SODBA

V IMENU LIUDSTVA

Okrožno sodišče v Kopru je po sodnici mag. Samanti Nusdorfer v gospodarskem sporu

tožeče stranke: VSESLOVENSKO ZDRUŽENJE MALIH DELNIČARJEV, Hrenova ulica 13, Ljubljana, ki jo zastopa odvetniška pisarna Jereb d.o.o., Kranj, zoper toženo stranko: 1. LUKA KOPER d.d., Vojkovo nabrežje 38, Koper, ki jo zastopa odvetniška družba Pirnat, Kovačič, Škofič o.p., d.o.o., Ljubljana, 2. interv. MILAN JELENC, Cesta na Mele 23, Log pri Brezovici, 3. interv. ANDRAŽ LIPOLT, Aljaževa ulica 30, Ljubljana, 4. interv. Barbara Nose, Mivka 13, Ljubljana, 5. interv. Slovenski državni holding d.d., Mala ulica 5, Ljubljana, ki jih zastopa odvetniška družba Martelanc o.p., d.o.o., Ljubljana, zaradi izpodbojnosti in ničnosti sklepov skupščine pcto 300,00 EUR

po glavni obravnavi dne 6. junija 2018

RAZSODILO:

I. Zavrne se tožbeni zahtevek, ki glasi:

Sklep 7.3, ki ga je dne 30.6.2017 na 28. skupščini sprejela skupščina tožene stranke in glasi: »Za štiriletno mandatno obdobje, ki prične teči s 1.7.2017 (prvega julija dvatisočsedemnajst), se za člana nadzornega sveta imenuje Andraž Lipolt.«, je ničen.
Sklep 7.5, ki ga je dne 30.6.2017 na 28. skupščini sprejela skupščina tožene stranke in glasi: »Za štiriletno mandatno obdobje, ki prične teči s 1.7.2017 (prvega julija dvatisočsedemnajst), se za člana nadzornega sveta imenuje mag. Milan Jelene.«, je ničen.
Sklep 7.6, ki ga je dne 30.6.2017 na 28. skupščini sprejela skupščina tožene stranke in glasi: »Za štiriletno mandatno obdobje, ki prične teči s 1.7.2017 (prvega julija dvatisočsedemnajst), se za člana nadzornega sveta imenuje Barbara Nose.«, je ničen.
Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v 15 dneh, po izteku tega roka pa skupaj z zamudnimi obrestmi v višini zakonske zamudne obrestne mere, vse pod izvršbo.«

PODREDNO:

Sklep 7.3, ki ga je dne 30.6.2017 na 28. skupščini sprejela skupščina tožene stranke in glasi: »Za štiriletno mandatno obdobje, ki prične teči s 1.7.2017 (prvega julija dvatisočsedemnajst), se za člana nadzornega sveta imenuje Andraž Lipolt.«, se razveljavi.
Sklep 7.5, ki ga je dne 30.6.2017 na 28. skupščini sprejela skupščina tožene stranke in glasi: »Za štiriletno mandatno obdobje, ki prične teči s 1.7.2017 (prvega julija dvatisočsedemnajst), se za člana nadzornega sveta imenuje mag. Milan Jelene«, se razveljavi.
Sklep 7.6, ki ga je dne 30.6.2017 na 28. skupščini sprejela skupščina tožene stranke in glasi: »Za štiriletno mandatno obdobje, ki prične teči s 1.7.2017 (prvega julija dvatisočsedemnajst), se za člana nadzornega sveta imenuje Barbara Nose.«, se razveljavi.
Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v 15 dneh, po izteku tega roka pa skupaj z zamudnimi obrestmi v višini zakonske zamudne obrestne mere, vse pod izvršbo.«
II. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni plačati pravde stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15. dnevnega roka dalje do plačila:
- toženi stranki v višini 845,10 EUR;
- stranskim intervenientom Milanu Jelencu, Andražu Lipoltu in Barbari Nose v višini 827,05 EUR in
- stranskemu intervenientu SDH, d.d., v višini 91,80 EUR.

OBRAZLOŽITEV:

Navedbe tožeče stranke: Tožba na uveljavljanje ničnosti sklepov 28. skupščine tožene stranke in izpodbojna tožba glede istih sklepov, je bila vložena dne 3. 8. 2017. 30. 6. 2017 je potekala seja 28. skupščine tožene stranke, ki jo je vodil predsednik odv. Stojan Zdolšek iz Ljubljane, notarski zapisnik je sestavila notarka Nana Povšič Ružić, opr. št. SV 664/17. Tožeča stranka je delničar tožene stranke, ki se je osebno udeležila skupščine. Na skupščini je napovedala izpodbijanje in zapisniško obvestila skupščino o nameravani tožbi. Tožnico je zastopal Kristjan Verbič, ki je tudi napovedal izpodbojno tožbo zoper sprejete sklepe 7.3., 7.5. in 7.6. notarskega zapisnika. Izpodbojno tožbo vlaga v enomesečnem roku od objave sklepov skupščine. Tožnica najprej uveljavlja ničnost sklepov v skladu z določbo 1. in 4. alineje 390. člene ZGD-1 in ničnost iz 392. člena ZGD-1. Tožeča stranka uveljavlja ničnost sklepov 7.1., 7.2, 7.3., 7.4., 7.5. in 7.6.. Sklic skupščine ne zajema sklepov in točk dnevnega reda z oznakami 7.1., 7.2., 7.3., 7.4., 7.5. in 7.6., in nobeden od teh sklepov ni bil predlagan v sklicu 28. skupščine. Na dnevnem redu je bila točka 7, ki pa je glasila, da nadzorni svet predlaga skupščini, da za člane nadzornega sveta z mandatom od 7. 10. 2017 dalje za dobo štirih let imenuje največ pet oseb po predlogih delničarjev družbe, ki bodo dani po objavi sklica skupščine. Tako podana 7. točka dnevnega reda ni v skladu z 296. čl. ZGD. Iz besedila 7. točke dnevnega reda je razvidno, da ne vsebuje nikakršnih predlogov sklepov. V njem niso navedeni podatki o osebah, njihova izobrazba, izkušnje, ta točka v bistvu ne vsebuje niti enega predlaganega člana. Tožena stranka ni izpolnila obveznosti zagotovitve informacije delničarjem. 7. točka dnevnega reda skupščine je v popolnem nasprotju s sprejetimi sklepi 7.1., 7.2., 7.3., 7.4., 7.5. in 7.6.. Napačno pa je zapisan tudi datum nastopa mandata, ki bi moral glasiti 7. 11. 2017 dalje. Izpodbojni zahtevek se nanaša na sklepe 7.3. 7.5. in 7.6., ki se nanašajo na imenovanje članov nadzornega sveta Andraža Lipolta, Milana Jelenca

in Barbaro Nose. Ti sklepi so v nasprotju z določbo 38.a člena ZGD-1 ter v nasprotju z določbami ZPOmK-1, z določbami glede varovanja poslovne skrivnosti iz 39. in 40. člena ZGD-1 ter določbo o varstvu konkurence iz 41. in 42. člena ZGD-1. Imenovanje magistra Milana Jelenca ter Barbaro Nose je nezakonito. Oba prihajata iz Slovenskih železnic d.o.o. Milan Jelenc je nekdanji član uprave, sedaj pa njen svetovalec. Barbara Nose je predsednica revizijske komisije. V preteklosti je tako funkcijo opravljala tudi v družbi Intereuropa d.d. in pri toženi stranki. Toženka je z njo prekinila sodelovanje zaradi konflikta interesov, ko je ugotovila, da je pričela funkcijo revizorja opravljati pri Slovenskih železnicah d.o.o.. Oba nadzornika sta v velikem konfliktnem interesu, ker bi s svojim članstvom v nadzornem svetu tožene stranke pridobivala občutljive in zaupne informacije, ki bi koristila potencialnemu prevzemniku tožene stranke in poslovnemu partnerju SŽ - tovorni promet. Slovenske železnice d.o.o. in hčerinska družba SZ -- tovorni promet d.o.o., ki je v 100 % lasti Slovenskih železnic d.o.o. nastopata v razmerju do tožene stranke kot dobavitelj in kupec storitev. Tožena stranka je družbenica v družbi Adria transport d.o.o s 50 % poslovnim deležem, ki opravlja za toženo stranko enako dejavnost kot skupina Slovenske železnice. Adria transport d.o.o. je neposredni konkurent Skupini Slovenske železnice. Izpostavljeno razmerje pomeni obvladovanje tožene stranke s strani Slovenskih železnic d.o.o. in nastanek nedopustne vertikalne integracije, kjer bi lahko Slovenske železnice d.o.o. dobile boljše pogoje pri nakladanju in odpremljanju vlakovnih opozicij. Ostali železniški operaterji, predvsem avstrijski Rail Cargo Austria bi bili lahko oškodovani in se opravičeno pritožili na evropsko komisijo in Agencijo za varstvo konkurence zaradi izkrivljenja konkurence. Obstoji pa tudi bojazen vplivanja na to, da bi družba HHLA ugodneje ali hitreje prišla do najema pristaniških zmogljivosti pri toženi stranki. Tožena stranka je s Slovenskimi železnicami d.o.o. in SŽ - tovorni promet d.o.o. v sporu zaradi škode, ki je nastala zaradi kršitve obveznosti v višini 1.900.254,00 EUR. Prav tako so SŽ – tovorni promet d.o.o na toženo stranko v septembru 2016 naslovile v zahlevek v višini 1.774.504,00 EUR iz naslova povračila škode, ki naj bi jim nastala ob stavki zaposlenih pri toženi stranki. Ti spori še niso razrešeni. Milan Jelenc se pri Slovenskih železnicah d.o.o. zaradi svoje funkcije srečuje z najobčutljivejšimi podatki, strategijami, ki se tičejo tudi tožene stranke in ji neposredno konkurirajo. Poslovni interesi tožene stranke in Skupine Slovenske železnice se v tem trenutku povsem razhajajo. Delničarjem tožene stranke bo z imenovanjem spornih nadzornikov nedvomno nastala nenadomestljiva škoda, saj jih bosta v nadzornem svetu zastopali osebi, ki sta ekonomsko in karierno vpeti v konkurenčne in s toženo stranko pravno sprte družbe. Najmanj kar je, pa bosta obremenjena z vedenjem o teh informacijah in podatkih, ki jih ne bi smela uporabiti. Tožnica to označuje s psihološko okužbo. Za ta dva predstavnika nadzornega sveta obstaja konflikt interesov, njuno opravljanje funkcije je v nasprotju z moralo in javnim redom. Enako velja za Andraža Lipolta, ki je bil imenovan s sklepom št. 7.3..

Zaposlen je v družbi Petrol tehnologija d.o.o.. Skupina Petrol preko tožene stranke pretovori velik del svojih potreb po naftnih derivatih. V koprskem pristanišču ima posebno privezno mesto, za katerega plačuje najem. Petrol ugotavlja, da bi moral privez nadgraditi, da bi se lahko oskrboval z večjimi tankerji. Nadgradnja priveza za Petrol v višini nekaj milijonov evrov ni ekonomična in prioritetna. Andraž Lipolt bi lahko vplival bodisi na izboljšanje obstoječih pogojev poslovnega sodelovanja ali pa na spremembo strateških poslovnih ciljev in odložitev nadzorovane družbe. Zanj obstaja konflikt interesov, zaradi katerega ne bi smel biti predlagan in tudi ne sprejeti funkcije člana nadzornega sveta. Člani svoje funkcije ne bi smeli opravljati že zaradi možnosti konflikta. Tožeča stranka v njihovem delovanju vidi nasprotje interesov v škodo tožene stranke. Problem lahko predstavlja tudi zaposlitveno razmerje imenovanih oseb, na podlazi 41. člena ZGD-1. Med toženo stranko in delodajalci nadzornikov obstaja konkurenčna dejavnost, zato so uresničeni pogoji za nastop zakonsko določene pravne posledice s prepovedjo hkratnega statusa za navedene osebe. Dodatni ničnostni razlog je podan na podlagi 4. alineje 390. člena ZGD-1, ker so sprejeti sklepi po svoji vsebini v nasprotju z moralo in javnim redom. Z njihovim nastopom v nadzornem svetu je ogrožen obstoj tožene stranke. Nemoralno in v nasprotju z javnim interesom je, da so vsi trije imenovani člani nadzornega sveta podali izjavo iz tretjega odstavka 255. člena ZGD-1. Ker obstajajo okoliščine, ker nasprotujejo njihovemu imenovanju, so te izjave lažne. Take osebe pa nimajo primernih lastnosti za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta. Andražu Lipoltu tudi očita, da je bil glavni udeleženec pri aferi Darsa, ker je bil v konfliktnem interesu kot njegov nadzornik. Tožena stranka predlaga v primarnem tožbenem zahtevku. da sodišče ugotovi ničnost sklepov 7.3., 7.5. in 7.6., v odrejenem tožbenem zahtevku pa predlaga razveljavitev teh sklepov.

Navedbe tožene stranke in stranskih intervenientov: Tožena stranka in stranski intervenienti so podali smiselno enake navedbe in dokaze. Sprva opozarjajo, da je tožba prepozna, ker je vložena po izteku enomesečnega roka iz 396. člena ZGD-1. Ker se je tožnik udeležil skupščine, je enomesečni rok za vložitev izpodbojne tožbe začel teči z dnem, ko se je skupščina končala. Iztekel se je torej 30. 7. 2017. Tožba je bila vložena na sodišče 3. 8. 2017, kar pa je prepozno. Relevantne določbe 396. člena ZGD-1 se nanašajo na situacijo, ko se delničar skupščine ni udeležil, je pa izvedel za sklep oziroma bi zanj moral izvedeti. Enomesečni rok je prekluziven, kar pomeni, da pravica do vložitve tožbe preneha s potekom časa. Sodišče mora tožbeni zahtevek zavrniti. Iz notarskega zapisnika opr. št. SV 664/17 je razvidno, da je bil sklic skupščine izveden v skladu z določili Statuta tožene stranke in ZGD-1 ter dne 24. 5. 2017 z dnevnim redom in predlogi sklepov, objavljen na portalu AJPES. Tožena stranka je v sedem dnevnem roku po objavi sklica dne 31. 5. 2017 prejela zahtevo delničarja Republike Slovenije in Slovenskega državnega holdinga za dopolnitev dnevnega reda z novo točko št. 7

ನ

dnevnega reda. Dosedanja 7. točka se je preštevilčila v točko 8. Uprava tožene stranke je na podlagi četrtega odstavka 298. člena ZGD-1 dne 5. 6. 2017 objavila čistopis dnevnega reda. SDH d.d. je bil upravičen za vložitev zahteve za dopolnitev dnevnega reda, glede na odstotek udeležbe v osnovnem kapitalu tožene stranke. SDH d.d. upravlja kapitalske naložbe Republike Slovenije. Sam pa je imetnik 11,13 % osnovnega kapitala toženke. Dodatne točke dnevnega reda so bile objavljene v skladu s tretjim odstavkom 298. člena ZGD-1 takoj po poteku roka iz prvega odstavka 298. člena ZGD-1. Objavljene so bile 6. 6. 2017, kar je več kot 14 dni pred skupščino. Dopolnitev dnevnega reda je zagotovila vse informacije, ki jih zahteva 297.a člen ZGD-1. V predlogih sklepov so bila navedena imena in priimki, izobrazba, ustrezne izkušnje ter trenutna zaposlitev predlaganega člana. Prvotno predlagani sklep 7. točke zaradi dopolnitve in spremembe dnevnega reda ni bil obravnavan in se o njem ni glasovalo. Pred začetkom skupščine je pooblaščeni predstavnih SDH predsedniku skupščine izročil nasprotni predlog delničarja SDH glede točk 7.2., 7.3., 7.4., 7.5 in 7.6.. Pred glasovanjem je pooblaščeni predstavnih SDH ustno predstavil življenjepise posameznih kandidatov, kar je tudi zapisano v notarski zapisnik. Prejšnji člani nadzornega sveta so bili s sklepi 28. skupščin tožene stranke predčasno razrešeni. Zato jim mandat poteče 7. 10. 2017 in ne 7. 11. 2017, kot trdi tožeča stranka. Določbo prvega odstavka 38.a člena ZGD-1 ter 41. člena ZGD-1 je potrebno razlagati restriktivno. Te določbe pridejo v poštev takrat, ko tveganja nepristranskega in objektivnega opravljanja funkcije nadzora na podlagi drugih zakonskih ali statutarnih pravil, ni mogoče opraviti. Sam obstoj konkurenčnega razmerja še ne pomeni nujne in absolutne ovire za opravljanje funkcije. Nadzorni svet ima tudi možnost, da v primeru nasprotja interesov svojega člana izključi iz konkretne seje nadzornega sveta in prepreči njegovo glasovanje. Lahko pa tudi seznanitev z informacijami. Možno pa ga je izključiti tudi pri obravnavi posamezne točke dnevnega reda ali zgolj izločitev informacij. Mag. Milan Jelenc opravlja funkcijo svetovalca glavnega direktorja družbe Sekretariat družbe Slovenske železnice d.o.o. Njegov delokrog je strateško in poslovno načrtovanje, mednarodni odnosi, sistem kakovosti, strateški projekti in raziskave ter razvoj, o čemer svetuje generalnemu direktorju in pripravlja ekspertna mnenja. O posameznih poslih ne odloča sam, niti ne sodeluje pri pogajanjih z njimi. Njegova vloga je zgolj svetovanja. Tožena stranka in Slovenske železnice d.o.o. na trgu ne opravljata konkurenčne dejavnosti. Družba SŽ d.o.o. je holding in se ukvarja samo z upravljanjem in financiranjem odvisnih družb. Dejavnost odvisne družbe SŽ tovorni promet d.o.o. ni konkurenčna dejavnost tožene stranke. Oba sta pomembna zaporedna izvajalca, vsak v svoji specializirani dejavnosti. Prevoze tovora poleg SZ - tovorni promet d.o.o. opravljajo tudi drugi prevozniki. Zelezniške prevoze naročajo lastniki tovora oziroma njihovi špediterji, ne pa tožena stranka. Adria Transport d.o.o. in SŽ - tovorni promet d.o.o na trgu opravljata konkurenčni dejavnosti železniškega tovornega prometa, vendar Adria

Transport d.o.o posluje povsem neodvisno. Tožena stranka ni njen edini lastnik, zato mag. Milan Jelenc dejanskega vpliva na poslovanje te družbe ne more imeti. Podatki o kapitalskih povezavah s tujimi družbami GKB, RCA in HHLA so nerelevantni. Barbara Nose ni predsednica revizijske komisije nadzornega sveta v Slovenskih železnicah d.o.o., je pa zunanja članica revizijske komisije v vlogi neodvisnega strokovnjaka. Barbara Nose pomaga in svetuje na področju, za katere je posebej usposobljena, ne more pa sprejemati odločitev iz sfere nadzora in upravljanja družb Slovenske železnice d.o.o. in ali Intereuropa d.d., zato ne more priti do konflikta interesov pri njenem odločanju v zvezi s tema dvema družbama. Andraž Lipolt opravlja naloge direktorja organizacijske enote tehnična podpora in ne sodeluje pri poslovnih pogajanjih, vezanih na medsebojnih sodelovanjih pri pretovoru nafinih derivatov s toženo stranko. Morebitne tožbe ali spori, ki so običajen del poslovne prakse, ne morejo imeti vpliva na opravljanje nadzorne funkcije. Nihče od teh članov ne zaseda takega položaja ali funkcije, da bi lahko samostojno ali v skupni odločal o poslih družbe v razmerju do tožene stranke.

V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo v listine v spisu, notarski zapisnik 28. (osemindvajsete) skupščine LUKA KOPER, pristaniški in logistični sistem, delniška družba z dne 30. 6. 2017 in z opr.št. SV 664/17 s prilogami (dne 3. 7. 2017 javno objavljen na spletni strani AJPES) (A2), izvleček iz zgodovinskega izpisa iz sodnega/poslovnega registra za toženo stranko (A3), letno poročilo Skupina Luka Koper in Luka Koper, d.d., str. 137-139 (A4),sklic 28. Skupščine delničarjev družbe LUKA KOPER, d.d. (A5), članek: Kdo je v Luki večja nevarnost: Alenka ali Lidia (A6), izpisek iz Ajpes za družbo ADRIA TRANSPORT, d.o.o. (A7), zgodovinski izpisek iz sodnega registra za SLOVENSKE ŽELEZNICE, d.o.o. (A8), statut tožene stranke (A9), izpis iz sodnega registra za SŽ- Tovorni promet, d.o.o. (A10), članek: SDH v nadzorni svet Luke Koper predlaga Jelenca in Nosetovo (A11), članek: Alenka Žnidaršič Kranjc se poslavlja od Luke Koper (12), članek: Nova blamaža SDH. Eden Jamnikov, drugi Zemljaričev, tretji pa je celo proti Luki Koper (A13), izpis iz spletne strani Luke Koper - Vodstvo družbe (A14), prispevek SŽ in Luka Koper za tesnejše sodelovanje objavljen na: http://www.slo-zelenice.si/sl/tovorninovice/tovorni-promet-novice/sz-in-luka-koper-za-tesnejse-sodelovanje (A15), izpis eObjave pod ID 3365573 z dne 5. 6. 2017 (B4), izpis eObjave pod ID 3365613 z dne 7.6. 2017 (B5), izpis objave pod ID 3365573 z dne 5. 6. 2017 B7), izpis objave pod ID 3365613 z dne 6. 6. 2017 (B8), zgodovinski izpis iz sodnega registra za člane nadzornega sveta tožene stranke (strani 1, 19 do 40) (B9), sklep Okrožnega sodišča v Kopru, Zg 4/2017 z dne 14. 7. 2017 (B10), dopis Slovenskih železnic d.d., št. 201-5/2017-11 z dne 8.9. 2017 s prilogo (B11), akt o ustanovitvi družbe Slovenske železnice d.o.o. (B12), čistopis Statuta družbe Luka Koper d.d., SV 606/16 z dne 1. 7. 2016 (B13), stran 34 letnega poročila družbe Slovenske železnic d.o.o. za poslovno leto 206 (B14), sestava nadzornega sveta, komisije
within maint - 1 - 3 - 3 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

nadzornega sveta Slovenske železnice d.o.o. s spletne strani http: www.slozelenice.si/sl/skupina-slovenske-zeleznice/predstavitev/vodstvo/nadzorni (B14), stran 22 Letnega poročila družbe Intereuropa d.d. za poslovno leto 2016 (B16), izpis iz registra pooblaščenih revizorjev (B17), izpis iz registra pooblaščenih revizorjev (B18), dopis družbe Petrol z dne 20. 9. 2017 (B19), izpis iz sodnega registra Adria transport d.o.o. (B20), zahteva za dopolnitev dnevnega reda 28. skupščine delničarjev družbe Luka Koper d.d. z dne 31. 5. 2017 (B22), čistopis dnevnega reda sklica 28. skupščine delničarjev tožene stranke z dne 5. 6.207 (B23), izpis objave SeoNet z dne 5. 6. 2017 (B24), posnetek objave na spletni strani tožene stranke (B25), posnetek objave na spletnem portalu AJPES (B26), nasprotni in procesni predlogi 28. skupščine delničarjev družbe Luka Koper d.d. z dne 29. 6. 2017 (B27), notarski zapisnik 28. skupščine družbe Luka Koper d.d., SV 664/17 z dne 30. 6. 2017 (B28), uradni zaznamek z dne 30. 6. 2017 (B29), notarski zapisnik 28. skupščine družbe Luka Koper d.d., SV 664/17 z dne 30. 6. 2017 - 3. del (B30).

V postopku je sodišče odločalo o pravnem vprašanju, zato je glede na ugotovljeno dejansko stanje, kot izhaja iz listin v spisu, nepotreben dokaz (287. člen Zakona o pravdnem postopku) z zaslišanjem stranskih intervenientov Milana Jelenca, Andraža Lipolta in Barbare Nose ter prič Tomaža Babiča in Stojana Zdolška.

Tožbeni zahtevek ni utemeljen.

Sodišče je zahtevek tožeče stranke obravnavalo v skladu s tretjim odstavkom 182. člena ZPP, ki ureja uveljavljanje več tožbenih zahtevkov, ki so v razmerju podrejenosti, zato je sodišče najprej presojalo primarni tožbeni zahtevek glede ničnosti in v nadaljevanju še podrejeno postavljen o izpodbojnosti skupščinskih sklepov tožene stranke.

Pravočasnost tožbe

Izpodbojna tožba se vloži v enem mesecu. Če se je tožnik udeležil skupščine, začne ta rok teči z dnem, ko se je skupščina končala (prva alineja, prvega odstavka 396. člena ZGD-1). Če je bil sklep objavljen, začne teči rok z dnem objave (drugi odstavek 396. člena ZGD-1). Delničar, ki je bil navzoč na skupščini, lahko izpodbija sklep samo, če je na skupščini takoj zapisniško obvestil skupščino o nameravani tožbi (prvi odstavek 397. člena ZGD-1). Tožeča stranka je na skupščini tožene stranke takoj zapisniško obvestila skupščino o nameravani vložitvi izpodbojne tožbe zoper sklepe 7.3, 7.5 in 7.6. Tožbo je vložila dne 3. 8.

2017, kar je po poteku enega meseca od zaključka skupščine dne 30. 6. 2017. Tožena stranka trdi, da je tožba vložena prepozno, zato bi jo moralo sodišče zavreči. Po prvi alineji, prvega odstavka 396. člena ZGD-1 se izpodbojna tožba, če se je tožnik udeležil skupščine, vloži v enem mesecu šteto z dnem, ko se je skupščina končala. Tožeča stranka se ob nespornem dejstvu, da je bil Notarski zapisnik 28. skupščine Luke Koper d.d., opr. št. SV 664/17, na spletni strani AJPES objavljeni dne 3. 7. 2017, sklicuje na določbo drugega odstavka 396. člena ZGD-1, ki določa, da če je bil sklep objavljen, začne rok teči z dnem objave. Med strankama je sporno, ali drugi odstavek 396. člena ZGD-1 velja le za primer začetka teka roka, ko se delničar ni udeležil skupščine, ali tudi za obravnavano situacijo. Konkretno se s tem pravnim vprašanjem sodna praksa ni ukvarjala, sodišče pa tudi ni zasledilo relevantnih strokovnih publikacij. V Velikem komentarju Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), GV Založba, 2. knjiga je drugi odstavek 396. člena tolmačen v povezavi z drugo alinejo, prvega odstavka istega člene glede dokazovanja, kdaj je tožnik zvedel za sklep. Sodišče po preučitvi te določbe z metodo jezikovne razlage ugotavlja, da zapisanega besedila ni moč tolmačiti zgolj kot fikcijo, kdaj se šteje, da je tožnik, ki ni bil prisoten na skupščini, izvedel za sklep. Zakon tega odstavka vsebinsko ne specificira tako, da bi ga bilo mogoče izključno uporabiti le v razmerju do druge alineje prvega odstavka, saj je vsebinsko besedni zapis zelo splošen, kar odkazuje na njegovo širšo uporabo. Pričakovati bi bilo, da v kolikor bi zakonodajalec želel, da se uporabi le za drugo alinejo, prvega odstavka, bi to lahko zapisal že pri tej alineji in nov odstavek ne bi bil potreben oziroma bi bilo iz besedila odstavka jasno razvidno, da se štetje roka z dnem objave nanaša le na primer, ko se tožnik skupščine ni udeležil. V nasprotju s temi izhodišči in v razmerju do prvega odstavka, ki ureja obe situaciji, se po oceni sodišča tudi drugi odstavek nanaša na obe situaciji (prisotnost in odsotnost tožnika na skupščini) in ureja tek roka, ko je sklep skupščine objavljen. Slednji pa se za prisotnega ali na skupščini odsotnega tožnika ne razlikuje, oba sta v procesnem smislu ugotavljanja pravočasnosti vložitve tožbe, izenačena. Sodišče je odločilo, da je tožba vložena pravočasno, zato jo je v nadaljevanju obrazložitve vsebinsko obravnavalo.

1. Ker je izpodbojna tožba vložena zoper sklep skupščine družbe LUKA KOPER, pristaniški in logistični sistem, delniška družba (v nadaljevanju tudi Luka Koper d.d.), je podana pasivna legitimacija tožene stranke. Tožeča stranka je delničar tožene stranke.
1. Materialnopravna podlaga: Sklep skupščine je poleg primerov, določenih v prvem in drugem odstavku v zvezi s tretjim odstavkom 343. člena (ničnost sklepov skupščine, ki so v nasprotju z določbami, ki se nanašajo na sprejem sklepov o pogojnem povečanju osnovnega kapitala), v 363. členu (ničnost skupščinskega sklepa, ki bi nasprotoval kogentni zakonski določbi, da so upravičenci iz povečanja osnovnega kapitala iz sredstev družbe obstoječi delničarji v sorazmerju

z njihovimi deleži) in drugem odstavku 368. člena (ničnost sklepov o povečanju osnovnega kapitala in sklepov o uporabi dobička, če sklep o povečanju osnovnega kapitala v treh mesecih po sprejemu ni bil vpisan v sodni register) ZGD-1, ničen tudi: če je bil sprejet na skupščini, ki ni bila sklicana v skladu z drugim odstavkom 295. člena ZGD-1, razen če so se skupščine udeležili vsi delničarji ali so bili veljavno zastopani; če ni potrjen v skladu s prvim in drugim odstavkom 304. člena ZGD-1; če ni združljiv z bistvom družbe ali če je po svoji vsebini v nasprotju s tistimi določbami ZGD-1, ki se uporabljajo izključno ali pretežno za zaščito upnikov družbe ali so sicer v javnem interesu; če je po svoji vsebini v nasprotju z moralo ali javnim redom; sklep skupščine iz 378. člena ZGD-1 je ničen, če v šestih mesecih po njegovem sprejetju sklep o povečanju osnovnega kapitala in izvedbe povečanja osnovnega kapitala nista vpisana v register, ta rok ne teče, dokler pred sodiščem teče postopek zaradi uveljavljanja ničnosti ali izpodbojnosti. Pogoji, ki jih zakon določa družbenikom za izpodbijanje sklepov, so urejeni v 397. členu ZGD-1 pod naslovom napoved izpodbijanja. Sklep skupščine je izpodbojen, če je vsebina sklepa v nasprotju z zakonom ali statutom, ali je bil pri sprejetju sklepa kršen zakon ali statut in te kršitve vplivajo na veljavnost sklepa (prvi odstavek 395. člena ZGD-1).

Dejansko stanje

Dejstva, ki jih stranka priznava ali jih ne zanika oziroma jih zanika brez navajanja razlogov, se štejejo za priznana, razen če namen zanikanja teh dejstev izhaja iz siceršnjih navedb stranke (drugi odstavek 214. člena ZPP). Na podlagi citiranega zakonskega določila, ob odsotnosti prerekanj s strani tožene stranke, šteje sodišče za príznana sledeča, za odločitev v tem sporu pravno relevantna dejstva nesporno dejansko stanje:
dne 30. 6. 2017 je potekala osemindvajseta skupščina tožene stranke;
sklic skupščine je bil objavljen dne 24. 5. 2017 na spletni strani SeoNet, na spletni strani tožene stranke in na spletnem portalu AJPES;
1. točka dnevnega reda Imenovanje članov nadzornega sveta družbe se je glasila:"Nadzorni svet predlaga skupščini, da za člane nadzornega sveta Luka Koper, d.d., z mandatom od 7. 10. 2017 dalje za dobo štirih let, imenuje največ pet oseb, po predlogih delničarjev družbe, ki bodo dani po objavi sklica skupščine."
Slovenski državni holding, d.d. (SDH, d.d.) je v svojem imenu in v imenu delničarja Republike Slovenije dne 31. 5. 2017 podal zahtevo za dopolnitev

dnevnega reda skupščine tako, da se doda nova točka 7. dnevnega reda, dosedanja 7. točka pa se preštevilči v točko 8. Nova točka 7. dnevnega reda se je glasila: "Odpoklic in imenovanje članov nadzornega sveta družbe", podani so bili predlogi sklepov od 7.1 do 7.8;

delničar SDH, d.d. je v svojem imenu in v imenu delničarja Republike Slovenije na skupščini podal nasprotni predlog, med drugim k 7. točki dnevnega reda in zahteval, da se o njegovih nasprotnih predlogih glasuje pred ostalimi podanimi nasprotnimi in volilnimi predlogi;
skupščina je pod točko 7. dnevnega reda obravnavala odpoklic in imenovanje članov nadzornega sveta družbe;
pod točko 7.3 je sprejela sklep, da se za štiriletno obdobje, ki prične teči s 1. 7. 2017 za člana nadzornega sveta imenuje Andraž Lipolt;
pod točko 7.5 je sprejela sklep, da se za štiriletno obdobje, ki prične teči s 1. 7. 2017 za člana nadzornega sveta imenuje mag. Milan Jelenc;
pod točko 7.6 je sprejela sklep, da se za štiriletno obdobje, ki prične teči s 1. 7. 2017 za člana nadzornega sveta imenuje Barbara Nose;
o točki 8. dnevnega reda (po prvotnem dnevnem redu v sklicu skupščine je to bila točka 7) Imenovanje članov nadzornega sveta se ni glasovalo, ker je predsednik skupščine ugotovil, da so bili člani nadzornega sveta imenovani že v točki 7. dnevnega reda.
Sporna dejstva so predmet dokazovanja, dokazno breme pa je na tisti stranki, ki na spornem dejstvu temelji svoj zahtevek oziroma ugovor (prvi odstavek 7. člena ZPP). Tožeča stranka s primarnim zahtevkom uveljavlja ničnost skupščinskih sklepov z oznakami 7.3, 7.5 in 7.6., čeprav v tožbeni naraciji širše zatrjuje ničnost skupščinskih sklepov z oznakami 7.1, 7.2, 7.4. 7.5 in 7.6.. Sodišče je na podlagi prvega odstavka 2. člena ZPP vezano na postavljen tožbeni zahtevek. Tožeča stranka trdi, da noben izmed teh sklepov ni bil predlagan v objavi sklica skupščine z dne 24. 5. 2017, zato naj bi bil podan ničnostni razlog iz 1. alineje 390. člena ZGD-1 ter ničnosti razlog volitev iz 2. alineje 392. člena ZGD-1. Imenovanje Barbare Nose, Milana Jelenca in Andraža Lipolta za člane nadzornega sveta uveljavlja tudi kot ničnosti razlog iz 4. alineje 390. člena ZGD-1, ker so sprejeti sklepi 7.3, 7.5 in 7.6 v nasprotju z moralo in javnim redom zaradi konflikta interesov imenovanih članov, ki lahko ogrozi obstoj tožene stranke. V podrejenem tožbenem zahtevka uveljavlja izpodbojni razlog sklepov skupščine

7.3, 7.5 in 7.6 iz 1. alineje, prvega odstavka 395. člena ZGD-1, ker so ti sklepi v nasprotju z določbo 38. a člena ZGD-1, z določbami ZPOmK-1, z določbami glede varovanja poslovne skrivnosti iz 39. in 40. člena ZGD-1 ter določbo o varstvu konkurence iz 41. in 42. člena ZGD-1.

Presoja ničnosti

1. Sodišče je kot nesporno ugotovilo, da sklepi skupščine 7.1, 7.2, 7.3, 7.4, 7.5 in 7.6 niso bili predlagani v sklicu 28. skupščine tožene stranke z dne 24. 5. 2017, niti sklic ne vsebuje sklepov z oznakami od 7.1 do 7.6, vendar zgolj ta okoliščina še ne zadošča za ugotovitev, da skupščina ni bila sklicana v skladu z drugim odstavkom 295. člena ZGD-1 in, da so volitve članov nadzornega sveta nične, ker oseba ni bila predlagana v skladu z zakonom ali statutom, kot morda želi nekoliko poenostavljeno prikazati tožeča stranka. Prvotni predlog sklepa številka 7. ni bil v skladu s prvim odstavkom 296. člena ZGD-1, ker ni vseboval nobenega predloga, o katerem naj bi delničarji odločali, ni pa bil niti obrazložen. Tožena stranka upravičeno opozarja, da je po objavi sklica skupščine, SDH, d.d., kot delničar tožene stranke v svojem imenu in imenu delničarja Republike Slovenije, dne 31. 5. 2017 v skladu z 298. členom ZGD-1 podal zahtevo za dopolnitev dnevnega reda skupščine (Priloga B 22). Ni sporno, da sta oba delničarja imetnika skupaj 62,13 % delnic osnovnega kapitala tožene stranke. Delničarji, katerih skupni deleži dosegajo dvajsetino osnovnega kapitala, lahko po objavi sklica skupščine pisno zahtevajo dodatno točko dnevnega reda. Zahtevo lahko pošljejo najpozneje sedem dni po objavi sklica skupščine. Iz vsebine obravnavane zahteve je razvidno, da je SDH, d.d., predlagal novo točko 7. dnevnega reda (ki se doda za točko 6.) s predlogi sklepov od 7.1 do 7.6 in obrazložitvijo. Dosedanjo točko 7. pa naj se preštevilči v točko 8.
1. Predlog sklepa 7.1 obravnava odpoklic poimensko navedenih članov nadzornega sveta z dnem 30. 6. 2017. Predlogi sklepov od 7.2 do 7.6 se nanašajo na imenovanje članov nadzornega sveta, ki so poimensko navedeni, za štiriletno mandatno obdobje, ki prične teči z naslednjim dnem po izteku mandata sedanjih članov nadzornega sveta predstavnikov kapitala. Obrazložitev zahteve za dopolnitev dnevnega reda vsebuje predlaganih petih novih članov nadzornega sveta Rada Antoloviča, mag. Andreja Šercerja, Žige Škerjanca, mag. Milana Jelenca in Barbare Nose z njihovim življenjepisom, v katerih so opisani izobrazba, aktualne in predhodne ustrezne izkušnje, funkcije in trenutna zaposlitev. Uprava tožene stranke je na podlagi tretjega odstavka 298. člena ZGD-1 dne 5. 6. 2017 in 6. 6. 2017 na enak način kot sklic skupščine (spletna stran SeoNet, spletna stran tožene stranke, spletni portal AJPES) objavila zahtevo za dopolnitev dnevnega reda na način iz 296. člena ZGD-1 (B 24, B 7 in B8) ter

17 -----

čistopis dnevnega reda sklica 28. skupščine delničarjev tožene stranke (B 23). Posledično ne drži tožničina navedba, da delničarjem ni bil omogočen brezplačen vpogled na podlagi drugega odstavka 297a. člena ZGD-1. Sodišče ugotavlja, da je bila zahteva za dopolnitev dnevnega reda podana pravočasno, v pisni obliki s predlogi sklepov in obrazložitvijo v skladu z ZGD-1, kar izhaja tudi iz notarskega zapisnika skupščine opr. št. SV 664/17 z dne 30. 6. 2017 in njegovih prilog.

1. Sklepi 7.1 do 7.6 so bili sprejeti po predlogu delničarja SDH, d.d., z dne 29. 6. 2017, ki ga je vložil na skupščini v skladu s šestim odstavkom, 300. člena ZGD-1 in 301. člena ZGD-1, kot izhaja iz notarskega zapisnika SV 664/17,. Delničar je svoj prvotni prvotni predlog spremenil z novimi predlaganimi člani nadzornega sveta. Nov delničarjev predlog je prebral predsednik skupščine Stojan Zdolšek. Predstavnik SDH, d.d., je prebral predstavitev kandidatov. Predsednik skupščine je po glasovanju o sklepu po točki 7.1, dal na glasovanje predlagane nasprotne predlog delničarja SDH, d.d., ki so bili vloženi na skupščini. Skupščina tožene stranke je z večino navzočih delnic z glasovalno pravico sklepe 7.2 do 7.6 sprejela.
1. Dodati še velja, da sporni prvotni sklep številka 7 ni bil predmet obravnave odločanja na skupščini tožene stranke dne 30. 6. 2017, zato neveljavnost tega predloga sklepa, ne more vplivati na sicer pravočasen in pravilno podan ter v skladu z zakonom postopkovno pravilno voden predlog za obravnavo nove 7. točke dnevnega reda, ki je bila veljavno sprejeta. Sklepi, katerih ničnost uveljavlja tožeča stranka, niso bili sprejeti v okviru 7. točke dnevnega reda, kot je bila navedena v sklicu skupščine z dne 24. 5. 2017. O tej točki, ki je bila preštevilčena v točko 8, skupščina ni glasovala in ni sprejela nobenega sklepa.
1. Sodišče je na podlagi predhodnih ugotovitev odločilo, da ni podan ničnosti razlog iz 1. alineje 390. člena ZGD-1, saj je bila 28. skupščina tožene stranke pravilno sklicana, prav tako ni podan ničnosti razlog iz 2. alineje 392. člena ZGD-1, ker so bili izvoljeni člani nadzornega sveta predlagani v skladu z zakonom.
1. Sledi obrazložitev odločitve o presoji obstoja ničnostnega razloga iz 4. alineje 390. člena ZGD-1. Že na prvi pogled argumenti, ki jih tožnica izpostavlja (konflikt interesov imenovanih članov nadzornega sveta, ki lahko vpliva na obstoj tožene stranke) ne izpolnjujejo zakonskega opisa nobenega izmed ničnostnih razlogov, temveč gre za osnovni primer izpodbojnega razloga po 1. točki, prvega odstavka 395. člena ZGD-1. Ničnostni razlog nasprotovanja morali se strogo usmerja le na vsebino, torej samo besedilo sklepa skupščine, ne pa na širše ozadje, povezano s sklepom, kot je npr. postopek sprejemanja, motivi, ki vodijo delničarje, namen sprejemanja sklepa idr. Poglavitni razlog za ozko tolmačenje nasprotja z moralo je, da imajo družbeniki na voljo izpodbojno tožbo, prek katere lahko uveljavljajo izpodbijanje sklepov skupščine, kjer se upoštevajo vsi ti elementi, pod pogojem,

da gre za kršitev zakona oziroma statuta. Sklepi (7.1, 7.2, 7.4), 7.3, 7.5 in 7.6 sprejeti na 28. redni skupščini ne nasprotujejo javnemu redu kot skupku predpisov, s katerimi se zagotavlja družbeni mir oziroma izključuje uporaba sile in zagotavlja spoštovanje temeljnih zasnov pravnega sistema in obnašanje ljudi, kakršno zahtevajo določeni predpisi. Za sprejete sklepe tudi ni moč trditi, da niso združljivi ali, da vsebinsko niso združljivi z bistvom tožene stranke kot kapitalske družbe (glede sestave in pristojnosti njenih organov, kapitalskih vprašanj in razmerij, kršitev zakonskih določb, ki predpisujejo kvalificirano ali kapitalsko večino pri odločanju na skupščini), zato ni morebiti podan niti ničnostni razlog po tretji alineji, 390. člena ZGD-1. Primarni tožbeni zahtevek je v celoti neutemeljen, zato ga je bilo potrebno zavrniti.

Neutemeljena je tožničina trditev, da bi se moral datum nastopa mandata članom nadzornega sveta namesto 7. oktober 2017, glasiti 7. november 2017. Iz izpiska iz sodnega registra (priloga B9) namreč izhaja, da mandat članom nadzornega sveta, ki so bili zamenjani na 28. skupščini tožene stranke, poteče 7. oktobra 2017. Ob dejstvu, da jih je skupščina odpoklicala z glasovanjem o točki 7.1 dnevnega reda dne 30. 6. 2017, je navedba za konkreten spor irelevantna.

Presoja izpodbojnosti

V nadaljevanju je sodišče ugotavljalo, ali izvolitev mag. Milana Jelenca, Andraža Lipolta in Barbare Nose za člane nadzornega sveta, predstavlja kršitev 274. člena ZGD-1. Mag. Milan Jelenc je zaposlen v Sekretariatu družbe Slovenske železnice, d.o.o., kjer na podlagi pogodbe o zaposlitvi opravlja funkcijo svetovalca generalnega direktorja družbe. Iz opisa vsebine dela in nalog (B11) je razvidno, da opravlja dela in naloge svetovanja generalnemu direktorju družbe in priprave ekspertnih mnenj na več področjih; strateško in poslovno načrtovanje, mednarodni odnosi, sistem kakovosti ISO, strateški projekti ter raziskave in razvoj. Andraž Lipolt je zaposlen pri Petrolu, Slovenski energetski družbi d.d., kot direktor na delovnem mestu OE Tehnična podpora. Odgovoren je za delovanje OE Tehnična podpora, ki izvaja vse investicije, vzdrževanje in tehnični razvoj za družbo, kar je zapisano v Potrdilu o zaposlitvi z dne 20. 9. 2017 (B19). Barbara Nose je pooblaščena revizorka (izpis iz registra pooblaščenih revizorjev B18), zunanja članica revizijske komisije nadzornega sveta Slovenske železnice d.o.o. in kot neodvisna strokovnjakinja je članica revizijske komisije Intereurope d.d. (priloge B 14, B 15, B16 in B17). Podatki o funkcijah stranskih intervenientov v drugih družbah med strankama niti niso sporni, sporno je, ali je zaradi specifičnosti njihovega položaja podan konflikt interesov in ogrožena nepristranskost kot je izpostavljena v drugem odstavku 274. člena ZGD-1.

¹ Veliki komentar zakona o gospodarskih družbah, 2. knjiga, Prof. dr. Marjan Kocbek, GV založba, Ljubljana, 2007, stran 717

1. Sodišče je sprva ugotavljalo, ali mag. Milan Jelenc, Andraž Lipolt in Barbara Nose izpolnjujejo specialna merila, ki so predpisana za članstvo v nadzornem svetu delniške družbe, ter splošna merila, določena v 41. oziroma 38.a členu ZGD-1. Ti dve določbi sta pravno relevantni z vidika preprečevanja konkurenčnega delovanja, ki je urejeno v 41. členu ZGD-1 oziroma z vidika siceršnjega preprečevanja nasprotja interesov iz 38.a člena ZGD-1. Sodišče glede slednje določbe pojasnjuje, da je navedeno prepoved potrebno razlagati restriktivno, tako da pride v poštev predvsem takrat, ko omenjenega tveganja nepristranskega in objektivnega opravljanja funkcije nadzora ne podlagi drugih zakonskih ali statutarnih pravil ni mogoče učinkovito odpraviti. Obstoj konkurenčenga razmerja torej ne pomeni nujne in absolutne ovire za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta (Matjaž Jan in drugi, Nasprotje interesov članov nadzornega sveta zaradi konkurenčne prepovedi, Pravna praksa - 2014, številka 1). Specialna merila, ki jih mora izpolnjevati oseba za članstvo v nadzornem svetu delniške družbe, so predpisana v 255. členu oziroma v 273. členu ZGD-1. Če je pri kandidatu podana katera od negativnih predpostavk iz omenjenih zakonskih določb, je onemogočeno njegovo članstvo v nadzornem svetu. Drugi odstavek 255. člena ZGD-1 določa, da je član nadzornega sveta lahko vsaka poslovno sposobna fizična oseba, razen osebe, ki: je že član drugega organa vodenja ali nadzora te družbe, ali je bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoženje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine; ta oseba ne sme biti član organa vodenja ali nadzora pet let od pravnomočnosti sodbe in dve leti po prestani kazni zapora, ali ji je bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, in sicer dokler traja prepoved, ali je bila kot član organa vodenja ali nadzora družbe, nad katero je bil začet stečajni postopek, pravnomočno obsojena na plačilo odškodnine upnikom po določbah zakona, ki ureja finančno poslovanje podjetij, o odškodninski odgovornosti, in sicer še dve leti po pravnomočnosti sodbe. Mag. Milan Jelenc, Andraž Lipolt in Barbare Nose so podali izjavo v skladu z drugim odstavkom 255. člena ZGD-1, iz katere izhaja, da za njihovo imenovanje niso podane omenjene negativne predpostavke. Tožničin očitek, da je izjava lažna ne vzdrži presoje sodišča.
1. V prvem odstavku 273. člena ZGD-1 je določeno, da član nadzornega sveta ne more biti: član uprave ali upravnega odbora od družbe odvisne družbe; prokurist ali pooblaščenec te družbe; član uprave druge kapitalske družbe, v nadzornem svetu katere je član uprave te družbe; oseba, ki je član nadzornega sveta ali upravnega odbora že v treh družbah, ali oseba, ki ne izpolnjuje pogojev, ki jih določa statut. Milan Jelenc kot svetovalec generalnega direktorja Slovenske železnice, d.o.o. ni član uprave te družbe, družba Slovenske železnice d.o.o. ni odvisna družba tožene stranke. Barbara Nose kot zunanja članica revizijske komisije nadzornega sveta družb Intereuropa d.d. in Slovenske železnice d.o.o. ni

članica uprave teh družb. Ti družbi nista v razmerju odvisnosti do tožene stranke. Andraž Lipolt je direktor OE Tehnična podpora družbe Petrol, d.d., ki ni od tožene stranke odvisna družba. Obstoj ostalih negativnih predpostavk se niti ne zatrjuje, zato sodišče ugotavlja, da imenovani izpolnjujejo specialna merila za članstvo v nadzornem svetu tožene stranke.

1. V nadaljevanju sledi presoja morebitnega konkurenčnega delovanja in pristranskosti pri nadzorovanju tožene stranke, ki bi bilo podano zaradi nasprotja interesov. V prvem odstavku 41. člena ZGD-1 je določeno, da družbeniki družbe z neomejeno odgovornostjo, komplementarji komanditne družbe, družbeniki in poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo, člani uprave in nadzornega sveta delniške družbe in prokuristi ne smejo sodelovati v nobeni od teh vlog, pa tudi ne kot delavci v katerikoli družbi ali kot podjetnik z dejavnostjo, ki je ali bi lahko bila v konkurenčnem razmerju z dejavnostjo prve družbe. Mag. Milan Jelenc, Barbara Nose in Andraž Lipolt so kot član toženkinega nadzornega sveta dolžni delovati v korist družbe, saj jih k temu zavezuje prvi odstavek 263. člena ZGD-1.
1. Posamezne trditve tožnice so opisane kvečjemu kot bojazen, da bo pri teh nadzornikih do zavestne izbire lastne koristi družb Slovenske železnice d.o.o. in Petrol d.d. prišlo. Sodišče na podlagi izvedenega dokaznega postopka ni ugotovilo, da je zaradi zaposlitev mag. Milana Jelenca in Andraža Lipolta ter članstva Barbare Nose v revizijski komisiji izkazan konfliktni položaj. Na podlagi prvega odstavka 38.a člena ZGD za člane nadzornega sveta velja zahteva, da se morajo izogibati vsakršnemu nasprotju interesov ali dolžnosti z interesi ali dolžnostmi družbe, ki jo nadzirajo. Če nasprotje interesov nastopi, mora član nadzornega sveta o tem najkasneje v roku treh delovnih dni pisno obvestiti organ, katerega član je, in organ nadzora oziroma družbenike na prvi naslednij skupščini (drugi odstavek istega člena). S tem se poskuša preprečiti nastop položaja, v katerem bi postalo nepristransko in objektivno opravljanje nalog ali odločanje v okviru izvajanja funkcije ogroženo zaradi vključevanja osebnega ekonomskega interesa, interesa družinskih članov ali zaradi posebne naklonjenosti ali kakršnih koli drugih interesov, povezanih z drugo fizično ali pravno osebo (tretji odstavek). V obravnavanem primeru je sodišče predvsem presojalo obstoj interesa nadzornika povezanega z drugo pravno osebo, kar je osnovni tožničin očitek.
1. Mag. Milanu Jelencu položaj svetovalca generalnega direktorja Slovenskih železnic d.o.o. omogoča informiranost o odločilnih podatkih oz. konkurenčnih prednostih navedene družbe, vendar tožena stranka in Slovenske železnice d.o.o. na trgu nista konkurenta. Ne glede na navedeno je potrebno poudariti, da Milan Jelenc ni član uprave Slovenskih železnic d.o.o. in v njenem imenu ne sprejema poslovnih odločitev. Barbara Nose ni članica uprave in niti nadzornega sveta

vala ] for minovana - me-am == ' s manamen

Slovenskih železnic d.o.o. in Intereurope d.d., temveč je zunanja članica revizijske komisije obeh nadzornih svetov, zato ne more sprejemati poslovnih odločitev. Posledično je izključen konflikt interesov pri morebitnem odločanju kot članici nadzornega sveta tožene stranke.

1. Glavna dejavnost tožene stranke je prekladanje in skladiščenje ( 4. člen čistopisa Statuta tožene stranke B13). Družba Slovenske železnice d.o.o. je holdinška družba, katere dejavnost je upravljanje odvisnih družb (Akt o ustanovitvi družbe, iz katerega so razvidne dejavnosti B12). Glavna dejavnost njenih odvisnih družb je opravljanje železniškega prevoza. Od Slovenskih železnic d.o.o. odvisna družba (hčerka) družba SŽ - Tovorni promet d.o.o. s toženo stranko ni v konkurenčnem razmerju, ampak sta zaporedna izvajalca transportno logističnih storitev.
1. Sodišče izpostavlja, da tožeča stranka ni podala navedb o tem, kolikšen delež celotnega poslovanja dolžnika sploh predstavlja poslovanje z družbo Slovenske železnice, d.o.o. oziroma SŽ Tovorni promet d.o.o.. Stranski intervenient SDH, d.d., navaja, da tožena stranka ni v poslovnem razmerju z družbo Slovenske železnice d.o.o., zato iz tega naslova ne ustvarja prometa. Od te okoliščine bi namreč lahko bil odvisen obseg opravljanja nalog in odločanja v okviru nadzornega sveta dolžnika o zadevah, ki se nanaša na družbo Slovenske železnice, d.o.o.. SŽ Tovorni promet d.o.o. (SŽ TP d.o.o.) za toženo stranko opravlja storitve železniških prevozov. Tožeča stranka ni izkazala, da SŽ TP d.o.o. približno polovico prihodkov pridobi s prevozom blaga v in iz Luke Koper d.d.. Stranski intervenient SDH, d.d., je opozoril, da prihodki SŽ TP d.o.o. izvirajo od naročnikov prevozov, torej špediterjev in lastnikov blaga, ne pa od tožene stranke. V postopku je nesporno, da družbi SŽ TP d.o.o. in Adria trandport d.o.o. na trgu opravljata konkurenčni dejavnosti. Iz sodnega registra (B20) je za družbo Adria Transport d.o.o. razvidno, da ima tožena stranka v njej 50 % poslovni delež in je ne obvladuje. Tožeča stranka tega dejstva ni uspela izpodbiti oziroma ni podala nikakršnih trditev in dokazov o obsegu poslovanja te družbe v razmerju do tožene stranke in o morebitnem prevzemu poslov konkurentu SŽ TP d.o.o., da bi sodišče lahko nadalje presojalo, ali obstoji realna verjetnost, da bi mag. Milan Jelenc z delovanjem v toženkinem nadzornem svetu ogrozil njene interese. Dejstvo, da je drugi družbenik hčerinske družbe Adria Transport d.o.o. GKB, GRAZ-KÖFLACHER BAHN UND BUSBETRIEB GMBH samo po sebi ne izkazuje ničesar. Toženka je izpostavila, da ne vodi poslov družbe Adria transport d.o.o. in nima vpliva na njeno poslovanje. Posledično toženkin nadzorni svet (preko njegovih članov, tedaj tudi mag. Milana Jelenca in Barbare Nose) na poslovanje te družbe ne more imeti dejanskega vpliva.
1. Navedbe tožeče stranke o konfliktu interesov dolžnika in Slovenskih železnic, d.o.o. glede projekta drugega tira in začetka nastopanja na trgu s strani dolžnikove hčerke Adria Transport d.o.o. so zgolj pavšalne in nekonkretizirane ter v celoti

neizkazane. Glede najema pristaniških zmogljivosti pri dolžniku s strani Hamburg Hafen und Logistik (HHLA) pa gre navesti, da tožeča stranka zatrjevan interes HHLA za najem pristaniških zmogljivosti v Luki Koper d.d. zgolj domneva na podlagi preteklega ravnanja navedene družbe. Da bi bila navedena družba najbolj verjetni interesent za pridobitev dokapitaliziranega dela Slovenskih železnic -Tovorni promet d.o.o. pa naj bi izhajalo zgolj iz zapisa v časniku Dnevnik dne 30. 6. 2017, kar pa ne zadošča za dokazovanje dejstva s stopnjo prepričanja. Tožena stranka in družba Slovenske železnice d.o.o., kot tudi njena hčerinska družba SŽ TP d.o.o. niso v konkurenčnem razmerju. Sodišče ugotavlja, da ni podan dejanski stan zakonskega določila 41. člena ZGD-1, ki ureja prepoved konkurence.

1. Dejstvo, da sta tožena stranka in SŽ TP d.o.o. v sporu zaradi obojestranskih zahtevkov iz naslova odškodninske odgovornosti ne vpliva na presojo veljavnosti izpodbijanih skupščinskih sklepov. Drži opozorilo tožene stranke, da tožeča stranka ni podala nobenih relevantnih navedb iz katerih bi izhajalo, da imajo omenjeni člani nadzornega sveta kakršnokoli vlogo pri vtoževanju izpostavljenih odškodninskih zahtevkov. Spori in iz njih izvirajoči pravdni postopki so namreč del običajne poslovne prakse.
1. Andraž Lipolt ni član uprave ali nadzornega sveta družbe Petrol d.d. in ne sprejema poslovnih odločitev, ki bi se nanašale na toženo stranko in z njo povezanimi družbami oziroma na Slovenske železnice d.o.o.. Poslovanje družbe Petrol d.d. je usmerjeno na energetsko področje, zato ne opravlja konkurenčne dejavnosti v razmerju do tožene stranke. Tožena stranka je izpostavila, da medsebojno poslovanje družbe Petrol d.d. sodi v drugo organizacijsko enoto te družbe. Bojazen tožeče stranke, da je Andraž Lipolt v konfliktu interesov, ker bi lahko vplival na izboljšanje obstoječih pogojev poslovnega sodelovanja, bodisi bi lahko vplival na spremembo strateških poslovnih ciljev in odločitev nadzorovane družbe glede naložbe v nadgradnjo priveza v koprskem pristanišču, je povsem neizkazana in ostaja na pavšalni ravni. Očitek nemoralnosti, spornosti in neprimernosti Andraža Lipolta, ki ga tožnica utemeljuje v zvezi z "javno znano afero DARS", ni podkrepljen z nobenim dokazom. Toženka in skupina Petrol d.d. nista v konkurenčnem razmerju in niso izkazani razlogi, ki bi kazali na nasprotje interesov nadzornika po 38. a členu ZGD-1.
1. Sodišče ocenjuje, da nepristransko in objektivno opravljanje nalog članov nadzornega sveta ni ogroženo, ker dejstvo, da je mag. Milan Jelenc zaposlen pri Slovenskih železnicah d.o.o. kot svetovalec uprave, Barbara Nose je zunanja revizorka te gospodarske družbe in Andraž Lipolt je zaposlen pri Petrol d.d. kot direktor OE Tehnična podpora, ne more pomeniti vključevanja naklonjenosti ali

18 ---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

drugih interesov teh pravnih oseb. Tovrsten interes, ki bi lahko pretehtal koristi nadzornika nad koristmi nadzorovane družbe, bi moral biti širše zatrjevan in predvsem izkazan. Posledično jim ni mogoče apriori očitati, da bodo v konfliktnem položaju.

1. Tožeča stranka v tožbeni naraciji kot razlog izpodbojnosti omenja kršitev določb o varovanju poslovne skrivnosti iz 39. in 40. člena ZGD-1, vendar očitka vsebinsko z ustreznimi navedbami ne zapolni. Razumeti je, da se tožeči stranki na sploh zdi sporno, da bodo ti člani v nadzornem svetu tožene stranke pridobili zaupne informacije, ki bodo koristile družbama Petrol d.d. in Slovenske železnice d.o.o.. Sodišče je očitek na podlagi istih razlogov, kot so predhodno navedeni, zavrnilo. V naslednji točki je pojasnjeno, da za morebitno preprečitev pridobivanja informacij so na voljo druge možnosti, ki ne posegajo v spremembo sestave nadzornega sveta.
1. Ob gornjih razlogih za zavrnitev tožbenega zahtevka je potrebno zlasti upoštevati, da je bila za vse kandidate pred izvolitvijo skupščini predstavljena njihova aktualna zaposlitev oziroma funkcije, torej okoliščine, katere po oceni skupščine niso ovira za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta. Veljavni kodeks upravljanja javnih delniških družb z dne 8. december 2009 (v nadaljevanju: Kodeks) v svoji 17.5 točki namreč določa, da mora posamezni član nadzornega sveta pojasniti nasprotje interesov, da predsednik nadzornega sveta pred glasovanjem zahteva od članov nadzornega sveta, da izjavijo, ali imajo glede zadeve, ki je predmet glasovanja, nasprotje interesov, da se posamezni član nadzornega sveta vzdrži glasovanja iz razloga nasprotja interesov in da se v zapisnik seje nadzornega sveta vključijo pojasnila ali izjave članov nadzornega sveta. Nadzorni svet ima nadalje možnost, da v primeru nasprotia interesov svojega člana izključi s konkretne seje nadzornega sveta, s čimer se prepreči ne le njegovo glasovanje, temveč tudi seznanitev z informacijami. Dodatna možnost je tudi izključitev člana nadzornega sveta zgolj pri posameznih točkah dnevnega reda ali zgolj izključitev dotoka posameznih informacij. Določbe ZGD-1 pa urejajo še institut odvzema glasovalne pravice (311. člen ZGD-1) in odpoklic s funkcije s strani družbe (275. člen ZGD-1) oziroma sodišča (276. člen ZGD-1) . Na podlagi navedenega sodišče zaključuje, da ima zakon učinkovite možnosti zmanjšati tveganje nepristranskega in objektivnega opravljanja nadzora, ne da bi se poseglo v temeljna razmerja korporacijskega upravljanja, katerih namen je prav tako v zagotavljanju učinkovitega in neodvisnega nadzora nad poslovanjem družbe z vzpostavitvijo sistema ustreznih delitev medsebojnih pristojnosti. Ker je za izvolitev članov nadzornega sveta pristojna skupščina, kakršenkoli poseg v opravljanje funkcije nadzora s strani drugih organov družbe ali sodišča nujno
19 -

pomeni poseg v voljo skupščine in eno od njenih temeljnih pristojnosti. Sodišče je ugotovilo, da vsebina izpodbijanega sklepa ni v nasprotju z zakonom ali statutom, prav tako pri sprejetju sklepa ni bil kršen zakon ali statut, zato je tudi podrejeni tožbeni zahtevek zavrnilo.

Stroški postopka

Odločitev o stroških temelji na 154. in 155. členu ZPP. Tožeča stranka v pravdi ni uspela, zaradi česar je dolžna nasprotni stranskim intervenientom povrniti vse stroške, ki so bili za pravdo potrebni.

Pravdne stroške tožene stranke je sodišče na podlagi prijavljenih stroškov ter veljavne taksne in odvetniške tarife odmerilo v znesku 845,10 EUR (odgovor na tožbo 200 točk, izjava o priglašeni stranski intervenciji 50 točk, prva obrazložena pripravljalna vloga 200 točk, zastopanje na naroku dne 21. 3. 2018 200 točk, odsotnost iz pisarne 120 točk, zastopanje na naroku dne 6. 6. 2018 200 točk, odsotnost iz pisarne 120 točk, čakanje na narok 50 točk, materialni stroški 20,9 točk, vrednost točke 0,459 EUR, kilometrina na relaciji Ljubljana - Koper -Ljubljana – 2 x 79,37 EUR, 22 % DDV). Na stroške tožena stranka utemeljeno zahteva plačilo zakonskih zamudnih obresti od poteka paricijskega roka dalje,

Pravdne stroške stranskih intervenientov Milana Jelenca, Andraža Lipolta in Barbare Nose je sodišče na podlagi prijavljenih stroškov ter veljavne taksne in odvetniške tarife odmerilo v znesku 827,05 EUR (odgovor na tožbo in izjava o vstopu v pravdo za stranske interveniente 240 točk, prva obrazložena pripravljalna vloga 240 točk, zastopanje na naroku dne 21. 3. 2018 240 točk, odsotnost iz pisarne 100 točk, zastopanje na naroku dne 6. 6. 2018 240 točk, odsotnost iz pisarne 100 točk, čakanje na narok 50 točk, materialni stroški 21,10 točk, vrednost točke 0,459 EUR, kilometrina na relaciji Ljubljana - Koper -Ljubljana – 2 x 79,37 EUR, 22 % DDV). Sodišče ni priznalo posebne postavke 240 točk za pripravljalni narok z dne 6. 6. 2018, ki je bil opravljen neposredno pred prvim narokom za glavno obravnavo in postavke končno obrazloženo poročilo strankam. Stroške predloga za priglasitev stranske intervencije za SDH, d.d. in odgovor na tožbo je sodišče priznalo temu stranskemu inetrvenientu. Na stroške stranski intervenienti utemeljeno zahtevajo plačilo zakonskih zamudnih obresti od poteka paricijskega roka dalje.

Pravdne stranskega intervenienta SDH, d.d. je sodišče na podlagi

prijavljenih stroškov ter veljavne taksne in odvetniške tarife odmerilo v znesku 91,80 EUR za odgovor na tožbo in priglasitev stranske intervencije. Sodišče ni stroškov priznalo dnevnici.

PRAVNI POUK:

Zoper to sodbo je dovoljena pritožba v 30 dneh od prejema pisnega odpravka. Pritožba se vloži pri tem sodišču, v dveh izvodih. O pritožbi bo odločalo Višje sodišče v Kopru. Pritožba mora obsegati navedbo sodbe, zoper katero se vlaga, izjavo, da se sodba izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika (335. člen ZPP). Če je pritožba nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni (336. člen ZPP). Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa.

Če sodna taksa ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena (tretji odstavek 105. a člena ZPP). Če je pritožba vložena po pooblaščencu, mora biti pooblaščenec odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (tretji odstavek 87. člena ZPP), sicer sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrže (drugi odstavek 89. člena ZPP).

Koper, 6. junij 2018

Okrožna sodnica: Mag. Samanta Nusdorfer | V. A

	ta prepis je soglasen z izvirnikom
	1-09018 pristojne And Doctor elliks

12 -- - - - - - - 21

AI Terminal

Luka Koper

1984_rns_2018-06-27_ff1c775f-85f4-4a14-bbcf-9b2ce8ab703a.pdf