Luka Koper

Business and Financial Review • Mar 2, 2017

POVZETEK POROČILA O BENCHMARKINGU S KONKURENTI V OBDOBJU 2010 – 2015

Februar 2017

1) PRIMERJAVA FINANČNIH KAZALNIKOV S TUJIMI PODJETJI

LUKA KOPER, D. D.

Na primerljivost doseženih finančnih kazalnikov Luke Koper, d. d., z ostalimi tujimi konkurenti lahko vpliva:

• Luka Koper, d. d., je večnamensko pristanišče, ki pretovarja različne vrste blaga na specializiranih terminalih, vendar pomembnost kontejnerskega terminala vsako leto narašča, saj znaša delež slednjega v EBITDA Luke Koper, d. d., v letu 2015 že 52 odstotkov.
• Luka Koper, d. d., ni organizirana po modelu pristaniških uprav in sama investira tako v opremo, razvoj in vzdrževanje pristaniške infrastrukture kot plačuje ustrezna nadomestila za uporabo zemljišč ter koncesijsko dajatev.
• Nekatera podjetja delujejo kot terminalisti in verjetno plačujejo ustrezna nadomestila za koncesijsko dajatev, medtem ko naložbe v infrastrukturo izvajajo in financirajo pristaniške uprave. Točen podatek o načinu financiranja ni znan, prav tako ni znano v kolikšni meri je finančna obremenitev iz tega naslova v obliki koncesijske dajatve ali kakšni drugi obliki prevaljena na terminaliste. Ne glede na slednje bi morale pristaniške uprave, kot primeroma navedeno za Port of Antwerp, pri dodelitvi koncesij za uporabo zemljišč, obal in skladišč upoštevati načelo enakosti, pri določanju cen lokacijo, stanje površin (tlakovane/netlakovane), naravo načrtovanih aktivnosti, načrtovano vrednost naložbe, učinkovito uporabo prostora in predvideno ustvarjanje pretovora. Slednje pomeni, da bi morale biti ustrezne obremenitve in donosi porazdeljeni med pristaniškimi upravami in terminalisti ter, da drugačna oblika organiziranosti pristanišč ne pomeni nujno neprimerljive stopnje donosnosti med pristanišči.

Luka Koper, d. d.
generalni tovori	1.475.076 TON
kontejnerji	790.736 TEU
vozila	607.326 VOZIL
tekoči tovori	3.297.225 TON
sipki in razsuti tovori	7.295.426 TON
potniki	57.893 OSEB

o Pretovor Luka Koper, d. d., v letu 2015:

V poročilu so doseženi kazalniki Luke Koper, d.d. primerjani s kazalniki naslednjih podjetij:

EUROKAI

• o je logistična skupina, glavni operater na terminalih hamburškega pristanišča in eden vodilnih operaterjev terminalov v Italiji, Franciji, Avstriji, na Portugalskem in na Češkem. Družbe vključene v Skupino EUROKAI so osredotočene na kontejnerski promet po evropski celini. Skupina EUROKAI ima operaterje na naslednjih kontejnerskih terminalih:
  • Gioia Tauro, La Spezia, Cagliari, Ravenna in Salerno v Italiji,
  • Hamburg, Bremerhaven in Wilhelmshaven v Nemčiji,
  • Lisbona na Portugalskem,
  • Tangier v Maroku,
  • Ust-Luga v Rusiji.
• o Pretovor EUROKAI, v letu 2015:

EUROKAI
kontejnerji	14.549.644 TEU

MEDCENTER CONTAINER TERMINAL SPA, GIOIA TAURO

• o je del Skupine EUROKAI, je kontejnerski terminal v Italiji.
• o Pretovor Medcenter Container Terminal SPA, Gioia Tauro, v letu 2015:

Medcenter Container	Terminal
SPA, Gioia Tauro
kontejnerji		2.547.000 TEU

HHLA - HAMBURGER HAFEB UND LOGISTIK AG

• o je eden od vodilnih pristaniško logističnih holdingov v Evropi. Obvladuje tri segmente: kontejnerski promet, logistika in intermodalnost. HHLA obvladuje tri visoko učinkovite kontejnerske terminale Altenwerder, Burchardkai in Tollerort, ki pristanišču Hamburg zagotavljajo superioren pomen logističnega centra.
• o Pretovor HHLA, v letu 2015:

HHLA
kontejnerji	6.561.000 TEU

T.O. DELTA SPA

• o je multimodalni logistični holding, ki se ukvarja z dejavnostjo logistike in transporta. Operaterji, ki delujejo v okviru družbe so:
  • Trieste Marine Terminal SPA kontejnerski terminal v Trstu,
  • Monfalcone Compagnia Portuale Monfalcone terminal za razsute tovore v Monfalconu.
• o Pretovor T.O. Delta SPA, v letu 2015:

Trieste Marine Terminal SPA
kontejnerji	443.882 TEU
Compagnia Portuale Monfalcone
generalni tovori	1.360.000 TON
razsuti tovori	3.090.000 TON
vozila	124.000 VOZIL

TRIESTE MARINE TERMINAL SPA

• o je del Skupine T.O. Delta SPA, je kontejnerski terminal v Trstu.
• o Pretovor Trieste Marine Terminal SPA, v letu 2015:

Trieste Marine Terminal SPA
kontejnerji	443.882 TEU

AUTO TERMINAL SA

• o je multimodalni avtomobilski terminal v Barceloni. Je del Skupine NOATUM.
• o Pretovor Auto Terminal SA, v letu 2015:

Auto Terminal SA
vozila	881.893 VOZIL

NOATUM CONTAINER TERMINAL VALENCIA SA

• o je kontejnerski terminal in glavna vstopna točka za Iberski polotok ter naravno pristanišče Madrida. Je del Skupine NOATUM. Skupina NOATUM združuje vodilna pristanišča in prevozne operaterje v Španiji. Skupino Noatum sestavljajo:
  • Autoterminal Barcelona,
  • Noatum Container Terminal Bilbao,
  • Conterail, Madrid rail terminal,
  • Noatum Container Terminal Malaga,
  • Noatum Terminal Polivalente Sagunto,
  • Noatum Terminal Graneles Santander,
  • Noatum Terminal Polivalente Santander,
  • Noatum Container Terminal Valencia,
  • Noatum Rail Terminal Zaragoza,
  • Port of Las Palmas, ki ga upravlja operater OPCSA.
• o Pretovor Noatum Container Terminal Valencia SA, v letu 2015:

Noatum
kontejnerji	4.300.000 TEU
vozila	1.175.000 VOZIL
ostalo blago	14.000.000 TON
Noatum Container Terminal
Valencia SA
kontejnerji	2.116.164 TEU

LUKA PLOČE, D. D.

• o je večnamensko pristanišče srednjega jadrana, ki predstavlja vrata koridorja Vc, z izjemno pomembnostjo za gospodarstvo sosednje Bosne in Hercegovine. Pristanišče je organizirano po modelu pristaniških uprav.
• o Pretovor Luke Ploče, d. d, v letu 2015:

Luka Ploče, d. d.
generalni tovori	503.029 TON
razsuti tovori	1.863.114 TON
tekoči tovori	464.509 TON
kontejnerji	20.676 TEU

LUKA RIJEKA, D. D.

• o je severnojadransko večnamensko pristanišče. Spada pod okrilje Lučke Uprave Rijeka, ki združuje naslednje koncesionarje:
  • Luka Rijeka, d. d., koncesionar na področju generalnih in razsutih tovorov,
  • Jadranska Vrata, d. d. koncesionar na kontejnerskem terminalu Brajdica,
  • Janaf, d. d. Jadranski Naftovodi koncesionar na naftnem terminalu Omišalj,
  • Exportdrvo, d. d., koncesionar za les v Raši,
  • Šerif Export Import, d. o. o., s sedežem v Zagrebu, koncesionar za dejavnost lesne predelavi v Raši.
• o Pretovor Lučke Uprave Rijeka v letu 2015:

Luka Rijeka, d. d.
generalni tovori	631.687 TON
razsuti tovori	1.772.503 TON
potniki	153.304 OSEB
Jadranska Vrata, d. d. Brajdica
kontejnerji	200.102 TEU
Janaf, d. d.
tekoči tovori	6.595.537 TON
Exportdrvo, d. d.
les	381.990 TON

PIRAEUS PORT AUTHORITY S.A.

• o V Pireju je največje grško pristanišče, največje potniško pristanišče v Evropi, največje kontejnersko pristanišče v Grčiji in v vzhodnem Sredozemlju. Operaterji, ki delujejo v pristanišču so:
  • Piraeus Port Authority S.A., upravlja kontejnerski terminal Pier I, s kapaciteto 1 milijon TEU, avtomobilski terminal, potniški terminal in trajektno pristanišče,
  • Piraeus Container Terminal S.A. (COSCO), upravlja kontejnerski terminal Pier II in Pier III, s kapaciteto 4,8 milijona TEU,
  • Piraeus Consolidation & Distribution Center S.A., upravlja prosto cono kontejnerskega terminala, nudi integrirane logistične storitve in prostor za skladiščenje generalnih in razsutih tovorov, hlajenih tovorov in kemikalij.
• o Pretovor Piraeus Port Authority S.A. v letu 2015:

Piraeus Port Authority S.A.
kontejnerji	293.353 TEU
vozila	341.386 VOZIL
potniki	15.809.524 OSEB
Piraeus Container Terminal S.A. (COSCO)
kontejnerji	3.034.400 TEU

Za družbi Luka Ploče, d. d., in Luka Rijeka, d. d., so vrednosti podane v HRK in pretvorjene v EUR po tečaju na dan 31.12. za posamezno leto.

Ladijski pretovor kontejnerjev v TEU primerjanih podjetij je v letih od 2010 do 2014 v povprečju naraščal, v letu 2015 pa je glede na leto 2014 upadel. Ladijski pretovor kontejnerjev Luke Koper, d. d., je v letu 2015 glede na leto 2014 dosegel 17 odstotno rast. Največjo rast je v letu 2015 glede na leto 2014 sicer dosegla Luka Ploče, d. d., in sicer 23 odstotkov, je pa njen pretovor najmanjši med primerjanimi podjetji. Največji upad ladijskega pretovora kontejnerjev pa je v letu 2015 glede na leto 2014 beležil Piraeus Port Authority S.A. Pier I.

EBITDA marža je kazalec, ki omogoča primerjavo med konkurenčnimi podjetji. V obdobju 2010 – 2015 je najvišjo vrednosti kazalnika EBITDA marže dosegla družba Luka Koper, d. d., ki ohranja primat med primerjanimi družbami tudi v letu 2015 z 37,6 odstotno EBITDA maržo. Med ostalimi družbami vrednost kazalnika najbolj odstopa za družbo Auto Terminal SA v letu 2013 zaradi drugih izrednih odhodkov v višini 5,8 milijona evrov, družbo Noatum Container Terminal Valencia SA v letu 2013 iz naslova drugih izrednih odhodkov v višini 15,1 milijona evrov, družbo Medcenter Container Terminal SA v letu 2011 iz naslova nižjih doseženih čistih prihodkov od prodaje ter družbo Luka Ploče, d. d., v letu 2012 iz naslova nižjih doseženih čistih prihodkov od prodaje.

Na čisto donosnost kapitala (ROE) družbe Luka Koper, d. d., so v preteklih letih vplivale različne slabitve. Podobno so se tudi ostale družbe, z izjemo EUROKAI, HHLA ter grškega pristanišča, srečevale z nestanovitnim poslovanjem v preteklih letih. V letu 2015 je najvišjo vrednost kazalnika dosegla španska družba Auto Terminal SA in sicer 17,3 odstotka, ki je leto 2015 zaključila s čistim dobičkom po 5 letih poslovanja z izgubo, visoka vrednost ROE pa izhaja iz večletnega poslovanja z izgubo ter s tem zmanjševanja vrednosti kapitala. Luka Koper, d. d., je dosegla ROE v višini 10,5 odstotka. Boljši ROE od družbe Luka Koper, d. d. je v letu 2015 dosegla še družba HHLA. Med ostalimi družbami vrednost kazalnika ROE najbolj odstopa za družbo Trieste Marine Terminal SPA v letu 2010 iz naslova čiste izgube v višini 2,8 milijona evrov.

2) PRIMERJAVA KAZALNIKA PRODUKTIVNOSTI S TUJIMI PODJETJI

Na primerljivost doseženega kazalnika produktivnosti Luke Koper, d. d., z ostalimi tujimi konkurenti lahko vpliva različen model izvajanja pristaniški storitev, torej ali z lastnimi zaposlenimi ali s storitvami zunanjih izvajalcev. Podatek o modelu izvajanja pristaniških storitev ostalih podjetij ni znan.

Najnižje deleže stroškov dela v dodani vrednosti so v obdobju od 2010 – 2015 dosegle Noatum Container Terminal ValenciaSA¹ in Luka Koper, d. d. V letu 2015 je najnižji delež med primerjanimi podjetji ohranila družba Noatum Container Terminal ValenciaSA z 36 odstotki, medtem ko je naslednji najnižji delež stroškov dela v dodani vrednosti z 38 odstotki dosegla družba Luka Koper, d. d. V letu 2015 je najvišji delež stroškov dela v dodani vrednosti dosegla družba T.O. Delta SPA v višini 101 odstotek. Med ostalimi družbami vrednost kazalnika najbolj odstopa za družbo Auto Terminal SA v letu 2013 iz naslova negativnega poslovnega izida iz poslovanja v višini 7,5 milijona evrov in posledično negativne dodane vrednosti v višini 2,4 milijona evrov ter za družbo Luka Ploče, d. d., v letu 2012 iz naslova negativnega poslovnega izida iz poslovanja v višini 3 milijone evrov in posledično nižje dosežene dodane vrednosti.

¹ Na višji delež stroškov dela v dodani vrednosti Noatum Container Terminal Valencia v letu 2013 (56%) so vplivali drugi izredni odhodki v višini 15,1 milijona evrov.

Viri:

• Luka Koper, d. d.
• EUROKAI Annual Report 2010 2015
• http://www.eurokai.de/eurokai\_en/Eurokai/The-Company
• Bonitetne ocene dun&bradstreet Medcenter container terminal spa
• http://www1.eurogate.de/en/Terminals/Gioia-Tauro
• HHLA Hamburg Hafen und Logistik AG Annual report 2010 2015
• https://hhla.de/de/startseite.html
• Bonitetne ocene dun&bradstreet T.O. Delta spa
• http://www.todelta.it/
• Bonitetne ocene dun&bradstreet Trieste Marine Terminal spa
• http://www.trieste-marine-terminal.com/
• Bonitetne ocene dun&bradstreet Auto Terminal SA
• Bonitetne ocene dun&bradstreet Noatum Container Terminal Valencia SA
• http://www.noatum.com/en/noatum-ports/valencia/
• Luka Ploče, d. d., Izvješće uprave o poslovanju i stanju Luka Ploče d.d. 2010 2015
• http://www.luka-ploce.hr/hr/
• Luka Rijeka, d. d., Godišnji financijski izvještaji poduzetnika 2010 2015
• http://www.lukarijeka.hr/
• http://www.portauthority.hr/
• Piraeus Port Authority S.A. Annual Financial Report 2010 2015
• http://www.olp.gr/en/

Omejitev odgovornosti:

Informacije iz tega dokumenta so bile pridobljene iz virov, za katere avtor verjame, da so verodostojne, vendar ne zagotavlja njihove natančnosti in popolnosti. Informacije ne predstavljajo notranjih informacij po 373. členu ZTFI.

V Povzetku poročila o benchmarkingu 2010 – 2015 so izvedene primerjave med družbo Luka Koper, d.d. in ostalimi pristaniškimi operaterji na podlagi pridobljenih informacij. Omenjene primerjave so izvedene na podlagi najboljših znanj in izkušenj družbe Luka Koper, d.d. ter z namenom čim bolj verodostojne primerjave rezultatov poslovanja Luke Koper, d.d. z ostalimi pristaniškimi operaterji.