije s povezanimi osebami so bile opravljene pod tržnimi pogoji.
| (v evrih) | 2024 | 2023 |
|---|---|---|
| Prodaja odvisnim družbam: | ||
| Luka Koper INPO, d. o. o. | 403.817 | 488.656 |
| Adria Terminali, d. o. o. | 225.604 | 569.880 |
| TOC, d. o. o. | 4.200 | 4.200 |
| Adria Investicije, d. o. o. | 0 | 828 |
| Logis-Nova, d. o. o. | 1.200 | 1.200 |
| Prodaja pridruženim družbam: | ||
| Adria Transport, d. o. o. | 422.805 | 460.138 |
| Adria-Tow, d. o. o. | 148.677 | 136.793 |
| Avtoservis, d. o. o. | 1.314.745 | 1.432.505 |
| Adriafin, d. o. o. | 13.440 | 13.440 |
| Skupaj | 2.534.488 | 3.107.640 |
| (v evrih) | 2024 | 2023 |
|---|---|---|
| Nabava od odvisnih družb: | ||
| Luka Koper INPO, d. o. o. | 8.629.905 | 7.903.513 |
| Adria Terminali, d. o. o. | 0 | 4.800 |
| TOC, d. o. o. | 40.330 | 36.921 |
| Adria Investicije, d. o. o. | 0 | 66.085 |
| Nabava od pridruženih družb: | ||
| Adria Transport, d. o. o. | 1.290 | 1.095 |
| Adria-Tow, d. o. o. | 49.836 | 66.976 |
| Avtoservis, d. o. o. | 932.919 | 883.960 |
| Vinakoper, d. o. o., Koper | 28.772 | |
| Skupaj | 9.683.052 | 8.963.350 |
| Knjigovodska vrednost na dan | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 |
|---|---|---|---|---|
| Neizpeljana finančna sredstva po pošteni vrednosti | Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega | 10.419.184 |
| 9.726.548 | 11.129.184 | 12.212.323 |
|---|---|---|
| 60.321.830 | 47.736.700 | 60.321.830 |
| 47.736.700 |
| 40.000.000 | 69.474.594 |
|---|---|
| 40.000.000 | 69.474.594 |
| 51.960.840 | 51.481.810 | 52.488.549 | 52.228.594 |
|---|---|---|---|
| 1.109.031 | 253.653 |
|---|---|
| 1.109.031 | 253.653 |
| 92.255.286 | 53.282.798 | 106.297.764 | 81.628.977 |
|---|---|---|---|
| 256.066.171 | 231.956.103 | 271.346.358 | 263.534.841 |
|---|---|---|---|
| 108.979.370 | 109.172.605 |
|---|---|
| 93.979.370 | 109.172.605 |
| 620.288 | 943.321 |
|---|---|
| 550.506 | 827.869 |
Družba Luka Koper, d. d. Družba je konec leta 2024 imela 9,0 odstotka svojih sredstev naloženih v finančne naložbe, vrednotene po pošteni vrednosti (zadnji dan predhodnega leta 7,8 odstotka). Tveganje spremembe poštene vrednosti se pri naložbah v vrednostne papirje kaže v nihanju borznih tečajev, ki vpliva na vrednost teh sredstev in posledično na rezultat ob njihovih odsvetovanjih, pri naložbah v deleže družb pa obstaja tveganje, da prodajna vrednost ne bi bila enakovredna transakciji na trgu. To vrsto tveganja je družba prepoznala pri naložbah v tržne vrednostne papirje slovenskih podjetij ter pri naložbah v deleže.
Vrednost kratkoročnih finančnih naložb, vrednotenih po pošteni vrednosti, je tako na zadnji dan poslovnega leta 2024 znašala 70.741.014 evrov. Analize občutljivosti finančnih naložb po pošteni vrednosti družba zaradi nepomembnosti finančnih naložb po pošteni vrednosti, ki so uvrščene na 3. raven, ne razkriva. Finančni prihodki iz deležev v odvisnih družbah in pridruženih družbah so podrobneje predstavljeni v Pojasnilu 9 Finančni prihodki in odhodki.
| Skupina Luka Koper | (v evrih) | 2024 | 2023 |
|---|---|---|---|
| Čisti prihodki od prodaje pridruženim družbam | 1.899.667 | 2.044.904 | |
| Stroški materiala nabavljenega od pridruženih družb | 144.517 | 106.283 | |
| Stroški storitev opravljenih s strani pridruženih družb | 865.624 | 966.413 | |
| Rezultati pridruženih družb | 1.881.242 | 1.770.468 |
| Skupina Luka Koper | (v evrih) | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 |
|---|---|---|---|
| Nekratkoročne finančne naložbe razen posojil pridruženim družbam | 17.479.166 | 16.898.490 | |
| Kratkoročne poslovne terjatve do pridruženih družb | 194.874 |
Medfinančna tveganja družbe/Skupine spadajo:
V družbi/Skupini je obvladovanje finančnih tveganj organizacijsko zasnovano v okvirupodročja financ in računovodstva, kajti tudi za odvisne družbe seračunovodstvo vodi znotraj obvladujoče družbe. Vsedanjem gospodarskem okolju je napovedovanje prihodnjih finančnih kategorij zelozahtevno in eksterno vnaša v načrtovane kategorije višjo stopnjo variabilnosti, s tem pa posledično višjo stopnjo tveganja. Družba/Skupina ima zato uveden poostren nadzor nadposameznimi finančnimi kategorijami.
| Knjigovodska vrednost na dan | Poštena vrednost na dan | Vrednost, določena na podlagi primerljivih tržnih borznih trgih | Vrednosti ni mogoče pridobiti iz tržnih podatkov |
|---|---|---|---|
| Neposredna vrednost | Vrednost |
| Druge delnice in deleži* | 57.463.248 | 57.463.248 | 55.723.248 | 0 | 1.740.000 | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Nekratkoročne poslovne terjatve** | 39.991 | 39.991 | 0 | 0 | 39.991 | |
| Kratkoročna finančna sredstva | Kratkoročno dana posojila, depoziti in zakladne menice** | 69.474.594 | 69.474.594 | 0 | 0 | 69.474.594 |
| Nekratkoročne finančne obveznosti | Nekratkoročna posojila** | 93.979.370 | 93.979.370 | 0 | 0 | 93.979.370 |
| Nekratkoročne poslovne obveznosti** | 98.146 | 98.146 | 0 | 0 | 98.146 | |
| Kratkoročne finančne obveznosti | Kratkoročna posojila** | 15.193.235 | 15.193.235 | 0 | 0 | 15.193.235 |
| Druge kratkoročne finančne obveznosti** | 18.077 | 18.077 | 0 | 0 | 18.077 |
** predstavljene po pošteni vrednosti
Knjigovodskavrednost kratkoročnih terjatev, denarnih sredstev ter kratkoročnih obveznostipredstavlja dober približek poštene vrednosti, zato teh v zgornjitabeli ne razkrivamo.
Delnicein deleži, merjeni po pošteni vrednosti (1. raven), so bili vrednoteni po uradno objavljenih veljavnih tečajih Ljubljanskeborze in tečajnice vzajemnih skladov.
V letu 2024je družba pošteno vrednost drugih delnic in deležev uvrščenihna 3. raven potrdila zizjavo o vrednotenju pripravljeno s stranineodvisnega pooblaščenega ocenjevalcavrednosti podjetij. Družba/Skupina jena dan30. septembra2023 vrednotila svoje naložbe napodlagi poročila o oceni vrednostiza namen računovodskega poročanja, pripravljenega v skladu s hierarhijo pravil ocenjevanja vrednosti, mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednostiter smernicami Slovenskega inštituta za revizijo, izhajajočiz javnih podatkov o poslovanju in premoženju ocenjevane družbe, javno objavljenih in razkritih strateških usmeritev družbeter napodlagi ugotovitev izopravljenih analiz panožnih trendov in kazalnikov. Za vrednotenje je bila uporabljena metoda diskontiranja denarnih tokov oziroma metoda neto vrednostisredstev, kadar pogoji za uporabo metode diskontiranja denarnih tokov niso bili izpolnjeni.
| Knjigovodska vrednost na dan | Poštena vrednost na dan | Neposredna vrednost na primerljivih tržnih borznih trgih | Vrednosti ni mogoče pridobiti iz tržnih podatkov | |||
|---|---|---|---|---|---|---|
| (v evrih) | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2024 | (1. raven) | (2. raven) | (3. raven) | |
| Nekratkoročna finančna sredstva | Druge delnice in deleži* | 70.741.014 | 70.741.014 | 69.001.014 | 0 | 1.740.000 |
| Nekratkoročne poslovne terjatve** | 39.991 | 39.991 | 0 | 0 | 39.991 | |
| Kratkoročna finančna sredstva | Kratkoročno dana posojila in depoziti** | 40.000.000 | 40.000.000 | 0 | 0 | 40.000.000 |
| Nekratkoročne finančne obveznosti | Nekratkoročna posojila** | 93.786.135 | 93.786.135 | 0 | 0 | 93.786.135 |
| Nekratkoročne poslovne obveznosti** | 378.488 | 378.488 | 0 | 0 | 378.488 | |
| Kratkoročne finančne obveznosti | Kratkoročna posojila** | 15.193.235 | 15.193.235 | 0 | 0 | 15.193.235 |
| Druge kratkoročne finančne obveznosti** | 13.501 | 13.501 | 0 | 0 | 13.501 |
** predstavljene po pošteni vrednosti
Knjigovodska vrednost na dan (v evrih)
| Poštena vrednost na dan | Vrednosti ni mogoče pridobiti iz tržnih podatkov | |||||
| Neposredna vrednost | na primerljivih borznih trgih (1. raven) | (2. raven) | (3. raven) | |||
| Nekratkoročna finančna sredstva | 59.949.023 | 59.949.023 | 55.723.248 | 0 | 4.225.775 | |
| Druge delnice in deleži* | 39.991 | 39.991 | 0 | 0 | 39.991 | |
| Kratkoročna finančna sredstva | 69.474.594 | 69.474.594 | 0 | 0 | 69.474.594 | |
| Nekratkoročne finančne obveznosti | 93.979.370 | 93.979.370 | 0 | 0 | 93.979.370 | |
| Nekratkoročne poslovne obveznosti** | 82.544 | 82.544 | 0 | 0 | 82.544 | |
| Kratkoročne finančne obveznosti | 15.193.235 | 15.193.235 | 0 | 0 | 15.193.235 | |
| Druge kratkoročne finančne obveznosti** | 18.077 | 18.077 | 0 | 0 | 18.077 |
*merjene po pošteni vrednosti
**predstavljeno po pošteni vrednosti
Knjigovodska vrednost kratkoročnih terjatev, denarnih sredstev ter kratkoročnih obveznosti predstavlja dober približek poštene vrednosti, zato teh v zgornji tabeli ne razkrivamo.
Delnice in deleži, merjeni po pošteni vrednosti (1. raven), so bili vrednoteni po uradno objavljenih veljavnih tečajih Ljubljanske borze in tečajnice vzajemnih skladov.
družbe, javno objavljenih in razkritih strateških usmeritev družb ter na podlagi ugotovitev iz opravljenih analiz panožnih trendov in kazalnikov. Za vrednotenje je bila uporabljena metoda diskontiranja denarnih tokov oziroma metoda neto vrednosti sredstev, kadar niso bili izpolnjeni pogoji za uporabo metode diskontiranja denarnih tokov.
Skupina je nazadnji dan poslovnega leta 2024 imela 8,8 odstotka svojih sredstev naloženih v finančne naložbe, vrednotene po pošteni vrednosti (zadnji dan predhodnega leta 7,7 odstotka). Tveganje spremembe poštene vrednosti se pri naložbah v vrednostne papirje kaže v nihanju borznih tečajev, ki vpliva na vrednost teh sredstev in posledično na rezultat ob njihovi odsvojitvi, pri naložbah v deleže družb pa obstaja tveganje, da prodajna vrednost ne bi bila enaka vrednosti transakcije na trgu. To vrsto tveganja je Skupina prepoznala pri naložbah v tržne vrednostne papirje slovenskih podjetij ter pri naložbah v deleže.
Vrednost kratkoročnih finančnih naložb, vrednotenih po pošteni vrednosti, je tako na zadnji poslovni dan leta 2024 znašala 71.451.014 evrov.
Analize občutljivosti finančnih naložb po pošteni vrednosti Skupina zaradi nepomembnosti finančnih naložb po pošteni vrednosti, ki so uvrščene na 3. raven, ne razkriva.
| Knjigovodska vrednost na dan (v evrih) | Poštena vrednost na dan | Vrednosti ni mogoče pridobiti iz tržnih podatkov | ||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 31. 12. 2024 | 31. 12. 2024 | (1. raven) | (2. raven) | (3. raven) | ||||||
| Nekratkoročna finančna sredstva | Druge delnice in deleži* | 71.451.014 | 71.451.014 | 69.001.004 | 0 | 2.450.000 | ||||
| Nekratkoročne poslovne terjatve** | 39.991 | 39.991 | 0 | 0 | 39.991 | |||||
| Kratkoročna finančna sredstva | Kratkoročno dana posojila in depoziti** | 40.000.000 | 40.000.000 | 0 | 0 | 40.000.000 | ||||
| Nekratkoročne finančne obveznosti | Nekratkoročna posojila** | 78.786.135 | 78.786.135 | 0 | 0 | 78.786.135 | ||||
| Nekratkoročne poslovne obveznosti** | 362.886 | 362.886 | 0 | 0 | 362.886 | |||||
| Kratkoročne finančne obveznosti | Kratkoročna posojila** | 15.193.235 | 15.193.235 | 0 | 0 | 15.193.235 | ||||
| Druge kratkoročne finančne obveznosti** | 13.501 | 13.501 | 0 | 0 | 13.501 |
Odstotek finančnih obveznosti (brez drugih finančnih obveznosti) se je v celotni strukturi obveznosti do virov sredstev v Skupini znižal s prvotnih 14,1 odstotka v letu 2023 na 11,5 odstotka na zadnji dan poslovnega leta 2024. Učinek morebitnih sprememb variabilnih obrestnih mer na prihodnji čisti poslovni izid po davkih je prikazan v tabeli, ki sledi. Morebitna sprememba variabilnih obrestnih mer bi lahko imela vpliv na 28,8 odstotka vseh posojil Skupine (na zadnji dan predhodnega leta je znašal ta delež 28,1 odstotka); preostalih 71,2 odstotka prejetih posojil je bilo sklenjenih s fiksno obrestno mero.
| Izpostavljenost (v evrih) | 31. 12. 2024 | Izpostavljenost | 31. 12. 2023 |
|---|---|---|---|
| Prejeta posojila z variabilno obrestno mero (brez obrestne zaščite) | 27.075.000 | 28,8 % | 30.685.000 |
| Prejeta posojila s fiksno obrestno mero | 66.904.370 | 71,2 % | 78.487.606 |
| Skupaj | 93.979.370 | 100,0 % | 109.172.606 |
Meddružbami v Skupini ima najeta posojila z variabilno obrestno mero le obvladujoča družba, zato je analiza občutljivosti bančnih posojil glede na spremembo variabilnih obrestnih mer enaka kot pri obvladujoči družbi.
Zaradi strukture finančnih obveznosti se družba/Skupina srečuje tudi z obrestnim tveganjem, saj lahko nepričakovana rast variabilnih obrestnih mer negativno vpliva na načrtovane poslovne rezultate.
Na zadnji dan poslovnega leta 2024 se je odstotek finančnih obveznosti (brez drugih finančnih obveznosti) v celotni strukturi obveznosti do virov sredstev v družbi v primerjavi s koncem predhodnega poslovnega leta, ko je znašal 14,9 odstotka, znižal na 13,8 odstotka. Učinek morebitnih sprememb variabilnih obrestnih mer na prihodnji čisti poslovni izid po davkih je prikazan v tabeli, ki sledi. Morebitna sprememba variabilnih obrestnih mer bi lahko imela vpliv na 24,8 odstotka vseh posojil družbe (na zadnji dan predhodnega leta je znašal ta delež 28,1 odstotka); preostalih 75,2 odstotka prejetih posojil je bilo sklenjenih s fiksno obrestno mero.
| Izpostavljenost (v evrih) | 31. 12. 2024 | Izpostavljenost | 31. 12. 2023 |
|---|---|---|---|
| Prejeta posojila z variabilno obrestno mero (brez obrestne zaščite) | 27.075.000 | 24,8 % | 30.685.000 |
| Prejeta posojila s fiksno obrestno mero | 81.904.370 | 75,2 % | 78.487.606 |
| Skupaj | Nezaščitena bančna posojila z variabilno obrestno mero | |||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Porast za 15 bazičnih točk | Porast za 25 bazičnih točk | Porast za 50 bazičnih točk | Porast za 100 bazičnih točk | Porast za 150 bazičnih točk | ||||||
| Stanje na dan 31. 12. 2024 | 27.075.000 | 40.613 | 67.688 | 135.375 | 270.750 | 406.125 | ||||
| Skupni učinek na obrestne odhodke | 27.075.000 | 40.613 | 67.688 | 135.375 | 270.750 | 406.125 | ||||
| Stanje na dan 31. 12. 2023 | 30.685.000 | 46.028 | 76.713 | 153.425 | 306.850 | 460.275 | ||||
| Skupni učinek na obrestne odhodke | 30.685.000 | 46.028 | 76.713 | 153.425 | 306.850 | 460.275 |
Analiza občutljivosti bančnih posojil na spremembe variabilnih obrestnih mer je bila narejena ob predpostavkah morebitne rasti obrestnih mer v višini 15, 25, 50, 100 in 150 bazičnih točk. Konec leta 2024 je imela družba vsa črpana posojila, vezana na gibanje trimesečnega euriborja, nezavarovana pred obrestnim tveganjem.
Skupina Luka Koper
Od 3 do 12 (v evrih)
| mesecev | Od 1 do 2 let | Od 3 do 5 let | Nad 5 let | Skupaj | |||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 31. 12. 2024 | Posojila in krediti | 3.798.309 | 11.394.927 | 15.193.235 | 40.853.614 | 22.739.286 | 93.979.370 |
| Predvidene obresti od vseh posojil | 277.056 | 834.658 | 947.333 | 1.760.077 | 411.222 | 4.230.346 | |
| Obveznosti iz najemov | 88.982 | 218.162 | 191.704 | 51.658 | 0 | 550.505 | |
| Druge finančne obveznosti | 13.502 | 0 | 0 | 0 | 0 | 13.502 | |
| Kratkoročne poslovne obveznosti | 41.608.360 | 0 | 0 | 0 | 0 | 41.608.360 | |
| Druge poslovne obveznosti | 9.023.583 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| 3.798.309 | 11.394.927 | 15.193.235 | 45.579.706 | 33.206.429 | 109.172.606 |
|---|---|---|---|---|---|
| 406.848 | 1.137.023 | 1.340.509 | 2.828.011 | 1.212.139 | 6.924.531 |
|---|---|---|---|---|---|
| 96.470 | 258.367 | 312.436 | 160.597 | 0 | 827.869 |
|---|---|---|---|---|---|
| 18.077 | 0 | 0 | 0 | 0 | 18.077 |
|---|---|---|---|---|---|
| 38.491.553 | 0 | 0 | 0 | 0 | 38.491.553 |
|---|---|---|---|---|---|
| 10.881.940 | 0 |
|---|---|
Izhodiščno tveganje spremembe valutnega tečaja izhaja iz terjatev do kupcev, nominiranih v ameriških dolarjih (USD). Terjatve, nominirane v ameriških dolarjih, so v družbi/Skupini zaradi majhnega obsega fakturirane realizacije v USD zanemarljive, zato se družba/Skupina ni odločila za ščitenje te postavke.
Obvladovanje tveganja neizpolnitve pogodbenih obveznosti dolžnika oziroma nasprotne stranke – tako imenovanega kreditnega tveganja – je v zadnjih letih pridobilo večji pomen, zato se je družba/Skupina odločila za dodatne ukrepe na področju obvladovanja te vrste tveganja. Neplačila kupcev se namreč prenašajo na gospodarske subjekte z verižnoreakcijo, kar bistveno poslabša oceno verjetnosti pravočasnih prilivov in ustvarja dodatne stroške financiranja poslovanja. Poleg pospešenih aktivnosti na področju izterjave, ki so bile vpeljane v zadnjih letih, in rednega spremljanja zapadlih terjatev do kupcev se uvaja avtomatizirani sistem nadzora nad odprtimi terjatvami in kreditnimi limiti, ki so bili postavljeni kupcem. Pri kupcih, pri katerih družba/Skupina zazna plačilne težave in nedoslednost pri spoštovanju sprejetih poslovnih dogovorov, se v izogib plačilni nedisciplini vzpostavi avansni način plačila za vse naročene storitve.
Likvidnostno tveganje predstavlja možnost, da družba/Skupina ne bi mogla poravnati obveznosti ob zapadlosti. Družba/Skupina obvladuje likvidnostno tveganje z rednim načrtovanjem denarnih tokov za različne ročnosti. Preventivno deluje na področju preprečevanja zamud kupcev, predvsem z rednim spremljanjem in takojšnjim odzivom na zamude pri plačilih; dodaten ukrep predstavljajo obračuni zamudnih obresti, zasnovani na vodenu enotne politike do kupcev.
| Od 3 do 12 (v evrih) | Do 3 mesece | Od 1 do 2 let | Od 3 do 5 let | Nad 5 let | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 3.798.309 | 11.394.927 | 15.193.235 | 40.853.614 | 37.739.286 | 108.979.370 |
| Predvidene obresti od vseh posojil | 297.583 | 897.381 | 1.030.583 | 2.009.827 | 577.722 |
|---|---|---|---|---|---|
| Obveznosti iz najemov | 99.730 | 271.250 | 213.158 | 36.150 | 0 | 620.288 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Druge finančne obveznosti | 13.501 | 0 | 0 | 0 | 0 | 13.501 |
| Kratkoročne poslovne obveznosti | 40.132.195 | 0 | 0 | 0 | 0 | 40.132.195 |
| Druge poslovne obveznosti | 8.267.166 | 0 | 0 | 0 | 0 | 8.267.166 |
| Skupaj | 52.608.484 | 12.563.557 | 16.436.977 | 42.899.590 | 38.317.008 | 162.825.616 |
| Posojila in krediti | 3.798.309 | 11.394.927 | 15.193.235 | 45.579.706 | 33.206.429 | 109.172.606 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Predvidene obresti od vseh posojil | 412.662 | 1.226.032 |
| Obveznosti iz najemov | 1.429.189 | 2.933.171 | 1.080.917 | 7.081.971 |
|---|---|---|---|---|
| Druge finančne obveznosti | 110.895 | 302.989 | 368.841 | 160.596 |
| 0 | 943.321 | |||
| Kratkoročne poslovne obveznosti | 38.088.889 | 0 | 0 | 0 |
| Druge poslovne obveznosti | 10.241.864 | 0 | 0 | 0 |
| Skupaj | 52.670.696 | 12.923.948 | 16.991.265 | 48.673.473 |
| 34.287.346 | 165.546.728 |
Pogodbenavrednost storitev revidiranja letnega poročila, ki jih je za poslovno leto 2024 za družbo opravila družba BDO revizija, d. o. o., je znašala 33.648 evrov brez DDV, za Skupino pa je vrednost opravljenih storitev revidiranja letnega poročila znašala 69.681 evrov brez DDV. Družba BDO revizija, d. o. o., je za družbo opravila tudi druge storitve revidiranja, in sicer revidiranje poročila o prejemkih, revidiranje računovodskih izkazov za dejavnost gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet, in gospodarske javne službe zbiranja odpadkov s plovil, revidiranje izračunov in izpolnjevanja finančnih zavez, katerih vrednost je skupaj znašala 4.125 evrov brez DDV. Druge storitve revidiranja za Skupino znašajo 38.713 evrov brez DDV, kar vključuje storitev dajanja zagotovil, med katere spada tudi posel dajanja zagotovil o poročilu o trajnosti ter pregled poročila o odnosih do povezanih družb in poročila o porabi javnih sredstev, prejetih zaradi zaposlenih invalidov. Revidiranje izkazov ESEF je v letu 2024 vključeno v vrednost revidiranja letnega poročila, tako kot je bilo v predhodnem letu.
| 2024 | 2023 | 2024 | 2023 | |
|---|---|---|---|---|
| Revidiranje letnega poročila | 33.648 | 32.510 | 69.681 | 67.325 |
| Druge storitve revidiranja | 4.125 |
| 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 | |
|---|---|---|---|---|
| Nekratkoročne poslovne terjatve | 39.991 | 39.991 | 39.991 | 39.991 |
| Kratkoročno dana posojila in depoziti | 40.000.000 | 69.474.594 | 40.000.000 | 69.474.594 |
| Kratkoročne terjatve do kupcev | 49.935.350 | 50.216.207 | 50.300.789 | 50.797.631 |
| Druge terjatve | 4.708.087 | 5.243.013 | 5.017.084 | 5.624.383 |
| Denar in denarni ustrezniki | 92.255.286 | 53.282.798 | 106.297.764 | 81.628.977 |
| Skupaj | 3.985 | 42.838 | 5.215 | Skupaj |
Na to področje pozitivno vpliva specifična struktura kupcev, saj družba/Skupina pretežno posluje z večjimi družbami, ladjarji, špediterji in agenti, ki vstopajo v poslovni proces družbe/Skupine že vrsto let.
| Družba/Skupina | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 |
|---|---|---|---|---|
| Luka Koper, d. d. | v evrih | delež (%) | v evrih | delež (%) |
| Kapital | 547.601.545 | 69,5 % | 505.347.400 | 68,9 % |
| Nekratkoročne obveznosti | 161.226.949 | 20,4 % | 154.012.244 | 21,0 % |
| Kratkoročne obveznosti | 79.632.256 | 10,1 % | 74.079.436 | 10,1 % |
| Skupina Luka Koper | v evrih | delež (%) | v evrih | delež (%) |
|---|---|---|---|---|
| Kapital | 584.803.573 | 71,8 % | 543.052.948 | 70,1 % |
| Nekratkoročne obveznosti | 147.864.416 | 18,2 % | 155.667.161 | 20,1 % |
V letu 2024 je obvladujočadružba Luka Koper, d. d., ustvarila čisti dobiček v višini 59.270.725 evrov. Uprava družbe je ob zaključku poslovnega leta v skladu s tretjim odstavkom 230. člena Zakona o gospodarskih družbah polovico čistega poslovnega izida leta 2024 v višini 29.635.363 evrov namenila za zadržane rezerve iz dobička. Družba ugotavlja, da je bil v letu 2024 dosežen bilančni dobiček v višini 45.491.179 evrov.
| (v evrih) | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 |
|---|---|---|
| Preneseni čisti dobiček | 15.855.816 | 16.653.542 |
| Čisti poslovni izid poslovnega leta | 59.270.725 | 54.450.022 |
| Povečanje drugih rezerv iz dobička | -29.635.363 | -27.225.011 |
|---|---|---|
| Bilančni dobiček skupaj | 45.491.179 | 43.878.553 |
porocila nadzarnc 30 sxcia. ki bo na voljo porncjc.
Nase mmenje 0 Iocenlh in konsalidiranlh racunorodskIh Izkazih s nc nanasa na drugc Informacije in 0 njih ne
Izrazamo nobene oblike zagotovila.
Povezavi 2 Opravijera revizijo lozenih In konsolidlranih racunovadsslh Izkazcv Je naja odoovorcst prebratl rtunoyooskimi izkazi, Zakonskimi zahtevami ali natim poinavanjem, Pridobljenim pri fevidiranju; all se kako drugatc kaicjo kot pomcbno npucnc. Cc nJ podlugi oxavljencga dela 2akljutim, d obstaja pomembno ICI $ tem napoc laal cplsanlh postcokay porocamo; da;
pruzc Inforacijc racunavad kimi I7kazi; konsolldiranega pracila 0 trajnostrosti, 0 katerem smo dne 16 . aarila 2025 druge Informucije Wen
Izdali locena porocilo 0 onejerein zagulalu; pripravljene sledu 2 veljavnimi zakoni In Predpisi: tCr zpodlagl poznavanja In razumevanja Druzbe In Skupine In njunega okolje, kismo Ju pnidobill med evirip. Ivezl z druglmi Intormacijani nlsmo ugotovlll blstvend napacolh navedb:
skladu z MSRP kot jih jc sprejela Evropsk A unija in 14 (ko notranje kontroliranje, kat je v #ladu 2 odlotitwijo poskovodstva potrcbno, Oj omogoci pripravo locenih In konsolidiranih racurovodskih izkazov, ki nt vcbujejo poinernbno napacie nayedbe zaradl prevare all napake-
uporabo predpostavke delujocega podjetja kat Druzbo oziroma Skupino likcirati ali zaustaviti poslowanjc, ali cc nimna druge maznosti kot da napravi G7o ali dnuso.
Nadzoml svci Je adgovorcn za nadzorovanje postopka racunaradskga porocanja Druibt in Skupine.
Rerizorjera odgorornost za rtrizijo lorenih in konsolidiranih racunorodskih Ikazov brcz porcmbro npacnc navcdtx zaradi Preyare ali napake in izdati fvirorjevo poracila, ki valjucuje nale Izhajajo Iz prevare all napake, tcr sc smatrajo za pomcmbnc Cc jc Upravikcno pricakovati, da posamic ali skupa]. vplivajo na gespodarske odlot tve uporabnikov , sprelete na podlagi teh racunovodsaIn Izkazor.
Med ivajanjcn revidiranja v skladu z MSR-|i Lporabjata strokovno presojo In chranjamo poklicno nezaupljitost:
Prav tako: prepcinaig in ocerimo Iveganja por enbno naplne naveabe Ictenth i konsol Jiranih raturvodskih ukuxih, boditi zaradi mnke Jli prevare , cblikujemo I izvajamo revizijske postopke kot odzive na cccnjena Telcanie 2egotavljajo podl2go za nate mnenje.
Declnicarjem drlbe Luxa Kopef, d.d.
Opravill smo posel cajanja omejenega zagotovila glede Konsolidiraneca poroclla 0 trajnostnosti skupinc Luka Koper, d.d. Iv nadallevanju ~Skupina-), Wkljucencga poslovno porocila Skupinc za Icto; Kl I Jc koncalo na dan JI. decembra 2024 Inza obcobje od Januarja 2024 do JI Cecemora 1024 (v madaljcvenju: Konselidirno porozilo 0 tralnostnostl):
Kansolidirana porozilo 0 trajnostosti [e pripravila poslovodstvo Skuplne, da bl zedosllo zahtevem 70.€ In T0. 2023/2777 1 drc 31, julija 202} dopalnitvi Dircktive 7013/14/EU Evropskega parlamenta In Svela glede Sandardov porocanja trejnestnaati (ESRSI 'ljucno Klea je Evedla Skuplna 2a Fojeinilu ESRS 2 IRO-1;
nladnostjo razkrd] poglavju Taksoromija Konsolidirancga poracila 0 trajnostnosti z &, clenom Uredbe EU 2020/852 (Urcgoz 0 taksonomijil; In sladnostja 2 zahtevaml glede priprave Konsolld rancza porocila 0 trajnostrostl v skladu z 53, elenom ZGD:
Alzahteva Skupina prigravi Konsclidirano porock,o 0 trajnostnosti v motnl clektronski cblik, kot jo Ca Icti regulattvnini {chnicnimi #tandardi exeitev crotnc clcktronskc oblike porocanj# (ESEF Mredba)-
Poslovodstva Je odgovmo za oblikovanje In Izvajanje postopkov za prepoznavanjc informaci]. navcdcnlh Pojasnilu ESRS ? IRO 1 Kansolldlranem Porocilu 0 trajnostnosti sxladu 2 ESAS In za razkntle tcga Postopka v Kcnsolldlraneru porotilu 0 trajrostrostl: Ta dRovorost vljucujc:
ojkovo nabrežje 38
KOPER - CAPODISTRIA
6000 Koper - Capodistria
www.luka-kp.si
Izdajatelj: LUKA KOPER, d.d.
Produkcija: Studio Zodiak
Fotografije: Peter Uhan in arhiv Luke Koper
Oblikovanje: Studio Zodiak
Ljubljana, april 2025
222
Building tools?
Free accounts include 100 API calls/year for testing.
Have a question? We'll get back to you promptly.