Luka Koper

Annual Report • Apr 30, 2018

LETNO POROČILO

SKUPINA LUKA KOPER

IN LUKA KOPER, D. D.

Kazalo

2017
	LETNO POROČILO
	SKUPINA LUKA KOPER
	IN LUKA KOPER, D. D.
UVOD		1
1	Pomembnejši podatki o poslovanju Skupine Luka Koper v letu 2017	1
2	Vizija, poslanstvo, vrednote	8
3	Predstavitev Skupine Luka Koper	9
4	Poslovna strategija razvoja	20
5	Pismo predsednika uprave	39
6	Poročilo nadzornega sveta za leto 2017	41
	POSLOVNO POROČILO	50
7	Izjava o upravljanju družbe	50
8	Pregled pomembnejših dogodkov, novosti in dosežkov v letu 2017	72
9	Pomembnejši dogodki po zaključku poslovnega leta	78
10	Analiza uspešnosti poslovanja v letu 2017	79
11	Trženje: blagovne skupine in trgi	94
12	Naložbe v nefinančna sredstva	101
13	Razvojna dejavnost	106
14	Delnica LKPG	111
15	Sistem vodenja	118
	RAČUNOVODSKO POROČILO	119
16	Ločeni računovodski izkazi družbe Luka Koper, d. d.	119
17	Pojasnila k ločenim računovodskim izkazom	126
18	Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev in razkritja	130
19	Dodatna pojasnila ločenega izkaza poslovnega izida	154
20	Dodatna pojasnila ločenega izkaza finančnega položaja	160
21	Izkaz bilančnega dobička	197
22	Pomembnejši dogodki po zaključku poslovnega leta	198
23	Poročilo neodvisnega revizorja	199
24	Konsolidirani računovodski izkazi Skupine Luka Koper	206
25	Sestava Skupine Luka Koper	212
26	Pojasnila h konsolidiranim računovodskim izkazom	213
27	Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev in razkritja	217
28	Dodatna pojasnila konsolidiranega izkaza poslovnega izida	243
29	Dodatna pojasnila konsolidiranega finančnega položaja Skupine	250
30	Pomembnejši dogodki po zaključku poslovnega leta	281
31	Poročilo neodvisnega revizorja	282
32	Izjava o odgovornosti članov uprave družbe	289

UVOD

1 Pomembnejši podatki o poslovanju Skupine Luka Koper v letu 2017

LETO 2017 JE MINILO V LUČI PRAZNOVANJA 60. OBLETNICE DELOVANJA PRISTANIŠČA

V letu 2017 je bilo pretovorjeno 23 milijonov ton blaga, kar je za 6 odstotkov več kot leta 2016. Največ blaga po mesecih v 2017 je bilo pretovorjenega v mesecu maju in sicer 2,3 milijona ton.

LADIJSKI PRETOVOR 2017/2016 +6 %

Pretovor kontejnerjev je v letu 2017 znašal 912 tisoč TEU in je za 8 odstotkov presegel količine iz leta 2016. V juliju2017je bil dosežen najvišji mesečni pretovor TEU v zgodovini pristaniščav višini 80,8 tisoč TEUv letu 2017.

Pretovor generalnih tovorov je v letu 2017znašal 987tisoč ton in je za 3odstotkepresegel količine iz leta 2016.

912 TISOČ TEU KONTEJNERJI 2017/2016 +8 %

987 TISOČ TON GENERALNI TOVORI 2017/2016 +3 %

Pretovor avtomobilov je v letu 2017 znašal 741 tisoč avtomobilov in je bil za 1 odstotekmanjši kot leta 2016.

741 TISOČ VOZIL

AVTOMOBILI 2017/2016 –1 %

V letu 2017 so čisti prihodki od prodaje dosegli novo rekordno višino 211 milijonov evrov in so bili od doseženih v letu 2016 večji za 6 odstotkov.

211 MILIJONOV EUR

ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE 2017/2016 +6 %

Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) je v letu 2017 dosegel višino 37 milijonov evrov in je bil nižji od doseženega v letu 2016 za 26 odstotkov.

37 MILIJONOV EUR POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA (EBIT) 2017/2016 -26 %

Čisti poslovni izid je v letu 2017 dosegel višino 35 milijonov evrov, kar je za 21 odstotkov manj kot leta 2016.

35 MILIJONOV EUR

ČISTI POSLOVNI IZID 2017/2016 -21 %

V letu 2017 je Skupina Luka Koper za naložbe namenila 37,3 milijona evrov. Večje izvedene naložbe so bile:

• Za potrebe kontejnerskega terminala jebilonabavljenih 8novihterminalskihvlačilcev, 2 manipulatorjaza prazne kontejnerje, 3 mostnadvigalana tirnicah (RMG), 2 obalni portalni dvigali (STS)in 7 električnih portalnih skladiščnih dvigal na kolesih (E-RTG).
• Za potrebe generalnih tovorov je bilo nabavljenih 12 novih viličarjev (17 t in 8 t ter elektro viličarji).
• Za potrebe sipkih tovorov sta bila nabavljena nakladalec Volvo in naprava za uvrečavanje

vreč Big Bag z umetnimi gnojili.

• Za potrebe kontejnerskega terminala je bila urejena skladiščna površina za prazne kontejnerje DEPO. V sklopu te naložbe je bila izvedena rekonstrukcija obstoječe stavbe krojilnice v popravljalnico kontejnerjev, urejena sta bila galerija in priklop za frigo kontejnerje, porušila se je obstoječa trafo postaja in zgradil se je nov tir 18C v dolžini 300 m.
• Vtretjembazenu je bila postavljenanova privezna boja, urejen je bildostopni mostiček za prevezovalce, na obstoječi rampi pa so se zamenjali dotrajani odbojniki, da bi se tako povečala varnostpristankov ladij RORO na večnamenskem terminalu.
• Končani sta bili 1. in 2. faza premika skladiščnih blokov, ki sta obsegali tudi premik svetilnih stolpov,njunnamenpa je bilizboljšatiprometmed bloki in zagotovitivečjoširino transportnih poti med bloki.
• Zgrajeno je bilo večnamensko skladišče, ob katerem je bilaurejenaokolicain postavljena tehtalna naprava.
• Zaradi dotrajanosti je bila obnovljena severna stena celice silosa.
• VAvtoservisu je bila vgrajena dodatna pralna linija za pranje vozil.
• V Sežani je bil asfaltiran makadamski plato s površino 5.000 m² .
• Izvedenih je bilo več manjših naložb.

V letu 2017 je bilo v Skupini Luka Koper realiziranih 76 novih zaposlitev. Število zaposlenih se je v letu 2017glede na leto 2016povečalo za 3 odstotke oziroma za 37zaposlenihna 1.108zaposlenih.

1.108

ŠTEVILO ZAPOSLENIH 2017/2016 +3 %

Čista dobičkonosnost kapitala (ROE) je v letu 2017 znašala 10,3 odstotka, kar je za 26 odstotkov oziroma za 3,7 odstotne točke manj kot v letu 2016.

10,3 % ČISTA DOBIČKONOSNOST KAPITALA (ROE) 2017/2016 –26 %

V januarju 2017 je Luka Koper je objavila posodobljen dokument Politika upravljanja delniške družbe.

Družba Adria-Tow, d. o. o., je v februarju 2017 prejela novi vlačilec Mercur, izdelan v Španiji.

V marcu 2017 je Luka Koper, d. d., prevzela polletno predsedovanje združenju severnojadranskih pristanišč NAPA.

23. maja je minilo 60 let od ustanovitve podjetja PristaniščeKoper, predhodnika današnje družbe Luka Koper, d. d.

Meseca maja 2017 je Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje SIQ družbi Luka Koper podelil certifikat za sistem vodenja kakovosti po standardu ISO 9001:2015.

V oktobru 2017 je bila Luka Koper uspešna tudi na drugem mednarodnem razpisu nemške korporacije Daimler, ki je koprsko pristanišče že leta 2015 izbrala za eno od osrednjih izvoznih luk za svoja vozila.

1.1 Dosežki v letu 2017

1.2 Finančni kazalniki

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
Iz izkaza poslovnega izida	2017	2016	IND 2017/ 2016	2017	2016	IND 2017/ 2016
Čisti prihodki od prodaje	206.835.533	190.407.498	109	211.438.377	199.543.696	106
Poslovni izid iz poslovanja (EBIT)	35.032.311	45.536.427	77	36.639.872	49.325.438	74
Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA)	62.570.820	71.043.459	88	65.087.648	75.794.126	86
Poslovni izid iz financiranja	1.385.636	963.457	144	-377.307	-459.095	82
Poslovni izid pred davki	36.417.947	46.499.884	78	37.952.498	50.763.957	75
Čisti poslovni izid	33.143.408	40.581.116	82	34.982.789	44.375.981	79
Dodana vrednost1	115.524.196	118.409.242	98	124.516.296	129.692.675	96

Iz izkaza finančnega položaja	31. 12. 2017	31. 12. 2016	IND 2017/ 2016	31. 12. 2017	31. 12. 2016	IND 2017/ 2016
Sredstva	518.952.908	472.932.135	110	536.478.688	489.991.097	109
Nekratkoročna sredstva	447.568.391	440.055.662	102	459.505.654	450.729.768	102
Kratkoročna sredstva	71.384.517	32.876.473	217	76.973.034	39.261.329	196
Kapital	320.652.651	304.425.949	105	350.437.387	331.978.921	106
Nekratkoročne obveznosti z rezervacijami in dolgoročne pasivne časovne razmejitve	156.033.161	131.614.419	119	142.700.743	118.638.958	120
Kratkoročne obveznosti	42.267.096	36.891.767	115	43.340.558	39.373.218	110
Finančne obveznosti	133.114.842	126.332.908	105	117.114.842	110.332.958	106

Naložbe	2017	2016	IND 2017/ 2016	2017	2016	IND 2017/ 2016
Naložbe v nepremičnine, naprave in opremo, naložbene nepremičnine in neopredmetena sredstva	36.661.385	60.313.916	61	37.342.062	61.781.064	60

¹ Dodana vrednost = čisti prihodki od prodaje + usredstveni lastni proizvodi in storitve + drugi prihodki – stroški blaga, materiala, storitev – drugi poslovni odhodki brez prevrednotovalnih poslovnih odhodkov.

(v evrih)	Luka Koper, d. d.			Skupina Luka Koper
Kazalniki (v odstotkih)	2017	2016	IND 2017/ 2016	2017	2016	IND 2017/ 2016
Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS)2	16,9%	23,9%	71	17,3%	24,7%	70
Čista dobičkonosnost kapitala (ROE)	10,6%	13,8%	77	10,3%	13,9%	74
Čista dobičkonosnost sredstev (ROA)	6,7%	8,8%	76	6,8%	9,3%	73
EBITDA marža3	30,3%	37,3%	81	30,8%	38,0%	81
EBITDA marža iz tržne dejavnosti4	30,8%	38,9%	79	31,3%	39,6%	79
Finančne obveznosti/kapital	41,5%	41,5%	100	33,4%	33,2%	101
Neto finančna zadolženost/EBITDA5	1,7	1,8	95	1,3	1,4	94
Stopnja dividendnosti osnovnega kapitala	33,6%	27,0%	124	33,6%	27,0%	124

Ladijski pretovor (v tonah)	2017	2016	IND 2017/ 2016	2017	2016	IND 2017/ 2016
Ladijski pretovor	23.366.959	22.010.657	106	23.366.959	22.010.657	106

Število zaposlenih	2017	2016	IND 2017/ 2016	2017	2016	IND 2017/ 2016
Število zaposlenih	926	886	105	1.108	1.071	103

² Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS) = poslovni izid iz poslovanja (EBIT) / čisti prihodki od prodaje

³ EBITDA marža = poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) / čisti prihodki od prodaje

⁴ EBITDA marža iz tržne dejavnosti = poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) / čisti prihodki od prodaje iz naslova tržne dejavnosti

⁵ Neto finančna zadolženost/EBITDA = (finančne obveznosti – denar in denarni ustrezniki)/EBITDA

2 Vizija, poslanstvo, vrednote

VIZIJA

Luka Koper vodilni pristaniški sistem za globalne logistične rešitve držav srednje in vzhodne Evrope.

POSLANSTVO

Z zanesljivo in razvito pristaniško ponudbo podpiramo globalne logistične rešitve do osrčja Evrope skladno s potrebami gospodarstva in najzahtevnejših kupcev.

VREDNOTE

Sodelovanje Odgovornost

Spoštovanje Ustvarjalnost

Pripadnost

3 Predstavitev Skupine Luka Koper

Zgodovina družbe Luka Koper, d. d.

Zgodba o nastanku slovenskega 'okna v svet', Luke Koper, sega v obdobje po drugi svetovni vojni in je povezana z iskanjem novih gospodarskih vsebin za razvoj tedaj obubožanega obalnega območja slovenske Istre. Zamisel o izgradnji trgovskega pristanišča ni naletela na odobravanje pri takratnem državnem vodstvu v Jugoslaviji. Zgolj pogumu in vztrajnosti prvotnih snovalcev in izvajalcev zamisli se lahko zahvalimo, da ima danes Slovenija lastno pristanišče mednarodnega pomena, ki ji zagotavlja vlogo pomembnega križišča svetovnih blagovnih tokov.

1. maja 1957 je bilo ustanovljeno podjetje Pristanišče Koper. V sedanje ime, Luka Koper, se je podjetje preimenovalo pet let kasneje. Leta 1958 je bila zaključena izgradnja prve, 135 metrov dolge operativne obale, kjer je decembra istega leta pristala prva prekooceanska ladja Gorica.

Prvi obali je sledila izgradnja novih privezov s sočasno gradnjo infrastrukture in skladišč v zaledju obale. Promet je iz leta v leto skokovito naraščal, podjetje je preraslo lokalne in republiške meje, večal se je delež opravljenih storitev za partnerje s tranzitnih trgov. Obala takrat še ni bila povezana z železnico, naraščajočo količino pretovora pa je cesta komajda še prenesla. V želji, da bi pospešili izgradnjo železniške povezave, projekt pri takratnih oblasteh namreč ni imel podpore, je investitorstvo v izgradnjo 31,4 km dolge enotirne železniške povezave med Prešnico in Koprom prevzela Luka Koper. Gradnja se je pričela leta 1964, zaključila pa tri leta kasneje.

Z železnico so se koprskemu pristanišču odprle nove razvojne možnosti, promet je naraščal in leta 1968 že presegel milijon ton. Sledilo je intenzivno investicijsko obdobje, zgrajen je bil prvi pomol, na katerem je nastal kontejnerski terminal, nato še drugi pomol, nova skladišča, nabavljeni sta bili nova oprema in moderna tehnologija. Leta 1989 je bilo z ladij razloženega in nanje naloženega že prek pet milijonov ton blaga. Sledilo je obdobje političnih in gospodarskih sprememb, Slovenija se je osamosvojila. Postopno je dotedanji promet iz jugoslovanskih republik nadomestil tisti s srednjeevropskih trgov. Leta 1996 je bila družba po zaključenem procesu lastninskega preoblikovanja vpisana v sodni register kot delniška družba. Država je postala njena 51-odstotna lastnica, pri čemer so 49 odstotkov predstavljale prednostne participativne delnice z omejeno glasovalno pravico, 2 odstotka pa navadne delnice. Še isto leto se je delnica z oznako LKPG prvič uvrstila v borzno kotacijo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Ob 40. obletnici je družba za kakovostno izvajanje storitev pridobila certifikat kakovosti ISO9001, tri leta kasneje pa še okoljski certifikat ISO14001.

Leta 2000 je Luka Koper, d. d., od Republike Slovenije na osnovi pogodbe in proti plačilu prejela v najem vsa državna zemljišča in infrastrukturo. Leta 2001 je državni zbor sprejel Pomorski zakonik, ki določa, da se koncesijo za vodenje koprskega pristanišča sklene z osebo javnega prava, ki na dan uveljavitve zakonika v pristanišču opravlja pristaniško dejavnost.

Leta 2002 je Vlada Republike Slovenije sprejela Uredbo o podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v koprskem tovornem pristanišču (Ur. l. RS, št. 103/02). V uredbo je zapisala, da se koncesijsko razmerje uredi po posebni pogodbi, vendar ni bila koncesija na podlagi te uredbe Luki Koper, d. d., nikoli podeljena.

V letu 2004, ko je Slovenija postala enakopravna članica Evropske unije, je koprsko pristanišče postalo uradna logistična vstopna točka za blago, namenjeno v Evropsko unijo. Tovornemu prometu je bila v letu 2005 dodana nova dejavnost, namreč potniški promet, za kar je bilo v naslednjih letih urejeno tudi ustrezno pristajalno mesto. Leta 2007 je skupščina družbe 49 odstotkov prednostnih participativnih delnic države z omejeno glasovalno pravico preoblikovala v navadne delnice.

Država Slovenija je leta 2008 s koncesijsko pogodbo, sklenjeno na podlagi Uredbe o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču (Ur. l. RS, št. 71/2008), Luki Koper, d. d., podelila 35-letno koncesijo za opravljanje pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture na območju koprskega tovornega pristanišča; tri leta kasneje pa je z državnim prostorskim načrtom za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet začrtala še Lukin prostorski razvoj. Posledice globalne gospodarske krize je Luka Koper, d. d., uspešno prebrodila in promet je začel po letu 2010 ponovno strmo naraščati. Strateški pomen transportne poti skozi Koper je leta 2013 priznala tudi Evropska unija, ki je koprsko pristanišče umestila v mediteranski in baltsko-jadranski evropski koridor.

Ladijski pretovor skozi zgodovino

Najpomembnejše prelomnice v razvoju pristanišča

1957	Ustanovljeno je podjetje Pristanišče Koper.
1958	Na novozgrajenem prvem privezu pristane prva čezoceanska ladja Gorica.
1962	Podjetje se preimenuje v Luko Koper.
1963	Pristanišče pridobi status prostocarinske cone.
1967	Luka Koper je z novozgrajeno progo priključena na evropsko železniško omrežje.
1974	Vzpostavljena je prva redna kontejnerska linija za Sredozemlje.
1979	Zgrajen je kontejnerski terminal.

1984	Zgrajen je terminal za razsute tovore.
1996	Ob zaključenem lastninskem preoblikovanju je Luka Koper v register vpisana kot delniška družba (država postane 51-odstotna lastnica družbe: 49 odstotkov je prednostnih participativnih delnic z omejeno glasovalno pravico in 2 odstotka navadnih delnic).
1996	Delnica Luke Koper (LKPG) prične kotirati na Ljubljanski borzi.
1996	V uporabo je predan nov avtomobilski terminal.
1997	Luka Koper pridobi certifikat ISO 9002.
1999	Luka Koper pridobi okoljski certifikat ISO 14001.
2000	Luka Koper podpiše z državo najemno pogodbo za operativne obale in zemljišča v lasti Republike Slovenije v koprskem pristanišču.
2001	Državni zbor sprejme Pomorski zakonik.
2002	Vlada Republike Slovenije določi z uredbo, da se koncesijo za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v koprskem tovornem pristanišču podeli družbi Luka Koper, d. d., vendar koncesija na podlagi te uredbe ni podeljena.
2004	EU podeli Luki Koper status mejne kontrolne točke, tako imenovane BIP-točke (Border Inspection Point).
2005	V pristanišču privežejo prvo potniško ladjo.
2007	Leta 2007 skupščina družbe Luka Koper, d. d., preoblikuje 49 odstotkov prednostnih participativnih delnic države z omejeno glasovalno pravico v navadne delnice.
2008	Država podeli Luki Koper, d. d., na podlagi Uredbe o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču (Ur. l. RS, št. 71/2008) 35-letno koncesijo za opravljanje pristaniške dejavnosti v koprskem pristanišču.
2010	Vzpostavljen je evropski sistem okoljevarstvenega vodenja podjetja EMAS.
2011	Sprejet je državni prostorski načrt za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru.
2013	EU umesti Luko Koper v mediteranski in baltsko-jadranski koridor.
2016	Dosežen je rekorden letni ladijski pretovor 22 milijonov ton blaga, rekorden pretovor kontejnerjev (844,8 tisoč TEU), vozil (749 tisoč enot) in generalnih tovorov (955,1 tisoč ton).
2017	Leto 2017 je minilo v luči praznovanja 60. obletnice delovanja pristanišča. Dosežen je rekorden letni ladijski pretovor 23 milijonov ton blaga, rekorden pretovor kontejnerjev (912 tisoč TEU) in generalnih tovorov (987 tisoč ton).

V vseh teh letih je Luka Koper, d. d., gradila in vlagala v pristaniško infrastrukturo, pomole, skladišča in opremo.

Ime družbe	LUKA KOPER, pristaniški in logistični sistem, delniška družba
Skrajšano ime družbe	Luka Koper, d. d.
Sedež družbe	Koper
Poslovni naslov	Koper, Vojkovo nabrežje 38, 6000 Koper-Capodistria
Pravnoorganizacijska oblika	Delniška družba d. d.
	Telefon: 05 66 56 100
	Faks: 05 63 95 020
	Elektronska pošta: portkoper@luka-kp.si
	Spletna stran: www.luka-kp.si
	Trajnostni razvoj: http://www.zivetispristaniscem.si
Vpis v sodni register	Okrožno sodišče v Kopru pod vložno številko 066/10032200
Matična številka	5144353000
Davčna številka	SI 89190033
Osnovni kapital družbe	58.420.964,78 evra
Število delnic	14.000.000 navadnih kosovnih delnic
Kotacija delnic	Prva kotacija Ljubljanske borze
Oznaka delnice	LKPG
Predsednik uprave	Dimitrij Zadel
Član uprave	Metod Podkrižnik
Članica uprave	mag. Irma Gubanec
Član uprave – delavski direktor	Vojko Rotar
Predsednik nadzornega sveta	Uroš Ilić
Osnovna dejavnost družbe	Storitveno podjetje; pristaniški in logistični sistem
Dejavnosti v Skupini Luka Koper	Različne storitvene dejavnosti

3.1 Osebna izkaznica družbe Luka Koper, d. d., na dan 26. aprila 2018

3.2 Organiziranost Skupine Luka Koper

V Skupini Luka Koper so povezane družbe, ki z različnimi storitvami zaokrožajo celovito ponudbo pristanišča.

Skupina Luka Koper na dan 31. decembra 2017

• Luka Koper, d. d.
• Odvisne družbe
  • Luka Koper INPO, d. o. o., 100 %
  • Adria Terminali, d. o. o., 100 %
  • Luka Koper Pristan, d. o. o., 100 %
  • Logis Nova, d. o. o., 100 %
  • Adria Investicije, d. o. o., 100 %
  • TOC, d. o. o., 68,13 %

Pridružene družbe

• Adria Transport, d. o. o., 50 %
• Adria Tow, d. o. o., 50 %
• Adriafin, d. o. o., 50 %
• Avtoservis, d. o. o., 49 %

O spremembah v okviru odvisnih in pridruženih družb podrobneje poročamo v Sestava Skupine Luka Koper.

3.3 Dejavnosti Skupine Luka Koper

V obalno-kraški regiji, ki je po velikosti med najmanjšimi regijami v Sloveniji, po gospodarski razvitosti pa med bolj razvitimi, leži Luka Koper, edino večnamensko slovensko pristanišče. Pristanišče s svojim delovanjem vpliva na razvoj regije, slovenskega gospodarstva in logistike v tem delu Evrope. Obsega celovit vodni in priobalni prostor, v katerem se opravljajo pristaniške dejavnosti, namenjene tovornemu prometu, in dejavnosti, namenjene potniškemu prometu.

Osnovna dejavnost pristanišča je pretovor in skladiščenje vseh vrst blaga ter vrsta dopolnilnih storitev na blagu in drugih storitev, kar strankam zagotavlja celovito logistično

podporo. Luka Koper si je zastavila ambiciozen cilj, da bi hkrati zadovoljila želje kupcev, lastnikov družbe in zaposlenih v podjetju. Z uresničevanjem razvojnih usmeritev pristanišča Luka Koper krepi svoje konkurenčne prednosti. Pristanišče je mejna vstopna točka za Evropsko unijo in ima status proste cone tipa I. Luka Koper, d. d., ima status pooblaščenega gospodarskega subjekta, certifikat AEO pa potrjuje, da je prostocarinska cona varno območje z najnižjo stopnjo tveganja za blago, ki potuje prek koprskega pristanišča. Zagotavljanje pristaniške varnosti je urejeno po Mednarodnem kodeksu o zaščiti ladij in pristanišč ISPS CODE. Pristanišče je vpeto v mednarodne blagovne izmenjave in mednarodno poslovanje.

Koncesijska pogodba

Luka Koper, d. d., je leta 2008 z državo sklenila Koncesijsko pogodbo za opravljanje pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture na območju koprskega tovornega pristanišča. Koncesijska pogodba je bila sklenjena za obdobje 35 let, kakor določa Pomorski zakonik. Dogovorjena koncesijska dajatev znaša 3,5 odstotka poslovnih prihodkov od prodaje družbe, iz katerih so izločeni prihodki od pristaniških pristojbin. V koncesijsko dajatev so vključene tudi vodna pravica, vodne takse in druge dajatve, povezane z uporabo morja, ki pripada Republiki Sloveniji. Celotno koncesijsko dajatev plačuje Luka Koper, d. d., Republiki Sloveniji, ki nato polovico zneska nameni lokalnim skupnostim, Mestni občini Koper in od 1. januarja 2015 tudi Občini Ankaran.

Gospodarska javna služba rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet

Družba Luka Koper, d. d., skladno s Koncesijsko pogodbo za opravljanje pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture na območju koprskega tovornega pristanišča izvaja gospodarsko javno službo vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet, ki obsega:

• tekoče vzdrževanje,
• investicijsko vzdrževanje,
• redno vzdrževanje akvatorija.

Za namene poročanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet je družba na osnovi zahtev ZPFOLERD-1 upoštevala načela stroškovnega računovodstva ter sodila ločenega evidentiranja. Družba je v letu 2017 preverila sodila in predlagala spremembo sodil. Spremembo sodil je v mesecu marcu 2018 sprejel organ nadzora družbe Luka Koper, d. d. Ustreznost sodil in pravilnost njihove uporabe je preverila pooblaščena revizijska hiša BDO Revizija, d. o. o., in dne 12. aprila 2018 podala pisno mnenje.

Predstavitev Skupine Luka Koper

Gospodarska javna služba zbiranja odpadkov s plovil na območju koprskega pristanišča

Gospodarska javna služba zbiranja odpadkov s plovil na območju koprskega pristanišča se izvaja v skladu z Uredbo o načinu, predmetu in pogojih izvajanja državne gospodarske javne službe zbiranja odpadkov s plovil (Ur. l. RS, št. 59/2005) ter Uredbo o pristaniških zmogljivostih za prevzem ladijskih odpadkov in ostankov tovora (Ur. l. RS, št. 78/2008). Dejavnost obsega redno prevzemanje ladijskih odpadkov in ostankov tovora, nameščanje pristaniških zmogljivosti za prevzem odpadkov in ostankov tovora v skladu s predpisi, ki urejajo pristaniške zmogljivosti za prevzem, sprejemanje sporočil o nameri oddaje ladijskih odpadkov in ostankov tovora, ločeno zbiranje, razvrščanje in skladiščenje prevzetih odpadkov in ostankov tovora z uporabo pristaniških zmogljivosti za prevzem, oddajo v obdelavo zaradi ponovne uporabe, recikliranja ali odstranjevanja ostankov predelave v skladu s predpisi na področju varstva okolja, ki urejajo ravnanje z odpadki, ter obveščanje javnosti in uporabnikov o načinu oddajanja odpadkov in ostankov tovora. Za namene poročanja gospodarske javne službe zbiranja odpadkov s plovil je družba na osnovi zahtev ZPFOLERD-1 upoštevala načela stroškovnega računovodstva ter sodila ločenega evidentiranja. Družba je v letu 2017 pripravila sodila, ki jih je v mesecu marcu 2018 sprejel organ nadzora družbe Luka Koper, d. d. Ustreznost sodil in pravilnost njihove prve uporabe je preverila pooblaščena revizijska hiša BDO Revizija, d. o. o., in dne 12. aprila 2018 podala pisno mnenje.

Do 31. 12. 2016 je družba gospodarsko javno službo zbiranja odpadkov s plovil izvajala prek svoje odvisne družbe Luka Koper INPO, d. o. o., ki je delovala kot njen izpolnitveni pomočnik in službo opravljala na podlagi pooblastila matične družbe kot upravljavca koprskega pristanišča, po sklenitvi koncesijske pogodbe med Republiko Slovenijo in Luko Koper, d. d., leta 2008 pa jo je opravljala na podlagi nove pogodbe. Luka Koper INPO, d. o. o., je v celoti obvladovana s strani družbe Luka Koper, d. d., in družbi se na podlagi ustaljene prakse sodišča EU štejeta za isto ekonomsko celoto. S 1. 1. 2017 sta družbi sklenili aneks k pogodbi, s katero sta določili, da družba Luka Koper INPO, d. o. o., od 1. 1. 2017 kot izpolnitveni pomočnik izvaja gospodarsko javno službo zbiranja odpadkov s plovil na območju koprskega pristanišča v imenu in za račun družbe Luka Koper, d. d.

Predstavitev Skupine Luka Koper

Pristaniška in logistična dejavnost

Za izvajanje osnovne pristaniške dejavnosti pretovora in skladiščenja ima Luka Koper dvanajst specializiranih terminalov, ki so organizirani glede na blago oziroma tovor, ki ga sprejemajo:

terminal za generalne tovore, terminal za les, terminal za hlajene tovore, terminal za živino, kontejnerski terminal, terminal za avtomobile in RO-RO, terminal za tekoče tovore, terminal za razsute tovore, terminal za sipke tovore, terminal za glinico, terminal silos, potniški terminal.

Vsak terminal ima svoje značilnosti, ki jih določajo za blago specifičen delovni proces, tehnološki postopki in tehnologija. Terminali so združeni v šest profitnih centrov. Luka Koper nudi svojim strankam tudi široko paleto dodatnih storitev, s katerimi se povečuje vrednost blaga. Podrobno so terminali opisani na spletni strani https://lukakp.si/slo/terminali-191.

Območje pristanišča obsega 274 hektarjev kopenskih površin, ki vključujejo 50,7 hektarja pokritih skladišč in 109 hektarjev odprtih skladiščnih površin. Ob 179 hektarjih morske površine in 3.282 metrih obale je 28 ladijskih privezov. Storitve logistične dejavnosti obsegajo:

• upravljanje območja pristanišča,
• storitve zbirnega in distribucijskega centra za vse blagovne skupine,
• storitve na blagu (sortiranje, paletiranje, vzorčenje, zaščito, označevanje, tehtanje, čiščenje in drugo), ki se vzporedno z razvojem logističnih storitev in povpraševanjem naročnikov nadgrajujejo,
• integrirane logistične rešitve.

Storitve posameznih terminalov dopolnjujejo družbe Luka Koper INPO, d. o. o., Adria-Tow, d. o. o., in Adria Transport, d. o. o., kar omogoča hitro prilagajanje potrebam kupcev. Družba Luka Koper INPO, d. o. o, opravlja dejavnosti vzdrževalnih storitev na pristaniški infrastrukturi, proizvodno-storitvene dejavnosti tehtanja vozil in upravljanja kamionskega

terminala, maritimne dejavnosti privezov ladij in varovanja morja, komunalne storitve čiščenja in urejanja površin, zbiranja, obdelave in ravnanja odpadkov ter druge podporne storitve za potrebe matične družbe in zunanje uporabnike. Družba Adria-Tow, d. o. o., opravlja dejavnost vleke ladij, ladijske oskrbe ter reševanja in pomoči plovilom v koprskem pristanišču. Adria Transport, d. o. o., pa skrbi za vzpostavitev učinkovite logistične poti med koprskim pristaniščem in njegovim zaledjem ter zagotavlja večji obseg železniških prevozov iz pristanišča in vanj.

Druge dejavnosti

Poleg osnovne, pristaniške dejavnosti zaokrožujejo delovanje Skupine Luka Koper številne podporne dejavnosti.

Dejavnost podpornih storitev

Družba Luka Koper INPO, d. o. o., opravlja v okviru podpornih storitev storitve vzdrževanja in storitve komunalnih dejavnosti. Ob tem ostaja družba kot celota zvesta svojemu izvornemu poslanstvu, ki je poleg uspešnega tržnega poslovanja tudi zaposlovanje in usposabljanje invalidov. Zato uvaja in razvija predvsem poslovne programe, ki so tržno zanimivi, hkrati pa taki, da jim invalidi glede na svoje delovne zmožnosti lahko sledijo. Storitve izvaja na najvišji kakovostni ravni, kar potrjuje certifikat ISO 9001, za odgovoren odnos do okolja pa tudi certifikat ISO 14001.

Po sprejetju Strategije razvoja družbe Luka Koper INPO, d. o. o., za obdobje 2016–2020, v skladu s katero družba ohranja status invalidskega podjetja z več kot polovico zaposlenih invalidov, je družba pridobila pravico do uporabe kolektivne blagovne in storitvene znamke 'invalidsko podjetje'.

Gostinska dejavnost

Luka Koper Pristan, d. o. o., ponuja hotelirske, namestitvene, gostinske in kongresne storitve ter skrbi za organizacijo raznovrstnih dogodkov v okviru Garni hotela Pristan. Družba upravlja tudi prenočišča v Prisojah.

Dejavnost kontrole kakovosti

Družba TOC, tehnološko okoljski in logistični center, d. o. o., je tržno usmerjeno podjetje, ki opravlja storitve s področja tehnoloških in ekoloških raziskav ter storitve analitskega laboratorija. Osnovna dejavnost družbe je izvajanje laboratorijskih storitev s področja kontrole kakovosti naftnih derivatov, čistih kemikalij in plinov. V zadnjih letih pa družba širi svoje storitve na področje mikrobioloških in kemijskih preiskav voda. Družba je leta 2010 pridobila certifikat SIST EN ISO/IEC 17025, ki ga redno obnavlja in nadgrajuje s širitvijo novih

akreditiranih preskusnih metod. Potrditev in pokazatelj uspešnega poslovanja družbe je tudi ocena zlate bonitete odličnosti v letih 2015 in 2016.

Zaledna logistična dejavnost

Sežana

Luka Koper, d. d., ima v Sežani v lasti:

• nepremičnine na območju delujočega terminala, ki jih upravlja družba Adria Terminali, d. o. o., (v 100-odstotni lasti Luke Koper, d. d.),
• nepremičnine v neposredni bližini delujočega terminala, ki niso v funkciji.

Družba Adria Terminali, d. o. o., upravlja kopenski logistični terminal v Sežani. Poslovanje je namenjeno pretovoru in skladiščenju različnih vrst blaga, predvsem generalnim tovorom z železovimi proizvodi in lesnimi peleti, ter zbirnikom in klasičnemu pretovoru v kontejnerskem prometu. Terminal, ki ima na voljo skoraj 50.000 m² skladiščnih površin in najsodobnejšo mehanizacijo za pretovarjanje in premikanje blaga, je dobro povezan tako z železniško kot s cestno infrastrukturo. Družba Adria Terminali, d. o. o., deluje v vlogi upravljavca kopenskega terminala, hkrati pa si prizadeva pritegniti blagovne tokove v kopenskem prometu z območij tržišč srednje in vzhodne Evrope.

Prekmurje

Za odkup zemljišč na območju prvotno predvidenega logističnega centra v občini Beltinci je bila leta 2008 ustanovljena projektna družba Logis Nova, d. o. o. Junija leta 2014 so bili z vpisom v sodni register končani vsi postopki dokapitalizacije družbe z lastniškimi vložki v zemljiške parcele, izpeljani so bili torej vsi načrtovani postopki odkupa kmetijskih zemljišč in lastniška konsolidacija je bila zaključena. Družba je odtlej v 100-odstotni lasti Luke Koper, d. d. Ima 64,9 hektarja zemljišč, od katerih se v času, ko projekt izgradnje logističnega centra stoji, vsa kmetijska zemljišča obdelujejo.

Konec oktobra 2016 je bila na podlagi javnega povabila za oddajo ponudb sklenjena pogodba, po kateri je bil celoten kompleks razen 1 ha zemljišč, ki so v solastnini, z dnem 1. 1. 2017 oddan najboljšemu ponudniku v dolgoročni najem do konca leta 2020.

4 Poslovna strategija razvoja

4.1 Strateške usmeritve

4.2 Značilnosti gospodarskega okolja v letu 2017

V letu 2017 se je nadaljeval vzpon svetovnega gospodarstva⁶ . Ocenjuje se, da se bo svetovna proizvodnja v letu 2017 povečala za 3,7 odstotka, kar je več od prvotnih napovedi. Rast je še posebej izrazita v Evropi in Aziji. Zagon gospodarske rasti naj bi se nadaljeval ob pričakovanem učinku nedavno odobrene spremembe davčne politike v ZDA.

Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR)⁷ napoveduje, da bo Slovenija v letu 2017 dosegla 4,4-odstotno gospodarsko rast. Ključna razloga pospešitve rasti v letu 2017 sta visoka rast izvoza in vpliv dinamike državnih investicij. Rast bruto domačega proizvoda še

⁶ Vir: https://www.imf.org/en/Publications/WEO/Issues/2018/01/11/world-economic-outlook-update-january-2018

⁷ Vir: Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2017 (september 2017). Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj.

Poslovna strategija razvoja

naprej poganja izvoz, ki naj bi se v letu 2017 povečal za 8,8 odstotka. Bruto investicije se bodo po 3,6-odstotnem padcu v letu 2016 povečale predvidoma za 9 odstotkov.

Leto 2017 je bilo na svetovnih finančnih trgih popolno leto presežkov s sinhrono globalno gospodarsko rastjo in najboljšimi tveganju prilagojenimi donosi v zgodovini delniških trgov. Prvič v zgodovini je indeks MSCI AC World, ki predstavlja razpršeno košarico globalnih delnic, dosegel rast v vseh dvanajstih mesecih in končal leto rekordov s 24,7-odstotnim donosom v dolarjih oziroma 9,3-odstotnim celotnim donosom v evrih.

4.3 Primerjalna analiza s konkurenti

RAST KONTEJNERSKEGA PRETOVORA

V letu 2017 so največji kontejnerski ladjarji prvič po letu 2010 ponovno zabeležili dobiček. Rast BDP-ja je na svetovni ravni v 2017 ocenjena na 2,8 do 3,2 odstotka, kar je pripomoglo k povečanju mednarodne trgovine in posledično tudi k povečanju kontejnerskega prometa na globalni ravni. Globalni kontejnerski promet je v letu 2017 presegel 200 milijonov prepeljanih TEU.

V letu 2017 se je nadaljevala stabilna gospodarska rast v Evropski uniji (+2,4 odstotka), po ocenah analitikov naj bi se prenesla tudi v leto 2018. Povprečna rast vseh trgovinskih poti 'Zahod–Vzhod', ki povezujejo Azijo, Severno Ameriko in Evropo, je dosegla 5 odstotkov, rast trgovinskih relacij 'Sever–Jug' pa 3,4 odstotka.

V segmentu kontejnerskega prometa in kontejnerskih ladjarjev je bilo leto 2017 v znamenju združevanj in prevzemov ter konsolidacije ladjarjev. Enak trend se napoveduje tudi v 2018 in naslednjih letih, saj bodo ladjarji samo tako ostali konkurenčni na globalni ravni. Napovedi kažejo, da bo v nekaj letih pet do šest večjih kontejnerskih ladjarjev združenih le še v tri alianse namesto pet kot v preteklih letih (2M, Ocean Alliance, The Alliance). Posledično se bodo povečale tudi ladijske kapacitete na najbolj pomembnih trgovinskih poteh.

V 2017 so se voznine na vseh trgovinskih poteh stabilizirale in so tako omogočile ladjarjem stabilno poslovanje in rast. V prvem delu leta 2017 je k temu pripomogla tudi cena nafte, v drugem delu leta 2017 pa je cena počasi začela rasti, kar je vplivalo na končne finančne rezultate vseh ladjarjev.⁸

⁸ https://worldmaritimenews.com/

SEVERNOJADRANSKA PRISTANIŠČA	1–12 2017	1–12 2016	Indeks 2017/2016
KOPER	911.528	844.782	108
BENETKE (Vecon + Terminal Intermodale Venezia)	611.383	605.875	101
TRST (TMT + preostali terminalisti)	616.156	486.462	127
RAVENA	223.369	234.511	95
REKA (AGCT + preostali terminalisti)	249.975	214.348	117

⁹ Vir: spletne strani omenjenih pristanišč ter podatki NAPA

Ladijski pretovor kontejnerjev pristanišč severnega Jadrana v TEU po pristaniščih⁹

Poslovna strategija razvoja

Ladijski pretovor kontejnerjev najpomembnejših treh pristanišč severne Evrope v TEU po pristaniščih¹⁰

1–12 2017	1–12 2016	Indeks 2017/2016
13.734.334	12.385.168	111
10.450.900	10.037.341	104
8.800.000	8.910.000	99

¹⁰ Vir: spletne strani omenjenih pristanišč ter podatki NAPA

RAST PRETOVORA AVTOMOBILOV

Po podatkih združenja ACEA¹¹ – European Automobile Manufacturers Association, ki je decembra 2017 izdalo poročilo o ekonomskem stanju in prometu v avtomobilski industriji Evropske unije v tretjem tromesečju leta 2017 (Economic and Market Report in EU Automotive Industry Quarter 3 2017), je bila v Evropski uniji v letu 2017 zabeležena 3,4 odstotna rast prodaje novih osebnih vozil. Na pretovor avtomobilov v Luki Koper je v največji meri vplivala rast prodaje v Španiji, kjer se je prodaja povečala za 6,7 odstotka, v Avstriji 7,2 odstotka, Grčiji 11,7 odstotka, na Madžarskem 20,4 odstotka ter v Nemčiji za 2,7 odstotka. Zaradi nestabilnih političnih razmer je bil zabeležen upad prodaje v vzhodnih in južnih mediteranskih državah (npr. Turčija -2,7 odstotka).

V svetovnem merilu je bila v prvih devetih mesecih leta 2017 zabeležena 3,1-odstotna rast prodaje. Po posameznih državah je rast znašala: Kitajska 4,3 odstotka, Japonska 9,1 odstotka, Južna Koreja 0,1 odstotka, Indija 8,3 odstotka in preostale azijske države 4,1 odstotka.

V obdobju od januarja do septembra 2017 je proizvodnja novih osebnih vozil v Evropski uniji podobno kot v prejšnjem letu upadla za 0,7 odstotka. V državah zahodne Evrope so rast proizvodnje zabeležile Francija s 3,2 odstotka, Velika Britanija z 2,4 odstotka in Italija s 4,2 odstotka, upad pa Španija z -4,9 odstotka in Nemčija z -3,3 odstotka.

Tudi v državah srednje Evrope je proizvodnja nekoliko upadla: v Romuniji za 9 odstotkov, na Madžarskem za 9,7 odstotka ter na Poljskem za 14,4 odstotka, medtem ko je Češka zabeležila 4,1-odstotno in Slovaška 3,5-odstotno rast.

Od januarja do septembra 2017 je Evropska unija izvozila 4 milijone in uvozila 2,2 milijona osebnih vozil. To pomeni 9,5-odstotno rast uvoza in 4,7-odstotno rast izvoza.

Zaradi kasnejše objave rezultatov za leto 2017 o pretovoru avtomobilov v drugih evropskih pristaniščih v reviji Automotive Logistics¹² na spletni strani http://automotivelogistics.media/ primerjava s konkurenti še ni opravljena.

¹¹ http://www.acea.be/

¹² http://automotivelogistics.media/

4.4 Uresničevanje načrtov, strateških ciljev in usmeritev v letu 2017

Zadnja Poslovna strategija razvoja in prenovljeni strateški dokumenti družbe do leta 2020 z usmeritvami do leta 2030 so bili sprejeti leta 2015. V letu 2017 so se nadaljevale aktivnosti v smeri sprejetih strateških konceptov, saj je bil temu prilagojen letni načrt. V letu 2017 se je pričelo tudi dosledno spremljanje in kvartalno poročanje o izvajanju akcijskega načrta, ki je bil dodatno vzpostavljen v letu 2016 in zagotavlja izvajanje ustreznih aktivnosti za doseganje zastavljenih strateških ciljev. Akcijski načrt se izvaja z namenom obvladovanja uresničevanja strategije, in sicer v obliki štirih strateških programov:

• povečanje pretovora kontejnerjev,
• povečanje pretovora avtomobilov,
• povečanje dodatnih storitev praznjenja in polnjenja kontejnerjev,
• povečanje pretočnosti pristanišča.

Glede na kompleksnost in prepletenost pogojev za doseganje strateških ciljev s strani različnih poslovnih funkcij in vidikov je tovrstno obvladovanje koristno. Koordinacija strateških programov se namreč osredotoča na celovito obvladovanje posameznih projektov z vidika trženja, zagotavljanja zmogljivosti, učinkovitosti procesov, ustreznosti kadrovskih resursov in vsega, kar pogojuje doseganje strateških ciljev.

Dodatno je družba v letu 2017 v luči priprave na ažuriranje strategije družbe definirala tudi strukturirano matriko posameznih ciljev in strateško mapo družbe, ki podpira uresničevanje strateških ciljev družbe.

Kar zadeva kvantitativno uresničevanje strategije, je družba v letu 2017 ponovno zabeležila rekordne poslovne rezultate. Hitreje od načrtovanega v strateških dokumentih družbe naraščata tako skupni ladijski pretovor kot tudi pretovor kontejnerjev, kar se posledično odraža tudi na pomembni rasti pri dejavnosti polnjenja in praznjena kontejnerjev. Z vidika pretovora avtomobilov je zaznati stabilnost prometa ob naraščajočem trendu in novih povpraševanjih. Na ta način se pristaniške zmogljivosti zapolnjujejo hitreje od pričakovanj.

Ob tem pa velja poudariti, da bodo na nadaljnje uresničevanje strategije vplivali pomembni izzivi, povezani s pravočasnim zagotavljanjem ustreznih in zadostnih pristaniških zmogljivosti, ki pogojujejo nadaljnjo rast prometa. Zaradi zamud pri pridobivanju soglasij, kompleksnih upravnih postopkov in nepričakovanih zapletov prihaja namreč do zamud pri izvajanju ključnih naložb. Gre predvsem za:

• podaljšanje prvega pomola skladno z državnim prostorskim načrtom,
• pridobivanje novih zemljišč za skladiščenje avtomobilov skladno z državnim prostorskim načrtom,

• razrešitev vseh statusnih problematik glede dostopnosti.

Pomembni izzivi za uresničevanje strateških načrtov, ki so se pojavili v letu 2017 in do katerih se bodo opredeljevali natančnejši odgovori v letu 2018, so tudi:

• model izvajalcev pristaniških storitev,
• taksa na pretovor, ki predstavlja dodatni strošek poslovanja družbe za financiranje projekta drugega tira Koper–Divača,
• zamik gradnje drugega tira, saj naj bi bil tir razpoložljiv konec leta 2025.

V letu 2018 bodo prenovljeni strateški dokumenti družbe.

4.5 Uresničevanje poslovnih ciljev v letu 2017

Ključni kazalniki poslovanja družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper v letu 2017 v primerjavi z načrtom za leto 2017

		Luka Koper, d. d.	Skupina Luka Koper
Iz izkaza poslovnega izida	2017	NAČRT 2017	IND 2017/ NAČRT 2017	2017	NAČRT 2017	IND 2017/ NAČRT 2017
Čisti prihodki od prodaje	206.835.533	209.570.765	99	211.438.377	215.383.022	98
Poslovni izid iz poslovanja (EBIT)	35.032.311	53.348.775	66	36.639.872	54.652.350	67
Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA)	62.570.820	80.391.487	78	65.087.648	82.590.452	79
Poslovni izid iz financiranja	1.385.636	572.440	242	-377.307	-816.253	46
Poslovni izid pred davki	36.417.947	53.921.215	68	37.952.498	55.043.884	69
Čisti poslovni izid	33.143.408	46.521.694	71	34.982.789	47.463.951	74
Dodana vrednost13	115.524.196	129.151.100	89	124.516.296	137.714.935	90

Iz izkaza finančnega položaja	31. 12. 2017	NAČRT 31. 12. 2017	IND 2017/ NAČRT 2017	31. 12. 2017	NAČRT 31. 12. 2017	IND 2017/ NAČRT 2017
Sredstva	518.952.908	511.606.743	101	536.478.688	523.094.478	103
Nekratkoročna sredstva	447.568.391	469.829.563	95	459.505.654	480.097.504	96
Kratkoročna sredstva	71.384.517	41.777.180	171	76.973.034	42.996.973	179
Kapital	320.652.651	338.776.121	95	350.437.387	367.038.642	95
Nekratkoročne obveznosti z rezervacijami in dolgoročne pasivne časovne razmejitve	156.033.161	129.868.277	120	142.700.743	112.745.028	127
Kratkoročne obveznosti	42.267.096	42.962.345	98	43.340.558	43.310.808	100
Finančne obveznosti	133.114.842	137.377.452	97	117.114.842	117.347.122	100

¹³ Dodana vrednost = čisti prihodki od prodaje + usredstveni lastni proizvodi in storitve + drugi prihodki – stroški blaga, materiala, storitev – drugi poslovni odhodki brez prevrednotovalnih poslovnih odhodkov.

(v evrih)	Luka Koper, d. d.			Skupina Luka Koper
Naložbe	2017	NAČRT 2017	IND 2017/ NAČRT 2017	2017	NAČRT 2017	IND 2017/ NAČRT 2017
Naložbe v nepremičnine, naprave in opremo, naložbene nepremičnine in neopredmetena sredstva	36.661.385	57.288.481	64	37.342.062	58.096.302	64

Kazalniki (v odstotkih)	2017	NAČRT 2017	IND 2017/ NAČRT 2017	2017	NAČRT 2017	IND 2017/ NAČRT 2017
Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS)14	16,9%	25,5%	67	17,3%	25,4%	68
Čista dobičkonosnost kapitala (ROE)	10,6%	14,4%	73	10,3%	13,6%	76
Čista dobičkonosnost sredstev (ROA)	6,7%	9,5%	71	6,8%	9,4%	73
EBITDA marža15	30,3%	38,4%	79	30,8%	38,3%	80
EBITDA marža iz tržne dejavnosti16	30,8%	41,3%	75	31,3%	41,2%	76
Finančne obveznosti/kapital	41,5%	40,6%	102	33,4%	32,0%	105
Neto finančna zadolženost/EBITDA17	1,7	1,7	99	1,3	1,4	93
Stopnja dividendnosti osnovnega kapitala	33,6%	22,5%	149	33,6%	22,5%	149

Ladijski pretovor (v tonah)	2017	NAČRT 2017	IND 2017/ NAČRT 2017	2017	NAČRT 2017	IND 2017/ NAČRT 2017
Ladijski pretovor	23.366.959	22.767.168	103	23.366.959	22.767.168	103

Število zaposlenih	2017	NAČRT 2017	IND 2017/ NAČRT 2017	2017	NAČRT 2017	IND 2017/ NAČRT 2017
Število zaposlenih	926	931	99	1.108	1.120	99

¹⁴ Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS) = poslovni izid iz poslovanja (EBIT) / čisti prihodki od prodaje

¹⁵ EBITDA marža = poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) / čisti prihodki od prodaje

¹⁶ EBITDA marža iz tržne dejavnosti = poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) / čisti prihodki od prodaje iz naslova tržne dejavnosti

¹⁷ Neto finančna zadolženost/EBITDA = (finančne obveznosti – denar in denarni ustrezniki)/EBITDA

4.6 Petletni trendi

Poslovna strategija razvoja

4.7 Makroekonomsko okolje

Trendi, kot so globalizacija, demografski premiki, tehnološki razvoj in podnebne spremembe, bodo v prihodnjih desetletjih oblikovali svetovni prometni sektor, kar posledično pomeni večje naložbe, višje stroške energije in krčenje delovne sile, opisuje študija Evropske federacije delavcev v prometu (ETF).

Industrija bo prešla na letališča in pristanišča kot vozlišča, ki so povezana v glavne prometne koridorje. Ključna bo vloga organizacije prevoza okoli takih območij, zaradi česar bodo postala pomembnejša in vplivnejša vedno večja logistična podjetja. Treba bo razširiti infrastrukturne zmogljivosti. Pomembna bo nadaljnja integracija dobavne verige:

• povezave z zaledjem postajajo najpomembnejše prednosti pristanišča,
• vloga pristanišč se spreminja, saj ta postajajo vse bolj aktivni udeleženci v oskrbovalni verigi,
• ladjarji, ponudniki logističnih storitev in operaterji terminalov postajajo vse bolj globalni ter pridobivajo tržno moč, kar jim daje močnejše pogajalsko izhodišče.

Pomembni trendi, ki bodo oblikovali prihodnost svetovnih pristanišč in ladijskega prometa, so:

• globalizacija, demografska rast in pomanjkanje naravnih virov,
• menjava energentov in biogospodarstvo,
• digitalizacija logistike,
• 3D tiskanje oziroma aditivna proizvodnja,
• varnost,
• usposobljena in kakovostna delovna sila,
• nadaljnja integracija dobavne verige,
• povečanje obsega prometa,
• trajnostni razvoj.

4.8 Napovedi gospodarskega okolja v letu 2018

Mednarodni denarni sklad (IMF)¹⁸ je za leti 2018 in 2019 napovedal 3,9-odstotno gospodarsko rast.

Stopnje rasti v mnogih gospodarstvih evroobmočja, zlasti v Nemčiji, Italiji in na Nizozemskem, odražajo močnejši zagon domačega povpraševanja in večje zunanje povpraševanje. Relativno visoka stopnja Nizozemske (+2,6 odstotka) gre predvsem na račun precejšnje količine blaga, ki se za Evropsko unijo pretovarja prek Rotterdama, vodilnega evropskega pristanišča. Napoved rasti za leto 2018 je bila revidirana tudi v drugih razvitih gospodarstvih, zlasti v naprednih azijskih državah, npr. na Japonskem, kjer je napovedana 1,2-odstotna rast.

Skupna napoved za rastoče trge in gospodarstva v razvoju za leto 2018 je nespremenjena (4,9 odstotka), se pa izrazito razlikuje po regijah. Gospodarstvo rastoče in razvijajoče se Azije naj bi se v letu 2018 povečalo za okoli 6,5 odstotka, enako kot leta 2017. Azija še vedno predstavlja več kot polovico svetovne rasti. Pričakuje se, da se bo rast postopno umirila na Kitajskem, povečala v Indiji in ostala v splošnem stabilna v regiji ASEAN-5. Na rastočih trgih Evrope, kjer je rast v letu 2017 presegla 5 odstotkov, so napovedi za leto 2018 višje od pričakovanih, predvsem zaradi odličnih napovedi rasti za Poljsko in zlasti Turčijo. Pričakuje se, da se bo rast na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki povečala tudi v letu 2018, na približno 3,6 odstotka.

Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR)¹⁹ napoveduje, da bo Slovenija v letu 2018 dosegla 3,9-odstotno gospodarsko rast. V prihodnjih letih bodo na gospodarsko rast postopno vedno bolj vplivali demografski dejavniki, ki se bodo odrazili predvsem v nižji stopnji rasti zaposlenosti in posledično razpoložljivega dohodka ter zasebne potrošnje.

Rast bruto domačega proizvoda bo še naprej poganjal izvoz, ki naj bi se v prihodnjih dveh letih povečal za 7,5 oziroma 6,1 odstotka. Čeprav bo rast uvoza na drugi strani rahlo presegla rast izvoza, bo prispevek zunanje trgovine k rasti pozitiven.

Pospešeno rast izvoza spodbuja okrepljena rast tujega povpraševanja ob izboljšanju gospodarskih razmer v večini glavnih trgovinskih partneric. Hkrati s tem se je občutno izboljšala tudi izvozna učinkovitost, ki se sicer povečuje že od leta 2011. Rast izvoza bo ostala visoka tudi v prihodnjem letu. Prav tako se bodo krepile bruto investicije, in sicer se bodo po 3,6-odstotnem padcu v letu 2016 povečale v letu 2018 za osem odstotkov, letu 2019 pa za sedem odstotkov.

¹⁸ Vir: World Economic Outlook: Brighter Prospect, Optimistic Markets, Challenges Ahead (januar 2018). International Monetary Fund.

¹⁹ Vir: Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2017 (september 2017). Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj.

Območje/država	Napoved 2017	Napoved 2018
EU	2,0	1,9
Evrsko območje	1,9	1,8
Nemčija	1,8	1,8
Italija	1,1	1,0
Avstrija	2,0	1,7
Madžarska	3,7	3,4
Slovaška	3,1	3,5
Češka	3,2	2,7
Poljska	3,6	3,3
Srbija	2,6	3,0

Pregled napovedi gospodarske rasti v najpomembnejših zalednih trgovinskih partnericah^{20 21}

²⁰ Vir: Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2017 (september 2017). Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj.

²¹ Vir: EIU; Factiva, september 2017. Izvozno okno: https://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki\_o\_drzavah/.

4.9 Poslovni cilji za leto 2018

Ključni kazalniki poslovanja družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper v letu 2018

(v evrih)	Luka Koper, d. d.			Skupina Luka Koper
Iz izkaza poslovnega izida	2017	NAČRT 2018	IND NAČRT 2018/ 2017	2017	NAČRT 2018	IND NAČRT 2018/ 2017
Čisti prihodki od prodaje	206.835.533	228.026.929	110	211.438.377	231.788.400	110
Poslovni izid iz poslovanja (EBIT)	35.032.311	55.429.502	158	36.639.872	56.635.127	155
Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA)	62.570.820	83.547.975	134	65.087.648	85.515.760	131
Poslovni izid iz financiranja	1.385.636	1.029.491	74	-377.307	-17.244	5
Poslovni izid pred davki	36.417.947	56.458.993	155	37.952.498	58.065.037	153
Čisti poslovni izid	33.143.408	47.724.065	144	34.982.789	49.125.460	140
Dodana vrednost22	115.524.196	138.279.339	120	124.516.296	145.977.102	117

Iz izkaza finančnega položaja	31. 12. 2017	NAČRT 31. 12. 2018	IND NAČRT 2018/ 2017	31. 12. 2017	NAČRT 31. 12. 2018	IND NAČRT 2018/ 2017
Sredstva	518.952.908	534.847.358	103	536.478.688	552.871.422	103
Nekratkoročna sredstva	447.568.391	469.852.225	105	459.505.654	480.994.107	105
Kratkoročna sredstva	71.384.517	64.995.133	91	76.973.034	71.877.314	93
Kapital	320.652.651	365.559.273	114	350.437.387	396.745.405	113
Nekratkoročne obveznosti z rezervacijami in dolgoročne pasivne časovne razmejitve	156.033.161	120.512.208	77	142.700.743	106.846.229	75
Kratkoročne obveznosti	42.267.096	48.775.877	115	43.340.558	49.279.788	114
Finančne obveznosti	133.114.842	117.054.443	88	117.114.842	101.054.549	86

Naložbe	2017	NAČRT 2018	IND NAČRT 2018/ 2017	2017	NAČRT 2018	IND NAČRT 2018/ 2017
Naložbe v nepremičnine, naprave in opremo, naložbene nepremičnine in neopredmetena sredstva	36.661.385	51.927.681	142	37.342.062	52.313.081	140

²² Dodana vrednost = čisti prihodki od prodaje + usredstveni lastni proizvodi in storitve + drugi prihodki – stroški blaga, materiala, storitev – drugi poslovni odhodki brez prevrednotovalnih poslovnih odhodkov.

(v evrih)		Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
Kazalniki (v odstotkih)	2017	NAČRT 2018	IND NAČRT 2018/ 2017	2017	NAČRT 2018	IND NAČRT 2018/ 2017
Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS)23	16,9%	24,3%	144	17,3%	24,4%	141
Čista dobičkonosnost kapitala (ROE)	10,6%	13,7%	129	10,3%	12,9%	126
Čista dobičkonosnost sredstev (ROA)	6,7%	9,2%	138	6,8%	9,0%	133
EBITDA marža24	30,3%	36,6%	121	30,8%	36,9%	120
EBITDA marža iz tržne dejavnosti25	30,8%	38,9%	126	31,3%	39,1%	125
Finančne obveznosti/kapital	41,5%	32,0%	77	33,4%	25,5%	76
Neto finančna zadolženost/EBITDA26	1,7	1,2	73	1,3	0,9	72
Stopnja dividendnosti osnovnega kapitala	33,6%	26,0%	77	33,6%	26,0%	77

Ladijski pretovor (v tonah)	2017	NAČRT 2018	IND NAČRT 2018/ 2017	2017	NAČRT 2018	IND NAČRT 2018/ 2017
Ladijski pretovor	23.366.959	23.323.060	100	23.366.959	23.323.060	100

Število zaposlenih	2017	NAČRT 2018	IND NAČRT 2018/ 2017	2017	NAČRT 2018	IND NAČRT 2018/ 2017
Število zaposlenih	926	1.129	122	1.108	1.287	116

²³ Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS) = poslovni izid iz poslovanja (EBIT) / čisti prihodki od prodaje

²⁴ EBITDA marža = poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) / čisti prihodki od prodaje

²⁵ EBITDA marža iz tržne dejavnosti = poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) / čisti prihodki od prodaje iz naslova tržne dejavnosti

²⁶ Neto finančna zadolženost/EBITDA = (finančne obveznosti – denar in denarni ustrezniki)/EBITDA

Poslovna strategija razvoja

Poslovni načrt za leto 2018

Skupina Luka Koper v leto 2018 vstopa ambiciozno in presega začrtane rezultate iz sprejetega strateškega poslovnega načrta iz leta 2015, predvsem v delu ladijskega pretovora na blagovni skupini kontejnerjev, čistih prihodkov od prodaje in ROE, hkrati pa je zaostala pri pravočasnem zagotavljanju dodatnih zmogljivosti s ključnimi novimi naložbami, kjer bo treba v letu 2018 doseči pomembne premike. Poslovanje v letu 2018 pa bo odvisno še od dveh pomembnih dejavnikov, ki sta trenutno še predmet ocen, in sicer usode Zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper in sprememba poslovnega modela izvajalcev pristaniških storitev. Družba Luka Koper, d. d., je v poslovni načrt za leto 2018 vključila stroške iz naslova takse na pretovor od julija dalje ne pa tudi vplive akcijskega načrta reševanja problematike izvajalcev pristaniških storitev. Nadzorni svet družbe je na svoji redni seji 26. marca 2018 obravnaval predlog strategije IPS, ki jo je pripravila uprava. Strategija bo v nadaljevanju verificirana tudi z zunanjimi strokovnimi mnenji, predvsem z vidika zakonitosti, gospodarnosti, neodvisnosti in poslovne uspešnosti ter dopolnjena z benchmark analizo ter cilji in ključnimi kazalniki. Istočasno bo uprava pripravila tudi akcijski načrt implementacije strategije ter pričela s ključnimi pripravljalnimi aktivnostmi.

V letu 2018 je načrtovan ladijski pretovor v višini 23 milijonov ton oziroma na enaki ravni, kot je znašal pretovor v letu 2017. Največja rast je še vedno predvidena na strateških blagovnih skupinah kontejnerjev in avtomobilov, in sicer v višini 8 odstotkov oz. 4 odstotkov, na skupno raven ladijskega pretovora v 2018 pa bo v največji meri vplival manjši pretovor blagovne skupine sipkih in razsutih tovorov zaradi načrtovanega enkratnega dogodka, povezanega z obširnejšimi vzdrževalnimi deli in remonta plavža stranke v zaledju.

V letu 2018 bodo naložbene aktivnosti skladno s strategijo družbe usmerjene predvsem v povečanje kapacitet kontejnerskega terminala na južnem delu prvega pomola, izgradnjo novega Ro-Ro veza v tretjem bazenu, pridobitev dodatnih skladiščnih površin za potrebe terminala za avtomobile in Ro-Ro ter izgradnjo novega vhoda v luko. Večina ključnih projektov je še vedno pogojena s pridobivanjem ustreznih soglasij in izvedbo postopkov javnega naročanja, zato bo v letu 2018 treba nadaljevati in okrepiti konstruktiven dialog z vsemi institucionalnimi deležniki s ciljem začetka izvedbe gradbenih del skladno z novimi terminskimi plani. Za naložbe v nepremičnine, naprave in opremo, naložbene nepremičnine in neopredmetena sredstva so v letu 2018 načrtovani izdatki v višini 51,9 milijona za družbo Luka Koper, d. d., za Skupino Luka Koper pa v višini 52,3 milijona evrov.

Poslovna strategija razvoja

Pomembnejši podatki o poslovanju družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper v letu 2018

• Čisti prihodki od prodaje družbe Luka Koper, d. d., bodo v letu 2018 znašali 228 milijonov evrov, od tega bodo čisti prihodki od prodaje iz naslova tržne dejavnosti znašali 215 milijonov evrov in iz naslova izvajanja gospodarskih javnih služb 13 milijonov evrov. Čisti prihodki od prodaje Skupine Luka Koper bodo v letu 2018 znašali 232 milijonov evrov, od tega bodo čisti prihodki od prodaje iz naslova tržne dejavnosti znašali 219 milijonov evrov in iz naslova izvajanja gospodarskih javnih služb 13 milijonov evrov. Za leto 2018 so načrtovani višji prihodki iz naslova izvajanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, saj načrt vključuje prenos večjega dela investicijskega vzdrževanja iz leta 2017 zaradi načrtov vzdrževanja, ki za leto 2017 niso bili potrjeni s strani Ministrstva za infrastrukturo.
• Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) družbe Luka Koper, d. d., je v letu 2018 načrtovan v višini 55 milijonov evrov, poslovni izid iz poslovanja (EBIT) Skupine Luka Koper pa bo v letu 2018 predvidoma dosegel 57 milijonov evrov.
• Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) družbe Luka Koper, d. d., je v letu 2018 načrtovan v višini 84 milijonov evrov, za Skupino Luka Koper pa v višini 86 milijonov evrov. Družba Luka Koper, d. d., bo tako v letu 2018 predvidoma realizirala EBITDA maržo iz naslova tržne dejavnosti v višini 38,9 odstotka, Skupina pa v višini 39,1 odstotka.
• Čisti poslovni izid družbe Luka Koper, d. d., je v letu 2018 načrtovan v višini 48 milijonov evrov, Skupina Luka Koper pa bo v letu 2018 predvidoma dosegla čisti poslovni izid v višini 49 milijonov evrov.
• Tako družba Luka Koper, d. d., kot Skupina bosta v letu 2018 dodatno zmanjšali obseg finančnih obveznosti, ki bodo konec leta 2018 predvidoma znašale v družbi Luka Koper, d. d., 117 milijonov evrov, v Skupini Luka Koper pa 101 milijon evrov.
• Čista dobičkonosnost kapitala (ROE) družbe Luka Koper, d. d., je v letu 2018 načrtovana v višini 13,7 odstotka, za Skupino Luka Koper pa v višini 12,9 odstotka.

5 Pismo predsednika uprave

Spoštovani,

Luka Koper, d. d., je v lanskem letu praznovala visok okrogli jubilej, 60-letnico ustanovitve podjetja, predhodnika današnje delniške družbe. Kljub temu je koprsko pristanišče najmlajše v regiji severnega Jadrana, vendar izredno dinamično in vodilno na strateških blagovnih skupinah, pri katerih vlada največja konkurenca. Odkar je leta 2010 koprski kontejnerski terminal prevzel primat v regiji, ga je obdržal vse do danes in z osemodstotno rastjo pretovora v letu 2017 dosegel 911.528 TEU, kar presega pretovor kontejnerjev v sosednjih pristaniščih. Na področju pretovora avtomobilov je Koper sploh edinstven primer v jadranski regiji, saj je s 741.253 vozili med vodilnimi avtomobilskimi terminali v Sredozemlju. Kontejnerji in vozila sta strateški blagovni skupini, ki sta znotraj petletne poslovne strategije družbe in Skupine Luka Koper deležni največjega dela naložb. Leto 2017 je bilo z vidika naložb v kontejnerski terminal pomembno predvsem zaradi nabave dveh novih obalnih dvigal super post-panamax, s katerima, ob izpolnjevanju ostalih pogojev, lahko pretovarjamo tudi največje kontejnerske ladje, ki danes plujejo po svetovnih morjih. Za hitrejši obrat kontejnerjev so pomembni tudi dodatni tiri na terminalu in nabava mostnih dvigal na tirih ter novih mostnih dvigal na kolesih, kar so prav tako pridobitve lanskega leta. V kontejnerski terminal smo lani vložili večji del od 37,3 milijona evrov investicij celotne Skupine. Te so sicer zaostajale za načrtom, predvsem zaradi dolgotrajnih postopkov pridobivanja soglasij in dovoljenj. Poleg kontejnerskega terminala pa je treba omeniti tudi novo večnamensko skladišče, ki je prvo zaprto skladišče, zgrajeno v zadnjih desetih letih.

Pot, ki jo je podjetje prehodilo v teh šestih desetletjih, je bila zahtevna in polna izzivov. Vizija, vztrajnost in pripadnost zaposlenih ter zaupanje in podpora poslovnih partnerjev so bili ključni elementi uspeha, ki so obenem tlakovali pot strateški usmeritvi postati vodilni pristaniški sistem za globalne logistične rešitve držav srednje in vzhodne Evrope. Luka Koper, d. d., je danes med najuspešnejšimi v svoji branži z donosnostjo na kapital, ki je v letu 2017 dosegla 10,6 odstotka (na ravni Skupine 10,3 odstotka). Rasti pretovora, ki je v lanskem letu dosegel 23,4 milijona, je sledila tudi rast prihodkov. Čisti prihodki od prodaje so lani znašali skoraj 207 milijonov evrov in se v primerjavi z letom prej povečali za devet odstotkov (na ravni Skupine je bila rast šestodstotna). Denarni tok oziroma EBITDA se je zmanjšal za 12 odstotkov in dosegel 62,6 milijona (na ravni Skupine je bil padec štirinajstodstoten). Čisti dobiček pa je v letu 2017 dosegel 33,1 milijona evrov oziroma 18 odstotkov manj kot leto prej (enaindvajset odstotkov manj na ravni Skupine).

Poleg diamantnega jubileja družbe smo v lanskem letu obeležili še en pomemben zgodovinski mejnik, 50-letnico prihoda prvega vlaka. Povezava pristanišča s slovenskim oziroma evropskim omrežjem davnega leta 1967 je pomenila temeljni razvojni moment, ki je omogočil naglo rast pretovora in uveljavitev Luke Koper v srednjeevropskem prostoru. Brez te investicije danes ne bi mogli govoriti o Kopru kot prvem pristanišču za prekomorsko blagovno menjavo Avstrije s svetom ali o največjem tržnem deležu, ki ga na področju

kontejnerjev Luka Koper dosega na Madžarskem in Slovaškem. Zato v Luki Koper pozdravljamo namero države za izgradnjo dodatnega tira med Koprom in Divačo, brez katerega družba ne bo mogla uresničiti svojih strateških načrtov do leta 2030.

Navedeni rezultati so toliko bolj impresivni, če upoštevamo dejstvo, da smo jih dosegli na enaki pristaniški površini kot pred desetimi leti. Prihodnji razvoj pristanišča bo tako, poleg izgradnje dodatnega tira, v veliki meri odvisen tudi od pridobivanja novih površin za pristaniško dejavnost skladno z državnim prostorskim načrtom, začenši s podaljšanjem kontejnerske obale na prvem pomolu. Poleg navedenega je tudi zmogljivost ter fleksibilnost transporta po železnici ključnega pomena za ohranitev konkurenčnosti pristanišča, saj se podobni načrti že izvajajo v sosednjih pristaniščih. V enem od teh že za letos jeseni napovedujejo začetek podaljševanja kontejnerske obale, kar bo omogočilo privez dveh t. i. ladij matic hkrati. Pristanišče, ki bo ladjarjem (ti se vse bolj kapitalsko povezujejo in naročajo vse večje kontejnerske ladje) prvo omogočilo večjo fleksibilnost privezov ter prevozov, bo tudi prvo želo sadove tega uspeha, merjene v pretovoru TEU, tonah in prihodkih.

V letu 2018 se je koncesijsko območje pristanišča že nekoliko povečalo na območju novega, bodočega vhoda za tovornjake na Serminu, ki bo nared do konca leta, v prihodnje pa si lahko obetamo dostop še do dodatnih površin v zaledju pristanišča, ki jih bomo pretežno namenili skladiščenju vozil. V tem kontekstu velja omeniti še načrte za izgradnjo dodatnih priveznih mest prav za ladje z vozili v tretjem bazenu, kar bo razbremenilo privezna mesta v prvem bazenu in povečalo varnost privezov v tretjem bazenu, kjer smo bili v lanskem letu priča izrednemu vremenskemu dogodku, ki je povzročil uničenje dvigala na terminalu za razsute tovore.

Leto 2018 bo poleg izzivov na domačem in mednarodnem trgu, zaznamovano tudi z odpravljanjem nekaterih ugotovljenih pomanjkljivosti posameznih služb ter reševanjem dolgoročne t.i. 'problematike izvajalcev pristaniških storitev'.

V letu 2017 je matična družba zabeležila še en jubilej, ki je sicer manj odmeval v javnosti, vendar je še kako pomemben za kakovost storitev, ki jih družba nudi svojim poslovnim partnerjem. Leta 1997 je namreč Luka Koper pridobila prvi certifikat za sistem vodenja kakovosti. Danes ima družba že osem certifikatov, sistem kakovosti pa je postal del poslovne kulture podjetja in vpliva na to, kako dobro je družba organizirana, kako obvladuje procese in vire, na kakšen način udejanja strategijo in načrte, kako skrbi za zaposlene ter še marsikaj. Sistemi vodenja so danes nuja, nekaj, kar od organizacij zahtevajo izzivi časa, predvsem pa stranke in drugi deležniki znotraj celotnega konteksta organizacije.

Dimitrij Zadel Predsednik uprave družbe Luka Koper, d. d.

6 Poročilo nadzornega sveta za leto 2017

Sestava nadzornega sveta

Nadzorni svet je do 30. junija 2017 deloval v sestavi dr. Alenka Žnidaršič Kranjc (predsednica), dr. Elen Twrdy, Capt. Rado Antolovič, MBA, Žiga Škerjanec, mag. Andrej Šercer, Sabina Mozetič, Mladen Jovičić, Rok Parovel in Marko Grabljevec. Dne 30. junija 2017 je skupščina družbe za štiriletno obdobje, ki je pričelo teči z dnem 1. julija 2017 imenovala nove nadzornike, tako je nadzorni svet v nadaljevanju leta 2017 deloval v sestavi Capt. Rado Antolovič, MBA, mag. Uroš Ilić, mag. Milan Jelenc, mag. Andraž Lipolt, Barbara Nose, Sabina Mozetič, Mladen Jovičić, Rok Parovel in Marko Grabljevec. Nadzorni svet je bil v letu 2017 sestavljen iz članov, ki so se medsebojno dopolnjevali po strokovnem znanju in kompetencah, njegova sestava je bila raznolika glede na izobrazbo, delovne izkušnje, spol in starost.

Delovanje nadzornega sveta

Prvo polletje

Nadzorni svet se je v letu 2017 v okviru svojih pristojnosti ukvarjal z različnimi nalogami, pri čemer se je v prvi polovici leta 2017, pod predsedovanjem dr. Alenke Žnidaršič Kranjc sestal na treh rednih sejah in eni korespondenčni seji. Obravnaval je Letno poročilo Skupine Luka Koper in družbe Luka Koper, d. d., merila za nagrajevanje uprave, izvedel samoocenitev, se seznanil s poslovanjem družbe 2010–2017, s konkurenčnim položajem družbe, s stanjem korporativne integritete v družbi, sprejel Poslovnik o delovanju revizijske komisije in obravnaval Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti družbe, obravnaval letno poročilo notranje revizije za leto 2016 ter sistem obvladovanja tveganj in se seznanil s problematiko vplivov Zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper. V nadzorni svet je bil za obdobje 4 let od 8. aprila 2017 dalje tretjič imenovan predstavnik delavcev Mladen Jovičić. Nadzorni svet je delničarjem na 28. skupščini družbe v izvolitev za revidiranje računovodskih izkazov družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za poslovna leta 2017, 2018 in 2019 predlagal zunanjega revizorja KPMG Slovenija, podjetje za revidiranje, d. o. o. Od 46 sklepov, ki jih je v letu 2017 sprejel nadzorni svet v prejšnji sestavi, so bili vsi soglasno sprejeti.

Drugo polletje

Dne 14. julija 2017 se je na konstitutivni seji sestal novi nadzorni svet. Za predsednika je izvolil Capt. Rada Antoloviča, MBA, za namestnika mag. Uroša Ilića. Nadzorni svet se je v nadaljevanju leta 2017, poleg konstitutivne seje sestal še na osmih rednih in eni korespondenčni seji (dva sklica korespondenčnih sej pa nista bila uspešna). Kot ključno dotlej neprepoznano tveganje družbe je prepoznal tveganje sodelovanja z izvajalci pristaniških storitev (IPS). Po tem, ko se je podrobneje spoznal z delovanjem družbe in

prepoznal, da je družba iz mreže na 28. skupščini že imenovanega revizorja v letu 2017 za družbo hkrati opravljala tudi t. i. nerevizijske storitve, povezane s problematiko IPS-ov, ki je bila hkrati predmet posebne revizije, pogodbe z imenovanim zunanjim revizorjem ni sklenil. Ker je nadzorni svet prepoznal obstoj utemeljenega dvoma v neodvisnost zunanjega revizorja, imenovanega na 28. skupščini delničarjev, posebni revizor pa je v poročilu o posebni reviziji izpostavil številna tveganja prav glede poslovanja družbe z IPS-i, je nadzorni svet v novi sestavi konec leta 2017 sklical 29. skupščino družbe, na kateri so delničarji poleg obravnavanih zaključkov posebne revizije PwC d.o.o. in imenovanja novega zunanjega revizorja računovodskih izkazov, družbo BDO Revizija d.o.o., odločali tudi o nezaupnici predsedniku uprave in dvema članoma uprave. Dne 29. decembra 2017 je nadzorni svet na zadnji 8. seji v letu 2017 odpoklical predsednika uprave Dragomirja Matića, člana uprave Andraža Novaka in članico uprave Ireno Vincek ter imenoval novega predsednika uprave Dimitrija Zadela, člana uprave Metoda Podkrižnika in članico uprave Irmo Gubanec. Poleg zavrnitve poslovnega načrta družbe za leto 2018 in strategije sodelovanja družbe z IPS-i je nadzorni svet prepoznal dotlej neprepoznana tveganja pristaniške varnosti, ki so se med letom žal izkazala za utemeljena, saj se je dne 29. julija 2017 pripetila delovna nesreča s smrtnim izidom. Ker je bil eden izmed udeležencev v tej nesreči član nadzornega sveta – predstavnik delavcev, je nadzorni svet zaradi nasprotja interesov to tematiko obravnaval v njegovi odsotnosti. Prepoznavanje, razkrivanje, obvladovanje in odpravo nasprotja interesov je nadzorni svet dosledno in proaktivno izvajal tudi v drugih primerih, pri čemer so se posamezni člani skladno z načelom sorazmernosti bodisi izvzeli iz glasovanja, izvzeli iz odločanja ali pa odrekli prejemu gradiva. Pri tem je nadzorni svet vedno ugotavljal in izvajal kar je v najboljšem interesu družbe.

Nadzorni svet je pri spremljanju poslovanja družbe in Skupine Luka Koper posvečal veliko pozornost obvladovanju tveganj, spremljanju poslovanja in naložb družbe, dolgoročnemu razvoju in konkurenčnem položaju družbe, prenovi delovnih procesov z vidika varnosti ter odnosom do ključnih deležnikov.

Nadzorni svet je poleg navedenih aktivnosti obravnaval še naslednje pomembnejše tematike:

• na julijski seji dne 28. julija 2017 sodelovanje družbe z SDH ter problematiko odprtih sodnih postopkov;
• na avgustovski seji dne 30. avgusta 2017 je imenoval novo zunanjo članico revizijske komisije nadzornega sveta Matejo Kupšek, obravnaval sodelovanje družbe s spornimi dobavitelji in preveril skladnost pogodb o zaposlitvi uprave z veljavno zakonodajo;

• na septembrski seji dne 22. septembra 2017 je obravnaval uresničevanje plana naložb družbe, Strategijo izvajanja osnovne pristaniške dejavnosti za obdobje 2018–2020 ter se seznanil s postopki nakupa nepremičnin;

• na oktobrski seji dne 13. oktobra 2017 je sprejel Smernice za izbor in zagotavljanje neodvisnosti revizorja računovodskih izkazov Skupine in družbe Luka Koper, d. d., obravnaval osnutek poročila posebnega revizorja, poročilo o varnosti in zdravju pri delu, poročilo o obvladovanju terjatev in upravljanju odvisnih in pridruženih družb, digitalizacijo poslovanja ter aktivnosti uprave v zvezi z Zakonom o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper;

• na novembrski seji je sklical 29. skupščino delničarjev družbe. Nadzorni svet je na podlagi ugotovitev iz poročila posebnega revizorja ugotovil, da je družba v zvezi s poslovanjem z IPS-i izpostavljena velikim tveganjem, in upravi naložil pripravo akcijskega načrta;
• na decembrski seji dne 15. decembra 2017 je nadzorni svet začel nominacijski postopek za imenovanje novih članov uprave, na zadnji seji v letu 2017 dne 29. decembra 2017 pa je ob že izpostavljeni zamenjavi uprave za predsednika nadzornega sveta imenoval mag. Uroš Ilića, za namestnika pa mag. Andraža Lipolta.

Od 266 sklepov, ki jih v drugi polovici leta sprejel nadzorni svet v novi sestavi, jih je bilo 94 odstotkov sprejetih soglasno.

Delo komisij nadzornega sveta

V prvi polovici leta 2017 so v okviru nadzornega sveta delovale kadrovska komisija, revizijska komisija ter komisija za infrastrukturo in operativo. S konstituiranjem novega nadzornega sveta dne 14. julija 2017 je nadzorni svet namesto komisije za infrastrukturo in operativo ustanovil dve komisiji - komisijo za naložbe ter komisijo za organizacijo in procese, kar je omogočilo bolj poglobljen in hitrejši skrben pregled poslovanja s strani novih članov nadzornega sveta

Kadrovska komisija

Prvo polletje

Kadrovska komisija je v prvi polovici leta 2017 delovala v naslednji sestavi: Capt. Rado Antolovič, MBA (predsednik), mag. Andrej Šercer (član), Sabina Mozetič (članica) in Rok Parovel (član). Komisija se je sestala na dveh sejah, na katerih je obravnavala merila za določanje spremenljivega dela plače za člane uprave ter izvedla samoocenitev.

Drugo polletje

S konstituiranjem novega nadzornega sveta se je konstituirala tudi nova kadrovska komisija, ki se je na konstitutivni seji dne 28. julija 2017 seznanila z delom komisije iz preteklih let in pregledala dotlej nerealizirane sklepe. Kadrovski komisiji v novi sestavi predseduje mag.

Uroš Ilić , člani v letu 2017 pa so bili še mag. Milan Jelenc, mag. Andraž Lipolt in Rok Parovel. Komisija se je sestala na petih rednih in dveh korespondenčnih sejah. Obravnavala je pogodbe o zaposlitvi članov uprave in njihovo skladnost z veljavno zakonodajo, izobraževanje in prejemke članov nadzornega sveta ter izvedla nominacijski postopek za nove člane uprave.

Revizijska komisija

Prvo polletje

Revizijska komisija nadzornega sveta je v prvi polovici leta 2017 delovala v sestavi Žiga Škerjanc (predsednik - 7. stopnja univ. dipl. pravnik z opravljenim pravosodnim izpitom), Alenka Žnidaršič Kranjc (članica – 9. stopnja, doktorica ekonomskih znanosti), Mladen Jovičić (član 5. stopnja izobrazbe, radiotelevizijski tehnik) in mag. Polona Pergar Guzaj (zunanja članica 8. stopnja magistra ekonomije). Komisija v tej sestavi se je sestala na 3 rednih in 1 korespondenčni seji. Revizijska komisija je v prvem polletju 2017 med drugim:

• sprejela plan dela revizijske komisije za leto 2017, obravnavala revidirano letno poročilo Skupine in družbe Luka Koper, d. d., za leto 2016, spremljala in obravnavala postopke računovodskega poročanja, obravnavala poročila o obvladovanju tveganj in delovanju notranjih kontrol, poročila o informacijah javnega značaja in poročila korporativne integritete ter obravnavala Poslovnik o delu revizijske komisije, ki ga je nadzornemu svetu posredovala v sprejem. Revizijska komisija je tudi predlagala kandidata za izvedbo obvezne revizije poslovanja matične družbe, njenih odvisnih družb in Skupine Luke Koper za poslovna leta 2017, 2018 in 2019 ter samoocenila svoje delo.

Drugo polletje

Od 14. julija 2017 dalje je revizijska komisija delovala v novi sestavi Barbara Nose (predsednica, 7. stopnja izobrazbe, univ. dipl. ekonomistka, specialistka revidiranja), mag. Uroš Ilić (član, 8. stopnja izobrazbe mag. prava), mag. Milan Jelenc (član – 8. stopnja izobrazbe, mag. ekonomije) in Mladen Jovičić (član - 5. stopnja izobrazbe, radiotelevizijski tehnik), od dne 30. avgusta 2017 dalje pa še z zunanjo članico Matejo Kupšek (7. stopnja univ. dipl. ekonomistka). Revizijska komisija v novi sestavi se je sestala na 7 rednih in 2 korespondenčnih sejah. Revizijska komisija v novi sestavi je od nastopa mandata dalje:

• predlagala zamenjavo kandidata za izvedbo obvezne revizije poslovanja matične družbe, njenih odvisnih družb in Skupine Luke Koper za poslovna leta 2017, 2018 in 2019, zaradi zagotavljanja neodvisnosti revizorja in spoštovanja novo sprejetih Smernic za izbor in zagotavljanja neodvisnosti revizorja, ki revizorju družbe in skupine ne omogočajo opravljanja drugih nerevizijskih storitev;

• izvedla postopek izbora kandidata za revizorja računovodskih izkazov na podlagi zbiranja ponudb v skladu z Uredbo EU št. 537 o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa;
• obravnavala novo pogodbo s pooblaščenim revizorjem za poslovna leta 2017, 2018 in 2019 in spremljala postopek zunanjega revidiranja računovodskih izkazov s poudarkom na sodelovanju pri določitvi področij revidiranja;
• obravnavala poročilo posebnega revizorja na področju poslovanja družbe z izvajalci pristaniških storitev;
• obravnavala redna poročila poslovodstva o poslovanju družbe in skupine, o dobaviteljih, sponzorstvih in donacijah ter o obvladovanju tveganj, odprtih sodnih postopkih, korporativni integriteti, o informacijah javnega značaja, davčnih in informacijskih tveganjih, o uvajanju novih MSRP in nefinančnega poročanja ter o sodilih za razporejanje stroškov, prihodkov, sredstev in njihovih virov na GJS, itd.;
• obravnavala poročila notranje revizije o opravljenih rednih in izrednih notranjerevizijskih pregledih in poročila o uresničevanju notranjerevizijskih priporočil;
• opravljala ostale naloge v skladu s svojimi pristojnostmi in pooblastili nadzornega sveta.

Revizijska komisija je o svojem delu redno poročala nadzornemu svetu, mu podala priporočila ter obravnavana poročila nadgradila z zahtevami po kvalitetnejšem in učinkovitejšem poročanju ter upravljanju tveganj, s poudarkom na zagotavljanju skladnosti,ekonomičnosti in obvladovanju potencialnega nasprotja interesov.

Komisija za infrastrukturo in operativo

V prvi polovici leta 2017 je delovala tudi komisija za infrastrukturo in operativo, ki se je sestala na treh rednih sejah. Komisija je delovala v sestavi dr. Elen Twrdy (predsednica), Capt. Rado Antolovič, MBA (član), mag. Andrej Šercer (član), Marko Grabljevec (član). Obravnavala in seznanila se je z realizacijo plana naložb v letu 2016 in prvi polovici leta 2017 in s poročilom o stanju pri projektih, s spremljanjem kratkoročnih ukrepov za dvig produktivnosti za obdobje januar–december 2016, s prodajo nepremičnin ter z upravičenostjo in potekom raznih naložb.

Komisija za naložbe

S konstituiranjem novega nadzornega sveta se je dne 28. julija 2017 konstituirala nova komisija za naložbe. Komisija se je poleg konstitutivne seje sestala še na štirih sejah. Delovala je v sestavi mag. Andraž Lipolt (predsednik), mag. Milan Jelenc (član), Sabina Mozetič (članica), Marko Grabljevec (član). Komisija je obravnavala in se seznanila z realizacijo plana naložb in vzroki za odstopanje, z osnutkom načrta naložb za leto 2018 in

predlagala izboljšave plana naložb z internimi pravilniki sistema vodenja o izvajanju investicij, vodenju postopkov o javnem naročanju, se seznanila z informacijo o sredstvih in načinu porabe sredstev za izvajanje gospodarske javne službe, vlogo notranje revizije v družbi pri realizaciji naložb, elaborati ekonomske upravičenosti in s prodajo nepremičnih. Komisija za organizacijo in procese

S konstituiranjem novega nadzornega sveta se je dne 28. julija 2017 konstituirala tudi nova komisija za organizacijo in procese v sestavi Capt. Rado Antolovič, MBA (predsednik), mag. Andraž Lipolt (član), Barbara Nose (članica), Rok Parovel (član) in Mladen Jovičič (član). Komisija se je sestala na konstitutivni seji in na treh rednih sejah. Obravnavala je strategijo izvajanja pristaniške dejavnosti, problematiko IPS, spremljala vplive kratkoročnih ukrepov na dvig produktivnosti ter upravi priporočila implementacijo ukrepov za zmanjšanje tveganja odvisnosti od IPS z obvladovanjem tveganj, etičnosti in zakonitosti.

Odsotnost posameznih članov nadzornega sveta in članov komisij nadzornega sveta po sejah

Številka seje	Datum seje	Odsotni člani
Seje nadzornega sveta
26. redna seja	24. februar 2017	Mladen Jovičić
27. redna seja	31. marec 2017	/
28. redna seja	12. maj 2017	/
18. korespondenčna seja	17. maj 2017	/
Konstitutivna seja	14. julij 2017	Marko Grabljevec
1. redna seja	28. julij 2017	Sabina Mozetič
2. redna seja	30. avgust 2017	Sabina Mozetič
3. redna seja	22. september 2017	Sabina Mozetič
4. redna seja	13. oktober 2017	/
1. korespondenčna seja	25. oktober 2017	/
5. redna seja	13. november 2017	Capt. Rado Antolovič, mag. Milan Jelenc, Sabina Mozetič
6. redna seja	24. november 2017	Sabina Mozetič, Marko Grabljevec
7. redna seja	15. december 2017	Capt. Rado Antolovič ,Marko Grabljevec
8. redna seja	29. decembra 2017	/
Seje kadrovske komisije
17. redna seja	24. februar 2017	/

V letu 2017 je bila na sejah nadzornega sveta in sejah komisij povprečna prisotnost 90 odstotna. Odsotnosti so razvidne iz spodnje tabele.

18. redna seja	12. maj 2017	/
Konstitutivna seja	28. julij 2017	/
1. redna seja	30. avgust 2017	/
1. korespondenčna seja	16.avgust 2017	/
2. redna seja	21. september 2017	mag. Andraž Lipolt
2. korespondenčna seja	2. november 2017	/
3. redna seja	15. december 2017	/
4. redna seja	20. december 2017	/
5. redna seja	29. december 2017	/
Seje komisije za infrastrukturo in operativo
22. redna seja	24. februar 2017	/
23. redna seja	31. marec 2017	/
24. redna seja	12. maj 2017	/
Seje komisije za naložbe
Konstitutivna seja	28. julij 2017	Sabina Mozetič
1. redna seja	29. avgust 2017	Sabina Mozetič
2. redna seja	21. september 2017	Sabina Mozetič,mag. Milan Jelenc
3. redna seja	11. oktober 2017	/
4. redna seja	8. december 2017	/
Seje komisije za organizacijo in procese
Konstitutivna seja	28. julij 2017
1. redna seja	30. avgust 2017
2. redna seja	22. september 2017	/
3. redna seja	24. november 2017	mag. Andraž Lipolt, Barbara Nose
Seje revizijske komisije
23. redna seja	24. februar 2017	Mladen Jovičić, mag. Polona Pergar Guzaj
24. redna seja	31. marec 2017	dr. Alenka Žnidaršič Kranjc
25. redna seja	12. maj 2017	mag. Polona Pergar Guzaj
3. korespondenčna seja	26. maj 2017	/
Konstitutivna seja	28. julij 2017	mag. Polona Pergar Guzaj
1. redna seja	28. avgust 2017	/
1. korespondenčna seja	1. september 2017	/
2. redna seja	22. september 2017	/

2. korespondenčna seja	29. september 2017	/
3. redna seja	12. oktober 2017	/
4. redna seja	24. oktober 2017	/
5. redna seja	24. november 2017	/
6. redna seja	13. december 2017	Mladen Jovičić, mag. Milan Jelenc
7. redna seja	29. december 2017	Mladen Jovičić

Ocena dela nadzornega sveta

Nadzorni svet samoocenitve za leto 2017 ni izvedel Samoocenitev po vprašalniku za samoocenitev revizijske komisije, kot ga je predlagalo Združenje nadzornikov Slovenije, je za leto 2017 izvedla revizijska komisija nadzornega sveta in sprejela akcijski načrt izboljšanja kvalitete svojega dela.

Stroški delovanja nadzornega sveta

Skupščina delničarjev je na podlagi določil 25. člena Statuta delniške družbe Luka Koper, d. d., 28. decembra 2017 do preklica sprejela odločitev o določitvi plačila za opravljanje funkcije in sejnin članom nadzornega sveta ter članom komisij nadzornega sveta s čimer je odpravila s strani nadzornega sveta v novi sestavi prepoznano neskladje s Kodeksom korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države. V letu 2017 je pravno podlago za plačila predstavljal sklep skupščine z dne 21. avgusta 2015.

Na 4. seji 13. oktobra 2017 je nadzorni svet določil plačilo zunanji članici revizijske komisije nadzornega sveta, ki za delo v revizijski komisiji prejme enako plačilo kot član nadzornega sveta za delo v komisiji. Zunanja članica revizijske komisije je enako kot člani nadzornega sveta upravičena tudi do povračila potnih in drugih stroškov za prihod in udeležbo na sejah.

Izplačila posameznim članom nadzornega sveta in članom komisij nadzornega sveta in drugi stroški delovanja so podrobneje predstavljena v računovodskem poročilu Luke Koper, d. d., v pojasnilu št. 31: Posli s povezanimi osebami.

Potrditev letnega poročila in stališče o revizorjevem poročilu

Nadzorni svet je na 11. redni seji obravnaval revidirano letno poročilo Luke Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2017 ter predlog uprave glede uporabe bilančnega dobička.

Na osnovi preveritve poslovnega poročila in računovodskih izkazov s pojasnili, preveritve predloga uprave za uporabo bilančnega dobička ter pregleda poročila pooblaščenega

Poročilo nadzornega sveta za leto 2017

revizorja je nadzorni svet revidirano letno poročilo družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2017 potrdil.

Nadzorni svet se je ob sprejemanju letnega poročila opredelil tudi do izjave o upravljanju družbe in o skladnosti z referenčnim kodeksom, ki je vključena v poslovno poročilo letnega poročila družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2017, ter ocenil, da je odraz dejanskega stanja upravljanja družbe in Skupine v letu 2017.

mag. Uroš Ilić Predsednik nadzornega sveta družbe Luka Koper, d. d.

POSLOVNO POROČILO

7 Izjava o upravljanju družbe

V skladu z določbo petega odstavka 70. čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD – 1) družba Luka Koper, d. d., podaja izjavo o upravljanju družbe, ki se nanaša na obdobje od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2017.

KODEKSI IN PRAKSA UPRAVLJANJA

V obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2017 je za družbo veljal Slovenski kodeks upravljanja javnih delniških družb z dne 27. oktobra 2016, ki sta ga sporazumno oblikovala in sprejela Ljubljanska borza, d. d., Ljubljana, in Združenje nadzornikov Slovenije in se je pričel uporabljati s 1. januarjem 2017. Kodeks je dostopen na spletnih straneh Ljubljanske borze http://www.ljse.si/cgi-bin/jve.cgi?doc=8179.

Poleg tega so za družbo veljali najprej Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države (sprejet marca 2016), nato pa prenovljen Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države (sprejet maja 2017), ki je dostopen na spletnih straneh Slovenskega državnega holdinga https://www.sdh.si/sl-si/upravljanje-nalozb/kljucnidokumenti-upravljanja. Prav tako so veljala Priporočila in pričakovanja Slovenskega državnega holdinga (sprejeta februarja 2016), nato pa prenovljena Priporočila in pričakovanja Slovenskega državnega holdinga (sprejeta maja 2017), ki so dostopna na spletnih straneh Slovenskega državnega holdinga https://www.sdh.si/sl-si/upravljanjenalozb/kljucni-dokumenti-upravljanja. Lastnega kodeksa upravljanja družba ni sprejela. Upravljanje poteka v skladu z določili ZGD-1 ter prej navedenima kodeksoma in priporočili.

Uprava je dne 20. aprila 2010 sprejela Politiko upravljanja družbe, ki jo je nadzorni svet potrdil dne 13. maja 2010. V letu 2016 je družba pripravila novo politiko upravljanja, ki jo je uprava sprejela dne 6. decembra 2016 in nadzorni svet potrdil dne 16. decembra 2016 ter je dostopna na spletnih straneh družbe https://luka-kp.si/slo/pomembni-dokumenti-208. V letu 2018 se načrtuje posodobitev Politike upravljanja družbe.

Družba je pri upravljanju prostovoljno pristopila tudi k uporabi Slovenskih smernic korporativne integritete, ki so dostopne na spletni strani http://www.korporativnaintegriteta.si/Smernice/Smernice(SSKI).aspx in na podlagi katerih je sprejela lastno Strategijo korporativne integritete družb Skupine Luka Koper in Etični kodeks družb Skupine Luka Koper, ki sta dostopna na spletnih straneh družbe https://luka-

kp.si/slo/pomembni-dokumenti-208. Družba je sprejela tudi Poslovnik o delu pooblaščenca za korporativno integriteto in komisije za obravnavo prijav kršitve korporativne integritete v Skupini Luka Koper.

1. Upravljanje družbe Luka Koper, d. d.

Družba pri upravljanju spoštuje določila zanjo veljavnih kodeksov, večja odstopanja pa so navedena oz. pojasnjena v nadaljevanju.

• Prejemki članom uprave se izplačujejo na podlagi Zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti, zaradi česar nadzorni svet družbe ni pripravil posebnega predloga politike prejemkov uprave in je predložil v sprejetje skupščini družbe (odstopanje od Kodeksa upravljanja javnih delniških družb, točki 8.7 in 12.10).
• Plačila predsednikom komisij nadzornega sveta do 29. decembra 2017 niso bila usklajena s Kodeksom korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države od maja 2017, saj so prejemali doplačilo za opravljanje funkcije v višini 50 odstotkov osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana komisije nadzornega sveta, namesto 37,5 odstotka osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta (odstopanje od Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, točka 6.9.1),
• V oktobru 2016 posodobljen Kodeks upravljanja javnih delniških družb je za leto 2017 prvič uvedel zahtevo po zunanji presoji ustreznosti izjave o upravljanju vsaj enkrat na tri leta, česar družba še ni zagotovila, bo pa to zagotovila v prihodnje na ravni Skupine Luka Koper (odstopanje od Kodeksa upravljanja javnih delniških družb, točka 5.7).
• Družba ima vzpostavljen sistem notranjih kontrol, ki pa še ne omogoča celovitega upravljanja tveganj. Zato ga, s ciljem zagotavljanja učinkovitosti sistema notranjih kontrol in kakovostnega upravljanja tveganj, stalno izboljšuje (odstopanje od Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, točka 9.2; in od Kodeksa upravljanja javnih delniških družb, točka 26).

• Politika upravljanja družbe ni bila posodobljena od decembra 2016, kar pa se načrtuje v letu 2018 (odstopanje od Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, točka 3.2; in od Kodeksa upravljanja javnih delniških družb, točka 2).

• Politika raznolikosti, ki jo predvideva prenovljen Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države (veljaven od maja 2017), v letu 2017 še ni bila vzpostavljena. Njen sprejem se predvideva v letu 2018 (odstopanje od Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, točka 3.6; in od Kodeksa upravljanja javnih delniških družb, točka 4). Podrobnejši opis Politike raznolikosti je podan v Trajnostnem poročilu v poglavju 7.6 Politika raznolikosti.

• Družba nima razvit formalen plan nasledstva za člane poslovodstva, ki ga družba namerava pripraviti v prihodnje (odstopanje od Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, točka 6.1; in od Kodeksa upravljanja javnih delniških družb, točka 20.1).
• Člani nadzornega sveta, izvoljeni v okviru sistema delavskega predstavništva, ki ga zahteva zakon, komunicirajo o zadevah, ki se nanašajo na poslovanje družbe s svetom delavcev (delno odstopanje od Kodeksa upravljanja javnih delniških družb, točka 7).
• Nadzorni svet samoocenitve za leto 2017 ni izvedel. Samoocenitev po vprašalniku za samoocenitev revizijske komisije, kot ga je predlagalo Združenje nadzornikov Slovenije, je za leto 2017 izvedla le revizijska komisija nadzornega sveta in sprejela akcijski načrt izboljšanja kvalitete svojega dela. (odstopanje od Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, točka 6.12; in od Kodeksa upravljanja javnih delniških družb, točka 14).
• Članom nadzornega sveta se obračuna boniteta za zavarovanje odgovornosti organov družbe in vodstvenih delavcev, kar predstavlja edino boniteto (odstopanje od Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, točka 6.9.3).
• Predsednik nadzornega sveta je hkrati predsednik kadrovske komisije dva dni (delno odstopanje od Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, točka 6.15.1).
• V primeru zamikov pri uresničevanju priporočil notranje revizije se navedejo in pojasnijo razlogi zanje (odstopanje od Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, točka 9.2.7).
• V letu 2016 vzpostavljeni funkciji Pooblaščenca za korporativno integriteto v družbi še ni bila zagotovljena organizacijska neodvisnost. Družba namerava v letu 2018

omenjeno funkcijo urediti kot samostojno in neodvisno (odstopanje od Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, točka 10.2).

• Zaradi menjave vodstva družbe poslovni načrt za leto 2018 ni bil sprejet do konca leta 2017. Sicer pa družba posreduje SDH podatke, ki so javno objavljeni, skladno z načelom enakomerne obveščenosti vseh delničarjev (odstopanja od Priporočil in pričakovanj Slovenskega državnega holdinga, točki 1.1 in 1.6).
• Družba sestavlja kvartalna, polletna in letna periodična poročila o poslovanju, ki jih mora potrditi nadzorni svet. Nato se periodično poročilo objavi na SEO-netu, in ko je objava javna (načelo enakomerne obveščenosti vseh delničarjev), se to poročilo posreduje SDH na zahtevanem obrazcu, pri čemer se posredujejo le javno objavljeni podatki (odstopanja od Priporočil in pričakovanj Slovenskega državnega holdinga, točki 2.1 in 2.5; skladno z dogovorom med družbo Luka Koper, d. d., in SDH).
• Družba praviloma ne sklepa pavšalnih pogodb. Izjeme predstavljajo primeri, ko je zaradi narave izvajanja storitev tak način sodelovanja bolj ekonomičen (odstopanje od Priporočil in pričakovanj Slovenskega državnega holdinga, točka 3.7).
• Družba Luka Koper, d. d., je v letu 2017 glede na ocenjene dobre rezultate poslovanja v skladu s podjetniško kolektivno pogodbo izplačala 13. plačo v višini 100 odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenega (odstopanje od Priporočil in pričakovanj Slovenskega državnega holdinga, točka 4.3.2).
• Podjetniška kolektivna pogodba družbe ni javno objavljena, ker z objavo ne soglašata sindikata, ki sta pogodbeni stranki (odstopanja od Priporočil in pričakovanj Slovenskega državnega holdinga, točka 4.5).
• Družba je model odličnosti EFQM, Evropske fundacije za upravljanje kakovosti, prvič uporabila v letu 1998 in uporabo modela nadgrajevala ter redno izvajala postopke samoocenjevanja vsaki dve leti do leta 2009. Po daljšem času neuporabe modela odličnosti, sprememb v družbi in sprememb v samem modelu se je ocenilo, da je družba v vmesnem obdobju naredila pomembne razvojne korake in lahko ponovno celovito oceni raven svoje odličnosti. Zato je v novembru 2017 pripravila projekt 'Samoocenitev po modelu odličnosti', s katerim si je zastavila cilje: izvesti samoocenitev, izdelati samoocenitveno poročilo s priložnostmi za izboljšanje in izdelati predlog ukrepov za izboljšanje za bistvene zadeve, ki ga bo zaključila v letu

2018 (odstopanja od Priporočil in pričakovanj Slovenskega državnega holding, točka 5.1).

2. Upravljanje odvisnih družb

Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države (sprejet maja 2017) ter Priporočila in pričakovanja Slovenskega državnega holdinga (sprejeta maja 2017) se uporabljajo tudi za odvisne družbe v Skupini Luka Koper, v katerih ima Luka Koper, d. d., položaj obvladujoče družbe. Skladno z navedenim družba Luka Koper, d. d., podaja poročilo o spoštovanju določil prej omenjenega kodeksa in priporočil tudi za odvisne družbe Skupine, to so družbe Adria Terminali, d. o. o., Luka Koper Pristan, d. o. o., Adria Investicije, d. o. o., Luka Koper INPO, d. o. o., Logis Nova, d. o. o., in TOC, d. o. o. Odvisne družbe pri upravljanju sledijo določilom kodeksa in priporočil, večja odstopanja so navedena in pojasnjena v nadaljevanju.

• Odvisne družbe Luka Koper INPO, d. o. o., Adria Terminali, d. o. o., in TOC, d. o. o., so na osnovi doseženih rezultatov skladno s Kolektivno pogodbo in izpolnjenimi pogoji za izplačilo 13. plače zaposlenim izplačale 13. plačo v višini povprečne plače; v odvisni družbi Luka Koper Pristan, d. o. o., pa je bila na podlagi Pravilnika o plačah v skladu z izpolnjenimi pogoji v letu 2017 izplačana božičnica (odstopanje od Priporočil in pričakovanj Slovenskega državnega holding, točka 4.3.2).
• Kolektivni pogodbi družb Luka Koper INPO, d. o. o., in Adria Terminali, d. o. o., nista javno objavljeni, ker z objavo ne soglaša nobena od dveh pogodbenih strank (odstopanje od Priporočil in pričakovanj Slovenskega državnega holdinga, točka 4.5).
• Odvisne družbe niso opravile samoocene po modelu EFQM, saj poteka ponovno uvajanje tega pristopa v prvem koraku na ravni obvladujoče družbe Luke Koper, d. d. (odstopanje od Priporočil in pričakovanj Slovenskega državnega holdinga, točki 5.1 in 5.4).

3. Korporativna integriteta

Podrobno o korporativni integriteti poročamo v Trajnostnem poročilu v poglavju 7 Korporativna integriteta, človekove pravice in skladnost poslovanja.

4. Sistem obvladovanja tveganj

Podrobno o tveganjih poročamo v Trajnostnem poročilu v poglavju 3.11 Sistem obvladovanja tveganj v Skupini Luka Koper.

NOTRANJE KONTROLE IN UPRAVLJANJE TVEGANJ V POVEZAVI Z RAČUNOVODSKIM POROČANJEM

Skupina Luka Koper obvladuje tveganja, povezana z računovodskih poročanjem, z izvajanjem sprejetih usmeritev in postopkov pri notranjih kontrolah. Namen notranjih kontrol je zagotoviti točnost, zanesljivost in popolnost zajemanja podatkov o poslovnih dogodkih ter pripravo računovodskih izkazov, ki so resničen in pošten prikaz finančnega položaja, poslovnega izida, denarnih tokov in gibanja kapitala v skladu z veljavnimi zakoni, Mednarodnimi računovodskimi standardi ter drugimi zunanjimi in notranjimi predpisi. Tveganja, vezana na konsolidirane računovodske izkaze Skupine obvladujemo tudi s centralizirano računovodsko funkcijo na enotnem informacijskem sistemu v obvladujoči družbi, ki vključuje tudi vse odvisne in večji del pridruženih družb.

Računovodske kontrole so zasnovane po načelih resničnosti in delitve odgovornosti ter so osredotočene na kontrolo pravilnosti in popolnosti obdelave podatkov, usklajenosti stanja, izkazanega v poslovnih knjigah, in dejanskega stanja, ločenosti evidence od izvajanja poslov, strokovnosti računovodij in neodvisnosti. Notranje kontrole v računovodstvu so povezane tudi s kontrolami na področju informacijskih tehnologij, ki med drugim zagotavljajo omejitve in nadzor nad dostopi do omrežja, podatkov in aplikacij ter točnost in popolnost zajemanja in obdelovanja podatkov.

PODATKI PO 6. ODSTAVKU 70. ČLENA ZGD-1

Luka Koper, d. d., kot družba, ki je zavezana k uporabi zakona, ki ureja prevzeme v skladu z določilom šestega odstavka 70. člena ZGD-1 navaja podatke po stanju na zadnji dan poslovnega leta 2017 in vsa potrebna pojasnila:

Struktura osnovnega kapitala družbe

Delnice družbe so navadne kosovne delnice, ki dajejo njihovim imetnikom pravico do udeležbe pri upravljanju družbe, pravico do dela dobička – dividende in pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe. Vse delnice se glasijo na ime, so enega razreda in izdane v nematerializirani obliki. Delnice družbe so prosto prenosljive ter uvrščene v prvo kotacijo na Ljubljanski borzi. Podrobnejši podatki o delnici in lastniški strukturi so predstavljeni v poglavju Delnica LKPG.

Omejitve prenosa delnic

Vse delnice družbe so prosto prenosljive.

Kvalificirani deleži po Zakonu o prevzemih

1. decembra 2017 je bila na podlagi prvega odstavka 77. člena Zakona o prevzemih glede doseganja kvalificiranega deleža:

2. Republika Slovenija imetnica 7.140.000 delnic izdajatelja družbe Luka Koper, d. d., kar predstavlja 51,00 odstotkov osnovnega kapitala izdajatelja,

3. Slovenski državni holding, d. d., imetnik 1.557.857 delnic izdajatelja družbe Luka Koper, d. d., kar predstavlja 11,13 odstotka osnovnega kapitala izdajatelja.

Imetniki vrednostnih papirjev, ki zagotavljajo posebne kontrolne pravice

Družba ni izdala vrednostnih papirjev, ki bi zagotavljali posebne kontrolne pravice.

Delniška shema za delavce

Družba nima delniške sheme za delavce.

Omejitev glasovalnih pravic

Omejitve glasovalnih pravic ni.

Dogovori med delničarji, ki lahko povzročijo omejitev prenosa delnic ali glasovalnih pravic

Družbi tovrstni dogovori niso znani.

Pravila družbe o imenovanju in zamenjavi članov organov vodenja ali nadzora

Uprava družbe ima predsednika uprave in največ tri člane uprave, od katerih je eden delavski direktor. Predsednika uprave in druge člane uprave imenuje in razrešuje nadzorni svet. Delavskega direktorja kot člana uprave imenuje in razrešuje nadzorni svet na predlog sveta delavcev. Mandat predsednika uprave, članov uprave in delavskega direktorja traja pet let z možnostjo ponovnega imenovanja. Nadzorni svet ima pravico in pristojnost odpoklicati celotno upravo ali posameznega člana uprave.

Nadzorni svet lahko predčasno odpokliče predsednika uprave, člane uprave in delavskega direktorja iz razlogov, ki so določeni v zakonu. Za sklepčnost nadzornega sveta pri imenovanju in odpoklicu predsednika uprave, člana uprave ali delavskega direktorja je potrebna navzočnost vsaj polovice članov nadzornega sveta, pri čemer mora biti najmanj polovica prisotnih članov nadzornega sveta predstavnikov kapitala, od katerih mora biti prisoten tudi predsednik nadzornega sveta ali namestnik predsednika nadzornega sveta.

Predsednik in člani uprave morajo imeti najmanj univerzitetno izobrazbo, aktivno obvladati en svetovni jezik in imeti vsaj pet let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v velikih družbah v skladu s kriteriji, kot jih opredeljuje zakon, ki ureja gospodarske družbe. Natančnejše pogoje in merila za predsednika in člana uprave določi nadzorni svet. Pogoje za imenovanje delavskega direktorja skupaj določita nadzorni svet in svet delavcev.

Nadzorni svet ima kadrovsko komisijo, ki izvaja predhodne postopke, povezane z izborom kandidatov za upravo družbe, in s tem v zvezi nadzornemu sveta predlaga najustreznejše kandidate za člane uprave, pred njenim predlogom pa tudi preveri, ali predlagani kandidati izpolnjujejo zakonske in statutarne kriterije za člane uprave.

Nadzorni svet družbe ima devet članov, od katerih jih šest izvoli skupščina družbe z navadno večino glasov navzočih delničarjev, tri člane pa svet delavcev družbe. Enega od šestih članov nadzornega sveta lahko predlagajo nadzornemu svetu v izvolitev občina ali občine, na območju katerih leži kopenski del območja pristanišča. Skupščina s sklepom ugotovi izvolitev in odpoklic članov nadzornega sveta, ki jih je izvolil svet delavcev družbe. Sklep o predčasnem odpoklicu članov nadzornega sveta mora biti sprejet s tričetrtinsko večino oddanih glasov skupščine. Člane nadzornega sveta iz vrst delavcev lahko pred potekom mandata odpokliče svet delavcev, skupščina pa s sklepom samo ugotovi njihov odpoklic. Vsak izvoljeni član nadzornega sveta je po izteku mandata lahko ponovno predlagan in izvoljen za člana nadzornega sveta.

Uprava družbe in nadzorni svet še nista dokončno oblikovala in sprejela politike raznolikosti v zvezi z zastopanostjo v organih vodenja in nadzora družbe, kot to opredeljujeta novi ZGD-1 in novi Slovenski kodeks upravljanja javnih delniških družb, sprejet dne 27. 10. 2016, ki je pričel veljati 1. 1. 2017. Ne glede na navedeno pa družba zasleduje cilj, da bi bila v organih vodenja in nadzora prisotna raznolikost v zvezi z zastopanostjo. Omenjeno se kaže tudi v tem, da se je v zadnjih letih raznolikost po spolu v organih vodenja in nadzora bistveno izboljšala, prav tako je prisotna medgeneracijska raznolikost in raznolikost glede izobrazbe. Sprejetje politike raznolikosti se pričakuje v letu 2018.

Pravila družbe o spremembah statuta

Skupščina s tričetrtinsko večino pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala odloča o spremembah statuta.

Pooblastila članov poslovodstva, zlasti glede lastnih delnic

Pooblastila članov poslovodstva so opredeljena v poglavju z naslovom UPRAVA DRUŽBE. Sicer pa uprava nima posebnih pooblastil v zvezi z izdajo ali nakupom lastnih delnic.

Izjava o upravljanju družbe

Pomembni dogovori, ki začnejo učinkovati, se spremenijo ali prenehajo na podlagi spremembe kontrole v družbi, ki je posledica javne prevzemne ponudbe

Družbi taki dogovori niso znani.

Dogovori med družbo in člani njenega organa vodenja ali nadzora ali delavci, ki predvidevajo nadomestilo, če ti zaradi ponudbe, kot jo določa zakon, ki ureja prevzeme, odstopijo, so odpuščeni brez utemeljenega razloga ali njihovo delovno razmerje preneha

Dogovorov skladno z zakonom o prevzemih ni.

SISTEM UPRAVLJANJA

V družbi Luka Koper, d. d., je v veljavi dvotirni sistem upravljanja, po katerem ima družba tri organe upravljanja: skupščino delničarjev, nadzorni svet in upravo. Pristojnosti posameznih organov in pravila o njihovem delovanju ter imenovanju in odpoklicu njihovih članov, spremembah statuta in notranjih predpisov družbe, ki se nanašajo na delovanje omenjenih organov, so določeni z Zakonom o gospodarskih družbah ZGD-1, s statutom družbe ter poslovnikom o delovanju nadzornega sveta, uprave in skupščine družbe. Posamezna določila o delovanju uprave so navedena tudi v drugih splošnih aktih notranje regulative družbe. Statut delniške družbe je dostopen na spletni strani www.luka-kp.si/slo/o-podjetju.

SKUPŠČINA

Skupščina delničarjev je najvišji organ družbe in odloča o statusnih spremembah družbe, delitvi dobička in imenovanju ali odpoklicu članov nadzornega sveta ter o vseh drugih zadevah, o katerih odloča na podlagi Zakona o gospodarskih družbah in statuta družbe Luka Koper, d. d. Lastniška struktura družbe Luka Koper, d. d., je prikazana v poglavju Delnica LKPG.

Sklic skupščine

Uprava družbe skliče sejo skupščine delničarjev praviloma enkrat letno, po potrebi večkrat. Seja skupščine je najavljena vsaj mesec dni prej na spletni strani agencije AJPES, v sistemu elektronskega obveščanja Ljubljanske borze SEO-net in na spletnih straneh družbe. Na spletnem mestu http://www.luka-kp.si/slo/za-vlagatelje/skupscine-delnicarjev je dostopno celotno gradivo s predlogi sklepov, ki je delničarjem na vpogled tudi na sedežu družbe.

Skladno s Pravili Ljubljanske borze so po skupščini objavljeni tudi sprejeti skupščinski sklepi.

Pravica do udeležbe in glasovanja

Delničarji se lahko udeležijo skupščine in na njej uveljavljajo glasovalno pravico, če svojo udeležbo prijavijo najkasneje konec četrtega dne pred skupščino pri upravi družbe, ki ji na vpogled predložijo delnice oziroma potrdilo zanje.

Družba nima omejitev glasovalnih pravic, saj vse delnice Luke Koper, d. d., zagotavljajo glasovalne pravice skladno z zakonodajo.

Luka Koper, d. d., nima izdanih vrednostnih papirjev, ki bi imetnikom zagotavljali posebne kontrolne pravice.

Sklepi skupščin delničarjev

V letu 2017 so se delničarji sestali na dveh skupščinah:

• na 28. skupščini 30. junija 2017 in
• na 29. skupščini 28. decembra 2017.

Na 28. seji skupščine 30. junija 2017:

• so bili delničarji seznanjeni s sprejetim Letnim poročilom družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2016, z mnenjem revizorja in s Poročilom nadzornega sveta o preveritvi letnega poročila družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2016,
• so delničarji sprejeli sklep o predlogu uporabe bilančnega dobička za leto 2016 v višini 20.321.602,99 evra, kjer je bilo opredeljeno, da:
  • se del bilančnega dobička v znesku 19.600.000,00 evrov uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 1,40 evra na delnico,
  • preostanek bilančnega dobička v znesku 721.602,99 evra ostane nerazporejen,
• delničarji niso podelili razrešnice upravi za leto 2016,
• so delničarji podelili razrešnico nadzornemu svetu za leto 2016, razen dr. Alenki Žnidaršič Kranjc in Mladenu Jovičiću,

• so delničarji za revizorja za poslovna leta 2017, 2018 in 2019 imenovali revizijsko družbo KPMG Slovenija, podjetje za revidiranje, d. o. o.,

• so delničarji z dnem 30. 6. 2017 odpoklicali s funkcije člana nadzornega sveta družbe dr. Alenko Žnidaršič Kranjc, dr. Elen Twrdy, mag. Andreja Šercerja, Žigo Škerjanca, Rada Antoloviča,

• so delničarji za štiriletno mandatno obdobje, ki je pričelo teči s 1. 7. 2017, imenovali za člane nadzornega sveta družbe Rada Antoloviča, mag. Andraža Lipolta, mag. Uroša Ilića, mag. Milana Jelenca, Barbaro Nose.
• so delničarji za posebnega revizorja imenovali revizijsko družbo PriceWaterhouseCoopers, podjetje za revizijo in druge finančno računovodske storitve, d. o. o., Ljubljana, zaradi preveritve vodenja poslov, ki jih je družba sklepala z izvajalci pristaniških storitev, v obdobju zadnjih treh let od dneva sprejema tega sklepa.

Na 29. seji skupščine 28. decembra 2017:

• so delničarji sprejeli sklep o določitvi višine plačila za opravljanje funkcije in sejnine članom nadzornega sveta ter članom komisij nadzornega sveta ter s tem preklicali sklep 26. skupščine družbe št. 6 z dne 21. 8. 2015,
• so bili delničarji seznanjeni z ugotovitvami iz posebnega revizorjevega poročila glede vodenja posameznih poslov družbe z izvajalci pristaniških storitev,
• so delničarji izrekli nezaupnico predsedniku uprave družbe Dragomirju Matiću, članici uprave Ireni Vincek in članu uprave Andražu Novaku.
• So delničarji razveljavili se sklep št. 5, o imenovanju družbe KPMG Slovenija, podjetje za revidiranje, d. o. o. za revizorja računovodskih izkazov družbe in Skupine Luka Koper za poslovna leta 2017, 2018 in 2019, sprejet na 28. skupščini družbe, dne 30.junija 2017 in za revizorja računovodskih izkazov družbe in Skupine Luka Koper za poslovna leta 2017, 2018 in 2019 imenovali BDO Revizijo, d. o. o., družba za revidiranje.

NADZORNI SVET

Nadzorni svet nadzira vodenje poslov v družbi. Druge glavne naloge in pristojnosti, ki mu jih nalagajo zakonski predpisi in statut družbe, so predvsem še: imenovanje in odpoklic uprave družbe, določanje višine prejemkov uprave, potrjevanje letnega poročila, oblikovanje predloga za delitev bilančnega dobička ter sklic skupščine.

Sestava nadzornega sveta

Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d., šteje devet članov. Šest članov voli skupščina, tri iz vrst zaposlenih pa svet delavcev družbe. Mandat članov nadzornega sveta traja štiri leta.

Sestava nadzornega sveta družbe Luka Koper, d. d., na zadnji dan v letu 2017:

Imenovani s strani kapitala:

Mag. Uroš Ilić, predsednik nadzornega sveta od 29. 12. 2017 dalje (do 29. 12. 2017 namestnik predsednika nadzornega sveta) Začetek štiriletnega mandata: 1. julij 2017 (28. skupščina delničarjev) Zaposlen: ODI o.p., d. o. o., direktor Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: /

Mag. Andraž Lipolt, namestnik predsednika nadzornega sveta Začetek štiriletnega mandata: 1. julij 2017 (28. skupščina delničarjev) Zaposlen: Petrol, d. d., direktor tehnične podpore Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: /

Capt. Rado Antolovič, MBA, član nadzornega sveta (predsednik nadzornega sveta do 29. 12. 2017)

Začetek štiriletnega mandata: 1. julij 2017 (28. skupščina delničarjev) Zaposlen: generalni direktor P&O Maritime (DP World) Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: Maritime Services Division, DP World,

direktor; P&O Maritime, glavni izvršni direktor; P&O Ports, glavni izvršni direktor.

Mag. Milan Jelenc, član nadzornega sveta Začetek štiriletnega mandata: 1. julij 2017 (28. skupščina delničarjev) Zaposlen: svetovalec generalnega direktorja Slovenskih železnic Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: Adriakombi, d. o. o., predsednik nadzornega sveta; CKTZ, d. d., član nadzornega sveta

Barbara Nose, članica nadzornega sveta

Začetek štiriletnega mandata: 1. julij 2017 (28. skupščina delničarjev) Zaposlena: Constantia plus, d. o. o., direktorica/pooblaščena revizorka Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: /

Sabina Mozetič, članica nadzornega sveta

Začetek štiriletnega mandata: 21. avgust 2015 (26. skupščina delničarjev) Zaposlena: MOK, direktorica občinske uprave Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: članica skupščine družbe Rižanski vodovod Koper, d. o. o., članica sveta zavoda Zdravstvenega doma Koper

Izjava o upravljanju družbe

Imenovani s strani zaposlenih:

Mladen Jovičić, član nadzornega sveta Začetek štiriletnega mandata: 8. april 2017 (28. skupščina – seznanitev delničarjev)

Marko Grabljevec, član nadzornega sveta Začetek štiriletnega mandata: 18. januar 2016 (27. skupščina – seznanitev delničarjev) Rok Parovel, član nadzornega sveta Začetek štiriletnega mandata: 12. september 2016 (28. skupščina – seznanitev delničarjev)

Zunanja članica revizijske komisije nadzornega sveta:

Mateja Kupšek, zunanja članica revizijske komisije nadzornega sveta Imenovana za obdobje od 30. avgusta 2017 do preklica.

Delovanje nadzornega sveta

Delovanje nadzornega sveta urejajo zakonski predpisi, statut družbe, poslovnik o delu nadzornega sveta, Kodeks upravljanja javnih delniških družb, Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, Priporočila in pričakovanja Slovenskega državnega holdinga in Priporočila Združenja nadzornikov Slovenije.

Nadzorni svet je v letu 2017 deloval v prej opisani sestavi. O delovanju, odločitvah in stališčih nadzornega sveta in komisij nadzornega sveta podrobneje poročamo v poglavju Poročilo nadzornega sveta za leto 2017.

Vsak posamezen član nadzornega sveta je, upoštevaje določili 8 in 17.2 Kodeksa upravljanja javnih delniških družb, v začetku leta 2017 podpisal izjavo o tem, da v letu 2017 ni obstajalo nasprotje interesov, ki bi se kazalo tako, da bi posamezen član:

• opravljal funkcije izvršnega direktorja ali člana uprave družbe ali povezane družbe ali da bi opravljal take funkcije v zadnjih petih letih,
• bil zaposlen v družbi ali povezani družbi in bil na takem položaju v zadnjih treh letih,
• prejemal večje dodatne prejemke iz družbe ali povezane družbe razen plačila, ki ga prejema kot član nadzornega sveta,
• bil večinski delničar in zastopal večinskega delničarja/večinske delničarje,

• imel z družbo ali povezano družbo v zadnjem letu pomembne poslovne stike bodisi neposredno bodisi kot partner, delničar, direktor ali vodilni delavec organa,

• bil sedaj ali v zadnjih treh letih partner ali uslužbenec sedanjega ali nekdanjega zunanjega revizorja v družbi ali povezani družbi,

• bil izvršni direktor ali član uprave druge družbe, v kateri je izvršni direktor ali član uprave družbe član nadzornega sveta, ali bil kako drugače povezan z izvršnimi direktorji oziroma člani uprave prek sodelovanja v drugih družbah ali organih,
• bil v nadzornem svetu več kot tri mandate (ali več kot 12 let),
• bil bližnji družinski član članov uprave ali oseb, ki so na položajih, navedenih v prejšnjih alinejah,
• bil član širšega poslovodstva povezane družbe,
• sodeloval pri sestavljanju vsebine predloga letnega poročila družbe.

Izjave so dostopne tudi na spletni strani https://luka-kp.si/slo/pomembni-dokumenti-208.

Komisije nadzornega sveta

V okviru nadzornega sveta od dne 10. januarja 2018 dalje redno delujejo tri komisije:

• kadrovska komisija,
• revizijska komisija,
• poslovna komisija.

Komisije opravljajo strokovne naloge v pomoč nadzornemu svetu.

Kadrovska komisija deluje v sestavi mag. Uroš Ilić (predsednik), Barbara Nose (članica), mag. Milan Jelenc (član) in Rok Parovel (član).

Revizijska komisija deluje v sestavi Barbara Nose (predsednica), mag. Uroš Ilić (član) in Marko Grabljevec (član). Z dnem 30. avgust 2017 je bila mag. Polona Pergar Guzaj (zunanja članica) odpoklicana in na njeno mesto zunanje članice imenovana Mateja Kupšek.

Poslovna komisija deluje v sestavi mag. Andraž Lipolt (predsednik), Capt. Rado Antolovič (član), mag. Milan Jelenc (član), Sabina Mozetič (članica), Mladen Jovičić (član) ter Rok Parovel (član).

Prejemki nadzornega sveta

Člani nadzornega sveta in člani komisij nadzornega sveta so upravičeni do sejnin in plačila za opravljanje funkcije. Višino sejnin in plačil določi skupščina. Člani nadzornega sveta in člani komisij nadzornega sveta so upravičeni tudi do povračila potnih in drugih stroškov za

prihod in udeležbo na sejah. Več o prejemkih nadzornega sveta in o njihovi višini je zapisano v računovodskem poročilu Luke Koper, d. d., v pojasnilu št. 31: Posli s povezanimi osebami in v poglavju Poročilo nadzornega sveta za leto 2017, o njihovem lastništvu delnic pa v poglavju Delnica LKPG.

UPRAVA DRUŽBE

Delovanje uprave urejajo zakonski predpisi, statut družbe, poslovnik o delu uprave, Kodeks upravljanja javnih delniških družb, Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države ter Priporočila in pričakovanja Slovenskega državnega holdinga. V skladu z ZGD-1 in statutom uprava vodi družbo ter jo zastopa in predstavlja nasproti tretjim osebam.

Sestava uprave

Uprava družbe Luka Koper, d. d., je do dne 28. decembra 2017 delovala v sestavi:

• Dragomir Matić, predsednik uprave, imenovan 23. maja 2014 za obdobje petih let, funkcijo nastopil 10. junija 2014,
• Andraž Novak, član uprave, ki je petletni mandat nastopil 10. junija 2014,
• Irena Vincek, članica uprave, ki je petletni mandat nastopila 21. avgusta 2015,
• Stojan Čepar, delavski direktor, ki je petletni mandat nastopil 30. novembra 2015.

Nadzorni svet družbe je na svoji redni seji dne 29. decembra 2017 odpoklical Dragomirja Matića s funkcije predsednika uprave ter Ireno Vincek in Andraža Novaka s funkcij članov uprave. Na ta mesta je za obdobje petih let imenoval Dimitrija Zadela za predsednika uprave, Irmo Gubanec za članico uprave za področje financ in računovodstva ter Metoda Podkrižnika za člana uprave.

Upravo družbe Luka Koper, d. d., so tako na dan 31. decembra 2017 sestavljali:

• Dimitrij Zadel, predsednik uprave, začetek petletnega mandata: 29. december 2017,
• Metod Podkrižnik, član uprave, začetek petletnega mandata: 29. december 2017,
• mag. Irma Gubanec, članica uprave, začetek petletnega mandata: 29. december 2017,
• Stojan Čepar, delavski direktor, začetek petletnega mandata: 30. november 2015.

Nadzorni svet družbe je na svoji redni seji dne 16. februarja 2018 sklenil sporazumno prekinitev pogodbe o poslovodenju s Stojanom Čeparjem, ki mu je s tem dnem prenehal mandat člana uprave – delavskega direktorja. Nadzorni svet je na predlog sveta delavcev na to funkcijo imenoval Vojka Rotarja.

Upravo družbe Luka Koper, d. d., so tako na dan 16. februarja 2018 sestavljali:

• Dimitrij Zadel, predsednik uprave, začetek petletnega mandata: 29. december 2017,
• Metod Podkrižnik, član uprave, začetek petletnega mandata: 29. december 2017,
• Mag. Irma Gubanec, članica uprave, začetek petletnega mandata: 29. december 2017,
• Vojko Rotar, delavski direktor, začetek petletnega mandata: 16. februar 2018.

Sestava uprave družbe Luka Koper, d. d., na dan 26. aprila 2018 :

Dimitrij Zadel

Predsednik uprave

Dimitrij Zadel, rojen 29. septembra 1967, je po izobrazbi univerzitetni diplomirani inženir strojništva, v tujini pa se je izpopolnjeval s področja poslovnih ved. Karierno pot je začel na področju razvoja izdelkov v tovarni pohištvenega okovja Lama. Od leta 1994 do 2003 je v podjetju Trgoavto, d. o. o., zasedal več ključnih položajev: bil je vodja prodaje tovornih vozil, odgovoren je bil za prodajno-servisni center znamke Iveco, v letih 2001–2003 pa je kot generalni direktor vodil prestrukturiranje in modernizacijo družbe Trgoavto s ciljem povečanja obsega prodaje in optimiziranja poslovanja. Nove izzive je leta 2003 našel v Skupini OMV, kjer je opravljal funkcijo direktorja družbe OMV Slovenija, d. o. o., ter hkrati skladno s strategijo Skupine OMV v hčerinskih družbah na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter Italiji skrbel za prestrukturiranje in reorganizacijo ter pripravo družb za prodajo. Kot direktor družb in vodja maloprodaje je z različnimi ukrepi v letih 2013–2017 nadgrajeval poslovanje OMV-jevih družb na Češkem in Slovaškem. S sklepom nadzornega sveta je svoj petletni mandat v Luki Koper, d. d., pričel 29. 12. 2017.

Metod Podkrižnik

Član uprave

Metod Podkrižnik, rojen 23. marca 1971, je univerzitetni diplomirani inženir strojništva in magister ekonomskih znanosti. Poklicno pot je začel v družbi Gorenje, d. d., kjer je skrbel za proizvodno linijo notranje opreme. V letih 1999–2006 je bil na Republiškem zavodu za obvezne rezerve naftnih derivatov odgovoren za projekt oblikovanja 90-dnevnih rezerv naftnih derivatov v Sloveniji ter za njihov učinkovit sistem vzdrževanja. V letih 2006–2008 je kot pomočnik generalnega direktorja Holdinga Slovenske elektrarne vodil razvojni sektor in opravljal več drugih korporativnih funkcij, kjer je skrbel predvsem za izboljšanje učinkovitosti in obvladovanje tveganj. Karierno pot je v letih 2008–2015 nadaljeval v Skupini OMV, kjer je bil kot vodja poslovnega področja za Slovenijo, Bosno in Hercegovino, Hrvaško, Madžarsko, Češko in Slovaško odgovoren za nabavo produktov, prodajo, podporo strankam, logistiko in druge pomembne poslovne naloge. V tem obdobju je opravljal funkcijo prokurista v več OMV-jevih družbah, dve leti in pol pa je bil generalni direktor OMV Slovaška. Z logistično dejavnostjo se je ponovno srečal leta 2016 kot direktor špedicijskega podjetja

Fersped, d. o. o. S sklepom nadzornega sveta je svoj petletni mandat v Luki Koper, d. d., pričel 29. 12. 2017.

mag. Irma Gubanec

Članica uprave

Mag. Irma Gubanec, rojena 9. julija 1968, je magistra poslovodenja in organizacije Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Poklicno pot je začela na Skladu Republike Slovenije za razvoj kot samostojna finančna svetovalka in kasneje direktorica finančne službe. V letih 1999–2000 je opravljala funkcijo državne sekretarke za premoženje in finance na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti. Nove izzive je nato našla v podjetju P&S Svetovanje in analize v vlogi samostojne finančne svetovalke, kjer je opravljala naloge vrednotenja družb ter aktivnosti, vezane na združevanje in prevzeme družb. Od leta 2001 do 2010 je kot pomočnica generalnega direktorja za ekonomiko poslovanja v javnem zavodu RTV Slovenija bdela nad financami, računovodstvom, kontrolingom in službo za obračun RTV prispevka. V letu 2010 je nastopila delo v medijski družbi Delo, d. o. o., kjer je zasedala več ključnih položajev, v obdobju 2013–2017 tudi kot predsednica uprave oz. glavna direktorica. Na tem mestu je bila odgovorna za realizacijo strateških ciljev družbe, vključno s finančnim, kadrovskim in poslovnim prestrukturiranjem družbe. S sklepom nadzornega sveta je svoj petletni mandat v Luki Koper, d. d., pričela 29. 12. 2017.

Vojko Rotar

Delavski direktor

Vojko Rotar, rojen 17. junija 1976, je po izobrazbi diplomirani ekonomist. Poklicno pot je začel leta 1995 v špediterskem podjetju Avico iz Ljubljane ter v dejavnosti logistike in kasneje mednarodne trgovine ostal do leta 2003, pri tem pa nabral bogate izkušnje na področju delovanja pristanišča kot tranzitne točke, ki posreduje mednarodne blagovne tokove. Razumevanje splošnega gospodarskega okolja in delovanja subjektov znotraj njega mu je odprlo pot do različnih del na medijsko–komunikacijskem področju, kjer se je preizkusil kot urednik, novinar, dopisnik, fotoreporter in spletni poročevalec pri več slovenskih medijih. V zadnjih štirih letih je bil odgovoren za področja odnosov z javnostmi in marketinga v koprskem javnem podjetju Marjetica Koper in se približal številnim področjem, ki so povezana s spodbujanjem dobrih okoljskih praks in sodelovanjem z lokalno skupnostjo. Svoj petletni mandat kot član uprave – delavski direktor v Luki Koper, d. d., je pričel s sklepom nadzornega sveta družbe z dne 16. 2. 2018.

Član uprave mora morebitno nasprotje interesov razkriti nadzornemu svetu in o tem obvestiti preostale člane uprave.

Predstavitev članov uprave je dostopna tudi na spletni strani družbe https://lukakp.si/slo/vodstvo-druzbe-193.

Izjava o upravljanju družbe

Delovanje uprave

Uprava samostojno in na lastno odgovornost vodi poslovanje družbe v njeno dobro. Svoje delo opravlja skladno s predpisi, statutom družbe ter z zavezujočimi sklepi organov družbe.

Družbo zastopajo člani uprave, ki so zadolženi za področja:

Področja predsednika uprave:

• sekretariat uprave (svetovalec uprave, tajnik organov, pisarna uprave),
• kadrovsko področje,
• pravno področje,
• področje za odnose z javnostmi,
• področje pristaniške varnosti,
• področje investicij,
• področje nabave in vzdrževanja,
• področje strateškega razvoja,
• področje trženja.

Področja člana uprave:

• profitni center Generalni tovori,
• profitni center Kontejnerski terminal,
• profitni center Terminal avtomobilov in RO-RO,
• profitni center Terminal razsuti in tekoči tovori,
• profitni center Potniški terminal,
• področje operative.

Področja člana uprave:

• področje financ in računovodstva,
• področje kontrolinga,
• področje upravljanja in razvoja poslovnih procesov,
• družbe, v katerih ima Luka Koper, d. d., kapitalski delež oz. korporacijske pravice.

Področja člana uprave – delavskega direktorja:

• zastopanje interesov glede kadrovskih in socialnih vprašanj zaposlenih,
• področje varovanja zdravja in ekologije,

• nadzorovanje spoštovanja in izvajanja pisnih dogovorov in sodelovanje pri sklepanju dogovorov med delojemalci in delodajalci (participacijski in drugi dogovori).

Vsi člani uprave skupaj:

• področje notranje revizije,
• pooblaščenec za korporativno integriteto in skladnost poslovanja,
• sodelovanje s sekretarjem nadzornega sveta.

Prejemki uprave

Prejemki članov uprave so sestavljeni iz stalnega in spremenljivega dela. Določeni so v pogodbah o zaposlitvi za določen čas za poslovodenje družbe za člana uprave, v aneksih k pogodbam o zaposlitvi in v sklepih nadzornega sveta. Pogodbe o zaposlitvi in aneksi so sklenjeni med posameznimi člani uprave in nadzornim svetom, v njih so določena tudi povračila in ugodnosti. Pri sklepanju pogodb in aneksov za člane uprave nadzorni svet zastopa predsednik nadzornega sveta. O prejemkih uprave poročamo v računovodskem poročilu Luke Koper, d. d., v pojasnilu št. 31: Posli s povezanimi osebami, o lastništvu delnic pa v poglavju Delnica LKPG.

VODENJE IN UPRAVLJANJE DRUŽB V SKUPINI LUKA KOPER

Družba Luka Koper, d. d., ima vzpostavljen sistem korporativnega upravljanja, v katerega je poleg obvladujoče družbe vključenih še 21 družb – od enoosebnih družb do tistih, kjer je poslovni delež nižji od enega odstotka. Vse finančne naložbe so glede na način upravljanja razdeljene v štiri skupine:

• Strateške finančne naložbe so naložbe v delnice in deleže družb, ki opravljajo dejavnosti, neposredno povezane s strateškimi usmeritvami obvladujoče družbe. Upravljajo se po načelu koncernskega delovanja.
• Druge strateške finančne naložbe so naložbe v delnice in deleže družb, ki opravljajo dejavnosti, ki so pomembne za obvladujočo družbo zaradi širšega družbenega in trajnostnega motiva. Upravljajo se po načelu skrbništva nad naložbami.
• Portfeljske naložbe so naložbe v delnice podjetij, ki praviloma kotirajo na borzi, investicijske sklade, depozite in druge instrumente denarnega trga. Upravljajo se s ciljem zagotavljanja in obvladovanja likvidnosti družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper.
• Nestrateške finančne naložbe so naložbe v delnice in deleže družb, ki opravljajo dejavnosti, ki niso neposredno povezane s strateško usmeritvijo obvladujoče družbe,

Izjava o upravljanju družbe

ter niso portfeljske naložbe. Upravljajo se po načelu skrbništva nad naložbami. Te naložbe so predmet različnih mogočih oblik dezinvestiranja.

Dividendna politika sledi kategorizaciji posamezne finančne naložbe: v vlogi družbenika v nestrateških finančnih naložbah si prizadevamo doseči cilj maksimizacije izplačila dobička, v vlogi družbenika v strateških in drugih strateških finančnih naložbah pa zasledujemo cilj uravnoteženega izplačila dobičkov glede na investicijsko-razvojne cikle družbe.

V strateškem poslovnem načrtu družbe in Skupine so bili za obdobje 2016–2020 zastavljeni cilji tudi na področju upravljanja finančnih naložb, in sicer z nadgradnjo sistema korporativnega upravljanja predvsem v primerih strateških finančnih naložb. Zanje se je vzpostavil poslovni nadzor, in sicer prek rednih periodičnih srečanj poslovodstev družb z upravo obvladujoče družbe.

Družba	Direktor	Delež obvladujoče družbe v lastništvu (v %)
Luka Koper INPO, d. o. o.	Boris Kranjac	100,00
Adria Terminali, d. o. o.	Aleš Miklavec	100,00
Luka Koper Pristan, d. o. o.	Darko Grgič	100,00
Adria Investicije, d. o. o.	Boris Jerman	100,00
Logis Nova, d. o. o.	Larisa Kocjančič	100,00
TOC, d. o. o.	Ankica Budan Hadžalič	68,13

Vodenje in upravljanje odvisnih družb v Skupini Luka Koper na dan 31. 12. 2017

NOTRANJA REVIZIJA

Dejavnost notranjega revidiranja v Luki Koper, d. d., izvaja na podlagi sprejete notranjerevizijske temeljne listine področje notranje revizije. To deluje z namenom opravljanja funkcije notranjega revidiranja za delniško družbo Luka Koper, d. d., ter odvisne družbe. Področje notranje revizije deluje kot samostojna enota, funkcionalno podrejena nadzornemu svetu in organizacijsko upravi družbe. Deluje neodvisno in skladno s Poslovnikom o delovanju notranje revizije, ki temelji na veljavnem Mednarodnem okviru strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju, Kodeksu notranjerevizijskih načel Slovenskega inštituta za revizijo in Kodeksu poklicne etike notranjih revizorjev Slovenskega inštituta za revizijo. Skladno z veljavno opredelitvijo pomaga dejavnost notranje revizije uresničevati cilje družbe in Skupine s sistematičnim in metodičnim ocenjevanjem in

izboljševanjem uspešnosti upravljanja tveganj, kontrolnih postopkov in njihovega upravljanja. Deluje s ciljem dodajanja vrednosti pri zanesljivejšem doseganju sprejetih ciljev.

V letu 2017 je notranja revizija opravljala notranjerevizijske posle in preostale dejavnosti v skladu z odobrenim letnim načrtom dela. Letno načrtovani novi posli in zaključek poslov iz predhodnega leta so bili v veliki meri opravljeni, izvedena pa sta bila tudi dva nenačrtovana posla.

Vodilo pri izvajanju načrtovanih poslov so bila ob pripravi letnega načrta prepoznana tveganja, ki so bila v fazi podrobnejšega spoznavanja posameznega področja revidiranja in začetni oceni tveganj po potrebi dopolnjena. Večji del storitev dajanja zagotovil je vključeval preverjanje ali je zasnova notranjih kontrol ustrezna ter te delujejo v skladu s cilji ali standardi, ki so bili v naprej določeni. Ob ugotovljenih pomanjkljivostih so bila podana priporočila za njihovo izboljšanje. Ker ocenjujemo, da trenutna stopnja zrelosti sistema obvladovanja tveganj podajo zagotovil o procesih obvladovanja tveganj v celoti še ne omogoča, gre pri notranjerevizijskem delu na tem področju večinoma za prepoznavanje politik in spodbujanje razvoja.

Poleg načrtovanega in nenačrtovanega revidiranja so bile četrtletno izvedene porevizijske dejavnosti, ki so bile namenjene pregledovanju izvedenih ukrepov za boljše obvladovanje, pri notranjerevizijskem delu, zaznanih tveganj. Svetovanje je bilo usmerjeno v pomoč pri razvijanju notranjih kontrol in upravljanja tveganj ter povezano s sodelovanjem z izvajalci zunanjih nadzorov.

Notranja revizija je o posameznem opravljenem poslu sproti poročala vodstvu revidirane enote, upravi družbe in revizijski komisiji nadzornega sveta, četrtletno pa tudi o izvajanju notranjerevizijskih priporočil upravi in revizijski komisiji. Nadzornemu svetu notranja revizija poroča letno.

Razvoj notranje revizije se uresničuje s pomočjo programa zagotavljanja in izboljševanja kakovosti. Njegov namen je zagotoviti vsem zainteresiranim stranem, da deluje notranja revizija v skladu z veljavnimi pravili stroke ter da je njeno delovanje uspešno in učinkovito. Zadnja zunanja presoja kakovosti delovanja notranje revizije, ki je to potrdila, je bila opravljena v letu 2015, do prihodnje se kakovost in izboljševanje njenega delovanja zagotavlja z notranjimi presojami.

ZUNANJA REVIZIJA

Skupščina delničarjev je na 29. skupščini delničarjev dne 28. 12. 2017 za revidiranje izkazov družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper v poslovnem letu 2017 imenovala revizijsko družbo BDO Revizija, d. o. o., družba za revidiranje, Cesta v Mestni log 1, Ljubljana.

Stroški revizijskih storitev Luke Koper, d. d., in njenih odvisnih družb so predstavljeni v konsolidiranem računovodskem poročilu v pojasnilu št. 33: Posli z revizijsko družbo.

Dimitrij Zadel Predsednik uprave družbe Luka Koper, d. d.

Metod Podkrižnik Član uprave družbe Luka Koper, d. d.

mag. Irma Gubanec Članica uprave družbe Luka Koper, d. d.

Vojko Rotar Član uprave - delavski direktor družbe Luka Koper, d. d.

8 Pregled pomembnejših dogodkov, novosti in dosežkov v letu 2017

JANUAR

• Dosežen je bil rekorden mesečni ladijski pretovor kontejnerjev v zgodovini pristanišča v višini 78.527 TEU.
• Luka Koper je objavila posodobljen dokument Politika upravljanja delniške družbe.
• Luka Koper je objavila razpis za razdelitev sponzorskih in donatorskih sredstev iz sklada Živeti s pristaniščem.
• Močna burja je tri dni ovirala delo v pristanišču.
• Zaključen je bil stečajni postopek pridružene družbe Golf Istra, d. o. o.

FEBRUAR

• Dosežen je bil rekorden mesečni ladijski pretovor v zgodovini pristanišča v višini 2,2 milijona ton.
• Poslovni partnerji so si ogledali novo žerjavno progo in delovanje dvigal RMG za pretovor kontejnerjev na železniške vagone in z njih.
• Družba Adria-Tow, d. o. o., je prejela novi vlačilec Mercur, izdelan v Španiji.
• Uprava Luke Koper, d. d., in Sindikat žerjavistov pomorskih dejavnosti sta 27. februarja 2018 podpisala sporazum, ki družbi zagotavlja dolgoročni socialni mir. Podpisniki so se strinjali, da je sporazum v interesu celotnega pristaniškega sistema in vseh spremljajočih pristaniških dejavnosti, saj zagotavlja dolgoročno stabilno poslovno okolje in je temelj za kontinuiran in konstruktiven dialog med socialnimi partnerji.

MAREC

• Luka Koper, d. d., je prevzela polletno predsedovanje združenju severnojadranskih pristanišč NAPA.
• V sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Koper je družba odprla razstavo, posvečeno 60. obletnici Luke Koper.
• Luka Koper se je skupaj s številčno slovensko ekipo udeležila največje borze potniškega ladijskega turizma Seatrade Cruise Global 2017, kjer so Slovenijo predstavili kot zanimivo turistično destinacijo.
• Svet delavcev Luke Koper, d. d., je na svoji redni seji 13. marca 2017 ponovno soglasno izvolil Mladena Jovičića za predstavnika zaposlenih v nadzornem svetu Luke Koper, d. d.

Ta je štiriletni mandat pričel 8. aprila 2017.

• 'Luka Koper dobra alternativa za južno Nemčijo' je bil naslov poslovnega foruma, ki ga je Luka Koper organizirala za zainteresirano javnost v Münchnu.
• Ladja za križarjenje Viking Sea je odprla letošnjo potniško sezono.
• Uprava družbe je sprejela sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za izbor izvajalca za dokončanje novega serminskega vhoda.
• Luka Koper se je prek spletne strani Ljubljanske borze odzvala na predlog zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Koper–Divača.
• Nadzorni svet Luke Koper, d. d., je podal soglasje k investiciji v garažno hišo ter zavzel stališče o predlogu zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Koper–Divača.
• Luka Koper se je na t. i. luškem dnevu predstavila v Egiptu ter z egiptovskimi pristanišči Aleksandrija in Damietta podpisala sporazum o sodelovanju.

APRIL

• Kontejnerski terminal Luke Koper je prevzel dve novi kontejnerski dvigali dimenzije super post-panamax proizvajalca Liebherr.
• Luka Koper se je udeležila specializiranega sejma za prehrambne izdelke WorldFood v Varšavi.
• Državni zbor je dne 20. aprila 2017 potrdil Zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper.
• Državni svet je dne 26. aprila 2017 na izredni seji izglasoval odložilni veto na Zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper.
• Luka Koper se je predstavila na konferenci v Beogradu z naslovom 'Transport in logistika v jugovzhodni Evropi' in prejela nagrado Brand Leader Award za izjemne dosežke v svoji panogi in visoko kakovost storitev.
• Luka Koper je na ministrstvu za infrastrukturo predstavila alternativno rešitev novega vhoda, ki je bil sprva predviden v navezavi s krožiščem bertoške vpadnice.

MAJ

• Dosežen je bil nov rekorden mesečni ladijski pretovor v zgodovini pristanišča v višini 2,3 milijona ton.
• Dosežen je bil nov rekorden mesečni ladijski pretovor kontejnerjev v zgodovini pristanišča v višini 79.918 TEU.
• 1. maja je minilo 60 let od ustanovitve podjetja Pristanišče Koper, predhodnika današnje

družbe Luka Koper, d. d.

• Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje SIQ je družbi Luka Koper podelil certifikat za sistem vodenja kakovosti po standardu ISO 9001:2015.
• Luka Koper se je skupaj s 14 slovenskimi logističnimi podjetji predstavila na največjem evropskem specializiranem sejmu 'Transport & Logistic' v Münchnu.
• Agencija Republike Slovenije za okolje je družbi Luka Koper izdala okoljevarstveno soglasje za celostno ureditev prvega pomola, na katerega se je Mestna občina Koper pritožila.
• Luka Koper je prvič organizirala Luški dan v Varšavi, kjer je transportno pot skozi Koper predstavila poljskim poslovnim partnerjem.
• Na konferenci 'Multimodal 2017 Bridge between Europe and Asia' v Hamburgu se je Luka Koper predstavila kot vstopna točka in transportno vozlišče med Azijo in Evropo.
• Luka Koper je podelila priznanja najboljšim dobaviteljem v letu 2016.
• Na Pristaniškem dnevu so si obiskovalci lahko ogledali pristanišče in spoznali luške procese.

JUNIJ

• Močan veter je povzročil nesrečo na terminalu za razsute tovore, kjer je ladja zadela in zrušila obalno mostno dvigalo. Delo na terminalu je kljub nesreči nemoteno steklo.
• Luka Koper je sodelovala na »Dnevu avstrijske logistike« v Gradcu.
• Delničarji Luke Koper, d. d., so se 30. junija zbrali na 28. skupščini družbe. Na njej so delničarji:
  • o sprejeli sklep o predlogu uporabe bilančnega dobička za leto 2016 v višini 20.321.602,99 evra (sprejet je bil nasprotni predlog predlagatelja Društvo Mali delničarji Slovenije):
    • del bilančnega dobička v znesku 19.600.000,00 evrov se uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 1,40 evra na delnico,
    • preostanek bilančnega dobička v znesku 721.602,99 evra ostane nerazporejen,
  • o bili seznanjeni s sprejetim Letnim poročilom družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2016 z mnenjem revizorja in s Poročilom nadzornega sveta o preveritvi Letnega poročila družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2016,
  • o za leto 2016 niso podelili razrešnice upravi ter članoma nadzornega sveta dr. Alenki Žnidaršič Kranjc in Mladenu Jovičiću,
  • o za revidiranje izkazov družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za poslovna

leta 2017, 2018 in 2019 imenovali revizijsko družbo KPMG Slovenija, podjetje za revidiranje, d. o. o.,

• o bili seznanjeni s sklepom sveta delavcev družbe Luka Koper, d. d., z dne 12. septembra 2016, iz katerega izhaja, da je svet delavcev za predstavnika zaposlenih v nadzornem svetu za obdobje štirih let z 12. septembrom 2016 izvolil Roka Parovela,
• o odpoklicali člane nadzornega sveta dr. Alenko Žnidaršič Kranjc, dr. Elen Twrdy, Rada Antoloviča, mag. Andreja Šercerja in Žiga Škerjanca ter imenovali nove člane nadzornega sveta, in sicer Rada Antoloviča, mag. Andraža Lipolta, mag. Uroša Ilića, mag. Milana Jelenca in Barbaro Nose,
• o za posebnega revizorja, ki naj preveri vodenje posameznih poslov družbe Luka Koper, d. d., imenovali revizijsko družbo PriceWaterhouseCoopers, podjetje za revizijo in druge finančno računovodske storitve, d. o. o.
• Luka Koper je razvojne načrte predstavila občinskim svetnikom, predstojnikom občinskih uradov in predstavnikom krajevnih skupnosti Mestne občine Koper.
• Na družabnem srečanju, posvečenem 60. jubileju Luke Koper, se je zbralo okrog 400 udeležencev iz vrst prodajno-operativnega kadra pri domačih in tujih poslovnih partnerjih.

JULIJ

• Dne 29. julija 2017 se je na terminalu za sipke tovora pripetila huda delovna nesreča s smrtnim izidom. Po ugotovitvah je delavca, ki je bil zaposlen pri enem od zunanjih izvajalcev pristaniških storitev, v ladijskem skladišču stisnil grabilec ladijskega dvigala. Pristojni organi so nemudoma pristopili k preiskovanju nesreče. Postopki še niso zaključeni.
• Dosežen je bil nov rekorden mesečni ladijski pretovor kontejnerjev v zgodovini pristanišča v višini 80.840 TEU.
• Na konstitutivni seji nadzornega sveta družbe Luka Koper, d. d., dne 14. julija 2017 je bil za predsednika nadzornega sveta imenovan Rado Antolovič, za namestnika predsednika pa mag. Uroš Ilić. Nadzorni svet je imenoval tudi komisije: revizijsko komisijo, kadrovsko komisijo, komisijo za organizacijo in procese ter komisijo za naložbe.

AVGUST

• SŽ Tovorni promet, d. o. o., je proti družbi Luka Koper, d. d., vložil tožbo v višini 1.758.281,00 evra za škodo iz naslova spontane prekinitve dela v mesecu juliju 2016.

• Luka Koper se je odzvala na poziv Slovenskega državnega holdinga, d. d., oz. na poslansko pobudo dr. Mateja T. Vatovca v delu, ki se nanaša na Luko Koper in področje zunanjih izvajalcev pristaniških storitev.

• Družba se je odzvala na poziv Vseslovenskega združenja malih delničarjev, da se opredeli do navedb predsednice Slovenskega državnega holdinga, d. d., na 28. skupščini delničarjev družbe Luka Koper, d. d.

• Družba Luka Koper, d. d., je od Okrožnega sodišča v Kopru prejela tožbo Vseslovenskega društva malih delničarjev na ugotovitev ničnosti in podrejeno izpodbojnost sklepov 28. skupščine družbe z dne 30. junija 2017, ki se nanašajo na imenovanje članov nadzornega sveta mag. Andraža Lipolta, mag. Milana Jelenca in Barbare Nose.

SEPTEMBER

Dne 27. septembra 2017 je potekala otvoritev novega večnamenskega skladišča na drugem pomolu.

OKTOBER

• Luka Koper je bila uspešna tudi na drugem mednarodnem razpisu nemške korporacije Daimler, ki je koprsko pristanišče že leta 2015 izbrala za eno od osrednjih izvoznih luk za vozila, ki jih proizvajajo v tovarnah.
• Zaživela je dodatna tedenska železniška povezava med koprskim kontejnerskim terminalom in terminalom Mahart v Budimpešti ter ladijska Ro-Ro povezava z japonskimi pristanišči.
• 1. oktobra 2017 je Luka Koper s pristaniško skupnostjo ter z domačimi in tujimi poslovnimi partnerji obeležila 60. obletnico družbe.
• Družba Luka Koper, d. d., je od Višjega sodišča v Kopru prejela sklep o zavrnitvi pritožbe Vseslovenskega društva malih delničarjev zoper odločbo Okrožnega sodišča v Kopru, s katero je to sodišče zavrnilo predlog Vseslovenskega združenja malih delničarjev za izdajo začasne odredbe glede izpodbijanja členov 28. skupščine delničarjev.
• Luka Koper je v Tel Avivu organizirala poslovno srečanje z izraelskimi poslovnimi partnerji, ki so se ga udeležili tudi številni slovenski logisti in špediterji.
• Ministruza promet, zveze in gradnje Republike Ciper Mariosu Demetriadesu, ki se je mudil na obisku v Luki Koper, so bili predstavljeni razvojni načrti ter sodelovanje s ciprskimi partnerji na tržnem področju in v okviru evropskih projektov.
• Luka Koper je izdala zbornik, posvečen 60. obletnici družbe, in ga predstavila širši in strokovni javnosti.

NOVEMBER

Dne 13. novembra 2017 je na podlagi določila 2. odstavka 10. člena Statuta družbe Luka Koper, d. d., nadzorni svet sklical 29. skupščino delničarjev družbe Luka Koper, d. d., za četrtek, 14. decembra 2017, ob 9. uri v Kongresnem Centru Portus, Hotel Slovenija,

Portorož.

• Dne 24. novembra 2017 je nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d., preklical sklic 29. skupščine družbe, sklicane za dne 14. decembra 2017, ki je bil objavljen na SEOnetu in spletnih straneh družbe 13. novembra 2017, na spletnem portalu AJPES pa 14. novembra 2017.
• Dne 24. novembra 2017 je na podlagi določila 2. odstavka 10. člena Statuta družbe Luka Koper, d. d., nadzorni svet sklical 29. skupščino delničarjev družbe Luka Koper, d. d., za četrtek, 28. decembra 2017, ob 10. uri v Kongresnem Centru Portus, Hotel Slovenija, Portorož.
• Predstavniki Ministrstva za infrastrukturo in Občine Ankaran so podpisali pogodbo o zamenjavi 7.080 m² zemljišč, kar bo omogočilo izgradnjo serminskega vhoda v pristanišče.
• Luka Ravena se je po petletni prekinitvi ponovno pridružila Združenju severnojadranskih pristanišč NAPA.
• Luka Koper je v Düsseldorfu organizirala seminar z naslovom Priložnosti, ki jih slovenska logistika lahko ponudi japonskim podjetjem. Udeležili so se ga predstavniki japonskih podjetij v Evropi.
• Združenje logistov v pokrajini Brčko v Bosni in Hercegovini je Luki Koper podelilo posebno zahvalo za njen prispevek k razvoju logističnih kapacitet v Brčki regiji.
• Mestna občina Koper je vložila tožbo na izdano okoljevarstveno soglasje za podaljšanje prvega pomola.
• Luka Koper je v Beogradu organizirala poslovno srečanje s srbskimi poslovnimi partnerji.

DECEMBER

• V Dolu pri Hrastovljah so obeležili 50. obletnico železniške proge Koper–Prešnica.
• Na prednovoletnem srečanju so si poslovni partnerji Luke Koper ogledali dokumentarni film z naslovom 'Ni Hamburg, ampak bo', posvečen 60. obletnici Luke Koper, ki ga je pripravil regionalni RTV center Koper – Capodistria.
• Na 29. skupščini so delničarji Luke Koper izrekli nezaupnico trem članom uprave Luke Koper.
• Z dnem 29. december 2017 je nadzorni svet Luke Koper odpoklical Dragomirja Matića s funkcije predsednika uprave ter Ireno Vincek in Andraža Novaka s funkcij članov uprave. Na ta mesta je isti dan imenoval Dimitrija Zadela za predsednika uprave, Metoda Podkrižnika za člana uprave ter Irmo Gubanec za članico uprave za področje financ in računovodstva.
• Luka Koper je izvedla javnomnenjsko raziskavo med okoliškim prebivalstvom o vplivih pristaniške dejavnosti na njihovo življenje in o razvojnih načrtih pristanišča.

9 Pomembnejši dogodki po zaključku poslovnega leta

JANUAR 2018

• Vlada Republike Slovenije je sprejela spremenjeno uredbo o upravljanju koprskega pristanišča in s tem omogočila širitev koncesijskega območja za gradnjo novega vhoda v pristanišče na Serminu.
• V Kopru je potekala konferenca evropskega projekta ELEMED, katerega cilj je vzpostavitev infrastrukture za alternativna goriva.

FEBRUAR 2018

• Ladja Arethusa je odprla potniško sezono 2018.
• Nadzorni svet je podal soglasje k poslovnemu načrtu družbe in Skupine Luka Koper.
• Nadzorni svet je sporazumno prekinil pogodbo o poslovodenju s Stojanom Čeparjem in na njegovo mesto za člana uprave – delavskega direktorja imenoval Vojka Rotarja.

MAREC 2018

• Luka Koper je Univerzi na Primorskem prodala objekt Prisoje, ki je svojčas deloval kot samski dom, nato pa kot počitniški objekt.
• Nadzorni svet družbe je na svoji redni seji 26. marca 2018 obravnaval potek poslovnega prestrukturiranja družbe in se seznanil s predlogom strategije IPS, ki jo je pripravila uprava. Strategija bo v nadaljevanju verificirana tudi z zunanjimi strokovnimi mnenji, predvsem z vidika zakonitosti, gospodarnosti, neodvisnosti in poslovne uspešnosti. Istočasno bo uprava pripravila tudi akcijski načrt implementacije strategije ter pričela s ključnimi pripravljalnimi aktivnostmi.
• Luka Koper, d. d., je z Vseslovenskim združenjem malih delničarjev sklenila pogojno sodno poravnavo, na podlagi katere se je VZMD odpovedal zahtevku glede ugotovitve ničnosti oz. razveljavitve skupščinskih sklepov, s katerimi so bili za člane nadzornega sveta imenovani Milan Jelenc, Andraž Lipolt in Barbara Nose.
• Luka Koper je Univerzi na Primorskem prodala objekt Prisoje, ki je svojčas deloval kot samski dom, nato pa kot počitniški objekt.

10 Analiza uspešnosti poslovanja v letu 2017

10.1Povzetek poslovanja SKUPINE LUKA KOPER v letu 2017

Primerjava doseženih rezultatov Skupine Luka Koper v letih 2017 in 2016

Čisti prihodki od prodaje Skupine Luka Koper so v letu 2017 znašali 211,4 milijona evrov, kar je za 6 odstotkov oziroma za 11,9 milijonov evrov več kot v letu 2016. Čisti prihodki od prodaje Skupine so se v primerjavi s predhodnim letom povečali iz naslova osnovne dejavnosti nakladanja in razkladanja blaga, iz naslova polnjenja in praznjenja kontejnerjev, iz naslova skladiščenja in iz dodatnih storitev.

Usredstveni lastni proizvodi in storitve so v letu 2017 znašali 738,1 tisoč evrov. Med njimi Skupina izkazuje storitve, ki so povečevale vrednost nepremičnin, naprav in opreme in jih je v večji meri opravljala odvisna družba Luka Koper INPO, d. o. o.

Drugi prihodki Skupine Luka Koper so v letu 2017 znašali 3,6 milijona evrov, kar je za 16 odstotkov oziroma za 496,9 tisoč evrov več kot v letu 2016. Največji delež drugih prihodkov so v letu 2017 predstavljale subvencije, dotacije in podobni prihodki v višini 1,7 milijona evrov.

Poslovni odhodki Skupine Luka Koper so v letu 2017 znašali 179,2 milijona evrov, kar je za 16 odstotkov oziroma za 24,4 milijona evrov več kot v letu 2016. V okviru poslovnih odhodkov so se v primerjavi z letom 2016 povečale vse vrste stroškov. V letu 2017 so stroški materiala Skupine Luka Koper dosegli 15,9 milijona evrov, kar je za 3 odstotke oziroma za 398 tisoč evrov več kot v letu 2016. Stroški energije so se primerjavi z letom 2016 povečali za 14 odstotkov oziroma za 864,3 tisoč evrov. V letu 2017 so se povečali tudi stroški pomožnega materiala in nadomestnih delov, in sicer zaradi večjega obsega vzdrževalnih del. Stroški storitev Skupine Luka Koper so v letu 2017 znašali 51,8 milijona evrov, kar je za 3 odstotke oziroma za 1,5 milijona evrov več kot v letu 2016. Najbolj so se povečali stroški pristaniških storitev, kar je bila posledica povečanega obsega pretovora in večjega obsega opravljenih storitev. Povečali so se tudi stroški koncesije iz naslova višjih poslovnih prihodkov. Stroški dela Skupine Luka Koper so v letu 2017 znašali 54,5 milijona evrov, kar je za 5 odstotkov oziroma za 2,6 milijona evrov več kot v letu 2016. Stroški dela so bili višji zaradi večjega števila zaposlenih ter povišanja osnovne plače. V letu 2017 so drugi poslovni odhodki Skupine Luka Koper znašali 28,5 milijona evrov, kar je za 169 odstotkov oziroma za 17,9 milijona evrov več kot v letu 2016. V okviru drugih poslovnih odhodkov so bile dodatno oblikovane rezervacije za obveznosti iz naslova pravnih obvez v višini 15,7 milijona evrov. Za

3,4 milijona evrov so se povečali prevrednotovalni poslovni odhodki iz naslova slabitve zemljišč v občini Sežana.

Delež poslovnih odhodkov v čistih prihodkih od prodaje je v letu 2017 znašal 84,7 odstotka, kar je za 7,2 odstotne točke več kot v letu 2016. V primerjavi z letom 2016 se je zmanjšal delež stroškov storitev v čistih prihodkih od prodaje, deleži stroškov materiala, stroškov dela in amortizacije so ostali na enakih ravneh, delež drugih poslovnih odhodkov pa se je povečal.

Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) Skupine Luka Koper je v letu 2017 znašal 36,6 milijona evrov, kar je za 26 odstotkov oziroma za 12,7 milijona evrov manj kot v letu 2016.

Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) Skupine Luka Koper je v letu 2017 znašal 65,1 milijona evrov, kar je za 14 odstotkov oziroma za 10,7 milijona evrov manj kot v letu 2016.

EBITDA marža Skupine Luka Koper je v letu 2017 znašala 30,8 odstotka, kar je za 19 odstotkov oziroma 7,2 odsotne točke manj kot v letu 2016. V letu 2017 je bila v okviru drugih poslovnih odhodkov izkazana slabitev Orleške gmajne v vrednosti 3,4 milijona evrov.

Poslovni izid iz financiranja je v letu 2017 znašal -377,3 tisoč evrov, v letu 2016 pa je Skupina Luka Koper dosegla finančni izid v višini -459,1 tisoč evrov. Rezultat iz naslova pridruženih družb je v letu 2017 znašal 1,7 milijona evrov, kar je za 11 odstotkov oziroma za 207,7 tisoč evrov manj kot v letu 2016.

Čisti poslovni izid Skupine Luka Koper je v letu 2017 znašal 35 milijonov evrov, kar je za 21 odstotkov oziroma za 9,4 milijona evrov manj kot v letu 2016.

Čista dobičkonosnost kapitala (ROE) je v letu 2017 znašala 10,3 odstotka, kar je za 26 odstotkov oziroma za 3,7 odstotne točke manj kot v letu 2016.

Finančne obveznosti Skupine Luka Koper so na dan 31. decembra 2017 znašale 117,1 milijona evrov, kar je za 6 odstotkov oziroma za 6,8 milijona evrov več kot 31. decembra 2016. Povečal se je obseg posojil pri bankah v državi zaradi črpanja preostanka glavnice posojila, ki ga je matična družba prejela od ene od poslovnih bank.

Nekratkoročne finančne obveznosti do bank Skupine Luka Koper so na dan 31. decembra 2017 predstavljale 86 odstotkov celotnih finančnih obveznosti. Njihov delež se je v primerjavi z zadnjim dnem leta 2016 zmanjšal za 2,8 odstotne točke.

Skupina Luka Koper je v letu 2017 za naložbe namenila 37,3 milijona evrov.

Uresničevanje načrtov

Čisti prihodki od prodaje Skupine Luka Koper so v letu 2017 znašali 211,4 milijona evrov, kar je za 2 odstotka oziroma za 3,9 milijona evrov manj od načrtovanih čistih prihodkov od prodaje.

Čisti prihodki od prodaje Skupine iz naslova tržne dejavnosti so v letu 2017 presegli načrtovane za 4 odstotke oziroma za 8,1 milijona evrov, prihodki iz naslova izvajanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanje pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet, pa so zaostali za načrtom za 77 odstotkov oziroma za 12 milijonov evrov, kar je posledično vplivalo na to, da so bili skupni prihodki Skupine v letu 2017 za 2 odstotka manjši od načrtovanih.

Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) Skupine Luka Koper je v letu 2017 znašal 36,6 milijona evrov, kar je za 33 odstotkov oziroma za 18 milijonov evrov manj od načrtovanega.

Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) Skupine Luka Koper je v letu 2017 znašal 65,1 milijona evrov, kar je za 21 odstotkov oziroma za 17,5 milijona evrov manj od načrtovanega.

EBITDA marža Skupine Luka Koper je bila v letu 2017 v primerjavi z načrtovano nižja za 20 odstotkov oziroma za 7,6 odstotne točke.

V letu 2017 je družba Luka Koper, d. d., za dejavnost gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture predvidela večji obseg vzdrževanja in s tem zaradi črpanja dolgoročno odloženih prihodkov posledično za 12,8 milijona evrov višje prihodke, kot so bili doseženi za leto 2017. Ker je prišlo pri potrjevanju načrta s strani Ministrstva za infrastrukturo do zamude – soglasje k načrtu tekočega vzdrževanja pristaniške infrastrukture je družba prejela v oktobru 2017, načrta investicijskega vzdrževanja pa Ministrstvo za infrastrukturo še vedno ni potrdilo –, je bil dejansko izvedeni obseg rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet, manjši od načrtovanega. Zato Skupina Luka Koper daje poudarek EBITDA marži iz tržne dejavnosti, ki je v letu 2017 znašala 31,3 odstotka in je bila za 24 odstotkov nižja od načrtovane.

V letu 2017 je družba Luka Koper, d. d., oblikovala rezervacije za obveznosti iz naslova pravnih obvez v višini 15,7 milijona evrov. Za 3,4 milijona evrov so se povečali prevrednotovalni poslovni odhodki iz naslova slabitve zemljišč v občini Sežana.

Čisti poslovni izid Skupine Luka Koper je v letu 2017 znašal 35 milijonov evrov, kar je za 26 odstotkov oziroma za 12,5 milijona evrov manj od načrtovanega.

10.2Povzetek poslovanja DRUŽBE LUKA KOPER, D. D., v letu 2017

Primerjava doseženih rezultatov družbe Luka Koper, d. d., v letih 2017 in 2016

Čisti prihodki od prodaje družbe Luka Koper, d. d., so v letu 2017 znašali 206,8 milijona evrov, kar je za 9 odstotkov oziroma za 16,4 milijona evrov več kot v letu 2016. Čisti prihodki od prodaje so se primerjalno z letom 2016 povečali iz naslova osnovne dejavnosti nakladanja in razkladanja blaga, iz naslova polnjenja in praznjenja kontejnerjev, iz naslova skladiščenja ter iz naslova dodatnih storitev. V letu 2017 so ustvarjeni čisti prihodki od prodaje družbe predstavljali 97,8 odstotka čistih prihodkov od prodaje Skupine Luka Koper.

Drugi prihodki družbe Luka Koper, d. d., so v letu 2017 znašali 1,6 milijona evrov, kar je za 42 odstotkov oziroma za 482,5 tisoč evrov več kot v letu 2016. Največji delež drugih prihodkov so v letu 2017 predstavljali prihodki iz naslova izterjanih odpisanih terjatev v višini 520 tisoč evrov. V primerjavi z letom 2016 so se najbolj povečali prevrednotovalni poslovni prihodki ter prihodki iz naslova izterjanih odpisanih terjatev.

Poslovni odhodki družbe Luka Koper, d. d., so v letu 2017 znašali 173,4 milijona evrov, kar je za 19 odstotkov oziroma za 27,4 milijona evrov več kot v letu 2016. V okviru poslovnih odhodkov so se v primerjavi z letom 2016 povečale vse vrste stroškov. Stroški materiala družbe so v letu 2017 znašali 14,7 milijona evrov, kar je 8 odstotkov oziroma za 1 milijon evrov več kot v letu 2016. V okviru stroškov materiala so se najbolj povečali stroški energije. Stroški storitev družbe so v letu 2017 znašali 54,8 milijona evrov, kar je za 7 odstotkov oziroma za 3,8 milijona evrov več kot v letu 2016. V okviru stroškov storitev so se najbolj povečali stroški pristaniških storitev, in sicer zaradi povečanega pretovora, zahtevnejših postopkov pri pretovoru avtomobilov in večje zasedenosti skladiščnih površin. Povečali so se tudi stroški koncesije kot posledica višjih poslovnih prihodkov. Stroški dela družbe Luka Koper, d. d., so v letu 2017 znašali 48 milijonov evrov, kar je za 6 odstotkov oziroma za 2,7 milijona evrov več kot v letu 2016. Stroški dela so se povečali zaradi večjega števila zaposlenih, povišanja osnovne plače ter višjih izplačil iz naslova nadurnega dela in regresa. Drugi poslovni odhodki družbe so v letu 2017 znašali 28,4 milijona evrov, kar je za 170 odstotkov oziroma za 17,9 milijona evrov več kot v letu 2016. V okviru drugih poslovnih odhodkov je družba Luka Koper, d. d. dodatno oblikovala rezervacije za obveznosti iz naslova pravnih obvez v višini 15,7 milijona evrov. Za 3,4 milijona evrov so se povečali prevrednotovalni poslovni odhodki iz naslova slabitve zemljišč v občini Sežana.

Delež poslovnih odhodkov v čistih prihodkih od prodaje je v letu 2017 znašal 83,9 odstotka, kar je za 7,2 odstotne točke manj kot v letu 2016. Primerjalno z letom 2016 se je zmanjšal delež stroškov storitev in stroškov dela v čistih prihodkih od prodaje, deleži stroškov materiala in amortizacije so ostali na enaki ravni, medtem ko se je delež drugih poslovnih odhodkov povečal.

Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) družbe Luka Koper, d. d., je v letu 2017 znašal 35 milijonov evrov, kar je za 23 odstotkov oziroma za 10,5 milijona evrov manj kot v letu 2016.

Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) družbe Luka Koper, d. d., je v letu 2017 znašal 62,6 milijona evrov, kar je za 12 odstotkov oziroma za 8,5 milijona evrov manj kot v letu 2016.

EBITDA marža družbe Luka Koper, d. d., je v letu 2017 znašala 30,3 odstotka, kar je za 19 odstotkov oziroma za 7,1 odstotne točke manj kot v letu 2016. V letu 2017 je bila v okviru drugih poslovnih odhodkov oblikovana rezervacija za obveznosti iz naslova pravnih obvez v višini 15,7 milijona evrov ter slabitev Orleške gmajne v vrednosti 3,4 milijona evrov.

Poslovni izid iz financiranja je v letu 2017 znašal 1,4 milijona evrov, kar je 44 odstotkov več kot v letu 2016. V primerjavi z letom 2016 so se znižali finančni odhodki iz naslova nižjih odhodkov za obresti iz obrestne zamenjave ter iz naslova odhodkov iz slabitve drugih finančnih naložb. V letu 2017 ti odhodki niso bili pripoznani.

Čisti poslovni izid družbe Luka Koper, d. d., je v letu 2017 znašal 33,1 milijona evrov, kar je za 18 odstotkov oziroma za 7,4 milijona evrov manj kot v letu 2016.

Čista dobičkonosnost kapitala (ROE) je v letu 2017 znašala 10,6 odstotka, kar je za 23 odstotkov oziroma za 3,2 odstotne točke manj kot v letu 2016.

Finančne obveznosti družbe Luka Koper, d. d., so na dan 31. decembra 2017 znašale 133,1 milijona evrov, kar je za 5 odstotkov oziroma za 6,8 milijona evrov več kot 31. decembra 2016. Povečal se je obseg posojil, dobljenih pri bankah v državi.

Nekratkoročne finančne obveznosti do bank so na dan 31. decembra 2017 znašale 75,6 odstotka celotnih finančnih obveznosti. Njihov delež se je v primerjavi z zadnjim dnem leta 2016 znižal za 1,9 odstotne točke.

V letu 2017 se je povečalo stanje denarja in denarnih ustreznikov, in sicer za 27,2 milijona evrov.

Družba Luka Koper, d. d., je v letu 2017 za naložbe namenila 36,7 milijona evrov, kar predstavlja 98 odstotkov naložb Skupine Luka Koper.

Uresničevanje načrtov

Čisti prihodki od prodaje družbe Luka Koper, d. d., so v letu 2017 znašali 206,8 milijona evrov, kar je za 1 odstotek oziroma za 2,7 milijona evrov manj od načrtovanih.

Čisti prihodki od prodaje družbe Luka Koper, d. d., iz naslova tržne dejavnosti so v letu 2017 presegli načrtovane za 5 odstotkov oziroma za 9,3 milijona evrov, prihodki iz naslova izvajanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanje pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet, pa so zaostali za načrtom za 77 odstotkov oziroma za 12 milijonov evrov, kar je posledično vplivalo na to, da so bili skupni prihodki družbe Luka Koper, d. d., v letu 2017 za 1 odstotek nižji od načrtovanih.

Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) družbe Luka Koper, d. d., je v letu 2017 znašal 35 milijonov evrov, kar je za 34 odstotkov oziroma za 18,3 milijona evrov manj od načrtovanega.

Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) družbe Luka Koper, d. d., je v letu 2017 znašal 62,6 milijona evrov, kar je za 22 odstotkov oziroma za 17,8 milijona evrov manj od načrtovanega.

EBITDA marža družbe Luka Koper, d. d., je bila v letu 2017 v primerjavi z načrtovano nižja za 21 odstotkov oziroma za 8,1 odstotne točke.

V letu 2017 je družba Luka Koper, d. d., za dejavnost gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture predvidela večji obseg vzdrževanja in s tem zaradi črpanja dolgoročno odloženih prihodkov posledično za 12,8 milijona evrov višje prihodke, kot so bili doseženi za leto 2017. Ker je prišlo pri potrjevanju načrta s strani Ministrstva za infrastrukturo do zamude – soglasje k načrtu tekočega vzdrževanja pristaniške infrastrukture je družba prejela v oktobru 2017, načrta investicijskega vzdrževanja pa Ministrstvo za infrastrukturo še vedno ni potrdilo –, je bil dejansko izvedeni obseg rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet, manjši od načrtovanega.

Zato Luka Koper, d. d., daje poudarek EBITDA marži iz tržne dejavnosti, ki je v letu 2017 znašala 30,8 odstotka in je bila za 26 odstotkov nižja od načrtovane.

V letu 2017 je družba Luka Koper, d. d., oblikovala rezervacije za obveznosti iz naslova pravnih obvez v višini 15,7 milijona evrov. Za 3,4 milijona evrov so se povečali prevrednotovalni poslovni odhodki iz naslova slabitve zemljišč v občini Sežana.

Čisti poslovni izid družbe Luka Koper, d. d., je v letu 2017 znašal 33,1 milijona evrov, kar je za 29 odstotkov oziroma za 13,4 milijona evrov manj od načrtovanega.

Analiza uspešnosti poslovanja v letu 2017

Podrobnejša analiza poslovanja, podana v nadaljevanju, prikazuje vrednostne podatke za družbo Luka Koper, d. d., in za Skupino Luka Koper, KOMENTARJI IN RAZLAGE PA SE NANAŠAJO NA POSLOVANJE SKUPINE.

ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE

Čisti prihodki od prodaje Skupine Luka Koper so v letu 2017 znašali 211,4 milijona evrov, kar je za 6 odstotkov oziroma za 11,9 milijonov evrov več kot v letu 2016. Čisti prihodki od prodaje Skupine so se v primerjavi s predhodnim letom povečali iz naslova osnovne dejavnosti nakladanja in razkladanja blaga, iz naslova polnjenja in praznjenja kontejnerjev, iz naslova skladiščenja in opravljenih dodatnih storitev.

Čisti prihodki od prodaje družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper

USREDSTVENI LASTNI PROIZVODI IN STORITVE

Usredstveni lastni proizvodi in storitve so v letu 2017 znašali 738,1 tisoč evrov. Skupina je med usredstvenimi lastnimi proizvodi in storitvami izkazala vzdrževalna dela na infrastrukturi, ki jih je v večji meri opravljala odvisna družba Luka Koper INPO, d. o. o.

DRUGI PRIHODKI

Drugi prihodki Skupine Luka Koper so v letu 2017 znašali 3,6 milijona evrov, kar je za 16 odstotkov oziroma za 496,9 tisoč evrov več kot v letu 2016. Največji delež drugih prihodkov so v letu 2017 predstavljale subvencije, dotacije in podobni prihodki v višini 1,7 milijona evrov. Največji delež te postavke se nanaša na prihodke od črpanja odstopljenih sredstev iz zadržanih prispevkov od odvisne družbe Luka Koper INPO, d. o. o.

POSLOVNI ODHODKI

Poslovni odhodki Skupine Luka Koper so v letu 2017 znašali 179,2 milijona evrov, kar je za 16 odstotkov oziroma za 24,4 milijona evrov več kot v letu 2016. V okviru poslovnih odhodkov so se v primerjavi z letom 2016 povečale vse vrste stroškov. Delež poslovnih odhodkov v čistih prihodkih od prodaje je v letu 2017 znašal 84,7 odstotka, kar je za 7,2 odstotne točke več kot v letu 2016. V primerjavi z letom 2016 se je zmanjšal delež stroškov storitev v čistih prihodkih od prodaje, deleži stroškov materiala, stroškov dela in amortizacije so ostali na enakih ravneh, delež drugih poslovnih odhodkov pa se je povečal.

Stroški materiala

V letu 2017 so stroški materiala Skupine Luka Koper dosegli 15,9 milijona evrov, kar je za 3 odstotke oziroma za 398 tisoč evrov več kot v letu 2016. V letu 2017 so največji delež stroškov materiala predstavljali stroški energije, ki so se primerjavi z letom 2016 povečali za 14 odstotkov oziroma za 964,3 tisoč evrov. V letu 2017 se je v primerjavi z letom 2016 povečala poraba vseh energentov, ob tem se je povečala tudi cena pogonskega goriva. V letu 2017 so se povečali tudi stroški pomožnega materiala in nadomestnih delov, in sicer zaradi večjega obsega vzdrževalnih del.

Stroški storitev

Stroški storitev Skupine Luka Koper so v letu 2017 znašali 51,8 milijona evrov, kar je za 3 odstotke oziroma za 1,5 milijona evrov več kot v letu 2016. Največji delež stroškov storitev so v letu 2017 predstavljali stroški pristaniških storitev, ki so znašali 29,2 milijona evrov, kar je za 16 odstotkov oziroma za 4 milijone evrov več kot v letu 2016. Povečanje stroškov pristaniških storitev je posledica povečanega obsega pretovora in večjega obsega opravljenih storitev.

Pomemben delež so v okviru stroškov storitev predstavljali še stroški drugih storitev, ki so znašali 12,8 milijona evrov, kar je za 12 odstotkov oziroma za 1,7 milijona evrov manj kot v letu 2016.

Stroški dela

Stroški dela Skupine Luka Koper so v letu 2017 znašali 54,5 milijona evrov, kar je za 5 odstotkov oziroma za 2,6 milijona evrov več kot v letu 2016. Na povišanje je vplivalo večje število zaposlenih, povišanje osnovne plače, ki v skladu z veljavno kolektivno pogodbo od 1. januarja 2017 dalje velja v družbah Luka Koper, d. d., Luka Koper INPO, d. o. o., in Adria Terminali, d. o. o., ter višja izplačila iz naslova regresa za letni dopust. Na podlagi določil podjetniške kolektivne pogodbe so Luka Koper, d. d., in njene odvisne družbe v marcu 2017 zaposlenim izplačale regres za leto 2017 v višini do 70 odstotkov povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji v predpreteklem mesecu, objavljene na strani Statističnega urada Republike Slovenije.

Družbe Skupine Luka Koper so imele na dan 31. decembra 2017 skupaj 1.108 zaposlenih, kar predstavlja glede na stanje 31. decembra 2016 povečanje za 3 odstotke oziroma za 37 zaposlenih.

Amortizacija

Stroški amortizacije Skupine Luka Koper so v letu 2017 znašali 28,4 milijona evrov, kar je za 7 odstotkov oziroma za 2 milijona evrov več kot v letu 2016.

Drugi poslovni odhodki

V letu 2017 so drugi poslovni odhodki Skupine Luka Koper znašali 28,5 milijona evrov, kar je za 169 odstotkov oziroma za 17,9 milijona evrov več kot v letu 2016. V okviru drugih poslovnih odhodkov je bila oblikovana rezervacija za obveznosti iz naslova pravnih obvez v višini 15,7 milijona evrov. Za 3,4 milijona evrov so se povečali prevrednotovalni poslovni odhodki iz naslova slabitve zemljišč v občini Sežana.

POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA

Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) Skupine Luka Koper je v letu 2017 znašal 36,6 milijona evrov, kar je za 26 odstotkov oziroma za 12,7 milijona evrov manj kot v letu 2016. Nižji EBIT je predvsem posledica oblikovanih rezervacij za obveznosti iz naslova pravnih obvez v višini 15,7 milijona evrov.

Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper

Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) Skupine Luka Koper je v letu 2017 znašal 65,1 milijona evrov, kar je za 14 odstotkov oziroma za 10,7 milijona evrov manj kot v letu 2016.

EBITDA marža Skupine Luka Koper je v letu 2017 znašala 30,8 odstotka, kar je za 19 odstotkov oziroma 7,2 odsotne točke manj kot v letu 2016.

FINANČNI PRIHODKI IN FINANČNI ODHODKI

Finančni prihodki Skupine Luka Koper so v letu 2017 znašali 1,3 milijona evrov, kar je za 11 odstotkov oziroma za 161,1 tisoč evrov manj kot v letu 2016. Zmanjšali so se finančni prihodki iz naslova deležev v drugih družbah ter finančni prihodki iz poslovnih terjatev. Finančni odhodki Skupine Luka Koper so v letu 2017 znašali 1,7 milijona evrov, kar je za 12 odstotkov oziroma za 242,9 tisoč evrov manj kot v letu 2016. Za 418,1 tisoč evrov so se zmanjšali finančni odhodki iz finančnih obveznosti, in sicer kot posledica nižjih finančnih odhodkov iz naslova instrumenta obrestne zamenjave in zaradi pripoznanega usredstvovanja stroškov izposojanja. Za 100 tisoč evrov so se znižali finančni odhodki iz slabitve in odpisov finančnih naložb, saj je bila v letu 2016 pripoznana slabitev finančne naložbe v višini 100 tisoč evrov.

Poslovni izid iz financiranja je v letu 2017 znašal -377,3 tisoč evrov, v letu 2016 pa je Skupina Luka Koper dosegla finančni izid v višini -459,1 tisoč evrov.

REZULTATI PRIDRUŽENIH DRUŽB

Rezultati pridruženih družb so v letu 2017 povečali poslovni izid pred davki Skupine Luka Koper za 1,7 milijona evrov, kar je za 11 odstotkov oziroma za 207,7 tisoč evrov manj kot v letu 2016. V letu 2017 so bili pripisani dobički družb:

• Adria-Tow, d. o. o., v višini 0,5 milijona evrov,
• Adria Transport, d. o. o., v višini 0,4 milijona evrov,
• Avtoservis, d. o. o., v višini 0,5 milijona evrov,
• Adriafin, d. o. o., v višini 0,3 milijona evrov.

POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO IN ČISTI POSLOVNI IZID

Poslovni izid pred obdavčitvijo Skupine Luka Koper je v letu 2017 znašal 38 milijonov evrov, kar je za 25 odstotkov oziroma za 12,8 milijona evrov manj kot v letu 2016.

Čisti poslovni izid Skupine Luka Koper je v letu 2017 znašal 35 milijonov evrov, kar je za 21 odstotkov oziroma za 9,4 milijona evrov manj kot v letu 2016.

Čisti poslovni izid družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper

Davek iz dobička in odloženi davki so v letu 2017 zmanjšali čisti poslovni izid Skupine Luka Koper za 3 milijone evrov, leta 2016 pa so ga zmanjšali za 6,4 milijona evrov.

FINANČNI POLOŽAJ IN FINANČNO UPRAVLJANJE

Bilančna vsota Skupine Luka Koper je na dan 31. decembra 2017 znašala 536,5 milijona evrov, kar je glede na stanje 31. decembra 2016 za 9 odstotkov oziroma za 46,5 milijona evrov več.

Struktura sredstev družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper na dan 31. 12.

Na dan 31. decembra 2017 so nekratkoročna sredstva Skupine Luka Koper znašala 459,5 milijona evrov, kar je za 2 odstotka oziroma za 8,8 milijona evrov več kot 31. decembra 2016. Nekratkoročna sredstva so na zadnji dan leta 2017 predstavljala 86 odstotkov bilančne vsote Skupine Luka Koper.

Zaradi vlaganj se je povečala vrednost nepremičnin, naprav in opreme, in sicer za 2 odstotka oziroma za 8,8 milijona evrov. Iz naslova amortiziranja so se neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve zmanjšali za 16 odstotkov oziroma za 659,1 tisoč evrov. Delnice in deleži so se povečali za 5 odstotkov oziroma za 696,1 tisoč evrov iz naslova dobičkov pridruženih družb, za 12 odstotkov oziroma za 3,7 milijona evrov pa so se povečali iz naslova povečanja tržne vrednosti nekratkoročnih finančnih naložb v druge delnice in deleže, ki so izkazani po pošteni vrednosti.

Kratkoročna sredstva Skupine Luka Koper so na dan 31. decembra 2017 znašala 77 milijonov evrov, kar je za 96 odstotkov oziroma za 37,7 milijona evrov več kot 31. decembra 2016.

Stanje zalog materiala za vzdrževanje je na dan 31. decembra 2017 znašalo 1 milijon evrov, kar je za 28 odstotkov oziroma za 227,6 tisoč evrov več kot 31. decembra 2016. Poslovne in druge terjatve so se povečale iz naslova višjih poslovnih terjatev do kupcev. Te so znašale 35,7 milijona evrov in so bile za 25 odstotkov oziroma za 7,2 milijona evrov višje kot v letu 2016. Terjatve za davek od dohodka so na dan 31. decembra 2017 znašale 4,5 milijona evrov.

Analiza uspešnosti poslovanja v letu 2017

Nanašajo se na olajšave iz naslova investicij v osnovna sredstva. Denar in denarni ustrezniki so se povečali za 26,5 milijona evrov zaradi povečanja denarja na računih.

Na dan 31. decembra 2017 je kapital Skupine Luka Koper znašal 350,4 milijona evrov, kar je za 6 odstotkov oziroma za 18,5 milijona evrov več glede na stanje 31. decembra 2016. Kapital Skupine Luka Koper se je povečal iz naslova drugih rezerv iz dobička, iz naslova posebnega prevrednotovalnega popravka kapitala za nekratkoročne finančne naložbe in iz naslova prenesenega čistega poslovnega izida. Kapital je na dan 31. decembra 2017 predstavljal 65,3 odstotka bilančne vsote.

Nekratkoročne obveznosti z dolgoročnimi rezervacijami in dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami Skupine Luka Koper so na dan 31. decembra 2017 znašale 142,7 milijona evrov, kar je 20 odstotkov oziroma za 24,1 milijona evrov več kot 31. decembra 2016. Povečali so se obseg posojil, dobljen pri bankah, zaradi črpanja posojila, odobrenega pri eni od poslovnih bank že v letu 2016, rezervacije za tožbe in pokojnine ter dolgoročno razmejeni prihodki. Nekratkoročne poslovne obveznosti so se povečale iz naslova višjih varščin za trošarino. Nekratkoročne obveznosti z dolgoročnimi rezervacijami in dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami so na dan 31. decembra 2017 predstavljale 26,6 odstotka obveznosti do virov sredstev.

Kratkoročne obveznosti Skupine Luka Koper so na dan 31. decembra 2017 znašale 43,3 milijona evrov, kar je 10 odstotkov oziroma 4 milijone evrov več kot 31. decembra 2016. Povečali so se obseg posojil, dobljen pri bankah v državi, poslovne obveznosti do dobaviteljev ter obveznosti na podlagi predujmov in varščin, zmanjšale pa so se druge poslovne obveznosti in obveznosti iz naslova davka od dohodka.

Struktura obveznosti do virov sredstev družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper na dan 31. 12.

Finančne obveznosti Skupine Luka Koper so na dan 31. decembra 2017 znašale 117,1 milijona evrov, kar je za 6 odstotkov oziroma za 6,8 milijona evrov več kot 31. decembra 2016. Povečal se je obseg posojil pri bankah v državi zaradi črpanja preostanka glavnice posojila, ki ga je matična družba prejela od ene od poslovnih bank.

Nekratkoročne finančne obveznosti do bank Skupine Luka Koper so na dan 31. decembra 2017 predstavljale 86 odstotkov celotnih finančnih obveznosti. Njihov delež se je v primerjavi z zadnjim dnem leta 2016 zmanjšal za 2,8 odstotne točke.

Med finančnimi obveznostmi Skupine Luka Koper prevladujejo obveznosti, vezane na variabilno obrestno mero. Tveganje spremembe obrestne mere Skupina obvladuje z vzpostavljeno obrestno zaščito za 31,5 milijona evrov dolgoročnega posojila. Posojilo predstavlja skoraj 27-odstotni delež vseh finančnih obveznosti iz naslova prejetih posojil Skupine Luka Koper na dan 31. december 2017 in pomeni, da je bilo 27 odstotkov vseh posojil Skupine zaščitenih pred morebitnim porastom obrestnih mer. Morebitna sprememba variabilnih obrestnih mer bi tako lahko imela vpliv na 73 odstotkov vseh posojil Skupine; v letu 2016 je bilo takih posojil za 69 odstotkov finančnih obveznosti.

Delež finančnih obveznosti v kapitalu je na dan 31. decembra 2017 znašal 33,4 odstotka, kar je za 0,2 odstotne točke manj kot 31. decembra 2016. Več o finančnih obveznostih Skupine Luka Koper pojasnjujemo v konsolidiranem računovodskem poročilu.

IZKAZ DENARNIH TOKOV

	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	2017	2016	2017	2016
Čista denarna sredstva iz poslovanja	68.817.536	63.053.493	69.248.721	68.465.172
Čista denarna sredstva iz naložbenja	-28.925.110	-56.703.499	-30.002.300	-58.724.007
Čista denarna sredstva iz financiranja	-12.673.142	-10.555.258	-12.698.742	-16.524.678
Čisto povečanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov	27.219.284	-4.205.264	26.547.679	-6.783.513

Denarni tokovi družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper

Čista denarna sredstva iz poslovanja Skupine Luka Koper so v letu 2017 znašala 69,2 milijona evrov in so se glede na leto 2016 povečala za 783,5 tisoč evrov. Dobiček iz poslovanja pred spremembo čistih kratkoročnih sredstev in davki je znašal 70,3 milijona evrov, kar je 7,3 milijona evrov manj kot v letu 2016. V okviru sprememb kratkoročnih sredstev so na čista denarna sredstva iz poslovanja pozitivno vplivale spremembe rezervacij in nekratkoročno odloženih prihodkov, negativno pa spremembe poslovnih terjatev, zalog, poslovnih obveznosti ter izdatki za obresti in davek.

Čista denarna sredstva iz naložbenja Skupine Luka Koper so bila v letu 2017 negativna v višini 30 milijonov evrov. Izdatki za nakup nepremičnin, naprav in opreme ter neopredmetenih sredstev so v letu 2017 znašali 32,7 milijona evrov in so bili za 29,1 milijona evrov manjši kot v letu 2016.

Čista denarna sredstva iz financiranja so bila negativna v višini 12,7 milijona evrov. Izdatki za vračila posojil so v letu 2017 znašali 11,8 milijona evrov, za izplačilo dividend pa je bilo v letu 2017 namenjenih 19,6 milijona evrov. V letu 2017 je Skupina Luka Koper pripoznala tudi prejemke pri prejetih nekratkoročnih posojilih v višini 18,7 milijona evrov.

Končno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov Skupine Luka Koper je v letu 2017 znašalo 32,4 milijona evrov, kar je 26,5 milijona več kot konec leta 2016.

11 Trženje: blagovne skupine in trgi

11.1Trženjska strategija

V današnjem poslovnem svetu se tržne razmere spreminjajo hitreje kot kadarkoli poprej, zato je za dolgoročno uspešnost in rast podjetja bistvenega pomena, da so tako spremembe kot tudi potrebe kupca pravočasno prepoznane. Osredotočenost na kupca, spoštovanje danih zavez kupcem ter zadovoljstvo kupcev so osnovna vodila ravnanja zaposlenih ter ključne komponente trženjskih aktivnosti podjetja. Slednje so podrejene trženjski strategiji in strateškim usmeritvam družbe, da ohranja in nadgrajuje prilagodljiv, sodoben in konkurenčen pristaniški sistem in na ta način ustvari pričakovano vrednost za kupce, zaposlene, lastnike in preostale deležnike družbe Luka Koper, d. d.

Ključne blagovne skupine

Ključni blagovni skupini še naprej ostajata kontejnerji in avtomobili, ob rasti kontejnerskega prometa se povečuje tudi rast polnjena in praznjenja kontejnerjev, torej dejavnosti skladiščne obdelave blaga, ki nudi priložnost storitvam dodane vrednosti. Pristanišče sicer ostaja večnamenske narave, predvsem z namenom maksimiziranja koristi obstoječih zmogljivosti in utečenih poslov ter diverzifikacije ponudbe.

Trgi

Z aktivno prodajo se povečuje tržni delež Luke Koper na ključnih trgih: na domačem trgu Slovenije, predvsem pa na zalednih trgih Avstrije, Madžarske, Slovaške, Češke, Italije, Poljske, Nemčije in Srbije. Trženjske aktivnosti so se v letu 2017 nadaljevale tudi na prekomorskih trgih Sredozemlja (Izrael, Egipt) ter trgih Bližnjega in Daljnega vzhoda, kjer se je krepila prepoznavnost pristanišča. Luka Koper konkurenčnost gradi na tem, da zaznava priložnosti na posameznih trgih, se nanje odziva in vzpostavlja močno partnersko mrežo, ki temelji na vzajemnem sodelovanju.

11.2Kupci

Zadovoljni kupci so temelj učinkovitih partnerskih odnosov. Družba se zato zavzema za sistematično vzpostavljanje in ohranjanje urejenih, dolgoročnih partnerskih odnosov z obstoječimi kupci, saj so ti najboljše reference družbe. Pomembno pozornost Luka Koper posveča tudi prepoznavanju novih potencialnih kupcev in drugih logističnih partnerjev. Stalno povečevanje števila kupcev, torej širjenje partnerske mreže, je pogoj za rast podjetja. Strateška usmeritev družbe je, da nastopa kot promotor celovitih logističnih storitev. To pomeni skrb za povezovanje različnih členov v logistični verigi in pristaniški skupnosti z namenom oblikovanja integriranih transportnih rešitev.

Zaposleni s svojo zavzetostjo, kompetencami in strokovnostjo ustvarjajo prijazno okolje za poslovne partnerje, v odnosu do njih negujejo spoštovanje, odgovornost in zanesljivost. Poleg tega zaposleni zagotavljajo zakonitost in transparentnost poslovanja ter krepijo pozitivno podobo in ugled podjetja ter na ta način ustvarjajo prepoznavno blagovno znamko.

Leto 2017 je bilo za družbo Luka Koper, d. d., jubilejno leto in v okviru praznovanja 60-letnice je bilo v Kopru organiziranih in izvedenih več dogodkov, na katere so bili povabljeni domači in tuji poslovni partnerji s ciljem utrjevanja in negovanja poslovnih odnosov.

Na zalednih trgih se je družba udeležila različnih sejmov in konferenc. Kot obiskovalec se je družba udeležila sejmov Fruit Logistics v Berlinu in Fresh Market v Varšavi, s predstavitvijo je sodelovala na Logističnem dnevu v Gradcu, Logistični konferenci v Budimpešti ter konferenci Transport Week na Poljskem. Svoj razstavni prostor je družba imela na sejmu Export Tag v Linzu, na sejmu Logistics Business Expo v Gradcu, na sejmu Cold Chain v Varšavi, osrednji sejemski dogodek pa je bil tradicionalni logistični sejem Transport Logistic v Münchnu, kjer se je družba predstavila skupaj z drugimi slovenskimi logisti. Na Poljskem in v Srbiji je bil organiziran t. i. luški dan, v Düsseldorfu pa poslovni seminar 'Priložnosti, ki jih slovenska logistika lahko ponudi japonskim podjetjem v Evropi'.

Konkurenca v sosednjih pristaniščih se s pozicioniranjem močnih logističnih igralcev krepi in čedalje bolj usmerja na zaledne trge. Zato se v Luki Koper nenehno prepoznavajo prednosti podjetja, da se v tekmi s konkurenco izkoristijo. Družba z redno komunikacijo poskuša predvideti in prestreči potrebe kupcev ter se nanje hitro odzvati, kupce spodbuditi k podajanju predlogov za izboljšanje storitev ter jih na ta način vključiti v razvoj podjetja, kar krepi poslovni odnos in nadgrajuje pristaniški sistem.

11.3Ladijski pretovor

Ladijski pretovor Skupine Luka Koper je v letu 2017 znašal 23,4 milijona ton, kar je največ v zgodovini pristanišča. Pomembno je k rekordnemu letu prispeval pretovor kontejnerjev. Rast je Skupina Luka Koper dosegla tudi pri sipkih, razsutih in tekočih tovorih, ladijski pretovor avtomobilov pa je ostal na ravni iz leta 2016. Potniški terminal je v letu 2017 zabeležil 72.175 potnikov, kar je za 9 odstotkov manj kot leta 2016.

2017: NAJVEČJI PRETOVOR V ZGODOVINI PRISTANIŠČA – 23,4 MILIJONA TON LADIJSKEGA PRETOVORA

• REKORDNA KOLIČINA PRETOVORA KONTEJNERJEV: 911,5 TISOČ TEU
• REKORDNA KOLIČINA PRETOVORA GENERALNIH TOVOROV: 987,3 TISOČ TON

V letu 2017 je bilo glede na leto 2016 doseženo 9-odstotno povečanje količine blaga, razloženega z ladij, količina blaga, naloženega na ladje, pa je bila enaka kot v letu 2016.

Ladijski pretovor

11.4Struktura pretovora po blagovnih skupinah

V celotni strukturi ladijskega pretovora prevladujejo kontejnerji, katerih delež se je glede na leto 2016 povečal za 1 odstotno točko. Zmanjšal se je delež generalnih tovorov, delež preostalih blagovnih skupin pa je ostal nespremenjen.

Ladijski pretovor v tonah po blagovnih skupinah v letih 2017 in 2016

BLAGOVNE SKUPINE (v tonah)	2017	2016	Indeks 2017/2016
Generalni tovori	1.377.702	1.534.204	90
Kontejnerji	9.071.401	8.274.441	110
Avtomobili	1.123.779	1.139.552	99
Tekoči tovori	3.876.535	3.592.947	108
Sipki in razsuti tovori	7.917.542	7.469.514	106
SKUPAJ	23.366.959	22.010.657	106

Pretovor kontejnerjev (v TEU) in avtomobilov (v kosih) v letih 2017 in 2016

BLAGOVNE SKUPINE	2017	2016	Indeks 2017/2016
Kontejnerji – TEU	911.528	844.782	108
Avtomobili – KOS	741.253	749.002	99

GENERALNI TOVORI

Na blagovni skupini generalni tovori je Skupina Luka Koper leto 2017 zaključila z ladijskim pretovorom, ki je bil za 10 odstotkov manjši kot leta 2016. Znotraj blagovne skupine generalni tovori je bil ladijski pretovor v letu 2017 večji na področju pretovora aluminija in celuloze v uvozu zaradi večjih potreb znotraj držav Evropske unije. Povečan je bil izvoz živine za arabski trg. Na enaki ravni kot v letu 2016 je ostal pretovor jeklenih produktov.

V letu 2017 je bil pri tovorih lesa zabeležen velik upad prometa zaradi politične in ekonomske nestabilnosti severnoafriških držav, predvsem alžirskega trga.

Pri pretovoru sadja in zelenjave je Skupina Luka Koper okrepila pretovor sadja in zelenjave v prihodu iz Egipta po zaslugi večletnih tržnih aktivnosti za izboljšanje kontejnerskih linij iz Egipta kakor tudi prizadevanj članov pristaniške skupnosti za izboljšanje odpreme prispelega blaga, povečal pa se je tudi izvoz jabolk in energijskih pijač.

KONTEJNERJI

Leto 2017 je bilo za kontejnerski terminal ponovno rekordno, saj so prvič presegli raven 900.000 TEU in poslovno leto zaključili s pretovorom v višini 911.528 TEU. Na letni ravni so tako zabeležili 8-odstotno rast prometa glede na leto 2016. Ponovno se je največja rast zabeležila pri polnih kontejnerjih, in sicer 10-odstotna, kar pomeni, da stranke prepoznavajo koprsko pristanišče kot varno in zanesljivo za njihove oskrbovalne verige ter dobavo blaga do končnih strank.

Poleg tega je bilo leto 2017 za kontejnerski terminal investicijsko zelo intenzivno in uspešno, saj so prejeli dve novi dvigali za pretovor kontejnerjev na ladjah s kapaciteto do 20.000 TEU in tri nova dvigala RMG za delo na vlakih. S tem so bistveno povečali zmogljivosti na ladijski in železniški strani, kar daje terminalu dodatne možnosti za dolgoročno povečevanje pretovora.

Investicijski ciklus se bo nadaljeval tudi v letu 2018 ter zaključil predvidoma v 2020.

Geostrateška lega koprskega pristanišča je za trge srednje in jugovzhodne Evrope izjemnega pomena, saj ponuja dobre možnosti za distribucijo (uvoz/izvoz) blaga do celotnega sveta. S strani železniških operaterjev se nadaljuje vzpostavljanje novih železniških povezav do glavnih zalednih trgov, kar povečuje gravitacijsko območje Luke Koper v srednji Evropi. To pa povečuje dodano vrednost koprskega pristanišča, saj pristanišče tako dosega nova tržišča, ki jih v preteklosti zaradi omejenih kopenskih povezav ni bilo mogoče doseči.

AVTOMOBILI

V letu 2017 je bilo pretovorjenih 741.253 avtomobilov, kar je za 1 odstotek manj kot v letu 2016. Ladijsko je bilo naloženih 438 tisoč, razloženih pa 303 tisoč avtomobilov.

Razlika pri pretovoru vozil v primerjavi s predhodnim letom je, da se je nadaljevala rast pretovora avtomobilov za Daljni vzhod ter španski trg zaradi rasti prodaje na teh trgih ter preusmeritve kopenskih logističnih poti na ladijski pretovor. Zaradi nestabilnih političnih razmer pa je upadel izvoz v mediteranske države, kot so Turčija, Izrael, Egipt, Maroko, Malta, Libanon in Alžirija.

Kot strateška blagovna skupina so poleg kontejnerskega pretovora opredeljeni tudi avtomobili. V luči omenjenega je za potrebe terminala za avtomobile in RO-RO v prihodnjih letih načrtovanih več naložb.

TEKOČI TOVORI

Pretovor tekočih tovorov se je v letu 2017 v primerjavi z letom 2016 povečal za 8 odstotkov. Na skupini tekočih tovorov se je glede na predhodno leto pretovor povečal za 28 odstotkov. Glavni razlog rasti pretovora je bil pričetek polnega obratovanja novozgrajenih skladiščnih kapacitet v skupni izmeri 60.000 m3, ki se večinoma uporabljajo za pretovor in skladiščenje naftnih derivatov. Poleg tega je na rezultat vplival tudi zamik prihoda ladje z letalskim gorivom v začetku leta 2017.

Na področju pretovora naftnih derivatov je Skupina Luka Koper dosegla 3-odstotno rast v primerjavi z letom 2016.

Trženje: blagovne skupine in trgi

SIPKI IN RAZSUTI TOVORI

Ladijski pretovor blagovne skupine sipki in razsuti tovori se je v letu 2017 povečal za 6 odstotkov v primerjavi z letom 2016.

Ladijski pretovor na terminalu za razsute tovore se je v letu 2017 povečal za 7 odstotkov v primerjavi z letom 2016. Ladijski pretovor je v primerjavi s poslovnim letom 2016 zabeležil rast predvsem po zaslugi večjega pretovora železove rude in premoga, namenjenih jeklarski industriji in z njo povezani proizvodnji železovih izdelkov.

Na blagovni skupini sipki tovori je bil ladijski pretovor v letu 2017 za 1 odstotek večji kot leto prej. V letu 2017 se je zaradi hladnejše zime v primerjavi s prejšnjimi leti povečal pretovor soli za posipanje cest. Povečal se je tudi pretovor umetnega gnojila. Nadaljeval se je upad pretovora starega železa in žit.

12 Naložbe v nefinančna sredstva

V letu 2017 je Skupina Luka Koper za naložbe v nepremičnine, naprave in opremo, naložbene nepremičnine in neopredmetena osnovna sredstva namenila 37,3 milijona evrov, kar je 40 odstotkov manj kot v letu 2016. Družba Luka Koper, d. d., je v letu 2017 za naložbe namenila 36,7 milijona evrov, kar predstavlja 98 odstotkov naložb Skupine Luka Koper.

Naložbe v nepremičnine, naprave in opremo, naložbene nepremičnine in neopredmetena osnovna sredstva (iz izkaza denarnih tokov) družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper

V letu 2017 je Skupina Luka Koper izvedla naslednje večje naložbe:

• Za potrebe kontejnerskega terminala je bilo nabavljenih 8 novih terminalskih vlačilcev, 2 manipulatorja za prazne kontejnerje, 3 mostna dvigala na tirnicah (RMG), 2 obalni portalni dvigali (STS) in 7 električnih portalnih skladiščnih dvigal na kolesih (E-RTG).
• Za potrebe generalnih tovorov je bilo nabavljenih 12 novih viličarjev (17 t in 8 t ter elektro viličarji).
• Za potrebe sipkih tovorov sta bila nabavljena nakladalec Volvo in naprava za uvrečavanje vreč Big Bag z umetnimi gnojili.
• Za potrebe kontejnerskega terminala je bila urejena skladiščna površina za prazne kontejnerje DEPO. V sklopu te naložbe je bila izvedena rekonstrukcija obstoječe stavbe krojilnice v popravljalnico kontejnerjev, urejena sta bila galerija in priklop za frigo kontejnerje, rušila se je obstoječa trafo postaja in zgradil se je nov tir 18C v dolžini 300 m.

DEPO – terminal za prazne kontejnerje s storitvami na praznih kontejnerjih (Legenda: rdeče – območje posega, svetlo modra – celotno območje DEPO-ja)

Galerija in priklop za frigo kontejnerje

• Končani sta bili 1. in 2. faza premika skladiščnih blokov, ki sta obsegali tudi premik svetilnih stolpov, njun namen pa je bil izboljšati promet med bloki in zagotoviti večjo širino transportnih poti med bloki.

Ureditev kontejnerskega terminala - premik skladiščnih blokov, 1. in 2. faza (Legenda: rdeče – območje posega)

• V tretjem bazenu je bila postavljena nova privezna boja, urejen je bil dostopni mostiček za prevezovalce, na obstoječi rampi pa so se zamenjali dotrajani odbojniki, da bi se tako povečala varnost pristankov ladij RORO na večnamenskem terminalu.

• Zaradi dotrajanosti je bila obnovljena severna stena celice silosa.

• Zgrajeno je bilo večnamensko skladišče, ob katerem je bila urejena okolica in postavljene tehtalne naprave.

• V Avtoservisu je bila vgrajena dodatna pralna linija za pranje vozil.

• V Sežani je bil asfaltiran makadamski plato s površino 5.000 m² .

• Izvedenih je bilo več manjših naložb.

Vse naložbe, predvidene za leto 2017, so bile pretehtane z ekonomskega vidika, z vidika upravičenosti, prihrankov energije in nujnosti ter z vidika zakonskih obveznosti. Odločitve o večjih naložbah so se sprejemale na osnovi izdelanih investicijskih študij in analiz njihovega vpliva na donos lastniškega kapitala.

Spremljanje in obvladovanje vplivov na okolje ostajata pomemben del rednih delovnih aktivnosti pristanišča. Za ohranjanje sožitja z okoljem je Skupina Luka Koper v letu 2017 skladno s strateškimi usmeritvami del sredstev namenila za ekologijo in varčevanje z električno energijo. Za ta namen so se skladno z Uredbo o svetlobnem onesnaževanju na starih svetilnih stolpih na kontejnerskem terminalu zamenjala stara (reflektorska) svetila s sodobnimi LED-svetili.

13 Razvojna dejavnost

V letu 2017 je družba Luka Koper, d. d., na področju razvojno-raziskovalnih aktivnosti nadaljevala dejavnosti, povezane z razvojnimi potrebami pristanišča glede na trende panoge in dolgoročne načrte. Pomembna aktivnost, ki je bila zastavljena konec leta 2016 in se je sistematično izvajala od začetka leta 2017 dalje, so štirje strateški programi, ki sledijo strateškim načrtom družbe iz leta 2015. Strateški programi zajemajo celovit nabor aktivnosti, ki vključujejo tako tržni in infrastrukturni vidik kot tudi nabavni, procesni in kadrovski segment zaradi zagotavljanja ustreznih zmogljivosti na vseh ravneh. Glede na zastavljene strateške cilje je družba oblikovala štiri strateške programe: povečanje pretovora kontejnerjev, povečanje pretovora avtomobilov, povečanje pretočnosti pristanišča in povečanje obsega dejavnosti praznjena in polnjenja kontejnerjev, kjer so priložnosti za logistiko dodane vrednosti. Strateški programi tako vključujejo številne razvojne aktivnosti, ki gradijo strateške cilje družbe.

Zaradi dobro zapolnjenih obstoječih pristaniških zmogljivosti ostaja ključni razvojni poudarek na hitrejšem izvajanju prednostnih infrastrukturnih projektov ter možnosti pridobivanja nepovratnih sredstev zanje. Izzivi se pojavljajo tudi pri novih tehnologijah, odlaganju ali predelavi sedimentov za povečanje in ohranjanje pristaniških globin, okoljskih, energetskih in varnostnih temah, informacijskih poglavjih ter vsekakor tudi novostih na tržnem področju. Z namenom boljše usklajenosti ter celovite obravnave razvojnih tem in izzivov je bilo vzpostavljeno delovanje razvojnega tima, v katerem sodelujejo predstavniki različnih strokovnih področij.

V letu 2017 so se nadaljevale aktivnosti, povezane s poudarjanjem ključnosti pravočasne izgradnje drugega tira Koper–Divača, saj ta prinaša možnost nadaljnje rasti pretovora in s tem razvoja pristanišča, logističnih dejavnosti države ter mednarodne menjave zalednih držav srednje in vzhodne Evrope. Pristojni v državi so v februarju 2017 ta projekt uspešno prijavili za sofinanciranje na program CEF, v juliju 2017 pa tudi na razpis za CEF Blending. V marcu 2017 je bil objavljen predlog novega zakona, ki določa predvsem financiranje tega projekta in za katerega je bil konec septembra 2017 izveden referendum. Čeprav je referendum potrdil veljavnost novega zakona, je konec leta 2017 prišlo do novih zapletov, povezanih z ustavno presojo referenduma, kar je preprečilo objavo zakona in njegovo uveljavitev. Za Luko Koper zakon uvaja novo takso na pretovor, ki se bo plačevala projektnemu podjetju 2TDK, d. o. o., in naj bi pomembno obremenila poslovanje družbe, vendar bo to po drugi strani po izgradnji drugega tira omogočilo družbi pomembno povečanje obsega pretovora in s tem zagotovilo dolgoročni razvoj družbe. Časovnica izgradnje drugega tira Koper–Divača trenutno predvideva, da bo tir operativen konec leta 2025.

13.1 Evropski projekti

Z vidika evropskih projektov so v letu 2017 potekale intenzivne aktivnosti predvsem pri projektih programa CEF, kjer si je Luka Koper prizadevala optimalno črpati odobrena sredstva za projekte, ki naslavljajo konkretne razvojne izzive in infrastrukturne potrebe pristanišča, tudi v luči uresničevanja koridorske politike Evropske unije:

• Nadaljevale so se aktivnosti projektov NAPA4CORE, GAINN4MOS, Fresh Food Corridors, CarEsmatic in ELEMED (pri projektih NAPA4CORE, Fresh Food Corridors in CarEsmatic je koordinator Luka Koper).
• Na razpis v februarju 2017 se je Luka Koper prijavila z dvema novima projektnima prijavama, Quays4Koper in ConnectingMoS, vendar so bile kljub kakovostno zelo dobro ocenjenima prijavama prioritete sofinanciranja Republike Slovenije in Evropske unije tokrat drugačne in pristaniška projekta nista bila izbrana za sofinanciranje.

V sklopu programa Obzorje 2020 je bil v januarju 2017 zaključen projekt RCMS (Rethinking Container Management System), odobren pa je bil tudi novi projekt SAURON, ki se je začel izvajati v maju 2017 in se nanaša na informacijsko varnost.

Na področju projektov teritorialnega sodelovanja, kjer so teme bolj regionalno usmerjene in so sodelovanja nekoliko mehkejša, s poudarkom na partnerskih projektih, se je z junijem 2017 začel projekt TalkNet (program Srednja Evropa), z oktobrom 2017 pa se je začel projekt SecNET (program Slovenija–Italija). V tretjem četrtletju so se pričele tudi priprave za tri nove projekte v programu ADRION (ADRIPASS, ISTEN, SUPAIR), ki so se pričeli izvajati z januarjem 2018.

Projekti programov evropskega teritorialnega sodelovanja so pomembni, saj umeščajo Luko Koper v evropski institucionalni prostor, predvsem z vidika načrtovanja in razvoja nacionalne ter vseevropske prometne infrastrukture, logističnih konceptov, varstva okolja, varnosti, varovanja morja, trajnostne energetske oskrbe, informacijskih posodobitev, kulturne dediščine ipd.

Pri projektih strukturnih skladov je Luka Koper v začetku leta 2017 prejela odobritev partnerskega projekta kompetenčnega centra Logistika, ki podpira izobraževanja ter razvoj kompetenc. V sklopu projektov pametne specializacije je Luka Koper nadaljevala z izvajanjem projekta RRI (Izkoriščanje potenciala biomase za razvoj naprednih materialov in bio-osnovanih produktov), v sklopu katerega proučuje izkopane sedimente in možnosti njihove nadaljnje uporabe. Med letom je Luka Koper sodelovala tudi pri pripravi akcijskega načrta SRIP (strateških razvojno-inovacijskih partnerstev) Mobilnost, ki bo v nadaljevanju osnova za nova sofinanciranja projektov pametne specializacije na področju logistike.

V letu 2017 si je Luka Koper še vedno prizadevala pridobiti rešitev za možnost sofinanciranja potniškega terminala, saj je projektna dokumentacija v napredni fazi in je pomembno pridobiti dokončen odgovor, na podlagi katerega bo sprejeta odločitev Luke Koper glede izvedbe projekta. Čeprav je družba iskala rešitve v dialogu s ključnimi deležniki – MGRT, MzI in MOK –, pozitivnega odgovora, ki bi bil skladen s pravno-formalnimi in strateškimi omejitvami družbe ter pristanišča, še vedno ni.

V januarju 2017 je bila na ravni Evropske unije po mnogih letih prizadevanj za regulacijo pristaniške dejavnosti sprejeta pristaniška regulativa, ki pa na model upravljanja pristanišča in vodenje pristanišča ne bo imela vpliva. Regulativa se posveča predvsem dostopnosti tržnih storitev in finančni transparentnosti. Pri mednarodnih institucionalnih aktivnostih, ki so pomembne za dolgoročno umestitev korpskega pristanišča v institucionalno dogajanje Evropske unije, so se predstavniki družbe udeleževali srečanj združenja evropskih pristanišč ESPO, združenja evropskih terminalistov FEPORT ter forumov koridorjev (baltsko-jadranskega in mediteranskega), ki jih je organizirala Evropske komisija. V marcu 2017 so Koper obiskali predstavniki Evropske komisije za pomorske avtoceste. V prvem polletju 2017 je Luka Koper predsedovala združenju severnojadranskih pristanišč NAPA. V juniju 2017 se je Luka Koper odzvala povabilu na posvet pristaniških delavcev, ki je potekal v Trstu in se posvečal nadaljnjemu uspešnemu razvoju pristaniške dejavnosti v severnem Jadranu, posebej z vidika priložnosti za nova in kakovostna delovna mesta. V septembru 2017 se je družba udeležila osrednjega letnega dogodka CEF, ki ga je organizirala Evropska komisija v Talinu, ter ob tem predstavila projekte programa CEF, v katerih sodeluje.

Vsekakor velja poudariti, da je koprsko pristanišča pri evropskih institucionalnih deležnikih dobro prepoznavno, vendar je za nadaljnji razvoj pristanišča bistvenega pomena podpora države ter lokalnih skupnosti, za kar pa je nujno razumevanje dejavnosti pristanišča, tudi v luči njegove strateške vloge.

13.2 Informacijske rešitve in projekti

Digitalna transformacija v Luki Koper poteka zadnjih nekaj let in je v trenutni strategiji informacijske tehnologije na prednostnem seznamu. Z izkoriščanjem informacijske tehnologije in digitalizacijo Luka Koper stremi k optimizaciji poslovnih procesov in povečevanju njihove učinkovitosti.

V letu 2017 je Luka Koper na informacijskih sistemih izvedla več kot 200 različnih sprememb obstoječih funkcionalnosti in uvedla številne nove, vse z namenom optimizacije in digitalizacije procesov.

Luka Koper svojim strankam in partnerjem omogoča elektronsko naročanje storitev že več kot 20 let, veliko truda pa vlaga v popolno digitalizacijo tega področja. Tako je družba v letu 2017 za te namene izvajala aktivnosti na treh pomembnih področjih, in sicer:

• EDI CENTER 2, ki bo uvedel sporočila v formatu EDIFACT za kontejnerske ladjarje in s tem bistveno posegel v načine in procese komunikacije in dela v pristaniški skupnosti,
• projekt digitalizacije najav kamionov, ki bo povečal učinkovitost kamionskega transporta ter zagotovil predpogoje za izvajanje nadzora in s tem povečanje varnosti,
• optimizacija procesa polnjenja in praznjenja kontejnerjev, ki bo poleg uporabe sporočil EDIFACT za sproščanje praznih kontejnerjev izboljšala način komunikacije v pristaniški skupnosti ter omogočila interno elektronsko podprto planiranje dela na tem segmentu.

Poleg tega se je Luka Koper v letu 2017 intenzivno ukvarjala s prenovo sistema za IT podporo procesom na terminalu za avtomobile in Ro-Ro, ki bo dokončno uveden v uporabo v letu 2018. Gre za vzpostavitev celovite informacijske rešitve, ki bo optimizirala obstoječe procese, vzpostavila celovitejšo povezavo z glavnim operativnim luškim informacijskim sistemom (TinO) in hkrati nudila nove funkcionalnosti tako v procesih dela na terenu kot v procesih administrativnega dela.

Ob vsem tem je bilo izvedenih še veliko drugih nadgradenj sistemov in uvedenih veliko novih funkcionalnosti:

• nadgrajen je bil sistem za podporo operativnim procesom na kontejnerskem terminalu in uvedena je bila podpora za tehnologijo RMG (Rail Mounted Crane),
• digitaliziran je bil register pogodb ter s tem podprt tudi proces usklajevanja in parafiranja pogodb,
• pričel se je razvoj nove podpore za e-potne naloge in dopuste ter preostale odsotnosti,
• uvedene so bile nove funkcionalnosti, ki so olajšale in še dodatno avtomatizirale delo pri izvajanju tehtanj kontejnerjev,
• vzpostavljen je bil arhivski sistem za podatke, ki se generirajo v okviru informacijskega sistema TinO.

Nove rešitve so bile uvedene tudi v odvisnih družbah. Tako je bil v družbi Luka Koper INPO, d. o. o., za potrebe nabavnih postopkov uveden modul SAP MM ter digitaliziran proces izdaje računov za njihove predplačnike.

Na infrastrukturnem delu sta bila izvedena migracija celotnega delovnega okolja na nove delovne postaje ter prehod na uporabo Microsoft Office 365.

Ker v dobi digitalnega poslovanja tudi informacijska varnost ni več le problem informacijske tehnologije, temveč postaja pomembna za celotno poslovanje podjetja, Luka Koper temu področju namenja veliko pozornost. Tako se izvajajo redni pregledi informacijskokomunikacijske tehnologije (IKT), uporabniki se izobražujejo in ozaveščajo o pravilni in varni uporabi informacijskih sredstev, krepi se zavedanje o pomenu informacijske varnosti. Za nemoteno delovanje informacijskih sistemov je zelo pomembna tudi njihova visoka razpoložljivost oz. zanesljivost, in v Luki Koper je ta na zelo visoki ravni. V letu 2017 je znašala 99,9 odstotka.

Razvoj informacijskih sistemov Luke Koper bo še naprej usmerjen v stranke, ki jim bo omogočena največja mogoča mera digitalizacije poslovanja in integracije sistemov s povezovanjem različnih členov v logistični verigi, ter v zaposlene, ki jim bo družba ponudila orodja, aplikacije in naprave, s katerimi bodo lahko hitro in učinkovito opravljali svoje delo.

14 Delnica LKPG

Delnica Luke Koper, d. d., kotira v Prvi kotaciji Ljubljanske borze. Konec leta 2017 je delnica z oznako LKPG zaključila trgovanje ob skoraj 22 odstotkov višji vrednosti kot leto prej. Zaključni tečaj delnice LKPG je na zadnji trgovalni dan v letu 2017 znašal 30,40 evra za delnico.

Lastniška struktura družbe Luka Koper, d. d., se tudi v letu 2017 ni bistveno spremenila. V delniški knjigi je bilo na zadnji dan leta 2017 vpisanih 9.993 delničarjev, kar je 432 manj kot leto prej. Največji lastnik družbe ostaja Republika Slovenija.

Delničar	Število delnic 31. 12. 2017	Lastniški delež 2017 (v %)	Število delnic 31. 12. 2016	Lastniški delež 2016 (v %)
Republika Slovenija	7.140.000	51,00 %	7.140.000	51,00 %
Slovenski državni holding, d. d.	1.557.857	11,13 %	1.557.857	11,13 %
Kapitalska družba, d. d.	696.579	4,98 %	696.579	4,98 %
Mestna občina Koper	439.159	3,14 %	439.159	3,14 %
Citibank N.A. – fiduciarni račun	215.937	1,54 %	0	0,00 %
Aktsiaselts Trigon Asset Management	161.384	1,15 %	0	0,00 %
Hrvatska poštanska banka, d. d. – fiduciarni račun	129.582	0,93 %	129.582	0,93 %
Zavarovalnica Triglav	113.568	0,81 %	104.756	0,75 %
Sei Global Investments Fund plc	102.392	0,73 %	102.392	0,73 %
Utilico Emerging Markets Limited	98.400	0,70 %	0	0,00 %
Skupaj	10.654.858	76,11 %	10.170.325	72,65 %

Deset največjih delničarjev na dan 31. decembra

Delničar	Število delnic 31. 12. 2017	Lastniški delež 2017 (v %)	Število delnic 31. 12. 2016	Lastniški delež 2016 (v %)
Republika Slovenija	7.140.000	51,00 %	7.140.000	51,00 %
Fizične osebe	2.213.981	15,81 %	2.254.503	16,10 %
Slovenski državni holding	1.557.857	11,13 %	1.557.857	11,13 %
Tuje pravne osebe	1.283.133	9,17 %	847.891	6,06 %
Kapitalska družba	696.579	4,98 %	696.579	4,98 %
Ostale pravne osebe	480.468	3,43 %	879.582	6,28 %
Mestna občina Koper	439.159	3,14 %	439.159	3,14 %
Vzajemni in pokojninski skladi	118.246	0,84 %	123.501	0,88 %
Borznoposredniške hiše	32.454	0,23 %	29.961	0,21 %
Banke	28.572	0,20 %	25.374	0,18 %
Tuje banke	9.551	0,07 %	5.593	0,04 %
Skupaj	14.000.000	100,00 %	14.000.000	100,00 %

Lastniška struktura družbe Luka Koper, d. d., na dan 31. decembra

14.1Trgovanje z delnico

Povprečni enotni dnevni tečaj delnice Luke Koper, d. d., je v letu 2017 znašal 29,89 evra, sicer pa se je njegova vrednost gibala med 25,23 in 32,97 evra. Najvišja tržna cena, po kateri so bili sklenjeni posli, je znašala 33,00 evrov, najnižja pa 24,51 evra. Tržna kapitalizacija delnic Luke Koper, d. d., je na zadnji dan leta 2017 znašala 425.600.000 evrov.

Delničarji so bili priča stabilni zgodbi, ki jo je delnica Luke Koper, d. d., pisala v letu 2017. Medtem ko so se morali lastniki slovenskih delnic v povprečju soočati z višjimi odkloni indeksa SBITOP in porastu za zgolj slabih 14 odstotkov, so delničarji Luke Koper, d. d., dočakali več kot 20-odstotni porast vrednosti premoženja delnic družbe. Z delnico LKPG je bilo sklenjenih 3.201 borznih poslov in poslov s svežnji. Skupni promet je v tem obdobju znašal 26.332.990 evrov. Ob tem je lastnika zamenjalo 888.003 delnic.

Prikaz gibanja vrednosti indeksa SBI TOP in zaključnega dnevnega tečaja LKPG v letu 2017

Prikaz gibanja vrednosti zaključnega dnevnega tečaja LKPG in dnevnega prometa v letu 2017

Ključni podatki o delnici LKPG

	2017	2016
Število delnic	14.000.000	14.000.000
Število navadnih kosovnih delnic	14.000.000	14.000.000
Zaključni tečaj na zadnji trgovalni dan leta (v evrih)	30,40	25,00
Knjigovodska vrednost delnice na dan 31. 12. (v evrih)	22,90	21,74
Razmerje med tržno ceno in knjigovodsko vrednostjo delnice (P/B)	1,33	1,15
Povprečna tržna cena (v evrih)27	29,65	22,95
Povprečna knjigovodska vrednost delnice (v evrih)28	22,93	21,11
Razmerje med povprečno tržno ceno in povprečno knjigovodsko vrednostjo delnice	1,29	1,09
Čisti dobiček na delnico (EPS) (v evrih)	2,37	2,90
Razmerje med tržno ceno in dobičkom na delnico (P/E)	12,84	8,62
Tržna kapitalizacija na zadnji dan leta (v milijonih evrov)	425,6	350,0
Skupni promet z delnico (v milijonih evrov)	26,3	18,7
Dividenda na delnico (v evrih)	1,40	1,13

14.2Dividendna politika

Dividendna politika družbe Luka Koper, d. d., uravnoteženo združuje težnjo lastnikov po dividendnih donosih in težnjo po uporabi čistega poslovnega izida za financiranje investicijskih načrtov. Usmeritev družbe je, da se ob upoštevanju načrtovanih investicij v pristaniško infrastrukturo in opremo za dividende nameni predvidoma največ ena tretjina ustvarjenega čistega poslovnega izida obdobja.

Glede na rezultate v letu 2017 uprava predlaga uporabo bilančnega dobička, ki je na dan 31. decembra 2017 znašal 17.261.911,95 evra, na način:

• del bilančnega dobička v znesku 14.700.000,00 evra se uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 1,05 evra na delnico,
• preostanek bilančnega dobička v znesku 2.561.911,95 evra ostane nerazporejen.

²⁷ Povprečna tržna cena je izračunana kot razmerje med skupno vrednostjo prometa obdobja iz navadnih (borznih) poslov in količino trgovanih delnic LKPG v navadnih (borznih) poslih.

²⁸ Povprečna knjigovodska vrednost delnice je izračunana na podlagi povprečnih mesečnih stanj razmerja med kapitalom in številom navadnih delnic.

14.3 Navzkrižna povezanost z drugimi družbami

Luka Koper, d. d., na zadnji dan leta 2017 ni imela v nobeni družbi, ki ima v lasti njene delnice, več kot 5-odstotnega lastniškega deleža. Lastnika, ki sta imela vsaj 5 odstotkov delnic LKPG, sta Republika Slovenija (51,00 odstotkov) in Slovenski državni holding, d. d. (11,13 odstotka).

14.4Lastništvo delnic članov nadzornega sveta in uprave

	Delničar	Lastništvo 31. 12. 2017
Nadzorni svet	Uroš Ilić, predsednik nadzornega sveta	55
	Marko Grabljevec, član nadzornega sveta	10
	Rok Parovel, član nadzornega sveta	8

Preostali člani nadzornega sveta in člani uprave Luke Koper, d. d., na dan 31. decembra 2017 niso imeli v lasti delnic družbe.

14.5Lastne delnice, odobreni kapital, pogojno povečanje kapitala

Luka Koper, d. d., na dan 31. decembra 2017 ni imela lastnih delnic. Veljavni Statut družbe ne predvideva kategorij odobrenega kapitala, do katerih bi lahko uprava družbe povečala osnovni kapital. Družba tudi ni imela podlage za pogojno povečanje osnovnega kapitala.

14.6Pravila o omejitvah in razkritju trgovanja z delnicami družbe in z delnicami povezanih družb

Skladno s priporočili Ljubljanske borze je Luka Koper, d. d., sprejela Pravilnik o trgovanju z delnicami izdajatelja. Pravilnik predstavlja dodatno zagotovilo za enakopravno obveščenost vseh zainteresiranih javnosti o pomembnih poslovnih dogodkih v družbi in je pomemben element pri krepitvi zaupanja vlagateljev in ugleda Luke Koper. Namen pravilnika je njegovim zavezancem omogočiti trgovanje z delnicami družbe ter preprečiti možnost trgovanja na podlagi notranjih informacij. Pravilnik hkrati omogoča zakonsko zahtevano izvajanje obveznega poročanja o prodaji in nakupu delnic družbe Agenciji za trg vrednostnih papirjev.

14.7Komuniciranje z vlagatelji

Luka Koper z vlagatelji redno komunicira in jih obvešča o novostih družbe prek različnih komunikacijskih orodij in kanalov:

SEO-net

Delničarje in druge javnosti skladno z zakonodajo, v rokih in na predpisan način po elektronskem mediju Ljubljanske borze SEO-netu obveščamo o poslovanju in pomembnih poslovnih dogodkih. Pri komunikaciji z delničarji in vlagatelji uporabljamo tudi druge komunikacijske kanale.

Spletna stran

Na svojem spletnem naslovu delničarjem in vlagateljem namenjamo posebno poglavje Za vlagatelje, kjer so objavljeni najnovejše informacije o delnici LKPG in lastniški strukturi, tekoča medletna, letna in arhivska poročila o poslovanju, sporočila, objavljena na SEO-netu, skupščinska gradiva ter odgovori na najpogostejša vprašanja v zvezi z delnicami.

Luški glasnik

Borznoposredniške hiše in analitiki prejmejo vsak mesec po pošti izvod Luškega glasnika, v katerem so obravnavane tudi druge teme s področja delovanja podjetja in nasploh dogajanja v pristanišču.

Luški delničar

Praviloma enkrat letno, v obdobju pred skupščino delničarjev, Luka Koper izda publikacijo Luški delničar, ki jo prejmejo vsi delničarji in se osredotoča na poslovne rezultate minulega leta.

Dogodki

Predstavniki družbe se redno udeležujejo srečanj z vlagatelji in s finančnimi analitiki. 25. in 26. maja 2017 so se udeležili Slovenskega in hrvaškega dneva investitorjev v Zagrebu, kjer so opravili 19 individualnih sestankov, na srečanju z vlagatelji 21. novembra 2017 v Ljubljani pa so opravili še ducat sestankov z domačimi in tujimi investitorji.

Informacije za vlagatelje so na voljo na elektronskem naslovu www.luka-kp.si/slo/zavlagatelje.

Kontakt: Rok Štemberger Odnosi z vlagatelji

Tel.: 05 66 56 140 E-pošta: rok.stemberger@luka-kp.si

14.8Koledar pomembnejših objav v letu 2018

Periodične objave in druge cenovno občutljive informacije bodo objavljene na spletni strani Ljubljanske borze v sistemu SEOnet (www.ljse.si) ter na spletni strani Luke Koper, d. d., http://www.luka-kp.si/slo/financni-koledar. Morebitne spremembe predvidenih datumov objav bodo pravočasno objavljene na spletnih straneh družbe.

15 Sistem vodenja

Luka Koper je v letu 2017 obeležila 20 let od pridobitve prvega certifikata za sistem vodenja kakovosti. Tako dolgo obdobje pomeni, da so tovrstni sistemi danes praktično del poslovne kulture podjetja. Njihovo ciljno delovanje je usmerjeno predvsem v ustvarjanje ustreznega notranjega okolja, v notranje dejavnike, ki vplivajo na to, kako dobro je družba organizirana, kako obvladuje procese in vire, na kakšen način udejanja strategijo in načrte, kako skrbi za zaposlene ter še marsikaj. Sistemi vodenja imajo močan vpliv na delovanje organizacije. Ob tej priložnosti, še zlasti pa zato, ker je jubilej sovpadel z letom, v katerem je Luka Koper praznovala 60 let svojega obstoja, je bil organiziran strokovni posvet 'Sistemi vodenja – breme ali prednost?'. Namen posveta ni bil zgolj dati ustrezen odgovor na naslovno vprašanje, marveč na poseben način obeležiti okroglo obletnico certificiranja Luke Koper po standardu ISO 9001.

Luka Koper je v letu 1997, ko je pridobila prvi certifikat, pretovorila 7 milijonov ton blaga, danes pa pretovor presega rekordnih 23 milijonov ton. V tem obdobju je Luka Koper pridobila tudi nekaj dodatnih certifikatov, poleg ISO 9001 za sisteme vodenja še ISO 14001, ISO 22000, BS OHSAS, EMAS, GMP+ BR in druge. Torej sistemi vodenja niso nikakršno breme, marveč nuja, nekaj, kar od organizacij zahtevajo izzivi časa, predvsem pa stranke in drugi deležniki znotraj celotnega konteksta organizacije.

V letu 2017 je Luka Koper izvajala redne letne aktivnosti, ki so bile v prvi tretjini leta usmerjene v načrtovanje in izvedbo zunanje presoje. S ciljem dobre priprave na postopen prehod so se že leta 2016 preučile vrzeli med sedanjimi in bodočimi zahtevami standarda za sisteme vodenja ter se oblikoval program postopnega prehoda z dokončno pridobitvijo certifikata v letu 2017.

Osrednje aktivnosti v letu 2017, tako na sistemski kot na operativni ravni, so bile:

• uvajanje lastnikov procesov in notranjih presojevalcev v razumevanje zahtev novega standarda na podlagi usposabljanj in notranjih delavnic,
• izvedba 14 notranjih presoj čez vse leto, skladno z načrtom,
• priprava in izvedba zunanje presoje s strani zunanjega certifikacijskega organa v mesecu aprilu 2017,
• izvedba letnega vodstvenega pregleda,
• v okviru sistemov vodenja poleg navedenih obvladovanih standardov tudi izpolnitev zahtev certifikatov Non GMO, EKO in ISCC EU,
• aktivnosti za dvig cilja povečanja stopnje realiziranih predlogov izboljšav v okviru inventivne dejavnosti,
• osvežitev in dograditev projektnega pristopa.

RAČUNOVODSKO POROČILO

16 Ločeni računovodski izkazi družbe Luka Koper, d. d.

16.1 Ločen izkaz poslovnega izida

(v evrih)	Pojasnilo	2017	2016
Čisti prihodki od prodaje	1	206.835.533	190.407.498
Usredstveni lastni proizvodi in storitve		0	5.243
Drugi prihodki	2	1.634.425	1.151.914
Stroški materiala	3	-14.656.410	-13.629.976
Stroški storitev	4	-54.775.310	-50.982.018
Stroški dela	5	-48.047.075	-45.396.062
Amortizacija	6	-27.538.509	-25.507.032
Drugi odhodki	7	-28.420.343	-10.513.140
Poslovni izid iz poslovanja		35.032.311	45.536.427
Finančni prihodki		2.973.923	3.070.990
Finančni odhodki		-1.588.287	-2.107.533
Poslovni izid iz financiranja	8	1.385.636	963.457
Poslovni izid pred obdavčitvijo		36.417.947	46.499.884
Davek iz dobička	9	-3.151.706	-7.093.243
Odloženi davki	9	-122.833	1.174.475
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja		33.143.408	40.581.116
Čisti dobiček na delnico	10	2,37	2,90

Pojasnila k računovodskim izkazom so njihov sestavni del in jih je treba brati v povezavi z njimi.

16.2 Ločen izkaz drugega vseobsegajočega donosa

(v evrih)	Pojasnilo	2017	2016
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja		33.143.408	40.581.116
Aktuarski dobički ali izgube iz pozaposlitvenih zaslužkov	21	-147.550	-9.349
Odloženi davek na aktuarske dobičke ali izgube	17	11.035	8.297
Postavke, ki pozneje ne bodo prerazvrščene v poslovni izid		-136.515	-1.052
Spremembe presežka iz prevrednotenja finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo	16	3.160.721	-4.213.091
Odloženi davek na prevrednotenje finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo	17	-600.537	510.470
Sprememba v pošteni vrednosti instrumentov za varovanje pred spremenljivostjo denarnih tokov	25	320.526	220.082
Odloženi davek na spremembo vrednosti finančnih instrumentov za varovanje pred spremenljivostjo denarnih tokov	17	-60.900	-29.016
Učinkoviti del spremembe v pošteni vrednosti instrumentov za varovanje pred spremenljivostjo denarnih tokov, prenesen v poslovni izid	25	0	397.546
Odloženi davek na učinkoviti del spremembe vrednosti finančnih instrumentov za varovanje pred pred spremenljivostjo denarnih tokov, prenesen v poslovni izid	17	0	-67.583
Postavke, ki bodo lahko pozneje prerazvrščene v poslovni izid		2.819.810	-3.181.592
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja		35.826.703	37.398.472

16.3 Ločen izkaz finančnega položaja družbe

(v evrih)	Pojasnilo	31. 12. 2017	31. 12. 2016
SREDSTVA
Nepremičnine, naprave in oprema	11	367.818.139	358.594.707
Naložbene nepremičnine	12	26.467.395	29.918.504
Neopredmetena sredstva	13	3.122.833	3.761.498
Delnice in deleži v družbah v Skupini	14	4.533.063	4.533.063
Delnice in deleži v pridruženih družbah	15	6.737.709	6.737.709
Druge nekratkoročne finančne naložbe	16	30.499.584	27.338.863
Dana posojila in depoziti		22.592	31.005
Nekratkoročne poslovne terjatve		41.772	41.772
Odložene terjatve za davek	17	8.325.304	9.098.541
Nekratkoročna sredstva		447.568.391	440.055.662
Zaloge	18	1.037.066	809.467
Dana posojila in depoziti		8.413	68.123
Poslovne in druge terjatve	19	38.021.057	31.015.578
Terjatve za davek od dohodka		4.115.392	0
Denar in denarni ustrezniki	20	28.202.589	983.305
Kratkoročna sredstva		71.384.517	32.876.473
SKUPAJ SREDSTVA		518.952.908	472.932.135
KAPITAL IN OBVEZNOSTI
Osnovni kapital		58.420.965	58.420.965
Kapitalske rezerve		89.562.703	89.562.703
Rezerve iz dobička		145.607.356	129.035.652
Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti		9.799.716	7.085.026
Zadržani dobički		17.261.911	20.321.603
Kapital	21	320.652.651	304.425.949
Rezervacije	22	20.217.568	4.265.164
Odloženi prihodki	23	18.166.217	12.334.719
Nekratkoročna posojila	24	116.682.274	113.900.739
Druge nekratkoročne finančne obveznosti	25	0	419.873
Nekratkoročne poslovne obveznosti	26	967.102	693.924
Nekratkoročne obveznosti		156.033.161	131.614.419
Kratkoročna posojila	27	16.060.399	11.761.732
Druge kratkoročne finančne obveznosti	28	372.169	250.564
Obveznosti za davek od dohodka		0	1.960.528
Poslovne in druge obveznosti	29	25.834.528	22.918.943
Kratkoročne obveznosti		42.267.096	36.891.767
SKUPAJ KAPITAL IN OBVEZNOSTI		518.952.908	472.932.135

16.4 Ločen izkaz denarnih tokov

(v evrih)	2017	2016
DENARNI TOK PRI POSLOVANJU
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja	33.143.408	40.581.116
Prilagoditve za:
Amortizacija	27.538.509	25.507.032
Odpisi vrednosti in izgube pri prodaji nepremičnin, naprav, opreme in naložbenih
nepremičnin	3.989.166	1.632.731
Dobiček pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme, neopredmetenih sredstev in naložbenih nepremičnin	-154.605	-30.082
Popravek vrednosti terjatev	917.135	336.990
Izterjane odpisane terjatve in odpisane obveznosti	-110.159	-211.754
Odprava rezervacij	-16.954	-2.323
Finančni prihodki	-2.973.923	-3.070.990
Finančni odhodki	1.588.287	2.107.533
Davek iz dobička in prihodki (odhodki) iz naslova odloženih davkov	3.274.539	5.918.768
Dobiček iz poslovanja pred spremembo čistih kratkoročnih sredstev in davki	67.195.403	72.769.021
Sprememba poslovnih terjatev	-7.790.926	-1.269.975
Sprememba zalog	-227.599	4.267
Sprememba poslovnih obveznosti	-1.353.056	-883.995
Sprememba rezervacij	15.955.870	1.095.131
Sprememba nekratkoročno odloženih prihodkov	5.831.498	1.476.758
Denar, ustvarjen pri poslovanju	79.611.190	73.191.207
Izdatki za obresti	-1.566.028	-2.243.846
Izdatki za davek	-9.227.626	-7.893.868
Čista denarna sredstva iz poslovanja	68.817.536	63.053.493
DENARNI TOK PRI NALOŽBENJU Prejete obresti	121.840	177.564
Prejete dividende in deleži v dobičku odvisnih družb	652.780	672.918
Prejete dividende in deleži v dobičku pridruženih družb	993.808	917.101
Prejete dividende in deleži v dobičku drugih družb	1.203.250	1.302.259
Prejemki od prodaje nepremičnin, naprav in opreme in neopredmetenih sredstev	154.655	26.390
Prejemki od prodaje naložbenih nepremičnin	0	9.742
Prejemki od prodaje, zmanjšanja finančnih naložb in danih posojil	288.123	564.443
Izdatki za nakup nepremičnin, naprav in opreme, neopredmetenih sredstev	-32.119.566	-60.313.916
Izdatki za nakup finančnih naložb in povečanje danih posojil	-220.000	-60.000
Čista denarna sredstva iz naložbenja	-28.925.110	-56.703.499
DENARNI TOK PRI FINANCIRANJU
Prejemki pri prejetih nekratkoročnih posojilih	18.700.000	15.300.000
Izdatki za vračilo kratkoročnih posojil	-11.761.733	-10.054.104
Izplačane dividende	-19.611.409	-15.801.154
Čista denarna sredstva iz financiranja	-12.673.142	-10.555.258
Čisto povečanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov	27.219.284	-4.205.264
Začetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov	983.305	5.188.569
Končno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov	28.202.589	983.305

16.5 Ločen izkaz sprememb lastniškega kapitala

Leto 2017

						Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti
(v evrih)	Osnovni kapital	Kapitalske rezerve	Zakonske rezerve	Druge rezerve iz dobička	Zadržani dobički	Finančne naložbe	Finančni instrumenti	Aktuarski dobički in izgube	Skupaj kapital
Stanje na dan 31. decembra 2016	58.420.965	89.562.703	18.765.115	110.270.537	20.321.603	8.333.091	-340.097	-907.968	304.425.949
Spremembe lastniškega kapitala - transakcije z lastniki
Izplačilo dividend	0	0	0	0	-19.600.000	0	0	0	-19.600.000
	0	0	0	0	-19.600.000	0	0	0	-19.600.000
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja	0	0	0	0	33.143.408	0	0	0	33.143.408
Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb, zmanjšana za davek	0	0	0	0	0	2.560.183	0	0	2.560.183
Sprememba poštene vrednosti finančnih instrumentov za varovanje pred tveganjem, zmanjšana za davek	0	0	0	0	0	0	259.626	0	259.626
Sprememba aktuarskih dobičkov ali izgub, zmanjšana za davek	0	0	0	0	0	0	0	-136.515	-136.515
	0	0	0	0	33.143.408	2.560.183	259.626	-136.515	35.826.702
Premiki v kapitalu
Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala po sklepu organov vodenja in nadzora	0	0	0	16.571.704	-16.571.704	0	0	0	0
Druge spremembe v kapitalu	0	0	0	0	-31.396	0	0	31.396	0
	0	0	0	16.571.704	-16.603.100	0	0	31.396	0
Stanje na dan 31. decembra 2017	58.420.965	89.562.703	18.765.115	126.842.241	17.261.911	10.893.274	-80.471	-1.013.087	320.652.651

Leto 2016

						Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po
	Osnovni kapital	Kapitalske rezerve	Zakonske rezerve	Druge rezerve iz dobička	Zadržani dobički	Finančne naložbe	Finančni instrumenti	Aktuarski dobički in izgube	Skupaj kapital
Stanje na dan 31. decembra 2015	58.420.965	89.562.703	18.765.115	89.979.979	15.880.814	12.035.713	-861.126	-936.685	282.847.478
Spremembe lastniškega kapitala - transakcije z lastniki
Izplačilo dividend	0	0	0	0	-15.820.000	0	0	0	-15.820.000
	0	0	0	0	-15.820.000	0	0	0	-15.820.000
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja	0
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja	0	0	0	0	40.581.116	0	0	0	40.581.116
Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb, zmanjšana za davek	0	0	0	0	0	-3.702.621	0	0	-3.702.621
Sprememba poštene vrednosti finančnih instrumentov za varovanje pred tveganjem, zmanjšana za davek	0	0	0	0	0	0	521.029	0	521.029
Sprememba aktuarskih dobičkov ali izgub, zmanjšana za davek	0	0	0	0	0	0	0	-1.052	-1.052
	0	0	0	0	40.581.116	-3.702.621	521.029	-1.052	37.398.473
Premiki v kapitalu
Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala po sklepu organov vodenja in nadzora	0	0	0	20.290.558	-20.290.558	0	0	0	0
Druge spremembe v kapitalu	0	0	0	0	-29.769	0	0	29.769	0
	0	0	0	20.290.558	-20.320.327	0	0	29.769	0
Stanje na dan 31. decembra 2016	58.420.965	89.562.703	18.765.115	110.270.537	20.321.603	8.333.092	-340.097	-907.968	304.425.950

Ločeni računovodski izkazi družbe Luka Koper, d. d.

125

17 Pojasnila k ločenim računovodskim izkazom

17.1 Podlage za pripravo računovodskih izkazov

Poročajoča družba

Luka Koper, d. d., pristaniški in logistični sistem (v nadaljevanju: družba), s sedežem na Vojkovem nabrežju 38 v Kopru v Sloveniji je obvladujoča družba Skupine Luka Koper.

Osnovna dejavnost pristanišča je pretovor in skladiščenje vseh vrst blaga, kar družba dopolnjuje z vrsto storitev na blagu in drugih storitev ter tako strankam zagotavlja celovito logistično podporo. Luka Koper, d. d., na podlagi koncesijske pogodbe skrbi za pristaniško infrastrukturo in njen razvoj.

Računovodski izkazi obvladujoče družbe so pripravljeni za leto, ki se je končalo 31. 12. 2017.

Izjava o skladnosti

Računovodski izkazi družbe Luka Koper, d. d., so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), ki jih je sprejel Svet za mednarodne računovodske standarde (IASB), s pojasnili, ki jih sprejema Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP) in kot jih je sprejela Evropska unija, ter v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah.

Uprava Luke Koper, d. d., je računovodske izkaze potrdila 18. 4. 2018.

Podlage za merjenje

Računovodski izkazi so pripravljeni ob upoštevanju izvirne vrednosti, razen pri izvedenih finančnih instrumentih in finančnih naložbah, ki so na razpolago za prodajo, pri katerih je upoštevana poštena vrednost.

Funkcijska in predstavitvena valuta

Računovodski izkazi so sestavljeni v evrih, brez centov, ki so funkcijska valuta družbe.

Uporaba ocen in presoj

Skladno z MSRP poslovodstvo pri pripravi računovodskih izkazov poda ocene, presoje in predpostavke, ki vplivajo na uporabo usmeritev in na izkazane vrednosti sredstev ter obveznosti, prihodkov in odhodkov. Ocene so oblikovane glede na izkušnje iz prejšnjih let in pričakovanja v obračunskem obdobju. Način oblikovanja ocen ter s tem povezane predpostavke in negotovosti so razkriti v pojasnilih k posameznim postavkam.

Ocene, presoje in predpostavke se redno pregledujejo. Dejanski rezultati lahko od teh ocen odstopajo, zato se ocene stalno preverjajo in se oblikujejo njihovi popravki. Spremembe

računovodskih ocen se pripoznajo v obdobju, za katerega se ocene spremenijo, oziroma za vsa prihodnja obdobja, na katera spremembe vplivajo.

Ocene in presoje so uporabljene predvsem pri računovodskih postavkah:

Presoje slabitev nepremičnin, naprav in opreme (pojasnili 11 in 12 ter usmeritev 18.1.2)

Obstoj morebitnih znakov slabitve za nepremičnine, naprave in opremo družba presoja v skladu z MRS 36. Družba na datum vsakega poročanja oceni, ali je kakšno znamenje (pomembne tehnološke spremembe, spremembe trga, zastarelost ali fizično stanje posameznega opredmetenega sredstva), da utegne biti sredstvo oslabljeno. Če tako znamenje obstaja, mora družba oceniti nadomestljivo vrednost sredstva. Sredstvo je treba slabiti, če njegova knjigovodska vrednost presega njegovo nadomestljivo vrednost. Nadomestljiva vrednost je večja izmed dveh postavk: njegove poštene vrednosti, zmanjšane za stroške prodaje, ali njegove vrednosti pri uporabi.

Presoje oblikovanja rezervacij za tožbe (pojasnili 22 in 30 ter usmeritev 18.1.16)

Rezervacija je pripoznana, kadar ima družba zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti, in če je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Morebitne obveznosti v računovodskih izkazih niso pripoznane, saj njihovega zneska ni bilo mogoče zanesljivo izmeriti ali pa bo njihov dejanski obstoj potrjen z nastopom ali nenastopom dogodkov šele v nenapovedljivi prihodnosti, na kar družba ne more vplivati.

Poslovodstvo družbe redno preverja, ali je za poravnavo morebitne obveznosti verjeten odliv sredstev, ki omogočajo ekonomske koristi. V primeru, da ta postane verjeten, se za morebitno obveznost v računovodskih izkazih oblikuje rezervacija za tožbe.

Presoja ustreznosti življenjskih dob sredstev (pojasnili 11 in 13 ter usmeritvi 18.1.2 in 18.1.4)

Družba pri ocenjevanju življenjske dobe sredstev upošteva pričakovano fizično izrabljanje ter tehnično in gospodarsko staranje. Prav iz tega naslova družba redno preverja dobo koristnosti pri pomembnejših sredstvih, in če bi prišlo do spremenjenih okoliščin, bi družba spremenila dobo koristnosti ter posledično prevrednotila strošek amortizacije.

Presoja ustreznosti pripoznavanja prihodkov (pojasnilo 1 in usmeritev 18.1.26)

Družba svoje prihodke izkazuje in razkriva skladno z MRS 18. Ti se razčlenjujejo na čiste prihodke iz prodaje, druge prihodke in finančne prihodke. Za pripoznavanje prihodkov družba uporablja metodo odstotka dokončanosti del na dan izkaza finančnega položaja, in sicer za pretovor po količini ter opravljenih urah, za skladiščenje po dnevih in količini. Po tej metodi pripozna prihodke v obračunskem obdobju, v katerem so bile storitve opravljene.

Osnovna dejavnost družbe je pretovor in skladiščenje vseh vrst blaga, storitve na blagu in z njimi povezane druge storitve. Poslovne prihodke družba pripozna, ko upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov, če ti niso uresničeni že ob nastanku in jih je mogoče zanesljivo izmeriti.

Poslovodstvo ocenjuje, da je obstoječi način pripoznave prihodkov, ki se v podjetju v zadnjih letih ni spremenil, popolnoma ustrezen in skladen s standardi.

Presoja slabitev finančnih instrumentov in nefinančnih sredstev

Podatki o pomembnih ocenah negotovosti in kritičnih presojah, ki jih je poslovodstvo pripravilo v procesu izvrševanja računovodskih usmeritev in ki najmočneje vplivajo na zneske v računovodskih izkazih, so bili uporabljeni pri presoji:

• vrednosti nepremičnin, naprav in opreme (pojasnilo 11),
• vrednosti naložbenih nepremičnin (pojasnilo 12),
• vrednotenja naložb v odvisne, pridružene in druge družbe (pojasnila 14, 15 in 16) in
• pripoznavanja terjatev za odložene davke (pojasnilo 17).

Ocena možnosti uporabe terjatev za odložene davke (pojasnilo 17 ter usmeritev 18.1.24)

Na osnovi ocene, da bo v prihodnosti na voljo dovolj razpoložljivega dobička, je družba oblikovala terjatve za odložene davke iz naslova:

• rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi,
• finančnih instrumentov,
• slabitev finančnih naložb,
• razlik pri prevrednotenju za prodajo razpoložljivih finančnih naložb,
• slabitev terjatev.

Odložene terjatve za davek, ki so pripoznane iz naslova oblikovanja rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine, se zmanjšujejo v ustreznih zneskih s koriščenjem oblikovanih rezervacij in povečujejo v ustreznih zneskih glede na novo oblikovane rezervacije.

Glede na to, da slabitve finančnih naložb in terjatev ob oblikovanju niso davčno priznan odhodek, je družba oblikovala terjatve za odloženi davek v ustrezni višini. Terjatve za odloženi davek bodo realizirane ob odtujitvi teh naložb ali odpravi finančne naložbe oziroma finančnega instrumenta in ob dokončnem odpisu terjatev.

Davčna stopnja, uporabljena za izračun višine odbitnih začasnih razlik, je 19 odstotkov, kolikor od 1. 1. 2017 dalje znaša splošna davčna stopnja za davek od dohodkov pravnih oseb. Izkazane obveznosti za odložene davke izhajajo iz začasnih obdavčljivih razlik pri prevrednotenju za prodajo razpoložljivih finančnih naložb (po pošteni vrednosti neposredno v kapitalu) na višjo vrednost, iz naslova prevrednotenja za prodajo razpoložljivih finančnih naložb na nižjo vrednost pa so izkazane terjatve za odloženi davek.

Na dan poročanja se tako preverja višina izkazanih terjatev ali obveznosti za odloženi davek. Če družba ne razpolaga z zadostnim razpoložljivim dobičkom, se izkazana vrednost terjatev za odloženi davek ustrezno zmanjša.

Ocena oblikovanih rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade (pojasnilo 22 ter usmeritev 18.1.16)

V okviru obvez za določene pozaposlitvene in druge zaslužke so evidentirane sedanja vrednost odpravnin ob upokojitvi in jubilejne nagrade. Pripoznane so na osnovi aktuarskega izračuna, ki ga odobri poslovodstvo. Aktuarski izračun temelji na predpostavkah in ocenah,

veljavnih v času nastanka izračuna, ki se zaradi sprememb v prihodnje lahko razlikujejo od dejanskih predpostavk, ki bodo veljale takrat. To se nanaša predvsem na določitev diskontne stopnje, ocene fluktuacije zaposlenih, ocene smrtnosti in ocene rasti plač. Obveze za določene zaslužke so zaradi kompleksnosti aktuarskega izračuna in dolgoročnega značaja postavke občutljive za spremembe navedenih ocen.

Ocena poštene vrednosti in učinkovitosti finančnih instrumentov (pojasnili 25 in 31)

Izvedeni finančni instrument obrestne zamenjave se mesečno meri po pošteni (ali tržni) vrednosti. Poštena oziroma tržna vrednost instrumenta se izračunava pri poslovni banki, pri kateri je družba sklenila instrument zaščite, in predstavlja vrednost, po kateri bi lahko družba instrument pred njegovo zapadlostjo odsvojila. Sprememba poštene (ali tržne) vrednosti instrumenta se pripoznava prek postavk kapitala, saj je izvedeni finančni instrument po metodi »hedge accounting« namenjen izključno varovanju izbranega posojila pred tveganjem porasta obrestnih mer.

Prav tako družba na letni ravni, ob zaključku poslovnega leta, preverja učinkovitost oziroma uspešnost ščitenja pred obrestnim tveganjem, pri čemer se vsakič znova preverjajo ključni elementi zaščite in skladnost instrumenta z izbranim posojilom, ki je predmet zaščite pred morebitnim porastom obrestnih mer.

18 Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev in razkritja

18.1 Uporabljene računovodske usmeritve

Računovodske usmeritve, navedene v nadaljevanju, so bile dosledno uporabljene v vseh obdobjih, ki so prikazana v računovodskih izkazih.

18.1.1 Posli v tuji valuti

Posle, izražene v tuji valuti, družba preračuna v evre po referenčnem tečaju Evropske centralne banke na dan posla. Denarna sredstva in obveznosti, izraženi v tuji valuti na dan izkaza finančnega položaja, so preračunani v domačo valuto po referenčnem tečaju Evropske centralne banke, veljavnem na zadnji dan obračunskega obdobja. Tečajne razlike so pripoznane v izkazu poslovnega izida.

18.1.2 Nepremičnine, naprave in oprema

Pri merjenju vrednosti nepremičnin, naprav in opreme družba uporablja model nabavne vrednosti. Sredstvo se izkazuje po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi slabitve. Način in uporabljene metode vrednotenja sredstev zaradi slabitve so opisani v nadaljevanju v poglavju z naslovom Slabitev nefinančnih sredstev. Nabavna vrednost nepremičnin, naprav in opreme je ustreznik denarne cene na dan pripoznanja.

Med sredstvi v pridobivanju družba poleg nepremičnin, naprav in opreme v pridobivanju izkazuje tudi predujme za pridobitev nepremičnin, naprav in opreme.

Deli nepremičnin, naprav in opreme, ki imajo različne dobe koristnosti, so obravnavani kot posamezna sredstva, ki se amortizirajo v ocenjeni dobi koristnosti.

Zemljišča so obravnavana ločeno in se ne amortizirajo.

Stroški izposoje

V nabavno vrednost nepremičnin, naprav in opreme se lahko usredstvijo tudi stroški izposojanja skladno z MRS 23, če jih je mogoče neposredno pripisati nakupu, gradnji ali proizvodnji sredstva v pripravi. Če si družba oziroma Skupina izposodi sredstva nenamensko in jih ni mogoče pripisati neposredno nakupu sredstva v pripravi, usredstvi sorazmerni del stroškov, izračunanih na podlagi ponderirane letne obrestne mere z upoštevanim obrestnim ščitenjem, vendar samo za pomembne naložbe (vrednost naložbe nad 1 mio evrov in čas izgradnje, daljši od 12 mesecev). Iz načina usredstvovanja obresti so izvzete naložbe, ki trajajo že vrsto let, vendar v poročanem letu niso imele vlaganj (naložbe v mirovanju).

Stroški izposojanja se usredstvujejo, dokler je sredstvo v pripravi. Ko je sredstvo preneseno v uporabo, se stroški izposojanja ne usredstvujejo več. Znesek stroškov izposojanja, usredstven v obdobju, ne sme preseči zneska stroškov izposojanja, ki nastanejo v istem obdobju.

Kasnejši stroški

Kasnejši izdatki, nastali v zvezi z nadomestitvijo posameznega dela nepremičnin, naprav in opreme, povečujejo njegovo nabavno vrednost po načelu pripoznanja. Nadomeščeni del se preneha pripoznavati. Drugi kasnejši izdatki v zvezi z nepremičnino, napravo in opremo povečajo njeno nabavno vrednost, če je verjetno, da bodo njene prihodnje gospodarske koristi večje od prvotno ocenjenih. Vsi preostali izdatki se pripoznajo kot odhodek ob nastanku.

Amortizacija

Znesek amortizacije v vsakem obdobju je pripoznan v poslovnem izidu. Sredstvo se začne amortizirati, ko je razpoložljivo za uporabo. Nepremičnine, naprave in opremo amortiziramo po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju ocenjene dobe koristnosti vsake posamezne nepremičnine, naprave in opreme. Uporabljena metoda amortiziranja se preveri na koncu vsakega poslovnega leta. Preostalo vrednost sredstva se praviloma upošteva le pri pomembnih postavkah, pri čemer se upoštevajo tudi stroški likvidacije nepremičnin, naprav in opreme. Zemljišča, sredstva v pridobivanju, nekratkoročna sredstva, razvrščena v skupino (za odtujitev) za prodajo, in umetnine se ne amortizirajo. Uporabljene življenjske dobe nepremičnin, naprav in opreme so:

Sredstvo	2017	2016
Gradbeni objekti	16,67−66,67 let	16,67−66,67 let
Transportna in prekladalna oprema	5−17,86 let	5−17,86 let
- lokomotive	6,67−10 let	6,67−10 let
- viličarji, nakladalci	8 let	8 let
Računalniška oprema	4−5 let	4−5 let
Druga oprema	4−10 let	4−10 let

Odprava pripoznanja

Pripoznanje knjigovodske vrednosti posamezne nepremičnine, naprave in opreme družba odpravi ob odtujitvi, če od njene uporabe ali odtujitve ne pričakuje prihodnjih gospodarskih koristi. Dobički ali izgube iz odtujitve posamezne nepremičnine, naprave in opreme se določijo kot razlika med prihodki iz odtujitve in knjigovodsko vrednostjo ter se vključijo v poslovni izid.

18.1.3 Naložbene nepremičnine

Naložbene nepremičnine ima družba v lasti, da bi prinašale najemnino ali povečevale vrednost nekratkoročne naložbe. Za merjenje vrednosti naložbenih nepremičnin družba uporablja model nabavne vrednosti. Amortizacija se obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju ocenjene dobe koristnosti posameznega sredstva. Zemljišča se ne amortizirajo. V najem dani objekti so razdeljeni na sestavne dele glede na ocenjeno dobo koristnosti. Uporabljene življenjske dobe naložbenih nepremičnin so:

Naložbene nepremičnine	2017	2016
Zgradbe	16,67−66,67 let	16,67−66,67 let

18.1.4 Neopredmetena sredstva

Neopredmeteno osnovno sredstvo se na začetku pripozna po nabavni vrednosti. Po začetnem pripoznanju se neopredmetena sredstva izkazujejo po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in izgube zaradi slabitve.

Amortizacija

Ko je sredstvo na razpolago za uporabo, to pomeni, ko je na kraju in v stanju, ki sta potrebna za načrtovano delovanje, se začne amortizirati.

Neodpisana vrednost neopredmetenega sredstva s končno dobo koristnosti se zmanjšuje po metodi enakomernega časovnega amortiziranja v obdobju koristnosti sredstva. Vsa neopredmetena sredstva imajo končno dobo koristnosti.

Trajanje in metodo amortiziranja za neopredmeteno sredstvo s končno dobo koristnosti družba pregleda najmanj konec vsakega poslovnega leta. Če se pričakovana doba koristnosti sredstva razlikuje od prejšnjih ocen, se trajanje amortiziranja ustrezno spremeni.

Doba koristnosti neopredmetenega sredstva, ki izhaja iz pogodbenih ali drugih pravnih pravic, ne presega dobe pogodbenih ali drugih pravnih pravic, lahko pa je krajša, odvisno od obdobja, v katerem se pričakuje, da bo sredstvo v uporabi. Ocenjena doba koristnosti za druga neopredmetena sredstva je 10 let (uporabljene življenjske dobe so podane v tabeli, ki sledi).

Neopredmetena sredstva	2017	2016
Nekratkoročne premoženjske pravice	5−10 let	5−10 let

18.1.5 Finančne naložbe v povezana podjetja

Družba vse finančne naložbe v odvisne, pridružene in druge družbe vrednoti po nabavni vrednosti. Družba na vsak dan izkaza finančnega položaja oceni, ali obstajajo kakšni nepristranski dokazi o morebitni oslabljenosti finančne naložbe. Slabitev naložb se pripozna v izkazu poslovnega izida.

18.1.6 Neizpeljana finančna sredstva

Finančni instrumenti so razvrščeni v razrede, kot sledi:

• 1. finančni instrumenti, vodeni po pošteni vrednosti skozi poslovni izid,
• 1. finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo,
• 1. posojila in terjatve,
• 1. za prodajo razpoložljiva finančna sredstva.

18.1.7 Posojila in terjatve

Dana in prejeta posojila ter terjatve družba pripozna na datum poravnave in jih meri po odplačni vrednosti z uporabo metode veljavnih obresti.

18.1.8 Terjatve iz poslovanja

V poslovnih knjigah družba ločeno evidentira nekratkoročne in kratkoročne terjatve do kupcev. Terjatve za obresti od omenjenih terjatev se izkazujejo zabilančno. Nekratkoročne in kratkoročne terjatve iz poslovanja so ob pripoznanju izkazane z zneski, ki izhajajo iz pogodb ali ustreznih knjigovodskih listin. Med drugimi poslovnimi terjatvami družba izkazuje kratkoročno odložene stroške oziroma odhodke ter kratkoročno nezaračunane prihodke.

Oblikovanje popravkov vrednosti terjatev

Za zapadle terjatve do kupcev in zapadle terjatve iz naslova zamudnih obresti družba na podlagi individualne presoje oblikuje popravke vrednosti v celotni višini terjatve. Popravki vrednosti terjatev do podjetij, v katerih je uveden stečajni ali likvidacijski postopek, se oblikujejo v celotni višini (100 odstotkov) terjatve ob začetku postopka.

Izgube zaradi slabitve bremenijo prevrednotovalne poslovne odhodke v zvezi s terjatvami.

18.1.9 Dana posojila

Dana posojila družba na začetku pripozna po pošteni vrednosti. Po začetnem pripoznanju jih izkazuje po odplačni vrednosti ob upoštevanju metode veljavnih obresti. Glede na ročnost so dana posojila razvrščena med nekratkoročna oziroma kratkoročna sredstva. S ciljem obvladovanja kreditnega tveganja se glede na boniteto posojilojemalca določita ročnost posojila ter način poravnave in zavarovanja z običajnimi instrumenti zavarovanja (na primer: bianko menice, zastava vrednostnih papirjev in drugih (ne)premičnin, možnost enostranskega pobota medsebojnih obveznosti ipd.). Ob morebitnem neizpolnjevanju zapadlih pogodbenih obveznosti posojilojemalca družba pristopi k unovčitvi instrumentov zavarovanja oziroma k oblikovanju slabitve naložbe, če je sprožen sodni postopek.

18.1.10 Prejeta posojila

Prejeta posojila družba na začetku pripozna po pošteni vrednosti, po začetnem pripoznanju pa po odplačni vrednosti ob upoštevanju metode veljavnih obresti. Glede na ročnost so prejeta posojila ob pripoznanju uvrščena med nekratkoročne oziroma kratkoročne finančne obveznosti. Na zadnji dan leta so vse finančne obveznosti, ki zapadejo v plačilo v prihodnjem letu, prenesene med kratkoročne finančne obveznosti. Prejeta posojila so zavarovana z bianko menicami in s finančnimi zavezami, eno posojilo pa z odstopom terjatev v zavarovanje.

18.1.11 Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva

Med finančna sredstva, ki so na razpolago za prodajo, so razporejene naložbe v kapitalske vrednostnice. Ob začetnem pripoznanju so izmerjene po pošteni vrednosti, h kateri so prišteti še stroški posla, ki izhajajo iz nakupa finančnega sredstva. Za pošteno vrednost se upošteva tržno oblikovana vrednost, kot je zaključni borzni tečaj delnice ali objavljena

dnevna vrednost enote premoženja vzajemnega sklada. Spremembe poštene vrednosti družba pripozna v drugem vseobsegajočem donosu znotraj kapitala. Za razknjiževanje delnic se upošteva metoda povprečnih cen. Pri odpravi pripoznanja družba dobičke oziroma izgube prenese v poslovni izid. Pri obračunavanju nakupa in prodaje se uporablja datum trgovanja.

Vse preostale finančne naložbe, za katere ni delujočega trga in katerih poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti, merimo po nabavni vrednosti.

18.1.12 Denar

Med denarna sredstva družbe spadajo denar v blagajni in vloge na vpogled na računih ter bančni depoziti na odpoklic ali z rokom vezave do treh mesecev.

18.1.13 Izpeljani finančni instrumenti

Družba ne izdaja izpeljanih finančnih instrumentov za namen trgovanja. Izpeljani finančni instrumenti se uporabljajo za varovanje izpostavljenosti družbe pred tveganji, ki izhajajo iz dejavnosti financiranja in investiranja. Izpeljani finančni instrumenti se izkažejo po pošteni vrednosti. Način pripoznanja dobičkov ali izgub iz spremembe poštene vrednosti je odvisen od vrste varovanja pred tveganjem oziroma od tega, ali gre za računovodsko varovanje pred tveganjem ali ne. Pri računovodskem varovanju pred tveganjem se dobički ali izgube zaradi spremembe poštene vrednosti pripoznajo tako, da se del dobička ali izgube iz instrumenta za varovanje pred tveganjem, ki je opredeljen kot uspešno varovanje pred tveganjem, pripozna v drugem vseobsegajočem donosu. Ko predvideni posel postane sredstvo ali obveznost, se kumulativni znesek dobička ali izgube iz kapitala prenese in upošteva v začetnem merjenju stroškov pridobitve ali druge knjigovodske vrednosti sredstva ali obveznosti. Neuspešni del varovanja se takoj izkaže v izkazu poslovnega izida.

18.1.14 Zaloge

Zaloge materiala družba vrednoti po nabavni vrednosti ali čisti tržni vrednosti, in sicer po nižji izmed njiju. Količinska enota zaloge materiala se ovrednoti po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevračljive nakupne dajatve ter neposredni stroški nabave. Med nevračljive nakupne dajatve se doda tudi tisti davek na dodano vrednost, ki se ne povrne. Nakupna cena se zmanjša za dobljene popuste. Družba za zmanjševanje količin materiala na zalogi uporablja metodo tehtanih povprečnih cen. Drobni inventar, dan v uporabo, družba takoj prenese med stroške. Zaloge se zaradi okrepitve ne prevrednotijo.

18.1.15 Kapital

Osnovni kapital

Osnovni kapital družbe v znesku 58.420.965 evrov je razdeljen na 14.000.000 delnic, ki so prosto prenosljive. Nominalna vrednost delnice znaša 4,17 evra.

Kapitalske rezerve in rezerve iz dobička

Družba ima oblikovane zakonske rezerve, kot narekuje Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), in sicer najmanj v višini 10 odstotkov osnovnega kapitala. Kapitalske in zakonske rezerve niso sestavni del bilančnega dobička in ne morejo biti predmet delitve. Statutarnih rezerv družba nima, saj jih statut ne predvideva.

Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti

Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti iz naslova vrednotenja finančnih naložb, merjenih po pošteni vrednosti, iz naslova vrednotenja poštene vrednosti finančnih instrumentov za varovanje pred tveganjem ter iz naslova nerealiziranih aktuarskih dobičkov in izgub.

Zadržani dobički

Zadržani dobički so sestavljeni iz nerazporejenega dela čistega poslovnega izida poslovnega leta.

Dividende

Dividende so pripoznane v računovodskih izkazih družbe, ko je sprejet sklep skupščine delničarjev o izplačilu dividend.

Odobreni kapital

Na dan 31. 12. 2017 družba ni imela odobrenega kapitala.

18.1.16 Rezervacije

Rezervacije za tožbe in odškodnine

Družba oblikuje rezervacije za prejete tožbe in odškodnine, ki so povezane z domnevnimi kršitvami pri poslovanju. Oblikovanje in višina rezervacij se določata na podlagi teh sodil:

• ali ima družba sedanjo obvezo (pravno ali posredno), ki je posledica preteklega dogodka,
• verjetnost, da bo pri poravnavi obveznosti (tožbe) potreben odtok denarnih sredstev (rezervacija se pripozna, če je verjetnost velika),
• možnost zanesljive ocenitve obveze.

Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade

Skladno z zakonskimi predpisi in s podjetniško kolektivno pogodbo je družba dolžna obračunati in izplačati jubilejne nagrade ter odpravnine ob upokojitvi. Za izmero teh zaslužkov se uporablja vrednotenje aktuarske obveznosti v skladu s pričakovano rastjo plač od dneva vrednotenja do predvidene upokojitve zaposlene osebe. To pomeni vračunavanje zaslužkov sorazmerno z opravljenim delom. Ocenjena obveznost je pripoznana v višini sedanje vrednosti pričakovanih prihodnjih izdatkov. Pri merjenju se ocenita tudi predvideno povišanje plač in fluktuacija zaposlencev.

Na osnovi aktuarskega izračuna družba pripozna aktuarske dobičke ali izgube tekočega leta za odpravnine v drugem vseobsegajočem donosu v kapitalu, stroške sprotnega in preteklega

službovanja ter stroške obresti pa v izkazu poslovnega izida. Za jubilejne nagrade v izkazu poslovnega izida prikazuje družba tako stroške sprotnega službovanja in stroške obresti kot aktuarske dobičke ali izgube.

Izračun rezervacij za obveznosti do zaposlencev iz naslova odpravnin in jubilejnih nagrad temelji na aktuarskem izračunu na dan 31. 12. 2017 s podatki na dan 31. 10. 2017 (ni pomembnejših odstopanj), v katerem so bile upoštevane predpostavke:

• Upoštevana je trenutno veljavna višina odpravnin in jubilejnih nagrad.
• Upoštevana je smrtnost na osnovi tablic umrljivosti iz leta 2007 za slovensko populacijo, ločeno za moške in ženske, znižana za 10 odstotkov (aktivna populacija). Skupno za zaposlence na dan 31. 12. 2017 to pomeni 0,3-odstotno smrtnost za naslednje poslovno leto (glede na število zaposlencev).
• Upoštevana je predpostavka o fluktuaciji zaposlenih, ki je linearno padajoča od 1,0 odstotka pri 15 letih do 0,5 odstotka pri 54 letih, nato konstantna pri 0,5 odstotka. Skupaj za zaposlence na dan 31. 12. 2017 to pomeni 0,6-odstotno letno fluktuacijo za naslednje poslovno leto.
• Upoštevano je predvideno upokojevanje posameznega zaposlenega na podlagi podatkov o spolu, datumu rojstva in doseženi delovni dobi na dan 31. 12. 2017 v skladu s 27. členom ZPIZ-2 in s 3. alinejo 1. odstavka 28. člena.
• Za leti 2018 in 2019 so upoštevane stopnje povečanja povprečnih plač v RS iz Jesenske napovedi gospodarskih gibanj 2017 (UMAR). Predvideno je, da se bodo povprečne plače v RS od leta 2020 dalje letno višale za 2-odstotno inflacijo in za realno rast v višini 1 odstotka. Predpostavlja se, da se zneski iz Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Ur. l. RS, št. 140/06 in 76/08) v letih 2018 in 2019 ne bodo povišali, kasneje se predvideva rast teh zneskov skladno z inflacijo.
• Upoštevano je povečanje osnovnih plač v višini letne inflacije, povečane za 0,2 odstotka od leta 2020 dalje, upošteva se rast osnovnih bruto plač zaradi napredovanja, in sicer za 0,5 odstotka letno, upošteva se dodatek na skupno delovno dobo v višini 0,5 odstotka od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto skupne delovne dobe. V primeru štirih individualnih pogodb se dodatek na delovno dobo ne zaračunava. Tako bi bila nominalna letna stopnja rasti mesečnih plač v družbi zaradi inflacije in realne rasti v prihodnjem letu 1,6-odstotna, v letu 2019 2,1-odstotna, od leta 2020 dalje pa 2,2 odstotna.
• Diskontna stopnja za izračun na dan 31. 12. 2017 je na osnovi objavljenih donosnosti slovenskih državnih obveznic na dan 30. 11. 2017 in z interpolacijo glede na povprečno uteženo trajanje obvez družbe (13,9 leta) določena v višini 1,4 odstotka.

18.1.17 Nekratkoročno razmejeni prihodki

V družbi se oblikujejo nekratkoročno razmejeni prihodki za vzdrževanje. Nekratkoročno razmejeni prihodki za vzdrževanje se oblikujejo, če segajo stroški gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet, do višine, ki ustreza višini prihodkov iz naslova pristaniških pristojbin. V primeru presežka stroškov nad prihodki iz naslova pristaniških pristojbin se v višini presežka odpravijo nekratkoročno razmejeni prihodki.

18.1.18 Državne podpore

Vse vrste državne podpore so v začetku pripoznane v izkazu finančnega položaja kot odloženi prihodki, ko obstaja zagotovilo, da bo družba podpore prejela in bo izpolnila pogoje v zvezi z njimi. Državne podpore, prejete za kritje stroškov, so dosledno pripoznane v izkazu poslovnega izida v obdobjih, v katerih nastajajo zadevni stroški, ki naj bi jih te nadomestile.

18.1.19 Koncesijska dejavnost

V skladu s Pomorskim zakonikom sta septembra 2008 družba Luka Koper, d. d., (v nadaljevanju družba) in Republika Slovenija v okviru Uredbe o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču razmerje uredili s koncesijsko pogodbo in koncesijsko razmerje opredelili za obdobje 35 let od sklenitve pogodbe.

Koncesionar mora skladno z določili koncesijske pogodbe svoje poslovne knjige voditi na način, da zagotovi ločeno računovodsko spremljanje dejavnosti, ki jih izvaja na podlagi podeljenih izključnih pravic.

V svojih poslovnih knjigah družba vodi ločeno računovodsko evidenco prihodkov iz naslova pristaniških pristojbin v posameznem letu in stroškov opravljanja koncesijskih dejavnosti.

Morebitni presežek prihodkov iz naslova pristaniških pristojbin nad stroški vzdrževanja pristaniške infrastrukture koncesionar zadrži kot nekratkoročno odložene prihodke za stroške vzdrževanja pristaniške infrastrukture v prihodnjih letih v skladu s členom 9.3 koncesijske pogodbe. Računovodsko spremljanje dejavnosti gospodarske javne službe temelji na usmeritvah in načelih stroškovnega računovodstva ter sodilih ločenega evidentiranja. Družba je v letu 2017 preverila sodila in predlagala spremembo sodil. Spremembo sodil je v mesecu marcu 2018 sprejel organ nadzora družbe Luka Koper, d. d.. Ustreznost in pravilnost njihove uporabe pa je preverila pooblaščena revizijska hiša BDO Revizija, d. o. o., in dne 12. aprila 2018 podala pisno mnenje.

Družba Luka Koper, d. d., tako skladno s koncesijsko pogodbo z Republiko Slovenijo ter sodili, potrjenimi s strani Republike Slovenije, oblikuje nekratkoročno odložene prihodke gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture v višini, ki ustreza višini presežka prihodkov iz naslova pristaniških pristojbin nad stroški gospodarske javne službe. V primeru presežka stroškov nad prihodki iz naslova pristaniških pristojbin se v višini presežka odpravijo nekratkoročno odloženi prihodki.

Družba je kot koncesionar od Republike Slovenije kot koncedenta pridobila izključno pravico za izvajanje pristaniških dejavnosti ravnanja s tovorom in pomorskega potniškega prometa na območju pristanišča ter s tem povezano izključno pravico za vodenje in upravljanje pristanišča, vodenje in razvoj pristaniške infrastrukture, ki ni namenjena za javni promet, in v okviru 44. člena Pomorskega zakonika pridobila tudi izključno pravico do izvajanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet.

Obenem vodi družba v skladu s členom 7.9.6 koncesijske pogodbe tudi evidenco investicijskih vlaganj v pristaniško infrastrukturo v posameznem poslovnem letu. Družba mora investicijska vlaganja v posameznem poslovnem letu navesti v posebnem dodatku k letnemu poročilu, ki ga mora pregledati in potrditi pooblaščeni revizor.

Družba v skladu s členom 10.1 koncesijske pogodbe plačuje koncesijsko dajatev, ki znaša 3,5 odstotka ustvarjenega letnega poslovnega prihodka, zmanjšanega za v tem letu pobrane pristaniške pristojbine. Osnova za odmero koncesijske dajatve se ugotavlja na podlagi revidiranega izkaza poslovnega izida družbe. Znesek letne koncesijske dajatve se med letom plačuje v obliki mesečnih akontacij, izračunanih najkasneje do 30. julija na podlagi revidiranih podatkov preteklega koledarskega leta. Pristaniške pristojbine predstavljajo 4 odstotke poslovnih prihodkov družbe in so vsebinsko sestavni del poslovnih prihodkov družbe. Višino pristojbin določi družba Luka Koper, d. d., v soglasju z državo. Preostalih 96 odstotkov poslovnih prihodkov družba ustvari iz naslova opravljanja storitev pretovora in skladiščenja, za katere se cene oblikujejo na osnovi tržnih zakonitosti. Razvoj in obnovo pristaniške infrastrukture izvaja družba v svojem imenu in za svoj račun. Po preteku koncesije je koncesionar upravičen do povračila neamortiziranega dela vlaganj. Zaradi navedenih določil koncesijske pogodbe družba ne uporablja OPMSRP 12.

18.1.20 Gospodarska javna služba zbiranja odpadkov s plovil na območju koprskega pristanišča

Gospodarska javna služba zbiranja odpadkov s plovil na območju koprskega pristanišča se izvaja v skladu z Uredbo o načinu, predmetu in pogojih izvajanja državne gospodarske javne službe zbiranja odpadkov s plovil (Ur. l. RS, št. 59/2005) ter Uredbo o pristaniških zmogljivostih za prevzem ladijskih odpadkov in ostankov tovora (Ur. l. RS, št. 78/2008). Dejavnost obsega redno prevzemanje ladijskih odpadkov in ostankov tovora, nameščanje pristaniških zmogljivosti za prevzem odpadkov in ostankov tovora v skladu s predpisi, ki urejajo pristaniške zmogljivosti za prevzem, sprejemanje sporočil o nameri oddaje ladijskih odpadkov in ostankov tovora, ločeno zbiranje, razvrščanje in skladiščenje prevzetih odpadkov in ostankov tovora z uporabo pristaniških zmogljivosti za prevzem, oddajo v obdelavo zaradi ponovne uporabe, recikliranja ali odstranjevanja ostankov predelave v skladu s predpisi na področju varstva okolja, ki urejajo ravnanje z odpadki, ter obveščanje javnosti in uporabnikov o načinu oddajanja odpadkov in ostankov tovora. Za namene poročanja gospodarske javne službe zbiranja odpadkov s plovil je družba na osnovi zahtev ZPFOLERD-1 upoštevala načela stroškovnega računovodstva ter sodila ločenega evidentiranja. Družba je v letu 2017 pripravila sodila, ki jih je v mesecu marcu 2018 sprejel organ nadzora družbe Luka Koper, d. d.. Ustreznost sodil in pravilnost njihove prve uporabe

je preverila pooblaščena revizijska hiša BDO Revizija, d. o. o., in dne 12. aprila 2018 podala pisno mnenje.

Do 31. 12. 2016 je družba gospodarsko javno službo zbiranja odpadkov s plovil izvajala prek svoje odvisne družbe Luka Koper INPO, d. o. o., ki je delovala kot njen izpolnitveni pomočnik. Družbi sta imeli sklenjeno medsebojno pogodbo o sodelovanju. Luka Koper INPO, d. o. o., je v celoti obvladovana s strani družbe Luka Koper, d. d., in družbi se na podlagi ustaljene prakse sodišča EU štejeta za isto ekonomsko celoto. S 1. 1. 2017 sta družbi sklenili aneks k pogodbi, s katero sta določili, da družba Luka Koper INPO, d. o. o., od 1. 1. 2017 kot izpolnitveni pomočnik izvaja gospodarsko javno službo zbiranja odpadkov s plovil na območju koprskega pristanišča v imenu in za račun družbe Luka Koper, d. d.

18.1.21 Finančne obveznosti

Prejeta posojila družba ob začetnem pripoznanju izkazuje po pošteni vrednosti, zmanjšani za pripadajoče stroške posla. Razlika med izvirno in odplačno vrednostjo se izkazuje v izkazu poslovnega izida v obdobju odplačevanja posojila, pri čemer se uporablja metoda efektivne obrestne mere.

18.1.22 Poslovne obveznosti

Med nekratkoročnimi poslovnimi obveznostmi družba izkazuje prejete varščine za najete poslovne prostore. Med kratkoročnimi obveznostmi so ločeno izkazane obveznosti do dobaviteljev, države in zaposlencev. Med drugimi poslovnimi obveznostmi so izkazani kratkoročno odloženi prihodki ter kratkoročno vnaprej vračunani stroški oziroma odhodki.

18.1.23 Davek od dobička

Davek od dobička družba obračunava skladno z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb. Osnova za obračun davka od dohodka je bruto dobiček, povečan za davčno nepriznane stroške in zmanjšan za zakonsko dovoljene olajšave. Od tako dobljene osnove je obračunana obveznost za davek od dohodka pravnih oseb. Uporabljena stopnja davka za leto 2017 znaša 19 odstotkov.

18.1.24 Odloženi davki

Z namenom izkazovanja ustreznega poslovnega izida v obdobju poročanja je družba obračunala tudi odložene davke. Te izkazuje kot odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek. Pri obračunavanju odloženih davkov je družba uporabila metodo obveznosti po izkazu finančnega položaja. Knjigovodska vrednost sredstev in obveznosti se primerja z njihovo davčno vrednostjo, razlika med obema vrednostma pa opredeli kot stalna ali začasna razlika. Začasne razlike so razdeljene na obdavčljive in odbitne. Obdavčljive začasne razlike so povečale obdavčljive zneske in odložene davčne obveznosti. Odbitne začasne razlike pa so zmanjšale obdavčljive zneske in povečale odložene davčne terjatve.

Odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek se pobotajo, če obstaja zakonska pravica pobotanj odmerjene terjatve in odmerjene obveznosti za davek od dohodka ter če so odloženi davki vezani na isto obdavčljivo pravno osebo in isti davčni organ.

18.1.25 Čisti dobiček na delnico

Osnovni in popravljeni čisti dobiček na delnico se izračuna tako, da se čisti poslovni izid poslovnega leta deli s številom navadnih delnic.

18.1.26 Prihodki

Poslovni prihodki

Prihodki iz opravljenih storitev

Osnovna dejavnost družbe je pretovor in skladiščenje vseh vrst blaga, storitve na blagu in z njimi povezane druge storitve. Razen surove nafte in plina družba pretovarja in opravlja storitve za vse blagovne skupine, vključno s potniki. Vse storitve družba opravlja v Sloveniji, tako za domače kot tuje kupce. Tuji kupci prihajajo s tržišč celinske Evrope, ki so za družbo Luka Koper, d. d., najpomembnejša, kot tudi držav Azije in Amerike. Kupci družbe so največji svetovni ladjarji, velike svetovne multinacionalke, končne uporabnice naših storitev in druge večje ali manjše domače in tuje družbe, za katere koprsko pristanišče predstavlja najhitrejšo in najkakovostnejšo logistično storitev.

Poslovne prihodke družba pripozna, ko upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov, če ti niso uresničeni že ob nastanku in jih je mogoče zanesljivo izmeriti.

Pri pripoznavanju prihodkov iz opravljenih storitev družba uporablja metodo odstotka dokončanosti del na dan izkaza finančnega položaja. Po tej metodi so prihodki pripoznani v obračunskem obdobju, v katerem so storitve opravljene. Razkrivajo se zneski vsake pomembne vrste prihodkov, pripoznane v obdobju, ter prihodki od prodaje domačim in tujim kupcem.

Prihodki od najemnin

Prihodki od najemnin zajemajo pretežno prihodke od naložbenih nepremičnin, to je gradbenih objektov in zemljišč, ki jih družba daje v poslovni najem. Družba prihodke od najemnin uvršča med poslovne prihodke.

Drugi prihodki

Med drugimi prihodki se izkazujejo prevrednotovalni poslovni prihodki od prodaje nepremičnin, naprav in opreme, subvencije, donacije, prejete odškodnine in preostali prihodki. Državne in druge subvencije v največji meri predstavljajo prejeta sredstva iz naslova razvojnih dejavnosti na področju evropskih razvojnih projektov, ki so namenjeni povečanju konkurenčnosti pristanišča, energetski učinkovitosti, okoljski varnosti in zagotavljanju učinkovitosti pristaniških procesov. Prejete subvencije za kritje stroškov so pripoznane strogo dosledno kot prihodki v obdobjih, v katerih nastajajo zadevni stroški, ki naj bi jih nadomestile. Preostali prihodki se pripoznajo, ko se upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov.

18.1.27 Finančni prihodki in finančni odhodki

Finančni prihodki vključujejo prihodke od obresti na dana posojila, obresti za nepravočasno plačane terjatve za storitve, prihodke od dividend, prihodke od odsvojitve za prodajo

razpoložljivih finančnih sredstev in prihodke iz naslova pozitivnih tečajnih razlik. Prihodki od obresti so pripoznani ob njihovem nastanku z uporabo efektivne obrestne mere. Prihodki od dividend so izkazani v poslovnem izidu, ko je uveljavljena pravica do izplačila.

Finančni odhodki obsegajo stroške obresti za prejeta posojila, negativne tečajne razlike in izgube zaradi slabitve vrednosti finančnih sredstev, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Stroški izposojanja in odobritev posojil se pripoznajo v izkazu poslovnega izida skozi celotno zapadlost posojila.

18.1.28 Odhodki – stroški

Stroške kot odhodke družba pripozna v obdobju, v katerem nastanejo. Razvrščeni so v skladu s svojo naravo. Družba jih razkriva po naravnih vrstah. Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano z zmanjšanjem sredstev ali s povečanjem dolga in če je to zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti.

18.1.29 Slabitev sredstev

Slabitev nefinančnih sredstev

Če obstaja znamenje, da utegne biti sredstvo oslabljeno, se oceni njegova nadomestljiva vrednost v skladu z MRS 36. Če ni mogoče oceniti nadomestljive vrednosti sredstva, družba ugotovi nadomestljivo vrednost denar ustvarjajoče enote, ki ji sredstvo pripada. Oslabitev se izkaže v izkazu poslovnega izida. Izgube zaradi slabitve je treba odpraviti, če so se spremenile ocene, uporabljene za ugotovitev nadomestljive vrednosti sredstev. Izguba zaradi slabitve sredstva se odpravi do višine, do katere povečana knjigovodska vrednost sredstva ne preseže knjigovodske vrednosti, ki bi bila ugotovljena po odštetju amortizacijskega odpisa, če pri sredstvu v prejšnjih letih ne bi bila pripoznana izguba zaradi slabitve. Odprava izgube se pripozna kot prihodek v poslovnem izidu.

Slabitev finančnih sredstev

Na datum vsakega poročanja družba opravi preizkus ocene slabitve finančnih naložb po izbranih kriterijih, opredeljenih v pravilniku o računovodstvu, da bi ugotovila, ali obstajajo nepristranski dokazi o morebitni oslabljenosti finančne naložbe. Če taki razlogi obstajajo, pristopi k izračunu višine vrednosti izgube zaradi slabitve.

Če presodi, da je treba opraviti oslabitev pri finančnih naložbah, izkazanih po odplačni vrednosti, se znesek izgube izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo finančne naložbe in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov, diskontiranih po izvirni efektivni obrestni meri. Vrednost izgube se pripozna v poslovnem izidu. Če razlogi za slabitev finančne naložbe prenehajo obstajati, je razveljavitev slabitve finančne naložbe, izkazane po odplačni vrednosti, pripoznana v poslovnem izidu.

Če pri finančnih naložbah v odvisne, pridružene in druge družbe, izkazanih po nabavni vrednosti, družba presodi, da je treba opraviti oslabitev, se morebitna izguba izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo finančnega sredstva in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov (ali po kateri drugi metodi), razobrestenih po

trenutni tržni donosnosti za podobna finančna sredstva, in se pripozna v poslovnem izidu kot prevrednotovalni finančni odhodek.

18.1.30 Izkaz drugega vseobsegajočega donosa

V izkazu vseobsegajočega donosa sta prikazana čisti poslovni izid in drugi vseobsegajoči donos. Vanj so vključene postavke, ki bodo v prihodnje razporejene v izkaz poslovnega izida, in postavke, ki v prihodnje ne bodo pripoznane v izkazu poslovnega izida, kakor zahtevajo ali dovoljujejo druga določila MSRP.

18.1.31 Izkaz denarnih tokov

V družbi se poroča o denarnih tokovih iz poslovanja po posredni metodi na podlagi postavk v izkazu finančnega položaja z dne 31. 12. 2017 in 31. 12. 2016, izkaza poslovnega izida za leto 2017 ter dodatnih podatkov, ki so potrebni za prilagoditev odtokov in pritokov.

18.1.32 Izkaz sprememb lastniškega kapitala

Izkaz gibanja kapitala prikazuje gibanje posameznih sestavin kapitala v poslovnem letu (celoto prihodkov in odhodkov ter transakcij z lastniki, ko delujejo kot lastniki), vključno z uporabo čistega poslovnega izida. Vključen je izkaz drugega vseobsegajočega donosa, ki čisti dobiček tekočega obdobja povečuje za vse prihodke in odhodke, ki jih je družba neposredno pripoznala v kapitalu.

18.1.33 Upravljanje tveganj

Družba spremlja tveganja in jih poskuša obvladovati na vseh ravneh poslovanja. Pri ocenjevanju tveganj upošteva različne dejavnike in meri stroške nadzora s koristmi. Ustrezno upravljanje tveganj se zagotavlja z njihovim pravočasnim prepoznavanjem in obvladovanjem ter z usmeritvami in politikami, opredeljenimi v dokumentih sistema vodenja.

Poslovanje družbe je izpostavljeno tveganjem, ki so močno odvisna od tržnih zakonitosti, kar zahteva njihovo aktivno spremljanje. Poleg strateških in operativnih tveganj se družba srečuje tudi s finančnimi tveganji, med katerimi so najpomembnejša tveganje spremembe poštene vrednosti, obrestno, likvidnostno, valutno in kreditno tveganje ter tveganje ustrezne kapitalske sestave. Kako ugotavljamo in obvladujemo finančna tveganja, je razkrito v pojasnilu 31: Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj.

18.1.34 Na novo sprejeti standardi in pojasnila

Standardi in pojasnila, ki so predstavljeni v nadaljevanju, do datuma ločenih računovodskih izkazov še niso stopili v veljavo oziroma jih Evropska unija še ni potrdila. Družba bo ustrezne standarde in pojasnila uporabila pri pripravi svojih računovodskih izkazov ob njihovi uveljavitvi.

MSRP 9 Finančni instrumenti

Julija 2014 je Odbor za mednarodne računovodske standarde objavil končno različico standarda MSRP 9, Finančni instrumenti, ki vsebuje zahteve vseh posameznih faz projekta prenove MSRP 9 in nadomešča standard MRS 39, Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje, ter vse predhodne različice standarda MSRP 9. MRS 39 ostaja v veljavi v primeru ščitenja poštene vrednosti portfelja finančnih sredstev ali finančnih obveznosti pred tveganjem spremembe obrestne mere; družbe imajo možnost se odločati med uporabo računovodskega ščitenja skladno z MSRP 9 ali obstoječim obračunavanjem varovanja pred tveganjem po MRS 39 v vseh primerih obračunavanja. Prenovljeni standard uvaja nove zahteve glede razvrščanja in merjenja finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanja njihove oslabitve in računovodskega varovanja pred tveganji. Čeprav so temelji dovoljenega merjenja finančnih sredstev – odplačna vrednost, poštena vrednost skozi drugi vseobsegajoči donos (PVDVD) in poštena vrednost skozi poslovni izid (PVPI) – podobni MRS 39, se kriteriji za določitev ustreznega merjenja pomembno razlikujejo.

Finančno sredstvo se izmeri po odplačni vrednosti ko so izpolnjeni naslednji pogoji:

• sredstva se vodijo v okviru poslovnega modela, ki je namenjen zbiranju pogodbenih denarnih tokov in
• pogodbena določila vsebujejo natančne datume denarnih tokov, ki so zgolj plačila glavnice in obresti od neplačane glavnice.

Nadalje lahko družba naknadne spremembe poštene vrednosti (vključno pozitivne in negativne tečajne razlike) kapitalskega instrumenta, ki ni namenjen trgovanju, nepreklicno predstavi v okviru ostalega vseobegajočega donosa. Omenjene naknadne spremembe se v nobenem primeru več ne morejo prerazvrstiti v poslovni izid. Dolžniški instrumenti, ki so izmerjeni po pošteni vrednosti skozi ostali vseobsegajoči donos, prihodki od obresti, pričakovane kreditne izgube ter pozitivne in negativne tečajne razlike se pripoznajo v poslovnem izidu na enak način kot sredstva izmerjena po odplačni vrednosti. Ostali dobički in izgube so pripoznani v drugem vseobsegajočem donosu in so po odpravi pripoznanja prerazvrščeni med poslovni izid. Model izračuna oslabitve skladno z MSRP 9 nadomešča model nastalih izgub, kot ga pozna MRS 39, ki zajema tudi model pričakovanih kreditnih izgub; slednje pomeni, da se bo oslabitev lahko pripoznala še preden bo sploh do izgube prišlo. MSRP 9 vsebuje nov splošni model obračunavanja varovanja pred tveganjem, ki zadevno obračunavanje bolje prilagaja obvladovanju tveganj. Različne vrste razmerij varovanja pred tveganjem – poštena vrednost, denarni tok in neto naložbe v tuje družbe – ostanejo nespremenjene, vendar je potrebna dodatna ocena. Standard vsebuje nove zahteve, ki jih je potrebno izpolniti (nadaljevanje in ustavitev obračunavanja varovanja pred tveganjem), in omogoča dodatnim vrstam izpostavljenosti, da se obravnavajo kot varovane postavke. Potrebna so dodatna obsežna razkritja v zvezi z obvladovanjem tveganj in z dejavnostmi varovanja pred tveganji.

EU je standard sprejela 22. 11. 2016. Prenovljeni standard MSRP 9 velja za poslovna obdobja z začetkom 1. 1. 2018 ali pozneje. Preračun prejšnjih obdobij ni potreben in je dovoljen v kolikor so podatki na voljo in brez uporabe spoznanj. Zgodnja uporaba standarda je dovoljena. Spremembe standarda morajo podjetja uporabiti za nazaj, pri čemer pa predstavitev primerjanih podatkov ni obvezna. Zgodnja uporaba predhodnih različic standarda MSRP 9, ki so bile objavljene v letih 2009, 2010 in 2013, je dovoljena pod pogojem, da je podjetje izvedlo prehod na MSRP kadarkoli v obdobju pred 1. 2. 2015.

Družba ne pričakuje, da bo navedeni standard pomembno vplival na njene ločene računovodske izkaze, razlogi za to pa so:

• Finančna sredstva, ki so trenutno razvrščena kot finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, izpolnjujejo pogoje za razvrstitev po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, zato se obračunavanje teh sredstev ne bo spremenilo.
• Naložbe, ki so trenutno merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, bodo še naprej izmerjene na isti osnovi po MSRP 9.
• Dolžniški instrumenti, trenutno merjeni po odplačni vrednosti, izpolnjujejo pogoje za razvrstitev po odplačni vrednosti po MSRP 9.

Novi model oslabitve zahteva pripoznavanje rezervacij za oslabitev, ki ne temelji zgolj na realiziranih kreditnih izgubah, kot to velja v primeru MRS 39, temveč na pričakovanih kreditnih izgubah. Družba bo oblikovala popravek vrednosti tudi iz naslova še nezapadlih terjatev glede na oceno tveganja, ki jo bo naredila za kupce, katerih skupna vrednost prometa bo v določenem obdobju presegla 98 odstotkov. Kljub temu družba iz tega naslova ne pričakuje bistvenega vpliva na njene ločene računovodske izkaze.

Novo sprejeti standard pa ne bo imel vpliva na finančne naložbe.

Dopolnitve MSRP 4: Uporaba MSRP 9 Finančni instrumenti v povezavi z MSRP 4 Zavarovalne pogodbe

Dopolnitve naslavljajo vprašanja, ki so povezana z uvajanjem novega standarda za finančne instrumente (MSRP 9) pred uvajanjem novega standarda za zavarovalne pogodbe, ki ga odbor pripravlja namesto MSRP 4. Za družbe, ki izdajajo zavarovalne pogodbe, obstajata dve možnosti: začasna oprostitev uporabe MSRP 9 in sočasna uporaba.

Dopolnitve je Evropska Unija sprejela 3. 11. 2017. Začasna oprostitev se prvič uporabi za obdobja poročanja, ki se začnejo 1. 1. 2018 ali pozneje oziroma ob prvi uporabi MSRP 9.

Družba se lahko za sočasno uporabo odloči ob prvi uporabi MSRP 9 in ta pristop uporabi za nazaj za finančna sredstva, določena ob prehodu na MSRP 9. Družba prilagodi primerjalne informacije, ki odražajo sočasno uporabo, le v primeru, da prilagodi primerjalne informacije ob uporabi MSRP 9.

Družba ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve vplivale na njene ločene računovodske izkaze.

MSRP 15 Prihodki iz pogodb s kupci

Odbor za mednarodne računovodske standarde je maja 2014 objavil standard MSRP 15, ki uvaja nov pet-stopenjski model pripoznanja prihodkov, ki jih družba doseže na podlagi pogodb s strankami. V skladu z določili MSRP 15 družba pripozna prihodke v višini, ki odraža znesek kupnine, za katero družba meni, da mu pripada iz naslova prenosa blaga in posredovanja storitev kupcu. Z ozirom na izpolnjene kriterije se prihodki pripoznajo čez čas in na način, ki prikazuje poslovanje družbe ali v trenutku, ko je nadzor blaga in storitev prenešen na kupca. Računovodska načela iz MSRP 15 tako nudijo bolj strukturiran pristop pri merjenju in pripoznanju prihodkov. Prav tako MSRP 15 uvaja načela, ki družbo zavezujejo k zagotavljanju kakovostnih in obsežnih razkritij, ki uporabnikom računovodskih izkazov dajejo uporabne informacije v zvezi z vrsto, višino, časovnim vidikom in negotovostjo prihodkov in denarnih tokov, ki izhajajo iz pogodb s kupci.

Nov standard velja za vsa podjetja in nadomešča obstoječe zahteve Mednarodnih standardov računovodskega poročanja v zvezi s pripoznavanjem prihodkov. EU je standard in spremembo MSRP 15 >>Datum začetka veljavnosti MSRP 15« sprejela 22. 9. 2016. Popolna uporaba novega standarda velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2018 ali pozneje, prilagojeno obliko standarda pa morajo podjetja uporabiti za nazaj. Novi standard zagotavlja okvir, ki nadomešča obstoječa navodila za pripoznanje prihodkov po MSRP. Zgodnja uporaba standarda je dovoljena.

Družba ne pričakuje pomembnih razlik pri pripoznavanju prihodkov od prodaje blaga in storitev po novem standardu. Iz opravljene analize pogodb s kupci izhaja, da izpolnjujejo kriterije novega standarda za pripoznavanje prihodkov, izvedbene obveznosti so v pogodbah ustrezno opredeljene, kar omogoča njihovo razvrščanje in merjenje ter določitev časa njihove izpolnitve. Pogodbe s kupci zajemajo prodajo blaga in storitev, ki jih družba v računovodskih izkazih izkazuje ločeno.

Družba ne pričakuje bistvenih razlik v časovnem pripoznavanju prihodkov.

Večina prihodkov izhaja iz pogodb, opredeljenih kot enostavna dobava storitev. Pogodbe ne vsebujejo ločeno določljivih obveznosti in menimo, da je veljavna računovodska usmeritev za pripoznavanje prihodkov v skladu z novimi zahtevami MSRP 15.

MSRP 15 vsebuje posebna merila za določitev, kateri s pogodbo povezani stroški se lahko kapitalizirajo, in razlikuje med stroški, povezanimi s pridobitvijo pogodbe, in stroški, povezanimi z izpolnjevanjem pogodb. Družba ocenjuje, da ne obstajajo pomembni stroški izpolnitve.

Glede na navedeno družba ne pričakuje, da bo navedeni standard pomembno vplival na njene ločene računovodske izkaze.

Pojasnila k MSRP 15 Prihodki iz pogodb s kupci

Odbor za mednarodne računovodske standarde je aprila 2016 objavil dopolnila MSRP 15, ki obravnavajo več zadev, ki so bile predmet presoje strokovne skupine »Joint Transition Resource Group for Revenue Recognition«.

Dopolnitve:

• pojasnjujejo, kdaj obljubljeno blago ali storitev nista skladna z vsebino pogodbe,
• pojasnjujejo, kako naj družba upošteva razmerja med principalom in agentom, vključno z obračunsko enoto ocene, kako lahko družba uporabi načelo nadzora pri storitvenih transakcijah in preoblikuje kazalnike,
• pojasnjujejo, kdaj dejavnosti družbe pomembno vplivajo na intelektualno lastnino (IP), do katere ima pravico kupec, ki je dejavnik presoje pri odločanju o tem, ali družba pripozna prihodke iz naslova licenčnin v daljšem časovnem obdobju ali v natančno določenem trenutku,
• pojasnjujejo področje uporabe izjeme za avtorske honorarje iz naslova prodaje ali uporabe licenc za intelektualno lastnino (omejitev avtorskih honorarjev) v zvezi z drugim obljubljenim blagom ali storitvijo iz pogodbe,
• vsebujejo dva praktična pripomočka za izpolnjevanje prehodnih določb MSRP 15 za:
• (a) zaključene pogodbe v okviru pristopa polnega prehoda in pripoznanja za pretekla obdobja in
• (b) prilagoditev pogodb ob prehodu na novi standard.

Dopolnitve standarda začnejo veljati 1. 1. 2018, na dan začetka veljavnosti MSRP 15. Dopolnitve ne spreminjajo zahtev MSRP 15, temveč jih dodatno pojasnjujejo. Družba mora ta dopolnila uporabiti za nazaj. Predčasna uporaba je dovoljena in jo mora družba razkriti.

V poslovnem letu 2017 je družba preučila zahteve MSRP 15 in opredelila pogodbe, skozi pet korakov:

Korak 1 - identifikacija pogodbe

Družba je v letu 2017 opravila presojo ali imajo pogodbe oziroma ponudbe izpolnjena merila za opredelitev kot take in ali obstajajo potrebe po združevanju pogodb.

Korak 2 - identifikacija ločenih izvršitvenih obvez

Na podlagi pregleda pogodb in ponudb, je družba ugotavljala izvršitvene obveze, vendar je zavzela stališče, da razpolaga le z eno izvršitveno obvezo, in sicer storitev pristaniških aktivnosti. Ta izvršitvena obveza se nato deli na sklope, ti sklopi pa na podsklope. Podsklope je bilo potrebno opredeliti, ali je izvedba storitve v trenutku ali skozi čas. Skozi čas so bili

opredeljeni podsklopi, ki so sestavljeni iz več soodvisnih storitev (npr.: ladja-skladiščevozilo) ter se obračunajo na vhodu oziroma izhodu.

Stališče, da družba ima le eno izvršitveno obvezo je bila zavzeta, zato ker se blago, na katerem družba opravlja storitve, nahaja na območju Luke Koper, ta pa je pod strogim nadzorom tako družbe, kot ostalih organov (carina,…) in ker lastnik blaga ali kateri koli drugi deležnik v logistični verigi, ne more imeti koristi od opravljene storitve, vse dokler ni opravljen celoten sklop naročenih storitev in je blago odpremljeno in ob tem zapusti območje Luke Koper. Različne izvršitvene obveze bi ugotavljali, če bi imel lahko kupec koristi od posameznega sklopa storitve, ki bi mu bila brez težav in neodvisno na voljo in bi bila obljuba za prenos storitve ločljiva od ostalih obljub v pogodbi.

Korak 3 - določitev cene

Cene se v družbi določajo tako fiksno kot variabilno. Variabilne so takrat, ko družba predvidi količinski popust.

Korak 4 - razporeditev cene na izvršitvene obveze

V kolikor bi bilo ugotovljeno, da v določenih pogodbah družba razpolaga z več izvršitvenimi obvezami, bi bila dolžna razporediti ceno na posamezne obveze, vendar teh primerov med identificiranimi pogodbami družbe ni bilo zaslediti.

Korak 5 - pripoznanje prihodkov, ko je izpolnjena izvršitvena obveza

Družba je preverjala trenutek, kdaj po identifikaciji pogodb nastopi pripoznanje prihodka. Standard določa, da se pri pogodbah, kjer prodajalec izvaja storitev skozi daljše časovno obdobje, prihodki pripoznajo razporejeno skozi obdobje izvajanja storitve le, če je izpolnjeno eno od naslednjih sodil:

• kupec istočasno sprejme in porabi koristi izvedbe podjetja med samim izvajanjem teh primerov družba nima, saj je blago na katerem opravlja storitve pod nadzorom družbe do končne odpreme;
• izvajanje družbe ustvarja ali povečuje sredstvo, ki ga kupec obvladuje med nastajanjem ali povečevanjem – tudi teh primerov pri poslovanju družba nima, glede na to, da je blago na katerem opravlja storitve pod nadzorom družbe do končne odpreme;
• izvajanje družbe ne ustvarja sredstva, ki ga lahko družba uporablja za druge namene in ima družba izterljivo pravico do plačila za do zdaj dokončano izvajanje – takšni primeri pogodb so bili identificirani. Ta podatek je bil ključnega pomena, saj je bilo ugotovljeno, da v nekaterih primerih družba zaračuna kupcu celotno storitev in tako pripozna prihodek, še preden je celotna storitev dokončno opravljena, vendar storitve, ki so predmet prehitrega obračuna družba izvaja po načelu zaračunaj in zadrži.

Družba je na podlagi zgornje presoje ugotovila, da pojasnila ne bodo pomembno vplivala na njene ločene računovodske izkaze.

MSRP 16 Najemi

Področje uporabe MSRP 16 obsega najeme vseh sredstev, vendar z nekaterimi izjemami. Najemniki morajo v skladu s standardom vse najeme obračunavati po enotnem modelu brez razlikovanja med poslovnim in finančnim najemom v okviru bilance stanja, podobno kot obračunavajo finančne najeme v skladu z MRS 17. MSRP 16 nadomešča MRS 17 Najemi in povezana pojasnila. Standard najemnikom omogoča dve izjemi pri pripoznanju, in sicer v primeru najemov sredstev z majhno vrednostjo (npr. osebni računalniki) in kratkoročnih najemov (tj. najemov, ki trajajo 12 mesecev ali manj). Najemnik na datum začetka najema pripozna obveznost za plačilo najemnine (tj. obveznost iz najema) in sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe temeljnega sredstva v času trajanja najema (tj. sredstvo iz pravice do uporabe).

Skladno z MSRP 16, se za pogodbo o najemu smatra pogodba, ki za določeno obdobje daje pravico do uporabe določenega sredstva v zameno za plačilo. Najemniki morajo ločeno pripoznati odhodke za obresti, vezane na obveznosti iz najema, in stroške amortizacije pri sredstvu iz pravice do uporabe. Pravica do uporabe sredstva se amortizira, obresti pa se pripišejo k obveznosti. Slednje povzroča skoncentriran vzorec stroškov za večji del najemov, četudi najemnik plačuje stalne letne najemnine. Prav tako morajo ob pojavu nekaterih dogodkov (npr. spremembe dobe trajanja najema, spremembe višine prihodnjih najemnin zaradi spremenjenega indeksa ali stopnje, na podlagi katere se določa najemnina) ponovno izmeriti obveznost iz najema. Vrednost ponovne izmere obveznosti iz najema najemniki v splošnem pripoznajo kot prilagoditev sredstva iz pravice do uporabe.

Z uvedbo novega standarda pa se obračunavanje najema za najemodajalca ne bo pomembno spremenilo in razlikovanje med poslovnim in finančnim najemom zanj ostaja v veljavi.

Obračunavanje pri najemodajalcu se ne razlikuje bistveno od trenutno veljavnega obračunavanja po MRS 17.

EU je standard sprejela 31. 10. 2017. Standard MSRP 16 velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2019 ali pozneje. Najemnik se lahko odloči, da bo standard bodisi v celoti bodisi delno uporabljal za nazaj. Prehodne določbe standarda dovoljujejo nekatere olajšave. Zgodnja uporaba je dovoljena, vendar le, če družba že uporablja MSRP 15.

Družba pregleduje vpliv novega standarda in ga bo uporabila ob njegovi uveljavitvi.

Novi standardi in pojasnila, ki so stopili v veljavo s 01. 01. 2017

Dopolnitve MRS 7: Izkaz denarnih tokov -Pobuda za razkritja

Podjetja morajo v skladu z dopolnitvami razkriti spremenjeno višino obveznosti, ki je posledica financiranja, vključno s spremembami, ki izhajajo iz denarnih tokov, in nedenarnimi spremembami, kot so pozitivne ali negativne tečajne razlike, spremembe pri prevzemu ali izgubi nadzora nad podružnicami, spremembe poštene vrednosti.

Dopolnitve je EU sprejela 6. 11. 2017 in veljajo za letna obdobja, ki se pričnejo 1. 1. 2017 ali pozneje.

Podjetjem ob začetni uporabi spremenjenega standarda ni bilo treba priskrbeti primerjalnih informacij za predhodna obdobja. Zgodnja uporaba je bila dovoljena.

Dopolnitve niso pomembno vplivale na izkaze družbe.

Dopolnitve MRS 12: Davki iz dobička - Pripoznavanje odloženih terjatev za davek iz naslova nerealizirani izgub

OMRS je objavil dopolnitve MRS 12, Davek iz dobička, da bi pojasnil obračunavanje odloženih terjatev za davek iz naslova nerealiziranih izgub pri dolžniških instrumentih, izmerjenih po pošteni vrednosti.

Dopolnitve pojasnjujejo, da mora podjetje preučiti, ali davčna zakonodaja omejuje vire obdavčljivega dobička, v breme katerega lahko uporabi odbitke ob razveljavitvi te odbitne začasne razlike. Poleg tega pojasnjujejo, kako naj podjetje določi prihodnji obdavčljivi dobiček, in okoliščine, v katerih lahko obdavčljivi dobiček pomeni povrnitev nekaterih sredstev v višini, ki presega njihovo knjigovodsko vrednost.

Ob začetni uporabi spremenjenega standarda se je lahko sprememba začetnega kapitala najbližjega primerjalnega obdobja pripoznala v začetnem zadržanem čistem dobičku (ali v drugi ustrezni sestavini kapitala), ne da bi se sprememba porazdelila med začetni zadržani čisti dobiček in druge sestavine kapitala. Podjetja, ki so uporabila to olajšavo, so morala to razkriti.

Dopolnitve je EU sprejela 6. 11. 2017 in veljajo za obdobja, ki se pričnejo 1. 1. 2017 ali pozneje. Dopolnitve niso pomembno vplivale na izkaze družbe.

Dopolnitve MSRP 12: Razkritje deležev v drugih podjetjih

Dopolnitve pojasnjujejo področje uporabe standarda, saj določajo, da se zahteve po razkritju iz standarda (razen tistih, ko so povzete v računovodskih izkazih odvisnih podjetij, skupnih podvigov in pridruženih podjetij) uporabljajo za deleže podjetja, navedene v členu 5, ki so v skladu z MSRP 5, Nekratkoročna sredstva za prodajo in ustavljeno poslovanje, razvrščeni med sredstva za prodajo, med sredstva za razdelitev lastnikom ali ustavljeno poslovanje, vendar pa se dopolnitve ne uporabljajo za zahteve po razkritju iz členov B10–B16.

Dopolnitve niso pomembno vplivale na izkaze družbe.

Novi standardi in pojasnila, ki jih Evropska unija še ni sprejela

Dopolnitve MRS 28: Dolgoročne naložbe v pridružene družbe in skupne podvige

Dopolnitve obravnavajo vprašanje, ali spada merjenje dolgoročnih naložb (zlasti z vidika zahtev po slabitvi dolgoročnih naložb v pridružene družbe in skupne podvige, ki so po vsebini del »čiste naložbe« v pridruženi družbi ali skupnem podvigu) v okvir MSRP 9, MRS 28 ali

kombinacije obeh. Dopolnila pojasnjujejo, da mora družba pri pripoznanju dolgoročnih naložb, ki niso merjene po kapitalski metodi, uporabiti določila MSRP 9 Finančni instrumenti, preden začne uporabljati MRS 28. Pri uporabi MSRP 9 družba ne upošteva nikakršnih prilagoditev knjigovodske vrednosti dolgoročnih naložb, ki sicer izhajajo iz MRS 28.

Dopolnitve veljajo za letna obdobja z začetkom 1. 1. 2019 ali pozneje. Zgodnja uporaba dopolnitev je dovoljena.

Družba pregleduje vpliv novega standarda in ga bo uporabila ob njegovi uveljavitvi.

Dopolnitve MRS 40: Naložbene nepremičnine

Dopolnitve pojasnjujejo zahteve za prenos na naložbene nepremičnine in z njih.

Uporabljajo se za spremembe namembnosti, do katerih pride na začetku letnega obdobja poročanja, v katerem družba prvič uporabi dopolnitve, ali po začetku tega obdobja. Dovoljena je tudi uporaba za nazaj, če je to mogoče, brez uporabe spoznanj za nazaj. Spremembe utrjujejo načelo iz MRS 40 Naložbene nepremičnine glede prenosov v naložbene nepremičnine ali iz njih, tako da zdaj določa, da se takšen prenos opravi samo, če pride do spremembe pri uporabi nepremičnine. V skladu s spremembami se prenos opravi, kadar in zgolj kadar pride do dejanske spremembe v uporabi – tj. sredstvo začne ali preneha ustrezati opredelitvi pojma naložbena nepremičnina, o spremembi uporabe pa obstajajo dokazila. Zgolj sprememba namena poslovodstva ni razlog za prenos.

Spremembe je EU sprejela 14. 3. 2018 in veljajo za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2018 ali pozneje in se uporabljajo za naprej. Zgodnja uporaba je dovoljena.

Družba pregleduje vpliv dopolnitev standarda in jih bo uporabila ob njihovi uveljavitvi.

Dopolnitve MSRP 2: Razvrščanje in merjenje plačil z delnicami

Dopolnitve se nanašajo na tri glavna področja:

• Vpliv odmernih pogojev na merjenje z denarjem poravnanih plačil z delnicami.

Dopolnitve pojasnjujejo, da se način obračunavanja odmernih pogojev pri merjenju s kapitalom poravnanih plačil z delnicami uporablja tudi za z denarjem poravnana plačila z delnicami.

• Razvrščanje plačilnih transakcij z delnicami, ki imajo značilnosti neto poravnave, za potrebe obveze iz naslova davčnega odtegljaja.

Z dopolnitvijo se dodaja izjema, s katero se obravnava natančno določena okoliščina, ko je dogovor o neto poravnavi namenjen izpolnitvi obveze družbe, da na podlagi davčne zakonodaje ali predpisov odtegne določeni znesek in tako izpolni davčno obvezo zaposlencev, povezano s plačilom z delnicami.

• Obračunavanje, pri katerem se zaradi spremembe pogojev plačil z delnicami ta prerazvrstijo iz »z denarjem poravnana« v »s kapitalom poravnana«.

Dopolnitev pojasnjuje, da se v primeru spremembe pogojev z denarjem poravnanega plačila z delnicami, zaradi katerega ta postane s kapitalom poravnano plačilo z delnicami, transakcija z dnem spremembe začne obračunavati kot s kapitalom poravnano plačilo.

Dopolnilo je EU sprejela 26. 2. 2018. Dopolnitve se uporabljajo za nazaj in veljajo za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2018 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Ob sprejetju morajo družbe spremembe uporabiti, ne da bi prilagodile informacije za predhodna obdobja, vendar je uporaba za nazaj dovoljena, če se družba odloči, da bo uporabila vse tri dopolnitve, in če so izpolnjena druga merila. Zgodnja uporaba je dovoljena.

Družba ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve vplivale na njene ločene računovodske izkaze.

Dopolnitve MSRP 9: Elementi predplačil z negativnim nadomestilom

Dopolnitve omogočajo družbi, da finančna sredstva z lastnostmi predplačil, ki pogodbeni stranki omogočajo prejem oziroma zahtevajo plačilo razumnega nadomestila za predčasno prekinitev pogodbe (z vidika imetnika finančnega sredstva gre za »negativno nadomestilo«), izmeri po odplačni vrednosti ali po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa. EU je spremembe sprejela 22. 3. 2018 in veljajo za letna obdobja z začetkom 1. 1. 2019 ali pozneje. Zgodnja uporaba dopolnitev je dovoljena.

Družba pregleduje vpliv novega standarda in ga bo uporabila ob njegovi uveljavitvi.

Dopolnitve standardov MSRP 10 in MRS 28: Prodaja ali prispevek sredstev med naložbenikom in njegovo pridruženo družbo ali skupnim podvigom

Dopolnitve obravnavajo navzkrižje med MSRP 10 in MRS 28 pri obračunavanju izgube obvladovanja odvisne družbe zaradi njene prodaje ali prispevka k pridruženi družbi ali skupnemu podvigu. Dopolnitve pojasnjujejo, da mora družba v celoti pripoznati dobiček ali izgubo iz prodaje ali prispevka sredstev, ki predstavljajo poslovanje med vlagateljem in njegovo pridruženo družbo ali skupnim podvigom, kot je opredeljeno v MSRP 3. Dobiček ali izgubo iz prodaje ali prispevka sredstev, ki ne predstavljajo poslovanja, mora družba pripoznati le do višine deleža nepovezanih naložbenikov v pridruženi družbi ali skupnem podvigu. Odbor za mednarodne računovodske standarde je datum začetka veljavnosti odložil za nedoločen čas. Družba, ki se odloči za zgodnjo uporabo teh dopolnitev, jih mora uporabiti za prihodnja obdobja.

Družba ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve vplivale na njene ločene računovodske izkaze.

Pojasnilo OPMSRP 22: Transakcije v tuji valuti in vnaprejšnje plačilo

Pojasnilo obravnava vprašanje menjalnega tečaja, uporabljenega pri transakcijah, ki vključujejo vnaprejšnje plačilo, dano ali prejeto v tuji valuti.

Zajema transakcije v tuji valuti, pri katerih družba pripozna nedenarno sredstvo ali nedenarno obveznost, ki nastane z dajanjem ali prejetjem vnaprejšnjega plačila, preden družba pripozna ustrezno sredstvo, odhodek ali prihodek. Pojasnilo se ne uporablja, kadar družba ustrezno sredstvo, odhodek ali prihodek ob začetnem pripoznanju izmeri po pošteni vrednosti ali po pošteni vrednosti prejetega ali danega plačila na datum, ki ni enak datumu začetnega pripoznanja nedenarnega sredstva ali nedenarne obveznosti. Pojasnila prav tako ni treba uporabljati za davek iz dobička, zavarovalne pogodbe ali pozavarovalne pogodbe.

OPMSRP 22 velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2018 ali pozneje, pri čemer je dovoljena zgodnja uporaba. Pojasnilo se lahko uporabi bodisi za prihodnja obdobja, in sicer za vsa sredstva, odhodke in prihodke v tuji valuti, ki jih obravnava to pojasnilo in so prvič pripoznani, bodisi na začetku obdobja poročanja, v katerem družba prvič uporabi pojasnilo, bodisi pozneje na začetku predhodnega obdobja poročanja, pri čemer je treba predstaviti primerjalne informacije.

Družba pregleduje vpliv pojasnila in ga bo uporabila ob njegovi uveljavitvi.

Pojasnilo OPMSRP 23: Negotovost pri obračunavanju davka od dobička

Pojasnilo obravnava obračunavanje davka od dobička takrat, ko davčna obravnava vključuje negotovost, ki vpliva na uporabo MRS 12 Davek iz dobička. Pojasnilo uvaja smernice za: obračunavanje negotovih davčnih obravnav ločeno ali skupaj; inšpekcijske preglede davčnih organov; uporabo ustrezne metode, ki odraža te negotovosti in obenem upošteva spremembe dejstev in okoliščin.

Pojasnila veljajo za letna obdobja z začetkom 1. 1. 2019 ali pozneje. Zgodnja uporaba pojasnil je dovoljena.

Družba ne pričakuje, da bodo pojasnila pomembno vplivala na njene ločene računovodske izkaze.

Dopolnitve standardov in pojasnil, sprejetih v obdobju 2014–2016

Dopolnitve MRS 28: Finančne naložbe v pridružene družbe in skupne podvige

Dopolnitve pojasnjujejo, da je merjenje finančne naložbe v pridruženo družbo ali skupni podvig v lasti družbe, ki je organizacija, ki se ukvarja s tveganim kapitalom, ali druga upravičena družba, po pošteni vrednosti prek poslovnega izida ob začetnem pripoznanju mogoče izbrati za vsako finančno naložbo v pridruženo družbo ali skupni podvig, pri čemer se vsaka finančna naložba obravnava posebej. Dopolnitve se uporabljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2018 ali pozneje.

Družba pregleduje vpliv dopolnitev standarda in jih bo uporabila ob njihovi uveljavitvi.

Dopolnitve MSRP 1: Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja

Z dopolnitvami so bile odpravljene kratkoročne izjeme v členih E3–E7 MSRP 1, saj so izpolnile svoj namen. Dopolnitve veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2018 ali pozneje.

Družba ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve vplivale na njene ločene računovodske izkaze.

Poštena vrednost

Poštena vrednost je uporabljena pri finančnih sredstvih, razpoložljivih za prodajo, in finančnih instrumentih za varovanje. Vse preostale postavke v računovodskih izkazih so predstavljene po nabavni ali odplačni vrednosti.

Pri merjenju poštene vrednosti nefinančnega sredstva mora družba upoštevati zmožnost tržnega udeleženca ustvarjati gospodarske koristi s skrajno in najboljšo uporabo sredstva ali z njegovo prodajo drugemu udeležencu na trgu, ki bo sredstvo uporabil v skrajni in najboljši meri.

Družba uporablja metode vrednotenja, ki so primerne v danih okoliščinah in za katere so na voljo zadostni podatki, predvsem z uporabo ustreznih tržnih vhodnih podatkov in minimalno uporabo netržnih vhodnih podatkov.

Vsa sredstva in obveznosti, ki so v računovodskih izkazih merjeni ali razkriti po pošteni vrednosti, so razvrščeni v hierarhijo poštene vrednosti na podlagi najnižje ravni vhodnih podatkov, ki so pomembni za merjenje celotne poštene vrednosti:

1. raven – tržne cene (neprilagojene) z delujočega trga za podobna sredstva in obveznosti,

2. raven – model vrednotenja, ki neposredno ali posredno temelji na tržnih podatkih,

3. raven – model vrednotenja, ki ne temelji na tržnih podatkih.

Za sredstva in obveznosti, ki so bili v računovodskih izkazih pripoznani že v predhodnih obdobjih, družba ob zaključku vsakega obdobja poročanja ugotovi, ali je prišlo do prehoda med ravnmi, in sicer tako, da ponovno preveri razporeditev sredstev, upoštevajoč najnižjo raven vhodnih podatkov, ki so pomembni za merjenje celotne poštene vrednosti.

Hierarhija poštenih vrednosti sredstev in obveznosti družbe je predstavljena v pojasnilu 32.

19 Dodatna pojasnila ločenega izkaza poslovnega izida

Pojasnilo 1. Čisti prihodki od prodaje

(v evrih)	2017	2016
Čisti prihodki od prodaje domačim kupcem	62.149.151	58.754.660
- storitev	60.716.958	57.284.695
- blaga in materiala	18.020	38.788
- najemnin	1.414.173	1.431.177
Čisti prihodki od prodaje tujim kupcem	144.686.382	131.652.838
- storitev	144.682.781	131.589.237
- najemnin	3.601	63.601
Skupaj	206.835.533	190.407.498

V celotni strukturi čistih prihodkov samo en kupec presega 10 odstotkov celotne prodaje.

Pojasnilo 2. Drugi prihodki

(v evrih)	2017	2016
Drugi poslovni prihodki	281.718	244.144
Odprava rezervacij	16.954	2.323
Prevrednotovalni poslovni prihodki	264.764	241.821
Prihodki pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin	154.605	30.082
Izterjane odpisane terjatve in odpisane obveznosti	110.159	211.739
Drugi prihodki	1.352.707	907.770
Prejete odškodnine in kazni	453.563	405.969
Subvencije in drugi prihodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki	353.102	229.011
Ostali prihodki	546.042	272.790
Skupaj	1.634.425	1.151.914

Pojasnilo 3. Stroški materiala

(v evrih)	2017	2016
Stroški pomožnega materiala	2.083.012	2.316.770
Stroški nadomestnih delov	5.132.038	4.787.344
Stroški energije	6.918.770	6.047.228
Stroški pisarniškega materiala	154.163	121.619
Ostali materialni stroški	368.427	357.015
Skupaj	14.656.410	13.629.976

Pojasnilo 4. Stroški storitev

(v evrih)	2017	2016
Stroški pristaniških storitev	30.877.371	25.291.457
Stroški transportnih storitev	252.564	265.257
Stroški storitev vzdrževanja	7.026.050	8.339.284
Stroški najemnin	382.981	775.734
Povračila stroškov zaposlencem v zvezi z delom	331.323	368.411
Stroški plačilnega prometa, bančnih storitev in zavarovanj	765.572	712.075
Stroški intelektualnih in osebnih storitev	876.301	734.827
Stroški sejmov, reklam in reprezentance	1.238.507	1.153.061
Stroški storitev fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti	341.803	290.062
Stroški drugih storitev
Stroški komunalnih storitev	926.997	857.723
Stroški informacijske podpore	2.934.523	2.976.972
Stroški koncesije	7.156.615	6.397.118
Stroški drugih storitev	1.664.703	2.820.037
Skupaj	54.775.310	50.982.018

V okviru stroškov storitev največji delež predstavljajo stroški pristaniških storitev, in sicer 30.877.371 evrov. Izvajalci pristaniških storitev za družbo opravljajo pristaniške storitve na blagu (sortiranje, paletiranje, vzorčenje, zaščito, označevanje, tehtanje, čiščenje, pretovarjanje in drugo), upravljanje luške mehanizacije in podobno.

Kot posledica višjih poslovnih prihodkov so se povečali stroški koncesije.

Vsi najemi, ki jih ima družba sklenjene, so preklicni, pomembnih bodočih obveznosti iz tega naslova ni.

Pojasnilo 5. Stroški dela

(v evrih)	2017	2016
Plače zaposlencev	31.889.905	30.156.877
Nadomestila plač zaposlencev	5.016.303	4.658.890
Stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja	1.439.021	1.381.522
Delodajalčevi prispevki od prejemkov zaposlencev	6.008.500	5.714.609
Regres za letni dopust, povračila in drugi stroški	3.693.346	3.484.164
Skupaj	48.047.075	45.396.062

V decembru 2017 so zaposlenci z izjemo članov uprave ter zaposlenih na podlagi individualnih pogodb prejeli dodatno povprečno mesečno plačo (trinajsto plačo) iz naslova doseganja načrtovane dodane vrednosti v letu 2017.

Zaposlenci prejemajo plačilo premij dodatnega pokojninskega zavarovanja (PDPZ) s strani delodajalca, ki pokojninski načrt financira šestnajsto leto.

V letu 2017 je regres za letni dopust znašal 1.150 evrov na zaposlenca, v predhodnem letu pa 1.100 evrov.

Člani uprave in člani nadzornega sveta ter zaposleni na podlagi individualnih pogodb v letu 2017 niso prejeli posojil. Družba do članov uprave in nadzornega sveta ne izkazuje terjatev.

Povprečno število zaposlencev po izobrazbeni strukturi:

Raven izobrazbe	Povprečno število zaposlencev 2017	Povprečno število zaposlencev 2016
VIII/2	1	2
VIII/1	23	18
VII	104	103
VI/2	153	142
VI/1	70	67
V	260	259
IV	228	220
III	13	13
I–II	42	44
Skupaj	893	868

V letnem poročilu leta 2016 je bilo poročano stanje zaposlenih po izobrazbeni strukturi na dan, zato je primerljivi podatek za leto 2016 popravljen.

Pojasnilo 6. Amortizacija

(v evrih)	2017	2016
Amortizacija zgradb	12.778.987	12.414.691
Amortizacija naprav in opreme	13.454.317	11.807.539
Amortizacija drobnega inventarja	21.767	21.251
Amortizacija naložbenih nepremičnin	638.759	626.054
Amortizacija neopredmetenih sredstev	644.679	637.497
Skupaj	27.538.509	25.507.032

Pojasnilo 7. Drugi odhodki

(v evrih)	2017	2016
Stroški oblikovanja rezervacij	15.652.295	905.267
Odhodki pri slabitvah, odpisih in izgubah pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin	3.989.166	1.632.731
Odhodki pri oblikovanju popravka vrednosti terjatev	917.135	336.990
Dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela in drugih vrst stroškov	6.670.100	6.711.659
Donacije	161.500	130.030
Izdatki za varstvo okolja	140.430	135.086
Nagrade dijakom in študentom z dajatvami	13.870	9.905
Štipendije dijakom in študentom	4.400	6.002
Drugi stroški in odhodki	871.447	645.470
Skupaj	28.420.343	10.513.140

Družba je v letu 2017 dodatno oblikovala rezervacije za obveznosti iz naslova pravnih obvez v višini 15.652.295 evrov.

Odhodke pri slabitvah, odpisih in izgubah pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin v največji meri predstavljajo slabitve naložbenih nepremičnin na lokaciji Sežana v višini 3.413.713 evrov.

Dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela in drugih vrst stroškov, se nanašajo predvsem na nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki je v letu 2017 znašalo 6.461.785 evrov.

Druge stroške in odhodke v večini predstavljajo odškodnine v višini 510.964 evrov ter sodni stroški v višini 299.225 evrov.

Pojasnilo 8. Finančni prihodki in odhodki

(v evrih)	2017	2016
Finančni prihodki iz deležev	2.849.838	2.892.278
Finančni prihodki iz deležev v družbah v Skupini	652.780	672.918
Finančni prihodki iz deležev v pridruženih družbah	993.808	917.101
Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah	1.203.250	1.302.259
Finančni prihodki od obresti	2.219	16.509
Finančni prihodki od obresti družb v Skupini	847	839
Finančni prihodki od obresti drugih	1.372	15.670
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev	121.866	162.203
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih	121.866	162.203
Skupaj finančni prihodki	2.973.923	3.070.990
Finančni odhodki iz finančnih naložb	0	-100.000
Finančni odhodki za obresti	-1.504.662	-1.897.092
Finančni odhodki za obresti družb v Skupini	-175.980	-150.311
Finančni odhodki za obresti od pridruženih družb	0	-4.228
Finančni odhodki za obresti do bank	-1.328.682	-1.742.553
Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti	-83.625	-110.441
Finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev	-256	-6
Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti	-83.369	-110.435
Skupaj finančni odhodki	-1.588.287	-2.107.533
Neto finančni izid	1.385.636	963.457

Finančne prihodke iz deležev v družbah v Skupini predstavljajo izplačani dobički družb leta 2016, in sicer Luka Koper INPO, d. o. o., v višini 639.597 evrov in Adria Investicije, d. o. o., v višini 13.183 evrov. Finančni prihodki iz deležev v pridruženih družbah se nanašajo na izplačilo dobičkov leta 2016 družb Adria Transport, d. o. o., v višini 320.000 evrov, Adria-Tow, d. o. o., v višini 250.000 evrov ter Avtoservis, d. o. o., v višini 423.808 evrov.

Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah se nanašajo na prejete dividende iz naslova naložb v vrednostne papirje.

Finančni odhodki za obresti so v letu 2017 znašali 1.504.662 evrov in so bili v primerjavi s predhodnim letom nekoliko manjši, predvsem zaradi vpliva nižjih efektivnih obrestnih mer.

Pojasnilo 9. Davki in efektivna davčna stopnja

(v evrih)	2017	2016
Poslovni izid pred davki	36.417.947	46.499.884
Davek od dobička (19%)	6.919.410	7.904.980
Neobdavčeni prihodki in povečanje odhodkov	-11.786	-45.446
Neobdavčene prejete dividende	-549.101	-491.307
Davčne olajšave	-3.767.613	-722.664
Davčno nepriznani odhodki	670.191	407.663
Davčno nepriznani odhodki v zvezi s slabitvijo naložb	0	7.500
Drugo zmanjšanje davčne osnove	-14.017	0
Drugo povečanje davčne osnove	27.455	26.301
Sprememba davčne stopnje	0	-1.168.259
Skupaj odhodek za davek	3.274.539	5.918.768
Efektivna davčna stopnja	8,99%	12,73%

Pri obračunu davka od dobička je družba upoštevala Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb. Skupaj odhodek za davek zajema davek od dobička in odložene davke, pripoznane v izkazu poslovnega izida. Največji delež davčnih olajšav predstavljajo vlaganja v naprave in opremo.

Pojasnilo 10. Čisti dobiček na delnico

(v evrih)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja	33.143.408	40.581.116
Število vseh delnic	14.000.000	14.000.000
Število navadnih delnic	14.000.000	14.000.000
Osnovni in prilagojeni čisti dobiček na delnico	2,37	2,90

Pri izračunu osnovnega čistega dobička na delnico je bil v števcu čisti poslovni izid obračunskega obdobja, v imenovalcu pa povprečno število vseh delnic.

Prilagojeni čisti dobiček na delnico je bil enak osnovnemu čistemu dobičku na delnico, saj je delniški kapital družbe po pretvorbi prednostnih delnic v navadne sestavljen izključno iz navadnih delnic.

20 Dodatna pojasnila ločenega izkaza finančnega položaja

Pojasnilo 11. Nepremičnine, naprave in oprema

(v evrih)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Zemljišča	15.117.508	15.086.203
Zgradbe	245.729.683	226.377.007
Naprave, oprema	91.568.985	52.370.362
Nepremičnine, naprave in oprema, ki se pridobivajo, ter dani predujmi	15.401.963	64.761.135
Skupaj	367.818.139	358.594.707

Nepremičnine, naprave in oprema družbe niso bile zastavljene in niso bile v finančnem najemu.

Nabavna vrednost nepremičnin, naprav in opreme v uporabi, katerih neodpisana vrednost je bila na dan 31. 12. 2017 enaka nič, je znašala 248.193.244 evrov, na dan 31. 12. 2016 pa je ta znašala 225.769.504 evrov.

Obveznosti do dobaviteljev nepremičnin, naprav in opreme so na dan 31. 12. 2017 znašale 4.541.819 evrov, na dan 31. 12. 2016 pa 6.859.931 evrov.

Med sredstvi v pridobivanju družba izkazuje tudi dane predujme za nakup nepremičnin, naprav in opreme, stanje katerih je na dan 31. 12. 2017 bilo 79.988 evrov, na zadnji dan predhodnega leta pa 26.461.875 evrov.

V letu 2017 je družba skupaj investirala 36.661.385 evrov. Največje investicije družbe so bile:

• obalna portalna dvigala (STS),
• električna portalna skladiščna dvigala na kolesih (E-RTG),
• zaključek gradnje večnamenskega skladišča,
• mostna dvigala na tirnicah (RMG) in
• nadaljevanje ureditve skladiščnih površin.

Družba v letu 2017 pri preverjanju ni ugotovila bistvenih indikatorjev,ki bi narekovali izvedbo slabitev. Izvedeni so bili odpis poškodovanega dvigala na terminalu za razsute tovore ter odpisi nepremičnin, naprav in opreme zaradi potrebnih obnov in dotrajanosti opreme.

Odpisi sredstev so pripoznani med odhodki pri slabitvah, odpisih in izgubah pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin (pojasnilo 7).

Preglednica gibanja nepremičnin, naprav in opreme za leto 2017

(v evrih)	Zemljišča	Zgradbe	Naprave in oprema	Sredstva v pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost
31. december 2016	15.086.203	442.253.826	255.502.984	64.761.135	777.604.148
Pridobitve	31.285	0	0	36.630.100	36.661.385
Prenos iz investicij v teku	20	31.988.806	53.424.745	-85.413.571	0
Odtujitve, odpisi	0	-82.475	-16.096.389	0	-16.178.864
Prenos med neopredmetena sredstva	0	0	-11.408	0	-11.408
Prenos iz neopredmetenih sredstev	0	714.261	0	0	714.261
Prenos med naložbene nepremičnine	0	0	0	-601.364	-601.364
Prerazvrstitve znotraj nepremičnin, naprav in opreme	0	192.678	-218.341	25.663	0
31. december 2017	15.117.508	475.067.096	292.601.591	15.401.963	798.188.158
Popravek vrednosti
31. december 2016	0	215.876.819	203.132.622	0	419.009.441
Amortizacija v letu	0	12.778.987	13.476.084	0	26.255.071
Odtujitve, odpisi	0	-47.543	-15.557.291	0	-15.604.834
Prenos med neopredmetena sredstva	0	0	-3.920	0	-3.920
Prenos iz neopredmetenih sredstev	0	714.261	0	0	714.261
Prerazvrstitve znotraj nepremičnin, naprav in opreme	0	14.889	-14.889	0	0
31. december 2017	0	229.337.413	201.032.606	0	430.370.019
Neodpisana vrednost
31. december 2016	15.086.203	226.377.007	52.370.362	64.761.135	358.594.707
31. december 2017	15.117.508	245.729.683	91.568.985	15.401.963	367.818.139

Preglednica gibanja nepremičnin, naprav in opreme za leto 2016
----------------------------------------------------------------	--	--	--	--

Zemljišča	Zgradbe	Naprave in oprema	Sredstva v pridobivanju	Skupaj
7.276.705	425.901.404	249.042.403	37.846.116	720.066.628
0	0	0	60.223.062	60.223.062
7.809.498	16.952.885	6.842.017	-31.604.400	0
0	-578.557	-465.333	-3.726	-1.047.616
0	0	0	-1.409.142	-1.409.142
0	0	0	-140.000	-140.000
0	0	0	-37.472	-37.472
0	0	56.329	0	56.329
0	-117	0	-113.303	-113.420
0	5.779	0	0	5.779
0	-27.568	27.568	0	0

31. december 2016	15.086.203	442.253.826	255.502.984	64.761.135	777.604.148
Popravek vrednosti
31. december 2015	0	203.997.363	191.735.613	0	395.732.976
Amortizacija v letu	0	12.414.691	11.828.790	0	24.243.481
Odtujitve	0	-508.633	-459.086	0	-967.719
Prenos med naložbene nepremičnine	0	-99	0	0	-99
Prenos iz naložbenih nepremičnin	0	802	0	0	802
Prerazvrstitve znotraj nepremičnin, naprav in opreme	0	-27.305	27.305	0	0
31. december 2016	0	215.876.819	203.132.622	0	419.009.441
Neodpisana vrednost
31. december 2015	7.276.705	221.904.041	57.306.790	37.846.116	324.333.652
31. december 2016	15.086.203	226.377.007	52.370.362	64.761.135	358.594.707

Pojasnilo 12. Naložbene nepremičnine

(v evrih)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Naložbene nepremičnine – zemljišča	14.747.020	18.160.734
Naložbene nepremičnine – zgradbe	11.720.375	11.757.770
Skupaj	26.467.395	29.918.504

Med naložbenimi nepremičninami so zemljišča in objekti, dani v poslovni najem, ter nepremičnine, ki povečujejo vrednost nekratkoročne naložbe. Vrednotene so po modelu nabavne vrednosti.

Najem nepremičnin

(v evrih)	2017	2016
Prihodki od najema naložbenih nepremičnin	1.366.177	1.084.074
Amortizacija naložbenih nepremičnin	638.759	626.054

Naložbene nepremičnine niso zastavljene.

Poštena vrednosti naložbenih nepremičnin je na dan 31. 12. 2017 znašala 27.920.395 evrov.

Poštena vrednost naložbenih nepremičnin je bila presojana na podlagi cenitev, na podlagi vrednosti, ki jo je kupec voljan plačati, ter na osnovi ocene s pomočjo skupne vrednosti pričakovanih denarnih tokov iz oddajanja v najem.

V sklopu rednega preverjanja poštene vrednosti naložbenih nepremičnin na podlagi cenitev je družba v poslovnem letu 2017 izvedla slabitev zemljišč v občini Sežana. Cenitev je opravil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin. Pri oceni vrednosti se je preverila uporaba vseh metod za ocenjevanje zemljišč, in sicer način tržnih primerjav, na donosu zasnovani način in nabavnovrednostni način. Zaradi namena vrednotenja in kvalitete podatkov je bil izbran na donosu zasnovani način.

Slabitev naložbenih nepremičnin je bila pripoznana med odhodki pri slabitvah, odpisih in izgubah pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin (pojasnilo 7).

Preglednica gibanja naložbenih nepremičnin za leto 2017

(v evrih)
	Zemljišča	Zgradbe	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2016	18.160.734	19.888.603	38.049.337
Prenos iz investicij v teku	0	601.364	601.364
Oslabitve	-3.413.713	0	-3.413.713
31. decembra 2017	14.747.021	20.489.967	35.236.988
Popravek vrednosti
31. decembra 2016	0	8.130.833	8.130.833
Amortizacija v letu	0	638.760	638.760
31. decembra 2017	0	8.769.593	8.769.593
Neodpisana vrednost
31. decembra 2016	18.160.734	11.757.770	29.918.504
31. decembra 2017	14.747.021	11.720.374	26.467.395

Preglednica gibanja naložbenih nepremičnin za leto 2016

(v evrih)
	Zemljišča	Zgradbe	Skupaj
Nabavna vrednost
31. december 2015	18.160.734	19.802.947	37.963.681
Prenos iz investicij v teku	0	113.303	113.303
Odtujitve, odpisi	0	-21.985	-21.985
Prenos med nepremičnine, naprave in opremo	0	-5.779	-5.779
Prenos iz neopredmetenih dolgoročnih sredstev	0	117	117
31. december 2016	18.160.734	19.888.603	38.049.337
Popravek vrednosti
31. december 2015	0	7.517.725	7.517.725
Amortizacija v letu	0	626.054	626.054
Odtujitve, odpisi	0	-12.243	-12.243
Prenos med nepremičnine, naprave in opremo	0	-802	-802
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme	0	99	99
31. december 2016	0	8.130.833	8.130.833
Neodpisana vrednost
31. december 2015	18.160.734	12.285.222	30.445.956
31. december 2016	18.160.734	11.757.770	29.918.504

Pojasnilo 13. Neopredmetena sredstva

Neopredmetena sredstva predstavljajo v družbi Luka Koper, d. d., pravice do industrijske lastnine in druge pravice, ki zajemajo računalniške programe, informacijske sisteme in razvojno-projektne programe. Konec poslovnega leta 2017 so neopredmetena sredstva znašala 3.122.833 evrov (v predhodnem letu 3.761.498 evrov).

Nabavna vrednost neopredmetenih sredstev v uporabi, katerih neodpisana vrednost je bila na dan 31. 12. 2017 enaka nič, znaša 6.078.928 evrov, na dan 31. 12. 2016 pa je znašala 6.829.230 evrov.

Na dan 31. 12. 2017 družba ni imela obveznosti do dobaviteljev iz naslova neopredmetenih sredstev (ob koncu predhodnega leta 21.110 evrov).

Neopredmetena sredstva na dan 31. 12. 2017 niso bila zastavljena.

Razlika med nabavno vrednostjo in popravkom vrednosti odpisanih sredstev med neopredmetenimi sredstvi je bila pripoznana med odhodki pri slabitvah, odpisih in izgubah pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin (pojasnilo 7).

Preglednica gibanja neopredmetenih sredstev za leto 2017

	Pravice do
(v evrih)	industrijske	Neopredmetena
	lastnine in	sredstva v
	druge pravice	pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost
31. december 2016	13.247.083	149.237	13.396.320
Prenos iz investicij v teku	97.250	-97.250	0
Odtujitve, odpisi	-40.242	0	-40.242
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme	11.408	0	11.408
Prenos med nepremičnine, naprave in opremo	-714.261	0	-714.261
31. december 2017	12.601.238	51.987	12.653.225
Popravek vrednosti
31. december 2016	9.634.822	0	9.634.822
Amortizacija v letu	644.680	0	644.680
Odtujitve, odpisi	-38.769	0	-38.769
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme	3.920	0	3.920
Prenos med nepremičnine, naprave in opremo	-714.261	0	-714.261
31. december 2017	9.530.392	0	9.530.392
Neodpisana vrednost
31. december 2016	3.612.261	149.237	3.761.498
31. december 2017	3.070.846	51.987	3.122.833

Preglednica gibanja neopredmetenih sredstev za leto 2016

(v evrih)	Pravice do industrijske lastnine in	Neopredmetena sredstva v
	druge pravice	pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost
31. december 2015	14.638.714	306.030	14.944.744
Pridobitve	0	90.854	90.854
Prenos iz investicij v teku	191.318	-191.318	0
Odtujitve, odpisi	-1.620.422	0	-1.620.422
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme	37.473	0	37.473
Prenos med nepremičnine, naprave in opremo	0	-56.329	-56.329
31. december 2016	13.247.083	149.237	13.396.320
Popravek vrednosti
31. decembra 2015	10.617.747	0	10.617.747
Amortizacija v letu	637.497	0	637.497
Odtujitve, odpisi	-1.620.422	0	-1.620.422
31. december 2016	9.634.822	0	9.634.822
Neodpisana vrednost
31. december 2015	4.020.967	306.030	4.326.997
31. december 2016	3.612.261	149.237	3.761.498

Pojasnilo 14. Delnice in deleži v družbah v Skupini

Naložbe v odvisne družbe

Naložbe v odvisne družbe so na dan 31. 12. 2017 znašale 4.533.063 evrov. Sprememb naložb v odvisne družbe v letu 2017 ni bilo.

Naložbe v odvisne družbe niso predmet zastave.

Podrobnejša predstavitev poslov z odvisnimi družbami je podana v pojasnilu 31 tega poročila.

Pregled naložb v odvisne družbe

(v evrih)	Odstotek lastništva	Stanje naložbe 31. 12. 2017	Čisti prihodki od prodaje v 2017	Čisti poslovni izid 2017	Število zaposlenih 31. 12. 2017
Odvisne družbe:
Luka Koper Inpo, d. o. o.	100%	1.336.288	9.232.883	860.709	153
Luka Koper Pristan, d. o. o.	100%	485.000	740.292	35.275	4
Adria Terminali, d. o. o.	100%	226.000	2.274.688	413.723	21
Adria Investicije, d. o. o.	100%	1.775.775	40.186	13.044	0
Logis Nova, d. o. o.	100%	710.000	19.838	-2.758.575	0
TOC, d. o. o.	68,13%	0	419.261	66.739	4

Pojasnilo 15. Delnice in deleži v pridruženih družbah

(v evrih)	Odstotek lastništva	Stanje naložb 31. 12. 2017	Stanje naložb 31. 12. 2016
Pridružene družbe:
Adriafin, d. o. o.	50 %	5.986.104	5.986.104
Adria Tow, d. o. o.	50 %	159.842	159.842
Adriat Transport, d. o. o.	50 %	450.000	450.000
Avtoservis, d. o. o.	49 %	141.764	141.764
Golf Istra - v stečaju, d. o. o.	20 %	0	0
Skupaj		6.737.709	6.737.709

Delnice in deleži v pridruženih družbah niso bili dani v zastavo.

Dne 6. 1. 2017 se je zaključil stečajni postopek nad družbo Golf Istra – v stečaju, d. o. o., ki je bila v 20-odstotni lasti družbe. Za celotno vrednost naložbe je družba že v preteklosti oblikovala popravek vrednosti.

Pojasnilo 16. Druge nekratkoročne finančne naložbe

(v evrih)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Druge naložbe, izmerjene po nabavni vrednosti	928.827	928.827
Druge naložbe, izmerjene po pošteni vrednosti prek kapitala	29.570.757	26.410.036
Skupaj	30.499.584	27.338.863

Druge nekratkoročne finančne naložbe sestavljajo naložbe v vrednostne papirje in deleže. Naložbe v vrednostne papirje predstavljajo naložbe v delnice družb Krka, d. d., in

Intereuropa, d. d., katerih vrednost je na dan 31. 12. 2017 znašala 27.644.186 evrov, ter v vzajemne sklade, katerih vrednost je znašala 1.926.571 evrov.

Druge naložbe, izmerjene po nabavni vrednosti, pa predstavljajo naložbe v druge družbe, pri katerih je družba v kapitalu udeležena manj kot 20-odstotno.

Preglednica gibanja drugih nekratkoročnih finančnih naložb

(v evrih)	2017	2016
Stanje 1. januarja	27.338.863	31.677.981
Povečanja
Prevrednotenje na pošteno vrednost prek kapitala	3.160.721	0
Zmanjšanja
Izplačilo	0	-26.028
Slabitev	0	-100.000
Prevrednotenje na pošteno vrednost prek kapitala	0	-4.213.090
Stanje 31. decembra	30.499.584	27.338.863

Povečanje nekratkoročnih finančnih naložb se nanaša na spremembo poštene vrednosti naložb v vrednostne papirje.

Druge nekratkoročne finančne naložbe niso bile dane v zastavo.

Pojasnilo 17. Odložene terjatve in obveznosti za davek

	Terjatve		Obveznosti
(v evrih)	31. 12. 2017	31. 12. 2016	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Odložene terjatve in obveznosti za davek iz naslova:
slabitev naložb v odvisne družbe	415.238	572.368	0	0
slabitev naložb v pridružene družbe	0	17.575	0	0
slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	9.329.990	9.334.430	2.555.213	1.954.676
finančnih instrumentov	18.875	79.776	0	0
popravka vrednosti terjatev do kupcev	359.877	225.729	0	0
rezervacij za odpravnine	251.092	318.854	0	0
rezervacij za jubilejne nagrade	51.462	50.502	0	0
nekratkoročne pasivne časovne razmejitve za GJS	453.983	453.983	0	0
Skupaj	10.880.517	11.053.217	2.555.213	1.954.676
Pobotanje z odloženimi obveznostmi za davek iz naslova slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	-2.555.213	-1.954.676	-2.555.213	-1.954.676
Skupaj	8.325.304	9.098.541	0	0

Odložene terjatve za davek se nanašajo na odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev, nekratkoročnih finančnih naložb, obrestnega ščitenja, slabitev terjatev, rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade ter odloženih prihodkov iz naslova izvajanja gospodarske javne službe. Odloženi davki so v letu 2017 znižali čisti poslovni izid za 122.833 evrov, v predhodnem letu pa so ga, predvsem zaradi spremembe davčne stopnje, povečali za 1.174.474 evrov.

Družba je za svoje obveznosti za odloženi davek na dan 31. 12. 2017 izvedla pobot s terjatvami v višini 2.555.213 evrov (v predhodnem letu 1.954.676 evrov).

Preglednica gibanja terjatev za odloženi davek za leto 2017

	Terjatve				Obveznosti
	Stanje 31. 12. 2016	Pripoznane v izkazu poslovnega izida	Pripoznane v izkazu drugega vseobsega jočega donosa	Stanje 31. 12. 2017	Stanje 31. 12. 2016	Pripoznane v izkazu drugega vseobsega jočega donosa	Stanje 31. 12. 2017
Odložene terjatve in obveznosti za davek iz naslova:
slabitev naložb v odvisne družbe	572.368	-157.130	0	415.238	0	0	0
slabitev naložb v pridružene družbe	17.575	-17.575	0	0	0	0	0
slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	9.334.430	-4.441	0	9.329.987	1.954.676	600.537	2.555.213
finančnih instrumentov	79.776	0	-60.900	18.876	0	0	0
popravka vrednosti terjatev do kupcev	225.729	134.149	0	359.878	0	0	0
rezervacij za odpravnine	318.854	-78.796	11.035	251.093	0	0	0
rezervacij za jubilejne nagrade	50.502	960	0	51.462	0	0	0
nekratkoročne pasivne časovne razmejitve za GJS	453.983	0	0	453.983	0	0	0
Skupaj	11.053.217	-122.833	-49.865	10.880.518	1.954.676	600.537	2.555.213
Pobotanje z odloženimi obveznostmi za davek iz naslova slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	-1.954.676	0	-600.537	-2.555.213	-1.954.676	-600.537	-2.555.213
Odložene terjatve za davek v izkazu finančnega položaja podjetja	9.098.541	-122.833	-650.402	8.325.304	0	0	0

Preglednica gibanja terjatev za odloženi davek za leto 2016

	Terjatve				Obveznosti
	Stanje 31. 12. 2015	Pripoznane v izkazu poslovnega izida	Pripoznane v izkazu drugega vseobsega jočega donosa	Stanje 31. 12. 2016	Stanje 31. 12. 2015	Pripoznane v izkazu drugega vseobsega jočega donosa	Stanje 31. 12. 2016
Odložene terjatve in obveznosti za davek iz naslova:
slabitev naložb v odvisne družbe	512.122	60.246	0	572.368	0	0	0
slabitev naložb v pridružene družbe	15.725	1.850	0	17.575	0	0	0
slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	8.310.762	990.879	32.788	9.334.428	2.432.357	-477.682	1.954.675
finančnih instrumentov	176.375	0	-96.599	79.776	0	0	0
popravka vrednosti terjatev do kupcev	192.372	33.357	0	225.729	0	0	0
rezervacij za odpravnine	273.623	36.934	8.297	318.854	0	0	0
rezervacij za jubilejne nagrade	44.186	6.316	0	50.502	0	0	0
nekratkoročne pasivne časovne razmejitve za GJS	409.091	44.893	0	453.984	0	0	0
Skupaj	9.934.256	1.174.475	-55.514	11.053.216	2.432.357	-477.682	1.954.675
Pobotanje z odloženimi obveznostmi za davek iz naslova slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	-2.432.357	0	477.682	-1.954.675	-2.432.357	477.682	-1.954.675
Odložene terjatve za davek v izkazu finančnega položaja podjetja	7.501.899	1.174.475	422.168	9.098.541	0	0	0

Pojasnilo 18. Zaloge

Na dan 31. 12. 2017 je bila vrednost zalog materiala 1.037.066 evrov, na isti dan predhodnega leta pa 809.467 evrov. Večji del zalog se nanaša na material za vzdrževanje in nadomestne dele ter na režijski in pomožni material.

Pojasnilo 19. Poslovne in druge terjatve

(v evrih)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Kratkoročne poslovne terjatve do:
domačih kupcev	16.581.025	16.874.155
tujih kupcev	18.273.278	10.610.265
Kratkoročne poslovne terjatve do družb v Skupini	363.927	50.291
Kratkoročne poslovne terjatve do pridruženih družb	55.902	44.443
Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev	35.274.132	27.579.154
Kratkoročne terjatve iz naslova dividend	0	50.000
Dani kratkoročni predujmi in varščine	94.103	4.083
Kratkoročne terjatve, povezane s finančnimi prihodki	0	2.246
Terjatve do države	1.596.594	2.506.533
Druge kratkoročne terjatve	72.904	125.106
Poslovne terjatve	37.037.733	30.267.122
Kratkoročno odloženi stroški	540.338	371.498
Nezaračunani prihodki	442.986	376.958
Druge terjatve	983.324	748.456
Skupaj	38.021.057	31.015.578

Družba ima pri večini terjatev do kupcev možnost uveljavljanja zakonite zastavne pravice na uskladiščenem blagu, ki je v njeni posesti.

Svoje zapadle terjatve družba preverja skladno s pravilnikom o računovodstvu in v primeru večje verjetnosti njihovega neplačila redno oblikuje popravek vrednosti terjatev. Ne glede na zapadlost pa družba oblikuje popravek vrednosti terjatev, za katere oceni, da obstaja tveganje, da ne bodo poplačane. V letu 2017 je tako družba oblikovala za 913.345 evrov popravka vrednosti terjatev in za 109.812 evrov odpravila popravek vrednosti iz naslova izterjanih odpisanih terjatev.

Na dan 31. 12. 2017 družba ni izkazovala terjatev do članov uprave in članov nadzornega sveta.

Za zavarovanje enega bančnega posojila, ki je na dan 31. 12. 2017 znašal 2.900.000 evrov, ima družba sklenjeno pogodbo o odstopu terjatev v zavarovanje. Na dan 31. 12. 2017 so te terjatve znašale 266.230 evrov.

Med drugimi terjatvami družba izkazuje kratkoročno nezaračunane prihodke, ki predstavljajo vračunane prihodke na osnovi nastalih stroškov evropskih razvojnih projektov, sofinanciranih s strani evropskih

institucij, v višini 232.125 evrov, kratkoročno odložene prihodke v višini 210.861 evrov ter kratkoročno odložene stroške v višini 540.338 evrov.

Od 1. 1. 2017 družba med kratkoročno odloženimi stroški izkazuje stroške, vezane na posojilo. Na tak način družba zagotavlja vodenje prejetih posojil po načelu efektivne obrestne mere tako, da vse stroške, vezane na posamezno posojilo, ob prejemu odloži med kratkoročno odložene stroške in jih nato mesečno črpa v dobi odplačila posojila. Iz tega naslova je bilo na dan 31. 12. 2017 med kratkoročno odloženi stroški 118.797 evrov.

Zapadlost terjatev do kupcev in terjatev, povezanih s finančnimi prihodki:

(v evrih)	31. 12. 2017	Popravek 31. 12. 2017	31. 12. 2016	Popravek 31. 12. 2016
Odprte in nezapadle terjatve do kupcev	30.628.915	0	24.642.936	-93.553
Zapadle terjatve:
do 30 dni	4.775.829	-519.624	2.163.559	-1.572
od 31 do 60 dni	197.593	0	582.498	-5.274
od 61 do 90 dni	79.277	0	66.819	-3.331
od 91 do 180 dni	33.257	0	172.588	-2.177
nad 180 dni	2.501.102	-2.422.217	2.187.657	-2.128.751
Skupaj	38.215.973	-2.941.841	29.816.057	-2.234.658

Opomba: Znesek vključuje terjatve do kupcev, odvisnih in pridruženih družb ter terjatve iz naslova obresti.

Preglednica gibanja popravka vrednosti

(v evrih)	2017	2016
Stanje 1. januarja	2.234.658	2.179.891
Povečanja:
Oblikovanje popravkov vrednosti v letu	913.345	336.990
Zmanjšanja:
Izterjane odpisane terjatve	-109.812	-211.121
Dokončen odpis (izbris) terjatev	-96.350	-71.102
Stanje 31. decembra	2.941.841	2.234.658

Pojasnilo 20. Denar in denarni ustrezniki

(v evrih)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Gotovina v blagajni	51	46
Denarna sredstva na računih	28.202.538	983.259
Skupaj	28.202.589	983.305

Pojasnilo 21. Kapital

Osnovni kapital

Osnovni kapital družbe v znesku 58.420.965 evrov je razdeljen na 14.000.000 delnic, ki so prosto prenosljive. Nominalna vrednost delnice znaša 4,17 evra.

Kapitalske rezerve in rezerve iz dobička

Družba ima oblikovane zakonske rezerve, kot narekuje Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), in sicer najmanj v višini 10 odstotkov osnovnega kapitala. Kapitalske in zakonske rezerve niso sestavni del bilančnega dobička in ne morejo biti predmet delitve. Statutarnih rezerv družba nima, saj jih statut ne predvideva. Družba je na predlog uprave v skladu s 3. odstavkom 230. člena Zakona o gospodarskih družbah ob zaključku leta 2017 oblikovala dodatne druge rezerve iz dobička v višini polovice čistega poslovnega izida, to je 16.571.704 evrov.

(v evrih)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Kapitalske rezerve	89.562.703	89.562.703
Zakonske rezerve	18.765.115	18.765.115
Druge rezerve iz dobička	126.842.241	110.270.537
Skupaj	235.170.059	218.598.355

Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti

Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti iz naslova vrednotenja finančnih naložb, merjenih po pošteni vrednosti, iz naslova vrednotenja poštene vrednosti finančnih instrumentov za varovanje pred tveganjem ter iz naslova nerealiziranih aktuarskih dobičkov in izgub, so konec leta 2017 znašale 12.229.708 evrov. Po odštetju odloženih davkov so znašale 9.799.716 evrov.

Zadržani dobički

Zadržani dobički so sestavljeni iz nerazporejenega dela čistega poslovnega izida poslovnega leta v višini 16.571.704 evrov in prenesenega čistega poslovnega izida v višini 690.207 evrov.

Uporaba bilančnega dobička

Uprava in nadzorni svet sta skupščini družbe predlagala uporabo bilančnega dobička, ki je 31. 12. 2016 znašal 20.321.603 evrov, na način:

• del bilančnega dobička v znesku 13.440.000 evrov se uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 0,96 evra na delnico,
• preostanek bilančnega dobička v znesku 6.881.603 evrov ostane nerazporejen.

Na 28. skupščini delničarjev Luke Koper, d. d., dne 30. 6. 2017 je bil izglasovan nasprotni predlog uporabe bilančnega dobička delničarjev Republike Slovenije in SDH, d. d., in sicer:

• del bilančnega dobička v znesku 19.600.000 evrov se uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 1,40 evra na delnico,
• preostanek bilančnega dobička v znesku 721.603 evrov ostane nerazporejen.

Izkaz bilančnega dobička za leto 2017 in predlog njegove delitve sta prikazana v 21. poglavju Izkaz bilančnega dobička.

Pojasnilo 22. Rezervacije

(v evrih)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti	3.184.782	2.884.673
Rezervacije za tožbe	17.032.786	1.380.491
Skupaj	20.217.568	4.265.164

Družba je v letu 2017 dodatno oblikovala rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade v višini 444.822 evrov. Na osnovi aktuarskega izračuna je za odpravnine pripoznala nerealizirano aktuarsko izgubo tekočega in predhodnega leta v višini 136.515 evrov v drugem vseobsegajočem donosu. V izkazu poslovnega izida je pripoznala stroške sprotnega službovanja, tako za odpravnine kot za jubilejne nagrade, v višini 265.185 evrov ter stroške obresti v višini 49.041 evrov. Izplačil iz naslova jubilejnih nagrad in odpravnin je bilo v letu 2017 za 144.713 evrov.

Dodatno so bile v letu 2017 oblikovane rezervacije iz naslova pravnih obvez v višini 15.652.295 evrov. Skladno z 92. členom MRS 37 – Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva družba ne razkriva informacij o pravnih obvezah, saj bi njihovo razkritje ustvarilo sodbo o položaju družbe v sporu z drugimi strankami.

Preglednica gibanja rezervacij v letu 2017

			Skupaj
(v evrih)	Odpravnine	Jubilejne	pozaposlitveni	Tožbe in
	ob upokojitvi	nagrade	zaslužki	odškodnine	Skupaj
Stanje 31. decembra 2016	2.353.073	531.600	2.884.673	1.380.491	4.265.164
Spremembe v letu:
Oblikovanje	357.128	70.740	427.868	15.652.295	16.080.163
Črpanje	-80.661	-64.052	-144.713	0	-144.713
Odprava	13.535	3.419	16.954	0	16.954
Stanje 31. decembra 2017	2.643.075	541.707	3.184.782	17.032.786	20.217.568

Preglednica gibanja rezervacij v letu 2016

(v evrih)	Odpravnine ob upokojitvi	Jubilejne nagrade	Skupaj pozaposlitveni zaslužki	Tožbe in odškodnine	Skupaj
Stanje 31. decembra 2015	2.195.397	519.832	2.715.229	475.224	3.190.453
Spremembe v letu:
Oblikovanje	233.423	82.088	315.511	905.267	1.220.778
Črpanje	-75.747	-70.320	-146.067	0	-146.067
Stanje 31. decembra 2016	2.353.073	531.600	2.884.673	1.380.491	4.265.164

Pojasnilo 23. Odloženi prihodki

(v evrih)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Nekratkoročno odloženi prihodki za redno vzdrževanje	13.693.827	7.987.214
Nekratkoročno odloženi prihodki	4.472.390	4.347.505
Skupaj	18.166.217	12.334.719

Skladno s koncesijsko pogodbo družba med nekratkoročno odloženimi prihodki izkazuje odložene prihodke za redno vzdrževanje, saj ima pravico in obveznost zaračunavati pristaniške pristojbine, ki so prihodek, namenjen pokrivanju stroškov opravljanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet. Za letni presežek prihodkov nad stroški družba oblikuje nekratkoročno odložene prihodke za pokrivanje stroškov gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture v prihodnjih letih. Če bi stroški presegali prihodke bi družba nekratkoročno odložene prihodke črpala.

Nekratkoročno odloženi prihodki se nanašajo na prejeta evropska sredstva in se črpajo skladno z življenjsko dobo sredstev.

Preglednica gibanja odloženih prihodkov v letu 2017

(v evrih)	Nekratkoročno odloženi prihodki za redno vzdrževanje	Prejeta nepovratna sredstva	Skupaj
Stanje 31. decembra 2016	7.987.214	4.347.505	12.334.719
Spremembe v letu:
Oblikovanje	5.706.613	1.290.955	6.997.568
Prenos iz drugih obveznosti	0	22.535	22.535
Prenos na druge obveznosti	0	-1.110.728	-1.110.728
Črpanje	0	-77.877	-77.877
Stanje 31. decembra 2017	13.693.827	4.472.390	18.166.217

Preglednica gibanja odloženih prihodkov v letu 2016

(v evrih)	Nekratkoročno odloženi prihodki za redno vzdrževanje	Prejeta nepovratna sredstva	Skupaj
Stanje 31. decembra 2015	7.823.250	3.034.711	10.857.961
Spremembe v letu:
Oblikovanje	163.964	2.291.152	2.455.116
Prenos na druge obveznosti	0	-924.798	-924.798
Črpanje	0	-53.560	-53.560
Stanje 31. decembra 2016	7.987.214	4.347.505	12.334.719

Pojasnilo 24. Nekratkoročna posojila

(v evrih)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Nekratkoročne finančne obveznosti do družb v Skupini	16.000.000	16.000.000
Nekratkoročna posojila, dobljena pri bankah v državi	71.419.979	66.383.117
Nekratkoročna posojila, dobljena pri bankah v tujini	29.262.295	31.517.622
Skupaj	116.682.274	113.900.739

Nekratkoročne finančne obveznosti do družb v Skupini so na enaki ravni kot predhodno leto. Obveznost se nanaša na prejeto posojilo odvisne družbe Luka Koper INPO, d. o. o. Posojila med družbami v Skupini imajo opredeljeno davčno priznano obrestno mero za povezane osebe.

Družba je na zadnji dan leta 2017 imela za 100.682.274 evrov nekratkoročnih posojil do bank, kar je za 2,8 odstotka oziroma 2.781.535 evrov več kot konec leta 2016. Razlika predstavlja neto efekt dokončnega

črpanja posojila, najetega pri eni od poslovnih bank v predhodnem letu, ter prenosa dela obveznosti med kratkoročna posojila. Vsa bančna posojila so vezana na variabilno obrestno mero.

Za največje posojilo ima družba sklenjeno obrestno ščitenje pred spremembo obrestne mere z instrumentom obrestne zamenjave. Na dan 31. 12. 2017 je znašala višina ščitenega posojila 31.557.377 evrov. Podrobneje je vsebina obrestnega ščitenja pojasnjena v pojasnilu 32: Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj v razdelku Obvladovanje tveganja sprememb obrestnih mer.

Vsa nekratkoročna bančna posojila se odplačujejo po vnaprej opredeljeni dinamiki odplačil, pri nekaterih je družbi odobren moratorij na odplačilo glavnice. Vse obveznosti iz nekratkoročnih bančnih posojil so zavarovane z bianko menicami in s finančnimi zavezami, eno posojilo pa z odstopom terjatev v zavarovanje. Družba izpolnjuje vse finančne zaveze po posojilnih pogodbah.

Družba je do vključno 31. 12. 2016 med prejetimi posojili izkazovala tudi odložene stroške odobritve posojil, ki so zniževali stanje prejetih posojil. S 1. 1. 2017 je odložene stroške prenesla na kratkoročno odložene stroške med druge terjatve. Na tak način družba zagotavlja vodenje prejetih posojil po načelu efektivne obrestne mere tako, da vse stroške, vezane na posamezno posojilo, ob prejemu odloži med kratkoročno odložene stroške in jih nato mesečno črpa. Iz tega naslova je bilo na postavki kratkoročno odloženi stroški iz naslova posojil na dan 31. 12. 2017 stanje 118.797 evrov, v predhodnem letu pa je bilo njihovo stanje 141.935 evrov in so zniževali dejansko stanje glavnic prejetih posojil na zadnji dan leta 2016.

	Posojilodajalec
(v evrih)	Družbe v Skupini	Banke	Skupaj
Stanje 31. decembra 2016	16.000.000	97.900.739	113.900.739
Nova posojila	0	18.700.000	18.700.000
Prerazvrstitve	0	141.935	141.935
Prenos na kratkoročna posojila – del, ki zapade v roku 1 leta	0	-16.060.400	-16.060.400
Stanje 31. decembra 2017	16.000.000	100.682.274	116.682.274

Preglednica gibanj nekratkoročnih posojil za leto 2017

Preglednica gibanj nekratkoročnih posojil za leto 2016

(v evrih)	Družbe v skupini	Banke	Skupaj
Stanje 31. decembra 2015	10.000.000	100.354.822	110.354.822
Prenos iz kratkoročnih posojil	6.000.000	9.300.000	15.300.000
Razmejeni stroški odobritve	0	7.648	7.648
Prenos na kratkoročna posojila - del, ki zapade v roku 1 leta	0	-11.761.731	-11.761.731
Stanje 31. decembra 2016	16.000.000	97.900.739	113.900.739

Pregled stanja glavnic posojil (nekratkoročnih in kratkoročnih) v letu 2017

(v evrih)	Valuta posojila	Obrestna mera	Datum zapadlosti posojila	Odobrena glavnica	Glavnica na dan 31. 12. 2017
Posojila A	EUR	1,095 do 1,108	31. 12. 2021	16.000.000	16.000.000
Posojila B	EUR	Euribor3m + od 0,650 do 2,500	od 30. 9. 2018 do 21. 7. 2031	123.000.000	79.314.102
Posojila C	EUR	Euribor6m + od 1,550 do 2,000	od 30. 6. 2018 do 14. 4. 2025	50.000.000	37.428.571
Skupaj				189.000.000	132.742.673
	- od tega kratkoročni del				16.060.399

Pregled stanja glavnic posojil (nekratkoročnih in kratkoročnih) v letu 2016

(v evrih)	Valuta posojila	Obrestna mera	Datum zapadlosti posojila	Odobrena glavnica	Glavnica na dan 31. 12. 2016
Posojila A	EUR	1,095 do 1,108	31. 12. 2021	16.000.000	16.000.000
Posojila B	EUR	Euribor3m + od 0,650 do 2,500	od 30. 9. 2018 do 21. 7. 2031	123.000.000	67.518.691
Posojila C	EUR	Euribor6m + od 1,550 do 2,000	od 30. 6. 2018 do 14. 4. 2025	50.000.000	42.285.714
Skupaj				189.000.000	125.804.405
	- od tega kratkoročni del				11.761.732

Preglednica stanja nekratkoročnih in kratkoročnih bančnih posojil po nominalni vrednosti in njihova zapadlost po letih za leto 2017

(v evrih)	Glavnica na dan 31. 12. 2017	Leto 2018	Leto 2019	Leto 2020	Leto 2021	Leto 2022	Obdobje 2023–2032
Stanje glavnic bančnih posojil, njihova zapadlost po letih	132.742.673	16.060.399	16.004.399	17.898.602	26.652.225	10.652.225	45.474.824
Predvidene obresti	5.578.019	1.384.618	1.141.323	928.901	773.465	477.899	871.811
Skupaj	138.320.692	17.445.017	17.145.722	18.827.503	27.425.690	11.130.124	46.346.636

Preglednica stanja nekratkoročnih in kratkoročnih bančnih posojil po nominalni vrednosti in njihova zapadlost po letih za leto 2016

(v evrih)	Glavnica na dan 31. 12. 2016	Leto 2017	Leto 2018	Leto 2019	Leto 2020	Leto 2021	Obdobje 2022–2032
Stanje glavnic bančnih posojil, njihova zapadlost po letih	109.804.405	11.761.732	16.060.399	16.004.399	17.898.602	7.702.225	40.377.049
Predvidene obresti	5.834.316	1.378.841	1.224.865	952.547	675.464	484.349	1.118.250
Skupaj	115.638.721	13.140.573	17.285.264	16.956.946	18.574.066	8.186.574	41.495.299

Pojasnilo 25. Druge nekratkoročne finančne obveznosti

Druge nekratkoročne finančne obveznosti se nanašajo na pošteno vrednost instrumenta obrestne zamenjave, ki ga ima družba sklenjenega za največje prejeto posojilo. Na dan 31. 12. 2017 je družba stanje iz nekratkoročnih finančnih obveznosti prenesla med kratkoročne finančne obveznosti, saj sklenjeni instrument obrestne zamenjave zapade v plačilo v letu 2018. Stanje na zadnji dan predhodnega leta je znašalo 419.873 evrov. Podrobneje je vsebina obrestnega ščitenja pojasnjena v pojasnilu 32: Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj v razdelku Obvladovanje tveganja sprememb obrestnih mer.

Pojasnilo 26. Nekratkoročne poslovne obveznosti

(v evrih)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Nekratkoročno dobljeni predujmi in varščine	967.102	693.924
Skupaj	967.102	693.924

Nekratkoročne poslovne obveznosti se v največji meri nanašajo na prejete varščine za prefakturirane trošarinske dajatve.

Pojasnilo 27. Kratkoročna posojila

(v evrih)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Kratkoročna posojila, dobljena pri bankah v državi	13.765.317	9.466.650
Kratkoročna posojila, dobljena pri bankah v tujini	2.295.082	2.295.082
Skupaj	16.060.399	11.761.732

Kratkoročna posojila, najeta pri bankah, so na dan 31. 12. 2017 predstavljala del glavnic nekratkoročnih posojil, ki skladno z amortizacijskimi načrti zapadejo v plačilo v letu 2018.

Preglednica gibanj kratkoročnih posojil v letu 2017

	Posojilodajalec
(v evrih)	Banke	Skupaj
Stanje 31. decembra 2016	11.761.732	11.761.732
Odplačila v letu	-11.761.733	-11.761.733
Prenos iz nekratkoročnih posojil – del, ki zapade v 2018	16.060.400	16.060.400
Stanje 31. decembra 2017	16.060.399	16.060.399

Preglednica gibanj kratkoročnih posojil v letu 2016

	Posojilodajalec
	Družbe v	Pridružene
(v evrih)	Skupini	družbe	Banke	Skupaj
Stanje 31. decembra 2015	30.580	500.000	9.523.524	10.054.104
Odplačila v letu	-30.580	-500.000	-9.523.524	-10.054.104
Prenos iz nekratkoročnih posojil – del, ki zapade v 2017	0	0	11.761.732	11.761.732
Stanje 31. decembra 2016	0	0	11.761.732	11.761.732

Pojasnilo 28. Druge kratkoročne finančne obveznosti

Druge kratkoročne finančne obveznosti so konec leta 2017 znašale 372.169 evrov (konec leta 2016 so znašale 250.614 evrov) in predstavljajo obveznosti za obresti, obveznosti vezane na razdelitev poslovnega izida, obveznost za plačilo obrestne zamenjave, ki je bila vzpostavljena z namenom obvladovanja tveganja spremembe obrestnih mer ter kratkoročni del drugih nekratkoročnih finančnih obveznosti iz naslova zaščite pred obrestnim tveganjem.

Pojasnilo 29. Poslovne in druge obveznosti

(v evrih)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Kratkoročne obveznosti do:
dobaviteljev v državi	16.066.533	12.787.935
dobaviteljev v tujini	402.988	342.852
Kratkoročne obveznosti do družb v Skupini	841.474	570.253
Kratkoročne obveznosti do pridruženih družb	83.775	145.110
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev	17.394.770	13.846.150
Kratkoročne obveznosti na podlagi predujmov	1.018.067	19.234
Kratkoročne obveznosti do zaposlencev	3.587.424	3.190.575
Kratkoročne obveznosti do države in drugih inštitucij	1.560	430.916
Kratkoročne poslovne obveznosti	22.001.821	17.486.875
Vnaprej vračunani stroški	3.832.707	5.432.068
Druge poslovne obveznosti	3.832.707	5.432.068
Skupaj	25.834.528	22.918.943

Kratkoročne poslovne in druge obveznosti so se v primerjavi s stanjem predhodnega leta povečale za 2.915.586 evrov. Največje povečanje je opaziti med kratkoročnimi obveznostmi do dobaviteljev v državi, kar gre pripisati večji obveznosti iz naslova prefakturirane trošarine. Kratkoročne obveznosti na podlagi predujmov se v večji meri nanašajo na sredstva, prejeta s strani EU za pokrivanje v bodoče nastalih stroškov sofinanciranih projektov.

Vnaprej vračunani stroški se nanašajo na vnaprej vračunane stroške koncesnine, stroške za skupinsko delovno uspešnost, obresti za najeta posojila, stroške za nagrade po individualnih pogodbah, stroške za neizkoriščene dopuste ter vnaprej vračunane stroške za neprejete račune.

Pojasnilo 30. Pogojne obveznosti

(v evrih)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Dane garancije	1.610.000	1.560.000
Dana poroštva	4.200.467	7.235.468
Pogojne obveznosti iz naslova tožb	1.933.240	93.809
Odobreno posojilo	0	54.700.000
Skupaj pogojne obveznosti	7.743.707	63.589.277

Dane garancije predstavljajo garancije za potrebe carinskega poslovanja in so na dan 31. 12. 2017 znašale 1.610.000 evrov.

Dana poroštva so sestavljena iz:

• poroštva v višini 3.950.467 evrov, danega družbi Adria Transport, d. o. o., pri finančnem najemu lokomotiv, ter
• poroštva v višini 250.000 evrov, danega družbi Adria Terminali, d. o. o., za zavarovanje bančne garancije za obveznosti carinskih dajatev.

Družbe, ki jim je Luka Koper, d. d., dala poroštva, so redno plačevale vse obveznosti iz tega naslova in na dan 31. 12. 2017 niso izkazovale zapadlih obrokov.

Med pogojnimi obveznostmi iz naslova tožb je družba na dan 31. 12. 2017 izkazovala pogojne obveznosti za prejete tožbe. Na podlagi poročil odvetnikov ni tveganj, za katere bi bilo treba pogojne obveznosti iz naslova tožb izkazovati med rezervacijami za tožbe. V letu 2017 so se pogojne obveznosti iz naslova tožb povečale za 1.839.431 evrov.

Postavka odobreno posojilo se je v večji meri nanašala na odobreno namensko posojilo pri Evropski investicijski banki (EIB) za projekt podaljšanja prvega pomola. Ker v letu 2017 niso bili izpolnjeni pogoji za črpanje, saj družba še ni prejela gradbenega dovoljenja, je družba postavko odpravila.

Prestanek odobrenih posojil se je nanašal na del posojila odobrenega pri eni od poslovnih bank v letu 2016, ki smo ga dokončno črpali v poslovnem letu 2017.

Pojasnilo 31. Posli s povezanimi osebami

Prejemki članov uprave v letu 2017

Ime in priimek	Bruto plača (fiksni del)	Bruto plača (variabilni del)	Regres za letni dopust in jubilejne nagrade	Bonitete zavarovalne premije	Bonitete in drugi prejemki	Skupaj prejemki
Dragomir Matić, predsednik uprave od 10. 6. 2014 do 29. 12. 2017	179.832	36.166	1.150	221	7.408	224.777
Andraž Novak, član uprave od 10. 6. 2014 do 29. 12. 2017	163.516	38.547	1.150	221	6.201	209.635
Irena Vincek, članica uprave od 21. 8. 2015 do 29. 12. 2017	162.876	21.863	1.150	221	9.328	195.438
Stojan Čepar, delavski direktor od 30. 11. 2015	160.641	22.264	1.150	221	11.858	196.134
Skupaj	666.865	118.840	4.600	884	34.795	825.984

Na dan 29. 12. 2017 je bila imenovana nova uprava družbe, katere prejemki bodo prvič izplačani v januarju 2018.

Prejemki članov uprave v letu 2016

	Bruto plača (fiksni	Bruto plača (variabilni	Regres za letni dopust in jubilejne	Bonitete zavarovalne	Bonitete in drugi	Skupaj
Ime in priimek	del)	del)	nagrade	premije	prejemki	prejemki
Dragomir Matić, predsednik uprave od 10. 6. 2014	172.656	23.246	1.100	207	8.297	205.506
Andraž Novak, član uprave od 10. 6. 2014	155.031	20.840	1.789	207	6.770	184.636
Irena Vincek, članica uprave od 21. 8. 2015	154.451	7.512	0	207	0	162.170
Stojan Čepar, delavski direktor od 30. 11. 2015	156.761	1.759	1.100	207	10.396	170.223
Matjaž Stare, delavski direktor do 17. 10. 2015	0	33.337	1.100	0	13.799	48.236
Skupaj	638.900	86.695	5.089	826	39.262	770.772

Skladno s 5. točko 294. člena Zakona o gospodarskih družbah zgornja tabela poleg prejemkov za opravljanje funkcije zajema tudi druge prejemke, kot so povračila stroškov, PDPZ ter jubilejne nagrade. Zaradi primerljivosti podatkov so prejemki članov uprave za leto 2016 popravljeni.

Družba je za določitev variabilnega prejemka oziroma nagrajevanja uprave uporabila več kvantitativnih kazalnikov, ki prispevajo k dolgoročnim interesom družbe.

Izplačilo variabilnega prejemka oziroma nagrade članu uprave se izvede v skladu s 4. alinejo 1. odstavka

1. člena Zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti, tako da se polovica pripadajoče nagrade izplača na podlagi sklepa nadzornega sveta, in sicer po dveh letih ob obravnavi letnega poročila družbe. Član uprave je dolžan vrniti variabilni prejemek, če so izpolnjeni pogoji za vrnitev nagrade ali dela nagrade za poslovno uspešnost, kot določa zakon, ki ureja gospodarske družbe.

Če predsednik/član uprave po prenehanju funkcije predsednika/člana uprave nadaljuje delovno razmerje v družbi, mu v nobenem primeru ne pripada nikakršna odpravnina. Če pa predsednik/član uprave po prenehanju omenjene funkcije pisno izjavi, da ne namerava nadaljevati delovnega razmerja v družbi, mu pripada odpravnina v višini šestkratnega povprečnega mesečnega plačila, ki ga je prejemal za čas, ko je opravljal funkcijo predsednika/člana uprave, razen če je prišlo do prenehanja omenjene funkcije na način oziroma zaradi razloga, ki skladno s pogodbo izključuje pravico do odpravnine.

Člani uprave v pogodbi nimajo določenega plačila variabilnega prejemka oziroma nagrade v obliki delnic.

Skupine oseb	Bruto plača (fiksni in variabilni del)	Regres za letni dopust in jubilejne nagrade	Bonitete zavarovalne premije	Bonitete in drugi prejemki	Skupaj prejemki
Člani uprave	785.705	4.600	884	34.795	825.984
Člani nadzornega sveta (devet članov)	227.307	0	1.989	71.416	300.712
Zaposleni na podlagi individualnih pogodb o zaposlitvi	2.520.939	30.818	0	172.128	2.723.885
Skupaj	3.533.951	35.418	2.873	278.339	3.850.581

Prejemki skupin oseb v letu 2017

Prejemki skupin oseb v letu 2016

Skupine oseb	Bruto plača (fiksni in variabilni del)	Regres za letni dopust in jubilejne nagrade	Bonitete zavarovalne premije	Bonitete in drugi prejemki	Skupaj prejemki
Člani uprave	725.595	5.089	826	39.263	770.773
Člani nadzornega sveta (devet članov)	201.315	0	1.818	45.317	248.450
Zaposleni na podlagi individualnih pogodb o zaposlitvi	2.439.204	28.028	0	144.481	2.611.713
Skupaj	3.366.114	33.117	2.644	229.061	3.630.936

Ime in priimek	Opravljanje funkcije	Boniteta za zavarovalne premije NS	Sejnine in povračila stroškov	Skupaj bruto izplačila
Alenka Žnidaršič Kranjc, članica od 7. 10. 2013 do 30. 6. 2017	11.375	127	3.019	14.522
Elen Twrdy, članica od 7. 10. 2013 do 30. 6. 2017	11.185	127	2.469	13.782
Andrej Šercer, član od 7. 10. 2013 do 30. 6. 2017	11.375	127	3.515	15.018
Žiga Škerjanec, član od 7. 10. 2013 do 30. 6. 2017	10.427	127	3.243	13.798
Rado Antolovič, član od 7. 10. 2013	21.073	221	73.419	94.713
Sabina Mozetič, članica od 21. 8. 2015	16.136	221	3.369	19.726
Mladen Jovičić, član od 18. 3. 2013	17.255	221	6.915	24.390
Marko Grabljevec, član od 18. 1. 2016	16.136	221	4.895	21.252
Rok Parovel, član od 12. 9. 2016	17.255	221	6.271	23.746
Uroš Ilić, član od 1. 7. 2017	8.394	94	4.916	13.404
Andraž Lipolt, član od 1. 7. 2017	7.898	94	5.007	12.998
Milan Jelenc, član od 1. 7. 2017	7.898	94	5.977	13.969
Barbara Nose, članica od 1. 7. 2017	7.898	94	5.049	13.040
mag. Polona Pergar Guzaj, zunanja članica revizijske komisije NS od 7. 7. 2016 do 30. 8. 2017	2.429	0	1.673	4.102
Mateja Kupšek, zunanja članica revizijske komisije NS od 31. 8. 2017	821	0	1.430	2.251
SKUPAJ	167.555	1.989	131.168	300.712

Bruto prejemki članov nadzornega sveta in komisij nadzornega sveta v letu 2017

Ime in priimek	Opravljanje funkcije	Boniteta za zavarovalne premije NS	Sejnine in povračila stroškov	Skupaj bruto izplačila
Alenka Žnidaršič Kranjc, članica od 7. 10. 2013	19.500	207	5.797	25.503
Elen Twrdy, članica od 7. 10. 2013	19.175	207	4.730	24.112
Rado Antolovič, član od 7. 10. 2013	19.500	207	46.540	66.247
Andrej Šercer, član od 7. 10. 2013	19.500	207	7.028	26.734
Žiga Škerjanec, član od 7. 10. 2013	17.875	207	6.125	24.207
Sabina Mozetič, članica od 21. 8. 2015	16.250	207	4.262	20.719
Mladen Jovičić, član od 18. 3. 2013	16.250	207	4.770	21.226
Marko Grabljevec, član od 18. 1. 2016	13.044	182	3.575	16.800
Rok Parovel, član od 12. 9. 2016	2.907	45	283	3.235
Stojan Čepar, član od 18. 3. 2013 do 29. 11. 2015	0	0	220	220
Nebojša Topič, član od 28. 7. 2012 do 27. 7. 2016	10.659	146	3.685	14.489
mag.Polona Pergar Guzaj, zunanja članica revizijske komisije NS od 7. 7. 2016	1.302	0	397	1.699
Barbara Nose, zunanja članica revizijske komisije NS od 23. 8. 2014 do 6. 7. 2016	1.948	0	1.311	3.260
SKUPAJ	157.909	1.818	88.723	248.451

Bruto prejemki članov nadzornega sveta in komisij nadzornega sveta v letu 2016

Prejemki v poslovnem letu 2017 so bili izplačani v skladu z odločitvijo o določitvi plačila za opravljanje funkcije in sejnin članom nadzornega sveta in članom komisij nadzornega sveta, sprejeto na 26. skupščini delničarjev dne 21. 8. 2015, kot sledi:

Posamezen član nadzornega sveta za udeležbo na seji prejme sejnino v znesku 275 evrov bruto, posamezen član komisije nadzornega sveta pa za udeležbo na seji komisije sejnino v višini 80 odstotkov sejnine za udeležbo na seji nadzornega sveta. Sejnina za dopisno sejo znaša 80 odstotkov siceršnje sejnine.

Posamezen član nadzornega sveta je ne glede na prej navedeno upravičen do izplačila sejnin, vse dokler skupni znesek sejnin bodisi iz naslova sej nadzornega sveta ali iz naslova sej komisij nadzornega sveta ne doseže vrednosti 50 odstotkov osnovnega plačila za opravljanje funkcije za posameznega člana nadzornega sveta.

Člani nadzornega sveta poleg sejnin prejmejo osnovno plačilo za opravljanje funkcije v višini 13.000 evrov bruto letno na posameznega člana. Predsednik nadzornega sveta je upravičen tudi do doplačila v višini 50 odstotkov osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta, namestnik predsednika nadzornega sveta pa do doplačila v višini 10 odstotkov osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta.

Člani komisije nadzornega sveta prejemajo doplačilo za opravljanje funkcije, ki za posameznega člana komisije znaša 25 odstotkov osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta.

Predsednik komisije je upravičen tudi do dodatnega doplačila v višini 50 odstotkov doplačila za opravljanje funkcije člana komisije nadzornega sveta.

Zunanji član komisije nadzornega sveta, ki hkrati ni tudi član nadzornega sveta, prejme plačilo za opravljanje funkcije v višini 25 odstotkov osnovnega bruto plačila, ki posameznemu članu nadzornega sveta pripada za opravljanje funkcije v nadzornem svetu.

Člani nadzornega sveta in člani komisij nadzornega sveta prejemajo osnovno plačilo in doplačilo za opravljanje funkcije v sorazmernih mesečnih izplačilih, do katerih so upravičeni, dokler opravljajo funkcijo. Mesečno izplačilo znaša eno dvanajstino zgoraj navedenih letnih zneskov. Če opravljajo funkcijo manj kot mesec dni, so upravičeni do sorazmernega izplačila glede na število delovnih dni.

Člani nadzornega sveta in člani komisij nadzornega sveta so upravičeni do povračila potnih stroškov in drugih stroškov za prihod in udeležbo na sejah v skladu s statutom družbe.

Poleg izplačil članom nadzornega sveta je nadzorni svet v letu 2017 namenil 3.185 evrov za izobraževanje članov nadzornega sveta, 30.281 evrov za zunanje intelektualne storitve in 120 evrov za članarine Združenju nadzornikov Slovenije.

(v evrih) Plačila v obdobju 2017 Stroški/ odhodki v obdobju 2017 Plačila v obdobju 2016 Stroški/ odhodki v obdobju Koncesija in vodno povračilo 7.999.036 7.156.615 6.158.558 6.397.118 Dividende 9.996.000 0 8.068.200 0 Davek od dohodka pravnih oseb (davek in akontacije) 7.927.743 3.284.706 5.132.716 7.093.243 Ostali davki in prispevki 6.023.746 6.008.500 5.678.335 5.714.609 Skupaj 31.946.525 16.449.821 25.037.809 19.204.970

Posli z Republiko Slovenijo

Posli med Luko Koper, d. d., in Republiko Slovenijo v letu 2017 so bili:

Drugih poslov z Republiko Slovenijo družba ni imela.

Dividende so bile izplačane še dvema družbama v večinski lasti države, in sicer družbama za upravljanje naložb SDH, d. d., v višini 2.181.000 evrov, in Kapitalska družba, d. d., v višini 975.211 evrov.

Posli z družbami, kjer ima država neposredno prevladujoč vpliv

Z lastniki povezane družbe so tiste družbe, v katerih imata Republika Slovenija in SDH skupno neposredno najmanj 20 odstotni lastniški delež. Seznam teh družb je objavljen na spletni strani SDH (https://www.sdh.si/sl-si/upravljanje-nalozb/seznam-nalozb).

Družba Luka Koper, d. d., je z družbami, kjer ima država neposredno prevladujoč vpliv, v letu 2017 opravila za 20.301.434 evrov transakcij, in sicer iz naslova prodaje tem družbam v višini 11.646.970 evrov in iz naslova nabave 8.654.464 evrov. Večina prodaje se je nanašala na storitve povezane s pristaniško dejavnostjo, večje nabave pa predstavljajo, stroški železniškega transporta, nabava energije ter stroški zavarovanj. Na dan 31. 12. 2017 je Luka Koper, d. d., do teh družb izkazovala za 1.727.507 evrov terjatev in 24.215.356 evrov obveznosti. Glavnino obveznosti predstavlja prejeto posojilo s strani SID - Slovenske izvozne in razvojne banke, d. d., ki je bilo najeto pod tržnimi pogoji.

Posli z odvisnimi in pridruženimi družbami

Transakcije s povezanimi osebami so bile opravljene pod tržnimi pogoji.

(v evrih)	2017	2016
Prodaja odvisnim družbam:
Luka Koper INPO, d. o. o.	1.724.397	315.229
Luka Koper Pristan, d. o. o.	113.956	110.220
Adria Terminali, d. o. o.	389.528	376.138
TOC, d. o. o.	4.200	4.200
Adria Investicije, d. o. o.	828	828
Logis-Nova, d. o. o.	1.200	1.200
Prodaja pridruženim družbam:
Adria Transport, d. o. o.	236.983	226.787
Adria-Tow, d. o. o.	177.041	210.257
Avtoservis, d. o. o.	233.977	223.202
Adriafin, d. o. o.	13.440	13.440
Skupaj	2.895.551	1.481.501
(v evrih)	2017	2016
Nabava od odvisnih družb:
Luka Koper INPO, d. o. o.	6.420.656	6.277.739
Luka Koper Pristan, d. o. o.	7.365	8.250
Adria Terminali, d. o. o.	4.800	0
TOC, d. o. o.	14.902	16.405
Adria Investicije, d. o. o.	40.186	39.936
Nabava od pridruženih družb:
Adria Transport, d. o. o.	7.740	89.021
Adria-Tow, d. o. o.	37.805	23.025
Avtoservis, d. o. o.	1.178.045	1.107.051
Skupaj	7.711.500	7.561.427

Pretežni del nabav od odvisnih družb se nanaša na nabave od družbe Luka Koper INPO, d. o. o., ki je za družbo izvajala predvsem storitve vzdrževanja pristaniške infrastrukture ter elektroinštalacijska dela.

(v evrih)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Poslovne in druge terjatve do odvisnih družb:
Luka Koper INPO, d. o. o.	326.374	14.275
Luka Koper Pristan, d. o. o.	1.025	972
Adria Terminali, d. o. o.	36.101	34.667
TOC, d. o. o.	427	427
Adria Investicije, d. o. o.	84	84
Logis-Nova, d. o. o.	122	122
Poslovne in druge terjatve do pridruženih družb:
Adria Transport, d. o. o.	17.922	25.308
Adria-Tow, d. o. o.	7.284	6.734
Avtoservis, d. o. o.	29.330	11.034
Adriafin, d. o. o.	1.366	51.366
Skupaj	420.035	144.989
(v evrih)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Poslovne obveznosti do odvisnih družb:
Luka Koper INPO, d. o. o.	836.828	581.702
Luka Koper Pristan, d. o. o.	209	63
Adria Terminali, d. o. o.	1.464	0
TOC, d. o. o.	2.973	3.318
Adria Investicije, d. o. o.	2.038	1.733
Poslovne obveznosti do pridruženih družb:
Adria Transport, d. o. o.	0	23.599
Avtoservis, d. o. o.	83.775	121.510
Skupaj	927.287	731.925
(v evrih)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Dana posojila odvisnim družbam:
Adria Terminali, d. o. o.	0	60.000
Skupaj	0	60.000
(v evrih)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Finančni prihodki iz posojil, danih odvisnim družbam:
Adria Terminali, d. o. o.	847	839
Skupaj	847	839

Finančni prihodki iz deležev v odvisnih družbah se nanašajo na izplačilo dobičkov iz leta 2016 družb Luka Koper INPO, d. o. o., v višini 639.597 evrov in Adria Investicije, d. o. o., v višini 13.183 evrov.

Finančni prihodki iz deležev v pridruženih družbah se nanašajo na izplačilo dobičkov iz leta 2016 pridruženih družb, in sicer Adria Transport, d. o. o., v višini 320.000 evrov, Adria-Tow, d. o. o., v višini 250.000 evrov ter Avtoservis, d. o. o., v višini 423.808 evrov.

(v evrih)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Prejeta posojila od odvisnih družb:
Luka Koper INPO, d. o. o.	16.000.000	16.000.000
Skupaj	16.000.000	16.000.000
(v evrih)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Finančni odhodki iz obveznosti do odvisnih družb:
Luka Koper INPO, d. o. o.	175.980	149.853
Luka Koper Pristan, d. o. o.	0	458
Finančni odhodki iz obveznosti do pridruženih družb:
Adria-Tow, d. o. o.	0	4.228
Skupaj	175.980	154.539

Pojasnilo 32. Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj

Med finančna tveganja družbe spadajo:

• 1. tveganje spremembe poštene vrednosti,
• 1. tveganje spremembe obrestne mere,
• 1. likvidnostno tveganje,
• 1. tveganje spremembe deviznega tečaja,
• 1. kreditno tveganje in
• 1. tveganje ustrezne kapitalske strukture.

V družbi je obvladovanje finančnih tveganj organizacijsko zasnovano v okviru področja financ in računovodstva. V sedanjem gospodarskem okolju je napovedovanje prihodnjih finančnih kategorij zelo zahtevno in eksterno vnaša v načrtovane kategorije višjo stopnjo variabilnosti, s tem pa posledično višjo stopnjo tveganja. Družba ima zato uveden poostren nadzor nad posameznimi finančnimi kategorijami. Družba ima evidentirana tudi druga, predvsem nefinančna tveganja, ki so podrobno opisana v poslovnem delu letnega poročila v poglavju Upravljanje tveganj.

1. Obvladovanje tveganj spremembe poštene vrednosti

Družba je na dan 31. 12. 2017 imela 5,7 odstotka svojih sredstev (leto prej 5,6 odstotka) naloženih v finančne naložbe, vrednotene po pošteni vrednosti. Tveganje poštene vrednosti se pri teh naložbah kaže v nihanju borznih tečajev, ki vpliva na vrednost teh sredstev in posledično na rezultat ob njihovi odsvojitvi. To vrsto tveganja je družba identificirala pri naložbah v tržne vrednostne papirje slovenskih podjetij. Vrednost nekratkoročnih finančnih naložb, razpoložljivih za prodajo in vrednotenih po pošteni vrednosti prek kapitala, je tako na zadnji dan poslovnega leta 2017 znašala 29.570.757 evrov. Ta vrednost je bila sestavljena iz vrednosti delnic slovenskih podjetij in enot premoženja vzajemnih skladov.

Analiza občutljivosti finančnih naložb po pošteni vrednosti:

Tveganje spremembe poštene vrednosti vrednostnih papirjev na dan 31. 12. 2017

Sprememba indeksa v %	Vpliv na kapital
-10 %	-2.957.076
10 %	2.957.076

Tveganje spremembe poštene vrednosti vrednostnih papirjev na dan 31. 12. 2016

Sprememba indeksa v %	Vpliv na kapital
-10 %	-2.641.004
10 %	2.641.004

Analiza občutljivosti finančnih naložb po pošteni vrednosti je bila narejena ob predpostavki 10-odstotne rasti vrednosti indeksa, pomeni pa porast poštene vrednosti portfelja tržnih vrednostnih papirjev za 2.957.076 evrov. Padec vrednosti indeksa za 10 odstotkov bi povzročil prav nasprotni učinek, to je znižanje poštene vrednosti teh naložb za enak znesek.

V tem primeru bi se sprememba poštene vrednosti pripoznala v povečanju oziroma zmanjšanju drugega vseobsegajočega donosa znotraj kapitala.

Hierarhija poštene vrednosti v letu 2017

	Vrednotenje po pošteni vrednosti
(v evrih)	Knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2017	Neposredna vrednost na borznih trgih (1. raven)	Vrednost, določena na podlagi primerljivih tržnih podatkov (2. raven)	Vrednosti ni mogoče pridobiti iz tržnih podatkov (3. raven)
Sredstva, merjena po pošteni vrednosti
Druge delnice in deleži	29.570.757	29.570.757	0	0
Obveznosti, merjene po pošteni vrednosti
Obrestna zaščita prejetih posojil	99.346	0	99.346	0

Hierarhija poštene vrednosti v letu 2016

	Vrednotenje po pošteni vrednosti
(v evrih)	Knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2016	Neposredna vrednost na borznih trgih (1. raven)	Vrednost, določena na podlagi primerljivih tržnih podatkov (2. raven)	Vrednosti ni mogoče pridobiti iz tržnih podatkov (3. raven)
Sredstva, merjena po pošteni vrednosti
Druge delnice in deleži	26.410.036	26.410.036	0	0
Obveznosti, merjene po pošteni vrednosti
Obrestna zaščita prejetih posojil	419.873	0	419.873	0

Delnice in deleži, merjeni po pošteni vrednosti, so bili vrednoteni po uradno objavljenih veljavnih tečajih Ljubljanske borze in tečajnice vzajemnih skladov.

Poštena vrednost obrestne zamenjave je bila izračunana s strani poslovne banke.

2. Obvladovanje tveganja spremembe obrestnih mer

Zaradi strukture finančnih obveznosti se družba srečuje tudi z obrestnim tveganjem, saj lahko nepričakovana rast variabilnih obrestnih mer negativno vpliva na načrtovane poslovne rezultate družbe. V letu 2017 je družba dokončno počrpala nekratkoročno posojilo iz leta 2016, zato je povečala svoje finančne obveznosti za 5,4 odstotka glede na predhodno poslovno leto, tako da so na zadnji dan poslovnega leta 2017 znašale 133.114.842 evrov.

Odstotek finančnih obveznosti se je v celotni strukturi obveznosti do virov sredstev znižal s 26,7 odstotka v letu 2016 na 25,7 odstotka v letu 2017. Učinek morebitnih sprememb variabilnih obrestnih mer na prihodnji čisti poslovni izid po davkih je prikazan v tabeli, ki sledi.

Za največje najeto posojilo s končno zapadlostjo v letu 2031 ima družba sklenjen instrument obrestne zamenjave za zaščito pred obrestnim tveganjem. Instrument je bil sklenjen v letu 2013 in zapade v letu 2018. Tako je na zadnji dan leta 2017 znesek obrestno zavarovanega posojila znašal 31.557.377 evrov (v predhodnem letu 33.852.459 evrov). Morebitna sprememba variabilnih obrestnih mer bi imela lahko posledično vpliv na 64,2 odstotka vseh posojil družbe (v letu 2016 je znašal ta delež 60,4 odstotka); preostalih 35,9 odstotka prejetih posojil je bodisi zaščitenih pred morebitno spremembo variabilnih obrestnih mer bodisi sklenjenih s fiksno obrestno mero.

(v evrih)	31. 12. 2017	Izpostavljenost 2017	31. 12. 2016	Izpostavljenost 2016
Prejeta posojila po variabilni obrestni meri (brez obrestne zaščite)	85.185.296	64,2 %	75.951.946	60,4 %
Prejeta posojila po variabilni obrestni meri (z obrestno zaščito)	31.557.377	23,8 %	33.852.459	26,9 %
Prejeta posojila po nominalni obrestni meri	16.000.000	12,1 %	16.000.000	12,7 %
Skupaj	132.742.673	100,0 %	125.804.405	100,0 %

Instrument obrestne zaščite je bil sklenjen za obdobje petih let in je v obdobju ščitenja popolnoma skladen s posojilom, katerega izpostavljenost obrestnemu tveganju ščiti. Družba je pripoznala morebitne spremembe tržnih vrednosti instrumenta v postavkah kapitala. Izvedeni finančni instrument obrestne zamenjave se v poslovnih knjigah obravnava po načelih obračunavanja varovanj pred tveganji (angl. hedge accounting). Na dan 31. 12. 2017 je bila poštena vrednost izvedenega instrumenta obrestne zamenjave pripoznana kot kratkoročna obveznost družbe v višini 99.346 evrov.

(v evrih)	Nezaščitena bančna posojila po variabilni obrestni meri 31. 12. 2017	Porast za 15 bazičnih točk	Porast za 25 bazičnih točk	Porast za 50 bazičnih točk
3M EURIBOR	47.756.725	0	0	81.664
6M EURIBOR	37.428.571	0	0	85.711
Skupni učinek na obrestne odhodke	85.185.296	0	0	167.375

(v evrih)	Nezaščitena bančna posojila po variabilni obrestni meri 31. 12. 2016	Porast za 15 bazičnih točk	Porast za 25 bazičnih točk	Porast za 50 bazičnih točk
3M EURIBOR	33.666.232	21.304	35.507	106.243
6M EURIBOR	42.285.714	0	12.263	157.757
Skupni učinek na obrestne odhodke	75.951.946	21.304	47.770	264.000

Analiza občutljivosti bančnih posojil na spremembe variabilnih obrestnih mer je bila narejena ob predpostavki morebitne rasti obrestnih mer v višini 15, 25 in 50 bazičnih točk. Ob predpostavki rasti variabilnih obrestnih mer za 15 oziroma 25 bazičnih točk se družbi ob nespremenjenem obsegu zadolženosti obrestni odhodki ne bi povečali. V primeru rasti variabilnih obrestnih mer za 50 bazičnih točk bi se obrestni odhodki povečali za 167.375 evrov. Konec leta 2017 je imela družba posojila, nezavarovana pred obrestnim tveganjem, vezana na gibanje trimesečnega oziroma šestmesečnega evriborja. Eno posojilo v znesku 33.557.377 evrov je bilo zavarovano z instrumentom obrestne

zamenjave, zato ni vključeno v gornji prikaz občutljivosti posojil, vezanih na variabilno obrestno mero, za leto 2017.

3. Obvladovanje likvidnostnega tveganja

Likvidnostno tveganje predstavlja možnost, da družba ne bi mogla poravnati obveznosti ob zapadlosti. Družba obvladuje likvidnostno tveganje z rednim načrtovanjem denarnih tokov za različne ročnosti. Preventivno deluje na področju preprečevanja zamud kupcev, predvsem z rednim spremljanjem in takojšnjim odzivom na zamude pri plačilih; dodaten ukrep predstavljajo obračuni zamudnih obresti, zasnovani na vodenju enotne politike do kupcev.

(v evrih)	Do 3 mesece	Od 3 do 12 mesecev	Od 1 do 2 let	Od 3 do 5 let	Nad 5 let	Skupaj
31. 12. 2017
Posojila in krediti*	2.974.147	13.086.251	16.004.399	55.203.051	45.474.824	132.742.673
Obračunane obresti z
zapadlostjo v naslednjem	80.644	0	0	0	0	80.644
koledarskem letu
Predvidene obresti od vseh	254.320	1.130.298	1.141.323	2.180.266	871.811	5.578.019
posojil
Druge finančne obveznosti	372.169		0	0	0	372.169
Obveznosti do dobaviteljev	17.394.770	0	0	0	0	17.394.770
Druge poslovne obveznosti	4.607.051	0	0	0	0	4.607.051
Skupaj	25.683.102	14.216.549	17.145.722	57.383.317	46.346.636	160.775.326
31. 12. 2016
Posojila in krediti*	1.153.481	10.608.251	16.060.399	57.605.225	40.377.049	125.804.405
Obračunane obresti z
zapadlostjo v naslednjem	59.034	0	0	0	0	59.034
koledarskem letu
Predvidene obresti od vseh
posojil	302.951	1.251.870	1.400.845	2.640.300	1.118.250	6.714.216
Druge finančne obveznosti	250.564	0	419.873	0	0	670.437
Obveznosti do dobaviteljev	13.846.150	0	0	0	0	13.846.150
Druge poslovne obveznosti	4.125.116	0	0	0	0	4.125.116
Skupaj	19.737.296	11.860.121	17.881.117	60.245.525	41.495.299	151.219.358

*V postavki so zajeta tudi posojila od odvisnih in pridruženih družb

4. Obvladovanje valutnega tveganja

Izhodiščno tveganje spremembe valutnega tečaja izhaja iz terjatev do kupcev, nominiranih v ameriških dolarjih (USD). Povprečno mesečno stanje odprtih terjatev do kupcev je leta 2017 znašalo 24,5 tisoč ameriških dolarjev. Na zadnji dan leta 2017 so znašale odprte terjatve, nominirane v ameriških dolarjih, 0,31 odstotka, v letu 2016 pa 0,72 odstotka vseh odprtih terjatev do kupcev. Po ocenah družbe je bil delež terjatev, nominiranih v ameriških dolarjih, zanemarljiv, zato se družba ni odločila za ščitenje te postavke.

5. Obvladovanje kreditnega tveganja

Obvladovanje tveganja neizpolnitve pogodbenih obveznosti nasprotne stranke – tako imenovanega kreditnega tveganja – je v zadnjih letih pridobilo večji pomen. Neplačila kupcev se prenašajo na gospodarske subjekte z verižno reakcijo, kar bistveno poslabša oceno verjetnosti pravočasnih prilivov in ustvarja dodatne stroške financiranja poslovanja, zato je družba v zadnjih letih pospešila aktivnosti na področju izterjave in še dosledneje spremlja zapadle terjatve kupcev. Pri kupcih, kjer družba zazna plačilne težave in nedoslednost pri spoštovanju sprejetih poslovnih dogovorov, se v izogib plačilni nedisciplini vzpostavi avansni način plačila za vse naročene storitve. Na to področje pozitivno vpliva specifična struktura kupcev, saj družba pretežno posluje z večjimi družbami, ladjarji, špediterji in agenti, ki vstopajo v poslovni proces družbe že vrsto let.

Nekatere vrste terjatev ima družba zavarovane z varščinami, ki jih kupcu po plačilu vseh obveznosti ali ob prekinitvi sodelovanja vrne. Med finančnimi naložbami ima dana posojila zavarovana z bianko menicami in drugim (ne)premičnim premoženjem.

(v evrih)	Pojasnilo	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Nekratkoročno dana posojila		22.592	31.005
Nekratkoročne poslovne terjatve		41.772	41.772
Kratkoročno dana posojila		8.413	68.123
Kratkoročne terjatve do kupcev	19	35.274.132	27.579.154
Druge kratkoročne terjatve	19	983.324	2.687.967
Denar in denarni ustrezniki	20	28.202.589	983.305
Dana poroštva in garancije	29	5.810.467	8.795.468
Skupaj		70.343.289	40.186.794

Sredstva, izpostavljena kreditnemu tveganju:

6. Obvladovanje tveganja ustrezne kapitalske strukture

Identifikacija optimalne kapitalske strukture in posledično približevanje obstoječe kapitalske strukture optimalni, sta ključna za uspešnost družbe. Finančne obveznosti družbe so konec leta 2017 znašale 133.114.842 evrov, kar je 6.781.934 evrov več kot v predhodnem letu.

(v evrih)	31. 12. 2017		31. 12. 2016
	v evrih	delež (%)	v evrih	delež (%)
Kapital	320.652.651	61,8%	304.425.949	64,4%
Nekratkoročne obveznosti	156.033.161	30,1%	131.614.419	27,8%
Kratkoročne obveznosti	42.267.096	8,1%	36.891.767	7,8%
Obveznosti do virov sredstev	518.952.908	100,0%	472.932.135	100,0%

Nekratkoročni strateški cilj družbe je ohraniti delež dolžniških virov v pasivi pod 40 odstotki. Povečanje finančnih obveznosti družbe se je odrazilo tudi na deležu kapitala v celotnih obveznostih do virov sredstev družbe, saj je ta v letu 2017 upadel za 2,6 odstotni točki.

Pojasnilo 33. Posli z revizijsko družbo

Pogodbena vrednost storitev revidiranja, ki jih je za poslovno leto 2017 za družbo opravila družba BDO Revizija, d. o. o., je znašala 34.333 evrov brez DDV z vključenimi potnimi stroški. Pogodbena vrednost storitev dajanja zagotovil o računovodskih izkazih za dejavnost gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet, ter gospodarske javne službe zbiranja odpadkov s plovil za poslovno leto 2017, ki jih je za družbo opravila družba BDO Revizija, d. o. o., je znašala 1.640 evrov brez DDV.

21 Izkaz bilančnega dobička

V letu 2017 je Luka Koper, d. d., ustvarila čisti dobiček v višini 33.143.408 evra. Uprava družbe je ob zaključku leta 2017 v skladu s 3. odstavkom 230. člena Zakona o gospodarskih družbah polovico čistega poslovnega izida v višini 16.571.704 evrov namenila za druge rezerve iz dobička. Družba ugotavlja, da je bil v letu 2017 bilančni dobiček enak 17.261.912 evrov.

(v evrih)	2017	2016
Čisti poslovni izid poslovnega leta	33.143.408	40.581.116
Preneseni čisti dobiček	690.207	31.045
Povečanje rezerv iz dobička	-16.571.704	-20.290.558
Bilančni dobiček skupaj	17.261.912	20.321.603

Dividendna politika družbe Luka Koper, d. d., uravnoteženo združuje težnjo lastnikov po dividendnih donosih in težnjo družbe po uporabi čistega poslovnega izida za financiranje investicijskih načrtov. Glede na rezultate v letu 2017 je uprava predlagala uporabo bilančnega dobička, ki je na dan 31. 12. 2017 znašal 17.261.912 evrov, na način:

• del bilančnega dobička v znesku 14.700.000 evra se uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 1,05 evra na delnico,
• preostanek bilančnega dobička v znesku 2.561.912 evra ostane nerazporejen.

22 Pomembnejši dogodki po zaključku poslovnega leta

MAREC 2018

• Luka Koper je Univerzi na Primorskem prodala objekt Prisoje, ki je svojčas deloval kot samski dom, nato pa kot počitniški objekt.
• Luka Koper, d. d., je z Vseslovenskim združenjem malih delničarjev sklenila pogojno sodno poravnavo, na podlagi katere se je VZMD odpovedal zahtevku glede ugotovitve ničnosti oz. razveljavitve skupščinskih sklepov, s katerimi so bili za člane nadzornega sveta imenovani Milan Jelenc, Andraž Lipolt in Barbara Nose.

23 Poročilo neodvisnega revizorja

-

-

-

-

-

• -
  -
  -

-

-

-

-

-

Poročilo neodvisnega revizorja

24 Konsolidirani računovodski izkazi Skupine Luka Koper

24.1 Konsolidiran izkaz poslovnega izida

(v evrih)	Pojasnilo	2017	2016
Čisti prihodki od prodaje	1	211.438.377	199.543.696
Usredstveni lastni proizvodi in storitve	2	738.058	1.400.175
Drugi prihodki	3	3.642.170	3.145.245
Stroški materiala	4	-15.939.587	-15.541.573
Stroški storitev	5	-51.797.610	-50.280.131
Stroški dela	6	-54.513.475	-51.901.043
Amortizacija	7	-28.447.776	-26.468.688
Drugi poslovni odhodki	8	-28.480.285	-10.572.243
Poslovni izid iz poslovanja		36.639.872	49.325.438
Finančni prihodki		1.346.731	1.507.871
Finančni odhodki		-1.724.038	-1.966.966
Poslovni izid iz financiranja		-377.307	-459.095
Rezultati pridruženih družb		1.689.933	1.897.614
Poslovni izid pred obdavčitvijo	9	37.952.498	50.763.957
Davek iz dobička	10	-3.235.672	-7.538.193
Odloženi davki	10	265.963	1.150.217
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja		34.982.789	44.375.981
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja lastnikov obvladujoče družbe		34.961.520	44.375.299
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja lastnikov neobvladujočih deležev		21.269	682
Čisti dobiček na delnico	11	2,50	3,17

24.2 Konsolidiran izkaz drugega vseobsegajočega donosa

	Pojasnilo	2017	2016
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja		34.982.789	44.375.981
Aktuarski dobički ali izgube iz pozaposlitvenih zaslužkov	21	-164.695	-18.205
Odloženi davek na nerealizirane aktuarske dobičke ali izgube	17	11.100	9.195
Postavke, ki pozneje ne bodo prerazvrščene v poslovni izid		-153.595	-9.010
Spremembe presežka iz prevrednotenja finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo	16	3.666.234	-3.812.866
Odloženi davek na prevrednotenje finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo	17	-696.585	433.319
Sprememba v pošteni vrednosti instrumentov za varovanje pred spremenljivostjo denarnih tokov	25	320.525	220.082
Odloženi davek na spremembo vrednosti finančnih instrumentov za varovanje pred spremenljivostjo denarnih tokov	17	-60.900	-29.016
Učinkoviti del spremembe v pošteni vrednosti instrumentov za varovanje pred spremenljivostjo denarnih tokov, prenesen v poslovni izid	25	0	397.546
Odloženi davek na učinkoviti del spremembe vrednosti finančnih instrumentov za varovanje pred spremenljivostjo denarnih tokov, prenesen v poslovni izid	17	0	-67.583
Postavke, ki bodo lahko pozneje prerazvrščene v poslovni izid		3.229.274	-2.858.518
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja		38.058.468	41.508.453
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja lastnikov obvladujoče družbe		38.037.200	41.507.771
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja lastnikov neobvladujočih deležev		21.268	682

24.3 Konsolidiran izkaz finančnega položaja Skupine

(v evrih)	Pojasnilo	31. 12. 2017	31. 12. 2016
SREDSTVA
Nepremičnine, naprave in oprema	12	384.819.160	376.011.980
Naložbene nepremičnine	13	15.329.841	18.575.530
Neopredmetena sredstva	14	3.467.042	4.126.170
Delnice in deleži v pridruženih družbah	15	13.376.467	12.680.341
Druge nekratkoročne finančne naložbe	16	34.217.435	30.551.199
Dana posojila in depoziti		22.592	31.005
Nekratkoročne poslovne terjatve		41.772	41.772
Odložene terjatve za davek	17	8.231.345	8.711.771
Nekratkoročna sredstva		459.505.654	450.729.768
Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo		864	1.372
Zaloge	18	1.037.066	809.467
Dana posojila in depoziti		79.541	105.489
Poslovne in druge terjatve	19	38.952.623	32.518.465
Terjatve za davek od dohodka		4.528.725	0
Denar in denarni ustrezniki	20	32.374.215	5.826.536
Kratkoročna sredstva		76.973.034	39.261.329
SKUPAJ SREDSTVA		536.478.688	489.991.097
KAPITAL IN OBVEZNOSTI
Osnovni kapital		58.420.965	58.420.965
Kapitalske rezerve		89.562.703	89.562.703
Rezerve iz dobička		145.607.356	129.035.652
Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti		10.498.049	7.374.500
Zadržani dobički		46.155.978	47.414.033
Kapital lastnikov obvladujoče družbe	21	350.245.051	331.807.853
Neobvladujoči deleži		192.336	171.068
Kapital		350.437.387	331.978.921
Rezervacije	22	20.701.828	4.781.422
Odloženi prihodki	23	20.271.398	14.764.838
Nekratkoročna posojila	24	100.682.274	97.900.739
Druge nekratkoročne finančne obveznosti	25	0	419.873
Nekratkoročne poslovne obveznosti	26	1.045.243	772.086
Nekratkoročne obveznosti		142.700.743	118.638.958
Kratkoročna posojila	27	16.060.399	11.761.732
Druge kratkoročne finančne obveznosti	28	372.169	250.614
Obveznosti za davek od dohodka		0	1.896.207
Poslovne in druge obveznosti	29	26.907.990	25.464.665
Kratkoročne obveznosti		43.340.558	39.373.218
SKUPAJ KAPITAL IN OBVEZNOSTI		536.478.688	489.991.097

24.4 Konsolidiran izkaz denarnih tokov

(v evrih)	2017	2016
DENARNI TOK PRI POSLOVANJU
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja	34.982.789	44.375.981
Prilagoditve za:
Amortizacija	28.447.776	26.468.688
Odpisi vrednosti in izgube pri prodaji nepremičnin, naprav, opreme in naložbenih	3.990.061	1.646.276
nepremičnin
Dobiček pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme, neopredmetenih sredstev in	-311.010	-30.822
naložbenih nepremičnin
Popravek vrednosti terjatev	925.112	351.230
Izterjane odpisane terjatve in odpisane obveznosti	-119.738	-232.105
Odprava rezervacij	-16.954	-2.380
Finančni prihodki Finančni odhodki	-1.346.731 1.724.038	-1.507.871 1.966.966
Pripoznani rezultat pridruženih družb po kapitalski metodi	-1.689.933	-1.897.614
Davek iz dobička in prihodki (odhodki) iz naslova odloženih davkov	2.969.709	6.387.976
Dobiček iz poslovanja pred spremembo čistih kratkoročnih sredstev in davki	69.555.119	77.526.325
Sprememba poslovnih terjatev	-7.190.138	-732.738
Sprememba zalog	-227.599	4.267
Sprememba sredstev (skupine za odtujitev) za prodajo	0	12.675
Sprememba poslovnih obveznosti	-4.069.750	243.612
Sprememba rezervacij	15.937.360	1.113.406
Sprememba nekratkoročno odloženih prihodkov	6.594.753	979.478
Denar, ustvarjen pri poslovanju	80.599.745	79.147.025
Izdatki za obresti	-1.690.420	-2.116.303
Izdatki za davek	-9.660.604	-8.565.550
Čista denarna sredstva iz poslovanja	69.248.721	68.465.172
DENARNI TOK PRI NALOŽBENJU
Prejete obresti	130.298	193.866
Prejete dividende in deleži v dobičku pridruženih družb	993.808	917.101
Prejete dividende in deleži v dobičku drugih družb	1.216.433	1.314.005
Prejemki od prodaje nepremičnin, naprav in opreme in neopredmetenih sredstev	311.893	30.245
Prejemki od prodaje, zmanjšanja finančnih naložb in danih posojil	34.634	699.207
Izdatki za nakup nepremičnin, naprav in opreme, neopredmetenih sredstev	-32.689.093	-61.781.064
Izdatki za nakup finančnih naložb in povečanje danih posojil	-273	-97.367
Čista denarna sredstva iz naložbenja	-30.002.300	-58.724.007
DENARNI TOK PRI FINANCIRANJU
Prejemki pri prejetih nekratkoročnih posojilih	18.700.000	9.300.000
Izdatki za vračilo kratkoročnih posojil	-11.775.924	-10.023.524
Izplačane dividende	-19.622.818	-15.801.154
Čista denarna sredstva iz financiranja	-12.698.742	-16.524.678
Čisto povečanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov	26.547.679	-6.783.513
Začetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov	5.826.536	12.610.049
Končno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov	32.374.215	5.826.536

24.5 Konsolidiran izkaz sprememb lastniškega kapitala

Leto 2017

		Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti							Skupaj
(v evrih)	Osnovni kapital	Kapitalske rezerve	Zakonske rezerve	Druge rezerve iz dobička	Zadržani dobički	Finančne naložbe	Finančni instrumenti	Aktuarski dobički in izgube	kapital lastnikov obvladujočih deležev	Kapital neobvladujočih deležev	Skupaj kapital
Stanje na dan 31. decembra 2016				58.420.965 89.562.703 18.765.115 110.270.537	47.414.033	8.702.160	-340.097	-987.563	331.807.853		171.068 331.978.921
Spremembe lastniškega kapitala - transakcije z lastniki
Izplačilo dividend	0	0	0	0	-19.600.000	0	0	0	-19.600.000	0	-19.600.000
	0	0	0	0	-19.600.000	0	0	0	-19.600.000		0 -19.600.000
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb,	0	0	0	0	34.961.520	0	0	0	34.961.520	21.268	34.982.788
zmanjšana za davek	0	0	0	0	0	2.969.649	0	0	2.969.649	0	2.969.649
Sprememba poštene vrednosti finančnih instrumentov za varovanje	0	0	0	0	0	0	259.625	0	259.625	0	259.625
pred tveganjem, zmanjšana za davek
Sprememba aktuarskih dobičkov ali izgub, zmanjšana za davek	0	0	0	0	0	0	0	-153.595	-153.595	0	-153.595
	0	0	0	0	34.961.520	2.969.649	259.625	-153.595	38.037.199	21.268	38.058.467
Premiki v kapitalu
Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega obdobja na
druge sestavine kapitala po sklepu organov vodenja in nadzora	0	0	0	16.571.704	-16.571.704	0	0	0	0	0	0
Druge spremembe v kapitalu	0	0		0	-47.873	0	0	47.873	0	0	0
	0	0	0	16.571.704	-16.619.577	0	0	47.873	0	0	0
Stanje na dan 31.decembra 2017				58.420.965 89.562.703 18.765.115 126.842.241		46.155.977 11.671.809	-80.472	- 1.093.285	350.245.053		192.336 350.437.387

Leto 2016

				Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti
(v evrih)	Osnovni kapital	Kapitalske rezerve	Zakonske rezerve	Druge rezerve iz dobička	Zadržani dobički	Finančne naložbe	Finančni instrumenti	Aktuarski dobički in izgube	Skupaj kapital lastnikov obvladujočih deležev	Kapital neobvladujočih deležev	Skupaj kapital
Stanje na dan 31. decembra 2015	58.420.965	89.562.703	18.765.115	89.979.979	39.187.702	12.081.707	-861.126	-1.016.963	306.120.082	170.386	306.290.468
Spremembe lastniškega kapitala - transakcije z lastniki
Izplačilo dividend	0	0	0	0	-15.820.000	0	0	0	-15.820.000	0	-15.820.000
	0	0	0	0	-15.820.000	0	0	0	-15.820.000	0	-15.820.000
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja	0	0	0	0	44.375.299	0	0	0	44.375.299	682	44.375.981
Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb, zmanjšana za davek	0	0	0	0	0	-3.379.547	0	0	-3.379.547	0	-3.379.547
Sprememba poštene vrednosti finančnih instrumentov za varovanje pred tveganjem, zmanjšana za davek	0	0	0	0	0	0	521.029	0	521.029	0	521.029
Sprememba aktuarskih dobičkov ali izgub, zmanjšana za davek	0	0	0	0	0	0	0	-9.010	-9.010	0	-9.010
	0	0	0	0	44.375.299	-3.379.547	521.029	-9.010	41.507.771	682	41.508.453
Premiki v kapitalu
Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerjalnega poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala	0	0	0	20.290.558	-20.290.558	0	0	0	0	0	0
Druge spremembe v kapitalu	0	0			-38.410	0	0	38.410	0	0	0
	0	0	0	20.290.558	-20.328.968	0	0	38.410	0	0	0
Stanje na dan 31. decembra 2016	58.420.965	89.562.703		18.765.115 110.270.537	47.414.033	8.702.160	-340.097	-987.563	331.807.853	171.068	331.978.921

25 Sestava Skupine Luka Koper

V konsolidirane računovodske izkaze Skupine Luka Koper za leto, ki se je končalo 31. 12. 2017, so vključeni računovodski izkazi obvladujoče družbe Luka Koper, d. d., izkazi odvisnih družb in pripadajoči rezultati pridruženih družb.

Odvisne družbe, vključene v konsolidirane izkaze, so:

• Luka Koper INPO, d. o. o., 100 %
• Adria Terminali, d. o. o., 100 %
• Luka Koper Pristan, d. o. o., 100 %
• TOC, d. o. o., 68,13 %

Pridružene družbe, vključene v konsolidirane izkaze:

• Adria Transport, d. o. o., 50 %
• Adria-Tow, d. o. o., 50 %
• Adriafin, d. o. o., 50 %
• Avtoservis, d. o. o., 49 %

Družbe, ki niso vključene v konsolidirane izkaze, na dan 31. 12. 2017:

• Logis Nova, d. o. o., 100 %
• Adria Investicije, d. o. o., 100 %

Družbi Adria Investicije, d. o. o., in Logis-Nova, d. o. o., nista bili vključeni v konsolidirane izkaze, ker za pošteno predstavitev finančnega položaja Skupine nista pomembni, saj poslujeta v zelo omejenem obsegu.

26 Pojasnila h konsolidiranim računovodskim izkazom

26.1 Podlage za pripravo računovodskih izkazov

Poročajoča družba

Luka Koper, d. d., pristaniški in logistični sistem, s sedežem na Vojkovem nabrežju 38 v Kopru v Sloveniji je obvladujoča družba Skupine Luka Koper. Konsolidirani računovodski izkazi za leto, ki se je končalo 31. 12. 2017, se nanašajo na Skupino Luka Koper, ki jo sestavljajo obvladujoča družba ter njene odvisne in pridružene družbe.

Osnovna dejavnost pristanišča je pretovor in skladiščenje vseh vrst blaga, kar Skupina dopolnjuje z vrsto storitev na blagu in drugih storitev ter tako strankam zagotavlja celovito logistično podporo. Obvladujoča družba Luka Koper, d. d., na podlagi koncesijske pogodbe skrbi za pristaniško infrastrukturo in njen razvoj.

Izjava o skladnosti

Konsolidirani računovodski izkazi Skupine Luka Koper so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), ki jih je sprejel Svet za mednarodne računovodske standarde (IASB), s pojasnili, ki jih sprejema Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP) in kot jih je sprejela Evropska unija, ter v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah.

Uprava družbe Luka Koper, d. d., je konsolidirane računovodske izkaze potrdila 18. 4. 2018.

Podlage za merjenje

Konsolidirani računovodski izkazi so pripravljeni ob upoštevanju izvirne vrednosti, razen pri izvedenih finančnih instrumentih in finančnih naložbah, ki so na razpolago za prodajo, pri katerih je upoštevana poštena vrednost. Metode, uporabljene za merjenje poštene vrednosti, so opisane v pojasnilu Poštena vrednost.

Funkcijska in predstavitvena valuta

Konsolidirani računovodski izkazi so sestavljeni v evrih, brez centov, ki so funkcijska valuta obvladujoče družbe.

Uporaba ocen in presoj

Skladno z MSRP poslovodstvo pri pripravi računovodskih izkazov poda ocene, presoje in predpostavke, ki vplivajo na uporabo usmeritev in na izkazane vrednosti sredstev ter obveznosti, prihodkov in odhodkov. Ocene so oblikovane glede na izkušnje iz prejšnjih let in pričakovanja v obračunskem obdobju. Način oblikovanja ocen ter s tem povezane predpostavke in negotovosti so razkriti v pojasnilih k posameznim postavkam.

Ocene, presoje in predpostavke se redno pregledujejo. Dejanski rezultati lahko od teh ocen odstopajo, zato se ocene stalno preverjajo in se oblikujejo njihovi popravki. Spremembe računovodskih ocen se

pripoznajo v obdobju, za katerega se ocene spremenijo, oziroma za vsa prihodnja obdobja, na katera spremembe vplivajo.

Ocene in presoje so uporabljene predvsem pri računovodskih postavkah:

Presoje slabitev nepremičnin, naprav in opreme (pojasnili 12 in 13 ter usmeritev 27.2.5)

Obstoj morebitnih znakov slabitve za nepremičnine, naprave in opremo Skupina presoja v skladu z MRS 36. Skupina na datum vsakega poročanja oceni, ali je kakšno znamenje (pomembne tehnološke spremembe, spremembe trga, zastarelost ali fizično stanje posameznega opredmetenega sredstva), da utegne biti sredstvo oslabljeno. Če tako znamenje obstaja, mora Skupina oceniti nadomestljivo vrednost sredstva. Sredstvo je treba slabiti, če njegova knjigovodska vrednost presega njegovo nadomestljivo vrednost. Nadomestljiva vrednost je večja izmed dveh postavk: njegove poštene vrednosti, zmanjšane za stroške prodaje, ali njegove vrednosti pri uporabi.

Presoje oblikovanja rezervacij za tožbe (pojasnili 22 in 30 ter usmeritev 27.2.16)

Rezervacija je pripoznana, kadar ima Skupina zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti, in če je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Morebitne obveznosti v računovodskih izkazih niso pripoznane, saj njihovega zneska ni bilo mogoče zanesljivo izmeriti ali pa bo njihov dejanski obstoj potrjen z nastopom ali nenastopom dogodkov šele v nenapovedljivi prihodnosti, na kar družba ne more vplivati.

Poslovodstvo vsake družbe redno preverja, ali je za poravnavo morebitne obveznosti verjeten odliv sredstev, ki omogočajo ekonomske koristi. V primeru, da ta postane verjeten, se za morebitno obveznost v računovodskih izkazih oblikuje rezervacija za tožbe.

Presoja ustreznosti življenjskih dob sredstev (pojasnili 12 in 14 ter usmeritvi 27.2.5 in 27.2.7)

Skupina pri ocenjevanju življenjske dobe sredstev upošteva pričakovano fizično izrabljanje ter tehnično in gospodarsko staranje. Prav iz tega naslova redno preverja dobo koristnosti pri pomembnejših sredstvih, in če bi prišlo do spremenjenih okoliščin, bi spremenila dobo koristnosti ter posledično prevrednotila strošek amortizacije.

Presoja ustreznosti pripoznavanja prihodkov (pojasnilo 1 in usmeritev 27.2.26)

Skupina svoje prihodke izkazuje in razkriva skladno z MRS 18. Ti se razčlenjujejo na čiste prihodke iz prodaje, druge prihodke in finančne prihodke. Za pripoznavanje prihodkov vsaka družba uporablja metodo odstotka dokončanosti del na dan izkaza finančnega položaja , in sicer za pretovor po količini ter opravljenih urah, za skladiščenje in logistiko po dnevih in količini, za vzdrževanje po gradbenih situacijah ter opravljenih urah, za laboratorijske storitve po opravljenih urah ter gostinske in nočitvene storitve po dnevih in opravljenih storitvah. Po tej metodi pripozna prihodke v obračunskem obdobju, v katerem so bile storitve opravljene.

Poslovne prihodke vsaka družba pripozna, ko upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov, če ti niso uresničeni že ob nastanku in jih je mogoče zanesljivo izmeriti.

Presoja slabitev finančnih instrumentov in nefinančnih sredstev

Podatki o pomembnih ocenah negotovosti in kritičnih presojah, ki jih je poslovodstvo pripravilo v procesu izvrševanja računovodskih usmeritev in ki najmočneje vplivajo na zneske v računovodskih izkazih, so bili uporabljeni pri presoji:

• vrednosti nepremičnin, naprav in opreme (pojasnilo 12),
• vrednosti naložbenih nepremičnin (pojasnilo 13),
• vrednotenja naložb v pridružene in druge družbe (pojasnili 15 in 16) in
• pripoznavanja terjatev za odložene davke (pojasnilo 17).

Ocena možnosti uporabe terjatev za odložene davke (pojasnilo 17 in usmeritev 27.2.24)

Na osnovi ocene, da bo v prihodnosti na voljo dovolj razpoložljivega dobička, je Skupina oblikovala terjatve za odložene davke iz naslova (pojasnilo 17):

• rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi,
• finančnih instrumentov,
• slabitev finančnih naložb,
• razlik pri prevrednotenju za prodajo razpoložljivih finančnih naložb,
• slabitev terjatev.

Odložene terjatve za davek, ki so pripoznane iz naslova oblikovanja rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine, se zmanjšujejo v ustreznih zneskih s koriščenjem oblikovanih rezervacij in povečujejo v ustreznih zneskih glede na novo oblikovane rezervacije.

Glede na to, da slabitve finančnih naložb in terjatev ob oblikovanju niso davčno priznan odhodek, smo oblikovali terjatve za odloženi davek v ustrezni višini. Terjatve za odloženi davek bodo realizirane ob odtujitvi teh naložb ali odpravi finančne naložbe oziroma finančnega instrumenta in ob dokončnem odpisu terjatev.

Davčna stopnja, uporabljena za izračun višine odbitnih začasnih razlik, je 19 odstotkov, kolikor znaša splošna davčna stopnja za davek od dohodkov pravnih oseb.

Izkazane obveznosti za odložene davke izhajajo iz začasnih obdavčljivih razlik pri prevrednotenju za prodajo razpoložljivih finančnih naložb (po pošteni vrednosti neposredno v kapitalu) na višjo vrednost, iz naslova prevrednotenja za prodajo razpoložljivih finančnih naložb na nižjo vrednost pa so izkazane terjatve za odloženi davek.

Na dan poročanja se tako preverja višina izkazanih terjatev ali obveznosti za odloženi davek. Če družba ne razpolaga z zadostnim razpoložljivim dobičkom, se izkazana vrednost terjatev za odloženi davek ustrezno zmanjša.

Ocena oblikovanih rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade (pojasnilo 21 ter usmeritev 27.2.16)

V okviru obvez za določene pozaposlitvene in druge zaslužke so evidentirane sedanja vrednost odpravnin ob upokojitvi in jubilejne nagrade. Pripoznane so na osnovi aktuarskega izračuna, ki ga odobri poslovodstvo. Aktuarski izračun temelji na predpostavkah in ocenah, veljavnih v času nastanka izračuna, ki se zaradi sprememb v prihodnje lahko razlikujejo od dejanskih predpostavk, ki bodo veljale takrat. To se nanaša predvsem na določitev diskontne stopnje, ocene fluktuacije zaposlenih, ocene smrtnosti in

ocene rasti plač. Obveze za določene zaslužke so zaradi kompleksnosti aktuarskega izračuna in dolgoročnega značaja postavke občutljive za spremembe navedenih ocen.

Ocena poštene vrednosti in učinkovitosti finančnih instrumentov (pojasnili 24 in 31)

Izvedeni finančni instrument obrestne zamenjave se mesečno meri po pošteni (ali tržni) vrednosti. Poštena oziroma tržna vrednost instrumenta se izračunava pri poslovni banki, pri kateri je družba sklenila instrument zaščite, in predstavlja vrednost, po kateri bi lahko družba instrument pred njegovo zapadlostjo odsvojila. Sprememba poštene (ali tržne) vrednosti instrumenta se pripoznava prek postavk kapitala, saj je izvedeni finančni instrument po metodi 'hedge accounting' namenjen izključno varovanju izbranega posojila pred tveganjem porasta obrestnih mer.

Prav tako družba na letni ravni, ob zaključku poslovnega leta, preverja učinkovitost oziroma uspešnost ščitenja pred obrestnim tveganjem, pri čemer se vsakič znova preverjajo ključni elementi zaščite in skladnost instrumenta z izbranim posojilom, ki je predmet zaščite pred morebitnim porastom obrestnih mer.

27 Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev in razkritja

27.1 Uvod

Računovodske usmeritve, navedene v nadaljevanju, so bile dosledno uporabljene v vseh obdobjih, ki so prikazana v konsolidiranih računovodskih izkazih.

Družbe v Skupini Luka Koper uporabljajo enotne računovodske usmeritve, ki so bile po potrebi spremenjene in prilagojene usmeritvam Skupine.

27.2 Podlage za konsolidacijo in uporabljene računovodske usmeritve

27.2.1 Odvisne družbe

Odvisne družbe so podjetja, ki jih obvladuje obvladujoča družba. Obvladovanje obstaja, ko ima obvladujoča družba možnost odločati o finančnih in poslovnih usmeritvah podjetja za pridobivanje koristi iz njegovega delovanja. Pri ocenjevanju vpliva se upoštevata obstoj in učinek morebitnih glasovalnih pravic, ki jih je trenutno mogoče uveljaviti oziroma zamenjati. Računovodski izkazi odvisnih družb so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze od datuma, ko se obvladovanje začne, do datuma, ko preneha.

27.2.2 Pridružene družbe

Pridružene družbe so družbe, v katerih ima Skupina pomemben vpliv, ne obvladuje pa njihove finančne in poslovne usmeritve. Naložbe v pridružene družbe se ob začetnem pripoznanju merijo po nabavni vrednosti, nato pa se obračunavajo po kapitalski metodi. Konsolidirani računovodski izkazi Skupine zajemajo delež Skupine v dobičkih in izgubah pridruženih družb, izračunan po kapitalski metodi po opravljeni uskladitvi računovodskih usmeritev od datuma, ko se pomemben vpliv začne, do datuma, ko se konča. Če je delež Skupine v izgubah pridružene družbe večji od njenega deleža, se knjigovodska vrednost deleža Skupine zmanjša na nič, delež v nadaljnjih izgubah pa se preneha pripoznavati.

27.2.3 Posli, izvzeti iz konsolidacije

Iz konsolidiranih računovodskih izkazov so izločena stanja, nerealizirani dobički in izgube oziroma prihodki in odhodki, ki izhajajo iz poslov znotraj Skupine. Nerealizirane izgube se izločijo na enak način kot dobički, pod pogojem, da obstaja dokaz o slabitvi.

27.2.4 Posli v tuji valuti

Posle, izražene v tuji valuti, Skupina preračuna v evre po referenčnem tečaju Evropske centralne banke na dan posla. Denarna sredstva in obveznosti, izraženi v tuji valuti na dan izkaza finančnega položaja, se

preračunajo v domačo valuto po referenčnem tečaju Evropske centralne banke, veljavnem na zadnji dan obračunskega obdobja. Tečajne razlike pripoznamo v izkazu poslovnega izida.

27.2.5 Nepremičnine, naprave in oprema

Pri merjenju vrednosti nepremičnin, naprav in opreme Skupina uporablja model nabavne vrednosti. Sredstvo se izkazuje po njegovi nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi slabitve. Način in uporabljene metode vrednotenja sredstev zaradi slabitve so opisani v nadaljevanju v poglavju z naslovom Slabitev nefinančnih sredstev. Nabavna vrednost nepremičnin, naprav in opreme je ustreznik denarne cene na dan pripoznanja.

Med sredstvi v pridobivanju Skupina poleg nepremičnin, naprav in opreme v pridobivanju izkazuje tudi predujme za pridobitev nepremičnin, naprav in opreme.

Deli nepremičnin, naprav in opreme, ki imajo različne dobe koristnosti, so obravnavani kot posamezna sredstva, ki se amortizirajo v ocenjeni dobi koristnosti.

Zemljišča obravnavamo ločeno in se ne amortizirajo.

Stroški izposoje

V nabavno vrednost nepremičnin, naprav in opreme se lahko usredstvijo tudi stroški izposojanja skladno z MRS 23, če jih je mogoče neposredno pripisati nakupu, gradnji ali proizvodnji sredstva v pripravi. Če si družba oziroma Skupina izposodi sredstva nenamensko in jih ni mogoče pripisati neposredno nakupu sredstva v pripravi, usredstvi sorazmerni del stroškov, izračunanih na podlagi ponderirane letne obrestne mere z upoštevanim obrestnim ščitenjem, vendar samo za pomembne naložbe (vrednost naložbe nad 1 mio evrov in čas izgradnje, daljši od 12 mesecev). Iz načina usredstvovanja obresti so izvzete naložbe, ki trajajo že vrsto let, vendar v poročanem letu niso imele vlaganj (naložbe v mirovanju).

Stroški izposojanja se usredstvujejo, dokler je sredstvo v pripravi. Ko je sredstvo preneseno v uporabo, se stroški izposojanja ne usredstvujejo več. Znesek stroškov izposojanja, usredstven v obdobju, ne sme preseči zneska stroškov izposojanja, ki nastanejo v istem obdobju.

Kasnejši stroški

Kasnejši izdatki, nastali v zvezi z nadomestitvijo posameznega dela nepremičnin, naprav in opreme, povečujejo njegovo nabavno vrednost po načelu pripoznanja. Nadomeščeni del se preneha pripoznavati. Drugi kasnejši izdatki v zvezi z nepremičnino, napravo in opremo povečajo njeno nabavno vrednost, če je verjetno, da bodo njene prihodnje gospodarske koristi večje od prvotno ocenjenih. Vsi preostali izdatki se pripoznajo kot odhodek ob nastanku.

Amortizacija

Znesek amortizacije Skupina v vsakem obdobju pripozna v poslovnem izidu. Sredstvo se začne amortizirati, ko je razpoložljivo za uporabo. Nepremičnine, naprave in oprema se amortizirajo po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju ocenjene dobe koristnosti vsake posamezne nepremičnine, naprave in opreme. Uporabljena metoda amortiziranja se preveri na koncu vsakega poslovnega leta. Preostalo vrednost sredstva praviloma upoštevamo le pri pomembnih postavkah, pri čemer se upoštevajo tudi stroški likvidacije nepremičnine, naprave in opreme. Zemljišča, sredstva v pridobivanju, nekratkoročna sredstva, razvrščena v skupino (za odtujitev) za prodajo, in umetnine se ne amortizirajo. Uporabljene življenjske dobe nepremičnin, naprav in opreme so:

Odprava pripoznanja

Pripoznanje knjigovodske vrednosti posamezne nepremičnine, naprave in opreme Skupina odpravi ob odtujitvi ali če od njene uporabe ali odtujitve ne pričakuje prihodnjih gospodarskih koristi. Dobički ali izgube iz odtujitve posamezne nepremičnine, naprave in opreme se določijo kot razlika med prihodki iz odtujitve in knjigovodsko vrednostjo ter se vključijo v poslovni izid.

Sredstvo	2017	2016
Gradbeni objekti	16,67−66,67 let	16,67−66,67 let
Transportna in prekladalna oprema	5−17,86 let	5−17,86 let
- lokomotive	6,67−10 let	6,67−10 let
- viličarji, nakladalci	8 let	8 let
Računalniška oprema	4−5 let	4−5 let
Druga oprema	4−10 let	4−10 let

27.2.6 Naložbene nepremičnine

Naložbene nepremičnine ima Skupina v lasti, da bi ji prinašale najemnino ali povečevale vrednost nekratkoročne naložbe. Za merjenje vrednosti naložbenih nepremičnin uporabljamo model nabavne vrednosti. Amortizacija se obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju ocenjene dobe koristnosti posameznega sredstva. Zemljišča se ne amortizirajo. V najem dani objekti so razdeljeni na sestavne dele glede na ocenjeno dobo koristnosti. Uporabljene življenjske dobe naložbenih nepremičnin so:

Naložbene nepremičnine	2017	2016
Zgradbe	16,67−66,67 let	16,67−66,67 let

27.2.7 Neopredmetena sredstva

Neopredmeteno osnovno sredstvo se na začetku pripozna po nabavni vrednosti. Po začetnem pripoznanju se neopredmetena sredstva izkazujejo po njihovi nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in izgube zaradi slabitve.

Amortizacija

Ko je sredstvo na razpolago za uporabo, to pomeni, ko je na kraju in v stanju, ki sta potrebna za načrtovano delovanje, se začne amortizirati.

Neodpisana vrednost neopredmetenega sredstva s končno dobo koristnosti se zmanjšuje po metodi enakomernega časovnega amortiziranja v obdobju koristnosti sredstva. Vsa neopredmetena sredstva imajo končno dobo koristnosti.

Trajanje in metoda amortiziranja za neopredmeteno sredstvo s končno dobo koristnosti se pregledata najmanj konec vsakega poslovnega leta. Če se pričakovana doba koristnosti sredstva razlikuje od prejšnjih ocen, se trajanje amortiziranja ustrezno spremeni.

Doba koristnosti neopredmetenega sredstva, ki izhaja iz pogodbenih ali drugih pravnih pravic, ne presega dobe pogodbenih ali drugih pravnih pravic, lahko pa je krajša, odvisno od obdobja, v katerem se pričakuje, da bo sredstvo v uporabi. Ocenjena doba koristnosti za druga neopredmetena sredstva je 10 let (uporabljene življenjske dobe so podane v tabeli, ki sledi).

Neopredmetena sredstva	2017	2016
Nekratkoročne premoženjske pravice	5−10 let	5−10 let
Stroški razvoja	10 let	10 let

27.2.8 Finančne naložbe v pridružene in druge družbe

Finančne naložbe v pridružene in druge družbe Skupina vrednoti po nabavni vrednosti. Skupina na vsak dan izkaza finančnega položaja oceni, ali obstajajo kakšni nepristranski dokazi o morebitni oslabljenosti finančne naložbe. Slabitev naložb se pripozna v izkazu poslovnega izida.

27.2.9 Neizpeljana finančna sredstva

Finančni instrumenti so razvrščeni v razrede, kot sledi:

• 1. finančni instrumenti, vodeni po pošteni vrednosti skozi poslovni izid,
• 1. finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo,
• 1. posojila in terjatve,
• 1. za prodajo razpoložljiva finančna sredstva.

27.2.10 Posojila in terjatve

Dana in prejeta posojila ter terjatve Skupina pripozna na datum poravnave in jih meri po odplačni vrednosti z uporabo metode veljavnih obresti.

Terjatve iz poslovanja

V poslovnih knjigah se ločeno evidentirajo nekratkoročne in kratkoročne terjatve do kupcev. Terjatve za obresti od omenjenih terjatev se izkazujejo zabilančno. Nekratkoročne in kratkoročne terjatve iz poslovanja so ob pripoznanju izkazane z zneski, ki izhajajo iz pogodb ali ustreznih knjigovodskih listin. Med drugimi poslovnimi terjatvami Skupina izkazuje kratkoročno odložene stroške oziroma odhodke in kratkoročno nezaračunane prihodke.

Oblikovanje popravkov vrednosti terjatev

Za zapadle terjatve do kupcev in zapadle terjatve iz naslova zamudnih obresti družbe v Skupini na podlagi individualne presoje oblikujejo popravke vrednosti v celotni višini terjatve. Popravki vrednosti terjatev do podjetij, v katerih je uveden stečajni ali likvidacijski postopek, se oblikujejo v celotni višini (100 odstotkov) terjatve ob začetku postopka.

Izgube zaradi slabitve bremenijo prevrednotovalne poslovne odhodke v zvezi s terjatvami.

Dana posojila

Dana posojila Skupina na začetku pripozna po pošteni vrednosti. Po začetnem pripoznanju jih izkazuje po odplačni vrednosti ob upoštevanju metode veljavnih obresti. Glede na ročnost so dana posojila razvrščena med nekratkoročna oziroma kratkoročna sredstva. S ciljem obvladovanja kreditnega tveganja se glede na boniteto posojilojemalca določita ročnost posojila ter način poravnave, zavarovana z običajnimi instrumenti zavarovanja (na primer: bianko menice, zastava vrednostnih papirjev in drugih (ne)premičnin, možnost enostranskega pobota medsebojnih obveznosti ipd.). Ob morebitnem neizpolnjevanju zapadlih pogodbenih obveznosti posojilojemalca pristopimo k unovčitvi instrumentov zavarovanja oziroma k oblikovanju slabitve naložbe, če je sprožen sodni postopek.

Prejeta posojila

Prejeta posojila Skupina na začetku pripozna po pošteni vrednosti, po začetnem pripoznanju pa po odplačni vrednosti ob upoštevanju metode veljavnih obresti. Glede na ročnost so prejeta posojila ob pripoznanju uvrščena med nekratkoročne oziroma kratkoročne finančne obveznosti. Na zadnji dan leta so vse finančne obveznosti, ki zapadejo v plačilo v prihodnjem letu, prenesene med kratkoročne finančne obveznosti. Prejeta posojila so zavarovana z bianko menicami in s finančnimi zavezami, eno posojilo pa z odstopom terjatev v zavarovanje.

27.2.11 Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva

Med finančna sredstva, ki so na razpolago za prodajo, so uvrščene naložbe v kapitalske vrednostnice. Ob začetnem pripoznanju se jih izmeri po pošteni vrednosti, h kateri so prišteti še stroški posla, ki izhajajo iz nakupa finančnega sredstva. Za pošteno vrednost se upošteva tržno oblikovana vrednost, kot je zaključni borzni tečaj delnice ali objavljena dnevna vrednost enote premoženja vzajemnega sklada.

Spremembe poštene vrednosti Skupina pripozna v drugem vseobsegajočem donosu znotraj kapitala. Za razknjiževanje delnic se upošteva metoda povprečnih cen. Pri odpravi pripoznanja Skupina dobičke oziroma izgube prenese v poslovni izid. Pri obračunavanju nakupa in prodaje se uporablja datum trgovanja.

Vse preostale finančne naložbe, za katere ni delujočega trga in katerih poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti, Skupina meri po nabavni vrednosti.

27.2.12 Denar

Med denarna sredstva spadajo denar v blagajni, vloge na vpogled na računih ter bančni depoziti na odpoklic ali z rokom vezave do treh mesecev.

27.2.13 Izpeljani finančni instrumenti

Skupina ne izdaja izpeljanih finančnih instrumentov za namen trgovanja. Izpeljani finančni instrumenti se uporabljajo za varovanje izpostavljenosti Skupine pred tveganji, ki izhajajo iz dejavnosti financiranja in investiranja. Izpeljani finančni instrumenti se izkažejo po pošteni vrednosti. Način pripoznanja dobičkov ali izgub iz spremembe poštene vrednosti je odvisen od vrste varovanja pred tveganjem oziroma od tega, ali gre za računovodsko varovanje pred tveganjem ali ne. Skupina uporablja izpeljane finančne instrumente izključno za računovodsko varovanje pred tveganji. Pri računovodskem varovanju pred tveganjem se dobički ali izgube zaradi spremembe poštene vrednosti pripoznajo tako, da se del dobička ali izgube iz instrumenta za varovanje pred tveganjem, ki je opredeljen kot uspešno varovanje pred tveganjem, pripozna v drugem vseobsegajočem donosu. Ko predvideni posel postane sredstvo ali obveznost, se kumulativni znesek dobička ali izgube iz kapitala prenese in upošteva v začetnem merjenju stroškov pridobitve ali druge knjigovodske vrednosti sredstva ali obveznosti. Neuspešni del varovanja se takoj izkaže v izkazu poslovnega izida.

27.2.14 Zaloge

Zaloge materiala Skupina vrednoti po nabavni vrednosti ali čisti tržni vrednosti, in sicer po nižji izmed njiju. Količinska enota zaloge materiala se ovrednoti po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevračljive nakupne dajatve ter neposredni stroški nabave. Med nevračljive nakupne dajatve se doda tudi tisti davek na dodano vrednost, ki se ne povrne. Nakupna cena se zmanjša za dobljene popuste. Skupina za zmanjševanje količin materiala na zalogi uporablja metodo tehtanih povprečnih cen. Drobni inventar, dan v uporabo, Skupina takoj prenese med stroške. Zaloge se zaradi okrepitve ne prevrednotijo.

27.2.15 Kapital

Osnovni kapital

Osnovni kapital Skupine v znesku 58.420.965 evrov je razdeljen na 14.000.000 delnic, ki so prosto prenosljive. Nominalna vrednost delnice znaša 4,17 evra.

Kapitalske rezerve in rezerve iz dobička

Skupina ima oblikovane zakonske rezerve, kot narekuje Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), in sicer najmanj v višini 10 odstotkov osnovnega kapitala. Kapitalske in zakonske rezerve niso sestavni del bilančnega dobička in ne morejo biti predmet delitve. Statutarnih rezerv Skupina nima, saj jih statut ne predvideva.

Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti

Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti iz naslova vrednotenja finančnih naložb, merjenih po pošteni vrednosti, iz naslova vrednotenja poštene vrednosti finančnih instrumentov za varovanje pred tveganjem ter iz naslova nerealiziranih aktuarskih dobičkov in izgub.

Zadržani dobički

Zadržani dobički so sestavljeni iz nerazporejenega dela čistega poslovnega izida poslovnega leta.

Dividende

Dividende se v računovodskih izkazih obvladujoče družbe pripoznajo, ko je sprejet sklep skupščine delničarjev o izplačilu dividend.

Odobreni kapital

Na dan 31. 12. 2017 Skupina ni imela odobrenega kapitala.

27.2.16 Rezervacije

Rezervacije za tožbe in odškodnine

Skupina oblikuje rezervacije za prejete tožbe in odškodnine, ki so povezane z domnevnimi kršitvami pri poslovanju. Oblikovanje in višina rezervaciji se določata na podlagi teh sodil:

• ali ima Skupina sedanjo obvezo (pravno ali posredno), ki je posledica preteklega dogodka,
• verjetnost, da bo pri poravnavi obveznosti (tožbe) potreben odtok (rezervacija se pripozna, če je verjetnost velika),
• možnost zanesljive ocenitve obveze.

Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade

Skladno s podjetniško kolektivno pogodbo in zakonskimi predpisi je Skupina dolžna obračunati in izplačati jubilejne nagrade ter odpravnine ob upokojitvi. Za izmero teh zaslužkov Skupina uporablja vrednotenje aktuarske obveznosti v skladu s pričakovano rastjo plač od dneva vrednotenja do predvidene upokojitve zaposlene osebe. To pomeni vračunavanje zaslužkov sorazmerno z opravljenim delom. Ocenjena obveznost je pripoznana v višini sedanje vrednosti pričakovanih prihodnjih izdatkov. Pri merjenju ocenimo tudi predvideno povišanje plač in fluktuacijo zaposlencev.

Na osnovi aktuarskega izračuna Skupina pripozna aktuarske dobičke ali izgube tekočega leta za odpravnine v drugem vseobsegajočem donosu v kapitalu, stroške sprotnega službovanja in stroške

obresti pa v izkazu poslovnega izida. Za jubilejne nagrade v izkazu poslovnega izida prikazujemo tako stroške sprotnega službovanja in stroške obresti kot aktuarske dobičke ali izgube.

Izračun rezervacij za obveznosti do zaposlencev iz naslova odpravnin in jubilejnih nagrad temelji na aktuarskem izračunu na dan 31. 12. 2017 s podatki na dan 31. 10. 2017 (ni pomembnejših odstopanj), v katerem so bile upoštevane predpostavke:

• Upoštevana je trenutno veljavna višina odpravnin in jubilejnih nagrad.
• Upoštevana je smrtnost na osnovi tablic umrljivosti iz leta 2007 za slovensko populacijo, ločeno za moške in ženske, znižana za 10 odstotkov (aktivna populacija). Skupno za zaposlence na dan 31. 12. 2017 to pomeni 0,3-odstotno smrtnost za naslednje poslovno leto (glede na število zaposlencev).
• Upoštevana je predpostavka o fluktuaciji zaposlenih, ki je linearno padajoča od 1,0 odstotka pri 15 letih do 0,5 odstotka pri 54 letih, nato konstantna pri 0,5 odstotka. Skupno za zaposlence na dan 31. 12. 2017 to pomeni 0,6-odstotno letno fluktuacijo za naslednje poslovno leto.
• Upoštevano je predvideno upokojevanje posameznega zaposlenega na podlagi podatkov o spolu, datumu rojstva in doseženi delovni dobi na dan 31. 12. 2017 v skladu s 27. členom ZPIZ-2 in s 3. alinejo 1. odstavka 28. člena.
• Za leti 2018 in 2019 so upoštevane stopnje povečanja povprečnih plač v RS iz Jesenske napovedi gospodarskih gibanj 2017 (UMAR). Predvideno je, da se bodo povprečne plače v RS od leta 2020 dalje letno višale za 2-odstotno inflacijo in za realno rast v višini 1 odstotka. Predpostavlja se, da se zneski iz Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Ur. . RS, št. 140/06 in 76/08) v letih 2018 in 2019 ne bodo povišali, kasneje se predvideva rast teh zneskov skladno z inflacijo.
• lUpoštevano je povečanje osnovnih plač v višini letne inflacije, povečane za 0,2 odstotka od leta 2020 dalje, upošteva se rast osnovnih bruto plač zaradi napredovanja, in sicer za 0,5 odstotka letno, upošteva se dodatek na skupno delovno dobo v višini 0,5 odstotka od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto skupne delovne dobe. V primeru štirih individualnih pogodb se dodatek na delovno dobo ne zaračunava. Tako bi bila nominalna letna stopnja rasti mesečnih plač v družbi zaradi inflacije in realne rasti v prihodnjem letu 1,6-odstotna, v letu 2019 2,1-odstotna, od leta 2020 dalje pa 2,2-odstotna.
• Diskontna stopnja za izračun na dan 31. 12. 2017 je na osnovi objavljenih donosnosti slovenskih državnih obveznic na dan 30. 11. 2017 in z interpolacijo glede na povprečno uteženo trajanje obvez družbe (13,9 leta) določena v višini 1,4 odstotka.

27.2.17 Nekratkoročno razmejeni prihodki

Nekratkoročno razmejeni prihodki se pripoznajo, če bodo v obdobju, daljšem od enega leta, pokrili predvidene odhodke.

V Skupini se oblikujejo nekratkoročno razmejeni prihodki za redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture. Nekratkoročno razmejeni prihodki za redno vzdrževanje se oblikujejo, če segajo stroški

gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške javne infrastrukture do višine, ki ustreza višini prihodkov iz naslova pristaniških pristojbin. V primeru presežka stroškov nad prihodki iz naslova pristaniških pristojbin se v višini presežka odpravijo dolgoročno razmejeni prihodki.

27.2.18 Državne podpore

Vse vrste državne podpore so v začetku pripoznane v izkazu finančnega položaja kot odloženi prihodki, ko obstaja zagotovilo, da bo Skupina podpore prejela in bo izpolnila pogoje v zvezi z njimi. Državne podpore, prejete za kritje stroškov, so dosledno pripoznane v izkazu poslovnega izida v obdobjih, v katerih nastajajo zadevni stroški, ki naj bi jih te nadomestile.

27.2.19 Koncesijska dejavnost

V skladu s Pomorskim zakonikom sta septembra 2008 družba Luka Koper, d. d., in Republika Slovenija v okviru Uredbe o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču razmerje uredili s koncesijsko pogodbo in koncesijsko razmerje opredelili za obdobje 35 let od sklenitve pogodbe.

Koncesionar mora skladno z določili koncesijske pogodbe svoje poslovne knjige voditi na način, da zagotovi ločeno računovodsko spremljanje dejavnosti, ki jih izvaja na podlagi podeljenih izključnih pravic.

V svojih poslovnih knjigah družba Luka Koper, d. d., vodi ločeno računovodsko evidenco prihodkov iz naslova pristaniških pristojbin v posameznem letu in stroškov opravljanja koncesijskih dejavnosti. Morebitni presežek prihodkov iz naslova pristaniških pristojbin nad stroški vzdrževanja pristaniške infrastrukture koncesionar zadrži kot nekratkoročno odložene prihodke za stroške vzdrževanja pristaniške infrastrukture v prihodnjih letih v skladu s členom 9.3 koncesijske pogodbe. Računovodsko spremljanje dejavnosti gospodarske javne službe temelji na usmeritvah in načelih stroškovnega računovodstva ter sodilih ločenega evidentiranja. Družba je v letu 2017 preverila sodila in predlagala spremembo sodil. Spremembo sodil je v mesecu marcu 2018 sprejel organ nadzora družbe Luka Koper, d. d.. Ustreznost in pravilnost njihove uporabe je preverila pooblaščena revizijska hiša BDO Revizija, d. o. o., in dne 12. aprila 2018 podala pisno mnenje.

Družba Luka Koper, d. d., tako skladno s koncesijsko pogodbo z Republiko Slovenijo ter sodili, potrjenimi s strani Republike Slovenije, oblikuje nekratkoročno odložene prihodke gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture v višini, ki ustreza višini presežka prihodkov iz naslova pristaniških pristojbin nad stroški gospodarske javne službe. V primeru presežka stroškov nad prihodki iz naslova pristaniških pristojbin se v višini presežka odpravijo nekratkoročno odloženi prihodki.

Družba Luka Koper, d. d., je kot koncesionar od Republike Slovenije kot koncedenta pridobila izključno pravico za izvajanje pristaniških dejavnosti ravnanja s tovorom in pomorskega potniškega prometa na območju pristanišča ter s tem povezano izključno pravico za vodenje in upravljanje pristanišča, vodenje

in razvoj pristaniške infrastrukture, ki ni namenjena za javni promet, in je v okviru 44. člena Pomorskega zakonika pridobila tudi izključno pravico do izvajanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet.

Obenem vodi Luka Koper, d. d., v skladu s členom 7.9.6 koncesijske pogodbe tudi evidenco investicijskih vlaganj v pristaniško infrastrukturo v posameznem poslovnem letu. Družba Luka Koper, d. d., mora investicijska vlaganja v posameznem poslovnem letu navesti v posebnem dodatku k letnemu poročilu, ki ga mora pregledati in potrditi pooblaščeni revizor.

Družba Luka Koper, d. d., v skladu s členom 10.1 koncesijske pogodbe plačuje koncesijsko dajatev, ki znaša 3,5 odstotka ustvarjenega letnega poslovnega prihodka, zmanjšanega za v tem letu pobrane pristaniške pristojbine. Osnova za odmero koncesijske dajatve se ugotavlja na podlagi revidiranega izkaza poslovnega izida družbe Luka Koper, d. d. Znesek letne koncesijske dajatve se med letom plačuje v obliki mesečnih akontacij, izračunanih najkasneje do 30. julija tekočega leta na podlagi revidiranih podatkov preteklega koledarskega leta. Pristaniške pristojbine predstavljajo 4 odstotke poslovnih prihodkov obvladujoče družbe in so vsebinsko sestavni del poslovnih prihodkov. Višino pristojbin določi obvladujoča družba Luka Koper, d. d., v soglasju z državo. Preostalih 96 odstotkov poslovnih prihodkov obvladujoče družbe ustvari družba iz naslova opravljanja storitev pretovora in skladiščenja, za katere se cene oblikujejo na osnovi tržnih zakonitosti. Razvoj in obnovo pristaniške infrastrukture izvaja obvladujoča družba v svojem imenu in na svoj račun. Po preteku koncesije je koncesionar upravičen do povračila neamortiziranega dela vlaganj. Zaradi navedenih določil koncesijske pogodbe Skupina ne uporablja OPMSRP 12.

27.2.20 Gospodarska javna služba zbiranja odpadkov s plovil na območju koprskega pristanišča koprskega pristanišča

Gospodarska javna služba zbiranja odpadkov s plovil na območju koprskega pristanišča se izvaja v skladu u Uredbo o načinu, predmetu in pogojih izvajanja državne gospodarske javne službe zbiranja odpadkov s plovil (Ur. l. RS, št. 59/2005) ter Uredbo o pristaniških zmogljivostih za prevzem ladijskih odpadkov in ostankov tovora (Ur. l. RS, št. 78/2008). Dejavnost obsega redno prevzemanje ladijskih odpadkov in ostankov tovora, nameščanje pristaniških zmogljivosti za prevzem odpadkov in ostankov tovora v skladu s predpisi, ki urejajo pristaniške zmogljivosti za prevzem, sprejemanje sporočil o nameri oddaje ladijskih odpadkov in ostankov tovora, ločeno zbiranje, razvrščanje in skladiščenje prevzetih odpadkov in ostankov tovora z uporabo pristaniških zmogljivosti za prevzem, oddajo v obdelavo zaradi ponovne uporabe, recikliranja ali odstranjevanja ostankov predelave v skladu s predpisi na področju varstva okolja, ki urejajo ravnanje z odpadki, ter obveščanje javnosti in uporabnikov o načinu oddajanja odpadkov in ostankov tovora. Za namene poročanja gospodarske javne službe zbiranja odpadkov s plovil je družba Luka Koper, d. d., na osnovi zahtev ZPFOLERD-1 upoštevala načela stroškovnega računovodstva ter sodila ločenega evidentiranja. Družba je v letu 2017 pripravila sodila, ki jih je v mesecu marcu 2018 sprejel organ nadzora družbe Luka Koper, d. d.. Ustreznost sodil in pravilnost njihove prve uporabe je preverila pooblaščena revizijska hiša BDO Revizija, d. o. o., in dne 12. aprila 2018 podala pisno mnenje.

Do 31. 12. 2016 je družba Luka Koper, d. d., gospodarsko javno službo zbiranja odpadkov s plovil izvajala prek svoje odvisne družbe Luka Koper INPO, d. o. o., ki je delovala kot njen izpolnitveni pomočnik. Družbi sta imeli sklenjeno medsebojno pogodbo o sodelovanju. Luka Koper INPO, d. o. o., je v celoti obvladovana s strani družbe Luka Koper, d. d., in družbi se na podlagi ustaljene prakse sodišča EU štejeta za isto ekonomsko celoto. S 1. 1. 2017 sta družbi sklenili aneks k pogodbi, s katero sta določili, da družba Luka Koper INPO, d. o. o., od 1. 1. 2017 kot izpolnitveni pomočnik izvaja gospodarsko javno službo zbiranja odpadkov s plovil na območju koprskega pristanišča v imenu in za račun družbe Luka Koper, d. d.

27.2.21 Finančne obveznosti

Prejeta posojila Skupina ob začetnem pripoznanju izkazuje po pošteni vrednosti, zmanjšani za pripadajoče stroške posla. Razliko med izvirno in odplačno vrednostjo Skupina izkazuje v izkazu poslovnega izida v obdobju odplačevanja posojila, pri čemer se uporablja metoda efektivne obrestne mere.

27.2.22 Poslovne obveznosti

Med nekratkoročnimi poslovnimi obveznostmi Skupina izkazuje prejete varščine za najete poslovne prostore. Med kratkoročnimi obveznostmi so ločeno izkazane kratkoročne obveznosti do dobaviteljev, države in zaposlencev. Med drugimi poslovnimi obveznostmi Skupina izkazuje kratkoročno odložene prihodke ter kratkoročno vnaprej vračunane stroške oziroma odhodke.

27.2.23 Davek od dobička

Davek od dobička Skupina obračunava skladno z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb. Osnova za obračun davka od dohodka je bruto dobiček, povečan za davčno nepriznane stroške in zmanjšan za zakonsko dovoljene olajšave. Od tako dobljene osnove je obračunana obveznost za davek od dohodka pravnih oseb. Uporabljena stopnja davka za leto 2017 in za primerjalno leto 2016 je 19 odstotkov.

27.2.24 Odloženi davki

Z namenom izkazovanja ustreznega poslovnega izida v obdobju poročanja Skupina obračuna tudi odložene davke. Te izkazuje kot odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek. Pri obračunavanju odloženih davkov uporabi metodo obveznosti po izkazu finančnega položaja. Knjigovodsko vrednost sredstev in obveznosti Skupina primerja z njihovo davčno vrednostjo, razliko med obema vrednostma pa opredeli kot stalno ali začasno razliko. Začasne razlike smo razdelili na obdavčljive in odbitne. Obdavčljive začasne razlike so povečale obdavčljive zneske in odložene davčne obveznosti. Odbitne začasne razlike pa so zmanjšale obdavčljive zneske in povečale odložene davčne terjatve.

Odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek se pobotajo, če obstaja zakonska pravica pobotati odmerjene terjatve za davek in odmerjene obveznosti za davek od dohodka ter če so odloženi davki vezani na isto obdavčljivo pravno osebo in isti davčni organ.

27.2.25 Čisti dobiček na delnico

Osnovni in popravljeni čisti dobiček na delnico se izračuna tako, da se čisti poslovni izid poslovnega leta deli s tehtanim povprečnim številom navadnih delnic.

27.2.26 Prihodki

Poslovni prihodki

Prihodki iz opravljenih storitev

Osnova dejavnost Skupine je pretovor in skladiščenje vseh vrst blaga, storitve na blagu in z njimi povezane druge storitve. Vse storitve Skupina opravlja v Sloveniji, tako za domače kot tuje kupce. Tuji kupci prihajajo s tržišč celinske Evrope, ki so za Skupino najpomembnejša, kot tudi iz držav Azije in Amerike. Kupci so največji svetovni ladjarji, velike svetovne multinacionalke, končne uporabnice naših storitev in druge večje ali manjše domače in tuje družbe, za katere koprsko pristanišče predstavlja najhitrejšo in najkakovostnejšo logistično storitev.

Poslovne prihodke Skupina pripozna, ko upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov, če ti niso uresničeni že ob nastanku in jih je mogoče zanesljivo izmeriti.

Pri pripoznavanju prihodkov iz opravljenih storitev Skupina uporablja metodo odstotka dokončanosti del na dan izkaza finančnega položaja. Po tej metodi so prihodki pripoznani v obračunskem obdobju, v katerem so storitve opravljene. Razkrivajo se zneski vsake pomembne vrste prihodkov, pripoznane v obdobju, ter prihodki od prodaje domačim in tujim kupcem.

Prihodki od najemnin

Skupina zajema pretežno prihodke od naložbenih nepremičnin, to je gradbenih objektov in zemljišč, ki jih daje v poslovni najem. Skupina prihodke od najemnin uvršča med poslovne prihodke.

Drugi prihodki

Med drugimi prihodki se izkazujejo prevrednotovalni poslovni prihodki od prodaje nepremičnin, naprav in opreme, subvencije, donacije, prejete odškodnine in preostali prihodki. Državne in druge subvencije v največji meri predstavljajo prejeta sredstva iz naslova razvojnih dejavnosti na področju evropskih razvojnih projektov, ki so namenjeni povečanju konkurenčnosti pristanišča, energetski učinkovitosti, okoljski varnosti in zagotavljanju učinkovitosti pristaniških procesov. Prejete subvencije za kritje stroškov so pripoznane strogo dosledno kot prihodki v obdobjih, v katerih nastajajo zadevni stroški, ki naj bi jih nadomestile.

Prihodki iz naslova črpanja zadržanih prispevkov plač se pripoznajo skladno z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov v višini namensko porabljenih sredstev.

Preostali prihodki se pripoznajo, ko se upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov.

27.2.27 Finančni prihodki in finančni odhodki

Finančni prihodki vključujejo prihodke od obresti na dana posojila, obresti za nepravočasno plačane terjatve za storitve, prihodke od dividend, prihodke od odsvojitve za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev in prihodke iz naslova pozitivnih tečajnih razlik. Prihodki od obresti so pripoznani ob njihovem

nastanku z uporabo efektivne obrestne mere. Prihodki od dividend so izkazani v poslovnem izidu, ko je uveljavljena pravica do izplačila.

Finančni odhodki obsegajo stroške obresti za prejeta posojila, negativne tečajne razlike in izgube zaradi slabitve vrednosti finančnih sredstev, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Stroški izposojanja in odobritev posojil se pripoznajo v izkazu poslovnega izida skozi celotno zapadlost posojila.

27.2.28 Odhodki – stroški

Stroški kot odhodki so pripoznani v obdobju, v katerem nastanejo. Razvrščeni so v skladu s svojo naravo. Izkazujemo in razkrivamo jih po naravnih vrstah. Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano z zmanjšanjem sredstev ali s povečanjem dolga in če je to zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti.

27.2.29 Slabitev sredstev

Slabitev nefinančnih sredstev

Če obstaja znamenje, da utegne biti sredstvo oslabljeno, se oceni njegova nadomestljiva vrednost v skladu z MRS 36. Če ni mogoče oceniti nadomestljive vrednosti sredstva, Skupina ugotovi nadomestljivo vrednost denar ustvarjajoče enote, ki ji sredstvo pripada. Oslabitev se izkaže v izkazu poslovnega izida. Izgube zaradi slabitve je treba odpraviti, če so se spremenile ocene, uporabljene za ugotovitev nadomestljive vrednosti sredstev. Izguba zaradi slabitve sredstva se odpravi do višine, do katere povečana knjigovodska vrednost sredstva ne preseže knjigovodske vrednosti, ki bi bila ugotovljena po odštetju amortizacijskega odpisa, če pri sredstvu v prejšnjih letih ne bi bila pripoznana izguba zaradi slabitve. Odprava izgube se pripozna kot prihodek v poslovnem izidu.

Slabitev finančnih sredstev

Na datum vsakega poročanja Skupina opravi preizkus ocene slabitve finančnih naložb po izbranih kriterijih, opredeljenih v pravilniku o računovodstvu, da bi ugotovila, ali obstajajo nepristranski dokazi o morebitni oslabljenosti finančne naložbe. Če taki razlogi obstajajo, pristopi k izračunu višine vrednosti izgube zaradi slabitve.

Če Skupina presodi, da je treba opraviti oslabitev pri finančnih naložbah, izkazanih po odplačni vrednosti, se znesek izgube izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo finančne naložbe in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov, diskontiranih po izvirni efektivni obrestni meri. Vrednost izgube pripozna v poslovnem izidu. Če razlogi za slabitev finančne naložbe prenehajo obstajati, se razveljavitev slabitve finančne naložbe, izkazane po odplačni vrednosti, pripozna v poslovnem izidu.

Če Skupina pri finančnih naložbah v odvisne, pridružene in druge družbe, izkazanih po nabavni vrednosti, presodi, da je treba opraviti oslabitev, morebitno izgubo izmeri kot razliko med knjigovodsko vrednostjo finančnega sredstva in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov (ali po kateri drugi metodi), razobrestenih po trenutni tržni donosnosti za podobna finančna sredstva, in jo kot prevrednotovalni finančni odhodek pripozna v poslovnem izidu.

27.2.30 Izkaz drugega vseobsegajočega donosa

V izkazu drugega vseobsegajočega donosa so prikazani čisti poslovni izid in drugi vseobsegajoči donosi, vanj pa so vključene postavke, ki bodo v prihodnje razporejene v izkaz poslovnega izida, in postavke, ki v prihodnje ne bodo pripoznane v izkazu poslovnega izida, kakor zahtevajo ali dovoljujejo druga določila MSRP.

27.2.31 Izkaz denarnih tokov

V Skupini se poroča o denarnih tokovih iz poslovanja po posredni metodi na podlagi postavk v izkazu finančnega položaja z dne 31. 12. 2017 in 31. 12. 2016, izkaza poslovnega izida za leto 2017 ter dodatnih podatkov, ki so potrebni za prilagoditev odtokov in pritokov.

27.2.32 Izkaz sprememb lastniškega kapitala

Izkaz sprememb lastniškega kapitala prikazuje gibanje posameznih sestavin kapitala v poslovnem letu (celoto prihodkov in odhodkov ter transakcij z lastniki, ko delujejo kot lastniki), vključno z uporabo čistega poslovnega izida. Vključen je izkaz vseobsegajočega donosa, ki čisti dobiček tekočega obdobja povečuje za vse prihodke in odhodke, ki smo jih neposredno pripoznali v kapitalu.

27.2.33 Upravljanje tveganj

Družbe v Skupini spremljajo tveganja in jih poskušajo obvladovati na vseh ravneh poslovanja. Pri ocenjevanju tveganj upoštevajo različne dejavnike. Ustrezno upravljanje tveganj se zagotavlja z njihovim pravočasnim prepoznavanjem in obvladovanjem ter z usmeritvami in politikami, opredeljenimi v dokumentih celovitega sistema vodenja.

Poslovanje Skupine je izpostavljeno strateškim, poslovnim in finančnim tveganjem, ki so močno odvisna od tržnih zakonitosti, kar zahteva njihovo aktivno spremljanje. Identifikacija tveganj je opisana v poslovnem poročilu v poglavju Upravljanje tveganj. Poleg strateških in poslovnih tveganj se Skupina srečuje tudi s finančnimi tveganji, med katerimi so najpomembnejša tveganje spremembe poštene vrednosti, obrestno, likvidnostno, valutno in kreditno tveganje ter tveganje ustrezne kapitalske sestave. Kako Skupina ugotavlja in obvladuje finančna tveganja, je razkrito v pojasnilu 35: Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj.

27.2.34 Na novo sprejeti standardi in pojasnila

Standardi in pojasnila, ki so predstavljeni v nadaljevanju, do datuma skupinskih računovodskih izkazov še niso stopili v veljavo oziroma jih še ni potrdila Evropska unija. Skupina bo ustrezne standarde in pojasnila uporabila pri pripravi svojih računovodskih izkazov ob njihovi uveljavitvi.

MSRP 9 Finančni instrumenti

Julija 2014 je Odbor za mednarodne računovodske standarde objavil končno različico standarda MSRP 9, Finančni instrumenti, ki vsebuje zahteve vseh posameznih faz projekta prenove MSRP 9 in nadomešča standard MRS 39, Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje, ter vse predhodne različice standarda MSRP 9. MRS 39 ostaja v veljavi v primeru ščitenja poštene vrednosti portfelja finančnih sredstev ali finančnih obveznosti pred tveganjem spremembe obrestne mere; skupine imajo možnost se odločati med uporabo računovodskega ščitenja skladno z MSRP 9 ali obstoječim obračunavanjem varovanja pred tveganjem po MRS 39 v vseh primerih obračunavanja. Prenovljeni standard uvaja nove zahteve glede razvrščanja in merjenja finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanja njihove oslabitve in računovodskega varovanja pred tveganji. Čeprav so temelji dovoljenega merjenja finančnih sredstev – odplačna vrednost, poštena vrednost skozi drugi vseobsegajoči donos (PVDVD) in poštena vrednost skozi poslovni izid (PVPI) – podobni MRS 39, se kriteriji za določitev ustreznega merjenja pomembno razlikujejo.

Finančno sredstvo se izmeri po odplačni vrednosti ko so izpolnjeni naslednji pogoji:

• sredstva se vodijo v okviru poslovnega modela, ki je namenjen zbiranju pogodbenih denarnih tokov in
• pogodbena določila vsebujejo natančne datume denarnih tokov, ki so zgolj plačila glavnice in obresti od neplačane glavnice.

Nadalje lahko skupina naknadne spremembe poštene vrednosti (vključno pozitivne in negativne tečajne razlike) kapitalskega instrumenta, ki ni namenjen trgovanju, nepreklicno predstavi v okviru ostalega vseobegajočega donosa. Omenjene naknadne spremembe se v nobenem primeru več ne morejo prerazvrstiti v poslovni izid. Dolžniški instrumenti, ki so izmerjeni po pošteni vrednosti skozi ostali vseobsegajoči donos, prihodki od obresti, pričakovane kreditne izgube ter pozitivne in negativne tečajne razlike se pripoznajo v poslovnem izidu na enak način kot sredstva izmerjena po odplačni vrednosti. Ostali dobički in izgube so pripoznani v drugem vseobsegajočem donosu in so po odpravi pripoznanja prerazvrščeni med poslovni izid. Model izračuna oslabitve skladno z MSRP 9 nadomešča model nastalih izgub, kot ga pozna MRS 39, ki zajema tudi model pričakovanih kreditnih izgub; slednje pomeni, da se bo oslabitev lahko pripoznala še preden bo sploh do izgube prišlo. MSRP 9 vsebuje nov splošni model obračunavanja varovanja pred tveganjem, ki zadevno obračunavanje bolje prilagaja obvladovanju tveganj. Različne vrste razmerij varovanja pred tveganjem – poštena vrednost, denarni tok in neto naložbe v tuje družbe – ostanejo nespremenjene, vendar je potrebna dodatna ocena. Standard vsebuje nove zahteve, ki jih je potrebno izpolniti (nadaljevanje in ustavitev obračunavanja varovanja pred tveganjem), in omogoča dodatnim vrstam izpostavljenosti, da se obravnavajo kot varovane postavke. Potrebna so dodatna obsežna razkritja v zvezi z obvladovanjem tveganj in z dejavnostmi varovanja pred tveganji.

EU je standard sprejela 22. 11. 2016. Prenovljeni standard MSRP 9 velja za poslovna obdobja z začetkom 1. 1. 2018 ali pozneje. Preračun prejšnjih obdobij ni potreben in je dovoljen v kolikor so podatki na voljo in brez uporabe spoznanj. Zgodnja uporaba standarda je dovoljena. Spremembe standarda morajo podjetja uporabiti za nazaj, pri čemer pa predstavitev primerjanih podatkov ni obvezna. Zgodnja uporaba predhodnih različic standarda MSRP 9, ki so bile objavljene v letih 2009, 2010 in 2013, je dovoljena pod pogojem, da je podjetje izvedlo prehod na MSRP kadarkoli v obdobju pred 1. 2. 2015.

Skupina ne pričakuje, da bo navedeni standard pomembno vplival na njene skupinske računovodske izkaze, razlogi za to pa so:

• Finančna sredstva, ki so trenutno razvrščena kot finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, izpolnjujejo pogoje za razvrstitev po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, zato se obračunavanje teh sredstev ne bo spremenilo.
• Naložbe, ki so trenutno merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, bodo še naprej izmerjene na isti osnovi po MSRP 9.
• Dolžniški instrumenti, trenutno merjeni po odplačni vrednosti, izpolnjujejo pogoje za razvrstitev po odplačni vrednosti po MSRP 9.

Novi model oslabitve zahteva pripoznavanje rezervacij za oslabitev, ki ne temelji zgolj na realiziranih kreditnih izgubah, kot to velja v primeru MRS 39, temveč na pričakovanih kreditnih izgubah. Skupina bo oblikovala popravek vrednosti tudi iz naslova še nezapadlih terjatev glede na oceno tveganja, ki jo bo naredila za kupce, katerih skupna vrednost prometa bo v določenem obdobju presegla 98 odstotkov. Kljub temu Skupina iz tega naslova ne pričakuje bistvenega vpliva na njene skupinske računovodske izkaze.

Novo sprejeti standard pa ne bo imel vpliva na finančne naložbe.

Dopolnitve MSRP 4: Uporaba MSRP 9 Finančni instrumenti v povezavi z MSRP 4 Zavarovalne pogodbe

Dopolnitve naslavljajo vprašanja, ki so povezana z uvajanjem novega standarda za finančne instrumente (MSRP 9) pred uvajanjem novega standarda za zavarovalne pogodbe, ki ga odbor pripravlja namesto MSRP 4. Za skupine, ki izdajajo zavarovalne pogodbe, obstajata dve možnosti: začasna oprostitev uporabe MSRP 9 in sočasna uporaba.

Dopolnitve je EU sprejela 3. 11. 2017. Začasna oprostitev se prvič uporabi za obdobja poročanja, ki se začnejo 1. 1. 2018 ali pozneje oziroma ob prvi uporabi MSRP 9.

Skupina se lahko za sočasno uporabo odloči ob prvi uporabi MSRP 9 in ta pristop uporabi za nazaj za finančna sredstva, določena ob prehodu na MSRP 9. Skupina prilagodi primerjalne informacije, ki odražajo sočasno uporabo, le v primeru, da prilagodi primerjalne informacije ob uporabi MSRP 9.

Skupina ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve vplivale na njene skupinske računovodske izkaze.

MSRP 15 Prihodki iz pogodb s kupci

Odbor za mednarodne računovodske standarde je maja 2014 objavil standard MSRP 15, ki uvaja nov petstopenjski model pripoznanja prihodkov, ki jih skupina doseže na podlagi pogodb s strankami. V skladu z določili MSRP 15 skupina pripozna prihodke v višini, ki odraža znesek kupnine, za katero skupina meni, da mu pripada iz naslova prenosa blaga in posredovanja storitev kupcu. Z ozirom na izpolnjene kriterije se prihodki pripoznajo čez čas in na način, ki prikazuje poslovanje skupine ali v trenutku, ko je nadzor blaga in storitev prenešen na kupca. Računovodska načela iz MSRP 15 tako nudijo bolj strukturiran pristop pri merjenju in pripoznanju prihodkov. Prav tako MSRP 15 uvaja načela, ki skupino zavezujejo k zagotavljanju kakovostnih in obsežnih razkritij, ki uporabnikom računovodskih izkazov dajejo uporabne informacije v zvezi z vrsto, višino, časovnim vidikom in negotovostjo prihodkov in denarnih tokov, ki izhajajo iz pogodb s kupci.

Nov standard velja za vse skupine in nadomešča obstoječe zahteve Mednarodnih standardov računovodskega poročanja v zvezi s pripoznavanjem prihodkov. EU je standard in spremembo MSRP 15 >>Datum začetka veljavnosti MSRP 15« sprejela 22. 9. 2016. Popolna uporaba novega standarda velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2018 ali pozneje, prilagojeno obliko standarda pa morajo podjetja uporabiti za nazaj. Novi standard zagotavlja okvir, ki nadomešča obstoječa navodila za pripoznanje prihodkov po MSRP. Zgodnja uporaba standarda je dovoljena.

Skupina ne pričakuje pomembnih razlik pri pripoznavanju prihodkov od prodaje blaga in storitev po novem standardu. Iz opravljene analize pogodb s kupci izhaja, da izpolnjujejo kriterije novega standarda za pripoznavanje prihodkov, izvedbene obveznosti so v pogodbah ustrezno opredeljene, kar omogoča njihovo razvrščanje in merjenje ter določitev časa njihove izpolnitve. Pogodbe s kupci zajemajo prodajo blaga in storitev, ki jih Skupina v računovodskih izkazih izkazuje ločeno.

Skupina ne pričakuje bistvenih razlik v časovnem pripoznavanju prihodkov.

Večina prihodkov izhaja iz pogodb, opredeljenih kot enostavna dobava storitev. Pogodbe ne vsebujejo ločeno določljivih obveznosti in menimo, da je veljavna računovodska usmeritev za pripoznavanje prihodkov v skladu z novimi zahtevami MSRP 15.

MSRP 15 vsebuje posebna merila za določitev, kateri s pogodbo povezani stroški se lahko kapitalizirajo, in razlikuje med stroški, povezanimi s pridobitvijo pogodbe, in stroški, povezanimi z izpolnjevanjem pogodb. Skupina ocenjuje, da ne obstajajo pomembni stroški izpolnitve.

Glede na navedeno Skupina ne pričakuje, da bo navedeni standard pomembno vplival na njene skupinske računovodske izkaze.

Pojasnila k MSRP 15 Prihodki iz pogodb s kupci

Odbor za mednarodne računovodske standarde je aprila 2016 objavil dopolnila MSRP 15, ki obravnavajo več zadev, ki so bile predmet presoje strokovne skupine >>Joint Transition Resource Group for Revenue Recognition«.

Dopolnitve:

• pojasnjujejo, kdaj obljubljeno blago ali storitev nista skladna z vsebino pogodbe,
• pojasnjujejo, kako naj skupina upošteva razmerja med principalom in agentom, vključno z obračunsko enoto ocene, kako lahko skupina uporabi načelo nadzora pri storitvenih transakcijah in preoblikuje kazalnike,
• pojasnjujejo, kdaj dejavnosti skupine pomembno vplivajo na intelektualno lastnino (IP), do katere ima pravico kupec, ki je dejavnik presoje pri odločanju o tem, ali skupina pripozna prihodke iz naslova licenčnin v daljšem časovnem obdobju ali v natančno določenem trenutku,
• pojasnjujejo področje uporabe izjeme za avtorske honorarje iz naslova prodaje ali uporabe licenc za intelektualno lastnino (omejitev avtorskih honorarjev) v zvezi z drugim obljubljenim blagom ali storitvijo iz pogodbe,
• vsebujejo dva praktična pripomočka za izpolnjevanje prehodnih določb MSRP 15 za:
• (c) zaključene pogodbe v okviru pristopa polnega prehoda in pripoznanja za pretekla obdobja in
• (d) prilagoditev pogodb ob prehodu na novi standard.

Dopolnitve standarda začnejo veljati 1. 1. 2018, na dan začetka veljavnosti MSRP 15. Dopolnitve ne spreminjajo zahtev MSRP 15, temveč jih dodatno pojasnjujejo. Skupina mora ta dopolnila uporabiti za nazaj. Predčasna uporaba je dovoljena in jo mora Skupina razkriti.

Skupina je oceno učinka vpliva MSRP 15 naredila za vse družbe skupine in dejansko zaznala možne vplive le pri obvladujoči družbi.

V poslovnem letu 2017 je Skupina preučila zahteve MSRP 15 in opredelila pogodbe, skozi pet korakov:

Korak 1 - identifikacija pogodbe

Skupina je v letu 2017 opravila presojo ali imajo pogodbe oziroma ponudbe izpolnjena merila za opredelitev kot take in ali obstajajo potrebe po združevanju pogodb.

Korak 2 - identifikacija ločenih izvršitvenih obvez

Na podlagi pregleda pogodb in ponudb, je Skupina ugotavljala izvršitvene obveze, vendar je zavzela stališče, da razpolaga le z eno izvršitveno obvezo, in sicer storitev pristaniških aktivnosti. Ta izvršitvena obveza se nato deli na sklope, ti sklopi pa na podsklope. Podsklope je bilo potrebno opredeliti, ali je izvedba storitve v trenutku ali skozi čas. Skozi čas so bili opredeljeni podsklopi, ki so sestavljeni iz več soodvisnih storitev (npr.: ladja-skladišče-vozilo) ter se obračunajo na vhodu oziroma izhodu.

Stališče, da Skupina ima le eno izvršitveno obvezo je bila zavzeta, zato ker se blago, na katerem Skupina opravlja storitve, nahaja na območju Luke Koper, ta pa je pod strogim nadzorom tako družbe, kot ostalih organov (na primer carina) in ker lastnik blaga ali kateri koli drugi deležnik v logistični verigi, ne more imeti koristi od opravljene storitve, vse dokler ni opravljen celoten sklop naročenih storitev in je blago odpremljeno in ob tem zapusti območje Luke Koper. Različne izvršitvene obveze bi ugotavljali, če bi imel lahko kupec koristi od posameznega sklopa storitve, ki bi mu bila brez težav in neodvisno na voljo in bi bila obljuba za prenos storitve ločljiva od ostalih obljub v pogodbi.

Korak 3 - določitev cene

Cene se v družbi določajo tako fiksno kot variabilno. Variabilne so takrat, ko družba predvidi količinski popust.

Korak 4 - razporeditev cene na izvršitvene obveze

V kolikor bi bilo ugotovljeno, da v določenih pogodbah skupina razpolaga z več izvršitvenimi obvezami, bi bila dolžna razporediti ceno na posamezne obveze, vendar teh primerov med identificiranimi pogodbami družbe ni bilo zaslediti.

Korak 5 - pripoznanje prihodkov, ko je izpolnjena izvršitvena obveza

Skupina je preverjala trenutek, kdaj po identifikaciji pogodb nastopi pripoznanje prihodka. Standard določa, da se pri pogodbah, kjer prodajalec izvaja storitev skozi daljše časovno obdobje, prihodki pripoznajo razporejeno skozi obdobje izvajanja storitve le, če je izpolnjeno eno od naslednjih sodil:

• kupec istočasno sprejme in porabi koristi izvedbe podjetja med samim izvajanjem teh primerov družba nima, saj je blago na katerem opravlja storitve pod nadzorom Skupine do končne odpreme;
• izvajanje Skupine ustvarja ali povečuje sredstvo, ki ga kupec obvladuje med nastajanjem ali povečevanjem – tudi teh primerov pri poslovanju Skupina nima, glede na to, da je blago na katerem opravlja storitve pod nadzorom Skupine do končne odpreme;
• izvajanje Skupine ne ustvarja sredstva, ki ga lahko Skupina uporablja za druge namene in ima družba izterljivo pravico do plačila za do zdaj dokončano izvajanje – takšni primeri pogodb so bili identificirani. Ta podatek je bil ključnega pomena, saj je bilo ugotovljeno, da v nekaterih primerih Skupina zaračuna kupcu celotno storitev in tako pripozna prihodek, še preden je celotna storitev dokončno opravljena, vendar storitve, ki so predmet prehitrega obračuna družba izvaja po načelu zaračunaj in zadrži.

Skupina je na podlagi zgornje presoje ugotovila, da pojasnila ne bodo pomembno vplivala na njene ločene računovodske izkaze.

MSRP 16 Najemi

Področje uporabe MSRP 16 obsega najeme vseh sredstev, vendar z nekaterimi izjemami. Najemniki morajo v skladu s standardom vse najeme obračunavati po enotnem modelu brez razlikovanja med poslovnim in finančnim najemom v okviru bilance stanja, podobno kot obračunavajo finančne najeme v skladu z MRS 17. MSRP 16 nadomešča MRS 17 Najemi in povezana pojasnila. Standard najemnikom omogoča dve izjemi pri pripoznanju, in sicer v primeru najemov sredstev z majhno vrednostjo (npr. osebni računalniki) in kratkoročnih najemov (tj. najemov, ki trajajo 12 mesecev ali manj). Najemnik na datum začetka najema pripozna obveznost za plačilo najemnine (tj. obveznost iz najema) in sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe temeljnega sredstva v času trajanja najema (tj. sredstvo iz pravice do uporabe).

Skladno z MSRP 16, se za pogodbo o najemu smatra pogodba, ki za določeno obdobje daje pravico do uporabe določenega sredstva v zameno za plačilo. Najemniki morajo ločeno pripoznati odhodke za obresti, vezane na obveznosti iz najema, in stroške amortizacije pri sredstvu iz pravice do uporabe. Pravica do uporabe sredstva se amortizira, obresti pa se pripišejo k obveznosti. Slednje povzroča skoncentriran vzorec stroškov za večji del najemov, četudi najemnik plačuje stalne letne najemnine. Prav tako morajo ob pojavu nekaterih dogodkov (npr. spremembe dobe trajanja najema, spremembe višine prihodnjih najemnin zaradi spremenjenega indeksa ali stopnje, na podlagi katere se določa najemnina) ponovno izmeriti obveznost iz najema. Vrednost ponovne izmere obveznosti iz najema najemniki v splošnem pripoznajo kot prilagoditev sredstva iz pravice do uporabe.

Z uvedbo novega standarda pa se obračunavanje najema za najemodajalca ne bo pomembno spremenilo in razlikovanje med poslovnim in finančnim najemom zanj ostaja v veljavi.

Obračunavanje pri najemodajalcu se ne razlikuje bistveno od trenutno veljavnega obračunavanja po MRS 17.

EU je standard sprejela 31. 10. 2017. Standard MSRP 16 velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2019 ali pozneje. Najemnik se lahko odloči, da bo standard bodisi v celoti bodisi delno uporabljal za nazaj. Prehodne določbe standarda dovoljujejo nekatere olajšave. Zgodnja uporaba je dovoljena, vendar le, če skupina že uporablja MSRP 15.

Skupina pregleduje vpliv novega standarda in ga bo uporabila ob njegovi uveljavitvi.

Novi standardi in pojasnila, ki so stopili v veljavo s 1. 1. 2017

Dopolnitve MRS 7: Izkaz denarnih tokov -Pobuda za razkritja

Podjetja morajo v skladu z dopolnitvami razkriti spremenjeno višino obveznosti, ki je posledica financiranja, vključno s spremembami, ki izhajajo iz denarnih tokov, in nedenarnimi spremembami, kot so pozitivne ali negativne tečajne razlike, spremembe pri prevzemu ali izgubi nadzora nad podružnicami, spremembe poštene vrednosti.

Dopolnitve je EU sprejela 6. 11. 2017 in veljajo za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2017 ali pozneje.

Podjetjem ob začetni uporabi spremenjenega standarda ni bilo treba priskrbeti primerjalnih informacij za predhodna obdobja. Zgodnja uporaba je bila dovoljena.

Dopolnitve niso pomembno vplivale na izkaze Skupine.

Dopolnitve MRS 12: Davki iz dobička -Pripoznavanje odloženih terjatev za davek iz naslova nerealizirani izgub

OMRS je objavil dopolnitve MRS 12, Davek iz dobička, da bi pojasnil obračunavanje odloženih terjatev za davek iz naslova nerealiziranih izgub pri dolžniških instrumentih, izmerjenih po pošteni vrednosti.

Dopolnitve pojasnjujejo, da mora podjetje preučiti, ali davčna zakonodaja omejuje vire obdavčljivega dobička, v breme katerega lahko uporabi odbitke ob razveljavitvi te odbitne začasne razlike. Poleg tega pojasnjujejo, kako naj podjetje določi prihodnji obdavčljivi dobiček, in okoliščine, v katerih lahko obdavčljivi dobiček pomeni povrnitev nekaterih sredstev v višini, ki presega njihovo knjigovodsko vrednost.

Ob začetni uporabi spremenjenega standarda se je lahko sprememba začetnega kapitala najbližjega primerjalnega obdobja pripoznala v začetnem zadržanem čistem dobičku (ali v drugi ustrezni sestavini kapitala), ne da bi se sprememba porazdelila med začetni zadržani čisti dobiček in druge sestavine kapitala. Podjetja, ki so uporabila to olajšavo, so morala to razkriti.

Dopolnitve je EU sprejela 6. 11. 2017 in veljajo za obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2017 ali pozneje.

Dopolnitve niso pomembno vplivale na izkaze Skupine.

Dopolnitve MSRP 12: Razkritje deležev v drugih podjetjih

Dopolnitve pojasnjujejo področje uporabe standarda, saj določajo, da se zahteve po razkritju iz standarda (razen tistih, ko so povzete v računovodskih izkazih odvisnih podjetij, skupnih podvigov in pridruženih podjetij) uporabljajo za deleže podjetja, navedene v členu 5, ki so v skladu z MSRP 5, Nekratkoročna sredstva za prodajo in ustavljeno poslovanje, razvrščeni med sredstva za prodajo, med sredstva za razdelitev lastnikom ali ustavljeno poslovanje, vendar pa se dopolnitve ne uporabljajo za zahteve po razkritju iz členov B10–B16.

Dopolnitve niso pomembno vplivale na izkaze Skupine.

Novi standardi in pojasnila, ki jih Evropska unija še ni sprejela

Dopolnitve MRS 28: Dolgoročne naložbe v pridružene družbe in skupne podvige

Dopolnitve obravnavajo vprašanje, ali spada merjenje dolgoročnih naložb (zlasti z vidika zahtev po slabitvi dolgoročnih naložb v pridružene družbe in skupne podvige, ki so po vsebini del »čiste naložbe« v pridruženi družbi ali skupnem podvigu) v okvir MSRP 9, MRS 28 ali kombinacije obeh. Dopolnila pojasnjujejo, da mora skupina pri pripoznanju dolgoročnih naložb, ki niso merjene po kapitalski metodi, uporabiti določila MSRP 9 Finančni instrumenti, preden začne uporabljati MRS 28. Pri uporabi MSRP 9 skupina ne upošteva nikakršnih prilagoditev knjigovodske vrednosti dolgoročnih naložb, ki sicer izhajajo iz MRS 28.

Dopolnitve veljajo za letna obdobja z začetkom 1. 1. 2019 ali pozneje. Zgodnja uporaba dopolnitev je dovoljena.

Skupina pregleduje vpliv novega standarda in ga bo uporabila ob njegovi uveljavitvi.

Dopolnitve MRS 40: Naložbene nepremičnine

Dopolnitve pojasnjujejo zahteve za prenos na naložbene nepremičnine in z njih.

Uporabljajo se za spremembe namembnosti, do katerih pride na začetku letnega obdobja poročanja, v katerem skupina prvič uporabi dopolnitve, ali po začetku tega obdobja. Dovoljena je tudi uporaba za nazaj, če je to mogoče, brez uporabe spoznanj za nazaj.

Spremembe utrjujejo načelo iz MRS 40 Naložbene nepremičnine glede prenosov v naložbene nepremičnine ali iz njih, tako da zdaj določa, da se takšen prenos opravi samo, če pride do spremembe pri uporabi nepremičnine. V skladu s spremembami se prenos opravi, kadar in zgolj kadar pride do dejanske spremembe v uporabi – tj. sredstvo začne ali preneha ustrezati opredelitvi pojma naložbena nepremičnina, o spremembi uporabe pa obstajajo dokazila. Zgolj sprememba namena poslovodstva ni razlog za prenos.

Spremembe je EU sprejela 14. 3. 2018 in veljajo za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2018 ali pozneje in se uporabljajo za naprej. Zgodnja uporaba je dovoljena.

Skupina pregleduje vpliv dopolnitev standarda in jih bo uporabila ob njihovi uveljavitvi.

Dopolnitve MSRP 2: Razvrščanje in merjenje plačil z delnicami

Dopolnitve se nanašajo na tri glavna področja:

• Vpliv odmernih pogojev na merjenje z denarjem poravnanih plačil z delnicami.

Dopolnitve pojasnjujejo, da se način obračunavanja odmernih pogojev pri merjenju s kapitalom poravnanih plačil z delnicami uporablja tudi za z denarjem poravnana plačila z delnicami.

• Razvrščanje plačilnih transakcij z delnicami, ki imajo značilnosti neto poravnave, za potrebe obveze iz naslova davčnega odtegljaja.

Z dopolnitvijo se dodaja izjema, s katero se obravnava natančno določena okoliščina, ko je dogovor o neto poravnavi namenjen izpolnitvi obveze skupine, da na podlagi davčne zakonodaje ali predpisov odtegne določeni znesek in tako izpolni davčno obvezo zaposlencev, povezano s plačilom z delnicami.

• pri katerem se zaradi spremembe pogojev plačil z delnicami ta prerazvrstijo iz »z denarjem poravnana« v »s kapitalom poravnana«.

Dopolnitev pojasnjuje, da se v primeru spremembe pogojev z denarjem poravnanega plačila z delnicami, zaradi katerega ta postane s kapitalom poravnano plačilo z delnicami, transakcija z dnem spremembe začne obračunavati kot s kapitalom poravnano plačilo.

Dopolnilo je EU sprejela 26. 2. 2018. Dopolnitve se uporabljajo za nazaj in veljajo za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2018 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Ob sprejetju morajo skupine spremembe uporabiti, ne da bi prilagodile informacije za predhodna obdobja, vendar je uporaba za nazaj dovoljena, če se skupina odloči, da bo uporabila vse tri dopolnitve, in če so izpolnjena druga merila. Zgodnja uporaba je dovoljena.

Skupina ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve vplivale na njene skupinske računovodske izkaze.

Dopolnitve MSRP 9: Elementi predplačil z negativnim nadomestilom

Dopolnitve omogočajo skupini, da finančna sredstva z lastnostmi predplačil, ki pogodbeni stranki omogočajo prejem oziroma zahtevajo plačilo razumnega nadomestila za predčasno prekinitev pogodbe (z vidika imetnika finančnega sredstva gre za »negativno nadomestilo«), izmeri po odplačni vrednosti ali po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa.

EU je spremembe sprejela 22. 3. 2018 in veljajo za letna obdobja z začetkom 1. 1. 2019 ali pozneje. Zgodnja uporaba dopolnitev je dovoljena.

Skupina pregleduje vpliv novega standarda in ga bo uporabila ob njegovi uveljavitvi.

Dopolnitve standardov MSRP 10 in MRS 28: Prodaja ali prispevek sredstev med naložbenikom in njegovo pridruženo družbo ali skupnim podvigom

Dopolnitve obravnavajo navzkrižje med MSRP 10 in MRS 28 pri obračunavanju izgube obvladovanja odvisne družbe zaradi njene prodaje ali prispevka k pridruženi družbi ali skupnemu podvigu. Dopolnitve pojasnjujejo, da mora skupina v celoti pripoznati dobiček ali izgubo iz prodaje ali prispevka sredstev, ki predstavljajo poslovanje med vlagateljem in njegovo pridruženo družbo ali skupnim podvigom, kot je

opredeljeno v MSRP 3. Dobiček ali izgubo iz prodaje ali prispevka sredstev, ki ne predstavljajo poslovanja, mora skupina pripoznati le do višine deleža nepovezanih naložbenikov v pridruženi družbi ali skupnem podvigu. Odbor za mednarodne računovodske standarde je datum začetka veljavnosti odložil za nedoločen čas. Skupina, ki se odloči za zgodnjo uporabo teh dopolnitev, jih mora uporabiti za prihodnja obdobja.

Skupina ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve vplivale na njene skupinske računovodske izkaze.

Pojasnilo OPMSRP 22: Transakcije v tuji valuti in vnaprejšnje plačilo

Pojasnilo obravnava vprašanje menjalnega tečaja, uporabljenega pri transakcijah, ki vključujejo vnaprejšnje plačilo, dano ali prejeto v tuji valuti.

Zajema transakcije v tuji valuti, pri katerih skupina pripozna nedenarno sredstvo ali nedenarno obveznost, ki nastane z dajanjem ali prejetjem vnaprejšnjega plačila, preden skupina pripozna ustrezno sredstvo, odhodek ali prihodek. Pojasnilo se ne uporablja, kadar skupina ustrezno sredstvo, odhodek ali prihodek ob začetnem pripoznanju izmeri po pošteni vrednosti ali po pošteni vrednosti prejetega ali danega plačila na datum, ki ni enak datumu začetnega pripoznanja nedenarnega sredstva ali nedenarne obveznosti. Pojasnila prav tako ni treba uporabljati za davek iz dobička, zavarovalne pogodbe ali pozavarovalne pogodbe.

OPMSRP 22 velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2018 ali pozneje, pri čemer je dovoljena zgodnja uporaba. Pojasnilo se lahko uporabi bodisi za prihodnja obdobja, in sicer za vsa sredstva, odhodke in prihodke v tuji valuti, ki jih obravnava to pojasnilo in so prvič pripoznani, bodisi na začetku obdobja poročanja, v katerem skupina prvič uporabi pojasnilo, bodisi pozneje na začetku predhodnega obdobja poročanja, pri čemer je treba predstaviti primerjalne informacije.

Skupina pregleduje vpliv pojasnila in ga bo uporabila ob njegovi uveljavitvi.

Pojasnilo OPMSRP 23: Negotovost pri obračunavanju davka od dobička

Pojasnilo obravnava obračunavanje davka od dobička takrat, ko davčna obravnava vključuje negotovost, ki vpliva na uporabo MRS 12 Davek iz dobička. Pojasnilo uvaja smernice za: obračunavanje negotovih davčnih obravnav ločeno ali skupaj; inšpekcijske preglede davčnih organov; uporabo ustrezne metode, ki odraža te negotovosti in obenem upošteva spremembe dejstev in okoliščin.

Pojasnila veljajo za letna obdobja z začetkom 1. 1. 2019 ali pozneje. Zgodnja uporaba pojasnil je dovoljena.

Skupina ne pričakuje, da bodo pojasnila pomembno vplivala na njene skupinske računovodske izkaze.

Dopolnitve standardov in pojasnil, sprejetih v obdobju 2014–2016

Dopolnitve MRS 28: Finančne naložbe v pridružene družbe in skupne podvige

Dopolnitve pojasnjujejo, da je merjenje finančne naložbe v pridruženo družbo ali skupni podvig v lasti družbe, ki je organizacija, ki se ukvarja s tveganim kapitalom, ali druga upravičena družba, po pošteni

vrednosti prek poslovnega izida ob začetnem pripoznanju mogoče izbrati za vsako finančno naložbo v pridruženo družbo ali skupni podvig, pri čemer se vsaka finančna naložba obravnava posebej. Dopolnitve se uporabljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2018 ali pozneje.

Skupina pregleduje vpliv dopolnitev standarda in jih bo uporabila ob njihovi uveljavitvi.

Dopolnitve MSRP 1: Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja

Z dopolnitvami so bile odpravljene kratkoročne izjeme v členih E3–E7 MSRP 1, saj so izpolnile svoj namen. Dopolnitve veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2018 ali pozneje.

Skupina ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve vplivale na njene skupinske računovodske izkaze.

Poštena vrednost

Poštena vrednost je uporabljena pri finančnih sredstvih, razpoložljivih za prodajo, in finančnih instrumentih za varovanje. Vse preostale postavke v računovodskih izkazih so predstavljene po nabavni oziroma odplačni vrednost.

Pri merjenju poštene vrednosti nefinančnega sredstva mora Skupina upoštevati zmožnost tržnega udeleženca ustvarjati gospodarske koristi s skrajno in najboljšo uporabo sredstva ali z njegovo prodajo drugemu udeležencu na trgu, ki bo sredstvo uporabil v skrajni in najboljši meri.

Skupina uporablja metode vrednotenja, ki so primerne v danih okoliščinah in za katere so na voljo zadostni podatki, predvsem z uporabo ustreznih tržnih vhodnih podatkov in minimalno uporabo netržnih vhodnih podatkov.

Vsa sredstva in obveznosti, ki so v računovodskih izkazih merjeni ali razkriti po pošteni vrednosti, so razvrščeni v hierarhijo poštene vrednosti na podlagi najnižje ravni vhodnih podatkov, ki so pomembni za merjenje celotne poštene vrednosti:

• 1. raven tržne cene (neprilagojene) z delujočega trga za podobna sredstva in obveznosti,
• 1. raven model vrednotenja, ki neposredno ali posredno temelji na tržnih podatkih,
• 1. raven model vrednotenja, ki ne temelji na tržnih podatkih.

Za sredstva in obveznosti, ki so bili v računovodskih izkazih pripoznani že v predhodnih obdobjih, Skupina ob zaključku vsakega obdobja poročanja ugotovi, ali je prišlo do prehoda med ravnmi, in sicer tako, da ponovno preveri razporeditev sredstev, upoštevajoč najnižjo raven vhodnih podatkov, ki so pomembni za merjenje celotne poštene vrednosti.

Hierarhija poštenih vrednosti sredstev in obveznosti Skupine je predstavljena v pojasnilu 32.

Odseki

Luka Koper, d. d., kot obvladujoča družba ne nudi posameznih komponent pristaniške dejavnosti kot samostojnih storitev, temveč le v paketu celotne storitve pretovora blaga znotraj zaprtega območja Luke Koper, posledično poslovodstvo tudi ne spremlja poslovanja po posameznih komponentah v smislu MSRP 8. Skupina prikazuje področne odseke, in sicer ločeno za pristaniško dejavnost in ostalo. Pod pristaniško dejavnost vključuje Skupina vse pristaniške dejavnosti, kot so pretovor in skladiščenje blaga, storitve na blagu, upravljanje območja pristanišča, logistične storitve, storitve maritimne dejavnosti ter vzdrževanje območja pristanišča. Pod ostalo so zajete gostinska dejavnost, dejavnost kontrole kakovosti ter zaledna logistična dejavnost.

	242

		Pristaniška dejavnost		Ostalo Skupaj		Konsolidacijske knjižbe		Skupaj Skupina
(v evrih)	2017	2016	2017	2016	2017	2016	2017	2016	2017	2016
Prihodki od prodaje zunaj Skupine	208.033.453	198.156.553	3.404.924	2.787.318	211.438.377	200.943.871	0	0	211.438.377	200.943.871
Prihodki od prodaje med odseki	511.011	490.278	29.317	25.998	540.328	516.276	-540.328	-516.276	0	0
Amortizacija	-28.195.817	-25.864.669	-251.959	-604.019	-28.447.776	-26.468.688	0	0	-28.447.776	-26.468.688
Poslovni izid iz poslovanja	36.090.792	49.352.847	549.080	-27.409	36.639.872	49.325.438	0	0	36.639.872	49.325.438
Finančni prihodki	1.346.671	1.508.661	907	507	1.347.578	1.509.168	-847	-1.298	1.346.731	1.507.870
Finančni odhodki	-1.723.008	-1.966.457	-1.877	-1.807	-1.724.885	-1.968.264	847	1.298	-1.724.038	-1.966.966
Poslovni izid iz financiranja	-376.337	-457.796	-970	-1.300	-377.307	-459.096	0	0	-377.307	-459.096
Dobički pridruženih družb po kapitalski metodi	0	0	0	0	0	0	1.689.933	1.897.614	1.689.933	1.897.614
Davek od dobička in doloženi davki	-3.343.743	-6.347.452	-32.374	-40.524	-3.376.117	-6.387.976	406.408	0	-2.969.709	-6.387.976
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja	32.370.712	42.547.599	515.736	-69.233	32.886.448	42.478.366	2.096.341	1.897.614	34.982.789	44.375.980

		Pristaniška dejavnost	Ostalo		Skupaj		Konsolidacijske knjižbe		Skupaj Skupina
(v evrih)	31. 12. 2017	31. 12. 2016	31. 12. 2017	31. 12. 2016	31. 12. 2017	31. 12. 2016	31. 12. 2017	31. 12. 2016	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Sredstva skupaj	522.322.333	476.511.434	14.909.768	13.644.594	537.232.101	490.156.028	-753.413	-99.525	536.478.688	490.056.503
Od tega delnice in deleži v pridruženih družbah	6.737.709	6.737.709	0	0	6.737.709	6.737.709	6.638.758	5.942.632	13.376.467	12.680.341
Obveznosti	185.389.524	157.384.127	694.191	857.303	186.083.715	158.241.430	-42.414	-163.848	186.041.301	158.077.582

28 Dodatna pojasnila konsolidiranega izkaza poslovnega izida

Pojasnilo 1. Čisti prihodki od prodaje

(v evrih)	2017	2016
Čisti prihodki od prodaje domačim kupcem	65.883.934	64.781.952
- storitev	64.630.274	63.514.032
- blaga in materiala	18.020	38.788
- najemnin	1.235.640	1.229.132
Čisti prihodki od prodaje tujim kupcem	145.554.443	134.761.744
- storitev	145.500.842	134.658.133
- najemnin	53.601	103.611
Skupaj	211.438.377	199.543.696

V celotni strukturi čistih prihodkov en kupec presega 10 odstotkov celotne prodaje.

Pojasnilo 2. Usredstveni lastni proizvodi in storitve

Skupina med usredstvenimi lastnimi proizvodi in storitvami izkazuje storitve, ki povečujejo vrednost nepremičnin, naprav in opreme in jih je v največji meri opravljala odvisna družba Luka Koper INPO, d. o. o. V letu 2017 je bilo usredstvenih prihodkov za 738.058 evrov, v letu 2016 pa za 1.400.175 evrov.

Pojasnilo 3. Drugi prihodki

(v evrih)	2017	2016
Drugi poslovni prihodki	2.240.291	2.233.046
Odprava rezervacij	69.301	2.380
Subvencije, dotacije in podobni prihodki	1.740.242	1.967.739
Prevrednotovalni poslovni prihodki	430.748	262.927
Prihodki pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin	311.010	30.822
Izterjane odpisane terjatve in odpisane obveznosti	119.738	232.105
Drugi prihodki	1.401.879	912.199
Prejete odškodnine in kazni	474.614	408.916
Subvencije in drugi prihodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki	353.102	229.011
Ostali prihodki	574.163	274.272
Skupaj	3.642.170	3.145.245

Največja izkazana postavka med drugimi poslovnimi prihodki so subvencije, dotacije in podobni prihodki. Največji delež te postavke se nanaša na prihodke od črpanja odstopljenih sredstev iz zadržanih prispevkov od odvisne družbe Luka Koper INPO, d. o. o., v višini 1.681.067 evrov. Sredstva črpa družba skladno z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov za pokrivanje 75 odstotkov stroškov plač invalidov ter za stroške zaposlitve osebja za čas, ki ga porabijo za pomoč invalidom.

Subvencije in drugi prihodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki, predstavljajo vračunane prihodke na osnovi nastalih certificiranih stroškov evropskih projektov.

Pojasnilo 4. Stroški materiala

(v evrih)	2017	2016
Stroški materiala	1.357	1.510
Stroški pomožnega materiala	3.231.441	4.090.978
Stroški nadomestnih delov	4.957.081	4.606.615
Stroški energije	7.166.315	6.302.021
Stroški pisarniškega materiala	172.965	137.646
Ostali materialni stroški	410.428	402.803
Skupaj	15.939.587	15.541.573

Pojasnilo 5. Stroški storitev

(v evrih)	2017	2016
Stroški storitev pri opravljanju dejavnosti	29.174.547	25.185.101
Stroški transportnih storitev	193.901	234.510
Stroški storitev vzdrževanja	5.462.111	6.022.387
Stroški najemnin	504.399	938.197
Povračila stroškov zaposlencem v zvezi z delom	350.027	400.950
Stroški plačilnega prometa, bančnih storitev in zavarovanj	831.071	783.400
Stroški intelektualnih in osebnih storitev	913.407	778.612
Stroški sejmov, reklam in reprezentance	1.244.125	1.163.259
Stroški storitev fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti	363.395	319.408
Stroški drugih storitev
Stroški komunalnih storitev	349.778	184.932
Stroški informacijske podpore	3.137.138	3.144.623
Stroški koncesije	7.646.472	6.916.138
Stroški drugih storitev	1.627.239	4.208.614
Skupaj	51.797.610	50.280.131

V okviru stroškov storitev so tako kot pretekla leta največji delež predstavljali stroški pristaniških storitev. Izvajalci pristaniških storitev za obvladujočo družbo opravljajo pristaniške storitve na blagu (sortiranje, paletiranje, vzorčenje, zaščito, označevanje, tehtanje, čiščenje, pretovarjanje in drugo), upravljanje luške mehanizacije in podobno.

Kot posledica višjih poslovnih prihodkov so se povečali stroški koncesije.

Vsi najemi, ki jih ima Skupina sklenjene, so preklicni, pomembnih bodočih obveznosti iz tega naslova ni.

Pojasnilo 6. Stroški dela

(v evrih)	2017	2016
Plače zaposlencev	35.975.658	34.225.557
Nadomestila plač zaposlencev	5.738.018	5.397.233
Stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja	1.648.359	1.586.735
Delodajalčevi prispevki od prejemkov zaposlencev	6.786.955	6.493.979
Regres za letni dopust, povračila in drugi stroški	4.364.485	4.197.539
Skupaj	54.513.475	51.901.043

V decembru 2017 so zaposlenci v družbah Luka Koper, d. d., Luka Koper INPO, d. o. o., Adria Terminali, d. o. o., in TOC, d. o. o., z izjemo članov uprave ter zaposlenih na podlagi individualnih pogodb prejeli dodatno povprečno

mesečno plačo (trinajsto plačo) iz naslova doseganja načrtovane dodane vrednosti v letu 2017, v družbi Luka Koper Pristan, d. o. o., pa so prejeli božičnico.

Zaposlenci prejemajo plačilo premij dodatnega pokojninskega zavarovanja (PDPZ) s strani delodajalca, ki pokojninski načrt financira šestnajsto leto.

V letu 2017 je znašal regres za letni dopust 1.150 evrov na zaposlenca, v predhodnem letu pa med 1.091 in 1.100 evrov.

Člani uprave in člani nadzornega sveta ter zaposleni na podlagi individualnih pogodb v letu 2017 niso prejeli posojil. Skupina do članov uprave in nadzornega sveta ne izkazuje terjatev.

Povprečno število zaposlencev v Skupini Luka Koper po izobrazbeni strukturi:

Raven izobrazbe	Povprečno število zaposlencev 2017	Povprečno število zaposlencev 2016
VIII/2	1	2
VIII/1	25	22
VII	113	116
VI/2	158	153
VI/1	79	78
V	293	293
IV	289	284
III	22	23
I–II	93	100

Skupaj 1.073 1.071

Pojasnilo 7. Amortizacija

(v evrih)	2017	2016
Amortizacija zgradb	13.371.253	13.000.004
Amortizacija naprav in opreme	14.153.499	12.564.211
Amortizacija drobnega inventarja	24.621	24.073
Amortizacija naložbenih nepremičnin	200.995	193.594
Amortizacija neopredmetenih sredstev	697.408	686.806
Skupaj	28.447.776	26.468.688

Pojasnilo 8. Drugi odhodki

(v evrih)	2017	2016
Stroški oblikovanja rezervacij	15.652.295	905.267
Odhodki pri slabitvah, odpisih in izgubah pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičninah	3.990.061	1.646.276
Odhodki pri oblikovanju popravka vrednosti terjatev	925.112	351.230
Dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela in drugih vrst stroškov	6.718.308	6.723.177
Donacije	164.760	133.011
Izdatki za varstvo okolja	125.601	119.928
Nagrade dijakom in študentom z dajatvami	17.364	11.488
Štipendije dijakom in študentom	4.400	6.002
Drugi stroški in odhodki	882.384	675.864
Skupaj	28.480.285	10.572.243

Skupina je v letu 2017 dodatno oblikovala rezervacije za obveznosti iz naslova pravnih obvez višini 15.652.295 evrov.

Odhodke pri slabitvah, odpisih in izgubah pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin v največji meri predstavljajo slabitve naložbenih nepremičnin na lokaciji Sežana v višini 3.413.713 evrov.

Dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela in drugih vrst stroškov, se nanašajo predvsem na nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki je v letu 2017 znašalo 6.502.535 evrov.

Druge stroške in odhodke v večini predstavljajo odškodnine v višini 518.317 evrov ter sodni stroški v višini 300.455 evrov.

Pojasnilo 9. Finančni prihodki in odhodki

(v evrih)	2017	2016
Finančni prihodki iz deležev	1.216.433	1.314.005
Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah	1.216.433	1.314.005
Finančni prihodki iz drugih naložb	0	0
Finančni prihodki iz danih posojil	1.792	17.992
Finančni prihodki iz posojil, danih drugim	1.792	17.992
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev	128.506	175.874
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih	128.506	175.874
Skupaj finančni prihodki	1.346.731	1.507.871
Finančni odhodki iz finančnih naložb	0	-100.000
Finančni odhodki iz finančnih obveznosti	-1.328.682	-1.746.781
Finančni odhodki iz posojil, prejetih od pridruženih družb	0	-4.228
Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank	-1.328.682	-1.742.553
Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti	-395.356	-120.185
Finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev	-259	-6
Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti	-395.097	-120.179
Skupaj finančni odhodki	-1.724.038	-1.966.966
Neto finančni izid	-377.307	-459.095

Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah se nanašajo na prejete dividende iz naslova naložb v vrednostne papirje.

Finančni odhodki za obresti so v letu 2017 znašali 1.328.682 evrov in so bili v primerjavi s predhodnim letom nekoliko manjši, predvsem zaradi vpliva nižjih efektivnih obrestnih mer.

Pojasnilo 10. Davki in efektivna davčna stopnja

(v evrih)	2017	2016
Poslovni izid pred davki	37.895.971	50.444.616
Davek od dobička	7.200.234	8.575.585
Neobdavčeni prihodki in povečanje odhodkov	-30.551	-55.798
Neobdavčene prejete dividende	-549.101	-491.307
Davčne olajšave	-4.458.279	-955.271
Davčno nepriznani odhodki	793.989	444.751
Davčno nepriznani odhodki v zvezi s slabitvijo naložb	0	7.500
Drugo zmanjšanje davčne osnove	-14.510	-25.074
Drugo povečanje davčne osnove	27.927	26.301
Učinek spremembe davčne stopnje	0	-1.138.711
Skupaj odhodek za davek	2.969.709	6.387.976
Efektivna davčna stopnja	7,84%	12,66%

Pri obračunu davka od dobička je bil pri vseh družbah v Skupini upoštevan Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb.

Skupaj odhodek za davek zajema davek od dobička in odložene davke, pripoznane v izkazu poslovnega izida. Največji delež davčnih olajšav predstavljajo vlaganja v naprave in opremo.

Pojasnilo 11. Čisti dobiček na delnico

Čisti poslovni izid Skupine je v letu 2017 znašal 34.982.789 evrov (leto prej 44.375.981 evrov). Od tega je obvladujočemu lastniku pripadlo 34.961.520 evrov (leto prej 44.375.299 evrov), neobvladujočim lastnikom pa 21.298 evrov (leto prej 682 evrov). Neobvladujoči delež pripada solastniku družbe TOC, d. o. o.

(v evrih)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Čisti poslovni izid obvladujočega lastnika obračunskega obdobja	34.961.520	44.375.299
Število vseh delnic	14.000.000	14.000.000
Število navadnih delnic	14.000.000	14.000.000
Osnovni in prilagojeni čisti dobiček na delnico	2,50	3,17

Pri izračunu osnovnega čistega dobička na delnico je bil v števcu upoštevan čisti poslovni dobiček, v imenovalcu pa povprečno število vseh delnic.

Popravljeni čisti dobiček na delnico je enak osnovnemu čistemu dobičku na delnico, saj je delniški kapital Skupine po pretvorbi prednostnih delnic v navadne sestavljen izključno iz navadnih delnic.

29 Dodatna pojasnila konsolidiranega finančnega položaja Skupine

Pojasnilo 12. Nepremičnine, naprave in oprema

(v evrih)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Zemljišča	18.286.759	18.255.454
Zgradbe	256.665.415	237.646.358
Naprave in oprema	94.289.996	55.330.933
Nepremičnine, naprave in oprema, ki se pridobivajo, ter dani predujmi	15.576.990	64.779.235
Skupaj	384.819.160	376.011.980

Nepremičnine, naprave in oprema Skupine niso bile zastavljene.

Nabavna vrednost nepremičnin, naprav in opreme v uporabi, katerih neodpisana vrednost je bila 31. 12. 2017 enaka nič, je znašala 249.957.534 evrov, na dan 31. 12. 2016 pa je ta znašala 232.770.864 evrov. Obveznosti do dobaviteljev nepremičnin, naprav in opreme so 31. 12. 2017 znašale 4.652.969 evrov, na dan 31. 12. 2016 pa 7.270.478 evrov.

Med sredstvi v pridobivanju Skupina izkazuje tudi dane predujme za nakup nepremičnin, naprav in opreme, stanje katerih je na dan 31. 12. 2017 bilo 79.988 evrov, na zadnji dan predhodnega leta pa 26.461.875 evrov.

V letu 2017 je tako Skupina skupaj investirala 37.309.797 evrov. Največje investicije Skupine so bile:

• obalna portalna dvigala (STS),
• električna portalna skladiščna dvigala na kolesih (E-RTG),
• zaključek gradnje večnamenskega skladišča,
• mostna dvigala na tirnicah (RMG) in
• nadaljevanje ureditve skladiščnih površin.

Skupina v letu 2017 pri preverjanju ni ugotovila bistvenih indikatorjev, ki bi narekovali izvedbo slabitev. Vseh odpisov je bilo v letu 2017 za 576.737 evrov, in sicer iz naslova odpisa poškodovanega dvigala na terminalu za razsute tovore ter potrebnih obnov in dotrajanosti opreme. Odpisi, slabitve ter izločena sredstva so pripoznani med odhodki pri slabitvah, odpisih in izgubah pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin (pojasnilo 8).

Preglednica gibanja nepremičnin, naprav in opreme v letu 2017

(v evrih)	Zemljišča	Zgradbe	Naprave in oprema	Sredstva v pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost
31. december 2016	18.255.454	461.721.048	268.118.147	64.779.235	812.873.884
Pridobitve	31.285	24.188	461.933	36.792.391	37.309.797
Prenos iz investicij v teku	20	32.223.265	53.427.995	-85.651.280	0
Odtujitve, odpisi	0	-82.475	-16.479.608	0	-16.562.083
Prenos med neopredmetena sredstva	0	0	-11.408	0	-11.408
Prenos iz neopredmetenih dolgoročnih sredstev	0	714.261	0	0	714.261
Prenos med naložbene nepremičnine	0	0	0	-369.019	-369.019
Prerazvrstitve znotraj nepremičnin, naprav in opreme	0	211.031	-236.694	25.663	0
31. december 2017	18.286.759	494.811.318	305.280.365	15.576.990	833.955.432
Popravek vrednosti
31. december 2016	0	224.074.690	212.787.214	0	436.861.904
Amortizacija v letu	0	13.371.254	14.178.119	0	27.549.373
Odtujitve, odpisi	0	-47.543	-15.937.803	0	-15.985.346
Prenos med neopredmetena dolgoročna sredstva	0	0	-3.920	0	-3.920
Prenos iz neopredmetenih dolgoročnih sredstev	0	714.261	0	0	714.261
Prerazvrstitve znotraj nepremičnin, naprav in opreme	0	14.886	-14.886	0	0
Prerazvrstitve znotraj nabavne in popravka vrednosti	0	18.355	-18.355	0	0
31. december 2017	0	238.145.903	210.990.369	0	449.136.272
Neodpisana vrednost
31. december 2016	18.255.454	237.646.358	55.330.933	64.779.235	376.011.980
31. december 2017	18.286.759	256.665.415	94.289.996	15.576.990	384.819.160

(v evrih)	Zemljišča	Zgradbe	Naprave in oprema	Sredstva v pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost
31. december 2015	10.445.956	445.260.555	260.348.116	37.846.995	753.901.622
Pridobitve	0	59.767	1.380.635	60.241.162	61.681.564
Prenos iz investicij v teku	7.809.498	17.041.529	6.842.017	-31.604.400	88.644
Odtujitve, odpisi	0	-600.542	-554.655	-1.413.747	-2.568.944
Slabitve	0	0	0	-140.000	-140.000
Uskladitve s pošteno vrednostjo	0	0	-218	0	-218
Prenos med neopredmetena sredstva	0	0	0	-37.472	-37.472
Prenos iz neopredmetenih dolgoročnih sredstev	0	0	56.329	0	56.329
Prenos med naložbene nepremičnine	0	-117	0	-113.303	-113.420
Prenos iz naložbenih nepremičnin	0	5.779	0	0	5.779
Prerazvrstitve znotraj nepremičnin, naprav in opreme	0	-45.923	45.923	0	0

Preglednica gibanja nepremičnin, naprav in opreme v letu 2016

31. december 2016	18.255.454	461.721.048	268.118.147	64.779.235	812.873.884
Popravek vrednosti
31. december 2015	0	211.640.519	200.695.638	0	412.336.157
Amortizacija v letu	0	13.000.004	12.588.284	0	25.588.288
Odtujitve, odpisi	0	-520.876	-542.368	0	-1.063.244
Prenos med naložbene nepremičnine	0	-99	0	0	-99
Prenos iz naložbenih nepremičnin	0	802	0	0	802
Prerazvrstitve znotraj nepremičnin, naprav in opreme	0	-45.660	45.660	0	0
31. december 2016	0	224.074.690	212.787.214	0	436.861.904
Neodpisana vrednost
31. december 2015	10.445.956	233.620.036	59.652.478	37.846.995	341.565.465

31. december 2016 18.255.454 237.646.358 55.330.933 64.779.235 376.011.980

Pojasnilo 13. Naložbene nepremičnine

(v evrih)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Naložbene nepremičnine – zemljišča	11.577.769	14.991.483
Naložbene nepremičnine – zgradbe	3.752.072	3.584.047
Skupaj	15.329.841	18.575.530

Med naložbenimi nepremičninami so zemljišča in objekti, dani v poslovni najem, ter nepremičnine, ki povečujejo vrednost nekratkoročne naložbe. Vrednotene so po modelu nabavne vrednosti.

(v evrih)	2017	2016
Prihodki od najema naložbenih nepremičnin	869.752	585.835
Amortizacija naložbenih nepremičnin	200.995	193.594

Naložbene nepremičnine niso zastavljene.

Poštena vrednost naložbenih nepremičnin je na dan 31. 12. 2017 znašala 15.216.415 evrov.

Poštena vrednost naložbenih nepremičnin je bila presojana na podlagi cenitev, na podlagi vrednosti, ki jo je kupec voljan plačati,ter na osnovi ocene s pomočjo skupne vrednosti pričakovanih denarnih tokov iz oddajanja v najem.

V sklopu rednega preverjanja poštene vrednosti naložbenih nepremičnin na podlagi cenitev je Skupina v poslovnem letu 2017 izvedla slabitev zemljišč v občini Sežana. Cenitev je opravil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin. Pri oceni vrednosti se je preverila uporaba vseh metod za ocenjevanje zemljišč, in sicer način tržnih primerjav, na donosu zasnovani način in nabavnovrednostni način. Zaradi namena vrednotenja in kvalitete podatkov je bil izbran na donosu zasnovani način.

Slabitev naložbenih nepremičnin je bila pripoznana med odhodki pri slabitvah, odpisih in izgubah pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin (pojasnilo 8).

Preglednica gibanja naložbenih nepremičnin v letu 2017

(v evrih)	Zemljišča	Zgradbe	Skupaj
Nabavna vrednost
31. december 2016	14.991.483	5.520.689	20.512.172
Slabitve	-3.413.714	0	-3.413.714
Prenos med nepremičnine, naprave in opremo	0	369.019	369.019
31. december 2017	11.577.769	5.889.708	17.467.477
Popravek vrednosti
31. december 2016	0	1.936.642	1.936.642
Amortizacija v letu	0	200.994	200.994
31. december 2017	0	2.137.636	2.137.636
Neodpisana vrednost
31. december 2016	14.991.483	3.584.047	18.575.530
31. december 2017	11.577.769	3.752.072	15.329.841

Preglednica gibanja naložbenih nepremičnin v letu 2016

(v evrih)	Zemljišča	Zgradbe	Skupaj
Nabavna vrednost
31. december 2015	14.991.483	5.501.692	20493175
Prenos iz investicij v teku	0	24.659	24.659
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme	0	-5.779	-5.779
Prenos med nepremičnine, naprave in opremo	0	117	117
31. december 2016	14.991.483	5.520.689	20.512.172
Popravek vrednosti
31. december 2015	0	1.743.751	1743751
Amortizacija v letu	0	193.594	193.594
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme	0	-802	-802
Prenos med nepremičnine, naprave in opremo	0	99	99
31. december 2016	0	1.936.642	1.936.642
Neodpisana vrednost
31. december 2015	14.991.483	3.757.941	18.749.424
31. december 2016	14.991.483	3.584.047	18.575.530

Pojasnilo 14. Neopredmetena sredstva

(v evrih)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Stroški razvijanja	195.373	234.447
Nekratkoročne premoženjske pravice	3.271.669	3.891.723
Skupaj	3.467.042	4.126.170

Nabavna vrednost neopredmetenih sredstev v uporabi, katerih neodpisana vrednost je bila na dan 31. 12. 2017 enaka nič, je znašala 6.084.633 evrov, na dan 31. 12. 2016 pa 6.834.934 evrov.

Skupina na dan 31. 12. 2017 ni izkazovala obveznosti do dobaviteljev neopredmetenih sredstev (ob koncu predhodnega leta so te obveznosti znašale 45.506 evrov).

Neopredmetena sredstva na dan 31. 12. 2017 niso bila zastavljena.

Neopredmetena sredstva v Skupini predstavljajo pravice do industrijske lastnine in druge pravice ter stroške razvoja. Pravice do industrijske lastnine in druge pravice zajemajo računalniške programe, informacijske sisteme in razvojno-projektne programe. Stroški razvoja v višini 195.373 evrov so nastali v družbi TOC, d. o. o., in sicer za projekt CAPSorb (razvoj učinkovitih ekoloških vpojnih sredstev za obvladovanje razlitij vseh vrst hidrofilnih in hidrofobnih nevarnih in nenevarnih tekočin na trdnih tleh in vodnih površinah).

Razlika med nabavno vrednostjo in popravkom vrednosti odpisanih sredstev med neopredmetenimi sredstvi je bila pripoznana med odhodki pri slabitvah, odpisih in izgubah pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin (pojasnilo 8).

Preglednica gibanja neopredmetenih sredstev v letu 2017

(v evrih)	Stroški razvijanja	Pravice do industrijske lastnine in druge pravice	Neopredmetena sredstva v pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost
31. december 2016	390.746	13.453.548	157.123	14.001.417
Pridobitve	0	32.265	0	32.265
Prenos iz investicij v teku	0	97.250	-97.250	0
Odtujitve, odpisi	0	-40.242	0	-40.242
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme	0	11.408	0	11.408
Prenos med nepremičnine, naprave in opremo	0	-714.261	0	-714.261
31. december 2017	390.746	12.839.968	59.873	13.290.587
Popravek vrednosti
31. december 2016	156.299	9.718.948	0	9.875.247
Amortizacija v letu	39.074	658.334	0	697.408
Odtujitve, odpisi	0	-38.769	0	-38.769
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme	0	3.920	0	3.920
Prenos med nepremičnine, naprave in opremo	0	-714.261	0	-714.261
31. december 2017	195.373	9.628.172	0	9.823.545
Neodpisana vrednost
31. december 2016	234.447	3.734.600	157.123	4.126.170

Preglednica gibanja neopredmetenih sredstev v letu 2016

(v evrih)	Stroški razvijanja	Pravice do industrijske lastnine in druge pravice	Neopredmetena sredstva v pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost
31. december 2015	390.746	14.846.010	306.030	15.542.786
Prerazvrstitev	0	-1.591	0	-1.591
1. januar 2015	390.746	14.844.419	306.030	15.541.195
Pridobitve	0	760	98.740	99.500
Prenos z investicij v teku	0	191.318	-191.318	0
Odtujitve, odpisi	0	-1.620.422	0	-1.620.422
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme	0	37.473	0	37.473
Prenos na nepremičnine, naprave in opremo	0	0	-56.329	-56.329
31. december 2016	390.746	13.453.548	157.123	14.001.417
Popravek vrednosti
31. december 2015	117.224	10.693.230	0	10.810.454
Prerazvrstitev	0	-1.591	0	-1.591
1. januar 2015	117.224	10.691.639	0	10.808.863
Amortizacija v letu	39.075	647.731	0	686.806
Odtujitve, odpisi	0	-1.620.422	0	-1.620.422
31. december 2016	156.299	9.718.948	0	9.876.838
Neodpisana vrednost
31. december 2015	273.522	4.152.780	306.030	4.732.332
1. januar 2015	273.522	4.152.780	306.030	4.732.332
31. december 2016	234.447	3.734.600	157.123	4.126.170

Pojasnilo 15. Delnice in deleži v pridruženih družbah

		31. 12. 2017	31. 12. 2016
(v odstotkih)	Država	Odstotek lastništva	Odstotek lastništva
Pridružene družbe:
Adriafin, d. o. o.	Slovenija	50,0	50,0
Adria Transport, d. o. o.	Slovenija	50,0	50,0
Adria-Tow, d. o. o.	Slovenija	50,0	50,0
Avtoservis, d. o. o.	Slovenija	49,0	49,0

Delnice in deleži v pridruženih družbah niso dani v zastavo.

Dne 6. 1. 2017 se je zaključil stečajni postopek nad družbo Golf Istra – v stečaju, d. o. o., ki je bila v 20 odstotni lasti družbe Luka Koper, d. d. Za celotno vrednost naložbe je bil že v preteklosti oblikovan popravek vrednosti.

Preglednica gibanja delnic in deležev v pridruženih družbah

(v evrih)	2017	2016
Stanje 1. januarja	12.680.341	11.699.829
Povečanja
Pripisani dobički	1.689.934	1.897.613
Zmanjšanja
Izplačilo dobička	-993.808	-917.101
Stanje 31. decembra	13.376.467	12.680.341

V letu 2017 je bilo skupaj pripisanih za 1.689.934 evrov dobičkov, od tega s strani družbe Adria Transport, d. o. o., 432.911 evrov, Adria-Tow, d. o. o., 466.845 evrov, Adriafin, d. o. o., 309.565 evrov ter družbe Avtoservis, d. o. o., 480.613 evrov.

Pomembni podatki pridruženih družb v letu 2017

						Čisti	Izplačani
						poslovni	delež iz
(v evrih)					Čisti	izid, ki	dobička
	Odstotek				poslovni	pripada	predhodnega
	lastništva	Sredstva	Obveznosti	Prihodki	izid	Skupini	leta
Adria Transport, d. o. o.	50,0	12.619.968	9.208.225	10.150.081	865.822	432.911	320.000
Adria Tow, d. o. o.	50,0	15.901.055	5.589.681	6.015.704	933.689	466.845	250.000
Adriafin, d. o. o.	50,0	10.998.596	25.231	496.754	619.130	309.565	0
Avtoservis, d.o.o.	49,0	3.477.467	455.895	4.080.875	980.842	480.613	423.808

Pomembni podatki pridruženih družb v letu 2016

						Čisti	Izplačani
						poslovni	delež iz
(v evrih)					Čisti	izid, ki	dobička
	Odstotek				poslovni	pripada	predhodnega
	lastništva	Sredstva	Obveznosti	Prihodki	izid	Skupini	leta
Adria Transport, d. o. o.	50,0	14.159.341	10.973.820	11.626.672	1.289.359	644.680	500.000
Adria Tow, d. o. o.	50,0	14.330.841	4.450.308	5.645.867	1.383.436	691.718	200.000
Adriafin, d. o. o.	50,0	10.460.831	106.596	81.918	213.043	106.522	0
Avtoservis, d. o. o.	49,0	3.285.518	397.137	3.547.399	927.948	454.695	217.101

Pojasnilo 16. Druge nekratkoročne finančne naložbe

(v evrih)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Druge naložbe, izmerjene po nabavni vrednosti	3.414.602	3.414.602
Druge naložbe, izmerjene po pošteni vrednosti prek kapitala	30.802.833	27.136.597
Skupaj	34.217.435	30.551.199

Druge nekratkoročne finančne naložbe sestavljajo naložbe v vrednostne papirje in deleže. Naložbe v vrednostne papirje predstavljajo naložbe v delnice družb Krka, d. d., in Intereuropa, d. d., katerih vrednost je na dan 31. 12. 2017 znašala 28.876.262 evrov, ter v vzajemne sklade v vrednosti 1.926.571 evrov.

Druge naložbe, izmerjene po nabavni vrednosti, pa predstavljajo naložbe v druge družbe, pri katerih je Skupina v kapitalu udeležena manj kot 20-odstotno,ter dve družbi, ki stav 100-odstotni lasti obvladujoče družbe in se zaradi nepomembnosti ne konsolidirata.

Preglednica gibanja drugih nekratkoročnih finančnih naložb

(v evrih)	2017	2016
Stanje 1. januarja	30.551.199	34.490.093
Povečanja
Prevrednotenje na pošteno vrednost prek kapitala	3.666.236	0
Zmanjšanja
Odplačila, prodaje	0	-26.028
Slabitev	0	-100.000
Prevrednotenje na pošteno vrednost prek kapitala	0	-3.812.866
Stanje 31. decembra	34.217.435	30.551.199

Povečanje nekratkoročnih finančnih naložb se nanaša na spremembo poštene vrednosti naložb v vrednostne papirje.

Druge nekratkoročne naložbe niso dane v zastavo.

Pojasnilo 17. Odložene terjatve in obveznosti za davek

		Terjatve		Obveznosti
(v evrih)	31. 12. 2017	31. 12. 2016	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Odložene terjatve in obveznosti za davek iz naslova:
slabitev naložb v odvisne družbe	415.238	0	0	0
slabitev naložb v pridružene družbe	0	183.535	0	0
slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	9.351.157	9.355.596	2.737.833	2.041.247
finančnih instrumentov	18.875	79.776	0	0
popravka vrednosti terjatev do kupcev	381.366	253.315	0	0
rezervacij za odpravnine	290.204	368.654	0	0
rezervacij za jubilejne nagrade	58.355	58.159	0	0
nekratkoročne pasivne časovne razmejitve za GJS	453.983	453.983	0	0
Skupaj	10.969.178	10.753.018	2.737.833	2.041.247
Pobotanje z odloženimi obveznostmi za davek iz naslova slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	-2.737.833	-2.041.247	-2.737.833	-2.041.247
Skupaj	8.231.345	8.711.771	0	0

Odložene terjatve za davek se nanašajo na odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev, nekratkoročnih finančnih naložb, obrestnega ščitenja, slabitev terjatev, rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade ter odloženih prihodkov iz naslova izvajanja gospodarske javne službe. Odloženi davki so v letu 2017 znižali čisti poslovni izid za 265.963 evrov, v predhodnem letu pa so ga, predvsem zaradi spremembe davčne stopnje, povečali za 1.138.708 evrov.

Skupina je za del svojih obveznosti za odloženi davek na dan 31. 12. 2017 izvedla pobot s terjatvami v višini 2.737.833 evrov (v predhodnem letu 2.041.247 evrov).

Med odloženimi davki Skupina izkazuje tudi odložene davke iz naslova slabitev naložb v odvisne družbe, ki se, ker gre za davčno postavko obvladujoče družbe, ne izločajo.

Preglednica gibanja odloženih terjatev in obveznosti za davek v letu 2017

	Terjatve				Obveznosti
(v evrih)	Stanje 31. 12. 2016	Pripoznane v izkazu poslovnega izida	Pripoznane v izkazu drugega vseobsega jočega donosa	Stanje 31. 12. 2017	Stanje 31. 12. 2016	Pripoznane v izkazu drugega vseobsega jočega donosa	Stanje 31. 12. 2017
Odložene terjatve in obveznosti za davek iz naslova:
slabitev naložb v odvisne družbe	0	249.278	165.960	415.238	0	0	0
slabitev naložb v pridružene družbe	183.535	-17.574	-165.961	0	0	0	0
slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	9.355.596	-4.439	0	9.351.157	2.041.047	696.586	2.737.633
finančnih instrumentov	79.776	0	-60.901	18.875	0	0	0
popravka vrednosti terjatev do kupcev	253.315	128.051	0	381.366	0	0	0
rezervacij za odpravnine	368.654	-89.549	11.099	290.204	0	0	0
rezervacij za jubilejne nagrade	58.159	196	0	58.355	0	0	0
nekratkoročne pasivne časovne razmejitve za GJS	453.983	0	0	453.983	0	0	0
Skupaj	10.753.018	265.963	-49.803	10.969.178	2.041.047	696.586	2.737.633
Pobotanje z odloženimi obveznostmi za davek iz naslova slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	-2.041.247	0	-696.586	-2.737.833	-2.041.047	-696.586	-2.737.633
Odložene terjatve za davek v izkazu finančnega položaja Skupine	8.711.771	265.963	-746.389	8.231.345	0	0	0

Preglednica gibanja odloženih terjatev in obveznosti za davek v letu 2016

	Terjatve				Obveznosti
(v evrih)	Stanje 31. 12. 2015	Pripoznane v izkazu poslovnega izida	Pripoznane v izkazu drugega vseobsega jočega donosa	Stanje 31. 12. 2016	Stanje 31. 12. 2015	Pripoznane v vseobsegajočem donosu	Stanje 31. 12. 2015
Odložene terjatve in obveznosti za davek iz naslova:
slabitev naložb v pridružene družbe	15.725	1.850	165.960	183.535	0	0	0
slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	8.478.190	1.008.349	-130.943	9.355.596	2.441.778	-400.531	2.041.247
finančnih instrumentov	176.375	0	-96.599	79.776	0	0	0
popravka vrednosti terjatev do kupcev	217.712	37.830	-2.227	253.315	0	0	0
rezervacij za odpravnine	309.086	50.372	9.196	368.654	0	0	0
rezervacij za jubilejne nagrade	51.235	6.924	0	58.159	0	0	0
nekratkoročne pasivne časovne razmejitve za GJS	409.091	44.892	0	453.983	0	0	0
Skupaj	9.657.414	1.150.217	-54.613	10.753.018	2.441.778	-400.531	2.041.247
Pobotanje z odloženimi obveznostmi za davek iz naslova slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	-2.441.778	0	400.531	-2.041.247	-2.441.778	400.531	-2.041.247
Odložene terjatve za davek v izkazu finančnega položaja Skupine	7.215.636	1.150.217	345.918	8.711.771	0	0	0

Pojasnilo 18. Zaloge

Na dan 31. 12. 2017 je bila vrednost zalog materiala 1.037.066 evrov, na isti dan predhodnega leta pa 809.467 evrov. Večji del zalog se nanaša na material za vzdrževanje in nadomestne dele ter na režijski in pomožni material.

Pojasnilo 19. Poslovne in druge terjatve

(v evrih)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Kratkoročne poslovne terjatve do:
domačih kupcev	17.300.996	17.691.462
tujih kupcev	18.439.648	10.837.721
Kratkoročne poslovne terjatve do pridruženih družb	55.902	44.443
Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev	35.796.546	28.573.626
Kratkoročne terjatve iz naslova dividend	0	50.000
Dani kratkoročni predujmi in varščine	94.490	4.405
Kratkoročne terjatve, povezane s finančnimi prihodki	14.844	17.114
Terjatve do države	1.955.276	2.689.836
Druge kratkoročne terjatve	102.589	145.938
Poslovne terjatve	37.963.745	31.480.919
Kratkoročno odloženi stroški	545.755	660.544
Nezaračunani prihodki	443.123	377.002
Druge terjatve	988.878	1.037.546
Skupaj	38.952.623	32.518.465

Skupina ima pri večini terjatev do kupcev možnost uveljavljanja zakonite zastavne pravice na uskladiščenem blagu, ki je v njeni posesti.

Svoje zapadle terjatve Skupina preverja skladno s pravilnikom o računovodstvu in v primeru večje verjetnosti njihovega neplačila redno oblikuje popravek vrednosti terjatev. Ne glede na zapadlost pa družba oblikuje popravek vrednosti terjatev, za katere oceni, da obstaja tveganje, da ne bodo poplačane. V letu 2017 je tako Skupina skupaj oblikovala za 921.229 evrov popravka vrednosti terjatev in za 119.611 evrov odpravila popravek vrednosti iz naslova izterjanih odpisanih terjatev.

Na dan 31. 12. 2017 Skupina ni izkazovala terjatev do članov uprave in članov nadzornega sveta.

Za zavarovanje enega bančnega posojila, ki je na dan 31. 12. 2017 znašalo 2.900.000 evrov, ima Skupina sklenjeno pogodbo o odstopu terjatev v zavarovanje. Na dan 31. 12. 2017 so te terjatve znašale 266.230 evrov.

Med drugimi terjatvami Skupina izkazuje kratkoročno nezaračunane prihodke, ki predstavljajo vračunane prihodke na osnovi nastalih stroškov evropskih razvojnih projektov, sofinanciranih s strani evropskih institucij, v višini 232.125 evrov, kratkoročno nezaračunane prihodke v višini 210.999 evrov ter

kratkoročno odložene stroške v višini 545.755 evrov. Med kratkoročno odloženimi stroški Skupina izkazuje tudi stroške iz naslova stroškov posojil v višini 118.797 evrov.

Zapadlost terjatev do kupcev in terjatev, povezanih s finančnimi prihodki:

(v evrih)	31. 12. 2017	Popravek 31. 12. 2017	31. 12. 2016	Popravek 31. 12. 2016
Odprte, nezapadle in neoslabljene terjatve do kupcev	30.882.773	0	25.336.761	-93.553
Zapadle terjatve:
do 30 dni	4.963.985	-519.624	2.316.539	-1.572
od 31 do 60 dni	245.383	0	630.352	-5.274
od 61 do 90 dni	100.069	0	96.716	-3.456
od 91 do 180 dni	54.402	0	251.024	-2.176
nad 180 dni	2.619.720	-2.535.318	2.339.198	-2.273.819
Skupaj	38.866.332	-3.054.942	30.970.590	-2.379.850

Preglednica gibanja popravka vrednosti terjatev

(v evrih)	2017	2016
Stanje 1. januarja	2.379.850	2.351.964
Povečanja:
Oblikovanje popravkov vrednosti v letu	921.229	351.014
Zmanjšanja:
Izterjane odpisane terjatve	-119.611	-229.777
Dokončen odpis terjatev	-126.526	-93.351
Stanje 31. decembra	3.054.942	2.379.850

Pojasnilo 20. Denar in denarni ustrezniki

(v evrih)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Gotovina v blagajni	11.657	10.477
Denarna sredstva na računih	30.382.558	2.836.059
Kratkoročni depoziti	1.980.000	2.980.000
Skupaj	32.374.215	5.826.536

Pojasnilo 21. Kapital

Osnovni kapital

Osnovni kapital v znesku 58.420.965 evrov sestavlja 14.000.000 delnic obvladujoče družbe Luka Koper, d. d., ki so prosto prenosljive. Nominalna vrednost delnice znaša 4,17 evra.

Vse v zvezi z lastniško strukturo, gibanjem tečaja delnice in dividendno politiko je predstavljeno v poslovnem poročilu Skupine Luka Koper v poglavju Delnica LKPG.

Kapitalske rezerve in rezerve iz dobička

Skupina ima oblikovane zakonske rezerve, kot narekuje Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), in sicer najmanj v višini 10 odstotkov osnovnega kapitala. Kapitalske in zakonske rezerve niso sestavni del bilančnega dobička in ne morejo biti predmet delitve. Statutarnih rezerv Skupina nima, saj jih statut ne predvideva. Obvladujoča družba je na predlog uprave v skladu s 3. odstavkom 230. člena Zakona o gospodarskih družbah ob zaključku leta 2017 oblikovala dodatne druge rezerve iz dobička v višini polovice čistega poslovnega izida, to je 16.571.704 evrov.

(v evrih)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Kapitalske rezerve	89.562.703	89.562.703
Zakonske rezerve	18.765.115	18.765.115
Druge rezerve iz dobička	126.842.241	110.270.537
Skupaj	235.170.059	218.598.355

Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti

Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti iz naslova vrednotenja finančnih naložb, merjenih po pošteni vrednosti, iz naslova vrednotenja poštene vrednosti finančnih instrumentov za varovanje pred tveganjem ter iz naslova nerealiziranih aktuarskih dobičkov in izgub, so konec leta 2017 znašale 13.102.240 evrov. Po odštetju odloženih davkov so znašale 10.498.049 evrov.

Zadržani dobički

Zadržani dobički so sestavljeni iz nerazporejenega dela čistega poslovnega izida poslovnega leta, ki je na dan 31. 12. 2017 znašal 18.389.816 evrov, in prenesenega čistega poslovnega izida v višini 27.766.161 evrov.

Pojasnilo 22. Rezervacije

(v evrih)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade	3.669.042	3.400.931
Rezervacije za tožbe	17.032.786	1.380.491
Skupaj	20.701.828	4.781.422

Skupina je v letu 2017 dodatno oblikovala rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade v višini 444.822 evrov. Na osnovi aktuarskega izračuna je za odpravnine pripoznala nerealizirano aktuarsko izgubo tekočega in predhodnega leta v višini 153.600 evrov v drugem vseobsegajočem donosu. V izkazu poslovnega izida je pripoznala stroške sprotnega službovanja, tako za odpravnine kot za jubilejne nagrade, v višini 321.453 evrov ter stroške obresti v višini 55.867 evrov. Izplačil iz naslova jubilejnih nagrad in odpravnin je bilo v letu 2017 za 245.856 evrov.

Dodatno so bile v letu 2017 oblikovane rezervacije iz naslova pravnih obvez v višini 15.652.295 evrov. Skladno z 92. členom MRS 37 – Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva Skupina ne razkriva informacij o pravnih obvezah, saj bi njihovo razkritje ustvarilo sodbo o položaju družbe v sporu z drugimi strankami.

(v evrih)	Odpravnine ob upokojitvi	Jubilejne nagrade	Skupaj pozaposlitveni zaslužki	Tožbe in odškodnine	Skupaj
Stanje 31. decembra 2016	2.788.733	612.197	3.400.931	1.380.491	4.781.422
Spremembe v letu:
Oblikovanje	420.366	110.555	530.921	15.652.295	16.183.216
Črpanje	-140.790	-105.066	-245.856	0	-245.856
Odprava	-13.535	-3.419	-16.954	0	-16.954
Stanje 31. decembra 2017	3.054.774	614.267	3.669.042	17.032.786	20.701.828

Preglednica gibanja rezervacij v letu 2017

Preglednica gibanja rezervacij v letu 2016

(v evrih)	Odpravnine ob upokojitvi	Jubilejne nagrade	Skupaj pozaposlitveni zaslužki	Tožbe in odškodnine	Skupaj
Stanje 31. decembra 2015	2.577.425	592.563	3.215.377	475.224	3.690.601
Spremembe v letu:
Oblikovanje	282.478	71.651	354.129	905.267	1.259.396
Črpanje	-103.980	-62.215	-166.195	0	-166.195
Odprava	-2.380	0	-2.380	0	-2.380
Stanje 31. decembra 2016	2.753.543	601.999	3.400.931	1.380.491	4.781.422

Pojasnilo 23. Odloženi prihodki

(v evrih)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Nekratkoročno odloženi prihodki za redno vzdrževanje	13.693.827	7.987.214
Prejeta nepovratna sredstva	4.916.166	4.829.468
Drugi nekratkoročno odloženi prihodki	1.661.405	1.948.156
Skupaj	20.271.398	14.764.838

Skupina skladno s koncesijsko pogodbo med nekratkoročno odloženimi prihodki izkazuje odložene prihodke za redno vzdrževanje, saj ima obvladujoča družba Luka Koper, d. d., pravico in obveznost zaračunavati pristaniške pristojbine, ki so prihodek, namenjen pokrivanju stroškov opravljanja gospodarske javne službe. Za letni presežek prihodkov nad stroški obvladujoča družba oblikuje nekratkoročno odložene prihodke za pokrivanje stroškov gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture v prihodnjih letih. Če bi stroški presegali prihodke bi obvladujoča družba nekratkoročno odložene prihodke črpala.

Nekratkoročno odloženi prihodki se v največji meri nanašajo na nepovratna sredstva in vnaprej prejeta plačila iz naslova nepovratnih sredstev za vlaganja v evropske razvoje projekte, ki jih izkazuje obvladujoča družba, in se črpajo skladno z življenjsko dobo sredstev. Med prejetimi nepovratnimi sredstvi Skupina izkazuje tudi zadržane prispevke plač zaposlenih v invalidskem podjetju Luka Koper INPO, d. o. o, in sicer prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje in porodniško varstvo. Sredstva so se črpala skladno z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov za pokrivanje stroškov plač invalidov v višini 75 odstotkov ter za stroške zaposlitve osebja za čas, ki ga porabijo za pomoč invalidom.

Drugi nekratkoročno odloženi prihodki Skupine predstavljajo nekratkoročno odložene prihodke, namenjene pokrivanju stroškov amortizacije osnovnih sredstev.

(v evrih)	Nekratkoročno odloženi prihodki za redno vzdrževanje	Prejeta nepovratna sredstva	Drugi nekratkoročno odloženi prihodki	Skupaj
Stanje 31. december 2016	7.987.214	4.829.468	1.948.156	14.764.838
Spremembe v letu:
Oblikovanje	5.706.613	2.679.689	0	8.386.302
Prenos iz drugih obveznosti	0	22.535	0	22.535
Prenos na druge obveznosti	0	-1.110.728	0	-1.110.728
Črpanje	0	-1.504.798	-286.751	-1.791.549
Stanje 31. decembra 2017	13.693.827	4.916.166	1.661.405	20.271.398

Preglednica gibanja odloženih prihodkov v letu 2017

Preglednica gibanja odloženih prihodkov v letu 2016

(v evrih)	Nekratkoročno odloženi prihodki za redno vzdrževanje	Prejeta nepovratna sredstva	Drugi nekratkoročno odloženi prihodki	Skupaj
Stanje 31. decembra 2015	7.823.250	3.575.640	2.386.470	13.785.360
Spremembe v letu:
Oblikovanje	163.964	3.678.718	0	3.842.682
Prenos iz drugih obveznosti	0	-924.798	0	-924.798
Črpanje	0	-1.500.092	-438.314	-1.938.406
Stanje 31. decembra 2016	7.987.214	4.829.468	1.948.156	14.764.838

Pojasnilo 24. Nekratkoročna posojila

(v evrih)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Nekratkoročna posojila, dobljena pri bankah v državi	71.419.979	66.383.117
Nekratkoročna posojila, dobljena pri bankah v tujini	29.262.295	31.517.622
Skupaj	100.682.274	97.900.739

Skupina je na zadnji dan leta 2017 imela za 100.682.274 evrov nekratkoročnih posojil do bank, kar je za 2,8 odstotka oziroma 2.781.535 evrov več kot konec leta 2016. Razlika predstavlja neto efekt dokončnega črpanja posojila, najetega pri eni od poslovnih bank v predhodnem letu, ter prenosa dela obveznosti med kratkoročna posojila. Vsa bančna posojila so vezana na variabilno obrestno mero.

Za največje posojilo ima Skupina sklenjeno obrestno ščitenje pred spremembo obrestne mere z instrumentom obrestne zamenjave. Na dan 31. 12. 2017 je znašala višina ščitenega posojila 31.557.377 evrov. Podrobneje je vsebina obrestnega ščitenja pojasnjena v pojasnilu 32: Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj v razdelku Obvladovanje tveganja sprememb obrestnih mer.

Vsa nekratkoročna bančna posojila se odplačujejo po vnaprej opredeljeni dinamiki odplačil, pri nekaterih je Skupini odobren moratorij na odplačilo glavnice. Vse obveznosti iz nekratkoročnih bančnih posojil so zavarovane z bianko menicami in s finančnimi zavezami, eno posojilo pa z odstopom terjatev v zavarovanje.

Skupina izpolnjuje vse finančne zaveze po posojilnih pogodbah.

Skupina je med prejetimi posojili do vključno 31. 12. 2016 izkazovala tudi odložene stroške odobritve posojil, ki so zniževali stanje prejetih posojil. S 1. 1. 2017 je odložene stroške prenesla med druge terjatve, in sicer med kratkoročno odložene stroške. Na tak način Skupina zagotavlja vodenje prejetih

posojil po načelu efektivne obrestne mere tako, da vse stroške, vezane na posamezno posojilo, ob prejemu odloži med kratkoročno odložene stroške ter jih nato mesečno črpa. Iz tega naslova je bilo na postavki kratkoročno odloženi stroški iz naslova posojil na dan 31. 12. 2017 stanje 118.797 evrov, v letu 2016 pa je bilo stanje 141.935 evrov in je zniževalo dejansko stanje glavnic prejetih posojil na zadnji dan leta 2016.

Preglednica gibanja posojil v letu 2017

	Posojilodajalec
(v evrih)	Banke	Skupaj
Stanje 31. decembra 2016	97.900.739	97.900.739
Nova posojila	18.700.000	18.700.000
Prerazvrstitve	141.935	141.935
Prenos na kratkoročna posojila – del, ki zapade v roku 1 leta	-16.060.400	-16.060.400
Stanje 31. decembra 2017	100.682.274	100.682.274

Preglednica gibanja posojil v letu 2016

	Posojilodajalec
(v evrih)	Banke	Skupaj
Stanje 31. decembra 2015	100.354.822	100.354.822
Prenos iz kratkoročnih posojil	9.300.000	9.300.000
Razmejeni stroški odobritve	7.648	7.648
Prenos na kratkoročna posojila – del, ki zapade v roku 1 leta	-11.761.731	-11.761.731
Stanje 31. decembra 2016	97.900.739	97.900.739

Pregled stanja glavnic posojil (nekratkoročnih in kratkoročnih) v letu 2017

(v evrih)	Valuta posojila	Obrestna mera	Datum zapadlosti posojila	Odobrena glavnica	Glavnica na dan 31. 12. 2017
Posojila B	EUR	Euribor3m + od 0,650 do 2,500	od 30. 9. 2018 do 21. 7. 2031	123.000.000	79.314.102
Posojila C	EUR	Euribor6m + od 1,550 do 2,000	od 14. 4. 2025 do 31. 12. 2025	50.000.000	37.428.571
Skupaj				173.000.000	116.742.673
- od tega kratkoročni del		16.060.399

(v evrih)	Valuta posojila	Obrestna mera	Datum zapadlosti posojila	Odobrena glavnica	Glavnica na dan 31. 12. 2016
Posojila B	EUR	Euribor3m + od 0,706 do 2,500	od 30. 9. 2018 do 21. 7. 2031	95.000.000	67.518.691
Posojila C	EUR	Euribor6m + od 1,550 do 2,000	od 30. 6. 2018 do 14. 4. 2025	50.000.000	42.285.714
Skupaj				145.000.000	109.804.405
- od tega kratkoročni del					11.761.732

Pregled stanja glavnic posojil (nekratkoročnih in kratkoročnih) v letu 2016

Preglednica stanja nekratkoročnih in kratkoročnih bančnih posojil po nominalni vrednosti in njihova zapadlost po letih

(v evrih)	Glavnica na dan 31. 12. 2017	Leto 2018	Leto 2019	Leto 2020	Leto 2021	Leto 2022	Obdobje 2023–2032
Stanje glavnic bančnih posojil, njihova zapadlost po letih	116.742.673	16.060.399	16.004.399	17.898.602	10.652.225	10.652.225	45.474.824
Predvidene obresti		1.217.938	965.343	762.196	597.485	477.899	871.811
Skupaj	116.742.673	17.278.337	16.969.742	18.660.798	11.249.710	11.130.124	46.346.635

(v evrih)	Glavnica na dan 31. 12. 2016	Leto 2017	Leto 2018	Leto 2019	Leto 2020	Leto 2021	Obdobje 2022–2031
Stanje glavnic
bančnih posojil, njihova zapadlost po letih	109.804.406	11.761.732	16.060.399	16.004.399	17.898.602	7.702.225	40.377.049
Predvidene obresti		1.378.841	1.224.865	952.547	675.464	484.349	1.118.250
Skupaj	109.804.406	13.140.573	17.285.264	16.956.946	18.574.066	8.186.574	41.495.299

Pojasnilo 25. Druge nekratkoročne finančne obveznosti

Druge nekratkoročne finančne obveznosti se nanašajo na pošteno vrednost instrumenta obrestne zamenjave, ki ga ima Skupina sklenjenega za največje prejeto posojilo. Na dan 31. 12. 2017 je Skupina stanje iz nekratkoročnih finančnih obveznosti prenesla med kratkoročne finančne obveznosti, saj

sklenjeni instrument obrestne zamenjave zapade v plačilo v letu 2018. Stanje na zadnji dan predhodnega leta je znašalo 419.873 evrov. Podrobneje je vsebina obrestnega ščitenja pojasnjena v pojasnilu 32: Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj v razdelku Obvladovanje tveganja sprememb obrestnih mer.

Pojasnilo 26. Nekratkoročne poslovne obveznosti

Nekratkoročne poslovne obveznosti so na zadnji dan leta 2017 znašale 1.045.243 evrov (na zadnji dan leta 2016 so znašale 772.086 evrov), vključujejo pa prejete nekratkoročne varščine za delovanje trošarinskega skladišča na terminalu za tekoče tovore ter prejete nekratkoročne varščine za poslovne prostore v najemu.

Pojasnilo 27. Kratkoročna posojila

(v evrih)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Kratkoročna posojila, dobljena pri bankah v državi	13.765.317	9.466.650
Kratkoročna posojila, dobljena pri bankah v tujini	2.295.082	2.295.082
Skupaj	16.060.399	11.761.732

Kratkoročna posojila, najeta pri bankah, so na dan 31. 12. 2017 predstavljala del glavnic nekratkoročnih posojil, ki skladno z amortizacijskimi načrti zapadejo v plačilo v letu 2018.

Preglednica gibanja posojil v letu 2017

	Posojilodajalec
(v evrih)	Banke	Skupaj
Stanje 31. decembra 2016	11.761.732	11.761.732
Odplačila v letu	-11.761.733	-11.761.733
Prenos iz nekratkoročnih posojil – del, ki zapade v roku 1 leta	16.060.400	16.060.400
Stanje 31. decembra 2017	16.060.399	16.060.399

Preglednica gibanja posojil v letu 2016

	Posojilodajalec
(v evrih)	Banke	Skupaj
Stanje 31. decembra 2015	9.523.524	9.523.524
Odplačila v letu	-9.523.524	-9.523.524
Prenos iz nekratkoročnih posojil – del, ki zapade v roku 1 leta	11.761.732	11.761.732
Stanje 31. decembra 2016	11.761.732	11.761.732

Pojasnilo 28. Druge kratkoročne finančne obveznosti

Druge kratkoročne finančne obveznosti so konec leta 2017 znašale 372.169 evrov (konec leta 2016 so znašale 250.614 evrov) in predstavljajo obveznosti za obresti, obveznosti vezane na razdelitev poslovnega izida, obveznost za plačilo obrestne zamenjave, ki je bila vzpostavljena z namenom obvladovanja tveganja spremembe obrestnih mer ter kratkoročni del drugih nekratkoročnih finančnih obveznosti iz naslova zaščite pred obrestnim tveganjem.

Pojasnilo 29. Poslovne in druge obveznosti

(v evrih)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Kratkoročne obveznosti do:
dobaviteljev v državi	16.973.624	14.411.457
dobaviteljev v tujini	413.868	349.162
Kratkoročne obveznosti do pridruženih družb	83.776	145.110
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev	17.471.268	14.905.729
Kratkoročne obveznosti na podlagi predujmov	1.092.723	68.413
Kratkoročne obveznosti do zaposlencev	3.985.606	3.623.899
Kratkoročne obveznosti do države in drugih inštitucij	67.626	965.084
Kratkoročne poslovne obveznosti	22.617.223	19.563.125
Vnaprej vračunani stroški oziroma odhodki	3.518.233	5.794.981
Druge poslovne obveznosti	772.535	106.559
Druge poslovne obveznosti	4.290.768	5.901.540
Skupaj	26.907.991	25.464.665

Stanje kratkoročnih poslovnih obveznosti je bilo konec leta 2017 za 1.443.326 evrov višje kot konec leta 2016. Največje povečanje je opaziti med kratkoročnimi obveznostmi do dobaviteljev v državi, kar gre pripisati večji obveznosti iz naslova prefakturirane trošarine.

Kratkoročne obveznosti na podlagi predujmov se v večji meri nanašajo na sredstva, prejeta s strani EU za pokrivanje v bodoče nastalih stroškov sofinanciranih projektov.

Vnaprej vračunani stroški se nanašajo na vnaprej vračunane stroške koncesnine, stroške za skupinsko delovno uspešnost, obresti za najeta posojila, stroške za nagrade po individualnih pogodbah, stroške za neizkoriščene dopuste ter vnaprej vračunane stroške za neprejete račune.

Pojasnilo 30. Pogojne obveznosti

(v evrih)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Dane garancije	1.742.058	1.720.309
Dana poroštva	4.200.467	7.235.468
Pogojne obveznosti iz naslova tožb	1.933.240	93.809
Odobreno posojilo	0	54.700.000
Skupaj pogojne obveznosti	7.875.765	63.749.586

Dane garancije so dan 31. 12. 2017 predstavljale garancije za potrebe carinskega poslovanja v višini 1.619.000 evrov ter garancije za dobro izvedbo del v višini 123.058 evrov.

Dana poroštva predstavljajo:

• poroštvo v višini 3.950.467 evrov, dano družbi Adria Transport, d. o. o., pri finančnem najemu lokomotiv,
• poroštvo v višini 250.000 evrov, dano družbi Adria Terminali, d. o. o., za zavarovanje bančne garancije za obveznosti carinskih dajatev.

Vse družbe, ki jim je obvladujoča družba dala poroštvo, so redno plačevale vse obveznosti in iz tega naslova na dan 31. 12. 2017 niso izkazovale zapadlih obrokov.

Med pogojnimi obveznostmi iz naslova tožb je družba na dan 31. 12. 2017 izkazovala pogojne obveznosti za prejete tožbe. Na podlagi poročil odvetnikov ni tveganj, za katere bi bilo treba pogojne obveznosti iz naslova tožb izkazovati med rezervacijami za tožbe. V letu 2017 so se pogojne obveznosti iz naslova tožb povečale za 1.839.431 evrov.

Postavka odobreno posojilo se je v večji meri nanašala na odobreno namensko posojilo obvladujoči družbi pri Evropski investicijski banki (EIB) za projekt podaljšanja prvega pomola. Ker v letu 2017 niso bili izpolnjeni pogoji za črpanje, saj obvladujoča družba še ni prejela gradbenega dovoljenja, je Luka Koper, d. d., postavko odpravila.

Prestanek odobrenih posojil se je nanašal na del posojila odobrenega pri eni od poslovnih bank v letu 2016, ki smo ga dokončno črpali v poslovnem letu 2017.

Pojasnilo 31. Posli s povezanimi osebami

Prejemki članov uprave in nadzornega sveta obvladujoče družbe so predstavljeni v pojasnilu številka 30 računovodskega poročila družbe Luka Koper, d. d. V nadaljevanju so predstavljeni prejemki skupin oseb v obvladujoči družbi in odvisnih družbah.

Prejemki skupin oseb v letu 2017

Bruto prejemki skupin oseb (v evrih)	Bruto plača, fiksni in variabilni del	Regres za letni dopust in jubilejne nagrade	Bonitete zavarovalne premije	Bonitete in drugi prejemki	Skupaj
Člani uprave	785.705	4.600	884	34.795	825.984
Člani nadzornega sveta (devet članov)	167.555	0	1.989	131.167	300.711
Zaposleni na podlagi individualnih pogodb o zaposlitvi	2.520.939	30.818	0	172.128	2.723.885
Direktorji odvisnih družb	382.694	4.025	0	42.574	429.293
Skupaj	3.856.893	39.443		380.664	4.279.873

Posli s pridruženimi družbami

Postavke izkaza poslovnega izida iz naslova posla s pridruženimi
družbami	Skupina Luka Koper
(v evrih)	2017 2016
Čisti prihodki od prodaje	690.689	839.422
Stroški materiala	153.708	130.026
Stroški storitev	1.074.534	1.092.421
Drugi poslovni odhodki	6.093	0
Finančni odhodki iz finančnih obveznosti	0	4.228
Rezultati pridruženih družb	1.689.934	1.897.613

Postavke finančnega položaja podjetja do pridruženih družb	Skupina Luka Koper
(v evrih)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Nekratkoročne finančne naložbe razen posojil	13.388.464	12.680.341
Kratkoročne poslovne terjatve	55.902	94.442
Kratkoročne poslovne obveznosti	83.775	145.109

Posli z Republiko Slovenijo

Posli med Skupino Luka Koper in Republiko Slovenijo v letu 2017 so bili:

(v evrih)	Plačila v obdobju 2017	Stroški/ odhodki v obdobju 2017	Plačila v obdobju 2016	Stroški/ odhodki v obdobju 2016
Koncesija in vodno povračilo	8.488.894	7.646.473	6.677.578	6.916.138
Dividende	9.996.000	0	8.068.200	0
Davek od dohodka pravnih oseb (davek in akontacije)	7.982.344	3.235.672	5.804.534	7.538.193
Ostali davki in prispevki	6.023.746	6.008.500	5.678.335	5.714.609
Skupaj	32.490.984	16.890.645	26.228.647	20.168.940

Drugih poslov z Republiko Slovenijo Skupina ni imela.

Dividende so bile izplačane še dvema družbama v večinski lasti države, in sicer družbama za upravljanje naložb SDH, d. d., v višini 2.181.000 evrov, in Kapitalska družba, d. d., v višini 975.211 evrov.

Posli z družbami, kjer ima država neposredno prevladujoč vpliv

Z lastniki povezane družbe so tiste družbe, v katerih imata Republika Slovenija in SDH skupno neposredno najmanj 20 odstotni lastniški delež. Seznam teh družb je objavljen na spletni strani SDH (https://www.sdh.si/sl-si/upravljanje-nalozb/seznam-nalozb).

Skupina Luka je z družbami, kjer ima država neposredno prevladujoč vpliv, v letu 2017 opravila za 20.395.150 evrov transakcij, in sicer iz naslova prodaje tem družbam v višini 11.657.482 evrov in iz naslova nabave 8.737.668 evrov. Večina prodaje se je nanašala na storitve povezane s pristaniško dejavnostjo, večje nabave pa predstavljajo, stroški železniškega transporta, nabava energije ter stroški zavarovanj. Na dan 31. 12. 2017 je Skupina Luka do teh družb izkazovala za 1.731.464 evrov terjatev in 24.225.525 evrov obveznosti. Glavnino obveznosti predstavlja prejeto posojilo s strani SID - Slovenske izvozne in razvojne banke, d. d., ki je bilo najeto pod tržnimi pogoji.

Pojasnilo 32. Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj

Med finančna tveganja Skupine spadajo:

• 1. tveganje spremembe poštene vrednosti,
• 1. tveganje spremembe obrestne mere,
• 1. likvidnostno tveganje,
• 1. tveganje spremembe deviznega tečaja,
• 1. kreditno tveganje in

6. tveganje ustrezne kapitalske strukture.

V Skupini je obvladovanje finančnih tveganj organizacijsko zasnovano v okviru finančne službe obvladujoče družbe. V sedanjem specifičnem gospodarskem okolju je napovedovanje prihodnjih finančnih kategorij zelo zahtevno in eksterno vnaša v načrtovane kategorije višjo stopnjo variabilnosti, s tem pa posledično višjo stopnjo tveganja. Skupina je zato poostrila nadzor nad posameznimi finančnimi kategorijami.

1. Obvladovanje tveganja spremembe poštene vrednosti

Skupina je konec leta 2017 imela 5,7 odstotka svojih sredstev naloženih v finančne naložbe, vrednotene po pošteni vrednosti (leta 2016 je bilo teh sredstev za 5,5 odstotka), od katerih jih je 96 odstotkov pripadalo obvladujoči družbi. Tveganje poštene vrednosti se pri teh naložbah kaže v nihanju borznih tečajev, ki vpliva na vrednost sredstev in posledično na rezultat ob njihovi odsvojitvi. To vrsto tveganja je Skupina identificirala pri naložbah v tržne vrednostne papirje slovenskih podjetij. Vrednost nekratkoročnih finančnih naložb, razpoložljivih za prodajo in vrednotenih po pošteni vrednosti prek kapitala, je tako na zadnji dan poslovnega leta 2017 znašala 30.802.833 evrov. Ta vrednost je bila sestavljena iz vrednosti delnic slovenskih podjetij in enot premoženja vzajemnih skladov.

Analiza občutljivosti finančnih naložb po pošteni vrednosti:

Tveganje spremembe poštene vrednosti vrednostnih papirjev na dan 31. 12. 2017

Sprememba indeksa v %	Vpliv na kapital
-10 %	-3.080.283
10 %	3.080.283

Tveganje spremembe poštene vrednosti vrednostnih papirjev na dan 31. 12. 2016

Sprememba indeksa v %	Vpliv na kapital
-10 %	-2.713.660
10 %	2.713.660

Analiza občutljivosti finančnih naložb po pošteni vrednosti je bila narejena ob predpostavki 10-odstotne rasti vrednosti indeksa, pomeni pa porast poštene vrednosti portfelja tržnih vrednostnih papirjev za 3.080.283 evrov. Padec vrednosti indeksa za 10 odstotkov bi povzročil prav nasprotni učinek, to je znižanje poštene vrednosti teh naložb za enak znesek.

V tem primeru bi se sprememba poštene vrednosti pripoznala v povečanju oziroma zmanjšanju drugega vseobsegajočega donosa znotraj kapitala.

Hierarhija poštene vrednosti v letu 2017

	Vrednotenje po pošteni vrednosti
(v evrih)	Knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2017	Neposredna vrednost na borznih trgih (1. raven)	Vrednost, določena na podlagi primerljivih tržnih podatkov (2. raven)	Vrednosti ni mogoče pridobiti iz tržnih podatkov (3. raven)
Sredstva, merjena po pošteni vrednosti
Druge nekratkoročne finančne naložbe	30.802.833	30.802.833	0	0
Obveznosti, merjene po pošteni vrednosti
Obrestna zaščita prejetih posojil	99.346	0	99.346	0

Hierarhija poštene vrednosti v letu 2016

	Vrednotenje po pošteni vrednosti
(v evrih)	Knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2016	Neposredna vrednost na borznih trgih (1. raven)	Vrednost, določena na podlagi primerljivih tržnih podatkov (2. raven)	Vrednosti ni mogoče pridobiti iz tržnih podatkov (3. raven)
Sredstva, merjena po pošteni vrednosti
Druge nekratkoročne finančne naložbe	27.136.597	27.136.597	0	0
Obveznosti, merjene po pošteni vrednosti
Obrestna zaščita prejetih posojil	419.873	0	419.873	0

Delnice in deleži, merjeni po pošteni vrednosti, so bili vrednoteni po uradno objavljenih veljavnih tečajih Ljubljanske borze in tečajnice vzajemnih skladov.

Poštena vrednost obrestne zamenjave je bila izračunana s strani poslovne banke.

2. Obvladovanje tveganja spremembe obrestnih mer

Zaradi strukture finančnih obveznosti se Skupina srečuje tudi z obrestnim tveganjem, saj lahko nepričakovana rast variabilnih obrestnih mer negativno vpliva na načrtovane poslovne rezultate Skupine. V letu 2017 je Skupini uspelo zmanjšati delež finančnih obveznosti med vsemi sredstvi Skupine

za 2,6 odstotne točke glede na preteklo poslovno leto, tako da so na zadnji dan poslovnega leta 2017 znašale 117.114.842 evrov. Zaradi manjšega obsega zadolžitve in nižje variabilne obrestne mere evribor so bili manjši tudi finančni odhodki iz finančnih obveznosti.

Odstotek finančnih obveznosti se je v celotni strukturi obveznosti do virov sredstev znižal z 22,5 odstotka v letu 2016 na 22 odstotkov v letu 2017. Učinek morebitnih sprememb variabilnih obrestnih mer na prihodnji čisti poslovni izid po davkih je prikazan v tabeli, ki sledi.

Na dan 31. 12. 2017 je imela obvladujoča družba pred obrestnim tveganjem zavarovano eno posojilo v znesku 31.557.377 evrov s končno zapadlostjo v letu 2031, pri katerem je bil instrument obrestne zaščite sklenjen leta 2013 in zapade v letu 2018. Morebitna sprememba variabilnih obrestnih mer bi imela lahko posledično vpliv na 73,0 odstotkov vseh posojil Skupine (v letu 2016 je znašal ta delež 6,29 odstotka), saj je bilo preostalih 27,0 odstotkov posojil zaščitenih pred morebitno spremembo variabilnih obrestnih mer.

Pregled izpostavljenosti

(v evrih)	31. 12. 2017	Izpostavljenost 31. 12. 2017	31. 12. 2016	Izpostavljenost 31. 12. 2016
Prejeta posojila po variabilni obrestni meri (brez obrestne zaščite)	85.185.296	73,0 %	75.951.946	69,2 %
Prejeta posojila po variabilni obrestni meri (z obrestno zaščito)	31.557.377	27,0 %	33.852.459	30,8 %
Skupaj	116.742.673	100,0 %	109.804.405	100,0 %

Instrument obrestne zamenjave je v obdobju ščitenja popolnoma skladen s posojilom, ki je predmet zaščite. Skupina je pripoznala morebitne spremembe tržne vrednosti instrumenta obrestne zaščite v postavkah kapitala. Izvedeni finančni instrument obrestne zamenjave se v poslovnih knjigah obravnava po načelih obračunavanja varovanj pred tveganji (angl. hedge accounting). Na dan 31. 12. 2017 je bila poštena vrednost izvedenega instrumenta obrestne zamenjave pripoznana kot kratkoročna obveznost Skupine v višini 99.346 evrov.

(v evrih)	Bančna posojila po variabilni obrestni meri 31. 12. 2017	Porast za 15 bazičnih točk	Porast za 25 bazičnih točk	Porast za 50 bazičnih točk
3M EURIBOR	47.756.725	0	0	81.664
6M EURIBOR	37.428.571	0	0	85.711
Skupni učinek na obrestne odhodke	85.185.296	0	0	167.375
(v evrih)	Bančna posojila po variabilni obrestni meri 31. 12. 2016	Porast za 15 bazičnih točk	Porast za 25 bazičnih točk	Porast za 50 bazičnih točk
3M EURIBOR	33.666.232	21.304	35.507	106.243
6M EURIBOR	42.285.714	0	12.263	157.757

Analiza občutljivosti bančnih posojil glede na spremembo variabilnih obrestnih mer:

Analiza občutljivosti bančnih posojil na spremembe variabilnih obrestnih mer je bila narejena ob predpostavki morebitne rasti obrestnih mer v višini 15, 25 in 50 bazičnih točk. Ob predpostavki rasti variabilnih obrestnih mer za 15 ali 25 bazičnih točk se Skupini ob nespremenjenem obsegu zadolženosti obrestni odhodki ne bi povečali. V primeru rasti variabilnih obrestnih mer za 50 bazičnih točk bi se obrestni odhodki povečali za 167.375 evrov. Konec leta 2017 je imela Skupina vsa posojila, nezavarovana pred obrestnim tveganjem, vezana na gibanje trimesečnega oziroma šestmesečnega evriborja. Eno posojilo v znesku 31.557.377 evrov je bilo zavarovano z instrumentom obrestne zamenjave, zato to posojilo ni bilo vključeno v gornji prikaz občutljivosti posojil, vezanih na variabilno obrestno mero.

3. Obvladovanje likvidnostnega tveganja

Likvidnostno tveganje predstavlja možnost, da Skupina ne bi mogla poravnati obveznosti ob zapadlosti. Skupina obvladuje likvidnostno tveganje z rednim načrtovanjem denarnih tokov za različne ročnosti. Preventivno deluje na področju preprečevanja zamud kupcev, predvsem z rednim spremljanjem in takojšnjim odzivom na zamude pri plačilih; dodaten ukrep predstavljajo obračuni zamudnih obresti, zasnovani na vodenju enotne politike do kupcev. V zadnjih treh letih je Skupina zaradi presežkov likvidnih sredstev predčasno vračala bančna posojila.

(v evrih)	Do 3 mesece	Od 3 do 12 mesecev	Od 1 do 2 let	Od 3 do 5 let	Nad 5 let	Skupaj
31. 12. 2017
Posojila in krediti*	2.974.147	13.086.251	16.004.399	39.203.051	45.474.824	116.742.672
Predvidene obresti od vseh posojil	210.700	1.007.238	965.343	1.837.580	871.811	4.892.672
Druge finančne obveznosti	372.169	0	0	0	0	372.169
Obveznosti do dobaviteljev	17.471.268	0	0	0	0	17.471.268
Druge poslovne obveznosti	5.145.955	0	0	0	0	5.145.955
Skupaj	26.174.239	14.093.489	16.969.742	41.040.631	46.346.635	144.624.736
31. 12. 2016
Posojila in krediti*	1.153.481	10.608.251	16.060.399	41.605.225	40.377.049	109.804.405
Predvidene obresti od vseh posojil	259.331	1.119.510	1.224.865	2.112.360	1.118.250	5.834.316
Druge finančne obveznosti	250.614	0	419.873	0	0	670.487
Obveznosti do dobaviteljev	14.905.729	0	0	0	0	14.905.729
Druge poslovne obveznosti	4.657.396	0	0	0	0	4.657.396
Skupaj	21.226.551	11.727.761	17.705.137	43.717.585	41.495.299	135.872.333

*V postavki so zajeta tudi posojila od pridruženih družb

4. Obvladovanje valutnega tveganja

Izhodiščno tveganje spremembe valutnega tečaja izhaja iz terjatev do kupcev, nominiranih v ameriških dolarjih (USD). Povprečno mesečno stanje odprtih terjatev do kupcev je leta 2017 znašalo 25 tisoč ameriških dolarjev. Na zadnji dan leta 2017 so znašale odprte terjatve, nominirane v ameriških dolarjih, 0,30 odstotka, v letu 2016 pa 0,70 odstotka vseh odprtih terjatev do kupcev. Po ocenah Skupine je bil delež terjatev, nominiranih v ameriških dolarjih, zanemarljiv, zato se Skupina ni odločila za ščitenje te postavke.

5. Obvladovanje kreditnega tveganja

Obvladovanje tveganja neizpolnitve pogodbenih obveznosti nasprotne stranke – tako imenovanega kreditnega tveganja – je v zadnjih letih pridobilo večji pomen. Neplačila kupcev se prenašajo na gospodarske subjekte z verižno reakcijo, kar bistveno poslabša oceno verjetnosti pravočasnih prilivov in ustvarja dodatne stroške financiranja poslovanja, zato je Skupina v zadnjih letih pospešila aktivnosti na področju izterjave in še dosledneje spremlja zapadle terjatve kupcev. Pri kupcih, kjer je Skupina zaznala plačilne težave in nedoslednost pri spoštovanju sprejetih poslovnih dogovorov, se je v izogib plačilni nedisciplini vzpostavil avansni način plačila za vse naročene storitve. Na to področje pozitivno vpliva specifična struktura kupcev, saj Skupina pretežno posluje z večjimi družbami, ladjarji, špediterji in agenti, ki vstopajo v poslovni proces Skupine že vrsto let.

Nekatere vrste terjatev je imela Skupina zavarovane z varščinami, ki jih kupcu po plačilu vseh obveznosti ali ob prekinitvi sodelovanja vrne. Med finančnimi naložbami je imela dana posojila zavarovana z bianko menicami in drugim (ne)premičnim premoženjem.

Sredstva, izpostavljena kreditnemu tveganju:

(v evrih)	Pojasnilo	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Dana posojila in depoziti		22.592	31.005
Nekratkoročne poslovne terjatve		41.772	41.772
Kratkoročni depoziti		71.128	97.366
Kratkoročno dana posojila		8.413	8.123
Poslovne terjatve	19	35.796.546	28.573.626
Druge terjatve	19	2.167.199	2.907.293
Denar in denarni ustrezniki	20	32.374.215	5.826.536
Dana poroštva in garancije	30	5.942.525	8.955.777
Skupaj		76.424.390	46.441.498

6. Obvladovanje tveganja ustrezne kapitalske strukture

Identifikacija optimalne kapitalske strukture in posledično približevanje obstoječe kapitalske strukture optimalni sta ključna za uspešnost. Finančne obveznosti Skupine so konec leta 2017 znašale 117.114.842 evrov, kar je 6.781.884 evrov več kot v predhodnem letu.

(v evrih)	31. 12. 2017		31. 12. 2016
	v evrih	delež (%)	v evrih	delež (%)
Kapital	350.437.387	65,3%	331.978.921	67,8%
Dolgoročne obveznosti	142.700.743	26,6%	118.638.958	24,2%
Kratkoročne obveznosti	43.340.558	8,1%	39.373.218	8,0%
Obveznosti do virov sredstev	536.478.688	100,0%	489.991.097	100,0%

Nekratkoročni strateški cilj Skupine je ohraniti delež dolžniških virov v pasivi pod 40 odstotki. Delež kapitala v celotnih obveznostih do virov sredstev Skupine je zaradi dodatnega zadolževanja v letu 2017 upadel za 2,5 odstotne točke.

Pojasnilo 33. Posli z revizijsko družbo

Pogodbena vrednost storitev revidiranja, ki jih je za poslovno leto 2017 za Skupino opravila družba BDO revizija, d. o. o., je znašala 45.223 evrov brez DDV. Pogodbena vrednost storitev dajanja zagotovil o računovodskih izkazih za dejavnost gospodarske javne službe za poslovno leto 2017, ki jih je za Skupino opravila družba BDO Revizija, d. o. o., je znašala 1.640 evrov brez DDV.

30 Pomembnejši dogodki po zaključku poslovnega leta

MAREC 2018

• Luka Koper, d. d., je z Vseslovenskim združenjem malih delničarjev sklenila pogojno sodno poravnavo, na podlagi katere se je VZMD odpovedal zahtevku glede ugotovitve ničnosti oz. razveljavitve skupščinskih sklepov, s katerimi so bili za člane nadzornega sveta imenovani Milan Jelenc, Andraž Lipolt in Barbara Nose.
• Luka Koper je Univerzi na Primorskem prodala objekt Prisoje, ki je svojčas deloval kot samski dom, nato pa kot počitniški objekt.

31 Poročilo neodvisnega revizorja

-

-

-

-

-

• -
  -
  -

-

-

-

Poročilo neodvisnega revizorja

-

-

32 Izjava o odgovornosti članov uprave družbe

Uprava družbe Luka Koper, d. d., je odgovorna za pripravo Letnega poročila družbe in Skupine Luka Koper ter računovodskih izkazov na način, ki zainteresirani javnosti daje resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja in izidov poslovanja družbe in Skupine Luka Koper v letu 2017.

Uprava družbe potrjuje, da je Letno poročilo Skupine in družbe Luka Koper, d. d., za leto 2017 z vsemi sestavnimi deli: Poslovnim poročilom, Računovodskim poročilom, Trajnostnim poročilom, vključno z Izjavo o upravljanju družbe, sestavljeno in objavljeno skladno z veljavno zakonodajo in mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.

Uprava potrjuje, da so bile pri izdelavi računovodskih izkazov dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve. Računovodske ocene so bile izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja.

Uprava potrjuje, da so računovodski izkazi s pojasnili za družbo in Skupino Luka Koper pripravljeni na podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju družbe Luka Koper, d. d., in njenih odvisnih družb ter v skladu z veljavno zakonodajo in Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija.

Davčne oblasti lahko kadarkoli v roku petih let od dneva, ko je bilo treba davek obračunati, preverijo poslovanje družbe, kar lahko posledično povzroči nastanek dodatne obveznosti plačila davka, zamudnih obresti in kazni iz naslova davka na dohodek pravnih oseb ali drugih davkov ter dajatev. Uprava družbe ni seznanjena z okoliščinami, ki bi lahko povzročile morebitno pomembno obveznost iz tega naslova.

Uprava je odgovorna za izvajanje ukrepov, s katerimi zagotavlja ohranjanje vrednosti premoženja družbe in Skupine Luka Koper, ter za preprečevanje in odkrivanje prevar ter drugih nepravilnosti.

Člani uprave:

Dimitrij Zadel Predsednik uprave

Metod Podkrižnik Član uprave

Izjava o odgovornosti članov uprave družbe

mag. Irma Gubanec Članica uprave

Vojko Rotar Član uprave – delavski direktor

Koper, 18. aprila 2018