Luka Koper

Annual Report • Sep 9, 2016

LETNO POROČILO 2015 SKUPINA LUKA KOPER IN LUKA KOPER, D. D.

SREDNJO EVROPO POVEZUJEMO Z MORJEM

KAZALO

POSLOVNO POROČILO

5	1 POMEMBNEJŠI PODATKI O POSLOVANJU SKUPINE LUKA KOPER V LETU 2015
11	2 PREDSTAVITEV SKUPINE LUKA KOPER
23	3 POSLOVNA STRATEGIJA RAZVOJA
43	4 PISMO PREDSEDNIKA UPRAVE
47	5 POROČILO NADZORNEGA SVETA ZA LETO 2015
57	6 IZJAVA O UPRAVLJANU DRUŽBE
77	7 PREGLED POMEMBNEJŠIH DOGODKOV, NOVOSTI IN DOSEŽKOV V LETU 2015
85	8 POMEMBNEJŠI DOGODKI PO KONCU POSLOVNEGA LETA
87	9 ANALIZA USPEŠNOSTI POSLOVANJA V LETU 2015
100	10 TRŽENJE: BLAGOVNE SKUPINE IN TRGI
109	11 NALOŽBE V NEFINANČNA SREDSTVA
112	12 RAZVOJNA DEJAVNOST
118	13 DELNICA LKPG
126	14 UPRAVLJANJE TVEGANJ
135	15 NARAVNO OKOLJE
146	16 ČLOVEŠKI KAPITAL
155	17 DRUŽBENO OKOLJE
157	18 DOBAVITELJI
159	19 SISTEM VODENJA

RAČUNOVODSKO POROČILO

RAČUNOVODSKI IZKAZI DRUŽBE LUKA KOPER, D. D.

162	1 IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA
163	2 IZKAZ DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA
164	3 IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA DRUŽBE
165	4 IZKAZ DENARNIH TOKOV
166	5 IZKAZA SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA
168	6 POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM
170	7 POVZETEK POMEMBNIH RAČUNOVODSKIH USMERITEV IN RAZKRITJA
185	8 DODATNA POJASNILA IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA
192	9 DODATNA POJASNILA IZKAZA FINANČNEGA POLOŽAJA
237	10 IZKAZ BILANČNEGA DOBIČKA
237	11 DOGODKI PO ZAKLJUČKU POSLOVNEGA LETA
238	12 POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA
	KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI SKUPINE LUKA KOPER
243	1 KONSOLIDIRANI IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA
244	2 KONSOLIDIRANI IZKAZ DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA
245	3 KONSOLIDIRANI IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA SKUPINE
246	4 KONSOLIDIRANI IZKAZ DENARNIH TOKOV
247	5 KONSOLIDIRANI IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA
249	6 SESTAVA SKUPINE LUKA KOPER
250	7 POJASNILA H KONSOLIDIRANIM RAČUNOVODSKIM IZKAZOM
252	8 POVZETEK POMEMBNIH RAČUNOVODSKIH USMERITEV IN RAZKRITJA
269	9 DODATNA POJASNILA KONSOLIDIRANEGA IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA
276	10 DODATNA POJASNILA KONSOLIDIRANEGA FINANČNEGA POLOŽAJA SKUPINE
321	11 DOGODKI PO ZAKLJUČKU POSLOVNEGA LETA
321	12 IZJAVA O ODGOVORNOSTI ČLANOV UPRAVE DRUŽBE
322	13 POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA

POSLOVNO POROČILO

1

POMEMBNEJŠI PODATKI O POSLOVANJU SKUPINE LUKA KOPER V LETU 2015

ZA SKUPINO LUKA KOPER JE IZJEMNO USPEŠNO LETO 2015

2011 2012 2013 2014 2015

Ladijski pretovor je znašal 20,7 milijona ton

blaga in je za 9 odstotkov presegel količine iz leta 2014. Pretovorjena količina predstavlja nov mejnik v zgodovini koprskega pristanišča. Sprememba pretovora v letu 2015 glede na leto 2014 po ključnih blagovnih skupinah znaša:

• • avtomobili: 18-odstotno povečanje,
• • kontejnerji: 15-odstotno povečanje,
• • sipki in razsuti tovori: 8-odstotno povečanje,
• • tekoči tovori: 7-odstotno povečanje ter
• • generalni tovori: 10-odstotno zmanjšanje.

20.711.872 TON LADIJSKI PRETOVOR 2015/2014 +9 % Ladijski pretovor (v tonah) 24.000.000 20.000.000 16.000.000 12.000.000 8.000.000 4.000.000 0

V letu 2015 je bil dosežen tudi rekorden pretovor na kontejnerskem terminalu, in sicer 791 tisoč TEU, rekorden pretovor na terminalu za avtomobile in RO-RO, kjer je bilo pretovorjeno 607 tisoč vozil, ter rekordnih 0,8 milijona ton pretovora soje na terminalu za sipke tovore.

Luka Koper, d. d., je postala eno osrednjih izvoznih pristanišč za Daljni vzhod nemške korporacije Daimler AG za izvoz avtomobilov, proizvedenih v tovarnah Mercedes - Benz v Nemčiji in nekaterih drugih evropskih državah.

Čisti prihodki od prodaje so v letu 2015 dosegli rekordno višino 184,3 milijona evrov in so bili višji od doseženih v letu 2014 za 13 odstotkov.

Poslovni izid iz poslovanja je v letu 2015 presegel doseženega v letu 2014 za 27 odstotkov, in sicer kljub pripoznanim slabitvam nepremičnin v pridobivanju v višini 1,2 milijona evrov.

V letu 2015 je Skupina Luka Koper znižala obseg zadolženosti v primerjavi z letom 2014 za 13 odstotkov.

Čisti poslovni izid je v letu 2015 znašal 32,4 milijona evrov, kar je za 11 odstotkov več kot leta 2014, in sicer kljub pripoznanim slabitvam nepremičnin v pridobivanju v višini 1,2 milijona evrov in pripoznani slabitvi finančne naložbe v višini 4,3 milijona evrov.

Za naložbe je Skupina Luka Koper v letu 2015 namenila 37,4 milijona evrov.

• • Skladno s strategijo razvoja kontejnerskega terminala je bila zaključena druga faza poglabljanja vplovnega kanala znotraj akvatorija na -15 metrov, naročenih je bilo 11 novih, zmogljivejših dvigal za pretovor kontejnerjev, urejene so bile nove skladiščne površine.
• • Pričela se je gradnja treh novih rezervoarjev za potrebe terminala za tekoče tovore.

Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d., je potrdil Strateški poslovni načrt družbe in Skupine Luka Koper za obdobje 2016 – 2020, Poslovno strategijo družbe in Skupine Luka Koper do leta 2030 ter Strateški načrt do leta 2020 z usmeritvami do leta 2030, t.i. Masterplan.

Na odprtem delu razpisa za sredstva iz mehanizma za povezovanje Evrope (CEF) si je Luka Koper, d. d., zagotovila sredstva v skupni višini 6,7 milijona evrov.

V letu 2015 je bilo realiziranih 62 novih zaposlitev, s čimer se je število zaposlenih povečalo za 3 odstotke na 1.040 konec leta 2015.

V začetku leta 2016 je Luka Koper, d. d., prejela oceno priznane bonitetne hiše Dun & Bradstreet, ki boniteto družbe ocenjuje kot odlično, zato ji je podelila visoko oceno 5A1, kar je izboljšanje glede na predhodno bonitetno oceno, 5A2. Prejeta ocena 5A1 je najvišja možna bonitetna ocena, kar pomeni odlično splošno poslovno stanje in najnižjo oceno tveganja pri poslovanju.

Novembra 2015 je Evropska komisija Luki Koper, d. d., dodelila posebno priznanje na področju ravnanja z okoljem. Kot nacionalni pionir na tem področju družba vzdržuje certifikat EMAS že sedmo leto.

V letu 2015 je družba Luka Koper, d. d., namenila 1 milijon evrov za sponzorstva in donacije.

1.1 FINANČNI KAZALNIKI

	Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
(v evrih)	2015	2014	Indeks 2015/2014	2015	2014	Indeks 2015/2014
Iz izkaza poslovnega izida
Čisti prihodki od prodaje	173.277.749	154.464.507	112	184.273.472	163.595.376	113
Poslovni izid iz poslovanja (EBIT)	38.826.283	30.474.904	127	42.420.503	33.381.026	127
Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA)	65.194.564	56.341.285	116	69.935.252	60.792.878	115
Poslovni izid iz financiranja	-5.065.002	-1.520.908	333	-5.930.515	-2.039.593	291
Poslovni izid pred davki	33.761.281	28.953.996	117	37.818.216	31.957.329	118
Čisti poslovni izid	28.845.074	26.448.414	109	32.414.723	29.098.342	111
Dodana vrednost1	108.912.973	95.235.916	114	120.029.932	105.591.082	114
Iz izkaza finančnega položaja (na dan 31. 12.)
Sredstva	448.483.218	437.258.457	103	466.991.445	452.585.551	103
Nekratkoročna sredstva	412.427.964	405.240.457	102	421.332.909	414.412.047	102
Kratkoročna sredstva	36.055.254	32.018.000	113	45.658.536	38.173.504	120
Kapital	282.847.478	266.091.272	106	306.290.469	286.323.570	107
Nekratkoročne obveznosti z rezervacijami in dolgoročne pasivne časovne razmejitve	127.660.101	135.554.271	94	121.175.916	129.318.586	94
Kratkoročne obveznosti	37.975.639	35.612.914	107	39.525.060	36.943.395	107
Finančne obveznosti	121.896.953	138.202.764	88	111.866.534	128.146.556	87
Iz izkaza denarnih tokov
Izdatki za naložbe v nepremičnine, naprave in opremo, naložbene nepremičnine in neopredmetena sredstva	36.871.798	28.485.811	129	37.402.753	29.958.975	125
Kazalniki (v odstotkih)
Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS)	22,4 %	19,7 %	114	23,0 %	20,4 %	113
Čista dobičkonosnost kapitala (ROE)	10,5 %	10,4 %	101	10,9 %	10,7 %	103
Čista dobičkonosnost sredstev (ROA)	6,5 %	6,1 %	107	7,0 %	6,5 %	109
EBITDA marža	37,6 %	36,5 %	103	38,0 %	37,2 %	102
Finančne obveznosti/kapital	43,1 %	51,9 %	83	36,5 %	44,8 %	82
Neto finančna zadolženost/EBITDA	1,2	1,6	75	0,9	1,2	76
Stopnja dividendnosti osnovnega kapitala	22,5 %	3,8 %	588	22,5 %	3,8 %	588
Ladijski pretovor (v tonah)
Ladijski pretovor	20.711.872	18.965.351	109	20.711.872	18.965.351	109
Število zaposlenih
Število zaposlenih	852	824	103	1.040	1.009	103

¹ Dodana vrednost = čisti prihodki od prodaje + drugi prihodki – stroški blaga, materiala, storitev – drugi poslovni odhodki brez prevrednotovalnih poslovnih odhodkov.

Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) in dodana vrednost

Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) je v letu 2015 za 9,1 milijona evrov višji kot v letu 2014, in sicer kljub v letu 2015 pripoznanim slabitvam nepremičnin v pridobivanju v višini 1,2 milijona evrov. Dodana vrednost se je v letu 2015 povečala za 14,4 milijona evrov v primerjavi z letom 2014.

Sestava obveznosti do virov sredstev in neto finančna zadolženost/poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA)

Na dan 31. decembra 2015 je kapital Skupine Luka Koper znašal 306,3 milijona evrov, kar predstavlja 66 odstotkov bilančne vsote. Razmerje neto finančne zadolženosti glede na ustvarjeni EBITDA se je v letu 2015 znižalo in znaša 0,9 s čimer se je finančna moč Skupine Luka Koper dodatno povečala.

Čista dobičkonosnost kapitala (ROE) in čista dobičkonosnost sredstev (ROA)

V letu 2015 so na čisti poslovni izid Skupine Luka Koper vplivale tudi slabitve nepremičnin v pridobivanju in slabitve finančnih naložb, zato sta za zagotovitev primerljivosti izračunana prilagojena kazalnika čiste donosnosti kapitala in sredstev brez te finančne kategorije. Prilagoditve vključujejo tudi vplive na odložene davke. Prilagojeni kazalnik čiste dobičkonosnosti kapitala (ROE) in prilagojeni kazalnik čiste dobičkonosnosti sredstev (ROA) v letu 2015 sta višja tako od ROE in ROA, doseženih v letu 2015, kot od ROE in ROA iz leta 2014.

Čista dobičkonosnost sredstev (ROA) s prilagoditvijo

PREDSTAVITEV SKUPINE LUKA KOPER 2

ZGODOVINA DRUŽBE LUKA KOPER, D. D. 2.1

Zgodba o nastanku slovenskega "okna v svet", Luke Koper, sega v obdobje po drugi svetovni vojni in je povezana z iskanjem novih gospodarskih vsebin za razvoj tedaj obubožanega obalnega območja slovenske Istre. Zamisel o izgradnji trgovskega pristanišča pri takratnem državnem vodstvu v Jugoslaviji ni naletela na odobravanje. Zgolj pogumu in vztrajnosti prvotnih snovalcev in izvajalcev zamisli se lahko zahvalimo, da ima danes Slovenija lastno pristanišče mednarodnega pomena, ki ji zagotavlja vlogo pomembnega križišča svetovnih blagovnih tokov.

Petrinja, Gradnja Luke Koper in železniške proge Koper – Prešnica, 1999, str. 5

1. maja 1957 je bilo ustanovljeno podjetje Pristanišča Koper. V sedanje ime, Luka Koper, se je podjetje preimenovalo pet let kasneje. Leta 1958 je bila zaključena izgradnja prve, 135 metrov dolge operativne obale, kjer je decembra istega leta pristala prva prekooceanska ladja Gorica.

Ladja Gorica

Prvi obali je sledila izgradnja novih privezov s sočasno gradnjo infrastrukture in skladišč v zaledju obale. Promet je iz leta v leto skokovito naraščal, podjetje je preraslo lokalne in republiške meje, večal se je delež opravljenih storitev za partnerje s tranzitnih trgov. Obala takrat še ni bila povezana z železnico, naraščajočo količino pretovora pa je cesta komajda še prenesla. V želji, da bi pospešili izgradnjo železniške povezave - projekt pri takratnih oblasteh namreč ni imel podpore - je investitorstvo nad izgradnjo 31,4 km dolge enotirne železniške povezave od Prešnice do Kopra prevzela Luka Koper. Gradnja se je pričela leta 1964, zaključila pa tri leta kasneje.

Petrinja, Gradnja Luke Koper in železniške proge Koper – Prešnica, 1999, str. 52

Razvoj pristanišča skozi leta (1955, 1971, 2015)

Z železnico so se koprskemu pristanišču odprle nove razvojne možnosti, promet je naraščal in leta 1968 že presegel milijon ton. Sledilo je intenzivno investicijsko obdobje, zgrajen je bil prvi pomol, na katerem je nastal kontejnerski terminal, nato še drugi pomol, nova skladišča, nabavljeni sta bila nova oprema in moderna tehnologija. Leta 1989 je bilo z ladij razloženo in nanje naloženo že prek pet milijonov ton blaga. Sledilo je obdobje političnih in gospodarskih sprememb, Slovenija se je osamosvojila. Postopoma je dotedanji promet iz jugoslovanskih republik nadomestil tisti s srednjeevropskih trgov. Leta 1996 je bila družba po zaključenem procesu lastninskega preoblikovanja vpisana v sodni register kot delniška družba. Država je postala njena 51-odstotna lastnica, pri čemer so 49 odstotkov predstavljale prednostne participativne delnice z omejeno glasovalno pravico, 2 odstotka pa navadne delnice. Še isto leto se je delnica z oznako LKPG prvič uvrstila v borzno kotacijo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Ob 40-obletnici je družba za kakovostno izvajanje storitev pridobila certifikat kakovosti ISO9001, tri leta kasneje pa še okoljski certifikat ISO14001.

Leta 2000 je Luka Koper, d. d., od Republike Slovenija na osnovi pogodbe in proti plačilu prejela v najem vsa državna zemljišča in infrastrukturo. Leta 2001 je državni zbor sprejel Pomorski zakonik, ki je med drugim določal, da se koncesijo za vodenje koprskega pristanišča sklene z osebo javnega prava, ki na dan uveljavitve zakonika v pristanišču opravlja pristaniško dejavnost.

Leta 2002 je Vlada Republike Slovenije sprejela Uredbo o podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v koprskem tovornem pristanišču (Ur. l. RS, št. 103/02). V uredbo je zapisala, da se koncesijsko razmerje uredi po posebni pogodbi, vendar koncesija na podlagi te uredbe Luki Koper, d. d., ni bila nikoli podeljena.

V letu 2004, ko je Slovenija postala enakopravna članica Evropske unije, je koprsko pristanišče postalo uradna logistična vstopna točka za blago, namenjeno v Evropsko unijo. Tovorni dejavnosti je bila v letu 2005 dodana nova, tj. potniški promet, za kar je bilo v naslednjih letih urejeno tudi ustrezno pristajalno mesto. Leta 2007 je skupščina družbe 49 odstotkov prednostnih participativnih delnic države z omejeno glasovalno pravico preoblikovala v navadne delnice.

Država Slovenija je leta 2008 s koncesijsko pogodbo, sklenjeno na podlagi Uredbe o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču (Ur. l. RS, št. 71/2008), Luki Koper, d. d., podelila 35-letno koncesijo za opravljanje pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture na območju koprskega tovornega pristanišča, tri leta kasneje pa je z Državnim prostorskim načrtom za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet začrtala še Lukin prostorski razvoj. Posledice globalne gospodarske krize je Luka Koper, d. d., uspešno prebrodila in promet je po letu 2010 začel ponovno strmo naraščati. Strateški pomen transportne poti prek Kopra je leta 2013 priznala tudi Evropska unija, ki je koprsko pristanišče umestila v mediteranski in baltsko-jadranski evropski koridor.

Ladijski pretovor skozi zgodovino

Najpomembnejše prelomnice v razvoju pristanišča

	1957			Ustanovljeno je podjetje Pristanišča Koper
--	------	--	--	--------------------------------------------	--

• 1958 Na novozgrajenem prvem privezu pristane prva čezoceanska ladja Gorica
• 1962 Podjetje se preimenuje v Luko Koper
• 1963 Pristanišče pridobi status prostocarinske cone
• 1967 Luka Koper je z novozgrajeno progo priključena na evropsko železniško omrežje
• 1974 Vzpostavljena je prva redna kontejnerska linija za Sredozemlje
• 1979 Zgrajen je kontejnerski terminal
• 1984 Zgrajen je terminal za razsute tovore
• 1996 Ob zaključenem lastninskem preoblikovanju je Luka Koper v register vpisana kot delniška družba (država postane 51-odstotna lastnica družbe: 49 odstotkov je prednostnih participativnih delnic z omejeno glasovalno pravico in 2 odstotka navadnih delnic)
• 1996 Delnica Luke Koper (LKPG) prične kotirati na Ljubljanski borzi
• 1996 V uporabo je predan nov avtomobilski terminal
• 1997 Luka Koper pridobi certifikat ISO 9002
• 1999 Luka Koper pridobi okoljski certifikat ISO 14001
• 2000 Luka Koper z državo podpiše najemno pogodbo za operativne obale in zemljišča v lasti Republike Slovenije v koprskem pristanišču
• 2001 Državni zbor sprejme Pomorski zakonik
• 2002 Vlada Republike Slovenije z uredbo določi, da se koncesijo za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v koprskem tovornem pristanišču podeli družbi Luka Koper, d. d., vendar na podlagi te uredbe koncesija ni podeljena
• 2004 EU Luki Koper podeli status mejne kontrolne točke, t. i. BIP točke (Border Inspection Point)
• 2005 V pristanišču privežejo prvo potniško ladjo
• 2007 Leta 2007 skupščina družbe Luka Koper, d. d., 49 odstotkov prednostnih participativnih delnic države z omejeno glasovalno pravico preoblikuje v navadne delnice
• 2008 Država Luki Koper, d. d., na podlagi Uredbe o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču (Ur. l. RS, št. 71/2008) podeli 35-letno koncesijo za opravljanje pristaniške dejavnosti v koprskem pristanišču
• 2010 Vzpostavljen je evropski sistem okoljevarstvenega vodenja podjetja EMAS
• 2011 Sprejet je državni prostorski načrt za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru
• 2013 EU umesti Luko Koper v mediteranski in baltsko-jadranski koridor
• 2015 Dosežen je rekordni letni pretovor 20 milijonov ton blaga

V vseh teh letih je Luka Koper, d. d., sama gradila in vlagala v pristaniško infrastrukturo, v pomole, skladišča in opremo, brez državne pomoči.

OSEBNA IZKAZNICA DRUŽBE LUKA KOPER, D. D., NA DAN 15. APRILA 2016 2.2

Ime družbe	Luka Koper, pristaniški in logistični sistem, delniška družba
Skrajšano ime družbe	Luka Koper, d. d.
Sedež družbe	Vojkovo nabrežje 38, Koper
	Telefon: 05 66 56 100
	Faks: 05 63 95 020
	Elektronska pošta: portkoper@luka-kp.si
	Spletna stran: www.luka-kp.si
Vpis v sodni register	Okrožno sodišče v Kopru pod vložno številko 066/10032200
Matična številka	5144353000
Davčna številka	SI 89190033
Osnovni kapital družbe	58.420.964,78 evra
Število delnic	14.000.000 navadnih kosovnih delnic
Kotacija delnic	Prva kotacija Ljubljanske borze
Oznaka delnice	LKPG
Predsednik uprave	Dragomir Matić
Član uprave	Andraž Novak
Član uprave	Irena Vincek
Član uprave – delavski direktor	Stojan Čepar
Predsednica nadzornega sveta	dr. Alenka Žnidaršič Kranjc
Osnovna dejavnost družbe	Storitveno podjetje; pristaniški in logistični sistem
Dejavnosti v Skupini Luka Koper	Različne storitvene dejavnosti

ORGANIZIRANOST SKUPINE LUKA KOPER 2.3

V Skupino Luka Koper so povezane družbe, ki z različnimi storitvami zaokrožajo celovito ponudbo pristanišča. Poleg obvladujoče družbe Luka Koper, d. d., so Skupino Luka Koper na dan 31. decembra 2015 sestavljale tudi odvisne družbe ter skupaj obvladovane in pridružene družbe² .

Skupina Luka Koper na dan 31. decembra 2015

• Luka Koper, d. d.
• Luka Koper INPO, d. o. o., 100 %
• Adria Terminali, d. o. o., 100 %
• Luka Koper Pristan, d. o. o., 100 %
• Logis Nova, d. o. o., 100 %
• Adria Investicije, d. o. o., 100 %
• TOC, d. o. o., 68,13 %
• Adria Transport, d. o. o., 50 %
• Adria-Tow, d. o. o., 50 %
• Adriafin, d. o. o., 50 %
• Avtoservis, d. o. o., 49 %
• Golf Istra, d. o. o. v stečaju, 20 % (v stečajnem postopku z dne 9. oktobra 2014)

O spremembah v okviru odvisnih, skupaj obvladovanih in pridruženih družb podrobneje poročamo v konsolidiranem računovodskem poročilu v 6. poglavju: Sestava Skupine Luka Koper.

17

DEJAVNOSTI SKUPINE LUKA KOPER 2.4

Luka Koper je edino večnamensko slovensko pristanišče in zato izjemnega pomena za državo, saj s svojim delovanjem vpliva na razvoj slovenskega gospodarstva in logistike v tem delu Evrope. Pristanišče obsega celovit vodni in priobalni prostor, v katerem se opravljajo pristaniške dejavnosti, ki so namenjene tovornemu prometu, in dejavnosti, ki so namenjene potniškemu prometu.

Osnovna dejavnost pristanišča je pretovor in skladiščenje vseh vrst blaga ter vrsta dopolnilnih storitev na blagu in drugih storitev, kar strankam zagotavlja celovito logistično podporo. Luka Koper, d. d., si je zastavila ambiciozen cilj, da bi hkrati zadovoljila želje kupcev, lastnikov družbe in zaposlenih v podjetju. Pristanišče je mejna vstopna točka za Evropsko unijo in ima status proste cone tipa I. Luka Koper, d. d., ima status pooblaščenega gospodarskega subjekta, certifikat AEO pa potrjuje, da je prostocarinska cona varno območje z najnižjo stopnjo tveganja za blago, ki potuje prek koprskega pristanišča.

Luka Koper, d. d., je leta 2008 z državo sklenila Koncesijsko pogodbo za opravljanje pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture na območju koprskega tovornega pristanišča. Koncesijska pogodba je bila sklenjena za obdobje 35 let, kakor določa Pomorski zakonik. Dogovorjena koncesijska dajatev znaša 3,5 odstotka poslovnih prihodkov od prodaje družbe, iz katerih so izločeni prihodki od pristaniških pristojbin. V koncesijsko dajatev so vključene tudi vodna pravica, vodne takse in druge dajatve, povezane z uporabo morja, ki pripada Republiki Sloveniji. Celotno koncesijsko dajatev Luka Koper, d. d., plačuje Republiki Sloveniji, ki nato polovico zneska nameni lokalnim skupnostim, Mestni občini Koper in od 1. januarja 2015 tudi Občini Ankaran.

Pristaniška in logistična dejavnost

Za izvajanje osnovne pristaniške dejavnosti pretovora in skladiščenja imamo dvanajst specializiranih terminalov, ki so organizirani glede na blago oziroma tovor, ki ga sprejemajo:

• terminal za generalne tovore,
• terminal za les,
• terminal za hlajene tovore,
• terminal za živino,
• kontejnerski terminal,
• terminal za avtomobile in RO-RO,
• terminal za tekoče tovore,
• terminal za razsute tovore,
• terminal za sipke tovore,
• terminal za glinico,
• terminal silos,
• potniški terminal.

Vsak terminal ima svoje značilnosti, ki jih določajo za blago specifični delovni proces, tehnološki postopki in tehnologija. Terminali so združeni v šest profitnih centrov. Strankam poleg tega skupaj s poslovnimi partnerji nudimo široko paleto dodatnih storitev, s katerimi povečujemo vrednost blaga. Podrobno so terminali opisani na spletni strani https://luka-kp.si/slo/terminali-191.

Območje pristanišča obsega 270 hektarjev kopenskih površin, ki zajemajo 48,4 hektarja pokritih skladišč in 111 hektarjev odprtih skladiščnih površin. Ob 179 hektarjih morske površine in 3.282 metrih obale je 28 ladijskih privezov. Storitve logistične dejavnosti obsegajo:

• storitve zbirnega in distribucijskega centra za vse blagovne skupine,
• storitve na blagu (sortiranje, paletiranje, vzorčenje, zaščita, označevanje, tehtanje, čiščenje in drugo), ki se vzporedno z razvojem transportne panoge in potreb naročnikov nadgrajujejo,
• upravljanje območja pristanišča,
• integrirane logistične rešitve.

Območje pristanišča obsega 270 hektarjev kopenskih površin, ki zajemajo 48,4 hektarja pokritih skladišč in 111 hektarjev odprtih skladiščnih površin.

Storitve posameznih terminalov dopolnjujejo družbe Luka Koper INPO, d. o. o., Adria-Tow, d. o. o., in Adria Transport, d. o. o., kar omogoča hitro prilagajanje potrebam kupcev. Družba Luka Koper INPO, d. o. o, opravlja storitve maritimne dejavnosti, to je privez in odvez ladij ter poglabljanje morskega dna, poleg tega upravlja kamionski terminal, ki je namenjen parkiranju tovornjakov za čas, ki je potreben, da voznik uredi vso zahtevano dokumentacijo za vstop na območje Luke Koper. Družba Adria-Tow, d. o. o., s petimi sodobnimi vlačilci opravlja dejavnost vleke ladij, ladijske oskrbe, reševanja in pomoči plovilom v koprskem pristanišču. Adria Transport, d. o. o., pa skrbi za vzpostavitev učinkovite logistične poti med koprskim pristaniščem in njegovim zaledjem ter zagotavlja večji obseg železniških prevozov iz pristanišča in vanj.

Izvajanje gospodarske javne službe

Družba Luka Koper, d. d., skladno s Koncesijsko pogodbo za opravljanje pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture na območju koprskega tovornega pristanišča, ki je bila sklenjena septembra 2008 za obdobje 35. let, trajno in nepretrgoma izvaja gospodarsko javno službo vzdrževanja pristaniške infrastrukture namenjene za javni promet.

Druge dejavnosti

Poleg osnovne, pristaniške dejavnosti delovanje Skupine Luka Koper zaokrožujejo številne podporne dejavnosti.

Dejavnost podpornih storitev

Družba Luka Koper INPO, d. o. o., v okviru podpornih storitev opravlja storitve vzdrževanja ter storitve komunalnih dejavnosti. Ob tem ostaja podjetje kot celota zvesto svojemu izvornemu poslanstvu, ki je poleg uspešnega tržnega poslovanja tudi zaposlovanje in usposabljanje invalidov. Zato uvajajo in razvijajo predvsem poslovne programe, ki so tržno zanimivi, hkrati pa taki, da jim invalidi glede na svoje delovne zmožnosti lahko sledijo. Storitve izvajajo na najvišji kakovostni ravni, kar potrjuje certifikat ISO 9001, za odgovoren odnos do okolja pa so prejeli certifikat ISO 14001.

Od 1. januarja 2006 dalje opravlja družba Luka Koper INPO, d. o. o, javno dejavnost izvajanja gospodarske javne službe zbiranja odpadkov s plovil, skladno s koncesijsko pogodbo na podlagi prvega odstavka 26. člena Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja državne gospodarske javne službe zbiranja odpadkov s plovil (Ur. l. RS, št. 59/2005). Sprva je to službo podjetje opravljalo na podlagi pooblastila matične družbe kot upravljavca koprskega pristanišča, po sklenitvi koncesijske pogodbe med Republiko Slovenijo in Luko Koper, d. d., leta 2008, pa jo opravlja na podlagi nove pogodbe.

Gostinska dejavnost

Luka Koper Pristan, d. o. o., ponuja hotelirske, namestitvene, gostinske in kongresne storitve ter skrbi za organizacijo raznovrstnih dogodkov. Družba upravlja tudi z domom v Prisojah, ki je postal študentski dom in pridobil subvencijo države.

Dejavnost kontrole kakovosti

Družba TOC, tehnološko okoljski in logistični center, d. o. o., je tržno usmerjeno podjetje, ki opravlja storitve s področja tehnoloških in ekoloških raziskav ter zagotavljanja kakovosti. V centru se izvajajo raziskovalne dejavnosti, tehnološke raziskave s področja inženirstva in tehnologije s posebnim poudarkom na obnovljivih virih energije, predelavi odpadkov, tehnologiji pridobivanja naravnih zdravilnih učinkovin ter ekologije morja. Delovanje je usmerjeno v raziskave in razvoj tržno usmerjenih projektov, njegovo delovanje pa je med drugim namenjeno tudi nudenju pomoči malim in srednje velikim podjetjem, ki nimajo lastnega razvojnega in tehnološkega kadra oziroma ustrezne opreme. Področje preizkušanja obsega laboratorijske analize tekočih goriv, plinov, kemikalij in vode.

Zaledna logistična dejavnost

Sežana

Luka Koper, d. d., ima v Sežani v lasti:

• nepremičnine na območju delujočega terminala, ki jih upravlja družba Adria Terminali, d. o. o., (v 100-odstotni lasti Luke Koper, d. d.),
• nepremičnine v neposredni bližini delujočega terminala, ki niso v funkciji.

Družba Adria Terminali, d. o. o., upravlja kopenski logistični terminal v Sežani. Poslovanje je posvečeno pretovoru in skladiščenju različnih vrst blaga, predvsem generalnim tovorom z železovimi proizvodi in lesnimi peleti ter zbirniki in klasičnemu pretovoru v kontejnerskem prometu. Terminal je dobro povezan tako z železniškimi kot s cestnimi prevozi. Terminal, ki razpolaga s skoraj 50.000 m2 skladiščnih površin in mehanizacijo za pretovarjanje blaga, je dobro povezan tako z železniško kot s cestno infrastrukturo. Družba Adria Terminali, d. o. o., deluje v vlogi upravljavca kopenskega terminala, hkrati pa si prizadeva pritegniti blagovne tokove v kopenskem prometu z območij tržišč srednje in vzhodne Evrope. Kljub strateški lokaciji terminala, ki se nahaja v zaledju dveh pomembnih severnojadranskih pristanišč, Kopra in Trsta, se njegova funkcija ni razvila v podporo prekomorski logistiki. Čeprav je bilo poslovanje terminala v prvih letih v okviru Skupine Luka Koper slabo, se je v zadnjih dveh letih popravilo.

Prekmurje

Za odkup zemljišč na območju prvotno predvidenega logističnega centra v občini Beltinci je bila leta 2008 ustanovljena projektna družba Logis Nova, d. o. o. Junija leta 2014 so bili z vpisom v sodni register končani vsi postopki dokapitalizacije družbe z lastniškimi vložki v zemljiške parcele, izpeljani so bili torej vsi načrtovani postopki odkupa kmetijskih zemljišč in lastniška konsolidacija zaključena. Družba je odtlej v 100-odstotni lasti Luke Koper, d. d. Razpolaga s 64,9 hektarja zemljišč, od katerih se v času, ko projekt izgradnje logističnega centra stoji, vsa kmetijska zemljišča obdelujejo. Del zemljišč obdeluje družba sama s pomočjo podizvajalcev, del pa nekateri od prejšnjih lastnikov, ki imajo zemljišča v zakupu.

POSLOVNA STRATEGIJA RAZVOJA 3

RAZVOJNA POT ZAČRTANA Z NOVIMI STRATEŠKIMI DOKUMENTI 3.1

Z letom 2015 so veljavni strateški dokumenti Skupine in družbe Luka Koper, d. d., potekli, zato so bili sprejeti tri novi, ki nakazujejo in načrtujejo ključne razvojne prioritete do leta 2020 ter poudarke do leta 2030:

• Strateški poslovni načrt družbe in Skupine Luka Koper za obdobje 2016 2020,
• Poslovna strategija družbe in Skupine Luka Koper do leta 2030 in
• Strateški načrt do leta 2020 z usmeritvami do leta 2030, t.i. Masterplan.

Ob pripravi dokumentov je bila narejena analiza notranjega in zunanjega poslovnega okolja, preverili so se trendi panoge in makroekonomska pričakovanja, z uveljavljenimi orodji strateškega načrtovanja so bili začrtani cilji bodočega poslovanja.

Nedvomno so preteklo obdobje pomembno zaznamovale naslednje poslovne okoliščine:

• prebujanje iz obdobja recesije in oživljanje nekaterih trgov, kljub še vedno tveganim globalnim političnim razmeram, ki močno določajo delovanje panoge,
• preoblikovanje blagovnih tokov ter vzpostavljanje novih globalnih partnerstev v logistiki, saj si glavni akterji prizadevajo racionalizirati stroške vzdolž oskrbovalnih verig,
• omejeno investiranje tako zaradi visoke zadolženosti in preteklih manj uspešnih projektov izven osnovne dejavnosti pristanišča kot tudi zaradi nestabilnih razmer na trgu,
• uspešna rast pretovora je privedla do skorajšnje zapolnitve obstoječih zmogljivosti,
• nestabilne politične razmere, ki ne nudijo podpore širšim razvojnim projektom ter spodbujajo stalne špekulacije o načinu upravljanja pristanišča,
• ukrepi v smeri izboljšanja poslovanja so omogočili tudi pomembno razdolževanje družbe.

V bodoče je pričakovati:

• nadaljevanje trenda kontejnerizacije blaga ter posledično rasti kontejnerskega prometa, zlasti na račun razvite mreže rednih železniških povezav do vseh zalednih tržišč, vključenosti v redne direktne ladijske servise iz Daljnega vzhoda ter priznanih zanesljivih pristaniških storitev,
• krepitev avtomobilskega pretovora na račun oživljanja gospodarstev v zaledju in njihove prekomorske izmenjave, pri čemer ima Koper zaradi preteklih izkušenj in rezultatov ključno vlogo na transportni poti v tem delu Evrope,
• stabilne blagovne tokove tradicionalnih blagovnih skupin sipki in tekoči tovori ter potencialne novosti z alternativnimi energenti,
• okrepljeno dejavnost praznjenja in polnjena kontejnerjev kot posledica povečanega kontejnerskega pretovora, kar bo zahtevalo dodatne skladiščne zmogljivosti za generalno blago,
• da bodo z namenom zmanjševanja stroškov in izboljšanja logistike ladjarji in drugi logisti iskali rešitve za večje ladje, daljše vlake, standardizacijo procesov, tehnološke novosti v smeri zanesljivosti in zelene logistike ipd., čemur bo potrebno prilagajati infrastrukturne in procesne zahteve v pristanišču, s poudarkom tudi na rešitvah, ki vključujejo javno povezovalno infrastrukturo,
• nadaljevanje dogovorov glede projekta drugega tira Koper–Divača, kjer ostaja vrsta ključnih strateških neznank, saj pristojni v Republiki Sloveniji še vedno niso določili časovnice izvedbe projekta in s tem zagotovitve dodatnih zmogljivosti ob enotirni progi, ki povezuje pristanišče z notranjostjo države,
• okrepitev konkurence, ki pospešeno investira v dodatne zmogljivosti in nadgradnjo celovitih storitev tudi na javni povezovalni infrastrukturi, ki se bodo posvečale učinkovitemu delovanju konkurenčnih transportnih poti,
• čedalje večji poudarek na okoljske in energetske teme, predvsem z oskrbo delovanja pristanišč z alternativnimi energenti, kar spodbuja tudi politika EU,
• nadaljevanje družbene odgovornosti ter sožitja z lokalno skupnostjo, kjer se družba sooča z novim momentom vzpostavljanja konstruktivnega dialoga z dvema občinama: Mestno občino Koper in Občino Ankaran.

Sedanje ozko grlo enotirne proge na relaciji Koper–Divača določa tudi smiselnost vlaganj v pristaniške zmogljivosti, zato sta v strateških dokumentih opredeljena dva scenarija: razvojni z drugim tirom in alternativni brez drugega tira. Do leta 2020 sta scenarija enaka in predvidevata izpeljavo že začetih razvojnih naložb v povečevanje pristaniških zmogljivosti, in sicer v:

• nadgradnjo kontejnerskega terminala z bistvenim posegom podaljšanja južnega dela prvega pomola,
• izgradnjo novega veza, povečanje skladiščnih površin in vzpostavitev ostale infrastrukture za pretovor avtomobilov v tretjem bazenu,
• nova zaprta skladišča za tekoče, sipke in generalne tovore na drugem pomolu,
• ureditev novih vhodov (Bertoki, Sermin) z namenom razbremenitve prometa in povečanja pretočnosti pristanišča,
• nadgradnja priveznih mest v drugem bazenu.

Nadgradnja kontejnerskega terminala na pomolu I Večnamensko skladišče za tekoče, sipke in generalne tovore

Do leta 2020 bo za uresničitev novih pristaniških zmogljivosti po sedanjih ocenah namenjenih 300 milijonov evrov naložb. Pri tem je bil zastavljen cilj črpanja evropskih sredstev v višini 20 milijonov evrov, kar bo velik izziv glede na veliko konkurenco drugih evropskih pristanišč in omejenost kohezijske ovojnice za Slovenijo. Pričakuje se, da bodo pristaniške zmogljivosti, ki so trenutno zasedene že več kot 80-odstotno, z novimi naložbami zadostovale za povečanje pretovora do leta 2020 za 17 odstotkov v primerjavi z letom 2015 in tako presegle 24,3 milijona ton skupnega prometa. Pri tem bo največji poudarek na področju kontejnerjev, kjer se v letu 2020 načrtuje prek 1 milijon TEU (kontejnerskih enot), kar pomeni več kot 30-odstotno povečanje glede na leto 2015. Velika rast je načrtovana tudi za avtomobilski promet; tu se v letu 2020 zasleduje cilj pretovora 850.000 vozil oziroma 40-odstotno povečanje glede na leto 2015. Pričakuje se, da bo z rastjo prometa poslovanje čedalje bolj usmerjeno na tuja tržišča in odvisno od tujih globalnih logističnih družb ter multinacionalk. V letu 2020 družba Luka Koper, d. d., načrtuje čiste prihodke od prodaje v višini 218 milijonov evrov, EBITDA marža je načrtovana v višini 39 odstotkov, ROE pa v višini 10 odstotkov. Neto finančna zadolženost/EBITDA bo <3.

Luka Koper se zaveda da so lahko posledice za poslovanje pristanišča in družbe v primeru neustreznih in nepravočasnih pozitivnih rešitev na področju železniškega prometa zelo hude in lahko dolgoročno dokončno zaznamujejo delovanje pristaniške dejavnosti v Kopru. Do leta 2030 je tako po alternativnem scenariju nakazana stagnacija oziroma zapolnitev pristaniških zmogljivosti z ocenjenim letnim pretovorom približno 27 milijonov ton. V primeru razvojnega scenarija se ta promet lahko poveča tudi prek 33 milijonov ton na letni ravni, kar bi vodilo v dodatno rast prometa. Kljub temu, da pristanišče ohranja večnamenski značaj in pretovarja različne vrste blaga na specializiranih terminalih, imajo kontejnerji in avtomobili prioriteto. Z namenom pospeševanja lokalnega gospodarstva in podpore turistični ponudbi države se bo družba še naprej posvečala tudi potniškemu prometu. Družba se bo primarno osredotočala na pristaniško dejavnost v Kopru ter si prizadevala odprodati nestrateške naložbe.

3.2 VIZIJA, POSLANSTVO, STRATEŠKE USMERITVE

Vizija:

Luka Koper vodilni pristaniški sistem za globalne logistične rešitve držav srednje in vzhodne Evrope.

Poslanstvo:

Z zanesljivo in razvito pristaniško ponudbo podpiramo globalne logistične rešitve do osrčja Evrope skladno s potrebami gospodarstva in najzahtevnejših kupcev.

5 strateških usmeritev:

Prilagodljiv, sodoben in konkurenčen pristaniški ponudnik

Realizacija prepoznanih tržnih potencialov z obvladovanjem tržišč in vzpostavljanjem partnerskih odnosov s kupci.

Zanesljiv in učinkovit izvajalec kakovostnih pristaniških storitev

Doseganje visoke operativne učinkovitosti z izboljšanjem produktivnosti procesov, sinergijami med terminali in optimalno rabo zmogljivosti.

Dolgoročno stabilen in uspešen poslovni sistem

Usklajenost med osnovno dejavnostjo in podpornimi funkcijami ter skrb za izboljšanje dobičkonosnosti produktov in rast premoženja.

Promotor celovitih logističnih rešitev

Skrb za povezovanje različnih členov v logistični verigi in pristaniški skupnosti z namenom oblikovanja integriranih transportih rešitev.

Skrben institucionalni deležnik trajnostnega razvoja

Zavzemanje za dolgoročno vzdržen razvoj naravnega in družbenega okolja ter podpora razvoju pristanišča v širšem regionalnem in mednarodnem prostoru.

ZNAČILNOSTI GOSPODARSKEGA OKOLJA V LETU 2015 3.3 LUKA KOPER JE

Leto 2015 je zaznamovala umirjena svetovna gospodarska aktivnost. Rast hitro rastočih trgov in gospodarstev v razvoju se je zmanjšala že peto leto zapored, medtem ko se je skromno okrevanje nadaljevalo v razvitih gospodarstvih. Na svetovno V PRETOVORU KONTEJNERJEV ŽE ŠESTO LETO ZAPORED OBDRŽALA PRIMAT MED SEVERNOJADRANSKIMI PRISTANIŠČI

gospodarstvo so vplivali trije dejavniki: postopno umirjanje in uravnoteženje gospodarske aktivnosti na Kitajskem, nižje cene energije in drugih surovin ter postopno zaostrovanje denarne politike v ZDA.

Kitajsko gospodarstvo je v letu 2015 raslo skladno s predvidevanji, vendar je bila upočasnitev uvoza in izvoza hitrejša od pričakovanega, kar se je delno odrazilo v šibkejših naložbah in šibkejši proizvodni dejavnosti. Ta razvoj je skupaj s tržnimi pomisleki o prihodnjem razvoju kitajskega gospodarstva vplival na druga gospodarstva tako prek trgovskih poti in šibkejših cen surovin kot tudi v obliki zmanjšanja zaupanja in povečane negotovosti na finančnih trgih.

Od septembra 2015 dalje so se občutno zmanjšale cene nafte, kar je vplivalo na finančni položaj izvoznikov goriva in na naložbe v dejavnosti pridobivanja nafte in plina.

Finančne razmere v razvitih gospodarstvih so bile v letu 2015 še vedno zelo prilagodljive. Možnosti za postopno povečanje politike obrestnih mer v ZDA in finančna nestanovitnost glede rasti na trgu so prispevali k zaostrenim zunanjim finančnim pogojem, upadu kapitalskih tokov ter padcu valut v mnogih nastajajočih tržnih gospodarstvih.³

RAST KONTEJNERSKEGA PRETOVORA

V svetu se je v letu 2015 nadaljevala rast kontejnerskega pretovora, v Evropi predvsem v severnojadranskih lukah.

³ Vir: World Economic Outlook: Subdued Demand, Diminished Prospects. Update January 2016. Washington. International Monetary Fund. URL: http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2016/update/01/ Vir: Ekonomsko ogledalo. Januar 2016. Ljubljana. Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj.

SEVERNOJADRANSKA PRISTANIŠČA	2015	2014	Indeks 2015/2014
Koper	790.734	674.029	117
Benetke	560.301	456.068	123
Trst	501.268	506.011	99
Ravena	244.813	222.548	110
Reka	200.102	192.004	104

Ladijski pretovor kontejnerjev pristanišč severnega Jadrana v TEU po pristaniščih⁴

Pretovor so v letu 2015 povečale vse severnojadranske luke razen Trsta, kjer je pretovor kontejnerjev padel za 1 odstotek primerjalno z letom 2014. Največjo rast pretovora kontejnerjev v letu 2015 so zabeležile Benetke, in sicer 23-odstotno.

V letu 2015 je prišlo do ustanovitve globalnih alians med večjimi svetovnimi ladjarji, kot so 2M, ki jo sestavljata Maersk in MSC, Ocean3, ki jo sestavljajo CMA CGM, UASC in CSCL, ter CKYHE, ki jo sestavljajo Evergreen, MOL, Hanyin, K Line, Cosco in Yang Ming. Z združevanjem v alianse želijo ladjarji doseči večjo stroškovno učinkovitost na enoto prepeljanega tovora, saj se srečujejo z velikimi operativnimi stroški in neizkoriščenim ladijskim prostorom ter nizkimi ladijskimi vozninami. Tudi v bodoče se lahko pričakuje konsolidacijo ladijskih servisov, saj bodo ladjarji s ciljem optimizacije stroškov čedalje bolj sodelovali med seboj.

Nadaljuje se trend naročanja in dobav kontejnerskih ladij s kapacitetami 20.000 TEU in več, kar bo še povečalo ladijski prostor v naslednjih nekaj letih. To pomeni, da bodo manjše ladje do 14.000 TEU premeščene na manj obremenjene povezave (npr. Azija–Mediteran) in tako redno plule tudi v koprsko pristanišče.

Trendu ladjarjev sledi tudi Luka Koper, d. d., saj je bilo v letu 2015 zaključeno poglabljanje prvega bazena in vplovne poti na koto -15 metrov, poleg tega pa so bila naročena tudi nova, zmogljivejša obalna dvigala super post-panamax, kar bo omogočalo sprejem ladij velikosti do 20.000 TEU.

Rast kontejnerskega pretovora je pričakovana tudi v letu 2016, tako v svetu kot v severnojadranskih lukah. Ravno tako se bo družba tudi v bodoče trudila pridobivati dodatne kontejnerske ladjarje in nove ladijske linije, vpeljati več direktnih kontejnerskih linij in ohraniti primat v severnem Jadranu.⁵

Od treh najpomembnejših pristanišč severne Evrope sta v letu 2015 tako Rotterdam kot Hamburg doživela padec pretovora kontejnerjev v primerjavi z letom prej.

⁴ Vir: Spletne strani omenjenih pristanišč in podatki NAPA

⁵ Vir: World Maritime News. URL:http://worldmaritimenews.com.

V letu 2015 je dvajset največjih kontejnerskih pristanišč v Evropi zabeležilo povprečen padec pretovora TEU za 2,6 odstotka6 .

SEVERNOEVROPSKA PRISTANIŠČA	2015	2014	Indeks 2015/2014
Rotterdam	12.234.535	12.297.570	99
Antwerpen	9.653.511	8.977.738	108
Hamburg	8.870.000	9.728.684	91

Ladijski pretovor kontejnerjev najpomembnejših treh pristanišč severne Evrope v TEU po pristaniščih7

Upad kontejnerskega pretovora v Hamburgu je predvsem posledica manjšega obsega pretovora s Kitajsko, Rusijo in Poljsko. Kontejnerski promet z Malezijo, Indijo, Združenimi arabskimi emirati in Mehiko se je, po drugi strani, sicer povečal, vendar ne dovolj za nadomestitev omenjenega upada. Ker je težko oceniti verjetni potek razvoja zunanje trgovine na ključnih trgih, je tudi težko napovedati, kakšno bo poslovanje pristanišča v letu 2016. Pričakuje se vsaj ohranitev prometa iz leta 2015.

Rotterdam po količini pretovora še naprej ohranja vodilni položaj med evropskimi kontejnerskimi pristanišči, četudi je bilo v letu 2015 tam pretovorjenih 12,2 milijona TEU za 4 odstotke manj od pretovora v letu 2014. To pristanišče je velikega pomena za regijo in Nizozemsko. Do leta 2030 si je postavilo ambiciozne cilje, ki jih bo skušalo doseči tudi v primeru spremenjenih okoliščin, in sicer s prilagoditvijo nanje.

RAST PRETOVORA AVTOMOBILOV

Po podatkih Evropskega združenja proizvajalcev avtomobilov ACEA⁸ (European Automobile Manufacturers Association) je bila na področju Evropske unije po šestih letih upada v letu 2015 drugo leto zapored zabeležena rast prodaje novih avtomobilov. Evropska unija proizvede kar 21 odstotkov celotne svetovne količine novih avtomobilov. Tudi zaradi tega si v Luki Koper v bodoče obetamo nadaljnje povečevanje pretovora avtomobilov prek Kopra, kar še posebno velja za izvozno smer. Med avtomobilskimi proizvajalci so na evropskem trgu vsi proizvajalci beležili rast prodaje.

V letu 2015 se je proizvodnja vozil v Evropski uniji povečala za 6,8 odstotka. Evropska unija je največ avtomobilov izvozila v ZDA (+25,5 odstotka), Turčijo (+61,4 odstotka) in na Kitajsko (–19,8 odstotka).

⁶ Vir: Alphaliner. URL: http://www.alphaliner.com

⁷ Vir: Spletne strani omenjenih pristanišč.

⁸ Vir: ACEA – European Automobile Manufacturers Association. URL: http://www.acea.be.

Na ravni Evropske unije se je v letu 2015 nadaljevala strma rast prodaje novih avtomobilov. 13,7 milijona na novo registriranih avtomobilov pomeni, da je bilo v letu 2015 preseženo število registracij iz leta 2010, medtem ko ostaja 15,5 milijona na novo registriranih vozil iz leta 2007 trenutno nedosegljiv rezultat.

Ladijski pretovor avtomobilov petih največjih sredozemskih pristanišč po pristaniščih9

SREDOZEMSKA PRISTANIŠČA	2015	2014	Indeks 2015/2014
Barcelona	881.690	650.861	135
Valencia	607.547	417.497	146
Koper	607.326	518.893	117
Livorno	475.018	388.031	122
Pirej	341.386	359.665	95

V sredozemskem prostoru pri pretovoru avtomobilov ohranja primat Barcelona, največjo rast pa je v letu 2015 beležila Valencia.

Ladijski pretovor avtomobilov treh največjih pristanišč severne Evrope po pristaniščih

SEVERNOEVROPSKA PRISTANIŠČA	2015	2014	Indeks 2015/2014
Zeebrugge	2.427.950	2.200.422	110
Bremerhaven	2.263.000	2.195.000	103
Emden	1.407.570	1.309.306	108

V letih 2011 do 2013 je imel primat pri pretovoru avtomobilov v evropskem prostoru Bremerhaven, mesto vodilnega pristanišča pa je leta 2014 prevzel Zeebrugge.

⁹ Vir: Automotive Logistics - Finished Vehicle Logistics Magazine URL: http://auatomotivelogistics.media/finished-vehiclelogistics/2015-european-ports-survey-rising-volume-and-risky-conditions

NAPOVEDI MAKROEKONOMSKEGA OKOLJA V LETU 2016 3.4

Mednarodni denarni sklad (IMF)10 je oktobra 2015 za leto 2015 napovedal 3,1-odstotno svetovno gospodarsko rast, v letu 2016 pa naj bi rast svetovnega gospodarstva znašala 3,6 odstotka. V popravku poročila, objavljenem januarja 2016, so napoved za leto 2016 znižali na 3,4 odstotka11. Predvideno je počasnejše okrevanje svetovnega gospodarstva, zlasti hitro rastočih trgov in gospodarstev v razvoju.

V razvitih gospodarstvih je pričakovati, da se bo skromno in neenakomerno okrevanje nadaljevalo, okrevanje hitro rastočih trgov in gospodarstev v razvoju pa naj bi bilo zelo različno in bo v mnogih primerih predstavljalo izziv. Umirjanje in uravnoteženje kitajskega gospodarstva, nižje cene surovin in napetosti v nekaterih velikih nastajajočih tržnih gospodarstvih bo še naprej vplivalo na rast v letu 2016 in 2017. Predvidena rast v prihodnjih dveh letih, kljub upočasnitvi rasti na Kitajskem, vpliva na napovedi o postopnem izboljšanju stopnje rasti v državah, ki so trenutno v ekonomski stiski, zlasti Brazilije, Rusije in nekaterih držav na Bližnjem vzhodu, čeprav bi predvideno okrevanje lahko zavrli novi gospodarski ali politični pretresi.

Tveganja, ki bodo vplivala na svetovno rast, bodo povezana s stalnimi prilagoditvami v svetovnem gospodarstvu: splošna upočasnitev rasti v nastajajočih tržnih gospodarstvih, uravnoteženje kitajskega gospodarstva, nižje cene surovin in postopen izhod iz izredno prilagodljivih denarnih razmer v Združenih državah Amerike. Če se gospodarstva ne bodo uspešno spopadla s temi ključnimi izzivi, lahko globalna rast iztiri.

V razvitih državah naj bi gospodarska rast v letu 2016 znašala 2,1 odstotka, ravno tako v letu 2017.

Območje evra ni v tako slabem položaju kot prejšnja leta, zato Mednarodni denarni sklad zanj za leto 2016 napoveduje 1,7-odstotno rast.

Države v razvoju in hitro rastoči trgi bodo v letu 2016 dosegli 4,3-odstotno rast. Rusiji zaradi sankcij in padanja cen nafte Mednarodni denarni sklad v letu 2016 napoveduje 1-odstotno krčenje BDP, Kitajska rast pa naj bi se v letu 2016 upočasnila na 6,3 odstotka. Kitajska je sredi velike preobrazbe domačega gospodarstva iz izvozno naravnanega na gospodarstvo z močnejšim domačim povpraševanjem. S tem prihaja tudi neizogibno upočasnjevanje hitre gospodarske rasti.

¹⁰ Vir: World Economic Outlook: Uncertainty, Complex Forces Weigh on Global Growth. October 2015. Washington. International Monetary Fund.

¹¹ Vir: World Economic Outlook: Subdued Demand, Diminished Prospects. Update January 2016. Washington. International Monetary Fund. URL: http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2016/update/01/

Po podatkih Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj12 lahko v letu 2016 v Sloveniji pričakujemo 2,3-odstotno gospodarsko rast. Ključna tveganja glede gospodarskih razmer v letu 2016 ostajajo povezana z mednarodnim in domačim okoljem, in sicer z možnostjo upočasnitve rasti v naših najpomembnejših gospodarskih partnericah, s cenovnimi gibanji na naftnih trgih, pogoji za investiranje v Sloveniji ter previdnostjo ekonomskih subjektov pri odločitvah o trošenju, tako zasebnem kot investicijskem.

Ob nadaljnji rasti tujega povpraševanja ter izboljševanju konkurenčnosti slovenskega gospodarstva bo izvoz ostal glavni dejavnik rasti bruto domačega proizvoda v Sloveniji. Okrepile se bodo tudi skupne investicije, predvsem zaradi povečanja javnih investicij v povezavi s črpanjem sredstev Evropske unije pred iztekom prejšnje finančne perspektive. Skladno s pričakovanji se izboljšujejo tudi razmere na trgu dela.

DRŽAVA	OCENA 2015	NAPOVED 2016	SPREMEMBA 2016/2015
Evrsko območje	1,6	1,7	0,1
Slovenija	2,5	1,8	-0,7
Italija	0,8	1,4	0,6
Nemčija	1,7	1,8	0,1
Avstrija	0,7	1,7	1,0
Madžarska	2,7	2,1	-0,6
Slovaška	3,5	3,2	-0,3
Češka	4,5	2,3	-2,2

Rast realnega bruto domačega proizvoda po pomembnejših zalednih trgih (v odstotkih)¹³

V letu 2016 in v naslednjih letih bodo gospodarske politike držav, ki predstavljajo ključne zaledne trge za Skupino Luka Koper, naslednje:¹⁴

• V Italiji bodo ključni cilji vlade upravljanje in zmanjševanje velikega javnega dolga, zavarovanje bančnega sistema in vodenje Italije v evrskem območju. V tej državi obstaja tveganje neizpolnitve pogodbenih obveznosti, tveganje bančne krize in tveganje odhoda iz evrskega območja. Največji izziv, s katerim bo soočena italijanska vlada, je, kako uravnotežiti ukrepe za zmanjšanje ogromnega bremena javnega dolga z ukrepi za spodbujanje gospodarske rasti, obrniti

¹² Vir: Pregled uresničevanja Jesenske napovedi gospodarskih gibanj 2015. December 2015. Ljubljana. Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj.

¹³ Vir: European Commission: Economic and Financial Affairs. 4 February 2016. URL: http://ec.europa.eu/economy\_finance/eu/ countries/index_en.htm 14 Vir: Pregled gospodarskih gibanj. September 2015. Izvozno okno (EIU; Factiva). URL: .

dramatičen porast brezposelnosti in sprostiti družbene napetosti. Proračunski primanjkljaj ostaja večinoma pod nadzorom.

• Nemška vlada bo še naprej ostala osredotočena na krizo evra in bo imela ključni pomen v prizadevanjih za rešitev krize. Imela bo tri prednostne naloge, in sicer zagotoviti trajnosten srednjeročni proračunski presežek, ponovno vzpostaviti zdrav finančni sektor in postopno opustiti proizvodnjo jedrske energije ter izboljšati starajočo se energetsko infrastrukturo v naslednjem desetletju. Nemčija bo še naprej ključna država pri reševanju krize v Ukrajini in pri preprečevanju trgovinske vojne z Rusijo.
• V Avstriji bodo v letu 2016 prednostne naloge vlade zmanjšanje proračunskega primanjkljaja in dolga, znižanje davčnih obremenitev dela, povečanje izdatkov za raziskave in razvoj, nadaljevanje reforme izdatkov za zdravstvo, reforma finančnega sektorja in dvig izobraževalnih standardov.
• Na Madžarskem se vlada sooča z dvema velikima izzivoma, namreč s konsolidacijo javnih financ in pospešitvijo gospodarske rasti. Sestavni del vladnih načrtov je tudi reforma trga dela s povečanjem zaposlenosti in s povečanjem stopnje udeleženosti delovne sile.
• Na Slovaškem bodo vladna prizadevanja še naprej usmerjena v fiskalno konsolidacijo, zmanjševanje razlik v razvoju med regijami, v krepitev infrastrukture, v krepitev izdatkov za raziskave in razvoj ter v povečanje gospodarske rasti.
• Februarja 2015 je Češka sprejela sveženj zakonov o fiskalni odgovornosti, vključno z ustavno omejitvijo višine dolga ter ustanovitvijo neodvisne institucije za ocenjevanje fiskalne uspešnosti. Pod pritiskom Evropske unije je bil sprejet zakon o državni upravi, namenjen večji preglednosti v javnem sektorju. V prihodnje bo potrebno za dolgoročno fiskalno vzdržnost uvesti zdravstveno in pokojninsko reformo in se soočiti s staranjem prebivalstva.

Napovedi v pomorskem prometu

Rast svetovnega pomorskega transporta je bila v letu 2015 zmerna. Obeti za leto 2016 ostajajo negotovi, podrejeni tveganjem, kot so zmerna nadaljnja rast svetovnega povpraševanja in svetovne trgovine, krhko okrevanje evropskega gospodarstva, geopolitične napetosti, upočasnitev rasti v nastajajočih tržnih gospodarstvih in gospodarstvih v razvoju ter negotovost na kitajskem trgu.

Konferenca Združenih narodov za trgovino in razvoj UNCTAD (United Nations Conference on Trade and Development) je v svojem pregledu pomorskega transporta konec leta 2015 predstavila gospodarske, okoljske in družbene izzive, s katerimi se bodo pristanišča soočala v bodočnosti. To bodo rast in koncentracija prometa, ki ju prinašajo ladje vse večjih velikosti, stroški prilagoditev pristanišč in zaledne infrastrukture tem razmeram, spremenjene tržne razmere kot posledica povečanega števila alians ladjarjev, nacionalne proračunske omejitve, ki omejujejo možnosti financiranja prometne infrastrukture z javnimi sredstvi, nestanovitnost cen energije ter prehod na alternativna goriva, pričetek veljavnosti strožjih mejnih vrednosti žvepla (kot npr. nadzor nad izpusti za posebna območja, kot predpisuje Mednarodna pomorska organizacije IMO (International Maritime Organization), naraščajoči družbeni in okoljski pritiski in možne spremembe plovnih poti iz novih ali razširjenih mednarodnih prehodov15.

Pomorski promet v Evropi

Za Evropo je pomorski promet že od nekdaj gonilna sila gospodarskega razvoja in blaginje. Skoraj 90 odstotkov evropske zunanje trgovine poteka po morju. Komisija je pred kratkim posodobila svoje strateške cilje in priporočila za politiko pomorskega prometa Evropske unije do leta 2018.

Cilj ukrepov na področju pomorskega prometa je zagotavljanje dolgoročne uspešnosti evropskega sistema pomorskega prometa kot celote, v korist vseh drugih gospodarskih sektorjev in končnega potrošnika16.

Po ocenah Evropske komisije naj bi se količina pretovora hitro povečevala, za obvladovanje tolikšne količine prometa pa se morajo pristanišča ustrezno pripraviti in prilagoditi.

Večina vsega blaga, namenjenega na evropski trg, se danes pretovori na severu Evrope, prek pristanišč Severnega morja. Največja med njimi so nizozemski Rotterdam, belgijski Antwerpen in nemški Hamburg, kjer pretovorijo petino vsega blaga, ki po morju prispe v Evropo. Pristanišče v andaluzijskem Algecirasu pa je najhitreje rastoče pristanišče na stari celini in največje v Sredozemlju. Vendar je pomorska pot iz Azije na sever Evrope daljša kot pot do severnojadranskih pristanišč. Cilj severnojadranskih pristanišč je tako preusmeriti ladjarje s severa Evrope v severni Jadran.

¹⁵ Vir: UNCTAD, 2015. URL: http://unctad.org/en/PublicationsLibrary/rmt2015\_en.pdf

¹⁶ Vir: European Commission: Maritime. URL: http://ec.europa.eu/transport/modes/maritime/index\_en.htm

POSLOVNI CILJI ZA LETO 2016 3.5

Povzetek ključnih podatkov iz poslovnega načrta Luke Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2016

	Luka Koper, d. d.			Skupina Luka Koper
(v evrih)	2015	Načrt 2016	Indeks načrt 2016/2015	2015	Načrt 2016	Indeks načrt 2016/ 2015
Iz izkaza poslovnega izida
Čisti prihodki od prodaje	173.277.749	183.807.299	106	184.273.472	194.662.753	106
Poslovni izid iz poslovanja (EBIT)	38.826.283	42.429.640	109	42.420.503	45.696.534	108
Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA)	65.194.564	67.729.606	104	69.935.252	71.962.529	103
Poslovni izid iz financiranja	-5.065.002	-763.805	15	-5.930.515	-1.821.346	31
Poslovni izid pred davki	33.761.281	41.665.835	123	37.818.216	45.129.766	119
Čisti poslovni izid	28.845.074	34.874.304	121	32.414.723	37.776.901	117
Dodana vrednost	108.912.973	112.272.666	103	120.029.932	122.520.540	102
Iz izkaza finančnega položaja (na dan 31. 12.)
Sredstva	448.483.218	495.281.384	110	466.991.445	509.442.923	109
Nekratkoročna sredstva	412.427.964	457.558.987	111	421.332.909	468.205.677	111
Kratkoročna sredstva	36.055.254	37.722.398	105	45.658.536	41.237.245	90
Kapital	282.847.478	307.003.418	109	306.290.469	333.162.290	109
Nekratkoročne obveznosti z rezervacijami in dolgoročne pasivne časovne razmejitve	127.660.101	139.200.901	109	121.175.916	126.075.867	104
Kratkoročne obveznosti	37.975.639	49.077.065	129	39.525.060	50.204.766	127
Finančne obveznosti	121.896.953	146.771.337	120	111.866.534	131.076.473	117
Iz izkaza denarnih tokov
Izdatki za naložbe v nepremičnine, naprave in opremo, naložbene nepremičnine in neopredmetena sredstva	36.871.798	77.001.767	209	37.402.753	78.907.927	211
Kazalniki (v odstotkih)
Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS)	22,4 %	23,1 %	103	23,0 %	23,5 %	102
Čista dobičkonosnost kapitala (ROE)	10,5 %	11,9 %	113	10,9 %	11,9 %	109
Čista dobičkonosnost sredstev (ROA)	6,5 %	7,4 %	114	7,0 %	7,7 %	110
EBITDA marža	37,6 %	36,8 %	98	38,0 %	37,0 %	97
Finančne obveznosti/kapital	43,1 %	47,8 %	111	36,5 %	39,3 %	108
Neto finančna zadolženost/EBITDA	1,2	1,5	125	0,9	1,2	133
Stopnja dividendnosti osnovnega kapitala	22,5 %	15,2 %	68	22,5 %	15,2 %	68
Ladijski pretovor (v tonah)
Ladijski pretovor	20.711.872	21.428.234	103	20.711.872	21.428.234	103
Število zaposlenih
Število zaposlenih	852	883	104	1.040	1.070	103

Poslovni načrt Skupine Luka Koper za leto 2016 predvideva, da se bo ladijski pretovor povzpel na 21,4 milijona ton, čisti prihodki od prodaje pa bodo dosegli 6-odstotno rast glede na dosežene čiste prihodke od prodaje v letu 2015.

Povečanje čistih prihodkov od prodaje v letu 2016 bo temeljilo na povečanju ladijskega pretovora vseh blagovnih skupin, največje povečanje pa pričakujemo pri pretovoru avtomobilov iz naslova novih poslov. Nadaljevala se bo tudi rast pretovora na kontejnerskem terminalu. V novembru 2015 je bilo zaključeno poglabljanje morja ob kontejnerski obali ter poglabljanje vplovnega kanala v prvi bazen na -15 metrov, kar omogoča prihod večjih ladij, nadaljevali pa bomo tudi z intenzivnim vlaganjem v opremo in infrastrukturo kontejnerskega terminala.

V LETU 2016 JE PRIČAKOVANA RAST LADIJSKEGA PRETOVORA VSEH BLAGOVNIH SKUPIN, NAJBOLJ PA SE BO POVEČAL PRETOVOR AVTOMOBILOV IN KONTEJNERJEV

V letu 2016 načrtuje družba Luka Koper, d. d., 3-odstotno povečanje ladijskega pretovora glede na doseženega v letu 2015. Posledično je načrtovano tudi povišanje čistih prihodkov od prodaje in sicer za 6 odstotkov glede na leto 2015. Večji del bosta k povečanju čistih prihodkov od prodaje prispevala kontejnerski terminal in terminal za avtomobile in RO-RO. Naložbena dejavnost je za leto 2016 načrtovana ambiciozno, saj predvideva vlaganja v višini 77 milijonov evrov, najpomembnejša naložba v letu 2016 bo usmerjena v povečanje kapacitet kontejnerskega terminala na južnem delu prvega pomola.

Ladijski pretovor v milijonih ton

V letu 2016 je načrtovan ladijski pretovor v višini 21,4 milijona ton, kar pomeni 3 odstotno rast glede na ladijski pretovor v letu 2015. Največja rast je predvidena pri pretovoru avtomobilov in kontejnerjev.

Čisti prihodki od prodaje

Načrtovani čisti prihodki od prodaje Skupine Luka Koper bodo v letu 2016 znašali 194,7 milijona evrov, kar predstavlja 6-odstotno rast glede na čiste prihodke od prodaje leta 2015. Tudi družba Luka Koper, d. d., bo v letu 2016 povečala čiste prihodke od prodaje za 6 odstotkov glede na leto 2015.

Poslovni izid iz poslovanja (EBIT)

Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) Skupine Luka Koper je v letu 2016 načrtovan v višini 45,7 milijona evrov, kar je 8 odstotkov več glede na leto 2015. Poslovni izid iz poslovanja družbe Luka Koper, d. d., bo v letu 2016 znašal 42,4 milijona evrov oziroma 9 odstotkov več glede na leto 2015.

Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA)

Poenostavljeni denarni tok iz poslovanja (EBITDA) Skupine Luka Koper bo v letu 2016 za 3 odstotke višji od doseženega v letu 2015 in bo znašal 72 milijonov evrov, Luka Koper, d. d., pa bo ustvarila denarni tok v višini 67,7 milijona evrov.

Čisti poslovni izid Skupine Luka Koper bo v letu 2016 dosegel 37,8 milijona evrov, kar je 17 odstotkov več od čistega poslovnega izida leta 2015. V letu 2015 čisti poslovni izid Skupine Luka Koper zmanjšujejo pripoznane slabitve nepremičnin v pridobivanju v višini 1,2 milijona evrov ter pripoznana slabitev finančne

naložbe v višini 4,3 milijona evrov. Brez upoštevanja slabitev v letu 2015 bi bil načrtovani čisti poslovni izid Skupine Luka Koper za leto 2016 višji od doseženega za leto 2015 za 1 odstotek. Čisti poslovni izid Luke Koper, d. d., je v letu 2016 načrtovan v višini 34,9 milijona evrov.

Naložbenje v nepremičnine, naprave in opremo, naložbene nepremičnine ter neopredmetena sredstva

V letu 2016 Skupina Luka Koper predvideva povečanje vrednosti naložb glede na vrednost naložb leta 2015. Naložbe v nepremičnine, naprave in opremo, naložbene

nepremičnine ter neopredmetena sredstva Skupine Luka Koper so v letu 2016 načrtovane v višini 78,9 milijona evrov. Največ naložbenih aktivnosti bo skladno s strategijo družbe usmerjeno v kontejnerski terminal oziroma v podaljšanje prvega pomola na južnem delu ter v zaključek naložbe v izgradnjo treh novih rezervoarjev za potrebe terminala za tekoče tovore.

Sredstva

Sredstva Skupine Luka Koper so v letu 2016 načrtovana v višini 509,4 milijona evrov, kar predstavlja 9-odstotno rast glede na leto 2015. Sredstva Luke Koper, d. d., se bodo v letu 2016 zvišala za 10 odstotkov glede na leto 2015.

Kapital

V letu 2016 se bo kapital Skupine Luka Koper povečal za 9 odstotkov glede na kapital iz leta 2015, in v enakem odstotku se bo povečal tudi kapital Luke Koper, d. d.

Finančne obveznosti

V letu 2016 se bodo finančne obveznosti Skupine Luka Koper povečale na 131,1 milijona evrov. Povečanje je posledica večjega načrtovanega obsega zadolžitve Skupine Luka Koper zaradi financiranja načrtovanih naložbenih aktivnosti v letu 2016.

Razmerje neto finančni dolg/ EBITDA

Skupina Luka Koper bo v letu 2016 povečala raven zadolženosti v primerjavi z letom 2015, s čimer se bo razmerje med neto finančnim dolgom glede na EBITDA povečalo na 1,2. Razmerje med finančnimi obveznostmi in lastniškim kapitalom Skupine se bo

povečalo iz 0,37 v letu 2015 na predvidoma 0,39 v letu 2016.

URESNIČEVANJE NAČRTOV, STRATEŠKIH CILJEV IN USMERITEV 3.6

Uresničevanje strategije

Kljub pripravi nove strategije za obdobje 2016–2020 z usmeritvami do leta 2030, se nov strateški koncept v veliki meri ujema z veljavnimi strateškimi dokumenti in koncepti, ki so veljali do konca leta 2015. Uresničevanje strategije je zato tudi v letu 2015 sledilo strateškem načrtu Skupine Luka Koper za obdobje 2011–2015, ki je bil nazadnje prenovljen aprila 2013.

Tudi v letu 2015 so bile aktivnosti najbolj osredotočene na rezultate pristaniškega sistema, predvsem v zagon nadaljnjega razvoja dodatnih zmogljivosti pristanišča in pospešeno trženje naših storitev na prekomorskih tržiščih, ter v zagotavljanje tradicionalne prisotnosti na zalednih tržiščih. Skladno z zastavljeno strategijo sta ob rekordnem pretovoru posebej ugodno naraščala obsega pretovorov strateških blagovnih skupin kontejnerji in avtomobili. Ob dejstvu, da so pristaniške zmogljivosti v zelo visoki meri zasedene, se Luka Koper zaveda izzivov, ki jih predstavlja pravočasno zagotavljanje novih ustreznih kapacitet. V letu 2015 so bili zato zagnani štirje projektni sklopi za nove naložbe: za kontejnerje na prvem pomolu in v njegovem neposrednem zaledju, za avtomobile v tretjem bazenu, za rezervoarje in večnamensko skladišče na tretjem pomolu ter za novi privezni mesti v drugem bazenu.

Omeniti velja, da je bil določen napredek dosežen tudi na področju poslovnega sistema, kjer se je dodatno prispevalo k zmanjšanju zadolženosti in sanaciji slabih projektov in naložb iz preteklosti ter se je poskrbelo za optimizacijo določenih procesov in izboljšave v organiziranosti delovanja družbe, rezultati česar so bili zelo dobri.

Na ravni logističnega sistema se je veliko posvečalo izboljšanju odnosov v pristaniški skupnosti ter povezovanju akterjev na transportni poti skozi Koper. Posebej pomembne pridobitve so nastopile z zaključenim poglabljanjem prvega bazena na –15 metrov, kar je zagotovilo krepitev prisotnosti glavnih kontejnerskih ladjarjev. Po drugi strani so se ponovno krepili tudi pritiski za zagotavljanje ustreznih infrastrukturnih povezav z zaledjem, predvsem glede projekta drugega tira z vidika železnic in glede novih vhodov z vidika izboljšanja cestnih dostopov do pristanišča.

V smislu izzivov institucionalnega okolja, zlasti z vidika nove finančne perspektive 2014–2020 ter ustrezne umeščenosti in povezanosti koprskega pristanišča, so se usklajevali strateški dokumenti na evropski, nacionalni in regionalni ravni. Tudi v letu 2015 je bilo veliko truda vloženega – tako na nacionalni kot lokalni ravni – v ščitenje interesov družbe z vidika centraliziranega in enovitega upravljanja ter prioritet pristanišča.

Ključni kazalniki poslovanja Luke Koper, d. d., in Skupine Luka Koper v letu 2015 v primerjavi z načrtom za leto 2015

	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
(v evrih)	2015	Načrt 2015	Indeks 2015/ načrt 2015	2015	Načrt 2015	Indeks 2015/ načrt 2015
Iz izkaza poslovnega izida
Čisti prihodki od prodaje	173.277.749	167.634.395	103	184.273.472	177.866.199	104
Poslovni izid iz poslovanja (EBIT)	38.826.283	31.603.934	123	42.420.503	33.746.955	126
Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA)	65.194.564	58.197.398	112	69.935.252	61.463.217	114
Poslovni izid iz financiranja	-5.065.002	-1.265.051	400	-5.930.515	-1.622.136	366
Poslovni izid pred davki	33.761.281	30.338.883	111	37.818.216	32.124.819	118
Čisti poslovni izid	28.845.074	26.091.439	111	32.414.723	27.489.771	118
Dodana vrednost	108.912.973	100.015.207	109	120.029.932	108.974.274	110
Iz izkaza finančnega položaja (na dan 31. 12.)
Sredstva	448.483.218	446.192.661	101	466.991.445	460.007.565	102
Nekratkoročna sredstva	412.427.964	418.803.773	98	421.332.909	428.039.478	98
Kratkoročna sredstva	36.055.254	26.622.531	135	45.658.536	31.110.306	147
Kapital	282.847.478	282.222.678	100	306.290.469	303.562.019	101
Nekratkoročne obveznosti z rezervacijami in dolgoročne pasivne časovne razmejitve	127.660.101	113.110.644	113	121.175.916	106.236.824	114
Kratkoročne obveznosti	37.975.639	50.859.338	75	39.525.060	50.208.721	79
Finančne obveznosti	121.896.953	130.623.027	93	111.866.534	116.623.027	96
Iz izkaza denarnih tokov
Izdatki za naložbe v nepremičnine, naprave in opremo, naložbene nepremičnine in neopredmetena sredstva	36.871.798	45.185.502	82	37.402.753	45.966.862	81
Kazalniki (v odstotkih)
Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS)	22,4 %	18,9 %	119	23,0 %	19,0 %	121
Čista dobičkonosnost kapitala (ROE)	10,5 %	9,6 %	109	10,9 %	9,4 %	116
Čista dobičkonosnost sredstev (ROA)	6,5 %	5,9 %	110	7,0 %	6,0 %	117
EBITDA marža	37,6 %	34,7 %	108	38,0 %	34,6 %	110
Finančne obveznosti/kapital	43,1 %	46,0 %	94	36,5 %	38,4 %	95
Neto finančna zadolženost/EBITDA	1,2	1,5	80	0,9	1,1	82
Stopnja dividendnosti osnovnega kapitala	22,5 %	12,5 %	180	22,5 %	12,5 %	180
Ladijski pretovor (v tonah)
Ladijski pretovor	20.711.872	20.101.750	103	20.711.872	20.101.750	103
Število zaposlenih
Število zaposlenih	852	858	99	1.040	1.047	99

PISMO PREDSEDNIKA UPRAVE 4 PETLETNO STRATEŠKO

Odgovarja predsednik uprave Luke Koper, d. d., Dragomir Matić.

Kako ocenjujete lansko poslovno leto? Ga lahko imenujemo rekordno?

Vsekakor. Na več področjih. V prvi vrsti po pretovoru. Nikoli prej nismo presegli meje 20 milijonov ton, poleg tega smo v enem samem letu povečali skupni pretovor za 1,7 milijona ton. Prav tako nismo še nobeno leto prej pretovorili več kot 790.000 TEU. Rekordno je bilo tudi število pretovorjenih avtomobilov, tj. več kot 607.000 vozil. Tudi finančni rezultati Skupine so dosegli zgodovinski mejnik, tako prihodki (184,3 milijona evrov) kot čisti poslovni izid (32,4 milijona evrov). V kolikor ne bi slabili zgrešenih investicij iz obdobja 2006–2009 v višini 4,3 milijona evrov, bi bil dobiček še večji. Skratka, iz vseh zornih kotov lahko govorimo o rekordnem letu. Tudi po številu delovnih dni, saj smo lansko leto delali tudi ob večjih praznikih, kot so praznik dela, božič in novo leto.

Zahvala za te rezultate gre v prvi vrsti zaposlenim, ki so s svojo strokovnostjo, motiviranostjo in pripadnostjo v trenutku ključnih odločitev za prihodnost pristanišča opravili res izjemno delo.

Ter našim poslovnim partnerjem, ki nas že desetletja podpirajo in rastejo z nami, so zadovoljni z našimi storitvami in nam to vračajo s svojo zvestobo in zaupanjem.

Kaj mislite s tem, ko omenjate trenutek ključnih odločitev za prihodnost pristanišča?

V letu 2015 smo pripravili in potrdili tri strateške dokumente, ki narekujejo naša bodoča razvoj in rast. To so Strateški poslovni načrt družbe in Skupine Luka Koper za obdobje 2016 – 2020, Poslovna strategija družbe in Skupine Luka Koper do leta 2030 ter Strateški načrt do leta 2020 z usmeritvami do leta 2030, t.i. Masterplan. Tako kompleksnih in celovitih dokumentov družba in Skupina še nista imeli. Prejšnji petletni strateški načrt se je namreč konec leta 2015 iztekel in potrebovali smo strokovne podlage za nov investicijski zagon. Govorimo o novem razvojnem ciklu, saj bomo v naslednjih petih letih v pristaniško infrastrukturo in opremo investirali več kot 300 milijonov evrov. Po letu 2020 pa načrtujemo še dodatnih 400 milijonov evrov investicij, vendar pod pogojem, da bo pristanišče v tem času dobilo dodatno železniško povezavo z zaledjem.

Zakaj je dodatna železniška povezava tako pomembna?

Ker imamo zelo visok odstotek blaga – skoraj 60 odstotkov –, ki pristanišče zapušča oziroma vanj prispe po železnici. V kolikor bo pretovor rasel v skladu z našim strateškim načrtom in bomo ohranili sedanje razmerje med tovorom po železnici oziroma cesti, bomo najkasneje leta 2020 dosegli zgornjo mejo zmogljivosti

OBDOBJE ZAKLJUČILI Z REKORDI

obstoječega tira med Koprom in Divačo, ki je najbolj ranljiv in obremenjen železniški odsek v državi. Skratka, v kolikor država ne bo zagotovila dodatnega železniškega tira, je vprašanje, v kolikšni meri bomo po letu 2020 še vlagali v pristaniško infrastrukturo oziroma povečevali kapacitete pristanišča. Že danes opažamo, da se povečuje število tovornjakov, v lanskem letu jih je bilo za 15 odstotkov več kot leto prej. Slovensko cestno omrežje verjetno ne bo sposobno neomejeno prenesti dodatnih količin tovora, ko bo edini železniški tir enkrat zasičen. Poleg tega je železniški prevoz na daljše razdalje cenejši od cestnega ter seveda ekološko sprejemljivejši in od tega je odvisna konkurenčnost celotne slovenske logistične verige. Tukaj pride znani rek še kako do izraza, saj je veriga močna le toliko, kolikor je močan njen najšibkejši del.

Največje tveganje vsekakor predstavlja enotirna proga, ki povezuje pristanišče in ki je v zelo slabem stanju, saj je bila zgrajena pred 50 leti. Obseg in dinamika prevoza po tej progi že danes ne omogočata niti rednega vzdrževanja.

Kako lahko zagotovite, da bo pretovor v prihodnje rasel? Gospodarska rast v svetu namreč ni taka, kot smo pričakovali po krizi.

Pretovor v koprskem pristanišču je v minulih letih rasel veliko bolj od povprečne gospodarske rasti na trgih srednje in vzhodne Evrope, ki se oskrbujejo prek Kopra. To pomeni, da se je tovor selil s severa Evrope na jug. V prvi vrsti zato, ker teče skozi Koper najkrajša logistična pot med Daljnim vzhodom in srednjo Evropo. Poleg tega smo v zadnjih letih v Luki Koper zagotovili dodatne kapacitete in zadostne globine morja, izboljšali servis, povečali produktivnost, kar je sočasno s prizadevnostjo in zanesljivostjo ostalih slovenskih logistov tuje poslovne partnerje prepričalo, da izberejo Koper. Vzemimo samo primer kontejnerjev, ki so za nas strateški tovor. Dvajset največjih kontejnerskih pristanišč v Evropi je v lanskem letu skupaj zabeležilo padec pretovora za 2,6 odstotka. Medtem ko smo v Kopru količino kontejnerjev (število TEU) povečali za 17 odstotkov. To ni in ne more biti organska rast, kot želijo prikazati nekateri. To je dokaz izjemnega truda, angažiranosti, kakovosti, zanesljivosti in potenciala koprskega pristanišča oziroma severnega Jadrana nasploh.

Ali lahko pretovor raste tudi brez investicij?

Ne, nikakor. Kapacitete v pristanišču so že danes zelo visoko izkoriščene. To lahko pojasnimo prav na področju kontejnerjev. Z vsako novo investicijo, s podaljšanjem operativne obale, z dodatnimi skladiščnimi površinami, z zmogljivejšimi dvigali in opremo za prekladanje kontejnerjev, s poglobitvijo morskega dna smo dosegli nadpovprečne stopnje rasti pretovora. Brez teh investicij ne bi mogli že šest let zapored ohranjati primata največjega kontejnerskega terminala v Jadranu. Danes, ko vsa pristanišča po svetu daleč največ vlagajo v kontejnerske terminale, si ne moremo več privoščiti, da bi zaostajali za povpraševanjem. Najprej je potrebno zagotoviti zadostne zmogljivosti in šele potem lahko računamo na dodatne količine tovora. Biti moramo korak pred konkurenco. Zelo redke so investicije v pristanišču, pri katerih bi bil tovor že vnaprej zagotovljen. Ko tržimo naše storitve strankam ali ko stranke pridejo s konkretnim povpraševanjem, moramo biti sposobni zagotoviti pričakovane storitve, v nasprotnem primeru stranke poiščejo rešitve v drugih pristaniščih.

Kako pa nameravate financirati te naložbe?

Luka Koper, d. d., je sposobna sama financirati omenjene naložbe z lastnimi sredstvi, v kombinaciji s posojili in sofinanciranjem s strani evropskih skladov. Zadolženost družbe se je v zadnjih letih vztrajno zniževala, lani za 13 odstotkov v primerjavi z letom prej. Če so finančne obveznosti Skupine leta 2009 znašale 234,5 milijona, jih je bilo konec leta 2015 le še 111,9 milijona evrov. Kdor koli dvomi v smiselnost dodatnega zadolževanja za investicije v pristaniške zmogljivosti, ne pozna narave dela v pristanišču. Tudi vsa sosednja pristanišča imajo velike investicijske načrte za infrastrukturo v naslednjih nekaj letih.

Katere so ključne naložbe leta 2016?

Zaključili bomo izgradnjo treh novih rezervoarjev (vsak po 20.000 m³ ) za tekoče tovore. V teh primerih gre za znane stranke, torej so kapacitete že vnaprej prodane in zapolnjene. Začeli bomo z gradnjo večnamenskega skladišča za sipke in generalne tovore. Gre za največjo investicijo v zaprte skladiščne kapacitete v zadnjih osmih letih. Povečujemo oziroma urejamo dodatne skladiščne površine za avtomobile. S prebojem, ki smo ga naredili s pogodbo za izvoz Mercedesovih avtomobilov na Daljni vzhod, smo si odprli vrata za nove potencialne posle, tako v izvozu iz EU na Daljni vzhod kot v obratni smeri. Stranke namreč zahtevajo zagotovljene skladiščne zmogljivosti, zato je urejanje novih površin za avtomobile predpogoj.

Največji delež investicij pa bo deležen kontejnerski terminal. Lani smo poglobili morsko dno na -15 metrov globine in tako omogočili prihod večjih kontejnerskih ladij. Letos smo zaključili naložbo v nove tire in podaljšanje obstoječih na terminalu, kar pomeni, da bomo lahko na terminalu opravljali manipulacije na petih vlakih hkrati. Produktivnost bomo še povečali po dobavi dveh novih mostnih dvigal na tirih, predvidoma v začetku drugega leta, ter sedmih električnih mostnih dvigal na kolesih, ki jih dobimo še letos. Letos pričakujemo tudi pridobitev gradbenega dovoljenja za podaljšanje prvega pomola, torej operativne obale kontejnerskega terminala, kamor bomo namestili dve novi super post-panamax obalni dvigali, s katerima bomo lahko pretovarjali največje kontejnerske ladje na svetu z nosilnostjo do 20.000 TEU. Poleg tega pripravljamo dokumentacijo za gradnjo novih privezov v drugem in tretjem bazenu. Da bi zagotovili večjo pretočnost, smo razširili obstoječ kamionski vhod v pristanišče. V kolikor bomo s strani države in Mestne občine Koper dobili ustrezna dovoljenja, lahko v letu 2016 zgradimo tudi nov kamionski vhod iz bertoškega krožišča, ki bi mesto občutno razbremenil tovornega prometa in odpravil zastoje na ankaranski vpadnici.

Vse te naložbe, ki na ravni Skupine v letu 2016 znašajo 78,9 milijona evrov, bi se morale zrcaliti tudi v boljšem poslovanju Skupine. Kakšne so napovedi?

V kolikor ne bo prišlo do nepredvidenih dogodkov, načrtujemo v letu 2016 pretovor v višini 21,4 milijona ton in čiste prihodke od prodaje v višini 194,7 milijona evrov. Višji od lanskega je tudi načrtovan čisti poslovni izid, in sicer 37,8 milijona evrov. Verjamem, da bodo vsi deležniki zadovoljni s takimi rekordnimi rezultati. V prvi vrsti lastniki, ki si lahko obetajo dividende. Pa tudi skrbniki javnih financ, saj se bo v proračun države in občin nateklo več denarja iz naslova koncesijske dajatve, nadomestil za stavbna zemljišča ter ostalih davkov in prispevkov. Vsak osmi evro, ki ga zaslužimo v Luki Koper, gre v državni proračun, pri tem pa ni všteto nadomestilo za stavbno zemljišče, ki gre v občinski proračun.

Ne smemo pozabiti niti na lokalno okolje, saj je Luka Koper, d. d., med večjimi zaposlovalci v regiji. V zadnjih dveh letih smo na novo zaposlili 90 sodelavcev, v letu 2016 pa načrtujemo še 50 novih zaposlitev. Rast poslovanja se bo odražala tudi na področju družbene odgovornosti, saj so poslovni uspehi družbe pogoj za trajnostni razvoj pristanišča. Preko sponzorstev in donacij je Luka Koper, d. d., tudi v letu 2015 podpirala številne projekte, ki jim je namenila skupno 1 milijon evrov sredstev.

Dragomir Matić Predsednik uprave Luke Koper, d. d.

POROČILO NADZORNEGA SVETA ZA LETO 2015 5

Sestava nadzornega sveta

Nadzorni svet je v letu 2015 deloval v sestavi dr. Alenka Žnidaršič Kranjc, dr. Elen Twrdy, Žiga Škerjanc, mag. Andrej Šercer, Capt. Rado Antolovič MBA, Sabina Mozetič, Mladen Jovičič, Stojan Čepar in mag. Nebojša Topič. Pri tem je potrebno poudariti, da je Sabini Mozetič 12. julija 2015 potekel mandat, nakar je bila 21. avgusta ponovno imenovana za nadzornico, Stojanu Čeparju pa je 30. novembra 2015 dokončno prenehal mandat, zato je nadzorni svet leto 2015 zaključil z osmimi člani.

Kljub določenim prenehanjem mandatov je jedro članstva ostalo nespremenjeno, kar je zagotovilo kontinuiteto za izvajanje nalog, ki si jih je zadal nadzorni svet. Pomembno je bilo tudi ustvarjanje pogojev za učinkovitost delovanja. S tem je mišljeno delovanje na podlagi konstruktivnega dialoga, ki omogoča vsestransko preučitev problematik, ki so predmet odločanja nadzornega sveta. Takšen način dela omogoča sprejemanje primernih odločitev, ne da bi se pri tem odklanjala različna mnenja, in s tem se krepi tudi zaupanje med člani. V tem pogledu je nadzorni svet glede na leto 2014 naredil napredek.

Delovanje nadzornega sveta

V letu 2015 je nadzorni svet namenil skrb nadzoru nad poslovanjem družbe Luka Koper ter vrednotil delovanje uprave družbe. V okviru svojih pristojnosti se je ukvarjal z različnimi nalogami, med katerimi je potrebno izpostaviti predvsem tri:

• 1. definiranje dolgoročne poslovne strategije Luke Koper, d. d.,
• 1. prizadevanja za izpeljavo ključni naložb Luke Koper, d. d.,
• 1. kadrovsko zapolnjevanje uprave Luke Koper, d. d.

Nadzorni svet je mnenja, da je omenjene tri cilje uspel zadovoljivo doseči. V zvezi z definiranjem poslovne strategije družbe Luka Koper, d. d., je treba izpostaviti pomemben mejnik. Prvič v zgodovini družbe sta bila sprejeta celovita dokumenta, ki obravnavata dolgoročno poslovno strategijo družbe: Strateški načrt do leta 2020 z usmeritvami do leta 2030, t. i. Masterplan, in Poslovna strategija družbe in Skupine Luka Koper do leta 2030. Poleg tega je bil sprejet še Strateški poslovni načrt družbe in Skupine Luka Koper za obdobje 2016 – 2020, ki obravnava srednjeročne vidike razvoja družbe in Skupine Luka Koper, vendar ni zato nič manj pomemben. S tem je bil jasno začrtan razvoj družbe in Skupine. Nadzorni svet je bil dejaven v prizadevanjih za izpeljavo ključnih naložb družbe tako sam kakor tudi prek komisije za infrastrukturo. S tem v zvezi je bilo v koprskem pristanišču v letu 2015 zaključeno poglabljanje akvatorija v prvem bazenu, kar je omogočilo pristajanje tudi največjih kontejnerskih ladij. V letu 2015 je bil nadzorni svet aktiven tudi na področju kadrovskega zapolnjevanja uprave. Zaradi odstopa člana uprave, zadolženega za računovodstvo in finance, je bilo treba imenovati novega člana uprave za to področje, ki se ga je uspešno našlo med obstoječimi luškimi kadri. Prav tako je bilo zaradi poteka mandata obstoječemu delavskemu direktorju treba imenovati novega, ki je prišel iz vrst zaposlenih.

Nadzorni svet se je v zgoraj navedeni sestavi sestal na sedmih rednih sejah in petih korespondenčnih sejah.

Člani nadzornega sveta so v polnem številu sodelovali na večini sej, nihče ni pogosteje izostajal. Sejam so glede na vsebino točk dnevnega reda prisostvovali predsednik in ostali člani uprave ter strokovni sodelavci družbe, ki so sproti zagotavljali dodatne obrazložitve in informacije, potrebne za odločanje.

Vsi člani so aktivno delovali in spremljali uresničevanje sprejetih sklepov. Na seje so se dobro pripravili in o obravnavanih vsebinah pridobili dodatne informacije. Sestava in organiziranost vseh treh sestav nadzornega sveta je omogočala učinkovito opravljanje nadzorstvene funkcije.

Poleg prejšnjim trem vprašanjem, ki jim je namenil največ pozornosti, se je nadzorni svet posvetil še:

• merilom za nagrajevanje uprave,
• sprejemu poslovnega načrta,
• spremljanju poslovanja družbe in Skupine Luka Koper,
• upravljanju finančnih naložb družbe,
• dolgoročnemu razvoju družbe,
• prenovi procesov v družbi,
• zmanjševanju izpostavljenosti družbe v sodnih postopkih, ki se vodijo zoper njo,
• obravnavi ukrepov za dolgoročni in kratkoročni dvig produktivnosti družbe,
• ukrepom za izboljšanje delovanja nadzornega sveta,
• kapitalskim naložbam družbe v drugih gospodarskih družbah,
• pripravi skupščine družbe,
• odnosom do Republike Slovenije in organov lokalnih skupnosti.

Na svojih rednih sejah je nadzorni svet obravnaval naslednje pomembnejše vsebine:

• na januarski seji:
• potrjen je bil poslovni načrt Skupine Luke Koper za leto 2015;
• na februarski seji:
• obravnavano je bilo nerevidirano poročilo o poslovanju Skupine in družbe Luka Koper, d. d., v obdobju januar - december 2014,
• obravnavan je bil osnutek Strateškega načrta do leta 2020 z usmeritvami do leta 2030, t.i. Masterplan,
• obravnavani so bili pravdni postopki, v katerih je družba udeležena, in njena izpostavljenost;
• na aprilski seji:
• obravnavano je bilo Letno poročilo Skupine Luka Koper in družbe Luka Koper, d. d., za leto 2014,
• sprejet je bil rebalans Poslovnega načrta Skupine Luka Koper in družbe Luka Koper, d. d., za leto 2015,
• izvedena je bila analiza samoocenitve nadzornega sveta;
• na majski seji:
• obravnavan je bil predlog sprememb statuta družbe,
• obravnavan je bil sklic skupščine družbe,
• potrjene so bile naložbe;
• na avgustovski seji:
• imenovana je bila nova članica uprave za finance in računovodstvo Irena Vincek,
• sprejet je bil Strateški načrt do leta 2020 z usmeritvami do leta 2030, t.i. Masterplan, Poslovna strategija družbe in Skupine Luka Koper do leta 2030 in Strateški poslovni načrt družbe in Skupine Luka Koper za obdobje 2016 - 2020;
• na novembrski seji:
• imenovan je bil član uprave delavski direktor Stojan Čepar,
• obravnavana je bila strategija ravnanja s kadri družbe za obdobje 2016 do 2020,
• potrjene so bile naložbe,
• sprejet je bil finančni koledar za leto 2016;
• na decembrski seji:
• sprejet je bil poslovni načrt za leto 2016,
• potrjene so bile naložbe.

Delo komisij nadzornega sveta

V letu 2015 so v okviru nadzornega sveta redno delovale: kadrovska komisija, revizijska komisija in komisija za infrastrukturo in operativo, ki so pozitivno prispevale k delovanju nadzornega sveta.

Kadrovska komisija je v začetku leta 2015 delovala v sestavi Capt. Rado Antolovič MBA (predsednik), mag. Andrej Šercer (član), Sabina Mozetič (članica) in Stojan Čepar (član). Med letom je prišlo do spremembe v članstvu, ko je Stojana Čeparja zamenjal Nebojša Topič. V obdobju od 12. julija do 18. oktobra je kadrovska komisija delovala samo v sestavi treh članov, in sicer predsednika Capt. Rada Antoloviča 50

MBA ter članov mag. Andreja Šercerja in Stojana Čeparja, ker je članici kadrovske komisije Sabini Mozetič 12. julija potekel mandat. Ponovno je bila imenovana za članico nadzornega sveta Luke Koper, d. d., 21. avgusta, za članico kadrovske komisije nadzornega sveta pa 18. oktobra. Kadrovska komisija se je v letu 2015 sestala petkrat, in sicer: 17. aprila je obravnavala nagrado upravi za njeno delo v letu 2014, 13. julija je obravnavala predlog imenovanja kandidata za člana uprave družbe za področje financ in računovodstva, 17. julija pa je zaslišala kandidata za člana uprave družbe za področje financ in računovodstva ter potrdila predlog kadrovske komisije, da se njegova kandidatura podpre. Dne 30. novembra se je kadrovska komisija sestala zaradi obravnave kandidature za člana uprave – delavskega direktorja in zaradi potrditve predloga sveta delavcev, da se njegova kandidatura podpre, ter zaradi obravnave kriterijev za določitev nagrade za člane uprave za leto 2015 in seznanitve s strategijo kadrov družbe. Zadnjič se je v letu 2015 kadrovska komisija sestala 18. decembra, ko je obravnavala kriterije določitve nagrade za člane uprave za leto 2015.

Revizijska komisija se je v letu 2015 sestala na sedmih sejah, od katerih je bila ena izredna. Vse leto je komisija delovala v sestavi Žiga Škerjanc (predsednik), dr. Alenka Žnidaršič Kranjc (članica), Barbara Nose (zunanja članica) in Mladen Jovičič (član). Revizijska komisija je sprotno spremljala poslovanje družbe in na svojih sejah obravnavala naslednja pomembnejša vprašanja: na seji dne 20. februarja 2015 je revizijska komisija obravnavala Informacijo o poslovanju Skupine in družbe Luka Koper, d. d., pismo poslovodstvu revizijske družbe KPMG, Letno poročilo notranje revizije za leto 2014, Letni načrt notranje revizije za leto 2015 in seznam odprtih sodnih postopkov. Na seji dne 9. aprila 2015 je revizijska komisija obravnavala Revidirano letno poročilo Skupine in družbe Luka Koper, d. d., ter Pismo poslovodstvu po opravljeni reviziji računovodskih izkazov za leto 2014. Na izredni seji 17. aprila 2015 so bila obravnavana tveganja povezana z informacijsko podporo družbe. Na seji 22. maja 2015 je revizijska komisija obravnavala Nerevidirano poročilo o poslovanju Skupine in družbe Luka Koper, d. d., v obdobju januar – marec 2015, seznanila se je s Poročilom na podlagi koncesijske pogodbe za opravljanje pristaniških dejanvosti, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture na področju koprskega tovornega pristanišča za obdobje, ki se je končalo 31. decembra 2014 in s Poročilom o uresničevanju priporočil notranje revizije na dan 31. marca 2015 ter potrdila predlog izbora revizijske družbe za leto 2015. Na seji revizijske komisije dne 21. avgusta 2015 je revizijska komisija obravnavala Nerevidirano poročilo o poslovanju Skupine in družbe Luka Koper, d. d., v obdobju januar – junij 2015, Polletno poročilo o delu notranje revizije in se seznanila s Poročilom o izvedbi zunanje presoje kakovosti notranje revizije. Na seji 30. novembra 2015 je revizijska komisija obravnavala Nerevidirano poročilo o poslovanju Skupine in družbe Luka Koper, d. d., v obdobju januar – september 2015, in Poročilo o projektu uvajanja sistema obvladovanja tveganj, uvajanja sistema korporativne integritete v družbi ter izvajanje Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Na seji 18. decembra 2015 51

se je revizijska komisija seznanila s Poročilom zunanjega revizorja po opravljeni predhodni reviziji računovodskih izkazov za leto 2015, finančnim koledarjem za leto 2016 in sprejela koledar sej revizijske komisije za leto 2016, seznajila se je s poslovnikom o delu notranje revizije, Poročilom o izvajanju priporočil notranje revizije na dan 30. septembra 2015 in z načrtom uresničitve priporočil zunanje presoje delovanja notranje revizije.

Komisija za infrastrukturo in operativo se je v letu 2015 sestala na šestih rednih sejah. V začetku leta je bila komisija za infrastrukturo in operativo v sestavi dr. Elen Twrdy (predsednica), Capt. Rado Antolovič MBA (član), Stojan Čepar (član) in mag. Andrej Šercer (član). Dne 30. novembra 2015 je Stojanu Čeparju prenehalo članstvo v nadzornem svetu, zaradi česar mu je prenehalo tudi članstvo v komisiji za infrastrukturo in operativo. Komisija za infrastrukturo in operativo se je 20. februarja 2015 seznanila s stanjem projektov v letu 2015 in s težavami pri izvajanju nekaterih ključnih projektov za Luko Koper, d. d., kot sta novi vhod in drugi tir. Dne 13. aprila 2015 je komisija za infrastrukturo in operativo obravnavala rebalans plana in ekonomske elaborate za izvedbo posameznih naložb. Na seji komisije za infrastrukturo in operativo 22. maja 2015 so bili sprejeti ekonomski elaborati za naložbe. Na komisiji za infrastrukturo in operativo 21. avgusta 2015 so se obravnavali dokumenti: Strateški načrt do leta 2020 z usmeritvami do leta 2030, t.i. Masterplan, Poslovna strategija družbe in Skupine Luka Koper do leta 2030 in Strateški poslovni načrt družbe in Skupine Luka Koper za obdobje 2016 - 2020. Na seji komisije za infrastrukturo in operativo dne 30. novembra 2015 je bil obravnavan načrt naložb za leto 2016 ter izvedba nameravanih naložb družbe. Na seji komisije za infrastrukturo in operativo 18. decembra 2015 so se obravnavale dopolnitve načrta naložb za leto 2016 in ekonomski elaborat večnamenskega skladišča.

Odsotnost posameznih članov nadzornega sveta in članov komisij nadzornega sveta po sejah

Številka seje	Datum seje	Odsotni člani
Seje nadzornega sveta
12. redna seja	9. januar 2015	Sabina Mozetič
16. redna seja	21. avgust 2015	mag. Andrej Šercer
Seje kadrovske komisije		Ni bilo odsotnosti
Seje komisije za infrastrukturo in operativo
16. redna seja	21. avgust 2015	mag. Andrej Šercer
Seje revizijske komisije		Ni bilo odsotnosti

Ocena dela nadzornega sveta

Obstoječi nadzorni svet deluje že od oktobra 2013. Vmes je prišlo do nekaterih sprememb v članstvu, kakor izhaja iz zgornjih podatkov poročila. V letu 2015 je nadzorni svet nadaljeval svoje delo, ki ga je izvajal že v letu 2014.

Nadzorni svet si je že od formiranja v tej sestavi zadal nekaj zelo pomembnih nalog, kot so dvig produktivnosti, zvišanje donosnosti kapitala, učinkovitejše izvajanje naložb in vzpostavitev dialoga med delavci in kapitalom. Vse omenjeno je uspelo. V letu 2015 se je nadzorni svet srečal z novimi izzivi, povezanimi predvsem z začrtanjem smernic dolgoročnega razvoja Luke Koper. S tem v zvezi sta bila sprejeta zelo pomembna dokumenta: Strateški načrt do leta 2020 z usmeritvami do leta 2030, t.i. Masterplan in Poslovna strategija družbe in Skupine Luka Koper do leta 2030. Gre za prva dokumenta v zgodovini družbe in Skupine, ki na dolgi rok opredeljujeta njun razvoj ob upoštevanju različnih dejavnikov, tudi tistih, ki niso odvisni samo od njiju. Pri tem je med drugim mišljena okoliščina, ali se bo drugi tir do koprskega pristanišča zgradil ali ne. Nadzorni svet je bil aktiven tudi na področju izpostavljenosti Luke Koper, d. d., v sodnih postopkih, kjer je bil dosežen pomemben napredek, saj se je izpostavljenost družbe, ki je na začetku leta 2015 znašala 20.635.851 evrov, znižala na 3.487.324 evrov. Angažiranost nadzornega sveta je tudi pripomogla, da so se v letu 2015 pričele še bolj intenzivno izvajati naložbe in se nekatere izmed njih zaključile. Pri tem je mišljeno zlasti poglabljanje koprskega pristanišča, ki omogoča pristajanje največjih ladij s kontejnerji in nadaljnjo širitev kontejnerskega terminala, kar je tudi zelo pripomoglo k rasti prometa. V družbi Luka Koper je še nadalje opazna rast čistega poslovnega izida, ki je bil v letu 2015 za 9 odstotkov višji kot v letu 2014. Potrebne so še določene aktivnosti na področju zniževanja stroškov, na kar ne vplivajo le vzroki znotraj družbe, temveč tudi zunanji dejavniki, kot npr. zviševanje nadomestila za stavbno zemljišče.

Da bi nadzorni svet dosegel zadane cilje, je okrepil komunikacijo in sodelovanje z upravo, ki je bila na sejah prisotna pri večini obravnavanih točk dnevnih redov. Na ta način se je bistveno izboljšala izmenjava informacij med upravo in nadzornim svetom, kar je hkrati omogočilo sprejetje nekaterih za družbo zelo pomembnih dokumentov. Nadzorni svet zato ocenjuje, da je komunikacija med upravo in nadzornim svetom ustrezna. Člani nadzornega sveta prihajajo z različnih strokovnih področij in imajo ustrezne izkušnje. Izkazali so motiviranost za delo in vsak izmed njih je pripomogel k delovanju nadzornega sveta. V tem pogledu je bil nadzorni svet ustrezno sestavljen. Med člani tudi ni bilo zaznati nasprotij interesov. Kadar so se sprejemale odločitve, kjer bi posamezen član lahko izkazal nasprotje interesov, je ta ostale člane opozoril in se izločil iz odločanja. Določene izboljšave bo moral nadzorni svet narediti na področju uvajanja novih članov.

Nadzorni svet je za leto 2015 izvedel samoocenitev po metodologiji Združenja nadzornikov Slovenije, za oblikovanje predloga ukrepov za dvig uspešnost nadzornega sveta na področjih, ki jih je potrebno izboljšati, pa imenoval enega izmed svojih članov. Člani, ki so delovali v letu 2015, so izpolnili tudi vprašalnik o nasprotjih interesov iz Kodeksa upravljanja javnih delniških družb, družba pa je njihove izjave objavila na svoji spletni strani.

Samoocenitev po vprašalniku za samoocenitev revizijske komisije, kot ga je predlagalo Združenje nadzornikov Slovenije, je za leto 2015 izvedla tudi revizijska komisija nadzornega sveta in se na svoji seji seznanila z analizo odgovorov na vprašanja.

Stroški delovanja nadzornega sveta

Skupščina delničarjev je na podlagi določil 25. člena Statuta delniške družbe Luka Koper, d. d., 21. avgusta 2015 sprejela odločitev o določitvi plačila za opravljanje funkcije in sejnin članom nadzornega sveta ter članom komisij nadzornega sveta, ki velja do preklica. Skladno z navedenim članom nadzornega sveta pripada za udeležbo na seji sejnina, ki za posameznika znaša 275 evrov bruto. Za udeležbo na seji komisije nadzornega sveta tistim članom nadzornega sveta, ki so tudi člani komisij, pripada sejnina, ki znaša 80 odstotkov višine sejnine za udeležbo na seji nadzornega sveta. Sejnina za korespondenčno sejo znaša 80 odstotkov siceršnje sejnine. Posamezen član nadzornega sveta je ne glede na prej navedeno in torej ne glede na število udeležb na sejah v posameznem poslovnem letu upravičen do izplačila sejnin, vse dokler skupni znesek sejnin ne doseže višine 50 odstotkov osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta na letni ravni. Posamezen član nadzornega sveta, ki je član komisije oziroma komisij nadzornega sveta, je, ne glede na število udeležb na sejah nadzornega sveta in komisij, v posameznem poslovnem letu upravičen do izplačila sejnin, vse dokler skupni znesek sejnin iz naslova udeležbe na sejah nadzornega sveta in komisij ne doseže višine 50 odstotkov osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta na letni ravni, povečanega za 25 odstotkov. Člani nadzornega sveta poleg sejnin prejmejo osnovno plačilo za opravljanje funkcije v višini 13.000 evrov bruto letno na posameznega člana. Predsednik nadzornega sveta je upravičen tudi do doplačila v višini 50 odstotkov osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta, namestnik predsednika nadzornega sveta pa do doplačila v višini 10 odstotkov osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta. Člani komisij nadzornega sveta prejmejo doplačilo za opravljanje funkcije, ki za posameznega člana komisije znaša 25 odstotkov višine osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta. Predsednik komisije je upravičen tudi do doplačila za opravljanje funkcije v višini 50 odstotkov plačila za opravljanje funkcije člana komisije nadzornega sveta. Posamezen član komisije nadzornega sveta je, ne glede na zgoraj navedeno in torej ne glede na število komisij, katerih član je ali jim predseduje, v posameznem poslovnem letu upravičen do izplačila doplačil, vse dokler skupni znesek takih doplačil ne doseže vrednosti 50 odstotkov osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta na letni ravni. Če je mandat posameznega člana nadzornega sveta krajši od poslovnega leta, je posamezen član komisije nadzornega sveta, ne glede na zgoraj navedeno in torej ne glede na število komisij, katerih član je ali jim predseduje, v posameznem poslovnem letu upravičen do izplačila doplačil, vse dokler skupni znesek takih doplačil ne doseže vrednosti 50 odstotkov osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta glede na upravičena izplačila za čas, kolikor je trajal njegov mandat v zadevnem poslovnem letu. Člani nadzornega sveta in člani komisij nadzornega sveta prejemajo osnovno plačilo in doplačilo za opravljanje funkcije v sorazmernih mesečnih izplačilih, do katerih so upravičeni dokler opravljajo funkcijo. Mesečno izplačilo znaša eno dvanajstino zgoraj navedenih letnih zneskov. Omejitev višine skupnih izplačil sejnin ali izplačil doplačil članu nadzornega sveta nikakor ne vpliva na njegovo dolžnost aktivne udeležbe na vseh sejah nadzornega sveta in sejah komisij, katerih član je, ter njegovo zakonsko določeno odgovornost. Člani nadzornega sveta in člani komisij nadzornega sveta so upravičeni do povračila potnih stroškov in drugih stroškov za prihod in udeležbo na sejah v skladu s statutom družbe in predpisi, ki urejajo povračilo stroškov v zvezi z delom in drugimi dohodki, ki se ne vštevajo v davčno osnovo.

Na svoji 17. seji 30. novembra 2015 je nadzorni svet določil tudi plačilo zunanji članici revizijske komisije nadzornega sveta. Odločil je, da je upravičena do plačila v višini 25 odstotkov osnovnega bruto plačila, ki posameznemu članu nadzornega sveta pripada za opravljanje funkcije v nadzornem svetu. Za udeležbo na sejah revizijske komisije je zunanja članica upravičena do plačila sejnin v enaki višini, kot pripada članom nadzornega sveta za njihovo udeležbo v komisijah nadzornega sveta. Če se zunanja članica revizijske komisije udeleži seje nadzornega sveta, je upravičena do sejnine samo v primeru, da na dan seje nadzornega sveta ni tudi seje revizijske komisije. Višina sejnine je v tem primeru enaka višini sejnine za udeležbo na seji revizijske komisije. Zunanja članica revizijske komisije je upravičena tudi do povračila potnih in drugih stroškov za prihod in udeležbo na sejah, kakor člani nadzornega sveta.

Izplačila posameznim članom nadzornega sveta in članom komisij nadzornega sveta so podrobneje predstavljena v računovodskem poročilu Luke Koper, d. d., v pojasnilu št. 35 Posli s povezanimi osebami. Poleg izplačil članom nadzornega sveta je nadzorni svet v letu 2015 namenil članom nadzornega sveta še 960 evrov za izobraževanje in 250 evrov za reprezentanco.

Potrditev letnega poročila in stališče o revizorjevem poročilu

Nadzorni svet je obravnaval Letno poročilo Luke Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2015 ter predlog uprave glede uporabe bilančnega dobička na svoji redni 20. seji dne 15. aprila 2016.

Nadzorni svet se je seznanil in obravnaval tudi revizijsko poročilo, v katerem pooblaščena revizijska družba KPMG Slovenija, podjetje za revidiranje, d. o. o., ugotavlja, da računovodski izkazi, ki so del letnega poročila, resnično in pošteno predstavljajo finančno stanje družbe in Skupine ter njunega izkaza poslovnega izida, gibanja kapitala in denarnih tokov.

S preveritvijo letnega poročila je nadzorni svet ugotovil, da je poročanje o delovanju družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper jasno in pregledno ter pomeni resničen in pošten prikaz njunega poslovnega položaja na dan 31. decembra 2015. Nadzorni svet na revizorjevo poročilo ni imel pripomb.

Letno poročilo družbe Luka Koper, d. d., in konsolidirano letno poročilo Skupine Luka Koper s pripadajočim revizijskim poročilom za leto 2015 so člani nadzornega sveta soglasno potrdili na seji 15. aprila 2016. Ugotavljamo, da je, skladno z določili 282. člena ZGD-1 in skladno s Statutom družbe Luka Koper, d. d., letno poročilo s tem tudi formalno sprejeto.

Predlog uporabe bilančnega dobička za leto 2015

Nadzorni svet meni, da je predlog uprave o uporabi bilančnega dobička skladen z dividendno politiko in strateškimi razvojnimi usmeritvami družbe ter da upošteva interes delničarjev za dolgoročno povečanje vrednosti delnice. V letu 2015 je Luka Koper, d. d., ustvarila čisti poslovni izid v višini 28.845.074,48 evra. Po sklepu uprave je družba že pri sestavi letnega poročila oblikovala druge rezerve iz dobička v višini polovice čistega poslovnega izida leta 2015. Družba ugotavlja, da je v letu 2015 bilančni dobiček tako enak 15.880.814,24 evrov.

Hkrati s potrditvijo letnega poročila za leto 2015 je nadzorni svet potrdil tudi predlog uporabe bilančnega dobička, ki ga bosta skupščini delničarjev v potrditev predlagala uprava in nadzorni svet. Predlog uporabe bilančnega dobička, ki je 31. decembra 2015 znašal 15.880.814,24 evra, je naslednji:

• del bilančnega dobička v znesku 9.520.000,00 evrov se uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 0,68 evra na navadno delnico,
• preostanek bilančnega dobička v znesku 6.360.814,24 evrov ostane nerazporejen.

Nadzorni svet družbe ugotavlja, da so na podlagi letnega poročila družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper, revizorjevega poročila ter tega poročila nadzornega sveta izpolnjeni pogoji, da delničarji na skupščini družbe upravi in nadzornemu svetu podelijo razrešnico za leto 2015.

dr. Alenka Žnidaršič Kranjc Predsednica nadzornega sveta Luke Koper, d. d.

IZJAVA O UPRAVLJANU DRUŽBE 6

Vodenje in upravljanje družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper je v preteklem letu potekalo ob upoštevanju veljavne zakonodaje in notranjih organizacijskih predpisov. Sledili smo vodilom za zagotavljanje preglednosti poslovanja za delničarje, zaposlene in širšo javnost, ki jih predpisuje Kodeks upravljanja javnih delniških družb in priporoča Združenje članov nadzornih svetov, sledili smo Kodeksu korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države (sprejet 19. decembra 2014) ter upoštevali usmeritve politike upravljanja družbe, ki jo je nadzorni svet sprejel maja 2010.

IZJAVA O USKLAJENOSTI Z DOLOČBAMI KODEKSOV

V skladu z določbo petega odstavka 70. člena Zakona o gospodarskih družbah ter določili Etičnega kodeksa Skupine Luka Koper (sprejet s strani uprave Luke Koper, d. d., 14. februarja 2012), Kodeksa upravljanja javnih delniških družb (sprejet 8. decembra 2009) in Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države (sprejet 19. decembra 2014), Luka Koper, d. d., v nadaljevanju kot del letnega poročila podaja naslednjo izjavo o upravljanju Luke Koper, d. d., ki je dostopna tudi na spletni strani www.luka-kp.si/slo/za-vlagatelje/poslovna-porocila.

1. Izjava o skladnosti z določbami Etičnega kodeksa Skupine Luka Koper

Luka Koper, d. d., sledi priporočilom Etičnega kodeksa Skupine Luka Koper, ki ga je 14. februarja 2012 sprejela uprava družbe.

2. Izjava o skladnosti z določbami Kodeksa upravljanja javnih delniških družb

Luka Koper, d. d., sledi priporočilom Kodeksa upravljanja javnih delniških družb, ki so ga 8. decembra 2009 sprejeli Ljubljanska borza, d. d., Združenje članov nadzornih svetov in Združenje Manager, ter je javno dostopen na spletni strani Ljubljanske borze www.ljse.si.

Uprava in nadzorni svet družbe izjavljata, da sta v letu 2015 spoštovala določbe Kodeksa upravljanja javnih delniških družb, razen v nadaljevanju naštetega.

Odstopanje od delov posamičnih določb Kodeksa upravljanja javnih delniških družb (sprejet 8. decembra 2009)

Luka Koper, d. d., v letu 2015 ni upoštevala naslednjih načel in priporočil Kodeksa upravljanja javnih delniških družb oziroma jih je upoštevala delno:

Načelo 5.2: Družba zagotovi javno objavo informacij o tem, kdo organizirano zbira pooblastila za glasovanje na posamezni skupščini

Načelu družba Luka Koper, d. d., v letu 2015 ni sledila, bo pa v letu 2016 zagotovila na svoji spletni strani tako javno objavo informacij o tem, kdo organizirano zbira pooblastila za glasovanje na posamezni skupščini kot tudi vse ostale podatke, navedene v načelu 5.2.

3. Izjava o skladnosti z določbami Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države (sprejet 19. decembra 2014)

Luka Koper, d. d., sledi priporočilom Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države (sprejet 19. decembra 2014), in drugim posamičnim priporočilom, ki so javno dostopni na spletni strani .

Uprava in nadzorni svet družbe izjavljata, da sta v letu 2015 spoštovala načela in priporočila Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države (sprejet 19. decembra 2014), razen v nadaljevanju naštetih.

Odstopanje od delov posamičnih določb Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države (sprejet 19. decembra 2014)

Luka Koper, d. d., v letu 2015 ni upoštevala naslednjih načel in priporočil Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države oziroma jih je upoštevala delno:

Načelo 6.7: Postopek izbire kandidatov za člane nadzornega sveta

Načelu družba Luka Koper, d. d., sledi delno, saj je postopek izbire novih članov nadzornega sveta vnaprej opredeljen v Poslovniku o delu nadzornega sveta družbe Luka Koper, d. d., ter je transparenten, saj zagotavlja ustrezne mehanizme glede izbire in vrednotenja kandidatov za člane nadzornega sveta. Družba sicer nima komisije za imenovanja, saj to delo opravlja neposredno nadzorni svet s pomočjo kadrovske komisije. Nadzorni svet družbe ocenjuje, da na ta način učinkovito in transparentno deluje v interesu družbe, ker so v postopkih izbire in vrednotenja kandidatov za člane nadzornega sveta udeleženi vsi člani nadzornega sveta.

Načelo 6.8.8.: Člani nadzornega sveta niso upravičeni do bonitet Načelu družba Luka Koper, d. d., ne sledi, saj se članom nadzornega sveta obračuna boniteta za zavarovanje odgovornosti organov družbe in vodstvenih delavcev.

Načelo 7.3.: Nadzorni svet družbe pripravi predlog politike prejemkov organov vodenja in jo predloži skupščini v sprejetje Načelu družba Luka Koper, d. d., ne sledi, saj se pri politiki prejemkov organov vodenja družbe dosledno sledi določilom Zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZPPOGD).

4. Izjava o skladnosti z določbami Priporočil in pričakovanj Slovenskega državnega holdinga (sprejeta decembra 2014)

Uprava in nadzorni svet družbe izjavljata, da sta v letu 2015 spoštovala načela Priporočil in pričakovanj Slovenskega državnega holdinga (sprejeta decembra 2014), razen v nadaljevanju naštetih.

Odstopanje od delov posamičnih Priporočil in pričakovanj Slovenskega državnega holdinga (sprejeta decembra 2014)

Luka Koper, d. d., v letu 2015 ni upoštevala naslednjih posamičnih priporočil in pričakovanj Slovenskega državnega holdinga oziroma jih je upoštevala delno:

Priporočilo št. 1.1.: Triletno poslovno načrtovanje družbe/skupine Družba Luka Koper, d. d., pripravlja 5-letne poslovne načrte. Glede na skladnost z določili Koncesijske pogodbe mora družba pripravljati 5-letni program razvoja pristanišča in zato zasleduje časovno usklajenost obeh dokumentov.

Priporočilo št. 3.7.: Transparentnost postopkov sklepanja poslov, ki zadevajo izdatke družbe

Priporočilu družba Luka Koper, d. d., sledi delno, saj je v določenih primerih sklepanje pavšalnih pogodb bolj ekonomično in upravičeno od sklepanja drugih vrst pogodb, npr. za storitve trženja na tujem trgu, davčnega svetovanja ter spremljanje medijev. Določene pavšalne pogodbe so bile v letu 2015 prekinjene.

Priporočilo št. 4.2.2.: Optimizacija stroškov dela v letu 2015, ki se nanaša na izplačilo 13. plače.

Družba Luka Koper, d. d., je v letu 2015 v skladu s podjetniško kolektivno pogodbo izplačala 13. plačo v višini 100 odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenega.

Priporočilo št. 4.3.: Družba je javno objavila podatek o nameravanih izplačilih Družba Luka Koper, d. d., je objavila podatek o višini regresa in 13. plači skladno s priporočilom št. 4.4., torej ko je bila znana višina posameznega izplačila oziroma je bilo plačilo realizirano.

Priporočilo št. 4.5.: Družba na javni spletni strani objavlja besedila veljavnih kolektivnih pogodb za družbo in skupino ter dogovorov s predstavniki delavcev, ki se nanašajo na plačilo za delo.

Družba Luka Koper, d. d., temu priporočilu ne sledi. Ob koncu leta 2011 je družba

reprezentativna sindikata pozvala k soglasju k objavi besedila Kolektivne pogodbe Luke Koper, d. d., na spletnih straneh družbe Luka Koper, d. d. Sindikata nista soglašala z javno objavo besedila.

Priporočilo št. 5.1.: Doseganje kakovosti in odličnosti poslovanja družbe/skupine. Luka Koper, d. d., je v letu 2015 izvedla izobraževanje nosilcev procesa samoocenitve po preizkušenem evropskem modelu odličnosti EFQM. Nadaljnje aktivnosti bodo izvedene v letu 2016 z oblikovanjem za družbo prilagojenega pristopa samoocenitvi po modelu EFQM in z izvedbo samoocenitve predvidoma v letu 2017.

DVOTIRNI SISTEM UPRAVLJANJA

V družbi Luka Koper, d. d., je v veljavi dvotirni sistem upravljanja, po katerem ima družba tri organe upravljanja: skupščino delničarjev, nadzorni svet in upravo. Pristojnosti posameznih organov in pravila o njihovem delovanju ter imenovanju in odpoklicu njihovih članov, spremembah statuta in notranjih predpisov družbe, ki se nanašajo na delovanje omenjenih organov, so določena z Zakonom o gospodarskih družbah, statutom družbe ter poslovniki o delovanju nadzornega sveta, uprave in skupščine družbe. Posamezna določila o delovanju uprave so navedena tudi v drugih splošnih aktih notranje regulative družbe. Statut delniške družbe je dostopen na spletni strani www.luka-kp.si/slo/o-podjetju.

SKUPŠČINA DELNIČARJEV

Skupščina delničarjev je najvišji organ družbe in odloča o statusnih spremembah družbe, delitvi dobička in imenovanju ali odpoklicu članov nadzornega sveta ter o vseh drugih zadevah, o katerih odloča na podlagi Zakona o gospodarskih družbah in statuta družbe Luka Koper, d. d. Lastniška struktura družbe Luka Koper, d. d., je prikazana v poglavju DELNICA LKPG.

Sklic skupščine

Uprava družbe skliče sejo skupščine delničarjev praviloma enkrat letno, po potrebi tudi večkrat. Sklic skupščine je objavljen vsaj mesec dni prej na spletni strani agencije AJPES, v sistemu elektronskega obveščanja Ljubljanske borze SEO-net in na spletnih straneh družbe. Na spletnem mestu http://www.luka-kp.si/slo/zavlagatelje/skupscine-delnicarjev je dostopno celotno gradivo s predlogi sklepov, ki je delničarjem na vpogled tudi na sedežu družbe. Skladno s Pravili Ljubljanske borze so po skupščini objavljeni tudi sprejeti skupščinski sklepi.

Pravica do udeležbe in glasovanja

Delničarji se lahko udeležijo skupščine in na njej uveljavljajo glasovalno pravico, v kolikor svojo udeležbo prijavijo najkasneje konec četrtega dne pred skupščino pri upravi družbe, ki ji na vpogled predložijo delnice oziroma potrdilo zanje.

Družba nima omejitev glasovalnih pravic, saj vse delnice Luke Koper, d. d., zagotavljajo glasovalne pravice skladno z zakonodajo.

Luka Koper, d. d., nima izdanih vrednostnih papirjev, ki bi imetnikom zagotavljali posebne kontrolne pravice.

Sklepi skupščin delničarjev

V letu 2015 so se delničarji sestali na eni skupščini:

• na 26. skupščini 21. avgusta 2015.

Na 26. seji skupščine 21. avgusta 2015:

• so bili delničarji seznanjeni s sprejetim Letnim poročilom Skupine Luka Koper in družbe Luka Koper, d. d., za leto 2014, z mnenjem revizorja in s Poročilom nadzornega sveta o preveritvi letnega poročila družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2014,
• so delničarji sprejeli sklep o predlogu uporabe bilančnega dobička za leto 2014 v višini 14.598.947,31 evrov, kjer je bilo opredeljeno, da:
  • se del bilančnega dobička v znesku 13.160.000,00 evrov uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 0,94 evrov na navadno delnico,
  • preostanek bilančnega dobička v znesku 1.438.947,31 evrov ostane nerazporejen,
• so delničarji podelili razrešnico upravi in nadzornemu svetu za leto 2014,
• so delničarji za revizorja za poslovno leto 2015 imenovali revizijsko družbo KPMG Slovenija, podjetje za revidiranje, d. o. o.,
• so delničarji sprejeli sklep o višini plačila za opravljanje funkcije in sejnin članom nadzornega sveta ter članom komisij nadzornega sveta za obdobje do preklica,
• so delničarji sprejeli spremembe statuta družbe Luka Koper, d. d.,
• so delničarji ugotovili, da je članici nadzornega sveta Sabini Mozetič z 12. julijem 2015 prenehal štiriletni mandat,
• so delničarji za članico nadzornega sveta družbe za mandatno dobo štirih let, ki je začnela teči z dnem izvolitve na skupščini, izvolili Sabino Mozetič.

NADZORNI SVET

Nadzorni svet nadzira vodenje poslov v družbi. Druge glavne naloge in pristojnosti, ki mu jih nalagajo zakonski predpisi in statut družbe, so še: imenovanje in odpoklic uprave družbe, določanje višine prejemkov uprave, potrjevanje letnega poročila, oblikovanje predloga za delitev bilančnega dobička ter sklic skupščine.

Sestava nadzornega sveta

Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d., šteje devet članov. Šest članov voli skupščina, tri iz vrst zaposlenih pa svet delavcev družbe. Mandat članov nadzornega sveta traja štiri leta.

Sestava nadzornega sveta družbe Luka Koper, d. d., na zadnji dan v letu 2015:

Imenovani s strani kapitala:

dr. Alenka Žnidaršič Kranjc, predsednica nadzornega sveta Začetek štiriletnega mandata: 7. oktober 2013 (23. skupščina delničarjev) Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: izvršna direktorica družbe Prva osebna zavarovalnica, d. d., predsednica uprave družbe Skupina Prva, zavarovalniški holding, d. d., predsednica nadzornega sveta družbe Deos, d. d.

dr. Elen Twrdy, namestnica predsednice nadzornega sveta Začetek štiriletnega mandata: 7. oktober 2013 (23. skupščina delničarjev) Članstvo v drugih organih upravljanja ali nadzora: dekanja Fakultete za pomorstvo in promet, članica nadzornega sveta Primorskih novic, d. o. o.

Capt. Rado Antolovič MBA, član nadzornega sveta

Začetek štiriletnega mandata: 7. oktober 2013 (23. skupščina delničarjev) Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: predsednik uprave družbe P&O Maritime, nadzornik v družbi Repasa S. A.

mag. Andrej Šercer, član nadzornega sveta Začetek štiriletnega mandata: 7. oktober 2013 (23. skupščina delničarjev)

Žiga Škerjanec, član nadzornega sveta Začetek štiriletnega mandata: 7. oktober 2013 (23. skupščina delničarjev)

Sabina Mozetič, članica nadzornega sveta

Začetek štiriletnega mandata: 21. avgust 2015 (26. skupščina delničarjev) V letu 2015 je bila članica nadzornega sveta od 1. januarja do 12. julija, ko ji je potekel štiriletni mandat, nakar je bila za naslednji štiriletni mandat ponovno izvoljena 21. avgusta, kot navedeno zgoraj.

Članstvo v drugih organih upravljanja ali nadzora: članica skupščine družbe Rižanski vodovod Koper, d. o. o., članica sveta zavoda Zdravstvenega doma Koper

Imenovani s strani zaposlenih:

Mladen Jovičič, član nadzornega sveta Začetek štiriletnega mandata: 18. marec 2013 (21. skupščina – seznanitev delničarjev)

Stojan Čepar, član nadzornega sveta

Mandat mu je prenehal 30. novembra 2015 na podlagi zakona, ker je postal član uprave – delavski direktor.

mag. Nebojša Topić, član nadzornega sveta

Začetek štiriletnega mandata: 28. julij 2012 (20. skupščina – seznanitev delničarjev)

Marko Grabljevec, član nadzornega sveta

Začetek štiriletnega mandata: 18. januar 2016 (seznanitev bo izvedena na 27. skupščini delničarjev)

Zunanja članica revizijske komisije nadzornega sveta:

Barbara Nose, zunanja članica revizijske komisije nadzornega sveta Imenovana: 22. avgusta 2014 (8. seja nadzornega sveta), za obdobje od 22. avgusta 2014 do 7. oktobra 2017

Članstvo v drugih organih upravljanja ali nadzora: članica revizijske komisije nadzornega odbora družbe Alta Skupina, d. d., članica revizijske komisije nadzornega sveta družbe Telekom Slovenije, d. d., članica revizijske komisije nadzornega sveta družbe Aerodrom Ljubljana, d. d., članica revizijske komisije nadzornega sveta družbe Zavarovalnica Triglav, d. d., članica sveta zavoda OŠ Trnovo, direktorica družbe Constantia Plus, d. o. o., direktorica družbe Shramba, d. o. o.

Delovanje nadzornega sveta

Delovanje nadzornega sveta urejajo zakonski predpisi, statut družbe, poslovnik o delu nadzornega sveta, Kodeks upravljanja javnih delniških družb, Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, Priporočila in pričakovanja Slovenskega državnega holdinga in Priporočila Združenja nadzornikov Slovenije.

Nadzorni svet je v letu 2015 deloval v sestavi, kakor je opisana zgoraj. O delovanju, odločitvah in stališčih nadzornega sveta in komisij nadzornega sveta podrobneje poročamo v POROČILO NADZORNEGA SVETA ZA LETO 2015.

Vsak posamezen član nadzornega sveta je, upoštevaje 8. in 17.2. določilo Kodeksa upravljanja javnih delniških družb, v začetku leta 2016 podpisal izjavo o tem, da v letu 2015 ni obstajalo nasprotje interesov, ki bi se kazalo tako, da bi posamezen član:

• opravljal funkcije izvršnega direktorja ali člana uprave družbe ali povezane družbe ali da bi opravljal takšne funkcije v zadnjih petih letih,
• bil zaposlen v družbi ali povezani družbi in bil na takšnem položaju v zadnjih treh letih,
• prejemal večje dodatne prejemke iz družbe ali povezane družbe, razen plačila, ki ga prejema kot član nadzornega sveta,
• bil večinski delničar in zastopal večinskega delničarja/večinske delničarje,
• imel z družbo ali povezano družbo v zadnjem letu pomembne poslovne stike bodisi neposredno bodisi kot partner, delničar, direktor ali vodilni delavec organa,
• bil sedaj ali v zadnjih treh letih partner ali uslužbenec sedanjega ali nekdanjega zunanjega revizorja v družbi ali povezani družbi,
• bil izvršni direktor ali član uprave druge družbe, v kateri je izvršni direktor ali član uprave družbe član nadzornega sveta, ali bil kako drugače povezan z izvršnimi direktorji oziroma člani uprave prek sodelovanja v drugih družbah ali organih,
• bil v nadzornem svetu več kot tri mandate (ali več kot 12 let),
• bil bližnji družinski član članov uprave ali oseb, ki so na položajih, navedenih v prejšnjih alinejah,
• bil član širšega poslovodstva povezane družbe,
• sodeloval pri sestavljanju vsebine predloga letnega poročila družbe.

Izjave so dostopne tudi na spletni strani https://luka-kp.si/slo/pomembnidokumenti-208.

Komisije nadzornega sveta

V okviru nadzornega sveta redno delujejo tri komisije:

• kadrovska komisija,
• revizijska komisija,
• komisija za infrastrukturo in operativo.

Komisije opravljajo strokovne naloge v pomoč nadzornemu svetu.

Kadrovska komisija je bila imenovana 16. oktobra 2013 v sestavi Capt. Rado Antolovič MBA (predsednik), mag. Andrej Šercer (član), Sabina Mozetič (član) in Stojan Čepar (član). V letu začetku leta 2015 je kadrovska komisija delovala v sestavi Capt. Rado Antolovič MBA, mag. Andrej Šercer, Stojan Čepar in Sabina Mozetič. Med letom 2015 je prišlo do spremembe v članstvu kadrovske komisije, kjer je njenega člana Stojana Čeparja zamenjal Nebojša Topič. V obdobju od 12. julija 2015 pa do 18. oktobra 2015 je kadrovska komisija delovala samo v sestavi treh članov in sicer predsednika Capt. Rada Antoloviča MBA in članov mag. Andreja Šercerja in Stojana Čeparja, ker je članici kadrovske komisije Sabini Mozetič dne 12. julija 2015 pretekel mandat članice nadzornega sveta družbe. Ponovno je bila imenovana za članico nadzornega sveta Luke Koper, d. d., dne 21. avgusta 2015, za članico kadrovske komisije nadzornega sveta pa 18. oktobra 2015.

Revizijska komisija je v letu 2015 delovala v sestavi Žiga Škerjanc (predsednik), dr. Alenka Žnidaršič Kranjc (članica), Barbara Nose (zunanja članica) in Mladen Jovičič (član).

Komisija za infrastrukturo in operativo je v letu 2015 delovala v sestavi dr. Elen Twrdy (predsednica), Capt. Rado Antolovič MBA (član), Stojan Čepar (član) in mag. Andrej Šercer (član). Dne 30. novembra 2015 je Stojanu Čeparju prenehalo članstvo v nadzornem svetu, zaradi česar mu je prenehalo tudi članstvo v komisiji za infrastrukturo in operativo.

Prejemki nadzornega sveta

Člani nadzornega sveta in člani komisij nadzornega sveta so upravičeni do sejnin ter plačila za opravljanje funkcije. Višino sejnin in plačil določi skupščina. Člani nadzornega sveta in člani komisij nadzornega sveta so upravičeni tudi do povračila potnih in drugih stroškov za prihod in udeležbo na sejah. Več o prejemkih nadzornega sveta in o njihovi višini je zapisano v računovodskem poročilu Luke Koper, d. d., v pojasnilu št. 35 in v poglavju POROČILO NADZORNEGA SVETA ZA LETO 2015, o njihovem lastništvu delnic pa v poglavju DELNICA LKPG.

UPRAVA DRUŽBE

Delovanje uprave urejajo zakonski predpisi, statut družbe, poslovnik o delu uprave, Kodeks upravljanja javnih delniških družb, Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, ter Priporočila in pričakovanja Slovenskega državnega holdinga. V skladu s statutom uprava vodi družbo ter jo zastopa in predstavlja nasproti tretjim osebam.

Sestava uprave

Uprava družbe Luka Koper, d. d., je do 31. januarja 2015 delovala v sestavi:

• Dragomir Matić (predsednik uprave),

• Andraž Novak (član uprave),
• Jože Jaklin (član uprave),
• Matjaž Stare (član uprave-delavski direktor).

Nadzorni svet družbe se je na svoji redni seji 4. julija 2014 seznanil z odstopno izjavo člana uprave Jožeta Jaklina, nato pa na redni seji 21. novembra istega leta imenoval novega člana uprave za področje financ. To je postal Tine Svoljšak, ki je petletni mandat nastopil 1. februarja 2015.

Uprava Luke Koper, d. d., je od 1. februarja do 30. junija 2015 tako delovala v sestavi:

• Dragomir Matić (predsednik uprave),
• Andraž Novak (član uprave),
• Tine Svoljšak (član uprave),
• Matjaž Stare (član uprave-delavski direktor).

Nadzorni svet družbe je na seji 22. maja 2015 obravnaval in sprejel odstopno izjavo člana uprave za področje financ in računovodstva Tineta Svoljšaka, ki je funkcijo opravljal do 30. junija 2015.

Uprava Luke Koper, d. d., je od 1. julija do 20. avgusta 2015 tako delovala v sestavi:

• Dragomir Matić (predsednik uprave),
• Andraž Novak (član uprave),
• Matjaž Stare (član uprave-delavski direktor).

Dne 21. avgusta 2015 je nadzorni svet družbe imenoval Ireno Vincek za članico uprave za področje financ in računovodstva.

Uprava Luke Koper, d. d., je od 21. avgusta do 17. oktobra 2015 tako delovala v sestavi:

• Dragomir Matić (predsednik uprave),
• Andraž Novak (član uprave),
• Irena Vincek (članica uprave za področje financ in računovodstva),
• Matjaž Stare (član uprave-delavski direktor).

S 17. oktobrom 2015 je Matjažu Staretu, delavskemu direktorju, potekel petletni mandat. Člani sveta delavcev so zato že 1. oktobra za novega delavskega direktorja izvolili Stojana Čeparja, katerega imenovanje je 30. novembra potrdil nadzorni svet.

Uprava Luke Koper, d. d., je od 18. oktobra do 29. novembra 2015 tako delovala v sestavi:

• Dragomir Matić (predsednik uprave),
• Andraž Novak (član uprave),
• Irena Vincek (članica uprave za področje financ in računovodstva).

Uprava Luke Koper, d. d., je od 30. novembra do 31. decembra 2015 nato delovala v sestavi:

• Dragomir Matić (predsednik uprave),
• Andraž Novak (član uprave),
• Irena Vincek (članica uprave za področje financ in računovodstva),
• Stojan Čepar (član uprave-delavski direktor).

Sestava uprave družbe Luka Koper, d. d., na zadnji dan v letu 2015:

Uprava družbe Luka Koper, d. d., od leve proti desni: Stojan Čepar, Irena Vincek, Dragomir Matić, Andraž Novak

• Dragomir Matić, rojen 1964 Predsednik uprave

Univerzitetni diplomirani inženir tehnologije prometa je svojo poklicno pot začel v špedicijskem podjetju in se že leta 1987 zaposlil v Luki Koper, d. d., kjer je najprej delal kot luški transportni delavec in se postopoma povzpel do mesta izvršnega direktorja za operativo in logistiko. Od leta 2012 do imenovanja na čelo Luke Koper, d. d., je bil zaposlen kot pomočnik direktorja v podjetju za mednarodno špedicijo. Na povabilo nadzornega sveta in s sklepom o imenovanju za predsednika uprave je petletni mandat nastopil 10. junija 2014.

• Andraž Novak, rojen 1966 Član uprave

Po večletni plovbi na ladjah trgovske mornarice, kjer je opravljal dolžnosti vse

do položaja prvega oficirja, je leta 1995 pridobil naziv inženir pomorstva na Fakulteti za pomorstvo in promet v Portorožu. Od leta 1995 je v Luki Koper, d. d., zasedal različna vodstvena mesta, vključno z vodenjem terminala za sipke tovore in terminala za generalne tovore. Leta 2008 je opravil specialistični podiplomski program na Fakulteti za pomorstvo in promet. Na povabilo nadzornega sveta in s sklepom o imenovanju za člana uprave je petletni mandat nastopil 10. junija 2014.

• Irena Vincek, rojena 1972

Članica uprave za finance in računovodstvo

Leta 1996 je diplomirala na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in se še isto leto zaposlila v Intereuropi, d. d., kjer je opravljala dela in naloge v službi za kontroling, nato pa prevzela vodenje glavne knjige. Leta 2000 je odšla k revizijski družbi Ernest & Young, leta 2004 pa nadaljevala svojo karierno pot v Istrabenzu, d. d., in sicer pet let kot pomočnica uprave za računovodstvo in nato dve leti kot pomočnica uprave za računovodstvo in kontroling. V Luki Koper, d. d., se je zaposlila leta 2012 kot notranja revizorka, septembra 2014 pa je prevzela vodenje področja financ in računovodstva. Nadzorni svet jo je na mesto članice uprave za področje financ in računovodstva za obdobje petih let imenoval 21. avgusta 2015.

• Stojan Čepar, rojen 1977

Delavski direktor

Po šolanju na tehniškem zavodu Josef Stefan v Trstu, smer elektrotehnikelektronik, ga je poklicna pot vodila v Kobilarno Lipica in BTC Terminal v Sežani, kjer je bil zadolžen za različna strokovna dela. Leta 2002 se je zaposlil v Luki Koper, d. d., kot upravljavec dvigal in ostale mehanizacije. Leta 2008 je bil izvoljen v svet delavcev družbe, ki ga je aprila 2009 izvolil za predstavnika zaposlenih v nadzornem svetu družbe, v katerem je bil tudi član kadrovske komisije ter komisije za infrastrukturo in operativo. To funkcijo je opravljal do novembra 2015. Člani sveta delavcev so ga 1. oktobra 2015 izvolili za novega delavskega direktorja, nadzorni svet pa njegovo imenovanje in začetek petletnega mandata potrdil 30. novembra 2015.

Član uprave mora morebitno nasprotje interesov razkriti nadzornemu svetu in o tem obvestiti preostale člane uprave.

Predstavitev članov uprave je dostopna tudi na spletni strani družbe https://luka-kp. si/slo/vodstvo-druzbe-193.

Delovanje uprave

Uprava samostojno in na lastno odgovornost vodi poslovanje družbe v njeno dobro. Svoje delo opravlja skladno s predpisi, statutom družbe ter z zavezujočimi sklepi organov družbe.

Družbo zastopajo člani uprave, ki so zadolženi za naslednja področja:

Področja predsednika uprave:

• pisarna uprave,
• tajnik organov,
• operativa in prodaja (profitni centri, področje operative),
• trženje,
• kadrovsko področje,
• pravno področje,
• odnosi z javnostmi,
• pristaniška varnost.

Področja člana uprave:

• investicije,
• nabava in vzdrževanje,

Uprava družbe z vodji profitnih centrov in strokovnih področij

• strateški razvoj.

Področja člana uprave za finance in računovodstvo:

• finance in računovodstvo,
• kontroling,
• upravljanje in razvoj poslovnih procesov.

Področja člana uprave – delavskega direktorja:

• zastopanje interesov zaposlenih glede kadrovskih in socialnih vprašanj,
• varovanje zdravja in ekologija,
• delovanje in opravila iz pisnih dogovorov med delojemalci in delodajalci (participacijski dogovor in drugi dogovori).

Vsi člani uprave skupaj usklajujejo in vodijo področje notranje revizije.

Prejemki uprave

Prejemki članov uprave so sestavljeni iz fiksnega in variabilnega dela. Določeni so v pogodbah o zaposlitvi za določen čas za poslovodenje družbe za člana uprave, v aneksih k pogodbam o zaposlitvi in v sklepih nadzornega sveta. Pogodbe o zaposlitvi in aneksi so sklenjeni med posameznimi člani uprave in nadzornim svetom, v njih so določena tudi povračila in ugodnosti. Pri sklepanju pogodb in aneksov za člane uprave nadzorni svet zastopa predsednica nadzornega sveta. O prejemkih uprave poročamo v računovodskem poročilu Luke Koper, d. d., v pojasnilu št. 35, o lastništvu delnic pa v poglavju DELNICA LKPG.

VODENJE IN UPRAVLJANJE DRUŽB V SKUPINI LUKA KOPER

Družba Luka Koper, d. d., ima danes vzpostavljen sistem korporativnega upravljanja, v katerega je poleg obvladujoče družbe vključenih še 21 družb – od enoosebnih družb, do tistih, kjer je poslovni delež nižji od enega odstotka. Vse finančne naložbe so glede na način upravljanja razdeljene v štiri skupine:

• Strateške finančne naložbe so naložbe v delnice in deleže družb, ki opravljajo dejavnosti, neposredno povezane s strateškimi usmeritvami obvladujoče družbe. Upravljajo se po načelu koncernskega delovanja.
• Druge strateške finančne naložbe so naložbe v delnice in deleže družb, ki opravljajo dejavnosti, ki so pomembne za obvladujočo družbo zaradi širšega družbenega in trajnostnega motiva. Upravljajo se po načelu skrbništva nad naložbami.
• Portfeljske naložbe so naložbe v delnice podjetij, ki praviloma kotirajo na borzi, investicijske sklade, depozite in druge instrumente denarnega trga. Upravljajo

se s ciljem zagotavljanja in obvladovanja likvidnosti družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper.

• Nestrateške finančne naložbe so naložbe v delnice in deleže družb, ki opravljajo dejavnosti, ki niso neposredno povezane s strateško usmeritvijo obvladujoče družbe, ter niso portfeljske naložbe. Upravljajo se po načelu skrbništva nad naložbami. Te naložbe so predmet različnih možnih oblik dezinvestiranja.

Dividendna politika sledi kategorizaciji posamezne finančne naložbe: v vlogi družbenika v nestrateških finančnih naložbah si prizadevamo doseči cilj maksimizacije izplačila dobička, v vlogi družbenika v strateških in drugih strateških finančnih naložbah pa zasledujemo cilj uravnoteženega izplačila dobičkov glede na investicijsko-razvojne cikle družbe.

V strateškem poslovnem načrtu družbe in Skupine so bili zastavljeni cilji tudi na področju upravljanja finančnih naložb, in sicer da se bo nadgradil sistem korporativnega upravljanja predvsem v primerih strateških finančnih naložb. Zanje se bo vzpostavil poslovni nadzor, in sicer prek rednih periodičnih srečanj poslovodstev družb z upravo obvladujoče družbe in s harmonizacijo poslovnih procesov na podlagi opredelitve minimalnih standardov ključnih poslovnih procesov.

Družba	Direktor	Delež obvladujoče družbe v lastništvu (v %)
Luka Koper INPO, d. o. o.	Mirko Pavšič	100,00
Adria Terminali, d. o. o.	Aleš Miklavec	100,00
Luka Koper Pristan, d. o. o.	Darko Grgič	100,00
Adria Investicije, d. o. o.	Mojca Černe Pucer	100,00
Logis Nova, d. o. o.	Mirko Pavšič	100,00
TOC, d. o. o.	Ankica Budan Hadžalič	68,13

Vodenje in upravljanje odvisnih družb v Skupini Luka Koper na dan 31. 12. 2015

NOTRANJA REVIZIJA

Dejavnost notranjega revidiranja v Luki Koper se izvaja na podlagi sprejete notranjerevizijske temeljne listine področje notranje revizije. To deluje z namenom opravljanja funkcije notranjega revidiranja za družbo Luka Koper, d. d., ter za odvisne družbe in je samostojni organizacijski del, neposredno podrejen upravi družbe. Organizacijska neodvisnost se uspešno uresničuje prek funkcijske odgovornosti in poročanja področja revizijski komisiji in nadzornemu svetu. Njeno delovanje opredeljuje poslovnik o delovanju notranje revizije, ki je pripravljen v skladu z veljavno opredelitvijo notranjega revidiranja, kodeksi etike in Mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju. Dejavnost notranje revizije pomaga uresničevati cilje družbe in Skupine, s sistematičnim in metodičnim ocenjevanjem in izboljševanjem uspešnosti upravljanja tveganj, kontrolnih postopkov in njihovega upravljanja. Deluje s ciljem dodajanja vrednosti pri zanesljivejšem doseganju sprejetih ciljev.

V letu 2015 je notranja revizija opravljala notranjerevizijske posle in ostale dejavnosti v skladu z odobrenim letnim načrtom dela. Opravljenih je bilo načrtovanih sedem poslov in zaključen posel iz leta 2014, izveden pa je bil še nenačrtovan posel. V okviru izvedenih poslov so bili preverjeni obstoj in delovanje notranjih kontrol in upravljanje tveganj ter ponekod podana priporočila za njihovo izboljšanje. Poleg načrtovanega in nenačrtovanega revidiranja so se četrtletno izvajale porevizijske dejavnosti, ki so bile namenjene pregledovanju izvedenih ukrepov za boljše obvladovanje pri notranjerevizijskem delu zaznanih tveganj. Dejavnost svetovanja je bila usmerjena predvsem v pomoč pri razvijanju sistema notranjih kontrol in upravljanja tveganj.

Notranja revizija je o posameznem opravljenem poslu poročala vodstvu revidirane enote in upravi družbe, obdobno pa zbirno o ugotovitvah, tveganjih in izvajanju notranjerevizijskih priporočil upravi in revizijski komisiji nadzornega sveta. Nadzornemu svetu poroča notranja revizija enkrat letno.

Razvoj notranje revizije se uresničuje s pomočjo programa zagotavljanja in izboljševanja kakovosti. Njegov namen je zagotoviti vsem zainteresiranim stranem, da deluje notranja revizija v skladu z veljavnimi pravili stroke ter je njeno delovanje uspešno in učinkovito. Cilj programa je zato uveljavljanje nenehnega izboljševanja.

S ciljem ocene skladnosti delovanja notranje revizije z Opredelitvijo notranjega revidiranja, Mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju, Kodeksom notranjerevizijskih načel in Kodeksom poklicne etike notranjega revizorja ter učinkovitosti in uspešnosti notranje revizije je bila v letu 2015 izvedena zunanja presoja kakovosti notranje revizije, ki je to potrdila.

NOTRANJE KONTROLE IN UPRAVLJANJE TVEGANJ V POVEZAVI Z RAČUNOVODSKIM POROČANJEM

Skupina Luka Koper obvladuje tveganja, povezana z računovodskih poročanjem, z izvajanjem sprejetih usmeritev in postopkov pri notranjih kontrolah. Namen notranjih kontrol je zagotoviti točnost, zanesljivost in popolnost zajemanja podatkov o poslovnih dogodkih ter pripravo računovodskih izkazov, ki so resničen in pošten prikaz finančnega položaja, poslovnega izida, denarnih tokov in gibanja kapitala v skladu z veljavnimi zakoni, Mednarodnimi računovodskimi standardi in drugimi zunanjimi in notranjimi predpisi. Omenjeno zagotavljamo tudi s centralizirano računovodsko funkcijo na enotnem informacijskem sistemu v obvladujoči družbi, ki vključuje tudi vse odvisne in večino pridruženih družb.

Računovodske kontrole so zasnovane po načelih resničnosti in delitve odgovornosti ter so osredotočene na kontrolo pravilnosti in popolnosti obdelave podatkov, usklajenosti stanja, izkazanega v poslovnih knjigah, in dejanskega stanja, ločenosti evidence od izvajanja poslov, strokovnosti računovodij in neodvisnosti. Notranje kontrole v računovodstvu so povezane tudi s kontrolami na področju informacijskih tehnologij, ki med drugim zagotavljajo omejitve in nadzor nad dostopi do omrežja, podatkov in aplikacij ter točnost in popolnost zajemanja in obdelovanja podatkov. Tveganja, vezana na konsolidirane računovodske izkaze, Skupina Luka Koper obvladuje tudi z revizijo letnih računovodskih izkazov vseh odvisnih družb, ki jo sestavljajo.

Tveganja, vezana na konsolidirane računovodske izkaze Skupine Luka Koper, obvladujemo tudi z revizijo in preiskovanjem letnih računovodskih izkazov vseh odvisnih in pridruženih družb, ki so vključene v konsolidirane izkaze Skupine.

ZUNANJA REVIZIJA

Skupščina delničarjev je na 26. redni seji 21. avgusta 2015 za revidiranje izkazov družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper v poslovnem letu 2015 imenovala revizijsko družbo KPMG Slovenija, podjetje za revidiranje, d. o. o., Železna cesta 8a, Ljubljana.

Stroški revizijskih storitev Luke Koper, d. d., in njenih odvisnih družb so predstavljeni v konsolidiranem računovodskem poročilu v pojasnilu št. 36: Posli z revizijsko družbo.

PODATKI V ZVEZI S PREVZEMNO ZAKONODAJO

Luka Koper, d. d., kot družba, ki je zavezana k uporabi zakona, ki ureja prevzeme, v skladu z določilom šestega odstavka 70. člena ZGD-1, navaja podatke po stanju na zadnji dan poslovnega leta 2015 in vsa potrebna pojasnila:

Struktura osnovnega kapitala družbe

Delnice družbe so navadne kosovne delnice, ki dajejo njihovim imetnikom pravico do udeležbe pri upravljanju družbe, pravico do dela dobička - dividende in pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe. Vse delnice se glasijo na ime, so enega razreda in izdane v nematerializirani obliki. Delnice družbe so prosto prenosljive ter uvrščene v prvo kotacijo na Ljubljanski borzi. Podrobnejši podatki o delnici in lastniški strukturi so predstavljeni v poglavju DELNICA LKPG.

Omejitve prenosa delnic

Vse delnice družbe so prosto prenosljive.

Kvalificirani deleži po Zakonu o prevzemih

1. decembra 2015 je na podlagi prvega odstavka 77. člena Zakona o prevzemih glede doseganja kvalificiranega deleža:

2. Republika Slovenija imetnica 7.140.000 delnic izdajatelja družbe Luka Koper, d. d., kar predstavlja 51,00 odstotka osnovnega kapitala izdajatelja,

3. Slovenski državni holding, d. d., imetnik 1.557.857 delnic izdajatelja družbe Luka Koper, d. d., kar predstavlja 11,13 odstotka osnovnega kapitala izdajatelja.

Imetniki vrednostnih papirjev, ki zagotavljajo posebne kontrolne pravice

Družba ni izdala vrednostnih papirjev, ki bi zagotavljali posebne kontrolne pravice.

Delniška shema za delavce

Družba nima delniške sheme za delavce.

Omejitev glasovalnih pravic

Omejitve glasovalnih pravic ni.

Dogovori med delničarji, ki lahko povzročijo omejitev prenosa delnic ali glasovalnih pravic

Družbi tovrstni dogovori niso znani.

Pravila družbe o imenovanju in zamenjavi članov organov vodenja ali nadzora

Uprava družbe ima predsednika uprave in največ tri člane uprave, od katerih je eden delavski direktor. Predsednika uprave in druge člane uprave imenuje in razrešuje nadzorni svet. Delavskega direktorja kot člana uprave imenuje in razrešuje nadzorni svet na predlog sveta delavcev. Mandat predsednika uprave, članov uprave in delavskega direktorja traja pet let z možnostjo ponovnega imenovanja. Nadzorni svet ima pravico in pristojnost odpoklicati celotno upravo ali posameznega člana uprave.

Nadzorni svet lahko predčasno odpokliče predsednika uprave, člane uprave in delavskega direktorja iz razlogov, ki so določeni v zakonu. Za sklepčnost nadzornega sveta pri imenovanju in odpoklicu predsednika uprave, člana uprave ali delavskega direktorja je potrebna navzočnost vsaj polovice članov nadzornega sveta, pri čemer mora biti najmanj polovica prisotnih članov nadzornega sveta predstavnikov kapitala, od katerih mora biti prisoten tudi predsednik nadzornega sveta ali namestnik predsednika nadzornega sveta.

Predsednik in člani uprave, razen delavskega direktorja, morajo imeti najmanj univerzitetno izobrazbo in vsaj pet let delovnih izkušenj na vodstvenih položajih v velikih družbah v skladu s kriteriji, kot jih opredeljuje zakon, ki ureja gospodarske družbe. Natančne pogoje za predsednika uprave in člane uprave, razen delavskega direktorja, določi nadzorni svet.

Nadzorni svet ima kadrovsko komisijo, ki izvaja predhodne postopke povezane z izborom kandidatov za upravo družbe in s tem v zvezi nadzornemu sveta predlaga najustreznejše kandidate za člane uprave, pred njenim predlogom pa tudi preveri, ali predlagani kandidati izpolnjujejo zakonske in statutarne kriterije za člane uprave. Nadzorni svet družbe ima devet članov, od katerih jih šest izvoli skupščina družbe z navadno večino glasov navzočih delničarjev, tri člane pa svet delavcev družbe. Enega od šestih članov nadzornega sveta lahko predlaga v izvolitev občina ali občine na območju katerih leži kopenski del območja pristanišča. Skupščina s sklepom ugotovi izvolitev in odpoklic članov nadzornega sveta, ki jih je izvolil svet delavcev družbe. Sklep o predčasnem odpoklicu članov nadzornega sveta mora biti sprejet s tričetrtinsko večino oddanih glasov skupščine. Vsak izvoljeni član nadzornega sveta je po izteku mandata lahko ponovno predlagan in izvoljen za člana nadzornega sveta. Člane nadzornega sveta lahko pred potekom mandata odpokliče skupščina s tričetrtinsko večino oddanih glasov. Člane nadzornega sveta iz vrst delavcev lahko pred potekom mandata odpokliče svet delavcev, skupščina pa s sklepom samo ugotovi njihov odpoklic.

Pravila družbe o spremembah statuta

Skupščina s tričetrtinsko večino pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala odloča o spremembah statuta.

Pooblastila članov poslovodstva, zlasti glede lastnih delnic

Pooblastila članov poslovodstva so opredeljena v naslovu UPRAVA DRUŽBE. Sicer pa uprava nima posebnih pooblastil v zvezi z izdajo ali nakupom lastnih delnic.

Pomembni dogovori, ki začnejo učinkovati, se spremenijo ali prenehajo na podlagi spremembe kontrole v družbi, ki je posledica javne prevzemne ponudbe Družbi takšni dogovori niso znani.

Dogovori med družbo in člani njenega organa vodenja ali nadzora ali delavci, ki predvidevajo nadomestilo, če ti zaradi ponudbe, kot jo določa zakon, ki ureja prevzeme, odstopijo, so odpuščeni brez utemeljenega razloga ali njihovo delovno razmerje preneha

Ni nobenih dogovorov skladno z zakonom o prevzemih.

Dragomir Matić Predsednik uprave Luke Koper, d. d.

dr. Alenka Žnidaršič Kranjc Predsednica nadzornega sveta Luke Koper, d. d.

7

PREGLED POMEMBNEJŠIH DOGODKOV, NOVOSTI IN DOSEŽKOV V LETU 2015

JANUAR

• Ekonomska fakulteta v Ljubljani je na pobudo Luke Koper predstavila rezultate študije o financiranju železniške infrastrukture v Sloveniji, s poudarkom na financiranju projekta drugega tira.
• Nadzorni svet Luke Koper je potrdil poslovni načrt Skupine Luka Koper za leto 2015.
• Objavljen je bil razpis za razdelitev sponzorskih in donatorskih sredstev v letu 2015 iz sklada Živeti s pristaniščem.
• Na osnovi izkazane pozitivne rasti dodane vrednosti na zaposlenega in čistega dobička v letih 2013 in 2014 je uprava Luke Koper z reprezentativnima sindikatoma podpisala dogovor o dodatku na plačo vsem zaposlenim v družbi.
• Članice združenja severnojadranskih pristanišč NAPA, med katerimi je tudi Luka Koper, so podpisale pismo o nameri za podporo razvojnim načrtom posameznih članic in njihovih učinkovitih povezav z zaledjem, skladno s smernicami in prioritetami EU.
• Ministrici za okolje in prostor Ireni Majcen so bili ob obisku v Kopru predstavljeni okoljevarstveni projekti.
• Železniški operater Baltic Rail je izboljšal redno železniško povezavo med Koprom in poljskim Wroclavom.

FEBRUAR

• Za skladiščenje avtomobilov je bilo urejenih in asfaltiranih 56.500 m² površin v zaledju drugega pomola.
• Privezani sta bili prvi dve ladji iz novih servisov, ki tedensko povezujejo Koper z azijskimi pristanišči. Tako za alianso Ocean3, ki združuje francoski CMA-CGM, kitajski CSCL in arabski UASC, kot za alianso M2, ki združuje danski Maersk Line in švicarski MSC, je Koper prvo pristanišče ob prihodu v Jadran.
• Z delom je pričel novi član uprave za področje financ in računovodstva Tine Svoljšak.
• Grški ladjar Mediterranean Car-Carrier Line (MCCL) je razširil RO-RO povezavo s Črnim morjem, ki vključuje tudi pristanišče Koper.
• Kitajski ladjar COSCO je razširil kontejnerski servis, ki bo Koper povezoval še z grškimi in turškimi pristanišči.
• Obiskal nas je minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan.

MAREC

• Člani sveta delavcev Luke Koper, d. d., so se sestali z ministrom za infrastrukturo Petrom Gašperšičem in mu predstavili stališča sveta delavcev do privatizacije in organiziranosti družbe ter do izgradnje drugega tira.

• Potniški terminal se je predstavil na sejmu Seatrade Cruise Shipping v Miamiju, ki se ga udeležujejo vsi najpomembnejši deležniki v industriji križarjenja.
• Z jordansko luko Aqaba je bil podpisan sporazum o sodelovanju.
• Luka Koper se je v Wroclawu predstavila poljski zainteresirani javnosti.
• Na kontejnerskem terminalu je bilo ladijsko pretovorjenih prek 72 tisoč TEU, kar je največja mesečna količina doslej.
• Luka Koper se je predstavila obstoječim in potencialnim poslovnim partnerjem v Egiptu.
• Pristanišče je obiskala evropska komisarka za promet Violeta Bulc.
• Luka Koper je podelila priznanja najboljšim dobaviteljem v letu 2014.

APRIL

• Na potniškem terminalu se je privezala potniška ladja Berlin, ki je tako odprla potniško sezono.
• Iz kitajskega pristanišča Čuingdao je odplula prva ladja nove, tretje direktne povezave Kopra z Daljnim vzhodom, alianse CKYHE, ki združuje ladjarje Evergreen, Yang Minga, COSCON, japonski "K" Line ter korejski Hanjin. Tudi v tem primeru bo prvi postanek ladje v Jadranu v Luki Koper.
• Pred Okrožnim sodiščem v Kopru je potekal gospodarsko pravdni postopek med Luko Koper, d. d., in toženimi strankami, nekdanjimi člani uprave, zaradi plačila odškodnine v višini 5.048.434,48 evra z zakonitimi zamudnimi obrestmi in stroški postopka. Družba Luka Koper, d. d., je 13. aprila 2015 prejela sodbo Višjega sodišča v Kopru, s katero je bilo razsojeno, da Luka Koper, d. d., ni upravičena do zahtevane odškodnine. Zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru bo Luka Koper, d. d., vložila revizijo. Luka Koper, d. d., ima za to odškodnino pripoznana pogojna sredstva.
• Češki gospodarstveniki, ki so na obisku v Sloveniji spremljali predsednika Vlade Republike Češke, so se s predstavniki Luke Koper pogovarjali o možnostih sodelovanja.
• Udeležencem konference Fresh Produce India v Mumbaju je Luka Koper predstavila transportno pot skozi Koper.
• V Beogradu je Luka Koper predstavila svojo ponudbo srbski zvezi agentov in špediterjev.
• Specializirana revija Automotive Logistics je objavila statistiko avtomobilskih morskih pristanišč v Evropski uniji. V Sredozemlju je koprsko pristanišče tudi v letu 2014 ohranilo drugo mesto po številu pretovorjenih vozil v letu 2014, na nivoju Evropske unije pa je pristalo na enajstem mestu.
• Na konferenci Santander International Automotive Logistics, ki je potekala v španskem Santanderju, je Luka Koper, d. d., predstavila razvojne načrte na področju avtomobilov.
• Luka Koper se je udeležila mednarodnega dneva logistike v madžarskem Debrecenu in udeležencem predstavili poslovanje in razvojne načrte.
• Nadzorni svet družbe Luka Koper je potrdil predlog uprave o delitvi bilančnega

dobička za leto 2014, kot sta ga nameravala nadzorni svet in uprava predložiti v potrditev skupščini delničarjev:

• del bilančnega dobička v znesku 8.540.000,00 evrov se uporabi za izplačilo dividend v višini bruto vrednosti 0,61 evra na navadno delnico,
• preostanek bilančnega dobička v znesku 6.058.947,31 evra se razporedi med druge rezerve iz dobička.
• Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d., je podal soglasje za realizacijo podaljšanja južnega dela prvega pomola ter za zagotovitev kapacitet kontejnerskega terminala za letni pretovor do 1,15 milijona TEU. To vključuje izgradnjo novih skladiščnih površin na površini 98.000 m² in ureditev obstoječih, poglabljanje prvega bazena na –15 m ter izgradnjo kaset za odlaganje materiala, dodatne železniške tire in prehod na nov način pretovarjanja vagonov (RMG – mostna dvigala na tirnicah), podaljšanje operativne obale in nabavo štirih novih t. i. super post-panamax obalnih dvigal ter druge opreme. Ocenjena vrednost naložbe, ki se bo postopno izvajala do leta 2021, je 225 milijonov evrov, vrednost pa vključuje tudi naložbe, izvedene v letu 2014.
• Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d., je podal soglasje za izgradnjo treh rezervoarjev za tekoče tovore na drugem pomolu, vsakega s kapaciteto 20.000 m3 . Ocenjena vrednost naložbe znaša 13,9 milijona evrov. Gradnja se je začela v letu 2015, končala pa se bo v letu 2016.

MAJ

• Predstavniki Luke Koper so se udeležili največjega logističnega sejma v Evropi Transport Logistic München 2015.
• Slovenski inštitut za meroslovje in kakovost je izvedel zunanjo presojo, ki je zajemala obnovitveno presojo za sisteme vodenja na podlagi standardov ISO 9001 in 140001 ter redno presojo za sisteme varovanja zdravja in varnosti živil. Presojevalci so obiskali več lokacij v družbi Luka Koper in v hčerinskih družbah Luka Koper INPO in Adria Terminali.
• Pridobljenih je bilo 12.000 m² urejenih površin za skladiščenje polnih kontejnerjev.
• Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d., je sprejel odstopno izjavo Tineta Svoljšaka, člana uprave za področje financ in računovodstva, ki je funkcijo opravljal do 30. junija 2015.
• Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d, je podal soglasje za realizacijo naložbe v izgradnjo novega RO-RO priveza v tretjem bazenu in ostalih povezanih naložb. Nove zmogljivosti bodo služile predvsem pretovoru avtomobilov. Naložba vključuje novo privezno mesto za ladje za prevoz avtomobilov (t. i. car-carrier ladje) ob robu tretjega bazena, ureditev skladiščnih površin in voznih poti, izgradnjo dodatne skupine železniških tirov, cestno navezavo na novi vhod in kamionski terminal ter ureditev zalednih kaset za skladiščenje v zaledju in na čelu drugega pomola. Skupna vrednost naložb, ki bodo potekale fazno, znaša 25,2 milijona evrov.
• Izpeljan je bil tradicionalni Pristaniški dan, dan odprtih vrat v Luki Koper, ki se

ga je udeležilo 2.800 ljudi.

• Izpeljan je bil Luški dan v japonskem Tokiu. Udeležilo se ga je več kot 60 predstavnikov podjetij iz logistične panoge.

JUNIJ

• Uprava je objavila sklic 26. skupščine delničarjev Luke Koper, d. d., za dan 8. julija 2015.
• Po analizi specializiranega logističnega časopisa Verkehr je Avstrija tudi v letu 2014 večino svoje prekomorske menjave blaga s tujino opravila prek Kopra.
• S člani madžarske delegacije, ki jo je vodil namestnik ministra za zunanje zadeve, se je Luka Koper pogovarjala o nadaljnjem sodelovanju.
• Luka Koper je predstavila transportno pot prek Kopra gospodarski delegaciji iz Vietnama.
• Potniki ladij za križarjenje Princess Cruises, Holland America Line in Seabourn ladjarja Holland America Group so Koper ocenili kot drugo najboljšo destinacijo v Sredozemlju.
• Po desetih letih je bila v Kopru zopet privezana ladja slovenskega ladjarja Splošne plovbe, ladja Portorož.
• Informatiziran je bil nadzor nad delovanjem hladilnih kontejnerjev.
• Dne 30. junija 2015 je Tinetu Svoljšaku prenehala funkcija člana uprave za področje financ in računovodstva.

JULIJ

• Dne 3. julija 2015 je uprava družbe Luka Koper, d. d., zaradi ugotovljenih proceduralnih razlogov preklicala skupščino delničarjev, sklicano za dan 8. julija 2015.
• Dne 14. julija 2015 je uprava družbe Luka Koper, d. d., na podlagi določila 1. odstavka 10. člena Statuta družbe Luka Koper, d. d., sklicala 26. skupščino delničarjev družbe Luka Koper, d. d., za 21. avgust 2015.
• Funkcijo člana uprave za področje financ in računovodstva je do imenovanja novega člana uprave prevzel član uprave Andraž Novak.
• Luka Koper je pričela s poglabljanjem morja ob kontejnerski obali na –15 m, uprava Republike Slovenije za pomorstvo pa s poglabljanjem vplovnega kanala v prvi bazen na –15 m. Vrednost del je 1,7 milijona evrov. Poglabljanje sofinancira Evropska unija iz programa TEN-T v okviru projekta NAPADRAG.
• Na odprtem delu razpisa za sredstva iz mehanizma za povezovanje Evrope (CEF) si je Luka Koper zagotovila sredstva v skupni višini 6,5 milijona evrov. Na razpis se je prijavilo kar 700 projektov, med 276 izbranimi pa so trije, s katerimi se je v sodelovanju z drugimi partnerji prijavila Luka Koper in sicer NAPA4CORE, GAINN4MOS in Fresh Fruit Corridors.
• Uprava družbe Luka Koper, d. d., je županoma Mestne občine Koper in Občine Ankaran predstavila razvojne načrte.
• Luko Koper je obiskala delegacija korejskega logističnega velikana Hyundai

Glovis, ki je eden najpomembnejših partnerjev Luke Koper na področju kontejnerjev, avtomobilov in pločevine v kolutih.

AVGUST

• Dne 21. avgusta 2015 je nadzorni svet družbe Luka Koper imenoval Ireno Vincek za članico uprave za področje financ in računovodstva. Petletni mandat je nastopila z 21. avgustom 2015.
• Dne 21. avgusta 2015 je nadzorni svet družbe Luka Koper potrdil Strateški poslovni načrt družbe in Skupine Luka Koper za obdobje 2016 – 2020, Poslovno strategijo družbe in Skupine Luka Koper do leta 2030 ter Strateški poslovni načrt do leta 2020 z usmeritvami do leta 2030, t.i. Masterplan.
• Dne 21. avgusta 2015 je uprava družbe Luka Koper, d. d., objavila sklepe 26. seje skupščine delničarjev družbe Luka Koper, d. d., z dne 21. avgusta 2015. Na skupščini so:
  • bili delničarji seznanjeni s sprejetim Letnim poročilom družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2014, z mnenjem revizorja in s Poročilom nadzornega sveta o preveritvi letnega poročila družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2014,
  • delničarji sprejeli sklep o predlogu uporabe bilančnega dobička za leto 2014 v višini 14.598.947,31 evra:
• del bilančnega dobička v znesku 13.160.000,00 evrov naj bi se po uporabil za izplačilo dividend v višini bruto vrednosti 0,94 evra na navadno delnico,
• preostanek bilančnega dobička v znesku 1.438.947,31 evra naj bi ostal nerazporejen,
  • delničarji za leto 2014 podelili razrešnico upravi in nadzornemu svetu,
  • delničarji za revidiranje izkazov družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2015 imenovali revizijsko družbo KPMG Slovenija, podjetje za revidiranje, d. o. o.,
  • delničarji sprejeli sklep o višini plačila za opravljanje funkcije in sejnine članom nadzornega sveta ter članom komisij nadzornega sveta do preklica,
  • delničarji sprejeli spremembe statuta družbe Luka Koper, d. d.,
  • delničarji izvolili članico nadzornega sveta družbe Luka Koper, d. d., Sabino Mozetič, za mandatno dobo štirih let.
• Luka Koper je pridobila certifikat GMP+B3, ki dokazuje, da ima vzpostavljene delovne postopke in pogoje za delo, ki omogočajo ohranjanje varne krme za živali.

SEPTEMBER

• Z obratovanjem enkrat tedensko je pričel redni kontejnerski servis (IsKon) na relaciji Koper–Budimpešta–Novi Sad–Koper. Vlak vozi v organizaciji Adria Kombija in Transagenta. Iz Kopra odpelje vsako soboto ter prispe v Novi Sad ob sredah.
• Dne 9. septembra 2015 je družba Luka Koper, d. d., oddala vlogo na Ministrstvo

za infrastrukturo za pridobitev soglasja k dolgoročnemu zadolževanju pri odvisni družbi Luka Koper INPO, d. o. o., skladno z Uredbo o pogojih in postopkih zadolževanja pravnih oseb iz 87. člena Zakona o javnih financah (ZJF), v višini 6 milijonov evrov. Luka Koper, d. d., je soglasje pridobila 13. novembra 2015.

• Luka Koper se je na t. i. Luškem dnevu srečala s poslovnimi partnerji iz Češke in Madžarske.
• Predstavniki Luke Koper so se udeležili sejma Fresh Market v Varšavi, kjer so se srečali s kupci in dobavitelji sadja in zelenjave ter ponudniki logističnih storitev.
• Dne 22. septembra 2015 je družba Luka Koper objavila spremembo svojega finančnega koledarja za leto 2015. Sprememba se je nanašala na datum objave nerevidiranega poročila o poslovanju Skupine Luka Koper in družbe Luka Koper, d. d., v obdobju januar–september 2015.
• Družba Luka Koper INPO je praznovala 20. jubilej.

OKTOBER

• Člani sveta delavcev so za delavskega direktorja izvolili Stojana Čeparja, ki ga je nadzorni svet potrdil novembra.
• Luka Koper je bila uspešna na mednarodnem razpisu nemške korporacije Daimler in je postala eno od njihovih osrednjih pristanišč za izvoz avtomobilov, proizvedenih v tovarnah Mercedes-Benz v Nemčiji in nekaterih drugih evropskih državah, vključno s Slovenijo.
• Zaključila se je tretja od štirih faz posodobitve železniške proge Koper–Divača.
• Luka Koper je v Tel Avivu v sodelovanju s slovenskim veleposlaništvom organizirala poslovni dogodek za tamkajšnje logiste, prevoznike in izvoznike.
• Za izplačilo dividend je družba Luka Koper, d. d., namenila 13.160.000,00 evrov, in sicer so dividende prejeli naslednji delničarji:
  • Republika Slovenija 6.711.600,00 evrov, • SDH, d. d. 1.464.385,58 evra, • KAD, d. d. 654.784,26 evra, • MOK 438.925,48 evra, • ostali delničarji 3.890.304,68 evra.
• Luka Koper je naročila 11 novih, zmogljivejših dvigal za pretovor kontejnerjev:
  • 2 večji in zmogljivejši kontejnerski dvigali STS dimenzije super postpanamax, s katerima bomo lahko izvajali delo na kontejnerskih ladjah s kapaciteto do 20.000 TEU. Novi super post-panamax dvigali bosta začeli obratovati predvidoma junija 2017;
  • 2 mostni dvigali na tirnicah RMG, ki bosta namenjeni nakladanju/razkladanju kontejnerjev na železniške vagone. Podaljševanje dveh obstoječih tirov na kontejnerskem terminalu ter izgradnja treh novih so že v teku;
  • 7 elektrificiranih mostnih dvigal na pnevmatikah E-RTG, ki za obratovanje koristijo električno energijo iz omrežja, kar zagotavlja manjšo obremenitev okolja z izpusti plinov in hrupa.

Za naročena dvigala je Luka Koper oktobra 2015 plačala 9,1 milijona evrov. Gre za del investicije, ki predvideva tudi podaljšanje prvega pomola in izgradnjo dodatnih kapacitet na kontejnerskem terminalu, s katerimi bo ta do leta 2020 dosegel letno kapaciteto 1,3 milijona TEU.

• Slovenska logistična podjetja, med njimi tudi Luka Koper so se predstavila na sejemski prireditvi EXPO v Milanu.
• V okviru Združenja za promet pri Gospodarski zbornici je bila oblikovana iniciativna skupina za modernizacijo železniške infrastrukture.

NOVEMBER

• Zaključena je bila druga faza poglabljanja vplovnega kanala znotraj akvatorija na –15 metrov.
• Na tradicionalnih Luških dnevih so se predstavniki Luke Koper srečali s slovaškimi in avstrijskimi poslovnimi partnerji.
• Pretovor kontejnerjev je dosegel okroglo rekordno številko 700.000 TEU.
• Dne 30. novembra 2015 je nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d., imenoval Stojana Čeparja za člana uprave – delavskega direktorja, ki je petletni mandat nato nastopil 30. novembra. Na to funkcijo ga je, skladno z Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju in skladno s Pravilnikom o delu sveta delavcev, predlagal v imenovanje svet delavcev družbe Luka Koper, d. d. S trenutkom imenovanja mu je prenehal mandat v nadzornem svetu družbe.
• Koordinatorjema jedrnih evropskih prometnih koridorjev je Luka Koper predstavila strategijo razvoja koprskega pristanišča, ki je odvisna od sodobne in zanesljive železniške infrastrukture.
• Logist Hyundai Glovis je Luki Koper podelil posebno priznanje za dobro sodelovanje na področju pretovora kontejnerjev, avtomobilov in generalnih tovorov.
• Luka Koper se je predstavila na sejmu transporta in logistike Transpoland v Varšavi.
• Luka Koper je skupaj z Inštitutom Andrej Marušič Univerze na Primorskem organizirala konferenco z naslovom Kineziologija v ergonomiji – celosten pristop k skrbi za zdravje delavca.
• Luka Koper je bila s predstavniki drugih slovenskih podjetij na poslovnem obisku v Vietnamu, Indoneziji in Turčiji.

DECEMBER

• Luka Koper je za zaposlene organizirala Dan zdravja.
• V Pokrajinskem muzeju v Kopru so pod pokroviteljstvom Luke Koper, d. d., odprli razstavo Koprska proga včeraj – danes – jutri.
• Ladjar Cosco Container Lines je vzpostavil redno kontejnersko linijo, ki Koper povezuje z Egiptom in Izraelom.
• Luko Koper je obiskal Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, ki se je z upravo pogovarjal o odprtih vprašanjih in se udeležil tradicionalnega predprazničnega

sprejema za pristaniško skupnost.

• Nadzorni svet je podal soglasje k poslovnemu načrtu družbe in Skupine Luka Koper za leto 2016 ter k izgradnji 16.000 m2 velikega skladišča in dveh priveznih mest na drugem pomolu.
• Pred iztekom leta 2015 je Luka Koper presegla rekordni skupni ladijski pretovor 20 milijonov ton blaga ter rekordni letni pretovor 600.000 vozil in 800.000 ton soje.
• Zaključena je bila raziskava javnega mnenja na temo odnosa okoliških prebivalcev do Luke Koper.
• Ob podpisu sporazuma v mesecu decembru 2015 za sredstva iz mehanizma za povezovanje Evrope (CEF), si je Luka Koper, d. d., izpogajala višja sredstva za tri odobrene projekte in sicer v skupni višini 6,7 milijona evrov.
• Na podlagi določil Podjetniške kolektivne pogodbe je Luka Koper, d. d., konec decembra 2015 izplačala 13. plačo.

8

POMEMBNEJŠI DOGODKI PO KONCU POSLOVNEGA LETA

JANUAR 2016

• Na Gospodarski zbornici Slovenije so predstavili študijo z naslovom Kakšne posledice za slovensko gospodarstvo bi imela neizgradnja drugega tira.
• Člani sveta delavcev so za člana nadzornega sveta, predstavnika delavcev, izvolili Marka Grabljevca. Z njegovim imenovanjem se mora seznaniti skupščina.
• Luka Koper je objavila razpis za sponzorstva in donacije iz sklada Živeti s pristaniščem za leto 2016.
• V Kopru je potekalo srečanje članov upravnega odbora sredozemskega združenja potniških pristanišč - MedCruise.
• Dne 14. januarja 2016 je Luka Koper generalnemu direktorju Slovenskih železnic, g. Dušanu Mesu, poslala pismo glede seznanitve z dejanskim stanjem na železniškem področju v Luki Koper. Že od novembra 2015 so se namreč na slovenskem železniškem omrežju stopnjevale težave, kar za delo v pristanišču pomeni velike zamude. V januarju 2016 pa se je Luka Koper zaradi zapor železniške proge Koper – Divača soočila še s problemom dovoza/odvoza vagonov.
• Luko Koper je obiskala delegacija kitajskega pristanišča Tijanjin.

FEBRUAR 2016

• Luka Koper je v zvezi s problematiko zasičenosti železniških kapacitet na slovenskem železniškem omrežju in posledično zastojev pri prevozu tovora v oziroma iz koprskega pristanišča, predlagala ustanovitev kriznega štaba z namenom hitre rešitve situacije, vanj pa so bili poleg Luke povabljeni predstavniki vseh akterjev, udeleženih v železniškem prometu v Sloveniji, SŽtovorni promet, Rail Cargo Carrier, Adria Transport, Zveza špediterjev Slovenije, SŽ-Infrastruktura.
• 1. februarja 2016 so o gradnji drugega tira med Koprom in Divačo razpravljali poslanci parlamentarnih odborov za infrastrukturo in gospodarstvo. Na seji so bili prisotni tudi predsednik uprave Luke Koper, predstavnik sindikata SŽPD, predstavnik sindikata SPDS-KS-90 in podpredsednik sveta delavcev Luke Koper.
• V februarju 2016 so zaposleni v Luki Koper začeli zbirati podpise pod izjavo, ki od vlade zahteva takojšen začetek gradnje drugega tira med Koprom in Divačo ter želi preprečiti razprodajo edinega slovenskega tovornega pristanišča.
• Mercedes je po štirih mesecih izvoza avtomobilov prek koprskega pristanišča 'južno logistično pot' ocenil kot prelomno v razvoju svoje globalne logistične mreže. Kot so poudarili, predstavlja izvoz avtomobilov prek Kopra na Daljni vzhod velik korak naprej pri izboljšanju celotne logistike distribucije. Koper je tako po Bremerhavnu in Zeebruggu šele tretje izvozno pristanišče, ki ga je

Mercedes vključili v svoje oskrbovalne verige, ključni pogoj za izbor pa je bila zanesljivost infrastrukture in specifične izkušnje pri pretovoru in skladiščenju tako občutljivega tovora.

MAREC 2016

• Predsednik uprave Luke Koper, d. d., Dragomir Matić je prejel priznanje Gospodarstvenik Primorske, ki so ga že 19. zapored podelili Radio Koper, Primorske novice in Televizija Koper. Priznanje mu je bilo podeljeno zaradi odličnih poslovnih rezultatov in številnih rekordov, ki jih je družba dosegla v letu 2015. Dogodka se je udeležil tudi predsednik vlade Republike Slovenije Miro Cerar, ki je ob nizanju uspehov vlade in načrtov za prihodnje izpostavil tudi gradnjo drugega železniškega tira med Koprom in Divačo.
• Dne 5. marca 2016 ponoči je bil v sklopu EU projekta Fresh Food Corridors (FFC) preko koprskega pristanišča odpremljen prvi poskusni kontejnerski vlak s hitropokvarljivim tovorom, namenjen v Rotterdam. Gre za blago največjih izraelskih izvoznikov, ki potuje po konceptu pomorskih avtocest. To je bil prvi vlak v zgodovini, ki je v celoti naložen z "reefer" kontejnerji prepotoval Evropo od juga do severa. Tovor, ki običajno potuje z ladjami iz Izraela do severnoevropskih pristanišč, bo prispel do iste destinacije v bistveno krajšem času, saj se je preko novega koridorja tranzitni čas skrajšal za 6 dni.
• Luka Koper se je tudi v letu 2016 predstavila na sejmu Seatrade Cruise Global v Miamiju, ki se ga udeležujejo vsi najpomembnejši deležniki v industriji križarjenja.

ANALIZA USPEŠNOSTI POSLOVANJA V LETU 2015 9

POVZETEK POSLOVANJA SKUPINE LUKA KOPER 9.1

Z doseženim ladijskim pretovorom v višini 20,7 milijona ton blaga je Skupina Luka Koper v letu 2015 postavila nov mejnik v zgodovini pristanišča. Ladijski pretovor, načrtovan za leto 2015, je bil presežen za 3 odstotke, ladijski pretovor iz leta 2014 pa za 9 odstotkov. Rast pretovora glede na leto 2014 je bila dosežena pri vseh blagovnih skupinah, razen pri blagovni skupini generalni tovori.

Na zadnji dan leta 2015 je bil dosežen rekord 791 tisoč TEU na kontejnerskem terminalu, rekord 607 tisoč vozil na terminalu za avtomobile in RO-RO ter rekord 0,8 milijona ton pretovora soje na terminalu za sipke tovore.

Čisti prihodki od prodaje Skupine Luka Koper so v letu 2015 znašali 184,3 milijona evrov in so presegli načrtovane čiste prihodke od prodaje za 6,4 milijona evrov oziroma za 4 odstotke, od rezultata iz leta 2014 pa so bili višji za 20,7 milijona evrov oziroma za 13 odstotkov.

Poslovni izid iz poslovanja Skupine Luka Koper, ki je v letu 2015 dosegel 42,4 milijona evrov, je presegel načrtovanega za 8,7 milijona evrov oziroma za 26 odstotkov, doseženega v letu 2014 pa za 9 milijonov evrov oziroma za 27 odstotkov, in sicer kljub pripoznanim slabitvam nepremičnin v pridobivanju v višini 1,2 milijona evrov.

Čisti poslovni izid Skupine Luka Koper je v letu 2015 znašal 32,4 milijona evrov in je presegel načrtovanega za 4,9 milijona evrov oziroma za 18 odstotkov, od rezultata iz leta 2014 pa je bil višji za 3,3 milijona evrov oziroma za 11 odstotkov, in to kljub pripoznanim slabitvam nepremičnin v pridobivanju v višini 1,2 milijona evrov ter pripoznani slabitvi finančne naložbe v Trade Trans Invest Bratislava, a.s., v višini 4,3 milijona evrov. Brez izkazanih slabitev bi čisti poslovni izid znašal 37,4 milijona evrov in bi bil višji od doseženega v letu 2014 za 28 odstotkov oziroma za 8,3 milijona evrov.

ANALIZA POSLOVANJA DRUŽBE LUKA KOPER, D. D., IN SKUPINE LUKA KOPER 9.2

V letu 2015 je Luka Koper, d. d., dosegla čiste prihodke od prodaje v višini 173,3 milijona evrov, kar je za 18,8 milijona evrov oziroma za 12 odstotkov več kot v letu 2014. Ustvarjeni čisti prihodki od prodaje družbe v letu 2015 predstavljajo 94 odstotkov čistih prihodkov od prodaje Skupine Luka Koper.

Poslovni izid iz poslovanja družbe Luka Koper, d. d., je v letu 2015 dosegel 38,8 milijona evrov in je bil za 8,4 milijona evrov oziroma za 27 odstotkov višji kot leta 2014. Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) je v višini 65,2 milijona evrov presegel doseženega v predhodnem letu za 8,9 milijona evrov oziroma za 16 odstotkov.

Čisti poslovni izid Luke Koper, d. d., je v letu 2015 dosegel 28,8 milijona evrov, kar je 2,4 milijona evrov oziroma 9 odstotkov več kot leta 2014. Brez pripoznanih slabitev nepremičnin v pridobivanju in pripoznane slabitve finančne naložbe bi čisti poslovni izid leta 2015 znašal 33,8 milijona evrov in bi bil višji od doseženega v letu 2014 za 7,3 milijona evrov oziroma za 28 odstotkov.

Bilančna vsota družbe Luka Koper, d. d., je na dan 31. decembra 2015 znašala 448,5 milijona evrov in je bila za 11,2 milijona evrov oziroma za 3 odstotke višja glede na stanje 31. decembra 2014.

Nekratkoročna sredstva so se povečala za 7,2 milijona evrov. Zaradi vlaganj so se povečale nepremičnine, naprave in oprema, medtem, ko so se delnice in deleži zmanjšali, predvsem zaradi pripoznane slabitve finančne naložbe v družbo Trade Trans Invest Bratislava, a. s.

Kratkoročna sredstva so se glede na stanje 31. decembra 2014 povečala za 4 milijone evrov. Zmanjšala so se sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo in sicer zaradi prenosa sredstev med naložbene nepremičnine in nepremičnine, naprave in opremo, ter dana posojila, ki so se zmanjšala zaradi prenosa na denar in denarne ustreznike. Povečale pa so se poslovne terjatve do kupcev, sorazmerno z večjim obsegom poslovanja.

Na dan 31. decembra 2015 je znašal kapital Luke Koper, d. d., 282,8 milijona evrov, kar predstavlja 63 odstotkov bilančne vsote.

Finančne obveznosti so se zaradi vračila posojil bankam glede na stanje 31. decembra 2014 znižale za 16,3 milijona evrov. Družbi je v letu 2015 uspelo znižati znižati obrestne marže pri treh bankah.

Družba Luka Koper, d. d., je v letu 2015 refinancirala za 30 milijonov evrov posojil. Eno bančno posojilo je refinancirala v višini 20 milijonov evrov, s čimer se je končni rok vračila tega posojila podaljšal iz leta 2018 v leto 2025 in pri čemer ni prišlo do drugih občutnejših sprememb pogojev posojila. Drugo bančno posojilo, ene od odvisnih družb, z REKORDNI ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE V LETU 2015: 184,3 MILIJONA EVROV

glavnico 10 milijonov evrov pa je bilo podaljšano do 31. decembra 2021.

Poleg bančnih posojil ima družba sklenjena tudi nekratkoročna posojila z odvisnimi in pridruženimi družbami v višini 12 milijonov evrov. Od tega je na dan 31. decembra 2015 črpanih 10.530.580 evrov (v letu 2014 10.556.580 evrov), od česar je 10.000.000 evrov nekratkoročnih obveznostih. Vse navedene posojilne pogodbe so bile sklenjene kot nekratkoročna revolving posojila z zapadlostjo v letu 2016.

Podrobnejša analiza poslovanja, podana v nadaljevanju, prikazuje vrednostne podatke za družbo Luka Koper, d. d., in za Skupino Luka Koper, komentarji in razlage pa se nanašajo na poslovanje Skupine Luka Koper.

ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE

Skupina Luka Koper je v letu 2015 realizirala čiste prihodke od prodaje v višini 184,3 milijona evrov in s tem presegla rezultat iz leta 2014 za 20,7 milijona evrov oziroma za 13 odstotkov, kar je dosegla iz naslova osnovne dejavnosti vkrcavanja in izkrcavanja blaga ter iz naslova skladiščenja blaga.

Čisti prihodki od prodaje Luke Koper, d. d., in Skupine Luka Koper

Podrobnejši pregled pretovorjenih količin po posameznih blagovnih skupinah je prikazan v poglavju TRŽENJE: BLAGOVNE SKUPINE IN TRGI.

DRUGI PRIHODKI

Drugi prihodki Skupine Luka Koper so v letu 2015 znašali 4,9 milijona evrov in so bili višji od doseženih v letu 2014 za 387,3 tisoč evrov oziroma za 9 odstotkov. Med njimi je izkazana odprava rezervacij v vrednosti 1,5 milijona evrov povezana s sodno poravnavo, na podlagi katere je družba plačala znesek 262 tisoč evrov in s tem pravnomočno zaključila pravdni postopek zoper Luko Koper, d. d., ki je trajal od leta 2012.

POSLOVNI ODHODKI

Skupina Luka Koper je v letu 2015 ustvarila za 146,8 milijona evrov poslovnih odhodkov, kar je za 12 milijonov evrov oziroma za 9 odstotkov več kot v letu 2014. Glede na leto 2014 so se povečali stroški materiala, stroški storitev, stroški dela in drugi poslovni odhodki, na enaki ravni pa so ostali stroški amortizacije. V letu 2015 so bili v okviru drugih poslovnih odhodkov višji od doseženih v letu 2014 odhodki pri slabitvah, odpisih in izgubah pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičninah, in sicer zaradi pripoznanih slabitev nepremičnin v pridobivanju, ki so bile pripoznane v zadnjem četrtletju leta 2015 v višini 1,2 milijona evrov.

Delež poslovnih odhodkov v čistih prihodkih od prodaje znaša za leto 2015 79,7 odstotka in je za 2,7 odstotne točke nižji glede na leto 2014. V primerjavi z letom 2014 so se v čistih prihodkih od prodaje zmanjšali deleži stroškov dela in amortizacije, povečal pa se je delež drugih poslovnih odhodkov. Deleža stroškov materiala in stroškov storitev sta ostala enaka kot v letu 2014.

Stroški materiala

Stroški materiala so v letu 2015 znašali 15,1 milijona evrov, kar je povečanje za 1,2 milijona evrov oziroma za 8 odstotkov glede na leto 2014. Kot posledica povečanega izvajanja vzdrževalnih del so se povečali stroški pomožnega materiala in nadomestnih delov. Zaradi padca cen pogonskega goriva so se zmanjšali stroški energije.

Stroški storitev

Stroški storitev so v letu 2015 znašali 45,8 milijona evrov, kar je 4,3 milijona evrov oziroma 10 odstotkov več kot leta 2014. Ob 9-odstotnem povečanju ladijskega pretovora so se povečali stroški pristaniških storitev, in sicer za 1,6 milijona evrov oziroma za 8 odstotkov. Povečali so se tudi stroški drugih storitev, in sicer za 2,8 milijona evrov oziroma za 25 odstotkov. Med slednjimi so kot posledica višjih poslovnih prihodkov višji stroški koncesije.

Stroški dela

V letu 2015 so stroški dela Skupine Luka Koper znašali 48,1 milijona evrov in so bili za 4,3 milijona evrov oziroma za 10 odstotkov višji kot v letu 2014. Na povišanje so vplivali dodatek na plačo, ki se je od 1. januarja 2015 dalje izplačal vsakemu zaposlenemu v družbi Luka Koper, d. d., v višini 230 evrov bruto na mesec, višja izplačila iz naslova delovne uspešnosti ter večje število zaposlenih.

Število zaposlenih v družbah Skupine Luka Koper je na dan 31. decembra 2015 znašalo 1.040, kar je 31 zaposlenih oziroma 3 odstotke več kot na zadnji dan leta 2014.

Več podatkov o številu in strukturi zaposlenih prikazujemo v poglavju ČLOVEŠKI KAPITAL.

Amortizacija

Stroški amortizacije so v letu 2015 znašali 27,5 milijona evrov in so ostali na enaki ravni kot v letu 2014.

Drugi poslovni odhodki

Drugi poslovni odhodki Skupine Luka Koper so v letu 2015 dosegli 10,3 milijona evrov in so bili za 2,1 milijona evrov oziroma za 26 odstotkov višji kot v letu 2014. Povišali so se odhodki pri slabitvah, odpisih in izgubah pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičninah, nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča ter drugih stroških iz naslova sodnih poravnav. V okviru odhodkov pri slabitvah, odpisih in izgubah pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičninah so bile v letu 2015 pripoznane slabitve nepremičnin v pridobivanju v višini 1,2 milijona evrov.

POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA

Poslovni izid iz poslovanja Skupine Luka Koper je v letu 2015 znašal 42,4 milijona evrov in je presegel doseženega v letu 2014 za 9 milijonov evrov oziroma za 27 odstotkov. Na povečanje so vplivali za 13 odstotkov višji čisti prihodki od prodaje, poslovni izid iz poslovanja leta 2015 pa so znižale pripoznane slabitve nepremičnin v pridobivanju v višini 1,2 milijona evrov.

Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) je v letu 2015 znašal 69,9 milijona evrov in je bil višji kot v letu 2014 za 9,1 milijona evrov oziroma za 15 odstotkov. V primerjavi z načrtom je poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) višji za 8,5 milijona evrov oziroma za 14 odstotkov.

FINANČNI PRIHODKI IN FINANČNI ODHODKI

Finančni prihodki Skupine Luka Koper so v letu 2015 znašali 1,4 milijona evrov, kar je manj od doseženih v letu 2014 za 484,6 tisoč evrov oziroma za 25 odstotkov. Zmanjšali so se finančni prihodki iz deležev v drugih družbah, ki so bili v letu 2014 višji zaradi prodaje 33,33-odstotnega deleža v družbi Railport Arad S. R. L.

Finančni odhodki so v letu 2015 znašali 7,4 milijona evrov in so se glede na leto 2014 povečali za 3,4 milijona evrov oziroma za 86 odstotkov. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti so bili nižji za 870,7 tisoč evrov, kar je posledica padanja referenčne obrestne mere (EURIBOR), nižjega obsega zadolžitve ter znižanja obrestne marže pri treh bankah. Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb pa so bili v letu 2015 višji za 4,3 milijona evrov zaradi pripoznane slabitve finančne naložbe v Trade Trans Invest Bratislava, a.s.

REZULTATI PRIDRUŽENIH DRUŽB

Poslovni izid pred davki v letu 2015 povečujejo rezultati pridruženih družb v višini 1,3 milijona evrov, kar je za 116 odstotkov oziroma za 0,7 milijona evrov več kot v letu 2014. V letu 2015 so bili pripisani dobički:

• Adria Tow, d. o. o., v višini 564,7 tisoč evrov,

• Adria Transport, d. o. o., v višini 523,5 tisoč evrov,
• Avtoservis, d. o. o., v višini 243,8 tisoč evrov,
• Adriafin, d. o. o. v višini -3,8 tisoč evrov.

POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO IN ČISTI POSLOVNI IZID

Poslovni izid pred obdavčitvijo Skupine Luka Koper je v letu 2015 znašal 37,8 milijona evrov in je presegel doseženega v letu 2014 za 5,9 milijona evrov oziroma za 18 odstotkov.

Čisti poslovni izid Skupine Luka Koper je tako v letu 2015 znašal 32,4 milijona evrov, kar je za 3,3 milijona evrov oziroma za 11 odstotkov več od doseženega v letu 2014. Brez izkazanih slabitev bi čisti poslovni izid znašal 37,4 milijona evrov in bi bil višji od doseženega v letu 2014 za 8,3 milijona evrov oziroma za 28 odstotkov.

Čisti poslovni izid Luke Koper, d. d., in Skupine Luka Koper

Davek iz dobička in odloženi davki so v letu 2015 zmanjšali čisti poslovni izid za 5,4 milijona evrov, čisti poslovni izid leta 2014 pa so zmanjšali za 2,9 milijona evrov.

FINANČNI POLOŽAJ IN FINANČNO UPRAVLJANJE

Bilančna vsota Skupine Luka Koper je na dan 31. decembra 2015 znašala 467 milijonov evrov in je bila za 14,4 milijona evrov oziroma za 3 odstotke višja glede na stanje 31. decembra 2014.

Struktura sredstev Luke Koper, d. d., in Skupine Luka Koper

Nekratkoročna sredstva so na zadnji dan leta 2015 znašala 421,3 milijona evrov in so se glede na stanje 31. decembra 2014 povečala za 6,9 milijona evrov. Tako so na dan 31. decembra 2015 predstavljala 90 odstotkov bilančne vsote. Zaradi višjih vlaganj so se povečale nepremičnine, naprave in oprema, in sicer za 9,2 milijona evrov.

Delnice in deleži so se zmanjšali za 2,7 milijona evrov. Pripoznana slabitev finančne naložbe v družbo Trade Trans Invest Bratislava, a. s., je povzročila zmanjšanje za 4,3 milijona evrov, povečanje tržne vrednosti nekratkoročnih finančnih naložb v druge delnice in deleže, ki jih izkazujemo po pošteni vrednosti, pa povečanje za 1,8 milijona evrov.

Kratkoročna sredstva so na dan 31. decembra 2015 znašala 45,7 milijona evrov in so se glede na stanje 31. decembra 2014 povečala za 7,5 milijona evrov. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo so se zmanjšala za 1,8 milijona evrov, iz sicer zaradi prenosa sredstev med naložbene nepremičnine in med nepremičnine, naprave in opremo. Zaloge so se v letu 2015 povečale za 349,8 tisoč evrov zaradi povečanja zalog materiala za vzdrževanje. Dana posojila so se zmanjšala za 3,9 milijona evrov zaradi prenosa na denar in denarne ustreznike, ki so se povečali za 6,7 milijona evrov. Stanje poslovnih terjatev je bilo konec leta 2015 za 6 milijonov evrov višje kot konec leta 2014. Višje poslovne terjatve lahko pripišemo večjemu obsegu poslovanja.

Na dan 31. decembra 2015 je znašal kapital Skupine Luka Koper 306,3 milijona evrov, kar predstavlja 66 odstotkov bilančne vsote. Nekratkoročne obveznosti z dolgoročnimi rezervacijami in dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami predstavljajo 26 odstotkov obveznosti do virov sredstev in znašajo 121,2 milijona evrov, kar je 8,1 milijona evrov manj kot na dan 31. decembra 2014. Zmanjšanje nekratkoročnih finančnih obveznosti je posledica prenosa dolgoročnega dela posojil v višini 10 milijonov evrov med kratkoročne finančne obveznosti. Kratkoročne obveznosti so na dan 31. decembra 2015 znašale 39,5 milijona evrov in so bile glede na 31. december 2014 višje za 2,6 milijona evrov. Najbolj so se povečale poslovne obveznosti do dobaviteljev. Finančne obveznosti Skupine Luka Koper so na dan 31. decembra 2015 znašale 111,9 milijona evrov in so se glede na stanje 31. decembra 2014 znižale za 16,3 milijona evrov. Za 15,9 milijona evrov so se zaradi vračila posojil zmanjšale obveznosti do bank.

Struktura obveznosti do virov sredstev Luke Koper, d. d., in Skupine Luka Koper

Na zadnji dan leta 2015 so bila vsa bančna posojila vezana na spremenljivo obrestno mero. Zaradi prevladujočega deleža spremenljive obrestne mere v Skupini Luka Koper ter tveganj, ki izhajajo iz izpostavljenosti do obrestnega tveganja, redno spremljamo dogajanja na trgu obrestnih mer. V preteklih letih je Skupina vzpostavila obrestno zaščito za obvladovanje obrestnega tveganja za izbrani dolgoročni posojili. Vzpostavljena obrestna zaščita se pripoznava v okviru varovanja pred tveganji. Skupina ima tako pred obrestnim tveganjem zaščitenih 62,1 milijona dolgoročnih posojil, kar posledično zniža odstotek posojil, izpostavljenih tveganju spremembe obrestne mere, na 44 odstotkov. Visok delež dolgoročnih finančnih obveznosti med vsemi finančnimi obveznostmi bistveno zmanjšuje tveganje poslovanja na področju refinanciranja zapadlih finančnih obveznosti. Dobro poslovanje ter zmanjševanje obsega finančnih obveznosti sta vplivala na to, da se je delež kapitala v celotni bilančni vsoti dodatno povečal.

Ročnost dolžniških virov financiranja

V letu 2015 je Skupina Luka Koper nadaljevala z odplačevanjem prejetih posojil s ciljem znižanja zadolžitve Skupine.

NADALJEVALO SE JE ZMANJŠEVANJE ZADOLŽENOSTI

Finančne obveznosti Skupine Luka Koper so na dan 31. decembra 2015 znašale 111,9 milijona evrov in so se glede na stanje 31. decembra 2014 znižale za 16,3 milijona evrov oziroma za 13 odstotkov. Za 15,9 milijona evrov so se zaradi vračila posojil zmanjšala posojila pri bankah. Na zadnji dan leta 2015 je delež dolgoročnih finančnih obveznosti v vseh finančnih obveznostih znašal že 90 odstotkov.

Struktura finančnih obveznosti do virov sredstev Luke Koper, d. d., in Skupine Luka Koper na dan 31. 12. po ročnosti

Skupina Luka Koper še naprej krepi finančno moč, saj je delež finančnih obveznosti v kapitalu na zadnji dan decembra 2015 znašal 36,5 odstotka, kar je za 8,2 odstotne točke manj glede na stanje 31. decembra 2014. Več o finančnih obveznostih Skupine Luka Koper pojasnjujemo v konsolidiranem računovodskem poročilu v pojasnilih št. 27: Posojila, št. 28: Druge nekratkoročne finančne obveznosti in št. 30: Posojila.

IZKAZ DENARNIH TOKOV

	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
v evrih	2015	2014	2015	2014
Čista denarna sredstva iz poslovanja	63.027.424	56.505.849	66.710.685	60.308.846
Čista denarna sredstva iz naložbenja	-32.717.301	-24.889.064	-30.961.582	-29.261.473
Čista denarna sredstva iz financiranja	-29.105.845	-28.527.817	-29.079.845	-28.269.423
Čisto povečanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov	1.204.278	3.088.968	6.669.258	2.777.950

Denarni tokovi Luke Koper, d. d., in Skupine Luka Koper

Čista denarna sredstva iz poslovanja Skupine Luka Koper so bila v letu 2015 pozitivna in so znašala 66,7 milijona evrov. Glede na leto 2014 so se povečala za 6,4 milijona evrov.

Dobiček iz poslovanja pred spremembo čistih kratkoročnih sredstev in davki je znašal 70 milijonov evrov in je bil za 8,7 milijona evrov višji kot v letu 2014. Med spremembami kratkoročnih sredstev so na čista denarna sredstva iz poslovanja pozitivno vplivale spremembe stanja poslovnih obveznosti in dolgoročno razmejenih prihodkov, negativno pa sprememba poslovnih terjatev ter izdatki za obresti in davek.

Na negativna čista denarna sredstva iz naložbenja Skupine v višini 31 milijonov evrov, so v letu 2015 vplivali predvsem izdatki za nakup nepremičnin, naprav in opreme ter neopredmetenih sredstev v višini 37,4 milijona evrov, ki so se od leta 2014 povečala za 7,4 milijona evrov.

Negativna čista denarna sredstva iz financiranja v višini 29,1 milijona evrov, so posledica izdatkov za vračila posojil v višini 15,9 milijona evrov. Za izplačilo dividend je bilo v letu 2015 namenjenih 13,2 milijona evrov.

Končno stanje sredstev in njihovih ustreznikov Skupine Luka Koper je v letu 2015 znašalo 12,6 milijona evrov, kar je 6,7 milijona več kot konec leta 2014.

Skupina upravlja dolgoročno plačilno sposobnost in likvidnost s skrbnim načrtovanjem in spremljanjem ustvarjenih denarnih tokov na tedenski, mesečni in letni ravni (podrobneje o upravljanju denarnih sredstev poročamo v poglavju Upravljanje tveganj ter v računovodskem poročilu skupine v pojasnilu št. 35: Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj).

TRŽENJE: BLAGOVNE SKUPINE IN TRGI 10

TRŽENJSKA STRATEGIJA 10.1

Ena izmed ključnih usmeritev je skrb za povezovanje različnih členov v logistični verigi in pristaniški skupnosti, z namenom oblikovanja integriranih transportnih rešitev. Družba Luka Koper, d. d., je usmerjena v povečanje prometa in obvladovanje tržišč ter vzpostavljanje partnerskih odnosov s strankami (B2B). Cilji, ki si jih je družba zadala so:

• več kot 35-odstotni delež kontejnerskega prometa v severnem Jadranu,
• ohraniti položaj prve luke za Avstrijo,
• ohraniti položaj prve luke za kontejnerski promet za Madžarsko in Slovaško,
• pridobiti položaj prve luke za avtomobile v Mediteranu.

Ključne blagovne skupine

Na podlagi opravljenih analiz in zastavljene strategije ocenjujemo, da ima Luka Koper največ tržnih možnosti in priložnosti pri pretovoru kontejnerjev in avtomobilov. V prihodnosti se bomo osredotočili tudi na pretovor hitro pokvarljivega blaga, ki se preusmerja v kontejnerje in ga na klasičnem ladijskem delu praktično ni več zaslediti. K ekološkim usmeritvam naše družbe najbolj prispevamo z vzpodbujanjem multimodalnosti in z večjim deležem prevoza blaga iz in v koprsko luko po tirih.

Hkrati želi Luka Koper, d. d., ohraniti večnamenskost slovenskega pristanišča in povečevati pretovor drugih blagovnih vrst in skupin. Večjih pretresov in težav pri poslovanju v zadnjih kriznih letih ni bilo čutiti, prav zaradi tega, ker razen surove nafte in plina pretovarjamo in opravljamo storitve za vse blagovne skupine, vključno s potniki, in se zato upravičeno predstavljamo kot univerzalno pristanišče.

Zaledni trgi

Luka Koper povečuje pretovor na svojih tradicionalnih in najpomembnejših tržiščih, to so Slovenija, Avstrija, Madžarska, Češka, Slovaška, Nemčija oziroma Bavarska, Italija, Poljska in Srbija. V letu 2014 je družba pričela aktivneje tržiti storitev makro distribucije, kar se je nadaljevalo tudi v letu 2015.

Prekomorske države

V letu 2015 je bilo veliko pozornosti, energije in časa posvečeno tudi prekomorskim tržiščem Daljnega vzhoda in Sredozemlja. Luka Koper je bila promovirana kot najboljša vstopna in izstopna točka za omenjena tržišča v poslovanju z evropskim trgom.

KUPCI 10.2 V TRŽENJU

Luka Koper se zaveda, da brez nenehnega vlaganja v odnose s kupci, nadgrajevanja obstoječih in iskanja potenciala za nove poslovne odnose ni dolgoročnega uspešnega poslovanja.

Prav zato si s kupci pri vseh blagovnih skupinah in na različnih ravneh družba prizadeva ohranjati UPOŠTEVAMO NAČELO: "ČE S KUPCI NE SEDIMO MI, SEDI Z NJIMI NAŠA KONKURENCA"

in razvijati dobre partnerske odnose. Z razvijanjem odnosov s kupci je na pravi poti, kar se odraža v visoki stopnji rasti pretovora. Zastavljeno pot bo Luka Koper, d. d., nadaljevala, hkrati pa se bo usmerila na področja na katerih se lahko še izboljša.

V letu 2015 je Luka Koper skupaj z mrežo predstavnikov za Avstrijo, Madžarsko, Češko, Slovaško in Poljsko pripravila in se udeležila številnih promocijskih dogodkov:

• organizirala je tradicionalne Luške dneve na Japonskem, v Izraelu, Egiptu, Avstriji, na Madžarskem, Češkem, Slovaškem in Pojskem.
• aktivno je sodelovala na številnih konferencah in sejmih ter v gospodarskih delegacijah,
• udeležila se je srečanj z obstoječimi in potencialnimi kupci na prekomorskih trgih v Južni Koreji, Indiji, Tajvanu, Italiji, Maroku, Iranu in Turčiji,
• kot razstavljavka je sodelovala na največjem logističnem sejmu Transport Logistics v Münchnu,
• udeležila se je sejmov Logitrans v Istanbulu in Fruit Logistica v Berlinu.

Luški dan na Dunaju

Prilagajanje novim tržnim priložnostim, predvsem v nišah na posameznem trgu, bo zelo pomembna aktivnost tudi v letu 2016. Pomembno je pravočasno zaznati in izkoristiti priložnosti. Vsako zamujanje pri izvajanju tako tržnih kot tudi razvojnih projektov lahko pomeni nepravočasno prilagajanje potrebam trga in s tem izgubo kupcev.

Konkurenca med pristanišči z razvito infrastrukturo je vedno večja, zato imajo kupci pristaniških storitev še toliko večjo pogajalsko moč in možnost izbire transportne poti za svoje blago. Kupcu je pomembna celotna transportna pot in ne le posamezen člen v verigi. Prav zato si Luka Koper prizadeva za povezovanje in razvoj vseh udeležencev v logistični verigi. Jasno je, da se lahko konkurenčnost ohranja le s skupno odzivnostjo in hitrim prilagajanjem željam in potrebam kupca. Družba je lahko uspešna le, če čim bolje pozna kupca, njegova pričakovanja in želje, kar je osnova za dober poslovni odnos.

Glede na izrazito B2B usmerjenost panoge se Luka Koper zaveda, da je ravno odnos do poslovnih akterjev ključnega pomena za zagotavljanje nadaljnje uspešnosti podjetja. Za razvoj poslovanja bo v prihajajočem obdobju pomembno:

• ohraniti obstoječe kupce z veliko previdnostjo do prodajnih pogojev konkurence, ki se zaveda uspešnosti koprskega pristanišča in se zato poslužuje agresivnih tržnih pristopov,
• povečati obseg sodelovanja z obstoječimi kupci, še posebej s kontejnerskimi ladjarji in globalnimi logisti, ki upravljajo večje blagovne tokove in imajo možnost preusmeritve tovorov oziroma določanja poteka transportnih poti,
• prizadevati si za pridobitev novih kupcev.

Pričakovanja družbe so, da bodo tako dodatni kot novi tovori povečali prodajo storitev tujim kupcem. Ključ do uspeha s kupci bodo predvsem sledeče aktivnosti:

• spodbujanje zvestobe kupcev z ohranjanjem dobrih poslovnih odnosov z vidika poprodajnih aktivnosti in stalnega dialoga,
• prenos dobrih referenc in praks z obstoječimi kupci na nove stranke in posle,
• promoviranje sodelovanja vseh akterjev v logistični verigi s ciljem zagotavljanja učinkovitih celovitih rešitev za kupce,
• podpora kupcem z vidika informacijskih rešitev in poenostavitve procesov,
• sistematična promocija na trgih z oglaševanjem, sodelovanjem na sejmih in konferencah ter dosledna komunikacija z uporabo najsodobnejših komunikacijskih orodij,
• krepitev prepoznavnosti blagovne znamke in poslovnega sistema družbe Luka Koper kot zanesljivega poslovnega partnerja,
• promocija poslovnih rezultatov družbe Luka Koper, d. d., in razvojnih načrtov pristanišča.

LADIJSKI PRETOVOR 10.3 POSTAVLJEN JE

V primerjavi z letom 2014 je bil ladijski pretovor večji za 1,7 milijona ton oziroma za 9 odstotkov.

BIL NOV MEJNIK V ZGODOVINI NAŠEGA PRISTANIŠČA: REKORDNIH 20,7 MILIJONA TON LADIJSKEGA PRETOVORA

Nadaljevala se je rast pretovora strateških blagovnih skupin, kot so kontejnerji in avtomobili.

NA ZADNJI DAN LETA 2015 JE BILO DOSEŽENIH REKORDNIH 791 TISOČ TEU NA KONTEJNERSKEM TERMINALU, REKORDNIH 607 TISOČ VOZIL NA TERMINALU ZA AVTOMOBILE IN RO-RO TER REKORDEN PRETOVOR 0,8 MILIJONA TON SOJE NA TERMINALU ZA SIPKE TOVORE

Rast pretovora glede na leto 2014 je bila dosežena pri vseh blagovnih skupinah, razen pri blagovni skupini generalni tovori. Na potniškem terminalu je Luka Koper, d. d., v letu 2015 zabeležila 57.893 potnikov, kar je 2 odstotka manj kot leta 2014.

V letu 2015 je bilo glede na leto 2014 doseženo 13-odstotno povečanje blaga, naloženega na ladje, in 7-odstotno povečanje blaga, razloženega z njih.

Gibanje obsega ladijskega pretovora

STRUKTURA PRETOVORA PO BLAGOVNIH SKUPINAH 10.4

V celotni strukturi pretovora prevladujejo sipki in razsuti tovori, katerih delež je glede na leto 2014 ostal nespremenjen. Povečal se je delež kontejnerjev, zmanjšal pa delež generalnih tovorov. Delež ostalih blagovnih skupin je ostal nespremenjen.

	2015	2014	Indeks 2015/2014
Generalni tovori	1.475.076	1.643.552	90
Kontejnerji	7.741.976	6.760.204	115
Avtomobili	902.168	763.621	118
Tekoči tovori	3.297.225	3.073.620	107
Sipki in razsuti tovori	7.295.426	6.724.354	108
SKUPAJ	20.711.872	18.965.351	109

Pretovor po blagovnih skupinah v tonah

GENERALNI TOVORI

Pri blagovni skupini generalni tovori je Skupina Luka Koper leto 2015 zaključila z 10-odstotnim zmanjšanjem ladijskega pretovora v primerjavi z letom 2014. Znotraj blagovne skupine generalni tovori je bil zabeležen padec pri pretovoru lesa zaradi nestabilnih razmer v državah severne Afrike ter pri pretovoru železovih in jeklenih proizvodov.

V zvezi s pretovorom sadja in zelenjave so se na svetovnem tržišču nadaljevale spremembe v prodajnih tokovih sadja in zelenjave, predvsem kot posledica političnih ukrepov in deloma tudi vremenskih sprememb. Na račun izboljšanih direktnih ladijskih povezav z Egiptom se je povečal pretovor sadja v uvozu. Kljub temu, da se nadaljuje trend uvoza banan v kontejnerjih, je bilo ob koncu leta 2015 pretovorjenih tudi nekaj klasičnih ladij z bananami.

Gibanje ladijskega pretovora generalnih tovorov

KONTEJNERJI

Za kontejnerski terminal je bilo leto 2015 ponovno uspešno, saj je bilo pretovorjeno rekordnih 790.736 TEU. Leto 2015 je terminal zaključil s 17-odstotnim povečanjem ladijskega pretovora kontejnerjev glede na leto 2014. Pretovorjeno je bilo 656.316 polnih in 134.420 praznih TEU. Ladijski pretovor kontejnerjev se je tako od leta 2011 povečal za več kot 34 odstotkov.

V novembru 2015 je bilo zaključeno poglabljanje prvega bazena na globino –15 metrov in tako uspešno dokončan projekt poglabljanja. Pri tej globini lahko v Koper vplujejo ladje z do 20.000 TEU. Nadaljevale so se tudi ostale investicije za povečanje kapacitet na kontejnerskem terminalu, saj bo Luka Koper samo tako lahko ostala konkurenčna in svetovnim ladjarjem nudila kakovosten in zanesljiv servis.

Poleg rednih direktnih servisov 2M in Ocean3 iz in do Daljnega vzhoda je bila aprila 2015 vzpostavljena še tretja direktna linija iz Daljnega vzhoda pod okriljem zveze CKYHE. Koprsko pristanišče postaja vedno bolj pomembno tudi za distribucijo blaga v in iz držav v zaledju Sredozemskega morja, saj so ladjarji v letu 2015 vzpostavili več novih intramediteranskih servisov.

Gibanje ladijskega pretovora kontejnerjev

AVTOMOBILI

V letu 2015 je bilo pretovorjenih 607.326 avtomobilov, kar je 17 odstotkov več kot v letu 2014 in kar predstavlja za Luko Koper največje število pretovorjenih vozil v enem letu. Ladijsko je bilo naloženih 398 tisoč, razloženih pa 209 tisoč avtomobilov.

Pomemben mejnik na področju pretovora avtomobilov je pridobitev velikega nemškega proizvajalca vozil v izvozni smeri za Daljni vzhod. Servis za Daljni vzhod Luka Koper lahko trenutno nudi z enim avtomobilskim ladjarjem, trudili pa se bomo Daljni vzhod servisirati z več ladjarji. Zahvaljujoč novi liniji za Daljni vzhod tudi v letu 2016 pričakujemo nadaljnjo rast pretovora vozil.

Uspešno poslovanje v letu 2015 je bilo doseženo tudi v hčerinski družbi Avtoservis, d. o. o., ki nudi paleto različnih dodatnih storitev na vozilih.

Poleg kontejnerskega pretovora so kot strateška blagovna skupina opredeljeni tudi avtomobili. V luči omenjenega je načrtovano za potrebe terminala za avtomobile in RO-RO v prihodnjih letih več naložb.

Gibanje ladijskega pretovora avtomobilov

TEKOČI TOVORI

Pretovor tekočih tovorov se je v letu 2015 v primerjavi z letom 2014 povečal za 7 odstotkov. Ladijski pretovor se je povečal pri vseh blagovnih skupinah, kar je posledica nadaljevanja gospodarske rasti v zalednih državah.

Gibanje ladijskega pretovora tekočih tovorov

SIPKI IN RAZSUTI TOVORI

Ladijski pretovor blagovne skupine sipki in razsuti tovori se je v letu 2015 povečal za 8 odstotkov.

Pri pretovoru premoga je bilo doseženo kar 23-odstotno povečanje glede na leto 2014, saj je bila v letu 2014 ena izmed italijanskih termo central, ki se oskrbuje iz Luke Koper, v remontu.

Pri blagovni skupini sipki tovori je bil dosežen za 12 odstotkov večji ladijski pretovor kot v letu prej. Še vedno je v porastu pretovor soje in bioproizvodov. Zmanjšal pa se je pretovor blagovnih skupin starega železa in žit, predvsem zaradi še vedno visokih cen železniškega transporta ter nižjih doseženih cen na trgu starega železa in žit.

Gibanje ladijskega pretovora sipkih in razsutih tovorov

NALOŽBE V NEFINANČNA SREDSTVA 11

Za naložbe v nepremičnine, naprave in opremo, naložbene nepremičnine in neopredmetena sredstva je Skupina Luka Koper v letu 2015 namenila 37,4 milijona evrov.

Družba Luka Koper, d. d., je za naložbe namenila 36,9 milijona evrov, kar je 99 odstotkov naložb Skupine Luka Koper.

Naložbe v nepremičnine, naprave in opremo, naložbene nepremičnine ter neopredmetena sredstva (iz izkaza denarnih tokov) Luke Koper, d. d., in Skupine Luka Koper

Skladno s strateškim poslovnim načrtom naložbene dejavnosti so bile naložbe v letu 2015

usmerjene predvsem v razvoj kontejnerskega terminala:

Zaključena je bila druga faza poglabljanja vplovnega kanala znotraj akvatorija na -15 metrov.

Naročeno je bilo 11 novih, zmogljivejših dvigal za pretovor kontejnerjev, za kar je Luka Koper oktobra 2015 plačala 9,1 milijona evrov. Gre za del investicije, ki predvideva poleg nove zmogljivejše opreme tudi podaljšanje prvega pomola in izgradnjo dodatnih kapacitet na kontejnerskem terminalu, s čimer bo ta do leta 2020 dosegel letno kapaciteto 1,3 milijona TEU.

DO LETA 2020 BO ZA IZGRADNJO NOVIH PRISTANIŠKIH ZMOGLJIVOSTI PO SEDANJIH OCENAH POTREBNO NAMENITI 300 MILIJONOV EVROV

Urejene so bile nove skladiščne površine.

V letu 2015 se je začela tudi gradnja treh novih rezervoarjev za potrebe terminala za tekoče tovore.

Izvedenih pa je bilo še več manjših naložb.

Vse predvidene naložbe v letu 2015 so bile pretehtane z ekonomskega vidika, z vidika upravičenosti, prihrankov energije in nujnosti ter z vidika zakonskih obveznosti. Odločitve

o večjih naložbah so se sprejemale na osnovi izdelanih investicijskih študij in analiz njihovega vpliva na donos lastniškega kapitala.

NALOŽBE V EKOLOGIJO – ZAGOTAVLJANJE TRAJNOSTNEGA RAZVOJA 11.1

Spremljanje in obvladovanje vplivov na okolje ostajata pomemben del rednih delovnih aktivnosti pristanišča. Za ohranjanje sožitja z okoljem je bilo skladno s strateškimi usmeritvami tudi v letu 2015 del sredstev namenjenih za ekologijo.

V okviru ekoloških posodobitev je Skupina Luka Koper v letu 2015:

• za potrebe terminala za razsute tovore nabavila nova vozila za pranje in čiščenje cest,
• za potrebe pretovora sipkih tovorov stabilizirala in preplastila odprte površine, kar omogoča odtekanje meteorne vode in preprečuje močenja tovora, na vsipnikih pa so bile z namenom preprečevanja prašenja vgrajene protiprašne zaščite.

RAZVOJNA DEJAVNOST 12

V letu 2015 se je družba Luka Koper na področju razvojne dejavnosti posvečala zaznavanju trendov v panogi in specifičnim izzivom, povezanim z dolgoročnimi potrebami glede razvoja pristanišča. Ključne aktivnosti so bile osredotočene na različne študije in analize za pripravo novih strateških usmeritev do leta 2030 ter zagon tekoče koordinacije, ki pogojuje pravočasen razvoj:

• Glede na ambiciozne načrte razvoja pristanišča do leta 2020 je veliko pozornosti namenjene hitrejšemu izvajanju prioritetnih infrastrukturnih projektov. Oblikovani so bili trije sklopi strateških projektov, ki se jih bo posebej podrobno spremljalo, potem ko je bila potrjena njihova ekonomska upravičenost, kar je prižgalo zeleno luč za začetek naslednjih naložb:
  • nadgradnja zmogljivosti za kontejnerski terminal na drugem pomolu in v njegovem zaledju,
  • povečanje zmogljivosti za promet avtomobilov v tretjem bazenu (odprte skladiščne površine, železniški tiri, nov privez),
  • izgradnja novih skladišč in priveznih mest na drugem pomolu (tankerji za tekoče tovore, večnamensko skladišče za sipke in generalne tovore, ureditev dveh privezov na južni obali).
• Zaradi kompleksnosti projekta kontejnerskega terminala je bil velik poudarek na koordinaciji posameznih del z namenom zagotavljanja nemotenega tekočega poslovanja in obvladovanja celovitega razvoja (v smislu vpliva na druge terminale).
• Določene nadgradnje so bile narejene tudi na informacijski podpori ter aktivnostih varstva okolja in energetske učinkovitosti.
• V juniju 2015 je bil na Vladi Republike Slovenije potrjen dokument sprememb in dopolnitev programa razvoja pristanišča za obdobje 2011–2015.
• V septembru 2015 je bil pripravljen nov predlog strokovnih podlag za program razvoja pristanišča za obdobje 2016–2020, ki vključuje predpostavke iz novih strateških dokumentov.
• Aktivnosti so se izvajale tudi pri poudarjanju pomena drugega tira za nadaljnji optimalen razvoj koprskega pristanišča, saj obstajajo resna tveganja, da dodatne železniške zmogljivosti ne bodo pravočasno zagotovljene.

Družba se je zavzemala za vključevanje razvojnih prioritet Luke v prijave projektov, sofinanciranih s strani EU.

EVROPSKI PROJEKTI IN INICIATIVE 12.1

V leto 2015 je družba Luka Koper, d. d., vstopila z devetimi evropskimi projekti, kjer sodeluje direktno kot projektni partner, ter z dvema projektoma, kjer je bila izbrana v vlogi zunanjega izvajalca. Pri projektih evropskega teritorialnega sodelovanja, ki se nanašajo predvsem na načrtovanje in razvoj nacionalne in vseevropske prometne infrastrukture, logističnih konceptov, varstva okolja, varnosti, varovanja morja, nevarnih tovorov in informacijskih posodobite, je družba nadaljevala in do junija 2015 zaključila tri projekte programa Mediteran: GREENBERTH, INTE-TRANSIT, iFreightMED. Pri programu TEN–T je družba z delom nadaljevala celo leto in decembra zaključila pet projektov:

• NAPADRAG, ki je usmerjen v povečanje dostopnosti pristanišča in predvideva sofinanciranje poglabljanja prvega bazena,
• NAPAPROG, ki se nanaša na izdelavo projektne dokumentacije za podaljšanje prvega pomola do pridobitve gradbenega dovoljenja za južni del,
• B2MOS, ki se posveča izboljšavam informacijskega sistema in komunikaciji s poslovnimi in institucionalnimi partnerji,
• NAPA STUDIES, ki se nanaša predvsem na izdelavo projektnih dokumentacij za bodočo izvedbo prioritetnih pristaniških naložb do leta 2020,
• POSEIDON MED, ki se nanaša na krovno analiziranje potreb in možnosti po oskrbi severnojadranskih pristanišč z alternativnimi energenti.

Aktivnost družbe Luka Koper, d. d., v evropskih projektih in iniciativah

Na področju strukturnih skladov se je avgusta 2015 zaključilo usposabljanje kadrov v okviru projekta Kompetenčni center za razvoj kadrov v logistiki, skozi katero so različni profili zaposlenih pridobili nova specifična znanja.

V letu 2015 je Luka Koper začela tudi z aktivnostmi nove finančne perspektive 2014–2020. V okviru programa Horizon 2020 je pridobila nov projekt, vezan na možnosti učinkovitejših rešitev za upravljanje kontejnerskih terminalov RCMS (Rethink Container Management Systems), ki se je začel maja 2015.

Na prvi razpis programa TEN-T, ki se v novi finančni perspektivi 2014–2020 izvaja v sklopu instrumenta za povezovanje Evrope, t. i. mehanizma CEF (Connecting Europe Facility), se je Luka Koper

Z LETOM 2015 SE JE ZAKLJUČILA FINANČNA PERSPEKTIVA 2007– 2013 +2, V KATERI JE LUKA KOPER, D. D., PRVIČ SODELOVALA PRI EVROPSKIH PROJEKTIH

SKUPNO JE BILA LUKA KOPER UDELEŽENA PRI 32 PROJEKTIH, IZ KATERIH JE ČRPALA 5,5 MILIJONA EVROV

konec februarja 2015 prijavila s štirimi projekti. Konec junija je prejela informacijo, da so bili trije odobreni, in sicer:

• NAPA4CORE, ki predvideva sofinanciranje naložb v javno pristaniško infrastrukturo na lokaciji prvega pomola in ki prispeva h krepitvi jedrnega omrežja TEN-T,
• Fresh Food Corridors, ki se nanaša na vzpostavitev pilotnih železniških rešitev za podporo transporta hitro pokvarljivega prekomorskega tovora iz tretjih držav,
• GAINN4MOS, ki se nanaša na vzpostavitev pilotnih rešitev in študij za vzpostavitev oskrbe pristanišča z alternativnimi viri energije, skladno s predpisi EU.

Za zgornje nove projekte so potekala pogajanja z evropsko Izvajalsko agencijo za inovacije in omrežja INEA, in sicer za podpis sporazuma o dodelitvi sredstev. Konec leta 2015 so bili organizirani tudi uvodni sestanki projektov.

Do konca leta 2018 se bo Luka Koper srečala s pomembnimi izzivi na področju ustrezne izvedbe projektnih aktivnosti za optimalno črpanje odobrenih sredstev.

Na programu teritorialnega sodelovanja so potekale priprave prijav na prvi razpis programa Srednja Evropa. V prvi fazi sta bila odobrena dva projekta, v katere je

vključena Luka Koper (TalkNET in INTERgreen), ki sta sedaj v drugi fazi ocenjevanja. V novembru 2015 se je Luka Koper posvečala prijavi treh projektov na razpis programa Mediteran in se seznanila s pogoji programa ADRION, ki bo z razpisi aktualen v letu 2016.

SKUPNO JE BILO LUKI KOPER ZA TRI IZBRANE PROJEKTE ODOBRENIH 6,7 MILIJONA EVROV

Novembra 2015 je bil objavljen drugi razpis mehanizma CEF, na katerem je bil poudarek na črpanju sredstev kohezijske ovojnice. Zaradi odločitve Ministrstva za infrastrukturo, da bodo vsa sredstva slovenske kohezijske ovojnice dodeljena železniškim odsekom v vzhodni Sloveniji, se je Luka Koper s projekti prijavila na redni del razpisa CEF, kjer je konkurenca prijav veliko večja in so razpoložljiva sredstva mnogo nižja. Luka se je odločila, da v okviru partnerstev s tujimi pristanišči, logisti in institucijami kandidira s šestimi projekti.

Nadaljevalo se je sodelovanje z lokalnimi institucijami za umestitev razvojnih projektov pristanišča v Regionalni razvojni program 2014–2020, kjer bo pomembno pridobiti sofinanciranje za projekt potniškega terminala.

Aktivnosti so se izvajale tudi v okviru združenja severnojadranskih pristanišč NAPA. Januarja je Luka Koper predsedovanje predala pristaniški upravi Trst, od julija dalje pa je združenju predsedovala pristaniška uprava Benetke. Pristanišča NAPA so se maja skupaj predstavila na sejmu Transport Logistics v Münchnu.

Družba se je udeležila pomembnejših dogodkov združenja evropskih terminalistov FEPORT in združenja evropskih pristanišč ESPO ter prek njih spremljala načrtovane spremembe evropske pristaniške regulative, določanja državnih pomoči za pristanišča ter druge institucionalne regulatorne iniciative.

VPELJAVA NOVIH INFORMACIJSKIH REŠITEV 12.2

Dolgoročno je razvoj poslovnih procesov strateško in neločljivo povezan z razvojem informacijske podpore. Skupina Luka Koper že vrsto let izvaja procese informacijske podpore na podlagi poslovnega modela zunanjega izvajanja storitev s pogodbenim partnerjem družbo Actual I.T., d. d.

V letu 2015 je Skupina Luka Koper izvajala ključne aktivnosti za spremembo in razvoj poslovnih procesov na podlagi sodobnih informacijskih rešitev v okviru treh zaokroženih sklopov:

• varnost in razpoložljivost informacijskega sistema,
• ureditev notranje logistike,
• optimiranje podpornih procesov.

V prihajajočem obdobju Skupina Luka Koper pričakuje številne izzive na področju informacijskih tehnologij, s katerimi se bo srečevala, da bi lahko ustrezno podprla načrtovano rast pretovora, zadostila zahtevam luških naročnikov po vedno višjem nivoju kakovosti storitev ter istočasno izkoristila priložnosti, ki jih ponuja čedalje hitrejši razvoj informatike.

Glavne usmeritve, ki jim Skupina Luka Koper trenutno sledi:

• avtomatizacija kontejnerskega terminala,
• poenostavitve komunikacij B2B in B2A: izboljšanje komunikacij z železniškimi operaterji in posledična pospešitev obrata vlakovnih kompozicij,
• uporaba mobilnih tehnologij s ciljem izboljšanja kakovosti podatkov za uporabo na področju poslovne inteligence ter napovedne analitike,
• neprestane izboljšave informacijsko-komunikacijske tehnologije, strojne in programske opreme, s posebnim poudarkom na varnostnem področju,
• optimalna organiziranost informacijske podpore.

Prioriteto predstavljajo potrebe kontejnerskega terminala. Da bi zagotovila čim večji obrat v skladišču ter minimizirala stroške manipulacij in internih prevozov, bo Skupina Luka Koper investirala v optimizacijo skladiščne logistike. Uvajale se bodo rešitve, ki bodo omogočale čim boljše načrtovanje in ki bodo posledično vplivale na minimizacijo števila premikov kontejnerjev in izbiro čim krajših transportnih poti. Uvajal se bo nov sporočilni sistem ter tako nadaljeval projekt vzpostavitve centra elektronske izmenjave podatkov (Electronic Data Interchange), t. i. EDI centra, z uvajanjem sporočil v formatu EDIFACT. Zaradi zastarelosti in šibke povezanosti sistema za skladiščenje in spremljanje pretovora vozil AVTI, ki je v uporabi na terminalu za avtomobile in RO-RO, se načrtuje uvedba novega sistema, ki bo omogočal lažje planiranje, enostavnejše poizvedovanje in vpogled v podatke ter boljšo informiranost strank. Zaradi povečevanja števila avtoprevoznikov, ki dnevno vstopajo v pristanišče, in zaradi pomanjkanja prostora se bodo še naprej razvijale rešitve, ki bodo omogočale celovitejši pregled nad vstopi ter boljše načrtovanje dela.

Z namenom optimiziranja internih procesov, pa tudi za izboljšanje komunikacije s pristaniško skupnostjo in drugimi poslovnimi partnerji, bo Skupina Luka Koper sledila priložnostim, ki jih nudi uporaba mobilne tehnologije. Informacijski projekti imajo strateško vlogo pri razvoju podjetja. Tudi v bodoče se bodo krepila lastna ključna znanja na področju poslovne informatike in logističnih procesov, kar bo omogočilo enostavnejši in hitrejši razvoj ter posledično učinkovitejšo implementacijo novih rešitev.

DELNICA LKPG 13

Delnica Luke Koper, d. d., kotira v Prvi kotaciji Ljubljanske borze. Konec leta 2015 je delnica Luke z oznako LKPG zaključila trgovanje ob 2,5 odstotka višji vrednosti kot leto prej. Borzni promet z delnico je v letu 2015 presegel promet iz leta 2014 za 57 odstotkov. Zaključni tečaj delnice LKPG je na zadnji trgovalni dan v letu 2015 znašal 23,00 evrov za delnico.

Lastniška struktura družbe Luka Koper, d. d., se tudi v letu 2015 ni bistveno spremenila. V delniški knjigi je bilo na zadnji dan leta 2015 vpisanih 11.530 delničarjev, kar je 406 manj kot leto prej. Največji lastnik družbe ostaja Republika Slovenija.

Deset največjih delničarjev na dan 31. 12.

Delničar	Število delnic 31. 12. 2015	Lastniški delež 2015 (v %)	Število delnic 31. 12. 2014	Lastniški delež 2014 (v %)
Republika Slovenija	7.140.000	51,00	7.140.000	51,00
Slovenski državni holding, d. d.	1.557.857	11,13	1.557.857	11,13
Kapitalska družba, d. d.	696.579	4,98	696.579	4,98
Mestna občina Koper	466.942	3,34	466.942	3,34
SOP Ljubljana	406.548	2,90	92.651	0,66
Unicredit Bank Austria AG - fiduciarni	188.592	1,35	229.100	1,64
Zavarovalnica Triglav, d.d.	104.756	0,75	104.756	0,75
Parametric Emerging Markets Fund	94.050	0,67	118.550	0,85
Perspektiva FT d.o.o.	80.000	0,57	15.895	0,11
Aktsiaselts Trigon Funds	66.046	0,47	49.875	0,36
Skupaj	10.801.370	77,16	10.472.205	74,82

Lastniška struktura Luke Koper, d. d., na dan 31. 12.

Delničar	Število delnic 31. 12. 2015	Lastniški delež 2015 (v %)	Število delnic 31. 12. 2014	Lastniški delež 2014 (v %)
Republika Slovenija	7.140.000	51,00	7.140.000	51,00
Fizične osebe	2.270.683	16,22	2.218.114	15,84
Slovenski državni holding, d. d.	1.557.857	11,13	1.557.857	11,13
Ostale pravne osebe	1.005.790	7,18	844.000	6,03
Kapitalska družba, d. d.	696.579	4,98	696.579	4,98
Tuje pravne osebe	655.867	4,68	574.853	4,11
Mestna občina Koper	466.942	3,34	466.942	3,34
Vzajemni in pokojninski skladi	131.882	0,94	405.080	2,89
Borznoposredniške hiše	29.961	0,21	30.661	0,22
Banke	23.539	0,17	26.755	0,19
Tuje banke	20.900	0,15	39.159	0,27
Skupaj	14.000.000	100,00	14.000.000	100,00

TRGOVANJE Z DELNICO 13.1

Povprečni enotni dnevni tečaj delnice Luke Koper, d. d., je v letu 2015 znašal 24,44 evra, sicer pa se je njegova vrednost gibala med 22,10 in 27,13 evra. Najvišja tržna cena, po kateri so bili sklenjeni posli, je znašala 27,48 evra, najnižja pa 22,10 evra. Tržna kapitalizacija delnic Luke je na zadnji dan leta 2015 znašala 322.000.000 evrov.

Delničarji so bili priča uspešni zgodbi, ki jo je delnica Luke Koper, d. d., pisala v letu 2015. Medtem ko so se morali lastniki slovenskih delnic v povprečju sprijazniti z 11,2-odstotnim padcem vrednosti indeksa SBITOP, so delničarji Luke Koper, d. d., dočakali 2,2-odstotni porast vrednosti premoženja delnic družbe. Z delnico LKPG je bilo sklenjenih 3.739 borznih poslov in poslov s svežnji. Skupni promet je v tem obdobju znašal 25.263.216 evrov, kar je 157 odstotkov prometa leta 2014. Ob tem je lastnika zamenjalo 1.035.960 delnic.

Prikaz gibanja vrednosti indeksa SBI TOP in zaključnega dnevnega tečaja LKPG v letu 2015

Prikaz gibanja vrednosti zaključnega dnevnega tečaja LKPG in dnevnega prometa v letu 2015

Ključni podatki o delnici LKPG

	2015	2014
Število delnic	14.000.000	14.000.000
Število navadnih kosovnih delnic	14.000.000	14.000.000
Zaključni tečaj na zadnji trgovalni dan leta (v evrih)	23,00	22,50
Knjigovodska vrednost delnice na dan 31. 12. (v evrih)	20,20	19,01
Razmerje med tržno ceno in knjigovodsko vrednostjo delnice (P/B)	1,14	1,18
Povprečna tržna cena (v evrih)17	24,39	19,47
Povprečna knjigovodska vrednost delnice (v evrih)18	20,07	18,30
Razmerje med povprečno tržno ceno in povprečno knjigovodsko vrednostjo delnice	1,21	1,06
Čisti dobiček na delnico (EPS) (v evrih)	2,06	1,89
Razmerje med tržno ceno in dobičkom na delnico (P/E)	11,16	11,91
Tržna kapitalizacija na zadnji dan leta (v milijonih evrov)	322,00	315,00
Skupni promet z delnico (v milijonih evrov)	25,26	16,05
Dividenda na delnico (v evrih)	0,94	0,16

¹⁷ Povprečna tržna cena je izračunana kot razmerje med skupno vrednostjo prometa obdobja iz navadnih (borznih) poslov in količino trgovanih delnic LKPG v navadnih (borznih) poslih.

¹⁸ Povprečna knjigovodska vrednost delnice je izračunana na podlagi povprečnih mesečnih stanj razmerja med kapitalom in številom navadnih delnic.

DIVIDENDNA POLITIKA 13.2

Dividendna politika družbe Luka Koper, d. d., uravnoteženo združuje težnjo lastnikov po dividendnih donosih in težnjo po uporabi čistega poslovnega izida za financiranje investicijskih načrtov. Usmeritev

družbe je, da se ob upoštevanju načrtovanih investicij v pristaniško infrastrukturo in opremo za dividende nameni predvidoma do ena tretjina ustvarjenega čistega poslovnega izida obdobja.

Glede na rezultate v letu 2015 in sprejeto dividendno politiko je predlog uprave in nadzornega sveta o uporabi bilančnega dobička, ki je na dan 31. decembra 2015 znašal 15.880.814,24 evra, naslednji:

• del bilančnega dobička v znesku 9.520.000,00 evrov se uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 0,68 evra na navadno delnico,
• preostanek bilančnega dobička v znesku 6.360.814,24 evra ostane nerazporejen.

NAVZKRIŽNA POVEZANOST Z DRUGIMI DRUŽBAMI 13.3

Luka Koper, d. d., na zadnji dan leta 2015 ni imela v nobeni družbi, ki ima v lasti njene delnice, več kot 5-odstotnega lastniškega deleža. Lastnika, ki sta imela vsaj 5 odstotkov delnic LKPG, sta Republika Slovenija (51,00 odstotkov) in Slovenski državni holding, d. d. (11,13 odstotkov).

LASTNIŠTVO DELNIC ČLANOV NADZORNEGA SVETA IN UPRAVE 13.4

	Delničar	Lastništvo na 31. 12. 2015
Nadzorni svet	mag. Nebojša Topić, član nadzornega sveta	9
Uprava	Dragomir Matić, predsednik uprave	1.238

Ostali člani nadzornega sveta in člani uprave Luke Koper, d. d., na dan 31. decembra 2015 niso imeli v lasti delnic družbe.

LASTNE DELNICE, ODOBRENI KAPITAL, POGOJNO POVEČANJE KAPITALA 13.5

Luka Koper, d. d., na dan 31. decembra 2015 ni imela lastnih delnic. Veljavni statut družbe ne predvideva kategorij odobrenega kapitala, do katerih bi lahko uprava družbe povečala osnovni kapital. Družba tudi ni imela podlage za pogojno povečanje osnovnega kapitala.

13.6

PRAVILA O OMEJITVAH TRGOVANJA IN RAZKRITJA TRGOVANJA Z DELNICAMI DRUŽBE TER Z DELNICAMI POVEZANIH DRUŽB

Skladno s priporočili Ljubljanske borze je Luka Koper, d. d., sprejela Pravilnik o trgovanju z delnicami izdajatelja. Pravilnik predstavlja dodatno zagotovilo za enakopravno obveščenost vseh zainteresiranih javnosti o pomembnih poslovnih dogodkih v družbi in je pomemben element pri krepitvi zaupanja vlagateljev in ugleda Luke Koper. Namen pravilnika je njegovim zavezancem omogočiti trgovanje z delnicami družbe ter preprečiti možnost trgovanja na podlagi notranjih informacij. Pravilnik hkrati omogoča zakonsko zahtevano izvajanje obveznega poročanja o prodaji in nakupu delnic družbe Agenciji za trg vrednostnih papirjev.

KOMUNICIRANJE Z VLAGATELJI 13.7

Z vlagatelji redno komuniciramo in jih obveščamo o novostih družbe prek različnih komunikacijskih orodij in kanalov:

SEO-net

Delničarje in druge javnosti skladno z zakonodajo, v rokih in na predpisan način po elektronskem mediju Ljubljanske borze SEO-netu obveščamo o poslovanju in pomembnih poslovnih dogodkih. Pri komunikaciji z delničarji in vlagatelji uporabljamo tudi druge komunikacijske kanale.

Spletna stran

Na svojem spletnem naslovu delničarjem in vlagateljem namenjamo posebno poglavje Za vlagatelje, kjer so objavljene najnovejše informacije o delnici LKPG in lastniški strukturi, tekoča medletna, letna in arhivska poročila o poslovanju, sporočila, objavljena na SEO-netu, skupščinska gradiva, odgovori na najpogostejša vprašanja ter mnenja analitikov.

Luški glasnik

Borznoposredniške hiše in analitiki prejmejo vsak mesec po pošti izvod Luškega glasnika, v katerem so obravnavane tudi druge teme s področja delovanja podjetja in nasploh dogajanja v pristanišču.

Dogodki

Vlagatelje o poslovanju in novostih v pristanišču obveščamo še na dogodkih, ki jih organizira Ljubljanska borza. V maju 2015 se je Luka Koper udeležila Dneva investitorjev Ljubljanske in Zagrebške borze v Zagrebu, novembra pa se je predstavila na Dnevu slovenskega kapitalskega trga v Ljubljani, kjer so potekali individualni sestanki z vlagatelji.

Informacije za vlagatelje so na voljo na elektronskem naslovu www.luka-kp.si/slo/ za-vlagatelje.

Kontakt: Rok Štemberger Odnosi z vlagatelji Tel.: 05 66 56 140 E-pošta: rok.stemberger@luka-kp.si

13.8 KOLEDAR POMEMBNEJŠIH OBJAV V LETU 2016

Predvideni datum objave/dogodka	Vrsta objave/dogodka
21. 1. 2016	• Objava preliminarnih rezultatov: prihodki družbe Luka Koper, d. d., in podatki o ladijskem pretovoru za leto 2015
29. 1. do 26. 2. 2016 – tiho obdobje
26. 2. 2016	• Objava informacije o poslovanju Skupine Luka Koper in družbe Luka Koper, d. d., v letu 2015
20. 3. do 15. 4. 2016 – tiho obdobje
14. 4. 2016	• Objava preliminarnih rezultatov: prihodki družbe Luka Koper, d. d., in podatki o ladijskem pretovoru za obdobje januar–marec 2016
15. 4. 2016	• Objava Izjave o skladnosti z določbami Kodeksa upravljanja javnih delniških družb • Objava Letnega poročila 2015
16. 4. do 20. 5. 2016 – tiho obdobje
20. 5. 2016	• Objava nerevidiranega poročila o poslovanju Skupine Luka Koper in družbe Luka Koper, d. d., v obdobju januar–marec 2016
14. 7. 2016	• Objava preliminarnih rezultatov: prihodki družbe Luka Koper, d. d., in podatki o ladijskem pretovoru za obdobje januar–junij 2016
15. 7. do 19. 8. 2016 – tiho obdobje
Julij 2016	• Seja skupščine delničarjev
Drugi delovni dan po skupščini delničarjev	• Dan upravičenosti do dividende
19. 8. 2016	• Objava nerevidiranega poročila o poslovanju Skupine Luka Koper in družbe Luka Koper, d. d., v obdobju januar–junij 2016
September 2016	• Izplačilo dividende
13. 10. 2016	• Objava preliminarnih rezultatov: prihodki družbe Luka Koper, d. d., in podatki o ladijskem pretovoru za obdobje januar– september 2016
27. 10. do 25. 11. 2016 – tiho obdobje
25. 11. 2016	• Objava nerevidiranega poročila o poslovanju Skupine Luka Koper in družbe Luka Koper, d. d., v obdobju januar–september 2016
16. 12. 2016	• Objava povzetka poslovnega načrta za leto 2017 ter ocene poslovanja za leto 2016

Periodične objave in ostale cenovno občutljive informacije bodo objavljene na spletni strani Ljubljanske borze V sistemU SEO-net (www.ljse.si) ter na spletni strani Luke Koper, d. d.,http://www.luka-kp.si/slo/financni-koledar. Morebitne spremembe predvidenih datumov objav bodo pravočasno objavljene na spletnih straneh družbe.

UPRAVLJANJE TVEGANJ 14

SISTEM OBVLADOVANJA TVEGANJ V SKUPINI LUKA KOPER 14.1

V letu 2015 je bil v Skupini Luka Koper nadgrajen sistem obvladovanja tveganj, ki je trenutno implementiran na ravni družbe Luka Koper, d. d. Njegovo razširitev na ostale odvisne družbe Skupine načrtujemo v letu 2016. Ob prenovi so bile upoštevane smernice ISO 31000: Obvladovanje tveganj – Načela in smernice ter smernice Odbora sponzorskih organizacij Treadwayeve komisije (COSO): Enterprise Risk Management – Integrated Framework. Posodobljena je bila tudi metodologija za ocenjevanje pomembnosti tveganj, ki je iz predhodno 4-stopenjske oblikovana v 5-stopenjsko, tako za oceno verjetnosti kot posledic. Pri oceni posledic se upošteva pet razsežnosti, in sicer posledice za zdravje in varnost, finančne, na okolje, ugled podjetja in skladnost. Tveganja so po stopnji pomembnosti razvrščena v pet razredov od nepomembnih do zelo pomembnih. Tveganja vključena v najvišja razreda tveganj, bolj pomembna in zelo pomembna tveganja, predstavljajo ključna tveganja Luke Koper, d. d., in so predstavljena v nadaljevanju tega poročila.

Obvladovanje tveganj je celovit in enotno opredeljen proces, ki skupaj z ostalimi procesi upravljanja omogoča družbi, da poveča verjetnost doseganja ciljev. Konec leta 2015 je bilo obvladovanje tveganj tudi informacijsko podprto.

V nadaljevanju sledi prikaz ključnih vlog in odgovornosti znotraj sistema obvladovanja tveganj.

Ključne vloge in odgovornosti znotraj sistema obvladovanja tveganj

Uprava Luke Koper, d. d.

Odobri register tveganj in načrt obvladovanja tveganj, zagotavljanje ustreznih virov za obvladovanje tveganj ter nadzor nad izvajanjem ukrepov in poročanjem.

Odbor za obvladovanje tveganj

Obravnava register tveganj in načrt obvladovanja tveganj. Pregleduje in spremlja ocene tveganj in izvajanje ukrepov ter poroča.

Pooblaščenec za sistem obvladovanja tveganj

Razvija, pregleduje in vzdržuje sistem obvladovanja tveganj in nudi strokovno in administrativno podporo procesu obvladovanja tveganj.

Vodje organizacijskih enot, procesov, projektov v vlogi skrbnikov tveganj

Prepoznavajo, analizirajo in vrednotijo tveganja, skrbijo za odzivanje ter spremljanje in pregledovanje tveganj posamezne enote.

Določanje ciljev je predpogoj za prepoznavanje, ocenjevanje in obvladovanje tveganj, zato se je v letu 2015, sočasno s pričetkom procesa letnega načrtovanja, pristopilo k rednemu pregledovanju tveganj. Pregledana so bila tako tveganja za doseganje novih ciljev strateškega poslovnega načrta do leta 2020 kakor tudi druga. Tveganja so bila opisana, kategorizirana in dodeljena skrbnikom. Po prepoznavanju in oceni tveganj so bili, glede na sprejemljivo raven tveganja, opredeljeni ustrezni ukrepi njihovega obvladovanja, s ciljem zmanjšanja posledic in/ali verjetnosti njihovega nastopa. Družba centralno vodi register tveganj na ravni Luke Koper, d. d, kjer so vsa tveganja celovito evidentirana, z namenom njihovega sistematičnega spremljanja in analiziranja.

V letu 2016 so, poleg razširitve sistema obvladovanja tveganj na druge družbe Skupine Luka Koper, načrtovane aktivnosti vzpostavitve rednega poročanja o najpomembnejših tveganjih upravi družbe in posodobitev nabora tveganj, ki bo izvedena v okviru uskladitve sistema vodenja z zahtevami nove izdaje standarda ISO 9001:2015. V okviru dveletnih aktivnosti je namreč načrtovan pregled poslovanja s procesnega vidika in sočasno obvladovanje tveganj na ravni vseh procesov.

SPLOŠNA OCENA TVEGANJ 14.2

Nadgradnja sistema obvladovanja tveganj je zajela tudi metodologijo ocenjevanja tveganj, kar je vplivalo na prerazvrstitev nekaterih tveganj glede na pomembnost in skupino tveganja. V letu 2015 se je tako tudi zaradi navedenega nekoliko spremenil zemljevid ključnih tveganj Luke Koper, d. d., večje spremembe pa so zlasti posledica v letu 2015 izvedenih ocen že zaznanih tveganj ter novih zaznanih tveganj.

STRATEŠKA TVEGANJA

Razvoj Luke Koper, d. d., je v zelo veliki meri odvisen od razvoja zaledne infrastrukture, ki vpliva na njeno konkurenčnost. Soočamo se tako s tveganjem daljših prekinitev na železniškem tiru do Luke Koper kot s tveganjem, da bodo modernizirane zmogljivosti na enotirni progi komaj zadoščale za podporo rasti prometa pristanišča do leta 2020. Glede na to, da bo sama gradnja proge po napovedih pristojnih trajala od 5–7 let, je nujno opozarjati na potrebo po dodatnih zmogljivost že sedaj, saj so brez jasnih informacij o izvedbi dvotirne proge poslovni pogoji za Luko Koper, d. d., po letu 2020 nepredvidljivi. Vodijo lahko v zamujene tržne priložnosti in preusmeritev tovora v druga pristanišča. Koprsko pristanišče se po mnenju Konference Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD) v tem pogledu srečuje s podobnimi problemi kot ostala svetovna pristanišča, saj rast in koncentracija prometa, ki jih prinašajo ladje vse večjih velikosti, posledično pomenijo večja sredstva, ki jih je potrebno nameniti prilagoditvi pristanišč in zaledne infrastrukture ob omejeni možnosti financiranja prometne infrastrukture z javnimi sredstvi zaradi nacionalnih proračunskih omejitev. Tveganja, povezana s pravočasnim zagotavljanjem razvoja zaledne infrastrukture, Luka Koper obvladuje s spodbujanjem zavedanja o pomembnosti izgradnje drugega tira tako na državni kot na ravni Evropske Unije.

Luka Koper, d. d., se sooča tudi s tveganji, povezanimi s pravočasnim dokončanjem ključnih razvojnih projektov – povečanjem kapacitet v pristanišču za svoji dve ključni blagovni skupini kontejnerji in avtomobili, podaljšanjem prvega pomola, izgradnjo novega RO-RO veza in ureditvijo dodatnih površin v zaledju tretjega bazena ter ureditvijo vhodov v pristanišče, ki danes predstavljajo omejitev glede pretočnosti in povzročajo nezadovoljstvo ostalih logističnih deležnikov ter zastoje v lokalnem prometu. Pri omenjenih projektih se Luka Koper srečuje z ovirami, ki so administrativne, postopkovne in statusne narave. Ambiciozne načrte povečanja kapacitet ne skrivajo niti konkurenčna pristanišča v severnem Jadranu, prednosti pa bo izkoristilo tisto pristanišče, ki bo nove kapacitete in servis ponudilo hitreje. Ustrezna izvedba projektnih aktivnosti bo pogoj za optimalno črpanje odobrenih EU sredstev. Omenjena tveganja družba obvladuje z aktivnim in konstruktivnim sodelovanjem z državnimi organi, lokalnimi oblastmi in ostalimi institucijami pri pridobivanju ustreznih soglasij in z iskanjem alternativnih metod odlaganja morskih sedimentov pri poglabljanju zaradi pomanjkanja površin za odlaganje. Uspešen zaključek razvojnih projektov je odvisen tudi od podpore lokalnega prebivalstva. Tveganje obvladujemo s prilagajanjem komunikacijskih načrtov rezultatom javnomnenjskih raziskav o podpori razvojnim načrtom pristanišča in s sledenjem sprejete politike varnega in zdravega pristaniškega okolja, s katero se je Luka Koper zavezala nenehnim izboljšavam in doslednemu zasledovanju ciljev trajnostnega razvoja. Prek sponzorstev in donacij podpiramo tudi številne projekte, društva in posameznike.

Družba se sooča tudi s tržnimi tveganji, ki izhajajo iz visoko konkurenčnega okolja. Razmere v panogi kontejnerskega prekomorskega transporta, kjer se ladjarji srečujejo s presežnimi kapacitetami in rekordno nizkimi vozninami, so lahko tudi dolgoročnejše narave. Ladjarji se bodo tržnim razmeram prilagajali z dvigom učinkovitosti in zmanjševanjem stroškov. Ukrepi bodo usmerjeni v zmanjševanje kapacitet, preložitev povečanja kapacitet v prihodnja leta, poenostavitvijo procesov, avtomatizacijo in digitalizacijo. Ostali ukrepi, ki imajo največji vpliv na pristanišča pomenijo združevanje servisov oziroma alians na večje ladje, ticanje manjšega števila luk z večjimi volumni, cenovni pritiski na vse stranke in pritiski na produktivnost, ki za ladjarje pomeni direkten prihranek na stroških. Naslednje tveganje je povezano z vstopom ladjarja MSC v lastništvo TMT, operaterja kontejnerskega terminala v Trstu v letu 2015. Luka Koper sodeluje z velikim številom ladjarjev, ki so lahko lastniško prisotni tudi v konkurenčnih pristaniščih, zato omenjeno ne predstavlja nujno zmanjšanja pretovora. Družba se s cenovnimi pritiski srečuje tudi pri drugih blagovnih skupinah, predvsem s strani ostalih pristanišč v Jadranu, ki zaradi prostih kapacitet lahko izvajajo politiko nižjih cen. Nadaljevanje politične nestabilnosti in vojnih razmer v državah severne Afrike in Bližnjega Vzhoda okrevanje izvoza v te države postavljajo v bodočnost, nadaljnja destabilizacija pa lahko vodi celo v zmanjšanje pretovora. Omenjena tržna tveganja družba obvladuje tudi s strategijo večnamenskega pristanišča in večjo diverzifikacijo blagovnih skupin in strank ter tako zmanjšuje svojo izpostavljenost. Tveganja obvladuje tudi z okrepljenimi tržnimi aktivnostmi, predvsem pri končnih komitentih in lastnikih blaga, ki dejansko v največji meri vplivajo na izbiro transportne poti in pristanišča, in ladjarjih, z uvajanjem sodobnejših informacijskih rešitev v komunikaciji s strankami ter z ohranjanjem visoke ravni storitev.

OPERATIVNA TVEGANJA

Operativna tveganja vplivajo na izvajanje procesov na vseh ravneh. Vključujejo zelo širok in po vsebini raznolik nabor tveganj, ki najpogosteje izhajajo iz neustreznih ali neuspešnih notranjih procesov, neprimernega ali neučinkovitega ravnanja zaposlenih, neustreznega ali neuspešnega delovanja sistemov ali opreme. Uresničitev teh tveganj se najpogosteje odrazi v poškodbah ljudi in/ali vplivih na okolje ter premoženje, nanje pa lahko vplivajo tako zunanji kot notranji dejavniki. To skupino tveganj obvladujemo z ukrepi na osnovi ocen tveganja delovnih mest, z izobraževanjem in preverjanjem znanja, z dosledno uporabo varovalne delovne opreme, z opredeljenimi in komuniciranimi tehnološkimi postopki, s stalnimi meritvami pogojev na delovnih mestih, z rednimi zdravniškimi pregledi ter z ustreznim zavarovanjem premoženja in odgovornosti. Med ostalimi ukrepi, ki zmanjšujejo tveganja za nastanek poškodb, so nove naložbe v sodobnejšo opremo, redno vzdrževanje delovne opreme in infrastrukture ter redne meritve stanja vplivov na okolje. V letu 2015 je Luka Koper, d. d., zaradi silovite eksplozije v pristanišču kitajskega mesta Tianjin, preverila in povečala lastno oceno stopnje tveganja pri pretovarjanju in skladiščenju kontejnerjev z nevarnimi snovmi ter pripravila dodatne ukrepe za obvladovanje. Sprejeti varnostni ukrepi v pristanišču v izjemnih primerih niso nujno zadostni, saj je za njihovo obvladovanje potrebno zagotoviti zavedanje in vključitev ostalih udeležencev v okvir varnosti celotne logistične in oskrbovalne verige.

Na tveganje odobritve sofinanciranja projektov s strani EU vpliva poleg zrelosti in kakovosti projektnih prijav tudi konkurenca drugih projektov, ki imajo večjo težo z vidika evropske politike in podporo države članice. Pomembno vlogo ima namreč tudi podpora države pri prepoznavanju potreb pristanišča, saj mora ta zaradi omejenosti razpoložljivih nepovratnih sredstev pozorno izbrati prioritetne projekte.

Družba bo slednje tveganje obvladovala s spodbujanjem zavedanja o razvojnih prioritetah Luke, z redno komunikacijo s pristojnimi lokalnimi organi in organi na ravni EU ter s kakovostno in zanesljivo izvedbo že odobrenih projektov, ki pomenijo dobro referenco za v bodoče.

Družba je na več področjih poslovanja izpostavljena tudi tveganju neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke, ki ga obvladuje s spremljanjem kakovosti izvajanja storitev nasprotnih strank in njihove odgovornosti pri tem ter z razvijanjem partnerskega odnosa. V Luki Koper, d. d., se že od novembra 2015 soočamo z izrednimi razmerami na slovenskem železniškem omrežju, ki se odraža v zastojih vlakovnih kompozicij na območju Slovenije in izven nje ter z nedostavo napovedanih in načrtovanih vagonov, kar povzroča težave pri organizaciji pretovornih dejavnosti v pristanišču. Zastoji in zamude so nekatere stranke prisilile, da so del tovora, ki so ga nameravale peljati v Luko Koper, preusmerile v druga evropska pristanišča. S konkretnimi operativnimi rešitvami in z intenzivno komunikacijo s poslovnimi partnerji bo družba tudi v bodoče poskušala preprečiti morebitne preusmeritve tovora.

FINANČNA TVEGANJA

Med ključnimi tveganji se nahaja le eno finančno tveganje, in sicer tveganje spremembe poštene vrednosti. Skupina ima 6,6 odstotkov svojih sredstev naloženih v finančne naložbe, vrednotene po pošteni vrednosti. Tveganje spremembe poštene vrednosti se pri teh naložbah kaže v nihanju borznih tečajev, ki vpliva na vrednost teh sredstev in posledično na rezultat ob njihovi odsvojitvi. To vrsto tveganja je družba prepoznala pri naložbah v tržne vrednostne papirje slovenskih podjetij. V zadnjih letih je strateška usmeritev Skupine Luka Koper, da so naložbe usmerjene v razvoj osnovne dejavnosti družbe, zato na področju finančnih naložb upravlja le z obstoječim portfeljem. Tveganje Skupina obvladuje s spremljanjem razmer na finančnih trgih njihovih vplivov na portfelj, z aktivnim upravljanjem naložb pa skrbi za njihovo čim višjo donosnost in ohranjanje vrednosti.

Obvladovanje tveganja spremembe poštene vrednosti ter ostalih finančnih tveganj, med katera vključujemo tveganje spremembe obrestne mere, likvidnostno tveganje, tveganje spremembe deviznega tečaja, kreditno tveganje in tveganje ustrezne kapitalske strukture in jih ocenjujemo kot zmerna, manj pomembna ali celo nepomembna, je podrobneje predstavljeno v računovodskem poročilu Luke Koper, d. d., v pojasnilu št. 36: Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj.

TVEGANJA SKLADNOSTI

Med ključna tveganja skladnosti uvrščamo tveganja, povezana s prekoračitvijo zakonsko določenih mejnih vrednosti hrupa proti mestnemu jedru Kopra, ki lahko nastane pri gradbenih delih, povezanih s podaljšanjem prvega pomola, predvsem pri izvedbi pilotiranja, kot tudi hrupa zaradi povečanega obsega dejavnosti kontejnerskega terminala ali zaradi vplutja hrupne ladje. Družba je že sprejela ukrepe, s katerimi bo že v fazi projektiranja in kasneje pri izboru izvajalca gradbenih del upoštevala omejitev sprejemljive ravni hrupa. Skupna tveganja, povezana s prekomernim hrupom, družba obvladuje s postopnim prehodom na tehnološko opremo z električnim napajanjem ter z iskanjem alternativnih rešitev, ki bi pripomogle k nižanju ravni hrupa. S ciljem zmanjševanja ravni hrupa privezujemo hrupne ladje na razpoložljiva privezna mesta v drugem bazenu, ki so bolj oddaljena od mestnega jedra, in kontinuirano spremljamo ravni hrupa ladij, v sodelovanju z ladjarji pa poskušamo uskladiti zamenjavo ladij za manj hrupne. Tveganje nezmožnosti izvedbe poglabljanja za vzdrževanje obstoječih globin zaradi nerazpoložljivih površin za odlaganje morskih sedimentov obvladujemo enako kot tveganja, povezana s poglabljanjem za zagotovitev večjih globin, torej z aktivnim in konstruktivnim sodelovanjem z državnimi organi, lokalnimi oblastmi in ostalimi institucijami pri pridobivanju ustreznih soglasij za izgradnjo kaset za njihovo odlaganje in z iskanjem alternativnih metod odlaganja in ravnanja z morskimi sedimenti.

Med tveganja skladnosti uvrščamo tudi tveganja prevar. Luka Koper je že v preteklosti neposredno in posredno uvajala elemente korporativne integritete. Ustvarjanje podjetniške vrednosti ob spoštovanju družbenih vrednot oziroma poslovanje družb Skupine Luka Koper v skladu z veljavno zakonodajo, drugimi pravili, veljavnimi priporočili, notranjimi predpisi, dobrimi poslovnimi običaji in etičnimi načeli je osnovni namen prenove, h kateri je družba pristopila po podpisu javne zaveze na 9. vrhu slovenskega gospodarstva na Brdu pri Kranju konec oktobra 2014 in s katero se je zavezala, da bo spoštovala in sledila Slovenskim smernicam korporativne integritete. Tveganje prevar družba obvladuje tudi z jasno opredeljenimi in komuniciranimi pravili priprave in sklepanja poslov, prenosa pooblastil ter potrjevanja računov, in z vpeljano kontrolo štirih oči ter drugimi kontrolami, ki so vgrajene v procese. V letu 2015 je bila imenovana tudi pooblaščenka družbe za korporativno integriteto, ki bo razvijala sistem korporativne integritete, kot je bil zastavljen v sprejeti strategiji.

134

TRAJNOSTNI RAZVOJ

certifikat EMAS vzdržuje že sedmo leto.

V letu 2015 je na sedežu Evropske centralne banke v Frankfurtu potekala konferenca ob dvajseti obletnici certificiranja po shemi okoljskega vodenja in presojanja EMAS (ECO – Management and Audit Scheme). Glavni poudarek je bila pohvala vsem podjetjem, ki že več let uspevajo pri vzdrževanju takšnega okoljskega menedžmenta, ki zagotavlja stalne izboljšave in skladnost z zakonodajo. Nekatera podjetja so predstavila svoje dosežke in izmenjale so se dobre okoljske prakse. Na tej konferenci je Luka Koper s strani Evropske komisije in evropskega komisarja za okolje, pomorske zadeve in ribištvo prejela priznanje, da je nacionalni pionir na tem področju, saj

EVROPSKA KOMISIJA JE LUKI KOPER PODELILA POSEBNO PRIZNANJE NA PODROČJU RAVNANJA Z OKOLJEM

NARAVNO OKOLJE 15 LUKA KOPER SLEDI

Luka Koper od nekdaj skrbi za izboljšanje kakovosti življenja v celotnem prostoru, v katerega je umeščeno pristanišče. Zato sodeluje z in sofinancira izobraževalne in raziskovalne institucije, podpira športno, humanitarno in CILJU: DOSEGATI NAJVIŠJE OKOLJSKE STANDARDE

kulturno dejavnost. Pri razvojnih vprašanjih upošteva načela trajnostnega razvoja ter odgovornega ravnanja z okoljem.

Usmeritve Luke Koper:

• uvajanje sodobne in varčne tehnologije,
• stalno zmanjševanje izpustov v okolje,
• skrb za partnerski odnos z lokalno skupnostjo,
• izboljševanje energetske učinkovitosti v vseh aktivnostih,
• zagotavljanje pripravljenosti za ukrepanje ob izrednih razmerah,
• stalno izboljševanje sistema ravnanja z okoljem.

Pri razvoju družba v čim večji meri teži k uvajanju sodobnih trajnostnih rešitev, ki so pomembne tako za lokalno kot tudi za širšo družbeno skupnost. Na področju varovanja okolja si je družba že pred leti zastavila cilj postati "zeleno" pristanišče. Zagotavlja pogoje za zdravo in varno delo zaposlenih ter za njihovo nenehno izobraževanje. Po različnih komunikacijskih kanalih in orodjih skuša vse deležnike redno seznanjati s svojimi načrti in dosežki. S pomočjo in kontrolo pristojnih strokovnih institucij družba redno opravlja meritve izpustov v okolje ter o rezultatih poroča pristojnim državnim institucijam. Skrbi za učinkovito ravnanje z odpadki in energenti ter ozelenjuje območje pristanišča, s čimer izboljšuje vizualno podobo pristaniškega kompleksa.

Najpomembnejši dosežki na področju naravnega okolja v letu 2015:

• obnovljen je bil certifikat EMAS,
• Luka Koper je prejela prestižno okoljsko nagrado s strani Evropske komisije,
• zaključil se je projekt vgraditve desetih dodatnih komunalnih čistilnih naprav.

Najpomembnejši cilji na področju naravnega okolja v letu 2016:

• uspešno opraviti presojo, skladno z zahtevami direktive EMAS,
• izpuste celokupnega prahu na vseh desetih lokacijah pristanišča zmanjšati na 250 mg/m² dan,
• vrednosti izpustov delcev PM10 (velikosti do 10 μm) na celotnem luškem področju ohraniti pod 30 μg/m³ (v smeri Ankarana, Kopra in Bertokov),
• odstotek ločeno zbranih odpadkov brez ladijskih odpadkov ohraniti nad 84 odstotki,
• raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Koper zmanjšati na 48 dBA,
• kljub povečanju pretovora in širitvi pristanišča dnevno raven hrupa ohraniti na 58 dB pred najbližjimi objekti izven območja pristanišča,
• z namenom zmanjševanja svetlobnega onesnaženja uskladiti zunanjo razsvetljavo na kontejnerskem terminalu,
• posodobiti odvodnjavanje na obali terminala za razsute tovore in posodobiti čistilne naprave na terminalu za živino ter zamenjati nekatere lovilce olj,
• ne izvesti nobenega ukrepa pri posegih v prostor,
• ne onesnažiti morja izven luškega akvatorija,
• kljub povečanju pretovora in skladiščnih kapacitet ohraniti specifično porabo energentov na ravni iz leta 2015, in sicer za pogonsko gorivo 0,25l/t in za električno energijo 1,17 kWh/t,
• izvesti energetski pregled na terminalu za avtomobile in RO-RO in na terminalu za sipke tovore z ukrepi za povečanje energetske učinkovitosti.

Luka Koper v sožitju z naravo

CERTIFIKAT EMAS 15.1

Luka Koper, d. d., je že leta 2010 prejela najpomembnejši okoljski certifikat EMAS (SI 00004), ki ga letno obnavljamo. Z izpolnjevanjem normativov za pridobitev najvišjega okoljskega certifikata EMAS, se dosegajo strateške usmeritve družbe. V pripravi je Okoljsko poročilo Luke Koper za leto 2015.

SKRB ZA OZRAČJE 15.2

Prizadevanja za nenehno zmanjševanje izpustov, ki nastajajo pri izvajanju pristaniških dejavnosti, v ozračje vključujejo vrsto aktivnosti. Med pomembnejše ukrepe za zmanjševanje prašenja sodi vpeljana tehnologija nanašanja papirniškega mulja na deponijo premoga in železove rude. Papirniški mulj tvori skorjo, ki preprečuje odnašanje prahu.

Na terminalu za tekoče tovore so bile opravljene meritve izpustov snovi iz naprave za zbiranje hlapov, ki nastajajo ob polnjenju vagonov in tovornih vozil. Ti so bili skladni z zakonodajo.

Na terminalu za sipke tovore in na terminalu za razsute tovore so bile na ključnih mestih opravljene meritve prašenja. Vrednosti so bile znotraj zakonskih okvirov.

Količina celokupnega prahu v pristanišču 15.2.1

Luka Koper, d. d., že od leta 2002 spremlja celokupno koncentracijo prahu na desetih lokacijah znotraj pristanišča. Letni cilj je, da povprečna vrednost vseh meritev znaša pod 250 mg/m² dan in da je lahko ta vrednost med letom presežena le ob petih od 120 meritev. Zakonodaja za tovrstne meritve ne predpisuje mejnih vrednosti oziroma dovoljenih odstopanj.

Povprečna letna vrednost vseh meritev je v letu 2015 znašala 140 mg/m² dan, zabeleženo pa je bilo 10 preseganj, kar pomeni, da cilj ni bil v celoti dosežen. Izmerjena povprečna vrednost vseh rezultatov je za 9 odstotkov nižja glede na lansko povprečje in tudi povprečna vrednost je pod zastavljenim ciljem. Preseganja se beležijo predvsem takrat, ko se izvajajo gradbena dela.

Količina zdravju škodljivih prašnih delcev (PM10) 15.2.2

Zakonsko predpisane meritve delcev prahu (PM10), ki jih opravlja pooblaščena organizacija, Luka Koper kontinuirano spremlja na treh lokacijah znotraj pristanišča. V letu 2015 meritve izkazujejo vrednosti, ki so pod ciljno vrednostjo 30 μg/m³ in pod zakonsko določeno vrednostjo 40 μg/m³ . Rezultate dveh merilnih naprav, ki to omogočata, vsako uro avtomatsko prikazujemo na spletni strani pristanišča www. zivetispristaniscem.si.

Primerjava povprečnih meritev PM10 v letih 2015 in 2014

	2015	2014	Indeks 2015/2014
Ankaran – Rožnik	21 μg/m3	19 μg/m3	111
Bertoki	25 μg/m3	22 μg/m3	114
Koper – potniški terminal	26 μg/m3	20 μg/m3	130

Vrednosti so v primerjavi z letom 2014 nekoliko višje, vendar je bilo konec leta 2015 veliko število meglenih dni, zaradi česar se je število delcev v ozračju močno zvišalo. Najvišje povečanje povprečne letne koncentracije je bilo zabeleženo na potniškem terminalu, vendar je del tega povišanja posledica kalibracije instrumenta, zaradi česar je izmerjenim vrednostim prištet korekcijski faktor.

Povečane vrednosti PM10 so bile v letu 2015 zabeležene tudi v drugih krajih po Sloveniji. Primerjava z meritvami, ki jih izvaja Agencija Republike Slovenije za okolje, je pokazala, da so bile v letu 2015 izmerjene vrednosti na območju pristanišča nižje kot v drugih mestih v Sloveniji.

Izpusti prašnih delcev na ključnih izvorih 15.2.3

Dovoljene vrednosti izpustov prašnih delcev na ključnih izvorih so zakonsko predpisane, zato se meritve opravljajo v neposredni bližini virov prašenja, pri natovarjanju in raztovarjanju vagonov, tovornjakov in ladij. Mejna dovoljena vrednost izpustov znaša 20 mg/m³ . Vsi izmerjeni rezultati so skladni z zakonodajo.

ODPADKI 15.3

V pristanišču nastajajo raznovrstni odpadki. Z vidika skrbi za okolje družba redno skrbi za ločeno zbiranje, recikliranje in predelovanje odpadkov. Ločevanje odpadkov poteka na vseh terminalih, pri uporabnikih ekonomske cone in na ladjah. Ločeno zbrane frakcije odpadkov se predajo pooblaščenim prevzemnikom, predelava organskih odpadkov v kompost pa poteka v kompostarni. Pri predelavi odpadkov družba sodeluje tudi z drugimi podjetji.

V letu 2015 je delež ločeno zbranih odpadkov znašal 90 odstotkov s čimer je bil presežen zastavljeni cilj 84 odstotkov ločeno zbranih pristaniških odpadkov.

V letu 2015 je Luka Koper dodatno poskrbela še za odvoz dotrajanih železniških pragov, izrabljenih gum, azbestne kritine in odpadnega železa iz razreza železniških vagonov. Tudi v letu 2016 družba načrtuje odvoze azbestne kritine, ki se zamenjuje s pločevinasto, ter odvoze dotrajanih železniških pragov, ki se prav tako zamenjujejo z novimi.

HRUP 15.4

Raven hrupa kontinuirano spremljamo s pomočjo treh merilnikov na treh mejnih točkah pristanišča, rezultati pa so objavljeni na portalu www.zivetispristaniscem.si.

Mejne vrednosti		Leto 2014			Leto 2015
	J meja pristanišča (Koper)	S meja pristanišča (Ankaran)	V meja pristanišča (Bertoki)	J meja pristanišča (Koper)	S meja pristanišča (Ankaran)	V meja pristanišča (Bertoki)
LD = 73	LD =62	LD = 57	LD = 54	LD =63	LD =54	LD =54
LN = 63	LN =59	LN = 52	LN = 50	LN =60	LN =50	LN =49
LDVN = 73	LDVN =66	LDVN = 60	LDVN = 57	LDVN =67	LDVN =58	LDVN =57

Primerjava povprečnih meritev hrupa (v dB) v letih 2015 in 2014

Legenda: LD – dnevna raven hrupa, LN – nočna raven hrupa, LDVN – raven hrupa dan – večer - noč

Ravni hrupa se v letu 2015 v celotnem pristanišču niso bistveno spremenile glede na predhodno leto. Vrednosti v smeri Kopra so se rahlo zvišale, v smeri Bertokov in Ankarana malenkost znižale.

Glavni izvori hrupa v pristanišču se pojavljajo zaradi aktivnosti pri pretovarjanju blaga in uporabe luške mehanizacije. Zaznaven vir hrupa v pristanišču pa povzročajo tudi ladje, ki morajo imeti zaradi nemotenega delovanja vedno prižgane motorje.

V okviru aktivnosti letnega načrtovanja zmanjševanja hrupa so bili na kontejnerskem terminalu izvedeni naslednji ukrepi:

• preplastitev dela prevoznih poti,
• potrditev naročila sedmih elektrificiranih mostnih dvigal na pnevmatikah E-RTG in dveh mostnih dvigal na tirnicah RMG. Dobava je predvidena v letu 2016 in v začetku 2017.

ENERGIJA 15.5

V letu 2015 je bila izvedena nadgradnja energetsko-informacijskega nadzornega sistema, nadaljevala se je vgradnja merilnikov za porabo energentov. Zaradi velikega finančnega vložka in količine opreme ter strojev, bosta vgradnja merilnikov in prenos podatkov v energetsko-nadzorni informacijski sistem potekala postopoma, predvidoma do leta 2018.

Do leta 2017 bo Luka Koper, d. d., izvedla energetske preglede vseh terminalov. Na podlagi ukrepov iz energetskih pregledov in nadgradnje energetsko-nadzornega informacijskega sistema se pričakuje zmanjševanje porabe energentov ter doseganje zastavljenih ciljev.

Konec leta 2016 bo kontejnerski terminal pričel uporabljati elektrificirana mostna dvigala na pnevmatikah E-RTG, v začetku leta 2017 pa mostna dvigala na tirnicah RMG. Na ta način bo zamenjan energent in se bo namesto pogonskega goriva za delovanje mostnih dvigal uporabljalo električno energijo, kar pomeni bistveno nižji strošek energenta za pretovarjanje zabojnikov.

V 2016 bomo izvedli zamenjavo dveh kotlov na ekstra lahko kurilno olje s toplotnimi črpalkami.

Poraba vode ni neposredno odvisna od pretovora in je v določeni meri posledica vodnih izgub, zato je ta kazalnik težje obvladljiv. Z rekonstrukcijami zastarelih delov vodovodnega omrežja in sprotnim vzdrževanjem se zmanjšuje puščanja vode.

Poraba energentov in vode

Zaradi natančnejšega spremljanja porabe energentov, je družba Luka Koper v letu 2015 pričela spremljati tudi specifično porabo energentov celotnega pretovora, ki je seštevek ladijskega pretovora, polnjenja/praznjenja kontejnerjev in kopenskega pretovora.

	2015	2014	Indeks 2015/2014
Poraba električne energije (kWh/t)	0,623	0,642	97
Poraba pogonskega goriva (l/t)	0,135	0,136	99
Poraba pitne vode (l/t)	3,900	3,578	109

Specifična poraba energentov in vode na pretovorjeno tono celotnega pretovora v letu 2015 in 2014

Poraba električne energije 15.5.1

Pri dejavnosti pristanišča se uporablja mehanizacija in oprema z veliko nazivno močjo zato posledično Luka Koper, d. d., porabi večje količine električne energije. Med večje porabnike sodijo predvsem obalna dvigala, strojnice za hlajenje živil na terminalu za hlajene tovore, razsvetljavo in napajanje hladilnih zabojnikov. Zaradi uporabe novih elektrificiranih mostnih dvigal na pnevmatikah E-RTG in mostnih dvigal na tirnicah RMG na kontejnerskem terminalu se bo v naslednji letih poraba električne energije še povečala. V letih 2016 in 2017 družba namerava v transformatorske postaje v pristanišču vgraditi merilno in komunikacijsko opremo ter vzpostaviti centralno-nadzorni sistem za učinkovito rabo električne energije. Pri vseh naložbah, kjer bo potrebna nova razsvetljava, se bodo vgradila LED svetila, če bo to ekonomsko upravičeno.

Poraba pogonskega goriva 15.5.2

Pri delovnih procesih v pristanišču se uporablja veliko talne mehanizacije, ki porablja za pogon dizelsko gorivo. Največji porabniki so mostna dvigala na pnevmatikah RTG, terminalski vlačilci, manipulatorji, železniška vlečna vozila in traktorji.

Kontejnerski terminal je v letu 2015 porabil 61,14 odstotka pogonskega goriva celega pristanišča, naslednji porabnik z 9,64 odstotka je terminal za les. RTG dvigala porabijo v povprečju 37 odstotkov pogonskega goriva na kontejnerskem terminalu, z dobavo novih dvigal E-RTG in RMG se bo na kontejnerskem terminalu odstotek porabljenega pogonskega goriva postopoma zmanjševal. Pri dobavi novih transportnih strojev družba sledi zadnjim tehnološkim in okoljskim zahtevam.

VODA 15.6

Vodi kot najpomembnejši življenjski dobrini družba namenja veliko pozornosti in v ta namen izvaja številne varnostne in prečiščevalne ukrepe. Ker se voda večinoma uporablja za sanitarne namene in oskrbo ladij, je skrb za ustrezno čistočo vode za pristanišče pomemben vidik.

Pitna voda 15.6.1

Poraba pitne vode ni neposredno odvisna od pretovora. Zaradi vedno večje zasedenosti pristanišča in velikega števila tovornjakov in transportnih strojev smo priča dodatnim puščanjem na vodovodnem omrežju. S stalnimi rekonstrukcijam zastarelih delov vodovodnega omrežja in sprotnim odpravljanjem puščanj je Luka Koper v letu 2015 zmanjševala pojavljanje novih puščanj, s tem pa se je zmanjševala tudi poraba pitne vode.

Izvedene so bile tudi letne meritve kakovosti pitne vode celotnega luškega vodovodnega omrežja, dodatno pa še mesečne meritve kakovosti pitne vode na potniškem terminalu. Vsi rezultati izkazujejo skladnost z zakonodajo.

Odpadne vode 15.6.2

V pristanišču nastajajo predvsem komunalne odpadne vode in v manjši meri tehnološke odpadne vode. Nastale tehnološke odpadne vode se pred izpustom ustrezno očistijo v lastnih čistilnih napravah, komunalne odpadne vode pa se večinoma prečiščujejo v koprski centralni čistilni napravi. V letu 2015 so bile izvedene meritve tehnoloških odpadnih vod, ki nastajajo znotraj pristanišča. Vsi rezultati so bili skladni z zakonodajo.

Zaključen je bil projekt vgradnje dodatnih desetih komunalnih čistilnih naprav, zaradi katerih bodo izpusti odpadnih voda še manjši.

VPLIVI OSVETLJEVANJA 15.7

Po predpisih za varno delo je potrebno v pristanišču pri izvajanju delovnih procesov zagotavljati ustrezno osvetljenost. Zaradi osvetljevanja skladiščnih površin, delovišč, transportnih poti in tirov pa ponoči prihaja do svetlobnega onesnaževanja okolja. Zato na podlagi izvedene študije za celovito in fazno uskladitev obstoječe zunanje pristaniške razsvetljave Luka Koper, d. d., svetila po fazah usklajuje in menjuje, da svetlobni tok ne sveti navzgor. Zakonsko določeni rok 100-odstotne uskladitve je konec leta 2016. Ob koncu leta 2015 je Luka Koper pričela z zamenjavo svetil na terminalu za razsute tovore. Za 100-odstotno skladnost je potrebno zamenjati še razsvetljavo na kontejnerskem terminalu, kar je v načrtu za leto 2016. Na ostalih delih pristanišča je bila razsvetljava že usklajena.

Shematski prikaz usklajenosti razsvetljave (zelena barva) in načrt ureditve za 2016 (rdeča obarva)

VAROVANJE MORJA 15.8

Na podlagi določil Koncesijske pogodbe za opravljanje pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture na območju koprskega tovornega pristanišča, Luka Koper redno skrbi za preprečevanje in odpravo posledic onesnaženja morja. Za izvajanje tovrstne dejavnosti podjetje razpolaga s posebno opremo in plovili ter ustrezno usposobljenim kadrom. Za zaposlene se redno izvajajo usposabljanja, urjenja in vaje. V letu 2015 je Luka Koper po standardih mednarodne pomorske organizacije (IMO) za izbrani kader izvedla posebno izobraževanje za ukrepanje ob onesnaženjih na morju. Udeleženci usposabljanja so prejeli certifikate, ki veljajo 36 mesecev.

V primeru izrednih dogodkov na morju Luka Koper ukrepa skladno z veljavnim Načrtom zaščite in reševanja Luke Koper, d. d,. za industrijske nesreče.

V letu 2015 je bilo v luškem akvatoriju zabeleženih 23 dogodkov. Družba je v vseh primerih onesnaženj na morju ukrepala skladno s Shemo aktiviranja sil in sredstev v primeru manjše nesreče ter posledice onesnaženj odpravila znotraj območja izvajanja koncesije. Povzročitelji onesnaženj, ki so bili izsledeni, so družbi stroške čiščenj povrnili.

	2015	2014
Število zaznanih dogodkov na morju	23	24
Število posredovanj na morju v luškem akvatoriju	23	22
Število dogodkov brez potrebe intervencije	0	2
Število onesnaženj zunaj območja luškega akvatorija	0	0

Statistika posredovanja na morju

Sodobna merilna postaja za spremljanje kakovosti morja, ki je nameščena pred vhodom v tretji bazen Luke, rezultate meritev objavlja na spletni strani http://www. zivetispristaniscem.si/.

IZVAJANJE GRADBENIH DEL 15.9

V letu 2015 je bila zaključena posodobitev luškega fekalnega sistema in izvedenih nekaj rednih vzdrževalnih del na cestiščih in vodovodnem omrežju. Urejeni sta bili dve novi površini za kontejnerje, nova garaža za mehanizacijo kontejnerskega terminala ter podaljšani tiri na kontejnerskem terminalu. Zaključeno je bilo tudi poglabljanje prvega bazena. V teku je gradnja dodatnih treh rezervoarjev na drugem pomolu.

Vsi večji posegi v prostor, ki jih družba načrtuje, so predmet presoje vplivov na okolje. Luka Koper je pričela s postopki presoj o vplivih na okolje za nove površine, kjer bi odlagali morski mulj med podaljšanjem prvega in drugega pomola.

V sklopu prepoznanega tveganja neustreznega ravnanja z gradbenimi odpadki je bil posodobljen sistem nadzora nad iznosom gradbenih odpadkov.

Za prihodnje leto si je družba zadala nalogo opravljati nadzor nad izvajanjem ukrepov iz elaborata proti prašenju, ki jih izdelajo in izvajajo gradbeni izvajalci del.

MORSKI SEDIMENTI 15.10

Za zagotavljanje varne plovbe ladij je v pristanišču treba nenehno zagotavljati določeno globino bazenov. V ta namen se izvajajo poglabljanja bazenov, kar povzroči nastanek morskega sedimenta. Sediment se odlaga na območja znotraj pristanišča. Ker pa so območja, ki jih imamo na voljo, omejena, je družba pričela preučevati alternativne možnosti uporabe izkopanega materiala. Poleg izdelane opeke iz morskega sedimenta je bil pripravljen projekt, kjer bodo preučene še možnost utrjevanja mulja s cementom in drugimi dodatki.

Iz morskega sedimenta smo izdelali opeko

ČLOVEŠKI KAPITAL 16

Luka Koper namenja posebno pozornost upravljanju, razvoju, motiviranju in izobraževanju zaposlenih. Usposobljeni in motivirani kadri so namreč strateško bogastvo družbe in pogoj za uresničevanje njenih razvojnih načrtov.

Znanje, podjetnost, partnerstvo, spoštovanje in odgovornost vsakega posameznika so vrednote, ki jim Luka Koper sledi in udejanja v praksi.

Zaposleni v Luki Koper soustvarjajo prihodnost družbe s svojim znanjem, energijo, delovno vnemo, predlogi izboljšav in s pripadnostjo kolektivu.

Današnje poslovno okolje je zahtevno, zato je znanje zaposlenih temeljna vrednota družbe. Luka Koper zagotavlja ustrezno usposobljenost zaposlenih s kontinuiranim usposabljanjem ciljnih skupin zaposlenih glede na potrebe dela, z dogovorjenim kariernim razvojem zaposlenih ter z izboljševanjem izobrazbene strukture.

ZAPOSLOVANJE, FLUKTUACIJA IN STRUKTURA ZAPOSLENIH 16.1

Na zadnji dan leta 2015 je število zaposlenih v Skupini Luka Koper znašalo 1.040 oseb, kar je 31 zaposlenih več kot na zadnji dan leta 2014 oziroma je bila rast že drugo leto zapored 3-odstotna.

V Skupini Luka Koper je bilo v letu 2015 realiziranih 62 novih zaposlitev, od tega 48 v Luki Koper, d. d., kar je več kot leta 2014. Trend intenzivnega zaposlovanja je v največji meri potekal na delovnih mestih v osnovnem procesu pretovarjanja in skladiščenja, kjer je bila izvedena zaposlitev večjega števila voznikov luške mehanizacije.

V preteklih letih je bil izboljšan postopek zaposlovanja oziroma selekcije kadrov, ki se izvaja timsko in na več ravneh.

Število zaposlenih po družbah in v Skupini Luka Koper na dan 31. 12.

	2015	2014	Indeks 2015/2014
Luka Koper, d. d.	852	824	103
Luka Koper INPO, d. o. o.	159	157	101
Luka Koper Pristan, d. o. o.	4	4	100
Adria Terminali, d. o. o.	22	21	105
TOC, d. o. o.	3	3	100
Skupina Luka Koper	1.040	1.009	103

Zaposlenim v Skupini Luka Koper je zagotovljena visoka stopnja varnosti zaposlitve, saj je imelo konec leta 2015 98 odstotkov zaposlenih sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas.

Primerjava med zaposlovanjem, odhodi in stopnjo fluktuacije

	Število novih zaposlitev		Število odhodov		Stopnja fluktuacije (v %)21
	2015	2014	2015	2014	2015	2014
Luka Koper, d. d.	48	54	20	14	2,3	1,7
Skupina Luka Koper	62	59	33	32	3,1	3,1

Število odhodov iz Skupine Luka Koper, iz naslova prekinitev delovnega razmerja, je ostalo na enaki ravni kot leta 2014. Največ odhodov je bilo iz razloga starostnih upokojitev. Fluktuacija zaposlenih v Skupini Luka Koper je v letu 2015 ostala na nizki ravni in je znašala 3,1.

Večje število upokojitev pred uveljavitvijo nove pokojninske zakonodaje leta 2013 in manjši obseg zaposlovanja sta začasno vplivala na višjo stopnjo fluktuacije. Sicer pa nizka fluktuacija vpliva na višanje povprečne starosti zaposlenih in na visok delež izvajanja različnih

²¹ Metoda izračuna fluktuacije = število odhodov/(začetno stanje zaposlenih + nove zaposlitve) x 100.

možnosti kariernega razvoja, ki se kaže v vse višji interni mobilnosti. Nanjo vplivajo tudi številne notranje reorganizacije.

Zaradi narave dela je v strukturi zaposlenih bistveno več moških kot žensk. Kljub le desetini žensk v strukturi zaposlenih Skupine Luka Koper, je njihov delež med višjimi vodstvenimi kadri 21-odstoten.

Struktura zaposlenih po spolu

Povprečna starost zaposlenih

Izobrazbena struktura zaposlenih na dan 31. 12.

	Luka Koper, d. d.				Skupina Luka Koper
Raven izobrazbe	Število zaposlenih 2015	Delež (%) 2015	Število zaposlenih 2014	Delež (%) 2014	Število zaposlenih 2015	Delež (%) 2015	Število zaposlenih 2014	Delež (%) 2014
VIII/2	2	0,23	2	0,24	2	0,19	2	0,20
VIII/1	17	2,00	18	2,18	18	1,73	19	1,88
VII	104	12,21	105	12,74	113	10,87	112	11,10
VI/2	137	16,08	125	15,17	142	13,65	132	13,08
VI/1	65	7,63	63	7,65	74	7,12	72	7,14
V	256	30,05	245	29,73	286	27,50	271	26,86
IV	214	25,12	206	25,00	273	26,25	264	26,16
III	13	1,53	13	1,58	22	2,12	19	1,88
I–II	44	5,16	47	5,70	110	10,58	118	11,69
Skupaj	852	100,00	824	100,00	1.040	100,00	1.009	100,00

VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU 16.2

Sistem varnosti in zdravja pri delu v obliki standarda BS OHSAS 18001 Luka Koper, d. d., uspešno potrjuje z notranjimi in zunanjimi presojami. Prav tako sledi spremembam mednarodnega standarda ISO 45001 preko različnih eksternih izobraževanj in se pripravlja na prehod ob potrditvi standarda.

Na mesečnem nivoju se opravlja analiza težjih ali ponavljajočih poškodb pri delu ter oblikujejo ukrepi za zmanjšanje poškodb.

V letu 2015 je bilo obravnavanih 65 izrednih dogodkov v vrstah zaposlenih v Skupini Luka Koper in med zunanjimi izvajalci pristaniških storitev, ki so imeli kot posledico poškodbo pri delu, od tega sta bili 2 težji poškodbi pri delu. Še dve težji poškodbi pa sta se v pristanišču zgodili med zaposlenimi iz drugih podjetij, ki so izvajala vzdrževalna dela. V letu 2014 je bilo zabeleženih 79 poškodb pri delu. Skupina Luka Koper nadaljuje s projektom "Celovito obravnavanje zaposlenih in delovnih procesov z vidika izboljšanja razmer za zdravo in varno delo v Skupini Luka Koper". Trenutno je družba v fazi merjenja zaposlenih na administrativnih – sedentarnih delovnih mestih. Namen raziskave je pridobiti boljši vpogled glede obremenitve zaposlenih. V sklopu rednih obhodov družba ozavešča zaposlene o preventivnih ukrepih

za zmanjševanje poškodb pri delu. Po posodobitvi "Pravilnika o ugotavljanju alkoholiziranosti in nedovoljenih psihoaktivnih snovi na območju Luke Koper, d. d." pristojni izvajajo naključne preizkuse alkoholiziranosti, z namenom zmanjšanja tveganja za nastanek izrednih dogodkov. Prenovljeno je bilo delovno navodilo za prvo pomoč ter povečali število usposobljenih delavcev za nudenje prve pomoči.

V sklopu promocije zdravja na delovnem mestu je bil uspešno izpeljan "Dan zdravja" kjer so udeleženci dobili koristne informacije glede njihovega zdravstvenega stanja in kako ga ohranjati ali izboljšati.

16.3 IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE ZAPOSLENIH

V letu 2015 je Skupina Luka Koper dosegla povprečno 14 ur izobraževanja na zaposlenega.

Povprečno število ur na zaposlenega v družbi Luka Koper, d. d., je bilo nekoliko višje in sicer 16 ur. Pri tem je bilo 68 odstotkov usposabljanj interno organiziranih z identificirano problematiko na delu, prilagojenimi programi usposabljanja, precej tudi z lastnimi kadri v vlogi internih predavateljev oziroma inštruktorjev. V usposabljanje je

bila vključena velika večina, to je 91 odstotkov zaposlenih.

V letu 2015 je bil v Skupini Luka Koper 24 zaposlenim oziroma 2 odstotkoma zaposlenih financiran študij ob delu oziroma strokovno izpopolnjevanje, od tega 20 zaposlenim v družbi Luka Koper, d. d.

Na področju upravljanja s kadri je družba koristila nepovratna finančna sredstva iz javnih razpisov za sofinanciranje kadrovskih štipendij, za zaposlovanje v okviru razpisa Iz faksa takoj praksa in za usposabljanje zaposlenih v okviru Kompetenčnega centra za razvoj kadrov v logistiki 2012 -2015.

V usposabljanje zaposlenih je Skupina Luka Koper v letu 2015 investirala 175.488 evrov, od tega je 146.385 evrov investirala družba Luka Koper, d. d., kar predstavlja 20 odstotkov več kot v letu 2014. V okviru celotnega projekta Kompetenčni center za razvoj kadrov v logistiki je družba Luka Koper, d. d., dobila povrnjenih 63.395 evrov, kar predstavlja skoraj 100-odstotno črpanje načrtovanih sredstev za usposabljanje.

16.4 ZAGOTAVLJANJE OSEBNOSTNE IN STROKOVNE RASTI ZAPOSLENIH

V letu 2015 je bila visoka, 40-odstotna interna mobilnost zaposlenih, deloma posledica reorganizacije v družbi Luka Koper ,d. d., deloma pa v okviru možnosti kariernega razvoja zaposlenih.

V družbi Luka Koper, d. d., je 99 odstotkov zaposlenih opravilo letni razgovor z neposrednim vodjem, v invalidskem podjetju Luka Koper INPO, d. o. o., je bilo v letni razgovor vključenih 47 odstotkov zaposlenih. V družbi Luka Koper, d. d., je bila vpeljana informacijska podpora izvajanja letnih razgovorov, prvič je bila ocenjena tudi razvitost kompetenc zaposlenih.

Karierni razvoj zaposlenih

	Vertikalno in horizontalno napredovanje		Uvrstitev v višjo stopnjo usposobljenosti in fleksibilnosti		Skupaj interna mobilnost zaposlenih
	2015	2014	2015	2014	2015	2014
Luka Koper, d. d.	177	112	168	183	345	295
Delež (% zaposlenih)	21	14	20	22	40	36
Skupina Luka Koper	198	127	217	219	415	346
Delež (% zaposlenih)	19	13	21	22	40	34

16.5

ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI ZAPOSLITVE IN SOCIALNE VARNOSTI ZAPOSLENIH

V letu 2015 so zaposleni redno prejemali mesečno izplačilo plače, izplačan jim je bil regres za letni dopust in 13. plača na podlagi dosežene poslovne uspešnosti, pretežna večina zaposlenih je bila tudi vključena v sklad prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Pogodbe o zaposlitvi s skrajšanim delovnim časom je imelo 2 odstotka zaposlenih.

Invalidsko problematiko se je po ustaljenem načinu reševalo z zagotavljanjem dopolnilne kvote delovnih invalidov znotraj Skupine Luka Koper v invalidskem podjetju Luka Koper INPO, d. o. o. V invalidskem podjetju Luka Koper INPO, d. o. 152

o., se je število zaposlenih s statusom delovnega invalida znižalo na 52 odstotkov zaposlenih. Na ravni Skupine Luka Koper je bil v letu 2015 delež zaposlenih s statusom invalidnosti nekoliko nižji, predvsem zaradi številnih starostnih upokojitev zaposlenih iz invalidskega podjetja Luka Koper INPO, d. o. o.

SODELOVANJE Z IZOBRAŽEVALNIMI USTANOVAMI 16.6

Luka Koper, d. d., deluje kot družbeno odgovorno podjetje na področju razvoja in izobraževanja v lokalnem in širšem okolju. Sodeluje s številnimi izobraževalnimi institucijami pri zagotavljanju mentorstva seminarskih in diplomskih nalog, obveznih delovnih praks dijakom in študentom ter strokovnih ekskurzij. Družba Luka Koper, d. d., in njeni primeri dobrih praks so bili večkrat predstavljeni strokovni in drugi zainteresirani javnosti. V letu 2015 je družba imela 3 kadrovske štipendiste.

SPREMLJANJE USPEŠNOSTI UPRAVLJANJA KADROV IN SKRB ZA MOTIVACIJO ZAPOSLENIH 16.7

Uspešnost upravljanja s kadri v družbi Luka Koper, d. d., potrjujejo doseženi kazalniki/cilji poslovnega procesa zagotavljanje in razvoj kadrov:

• 99 odstotni delež izvedenih letnih razgovorov,
• 87,3 odstotno interno kadrovanje na "nevstopnih" delovnih mestih,
• 1,6 odstotna fluktuacija na ključnih delovnih mestih in 2,3 odstotna fluktuacija,
• 98 odstotno zagotavljanje potreb po kadrih,
• visoka ocena primernosti novih kadrov,
• doseženih 16 ur izobraževanja povprečno na zaposlenega,
• 11,7 odstotni delež belih ovratnikov.

V družbi Luka Koper, d. d., in v družbi Luka Koper INPO, d. o. o., je bilo opravljeno merjenje organizacijske klime, zadovoljstva in zavzetosti zaposlenih. Kljub temu, da so bili rezultati anketiranja nad slovenskim povprečjem, so bile sprejete nekatere aktivnosti za izboljšanje.

Motivacija zaposlenih se spodbuja s podelitvijo javnih priznanj in nagrad najboljšim zaposlenim v Skupini Luka Koper, organizacijo družabnih dogodkov za zaposlene, organizacijo srečanj in promocijo zaposlenih, ki so uspešno zaključili študij ob delu, zaposlenih, ki so se v tekočem letu upokojili in jubilantov. Zaposlenim so omogočena številna neformalna športna srečanja, ogledi kulturnih in športnih prireditev, koriščenje počitniških kapacitet.

Vpeljan je bil postopek internega razpisa financiranja študija, merila se je organizacijska klima, zadovoljstvo in zavzetost zaposlenih. Na področju upravljanja s kadri je družba pristopila k črpanju nepovratnih sredstev pri zaposlovanju, izvajanju delovnih praks, kadrovskem štipendiranju in usposabljanju zaposlenih.

INTERNO KOMUNICIRANJE Z ZAPOSLENIMI 16.8

Luka Koper komunicira z zaposlenimi predvsem preko dveh ključnih komunikacijskih kanalov:

• kratke vesti, ki jih prejmejo zaposleni po elektronski pošti in jih tajništva razobesijo na oglasne deske. V letu 2016 je v načrtu prenova oglasnih desk v smislu digitalizacije;
• mesečno glasilo Luški glasnik, ki izhaja v tiskani obliki.

Zaradi narave dela in dejstva, da približno polovica zaposlenih na delavnem mestu nima dostopa do računalnika, je klasična, tiskana komunikacija z zaposlenimi še vedno najbolj uporabno orodje.

Družba ima tudi svojo intranentno stran Lukanet, na kateri so zaposlenim, poleg splošnih informacij, dostopni tudi vsi interni dokumenti družbe ter platforme in navodila, ki jih zaposleni potrebujejo pri izvajanju delovnih procesov.

Luka Koper podbuja odprto in dvosmerno komunikacijo na različnih ravneh, z rednimi sestanki vodij enot z zaposlenimi.

Svet delavcev, v katerem sedijo predstavniki organizacijskih enot, je vez med zaposlenimi in upravo družbe. Zaposleni lahko svoja vprašanja in pobude posredujejo upravi preko svojih predstavnikov v svetu delavcev ali delavskega direktorja. Družba prav tako spodbuja zaposlene, da v varnem okolju sporočijo svoje pomisleke, ki jih imajo glede točnosti in resničnosti računovodskega poročanja.

STRATEGIJA UPRAVLJANJA S KADRI 16.9

Strategija ravnanja s kadri v Skupini Luka Koper za obdobje 2016 - 2020 podpira Poslovno strategijo družbe in Skupine Luka Koper za obdobje 2016 - 2020, ki med razvojnimi prioritetami izpostavlja dvig produktivnosti, učinkovitosti in konkurenčnosti storitev.

V podporo doseganja strateških poslovnih ciljev bodo aktivnosti na področju ravnanja s kadri usmerjene v:

• zagotavljanje varnega delovnega okolja,
• vpeljavo kulture visoke delovne uspešnosti,
• zagotavljanje odličnega vodenja in medsebojnih odnosov,
• pridobivanje in ohranjanje najboljših kadrov,
• izboljšanje sistema razvoja bodočih vodij in kadrovskih potencialov,
• ciljno izvajanje pridobivanja funkcionalnega strokovnega znanja.

DRUŽBENO OKOLJE 17

Luka Koper je aktivno vpeta v družbeno okolje, v katerem izvaja svojo osnovno dejavnost. Njena družbena odgovornost temelji na politiki trajnostnega razvoja, ki med drugim predvideva tudi skrb za izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev v lokalni in širši skupnosti. Prek sponzorstev in donacij podpira številne kulturne, športne, humanitarne, izobraževalne in okoljske projekte. V letu 2015 je Luka Koper temu področju namenila 1 milijon evrov. Za donacije je bilo namenjeno 153 tisoč evrov, za sponzorstva pa 879 tisoč evrov. Večino sponzorskih in donatorskih sredstev je razdelila neposredno v okviru več letnih pogodb ali na osnovi razpisa, ki ga vsako leto, običajno v mesecu januarju, objavi na svojem trajnostnem portalu www.zivetispristaniscem.si.

Porazdelitev donatorskih in sponzorskih sredstev v letu 2015 po področjih

Višina sredstev, namenjenih sponzorstvu in donacijam, se v zadnjih petih letih ni bistveno spremenila. Tudi v prihodnje bo družba poskušala ohraniti primerljivo raven podpore, vendar si bo prizadevala, da bo

večji del sredstev razdelila v okviru letno izvedenega razpisa.

Luka Koper odprto in ažurno komunicira z vsemi deležniki, skladno s politiko upravljanja družbe. Pri tem uporablja različne kanale, prilagojene zainteresirani javnosti. Kupcem in investicijski javnosti je namenjena korporativna spletna stran www.luka-kp.si, širi javnosti pa trajnostni portal www.zivetispristaniscem.si in Facebook profil družbe. Za strokovne objave se uporablja tudi družbeno omrežje LinkedIn.

Od januarja 2015 dalje pripravlja družba prilagojeno tiskano izdajo mesečnega internega glasila Luški glasnik in ga brezplačno pošilja svojim partnerjem oziroma pristaniški skupnosti v Sloveniji, medijem ter lokalnim in državnim institucijam. Vsestransko komuniciranje je v prvi vrsti namenjeno boljšemu razumevanju organiziranosti in delovanja družbe ter iskanju širše podpore za uresničevanje razvojnih projektov.

Decembra 2015 je družba izvedla vsakoletno anketo javnega mnenja med prebivalci mestne občine Koper in občine Ankaran.

Anketa je vsebovala štiri tematske sklope: odnos do Luke Koper, vpliv pristanišča na okolje, prostorski razvoj pristanišča in način informiranja o Luki Koper. Rezultati ankete kažejo, da lokalno okolje večinoma podpira razvojne projekte družbe.

Opazna je tudi rast ugleda družbe, ki med lokalnimi prebivalci ni več prepoznana kot glavni vir onesnaževanja okolja. Odnos z lokalno skupnostjo bo družba v prihodnje še nadgradila in sicer z vzpostavitvijo rednih srečanj predstavnikov družbe z občinama v katerih leži pristanišče. S kontinuiranim dialogom in sprotnim reševanjem izzivov bo družba lažje uresničevala svoje strateške načrte ter zasledovala cilj obojestranskega zadovoljstva.

Tudi v letu 2015 je Luka Koper organizirala Pristaniški dan – dan odprtih vrat pristanišča.

DOBAVITELJI 18

Dobavitelji predstavljajo pomembno podporo poslovanju družbe. Kakovostni dobavitelji pripomorejo k večji učinkovitosti poslovnih procesov v družbi, bodisi neposredno z opravljanjem raznih storitev oziroma dobavo proizvodov, bodisi posredno, z višanjem učinkovitosti in uspešnosti delovnih procesov in poslovnih praks družbe. Zato se Luka Koper trudi pridobiti najboljše dobavitelje in z njimi vzpostaviti dobre partnerske odnose.

Izbor in sodelovanje z dobavitelji poteka na transparenten, v družbi določen način. Prednost je dana dobaviteljem, ki imajo svoje poslovanje usklajeno z zahtevami mednarodnih standardov vodenja, izpolnjujejo zahteve varstva pri delu in so okoljsko ozaveščeni ter sodelujejo z družbo in Skupino v duhu načel in vrednot, ki veljajo za Luko Koper. Pri izbiri dobaviteljev se upošteva tudi zavezanost k družbeni odgovornosti, zato se v ta namen spodbujajo, kadar je to mogoče, nabave, ki prispevajo k gospodarskemu razvoju lokalnega okolja, pri čemer ožjo lokalno skupnost predstavljata koprska in ankaranska občina, kjer se pristaniška dejavnost tudi izvaja.

Sodelovanje z dobavitelji temelji na obojestranskem zaupanju in etičnem ravnanju. Pri ključnih dobaviteljih Luka Koper spodbuja dolgoročno partnerstvo, v okviru katerega skupno išče najboljše rešitve za zagotavljanje najprimernejših storitev in proizvodov. V ta namen družba raziskuje ponudbo in novosti na svetovnem trgu ali skupno išče rešitve oziroma dobave posebej prilagojene potrebam družbe Luka Koper, d. d., in Skupine.

Družba stremi k optimalnemu številu dobaviteljev z vidika obvladljivosti procesa nabave kakor tudi z vidika zadostne razpršenosti dobaviteljev za zagotavljanje pravočasnih in, glede na pričakovanja, ustreznih nabav na ravni celotne Skupine Luka Koper. V ta namen je družba tudi v letu 2015 nadaljevala z reorganizacijo procesa nabave v smeri centralizacije, kar je pripomoglo k večji učinkovitosti dela in zmanjšanju števila dobaviteljev nekaterih skupin proizvodov oziroma storitev. Stopnja centralizacije nabavnih odločitev se uveljavlja preko vnaprej določenih odgovornosti in pristojnosti vseh zaposlenih, vključenih v proces nabave. Proces nabave se vodi centralno, samo izvajanje nabavnih postopkov pa poteka tudi v decentraliziranih organizacijskih enotah družbe oziroma Skupine, kar omogoča večjo stopnjo prilagodljivosti specifičnim potrebam posameznih organizacijskih enot. Na ta način družba stremi k čim bolj urejenemu in preglednemu poslovanju z dobavitelji, obenem pa tudi k ohranjanju učinkovitega in prilagodljivega procesa nabave, ki omogoča nemoten in učinkovit potek dela.

Sodelovanje z dobavitelji se redno ocenjuje. V ta namen se najmanj enkrat letno izvede ocenjevanje ključnih dobaviteljev na podlagi vnaprej določenih kriterijev. Dobavitelji se razvrstijo glede na prejeto oceno v različne skupine, z najbolje uvrščenimi pa se v prihodnjem letu prednostno sodeluje. Poleg tega se za vsako pomembno skupino proizvodov oziroma storitev letno izbere najboljšega dobavitelja. Vodstvo družbe najbolje ocenjenim dobaviteljem v zahvalo za zgledno sodelovanje na svečani podelitvi izroči priznanje.

Najboljši dobavitelji Skupine Luka Koper v letu 2015 so bili:

• za področje naložb podjetje Nafting, d. o. o.,
• za področje tehničnih storitev podjetje Volkat, d. o. o.,
• za področje proizvodov podjetje Vodušek, d. o. o.,
• za področje pristaniških storitev podjetje Lucport, d. o. o.

SISTEM VODENJA 19

Skoraj dvajsetletna sistematična gradnja celovitega sistema vodenja je skozi vse razvojne faze prispevala k izpolnjevanju osnovnega poslanstva družbe in k uspešnemu poslovanju na dolgi rok.

Luka Koper, d. d., je tako postopoma uvedla in zagotovila skladnost poslovanja z različnimi mednarodnimi standardi in zahtevami:

• sistem vodenja kakovosti je v skladu z ISO 9001,
• sistem ravnanja z okoljem je v skladu z ISO 14001 in EMAS shemo,
• sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu je v skladu z BS OHSAS 18001,
• sistem varnosti živil je v skladu z ISO 22000, ki vključuje tudi zahteve HACCP,
• imamo certifikat Non-GMO za ločeno pretovarjanje in skladiščenje gensko nespremenjene soje,
• sistem obvladovanja varnosti je v skladu s direktivo SEVESO.

Družba Luka Koper, d. d., gradi svoj sistem delovanja sistematično, zato je integriran sistem vodenja zasnovan logično, na podlagi najbolj smiselnih rešitev za družbo kot celoto.

Integrirani sistem vodenja

INTEGRIRANI SISTEM VODENJA

V obdobju 2010–2015 je Luka Koper nadaljevala nadgrajevanje sistema vodenja s certifikacijo naslednjih sistemov:

• sistem skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo certifikat EMAS,
• pooblaščeni gospodarski subjekt certifikat AEO,
• pretovor in skladiščenje proizvodov rastlinskega izvora iz ekološke in konvencionalne pridelave – certifikat EKO,
• pretovor biomas (direktiva Evropskega parlamenta in sveta o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov) – certifikat ISCC EU,
• sistem zagotavljanja varne krme certifikat GMP+B3.

Vendar pa zagotavljanje skladnosti s certificiranimi sistemi ni edini cilj sistemskega in sistematičnega delovanja, zato si raven izpolnitve zahtev in razvitosti sistema družba postavlja nad ravnjo pričakovanih zahtev. Z delovanjem v smeri odličnosti bo Luka Koper v letu 2016 tudi formalno ponovno oživila pristope poslovne odličnosti po modelu EFQM. Že v letu 2015 je družba opravila ustrezna usposabljanja in pridobila ter osvežila znanje s tega področja s ciljem, izdelave pristopa za izvedbo postopka samoocenitve.

Tudi sicer bo leto 2016 namenjeno začetku celovite prenove sistema vodenja zaradi prehoda na novo izdajo standarda ISO 9001:2015 za vodenje kakovosti. Prehod bo v celoti zaključen v letu 2017.

RAČUNOVODSKO POROČILO RAČUNOVODSKI IZKAZI DRUŽBE LUKA KOPER, D. D., ZA LETO 2015

1 IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

(v evrih)	Pojasnilo	2015	2014
Čisti prihodki od prodaje	1	173.277.749	154.464.507
Drugi prihodki	2	2.816.077	2.224.793
Stroški materiala	3	-13.853.899	-13.056.264
Stroški storitev	4	-45.122.343	-41.259.016
Stroški dela	5	-41.788.800	-37.876.433
Amortizacija	6	-26.368.281	-25.866.381
Drugi odhodki	7	-10.134.220	-8.156.302
Poslovni izid iz poslovanja		38.826.283	30.474.904
Finančni prihodki		2.453.970	2.626.456
Finančni odhodki		-7.518.972	-4.147.364
Poslovni izid iz financiranja	8	-5.065.002	-1.520.908
Poslovni izid pred obdavčitvijo		33.761.281	28.953.996
Davek iz dobička	9	-5.132.716	-2.371.563
Odloženi davki	9, 19	216.509	-134.019
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja		28.845.074	26.448.414
Čisti dobiček na delnico - osnovni in popravljeni	10	2,06	1,89

Pojasnila k računovodskim izkazom so njihov sestavni del in jih je treba brati v povezavi z njimi.

2 IZKAZ DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA

(v evrih)	Pojasnilo	2015	2014
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja		28.845.074	26.448.414
Spremembe presežka iz prevrednotenja finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo	16	1.361.150	1.287.686
Odloženi davek na prevrednotenje finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo	19	-231.395	-218.907
Sprememba poštene vrednosti finančnih instrumentov za varovanje pred tveganjem	32	418.153	-758.091
Odloženi davek na spremembo vrednosti finančnih instrumentov za varovanje pred tveganjem	19	-71.086	128.875
Aktuarski dobički ali izgube iz pozaposlitvenih zaslužkov	26	-464.503	-514.099
Odloženi davek na aktuarske dobičke ali izgube	19	39.483	43.698
Sprememba aktuarskih dobičkov in izgub v prenesenem izidu		19.330	-
Skupaj drugi vseobsegajoči donos, ki bo v prihodnje pripoznan v izkazu poslovnega izida		1.071.132	-30.838
Drugi vseobsegajoči donos		1.071.132	-30.838
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja		29.916.206	26.417.576

3 IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA DRUŽBE

(v evrih)	Pojasnilo	31. 12. 2015	31. 12. 2014
SREDSTVA
Nepremičnine, naprave in oprema	11	324.333.652	314.042.915
Naložbene nepremičnine	12	30.445.956	30.240.281
Neopredmetena sredstva	13	4.326.997	4.612.609
Delnice in deleži v družbah v Skupini	14	4.533.063	4.533.063
Delnice in deleži v pridruženih družbah	15	6.737.709	6.737.709
Druge nekratkoročne finančne naložbe	16	31.677.981	34.850.365
Dana posojila in depoziti	17	400.419	598.314
Nekratkoročne poslovne terjatve	18	37.931	5.681
Odložene terjatve za davek	19	9.934.256	9.619.520
Nekratkoročna sredstva		412.427.964	405.240.457
Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo	20	-	1.781.382
Zaloge	21	813.734	463.957
Dana posojila in depoziti	22	177.124	1.299.157
Poslovne in druge terjatve	23	29.875.827	24.489.213
Denar in denarni ustrezniki	24	5.188.569	3.984.291
Kratkoročna sredstva		36.055.254	32.018.000
SKUPAJ SREDSTVA		448.483.218	437.258.457
KAPITAL IN OBVEZNOSTI
Osnovni kapital		58.420.965	58.420.965
Kapitalske rezerve		89.562.703	89.562.703
Rezerve iz dobička		108.745.094	94.322.557
Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti		10.237.902	9.186.100
Zadržani dobički		15.880.814	14.598.947
Kapital	25	282.847.478	266.091.272
Rezervacije	26	3.190.453	4.193.090
Odloženi prihodki	27	10.857.961	7.375.114
Posojila	28	110.354.822	120.378.002
Druge nekratkoročne finančne obveznosti	29	639.954	1.455.653
Nekratkoročne poslovne obveznosti	30	184.554	81.281
Odložene obveznosti za davek	19	2.432.357	2.071.131
Nekratkoročne obveznosti		127.660.101	135.554.271
Posojila	31	10.054.104	15.927.780
Druge kratkoročne finančne obveznosti	32	848.073	441.329
Obveznosti za davek od dohodka		2.761.153	2.371.563
Poslovne in druge obveznosti	33	24.312.309	16.872.242
Kratkoročne obveznosti		37.975.639	35.612.914
SKUPAJ KAPITAL IN OBVEZNOSTI		448.483.218	437.258.457

4 IZKAZ DENARNIH TOKOV

(v evrih)	2015	2014
DENARNI TOK PRI POSLOVANJU
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja	28.845.074	26.448.414
Prilagoditve za:
Amortizacija	26.368.281	25.866.381
Odpisi vrednosti in izgube pri prodaji nepremičnin, naprav, opreme in naložbenih nepremičnin	1.746.595	359.381
Dobiček pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme, neopredmetenih sredstev in naložbenih nepremičnin	-69.366	-46.165
Popravek vrednosti terjatev	82.755	923.031
Izterjane odpisane terjatve in odpisane obveznosti	-277.142	-
Odprava rezervacij	-1.501.667	-750.219
Finančni prihodki	-2.453.970	-2.626.456
Finančni odhodki	7.518.972	4.147.364
Davek iz dobička in prihodki (odhodki) iz naslova odloženih davkov	4.916.207	2.505.582
Dobiček iz poslovanja pred spremembo čistih kratkoročnih sredstev in davki	65.175.739	56.827.313
Sprememba poslovnih terjatev	-5.127.858	-572.306
Sprememba zalog	-349.777	-463.957
Sprememba sredstev (skupine za odtujitev) za prodajo	223.306	-
Sprememba poslovnih obveznosti	7.543.340	2.368.181
Sprememba rezervacij	34.527	522.663
Sprememba nekratkoročno odloženih prihodkov	3.470.245	927.392
Denar, ustvarjen pri poslovanju	70.969.522	59.609.286
Izdatki za obresti	-3.198.972	-4.147.850
Izdatki za davek	-4.743.126	1.044.413
Čista denarna sredstva iz poslovanja	63.027.424	56.505.849
DENARNI TOK PRI NALOŽBENJU
Prejete obresti	244.700	283.872
Prejete dividende in deleži v dobičku odvisnih družb	575.188	501.648
Prejete dividende in deleži v dobičku pridruženih družb	475.000	225.000
Prejete dividende in deleži v dobičku drugih družb	1.152.515	933.651
Prejemki od prodaje nepremičnin, naprav in opreme in neopredmetenih sredstev	172.667	66.763
Prejemki od prodaje naložbenih nepremičnin	897	-
Prejemki od prodaje, zmanjšanja finančnih naložb in danih posojil	1.610.392	2.744.421
Izdatki za nakup nepremičnin, naprav in opreme, neopredmetenih sredstev	-36.871.798	-28.485.811
Izdatki za nakup finančnih naložb in povečanje danih posojil	-76.862	-1.158.608
Čista denarna sredstva iz naložbenja	-32.717.301	-24.889.064
DENARNI TOK PRI FINANCIRANJU
Prejemki pri prejetih kratkoročnih posojilih	-	2.280.000
Izdatki za vračilo nekratkoročnih posojil	-2.018.065	-10.944.000
Izdatki za vračilo kratkoročnih posojil	-13.927.780	-17.516.796
Sprememba kapitala	-	-107.021
Izplačane dividende	-13.160.000	-2.240.000
Čista denarna sredstva iz financiranja	-29.105.845	-28.527.817
Čisto povečanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov	1.204.278	3.088.968
Začetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov	3.984.291	895.323
Končno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov	5.188.569	3.984.291

5 IZKAZA SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA

							Rezerve nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti
(v evrih)	Osnovni kapital	Kapitalske rezerve	Zakonske rezerve	Druge rezerve iz dobička	Zadržani dobički	Finančne naložbe	Finančni instrumenti	Aktuarski dobički in izgube	Skupaj kapital
Stanje na dan 31. decembra 2014	58.420.965	89.562.703	18.765.115	75.557.442	14.598.947	10.905.958	-1.208.193	-511.665	266.091.272
Spremembe lastniškega kapitala - transakcije z lastniki
Izplačilo dividend	-	-	-	-	-13.160.000	-	-	-	-13.160.000
	-	-	-	-	-13.160.000	-	-	-	-13.160.000
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja	-
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja	-	-	-	-	28.845.074	-	-	-	28.845.074
Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb, zmanjšane za davek	-	-	-	-	-	1.129.755	-	-	1.129.755
Sprememba poštene vrednosti finančnih instrumentov za varovanje pred tveganjem, zmanjšane za davek	-	-	-	-	-	-	347.067	-	347.067
Aktuarski dobički ali izgube, zmanjšane za davek	-	-	-	-	19.330	-	-	-425.020	-405.690
	-	-	-	-	28.864.404	1.129.755	347.067	-425.020	29.916.206
Premiki v kapitalu
Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerjalnega poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala	-	-	-	-	-	-	-	-	-
Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala po sklepu organov vodenja in nadzora	-	-	-	14.422.537	-14.422.537	-	-	-	-
	-	-	-	14.422.537	-14.422.537	-	-	-	-
Stanje na dan 31. decembra 2015	58.420.965	89.562.703	18.765.115	89.979.979	15.880.814	12.035.713	-861.126	-936.685	282.847.478

						Rezerve nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti
(v evrih)	Osnovni kapital	Kapitalske rezerve	Zakonske rezerve	Druge rezerve iz dobička	Zadržani dobički	Finančne naložbe	Finančni instrumenti	Aktuarski dobički in izgube	Skupaj kapital
Stanje na dan 31. decembra 2013	58.420.965	89.562.703	18.765.115	62.333.234	3.721.761	9.837.179	-578.977	-41.264	242.020.716
Spremembe lastniškega kapitala - transakcije z lastniki
Izplačilo dividend	-	-	-	-	-2.240.000	-	-	-	-2.240.000
Druge spremembe lastniškega kapitala - popravek davka od dohodka pravnih oseb iz preteklih let	-	-	-	-	-107.021	-	-	-	-107.021
	-	-	-	-	-2.347.021	-	-	-	-2.347.021
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja	-
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja	-	-	-	-	26.448.414	-	-	-	26.448.414
Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb, zmanjšane za davek	-	-	-	-	-	1.068.779	-	-	1.068.779
Sprememba poštene vrednosti finančnih instrumentov za varovanje pred tveganjem, zmanjšane za davek	-	-	-	-	-	-	-629.216	-	-629.216
Aktuarski dobički ali izgube, zmanjšane za davek	-	-	-	-	-	-	-	-470.401	-470.401
	-	-	-	-	26.448.414	1.068.779	-629.216	-470.401	26.417.576
Premiki v kapitalu
Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerjalnega poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala	-	-	-	-	-	-	-	-	-
Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala po sklepu organov vodenja in nadzora	-	-	-	13.224.207	-13.224.207	-	-	-	-
	-	-	-	13.224.207	-13.224.207	-	-	-	-
Stanje na dan 31. decembra 2014	58.420.965	89.562.703	18.765.115	75.557.441	14.598.947	10.905.958	-1.208.193	-511.665	266.091.272

POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM 6

a) Podlage za pripravo računovodskih izkazov

Poročajoča družba

Luka Koper, d. d., pristaniški in logistični sistem (v nadaljevanju: družba), s sedežem na Vojkovem nabrežju 38 v Kopru, v Sloveniji, je obvladujoča družba Skupine Luka Koper.

Osnovna dejavnost pristanišča je pretovor in skladiščenje vseh vrst blaga, kar družba dopolnjuje z vrsto storitev na blagu in drugih storitev ter tako strankam zagotavlja celovito logistično podporo. Luka Koper, d. d., na podlagi koncesijske pogodbe skrbi za pristaniško infrastrukturo in njen razvoj.

Računovodski izkazi obvladujoče družbe so pripravljeni za leto, ki se je končalo 31. 12. 2015.

Izjava o skladnosti

Računovodski izkazi družbe Luka Koper, d. d., so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), ki jih je sprejel Svet za mednarodne računovodske standarde (IASB), ter pojasnili, ki jih sprejema Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP) in kot jih je sprejela Evropska unija, ter v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah. Uprava Luke Koper, d. d., je računovodske izkaze potrdila 22. 3. 2016.

Podlage za merjenje

Računovodski izkazi so pripravljeni ob upoštevanju izvirne vrednosti, razen pri izvedenih finančnih instrumentih in finančnih naložbah, ki so na razpolago za prodajo, pri katerih je upoštevana poštena vrednost.

Funkcijska in predstavitvena valuta

Računovodski izkazi so sestavljeni v evrih, brez centov, ki so funkcijska valuta družbe.

Uporaba ocen in presoj

Skladno z MSRP poslovodstvo pri pripravi računovodskih izkazov poda ocene, presoje in predpostavke, ki vplivajo na uporabo usmeritev in na izkazane vrednosti sredstev ter obveznosti, prihodkov in odhodkov. Ocene so oblikovane glede na izkušnje iz prejšnjih let in pričakovanja v obračunskem obdobju. Dejanski rezultati lahko od teh ocen odstopajo, zato se ocene stalno preverjajo in oblikujejo njihovi popravki.

Slabitev finančnih instrumentov in nefinančnih sredstev

Podatki o pomembnih ocenah negotovosti in kritičnih presojah, ki jih je poslovodstvo pripravilo v procesu izvrševanja računovodskih usmeritev in ki najmočneje vplivajo na zneske v računovodskih izkazih, so bili uporabljeni pri presoji:

• vrednosti nepremičnin, naprav in opreme (pojasnilo 11),
• vrednosti naložbenih nepremičnin (pojasnilo 12),
• vrednotenja naložb v odvisne, pridružene in druge družbe (pojasnila 14, 15 in 16) in
• pripoznavanja terjatev za odložene davke (pojasnilo 19).

Odloženi davki

Na osnovi ocene, da bo v prihodnosti na voljo dovolj razpoložljivega dobička, je družba oblikovala terjatve za odložene davke iz naslova (pojasnilo 19):

• rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi,
• finančnih instrumentov,
• slabitev finančnih naložb,
• razlik pri prevrednotenju za prodajo razpoložljivih finančnih naložb,
• slabitev terjatev.

Odložene terjatve za davek, ki so pripoznane iz naslova oblikovanja rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine, se zmanjšujejo v ustreznih zneskih s koriščenjem oblikovanih rezervacij in povečujejo v ustreznih zneskih glede na novo oblikovane rezervacije.

Glede na to, da slabitve finančnih naložb in terjatev ob oblikovanju niso davčno priznan odhodek, je družba oblikovala terjatve za odloženi davek v ustrezni višini. Terjatve za odloženi davek bodo realizirane ob odtujitvi teh naložb ali odpravi finančne naložbe oziroma finančnega instrumenta in ob dokončnem odpisu terjatev.

Davčna stopnja, uporabljena za izračun višine odbitnih začasnih razlik, je 17 odstotkov in ostaja enaka od leta 2013.

Izkazane obveznosti za odložene davke izhajajo iz začasnih obdavčljivih razlik pri prevrednotenju za prodajo razpoložljivih finančnih naložb (po pošteni vrednosti neposredno v kapitalu) na višjo vrednost, iz naslova prevrednotenja za prodajo razpoložljivih finančnih naložb na nižjo vrednost pa so izkazane terjatve za odloženi davek.

Na dan poročanja se preverja višina izkazanih terjatev in obveznosti za odloženi davek. Če družba ne razpolaga z zadostnim razpoložljivim dobičkom, se izkazana vrednost terjatev za odloženi davek ustrezno zmanjša.

Rezervacije

Poslovodstvo potrdi vsebino in višino oblikovanih rezervacij (pojasnilo 26):

• za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi na podlagi aktuarskega izračuna,
• za prejete tožbe in odškodnine na podlagi presoje sodil za pripoznanje.

7

POVZETEK POMEMBNIH RAČUNOVODSKIH USMERITEV IN RAZKRITJA

Uporabljene računovodske usmeritve

Računovodske usmeritve, navedene v nadaljevanju, so bile dosledno uporabljene v vseh obdobjih, ki so prikazana v računovodskih izkazih.

Posli v tuji valuti

Posle, izražene v tuji valuti, družba preračuna v evre po referenčnem tečaju Evropske centralne banke na dan posla. Denarna sredstva in obveznosti, izraženi v tuji valuti na dan bilance stanja, so preračunani v domačo valuto po referenčnem tečaju Evropske centralne banke, veljavnem na zadnji dan obračunskega obdobja. Tečajne razlike so pripoznane v izkazu poslovnega izida.

Nepremičnine, naprave in oprema

Pri merjenju nepremičnin, naprav in opreme družba uporablja model nabavne vrednosti. Sredstvo se izkazuje po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve. Način in uporabljene metode vrednotenja sredstev zaradi oslabitve so opisane v nadaljevanju pod naslovom Oslabitev nefinančnih sredstev. Nabavna vrednost nepremičnin, naprav in opreme je ustreznik denarne cene na dan pripoznanja.

Med sredstvi v pridobivanju družba poleg nepremični, naprav in opreme v pridobivanju izkazuje tudi predujme za pridobitev nepremičnin, naprav in opreme. Deli nepremičnin, naprav in opreme, ki imajo različne dobe koristnosti, so obravnavani kot posamezna sredstva, ki se amortizirajo v ocenjeni dobi koristnosti. Zemljišča so obravnavana ločeno in se ne amortizirajo.

Stroški izposoje

Stroški izposojanja, ki jih je mogoče neposredno pripisati nakupu, gradnji ali proizvodnji sredstva v pripravi, povečujejo nabavno vrednost takega sredstva. Usredstvovanje stroškov izposojanja kot dela nabavne vrednosti sredstva v pripravi se začne, ko nastanejo izdatki za sredstvo, ko nastanejo stroški izposojanja in ko se začnejo dejavnosti, ki so potrebne za pripravo sredstva za nameravano uporabo ali prodajo.

Kasnejši stroški

Kasnejši izdatki, nastali v zvezi z nadomestitvijo posameznega dela nepremičnin, naprav in opreme, povečujejo njegovo nabavno vrednost po načelu pripoznanja. Nadomeščeni del se preneha pripoznavati. Drugi kasnejši izdatki v zvezi z nepremičnino, napravo in opremo povečajo njeno nabavno vrednost, če je verjetno, da bodo njene prihodnje gospodarske koristi večje v primerjavi s prvotno ocenjenimi. Vsi ostali izdatki se pripoznajo kot odhodek ob nastanku.

Amortizacija

Znesek amortizacije v vsakem obdobju je pripoznan v poslovnem izidu. Sredstvo se začne amortizirati, ko je razpoložljivo za uporabo. Nepremičnine, naprave in opremo amortiziramo po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju ocenjene dobe koristnosti vsake posamezne nepremičnine, naprave in opreme. Uporabljena metoda amortiziranja se preveri na koncu vsakega poslovnega leta. Preostalo vrednost sredstva se praviloma upošteva le pri pomembnih postavkah, pri čemer se upoštevajo tudi stroški likvidacije nepremičnin, naprav in opreme. Zemljišča, sredstva v pridobivanju, nekratkoročna sredstva, razvrščena v skupino (za odtujitev) za prodajo, in umetnine se ne amortizirajo. Uporabljene življenjske dobe nepremičnin, naprav in opreme so sledeče:

Sredstvo	2015	2014
Gradbeni objekti	16,67 – 66,67 let	16,67 – 66,67 let
Transportna in prekladalna oprema	5 – 17,86 let	5 let – 17,86 let
- lokomotive	6,67 – 10 let	6,67 – 10 let
- viličarji, nakladalci	8 let	8 let
Računalniška oprema	4 – 5 let	4 – 5 let
Druga oprema	4 – 10 let	4 – 10 let

Odprava pripoznanja

Pripoznanje knjigovodske vrednosti posamezne nepremičnine, naprave in opreme družba odpravi ob odtujitvi, če od njene uporabe ali odtujitve ne pričakujemo prihodnjih gospodarskih koristi. Dobički ali izgube iz odtujitve posamezne nepremičnine, naprave in opreme se določijo kot razlika med prihodki iz odtujitve in knjigovodsko vrednostjo ter se vključijo v poslovni izid.

Naložbene nepremičnine

Naložbene nepremičnine ima družba v lasti, da bi prinašale najemnino ali povečevale vrednost nekratkoročne naložbe. Za merjenje naložbenih nepremičnin družba uporablja model nabavne vrednosti. Amortizacija se obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju ocenjene dobe koristnosti posameznega sredstva. Zemljišča se ne amortizirajo. V najem dani objekti so razdeljeni na sestavne dele glede na ocenjeno dobo koristnosti. Uporabljene življenjske dobe naložbenih nepremičnin so sledeče:

Naložbene nepremičnine	2015	2014
Zgradbe	16,67 – 66,67 let	16,67 – 66,67 let

Neopredmetena sredstva

Neopredmeteno osnovno sredstvo se na začetku pripozna po nabavni vrednosti. Po začetnem pripoznanju se neopredmetena sredstva izkazujejo po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in izgube zaradi oslabitve.

Amortizacija

Ko je sredstvo na razpolago za uporabo, to pomeni, ko je na kraju in v stanju, ki sta potrebna za načrtovano delovanje, se začne amortizirati.

Neodpisana vrednost neopredmetenega sredstva s končno dobo koristnosti se zmanjšuje po metodi enakomernega časovnega amortiziranja v obdobju koristnosti sredstva. Vsa neopredmetena sredstva imajo končno dobo koristnosti.

Trajanje in metodo amortiziranja za neopredmeteno sredstvo s končno dobo koristnosti družba pregleda najmanj konec vsakega poslovnega leta. Če se pričakovana doba koristnosti sredstva razlikuje od prejšnjih ocen, se trajanje amortiziranja ustrezno spremeni.

Doba koristnosti neopredmetenega sredstva, ki izhaja iz pogodbenih ali drugih pravnih pravic, ne presega dobe pogodbenih ali drugih pravnih pravic, lahko pa je krajša, odvisno od obdobja, v katerem se pričakuje, da bo sredstvo v uporabi. Ocenjena doba koristnosti za druga neopredmetena sredstva je 10 let (uporabljene življenjske dobe so podane v spodnji tabeli).

Neopredmetena sredstva	2015	2014
Nekratkoročne premoženjske pravice	5 – 10 let	5 – 10 let

Finančne naložbe v povezana podjetja

Družba vse finančne naložbe v odvisne, pridružene in druge družbe vrednoti po nabavni vrednosti. Družba na vsak dan izkaza finančnega položaja oceni, ali obstajajo kakšni nepristranski dokazi o morebitni oslabljenosti finančne naložbe. Oslabitev naložb se pripozna v izkazu poslovnega izida.

Finančni instrumenti

Finančni instrumenti so razvrščeni v razrede, kot sledi:

• 1. finančni instrumenti, vodeni po pošteni vrednosti skozi poslovni izid,
• 1. finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo,
• 1. posojila in terjatve,
• 1. za prodajo razpoložljiva finančna sredstva.

Posojila in terjatve

Dana in prejeta posojila ter terjatve družba pripozna na datum poravnave in jih meri po odplačni vrednosti z uporabo metode veljavnih obresti.

Terjatve iz poslovanja

V poslovnih knjigah družba ločeno evidentira nekratkoročne in kratkoročne terjatve do kupcev. Terjatve za obresti od omenjenih terjatev se izkazujejo zabilančno. Nekratkoročne in kratkoročne terjatve iz poslovanja so ob pripoznanju izkazane z zneski, ki izhajajo iz pogodb ali ustreznih knjigovodskih listin. Med drugimi poslovnimi terjatvami družba izkazuje kratkoročno odložene stroške oziroma odhodke ter kratkoročno nezaračunane prihodke.

Oblikovanje popravkov vrednosti terjatev

Za zapadle terjatve do kupcev in zapadle terjatve iz naslova zamudnih obresti družba na podlagi individualne presoje oblikuje popravke vrednosti v celotni višini terjatve. Popravki vrednosti terjatev do podjetij, v katerih je uveden stečajni ali likvidacijski postopek, se oblikujejo v celotni višini (100 odstotkov) terjatve ob začetku postopka. Izgube zaradi oslabitve bremenijo prevrednotovalne poslovne odhodke v zvezi s terjatvami.

Dana posojila

Dana posojila družba na začetku pripozna po pošteni vrednosti. Po začetnem pripoznanju jih izkazuje po odplačni vrednosti ob upoštevanju metode veljavnih obresti. Glede na ročnost so dana posojila razvrščena med nekratkoročna oziroma kratkoročna sredstva. S ciljem obvladovanja kreditnega tveganja se glede na boniteto posojilojemalca določita ročnost posojila ter način poravnave in zavarovanja z običajnimi instrumenti zavarovanja (na primer: bianko menice, zastava vrednostnih papirjev in drugih (ne)premičnin, možnost enostranskega pobota medsebojnih obveznosti ipd.). Ob morebitnem neizpolnjevanju zapadlih pogodbenih obveznosti posojilojemalca družba pristopi k unovčitvi instrumentov zavarovanja oziroma k oblikovanju slabitve naložbe, v kolikor je sprožen sodni postopek.

Prejeta posojila

Prejeta posojila družba na začetku pripozna po pošteni vrednosti, po začetnem pripoznanju pa po odplačni vrednosti ob upoštevanju metode veljavnih obresti. Glede na ročnost so prejeta posojila ob pripoznanju uvrščena med nekratkoročne oziroma kratkoročne finančne obveznosti. Na zadnji dan leta so vse finančne obveznosti, ki zapadejo v plačilo v prihodnjem letu, prenesene med kratkoročne finančne obveznosti. Prejeta posojila so zavarovana z bianko menicami in finančnimi zavezami, eno posojilo pa z odstopom terjatev v zavarovanje.

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva

Med finančna sredstva, ki so na razpolago za prodajo, so razporejene naložbe v kapitalske vrednostnice. Ob začetnem pripoznanju so izmerjene po pošteni vrednosti, h kateri so prišteti še stroški posla, ki izhajajo iz nakupa finančnega sredstva. Za pošteno vrednost se upošteva tržno oblikovana vrednost, kot je zaključni borzni tečaj delnice ali objavljena dnevna vrednost enote premoženja vzajemnega sklada. Spremembe poštene vrednosti družba pripozna v drugem vseobsegajočem donosu znotraj kapitala. Za razknjiževanje delnic se upošteva metodo povprečnih cen. Pri odpravi pripoznanja družba dobičke oziroma izgube prenese v poslovni izid. Pri obračunavanju nakupa in prodaje se uporablja datum trgovanja.

Vse ostale finančne naložbe, za katere ni delujočega trga in katerih poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti, merimo po nabavni vrednosti.

Sredstva (ali skupina za odtujitev) za prodajo

V to skupino družba uvršča nekratkoročna sredstva, nepremičnine, naprave in opremo ter finančna sredstva nekratkoročne narave, katerih knjigovodska vrednost bo poravnana predvsem s prodajo v naslednjih dvanajstih mesecih. Obdobje zaključka prodaje se lahko podaljša na več kot eno leto, če zamik povzročijo dogodki in okoliščine, na katere družba ne more vplivati, obstajajo pa zadostni dokazi, da dosledno uresničuje načrt prodaje sredstva.

Sredstva ob prerazvrstitvi v skupino "Sredstva (ali skupina za odtujitev) za prodajo" merimo po knjigovodski ali pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, in sicer vedno po tisti, ki je nižja.

Morebitne izgube zaradi zmanjšanja poštene vrednosti se takoj pripoznajo v poslovnem izidu.

Zaloge

Zaloge materiala družba vrednoti po nabavni vrednosti ali čisti tržni vrednosti, in sicer po nižji izmed njiju. Količinska enota zaloge materiala se ovrednoti po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevračljive nakupne dajatve ter neposredni stroški nabave. Med nevračljive nakupne dajatve se doda tudi tisti davek na dodano vrednost, ki se ne povrne. Nakupna cena se zmanjša za dobljene popuste. Družba za zmanjševanje količin materiala na zalogi uporablja metodo tehtanih povprečnih cen. Drobni inventar, dan v uporabo, družba takoj prenese med stroške. Zaloge se zaradi okrepitve ne prevrednotijo.

Denar

Med denarna sredstva družbe spadajo denar v blagajni, vloge na vpogled na računih ter bančni depoziti na odpoklic ali z rokom vezave do treh mesecev.

Izpeljani finančni instrumenti

Družba ne izdaja izpeljanih finančnih instrumentov za namen trgovanja. Izpeljani finančni instrumenti se uporabljajo za varovanje izpostavljenosti družbe pred tveganji, ki izhajajo iz dejavnosti financiranja in investiranja. Izpeljani finančni instrumenti se izkažejo po pošteni vrednosti. Način pripoznanja dobičkov ali izgub iz spremembe poštene vrednosti je odvisen od vrste varovanja pred tveganjem oziroma od tega, ali gre za računovodsko varovanje pred tveganjem ali ne. Družba uporablja izpeljane finančne instrumente izključno za računovodsko varovanje pred tveganji. Pri računovodskem varovanju pred tveganjem se dobički ali izgube zaradi spremembe poštene vrednosti pripoznajo tako, da se del dobička ali izgube iz instrumenta za varovanje pred tveganjem, ki je opredeljen kot uspešno varovanje pred tveganjem, pripozna v drugem vseobsegajočem donosu. Ko predvideni posel postane sredstvo ali obveznost, se kumulativni znesek dobička ali izgube iz kapitala prenese in upošteva v začetnem merjenju stroškov pridobitve ali druge knjigovodske vrednosti sredstva ali obveznosti. Neuspešni del varovanja se takoj izkaže v izkazu poslovnega izida.

Kapital

Osnovni kapital

Osnovni kapital družbe Luka Koper, d. d., je razdeljen na 14.000.000 navadnih kosovnih delnic, ki se glasijo na ime in so prosto prenosljive.

Dividende

Dividende so pripoznane v računovodskih izkazih družbe, ko je sprejet sklep skupščine delničarjev o izplačilu dividend.

Odobreni kapital

Na 31. 12. 2015 družba ni imela odobrenega kapitala.

Rezervacije

Rezervacije za tožbe in odškodnine

Družba oblikuje rezervacije za prejete tožbe in odškodnine, ki so povezane z domnevnimi kršitvami pri poslovanju. Oblikovanje in višino rezervaciji se določa na podlagi naslednjih sodil:

• ali ima družba sedanjo obvezo (pravno ali posredno), ki je posledica preteklega dogodka,
• verjetnost, da bo pri poravnavi obveznosti (tožbe) potreben odtok denarnih sredstev (rezervacija se pripozna, če je verjetnost velika),
• možnost zanesljive ocenitve obveze.

Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade

Skladno z zakonskimi predpisi in s podjetniško kolektivno pogodbo je družba dolžna obračunati in izplačati jubilejne nagrade ter odpravnine ob upokojitvi. Za izmero teh zaslužkov se uporablja vrednotenje aktuarske obveznosti v skladu s pričakovano rastjo plač od dneva vrednotenja do predvidene upokojitve zaposlene osebe. To pomeni vračunavanje zaslužkov sorazmerno z opravljenim delom. Ocenjena obveznost je pripoznana v višini sedanje vrednosti pričakovanih prihodnjih izdatkov. Pri merjenju se oceni tudi predvideno povišanje plač in fluktuacijo zaposlencev.

Na osnovi aktuarskega izračuna družba pripozna aktuarske dobičke ali izgube tekočega leta za odpravnine v drugem vseobsegajočem donosu v kapitalu, stroške sprotnega in preteklega službovanja ter stroške obresti pa v izkazu poslovnega izida. Za jubilejne nagrade v izkazu poslovnega izida prikazuje družba tako stroške sprotnega službovanja in stroške obresti kot aktuarske dobičke ali izgube.

Izračun rezervacij za obveznosti do zaposlencev iz naslova odpravnin in jubilejnih nagrad temelji na aktuarskem izračunu na dan 31. 12. 2015, v katerem so bile upoštevane naslednje predpostavke:

• Upoštevana je trenutno veljavna višina odpravnin in jubilejnih nagrad.
• Upoštevana je smrtnost na osnovi tablic umrljivosti iz leta 2007 za slovensko populacijo, ločeno za moške in ženske, znižana za 10 odstotkov (aktivna populacija). Skupno za zaposlence na dan 31. 12. 2015 to pomeni 0,3-odstotno smrtnost za naslednje poslovno leto (glede na število zaposlencev).
• Upoštevana je predpostavka o fluktuaciji zaposlenih, ki je linearno padajoča od 1,0 odstotka pri 15 letih do 0,5 odstotka pri 54 letih, nato konstantna pri 0,5 odstotka. Skupno za zaposlence na dan 31. 12. 2015 to pomeni letno fluktuacijo 0,7 odstotka za naslednje poslovno leto.
• Za leti 2016 in 2017 so upoštevane stopnje povečanja povprečnih plač v RS iz Jesenske napovedi gospodarskih gibanj 2015 (UMAR). Od leta 2017 naprej je predvideno, da se bodo povprečnih plače v RS letno višale za 2-odstotno inflacijo in za realno rast v višini 0,5 odstotka. Predpostavlja se, da se zneski iz Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Ur. L. RS, št. 140/06 in 76/08) v letih 2016 in 2017 ne bodo povišali, kasneje se predvideva rast teh zneskov skladno z inflacijo.
• Upoštevano je povečanje osnovnih plač v višini letne inflacije, povečane za 0,2 odstotka od leta 2020 naprej, upošteva se rast osnovnih bruto plač zaradi napredovanja, in sicer 0,5 odstotka letno, upošteva se dodatek na skupno delovno dobo v višini 0,5 odstotka od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto skupne delovne dobe. V primeru štirih individualnih pogodb se dodatek na delovno dobo ne zaračunava. Tako bi bila nominalna letna stopnja rasti mesečnih plač v družbi zaradi inflacije in realne rasti v prihodnjem letu 0,8-odstotna, v letu 2017 1,4-odstotna, v letih 2018 in 2019 2 odstotna ter od leta 2020 dalje pa 2,2-odstotna.
• Diskontna stopnja za izračun na dan 31. 12. 2015 je na osnovi objavljenih donosnosti slovenskih državnih obveznic na dan 31. 12. 2015 in z interpolacijo glede na povprečno uteženo trajanje obvez družbe (13,9 let) določena v višini 2,1 odstotka.

Koncesijska dejavnost

V skladu s Pomorskim zakonikom sta septembra 2008 družba Luka Koper, d. d., (v nadaljevanju družba) in Republika Slovenija v okviru Uredbe o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču razmerje uredili s koncesijsko pogodbo in koncesijsko razmerje opredelili za obdobje 35 let od sklenitve pogodbe.

Koncesionar mora, skladno z določili koncesijske pogodbe, svoje poslovne knjige voditi na način, da zagotovi ločeno računovodsko spremljanje dejavnosti, ki jih izvaja na podlagi podeljenih izključnih pravic.

V svojih poslovnih knjigah družba vodi ločeno računovodsko evidenco prihodkov iz naslova pristaniških pristojbin v posameznem letu in stroškov opravljanja koncesijskih dejavnosti. Morebitni presežek prihodkov iz naslova pristaniških pristojbin nad stroški vzdrževanja pristaniške infrastrukture koncesionar zadrži kot nekratkoročno odložene prihodke za stroške vzdrževanja pristaniške infrastrukture v prihodnjih letih v skladu s členom 9.3. koncesijske pogodbe. Računovodsko spremljanje dejavnosti gospodarske javne službe temelji na usmeritvah in načelih stroškovnega računovodstva ter sodilih ločenega evidentiranja, ki so bila usklajena in potrjena s strani Ministrstva za promet republike Slovenije dne 15. marca 2011 in so ostala do dne 31. decembra 2015 nespremenjena. Organizacijskim spremembam navkljub se v tem obdobju način izvajanja in evidentiranja dejavnosti gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture namenjene za javni promet ni spreminjal.

Družba Luka Koper, d. d., tako skladno s koncesijsko pogodbo z Republiko Slovenijo ter potrjenimi sodili s strani Republike Slovenije, oblikuje nekratkoročno odložene prihodke gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture v višini, ki ustreza višini presežka prihodkov iz naslova pristaniških pristojbin nad stroški gospodarske javne službe. V primeru presežka stroškov nad prihodki iz naslova pristaniških pristojbin se v višini presežka odpravijo nekratkoročno odloženi prihodki.

Družba je kot koncesionar od Republike Slovenije kot koncedenta pridobila izključno pravico za izvajanje pristaniških dejavnosti ravnanja s tovorom in pomorskega potniškega prometa na območju pristanišča ter s tem povezano izključno pravico za vodenje in upravljanje pristanišča, vodenje in razvoj pristaniške infrastrukture, ki ni namenjena za javni promet in v okviru 44. člena Pomorskega zakonika pridobila tudi izključno pravico do izvajanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture namenjene za javni promet.

Obenem vodi družba v skladu s členom 7.9.6 koncesijske pogodbe tudi evidenco investicijskih vlaganj v pristaniško infrastrukturo v posameznem poslovnem letu. Družba mora investicijska vlaganja v posameznem poslovnem letu po strukturi iz prejšnjega odstavka navesti v posebnem dodatku k letnemu poročilu, ki ga mora pregledati in potrditi pooblaščeni revizor.

Družba v skladu s členom 10.1. koncesijske pogodbe plačuje koncesijsko dajatev, ki znaša 3,5 odstotka ustvarjenega letnega poslovnega prihodka zmanjšanega za v tem letu pobrane pristaniške pristojbine. Osnova za odmero koncesijske dajatve se ugotavlja na podlagi revidiranega izkaza poslovnega izida družbe. Znesek letne koncesijske dajatve se med letom plačuje v obliki mesečnih akontacij, izračunanih najkasneje do 30. julija na podlagi revidiranih podatkov preteklega koledarskega leta.

Finančne obveznosti

Prejeta posojila družba ob začetnem pripoznanju izkazuje po pošteni vrednosti,

zmanjšani za pripadajoče stroške posla. Razliko med izvirno in odplačno vrednostjo se izkazuje v izkazu poslovnega izida v obdobju odplačevanja posojila, pri čemer se uporablja metodo efektivne obrestne mere.

Poslovne obveznosti

Med nekratkoročnimi poslovnimi obveznostmi družba izkazuje prejete varščine za najete poslovne prostore. Med kratkoročnimi obveznostim so ločeno izkazane obveznosti do dobaviteljev, države in zaposlencev. Med drugimi poslovnimi obveznostmi so izkazani kratkoročno odloženi prihodki ter kratkoročno vnaprej vračunani stroški oziroma odhodki.

Davek od dobička

Davek od dobička družba obračunava skladno z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb. Osnova za obračun davka od dohodka je bruto dobiček, povečan za davčno nepriznane stroške in zmanjšan za zakonsko dovoljene olajšave. Od tako dobljene osnove je obračunana obveznost za davek od dohodkov pravnih oseb. Uporabljena stopnja davka za leto 2015 in za primerjalno leto 2014 je 17 odstotkov.

Odloženi davki

Z namenom izkazovanja ustreznega poslovnega izida v obdobju poročanja je družba obračunala tudi odložene davke. Te izkazuje kot odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek. Pri obračunavanju odloženih davkov je družba uporabila metodo obveznosti po izkazu finančnega položaja. Knjigovodsko vrednost sredstev in obveznosti se primerja z njihovo davčno vrednostjo, razliko med obema vrednostma pa opredeli kot stalno ali začasno razliko. Začasne razlike so razdeljene na obdavčljive in odbitne. Obdavčljive začasne razlike so povečale obdavčljive zneske in odložene davčne obveznosti. Odbitne začasne razlike pa so zmanjšale obdavčljive zneske in povečale odložene davčne terjatve.

Odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek se pobotajo, če obstaja zakonska pravica pobotanj odmerjene terjatve in odmerjene obveznosti za davek od dohodka ter če so odloženi davki vezani na isto obdavčljivo pravno osebo in isti davčni organ.

Čisti dobiček na delnico

Osnovni in popravljeni čisti dobiček na delnico se izračuna tako, da se čisti poslovni izid poslovnega leta deli s tehtanim povprečnim številom navadnih delnic.

Prihodki

Poslovni prihodki

Prihodki iz opravljenih storitev

Osnova dejavnost družbe je pretovor in skladiščenje vseh vrst blaga, storitve na blagu in z njimi povezane druge storitve. Razen surove nafte in plina družba pretovarja in opravlja storitve za vse blagovne skupine, vključno s potniki. Vse storitve družba opravlja v Sloveniji, tako za domače kot tuje kupce. Tuji kupci prihajajo iz tržišč celinske Evrope, ki so za družbo Luka Koper, d. d., najpomembnejša, kot tudi držav Azije in Amerike. Kupci družbe so največji svetovni ladjarji, velike svetovne multinacionalke, končne uporabnice naših storitev, in druge večje ali manjše domače in tuje družbe, ki jim koprsko pristanišče predstavlja najhitrejšo in najkakovostnejšo logistično storitev.

Poslovne prihodke družba pripozna, ko upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov, če ti niso uresničeni že ob nastanku in jih je mogoče zanesljivo izmeriti. Pri pripoznavanju prihodkov iz opravljenih storitev družba uporablja metodo odstotka dokončanosti del na dan bilance stanja. Po tej metodi so prihodki pripoznani v obračunskem obdobju, v katerem so storitve opravljene. Razkriva se zneske vsake pomembne vrste prihodkov, pripoznane v obdobju, ter prihodke od prodaje domačim in tujim kupcem.

Prihodki od najemnin

Prihodki od najemnin zajemajo pretežno prihodke od naložbenih nepremičnin, to je gradbenih objektov in zemljišč, ki jih družba daje v poslovni najem. Družba prihodke od najemnin uvršča med poslovne prihodke.

Drugi prihodki

Med drugimi prihodki se izkazujejo prevrednotovalni poslovni prihodki pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme, subvencije, donacije, prejete odškodnine in ostali prihodki. Državne in druge subvencije v največji meri predstavljajo prejeta sredstva iz naslova razvojnih dejavnosti na področju evropskih razvojnih projektov, ki so namenjeni povečanju konkurenčnosti pristanišča, energetski učinkovitosti, okoljski varnosti in zagotavljanju učinkovitosti pristaniških procesov. Prejete subvencije za kritje stroškov so pripoznane strogo dosledno kot prihodki v obdobjih, v katerih nastajajo zadevni stroški, ki naj bi jih nadomestile. Ostali prihodki se pripoznajo, ko se upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov.

Finančni prihodki in finančni odhodki

Finančni prihodki vključujejo prihodke od obresti na dana posojila, obresti za nepravočasno plačane terjatve za storitve, prihodke od dividend, prihodke od odsvojitve za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev in prihodke iz naslova pozitivnih tečajnih razlik. Prihodki od obresti so pripoznani ob njihovem nastanku z uporabo efektivne obrestne mere. Prihodki od dividend so izkazani v poslovnem izidu, ko je uveljavljena pravica do izplačila.

Finančni odhodki obsegajo stroške obresti za prejeta posojila, negativne tečajne razlike in izgube zaradi oslabitve vrednosti finančnih sredstev, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Stroški izposojanja in odobritev posojil se pripoznajo v izkazu poslovnega izida skozi celotno zapadlost posojila.

Odhodki – stroški

Stroške kot odhodke družba pripozna v obdobju, v katerem nastanejo. Razvrščeni so v skladu s svojo naravo. Družba jih razkriva po naravnih vrstah. Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano z zmanjšanjem sredstev ali s povečanjem dolga, in če je to zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti.

Oslabitev sredstev

Oslabitev nefinančnih sredstev

Če obstaja znamenje, da utegne biti sredstvo oslabljeno, se oceni njegovo nadomestljivo vrednost v skladu z MRS 36. Če ni mogoče oceniti nadomestljive vrednosti sredstva, družba ugotovi nadomestljivo vrednost denar ustvarjajoče enote, ki ji sredstvo pripada. Slabitev se izkaže v izkazu poslovnega izida. Izgube zaradi oslabitve je treba odpraviti, če so se spremenile ocene, uporabljene za ugotovitev nadomestljive vrednosti sredstev. Izguba zaradi oslabitve sredstva se odpravi do višine, do katere povečana knjigovodska vrednost sredstva ne preseže knjigovodske vrednosti, ki bi bila ugotovljena po odštetju amortizacijskega odpisa, če pri sredstvu v prejšnjih letih ne bi bila pripoznana izguba zaradi oslabitve. Odprava izgube se pripozna kot prihodek v poslovnem izidu.

Oslabitev finančnih sredstev

Na datum vsakega poročanja družba opravi preizkus ocene slabitve finančnih naložb po izbranih kriterijih, opredeljenih v pravilniku o računovodstvu, da bi ugotovila, ali obstajajo nepristranski dokazi o morebitni oslabljenosti finančne naložbe. Če taki razlogi obstajajo, pristopi k izračunu višine vrednosti izgube zaradi oslabitve.

Če presodi, da je treba opraviti slabitev pri finančnih naložbah, izkazanih po odplačni vrednosti, se znesek izgube izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo finančne naložbe in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov, diskontiranih po izvirni efektivni obrestni meri. Vrednost izgube se pripozna v poslovnem izidu. Če razlogi za slabitev finančne naložbe prenehajo obstajati, je razveljavitev slabitve finančne naložbe, izkazane po odplačni vrednosti, pripoznana v poslovnem izidu.

Če pri finančnih naložbah v odvisne, pridružene in druge družbe, izkazanih po nabavni vrednosti, družba presodi, da je treba opraviti slabitev, se morebitno izgubo izmeri kot razliko med knjigovodsko vrednostjo finančnega sredstva in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov (ali po kateri drugi metodi), razobrestenih po trenutni tržni donosnosti za podobna finančna sredstva, in se jo pripozna v poslovnem izidu kot prevrednotovalni finančni odhodek.

Izkaz drugega vseobsegajočega donosa

V izkazu drugega vseobsegajočega donosa sta prikazana čisti poslovni izid in drugi vseobsegajoči donos. Vanj so vključene postavke, ki bodo v prihodnje razporejene v izkaz poslovnega izida, in postavke, ki v prihodnje ne bodo pripoznane v izkazu poslovnega izida, kakor zahtevajo ali dovoljujejo druga določila MSRP.

Izkaz denarnih tokov

V družbi se poroča o denarnih tokovih iz poslovanja po posredni metodi na podlagi postavk v izkazu finančnega položaja z dne 31. 12. 2015 in 31. 12. 2014, izkaza poslovnega izida za leto 2015 ter dodatnih podatkov, ki so potrebni za prilagoditev odtokov in pritokov.

Izkaz sprememb lastniškega kapitala

Izkaz sprememb lastniškega kapitala prikazuje gibanje posameznih sestavin kapitala v poslovnem letu (celoto prihodkov in odhodkov ter transakcij z lastniki, ko delujejo kot lastniki), vključno z uporabo čistega poslovnega izida. Vključen je izkaz drugega vseobsegajočega donosa, ki čisti dobiček tekočega obdobja povečuje za vse prihodke in odhodke, ki smo jih neposredno pripoznali v kapitalu.

Upravljanje tveganj

Družba spremlja tveganja in jih skuša obvladovati na vseh ravneh poslovanja. Pri ocenjevanju tveganj upošteva različne dejavnike in meri stroške nadzora s koristmi. Ustrezno upravljanje tveganj se zagotavlja z njihovim pravočasnim prepoznavanjem in obvladovanjem ter z usmeritvami in politikami, opredeljenimi v dokumentih sistema vodenja.

Poslovanje družbe je izpostavljeno tveganjem, ki so močno odvisna od tržnih zakonitosti, kar zahteva njihovo aktivno spremljanje. Poleg strateških in operativnih tveganj se družba srečuje tudi s finančnimi tveganji, med katerimi so najpomembnejša tveganje spremembe poštene vrednosti, obrestno, likvidnostno, valutno in kreditno tveganje ter tveganje ustrezne kapitalske sestave. Kako ugotavljamo in obvladujemo finančna tveganja, je razkrito v pojasnilu 36: Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj.

Na novo sprejeti standardi in pojasnila

Novi standardi in pojasnila, navedeni v nadaljevanju, še niso veljavni in med pripravo letnih računovodskih izkazov na dan 31. 12. 2015 niso bili upoštevani:

MSRP 11 – Konsolidirani računovodski izkazi

Dopolnilo k MSRP 11 – Obračunavanje nakupa deležev v skupaj obvladovani družbi. Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2016. Uporablja se za nazaj. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.

Spremembe se nanašajo na obračunavanje nakupa deležev v skupaj obvladovani družbi. Skladno z dopolnilom je treba nakupe poslovnih deležev v skupnem poslovanju, ki tvori družbo, obračunavati in obravnavati kot poslovne združitve.

Obračunavanje v smislu poslovnih združitev se uporablja tudi v primeru nakupa dodatnih poslovnih deležev v skupnem poslovanju, kjer skupni lastnik obdrži skupno obvladovanje. Dodatno kupljeni poslovni deleži se izmerijo po pošteni vrednosti. Pred tem posredovanih poslovnih deležev v skupnem poslovanju ni treba ponovno izmeriti.

Vpliv sprejetega dopolnila lahko ocenimo v letu njegove prve uporabe, saj je slednje odvisno od nakupa skupnih poslovanj, ki se izvede tekom poročevalskega obdobja. Družba dopolnila ne bo uporabila, saj je njena obstoječa računovodska usmeritev za obračunavanje nakupov v skupaj obvladovana podjetja skladna z zadevnim dopolnilom.

MRS 1 – Predstavljanje računovodskih izkazov

Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2016. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.

Dopolnilo k MRS 1 zajema pet ozko usmerjenih izboljšav v zvezi z razkritjem zahtev, ki jih navaja standard.

Navodila glede pomembnosti v okviru MRS 1 so spremenjena in pojasnjujejo:

• nepomembni podatki se lahko izločijo iz uporabnih informacij,
• pomembnost se uporablja za celotne računovodske izkaze,
• pomembnost se uporablja za vsako posamezno razkritje po MSRP-jih.

Navodila glede vrstnega reda pojasnil (vključno z računovodskimi usmeritvami) so spremenjena:

• iz MRS se izvzame del besedila, ki se je tolmačil kot določanje vrstnega reda pojasnil k računovodskim izkazom,
• družbe po lastni presoji v računovodske izkaze umestijo razkritja v zvezi z računovodskimi usmeritvami.

Družba predvideva, da pojasnilo na dan prve uporabe ne bo pomembno vplivalo na računovodske izkaze.

MRS 16 – Nepremičnine, naprave in oprema ter MRS 38 – Neopredmetena sredstva

Dopolnilo k MRS 16 in MRS 38 – Pojasnilo v zvezi s sprejemljivimi metodami amortizacije. Velja za letna obračunska obdobje, ki se začnejo 1. 1. 2016. Uporablja se za nazaj. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.

Amortizacija nepremičnin, naprav in opreme na osnovi prihodkov ni dovoljena Dopolnilo izrecno določa, da se za nepremičnine, naprave in opremo ne uporabljajo na prihodkih temelječe amortizacijske metode.

Nov omejevalni test za neopredmetena sredstva

Dopolnilo uvaja izpodbojno pravno domnevo, da je uporaba amortizacijskih metod, ki temeljijo na prihodkih, pri neopredmetenih sredstvih neustrezna. Domnevo lahko odpravimo zgolj takrat, ko so prihodki in uporaba gospodarskih koristi iz naslova neopredmetenih sredstev "močno soodnosni" ali ko je neopredmeteno sredstvo izkazano kot merilo prihodkov.

Družba predvideva, da dopolnilo na dan prve uporabe ne bo pomembno vplivalo na njene računovodske izkaze, saj družba ne uporablja amortizacijske metode, ki bi temeljila na prihodkih.

MRS 19 – Zaslužki zaposlencev

Dopolnilo k MRS 19 – Programi z določenimi zaslužki. Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. 2. 2016. Uporablja se za nazaj. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.

Dopolnilo se nanaša zgolj na programe z določenimi zaslužki, ki vključujejo prispevke zaposlencev ali tretjih oseb, ki izpolnjujejo nekatera merila oziroma ki so:

• določeni s formalnimi določbami programa,
• povezani s storitvijo,
• neodvisni od obdobja službovanja.

Ko so izpolnjena omenjena merila, lahko družba (ni pa obvezana) prispevke pripozna kot zmanjšanje stroška storitve v obdobju, ko je bila storitev bila opravljena.

Družba predvideva, da dopolnilo na dan prve uporabe ne bo pomembno vplivalo na njene računovodske izkaze, saj nima programov z določenimi zaslužki, ki bi vključevali prispevke zaposlencev ali tretjih oseb.

MRS 27 – Konsolidirani in ločeni računovodski izkazi

Dopolnilo k MRS 27 – Kapitalska metoda v ločenih računovodskih izkazih. Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2016. Uporablja se za nazaj. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.

Skladno z dopolnilom k MRS 27 lahko družbe v ločenih računovodskih izkazih pri obračunu naložb v odvisnih družbah, pridruženih podjetjih ter skupnih podvigih uporabijo kapitalsko metodo.

Družba predvideva, da dopolnilo na dan prve uporabe ne bo pomembno vplivalo na njene računovodske izkaze, saj bo družba svoje naložbe v odvisnih in pridruženih družbah še naprej izkazovala po nabavni vrednosti, skladno z MRS 39.

Poštena vrednost

Poštena vrednost je uporabljena pri finančnih sredstvih, razpoložljivih za prodajo in finančnih instrumentih za varovanje. Vse ostale postavke v računovodskih izkazih so predstavljene po nabavni ali odplačni vrednosti.

Pri merjenju poštene vrednosti nefinančnega sredstva mora družba upoštevati zmožnost tržnega udeleženca, ustvarjati gospodarske koristi s skrajno in najboljšo uporabo sredstva ali z njegovo prodajo drugemu udeležencu na trgu, ki bo sredstvo uporabil v skrajni in najboljši meri.

Družba uporablja metode vrednotenja, ki so primerne v danih okoliščinah in za katere so na voljo zadostni podatki, predvsem z uporabo ustreznih tržnih vhodnih podatkov in minimalno uporabo netržnih vhodnih podatkov.

Vsa sredstva in obveznosti, ki so v računovodskih izkazih merjeni ali razkriti po pošteni vrednosti, so razvrščeni v hierarhijo poštene vrednosti na podlagi najnižje ravni vhodnih podatkov, ki so pomembni za merjenje celotne poštene vrednosti:

1. raven – tržne cene (neprilagojene) z delujočega trga za podobna sredstva in obveznosti,

2. raven – model vrednotenja, ki neposredno ali posredno temelji na tržnih podatkih,

3. raven – model vrednotenja, ki ne temelji na tržnih podatkih.

Za sredstva in obveznosti, ki so bili v računovodskih izkazih pripoznani že v predhodnih obdobjih, družba ob zaključku vsakega obdobja poročanja ugotovi, ali je prišlo do prehoda med ravnmi tako, da ponovno preveri razporeditev sredstev, upoštevajoč najnižjo raven vhodnih podatkov, ki so pomembni za merjenje celotne poštene vrednosti.

Hierarhija poštenih vrednosti sredstev in obveznosti družbe je predstavljena v pojasnilu 36.

DODATNA POJASNILA IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA 8

Pojasnilo 1. Čisti prihodki od prodaje

(v evrih)	2015	2014
Čisti prihodki od prodaje domačim kupcem	52.358.602	48.390.391
- storitev	50.882.844	46.794.022
- blaga in materiala	1.802	19.312
- najemnin	1.473.956	1.577.057
Čisti prihodki od prodaje tujim kupcem	120.919.147	106.074.116
- storitev	120.830.516	105.911.680
- najemnin	88.631	162.436

Skupaj 173.277.749 154.464.507

Pojasnilo 2. Drugi prihodki

(v evrih)	2015	2014
Drugi poslovni prihodki	1.854.175	832.920
Odprava rezervacij	1.501.667	750.219
Subvencije, dotacije in podobni prihodki	6.000	-
Prevrednotovalni poslovni prihodki	346.508	82.701
Prihodki pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin	69.366	46.165
Izterjane odpisane terjatve in odpisane obveznosti	277.142	36.536
Drugi prihodki	961.902	1.391.873
Prejete odškodnine in kazni	441.414	504.095
Subvencije in drugi prihodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki	503.630	684.917
Ostali prihodki	16.858	202.861

Skupaj	2.816.077	2.224.793

Odprava rezervacij v višini 1.501.667 evrov se v večji meri nanaša na sklenjeno sodno poravnavo, na podlagi katere je družba plačala znesek 262.000 evrov in s tem pravnomočno zaključila pravdni postopek zoper Luko Koper, d. d., ki je trajal od leta 2012.

Subvencije in druge prihodke, ki niso povezani s poslovnimi učinki, predstavljajo vračunani prihodki na osnovi nastalih certificiranih stroškov evropskih projektov.

Pojasnilo 3. Stroški materiala

(v evrih)	2015	2014
Stroški pomožnega materiala	2.158.264	1.821.116
Stroški nadomestnih delov	4.904.682	4.306.897
Stroški energije	6.289.254	6.482.935
Stroški pisarniškega materiala	124.297	120.962
Ostali materialni stroški	377.402	324.354

Skupaj
	13.853.899	13.056.264

Pojasnilo 4. Stroški storitev

(v evrih)	2015	2014
Stroški pristaniških storitev	21.862.640	19.890.301
Stroški transportnih storitev	285.640	264.288
Stroški storitev vzdrževanja	6.892.423	6.441.282
Stroški najemnin	745.826	604.661
Povračila stroškov zaposlencem v zvezi z delom	349.610	331.415
Stroški plačilnega prometa, bančnih storitev in zavarovanj	621.385	513.218
Stroški intelektualnih in osebnih storitev	783.470	1.115.958
Stroški sejmov, reklam in reprezentance	1.219.845	1.183.513
Stroški storitev fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti	258.210	299.197
Stroški drugih storitev
Stroški komunalnih storitev	730.668	827.801
Stroški informacijske podpore	3.011.799	2.771.529
Stroški koncesije	5.925.897	5.248.717
Stroški drugih storitev	2.434.930	1.767.136

Skupaj	45.122.343	41.259.016

Med stroški storitev imajo najvišjo vrednost stroški pristaniških storitev. Te predstavljajo storitve izvajalcev pristaniških storitev ter storitve, vezane na osnovno dejavnost družbe. Izvajalci pristaniških storitev so podpogodbene družbe, ki za Luko Koper opravljajo osnovne pristaniške dejavnosti kot so storitve na blagu (sortiranje, paletiranje, vzorčenje, zaščita, označevanje, tehtanje, čiščenje, pretovarjanje in drugo), upravljanje luške mehanizacije in podobno.

Vsi najemi, ki jih ima družba sklenjene, so preklicni, pomembnih bodočih obveznosti iz tega naslova ni.

Pojasnilo 5. Stroški dela

(v evrih)	2015	2014
Plače zaposlencev	27.413.885	24.951.405
Nadomestila plač zaposlencev	4.207.554	4.004.803
Stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja	1.255.951	1.135.329
Delodajalčevi prispevki od prejemkov zaposlencev	5.198.639	4.770.173
Regres za letni dopust, povračila in drugi stroški	3.712.771	3.014.723

Skupaj 41.788.800 37.876.433

V decembru 2015 so zaposlenci, z izjemo članov uprave ter zaposlenih na podlagi individualnih pogodb, prejeli dodatno povprečno mesečno plačo (trinajsto plačo) iz naslova doseganja načrtovane dodane vrednosti v letu 2015.

Zaposlenci prejemajo plačilo premij dodatnega pokojninskega zavarovanja (PDPZ) s strani delodajalca, ki pokojninski načrt financira štirinajsto leto.

V letu 2015 je znašal regres za letni dopust 791 evrov na zaposlenca, v letu 2014 pa 789 evrov.

Člani uprave in člani nadzornega sveta ter zaposleni na podlagi individualnih pogodb v letu 2015 niso prejeli posojil. Družba do članov uprave in nadzornega sveta ni izkazovala terjatev.

Povprečno število zaposlencev po izobrazbeni strukturi:

Raven izobrazbe	Povprečno število zaposlencev 2015	Povprečno število zaposlencev 2014
VIII/2	2	2
VIII/1	18	19
VII	105	104
VI/2	131	124
VI/1	65	63
V	251	238
IV	208	199
III	13	12
I–II	45	46

Skupaj 838 805

187

Pojasnilo 6. Amortizacija

(v evrih)	2015	2014
Amortizacija zgradb	11.938.448	11.499.450
Amortizacija naprav in opreme	13.200.241	13.351.978
Amortizacija drobnega inventarja	19.607	16.935
Amortizacija naložbenih nepremičnin	623.456	429.825
Amortizacija neopredmetenih sredstev	586.529	568.193
Skupaj	26.368.281	25.866.381

Pojasnilo 7. Drugi odhodki

(v evrih)	2015	2014
Stroški oblikovanja rezervacij	-	744.073
Odhodki pri slabitvah, odpisih in izgubah pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih
nepremičninah	1.846.854	95.167
Odhodki pri oblikovanju popravka vrednosti terjatev	82.755	923.031
Dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela in drugih vrst
stroškov	6.256.233	5.315.198
Donacije	153.497	156.628
Izdatki za varstvo okolja	66.727	67.318
Nagrade dijakom in študentom z dajatvami	13.470	6.307
Štipendije dijakom in študentom	8.260	2.100
Drugi stroški in odhodki	1.706.424	846.480

Skupaj	10.134.220	8.156.302

Stroški oblikovanja rezervacij predstavljajo stroške oblikovanja rezervacij za tožbe in odškodnine, ki pa jih družba v letu 2015 ni imela.

Odhodke pri odpisih in izgubah pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin v letu 2015 v večini predstavlja slabitev sredstev v pridobivanju, in sicer:

• vlaganja v projekt "Nadkritje deponije na evropskem energetskem terminalu" v višini 1.147.080 evrov,
• vlaganja v projekt "Postavitev sončne elektrarne na lokaciji Luke Koper" v višini 497.940 evrov.

V letu 2015 je bil skladno z računovodsko politiko oblikovan popravek vrednosti terjatev v višini 82.755 evrov.

Dajatve v celoti predstavljajo nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, ki je leta 2015 znašalo 6.051.056 evrov, leta 2014 pa 5.153.529 evrov.

Druge stroške in odhodke v letu 2015 v največji meri prestavljajo sodni stroški v višini 1.286.102 evrov, ki jih sestavljajo odhodki od sklenjenih sodnih poravnav in plačila sodnih taks. S sodnimi poravnavami je bila v letu 2015 izpostavljenost družbe znižana za 17.147.275 evrov.

Pojasnilo 8. Finančni prihodki in odhodki

(v evrih)	2015	2014
Finančni prihodki iz deležev
Finančni prihodki iz deležev v družbah v Skupini	575.188	501.648
Finančni prihodki iz deležev v pridruženih družbah	475.000	225.000
Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah	1.152.515	1.603.651
Finančni prihodki od obresti
Finančni prihodki od obresti družb v Skupini	3.212	5.442
Finančni prihodki od obresti drugih	62.993	107.646
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih	185.062	183.069
Skupaj finančni prihodki	2.453.970	2.626.456
Finančni odhodki iz finančnih naložb	-4.320.000	-62.577
Finančni odhodki za obresti
Finančni odhodki za obresti družb v Skupini	-158.469	-189.536
Finančni odhodki za obresti od pridruženih družb	-7.895	-8.894
Finančni odhodki za obresti do bank	-3.004.441	-3.874.097
Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti
Finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev	-366	-90
Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti	-27.801	-12.170

Neto finančni izid -5.065.002 -1.520.908

Finančne prihodke iz deležev v družbah v Skupini predstavljajo izplačani dobički leta 2014 družb Luka Koper INPO, d. o. o., v višini 566.296 evrov in Adria investicije, d. o. o., v višini 8.892 evrov.

Finančni prihodki iz deležev v pridruženih družbah se nanašajo na izplačilo dobičkov leta 2014 družb Adria Transport, d. o. o., v višini 325.000 evrov in Adria-Tow, d. o. o., v višini 150.000 evrov.

Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah pa se nanašajo na prejete dividende iz naslova vrednostnih papirjev, vloženih v družbi Krka, d. d., in Pokojninska družba A, d. o. o., ter na izplačilo dobička družbe POSCO-ESDC, d. o. o.

Finančne odhodke iz finančnih naložb prestavlja slabitev naložbe v družbo Trade Trans Invest Bratislava, a. s., ki je bila v celoti oslabljena.

Finančni odhodki iz finančnih obveznosti so bili v letu 2015 za 22 odstotkov nižji kot v letu 2014 predvsem zaradi nižjega obsega zadolžitve družbe, nižje variabilne obrestne mere evribor in znižanja obrestne marže pri treh bankah. Podrobnejša analiza tveganja spremembe obrestnih mer in občutljivosti finančnih obveznosti na spremembo variabilnih obrestnih mer je predstavljena v pojasnilu 36: Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj.

Pojasnilo 9. Davki in efektivna davčna stopnja

(v evrih)	2015	2014
Poslovni izid pred davki	33.761.281	28.953.996
Davek od dobička (17%)	5.739.418	4.922.179
Neobdavčeni prihodki in povečanje odhodkov	-540.677	-412.429
Neobdavčene prejete dividende	-374.460	-282.250
Davčne olajšave	-801.018	-2.217.512
Davčno nepriznani odhodki	281.707	366.521
Davčno nepriznani odhodki v zvezi s slabitvijo naložb	631.996	129.073
Drugo zmanjšanje davčne osnove	-39.482	-
Drugo povečanje davčne osnove	18.723	-
Skupaj odhodek za davek	4.916.207	2.505.582
Efektivna davčna stopnja	14,56%	8,65%

Pri obračunu davka od dobička je družba upoštevala Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb. Skupaj odhodek za davek zajema davek od dobička in odložene davke pripoznane v izkazu poslovnega izida.

Največji delež davčnih olajšav predstavljajo vlaganja v naprave in opremo.

Pojasnilo 10. Čisti dobiček na delnico

(v evrih)	31. 12. 2015	31. 12. 2014
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja	28.845.074	26.448.414
Število vseh delnic	14.000.000	14.000.000
Število navadnih delnic	14.000.000	14.000.000
Osnovni in prilagojeni čisti dobiček na delnico	2,06	1,89

Pri izračunu osnovnega čistega dobička na delnico za leto 2015 je bil v števcu zajet čisti poslovni izid obračunskega obdobja, v imenovalcu pa povprečno število vseh delnic.

Prilagojeni čisti dobiček na delnico je bil enak osnovnemu čistemu dobičku na delnico, saj je delniški kapital družbe po pretvorbi prednostnih v navadne delnice sestavljen izključno iz navadnih delnic.

9

DODATNA POJASNILA IZKAZA FINANČNEGA POLOŽAJA

Pojasnilo 11. Nepremičnine, naprave in oprema

(v evrih)	31. 12. 2015	31. 12. 2014
Zemljišča	7.276.705	7.276.705
Zgradbe	221.904.041	213.618.753
Naprave oprema	57.306.790	61.645.583
Nepremičnine, naprave in oprema, ki se pridobivajo ter dani predujmi	37.846.116	31.501.874
Skupaj	324.333.652	314.042.915

Nepremičnine, naprave in oprema niso bile zastavljene. Nepremičninam, napravam in opremi v letu 2015 niso bili pripisani stroški izposojanja.

Nabavna vrednost nepremičnin, naprav in opreme v uporabi, katerih neodpisana vrednost je bila na 31. 12. 2015 enaka nič, je znašala 210.096.978 evrov, na dan 31. 12. 2014 pa je znašala 193.465.629 evrov.

Obveznosti do dobaviteljev nepremičnin, naprav in opreme so na 31. 12. 2015 znašale 9.957.454 evrov, na dan 31. 12. 2014 pa 5.064.559 evrov.

V letu 2015 so investicije v nepremičnine, naprave in opremo znašale 36.684.380 evrov. Večje investicije so bile sledeče:

• prva faza izgradnje treh novih rezervoarjev za naftne derivate na terminalu za tekoče tovore,
• gradnja tirov 21 a, b, c in mostu čez preliv,
• druga faza poglabljanja plovnega kanala znotraj akvatorija na -15 metrov in severnega dela prvega bazena,
• sanacija transportnih in ureditev skladiščnih površin na kontejnerskem terminalu,
• nabava večjega števila dvigal in druge opreme za pretovor, za potrebe kontejnerskega terminala.

Družba je v letu 2015 izvedla eno večjo slabitev sredstva v pridobivanju, in sicer je bil projekt "Nadkritje deponije na evropskem energetskem terminalu" oslabljen v višini 1.147.080 evrov, odpisala pa so bila tudi sredstva v skupni neto vrednosti 599.677 evrov. Med temi pomemben del predstavlja odpis projekta "Postavitev sončne elektrarne na lokaciji Luke Koper" v višini 497.940 evrov, izveden po končani sodni poravnavi.

Preglednica gibanja nepremičnin, naprav in opreme

(v evrih)	Zemljišča	Zgradbe	Naprave in oprema	Sredstva v pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2014	7.276.705	405.931.859	243.288.085	31.501.874	687.998.523
Pridobitve	-	27.144	23.542	36.633.694	36.684.380
Prenos z investicij v teku	-	19.413.166	9.030.240	-28.443.406	-
Odtujitve	-	-284.954	-3.275.947	-	-3.560.901
Odpisi	-	-	-384.567	-497.940	-882.507
Oslabitve	-	-	-	-1.147.080	-1.147.080
Prenos na neopredmetena sredstva	-	-	-	-113.499	-113.499
Prenos na naložbene nepremičnine	-	-	-	-87.527	-87.527
Prenos iz sredstev (skupine za odtujitev) za prodajo	-	826.300	348.939	-	1.175.239
Prerazvrstitve znotraj nepremičnin, naprav in opreme	-	-12.111	12.111	-	-
31. decembra 2015	7.276.705	425.901.404	249.042.403	37.846.116	720.066.628
Popravek vrednosti
31. decembra 2014	-	192.313.106	181.642.502	-	373.955.608
Amortizacija v letu	-	11.938.448	13.219.849	-	25.158.297
Odtujitve	-	-257.189	-3.200.411	-	-3.457.600
Odpisi	-	-	-282.992	-	-282.992
Prenos iz sredstev (skupine za odtujitev) za prodajo	-	10.724	348.939	-	359.663
Prerazvrstitve znotraj nepremičnin, naprav in opreme	-	-7.726	7.726	-	-
31. decembra 2015	-	203.997.363	191.735.613	-	395.732.976
Neodpisana vrednost
31. decembra 2014	7.276.705	213.618.753	61.645.583	31.501.874	314.042.915
31. decembra 2015	7.276.705	221.904.041	57.306.790	37.846.116	324.333.652

(v evrih)	Zemljišča	Zgradbe	Naprave in oprema	Sredstva v pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2013	7.280.453	400.600.590	234.900.188	21.107.663	663.888.894
					-
Pridobitve	5.850	56.293	98.317	28.230.310	28.390.770
Prenos z investicij v teku	-	7.962.519	9.198.338	-17.160.857	-
Odtujitve	-4.055	-21.970	-275.406	-	-301.431
Oslabitve	-	-116.652	-505.796	-264.214	-886.662
Prenos iz neopredmetena sredstva	-	1.148.084	770.381	-	1.918.465
Prenos na naložbene nepremičnine	-5.543	-4.371.505	-	-411.028	-4.788.076
Prenos iz naložbenih nepremičnin	-	857.436	-	-	857.436
Prenos na sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo	-	-	-1.223.963	-	-1.223.963
Prenos iz sredstev (skupine za odtujitev) za prodajo	-	-	143.090	-	143.090
Prerazvrstitve znotraj nepremičnin, naprav in opreme	-	-182.936	182.936	-	-

31. decembra 2014	7.276.705	405.931.859	243.288.085	31.501.874	687.998.523
Popravek vrednosti

31. decembra 2013	-	179.520.281	169.342.908	-	348.863.189
					-
Amortizacija v letu	-	11.499.450	13.368.913	-	24.868.363
Odtujitve	-	-443	-275.088	-	-275.531
Odpisi	-	-97.897	-505.796	-	-603.693
Prenos iz neopredmetena sredstva	-	1.148.084	770.381	-	1.918.465
Prenos na naložbene nepremičnine	-	-319.050	-	-	-319.050
Prenos iz naložbenih nepremičnin	-	587.229	-	-	587.229
Prenos na sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo	-	-	-1.223.966	-	-1.223.966
Prenos iz sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo	-	-	140.602	-	140.602
Prerazvrstitve znotraj nepremičnin, naprav in opreme	-	-24.548	24.548	-	-

31. decembra 2014	-	192.313.106	181.642.502	-	373.955.608
Neodpisana vrednost
31. decembra 2013	7.280.453	221.080.309	65.557.280	21.107.663	315.025.705
31. decembra 2014	7.276.705	213.618.753	61.645.583	31.501.874	314.042.915

Pojasnilo 12. Naložbene nepremičnine

(v evrih)	31. 12. 2015	31. 12. 2014
Naložbene nepremičnine - zemljišča	18.160.734	17.411.596
Naložbene nepremičnine - zgradbe	12.285.222	12.828.685
Skupaj	30.445.956	30.240.281

Med naložbenimi nepremičninami so bili zemljišča in objekti, dani v poslovni najem ter nepremičnine, ki povečujejo vrednost nekratkoročne naložbe.

Najem nepremičnin

(v evrih)	2015	2014
Prihodki od najema naložbenih nepremičnin	1.236.172	1.327.530
Amortizacija naložbenih nepremičnin	623.456	429.825

Naložbene nepremičnine niso bile zastavljene.

Poštena vrednost naložbenih nepremičnin je na dan 31. 12. 2015 znaša 31.052.529 evrov.

Poštena vrednost naložbenih nepremičnin je bila presojana na podlagi cenitev. Cenitev so opravili pooblaščeni ocenjevalci vrednosti nepremičnin, izdelane pa so bile decembra 2015 in januarja 2016. Namen ocenjevanja je bil določitev poštene vrednosti zmanjšane za stroške prodaje polnega lastniškega interesa na nepremičninah za namen računovodskega poročanja. Vrednotenje je bilo izvršeno skladno s hierarhijo pravil ocenjevanja vrednosti, Mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti (MSOV 2013), Slovenskim poslovnofinančnim standardom številka 2 in Stvarnopravnim zakonikom. Pri vrednotenju sta bila upoštevana MRS 36 – oslabitve sredstev in MSRP 13 – merjenje poštene vrednosti. Izvedel se je ogled nepremičnin, drugi podatki pa so bili zbrani na primerljivih prodajah in najemninah v podobnih okoljih.

Preglednica gibanja naložbenih nepremičnin

(v evrih)	Zemljišča	Zgradbe	Skupaj
Nabavna vrednost

31. decembra 2014	17.411.596	19.621.986	37.033.582
Odtujitve, odpisi	-	-21.088	-21.088
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme	-	87.527	87.527
Prenos iz sredstev (skupine za odtujitev) za prodajo	321.284	542.376	863.660
Prerazvrstitve znotraj naložbenih nepremičnin	427.854	-427.854	-

31. decembra 2015	18.160.734	19.802.947	37.963.681
Popravek vrednosti

6.793.301
623.455
-20.191
121.160

31. decembra 2015	-	7.517.725	7.517.725
Neodpisana vrednost
31. decembra 2014	17.411.596	12.828.685	30.240.281
31. decembra 2015	18.160.734	12.285.222	30.445.956

(v evrih)	Zemljišča	Zgradbe	Skupaj
Nabavna vrednost

31. decembra 2013	16.468.149	10.665.413	27.133.562
Prenos iz nepremičnin, naprave in opremo	48.412	4.739.664	4.788.076
Prenos na nepremičnine, naprave in opremo	-	-857.436	-857.436
Prenos iz sredstev (skupine za odtujitev) za prodajo	895.035	5.074.345	5.969.380

31. decembra 2014	17.411.596	19.621.986	37.033.582
Popravek vrednosti

31. decembra 2013	-	3.494.783	3.494.783
Amortizacija v letu	-	429.825	429.825
Prenos iz nepremičnin, naprave in opremo	-	319.050	319.050
Prenos na nepremičnine, naprave in opremo	-	-587.229	-587.229
Prenos iz sredstev (skupine za odtujitev) za prodajo	-	3.136.872	3.136.872

31. decembra 2014	-	6.793.301	6.793.301
Neodpisana vrednost
31. decembra 2013	16.468.149	7.170.630	23.638.779
31. decembra 2014	17.411.596	12.828.685	30.240.281

Pojasnilo 13. Neopredmetena sredstva

Neopredmetena sredstva predstavljajo v družbi Luka Koper, d. d., pravice do industrijske lastnine in druge pravice, ki zajemajo računalniške programe, informacijske sisteme in razvojno-projektne programe in so na dan 31. 12. 2015 znašala 4.326.997 evrov (konec leta 2014 je bilo njihovo stanje 4.612.609 evrov). Nabavna vrednost neopredmetenih sredstev v uporabi, katerih neodpisana vrednost je bila na dan 31. 12. 2015 enaka nič, je znašala 8.449.652 evrov, na dan 31. 12. 2014 pa je znašala 8.408.537 evrov.

Obveznosti do dobaviteljev neopredmetenih sredstev so na dan 31. 12. 2015 znašale 11.543 evrov (konec lanskega leta 67.200 evrov).

Neopredmetena sredstva na dan 31. 12. 2015 niso bila zastavljena.

Preglednica gibanja neopredmetenih sredstev

(v evrih)	Pravice do industrijske lastnine in druge pravice	Neopredmetena sredstva v pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2014	14.090.470	553.357	14.643.827
			-
Pridobitve	-	187.418	187.418
Prenos z investicij v teku	434.745	-434.745	-
Prenos iz nepremičnine, naprave in opremo	113.499	-	113.499
31. decembra 2015	14.638.714	306.030	14.944.744
Popravek vrednosti
31. decembra 2014	10.031.218	-	10.031.218
			-
Amortizacija v letu	586.529	-	586.529
31. decembra 2015	10.617.747	-	10.617.747
Neodpisana vrednost
31. decembra 2014	4.059.252	553.357	4.612.609
31. decembra 2015	4.020.967	306.030	4.326.997

Leto 2014

(v evrih)	Pravice do industrijske lastnine in druge pravice	Neopredmetena sredstva v pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2013	16.008.935	458.316	16.467.251
Pridobitve	-	95.041	95.041
Prenos na nepremičnine, naprave in opremo	-1.918.465	-	-1.918.465
31. decembra 2014	14.090.470	553.357	14.643.827
Popravek vrednosti
31. decembra 2013	11.381.490	-	11.381.490
Amortizacija v letu	568.193	-	568.193
Prenos na nepremičnine, naprave in opremo	-1.918.465	-	-1.918.465
31. decembra 2014	10.031.218	-	10.031.218
Neodpisana vrednost
31. decembra 2013	4.627.445	458.316	5.085.761
31. decembra 2014	4.059.252	553.357	4.612.609

Pojasnilo 14. Delnice in deleži v družbah v skupini

Naložbe v odvisne družbe

Naložbe v odvisne družbe so na dan 31. 12. 2015 znašale 4.533.063 evrov. Sprememb naložb v odvisne družbe v letu 2015 ni bilo.

Naložbe v odvisne družbe niso bile predmet zastave.

Podrobnejša predstavitev temeljnih podatkov o odvisnih družbah je podana v pojasnilu 35 tega poročila.

Pregled naložb v odvisne družbe

(v evrih)	Odstotek lastništva	Stanje naložbe 31. 12. 2015	Prihodki v 2015	Čisti poslovni izid 2015	Število zaposlenih 31. 12. 2015
Odvisne družbe:
Luka Koper Inpo, d. o. o.	100,0	1.336.288	15.040.754	3.305.859	159
Luka Koper Pristan, d. o. o.	100,0	485.000	703.213	-825.492	4
Adria Terminali, d. o. o.	100,0	226.000	2.069.242	64.492	22
Adria Investicije, d. o. o.	100,0	1.775.775	39.937	11.746	-
Logis Nova, d. o. o.	100,0	710.000	19.124	2.587	-
TOC, d. o. o.	68,1	-	345.623	21.619	3

Skupaj 4.533.063

Pojasnilo 15. Delnice in deleži v pridruženih družbah

(v evrih)	Odstotek lastništva	Stanje naložb 31. 12. 2015	Stanje naložb 31. 12. 2014
Pridružene družbe:
Adriafin d.o.o.	50,0	5.986.104	5.986.104
Adria Tow, d.o.o.	50,0	159.842	159.842
Adriat Transport, d.o.o.	50,0	450.000	450.000
Avtoservis, d.o.o.	49,0	141.764	141.764
Golf Istra - v stečaju, d.o.o.	20,0	-	-

Skupaj	6.737.709	6.737.709

Družba je konec leta 2015 iz poslovnih knjig izločila naložbo v družbo Adriasole, d. o. o., saj je bila ta po končanem stečajnem postopku dne 8. decembra 2015 izbrisana iz sodnega registra. Sedanja vrednost družbe na dan izbrisa je bila enaka nič. Delnice in deleži v pridruženih družbah niso bili dani v zastavo.

Pojasnilo 16. Druge nekratkoročne finančne naložbe

(v evrih)	31. 12. 2015	31. 12. 2014
Druge naložbe, izmerjene po nabavni vrednosti	1.054.854	5.588.388
Druge naložbe, izmerjene po pošteni vrednosti prek kapitala	30.623.127	29.261.977
Skupaj	31.677.981	34.850.365

Druge nekratkoročne finančne naložbe, ki so na dan 31. 12. 2015 znašale 31.677.981 evrov, sestavljajo naložbe v vrednostne papirje in deleže. Naložbe v vrednostne papirje predstavljajo naložbe v delnice družb Krka, d. d., in Intereuropa, d. d., katerih vrednost je na dan 31. 12. 2015 znašala 29.007.579 evrov ter v vzajemne sklade, katerih vrednost je na dan 31. 12. 2015 znašala 1.615.548 evrov.

Druge naložbe, izmerjene po nabavni vrednosti pa predstavljajo naložbe v druge družbe, pri katerih je družba v kapitalu udeležena manj kot 20-odstotno.

(v evrih)	2015	2014
Stanje 1. januarja	34.850.365	33.261.899
Povečanja
Prenos iz sredstev (skupine za odtujitev) za prodajo	-	591.705
Prevrednotenje na pošteno vrednost preko kapitala	1.361.149	1.287.685
Zmanjšanja
Izplačilo	-213.533	-
Slabitev	-4.320.000	-
Prevrednotenje na pošteno vrednost preko kapitala	-	-290.924

Stanje 31. decembra 31.677.981 34.850.365

Preglednica gibanja drugih nekratkoročnih finančnih naložb

Druge nekratkoročne finančne naložbe so se v letu 2015 zmanjšale v največji meri zaradi slabitve naložbe v družbo Trade Trans Invest Bratislava, a. s., v višini 4.320.000 evrov ter zaradi izplačila iz kapitalskega investicijskega sklada v višini 213.533 evrov. Povečanje se nanaša na spremembo poštene vrednosti naložb v vrednostne papirje. Druge nekratkoročne naložbe niso bile dane v zastavo.

Pojasnilo 17. Dana posojila in depoziti

(v evrih)	31. 12. 2015	31. 12. 2014
Finančne naložbe v posesti do zapadlosti:
Nekratkoročna posojila dana, z odkupom obveznic od drugih	360.884	528.976
Posojila
Nekratkoročna posojila, dana drugim, tudi dani finančni najem	39.535	69.338
Nekratkoročno dana stanovanjska posojila zaposlenim	21.608	37.940
Nekratkoročna posojila, dana drugim	17.927	31.398

Skupaj 400.419 598.314

Preglednica gibanja danih posojil in depozitov

Leto 2015

(v evrih)	Finančne naložbe v posesti do zapadlosti	Posojila	Skupaj
Stanje 31. decembra 2014	528.976	69.338	598.314
Povečanja
Pripis obresti	-	69	69
Zmanjšanja			-
Odplačila	-168.092	-17.761	-185.853
Prenos na kratkoročne finančne naložbe	-	-12.111	-12.111
Stanje 31. decembra 2015	360.884	39.535	400.419

Finančne naložbe v posesti do zapadlosti, ki jih predstavljajo obveznice slovenskih izdajateljev, so se v letu 2015 znižale za 168.092 evrov iz naslova izplačila kuponov in so na dan 31. 12. 2015 znašale 360.884 evrov.

Leto 2014

	Finančne naložbe v posesti do
(v evrih)	zapadlosti	Posojila	Skupaj
Stanje 31. decembra 2013	1.310.222	74.341	1.384.563
Povečanja
Pripis obresti	-	234	234
Prenos iz kratkoročnih finančnih naložb	-	16.802	16.802
Zmanjšanja			-
Odplačila	-781.246	-18.637	-799.883
Prenos na kratkoročne finančne naložbe	-	-1.478	-1.478
Prodaja, dolgoročen odpis	-	-1.924	-1.924
Stanje 31. decembra 2014	528.976	69.338	598.314

Pojasnilo 18. Nekratkoročne poslovne terjatve

Nekratkoročne poslovne terjatve v znesku 37.931 evrov se nanašajo na dane varščine za najem prostorov za predstavništva družbe ter za najem površine za potrebe terminala za avtomobile.

Pojasnilo 19. Odložene terjatve in obveznosti za davek

	Terjatve		Obveznosti
(v evrih)	31. 12. 2015	31. 12. 2014	31. 12. 2015	31. 12. 2014
Odložene terjatve in obveznosti za davek iz naslova:
slabitev naložb v odvisne družbe	512.122	512.122	-	-
slabitev naložb v pridružene družbe	15.725	254.388	-	-
slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	8.310.762	7.839.865	2.432.357	2.071.131
finančnih instrumentov	176.375	247.461	-	-
popravka vrednosti terjatev do kupcev	192.372	227.593	-	-
rezervacij za odpravnine	273.623	96.833	-	-
rezervacij za jubilejne nagrade	44.186	32.167	-	-
nekratkoročne pasivne časovne razmejitve za GJS	409.091	409.091	-	-
Skupaj	9.934.256	9.619.520	2.432.357	2.071.131

Odložene terjatve za davek se nanašajo na odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev, nekratkoročnih finančnih naložb, obrestnega ščitenja, slabitev terjatev, rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade ter odloženih prihodkov iz naslova izvajanja gospodarske javne službe. Odloženi davki so v letu 2015 povečevali čisti poslovni izid za 216.509 evrov, medtem ko so ga v letu 2014 zniževali, in sicer v višini 134.019 evrov. V letu 2015 odloženi davki znižujejo drugi vseobsegajoči donos za 262.998 evrov (v letu 2014 so ga zniževali za 46.333 evrov).

Preglednica gibanja terjatev in obveznosti za davek

Leto 2015

205

	Terjatve				Obveznosti
	Stanje	Pripoznane v izkazu poslovnega izida	Pripoznane v izkazu drugega vseobsegajočega donosa	Stanje	Stanje	Pripoznane v izkazu drugega vseobsegajočega donosa	Stanje
(v evrih)	31. 12. 2014			31. 12. 2015	31. 12. 2014		31. 12. 2015
Odložene terjatve in obveznosti za davek iz naslova:
slabitev naložb v odvisne družbe	512.122	-	-	512.122	-	-	-
slabitev naložb v pridružene družbe	254.388	-238.663	-	15.725	-	-	-
slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	7.839.865	341.066	129.831	8.310.762	2.071.131	361.226	2.432.357
finančnih instrumentov	247.461	-	-71.086	176.375	-		-
popravka vrednosti terjatev do kupcev	227.593	-35.220	-	192.372	-	-	-
rezervacij za odpravnine	96.833	137.307	39.483	273.623	-	-	-
rezervacij za jubilejne nagrade	32.167	12.019	-	44.186	-	-	-
nekratkoročne pasivne časovne razmejitve za GJS	409.091	-	-	409.091	-	-	-
Skupaj	9.619.520	216.509	98.228	9.934.256	2.071.131	361.226	2.432.357

	Terjatve			Obveznosti
(v evrih)	Stanje 31. 12. 2013	Pripoznane v izkazu poslovnega izida	Pripoznane v izkazu drugega vseobsegajočega donosa	Stanje 31. 12. 2014	Stanje 31. 12. 2013	Pripoznane v izkazu drugega vseobsegajočega donosa	Stanje 31. 12. 2014
Odložene terjatve in obveznosti za davek iz naslova:
slabitev naložb v odvisne družbe	507.971	4.151	-	512.122	-	-	-
slabitev naložb v pridružene družbe	426.088	-171.700	-	254.388	-	-	-
slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	8.060.361	-	-220.496	7.839.865	2.072.721	-1.590	2.071.131
finančnih instrumentov	168.043	-	79.418	247.461	49.457	-49.457	-
popravka vrednosti terjatev do kupcev	77.526	150.068	-	227.593	-	-	-
rezervacij za odpravnine	45.950	7.185	43.698	96.833	-		-
rezervacij za jubilejne nagrade	24.515	7.652	-	32.167	-	-	-
nekratkoročne pasivne časovne razmejitve za GJS	436.158	-27.067	-	409.091	-	-	-
davčne izgube	104.307	-104.307	-	-	-	-	-
Skupaj	9.850.919	-134.018	-97.380	9.619.520	2.122.178	-51.047	2.071.131

Pojasnilo 20. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo

Družba konec leta 2015 ni izkazovala sredstev (skupine za odtujitev) za prodajo, medtem ko jih je konec leta 2014 izkazovala v višini 1.781.382 evrov. V letu 2015 je družba sredstva v višini 223.306 evrov prodala, sredstva v višini 815.576 evrov povrnila med nepremičnine, naprave in opremo, v višini 742.500 evrov pa med naložbene nepremičnine.

Preglednica gibanja sredstev (skupine za odtujitev) za prodajo Leto 2015

(v evrih)	Nepremičnine naprave in oprema	Druga sredstva	Skupaj
Stanje 31. decembra 2014	1.781.382	-	1.781.382
Zmanjšanja
Prodaja	-223.306	-	-223.306
Prenos na naložbene nepremičnine	-742.500	-	-742.500
Prenos na nepremičnine, naprave in opremo	-815.576	-	-815.576
		-	-
Skupaj 31. decembra 2015	-	-	-

(v evrih)	Nepremičnine naprave in oprema	Druga sredstva	Skupaj
Stanje 31. decembra 2013	4.706.246	3.526.933	8.233.179
Povečanja
Pridobitve	-	84.374	84.374
Zmanjšanja
Prodaja	-89.865		-89.865
Prenos na nekratkoročne finančne naložbe	-	-3.562.480	-3.562.480
Prenos na naložbene nepremičnine	-2.832.509	-	-2.832.509
Prenos na nepremičnine, napravo in opremo	-2.490	-	-2.490
Slabitev	-	-48.827	-48.827
Skupaj 31. decembra 2014	1.781.382	-	1.781.382

Pojasnilo 21. Zaloge

Na dan 31. 12. 2015 so zaloge materiala znašale 813.734 evrov (konec leta 2014 so znašale 463.957 evrov). Večji del zalog se nanaša na material za vzdrževanje in nadomestne dele ter na režijski in pomožni material.

Pojasnilo 22. Dana posojila in depoziti

Preglednica gibanja danih posojil in depozitov

Leto 2015

207

(v evrih)	Posojila dana družbam v Skupini	Posojila/ depoziti	Skupaj
Stanje 31. decembra 2014	296.819	1.002.338	1.299.157
Povečanja
Nova posojila	65.000	816	65.816
Pripis obresti	-	11.046	11.046
Prenos iz nekratkoročnih finančnih naložb	-	12.111	12.111
Zmanjšanja
Odplačila	-200.000	-1.011.006	-1.211.006
Stanje 31. decembra 2015	161.819	15.305	177.124

Kratkoročno posojilo družbam v Skupini je bilo dano odvisni družbi Adria Terminali, d. o. o., in odobreno po davčno priznani obrestni meri med povezanimi osebami.

(v evrih)	Posojila dana družbam v Skupini	Posojila/ depoziti	Skupaj
Stanje 31. decembra 2013	422.819	112.164	534.983
Povečanja
Nova posojila	74.000	1.000.000	1.074.000
Pripis obresti	-	36	36
Prenos iz nekratkoročnih finančnih naložb	-	1.478	1.478
Zmanjšanja			-
Odplačila	-200.000	-94.538	-294.538
Prenos na nekratkoročne finančne naložbe	-	-16.802	-16.802
Stanje 31. decembra 2014	296.819	1.002.338	1.299.157

Pojasnilo 23. Poslovne in druge terjatve

(v evrih)	31. 12. 2015	31. 12. 2014
Kratkoročne poslovne terjatve do:
domačih kupcev	16.253.109	12.855.743
tujih kupcev	10.392.229	7.652.451
Kratkoročne poslovne terjatve do družb v Skupini	76.049	93.349
Kratkoročne poslovne terjatve do pridruženih družb	43.763	30.825
Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev	26.765.150	20.632.368
Kratkoročne terjatve iz naslova dividend	200.000	200.000
Dani kratkoročni predujmi in varščine	81.542	30.716
Kratkoročne terjatve, povezane s finančnimi prihodki	3.393	9.960
Terjatve do države	1.299.823	1.897.923
Druge kratkoročne terjatve	177.310	132.355
Poslovne terjatve	28.527.218	22.903.322
Kratkoročno odloženi stroški	252.830	215.126
Nezaračunani prihodki	1.095.779	1.370.765
Druge terjatve	1.348.609	1.585.891
Skupaj	29.875.827	24.489.213

Družba ima pri večini terjatev do kupcev možnost uveljavljanja zakonite zastavne pravice na uskladiščenem blagu, ki je v njeni posesti.

V letu 2015 je družba oblikovala za 82.755 evrov popravkov vrednosti terjatev, medtem ko je bilo izterjanih odpisanih terjatev za 230.606 evrov.

Na dan 31. 12. 2015 družba ni izkazovala terjatev do članov uprave in članov nadzornega sveta.

Za zavarovanje enega bančnega posojila, ki je na dan 31. 12. 2015 znašal 5.300.000 evrov, ima družba sklenjeno pogodbo o odstopu terjatev v zavarovanje. Na dan 31. 12. 2015 so te terjatve znašale 139.210 evrov.

Kratkoročno nezaračunane prihodke v celoti predstavljajo vračunani prihodki na osnovi nastalih stroškov evropskih razvojnih projektov, sofinanciranih s strani evropskih institucij.

Zapadlost terjatev do kupcev in terjatev, povezanih s finančnimi prihodki:

(v evrih)	31. 12. 2015	Popravek 2015	31. 12. 2014	Popravek 2014
Odprte, nezapadle in neoslabljene terjatve do kupcev	22.700.489		17.985.282
Zapadle terjatve:
do 30 dni	3.060.815		2.247.969
od 31 do 60 dni	804.985		181.011
od 61 do 90 dni	67.298		51.926
od 91 do 180 dni	118.995		148.778
nad 180 dni	2.195.852	-2.179.891	2.414.437	-2.387.075
Skupaj	28.948.434	-2.179.891	23.029.403	-2.387.075

Opomba: Znesek vključuje terjatve do kupcev, do odvisnih in pridruženih družb ter terjatve iz naslova obresti.

Skupni prihodki od obresti iz naslova zamujenih plačil terjatev so v letu 2015 znašali 152.203 evrov, leta 2014 pa so znašali 106.135 evrov.

Preglednica gibanja popravka vrednosti terjatev

(v evrih)	2015	2014
Stanje 1. januarja	2.387.075	1.545.097
Povečanja:
Oblikovanje popravkov vrednosti v letu	82.755	923.031
Zmanjšanja:
Izterjane odpisane terjatve	-230.606	-36.536
Dokončen odpis (izbris) terjatev	-59.333	-44.517
Stanje 31. decembra	2.179.891	2.387.075

209

Pojasnilo 24. Denar in denarni ustrezniki

(v evrih)	31. 12. 2015	31. 12. 2014
Gotovina v blagajni	21	20
Denarna sredstva na računih	367.030	1.032.256
Kratkoročni depoziti	4.821.518	2.952.015
Skupaj	5.188.569	3.984.291

Stanje denarja in denarnih ustreznikov je na dan 31. 12. 2015 bilo 5.188.569 evrov, predstavlja pa sredstva na transakcijskih računih in kratkoročne depozite v bankah s pogodbeno ročnostjo, krajšo od treh mesecev. Pogodbene prekoračitve na transakcijskih računih pri bankah družba ne uporablja. Za dnevne presežke denarnih sredstev ima sklenjene pogodbe o okvirnem depozitu in pogodbe o prenosu presežkov, kar zagotavlja optimalno tekočo likvidnost poslovanja.

Pojasnilo 25. Kapital

Osnovni kapital

Osnovni kapital družbe v znesku 58.420.965 evrov je razdeljen na 14.000.000 navadnih kosovnih delnic, ki se glasijo na ime in so prosto prenosljive. Nominalna vrednost delnice znaša 4,17 evrov.

Kapitalske rezerve in rezerve iz dobička

Družba ima oblikovane zakonske rezerve, kot narekuje Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), in sicer najmanj v višini 10 odstotkov osnovnega kapitala. Kapitalske in zakonske rezerve niso sestavni del bilančnega dobička in ne morejo biti predmet delitve. Statutarnih rezerv družba nima, saj jih statut ne predvideva. Družba je na predlog uprave v skladu s 3. odstavkom 230. člena Zakona o gospodarskih družbah ob zaključku leta 2015 oblikovala dodatne druge rezerve iz dobička v višini polovice čistega poslovnega izida, to je 14.422.537 evrov.

(v evrih)	31. 12. 2015	31. 12. 2014
Kapitalske rezerve	89.562.703	89.562.703
Zakonske rezerve	18.765.115	18.765.115
Druge rezerve iz dobička	89.979.979	75.557.441

Skupaj	198.307.797	183.885.259

Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti

Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti iz naslova vrednotenja finančnih naložb, merjenih po pošteni vrednosti, iz naslova vrednotenja poštene vrednosti finančnih instrumentov za varovanje pred tveganjem ter iz naslova nerealiziranih aktuarskih dobičkov in izgub, so konec leta 2015 znašale 12.439.658 evrov. Po odštetju odloženih davkov so znašale 10.237.902 evrov.

Zadržani dobički

Zadržani dobički so sestavljeni iz nerazporejenega dela čistega poslovnega izida poslovnega leta, ki je na dan 31. 12. 2015 znašal 14.422.537 evrov in prenesenega čistega poslovnega izida v višini 1.458.277 evrov.

Uporaba bilančnega dobička na dan 31. 12. 2014

Uprava in nadzorni svet sta skupščini družbe predlagala uporabo bilančnega dobička, ki je 31. 12. 2014 znašal 14.598.947 evrov, na naslednji način:

• del bilančnega dobička v znesku 8.5400.000 evrov se uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 0,61 evra na navadno delnico,
• preostanek bilančnega dobička v znesku 6.058.947 evrov se razporedi med druge rezerve iz dobička.

Na 26. skupščini delničarjev Luke Koper, d. d., dne 21. avgusta 2015 je bil izglasovan nasprotni predlog uporabe bilančnega dobička delničarjev Republika Slovenija in SDH, d. d., in sicer:

• del bilančnega dobička v znesku 13.160.000 evrov se uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 0,94 evra na navadno delnico,
• preostanek bilančnega dobička v znesku 1.438.947 evrov ostane nerazporejen.

Izkaz bilančnega dobička za leto 2014 in predlog njegove delitve sta prikazana v 10. poglavju Izkaz bilančnega dobička.

Pojasnilo 26. Rezervacije

(v evrih)	31. 12. 2015	31. 12. 2014
Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti	2.715.229	1.517.649
Rezervacije za tožbe	475.224	2.675.441

Skupaj	3.190.453	4.193.090

Preglednica gibanja rezervacij

Leto 2015

(v evrih)	Odpravnine ob upokojitvi	Jubilejne nagrade	Skupaj pozaposlitveni zaslužki	Tožbe in odškodnine	Skupaj
Stanje 31. decembra 2014	1.139.211	378.438	1.517.649	2.675.441	4.193.090
Spremembe v letu:
Oblikovanje	1.122.442	202.778	1.325.220	-	1.325.220
Črpanje	-66.256	-61.384	-127.640	-698.550	-826.190
Odprava	-	-	-	-1.501.667	-1.501.667
Stanje 31. decembra 2015	2.195.397	519.832	2.715.229	475.224	3.190.453
Nekratkoročni del	2.062.151	453.836	2.515.987	475.224	2.991.211
Del, ki zapade v izplačilo v letu 2016	133.246	65.996	199.242	-	199.242
Stanje 31. decembra 2015	2.195.397	519.832	2.715.229	475.224	3.190.453

Družba je v letu 2015 dodatno oblikovala rezervacije za odpravnine ob upokojitvi v višini 1.122.442 evrov. Na osnovi aktuarskega izračuna je za odpravnine pripoznala nerealizirano aktuarsko izgubo tekočega in preteklega leta v višini 445.173 evrov v drugem vseobsegajočem donosu, v izkazu poslovnega izida pa stroške sprotnega in preteklega službovanja v višini 656.240 evrov in stroške obresti v višini 21.029 evrov. Družba je v letu 2015 dodatno oblikovala rezervacije za jubilejne nagrade, in sicer v višini 202.778 evrov. Celotno vrednost v letu 2015 oblikovanih rezervacij za jubilejne nagrade predstavljajo tako stroški sprotnega in preteklega službovanja ter stroški obresti kot aktuarska izguba. Izplačil jubilejnih nagrad in odpravnin je bilo v letu 2015 za 127.640 evrov.

Rezervacije za tožbe in odpravnine so bile v letu 2015 zmanjšane na podlagi sklenjenih sodnih poravnav. Črpanje rezervacij v višini 698.550 evrov se nanaša na dve sodni poravnavi. V prvi sodni poravnavi je družba plačala znesek 262.000 evrov in s tem pravnomočno zaključila pravdni postopek zoper Luko Koper, d. d., ki je trajal od leta 2012. Za navedeno sodno poravnavo je imela družba oblikovanih za 1.761.967 evrov rezervacij, zato je presežek v znesku 1.501.667 evrov odpravila. V primeru druge sodne poravnave je družba plačala s poravnavo dogovorjen znesek v višini 436.550 evrov za pravdni postopek, ki je bil sprožen v letu 2014.

(v evrih)	Odpravnine ob upokojitvi	Jubilejne nagrade	Skupaj pozaposlitveni zaslužki	Tožbe in odškodnine	Skupaj
Stanje 31. decembra 2013	540.593	288.410	829.003	3.077.543	3.906.546
Spremembe v letu:
Oblikovanje	616.253	141.462	757.715	744.073	1.501.788
Črpanje	-17.635	-51.434	-69.069	-395.956	-465.025
Odprava	-	-	-	-750.219	-750.219

Leto 2014

Stanje 31. decembra 2014	1.139.211	378.438	1.517.649	2.675.441	4.193.090
Nekratkoročni del	1.072.955	317.054	1.390.009	2.675.441	4.065.450
Del, ki zapade v izplačilo v letu 2015	66.256	61.384	127.640	-	127.640
Stanje 31. decembra 2014	1.139.211	378.438	1.517.649	2.675.441	4.193.090

Pojasnilo 27. Odloženi prihodki

(v evrih)	31. 12. 2015	31. 12. 2014
Nekratkoročno odloženi prihodki za redno vzdrževanje	7.823.250	6.279.210
Nekratkoročno odloženi prihodki	3.034.711	1.095.904
Skupaj	10.857.961	7.375.114

Skladno s koncesijsko pogodbo ima družba Luka Koper, d. d., pravico in obveznost zaračunavati pristaniške pristojbine, ki so prihodek, namenjen pokrivanju stroškov opravljanja gospodarske javne službe. Za letni presežek prihodkov nad stroški družba oblikuje nekratkoročno odložene prihodke za stroške gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture v prihodnjih letih.

Preglednica gibanja odloženih prihodkov

Leto 2015

(v evrih)	Nekratkoročno odloženi prihodki za redno vzdrževanje	Prejeta nepovratna sredstva	Skupaj
Stanje 31. decembra 2014	6.279.210	1.095.904	7.375.114
Spremembe v letu:			-
Oblikovanje	1.544.040	2.124.296	3.668.336
Prenos na druge obveznosti	-	-150.696	-150.696
Črpanje	-	-22.191	-22.191
Odprava	-	-12.602	-12.602
Stanje 31. decembra 2015	7.823.250	3.034.711	10.857.961

Prejeta nepovratna sredstva predstavljajo v naprej prejeta plačila iz naslova nepovratnih sredstev za vlaganja v evropske razvoje projekte.

Leto 2015

(v evrih)	Nekratkoročno odloženi prihodki za redno vzdrževanje	Prejeta nepovratna sredstva	Skupaj
Stanje 31. decembra 2013	5.539.649	908.073	6.447.722
Spremembe v letu:
Oblikovanje	739.562	198.622	938.184
Črpanje	-	-10.792	-10.792
Stanje 31. decembra 2014	6.279.211	1.095.903	7.375.114

214

Pojasnilo 28. Posojila

(v evrih)	31. 12. 2015	31. 12. 2014
Nekratkoročne finančne obveznosti do družb v Skupini	10.000.000	10.056.580
Nekratkoročne finančne obveznosti do pridruženih družb	-	500.000
Nekratkoročna posojila, dobljena pri bankah v državi	66.544.844	56.897.142
Nekratkoročna posojila, dobljena pri bankah v tujini	33.809.978	52.924.280
Skupaj	110.354.822	120.378.002

Preglednica gibanja posojil

Leto 2015

	Posojilodajalec
(v evrih)	Družbe v Skupini	Pridružene družbe	Banke	Skupaj
Stanje 31. decembra 2014	10.056.580	500.000	109.821.422	120.378.002
Prenos iz kratkoročnih posojil	-	-	2.000.000	2.000.000
Odplačila v letu	-26.000	-	-1.992.065	-2.018.065
Razmejeni stroški odobritve	-	-	48.989	48.989
Prenos na kratkoročna posojila - del, ki zapade v 2016	-30.580	-500.000	-9.523.524	-10.054.104
Stanje 31. decembra 2015	10.000.000	-	100.354.822	110.354.822

	Posojilodajalec
(v evrih)	Družbe v Skupini	Pridružene družbe	Banke	Skupaj
Stanje 31. decembra 2013	10.250.580	500.000	136.472.582	147.223.162
Nova posojila	-	-	-10.750.000	-10.750.000
Odplačila v letu	-194.000	-		-194.000
Prerazvrstitve	-	-	26.620	26.620
Prenos na kratkoročna posojila - del, ki zapade v 2015	-	-	-15.927.780	-15.927.780
Stanje 31. decembra 2014	10.056.580	500.000	109.821.422	120.378.002

Nekratkoročna posojila družbe so se v letu 2015 v primerjavi s predhodnim letom 2014 znižala za 10.023.180 evrov.

Nekratkoročna posojila do bank so na dan 31. 12. 2015 znašala 100.354.822 evrov. Med kratkoročne obveznosti je bil prenesen del glavnic posojil v višini 9.523.524 evrov, ki zapadejo v plačilo v letu 2016.

Vsa bančna posojila so vezana na variabilno obrestno mero.

Družba ima najeti dve večji najeti posojili zaščiteni pred spremembo obrestne mere z instrumentom obrestne zamenjave. Skupna višina obeh ščitenih posojil je na dan 31. 12. 2015 znašala 62.142.857 evrov. Podrobneje je vsebina obrestnega ščitenja pojasnjena v pojasnilu 36: Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj v razdelku Obvladovanje tveganja spremembe obrestnih mer.

Obrestna mera v posojilnih pogodbah s povezanimi osebami je davčno priznana obrestna mera med povezanimi osebami.

Vsa nekratkoročna bančna posojila se odplačujejo po vnaprej opredeljeni dinamiki odplačil. Pri nekaterih posojilih je družbi odobren moratorij na odplačilo glavnice. Vse obveznosti iz nekratkoročnih bančnih posojil so zavarovane z bianko menicami ali finančnimi zavezami, eno posojilo pa z odstopom terjatev v zavarovanje. Družba izpolnjuje vse finančne zaveze po posojilnih pogodbah.

Družba je v letu 2015 refinancirala za 30.000.000 evrov posojil, in sicer eno posojilo v višini 20.000.000 evrov, s čimer se je končni rok vračila tega posojila podaljšal iz leta 2018 v leto 2025 in pri čemer ni prišlo do drugih občutnejših sprememb pogojev posojila ter posojilo ene od odvisnih družb z glavnico 10.000.000 evrov, ki je bilo podaljšano do 31. 12. 2021.

Poleg bančnih posojil ima družba sklenjena tudi nekratkoročna posojila z odvisnimi in pridruženimi družbami v višini 12 milijonov evrov. Od tega je bilo na dan 31. 12. 2015 črpanih 10.530.580 evrov (v letu 2014 je bilo teh sredstev za 10.556.580 evrov), od česar je bilo 10.000.000 evrov nekratkoročnih obveznostih. Vse navedene posojilne pogodbe so bile sklenjene kot nekratkoročna revolving posojila z zapadlostjo v letu 2016.

Družba je redno poravnavala vse finančne obveznosti in ni imela zapadlih obveznosti. Družba med prejetimi posojili izkazuje tudi odložene stroške odobritve posojil, ki znižujejo stanje prejetih posojil.

Družba Luka Koper, d. d., zagotavlja vodenje prejetih posojil po načelu efektivne obrestne mere tako, da vse stroške, vezane na posamezno posojilo, ob prejemu odloži med nekratkoročne obveznosti iz naslova posojil ter jih nato mesečno črpa, vse do zapadlosti. Tako je ostalo med nekratkoročnimi obveznostmi iz naslova prejetih posojil na dan 31. 12. 2015 še 149.583 evrov odloženih stroškov (v letu 2014 jih je bilo 198.571 evrov), ki znižujejo dejansko stanje glavnic prejetih posojil.

Vsi nadaljnji pregledi stanja glavnic prejetih posojil (nekratkoročnih in kratkoročnih) ne vključujejo odloženih stroškov odobritve posojil.

Pregled stanja glavnic posojil (nekratkoročnih in kratkoročnih)

(v evrih)	Valuta posojila	Obrestna mera	Datum zapadlosti posojila	Odobrena glavnica	Glavnica na dan 31. 12. 2015	Glavnica na dan 31. 12. 2014
Posojila A	EUR	1,579	od 31.12.2016 do 31.12.2021	12.000.000	10.530.580	10.556.580
Posojila B	EUR	Euribor3m + od 0,706 do 2,500	od 1.12.2015 do 21.7.2031	135.000.000	82.885.072	73.947.773
Posojila C	EUR	Euribor6m + od 1,200 do 2,000	od 30.6.2018 do 14.4.2025	70.000.000	27.142.857	52.000.000
Skupaj				217.000.000	120.558.509	136.504.353
- od tega kratkoročni del 10.054.104					15.927.780

Preglednica stanja nekratkoročnih in kratkoročnih bančnih posojil po nominalni vrednosti in njihova zapadlost po letih

Leto 2015

(v evrih)	Glavnica na dan 31. 12. 2015	Leto 2016	Leto 2017	Leto 2018	Leto 2019	Leto 2020	Obdobje 2021–2031
Stanje glavnic bančnih posojil, njihova zapadlost po letih	110.027.930	9.523.524	11.761.732	14.310.399	12.504.399	14.398.602	47.529.274
Predvidene obresti		1.787.257	1.473.925	1.233.259	972.803	704.356	1.816.240
Skupaj	110.027.930	11.310.781	13.235.657	15.543.658	13.477.202	15.102.958	49.345.514

(v evrih)	Glavnica na dan 31. 12. 2014	Leto 2015	Leto 2016	Leto 2017	Leto 2018	Leto 2019	Obdobje 2020–2031
Stanje glavnic bančnih posojil, njihova zapadlost po letih	125.947.773	15.927.780	12.856.858	14.428.399	22.310.399	10.504.399	49.919.939
Predvidene obresti		2.427.584	2.062.467	1.768.915	1.391.454	1.034.795	2.794.807
Skupaj	125.947.773	18.355.364	14.919.325	16.197.314	23.701.853	11.539.194	52.714.746

Pojasnilo 29. Druge nekratkoročne finančne obveznosti

(v evrih)	31. 12. 2015	31. 12. 2014
Druge nekratkoročne finančne obveznosti	639.954	1.455.653
Skupaj	639.954	1.455.653

Druge nekratkoročne finančne obveznosti se nanašajo na pošteno vrednost instrumenta obrestne zamenjave, ki ga ima družba sklenjenega za zaščito pred obrestnim tveganjem dveh večjih prejetih posojil. Del nekratkoročnih finančnih obveznosti, ki zapade v plačilo v letu 2016, je bil prenesen med druge kratkoročne finančne obveznosti, in sicer v višini 397.546 evrov. Podrobneje je vsebina obrestnega ščitenja pojasnjena v pojasnilu 36: Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj v razdelku Obvladovanje tveganja spremembe obrestnih mer.

Pojasnilo 30. Nekratkoročne poslovne obveznosti

Nekratkoročne poslovne obveznosti vključujejo prejete nekratkoročne varščine za poslovne prostore v najemu ter v letu 2015 prejeto nekratkoročno varščino za delovanje trošarinskega skladišča na terminalu za tekoče tovore v skupni vrednosti 184.554 evrov (konec leta 2014 so znašale 81.281 evrov).

Pojasnilo 31. Posojila

(v evrih)	31. 12. 2015	31. 12. 2014
Kratkoročne finančne obveznosti do družb v skupini	30.580	-
Kratkoročne finančne obveznosti do pridruženih družb	500.000	-
Kratkoročna posojila, dobljena pri bankah v državi	8.375.983	11.927.780
Kratkoročna posojila, dobljena pri bankah v tujini	1.147.541	4.000.000
Skupaj	10.054.104	15.927.780

Kratkoročna posojila, najeta pri bankah, so na dan 31. 12. 2015 predstavljala del nekratkoročnih glavnic, ki skladno z amortizacijskimi načrti zapadejo v letu 2016.

Preglednica gibanja posojil

Leto 2015

	Posojilodajalec
(v evrih)	Družbe v Skupini	Pridružene družbe	Banke	Skupaj
Stanje 31. decembra 2014	-	-	15.927.780	15.927.780
Odplačila v letu	-	-	-13.927.780	-13.927.780
Prenos iz nekratkoročnih posojil - del, ki zapade v 2016	30.580	500.000	9.523.524	10.054.104
Prenos na nekratkoročna posojila	-	-	-2.000.000	-2.000.000
Stanje 31. decembra 2015	30.580	500.000	9.523.524	10.054.104

Leto 2014

	Posojilodajalec
(v evrih)	Družbe v Skupini	Pridružene družbe	Banke	Skupaj
Stanje 31. decembra 2013	-	-	15.211.280	15.211.280
Nova posojila	2.000.000	80.000	200.000	2.280.000
Odplačila v letu	-2.000.000	-80.000	-15.411.280	-17.491.280
Prenos iz nekratkoročnih posojil - del, ki zapade v 2016	-	-	15.927.780	15.927.780
Stanje 31. decembra 2014	-	-	15.927.780	15.927.780

Pojasnilo 32. Druge kratkoročne finančne obveznosti

(v evrih)	31. 12. 2015	31. 12. 2014
Druge kratkoročne finančne obveznosti	848.073	441.329

Skupaj	848.073	441.329

Druge kratkoročne finančne obveznosti so obveznosti za obresti, obveznost za plačilo obrestne zamenjave, ki je vzpostavljena z namenom obvladovanja tveganja spremembe obrestnih mer ter kratkoročni del drugih nekratkoročnih finančnih obveznosti iz naslova zaščite pred obrestnim tveganjem. Kratkoročni del je znašal 397.546 evrov.

Skupni odhodki za obresti so v letu 2015, ob uporabi metode dejanskih obresti, znašali 3.170.805 evrov, v letu 2014 pa so znašali 4.072.527 evrov.

Pojasnilo 33. Poslovne in druge obveznosti

(v evrih)	31. 12. 2015	31. 12. 2014
Kratkoročne obveznosti do:
dobaviteljev v državi	12.111.020	8.711.388
dobaviteljev v tujini	2.720.702	736.782
Kratkoročne obveznosti do družb v Skupini	488.206	465.692
Kratkoročne obveznosti do pridruženih družb	99.564	61.469
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev	15.419.492	9.975.331
Kratkoročne obveznosti na podlagi predujmov	42.340	72.850
Kratkoročne obveznosti do zaposlencev	3.028.348	4.001.963
Kratkoročne obveznosti do države in drugih inštitucij	909.664	464.328
Kratkoročne poslovne obveznosti	19.399.844	14.514.472
Vnaprej vračunani stroški	4.912.465	2.357.770
Druge poslovne obveznosti	4.912.465	2.357.770
Skupaj	24.312.309	16.872.242

Stanje kratkoročnih poslovnih obveznosti je bilo konec leta 2015 za 7.440.067 evrov višje, kot konec leta 2014. Poslovne obveznosti so bile višje zaradi za 5.383.552 evrov višjih obveznosti do dobaviteljev, predvsem iz naslova obveznosti do dobaviteljev za investicije, ter zaradi za 2.554.695 evrov višjih vnaprej vračunanih stroškov. Vnaprej vračunani stroški vsebujejo vnaprej vračunane stroške za nadomestilo

stavbnega zemljišča, vnaprej vračunane stroške koncesnine, stroške za skupinsko delovno uspešnost, vnaprej vračunane obresti za najeta posojila, vnaprej vračunane stroške za nagrade po individualnih pogodbah in vnaprej vračunane stroške za neizkoriščene dopuste.

Pojasnilo 34. Pogojna sredstva in obveznosti

(v evrih)	31. 12. 2015	31. 12. 2014
Prejeta poroštva	15.984.283	6.218.999
Prejete garancije	10.013.571	8.478.473
Pogojne terjatve iz naslova tožb	32.638.935	37.306.115
Druge pogojne terjatve	67.153	140.840
Skupaj pogojna sredstva	58.703.942	52.144.427
Dane garancije	1.560.000	1.260.000
Dana poroštva	7.152.284	8.611.613
Pogojne obveznosti iz naslova tožb	3.012.100	17.960.410
Odobreno posojilo	36.000.000	36.000.000
Skupaj pogojne obveznosti	47.724.384	63.832.023

Dane garancije predstavljajo garancije za potrebe carinskega poslovanja in so na dan 31. 12. 2015 znašale 1.560.000 evrov.

Dana poroštva predstavljajo:

• poroštvo za 5.055.219 evrov družbi Adria Transport, d. o. o., pri finančnem najemu lokomotiv,
• poroštvo za 1.847.065 evrov družbi Adria-Tow, d. o. o. za prejeto posojilo,
• poroštvo za 250.000 evrov družbi Adria Terminali, d. o. o., za obveznosti carinskih dajatev.

Vse družbe, ki jim je Luka Koper, d. d., dala poroštva, so redno plačevala vse obveznosti iz tega naslova in na dan 31. 12. 2015 niso izkazovale zapadlih obrokov. Med pogojnimi obveznostmi iz naslova tožb je družba na dan 31. 12. 2015 izkazovala pogojne obveznosti za šest prejetih tožb. Na podlagi poročil odvetnikov ni tveganj, na podlagi katerih bi bilo treba pogojne obveznosti iz naslova tožb izkazovati med rezervacijami za tožbe. Izpostavljenost pravnim tveganjem je družba v letu 2015 znižala za 17.147.275 evrov.

V letu 2015 je družba zaključila za 14.947.058 evrov pogojnih obveznosti iz naslova tožb s sodnimi poravnavami, kjer ni prišlo do izplačila vseh tožbenih zahtevkov, temveč je bilo izplačanih 1.601.550 evrov in pripadajoči sodni stroški postopkov družbe.

Konec decembra 2014 je družba podpisala pogodbo o črpanju namenskega posojila pri Evropski investicijski banki (EIB) za projekt podaljšanja prvega pomola. Posojilo bo črpano v skladu s posojilnimi določbami glede na potek projekta. Na dan 31. 12. 2015 niso bili izpolnjeni pogoji za črpanje prve tranše posojila, saj družba še ni prejela gradbenega dovoljenja.

Pojasnilo 35. Posli s povezanimi osebami

Prejemki članov uprave v letu 2015

Ime in priimek	Bruto plača (fiksni del)	Bruto plača (variabilni del)	Regres za letni dopust in jubilejne nagrade	Bonitete zavarovalne premije	Bonitete in drugi prejemki	Skupaj prejemki
Marko Rems, član uprave do 5. 3. 2014	-	3.083	-	-	-	3.083
Gašpar Gašpar-Mišič, predsednik uprave do 11. 4. 2014	-	5.894	-	-	-	5.894
Dragomir Matić, predsednik uprave od 10. 6. 2014	162.162	12.001	791	282	6.015	181.251
Andraž Novak, član uprave od 10. 6. 2014	148.658	17.984	791	282	3.340	171.055
Matjaž Stare, delavski direktor do 17.10.2015	128.895	64.070	791	256	919	194.931
Jože Jaklin, član uprave od 1. 2. 2014 do 2. 1. 2015	12.479	17.521	-	46	137	30.183
Irena Vincek, članica uprave od 21. 8. 2015	40.936	-	-	94	803	41.833
Tine Svoljšak, član uprave od 1. 2. 2015 do 30. 6. 2015	61.732	-	724	116	809	63.381
Stojan Čepar, delavski direktor od 30. 11. 2015	538	-	-	-	-	538
Skupaj	555.400	120.553	3.097	1.076	12.023	692.149

Prejemki članov uprave v letu 2014

Ime in priimek	Bruto plača (fiksni del)	Bruto plača (variabilni del)	Regres za letni dopust in jubilejne nagrade	Bonitete zavarovalne premije	Bonitete in drugi prejemki	Skupaj prejemki
Bojan Brank, predsednik uprave do 6. 9. 2013	-	1.854	-	-	-	1.854
Gašpar Gašpar-Mišič, predsednik uprave do 11. 4. 2014	65.617	844	789	67	1.349	68.665
Dragomir Matić, predsednik uprave od 10. 6. 2014	71.962	-	460	129	-	72.551
Marko Rems, član uprave do 5. 3. 2014	34.373	21.429	132	28	1.654	57.615
Andraž Novak, član uprave od 13. 1. 2014 do 10. 4. 2014, predsednik uprave od 11. 4. 2014 do 9. 6. 2014, član uprave od 10. 6. 2014	130.456	-	789	181	4.175	135.602
Jože Jaklin, član uprave od 1. 2. 2014	112.813	-	723	181	686	114.404
Matjaž Stare, delavski direktor	133.817	2.426	789	209	1.590	138.832
Skupaj	549.039	26.553	3.683	795	9.453	589.523

Družba je za določitev variabilnega prejemka oziroma nagrajevanje uprave uporabila več kvantitativnih kazalnikov, ki prispevajo k dolgoročnim interesom družbe.

Izplačilo variabilnega prejemka oziroma nagrade članu uprave se izvede v skladu s 4. alinejo 1. odstavka 4. člena Zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti, tako da se polovico pripadajoče nagrade izplača na podlagi sklepa nadzornega sveta, in sicer po dveh letih ob obravnavi letnega poročila družbe. Član uprave je dolžan vrniti variabilni prejemek, če so izpolnjeni pogoji za vrnitev nagrade ali dela nagrade za poslovno uspešnost, kot določa zakon, ki ureja gospodarske družbe.

V vseh primerih ko predsednik/član uprave po prenehanju funkcije predsednika/ člana uprave nadaljuje delovno razmerje v družbi, mu ne pripada nikakršna odpravnina. V kolikor pa predsednik/član uprave po prenehanju omenjene funkcije pisno izjavi, da ne namerava nadaljevati delovnega razmerja v družbi, mu pripada odpravnina v višini šestkratnega povprečnega mesečnega plačila, ki ga je prejemal za čas, ko je opravljal funkcijo predsednika/člana uprave, razen če je prišlo do prenehanja omenjene funkcije na način oziroma iz razloga, ki skladno s pogodbo izključuje pravico do odpravnine.

Člani uprave v pogodbi nimajo določenega plačila variabilnega prejemka oziroma nagrade v obliki delnic.

Skupine oseb	Bruto plača (fiksni in variabilni del)	Regres za letni dopust in jubilejne nagrade	Bonitete zavarovalne premije	Bonitete in drugi prejemki	Skupaj prejemki
Člani uprave	675.953	3.097	1.076	12.023	692.149
Člani nadzornega sveta (devet članov)	224.657	-	2.538	-	227.195
Zaposleni na podlagi individualnih pogodb o zaposlitvi	2.153.997	18.544	-	43.510	2.216.051
Skupaj	3.054.607	21.641	3.614	55.533	3.135.395

Prejemki skupin oseb v letu 2015

Prejemki skupin oseb v letu 2014

Skupine oseb	Bruto plača (fiksni in variabilni del)	Regres za letni dopust in jubilejne nagrade	Bonitete zavarovalne premije	Bonitete in drugi prejemki	Skupaj prejemki
Člani uprave	575.592	3.683	795	9.453	589.523
Člani nadzornega sveta (devet članov)	237.936	-	1.757	-	239.693
Zaposleni na podlagi individualnih pogodb o zaposlitvi	2.053.329	18.545	-	106.852	2.178.726
Skupaj	2.866.856	22.228	2.552	116.305	3.007.942

Ime in priimek	Opravljanje funkcije	Boniteta za zavarovalne premije NS	Sejnine in povračila stroškov	Skupaj bruto izplačila
Alenka Žnidaršič Kranjc, članica od 7. 10. 2013	17.339	282	5.412	23.033
Elen Twrdy, članica od 7. 10. 2013	17.050	282	3.990	21.322
Rado Antolovič, član od 7. 10. 2013	17.339	282	43.627	61.248
Andrej Šercer, član od 7. 10. 2013	17.339	282	4.832	22.453
Žiga Škerjanec, član od 7. 10. 2013	15.894	282	5.422	21.598
Stojan Čepar, član od 18. 3. 2013	17.284	282	4.080	21.646
Mladen Jovičič, član od 8. 4. 2009	14.449	282	4.660	19.391
Nebojša Topič, član od 27. 7. 2008	11.568	282	3.025	14.875
Sabina Mozetič, članica od 21. 8. 2015	13.206	282	2.930	16.418
Nose Barbara - zunanja članica revizijske komisije NS od 23. 8. 2014	2.916	-	2.295	5.211
SKUPAJ	144.384	2.538	80.273	227.195

Bruto prejemki članov nadzornega sveta in komisij nadzornega sveta v letu 2015

Skupščina delničarjev Luke Koper je na podlagi določil 25. člena Statuta delniške družbe Luka Koper, d. d., na 26. skupščini delničarjev dne 21. 8. 2015 sprejela odločitev o določitvi plačila za opravljanje funkcije in sejnin članom nadzornega sveta in članom komisij nadzornega sveta.

Posamezen član nadzornega sveta za udeležbo na seji prejme sejnino v znesku 275 evrov bruto, posamezen član komisije nadzornega sveta pa za udeležbo na seji komisije sejnino v višini 80 odstotkov sejnine za udeležbo na seji nadzornega sveta. Sejnina za dopisno sejo znaša 80 odstotkov siceršnje sejnine.

Posamezen član nadzornega sveta je ne glede na prej navedeno upravičen do izplačila sejnin, vse dokler skupni znesek sejnin bodisi iz naslova sej nadzornega sveta ali iz naslova sej komisij nadzornega sveta ne doseže vrednosti 50 odstotkov osnovnega plačila za opravljanje funkcije za posameznega člana nadzornega sveta. Člani nadzornega sveta poleg sejnin prejmejo osnovno plačilo za opravljanje funkcije v višini 13.000 evrov bruto letno na posameznega člana. Predsednik nadzornega sveta je upravičen tudi do doplačila v višini 50 odstotkov osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta, namestnik predsednika nadzornega sveta pa do doplačila v višini 10 odstotkov osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta.

Člani komisije nadzornega sveta prejemajo doplačilo za opravljanje funkcije, ki za posameznega člana komisije znaša 25 odstotkov osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta. Predsednik komisije je upravičen tudi do dodatnega doplačila v višini 50 odstotkov doplačila za opravljanje funkcije člana komisije nadzornega sveta.

Zunanji član komisije nadzornega sveta, ki hkrati ni tudi član nadzornega sveta, prejme plačilo za opravljanje funkcije v višini 25 odstotkov osnovnega bruto plačila, ki posameznemu članu nadzornega sveta pripada za opravljanje funkcije v nadzornem svetu.

Člani nadzornega sveta in člani komisij nadzornega sveta prejemajo osnovno plačilo in doplačilo za opravljanje funkcije v sorazmernih mesečnih izplačilih, do katerih so upravičeni, dokler opravljajo funkcijo. Mesečno izplačilo znaša eno dvanajstino zgoraj navedenih letnih zneskov. Če opravljajo funkcijo manj kot mesec dni, so upravičeni do sorazmernega izplačila glede na število delovnih dni.

Člani nadzornega sveta in člani komisij nadzornega sveta so upravičeni do povračila potnih stroškov in drugih stroškov za prihod in udeležbo na sejah v skladu s statutom družbe.

Posli z Republiko Slovenijo

Republika Slovenija z družbo Luka Koper, d. d., ni povezana oseba, saj nima neposrednega vpliva na upravljanje družbe. Posli med Luko Koper, d. d., in Republiko Slovenijo v letu 2015 so bili sledeči:

		Stroški/ odhodki
(v evrih)	Plačila v 2015	v 2015
Koncesija	5.574.406	5.922.700
Dividende	6.711.600	-
Davek od dohodka pravnih oseb (davek in akontacije)	4.743.126	5.132.716
Ostali davki in prispevki	5.584.741	5.198.639
Skupaj	22.613.873	16.254.055

Drugih poslov z Republiko slovenijo družba ni imela.

Dividende so bile izplačane še dvema družbama v večinski lasti države, in sicer družbama za upravljanje naložb SDH, d. d., v višini 1.464.386 evrov, in Kapitalski družbi, d. d., v višini 654.784 evrov.

Družba je opravljala posle tudi z družbami, v katerih ima država (posredno ali neposredno) prevladujoči vpliv, to je nad 20 odstotkov.

Posli z družbami kjer ima država, posredno ali ne posredno, prevladujoči vpliv

Družba Luka Koper, d. d., je z družbami, kjer ima država posredno ali neposredno prevladujoč vpliv, v letu 2015 opravila za 18.998.743 evrov transakcij, in sicer iz naslova prodaje tem družbam v višini 13.448.427 evrov in iz naslova nabave 5.550.316 evrov. Večina prodaje se je nanašala na storitve povezane s pristaniško dejavnostjo, večina nabave pa na nabavo energije, stroške železniškega transporta in stroške zavarovanja. Na dan 31. 12. 2015 je Luka Koper, d. d., do teh družb izkazovala za 2.215.857 evrov terjatev in 32.062.088 evrov obveznosti. Glavnino obveznosti predstavlja prejeto posojilo s strani SID - Slovenske izvozne in razvojne banke, d. d., ki je bilo najeto pod tržnimi pogoji.

Posli z odvisnimi in pridruženimi družbami

(v evrih)	2015	2014
Prodaja odvisnim družbam:
Luka Koper INPO, d. o. o.	1.262.738	1.129.668
Luka Koper Pristan, d. o. o.	108.285	95.117
Adria Terminali, d. o. o.	412.365	452.443
TOC, d. o. o.	4.200	4.200
Adria Investicije, d. o. o.	2.657	1.758
Logis-Nova, d. o. o.	1.200	4.582
Prodaja pridruženim družbam:
Adria Transport, d. o. o.	213.242	165.999
Adria-Tow, d. o. o.	168.596	151.587
Avtoservis, d. o. o.	192.810	147.421
Adriafin, d. o. o.	13.440	13.440

Skupaj	2.379.533	2.166.215

Transakcije s povezanimi osebami so bile opravljene pod tržnimi pogoji.

(v evrih)	2015	2014
Nabava od odvisnih družb:
Luka Koper INPO, d. o. o.	4.045.740	3.296.115
Luka Koper Pristan, d. o. o.	9.685	18.077
Adria Terminali, d. o. o.	-	-
TOC, d. o. o.	12.947	10.023
Adria Investicije, d. o. o.	39.936	24.230
Nabava od pridruženih družb:
Adria Transport, d. o. o.	179.383	118.280
Adria-Tow, d. o. o.	29.194	15.246
Avtoservis, d. o. o.	840.973	502.197

Skupaj	5.157.858	3.984.168

Pretežni del nabav od odvisnih družb se nanaša na nabave od družbe Luka Koper INPO, d. o. o., ki je za družbo izvajala predvsem storitve vzdrževanja pristaniške infrastrukture ter elektroinštalacijska dela.

(v evrih)	31. 12. 2015	31. 12. 2014
Poslovne in druge terjatve do odvisnih družb:
Luka Koper INPO, d. o. o.	40.531	28.887
Luka Koper Pristan, d. o. o.	846	1.021
Adria Terminali, d. o. o.	34.406	63.014
TOC, d. o. o.	427	427
Poslovne in druge terjatve do pridruženih družb:
Adria Transport, d. o. o.	21.521	16.296
Adria-Tow, d. o. o.	9.663	7.928
Avtoservis, d. o. o.	11.213	5.185
Adriafin, d. o. o.	201.366	201.366
Adriasole, d. o. o.	-	49
Skupaj	319.973	324.173

(v evrih)	31. 12. 2015	31. 12. 2014
Poslovne obveznosti do odvisnih družb:
Luka Koper INPO, d. o. o.	811.580	462.471
Luka Koper Pristan, d. o. o.	230	399
Adria Terminali, d. o. o.	-	-
TOC, d. o. o.	2.822	2.822
Poslovne obveznosti do pridruženih družb:
Adria Transport, d. o. o.	20.331	14.933
Adria-Tow, d. o. o.	1.653	-
Avtoservis, d. o. o.	77.580	61.469

(v evrih)	31. 12. 2015	31. 12. 2014
Dana posojila odvisnim družbam:
Adria Terminali, d. o. o.	161.819	296.819
Skupaj	161.819	296.819
(v evrih)	31. 12. 2015	31. 12. 2014
Finančni prihodki iz posojil danim odvisnim družbam:
Adria Terminali, d. o. o.	3.211	5.442
Skupaj	3.211	5.442
(v evrih)	31. 12. 2015	31. 12. 2014
Prejeta posojila od odvisnih družb:
Luka Koper INPO, d. o. o.	10.000.000	10.000.000
Luka Koper Pristan, d. o. o.	30.580	56.580
Prejeta posojila od pridruženih družb:
Adria-Tow, d. o. o.	500.000	500.000
Skupaj	10.530.580	10.556.580
(v evrih)	31. 12. 2015	31. 12. 2014
Finančni odhodki iz obveznosti do odvisnih družb:
Luka Koper INPO, d. o. o.	157.890	186.746
Luka Koper Pristan, d. o. o.	569	2.791
Finančni odhodki iz obveznosti do pridruženih družb:
Adria-Tow, d. o. o.	7.895	8.894

Skupaj	166.354	198.431

Pojasnilo 36. Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj

Med finančna tveganja družbe sodijo:

• 1. tveganje spremembe poštene vrednosti,
• 1. tveganje spremembe obrestne mere,
• 1. likvidnostno tveganje,
• 1. tveganje spremembe deviznega tečaja,
• 1. kreditno tveganje in
• 1. tveganje ustrezne kapitalske strukture.

V družbi je obvladovanje finančnih tveganj organizacijsko zasnovano v okviru področja financ in računovodstva. V sedanjem gospodarskem okolju je napovedovanje prihodnjih finančnih kategorij zelo zahtevno in eksterno vnaša v načrtovane kategorije višjo stopnjo variabilnosti, s tem pa posledično višjo stopnjo tveganja. Družba ima zato uveden poostren nadzor nad posameznimi finančnimi kategorijami. Družba ima evidentirana tudi druga, predvsem nefinančna tveganja, ki so podrobno opisana v poslovnem delu letnega poročila, v poglavju Upravljanje tveganj.

1. Obvladovanje tveganja spremembe poštene vrednosti

Družba je imela 6,8 odstotka svojih sredstev (leto prej 6,7 odstotka) naloženih v finančne naložbe, vrednotene po pošteni vrednosti. Tveganje poštene vrednosti se pri teh naložbah kaže v nihanju borznih tečajev, ki vpliva na vrednost teh sredstev in posledično na rezultat ob njihovi odsvojitvi. To vrsto tveganja je družba identificirala pri naložbah v tržne vrednostne papirje slovenskih podjetij. Vrednost nekratkoročnih finančnih naložb, razpoložljivih za prodajo in vrednotenih po pošteni vrednosti prek kapitala, je tako na zadnji dan poslovnega leta 2015 znašala 30.623.127 evrov. Ta vrednost je bila sestavljena iz vrednosti delnic slovenskih podjetij in enot premoženja vzajemnih skladov.

Analiza občutljivosti finančnih naložb po pošteni vrednosti:

Tveganje spremembe poštene vrednosti vrednostnih papirjev na dan 31. 12. 2015	Sprememba indeksa v %	Vpliv na kapital
	-10 %	-3.062.313
	10 %	3.062.313

Tveganje spremembe poštene vrednosti vrednostnih papirjev na dan 31. 12. 2014

Vpliv na kapital	Sprememba indeksa v %
-2.926.198	-10 %
2.926.198	10 %

Analiza občutljivosti finančnih naložb po pošteni vrednosti je bila narejena ob predpostavki, 10-odstotne rasti vrednosti indeksa, pomeni pa porast poštene vrednosti portfelja tržnih vrednostnih papirjev za 3.062.313 evrov. Padec vrednosti indeksa za 10 odstotkov bi povzročil ravno nasprotni učinek, to je znižanje poštene vrednosti teh naložb za enak znesek.

V tem primeru bi se sprememba poštene vrednosti pripoznala v povečanju oziroma zmanjšanju drugega vseobsegajočega donosa znotraj kapitala.

Hierarhija poštene vrednosti

		Vrednotenje po pošteni vrednosti
(v evrih)	Pojasnilo	Knjigovodska vrednost na dan	Neposredna vrednost na borznih trgih (1. raven)	Vrednost določena na podlagi primerljivih tržnih podatkov (2. raven)	Vrednosti ni mogoče pridobiti iz tržnih podatkov (3. raven)
		31. 12. 2015
Sredstva merjena po pošteni vrednosti
Druge delnice in deleži	16	30.623.127	30.623.127	-	-
Sredstva merjena po nabavni vrednosti
Dana posojila	17, 22	577.543	-	-	577.543
Druge delnice in deleži	16	12.325.626	-	-	12.325.626
Poslovne terjatve	23	28.527.218	-	-	28.527.218
Obveznosti merjene po pošteni vrednosti
Obrestna zaščita prejetih posojil	29	639.954	-	639.954	-
Obveznosti merjene po odplačni vrednosti
Druge finančne obveznosti	32	848.073	-	397.546	450.527
Prejeta posojila	28, 31	120.558.509	-	-	120.558.509
Poslovne obveznosti	33	19.399.844	-	-	19.399.844

		Vrednotenje po pošteni vrednosti
(v evrih)	Pojasnilo	Knjigovodska vrednost na dan	Neposredna vrednost na borznih trgih (1. raven)	Vrednost določena na podlagi primerljivih tržnih podatkov (2. raven)	Vrednosti ni mogoče pridobiti iz tržnih podatkov (3. raven)
		31. 12. 2014
Sredstva merjena po pošteni vrednosti
Druge delnice in deleži	16	29.261.977	29.261.977	-	-
Sredstva merjena po nabavni vrednosti
Dana posojila	17, 22	1.897.471	-	-	1.897.471
Druge delnice in deleži	16	16.859.160	-	-	16.859.160
Poslovne terjatve	23	22.903.322	-	-	22.903.322
Obveznosti merjene po pošteni vrednosti
Obrestna zaščita prejetih posojil	29	1.455.653	-	1.455.653	-
Obveznosti merjene po odplačni vrednosti
Druge finančne obveznosti	32	441.329		-	441.329
Prejeta posojila	28, 31	136.504.353	-	-	136.504.353
Poslovne obveznosti	33	14.514.472	-	-	14.514.472

Delnice in deleži, merjeni po pošteni vrednosti, so bili vrednoteni po uradno objavljenih veljavnih tečajih Ljubljanske borze in tečajnice vzajemnih skladov. Poštena vrednost obrestne zamenjave je bila izračunana s strani poslovne banke.

2. Obvladovanje tveganja spremembe obrestnih mer

Zaradi strukture finančnih obveznosti se družba srečuje tudi z obrestnim tveganjem, saj lahko nepričakovana rast variabilnih obrestnih mer negativno vpliva na načrtovane poslovne rezultate družbe. V letu 2015 je družbi uspelo zmanjšati finančne obveznosti za 11,8 odstotka glede na preteklo poslovno leto, tako da so na zadnji dan poslovnega leta 2015 znašale 121.896.953 evrov. Zaradi nižjega obsega zadolžitve, nižje variabilne obrestne mere evribor in znižanja obrestne marže pri treh bankah so bili nižji tudi finančni odhodki iz finančnih obveznosti.

Odstotek finančnih obveznosti se je v celotni strukturi obveznosti do virov sredstev znižal iz 32 odstotkov v letu 2014 na 27 odstotkov v letu 2015. Učinek morebitnih sprememb variabilnih obrestnih mer na prihodnji čisti poslovni izid po davkih je prikazan v spodnji tabeli.

V predhodnih letih je družba vzpostavila obrestno zaščito za dve večji nekratkoročni posojili, katerih skupni odprti znesek je na dan 31. 12. 2015 znašal 62.142.857 evrov. Gre za posojilo v znesku 27.142.857 evrov s končno zapadlostjo v letu 2025 ter posojilo v znesku 35.000.000 evrov s končno zapadlostjo v letu 2031. Pri prvem posojilu je bil instrument obrestne zaščite sklenjen že leta 2011, pri drugem pa leta 2013. Morebitna sprememba variabilnih obrestnih mer bi imela lahko posledično vpliv na 39,7 odstotkov vseh posojil družbe (v letu 2014 je znašal ta delež 44,6 odstotkov), saj je preostalih 60,3 odstotkov zaščitenih pred morebitno spremembo variabilnih obrestnih mer.

Pregled izpostavljenosti

(v evrih)	31. 12. 2015	Izpostavljenost 2015	31. 12. 2014	Izpostavljenost 2014
Prejeta posojila po variabilni obrestni meri (brez obrestne zaščite)	47.885.073	39,7%	60.947.773	44,6%
Prejeta posojila po variabilni obrestni meri (z obrestno zaščito)	62.142.856	51,5%	65.000.000	47,6%
Prejeta posojila po nominalni obrestni	10.530.580	8,7%	10.556.580	7,7%
Skupaj	120.558.509	100,0%	136.504.353	100,0%

Oba instrumenta sta bila sklenjena za obdobje petih let in sta bila v obdobju ščitenja popolnoma skladna s posameznim posojilom. Družba je pripoznala morebitne spremembe tržnih vrednosti instrumentov obrestne zaščite v postavkah kapitala. Izvedena finančna instrumenta obrestne zamenjave se v poslovnih knjigah obravnavata po načelih obračunavanja varovanj pred tveganji (angl. hedge accounting). Na dan 31. 12. 2015 je bila poštena vrednost izvedenih instrumentov obrestne zamenjave pripoznana kot nekratkoročna obveznost družbe v višini 639.954 evrov in kot kratkoročna obveznost, ki zapade v izplačilo v letu 2016, v višini 397.546 evrov.

Analiza občutljivosti bančnih posojil na spremembe variabilnih obrestnih mer

(v evrih)	Bančna posojila po variabilni obrestni meri 31. 12. 2015	Porast za 15 bazičnih točk	Porast za 25 bazičnih točk	Porast za 50 bazičnih točk
3M EURIBOR	47.885.073	19.252	82.203	201.916
Skupni učinek	47.885.073	19.252	82.203	201.916
(v evrih)	Bančna posojila po variabilni obrestni meri 31. 12. 2014	Porast za 15 bazičnih točk	Porast za 25 bazičnih točk	Porast za 50 bazičnih točk
3M EURIBOR	38.947.773	38.948	97.369	194.739
6M EURIBOR	22.000.000	22.000	55.000	110.000
Skupni učinek	60.947.773	60.948	152.369	304.739

Analiza občutljivosti bančnih posojil na spremembe variabilnih obrestnih mer je bila narejena ob predpostavki morebitne rasti obrestnih mer v višini 15, 25 in 50 bazičnih točk. Ob predpostavki rasti variabilnih obrestnih mer za 15 bazičnih točk bi se družbi ob nespremenjenem obsegu zadolženosti obrestni odhodki povečali za 19.252 evrov. V primeru rasti variabilnih obrestnih mer za 25 oziroma 50 bazičnih točk bi se obrestni odhodki povečali za 82.203 evrov oziroma za 201.916 evrov. Konec leta 2015 je imela družba vsa posojila nezavarovana pred obrestnim tveganjem, vezana na gibanje trimesečnega evriborja. Dve posojili v skupnem znesku 62.142.857 evrov sta bili zavarovani z instrumentom obrestne zamenjave, zato nista vključeni v gornji prikaz občutljivosti posojil, vezanih na variabilno obrestno mero.

3. Obvladovanje likvidnostnega tveganja

Likvidnostno tveganje predstavlja možnost, da družba ne bi mogla poravnati obveznosti ob zapadlosti. Družba obvladuje likvidnostno tveganje z rednim načrtovanjem denarnih tokov za različne ročnosti. Preventivno deluje na področju preprečevanja zamud kupcev, predvsem z rednim spremljanjem in takojšnjim odzivom na zamude pri plačilih; dodaten ukrep predstavljajo obračuni zamudnih obresti, zasnovani na vodenju enotne politike do kupcev. V zadnjih treh letih je družba zaradi presežkov likvidnih sredstev predčasno vračala bančna posojila.

(v evrih)	Do 3 mesece	od 3 do 12 mesecev	od 1 do 2 let	od 3 do 5 let	nad 5 let	Skupaj
2015
Posojila in krediti*	579.710	9.474.394	11.761.732	41.213.399	57.529.274	120.558.509
Obračunane obresti z zapadlostjo v naslednjem koledarskem letu	33.947	-	-	-	-	33.947
Predvidene obresti od vseh posojil	335.166	1.569.968	1.583.425	3.238.917	1.925.740	8.653.216
Druge finančne obveznosti	450.527	397.546	-	639.954	-	1.488.027
Obveznosti do dobaviteljev	15.419.492	-	-	-	-	15.419.492
Druge poslovne obveznosti	3.980.352	-	-	-	-	3.980.352

Skupaj	20.799.194	11.441.908	13.345.157	45.092.270	59.455.014	150.133.543
						-
2014
Posojila in krediti*	2.299.008	13.620.835	23.413.438	47.243.196	49.927.876	136.504.353
Obračunane obresti z zapadlostjo v naslednjem koledarskem letu	54.319	-	-	-	-	54.319
Predvidene obresti od vseh posojil	403.437	2.190.835	2.229.155	4.195.164	2.794.807	11.813.398
Druge finančne obveznosti	387.010	-	-	1.455.653	-	1.842.663
Obveznosti do dobaviteljev	9.975.331	-	-	-	-	9.975.331
Druge poslovne obveznosti	4.539.142	-	-	-	-	4.539.142
Skupaj	17.658.247	15.811.670	25.642.593	52.894.013	52.722.683	164.729.206

*V postavki so zajeta tudi posojila od odvisnih in pridruženih družb

4. Obvladovanje valutnega tveganja

Izhodiščno tveganje spremembe valutnega tečaja izhaja iz terjatev do kupcev, nominiranih v ameriških dolarjih (USD). Povprečno mesečno stanje odprtih terjatev do kupcev je leta 2015 znašalo 216 tisoč ameriških dolarjev. Na zadnji dan leta 2015 so znašale odprte terjatve, nominirane v ameriških dolarjih, 0,79 odstotka, v letu 2014 pa 1,33 odstotka vseh odprtih terjatev do kupcev. Po ocenah družbe je bil delež terjatev, nominiranih v ameriških dolarjih, zanemarljiv, zato se družba ni odločila za ščitenje te postavke.

5. Obvladovanje kreditnega tveganja

Obvladovanje tveganja neizpolnitve pogodbenih obveznosti nasprotne stranke – tako imenovanega kreditnega tveganja – je v zadnjih letih pridobilo na pomenu. Neplačila kupcev se prenašajo na gospodarske subjekte z verižno reakcijo, kar bistveno poslabša oceno verjetnosti pravočasnih prilivov in ustvarja dodatne stroške financiranja poslovanja, zato je družba v zadnjih letih pospešila aktivnosti na področju izterjave in še bolj dosledno spremlja zapadle terjatve kupcev. Pri kupcih, kjer družba zazna plačilne težave in nedoslednost pri spoštovanju sprejetih poslovnih dogovorov, se v izogib plačilni nedisciplini vzpostavi avansni način plačila za vse naročene storitve. Na to področje pozitivno vpliva specifična struktura kupcev, saj družba pretežno posluje večjimi družbami, ladjarji, špediterji in agenti, ki vstopajo v poslovni proces družbe že vrsto let.

Nekatere vrste terjatev ima družba zavarovane z varščinami, ki jih kupcu po plačilu vseh obveznosti vrne. Med finančnimi naložbami ima dana posojila zavarovana z bianko menicami in drugim (ne)premičnim premoženjem.

(v evrih)	Pojasnilo	31. 12. 2015	31. 12. 2014
Nekratkoročno dana posojila	17	400.419	598.314
Nekratkoročne poslovne terjatve	18	37.931	5.681
Kratkoročni depoziti	22	-	1.000.036
Kratkoročno dana posojila	22	177.124	299.121
Kratkoročne terjatve do kupcev	23	26.765.150	20.632.368
Druge kratkoročne terjatve	23	1.762.068	2.270.954
Denar in denarni ustrezniki	24	5.188.569	3.984.291
Dana poroštva in garancije	34	8.712.284	9.871.613
Skupaj		43.043.545	40.443.760

Sredstva, izpostavljena kreditnemu tveganju:

6. Obvladovanje tveganja ustrezne kapitalske strukture

Identifikacija optimalne kapitalske strukture in posledično približevanje obstoječe kapitalske strukture optimalni sta ključna za uspešnost družbe, saj je kapital v svoji pojavni obliki najdražji vir financiranja. Družbi je v letu 2015, podobno kakor v predhodnem letu, ponovno uspelo znižati obseg zadolžitve, saj so se njene finančne obveznosti v primerjavi s predhodnim letom znižale za skoraj 12 odstotkov, na 121.896.953 evrov. Tovrstna gibanja pozitivno vplivajo na tveganje ustrezne kapitalske strukture.

(v evrih)	31. 12. 2015	31. 12. 2014
Skupaj obveznosti	165.635.740	171.167.185
Denar in denarni ustrezniki ter kratkoročni depoziti	-5.188.569	-4.984.327
Neto dolg	160.447.171	166.182.858
Kapital	282.847.478	266.091.272
Neto dolg / kapital	0,57	0,62

Dolgoročni strateški cilj družbe za obdobje 2010 – 2015 je bil ohraniti delež dolžniških virov v pasivi pod 40 odstotki. Konec leta 2015 je bil delež dolžniških virov v pasivi 36,9 odstotkov in se je v primerjavi z letom 2014 znižal za 2,2 odstotne točke.

Pojasnilo 37. Posli z revizijsko družbo

Pogodbena vrednost storitev revidiranja, ki jih je za družbo opravila družba KPMG Slovenija, d. o. o., za poslovno leto 2015 je znašala 25.000 evrov brez DDV. Pogodbena vrednost storitev dajanja zagotovil o računovodskih izkazih za dejavnost gospodarske javne službe za poslovno leto 2015, ki jih je za družbo opravila družba KPMG Slovenija, d. o. o., je znašala 2.000 evrov brez DDV.

Družba KPMG poslovno svetovanje, d. o. o., je za družbo opravila storitev neodvisne presoje kakovosti delovanja notranje revizije v vrednosti 5.700 evrov brez DDV.

IZKAZ BILANČNEGA DOBIČKA 10

V letu 2015 je Luka Koper, d. d., ustvarila čisti dobiček v višini 28.845.074,48 evrov. Družba je na predlog uprave polovico čistega poslovnega izida v skladu s 3. odstavkom 230. člena Zakona o gospodarskih družbah ob zaključku leta 2015 namenila za druge rezerve iz dobička v višini 14.422.537,24 evrov. Družba ugotavlja, da je bil v letu 2015 bilančni dobiček enak 15.880.814,24 evrov.

(v evrih)	2015	2014
Čisti poslovni izid poslovnega leta	28.845.074,48	26.448.414,59
Preneseni čisti dobiček	1.458.277,00	1.374.740,02
Povečanje rezerv iz dobička	-14.422.537,24	-13.224.207,30

Bilančni dobiček skupaj 15.880.814,24 14.598.947,31

Dividendna politika družbe Luka Koper, d. d., uravnoteženo združuje težnjo lastnikov po dividendnih donosih in težnjo po uporabi čistega poslovnega izida za financiranje investicijskih načrtov. Glede na rezultate v letu 2015 in sprejeto dividendno politiko je predlog uprave in nadzornega sveta o uporabi bilančnega dobička, ki je na dan 31 .12. 2015 znašal 15.880.814,24 evrov, naslednji:

• del bilančnega dobička v znesku 9.520.000,00 evrov se uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 0,68 evra na navadno delnico,
• preostanek bilančnega dobička v znesku 6.360.814,24 evrov ostane nerazporejen.

DOGODKI PO ZAKLJUČKU POSLOVNEGA LETA 11

Družba po zaključku poslovnega leta ni beležila pomembnejših dogodkov, ki bi vplivali na računovodske izkaze družbe.

12 POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA

RAČUNOVODSKO POROČILO RAČUNOVODSKI IZKAZI DRUŽBE LUKA KOPER, D. D., ZA LETO 2015

KAZALO POJASNIL

185	Pojasnilo 1.	Čisti prihodki od prodaje
185	Pojasnilo 2.	Drugi prihodki
186	Pojasnilo 3.	Stroški materiala
186	Pojasnilo 4.	Stroški storitev
187	Pojasnilo 5.	Stroški dela
188	Pojasnilo 6.	Amortizacija
188	Pojasnilo 7.	Drugi odhodki
189	Pojasnilo 8.	Finančni prihodki in odhodki
190	Pojasnilo 9.	Davki in efektivna davčna stopnja
191	Pojasnilo 10.	Čisti dobiček na delnico
192	Pojasnilo 11.	Nepremičnine, naprave in oprema
195	Pojasnilo 12.	Naložbene nepremičnine
198	Pojasnilo 13.	Neopredmetena sredstva
199	Pojasnilo 14.	Delnice in deleži v družbah v skupini
200	Pojasnilo 15.	Delnice in deleži v pridruženih družbah
201	Pojasnilo 16.	Druge nekratkoročne finančne naložbe
202	Pojasnilo 17.	Dana posojila in depoziti
203	Pojasnilo 18.	Nekratkoročne poslovne terjatve
204	Pojasnilo 19.	Odložene terjatve in obveznosti za davek
206	Pojasnilo 20.	Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo
207	Pojasnilo 21.	Zaloge
207	Pojasnilo 22.	Dana posojila in depoziti
208	Pojasnilo 23.	Poslovne in druge terjatve
210	Pojasnilo 24.	Denar in denarni ustrezniki

Pojasnilo 25. Kapital
Rezervacije Pojasnilo 26.
Pojasnilo 27. Odloženi prihodki
Pojasnilo 28. Posojila
Druge nekratkoročne finančne obveznosti Pojasnilo 29.
Pojasnilo 30. Nekratkoročne poslovne obveznosti
Pojasnilo 31. Posojila
Druge kratkoročne finančne obveznosti Pojasnilo 32.
Pojasnilo 33. Poslovne in druge obveznosti
Pojasnilo 34. Pogojna sredstva in obveznosti
Posli s povezanimi osebami Pojasnilo 35.
Pojasnilo 36. Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj
Pojasnilo 37. Posli z revizijsko družbo

RAČUNOVODSKO POROČILO KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI SKUPINE LUKA KOPER ZA LETO 2015

1 KONSOLIDIRANI IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

(v evrih)	Pojasnilo	2015	2014
Čisti prihodki od prodaje	1	184.273.472	163.595.376
Usredstveni lastni proizvodi in storitve		8.247	6.184
Drugi prihodki	2	4.906.217	4.518.874
Stroški materiala	3	-15.067.925	-13.903.600
Stroški storitev	4	-45.829.483	-41.518.173
Stroški dela	5	-48.075.673	-43.758.410
Amortizacija	6	-27.514.749	-27.411.852
Drugi poslovni odhodki	7	-10.279.603	-8.147.373
Poslovni izid iz poslovanja		42.420.503	33.381.026
Finančni prihodki		1.436.307	1.920.883
Finančni odhodki		-7.366.822	-3.960.476
Poslovni izid iz financiranja	8	-5.930.515	-2.039.593
Rezultati pridruženih družb		1.328.228	615.896
Poslovni izid pred obdavčitvijo		37.818.216	31.957.329
Davek iz dobička	9	-5.641.987	-2.721.508
Odloženi davki	9, 18	238.494	-137.479
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja		32.414.723	29.098.342
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja lastnikov obvladujoče družbe		32.407.833	29.092.600
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja lastnikov
neobvladujočih deležev		6.890	5.742
Čisti dobiček na delnico - osnovni in popravljeni	10	2,31	2,08

Pojasnila h konsolidiranim računovodskim izkazom so njihov sestavni del in jih je treba brati v povezavi z njimi.

KONSOLIDIRANI IZKAZ DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA 2

(v evrih)	Pojasnilo	2015	2014
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja		32.414.723	29.098.342
Spremembe presežka iz prevrednotenja finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo	15	959.078	1.745.173
Odloženi davek na prevrednotenje finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo	18	-163.043	-296.680
Sprememba poštene vrednosti finančnih instrumentov za varovanje pred tveganjem	28	418.153	-758.091
Odloženi davek na spremembo vrednosti finančnih instrumentov za varovanje pred tveganjem	18	-71.086	128.875
Aktuarski dobički ali izgube iz pozaposlitvenih zaslužkov	25	-511.731	-563.457
Odloženi davek na nerealizirane aktuarske dobičke ali izgube	18	43.497	47.894
Sprememba aktuarskih dobičkov in izgub v prenesenem izidu		19.330	-
Skupaj drugi vseobsegajoči donos, ki bo v prihodnje pripoznan v izkazu poslovnega izida		694.198	303.714
Drugi vseobsegajoči donos		694.198	303.714
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja		33.108.921	29.402.056
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja lastnikov obvladujoče družbe		33.102.031	29.396.314
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja lastnikov neobvladujočih deležev		6.890	5.742

3 KONSOLIDIRANI IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA SKUPINE

(v evrih)	Pojasnilo	31. 12. 2015	31. 12. 2014
SREDSTVA
Nepremičnine, naprave in oprema	11	341.565.465	332.361.327
Naložbene nepremičnine	12	18.749.424	18.168.835
Neopredmetena sredstva	13	4.732.332	5.068.037
Delnice in deleži v pridruženih družbah	14	11.699.829	10.846.601
Druge nekratkoročne finančne naložbe	15	34.490.093	38.064.548
Dana posojila in depoziti	16	400.419	598.314
Nekratkoročne poslovne terjatve	17	37.931	5.681
Odložene terjatve za davek	18	9.657.416	9.298.704
Nekratkoročna sredstva		421.332.909	414.412.047
Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo	19	14.047	1.783.637
Zaloge	20	813.734	463.957
Dana posojila in depoziti	21	311.887	4.175.082
Poslovne in druge terjatve	22	31.908.819	25.788.483
Terjatve za davek od dohodka		-	21.554
Denar in denarni ustrezniki	23	12.610.049	5.940.791
Kratkoročna sredstva		45.658.536	38.173.504
SKUPAJ SREDSTVA		466.991.445	452.585.551
KAPITAL IN OBVEZNOSTI
Osnovni kapital		58.420.965	58.420.965
Kapitalske rezerve		89.562.703	89.562.703
Rezerve iz dobička		108.745.096	94.322.559
Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti		10.203.618	9.528.750
Zadržani dobički		39.187.701	34.325.097
Kapital lastnikov obvladujoče družbe		306.120.083	286.160.074
Neobvladujoči deleži		170.386	163.496
Kapital	24	306.290.469	286.323.570
Rezervacije	25	3.690.601	4.383.592
Odloženi prihodki	26	13.785.360	10.859.503
Posojila	27	100.354.822	110.321.422
Druge nekratkoročne finančne obveznosti	28	639.954	1.455.653
Nekratkoročne poslovne obveznosti	29	263.401	149.512
Odložene obveznosti za davek	18	2.441.778	2.148.904
Nekratkoročne obveznosti		121.175.916	129.318.586
Posojila	30	10.023.524	15.927.780
Druge kratkoročne finančne obveznosti	31	848.234	441.701
Obveznosti za davek od dohodka		2.923.564	2.371.563
Poslovne in druge obveznosti	32	25.729.738	18.202.351
Kratkoročne obveznosti		39.525.060	36.943.395
SKUPAJ KAPITAL IN OBVEZNOSTI		466.991.445	452.585.551

4 KONSOLIDIRANI IZKAZ DENARNIH TOKOV

(v evrih)	2015	2014
DENARNI TOK PRI POSLOVANJU
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja	32.414.723	29.098.342
Prilagoditve za:
Amortizacija	27.514.749	27.411.852
Odpisi vrednosti in izgube pri prodaji nepremičnin, naprav, opreme in naložbenih nepremičnin	1.807.704	371.661
Dobiček pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme, neopredmetenih sredstev in naložbenih nepremičnin	-112.875	-9.040
Popravek vrednosti terjatev	111.044	932.347
Izterjane odpisane terjatve in odpisane obveznosti	-286.317	-
Odprava rezervacij	-1.501.667	-789.128
Finančni prihodki	-1.436.307	-1.920.883
Finančni odhodki	7.366.822	3.960.476
Pripoznani rezultat pridruženih družb po kapitalski metodi	-1.328.228	-615.896
Davek iz dobička in prihodki (odhodki) iz naslova odloženih davkov	5.403.493	2.858.987
Dobiček iz poslovanja pred spremembo čistih kratkoročnih sredstev in davki	69.953.141	61.298.718
Sprememba poslovnih terjatev	-5.876.821	-1.089.487
Sprememba zalog	-349.777	-463.957
Sprememba sredstev (skupine za odtujitev) za prodajo	225.396	-
Sprememba poslovnih obveznosti	7.660.183	3.070.887
Sprememba rezervacij	296.945	561.382
Sprememba nekratkoročno odloženih prihodkov	2.913.255	131.688
Denar, ustvarjen pri poslovanju	74.822.322	63.509.231
Izdatki za obresti	-3.046.822	-3.961.143
Izdatki za davek	-5.064.815	760.758
Čista denarna sredstva iz poslovanja	66.710.685	60.308.846
DENARNI TOK PRI NALOŽBENJU
Prejete obresti	274.900	316.760
Prejete dividende in deleži v dobičku pridruženih družb	475.000	225.000
Prejete dividende in deleži v dobičku drugih družb	1.161.407	933.651
Prejemki od prodaje nepremičnin, naprav in opreme in neopredmetenih sredstev	254.344	81.889
Prejemki od prodaje naložbenih nepremičnin	897	-
Prejemki od prodaje, zmanjšanja finančnih naložb in danih posojil	4.286.554	3.155.457
Izdatki za nakup nepremičnin, naprav in opreme, neopredmetenih sredstev	-37.402.753	-29.958.975
Izdatki za nakup finančnih naložb in povečanje danih posojil	-11.931	-4.015.255
Čista denarna sredstva iz naložbenja	-30.961.582	-29.261.473
DENARNI TOK PRI FINANCIRANJU
Prejemki pri prejetih kratkoročnih posojilih	-	280.000
Izdatki za vračilo nekratkoročnih posojil	-1.992.065	-10.750.000
Izdatki za vračilo kratkoročnih posojil	-13.927.780	-15.516.797
Sprememba kapitala	-	-42.626
Izplačane dividende	-13.160.000	-2.240.000
Čista denarna sredstva iz financiranja	-29.079.845	-28.269.423
Čisto povečanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov	6.669.258	2.777.950
Začetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov	5.940.791	3.162.841
Končno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov	12.610.049	5.940.791

5 KONSOLIDIRANI IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA

Leto 2015

					Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti
(v evrih)	Osnovni kapital	Kapitalske rezerve	Zakonske rezerve	Druge rezerve iz dobička	Zadržani dobički	Finančne naložbe	Finančni instrumenti	Aktuarski dobički in izgube	Skupaj kapital lastnikov obvladujočih deležev	Kapital neobvladujočih deležev	Skupaj kapital
Stanje na dan 31. decembra 2014	58.420.965	89.562.703	18.765.117	75.557.442	34.325.097	11.285.672	-1.208.193	-548.729	286.160.074	163.496	286.323.570
Spremembe lastniškega kapitala - transakcije z lastniki
Vračilo kapitala	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-
Izplačilo dividend	-	-	-	-	-13.160.000	-	-	-	-13.160.000	-	-13.160.000
Izplačilo nagrad upravi in nadzornemu svetu	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-
Druge spremembe lastniškega kapitala - popravek pretekle napake	-	-		-	17.977	-	-	-	17.977		17.977
	-	-	-	-	-13.142.023	-	-	-	-13.142.023	-	-13.142.023
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja	-	-	-	-	32.407.833	-	-	-	32.407.833	6.890	32.414.723
Spremembe presežka iz prevrednotenja finančnih naložb, zmanjšane za davek	-	-	-	-	-	796.035	-	-	796.035	-	796.035
Spremembe poštene vrednosti finančnih instrumentov za varovanje pred tveganjem, zmanjšane za davek	-	-	-	-	-	-	347.067	-	347.067	-	347.067
Aktuarski dobički ali izgube, zmanjšane za davek	-	-	-	-	19.330	-	-	-468.234	-448.904	-	-448.904
	-	-	-	-	32.427.163	796.035	347.067	-468.234	33.102.031	6.890	33.108.921
Premiki v kapitalu
Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerjalnega poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-
Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala po sklepu organov vodenja in nadzora	-	-		14.422.537	-14.422.537	-	-	-	-	-	-
	-	-	-	14.422.537	-14.422.537	-	-	-	-	-	-

Stanje na dan 31. decembra 2015 58.420.965 89.562.703 18.765.117 89.979.979 39.187.701 12.081.707 -861.126 -1.016.963 306.120.083 170.386 306.290.469

						Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti
(v evrih)	Osnovni kapital	Kapitalske rezerve	Zakonske rezerve	Druge rezerve iz dobička	Zadržani dobički	Finančne naložbe	Finančni instrumenti	Aktuarski dobički in izgube	Skupaj kapital lastnikov obvladujočih deležev	Kapital neobvladujočih deležev	Skupaj kapital
Stanje na dan 31. decembra 2013	58.420.965	89.562.703	18.765.117	62.333.234	20.759.851	9.837.179	-578.977	-33.166	259.066.906	137.234	259.204.140
Spremembe lastniškega kapitala - transakcije z lastniki
Izplačilo dividend	-	-	-	-	-2.240.000	-	-	-	-2.240.000	-	-2.240.000
Druge spremembe lastniškega kapitala - popravek davka od dohodka pravnih oseb iz preteklih let	-	-	-	-	-63.146	-	-	-	-63.146	20.520	-42.626
	-	-	-	-	-2.303.146	-	-	-	-2.303.146	20.520	-2.282.626
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja	-
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja	-	-	-	-	29.092.600	-	-	-	29.092.600	5.742	29.098.342
Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb, zmanjšane za davek	-	-	-	-	-	1.448.493	-	-	1.448.493	-	1.448.493
Sprememba poštene vrednosti finančnih instrumentov za varovanje pred tveganjem, zmanjšane za davek	-	-	-	-	-	-	-629.216	-	-629.216	-	-629.216
Aktuarski dobički ali izgube	-	-	-	-	-	-	-	-515.563	-515.563	-	-515.563
	-	-	-	-	29.092.600	1.448.493	-629.216	-515.563	29.396.314	5.742	29.402.056
Premiki v kapitalu
Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala po sklepu organov vodenja in nadzora	-	-	-	13.224.208	-13.224.208	-	-	-	-	-	-
Razporeditev dela čistega dobička za oblikovanje dodatnih rezerv po sklepu skupščine	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-
	-	-	-	13.224.208	-13.224.208	-	-	-	-	-	-
Stanje na dan 31. decembra 2014	58.420.965	89.562.703	18.765.117	75.557.442	34.325.097	11.285.672	-1.208.193	-548.729	286.160.074	163.496	286.323.570

SESTAVA SKUPINE LUKA KOPER 6

V konsolidirane računovodske izkaze Skupine Luka Koper za leto, ki se je končalo 31. 12. 2015, so vključeni računovodski izkazi obvladujoče družbe Luka Koper, d. d., izkazi odvisnih družb in pripadajoči rezultati pridruženih družb.

Odvisne družbe, vključene v konsolidirane izkaze:

• Luka Koper INPO, d. o. o., 100 %
• Adria Terminali, d. o. o., 100 %
• Luka Koper Pristan, d. o. o., 100 %
• TOC, d. o. o., 68,13 %

Pridružene družbe, vključene v konsolidirane izkaze:

• Adria Transport, d. o. o., 50 %
• Adria-Tow, d. o. o., 50 %
• Adriafin, d. o. o., 50 %
• Avtoservis, d. o. o., 49 %

Družbe, ki niso vključene v konsolidirane izkaze na dan 31. 12. 2015:

• Logis Nova, d. o. o., 100 %
• Adria Investicije, d. o. o., 100 %
• Golf Istra, d. o. o. v stečaju, 20 % (v stečajnem postopku z dne 9. oktobra 2014)

Družbi Adria Investicije, d. o. o., in Logis Nova, d. o. o., nista bili vključeni v konsolidirane izkaze, ker za pošteno predstavitev finančnega položaja Skupine nista pomembni, saj poslujeta v zelo omejenem obsegu.

7

POJASNILA H KONSOLIDIRANIM RAČUNOVODSKIM IZKAZOM

a) Podlage za pripravo računovodskih izkazov

Poročajoča družba

Luka Koper, d. d., pristaniški in logistični sistem, s sedežem na Vojkovem nabrežju 38 v Kopru, v Sloveniji, je obvladujoča družba Skupine Luka Koper. Konsolidirani računovodski izkazi za leto, ki se je končalo 31. 12. 2015, se nanašajo na Skupino Luka Koper, ki jo sestavljajo obvladujoča družba in njene odvisne in pridružene družbe.

Osnovna dejavnost pristanišča je pretovor in skladiščenje vseh vrst blaga, kar družba dopolnjuje z vrsto storitev na blagu in drugih storitev ter tako strankam zagotavlja celovito logistično podporo. Luka Koper, d. d., na podlagi koncesijske pogodbe skrbi za pristaniško infrastrukturo in njen razvoj.

Konsolidirani računovodski izkazi Skupine Luka Koper so pripravljeni za leto, ki se je končalo 31. 12. 2015.

Izjava o skladnosti

Konsolidirani računovodski izkazi Skupine Luka Koper so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), ki jih je sprejel Svet za mednarodne računovodske standarde (IASB), ter pojasnili, ki jih sprejema Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP) in kot jih je sprejela Evropska unija, ter v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah.

Uprava družbe Luka Koper, d. d., je konsolidirane računovodske izkaze potrdila 22. 3. 2016.

Podlage za merjenje

Konsolidirani računovodski izkazi so pripravljeni ob upoštevanju izvirne vrednosti, razen pri izvedenih finančnih instrumentih in finančnih naložbah, ki so na razpolago za prodajo, pri katerih je upoštevana poštena vrednost. Metode, uporabljene za merjenje poštene vrednosti, so opisane v pojasnilu Poštena vrednost.

Funkcijska in predstavitvena valuta

Konsolidirani računovodski izkazi so sestavljeni v evrih, brez centov, ki so funkcijska valuta obvladujoče družbe.

Uporaba ocen in presoj

Skladno z MSRP poslovodstvo pri pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov poda ocene, presoje in predpostavke, ki vplivajo na uporabo usmeritev in na izkazane vrednosti sredstev ter obveznosti, prihodkov in odhodkov. Ocene so oblikovane glede na izkušnje iz prejšnjih let in pričakovanja v obračunskem obdobju. Dejanski rezultati lahko od teh ocen odstopajo, zato ocene stalno preverjamo in oblikujemo njihove popravke.

Slabitev finančnih instrumentov in nefinančnih sredstev

Podatki o pomembnih ocenah negotovosti in kritičnih presojah, ki jih je poslovodstvo pripravilo v procesu izvrševanja računovodskih usmeritev in ki najmočneje vplivajo na zneske v računovodskih izkazih, so bili uporabljeni pri presoji:

• vrednosti nepremičnin, naprav in opreme (pojasnilo 11),
• vrednosti naložbenih nepremičnin (pojasnilo 12),
• vrednotenja naložb v pridružene in druge družbe (pojasnili 14 in 15) in
• pripoznavanja terjatev za odložene davke (pojasnilo 18).

Odloženi davki

Na osnovi ocene, da bo v prihodnosti na voljo dovolj razpoložljivega dobička, Skupina oblikuje terjatve za odložene davke iz naslova (pojasnilo 18):

• rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi,
• finančnih instrumentov,
• slabitev finančnih naložb,
• razlik pri prevrednotenju za prodajo razpoložljivih finančnih naložb,
• slabitev terjatev.

Odložene terjatve za davek, ki so pripoznane iz naslova oblikovanja rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine, se zmanjšujejo v ustreznih zneskih s koriščenjem oblikovanih rezervacij in povečujejo v ustreznih zneskih glede na novo oblikovane rezervacije.

Glede na to, da slabitve finančnih naložb in terjatev ob oblikovanju niso davčno priznan odhodek, smo oblikovali terjatve za odloženi davek v ustrezni višini. Terjatve za odloženi davek bodo realizirane ob odtujitvi teh naložb ali odpravi finančne naložbe oziroma finančnega instrumenta in ob dokončnem odpisu terjatev.

Davčna stopnja, uporabljena za izračun višine odbitnih začasnih razlik, je 17 odstotkov in ostaja enaka od leta 2013.

Izkazane obveznosti za odložene davke izhajajo iz začasnih obdavčljivih razlik pri prevrednotenju za prodajo razpoložljivih finančnih naložb (po pošteni vrednosti neposredno v kapitalu) na višjo vrednost, medtem ko so iz naslova prevrednotenja za prodajo razpoložljivih finančnih naložb na nižjo vrednost izkazane terjatve za odloženi davek.

Na dan poročanja se preveri višina izkazanih terjatev in obveznosti za odloženi davek. Če družba v Skupini ne razpolaga z zadostnim razpoložljivim dobičkom, se izkazana vrednost terjatev za odloženi davek ustrezno zmanjša.

Rezervacije

Poslovodstvo potrdi vsebino in višino oblikovanih rezervacij (pojasnilo 25):

• za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi na podlagi aktuarskega izračuna,
• za prejete tožbe in odškodnine na podlagi presoje za pripoznanje.

8

POVZETEK POMEMBNIH RAČUNOVODSKIH USMERITEV IN RAZKRITJA

Uporabljene računovodske usmeritve

Računovodske usmeritve, navedene v nadaljevanju, so bile dosledno uporabljene v vseh obdobjih, ki so prikazana v konsolidiranih računovodskih izkazih. Družbe v Skupini Luka Koper uporabljajo enotne računovodske usmeritve, ki so bile po potrebi spremenjene in prilagojene usmeritvam Skupine.

Podlaga za konsolidacijo

Odvisne družbe

Odvisne družbe so podjetja, ki jih obvladuje obvladujoča družba. Obvladovanje obstaja, ko ima obvladujoča družba možnost odločati o finančnih in poslovnih usmeritvah podjetja za pridobivanje koristi iz njegovega delovanja. Pri ocenjevanju vpliva se upoštevata obstoj in učinek morebitnih glasovalnih pravic, ki jih je trenutno moč uveljaviti oziroma zamenjati. Računovodski izkazi odvisnih družb so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze od datuma, ko se obvladovanje začne, do datuma, ko preneha.

Pridružene družbe

Pridružene družbe so družbe, v katerih ima Skupina pomemben vpliv, ne obvladuje pa njihove finančne in poslovne usmeritve. Naložbe v pridružene družbe se ob začetnem pripoznanju merijo po nabavni vrednosti, nato pa se obračunavajo po kapitalski metodi. Konsolidirani računovodski izkazi Skupine zajemajo delež Skupine v dobičkih in izgubah pridruženih družb, izračunan po kapitalski metodi po opravljeni uskladitvi računovodskih usmeritev od datuma, ko se pomemben vpliv začne, do datuma, ko se konča. Če je delež Skupine v izgubah pridružene družbe večji od njenega deleža, se knjigovodska vrednost deleža Skupine zmanjša na nič, delež v nadaljnjih izgubah pa se preneha pripoznavati.

Posli, izvzeti iz konsolidacije

Iz konsolidiranih računovodskih izkazov so izločena stanja, nerealizirani dobički in izgube oziroma prihodki in odhodki, ki izhajajo iz poslov znotraj Skupine. Nerealizirane izgube se izločijo na enak način kot dobički, pod pogojem, da obstaja dokaz o slabitvi.

Posli v tuji valuti

Posle, izražene v tuji valuti, Skupina preračuna v evre po referenčnem tečaju Evropske centralne banke na dan posla. Denarna sredstva in obveznosti, izraženi v tuji valuti na dan bilance stanja, se preračunajo v domačo valuto po referenčnem tečaju Evropske centralne banke, veljavnem na zadnji dan obračunskega obdobja. Tečajne razlike pripoznamo v izkazu poslovnega izida.

Nepremičnine, naprave in oprema

Pri merjenju nepremičnin, naprav in opreme Skupina uporablja model nabavne vrednosti. Sredstvo se izkazuje po njegovi nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve. Način in uporabljene metode vrednotenja sredstev zaradi oslabitve so opisani v nadaljevanju pod naslovom Oslabitev nefinančnih sredstev. Nabavna vrednost nepremičnin, naprav in opreme je ustreznik denarne cene na dan pripoznanja.

Med sredstvi v pridobivanju Skupina poleg nepremičnin, naprav in opreme v pridobivanju izkazuje tudi predujme za pridobitev nepremičnin, naprav in opreme. Deli nepremičnin, naprav in opreme, ki imajo različne dobe koristnosti, so obravnavani kot posamezna sredstva, ki se amortizirajo v ocenjeni dobi koristnosti. Zemljišča obravnavamo ločeno in se ne amortizirajo.

Stroški izposoje

Stroški izposojanja, ki jih je mogoče neposredno pripisati nakupu, gradnji ali proizvodnji sredstva v pripravi, povečujejo nabavno vrednost takega sredstva. Usredstvovanje stroškov izposojanja kot dela nabavne vrednosti sredstva v pripravi se začne, ko nastanejo izdatki za sredstvo, ko nastanejo stroški izposojanja in ko se začnejo dejavnosti, ki so potrebne za pripravo sredstva za nameravano uporabo ali prodajo.

Kasnejši stroški

Kasnejši izdatki, nastali v zvezi z nadomestitvijo posameznega dela nepremičnin, naprav in opreme, povečujejo njegovo nabavno vrednost po načelu pripoznanja. Nadomeščeni del se preneha pripoznavati. Drugi kasnejši izdatki v zvezi z nepremičnino, napravo in opremo povečajo njeno nabavno vrednost, če je verjetno, da bodo njene prihodnje gospodarske koristi večje v primerjavi s prvotno ocenjenimi. Vsi ostali izdatki se pripoznajo kot odhodek ob nastanku.

Amortizacija

Znesek amortizacije v vsakem obdobju Skupina pripozna v poslovnem izidu. Sredstvo se začne amortizirati, ko je razpoložljivo za uporabo. Nepremičnine, naprave in oprema se amortizirajo po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju ocenjene dobe koristnosti vsake posamezne nepremičnine, naprave in opreme. Uporabljena metoda amortiziranja se preveri na koncu vsakega poslovnega leta. Preostalo vrednost sredstva praviloma upoštevamo le pri pomembnih postavkah, pri čemer se upoštevajo tudi stroški likvidacije nepremičnine, naprave in opreme. Zemljišča, sredstva v pridobivanju, nekratkoročna sredstva, razvrščena v skupino (za odtujitev) za prodajo, in umetnine se ne amortizirajo. Uporabljene življenjske dobe nepremičnin, naprav in opreme so sledeče:

Odprava pripoznanja

Pripoznanje knjigovodske vrednosti posamezne nepremičnine, naprave in opreme

Sredstvo	2015	2014
Gradbeni objekti	16,67 - 66,67 let	16,67 - 66,67 let
Transportna in prekladalna oprema	5 - 17,86 let	5 - 17,86 let
- lokomotive	6,67 - 10 let	6,67 - 10 let
- viličarji, nakladalci	8 let	8 let
Računalniška oprema	4 - 5 let	4 - 5 let
Druga oprema	4 - 10 let	4 - 10 let

Skupina odpravi ob odtujitvi ali če od njene uporabe ali odtujitve ne pričakujemo prihodnjih gospodarskih koristi. Dobički ali izgube iz odtujitve posamezne nepremičnine, naprave in opreme se določijo kot razlika med prihodki iz odtujitve in knjigovodsko vrednostjo ter se vključijo v poslovni izid.

Naložbene nepremičnine

Naložbene nepremičnine ima Skupina v lasti, da bi nam prinašale najemnino ali povečevale vrednost nekratkoročne naložbe. Za merjenje naložbenih nepremičnin uporabljamo model nabavne vrednosti. Amortizacija se obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju ocenjene dobe koristnosti posameznega sredstva. Zemljišča se ne amortizirajo. V najem dani objekti so razdeljeni na sestavne dele glede na ocenjeno dobo koristnosti. Uporabljene življenjske dobe naložbenih nepremičnin so sledeče:

Naložbene nepremičnine	2015	2014
Zgradbe	16,67 - 66,67 let	16,67 - 66,67 let

Neopredmetena sredstva

Neopredmeteno osnovno sredstvo se na začetku pripozna po nabavni vrednosti. Po začetnem pripoznanju se neopredmetena sredstva izkazujejo po njihovi nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in izgube zaradi oslabitve.

Amortizacija

Ko je sredstvo na razpolago za uporabo, to pomeni, ko je na kraju in v stanju, ki sta potrebna za načrtovano delovanje, se začne amortizirati.

Neodpisana vrednost neopredmetenega sredstva s končno dobo koristnosti se zmanjšuje po metodi enakomernega časovnega amortiziranja v obdobju koristnosti sredstva. Vsa neopredmetena sredstva imajo končno dobo koristnosti.

Trajanje in metodo amortiziranja za neopredmeteno sredstvo s končno dobo koristnosti se pregleda najmanj konec vsakega poslovnega leta. Če se pričakovana doba koristnosti sredstva razlikuje od prejšnjih ocen, se trajanje amortiziranja

ustrezno spremeni.

Doba koristnosti neopredmetenega sredstva, ki izhaja iz pogodbenih ali drugih pravnih pravic, ne presega dobe pogodbenih ali drugih pravnih pravic, lahko pa je krajša, odvisno od obdobja, v katerem se pričakuje, da bo sredstvo v uporabi. Ocenjena doba koristnosti za druga neopredmetena sredstva je 10 let (uporabljene življenjske dobe so podane v spodnji tabeli).

Neopredmetena sredstva	2015	2014
Nekratkoročne premoženjske pravice	5 - 10 let	5 - 10 let
Stroški razvoja	10 let	10 let

Finančne naložbe v pridružene in druge družbe

Finančne naložbe v pridružene in druge družbe Skupina vrednoti po nabavni vrednosti. Skupina na vsak dan bilance stanja oceni, ali obstajajo kakšni nepristranski dokazi o morebitni oslabljenosti finančne naložbe. Oslabitev naložb se pripozna v izkazu poslovnega izida.

Finančni instrumenti

Finančni instrumenti so razvrščeni v razrede, kot sledi:

• 1. finančni instrumenti, vodeni po pošteni vrednosti skozi poslovni izid,
• 1. finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo,
• 1. posojila in terjatve,
• 1. za prodajo razpoložljiva finančna sredstva.

Posojila in terjatve

Dana in prejeta posojila ter terjatve Skupina pripozna na datum poravnave in jih meri po odplačni vrednosti z uporabo metode veljavnih obresti.

Terjatve iz poslovanja

V poslovnih knjigah se ločeno evidentira nekratkoročne in kratkoročne terjatve do kupcev. Terjatve za obresti od omenjenih terjatev se izkazujejo zabilančno. Nekratkoročne in kratkoročne terjatve iz poslovanja so ob pripoznanju izkazane z zneski, ki izhajajo iz pogodb ali ustreznih knjigovodskih listin. Med drugimi poslovnimi terjatvami Skupina izkazuje kratkoročno odložene stroške oziroma odhodke in kratkoročno nezaračunane prihodke.

Oblikovanje popravkov vrednosti terjatev

Za zapadle terjatve do kupcev in zapadle terjatve iz naslova zamudnih obresti družbe v Skupini na podlagi individualne presoje, oblikujejo popravke vrednosti v celotni višini terjatve. Popravki vrednosti terjatev do podjetij, v katerih je uveden stečajni ali likvidacijski postopek, se oblikujejo v celotni višini (100 odstotkov) terjatve ob

začetku postopka.

Izgube zaradi oslabitve bremenijo prevrednotovalne poslovne odhodke v zvezi s terjatvami.

Dana posojila

Dana posojila Skupina na začetku pripozna po pošteni vrednosti. Po začetnem pripoznanju jih izkazuje po odplačni vrednosti ob upoštevanju metode veljavnih obresti. Glede na ročnost so dana posojila razvrščena med nekratkoročna oziroma kratkoročna sredstva. S ciljem obvladovanja kreditnega tveganja se glede na boniteto posojilojemalca določita ročnost posojila ter način poravnave, zavarovana z običajnimi instrumenti zavarovanja (na primer: bianko menice, zastava vrednostnih papirjev in drugih (ne)premičnin, možnost enostranskega pobota medsebojnih obveznosti ipd.). Ob morebitnem neizpolnjevanju zapadlih pogodbenih obveznosti posojilojemalca pristopimo k unovčitvi instrumentov zavarovanja oziroma k oblikovanju slabitve naložbe, če je sprožen sodni postopek.

Prejeta posojila

Prejeta posojila Skupina na začetku pripozna po pošteni vrednosti, po začetnem pripoznanju pa po odplačni vrednosti ob upoštevanju metode veljavnih obresti. Glede na ročnost so prejeta posojila ob pripoznanju uvrščena med nekratkoročne oziroma kratkoročne finančne obveznosti. Na zadnji dan leta so vse finančne obveznosti, ki zapadejo v plačilo v prihodnjem letu, prenesene med kratkoročne finančne obveznosti. Prejeta posojila so zavarovana z bianko menicami in finančnimi zavezami, eno posojilo pa z odstopom terjatev v zavarovanje.

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva

Med finančna sredstva, ki so na razpolago za prodajo, so uvrščene naložbe v kapitalske vrednostnice. Ob začetnem pripoznanju se jih izmeri po pošteni vrednosti, h kateri so prišteti še stroški posla, ki izhajajo iz nakupa finančnega sredstva. Za pošteno vrednost se upošteva tržno oblikovana vrednost, kot je zaključni borzni tečaj delnice ali objavljena dnevna vrednost enote premoženja vzajemnega sklada. Spremembe poštene vrednosti Skupina pripozna v drugem vseobsegajočem donosu znotraj kapitala. Za razknjiževanje delnic se upošteva metodo povprečnih cen. Pri odpravi pripoznanja Skupina dobičke oziroma izgube prenese v poslovni izid. Pri obračunavanju nakupa in prodaje se uporablja datum trgovanja.

Vse ostale finančne naložbe, za katere ni delujočega trga in katerih poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti, Skupina meri po nabavni vrednosti.

Sredstva (ali skupina za odtujitev) za prodajo

V to skupino se razvrstijo nekratkoročna sredstva, nepremičnine, naprave in oprema ter finančna sredstva nekratkoročne narave, katerih knjigovodska vrednost bo poravnana predvsem s prodajo v naslednjih dvanajstih mesecih. Obdobje zaključka prodaje se lahko podaljša na več kot eno leto, če zamik povzročijo dogodki in okoliščine, na katere Skupina ne more vplivati, obstajajo pa zadostni dokazi, da dosledno uresničuje načrt prodaje sredstva.

Sredstva ob prerazvrstitvi v skupino "Sredstva (ali skupina za odtujitev) za prodajo" merimo po knjigovodski ali pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, in sicer vedno po tisti, ki je nižja.

Morebitne izgube zaradi zmanjšanja poštene vrednosti se takoj pripoznajo v poslovnem izidu.

Zaloge

Zaloge materiala Skupina vrednoti po nabavni vrednosti ali čisti tržni vrednosti, in sicer po nižji izmed njiju. Količinska enota zaloge materiala se ovrednoti po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevračljive nakupne dajatve ter neposredni stroški nabave. Med nevračljive nakupne dajatve se doda tudi tisti davek na dodano vrednost, ki se ne povrne. Nakupna cena se zmanjša za dobljene popuste. Skupina za zmanjševanje količin materiala na zalogi uporablja metodo tehtanih povprečnih cen. Drobni inventar, dan v uporabo, Skupina takoj prenese med stroške. Zaloge se zaradi okrepitve ne prevrednotijo.

Denar

Med denarna sredstva spadajo denar v blagajni, vloge na vpogled na računih ter bančni depoziti na odpoklic ali z rokom vezave do treh mesecev.

Izpeljani finančni instrumenti

Skupina ne izdaja izpeljanih finančnih instrumentov za namen trgovanja. Izpeljani finančni instrumenti se uporabljajo za varovanje izpostavljenosti Skupina pred tveganji, ki izhajajo iz dejavnosti financiranja in investiranja. Izpeljani finančni instrumenti se izkažejo po pošteni vrednosti. Način pripoznanja dobičkov ali izgub iz spremembe poštene vrednosti je odvisen od vrste varovanja pred tveganjem oziroma od tega, ali gre za računovodsko varovanje pred tveganjem ali ne. Skupina uporablja izpeljane finančne instrumente izključno za računovodsko varovanje pred tveganji. Pri računovodskem varovanju pred tveganjem se dobički ali izgube zaradi spremembe poštene vrednosti pripoznajo tako, da se del dobička ali izgube iz instrumenta za varovanje pred tveganjem, ki je opredeljen kot uspešno varovanje pred tveganjem, pripozna v drugem vseobsegajočem donosu. Ko predvideni posel postane sredstvo ali obveznost, se kumulativni znesek dobička ali izgube iz kapitala prenese in upošteva v začetnem merjenju stroškov pridobitve ali druge knjigovodske vrednosti sredstva ali obveznosti. Neuspešni del varovanja se takoj izkaže v izkazu poslovnega izida.

Kapital

Osnovni kapital

Osnovni kapital obvladujoče družbe Luka Koper, d. d., je razdeljen na 14.000.000

navadnih kosovnih delnic, ki se glasijo na ime in so prosto prenosljive.

Dividende

Dividende se v računovodskih izkazih obvladujoče družbe pripoznajo, ko je sprejet sklep skupščine delničarjev o izplačilu dividend.

Odobreni kapital

Na dan 31. 12. 2015 Skupina ni imela odobrenega kapitala.

Rezervacije

Rezervacije za tožbe in odškodnine

Skupina oblikuje rezervacije za prejete tožbe in odškodnine, ki so povezane z domnevnimi kršitvami pri poslovanju. Oblikovanje in višino rezervaciji se določa na podlagi naslednjih sodil:

• ali ima Skupina sedanjo obvezo (pravno ali posredno), ki je posledica preteklega dogodka,
• verjetnost, da bo pri poravnavi obveznosti (tožbe) potreben odtok (rezervacija se pripozna, če je verjetnost velika),
• možnost zanesljive ocenitve obveze.

Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade

Skladno s podjetniško kolektivno pogodbo in zakonskimi predpisi je Skupina dolžna obračunati in izplačati jubilejne nagrade ter odpravnine ob upokojitvi. Za izmero teh zaslužkov Skupina uporablja vrednotenje aktuarske obveznosti v skladu s pričakovano rastjo plač od dneva vrednotenja do predvidene upokojitve zaposlene osebe. To pomeni vračunavanje zaslužkov sorazmerno z opravljenim delom. Ocenjena obveznost je pripoznana v višini sedanje vrednosti pričakovanih prihodnjih izdatkov. Pri merjenju ocenimo tudi predvideno povišanje plač in fluktuacijo zaposlencev.

Na osnovi aktuarskega izračuna Skupina pripozna aktuarske dobičke ali izgube tekočega leta za odpravnine v drugem vseobsegajočem donosu v kapitalu, stroške sprotnega službovanja in stroške obresti pa v izkazu poslovnega izida. Za jubilejne nagrade v izkazu poslovnega izida prikazujemo tako stroške sprotnega službovanja in stroške obresti kot aktuarske dobičke ali izgube.

Izračun rezervacij za obveznosti do zaposlencev iz naslova odpravnin in jubilejnih nagrad temelji na aktuarskem izračunu na dan 31. 12. 2015, v katerem so upoštevane naslednje predpostavke:

• Upoštevana je trenutno veljavna višina odpravnin in jubilejnih nagrad.
• Upoštevana je smrtnost na osnovi tablic umrljivosti iz leta 2007 za slovensko populacijo, ločeno za moške in ženske, znižana za 10 odstotkov (aktivna populacija). Skupno za zaposlence na dan 31. 12. 2015 to pomeni 0,3-odstotno smrtnost za naslednje poslovno leto (glede na število zaposlencev).
• Upoštevana je predpostavka o fluktuaciji zaposlencev, ki je linearno padajoča

od 1,0 odstotka pri 15 letih do 0,5 odstotka pri 54 letih, nato konstantna pri 0,5 odstotka. Skupno za zaposlence na dan 31. 12. 2015 to pomeni letno fluktuacijo 0,7 odstotka za naslednje poslovno leto.

• Za leti 2016 in 2017 so upoštevane stopnje povečanja povprečnih plač v RS iz Jesenske napovedi gospodarskih gibanj 2015 (UMAR). Od leta 2017 naprej je predvideno, da se bodo povprečnih plače v RS letno višale za 2-odstotno inflacijo in za realno rast v višini 0,5 odstotka. Predpostavlja se, da se zneski iz Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih odhodkov iz delovnega razmerja (Ur. l. RS, št. 140/06 in 76/08) v letih 2016 in 2017 ne bodo povišali, kasneje se predvideva rast teh zneskov skladno z inflacijo.
• Upoštevano je povečanje osnovnih plač v višini letne inflacije, povečane za 0,2 odstotka od leta 2020 naprej, upošteva se rast osnovnih bruto plač zaradi napredovanja, in sicer 0,5 odstotka letno, upošteva se dodatek na skupno delovno dobo v višini 0,5 odstotka od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto skupne delovne dobe. V primeru štirih individualnih pogodb se dodatek na delovno dobo ne zaračunava. Tako bi bila nominalna letna stopnja rasti mesečnih plač v Skupini zaradi inflacije in realne rasti v prihodnjem letu 0,8 odstotna, v letu 2017 1,4-odstotna, v letih 2018 in 2019 2-odstotna, od leta 2020 dalje pa 2,2-odstotna.
• Diskontna stopnja za izračun na dan 31.12.2015 je na osnovi objavljenih donosnosti slovenskih državnih obveznic na dan 31. 12. 2015 in z interpolacijo glede na povprečno uteženo trajanje obvez Skupine (13,9 let) določena v višini 2,1 odstotka.

Koncesijska dejavnost

V skladu s Pomorskim zakonikom sta septembra 2008 družba Luka Koper, d. d., in Republika Slovenija v okviru Uredbe o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču razmerje uredili s koncesijsko pogodbo in koncesijsko razmerje opredelili za obdobje 35 let od sklenitve pogodbe.

Koncesionar mora, skladno z določili koncesijske pogodbe, svoje poslovne knjige voditi na način, da zagotovi ločeno računovodsko spremljanje dejavnosti, ki jih izvaja na podlagi podeljenih izključnih pravic.

V svojih poslovnih knjigah družba Luka Koper, d. d., vodi ločeno računovodsko evidenco prihodkov iz naslova pristaniških pristojbin v posameznem letu in stroškov opravljanja koncesijskih dejavnosti. Morebitni presežek prihodkov iz naslova pristaniških pristojbin nad stroški vzdrževanja pristaniške infrastrukture koncesionar zadrži kot nekratkoročno odložene prihodke za stroške vzdrževanja pristaniške infrastrukture v prihodnjih letih v skladu s členom 9.3. koncesijske pogodbe. Računovodsko spremljanje dejavnosti gospodarske javne službe temelji na usmeritvah in načelih stroškovnega računovodstva ter sodilih ločenega evidentiranja, ki so bila usklajena in potrjena s strani Ministrstva za promet republike Slovenije dne 15. marca 2011 in so ostala do dne 31. decembra 2015 nespremenjena. Organizacijskim spremembam navkljub se v tem obdobju način izvajanja in evidentiranja dejavnosti gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture namenjene za javni promet, ni spreminjal.

Družba Luka Koper, d. d., tako skladno s koncesijsko pogodbo z Republiko Slovenijo ter potrjenimi sodili s strani Republike Slovenije oblikuje nekratkoročno odložene prihodke gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture v višini, ki ustreza višini presežka prihodkov iz naslova pristaniških pristojbin nad stroški gospodarske javne službe. V primeru presežka stroškov nad prihodki iz naslova pristaniških pristojbin se v višini presežka odpravijo nekratkoročno odloženi prihodki.

Družba Luka Koper, d. d., je kot koncesionar od Republike Slovenije kot koncedenta pridobila izključno pravico za izvajanje pristaniških dejavnosti ravnanja s tovorom in pomorskega potniškega prometa na območju pristanišča ter s tem povezano izključno pravico za vodenje in upravljanje pristanišča, vodenje in razvoj pristaniške infrastrukture, ki ni namenjena za javni promet, in je v okviru 44. člena Pomorskega zakonika pridobila tudi izključno pravico do izvajanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture namenjene za javni promet.

Obenem vodi Luka Koper, d. d., v skladu s členom 7.9.6 koncesijske pogodbe tudi evidenco investicijskih vlaganj v pristaniško infrastrukturo v posameznem poslovnem letu. Družba Luka Koper, d. d., mora investicijska vlaganja v posameznem poslovnem letu po strukturi iz prejšnjega odstavka navesti v posebnem dodatku k letnemu poročilu, ki ga mora pregledati in potrditi pooblaščeni revizor.

Družba Luka Koper, d. d. v skladu s členom 10.1. koncesijske pogodbe plačuje koncesijsko dajatev, ki znaša 3,5 odstotka ustvarjenega letnega poslovnega prihodka zmanjšanega za v tem letu pobrane pristaniške pristojbine. Osnova za odmero koncesijske dajatve se ugotavlja na podlagi revidiranega izkaza poslovnega izida družbe Luka Koper, d. d. Znesek letne koncesijske dajatve se med letom plačuje v obliki mesečnih akontacij, izračunanih najkasneje do 30. julija tekočega leta na podlagi revidiranih podatkov preteklega koledarskega leta.

Finančne obveznosti

Prejeta posojila Skupina ob začetnem pripoznanju izkazuje po pošteni vrednosti, zmanjšani za pripadajoče stroške posla. Razliko med izvirno in odplačno vrednostjo Skupina izkazuje v izkazu poslovnega izida v obdobju odplačevanja posojila, pri čemer se uporablja metodo efektivne obrestne mere.

Poslovne obveznosti

Med nekratkoročnimi poslovnimi obveznostmi Skupina izkazuje prejete varščine za najete poslovne prostore. Med kratkoročnimi obveznostmi so ločeno izkazane kratkoročne obveznosti do dobaviteljev, države in zaposlencev. Med drugimi poslovnimi obveznostmi Skupina izkazuje kratkoročno odložene prihodke ter kratkoročno vnaprej vračunane stroške oziroma odhodke.

Davek od dobička

Davek od dobička Skupina obračunava skladno z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb. Osnova za obračun davka od dohodka je bruto dobiček, povečan za davčno nepriznane stroške in zmanjšan za zakonsko dovoljene olajšave. Od tako dobljene osnove je obračunana obveznost za davek od dohodka pravnih oseb. Uporabljena stopnja davka za leto 2015 in za primerjalno leto 2014 je 17 odstotkov.

Odloženi davki

Z namenom izkazovanja ustreznega poslovnega izida v obdobju poročanja Skupina obračuna tudi odložene davke. Te izkazuje kot odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek. Pri obračunavanju odloženih davkov uporabi metodo obveznosti po bilanci stanja. Knjigovodsko vrednost sredstev in obveznosti Skupina primerja z njihovo davčno vrednostjo, razliko med obema vrednostma pa opredeli kot stalno ali začasno razliko. Začasne razlike smo razdelili na obdavčljive in odbitne. Obdavčljive začasne razlike so povečale obdavčljive zneske in odložene davčne obveznosti. Odbitne začasne razlike pa so zmanjšale obdavčljive zneske in povečale odložene davčne terjatve.

Odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek se pobotajo, če obstaja zakonska pravica pobotati odmerjene terjatve za davek in odmerjene obveznosti za davek od dohodka ter če so odloženi davki vezani na isto obdavčljivo pravno osebo in isti davčni organ.

Čisti dobiček na delnico

Osnovni in popravljeni čisti dobiček na delnico se izračuna tako, da se čisti poslovni izid poslovnega leta deli s tehtanim povprečnim številom navadnih delnic.

Prihodki

Poslovni prihodki

Prihodki iz opravljenih storitev

Osnova dejavnost Skupine je pretovor in skladiščenje vseh vrst blaga, storitve na blagu in z njimi povezane druge storitve. Razen surove nafte in plina Skupina pretovarja in opravlja storitve za vse blagovne skupine, vključno s potniki. Vse storitve Skupina opravlja v Sloveniji, tako za domače kot tuje kupce. Tuji kupci prihajajo iz tržišč celinske Evrope, ki so za skupino najpomembnejša, kot tudi iz držav Azije in Amerike. Kupci so največji svetovni ladjarji, velike svetovne multinacionalke, končne uporabnice naših storitev in druge večje ali manjše domače in tuje družbe, ki jim koprsko pristanišče predstavlja najhitrejšo in najkakovostnejšo logistično storitev. Poslovne prihodke Skupina pripozna, ko upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov, če ti niso uresničeni že ob nastanku in jih je mogoče zanesljivo izmeriti. Pri pripoznavanju prihodkov iz opravljenih storitev Skupina uporablja metodo odstotka dokončanosti del na dan bilance stanja. Po tej metodi so prihodki pripoznani v obračunskem obdobju, v katerem so storitve opravljene. Razkriva se zneske vsake pomembne vrste prihodkov, pripoznane v obdobju, ter prihodke od prodaje domačim in tujim kupcem.

Prihodki od najemnin

Skupina zajema pretežno prihodke od naložbenih nepremičnin, to je gradbenih objektov in zemljišč, ki jih daje v poslovni najem. Skupina prihodke od najemnin uvršča med poslovne prihodke.

Drugi prihodki

Med drugimi prihodki se izkazujejo prevrednotovalni poslovni prihodki od prodaje nepremičnin, naprav in opreme, subvencije, donacije, prejete odškodnine in ostali prihodki. Državne in druge subvencije v največji meri predstavljajo prejeta sredstva iz naslova razvojnih dejavnosti na področju evropskih razvojnih projektov, ki so namenjeni povečanju konkurenčnosti pristanišča, energetski učinkovitosti, okoljski varnosti in zagotavljanju učinkovitosti pristaniških procesov. Prejete subvencije za kritje stroškov so pripoznane strogo dosledno kot prihodki v obdobjih, v katerih nastajajo zadevni stroški, ki naj bi jih nadomestile.

Prihodki iz naslova črpanja zadržanih prispevkov plač se pripoznajo skladno z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov v višini namensko porabljenih sredstev.

Ostali prihodki se pripoznajo, ko se upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov.

Finančni prihodki in finančni odhodki

Finančni prihodki vključujejo prihodke od obresti na dana posojila, obresti za nepravočasno plačane terjatve za storitve, prihodke od dividend, prihodke od odsvojitve za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev in prihodke iz naslova pozitivnih tečajnih razlik. Prihodki od obresti so pripoznani ob njihovem nastanku z uporabo efektivne obrestne mere. Prihodki od dividend so izkazani v poslovnem izidu, ko je uveljavljena pravica do izplačila.

Finančni odhodki obsegajo stroške obresti za prejeta posojila, negativne tečajne razlike in izgube zaradi oslabitve vrednosti finančnih sredstev, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Stroški izposojanja in odobritev posojil se pripoznajo v izkazu poslovnega izida skozi celotno zapadlost posojila.

Odhodki – stroški

Stroški kot odhodki so pripoznani v obdobju, v katerem nastanejo. Razvrščeni so jih v skladu s svojo naravo. Izkazujemo jih in razkrivamo po naravnih vrstah. Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano z zmanjšanjem sredstev ali s povečanjem dolga, in če je to zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti.

Oslabitev sredstev

Oslabitev nefinančnih sredstev

Če obstaja znamenje, da utegne biti sredstvo oslabljeno, se oceni njegovo nadomestljivo vrednost v skladu z MRS 36. Če ni mogoče oceniti nadomestljive vrednosti sredstva, Skupina ugotovi nadomestljivo vrednost denar ustvarjajoče enote, ki ji sredstvo pripada. Slabitev se izkaže v izkazu poslovnega izida. Izgube zaradi oslabitve je treba odpraviti, če so se spremenile ocene, uporabljene za ugotovitev nadomestljive vrednosti sredstev. Izguba zaradi oslabitve sredstva se odpravi do višine, do katere povečana knjigovodska vrednost sredstva ne preseže knjigovodske vrednosti, ki bi bila ugotovljena po odštetju amortizacijskega odpisa, če pri sredstvu v prejšnjih letih ne bi bila pripoznana izguba zaradi oslabitve. Odprava izgube se pripozna kot prihodek v poslovnem izidu.

Oslabitev finančnih sredstev

Na datum vsakega poročanja Skupina opravi preizkus ocene slabitve finančnih naložb po izbranih kriterijih, opredeljenih v pravilniku o računovodstvu, da bi se ugotovilo, ali obstajajo nepristranski dokazi o morebitni oslabljenosti finančne naložbe. Če taki razlogi obstajajo, pristopi k izračunu višine vrednosti izgube zaradi oslabitve.

Če se presodi, da je treba opraviti slabitev pri finančnih naložbah, izkazanih po odplačni vrednosti, se znesek izgube izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo finančne naložbe in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov, diskontiranih po izvirni efektivni obrestni meri. Vrednost izgube pripoznamo v poslovnem izidu. Če razlogi za slabitev finančne naložbe prenehajo obstajati, je razveljavitev slabitve finančne naložbe, izkazane po odplačni vrednosti, pripoznana v poslovnem izidu.

Če Skupina pri finančnih naložbah v odvisne, pridružene in druge družbe, izkazanih po nabavni vrednosti, presodi, da je treba opraviti slabitev, morebitno izgubo izmeri kot razliko med knjigovodsko vrednostjo finančnega sredstva in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov (ali po kateri drugi metodi), razobrestenih po trenutni tržni donosnosti za podobna finančna sredstva, in jo kot prevrednotovalni finančni odhodek pripozna v poslovnem izidu.

Izkaz drugega vseobsegajočega donosa

V izkazu drugega vseobsegajočega donosa so prikazani čisti poslovni izid in drugi vseobsegajoči donosi, vanj pa so vključene postavke, ki bodo v prihodnje razporejene v izkaz poslovnega izida, in postavke, ki v prihodnje ne bodo pripoznane v izkazu poslovnega izida, kakor zahtevajo ali dovoljujejo drugi MSRP.

Izkaz denarnih tokov

V Skupini se poroča o denarnih tokovih iz poslovanja po posredni metodi na podlagi postavk v bilanci stanja z dne 31. 12. 2015 in 31. 12. 2014, izkaza poslovnega izida za leto 2015 ter dodatnih podatkov, ki so potrebni za prilagoditev odtokov in pritokov.

Izkaz sprememb lastniškega kapitala

Izkaz sprememb lastniškega kapitala prikazuje gibanje posameznih sestavin kapitala v poslovnem letu (celoto prihodkov in odhodkov ter transakcij z lastniki, ko delujejo kot lastniki), vključno z uporabo čistega poslovnega izida. Vključen je izkaz vseobsegajočega donosa, ki čisti dobiček tekočega obdobja povečuje za vse prihodke in odhodke, ki smo jih neposredno pripoznali v kapitalu.

Upravljanje tveganj

Družbe v Skupini spremljajo tveganja in jih skušajo obvladovati na vseh ravneh poslovanja. Pri ocenjevanju tveganj upoštevajo različne dejavnike. Ustrezno upravljanje tveganj se zagotavlja z njihovim pravočasnim prepoznavanjem in obvladovanjem ter z usmeritvami in politikami, opredeljenimi v dokumentih celovitega sistema vodenja.

Poslovanje Skupine je izpostavljeno strateškim, poslovnim in finančnim tveganjem, ki so močno odvisna od tržnih zakonitosti, kar zahteva njihovo aktivno spremljanje. Identifikacija tveganj je zapisana v poslovnem poročilu v poglavju Upravljanje tveganj. Poleg strateških in poslovnih tveganj se Skupina srečuje tudi s finančnimi tveganji, med katerimi so najpomembnejša tveganje spremembe poštene vrednosti, obrestno, likvidnostno, valutno in kreditno tveganje ter tveganje ustrezne kapitalske sestave. Kako Skupina ugotavlja in obvladuje finančna tveganja, je razkrito v pojasnilu 35: Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj.

Na novo sprejeti standardi in pojasnila

Novi standardi in pojasnila, navedeni v nadaljevanju, še niso veljavni in med pripravo letnih računovodskih izkazov na dan 31. 12. 2015 niso bili upoštevani:

MSRP 11 – Konsolidirani računovodski izkazi

Dopolnilo k MSRP 11 – Obračunavanje nakupa deležev v skupaj obvladovani družbi. Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2016. Uporablja se za nazaj. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.

Spremembe se nanašajo na obračunavanje nakupa deležev v skupaj obvladovani družbi. Skladno z dopolnilom je treba nakupe poslovnih deležev v skupnem poslovanju, ki tvori družbo, obračunavati in obravnavati kot poslovne združitve.

Obračunavanje v smislu poslovnih združitev se uporablja tudi v primeru nakupa dodatnih poslovnih deležev v skupnem poslovanju, kjer skupni lastnik obdrži skupno obvladovanje. Dodatno kupljeni poslovni deleži se izmerijo po pošteni vrednosti. Pred tem posredovanih poslovnih deležev v skupnem poslovanju ni treba ponovno izmeriti.

Vpliv sprejetega dopolnila lahko ocenimo v letu njegove prve uporabe, saj je odvisno od nakupa skupnih poslovanj, ki se izvede tekom poročevalnega obdobja.

Skupina dopolnila ne bo uporabila pred zgornjim datumom, saj je njena obstoječa računovodska usmeritev za obračunavanje nakupov v skupaj obvladovana podjetja skladna z zadevnim dopolnilom.

MRS 1 – Predstavljanje računovodskih izkazov

Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2016. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.

Dopolnilo k MRS 1 zajema pet ozko usmerjenih izboljšav v zvezi z razkritjem zahtev, ki jih navaja standard.

Navodila glede pomembnosti v okviru MRS 1 so spremenjena in pojasnjujejo:

• nepomembni podatki se lahko izločijo iz uporabnih informacij,
• pomembnost se uporablja za celotne računovodske izkaze,
• pomembnost se uporablja za vsako posamezno razkritje po MSRP-jih.

Navodila glede vrstnega reda pojasnil (vključno z računovodskimi usmeritvami) so spremenjena:

• iz MRS se izvzame del besedila, ki se je tolmačil kot določanje vrstnega reda pojasnil k računovodskim izkazom,
• družbe po lastni presoji v računovodske izkaze umestijo razkritja v zvezi z računovodskimi usmeritvami.

Skupina predvideva, da pojasnilo na dan prve uporabe ne bo pomembno vplivalo na računovodske izkaze.

MRS 16 – Nepremičnine, naprave in oprema ter MRS 38 – Neopredmetena sredstva

Dopolnilo k MRS 16 in MRS 38 – Pojasnilo v zvezi s sprejemljivimi metodami amortizacije. Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2016. Uporablja se za nazaj. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.

Amortizacija nepremičnin, naprav in opreme na osnovi prihodkov ni dovoljena Dopolnilo izrecno določa, da se za nepremičnine, naprave in opremo ne uporabljajo na prihodkih temelječe amortizacijske metode.

Nov omejevalni test za neopredmetena sredstva

Dopolnilo uvaja izpodbojno pravno domnevo, da je uporaba amortizacijskih metod, ki temeljijo na prihodkih, pri neopredmetenih sredstvih neustrezna. Domnevo lahko odpravimo zgolj takrat, ko so prihodki in uporaba gospodarskih koristi iz naslova neopredmetenih sredstev "močno soodnosni" ali ko je neopredmeteno sredstvo izkazano kot merilo prihodkov.

Skupina predvideva, da dopolnilo na dan prve uporabe ne bo pomembno vplivalo na njene računovodske izkaze, saj ne uporablja amortizacijske metode, ki bi temeljila na prihodkih.

MRS 19 – Zaslužki zaposlencev

Dopolnilo k MRS 19 – Programi z določenimi zaslužki. Velja za letna obračunska obdobje, ki se začnejo 1. 2. 2016. Uporablja se za nazaj. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.

Dopolnilo se nanaša zgolj na programe z določenimi zaslužki, ki vključujejo prispevke zaposlencev ali tretjih oseb, ki izpolnjujejo nekatera merila oziroma ki so:

• določeni s formalnimi določbami programa,
• povezani s storitvijo,

• neodvisni od obdobja službovanja.

Ko so izpolnjena omenjena merila, lahko Skupina (ni pa obvezana) prispevke pripozna kot zmanjšanje stroška storitve v obdobju, ko je bila storitev opravljena. Skupina predvideva, da dopolnilo na dan prve uporabe ne bo pomembno vplivalo na njene računovodske izkaze, saj nima programov z določenimi zaslužki, ki bi vključevali prispevke zaposlencev ali tretjih oseb.

MRS 27 – Konsolidirani in ločeni računovodski izkazi

Dopolnilo k MRS 27 – Kapitalska metoda v ločenih računovodskih izkazih. Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2016. Uporablja se za nazaj. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.

Skladno z dopolnilom k MRS 27 lahko družbe v ločenih računovodskih izkazih pri obračunu naložb v odvisnih družbah, pridruženih podjetjih ter skupnih podvigih uporabijo kapitalsko metodo.

Skupina predvideva, da dopolnilo na dan prve uporabe ne bo pomembno vplivalo na njene računovodske izkaze, saj bo Skupina svoje naložbe v pridruženih družbah še naprej izkazovala po nabavni vrednosti, skladno z MRS 39.

Poštena vrednost

Poštena vrednost je uporabljena pri finančnih sredstvih, razpoložljivih za prodajo in finančnih instrumentih za varovanje. Vse ostale postavke v računovodskih izkazih so predstavljene po nabavni oziroma odplačni vrednost.

Pri merjenju poštene vrednosti nefinančnega sredstva mora Skupina upoštevati zmožnost tržnega udeleženca ustvarjati gospodarske koristi s skrajno in najboljšo uporabo sredstva ali z njegovo prodajo drugemu udeležencu na trgu, ki bo sredstvo uporabil v skrajni in najboljši meri.

Skupina uporablja metode vrednotenja, ki so primerne v danih okoliščinah in za katere so na voljo zadostni podatki, predvsem z uporabo ustreznih tržnih vhodnih podatkov in minimalno uporabo netržnih vhodnih podatkov.

Vsa sredstva in obveznosti, ki so v računovodskih izkazih merjeni ali razkriti po pošteni vrednosti, so razvrščeni v hierarhijo poštene vrednosti na podlagi najnižje ravni vhodnih podatkov, ki so pomembni za merjenje celotne poštene vrednosti:

• 1. raven tržne cene (neprilagojene) z delujočega trga za podobna sredstva in obveznosti,
• 1. raven model vrednotenja, ki neposredno ali posredno temelji na tržnih podatkih,
• 1. raven model vrednotenja, ki ne temelji na tržnih podatkih.

Za sredstva in obveznosti, ki so bili v računovodskih izkazih pripoznani že v predhodnih obdobjih, Skupina ob zaključku vsakega obdobja poročanja ugotovi, ali je prišlo do prehoda med ravnmi tako, da ponovno preveri razporeditev sredstev, upoštevajoč najnižjo raven vhodnih podatkov, ki so pomembni za merjenje celotne poštene vrednosti.

Hierarhija poštenih vrednosti sredstev in obveznosti Skupine je predstavljena v pojasnilu 35.

Odseki

Skupina prikazuje področne odseke, in sicer ločeno za pristaniško dejavnost in ostalo. Pod pristaniško dejavnost vključuje Skupina vse pristaniške dejavnosti, kot so pretovor in skladiščenje blaga, storitve na blagu, upravljanje območja pristanišča, logistične storitve, storitve maritimne dejavnosti ter vzdrževanje območja pristanišča. Pod ostalo so zajete gostinska dejavnost, dejavnost kontrole kakovosti ter zaledna logistična dejavnost.

		Pristaniška dejavnost Ostalo Skupaj			Konsolidacijske knjižbe		Skupaj Skupina
(v evrih)	2015	2014	2015	2014	2015	2014	2015	2014	2015	2014
Prihodki od prodaje zunaj Skupine	181.286.067	160.876.001	2.987.405	2.719.375	184.273.472	163.595.376	-	-	184.273.472	163.595.376
Prihodki od prodaje med odseki	496.364	514.776	23.620	27.823	519.984	542.599	-519.984	-542.599	-	-
Amortizacija	26.792.242	26.708.951	722.507	702.901	27.514.749	27.411.852	-	-	27.514.749	27.411.852
Poslovni izid iz poslovanja	42.815.443	33.788.023	-394.940	-406.997	42.420.503	33.381.026	-	-	42.420.503	33.381.026
Finančni prihodki	1.439.061	1.925.922	1.027	3.214	1.440.088	1.929.136	-3.781	-8.253	1.436.307	1.920.883
Finančni odhodki	-7.367.248	(3.963.160)	-3.355	-5.569	-7.370.603	-3.968.729	3.781	8.253	-7.366.822	-3.960.476
Poslovni izid iz financiranja	-5.928.187	(2.037.238)	-2.328	-2.355	-5.930.515	-2.039.593	-	-	-5.930.515	-2.039.593
Dobički pridruženih družb po kapitalski metodi	-	-	-		-	-	1.328.228	615.896	1.328.228	615.896
Davek od dobička in doloženi davki	-5.405.350	-2.855.767	1.857	-3.220	-5.403.493	-2.858.987	-	-	-5.403.493	-2.858.987
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja	31.481.906	28.895.018	-395.411	-412.572	31.086.495	28.482.446	1.328.228	-	32.414.723	29.098.342
	Pristaniška dejavnost		Ostalo		Skupaj		Konsolidacijske knjižbe		Skupaj Skupina
(v evrih)	31. 12. 2015	31. 12. 2014	31. 12. 2015	31. 12. 2014	31. 12. 2015	31. 12. 2014	31. 12. 2015	31. 12. 2014	31. 12. 2015	31. 12. 2014
Sredstva skupaj	454.827.170	438.154.210	17.249.162	19.340.495	472.076.332	457.494.705	-5.084.887	-4.909.154	466.991.445	452.585.551
Od tega delnice in deleži v pridruženih družbah	6.737.709	6.737.709	-	-	6.737.709	6.737.709	4.962.120	4.108.892	11.699.829	10.846.601
Obveznosti	160.251.816	165.803.358	482.936	882.516	160.734.752	166.685.874	-33.776	-423.893	160.700.976	166.261.981

9

DODATNA POJASNILA KONSOLIDIRANEGA IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA

Pojasnilo 1. Čisti prihodki od prodaje

(v evrih)	2015	2014
Čisti prihodki od prodaje domačim kupcem	58.821.259	53.621.589
- storitev	57.591.106	52.360.456
- blaga in materiala	1.802	19.312
- najemnin	1.228.351	1.241.821
Čisti prihodki od prodaje tujim kupcem	125.452.213	109.973.787
- storitev	125.363.293	109.811.013
- najemnin	88.920	162.774

Skupaj	184.273.472	163.595.376

Pojasnilo 2. Drugi prihodki

(v evrih)	2015	2014
Drugi poslovni prihodki	3.920.038	3.112.300
Odprava rezervacij	1.501.667	750.219
Subvencije, dotacije in podobni prihodki	2.019.179	2.263.857
Prevrednotovalni poslovni prihodki	399.192	98.224
Prihodki pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin	112.875	61.287
Izterjane odpisane terjatve in odpisane obveznosti	286.317	36.937
Drugi prihodki	986.179	1.406.574
Prejete odškodnine in kazni	465.624	516.881
Subvencije in drugih prihodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki	503.630	686.717
Ostali prihodki	16.925	202.976

Skupaj	4.906.217	4.518.874

Odprava rezervacij v višini 1.501.667 evrov se v večji meri nanaša na sklenjeno sodno poravnavo, na podlagi katere je obvladujoča družba plačala znesek 262.000 evrov in s tem pravnomočno zaključila pravdni postopek zoper Luko Koper, d. d., ki je trajal od leta 2012.

Subvencije, dotacije in podobni prihodki v višini 2.019.179 evrov se skoraj v celoti nanašajo na družbo Luko Koper Inpo, d. o. o., in sicer na prihodke od črpanja odstopljenih sredstev iz zadržanih prispevkov v višini 1.972.806 evrov. Sredstva je družba črpala skladno z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov za pokrivanje 75 odstotkov stroškov plač invalidov ter za stroške zaposlitve osebja za čas, ki ga porabijo za pomoč invalidom.

Subvencije in druge prihodke, ki niso povezani s poslovnimi učinki predstavljajo vračunani prihodki na osnovi nastalih certificiranih stroškov evropskih projektov.

Pojasnilo 3. Stroški materiala

(v evrih)	2015	2014
Stroški materiala	1.439	1.300
Stroški pomožnega materiala	3.405.045	2.411.522
Stroški nadomestnih delov	4.582.749	4.009.900
Stroški energije	6.523.217	6.993.042
Stroški pisarniškega materiala	141.434	136.935
Ostali materialni stroški	414.041	350.901

Skupaj 15.067.925 13.903.600

Pojasnilo 4. Stroški storitev

(v evrih)	2015	2014
Stroški storitev pri opravljanju dejavnosti	21.853.774	20.274.065
Stroški transportnih storitev	233.830	291.150
Stroški storitev vzdrževanja	5.435.192	5.473.217
Stroški najemnin	979.298	696.855
Povračila stroškov zaposlencem v zvezi z delom	376.383	362.446
Stroški plačilnega prometa, bančnih storitev in zavarovanj	686.585	582.405
Stroški intelektualnih in osebnih storitev	822.363	1.168.195
Stroški sejmov, reklam in reprezentance	1.225.432	1.181.103
Stroški storitev fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti	282.498	345.388
Stroški drugih storitev
Stroški komunalnih storitev	131.540	247.400
Stroški informacijske podpore	3.190.061	2.947.575
Stroški koncesije	5.925.896	5.248.716
Stroški drugih storitev	4.686.631	2.699.658

Skupaj 45.829.483 41.518.173

Med stroški storitev najvišjo vrednost predstavljajo stroški storitev pri opravljanju dejavnosti. Te predstavljajo storitve izvajalcev pristaniških storitev ter storitve, vezane na osnovno dejavnost Skupine. Izvajalci pristaniških storitev so podpogodbene družbe, ki za obvladujočo družbo opravljajo osnovne pristaniške dejavnosti, kot so storitve na blagu (sortiranje, paletiranje, vzorčenje, zaščita, označevanje, tehtanje, čiščenje, pretovarjanje in drugo), upravljanje luške mehanizacije in podobno. Vsi najemi, ki jih je imela Skupina sklenjene, so preklicni, pomembnih bodočih obveznosti iz tega naslova ni bilo.

Pojasnilo 5. Stroški dela

(v evrih)	2015	2014
Plače zaposlencev	31.229.804	28.662.755
Nadomestila plač zaposlencev	4.868.779	4.670.548
Stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja	1.450.401	1.324.769
Delodajalčevi prispevki od prejemkov zaposlencev	5.943.978	5.488.858
Regres za letni dopust, povračila in drugi stroški	4.582.711	3.611.480

V decembru 2015 so zaposlenci v družbah Luka Koper, d. d., Luka Koper INPO, d. o. o., Adria Terminali, d. o. o., in TOC, d. o. o., z izjemo članov uprave in zaposlenih na podlagi individualnih pogodb prejeli dodatno povprečno mesečno plačo (trinajsto plačo) iz naslova doseganja načrtovane dodane vrednosti v letu 2015.

Zaposlenci prejemajo plačilo premij dodatnega pokojninskega zavarovanja (PDPZ) s strani delodajalca, ki pokojninski načrt financira štirinajsto leto.

V letu 2015 je znašal regres za letni dopust 791 evrov na zaposlenca, v letu 2014 pa 789 evrov.

Člani uprave in člani nadzornega sveta ter zaposleni na podlagi individualnih pogodb v letu 2015 niso prejeli posojil. Skupina do članov uprave in nadzornega sveta obvladujoče družbe ni izkazovala terjatev.

Povprečno število zaposlencev v Skupini Luka Koper po izobrazbeni strukturi:

Raven izobrazbe	Povprečno število zaposlencev 2015	Povprečno število zaposlencev 2014
VIII/2	2	2
VIII/1	20	19
VII	114	112
VI/2	141	132
VI/1	75	72
V	289	271
IV	269	264
III	21	19
I–II	114	118
Skupaj	1.045	1.009

Skupaj 48.075.673 43.758.410

Pojasnilo 6. Amortizacija

(v evrih)	2015	2014
Amortizacija zgradb	12.532.807	12.001.758
Amortizacija naprav in opreme	14.126.482	14.678.061
Amortizacija drobnega inventarja	26.627	25.571
Amortizacija naložbenih nepremičnin	192.211	88.053
Amortizacija neopredmetenih sredstev	636.622	618.409
Skupaj	27.514.749	27.411.852

Pojasnilo 7. Drugi odhodki

(v evrih)	2015	2014
Stroški oblikovanja rezervacij	-	744.073
Odhodki pri slabitvah, odpisih in izgubah pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih
nepremičninah	1.907.963	107.447
Odhodki pri oblikovanju popravka vrednosti terjatev	111.044	932.347
Dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela in drugih vrst stroškov	6.302.973	5.357.176
Donacije	155.760	159.609
Izdatki za varstvo okolja	54.080	38.124
Nagrade dijakom in študentom z dajatvami	15.531	7.368
Štipendije dijakom in študentom	8.260	2.100
Drugi stroški in odhodki	1.723.992	799.129

Skupaj	10.279.603	8.147.373

Stroški oblikovanja rezervacij predstavljajo stroške oblikovanja rezervacij za tožbe in odškodnine, ki pa jih Skupina v letu 2015 ni imela.

Odhodke pri odpisih in izgubah pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin v letu 2015 v večini predstavlja slabitev sredstev v pridobivanju, in sicer:

• vlaganja v projekt "Nadkritje deponije na evropskem energetskem terminalu" v višini 1.147.080 evrov,
• vlaganja v projekt "Postavitev sončne elektrarne na lokaciji Luke Koper" v višini 497.940 evrov.

V letu 2015 je bil skladno z računovodsko politiko oblikovan popravek vrednosti terjatev v višini 111.044 evrov.

Dajatve v celoti predstavljajo nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, ki je leta 2015 znašalo 6.302.973 evrov, leta 2014 pa 5.357.176 evrov.

Druge stroške in odhodke v letu 2015 v največji meri prestavljajo sodni stroški v višini 1.287.415 evrov, ki jih sestavljajo odhodki od sklenjenih sodnih poravnavah in plačila sodnih taks. S sodnimi poravnavami je bila iz tega naslova v letu 2015 izpostavljenost Skupine nižja za 17.147.275 evrov.

Pojasnilo 8. Finančni prihodki in odhodki

(v evrih)	2015	2014
Finančni prihodki iz deležev
Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah	1.161.407	1.603.651
Finančni prihodki iz danih posojil
Finančni prihodki iz posojil danih drugim	77.715	125.779
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih	197.185	191.453
Skupaj finančni prihodki	1.436.307	1.920.883
Finančni odhodki iz finančnih naložb	-4.320.000	-62.577
Finančni odhodki iz finančnih obveznosti
Finančni odhodki iz posojil prejetih od pridruženih družb	-7.895	-8.894
Finančni odhodki iz posojil prejetih od bank	-3.004.441	-3.874.097
Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti
Finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev	-450	-303
Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti	-34.036	-14.605
Skupaj finančni odhodki	-7.366.822	-3.960.476
Neto finančni izid	-5.930.515	-2.039.593

Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah se nanašajo na prejete dividende iz naslova vrednostnih papirjev, vloženih v družbi Krka, d. d., in Pokojninska družba A, d. o. o., ter na izplačilo dobička družbe POSCO-ESDC, d. o. o.

Finančne odhodke iz finančnih naložb prestavlja slabitev naložbe v družbo Trade Trans Invest Bratislava, a. s., ki je bila tako v celoti oslabljena.

Finančni odhodki iz finančnih obveznosti so bili v letu 2015 za 22 odstotkov nižji kot v letu 2014 predvsem zaradi nižjega obsega zadolžitve, nižje variabilne obrestne mere evribor in znižanja obrestne marže pri treh bankah. Podrobnejša analiza tveganja spremembe obrestnih mer in občutljivosti finančnih obveznosti na spremembo variabilnih obrestnih mer je predstavljena v pojasnilu 35: Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj.

Pojasnilo 9. Davki in efektivna davčna stopnja

(v evrih)	2015	2014
Poslovni izid pred davki	37.818.216	31.957.329
Davek od dobička	6.429.097	5.432.746
Neobdavčeni prihodki in povečanje odhodkov	-543.436	-418.955
Neobdavčene prejete dividende	-374.460	-282.251
Davčne olajšave	-1.035.543	-2.407.460
Davčno nepriznani odhodki	320.599	402.009
Davčno nepriznani odhodki v zvezi s slabitvijo naložb	631.996	129.073
Drugo zmanjšanje davčne osnove	-43.496	3.825
Učinek spremembe davčne stopnje	18.736	-
Skupaj odhodek za davek	5.403.493	2.858.987
Efektivna davčna stopnja	14,29%	8,95%

Pri obračunu davka od dobička je bil pri vseh družbah v Skupini upoštevan Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb.

Skupaj odhodek za davek zajema davek od dobička in odložene davke pripoznane v izkazu poslovnega izida.

Pojasnilo 10. Čisti dobiček na delnico

Čisti poslovni izid Skupine je v letu 2015 znašal 32.414.723 evrov (leto prej 29.098.342 evrov). Od tega je obvladujočemu lastniku pripadlo 32.407.833 evrov (leto prej 29.092.600 evrov), neobvladujočim lastnikom pa 6.890 evrov (leto prej 5.742 evrov). Neobvladujoči delež je pripadel solastniku družbe TOC, d. o. o.

(v evrih)	31. 12. 2015	31. 12. 2014
Čisti poslovni izid večinskega lastnika obračunskega obdobja	32.407.833	29.092.600
Število vseh delnic	14.000.000	14.000.000
Število navadnih delnic	14.000.000	14.000.000
Osnovni in prilagojeni čisti dobiček na delnico	2,31	2,08

Pri izračunu osnovnega čistega dobička na delnico je bil v števcu upoštevan čisti poslovni dobiček, v imenovalcu pa povprečno število vseh delnic.

Popravljeni čisti dobiček na delnico je enak osnovnemu čistemu dobičku na delnico, saj je delniški kapital Skupine po pretvorbi prednostnih v navadne delnice sestavljen izključno iz navadnih delnic.

DODATNA POJASNILA KONSOLIDIRANEGA FINANČNEGA POLOŽAJA SKUPINE 10

Pojasnilo 11. Nepremičnine, naprave in oprema

(v evrih)	31. 12. 2015	31. 12. 2014
Zemljišča	10.445.956	10.018.102
Zgradbe	233.620.036	226.216.314
Naprave in oprema	59.652.478	64.622.590
Nepremičnine, naprave in oprema, ki se pridobivajo ter dani predujmi	37.846.995	31.504.321
Skupaj	341.565.465	332.361.327

Nepremičnine, naprave in oprema niso bile zastavljene. Nepremičninam, napravam in opremi v letu 2015 niso bili pripisani stroški izposojanja.

Ocenjene dobe koristnosti nepremičnin, naprav in opreme Skupine se v letu 2015 se niso spremenile.

Nabavna vrednost sredstev v uporabi, katerih neodpisana vrednost je na bila dan 31. 12. 2015 enaka nič, je znašala 216.202.397 evrov, na dan 31. 12. 2014 pa je znašala 197.974.034 evrov.

Obveznosti do dobaviteljev nepremičnin, naprav in opreme so na dan 31. 12. 2015 znašale 10.083.190 evrov (konec lanskega leta 5.274.443 evrov).

V letu 2015 so investicije v nepremičnine, naprave in opremo znašale 37.215.335 evrov. Večina naložb je bila izvedena v obvladujoči družbi Luka Koper, d. d., večje investicije pa so bile sledeče:

• prva faza izgradnje treh novih rezervoarjev za naftne derivate na terminalu za tekoče tovore,
• gradnja tirov 21 a, b, c in mostu čez preliv,
• 1. faza poglabljanja plovnega kanala znotraj akvatorija na -15 metrov in severnega dela prvega bazena,
• sanacija transportnih in ureditev skladiščnih površin na kontejnerskem terminalu,
• nabava večjega števila dvigal in druge opreme za pretovor, za potrebe kontejnerskega terminala.

Skupina je v letu 2015 izvedla eno večjo slabitev sredstva v pridobivanju, in sicer je bil projekt "Nadkritje deponije na evropskem energetskem terminalu" oslabljen v višini 1.147.080 evrov, odpisana pa so bila tudi sredstva v skupni neto vrednosti

599.677 evrov. Med temi je pomemben del predstavljal projekt "Postavitev sončne elektrarne na lokaciji Luke Koper" v višini 497.940 evrov, izveden po končani sodni poravnavi.

Na podlagi cenitve je Skupina slabila nepremičnino odvisne družbe Luka Koper Pristan, d. o. o., v višini 56.377 evrov.

Skupina je v letu 2015 cenila nepremičnine odvisne družbe Luka Koper Pristan, d. o. o. Cenitev je opravil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin, izdelana pa je bila januarja 2016. Namen ocenjevanja je bila določitev poštene vrednosti zmanjšane za stroške prodaje polnega lastniškega interesa na nepremičninah za namen računovodskega poročanja. Vrednotenje je bilo izvršeno skladno s hierarhijo pravil ocenjevanja vrednosti, Mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti (MSOV 2013), Slovenskim poslovnofinančnim standardom številka 2 in Stvarnopravnim zakonikom. Pri vrednotenju sta bila upoštevana MRS 36 – oslabitve sredstev in MSRP 13 – merjenje poštene vrednosti. Izvedel se je ogled nepremičnin, drugi podatki pa so bili zbrani na podlagi primerljivih prodaj in najemnin v podobnih okoljih.

Preglednica gibanja nepremičnin, naprav in opreme

(v evrih)	Zemljišča	Zgradbe	Naprave in oprema	Sredstva v pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2014	10.018.102	425.819.839	255.576.392	31.471.216	722.885.549
Pridobitve	-	65.980	377.883	36.771.472	37.215.335
Prenos z investicij v teku	-	19.571.353	9.034.625	-28.605.978	-
Odtujitve	-	-303.371	-3.558.551	-	-3.861.922
Odpisi	-	-	-431.895	-497.940	-929.835
Oslabitve	-	-279.581	-	-1.147.080	-1.426.661
Prenos na neopredmetena sredstva	-	-	-	-113.499	-113.499
Prenos na naložbene nepremičnine	-	-	-	-31.196	-31.196
Prenos na sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo	-	826.300	348.939	-	1.175.239
Prenos iz sredstev (skupine za odtujitev) za prodajo	-	-	-1.011.388	-	-1.011.388
Prerazvrstitve znotraj nepremičnin, naprav in opreme	427.854	-439.965	12.111	-	-
31. decembra 2015	10.445.956	445.260.555	260.348.116	37.846.995	753.901.622
Popravek vrednosti
31. decembra 2014	-	199.603.525	190.953.802	-	390.557.327
Amortizacija v letu	-	12.532.806	14.153.112	-	26.685.918
Odtujitve	-	-275.606	-3.440.277	-	-3.715.883
Odpisi	-	-	-330.158	-	-330.158
Oslabitve		-223.204	-	-	-223.204
Prenos na sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo	-	-	-997.506	-	-997.506
Prenos iz sredstev (skupine za odtujitev) za prodajo	-	10.724	348.939	-	359.663
Prerazvrstitve znotraj nepremičnin, naprav in opreme	-	-7.726	7.726	-	-
31. decembra 2015	-	211.640.519	200.695.638	-	412.336.157
Neodpisana vrednost
31. decembra 2014	10.018.102	226.216.314	64.622.590	31.471.216	332.328.222
31. decembra 2015	10.445.956	233.620.036	59.652.478	37.846.995	341.565.465

(v evrih)	Zemljišča	Zgradbe	Naprave in oprema	Sredstva v pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2013	9.612.708	416.024.687	245.975.025	21.272.796	692.885.216
Pridobitve	5.850	134.826	1.202.402	28.520.856	29.863.934
Prenos z investicij v teku	-	8.206.536	9.325.959	-17.858.106	-325.611
Odtujitve	-4.055	-22.067	-293.642	-	-319.764
Odpisi	-	-116.652	-505.796	-264.214	-886.662
Prenos iz neopredmetenih sredstev	-	1.148.084	770.381	-	1.918.465
Prenos na naložbene nepremičnine	-	-3.382.497	-	-167.011	-3.549.508
Prenos iz naložbenih nepremičnin	-	857.436	-	-	857.436
Prenos na sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo	-	-	-1.223.963	-	-1.223.963
Prenos iz sredstev (skupine za odtujitev) za prodajo	403.599	3.152.422	143.090	-	3.699.111
Prerazvrstitve znotraj nepremičnin, naprav in opreme	-	-182.936	182.936	-	-
31. decembra 2014	10.018.102	425.819.839	255.576.392	31.504.321	722.918.654
Popravek vrednosti
31. decembra 2013	-	184.669.646	177.325.365	-	361.995.011
Amortizacija v letu	-	12.001.759	14.703.631	-	26.705.390
Odtujitve	-	-620	-280.963	-	-281.583
Odpisi	-	-97.897	-505.796	-	-603.693
Prenos iz neopredmetenih sredstev	-	1.148.084	770.381	-	1.918.465
Prenos na naložbene nepremičnine	-	-9.907	-	-	-9.907
Prenos na sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo	-		-1.223.966	-	-1.223.966
Prenos iz sredstev (skupine za odtujitev) za prodajo	-	1.917.008	140.602	-	2.057.610
Prerazvrstitve znotraj nepremičnin, naprav in opreme	-	-24.548	24.548	-	-
31. decembra 2014	-	199.603.525	190.953.802	-	390.557.327
Neodpisana vrednost
31. decembra 2013	9.612.708	231.355.041	68.649.660	21.272.796	330.890.205
31. decembra 2014	10.018.102	226.216.314	64.622.590	31.504.321	332.361.327

Pojasnilo 12. Naložbene nepremičnine

(v evrih)	31. 12. 2015	31. 12. 2014
Naložbene nepremičnine - zemljišča	14.991.483	14.670.199
Naložbene nepremičnine - zgradbe	3.757.941	3.498.636
Skupaj	18.749.424	18.168.835

Med naložbenimi nepremičninami se vodijo zemljišča in objekti, dani v poslovni najem, ter nepremičnine, ki povečujejo vrednost nekratkoročne naložbe. Naložbene nepremičnine so bile konec leta 2015 višje kot konec leta 2014, in sicer zaradi prerazvrstitve dela naložbenih nepremičnin iz sredstev za prodajo.

Najem nepremičnin

(v evrih)	2015	2014
Prihodki od najema naložbenih nepremičnin	826.714	871.764
Amortizacija naložbenih nepremičnin	192.211	88.053

Naložbene nepremičnine niso bile zastavljene.

Poštena vrednost naložbenih nepremičnin je na dan 31. 12. 2015 znašala 19.192.651 evrov.

Poštena vrednost naložbenih nepremičnin je bila presojana na podlagi cenitev. Cenitev so opravili pooblaščeni ocenjevalci vrednosti nepremičnin, izdelane pa so bile decembra 2015 in januarja 2016. Namen ocenjevanja je bil določitev poštene vrednosti zmanjšane za stroške prodaje polnega lastniškega interesa na nepremičninah za namen računovodskega poročanja. Vrednotenje je bilo izvršeno skladno s hierarhijo pravil ocenjevanja vrednosti, Mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti (MSOV 2013), Slovenskim poslovnofinančnim standardom številka 2 in Stvarnopravnim zakonikom. Pri vrednotenju sta bila upoštevana MRS 36 – oslabitve sredstev in MSRP 13 – merjenje poštene vrednosti. Izvedel se je ogled nepremičnin, drugi podatki pa so bili zbrani na podlagi primerljivih prodaj in najemnin v podobnih okoljih.

Preglednica gibanja naložbenih nepremičnin

(v evrih)	Zemljišča	Zgradbe	Skupaj
Nabavna vrednost

31. decembra 2014	14.670.199	4.930.809	19.601.008
Odtujitve, odpisi	-	-2.689	-2.689
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme	-	31.196	31.196
Prenos iz sredstev (skupine za odtujitev) za prodajo	321.284	542.376	863.660

31. decembra 2015	14.991.483	5.501.692	20.493.175
Popravek vrednosti

31. decembra 2014	-	1.432.173	1.432.173
	-
Amortizacija v letu	-	192.210	192.210
Odtujitve, odpisi	-	-1.792	-1.792
Prenos iz sredstev (skupine za odtujitev) za prodajo	-	121.160	121.160

31. decembra 2015	-	1.743.751	1.743.751
Neodpisana vrednost
31. decembra 2014	14.670.199	3.498.636	18.168.835

31. decembra 2015	14.991.483	3.757.941	18.749.424

(v evrih)	Zemljišča	Zgradbe	Skupaj
Nabavna vrednost

31. decembra 2013	14.135.894	359.683	14.495.577
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme	-	3.549.508	3.549.508
Prenos na nepremičnine, naprave in opremo	-	-857.436	-857.436
Prenos iz sredstev (skupine za odtujitev) za prodajo	534.305	1.879.054	2.413.359

31. decembra 2014	14.670.199	4.930.809	19.601.008
Popravek vrednosti

31. decembra 2013	-	114.349	114.349
	-
Amortizacija v letu	-	88.053	88.053
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme	-	9.907	9.907
Prenos iz sredstev (skupine za odtujitev) za prodajo	-	1.219.864	1.219.864

31. decembra 2014	-	1.432.173	1.432.173
Neodpisana vrednost
31. decembra 2013	14.135.894	245.334	14.381.228
31. decembra 2014	14.670.199	3.498.636	18.168.835

Pojasnilo 13. Neopredmetena sredstva

(v evrih)	31. 12. 2015	31. 12. 2014
Stroški razvijanja	273.522	312.596
Nekratkoročne premoženjske pravice	4.458.810	4.755.441
Skupaj	4.732.332	5.068.037

Nabavna vrednost neopredmetenih sredstev v uporabi, katerih neodpisana vrednost je bila na dan 31. 12. 2015 enaka nič, je znašala 8.451.488 evrov, na dan 31. 12. 2014 pa je znašala 8.408.537 evrov.

Obveznosti do dobaviteljev neopredmetenih sredstev so na dan 31. 12. 2014 znašale 11.543 evrov (konec lanskega leta 67.200 evrov).

Neopredmetena sredstva na dan 31. 12. 2015 niso bila zastavljena.

Neopredmetena sredstva v skupini predstavljajo pravice do industrijske lastnine in druge pravice ter stroške razvoja. Pravice do industrijske lastnine in druge pravice zajemajo računalniške programe, informacijske sisteme in razvojno-projektne programe. Stroški razvoja v višini 312.596 evrov, pa pripadajo družbi TOC, d. o. o., in sicer za projekt CAPSorb (razvoj učinkovitih ekoloških vpojnih sredstev za obvladovanje razlitij vseh vrst hidrofilnih in hidrofobnih nevarnih in nenevarnih tekočin na trdnih tleh in vodnih površinah).

Preglednica gibanja neopredmetenih sredstev

(v evrih)	Stroški razvijanja	Pravice do industrijske lastnine in druge pravice	Neopredmetena sredstva v pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2014	390.746	14.297.766	553.357	15.241.869
Pridobitve	-	-	187.418	187.418
Prenos z investicij v teku	-	434.745	-434.745	-
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme	-	113.499		113.499
31. decembra 2015	390.746	14.846.010	306.030	15.542.786
Popravek vrednosti
31. decembra 2014	78.150	10.095.682	-	10.173.832
Amortizacija v letu	39.074	597.548	-	636.622
31. decembra 2015	117.224	10.693.230	-	10.810.454
Neodpisana vrednost
31. decembra 2014	312.596	4.202.084	553.357	5.068.037
31. decembra 2015	273.522	4.152.780	306.030	4.732.332

(v evrih)	Stroški razvijanja	Pravice do industrijske lastnine in druge pravice	Neopredmetena sredstva v pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2013	390.746	16.216.231	458.316	17.065.293
Pridobitve	-	-	95.041	95.041
Prenos na nepremičnine, naprave in opremo	-	-1.918.465	-	-1.918.465

31. decembra 2014	390.746	14.297.766	553.357	15.241.869
Popravek vrednosti

31. decembra 2013	39.075	11.434.813	-	11.473.888
Amortizacija v letu	39.075	579.334	-	618.409
Prenos na nepremičnine, naprave in opremo	-	-1.918.465	-	-1.918.465
31. decembra 2014	78.150	10.095.682	-	10.173.832
Neodpisana vrednost
31. decembra 2013	351.671	4.781.418	458.316	5.591.405
31. decembra 2014	312.596	4.202.084	553.357	5.068.037

Pojasnilo 14. Delnice in deleži v pridruženih družbah

		31. 12. 2015	31. 12. 2014
(v evrih)	Država	Odstotek lastništva	Odstotek lastništva
Pridružene družbe:
Adriafin, d. o. o.	Slovenija	50,0	50,0
Adria Transport, d. o. o.	Slovenija	50,0	50,0
Adria-Tow, d. o. o.	Slovenija	50,0	50,0
Adriasole, d. o. o.*	Slovenija	-	98,0
Avtoservis, d. o. o.	Slovenija	49,0	49,0
Golf Istra, d. o. o.	Slovenija	20,0	20,0

* Družba je bila v letu 2015 izbrisana iz sodnega registra

Delnice in deleži v pridruženih družbah niso bili dani v zastavo.

Preglednica gibanja delnic in deležev v pridruženih družbah

(v evrih)	2015	2014
Stanje 1. januarja	10.846.601	11.435.706
Povečanja
Pripisani dobički	1.328.228	615.895
Zmanjšanja
Prodaje	-	-980.000
Izplačilo dividend	-475.000	-225.000
Stanje 31. decembra	11.699.829	10.846.601

Iz Skupine je bila konec leta 2015 izločena naložba v družbo Adriasole, d. o. o., saj je bila ta po končanem stečajnem postopku, dne 8. decembra 2015 izbrisana iz sodnega registra. Sedanja vrednost družbe na dan izbrisa je bila enaka nič. Iz naslova naložb v pridružene družbe je bilo v letu 2015 realiziranih skupaj 1.328.228 evrov dobičkov.

Pomembni podatki pridruženih družb

Leto 2015

(v evrih)	Odstotek lastništva	Sredstva	Obveznosti	Prihodki	Čisti poslovni izid	Čisti poslovni izid, ki pripada Skupini	Izplačan delež iz dobička predhodnega leta
Adria Transport, d.o.o.	50,0	14.335.662	11.411.754	9.902.993	1.046.962	523.481	325.000
Adria Tow, d.o.o.	50,0	11.519.826	2.620.990	5.451.171	1.129.486	564.721	150.000
Adriafin d.o.o.	50,0	10.550.070	408.878	91.849	-7.615	-3.808	-
Avtoservis, d.o.o.	49,0	2.782.341	324.289	2.457.359	497.620	243.834	-

(v evrih)	Odstotek lastništva	Sredstva	Obveznosti	Prihodki	Čisti poslovni izid	Čisti poslovni izid, ki pripada Skupini	Izplačan delež iz dobička predhodnega leta
Adria Transport, d.o.o.	50,0	14.934.548	12.407.601	10.716.879	759.281	379.640	150.000
Adria Tow, d.o.o.	50,0	11.425.658	3.356.308	4.870.102	488.604	244.302	750.000
Adriafin d.o.o.	50,0	10.555.772	406.965	210.740	-120.560	-60.280	-
Avtoservis, d.o.o.	49,0	2.074.858	114.426	1.764.286	106.598	52.234	-

Pojasnilo 15. Druge nekratkoročne finančne naložbe

(v evrih)	31. 12. 2015	31. 12. 2014
Druge naložbe, izmerjene po nabavni vrednosti	3.540.629	8.074.163
Druge naložbe, izmerjene po pošteni vrednosti prek kapitala	30.949.464	29.990.385
Skupaj	34.490.093	38.064.548

Druge nekratkoročne finančne naložbe, ki so na dan 31. 12. 2015 znašale 34.490.093 evrov, sestavljajo naložbe v vrednostne papirje in deleže. Naložbe v vrednostne papirje predstavljajo naložbe v delnice družb Krka, d. d., in Intereuropa, d. d., katerih vrednost je na dan 31. 12. 2015 znašala 29.333.916 evrov ter v vzajemne sklade, katerih vrednost je na dan 31. 12. 2015 znašala 1.615.548 evrov.

Druge naložbe, izmerjene po nabavni vrednosti pa predstavljajo naložbe v druge družbe, pri katerih je Skupina v kapitalu udeležena manj kot 20-odstotno ter dve družbi, ki so v 100 odstotni lasti obvladujoče družbe in se zaradi nepomembnosti ne konsolidirajo.

(v evrih)	2015	2014
Stanje 1. januarja	38.064.548	33.261.899
Povečanja
Prenos iz sredstev (skupine za odtujitev) za prodajo	-	3.348.400
Prevrednotenje na pošteno vrednost preko kapitala	959.078	1.745.173
Zmanjšanja
Odplačila, prodaje	-213.533	-
Slabitev	-4.320.000	-
Prevrednotenje na pošteno vrednost preko kapitala	-	-290.924

Preglednica gibanja drugih nekratkoročnih finančnih naložb

Stanje 31. decembra 34.490.093	38.064.548

Druge nekratkoročne finančne naložbe so se v letu 2015 zmanjšale zaradi slabitve naložbe v družbo Trade Trans Invest Bratislava, a. s., v višini 4.320.000 evrov ter zaradi izplačila iz kapitalskega investicijskega sklada v višini 213.533 evrov. Povečanje se nanaša na spremembo poštene vrednosti naložb v vrednostne papirje. Druge nekratkoročne naložbe niso bile dane v zastavo.

Pojasnilo 16. Dana posojila in depoziti

(v evrih)	31. 12. 2015	31. 12. 2014
Finančne naložbe v posesti do zapadlosti
Nekratkoročna posojila dana, z odkupom obveznic od drugih	360.884	528.976
Posojila
Nekratkoročna posojila, dana drugim	39.535	69.338
Nekratkoročno dana stanovanjska posojila zaposlencem	21.608	37.940
Nekratkoročna posojila, dana drugim	17.927	31.398
Skupaj	400.419	598.314

Finančne naložbe v posesti do zapadlosti, ki jih predstavljajo obveznice slovenskih izdajateljev, so se v letu 2015 znižale za 168.092 evrov iz naslova izplačila kuponov in so na dan 31. 12. 2015 znašale 360.884 evrov.

Stanovanjska posojila so bila zaposlencem odobrena deloma na podlagi stanovanjskega zakona iz leta 1991, kasneje pa na osnovi internega stanovanjskega pravilnika. Najdaljša doba odplačila je 20 let.

Preglednica gibanja danih posojil in depozitov Leto 2015

(v evrih)	Finančne naložbe v posesti do zapadlosti	Posojila	Skupaj
Stanje 31. decembra 2014	528.976	69.338	598.314
Povečanja
Pripis obresti	-	69	69
Zmanjšanja			-
Odplačila	-168.092	-17.761	-185.853
Prenos na kratkoročne finančne naložbe	-	-12.111	-12.111
Stanje 31. decembra 2015	360.884	39.535	400.419

Leto 2014

	Finančne naložbe v posesti do
(v evrih)	zapadlosti	Posojila	Skupaj
Stanje 31. decembra 2013	1.310.222	237.867	1.548.089
Povečanja
Pripis obresti	-	234	234
Prenos iz kratkoročnih finančnih naložb	-	16.802	16.802
Zmanjšanja
Odplačila	-781.246	-18.637	-799.883
Prenos na kratkoročne finančne naložbe	-	-165.004	-165.004
Odpis, slabitev, prodaja	-	-1.924	-1.924
Stanje 31. decembra 2014	528.976	69.338	598.314

Pojasnilo 17. Nekratkoročne poslovne terjatve

Nekratkoročne poslovne terjatve v znesku 37.931 evrov se nanašajo na dane varščine za najem prostorov za predstavništva obvladujoče družbe ter najem površine za potrebe terminala za avtomobile.

Pojasnilo 18. Odložene terjatve in obveznosti za davek

	Terjatve		Obveznosti
(v evrih)	31. 12. 2015	31. 12. 2014	31. 12. 2015	31. 12. 2014
Odložene terjatve in obveznosti za davek iz naslova:
slabitev naložb v pridružene družbe	15.725	254.388	-	-
slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	8.478.190	7.989.315	2.441.778	2.148.904
finančnih instrumentov	176.375	247.461	-	-
popravka vrednosti terjatev do kupcev	217.712	254.935	-	-
rezervacij za odpravnine	309.087	105.000	-	-
rezervacij za jubilejne nagrade	51.235	38.513	-	-
nekratkoročne pasivne časovne razmejitve za GJS	409.092	409.092	-	-
Skupaj	9.657.416	9.298.704	2.441.778	2.148.904

Odložene terjatve za davek se nanašajo na odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev, nekratkoročnih finančnih naložb, obrestnega ščitenja, slabitev terjatev, rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade ter odloženih prihodkov iz naslova izvajanja gospodarske javne službe. Odloženi davki so v letu 2015 povečali čisti poslovni izid za 238.494 evrov, medtem ko so ga v letu 2014 zniževali, in sicer za 137.479 evrov. V letu 2015 so odloženi davki zniževali drugi vseobsegajoči donos za 190.632 evrov (v letu 2014 so ga zniževali za 119.910 evrov) in povečevali kapital za 17.977 evrov.

RAČUNOVODSKO POROČILO KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI SKUPINE LUKA KOPER ZA LETO 2015

Preglednica gibanja odloženih terjatev in obveznosti za davek

Leto 2015

292

	Terjatve				Obveznosti
(v evrih)	Stanje 31. 12. 2014	Pripoznane v izkazu poslovnega izida	Pripoznane v kapitalu	Pripoznane v izkazu drugega vseobsega jočega donosa	Stanje 31. 12. 2015	Stanje 31. 12. 2014	Pripoznane v izkazu drugega vseobsega jočega donosa	Stanje 31. 12. 2015
Odložene terjatve in obveznosti za davek iz naslova:
slabitev naložb v pridružene družbe	254.388	-238.663	-	-	15.725	-	-	-
slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	7.989.315	341.067	17.977	129.831	8.478.190	2.148.904	292.874	2.441.778
finančnih instrumentov	247.461	-	-	-71.086	176.375	-	-	-
popravka vrednosti terjatev do kupcev	254.935	-37.223	-	-	217.712	-	-	-
rezervacij za odpravnine	105.000	160.591	-	43.496	309.087	-	-	-
rezervacij za jubilejne nagrade	38.513	12.722	-	-	51.235	-	-	-
nekratkoročne pasivne časovne razmejitve za GJS	409.092	-	-	-	409.092	-	-	-
Skupaj	9.298.704	238.494	17.977	102.241	9.657.416	2.148.904	292.874	2.441.778
Skupaj	9.619.520	216.509		98.228	9.934.256	2.071.131	361.226	2.432.357

	Terjatve			Obveznosti
(v evrih)	Stanje 31. 12. 2013	Pripoznane v izkazu poslovnega izida	Pripoznane v izkazu drugega vseobsegajočega donosa	Stanje 31. 12. 2014	Stanje 31. 12. 2013	Pripoznane v izkazu drugega vseobsegajočega donosa	Stanje 31. 12. 2014
Odložene terjatve in obveznosti za davek iz naslova:
slabitev naložb v pridružene družbe	426.088	-171.700	-	254.388	-	-	-
slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	8.205.661	4.150	-220.496	7.989.315	2.072.721	76.183	2.148.904
finančnih instrumentov	168.043	-	79.418	247.461	49.457	-49.457	-
popravka vrednosti terjatev do kupcev	104.761	150.174	-	254.935	-	-	-
rezervacij za odpravnine	52.693	4.413	47.894	105.000	-	-	-
rezervacij za jubilejne nagrade	31.655	6.858	-	38.513	-	-	-
nekratkoročne pasivne časovne razmejitve za GJS	436.158	-27.066	-	409.092	-	-	-
davčne izgube	104.308	-104.308	-	-	-	-	-
Skupaj	9.529.367	-137.479	-93.184	9.298.704	2.122.178	26.726	2.148.904

Pojasnilo 19. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo

Skupina je konec leta 2015 izkazovala za 14.047 evrov sredstev (skupine za odtujitev) za prodajo, medtem ko jih je konec leta 2014 izkazovala 1.783.637 evrov. V letu 2015 je Skupina sredstva, v višini 225.396 evrov prodala, sredstva v višini 815.576 evrov povrnila med nepremičnine, naprave in opremo, v višini 742.500 evrov pa med naložbene nepremičnine.

Preglednica gibanja sredstev (skupine za odtujitev) za prodajo

Leto 2015

(v evrih)	Nepremičnine, naprave in oprema	Druga sredstva	Skupaj
Stanje 31. decembra 2014	1.783.637	-	1.783.637
Povečanja
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme	13.882	-	13.882
Zmanjšanja			-
Prodaje	-225.396	-	-225.396
Prenos na naložbene nepremičnine	-742.500	-	-742.500
Prenos na nepremičnine, naprave in opremo	-815.576	-	-815.576
Stanje 31. decembra 2015	14.047	-	14.047

Leto 2014

(v evrih)	Nepremičnine naprave in oprema	Druga sredstva	Skupaj
Stanje 31. decembra 2013	4.708.501	3.312.854	8.021.355
Povečanja
Pridobitev	-	84.374	84.374
Zmanjšanja
Prodaje	-89.868	-	-89.868
Slabitev	-	-48.827	-48.827
Prenos na nekratkoročne finančne naložbe	-	-3.348.401	-3.348.401
Prenos na nepremičnine, naprave in opremo	-1.641.501	-	-1.641.501
Prenos na naložbene nepremičnine	-1.193.495	-	-1.193.495

Skupaj 31. decembra 2014 1.783.637 - 1.783.637

Pojasnilo 20. Zaloge

Na dan 31. 12. 2015 so znašale zaloge materiala 813.734 evrov (konec leta 2014 so znašale 463.957 evrov). Večji del zalog se nanaša na material za vzdrževanje in nadomestne dele ter na režijski in pomožni material, vse na stanju obvladujoče družbe.

Pojasnilo 21. Dana posojila in depoziti

(v evrih)	31. 12. 2015	31. 12. 2014
Kratkoročna posojila, dana drugim	15.305	2.302
Dani kratkoročni depoziti	296.582	4.172.780

Skupaj	311.887	4.175.082

Preglednica gibanja danih posojil in depozitov

(v evrih)	2015	2014
Stanje 1. januarja	4.175.082	735.800
Povečanja
Nova posojila, depoziti	816	4.015.255
Pripis obresti	11.046	36
Prenos iz nekratkoročnih finančnih naložb	12.111	165.004
Zmanjšanja
Odplačila	-3.887.168	-724.211
Prenos na nekratkoročne finančne naložbe	-	-16.802

Stanje 31. decembra	311.887	4.175.082

Pojasnilo 22. Poslovne in druge terjatve

(v evrih)	31. 12. 2015	31. 12. 2014
Kratkoročne poslovne terjatve do:
domačih kupcev	17.787.919	13.628.995
tujih kupcev	10.484.805	7.892.734
Kratkoročne poslovne terjatve do pridruženih družb	43.763	30.825
Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev	28.316.487	21.552.554
Kratkoročne terjatve iz naslova dividend	200.000	200.000
Dani kratkoročni predujmi in varščine	82.500	43.470
Kratkoročne terjatve, povezane s finančnimi prihodki	17.240	27.792
Terjatve do države	1.384.713	1.963.108
Druge kratkoročne terjatve	207.386	400.297
Poslovne terjatve	30.208.326	24.187.221
Kratkoročno odloženi stroški	603.868	230.498
Nezaračunani prihodki	1.095.779	1.370.764
Druge terjatve	1.700.493	1.601.262
Skupaj	31.908.819	25.788.483

Skupina ima pri večini terjatev do kupcev možnost uveljavljanja zakonite zastavne pravice na uskladiščenem blagu, ki je v njeni posesti.

V letu 2015 je Skupina oblikovala za 111.044 evrov popravkov vrednosti terjatev, medtem ko je bilo izterjanih odpisanih terjatev za 238.709 evrov.

Na dan 31. 12. 2015 Skupina ni izkazovala terjatev do članov uprave in članov nadzornega sveta.

Za zavarovanje enega bančnega posojila, ki je na dan 31. 12. 2015 znašal 5.300.000 evrov, ima Skupina sklenjeno pogodbo o odstopu terjatev v zavarovanje. Na dan 31. 12. 2015 so te terjatve znašale 139.210 evrov.

Kratkoročno nezaračunane prihodke v celoti predstavljajo vračunani prihodki na osnovi nastalih stroškov evropskih razvojnih projektov, sofinanciranih s strani evropskih institucij.

Zapadlost terjatev do kupcev in terjatev, povezanih s finančnimi prihodki:

(v evrih)	31. 12. 2015	Popravek 2015	31. 12. 2014	Popravek 2014
Odprte, nezapadle in neoslabljene terjatve do kupcev	23.247.673	-	18.579.231	-
Zapadle terjatve:
do 30 dni	3.949.482	-	2.417.118	-
od 31 do 60 dni	909.348	-	275.535	-
od 61 do 90 dni	77.834	-	78.731	-
od 91 do 180 dni	122.904	-	190.387	-
nad 180 dni	2.378.450	-2.351.964	2.593.431	-2.554.087
Skupaj	30.685.691	-2.351.964	24.134.433	-2.554.087

Preglednica gibanja popravka vrednosti terjatev

(v evrih)	2015	2014
Stanje 1. januarja	2.554.087	1.755.192
Povečanja:
Oblikovanje popravkov vrednosti v letu	111.044	932.347
Zmanjšanja:
Izterjane odpisane terjatve	-238.710	-36.937
Dokončen odpis terjatev	-74.457	-96.515
Stanje 31. decembra	2.351.964	2.554.087

Pojasnilo 23. Denar in denarni ustrezniki

(v evrih)	31. 12. 2015	31. 12. 2014
Gotovina v blagajni	7.606	6.898
Denarna sredstva na računih	573.190	1.226.895
Kratkoročni depoziti	12.029.253	4.706.998
Skupaj	12.610.049	5.940.791

Pojasnilo 24. Kapital

Osnovni kapital

Osnovni kapital v znesku 58.420.965 evrov sestavlja 14.000.000 navadnih kosovnih delnic obvladujoče družbe Luka Koper, d. d., ki se glasijo na ime in so prosto prenosljive. Nominalna vrednost delnice znaša 4,17 evrov.

Vse v zvezi z lastniško strukturo, gibanjem tečaja delnice in dividendno politiko je predstavljeno v poslovnem poročilu Skupine Luka Koper v poglavju Delnica LKPG.

Kapitalske rezerve in rezerve iz dobička

Skupina ima oblikovane zakonske rezerve, kot narekuje Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), in sicer najmanj v višini 10 odstotkov osnovnega kapitala. Kapitalske in zakonske rezerve niso sestavni del bilančnega dobička in ne morejo biti predmet delitve. Statutarnih rezerv Skupina nima, saj jih statut ne predvideva. Obvladujoča družba je na predlog uprave v skladu s 3. odstavkom 230. člena Zakona o gospodarskih družbah ob zaključku leta 2015 oblikovala dodatne druge rezerve iz dobička v višini polovice čistega poslovnega izida, to je 14.422.537 evrov.

(v evrih)	31. 12. 2015	31. 12. 2014
Kapitalske rezerve	89.562.703	89.562.703
Zakonske rezerve	18.765.117	18.765.117
Druge rezerve iz dobička	89.979.979	75.557.442
Skupaj	198.307.799	183.885.262

Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti

Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti iz naslova vrednotenja finančnih naložb, merjenih po pošteni vrednosti, iz naslova vrednotenja poštene vrednosti finančnih instrumentov za varovanje pred tveganjem ter iz naslova nerealiziranih aktuarskih dobičkov in izgub, so konec leta 2015 znašale 12.407.337 evrov. Po odštetju odloženih davkov so znašale 10.203.618 evrov.

Zadržani dobički

Zadržani dobički so sestavljeni iz nerazporejenega dela čistega poslovnega izida poslovnega leta, ki je na dan 31. 12. 2015 znašal 17.985.297 evrov in prenesenega čistega poslovnega izida v višini 21.202.404 evrov.

Pojasnilo 25. Rezervacije

(v evrih)	31. 12. 2015	31. 12. 2014
Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade	3.215.377	1.708.151
Rezervacije za tožbe	475.224	2.675.441
Skupaj	3.690.601	4.383.592

Preglednica gibanja rezervacij

Leto 2015

(v evrih)	Odpravnine ob upokojitvi	Jubilejne nagrade	Skupaj pozaposlitveni zaslužki	Tožbe in odškodnine	Skupaj
Stanje 31. decembra 2014	1.245.691	462.460	1.708.151	2.675.441	4.383.592
Spremembe v letu:
Oblikovanje	1.458.803	212.350	1.671.153	-	1.671.153
Črpanje	-91.877	-72.050	-163.927	-698.550	-862.477
Odprava	-	-	-	-1.501.667	-1.501.667
Stanje 31. decembra 2015	2.612.617	602.760	3.215.377	475.224	3.690.601
Nekratkoročni del	2.420.809	528.494	2.949.303	475.224	3.424.527
Del, ki zapade v izplačilo v letu 2016	191.808	74.266	266.074	-	266.074
Stanje 31. decembra 2015	2.612.617	602.760	3.215.377	475.224	3.690.601

Skupina je v letu 2015 dodatno oblikovala za 1.458.803 evrov rezervacij za odpravnine ob upokojitvi. Na osnovi aktuarskega izračuna je za odpravnine pripoznala aktuarsko izgubo tekočega in preteklega leta v višini 492.401 evrov v drugem vseobsegajočem donosu, v izkazu poslovnega izida pa stroške sprotnega in preteklega službovanja v višini 939.655 evrov in stroške obresti v višini 26.747 evrov. Skupina je v letu 2015 dodatno oblikovala rezervacije za jubilejne nagrade, in sicer v višini 212.350 evrov. Celotno vrednost v letu 2015 oblikovanih rezervacij za jubilejne nagrade predstavljajo tako stroški sprotnega in preteklega službovanja ter stroški obresti, kot aktuarska izguba. Izplačil jubilejnih nagrad in odpravnin je bilo v letu 2015 za 163.927 evrov. Rezervacije za tožbe in odpravnine so bile v letu 2015 zmanjšane na podlagi sklenjenih sodnih poravnav. Črpanje rezervacij v višini 698.550 evrov se nanaša na dve sodni poravnavi. V prvi sodni poravnavi je obvladujoča družba plačala znesek 262.000 evrov, in s tem pravnomočno zaključila pravdni postopek zoper Luko Koper, d. d., ki je trajal od leta 2012. Za navedeno sodno poravnavo je imela obvladujoča družba oblikovanih za 1.761.967 evrov rezervacij, zato je presežek v znesku 1.501.677 evrov odpravila. V primeru druge sodne poravnave je obvladujoča družba plačala s poravnavo dogovorjen znesek v višini 436.550 evrov za pravdni postopek, ki je bil sprožen v letu 2014.

Leto 2014

(v evrih)	Odpravnine ob upokojitvi	Jubilejne nagrade	Skupaj pozaposlitveni zaslužki	Tožbe in odškodnine	Skupaj
Stanje 31. decembra 2013	636.447	381.785	1.018.232	3.077.543	4.095.775
Spremembe v letu:
Oblikovanje	710.528	148.048	858.576	744.073	1.602.649
Črpanje	-62.375	-67.373	-129.748	-395.956	-525.704
Odprava	-38.909	-	-38.909	-750.219	-789.128
Stanje 31. decembra 2014	1.245.691	462.460	1.708.151	2.675.441	4.383.592
Nekratkoročni del	1.153.814	390.410	1.544.224	2.675.441	4.219.665
Del, ki zapade v izplačilo v letu 2015	91.877	72.050	163.927	-	163.927
Stanje 31. decembra 2014	1.245.691	462.460	1.708.151	2.675.441	4.383.592

Pojasnilo 26. Odloženi prihodki

(v evrih)	31. 12. 2015	31. 12. 2014
Nekratkoročno odloženi prihodki za redno vzdrževanje	7.823.250	6.279.210
Prejeta nepovratna sredstva	3.575.640	1.708.014
Drugi nekratkoročno odloženi prihodki	2.386.470	2.872.279
Skupaj	13.785.360	10.859.503

Skladno s koncesijsko pogodbo ima obvladujoča družba Luka Koper, d. d., pravico in obveznost pobirati pristaniške pristojbine, ki so prihodek, namenjen pokrivanju stroškov opravljanja gospodarske javne službe. Za letni presežek prihodkov nad stroški obvladujoča družba oblikuje nekratkoročno odložene prihodke za stroške gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture v prihodnjih letih.

Med prejetimi nepovratnimi sredstvi Skupina izkazuje zadržane prispevke plač zaposlenih v invalidskem podjetju Luka Koper INPO, d. o. o, in sicer prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje in porodniško varstvo. Sredstva so se nato črpala skladno z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, za pokrivanje stroškov plač invalidov v višini 75 odstotkov ter za stroške zaposlitve osebja, za čas, ki ga porabijo za pomoč invalidov. Poleg navedenega, predstavljajo prejeta nepovratna sredstva tudi v naprej prejeta plačila iz naslova nepovratnih sredstev za vlaganja v evropske razvoje projekte.

Med drugimi nekratkoročno odloženimi prihodki Skupina izkazuje nekratkoročno odložene prihodke, ki so namenjeni pokrivanju stroškov amortizacije osnovnih sredstev pridobljenih v sklopu razvojnih projektov.

Preglednica gibanja odloženih prihodkov

(v evrih)	Nekratkoročno odloženi prihodki za redno vzdrževanje	Prejeta nepovratna sredstva	Drugi nekratkoročno odloženi prihodki	Skupaj
Stanje 31. decembra 2014	6.279.210	1.708.014	2.872.279	10.859.503
Spremembe v letu:
Oblikovanje	1.544.040	3.493.007	-	5.037.047
Prenos iz drugih obveznosti	-	-150.696	-	-150.696
Črpanje	-	-1.462.083	-485.809	-1.947.892
Odprava	-	-12.602	-	-12.602
Stanje 31. decembra 2015	7.823.250	3.575.640	2.386.470	13.785.360

Leto 2015

(v evrih)	Nekratkoročno odloženi prihodki za redno vzdrževanje	Prejeta nepovratna sredstva	Drugi nekratkoročno odloženi prihodki	Skupaj
Stanje 31. decembra 2013	5.539.649	1.339.322	3.848.844	10.727.815
Spremembe v letu:
Oblikovanje	739.561	1.356.051	424.631	2.520.243
Črpanje	-	-987.359	-1.401.196	-2.388.555
Stanje 31. decembra 2014	6.279.210	1.708.014	2.872.279	10.859.503

Pojasnilo 27. Posojila

(v evrih)	31. 12. 2015	31. 12. 2014
Nekratkoročne finančne obveznosti do pridruženih družb	-	500.000
Nekratkoročna posojila, dobljena pri bankah v državi	66.544.844	56.897.142
Nekratkoročna posojila, dobljena pri bankah v tujini	33.809.978	52.924.280

Skupaj	100.354.822	110.321.422

Preglednica gibanja posojil

	Posojilodajalec
(v evrih)	Pridružene družbe	Banke	Skupaj
Stanje 31. decembra 2014	500.000	109.821.422	110.321.422
Prenos iz kratkoročnih posojil	-	2.000.000	2.000.000
Odplačila v letu		-1.992.065	-1.992.065
Razmejeni stroški odobritve	-	48.989	48.989
Prenos na kratkoročna posojila - del, ki zapade v 2016	-500.000	-9.523.524	-10.023.524
Stanje 31. decembra 2015	-	100.354.822	100.354.822

Leto 2014

	Posojilodajalec
(v evrih)	Pridružene družbe	Banke	Skupaj
Stanje 31. decembra 2013	500.000	136.472.581	136.972.581
Odplačila v letu	-	-10.750.000	-10.750.000
Razmejeni stroški odobritve	-	26.621	26.621
Prenos na kratkoročna posojila - del, ki zapade v 2015	-	-15.927.780	-15.927.780
Stanje 31. decembra 2014	500.000	109.821.422	110.321.422

Nekratkoročna posojila Skupine so se v letu 2015 v primerjavi s predhodnim letom 2014 znižala za 9.966.600 evrov.

Nekratkoročna posojila do bank znašajo so na dan 31. 12. 2015 znašala 100.354.822 evrov. Med kratkoročne obveznosti je bil prenesen del glavnic posojil v višini 9.523.524 evrov, ki zapadejo v plačilo v letu 2016.

Vsa bančna posojila so bila vezana na variabilno obrestno mero.

Obvladujoča družba je imela najeti dve večji najeti posojili, zaščiteni pred spremembo obrestne mere z instrumentom obrestne zamenjave. Skupna višina obeh ščitenih posojil je na dan 31. 12. 2015 znašala 62.142.857 evrov. Podrobneje je vsebina obrestnega ščitenja pojasnjena v pojasnilu 35: Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj v razdelku Obvladovanje tveganja spremembe obrestnih mer.

Obrestna mera v posojilnih pogodbah s povezanimi osebami je davčno priznana obrestna mera med povezanimi osebami.

Vsa nekratkoročna bančna posojila so se odplačevala po vnaprej opredeljeni dinamiki odplačil. Pri nekaterih posojilih je Skupini odobren moratorij na odplačilo glavnice. Vse obveznosti iz nekratkoročnih bančnih posojil so bile zavarovane z bianko menicami ali finančnimi zavezami, eno posojilo pa z odstopom terjatev v zavarovanje. Skupina je izpolnjevala vse finančne zaveze po posojilnih pogodbah.

Skupina je konec leta 2015 refinancirala eno od bančnih posojil v višini 20.000.000 evrov, s čimer se je končni rok vračila tega posojila podaljšal iz leta 2018 v leto 2025, pri čemer ni prišlo do drugih občutnejših sprememb pogojev posojila

Poleg bančnih posojil je imela Skupina sklenjeni tudi dve nekratkoročni posojili s pridruženima družbama v višini 1,5 milijona evrov. Od tega je bilo na dan 31. 12. 2015 črpanih 500.000 evrov. Obe posojilni pogodbi sta bili sklenjeni kot nekratkoročni revolving posojili z zapadlostjo v letu 2016.

Skupina je redno poravnavala vse finančne obveznosti in ni imela zapadlih obveznosti.

Skupina je med prejetimi posojili izkazovala tudi odložene stroške odobritve posojil, ki so zniževali stanje prejetih posojil.

Skupina zagotavlja vodenje prejetih posojil po načelu efektivne obrestne mere tako, da vse stroške, vezane na posamezno posojilo, ob prejemu odloži med nekratkoročne obveznosti iz naslova posojil ter jih nato mesečno črpa vse do zapadlosti. Tako je ostale med nekratkoročnimi obveznostmi iz naslova prejetih posojil na dan 31. 12. 2015 še 149.583 evrov odloženih stroškov (v letu 2014 jih je bilo 198.571 evrov), ki so zniževali dejansko stanje glavnic prejetih posojil.

Vsi nadaljnji pregledi stanja glavnic prejetih posojil (nekratkoročnih in kratkoročnih) ne vključujejo odloženih stroškov odobritve posojil.

Pregled stanja glavnic posojil (nekratkoročnih in kratkoročnih)

(v evrih)	Valuta posojila	Obrestna mera	Datum zapadlosti posojila	Odobrena glavnica	Glavnica na dan 31. 12. 2015	Glavnica na dan 31. 12. 2014
Posojila A	EUR	1,579	31. 12. 2016	1.500.000	500.000	500.000
Posojila B	EUR	Euribor3m + od 0,706 do 2,500	od 1.12.2015 do 21.7.2031	135.000.000	82.885.072	73.947.773
Posojila C	EUR	Euribor6m + od 1,200 do 2,000	od 30.6.2018 do 14.4.2025	70.000.000	27.142.857	52.000.000
Skupaj				206.500.000	110.527.929	126.447.773
- od tega kratkoročni del 10.023.524					15.927.780

V pregledu stanja glavnic niso bili zajeti stroški odobritve posojil, ki so konec leta 2015 znašali 149.583 evrov, konec leta 2014 pa so znašali 198.571 evrov.

Preglednica stanja nekratkoročnih in kratkoročnih bančnih posojil po nominalni vrednosti in njihova zapadlost po letih

Leto 2015

305

(v evrih)	Glavnica na dan 31. 12. 2015	Leto 2016	Leto 2017	Leto 2018	Leto 2019	Leto 2020	Obdobje 2021–2031
Stanje glavnic bančnih posojil, njihova zapadlost po letih	110.027.930	9.523.524	11.761.732	14.310.399	12.504.399	14.398.602	47.529.274
Predvidene obresti		1.787.257	1.473.925	1.233.259	972.803	704.356	1.816.240
Skupaj	110.027.930	11.310.781	13.235.657	15.543.658	13.477.202	15.102.958	49.345.514

(v evrih)	Glavnica na dan 31. 12. 2014	Leto 2015	Leto 2016	Leto 2017	Leto 2018	Leto 2019	Obdobje 2020–2031
Stanje glavnic bančnih posojil, njihova zapadlost po letih	125.947.773	15.927.780	12.856.858	14.428.399	22.310.399	10.504.399	49.919.939
Predvidene obresti		2.427.584	2.062.467	1.768.915	1.391.454	1.034.795	2.794.807
Skupaj	125.947.773	18.355.364	14.919.325	16.197.314	23.701.853	11.539.194	52.714.746

Pojasnilo 28. Druge nekratkoročne finančne obveznosti

Druge nekratkoročne finančne obveznosti so na dan 31. 12. 2015 znašale 639.954 evrov (konec leta 2014 so znašale 1.455.563 evrov) in so se nanašale na pošteno vrednost instrumenta obrestne zamenjave, ki ga ima družba Luka Koper, d. d., sklenjenega za zaščito pred obrestnim tveganjem dveh večjih prejetih posojil. Del nekratkoročnih finančnih obveznosti, ki zapade v plačilo v letu 2016 je bil prenesen med druge kratkoročne finančne obveznosti, in sicer v višini 397.546 evrov. Podrobneje je vsebina obrestnega ščitenja pojasnjena v pojasnilu 35: Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj v razdelku Obvladovanje tveganja spremembe obrestnih mer.

Pojasnilo 29. Nekratkoročne poslovne obveznosti

Nekratkoročne poslovne obveznosti os na zadnji dan leta 2015 znašale 263.401 evrov (na zadnji dan leta 2014 so znašale 149.512 evrov), vključujejo pa prejete nekratkoročne varščine za poslovne prostore v najemu ter v letu 2015 prejeto nekratkoročno varščino za delovanje trošarinskega skladišča na terminalu za tekoče tovore.

(v evrih)	31. 12. 2015	31. 12. 2014
Kratkoročne finančne obveznosti do pridruženih družb	500.000	-
Kratkoročna posojila, dobljena pri bankah v državi	8.375.983	11.927.780
Kratkoročna posojila, dobljena pri bankah v tujini	1.147.541	4.000.000
Skupaj	10.023.524	15.927.780

Pojasnilo 30. Posojila

Kratkoročna posojila, najeta pri bankah, so na dan 31. 12. 2015 predstavljala del nekratkoročnih glavnic, ki skladno z amortizacijskimi načrti zapadejo v letu 2016.

Preglednica gibanja posojil

Leto 2015

	Posojilodajalec
(v evrih)	Pridružene družbe	Banke	Skupaj
Stanje 31. decembra 2014	-	15.927.780	15.927.780
Odplačila v letu		-13.927.780	-13.927.780
Prenos iz nekratkoročnih posojil - del, ki zapade v 2016	500.000	9.523.524	10.023.524
Prenos na nekratkoročna posojila	-	-2.000.000	-2.000.000
Stanje 31. decembra 2015	500.000	9.523.524	10.023.524

	Posojilodajalec
(v evrih)	Pridružene družbe	Banke	Skupaj
Stanje 31. decembra 2013	-	15.211.280	15.211.280
Nova posojila	80.000	200.000	280.000
Odplačila v letu	-80.000	-15.411.280	-15.491.280
Prenos iz nekratkoročnih posojil - del, ki zapade v 2015	-	15.927.780	15.927.780
Stanje 31. decembra 2014	-	15.927.780	15.927.780

Pojasnilo 31. Druge kratkoročne finančne obveznosti

Druge kratkoročne finančne obveznosti so konec leta 2015 znašale 848.234 evrov (konec leta 2014 so znašale 441.701 evrov) in predstavljajo obveznosti za obresti, obveznost za plačilo obrestne zamenjave, ki je bila vzpostavljena z namenom obvladovanja tveganja spremembe obrestnih mer, ter kratkoročni del drugih nekratkoročnih finančnih obveznosti iz naslova zaščite pred obrestnim tveganjem. Kratkoročni del je znašal 397.546 evrov.

Skupni odhodki za obresti so, ob uporabi metode dejanskih obresti, v letu 2015 znašali 3.012.336 evrov, v letu 2014 so znašali 3.882.991 evrov.

Pojasnilo 32. Poslovne in druge obveznosti

(v evrih)	31. 12. 2015	31. 12. 2014
Kratkoročne obveznosti do:
dobaviteljev v državi	13.164.430	9.377.218
dobaviteljev v tujini	2.740.831	751.791
Kratkoročne obveznosti do pridruženih družb	99.564	61.469
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev	16.004.825	10.190.478
Kratkoročne obveznosti na podlagi predujmov	78.381	98.404
Kratkoročne obveznosti do zaposlencev	3.422.925	4.348.695
Kratkoročne obveznosti do države in drugih inštitucij	948.764	498.926
Kratkoročne poslovne obveznosti	20.454.895	15.136.503
Vnaprej vračunani stroški oziroma odhodki	5.176.915	2.911.575
Kratkoročno odloženi prihodki	6.275	30.264
Druge poslovne obveznosti	91.653	124.009
Druge poslovne obveznosti	5.274.843	3.065.848
Skupaj	25.729.738	18.202.351

Stanje kratkoročnih poslovnih obveznosti konec leta 2015 je bilo za 7.527.387 evrov višje kot konec leta 2014. Poslovne obveznosti so bile višje zaradi za 5.814.347 evrov višjih obveznosti do dobaviteljev, predvsem iz naslova obveznosti do dobaviteljev za investicije, ter zaradi za 2.265.340 evrov višjih vnaprej vračunanih stroškov. Vnaprej vračunani stroški vsebujejo vnaprej vračunane stroške za nadomestilo stavbnega zemljišča, vnaprej vračunane stroške koncesnine, stroške za skupinsko delovno uspešnost, vnaprej vračunane obresti za najeta posojila, in vnaprej vračunane stroške za nagrade po individualnih pogodbah in vnaprej vračunane stroške za neizkoriščene dopuste.

Pojasnilo 33. Pogojna sredstva in obveznosti

(v evrih)	31. 12. 2015	31. 12. 2014
Prejeta poroštva	15.984.283	6.218.999
Prejete garancije	10.281.042	8.478.473
Pogojne terjatve iz naslova tožb	32.638.935	37.306.115
Druge pogojne terjatve	70.225	140.840
Skupaj pogojna sredstva	58.974.485	52.144.427
Dane garancije	2.106.270	1.260.000
Dana poroštva	6.902.284	8.361.613
Pogojne obveznosti iz naslova tožb	3.012.100	17.960.410
Odobreno posojilo	36.000.000	36.000.000
Skupaj pogojne obveznosti	48.020.654	63.582.023

Dane garancije predstavljajo garancije za potrebe carinskega poslovanja, ki so na dan 31. 12. 2015 znašale 2.106.270 evrov.

Dana poroštva predstavljajo:

• poroštvo za 5.055.219 evrov družbi Adria Transport, d. o. o., pri finančnem najemu lokomotiv;
• poroštvo za 1.847.065 evrov družbi Adria-Tow, d. o. o., za prejeto posojilo.

Vse pridružene družbe, ki jim je obvladujoča družba dala poroštvo so redno plačevale vse obveznosti iz tega naslova in na dan 31. 12. 2015 niso izkazovale zapadlih obrokov. Med pogojnimi obveznostmi iz naslova tožb Skupina je na dan 31. 12. 2015 izkazovala pogojne obveznosti za šest prejetih tožb. Na podlagi poročil odvetnikov ni tveganj, na podlagi katerih bi bilo treba pogojne obveznosti iz naslova tožb izkazovati med rezervacijami za tožbe. Izpostavljenost pravnim tveganjem je Skupina v letu 2015 znižala za 17.147.275 evrov.

V letu 2015 je Skupina zaključila za 14.947.058 evrov pogojnih obveznosti iz naslova tožb s sodnimi poravnavami, kjer ni prišlo do izplačila vseh tožbenih zahtevkov, temveč je bilo izplačanih le 1.601.550 evrov in pripadajoči sodni stroški postopkov. Konec decembra 2014 je obvladujoča družba podpisala pogodbo o črpanju 310

namenskega posojila pri Evropski investicijski banki (EIB) za projekt podaljšanja prvega pomola. Posojilo bo črpano v skladu s posojilnimi določbami glede na potek projekta. Na dan 31. 12. 2015 niso bili izpolnjeni pogoji za črpanje prve tranše posojila, saj družba še ni prejela gradbenega dovoljenja.

Pojasnilo 34. Posli s povezanimi osebami

Prejemki članov uprave in nadzornega sveta obvladujoče družbe so predstavljeni v pojasnilu št. 35 računovodskega poročila družbe. V nadaljevanju so predstavljeni prejemki skupin oseb v obvladujoči družbi in v odvisnih družbah.

Prejemki skupin oseb v letu 2015

Bruto prejemki skupin oseb (v evrih)	Bruto plača fiksni in variabilni del	Regres za letni dopust in jubilejne nagrade	Drugi prejemki in bonitete	Skupaj
Člani uprave	675.953	3.097	13.099	692.149
Člani nadzornega sveta (devet članov)	219.446	-	2.538	221.984
Zaposleni na podlagi individualnih pogodb v obvladujoči družbi	2.153.997	18.544	43.510	2.216.051
Direktorji odvisnih družb	52.574	53.029	105.603	211.206
Skupaj	3.101.970	74.670	164.750	3.341.390

Posli s povezanimi osebami

Postavke izkaza poslovnega izida	Skupina Luka Koper
(v evrih)	2015	2014
Čisti prihodki od prodaje pridruženim družbam	698.414	283.266
Stroški materiala pridruženim družbam	90.837	60.060
Stroški storitev pridruženim družbam	980.073	599.557
Drugi poslovni odhodki pridruženim družbam	22.889	11.445
Finančni odhodki iz finančnih obveznosti pridruženim družbam	7.895	8.894
Rezultati pridruženih družb pridruženim družbam	1.328.250	615.896

Postavke finančnega položaja podjetja	Skupina Luka Koper
(v evrih)	31. 12. 2015	31. 12. 2014
Nekratkoročne finančne naložbe razen posojil pridruženim družbam	11.699.851	10.971.162
Kratkoročne poslovne terjatve pridruženim družbam	243.763	230.825
Nekratkoročne finančne obveznosti pridruženim družbam	-	500.000
Kratkoročne finančne obveznosti pridruženim družbam	500.000	-
Kratkoročne poslovne obveznosti pridruženim družbam	99.564	61.469

Posli z Republiko Slovenijo

Republika Slovenija s Skupino Luka Koper ni povezana oseba, saj nima neposrednega vpliva na upravljanje družbe. Posli med Skupino Luka Koper in Republiko Slovenijo v letu 2015 so bili sledeči:

(v evrih)	Plačila v 2015	Stroški/ odhodki v 2015
Koncesija	5.574.406	5.922.700
Dividende	6.711.600	-
Davek od dohodka pravnih oseb (davek in akontacije)	5.064.815	5.641.987
Ostali davki in prispevki	6.379.527	5.943.978

Skupaj	23.730.348	17.508.665

Skupina je na dan 31. 12. 2015 izkazovala terjatev do Ministrstva za infrastrukturo — Uprave Republike Slovenije za pomorstvo, v višini 240.613 evrov, in sicer iz naslova poglabljanja vplovnega kanala v prvi bazen. Drugih poslov z Republiko Slovenijo Skupina ni imela.

Dividende so bile izplačane še dvema družbama v večinski lasti države, in sicer družbama za upravljanje naložb SDH, d. d., v višini 1.464.386 evrov, in Kapitalski družbi, d. d., v višini 654.784 evrov.

Skupina je opravljala posle tudi z družbami, v katerih ima država (posredno ali neposredno) prevladujoči vpliv, to je nad 20 odstotki.

Posli z družbami, v katerih ima država, posredno ali neposredno, prevladujoči vpliv

Skupina Luka Koper je z družbami, v katerih ima država posredno ali neposredno prevladujoč vpliv, v letu 2015 opravila za 19.560.786 evrov transakcij, in sicer iz naslova prodaje tem družbam v višini 13.874.608 evrov, iz naslova nabave pa 5.686.178 evrov. Večina prodaje se je nanašala na storitve povezane s pristaniško dejavnostjo, večina nabave pa na nabavo energije, stroške železniškega transporta in stroške zavarovanja. Na dan 31. 12. 2015 je Skupina do teh družb izkazovala za 2.250.483 evrov terjatev in 32.062.088 evrov obveznosti. Glavnino obveznosti je predstavljlo prejeto posojilo s strani SID - Slovenske izvozne in razvojne banke, d. d., ki je bilo najeto pod tržnimi pogoji.

Pojasnilo 35. Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj

Med finančna tveganja Skupine sodijo:

• 1. tveganje spremembe poštene vrednosti,
• 1. tveganje spremembe obrestne mere,
• 1. likvidnostno tveganje,
• 1. tveganje spremembe deviznega tečaja,
• 1. kreditno tveganje in
• 1. tveganje ustrezne kapitalske strukture.

V Skupini je obvladovanje finančnih tveganj organizacijsko zasnovano v okviru finančne službe obvladujoče družbe. V sedanjem specifičnem gospodarskem okolju je napovedovanje prihodnjih finančnih kategorij zelo zahtevno in eksterno vnaša v načrtovane kategorije višjo stopnjo variabilnosti, s tem pa posledično višjo stopnjo tveganja. Skupina je zato poostrila nadzor nad posameznimi finančnimi kategorijami.

1. Obvladovanje tveganja spremembe poštene vrednosti

Skupina je imela, konec leta 2015, tako kot konec leta 2014, 6,6 odstotka svojih sredstev naloženih v finančne naložbe, vrednotene po pošteni vrednosti, od katerih jih je 99 odstotkov pripadalo obvladujoči družbi. Tveganje poštene vrednosti se pri teh naložbah kaže v nihanju borznih tečajev, ki vpliva na vrednost sredstev in posledično na rezultat ob njihovi odsvojitvi. To vrsto tveganja je Skupina identificirala pri naložbah v tržne vrednostne papirje slovenskih podjetij. Nekratkoročne finančne naložbe, razpoložljive za prodajo in vrednotene po pošteni vrednosti prek kapitala, so tako na zadnji dan poslovnega leta 2015 znašale 30.949.464 evrov. Ta vrednost je bila sestavljena iz vrednosti delnic slovenskih podjetij in enot premoženja vzajemnih skladov.

Analiza občutljivosti finančnih naložb po pošteni vrednosti:

Tveganje spremembe poštene vrednosti vrednostnih papirjev na dan 31. 12. 2015	Sprememba indeksa v %	Vpliv na kapital
	-10 %	-3.062.313
	10 %	3.062.313
Tveganje spremembe poštene vrednosti vrednostnih papirjev na dan 31. 12. 2014	Sprememba indeksa v %	Vpliv na kapital
	-10 %	-2.926.198
	10 %	2.926.198

Analiza občutljivosti finančnih naložb po pošteni vrednosti je bila narejena ob predpostavki 10-odstotne rasti vrednosti indeksa, pomeni pa porast poštene vrednosti portfelja tržnih vrednostnih papirjev za 3.094.946 evrov. Padec vrednosti indeksa za 10 odstotkov bi povzročil ravno nasprotni učinek, to je znižanje poštene vrednosti teh naložb za enak znesek.

V tem primeru bi se sprememba poštene vrednosti pripoznala v povečanju oziroma zmanjšanju drugega vseobsegajočega donosa znotraj kapitala.

Hierarhija poštene vrednosti

		Vrednotenje po pošteni vrednosti
(v evrih)	Pojasnilo	Knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2015	Neposredna vrednost na borznih trgih (1. raven)	Vrednost določena na podlagi primerljivih tržnih podatkov (2. raven)	Vrednosti ni mogoče pridobiti iz tržnih podatkov (3. raven)
Sredstva merjena po pošteni vrednosti
Druge nekratkoročne finančne naložbe	15	30.949.464	30.949.464	-	-
Sredstva merjena po nabavni vrednosti
Dana posojila	16, 21	712.306	-	-	712.306
Druge nekratkoročne finančne naložbe	15	3.540.629	-	-	3.540.629
Poslovne in druge terjatve	22	30.208.326	-	-	30.208.326
Obveznosti merjene po pošteni vrednosti
Obrestna zaščita prejetih posojil	28	639.954	-	639.954	-
Obveznosti merjene po odplačni vrednosti
Druge finančne obveznosti	31	848.234	-	397.456	450.688
Prejeta posojila	27, 30	110.527.929	-	-	110.527.929
Poslovne in druge obveznosti	32	20.454.895	-	-	20.454.895

		Vrednotenje po pošteni vrednosti
(v evrih)	Pojasnilo	Knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2014	Neposredna vrednost na borznih trgih (1. raven)	Vrednost določena na podlagi primerljivih tržnih podatkov (2. raven)	Vrednosti ni mogoče pridobiti iz tržnih podatkov (3. raven)
Sredstva merjena po pošteni vrednosti
Druge nekratkoročne finančne naložbe	15	29.990.385	29.990.385	-	-
Sredstva merjena po nabavni vrednosti
Dana posojila	16, 21	4.773.396	-	-	4.773.396
Druge nekratkoročne finančne naložbe	15	8.074.163	-	-	8.074.163
Poslovne in druge terjatve	22	24.187.221	-	-	15.413.997
			-	-	-
Obveznosti merjene po pošteni vrednosti
Obrestna zaščita prejetih posojil	28	1.455.653	-	1.455.653	-
Obveznosti merjene po odplačni vrednosti
Druge finančne obveznosti	31	441.701	-	-	441.701
Prejeta posojila	27, 30	126.447.773	-	-	126.447.773
Poslovne in druge obveznosti	32	15.136.503	-	-	15.136.503

Delnice in deleži, merjeni po pošteni vrednosti, so bili vrednoteni po uradno objavljenih veljavnih tečajih Ljubljanske borze in tečajnice vzajemnih skladov. Poštena vrednost obrestne zamenjave je bila izračunana s strani poslovne banke.

2. Obvladovanje tveganja spremembe obrestnih mer

Zaradi strukture finančnih obveznosti se Skupina srečuje tudi z obrestnim tveganjem, saj lahko nepričakovana rast variabilnih obrestnih mer negativno vpliva na načrtovane poslovne rezultate Skupine. V letu 2015 je Skupini uspelo zmanjšati finančne obveznosti za 12,7 odstotka glede na preteklo poslovno leto, tako da so na zadnji dan poslovnega leta 2015 znašale 111.866.534 evrov. Zaradi nižjega obsega zadolžitve, nižje variabilne obrestne mere evribor in znižanja obrestne marže pri treh bankah so bili nižji tudi finančni odhodki iz finančnih obveznosti.

Odstotek finančnih obveznosti se je v celotni strukturi obveznosti do virov sredstev znižal iz 28 odstotkov v letu 2014 na 24 odstotkov v letu 2015. Učinek morebitnih sprememb variabilnih obrestnih mer na prihodnji čisti poslovni izid po davkih je prikazan v spodnji tabeli.

V predhodnih letih je obvladujoča družba vzpostavila obrestno zaščito za dve večji nekratkoročni posojili, katerih skupni odprti znesek je na dan 31. 12. 2015 znašal 62.142.857 evrov. Gre za posojilo v znesku 27.142.857 evrov s končno zapadlostjo v letu 2025 in posojilo v znesku 35.000.000 evrov s končno zapadlostjo v letu 2031. Pri prvem posojilu je bil instrument obrestne zaščite sklenjen že leta 2011, pri drugem pa leta 2013. Morebitna sprememba variabilnih obrestnih mer bi imela lahko posledično vpliv zgolj na 43 odstotkov vseh posojil Skupine (v letu 2014 je znašal ta delež 48 odstotkov), saj je bilo preostalih 57 odstotkov zaščitenih pred morebitno spremembo variabilnih obrestnih mer.

(v evrih)	31. 12. 2015	Izpostavljenost 2015	31. 12. 2014	Izpostavljenost 2014
Prejeta posojila po variabilni obrestni meri (brez obrestne zaščite)	47.885.073	43,3%	60.947.773	48,2%
Prejeta posojila po variabilni obrestni meri (z obrestno zaščito)	62.142.856	56,2%	65.000.000	51,4%
Prejeta posojila po nominalni obrestni	500.000	0,5%	500.000	0,4%
Skupaj	110.527.929	100,0%	126.447.773	100,0%

Pregled izpostavljenosti

Oba instrumenta sta sklenjena za obdobje petih let in sta v obdobju ščitenja popolnoma skladna s posameznim posojilom. Skupina je pripoznala morebitne spremembe tržnih vrednosti instrumentov obrestne zaščite v postavkah kapitala. Izvedena finančna instrumenta obrestne zamenjave se v poslovnih knjigah obravnavata po načelih obračunavanja varovanj pred tveganji (angl. hedge accounting). Na dan 31. 12. 2015 je bila poštena vrednost izvedenih instrumentov obrestne zamenjave pripoznana kot nekratkoročna obveznost Skupine v višini 639.954 evrov in kot kratkoročna obveznost, ki zapade v izplačilo v letu 2016, v višini 397.546 evrov.

Analiza občutljivosti bančnih posojil glede na spremembo variabilnih obrestnih mer:

(v evrih)	Bančna posojila po variabilni obrestni meri 31. 12. 2015	Porast za 15 bazičnih točk	Porast za 25 bazičnih točk	Porast za 50 bazičnih točk
3M EURIBOR	47.885.073	19.252	82.203	201.916
Skupni učinek	47.885.073	19.252	82.203	201.916
(v evrih)	Bančna posojila po variabilni obrestni meri 31. 12. 2014	Porast za 15 bazičnih točk	Porast za 25 bazičnih točk	Porast za 50 bazičnih točk
3M EURIBOR	38.947.773	38.948	97.369	194.739
6M EURIBOR	22.000.000	22.000	55.000	110.000

Analiza občutljivosti bančnih posojil na spremembe variabilnih obrestnih mer bila je narejena ob predpostavki morebitne rasti obrestnih mer v višini 15, 25 in 50 bazičnih točk. Ob predpostavki rasti variabilnih obrestnih mer za 15 bazičnih točk, bi se Skupini ob nespremenjenem obsegu zadolženosti obrestni odhodki povečali za 19.252 evrov. V primeru rasti variabilnih obrestnih mer za 25 oziroma 50 bazičnih točk, bi se obrestni odhodki povečali za 82.203 evrov oziroma 201.916 evrov. Konec leta 2015 je imela Skupina vsa posojila, nezavarovana pred obrestnim tveganjem, vezana na gibanje trimesečnega evriborja. Dve posojili v skupnem znesku 62.142.857 evrov sta bili zavarovani z instrumentom obrestne zamenjave, zato nista bili vključeni v gornji prikaz občutljivosti posojil, vezanih na variabilno obrestno mero.

3. Obvladovanje likvidnostnega tveganja

Likvidnostno tveganje predstavlja možnost, da Skupina ne bi mogla poravnati obveznosti ob zapadlosti. Skupina obvladuje likvidnostno tveganje z rednim načrtovanjem denarnih tokov za različne ročnosti. Preventivno deluje na področju preprečevanja zamud kupcev, predvsem z rednim spremljanjem in takojšnjim odzivom na zamude pri plačilih; dodaten ukrep predstavljajo obračuni zamudnih obresti, zasnovani na vodenju enotne politike do kupcev. V zadnjih treh letih je Skupina zaradi presežkov likvidnih sredstev predčasno vračala bančna posojila.

LETNO POROČILO LUKA KOPER 2015 RAČUNOVODSKO POROČILO KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI SKUPINE LUKA KOPER ZA LETO 2015

(v evrih)	Do 3 mesece	od 3 do 12 mesecev	od 1 do 2 let	od 3 do 5 let	nad 5 let	Skupaj
2015
Posojila in krediti*	579.710	9.443.814	11.761.732	41.213.399	47.529.274	110.527.929
Obračunane obresti z zapadlostjo v naslednjem koledarskem letu	34.108	-	-	-	-	34.108
Predvidene obresti od vseh posojil	307.821	1.487.331	1.473.926	2.910.417	1.816.240	7.995.735
Druge finančne obveznosti	450.688	397.546	-	639.954	-	1.488.188
Obveznosti do dobaviteljev	16.004.825	-	-		-	16.004.825
Druge poslovne obveznosti	4.450.070	-	-	-	-	4.450.070

Skupaj	21.827.222	11.328.691	13.235.658	44.763.770	49.345.514	140.500.855
2014
Posojila in krediti*	2.299.008	13.620.835	13.356.858	47.243.196	49.927.876	126.447.773
Obračunane obresti z zapadlostjo v naslednjem koledarskem letu	54.319	-	-	-	-	54.319
Predvidene obresti od vseh posojil	305.956	2.129.522	2.070.362	4.195.164	2.794.807	11.495.811
Druge finančne obveznosti	441.701	-	-	1.455.653	-	1.897.354
Obveznosti do dobaviteljev	10.190.478	-	-	-	-	10.190.478
Druge poslovne obveznosti	4.946.025	-	-	-	-	4.946.025
Skupaj	18.237.487	15.750.357	15.427.220	52.894.013	52.722.683	155.031.760

*V postavki so zajeta tudi posojila od pridruženih družb

4. Obvladovanje valutnega tveganja

Izhodiščno tveganje spremembe valutnega tečaja izhaja iz terjatev do kupcev, nominiranih v ameriških dolarjih (USD). Povprečno mesečno stanje odprtih terjatev do kupcev je leta 2015 znašalo 217 tisoč ameriških dolarjev. Na zadnji dan leta 2015 so znašale odprte terjatve, nominirane v ameriških dolarjih, 0,75 odstotka, v letu 2014 pa 1,31 odstotka vseh odprtih terjatev do kupcev. Po ocenah Skupine je bil delež terjatev, nominiranih v ameriških dolarjih, zanemarljiv, zato se Skupina ni odločila za ščitenje te postavke.

5. Obvladovanje kreditnega tveganja

Obvladovanje tveganja neizpolnitve pogodbenih obveznosti nasprotne stranke – tako imenovanega kreditnega tveganja – je v zadnjih letih pridobilo na pomenu. Neplačila kupcev se prenašajo na gospodarske subjekte z verižno reakcijo, kar bistveno poslabša oceno verjetnosti pravočasnih prilivov in ustvarja dodatne stroške financiranja poslovanja, zato je Skupina v zadnjih letih pospešila aktivnosti na področju izterjave in še bolj dosledno spremlja zapadle terjatve kupcev. Pri kupcih, kjer je Skupina zaznala plačilne težave in nedoslednost pri spoštovanju sprejetih poslovnih dogovorov, se je v izogib plačilni nedisciplini vzpostavil avansni način plačila za vse naročene storitve. Na to področje pozitivno vpliva specifična struktura kupcev, saj Skupina pretežno posluje z večjimi družbami, ladjarji, špediterji in agenti, ki vstopajo v poslovni proces Skupine že vrsto let.

Nekatere vrste terjatev je imela Skupina zavarovane z varščinami, ki jih kupcu po plačilu vseh obveznosti vrne. Med finančnimi naložbami je imela dana posojila zavarovana z bianko menicami in drugim (ne)premičnim premoženjem.

(v evrih)	Pojasnilo	31. 12. 2015	31. 12. 2014
Dana posojila in depoziti	16	400.419	598.314
Nekratkoročne poslovne terjatve	17	37.931	5.681
Kratkoročni depoziti	21	296.582	4.172.780
Kratkoročno dana posojila	21	15.305	2.302
Poslovne terjatve	22	28.316.487	21.552.554
Druge terjatve	22	1.891.839	2.634.667
Denar in denarni ustrezniki	23	12.610.049	5.940.791
Dana poroštva in garancije	33	9.008.554	9.621.613

Sredstva, izpostavljena kreditnemu tveganju:

6. Obvladovanje tveganja ustrezne kapitalske strukture

Identifikacija optimalne kapitalske strukture in posledično približevanje obstoječe kapitalske strukture optimalni sta ključna za uspešnost Skupine, saj je kapital v svoji pojavni obliki najdražji vir financiranja. Skupini je v letu 2015, podobno kakor v predhodnem letu, ponovno uspelo znižati obseg zadolžitve, saj so se njene finančne obveznosti v primerjavi s predhodnim letom znižale za skoraj 12 odstotkov, na 111.866.534 evrov. Tovrstna gibanja so pozitivno vplivala na tveganje ustrezne kapitalske strukture.

(v evrih)	31. 12. 2015	31. 12. 2014
Skupaj obveznosti	160.700.976	166.261.981
Denar in denarni ustrezniki ter kratkoročni depoziti	-12.906.631	-10.113.571
Neto dolg	147.794.345	156.148.410
Kapital	306.120.083	286.160.074
Neto dolg / kapital	0,48	0,55

Dolgoročni strateški cilj Skupine za obdobje 2010–2015 je bil ohraniti delež dolžniških virov v pasivi pod 40 odstotki. Konec leta 2015 je bil delež dolžniških virov v pasivi 34,4 odstotkov in se je v primerjavi z letom 2014 znižal za 2,3 odstotne točke.

Pojasnilo 36. Posli z revizijsko družbo

Pogodbena vrednost storitev revidiranja, ki jih je za Skupino opravila družba KPMG Slovenija, d. o. o., za poslovno leto 2015 je znašala 41.200 evrov brez DDV. Pogodbena vrednost storitev dajanja zagotovil o računovodskih izkazih za dejavnost gospodarske javne službe za poslovno leto 2015, ki jih je za Skupino opravila družba KPMG Slovenija, d. o. o., je znašala 2.000 evrov brez DDV.

Družba KPMG poslovno svetovanje, d. o. o., je za Skupino opravila storitev neodvisne presoje kakovosti delovanja notranje revizije v vrednosti 5.700 evrov brez DDV.

DOGODKI PO ZAKLJUČKU POSLOVNEGA LETA 11

Skupina po zaključku poslovnega leta ni beležila pomembnejših dogodkov, ki bi vplivali na računovodske izkaze Skupine.

IZJAVA O ODGOVORNOSTI ČLANOV UPRAVE DRUŽBE 12

Uprava družbe Luka Koper, d. d., je odgovorna za pripravo letnega poročila družbe in Skupine Luka Koper ter računovodskih izkazov na način, ki zainteresirani javnosti daje resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja in izidov poslovanja družbe in Skupine Luka Koper v letu 2015.

Uprava potrjuje, da so bile pri izdelavi računovodskih izkazov dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve. Računovodske ocene so bile izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja.

Uprava potrjuje, da so računovodski izkazi s pojasnili za družbo in Skupino Luka Koper pripravljeni na podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju družbe Luka Koper, d. d., in njenih odvisnih družb, ter v skladu z veljavno zakonodajo in Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija.

Davčne oblasti lahko kadarkoli v roku petih let od dneva, ko je bilo treba davek obračunati, preverijo poslovanje družbe, kar lahko posledično povzroči nastanek dodatne obveznosti plačila davka, zamudnih obresti in kazni iz naslova davka na dohodek pravnih oseb ali drugih davkov ter dajatev. Uprava družbe ni seznanjena z okoliščinami, ki bi lahko povzročile morebitno pomembno obveznost iz tega naslova. Uprava je odgovorna za izvajanje ukrepov, s katerimi zagotavlja ohranjanje vrednosti premoženja družbe in Skupine Luka Koper, ter za preprečevanje in odkrivanje prevar ter drugih nepravilnosti.

Člani uprave:

Dragomir Matić Predsednik uprave

Andraž Novak Član uprave

Irena Vincek Članica uprave

Stojan Čepar Član uprave – delavski direktor

Koper, dne 31. marca 2016

13 POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA

KAZALO POJASNIL

269	Pojasnilo 1.	Čisti prihodki od prodaje
269	Pojasnilo 2.	Drugi prihodki
270	Pojasnilo 3.	Stroški materiala
270	Pojasnilo 4.	Stroški storitev
271	Pojasnilo 5.	Stroški dela
272	Pojasnilo 6.	Amortizacija
272	Pojasnilo 7.	Drugi odhodki
273	Pojasnilo 8.	Finančni prihodki in odhodki
274	Pojasnilo 9.	Davki in efektivna davčna stopnja
275	Pojasnilo 10.	Čisti dobiček na delnico
276	Pojasnilo 11.	Nepremičnine, naprave in oprema
280	Pojasnilo 12.	Naložbene nepremičnine
283	Pojasnilo 13.	Neopredmetena sredstva
286	Pojasnilo 14.	Delnice in deleži v pridruženih družbah
288	Pojasnilo 15.	Druge nekratkoročne finančne naložbe
289	Pojasnilo 16.	Dana posojila in depoziti
291	Pojasnilo 17.	Nekratkoročne poslovne terjatve
291	Pojasnilo 18.	Odložene terjatve in obveznosti za davek
293	Pojasnilo 19.	Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo
294	Pojasnilo 20.	Zaloge
294	Pojasnilo 21.	Dana posojila in depoziti
295	Pojasnilo 22.	Poslovne in druge terjatve
297	Pojasnilo 23.	Denar in denarni ustrezniki
297	Pojasnilo 24.	Kapital

298	Pojasnilo 25.	Rezervacije
300	Pojasnilo 26.	Odloženi prihodki
302	Pojasnilo 27.	Posojila
306	Pojasnilo 28.	Druge nekratkoročne finančne obveznosti
306	Pojasnilo 29.	Nekratkoročne poslovne obveznosti
306	Pojasnilo 30.	Posojila
308	Pojasnilo 31.	Druge kratkoročne finančne obveznosti
308	Pojasnilo 32.	Poslovne in druge obveznosti
309	Pojasnilo 33.	Pogojna sredstva in obveznosti
310	Pojasnilo 34.	Posli s povezanimi osebami
312	Pojasnilo 35.	Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj
320	Pojasnilo 36.	Posli z revizijsko družbo