Annual Report (ESEF) • Apr 25, 2022
Preview not available for this file type.
Download Source FileUprava družbe Luka Koper, d. d., je odgovorna za pripravo letnega poročila družbe in Skupine Luka Koper ter računovodskih izkazov na način, ki zainteresirani javnosti daje resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja in izidov poslovanja družbe in Skupine Luka Koper v letu 2021.
Uprava družbe potrjuje, da je Letno poročilo Skupine in družbe Luka Koper, d. d., za leto 2021 z vsemi sestavnimi deli – poslovnim poročilom, trajnostnim poročilom, računovodskim poročilom, vključno z izjavo o upravljanju družbe – sestavljeno in objavljeno skladno z veljavno zakonodajo in Mednarodnimi standarti računovodskega poročanja.
Uprava potrjuje, da so bile pri izdelavi računovodskih izkazov dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve. Računovodske ocene so bile izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja.
Uprava potrjuje, da so računovodski izkazi s pojasnili za družbo in Skupino Luka Koper pripravljeni na podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju družbe Luka Koper, d. d., in njenih odvisnih družb ter v skladu z veljavno zakonodajo in Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija.
Davčne oblasti lahko kadarkoli v roku petih let od dneva, ko je bilo treba davek obračunati, preverijo poslovanje družbe, kar lahko posledično povzroči nastanek dodatne obveznosti plačila davka, zamudnih obresti in kazni iz naslova davka na dohodek pravnih oseb ali drugih davkov ter dajatev. Uprava družbe ni seznanjena z okoliščinami, ki bi lahko povzročile morebitno pomembno obveznost iz tega naslova.
Uprava je odgovorna za izvajanje ukrepov, s katerimi zagotavlja ohranjanje vrednosti premoženja družbe in Skupine Luka Koper, ter za preprečevanje in odkrivanje prevar ter drugih nepravilnosti.
Koper, 31. 3. 2022
Pandemija covida-19 je v letih 2020 in 2021 dodobra pretresla svetovno gospodarstvo. V letu 2021 je bilo občutiti postopno okrevanje in krepitev gospodarske aktivnost v mednarodnem okolju, kar je vplivalo tudi na dobre poslovne rezultate Skupine Luka Koper, čeprav je pojav nove različice virusa proti koncu leta 2021 povečal nestanovitnost finančnih trgov in ustavil širše okrevanje. Finančni kazalniki Skupine Luka Koper, doseženi v letu 2021, so boljši kot načrtovani kazalniki, v primerjavi z doseženimi v letu 2020 pa so nekoliko nižji zaradi enkratnih dogodkov, pripoznanih med drugimi prihodki, ki so pozitivno vplivali na rezultate poslovanja v letu 2020.
Ob tem je ladijski pretovor v letu 2021 presegel načrtovane količine leta 2021 za odstotek, pretovor leta 2020 pa za sedem odstotkov. Družba je na skoraj vseh blagovnih skupinah presegla ali dosegla načrtovane količine oziroma pretovor leta 2020. Konec leta 2021 je bil na kontejnerskem terminalu dosežen nov letni zgodovinski rekord v pretovoru kontejnerjev v višini 997.574 kontejnerskih enot (TEU), s tem je bil prekoračen predhodni rekord iz leta 2018, ki je takrat znašal 988.501 kontejnerskih enot (TEU). Pretovor avtomobilov je presegel tako načrtovanega kot doseženega v letu 2020, in to kljub nestabilnostim na avtomobilskem trgu zaradi vplivov pandemije ter zaradi pomanjkanja avtomobilskih polprevodnikov in ostalih komponent, kar je povzročalo občasne zastoje v proizvodnji. Večji je bil tudi pretovor sipkih in razsutih tovorov, povečal se je predvsem pretovor kuhinjske soli in železove rude. V primerjavi z načrtom se je v letu 2021 zmanjšal le pretovor tekočih tovorov, predvsem zaradi manjšega letalskega potniškega prometa in manjšega obsega pretovora naftnih derivatov zaradi vplivov pandemije covida-19.
| ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE | mio EUR | NAČRT |
|---|---|---|
| LADIJSKI PRETOVOR | mio TON | NAČRT |
| PRETOVOR KONTEJNERJEV | TISOČ TEU | NAČRT |
| PRETOVOR AVTOMOBILOV | TISOČ KOS | NAČRT |
Alternativno merilo 2: / Alternativno merilo: /
Komentar: V letu 2020 so čisti prihodki od prodaje Skupine Luka Koper dosegli 209,9 milijona evrov in so bili za 8 odstotkov oziroma za 18,8 milijona evrov nižji kot v letu 2019. Čisti prihodki od prodaje Skupine Luka Koper so se v letu 2020 zmanjšali zaradi zmanjšanja ladijskega pretovora, na kar je pomembno vplival izbruh pandemije covida-19, ki je prizadela celotno svetovno gospodarstvo, blagovne tokove in logistične poti. Postopno okrevanje v letu 2021 je pozitivno vplivalo na večji ladijski pretovor, kar se je odrazilo v višjih čistih prihodkih od prodaje. V letu 2021 so čisti prihodki od prodaje Skupine Luka Koper dosegli 228,4 milijona evrov in so bili za 9 odstotkov oziroma za 18,5 milijona evrov višji kot v letu 2020.
Komentar: Ladijski pretovor Skupine Luka Koper je v letu 2020 znašal 19,5 milijona ton blaga in je bil manjši kot v letu 2019 za 14 odstotkov. Na manjši ladijski pretovor v letu 2020 glede na leto 2019 je poleg ohlajanja svetovnega gospodarstva vplival pojav koronavirusa SARS-CoV-2 in posledični izbruh pandemije covida-19. Pretovor dveh strateških blagovnih skupin, kontejnerjev in avtomobilov, je v letu 2020 ostal stabilen. V letu 2021 je bilo občutiti postopno okrevanje in krepitev gospodarske aktivnost v mednarodnem okolju, kar je vplivalo tudi na povečanje ladijskega pretovora v letu 2021. Ladijski pretovor Skupine Luka Koper je v letu 2021 znašal 20,8 milijona ton blaga, kar je 7 odstotkov več od doseženega v letu 2020. Družba je na vseh blagovnih skupinah presegla pretovor leta 2020.
Skupina Luka Koper je za prikaz uspešnosti poslovanja uporabila tudi alternativna merila uspešnosti poslovanja (Smernice APMs), ki jih opredeljuje ESMA.
ESMA - European Securities and Markets Authority – Evropski organ za vrednostne papirje in trge
| Čisti prihodki od prodaje v mio evrih | 2019 | 2020 | 2021 |
|---|---|---|---|
| 228,4 | 209,9 | 228,7 |
| Kontejnerji v tisoč TEU | Ladijski pretovor v mio tonah | Avtomobili v tisoč kos |
|---|---|---|
| 2019 | 945,1 | 19,5 |
| 2020 | 959,4 | 22,8 |
| 2021 | 997,6 |
| mio EUR | NAČRT |
|---|---|
| 20,8 | 656,5 |
| mio EUR | NAČRT |
|---|---|
| - | - |
| mio EUR | NAČRT |
|---|---|
| - | - |
NAČRT-
Izračun: Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) = razlika med poslovnimi prihodki in stroški poslovanja.
Pojasnilo izbora: Prikazuje uspešnost (dobičkonosnost) poslovanja podjetja iz osnovne dejavnosti.
Izračun: Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS) = poslovni izid iz poslovanja (EBIT) / čisti prihodki od prodaje.
Pojasnilo izbora: Prikazuje operativno učinkovitost podjetja.
Izračun: Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) = poslovni izid iz poslovanja (EBIT) + amortizacija.
Pojasnilo izbora: Odraža uspešnost poslovanja podjetja in je približek denarnega toka iz poslovanja. Prikazuje sposobnost pokrivanja odpisov vrednosti in drugih odhodkov, ki niso povezani s poslovnimi odhodki.
Izračun: EBITDA marža = poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) / čisti prihodki od prodaje.
Pojasnilo izbora: Prikazuje poslovno uspešnost in dobičkonosnost v odstotkih. Uporablja se za primerjavo uspešnosti podjetja z drugimi podjetji.
| 2019 | 2020 | 2021 |
|---|---|---|
| 31,3 | 33,5 | 45,3 |
| 13,7 | 16,0 | 19,8 |
| 2019 | 2020 | 2021 |
|---|---|---|
| 61,2 | 61,8 | 73,1 |
| 26,8 | 29,4 | 32,0 |
Na poslovni izid iz poslovanja (EBIT) in čisti poslovni izid v letu 2019 sta vplivala predvsem dva dejavnika, in sicer implementacija strategije izvajanja pristaniških storitev in posledično za 14,4 milijona evrov višji stroški dela ter stroški takse na pretovor skladno z ZIUGDT v višini 4,8 milijona evrov.
Na poslovni izid iz poslovanja (EBIT) in čisti poslovni izid v letu 2020 so vplivali nižji čisti prihodki od prodaje, ki so bili posledica upada ladijskega pretovora. Na rezultatih poslovanja v letu 2020 se je v celoti odrazil tudi prehod na novi model izvajanja pristaniških storitev, ki ga je Skupina začela postopno implementirati leta 2019 in istega leta tudi dokončno uveljavila. Ob tem je Skupina Luka Koper v letu 2020 glede na predhodno leto znižala poslovne odhodke. Kljub rasti čistih prihodkov od prodaje je bil v letu 2021 dosežen nižji poslovni izid iz poslovanja (EBIT), kot leto prej, in sicer zaradi nižjih drugih prihodkov, saj so bili v letu 2020 med drugimi prihodki pripoznani enkratni dogodki, ki so pozitivno vplivali na rezultate poslovanja v letu 2020.
| Čisti poslovni izid v mio evrih | 2019 | 2020 | 2021 |
|---|---|---|---|
| Čisti poslovni izid | 32,0 | 32,0 | 31,8 |
| Razmerje med tržno ceno in dobičkom na delnico (P/E) | 2019 | 2020 | 2021 |
|---|---|---|---|
| P/E | 8,2 | 8,2 | 11,4 |
| Čista dobičkonosnost kapitala (ROE) v % | 2019 | 2020 | 2021 |
|---|---|---|---|
| ROE | 7,0 | 7,4 | 7,0 |
Izračun: Razmerje med tržno ceno in dobičkom na delnico (P/E) = zaključni tečaj / čisti dobiček na delnico (EPS).
Pojasnilo izbora: Prikazuje koliko evrov so vlagatelji na trgu v določenem trenutku pripravljeni plačati za vsak evro dobička podjetja. Z njim ocenjujemo vrednost podjetja in njegovih delnic na trgu.
Izračun: Čista dobičkonosnost kapitala (ROE) = čisti dobiček / povprečno stanje kapitala.
Pojasnilo izbora: Prikazuje uspešnost poslovodstva pri povečevanju vrednosti podjetja za lastnike oz. delničarje.
Čisti poslovni izid Skupine Luka Koper je v letu 2020 znašal 32 milijonov evrov, kar je za 21 odstotkov oziroma za 8,4 milijona evrov manj kot v letu 2019. Poleg že pojasnjenih vplivov, ki so prispevali k nižjemu poslovnemu izidu iz poslovanja (EBIT) v letu 2020 glede na leto 2019, je na čisti poslovni izid leta 2020 vplivala tudi nižja efektivna stopnja davka od dobička. V letu 2021 je čisti poslovni izid znašal 31,8 milijona evrov, kar je za 1 odstotek oziroma za 0,2 milijona evrov manj kot v letu 2020. Poleg že omenjenih vplivov na poslovni izid iz poslovanja (EBIT), je na čisti poslovni izid pozitivno vplival višji poslovni izid iz financiranja, negativno pa višja stopnja davka od dobička.
Kazalnik razmerja med tržno ceno in dobičkom na delnico (P/E) se je v letu 2021 povišal glede na predhodni leti in je znašal 11,4.
Čista dobičkonosnost kapitala (ROE) je v letu 2020 znašala 7,4 odstotka, kar je za 25 odstotkov oziroma za 2,5 odstotne točke manj kot v letu 2019. Nižja dosežena čista dobičkonosnost kapitala (ROE) v letu 2020 glede na leto 2019 je posledica že omenjenih oteženih pogojev poslovanja. Čista dobičkonosnost kapitala (ROE) je v letu 2021 znašala 7 odstotkov, kar je za 6 odstotkov oziroma za 0,4 odstotne točke manj kot v letu 2020. Na nižjo čisto dobičkonosnost kapitala (ROE) v letu 2021 je vplival nižji dosežen čisti poslovni izid iz poslovanja, ki je posledica že zgoraj omenjenih vplivov, ter višji povprečni kapital.
| Izdatki za naložbe | mio EUR |
|---|---|
| - | - |
| Neto finančna zadolženost / EBITDA | - |
|---|---|
Izračun: Neto finančna zadolženost / EBITDA = (finančne obveznosti – denar in denarni ustrezniki) / EBITDA.
dolgov e v prihodnosti, če družba ohrani isti obseg poslovanja in dobička.
Komentar: V letu 2020 je Skupina Luka Koper za naložbe namenila 68,1 milijona evrov, kar je 74 odstotkov oziroma 28,9 milijona evrov več kot v letu 2019. Skupina Luka Koper je pandemično leto 2020 izkoristila za nadaljevanje izvajanja naložb v povečevanje pristaniških zmogljivosti, saj se po izboljšanju zdravstvenih in gospodarskih razmer, povezanih s pandemijo, pričakuje ponovna rast pretovora. V letu 2021 je Skupina Luka Koper nadaljevala naložbeni ciklus predvsem z vlaganjem v povečevanje pristaniških zmogljivosti, najvidnejša naložba je bila nadaljevanje gradnje podaljška kontejnerske obale na čelu I. pomola. Za naložbe je Skupina Luka Koper namenila 52,1 milijona evrov, kar je 23 odstotkov oziroma 16 milijonov evrov manj kot v letu 2020.
Komentar: Nizka vrednost kazalnika neto finančna zadolženost / EBITDA v letih 2019 do 2021 kaže visoko finančno stabilnost Skupine Luka Koper ter pripravljenost na intenzivnejši investicijski cikel. V letu 2021 je kazalnik nekoliko višji kot dve leti poprej, vendar še vedno nizek in znaša 0,5.
| Izdatki za naložbe v mio evrih | 2019 | 2020 | 2021 |
|---|---|---|---|
| 52,1 | 68,1 | 39,2 |
| Neto finančna zadolženost/EBITDA | 2019 | 2020 | 2021 |
|---|---|---|---|
| 0,5 | 0,3 | 0,3 |
GRI GS 102-14
Spoštovane delničarke in delničarji, cenjeni poslovni partnerji, drage sodelavke in sodelavci, mesečni rekord v pretovoru kontejnerjev, ki smo ga zabeležili marca, je bil znanitelj dobrih poslovnih rezultatov leta 2021. Čeprav se na nekaterih segmentih poslovanja še vedno poznajo posledice pandemije covida-19, so finančni rezultati Skupine Luka Koper glede na leto prej dobri. Večji pretovor blaga na skoraj vseh blagovnih skupinah je vplival na višje čiste prihodke od prodaje. Zaradi večjega pretovora pa so bili višji stroški dela, storitev in takse na pretovor, višji realizirani čisti prihodki od prodaje pa so zvišali stroške koncesije. Dodatno so na stroške vplivali tudi višje cene energentov in višji stroški amortizacije. Pri primerjavi finančnih kazalnikov leta 2021 z rezultati prehodnega leta je treba upoštevati tudi v letu 2020 izredni prihodek iz naslova odpisanih obveznosti za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (skladno z zakonom o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covida-19) ter v letu 2021 nižje prihodke iz naslova odprave rezervacij. Kljub temu so vsi finančni kazalniki krepko presegli poslovni načrt leta 2021.
V družbi smo posebej zadovoljni z rezultati pretovora na kontejnerskem terminalu, saj smo zadnje dni leta prekoračili dotakratni rekord v pretovoru kontejnerskih enot (TEU) in leto 2021 zaključili z 997.574 TEU, s čimer se trdno oklepamo položaja največjega kontejnerskega pristanišča v severnem Jadranu. Ta neverjeten rezultat smo dosegli kljub kaotičnim razmeram na globalni ravni, saj smo se na področju ladijskih kontejnerskih prevozov soočali z nerednimi prihodi ladij in pomanjkanjem praznih kontejnerjev. Marca 2021 je celotno panogo osupnila tudi nesreča oziroma nasedla ladja v Sueškem prekopu, ki je pretrgala najkrajšo in najbolj prometno pomorsko povezavo med Evropo in Daljnim vzhodom.
po gorivu v letalskem prometu, kar je bilo prav tako povezano z globalno pandemijo, so tek oči tovori ostali na podobnih količinah k ot v letu 2020.
so zaznamovale tudi pomembne infrastrukturne pridobitve. Podaljšana obala kontejnerskega terminala z novim priveznim mestom, ki smo ga poimenovali vez 7D, je bila le del obsežne naložbe, saj smo v zaledju te obale pridobili še dodatnih 25.000 m2 površin za odlaganje kontejnerjev. Skladiščne površine smo gradili fazno in sproti pridobivali uporabna dovoljenja za posamezne dele ter jih polnili s kontejnerji. Celotna naložba, ki je bila tudi največja posamezna naložba v zadnjem desetletju, je vredna 45,6 milijona evrov in del sredstev zanjo smo pridobili iz evropskega projekta NAPA4CORE.
Kontejnerizacija blaga v svetovni trgovini je namreč dosegla neslutene razsežnosti. Ladjarji gradijo vse večje ladje in temu se moramo pristanišča prilagajati, v nasprotnem primeru bi izpadli iz vseh pomembnejših blagovnih tokov. Zato smo naročili tudi dve novi kontejnerski dvigali razreda super post-panamax (dve taki že imamo), s čimer bomo še dodatno izboljšali procese dela na terminalu. Poleg tega se že pripravljamo na začetek podaljševanja severnega dela I. pomola, s čimer bomo zaokrožili dolžino pomola, kot je predvidena v državnem prostorskem načrtu. Tudi ta del pomola bo namenjen pretovoru kontejnerjev.
Glede na to, da že danes polovica vseh kontejnerjev, ki jih pretovorimo v Kopru, potuje po železnici, je prihodnji razvoj koprskega pristanišča v veliki meri odvisen od pravočasno zgrajene dodatne železniške povezave z zaledjem. Zato smo izredno zadovoljni, da je projekt izgradnje t. i. drugega tira že v polnem teku in bo dodatni tir, kot načrtovano, predan v uporabo leta 2026. Vendar država hkrati posodablja tudi druge dele slovenskega železniškega omrežja, kar je prav tako pomembno za koprsko pristanišče, ki si lahko v bližnji prihodnosti obeta sodobno, hitro in učinkovito povezavo s svojimi zalednimi trgi.
Večja kapaciteta železniških tirov seveda ni pomembna le na področju kontejnerjev, ki so sicer s časovnega in stroškovnega vidika najbolj občutljiv tovor, ampak tudi za druge blagovne skupine, saj je skoraj 60 odstotkov letnega pretovora v pristanišču odvisnega od železniških prevozov. Čeprav smo število vlakov v letu 2021 povečali za pet odstotkov na skoraj 21.000, je še bolj naraslo število tovornjakov, in sicer za sedem odstotkov na skoraj 368.000. Zato je dodaten, že tretji vhod za kamione na stičišču bertoške in ankaranske vpadnice več kot dobrodošel. Tudi ta je novost leta 2021 in namenili smo ga pretežno tovornjakom s kontejnerji, ki jih je več kot polovica. S tem smo izboljšali notranjo logistiko in prometno varnost ter hkrati razbremenili mestne vpadnice.
A avtomobili so tako kot kontejnerji eden naših strateških tovorov in v zadnjih letih so bili deležni kar nekaj pomembnih naložb. Leta 2020 smo zgradili nov privez za t. i. ladje ro–ro, ki prevažajo vozila, ter dodatno skupino tirov v zaledju tretjega bazena. V letu 2021 pa smo predali namenu novo garažno hišo s kapaciteto okoli 6.000 vozil. Poleg tega je vlada odobrila tudi širitev koncesijskega območja na območje t. i. kasete 5A, kjer bo zraslo odprto skladišče za vozila. S temi pridobitvami in z novimi posli si lahko upravičeno obetamo, da bomo ostali eno večjih pristanišč za avtomobile v Evropski uniji in med prvimi v Sredozemlju.
na področju naložb niso nič manj ambiciozni. Omenili smo že zaključek izgradnje podaljška južnega dela I. pomola. Gradili bomo dodatne odprte skladiščne površine za avtomobile in povečali skladiščne zmogljivosti za generalne tovore. Začeli bomo graditi tudi nov kamionski terminal tik ob cestnem vhodu v pristanišče na Serminu, saj moramo obstoječi terminal na obrobju mesta izprazniti do konca leta 2023.
Za projekte s področja trajnostnega razvoja bo družba v letu 2022 namenila 12,3 milijona evrov oziroma 18 odstotkov vseh načrtovanih naložb. Luka Koper je v začetku leta 2021 sprejela Strategijo družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja, ki izhaja iz ciljev Združenih narodov na tem področju in strateške usmeritve Slovenije do leta 2030. Aktivnosti zajemajo od trajnostnega upravljanja matične družbe in Skupine Luka Koper, vključno z integriteto upravljanja, do varovanja človekovih pravic, varovanja okolja ter partnerstva z zaposlenimi, lokalnimi skupnostmi in civilno družbo.
Luka Koper upravlja pristanišče, ki je z dveh strani obdano s prebivalstvom, v zaledju z naravnim okoljem posebne vrednosti (Natura 2000), navzven pa ga objema občutljiv morski ekosistem. Zaradi takšne pozicije že desetletja skrbimo za izboljšanje kakovosti življenja v celotnem prostoru, v katerega je umeščeno pristanišče. Pri poslovanju in razvojnih vprašanjih upoštevamo načela trajnostnega razvoja ter družbene odgovornosti, ki sta pomembni strateški usmeritvi Skupine Luka Koper.
Boštjan Napast
Predsednik uprave družbe Luka Koper, d. d.
Poročilo nadzornega sveta za leto
Nadzorni svet je v letu 2021 do dne 1. 7. 2021 deloval v sestavi mag. Uroš Ilić (predsednik), mag. Andraž Lipolt (namestnik predsednika), mag. Milan Jelenc, dr. Rado Antolovič, Barbara Nose, mag. Tamara Kozlovič, Mladen Jovičić, Rok Parovel in Mehrudin Vuković.
Z dnem 2. 7. 2021 so na podlagi skupščinskega sklepa za štiri letno mandatno obdobje nastopili funkcijo novi člani nadzornega sveta Franci Matoz, Nevenka Črešnar Pergar, dr. Rado Antolovič, mag. Božidar Godnjavec in Andrej Koprivec.
Nadzorni svet je v nadaljevanju leta 2021 deloval v sestavi Franci Matoz (predsednik od 12. 7. 2021 dalje), Nevenka Črešnar Pergar (namestnica predsednika od 12. 7. 2021 dalje), dr. Rado Antolovič, mag. Božidar Godnjavec, Andrej Koprivec, mag. Tamara Kozlovič, Mladen Jovičić, Rok Parovel in Mehrudin Vuković.
Nadzorni svet se je do 1. 7. 2021 sestal na petih rednih in treh korespondenčnih sejah. Na februarski seji je nadzorni svet obravnaval informacijo o poslovanju Skupine in družbe Luka Koper za leto 2020, se seznanil z letnimi poročili o obvladovanju tveganj in priložnosti, notranji reviziji, korporativni integriteti in skladnosti poslovanja, rezultatih samoocenitve ter imenoval nominacijsko komisijo zaradi izteka mandata petim članom nadzornega sveta – predstavnikom kapitala v letu 2021.
Na aprilski seji je nadzorni svet obravnaval revidirano Letno poročilo Skupine in družbe Luka Koper, d. d., za leto 2020, preveril predlog uprave za uporabo bilančnega dobička za leto 2020, soglašal z imenovanjem vodje notranje revizije za novo štiriletno obdobje ter potrdil predloge uprave za povečanje sredstev na posameznih naložbah v načrtu naložb za leto 2021. Soglašal je s pravili postopka za udeležbo in glasovanje na elektronski skupščini ter kot strokovno pomoč nominacijski komisiji v postopku akreditacije za nove člane nadzornega sveta imenoval zunanjo agencijo. Pred tem je nadzorni svet na 7. korespondenčni seji dne 22. 3. 2021 na predlog večinskega delničarja imenoval zunanjo članico nominacijske komisije, potrdil dodatek št. 1 k pogodbi o revidiranju računovodskih izkazov za leta 2020, 2021 in 2022 ter se seznanil s sklepom Sveta delavcev, da se za predstavnika zaposlenih v nadzornem svetu za nov štiriletni mandat od 8. 4. 2021 dalje imenuje Mladena Jovičića.
Na prvi majski seji se je nadzorni svet seznanil s poročilom uprave o predlogu izvensodne poravnave v zadevi TTI, sprejel Politiko prejemkov članov uprave in nadzornega sveta družbe Luke Koper, d. d., ki jo je ob soglasju k sklicu 34. skupščine delničarjev družbe Luke Koper, d. d., posredoval skupščini družbe v odobritev. Na drugi majski seji dne 28. 5. 2021 je nadzorni svet obravnaval nerevidirano poročilo o poslovanju Skupine in družbe Luka Koper, d. d., v obdobju januar–marec 2021, potrdil predloge uprave za odobritev dodatnih sredstev za posamezne naložbe v poslovnem načrtu za leto 2021, soglašal z začetkom redne likvidacije hčerinske družbe Luka Koper Pristan, gostinstvo, d. o. o., Koper ter potrdil predlog izplačila nagrade članom uprave za leto 2020. Ob tem se je seznanil s poročilom o poteku sodnih postopkov z bivšo Matićevo upravo ter po volilnem predlogu za nove člane nadzornega sveta, podanem s strani večinskega delničarja kot razširitev dnevnega reda sklica 34. skupščine, razpustil nominacijsko komisijo. Nadzorni svet se je na zadnji junijski seji seznanil še z informacijo o poslovanju Luke Koper, d. d., v obdobju januar–maj 2021 ter z zaključenim delom nadzornega sveta ter njegovih komisij v štiriletnem mandatu.
Z dnem 2. 7. 2021 so po izvolitvi na 34. skupščini delničarjev nastopili mandat novi člani nadzornega sveta in nadzorni svet se je v nadaljevanju leta 2021 pod predsedovanjem Francija Matoza sestal na petih rednih, treh izrednih in treh korespondenčnih sejah.
Na prvi seji dne 12. 7. 2021 je nadzorni svet za predsednika imenoval Francija Matoza, za njegovo namestnico pa Nevenko Črešnar Pergar. Nadzorni svet je dne 12. 7. 2021 imenoval tudi nove sestave revizijske, kadrovske in poslovne komisije ter ustanovil novo komisijo nadzornega sveta, komisijo za strateški razvoj.
Na drugi julijski seji z dne 23. 7. 2021 je nadzorni svet obravnaval poročila uprave o stanju naložb s poudarkom na poteku strateških naložb, odstopanjih glede na strateški poslovni načrt, statusu nestrateških finančnih naložb, odprtih sodnih in upravnih postopkih, stanju in razvoju informacijskih sistemov, načrtih digitalizacije, pridobivanju EU sredstev, požarni varnosti itd.
Na avgustovski seji dne 27. 8. 2021 se je nadzorni svet seznanil s polletnimi poslovnimi rezultati družbe in Skupine Luka Koper, stališčem uprave glede rebalansa poslovnega načrta za leto 2021, polletnim poročilom o obvladovanju tveganj in priložnosti, obsegom javnega naročanja v družbi, notranjerevizijskimi posli ter soglašal s predlogom uprave, da v skladu z 2. odst. 514.a člena ZGD-1K naloge revizijske komisije v hčerinski družbi Luki Koper INPO, d. o. o., opravlja revizijska komisija nadzornega sveta Luke Koper, d. d.
Svet potrdil sporazume o predčasnem prenehanju mandata predsednika uprave Dimitrija Zadela, člana uprave Metoda P. Odkrižnika in članice uprave Irme Gubanec z dnem 15. 11. 2021 ter pooblastil kadrovsko komisijo nadzornega sveta, da izvede naborni postopek za nove člane uprave družbe. Za novega člana uprave s petletnim mandatom je nadzorni svet z dnem 16. 11. 2021 imenoval Roberta Rožaca, za predsednika uprave z začetkom petletnega mandata z dnem 3. 12. 2021 pa Boštjana Napasta. Nadzorni svet se je ob tem seznanil z nerevidiranim poročilom o poslovanju v obdobju januar–september 2021 ter veliko pozornosti namenil usklajevanju in podaji priporočil k pripravi Poslovnega načrta za leto 2022, ki ga je na 5. redni seji dne 20. 12. 2021 tudi potrdil. Ob tem je soglašal z dolgoročno zadolžitvijo za financiranje nadaljnjih naložbenih aktivnosti družbe po fiksni obrestni meri.
Nadzorni svet je ob tem spremljal še ukrepe za dosego načrtovanega poslovnega izida za leto 2021, upravi predlagal preveritev Strateškega poslovnega načrta družbe ter opravljal še številne druge naloge, med katerimi lahko izpostavimo:
Nadzorni svet je pazil na pravočasno in učinkovito prepoznavanje, razkrivanje, obvladovanje ter odpravo nasprotja interesov. Člani nadzornega sveta so se redno usposabljali in spremljali dobre prakse korporativnega upravljanja. Od 183 sprejetih sklepov je nadzorni svet 99 odstotkov sklepov sprejel soglasno.
V letu 2021 so v okviru nadzornega sveta delo vale revizijska komisija, kadrovska komisija in poslovna komisija, v obdobju od dne 17. 2. 2021 do 28. 5. 2021 je nadzorni svet imenoval nominacijsko komisijo, od dne 12. 7. 2021 dalje pa še komisijo za strateški razvoj.
V skladu s poslovnikom nadzornega sveta revizijska komisija z izvajanjem nalog iz svojega programa dela povečuje učinkovitost dela nadzornega sveta in mu pri izvajanju nadzora nad računovodskim poročanjem, notranjimi kontrolami in upravljanjem tveganj ter pri sodelovanju z zunanjimi in notranjimi revizorji o svojem delu redno poroča ter predlaga sprejem ustreznih sklepov. Ključna vloga revizijske komisije v procesu korporativnega upravljanja je, da deluje v dobro družbe in varuje interese njenih deležnikov.
Revizijska komisija je v prvi polovici leta 2021 delovala v sestavi:
Komisija v tej sestavi se je sestala na šestih rednih in eni korespondenci seji.
Od 12. 7. 2021 dalje je revizijska komisija delovala v novi sestavi:
Revizijska komisija v novi sestavi se je sestala na petih rednih sejah.
V okviru svojih pristojnosti in pooblastil je komisija redno spremljala proces računovodskega poročanja, obravnavala različna gradiva in poročila poslovodstva ter o svojih zaključkih in ugotovitvah ter predlogih redno poročala nadzornemu svetu. V skladu s Smernicami za zagotavljanje neodvisnosti zunanjega revizorja je revizijska komisija nadzirala sklepanje pogodb z revizijskimi družbami ter vrsto in obseg opravljanja njihovih storitev. Obravnavala je revidirano letno poročilo Skupine in družbe Luka Koper, d. d., za leto 2020 s posebnim poudarkom na izkazovanju prihodkov, oblikovanju rezervacij iz naslova potencialnih tožb, obveznostih iz koncesijske pogodbe ter nefinančnem poročanju. Dejavno je komunicirala s predstavniki zunanje revizijske družbe tako glede področij kot poteka revizije in ugotovitev s tem v zvezi ter ob tem spremljala njihovo neodvisnost in kvaliteto opravljenega dela.
vrzeli, je pr edlagala dopolnitve in izvedbo takojšnih ter ustreznih ukrepov. Sledila je ideji transparentnega, etičnega in družbeno odgovornega modela delovanja družbe in obvladovanja potencialnih konfliktov interesov ter jasni ureditvi sodelovanja družbe z vsemi deležniki.
Pred posredovanjem predloga nadzornemu svetu v obravnavo je revizijska komisija temeljito preučila razloge za ponovno imenovanje vodje notranje revizije, spremljala njeno delo pri opravljenih rednih in izrednih notranjerevizijskih pregledih, prejemke in nagrado ter bila izredno pozorna na spoštovanje neodvisnosti in osebne integritete. Revizijska komisija je nadzornemu svetu o svojem delu redno poročala in poročila nadgrajevala z zahtevami po kvalitetnejšem in učinkovitejšem poročanju.
Kadrovska komisija je do 1. 7. 2021 delovala v sestavi mag. Uroš Ilić (predsednik) in člani mag. Milan Jelenc, Barbara Nose in Mehrudin Vuković. Komisija se je sestala na štirih rednih sejah. Obravnavala je poročila uprave o zaposlitvah na vodstvenih položajih, aktivnostih za vzpostavitev sistema razvoja ključnih kadrov in naslednikov, poročila o sporih z bivšo Matićevo upravo, prejemkih članov nadzornega sveta iz pravnih poslov z družbo, predloge za sklenitev pravnih poslov s člani nadzornega sveta – predstavniki delavcev ter ob pregledu zaključnega poročila o delu uprave za leto 2020 nadzornemu svetu predlagala izplačilo nagrade članom uprave za leto 2020.
Od 12. 7. 2021 dalje je komisija delovala v sestavi Franci Matoz (predsednik), mag. Tamara Kozlovič (namestnica predsednika) ter člani Nevenka Črešnar Pergar, mag. Božidar Godnjavec in Mehrudin Vuković. Komisija se je sestala na treh rednih in treh izrednih sejah. Na prvi seji se je komisija ob obravnavi poročila o zaposlitvah na vodstvenih položajih ter v odvisnih in pridruženih družbah seznanila še s stanjem odprtih sodnih in upravnih postopkov ter nadzornemu svetu predlagala v potrditev imenovanje pooblaščenca za korporativno integriteto. Na naslednjih treh izrednih sejah je komisija ob zunanji strokovni podpori pripravila nabor kandidatov za nove člane uprave, opravila temeljito analizo in preveritev kandidatov z opravljenimi razgovori ter nadzornemu svetu v imenovanje za predsednika uprave za mandatno obdobje petih let predlagala Boštjana Napasta, za člana uprave pa Roberta Rožaca. V zaključku leta 2021 je komisija obravnavala predlog kriterijev za nagrajevanje uprave za leto 2022, ki ga je posredovala nadzornemu svetu v potrditev.
Poslovna komisija je do 1. 7. 2021 delovala v sestavi mag. Andraž Lipolt (predsednik) in člani mag. Milan Jelenc, dr. Rado Antolovič, mag. Tamara Kozlovič, Mladen Jovičić in Rok Parovel ter se sestala na štirih rednih sejah. Komisija je spremljala načrt izvajanja naložb, tekočega in investicijskega vzdrževanja, povečanja protieksplozijske zaščite ter obravnavala predloge uprave, ki so s tem povezani. Seznanila se je s stanjem informacijske podpore, primerjalno študijo glede kontejnerskega terminala, ukrepi za dvig produktivnosti, poročili o varnosti in zdravju pri delu ter požarni varnosti, raznimi elaborati ekonomske upravičenosti naložb, programom razvoja pristanišča ter drugimi poročili uprave.
Od 12. 7. 2021 dalje je komisija delovala v sestavi mag. Božidar Godnjavec (predsednik), Nevenka Črešnar Pergar (namestnica predsednika) ter člani dr. Rado Antolovič, mag. Tamara Kozlovič in Mladen Jovičić. Komisija je aktivno sodelovala pri oblikovanju poslovnega načrta za leto 2022, ki ga je v zaključku leta nadzornemu svetu predlagala v potrditev. Skrbno je spremljala izvajanje načrta naložb, tekočega in investicijskega vzdrževanja, ravnanja z morskimi sedimenti, pridobivanja zemljišč za zagotavljanje dodatnih skladiščnih površin, se seznanjala z raznimi elaborati ekonomske upravičenosti naložb ter redno spremljala poslovne cilje družbe ter hčerinskih in odvisnih družb.
Komisija za strateški razvoj je bila imenovana dne 12. 7. 2021 v sestavi Nevenka Črešnar Pergar (predsednica), Andrej Koprivec (namestnik predsednice) in člani dr. Rado Antolovič, mag. Tamara Kozlovič, Mladen Jovičić in Rok Parovel ter se v letu 2021 sestala na eni seji. Komisija je obravnavala Strateški poslovni načrt Luke Koper, d. d., 2020–2025 s poudarkom na analizi SWOT in na tem, kako je družba na morebitne slabosti in nevarnosti pripravljena, katere so prioritete prihodnjega strateškega razvoja in kakšen je njihov status, ter s tem izpostavila vidik preveritve strategije, aktivnosti za izvedbo strateških naložb, optimizacije procesov, digitalizacije in avtomatizacije ter pridobivanja EU sredstev, upravo pa pozvala k pripravi in predstavitvi konkretnih načrtov na teh področjih. Ob tem je obravnavala še poročilo o statusu nestrateških finančnih naložb.
| Številka seje | Datum seje | Odsotni člani |
|---|---|---|
| 34. redna seja | 19. februar 2021 | / |
| 35. redna seja | 23. april 2021 | / |
| 36. redna seja | 12. maja 2021 | / |
| 37. redna seja | 28. maja 2021 | dr. Rado Antolovič |
| 38. redna seja | 23. junij 2021 | / |
| 7. korespondenčna seja | 22. marec 2021 | / |
| 8. korespondenčna seja | 14. april 2021 | / |
| 9. korespondenčna seja | 30. junij 2021 | / |
| 1. redna seja | 12. julij 2021 | / |
| 2. redna seja | 23. julij 2021 | Rok Parovel |
| 3. redna seja | 27. avgust 2021 | / |
| 4. redna seja | 3. december 2021 | / |
| 5. redna seja | 20. december 2021 | / |
| 1. izredna seja | 15. oktober 2021 | Andrej Koprivec |
| 2. izredna seja | 22. oktober 2021 | / |
| 3. izredna seja | 12. november 2021 | / |
| 1. korespondenčna seja | 18. oktober 2021 | / |
| 2. korespondenčna seja | 29. oktober 2021 | / |
| 3. korespondenčna seja | 26. november 2021 | / |
| Številka seje | Datum seje | Odsotni člani |
|---|---|---|
| 23. redna seja | 19. februar 2021 | / |
| 24. redna seja | 23. april 2021 | / |
| 25. redna seja | 28. maj 2021 | / |
| 26. redna seja | 23. junij 2021 | / |
| 1. redna seja | 27. avgust 2021 | / |
| 1. izredna seja | 22. oktober 2021 | / |
| 2. izredna seja | 12. november 2021 | / |
| 3. izredna seja | 24. november 2021 | / |
| 2. redna seja | 20. december 2021 | / |
| 3. redna seja | 29. december 2021 | Nevenka Črešnar Pergar |
| Številka seje | Datum seje | Odsotni člani |
|---|---|---|
| 24. redna seja | 12. februar 2021 | / |
| 25. redna seja | 16. april 2021 | / |
| 26. redna seja | 14. maj 2021 | / |
| 27. redna seja | 22. junij 2021 | / |
| 1. redna seja | 26. avgust 2021 | / |
| 2. redna seja | 29. september 2021 | / |
| 3. redna seja | 25. november 2021 | mag. Božidar Godnjavec, Mladen Jovičić |
| 4. redna seja | 3. december 2021 | / |
| 5. redna seja | 17. december 2021 | / |
| Številka seje | Datum seje | Odsotni člani |
|---|---|---|
| 41. redna seja | 28. januar 2021 | / |
| 42. redna seja | 17. februar 2021 | / |
| 43. redna seja | 6. april 2021 | / |
| 44. redna seja | 21. april 2021 | / |
| 45. redna seja | 27. maj 2021 | / |
| 46. redna seja | 22. junij 2021 | / |
| 1. redna seja | 23. julij 2021 | Rok Parovel |
| 2. redna seja | 26. avgust 2021 | / |
| 3. redna seja | 29. september 2021 | / |
| 4. redna seja | 25. november 2021 | / |
| 5. redna seja | 17. december 2021 | / |
| 7. korespondenčna seja | 19. marec 2021 | / |
| Številka seje | Datum seje | Odsotni člani |
|---|---|---|
| 1. redna seja | 27. avgust 2021 | / |
| Številka seje | Datum seje | Odsotni člani |
|---|---|---|
| 1. konstitutivna seja | 5. marec 2021 | / |
| 1. redna seja | 15. marec 2021 | / |
| 2. redna seja | 26. marec 2021 | / |
| 3. redna seja | 20. april 2021 | / |
| 4. redna seja | 18. maj 2021 | / |
| 1. korespondenčna seja | 17. marec 2021 | / |
Nadzorni svet ocenjuje, da sta njegova sestava z vidika strokovnih kompetenc ter delovanje učinkovita in skladna s priporočeno prakso. Delovanje nadzornega sveta je odlično in člani nadzornega sveta so vrhunski strokovnjaki na svojih področjih. Upravljanje nasprotij interesov članov nadzornega sveta učinkovito varuje interese družbe.
Nadzorni svet je deloval učinkovito in sproti spremljal vsa ključna področja poslovanja. Zaradi dobre individualne priprave in motiviranosti posameznih članov je njegov prispevek velik. Podpora nadzornemu svetu je z vidika delovanja komisij nadzornega sveta kot z vidika sekretarja nadzornega sveta zelo dobra.
Komisije so pripravljale ustrezne sklepe za sprejem na sejah nadzornega sveta in v njihovo delo so bili vključeni vsi člani nadzornega sveta, ki so aktivno sodelovali v razpravah in učinkovito izmenjevali mnenja. Vsi člani nadzornega sveta so podpisali izjavo o neodvisnosti in se izrekli za neodvisne.
Izplačila posameznim članom nadzornega sveta in članom komisij nadzornega sveta ter drugi prejemki in stroški delovanja na podlagi skupščinskega sklepa št. 4 z dne 29. 12. 2017 so podrobneje predstavljeni v računovodskem poročilu, v pojasnilu št. 33 Posli s povezanimi osebami. Stroški izobraževanja za člane nadzornega sveta so v letu 2021 znašali 1 tisoč evrov.
je re vidirala revizijska družba BDO Revizija, d. o. o., ki je izdala mnenje k računovodskim izkazom. Revizijska komisija nadzornega sveta je na svoji 9. redni seji dne 5. aprila 2022 ugotovila, da je bilo letno poročilo izdelano pravočasno, sestavljeno pa je jasno, pregledno in v skladu z določili ZGD-1, veljavnimi Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU, in drugo veljavno zakonodajo. Revizijska komisija na Letno poročilo družbe in Skupine Luke Koper za leto 2021 ni imela pripomb, zato je nadzornemu svetu predlagala, da ga v skladu z 282. členom ZGD-1 potrdi.
Na podlagi revizorjevega mnenja, stališča revizijske komisije nadzornega sveta, podatkov in razkritij v letnem poročilu za leto 2021 nadzorni svet ocenjuje, da je revizor opravil svoje delo neodvisno in strokovno, v skladu z veljavno zakonodajo in s poslovno prakso, da je letno poročilo v vseh pomembnih pogledih sestavljeno v skladu z zahtevami ZGD-1 in da računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavljajo finančni položaj družbe in Skupine Luka Koper na dan 31. decembra 2021 ter njun poslovni izid in denarne tokove za tedaj končano leto v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU. Na revizorjevo poročilo nadzorni svet nima pripomb. Tudi sicer na Letno poročilo družbe in Skupine Luka Koper za leto 2021 nadzorni svet nima nobenih pripomb, ki bi ga kakor koli zadrževale pri sprejetju odločitve o potrditvi le-tega. Zato je nadzorni svet v skladu s 3. odstavkom 282. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) na 8. seji dne 22. aprila 2022 potrdil Letno poročilo družbe in Skupine Luka Koper za leto 2021.
Nadzorni svet se je ob sprejemanju letnega poročila opredelil tudi do izjave o upravljanju družbe in o skladnosti z referenčnim kodeksom, ki je vključena v poslovno poročilo Letnega poročila družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2021, ter ocenil, da je odraz dejanskega stanja upravljanja družbe in Skupine v letu 2021.
Franči Matoz
Predsednik nadzornega sveta družbe Luka Koper, d. d.
V skladu z določbo petega odstavka 70. čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD – 1) družba Luka Koper, d. d., podaja izjavo o upravljanju družbe, ki se nanaša na obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2021.
V obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2021 je za družbo veljal Slovenski kodeks upravljanja javnih delniških družb z dne 27. oktobra 2016, ki sta ga sporazumno oblikovala in sprejela Ljubljanska borza, d. d., Ljubljana, in Združenje nadzornikov Slovenije ter se je pričel uporabljati s 1. januarjem 2017. Kodeks je dostopen na spletnih straneh Ljubljanske borze http://www.ljse.si/cgi-bin/jve.cgi?doc=8179.
Poleg tega je v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2021 za družbo veljal Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države (sprejet marca 2021), ki je dostopen na spletnih straneh Slovenskega državnega holdinga SDH - Dokumentno središče. Lastnega kodeksa upravljanja družba ni sprejela. Upravljanje poteka v skladu z določili ZGD-1 ter prej navedenima kodeksoma.
V letu 2021 je v družbi veljala politika upravljanja, ki jo je uprava sprejela dne 17. avgusta 2020 in nadzorni svet potrdil dne 25. avgusta 2020.
Družba je pri upravljanju prostovoljno pristopila k uporabi Slovenskih smernic korporativne integritete, ki so dostopne na spletni strani https://www.luka-kp.si/slo/pomembni-dokumenti-208 in na podlagi katerih je sprejela lastno Strategijo korporativne integritete družb Skupine Luka Koper in Etični kodeks družb Skupine Luka Koper, ki sta dostopna na spletnih straneh družbe https://luka-kp.si/slo/pomembni-dokumenti-208. Etični kodeks družb Skupine Luka Koper je bil prenovljen 1. oktobra 2019 in je dostopen na spletni strani družbe https://www.luka-kp.si/slo/pomembni-dokumenti-208. Družba je dne 20. 5. 2021 sprejela tudi nov Poslovnik o delu pooblaščenca za korporativno integriteto in komisije za obravnavo prijav kršitve korporativne integritete v Skupini Luka Koper ter dne 19. 5. 2021 nov Poslovnik o delu pooblaščenca za skladnost poslovanja.
Družba pri upravljanju spoštuje določila zanj veljavnih kodeksov, večja odstopanja pa so navedena oz. pojasnjena v nadaljevanju.
svojim komuniciranjem z javnostjo izkazujejo svojo politiko upravljanja družbe. Družba pri sklicu skupščine posebej ne poziva države in Slovenskega državnega holdinga, d. d., naj pojasnita svojo politiko upravljanja družbe, ker ima Slovenski državni holding, d. d., na spletni strani letni načrt upravljanja družb v večinski lasti države, ki zajema tudi Luko Koper, d. d. Iz načrta izhajajo jasna stališča Slovenskega državnega holdinga, d. d., in države glede upravljanja Luke Koper, d. d., vključno z rezultati, ki jih pričakujeta od nje. Iz tega razloga družba tudi v bodoče ne bo sledila temu priporočilu. (Odstopanje od točke 6.2 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb.)
Člani nadzornega sveta, ki so delavski predstavniki, nimajo univerzitetne izobrazbe. Delavski predstavniki nadzornega sveta so imenovani s strani sveta delavcev, na kar skupščina družbe nima vpliva. Prav tako Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki je podlaga za imenovanje delavskih predstavnikov v nadzorni svet, ne predpisuje stopnje izobrazbe za člane nadzornega sveta, ki so delavski predstavniki. Iz tega razloga ni podlage za zagotovilo, da bodo v prihodnosti vsi člani nadzornega sveta imeli univerzitetno izobrazbo. (Delno odstopanje od točke 10.1 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb.)
Nadzorni svet ne obravnava enkrat letno poročila sveta delavcev o stanju na področju sodelovanja delavcev pri upravljanju, ker od sveta delavcev omenjenega poročila ne dobi. (Odstopanje od točke 12.4 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb.)
Nadzorni svet nima posebnega načrta izobraževanj, ker si prioritete v zvezi z izobraževanjem določi vsak član nadzornega sveta posebej. (Odstopanje od točke 13.1 Slovenskega kodeksa o upravljanju javnih delniških družb.)
Predsednik nadzornega sveta je hkrati tudi predsednik kadrovske komisije nadzornega sveta. (Odstopanje od določila 15.3 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb.)
V nominacijsko komisijo se vključi en zunanji član, ki ga predlaga SDH, ne vključi pa se zunanji strokovnjak, ki ga nadzorni svet izbere na predlog SDH, ker družba takšnega predloga od SDH ni prejela. (Delno odstopanje od točke 6.9. Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.)
Nadzorni svet pri oblikovanju posamezne komisije ne določi neposredno njenih nalog s sklepom ali v poslovniku. Naloge komisije so razvidne iz razprave nadzornega sveta ob njeni ustanovitvi. (Delno odstopanje od točke 18.2 Slovenskega kodeksa javno delniških družb.)
Članom nadzornega sveta se obračuna boniteta za zavarovanje odgovornosti organov družbe in vodstvenih delavcev, kar predstavlja edino boniteto, ki so je deležni. V zvezi z zavarovanjem odgovornosti članov nadzornega sveta obstaja za vse člane organov vodenja in nadzora v družbi enoten sistem, ki se tudi v bodoče ne bo spreminjal. (Odstopanje od točke 6.10.7 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.)
Seje revizijske komisije nadzornega sveta družbe so vsako četrtletje, vendar jih je več kot osem na leto. (Odstopanje od točke 6.14.2 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.)
Družba ima vzpostavljen sistem notranjih kontrol, ki pa še ne omogoča celovitega upravljanja tveganj, vendar ga stalno izboljšuje. (Odstopanje od točke 9.2 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države in od točke 26 Kodeksa upravljanja javnih delniških družb.)
Družba v etičnem kodeksu nima natančneje razdelanih vsebin, ki se nanašajo na zgled vodstva, zaposlene, delavske pravice, odnos do uradnih oseb in kontrolo ter sankcije. V etičnem kodeksu so obravnavane različne vsebine, ki jih družba sproti dopolnjuje. (Delno odstopanje od priporočila 10.1.1 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.)
Družba na svojih spletnih straneh ne objavlja vseh poslovnikov svojih organov, tj. organa vodenja, nadzora in skupščine. (Delno odstopanje od priporočila 29.9 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb.)
Podrobno o korporativni integriteti poročamo v 20. poglavju z naslovom Korporativna integriteta, človekove pravice, preprečevanje korupcije in skladnost poslovanja.
Podrobno o tveganjih poročamo v 14. poglavju z naslovom Obvladovanje tveganj in priložnosti.
pravilnosti in popolnosti obdela ve podatkov, usklajenosti stanja, izkazanega v poslovnih knjigah, in dejanskega stanja, ločenosti evidence od izvajanja poslov, strokovnosti računovodij in neodvisnosti. Notranje kontrole v računovodstvu so povezane tudi s kontrolami na področju informacijskih tehnologij, ki med drugim zagotavljajo omejitve in nadzor nad dostopi do omrežja, podatkov in aplikacij ter točnost in popolnost zajemanja in obdelovanja podatkov.
Luka Koper, d. d., kot družba, ki je zavezana k uporabi zakona, ki ureja prevzeme, v skladu z določilom šestega odstavka 70. člena ZGD-1 navaja podatke o stanju na zadnji dan poslovnega leta 2021 in vsa potrebna pojasnila.
Delnice družbe so navadne kosovne delnice, ki dajejo njihovim imetnikom pravico do udeležbe pri upravljanju družbe, pravico do dela dobička – dividend in pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe. Vse delnice se glasijo na ime, so enega razreda in izdane v nematerializirani obliki. Delnice družbe so prosto prenosljive ter uvrščene v prvo kotacijo na Ljubljanski borzi. Podrobnejši podatki o delnici in lastniški strukturi so predstavljeni v 15. poglavju z naslovom Delnica LKPG.
Vse delnice družbe so prosto prenosljive.
decembra 2021 je bila na podlagi prvega odstavka 77. člena Zakona o prevzemih glede doseganja kvalificiranega deleža:
Republika Slovenija imetnica 7.140.000 delnic izdajatelja družbe Luka Koper, d. d., kar predstavlja 51,00 odstotkov osnovnega kapitala izdajatelja, in
Družba ni izdala vrednostnih papirjev, ki bi zagotavljali posebne kontrolne pravice.
Družba nima delniške sheme za delavce.
Omejitve glasovalnih pravic ni.
Družbi tovrstni dogovori niso znani.
Uprava družbe ima predsednika uprave in največ tri člane uprave, od katerih je eden delavski direktor. Predsednika uprave in druge člane uprave imenuje in razrešuje nadzorni svet. Delavskega direktorja kot člana uprave imenuje in razrešuje nadzorni svet na predlog sveta delavcev. Mandat predsednika uprave, članov uprave in delavskega direktorja traja pet let z možnostjo ponovnega imenovanja. Nadzorni svet ima pravico in pristojnost odpoklicati celotno upravo ali posameznega člana uprave.
Nadzorni svet lahko predčasno odpokliče predsednika uprave, člane uprave in delavskega direktorja iz razlogov, ki so določeni v zakonu. Za sklepčnost nadzornega sveta pri imenovanju in odpoklicu predsednika uprave, člana uprave ali delavskega direktorja je potrebna navzočnost vsaj polovice članov nadzornega sveta, pri čemer mora biti najmanj polovica prisotnih članov nadzornega sveta predstavnikov kapitala, od katerih mora biti prisoten tudi predsednik nadzornega sveta ali namestnik predsednika nadzornega sveta.
Predsednik in člani uprave morajo imeti najmanj univerzitetno izobrazbo, aktivno obvladati en svetovni jezik in imeti vsaj pet let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v velikih družbah v skladu s kriteriji, kot jih opredeljuje zakon, ki ureja gospodarske družbe. Natančnejše pogoje in merila za predsednika in člana uprave določi nadzorni svet. Pogoje za imenovanje delavskega direktorja skupaj določita nadzorni svet in svet delavcev.
Nadzorni svet ima kadrovsko komisijo, ki izvaja predhodne postopke, povezane z izborom kandidatov za upravo družbe, in s tem v zvezi nadzornemu sveta predlaga najustreznejše kandidate za člane uprave, pred njenim predlogom pa tudi preveri, ali predlagani kandidati izpolnjujejo zakonske in statutarne kriterije za člane uprave.
Nadzorni svet družbe ima devet članov, od katerih jih šest izvoli skupščina družbe z navadno večino glasov navzočih delničarjev, tri člane pa svet delavcev družbe. Enega od šestih članov nadzornega sveta lahko predlagajo skupščini v izvolitev občina ali občine, na območju katerih leži kopenski del območja pristanišča. Skupščina s sklepom ugotovi izvolitev in odpoklic članov nadzornega sveta, ki jih je izvolil ali odpoklical svet delavcev družbe. Sklep o predčasnem odpoklicu članov nadzornega sveta mora biti sprejet s tričetrtinsko večino oddanih glasov skupščine. Člane nadzornega sveta iz vrst delavcev lahko pred potekom mandata odpokliče svet delavcev, skupščina pa s sklepom samo ugotovi njihov odpoklic. Vsak izvoljeni član nadzornega sveta je po izteku mandata lahko ponovno predlagan in izvoljen za člana nadzornega sveta.
sprejet dne 27. 10. 2016, ki je pričel veljati 1. 1. 2017. S tem družba zasleduje cilj raznolikosti pri zastopanosti v organih vodenja in nadzora.
Skupščina s tričetrtinsko večino pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala odloča o spremembah statuta.
Pooblastila članov poslovodstva so opredeljena v poglavju 4.6 z naslovom Uprava družbe. Sicer pa uprava nima posebnih pooblastil v zvezi z izdajo ali nakupom lastnih delnic.
Dogovori, ki začnejo učinkovati se spremenijo ali prenehajo na podlagi spremembe kontrole v družbi, ki je posledica javne prevzemne ponudbe. Družbi taki dogovori niso znani.
Dogovori med družbo in člani njenega organa vodenja ali nadzora ali delavci, ki predvidevajo nadomestilo, če ti zaradi ponudbe, kot jo določa zakon, ki ureja prevzeme, odstopijo, so odpuščeni brez utemeljenega razloga ali njihovo delovno razmerje preneha. Dogovorov skladno z zakonom o prevzemih ni.
V družbi Luka Koper, d. d., je v veljavi dvotirni sistem upravljanja, po katerem ima družba tri organe upravljanja: skupščino delničarjev, nadzorni svet in upravo. Pristojnosti posameznih organov in pravila o njihovem delovanju ter imenovanju in odpoklicu njihovih članov, spremembah statuta in notranjih predpisov družbe, ki se nanašajo na delovanje omenjenih organov, so določeni z Zakonom o gospodarskih družbah ZGD-1, s statutom družbe ter poslovnikom o delovanju nadzornega sveta, uprave in skupščine družbe. Posamezna določila o delovanju uprave so navedena tudi v drugih splošnih aktih notranje regulative družbe. Statut delniške družbe je dostopen na spletni strani www.luka-kp.si/slo/o-podjetju.
Skupščina delničarjev je najvišji organ družbe in odloča o statusnih spremembah družbe, delitvi dobička in imenovanju ali odpoklicu članov nadzornega sveta ter o vseh drugih zadevah, o katerih odloča na podlagi Zakona o gospodarskih družbah ZGD-1 in statuta družbe Luka Koper, d. d. Lastniška struktura družbe Luka Koper, d. d., je prikazana v 15. poglavju z naslovom Delnica LKPG.
Uprava družbe skliče sejo skupščine delničarjev praviloma enkrat letno, po potrebi večkrat. Seja skupščine je najavljena vsaj mesec dni prej na spletni strani agencije AJPES, v sistemu elektronskega obveščanja Ljubljanske borze SEOnet in na spletnih straneh družbe. Na spletnem mestu http://www.luka-kp.si/slo/za-vlagatelje/skupscine-delnicarjev je dostopno celotno gradivo s predlogi sklepov, ki je delničarjem na vpogled tudi na sedežu družbe. Skladno s Pravili Ljubljanske borze so po skupščini objavljeni tudi sprejeti skupščinski sklepi.
Delničarji se lahko udeležijo skupščine in na njej uveljavljajo glasovalno pravico, če svojo udeležbo prijavijo najkasneje konec četrtega dne pred skupščino pri upravi družbe, ki ji na vpogled predložijo delnice oziroma potrdilo zanje. Družba nima omejitev glasovalnih pravic, saj vse delnice Luke Koper, d. d., zagotavljajo glasovalne pravice skladno z zakonodajo. Luka Koper, d. d., nima izdanih vrednostnih papirjev, ki bi imetnikom zagotavljali posebne kontrolne pravice.
Delničarji družbe Luka Koper, d. d., so se dne 29. junija 2021 zbrali na 34. skupščini družbe. Na njej so delničarji:
Nadzorni svet nadzira vodenje poslov v družbi. Druge glavne naloge in pristojnosti, ki mu jih nalagajo z akonski predpisi in statut družbe, so predvsem še: imenovanje in odpoklic uprave družbe, določanje višine prejemkov uprave, potrjevanje letnega poročila, oblikovanje predloga za delitev bilančnega dobička ter sklic skupščine.
Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d., šteje devet članov. Šest članov voli skupščina, tri iz vrst zaposlenih pa svet delavcev družbe. Mandat članov nadzornega sveta traja štiri leta.
| Imenovani s strani kapitala | F ranci Matoz, predsednik nadzornega sveta | Začetek štiriletnega mandata: 2. julij 2021 (34. skupščina delničarjev) | Zaposlen: Odvetniška družba Matoz, o. p., d. o. o. | Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: predsednik upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev bank, d. d., namestnik predsednika nadzornega sveta Slovenskih železnic, d. o. o. |
|---|---|---|---|---|
| Nevenka Črešnar Pergar, namestnica predsednika nadzornega sveta | Začetek štiriletnega mandata: 2. julij 2021 (34. skupščina delničarjev) | Zaposlena: družba NL Consulting, d.o.o. | ||
| Andrej Koprivec, član nadzornega sveta | Začetek štiriletnega mandata: 2. julij 2021 (34. skupščina delničarjev) | Zaposlen: Koprico, d.o.o. | ||
| Božidar Godnjavec, član nadzornega sveta | Začetek štiriletnega mandata: 2. julij 2021 (34. skupščina delničarjev) | Zaposlen: Ministrstvo za infrastrukturo | ||
| Dr. Rado Antolovič, MBA, član nadzornega sveta | Začetek štiriletnega mandata: 2. julij 2021 (34. skupščina delničarjev) | Zaposlen: Dry Docks World | Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: član nadzornega sveta MYS Bijela Montenegro | |
| Mag. Tamara Kozlovič, članica nadzornega sveta | Začetek štiriletnega mandata: 22. avgust 2019 (32. skupščina delničarjev) | Zaposlena: Mestna občina Koper | Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: članica skupščine Rižanskega vodovoda Koper, d. o. o. | |
| Imenovani s strani zaposlenih | Mladen Jovičić, član nadzornega sveta | Začetek štiriletnega mandata: 8. april 2021 (34. skupščina – seznanitev delničarjev) | ||
| Mehrudin Vuković, član nadzornega sveta | Začetek štiriletnega mandata: 19. januar 2020 (33. skupščina – seznanitev delničarjev) | |||
| Rok Parovel, član nadzornega sveta | Začetek štiriletnega mandata: 13. september 2020 (34. skupščina – seznanitev delničarjev) |
Simon Kolenc, zunanji član revizijske komisije nadzornega sveta. Imenovan za obdobje od 12. julija 2021 do preklica.
Simona Razvornik Škofič, zunanja članica nominacijske komisije nadzornega sveta. Imenovana za obdobje od 22. 3. 2021 do 28. 5. 2021. Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: nadzorni svet družbe Unior, d. d.
| moški | ženske | skupaj | Število članov nadzornega sveta | Delež |
|---|---|---|---|---|
| do 30 let | od 30 do 50 let | nad 50 let | skupaj | Število članov nadzornega sveta | Delež |
|---|---|---|---|---|---|
Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d., je z dnem 12. 7. 2021 namesto dotedanjih članov revizijske komisije nadzornega sveta Barbare Nose kot predsednice in mag. Milana Jelenca kot člana, ki jima je potekel mandat članov nadzornega sveta dne 1.7. 2021, ter mag. Mateje Treven kot zunanje članice, ki je bila dne 12. 7. 2021 odpoklicana, za nove člane revizijske komisije imenoval Andreja Koprivca kot predsednika, mag. Božidarja Godnjavca kot namestnika predsednika, Nevenko Črešnar Pergar kot članico in Simona Kolenca kot zunanjega člana.
kot predsednika, Nevenko Črešnar Pergar kot članico in mag. Božidarja Godnjavca kot člana.
Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d., je z dnem 12. 7. 2021 namesto dotedanjih članov poslovne komisije nadzornega sveta mag. Andraža Lipolta kot predsednika in mag. Milana Jelenca kot člana, ki jima je z dnem 1. 7. 2021 potekel mandat, za nova člana poslovne komisije nadzornega sveta imenoval mag. Božidarja Godnjavca kot predsednika in Nevenko Črešnar Pergar kot namestnico predsednika.
Nadzorni svet je dne 12. 7. 2021 ustanovil novo komisijo, in sicer komisijo strateškega razvoja, v katero je imenoval Nevenko Črešnar Pergar kot predsednico, Andreja Koprivca kot namestnika predsednice, dr. Rada Antoloviča kot člana, Roka Parovela kot člana, Mladena Jovičića kot člana in mag. Tamaro Kozlovič kot članico.
Nadzorni svet je dne 19. 2. 2021 ustanovil nominacijsko komisijo, v katero je imenoval mag. Milana Jelenca (predsednik), Barbaro Nose (članica) in Tamaro Kozlovič (članica) za obdobje do 28. 5. 2021 ter Simono Razvornik Škofič (zunanja članica) za obdobje od 22. 3. 2021 do 28. 5. 2021.
Natančneje so vse podrobnosti, ki se nanašajo na člane nadzornega sveta oz. njegovo sestavo ter sestavo komisij nadzornega sveta, navedene v tabelah z naslovom Sestava nadzornega sveta in komisij v poslovnem letu 2021, ki so sestavni del te izjave o upravljanju družbe in so bile izdelane skladno s prilogama C.2 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb in prilogo 5.2 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.
Delovanje nadzornega sveta urejajo zakonski predpisi, statut družbe, poslovnik o delu nadzornega sveta, Slovenski kodeks upravljanja javnih delniških družb, Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, Priporočila in pričakovanja Slovenskega državnega holdinga in Priporočila Združenja nadzornikov Slovenije. Nadzorni svet je v letu 2021 deloval v prej opisani sestavi. O delovanju, odločitvah in stališčih nadzornega sveta in komisij nadzornega sveta podrobneje poročamo v poglavju 3 z naslovom Poročilo nadzornega sveta za leto 2021.
Vsak posamezni član nadzornega sveta je, upoštevaje določila Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb in Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, v letu 2021 podpisal izjavo o tem, da v letu 2021 ni obstajalo nasprotje interesov, ki bi se kazalo tako, da bi posamezni član:
Izjave so dostopne tudi na spletni strani https://luka-kp.si/slo/pomembni-dokumenti-208.
Komisije nadzornega sveta
V okviru nadzornega sveta redno delujejo štiri komisije:
Komisije opravljajo strokovne naloge v pomoč nadzornemu svetu. Imenovane so bile 12. 7. 2021.
Kadrovska komisijo so v letu 2021 sestavljali mag. Uroš Ilić (predsednik), Barbara Nose (članica), mag. Milan Jelenc (član) do dne 1. 7. 2021, ko jim je prenehal mandat članov nadzornega sveta, vse leto 2021 mag. Tamara Kozlovič (namestnica predsednika) in Mehrudin Vukovič (član) in od 12. 7. 2021 dalje Franci Matoz (predsednik), Nevenka Črešnar Pergar (članica), mag. Božidar Godnjavec (član) in Mehrudin Vukovič (član).
Jima je prenehal mandat članov nadzornega sveta, mag. Mateja Treven (zunanja članica) do 12. 7. 2021, ko je bila odpoklicana, vse leto 2021 Rok Parovel (član) in od 12. 7. 2021 dalje Andrej Koprivec (predsednik), mag. Božidar Godnjavec (namestnik predsednika), Nevenka Črešnar Pergar (članica) in Simon Kolenc (zunanji član).
Poslovno komisijo so v letu 2021 sestavljali mag. Andraž Lipolt (predsednik) in mag. Milan Jelenc (član) do dne 1. 7. 2021, ko jima je prenehal mandat članov nadzornega sveta, vse leto 2021 dr. Rado Antolovič (član), mag. Tamara Kozlovič (članica) in Mladen Jovičić (član) ter od 12. 7. 2021 Božidar Godnjavec (predsednik) ter Nevenka Črešnar Pergar (namestnica predsednika).
Komisijo za strateški razvoj so v letu 2021 od dne 12. 7. 2021, ko je bila komisija ustanovljena, sestavljali mag. Nevenka Črešnar Pergar (predsednica), Andrej Koprivec (namestnik predsednice), dr. Rado Antolovič (član), Rok Parovel (član), Mladen Jovičić (član) in mag. Tamara Kozlovič (članica).
Nominacijsko komisijo so v letu 2021 v obdobju od 19. 2. 2021 do 28. 5. 2021 sestavljali mag. Milan Jelenc (predsednik), Barbara Nose (članica) in Tamara Kozlovič (članica) ter v obdobju od 22. 3. 2021 do 28. 5. 2021 Simona Razvornik Škofič (zunanja članica).
Člani nadzornega sveta in člani komisij nadzornega sveta so upravičeni do sejnin in plačila za opravljanje funkcije. Višino sejnin in plačil določi skupščina. Člani nadzornega sveta in člani komisij nadzornega sveta so upravičeni tudi do povračila potnih in drugih stroškov za prihod in udeležbo na sejah. Več o prejemkih nadzornega sveta in o njihovi višini je zapisano v računovodskem poročilu Luke Koper, d. d., v pojasnilu št. 33: Posli s povezanimi osebami ter v tabeli z naslovom Sestava in višina prejemkov članov nadzornega sveta in komisij v poslovnem letu 2021, povzeti po prilogi C.4 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb, v poglavju Priloga izjave o upravljanju, ki je sestavni del izjave o upravljanju. O lastništvu delnic članov nadzornega sveta in njegovih komisij so podatki navedeni v 15. poglavju z naslovom Delnica LKPG.
Uprava družbe Luke Koper, d. d., je do dne 15.11.2021 delovala v sestavi:
Upravo družbe Luka Koper, d. d., so na dan 31. decembra 2021 sestavljali:
Predsednik uprave
Boštjan Napast je po izobrazbi univerzitetni diplomirani inženir strojništva. Poklicno pot je začel leta 1995 v podjetju Projekta inženiring, d. o. o., na Ptuju kot projektant strojnih inštalacij, nato je kariero nadaljeval v mariborskem podjetju Menerga Energie-Technologie, d. o. o. V letu 1998 se je zaposlil v družbi Petrol, d. d., kjer je opravljal več vodstvenih funkcij. Bil je direktor Petrolove mariborske območne enote za veleprodajo, v letu 2004 je prevzel vodenje sektorja za prodajo naftnih derivatov, v letih 2005 do 2009 pa je bil kot član uprave Petrola zadolžen za področje energetike, investicij, tehničnega razvoja in kakovosti. Po izteku mandata v upravi je v družbi Petrol še dve leti deloval kot svetovalec uprave. V letu 2011 je prevzel vodenje družbe Geoplin, d. o. o., ki jo je v desetletnem obdobju uspešno preoblikoval iz lokalnega v regionalno podjetje. Svoj petletni mandat kot predsednik uprave Luke Koper, d. d., je pričel s sklepom nadzornega sveta družbe z dne 3. 12. 2021.
Član uprave
d. d., kot direktor trženja in razvoja. Od leta 2014 do leta 2019 je bil zaposlen v družbi Luka Koper, d. d., kot vodja področja investicij in vzdrževanja. Pred prihodom v Luko Koper, d. d., na funkcijo člana uprave je bil državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor.
Svoj petletni mandat kot član uprave Luke Koper, d. d., je pričel s sklepom nadzornega sveta družbe z dnem 16. 11. 2021.
Delavski direktor
Vojko Rotar, rojen 17. junija 1976, je po izobrazbi diplomirani ekonomist. Poklicno pot je začel leta 1995 v špediterskem podjetju Avico iz Ljubljane ter v dejavnosti logistike in kasneje mednarodne trgovine ostal do leta 2003, pri tem pa nabral bogate izkušnje na področju delovanja pristanišča kot tranzitne točke, ki posreduje mednarodne blagovne tokove.
Razumevanje splošnega gospodarskega okolja in delovanje subjektov znotraj njega mu je odprlo pot do različnih del na medijsko–komunikacijskem področju, kjer se je preizkusil kot urednik, novinar, dopisnik, fotoreporter in spletni poročevalec pri več slovenskih medijih. V koprskem javnem podjetju Marjetica Koper je bil odgovoren za področja odnosov z javnostmi in marketinga in se približal številnim področjem, ki so povezana s spodbujanjem dobrih okoljskih praks in sodelovanjem z lokalno skupnostjo. Svoj petletni mandat kot član uprave - delavski direktor v Luki Koper, d. d., je pričel s sklepom nadzornega sveta družbe z dne 16. 2. 2018.
Član uprave mora morebitno nasprotje interesov razkriti nadzornemu svetu in o tem obvestiti preostale člane uprave.
| moški | ženske | skupaj |
|---|---|---|
| Število članov uprave | ||
| Delež |
| do 30 let | od 30 do 50 let | nad 50 let | skupaj |
|---|---|---|---|
| Število članov uprave | |||
| Delež |
Predstavitev članov uprave je dostopna tudi na spletni strani družbe https://luka-kp.si/slo/vodstvo-druzbe-193.
Podrobni podatki o sestavi uprave
Natančneje so vse podrobnosti, ki se nanašajo na člane uprave, navedene v tabeli z naslovom Sestava uprave v poslovnem letu 2021, ki je sestavni del te izjave o upravljanju družbe in je bila izdelana skladno s prilogama C.1 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb in 5.1 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.
Uprava samostojno in na lastno odgovornost vodi poslovanje družbe v njeno dobro. Svoje delo opravlja skladno s predpisi, statutom družbe ter z zavezujočimi sklepi organov družbe.
Prejemki članov uprave so sestavljeni iz stalnega in spremenljivega dela. Določeni so v pogodbah o zaposlitvi za določen čas za poslovodenje družbe za člana uprave, v aneksih k pogodbam o zaposlitvi in v sklepih nadzornega sveta. Pogodbe o zaposlitvi in aneksi so sklenjeni med posameznimi člani uprave in nadzornim svetom, v njih so določena tudi povračila in ugodnosti. Pri sklepanju pogodb in aneksov za člane uprave nadzorni svet zastopa predsednik nadzornega sveta. O prejemkih uprave poročamo v računovodskem poročilu Luke Koper, d. d., v pojasnilu št. 33: Posli s povezanimi osebami ter v tabeli z naslovom Sestava poslovodstva v poslovnem letu 2021, ki je sestavni del te izjave o upravljanju družbe in je povzeta po prilogi C.3 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb. O lastništvu delnic poročamo v 15. poglavju z naslovom Delnica LKPG.
Družba Luka Koper, d. d., ima vzpostavljen sistem korporativnega upravljanja, v katerega je poleg obvladujoče družbe v skupini Luka Koper vključenih še 6 družb. Luka Koper ima poslovne deleže oz. je udeležena kot delničar v odvisnih družbah Skupine Luke Koper, poleg tega pa še v 13 gospodarskih družbah. Cilji na področju upravljanja finančnih naložb so opredeljeni v Strateškem poslovnem načrtu družbe in Skupine za obdobje 2020–2025. V letu 2018 je bila sprejeta Strategija upravljanja finančnih naložb, ki glede na štiri ključna področja (vpetost v poslovanje družbe, povečanje fleksibilnosti in minimizacija tveganj, finančni vidik ter druge eksternalije) razporeja finančne naložbe v dva investicijska razreda:
maksimiranje izplačil dobička oziroma realizacija drugih pozitivnih vplivo v za lastnika. Upravljajo se po načelu skrbništva nad naložbami.
S sprejetjem Strategije upravljanja finančnih naložb so bile začrtane tudi smernice upravljanja strateških finančnih naložb z vidika odločanja in upravljanja. Dividendna politika sledi kategorizaciji posamezne finančne naložbe: v vlogi družbenika v nestrateških finančnih naložbah si prizadevamo doseči cilj maksimiziranja izplačila dobička, v vlogi družbenika v strateških finančnih naložbah pa zasledujemo cilj uravnoteženega izplačila dobička glede na investicijsko-razvojne cikle družbe.
| Družba | Direktor | Delež obvladujoče družbe v lastništvu (v %) |
|---|---|---|
| Luka Koper INPO d.o.o. | Boris Kranjac | |
| Adria Terminali d.o.o. | Bojan Babič | |
| Luka Koper Pristan d.o.o. | Likvidacijski upravitelj Luka Gabrščik | |
| Adria Investicije d.o.o. | Boris Jerman | |
| Logis-Nova d.o.o. | Larisa Kocjančič | |
| TOC d.o.o. | Ankica Budan Hadžalič |
Področje notranje revizije deluje z namenom opravljanja funkcije notranjega revidiranja za družbo Luka Koper, d.d., in odvisne družbe. Področje notranje revizije deluje kot samostojna enota, funkcijsko podrejena nadzornemu svetu in organizacijsko upravi družbe. Deluje neodvisno in skladno s sprejeto temeljno listino, Poslovnikom o delovanju notranje revizije, ki temelji na veljavnem Mednarodnem okviru strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju, Kodeksu notranjer evizijskih načel Slovenskega inštituta za revizijo in Kodeksu poklicne etike notranjih revizorjev Slovenskega inštituta za revizijo. Dejavnost notranje revizije pomaga uresničevati cilje družbe in Skupine s sistematičnim in metodičnim ocenjevanjem in izboljševanjem uspešnosti upravljanja tveganj, kontrolnih postopkov in njihovega upravljanja.
V letu 2021 je notranja revizija izvajala notranjerevizijske posle in preostale dejavnosti v skladu z odobrenim letnim načrtom dela. Uresničenih je bilo enajst načrtovanih notranjerevizijskih poslov in dva izredna. V vodilo pri izvajanju načrtovanih poslov so bila ob pripravi letnega načrta prepoznana tveganja, ki so bila v fazi podrobnejšega spoznavanja posameznega področja revidiranja in po začetni oceni tveganj po potrebi dopolnjena. Večji del storitev dajanja zagotovil je vključeval preverjanje ustreznosti zasnove notranjih kontrol in njihovega delovanja v skladu z vnaprej določenimi cilji in standardi. Ob ugotovljenih pomanjkljivostih so bila podana priporočila za njihovo izboljšanje.
Poleg načrtovanega revidiranja so bile mesečno izvedene porevizijske dejavnosti, ki so bile namenjene sprotnemu poročanju o izvedenih ukrepih za boljše obvladovanje tveganj. Vsa priporočila z rokom uresničitve v letu 2021 so bila uresničena.
Notranja revizija je o posameznem opravljenem poslu sproti poročala vodstvu revidirane enote, upravi družbe in revizijski komisiji nadzornega sveta, slednjima tudi o izvajanju notranjerevizijskih priporočil. Nadzornemu svetu notranja revizija poroča letno.
Razvoj notranje revizije se uresničuje s pomočjo programa zagotavljanja in izboljševanja kakovosti. Njegov namen je zagotoviti vsem zainteresiranim stranem, da notranja revizija deluje v skladu z veljavnimi pravili stroke in da je njeno delovanje uspešno in učinkovito. Kakovost in izboljševanje delovanja notranje revizije se zagotavlja še z notranjimi presojami ter s spremljanjem in merjenjem delovanja notranje revizije. Vsi načrtovani kazalniki za merjenje uspešnosti dela notranje revizije so bili v letu 2021 doseženi.
Skupščina delničarjev je na 33. skupščini delničarjev dne 26. 8. 2020 za revidiranje izkazov družbe Luka Koper, d.d., in Skupine Luka Koper imenovala revizijsko družbo BDO Revizija, d.o.o., družba za revidiranje, Cesta v Mestni log 1, Ljubljana, in sicer za poslovna leta 2020, 2021 in 2022.
Stroški revizijskih storitev Luke Koper, d.d., in njenih odvisnih družb so predstavljeni v konsolidiranem računovodskem poročilu v pojasnilu št. 35: Posli z revizijsko družbo.
| Ime in priimek | Funkcija (predsednik, član) | Prvo imenovanje na funkcijo | Zaključek funkcije / mandata | Spol | Državljanstvo | Letnica rojstva | Izobrazba | Strokovni profil | Članstvo v organih nadzora z družbo nepovezanih družb |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Dimitrij Zadel | predsednik | moški | slovensko | VII | stopnja univerzitetni diplomirani inženir strojništva | ne obstaja |
| Ime in priimek | Funkcija (predsednik, namestnik, član NS) | Prvo imenovanje na funkcijo | Zaključek funkcije / mandata | Predstavnik kapitala / zaposlenih | Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS | Spol | Državljanstvo | Letnica rojstva | Izobrazba | Strokovni profil | Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA / NE) | Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA / NE) | Članstvo v organih nadzora drugih družb |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Uroš Ilić | predsednik | predstavnik kapitala | moški | slovensko | 1976 | VIII. stopnja | magister pravnih znanosti | da | ne | ||||
| Milan Jelenc | član | predstavnik kapitala | moški | slovensko | 1949 | VIII. stopnja | magister ekonomskih znanosti | da | ne | Predsednik nadzornega sveta v ADRIAKOMBI, d. o. o. |
| Ime in priimek | Funkcija (predsednik, namestnik, član NS) | Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij |
|---|---|---|
| Milan Jelenc | član | kadrovska komisija |
| član | revizijska komisija | |
| član | poslovna komisija | |
| predsednik (do) | nominacijska komisija |
| Spol | Državljanstvo | Letnica rojstva | Izobrazba | Strokovni profil | Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA / NE) | Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA / NE) | Članstvo v organih nadzora drugih družb |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| ženski | slovensko | VII. stopnja Univerzitetna diplomirana ekonomistka, specialistka revidiranja | da | ne | ne | ||
| moški | slovensko | 1974 | VIII. stopnja Univerzitetni diplomirani strojnik in magister ekonomskih znanosti | da | ne | ne | |
| moški | slovensko | 1959 | IX. stopnja Doktor ekonomskih znanosti |
| Ime in priimek | Funkcija (predsednik, namestnik, član NS) | Prvo imenovanje na funkcijo | Zaključek funkcije / mandata | Predstavnik kapitala / zaposlenih | Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS |
|---|---|---|---|---|---|
| Barbara Nose | članica predstavnica kapitala | ||||
| mag Andraž Lipolt | namestnik predsednika predstavnik kapitala | ||||
| dr Rado Antolovič | član v teku predstavnik kapitala |
| Ime in priimek | Funkcija (predsednik, namestnik, član NS) | Prvo imenovanje na funkcijo | Zaključek funkcije / mandata | Predstavnik kapitala / zaposlenih | Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS | Spol | Državljanstvo | Letnica rojstva | Izobrazba | Strokovni profil | Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA / NE) | Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA / NE) | Članstvo v organih nadzora drugih družb |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Franci Matoz | predsednik | v teku | predstavnik kapitala | moški | Slovensko | 1963 | VII. stopnja | Univerzitetni diplomirani pravnik | da | ne | Predsednik upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev bank, d. d., namestnik predsednika nadzornega sveta Slovenske železnice, d. o. o. | ||
| Nevenka Črešnar Pergar | namestnica predsednika | v teku | predstavnik kapitala | ženski | Slovensko | 1962 | VII. stopnja | Univerzitetna diplomirana pravnica | da | ne | ne | Članstvo v komisijah (revizijska, kadrovska, poslovna komisija, komisija za strateški razvoj) |
| komisija | predsednik / član | Udeležba na sejah |
|---|---|---|
| kadrovska komisija | predsednik | |
| revizijska komisija | član | |
| poslovna komisija | namestnica predsednika | |
| komisija za strateški razvoj | predsednica |
| Ime in priimek | Funkcija (predsednik, namestnik, član NS) | Prvo imenovanje na funkcijo | Zaključek funkcije / mandata | Predstavnik kapitala / zaposlenih | Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS | Spol | Državljanstvo | Letnica rojstva | Izobrazba | Strokovni profil | Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA / NE) | Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA / NE) | Članstvo v organih nadzora drugih družb |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Andrej Koprivec | član | v teku | predstavnik kapitala | moški | Slovensko | 1980 | VII. stopnja | Univerzitetni diplomirani ekonomist | da | ne | ne | ||
| Mag Božidar Godnjavec | član | v teku | predstavnik kapitala | moški | Slovensko | 1972 | VII. stopnja | Magister ekonomskih znanosti | da | ne | ne | ||
| Mag Tamara Kozlovič | članica | v teku | predstavnica kapitala | ženski | Slovensko | 1978 | VIII. stopnja | Magistrica znanosti iz področja |
| Ime in priimek | Funkcija | Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij |
|---|---|---|
| Andrej Koprivec | predsednik / član | revizijska komisija, komisija za strateški razvoj |
| Mag Božidar Godnjavec | predsednik / član | kadrovska komisija, revizijska komisija, poslovna komisija |
| Mag Tamara Kozlovič | članica |
Rižanski vodovod Koper, d.o.o.
| Ime in priimek | Funkcija (predsednik, namestnik, član NS) | Prvo imenovanje na funkcijo | Zaključek funkcije / mandata | Predstavnik kapitala / zaposlenih | Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS | Spol | Državljanstvo | Letnica rojstva | Izobrazba | Strokovni profil | Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA / NE) | Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA / NE) | Članstvo v organih nadzora drugih družb |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Mladen Jovičič | član | v teku | predstavnik zaposlenih | moški | Slovensko | 1969 | V. stopnja | elektro tehnik | da | ne | |||
| Rok Parovel | član | v teku | predstavnik zaposlenih | moški | Slovensko | 1987 | V. stopnja | gimnazijski maturant | da | ne | član nadzornega odbora v Mestni občini Koper |
| predsednik / član | Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij |
|---|---|
| poslovna komisija | član |
| komisija za strateški razvoj | član |
| Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS | Spol | Državljanstvo | Letnica rojstva | Izobrazba | Strokovni profil | Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA / NE) | Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA / NE) | Članstvo v organih nadzora drugih družb |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| v teku | moški | Slovensko | 1972 | VI/1 stopnja | Inženir logistike | da | ne | ne |
| predsednik / član | Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij | Spol | Državljanstvo | Izobrazba | Letnica rojstva | Strokovni profil | Članstvo v organih nadzora z družbo nepovezanih družb |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| član | ženski | slovensko | VIII stopnja | Magistra ekonomskih znanosti | NLB Banka AD Skopje | ||
| moški | slovensko | VII stopnja | Univerzitetni diplomirani ekonomist | ne | |||
| komisija za nominacije (v obdobju do ) | ženski | slovensko | VII stopnja | Univerzitetna diplomirana ekonomistka | Nadzorni svet Unior d d |
| Ime in priimek | Funkcija (predsednik, član) | Fiksni prejemki - bruto (1) | Variabilni prejemki - bruto | Odloženi prejemki (3) | Odpravnine (4) | Bonitete (5) | Vračilo izplačane nagrade - "claw-back" (6) | Skupaj bruto (1+2+3+4+5-6) | Skupaj neto (13) |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Dimitrij Zadel | predsednik uprave do 15. 11. 2021 | 160.778,62 | 86.274,48 | 0,00 | 83.680,98 | 754,11 | 0,00 | 331.488,19 | 158.501,39 |
| Metod Podkrižnik | član uprave do 15. 11. 2021 | 144.645,77 | 77.561,17 | 0,00 | 75.379,38 | 6.726,39 | 0,00 | 304.312,71 | 135.884,51 |
| Irma Gubanec | članica uprave do 15. 11. 2021 | 144.202,08 | 77.708,76 | 0,00 | 75.398,10 | 2.020,07 | 0,00 | 299.329,01 | 141.253,82 |
| Boštjan Napast | predsednik uprave | 0,00 | 0,00 | 0,00 | 0,00 | 0,00 | 0,00 | 0,00 | 167,46 |
| Rober Rožac | član uprave | 6.267,36 | 0,00 | 0,00 | 0,00 | 417,77 | 0,00 | 6.685,13 | 3.974,36 |
| Vojko Rotar | član uprave - delavski direktor | 134.046,64 | 34.256,60 | 28.944,08 | 0,00 | 3.497,43 | 0,00 | 200.744,75 | 86.401,95 |
| Ime in priimek | Funkcija | Plačilo za opravljanje funkcije - bruto letno ( ) | Sejnine NS in komisij - bruto letno ( ) | Skupaj bruto ( ) | Skupaj neto | Potni stroški neto |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Uroš Ilić | Predsednik do | |||||
| Andraž Lipolt | namestnik predsednika do | |||||
| Rado Antolovič | član | |||||
| Milan Jelenc | član do | |||||
| Barbara Nose | članica | |||||
| Tamara Kozlovič | članica | |||||
| Mladen Jovičič | član | |||||
| Mehrudin Vuković | član | |||||
| Rok Parovel | član | |||||
| Franci Matoz | Predsednik od | |||||
| Nevenka Pergar Črešnar | član od | |||||
| Andrej Koprivec | član od | |||||
| Božidar Godnjavec | član od | |||||
| Simon Kolenc | zunanji član od | |||||
| Simona Razvornik Škofič | zunanja članica do | |||||
| Mateja Treven | zunanja članica do |
Znesek, ki ga družba nakaže na račun posameznika kot plačilo po akontaciji dohodnine, ki pa ne upošteva morebitnih naknadnih doplačil dohodnine posameznika.
Slovenska obala je sorazmerno majhen prostor, v katerem luško transportna dejavnost predstavlja eno najpomembnejših aktivnosti. Odvija se v koprskem pristanišču, ki je edino tovorno pristanišče v Sloveniji.
Pristanišče s svojim delovanjem vpliva na podobo Kopra, razvoj regije, slovenskega gospodarstva in logistike v tem delu Evrope. Obsega celovit vodni in priobalni prostor, v katerem se opravljajo pristaniške dejavnosti, ki so namenjene tovornemu in potniškemu prometu. V več kot 60-letnem delovanju je koprsko pristanišče doživelo izreden razvoj in se mednarodno uveljavilo.
postavljeni ambiciozno in se v veliki meri tudi dosegajo. Z uresničevanjem razvojnih usmeritev pristanišča Luka Koper krepi svoje konkurenčne prednosti.
Luka Koper se zaveda vplivov, ki jih ima pristaniška dejavnost na okolje. Pristanišče se ureja z mislijo na prihodnje rodove, ki bodo na Obali živeli, ustvarjali in odraščali. Zavezanost Luke Koper trajnostnemu razvoju je zagotovilo, da bo prihodnji razvoj prijazen do okoliških prebivalcev, naravnega okolja in zaposlenih. O trajnostni naravnanosti in razvoju se podrobneje poroča v trajnostnem poročilu v nadaljevanju tega dokumenta.
O poslovanju v letu 2021 in vplivu pandemije covida-19 se poroča v posameznih poglavjih v nadaljevanju tega dokumenta.
V Skupini Luka Koper so poleg obvladujoče družbe Luka Koper, d. d., še odvisne družbe in pridružene družbe. Družbe Skupine Luka Koper opravljajo svojo dejavnost v dveh državah in sicer na območju Republike Slovenije, družba Adria Transport Croatia, d. o. o., v 100 % lastništvu Adria Transport, d. o. o., pa opravlja dejavnost na območju Republike Hrvaške.
GRI GS 102-1, 102-3, 102-4, 102-5
GRI GS 102-7
Družba Luka Koper, d. d., je naložbo v odvisno družbo Luka Koper Pristan, d. o. o., prenesla med sredstva za prodajo, saj je v maju 2021 sprejela odločitev o začetku postopka redne likvidacije odvisne družbe. Redna likvidacija se je pričela dne 15. septembra 2021.
| Ime družbe | LUKA KOPER, pristaniški in logistični sistem, delniška družba |
|---|---|
| Skrajšano ime družbe | LUKA KOPER, d. d. |
| Vojkovo nabrežje 38, 6000 Koper – Capodistria | |
| Sedež družbe | Koper |
| Poslovni naslov | Koper, Vojkovo nabrežje 38, 6000 Koper/Capodistria |
| Pravnoorganizacijska oblika | Delniška družba d. d. |
| Telefon | 05 66 56 100 |
| Faks | 05 63 95 020 |
| Elektronska pošta | portkoper\@luka-kp.si |
| Spletna stran | www.luka-kp.si |
| Trajnostni razvoj | http://www.zivetispristaniscem.si |
| Vpis v sodni register | Okrožno sodišče v Kopru pod vložno številko 066/10032200 |
| Matična številka | 5144353000 |
| Davčna številka | SI 89190033 |
| Osnovni kapital družbe | 58.420.964,78 evra |
| Število delnic | 14.000.000 navadnih kosovnih delnic |
| Kotacija delnic | Prva kotacija Ljubljanske borze |
| Oznaka delnice | LKPG |
| Predsednik uprave | Boštjan Napast |
| Član uprave | Robert Rožac |
| Član uprave - delavski direktor | Vojko Rotar |
| Predsednik nadzornega sveta | Franci Matoz |
| Osnovna dejavnost družbe | Storitveno podjetje; pristaniški in logistični sistem |
| Dejavnosti v Skupini Luka Koper | Različne storitvene dejavnosti |
V Skupini Luka Koper so povezane družbe, ki z različnimi storitvami zaokrožajo celovito ponudbo pristanišča. V Skupino Luka Koper je vključenih sedem družb in sicer obvladujoča družba in šest odvisnih družb:
| Skupina Luka Koper na dan 31. decembra 2021 (7 družb) | |
|---|---|
| Obvladujoča družba | Luka Koper, d. d. |
| Odvisne družbe (6 družb) | |
| Luka Koper INPO, d. o. o. | 100 % |
| Adria Terminali, d. o. o. | 100 % |
| Luka Koper Pristan, d. o. o., v likvidaciji | 100 % |
| Logis-Nova, d. o. o. | 100 % |
| Adria Investicije, d. o. o. | 100 % |
| TOC, d. o. o. | 68,13 % |
| Pridružene družbe (5 družb) | |
| Adria Transport, d. o. o. | 50 % |
| Adria Transport Croatia, d. o. o. | 50 %, v -100 % lastništvu Adrie Transport, d. o. o. |
| Adria-Tow, d. o. o. | 50 % |
| Adriafin, d. o. o. | 50 % |
| Avtoservis, d. o. o. | 49 % |
O spremembah v okviru odvisnih in pridruženih družb podrobneje poročamo v poglavju 29.1 Podlage za pripravo računovodskih izkazov.
GRI GS 102-45
GRI GS 102-2, 102-7, 413-1
Družbi Adria Investicije, d. o. o., in Logis-Nova, d. o. o., nista bili vključeni v konsolidirane izkaze, ker za pošteno predstavitev finančnega položaja Skupine nista pomembni, saj poslujeta v zelo omejenem obsegu.
V trajnostno poročilo je vključenih 7 družb, ki sestavljajo Skupino Luka Koper (obvladujoča družba in odvisne družbe), in sicer v vsebinah, ki se dotikajo njihovega poslovanja. Pri vsaki vsebini je v kazalu GRI opredeljena meja poročanja.
Luka Koper je edino večnamensko slovensko pristanišče in obsega celovit vodni in priobalni prostor, v katerem se opravljajo pristaniške dejavnosti, namenjene tovornemu prometu, in dejavnosti, namenjene potniškemu prometu.
Osnovna dejavnost pristanišča je izvajanje pretovornih in skladiščnih storitev za vse vrste blaga. Skupina Luka Koper izvaja enajst osnovnih storitev (nakladanje/razkladanje ladij, nakladanje/razkladanje kamionov, nakladanje/razkladanje vagonov, vkrcavanje/izkrcavanje potnikov, skladiščenje, dostava, privez ladij) ter vrsto dopolnilnih storitev na blagu in drugih storitev, kar strankam zagotavlja celovito logistično podporo.
Luka Koper, d. d., je leta 2008 z državo sklenila Koncesijsko pogodbo za opravljanje pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture na območju koprskega tovornega pristanišča. Koncesijska pogodba je bila sklenjena za obdobje 35 let, kakor določa Pomorski zakonik. Dogovorjena koncesijska dajatev znaša 3,5 odstotka poslovnih prihodkov od prodaje družbe, iz katerih so izločeni prihodki od pristaniških pristojbin. V koncesijsko dajatev so vključene tudi vodna pravica, vodne takse in druge dajatve, povezane z uporabo morja, ki pripada Republiki Sloveniji.
Celotno koncesijsko dajatev plačuje Luka Koper, d. d., Republiki Sloveniji, ki nato polovico zneska nameni lokalnim skupnostim, Mestni občini Koper in od 1. januarja 2015 tudi Občini Ankaran.
V Luki Koper, d. d., se izvajata dve gospodarski javni službi, in sicer gospodarska javna služba rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet, in gospodarska javna služba zbiranja odpadkov s plovil na območju koprskega pristanišča.
Za izvajanje osnovne pristaniške dejavnosti pretovora in skladiščenja ima Luka Koper dvanajst specializiranih terminalov, ki so organizirani glede na blago oziroma tovor, ki ga sprejemajo. Vsak terminal ima svoje značilnosti, ki jih določajo za blago specifičen delovni proces, tehnološki postopki in tehnologija. Terminali so združeni v pet profitnih centrov. Podrobno so opisani na spletni strani Storitve in terminali - Luka Koper d.d. (luka-kp.si). Osnovna pristaniška dejavnost se izvaja na eni lokaciji, in sicer na območju pristanišča.
Koncesijsko območje obsega 285 ha kopenskih površin, ki vključujejo 62,6 ha pokritih skladišč in 110 ha odprtih površin. Ob 225 hektarjih morske površine in 3.475 metrih obale je 30 ladijskih privezov. Storitve logistične dejavnosti obsegajo:
Storitve posameznih terminalov dopolnjujejo družbe Luka Koper INPO, d. o. o., Adria-Tow, d. o. o., Adria Transport, d. o. o., in Avtoservis, d. o. o., kar omogoča hitro prilagajanje potrebam kupcev.
Družba Luka Koper INPO, d. o. o, opravlja različne dejavnosti za potrebe matične družbe in zunanje uporabnike, in sicer v okviru treh enot: storitvene, maritimne in komunalne. Ob tem družba skrbi za zaposlovanje in usposabljanje invalidov.
Adria Transport, d. o. o., skrbi za vzpostavitev učinkovite železniške logistike med koprskim pristaniščem in njegovim zaledjem.
Avtoservis, d. o. o., ponuja celovito servisno storitev za osebna in lahka industrijska vozila. Storitve nudi uvoznikom in izvoznikom vozil ter špediterjem, ki koristijo koprsko pristanišče kot logistično rešitev.
Družba Adria Terminali, d. o. o., upravlja kopenski logistični terminal v Sežani, ki opravlja dejavnost pretovora in skladiščenja različnih vrst blaga v kontejnerskem prometu. Terminal je dobro povezan tako z železniško kot s cestno infrastrukturo.
Poleg osnovne, pristaniške dejavnosti zaokrožujejo delovanje Skupine Luka Koper tudi dejavnosti:
Družba Luka Koper, d. d., je naložbo v odvisno družbo Luka Koper Pristan, d. o. o., prenesla med sredstva za prodajo, saj je v maju 2021 sprejela odločitev o začetku postopka redne likvidacije odvisne družbe. Redna likvidacija se je pričela dne 15. septembra 2021. Drugih sprememb v organizaciji v letu 2021 ni bilo.
Z zanesljivo in razvito pristaniško ponudbo podpiramo globalne logistične rešitve do osrčja Evrope skladno s potrebami gospodarstva in najzahtevnejših kupcev.
Luka Koper kot vodilni pristaniški sistem za globalne logistične rešitve držav srednje in vzhodne Evrope.
Sodelovanje Odgovornost Spoštovanje Pripadnost Ustvarjalnost
V letu 2021 je Luka Koper nadaljevala izvajanje aktivnosti za dosego ciljev, določenih v Strateškem poslovnem načrtu 2020–2025, predvsem povečanja pretovora kontejnerjev na 1,2 milijona kontejnerskih enot (TEU) in avtomobilov na 0,9 milijona enot. V strategiji je poleg ciljev družbe in usmeritev zapisanih devet strateških projektov, s katerimi bo družba ta strateški poslovni načrt udejanjala. Projekti obsegajo širitve kapacitet na obeh strateških blagovnih skupinah in digitalizacijo ključnih procesov, predvsem v povezovanju celotne logistične verige, ter povečanje pretočnosti pristanišča.
V okviru intenzivnega infrastrukturnega razvoja, predvidenega v omenjenem dokumentu, so se v letu 2021 zaključili projekti podaljšanja obale prvega pomola na južnem delu, gradnje garažne hiše, gradnje vhoda Bertoki in navezovalne cestne povezave. Večina teh naložb je bila delno financirana z evropskimi sredstvi.
Vlada Republike Slovenije je v februarju 2021 sprejela Program razvoja pristanišča 2021–2025, s katerim se na ravni idejne zasnove načrtujeta prostorski in infrastrukturni razvoj pristanišča ter dinamika izvedbe načrtovanih infrastrukturnih ureditev. Iz dokumenta izhaja, da se bo naslednjih pet let izkoristilo za povečanje kapacitet koprskega tovornega pristanišča s pospešenim investiranjem v povečevanje števila priveznih mest in obsega skladiščnih površin ter investiranjem v cestno in železniško infrastrukturo v pristanišču.
Podpisan je bil tristranski sporazum med Občino Ankaran, Ministrstvom za infrastrukturo in Luko Koper, d. d., o ureditvi medsebojnih razmerij pri projektu ureditve ankaranskega obrobnega kanala in Železniške ceste. Sporazum omogoča ureditev ankaranskega obrobnega kanala, kar bo izboljšalo poplavno varnost območja, hkrati pa je to pogoj za začetek širitve pristanišča na območje t. i. ankaranske bonifike. Naslednja leta bo družba tako lahko izkoristila za dodatno povečanje kapacitet pristanišča. S povečevanjem števila priveznih mest, skladiščnih površin, cestne in železniške infrastrukture v pristanišču in njegovi okolici ter s projekti s področja digitalne transformacije bo Luka Koper prenovljeno dvotirno progo pričakala pripravljena, ob tem pa skrbela za doseganje najvišjih standardov trajnostnega razvoja.
priklopa ladij na električno omrežje v času priveza za privezna mesta ro-ro in VNT/ro-ro v tretjem bazenu.
Možnost premeščanja morskega mulja, ki nastane ob vzdrževanju globin in poglabljanju bazenov v pristanišču, kot tudi vplovnih kanalov v slovenskem morju je bila umeščena v državni Pomorski prostorski načrt (PPN).
Družba si je kljub zahtevnim zdravstvenim razmeram s komercialnim pristopom, prilagojenim razmeram, zagotovila povečanje količin pretovora in s tem po pretovoru kontejnerjev in vozil ohranila primat med pristanišči v severnem Jadranu in Sredozemlju.
V strateškem poslovnem načrtu je družba začrtala razvoj pristanišča do leta 2030, ko bo Luka Koper zgradila sodoben kontejnerski terminal s kapaciteto približno 2 milijona kontejnerskih enot (TEU). Luka Koper ima z omenjenim dokumentom jasno zastavljeno strategijo razvoja, zaradi česar lahko upravičeno pričakuje dolgoročno stabilno rast.
Za razvoj koprskega pristanišča je ključna v letu 2021 začeta zgradnja drugega tira med Divačo in Koprom, ki bo po informacijah družbe 2TDK (koncesionar za izgradnjo in upravljanje z drugim železniškim tirom Divača–Koper) operativen v letu 2026. To pomeni, da do zaključka leta 2025 Luka Koper še ne bo mogla računati na opazno povečanje zmogljivosti železniških kapacitet. V tem času bo družba skupaj z deležniki povečevala kapaciteto obstoječe železniške proge z organizacijskimi ukrepi, infrastrukturnimi prilagoditvami ter ukrepi s področja informacijske tehnologije.
GRI GS 103-1, 103-2, 103-3
Poslovni uspešnosti Luke Koper in ekonomskim vplivom Luke Koper na širše okolje so v matriki bistvenosti v letu 2020, ki velja tudi za Letno poročilo 2021, pripisali visoko pomembnost tako deležniki kot družba Luka Koper, d. d. Luka Koper, d. d., prepoznava dolgoročne priložnosti za uspešno poslovanje družbe in si za osnovni cilj postavlja maksimiranje vrednosti delniške družbe z upoštevanjem najvišjih ciljev trajnostnega razvoja. Kot družbeno odgovorna družba ustvarja razmere in okolje za zadovoljstvo kupcev, zaposlenih, lastnikov ter lokalne in širše skupnosti ter za sobivanje z naravnim okoljem in uresničitev širših razvojnih projektov. Vzpostavlja ravnotežje med okoljskimi in socialnimi vidiki ter ekonomskimi zahtevami.
Razvojna strategija Luke Koper temelji na okoljevarstvenem upravljanju. Izhaja iz načela: Uvajati ukrepe, ki ne bodo zgolj zadostili zakonskim zahtevam, temveč z najboljšo tehnologijo tudi zmanjševali neželene vplive.
Obvladovanja tveganj in priložnosti. Odločitve se sprejemajo na sejah uprave na podlagi podanih in obravnavanih predlogov. Odgovornost glede odločanja je opredeljena v splošnih aktih družbe in drugi notranji regulativi. Vrednote družbe ter partnerska podjetniška kultura družbe se gradijo prek komuniciranja. Komunikacija se izvaja redno in sistematično prek sej uprave, planske konference, obdobnih koordinacij, tedenskih operativnih sestankov, sestankov timov za kakovost in drugih oblik delovnih sestankov. Preverjanje se izvaja z neposrednim preverjanjem nadrejenih, s poročili o izvedenem delu, preverjanjem izvedenih programov dela, preverjanjem izvedenih sklepov uprave, poslovnim poročanjem, z notranjimi in zunanjimi presojami, notranjimi in zunanjimi revizijami in vodstvenimi pregledi, s poročili o delu pri projektih ipd. V primeru odstopanj, ki so zaznana v fazi preverjanja in pri drugih oblikah nadzora, se ukrepa sistemsko, skladno s predpisom o izvajanju ukrepov za izboljšanje.
Luka Koper je bila med prvimi evropskimi pristanišči, ki je celotno poslovanje uredila v skladu z mednarodnimi standardi kakovosti. Temu je botrovala odločitev, da se k povečevanju dodane vrednosti in zadovoljstva odjemalcev pristopi sistematično. Obvladovani sistemi so predstavljeni na spletni strani družbe Kakovost – Luka Koper, d. d. (luka-kp.si). Enoviti sistem vodenja Luke Koper je bil tudi v letu 2021 preverjen in certificiran pri strokovni in neodvisni instituciji.
Pristaniška dejavnost ima s številnimi neposrednimi in posrednimi učinki izjemno pomembno vlogo pri konkurenčnosti širšega gospodarskega prostora, saj ustvarja dodano vrednost v pristaniški dejavnosti in podpornih pristaniških dejavnostih. Ustvarjeni prihodki pristaniške dejavnosti predstavljajo približno četrtino prihodkov gospodarstva v Obalno-kraški regiji, pristaniška dejavnost pa ima v regiji več kot 17-odstotno dodano vrednost. Pristaniška dejavnost je tudi velik zaposlovalec in zagotavlja kar 15 odstotkov delovnih mest v regiji. Luka Koper spodbuja širše družbeno okolje tudi v obliki sponzorstev, donacij in članarin ter s plačevanjem nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča Mestni občini Koper in Občini Ankaran. Občini prejemata tudi del koncesijske dajatve, ki jo družba plačuje koncedentu, torej državi. Spodbuden za razvoj mesta, regije in turizma je tudi potniški promet Luke Koper. Trajnostno naravnanost družba izkazuje s sprejetimi strateškimi usmeritvami razvoja na okoljskem področju in sprejeto politiko varnega in zdravega pristaniškega okolja ter energetske učinkovitosti.
GRI GS 203-2, 413-1
Pristaniška dejavnost pomembno vpliva na konkurenčnost širšega gospodarskega prostora, prispeva k ustvarjanju delovnih mest ter storitev in blaga v regijskem in nacionalnem gospodarstvu. Luka Koper ima velike neposredne in posredne učinke na slovensko gospodarstvo. Neposredni učinki se kažejo v ustvarjeni dodani vrednosti v pristaniški dejavnosti (logistične storitve, prekladanje, notranji transport, skladiščenje) in podpornih pristaniških dejavnostih (pilotaža, vleka, oskrba ladij, vzdrževanje ladij, privezovanje, pomorski agenti, kamionski terminal, kontrolne hiše).
Posredni učinki se kažejo predvsem v dodani vrednosti dejavnosti špedicije, prevozništva, gradbenih, tehničnih, bančnih, zavarovalnih storitev ter storitev javne uprave. Luka Koper širše družbeno okolje spodbuja tudi v obliki sponzorstev, donacij in članarin ter s plačevanjem nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča Mestni občini Koper in Občini Ankaran. Občini prejemata tudi del koncesijske dajatve, ki jo družba plačuje koncedentu, torej državi. Spodbuden za razvoj mesta, regije in turizma je tudi potniški promet Luke Koper.
Luka Koper je v letu 2020 pri Gospodarski zbornici Slovenije naročila študijo vplivov pristaniške dejavnosti na slovensko gospodarstvo v letih od 2009 do 2018. Rezultati študije so prikazani na spodnji sliki.
Dejavnosti Luke Koper (ožje): prekladanje, skladiščenje, upravljanje pristaniške infrastrukture
Podporne pristaniške dejavnosti (širše): pilotaža, vleka, oskrba in vzdrževanje ladij, privezovanje ladij, kamionski terminal, kontrolna dejavnost in druge splošne storitve
| Na pristaniške dejavnosti je bilo leta 2018 vezanih | 7.154 delovnih mest |
|---|---|
| 1 € prodaje v pristaniški dejavnosti | ustvari še 3,3 € v gospodarstvu |
| 24 % prihodkov |
Gospodarstva v Obalno-kraški regiji je vezanih na pristaniško dejavnost. Skupni prihodki pristaniške dejavnosti so v letu 2018 znašali več kot 1,2 miljarde €. Pristaniška dejavnost je za vsak ustvarjen 1 € dodane vrednosti prispevala (skoraj) +1 € k dodani vrednosti v ostalih dejavnostih. Vsako delovno mesto v pristaniški dejavnosti je v letu 2018 prispevalo še k 1,55 delovnega mesta v ostalih dejavnostih.
Vir: https://worldview.stratfor.com/article/decade-forecast-2015-2025
GRI GS 102-6
Pomorski blagovni tokovi so najpomembnejši segment mednarodne trgovinske menjave na svetu. Pri tem predstavljajo pristanišča bistveno vez za spajanje industrijskih, prometnih in trgovskih vozlišč. Pristanišča so strateške točke, saj igrajo pomembno vlogo v odnosih med državami, poleg tega pa so tudi stičišča različnih kultur in logistična križišča kopenskega in pomorskega prometa.
Do leta 2025 predvidevajo neurejen svet z različnimi centri moči po vseh celinah, pri čemer bodo edina stalnica ZDA, ki pa ne bodo več tako močno vključene v posredovanja po vsem svetu. Izjemno pomembne bodo relacije med EU, ZDA in Kitajsko ter nenazadnje tudi Rusijo. Močno evropsko povezovanje bo pomembno tudi v primeru zaostrenih gospodarskih razmer. V nasprotnem primeru pa se bodo svetovne velesile povezovale s posameznimi državami v Evropi in ustvarjale močne bilateralne odnose, tudi kapitalske, zelo verjetno na podlagi zgodovinskih povezav. Na Daljnem vzhodu je pričakovati nižanje gospodarske rasti Kitajske. Večina blagovnih znamk bo svojo poceni proizvodnjo iz Kitajske selila v države okoli Indijskega oceana, ki bodo okoli leta 2025 beležile visoko rast gospodarstva, podobno tisti na Kitajskem pred leti.
Pandemija covida-19 je tudi v letu 2021 pretresala svetovno gospodarstvo. V začetku leta 2021 je bilo občutiti postopno okrevanje in krepitev gospodarske aktivnosti v mednarodnem okolju, proti koncu leta 2021 pa je pojav nove različice virusa povečal nestanovitnost finančnih trgov in ustavil širše okrevanje. Ob poslabšanih epidemičnih razmerah se je upočasnila rast aktivnosti v storitvenih dejavnostih, vztrajanje motenj v dobavnih verigah pa zavira predelovalne dejavnosti, zlasti avtomobilsko industrijo.
Na področju kontejnerskega prometa se je tudi v letu 2021 nadaljeval trend prevzema pomembnih deležev večjih logistov s strani kontejnerskih ladjarjev in s tem njihov vse večji prodor na področje špedicije oziroma celovitih ponudb t. i. transporta 'door to door'. Pri tem je opaziti, da ima v mednarodnem kontejnerskem prometu vse večjo vlogo model 'carrier haulage', po katerem tudi za kopenski transport poskrbi ladjar. Vse kaže na nadaljevanje trenda tudi v naslednjih letih, saj bodo ladjarji samo tako ostali konkurenčni na globalni ravni.
Na pretovor kontejnerjev je v letu 2021 pomembno vplivalo hitro okrevanje svetovnega gospodarstva, do katerega je prišlo kljub še vedno trajajočim izzivom, povezanim s širjenjem pandemije covida-19. Okrevanje gospodarstva po vsem svetu je posledično pomenilo povečanje prekomorskega kontejnerskega prometa, predvsem med Azijo in Evropo. Povečanje količin v kontejnerskem prometu ter še vedno prisotne omejitve zaradi koronavirusa po vsem svetu so botrovali odklonom v transportnih verigah in se najbolj odražali v zamudah ladij na domala vseh transportnih poteh. Enako je tudi Luka Koper vse leto 2021 beležila izjemne zamude ladij ter prihode zunaj dogovorjenih 'oken', kar je dodatno obremenilo tako terminal kot povezave z zaledjem.
2021 dosegla 80 milijonov prodanih avtomobilov, kar je še vedno bistveno manj kot pred pandemijo, ko je bilo prodanih 90 milijonov avtomobilov. Prodaja novih avtomobilov se je v Evropski uniji zmanjšala za 2,4 odstotka in dosegla 9,7 milijonov enot. Svežnji spodbud za povečanje prodaje avtomobilov, ki so jih po izjemnem vplivu pandemije na prodajo avtomobilov uvedle vlade, naj bi spodbudili predvsem prodajo vozil na alternativni pogon.
Luka Koper zaradi ugodne strateške lege, široke palete pretovornih storitev, dobrih prekomorskih in zalednih povezav ter dobrega sodelovanja s pristaniško skupnostjo iz leta v leto povečuje svojo prepoznavnost v svetu. Osnovno pristaniško dejavnost pretovora in skladiščenja blaga izvaja za svoja zaledna tržišča. Najpomembnejši zaledni trgi Luke Koper so države srednje in jugovzhodne Evrope brez dostopa do morja in lastnih pristanišč. Najpomembnejše zaledno tržišče za Luko Koper je Avstrija, ki predstavlja kar 38 odstotkov celotnega pretovora. Blago iz tega tržišča se pretovarja na vseh terminalih. Drugo najpomembnejše zaledno tržišče je Madžarska, ki predstavlja 12 odstotkov celotnega pretovora. Tu prevladujejo kontejnerji, pomembni so še avtomobili, generalni tovori in sipki tovori. Preostala najpomembnejša zaledna tržišča so Slovaška z 9 odstotki, Češka s 4 odstotki in Poljska z 2 odstotkoma celotnega pretovora Luke Koper. Pomembna so predvsem za vozila, generalno blago in kontejnerje. Na omenjenih tržiščih ima koprsko pristanišče še veliko možnosti za povečanje tržnega deleža. Nemčija je za Luko Koper najpomembnejše potencialno tržišče. Svoje storitve Luka Koper ponuja tudi prekomorskim trgom, na katerih promovira koprsko pristanišče kot idealno vstopno in izstopno točko za omenjena zaledna tržišča. In ne nazadnje je pomembna tudi Slovenija, ki kot domače tržišče dosega med 25 in 30 odstotki skupnega pretovora koprskega pristanišča.
Povečanje globalne trgovinske izmenjave je v letu 2021 imelo pozitiven vpliv na zanimanje za logistično pot prek koprskega pristanišča. Skupina Luka Koper je dobro obvladovala posledice pandemije tako z zdravstvenega kot s poslovnega vidika. Koprsko pristanišče kot strateška infrastruktura je ves čas normalno delovalo in opravljalo vse storitve za svoje stranke.
V letu 2021 je bilo občutiti postopno okrevanje in krepitev gospodarske aktivnost v mednarodnem okolju, kar je vplivalo tudi na dobre poslovne rezultate Skupine Luka Koper, čeprav je pojav nove različice virusa proti koncu leta 2021 povečal nestanovitnost finančnih trgov in ustavil širše okrevanje. Finančni kazalniki, ki jih je Skupina Luka Koper dosegla v letu 2021, so večinoma nekoliko nižji kot tisti doseženi v letu 2020, in sicer zaradi enkratnih dogodkov pripoznanih med drugimi prihodki, ki so vplivali na boljše rezultate poslovanja v letu 2020.
| Ladijski pretovor v tonah | 2020 | Načrt 2021 | 2021 |
|---|---|---|---|
| Skupaj | 20.821.166 | 20.546.387 | 19.523.137 |
Ladijski pretovor Skupine Luka Koper je v letu 2021 na skoraj vseh blagovnih skupinah dosegel ali presegel načrtovane količine oziroma pretovor leta 2020.
| Blagovne skupine (v tonah) | 2020 | Načrt 2021 | 2021 | Indeks 2021/načrt 2021 | Indeks 2021/2020 |
|---|---|---|---|---|---|
| Generalni tovori | |||||
| Kontejnerji | |||||
| Avtomobili | |||||
| Tekoči tovori | |||||
| Sipki in razsuti tovori | |||||
| Skupaj |
Na blagovni skupini generalni tovori je bilo v letu 2021 doseženo povečanje klasičnega ladijskega pretovora, upad pa je bil zabeležen na segmentu polnjenja in praznjenja kontejnerjev. Znotraj blagovne skupine generalni tovori se je povečal ladijski pretovor železovih proizvodov, zmanjšal pa se je ladijski pretovor lesa zaradi višje odkupne cene lesa ter zviševanja ladijskih voznin.
Povečal se je tudi pretovor sipkih in razsutih tovorov, predvsem zaradi povečanja pretovora železove rude ter po zaslugi sklenitve novih poslov z umetnimi gnojili, industrijsko soljo, povečanega utečenega posla s sojo ter povečanja količin odpadnega železa.
| Blagovne skupine | 2020 | Načrt 2021 | 2021 | Indeks 2021/načrt 2021 | Indeks 2021/2020 |
|---|---|---|---|---|---|
| Kontejnerji – TEU | 997.574 | +6 % | |||
| Avtomobili – kos | 656.477 |
Na blagovni skupini kontejnerjev je Skupina Luka Koper zaključila leto 2021 s 6-odstotno rastjo ladijskega pretovora v TEU v primerjavi z letom 2020. Konec leta 2021 je bil na kontejnerskem terminalu dosežen nov letni zgodovinski rekord v pretovoru kontejnerjev v višini 997.574 kontejnerskih enot (TEU), s tem je bil prekoračen predhodni rekord iz leta 2018, ki je znašal 988.501 kontejnerskih enot (TEU). Na pretovor kontejnerjev je v letu 2021 pomembno vplivalo hitro okrevanje svetovnega gospodarstva, do katerega je prišlo kljub še vedno trajajočim izzivom, povezanim s širjenjem pandemije covida-19, in s katerim se je povečal prekomorski kontejnerski promet, predvsem med Azijo in Evropo. Stalnica v letu 2021 so bile tudi izjemne zamude ladij ter prihodi zunaj dogovorjenih 'oken', kar je dodatno obremenilo tako terminal kot povezave z zaledjem. Ob porastu količin v letu 2021 je treba izpostaviti izjemno rast v segmentu t. i. hladilnih kontejnerjev.
V letu 2021 je bilo pretovorjenih 656.477 avtomobilov. V letu 2021 razmere na avtomobilskem trgu niso bile nestabilne samo zaradi vpliva in posledic pandemije covida-19, temveč predvsem zaradi pomanjkanja avtomobilskih polprevodnikov in drugih komponent, kar je povzročalo občasne zastoje v proizvodnji avtomobilov in prisililo proizvajalce, da so zmanjševali ali celo delno zapirali svojo proizvodnjo.
Okrevanje dejavnosti križarjenja je bilo po popolni zaustavitvi dejavnosti v letu 2020 postopno. Potniški terminal je tako v letu 2021 zabeležil 11 prihodov potniških ladij s skupno 4.450 potniki. V celotni strukturi ladijskega pretovora prevladujejo kontejnerji, katerih delež je glede na leto 2020 ostal nespremenjen. Zmanjšal se je delež tekočih tovorov, povečal pa delež sipkih in razsutih tovorov. Delež blagovne skupine avtomobili pa je ostal nespremenjen.
Luka Koper je v letu 2021 kljub oteženim razmeram na trgu ohranila stabilnost pretovora obeh strateških blagovnih skupin, kontejnerjev in avtomobilov. V letu 2021 je na območju severnega Jadrana poleg Luke Koper rast pretovora kontejnerjev doseglo še pristanišče Reka, in sicer v višini 3 odstotkov. Padec pretovora sta zabeležili pristanišči Benetke in Trst, prvo za 3 odstotke in drugo za 5 odstotkov. Od severnoevropskih pristanišč sta v letu 2021 rast zabeležila pristanišče Rotterdam, in sicer 7-odstotno, in pristanišče Hamburg, kjer je bila rast pretovora kontejnerjev glede na leto 2020 2-odstotna, pristanišče Antwerpen pa je ohranilo pretovor kontejnerjev na ravni leta 2020.
| 2020 | 2021 | Rast | |
|---|---|---|---|
| Benetke | 945.051 | -3 % | |
| Trst | 528.676 | -5 % | |
| Koper | 687.921 | 997.574 | +6 % |
| Reka | 652.319 | +3 % |
Luka Koper je v letu 2021 v primerjavi s konkurenti zabeležila največjo rast pretovora vozil. Pristanišče Valencia je v letu 2021 zabeležilo 7-odstotni padec pretovora vozil, pristanišče Barcelona pa rast v višini 4 odstotkov.
| Barcelona | Valencia | Luka Koper |
|---|---|---|
| 480.337 | 533.137 | 617.157 |
| 499.011 | 493.697 | 656.477 |
| +4 % | -7 % | +6 % |
| 2020 | 2021 |
Postopno okrevanje gospodarstva v letu 2021 je pozitivno vplivalo na večji ladijski pretovor Skupine Luka Koper, kar se je odrazilo v višjih čistih prihodkih od prodaje. Ob 7-odstotnem povečanju ladijskega pretovora v letu 2021 glede na leto 2020, so se čisti prihodki od prodaje povečali za 9 odstotkov oziroma za 18,5 milijona evrov.
| Skupina Luka Koper | Čisti prihodki od prodaje v evrih |
|---|---|
| 2020 | 206.038.900 |
| 2021 | 224.990.379 |
| Skupina Luka Koper | Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) v evrih |
|---|---|
| 2020 | 32.762.465 |
| 2021 | 30.745.444 |
Kljub višjim čistim prihodkom od prodaje je Skupina Luka Koper v letu 2021 dosegla nižji poslovni izid iz poslovanja (EBIT) kot v letu 2020, predvsem zaradi drugih prihodkov, ki so bili za 54 odstotkov oziroma za 5,5 milijona evrov manjši kot v letu 2020. V letu 2020 so bili namreč pripoznani prihodki v višini 2,3 milijona evrov iz naslova odpisanih obveznosti za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje skladno z zakonom o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covida-19, v letu 2021 pa so se prihodki iz naslova odprave rezervacij zmanjšali za 3,3 milijona evrov.
| Rotterdam | Antwerpen | Hamburg |
|---|---|---|
| 14.349.000 | 15.300.000 | 12.031.467 |
| 12.020.245 | 8.518.967 | 8.708.426 |
| +7 % | +0 % | +2 % |
| 2020 | 2021 |
amortizacije (iz naslova novih nabav sredstev), zmanjšali pa drugi poslovni odhodki.
Delež poslovnih odhodkov v čistih prihodkih od prodaje je v letu 2021 znašal 88,4 odstotka, kar je za 0,6 odstotne točke manj kot v letu 2020. V primerjavi z letom 2020 se je povečal delež stroškov storitev, zmanjšal se je delež stroškov materiala in delež drugih poslovnih odhodkov, delež stroškov dela in amortizacije v čistih prihodkih od prodaje pa je ostal na enaki ravni.
Na čisti poslovni izid leta 2021 glede na leto 2020 so vplivali že pojasnjeni dejavniki, ki so prispevali k nižjemu poslovnemu izidu iz poslovanja (EBIT), ter višji poslovni izid iz financiranja; višja stopnja davka od dobička v letu 2021 glede na leto 2020 pa je na doseženi čisti poslovni izid vplivala negativno.
Na dan 31. decembra 2021 je bilančna vsota Skupine Luka Koper znašala 634,1 milijona evrov, kar je za 4 odstotke oziroma za 26,7 milijona evrov več kot 31. decembra 2020.
Nekratkoročna sredstva Skupine Luka Koper so se v letu 2021 povečala zaradi vlaganj, ki presegajo amortiziranje teh sredstev, kratkoročna sredstva pa so se zmanjšala iz naslova zmanjšanja stanja denarja ter denarnih ustreznikov, kar je posledica dejstva, da pozitivni denarni tok iz poslovanja ni zadoščal za pokritje negativnega denarnega toka iz financiranja in negativnega denarnega toka iz naložbenja. Povečale so se poslovne terjatve do kupcev, ki sledijo povečanju prihodkov.
| 2020 | 2021 | |
|---|---|---|
| Čisti poslovni izid | 31.272.750 | 32.029.564 |
| Luka Koper, d. d. | 29.920.330 | 31.793.527 |
| Skupina Luka Koper |
| 2020 | 2021 | |
|---|---|---|
| Nekratkoročna sredstva | 80.494.435 | 104.973.095 |
| Luka Koper, d. d. | 65.024.871 | 89.729.888 |
| Skupina Luka Koper | 491.155.634 | 502.426.648 |
Povečanje kapitala Skupine Luka Koper v letu 2021 je neto učinek zmanjšanja kapitala zaradi prenosa dela dobička v izplačilo dividend obvladujoče družbe v višini 16 milijonov evrov, vnosa čistega poslovnega izida obdobja v višini 16,8 milijona evrov in pozitivne spremembe presežka iz prevrednotenja finančnih naložb v višini 9,5 milijona evrov.
Nekratkoročne obveznosti z dolgoročnimi rezervacijami in dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami Skupine Luka Koper so bile na dan 31. decembra 2021 nižje kot na dan 31. decembra 2020, saj so se zaradi rednega prenosa glavnic iz pogodbeno dogovorjenih amortizacijskih načrtov v odplačilo zmanjšala nekratkoročna posojila pri bankah v državi.
Kratkoročne obveznosti Skupine Luka Koper so bile na dan 31. decembra 2021 večje kot na dan 31. decembra 2020, saj so se povečale obveznosti iz naslova davka od dohodka ter poslovne obveznosti do dobaviteljev.
Finančne obveznosti Skupine Luka Koper so na dan 31. decembra 2021 znašale 72,6 milijona evrov, kar je za 12 odstotkov oziroma za 9,8 milijona evrov manj kot 31. decembra 2020.
Prihodki od načrtovanih za leto 2021 so pozitivno vplivali na poslovni izid iz poslovanja (EBIT) Skupine Luka Koper, ki je bil v letu 2021 z 31,3 milijona evrov za 21 odstotkov oziroma 5,5 milijona evrov višji od načrtovanega. Stroški poslovanja Skupine Luka Koper so bili v letu 2021 za 2 odstotka oziroma za 4,7 milijona evrov višji od načrtovanih stroškov. Višji od načrtovanih so bili stroški storitev, stroški amortizacije in drugi odhodki. Čisti poslovni izid Skupine Luka Koper je v letu 2021 znašal 31,8 milijona evrov in je bil za 30 odstotkov oziroma za 7,4 milijona evrov višji od načrtovanega.
| 2020 | 2020 | 2021 | 2021 |
|---|---|---|---|
| Skupina Luka Koper | Kratkoročne obveznosti v evrih | Nekratkoročne obveznosti z rezervacijami in dolgoročne pasivne časovne razmejitve v evrih | Kapital v evrih |
| 49.684.712 | 113.014.150 | 408.951.207 | 54.449.795 |
| 109.790.976 | 432.176.305 | 50.638.269 | 115.100.788 |
| 441.660.686 | 55.446.409 | 111.691.521 | 466.965.328 |
Neposredno ustvarjena in distribuirana ekonomska vrednost družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper
GRI GS 201-1
Taksa na pretovor – namenska sredstva, ki jih Luka Koper prispeva za izgradnjo drugega tira Divača – Koper.
| (v evrih) | Luka Koper d. d. | Skupina Luka Koper |
|---|---|---|
| A PRIHODKI | ||
| - od prodaje | ||
| - financiranje | ||
| - drugi prihodki | ||
| Skupaj A | ||
| B STROŠKI POSLOVANJA | ||
| stroški (brez kategorij C E F in amortizacije) | ||
| Skupaj B | ||
| C STROŠKI DELA | ||
| stroški dela (brez delodajalčevih prispevkov od prejemkov zaposlenih) | ||
| Skupaj C | ||
| D IZPLAČILA LASTNIKOM KAPITALA IN OSTALIM DOBAVITELJEM FINANČNIH SREDSTEV | dividende |
| SDH KAD | ostali lastniki | obresti | Skupaj D |
|---|---|---|---|
| sponzorstva in donacije | Skupaj E |
|---|---|
| koncesija | davki od dobička | davki in prispevki iz naslova prejemkov zaposlencev | nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča | taksa na pretovor | Skupaj F |
|---|---|---|---|---|---|
Zadržana ekonomska vrednost (A-B-C-D-E-F)
GRI GS 203-1
Brez upoštevanja avansov za opremo
Skupina Luka Koper je v letu 2021 nadaljevala naložbeni ciklus predvsem z vlaganjem v povečevanje pristaniških zmogljivosti, saj se v luči umirjanja pandemije v naslednjih letih pričakuje rast pretovora. V letu 2021 je Skupina Luka Koper za naložbe v nepremičnine, naprave in opremo, naložbene nepremičnine in neopredmetena osnovna sredstva namenila 52,1 milijona evrov, kar je 23 odstotkov oziroma 16 milijonov evrov manj kot v letu 2020. Družba Luka Koper, d. d., je v letu 2021 za naložbe namenila 51,8 milijona evrov, kar predstavlja 99,5 odstotka naložb Skupine Luka Koper.
Izvedenih je bilo več večjih naložb:
| Izdatki za naložbe v evrih | 2020 | 2021 |
|---|---|---|
| Skupina Luka Koper | 67.668.811 | 68.071.021 |
| Luka Koper, d. d. | 51.835.252 | 52.096.515 |
Vse naložbe, predvidene za leto 2021, so bile pretehtane z ekonomskega vidika, z vidika upravičenosti, prihrankov energije in nujnosti ter z vidika zakonskih obveznosti ali drugih vplivov. Odločitve o večjih naložbah so se sprejemale na osnovi izdelanih investicijskih študij in analiz njihovega vpliva na donos lastniškega kapitala.
Skupina Luka Koper je v letu 2021 namenila 3,5 odstotka vrednosti vseh naložb okoljsko trajnostnim naložbam, t.j. aktualnim okoljskim in energetskim izzivom ter izzivom varstva pri delu. V okviru naložbenja v okolje, energetiko in varstvo pri delu je:
V letu 2021 so potekale aktivnosti pri projektih programov Instrument za povezovanje Evrope (CEF) in Obzorje 2020 (Horizon 2020) ter projektih teritorialnega sodelovanja (Interreg). Luka Koper je v letu 2021 prijavila projekte za sofinanciranje tudi na programu Obzorja Evropa (2021-2027), programu LIFE ter na razpisu Norveškega in finančnega mehanizma EGP. V letu 2021 smo iz naslova sofinanciranja tekočih in zaključenih projektov prejeli 3,3 milijona evrov.
Progetto standart co-finanziato dal Fondo europeo di sviluppo regionale
Standardni projekt sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj
UNIONE EUROPEA
EVROPSKA UNIJA
Progetto standart co-finanziato dal Fondo europeo di sviluppo regionale
Standardni projekt sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj
UNIONE EUROPEA
EVROPSKA UNIJA
Srednja Evropa
Co-financed by European Union – European Regional Development Fund
Sodelovanje Slovenija - Italija
UNIONE EUROPEA
EVROPSKA UNIJA
S projekti v okviru programa CEF želi Luka Koper optimalno črpati odobrena sredstva za projekte, s katerimi rešuje razvojne izzive in infrastrukturne potrebe pristanišča, tudi v luči uresničevanja politike koridorjev vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) Evropske unije:
V septembru 2021 je bil objavljen javni razpis programa CEF Transport, kjer je Luka Koper prijavila dva projekta (oddano v januarju 2022).
V sklopu programa Obzorje 2020 oz. Obzorja Evropa (obdobje 2021-2027) želi Luka Koper poseči po novih tehnologijah in razvojnih sistemih. Prijavljen je bil projekt GREEN IMPACTS Evropski zeleni dogovor (t.i. Green Deal), ki je namenjen vzpostavitvi novih tehnologij na področju trajnosti in energetskega prehoda. Luka Koper je projekt prijavila v konzorciju s pristanišči Marseille-Fos (Francija), Algeciras (Španija), Nijmegen (Nizozemska) in Genova (Italija), a ta ni bil izbran za sofinanciranje.
Na razpise programa Obzorja Evropa je Luka Koper prijavila tudi 4 razvojno-raziskovalne projekte, za katere rezultati evalvacije in odločitev o sofinanciranju še niso znani.
Na področju projektov teritorialnega sodelovanja (Interreg), kjer so teme bolj regionalno usmerjene in so sodelovanja nekoliko mehkejša, poudarek pa je na partnerskih projektih je bil prijavljen ADRIP ASS-PLUS (nadgradnja sistema VBS) kot nadaljevanje v letu 2020 zaključenega projekta ADRIPASS na programu Adrion.
Vir: IMF: World Economic Outlook Update, January 2022: Rising Caseloads, A Disrupted Recovery, and Higher Inflation (imf.org)
Vir: OECD Economic Outlook, Volume 2021 Issue 2: Preliminary version | READ online (oecd-ilibrary.org)
Vir: Slovenia | OECD Economic Outlook, Volume 2021 Issue 2 | OECD iLibrary (oecd-ilibrary.org)
Luka Koper se je kot vodilni partner projekta SOPOREM skupaj z norveškim partnerjem in Mestno občino Koper prijavila na razpis za blaženje podnebnih sprememb Norveškega in EGP finančnega mehanizma. Projektna prijava se nanaša na sofinanciranje izgradnje sončne elektrarne v pristanišču, rezultati izbora pa še niso znani.
Na program LIFE pa je Luka Koper prijavila projekt LIFE_AIRNOPOL, ki naslavlja raziskave glede možnosti dodatnega omejevanja emisij hrupa in ostalih onesnaževal. Rezultati izbora še niso znani.
vstopa v leto 2022 v šibkejšem položaju, kot je bilo pričakovano. Ker se širi nova različica koronavirusa omikron, so države ponovno uvedle omejitve mobilnosti. Naraščajoče cene energije in motnje v oskrbi so povzročile višjo in obsežnejšo inflacijo, kot je bilo pričakovano, zlasti v Združenih državah Amerike ter na številnih nastajajočih trgih in v gospodarstvih v razvoju.
IMF v svoji napovedi iz januarja 2022 predvideva, da se bo svetovna rast BDP znižala z napovedanih 5,9 odstotka leta 2021 na 4,4 odstotka leta 2022. Napoved za leto 2022 je za pol odstotne točke nižja, kot je znašala napoved, objavljena oktobra 2021, kar v veliki meri odraža znižanje napovedi v dveh največjih svetovnih gospodarstvih, in sicer znižanje v ZDA za 1,2 odstotne točke in na Kitajskem za 0,8 odstotne točke. V letu 2023 naj bi se rast BDP znižala na 3,8 odstotka. Napoved je pogojena z izboljšanjem zdravstvenih razmer v večini držav do konca leta 2022 in temelji na predpostavki večje stopnje precepljenosti po vsem svetu, morebiten pojav novih različic koronavirusa pa bi lahko podaljšal pandemijo in povzročil nove gospodarske motnje.
V evroobmočju se bo po napovedih stopnja rasti BDP znižala s 5,2 odstotka v letu 2021 na 3,9 odstotka leta 2022 in 2,5 odstotka v letu 2023. V Združenem kraljestvu naj bi se BDP znižal z 7,2 odstotka v letu 2021 na 4,7 odstotka leta 2022 in 2,3 odstotka leta 2023. V ZDA je BDP v letu 2021 zrasel za 5,6 odstotka, v letu 2022 naj bi se rast znižala na 4 odstotke in v letu 2023 na 2,6 odstotka. Kitajska naj bi v letu 2021 dosegla rast BDP v višini 8,1 odstotka, ta se bo v letu 2022 znižala na 4,8 odstotka, v letu 2023 pa povišala na 5,2 odstotka.
| Projekcija rasti | 2021 | 2022 | 2023 |
|---|---|---|---|
| Globalno gospodarstvo | 5,9 % | 4,4 % | 3,9 % |
| Napredna gospodarstva | 5,0 % | ||
| Nastajajoči trgi in gospodarstva v razvoju | 6,5 % |
3,8 %
2,6 %
4,7 %
4,8 %
OECD
34
v napovedi iz decembra 2021 po osrednjem scenariju predpostavlja, da se bo v letu 2022 globalno okrevanje nadaljevalo. Po 5,6-odstotni rasti v letu 2021 naj bi se v letu 2022 nadaljevala 4,5-odstotna svetovna gospodarska rast, leta 2023 pa naj bi se ta umirila na 3,2 odstotka.
OECD je za Slovenijo
35
napovedal gospodarsko rast v višini 5,9 odstotka v letu 2021, 5,4 odstotka v letu 2022 in 3,2 odstotka v letu 2023. Glavno gonilo rasti bo domače povpraševanje.
Izbruh covida-19
Svet je še vedno v primežu pandemije, zato svetovno gospodarstvo vstopa v leto 2022 v šibkejšem položaju, kot je bilo pričakovano. V tem trenutku je težko napovedovati učinke gospodarske krize in pandemije covida-19 ter predvideti njen konec in ponovno vzpostavljanje normalnega in rastočega svetovnega gospodarstva. Omenjeno bo eden od ključnih dejavnikov pri ocenjevanju in analizi širšega panožnega okolja vsaj še v letu 2022. Po napovedih IMF bo v letu 2022 poudarek na učinkoviti globalni zdravstveni strategiji bolj izrazit kot kdaj koli prej. Dostop do cepiv, testov in zdravljenja je bistven za zmanjšanje tveganja za pojav novih, nevarnejših različic koronavirusa, ki bi lahko ponovno zaostrile razmere na svetovnih trgih. V letu 2022 se bodo morale države spopadati z inflacijskimi pritiski ter dati prednost zdravstveni in socialni porabi.
Vir: Pregled makroekonomskih gibanj (bsi.si)
Gospodarska klima v Sloveniji se je po šoku, ki ga je v preteklih dveh letih povzročila pandemija Covida-19, februarja 2022 spet izboljšala. Kazalniki aktivnosti so nakazovali nadaljevanje rasti domače potrošnje in mednarodne menjave. Vendar so se zaradi začetka vojne v Ukrajini geopolitične razmere v marcu močno zaostrile in bodo nedvomno vplivale na svetovna gospodarska gibanja v letu 2022. Neposredna izpostavljenost slovenskega gospodarstva do Rusije in Ukrajine je razmeroma majhna. Posledice so neposredno vplivale na višje cene energentov in surovin, upad tujega povpraševanja, na finančni stres in padec zaupanja. Prav tako je morebitne učinke mogoče pričakovati tudi na področju oskrbovalnih verig, kar bi ob že obstoječih težavah povzročilo dodatne negativne vplive na proizvodnjo. Trenutna gibanja na energetskih, surovinskih in prehrambnih trgih, ki so pod vplivom vojne v Ukrajini, kažejo na dodatne inflacijske pritiske v mednarodnem okolju. Nepričakovano visoka inflacija in naraščanje inflacijskih tveganj sta do začetka vojne v Ukrajini izrazito povečala tržna pričakovanja glede hitrejšega umika nestandardnih ukrepov denarne politike in dviga ključnih obrestnih mer vodilnih centralnih bank
36.
Glede na trenutne svetovne razmere in gospodarske napovedi za leto 2022 Skupina Luka Koper kljub pričakovani nestanovitnosti kontejnerskih ladijskih povezav in nadaljevanju težav s polprevodniki v avtomobilski industriji načrtuje rast pretovora na vseh blagovnih skupinah. Povečanje pretovora se pričakuje tudi zaradi novih investicijskih projektov, kot so zaključek podaljšanja južnega dela prvega pomola, nabava dveh kontejnerskih dvigal, gradnja dodatnih skladiščnih površin za avtomobile, povečanje skladiščnih zmogljivosti in operativnih pogojev za pretovor generalnega blaga.
V prihodnjih letih je največji potencial rasti zaznan za pretovor kontejnerjev, avtomobilov in hlajenih tovorov. Na zalednih srednjeevropskih trgih se namreč nadaljujejo investicije v avtomobilsko in elektronsko industrijo, trenutno predvsem v proizvodnjo električnih avtomobilov ter pogonskih baterij in drugih sestavnih delov zanje. Med največjimi investitorji v te panoge na zalednih trgih Luke Koper so podjetja iz Južne Koreje, Japonske in Kitajske, ki z Daljnega vzhoda prevažajo proizvodne linije, surovine, sestavne dele in končne izdelke, najkrajša in najugodnejša prevozna pot pa poteka prek Jadrana. Luka Koper kot pomembno pristanišče na novi pomorski svileni poti iz Kitajske tudi v prihodnje računa na rast prometa kontejnerjev z Daljnega vzhoda.
Za ohranjanje konkurenčnosti koprskega pristanišča ter izboljšanje tržnega položaja v pretovoru posameznih blagovnih skupin na vseh trgih je treba kontinuirano vlagati v širitev pristaniških zmogljivosti, izboljševanje storitev in zniževanje obratovalnih stroškov v pristanišču ter voditi primerno prodajno in cenovno politiko. V sodelovanju s partnerji v logistični verigi si je treba prizadevati za vzpostavitev novih kopenskih in pomorskih povezav, ključnih za razvoj pristaniške dejavnosti. Za ohranjanje konkurenčnosti bo nujna izgradnja nove železniške povezave do Divače v predvidenih rokih.
Glede na trenutne svetovne razmere in gospodarske napovedi za leto 2022 bo Skupina Luka Koper v letu 2022 dosegla rast pretovora na vseh blagovnih skupinah. Pretovor kontejnerjev kot najpomembnejše strateške blagovne skupine bo v letu 2022 po načrtu za 2 odstotka večji (merjeno v kontejnerskih enotah TEU) kot leta 2021. S tem bo koprsko pristanišče ohranilo primat med pristanišči v Jadranu. Na poslovanje v letu 2022 bo še vedno vplivala nestanovitnost v ladijskih povezavah (neredni prihodi ladij), ki smo ji bili priča že v letu 2021.
Svetovna avtomobilska industrija je zaradi pandemije covida-19 ena najbolj prizadetih panog. V letu 2022 zaradi okrevanja gospodarstva je pričakovati ponovno rast prodaje avtomobilov. Na strateški blagovni skupini avtomobilov sta v letu 2022 načrtovana za 4 odstotke večji pretovor vozil glede na leto 2021 in ohranitev primata med sredozemskimi lukami. Skupina Luka Koper bo v letu 2022 dosegla poslovni izid iz poslovanja (EBIT) na ravni leta 2021 in za 1 odstotek višji čisti poslovni izid kot v letu 2021, in sicer predvsem iz naslova večjih načrtovanih čistih prihodkov od prodaje.
Za leto 2022 sta družba Luka Koper, d. d., in Skupina Luka Koper pripravili načrt naložb, s katerim bosta sledili ciljem iz strateškega načrta. Ključni investicijski projekti v letu 2022 bodo vezani na: povečevanje zmogljivosti kontejnerskega terminala (zaključek podaljšanja južnega dela prvega pomola in postavitev dveh novih kontejnerskih dvigal), gradnjo dodatnih skladiščnih površin za pretovor avtomobilov ter povečanje skladiščnih zmogljivosti in operativnih pogojev za pretovor generalnega blaga, začetek gradnje novega kamionskega terminala in nabavo opreme. Za projekte s področja trajnostnega razvoja bo Skupina Luka Koper v letu 2022 namenila 12,3 milijona evrov, kar predstavlja 18 odstotkov vseh načrtovanih naložb.
| ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE | mio EUR | NAČRT |
|---|---|---|
| 2020 | 241,5 | |
| 2021 | 228,4 | |
| Načrt 2022 | 209,9 |
| Kontejnerji v tisoč TEU | Ladijski pretovor v mio tonah | Avtomobili v tisoč kos | NAČRT |
|---|---|---|---|
| 2020 | 945,1 | 19,5 | 617,2 |
| 2021 | 997,6 | 20,8 | 656,5 |
| Načrt 2022 | 1.017,6 | 21,1 | 680,0 |
| POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA (EBIT) | mio EUR | NAČRT |
|---|---|---|
| 2020 | ||
| 2021 | ||
| Načrt 2022 |
| DOBIČKONOSNOST PRIHODKOV IZ POSLOVANJA (ROS) | - NAČRT |
|---|---|
| POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA PRED AMORTIZACIJO (EBITDA) | mio EUR |
| mio EUR | NAČRT | ||
|---|---|---|---|
| Čisti poslovni izid v mio evrih | 2020 | 2021 | Načrt 2022 |
| 32,1 | 31,8 | 32,0 |
| Čista dobičkonosnost kapitala (ROE) | 2020 | 2021 | Načrt 2022 |
|---|---|---|---|
| 6,8 % | 7,0 % | 7,4 % |
| Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS) | 2019 | 2020 | 2021 |
|---|---|---|---|
| 12,9 % | 13,7 % | 16,0 % | |
| 33,5 | 31,3 | 31,2 |
| EBITDA marža | 2019 | 2020 | 2021 |
|---|---|---|---|
| 25,8 % | 26,8 % | 29,4 % | |
| 61,8 | 61,2 | 62,4 |
| mio EUR | NAČRT | ||
|---|---|---|---|
| Izdatki za naložbe v mio evrih | 2020 | 2021 | Načrt 2022 |
| 70,4 | 52,1 | 68,1 |
| Neto finančna zadolženost/EBITDA | 2020 | 2021 | Načrt 2022 |
|---|---|---|---|
| 0,9 | 0,5 | 0,3 |
GRI 102-11
Obvladovanje tveganj in priložnosti je pomemben element strategije in uspešnosti poslovanja Skupine Luka Koper. V Skupini uporabljamo sistem naprednega obvladovanja tveganj in priložnosti, ki zagotavlja, da so ključna tveganja in priložnosti, ki jim je Skupina izpostavljena, prepoznana, ovrednotena, obvladana, spremljana in ustrezno poročana.
Imenovan imamo Odbor za obvladovanje tveganj in priložnosti, kljub temu pa je obvladovanje tveganj in priložnosti skrb vsakega zaposlenega v Skupini v okviru njegovih delovnih nalog in pristojnosti. Tveganja in priložnosti se prepoznava ‚od spodaj navzgor‘, s čimer se zagotavlja pokritost vseh poslovnih procesov, metodologija pa je opredeljena ‚od zgoraj navzdol‘, kar zagotavlja dosledno uporabo sistema obvladovanja tveganj in priložnosti v celotni Skupini.
posledice za zdravje in varnost, finančne posledice, posledice za okolje, posledice za ugled podjetja in posledice za skladnost poslovanja. Skupna ocena tveganja in priložnosti je zmnožek kategorij ocene verjetnosti in najvišje mogoče ocene posledic uresničitve. Na podlagi skupne ocene tveganja in priložnosti so vsa tveganja in priložnosti, ki so prepoznana v registru, s petstopenjsko lestvico razdeljena od nepomembnih do zelo pomembnih. Kvantitativni sistem ocenjevanja zagotavlja, da je poudarek na obvladovanju ključnih tveganj in priložnosti (skupna ocena 10 ali več).
| Verjetnost | Zelo visoka (5) | Visoka (4) | Srednja (3) | Nizka (2) | Zelo nizka (1) |
|---|---|---|---|---|---|
| Zelo nizka (1) | Nizka (2) | Srednja (3) | Visoka (4) | Zelo visoka (5) | |
| Posledica | |||||
| nepomembno tveganje (skupna ocena tveganja = 1–2) | |||||
| manj pomembno tveganje (skupna ocena tveganja = 3–4) | |||||
| zmerno tveganje (skupna ocena tveganja = 5–9) | |||||
| bolj pomembno tveganje (skupna ocena tveganja = 10–16) | |||||
| zelo pomembno tveganje (skupna ocena tveganja = 20–25) |
V okviru sistema obvladovanja tveganj in priložnosti Skupina Luka Koper redno spremlja izpostavljenost vsem zaznanim tveganjem in priložnostim ter opredeljuje in izvaja potrebne ukrepe za zagotavljanje sprejemljive ravni tveganja in priložnosti poslovanja. V letu 2021 se je uresničilo 1 tveganje, povprečna ocena tveganja na dan 31. 12. 2021 pa je znašala 6,2 (zmerno tveganje), kar je za 0,2 manj od povprečne ocene tveganj na dan 31. 12. 2020. Tveganja, ki so najvišje ocenjena, izhajajo iz zunanjega okolja. Družba teh tveganj z različnimi metodami odzivanja ne more popolnoma obvladovati, s sprejetimi ukrepi na stroškovni in prihodkovni strani pa zmanjšuje verjetnost in posledice uresničitve. Napredek pri obvladovanju tveganj je bil dosežen z izvedbo večjega števila ukrepov, katerih realizacija je pripomogla k zmanjšanju ključnih tveganj in znižanju povprečne ocene tveganj. Za leto 2022 so bila v sklopu letnega pregleda tveganj na novo prepoznana tveganja, ki se bodo zmanjševala z različnimi metodami odzivanja, s čimer se Skupina uspešno prilagaja notranjim in zunanjim dejavnikom.
Družba je sprejela Izjavo o nagnjenosti k prevzemanju tveganj. Nagnjenost k prevzemanju tveganj oziroma apetit po tveganjih Obvladovanje tveganj in priložnosti | 60 Skupine Luka Koper pomeni skupno raven tveganj, ki jih je Skupina Luka Koper v okviru svoje sposobnosti prevzemanja tveganj pripravljena prevzeti, da bi dosegla svoje strateške cilje in izpolnila poslovni načrt. Skupina Luka Koper je z namenom, da bi izkoristila priložnosti za dosego strateških ciljev ob upoštevanju najvišjih standardov trajnostnega razvoja, pri sprejemanju tekočih poslovnih odločitev in vsakodnevnem poslovanju pripravljena sprejeti tveganja, ki so po sprejetju ustreznih ukrepov ocenjena kot zmerna, pri čemer:
Nepripravljenost prevzemanja teh treh vrst tveganj se skladno z internimi dokumenti sistema vodenja izkaže z oceno verjetnosti ‘zelo redko’ in ‘redko’. Odbor za obvladovanje tveganj in priložnosti, področje kontrolinga, področje notranje revizije, pooblaščenec za skladnost, pooblaščenec za korporativno integriteto in preostala pristojna področja redno spremljajo usklajenost profila tveganj z apetitom po tveganjih ter prek pregledov in poročil obveščajo upravo, revizijsko komisijo in nadzorni svet. Če je ugotovljeno, da je apetit po tveganjih presežen, se pripravijo predlogi ukrepov za vrnitev poslovanja na sprejemljivo raven tveganja.
Skrbniki tveganj četrtletno ocenjujejo tveganja in priložnosti ter spremljajo uresničevanje metod za zmanjševanje tveganj. Na podlagi njihovih ugotovitev pooblaščenec za tveganja poroča Odboru za obvladovanje tveganj, ki se sestane četrtletno, dodatno pa po potrebi. Tveganja se četrtletno poročajo tudi upravi in revizijski komisiji nadzornega sveta.
Nadzorni svet Luke Koper, d. d. izvaja nadzor nad delovanjem sistema obvladovanja tveganj. Obravnava ključna tveganja in načine njihovega obvladovanja.
Revidira sistem obvladovanja tveganj. Redno in pravočasno obveščanje o vseh ključnih tveganjih in načinih njihovega obvladovanja ter najmanj enkrat letno o sistemu obvladovanja tveganj.
Odobri register tveganj in načrt obvladovanja tveganj, zagotavljanje ustreznih virov za obvladovanje tveganj ter nadzor nad izvajanjem ukrepov in poročanjem.
Obravnava register tveganj in načrt obvladovanja tveganj. Pregleduje in spremlja ocene tveganj in izvajanje ukrepov ter poroča.
Razvija, pregleduje in vzdržuje sistem obvladovanja tveganj in nudi strokovno in administrativno podporo procesu obvladovanja tveganj.
Prepoznavajo, analizirajo in vrednostijo tveganje, skrbijo za odzivanje ter spremljanje in pregledovanje tveganj posamezne enote.
Zaznana tveganja na prvi ravni obsegajo štiri glavne skupine, ki so na drugi ravni razdeljene v posamezne vsebinsko povezane podskupine. Kljub izvedenim ukrepom ostaja pet tveganj prepoznanih kot zelo pomembnih. Povprečna ocena tveganj je najvišja pri strateških tveganjih (7,6), saj nekaterih tveganj družba ne more obvladovati sama s svojimi ukrepi, ker izvirajo iz zunanjih dejavnikov (npr. zaostrovanje gospodarskih razmer, infrastruktura v državni lasti, vstop ladjarjev in logistov v lastništvo terminalov bližnjih pristanišč). Operativna tveganja s povprečno oceno 5,8 predstavljajo številčno največjo skupino, saj vsebujejo širok in po vsebini raznolik nabor tveganj (npr. varnost pri delu, poškodovanje tovora in opreme, informacijska tveganja). Tveganja skladnosti imajo povprečno oceno 7,3 in predstavljajo manjši nabor tveganj. Najnižje so trenutno ovrednotena finančna tveganja (4,4), saj je družba nizko zadolžena, ima ustrezno kapitalsko strukturo, majhen delež neplačnikov ter nizko izpostavljenost v tujih valutah. Finančni vplivi in druga tveganja ter priložnosti za dejavnost podjetja, ki so povezani s podnebnimi spremembami, so v največji meri strateška tveganja in so ločeno predstavljeni v trajnostnem poročilu v poglavju 24.7.6 Podnebne spremembe in priložnosti.
Strateška tveganja so po svoji vsebini tiste vrste tveganja, ki lahko ogrozijo doseganje zastavljenih ciljev. Strateška tveganja so posledica medsebojne nezdružljivosti strateških ciljev, sprejete poslovne strategije za njihovo uresničitev, razpoložljivosti sredstev za uresničitev ciljev, lastniške strukture in splošnih gospodarskih razmer. Kljub razsežnosti pandemije so bili ekonomski kazalniki v letu 2021 ugodni, tveganja pa ostajajo znatna. Obeti za svetovno gospodarsko rast se izboljšujejo kljub še vedno prisotnim negotovostim v povezavi z epidemijo, ki predstavlja najvišje tveganje za zaostritev gospodarskih razmer. Mednarodne institucije v zadnjih napovedih predpostavljajo nadaljevanje rasti gospodarske aktivnosti v naših trgovinskih partnericah v prihodnjih obdobjih. Povečuje se tveganje visoke inflacije, ki jo poganja zlasti rast cen energentov. Zaradi rasti svetovnih cen surovin (jeklo, železo) in ozkih grl v dobavnih verigah se draži tudi neenergetsko industrijsko blago. Inflacijska pričakovanja se za družbo odražajo predvsem na dveh področjih – z zvišanjem stroškov materiala (goriva, električne energije) in s podražitvami načrtovanih naložb, tako za opremo kot za infrastrukturo. Pričakuje se, da se bodo cene energentov v letu 2022 stabilizirale, da se bo struktura potrošnje normalizirala ter da se bodo cenovni pritiski, ki izhajajo iz ozkih grl v svetovnih dobavnih verigah, umirili.
Banka Slovenije (Bilten, januar 2022) ocenjuje, da makroekonomska tveganja kljub ugodnim napovedim ostajajo znatna, saj število okuženih dosega nove rekorde, s čimer postaja pereča tudi odsotnost z dela, številnim podjetjem resne težave povzročajo visoki stroški energentov, višja inflacija pa lahko zavre zasebno trošenje, saj je oktobra povprečna realna bruto plača medletno že stagnirala. Tveganji, ki bi lahko ogrozili okrevanje in inflacijske obete, sta prihodnje gibanje cen energentov in hitrost odpravljanja ozkih grl v dobavnih verigah.
veliko pozornost namenjajo krepitvi konkurenčnosti na področju železniških povezav. V bližini Luke Koper so se v zadnjih letih razvile skladiščne kapacitete, v katerih pretežno špediterska podjetja ponujajo storitve CFS. To lahko za nas predstavlja močno konkurenco, predvsem na segmentu polnjenja in praznjenja kontejnerjev. Dne 7. 1. 2021 je bil zaključen proces nakupa 50,01 deleža družbe Piattaforma Logistica Trieste v pristanišču Trst s strani Hafen und Logistik AG (HHLA). Dejavnost pretovora v segmentu generalnih tovorov, RO-RO in kontejnerjev bo izvajala družba HHLA PLT Italy. Upravni odbor Luške uprave Reka je odločil, da bo naslednjih 50 let koncesionar kontejnerskega terminala APM Terminals/Enna Logic, ki je v lasti ladjarja A.P. Moller – Maersk.
Ta tveganja se obvladujejo s povečevanjem kapacitet, izgradnjo II. tira in predvidenimi izboljšavami procesov prek različnih projektov. V letu 2022 bomo nadaljevali izvedbo nekaterih naložbenih projektov, usmerjenih predvsem v povečanje kapacitet kontejnerskega terminala. Kljub temu ostaja pomembnejše tveganje povezano z realizacijo naložb, saj se v naslednjem obdobju načrtuje intenziven investicijski ciklus. V tem delu je treba poudarek nameniti predvsem pravočasnemu pridobivanju soglasij za naslednji obseg strateških naložb, vezanih na investicijsko obdobje 2022–2025, ter izvedbi postopkov javnega naročanja. Tveganje za zamude predstavljajo tudi ocenjene vrednosti naložb, saj obstaja tveganje, da so zaradi rasti cen določenih surovin presežene vrednosti zagotovljenih sredstev, kar bo vplivalo na ponavljanje postopkov. Družba se sooča tudi s tveganjem nedoseganja ciljev digitalizacije oz. digitalne transformacije na ključnih procesih skladno s strateškimi cilji družbe Luka Koper.
| n=219 | n=54 | n=16 | n=36 |
|---|---|---|---|
Grafikon tveganj Skupine Luka Koper
Obvladovanje tveganj in priložnosti | 62
zaradi česar bo v letu 2022 izvedla izobraževanja za krepitev digitalnih kompetenc zaposlenih.
Glavni strateški tveganji, ki izhajata iz zunanjega okolja, ostajata negotovost glede časovnice zaključka gradnje drugega tira in zastarele, nezadostne kapacitete obstoječega tira, s čimer je lahko ogrožena nadaljnja rast pretovora tudi do izgradnje drugega tira. V letu 2022 bo delo nadaljevala delovna skupina, ki je pristopila k izvedbi ukrepov iz študije Transcare v smeri izboljšanja IT podpore, izvedbe infrastrukturnih posegov in organizacijskih sprememb.
V sklopu Pomorskega prostorskega plana je družba pripravila predstavitev problematike na Ministrstvu za infrastrukturo in predlogov za premeščanje morskega sedimenta na Ministrstvu za okolje in prostor. S sprejetim PPP-jem (številka 00719-28/2021, sprejet dne 15. 7. 2021) je premeščanje mulja v slovenskem morju prostorsko omogočeno pod določenimi pogoji in na določenih območjih. V teku so postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja za ureditev AOK, s čimer bo tveganje obvladovano do sprejemljive ravni. Kaseti 6A in 7A je država odkupila od občine Ankaran in čakata na vključitev v koncesijsko območje.
Gospodarska klima v Sloveniji se je po šoku, ki ga je v preteklih dveh letih povzročila pandemija Covida-19, februarja 2022 spet izboljšala. Kazalniki aktivnosti so nakazovali nadaljevanje rasti domače potrošnje in mednarodne menjave. Vendar so se zaradi začetka vojne v Ukrajini geopolitične razmere v marcu močno zaostrile in bodo nedvomno vplivale na svetovna gospodarska gibanja v letu 2022. Neposredna izpostavljenost slovenskega gospodarstva do Rusije in Ukrajine je razmeroma majhna. Posledice so neposredno vplivale na višje cene energentov in surovin, upad tujega povpraševanja, na finančni stres in padec zaupanja. Prav tako je morebitne učinke mogoče pričakovati tudi na področju oskrbovalnih verig, kar bi ob že obstoječih težavah povzročilo dodatne negativne vplive na proizvodnjo. Trenutna gibanja na energetskih, surovinskih in prehrambnih trgih, ki so pod vplivom vojne v Ukrajini, kažejo na dodatne inflacijske pritiske v mednarodnem okolju. Nepričakovano visoka inflacija in naraščanje inflacijskih tveganj sta do začetka vojne v Ukrajini izrazito povečala tržna pričakovanja glede hitrejšega umika nestandardnih ukrepov denarne politike in dviga ključnih obrestnih mer vodilnih centralnih bank.
Luke Koper, ki je namenjen za trg Ukrajine in Rusije, zanemarljiv. Skupina Luka Koper ocenjuje, da bo vojna v Ukrajini lahko posredno vplivala na njeno poslovanje v letu 2022. Vojna bo imela vpliv na oskrbovalne verige in s tem logistične tokove, v katerih družba poleg nevarnosti vidi tudi priložnosti, tudi s preusmeritvijo določenega blaga, ki je prej gravitiralo na Črno morje, na jadranska pristanišča ter uvoza drugih blagovnih skupin zaradi zagotavljanja energetske samooskrbe držav Evropske Unije. Na drugi strani bo negativen vpliv lahko zaznati kot posledica omejitev izvoza določenih blagovnih skupin iz Evrope zaradi zagotavljanja samooskrbe. Kakšen vpliv bo imela vojna na te tokove je v tem trenutku še težko napovedati. Skupina Luka Koper se bo prav tako soočala z inflacijskimi pritiski in s tem višjimi stroški poslovanja, na makroekonomski ravni pa bo slednje lahko vplivalo tudi na padec povpraševanja. Skupina Luka Koper že pripravlja nabor ukrepov za obvladovanje teh tveganj in priložnosti. V obstoječih razmerah se sooča tudi s povečanimi kibernetskimi tveganji, kar ustrezno obvladuje v okviru celovitega sistema upravljanja tveganj. Skupina Luka Koper nima neposredne finančne izpostavljenost vezane na Rusijo, Ukrajino in Belorusijo, pričakuje pa lahko posredne vplive na njen naložbeni portfelj zaradi gibanj na finančnih trgih.
Operativna tveganja pokrivajo širok spekter delovanja družbe. Velik del registra obsegajo tveganja, katerih uresničitev se odrazi v poškodbah ljudi in/ali vplivih na okolje ter premoženje. To skupino tveganj obvladujemo s preventivnimi ukrepi na osnovi ocen tveganja delovnih mest, z izobraževanjem in preverjanjem znanja, z dosledno uporabo varovalne delovne opreme, z opredeljenimi tehnološkimi postopki in delovnimi navodili, ki se stalno dopolnjujejo, z razvojem dobaviteljev, s stalnimi meritvami pogojev na delovnih mestih, z rednimi zdravniškimi pregledi ter z ustreznim zavarovanjem premoženja in odgovornosti. Med drugimi ukrepi, ki zmanjšujejo tveganja za nastanek poškodb, so nove naložbe v sodobnejšo opremo, redno vzdrževanje delovne opreme in infrastrukture ter redne meritve stanja vplivov na okolje. Ocenjujemo, da so tveganja z ustreznimi kontrolnimi aktivnostmi in predpisi obvladovana do sprejemljive ravni. V prihodnjem letu nameravamo nadgraditi informacijski sistem za beleženje in obravnavo izrednih dogodkov v pristanišču, ki bo omogočal nadaljnjo obdelavo dogodkov s strani strokovnih oseb posameznih področij, raziskave dogodkov, ukrepanje, statistično obdelavo ter sistematično spremljanje kazalnikov. S povečevanjem kibernetskih tveganj na globalni ravni tudi Luka Koper izvaja nadaljnje aktivnosti na tem področju z vzpostavitvijo oddelka informacijske varnosti, vpeljavo informacijskega sistema za upravljanje varnostnih dogodkov in tveganj ter opredelitvijo dodatnih internih procesov in pravil na tem področju.
Obvladovanje tveganj in priložnosti | 63
Med strateškimi tveganji bo tudi zaostritev epidemioloških razmer, ki bi lahko delno ali v celoti omejila delovanje pristanišča. Zaradi ponovnega razmaha epidemije se izvajajo številni ukrepi, ustanovljena je bila delovna skupina, vzpostavljeno je dnevno obveščanje o stanju okužb v Luki Koper, izdelal se je Načrt zaščite in reševanja v primeru epidemije. Pripravljen je bil pravilnik o opravljanju dela na domu in določen interni protokol ukrepanja v primeru potrjene okužbe. Z vsemi naštetimi ukrepi se tveganje obvladuje do sprejemljive ravni, kljub temu pa se zaradi nepredvidljivih razmer podrobneje spremlja. V začetku leta 2022 je prišlo do eksponentne rasti okužb v Luki Koper, kar je povzročilo pomembno odsotnost z dela, predvsem v operativi. Tveganje se v tem obdobju zaradi nepredvidljivih razmer podrobneje spremlja in sprejemajo se dodatni ukrepi, kot so manjši obseg koriščenja dopustov in razporejanje delavcev med terminali skladno s prioritetami izvajanja storitev.
financiranje naložb v letu 2022 so zaključeni. Luka Koper, d. d., je 21. januarja 2022 z bančnim sindikatom v sestavi Nove Ljubljanske banke d. d. in Banke Intesa Sanpaolo d. d., sklenila dolgoročno kreditno pogodbo v višini 60 milijonov evrov.
med katera vključujemo tveganje spremembe obrestne mere, likvidnostno tveganje, tveganje spremembe deviznega tečaja, kreditno tveganje in tveganje ustrezne kapitalske strukture, ki jih Skupina ocenjuje kot zmerna, manj pomembna ali celo nepomembna – je podrobneje predstavljeno v računovodskem poročilu Skupine Luke Koper v pojasnilu št. 34: Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj.
GRI GS 103-1, 103-2, 103-3, 205-1
Tveganje prekoračitve zakonsko določenih mejnih vrednosti hrupa proti mestnemu jedru Kopra lahko nastane pri pilotiranju v sklopu podaljšanja prvega pomola ali zaradi prekomernega hrupa pri izvajanju dejavnosti. Skupina je že sprejela ukrepe, s katerimi je že v fazi projektiranja in kasneje pri izboru izvajalca gradbenih del upoštevala omejitev hrupa na sprejemljivo raven.
Druga tveganja, povezana s prekomernim hrupom, Skupina obvladuje s postopnim prehodom na tehnološko opremo z električnim napajanjem, sodeluje pa tudi v projektu Neptunes, v okviru katerega se iščejo rešitve za zmanjševanje ladijskega hrupa. V načrtu so tudi aktivnosti za vpeljavo sistema ESI, po katerem bi manj hrupne ladje plačevale nižje pristaniške pristojbine. Prav tako se predvideva postopna menjava pretovorne opreme (elektrifikacija).
V letu 2022 se bodo izvajale aktivnosti, ki so potrebne za zagotavljanje skladnosti s Pravilnikom o protieksplozijski zaščiti (Uradni list RS, št. 41/2016). Ta pravilnik določa zahteve, ki jih morajo izpolnjevati oprema in zaščitni sistemi, namenjeni za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah. Ti se uporabljajo predvsem na terminalu za razsute in tekoče tovore.
Tveganje prevar in korupcije družba Luka Koper, d. d., med drugim obvladuje z jasno opredeljenimi pravili priprave in sklepanja poslov, prenosa pooblastil in potrjevanja računov ter z vpeljano kontrolo štirih oči in drugimi kontrolami, ki so vgrajene v procese.
Skupina Luka Koper ima pravila, veljavna za matično družbo in pet odvisnih družb, opredeljena v dokumentih sistemov vodenja, v Strategiji korporativne integritete družb Skupine Luka Koper, Etičnem kodeksu družb Skupine Luka Koper, Pravilniku o sprejemanju daril v družbah Skupine Luka Koper ter Poslovniku o delu pooblaščenca za korporativno integriteto in komisije za obravnavo prijav kršitve korporativne integritete v Skupini Luka Koper.
V letu 2021 sta delovala neodvisna pooblaščenca za korporativno integriteto in za skladnost poslovanja, s katerima družba dodatno obvladuje tveganja skladnosti ter prevar in korupcije, med drugim z implementacijo sistema vodenja za preprečevanje korupcije skladno s standardom ISO 37001:2016, ki se je pričela v letu 2021.
Za področje korporativne integritete sta v Luki Koper zadolžena pooblaščenec za korporativno integriteto in komisija za obravnavo prijav kršitve korporativne integritete, ki o ugotovljenih kršitvah pripravita poročilo s priporočili oziroma predlogi ukrepov. Družba prepoznava tveganje prevar in korupcije v registru tveganj in ga obvladuje z ustreznimi ukrepi in kontrolnimi aktivnostmi.
GRI GS 102-5, 102-7
Delnica družbe Luka Koper, d. d., z oznako LKPG, kotira v Prvi kotaciji Ljubljanske borze. Konec leta 2021 je zaključila trgovanje ob 32,61 odstotka višji vrednosti kot leto prej. Zaključni tečaj delnice LKPG je na zadnji trgovalni dan v letu 2021 znašal 24,40 evra za delnico.
Lastniška struktura družbe Luka Koper, d. d., se tudi v letu 2021 ni bistveno spremenila. V delniški knjigi je bilo na zadnji dan leta 2021 vpisanih 9.005 delničarjev, kar je 156 manj kot leto prej. Največji lastnik družbe ostaja Republika Slovenija.
| Delničar | Število delnic na dan 31. 12. 2021 | Lastniški delež na dan 31. 12. 2021 | Število delnic na dan 31. 12. 2020 | Lastniški delež na dan 31. 12. 2020 |
|---|---|---|---|---|
| Delničar | Število delnic na dan 31. 12. 2021 | Lastniški delež na dan 31. 12. 2021 | Število delnic na dan 31. 12. 2020 | Lastniški delež na dan 31. 12. 2020 |
|---|---|---|---|---|
| Republika Slovenija | ||||
| Fizične osebe | ||||
| Slovenski državni holding | ||||
| Tuje pravne osebe | ||||
| Kapitalska družba | ||||
| Ostale pravne osebe | ||||
| Mestna občina Koper | ||||
| Vzajemni in pokojninski skladi | ||||
| Banke | ||||
| Borznoposredniške hiše | ||||
| Tuje banke | ||||
| Skupaj |
Povprečni enotni dnevni tečaj delnice družbe Luka Koper, d. d., je v letu 2021 znašal 23,24 evra, sicer pa se je njegova vrednost gibala med 18,50 in 26,60 evra. Najvišja tržna cena, po kateri so bili sklenjeni posli, je znašala 26,80 evrov, najnižja pa 18,40 evra. Tržna kapitalizacija delnic je na zadnji dan leta 2021 znašala 341.600.000 evrov.
V letu 2021 je bilo z delnico LKPG sklenjenih 2.782 borznih poslov in poslov s svežnji. Skupni promet je v tem obdobju znašal 14.724.778 evrov. Ob tem je lastnika zamenjalo 666.526 delnic.
| Mesec | Indeksne točke SBITOP | Zaključni dnevni tečaj LKPG |
|---|---|---|
| Jan | 0 | 0 |
| Feb | 1.000 | 25 |
| Mar | 1.200 | 30 |
| Apr | 1.400 | 30 |
| Maj | 800 | 20 |
| Jun | 600 | 15 |
| Jul | 400 | 10 |
| Avg | 200 | 5 |
| Sep | ||
| Okt | ||
| Nov | ||
| Dec |
| Mesec | Enotni tečaj v evrih | Promet v evrih |
|---|---|---|
| Jan | ||
| Feb | ||
| Mar | ||
| Apr | ||
| Maj | ||
| Jun | ||
| Jul | ||
| Avg | ||
| Sep | ||
| Okt |
Knjigovodska vrednost delnice = kapital / število delnic.
Razmerje med tržno ceno in knjigovodsko vrednostjo delnice (P/B) = zaključni tečaj / knjigovodska vrednost delnice.
Povprečna tržna cena je izračunana kot razmerje med skupno vrednostjo prometa obdobja iz navadnih (borznih) poslov in količino trgovanih delnic LKPG v navadnih (borznih) poslih.
Povprečna knjigovodska vrednost delnice je izračunana na podlagi povprečnih mesečnih stanj razmerja med kapitalom in številom navadnih delnic.
Čisti dobiček na delnico (EPS) = čisti dobiček / število delnic.
Razmerje med tržno ceno in dobičkom na delnico (P/E) = zaključni tečaj / čisti dobiček na delnico (EPS).
Tržna kapitalizacija = zaključni tečaj * število delnic.
Dividenda na delnico = bilančni dobiček, ki se uporabi za izplačilo dividend / število navadnih delnic.
Dividendna donosnost = dividenda na delnico / zaključni tečaj
| 2021 | 2020 |
|---|---|
| Število delnic | |
| Število navadnih kosovnih delnic | |
| Zaključni tečaj na zadnji trgovalni dan leta (v evrih) | |
| Knjigovodska vrednost delnice na dan (v evrih) | |
| Razmerje med tržno ceno in knjigovodsko vrednostjo delnice (P B) | |
| Povprečna tržna cena (v evrih) | |
| Povprečna knjigovodska vrednost delnice (v evrih) | |
| Razmerje med povprečno tržno ceno in povprečno knjigovodsko vrednostjo delnice | |
| Čisti dobiček na delnico (EPS) (v evrih) | |
| Razmerje med tržno ceno in dobičkom na delnico (P E) | |
| Tržna kapitalizacija na zadnji dan leta (v milijonih evrov) | |
| Skupni promet z delnico (v milijonih evrov) | |
| Dividenda na delnico (v evrih) | |
| Dividendna donosnost (v %) |
Dividendna politika družbe Luka Koper, d. d., uravnoteženo združuje težnjo lastnikov po dividendnih donosih in težnjo po uporabi čistega poslovnega izida za financiranje investicijskih načrtov.
Družba Luka Koper, d. d., na zadnji dan leta 2021 ni imela v nobeni družbi, ki ima v lasti njene delnice, več kot 5-odstotnega lastniškega deleža. Lastnika, ki sta imela vsaj 5 odstotkov delnic LKPG, sta Republika Slovenija (51,00 odstotkov) in Slovenski državni holding, d. d. (11,13 odstotka).
Delničar Lastništvo 31. 12. 2021
namestnica predsednika nadzornega sveta
članica nadzornega sveta
član nadzornega sveta
Preostali člani nadzornega sveta in člani uprave Luke Koper, d. d., na dan 31. decembra 2021 niso imeli v lasti delnic družbe.
| Lastne delnice | odobreni kapital | pogojno povečanje kapitala |
|---|---|---|
| Družba Luka Koper, d. d., na dan 31. decembra 2021 ni imela lastnih delnic. |
Eljavni statut družbe ne predvideva kategorij odobrenega kapitala, do katerih bi lahko uprava družbe povečala osnovni kapital. Družba tudi ni imela podlage za pogojno povečanje osnovnega kapitala.
Skladno s priporočili Ljubljanske borze je družba Luka Koper, d. d., sprejela Pravilnik o trgovanju z delnicami izdajatelja. Pravilnik predstavlja dodatno zagotovilo za enakopravno obveščenost vseh zainteresiranih javnosti o pomembnih poslovnih dogodkih v družbi in je pomemben element pri krepitvi zaupanja vlagateljev in ugleda Luke Koper. Namen pravilnika je njegovim zavezancem omogočiti trgovanje z delnicami družbe ter preprečiti možnost trgovanja na podlagi notranjih informacij. Pravilnik hkrati omogoča zakonsko zahtevano izvajanje obveznega poročanja o prodaji in nakupu delnic družbe Agenciji za trg vrednostnih papirjev.
Luka Koper z vlagatelji redno komunicira in jih obvešča o novostih družbe prek različnih komunikacijskih orodij in kanalov:
Družba se vsako leto udeležuje srečanj z vlagatelji v organizaciji Ljubljanske in Zagrebške borze, ki potekajo v obliki individualnih sestankov. Informacije za vlagatelje so na voljo na elektronskem naslovu www.luka-kp.si/slo/za-vlagatelje.
Delničarje in druge javnosti obvešča o poslovanju in pomembnih poslovnih dogodkih skladno z zakonodajo, v rokih in na predpisan način po elektronskem mediju Ljubljanske borze SEOnetu. Pri komunikaciji z delničarji in vlagatelji uporablja tudi druge komunikacijske kanale.
Na svojem spletnem naslovu delničarjem in vlagateljem namenja posebno poglavje Za vlagatelje, kjer so objavljeni najnovejše informacije o delnici LKPG in lastniški strukturi, tekoča medletna, letna in arhivska poročila o poslovanju, sporočila, objavljenja na SEOnetu, skupščinska gradiva ter odgovori na najpogostejša vprašanja v zvezi z delnicami.
Borznoposredniške hiše in analitiki prejmejo vsak mesec po pošti izvod Luškega glasnika, v katerem so obravnavane tudi druge teme s področja delovanja podjetja in nasploh dogajanja v pristanišču.
Rok Štemberger
Odnosi z vlagatelji
Tel.: 05 66 56 140
e-pošta: [email protected]
Praviloma enkrat letno, v obdobju pred skupščino delničarjev, Luka Koper izda publikacijo Luški delničar, ki jo prejmejo vsi delničarji in se osredotoča na poslovne rezultate minulega leta.
Periodične objave in druge cenovno občutljive informacije bodo objavljene na spletni strani Ljubljanske borze v sistemu SEOnet (www.ljse.si) ter na spletni strani Luke Koper, d. d., https://www.luka-kp.si/za-vlagatelje/financni-koledar/. Morebitne spremembe predvidenih datumov objav bodo pravočasno objavljene na spletnih straneh družbe.
Pristanišče urejamo z mislijo na prihodnje rodove, ki bodo na Obali živeli, ustvarjali in odraščali.
GRI GS 102-46, 102-48, 102-49, 102-54
GRI GS 102-50, 102-51, 102-52
GRI GS 102-53
Trajnostno poročilo Skupine Luka Koper izpolnjuje vse pogoje za objavo izjave o nefinančnem poslovanju. Trajnostno poročilo Skupine Luka Koper za leto 2021 skladno z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1) upošteva zahtevo po objavi izjave o nefinančnem poslovanju, skladno z določili dvanajstega odstavka 56. člena ZGD-1 in 70. c člena ZGD-1. Trajnostno poročilo Skupine Luka Koper izpolnjuje tudi zahteve Smernic za nefinančno poročanje (metodologija za poročanje o nefinančnih informacijah), ki so bile sprejete in objavljene v Uradnem listu Evropske unije v mesecu juliju 2017, ter upoštevajo določila Direktive o razkritju nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti nekaterih podjetij.
ter tako oplemenitila dosedanja trajnostna poročila v okviru letnih poročil in okoljska poročila po sistemu EMAS. Poročilo je pripravljeno na osnovni ravni poročanja. Pri pripravi poročila in določanju bistvenih vsebin je bilo uporabljenih vseh šest standardov GRI:
Poročanje se nanaša na Skupino Luka Koper, pri vsebinah, ki še niso uveljavljene za celotno Skupino, pa je posebej navedeno, za katero oz. katere družbe Skupine Luka Koper veljajo. Podatki se glede na predhodna poročila niso spreminjali. V letu 2021 je bilo odpravljeno večje število omejitev in mej poročanja kot v predhodnih obdobjih poročanja.
Skupina Luka Koper o trajnostnem razvoju poroča vsako leto, in sicer že od leta 2000. Zadnje trajnostno poročilo, javno objavljeno 23. aprila 2021, je bilo pripravljeno za leto 2020, in sicer četrtič po standardih GRI. Tudi poročilo za leto 2021 sledi standardom GRI. V duhu zavezanosti Luke Koper trajnostnemu razvoju je Skupina Luka Koper vsebino trajnostnega poročila za leto 2021 nadgradila, kar bo počela tudi v bodoče.
Trajnostno poročilo za leto 2021 je kot del Letnega poročila Skupine Luka Koper dostopno na spletni strani:
www.luka-kp.si/slo/poslovna-porocila
Več informacij o trajnostnih aktivnostih je na voljo na spletni strani:
www.zivetispristaniscem.si
Kontaktna oseba za informacije o trajnostnem poročilu:
T: +386 5 665 61 00
GRI GS 102-56
Osnovne informacije o poročilu so predstavljene v prvih poglavjih trajnostnega poročila, informacije o Skupini Luka Koper pa so predstavljene v poglavju 7 z naslovom Predstavitev Skupine Luka Koper in opis poslovnega modela, kjer je Skupina postavljena v širši trajnostni okvir in je predstavljeno njeno upravljanje trajnostnega razvoja. V naslednjih poglavjih Skupina Luka Koper glede na prej ugotovljene bistvene vsebine poroča o svojem delovanju na pomembnih področjih trajnostnega razvoja v letu 2021. Številka kazalnika GRI v nogi poročila povezuje kazalnike GRI z besedilom.
Skupina Luka Koper je prvič pripravila trajnostno poročilo v skladu s standardi GRI za leto 2017, to poročilo je bilo predloženo v zunanjo preveritev poročanja po standardih GRI Slovenskemu institutu za kakovost in meroslovje (SIQ) kot neodvisni instituciji, ki z Luko Koper ni povezana. Tudi poročilo za leto 2021 je bilo predloženo v zunanjo preveritev poročanja po standardih GRI Slovenskemu institutu za kakovost in meroslovje (SIQ). Pri pripravi poročila za leto 2021 so bila upoštevana priporočila zunanje presoje GRI v letu 2021.
GRI GS 102-12, 102-13
Luka Koper, d. d., je članica v organizacijah:
Luka Koper upravlja pristanišče, ki je z dveh strani obdano s prebivalstvom, v zaledju z naravnim okoljem posebne vrednosti (Natura 2000), navzven pa ga objema občutljiv morski ekosistem. Zaradi take pozicije že vrsto let skrbi za izboljšanje kakovosti življenja v celotnem prostoru, v katerega je umeščeno pristanišče. Pri poslovanju in razvojnih vprašanjih upošteva načela trajnostnega razvoja ter odgovornega ravnanja z okoljem, pri čemer je trajnostni razvoj ena izmed ključnih strateških usmeritev Skupine Luka Koper.
GRI GS 102-16
GRI GS 103-1, 103-2, 103-3
Luka Koper je v okviru trajnostnega razvoja sprejela različne politike, strategije, kodekse, pravilnike, poslovnike in izjave, ki se dotikajo vseh področij poslovanja:
Trajnostni razvoj pomeni zadovoljevanje potreb družbe brez ogrožanja potreb prihodnjih generacij. Trajnost v maritimni panogi pomeni zagotoviti varen, učinkovit in zanesljiv prevoz blaga ob hkratnem zmanjšanju vplivov na okolje in povečanju učinkovitosti virov (IMO, 2013). Trajnostna pristanišča so tista pristanišča, ki skladno s svojimi trajnostnimi strateškimi usmeritvami in dejavnostmi izpolnjujejo sedanje in prihodnje potrebe pristanišč in njihovih deležnikov ter hkrati ščitijo in ohranjajo človeške in naravne vire (AAPA, 2007). Luka Koper upravlja pristanišče, ki je z dveh strani obdano s prebivalstvom, v zaledju z naravnim okoljem posebne vrednosti (Natura 2000), navzven pa ga objema občutljiv morski ekosistem. Zaradi take pozicije že vrsto let skrbi za izboljšanje kakovosti življenja v celotnem prostoru, v katerega je umeščeno pristanišče. Pri poslovanju in razvojnih vprašanjih upošteva načela trajnostnega razvoja ter odgovornega ravnanja z okoljem, pri čemer je trajnostni razvoj ena izmed ključnih strateških usmeritev Skupine Luka Koper. Strategija družbene odgovornosti Luke Koper, d. d., je krovni dokument upravljanja družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja.
Skupina Luka Koper se je odločila v sklopu celovitega trajnostnega poročanja pristopiti k naslavljanju globalnih ciljev trajnostnega razvoja, saj se zaveda, da je pristanišče pomemben deležnik trajnostnega razvoja, čigar vplivi na okolje in družbo so lahko tako pozitivni kot negativni. Cilje trajnostnega razvoja, t. i. ‘Sustainable Development Goals (SDG)’, so sprejele vse države članice Združenih narodov, njihov namen pa je prizadevanje za razvoj celotne družbe, gospodarstva, znanosti in civilne družbe – kar bo igralo pomembno vlogo pri doseganju ključnih ciljev celotne družbe do leta 2030. Cilje Združenih narodov za trajnostni razvoj in strateške usmeritve je Republika Slovenija opredelila v Strategiji razvoja Slovenije 2030.
| Razvojna usmeritev Republike Slovenije 2030 | Cilji trajnostnega razvoja | |
|---|---|---|
| Trajnostne usmeritve Skupine Luka Koper | ||
| Varstvo dostojanstva ter enaka obravnava ne glede na spol, starost, rasno, versko, nacionalno, socialno, politično pripadnost, družinski status, premoženjsko stanje, spolno usmerjenost in druge osebne okoliščine. | Spoštovanje človekovih pravic. | |
| Zdravo in varno delovno okolje. | Dostojno plačilo za delo. | |
| Zdravo in aktivno življenje zaposlenih in širše skupnosti. | Poslovanje skladno z zakonodajo in visokimi etičnimi standardi. | Doseganje dobrih poslovnih rezultatov. |
| Zagotavljanje konkurenčnih storitev z naprednimi tehnologijami. | Spodbujanje znanja in spretnosti za kakovostno delo. | Racionalna raba virov. |
| Doseganje ugodnih vplivov na gospodarstvo. | Izobraževanje in usposabljanje zaposlenih. | Podpora izobraževanju in zaposljivosti mladih (štipendije, delovna praksa) in oseb z omejitvami ter zagotavljanje kakovostnih delovnih mest. |
| Spodbujanje vseživljenjskega učenja širše javnosti. | Skrb za naravno okolje. | Trajnostno upravljanje naravnih virov. |
| Promocija zdravja zaposlenih. | Nizkoogljično krožno gospodarstvo. | Trajnostni razvoj širše skupnosti. |
| Večdeležniški dialogi in sodelovanje. | Družbeno odgovorni projekti in partnerstva. | Transparentnost in učinkovitost poslovanja. |
GRI GS 102-40
Luka so vsi ljudje, ki jih na kakršenkoli način povezuje pristanišče. Koprsko pristanišče s svojim delovanjem vpliva na različne skupine ljudi, ki pa tudi sami vplivajo na delovanje pristanišča. Deležniki Luke Koper so opredeljeni in prepoznani v Politiki upravljanja družbe Luke Koper, d. d., ki je dostopna na spletni strani Pomembni dokumenti - Luka Koper d.d. (luka-kp.si), ter v okviru posameznih poslovnih procesov družbe.
GRI GS 102-42, 102-43, 102-44
Iz nabora številnih deležnikov, s katerimi Luka Koper, d. d., sodeluje in razvija trajnostne odnose, ki so opredeljeni v Politiki upravljanja družbe Luke Koper, d. d., ter v okviru posameznih poslovnih procesov družbe, so bili na podlagi strateških usmeritev prepoznani ključni deležniki ter opredeljena njihova pričakovanja in načini vključenosti v delovanje Skupine Luka Koper.
| KLJUČNI DELEŽNIKI | KOMUNIKACIJSKA ORODJA | PRIČAKOVANJA IN POTREBE DELEŽNIKOV |
|---|---|---|
| DELNIČARJI | Spletna stran | Finančna uspešnost |
| SEOnet | Poslovna strategija in načrti | |
| Srečanja | Dividendna politika | |
| Skupščina delničarjev | Posebej izpostavljene vsebine v procesu pisanja trajnostnega poročila | |
| Letno poročilo | Skrb za okolje | |
| Investitorske konference | Dostop do informacij | |
| Luški glasnik | Poslovna uspešnost | |
| Luški delničar | Strategija | |
| Novinarske konference | Preprečevanje korupcije | |
| Informacije o poslovanju družbe | Informacije o konkurenci | |
| Finančna uspešnost | Informacije o ključnih trgih | |
| Povezovanja z lokalno skupnostjo | Vključenost v pripravo trajnostnega poročila | |
| DA | 3 izpolnjeni vprašalniki | |
| Pogostost sodelovanja | Ob objavi poslovnih |
| Spletna stran | TinO | Obvestila in druga servisna sporočila |
|---|---|---|
| Telefonski kontakti | Osebni kontakti | Sejmi in konference |
| Organizacija ciljnih poslovnih dogodkov | Anketa o zadovoljstvu kupcev | Luški glasnik |
| Luški dnevi | Srečanja |
DA
17 izpolnjenih vprašalnikov
Vsakodnevna komunikacija prek omrežij, po potrebi osebni kontakti, anketa vsaki dve leti, enkrat letno Luški dnevi, konference, sejmi, ciljni poslovni dogodki
| VNI ORGANI | Spletni portali | Poročila |
|---|---|---|
| Poslovanje skladno s koncesijsko pogodbo | Poslovanje skladno z zakonskimi in podzakonskimi akti | Strateški in prostorski načrti družbe |
| Ustrezno komuniciranje (poročila, odzivi ipd.) | Posebej izpostavljene vsebine v procesu pisanja trajnostnega poročila | Skrb za okolje |
| Trajnostni razvoj | Strategija | Vključenost v pripravo trajnostnega poročila |
DA
5 izpolnjenih vprašalnikov
Redno
| Dogodek 'Naj dobavitelj' | Osebni kontakti | Telefonski kontakti |
|---|---|---|
| Zanesljivost plačil | Dolgoročno sodelovanje | Priznanje za uspešno sodelovanje |
| Korektno sodelovanje in komunikacija | Posebej izpostavljene vsebine v procesu pisanja trajnostnega poročila | Poslovna uspešnost |
| Skrb za okolje | Skrb za zaposlene | Strategija |
| Preprečevanje korupcije, diskriminacija, etika in integriteta, človekove pravice |
DA
1 izpolnjen vprašalnik
Vsakodnevno
VITELJI
DA
5 izpolnjenih vprašalnikov
Vsakodnevno
DA
2 izpolnjena vprašalnika: svet delavcev in SŽPD
Vsakodnevno
DA
4 izpolnjeni vprašalniki
Občasno, po potrebi
DA
1 izpolnjen vprašalnik
Občasno
DA
1 izpolnjen vprašalnik
Kontinuirano
GRI GS 102-47
Odprti odnosi z deležniki so izrednega pomena za povezavo ciljev trajnostnega razvoja z družbeno odgovornostjo. Ker so interesi in cilji posameznih deležnikov različni, je pomembno pridobiti povratne informacije deležnikov glede njihovih pričakovanj do posameznega podjetja ali skupine. Zato je Skupina Luka Koper opredelila bistvene teme trajnostnega razvoja ter jih ocenila z vidika pomembnosti za Skupino Luka Koper in z vidika pomembnosti za ključne deležnike. Na podlagi obeh vidikov je bila izdelana v nadaljevanju predstavljena matrika bistvenih vsebin za družbo Luka Koper.
Deležniki so ocenjevali vsebine z ocenami od 1 (najnižja, najmanj pomembno) do 5 (najvišja, najbolj pomembno). Vse vsebine so bile tako s strani deležnikov kot s strani podjetja visoko ocenjene (ocena nad 3,7). Tako deležniki kot podjetje so kot najpomembnejše vsebine prepoznali: strategijo, skrb za okolje in varovanje morja, ekonomske vplive Luke Koper na širše okolje ter skladnost poslovanja z zakoni in pravili. Luka Koper, d. d., je izpostavila oziroma najvišje ocenila (ocena 4,7) naslednje vsebine: trženje in prodajo, strategijo, skladnost poslovanja z zakoni in pravili ter zaposlovanje in skrb za zaposlene.
Na drugi strani so deležniki najbolj poudarili (ocena 4,8): skrb za okolje, varovanje morja ter trajnostni razvoj.
Matrika bistvenosti je bila v oktobru 2020 posodobljena in jo privzemamo tudi za Letno poročilo 2021.
Pomembnost vsebin narašča barvno – temnejša kot je barva, pomembnejša je vsebina.
| delničarji | lokalna skup- |
|---|---|
Luka Koper je pri določanju vsebine poročila sledila načelom bistvenosti, vključevanja deležnikov in celovitosti. Načelo bistvenosti pravi, da mora poročilo izražati pomembne okoljske, ekonomske in družbene vplive organizacije. Poleg tega mora zajemati vsebine, ki bistveno vplivajo na odločitve deležnikov. Naša analiza bistvenosti tako temelji na korakih, ki so predstavljeni v nadaljevanju. Matrika bistvenosti je bila posodobljena v letu 2020.
Identifikacija in določitev bistvenih vsebin trajnostnega poročila
Na podlagi predlaganih bistvenih vsebin standardov trajnostnega poročanja GRI (Global Reporting Initiative Global Standards) ter na podlagi strategije in aktivnosti družbe Luka Koper, d. d., so bile prepoznane bistvene vsebine, ki so za poslovanje Luke Koper relevantne in pomembne. Te vsebine so bile razdeljene v sklope:
Določanje pomembnosti s strani podjetja
Pomembnost s strani podjetja je prikazana na grafu pomembnosti na vodoravni osi, pri čemer si vsebine sledijo po pomembnosti od desne proti levi. Pomembnost prepoznanih bistvenih vsebin je bila ocenjena s strani uprave družbe in članov projektne skupine.
Določanje pomembnosti s strani deležnikov
Pomembnost s strani deležnikov je na grafu pomembnosti prikazana na navpični osi, in sicer po pomembnosti od zgoraj navzdol. Ocene deležnikov so bile pridobljene s pomočjo spletnega vprašalnika, ki je bil poslan ključnim deležnikom. Vprašalniki so bili poslani na 87 naslovov, vrnjenih in izpolnjenih je bilo 39 vprašalnikov. Kateri deležniki so bili vključeni in kakšna so njihova pričakovanja, je razvidno iz tabele z naslovom Vključenost deležnikov ter njihova pričakovanja in potrebe.
Določanje bistvenosti
Iz prejetih odgovorov je bila izdelana matrika bistvenosti. Iz matrike je razvidna sinergija ciljev in interesov družbe ter deležnikov. Področja, ki izkazujejo soroden interes, bomo še naprej krepili, na področjih, kjer se porajajo razhajanja, pa si bomo prizadevali za zbližanje ciljev. Izbrane bistvene vsebine in razkritja trajnostnega poročila so sicer razvidni iz kazala GRI, prav tako pa je že sama vsebinska zasnova tega trajnostnega poročila pripravljena na podlagi ugotovljene bistvenosti.
Pri zbiranju podatkov in pisanju trajnostnega poročila so bila upoštevana načela kakovosti poročila, in sicer načela:
Dobrodošla poslovna praksa zadnjih let je, da podjetja pri svojem poslovanju vse bolj stremijo k spoštovanju in krepitvi korporativne integritete in skladnosti poslovanja. S takim pristopom se zagotavlja poslovanje, ki je skladno z zakonodajo in dobrimi poslovnimi običaji ter etičnimi načeli.
Spoštovanje zakonodaje in etično delovanje v najširšem pomenu besede se zagotavljata s sledenjem konceptu družbene odgovornosti, ki se vse bolj uveljavlja in s tem postaja nepogrešljiv del vsakodnevnega poslovanja podjetij. Cilj družb v Skupini Luka Koper je dolgoročno uspešno poslovanje, ki poleg dolgoročnega razvoja družbe in Skupine Luka Koper vključuje tudi zavezo trajnostnemu razvoju oziroma družbeno odgovornemu odnosu do skupnosti in naravnega okolja. Ta zaveza je globoko vpeta v naše vrednote in korporativno kulturo.
Skupina Luka Koper je v letu 2021 kljub pogojem poslovanja, oteženim zaradi pandemije, organizirala več usposabljanj s področja korporativne integritete, človekovih pravic, skladnosti poslovanja in varovanja osebnih podatkov.
Skupina Luka Koper je leta 2014 pristopila k Slovenskim smernicam korporativne integritete. Za področje korporativne integritete sta v Luki Koper zadolžena pooblaščenec za korporativno integriteto in komisija za obravnavo prijav kršitev korporativne integritete, ki o ugotovljenih kršitvah pripravita poročilo s priporočili oziroma predlogi ukrepov.
V prizadevanjih za ustvarjanje pogojev za visoko etično in odgovorno poslovanje družbe, zaščito interesov vseh deležnikov in minimizacijo tveganj, ki bi lahko nastala zaradi neskladnega ravnanja zaposlenih, pogodbenih partnerjev ali tretjih oseb, je v Luki Koper vzpostavljen poklicni sistem funkcij pooblaščenca za korporativno integriteto in pooblaščenca za skladnost poslovanja, ki sta organizacijsko neodvisni in poročata neposredno vodstvu družbe, kot tudi nadzornemu svetu.
Vloga pooblaščenca za korporativno integriteto in pooblaščenca za skladnost poslovanja je svetovati in opozarjati na obstoj tveganj za skladnost z zakonodajo in notranjimi predpisi ter drugimi veljavnimi akti družbe v vseh poslovnih procesih, predvsem tveganj trgovanja z notranjimi informacijami in razkrivanja varovanih podatkov.
Korporativna integriteta, človekove pravice, preprečevanje korupcije in skladnost poslovanja | 86
S tem se zagotavlja izvajanje programa korporativne integritete in skladnosti poslovanja, skrbi za upravljanje tveganj za korporativno skladnost in integriteto, vzpostavitev primernega postopka in metodologij za oceno tveganj s področja skladnosti in korporativne integritete, za upravljanje tveganj s področij nasprotja interesov, lobiranja, korupcije ter kršitev etike in integritete, izhajajoč iz Etičnega kodeksa, vodenje evidenc, vpetost sistema korporativne integritete v sistem notranjega upravljanja ter krepitev kulture skladnosti poslovanja in integritete.
Pooblaščenec za korporativno integriteto skrbi za to, da se zberejo vse potrebne izjave članov uprave in nadzornega sveta glede nasprotja interesov, neodvisnosti in varovanja notranjih informacij, kot jih predvideva in zahteva pozitivna zakonodaja.
obravnavata vse prijave in obvestila, tudi anonimne. Prijavo kršitve korporativne integritete je mogoče vložiti na spletni strani delniške družbe https://www.luka-kp.si/slo/prijava-nepravilnosti ali neposredno pri pooblaščencu za korporativno integriteto. Pooblaščenec in komisija morata varovati identiteto dobrovernega prijavitelja in s podatki o prijavitelju ravnati zaupno. V primeru izvajanja nedovoljenih povračilnih ukrepov zoper prijavitelja se lahko zoper zaposlene, ki izvajajo nedovoljene povračilne ukrepe, sprožijo ustrezni postopki po veljavni delovnopravni zakonodaji, o čemer se obvesti poslovodstvo družbe. V primeru anonimne prijave identitete dobrovernega prijavitelja ni dovoljeno ugotavljati. Prijava se lahko vloži pisno, ustno na zapisnik, prek obrazca na spletni strani Luke Koper ali prek drugih elektronskih medijev. Vsaka prejeta prijava se evidentira v evidenco prijav.
Poročila o prejetih prijavah redno obravnava revizijska komisija nadzornega sveta, enkrat letno pa še nadzorni svet. Etični kodeks, ki pomeni vodilo, smernice in pravila družbe, temelji na vrednotah in ciljih Luke Koper. V njem so povzete morebitne etične dileme in situacije, v katerih se lahko zaposleni znajdejo v okviru pričakovanega oziroma zahtevanega ravnanja zaposlenih pri delu v Skupini Luka Koper. Etični Kodeks je v elektronski obliki dostopen vsem zaposlenim na portalu Luke Koper, poslovnim partnerjem in preostali zainteresirani javnosti pa na spletni strani Luke Koper. Vsi novozaposleni prejmejo tiskan izvod Etičnega kodeksa že ob zaposlitvi in se z izjavo zavežejo k njegovemu spoštovanju.
Od vseh zaposlenih, predvsem od vodstvenih delavcev, se pričakujeta visoka profesionalnost in integriteta v odnosu tako do drugih zaposlenih kakor tudi do strank, lastnikov, medijev, dobaviteljev, državnih organov in drugih partnerjev. Vloga vodij je, da s svojim zgledom, odgovornostjo za rezultate in razvoj zaposlenih, sposobnostjo prenašanja ciljev organizacije v cilje posameznikov, zagotavljanjem rednih povratnih informacij o uspešnosti dela zaposlenim, skratka s sposobnostjo opredeljevanja slabosti in prednosti zaposlenih usmerjajo zaposlene pri razvoju v smeri doseganja skupnih ciljev podjetja.
Pri sprejemanju odločitev družbo vodijo vrednote: odgovornost, pripadnost, spoštovanje, sodelovanje, ustvarjalnost. Družbe Skupine Luke Koper si prizadevajo zaščititi premoženje pred prevarami in koruptivnimi ravnanji z ustreznim notranjim kontrolnim sistemom. Zaposleni na delovnih mestih, ki so izpostavljena tem tveganjem, so dobili v podpis izjave o povezanih osebah in izogibanju nasprotju interesov, v Skupini Luka Koper pa velja tudi Pravilnik o sprejemanju daril v družbah Skupine Luka Koper.
Pooblaščenec za korporativno integriteto Skupine Luka Koper je v letu 2021 obravnaval osem prijav domnevnih kršitev korporativne integritete, ki so jih podali tako zunanji kot notranji akterji. Delno sta bili upravičeni dve prijavi. Pooblaščenec je podal priporočila, ki jih je poslovodstvo v letu 2021 realiziralo. Prav tako je družba v letu 2021 sprejela dodatne ukrepe na področju informacijske varnosti ter tako dodatno okrepila postopke rokovanja in skrbnega ravnanja z zaupnimi podatki ter varovanja poslovnih skrivnosti.
GRI GS 102-16, 102-17, 103-1, 103-2, 103-3, 406-1, 412-2
Človekove pravice v gospodarstvu | GOV .SI
Vlada Republike Slovenije je novembra 2018 sprejela Nacionalni akcijski načrt za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu, katerega namen in cilj je zagotoviti uresničevanje Smernic OZN za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu in pripomoči k zagotavljanju spoštovanja človekovih pravic v gospodarskih dejavnostih v celotni vrednostni verigi ter dodatno razvijati sodelovanje med državo, podjetji in gospodarskimi združenji, sindikati, nevladnimi organizacijami in drugimi deležniki. Luka Koper, d. d. je od leta 2019 podpisnica Zaveze k spoštovanju človekovih pravic, ki vključuje zavezo k sprejemu akcijskega načrta najpozneje v treh letih od podpisa. V letu 2021 je sprejela akcijski načrt implementacije Zaveze k spoštovanju človekovih pravic v poslovanju. Z zavezo družba sledi tudi priporočilom in pričakovanjem SDH, ki od družb s kapitalsko naložbo države pričakuje, da v svoje poslovanje implementirajo relevantna načela Nacionalnega akcijskega načrta Republike Slovenije za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu in da so vzor drugim družbam tudi na področju spoštovanja človekovih pravic.
V okviru Nacionalnega akcijskega načrta (NAN) so bile oblikovane naslednje prednostne naloge oz. področja človekovih pravic.
V okviru spoštovanja človekovih pravic in preprečevanja diskriminacije Luka Koper z izvajanjem navedenih ukrepov sledi načelom:
S spremembo poslovnega modela in odpravo modela poslovanja z izvajalci pristaniških storitev je družba v letu 2020 zaključila implementacijo novega tristebrnega poslovnega modela in s tem naredila velik preskok v smeri spoštovanja človekovih pravic. Vzpostavila je tudi najem agencijskih delavcev, ki so jim zagotovljene enake pravice kot redno zaposlenim delavcem v skladu z zakonodajo in Kolektivno pogodbo Luke Koper, d. d.
Družba zagotavlja zaposlenim delovno razmerje za nedoločen čas oziroma le izjemoma za določen čas ter za polni delovni čas razen izjemoma iz naslova zagotavljanja pravic iz starševskega in zdravstvenega varstva.
Delodajalec je že po zakonu dolžan zagotavljati tako delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen spolnemu in drugemu nadlegovanju ali trpinčenju, verbalnemu, neverbalnemu in fizičnemu, s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev. Za ta namen mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu. V družbi je od leta 2014 v veljavi Pravilnik o zaščiti dostojanstva zaposlenih, ki ureja varstvo zaposlenih pred vsakršnimi oblikami nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu, določeni pa so tudi postopki, načini prijave in ukrepi za varovanje dostojanstva zaposlenih.
V letu 2021 je bil zaradi suma nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu na podlagi formalne prijave obravnavan 1 primer, drugi primer pa se je reševalo neformalno, saj formalna prijava ni bila podana. Prijava glede domnevnega mobinga je bila neutemeljena, bila pa je zaznana vrzel glede načela medsebojnega spoštovanja ter podano priporočilo za sprejem korektivnih ukrepov, kateri so bili realizirani.
V letu 2020 je bila dopolnjena Politika raznolikosti uprave in nadzornega sveta, o čemer družba podrobneje poroča v točki 20.4 Politika raznolikosti. Družba zagotavlja enakost spolov tudi med preostalimi zaposlenimi z nediskriminatornimi objavami in enako obravnavo prispelih prijav kandidatov na objavljena prosta delovna mesta v postopkih zaposlovanja ter z enakim plačilom za opravljeno delo ne glede na spol in delovno mesto.
Družba skrbno obravnava zaposlene v postopkih pred invalidsko komisijo, pri iskanju ustreznega delovnega mesta v skladu s preostalo delovno zmožnostjo zaposlenih ter sodeluje z invalidskim podjetjem Luka Koper INPO, d. o. o.
Družba izpolnjuje zakonska določila glede nadurnega dela starejših, nočnega dela in dodatnih dni letnega dopusta za starejše delavce.
Družba izvaja ukrepe za varovanje zdravja glede na ocene tveganja delovnih mest, usposabljanja za varno delo in uporabo varovalne opreme ter ukrepe promocije zdravja. V zvezi z ustreznim delovnim okoljem je družba že v letu 2020 glavni izziv prepoznala v obvladovanju razmer, povezanih s pandemijo covida-19. V letu 2021 je operativna skupina za covid-19 spremljala situacijo z internim semaforjem in za posamezne faze (od zelene do črne) predlagala zaščitne ukrepe za preprečevanje širjenja covida-19 na območju koprskega pristanišča.
Družba o tem podrobno poroča v poglavju 23 Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja.
Od vseh omenjenih načel, z izjemo enega primera domnevnega mobinga, ostalih primerov diskriminacije ni bilo.
Luka Koper spoštuje pravico zaposlenih do svobodnega združevanja, članstva v sindikatih in svetu delavcev ter drugih oblik združevanja. Komunicira se odkrito in spoštljivo, brez napačnega prikazovanja dejstev ali zavajanja ter neavtoriziranega prenosa informacij na vseh ravneh in področjih delovanja v družbi, tako v formalni kot neformalni komunikaciji. Kritika dela je del odkrite komunikacije in ne sme biti usmerjena v osebo, temveč v dejanja.
Luka Koper, d. d., obdobno sodeluje v pobudi in izboru najuglednejšega zaposlovalca Zlata nit, ki delno pokriva področje človekovih pravic. Dvakrat je bila uvrščena med finaliste v kategoriji velikih podjetij, za opravljeno anketiranje v letu 2021 bodo rezultati znani v marcu 2022. V strategiji je načrtovana pridobitev certifikata Družbeno odgovorno podjetje, pred tem pa postopno uvajanje ukrepov na področju medgeneracijskega sodelovanja ter usklajevanja zasebnega in poslovnega življenja.
Družba Luka Koper, d. d., je v letu 2021 organizirala usposabljanje na temo varovanja človekovih pravic in sicer so bile organizirane 4 delavnice, skupaj se je usposabljanja udeležilo 173 zaposlenih oziroma 11 odstotkov vseh zaposlenih družbe. Izobraževanje je obsegalo eno uro na zaposlenega, skupno 173 ur.
Luka Koper, d. d., se zaveda, da pri njenem poslovanju obstajajo tudi nekatera tveganja kršenja človekovih pravic. Človekove pravice so sicer dolžni spoštovati celotna Luka Koper in vsi zaposleni.
V tabeli, ki sledi, so navedene človekove pravice, ki so bile v okviru delovne skupine zaposlenih, zadolžene za implementacijo trajnostnega poročanja po standardih GRI, prepoznane kot najrelevantnejše za vse zaposlene v družbi Luka Koper, d. d.
| Človekove pravice | Zaposleni | Pomembnost |
|---|---|---|
| Pravica do življenja | X | 1 |
| Prepoved prisilnega dela | X | 4 |
| Svoboda izražanja – v povezavi s pravico do organiziranega sindikalnega gibanja; blatenje s strani medijev | X | 2 |
| Nedotakljivost človekove zasebnosti (varstvo podatkov) | X | 1 |
| Pravica do dela | X | 1 |
| Pravica do izobrazbe | X | 4 |
| Pravica do dostojanstva pri delu | X | 1 |
| Pravica do organiziranja sindikalnega delovanja, participacije in stavke | X | 1 |
| Pravica do enakega plačila za enako delo | X | 1 |
| Pravica do socialne varnosti (plačevanje prispevkov) | X | 1 |
| Pravica do družinskega življenja | X | 2 |
| Pravica do zdravja | X | 1 |
| Pravica do nediskriminacije | X | 2 |
| Pravica do počitka in prostega časa | X | 1 |
V Skupini Luka Koper je v veljavi kodeks ravnanja dobaviteljev, s podpisom katerega ti prevzemajo obveznost spoštovanja zahtevanih etičnih vrednot. Prav tako je bil dopolnjen sistem ocenjevanja dobaviteljev, s katerim se podrobno spremlja njihovo finančno stanje. Skupina Luka Koper krepi proces uveljavljanja etičnih vrednot in njihovega ponotranjenja ter skrbi za obvladovanje tveganj in posledično zmanjševanje izgub v poslovanju. Skupina zasleduje profesionalnost, lojalnost in integriteto v odnosu do zaposlenih, strank, lastnikov, medijev, dobaviteljev, državnih in lokalnih organov in drugih deležnikov ter poslovne odnose sklepa transparentno, ob spoštovanju konkurenčnosti in dobrih poslovnih običajev ter z ničelno toleranco do koruptivnih ali etično spornih ravnanj ali nepoštene poslovne prakse.
Skupina Luka Koper si s tako zastavljenimi načeli za dobavitelje oz. s pravili poslovne etike družbe prizadeva ustvariti pogoje, v katerih bodo tudi naši dobavitelji, kupci, njihovi zaposleni in podizvajalci ter drugi deležniki sodelovali s Skupino Luka Koper v duhu etičnih pravil ravnanja, ki veljajo za Skupino Luka Koper.
Ob zaposlitvah se nadaljuje dobra praksa, da vsak novozaposleni prejme etični kodeks in praktični vodnik etičnega ravnanja, v katerem so med drugim opredeljena tveganja korupcije, vsem pa se predstavijo tudi načela pristaniške varnosti, ki zajemajo vprašanje integritete (kako se obnašati na delovnem mestu, etično ravnanje, varovanje poslovnih skrivnosti …). V letu 2021 so bili s tem seznanjeni vsi novozaposleni (70 zaposlenih).
GRI GS 103-1, 103-2, 103-3
Na proces usposabljanja so v letu 2021 vplivali ukrepi za preprečevanje širjenja covida-19. Kljub temu je bilo v usposabljanje za preprečevanje korupcije vključenih 379 zaposlenih, od tega 70 novozaposlenih.
| REGIJA PREBIVALIŠA | Število zaposlenih ki so bili na izobraževanju (od vseh zaposlenih) | Število zaposlenih ki so bili na izobraževanju (od vseh zaposlenih) po regijah | Število zaposlenih ki so bili na izobraževanju (od vseh zaposlenih) po kategoriji DM | |||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Število | Delež od vseh zaposlenih | Število | Delež od vseh zaposlenih | Število | Delež v posamezni kategoriji | |
| Obalno-kraška regija | ||||||
| Osrednjeslovenska regija | ||||||
| Primorsko notranjska | ||||||
| Dravska | ||||||
| Druga država (Italija) |
V letu 2021 v Skupini Luka Koper ni bilo potrjenih primerov korupcije.
Politika raznolikosti določa ciljno raznolikost, ki se zasleduje v zvezi z zastopanostjo v nadzornem svetu in upravi družbe glede na spol, starost, izobrazbo ter druge osebne lastnosti članov, kot je primerno za družbo.
S Politiko raznolikosti uprave in nadzornega sveta družba postavlja okvirje, ki v teh dveh organih omogočajo ustrezno sestavo članov z zastopanostjo obeh spolov (ženskega in moškega) in različnih starostnih skupin, z različnim naborom ustreznih znanj, veščin in izkušenj, ki ob optimalnem vodenju in nadzoru ter obvladovanju tveganj zagotavlja dolgoročni uspeh družbe pri doseganju njenih ciljev in strategije.
Podlaga politike raznolikosti sta poleg zakonskih aktov in statuta družbe tudi Politika upravljanja družbe Luka Koper, d. d., in Etični kodeks družb Skupine Luka Koper.
ustrezno zastopana oba spola. Težimo k temu, da imata uprava kot celota oziroma nadzorni svet kot celota vsa ustrezna znanja, veščine in izkušnje, pri čemer se posamezni člani s svojimi znanji, izobrazbo in izkušnjami medsebojno dopolnjujejo tako, da lahko uspešno upravljajo oziroma nadzorujejo delniško družbo v skladu s cilji, strategijo, politikami delniške družbe in z etičnimi standardi.
V letu 2021 je bila vzpostavljena metodologija identifikacije ključnih kadrov in vzpostavljen nabor kandidatov, ki svojo karierno ambicijo vidijo tudi v članstvu uprave. V letu 2022 se bo pripravilo individualne razvojne načrte slabše razvitih socialnih in vodstvenih kompetenc teh kandidatov, ki bodo vključeni v načrt usposabljanj oz. izobraževanj za leto 2023. Prednost družbe je, da ima nabor kandidatov z različnimi znanji, izkušnjami, različnega spola in starosti za članstvo uprave, vendar sam postopek izbora članov uprave ni v pristojnosti Luke Koper temveč aktualnega nadzornega sveta. Izvajanje politike spremlja kadrovska komisija nadzornega sveta, ki o tem poroča nadzornemu svetu.
Na področju skladnosti Luka Koper s svojimi notranjimi predpisi preventivno izvaja kontrole za zagotavljanje skladnosti poslovanja ter zagotavlja sistematičen postopek zapisovanja, reševanja in analiziranja vseh vrst neskladnosti s ciljem uvajanja primernih ukrepov za izboljšanje, kar vodi do stalnega izboljševanja kakovosti poslovanja.
Pooblaščenec za skladnost poslovanja je izvajal redne in izredne presoje skladnosti poslovanja družbe na podlagi letnega načrta, ki ga je sprejela uprava ter potrdila revizijska komisija nadzornega sveta družbe. V letu 2021 je bilo izrečenih 11 priporočil, namenjenih zagotavljanju skladnosti poslovanja.
V letu 2021 je bil sprejet prenovljen Poslovnik o delu pooblaščenca za skladnost poslovanja, ki ureja njegovo delovanje. Skladno z načrtom pooblaščenca za skladnost poslovanja in prej navedenim poslovnikom so bila v letu 2021 izvedena vsa načrtovana preverjanja skladnosti poslovanja na različnih področjih poslovanja družbe, kot so izvajanje določil koncesijske pogodbe, izvajanje pogodb in investicij, izterjave plačil in zavarovanja terjatev, varovanje okolja, varstvo pri delu, izvajanje delovnopravne zakonodaje, varovanje osebnih podatkov in javno naročanje.
Notranji predpisi družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper se dotikajo vseh njenih področij delovanja, tj. operative, prodaje storitev, razmerij z dobavitelji, delničarjev, financ, računovodstva, varnosti, ekologije, varstva pri delu, varovanja osebnih podatkov, poslovnih skrivnosti itd. Družba sprejema različne politike, strategije in kodekse, o čemer poroča v poglavju 17 Luka Koper in usmeritve na področju trajnostnega razvoja. V letu 2021 sta bili na novo sprejeti Politika prejemkov članov uprave in nadzornega sveta Luke Koper, d. d., ter Politika prejemkov direktorjev odvisnih družb.
Notranja regulativa se stalno izpopolnjuje glede na izzive, s katerim se družba srečuje na trgu in v razmerju do svojih deležnikov, ter predpisuje kontrolne mehanizme, ki zagotavljajo transparentnost in integriteto poslovanja.
Družba Luka Koper, d. d., je 15. januarja 2021 za pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov (Data Protection Officer) imenovala zaposlenega v družbi. Dotlej je omenjeno področje pokrivala prek zunanje pooblaščene osebe za varstvo podatkov, družbe MIKROCOP informacijski inženiring in storitve, d. o. o. V sklopu ukrepov za implementacijo splošne uredbe Evropske unije o varstvu osebnih podatkov (GDPR, General Data Protection Regulation) ima veljaven Pravilnik o varstvu osebnih podatkov, ki je objavljen in dosegljiv na spletni strani družbe.
Pooblaščena oseba za varstvo podatkov skladno z evropsko in slovensko zakonodajo s področja varstva osebnih podatkov z ustreznimi poklicnimi odlikami in strokovnim poznavanjem zakonodaje ter dejanskimi izkušnjami s področja varstva osebnih podatkov ali primerljivega področja na neodvisen način skrbi, da pri obdelavi osebnih podatkov ne prihaja do kršitev.
V letu 2021 so bili dopolnjeni Pravilnik o varstvu osebnih podatkov, Politika zasebnosti in vzorci pogodb, ki jih Luka Koper, d. d., sklepa s subjekti, s katerimi vstopa v pogodbena razmerja in v katerih subjekti oz. Luka Koper, d. d., prihajajo v stik z osebnimi podatki, zaradi česar je potrebno izvajati ukrepe za njihovo varovanje.
V letu 2021 je pooblaščenec za varstvo osebnih podatkov izvedel tri postopke ugotavljanja kršitve varstva osebnih podatkov, pri katerih je ugotovil, da ni šlo za tako intenzivne kršitve, da bi jih moral prijaviti informacijskemu pooblaščencu.
GRI GS 103-1, 103-2, 103-3, 403-1
GRI GS 403-1
GRI GS 403-8
Skupina Luka Koper uresničuje politiko varnega in zdravega delovnega okolja tako, da so načini delovanja, delovni procesi ter procesi sodelovanja z zunanjimi deležniki skladni z zakonodajo (Zakon o varnosti in zdravju pri delu s podzakonskimi predpisi – ZVZD-1) in s sistemom vodenja varnosti in zdravja pri delu. Sistem vodenja oblikuje Luka Koper, d. d., in v tem okviru je bila v letu 2020 uspešno zaključena implementacija zahtev novega standarda ISO 45001:2018 – sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu. Na podlagi ciljane presoje skladnosti, ki jo je izvedel Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje, Ljubljana (SIQ Ljubljana), je Luka Koper dne 17. 4. 2020 prejela certifikat o ustrezno vzpostavljenem sistemu vodenja po prej omenjenem standardu. Pomembna izhodišča za uveljavljanje tega sistema so nenehno izboljševanje ter prepoznavanje nevarnosti in preprečevanje poškodb, še preden bi do njih sploh prišlo. Z namenom zagotavljanja ustreznih kompetenc kadra, ki deluje na področju varnosti in zdravja pri delu, so organizirana tudi usposabljanja za notranje presojevalce sistema varnosti in zdravja pri delu po standardu ISO 45001:2018.
Sistem varnosti in zdravja pri delu je zasnovan tako, da se v okviru letnega načrtovanja preveri tveganja za varnost in zdravje pri delu iz ocene tveganja oz. registra tveganj. Tveganja se prepoznavajo z oceno tveganja delovnih mest ter z analizo nezgod pri delu in drugih izrednih dogodkov. Na osnovi prepoznanih pomembnih tveganj se določijo letni cilji in pripravijo programi izboljšav s potrebnimi aktivnosti za doseganje zastavljenih ciljev. Realizacija programa izboljšav se spremlja v kvartalnih poročilih in programih dela ter letnem poročilu o varnosti in zdravju pri delu. Ustreznost uveljavljenega sistema se preverja in ocenjuje v okviru rednih notranjih in zunanjih presoj ter na podlagi vodstvenega pregleda.
Na področju zdravja pri delu Luka Koper načrtuje in izvaja promocijo zdravja na delovnem mestu, zanjo zagotovi potrebna sredstva in način spremljanja. Aktivnosti promocije zdravja temeljijo na oceni potreb.
Da je sistem varnosti in zdravja pri delu vzpostavljen, se izvaja, vzdržuje in izboljšuje, na najvišji ravni zagotavlja član uprave - delavski direktor. Za koordinacijo aktivnosti na področju varnosti in zdravja pri delu, spremljanje zakonskih zahtev ter prenos oz. usklajevanje interne dokumentacije s potrebnimi spremembami je v sklopu področja varovanja zdravja in ekologije vzpostavljena centralna služba za varnost in zdravje pri delu. Za opravljanje strokovnih nalog v zvezi z zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu so po različnih terminalih, oddelkih in službah razporejeni posamezni strokovni delavci – pooblaščenci za VZD. Za področje zdravja pri delu je imenovana delovna skupina za promocijo zdravja, ki je podrobneje predstavljena v nadaljevanju. V okviru Luke Koper deluje tudi športno društvo z več kot 1.000 člani, ki omogoča zaposlenim različne športne aktivnosti.
Podlaga za učinkovito prepoznavo nevarnosti/škodljivosti ter vpeljavo potrebnih varnostnih ukrepov je korektno izvedena ocena tveganja, ki jo na ravni posameznih organizacijskih enot v sodelovanju s centralno službo pripravljajo strokovni delavci za varnost in zdravje pri delu (pooblaščenci za VZD). Ocenjevanje tveganja je izvedeno v skladu z interno metodologijo, v kateri so zajeti vsi kritični dejavniki tveganja. Na podlagi vsakodnevnih spremljanj delovnih procesov, izrednih dogodkov, ki se dogajajo na območju pristanišča, informacij in pritožb delavcev ter novih spoznanj, ki so posledica tehnološkega napredka, se ocena tveganja sistematično dopolnjuje in nadgrajuje.
Delavci, vključeni v posamezne delovne procese, imajo pravico in dolžnost spremljati okoliščine na deloviščih ter vodji delovnega procesa nemudoma poročati o vseh pomanjkljivostih/škodljivostih in drugih pojavih, ki bi lahko ogrozili varnost in zdravje posameznikov v delovnem procesu. Ena od ključnih nalog vodij delovnih procesov je, da v sodelovanju s pooblaščenci za VZD vzpostavijo varno in zdravo delovno okolje na deloviščih. Zakonodaja v Republiki Sloveniji, na podlagi katere ima Luka Koper, d. d., izdelane interne akte za področje varnosti in zdravja pri delu, zelo jasno opredeljuje pravico delavcev do odklonitve dela, če menijo, da je njihova varnost ogrožena oz. da za njihovo varnost ni poskrbljeno v zadostni meri.
Skladno s kolektivno pogodbo je Luka Koper dolžna reprezentativnim sindikatom posredovati vse odgovore, ki se nanašajo na pravice in obveznosti delavcev v zvezi z zagotavljanjem in izvajanjem varnosti in zdravja pri delu. V obravnavo zaznanih pomanjkljivosti, tudi opažanj in pripomb delavcev glede zagotavljanja varnih delovnih pogojev, je na ravni Luke Koper vključenih več različnih strokovnih področij in akterjev, zato v zvezi s tem ni zaznati odklonilnega odnosa delavcev. Neodvisno od delovnih procesov je na ravni Luke Koper vzpostavljen tudi sistem, prek katerega lahko delavci podajajo svoje ideje in predloge izboljšav. Med slednjimi se redno pojavljajo tudi predlogi za zagotavljanje višje stopnje varnosti in zdravja pri delu. Vsak predlog je pred realizacijo deležen strokovne presoje o vplivu in upravičenosti.
Luka Koper skladno z internimi dokumenti na področju varnosti in zdravja pri delu zagotavlja celostno obravnavo izrednih dogodkov, povezanih z delom. Vsak izredni dogodek, katerega posledica je ali bi lahko bila poškodba delavca oz. pri katerem je ali bi lahko nastala večja premoženjska škoda, se javi v varnostno-nadzorni center, prek katerega so obveščene in aktivirane vse potrebne intervencijske službe in strokovna področja. Okoliščine izrednih dogodkov podrobno obravnavajo strokovni delavci za VZD, ki na podlagi internih protokolov po končani raziskavi opredelijo, ali je s ciljem preprečevanja ponovite izrednega dogodka treba uvesti dodatne ukrepe za zmanjševanje tveganja (revizija ocene tveganja, posamični korektivni ukrepi …).
Za zagotavljanje izvajanja zdravstvenih ukrepov ima Luka Koper sklenjeno pogodbo z dvema izvajalcema medicine dela, ki imata ustrezne kompetence za opravljanje zdravstvenih storitev. V okviru omenjenih kompetenc pooblaščeni zdravnik opravlja predvsem naslednje naloge:
V Luki Koper se izvajajo redna usposabljanja in preverjanja usposobljenosti za varno in zdravo delo. Usposabljanja so obvezna za vse zaposlene in agencijske delavce, in sicer ob sklenitvi delovnega razmerja, pred pričetkom opravljanja dela na drugem delovnem mestu ali pred uvajanjem nove tehnologije in novih sredstev za delo ter ob spremembi v delovnem procesu, ki lahko povzroči spremembo varnosti pri delu. Usposabljanja so sestavljena iz splošnega in posebnega dela ter se izvajajo teoretično in praktično na podlagi programov usposabljanj.
Po vsakem zaključenem usposabljanju se izvede preverjanje teoretične in praktične usposobljenosti in pripravi ustrezen zapisnik o izvedbi. Usposabljanja in preverjanja usposobljenosti se izvajajo v delovnem času in so za delavce brezplačna. Večina usposabljanj in preverjanj usposobljenosti izvajajo interni izvajalci (predavatelji, mentorji, inštruktorji). V odvisnosti od dela, ki ga delavec opravlja, pa se izvajajo tudi obvezna periodična preverjanja teoretične in praktične usposobljenosti za varno in zdravo delo.
Pri vseh pomembnih vprašanjih, povezanih z varnostjo in zdravjem pri delu, sodelujeta svet delavcev in sindikat, ki predstavljata delavce. V sklopu sveta delavcev je konstruiran tudi Odbor za varnost in zdravje pri delu. Sodelovanje delavcev je opredeljeno v internih dokumentih družbe Luka Koper (kolektivna pogodba, dogovori o sodelovanju delavcev, organizacijski predpisi itd.) in lahko poteka prek predstavnikov delavcev, kot sodelovanje na podlagi zakonskih ali drugih zahtev, ali neposredno s strani delavca, kadar gre za neposreden vpliv na varnost in zdravje pri delu (identifikacija nevarnosti, neustrezni ukrepi za varno delo, izredni dogodek itd.). Dostopanje do informacij in komuniciranje potekata prek internih komunikacijskih orodij, kot so: sestanki, razgovori, seje, interna pošta, intranet, kratke vesti, Luški glasnik itd. Delavci, ki dobronamerno izražajo mnenja, dajejo pobude in uresničujejo pravice, skladno z internimi dokumenti ne smejo biti klicani na odgovornost.
| NAČRTOVANO | DOSEŽENO |
|---|---|
| težjih poškodb | težjih poškodb |
| največ | poškodb na milijon opravljenih delovnih ur (zaposleni agencijski delavci) |
| poškodbe | milijon opravljenih ur |
| največ | trkov v notranjem transportu na milijon opravljenih delovnih ur |
| trka | milijon opravljenih ur |
Legenda
Realizacija ciljev je podrobneje analizirana v nadaljevanju.
Skladnost z zakonodajnimi zahtevami se preverja s stalnim internim nadzorom, z notranjimi in zunanjimi presojami ter na podlagi inšpekcijskih nadzorov.
V letu 2021 je bilo v Luki Koper, d. d., opravljenih šest inšpekcijskih nadzorov. Od tega so bili štirje inšpekcijski nadzori opravljeni z namenom preverjanja spoštovanja ukrepov za preprečevanje širjenja okužb s koronavirusom, opravljena pa sta bila tudi ena raziskava težje poškodbe pri delu – delovne nezgode, ki se je zgodila dne 23. 11. 2020 – in en inšpekcijski nadzor oz. pregled gradbišča ‘Bencinski servis v Luki Koper’. Izdana ni bila nobena ureditvena odločba, so pa v sklopu nadzora z namenom preverjanja zagotavljanja izvajanja navodil za zmanjšanje tveganja okužb s koronavirusom zaznali nekaj kršitev s strani zaposlenih. Zaposlenim so bili izdani plačilni nalogi. Izrečene zahteve in priporočila iz zapisnikov so bili v zahtevanem roku odpravljeni.
Za namene statistike poškodb in izračunavanja različnih kazalnikov se upoštevajo poškodbe pri delu, ki zahtevajo vsaj en dan bolniškega staleža. Poleg navedenih je bilo v letu 2021 evidentiranih še 12 poškodb zaposlenih v Luki Koper, d. d., ter 22 poškodb delavcev kadrovskih agencij, ki niso zahtevale bolniškega staleža.
| Število poškodb pri delu | 2019 | 2020 | 2021 |
|---|---|---|---|
| Luka Koper d. d. | ( ) | ||
| Kadrovske agencije - KA | ( ) | - | |
| Izvajalci pristaniških storitev | ( ) | - | |
| Zunanji udeleženci in odvisne družbe |
V oklepaju je število težjih poškodb, zunaj oklepaja skupno število poškodb. Zunanji udeleženci so vozniki zunanjih tovornih vozil ter izvajalcih raznih del in storitev. Za zunanje udeležence in odvisne družbe se vodi evidenca vseh prijavljenih poškodb, ne razpolaga pa se s podatki o bolniški odsotnosti. Kadrovske agencije so v Luki Koper pričele z izvajanjem storitev v septembru 2019. Izvajalci pristaniških storitev od januarja 2020 v Luki Koper ne izvajajo več storitev.
| Število poškodb na milijon opravljenih ur | 2019 | 2020 | 2021 |
|---|---|---|---|
| 19,1 | 13,7 | 9,2 |
V letu 2021 so zaposleni v Luki Koper, d. d., opravili 2.650.790,34 ure, agencijski delavci pa 641.545,15 ure. Z realizacijo tristebrnega modela, ki se je zaključila z januarjem 2020, se je število novozaposlenih znatno povišalo, zato delno povečanje števila poškodb pripisujemo novi ureditvi, saj delavci za ustrezno opravljanje dela v posameznem delovnem procesu potrebujejo nekaj časa, da pridobijo ustrezno raven znanja in izkušenj. Delno pa na kazalnik vplivajo tudi pojav koronavirusa, povečan obseg dela ter drugačen način izračunavanja opravljenih delovnih ur (dejansko opravljene ure namesto obračunanih ur).
Podrobnejša analiza ni pokazala posebnega dejavnika, ki bi izstopal. Gre predvsem za lažje poškodbe, ki so v večini povezane s trenutno reakcijo delavca (napačni gibi, nekontrolirano dejanje itd.). Velik delež poškodb je utrpela najbolj izpostavljena skupina delavcev (fizična dela).
V letu 2021 ni bila zabeležena nobena težja poškodba pri delu.
V letu 2021 sta bili v Luki Koper zabeleženi dve kolektivni poškodbi pri delu. V prvem primeru je prišlo do prometne nesreče zunanjega izvajalca del, pri čemer se je v vozilu lažje poškodovalo več potnikov. V drugem primeru pa je prišlo do poškodbe pri delu dveh agencijskih delavcev, ko je med odrivanjem kontejnerja delavcu zdrsnilo in je med lovljenjem ravnotežja z železnim napenjalcem udaril drugega delavca. Tudi v tem primeru je šlo za lažji poškodbi, pri čemer en delavec ni potreboval bolniškega staleža, pri drugem pa je bolniška odsotnost trajala 3 delovne dni.
izgubljenih delovnih dni zaradi bolniške odsotnosti je bila odsotnost zaradi izolacije v primeru covida-19 0,80-odstotna.
Škodni dogodki, ki so predmet analiziranja, so dogodki, ob katerih je nastala premoženjska oz. materialna škoda. Izmed vseh evidentiranih škodnih dogodkov, ki jih beležimo v Luki Koper, po številu izstopajo primeri, pri katerih je škoda nastala zaradi trka.
| leto | 2019 | 2020 | 2021 |
|---|---|---|---|
| % izgubljenih delovnih dni | 5,46 | 3,82 | 3,10 |
| Število trkov na milijon opravljenih ur | 18,2 | 26,3 | 27,7 |
GRI GS 403-7, 403-9
GRI GS 403-7, 403-9
V letu 2021 so se nadaljevale aktivnosti za preprečevanje širjenja koronavirusne bolezni oz. covida-19. Z namenom uspešnega obvladovanja širjenja koronavirusa na območju pristanišča je v Luki Koper nadaljevala aktivnosti delovna skupina, ki v zvezi s tem podaja vse potrebne usmeritve.
Dodatni ukrepi, ki so bili sprejeti:
zato je sledilo testiranje individualnih čepkov za zaščito sluha po meri, predvsem za območja, kjer drugi ukrepi niso izvedljivi. Preostali ukrepi, ki izhajajo iz rezultatov meritev, bodo obravnavani v okviru izdelave revizije ocene tveganja delovnega mesta.
V sklopu izdelave kemijske ocene tveganja se je zaključil popis snovi po terminalih ter se s pomočjo zunanjega izdelovalca pripravil končni osnutek ocene tveganja. Na podlagi slednje bodo izvedene meritve in sprejeti morebitni dodatni varnostni ukrepi v okviru obstoječe ocene tveganja.
Nadaljevale so se aktivnosti za nadgradnjo informacijskega sistema za beleženje in obravnavo izrednih dogodkov v pristanišču, ki bi omogočal nadaljnjo obdelavo dogodkov s strani strokovnih oseb posameznih področij, raziskavo dogodkov, ukrepanje, statistično obdelavo ter spremljanje kazalnikov.
Z namenom promoviranja varnosti pri delu se je na steno nadstrešnice (NAS 9) namestil velik napis, ki ozavešča o pomenu varnosti pri delu.
| 0 | 20 | 40 | 60 | 80 | 100 | 120 | 140 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 04. jan | 14. jan | 24. jan | 05. feb | 18. feb | 02. mar | 12. mar | 24. mar |
| 06. apr | 16. apr | 29. apr | 11. maj | 21. maj | 02. jun | 14. jun | 24. jun |
| 07. jul | 25. avg | 06. sept | 16. sept | 28. sept | 08. okt | 20. okt | 02. nov |
| 12. nov | 24. nov | 06. dec | 16. dec | 22. dec |
Število oseb
Aktivno okuženi
Karantena
Preventivni umik
Delo od doma
Posamezne izvedene aktivnosti na terminalih:
Za varnejše delo se je nabavil nov stroj DIECI z namensko košaro za delo na višini.
Za preprečitev izrednih dogodkov in izboljšanje pogojev dela so se preuredile skladiščne površine (skladišče 32), transportna pot za vozila pa se je umaknila izpred vrat skladišč, kar je prineslo več prostora za pretovarjanje.
Z namenom izboljšanja pogojev dela (zmanjšanje hrupa) so se na kletko za prenos kavčuka namestili gumijasti blažilci.
Za izboljšanje pogojev dela se je postavila nadstrešnico za kontrolo tovora in se dodatno nadgradili prostori za počitek. Z namenom preprečitve izrednih dogodkov so se obnovile ali na novo uredile posamezne površine.
GRI GS 403-6
GRI GS 403-9
Pri oblikovanju programa promocije zdravja sodelujejo predstavniki vseh večjih organizacijskih enot, kadrovskega področja, področja varovanja zdravja in ekologije ter najvišjega vodstva. Prednostne naloge promocije zdravja ostajajo obvladovanje mišično-kostnih bolezni, bolezni dihal, težav, povezanih s prekomernim uživanjem alkohola, in izboljšanje medosebnih odnosov. Mišično-kostnim težavam so najbolj izpostavljeni zaposleni v operativi in delavci v pisarnah, predvsem zaradi vpliva prisilne drže. V Luki Koper vsako drugo leto spremljamo raven obremenitve zaradi stresa, povezanega z delom. Zaradi preprečevanja širjenja okužbe s koronavirusom smo raziskavo načrtovano za 2021, prestavili na ugodnejše obdobje. Z namenom ohranjanja in izboljšanja psihofizične pripravljenosti zaposlenih in agencijskih delavcev so se kljub omejitvam zaradi preprečevanja širjenja okužbe izvedle spodaj navedene aktivnosti.
Trem sodelavcem je Luka omogočila 90-dnevno individualno vadbo za preoblikovanja telesa, ponovili smo tudi 90-dnevno vadbo v manjših skupinah. Proti koncu leta smo zainteresiranim sodelavcem omogočili dva meseca vodene vadbe. Identificiranim poklicnim skupinam, ki delajo pretežno na prostem, smo v poletnem času razdelili šumeče vitaminske tablete. Vse sodelavce in obiskovalce smo junija razveselili s svežim sadjem.
Zaposleni v Skupini Luka Koper s svojim znanjem, energijo in delovno vnemo dokazujejo predanost kolektivu in partnersko soustvarjajo prihodnost podjetja.
GRI GS 103-1, 103-2, 103-3, 102-8
iz leta 2021 še niso znani. V letu 2021 je bilo izvedeno ocenjevanje medsebojnega sodelovanja med enotami, ki je namenjeno usklajenemu delovanju za doseganje skupnih ciljev in predstavlja kazalnik uspešnosti z vidika poslovanja z odjemalci storitev za vse enote.
Luka Koper, d. d., ima bistveno nižjo stopnjo fluktuacije zaposlenih kot celotna panoga logistike, kjer je fluktuacija 20-odstotna. V Skupini Koper je bila v letu 2021 fluktuacija 2,1-odstotna, v družbi Luka Koper, d. d., pa 1,6-odstotna. Na zadnji dan leta 2021 je imela Skupina Luka Koper 1.738 zaposlenih, kar je 40 zaposlenih več kot na zadnji dan leta 2020. S tem se nadaljuje trend rasti, ki je bil leta 2020 prekinjen z optimizacijo poslovnih procesov.
Poslovni model družbe Luka Koper, d. d., t. i. tristebrni model, temelji na rednih zaposlitvah (prvi steber), kjer je potreba po delu konstantna, delu prek zaposlitvenih agencij (drugi steber kot prehodna oblika) ter izvajanju storitev oz. zunanjih pogodbenih partnerjih – ZPP (tretji steber). Na podlagi javnega naročila in sklenjenih pogodb s petimi kadrovskimi agencijami, je bilo na dan 31. 12. 2021 v Luki Koper, d. d., 324 napotenih agencijskih delavcev. V manjši meri posamezne storitve opravljajo zunanji pogodbeni partnerji, prav tako izbrani po postopku javnega naročila. V okviru Skupine Luka Koper ima tudi družba Luka Koper INPO, d. o. o., 8 napotenih agencijskih delavcev.
V letu 2021 se nadaljevalo izvajanje dela na domu kot posledica ukrepov za zajezitev pandemije covida-19.
| Luka Koper, d. d. | |
|---|---|
| Luka Koper INPO, d. o. o. | |
| Luka Koper Pristan, d. o. o. | |
| Adria Terminali, d. o. o. | |
| TOC, d. o. o. | |
| Skupina Luka Koper* |
| 31. 12. 2019 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2021 | |
|---|---|---|---|
| nedoločen čas | |||
| določen čas | |||
| SKUPAJ |
Zaposleni v Luki Koper, d. d., imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, razen dveh zaposlenih zaradi nadomeščanja in treh članov uprave družbe. V preteklih letih je bil razlog zaposlitve za določen čas tudi uvajanje v delo oziroma usposabljanje.
| ŠTEVILO | DELEŽ | SPOL | ŠTEVILO | DELEŽ | REGIJA PREBIVALIŠČA | DELEŽ |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Nedoločen čas | moški | Obalno-kraška regija | ženski | Primorsko-notranjska regija | ||
| Osrednjeslovenska | Goriška | |||||
| Podravska | Ostale regije | |||||
| Druga država (Italija, Hrvaška) | ||||||
| Določen čas | moški | Obalno-kraška regija | ženski | Podravska | ||
| Osrednjeslovenska | SKUPAJ |
| število | delež | število | delež | število | delež |
|---|---|---|---|---|---|
| Moški | Ženske | SKUPAJ |
moških (90,8 odstotka) kot žensk. Zaposlovanje v osnovnem procesu pretovora ter postopki starostnih upokojitev vplivajo na zmanjševanje deleža žensk v strukturi zaposlenih, kljub temu, da je vse več žensk tudi na delovnih mestih, ki so se tradicionalno povezovala z moško delovno silo, npr. upravljalec dvigal, voznik luške mehanizacije, voznik tovornih vozil, delovodja, skladiščnik, varnostnik.
| Statistične regije Slovenije | Obalno-kraška regija | Primorsko-notranjska regija | Osrednjeslovenska | Goriška | Gorenjska | Druga država (Italija, Hrvaška) |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Delež zaposlenih (%) | 89,4 | 9,3 | 0,9 | 0,1 | 0,1 | 0,2 |
| SKUPAJ | 87,5 odstotka zaposlenih iz Obalno-kraške regije, kar odraža naravo dejavnosti pretovora in fleksibilnost storitev – z večizmenskim delom zagotavljamo neprekinjeno izvajanje storitev vse dni v letu. |
| Tip zaposlitve | število | delež | število | delež | število | delež |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Skrajšan delovni čas (VSI) | Od tega število žensk s skrajšanim delovnim časom | Polni delovni čas |
Manj kot odstotek zaposlenih v družbi Luka Koper, d.d., opravlja delo s skrajšanim delovnim časom, od tega večji del zaradi invalidnosti (9 zaposlenih) in manj zaradi starševstva (6 zaposlenih).
| Zaposleni po kolektivni pogodbi | |
|---|---|
| Zaposleni zunaj sistema kolektivne pogodbe | |
| SKUPAJ |
Po letu 2020, v katerem je šlo predvsem za optimizacijo poslovnih procesov in zaposlovanje strokovnih kadrov, v letu 2021 ponovno beležimo rast števila zaposlenih in zaposlovanje v osnovnem procesu, tudi na račun zmanjševanja števila napotenih agencijskih delavcev. Fluktuacija zaposlenih je nizka. Nove zaposlitve, predvsem kadrov z izkušnjami iz vrst agencijskih delavcev, ter zaposlitve v poslovodstvu družbe zvišujejo relativno visoko povprečno starost zaposlenih na 41,9 leta. Med razlogi odhodov oz. prekinitev delovnega razmerja je dobra polovica starostnih upokojitev, pet sporazumnih prekinitev delovnega razmerja, dve izredni odpovedi, dva odhoda na lastno željo ter štirje primeri smrti delavcev.
| Starostne skupine (leta) | število | delež | število | delež | število | delež |
|---|---|---|---|---|---|---|
| do - nad | Skupaj št zaposlenih | Povprečna starost zaposlenih |
| Starostne skupine (leta) | prihodi (nove zaposlitve) | odhodi | prihodi (nove zaposlitve) | odhodi | prihodi (nove zaposlitve) | odhodi |
|---|---|---|---|---|---|---|
| do - nad | SKUPAJ |
| prihodi | odhodi | prihodi | odhodi | prihodi | odhodi |
|---|---|---|---|---|---|
| Moški | Ženske | SKUPAJ |
| Statistične regije | število | delež | število | delež |
|---|---|---|---|---|
| Obalno-kraška regija | ||||
| Osrednjeslovenska | ||||
| Primorsko-notranjska | ||||
| Dravska | ||||
| SKUPAJ |
| Število novih zaposlitev | Število odhodov | STOPNJA FLUKTUACIJE (V %)* | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2019 | 2020 | 2021 | 2019 | 2020 | 2021 | 2019 | 2020 | 2021 |
| Luka Koper | ||||||||
| Skupina Luka Koper |
| Stopnja fluktuacije (v %)* | Stopnja fluktuacije (v %)* |
|---|---|
| Po spolu | |
| moški | |
| ženske | |
| Po starostnih skupinah | |
| do 30 let | |
| 30 – 50 let | |
| nad 50 let | |
| Po regiji prebivališča | |
| Obalno-kraška regija | |
| Primorsko-notranjska regija | |
| Osrednjeslovenska regija |
Ugodnosti za delavce
V družbi Luka Koper, d. d., pri ugodnostih za delavce ni razlik med zaposlenimi za določen ali skrajšan delovni čas in zaposlenimi za nedoločen oziroma polni delovni čas, prav tako ni razlik v višini plače med spoloma.
Vsi so enakopravno vključeni v vse pristope k upravljanju kadrov. Ob izpolnjevanju pogojev in kriterijev so vključeni v instrumente finančne motivacije. Edina razlika je pri vključevanju zaposlenih v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, pri čemer zaposleni za določen čas samostojno plačujejo mesečno premijo, za preostale zaposlene pa družba sofinancira različno višino deleža zakonsko določene premije glede na starost zaposlenega.
Tudi v letu 2021 so zaposleni redno prejemali mesečno izplačilo plače, ki se na podlagi določil kolektivne pogodbe usklajuje s 6-mesečno rastjo indeksa inflacije. Če je v družbi izkazana pozitivna rast dodane vrednosti na zaposlenega, se podpisniki kolektivne pogodbe dogovorijo o dvigu plač, ki mora zaostajati za rastjo produktivnosti. Povprečna plača v Luki Koper, d. d., je višja od slovenskega povprečja. Plače vseh zaposlenih v Luki Koper, d. d., so v letu 2021 presegale zakonsko določeno minimalno plačo v Republiki Sloveniji, le v izjemnih primerih so bili posamezni zaposleni upravičeni do izplačila zakonskega dodatka do minimalne plače. Izplačana sta bila regres za letni dopust in del plače iz naslova poslovne uspešnosti.
V skladu s kriteriji podjetniške kolektivne pogodbe se kvartalno nagrajuje skupinska delovna uspešnost, nagrada pa je bila na podlagi vsakokratnega dogovora s socialnimi partnerji zaradi oteženih pogojev poslovanja (zaradi covida-19) v letu 2021 solidarnostno prerazporejena med enotami. Velika večina zaposlenih je vključena v sklad prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Od leta 2018 zaposleni ob upokojitvi prejmejo dodatno odpravnino iz t. i. pozaposlitvenega sklada.
Upravičeni so dodatkov za delovno uspešnost, poslovno uspešnost, do izplačila enake višine regresa, božičnice oziroma poslovne uspešnosti. Trenutno se zanje še ne uporablja dodatek za stopnjo fleksibilnosti in usposobljenosti in tudi še niso vključeni v dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje.
| Spol | Število |
|---|---|
| Moški | |
| Ženske | |
| SKUPAJ |
Vsi zaposleni, ki izkoristijo pravico do starševskega dopusta, se po zaključku starševskega dopusta vrnejo na isto delovno mesto.
| Raven izobrazbe | Število zaposlenih | Delež (%) | Število zaposlenih | Delež (%) | Število zaposlenih | Delež (%) | Število zaposlenih | Delež (%) |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| VIII | ||||||||
| VII | ||||||||
| VI | ||||||||
| V | ||||||||
| IV | ||||||||
| III | ||||||||
| I–II | ||||||||
| SKUPAJ |
Intenzivno zaposlovanje na izvajalskih delovnih mestih v osnovnem procesu pretovora in skladiščenja na nižjih ravneh izobrazbe od I. do IV. ravni vpliva na spremembo izobrazbene strukture delniške družbe oziroma Skupine. Prek pogodbe o izobraževanju se 2 odstotkoma zaposlenih sofinancira pridobitev višje ravni izobrazbe.
| Kategorija delovnega mesta | Število | Delež | Moški | Delež | Ženske | Delež | Skupaj | Delež |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Vodilni (uprava b-) | ||||||||
| Ostali vodstveni | ||||||||
| Strokovni | ||||||||
| Izvajalski | ||||||||
| SKUPAJ |
Ciljno izvajanje funkcionalnega usposabljanja zaposlenih je ena strateških aktivnosti družbe. Pristop je opredeljen z internimi navodili družbe o usposabljanju in izobraževanju kadrov, sistemih prenosa znanja ter pristopu k sofinanciranju izobraževanja ob delu. Cilji, vsebine in finančna sredstva usposabljanja so vključeni v letni poslovni načrt družbe. Izhodišča usposabljanja so potrebe delovnih procesov, zahtevana in želena znanja na delovnih mestih ter slabše razvite kompetence. Uspešnost pristopa se spremlja z merjenjem zadovoljstva po opravljenem usposabljanju, s preizkusi znanja, z napredovanji zaposlenih na višje stopnje usposobljenosti in fleksibilnosti na delovnem mestu na podlagi pridobivanja, prenosa in uporabe znanja ter z ocenjevanjem inštruktorjev.
V letu 2021 je bilo v družbi Luka Koper, d. d., v usposabljanje vključenih 84 odstotkov zaposlenih. Ukrepi za preprečevanje širjenja epidemije covida-19 so bistveno vplivali na izvedbo načrta usposabljanja. Povprečno število ur usposabljanja v družbi Luka Koper, d. d., je v letu 2021 znašalo 15,1 in je pod načrtovano vrednostjo 16 ur usposabljanja na zaposlenega, ki je bila postavljena nižje kot leta 2020. Številna interno načrtovana usposabljanja ter tudi programi zunanjih institucij so bili zaradi ukrepov preprečevanja širjenja koronavirusa odpovedani. Izvajala so se predvsem zakonsko obvezna usposabljanja. Veliko je tudi vključitev v spletna usposabljanja zunanjih izobraževalnih institucij (webinarje), ki pa so časovno krajša, zato načrtovano število ur usposabljanja ni bilo doseženo.
V letu 2021 je bila v Luki Koper, d. d., vzpostavljena platforma e-usposabljanja Soba znanja, za katero programe usposabljanja pripravljajo lastni strokovni kadri. Potrjena je bila pobuda za vzpostavitev Centra za usposabljanje.
| Povprečno število ur usposabljanja na zaposlenega | Cilj število ur usposabljanja na zaposlenega | Odstotek zaposlenih vključenih v izobraževanje |
|---|---|---|
| 2019 | 16,0 | 84 % |
| 2020 | 15,1 | 84 % |
| 2021 | 14,1 | 83 % |
| delež | Povprečno število ur usposabljanja |
|---|---|
| Zaposleni vključeni v usposabljanje | |
| Ženske vključene v usposabljanje | |
| Moški vključeni v usposabljanje | |
| Vodilni kadri | |
| Višji vodstveni kadri | |
| Strokovni kadri | |
| Izvajalski kadri |
Pretežni delež interno organiziranih usposabljanj je realiziran v okviru sistema inštruktorstva pri usposabljanju za upravljanje različnih vrst mehanizacije ob zaposlitvi ali razporeditvi v drugo enoto. Vsak novozaposleni je vključen v načrt uvajanja v delo. Mentor je upravičen do 10-odstotnega dodatka za mentorstvo, nagrajen pa je tudi inštruktor za praktično usposabljanje novozaposlenih (40-odstotni dodatek na ure praktičnega inštruiranja). V zadnjih dveh letih so bili prenovljeni programi uvajanja v delo, predvsem z vidika varnega dela. V letu 2021 je bilo v družbi Luka Koper, d. d., 88 odstotkov usposabljanj organiziranih interno.
Luka Koper, d. d., omogoča zaposlenim osebni in strokovni razvoj s horizontalnim in vertikalnim napredovanjem ter z uvrstitvijo zaposlenih na višjo stopnjo usposobljenosti in fleksibilnosti na delovnem mestu. V letu 2021 je bil ene od oblik kariernega razvoja deležen skoraj vsak tretji zaposleni. Novo pogodbo o zaposlitvi je sklenilo 6,5 odstotka zaposlenih, tudi iz razloga nove sistemizacije delovnih mest. Bistveno več kot preteklo leto je bilo napredovanja zaposlenih v okviru delovnega mesta.
V letu 2021 letni razgovori niso bili realizirani, predvsem ker se je vzpostavljala struktura nadrejenosti ter se izboljševali tehnični pogoji izvajanja letnih razlogov. Sicer pa informacijska tehnologija ne nadomešča neposredne komunikacije vodij s sodelavci, temveč omogoča bolj sistematično pripravo in voden razgovor. Izvedba letnih razgovorov z vsemi zaposlenimi je ponovno načrtovana v letu 2022.
| Število | Delež |
|---|---|
| Delež zaposlenih, ki so bili vključeni v poklicno napredovanje v letu 2021, po spolu in kategoriji delovnega mesta | |
| Po spolu | |
| Moški | |
| Ženske | |
| Po kategoriji delovnega mesta | |
| Vodstveni (uprava) | |
| Ostali vodstveni | |
| Strokovni | |
| Izvajalski | |
| Število | Delež (od skupno zaposlenih) |
Na podlagi določil podjetniške kolektivne pogodbe so vsi zaposleni upravičeni do nagrajevanja osebne delovne uspešnosti (mesečno), kvartalne skupinske delovne uspešnosti in poslovne uspešnosti družbe ob koncu leta.
V letu 2021 je bil v Luki Koper, d. d., zaključen projekt Prenova in vzpostavitev celovitega sistema razvoja ključnih kadrov in naslednikov, katerega cilj je bil vzpostavitev bolj transparentnega in dolgoročno naravnanega sistema razvoja kadrov na podlagi prenovljenih postopkov identifikacije ključnih delovnih mest, kompetenčnih profilov delovnih mest, identifikacije ključnih kadrov in naslednikov, vse tudi z namenom zmanjševanja subjektivizma vodij in zgodnjega identificiranja mladih perspektivnih kadrov. V postopek profiliranja kadrov je bilo vključenih 365 zaposlenih, v njem pa so bile zaposlenim izmerjene socialne in vodstvene kompetence z namenom njihovega razvijanja. Vzpostavljen je bil bazen ključnih kadrov in naslednikov ter piramide nasledstev na ključnih delovnih mestih.
Merjenje organizacijske klime, zadovoljstva in zavzetosti zaposlenih je bilo zadnjič izvedeno v letu 2019. Za leto 2022 je načrtovano merjenje zavzetosti zaposlenih kot segment, ki bistveno vpliva na njihovo učinkovitost.
Z namenom primerjalne analize obstoječih praks upravljanja zaposlenih je bila Luka Koper, d. d., tudi v letu 2021 vključena v projekt Zlata nit. Rezultati še niso znani.
V družbi Luka Koper, d. d., vsako drugo leto poteka ocenjevanje medsebojnega sodelovanja med enotami. V letu 2020 je bil z namenom izboljšanja medsebojnega sodelovanja oblikovan kodeks internega komuniciranja.
Invalidska problematika se je po ustaljenem načinu reševala z zagotavljanjem dopolnilne kvote delovnih invalidov znotraj Skupine Luka Koper v invalidskem podjetju Luka Koper INPO, d. o. o. Delež zaposlenih v Luki Koper, d. d., s statusom delovnega invalida je 1,3 odstotka.
| Število zaposlenih s statusom invalidnosti | Delež (%) |
|---|---|
| Število invalidov in njihov delež v Luki Koper INPO, d. o. o. | |
| Število zaposlenih s statusom invalidnosti | Delež (%) |
Luka Koper, d. d., deluje kot družbeno odgovorno podjetje na področju razvoja in izobraževanja v lokalnem in širšem okolju. Sodeluje s številnimi izobraževalnimi institucijami pri zagotavljanju mentorstva za seminarske in diplomske naloge ter omogoča obvezne delovne prakse dijakom in študentom, v letu 2021 zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa sicer v manjšem obsegu. Dobre prakse na področju upravljanja kadrov so bile večkrat predstavljene strokovni in drugi zainteresirani javnosti. V letu 2021 je družba sofinancirala pridobitev višje ravni izobrazbe 2 odstotkoma zaposlenih. V internih dokumentih je vzpostavila dodatne kriterije sofinanciranja, predvsem pa nove kriterije izbora kvalitetnejših izobraževalnih programov in institucij. Intenzivirala je kadrovsko štipendiranje mladih in sklenila 8 novih pogodb.
Zaradi narave luškega dela, ki poteka predvsem na terenu, in dejstva, da približno polovica zaposlenih na delovnem mestu nima dostopa do računalnika, komunikacija z zaposlenimi poteka tako preko prilagojene mobilne aplikacije kot klasično, s tiskanim medijem. Luka Koper komunicira z zaposlenimi predvsem po naslednjih ključnih komunikacijskih kanalih:
Družba ima tudi svojo intranetno stran LukaNET, na kateri so zaposlenim poleg splošnih informacij dostopni tudi vsi interni dokumenti družbe ter platforme in navodila, ki jih zaposleni potrebujejo pri izvajanju delovnih procesov.
Strategija ravnanja s kadri za obdobje 2020-2025 podpira Poslovno strategijo Skupine Luka Koper in družbe Luka Koper, d. d. Za podporo doseganju strateških poslovnih ciljev (kompetentni zaposleni in organizacijska kultura visoke delovne uspešnosti – zavzeti zaposleni) so aktivnosti na področju ravnanja s kadri usmerjene v:
Koprsko pristanišče je tovorno pristanišče, ki obsega celovit vodni in priobalni prostor, v katerem se opravljajo pristaniške dejavnosti, namenjene tako tovornemu kot tudi potniškemu prometu. Območje pristanišča je opredeljeno v Koncesijski pogodbi za opravljanje pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture št. 2411-08-800011 z dne 8. 9. 2008.
Okoljski del trajnostnega poročila zajema podatke Luke Koper, d. d., ki deluje na lokaciji pristanišča v Kopru, za obdobje od 1. 1. 2021 do 31. 12. 2021. Kjer so rezultati na voljo, so prikazani za triletno obdobje, še starejši podatki pa so dosegljivi v poročilih na spodnjih povezavah. Vsebuje tudi letne primerjave okoljskih kazalnikov s ciljem prikaza okoljske uspešnosti. Poglavja v trajnostnem poročilu, v katerih so navedene preverjene informacije o okoljskem ravnanju, so označena z znakom.
Podatki so verodostojni in odražajo dejansko stanje sistema ravnanja z okoljem v družbi. Navedbe je v marcu 2022 preveril Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje SIQ in ugotovil, da sistem ustreza zahtevam uredbe EU št. 1221/2009 (uredba EMAS).
Dosegli bomo najvišje standarde trajnostnega razvoja po sistemu EU za okoljevarstveno vodenje organizacij (ECO Management and Audit Scheme - EMAS) ter zmanjšali ogljični odtis družbe z ukrepi izboljšanja energetske učinkovitosti.
Predhodna okoljska poročila so na voljo na povezavah:
Živeti s pristaniščem - Poročila in dokumenti (zivetispristaniscem.si)
http://www.luka-kp.si/slo/o-podjetju/odnos-do-okolja
Skladno z Uredbo o taksonomiji (Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088), ki je pričela veljati 12. julija 2020, Luka Koper, d. d., za poslovno leto 2021 poroča kazalnike za gospodarske dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo.
Luka Koper, d. d., ima izdelan ROV – register okoljskih vidikov, kjer iz seznama letno ocenjuje in opredeli pomembne okoljske vidike. Za prepoznavanje ima opredeljeno metodologijo (ocenjuje vpliv javnosti/deležnikov, zakonodajne/interne zahteve, ekonomijo ter napredek). Ocenjenim pomembnim okoljskim vidikom se določi cilje, za dosego katerih pa na letni ravni določi PIP – programe izboljšav poslovanja, ki pripomorejo k doseganju zastavljenih ciljev in imajo določene nosilce in roke za dokončanje.
| Dejavnosti | Čisti prihodki od prodaje v milijon evrih | delež v |
|---|---|---|
| Dejavnosti sprejemljive za taksonomijo | ||
| Dejavnosti nesprejemljive za taksonomijo | ||
| Skupaj |
| Dejavnosti | Naložbe v osnovna sredstva v milijon evrih | delež v |
|---|---|---|
| Dejavnosti sprejemljive za taksonomijo | ||
| Dejavnosti nesprejemljive za taksonomijo | ||
| Skupaj |
Sistem okoljskega ravnanja je zasnovan tako, da izhaja iz strateških usmeritev družbe, kjer so določene strateške usmeritve in cilji. Na letni ravni se nato v okviru letnega načrtovanja pregledajo in ocenijo okoljski vidiki. Ti predstavljajo elemente dejavnosti, proizvodov in storitev, ki pomembno vplivajo na okolje ali vplivajo na našo dejavnost (npr. podnebne spremembe). Pri ocenjevanju pomembnosti okoljskih vidikov se upošteva kriterij napredka glede na preteklo leto, skladnosti z zakonodajo in skladnosti s postavljenimi internimi kriteriji, povečanje stroškov ter mnenje javnosti. Za kriterij pomembnosti pri vrednotenju se uporablja barvna skala (rdeča, rumena, zelena). Pomemben okoljski vidik je tisti, ki je pri kateremkoli kriteriju ocenjen z rdečo barvo ali pri vsaj treh z rumeno. Pri analizi okoljskih vidikov se upoštevajo vse dejavnosti (posredni in neposredni vplivi na okolje). V nadaljevanju so prikazani okoljski vidiki, ocenjeni kot pomembni. V okoljskem poročilu se poroča še o drugih prepoznanih okoljskih vidikih, da bi se tako ustvaril celovit prikaz okoljskega ravnanja in delovanja družbe.
Pri okoljskih vidikih, ki so ocenjeni kot pomembni, se postavijo letni merljivi cilji in pripravijo programi izboljšav za lažje in učinkovitejše doseganje zastavljenih ciljev. Ti postanejo del Letnega poslovnega načrta družbe. Realizacija programov izboljšav se letno pregleduje in o tem se poroča tudi v trajnostnem poročilu. Doseganje zastavljenih ciljev se spremlja kvartalno ter poroča upravi. Ustreznost postavljenega sistema ravnanja z okoljem se preverja in ocenjuje tudi v okviru rednih notranjih presoj in vodstvenega pregleda ter zunanje presoje sistemov kakovosti.
GRI GS 103-1, 103-2, 103-3, 304-1, 304-2, 304-3, 304-4
Luka Koper, d. d., od nekdaj skrbi za izboljšanje kakovosti življenja v celotnem prostoru, v katerega je umeščeno pristanišče, in se zaveda ranljivosti naravnega okolja. Ob zavedanju, da pristanišče vpliva na okolje, se je Luka Koper v svojih politikah zavezala smotrnemu ravnanju z okoljem, saj ga želi ohraniti tudi za prihodnje rodove. Spremljanje in zmanjševanje vplivov na okolje sta del rednih delovnih aktivnosti. Pri tem Luka Koper, d. d., sodeluje s pristojnimi strokovnimi institucijami.
Pristanišču bližnji podvodni travniki (Zostera noltei in kolenčasta cimodoceja oz. Cymodocea nodosa) v smeri Ankarana. S pristaniščem sobiva naravni rezervat Škocjanski zatok (velikosti 122,7 ha), ki se nahaja v neposredni bližini. To je največje slovensko polslano mokrišče, izjemnega pomena zaradi bogate favne in flore. Z upravljavcem Škocjanskega zatoka Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je podpisan sporazum, po katerem podpisniki sodelujemo pri ohranjanju in upravljanju ekosistemov z namenom:
smo pa tudi v zaključni fazi namestitve radarskega sistema. V bližini pristanišča se nahajata še obrežno močvirje pri Sv. Nikolaju (velikost 7,27 ha), katerega posebnost je zelo redka slanomočvirska vegetacija, in edinstveni travnik pozejdonke, ki se nahaja v Žusterni. Pozejdonka je v Sredozemlju sicer razširjena morska trava, vendar je v Tržaškem zalivu prisotna samo na majhnem območju (1 km) ob slovenski obali med Koprom in Izolo. Na večji oddaljenosti od pristanišča pa se nahaja še park Debeli rtič (velikosti 5,26 ha), ki se tudi uvršča v območje Nature 2000. Luški morski akvatorij se nahaja na ekološko pomembnem območju, na občutljivem območju evtrofikacije in na občutljivem območju kopalnih voda.
V smeri Ankarana, se izven koncesijskega območja pristanišča, na globinah do 5 metrov pojavljajo podvodni travniki (Zostera noltei in kolenčasta cimodoceja oz. Cymodocea nodosa). Travnika se ne uvrščata med zavarovana območja, vendar pa delovanje pristanišča lahko vpliva na njihov status, zato njihov status tudi spremljamo (poglavje 23.14 Biotska raznovrstnost). V luški akvatorij (2,1 milijona m2 površine) se izliva reka Rižana z visoko vsebnostjo suspendiranih delcev, ki prispevajo k zamuljevanju morskega dna v drugem luškem bazenu. K stalnemu nanosu materiala v vse luške bazene znatno prispevajo tudi morski tokovi. V luških akvatorijih moramo redno vzdrževati določeno globino, da omogočimo varno plovbo ladij. Poglabljanje morskega dna izvajamo po potrebi, izčrpani material pa odlagamo v za to predvidene kasete na kopnem, kjer pa kapacitete niso zadostne. Ne glede na dejavnost poglabljanja in ladijskega prometa je v luškem akvatoriju prisotnih veliko živalskih in rastlinskih morskih vrst, ta tematika pa je predstavljena v poglavju 23.15 Varovanje morja.
V neposredni bližini pristanišča se nahajajo tudi mestno jedro Kopra ter del naselij Ankaran in Bertoki.
V letu 2019 se je izdelal nov Strateški poslovni načrt 2020–2025, katerega povzetek je objavljen na https://www.luka-kp.si/slo/poslanstvo-vizija-in-strategija-188. Posodobljene so bile Strateške usmeritve razvoja Luke Koper, d. d., na področju ravnanja z okoljem do leta 2030 s posodobitvami, povezanimi z zelenim prehodom. Od nekdaj skrbimo za izboljšanje kakovosti življenja v celotnem prostoru, v katerega je umeščeno tudi pristanišče. Zato sodelujemo in sofinanciramo izobraževalne in raziskovalne institucije, podpiramo športno, humanitarno in kulturno dejavnost. Pri razvojnih vprašanjih in naložbah upoštevamo načela trajnostnega razvoja ter odgovornega ravnanja z okoljem, vključno s zmanjševanjem vplivov, ki povzročajo podnebne spremembe.
Naše usmeritve zato vodijo v:
Sprejeta je bila Strategija družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja, ki je objavljena na spletni strani Družbena odgovornost - Luka Koper d.d. (luka-kp.si) - Strategija povzema ključne dokumente družbe, ki obravnavajo področje trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti ter predstavljajo pregled vseh aktivnosti, ki jih družba izvaja. Hkrati strategija določa konkretne cilje, ki jih družba zasleduje dolgoročno, in vzpostavlja platformo oziroma delovno skupino, ki pregleduje dosežke ter predlaga dodatne aktivnosti in izboljšave.
| Okoljski vidiki | ocenjeni kot pomembni | Obrazložitev vrste vpliva |
|---|---|---|
| poraba vode | Raba pitne vode vpliva na količine že tako omejene pitne vode na Obali | |
| odpadna voda | Odpadne vode, ki nastanejo pri pranju notranjosti tovornjakov, ki prevažajo živino, se morajo ustrezno prečistiti, sicer prekomerno obremenjujejo Centralno čistilno napravo Koper, kamor se stekajo | |
| morje | Pri manipulaciji s premogovim prahom in železovo rudo, ki sta sicer inertna materiala, lahko pride do nenamernega raztrosa v morje | |
| poraba pitne vode | ||
| emisije | emisije imisije prašenja pri storitvah | Pri manipulaciji s sipkim materialom lahko pride do prašenja, kar povzroča povečanje nekaterih onesnaževal v zraku |
| energetika | ||
| notranji transport |
Zaradi rabe goriva pri izvajanju transporta prihaja do izpusta toplogrednih plinov v zrak. Raba električne energije posredno vpliva na nastajanje onesnaževal, vendar na lokacijah, ki proizvajajo električno energijo iz neobnovljivih virov energije.
Vonj, nastajanje hrupa v pristanišču, emisije hrupa tovornih in potniških ladij. Skoraj vsaka dejavnost povzroča nekaj hrupa, ta se širi v okolje in je moteč.
Za zagotavljanje varnosti plovbe in pri določenih posegih v prostor je treba poglabljati morsko dno, pri čemer se izkopani sedimenti odlagajo na kopno. Zaradi slanosti materiala površine niso več primerne za kmetijstvo, odloženi morski sediment pa je kot material slabo nosilen in se poseda.
Visoka stopnja požarne varnosti je zelo pomembna za nemoteno delovanje celotnega pristanišča.
Ohranjanje biotske raznovrstnosti je pomemben okoljski vidik, saj pristanišče sobiva z naravnim rezervatom Škocjanski zatok. V neposredni bližini pa se nahajata še obrežno močvirje pri Sv. Nikolaju, katerega posebnost je zelo redka slanomočvirska vegetacija, in edinstveni travnik pozejdonke, ki se nahaja v Žusterni.
Nastajanje luških in ladijskih odpadkov. Visoka stopnja ločeno zbranih odpadkov in njihova ponovna uporaba (cirkularna ekonomija).
V tabeli so prikazani okoljski vidiki, ocenjeni kot pomembni. Da bi zagotovili zmanjšanje vplivov prepoznanih okoljskih vidikov, so se tudi letos na redni luški okoljski delavnici, ki je sicer zaradi epidemije covida-19 potekala na daljavo prek MS Teams, pripravile letne aktivnosti (programi izboljšav poslovanja) ter se pregledalo doseganje zastavljenih okoljskih ciljev, ki so podrobneje predstavljeni še v nadaljevanju poročila.
Po novem je nastajanje odpadkov ocenjeno kot pomemben okoljski vidik. Uredba (ES) o prostovoljnem sodelovanju organizacij v sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) navaja, da je treba o svojih pomembnih neposrednih in posrednih okoljskih vidikih skupaj z glavnimi kazalniki uspešnosti poročati na teh okoljskih področjih:
V nadaljevanju poročila poročamo o energiji, vodi, emisijah, odpadkih in rabi zemljišč v zvezi z biotsko raznovrstnostjo. Kazalnika materialov ne prikazujemo, ker ocenjujemo, da pri dejavnosti skladiščenja in pretovora ni ključen in pomemben. Dodatno prikazujemo še poglobljene informacije, povezane s podnebnimi spremembami, kot priporoča Evropska komisija v Smernicah za nefinančno poročanje: dopolnilo o poročanju o informacijah, povezanih s podnebjem (2019/C 209/01).
Podnebne spremembe sicer obvladujemo preko prepoznanega pomembnega okoljskega vidika energetika/notranji transport (raba energentov) ter prepoznanega tveganja podnebne spremembe. V poročilu dodatno poročamo še o požarni varnosti v pristanišču, svetlobnem onesnaževanju ter ravnanju z morskimi sedimenti.
Najpomembnejši cilji na področju naravnega okolja:
povsem preprečiti velike industrijske nesreče,
realizirati vse inšpekcijske odločbe s področja požarne varnosti,
ohraniti razširjenost območja podvodnih travnikov (Cymodocea nodosa, Zostera nolti) glede na referenčno obdobje leta 2018,
ohraniti kakovost vode v prelivu, ki povezuje Škocjanski zatok z morjem in prečka pristanišče, z vzdrževanjem vsebnosti mineralnih olj pod 50 µg/l.
V tabeli so predstavljeni cilji ter njihova realizacija, podrobneje pa je vsebina pojasnjena v pripadajočih poglavjih poročila.
| Št poglavja | Pomemben okoljski vidik | cilj | Vrednost cilja | Rezultati za | dosežene vrednosti | Realizacija |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Emisije imisije prašenja pri storitvah | Zmanjšati imisije celokupnega praha za vsako posamezno meritev | mg m | dan | največ | preseganj | |
| Emisije imisije prašenja pri storitvah | Ohraniti imisije delcev velikosti do | µm | na celotnem luškem območju | µg m | ||
| Bertoki- | Ankaran- | Koper- | Bertoki- | Ankaran- | Koper- | |
| Ravnanje z odpadki | Ohraniti odstotek ločeno zbranih odpadkov brez ladijskih odpadkov | * | ||||
| Nastajanje hrupa v pristanišču | emisije hrupa tovornih in potniških ladij | Zmanjšati raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Koper | Noč | dB | ||
| Nastajanje hrupa v pristanišču | emisije hrupa tovornih in potniških ladij | Ohraniti dnevno raven hrupa na | dB | pred najbližjimi objekti zunaj območja pristanišča | in večerno na | |
| Večer |
emisije hrupa tovornih in potniških ladij
| Ohraniti dnevno raven hrupa na | dB | pred najbližjimi objekti izven območja pristanišča | in večerno na | dB |
|---|---|---|---|---|
| Dan | dB | Bertoki- | Ankaran- | Koper- |
| Bertoki- | Ankaran- | Koper- | Bertoki- | Ankaran- |
| Koper- | Bertoki- | Ankaran- | Koper- |
Ohraniti specifično porabo energentov na ravni prejšnjega leta kljub povečanju pretovora in skladiščnih kapacitet
| kWh | t | ** | ** | *** |
|---|---|---|---|---|
Ohraniti specifično porabo energentov na ravni prejšnjega leta kljub povečanju pretovora in skladiščnih kapacitet
| l | t | ** | ** | *** |
|---|---|---|---|---|
Ohraniti specifično porabo energentov na ravni prejšnjega leta kljub povečanju pretovora in skladiščnih kapacitet
| l | t | ** | ** | *** |
|---|---|---|---|---|
Posegi v prostor ukrepov
Preprečiti vsakršno onesnaženje morja zunaj luškega akvatorija
onesnaženj
Zagotoviti čim krajši intervencijski čas gasilske enote (od sprejema obvestila do prihoda na intervencijo) za požarne intervencije in nesreče s telesnimi poškodbami
min
Povsem preprečiti velike industrijske nesreče
| velikih ind | nesreč |
|---|---|
V celoti realizirati inšpekcijske odločbe
| nerealiziranih | inšpekcijskih | odločb |
|---|---|---|
Ohranjanje kvalitete vode v prelivu ki povezuje Škocjanski zatok z morjem in prečka pristanišče
| Vsebnost | mineralnih olj | µg | l |
|---|---|---|---|
Enaka površina glede na referenčno obdobje enako
| Legenda: | Cilj v prejšnjem letu ni bil dosežen: | Cilj je dosežen: | Cilj je deloma dosežen: | Cilj je nov: |
|---|---|---|---|---|
Na ravni družbe sta vzpostavljena okoljska politika in redno preverjanje njene ustreznosti. V mesecu marcu 2019 je bila Politika varnega in zdravega pristaniškega okolja ter energetske učinkovitosti posodobljena. Objavljena je na spletni strani: https://www.luka-kp.si/slo/pomembni-dokumenti-208.
Politika opredeljuje tudi usmeritve k zmanjševanju podnebnih sprememb na način, da se strmi k zmanjševanju vplivov na okolje, da se skrbno ravna z viri, da se povečuje energetska učinkovitost ter da se uvaja sodobna tehnologija.
GRI GS 307-1, 419-1, 103-1, 103-2, 103-3, 303-4
Pri izkazovanju skladnosti v prvi vrsti izhajamo iz Zakona o okolju, na podlagi katerega so podeljena okoljevarstvena dovoljenja:
Družba izpolnjuje zahteve, opredeljene v okoljevarstvenih dovoljenjih, ki jih je pridobila za emisije v vode in v zrak, za skladiščenje odpadkov, emisije hrupa in kot obrat večjega tveganja za nastanek nesreče. Izpolnjevanje zahtev podeljenih okoljevarstvenih dovoljenj se letno pregleda in pri tem ugotavlja, ali se predpisane zahteve izpolnjujejo.
Na področju svetlobnega onesnaženja je bila že v začetku leta 2017 zaključena ureditev vseh obstoječih svetil na način, da so ta skladna z zahtevami zakonodaje s področja svetlobnega onesnaženja. Ob koncu leta 2021 je bil izdelan nov načrt razsvetljave s popisom svetilk, ki nadomešča načrt iz leta 2019 in je objavljen na spletnih straneh družbe. Načrt moramo obnavljati najmanj na 5 let oziroma ob spremembah. Načrt smo posodobili zaradi nekaterih posegov v prostor (gradnja nove skupine železniških tirov za potrebe terminala avtomobilov), pri katerih smo dodatno vgradili svetila.
Rezultati meritev z naprav, ki povzročajo emisije snovi v zrak, izkazujejo skladnost z zakonodajo in s prejetim okoljevarstvenim dovoljenjem. Vrednosti delcev PM10 in PM2,5 v zraku so na območju pristanišča pod zakonsko postavljenimi normativi, enako velja tudi za število preseganj. Izmerjene emisije iz kurilnih naprav so skladne z zakonodajnimi zahtevami. Raven hrupa je skladna z zahtevami podeljenega okoljevarstvenega dovoljenja glede mejnih vrednosti kazalcev hrupa v okolju, ki veljajo pred prvimi objekti mesta Koper, Ankarana in Bertokov. Zaradi podaljševanja prvega pomola smo skladno z zahtevami dodeljenega okoljevarstvenega soglasja izvedli več meritev in rezultati so bili skladni z zakonodajo. Opravljene so bile tudi prve meritve hrupa zaradi novozgrajenega serminskega in bertoškega vhoda in rezultati so bili skladni z zakonodajo.
V industrijski odpadni vodi Pralnice kontejnerjev je, pri enem vzorčenju od treh, parameter aluminij presegal mejno vrednost, vendar so se izvedle aktivnosti zaradi katerih ocenjujemo, da je bil vpliv na okolje minimalen (več v poglavju 23.12 Ravnanje z odpadno vodo).
Družba ima veljavno okoljevarstveno dovoljenje za skladiščenje (pretovarjanje) nekaterih vrst odpadkov (staro železo, papir, plastika, valjarniška škaja). Izvajali smo le pretovarjanje starega železa, pri čemer so se izvedle meritve radioaktivnosti pošiljk, vodile evidence, izračunale imisije prahu v okolje in izvedle meritve odpadne vode iz lovilcev olj.
V sklopu Uredbe o preverjanju radioaktivnosti pošiljk, ki bi lahko vsebovale vire sevanja neznanega izvora (Ur. List RS , št. 10/2019), smo v novembru začeli izvajati meritve. Za izvajanje meritev smo pridobili pooblastilo s strani Uprave RS za jedrsko varnost (URSJV), ki smo ji tudi že posredovali letno poročilo o izvedenih meritvah.
Za opravljene inšpekcijske nadzore nismo prejeli odločb (več v poglavju 23.5.4 Inšpekcijski pregledi).
Na področju spremljanja celokupnega prahu je bil dosežen zastavljeni cilj 200 mg/m2 na dan; povprečna letna vrednost je nekoliko višja od vrednosti v predhodnem letu, a je pod vrednostjo zastavljenega cilja. Pri 118 meritvah je bilo izmerjenih 7 preseganj, kar pa je več od zastavljenega cilja (cilj 5 preseganj).
Na področju spremljanja imisij delcev PM10 na celotnem luškem območju je bil zastavljeni interni cilj dosežen.
Na področju energetike so bile dosežene želene vrednosti pri specifični porabi fosilnega goriva in rabi pitne vode pri izvajanju dejavnosti pristanišča, ni pa bila dosežena vrednost pri porabi električne energije. Odstopanja pri ciljnih kazalnikih so pojasnjena v posameznih poglavjih.
Sistem varovanja morja se vzdržuje in nadgrajuje na način, da se zagotavlja doseganje zastavljenega cilja brez onesnaženj zunaj luškega akvatorija.
Zastavljene interne cilje za nočno, dnevno in večerno obdobje na vseh treh straneh pristanišča, kjer so postavljeni merilniki. Vrednosti internih ciljev so bile določene glede na mejne vrednosti, opredeljene v predhodni uredbi o emisijah hrupa. Kljub temu, da so se z novo uredbo mejne vrednosti povišale, smo se odločili, da vrednosti ciljev ne bomo spreminjali. V smeri Ankarana in Bertokov dosegamo cilje v vseh treh obdobjih dneva (dan, večer, noč), prav tako dosegamo vrednosti za dnevni čas v smeri Kopra, ne dosegamo pa jih v večernem in nočnem času.
Ocenjujemo, da bi v naslednjih letih zastavljeni cilj za večerni hrup (sedaj prekoračen za 1 dB) ob vseh aktivnostih, naložbah v elektrifikacijo in modernizacijo na prvi obali in prvem pomolu lahko dosegli. Hkrati pa ocenjujemo, da zastavljeni cilj za nočni hrup v smeri Kopra (sedaj prekoračen za 5 dB) kljub vsem ukrepom ni realno dosegljiv. S pooblaščenim izvajalcem meritev hrupa bomo izdelali modelne izračune, kakšna vrednost internega cilja za nočno obdobje je realno dosegljiva.
Sistem čiščenja odpadnih voda na terminalu za živino smo posodobili, meritve bodo izvedene v začetku leta 2022.
Na področju odpadkov je dosežen cilj več kot 91-odstotnega deleža ločeno zbranih odpadkov brez ladijskih odpadkov.
Na ravni družbe zagotavljamo opredeljeni intervencijski čas gasilske enote (od sprejema obvestila do prihoda na intervencijo) za požarne intervencije in nesreče s telesnimi poškodbami, prav tako sta bila dosežena cilja popolne preprečitve velikih industrijskih nesreč in popolne realizacije inšpekcijskih odločb.
Dosežen je cilj, po katerem ni bil potreben niti en inšpekcijski ali interni ukrep pri posegih v prostor.
Dosežen je tudi cilj na področju varovanja morja, saj ni bilo niti enega primera onesnaženja morja zunaj luškega akvatorija.
Ohranili smo tudi razširjenost območja podvodnih travnikov (Cymodocea nodosa, Zostera nolti) glede na referenčno obdobje leta 2018.
vse starostne skupine in enakomerno oba spola. V anketi prevladuje mnenje (91,0 %), da je Luka Koper kot gospodarska družba uspešna/zelo uspešna.
Anketiranci menijo, da so največji onesnaževalci lokalnega okolja:
31,1 % anketirancev (v letu 2020 34,2 %) meni, da Luka Koper srednje dobro skrbi za varovanje okolja (dodelili so oceno 3), 32,0 % (v letu 2020 32,9 %) jih meni, da precej dobro skrbi za okolje (dodelili so oceno 4), in 19,6 % (v letu 2020 17,0 %) jih meni, da zelo dobro skrbi za okolje (dodelili so oceno 5). Nezadostno ali zadostno oceno je podelilo 11,0 % (v letu 2020 12,6 %) vprašanih. Vzpodbudno je, da se je povečal delež anketiranih, ki menijo, da Luka Koper precej ali zelo dobro skrbi za varovanje okolja (ocena 4 ali 5). Povprečna ocena (na lestvici od 1 do 5) je v zadnjem letu rahlo zrasla, s 3,52 na 3,62.
Na podlagi podpisanega Dogovora o izvajanju omilitvenih ukrepov za zmanjšanje vplivov pristaniške dejavnosti na okolje z Mestno občino Koper je bil ponovno izveden razpis za dodelitev nepovratnih sredstev za izvajanje omilitvenih ukrepov za zmanjšanje vplivov emisij iz pristaniške dejavnosti za leti 2021 in 2022. Na podlagi poročila Mestne občine Koper je bilo do dodelitve sredstev upravičenih 12 objektov, preostali imajo možnost prijave v naslednjem prijavnem roku. Celovita sanacija je bila izvedena v enem primeru.
Vsako prejeto pritožbo na področju okolja obravnavamo in jo poskušamo s pomočjo še drugih strokovnih področij znotraj družbe uspešno rešiti. V primerih hrupnih ladij ladjarje seznanjamo z ravnjo hrupa in jih pozovemo k ukrepanju, nato pa jih seznanimo z rezultati analize učinkovitosti ukrepov za zmanjšanje hrupa. Upravo Republike Slovenije za pomorstvo, ki na ladjah izvaja inšpekcijske preglede ter dovoljuje vplutje, smo prosili za pomoč pri reševanju problematike hrupnih ladij. Tako smo v Port Information Guide (Port & terminal info book | Port of Koper (luka-kp.si), že dodali zahtevo ladjarjem glede zmanjševanja hrupa.
Okoljske pritožbe se sprejemajo telefonsko, prek spletne aplikacije in prek medijev. Skupaj je bilo zabeleženih 18 pritožb, od tega petnajst na prekomeren hrup, ena na dim in smrad iz vojaške ladje ob zagonu ladijskih motorjev, ena na plačilo stroškov ob prevzemu odpadkov z ladij in ena na prašenje ob pretovoru premoga.
Od skupno petnajstih pritožb, ki so bile povezane s prekomernim hrupom oziroma hrupom prek vibracij, se jih je sedem nanašalo na hrup ladij z območja Kopra, ena pa na hrup zabijanja pilotov ob podaljševanju I. pomola. Preostalih sedem pritožb pa je bilo povezanih s hrupom iz ankaranske smeri, vendar tudi povezanih s hrupom ladij. V vseh primerih hrupnih ladij smo se z zastopnikom ladjarja oziroma s poveljstvom ladij poskusili dogovoriti, da ukrepa. Ker je vir hrupa na ladjah lahko različen (npr. črpalke, ventilacija, dvigala, motor, vibracije), so tudi ukrepi s strani ladjarja različni in različno učinkoviti. V večini primerov ladjarji oziroma poveljstva ladij razumejo našo problematiko, in če je mogoče oziroma jim to dopušča možnost, prisluhnejo in urgirajo. Včasih je rezultat precej opazen, se pa zgodi tudi, da ni učinka. V primeru pritožbe povezane s hrupom ob zabijanju pilotov smo preverili rezultate meritev hrupa, preverili smo čas izvajanja in nismo ugotovili neskladij s prejetim okoljevarstvenim soglasjem.
Ena pritožba je bila prejeta zaradi dima in smradu, ki je nastal ob zagonu motorjev vojaške ladje, privezane na potniškem terminalu. Ob dogodku smo obvestili pristojnega pomorskega inšpektorja, ki je opravil pregled na ladji, vendar nismo prejeli povratne informacije.
Pritožba, ki se je nastala zaradi plačila stroškov ob prevzemu odpadkov, je bila posledica dogovorov in medsebojnega nestrinjanja med agentom ladje in špediterjem, a se je uspešno zaključila. Stroški so bili poravnani.
Pomanjkljivosti, ugotovljene v inšpekcijskih pregledih, niso bile take narave, da bi lahko vplivale na okolje.
| Inšpektorat | Datum uvedbe seznanitev s postopkom | Vsebina postopka | Ugotovitve |
|---|---|---|---|
| Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami | Pregled ukrepov za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije covida- | Ni bilo ugotovljenih kršitev | |
| Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami | Predmet nadzora je bila ocena stanja požarne varnosti v objektih Upravna stavba Luke Koper, parkirna hiša, arhiv ter centralno skladišče | Ugotovljeno je bilo, da je potrebno pridobiti potrdilo o brezhibnem delovanju varnostne razsvetljave v parkirni hiši do roka dne, kar je inšpekcijski pregled dne tudi potrdil na podlagi zapisnika št. | |
| Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami | Predmet nadzora pri zavezancu je stanje požarne varnosti v prostorih VARNOSTNO-NADZORNEGA CENTRA | Zavezancu se je za ugotovljene pomanjkljivosti izreklo opozorilo na podlagi člena ZIN, da mora do odpraviti dve pomanjkljivosti, in sicer pridobiti potrdilo o brezhibnem delovanju varnostne razsvetljave ter pridobiti potrdilo o brezhibnem delovanju sistema za odkrivanje in javljanje požara. Oba ukrepa sta bila realizirana, kar dokazuje inšpekcijski zapisnik št. z dne. | |
| Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami | Namen inšpekcijskega nadzora je bil ugotoviti zagotavljanje oskrbe z vodo za gašenje v Luki Koper, d.d. | V skladu s členom ZIN je bil izrečen rok za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti, in sicer dopolnitev vsebine dodatka k požarnemu redu za objekte skupne rabe in izdelavo manjkajoče priloge – evidenčne liste do. Pridobiti je bilo treba manjkajoča potrdila o brezhibnem delovanju zunanjega hidrantnega omrežja za novozgrajeno, razširjeno hidrantno omrežje ali za spremenjene ali zamenjane dele hidrantnega omrežja v okviru dokončanih posegov od leta do. Rok odprave. | |
| Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami | Namen inšpekcijskega nadzora je bila odprava pomanjkljivosti s področja varstva pred požarom na terminalu za živino | Izdana je bila odločba, da je potrebno v PC Generalni tovori na terminalu za živino posodobiti sistem za odkrivanje in javljanje požara v skladu z zahtevo PRESOJE POŽARNE VARNOSTI št. junij, izdelane pri LOZEJ, d.o.o., Ajdovščina, in pridobiti potrdilo o brezhibnem delovanju sistema za odkrivanje in javljanje požara, kar je bilo izvedeno. | |
| Inšpektorat RS za okolje in prostor | Nadzor nad obratom večjega tveganja za nastanek nesreče - SAVESO | Pregledani so bili podatki o obratu in upravljavcu obrata večjega tveganja za okolje, največje količine prisotnih nevarnih snovi (SAVESO) v obratu za leto, opredelitve in ocena nevarnosti večjih nesreč, obratovanje in vzdrževanje varnostno pomembnih naprav, usposobljenost zaposlenih za ravnanje ob večjih nesrečah z nevarnimi snovmi. Na podlagi pregleda je bil postopek ustavljen z dnem, ker ni bilo ugotovljenih nepravilnosti. |
Organizacije, ki začasno najmanj 12 mesecev skladišči nevarne odpadke v količini 100 ton in več, je bil izveden v Luki Koper INPO, d. o. o. Posodobili smo oceno ogroženosti za območje pristanišča, v katero smo dodali možne scenarije nesreč Luke Koper INPO, d. o. o., in postopek je bil z odločbo ustavljen.
Na področju ravnanja z odpadki, emisij snovi in toplote v vode in glede obremenjevanja okolja s hrupom. Ustno opozorilo na podlagi 123. člena ZIN, da se mora za vsako pošiljko odpadkov v nadaljnjo predelavo prevzemniku zunaj RS zagotoviti potrjen dokument iz Priloge VII. Zavezanka je bila pozvana, da ob prvi pošiljki, poslani na predelavo zunaj RS, naslovnemu organu posreduje kopijo pravilno izpolnjenega dokumenta iz Priloge VII. Dodatno je bilo potrebno naslovnemu organu posredovati poročilo o opravljenih prvih meritvah za malo čistilno napravo KČN-123, saj je bila vgrajena na novo.
Pomemben korak pri ohranjanju in izboljševanju stanja okolja je zmanjševanje tveganja za nastanek izrednih dogodkov ter izboljševanje postopkov za ukrepanje. Na ravni družbe Luka Koper, d. d., se letno pripravljajo in vzdržujejo seznami tveganj tudi na področju okolja. V pristanišču imamo urejen sistem obvladovanja in ukrepanja ob zaznanem izrednem dogodku, ki ni nujno povezan z nevarno snovjo. V tem poglavju so povzeti in zabeleženi okoljski dogodki, vsi manjšega obsega, pri katerih so bile posledice omejene na lokacijo samega nastanka dogodka (npr. okoli vozila). Pritožbe lokalne skupnosti so obravnavane v poglavju 23.5.3 Zabeležene in obravnavane okoljske pritožbe. Opis dogodkov na morju pa je predstavljen v poglavju 23.15.1 Statistika posredovanja na morju.
Luka Koper v delovnem procesu uporablja, prevaža in skladišči nevarne snovi, nafto in njene derivate ter upravlja sredstva za delo, ki predstavljajo nevarnost za nastanek nesreče. Pomemben korak pri ohranjanju in izboljševanju stanja okolja predstavljata zmanjševanje tveganja za nastanek izrednih dogodkov ter izboljševanje postopkov za ukrepanje z letnimi aktivnostmi. Izvedena je bila revizija ocen ogroženosti ter Načrta zaščite in reševanja. Načrt bo uprava Luke Koper potrdila v začetku leta 2022. Sistem zaščite in reševanja v Luki Koper vključuje akterje več strokovnih področij, organizacij in podjetij. Pri posredovanjih ob izrednih dogodkih na območju pristanišča vedno sodelujeta poklicna gasilska enota Luke Koper in področje pristaniške varnosti, po potrebi pa še enota varovanja morja, podjetje Luka Koper INPO, d. o. o., prostovoljni gasilci PIGD Luke Koper in CZ Luke Koper ter druge enote skladno z NZR.
Na področju požarne varnosti je cilj zagotoviti ustrezen sistem oskrbe in zadostno količino požarne vode na celotnem območju pristanišča ter zagotavljati ustrezno posredovanje z gašenjem za specifične objekte. V letu 2018 je področje investicij pripravilo Načrt aktivnosti vzdrževanja in popravila vodovodnega in hidrantnega omrežja 2018–2023. V letu 2021 je bilo prenovljeno hidrantno omrežje skladišč 20A-C, 21A-D, 22A-D in 26A-C – II. faza. Sanacija hidrantnega in vodovodnega omrežja se bo pospešeno izvajala tudi v letu 2022.
Poklicna gasilska enota (PGE), ki šteje 30 zaposlenih, zagotavlja stalno, 24-urno dežurno službo. V svojem voznem parku ima osem gasilskih vozil in sedem prikolic z različno opremo. V letu 2021 je bilo z gasilskimi vozili prevoženih 51.318 km. Enota skrbi za operativno in preventivno delo na področju požarne varnosti. Operativno gasilsko delo obsega gašenje in reševanje ob vseh vrstah nesreč, nudenje medicinske pomoči bolnim in poškodovanim ter izobraževanje in usposabljanje z gasilsko reševalno opremo. V letu 2021 je enota posredovala na 594 dogodkih.
Preventivno gasilsko delo, ki ga enota vsakodnevno izvaja po celotnem pristanišču, je ključnega pomena za vzdrževanje ustrezne stopnje požarne varnosti oziroma za preprečevanje okoliščin, ki lahko povzročijo požar. Vse leto smo izvajali preventivne obhode in kontrolne preglede objektov, pregledovali hidrantno omrežje in sisteme za gašenje, sodelovali pri obnovi in gradnji novih objektov, izobraževali zaposlene na področju požarne varnosti in sodelovali pri inšpekcijskih pregledih.
interno v lastni gasilski enoti. Zaradi epidemije covida-19 so bila usposabljanja izvedena v zmanjšanem obsegu. Na obnovitvena usposabljanja v gasilski šoli smo napotili 17 poklicnih gasilcev. Na območju pristanišča smo izvedli 100 internih vaj z različno gasilsko tematiko.
Izvedli smo interno gasilsko vajo v luškem Centru za ravnanje z odpadki. Na vaji smo simulirali požar na lokaciji zbiranja odpadnega lesa.
V soboto, 16. 10. 2021, je bila na območju pristanišča izvedena regijska vaja zaščite in reševanja 'Luka Koper 2021'. Izvedba vaje je bila načrtovana že v letu 2020, vendar je bila zaradi epidemioloških razmer s koronavirusom večkrat preložena.
Namen vaje je bil v teoretičnem in praktičnem delu preveriti vodenje in operativno delovanje ter sodelovanje, usklajenost in ustreznost koncepta zaščite in reševanja ob nesreči z nevarno snovjo v železniškem prometu.
Do nesreče je prišlo na nivojskem prehodu KŽ 16/1, ko je vlakovna kompozicija z nevarno snovjo trčila v avtocisterno z nevarno snovjo. V trčenju se je avtocisterna močno poškodovala, do poškodb je prišlo tudi na vlakovni kompoziciji. Na kraju trčenja je prišlo do vkleščenja in poškodbe voznika ter kasneje do požara v avtocisterni. Iz vlakovne kompozicije je iztekala nevarna snov. Pri trčenju je bilo poškodovanih tudi nekaj drugih oseb.
Scenarij vaje je predvideval tudi dogodek s področja terorizma. Pri scenariju so sodelovali področje pristaniške varnosti in pripadniki specialne enote policije.
V skupino za načrtovanje vaje so bili imenovani predstavniki enot, služb, organov in podjetij sodelujočih v vaji. Skupina za načrtovanje je ključne zadeve usklajevala na več sestankih.
V vaji so sodelovali: Luka Koper, izpostava URSZR Koper, ReCO Koper, Mestna občina Koper, Slovenske železnice, Gasilska brigada Koper, Obalna gasilska zveza Koper (PGD Hrvatini, Dekani, Pobegi-Čežarji), Zdravstveni dom Koper, Zdravstveni dom Izola, Policija, Luka Koper INPO, Petrol, Uprava RS za pomorstvo, Direkcija RS za vode, VGP Drava in republiški preiskovalec železniških nesreč.
Vajo so ocenjevali inšpektorji IRSVNDN, izpostava Postojna, in posamezni predstavniki enot in služb. Vaja je bila ocenjena z oceno dobro, to pomeni dobro opravljeno delo v skladu s pričakovanji.
| Opis dogodkov | Število v | Število v | Število v | Izvedeni ukrep |
|---|---|---|---|---|
| Počena hidravlična cev vozil (zunanjih vozil in luške mehanizacije) ali zaznan oljni madež na asfaltni površini | Sanacija s pomočjo absorbentov in strojne ročne metle. Urejeni so ekološki otoki kjer so na ključnih mestih na voljo sredstva za hitro sanacijo in zabojniki za uporabljeni absorbent. | |||
| Puščanje luškega vodnega omrežja | Sanacija počenih cevi | |||
| Puščanje in razlitje manjše količine naftnih derivatov okoli vozil | Sanacija s pomočjo absorbentov in strojne ročne metle na lokaciji | |||
| Neustrezno ravnanje z odpadki znotraj pristanišča | Ustrezno nadaljnje ravnanje z najdenimi odpadki | |||
| Manjši požar | V vseh primerih smo manjše lokalne začetke požara pogasili ter uvedli dodatne ukrepe kjer je bilo potrebno. |
Izredni dogodki so bili vsi manjšega obsega, obvladovani in sanirani na mestu nastanka, brez vplivov na okolje.
V letu 2021 smo:
Povprečna letna vrednost vseh meritev je v letu 2021 znašala 120 mg/m2 na dan, kar je za 20 mg/m2 več kot v letu 2020, vendar je še vedno znotraj zastavljenega cilja. Pri 118 meritvah je bilo zabeleženih 7 preseganj, kar je več od zastavljenega cilja (cilj 5 preseganj), zato je cilj dosežen le delno. Vrednosti so bile presežene na merilnem mestu vzhodno od deponije premoga in železove rude v marcu in avgustu, na čelu II. pomola v mesecu februarju, marcu, juniju in juliju ter na JV meji pri stebru št. 500 v mesecu juniju.
| Celokupni prah v mg/m2 dan | Ciljna vrednost v mg/m2 dan |
|---|---|
Univerza na Primorskem na območju pristanišča spremlja prisotnost finega prahu z delci velikosti do 10 µm (PM10) in velikosti 2,5 µm (PM2.5).
Merilne naprave za spremljanje finih prašnih delcev: merilno mesto št. 3 – LKP Ankaran, merilno mesto št. 4 – LKP Koper, merilno mesto št. 2 – smer Bertoki.
Rezultati meritev delcev PM10 iz merilnih naprav nameščenih v pristanišču, ki to omogočajo (LKP Ankaran in LKP Koper), se samodejno objavljajo na spletni strani http://www.zivetispristaniscem.si/.
Družba na spletni strani primerjalno prikazuje tudi rezultate meritev naprave, ki je nameščena na Markovcu in s katero upravlja Agencija RS za okolje. Letne povprečne koncentracije delcev prahu (PM10) v koprskem pristanišču so pod zakonsko določeno vrednostjo 40 µg/m³ in pod zastavljenim ciljem 30 µg/m³. Uredba o kakovosti zunanjega zraka opredeljuje tudi dnevno mejno koncentracijo PM10 za varovanje ljudi, ki znaša 50 µg/m³ in je lahko med letom presežena največ 35-krat.
Na vseh treh merilnih mestih so bile koncentracije nižje kot v predhodnem letu in pod zakonsko mejo. Nekaj je bilo tudi preseganj in sicer na merilnem mestu št. 2 – smer Bertoki je bila mejna dnevna vrednost presežena 6-krat, na merilnem mestu Ankaran-Rožnik 3-krat ter na lokaciji Potniški terminal 7-krat. Preseganja so bila zaznana tudi na merilnem mestu Markovec, in sicer 6-krat. Tudi v tem primeru se zakonodajna določila izpolnjujejo.
| Merilno mesto št. 3 – LKP Ankaran | * |
|---|---|
| Merilno mesto št. 2 – smer Bertoki | |
| Merilno mesto št. 4 – LKP Koper | * |
Če primerjamo meritve, ki jih ARSO izvaja v različnih krajih po Sloveniji, lahko vidimo, da se dnevna preseganja mejne vrednosti pojavljajo na vseh merilnih mestih. Največ preseganj se opaža v zimskem času in so posledica večjih izpustov iz domačih kurišč ter meteoroloških vplivov, kot sta majhna hitrost vetra in nizka višina mešanja zraka.
| merilno mesto | jan | feb | mar | apr | maj | jun | jul | avg | sept | okt | nov | dec | skupno |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Celje bolnica | |||||||||||||
| Celje Mariborska | * | ||||||||||||
| Celje Ljubljanska | * | ||||||||||||
| Deskle | |||||||||||||
| Hrastnik | |||||||||||||
| Iskrba | |||||||||||||
| Koper | |||||||||||||
| Kranj | |||||||||||||
| Ljubljana Bežigrad | |||||||||||||
| Ljubljana BF | * | ||||||||||||
| Ljubljana Celovška | * | ||||||||||||
| Ljubljana Vič | * | ||||||||||||
| Maribor Titova | |||||||||||||
| Maribor Vrbanski plato | * | * | |||||||||||
| Murska Sobota Cankarjeva | |||||||||||||
| Murska Sobota Rakičan | |||||||||||||
| Nova Gorica Grčna | |||||||||||||
| Nova Gorica Vojkova | |||||||||||||
| Novo mesto | |||||||||||||
| Ptuj | |||||||||||||
| Trbovlje | |||||||||||||
| Velenje | |||||||||||||
| Zagorje | |||||||||||||
| Žerjav | * |
Premalo veljavnih meritev, informativni podatek
Vir: http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/podatki/
Hitrost vetra je izražena v enotah m s-1.
Leva slika prikazuje podatke za prvo polletje, ko smo meritve izvajali z meteorološko postajo AMS 156, desna slika pa prikazuje podatke za drugo polletje, ko so se meritve izvajale z novo meteorološko postajo Lufft WS600-UMB, ki je integrirana z merilnikom EDM365.
Podatki za leto 2021 še niso dokončno potrjeni s strani ARSO.
Vir: http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/podatki/
V pristanišču spremljamo tudi delce PM 2,5 na dveh lokacijah (Merilno mesto št. 4 – LKP Koper in merilno mesto št. 3 – LKP Ankaran). Rezultati so predstavljeni v spodnji tabeli.
| Rezultati meritev PM2,5 (v g/m3) na mejah pristanišča | Merilno mesto št. 4 – LKP Koper | Merilno mesto št. 3 – LKP Ankaran |
|---|---|---|
| Povprečne koncentracije delcev PM2,5 na obeh merilnih mestih v pristanišču so pod zakonodajno vrednostjo 20 g/m3. |
Hkrati tudi Agencija Republike Slovenije za okolje izvaja meritve prašnih delcev PM2,5 na petih lokacijah po Sloveniji, in sicer Ljubljana Bežigrad, Nova Gorica, Maribor Vrbanski plato, Iskrba ter Celje. Merilno mesto Iskrba je oddaljeno od večjih onesnaževalcev in je namenjeno meritvam naravnega ozadja.
| Merilno mesto | Letna povprečna vrednost PM 2.5 v μg/m3 |
|---|---|
| Lj-Bežigrad | 12 |
| Nova Gorica | 7 |
| Iskrba* | 11 |
| Merilno mesto št. 4-LKP Koper | 15 |
| Maribor-Vrbansko plato | Mejna vrednost v μg/m3 20 |
| Celje-bolnica | 11 |
| Merilno mesto št. 3-LKP Ankaran | 12 |
Vir: http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/podatki/
Predstavitev rezultatov meritev emisij prašnih delcev na ključnih izvorih v pristanišču. Te meritve so zakonsko predpisane in jih izvaja pooblaščena organizacija v neposredni bližini vira nepremične naprave, kjer lahko nastaja prah (npr. pri natovarjanju/raztovarjanju vagonov, tovornjakov). Na vsakem terminalu je več merilnih mest. Iz leta v leto se število meritev nekoliko spreminja.
| Mejna vrednost SLO zakonodaje v μg/m3 | 15 | 17 | 22 | 19 | 22 | 15 | 26 | 18 | 20 | 24 | 16 | 22 | 22 | 22 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
bodisi zaradi obsega in tipa pretovora bodisi zaradi sprememb zakonodaje. Mejna dovoljena vrednost je odvisna od masnega pretoka in posledično od vremenskih razmer. Rezultati so vsi skladni s podeljenim okoljevarstvenim dovoljenjem. Mejna dovoljena koncentracija celotnega prahu je 20 mg/m3, saj je vrednost masnega pretoka celotnega prahu 200 g/h.
Na območju pristanišča se nahajajo kurilne naprave, ki se uporabljajo za tehnološke namene. Rezultati obratovalnega monitoringa kvalitete izpušnih plinov iz teh naprav so predstavljeni v spodnjih tabelah in so skladni z zakonodajo.
| Snov | Največja vrednost (mg/m3) | Srednja vrednost (mg/m3) | Mejna vrednost (mg/m3) |
|---|---|---|---|
| Dimno število | |||
| Ogljikov monoksid | 0,7 | 0,7 | |
| Dušikovi oksidi izraž kot NO | 4,1 | 4,2 | |
| Žveplovi oksidi izraž kot SO | 1,6 | 1,6 |
| Snov | Največja vrednost (mg/m3) | Srednja vrednost (mg/m3) | Mejna vrednost (mg/m3) |
|---|---|---|---|
| Ogljikov monoksid | 7,7 | 2,0 | 2,6 |
| Dušikovi oksidi izraž kot NO | 1,2 | 8,0 | |
| Žveplovi oksidi izraž kot SO | 1,4 | 4,9 | 8,4 |
| Snov | Največja vrednost (mg/m3) | Srednja vrednost (mg/m3) | Mejna vrednost (mg/m3) |
|---|---|---|---|
| Ogljikov monoksid | |||
| Dušikovi oksidi izraž kot NO | |||
| Žveplovi oksidi izraž kot SO |
| Silos-razkladalna/nakladalna postaja | Silos-razkladalna/nakladalna postaja | Sipki-vagonsko kamionska postaja (TH) | Glinica-pretovor | Kotna postaja EET-premog | Razdelilna postaja EET | -premog | Razdelilna postaja EET | -železo | V | agonska postaja EET-železo | Kotna postaja EET-železo |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2019 | 2020 | 2021 |
Na območju pristanišča imamo 10 kurilnic, kjer se za namene ogrevanja objektov in priprave tople sanitarne vode kot primarni ali rezervni vir uporablja kurilno olje oz. UNP. Emisije iz teh naprav preverja dimnikarska služba. Rezultati emisij v zrak so skladni z zakonodajnimi predpisi za male kurilne naprave.
V letu 2021 smo:
V letu 2021 nismo:
V letu 2022 bomo:
Ocenjuje se, da podnebne spremembe, ki so posledica emisij toplogrednih plinov, z izrednimi dogodki, ki jih povzročajo, v svetovnem in evropskem merilu močno vplivajo na gospodarske izgube (po ocenah k temu prispevajo tri četrtine) in družbene spremembe, čeprav vseh finančnih izračunov posledic na družbo še nismo izdelali. V družbi smo prepoznali tveganja in priložnosti, povezana s podnebnimi spremembami (upoštevali smo kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne posledice), in predvideli aktivnosti za zmanjševanje emisij, kot tudi za spopadanje s posledicami podnebnih sprememb.
Sistem obvladovanja tveganj je podrobneje opisan v poglavju 14 Obvladovanje tveganj in priložnosti. Predvidene aktivnosti in usmeritve so integrirane v strateške in letne načrte družbe. Cilji in kazalniki, povezani s podnebnimi spremembami, so prikazani v poglavjih 23.7.7 Predstavitev rezultatov meritev emisij toplogrednih plinov in 23.10 Raba energije in energetska učinkovitost in jih preverjamo kvartalno.
Podjetje lahko s svojim delovanjem povzroča pozitivne oziroma negativne vplive, če ne izvaja ukrepov v smeri večje energetske učinkovitosti, ne uporablja obnovljivih virov energije, ne sledi sodobnim tehnologijam. Vplivi družbe v smislu emisij toplogrednih plinov so na svetovni ravni sicer zanemarljivi, na lokalni ali nacionalni pa pomembni, saj prispevajo k doseganju nacionalnih ciljev o emisijah toplogrednih plinov. Družba ni član združenj ali članstev, ki se ukvarjajo s problematiko podnebnih sprememb, se pa zaposleni redno usposabljajo in izobražujejo na tem področju. Izdelan je bil tudi kratek animirani film za enostaven prikaz aktivnosti za varčno rabo energentov in virov.
Meritve, kazalniki in načini obvladovanja so podrobneje opisani v trajnostnem poročilu.
Vir: povzeto po Evropska komisija: Smernice za nefinančno poročanje: dopolnilo o poročanju o informacijah, povezanih s podnebjem (2019/C 209/01)
Zaradi prepoznanih podnebnih tveganj in priložnosti se ni spremenil poslovni model družbe, strategija družbe pa je že prilagojena in je usmerjena tudi k učinkoviti rabi energije, zmanjševanju emisij in učinkoviti rabi virov ter k uporabi obnovljivih virov energije. Zavedamo se tudi priložnosti, povezanih z učinkovito rabo virov, tudi v smeri prihrankov. Znano je še dejstvo, da igrajo drevesa pomembno vlogo pri zajemanju ogljikovega dioksida (CO2) iz ozračja, zato jih tudi v pristanišču, kjer je le mogoče, sadimo ter tako vsaj delno kompenziramo spremembe namembnosti zemljišč pri širitvah pristanišča.
Pri svojem delovanju potrebujemo pitno vodo za sanitarne in tehnološke namene, kar je podrobneje opisno v poglavju 23.11 Upravljanje s pitno in podzemno vodo. Pri gradnji novih površin upoštevamo poplavno ogroženost in gradimo na ustrezni višini. Na področju človeških virov pa ocenjujemo, da se bo moral mogoče zaradi dviga temperature ozračja v prihodnje prilagoditi način dela na prostem.
V prihodnje lahko na podlagi sprejetega Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) in evropskega zelenega dogovora pričakujemo, da bo potrebno pospešeno prehajati na alternativne pogone. Energetski in podnebni cilji so v osnovi določeni na ravni EU, tj. kot cilji, ki jih mora doseči EU kot celota. V strateških dokumentih družbe se zavzemamo za doseganje ciljev na ravni Republike Slovenije.
Vir: Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije (NEPN)
Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja | 129
Države, kot je RS, ki imajo relativno majhen energetski sistem in visok izhodiščni delež OVE, napredujejo veliko težje kot ostale (tudi v primeru večjih potencialov in razpoložljivih finančnih virov), saj majhen delež OVE v prometu zahteva veliko večje deleže pri toploti in elektriki, pogosto tudi nedosegljive. Uvajanje OVE v prometu je tehnično namreč izjemno zahtevno, saj je omejeno z različnimi standardi (distributerji morajo v goriva primešavati biogoriva, npr. v dizel se lahko primeša največ 7 % biodizla).
Do leta 2025 načrtujemo v pristanišču izgradnjo za približno 6 MWp sončnih elektrarn, kar pomeni, da bomo proizvedli do 20 % električne energije za lastno porabo. Do leta 2030 načrtujemo izgradnjo za približno 10 MWp sončnih elektrarn, kar predstavlja približno 38 % trenutne porabe električne energije vsega pristanišča. Pričakujemo izpolnitev zastavljenega cilja o 27-% porabi energije iz obnovljivih virov, kot je to opredeljeno za Republiko Slovenijo.
Glede doseganja cilja o učinkoviti rabi energije (URE) smo v fazi popisa in izračuna učinkov že izvedenih aktivnosti (v %) glede na referenčno leto 2007, kajti v strateških usmeritvah težimo k doseganju cilja na ravni republike Slovenije (vsaj 35 %). V sklopu URE smo v letu 2020 vpeljali sistem upravljanja z energijo skladno z ISO 50001, nadaljevali bomo izvajanje energetskih pregledov, klasificirali smo luške objekte v energetske razrede, zamenjali delež opreme in prešli na električni pogon.
Zaostrovanje zahtev okoljske politike na ravni EU in Slovenije
tveganje prehoda – okoljske politike ter pravna tveganja
so goriva ali viri energije, ki se vsaj delno uporabljajo kot nadomestek za fosilne naftne vire pri oskrbi prometa z energijo, prispevajo k razogljičenju prometa ter izboljšujejo okoljske parametre delovanja prometnega sektorja.
V prihodnosti lahko na podlagi sprejetega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) in zelenega dogovora pričakujemo, da bomo morali postopno nadaljevati prehajanje na alternativne pogone. Evropska komisija je konec marca 2021 sprejela nov cilj o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, in sicer do leta 2030 za vsaj 55 % glede na raven iz leta 1990. Slovenija si je za cilj zastavila 15-% zmanjšanje emisij TPG v sektorjih, ki niso vključeni v sistem trgovanja z emisijami, glede na leto 2005 in 27-% delež energije iz OVE. Slednja cilja se bosta v prihodnjih letih najverjetneje uskladila s ciljema EU.
Glede na trenutne napovedi je pričakovati dodatno zaostrovanje ciljev tako na ravni EU kot Slovenije, v bodoče pa lahko pride tudi do prenosa ciljev na povzročitelje emisij. V primeru neskladnosti z zahtevami pa bi se lahko Luka Koper soočila z globami, s tožbami ali pa z izgubo ugleda, kar bi lahko povzročilo upad prometa.
Prilagajanje tem zahtevam bo za družbo pomenilo dodatne finančne obremenitve za naložbe v zamenjavo opreme in izgradnjo dodatne infrastrukture. Tak primer je zahteva po zagotovitvi infrastrukture, ki bo ladjam v pristanišču omogočila priklop na električno omrežje skladno z Uredbo o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva v prometu na podlagi Direktive 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva.
Sprejemanje strožjih okoljskih politik z namenom zmanjševanja negativnih vplivov na podnebje na ravni države lahko podraži cene energentov za odjemalce, med katere spada tudi Luka Koper (10-% dvig cen bi pomenil 0,7–1,0 milijona evrov). V bodoče bi se lahko uvedlo plačevanje emisijskih kuponov za velike porabnike energije, država pa bi lahko vpeljala tudi kazni v primeru nespoštovanja zavez glede emisij. Družba trenutno nima na voljo dovolj informacij za kvantifikacijo vplivov strožjih okoljskih politik.
Na področju energetske učinkovitosti smo v letu 2020 uvedli sistem upravljanja z energijo skladno z ISO 50001. Za naložbo v infrastrukturo, ki bo ladjam v pristanišču omogočila priklop na električno omrežje, smo že pripravili idejno zasnovo, po kateri je okvirna vrednost naložbe 58 milijonov evrov, kar smo vključili tudi v Program razvoja pristanišča 2021–2025, ki je bil 24. 2. 2021 potrjen na vladi RS. Sklenjen je bil tudi sporazum z družbo ELES o izgradnji, sofinanciranju in delitvi vlaganj za RTP 110/x kV Luka Koper in priključni vod do pristanišča. Do leta 2030 v pristanišču načrtujemo izgradnjo sončnih elektrarn s skupno zmogljivostjo približno 4MWp, kar je izkazano med priložnostmi, saj bodo iz tega naslova realizirani tudi prihranki pri porabi energentov.
Ocenjujemo, da bo postopno mogoče zamenjati obstoječe dizelsko gnane terminalske vlačilce, ki so največji porabniki goriva v pristanišču, z električno gnanimi terminalskimi vlačilci (eTV) in dobaviti dodatne eTV zaradi povečanega pretovora, vendar je ta tehnologija trenutno še v razvoju in je zato še vedno cenovno neugodna. Postopek elektrifikacije terminalskih vlačilcev tako predvidevamo med letoma 2027 in 2040.
Do leta 2030 je strošek postopnega prehoda na eTV grobo ocenjen na 2,4 milijona evrov, do leta 2040 pa še na dodatnih 12,7 milijona evrov. V oceno sta zajeta razlika med nakupom dizelsko gnanih terminalskih vlačilcev in električno gnanih terminalskih vlačilcev, za katere se predvideva pocenitev, ter izgradnja polnilnic.
Postopen prehod na osebna vozila in kombije na električni pogon je na grobo ocenjen na 3,7 milijona evrov. V to oceno sta zajeta razlika med nakupom klasičnih osebnih vozil in kombijev z motorji na notranje izgorevanje in njihovih električnih alternativ ter izgradnja polnilnic. Do leta 2025 je strošek elektromobilnosti grobo ocenjen na 0,5 milijona evrov, do leta 2030 na dodatnega 0,5 milijona evrov, do leta 2040 pa še na 2,7 milijona evrov.
Družba trenutno nima na voljo dovolj informacij za kvantifikacijo tveganja.
V sklopu DPN leta 2010 so bile izdelane karte poplavne nevarnosti, gradnja pa se izvaja skladno z DPN, ki opredeljuje zahteve glede nadmorske višine za različne dele pristanišča. Družba vse naložbe v infrastrukturo izvaja skladno z zahtevami DPN, ločeno pa ne spremlja, kolikšen del vrednosti naložbe se nanaša na zagotavljanje večje poplavne varnosti.
Podnebne spremembe na področju dejavnosti družbe Luka Koper, d. d., bodo močno vplivale na vodne vire in vodooskrbo v Sloveniji ter povzročile težave pri oskrbi s pitno vodo predvsem v poletnem času. Zaradi dviga temperature in povečanja pogostosti in trajanja vročinskih valov se utegnejo spremeniti vzorci porabe energije in pogoji za njeno proizvodnjo ter povečati potrebe po zelenih površinah v mestih in na utrjenih površinah.
Omejenost naravnih virov lahko povzroči dvig cen teh dobrin. 10-% dvig cen vode bi pomenil dvig stroškov družbe Luka Koper, d. d., za 0,05 milijona evrov.
Izvajajo se aktivnosti iz načrta sanacije internega vodovodnega omrežja (družba Luka Koper, d. d., je za te namene v preteklih dveh letih porabila 0,4 milijona evrov, v prihodnjih treh pa bo za to namenila še 2,6 milijona evrov). V primeru pomanjkanja pitne vode v pristanišču se izvedejo aktivnosti iz načrta ukrepanja. Dnevno se sistemsko spremljajo izgube pitne vode in v primeru puščanj se ukrepa. Na nekaterih mestih imamo sistem požarne zaščite zasnovan na uporabi morske vode ali vode iz vrtin, zaradi česar smo manj odvisni od razpoložljivosti pitne vode za gašenje.
Povečana pogostost in jakost ekstremnih vremenskih pojavov utegneta povečati škodo na tovoru in infrastrukturi ter povzročiti gospodarsko škodo.
V primeru večjih ujm in posledično vdora vode v skladišča ter močnih neurij z vetrom lahko pride do škode v višini 1,2 milijona evrov.
Sklenjena so ustrezna zavarovanja (družba Luka Koper, d. d., za zavarovanja nameni 0,9 milijona evrov letno). Postavljen je merilni sistem za veter in sistem obveščanja (vrednost naložbe 0,05 milijona evrov). Ukrepanje je skladno z navodilom o preventivnih ukrepih in ukrepih ob izrednih vremenskih razmerah.
Vročinskih valov je v poletnem času vse več, so vse daljši in intenzivnejši, toplotne obremenitve vplivajo na produktivnost zaposlenih in s tem na konkurenčnost družbe. Na delo v zaprtih prostorih je vpliv manjši, narasla pa bo poraba električne energije zaradi povečane uporabe klimatskih naprav. Skladno s študijo Mednarodne organizacije dela je največje toplotne obremenitve pričakovati v naseljenih območjih podsaharske Afrike, južne Indije, severne Avstralije in jugovzhodne Azije, medtem ko bo Evropa predvidoma manj obremenjena.
Družba trenutno nima na voljo dovolj informacij za kvantifikacijo vpliva naraščanja povprečnih temperatur na produktivnost.
Nabavlja se premična oprema s klimatskimi napravami. Zagotovijo se ustrezni prostori za zaščito zaposlenih, kot so prostori za umik v senco, ter hladni napitki in razvoz po deloviščih.
V prehod na druge vire in hitro pokvarljivo blago, kjer lahko pretovor upade zaradi neugodnih podnebnih sprememb v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu (suše, višanje temperature).
Časovni horizont: srednjeročen (5 let)
Verjetnost: srednja
Ocenjene posledice: Posledice so ocenjene na 4,5 milijona evrov.
Metode odzivanja: Iskanje alternativnih blagovnih skupin in tokov, spremljanje razmer na trgih.
ILO: Working on a WARMER planet, 2019
Vrsta in podvrsta podnebne priložnosti: tržna priložnost
Opis: Zaradi regulatornih zahtev, ambicioznih okoljskih ciljev in sprememb vedenja potrošnikov postajajo okolju prijazni izdelki čedalje večja poslovna priložnost. Države se proti podnebnim spremembam borijo s spodbujanjem trajnostne, z viri gospodarne in nizkoogljične rasti, kar povečuje povpraševanje po nekaterih novih blagovnih skupinah. Pojavljajo se priložnosti za pretovor jeklenih polproizvodov (nadomestitev železove rude in premoga), vetrnic, solarnih panelov, baterij, električnih avtomobilov.
Časovni horizont: srednjeročen (5 let)
Verjetnost: velika
Ocenjene posledice: Priložnosti pomenijo 5,6 milijona evrov dodatnih prihodkov na leto (za PC GT 1,7 milijona evrov in PC TA 3,9 milijona evrov).
Metode odzivanja: Trženjske aktivnosti za pridobitev novih poslov.
Vrsta in podvrsta podnebne priložnosti: priložnost – učinkovita raba virov
Opis: Luka Koper, d. d., skrbi za izboljšanje kakovosti življenja v celotnem prostoru, v katerega je umeščeno pristanišče, in se zaveda ranljivosti naravnega okolja. Ob zavedanju, da pristanišče vpliva na okolje, se je Luka Koper v svojih politikah zavezala smotrnemu ravnanju z okoljem, saj ga želi ohraniti tudi za prihodnje rodove. S svojim ravnanjem bo tako tudi zmanjšala svoje vplive na podnebne spremembe, slednje pa je lahko priložnost za znižanje operativnih stroškov poslovanja oziroma pri porabi energentov.
Časovni horizont: dolgoročen (10 let)
Verjetnost: velika
Ocenjene posledice: Prihranek je na letni ravni v letu 2030 ocenjen na 1,6 milijona evrov, zmanjšanje izpustov TGP pa na 3.200 t.
Metode odzivanja: Do leta 2025 načrtujemo v pristanišču izgradnjo sončnih elektrarn s skupno zmogljivostjo približno 1,25 MWp, kar pomeni, da bomo proizvedli do 4 % električne energije za lastno porabo. Pričakujemo, da bomo imeli do leta 2030 zgrajenih za približno 4 MWp sončnih elektrarn, kar pomeni približno 14 % trenutne porabe električne energije in približno 10 % predvidene porabe električne energije celotnega pristanišča v letu 2030 ter omogoča zmanjšanje izpustov TGP za približno 1.500 t CO2. Gradnja takega obsega sončnih elektrarn v pristanišču je glede na danes poznane podatke še ekonomsko upravičena. Pričakujemo, da bomo dosegli zastavljeni cilj o 27-% deležu energije iz obnovljivih virov. Elektrifikacija mostnih dvigal na pnevmatikah (RTG) je ocenjena na 6,2 milijona evrov. V to oceno sta zajeta razlika med nakupom dizelsko gnanih dvigal RTG in električno gnanih dvigal eRTG ter izgradnja elektroenergetske infrastrukture. Do leta 2025 je strošek postopnega prehoda na eRTG grobo ocenjen na 3,3 milijona evrov, do leta 2030 pa še na dodatnih 2,9 milijona evrov. Postopek elektrifikacije dvigal RTG se bo predvidoma zaključil do leta 2030. V povprečju se strošek energenta pri prehodu z goriva na električno energijo zmanjša za 50.000 evrov na leto za posamezno dvigalo RTG.
mehanizacije, pri uporabi goriv za ogrevanje ter posredno zaradi uporabe električne energije v pristaniških procesih. Da lahko različne toplogredne pline med sabo primerjamo in seštevamo, jih moramo prej pomnožiti z njihovim toplogrednim potencialom, ki se izraža v razmerju glede na toplogredni učinek CO2. Znotraj pristanišča imamo tudi nepremično opremo ter naprave za hlajenje in klimatizacijo, ki vsebujejo fluorirane (ozonu škodljive, HFC) toplogredne pline, največji sistemi za hlajenje pa delujejo s pomočjo amonijaka, ki ne povzroča toplogrednega učinka. Koliko snovi med delovanjem uide, najbolje pokaže količina snovi, ki jo je treba dopolniti v napravo, o čemer poročajo pooblaščeni vzdrževalci naprav. Emisije iz naprav omejujemo z rednimi vzdrževalnimi posegi, rednim servisiranjem in pregledovanjem ter zajemanjem plinov odsluženih naprav.
Postopek izračuna ekvivalenta CO2 je povzet po standardu SIST ISO 14064-1 Toplogredni plini – 1. del: Specifikacija z navodilom za količinsko določanje in poročanje o emisijah in odstranjevanju toplogrednih plinov na ravni organizacije. Za leto 2021 smo izračunali ogljični odtis, ki vključuje emisije, ki so nastale le zaradi izgorevanja fosilnih goriv pri delovanju pristaniške talne mehanizacije in pri ogrevanju GRI GS 305-1, 305-2, 305-6 stavb ter posredne emisije zaradi porabe elektrike na območju pristanišča. Izračunavamo neposredne emisije toplogrednih plinov iz virov, ki so v lasti družbe in pod njenim nadzorom (obseg 1), in posredne emisije toplogrednih plinov iz virov, ki nastanejo zaradi porabljene električne energije (obseg 2).
Uporabljeni faktorji za izračun ogljičnega odtisa (obseg 1, 2) so povzeti po javno dostopnih nacionalnih podatkih sektorja za okolje in podnebne spremembe Direktorata za okolje Ministrstva za okolje in prostor (link) ter podatki letnih izpustov TGP na enoto proizvedene električne energije, ki jih izdaja Center za energetsko učinkovitost Inštituta Jožef Štefan (CEU IJS). Izračun emisij, ki se sproščajo iz antipogenih sistemov je bil izveden s pomočjo javnega dostopnega računala GHG Protocol (link).
| Celokupna poraba (MWh) | Emisijski faktor [kgCOekv kWh] | Celokupne emisije [kgCOekv leto] |
|---|---|---|
| Direktne emisije (obseg 1) | ||
| Dizelsko gorivo | ||
| Lahko kurilno olje | ||
| Utekočinjen naftni plin - UNP | ||
| Električna energija - lastna proizvodnja SE | ||
| Lesna biomasa | ||
| Toplogredni plini | ||
| Indirektne emisije (obseg 2) | ||
| Električna energija | ||
| SKUPAJ |
| Celokupna poraba (MWh) | Emisijski faktor [kgCOekv kWh] | Celokupne emisije [kgCOekv] |
|---|---|---|
| Vrsta goriva | Celokupna poraba [MWh] | Emisijski faktor [kgCO2 ekv kWh] | Skupne emisije [kgCO2 ekv leto] |
|---|---|---|---|
| Dizelsko gorivo | |||
| Lahko kurilno olje | |||
| Utekočinjen naftni plin - UNP | |||
| Električna energija - lastna proizvodnja SE | |||
| Lesna biomasa | |||
| Toplogredni plini |
| Električna energija | |||
|---|---|---|---|
V letu 2005 je Luka Koper, d. d., za svoje delovanje ustvarila 14.945.549 kgCO2 ekv, v letu 2021 pa 22.926.155 kgCO2 ekv, kar pomeni 53,4-% povečanje emisij TGP pri 74,5-% povečanju ladijskega prometa.
Luka Koper bo z učinkovito rabo energije ter nadaljnjimi investicijami v pridobivanje energije iz obnovljivih virov sledila ciljnem NEPN-a za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov.
Izhodiščna specifična vrednost je bila določena pri vrednosti emisij na pretovorjeno tono blaga iz leta 2017, ko smo omenjeno količino prvič poročali v okviru poročila GRI.
Skupne emisije so se v primerjavi z letom prej zvišale za 6,9 odstotka. Kljub povečanemu ladijskemu pretovoru (+6,5 %) so se tudi celotne količine emisij povečale, predvsem zaradi večje porabe električne energije. V letu 2021 dosegamo zastavljene specifične ciljne vrednosti.
GRI GS 305-7
Predstavitev rezultatov meritev emisij hlapnih spojin
Glavni izvor razpršenih emisij hlapnih spojin so različne dejavnosti manipulacije na terminalu tekočih tovorov (npr. polnjenje in praznjenje premičnih ali nepremičnih rezervoarjev, dihalni ventili rezervoarjev). Rezervoarji zaradi svojih karakteristik nimajo standardnih odvodnikov za izpuščanje odpadnih plinov v ozračje, zato meritev ni mogoče izvajati, vendar pooblaščenec z računalniškim programom ameriškega urada za okolje (EPA) izračuna letne emisije hlapnih snovi. Pri tem izračunu se upoštevajo karakteristike rezervoarjev, vrste in količine skladiščenih snovi ter meteorološki podatki. Mejnih vrednosti na tem področju ni.
GRI GS, 306-1, 306-4, 306-5
GRI GS 306-2, 306-3, 306-4, 306-5
Posledica delovanja pristanišča je nastanek raznovrstnih odpadkov, ki se ločeno zbirajo in predelujejo oz. predajajo pooblaščenim organizacijam. Odpadki, ki nastajajo v Luki Koper, d. d., zaradi dejavnost se evidentirajo glede na izvor odpadkov in sicer luški odpadki (nevarni, nenevarni, mešani odpadki), ladijski odpadki (nevarni, nenevarni, mešani odpadki) in gradbeni odpadki.
V letu 2021 se je v luškem Centru za ravnanje z odpadki, ki ga upravlja hčerinsko podjetje Luka Koper INPO, d. o. o., predelalo v kompost 388 ton odpadkov, ki jih je proizvedla Luka Koper, d. d.
Ker se v objektu za zbiranje ladijskih kalužnih vod in olj ter v Centru za ravnanje z odpadki nahajajo določene količine nevarnih odpadkov, zaradi katerih lahko pride do onesnaženja okolja večjega obsega (IED naprava), je bilo za oba objekta v letu 2021 pridobljeno dovoljenje.
skozi pristanišče in pri katerem družba nastopa le kot eden od členov transportno-logistične verige. Odpadne kovine, ki se pretovarjajo, se uvrščajo med nenevarne odpadke. Skupaj se je v letu 2021 pretovorilo 44.229 ton odpadnih kovin klasifikacijske številke 19 12 02 (železne kovine) in 12 01 01 (opilki in ostružki železa). Pošiljkam odpadnih kovin se je izmerila radioaktivnost s ciljem preverjanja ilegalnih pošiljk, vodila evidenca, izvedli so se preračun emisij praha in meritve emisij odpadne vode.
Luka Koper, d. d., ima tudi okoljevarstveno dovoljenje za predelavo po R-3 odpadnega papirniškega mulja, ki se pomeša z vodo in nanaša na premog in železovo rudo za zmanjšanje prašenja. V letu 2021 se je porabilo 1.056 ton papirniškega mulja, kar je 465,64 tone manj kot v predhodnem letu. Manjša poraba je posledica zmanjšanega obsega pretovora premoga.
Na območju pristanišča se je v letu 2021 zbralo skupaj nekaj več kot 5.241 t odpadkov, od tega 3.435 t ločeno zbranih odpadkov (nevarni – 481 t, nenevarni – 2.954 t), 235 t mešanih komunalnih odpadkov in 1.571 t ladijskih odpadkov (nevarni – 849 t, nenevarni - 613 t, vključno z mešanimi komunalnimi odpadki - 109 t) (slika 41). Gradbeni odpadki niso všteti v zbrano količino in so prikazani ločeno v nadaljevanju.
Zbrani nevarni in nenevarni odpadki se iz luškega Centra za ravnanje z odpadki oddajo v nadaljnje ravnanje pooblaščenim organizacijam, ki imajo ustrezna dovoljenja za transport, predelavo ali odstranjevanje odpadkov in so vpisani v sezname na Agenciji RS za okolje (ARSO).
| Ravnanje z odpadki | Nevarni odpadki (t) | Nenevarni odpadki (t) |
|---|---|---|
| Ponovna uporaba | Metoda ponovne uporabe – se ne uporablja | Metoda ponovne uporabe – se ne uporablja |
| Recikliranje | R – se ne reciklirajo | R – se ne odlagajo |
| Kompostiranje | Ni nastalih odpadkov ki bi se kompostirali | Ni nastalih odpadkov ki bi se kompostirali |
| Predelava | vključeno z energijsko predelavo | D – se ne odlagajo |
| Sežiganje | Direktnega oddajanja v sežig ni | Direktnega oddajanja v sežig ni |
| Globoko vbrizgavanje | Metoda globokega vbrizgavanja – se ne uporablja | Metoda globokega vbrizgavanja – se ne uporablja |
| Odlaganje | Metoda odlaganja – se ne uporablja | D – Odlaganje v ali na zemljo – se odlagajo |
| Skladiščenje na mestu nastanka | Metoda skladiščenja na mestu nastanka – se ne uporablja | Metoda skladiščenja na mestu nastanka – se ne uporablja |
| Drugo | Zbiranje pri specializiranih podjetjih za ravnanje z odpadki ki zagotavljajo postopke predelave ali odstranjevanja – se ne odlagajo | Zbiranje pri specializiranih podjetjih za ravnanje z odpadki ki zagotavljajo postopke predelave ali odstranjevanja – se ne odlagajo |
Vir podatkov: Informacijski sistem za ravnanje z odpadki - IS odpadki (gov.si)
| Dejavnost | Količin ton |
|---|---|
| Prevoz nevarnih odpadkov | |
| Uvoženi nevarni odpadki | |
| Izvoženi nevarni odpadki | |
| Nevarni odpadki obdelani | |
| Količine odpadkov, zbranih v pristanišču | |
| Ločeno zbrani odpadki v tonah | |
| Ladijski odpadki v tonah | |
| Mešani komunalni odpadki v tonah |
2019 2020 2021
118 107 109
1.300 1.300 985
985 849 849
Količina mešanih odpadkov se je v 2021 v primerjavi z letom 2020 nekoliko povečala, vendar približala letu 2019. Nihanja pripisujemo Covid epidemiji in večji odsotnosti zaposlenih v letu 2020.
V letu 2021 je nastalo 10.053 ton nenevarnih gradbenih odpadkov, vrste so prikazane v spodnjem grafu.
| Ravnanje z odpadki | Nevarni odpadki (t) | Nenevarni odpadki (t) | Postopki predelave ali odstranjevanja |
|---|---|---|---|
| Ponovna uporaba | Ni nastalih odpadkov ki bi se ponovno uporabilo | R- – se ne odlagajo | |
| Recikliranje | Ni nastalih odpadkov ki bi se reciklirali | R- R R - se ne odlagajo | |
| Kompostiranje | Ni nastalih odpadkov ki bi se kompostirali | Ni nastalih odpadkov ki bi se kompostirali | |
| Predelava vključeno z energijsko predelavo | Ni nastalih odpadkov ki bi se predelali z energijsko predelavo | Ni nastalih odpadkov ki bi se predelali z energijsko predelavo | |
| Sežiganje | Ni nastalih odpadkov ki bi se sežigali | Ni nastalih odpadkov ki bi se sežigali | |
| Globoko vbrizgavanje | Ni nastalih odpadkov ki bi se globoko vbrizgavali | Ni nastalih odpadkov ki bi se globoko vbrizgavali | |
| Odlaganje | Ni nastalih odpadkov ki bi se odlagali | D – Odlaganje v ali na zemljo – se odlagajo | |
| Skladiščenje na mestu nastanka | Ni nastalih odpadkov ki bi se skladiščili na mestu nastanka | Metoda skladiščenja na mestu nastanka se ne uporablja | |
| Drugo | Ni nastalih odpadkov ki bi bili podvrženi drugim metodam ravnanja | Ni nastalih odpadkov ki bi bili podvrženi drugim metodam ravnanja |
Vir podatkov: Informacijski sistem za ravnanje z odpadki - IS odpadki (g ov.si)
V letu 2021 smo prevzeli 1.571 t ladijskih odpadkov (nevarni – 849 t, nenevarni - 613 t, vključno z mešanimi komunalni odpadki - 109 t). Večina ladijskih odpadkov se uvršča med nevarne odpadke. Ladijski odpadki predstavljajo največji delež luških nevarnih odpadkov. Gre predvsem za ladijska (kalužna) olja z različno vsebnostjo vode, kuhinjske odpadke I. kategorije, zaoljene krpe, odpadne baterije, zdravila, pepel ipd.
| Mešani komunalni ladijski odpadki (t) | Nevarni ladijski odpadki (t) | 2019 | 2020 | 2021 |
|---|---|---|---|---|
| 118 | 1.300 | 107 | 985 | 109 |
| Nevarni ladijski odpadki v tonah | 849 |
| Vrsta odpadka | Količina (t) |
|---|---|
| Ladijska kalužna olja | 666.670,00 |
| Z oljem onesnažena voda | 94.380,00 |
| Kuhinjski odpadki z ladij - I. kategorija | 60.640,00 |
| Absorbenti, filtrirna sredstva, čistilne krpe | 14.608,00 |
| Embalaža, ki vsebuje ostanke nevarnih snovi | 5.659,00 |
| Elektrofiltrski pepel, ki vsebuje nevarne snovi | 4.820,00 |
| Ostalo | 2.144,00 |
V letu 2021 so največji delež med nevarnimi ladijskimi odpadki predstavljala ladijska kalužna olja, ki so bila vsa predana pooblaščeni organizaciji v tujino, vsi ostali nevarni ladijski odpadki pa so bili predani pooblaščenim organizacijam v Sloveniji.
| Nevarni odpadki | Nenevarni odpadki |
|---|---|
| tone | Postopki predelave ali odstranjevanja |
| Ponovna uporaba | Ni nastalih odpadkov ki bi se ponovno uporabilo |
| Recikliranje | Ni nastalih odpadkov ki bi se reciklirali |
| Kompostiranje | Ni nastalih odpadkov ki bi se kompostirali |
| Predelava vključeno z energijsko predelavo | D- – se ne odlagajo |
| Ni nastalih odpadkov ki bi se predelali z energijsko predelavo | |
| Sežiganje | Ni nastalih odpadkov ki bi se sežigali |
| Globoko vbrizgavanje | Ni nastalih odpadkov ki bi se globoko vbrizgavali |
| Odlaganje | Ni nastalih odpadkov ki bi se odlagali |
| D – Odlaganje v ali na zemljo – se odlagajo | |
| Skladiščenje na mestu nastanka | Ni nastalih odpadkov ki bi se skladiščili na mestu nastanka |
| Metoda skladiščenja na mestu nastanka se ne uporablja | |
| Drugo | Odpadki ki so podvrženi drugim metodam ravnanja – se ne odlagajo |
| Odpadki ki so podvrženi drugim metodam ravnanja | D- – se ne odlagajo |
Vir podatkov: Informacijski sistem za ravnanje z odpadki - IS odpadki (gov.si)
Zastavljeni cilj 91 odstotkov ločeno zbranih odpadkov je bil presežen za dobra dva odstotka (slika), predvsem zaradi večjega odvoza odpadka iz usedalnika na terminalu premoga in železove rude, železniških pragov, odvoza razrezanega dvigala na terminalu sipkih tovorov in čiščenja ‚železja‘ po pristanišču.
| Odstotek ločeno zbranih odpadkov brez ladijskih odpadkov | Cilj |
|---|---|
| 2019 | 93,6 % |
| 2020 | 91 % |
| 2021 | 89 % |
| 91 % | |
| 91 % |
| Skupna količina odpadkov, ki se odlagajo in količina odpadkov, ki se ne odlaga | Odlaganje (t) | Ne odlaganje (t) |
|---|---|---|
| Ladijski odpadki - nevarni | ||
| Ladijski odpadki - nenevarni | ||
| Luški odpadki - nevarni | ||
| Luški odpadki - nenevarni | ||
| Gradbeni odpadki - nevarni | ||
| Gradbeni odpadki - nenevarni | ||
| Skupaj |
V letu 2021 smo:
tovora v koprskem pristanišču, ki nadomešča načrt iz leta 2018; potrdila ga je Agencija RS za okolje,
V letu 2021 nismo:
V letu 2022 bomo:
Pristanišče zaradi svoje dejavnosti povzroča hrup.
Merilna mesta za izvajanje kontinuiranih meritev hrupa.
Meritve hrupa se izvaja neprestano, čeprav je zakonsko predvidena frekvenca meritev le enkrat na 3 leta. Rezultate meritev prikazujemo na spletni strani pristanišča (http://www.zivetispristaniscem.si/).
Vsako leto se izdela akcijski načrt zmanjševanja hrupa. Rezultati akcijskega načrta zmanjševanja hrupa za leto 2021 so prikazani v nadaljevanju.
Vrednosti ravni hrupa za območje pristanišča, izmerjene na lokacijah vseh treh stacionarnih merilnih postaj, in povprečne letne izmerjene vrednosti so prikazane v spodnji tabeli. V njej so prikazane izmerjene vrednosti vseh virov hrupa (cestni promet, pristaniški procesi, ladje in drugi povzročitelji hrupa, locirani zunaj pristanišča, gradbena dela). Meritve in karte hrupa kažejo, da so zaradi delovanja pristanišča najbolj obremenjeni severni obronki mesta Koper, zato so aktivnosti zmanjševanja hrupa usmerjene v zmanjševanje hrupa v smeri Kopra.
V letu 2017 je bil zaznan trend zmanjševanja števila privezanih ladij, kar je mogoče pripisati dejstvu, da so se privezovale čedalje večje in bolj natovorjene ladje. Najbolj je to bilo izrazito na kontejnerskem terminalu, kjer so se vezale vedno večje ladje, tako imenovane matice. V letih 2019 in 2020 pa se je prihod ladij zmanjšal tudi zaradi pandemije covida-19. Pričakujemo, da se bo število ladij v naslednjih letih spet nekoliko povečevalo (npr. ponoven prihod potniških ladij).
| Leto | Število ladij |
|---|---|
| 2017 | |
| 2018 | |
| 2019 | |
| 2020 | |
| 2021 |
| Smer Bertoki | Smer Ankaran | Smer Koper |
|---|---|---|
| L | L | L |
| D | D | D |
| L | L | L |
| D | D | D |
| L | L | L |
| D | D | D |
| L | L | L |
| D | D | D |
| L | L | L |
| D | D | D |
| L | L | L |
| D | D | D |
| L | L | L |
| D | D | D |
| L | L | L |
| D | D | D |
| L | L | L |
| D | D | D |
Luka Koper ima za interne ciljne vrednosti hrupa, ki jih želi doseči ali ohranjati pred prvimi stanovanjskimi objekti, zastavljene vrednosti, ki vključujejo vse vire hrupa iz pristanišča, vključno z ladjami:
Rezultati kažejo, da je nočni, večerni, dnevni hrup pred prvimi stanovanjskimi objekti Ankarana in Bertokov znotraj zastavljenih ciljev, enako velja za dnevni hrup pred prvimi stanovanjskimi objekti mestnega jedra Kopra. Cilja pa se ne dosegata za nočno in večerno raven hrupa pred prvimi stanovanjskimi objekti mestnega jedra Kopra.
| leto | SMER | enota | interni cilj | realizacija | doseganje internega cilja |
|---|---|---|---|---|---|
| 2021 | Bertoki | dB | DA | ||
| 2021 | Ankaran | dB | DA | ||
| 2021 | Koper | dB | NE | ||
| 2021 | Bertoki | dB | DA | ||
| 2021 | Ankaran | dB | DA | ||
| 2021 | Koper | dB | DA | ||
| 2021 | Bertoki | dB | DA | ||
| 2021 | Ankaran | dB | DA | ||
| 2021 | Koper | dB | NE |
| leto | SMER | enota | zakonsko določena vrednost | realizacija | skladnost z okoljevarstvenim dovoljenjem glede emisij hrupa |
|---|---|---|---|---|---|
| 2021 | Bertoki | dB | DA | ||
| 2021 | Ankaran | dB | DA | ||
| 2021 | Koper | dB | DA | ||
| 2021 | Bertoki | dB | DA | ||
| 2021 | Ankaran | dB | DA | ||
| 2021 | Koper | dB | DA | ||
| 2021 | Bertoki | dB | DA | ||
| 2021 | Ankaran | dB | DA | ||
| 2021 | Koper | dB | DA |
Vse še dodatno izvedene meritve hrupa v letu 2021 so bile skladne z zahtevami dovoljenj in zakonodaje:
Na letni ravni se izdela akcijski načrt zmanjševanja hrupa, v katerem se opredelijo aktivnosti, odgovorne osebe za izvedbo GRI GS 413-1, 413-2 ter roki izvedbe. Rezultati akcijskega načrta zmanjševanja hrupa v letu 2021 so prikazani v tabeli. Za navedene aktivnosti zmanjševanja hrupa je družba v letu 2021 porabila 1.979.184 evrov.
| Aktivnost iz načrta zmanjševanja hrupa | Stopnja realizacije |
|---|---|
| Izvajanje meritev in nadzor nad pilotiranjem pri posegih v prostor (podaljšanje I pomola) | I |
| Sprotno obveščanje lokalne skupnosti glede aktivnosti podaljšanja I pomola | |
| Komuniciranje z ladjarji v primerih reševanja težav s hrupnostjo ladij na KT | Neposredne komunikacije z ladjarji ni bilo ker ni bila zaznana kontejnerska ladja ki bi povzročala prekomeren hrup. Zato je realizacija zavedena kot. |
| Aktivnost je vključena v akcijski načrt za leto | |
| Zagotovitev poučevanja delavcev (v primeru odstopanj oziroma prekomerne hitrosti glede na poročilo CIIS) o pravilih notranjega reda in tehnoloških postopkih PC KT | Zaradi majhnega števila kršitev (kršitve na letni ravni) ni bilo potrebe po poučevanju. |
| Aktivnost je vključena v akcijski načrt za leto | |
| Spremljanje ravni hrupa vsake ladje MOL RO-RO ki se veže v I bazenu s pomočjo merilne postaje Terminal (skladišče) in Terminal (bivša kovinarska šola) | |
| Komuniciranje z ladjarji v primerih reševanja težav s hrupnostjo ladij RO-RO (zamenjava ladje) | Komunikacija je stekla le v primerih zaznanega prekomernega hrupa ladje. |
| Aktivnost je vključena v akcijski načrt za leto | |
| Meritve vibracij in hrupa ventilacije skladišča na terminalu za hlajene tovore | |
| Postavitev protihrupne stene na območju pristanišča ob skladišču z odprtim delom stene na Opekarski ulici | |
| Izvedba sestankov s krajevnimi skupnostmi občine Koper z občino Ankaran in občino Koper | V prvi polovici leta so potekli sestanki, v drugem delu leta pa na temo hrupa ni bilo načrtovanih sestankov. |
| Aktivnost je vključena v akcijski načrt za leto | |
| Prestavitev hrupnejših ladij v II in III bazen kadar je to mogoče (glede na razpoložljivost priveznih mest, tip ladje in vrsto tovora) | |
| Redno vzdrževanje asfaltne podlage in jaškov na območju manipulativnih površin kontejnerskega terminala – rekonstrukcija veza A in B | |
| Izvajanje meritev hitrosti (x mesečno) na obali KT v večernem in nočnem času s poudarkom na terminalskih vlačilcih, izdelava poročil v CIIS ter obveščanje terminala in področja VZE o kršitvah | |
| Postavitev naprave za merjenje hrupa na bivšo kovinarsko šolo | |
| Izvajanje kontinuiranega monitoringa ter poročanje upravi o izmerjeni ravni hrupa in realizaciji ukrepov iz akcijskega načrta zmanjševanja ravni hrupa v smeri Kopra | |
| Letno financiranje v skladu s sporazumom o izvajanju omilitvenih ukrepov (vgradnja dodatne zvočne izolacije v najbližja stanovanja) v sodelovanju z Mestno občino Koper | |
| Vpeljava sistema ESI (Environmental Ship Index) | Zaradi epidemije covida-19 so se pristaniške pristojbine ladjarjem znižale, zato pobuda za znižanje pristojbine zaradi manjših emisij v okolje v tem trenutku ne bi zagotovila želenega učinka. |
| Aktivnost je vključena v akcijski načrt za leto | |
| Podpis sporazuma z Elektro Slovenija za pričetek gradnje -kV elektroenergetskega omrežja do pristanišča, ustanovitev projektne skupine in pričetek aktivnosti za umestitev elektroenergetskih objektov v prostor. Omrežje bo omogočilo zadostno količino električne energije za priklop ladij. | |
| Zvočna izolacija vsipnih bunkerjev na obalnih dvigalih EET | |
| Izvajanje meritev podvodnega hrupa | Sklenjena je pogodba z izbranim izvajalcem za naslednja leta. Aktivnost je vključena v akcijski načrt za leto in se bo pričela izvajati v prvem kvartalu leta. |
| Izvajanje postopne elektrifikacije mehanizacije na kontejnerskem terminalu – priprava postopkov za izvedbo javnega naročanja | Ob koncu leta se je zaključilo JN za eRTG, izbran je bil dobavitelj, naslednji korak pa je podpis pogodbe. Vsa nova dvigala (E-RTG in RMG) nabavljena od leta so na električni pogon. Od leta še nobeno od starejših dvigal RTG na dizelski pogon ni šlo v odpis. |
| Aktivnost je vključena v akcijski načrt za leto |
Navedene aktivnosti so del letnega akcijskega načrta zmanjševanja hrupa:
V Luki Koper se zavedamo pomena elektromobilnosti, saj gre za najučinkovitejšo rabo energije, ki omogoča učinkovito rabo obnovljivih virov energije, zato pospešeno gradimo polnilno infrastrukturo za električna vozila in uvajamo električna osebna vozila za uporabo v pristanišču. V letu 2021 smo v voznem parku strokovnih služb zamenjali dve dotrajani vozili na pogonsko gorivo z dvema električnima avtomobiloma in zgradili tri nove polnilnice.
Redno nadgrajujemo nadzorni sistem SCADA z vgradnjo merilne in komunikacijske opreme za vse večje porabnike električne energije v pristanišču.
Luka Koper že vlaga in bo v naslednjem obdobju pospešeno vlagala v izrabo obnovljivih virov energije za lastno delno energijsko samozadostnost. V prihodnosti načrtujemo izgradnjo več fotonapetostnih elektrarn, ki bodo primarni obnovljivi vir energije v pristanišču.
Luka Koper, d. d., sodeluje v evropskem projektu Ealing, katerega cilj je pridobiti projektno dokumentacijo za izgradnjo priklopnega mesta za oskrbo ladij RO-RO z električno energijo na večnamenskem terminalu. V letu 2021 smo zgradili sončno elektrarno na objektu garderob in sanitarij na kontejnerskem terminalu.
Energetski pregledi se morajo izvajati kontinuirano, zato se bo družba v letu 2022 usmerila v ciljne energetske projekte, ki jih bo izvajala glede na odstopanja od predvidene porabe posameznega energenta pri posameznih skupinah porabnikov in v posameznih delih pristanišča.
Redno nadgrajujemo nadzorni sistem SCADA z vgradnjo merilne in komunikacijske opreme za vse večje porabnike električne energije v pristanišču.
Strateška usmeritev Luke Koper je doseči visoko učinkovitost rabe energije v vseh aktivnostih, ki se izvajajo v pristanišču. Luka Koper je prepoznala učinkovito rabo energije kot ključni ukrep energetske politike za povečanje konkurenčnosti družbe ter se zaveda, da izboljšave na področju energetske učinkovitosti pomembno prispevajo k izboljšanju zanesljivosti oskrbe in zmanjšujejo vplive na okolje. Družba je od leta 2020 certificirana po standardu ISO 50001:2018 – Sistem upravljanja z energijo.
V pristanišču že vrsto let redno opravljamo energetske preglede in v okviru ekonomskih zmožnosti izvajamo investicije v učinkovito rabo energije. S pomočjo informacijskih sistemov za nadzor nad porabo energije nadziramo porabo energentov in v primeru odstopanj od zastavljenih ciljev izvajamo ukrepe za učinkovitejšo rabo energentov.
Poraba energije v Luki Koper, d. d. glede na vir. Strateški cilj Luke Koper je do leta 2025 zgraditi sončne elektrarne s skupno zmogljivostjo 6 MW, kar pomeni, da bomo proizvedli do 20 odstotkov električne energije za lastno porabo. Skupna poraba energije za Luko Koper, d. d., je v letu 2021 znašala 276.044 GJ, od tega je bilo 58.727 GJ (21,3 %) proizvedene z izkoriščanjem obnovljivih virov energije (kupljena električna energija, proizvedena iz OVE, električna energija, proizvedena z lastnimi sončnimi elektrarnami, in energija, proizvedena iz biomase). Pri izračunih energijskih in emisijskih pretvorbenih vrednosti so se za posamezni energent upoštevale značilne neto kalorične vrednosti posameznega energenta za leto 2021, ki jih je Republika Slovenija navedla v svojih zadnjih nacionalnih evidencah toplogrednih plinov, predloženih sekretariatu Okvirne konvencije Združenih narodov za podnebne spremembe (vir: ARSO).
Poraba pogonskega goriva za Luko Koper, d. d., je v letu 2021 znašala 163.109 GJ. Pri porabi pogonskega goriva in električne energije poročamo o porabi na tono pretovorjenega blaga. Specifična poraba pogonskega goriva je bila v letu 2021 nižja kot v letu 2020 in ne odstopa od ciljne vrednosti.
Poraba električne energije za Luko Koper, d. d., je v letu 2021 znašala 106.479 GJ. Specifična poraba električne energije je višja predvsem zaradi večje absolutne porabe električne energije, kar je posledica postopne elektrifikacije luške mehanizacije, povečanega pretovora hlajenih tovorov ter porabe električne energije za napajanje hladilnih kontejnerjev, ki se je povečala za 37 % (+1,44 GWh ali 4,9 % celoletne porabe električne energije Luke Koper, d. d.). Na specifično porabo ima velik vpliv tudi padec pretovora na terminalu za razsute tovore, ki je eden od terminalov z najmanjšo porabo električne energije na.
| 1.283.202 | 1,7 % | 14.788.761 | 19,3 % | 241.220 | 0,3 % | 60.365.578 | 78,7 % | 16.313.183 | 21,3 % |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2019 | 2020 | 2021 |
|---|---|---|
| 4.531.173 | 4.334.996 | 0,25 |
| 0,23 | 0,23 | |
| 0,23 | 0,24 | |
| 4.760.415 |
| 2019 | 2020 | 2021 |
|---|---|---|
| 14.668.151 | 14.909.371 | 13.344.531 |
| 13.344.531 | 13.775.752 | |
| 1,31 | 1,27 |
Poraba električne energije za ekonomsko cono (obnovljivi in neobnovljivi viri) je v letu 2021 znašala 8.055 GJ. V okviru ekonomske cone je zajeta poraba električne energije vseh podnajemnikov in drugih družb na območju koprskega pristanišča, ki so priklopljeni na interno elektroenergetsko omrežje Luke Koper.
Z aktivnostmi na področju učinkovite rabe energije, ki so bile izvedena v letu 2021, smo zmanjšali porabo goriva za 24,8 GJ in električne energije za 596,5 GJ ter s tem pripomogli k izboljšanju ogljičnega odtisa družbe z zmanjšanjem emisij za 61.493 kgCO2 ekv. Izračuni zmanjšanja porabe energije so opravljeni na podlagi meritev in Pravilnika o metodah za določanje prihrankov energije (Uradni list RS, št. 57/21).
Pri opravljanju dejavnosti pristanišča se uporabljata mehanizacija in oprema z veliko nazivno močjo, kar vodi v večjo porabo električne energije. Med večje porabnike v pristanišču spadajo obalna dvigala, strojnice za hlajenje živil na terminalu za hlajene tovore, razsvetljava in napajanje hladilnih zabojnikov. Zaradi uporabe novih elektrificiranih mostnih dvigal na pnevmatikah e-RTG in mostnih dvigal na tirnicah RMG na kontejnerskem terminalu se bo v naslednjih letih poraba električne energije še povečala. Vsa nova dvigala imajo vgrajene sisteme za vračanje električne energije v omrežje ob spuščanju tovora. Povečana poraba električne energije zaradi novih dvigal se bo delno kompenzirala z naložbami v novo LED-razsvetljavo po pristanišču in izgradnjo sončnih elektrarn.
Pri delovnih procesih v pristanišču se uporablja veliko talne mehanizacije, ki porablja za pogon dizelsko gorivo. Največji porabniki so terminalski vlačilci, viličarji, mostna dvigala na pnevmatikah (RTG), manipulatorji, nakladalci, železniška vlečna vozila in kombiji.
V letu 2021 je bil največji porabnik kontejnerski terminal, kjer se je porabilo 63,2 odstotka pogonskega goriva celotnega pristanišča. Z dobavo novih dvigal e-RTG in RMG ter z odpisom RTG na dizelski pogon se bo na kontejnerskem terminalu odstotek porabljenega pogonskega goriva postopno zmanjševal. Pri nakupu novih transportnih strojev družba sledi zadnjim tehnološkim in okoljskim zahtevam.
V letu 2021 smo:
V letu 2021 nismo:
V letu 2022 bomo:
| 2019 | 2020 | 2021 |
|---|---|---|
| 1.118.700 | 1.118.700 | 1.165.062 |
| 1.165.062 | 1.242.382 | 1.242.382 |
Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja | 145
Interno vodovodno omrežje za zagotavljanje pitne vode v pristanišču obsega približno 30 km cevovodov in ga vzdržujemo sami, pri čemer stremimo k zmanjševanju izgub. Dobavitelj pitne vode je v celoti javno podjetje Rižanski vodovod. Uporabljamo tudi podzemno vodo iz vrtine. V letu 2021 smo iz vrtine odvzeli 25.525,8 m3 podzemne vode, ki smo jo delno uporabili za čiščenje povoznih površin, delno je iz zbirne lagune izhlapela.
| Letna količina vode | Opombe |
|---|---|
| Viri oskrbe z vodo | |
| iz javnega vodovoda | Rižanski vodovod |
| iz lastnega vira | Vrtina v pristanišču (voda je delno slana mg l natrija) |
| drugo | Padavine (ocenjene) za tehnološke odpadne vode |
| Oskrba z vodo - SKUPAJ | |
| Poraba vode | |
| komunalne odpadne vode | |
| Komunalne vode speljane v javno kanalizacijo | m (ocena) |
| male komunalne luške MKČN skupaj | m (MKČN in vsaka m ocena) |
| tehnološke odpadne vode |
Glej spodnjo tabelo Vrste odpadnih voda v pristanišču letne količine ter skladnost z zakonodajo
Poškodbe vodovodnega omrežja zaradi težke mehanizacije, zmrzali, dotrajanosti, poškodb ob gradnji.
Poraba vode - SKUPAJ
Letno se izvajajo predvsem mikrobiološke meritve kakovosti pitne vode na ključnih točkah luškega vodovodnega omrežja. Vsi rezultati izkazujejo skladnost z zakonodajo za pitno vodo. Poraba pitne vode ni neposredno odvisna od pretovora. Zaradi večje obremenjenosti povoznih površin (večjega prometa) se pogosteje pojavljajo poškodbe na vodovodnem omrežju. Luka Koper si prizadeva obvladovati puščanja, z namenom zmanjšanja le-teh je bil izdelan večletni program, ki predvideva fazno popravljanje vodovodnega omrežja. Rezultati so že vidni, saj se je poraba vode bistveno zmanjšala.
Nov cilj do 2025 je ohraniti specifično porabo vode pri 4,9 l vode na pretovorjeno tono ladijskega prometa in polnjenja/praznjenja kontejnerjev. V obdobju 2017–2020 smo si zastavili cilj zmanjšanja porabe pitne vode na 6,4 litra/pretovorjeno tono, vendar je bil dve leti (2019–2020) nedosežen, v zadnjem letu pa zaradi sanacij dosežen. Zaradi vedno večje rabe težke mehanizacije je vodovodno omrežje podvrženo dodatnim obremenitvam, kar povzroča dodatna puščanja.
V letu 2021 smo:
V letu 2022 bomo:
| Cilj (2016 do 2020) v litrih/tono | Cilj (2021 do 2025) v litrih/tono | 2019 | 2020 | 2021 |
|---|---|---|---|---|
| 4,43 | 4,9 | 9,33 | 6,4 | 7,41 |
| Lastna poraba vode v litrih | 2019 | 2020 | 2021 |
|---|---|---|---|
| 86.733 | 36.884 | 155.717 | |
| 46.046 | 171.536 | 36.716 |
GRI GS 303-2, 303-4
V pristanišču nastajajo tehnološke odpadne vode, katerih kakovost z vgrajenimi čistilnimi napravami na iztoku meri pooblaščena organizacija. Vrste teh odpadnih voda so:
ali predelana odpadna voda izpolnjuje mikrobiološke parametre kakovostne pitne vode. Rezultati izkazujejo, da naprava deluje učinkovito.
Mejne vrednosti, parametre in frekvenco vzorčenja je za vse naprave določila Agencija RS za okolje, za naprave z iztokom v Centralno čistilno napravo Koper pa še njen upravljavec, tj. komunalno podjetje Marjetica, d. o. o., kar je opredeljeno v okoljevarstvenem dovoljenju. Pri tem so se upoštevali tehnologija čiščenja (morebitni dodatki kemikalij v procesih čiščenja), specifične zakonodajne zahteve glede vrst odpadnih voda ter lokacija iztoka (vrsta sprejemnika odpadne vode).
Na 142 ha pristanišča zaradi padavinskega spiranja utrjenih površin nastajajo tudi padavinske odpadne vode. Na teh površinah imamo vgrajene številne lovilce olj, ki ob morebitnih razlitjih preprečujejo onesnaženje okolja. Količine le-teh ni mogoče izmeriti. Lovilci olj imajo iztok v morje ali Rižano in so namenjeni zadrževanju olj. Nadzor nad njihovim delovanjem izvaja pogodbena stranka, pri čemer smo določili obseg in način pregledovanja ter čiščenja in praznjenja lovilcev olj. Dodatno imamo znotraj luškega akvatorija nameščene tri senzorje za detekcijo prisotnosti olj v morju, kar je opisano v poglavju 23.15 Varovanje morja.
Sanitarne odpadne vode prečiščujemo s pomočjo 18 malih čistilnih naprav. Meritve kakovosti odpadne vode izvaja organizacija, pooblaščena s strani Agencije RS za okolje. Dodatno se interno izvaja nadzor nad delovanjem naprav, pri čemer smo določili obseg in način njihovega pregledovanja ter čiščenja in praznjenja (v lanskem letu se je izpraznilo 368,5 m3). Učinkovitost delovanja posredno preverjamo še z mikrobiološkimi meritvami kakovosti morske vode v luškem akvatoriju, kar je opisano v poglavju 23.15 Varovanje morja.
Večina ostalih sanitarnih odpadnih voda pa je speljana v Centralno čistilno napravo Koper, katere upravljavec je komunalno podjetje Marjetica, d. o. o. Ocenjena količina teh vod je 37.000 m3.
V letu 2021 smo ponovno podali vlogo za spremembo dovoljenja, saj smo dodatno vgradili dve novi mali sanitarni čistilni napravi, eno pa smo ukinili, saj smo odstranili objekt, kjer so nastajale sanitarne vode. Na novo smo zgradili bencinski servis in na eni lokaciji ne pretovarjamo več odpadnih kovin, saj smo na njej zgradili zaprto skladišče za sipke tovore. Na objektu za zbiranje ladijskih kalužnih vod smo vgradili lovilec olj, vendar z njim upravlja hčerinska družba Luka Koper INPO, d. o. o., ki je naročila in izvedla prve meritve kakovosti odpadne vode. Meritve so bile skladne z zakonodajo.
| Vrsta odpadne vode | Letne količine (m3) v letu | Letne količine (m3) v letu | Letne količine (m3) v letu | Skladnost z zakonodajo |
|---|---|---|---|---|
| Padavinske odpadne vode terminala tekočih tovorov na I pomolu | (odpadne vode nismo izpustili v morje) | (odpadne vode nismo izpustili v morje) | (izvedena analiza v zbirnem bazenu odpadna voda se še ni izpustila v morje) | |
| Padavinske odpadne vode terminala za tekoče tovore na II pomolu | Ustreza | |||
| Padavinske odpadne vode terminala za tekoče tovore na II pomolu | Ustreza |
| Padavinske odpadne vode terminala sipkih tovorov zaradi skladiščenja odpadnega železa na II pomolu | Na lokaciji se skladiščenje odpadnega železa ni izvajalo | Ustreza |
|---|---|---|
| Padavinske odpadne vode terminala sipkih tovorov zaradi skladiščenja odpadnega železa na I pomolu | Ustreza | |
| Padavinske odpadne vode na objektu za zbiranje ladijskih kalužnih vod (v upravljanju Luke Koper INPO d.o.o) | Novovgrajen lovilec olj | Ustreza |
| Tehnološke odpadne vode živinskega terminala | Postavljena je bila nova čistilna naprava, meritve se na novi napravi še niso izvedle | |
| Tehnološke odpadne vode pralnice luške mehanizacije | Ustreza | |
| Tehnološke odpadne vode pralnice kontejnerjev | Ne ustreza ** | |
| Sanitarne odpadne vode | Meritve se izvajajo na iztokih iz malih čistilnih naprav | Ustrezajo ** |
Za tehnološke odpadne vode iz pralnice kontejnerjev je pooblaščena organizacija, skladno z okoljevarstvenem dovoljenjem glede emisij v okolje, izvedla tri meritve odpadne vode, v različnih obdobjih leta. Pri zadnjem izvedenem vzorčenju odpadne vode, v avgustu 2021, je parameter aluminij presegal mejno vrednost za več kot 50 %, vsi ostali parametri pa so bili znotraj mejnih vrednosti. Aluminij se v odpadni vodi pojavlja kot posledica dodajanja kemikalije, ki vsebuje to kovino in služi v postopku odstranjevanja onesnaževal iz odpadne vode. Takoj po prejetju rezultatov smo sprejeli ukrep, da smo zmanjšali stopnjo doziranja kemikalije, ki vsebuje aluminij (Aluminijev klorid hidroksid sulfat). Odpadna voda se sicer izteka še na Centralno čistilno napravo Koper, kjer se še dodatno prečisti. V času okvare se pranje ni izvajalo, zaradi česar ocenjujemo, da je bil vpliv na okolje minimalen. Ponovitve vzorčenja, kjer bi potrdili ustreznost doziranja kemikalije, nismo mogli izvesti, ker je prišlo do okvare naprave. Rezervni deli so prispeli komaj v prvem četrtletju 2022.
V letu 2021 smo:
V letu 2022 bomo:
Svetlobno onesnaževanje – dodaten kazalnik (veza GRI GS 305-7)
Na področju svetlobnega onesnaževanja velja Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, na podlagi katere se je že pred leti prilagodila vsa pristaniška razsvetljava na način, da svetlobni tok ne sveti navzgor. Svetlobno onesnaževanje v pristanišču nastaja zaradi osvetljevanja skladiščnih površin, delovišč, transportnih poti in tirov. Za izvajanje delovnega procesa se mora zagotavljati zadostna osvetljenost po predpisih za varno delo, hkrati pa se s tem povzroča vpliv na okolje. Vsa svetila na območju pristanišča so urejena tako, da svetlobni tok ne sveti navzgor. Zakonodaja zahteva tudi ažuriranje načrta razsvetljave. Ta je bil zaradi dodatno vgrajenih svetil zadnjič obnovljen ob koncu leta 2021 in je objavljen na spletni strani pristanišča https://www.luka-kp.si/o-podjetju/trajnostni-razvoj/zakonodaja-in-okolje/. Trenutno je v pristanišču nameščenih 3.447 svetilk s skupno inštalirano močjo 1450,7 kW, ki osvetljujejo 273 hektarjev površine.
Na tem področju ni bilo načrtovanih aktivnosti.
Na tem področju ni načrtovanih aktivnosti.
Vsebina je delno predstavljena v poglavju 23.2 Sožitje z okoljem, v nadaljevanju pa sledi opis pristopa in rezultatov na področju morske pestrosti. Na morsko pestrost lahko vplivamo neposredno ali posredno zaradi procesov poglabljanja morskega sedimenta, ladijskega prometa, vnosa balastnih vod, izpustov odpadnih voda, hrupa itd. Posredne vlive spremljamo tudi z meritvami, rezultati katerih so predstavljeni v poglavju 23.15 V arovanje morja.
Za morski del nimamo sklenjenih posebnih sporazumov, saj namenskih upravljavcev zaščitenih vrst ali morskih območij ni. Že pred časom smo pričeli spremljanje kazalnika stanja dveh podvodnih trav (Zostera noltei in kolenčasta cimodoceja oz. Cymodocea nodosa), ki rasteta v bližini pristanišča (prikaz v poglavju 23.2 Sožitje z okoljem). Spremljanje se izvaja na dva načina, s spremljanjem dolžine listov (letno merjenje) in s kartiranjem površine (vsaka tri leta).
V letu 2021 se je izvedel tretji monitoring meritev dolžine listov morske trave (Zostera noltei) in kolenčaste cimodoceje (Cymodocea nodosa) ter primerjava s predhodno izvedenimi meritvami iz let 2018 in 2020. Vrednotenje statusa v povezavi z meritvami dolžine listov se izvaja z indeksom MediSkew. Lokacije merilnih mest so prikazane poglavju 23.2 Sožitje z okoljem. Skupno ekološko stanje morskega travnika v okolici luke se je v letu 2021 bistveno izboljšalo in je zdaj ocenjeno kot dobro.
Indeks MediSkew je kombinacija dveh metrik, ki temeljita na dolžini travnih listov, in predstavlja metodo za hiter pregled morskih travnikov na širokih sredozemskih obalnih območjih.
| datum | Merilna mesta | MediSkew točke | MediSkew mesta | MediSkew travnika | Ekološko stanje | Število izmerjenih listov | Število odraslih listov |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| LuKp | slabo | LuKp | dobro |
Kartiranje razširjenosti travnikov (Zostera noltei) ter kolenčaste cimodoceje (Cymodocea nodosa) bo skladno s programom izvedeno v letu 2023.
V sklopu spremljanja stanja podvodnih travnikov je na boji v III. bazenu postavljen tudi tokomer, ki spremlja smer in hitrost morskih tokov po celotnem vodnem stolpcu. Hitrost tokov v letu 2021 je prikazana na spodnji sliki, kjer ne zaznavamo razlike napram letu 2020. Največja hitrost morskih tokov je na površju.
| Globina v metrih | Hitrost mm/s |
|---|---|
| 100 | 6 |
| 200 | 1 |
| 300 | 2 |
| 400 | 3 |
| 500 | 4 |
| 600 | 5 |
Smer in jakost vodnih tokov je pomembna tudi pri razumevanju transportu delcev, ki povečujejo motnost morja. Povečano motnost morja povzročajo tako naravni pojavi (deževje, veter, valovanje, cvetenje morja), kot tudi antropogeni (ladijski promet, poglabljanja). Zato imamo vzpostavljene tudi meritve osvetljenosti na treh lokacijah, kjer se nahajajo podvodni travniki. Rezultati meritev 3 let (osvetljenost, izražena v lux), na spodnjih grafih ne kaže bistvenih odstopanj, kateri bi nakazali bistveno izboljšanje stanje podvodnih travnikov.
| Datum | Lok1 | Lok2 | Lok3 |
|---|---|---|---|
| 5. 8. 2019 | 0,57 | 0,39 | 0,25 |
| 20. 8. 2019 | 0,42 | 0,36 | 0,33 |
| 14. 9. 2019 | 0,58 | 0,40 | 0,34 |
| 28. 7. 2020 | 0,56 | 0,59 | 0,55 |
| 12. 8. 2020 | 0,45 | 0,40 | 0,38 |
| 26. 8. 2020 | 0,38 | 0,43 | 0,45 |
| 10. 8. 2021 | 0,39 | 0,36 | 0,41 |
| 8. 9. 2021 | 0,50 | 0,36 | 0,35 |
V letu 2021 je potekala študija “Izvedba bioloških raziskav na podvodnih površinah v Koprskem zalivu”. Študija je obsegala analizo pridnene favne nevretenčarjev na izbranih potencialnih lokacijah predvidenih za premeščanje sedimenta in raziskave velikostne porazdelitve delcev v sedimentu ter njegovo mineraloško sestavo na istih lokacijah ter na lokacijah znotraj pristanišča. Ovrednotili sta se številnost in vrstnost združb v spomladnem in jesenskem času.
| Višja taksonomska skupina | vrsta | takson | F |
|---|---|---|---|
| Polychaeta | Lumbrineris gracilis | ||
| Polychaeta | Pseudoleiocapitella fauveli |
V letu 2021 se je kvartalno izvajalo merjenje kakovosti vode v Škocjanskem prelivu, ki prečka pristanišče ter povezuje morje in Škocjanski zatok. V vseh meritvah je bil indeks mineralnih olj manjši od 20 g/l, kar je skladno z zastavljenim ciljem.
V letu 2021 smo:
V letu 2021 nismo:
V letu 2022 bomo:
Luka Koper na podlagi določil Koncesijske pogodbe za opravljanje pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture na območju koprskega tovornega pristanišča redno skrbi za preprečevanje in odpravo posledic onesnaženja morja.
Pomemben del javne gospodarske službe, ki jo opravlja Luka Koper, je izvajanje rednih pregledov akvatorija ter odstranjevanje plavja, naplavin, odpadkov ter drugih opuščenih in odvrženih predmetov iz morja.
Za izvajanje tovrstne dejavnosti ima Luka Koper posebno namensko opremo in plovila ter ustrezno usposobljen kader.
Glede na zmožnosti in obremenitve zaradi dela v pristanišču se sile in sredstva Luke Koper lahko vključijo v proces preprečevanja in odprave posledic onesnaženja morja zunaj območja pristanišča ter tako pomagajo državnim silam.
V primeru izrednih dogodkov na morju Luka Koper ukrepa skladno z veljavnim Načrtom zaščite in reševanja Luke Koper, d. d., za industrijske nesreče, v katerem so opredeljene manjše, srednje in velike nesreče.
V letu 2021 je bilo v luškem akvatoriju zabeleženih 43 manjših dogodkov. Enota za varovanje morja je v devetnajstih primerih posredovala zaradi pojava večje količine lesenih in drugih naplavin, ki so v akvatorij Luke Koper prišle po reki Rižani oz. z odprtega morja, v devetih primerih je bilo treba z vodne gladine očistiti manjše, lokalne mastne oz. oljne madeže, v šestih primerih premogov prah, trikrat je prišlo do onesnaženja s prahom železove rude oz. rjo, dvakrat je v prišlo do manjšega onesnaženja morja z ostanki tovora, prav tako dvakrat s sajami iz ladij, enkrat je prišlo do onesnaženja morja s sluzjo, enkrat pa je morje cvetelo.
V vseh primerih onesnaženj na morju je Luka Koper ukrepala skladno s Shemo aktiviranja sil in sredstev v primeru manjše nesreče ter posledice onesnaženj odpravila znotraj območja izvajanja koncesije.
| Število zaznanih dogodkov na morju | |
|---|---|
| Število posredovanj na morju v luškem akvatoriju | |
| Število dogodkov brez potrebe po posredovanju | |
| Število onesnaženj zunaj območja luškega akvatorija |
REBEKA je nameščena pred vhodom v tretji bazen Luke, rezultati meritev pa so objavljeni na spletni strani http://www.zivetispristaniscem.si/. Postaja kontinuirano spremlja splošne parametre morske vode. V tabeli, ki sledi, so navedene izmerjene vrednosti, mejne vrednosti pa niso opredeljene. Merilna sonda je bila med letom večkrat očiščena in kalibrirana, zaradi težav pa poslana tudi na pooblaščeni servis.
GRI GS 306-1, 306-2, 413-1
| Parameter | Temperatura morja (°C) | Slanost (g/l) | Vsebnost kisika (mg/l) | pH | Motnost (NTU) |
|---|---|---|---|---|---|
| med | |||||
| in | |||||
| podatki se nanašajo na obdobje od junija dalje, saj je bila sonda v okvari in popravilu | |||||
| v mesecu marcu, septembru in novembru 2020 beležimo izpad podatkov, saj je bila sonda v popravilu |
odstranjevanje na kopno ter priprava za odvoz v center za ravnanje z odpadki.
Rezultati meritev splošnih parametrov kakovosti morja se med leti ne razlikujejo. Nadaljevalo se je spremljanje mikrobioloških parametrov kakovosti morske vode v vseh treh luških bazenih. Zakonodaja, ki se nanaša na spremljanje mikrobiološke kakovosti morske vode, je obvezujoča le za kopališča. Ne glede na to so v pristanišču spremljali parametre, ki lahko pokažejo fekalno onesnaženje morja.
| Merilno mesto | Parameter | april | maj | junij | julij | avgust | sept | okt | Mejna vrednost za kopalne vode |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| I bazen | Intestinalni enterokoki | n | n | * | n | n | * | ||
| I bazen | E Coli | ||||||||
| II bazen | Intestinalni enterokoki | n | n | * | |||||
| II bazen | E Coli | ||||||||
| III bazen | Intestinalni enterokoki | n | n | * | |||||
| III bazen | E Coli | n | n | * | n | n | * | n |
| Merilno mesto | Parameter | april | maj | junij | julij | avgust | sept | okt | Mejna vrednost za kopalne vode |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| I bazen | Intestinalni enterokoki | n | n | * | |||||
| I bazen | E Coli | n | n | * | n | n | * | ||
| II bazen | Intestinalni enterokoki | ||||||||
| II bazen | E Coli | ||||||||
| III bazen | Intestinalni enterokoki | ||||||||
| III bazen | E Coli | n | n | * |
| Merilno mesto | Parameter | april | maj | junij | julij | avgust | sept | okt | Mejna vrednost za kopalne vode |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| I bazen | Intestinalni enterokoki | n | n | * | n | n | * | oc | |
| I bazen | E Coli | oc | n | * | oc | n | n | oc | |
| II bazen | Intestinalni enterokoki | ||||||||
| II bazen | E Coli | oc | |||||||
| III bazen | Intestinalni enterokoki | n | n | * | n | n | * | n | |
| III bazen | E Coli | n | n | * | oc | oc | n | oc |
Mikrobiološka kakovost morja je največja v I. in III. bazenu. Mikrobiološko je bolj onesnažen II. bazen, vendar se to pripisuje iztoku iz Centralne komunalne čistilne naprave, ki jo upravlja Marjetica Koper, d. o. o., saj je speljan v začetek II. bazena. V II. luški bazen se iz te čistilne naprave izteka približno 5 milijonov m3 predelane fekalne vode.
V pristanišču so fiksno nameščeni trije senzorji, ki kontinuirano spremljajo morebitna razlitja naftnih derivatov. En senzor je nameščen pred črpalko koprske marine, drugi je na čelu I. bazena na vezu 7.d (v letu 2020 je bil zaradi gradbenega posega podaljšanja I. pomola začasno odstranjen) ter tretji na naslonu priveza za pretovor tekočih tovorov v II. bazenu. Senzorji v letu 2021 niso zaznali onesnaženj. Senzorji stalno izvajajo meritve, alarmni sistem pa je povezan z luškim varnostno-nadzornim centrom.
V letu 2021 smo:
V letu 2021 nismo:
V letu 2022 bomo:
Za zagotavljanje varne plovbe ladij je treba v pristanišču, marinah in mandračih nenehno zagotavljati ustrezno globino. Za ta namen se občasno izvajajo poglabljanja, kar povzroči težavo pri odlaganju slanega morskega sedimenta. Ker so območja, ki jih imamo na voljo za odlaganje sedimenta na kopnem, omejena, izvajamo dodatne aktivnosti preučevanja alternativnih možnosti uporabe izkopanega materiala. Izkopani morski sediment se je v zadnjem letu odlagal v za to zgrajene kasete, vendar so te sedaj že skoraj napolnjene.
| Količine izkopanega morskega sedimenta v m3 | 2019 | 2020 | 2021 |
|---|---|---|---|
| 668 | 38.000 | 19.735 |
Na kopnem ima Luka Koper, d. d., možnost odlaganja le še na območju ankaranske bonifike, kjer je že pridobila okoljevarstveno soglasje, kasete pa še niso zgrajene. Na tem območju je pred odlaganjem izkopanega sedimenta treba urediti lastništvo, pridobiti gradbeno dovoljenje in urediti nadomestne habitate na območju ankaranskega obrobnega kanala.
Alternativa odlaganju morskega sedimenta na kopnem je njegovo premeščanje nazaj v morje. Za to možnost se odločajo vse države. V Sloveniji jo po novem omogoča sprejeti Pomorski prostorski plan, vendar je treba predhodno izvesti testno premeščanje, pri tem izvajati meritve možnih vplivov ter na podlagi teh oceniti vplive. Pomorski prostorski plan za izvedbo testnega premeščanja predvideva številne omilitvene ukrepe, nadzor nad realizacijo pa bodo izvajali različni soglasodajalci.
V letu 2021 smo:
V letu 2022 bomo:
Skladno z zakonodajo mora Luka Koper, d. d., spremljati nivo radioaktivnosti pošiljk vsega blaga, ki prihaja iz tretjih držav, s ciljem iskanja ilegalnih pošiljk. Do sedaj je to izvajala Finančna uprava RS (carina).
Skladno z zahtevami Uredbe o preverjanju radioaktivnosti pošiljk, ki bi lahko vsebovale vire sevanja neznanega izvora (UV-11), smo namestili merilnike, pripravili postopek izvajanja meritev ter ukrepanja, zagotovili usposabljanje zaposlenih s strani pooblaščenega izvedenca za varstvo pred sevanji, pridobili pozitivno mnenje pooblaščenega izvedenca za varstvo pred sevanji ter pridobili pooblastilo za izvajanje meritev s strani Urada za jedrsko varnost pri Ministrstvu za okolje in prostor.
V letu 2021 smo:
V januarju 2022 pa smo že prvič poročali o rezultatih meritev na Upravo RS za jedrsko varnost (URSJV). S tem izkazujemo skladnost z vsemi zahtevami Uredbe o preverjanju radioaktivnosti pošiljk, ki bi lahko vsebovale vire sevanja neznanega izvora.
Z nadaljevanjem meritev bomo pridobivali izkušnje, ki bodo pripomogle k učinkovitemu prepoznavanju potencialno ilegalnih pošiljk.
Slika nekaterih portalov za spremljanje radioaktivnosti pošiljk v pristanišču
GRI GS 413-1, 413-2, 103-1, 103-2, 103-3
Luka Koper podpira delovanje lokalnih skupnosti, ki mejijo na območje pristanišča. Pristanišče Koper je umeščeno v urbano okolje, v zaledju pa meji na zaščitno območje Škocjanskega zatoka. Zato je skrb za kakovost bivanja ljudi ter zaščito narave izpostavljeno v vseh razvojnih dokumentih in ključnih politikah družbe. Družba je v svoje poslovanje in strateške usmeritve že pred časom vgradila načela trajnostnega razvoja, v Strategiji družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja, ki jo je sprejela v začetku leta 2021, pa zastavila cilje, ki si jih bo prizadevala uresničiti v sodelovanju z lokalnimi in institucionalnimi deležniki ter z upoštevanjem najboljših mednarodnih praks.
Zaradi omejitev, povezanih s koronavirusom, se je družba tudi letos morala odpovedati tradicionalnemu Pristaniškemu dnevu, ko za en dan odpre vrata edinega slovenskega tovornega pristanišča in omogoči oglede individualnim obiskovalcem. Tudi organiziranih skupin obiskovalcev je bilo v letošnjem letu zaradi epidemije bistveno manj. Zato je družba namesto Pristaniškega dne omogočila virtualni ogled pristanišča ter druge spremljevalne dogodke, s katerimi je obeležila svojo obletnico.
Po leta 2020 uspešno izvedenem dvojnem razpisu Mestne občine Koper (MOK) o dodeljevanju nepovratnih sredstev za izvajanje omilitvenih ukrepov za zmanjšanje vplivov emisij iz pristaniške dejavnosti je MOK maja leta 2021 objavila nov razpis. Luka Koper in MOK sta namreč konec leta 2019 podpisali dogovor, ki je določil pogoje za ustanovitev sklada, v katerega Luka Koper vsako leto donira 200 tisoč evrov.
Luka Koper se zaveda, da lahko dobre sosedske odnose vzpostavi le s korektno in transparentno komunikacijo z okoljem. Pri tem komunikacijska orodja stalno prilagaja sodobnim trendom, zvesta pa ostaja obveščanju splošne javnosti in drugih deležnikov prek medijev in spletnih portalov (www.luka-kp.si, www.zivetispristaniscem.si, www.seonet.si) ter družbenih omrežij. Družba je tudi leta 2021 pripravila trajnostno revijo Luški vozli in jo razposlala na 15.300 naslovov gospodinjstev na območju Mestne občine Koper in občine Ankaran.
Odnos lokalnega okolja do družbe Luka Koper vsako leto preverja z raziskavo javnega mnenja med prebivalci ozkega pasu okoli pristanišča. V letu 2021 je v raziskavi sodelovalo skupno 518 prebivalcev Mestne občine Koper in Občine Ankaran. Na vprašanje, kako ocenjujejo ugled Luke Koper, je skoraj 90 odstotkov anketirancev odgovorilo, da gre za zelo ugledno oziroma ugledno podjetje. Po mnenju večjega dela vprašanih (91 odstotkov) je Luka Koper uspešna oziroma zelo uspešna gospodarska družba. Večina vprašanih (več kot 70 odstotkov) je seznanjenih z načrti za podaljšanje pomolov oziroma širjenje pristanišča v zaledje in več kot 70 odstotkov teh se s temi načrti tudi strinja.
GRI GS 201-1, 413-1
ali dejavnosti, pomembne za kakovost bivanja prebivalcev v lokalnem prostoru. Zaradi omejitev, ki jih je prinesla pandemija covida-19, družba v letu 2021 sicer ni objavila razpisa za razdelitev sponzorskih in donatorskih sredstev iz t. i. sklada Živeti s pristaniščem, ki je namenjen predvsem podpori manjših lokalnih projektov. Sicer pa družba dolgoročno sodeluje s ključnimi lokalnimi deležniki s področja športa, kulture, ekologije, znanosti, izobraževanja in humanitarne dejavnosti. V letu 2021 je tem dejavnostim v okviru sponzorstev in donacij namenila 1 milijon evrov.
| 58 % | 6 % | 8 % | 19 % | 5 % | 4 % |
|---|---|---|---|---|---|
| Porazdelitev in višina donatorskih in sponzorskih sredstev v letih | 2019 | 2020 | 2021 |
|---|---|---|---|
| Šport | |||
| Kultura | |||
| Humanitarno | |||
| Izobraževanje | |||
| Ekologija | |||
| Drugo |
Opis sistema razvijanja odnosov z dobavitelji
GRI GR 103-1, 103-2, 103-3
GRI GS 102-9
Luka Koper posveča veliko pozornosti razvijanju odnosov z dobavitelji z namenom zagotavljanja potrebnih, pravočasnih, kakovostno in stroškovno ustreznih nabav. To omogoča prenos dobrih praks, pospešuje inovativnost ter prinaša dodano vrednost odjemalcem pristaniških storitev in tako ustvarja pogoje za doseganje finančnih prihrankov in povečevanje učinkovitosti izvedbe pristaniških storitev. Z dobavitelji se iščejo stične točke oziroma skupni interesi ter ustrezno ravnovesje med potrebami in pričakovanji kupca ter koristmi prodajalca (dobavitelja).
Skladno s sprejeto politiko nabave, ki predstavlja temelj odnosov z dobavitelji in sloni na spoštovanju temeljnih vrednot družbe, to so sodelovanje, odgovornost, spoštovanje, pripadnost in ustvarjalnost, želi družba dosegati ključne cilje – zadovoljstvo kupcev, zaposlenih in lastnikov – ter zagotoviti družbeno odgovorno ravnanje z okoljem. Poslovna uspešnost in ugled Luke Koper sta povezana tudi z delom dobaviteljev, zato družba spoštuje in ceni njihova prizadevanja, da pomagajo pri doseganju ključnih ciljev. Učinkovitost, strokovnost, etika in integriteta, družbena odgovornost, varstvo okolja ter zdravje in varnost predstavljajo šest načel politike nabave, ki jih Luka Koper uresničuje. Politika nabave Luke Koper deluje kot vodilo za vse zaposlene in vse dobavitelje.
Kakovostni dobavitelji pripomorejo k večji učinkovitosti poslovnih procesov v družbi, bodisi neposredno z opravljanjem storitev oziroma dobavo proizvodov bodisi posredno s povečevanjem učinkovitosti in uspešnosti delovnih procesov in poslovnih praks družbe. Luka Koper si prizadeva sodelovati z najboljšimi dobavitelji. Z velikim številom dobaviteljev se je razvilo trdno partnerstvo, kar pomeni, da družba nanje prenaša tudi svojo trajnostno politiko. Sodelovanje z novimi dobavitelji poteka v želji, da bi preraslo v dolgoročen partnerski odnos.
Dobavitelji so v luki Koper razdeljeni v štiri skupine: dobavitelji za področje naložb, dobavitelji za področje tehničnih storitev za lastne potrebe, dobavitelji za področje proizvodov (različni materiali) ter zunanji pogodbeni partnerji oz. ZPP (storitve pretovora, premikov, prevoza tovora in čiščenja skladišč) in agencije (izbira delodajalcev za zagotavljanje dela delavcev za potrebe Skupine Luka Koper).
Zunanji pogodbeni partnerji (ZPP) za posamezne storitve se izbirajo v postopku javnega natečaja. S šestimi kadrovskimi agencijami imamo podpisane pogodbe, na osnovi katerih se napotuje delavce na delo v Luko Koper.
komunikacije z dobavitelji ter predloženih ponudb, certifikatov, referenc in izkušenj si družba prizadeva izbirati najboljše dobavitelje.
Izpolnjevanje ciljev procesa razvijanja odnosov z dobavitelji se spremlja četrtletno prek zastavljenih kazalnikov. Družba skladno z ugotovitvami analize doseganja ciljev procesa nabave in upravljanja odnosov z dobavitelji redno izvaja izboljšave.
Z namenom pravočasnega sprejemanja ukrepov in obvladovanja tveganj neprimernih nabav se spremljajo prednosti in pomanjkljivosti dobaviteljev, in sicer:
Postopek izbora dobaviteljev in sodelovanje z njimi potekata na transparenten, vnaprej predpisan način. Prednost imajo dobavitelji, katerih poslovanje je usklajeno z zahtevami mednarodnih standardov vodenja, ki izpolnjujejo zahteve varstva pri delu in so okoljsko ozaveščeni ter sodelujejo z družbo in Skupino v duhu načel in vrednot, ki veljajo za Luko Koper. Pred uvrstitvijo na seznam dobaviteljev se vedno preveri bonitetna ocena posameznega dobavitelja. Ob morebitnem ugotovljenem davčnem dolgu ali slabi bonitetni oceni se dobavitelja ne vabi k oddaji ponudbe. Pri izbiri dobaviteljev se upošteva tudi zavezanost družbeni odgovornosti, zato se v ta namen spodbuja, kadar je to mogoče, nabave, ki prispevajo h gospodarskemu razvoju lokalnega okolja. V tem primeru lokalno okolje predstavlja domači trg Republike Slovenije, ožjo lokalno skupnost pa predstavljata koprska in ankaranska občina, kjer se pristaniška dejavnost dejansko izvaja. Številčno skoraj 90 odstotkov dobaviteljev družbe prihaja iz lokalnega okolja, to pomeni, da so podjetja s sedežem v Sloveniji.
Vrednost celotne nabave Luke Koper, d. d., brez DDV je v letu 2021 dosegla dobrih 111 milijonov evrov, od tega so stroški nabave pri zunanjih pogodbenih partnerjih in agencijah znašali 20,5 milijona evrov. Skoraj 94 odstotkov vrednosti celotne nabave je bilo izvedene na slovenskem trgu.
GRI GS 204-1
GRI GS 204-1
GRI GS 308-2, 414-2
GRI GS 102-10
Luka Koper z vidika obvladljivosti procesa nabave, kakor tudi z vidika zadostne razpršenosti dobaviteljev za zagotavljanje pravočasnih in ustreznih nabav stremi k optimalnemu številu dobaviteljev. Centraliziranost nabavnih odločitev se uveljavlja prek vnaprej določenih odgovornosti in pristojnosti vseh zaposlenih, vključenih v proces nabave. Izdaja in kontrola naročil se vodita centralno, izvajanje nabavnih postopkov (prevzem blaga, reklamacije ipd.) pa poteka tudi v posameznih organizacijskih enotah družbe, kar omogoča večjo stopnjo prilagodljivosti specifičnim potrebam posameznih organizacijskih enot. Družba stremi k čim bolj urejenemu in preglednemu poslovanju z dobavitelji, obenem pa tudi k ohranjanju učinkovitega in prilagodljivega procesa nabave, ki omogoča nemoten in učinkovit potek dela Luke Koper.
Družba redno spremlja in ocenjuje sodelovanje z dobavitelji. Praviloma enkrat letno izvede ocenjevanje dobaviteljev. Ocenjevanje za leto 2021 poteka za 49 dobaviteljev. Dobavitelji se ocenjujejo na podlagi sedmih vnaprej določenih kriterijev. Ocena okoljske ozaveščenosti in upoštevanje okoljskih zahtev posameznega dobavitelja ter morebitna raba sistema ravnanja z okoljem, pri katerem se ocenjujejo kršitve s področja varstva in zdravja pri delu ter okolja, predstavljajo vsebino enega izmed kriterijev ocenjevanja dobaviteljev.
Dobavitelji se ocenjujejo v štirih različnih skupinah: v skupini dobaviteljev za področje naložb, skupini dobaviteljev za področje tehničnih storitev, skupini dobaviteljev za področje proizvodov ter skupini dobaviteljev za področje zunanjih pogodbenih partnerjev (ZPP) in agencij. Družba vsako leto izbere najboljšega dobavitelja v posamezni skupini dobaviteljev in zmagovalcem podeli priznanja.
V letu 2021 ni bilo sprememb v nabavni verigi.
| Slovenija | Ostale države |
|---|---|
| 94 % | 6 % |
| Obalno-kraška | Goriška | Osrednjeslovenska | Savinjska | Ostale regije |
|---|---|---|---|---|
| 38 % | 6 % | 34 % | 4 % | 3 % |
Partnerski odnos do kupcev je eden glavnih gradnikov Luke Koper. Relativna majhnost podjetja je omogočila razvoj posebnega odnosa s strankami, ki ga družba skrbno neguje in iz leta v leto nadgrajuje: biti pošten, profesionalen in zanesljiv poslovni partner. Obdobje pandemije covida-19 je bilo tudi na področju odnosa do kupcev in na področju komuniciranja prelomno, saj večina standardnih načinov komunikacije in organizacije dogodkov ni bila mogoča. S hitro odzivnostjo je družbi v izjemno kratkem času uspelo prilagoditi načine komunikacije in z IT aplikacijami, ki so bile strankam na voljo, poskrbeti za redne stike in ohranjanje odnosov.
Družba vsakodnevno spremlja zadovoljstvo kupcev, in sicer na več načinov in na več ravneh. Najpomembnejša je redna komunikacija, saj je pomemben hiter odziv na morebitne težave, ki jih imajo stranke pri vsakodnevnem poslovanju z Luko Koper. Komunikacija poteka tako na operativni kot na komercialni ravni. Z redno komunikacijo družba pridobi informacije o željah in pričakovanjih strank. V vsakodnevnem stiku s strankami so tudi predstavniki in zastopniki na glavnih zalednih trgih, ki tam pridobivajo informacije za boljše razumevane tržišč in z njimi povezanih zahtev.
Družba praviloma vsaki dve leti izvede anketo zadovoljstva kupcev. V letu 2020 predvidena anketa ni bila izvedena zaradi izrednih razmer, naslednja je načrtovana v letu 2022. Luka Koper tesno sodeluje z lokalno pristaniško skupnostjo, ki jo sestavljajo špediterji, agenti, prevozniki, operaterji, policija, carina, Urad Republike Slovenije za pomorstvo (URSP), inšpekcije in kontrolne hiše. Luka Koper je le en del logistične verige, a pomemben del, in skupaj z drugimi deležniki predstavlja logistično pot skozi koprsko pristanišče.
Družba ima uveden modul za sistematično reševanje in sledenje reklamacij. Sistem je razdeljen na reklamacije na obračun in reklamacije na storitev. Učinkovito in skrbno reševanje reklamacij je tudi način merjenja in spremljanja zadovoljstva kupcev.
Skupina Luka Koper je posvečala posebno pozornost varovanju podatkov o kupcih še pred sprejetjem zakonodaje GDPR. Za skladnost z novo zakonodajo je sistem le še nadgradila.
| Standard GRI | Opis | Meje poročanja | Poglavje | Stran | Opombe |
|---|---|---|---|---|---|
| GRI SPLOŠNA STANDARDNA RAZKRITJA | Profil organizacije podjetja | - Ime organizacije | Skupina Luka Koper | Osebna izkaznica družbe Luka Koper | d d Str |
| - Blagovne znamke, produkti in storitve | Skupina Luka Koper | Predstavitev Skupine Luka Koper in opis poslovnega modela | Str | ||
| - Sedež organizacije | Luka Koper | Osebna izkaznica družbe Luka Koper | d d | Str | |
| - Države, v katerih organizacija deluje | Skupina Luka Koper |
Ne poročamo
V poglavju poročamo o - iii
v poglavju poročamo o - ii
v poglavju poročamo o - v
v poglavju poročamo o - iv
v poglavju poročamo o - i
| Kazalo po standardih GRI (Global Reporting Initiative) – osnovna raven (‘in accordance’ – Core option) | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Standard GRI | in razkritje | Opis | Meje poročanja | Poglavje | Stran | Opombe |
| Informacije o zaposlenih in ostalih sodelavcih Luka Koper d d | Opis sistema upravljanja zaposlenih | |||||
| Število zaposlenih v Luki Koper d d glede na vrsto pogodbe (nedoločen čas določen čas) | ||||||
| Število zaposlenih v Luki Koper d d glede na vrsto pogodbe (nedoločen čas določen čas) po spolu in po regiji prebivališča v letu | ||||||
| Število zaposlenih v Luki Koper d d na dan glede na spol | ||||||
| Delež zaposlenih v Luki Koper d d glede na regijo prebivališča | ||||||
| Število zaposlenih glede na tip zaposlitve (polni delovni čas skrajšan) | ||||||
| Struktura zaposlenih v Luki Koper d d po starostnih skupinah |
Podatki so bili pridobljeni iz kadrovskih evidenc informacijskega sistema SAP
| Kazalo po standardih GRI (Global Reporting Initiative) – osnovna raven (‘in accordance’ – Core option) | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Standard GRI | in razkritje | Opis | Meje poročanja | Poglavje | Stran | Opombe |
| Mehanizmi svetovanja in podajanja pritožb pohval glede etičnih zadev | Skupina Luka Koper | |||||
| Korporativna integriteta, človekove pravice, preprečevanje korupcije in skladnost poslovanja | ||||||
| Korporativna integriteta | ||||||
| Človekove pravice in diskriminacija | ||||||
| Skladnost z zakonodajo in internimi zahtevami |
Kazalo po standardih GRI (Global Reporting Initiative) – osnovna raven (‘in accordance’ – Core option)
| Standard GRI | in razkritje | Opis | Meje poročanja | Poglavje | Stran | Opombe |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Sklic glede poročanja v skladu s standardi GRI | Skupina Luka Koper | Trajnostno poročilo po mednarodnih standardih trajnostnega poročanja | Kazalo GRI (po standardih) | Str | Str | |
| Kazalo po smernicah GRI | Skupina Luka Koper | Kazalo GRI (po standardih) | Str | |||
| Zunanje preverjanje poročanja (revizija) | Skupina Luka Koper | Verifikacija trajnostnega poročila |
| Upravljavski pristop | Skupina Luka Koper | Stabilnost poslovanja in poslovna uspešnost | Str | |||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Neposredno ustvarjena in distribuirana ekonomska vrednost | Luka Koper d.d. | Neposredno ustvarjena in distribuirana ekonomska vrednost | ||||
| Porazdelitev donatorskih in sponzorskih sredstev v letu | Porazdelitev in višina donatorskih in sponzorskih sredstev v letih | do | Str | Str | Str | |
| Ne poročamo | - b | |||||
| Finančni vplivi in druga tveganja ter priložnosti za dejavnosti organizacije povezane s podnebnimi spremembami | Luka Koper d.d. | Podnebne spremembe in priložnosti | Str | |||
| Obveznosti iz pokojninskega načrta | Skupina Luka Koper | Ugodnosti za delavce | Ne poročamo | - a | - b | - c |
| Pristop velja za vse družbe v Skupini Luka Koper | Pri podatkih o plačah gre izključno za podatke za družbo Luka Koper d.d. |
| Upravljavski pristop | Luka Koper d.d. | Opis sistema upravljanja zaposlenih | Str |
|---|---|---|---|
| Razmerje med najnižjo plačo v organizaciji in minimalno plačo v državi po spolu | Luka Koper d.d. | Ugodnosti za delavce |
Kazalo po standardih GRI (Global Reporting Initiative) – osnovna raven (‘in accordance’ – Core option)
| Standard GRI | in razkritje | Opis | Meje poročanja | Poglavje | Stran | Opombe |
|---|---|---|---|---|---|---|
| GRI 1 | Nabava | Upravljavski pristop Luka Koper d.d. | Opis sistema razvijanja odnosov z dobavitelji | Str | ||
| Delež izdatkov za lokalne dobavitelje pri poslovanju Luka Koper d.d. | Delež vrednosti celotne nabave Luke Koper d.d. v letu po državah | Str | ||||
| Delež vrednosti celotne nabave Luke Koper d.d. v letu na slovenskem trgu po regijah | Str | Ne poročamo | ||||
| GRI 2 | Preprečevanje korupcije | Upravljavski pristop Skupina Luka Koper | Tveganja prevar in korupcije | Str | ||
| Korupcija in podkupovanje | Poslovne operacije ocenjene glede tveganj povezanih s korupcijo | Luka Koper d.d. | Str | Ne poročamo | ||
| Komunikacija in izobraževanja o protikorupcijskih pravilih in postopkih organizacije | Skupina Luka Koper | Str | Ne poročamo | |||
| Potrjeni primeri korupcije in ukrepi izvedeni kot odziv nanje | Skupina Luka Koper | Str | ||||
| GRI 3 | OKOLJE | GRI 4 | Energija | Upravljavski pristop Luka Koper d.d. | Opis sistema energetske učinkovitosti | Str |
| Poraba energije znotraj organizacije Luka Koper d.d. | Poraba energentov | Str | Ne poročamo | - c ii iii iv | ||
| Poraba energije zunaj organizacije Luka Koper d.d. | Poraba energentov | Str | ||||
| Učinkovita raba energije Luka Koper d.d. | Poraba energentov | Str | ||||
| Zmanjševanje porabe energije Luka Koper d.d. | Realizacija okoljskih ciljev v obdobju | - | ||||
| Poraba električne energije | Poraba pogonskega goriva | Predstavitev realizacije programov izboljšav za zmanjševanje rabe električne energije in goriva | Str | |||
| GRI 5 | Voda in odplake (izdaja standarda) | Upravljavski pristop Luka Koper d.d. | Opis sistema ravnanja z okoljem | Str | ||
| Voda kot skupni vir Luka Koper d.d. | Upravljanje s pitno in podzemno vodo | Str | ||||
| Upravljanje vplivov odvajanja vode Luka Koper d.d. |
ki so v lasti, zakupu, upravljanju ali sosedstvu zaščitena območja in območja z visoko vrednostjo biotske raznovrstnosti zunaj zaščitenih območij Luka Koper
Površine podvodnih travnikov (Zostera noltei in kolenčasta cimodoceja oz Cymodocea nodosa) ni mogoče tehnično natančno določiti
izdelkov in storitev na biotsko raznovrstnost Luka Koper
ki so zaščiteni ali ponovno vzpostavljeni Luka Koper
IUCN z rdeče liste in število nacionalno zaščitenih živalskih in rastlinskih vrst ki so ogrožene zaradi delovanja organizacije Luka Koper
Predstavitev rezultati meritev emisij toplogrednih plinov Luka Koper
O emisijah iz kompostarne ne poročamo
Predstavitev rezultati meritev emisij toplogrednih plinov Luka Koper
Ne poročamo
Predstavitev rezultatov meritev emisij toplogrednih plinov Luka Koper
žveplovih oksidov (SOX) in znatni izpusti drugih snovi v ozračje Luka Koper
Rezultati meritev emisij hlapnih spojin
| Standard GRI | in razkritje | Opis | Meje poročanja | Poglavje | Stran | Opombe |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Zrak | Luka Koper | Količina celokupnega prahu v pristanišču | ||||
| Količina zdravju škodljivih prašnih delcev | ||||||
| Izpusti snovi na ključnih izvorih |
Skupna količina odpadkov ki se odlagajo in količina odpadkov ki se ne odlaga. Skupna količina odpadkov ki se ne odlaga je ton.
Skupna količina odpadkov ki se odlagajo in količina odpadkov ki se ne odlaga. Skupna količina ki se odlaga je ton.
| Standard GRI | in razkritje | Opis | Meje poročanja | Poglavje | Stran | Opombe |
|---|---|---|---|---|---|---|
Luka Koper d.d. Opis sistema razvijanja odnosov z dobavitelji
Luka Koper d.d. Ocenjevanje okoljske ozaveščenosti dobaviteljev
Ne poročamo
Luka Koper d.d. Opis sistema upravljanja zaposlenih
Luka Koper d.d. Zaposlovanje v Luki Koper d.d. po starostnih skupinah
Luka Koper d.d. Zaposlovanje v Luki Koper d.d. po spolu
Luka Koper d.d. Zaposlovanje v Luki Koper d.d. v letu po regiji prebivališča
Primerjava med zaposlovanjem, odhodi in stopnjo fluktuacije
Fluktuacija zaposlenih v letu po starostnih skupinah, spolu in regiji prebivališča
O fluktuaciji poročamo tudi za Skupino Luka Koper
Ugodnosti, ki so predvidene za polno zaposlene delavce in niso predvidene za delavce, ki so zaposleni za določen čas in za delavce s skrajšanim delovnim časom
Luka Koper d.d. Ugodnosti za delavce
Starševski dopust Luka Koper d.d.
Število zaposlenih v Luki Koper d.d., ki so koristili starševski dopust in se vrnili na delovno mesto po spolu
V Sloveniji je koriščenje starševskega dopusta ob rojstvu otroka zakonska zahteva. O deležu izkoriščenosti starševskega dopusta ne poročamo.
Luka Koper d.d. Opis sistema varnosti in zdravja pri delu
Cilji varnosti in zdravja pri delu
Luka Koper d.d. Opis sistema varnosti in zdravja pri delu
Organiziranost področja
Ocena tveganja in preiskava incidentov Skupina Luka Koper
Ugotavljanje nevarnosti, ocena tveganja in preiskava izrednih dogodkov
| Standard GRI | in razkritje | Opis | Meje poročanja | Poglavje | Stran | Opombe |
|---|---|---|---|---|---|---|
| - | Storitve zdravja pri delu Luka Koper d.d. | Izvajanje zdravstvenih ukrepov ter preprečevanje oziroma ublažitev negativnih učinkov na zdravje | Str | |||
| - | Sodelovanje delavcev | Posvetovanje in komuniciranje o varnosti in zdravju pri delu Luka Koper d.d. | Sodelovanje delavcev in posvetovanje s predstavniki delavcev | Str | ||
| - | Usposabljanje delavcev o varnosti in zdravju pri delu Luka Koper d.d. | Usposabljanje za varno in zdravo delo | Str | |||
| - | Promocija zdravja delavcev Luka Koper d.d. | Promocija zdravja | Str | |||
| - | Preprečevanje in ublažitev vplivov na zdravje in varnost pri delu, ki so neposredno povezani s poslovnimi odnosi | Izvajanje zdravstvenih ukrepov ter preprečevanje oziroma ublažitev negativnih učinkov na zdravje | Škodni dogodki |
Delavci zajeti v sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu
Luka Koper d.d
Delavci zajeti v sistem varnosti in zdravja pri delu
Poškodbe pri delu
Luka Koper d.d
Zdravstveno stanje povezano z delom
Luka Koper d.d
Izvajanje zdravstvenih ukrepov ter preprečevanje oziroma ublažitev negativnih učinkov na zdravje
Upravljavski pristop
Luka Koper d.d
Opis sistema usposabljanja zaposlenih
Luka Koper d.d
Opis sistema usposabljanja zaposlenih
Vseživljenjsko učenje in programi, ki podpirajo nadaljnjo zaposljivost delavcev ali jim pomagajo pri njihovih kariernih zaključkih
Luka Koper d.d
Vpeljani programi
Luka Koper d.d
Napredovanje in interna mobilnost zaposlenih
Upravljavski pristop
Luka Koper d.d
Politika raznolikosti
Kazalo po standardih GRI (Global Reporting Initiative) – osnovna raven (‘in accordance’ – Core option)
| Standard GRI | in razkritje | Opis | Meje poročanja | Poglavje | Stran | Opombe |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Raznolikost v organih vodenja in zaposlenih | Luka Koper d.d | Nadzorni svet družbe Luka Koper d.d | Uprava družbe Luka Koper d.d | Opis članov uprave družbe Luka Koper d.d na dan decembra | Raznolikost zaposlenih po kategoriji delovnega mesta, po spolu in po starosti |
Upravljavski pristop
Luka Koper d.d
Človekove pravice in diskriminacija
Evalvacija upravljavskega pristopa je v pripravi
Primeri diskriminacije in ukrepi izvedeni zoper njih
Luka Koper d.d
Človekove pravice in diskriminacija
Ne poročamo
Upravljavski pristop
Skupina Luka Koper
Korporativna integriteta
Projekti ali operacije delovanja, ki so bili predmet pregleda z vidika človekovih pravic in ali ocene vplivov na človekove pravice
Luka Koper d.d
| Standard GRI | in razkritje | Opis | Meje poročanja | Poglavje | Stran | Opombe |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Lokacije ki pomembno potencialno ali dejansko negativno vplivajo na lokalne skupnosti | Rezultati s področja emisij hrupa | Predstavitev realizacije programov izboljšav za zmanjševanje ravni hrupa v letu | Programi izboljšav za zmanjševanje ravni hrupa načrtovani za leto |
| Luka Koper, d. d. | Skupina Luka Koper | |||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Pojasnilo | 2021 | 2020 | 2021 | 2020 | ||
| Čisti prihodki od prodaje | 1.224.990.379 | 206.038.900 | 228.444.062 | 209.920.232 | ||
| Usredstveni lastni proizvodi in storitve | 76.042 | 142.528 | 76.042 | 142.535 | ||
| Drugi prihodki | 2.941.895 | 8.380.568 | 4.691.557 | 10.195.758 | ||
| Stroški materiala | -15.999.667 | -15.699.263 | -16.355.259 | -16.059.448 | ||
| Stroški storitev | -61.823.212 | -55.840.212 | -58.465.253 | -53.053.535 | ||
| Stroški dela | -80.154.423 | -72.137.042 | -86.970.246 | -78.743.013 | ||
| Amortizacija | -29.087.193 | -27.537.542 | -29.824.461 | -28.302.384 | ||
| Drugi odhodki | -10.198.377 | -10.585.472 | -10.250.174 | -10.595.879 | ||
| Poslovni izid iz poslovanja | 30.745.444 | 32.762.465 | 31.346.268 | 33.504.266 | ||
| Finančni prihodki | 4.898.610 | 3.349.022 | 3.470.537 | 2.097.685 | ||
| Finančni odhodki | -273.258 | -704.673 | -275.496 | -589.867 | ||
| Poslovni izid iz financiranja | 4.625.352 | 2.644.349 | 3.195.041 | 1.507.818 | ||
| Rezultati pridruženih družb | 0 | 0 | 2.793.285 | 1.224.318 | ||
| Poslovni izid pred obdavčitvijo | 35.370.796 | 35.406.814 | 37.334.594 | 36.236.402 | ||
| Davek iz dobička | -5.159.085 | -4.054.749 | -5.232.125 | -4.131.727 | ||
| Odloženi davki | -291.381 | -79.315 | -308.942 | -75.111 | ||
| Čisti poslovni izid obračunskega obdobja | 29.920.330 | 31.272.750 | 31.793.528 | 32.029.565 | ||
| Čisti poslovni izid obračunskega obdobja lastnikov obvladujoče družbe | 0 | 0 | 31.760.565 | 32.025.757 | ||
| Čisti poslovni izid obračunskega obdobja lastnikov neobvladujočih deležev | 0 | 0 | 32.963 | 3.808 | ||
| Čisti dobiček na delnico | 2,14 | 2,23 | 2,27 | 2,29 |
Pojasnila k računovodskim izkazom so njihov sestavni del in jih je treba brati v povezavi z njimi.
| Luka Koper, d. d. | Skupina Luka Koper | |||
|---|---|---|---|---|
| Pojasnilo | 2021 | 2020 | 2021 | 2020 |
| Čisti poslovni izid obračunskega obdobja | 29.920.330 | 31.272.750 | 31.793.528 | 32.029.565 |
| Aktuarski dobički ali izgube iz pozaposlitvenih zaslužkov | 34.869 | -265.847 | 104.021 | -385.984 |
| Odloženi davek na aktuarske dobičke ali izgube | -7.652 | 22.196 | -14.953 | 33.446 |
| Spremembe presežka iz prevrednotenja finančnih sredstev, vrednotenih po pošteni vrednosti prek kapitala | 11.404.384 | 7.422.406 | 11.589.103 | 7.256.160 |
| Odloženi davek na prevrednotenje finančnih sredstev, vrednotenih po pošteni vrednosti prek kapitala | -2.166.832 | -1.410.257 | -2.201.930 | -1.378.670 |
| Postavke, ki pozneje ne bodo prerazvrščene v poslovni izid | 9.264.769 | 5.768.498 | 9.476.241 | 5.524.952 |
| Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja | 39.185.098 | 37.041.248 | 41.269.769 | 37.554.517 |
| Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja lastnikov obvladujoče družbe | 39.185.098 | 37.041.248 | 41.236.807 | 37.550.709 |
| Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja lastnikov neobvladujočih deležev | 0 | 0 | 32.963 | 3.808 |
| Luka Koper, d. d. | Skupina Luka Koper | ||||
|---|---|---|---|---|---|
| Pojasnilo | 31. 12. 2021 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2021 | 31. 12. 2020 | |
| Nepremičnine, naprave in oprema | 425.978.241 | 403.335.743 | 438.877.277 | 417.136.694 | |
| Naložbene nepremičnine | 23.975.120 | 23.721.641 | 15.530.234 | 14.844.630 | |
| Neopredmetena sredstva | 1.250.530 | 1.881.584 | 1.372.176 | 2.058.861 | |
| Druga nekratkoročna sredstva | 9.650.187 | 1.089.144 | 9.650.187 | 1.089.144 |
| 2021 | 2020 | 2021 | 2020 | |
|---|---|---|---|---|
| Delnice in deleži v družbah | 4.048.063 | 4.533.063 | 0 | 0 |
| Delnice in deleži v pridruženih družbah | 6.737.709 | 6.737.709 | 15.784.793 | 14.168.687 |
| Druge nekratkoročne finančne naložbe | 56.587.335 | 44.223.149 | 59.972.076 | 47.423.171 |
| Dana posojila in depoziti | 1.717 | 3.336 | 7.260 | 8.866 |
| Nekratkoročne poslovne terjatve | 39.991 | 41.088 | 39.991 | 31.397 |
| Odložene terjatve za davek | 3.123.312 | 5.589.177 | 3.139.376 | |
| 5.665.198 | ||||
| Nekratkoročna sredstva | 531.392.205 | 491.155.634 | 544.373.370 | 502.426.648 |
| Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo | 485.000 | 0 | 340.807 | 0 |
| Zaloge | 1.422.438 | 1.362.769 | 1.422.438 | 1.362.769 |
| Dana posojila in depoziti | 1.619 | 1.824 | 1.619 | 72.909 |
| Poslovne ter druge terjatve in sredstva | 46.773.388 | 41.192.593 | 47.326.339 | 41.632.400 |
| Terjatve za davek od dohodka | 0 | 885.779 | 0 | 883.596 |
| Denar in denarni ustrezniki | 16.342.426 | 37.051.470 | 40.638.685 | 61.021.421 |
| Kratkoročna sredstva | 65.024.871 | 80.494.435 | 89.729.888 | 104.973.095 |
| SKUPAJ SREDSTVA | 596.417.076 | 571.650.069 | 634.103.258 | 607.399.743 |
| Osnovni kapital | 58.420.965 | 58.420.965 | 58.420.965 | 58.420.965 |
|---|---|---|---|---|
| Kapitalske rezerve | 89.562.703 | 89.562.703 | 89.562.703 | 89.562.703 |
| Rezerve iz dobička | 224.907.699 | 209.947.534 | 224.907.699 | 209.947.534 |
| Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti | 29.692.618 | 20.382.176 | 30.036.801 | 20.507.185 |
| Zadržani dobički | 29.592.320 | 30.637.829 | 63.769.456 | 62.982.777 |
| Kapital lastnikov obvladujoče družbe | 432.176.305 | 408.951.207 | 466.697.624 | 441.421.164 |
| Neobvladujoči deleži | 0 | 0 | 267.704 | 239.522 |
| Skupaj kapital | 432.176.305 | 408.951.207 | 466.965.328 | 441.660.686 |
| Rezervacije | 19.150.740 | 17.273.054 | 19.754.689 | 17.943.022 |
| Odloženi prihodki | 28.878.641 | 24.153.306 | 30.137.376 | 25.537.164 |
| Nekratkoročna posojila | 60.688.522 | 71.209.697 | 60.688.522 | 71.209.697 |
| Druge nekratkoročne finančne obveznosti | 967.048 | 262.898 | 967.241 | 264.966 |
| Nekratkoročne poslovne obveznosti | 106.025 | 115.195 | 143.693 | 145.939 |
| Nekratkoročne obveznosti | 109.790.976 | 113.014.150 | 111.691.521 | 115.100.788 |
| Obveznosti (skupina za odtujitev) za prodajo | 0 | 0 | 40.984 | 0 |
| Kratkoročna posojila | 10.521.175 | 10.521.175 | 10.521.175 | 10.521.175 |
| Druge kratkoročne finančne obveznosti | 468.582 | 330.668 | 428.514 | 382.791 |
| Obveznosti za davek od dohodka | 3.130.837 | 0 | 3.130.790 | 0 |
| Poslovne in druge obveznosti | 40.329.201 | 38.832.869 | 41.324.946 | 39.734.303 |
| Kratkoročne obveznosti | 54.449.795 | 49.684.712 | 55.446.409 | 50.638.269 |
| SKUPAJ KAPITAL IN OBVEZNOSTI | 596.417.076 | 571.650.069 | 634.103.258 | 607.399.743 |
| Luka Koper, d. d. | Skupina Luka Koper | 2021 | 2020 | ||
|---|---|---|---|---|---|
| DENARNI TOK PRI POSLOVANJU | Čisti poslovni izid obračunskega obdobja | 29.920.330 | 31.272.750 | 31.793.528 | 32.029.565 |
| Prilagoditve za: | Amortizacija | 29.087.193 | 27.537.542 | 29.824.461 | 28.302.384 |
| Odpisi vrednosti in izgube pri prodaji nepremičnin, naprav, opreme in naložbenih nepremičnin | 1.469.401 | 1.996.081 | 1.469.597 | 2.000.419 | |
| Dobiček pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme, neopredmetenih sredstev in naložbenih nepremičnin | -1.104.899 | -20.561 | -1.105.202 | -12.403 | |
| Popravek vrednosti terjatev | 619.269 | 445.625 | 640.782 | 455.492 | |
| Izterjane odpisane terjatve in odpisane obveznosti | -232.000 | -852.501 | -244.899 | -857.626 | |
| Odprava rezervacij | -490.646 | -3.856.370 | -534.656 | -3.868.973 | |
| Finančni prihodki | -4.898.610 | -3.349.022 | -3.470.537 | -2.097.685 | |
| Finančni odhodki | 273.258 | 704.673 | 275.496 | 589.867 | |
| Pripoznani rezultat pridruženih družb po kapitalski metodi | 0 | 0 | -2.793.285 | -1.224.318 | |
| Davek iz dobička in prihodki (odhodki) iz naslova odloženih davkov | 5.450.466 | 4.134.064 | 5.541.067 | 4.206.838 | |
| Dobiček iz poslovanja pred spremembo čistih kratkoročnih sredstev in davki | 60.093.762 | 58.012.281 | 61.396.352 | 59.523.560 | |
| Sprememba drugih sredstev | -8.561.043 | 16.663.696 | -8.561.043 | 16.763.896 | |
| Sprememba poslovnih terjatev | -5.995.264 | 2.569.432 | -6.101.516 | 2.615.454 | |
| Sprememba zalog | -59.670 | 59.729 | -59.669 | 59.729 | |
| Sprememba sredstev (skupine za odtujitev) za prodajo | -485.000 | 0 | -340.807 | 0 | |
| Sprememba obveznosti (skupina za odtujitev) za prodajo | 0 | 0 | 40.984 | 0 | |
| Sprememba delnic in deležev družb v Skupini | 485.000 | 0 | 0 | 0 | |
| Sprememba poslovnih obveznosti | 9.097.893 | -7.635.495 | 9.234.867 | -7.527.433 | |
| Sprememba rezervacij | 2.437.223 | -312.986 | 2.457.186 | -257.241 | |
| Sprememba nekratkoročno odloženih prihodkov | 4.725.335 | -268.944 | 4.600.212 | -514.657 | |
| Denar, ustvarjen pri poslovanju | 61.738.236 | 69.087.713 | 62.666.566 | 70.663.308 | |
| Izdatki za obresti | -282.361 | -717.173 | -284.599 | -591.046 | |
| Izdatki za davek | -1.142.469 | -775.398 | -1.217.739 | -885.781 | |
| Čisti denarni tokovi iz poslovanja | 60.313.406 | 67.595.142 | 61.164.228 | 69.186.481 |
| Luka Koper, d. d. | Skupina Luka Koper | 2021 | 2020 | |
|---|---|---|---|---|
| Prejete obresti | 252.498 | 205.313 | 260.738 | 211.444 |
| Prejete dividende in deleži v dobičku odvisnih družb | 308.723 | 422.442 | 0 | 0 |
| Prejete dividende in deleži v dobičku pridruženih družb | 1.177.179 | 855.823 | 1.177.179 | 855.823 |
| Prejete dividende in deleži v dobičku drugih družb | 2.200.407 | 1.865.444 | 2.249.996 | 1.865.444 |
| Prejemki od prodaje nepremičnin, naprav in opreme in neopredmetenih sredstev | 1.173.553 | -20.759 | 1.362.753 | 8.647 |
| Prejemki od prodaje naložbenih nepremičnin | 199.266 | 0 | 10.573 | 0 |
| Prejemki od prodaje, zmanjšanja finančnih naložb in danih posojil | 1.824 | 8.716 | 72.987 | 8.838 |
| Izdatki za nakup nepremičnin, naprav in opreme, neopredmetenih sredstev | -59.486.450 | -57.832.111 | -59.783.453 | -58.202.326 |
| Čisti denarni tokovi iz naložbenja | -54.173.000 | -54.495.132 | -54.649.227 | -55.252.130 |
| Luka Koper, d. d. | Skupina Luka Koper | 2021 | 2020 | |
|---|---|---|---|---|
| Izdatki za vračilo nekratkoročnih posojil | 0 | -16.000.000 | 0 | 0 |
| Izdatki za vračilo kratkoročnih posojil | -10.521.175 | -10.521.174 | -10.521.175 | -10.521.174 |
| Izdatki za plačilo sredstev v najemu | -368.275 | -364.613 | -416.562 | -412.731 |
| Izplačane dividende | -15.960.000 | -15.009.345 | -15.960.000 | -15.009.345 |
| Čisti denarni tokovi iz financiranja | -26.849.450 | -41.895.132 | -26.897.737 | -25.943.250 |
| Luka Koper, d. d. | Skupina Luka Koper | 2021 | 2020 | |
|---|---|---|---|---|
| -20.709.044 | -28.795.122 | -20.382.736 | -12.008.899 | |
| Začetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov | 37.051.470 | 65.846.592 | 61.021.421 | 73.030.320 |
| Končno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov | 16.342.426 | 37.051.470 | 40.638.685 | 61.021.421 |
| Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti | Skupaj kapital | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Osnovni kapital | Kapitalske rezerve | Zakonske rezerve | Druge rezerve iz dobička | Zadržani dobički | Finančne naložbe | Aktuarski dobički in izgube | |
| Stanje na dan 31. decembra 2019 | 58.420.965 | 89.562.703 | 18.765.115 | 175.546.044 | 61.607.313 | 16.504.609 | -1.556.294 |
| Izplačilo dividend | 0 | 0 | 0 | 0 | -14.980.000 | 0 | -14.980.000 |
| Spremembe lastniškega kapitala – transakcije z lastniki | 0 | 0 | 0 | 0 | -14.980.000 | 0 | -14.980.000 |
| Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja | 0 | 0 | 0 | 0 | 32.025.757 | 0 | 32.025.757 |
| Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb, zmanjšana za davek | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| 0 | 5.877.490 | 0 | 5.877.490 | |||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | -352.538 | -352.538 | 0 | |||||||||
| 0 | -352.538 | Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja | 0 | 0 | 0 | 32.025.757 | 5.877.490 | -352.538 | 37.550.709 | 3.808 | 37.554.517 |
| 0 | 0 | 0 | 15.636.375 | -15.636.375 | 0 | 0 | 0 | 0 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 0 | -33.918 | 0 | 33.918 | 0 | 0 | 0 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 15.636.375 | -15.670.293 | 0 | 33.918 | 0 | 0 | 0 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 58.420.965 | 89.562.703 | 18.765.115 | 191.182.419 | 62.982.776 | 22.382.100 | -1.874.915 | 441.421.164 | 239.522 | 441.660.686 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 0 | -15.960.000 | 0 | 0 | -15.960.000 | -4.780 | -15.964.780 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 0 | -15.960.000 | 0 | 0 | -15.960.000 | -4.780 | -15.964.780 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 0 | 31.760.565 | 0 | 0 | 31.760.565 | 32.963 | 31.793.528 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 9.387.173 | 0 | 9.387.173 | 0 | 9.387.173 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 0 | 31.760.565 | 9.387.173 | 89.068 | 41.236.806 | 32.963 | 41.269.769 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 14.960.165 | -14.960.165 | 0 | 0 | 0 | 0 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 0 | -53.375 | 0 | 53.375 | 0 | 0 | 0 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 14.960.165 | -15.013.540 | 0 | 53.375 | 0 | 0 | 0 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 0 | -346 | 0 | 0 | -346 | 0 | -346 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 0 | -346 | 0 | 0 | -346 | 0 | -346 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 58.420.965 | 89.562.703 | 18.765.115 | 206.142.584 | 63.769.456 | 31.769.273 | -1.732.471 | 466.697.624 | 267.704 | 466.965.328 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Poročajoča družba Luka Koper, pristaniški in logistični sistem, delniška družba (v nadaljevanju: družba), Vojkovo nabrežje 38, Koper, Slovenija, je obvladujoča družba Skupine Luka Koper (v nadaljevanju: Skupine), ustanovljena v državi Slovenija. V nadaljevanju so predstavljeni ločeni računovodski izkazi družbe Luka Koper, d. d., ter konsolidirani računovodski izkazi Skupine Luka Koper za leto, ki se je končalo 31. decembra 2021. Konsolidirani računovodski izkazi vključujejo izkaze obvladujoče družbe in izkaze odvisnih družb ter pripadajoče poslovne izide pridruženih družb.
Osnovna dejavnost pristanišča je pretovor in skladiščenje vseh vrst blaga, kar Skupina dopolnjuje z vrsto storitev na blagu in drugih storitev ter tako strankam zagotavlja celovito logistično podporo. Obvladujoča družba Luka Koper, d. d., na podlagi koncesijske pogodbe skrbi za pristaniško infrastrukturo in njen razvoj.
Družbi Adria Investicije, d. o. o., in Logis-Nova, d. o. o., nista vključeni v konsolidirane izkaze, ker za pošteno predstavitev finančnega položaja Skupine nista pomembni. Družbi poslujeta v zelo omejenem obsegu, brez zaposlenih oseb. V svojih knjigah izkazujeta le nepremičnine, bilančna vsota obeh je 31. decembra 2021 znašala 866.928 evrov. Čisti prihodki poslovnega leta so znašali 104.702 evrov (v družbi Adria Investicije, d. o. o., v višini 84.028 evrov in v družbi Logis-Nova, d. o. o., v višini 20.674 evrov). Obe družbi sta leto zaključili z dobičkom. Če bi se poslovanje družb bistveno spremenilo, bi Skupina to upoštevala v svojih konsolidiranih izkazih.
Računovodski izkazi družbe Luka Koper, d. d., in konsolidirani računovodski izkazi so sestavljeni v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), ki jih je sprejel Svet za mednarodne računovodske standarde (IASB), s pojasnili, ki jih sprejema Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov v računovodskem poročanju (OPMSRP) in kot jih je sprejela Evropska unija, ter v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah.
Uprava Luke Koper, d. d., je računovodske izkaze potrdila 31. marca 2022.
Računovodski izkazi družbe in Skupine so pripravljeni ob predpostavki, da bo družba/Skupina v prihodnje nadaljevala poslovanje, kar predpostavlja, da bo družba/Skupina imela dovolj likvidnih sredstev.
Glede na negotovost v zvezi z nadaljnjim razvojem dogodkov, povezanih s covidom-19, poslovodstvo spremlja razmere in morebitni vpliv na poslovanje in zagotavlja, da bo družba/Skupina imela dovolj likvidnih sredstev za nadaljnje poslovanje.
Računovodski izkazi so sestavljeni v evrih, brez centov, ki so funkcijska valuta družbe/Skupine. Zaradi zaokroževanja lahko pride do zaokrožitvenih razlik.
Skladno z MSRP poslovodstvo pri pripravi računovodskih izkazov poda ocene, presoje in predpostavke, ki vplivajo na uporabo usmeritev in na izkazane vrednosti sredstev ter obveznosti, prihodkov in odhodkov. Ocene so oblikovane glede na izkušnje iz prejšnjih let in pričakovanja v obračunskem obdobju. Način oblikovanja ocen ter s tem povezane predpostavke in negotovosti so razkriti v pojasnilih k posameznim postavkam.
Ocene, presoje in predpostavke se redno pregledujejo. Dejanski rezultati lahko od teh ocen odstopajo, zato se ocene stalno preverjajo in se oblikujejo njihovi popravki. Spremembe računovodskih ocen se pripoznajo v obdobju, za katerega se ocene spremenijo, oziroma za vsa prihodnja obdobja, na katera spremembe vplivajo.
Obstoj morebitnih znakov slabitve za nepremičnine, naprave in opremo družba/Skupina presoja v skladu z MRS 36. Družba/Skupina na datum vsakega poročanja oceni, ali je kakšno znamenje (pomembne tehnološke spremembe, spremembe trga, zastarelost ali fizično stanje posameznega opredmetenega sredstva), da utegne biti sredstvo oslabljeno. Če tako znamenje obstaja, mora družba/Skupina oceniti nadomestljivo vrednost sredstva. Sredstvo je treba slabiti, če njegova knjigovodska vrednost presega njegovo nadomestljivo vrednost. Nadomestljiva vrednost je večja izmed dveh postavk: njegove poštene vrednosti, zmanjšane za stroške prodaje, ali njegove vrednosti pri uporabi.
Rezervacija je pripoznana, kadar ima družba/Skupina zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti, in če je verjetno, da bo pri poravnavi obveznosti potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Pogojne obveznosti v računovodskih izkazih niso pripoznane, saj njihovega zneska ni bilo mogoče zanesljivo izmeriti ali pa bo njihov dejanski obstoj potrjen z nastopom ali nenastopom dogodkov šele v nenapovedljivi prihodnosti, na kar družba/Skupina ne more vplivati.
Poslovodstvo družbe/Skupine redno preverja, ali je za poravnavo pogojne obveznosti verjeten odliv sredstev, ki omogočajo ekonomske koristi. V primeru, da ta postane verjeten, se v računovodskih izkazih oblikuje rezervacija za tožbe.
Družba/Skupina pri ocenjevanju življenjske dobe sredstev upošteva pričakovano fizično izrabljanje ter tehnično in gospodarsko staranje. Prav iz tega naslova družba/Skupina redno preverja dobo koristnosti pri pomembnejših sredstvih, in če bi prišlo do spremenjenih okoliščin, bi družba/Skupina spremenila dobo koristnosti ter posledično prevrednotila strošek amortizacije.
Družba/Skupina svoje čiste prihodke izkazuje in razkriva skladno z MSRP 15. Osnovno načelo okvira je, da pripoznavanje prihodkov odraža prenos proizvodov in storitev na kupca v znesku, ki odraža nadomestilo, za katero družba pričakuje, da je do njega upravičena, v zameno za te proizvode in storitve.
Za pripoznavanje prihodkov vsaka družba uporablja metodo odstotka dokončanosti del na dan izkaza finančnega položaja, in sicer za pretovor po količini ter opravljenih urah, za skladiščenje in logistiko po dnevih in količini, za vzdrževanje po gradbenih situacijah ter opravljenih urah, za laboratorijske storitve po opravljenih urah ter za gostinske in nočitvene storitve po dnevih in opravljenih storitvah.
Pogojne prihodke vsaka družba pripozna, ko upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov, če ti niso uresničeni že ob nastanku in jih je mogoče zanesljivo izmeriti.
Podatki o pomembnih ocenah negotovosti in kritičnih presojah, ki jih je poslovodstvo pripravilo v procesu izvrševanja računovodskih usmeritev in ki najmočneje vplivajo na zneske v računovodskih izkazih, so bili uporabljeni pri presoji:
Na osnovi ocene, da bo v prihodnosti na voljo dovolj razpoložljivega dobička, je družba/Skupina oblikovala terjatve za odložene davke iz naslova:
oblikovanja rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine, se zmanjšujejo v ustreznih zneskih s koriščenjem oblikovanih rezervacij in povečujejo v ustreznih zneskih glede na novo oblikovane rezervacije.
Glede na to, da slabitve finančnih naložb in terjatev ob oblikovanju niso davčno priznan odhodek, je družba/Skupina oblikovala terjatve za odloženi davek v ustrezni višini. Terjatve za odloženi davek bodo realizirane ob odtujitvi teh naložb ali odpravi finančne naložbe in ob dokončnem odpisu terjatev. Davčna stopnja, uporabljena za izračun višine odbitnih začasnih razlik, je 19 odstotkov, kolikor znaša splošna davčna stopnja za davek od dohodkov pravnih oseb.
V okviru obvez za določene pozaposlitvene in druge zaslužke sta evidentirani sedanja vrednost odpravnin ob upokojitvi in jubilejne nagrade. Pripoznane so na osnovi aktuarskega izračuna, ki ga odobri poslovodstvo. Aktuarski izračun temelji na predpostavkah in ocenah, veljavnih v času nastanka izračuna, ki se zaradi sprememb v prihodnje lahko razlikujejo od dejanskih predpostavk, ki bodo veljale takrat. To se nanaša predvsem na določitev diskontne stopnje, ocene fluktuacije zaposlenih, ocene smrtnosti in ocene rasti plač. Obveze za določene zaslužke so zaradi kompleksnosti aktuarskega izračuna in dolgoročnega značaja postavke občutljive za spremembe navedenih ocen.
Računovodske usmeritve, navedene v nadaljevanju, so bile dosledno uporabljene v vseh obdobjih, ki so prikazana v računovodskih izkazih. Družbe v Skupini Luka Koper uporabljajo enotne računovodske usmeritve, ki so bile po potrebi spremenjene in prilagojene usmeritvam Skupine.
Posle, izražene v tuji valuti, družba/Skupina preračuna v evre po referenčnem tečaju Evropske centralne banke na dan posla. Denarna sredstva in obveznosti, izraženi v tuji valuti na dan izkaza finančnega položaja, so preračunani v domačo valuto po referenčnem tečaju Evropske centralne banke, veljavnem na zadnji dan obračunskega obdobja. Tečajne razlike so pripoznane v izkazu poslovnega izida.
Pri merjenju vrednosti nepremičnin, naprav in opreme družba/Skupina uporablja model nabavne vrednosti. Sredstvo se izkazuje po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi slabitve. Način in uporabljene metode vrednotenja sredstev zaradi slabitve so opisani v nadaljevanju v poglavju z naslovom Slabitev nefinančnih sredstev. Nabavna vrednost nepremičnin, naprav in opreme je ustreznik denarne cene na dan pripoznanja. Deli nepremičnin, naprav in opreme, ki imajo različne dobe koristnosti, so obravnavani kot posamezna sredstva, ki se amortizirajo v ocenjeni dobi koristnosti. Zemljišča so obravnavana ločeno in se ne amortizirajo.
V nabavno vrednost nepremičnin, naprav in opreme se lahko usredstvijo tudi stroški izposojanja skladno z MRS 23, če jih je mogoče neposredno pripisati nakupu, gradnji ali proizvodnji sredstva v pripravi. Če si družba oziroma Skupina izposodi sredstva nenamensko in jih ni mogoče pripisati neposredno nakupu sredstva v pripravi, usredstvi sorazmerni del stroškov, izračunanih na podlagi ponderirane letne obrestne mere, vendar samo za pomembne naložbe (vrednost naložbe nad 1 milijon evrov in čas izgradnje, daljši od 12 mesecev). Iz načina usredstvovanja obresti so izvzete naložbe, ki trajajo že vrsto let, vendar v poročanem letu niso imele vlaganj (naložbe v mirovanju). Stroški izposojanja se usredstvujejo, dokler je sredstvo v pripravi. Ko je sredstvo preneseno v uporabo, se stroški izposojanja ne usredstvujejo več. Znesek stroškov izposojanja, usredstven v obdobju, ne sme preseči zneska stroškov izposojanja, ki nastanejo v istem obdobju.
Znesek amortizacije v vsakem obdobju je pripoznan v poslovnem izidu. Sredstvo se začne amortizirati, ko je razpoložljivo za uporabo. Nepremičnine, naprave in opremo družba/Skupina amortizira po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju ocenjene dobe koristnosti vsake posamezne nepremičnine, naprave in opreme. Uporabljena metoda amortiziranja se preveri na koncu vsakega poslovnega leta. Zemljišča, sredstva v pridobivanju, nekratkoročna sredstva, razvrščena v skupino (za odtujitev) za prodajo, in umetnine se ne amortizirajo. Uporabljene življenjske dobe nepremičnin, naprav in opreme so:
| Sredstva | Gradbeni objekti | Transportna in prekladalna oprema | Računalniška oprema | Druga oprema |
|---|---|---|---|---|
| let | let | let | let | let |
| - lokomotive | let | let | ||
| - viličarji nakladalci | let | let |
Pripoznanje knjigovodske vrednosti posamezne nepremičnine, naprave in opreme družba/Skupina odpravi ob odtujitvi, če od njene uporabe ali odtujitve ne pričakuje prihodnjih gospodarskih koristi. Dobički ali izgube iz odtujitve posamezne nepremičnine, naprave in opreme se določijo kot razlika med prihodki iz odtujitve in knjigovodsko vrednostjo ter se vključijo v poslovni izid.
Naložbene nepremičnine ima družba/Skupina v lasti, da bi ji prinašale najemnino ali povečevale vrednost nekratkoročne naložbe. Za merjenje vrednosti naložbenih nepremičnin uporabljamo model nabavne vrednosti. Amortizacija se obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju ocenjene dobe koristnosti posameznega sredstva. Zemljišča se ne amortizirajo. V najem dani objekti so razdeljeni na sestavne dele glede na ocenjeno dobo koristnosti. Uporabljene življenjske dobe naložbenih nepremičnin so:
| Naložbene nepremičnine | Zgradbe |
|---|---|
| let | let |
Družba/Skupina skladno s standardom MSRP 16 izkazuje najeme med pravicami do uporabe sredstev. Področje uporabe MSRP 16 obsega najeme vseh sredstev, vendar z nekaterimi izjemami. Najemniki morajo v skladu s standardom vse najeme obračunavati po enotnem modelu brez razlikovanja med poslovnim in finančnim najemom v okviru izkaza finančnega položaja. Standard najemnikom omogoča dve izjemi pri pripoznanju, in sicer v primeru najemov sredstev z majhno vrednostjo (npr. osebni računalniki) in kratkoročnih najemov (tj. najemov, ki trajajo 12 mesecev ali manj). Najemnik na datum začetka najema pripozna obveznost plačila najemnine (tj. obveznost iz najema) in sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe temeljnega sredstva v času trajanja najema (tj. sredstvo iz pravice do uporabe).
Družba/Skupina pregleda in analizira vse najemne pogodbe. Za najeme, krajše od enega leta, in najeme majhnih vrednosti se je odločila za uporabo izjem. Družba/Skupina na podlagi analiz oceni vrednosti pravic do uporabe sredstev in obveznosti iz najema. Vrednosti pravic do uporabe sredstev in obveznosti iz najemnin so ocenjene na podlagi diskontiranja prihodnjih denarnih tokov za obdobje trajanja najema. Denarni tokovi so diskontirani na podlagi ponderirane obrestne mere, ki jo družba/Skupina realizira pri najemu nekratkoročnih posojil. Amortizacija iz naslova pravic do uporabe sredstev je izračunana na podlagi preostale dobe trajanja najema.
Neopredmeteno osnovno sredstvo se na začetku pripozna po nabavni vrednosti. Po začetnem pripoznanju se neopredmetena sredstva izkazujejo po svoji nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in izgube zaradi slabitve.
neopredmetena sredstva imajo končno dobo koristnosti. Trajanje in metoda amortiziranja za neopredmeteno sredstvo s končno dobo koristnosti se pregledata najmanj konec vsakega poslovnega leta. Če se pričakovana doba koristnosti sredstva razlikuje od prejšnjih ocen, se trajanje amortiziranja ustrezno spremeni.
Doba koristnosti neopredmetenega sredstva, ki izhaja iz pogodbenih ali drugih pravnih pravic, ne presega dobe pogodbenih ali drugih pravnih pravic, lahko pa je krajša, odvisno od obdobja, v katerem se pričakuje, da bo sredstvo v uporabi. Ocenjena doba koristnosti za druga neopredmetena sredstva je 10 let (uporabljene življenjske dobe so podane v tabeli, ki sledi).
| Stroški razvoja | let | let |
|---|---|---|
Družba vse finančne naložbe v odvisne in pridružene družbe vrednoti po nabavni vrednosti. Skupina izkazuje le naložbe v pridružene družbe, vrednoti jih po kapitalski metodi. Družba oziroma Skupina na vsak dan izkaza finančnega položaja oceni, ali obstajajo kakšni nepristranski dokazi o morebitni oslabljenosti finančne naložbe. Slabitev naložb se pripozna v izkazu poslovnega izida.
Finančna sredstva so razvrščena v razrede, kot sledi:
Med finančna sredstva, vrednotena po pošteni vrednosti prek izkaza drugega vseobsegajočega donosa, so uvrščene naložbe v kapitalske vrednostnice. Ob začetnem pripoznanju se finančna sredstva izmerijo po pošteni vrednosti, izjema so terjatve do kupcev, ki ne vsebujejo pomembne sestavine financiranja (kar se določi v skladu z MSRP 15) in se izmerijo po transakcijski ceni (kot je opredeljeno v MSRP 15). Če gre za finančno sredstvo, ki je izmerjeno po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, družba/Skupina prišteje ali odšteje transakcijske stroške, ki neposredno izhajajo iz pridobitve ali izdaje finančnega sredstva. Za pošteno vrednost se upošteva tržno oblikovana vrednost, kot je zaključni borzni tečaj delnice. Spremembe poštene vrednosti družba/Skupina pripozna v drugem vseobsegajočem donosu znotraj kapitala. Pri odpravi pripoznanja družba/Skupina dobičke oziroma izgube izkaže skozi rezultat preteklih let. Pri obračunavanju nakupa in prodaje se uporablja datum trgovanja.
Naložbe v druge delnice in deleže, za katere ni delujočega trga, ter naložbe v vzajemne sklade, za katere je objavljena dnevna vrednost enote premoženja vzajemnega sklada, je družba/Skupina razvrstila med sredstva, vrednotena po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida.
Druga sredstva vključujejo dane predujme za pridobitev nepremičnin, naprav in opreme. Vsi dani predujmi so zavarovani z bančnimi garancijami, ki jih družba/Skupina prejme od dobavitelja.
Dana posojila ter terjatve družba oziroma Skupina pripozna na datum poravnave in jih meri po odplačni vrednosti z uporabo metode veljavnih obresti. Vsi dani predujmi so zavarovani z bančnimi garancijami, ki jih družba/Skupina prejme od dobavitelja.
V poslovnih knjigah družba/Skupina ločeno evidentira nekratkoročne in kratkoročne terjatve do kupcev. Terjatve za obresti od omenjenih terjatev se izkazujejo zabilančno. Nekratkoročne in kratkoročne terjatve iz poslovanja so ob pripoznanju izkazane z zneski, ki izhajajo iz pogodb ali ustreznih knjigovodskih listin. Terjatve, za katere so sproženi postopki sodne izterjave ali pri katerih so dolžniki v enem od insolvenčnih postopkov, družba prenese na konte spornih in dvomljivih terjatev. Med drugimi poslovnimi terjatvami in drugimi sredstvi družba izkazuje kratkoročno odložene stroške oziroma odhodke ter kratkoročno nezaračunane prihodke.
je družba oziroma Skupina za poslovne terjatve oblikovala model oslabitve, ki ne temelji zgolj na realiziranih kreditnih izgubah, temveč tudi na pričakovanih kreditnih izgubah. Družba oziroma Skupina oblikuje popravek vrednosti terjatev tudi iz naslova še nezapadlih terjatev glede na oceno tveganja. Ocena tveganja je sestavljena iz bonitetne ocene kupca, ki jo na podlagi svojih kriterijev oblikuje družba oziroma Skupina, ter iz naslova ocene tveganja države, iz katere kupec izhaja. Izgube zaradi slabitev bremenijo druge poslovne odhodke v zvezi s terjatvami.
Sredstva za prodajo so sredstva, za katera se pričakuje, da bo njihova vrednost poravnana s prodajo in ne z nadaljnjo uporabo. Prodaja teh sredstev mora biti zelo verjetna in predvidena v naslednjih 12 mesecih. Prodaja je zelo verjetna v primeru, ko družba/Skupina prejme zavezujočo ponudbo kupca za nakup sredstev. Sredstva se prerazvrstijo med sredstva za prodajo po knjigovodski vrednosti ali po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, in sicer po tisti, ki je nižja. Sredstva, razvrščena med sredstva za prodajo, se ne amortizirajo.
Med denarna sredstva družbe oziroma Skupine spadajo denar v blagajni in vloge na vpogled na računih ter bančni depoziti na odpoklic ali z rokom vezave do treh mesecev.
Zaloge materiala družba oziroma Skupina vrednoti po nabavni vrednosti ali čisti tržni vrednosti, in sicer po nižji izmed njiju. Količinska enota zaloge materiala se ovrednoti po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevračljive nakupne dajatve ter neposredni stroški nabave. Med nevračljive nakupne dajatve se doda tudi tisti davek na dodano vrednost, ki se ne povrne. Nakupna cena se zmanjša za dobljene popuste. Družba/Skupina za zmanjševanje količin materiala na zalogi uporablja metodo tehtanih povprečnih cen. Drobni inventar, dan v uporabo, družba oziroma Skupina takoj prenese med stroške. Zaloge se zaradi okrepitve ne prevrednotijo.
Osnovni kapital družbe/Skupine v znesku 58.420.965 evrov je razdeljen na 14.000.000 delnic, ki so prosto prenosljive. Nominalna vrednost delnice je na dan 31. decembra 2021 znašala 4,17 evra.
Družba/Skupina ima oblikovane zakonske rezerve, kot narekuje Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), in sicer najmanj v višini 10 odstotkov osnovnega kapitala. Kapitalske in zakonske rezerve niso sestavni del bilančnega dobička in ne morejo biti predmet delitve. Statutarnih rezerv družba/Skupina nima, saj jih statut ne predvideva.
Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, izvirajo iz naslova vrednotenja finančnih naložb, merjenih po pošteni vrednosti, ter iz naslova nerealiziranih aktuarskih dobičkov in izgub.
Zadržani dobički so sestavljeni iz nerazdeljenega čistega dobička vseh preteklih let ter nerazporejenega dela čistega poslovnega izida poslovnega leta.
Dividende so pripoznane v računovodskih izkazih obvladujoče družbe, ko je sprejet sklep skupščine delničarjev o izplačilu dividend.
Na dan 31. 12. 2021 družba oziroma Skupina ni imela odobrenega kapitala.
Družba/Skupina oblikuje rezervacije za prejete tožbe in odškodnine, ki so povezane z domnevnimi kršitvami pri poslovanju. Oblikovanje in višina rezervacij se določata na podlagi teh sodil:
delom. Ocenjena obveznost se pripozna v višini sedanje vrednosti pričakovanih prihodnjih izdatkov. Pri merjenju ocenimo tudi predvideno povišanje plač in fluktuacijo zaposlencev. Na osnovi aktuarskega izračuna družba/Skupina pripozna aktuarske dobičke ali izgube tekočega leta za odpravnine v drugem vseobsegajočem donosu v kapitalu, stroške sprotnega službovanja in stroške obresti pa v izkazu poslovnega izida. Za jubilejne nagrade v izkazu poslovnega izida so prikazani tako stroški sprotnega službovanja in stroški obresti kot aktuarski dobički ali izgube.
Izračun rezervacij za obveznosti do zaposlencev iz naslova odpravnin in jubilejnih nagrad temelji na aktuarskem izračunu na dan 31. decembra 2021, v katerem so bile upoštevane predpostavke:
Nekratkoročno razmejeni prihodki se pripoznajo, če bodo v obdobju, daljšem od enega leta, pokrili predvidene odhodke. V družbi oziroma Skupini se oblikujejo nekratkoročno razmejeni prihodki za redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture. Nekratkoročno razmejeni prihodki za redno vzdrževanje se oblikujejo, če segajo stroški gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške javne infrastrukture do višine, ki ustreza višini prihodkov iz naslova pristaniških pristojbin. V primeru presežka stroškov nad prihodki iz naslova pristaniških pristojbin se v višini presežka odpravijo dolgoročno razmejeni prihodki.
V skladu s Pomorskim zakonikom sta septembra 2008 družba Luka Koper, d. d., in Republika Slovenija v okviru Uredbe o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču razmerje uredili s koncesijsko pogodbo in koncesijsko razmerje opredelili za obdobje 35 let od sklenitve pogodbe.
Koncesionar mora skladno z določili koncesijske pogodbe in Zakonom o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (ZPFOLERD-1) svoje poslovne knjige voditi na način, da zagotovi ločeno računovodsko spremljanje dejavnosti, ki jih izvaja na podlagi podeljenih izključnih pravic.
V svojih poslovnih knjigah družba Luka Koper, d. d., vodi ločeno računovodsko evidenco prihodkov iz naslova pristaniških pristojbin v posameznem letu in stroškov opravljanja koncesijskih dejavnosti. Morebitni presežek prihodkov iz naslova pristaniških pristojbin nad stroški vzdrževanja pristaniške infrastrukture koncesionar zadrži kot nekratkoročno odložene prihodke za stroške vzdrževanja pristaniške infrastrukture v prihodnjih letih v skladu s členom 9.3 koncesijske pogodbe. Računovodsko spremljanje dejavnosti gospodarske javne službe temelji na usmeritvah in načelih stroškovnega računovodstva ter sodilih ločenega evidentiranja.
Družba Luka Koper, d. d., tako skladno s koncesijsko pogodbo z Republiko Slovenijo ter sodili, potrjenimi s strani Republike Slovenije, oblikuje nekratkoročno odložene prihodke gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture v višini, ki ustreza višini presežka prihodkov iz naslova pristaniških pristojbin nad stroški gospodarske javne službe. V primeru presežka stroškov nad prihodki iz naslova pristaniških pristojbin se v višini presežka odpravijo nekratkoročno odloženi prihodki.
Družba Luka Koper, d. d., je kot koncesionar od Republike Slovenije kot koncedenta pridobila izključno pravico za izvajanje pristaniških dejavnosti ravnanja s tovorom in pomorskega potniškega prometa na območju pristanišča ter s tem povezano izključno pravico za vodenje in upravljanje pristanišča, vodenje in razvoj pristaniške infrastrukture, ki ni namenjena za javni promet, in je v okviru 44. člena Pomorskega zakonika pridobila tudi izključno pravico do izvajanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet.
Obenem vodi Luka Koper, d. d., v skladu s členom 7.9.6 koncesijske pogodbe tudi evidenco investicijskih vlaganj v pristaniško infrastrukturo v posameznem poslovnem letu. Družba Luka Koper, d. d., mora investicijska vlaganja v posameznem poslovnem letu navesti v posebnem dodatku k letnemu poročilu, ki ga mora pregledati in potrditi pooblaščeni revizor.
Družba Luka Koper, d. d., v skladu s členom 10.1 koncesijske pogodbe plačuje koncesijsko dajatev, ki znaša 3,5 odstotka ustvarjenega letnega poslovnega prihodka, zmanjšanega za v tem letu pobrane pristaniške pristojbine. Osnova za odmero koncesijske dajatve se ugotavlja na podlagi revidiranega izkaza poslovnega izida družbe Luka Koper, d. d. Znesek letne koncesijske dajatve se med letom plačuje v obliki mesečnih akontacij, izračunanih najkasneje do 30. julija tekočega leta na podlagi revidiranih podatkov preteklega koledarskega leta.
Pristaniške pristojbine predstavljajo 4 odstotke poslovnih prihodkov obvladujoče družbe in so vsebinsko sestavni del poslovnih prihodkov. Višino pristojbin določi obvladujoča družba Luka Koper, d. d., v soglasju z državo. Preostalih 96 odstotkov poslovnih prihodkov obvladujoče družbe ustvari družba iz naslova opravljanja storitev pretovora in skladiščenja, za katere se cene oblikujejo na osnovi tržnih zakonitosti.
Razvoj in obnovo pristaniške infrastrukture izvaja obvladujoča družba v svojem imenu in za svoj račun. Po preteku koncesije je koncesionar upravičen do povračila neamortiziranega dela vlaganj. Zaradi navedenih določil koncesijske pogodbe Skupina ne uporablja OPMSRP 12.
Koncedent je ob prenehanju koncesijskega razmerja dolžan družbi Luka Koper, d. d., povrniti sredstva, vložena v razvoj pristaniške infrastrukture, v višini revidiranega še neamortiziranega dela vrednosti vlaganj v naprave, opremo in objekte koncesije, pod pogojem, da so bila vlaganja izvršena na podlagi predhodnega pisnega soglasja koncedenta.
Gospodarska javna služba zbiranja odpadkov s plovil na območju koprskega pristanišča se izvaja v skladu z Uredbo o načinu, predmetu in pogojih izvajanja državne gospodarske javne službe zbiranja odpadkov s plovil (Ur. l. RS, št. 59/2005) ter Uredbo o pristaniških zmogljivostih za prevzem ladijskih odpadkov in ostankov tovora (Ur. l. RS, št. 78/2008). Dejavnost obsega redno prevzemanje ladijskih odpadkov in ostankov tovora, nameščanje pristaniških zmogljivosti za prevzem odpadkov in ostankov tovora v skladu s predpisi, ki urejajo pristaniške zmogljivosti za prevzem, sprejemanje sporočil o nameri oddaje ladijskih odpadkov in ostankov tovora, ločeno zbiranje, razvrščanje in skladiščenje prevzetih odpadkov in ostankov tovora z uporabo pristaniških zmogljivosti za prevzem, oddajo v obdelavo zaradi ponovne uporabe, recikliranja ali odstranjevanja ostankov predelave v skladu s predpisi na področju varstva okolja, ki urejajo ravnanje z odpadki, ter obveščanje javnosti in uporabnikov o načinu oddajanja odpadkov in ostankov tovora. Za namene poročanja gospodarske javne službe zbiranja odpadkov s plovil je družba Luka Koper, d. d., na osnovi zahtev ZPFOLERD-1 upoštevala načela stroškovnega računovodstva ter sodila ločenega evidentiranja.
Do 31. decembra 2016 je družba Luka Koper, d. d., gospodarsko javno službo zbiranja odpadkov s plovil izvajala prek svoje odvisne družbe Luka Koper INPO, d. o. o., ki je delovala kot njen izpolnitveni pomočnik. Družbi sta imeli sklenjeno medsebojno pogodbo o sodelovanju. Luka Koper INPO, d. o. o., je v celoti obvladovana s strani družbe Luka Koper, d. d., in družbi se na podlagi ustaljene prakse sodišča EU štejeta za isto ekonomsko celoto. S 1. januarjem 2017 sta družbi sklenili aneks k pogodbi, s katerim sta določili, da družba Luka Koper INPO, d. o. o., od 1. januarja 2017 kot izpolnitveni pomočnik izvaja gospodarsko javno službo zbiranja odpadkov s plovil na območju koprskega pristanišča v imenu in za račun družbe Luka Koper, d. d.
Prejeta posojila družba/Skupina na začetku pripozna po pošteni vrednosti, po začetnem pripoznanju pa po odplačni vrednosti ob upoštevanju metode veljavnih obresti. Glede na ročnost so prejeta posojila ob pripoznanju uvrščena med nekratkoročne oziroma kratkoročne finančne obveznosti. Na zadnji dan leta so vse finančne obveznosti, ki zapadejo v plačilo v prihodnjem letu, prenesene med kratkoročne finančne obveznosti. Prejeta posojila so zavarovana z bianko menicami in s finančnimi zavezami.
Med nekratkoročnimi poslovnimi obveznostmi družba/Skupina izkazuje prejete varščine za najete poslovne prostore in varščine za trošarinsko skladišče. Med kratkoročnimi obveznostmi so ločeno izkazane kratkoročne obveznosti do dobaviteljev, države in zaposlenih. Med drugimi poslovnimi obveznostmi družba/Skupina izkazuje kratkoročno odložene prihodke ter kratkoročno vnaprej vračunane stroške oziroma odhodke.
Davek od dobička družba oziroma Skupina obračunava skladno z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb. Osnova za obračun davka od dohodka je bruto dobiček, povečan za davčno nepriznane stroške in zmanjšan za zakonsko dovoljene olajšave. Od tako dobljene osnove je obračunana obveznost za davek od dohodka pravnih oseb. Uporabljena stopnja davka za leto 2021 znaša 19 odstotkov.
Z namenom izkazovanja ustreznega poslovnega izida v obdobju poročanja družba/Skupina obračunava tudi odložene davke. Te izkazuje kot odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek. Pri obračunavanju odloženih davkov uporabi metodo obveznosti po izkazu finančnega položaja. Knjigovodsko vrednost sredstev in obveznosti družba/Skupina primerja z njihovo davčno vrednostjo, razliko med obema vrednostma pa opredeli kot stalno ali začasno razliko. Začasne razlike so razdeljene na obdavčljive in odbitne. Obdavčljive začasne razlike so povečale obdavčljive zneske in odložene davčne obveznosti. Odbitne začasne razlike pa so zmanjšale obdavčljive zneske in povečale odložene davčne terjatve. Odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek se pobotajo, če obstaja zakonska pravica pobotati odmerjene terjatve za davek in odmerjene obveznosti za davek od dohodka ter če so odloženi davki vezani na isto obdavčljivo pravno osebo in isti davčni organ.
Osnovni in popravljeni čisti dobiček na delnico se izračuna tako, da se čisti poslovni izid poslovnega leta deli s tehtanim povprečnim številom navadnih delnic.
Osnova dejavnost družbe/Skupine je pretovor in skladiščenje vseh vrst blaga, storitve na blagu in z njimi povezane druge storitve. Vse storitve družba/Skupina opravlja v Sloveniji, tako za domače kot tuje kupce. Tuji kupci prihajajo s tržišč celinske Evrope, ki so za družbo/Skupino najpomembnejša, kot tudi iz držav Azije in Amerike. Kupci so največji svetovni ladjarji, velike svetovne multinacionalke, končne uporabnice naših storitev in druge večje ali manjše domače in tuje družbe, za katere koprsko pristanišče predstavlja najhitrejšo in najkakovostnejšo logistično storitev.
Poslovne prihodke družba/Skupina izkazuje in razkriva skladno z MSRP 15. Družba/Skupina je prepoznala vse aktivne pogodbe, sklenjene s kupci, in jih presojala na podlagi petih korakov, ki jih standard narekuje. Iz analize izhaja, da vse pogodbe izpolnjujejo kriterije novega standarda za pripoznavanje prihodkov, izvedbene obveznosti so v pogodbah ustrezno opredeljene, kar omogoča njihovo razvrščanje in merjenje ter določitev časa njihove izpolnitve. Večina prihodkov izhaja iz pogodb, opredeljenih kot enostavna dobava storitev. Pogodbe ne vsebujejo ločenih izvršitvenih obvez in družba/Skupina meni, da je veljavna računovodska usmeritev za pripoznavanje prihodkov v skladu z zahtevami standarda. Cene se v družbi/Skupini določajo tako fiksno kot variabilno. Variabilne so takrat, kadar družba/Skupina predvidi količinski popust. Količinski popusti se dosegajo na podlagi dogovorjenih količin pretovora.
Pri pripoznavanju prihodkov iz opravljenih storitev družba/Skupina uporablja metodo odstotka dokončanosti del na dan izkaza finančnega položaja, kajti takrat je dosežen pogoj prenosa obvladovanja nad blagom/storitvijo. To družba/Skupina doseže, saj ne ustvarja sredstva, ki ga lahko podjetje uporablja za druge namene in ima družba/Skupina izterljivo pravico do plačila za do takrat dokončano izvajanje. Po tej metodi so prihodki pripoznani v obračunskem obdobju, v katerem so storitve opravljene. Razkrivajo se zneski vsake pomembne vrste prihodkov, pripoznane v obdobju, ter prihodki od prodaje domačim in tujim kupcem.
Družba/Skupina zajema pretežno prihodke od naložbenih nepremičnin, to je gradbenih objektov in zemljišč, ki jih daje v poslovni najem. Družba/Skupina prihodke od najemnin uvršča med poslovne prihodke.
Med drugimi prihodki se izkazujejo poslovni prihodki od prodaje nepremičnin, naprav in opreme, subvencije, donacije, prejete odškodnine in preostali prihodki. Državne in druge subvencije v največji meri predstavljajo prejeta sredstva iz naslova razvojnih dejavnosti na področju evropskih razvojnih projektov, ki so namenjeni povečanju konkurenčnosti pristanišča, energetski učinkovitosti, okoljski varnosti in zagotavljanju učinkovitosti pristaniških procesov. Prejete subvencije za kritje stroškov so pripoznane strogo dosledno kot prihodki v obdobjih, v katerih nastajajo zadevni stroški, ki naj bi jih nadomestile.
Prihodki iz naslova črpanja zadržanih prispevkov plač se pripoznajo skladno z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov v višini namensko porabljenih sredstev. Preostali prihodki se pripoznajo, ko se upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov.
Finančni prihodki vključujejo prihodke od obresti na dana posojila, obresti za nepravočasno plačane terjatve za storitve, prihodke od dividend, prihodke od odsvojitve za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev in prihodke iz naslova pozitivnih tečajnih razlik. Prihodki od obresti se pripoznajo ob nastanku z uporabo efektivne obrestne mere. Prihodki od dividend se izkažejo v poslovnem izidu, ko je uveljavljena pravica do izplačila.
Finančni odhodki obsegajo stroške obresti za prejeta posojila, obresti iz najemov, kot izhajajo iz standarda MSRP 16, negativne tečajne razlike in izgube zaradi slabitve vrednosti finančnih sredstev, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Stroški izposojanja in odobritev posojil se pripoznajo v izkazu poslovnega izida skozi celotno zapadlost posojila.
Stroški kot odhodki se pripoznajo v obdobju, v katerem nastanejo. Razvrščeni so v skladu s svojo naravo. Izkazujejo in razkrivajo se po naravnih vrstah. Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano z zmanjšanjem sredstev ali s povečanjem dolga in če je to zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti.
Oslabitev se izkaže v izkazu poslovnega izida. Izgube zaradi slabitve je treba odpraviti, če so se spremenile ocene, uporabljene za ugotovitev nadomestljive vrednosti sredstev. Izguba zaradi slabitve sredstva se odpravi do višine, do katere povečana knjigovodska vrednost sredstva ne preseže knjigovodske vrednosti, ki bi bila ugotovljena po odštetju amortizacijskega odpisa, če pri sredstvu v prejšnjih letih ne bi bila pripoznana izguba zaradi slabitve. Odprava izgube se pripozna kot prihodek v poslovnem izidu.
Na datum vsakega poročanja družba/Skupina opravi preizkus ocene slabitve finančnih naložb po izbranih kriterijih, opredeljenih v pravilniku o računovodstvu, da bi ugotovila, ali obstajajo nepristranski dokazi o morebitni oslabljenosti finančne naložbe. Če taki razlogi obstajajo, pristopi k izračunu višine vrednosti izgube zaradi slabitve.
Če presodi, da je treba opraviti oslabitev pri finančnih naložbah, izkazanih po odplačni vrednosti, znesek izgube izmeri kot razliko med knjigovodsko vrednostjo finančne naložbe in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov, diskontiranih po izvirni efektivni obrestni meri. Vrednost izgube pripozna v poslovnem izidu. Če razlogi za slabitev finančne naložbe prenehajo obstajati, se razveljavitev slabitve finančne naložbe, izkazane po odplačni vrednosti, pripozna v poslovnem izidu.
Če pri finančnih naložbah v odvisne in pridružene družbe, izkazanih po nabavni vrednosti, družba/Skupina presodi, da je treba opraviti oslabitev, morebitno izgubo izmeri kot razliko med knjigovodsko vrednostjo finančnega sredstva in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov (ali po kateri drugi metodi), razobrestenih po trenutni tržni donosnosti za podobna finančna sredstva, in jo kot finančni odhodek pripozna v poslovnem izidu.
V izkazu drugega vseobsegajočega donosa sta prikazana čisti poslovni izid in drugi vseobsegajoči donosi. Vanj so vključene postavke, ki bodo v prihodnje razporejene v izkaz poslovnega izida, in postavke, ki v prihodnje ne bodo pripoznane v izkazu poslovnega izida, kakor zahtevajo ali dovoljujejo druga določila MSRP.
V družbi/Skupini se poroča o denarnih tokovih iz poslovanja po posredni metodi na podlagi postavk v izkazu finančnega položaja z dne 31. decembra 2021 in 31. decembra 2020, izkaza poslovnega izida za leto 2021 ter dodatnih podatkov, ki so potrebni za prilagoditev odtokov in pritokov.
Izkaz sprememb lastniškega kapitala prikazuje gibanje posameznih sestavin kapitala v poslovnem letu (celoto prihodkov in odhodkov ter transakcij z lastniki, ko delujejo kot lastniki), vključno z uporabo čistega poslovnega izida. Vključen je izkaz vseobsegajočega donosa, ki čisti dobiček tekočega obdobja povečuje za vse prihodke in odhodke, ki jih je družba/Skupina neposredno pripoznala v kapitalu.
Družba/Skupina spremlja tveganja in jih poskuša obvladovati na vseh ravneh poslovanja. Pri ocenjevanju tveganj upošteva različne dejavnike. Ustrezno upravljanje tveganj se zagotavlja z njihovim pravočasnim prepoznavanjem in obvladovanjem ter z usmeritvami in politikami, opredeljenimi v dokumentih celovitega sistema vodenja.
Poslovanje družbe/Skupine je izpostavljeno strateškim, poslovnim in finančnim tveganjem, ki so močno odvisna od tržnih zakonitosti, kar zahteva njihovo aktivno spremljanje. Prepoznavanje tveganj je opisano v poslovnem poročilu v 14. poglavju z naslovom Obvladovanje tveganj in priložnosti. Poleg strateških in poslovnih tveganj se družba/Skupina sooča tudi s finančnimi tveganji, med katerimi so najpomembnejša tveganje spremembe poštene vrednosti, obrestno, likvidnostno, valutno in kreditno tveganje ter tveganje ustrezne kapitalske sestave. Kako družba/Skupina ugotavlja in obvladuje finančna tveganja, je razkrito v pojasnilu 34: Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj.
Poštena vrednost se uporablja pri finančnih sredstvih, vrednotenih po pošteni vrednosti. Vse preostale postavke v računovodskih izkazih so predstavljene po nabavni oziroma odplačni vrednosti.
Pri merjenju poštene vrednosti nefinančnega sredstva mora družba/Skupina upoštevati zmožnost tržnega udeleženca, da ustvarja gospodarske koristi s skrajno in najboljšo uporabo sredstva ali z njegovo prodajo drugemu udeležencu na trgu, ki bo sredstvo uporabil v skrajni in najboljši meri.
Vsa sredstva in obveznosti, ki so v računovodskih izkazih merjeni ali razkriti po pošteni vrednosti, so razvrščeni v hierarhijo poštene vrednosti na podlagi najnižje ravni vhodnih podatkov, ki so pomembni za merjenje celotne poštene vrednosti:
Za sredstva in obveznosti, ki so bili v računovodskih izkazih pripoznani že v predhodnih obdobjih, družba/Skupina ob zaključku vsakega obdobja poročanja ugotovi, ali je prišlo do prehoda med ravnmi, in sicer tako, da ponovno preveri razporeditev sredstev, upoštevajoč najnižjo raven vhodnih podatkov, ki so pomembni za merjenje celotne poštene vrednosti.
Hierarhija poštenih vrednosti sredstev in obveznosti družbe/Skupine je predstavljena v pojasnilu 34: Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj.
Odvisne družbe so podjetja, ki jih obvladuje obvladujoča družba. Obvladovanje obstaja, ko ima obvladujoča družba možnost odločati o finančnih in poslovnih usmeritvah podjetja za pridobivanje koristi iz njegovega delovanja. Pri ocenjevanju vpliva se upoštevata obstoj in učinek morebitnih glasovalnih pravic, ki jih je trenutno mogoče uveljaviti oziroma zamenjati. Računovodski izkazi odvisnih družb so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze od datuma, ko se obvladovanje začne, do datuma, ko preneha.
Pridružene družbe so družbe, v katerih ima Skupina pomemben vpliv, ne obvladuje pa njihove finančne in poslovne usmeritve. Naložbe v pridružene družbe se ob začetnem pripoznanju merijo po nabavni vrednosti, nato pa se obračunavajo po kapitalski metodi. Konsolidirani računovodski izkazi Skupine zajemajo delež Skupine v dobičkih in izgubah pridruženih družb, izračunan po kapitalski metodi po opravljeni uskladitvi računovodskih usmeritev od datuma, ko se pomemben vpliv začne, do datuma, ko se konča. Če je delež Skupine v izgubah pridružene družbe večji od njenega deleža, se knjigovodska vrednost deleža Skupine zmanjša na nič, delež v nadaljnjih izgubah pa se preneha pripoznavati.
Iz konsolidiranih računovodskih izkazov so izločena stanja, nerealizirani dobički in izgube oziroma prihodki in odhodki, ki izhajajo iz poslov znotraj Skupine. Nerealizirane izgube se izločijo na enak način kot dobički, pod pogojem, da obstaja dokaz o slabitvi.
Standardi in pojasnila, ki so predstavljeni v nadaljevanju, do datuma računovodskih izkazov še niso stopili v veljavo oziroma jih Evropska unija še ni potrdila. Družba/Skupina bo ustrezne standarde in pojasnila uporabila pri pripravi svojih računovodskih izkazov ob njihovi uveljavitvi.
primera k MSRP 16 – Najemi ter MRS 41 – Kmetijstvo, pri čemer je odpravljena zahteva, da se izločijo denarni tokovi za davek, ko gre za merjenje poštene vrednosti, s čimer se poštena vrednost izenači z definicijo v MSRP 13. Družba/Skupina ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve vplivale na njene računovodske izkaze.
Poslovne kombinacije, ki začnejo veljati 1. januarja 2022. Spremembe se nanašajo na osveženo sklicevanje na Konceptualni okvir 2018, ki uvaja nove izjeme glede pripoznanja in merjenja po MSRP 3 z namenom zagotoviti, da novo sklicevanje ne spremeni določil, katera sredstva in obveznosti se kvalificirajo kot poslovne kombinacije. Družba/Skupina ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve vplivale na njene računovodske izkaze.
Zavarovalne pogodbe, ki začnejo veljati 1. januarja 2023. Družba/Skupina ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve vplivale na njene računovodske izkaze.
Predstavljanje računovodskih izkazov in MSRP 2 – Plačilo z delnicami – MRS 1 vsebuje dve spremembi, in sicer spremembo, povezano s predstavitvijo kratkoročnih in nekratkoročnih obveznosti, ter spremembo, povezano z razkritjem računovodskih politik. Januarja 2020 je OPMSRP izdal spremembe k MRS 1, ki pojasnjujejo merila, ki se uporabljajo za določanje, ali so obveznosti razvrščene med kratkoročne ali nekratkoročne. Te spremembe pojasnjujejo, da razvrstitev med kratkoročne ali nekratkoročne obveznosti temelji na tem, ali ima podjetje pravico ob koncu poročevalskega obdobja odložiti poravnavo obveznosti za najmanj dvanajst mesecev od konca poročevalskega obdobja. Spremembe tudi pojasnjujejo, da „poravnava“ vključuje prenos denarnih sredstev, blaga, storitev ali lastniških instrumentov, razen če obveznost prenosa lastniških instrumentov izhaja iz pretvorbene lastnosti, ki je ločena sestavina sestavljenega finančnega instrumenta. Spremembe so prvotno veljale za letna poročevalska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2022 ali pozneje, vendar pa je bil maja 2020 datum veljavnosti odložen na letna obdobja poročanja, ki se začnejo 1. januarja 2023. Sprememba MRS 1, povezana z razkritjem računovodskih politik, uvaja razkritje materialnih in ne samo pomembnih računovodskih politik ter vsebuje navodilo, kdaj so informacije v zvezi z računovodsko politiko materialne. Družba/Skupina ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve vplivale na njene računovodske izkaze.
Opredelitev računovodskih ocen – S spremembo se uvajajo definicija računovodske ocene in druga pojasnila, s pomočjo katerih bo mogoče razlikovati med računovodsko usmeritvijo in računovodsko oceno. S spremembo bo prav tako pojasnjeno, da sta učinek spremembe vhodnih podatkov ali tehnik merjenja sprememba računovodske ocene, razen če je njuna posledica popravek napake iz preteklega obdobja. Družba/Skupina ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve vplivale na njene računovodske izkaze.
Davek iz dobička – Spremenjeni MRS 12 pojasnjuje, ali se začetna izjema glede pripoznanja nanaša na določene transakcije, ki se pripoznajo hkrati kot sredstvo in obveznost (kot je denimo najem po MSRP 16). Sprememba uvaja dodatne kriterije za začetno pripoznanje izjem po MRS 12.15, pri čemer se izjema za začetno pripoznanje ne uporabi za sredstva ali obveznosti, ki v času transakcije povzročijo enake obdavčljive in odbitne začasne časovne razlike. Družba/Skupina ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve vplivale na njene računovodske izkaze.
Zavarovalne pogodbe – prva uporaba MSRP 17 in MSRP 9 – Primerjalni podatki. Družba/Skupina ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve vplivale na njene računovodske izkaze.
V zvezi z MSRP 16 se od najemnikov zahteva, da uporabljajo podobno praktično izjemo pri obračunavanju sprememb najema, ki spreminjajo osnovo za določanje prihodnjih najemnin kot rezultat reforme IBOR (na primer, kadar so najemnine indeksirane po stopnji IBOR).
Navedene dopolnitve niso vplivale na računovodske izkaze družbe/Skupine.
Sprememb pogojev najema, povezanih s covidom-19, ki se uporabljajo za obdobja od 1. junija 2020 dalje z dovoljeno uporabo za nazaj. Sprememba, najprej sprejeta v maju 2020, najemnikom dovoljuje, da ne ocenjujejo, ali gre pri spremembah najema, povezanih s covidom-19, za spremembo najema in jih posledično obravnavajo, kot da ne gre za spremembo najema, kot jo sicer opredeljuje MSRP 16. Pri tem morajo biti izpolnjeni pogoji, kot so:
Marca 2021 je OMRS podaljšal trajanje spremembe iz 30 junija 2021 do 30. junija 2022. Ta sprememba velja za poročevalska obdobja, ki se začnejo 1. aprila 2021 ali kasneje. Najemniki lahko opcijsko izberejo to praktično rešitev in jo dosledno uporabljajo za vse najemne pogodbe s podobnimi značilnostmi in v podobnih okoliščinah. Ta praktična rešitev ne velja za najemodajalce.
Navedene dopolnitve niso vplivale na računovodske izkaze družbe/Skupine.
Začasna izjema uporabe MSRP 9, ki se začnejo v EU uporabljati s 1. januarjem 2021. Navedene dopolnitve niso vplivale na računovodske izkaze družbe/Skupine.
| Luka Koper | Skupina Luka Koper | |||
|---|---|---|---|---|
| Čisti prihodki od prodaje domačim kupcem na podlagi pogodb s kupci | 64.804.476 | 59.936.983 | 67.929.669 | 63.247.792 |
| - storitev | ||||
| - blaga in materiala | ||||
| Čisti prihodki od prodaje tujim kupcem na podlagi pogodb s kupci | 152.443.699 | 138.676.547 | 153.155.156 | 139.414.135 |
| - storitev | ||||
| Čisti prihodki na podlagi pogodb s kupci | ||||
| Čisti prihodki od pobranih pristaniških pristojbin | ||||
| Čisti prihodki od prodaje iz naslova najemnin | ||||
| Skupaj |
V celotni strukturi čistih prihodkov v letu 2021 dva kupca presegata 10 odstotkov celotne prodaje, tako v družbi kakor v Skupini, kar ostaja na ravni predhodnega leta.
Družba in Skupina med usredstvenimi lastnimi proizvodi in storitvami izkazujeta storitve, ki povečujejo vrednost nepremičnin, naprav in opreme. V letu 2021 je bilo v družbi usredstvenih prihodkov za 76.042 evrov in v letu 2020 za 142.528 evrov, v Skupini pa v letu 2021 za 76.042 evrov in v letu 2020 za 142.535 evrov. Usredstvovani so stroški dela zaposlencev, povezani z investicijskimi projekti večjih vrednosti, ki so grajeni v daljšem časovnem obdobju.
| Luka Koper | Skupina Luka Koper | ||
|---|---|---|---|
| Drugi poslovni prihodki | |||
| Odprava rezervacij | |||
| Subvencije, dotacije in podobni prihodki | |||
| Prevrednotovalni poslovni prihodki | |||
| Prihodki pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin | |||
| Izterjane odpisane terjatve in odpisane obveznosti | |||
| Drugi prihodki | |||
| Prejete odškodnine in kazni | |||
| Subvencije in drugi prihodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki | |||
| Ostali prihodki | |||
| Skupaj |
Odprava rezervacij v višini 490.646 evrov se nanaša na spremembo ocene pravnih obvez, Skupina za leto 2021 izkazuje za 534.656 evrov teh prihodkov.
Prihodki od prodaje nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin so višji kot v predhodnem letu, predvsem zaradi prodaje nepremičnine zunaj območja pristanišča, ki jo je realizirala obvladujoča družba. Prejete odškodnine in kazni se nanašajo na prejete odškodnine s strani zavarovalnic zaradi škodnih dogodkov. Skladno z znižanjem prejetih odškodnin so se znižali tudi stroški za plačane odškodnine, izkazani med drugimi odhodki. Subvencije in drugi prihodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki, so sestavljeni predvsem iz prihodkov za pokrivanje stroškov iz naslova EU projektov. Ostali prihodki so bili leta 2021 v primerjavi s predhodnim letom nižji predvsem zaradi v letu 2020 odpisanih obveznosti za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi sprejetih protikoronskih ukrepov in so v obvladujoči družbi znašali 2.115.620 evrov, na ravni Skupine pa 2.204.018 evrov. Del ostalih prihodkov so tudi zaračunane pogodbene kazni.
| (v evrih) | Luka Koper | Skupina Luka Koper |
|---|---|---|
| Stroški materiala | ||
| Stroški pomožnega materiala | ||
| Stroški nadomestnih delov | ||
| Stroški energije | ||
| Stroški pisarniškega materiala | ||
| Ostali materialni stroški | ||
| Skupaj |
| (v evrih) | Luka Koper | Skupina Luka Koper |
|---|---|---|
| Stroški pristaniških storitev | ||
| Stroški transportnih storitev | ||
| Stroški storitev vzdrževanja | ||
| Stroški najemnin | ||
| Povračila stroškov zaposlencem v zvezi z delom | ||
| Stroški plačilnega prometa bančnih storitev in zavarovanj | ||
| Stroški intelektualnih in osebnih storitev | ||
| Stroški sejmov reklam in reprezentance | ||
| Stroški storitev fizičnih oseb ki ne opravljajo dejavnosti | ||
| Stroški komunalnih storitev | ||
| Stroški informacijske podpore | ||
| Stroški koncesije | ||
| Taksa na pretovor | ||
| Stroški drugih storitev | ||
| Skupaj |
V sklopu stroškov storitev so tako kot pretekla leta največji delež predstavljali stroški pristaniških storitev, ki so v družbi znašali 28.522.171 evrov, v Skupini pa 26.421.501 evrov. Med stroški pristaniških storitev družba v poslovnem letu 2021 izkazuje 13.489.898 evrov stroškov zaposlenih prek agencijskih družb, preteklo leto 11.103.543 evrov, Skupina pa 14.118.323 evrov teh stroškov in preteklo leto 11.630.481 evrov. Prav tako med stroški pristaniških storitev družba v poslovnem letu 2021 izkazuje 8.586.288 evrov stroškov storitev zunanjih pogodbenih partnerjev, preteklo leto 7.918.363 evrov, Skupina pa v letu 2021 izkazuje 9.002.221 evrov teh stroškov in preteklo leto 8.324.026 evrov. Povečanji sta posledici večjega obsega storitev, izvedenih s strani zaposlenih prek agencijskih družb, ter opravljenih storitev zunanjih pogodbenih partnerjev. Stroški storitev vzdrževanja se nanašajo predvsem na stroške vzdrževanja opreme ter javne pristaniške infrastrukture. V letu 2021 so bili stroški informacijske podpore višji v primerjavi s preteklim letom zaradi novih razvojnih aktivnosti, izvedenih v tem letu. Stroški koncesije in takse na pretovor so se povečali zaradi večjega obsega prihodkov in pretovora v letu 2021, na podlagi katerih se obračunajo ti stroški.
| (v evrih) | Luka Koper | Skupina Luka Koper |
|---|---|---|
| Plače zaposlencev | ||
| Nadomestila plač zaposlencev | ||
| Stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja | ||
| Delodajalčevi prispevki od prejemkov zaposlencev | ||
| Regres za letni dopust povračila in drugi stroški | ||
| Skupaj |
180 in 700 evrov bruto I na zaposlenega, ki je bila izplačana februarja 2022.
Družba/Skupina svojim zaposlenim že devetnajsto leto zapored plačuje od 70 do 90 odstotkov (odvisno od starosti posameznega zaposlenca) davčno priznane premije dodatnega pokojninskega zavarovanja (PDPZ).
V letu 2021 je regres za letni dopust v vseh družbah v Skupini znašal 2.010 evrov na zaposlenca, v predhodnem letu pa 1.600 evrov.
| Raven izobrazbe | Luka Koper d.d. | Skupina Luka Koper |
|---|---|---|
| VIII | ||
| VII | ||
| VI | ||
| V | ||
| IV | ||
| III | ||
| I–II | ||
| Skupaj |
| Luka Koper d.d. | Skupina Luka Koper |
|---|---|
| Amortizacija zgradb | |
| Amortizacija naprav in opreme | |
| Amortizacija drobnega inventarja | |
| Amortizacija naložbenih nepremičnin | |
| Amortizacija neopredmetenih sredstev | |
| Amortizacija vlaganj v tuja sredstva | |
| Amortizacija sredstev pravic do uporabe | |
| Skupaj |
| Luka Koper d.d. | Skupina Luka Koper |
|---|---|
| Stroški oblikovanja rezervacij | |
| Odhodki pri slabitvah odpisih in izgubah pri prodaji nepremičnin naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin | |
| Odhodki pri oblikovanju popravka vrednosti terjatev | |
| Dajatve ki niso odvisne od stroškov dela in drugih vrst stroškov | |
| Donacije | |
| Izdatki za varstvo okolja | |
| Nagrade dijakom in študentom z dajatvami | |
| Štipendije dijakom in študentom | |
| Drugi stroški in odhodki | |
| Skupaj |
Obvladujoča družba je v letu 2021 izvedla odpis investicij v teku, ki v prihodnje ne bodo realizirane, in sicer v znesku 964.013 evrov, ki jih je pripoznala med odhodki pri slabitvah, odpisih in izgubah pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin, preostali del zneska se nanaša na zamenjave delov osnovnih sredstev, ki še niso bili amortizirani v celoti. V letu 2020 je bila prav tako v obvladujoči družbi na podlagi cenitve nepremičnin, naprav in opreme pripoznana slabitev osnovnih sredstev v skupnem znesku 1.845.792 evrov, izkazana v postavki Odhodki pri slabitvah, odpisih in izgubah pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin.
Odhodki pri oblikovanju popravka vrednosti terjatev so se v letu 2021 povečali predvsem v obvladujoči družbi, in sicer zaradi oblikovanja popravka na neplačane terjatve enega izmed kupcev. Znesek odhodkov pri oblikovanju popravka vrednosti terjatev izhaja iz naslova pogodb s kupci skladno z MSRP 15. Dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela in drugih vrst stroškov, se nanašajo predvsem na nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.
Druge stroške in odhodke predstavljajo predvsem odškodnine iz naslova poškodb sredstev, ki so v lasti tretjih oseb. Poškodbe so nastale med pretovarjanjem blaga v pristanišču.
| Luka Koper d.d. | Skupina Luka Koper |
|---|---|
| Finančni prihodki iz deležev | |
| Finančni prihodki iz deležev v družbah v Skupini | |
| Finančni prihodki iz deležev v pridruženih družbah | |
| Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah | |
| Finančni prihodki iz drugih naložb | |
| Finančni prihodki od obresti | |
| Finančni prihodki od obresti drugih | |
| Finančni prihodki iz poslovnih terjatev | |
| Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih | |
| Neto tečajne razlike | |
| Skupaj finančni prihodki |
| (v evrih) | Luka Koper | Skupina Luka Koper |
|---|---|---|
| Poslovni izid pred davki | - | - |
| Davek od dobička | ( ) | - |
| Neobdavčeni prihodki in povečanje odhodkov | - | - |
| Neobdavčene prejete dividende | - | - |
| Davčne olajšave | - | - |
| Davčno nepriznani odhodki | - | - |
| Davčno nepriznani odhodki v zvezi s slabitvijo naložb | - | - |
| Drugo zmanjšanje davčne osnove | - | - |
| Drugo povečanje davčne osnove | - | - |
| Obračunani davek iz naslova davčne negotovosti | - | - |
| Skupaj odhodek za davek | - | - |
| Efektivna davčna stopnja | - | - |
Pri obračunu davka od dobička je bil v obvladujoči družbi in pri vseh družbah v Skupini upoštevan Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb.
Odhodek za davek zajema davek od dobička in odložene davke, pripoznane v izkazu poslovnega izida.
Družba/Skupina je skladno s svojim stališčem glede davčne obravnave rezervacij, upoštevajoč OPMSRP 23 – Negotovost glede obravnav davka iz dobička, od zneska odpravljenih rezervacij pripoznala obračunani davek in obveznosti za davek, ki so bili skladno z MRS 12 – Davek od dohodka pobotani s terjatvami za davek.
Čisti poslovni izid družbe je v letu 2021 znašal 29.920.330 evrov (leto prej 31.272.750 evrov). V Skupini je za isto obdobje znašal 31.793.528 evrov (leto prej 32.029.565 evrov), od tega je obvladujočemu lastniku pripadlo 31.760.565 evrov (leto prej 32.025.757 evrov), neobvladujočim lastnikom 32.963 evrov (leto prej 3.808 evrov). Neobvladujoči delež pripada solastniku družbe TOC, d. o. o.
| (v evrih) | Luka Koper | Skupina Luka Koper |
|---|---|---|
| Čisti poslovni izid obračunskega obdobja | - | - |
| Število vseh delnic | - | - |
| (v evrih) | Luka Koper d.d. | Skupina Luka Koper |
|---|---|---|
| Zemljišča | ||
| Zgradbe | ||
| Naprave in oprema | ||
| Nepremičnine naprave in oprema ki se pridobivajo | ||
| Pravice do uporabe sredstev | ||
| Skupaj |
Nepremičnine, naprave in oprema družbe/Skupine niso bile zastavljene.
Nabavna vrednost nepremičnin, naprav in opreme v uporabi, katerih neodpisana vrednost je bila v družbi 31. decembra 2021 enaka nič, je znašala 282.513.422 evrov (31. decembra 2020 pa 277.280.183 evrov). V Skupini je bilo 31. decembra 2021 teh sredstev za 290.636.870 evrov (31. decembra 2020 pa za 285.549.659 evrov).
Družba/Skupina je 31. decembra 2021 izkazovala zaveze za nakup nepremičnin, naprav in opreme v znesku 54.432.512 evrov (leto prej na ravni družbe 41.850.252 evrov, na ravni Skupine pa 42.150.252 evrov).
Družba je 31. decembra 2021 izkazovala obveznosti do dobaviteljev nepremičnin, naprav in opreme v znesku 10.918.944 evrov (leto prej 18.570.142 evrov), Skupina pa je teh obveznosti izkazovala za 10.955.721 evrov (leto prej 18.642.659 evrov).
V letu 2021 je družba investirala v nepremičnine, naprave in opremo skupaj 51.817.762 evrov, Skupina pa 52.079.025 evrov. Največje naložbe so bile:
V opazovanem obdobju družba/Skupina ni ugotovila bistvenih indikatorjev, ki bi narekovali izvedbo slabitev.
Razlika med nabavno vrednostjo ter popravkom vrednosti odtujenih in odpisanih sredstev je bila pripoznana med odhodki pri slabitvah, odpisih in izgubah pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin (pojasnilo 8).
| (v evrih) | Zemljišča | Zgradbe | Naprave in oprema | Sredstva v pridobivanju | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | |||||
| decembra | |||||
| Pridobitve | |||||
| Prenos iz investicij v teku | - | ||||
| Odtujitve | - | - | - | ||
| Odpisi | - | - | - | ||
| Prenos med neopredmetena sredstva | - | - | - | ||
| Prenos med naložbene nepremičnine | - | - | - | ||
| decembra | |||||
| Popravek vrednosti | |||||
| decembra | |||||
| Amortizacija v letu | |||||
| Odtujitve | - | - | - | ||
| Odpisi | - | - | - |
| Zemljišča | Zgradbe | Naprave in oprema | Sredstva v pridobivanju | Skupaj |
|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | decembra | Pridobitve | Prenos iz investicij v teku | - |
| Odtujitve | - | - | - | - |
| Odpisi | - | - | - | - |
| Oslabitve | - | - | - | - |
| Prenos med neopredmetena sredstva | - | - | - | - |
| Prenos iz neopredmetenih sredstev | - | - | - | - |
| Prenos med naložbene nepremičnine | - | - | - | - |
| Prerazvrstitve znotraj nepremičnin naprav in opreme | - | - | - | - |
| Popravek vrednosti | decembra | Amortizacija v letu | Odtujitve | - |
| Odpisi | - | - | - | - |
| Prenos iz naložbenih nepremičnin | - | - | - | - |
| Prerazvrstitve znotraj nepremičnin naprav in opreme | - | - | - | - |
| Neodpisana vrednost | decembra | decembra |
| Zemljišča | Zgradbe | Naprave in oprema | Sredstva v pridobivanju | Skupaj |
|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | decembra | Pridobitve | Prenos iz investicij v teku | - |
| Odtujitve | - | - | - | - |
| Odpisi | - | - | - | - |
| Prenos iz nepremičnin naprav in opreme | - | - | - | - |
| Prenos med neopredmetena sredstva | - | - | - | - |
| Prenos med naložbene nepremičnine | - | - | - | - |
| Popravek vrednosti | decembra | - | Amortizacija v letu | |
| Odtujitve | - | - | - | - |
| Odpisi | - | - | - | - |
| Prenos med naložbene nepremičnine | - | - | - | - |
| Neodpisana vrednost | decembra | decembra |
| Zemljišča | Zgradbe | Naprave in oprema | Sredstva v pridobivanju | Skupaj |
|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | decembra | Pridobitve | Prenos iz investicij v teku | - |
| Odtujitve | - | - | - | - |
| Odpisi | - | - | - | - |
| Oslabitve | - | - | - | - |
| Uskladitve s pošteno vrednostjo | - | - | - | - |
| Prenos iz neopredmetenih sredstev |
Odtujitve - - -
Odpisi - - -
decembra
decembra
Luka Koper d d Skupina Luka Koper
| Zemljišča | Zgradbe | Oprema | Skupaj | ||
|---|---|---|---|---|---|
| Pravice do uporabe sredstev se nanašajo na sredstva, ki jih družba/Skupina najema in izkazuje skladno s standardom MSRP 16 – Najemi. Pravice do uporabe sredstev so del osnovnih sredstev in zaradi nepomembnosti niso izkazane kot ločena postavka v izkazu finančnega položaja. |
| Zemljišča | Zgradbe | Naprave in oprema | Skupaj |
|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | decembra | ||
| Pridobitve | decembra | ||
| Popravek vrednosti | decembra | ||
| Amortizacija v letu | decembra | ||
| Neodpisana vrednost | decembra | ||
| decembra |
| Zemljišča | Zgradbe | Naprave in oprema | Skupaj |
|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | decembra | ||
| Pridobitve | decembra | ||
| Popravek vrednosti | decembra | ||
| Amortizacija v letu | decembra | ||
| Neodpisana vrednost | decembra | ||
| decembra |
| Zemljišča | Zgradbe | Naprave in oprema | Skupaj |
|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | decembra | ||
| Pridobitve | decembra | ||
| Popravek vrednosti | decembra | ||
| Amortizacija v letu | decembra | ||
| Neodpisana vrednost | decembra | ||
| decembra |
| Zemljišča | Zgradbe | Naprave in oprema | Skupaj |
|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | decembra | ||
| Pridobitve | decembra | ||
| Popravek vrednosti | decembra | ||
| Amortizacija v letu | decembra | ||
| Neodpisana vrednost | decembra | ||
| decembra | |||
| --- | |||
| # Dodatna pojasnila izkaza finančnega položaja |
(v evrih) Luka Koper d d Skupina Luka Koper
| Naložbene nepremičnine – zemljišča | Naložbene nepremičnine – zgradbe | Skupaj |
|---|---|---|
| Nabavna vrednost | decembra | |
| Odtujitve odpisi | - | - |
| Popravek vrednosti | decembra | |
| Amortizacija v letu | ||
| Odtujitve odpisi | - | - |
| Neodpisana vrednost | decembra |
Med naložbenimi nepremičninami so zemljišča in objekti, dani v poslovni najem, ter nepremičnine, ki trenutno niso v uporabi. Vrednotene so po modelu nabavne vrednosti.
(v evrih) Luka Koper d d Skupina Luka Koper
| Prihodki od najema naložbenih nepremičnin | Amortizacija naložbenih nepremičnin |
|---|---|
Naložbene nepremičnine niso zastavljene. Poštena vrednost naložbenih nepremičnin je 31. decembra 2021 v družbi znašala 25.773.781 evrov, v Skupini pa 15.685.372 evrov.
Družba/Skupina za oceno poštene vrednosti dela naložbenih nepremičnin uporablja cenitve, za manjši del naložbenih nepremičnin pa metodo skupne vrednosti pričakovanih denarnih tokov iz oddajanja v najem.
(v evrih)
| Zemljišča | Zgradbe | Skupaj |
|---|---|---|
| Nabavna vrednost | decembra | |
| Odtujitve odpisi | - | - |
| Prenos iz nepremičnin naprav in opreme | decembra | |
| Popravek vrednosti | decembra | - |
| Amortizacija v letu | ||
| Prenos iz nepremičnin naprav in opreme | decembra | |
| Neodpisana vrednost | decembra |
(v evrih)
| Zemljišča | Zgradbe | Skupaj |
|---|---|---|
| Nabavna vrednost | decembra | |
| Prenos iz nepremičnin naprav in opreme | decembra | |
| Popravek vrednosti | decembra | - |
| Amortizacija v letu | ||
| Prenos iz nepremičnin naprav in opreme | decembra | - |
| Neodpisana vrednost | decembra |
(v evrih)
| Zemljišča | Zgradbe | Skupaj |
|---|---|---|
| Nabavna vrednost | decembra | |
| Odtujitve odpisi | - | - |
| Prenos iz nepremičnin naprav in opreme | decembra | |
| Popravek vrednosti | decembra | |
| Amortizacija v letu | ||
| Odtujitve odpisi | - | - |
| Prenos iz nepremičnin naprav in opreme | decembra | |
| Neodpisana vrednost | decembra |
(v evrih)
| Zemljišča | Zgradbe | Skupaj |
|---|---|---|
| Nabavna vrednost | decembra |
Luka Koper d d Skupina Luka Koper
Dolgoročne premoženjske pravice in dolgoročno odloženi stroški razvijanja
Nabavna vrednost neopredmetenih sredstev v uporabi, katerih neodpisana vrednost je bila v družbi 31. decembra 2021 enaka nič, je znašala 9.249.282 evrov (31. decembra 2020 pa 5.802.289 evrov). V Skupini je bilo 31. decembra 2021 teh sredstev za 9.255.503 evrov (31. decembra 2020 pa za 5.807.993 evrov).
Družba/Skupina 31. decembra 2021 ni izkazovala zavez za nakup neopredmetenih sredstev, 31. decembra 2020 pa je teh bilo za 34.000 evrov.
Neopredmetena sredstva 31. decembra 2021 niso bila zastavljena.
Neopredmetena sredstva v družbi/Skupini predstavljajo pravice do industrijske lastnine in druge pravice ter stroški razvoja. Pravice do industrijske lastnine in druge pravice zajemajo računalniške programe, informacijske sisteme in razvojno-projektne programe. Stroški razvijanja v višini 39.075 evrov, izkazani v Skupini, so nastali v družbi TOC, d. o. o., in sicer za projekt CAPSorb (razvoj učinkovitih ekoloških vpojnih sredstev za obvladovanje razlitij vseh vrst hidrofilnih in hidrofobnih nevarnih in nenevarnih tekočin na trdnih tleh in vodnih površinah).
| Pravice do industrijske lastnine in druge pravice | Neopredmetena sredstva v pridobivanju | Skupaj |
|---|---|---|
| Nabavna vrednost | ||
| Pridobitve | ||
| Prenos iz investicij v teku | - | |
| Odtujitve | - | |
| Prenos iz nepremičnin naprav in opreme | ||
| Popravek vrednosti | ||
| Amortizacija v letu | ||
| Odtujitve | - | |
| Neodpisana vrednost |
| Pravice do industrijske lastnine in druge pravice | Neopredmetena sredstva v pridobivanju | Skupaj |
|---|---|---|
| Nabavna vrednost | ||
| Pridobitve | ||
| Prenos iz investicij v teku | ||
| Odtujitve | - | |
| Prenos med nepremičnine naprave in opremo | - | |
| Popravek vrednosti | ||
| Amortizacija v letu | ||
| Odtujitve | - | |
| Neodpisana vrednost |
| Stroški razvijanja | Pravice do industrijske lastnine in druge pravice | Neopredmetena sredstva |
|---|---|---|
| Stroški razvijanja | Pravice do industrijske lastnine in druge pravice | Neopredmetena sredstva v pridobivanju | Skupaj |
|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | decembra | Pridobitve | Prenos iz investicij v teku |
| Odtujitve | - | - | decembra |
| Popravek vrednosti | decembra | Amortizacija v letu | Odtujitve |
| - | - | decembra | Neodpisana vrednost |
| decembra | decembra |
(v evrih) Luka Koper d.d. Skupina Luka Koper
| Povečanja | Prenos med nepremičnine naprave in opremo | ||
|---|---|---|---|
| - | - | - | - |
| Vračilo | - | ||
| Konec obdobja |
Družba/Skupina med nekratkoročnimi sredstvi izkazuje dane predujme za nakup nepremičnin, naprav in opreme. Zmanjšanje drugih nekratkoročnih sredstev je posledica prenosa v uporabo, in sicer med nepremičnine, naprave in opremo.
Naložbe v odvisne družbe, ki jih izkazuje le obvladujoča družba, so 31. decembra 2021 znašale 4.048.063 evrov. Naložba v odvisno družbo Luka Koper Pristan, d. o. o. – v likvidaciji, je izkazana v izkazu finančnega položaja med Sredstvi (skupina za odtujitev) za prodajo, saj se je v mesecu septembru 2021 pričel postopek redne likvidacije družbe. Naložbe v odvisne družbe niso predmet zastave. Podrobnejša predstavitev poslov z odvisnimi družbami je podana v pojasnilu 33 tega poročila.
| Naložbe | Odstotek lastništva | Stanje naložbe | Kapital | Čisti prihodki od prodaje v | Čisti poslovni izid | Število zaposlenih |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Luka Koper INPO d.o.o. | ||||||
| Adria Terminali d.o.o. | ||||||
| Adria Investicije d.o.o. | ||||||
| Logis-Nova d.o.o. | ||||||
| TOC d.o.o. | ||||||
| Skupaj |
| Kapital | Čisti prihodki od prodaje v | Čisti poslovni izid | Število zaposlenih |
|---|---|---|---|
| Luka Koper INPO d.o.o | - | - | - |
| Luka Koper Pristan d.o.o | - | - | - |
| Adria Terminali d.o.o | - | - | - |
| Adria Investicije d.o.o | - | - | - |
| Logis-Nova d.o.o | - | - | - |
| TOC d.o.o | - | - | - |
| Skupaj | - | - | - |
Luka Koper d.d Skupina Luka Koper
Delnice in deleži v pridruženih družbah Skupaj
Delnice in deleži družbe/Skupine v pridruženih družbah niso bili dani v zastavo. V letu 2021 ni bilo sprememb pri lastništvu v pridruženih družbah.
| Stanje januarja | Pripisani dobički | Izplačilo dobička | Stanje decembra |
|---|---|---|---|
| - | - | - | - |
| Odstotek lastništva | Nekratkoročna sredstva | Kratkoročna sredstva | Nekratkoročne obveznosti | Kratkoročne obveznosti | Prihodki | Čisti poslovni izid | Čisti poslovni izid ki pripada Skupini | Drugi vseobsegajoči donos | Izplačan dobiček predhodnega leta ki pripada Skupini |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Adria Transport d.o.o | - | - | - | - | - | - | - | - | - |
| Adria Transport Croatia d.o.o | - | - | - | - | - | - | - | - | - |
| Adria Tow d.o.o | - | - | - | - | - | - | - | - | - |
| Adriafin d.o.o | - | - | - | - | - | - | - | - | - |
| Avtoservis d.o.o | - | - | - | - | - | - | - | - | - |
| Skupaj | - | - | - | - | - | - | - | - | - |
| Odstotek lastništva | Nekratkoročna sredstva | Kratkoročna sredstva | Nekratkoročne obveznosti | Kratkoročne obveznosti | Prihodki | Čisti poslovni izid | Čisti poslovni izid ki pripada Skupini |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| - | - | - | - | - | - | - | - |
| Izplačan dobiček predhodnega leta ki pripada | Skupini | Adria Transport d o o | Adria Transport Croatia d o o | Adria Tow d o o | Adriafin d o o | Avtoservis d o o | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Luka Koper d d | Skupina Luka Koper |
|---|---|
| Druge naložbe izmerjene po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida | |
| Druge naložbe izmerjene po pošteni vrednosti prek kapitala | |
| Skupaj |
Druge nekratkoročne finančne naložbe sestavljajo naložbe v vrednostne papirje in deleže.
Druge naložbe, izmerjene po pošteni vrednosti prek kapitala, predstavljajo naložbe v delnice družb Krka, d. d., in Intereuropa, d. d., katerih vrednost je 31. decembra 2021 v družbi znašala 53.171.843 evrov, v Skupini pa 54.070.809 evrov.
Druge naložbe, izmerjene po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida, pa predstavljajo naložbe v druge družbe, pri katerih je družba/Skupina v kapitalu udeležena manj kot 20-odstotno, naložbe v vzajemne sklade ter dve družbi, ki sta v 100-odstotni lasti obvladujoče družbe in se zaradi nepomembnosti v Skupini ne konsolidirata.
| Stanje januarja | Povečanja | Prevrednotenje na pošteno vrednost prek kapitala | Prevrednotenje na pošteno vrednost prek izkaza poslovnega izida | Zmanjšanja | Prevrednotenje na pošteno vrednost prek izkaza poslovnega izida | Stanje decembra |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje januarja | Povečanja | Prevrednotenje na pošteno vrednost prek kapitala | Prevrednotenje na pošteno vrednost prek izkaza poslovnega izida | Zmanjšanja | Prevrednotenje na pošteno vrednost prek kapitala | Stanje decembra |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Luka Koper d d | Skupina Luka Koper |
|---|---|
| Terjatve | Obveznosti |
| Odložene terjatve in obveznosti za davek iz naslova | |
| - slabitev naložb v odvisne družbe | |
| - slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev | |
| - popravka vrednosti terjatev do kupcev | |
| - rezervacij za odpravnine | |
| - rezervacij za jubilejne nagrade | |
| - nekratkoročne pasivne časovne razmejitve za GJS | |
| Skupaj |
Pobotanje z odloženimi obveznostmi za davek iz naslova slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev
| - | - | - | - | - | - | - |
|---|---|---|---|---|---|---|
Skupaj
Odložene terjatve za davek se nanašajo na odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev, nekratkoročnih finančnih naložb, slabitev terjatev, rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade ter odloženih prihodkov iz naslova izvajanja gospodarske javne službe. Odloženi davki so v letu 2021 znižali čisti poslovni izid družbe za 291.381 evrov (leto prej 79.315 evrov), v Skupini pa za 308.942 evrov (leto prej 75.111 evrov).
Med odloženimi davki Skupina izkazuje tudi odložene davke iz naslova slabitev naložb v odvisne družbe, ki se ne izločajo, saj gre za davčno postavko obvladujoče družbe. Oblikovane so za odvisne družbe, ki so za družbo opredeljene kot nestrateške in so hkrati predmet različnih možnih oblik izhoda oziroma dezinvestiranja.
Družba je za del svojih terjatev za odloženi davek 31. decembra 2021 izvedla pobot z obveznostmi v višini 7.332.723 evrov (v predhodnem letu 5.165.890 evrov), znesek pobota v Skupini pa je 31. decembra 2021 znašal 7.452.051 evrov (v predhodnem letu 5.250.122 evrov).
| Stanje | Pripoznane v izkazu poslovnega izida | Pripoznane v izkazu drugega vseobsegajočega donosa | Stanje | Stanje | Pripoznane v izkazu drugega vseobsegajočega donosa | Stanje |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Odložene terjatve in obveznosti za davek iz naslova | - | - | - | - | - | - |
| - slabitev naložb v odvisne družbe | - | - | - | - | - | - |
| - slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev | - | - | - | - | - | - |
| - popravka vrednosti terjatev do kupcev | - | - | - | - | - | - |
| - rezervacij za odpravnine | - | - | - | - | - | - |
| - rezervacij za jubilejne nagrade | - | - | - | - | - | - |
| - nekratkoročne pasivne časovne razmejitve za GJS | - | - | - | - | - | - |
| Skupaj | - | - | - | - | - | - |
| Pobotanje z odloženimi obveznostmi za davek iz naslova slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev | - | - | - | - | - | - |
| Odložene terjatve za davek v izkazu finančnega položaja družbe | - | - | - | - | - | - |
| Terjatve | Obveznosti | Stanje | Pripoznane v izkazu poslovnega izida | Pripoznane v izkazu drugega vseobsegajočega donosa | Stanje | Stanje | Pripoznane v izkazu drugega vseobsegajočega donosa |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Odložene terjatve in obveznosti za davek iz naslova | - | - | - | - | - | - | - |
| - slabitev naložb v odvisne družbe | - | - | - | - | - | - | - |
| - slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev | - | - | - | - | - | - | - |
| - popravka vrednosti terjatev do kupcev | - | - | - | - | - | - | - |
| - rezervacij za odpravnine | - | - | - | - | - | - | - |
| - rezervacij za jubilejne nagrade | - | - | - | - | - | - | - |
| - nekratkoročne pasivne časovne razmejitve za GJS | - | - | - | - | - | - | - |
| Skupaj | - | - | - | - | - | - | - |
| Pobotanje z odloženimi obveznostmi za davek iz naslova slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev | - | - | - | - | - | - | - |
| Odložene terjatve za davek v izkazu finančnega položaja družbe | - | - | - | - | - | - | - |
216
| Terjatve | Obveznosti | Stanje | Pripoznane v izkazu poslovnega izida | Pripoznane v izkazu drugega vseobsegajočega donosa | Stanje | Stanje | Pripoznane v izkazu drugega vseobsegajočega donosa |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Odložene terjatve in obveznosti za davek iz naslova | - | - | - | - | - | - | - |
| - slabitev naložb v odvisne družbe | - | - | - | - | - | - | - |
| - slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev | - | - | - | - | - | - | - |
| - popravka vrednosti terjatev do kupcev | - | - | - | - | - | - | - |
| - rezervacij za odpravnine | - | - | - | - | - | - | - |
| - rezervacij za jubilejne nagrade | - | - | - | - | - | - | - |
| - nekratkoročne pasivne časovne razmejitve za GJS | - | - | - | - | - | - | - |
| Skupaj | - | - | - | - | - | - | - |
| Pobotanje z odloženimi obveznostmi za davek iz naslova slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev | - | - | - | - | - | - | - |
| Odložene terjatve za davek v izkazu finančnega položaja družbe | - | - | - | - | - | - | - |
| --- | |||||||
| # Stanje |
Odložene terjatve in obveznosti za davek iz naslova
Skupaj - -
Pobotanje z odloženimi obveznostmi za davek iz naslova slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev
Odložene terjatve za davek v izkazu finančnega položaja Skupine - -
| Terjatve | Obveznosti |
|---|---|
| Stanje | Pripoznane v izkazu poslovnega izida |
| Pripoznane v izkazu drugega vseobsegajočega donosa | Stanje |
| Pripoznane v izkazu drugega vseobsegajočega donosa | Stanje |
| Odložene terjatve in obveznosti za davek iz naslova | - |
| slabitev naložb v odvisne družbe | - |
| slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev | - |
| popravka vrednosti terjatev do kupcev | - |
| rezervacij za odpravnine | - |
| rezervacij za jubilejne nagrade | - |
| nekratkoročne pasivne časovne razmejitve za GJS | - |
| Skupaj | - |
| Pobotanje z odloženimi obveznostmi za davek iz naslova slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev | - |
| Odložene terjatve za davek v izkazu finančnega položaja Skupine | - |
Pojasnilo 20. Sredstva za prodajo
Družba/Skupina je v letu 2021 pričela postopek redne likvidacije odvisne družbe Luka Koper Pristan, d. o. o. – v likvidaciji. Skladno z MSRP 5 – Nekratkoročna sredstva za prodajo in ustavljeno poslovanje je družba/Skupina prerazvrstila v skupino sredstev za prodajo vsa sredstva, ki jih družba/Skupina izkazuje v povezavi z naložbo v družbo Luka Koper Pristan, d. o. o. – v likvidaciji, in sicer po knjigovodski vrednosti. Luka Koper Pristan, d. o. o. – v likvidaciji, je v letu 2021 ustvarila izgubo iz poslovanja v znesku 49.646 evrov.
Naložba v odvisno družbo
Poslovne in druge terjatve ter denar in denarni ustrezniki
Skupaj
Skupaj
Stanje decembra
Povečanja
Prenos iz naložb v odvisne družbe
Zmanjšanja
Skupaj decembra
Skupaj
Stanje decembra
Povečanja
Prenos iz poslovnih ter drugih terjatev
Prenos iz denarja in denarnih ustreznikov
Zmanjšanja
Skupaj decembra
Na dan 31. decembra 2021 je znašala vrednost zalog materiala v družbi/Skupini 1.422.438 evrov, na isti dan predhodnega leta pa 1.362.768 evrov. Večji del zalog se nanaša na material za vzdrževanje in nadomestne dele ter na režijski in pomožni material.
| Kupci | Evri |
|---|---|
| domačih kupcev | |
| tujih kupcev | |
| družb v Skupini | |
| pridruženih družb | |
| kupcev | |
| Dani kratkoročni predujmi in varščine | |
| Terjatve do države | |
| Druge kratkoročne terjatve | |
| Poslovne terjatve | |
| Kratkoročno odloženi stroški | |
| Nezaračunani prihodki | |
| Sredstva iz pogodb s kupci | |
| Druge terjatve | |
| Skupaj |
Poslovne in druge terjatve so 31. decembra 2021 v družbi znašale 46.773.388 evrov, kar je v primerjavi s stanjem na zadnji dan predhodnega leta za 5.580.795 evrov več. Medtem je Skupina ob koncu leta 2021 izkazovala za 47.326.339 evrov poslovnih in drugih terjatev, kar je v primerjavi s predhodnim letom za 5.693.939 evrov več.
Dodatna pojasnila izkaza finančnega položaja | 218
Družba/Skupina ima pri večini terjatev do kupcev možnost uveljavljanja zakonite zastavne pravice na uskladiščenem blagu, ki je v njeni posesti.
Svoje zapadle terjatve družba/Skupina preverja skladno s Pravilnikom o računovodstvu in v primeru zamude plačila redno oblikuje popravek vrednosti terjatev. Družba/Skupina skladno z MSRP 9 – Finančni instrumenti in na podlagi računovodske politike oblikuje popravek vrednosti terjatev iz naslova nezapadlih terjatev po ključnih kriterijih tveganja. Iz tega naslova izhaja, da je imela družba/Skupina med odprtimi in nezapadlimi terjatvami manj kot odstotek takih terjatev, pri katerih obstaja tveganje neplačila. V letu 2021 je tako družba oblikovala za 619.240 evrov popravka vrednosti terjatev in odpravila za 183.734 evrov v preteklosti oblikovanega popravka vrednosti terjatev, Skupina pa je v istem obdobju oblikovala za 640.471 evrov popravka vrednosti terjatev in odpravila za 194.123 evrov v preteklosti oblikovanega popravka vrednosti terjatev. Skupina je v letu 2021 del terjatev in popravka vrednosti terjatev, ki jih v Skupino prinese družba Luka Koper Pristan, d. o. o. – v likvidaciji, prenesla med sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo.
Med drugimi terjatvami družba/Skupina izkazuje kratkoročno nezaračunane prihodke, ki predstavljajo vračunane prihodke na osnovi nastalih stroškov evropskih razvojnih projektov, sofinanciranih s strani evropskih institucij, v višini 340.741 evrov v družbi/Skupini ter kratkoročno odložene stroške v višini 3.700.938 evrov v družbi in 3.707.705 evrov v Skupini.
Obvladujoča družba je v letu 2019 s strani Finančne uprave Republike Slovenije prejela odločbo v zvezi z obračunom davka od dohodka pravnih oseb za leto 2017 v višini 3.058.642 evrov ter obveznost poravnala. Izkazala jo je med kratkoročno odloženimi stroški, saj se je na odločbo pritožila. Družba/Skupina je na podlagi OPMSRP 23 – Negotovost glede obravnav davka iz dobička zaradi negotovosti odločitve državnih organov v zvezi z navedeno pritožbo oblikovala obveznost za plačilo davka od dohodka pravnih oseb.
Družba/Skupina v letu 2021 izkazuje za 318.339 evrov sredstev iz pogodb s kupci, kar predstavlja vnaprej vračunane prihodke za še neizstavljene fakture, vendar za storitve, ki so bile kupcem že opravljene.
| Bruto vrednost | Popravek vrednosti | Neto vrednost |
|---|---|---|
| Odprte in nezapadle terjatve do kupcev | - | - |
| Zapadle terjatve do | ||
| dni | - | - |
| od | do | dni |
| - | - | - |
| od | do | dni |
| - | - | - |
| od | do | dni |
| - | - | - |
| od | do | dni |
| - | - | - |
| nad | dni | - |
| Skupaj | - | - |
| Bruto vrednost | Popravek vrednosti | Neto vrednost | Bruto vrednost | Popravek vrednosti | Neto vrednost |
|---|---|---|---|---|---|
| Odprte in nezapadle terjatve do kupcev | - | - | - | - | - |
| Zapadle terjatve do dni | - | - | - | - | - |
| od do dni | - | - | - | - | - |
| od do dni | - | - | - | - | - |
| od do dni | - | - | - | - | - |
| nad dni | - | - | - | - | - |
| Skupaj | - | - | - | - | - |
Opomba: Znesek vključuje terjatve do kupcev ter terjatve do pridruženih družb. Družba je 31. decembra 2021 izkazovala za 1.074.261 evrov oblikovanega popravka vrednosti terjatev, kar je v primerjavi s stanjem predhodnega leta za 433.986 evrov več. Povečanje je posledica oblikovanega popravka vrednosti terjatev za enega izmed kupcev v letu 2021. 31. decembra 2021 je Skupina izkazovala za 1.373.470 evrov oblikovanega popravka vrednosti terjatev, kar je v primerjavi s stanjem predhodnega leta za 336.142 evrov več in je predvsem posledica opisanega gibanja v obvladujoči družbi ter prenosa dela popravka vrednosti terjatev, ki jih v Skupino prinese družba Luka Koper Pristan, d. o. o. – v likvidaciji, med sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo zaradi v letu 2021 pričetega postopka redne likvidacije družbe.
| (v evrih) | Luka Koper | d | d | Skupina Luka Koper |
|---|---|---|---|---|
| Stanje januarja | - | - | - | - |
| Povečanja | - | - | - | - |
| Oblikovanje popravkov vrednosti v letu | - | - | - | - |
| Zmanjšanja | - | - | - | - |
| Izterjane odpisane terjatve | - | - | - | - |
| Prenos v skupino sredstev za prodajo | - | - | - | - |
| Dokončen odpis (izbris) terjatev | - | - | - | - |
| Stanje decembra | - | - | - | - |
| (v evrih) | Luka Koper | d | d | Skupina Luka Koper |
|---|---|---|---|---|
| Gotovina v blagajni | - | - | - | - |
| Denarna sredstva na računih | - | - | - | - |
| Kratkoročni depoziti | - | - | - | - |
| Skupaj | - | - | - | - |
Osnovni kapital v znesku 58.420.965 evrov sestavlja 14.000.000 delnic obvladujoče družbe Luka Koper, d. d., ki so prosto prenosljive. Nominalna vrednost delnice znaša 4,17 evra. Vse v zvezi z lastniško strukturo, gibanjem tečaja delnice in dividendno politiko je predstavljeno v 15. poglavju poslovnega poročila Skupine Luka Koper z naslovom Delnica LKPG.
Kapitalske rezerve in rezerve iz dobička: Družba/Skupina ima oblikovane zakonske rezerve, kot narekuje Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), in sicer najmanj v višini 10 odstotkov osnovnega kapitala. Kapitalske in zakonske rezerve ter druge rezerve iz dobička niso sestavni del bilančnega dobička in ne morejo biti predmet delitve. Statutarnih rezerv družba/Skupina nima, saj jih statut ne predvideva. Obvladujoča družba je v skladu s tretjim odstavkom 230. člena Zakona o gospodarskih družbah ob zaključku leta 2021 oblikovala dodatne druge rezerve iz dobička v višini polovice čistega poslovnega izida, to je 14.960.165 evrov.
| (v evrih) | Kapitalske rezerve | Zakonske rezerve | Druge rezerve iz dobička | Skupaj |
|---|---|---|---|---|
| Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti | - | - | - | - |
| Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, ki izhajajo iz naslova vrednotenja finančnih naložb, merjenih po pošteni vrednosti prek kapitala, ter iz naslova nerealiziranih aktuarskih dobičkov in izgub, so konec leta 2021 v družbi znašale 36.860.752 evrov, v Skupini pa 37.306.991 evrov. Po odštetju odloženih davkov so v družbi znašale 29.692.619 evrov, v Skupini pa 30.036.801 evrov. | - | - | - | - |
Zadržani dobički so sestavljeni iz nerazporejenega dela čistega poslovnega izida poslovnega leta, ki je 31. decembra 2021 v družbi znašal 14.960.165 evrov in v Skupini 16.800.054 evrov, ter prenesenega čistega poslovnega izida, ki je v družbi znašal 14.632.155 evrov, v Skupini pa 46.969.402 evrov.
Uprava in nadzorni svet sta v letu 2021 skupščini družbe predlagala uporabo bilančnega dobička, ki je 31. decembra 2020 znašal 30.637.829 evrov, na način:
Na 34. skupščini delničarjev Luke Koper, d. d., dne 29. junija 2021 je bil potrjen nasprotni predlog, ki ga je predlagal Slovenski državni holding, d. d., v svojem imenu in imenu Republike Slovenije, skladno s katerim:
Izkaz bilančnega dobička za leto 2021 je prikazan v 33. poglavju z naslovom Izkaz bilančnega dobička.
| (v evrih) | Luka Koper d. d. | Skupina Luka Koper |
|---|---|---|
| Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti | ||
| Rezervacije za tožbe | ||
| Skupaj |
Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti so sestavljene iz rezervacij za odpravnine ob upokojitvi in jubilejnih nagrad ter iz programa pozaposlitvenih prispevkov (enkratno izplačilo ob upokojitvi).
Družba/Skupina je 31. decembra 2021 izkazovala za 2.356.603 evrov obveznosti iz naslova pozaposlitvenih zaslužkov v družbi, ki jih izplačujejo nekatere družbe v Skupini.
Na osnovi aktuarskega izračuna je družba za odpravnine pripoznala nerealizirano aktuarsko izgubo tekočega in predhodnega leta v višini 34.869 evrov v drugem vseobsegajočem donosu, Skupina pa je pripoznala 104.021 evrov aktuarske izgube. V izkazu poslovnega izida je družba/Skupina pripoznala stroške sprotnega službovanja, tako za odpravnine kot za jubilejne nagrade, v višini 631.351 evrov v družbi in 682.980 evrov v Skupini, ter stroške obresti v višini 14.595 evrov v družbi in 16.446 evrov v Skupini. Izplačil iz naslova jubilejnih nagrad in odpravnin je bilo v letu 2021 v družbi za 189.787 evrov, v Skupini pa za 232.338 evrov.
| Aktuarska predpostavka | Sprememba v postavki * | Sprememba v sedanji vrednosti obveze za (v evrih) |
|---|---|---|
| jubilejne nagrade na dan odpravnine ob upokojitvi na dan | Donosnost | |
| Rast plač | ||
| Fluktuacija |
| Aktuarska predpostavka | Sprememba v postavki * | Sprememba v sedanji vrednosti obveze za (v evrih) |
|---|---|---|
| jubilejne nagrade na dan odpravnine ob upokojitvi na dan | Donosnost | |
| Rast plač | ||
| Fluktuacija |
ustvarilo sodbo o položaju družbe/Skupine v sporu z drugimi strankami. Stanje rezervacij na dan 31. decembra 2021 odraža najboljšo možno oceno poslovodstva o stanju pravdnih postopkov v zvezi s prejetimi tožbami. Dejanske bodoče obveze družbe/Skupine iz tega naslova lahko od trenutnih ocen odstopajo, tako v pozitivno kot v negativno smer.
| Odpravnine ob upokojitvi | Jubilejne nagrade | Program pozaposlitvenih prispevkov | Skupaj zaslužki (in) | Tožbe in odškodnine | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|
| Stanje | decembra | ||||
| Spremembe v letu | Oblikovanje | Prenos | - | - | - |
| Črpanje | - | - | - | - | - |
| Odprava | - | - | - | - | |
| Stanje | decembra | ||||
| Spremembe v letu | Oblikovanje | Prenos | - | - | - |
| Črpanje | - | - | - | - | - |
| Odprava | - | - | - | - | |
| Stanje | decembra |
| Odpravnine ob upokojitvi | Jubilejne nagrade | Program pozaposlitvenih prispevkov | Skupaj zaslužki (in) | Tožbe in odškodnine | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|
| Stanje | decembra | ||||
| Spremembe v letu | Oblikovanje | Črpanje | - | - | - |
| Odprava | - | - | - | - | |
| Diskontiranje | Stanje | decembra | |||
| Spremembe v letu | Oblikovanje | Črpanje | - | - | - |
| Odprava | - | - | - | - | |
| Stanje | decembra |
Luka Koper d. d. Skupina Luka Koper
| Nekratkoročno odloženi prihodki za redno vzdrževanje | Prejeta nepovratna sredstva | Drugi nekratkoročno odloženi prihodki | Skupaj |
|---|---|---|---|
rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture v prihodnjih letih. Če bi stroški presegali prihodke, bi obvladujoča družba nekratkoročno odložene prihodke črpala.
Prejeta nepovratna sredstva se v največji meri nanašajo na nepovratna sredstva in vnaprej prejeta plačila iz naslova nepovratnih sredstev za vlaganje v evropske razvojne projekte, ki jih izkazuje obvladujoča družba in se črpajo skladno z življenjsko dobo sredstev. Med prejetimi nepovratnimi sredstvi Skupina izkazuje tudi zadržane prispevke plač zaposlenih v invalidskem podjetju Luka Koper INPO, d. o. o, in sicer prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje in porodniško varstvo. Sredstva so se črpala skladno z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov za pokrivanje stroškov plač invalidov v višini 75 odstotkov ter za stroške zaposlitve osebja za čas, ki ga porabijo za pomoč invalidom.
Drugi nekratkoročno odloženi prihodki Skupine predstavljajo nekratkoročno odložene prihodke, namenjene pokrivanju stroškov amortizacije osnovnih sredstev.
| Nekratkoročno odloženi prihodki za redno vzdrževanje | Prejeta nepovratna sredstva | Skupaj |
|---|---|---|
| Stanje decembra | Spremembe v letu | Oblikovanje |
| Prenos med druge obveznosti | - | - |
| Črpanje | - | - |
| Stanje decembra | Spremembe v letu | Oblikovanje |
| Prenos med druge obveznosti | - | - |
| Črpanje | - | - |
| Stanje decembra |
| Nekratkoročno odloženi prihodki za redno vzdrževanje | Prejeta nepovratna sredstva | Drugi nekratkoročno odloženi prihodki | Skupaj |
|---|---|---|---|
| Stanje decembra | Spremembe v letu | Oblikovanje | |
| Prenos med druge obveznosti | - | - | |
| Črpanje | - | - | - |
| Stanje decembra | Spremembe v letu | Oblikovanje | |
| Prenos med druge obveznosti | - | - | |
| Črpanje | - | - | |
| Stanje decembra |
Luka Koper d d Skupina Luka Koper
Nekratkoročna posojila dobljena pri bankah v državi
Nekratkoročna posojila dobljena pri bankah v tujini
Skupaj
Družba/Skupina je na zadnji dan leta 2021 imela za 60.688.522 evrov nekratkoročnih posojil do bank, kar je za 14,8 odstotka oziroma 10.521.175 evrov manj kot konec leta 2020. Znižanje je posledica rednega odplačila glavnic posojil. Vsa nekratkoročna bančna posojila se odplačujejo po vnaprej opredeljeni dinamiki odplačil. Vse obveznosti iz nekratkoročnih bančnih posojil so zavarovane z bianko menicami in s finančnimi zavezami. V posojilnih pogodbah z bankami ima družba/Skupina določene finančne zaveze, ki so bile v celoti izpolnjene. Obvladujoča družba Luka Koper, d. d., ima sklenjeno nekratkoročno revolving posojilo s hčerinsko družbo Luka Koper INPO, d. o. o., v vrednosti 20.000.000 evrov, ki 31. decembra 2021 ni bilo črpano, v Skupini Luka Koper se to posojilo izloča v postopku konsolidacije.
| Posojilodajalec | Družbe v skupini | Banke | Skupaj |
|---|---|---|---|
| Stanje decembra | Odplačila v letu | - | |
| Prenos med kratkoročna posojila – del ki zapade v roku leta | - | - | |
| Stanje decembra | Prenos med kratkoročna posojila – del ki zapade v roku leta | - | |
| Stanje decembra |
Prenos med kratkoročna posojila – del ki zapade v roku leta - -
Prenos med kratkoročna posojila – del ki zapade v roku leta - -
| Valuta posojila | Obrestna mera | Datum zapadlosti posojila | Odobrena glavnica | Glavnica |
|---|---|---|---|---|
| Posojila A EUR | od do | od | do | |
| Posojila B EUR | Euribor m | od do | od | do |
| Skupaj | - od tega kratkoročni del |
| Valuta posojila | Obrestna mera | Datum zapadlosti posojila | Odobrena glavnica | Glavnica |
|---|---|---|---|---|
| Posojila A EUR | od do | od | do | |
| Posojila B EUR | Euribor m | od do | od | do |
| Skupaj | - od tega kratkoročni del |
| Valuta posojila | Obrestna mera | Datum zapadlosti posojila | Odobrena glavnica | Glavnica |
|---|---|---|---|---|
| Posojila A EUR | ||||
| Posojila B EUR | Euribor m | od do | od | do |
| Skupaj | - od tega kratkoročni del |
| Valuta posojila | Obrestna mera | Datum zapadlosti posojila | Odobrena glavnica | Glavnica |
|---|---|---|---|---|
| Posojila A EUR | ||||
| Posojila B EUR | Euribor m | od do | od | do |
| Skupaj | - od tega kratkoročni del |
| Glavnica | Leto | Leto | Leto | Leto | Leto |
|---|---|---|---|---|---|
| Obdobje | – | Stanje glavnic prejetih posojil | njihova zapadlost po letih | Predvidene obresti | Skupaj |
Nekratkoročne poslovne obveznosti so na zadnji dan leta 2021 v družbi znašale 106.025 evrov (na zadnji dan leta 2020 so znašale 115.195 evrov) in v Skupini 143.693 evrov (na zadnji dan leta 2020 so znašale 145.939 evrov), vključujejo pa prejete nekratkoročne varščine za delovanje trošarinskega skladišča na terminalu za tekoče tovore ter prejete nekratkoročne varščine za poslovne prostore v najemu.
V letu 2021 se je pričel postopek redne likvidacije odvisne družbe Luka Koper Pristan, d. o. o. – v likvidaciji. Skladno z MSRP 5 – Nekratkoročna sredstva za prodajo in ustavljeno poslovanje je družba/Skupina prerazvrstila v skupino obveznosti za prodajo vse obveznosti, ki jih družba/Skupina izkazuje v povezavi z naložbo v družbo Luka Koper Pristan, d. o. o. – v likvidaciji, in sicer po knjigovodski vrednosti.
| Luka Koper d. d. | Skupina Luka Koper |
|---|---|
| Nekratkoročne in kratkoročne poslovne obveznosti | Skupaj |
| (v evrih) | Skupaj |
|---|---|
| Stanje decembra | |
| Povečanja | |
| Prenos iz rezervacij | |
| Prenos iz nekratkoročnih poslovnih obveznosti | |
| Prenos iz poslovnih in drugih obveznosti | |
| Zmanjšanja | |
| Skupaj decembra |
(v evrih) Luka Koper d. d. Skupina Luka Koper
| Kratkoročna posojila dobljena pri bankah v državi | Kratkoročna posojila dobljena pri bankah v tujini | Skupaj |
|---|---|---|
| Kratkoročna posojila, najeta pri bankah, so 31. decembra 2021 predstavljala del glavnic nekratkoročnih posojil, ki skladno z amortizacijskimi načrti zapadejo v plačilo v letu 2022. |
(v evrih)
| Luka Koper d. d. | Skupina Luka Koper |
|---|---|
| Posojilodajalec | Posojilodajalec |
| Banke | Banke |
| Stanje decembra | |
| Odplačila v letu - | - |
| Prenos iz nekratkoročnih posojil – del ki zapade v roku leta | |
| Stanje decembra | |
| Odplačila v letu - | - |
| Prenos iz nekratkoročnih posojil – del ki zapade v roku leta | |
| Stanje decembra |
(v evrih) Luka Koper d. d. Skupina Luka Koper
| Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v državi | Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v tujini | Kratkoročne obveznosti do družb v Skupini | Kratkoročne obveznosti do pridruženih družb | Kratkoročne obveznosti na podlagi predujmov | Kratkoročne obveznosti do zaposlencev | Kratkoročne obveznosti do države in drugih institucij | Kratkoročne poslovne obveznosti | Druge poslovne obveznosti |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Skupaj Kratkoročne poslovne in druge obveznosti so bile 31. decembra 2021 v primerjavi s stanjem na zadnji dan predhodnega leta tako v družbi kakor v Skupini večje. Največje povečanje je opaziti med drugimi poslovnimi obveznostmi, kjer družba/Skupina izkazuje vnaprej vračunane stroške, ki se nanašajo na del plače iz naslova skupinske delovne uspešnosti, obresti za najeta posojila, stroške za nagrade po individualnih pogodbah, stroške za neizkoriščene dopuste ter vnaprej vračunane stroške za neprejete račune.
Kratkoročne obveznosti na podlagi predujmov se v večji meri nanašajo na sredstva, prejeta s strani EU za pokrivanje v bodoče nastalih stroškov sofinanciranih projektov, ter prejete kratkoročne varščine.
| (v evrih) | Luka Koper | Skupina Luka Koper |
|---|---|---|
| Dane garancije | ||
| Dana poroštva | ||
| Pogojne obveznosti iz naslova tožb | ||
| Skupaj pogojne obveznosti |
Dane garancije so 31. decembra 2021 predstavljale garancije za potrebe carinskega poslovanja v višini 3.110.000 evrov v družbi in v višini 3.360.000 evrov v Skupini ter garancije za dobro izvedbo del v višini 26.323 evrov, ki jih izkazuje Skupina. Poroštvo v višini 1.837.640 evrov je obvladujoča družba dala družbi Adria Transport, d. o. o., za finančni najem lokomotiv. Družba, ki ji je obvladujoča družba dala poroštvo, je redno plačevala vse obveznosti in iz tega naslova 31. decembra 2021 ni bilo zapadlih obrokov.
Pogojne obveznosti iz naslova tožb so 31. decembra 2021 znašale 23.968.442 evrov in so bile tako v primerjavi s stanjem predhodnega leta višje za 2.108.897 evrov. Povečanje se nanaša na tožbe, prejete v letu 2021, za katere je družba ocenila, da ne izpolnjujejo pogojev za oblikovanje rezervacij, zato so pripoznane kot pogojne obveznosti.
Družba/Skupina ima v zvezi z nepremičninami, ki jih na območju koprskega pristanišča uporablja za izvajanje svoje dejavnosti, in nekaterimi nepremičninami v neposredni bližini koprskega pristanišča odprte nekatere zadeve z Republiko Slovenijo, ki se nanašajo na lastniški status omenjenih nepremičnin, zanje pa z Republiko Slovenijo skupaj iščeta ustrezne rešitve. Družba/Skupina s strani Republike Slovenije še ni prejela nobenega formalnega zahtevka, na podlagi katerega bi bilo mogoče oceniti njegovo vrednost, zato ta tudi ni razkrita, bi pa utegnil imeti pomemben vpliv na izkaze. Družba/Skupina za omenjeno problematiko ni pripoznala rezervacij, saj za to niso izpolnjeni pogoji.
| Prejemki članov uprave v družbi Luka Koper, d. d., v letu 2021 (v evrih) | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Ime in priimek | Bruto plača (fiksni del) | Bruto plača (variabilni del) | Regres za letni dopust in jubilejne nagrade | Bonitete zavarovalne premije | Bonitete in drugi prejemki | Skupaj prejemki |
| Boštjan Napast predsednik uprave | od | |||||
| Dimitrij Zadel predsednik uprave | od | do | ||||
| Irma Gubanec članica uprave | od | do | ||||
| Metod Podkrižnik član uprave | od | do | ||||
| Robert Rožac član uprave | od | |||||
| Vojko Rotar delavski direktor | od |
| Ime in priimek | Bruto plača (fiksni del) | Bruto plača (variabilni del) | Regres za letni dopust in jubilejne nagrade | Bonitete zavarovalne premije | Bonitete in drugi prejemki | Skupaj prejemki |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Dimitrij Zadel predsednik uprave | ||||||
| Metod Podkrižnik član uprave | ||||||
| Irma Gubanec članica uprave | ||||||
| Vojko Rotar delavski direktor | ||||||
| Skupaj |
Skladno s 5. točko 294. člena Zakona o gospodarskih družbah zgornja tabela poleg prejemkov za opravljanje funkcije zajema tudi druge prejemke, kot so povračila stroškov, PDPZ ter jubilejne nagrade.
Družba/Skupina je za določitev variabilnega prejemka oziroma nagrajevanja uprave uporabila več kvantitativnih kazalnikov, ki prispevajo k dolgoročnim interesom družbe.
Izplačilo variabilnega prejemka oziroma nagrade članu uprave se izvede v skladu z veljavno zakonodajo.
Člani uprave v pogodbi nimajo določenega plačila variabilnega prejemka oziroma nagrade v obliki delnic.
| Skupine oseb | Bruto plača (fiksni in variabilni del) | Regres za letni dopust in jubilejne nagrade | Bonitete zavarovalne premije | Bonitete in drugi prejemki | Skupaj prejemki |
|---|---|---|---|---|---|
| Člani uprave | |||||
| Člani nadzornega sveta | |||||
| Zaposleni na podlagi individualnih pogodb o zaposlitvi | |||||
| Skupaj |
| Skupine oseb | Bruto plača (fiksni in variabilni del) | Regres za letni dopust in jubilejne nagrade | Bonitete zavarovalne premije | Bonitete in drugi prejemki | Skupaj prejemki |
|---|---|---|---|---|---|
| Člani uprave | |||||
| Člani nadzornega sveta | |||||
| Zaposleni na podlagi individualnih pogodb o zaposlitvi | |||||
| Skupaj |
Bruto prejemki skupin oseb
| Člani uprave | Člani nadzornega sveta | Zaposleni na podlagi individualnih pogodb o zaposlitvi | Direktorji odvisnih družb | Skupaj |
|---|---|---|---|---|
| Bruto prejemki skupin oseb | Bruto plača (fiksni in variabilni del) | Regres za letni dopust in jubilejne nagrade | Bonitete zavarovalne premije | Bonitete in drugi prejemki |
| Skupaj |
| Ime in priimek | Opravljanje funkcije | Boniteta za zavarovalne premije | NS | Sejnine in povračila stroškov | Skupaj bruto izplačila |
|---|---|---|---|---|---|
| Franci Matoz | član od | ||||
| Nevenka Črešnar Pergar | članica od | ||||
| Rado Antolovič | član od | ||||
| Andrej Koprivec | član od | ||||
| Božidar Godnjavec | član od | ||||
| Tamara Kozlovič | članica od | ||||
| Mladen Jovičić | član od | ||||
| Rok Parovel | član od | ||||
| Mehrudin Vuković | član od | ||||
| Uroš Ilić | član od | ||||
| Andraž Lipolt | član od | ||||
| Milan Jelenc | član od | ||||
| Barbara Nose | članica od | ||||
| Mateja Treven | zunanja članica revizijske komisije NS od | ||||
| Simona Razvornik Škofič | zunanja članica nominacijske komisije NS od | ||||
| Simon Kolenc | zunanji član revizijske komisije NS od | ||||
| Skupaj |
| Ime in priimek | Opravljanje funkcije | Boniteta za zavarovalne premije | NS | Sejnine in povračila stroškov | Skupaj bruto izplačila |
|---|---|---|---|---|---|
| Franci Matoz | član od | ||||
| Nevenka Črešnar Pergar | članica od | ||||
| Rado Antolovič | član od | ||||
| Andrej Koprivec | član od | ||||
| Božidar Godnjavec | član od | ||||
| Tamara Kozlovič | članica od | ||||
| Mladen Jovičić | član od | ||||
| Rok Parovel | član od | ||||
| Mehrudin Vuković | član od | ||||
| Uroš Ilić | član od | ||||
| Andraž Lipolt | član od | ||||
| Milan Jelenc | član od | ||||
| Barbara Nose | članica od | ||||
| Mateja Treven | zunanja članica revizijske komisije NS od | ||||
| Simona Razvornik Škofič | zunanja članica nominacijske komisije NS od | ||||
| Simon Kolenc | zunanji član revizijske komisije NS od | ||||
| Skupaj | |||||
| --- | |||||
| # Člani nadzornega sveta |
| Andraž Lipolt | član od | |
|---|---|---|
| Barbara Nose | članica od | |
| Marko Grabljevec | član od | do |
| Mateja Treven | zunanja članica revizijske komisije NS od | |
| Mehrudin Vukovič | član od | |
| Milan Jelenc | član od | |
| Mladen Jovičić | član od | |
| Rado Antolovič | član od | |
| Rok Parovel | član od | |
| Uroš Ilić | član od | |
| Tamara Kozlovič | članica od | |
| SKUPAJ |
Prejemki v poslovnem letu 2021 so bili izplačani v skladu z odločitvijo o določitvi plačila za opravljanje funkcije in sejnin članom nadzornega sveta in članom komisij nadzornega sveta, sprejeto na 29. skupščini delničarjev dne 28. decembra 2017, ki je objavljena na spletni strani družbe.
Poleg izplačil članom nadzornega sveta je družba v letu 2021 namenila 996 evrov za izobraževanje članov nadzornega sveta.
| Luka Koper d.d. | Plačila v obdobju | Stroški odhodki v obdobju | Plačila v obdobju | Stroški odhodki v obdobju |
|---|---|---|---|---|
| Koncesija in vodno povračilo | ||||
| Taksa na pretovor | ||||
| Dividende | ||||
| Davek od dohodka pravnih oseb (davek in akontacije) | - | |||
| Ostali davki in prispevki | ||||
| Skupaj (v evrih) |
| Plačila v obdobju | Stroški odhodki v obdobju | Plačila v obdobju | Stroški odhodki v obdobju | ||
|---|---|---|---|---|---|
| Koncesija in vodno povračilo | |||||
| Taksa na pretovor | |||||
| Dividende | |||||
| Davek od dohodka pravnih oseb (davek in akontacije) | - | ||||
| Ostali davki in prispevki | |||||
| Skupaj |
Dividende so bile v letu 2021 izplačane še dvema družbama v večinski lasti države, in sicer družbama za upravljanje naložb SDH, d. d., v višini 1.775.957 evrov in Kapitalski družbi, d. d., v višini 794.100 evrov.
Drugih poslov z Republiko Slovenijo družba/Skupina ni imela.
V poslovnem letu 2021 družba/Skupina ni imela poslov s člani uprave in člani nadzornega sveta.
Z lastniki povezane družbe so tiste družbe, v katerih imata Republika Slovenija in SDH skupaj neposredno najmanj 20-odstotni lastniški delež. Seznam teh družb je objavljen na spletni strani SDH (https://www.sdh.si/sl-si/upravljanje-nalozb/seznam-nalozb).
Družba Luka Koper, d. d., je v letu 2021 z družbami, v katerih ima država neposredno prevladujoč vpliv, opravila za 11.423.229 evrov transakcij iz naslova prodaje tem družbam in za 9.263.791 evrov transakcij iz naslova nabave, v Skupini pa je bilo prodaj za 11.470.507 evrov in nabav za 9.361.600 evrov. Večina prodaje se je nanašala na storitve, povezane s pristaniško dejavnostjo, večje nabave pa predstavljajo stroški železniškega transporta, nabava energije ter stroški zavarovanj.
Transakcije s povezanimi osebami so bile opravljene pod tržnimi pogoji.
| Prodaja odvisnim družbam | |
|---|---|
| Luka Koper INPO d. o. o. | |
| Luka Koper Pristan d. o. o. – v likvidaciji | |
| Adria Terminali d. o. o. | |
| TOC d. o. o. | |
| Adria Investicije d. o. o. | |
| Logis-Nova d. o. o. | |
| Prodaja pridruženim družbam | |
| Adria Transport d. o. o. | |
| Adria-Tow d. o. o. | |
| Avtoservis d. o. o. | |
| Adriafin d. o. o. | |
| Skupaj |
| Nabava od odvisnih družb | |
|---|---|
| Luka Koper INPO d. o. o. | |
| Luka Koper Pristan d. o. o. – v likvidaciji | |
| Adria Terminali d. o. o. | |
| TOC d. o. o. | |
| Adria Investicije d. o. o. | |
| Nabava od pridruženih družb | |
| Adria Transport d. o. o. | |
| Adria-Tow d. o. o. | |
| Avtoservis d. o. o. | |
| Skupaj |
Pretežni del nabav od odvisnih družb se nanaša na nabave od družbe Luka Koper INPO, d. o. o., ki je za družbo izvajala predvsem storitve vzdrževanja pristaniške infrastrukture ter elektroinštalacijska dela.
| Poslovne in druge terjatve do odvisnih družb | |
|---|---|
| Luka Koper INPO d. o. o. | |
| Luka Koper Pristan d. o. o. – v likvidaciji | |
| Adria Terminali d. o. o. | |
| TOC d. o. o. | |
| Adria Investicije d. o. o. | |
| Logis-Nova d. o. o. | |
| Poslovne in druge terjatve do pridruženih družb | |
| Adria Transport d. o. o. | |
| Adria-Tow d. o. o. | |
| Avtoservis d. o. o. | |
| Adriafin d. o. o. | |
| Skupaj |
| Poslovne obveznosti do odvisnih družb | |
|---|---|
| Luka Koper INPO d. o. o. | |
| Adria Terminali d. o. o. | |
| TOC d. o. o. | |
| Poslovne obveznosti do pridruženih družb | |
| Adria Transport d. o. o. | |
| Adria-Tow d. o. o. | |
| Avtoservis d. o. o. | |
| Skupaj |
Finančni prihodki iz deležev v odvisnih družbah in pridruženih družbah so podrobneje predstavljeni v Pojasnilu 9 Finančni prihodki in odhodki.
| Finančni odhodki iz obveznosti do odvisnih družb | |
|---|---|
| Luka Koper INPO d. o. o. | |
| Skupaj |
| Čisti prihodki od prodaje pridruženim družbam | |
|---|---|
| Stroški materiala pridruženim družbam | |
| Stroški storitev pridruženim družbam | |
| Rezultati pridruženih družb |
| Nekratkoročne finančne naložbe razen posojil pridruženim družbam | |
|---|---|
| Kratkoročne poslovne terjatve do pridruženih družb | |
| Kratkoročne poslovne obveznosti do |
Med finančna tveganja družbe/Skupine spadajo:
V družbi/Skupini je obvladovanje finančnih tveganj organizacijsko zasnovano v okviru področja financ in računovodstva, kajti tudi za odvisne družbe se računovodstvo vodi znotraj obvladujoče družbe. V sedanjem gospodarskem okolju je napovedovanje prihodnjih finančnih kategorij zelo zahtevno in eksterno vnaša v načrtovane kategorije višjo stopnjo variabilnosti, s tem pa posledično višjo stopnjo tveganja. Družba/Skupina ima zato uveden poostren nadzor nad posameznimi finančnimi kategorijami.
| Knjigovodska vrednost na dan | Poštena vrednost na dan | Knjigovodska vrednost na dan | Poštena vrednost na dan |
|---|---|---|---|
| Neizpeljana finančna sredstva po pošteni vrednosti | |||
| Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida | |||
| Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | |||
| Neizpeljana finančna sredstva po odplačni vrednosti | |||
| Finančne terjatve | |||
| Poslovne terjatve (brez terjatev do države predujmov in varščin) | |||
| Sredstva na podlagi pogodb s kupci | |||
| Denar in denarni ustrezniki | |||
| Skupaj neizpeljana finančna sredstva | |||
| Neizpeljane finančne obveznosti po odplačni vrednosti | |||
| Bančna posojila in druge finančne obveznosti | |||
| Obveznosti iz najemov | |||
| Poslovne obveznosti (brez drugih nekratkoročnih in kratkoročnih obveznosti kratkoročnih obveznosti do države zaposlenih ter iz naslova predujmov in varščin) | |||
| Skupaj neizpeljane finančne obveznosti |
| Knjigovodska vrednost na dan | Poštena vrednost na dan | Knjigovodska vrednost na dan | Poštena vrednost na dan |
|---|---|---|---|
| Neizpeljana finančna sredstva po pošteni vrednosti | |||
| Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida | |||
| Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | |||
| Neizpeljana finančna sredstva po odplačni vrednosti | |||
| Finančne terjatve | |||
| Poslovne terjatve (brez terjatev do države predujmov in varščin) |
Skupaj neizpeljana finančna sredstva
Skupaj neizpeljane finančne obveznosti
Družba je konec leta 2021 imela 9,5 odstotka svojih sredstev naloženih v finančne naložbe, vrednotene po pošteni vrednosti (zadnji dan predhodnega leta 7,7 odstotka). Tveganje spremembe poštene vrednosti se pri naložbah v vrednostne papirje kaže v nihanju borznih tečajev, ki vpliva na vrednost teh sredstev in posledično na rezultat ob njihovi odsvojitvi, medtem ko pri naložbah v deleže družb obstaja tveganje, da prodajna vrednost ne bi bila enaka vrednosti transakcije na trgu. To vrsto tveganja je družba prepoznala pri naložbah v tržne vrednostne papirje slovenskih podjetij ter pri naložbah v deleže.
Vrednost nekratkoročnih finančnih naložb, vrednotenih po pošteni vrednosti, je tako na zadnji dan poslovnega leta 2021 znašala 56.587.335 evrov.
Analize občutljivosti finančnih naložb po pošteni vrednosti družba zaradi nepomembnosti finančnih naložb po pošteni vrednosti, ki so uvrščene na 3. raven, ne razkriva.
| Knjigovodska vrednost na dan | Poštena vrednost na dan | Neposredna vrednost na borznih trgih (1. raven) | Vrednost določena na podlagi primerljivih tržnih podatkov (2. raven) | Vrednosti ni mogoče pridobiti iz tržnih podatkov (3. raven) |
|---|---|---|---|---|
| Nekratkoročna finančna sredstva | ||||
| Druge delnice in deleži* | ||||
| Nekratkoročno dana posojila** | ||||
| Nekratkoročne poslovne terjatve** | ||||
| Kratkoročna finančna sredstva | ||||
| Kratkoročno dana posojila** | ||||
| Nekratkoročne finančne obveznosti | ||||
| Nekratkoročna posojila** | ||||
| Nekratkoročne poslovne obveznosti** | ||||
| Nekratkoročne finančne obveznosti | ||||
| Kratkoročna posojila** | ||||
| Druga kratkoročna finančna obveznost** |
*merjene po pošteni vrednosti
**predstavljene po pošteni vrednosti
Knjigovodska vrednost kratkoročnih terjatev, denarnih sredstev ter kratkoročnih obveznosti predstavlja dober približek poštene vrednosti, zato teh v zgornji tabeli ne razkrivamo.
| Neposredna vrednost na borznih trgih (raven) | Vrednost določena na podlagi primerljivih tržnih podatkov (raven) | Vrednosti ni mogoče pridobiti iz tržnih podatkov (raven) |
|---|---|---|
| Nekratkoročna finančna sredstva | Druge delnice in deleži* | Nekratkoročno dana posojila** |
| Nekratkoročne poslovne terjatve** | Kratkoročna finančna sredstva | Kratkoročno dana posojila** |
| Nekratkoročne finančne obveznosti | Nekratkoročna posojila** | Nekratkoročne poslovne obveznosti** |
| Kratkoročne finančne obveznosti | Kratkoročna posojila** | Druge kratkoročne finančne obveznosti** |
** predstavljene po pošteni vrednosti
Knjigovodska vrednost kratkoročnih terjatev, denarnih sredstev ter kratkoročnih obveznosti predstavlja dober približek poštene vrednosti, zato teh v zgornji tabeli ne razkrivamo.
Delnice in deleži, merjeni po pošteni vrednosti, so bili vrednoteni po uradno objavljenih veljavnih tečajih Ljubljanske borze in tečajnice vzajemnih skladov.
Za izračun vrednosti 3. ravni postavke Druge delnice in deleži družba uporabi podatke, ki so ji na voljo, na način, da primerja vrednost naložbe, ki jo družba izkazuje v poslovnih knjigah, s sorazmerno vrednostjo v deležu kapitala naložbene družbe na datum bilance.
Skupina Luka Koper
Skupina je na zadnji dan poslovnega leta 2021 imela 9,5 odstotka svojih sredstev naloženih v finančne naložbe, vrednotene po pošteni vrednosti (zadnji dan predhodnega leta 7,8 odstotka). Tveganje spremembe poštene vrednosti se pri naložbah v vrednostne papirje kaže v nihanju borznih tečajev, ki vpliva na vrednost teh sredstev in posledično na rezultat ob njihovi odsvojitvi, medtem ko pri naložbah v deleže družb obstaja tveganje, da prodajna vrednost ne bi bila enaka vrednosti transakcije na trgu. To vrsto tveganja je Skupina prepoznala pri naložbah v tržne vrednostne papirje slovenskih podjetij ter pri naložbah v deleže.
Vrednost nekratkoročnih finančnih naložb, vrednotenih po pošteni vrednosti, je tako na zadnji poslovni dan leta 2021 znašala 59.972.076 evrov.
Skupina zaradi nepomembnosti finančnih naložb po pošteni vrednosti, ki so uvrščene na 3. raven, ne razkriva.
| Skupina Luka Koper | Knjigovodska vrednost na dan | Poštena vrednost na dan | Neposredna vrednost na borznih trgih (raven) | Vrednost določena na podlagi primerljivih tržnih podatkov (raven) | Vrednosti ni mogoče pridobiti iz tržnih podatkov (raven) |
|---|---|---|---|---|---|
| Nekratkoročna finančna sredstva | |||||
| Druge delnice in deleži* | |||||
| Nekratkoročno dana posojila** | |||||
| Nekratkoročne poslovne terjatve** | |||||
| Kratkoročna finančna sredstva | |||||
| Kratkoročno dana posojila** | |||||
| Nekratkoročne finančne obveznosti | |||||
| Nekratkoročna posojila** | |||||
| Nekratkoročne poslovne obveznosti** | |||||
| Kratkoročne finančne obveznosti | |||||
| Kratkoročna posojila** | |||||
| Druge kratkoročne finančne obveznosti** |
** predstavljene po pošteni vrednosti
Knjigovodska vrednost kratkoročnih terjatev, denarnih sredstev ter kratkoročnih obveznosti predstavlja dober približek poštene vrednosti, zato teh v zgornji tabeli ne razkrivamo.
Delnice in deleži, merjeni po pošteni vrednosti, so bili vrednoteni po uradno objavljenih veljavnih tečajih Ljubljanske borze in tečajnice vzajemnih skladov.
Za izračun vrednosti 3. ravni postavke Druge delnice in deleži Skupina uporabi podatke, ki so ji na voljo, na način, da primerja vrednost naložbe, ki jo Skupina izkazuje v poslovnih knjigah, s sorazmerno vrednostjo v deležu kapitala naložbene družbe na datum bilance.
Zaradi strukture finančnih obveznosti se družba/Skupina srečuje tudi z obrestnim tveganjem, saj lahko nepričakovana rast variabilnih obrestnih mer negativno vpliva na načrtovane poslovne rezultate.
Na zadnji dan poslovnega leta 2021 se je odstotek finančnih obveznosti (brez drugih finančnih obveznosti) v celotni strukturi obveznosti do virov sredstev v družbi v primerjavi s koncem predhodnega poslovnega leta, ko je znašal 14,3 odstotka, zmanjšal na 11,9 odstotka. Učinek morebitnih sprememb variabilnih obrestnih mer na prihodnji čisti poslovni izid po davkih je prikazan v tabeli, ki sledi.
Morebitna sprememba variabilnih obrestnih mer bi lahko imela vpliv na 53,5 odstotka vseh posojil družbe (na zadnji dan predhodnega leta je znašal ta delež 53,7 odstotka); preostalih 46,5 odstotka prejetih posojil je bilo sklenjenih s fiksno obrestno mero.
| (v evrih) | Izpostavljenost | Izpostavljenost |
|---|---|---|
| Prejeta posojila z variabilno obrestno mero (brez obrestne zaščite) | ||
| Prejeta posojila z nominalno obrestno mero | ||
| Skupaj |
| (v evrih) | Nezaščitena bančna posojila z variabilno obrestno mero | Porast za bazičnih točk | Porast za bazičnih točk | Porast za bazičnih točk |
|---|---|---|---|---|
| Stanje na dan M EURIBOR | Skupni učinek na obrestne odhodke | Stanje na dan M EURIBOR | Skupni učinek na obrestne odhodke |
Analiza občutljivosti bančnih posojil na spremembe variabilnih obrestnih mer je bila narejena ob predpostavkah morebitne rasti obrestnih mer v višini 15, 25 in 50 bazičnih točk. Konec leta 2021 je imela družba vsa posojila, vezana na gibanje trimesečnega euriborja, nezavarovana pred obrestnim tveganjem.
Odstotek finančnih obveznosti (brez drugih finančnih obveznosti) se je v celotni strukturi obveznosti do virov sredstev v Skupini znižal s prvotnih 13,5 odstotka v letu 2020 na 11,2 odstotka na zadnji dan poslovnega leta 2021. Učinek morebitnih sprememb variabilnih obrestnih mer na prihodnji čisti poslovni izid po davkih je prikazan v tabeli, ki sledi.
Morebitna sprememba variabilnih obrestnih mer bi lahko imela vpliv na 53,5 odstotka vseh posojil Skupine (na zadnji dan predhodnega leta je znašal ta delež 53,7 odstotka); preostalih 46,5 odstotka prejetih posojil je bilo sklenjenih s fiksno obrestno mero.
| (v evrih) | Izpostavljenost | Izpostavljenost |
|---|---|---|
| Prejeta posojila z variabilno obrestno mero (brez obrestne zaščite) | ||
| Prejeta posojila z nominalno obrestno mero | ||
| Skupaj |
| (v evrih) | Nezaščitena bančna posojila z variabilno obrestno mero | Porast za bazičnih točk | Porast za bazičnih točk | Porast za bazičnih točk |
|---|---|---|---|---|
| Stanje na dan M EURIBOR | Skupni učinek na obrestne odhodke | Stanje na dan M EURIBOR | Skupni učinek na obrestne odhodke |
Likvidnostno tveganje predstavlja možnost, da družba/Skupina ne bi mogla poravnati obveznosti ob zapadlosti. Družba/Skupina obvladuje likvidnostno tveganje z rednim načrtovanjem denarnih tokov za različne ročnosti. Preventivno deluje na področju preprečevanja zamud kupcev, predvsem z rednim spremljanjem in takojšnjim odzivom na zamude pri plačilih; dodaten ukrep predstavljajo obračuni zamudnih obresti, zasnovani na vodenju enotne politike do kupcev.
| (v evrih) | Luka Koper | Do mesece | Od do mesecev | Od do let | Od do let | Nad let | Skupaj | ||||||||||||||||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Posojila in krediti | Predvidene obresti od vseh posojil | Obveznosti iz najemov | Druge finančne obveznosti | Kratkoročne poslovne obveznosti | Druge poslovne obveznosti | Skupaj |
Dodatna pojasnila izkaza finančnega položaja | 242
| (v evrih) | Skupina Luka Koper | Do mesece | Od do mesecev | Od do let | Od do let | Nad let | Skupaj | ||||||||||||||||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Posojila in krediti | Predvidene obresti od vseh posojil | Obveznosti iz najemov | Druge finančne obveznosti | Kratkoročne poslovne obveznosti | Druge poslovne obveznosti | Skupaj |
Izhodiščno tveganje spremembe valutnega tečaja izhaja iz terjatev do kupcev, nominiranih v ameriških dolarjih (USD). V preteklih letih je družbi/Skupini uspelo bistveno znižati fakturirano realizacijo v ameriških dolarjih do te mere, da so terjatve, nominirane v ameriških dolarjih, zanemarljive, zato se družba ni odločila za ščitenje te postavke.
Obvladovanje tveganja neizpolnitve pogodbenih obveznosti nasprotne stranke – tako imenovanega kreditnega tveganja – je v zadnjih letih pridobilo večji pomen. Neplačila kupcev se prenašajo na gospodarske subjekte z verižno reakcijo, kar bistveno poslabša oceno verjetnosti pravočasnih prilivov in ustvarja dodatne stroške financiranja poslovanja, zato je družba/Skupina v zadnjih letih pospešila aktivnosti na področju izterjave in še dosledneje spremlja zapadle terjatve kupcev. Pri kupcih, pri katerih družba/Skupina zazna plačilne težave in nedoslednost pri spoštovanju sprejetih poslovnih dogovorov, se v izogib plačilni nedisciplini vzpostavi avansni način plačila za vse naročene storitve. Na to področje pozitivno vpliva specifična struktura kupcev, saj družba/Skupina pretežno posluje z večjimi družbami, ladjarji, špediterji in agenti, ki vstopajo v poslovni proces družbe/Skupine že vrsto let. Nekatere vrste terjatev ima družba/Skupina zavarovane z varščinami, ki jih kupcu po plačilu vseh obveznosti ali ob prekinitvi sodelovanja vrne.
| Izpostavljenost kreditnemu tveganju | (v evrih) | Luka Koper | Skupina Luka Koper |
|---|---|---|---|
| Pojasnilo | Nekratkoročno dana posojila | ||
| Nekratkoročne poslovne terjatve |
Ob identifikaciji optimalne kapitalske strukture si je družba/Skupina za nekratkoročni strateški cilj zastavila ohranitev deleža dolžniških virov v pasivi pod 55 odstotki. Teh je bilo na zadnji poslovni dan leta 2021 v družbi 27,5 odstotka, kar je 1,0 odstotka manj kot zadnji dan predhodnega leta, v Skupini pa 26,3 odstotka, kar je 0,9 odstotka manj v primerjavi z zadnjim dnem predhodnega leta.
| (v evrih) | Luka Koper | Skupina Luka Koper | |
|---|---|---|---|
| Kapital | |||
| Nekratkoročne obveznosti | |||
| Kratkoročne obveznosti | |||
| Obveznosti do virov sredstev |
Pogodbena vrednost storitev revidiranja letnega poročila, ki jih je za poslovno leto 2021 za družbo opravila družba BDO revizija, d. o. o., je znašala 24.805 evrov brez DDV, za Skupino pa je vrednost opravljenih storitev revidiranja letnega poročila znašala 43.337 evrov brez DDV. Družba BDO revizija, d. o. o., je za družbo opravila tudi druge storitve revidiranja računovodskih izkazov za dejavnost gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet, in gospodarske javne službe zbiranja odpadkov s plovil ter revidiranje po ESEF standardu, katerih vrednost je skupaj znašala 6.740 evrov brez DDV. Druge storitve revidiranja za Skupino znašajo 7.806 evrov brez DDV, kar vključuje storitev dajanja zagotovil za poročilo o odnosih do povezanih družb ter poročilo o porabi javnih sredstev, prejetih zaradi zaposlenih invalidov, ki jih je poleg zagotovil, opravljenih za družbo, za poslovno leto 2021 za Skupino opravila družba BDO Revizija, d. o. o.
| (v evrih) | Luka Koper | Skupina Luka Koper | |
|---|---|---|---|
| Revidiranje letnega poročila | |||
| Druge storitve revidiranja | |||
| Skupaj |
V letu 2021 je obvladujoča družba Luka Koper, d. d., ustvarila čisti dobiček v višini 29.920.330 evrov. Uprava družbe je ob zaključku leta 2021 v skladu s tretjim odstavkom 230. člena Zakona o gospodarskih družbah polovico čistega poslovnega izida v višini 14.960.165 evrov namenila za druge rezerve iz dobička. Družba ugotavlja, da je bil v letu 2021 bilančni dobiček 29.592.320 evrov.
| (v evrih) | Preneseni čisti dobiček | |
|---|---|---|
| Čisti poslovni izid poslovnega leta | ||
| Povečanje drugih rezerv iz dobička | - | |
| Bilančni dobiček skupaj |
Luka Koper, d. d., je 21. januarja 2022 z bančnim sindikatom v sestavi Nove Ljubljanske banke, d. d., in Banke Intesa Sanpaolo, d. d., sklenila dolgoročno kreditno pogodbo v višini 60 milijonov evrov. Posojilo je namenjeno financiranju naložbenih aktivnosti družbe in temelji na fiksni obrestni meri s četrtletnimi obroki vračanja, ki jih bo družba odplačevala od sredine leta 2023 do konca leta 2031.
Začel se je rusko-ukrajinski konflikt. Skupina Luka Koper pri analizi posledic na poslovanje ugotavlja, da je njena neposredna izpostavljenost do Rusije in Ukrajine razmeroma majhna, saj je obseg pretovora preko Luke Koper, ki je namenjen za trg Ukrajine in Rusije, zanemarljiv. Skupina Luka Koper nima neposredne finančne izpostavljenosti vezane na Rusijo, Ukrajino in Belorusijo, pričakuje pa lahko posredne vplive na njen naložbeni portfelj zaradi gibanj na finančnih trgih. V skladu z MRS 10 – Dogodki po poročevalskem obdobju, se dogodki povezani z vplivi na poslovanje rusko-ukrajinskega konflikta obravnavajo kot nepopravljalni dogodki. Več o tem je pojasnjeno v 14. poglavju z naslovom Obvladovanje tveganj in priložnosti.
| 246 | Poročilo neodvisnega revizorja |
|---|---|
| 247 | Poročilo neodvisnega revizorja |
| 248 | Poročilo neodvisnega revizorja |
| 249 | Poročilo neodvisnega revizorja |
| 250 | Poročilo neodvisnega revizorja |
| 251 | Poročilo neodvisnega revizorja |
| 252 | Poročilo neodvisnega revizorja |
Building tools?
Free accounts include 100 API calls/year for testing.
Have a question? We'll get back to you promptly.