Letno poročilo 2019

Skupina Luka Koper in Luka Koper, d. d.

Izjava o odgovornosti članov uprave družbe

Uprava družbe Luka Koper, d. d., je odgovorna za pripravo letnega poročila družbe in Skupine Luka Koper ter računovodskih izkazov na način, ki zainteresirani javnosti daje resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja in izidov poslovanja družbe in Skupine Luka Koper v letu 2019.

Uprava družbe potrjuje, da je Letno poročilo Skupine in družbe Luka Koper, d. d., za leto 2019 z vsemi sestavnimi deli – poslovnim poročilom, trajnostnim poročilom, računovodskim poročilom, vključno z izjavo o upravljanju družbe – sestavljeno in objavljeno skladno z veljavno zakonodajo in Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.

Uprava potrjuje, da so bile pri izdelavi računovodskih izkazov dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve. Računovodske ocene so bile izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja.

Uprava potrjuje, da so računovodski izkazi s pojasnili za družbo in Skupino Luka Koper pripravljeni na podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju družbe Luka Koper, d. d., in njenih odvisnih družb ter v skladu z veljavno zakonodajo in Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija.

Davčne oblasti lahko kadarkoli v roku petih let od dneva, ko je bilo treba davek obračunati, preverijo poslovanje družbe, kar lahko posledično povzroči nastanek dodatne obveznosti plačila davka, zamudnih obresti in kazni iz naslova davka na dohodek pravnih oseb ali drugih davkov ter dajatev. Uprava družbe ni seznanjena z okoliščinami, ki bi lahko povzročile morebitno pomembno obveznost iz tega naslova.

Uprava je odgovorna za izvajanje ukrepov, s katerimi zagotavlja ohranjanje vrednosti premoženja družbe in Skupine Luka Koper, ter za preprečevanje in odkrivanje prevar ter drugih nepravilnosti.

Člani uprave:

Predsednik uprave Član uprave

mag. Irma Gubanec Vojko Rotar

Koper, 17. 3. 2020

Dimitrij Zadel mag. Metod Podkrižnik

Članica uprave Član uprave – delavski direktor

	POSLOVNO POROČILO 6
1	Poudarki poslovanja Skupine Luka Koper v letu 2019 7
2	Predstavitev Skupine Luka Koper 17
3	Poslovna strategija razvoja27
4	Pogovor s predsednikom uprave 43
5	Poročilo nadzornega sveta za leto 2019 46
6	Izjava o upravljanju družbe52
7	Pregled pomembnejših dogodkov, novosti in dosežkov v letu 201973
8	Pomembnejši dogodki po zaključku poslovnega leta77
9	Analiza uspešnosti poslovanja 79
10	Trženje in prodaja86
11	Naložbe v nefinančna sredstva 90
12	Obvladovanje tveganj93
13	Evropski projekti98
14	Informacijska tehnologija 99
15	Delnica LKPG 101
16	Sistem vodenja105
	TRAJNOSTNO POROČILO 106
17	O trajnostnem poročilu107
18	Luka Koper in usmeritve na področju trajnostnega razvoja111
19	Deležniki Luke Koper 117
20	Matrika bistvenosti 123
21	Korporativna integriteta, človekove pravice in skladnost poslovanja 128
22	Varno in zdravo pristaniško okolje 135
23	Skrb za zaposlene143
24	Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja153
25	Družbeno okolje206
26	Trajnostni odnosi z dobavitelji 208
27	Trajnostni odnosi s kupci212
28	Kazalo GRI (po standardih 2016)213
	RAČUNOVODSKO POROČILO 224
29	Računovodski izkazi družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper 225
30	Pojasnila k računovodskim izkazom231
31	Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev in razkritja 235
32	Dodatna pojasnila izkaza poslovnega izida254
33	Dodatna pojasnila izkaza finančnega položaja 260
34	Izkaz bilančnega dobička303
35	Pomembnejši dogodki po zaključku poslovnega leta 304
36	Poročilo neodvisnega revizorja 305

1 Poudarki poslovanja Skupine Luka Koper v letu 2019

V letu 2019 so čisti prihodki od prodaje dosegli 229 milijonov evrov in so bili za 1 odstotek oziroma za 2,4 milijona evrov višji kot v letu 2018. Čisti prihodki od prodaje iz naslova tržne dejavnosti so bili za 1 odstotek oziroma za 1,6 milijona evrov nižji od prihodkov v predhodnem letu, prihodki iz naslova izvajanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanje pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet, pa so za 91 odstotkov oziroma za 3,9 milijona evrov presegli rezultat predhodnega leta. Višji prihodki iz naslova tržne dejavnosti so bili doseženi iz naslova skladiščenja zaradi počasnejše odpreme blaga, iz naslova polnjenja in praznjenja kontejnerjev ter iz naslova najemnin. Nižji v primerjavi z letom 2018 so bili ladijski prihodki, in sicer zaradi nižjega doseženega ladijskega pretovora.

229 mio. EUR

čisti prihodki od prodaje

-6 % 2019/NAČRT 2019

+1 % 2019/2018

Drugo polovico leta 2019 je zaznamovalo ohlajanje svetovnega gospodarstva, kar je bilo opazno v posameznih gospodarskih panogah, predvsem v avtomobilski proizvodnji, industriji elektronike in v proizvodnji železovih izdelkov. Zmanjšanje industrijske proizvodnje se je negativno odrazilo v pretovoru surovin, polizdelkov, komponent in končnih izdelkov, kar je vplivalo na to, da so bili čisti prihodki od prodaje Skupine Luka Koper v letu 2019 za 6 odstotkov oziroma za 14,1 milijona evrov nižji od ambiciozno načrtovanih čistih prihodkov od prodaje. V primerjavi z letom 2018 se je ladijski pretovor zmanjšal na vseh blagovnih skupinah z izjemo tekočih tovorov, kjer gre rast pripisati predvsem ugodnim trendom na področju transporta goriv in zmogljivostim terminala za tekoče tovore. Čisti prihodki od prodaje Skupine iz naslova tržne dejavnosti so tako v letu 2019 zaostali za načrtovanimi prihodki od prodaje za 4 odstotke oziroma za 9,5 milijona evrov, prihodki iz naslova izvajanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet, pa so zaostali za načrtom za 35 odstotkov oziroma za 4,5 milijona evrov.

Tabela 1: Ladijski pretovor v tonah po blagovnih skupinah v letih 2019 in 2018

Blagovne skupine (v tonah)	1–12 2019	1–12 2018	Indeks 2019/2018
Generalni tovori	1.280.194	1.526.026	84
Kontejnerji	9.475.016	9.520.007	100
Avtomobili	1.111.433	1.156.265	96
Tekoči tovori	4.307.388	3.855.247	112
Sipki in razsuti tovori	6.618.616	7.991.074	83
Skupaj	22.792.646	24.048.618	95

Tabela 2: Pretovor kontejnerjev (število kontejnerjev in TEU) in avtomobilov (v kosih) v letih 2019 in 2018

Blagovne skupine	1–12 2019	1–12 2018	Indeks 2019/2018
Kontejnerji – število	560.885	582.397	96
Kontejnerji – TEU	959.354	988.499	97
Avtomobili – KOS	705.993	754.409	94

45 mio. EUR

poslovni izid iz poslovanja (EBIT)

+3 % 2019/NAČRT 2019

-35 % 2019/2018

Na rezultate poslovanja Skupine Luka Koper v letu 2019 sta pričakovano vplivala implementacija novega poslovnega modela izvajanja pristaniških storitev in začetek plačevanja takse na pretovor za izgradnjo drugega tira, prav tako je treba v primerjavi z letom 2018 izločiti vpliv izrednega dogodka odškodnine za dvigalo v višini 9,3 milijona evrov, prejete v letu 2018 kot posledice nesreče in porušenega dvigala leta 2017.

Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) Skupine Luka Koper je v letu 2019 znašal 45 milijonov evrov, kar je za 35 odstotkov oziroma za 24,4 milijona evrov manj kot v letu 2018. Brez usredstvenih lastnih proizvodov in storitev v višini 1,3 milijona evrov v letu 2018 iz naslova vzdrževalnih del na infrastrukturi, ki jih je v večji meri opravila odvisna družba Luka Koper INPO, d. o. o., in prejete odškodnine za dvigalo v višini 9,3 milijona evrov v letu 2018 in v višini 0,4 milijona evrov v letu 2019, izkazane med drugimi prihodki, bi bil poslovni izid iz poslovanja (EBIT) v letu 2019 za 24 odstotkov oziroma za 13,9 milijona evrov nižji od rezultata, doseženega v letu 2018. Na nižji poslovni izid iz poslovanja (EBIT) v letu 2019 glede na leto 2018 so vplivali predvsem stroški dela, ki so bili v letu 2019 za 14,4 milijona evrov višji, stroški takse na pretovor v višini 4,8 milijona evrov za obdobje marec–december 2019, stroški iz naslova rezervacij za sodne stroške v višini 2 milijona evrov, po drugi strani pa so na doseženi poslovni izid iz poslovanja pozitivno vplivali zaradi podaljšanja življenjskih dob nižji stroški amortizacije, ki so dosegli 2,1 milijona evrov.

Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) Skupine Luka Koper je bil v letu 2019 za 3 odstotke oziroma za 1,3 milijona evrov višji od načrtovanega kljub znižanju tako prihodkov iz naslova tržne dejavnosti, ki so dosegli 9,5 milijona evrov, kot prihodkov iz naslova izvajanja gospodarske javne službe, ki so dosegli 4,5 milijona evrov. Na to, da je bil doseženi poslovni izidi iz poslovanja višji od načrtovanega, so vplivali nižji stroški materiala, storitev, dela in amortizacije.

73 mio. EUR

poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA)

-26 % 2019/2018

NAČRT DOSEŽEN

Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) Skupine Luka Koper je v letu 2019 znašal 73 milijonov evrov, kar je za 26 odstotkov oziroma za 26 milijonov evrov manj kot v letu 2018. Brez prejete odškodnine za dvigalo v letih 2018 in 2019 bi bil poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) v letu 2019 za 19 odstotkov oziroma za 16,8 milijona evrov nižji od rezultata, doseženega v letu 2018.

Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) Skupine Luka Koper je bil v letu 2019 na ravni načrtovanega.

32 % EBITDA marža -27 % 2019/2018 +6 % 2019/NAČRT 2019

EBITDA marža Skupine Luka Koper je v letu 2019 znašala 32 odstotkov, kar je za 27 odstotkov oziroma za 11,8 odstotne točke manj kot v letu 2018. Brez prejete odškodnine za dvigalo v letih 2018 in 2019 bi bila EBITDA marža v letu 2019 za 10 odstotkov oziroma za 7,8 odstotne točke nižja od tiste, dosežene v letu 2018.

EBITDA marža Skupine Luka Koper je bila v letu 2019 za 6 odstotkov oziroma za 1,7 odstotne točke višja od načrtovane.

EBITDA marža Skupine Luka Koper iz naslova tržne dejavnosti je v letu 2019 znašala 33,2 odstotka, kar je za 4 odstotke oziroma 1,2 odstotne točke več od načrtovane.

-32 % 2019/2018 +5 % 2019/NAČRT 2019

Čisti poslovni izid Skupine Luka Koper je v letu 2019 znašal 40 milijonov evrov, kar je za 32 odstotkov oziroma za 19,3 milijona evrov manj kot v letu 2018. Brez prejete odškodnine za dvigalo v letih 2018 in 2019 bi bil čisti poslovni izid v letu 2019 za 23 odstotkov oziroma za 11,7 milijona evrov nižji od rezultata, doseženega v letu 2018. Poleg že pojasnjenih vplivov, ki so prispevali k nižjemu poslovnemu izidu iz poslovanja (EBIT) v letu 2019 glede na leto 2018, je na čisti poslovni izid leta 2019 vplivala tudi nižja efektivna stopnja davka od dobička zaradi višjih olajšav iz naslova večjega investiranja.

Čisti poslovni izid Skupine Luka Koper je bil v letu 2019 za 5 odstotkov oziroma za 2,1 milijona evrov višji od načrtovanega.

V letu 2019 je Skupina Luka Koper za naložbe¹ v nepremičnine, naprave in opremo, naložbene nepremičnine in neopredmetena osnovna sredstva namenila 40 milijonov evrov, kar je 28,3 milijona evrov več kot v letu 2018, naložbe so bile predvsem namenjene prekladalni opremi, novemu vhodu v pristanišče in gradnji novega veza.

Izdatki za naložbe so bili v letu 2019 za 26 odstotkov oziroma za 14,4 milijona evrov nižji od načrtovanih, predvsem zaradi daljših postopkov oddaje javnih naročil od predvidenih.

10 % čista dobičkonosnost kapitala (ROE)

-38 % 2019/2018

+4 % 2019/NAČRT 2019

Čista dobičkonosnost kapitala (ROE) je v letu 2019 znašala 10 odstotkov, kar je za 38 odstotkov oziroma za 6,1 odstotne točke manj kot v letu 2018. Brez prejete odškodnine za dvigalo v letih 2018 in 2019 bi bila čista dobičkonosnost kapitala v letu 2019 za 30 odstotkov nižja od tiste, dosežene v letu 2018, predvsem zaradi učinkov spremembe strategije izvajanja pristaniških storitev in takse na pretovor za izgradnjo drugega tira. Čista dobičkonosnost kapitala (ROE) je bila v letu 2019 za 4 odstotke oziroma za 0,4 odstotne točke večja od načrtovane.

¹ Brez upoštevanja avansov za opremo.

Kazalnik neto finančna zadolženost/EBITDA je v letu 2019 znašal 0,3, v letu 2018 pa 0,1. Nizka vrednost kazalnika neto finančna zadolženost/EBITDA kaže visoko finančno stabilnost družbe in celotne Skupine Luka Koper ter pripravljenost na vstop v intenzivnejši investicijski cikel, predviden za naslednja leta. Načrtovani kazalnik neto finančna zadolženost/EBITDA za leto 2019 je bil 0,6.

Pregled pomembnejših dogodkov v letu 2019

Vlada Republike Slovenije je januarja soglasno sprejela investicijski program za projekt drugega železniškega tira Divača–Koper in s tem prižgala zeleno luč za pričetek pripravljalnih del.

Luka Koper je marca pričela plačevati takso na pretovor, ki je namenjena izgradnji drugega tira Divača–Koper.

maja 2019 je bil odprt nov, drugi uradni kamionski vhod v pristanišče.

Dne 22. maja 2019 je družba prejela sklep o zaključku inšpekcijskega postopka iz leta 2017 glede preseganja mejnih vrednosti hrupa v smeri Kopra.

V juliju se je začela vgradnja testnih pilotov za podaljšanje prvega pomola, ki bo zagotovil nadaljnji razvoj in povečal mednarodno konkurenčnost pristanišča.

V avgustu je bil izbran izvajalec za gradnjo garažne hiše na terminalu za avtomobile, kar bo povečalo skladiščne zmogljivosti za vozila.

V septembru so delo pričele prve skupine delavcev iz t. i. drugega stebra nove strategije, ki bodo pristaniška dela izvajali prek kadrovskih agencij, do konca leta 2019 pa je bilo vključenih 304 delavcev.

Luka Koper je novembra z Mestno občino Koper podpisala dogovor o izvajanju omilitvenih ukrepov za zmanjšanje vplivov pristaniške dejavnosti na okolje.

V decembru so bile podpisane pogodbe z izvajalci storitev na terminalu za avtomobile in izvajalcem storitev industrijskega čiščenja v okviru tretjega stebra strategije izvajanja pristaniški storitev, ki so bili izbrani v postopkih javnega naročanja.

V letu 2019 smo

razložili in naložili na ladje 22,8 mio tontovora
razložili in naložili na ladje 959.354 TEU (kontejnerskih enot)
razložili in naložili na ladje 705.993 vozil
privezali 1.703 ladij
razložili in naložili 288.705 vagonov
v pristanišče je pripeljalo in iz njega odpeljalo 22.329 vlakov
v pristanišče je pripeljalo in iz njega odpeljalo 337.940 tovornjakov
59 % delež pretovora po železnici 41 % delež pretovora po cesti

1.1 Finančni kazalniki²

Tabela 3: Ključni kazalniki poslovanja družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper v letu 2019 v primerjavi z letom 2018

	Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
Iz izkaza poslovnega izida (v evrih)	2019	2018	indeks 2019/ 2018	2019	2018	indeks 2019/ 2018
Čisti prihodki od prodaje	224.715.839	222.980.390	101	228.677.538	226.305.538	101
Poslovni izid iz poslovanja (EBIT)3	43.575.419	68.744.503	63	45.308.084	69.707.500	65
Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA)4	70.595.927	97.289.910	73	73.086.627	99.074.675	74
Poslovni izid iz financiranja	2.519.600	2.055.291	123	1.116.621	624.300	179
Poslovni izid pred davki	46.095.019	70.799.794	65	47.800.254	71.990.783	66
Čisti poslovni izid	38.818.611	58.588.995	66	40.425.162	59.760.203	68
Dodana vrednost5	142.207.202	153.696.709	93	150.704.224	162.462.410	93

Iz izkaza finančnega položaja (v evrih)	31.12.2019	31.12.2018	indeks 2019/ 2018	31.12.2019	31.21.2018	indeks 2019/ 2018
Sredstva	578.115.124	553.542.206	104	597.410.414	572.242.060	104
Nekratkoročna sredstva	463.329.270	433.899.168	107	474.919.477	445.660.208	107
Kratkoročna sredstva	114.785.854	119.643.038	96	122.490.937	126.581.852	97
Kapital	386.889.959	362.644.965	107	419.089.356	393.878.805	106
Nekratkoročne obveznosti z rezervacijami in dolgoročne pasivne časovne razmejitve	144.484.229	137.848.415	105	130.715.123	124.316.097	105
Kratkoročne obveznosti	46.740.936	53.048.826	88	47.605.935	54.047.158	88
Finančne obveznosti	108.844.281	107.273.741	101	93.001.716	91.262.420	102

Naložbe (v evrih)	2019	2018	indeks 2019/ 2018	2019	2018	indeks 2019/ 2018
Naložbe v nepremičnine, naprave in opremo, naložbene nepremičnine in neopredmetena sredstva6	38.140.525	11.324.414	337	40.037.457	11.786.524	340

² GRI GS 102-7

³ Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) = razlika med poslovnimi prihodki in stroški poslovanja.

⁴ Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) = poslovni izid iz poslovanja (EBIT) + amortizacija.

⁵ Dodana vrednost = čisti prihodki od prodaje + usredstveni lastni proizvodi in storitve + drugi prihodki – stroški blaga, materiala, storitev – drugi poslovni odhodki brez prevrednotovalnih poslovnih odhodkov.

⁶ Brez upoštevanja avansov za opremo.

		Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
Kazalniki (v odstotkih)	2019	2018	indeks 2019/ 2018	2019	2018	indeks 2019/ 2018
Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS)7	19,4%	30,8%	63	19,8%	30,8%	64
Čista dobičkonosnost kapitala (ROE)8	10,4%	17,1%	60	9,9%	16,1%	62
Čista dobičkonosnost sredstev (ROA)9	6,9%	10,9%	63	6,9%	10,8%	64
EBITDA marža10	31,4%	43,6%	72	32,0%	43,8%	73
EBITDA marža iz tržne dejavnosti11	32,6%	44,5%	73	33,2%	44,6%	74
Finančne obveznosti/kapital	28,1%	29,6%	95	22,2%	23,2%	96
Neto finančna zadolženost/EBITDA12	0,6	0,3	175	0,3	0,1	232

Ladijski pretovor (v tonah)	2019	2018	indeks 2019/ 2018	2019	2018	indeks 2019/ 2018
Ladijski pretovor	22.792.646	24.048.618	95	22.792.646	24.048.618	95

Število zaposlenih	2019	2018	indeks 2019/ 2018	2019	2018	indeks 2019/ 2018
Število zaposlenih	1.541	1.089	142	1.703	1.242	137

⁷ Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS) = poslovni izid iz poslovanja (EBIT) / čisti prihodki od prodaje.

⁸ Čista dobičkonosnost kapitala (ROE) = čisti dobiček / povprečno stanje kapitala.

⁹ Čista dobičkonosnost sredstev (ROA) = čisti dobiček / povprečno stanje sredstev.

¹⁰ EBITDA marža = poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) / čisti prihodki od prodaje.

¹¹ EBITDA marža iz tržne dejavnosti = poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) / čisti prihodki od prodaje iz naslova tržne dejavnosti.

¹² Neto finančna zadolženost/EBITDA = (finančne obveznosti – denar in denarni ustrezniki) / EBITDA.

Slika 1: Ladijski pretovor

Slika 2: Čisti prihodki od prodaje

Slika 3: Poslovni izid iz poslovanja (EBIT)

V letu 2017 so na poslovni izid iz poslovanja (EBIT) in čisti poslovni izid vplivale oblikovane rezervacije za obveznosti iz naslova pravnih obvez v višini 15,7 milijona evrov, na rezultate v letu 2018 pa je vplival enkratni dogodek prejete odškodnine v višini 9,3 milijona evrov. Na poslovni izid iz poslovanja (EBIT) in čisti poslovni izid v letu 2019 sta vplivala predvsem dva dejavnika, in sicer implementacija strategije izvajanja pristaniških storitev in posledično za 14,4 milijona evrov višji stroški dela ter stroški takse na pretovor skladno z ZIUGDT v višini 4,8 milijona evrov.

Slika 4: Čisti poslovni izid

Slika 5: Izdatki za naložbe

V letu 2018 je bil izveden manjši obseg naložb zaradi dolgotrajnih postopkov pridobivanja potrebnih dovoljenj in zaradi nepredvidljivosti postopkov javnih naročil.

Slika 6: Število zaposlenih

Število zaposlenih se je v letu 2019, glede na leto 2018, povečalo za 37 odstotkov oziroma za 461 zaposlenih na skupaj 1.703 zaposlenih, saj je Skupina nadaljevala z izvajanjem akcijskega načrta implementacije strategije izvajanja pristaniških storitev. V Skupini Luka Koper je bilo v letu 2019 realiziranih 488 novih zaposlitev, od tega 286 zaposlitev v okviru akcijskega načrta implementacije strategije izvajanja pristaniških storitev.

Slika 8: Neto finančna zadolženost/EBITDA

Slika 9: Čista dobičkonosnost kapitala (ROE)

2 Predstavitev Skupine Luka Koper¹³

LUKA KOPER Edino večnamensko pristanišče v Sloveniji. S svojim delovanjem vpliva na razvoj regije, slovenskega gospodarstva in logistike v tem delu Evrope. Obsega celovit vodni in priobalni prostor, v katerem

se opravljajo pristaniške dejavnosti, ki so namenjene tovornemu in potniškemu prometu.

Osnovna dejavnost pristanišča je pretovor in skladiščenje vseh vrst blaga ter vrsta dopolnilnih storitev na blagu in drugih storitev, kar strankam zagotavlja celovito logistično podporo. Luka Koper si je zastavila ambiciozen cilj, da bi hkrati zadovoljila želje kupcev, lastnikov družbe in zaposlenih v podjetju. Z uresničevanjem razvojnih usmeritev pristanišča Luka Koper krepi svoje konkurenčne prednosti.

Družbe Skupine Luka Koper opravljajo svojo dejavnost na območju Republike Slovenije.

¹³ GRI GS 102-2, 102-4, 102-6

Najpomembnejše prelomnice v razvoju pristanišča

Slika 10: Ladijski pretovor skozi zgodovino

2.1 Osebna izkaznica družbe Luka Koper, d. d., na dan 17. marca 2020¹⁴

	Ime družbe LUKA KOPER, pristaniški in logistični sistem, delniška družba
	Skrajšano ime družbe LUKA KOPER, d. d., Vojkovo nabrežje 38, 6000 Koper – Capodistria
Sedež družbe Koper
	Poslovni naslov Koper, Vojkovo nabrežje 38, 6000 Koper/Capodistria
Pravnoorganizacijska oblika Delniška družba d. d.
	Telefon: 05 66 56 100
	Faks: 05 63 95 020
	Elektronska pošta: [email protected]
	Spletna stran: www.luka-kp.si
	Trajnostni razvoj: http://www.zivetispristaniscem.si
	Vpis v sodni register Okrožno sodišče v Kopru pod vložno številko 066/10032200
Matična številka 5144353000
Davčna številka SI 89190033
Osnovni kapital družbe 58.420.964,78 evra
	Število delnic 14.000.000 navadnih kosovnih delnic
	Kotacija delnic Prva kotacija Ljubljanske borze
Oznaka delnice LKPG
Predsednik uprave Dimitrij Zadel
	Član uprave mag. Metod Podkrižnik
	Članica uprave mag. Irma Gubanec
Član uprave - delavski direktor Vojko Rotar
Predsednik nadzornega sveta mag. Uroš Ilić
	Osnovna dejavnost družbe Storitveno podjetje; pristaniški in logistični sistem
Dejavnosti v Skupini Luka Koper Različne storitvene dejavnosti

2.2 Organiziranost Skupine Luka Koper¹⁵

V Skupini Luka Koper so povezane družbe, ki z različnimi storitvami zaokrožajo celovito ponudbo pristanišča.

O spremembah v okviru odvisnih in pridruženih družb podrobneje poročamo v Sestava Skupine Luka Koper.

2.3 Vključenost v konsolidirane računovodske izkaze 16

V konsolidirane računovodske izkaze Skupine Luka Koper za leto, ki se je končalo 31. 12. 2019, so vključeni računovodski izkazi obvladujoče družbe Luka Koper, d. d., izkazi odvisnih družb in pripadajoči rezultati pridruženih družb.

Odvisne družbe, vključene v konsolidirane izkaze, so:

Luka Koper INPO, d. o. o., 100 %
Adria Terminali, d. o. o., 100 %
Luka Koper Pristan, d. o. o., 100 %
TOC, d. o. o., 68,13 %

o TOC, d. o. o., 68,13 %

Pridružene družbe, vključene v konsolidirane izkaze:

Adria Transport, d. o. o., 50 %
Adria-Tow, d. o. o., 50 %
Adriafin, d. o. o., 50 %
Avtoservis, d. o. o., 49 %

Družbe, ki niso vključene v konsolidirane izkaze na dan 31. 12. 2019:

Logis-Nova, d. o. o., 100 %
Adria Investicije, d. o. o., 100 %

Družbi Adria Investicije, d. o. o., in Logis-Nova, d. o. o., nista bili vključeni v konsolidirane izkaze, ker za pošteno predstavitev finančnega položaja Skupine nista pomembni, saj poslujeta v zelo omejenem obsegu.

V trajnostno poročilo so vključene vse družbe, vključene v konsolidirane računovodske izkaze, in sicer v vsebinah, ki se dotikajo njihovega poslovanja. Pri vsaki vsebini je v kazalu GRI opredeljena meja poročanja.

¹⁵ GRI GS 102-7

¹⁶ GRI GS 102-45

2.4 Dejavnosti Skupine Luka Koper¹⁷

Luka Koper je edino večnamensko slovensko pristanišče in s svojim delovanjem vpliva na razvoj regije, slovenskega gospodarstva in logistike v tem delu Evrope. Obsega celovit vodni in priobalni prostor, v katerem se opravljajo pristaniške dejavnosti, namenjene tovornemu prometu, in dejavnosti, namenjene potniškemu prometu.

Osnovna dejavnost pristanišča je pretovor in skladiščenje vseh vrst blaga. Skupina Luka Koper izvaja enajst osnovnih storitev (nakladanje/razkladanje ladij, nakladanje/razkladanje kamionov, nakladanje/razkladanje vagonov, vkrcavanje/izkrcavanje potnikov, skladiščenje, dostava, privez ladij) ter vrsto dopolnilnih storitev na blagu in drugih storitev, kar strankam zagotavlja celovito logistično podporo.

2.4.1 Koncesijska pogodba

Luka Koper, d. d., je leta 2008 z državo sklenila Koncesijsko pogodbo za opravljanje pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture na območju koprskega tovornega pristanišča. Koncesijska pogodba je bila sklenjena za obdobje 35 let, kakor določa Pomorski zakonik. Dogovorjena koncesijska dajatev znaša 3,5 odstotka poslovnih prihodkov od prodaje družbe, iz katerih so izločeni prihodki od pristaniških pristojbin. V koncesijsko dajatev so vključene tudi vodna pravica, vodne takse in druge dajatve, povezane z uporabo morja, ki pripada Republiki Sloveniji. Celotno koncesijsko dajatev plačuje Luka Koper, d. d., Republiki Sloveniji, ki nato polovico zneska nameni lokalnim skupnostim, Mestni občini Koper in od 1. januarja 2015 tudi Občini Ankaran.

V Luki Koper, d. d., se izvajata dve gospodarski javni službi, in sicer gospodarska javna služba rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet, in gospodarska javna služba zbiranja odpadkov s plovil na območju koprskega pristanišča.

2.4.2 Pristaniška in logistična dejavnost

Za izvajanje osnovne pristaniške dejavnosti pretovora in skladiščenja ima Luka Koper dvanajst specializiranih terminalov, ki so organizirani glede na blago oziroma tovor, ki ga sprejemajo:

Vsak terminal ima svoje značilnosti, ki jih določajo za blago specifičen delovni proces, tehnološki postopki in tehnologija. Terminali so združeni v pet profitnih centrov. Podrobno so opisani na spletni strani https://luka kp.si/slo/terminali-191.

Območje pristanišča obsega 274 hektarjev kopenskih površin, ki vključujejo 50,7 hektarja pokritih skladišč in 109 hektarjev odprtih skladiščnih površin. Ob 179 hektarjih morske površine in 3.282 metrih obale je 28 ladijskih privezov. Storitve logistične dejavnosti obsegajo:

storitve zbirnega in distribucijskega centra za vse blagovne skupine,
storitve na blagu (sortiranje, paletiranje, vzorčenje, zaščito, označevanje, tehtanje, čiščenje in drugo), ki se vzporedno z razvojem logističnih storitev in povpraševanjem naročnikov nadgrajujejo,
integrirane logistične rešitve.

Storitve posameznih terminalov dopolnjujejo družbe Luka Koper INPO, d. o. o., Adria-Tow, d. o. o., Adria Transport, d. o. o., in Avtoservis, d. o. o., kar omogoča hitro prilagajanje potrebam kupcev.

¹⁷ GRI GS 102-2, 102-6, 102-7

Družba Luka Koper INPO, d. o. o, opravlja različne dejavnosti: enostavne vzdrževalne storitve čiščenja in podmazovanja kretnic, storitvene dejavnosti tehtanja tovornih vozil, vagonov in upravljanja kamionskega terminala, storitve internega avtobusnega prevoza, maritimne dejavnosti privezov ladij in varovanja morja, komunalne storitve čiščenja in urejanja površin, zbiranja in obdelave odpadkov in ravnanja z odpadki ter druge podporne storitve za potrebe matične družbe in zunanje uporabnike. Ob tem ostaja družba kot celota zvesta svojemu izvornemu poslanstvu, ki je poleg uspešnega tržnega poslovanja tudi zaposlovanje in usposabljanje invalidov.

Družba Adria-Tow, d. o. o., opravlja dejavnost vleke ladij, ladijske oskrbe ter reševanja in pomoči plovilom v koprskem pristanišču.

Adria Transport, d. o. o., skrbi za vzpostavitev učinkovite železniške logistike med koprskim pristaniščem in njegovim zaledjem. Cilj je predvsem razvoj rednih železniških povezav za specifične potrebe posameznih strank na trgih srednje in vzhodne Evrope.

Avtoservis, d. o. o., ponuja celovito servisno storitev za osebna in lahka industrijska vozila. Storitve nudi uvoznikom in izvoznikom vozil ter špediterjem, ki koristijo koprsko pristanišče kot logistično rešitev.

2.4.3 Zaledna logistična dejavnost v Sežani

Družba Adria Terminali, d. o. o., upravlja kopenski logistični terminal v Sežani. Poslovanje je namenjeno pretovoru in skladiščenju različnih vrst blaga, predvsem generalnim tovorom z železovimi proizvodi in lesnimi peleti, zbirnikom, odpadni plastiki in klasičnemu pretovoru v kontejnerskem prometu. Terminal, ki ima na voljo skoraj 35.000 m2 zaprtih skladiščnih površin in najsodobnejšo mehanizacijo za pretovarjanje in premikanje blaga, je dobro povezan tako z železniško kot s cestno infrastrukturo. Družba Adria Terminali, d. o. o., deluje v vlogi upravljavca kopenskega terminala, hkrati pa si prizadeva pritegniti blagovne tokove v kopenskem prometu z območij tržišč srednje in vzhodne Evrope.

2.4.4 Druge dejavnosti

Poleg osnovne, pristaniške dejavnosti zaokrožujejo delovanje Skupine Luka Koper tudi dejavnosti:

Luka Koper Pristan, d. o. o., ponuja hotelirske, namestitvene, gostinske in kongresne storitve.
Družba TOC, tehnološko okoljski in logistični center, d. o. o., je tržno usmerjeno podjetje, ki opravlja storitve s področja tehnoloških in ekoloških raziskav ter storitve analitskega laboratorija.

2.5 Spremembe v organizaciji¹⁸

V letu 2019 ni bilo sprememb v organizaciji.

2.6 Organizacijske struktura¹⁹

2.6.1 Komisije in odbori

Odbor za obvladovanje tveganj – organ, ki ga sestavljajo odgovorni in kompetentni zaposleni ter izvaja dejavnosti procesa obvladovanja tveganj tako, da pomaga skrbnikom tveganj pri prepoznavanju, opisovanju in vrednotenju tveganj ter podpira pripravo predlogov za izvajanje ukrepov obvladovanja tveganj. Odbor nima odločevalske funkcije.

Projektni sveti – nadzorni organ, imenovan s strani uprave družbe za opravljanje nadzora nad projektom. Odgovoren je za zagotovitev izvedbe projekta s pregledovanjem stanja projekta, dajanjem soglasij k vsem odstopanjem v posameznih fazah projekta ter potrjevanjem zaključkov vseh faz projekta. Sestavljajo ga odgovorni zaposleni, ki so ključnega pomena za uspeh in realizacijo ciljev projekta (predsednik projektnega sveta), ter odgovorni zaposleni, ki so uporabniki rezultatov projekta (član projektnega sveta).

Timi za kakovost – oblika timskega delovanja, ki v organizacijski enoti zagotavlja uresničevanje ciljev sistema vodenja. Organizacijska enota (ali več enot skupaj) oblikuje tim za kakovost z namenom periodičnega pregledovanja uspešnosti in učinkovitosti lastnega delovanja z vseh vidikov sistema vodenja.

Komisija za obravnavo prijav kršitve korporativne integritete v Skupini Luka Koper – naloga komisije je raziskava prijav neetičnega ravnanja v zvezi s spoštovanjem pravil družbe, nasprotja interesov, zlorabe notranjih informacij, izdaje poslovnih skrivnosti zaposlenih in drugih deležnikov ter podajanje navodil, priporočil in ukrepov za preprečitev teh ravnanj ter nastanka škodljivih posledic.

¹⁸ GRI GS 102-10

¹⁹ GRI GS 102-18

2.6.2 Organigram organizacijskih enot družbe Luka Koper, d. d.

Strateško usmerjeni

Sprejeli smo strateški poslovni načrt 2020–2025, ki je usmerjen v rast poslovanja, reorganizacijo procesov dela, digitalizacijo, avtomatizacijo in v vse vidike trajnostnega razvoja. Zavedamo se, da lahko le z jasno strategijo trajnostnega razvoja dolgoročno pričakujemo stabilno rast.

3 Poslovna strategija razvoja²⁰

3.1 Poslanstvo, vizija, vrednote, strateški cilji

Poslanstvo

Z upoštevanjem najvišjih standardov trajnostnega razvoja in z inovativnimi pristopi zagotavljamo učinkovite, zanesljive in visoko kakovostne storitve našim partnerjem.

Vizija

Luka Koper vodilni pristaniški in logistični sistem ter ponudnik globalnih logističnih rešitev za države srednje in vzhodne Evrope.

Vrednote

Strateški cilji²¹

V letu 2019 je družba sprejela Strateški poslovni načrt 2020–2025, v katerem je poleg ciljev družbe in usmeritev zapisanih devet strateških projektov, s katerimi bo družba ta strateški poslovni načrt udejanjala. Projekti obsegajo širitve na obeh strateških blagovnih skupinah in digitalizacijo ključnih procesov, predvsem v povezovanju celotne logistične verige, ter povečevanje pretočnosti pristanišča.

Srednjeročni načrti Luke Koper so ambiciozni in usmerjeni v razvoj osnovne dejavnosti. Naslednja leta bomo v družbi izkoristili za povečanje kapacitete pristanišča. S povečevanjem števila priveznih mest, skladiščnih površin ter cestne in železniške infrastrukture v pristanišču ter projekti s področja digitalne transformacije bomo pričakali prenovljeno dvotirno progo pripravljeni, ob tem pa skrbeli za doseganje najvišjih standardov trajnostnega razvoja. Hkrati bomo z odločnim komercialnim pristopom zagotovili povečevanje količin pretovora in s tem ohranjali primat med pristanišči v severnem Jadranu in Sredozemlju.

V strateškem poslovnem načrtu je družba predvidela tudi razvoj pristanišča do leta 2030, ko bo v Luki Koper sodoben kontejnerski terminal s kapaciteto več kot 2 milijona kontejnerskih enot (TEU). Luka Koper ima tako z omenjenim dokumentom jasno zastavljeno strategijo razvoja, zaradi česar lahko upravičeno pričakuje dolgoročno stabilno rast.

Za razvoj koprskega pristanišča in Luke Koper, d. d., kot koncesionarja je nujno potrebna izgradnja drugega tira med Divačo in Koprom, ki bo po informacijah družbe 2TDK (koncesionar za izgradnjo in upravljanje z drugim železniškim tirom Divača–Koper) dosegljiv v prvi polovici leta 2026, oba tira skupaj (novi in obnovljeni obstoječi) pa v začetku leta 2027. To pomeni, da do zaključka leta 2025 v Luki Koper še ne bomo mogli računati na povečanje kapacitete prenovljene dvotirne proge. V tem času bomo v družbi skupaj z deležniki povečevali kapaciteto obstoječe železniške proge z organizacijskimi ukrepi, infrastrukturnimi prilagoditvami ter ukrepi s področja informacijske tehnologije. Do leta 2025 smo si zastavili te cilje:

Luka Koper bo z izkoriščanjem sinergij v logistični verigi, pridobivanjem novih strateških trgov, prenovljeno dolgoročno in ciljno naravnano komercialno politiko ter zagotavljanjem strukture prihodkov usmerjene v blagovne skupine z višjo dodano vrednostjo, skupne poslovne prihodke do leta 2025 povečala za 24 %.

Luka Koper bo z usmerjenostjo v celovito obravnavo potreb svojih kupcev skupni pretovor do leta 2025 povečala na 27,3 mio ton.

Luka Koper bo v obdobju do leta 2025 v povečevanje zmogljivosti in pretočnosti pristanišča investirala 600 mio evrov in bo prenovljeno dvotirno progo pričakala pripravljena ter s tem še povečala prednosti in priložnosti te logistične poti in hkrati zasledovala cilj, da se do prenovljene dvotirne proge vsaj 60 % pretovorjene količine iz Luke Koper transportira po železnici, po tem pa se delež poveča na 70 %.

Luka Koper bo z uporabo novih tehnologij izvedla digitalno preobrazbo na ključnih procesih. S tem bomo dosegli povezljivost med vsemi notranjimi in zunanjimi deležniki v logistični verigi ter povečali stopnjo stroškovne učinkovitosti.

Luka Koper bo zagotovila pogoje, ki bodo spodbudili kadre k inovativnemu razmišljanju, z namenom uresničevanja zastavljenih poslovnih ciljev.

Luka Koper bo dosegla najvišje standarde trajnostnega razvoja po sistemu EU za okoljevarstveno vodenje organizacij (ECO Management and Audit Scheme – EMAS) ter zmanjševala ogljični odtis družbe z ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti.

Glede na prostorsko umeščenost pristanišča bomo z Mestno občino Koper in Občino Ankaran dosegli strateški dogovor o sobivanju in razvoju. Prav tako bomo konsenz o razvoju dosegli tudi z državo, saj je pristanišče strateškega nacionalnega pomena.

Skladno s strateškim poslovnim načrtom je družba že v začetku leta 2020 zaradi dobro zapolnjenih obstoječih pristaniških zmogljivosti ključni razvojni poudarek namenila hitrejšemu izvajanju prednostnih infrastrukturnih projektov ter možnosti pridobivanja nepovratnih sredstev zanje. Izzivi se pojavljajo še pri novih tehnologijah, odlaganju ali predelavi sedimentov za povečanje in ohranjanje pristaniških globin, okoljskih, energetskih in varnostnih temah, kadrovskih tematikah in informacijskih poglavjih ter vsekakor tudi pri novostih na tržnem področju.

3.2 Stabilnost poslovanja in poslovna uspešnost²²

Ekonomski uspešnosti in posrednim ekonomskim vplivom Skupine Luka Koper so v matriki bistvenosti pripisali najvišjo pomembnost tako deležniki kot družba Luka Koper, d. d. Luka Koper, d. d., prepoznava dolgoročne priložnosti za uspešno poslovanje družbe in si za osnovni cilj postavlja maksimiranje vrednosti delniške družbe. Ob tem pa kot družbeno odgovorna družba ustvarja razmere in okolje za zadovoljstvo kupcev, zaposlenih, lastnikov ter lokalne in širše skupnosti ter za sobivanje z naravnim okoljem. V Politiki upravljanja družbe so opredeljene glavne usmeritve upravljanja družbe, ki se med drugim odražajo v doseganju ambicioznih poslovnih rezultatov, sistematičnem izboljševanju kakovosti dela in postavljanju ambicioznih ciljev v poslovnih načrtih. Skupina Luka Koper udejanja strategijo in cilje, razvija in vodi zaposlene, snuje in obvladuje procese, ukrepa ter upravlja vse družbe Skupine Luka Koper. Cilji poslovanja družb Skupine Luka Koper so postavljeni v letnih poslovnih načrtih skladno s strateškimi usmeritvami, za doseganje zastavljenih ciljev pa so ustrezno organizirani procesi in strukture posameznih družb Skupine Luka Koper. Nadzor nad doseganjem ciljev in merjenje rezultatov se spremljata prek kazalnikov poslovanja, priprave poročil in programov dela na četrtletni ravni, letnih razgovorov z zaposlenimi, priprave in izvedbe vodstvenega pregleda, prepoznavanja in obvladovanja tveganj in priložnosti. Odločitve se sprejemajo na sejah uprave na podlagi podanih in obravnavanih predlogov. Odgovornost glede odločanja je opredeljena v splošnih aktih družbe in drugi notranji regulativi. Vrednote družbe ter partnerska podjetniška kultura družbe se gradijo prek komuniciranja. Komunikacija se izvaja redno in sistematično prek sej uprave, planske konference, obdobnih koordinacij, tedenskih operativnih sestankov, sestankov timov za kakovost in drugih oblik delovnih sestankov. Preverjanje se izvaja z neposrednim preverjanjem nadrejenih, s poročili o izvedenem delu, preverjanjem izvedenih programov dela, preverjanjem izvedenih sklepov uprave, poslovnim poročanjem, z notranjimi in zunanjimi presojami, notranjimi in zunanjimi revizijami in vodstvenimi pregledi, s poročili o delu pri projektih ipd. V primeru odstopanj, ki so zaznana v fazi preverjanja in pri drugih oblikah nadzora, se ukrepa sistemsko, skladno s predpisom o izvajanju ukrepov za izboljšanje.

²² GRI GS 103-1, 103-2, 103-3

3.3 Neposredno ustvarjena in distribuirana ekonomska vrednost²³

Tabela 4: Neposredno ustvarjena in distribuirana ekonomska vrednost družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper

	(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
		2019	2018	2019	2018
A	PRIHODKI
	- od prodaje	224.715.839	222.980.390	228.677.538	226.305.538
	- financiranje	3.324.093	3.262.017	1.793.390	1.698.588
	- prodaja sredstev (dobiček pri prodaji osnovnih sredstev)	1.200	787.761	17.939	764.354
	Skupaj	228.041.132	227.030.168	230.488.867	228.768.480
B	STROŠKI POSLOVANJA
	stroški (brez stroškov dela)	109.495.526	108.345.040	107.457.104	107.048.827
	- od tega koncesija in nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, pripadajoča občini Koper	7.318.863	7.615.579	7.318.863	6.669.854
	- od tega koncesija in nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, pripadajoča občini Ankaran	3.016.301	3.042.848	3.016.301	3.764.515
	Skupaj	109.495.526	108.345.040	107.457.104	107.048.827
C	STROŠKI DELA
	stroški dela	71.096.551	56.028.407	77.093.179	62.652.761
	Skupaj	71.096.551	56.028.407	77.093.179	62.652.761
D	IZPLAČILA LASTNIKOM KAPITALA IN OSTALIM DOBAVITELJEM FINANČNIH SREDSTEV
	dividende	18.626.343	17.229.310	18.626.343	17.229.310
	- država (Republika Slovenija, SDH, KAD)	12.494.600	11.555.157	12.494.600	11.555.157
	- ostali lastniki	6.131.743	5.674.153	6.131.743	5.674.153
	obresti	741.522	1.155.723	607.945	1.017.964
	Skupaj	19.367.865	18.385.033	19.234.288	18.247.274
E	INVESTICIJE V DRUŽBENO OKOLJE
	sponzorstva in donacije	1.444.336	754.686	1.448.165	784.295
	dajatve za varstvo okolja in dajatve, neodvisne od poslovanja	177.729	181.493	162.336	163.460
	Skupaj	1.622.065	936.179	1.610.501	947.755
F	PRISPEVKI DRŽAVI
	koncesija, pripadajoča državi	3.821.647	3.907.243	3.821.647	3.907.243
	davki od dobička	7.276.407	12.210.799	7.375.092	12.230.580
	davki in prispevki iz naslova prejemkov zaposlencev	8.879.029	7.035.212	11.687.663	7.830.223
	Skupaj	19.977.083	23.153.254	22.884.402	23.968.046

3.4 Posredni ekonomski vplivi Luke Koper²⁴

Pristaniška dejavnost ima prek Luke Koper tako neposredne kot posredne učinke na slovensko gospodarstvo. Zvišuje produktivnost primarnih produkcijskih faktorjev, kot sta kapital in delo, obenem pa povečuje dobičkonosnost proizvodov ter omogoča višja raven izložkov, prihodkov in zaposlitev. Neposredni učinki se kažejo v ustvarjeni dodani vrednosti v pristaniški dejavnosti (logistične storitve, prekladanje, notranji transport, skladiščenje) in podpornih pristaniških dejavnostih (pilotaža, vleka, oskrba ladij, vzdrževanje ladij, privezovanje, pomorski agenti, kamionski terminal, kontrolne hiše), na katero pomembno vpliva ustvarjena dodana vrednost Luke Koper. Posredni učinki pristaniške dejavnosti pa se kažejo predvsem v dodani vrednosti dejavnosti špedicije, prevozništva, gradbenih, tehničnih, bančnih, zavarovalnih storitev ter storitev javne uprave. Dodatno se posredni vpliv kaže še v obliki sponzorstev, donacij in članarin ter s plačevanjem koncesnine in NUSZ dvema sosednjima občinama. Za izračun posrednih in induciranih učinkov pristaniške dejavnosti je izračunan multiplikator učinkov, ki pojasni, kolikšen je prispevek pristaniške dejavnosti k preostalim povezanim dejavnostim. Ocenjeni multiplikator neposrednih učinkov pristaniške dejavnosti na dodano vrednost se giblje okrog 2 – pristaniška dejavnost za vsak ustvarjeni evro dodatno generira še za 1 evro posrednih učinkov na preostale dejavnosti.

Slika 11: Ustvarjena dodana vrednost

Luka Koper neposredno in posredno generira nova delovna mesta. Nekaj manj kot polovica novih delovnih mest se ustvari v čisti pristaniški dejavnosti in podpornih dejavnostih, preostala v dejavnosti špedicije in prevoza – glavnina se nanaša na tovorni železniški prevoz. Multiplikator pristaniške dejavnosti glede števila zaposlenih je ocenjen med 2,4 in 3 – vsako delovno mesto v pristaniški dejavnosti dodatno posredno generira še 1,4 do 2 delovni mesti v preostalih dejavnostih.

3.5 Uresničevanje poslovnih ciljev

3.5.1 Primerjava rezultatov Skupine Luka Koper, doseženih v letu 2019, z načrtom

Drugo polovico leta 2019 je zaznamovalo ohlajanje svetovnega gospodarstva, kar je bilo opazno v posameznih gospodarskih panogah, predvsem v avtomobilski proizvodnji, industriji elektronike in v proizvodnji železovih izdelkov. Zmanjšanje industrijske proizvodnje se je negativno odrazilo v pretovoru surovin, polizdelkov, komponent in končnih izdelkov, kar je vplivalo na to, da so bili čisti prihodki od prodaje Skupine Luka Koper v letu 2019 za 6 odstotkov oziroma za 14,1 milijona evrov nižji od ambiciozno načrtovanih čistih prihodkov od prodaje. Čisti prihodki od prodaje Skupine iz naslova tržne dejavnosti so tako v letu 2019 zaostali za načrtovanimi prihodki od prodaje za 4 odstotke oziroma za 9,5 milijona evrov, prihodki iz naslova izvajanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet, pa so zaostali za načrtom za 35 odstotkov oziroma za 4,5 milijona evrov. Do odstopanj od načrta je prišlo zaradi kasnejše potrditve načrta investicijskega vzdrževanja s strani pristojnega ministrstva: ta je bil potrjen 29. aprila 2019, načrt tekočega vzdrževanja pristaniške infrastrukture pa 6. februarja 2019.

prihodkov iz naslova izvajanja gospodarske javne službe, ki so dosegli 4,5 milijona evrov. Na to, da je bil doseženi poslovni izidi iz poslovanja višji od načrtovanega, so vplivali nižji stroški materiala, storitev, dela in amortizacije. Stroški dela in storitev so bili nižji od načrtovanih zaradi zamika pri zaposlovanju in vključitvi agencijskih delavcev v okviru akcijskega načrta implementacije strategije pristaniških storitev. Iz naslova izvajanja gospodarske javne službe so bili nižji tudi stroški vzdrževanja javne pristaniške infrastrukture, kar sovpada z nižjimi prihodki iz naslova izvajanja gospodarske javne službe. Stroški amortizacije so z 2,1 milijona evrov nižji od načrtovanih zaradi zmanjšanja amortizacije v letu 2019 iz naslova podaljšanja življenjskih dob. Višji od načrtovanih so bili drugi stroški iz naslova rezervacij za sodne stroške.

Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) Skupine Luka Koper je bil v letu 2019 na ravni načrtovanega. EBITDA marža Skupine Luka Koper je bila v letu 2019 za 6 odstotkov oziroma za 1,7 odstotne točke višja od načrtovane. EBITDA marža Skupine Luka Koper iz naslova tržne dejavnosti je v letu 2019 znašala 33,2 odstotka, kar je za 4 odstotke oziroma 1,2 odstotne točke več od načrtovane. Čisti poslovni izid Skupine Luka Koper je bil v letu 2019 za 5 odstotkov oziroma za 2,1 milijona evrov višji od načrtovanega.

V letu 2019 je bilo narejenih tudi več pomembnih infrastrukturnih premikov v smeri doseganja strateških ciljev, pri čemer smo bili deležni podpore tako države kot obeh lokalnih skupnosti:

v dialogu z državo in nekdanjim lastnikom je bil sklenjen dogovor o nakupu razpoložljivega dela kasete 5A,
odprt je bil nov vhod v pristanišče (vhod Sermin),
izvedeni so bili testni piloti na območju podaljšanja južnega dela prvega pomola,
začela se je gradnja priveznega mesta ro-ro v tretjem bazenu,
začela se je gradnja VI. skupine tirov,
začela se je gradnja garažne hiše.

3.5.2 Primerjava rezultatov družbe Luka Koper, d. d., doseženih v letu 2019, z načrtom

Čisti prihodki od prodaje družbe Luka Koper, d. d., so bili v letu 2019 za 6 odstotkov oziroma za 13,4 milijona evrov nižji od načrtovanih čistih prihodkov od prodaje. Čisti prihodki od prodaje iz naslova tržne dejavnosti so v letu 2019 zaostali za načrtovanimi prihodki od prodaje za 4 odstotke oziroma za 8,9 milijona evrov, prihodki iz naslova izvajanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet, pa so zaostali za načrtom za 35 odstotkov oziroma za 4,5 milijona evrov. Čisti prihodki od prodaje iz naslova tržne dejavnosti so tako glede na leto 2018 kot glede na načrt nižji zaradi znakov ohlajanja gospodarstva in krepitve konkurence sosednjih pristanišč, prihodki iz naslova izvajanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet, pa so glede na načrt nižji predvsem zaradi kasnejše potrditve načrta investicijskega vzdrževanja s strani pristojnega ministrstva.

Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) je bil v letu 2019 za 2 odstotka oziroma za 0,9 milijona evrov višji od načrtovanega kljub znižanju tako prihodkov iz naslova tržne dejavnosti, ki so dosegli 8,9 milijona evrov, kot prihodkov iz naslova izvajanja gospodarske javne službe, ki so dosegli 4,5 milijona evrov. To, da je bil doseženi poslovni izidi iz poslovanja višji od načrtovanega, je posledica nižjih stroškov materiala, storitev, dela in amortizacije v primerjavi z načrtovanimi. Stroški dela in storitev so bili nižji od načrtovanih zaradi zamika pri zaposlovanju in vključitvi agencijskih delavcev v okviru akcijskega načrta implementacije strategije pristaniških storitev. Stroški amortizacije so bili z 2,1 milijona evrov nižji od načrtovanih zaradi zmanjšanja amortizacije v letu 2019 iz naslova podaljšanja življenjskih dob. Višji od načrtovanih so bili drugi stroški iz naslova rezervacij za sodne stroške.

Čisti poslovni izid je bil v letu 2019 za 4 odstotke oziroma za 1,6 milijona evrov višji od načrtovanega.

Tabela 5: Ključni kazalniki poslovanja družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper v letu 2019 v primerjavi z načrtom za leto 2019

	Luka Koper, d. d.			Skupina Luka Koper
Iz izkaza poslovnega izida (v evrih)	2019	Načrt 2019	indeks 2019/ načrt 2019	2019	Načrt 2019	indeks 2019/ načrt 2019
Čisti prihodki od prodaje	224.715.839	238.126.934	94	228.677.538	242.767.294	94
Poslovni izid iz poslovanja (EBIT)25	43.575.419	42.624.782	102	45.308.084	44.037.110	103
Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA)26	70.595.927	71.214.780	99	73.086.627	73.407.349	100
Poslovni izid iz financiranja	2.519.600	1.840.558	137	1.116.621	503.693	222
Poslovni izid pred davki	46.095.019	44.465.339	104	47.800.254	45.788.567	104
Čisti poslovni izid	38.818.611	37.214.549	104	40.425.162	38.344.685	105
Dodana vrednost27	142.207.202	145.952.935	97	150.704.224	154.112.233	98

Iz izkaza finančnega položaja (v evrih)	31.12.2019	Načrt 31.12.2019	indeks 2019/ načrt 2019	31.12.2019	Načrt 31.12.2019	indeks 2019/ načrt 2019
Sredstva	578.115.124	565.955.791	102	597.410.414	585.725.899	102
Nekratkoročna sredstva	463.329.270	476.186.652	97	474.919.477	488.124.415	97
Kratkoročna sredstva	114.785.854	89.769.139	128	122.490.937	97.601.484	126
Kapital	386.889.959	378.059.552	102	419.089.356	411.802.818	102
Nekratkoročne obveznosti z rezervacijami in dolgoročne pasivne časovne razmejitve	144.484.229	139.748.907	103	130.715.123	125.858.360	104
Kratkoročne obveznosti	46.740.936	48.147.332	97	47.605.935	48.064.720	99
Finančne obveznosti	108.844.281	107.189.943	102	93.001.716	91.129.943	102

Naložbe (v evrih)	2019	Načrt 2019	indeks 2019/ načrt 2019	2019	Načrt 2019	indeks 2019/ načrt 2019
Naložbe v nepremičnine, naprave in opremo, naložbene nepremičnine in neopredmetena sredstva28	38.140.525	53.922.524	71	40.037.457	54.402.462	74

²⁵ Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) = razlika med poslovnimi prihodki in stroški poslovanja.

²⁶ Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) = poslovni izid iz poslovanja (EBIT) + amortizacija.

²⁷ Dodana vrednost = čisti prihodki od prodaje + usredstveni lastni proizvodi in storitve + drugi prihodki – stroški blaga, materiala, storitev – drugi poslovni odhodki brez prevrednotovalnih poslovnih odhodkov.

²⁸ Brez upoštevanja avansov za opremo.

	Luka Koper, d. d.			Skupina Luka Koper
Kazalniki (v odstotkih)	2019	Načrt 2019	indeks 2019/ načrt 2019	2019	Načrt 2019	indeks 2019/ načrt 2019
Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS)29	19,4%	17,9%	108	19,8%	18,1%	109
Čista dobičkonosnost kapitala (ROE)30	10,4%	10,1%	103	9,9%	9,6%	104
Čista dobičkonosnost sredstev (ROA)31	6,9%	6,6%	105	6,9%	6,5%	106
EBITDA marža32	31,4%	29,9%	105	32,0%	30,2%	106
EBITDA marža iz tržne dejavnosti33	32,6%	31,6%	103	33,2%	31,9%	104
Finančne obveznosti/kapital	28,1%	28,4%	99	22,2%	22,1%	100
Neto finančna zadolženost/EBITDA34	0,6	1,0	62	0,3	0,6	43

Ladijski pretovor (v tonah)	2019	Načrt 2019	indeks 2019/ načrt 2019	2019	Načrt 2019	indeks 2019/ načrt 2019
Ladijski pretovor	22.792.646	24.654.960	92	22.792.646	24.654.960	92

Število zaposlenih	2019	Načrt 2019	indeks 2019/ načrt 2019	2019	Načrt 2019	indeks 2019/ načrt 2019
Število zaposlenih	1.541	1.524	101	1.703	1.695	100

²⁹ Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS) = poslovni izid iz poslovanja (EBIT) / čisti prihodki od prodaje.

³⁰ Čista dobičkonosnost kapitala (ROE) = čisti dobiček / povprečno stanje kapitala.

³¹ Čista dobičkonosnost sredstev (ROA) = čisti dobiček / povprečno stanje sredstev.

³² EBITDA marža = poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) / čisti prihodki od prodaje.

³³ EBITDA marža iz tržne dejavnosti = poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) / čisti prihodki od prodaje iz naslova tržne dejavnosti.

³⁴ Neto finančna zadolženost/EBITDA = (finančne obveznosti – denar in denarni ustrezniki) / EBITDA.

3.6 Primerjalna analiza s konkurenti

V letu 2019 se je Skupina Luka Koper začela soočati z vplivi ohlajanja svetovnega gospodarstva in krepitve konkurence na območju severnega Jadrana ter severnoevropskih pristanišč. Ohlajanje gospodarstva so čutila tudi druga pristanišča v naši soseščini. Sosednja pristanišča so v lanskem letu zabeležila padec skupne tonaže, ki je večinoma posledica manjšega pretovora suhih razsutih in tekočih tovorov v drugi polovici leta.

Glavna evropska pristanišča so objavila svoje rezultate za leto 2019, iz katerih je razvidno, da se je skupni pretok kontejnerjev v 15 najpomembnejših pristaniščih v Evropi v primerjavi z letom 2018 povečal za 2,8 odstotka, vendar so bile stopnje rasti znatno nižje kot v letu 2018 (4,7 odstotka) in v letu 2017 (4,6 odstotka)³⁵ .

Na kontejnerskih terminalih v Trstu in na Reki so v lanskem letu zabeležili rast pretovora. Na rast v Trstu nedvomno vpliva lastništvo v družbi Trieste Marine Terminal, ki upravlja s tamkajšnjim kontejnerskim terminalom. Ta je v 45 odstotni lasti drugega največjega svetovnega kontejnerskega ladjarja MSC, ki zato usmerja večje količine kontejnerjev na sedmi pomol tržaškega pristanišča. Velik del rasti reškega terminala pa lahko pripišemo neugodnim razmeram v slovenskem železniškem omrežju leta 2018, ko se je terminal na Brajdici pri nekaterih kupcih začel uveljavljati kot alternativa Kopru. S tem logisti zmanjšujejo tveganje odvisnosti od zgolj ene transportne poti.

Slika 12: Ladijski pretovor kontejnerjev pristanišč severnega Jadrana v TEU³⁶

Pretovor v treh glavnih evropskih kontejnerskih pristaniščih Rotterdam, Antwerpen in Hamburg se je v letu 2019 povečal. Hamburg, ki je v zadnjih letih beležil padec pretovora, je leta 2019 povečal svoj kontejnerski promet za 6 odstotkov. Ta tri pristanišča so v letu 2019 pretovorila več kot 35,9 milijona TEU (+4,6 odstotka), kar ustreza 45,4 odstotka skupne količine prvih 15 pristanišč.

Po dostopnih podatkih so se pristanišča v Sredozemlju soočila s padcem prometa vozil – tudi pristanišči v Barceloni in Valencii, s katerima Koper že vrsto let tekmuje za naziv največjega v Sredozemlju. V primerjavi s Koprom imata

³⁵ Vir: https://www.transportjournal.com/en/home/news/artikeldetail/mixed-performance-of-the-ports-of-europe-in-2019.html

³⁶ Vir: spletne strani omenjenih pristanišč ter podatki NAPA

³⁷ Vir: spletne strani omenjenih pristanišč ter podatki NAPA

sicer Barcelona in Valencia po več terminalistov, kar pomeni, da je avtomobilski terminal v Kopru največji posamični terminal na evropski strani Sredozemlja.

Slika 14: Ladijski pretovor vozil najpomembnejših treh pristanišč v Sredozemlju

3.7 Analiza širšega in panožnega okolja

Pomorski blagovni tokovi so najpomembnejši segment mednarodne trgovinske menjave na svetu. Pri tem predstavljajo pristanišča bistveno vez spajanja industrijskih, prometnih in trgovskih vozlišč. Pristanišča so strateške točke, saj igrajo pomembno vlogo v odnosih med državami, poleg tega pa so tudi stičišča različnih kultur in logistična vozlišča med kopenskim in pomorskim prometom. Trenutno se Kitajska odpira v svet s svojo iniciativo 'One Belt, One Road' (En pas, ena cesta) in išče zunanje trge, ki bi poleg domače potrošnje pospeševali rast gospodarstva. Na drugi strani želi ZDA s svojo intenzivno politiko nasprotovanja kitajskemu kapitalu in tudi ruskemu vplivu povečevati svojo prisotnost v Evropi. Evropske države odnose z gospodarskimi velesilami z drugih kontinentov rešujejo z različnimi skupnimi platformami za sodelovanje, podkrepljenimi z močnim bilateralnim sodelovanjem.

Napovedi Stratfor Worldview³⁸ do leta 2025 predvidevajo neurejen svet, ki bo imel druge centre moči na kontinentih, pri čemer bodo edina stalnica ZDA, ki pa ne bodo več tako močno vključene v posredovanja po vsem svetu. Izjemno pomembne bodo relacije med EU, ZDA in Kitajsko ter nenazadnje tudi Rusijo. Močno evropsko povezovanje bo pomembno tudi v primeru zaostrenih gospodarskih razmer. V nasprotnem primeru pa se bodo svetovne velesile povezovale s posameznimi državami v Evropi in ustvarjale močne bilateralne odnose, tudi kapitalske, zelo verjetno na podlagi zgodovinskih povezav. Na Daljnem vzhodu je pričakovati nižanje gospodarske rasti Kitajske. Večina blagovnih znamk bo svojo poceni proizvodnjo iz Kitajske selila v države okoli Indijskega oceana, ki bodo okoli leta 2025 beležile visoko rast gospodarstva, kar se je na Kitajskem dogajalo pred leti.

3.7.1 Blagovna skupina kontejnerji

Kontejnerski ladjarji se s prevzemi pomembnih deležev večjih logistov vse bolj širijo na področje špedicije ali integrirajo logistične oddelke v ladijski segment in hkrati prevzemajo čedalje pomembnejšo vlogo pri celovitih ponudbah t. i. transporta 'door to door'. Pri tem je opaziti, da ima v mednarodnem kontejnerskem prometu vse večjo vlogo model 'carrier haulage', po katerem tudi za kopenski transport poskrbi ladjar. Vse kaže na nadaljevanje trenda tudi v letu 2020, saj bodo ladjarji samo tako ostali konkurenčni na globalni ravni. Napovedi kažejo, da bo v naslednjih nekaj letih med ladjarji prišlo do novih primerov konsolidacije, kot smo jim bili priča v letih 2017 in 2018.

Voznine kontejnerskih ladjarjev so tudi v letu 2019 upadale na skoraj vseh pomembnejših linijah, in to kljub rasti stroškov goriva, saj je nanje vplivala predvsem prevelika kapaciteta ladijskega prostora na ključnih linijah. Temu je botrovalo predvsem naraščanje števila prihodov ladij ULCV (>23.000 TEU), ki se bo nadaljevalo tudi v letu 2020. Prav uvajanje večjih ladij na linije med Azijo in severno Evropo je vplivalo na to, da je bil padec voznin na omenjenih linijah večji kot na linijah med Azijo ter Mediteranom in Jadranom, kar je privedlo do konkurenčne prednosti severnoevropskih luk predvsem na trgih, ki so na meji gravitacijskega območja Luke Koper. Uvajanje večjih ladij na linije za severno Evropo bo povzročilo premik sedanjih ladij na druge linije (npr. Mediteran ali Jadran) in s tem po vsej verjetnosti nadaljnje zmanjševanje voznin na glavnih linijah in hkrati tudi na linijah za Mediteran. Premik

³⁸ Vir: https://worldview.stratfor.com/article/decade-forecast-2015-2025

sedanjih kapacitet na druge linije pomeni, da si lahko tudi v Sredozemlju in v lukah severnega Jadrana obetajo večje kontejnerske ladje.

V segmentu kontejnerjev se zaradi nestabilnega gospodarskega okolja napovedi rasti neprestano nižajo in vse kaže na to, da se bo podoben trend nadaljeval tudi v letu 2020. Hkrati vsi večji kontejnerski ladjarji za 2020 pričakujejo dobavo novih ladij ULVC kapacitete >23.000 TEU, kar bo močno zaznamovalo trg kontejnerskega transporta, saj ni skladno z upadajočimi napovedmi rasti.

V letu 2019 je Luka Koper, d. d., zabeležila 3-odstotni padec pretovora kontejnerjev glede na leto 2018, večino pri pretovoru praznih kontejnerjev in manjši delež v pretovoru polnih. Kljub temu ostaja Luka Koper prvi kontejnerski terminal v severnem Jadranu po pretovorjenih TEU.

3.7.2 Blagovna skupina avtomobili

Zmanjševanje proizvodnje in prodaje vozil je bilo moč zaznati že v zadnjem četrtletju leta 2018 in se je v letu 2019 nadaljevalo, predvsem zaradi učinka uvedbe testa WLTP³⁹ in z njim povezanega pomanjkanja primernih motorjev za vgradnjo. V svetovnem merilu je bil v letu 2019 zabeležen 4-odstotni padec prodaje, na kar je vplivalo tudi ohlajanje gospodarstva na evropskem in globalnem trgu.

Prodaja osebnih avtomobilov v Združenih državah Amerike se je v letu 2019 zmanjšala za 1,4 odstotka. V Braziliji so bili rezultati za leto 2019 za 8 odstotkov višji kot leta 2018. Prodaja osebnih avtomobilov v Indiji se je znižala za 12,7 odstotka, šibko prodajo sta beležila tudi ruski (–2,3 odstotka) in japonski trg (–2,1 odstotka). Na Kitajskem je bilo lani prodanih 21 milijonov osebnih avtomobilov, kar je za kar 9,5 odstotka manj kot v letu 2018. Kitajski trg je bil leta 2019 pod velikim pritiskom, saj so nanj vplivali dejavniki, kot so kitajsko-ameriška gospodarska in trgovinska trenja, sprejetje strožjih emisijskih standardov in znižanje subvencij za hibridna/električna vozila.

Prodaja avtomobilov v Evropski uniji je bila na letni ravni v primerjavi z letom 2018 za 1,2 odstotka višja. Porast prodaje v letu 2019 beležijo Nemčija (+5 odstotkov), Francija (+1,9 odstotka) in Italija (+0,3 odstotka), medtem ko je povpraševanje upadlo v Združenem kraljestvu (−2,4 odstotka) ter na nekaterih trgih, pomembnih za Luko Koper (Španija –4,8 odstotka, Češka –4,4 odstotka, Avstrija –3,4 odstotka), kar je vplivalo na padec števila pretovorjenih avtomobilov. Občutno zmanjšanje pretovora v Luki Koper je v letu 2019 povzročil upad prodaje vozil za trg Turčije, v še večji meri pa so nanj vplivale razmere na kitajskem trgu.

V letu 2019 se je delež prodaje bencinskih avtomobilov na trgu Evropske unije povečal s 56,6 odstotka na 58,9 odstotka, medtem ko se je delež avtomobilov na dizelsko gorivo zmanjšal s 35,9 odstotka na 30,5 odstotka. Električna vozila so predstavljala le 3 odstotke prodaje novih avtomobilov, za eno odstotno točko več kot v letu 2018.

3.8 Značilnosti gospodarskega okolja v letu 2019 in napovedi za leto 2020

Leto 2019 so zaznamovale negotove gospodarske razmere in počasno okrevanje gospodarstva (Mednarodni denarni sklad -IMF)⁴⁰ . Po pričakovanjih se bo stopnja svetovne rasti povečala z ocenjenih 2,9 odstotka leta 2019 na 3,3 odstotka leta 2020 in 3,4 odstotka leta 2021. Rast naj bi se upočasnila predvsem zaradi počasnejše gospodarske aktivnosti v rastočih tržnih gospodarstvih, zlasti v Indiji, ter zaradi povečanih družbenih nemirov v nekaterih državah. V ZDA naj bi se rast umirila z 2,3 odstotka v letu 2019 na 2 odstotka leta 2020 in se leta 2021 nadalje znižala na 1,7 odstotka. Zmernost odraža vrnitev k nevtralni fiskalni naravnanosti in pričakovano zmanjševanje podpore pri nadaljnjem popuščanju finančnih pogojev. Stopnja rasti v evroobmočju se bo po napovedih dvignila z 1,2 odstotka v letu 2019 na 1,3 odstotka leta 2020 in 1,4 odstotka v letu 2021. V Združenem kraljestvu naj bi se stopnja rasti leta 2020 stabilizirala pri 1,4 odstotka in se leta 2021 povzpela do 1,5 odstotka. Napoved rasti predvideva urejen izhod iz Evropske unije.

³⁹ WLTP "Worldwide Harmonized Light Duty Test Procedure" - globalno usklajeni preizkusni postopek za lahka vozila.

⁴⁰ Vir: IMF: https://www.imf.org/en/Publications/WEO/Issues/2020/01/20/weo-update-january2020

OECD⁴¹ med letoma 2020 in 2025 napoveduje uravnoteženo stopnjo rasti s slabih 1,5 odstotka letne rasti BDP na prebivalca, v letih do 2030 pa počasno povečevanje stopnje rasti na nekaj nad 1,5 odstotka letno. Price Waterhouse Coopers napoveduje, da bo svetovno gospodarstvo med letoma 2016 in 2050 zraslo za okoli 130 odstotkov. Takrat ZDA ne bodo več največje svetovno gospodarstvo. Primat bosta prevzeli Kitajska in Indija, delež evropske sedemindvajseterice v svetovnem BDP pa bo znašal zgolj 9 odstotkov. Če omenjeno analizo primerjamo z napovedmi HSBC, lahko zaključimo, da bo do leta 2030 gospodarsko najhitreje rasla Kitajska, gospodarski preporod Indije pa bo opazen šele po letu 2030. Svetovno gospodarstvo naj bi po mnenju banke HSBC tako do leta 2030 raslo za povprečne 3 odstotke letno.

Za slovensko gospodarstvo⁴² je ocenjena gospodarska rast do leta 2021 predvidoma na ravni okrog treh odstotkov. Še naprej bo glavno gonilo rasti zasebna potrošnja, ki jo bodo vzdrževale višje plače in stabilno povečevanje zaposlenosti. Negotovost glede zunanjega okolja bo upočasnila nove poslovne investicije. Napredek v izvozni uspešnosti se bo upočasnil z rastočimi stroški na enoto dela. Uvozna vsebnost v izvozu se povečuje hkrati z upadanjem tujega povpraševanja po proizvodih z višjo domačo dodano vrednostjo. Domače povpraševanje zaradi vse bolj omejenih zmogljivosti vedno bolj zadovoljuje uvoz.

Slovenija kot domače tržišče dosega zadnja leta med 25 in 30 odstotki skupnega pretovora koprskega pristanišča. Čeprav je Luka Koper edino tovorno pristanišče v državi, posveča tudi domačemu trgu veliko pozornosti in iz leta v leto povečuje pretovor slovenskega blaga v obe smeri. Najpomembnejše tržišče za Luko Koper je Avstrija, ki nudi blagovne skupine za vse naše terminale. Drugo najpomembnejše tržišče je Madžarska, kjer je Luka Koper vodilna na segmentu kontejnerskega pretovora, tržišče pa je zelo pomembno še pri blagovnih skupinah avtomobili, generalni tovori in sipki tovori. Češka, Slovaška, in Poljska so zelo pomembna tržišča, predvsem za vozila, generalno blago in kontejnerje. Na omenjenih tržiščih ima koprsko pristanišče še veliko možnosti za povečanje tržnega deleža, kar je zastavljeno tudi v strategiji do leta 2025. Nemčija je za Luko Koper najpomembnejše potencialno tržišče. V letu 2019 so se ohranjale poslovne vezi na avtomobilskem segmentu.

Izbruh koronavirusa SARS-CoV-2 (COVID-19)

Omenjene napovedi niso vključevale izbruha koronavirusa oz. bolezni COVID-19, s katerim se je svet soočil v začetku leta 2020. Ta je močno povečal negotovost gospodarskih gibanj v prihodnjih mesecih, saj je že negativno vplival na logistično, prometno in turistično dejavnost. OECD⁴³ ocenjuje, da bo globalna rast približno 0,5 odstotne točke nižja, kot je bila napovedana novembra 2019 (2,9 %), svetovna rast BDP-ja v prvem kvartalu 2020 pa bi utegnila biti negativna, kar povečuje verjetnost globalne recesije. Dolgotrajnejši in intenzivnejši izbruh koronavirusa bi znatno zmanjšal verjetnost doseganja gospodarske rasti in bi prvotno načrtovano rast več kot prepolovil oziroma bi se ta znižala za 1,5 odsotne točke, kar bi lahko v nekaterih razvitih gospodarstvih, vključno z EU, privedlo do recesije. Glede na to, da se je ohlajanje pri mednarodni trgovini opažalo že pred pojavom koronavirusa, OECD v istem poročilu ocenjuje, da je oster upad obsega svetovne blagovne menjave v letu 2020 zelo verjeten.

42 Vir: https://www.oecd-ilibrary.org/economics/oecd-economic-outlook-volume-2019-issue-2\_63e8cf66-sl

⁴³ Vir: OECD (2020); Coronavirus: The world economy at risk, https://www.oecd.org/economic-outlook/

⁴¹ Vir: OECD (2018), OECD Economic Outlook, Volume 2018 Issue 2, OECD Publishing, Paris, https://doi.org/10.1787/eco\_outlook v2018-2-en.

3.9 Poslovni cilji za leto 2020

Skupina Luka Koper si je za leto 2020 zastavila ambiciozne tržne cilje, kljub notranjim strukturnim spremembam, razmeram na svetovnem trgu ter krepitvi konkurence na območju severnega Jadrana in severnoevropskih pristanišč. Skupina Luka Koper v letu 2020 načrtuje za štiri odstotke višje čiste prihodke od prodaje in za tri odstotke večji ladijski pretovor; rast bodo beležile vse blagovne skupine razen tekočih tovorov. Te cilje bo družba poskušala doseči s povečanjem prodaje svojih storitev, in sicer po zaslugi povečevanja in izboljševanja svojih in zalednih infrastrukturnih kapacitet, z odločno komercialno aktivnostjo in z reorganizacijo procesov dela. V letu 2020 bodo zaključene pomembnejše naložbe, usmerjene v povečevanje kapacitet avtomobilskega terminala, kot so nov privez ro-ro v tretjem bazenu, dodatni železniški tiri v zaledju tega bazena in nova garažna hiša. Za najpomembnejšo blagovno skupino, kontejnerje, bo predvidoma do konca leta 2020 dokončan podaljšek operativne obale kontejnerskega terminala, dela pa se bodo z izgradnjo skladiščnih površin na podaljšanem prvem pomolu.

Izbruh koronavirusa SARS-CoV-2 (COVID-19)

V odvisnosti od razvoja dogodkov, bo epidemija koronavirusa oz. bolezni COVID-19 lahko imela negativen vpliv na poslovanje Skupine Luka Koper, kolikšni meri pa je zaradi veliko negotovosti povezanih s samim virusom in zmožnostjo njegovega obvladovanja težko napovedati, zato Skupina v tem trenutku ne more podati ocene vpliva na doseganje finančnih rezultatov v letu 2020. Predstavljeni cilji za leto 2020 so bili sprejeti pred izbruhom epidemije.

	Luka Koper, d. d.			Skupina Luka Koper
Iz izkaza poslovnega izida (v evrih)	2019	Načrt 2020	indeks Načrt 2020/ 2019	2019	Načrt 2020	indeks Načrt 2020/ 2019
Čisti prihodki od prodaje	224.715.839	234.251.224	104	228.677.538	237.951.284	104
Poslovni izid iz poslovanja (EBIT)44	43.575.419	32.370.744	74	45.308.084	33.185.152	73
Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA)45	70.595.927	61.771.478	88	73.086.627	63.382.155	87
Poslovni izid iz financiranja	2.519.600	2.103.653	83	1.116.621	1.027.176	92
Poslovni izid pred davki	46.095.019	34.474.396	75	47.800.254	35.472.220	74
Čisti poslovni izid	38.818.611	30.788.420	79	40.425.162	31.712.176	78
Dodana vrednost46	142.207.202	141.435.127	99	150.704.224	149.714.942	99

Tabela 6: Ključni kazalniki poslovanja družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper v letu 2020

Iz izkaza finančnega položaja (v evrih)	31.12.2019	Načrt 31.12.2020	indeks Načrt 2020/ 2019	31.12.2019	Načrt 31.12.2020	indeks Načrt 2020/ 2019
Sredstva	578.115.124	585.593.284	101	597.410.414	605.618.235	101
Nekratkoročna sredstva	463.329.270	521.574.781	113	474.919.477	532.202.788	112
Kratkoročna sredstva	114.785.854	64.018.502	56	122.490.937	73.415.448	60
Kapital	386.889.959	400.316.839	103	419.089.356	433.604.940	103
Nekratkoročne obveznosti z rezervacijami in dolgoročne pasivne časovne razmejitve	144.484.229	137.471.702	95	130.715.123	123.573.841	95
Kratkoročne obveznosti	46.740.936	47.804.743	102	47.605.935	48.439.453	102
Finančne obveznosti	108.844.281	103.352.013	95	93.001.716	87.363.925	94

⁴⁴ Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) = razlika med poslovnimi prihodki in stroški poslovanja.

⁴⁵ Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) = poslovni izid iz poslovanja (EBIT) + amortizacija.

⁴⁶ Dodana vrednost = čisti prihodki od prodaje + usredstveni lastni proizvodi in storitve + drugi prihodki – stroški blaga, materiala,

storitev – drugi poslovni odhodki brez prevrednotovalnih poslovnih odhodkov.

	Luka Koper, d. d.			Skupina Luka Koper
Naložbe (v evrih)	2019	Načrt 2020	indeks Načrt 2020/ 2019	2019	Načrt 2020	indeks Načrt 2020/ 2019
Naložbe v nepremičnine, naprave in opremo, naložbene nepremičnine in neopredmetena sredstva47	38.140.525	86.298.045	226	40.037.457	87.589.345	219

Kazalniki (v odstotkih)	2019	Načrt 2020	indeks Načrt 2020/ 2019	2019	Načrt 2020	indeks Načrt 2020/ 2019
Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS)48	19,4%	13,8%	71	19,8%	13,9%	70
Čista dobičkonosnost kapitala (ROE)49	10,4%	7,9%	76	9,9%	7,5%	75
Čista dobičkonosnost sredstev (ROA)50	6,9%	5,3%	77	6,9%	5,3%	76
EBITDA marža51	31,4%	26,4%	84	32,0%	26,6%	83
EBITDA marža iz tržne dejavnosti52	32,6%	27,8%	85	33,2%	28,1%	85
Finančne obveznosti/kapital	28,1%	25,8%	92	22,2%	20,1%	91
Neto finančna zadolženost/EBITDA53	0,6	1,5	253	0,3	1,1	404

Ladijski pretovor (v tonah)	2019	Načrt 2020	indeks Načrt 2020/ 2019	2019	Načrt 2020	indeks Načrt 2020/ 2019
Ladijski pretovor	22.792.646	24.144.230	106	22.792.646	24.144.230	106

Število zaposlenih	2019	Načrt 2020	indeks Načrt 2020/ 2019	2019	Načrt 2020	indeks Načrt 2020/ 2019
Število zaposlenih	1.541	1.643	107	1.703	1.805	106

⁴⁷ Brez upoštevanja avansov za opremo.

⁴⁸ Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS) = poslovni izid iz poslovanja (EBIT) / čisti prihodki od prodaje.

⁴⁹ Čista dobičkonosnost kapitala (ROE) = čisti dobiček / povprečno stanje kapitala.

⁵⁰ Čista dobičkonosnost sredstev (ROA) = čisti dobiček / povprečno stanje sredstev.

⁵¹ EBITDA marža = poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) / čisti prihodki od prodaje.

⁵² EBITDA marža iz tržne dejavnosti = poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) / čisti prihodki od prodaje iz naslova tržne dejavnosti.

⁵³ Neto finančna zadolženost/EBITDA = (finančne obveznosti – denar in denarni ustrezniki) / EBITDA.

Z zanesljivo in razvito pristaniško ponudbo podpiramo globalne rešitve za logistične poti do osrčja Evrope skladno s potrebami gospodarstva in najzahtevnejših kupcev.

4 Pogovor s predsednikom uprave⁵⁴

Rezultati poslovanja leta 2019 kažejo znake ohladitve gospodarstva. V začetku leta 2020 je globalno gospodarstvo prizadel še koronavirus. Kako bo vse to vplivalo na poslovanje Skupine Luka Koper?

V drugi polovici leta 2019 so se začeli kazati znaki ohlajanja gospodarstva, predvsem na področju železovih proizvodov in surovin. Še pred tem smo zabeležili upad pretovora avtomobilov, ki so vedno, ko se pojavi neka kriza, lakmusov papir stanja v gospodarstvu. V začetku leta 2020 je izbruhnil še koronavirus, ki bo lahko imel negativen vpliv na poslovanje Skupine Luka Koper, vendar je zaradi veliko negotovosti povezanih s samim virusom in zmožnostjo njegovega obvladovanja, vplive težko napovedati. Skupina bo pozorno spremlja vse dogodke, povezane tudi z državnimi intervencijami, in z ukrepi zagotavljala, da ima dostop do zadostnega obsega likvidnih sredstev za premostitev teh vplivov, hkrati pa bomo zagotovili izvajanje ključnih razvojnih projektov za družbo. Razmere danes so namreč bistveno drugačne od tistih, ki so vladale ob globalni ekonomski krizi leta 2008. Poleg tega je Skupina Luka Koper danes v veliko boljšem finančnem stanju kot je bila takrat. Je pa res, da tudi ob tej zadnji krizi ugotavljamo, da je večnamenskost pristanišča pravi poslovni model, saj je upad ene blagovne skupine lažje nadomestiti z drugo.

Sosednja pristanišča so leta 2019 v nasprotju s Koprom povečevala pretovor kontejnerjev. Kako to pojasnjujete?

Govorimo samo o kontejnerjih, ne o celotnem pretovoru. Če primerjamo celoten pretovor, vidimo, da so tudi sosednja pristanišča občutila ohlajanje gospodarstva in je bil njihov skupni pretovor manjši kot leto prej. Pri kontejnerjih pa je treba upoštevati, da je v lastništvo operaterja, ki upravlja kontejnerski terminal v Trstu, vstopil eden od največjih ladjarjev na svetu, in logično je, da tovor, ki ga sam kontrolira, usmerja na »svoj« terminal. Upoštevati je treba tudi težave, ki smo jih imeli na železniški povezavi leta 2018. Zaradi nezanesljivosti so stranke poiskale alternativne poti v sosednjih pristaniščih in del kontejnerjev ohranjajo tam, saj si do izgradnje dodatnega tira do koprskega pristanišča ne morejo privoščiti biti odvisne le od ene logistične poti. Tako bi ravnal vsak dober gospodar.

Vendar se uspešnost pristanišča meri na dolgi rok. V zadnjih desetih letih je koprsko daleč prehitelo marsikatero starejše in bolj uveljavljeno pristanišče.

Res je. V Kopru smo bili sicer vajeni nenehne rasti in je pretovor leta 2019 morda mlačen tuš, ampak ko pogledamo rezultate zadnjega desetletja, smo lahko upravičeno ponosni na naše pristanišče. Število kontejnerjev smo podvojili, prav tako število vozil. Še vedno ohranjamo primat največjega kontejnerskega terminala v Jadranu, avtomobilski terminal pa je v vrhu Sredozemlja. Skupni pretovor je bil za tretjino večji kot pred desetimi leti, prav tako število vlakov. Vse to smo dosegli na enaki pristaniški površini in z eno železniško progo z zaledjem.

Na poslovanje Skupine v letu 2019 so vplivali predvsem višji stroški dela zaradi uvedbe tristebrnega modela izvajanja pristaniških storitev in nova taksa na pretovor, ki je namenjena financiranju izgradnje drugega tira.

Z marcem smo začeli plačevati takso na pretovor, ki se je je v celem letu nabralo za 4,8 milijona evrov. Gre za novo zakonsko določeno dajatev, ki pa je namenjena izključno izgradnji dodatnega tira do pristanišča, brez katerega ne bomo mogli uresničiti naših strateških ciljev. Vse investicije, ki smo jih predvideli v naslednjih petih letih, temeljijo namreč na predpostavki, da bo prvi vlak zapeljal po novem tiru leta 2026.

Pri višjih stroških dela pa gre za izpolnitev zaveze, ki smo jo dali delničarjem, državi in javnosti, da bomo na novo postavili model delovanja pristanišča, ki bo v pretežni meri temeljil na lastnih kadrih. Zaradi tega se je število zaposlenih v lanskem letu povečalo za tretjino. Poleg tega smo izbrali tudi štiri kadrovske agencije, ki nam zagotavljajo pokrivanje potreb po dodatni delovni sili. Za izvajanje nekaterih storitev pa sodelujemo z zunanjimi pogodbenimi podjetji. Pri vplivu na poslovanje moramo sicer upoštevati, da so bili zaposleni pri agencijah postopno uvedeni v delo v drugi polovici leta. Z zunanjimi pogodbenimi podjetji pa smo začeli sodelovati šele z začetkom leta 2020. To pomeni, da bodo polni učinki novega sistema vidni v poslovnih rezultatih leta 2020.

⁵⁴ GRI GS 102-14

Strateški poslovni načrt do leta 2025, ki ga je družba sprejela konec lanskega leta, predvideva naložbe v vrednosti več kot pol milijarde evrov, večinoma v operativne obale, opremo in skladišča, in skoraj četrtinsko rast prihodkov. Po drugi strani pa naj bi se tovor povečal s sedanjih 23,4 le na 27,3 milijona ton?

Ni pomembna le tonaža, temveč struktura tovora in s tem povezana dodana vrednost, ki jo lahko ustvarimo prek naših storitev. S tem bomo povečali prihodke od prodaje za 24 odstotkov na skoraj 280 milijonov evrov. Poleg tega ne smemo pozabiti, da je koprsko pristanišče uvrščeno med objekte kritične infrastrukture državnega pomena, zato Luka Koper gradi infrastrukturo, ki je ključnega pomena za državo in njeno normalno delovanje, kar je skladno s koncesijsko pogodbo. Družba bo do leta 2025 samo za investicije v javno infrastrukturo za javni promet (cestna in tirna infrastruktura, obale, globine) namenila 213,5 milijona evrov, ostalo pa za skladiščne površine, skladišča in opremo.

Ko omenjate strukturo tovora, je razvidno, da se je v zadnjih desetih letih delež okoljsko sprejemljivejših blagovnih skupin bistveno povečal. Je to načrtno?

Strateška usmeritev družbe v kontejnerje in vozila je jasno razvidna tudi iz primerjave strukture pretovora. Blagovni skupini kontejnerji in avtomobili, ki sta tudi v strateškem poslovnem načrtu do leta 2025 opredeljeni kot strateška tovora, predstavljata danes že 46 odstotkov celotnega ladijskega pretovora – pred desetimi leti le 32 odstotkov. V obeh primerih gre za blagovno skupino z višjo dodano vrednostjo in manjšim okoljskim vplivom. Poleg tega vemo, da se bodo nekateri energenti, kot je premog, počasi umaknili s trga. Sicer pa koprsko pristanišče ostaja večnamensko, kar se je predvsem v času kriz pokazalo za prednost.

Strateška usmeritev v kontejnerje in avtomobile se kaže tudi v načrtu naložb za leto 2020. Po dolgem času smo ponovno priča pomembnemu ciklu investicij v pristaniško infrastrukturo.

Res je. Že v začetku leta smo zaključili investicijo v dodatne železniške tire v zaledju tretjega bazena. Prav tako smo zaključili izgradnjo novega priveza ro-ro v tretjem bazenu. Obe naložbi sta usmerjeni v povečevanje kapacitet avtomobilskega terminala. K temu je treba dodati še novo garažno hišo, ki bo dokončana do konca leta 2020, ter dodatne površine za skladiščenje avtomobilov na t. i. kaseti 5a. V načrtu za letos imamo še podaljšek operativne obale kontejnerskega terminala, torej podaljšanje prvega pomola za 100 metrov. Omeniti velja še tretji, kamionski vhod v pristanišče, pa dodatno skladišče za generalne tovore. V načrtu imamo tudi nabavo dodatne opreme. Skratka, vse naložbe so usmerjene v osnovno dejavnost in v povečevanje kapacitet, brez katerih ne bi mogli zagotavljati večjega pretovora.

Vendar je treba tovor tudi odpeljati iz pristanišča. Pri tem ponovno trčimo v problematiko dodatne železniške povezave z zaledjem. Kako boste premostili obdobje do izgradnje drugega tira?

Luka Koper ima zelo velik, kar 60-odstotni delež tovora, ki prihaja v pristanišče oziroma ga zapušča po železnici. To jo uvršča v sam evropski vrh. Zato je železniška povezava z zaledjem ključnega pomena. V lanskem letu nam je skupaj z deležniki na železniškem področju uspelo z nekaterimi ukrepi povečati prepustnost proge oziroma zvišati zgornjo mejo števila vlakov, kar pomeni, da imamo še nekaj manevrskega prostora do izgradnje dodatnega tira. Po drugi strani pa se bomo letos jeseni soočili s polletno zaporo proge skozi Karavanke zaradi vzdrževalnih del, kar bo velik izziv za blago, ki gravitira na zahodno Avstrijo in Nemčijo. Ampak ta dela so nujno potrebna, kakor tudi modernizacija celotnega slovenskega železniškega omrežja, saj brez tega tudi dodatni tir Koper–Divača ne bi zadostoval.

Razvoj pristanišča je v veliki meri odvisen tudi od razumevanja in podpore lokalne skupnosti oziroma ljudi, ki živijo neposredno ob pristanišču. Mislite, da lokalni prebivalci podpirajo vaše razvojne načrte?

Vemo, da jih podpirajo. Vsako leto izvedemo anketo javnega mnenja, in sicer med prebivalci ozkega pasu okoli pristanišča. Ta je tudi v lanskem letu pokazala, da skoraj 80 odstotkov vprašanih pozna razvojne načrte pristanišča in od teh jih več kot 70 odstotkov podpira te načrte. Tako visoka podpora je verjetno tudi izraz zavedanja, da družba veliko prispeva h gospodarskemu razvoju države in regije. Poleg tega več kot 80 odstotkov vprašanih meni, da je Luka Koper ugledna oziroma zelo ugledna gospodarska družba, ki je tudi družbeno odgovorna. To so pozitivna izhodišča za načrtovanje našega nadaljnjega razvoja.

Kaj pa odnos z vodstvi lokalnih skupnosti?

Tudi ta je dober in kooperativen. Z Mestno občino Koper smo podpisali pismo o nameri, ki v zameno za podporo razvoju pristanišča opredeljuje nekatere obveznosti naše družbe. V tem kontekstu smo lani podpisali tudi dogovor o izvajanju omilitvenih ukrepov za zmanjševanje vplivov pristaniške dejavnosti na okolje. Ustanovili smo poseben sklad, iz katerega bo občina črpala sredstva za sofinansiranje obnove stavb v starem mestnem jedru, ki so najbolj na udaru zaradi hrupa ladij.

Tudi z Občino Ankaran na drugi strani zaliva korektno sodelujemo. Evidentirali smo odprta vprašanja, ki jih rešujemo v duhu sodelovanja. Prepričan sem, da bomo našli rešitve, ki bodo koristne za obe strani.

Problematika hrupnih ladij je bila v lanskem letu še posebej izpostavljena. Kako ste jo reševali?

Eden od ukrepov, kot že omenjeno, je ustanovitev sklada, s katerim upravlja koprska občina. Veliko pozornosti smo posvetili komunikaciji in iskanju rešitev z ladjarji, saj smo evidentirali najbolj problematične ladje in jih reševali od primera do primera. Zelo aktivni smo bili tudi na mednarodnem področju, kjer smo skupaj z drugimi zainteresiranimi evropskimi pristanišči postavili standarde za urejanje hrupa ladij, saj tega ne ureja nobena zakonodaja ne na nacionalni ne na evropski ravni.

Bi lahko rekli, da Luka Koper dejansko živi v duhu zelenega pristanišča?

Vsekakor. Zavedamo se vpliva pristaniške dejavnosti na prostor in ne tiščimo glave v pesek pred problemi. Želimo biti odgovoren in proaktiven član lokalne skupnosti, saj nenazadnje večina naših zaposlenih prav tako živi na tem območju. Poleg tega je zeleno pristanišče in, širše gledano, zelena logistika danes v svetu pojem sodobnosti, odgovornosti in nenazadnje tudi konkurenčnosti, saj vse več logistov izpostavlja ravno skrb za ekologijo in raje izbere poslovne partnerje, ki so temu zavezani.

Dimitrij Zadel

Predsednik uprave družbe Luka Koper, d. d.

5 Poročilo nadzornega sveta za leto 2019

5.1 Sestava nadzornega sveta

Nadzorni svet je v letu 2019 deloval v sestavi mag. Uroš Ilić (predsednik), mag. Andraž Lipolt (namestnik predsednika), mag. Milan Jelenc, dr. Rado Antolović, Barbara Nose, Mladen Jovičić, Rok Parovel, Marko Grabljevec, Sabina Mozetič do dne 21. 8. 2019 in mag. Tamara Kozlovič od dne 22. 8. 2019 dalje. Sestava nadzornega sveta je z vidika strokovnih kompetenc na visoki ravni. Člani so večinoma vrhunski strokovnjaki na svojih področjih in se med seboj odlično dopolnjujejo.

5.2 Delovanje nadzornega sveta

Nadzorni svet se je v letu 2019 sestal na osmih rednih sejah in eni korespondenčni. Ob preveritvi zakonitosti, gospodarnosti ter obvladovanja tveganj za nadaljnji razvoj in poslovanje družbe in Skupine Luka Koper je z odkritim dialogom z upravo utrdil medsebojni odnos in zaupanje. Nadzorni svet deluje učinkovito, saj sproti spremlja vsa ključna področja poslovanja. Zaradi dobre individualne priprave in motiviranosti posameznih članov je njihov prispevek velik. Podpora nadzornemu svetu je tako z vidika delovanja komisij nadzornega sveta kot z vidika sekretarja nadzornega sveta zelo dobra.

V letu 2019 je nadzorni svet največ pozornosti posvetil implementaciji spremembe poslovnega modela izvajanja pristaniških storitev in zagonu strateško ključnega investicijskega programa. Pri svojem delu je ves čas pazil na pravočasno in učinkovito prepoznavanje, razkrivanje, obvladovanje ter odpravo nasprotja interesov.

V februarju 2019 se je nadzorni svet najprej seznanil z informacijo o poslovanju Skupine in družbe Luka Koper za leto 2018, obravnaval predlog imenovanja vodje področja notranje revizije in imenoval novo zunanjo članico revizijske komisije nadzornega sveta. Nadzorni svet je obravnaval zaključno poročilo o pregledu vseh tehnoloških postopkov in elaboratov o varnem delu v koprskem pristanišču. Prav tako se je seznanil s tematiko glede zavarovanj odgovornosti direktorjev in vodilnih delavcev ter zahtevkov pred leti odpoklicanih članov uprave, s problematiko opravljanja pilotaže ter z namero uprave v zvezi s predvideno sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi s članom nadzornega sveta Mladenom Jovičićem za delovno mesto predstavnika sindikata.

Na aprilski seji je nadzorni svet preveril in potrdil predlog uprave za uporabo bilančnega dobička, obravnaval revidirano Letno poročilo Skupine in družbe Luka Koper, d. d., za leto 2018 ter soglašal s sklicem 31. skupščine delničarjev. Seznanil se je tudi s strateškimi usmeritvami družbe in Skupine Luka Koper v obdobju 2020–2025, določil nadomestilo za opravljanje funkcije za zunanjo članico revizijske komisije ter podal soglasje k imenovanju nove vodje področja notranje revizije.

Maja se je nadzorni svet seznanil z nerevidiranim poročilom o poslovanju Skupine in družbe Luka Koper, d. d., v obdobju januar–marec 2019 in sklenil pogodbo o revidiranju računovodskih izkazov za poslovno leto 2019. Soglašal je z imenovanjem pooblaščenca za korporativno integriteto in pooblaščenca za skladnost poslovanja ter imenoval nominacijsko komisijo z nalogo, da prične postopek izbire kandidata za novega člana oz. članico nadzornega sveta. Na junijski seji je nadzorni svet sklical volilno skupščino za imenovanje nove članice nadzornega sveta, ki jo je predlagala Mestna občina Koper.

Na avgustovski seji se je nadzorni svet seznanil s polletnimi poslovnimi rezultati družbe in Skupine Luka Koper, obravnaval poročilo o izvajanju strategije pristaniških storitev ter se seznanil s potekom zunanje presoje dela nadzornega sveta. Sprejel je kompetenčni profil za člane nadzornega sveta in odločal o nagradi za upravo.

Na oktobrski in novembrski seji je nadzorni svet veliko pozornosti namenil usklajevanju Strateškega poslovnega načrta Skupine in družbe Luka Koper 2020–2025 ter Poslovnega načrta za leto 2020. Na decembrski seji je oba načrta tudi potrdil. Ob tem se je seznanil še z rezultati poslovanja v prvem devetmesečju leta 2019.

Poleg že navedenih aktivnosti je nadzorni svet v letu 2019 opravljal še številne druge naloge, med katerimi lahko izpostavimo:

obravnavo poročila o delu notranje revizije za leto 2018 in programa dela notranje revizije za leto 2019,
obravnavo poročila o obvladovanju tveganj,
obravnavo poročila o korporativni integriteti,
spremljanje uresničevanja načrta naložb družbe,
obravnavo postopkov nakupa nepremičnin,
sprejem novega poslovnika nadzornega sveta z vključenim sistemom poročanja nadzornemu svetu in njegovim komisijam,
obravnavo zunanje ocene delovanja nadzornega sveta.

Člani nadzornega sveta so se redno usposabljali in spremljali nove dobre prakse korporativnega upravljanja. Poročila sveta delavcev o stanju na področju sodelovanja delavcev pri upravljanju nadzorni svet ni obravnaval, saj mu ga svet delavcev tudi za leto 2019 ni posredoval v obravnavo. Od 145 sprejetih sklepov je nadzorni svet 97 odstotkov sklepov sprejel soglasno.

5.3 Delo komisij nadzornega sveta

V letu 2019 so v okviru nadzornega sveta kontinuirano delovale revizijska komisija, kadrovska komisija in poslovna komisija ter začasno nominacijska komisija.

5.3.1 Revizijska komisija

Revizijska komisija je v letu 2019 delovala v sestavi Barbara Nose (predsednica, 7. stopnja izobrazbe, univ. dipl. ekonomistka, specialistka revidiranja), mag. Milan Jelenc (član, 8. stopnja izobrazbe mag. ekonomskih znanosti), Marko Grabljevec (član, 7. stopnja izobrazbe, dipl. varstvoslovec), zunanja članica Mateja Kupšek (7. stopnja izobrazbe, univ. dipl. ekonomistka) do 22. 2. 2019, nova zunanja članica mag. Mateja Treven (8. stopnja izobrazbe, mag. ekonomskih znanosti) od imenovanja na nadzornem svetu 22. 2. 2019 dalje in nova članica nadzornega sveta mag. Tamara Kozlovič (8. stopnja izobrazbe, mag. znanosti s področja managementa poslovnih sistemov) od 30. 8. 2019 dalje.

Revizijska komisija se je sestala na desetih rednih sejah in eni korespondenčni ter v okviru svojih pristojnosti in pooblastil redno spremljala proces računovodskega poročanja, obravnavala različna gradiva in poročila poslovodstva in o svojih zaključkih in ugotovitvah ter predlogih redno poročala nadzornemu svetu.

Dejavno je komunicirala s predstavniki zunanje revizijske družbe tako glede področij kot poteka in ugotovitev zunanje revizije računovodskih izkazov ter ob tem spremljala neodvisnost zunanjega revizorja in kvaliteto opravljenega dela. Obravnavala je revizorjevo pismo poslovodstvu in odziv poslovodstva, sodelovala pri pripravi pogodbe med družbo in revizorjem ter sprejela smernice za imenovanje in zagotavljanje neodvisnosti revizorja in smernice za spremljanje kakovosti njegovega dela. Obe področji je tudi redno preverjala.

V skladu s smernicami za zagotavljanje neodvisnosti zunanjega revizorja je revizijska komisija nadzirala sklepanje pogodb z revizijskimi družbami ter vrsto in obseg njihovih storitev. Obravnavala je revidirano Letno poročilo Skupine in družbe Luka Koper, d. d., za leto 2018 s posebnim poudarkom na izkazovanju prihodkov, oblikovanju rezervacij iz naslova potencialnih tožb, obveznostih iz koncesijske pogodbe ter nefinančnem poročanju. Aktivno je spremljala izvajanje akcijskega načrta implementacije strategije IPS, ki jo je družba v začetku leta 2020 zaključila.

Spremljala je sistem upravljanja tveganj in delovanje službe notranje revizije in notranjih kontrol, skladnosti poslovanja in korporativne integritete ter podajala priporočila za njegovo krepitev in nadgradnjo. Obravnavala je poročila o kupcih in dobaviteljih, sponzorstvih in donacijah, internih odnosih v skupini, odprtih sodnih postopkih, informacijah javnega značaja, davčnih in informacijskih tveganjih, delovanju sistema IT ter druga poročila po sprejetem sistemu poročanja, jih skrbno preučila in nadzorovala njihovo neoporečnost. Kjer je zaznala morebitne vrzeli, je predlagala dopolnitve ter izvedbo takojšnih in ustreznih ukrepov. Sledila je ideji transparentnega, etičnega in družbeno odgovornega modela delovanja družbe ter obvladovanja potencialnih konfliktov interesov in jasni ureditvi sodelovanja družbe z vsemi deležniki.

Pred posredovanjem predloga nadzornemu svetu v obravnavo je revizijska komisija temeljito preučila razloge za imenovanje nove vodje notranje revizije, spremljala njeno delo pri opravljenih rednih in izrednih notranjerevizijskih pregledih, njene prejemke in nagrado ter bila izredno pozorna na spoštovanje neodvisnosti in osebne integritete.

V začetku leta 2019 je revizijska komisija sprejela program dela za leto 2019, v zaključku pa program dela za leto 2020. Na podlagi samoocenitve je na področjih delovanja, kjer je ocenila, da je sposobna dodatnih izboljšav, sprejela načrt njihove realizacije.

Člani revizijske komisije so se med letom udeležili tudi več izobraževanj s področja dela revizijskih komisij v okviru Slovenskega državnega holdinga in Združenja nadzornikov Slovenije.

5.3.2 Kadrovska komisija

Kadrovska komisija se je v letu 2019 sestala na sedmih sejah. Delovala je v sestavi mag. Uroš Ilić (predsednik) in člani mag. Milan Jelenc, Barbara Nose in Rok Parovel. Upravi je predlagala, naj dopolni politiko upravljanja in sprejme nasledstveni program ter imenuje pooblaščena za korporativno integriteto in skladnost poslovanja. Skrbno je preučila in nadzornemu svetu predlagala kriterije za nagrajevanje uprave za leto 2019 ter preverila kriterije za nagrajevanje uprave za leto 2018. Sodelovala je pri pripravi poslovnika nadzornega sveta, ki ga je nadzornemu svetu predlagala v sprejem. Obravnavala je poročila o ključnih zaposlitvah na vodstvenih položajih, poročila o obvladovanju nasprotja interesov, preverila prejemke članov nadzornega sveta v letu 2018 ter nadzornemu svetu predlagala v sprejem uvajalni program za člane nadzornega sveta in njihov kompetenčni profil. Obravnavala je tudi zahtevke odpoklicanih članov uprave ter se seznanila z vplivom statutarne konkurenčne klavzule, spremenjene na skupščini leta 2019, na obvezo članov uprave in nadzornega sveta. V zaključku leta je kadrovska komisija obravnavala predlog pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto dispečerja in aneksa k pogodbi o zaposlitvi za razliko v plači za člana nadzornega sveta – predstavnika delavcev Roka Parovela ter predlog aneksa k pogodbi o zaposlitvi glede kriterijev za plačilo individualne delovne uspešnosti na delovnem mestu predstavnika sindikata za člana nadzornega sveta Mladena Jovičića.

5.3.3 Poslovna komisija

Poslovna komisija se je v letu 2019 sestala na sedmih sejah. Delovala je v sestavi mag. Andraž Lipolt (predsednik) in člani mag. Milan Jelenc, dr. Rado Antolović, Rok Parovel, Mladen Jovičić in Sabina Mozetič do dne 21 .8. 2019 ter nova članica nadzornega sveta mag. Tamara Kozlovič v nadaljevanju leta. Komisija je spremljala izvajanje načrta naložb, stanje projektov s posebnim poudarkom na ključnih projektih podaljšanja prvega pomola, izgradnje garažne hiše, novega serminskega vhoda, nakupa zemljišč ter informacijske podpore. Spremljala je ukrepe za dvig produktivnosti, obravnavala redna poročila o varnosti in zdravju pri delu ter požarni varnosti ter se seznanila z raznimi elaborati ekonomske upravičenosti naložb in drugimi poročili, ki jih je pripravila uprava. Poseben poudarek je poslovna komisija namenila sooblikovanju Strateškega poslovnega načrta družbe 2020–2025 in Poslovnemu načrtu in načrtu naložb za leto 2020, ki ju je v zaključku leta nadzornemu svetu predlagala v potrditev. Upravi je podala priporočila v zvezi z učinkovitim vodenjem investicij in javnih naročil ter se redno seznanjala s poslovnimi cilji družbe in porabo sredstev za izvajanje gospodarske javne službe, z delovanjem posameznih profitnih centrov družbe in odnosi s hčerinskimi družbami.

5.3.4 Nominacijska komisija

Nadzorni svet je na 20. seji imenoval nominacijsko komisijo v sestavi mag. Milan Jelenc (predsednik) ter člana mag. Uroš Ilić in Barbara Nose z nalogo, da prične postopek za podajo predloga skupščini družbe za imenovanje novega člana oz. članice nadzornega sveta. V okviru svojih pristojnosti in pooblastil je komisija nadzornemu svetu predlagala, da za novo članico skupščini družbe v imenovanje predlaga mag. Tamaro Kozlovič, edino kandidatko lokalnih skupnosti na območju katerih leži kopenski del območja pristanišča.

Številka seje	Datum seje	Odsotni člani
Seje nadzornega sveta
18. redna seja	22. februar 2019	/
19. redna seja	26. april 2019	Mladen Jovičić*
20. redna seja 21. redna seja	24. maj 2019 28.junij 2019	Sabina Mozetič, dr. Rado Antolovič* mag. Andraž Lipolt, dr. Rado Antolovič
22. redna seja	30. avgust 2019	/
23. redna seja	18. oktober 2019	/
24. redna seja	29. november 2019	dr. Rado Antolovič
25. redna seja	13. december 2019	/
4. korespondenčna seja	18. december 2019	mag. Uroš Ilić
Seje kadrovske komisije
9. redna seja	4. februar 2019	Rok Parovel*

10. redna seja	15. marec 2019	/
11. redna seja	19. april 2019	/
12. redna seja	24. maj 2019	/
13. redna seja	28. junij 2019	/
14. redna seja	30. avgust 2019	/
15. redna seja	18. oktober 2019	/
16. redna seja	29. november 2019	/
Seje poslovne komisije
10. redna seja	26. marec 2019	mag. Milan Jelenc
11. redna seja	31. maj 2019	/
12. redna seja	25. junij 2019	dr. Rado Antolovič
13. redna seja	12. september 2019	dr. Rado Antolovič*, Mladen Jovičić
14. redna seja	9. oktober 2019	mag. Andraž Lipolt, dr. Rado Antolovič
15. redna seja	8. november 2019	dr. Rado Antolovič*
16. redna seja	21. november 2019	dr. Rado Antolovič*, Mladen Jovičić
Seje revizijske komisije
20. redna seja	30. januar 2019	mag. Milan Jelenc
21. redna seja	22. februar 2019	/
22. redna seja	25. marec 2019	/
23. redna seja	23. april 2019	/
24. redna seja 25. redna seja	22. maj 2019 26. junij 2019	/ /
26. redna seja	5. september 2019	/
27. redna seja	16. oktober 2019	/
28. redna seja	28. november 2019	/
29. redna seja	11. december 2019	mag. Milan Jelenc
5. korespondenčna seja	24. september 2019	/
Seje nominacijske komisije

konstitutivna seja	6. junij 2019	/
1. korespondenčna seja	26. junij 2019	/

Tabela 7: Potek sej nadzornega sveta in njegovih komisij v letu 2019 ter odsotnost članov

* člani so podali pooblastilo za glasovanje oz. so se na sejo vključili po telefonski zvezi

5.3.5 Ocena dela nadzornega sveta

Nadzorni svet ocenjuje, da sta njegova sestava z vidika strokovnih kompetenc ter samo delovanje učinkovita in skladna s priporočeno prakso. V letu 2019 je izvedel vrednotenje nadzornega sveta z zunanjo presojo, ki jo je opravilo Združenje nadzornikov Slovenije. To je ocenilo, da je delovanje nadzornega sveta odlično ter da so člani nadzornega sveta vrhunski strokovnjaki na svojih področjih. Čeprav občasno prihaja do napetosti v odnosih med predstavniki kapitala in predstavniki zaposlenih, kot celota delujejo dobro in ne ogrožajo učinkovitosti delovanja. Tudi upravljanje nasprotij interesov članov nadzornega sveta učinkovito varuje interese družbe.

Komisije so pripravljale ustrezne sklepe za sprejem v nadzornem svetu in v njihovo delo so bili vključeni vsi člani nadzornega sveta, ki so aktivno sodelovali v razpravah in učinkovito izmenjevali mnenja. Vsi člani nadzornega sveta, tudi predstavniki zaposlenih, so podpisali izjavo o neodvisnosti in se izrekli za neodvisne. Gradiva, ki jih je nadzorni svet obravnaval, so bila kakovostna (trend kakovosti gradiv raste vse od leta 2018).

5.3.6 Stroški delovanja nadzornega sveta

Izplačila posameznim članom nadzornega sveta in članom komisij nadzornega sveta in drugi prejemki ter stroški delovanja na podlagi skupščinskega sklepa št. 4 z dne 29. 12. 2017 so podrobneje predstavljeni v računovodskem poročilu Luke Koper, d. d., v pojasnilu št. 31: Posli s povezanimi osebami. Stroški izobraževanja za člane nadzornega sveta so v letu 2019 znašali 4.491 evrov.

5.3.7 Potrditev letnega poročila in stališče o revizorjevem poročilu

Letno poročilo družbe in Skupine Luka Koper za leto 2019 je revidirala revizijska družba BDO Revizija, d. o. o., ki je izdala mnenje k računovodskim izkazom. Revizijska komisija nadzornega sveta je na svoji 34. redni seji dne 23. aprila 2020 ugotovila, da je bilo letno poročilo izdelano pravočasno, sestavljeno pa je jasno, pregledno in v skladu z določili ZGD-1, veljavnimi Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU, in drugo veljavno zakonodajo. Revizijska komisija na Letno poročilo družbe in Skupine Luke Koper za leto 2019 ni imela pripomb, zato je nadzornemu svetu predlagala, da ga v skladu z 282. členom ZGD-1 potrdi. Na podlagi revizorjevega mnenja, stališča revizijske komisije nadzornega sveta, podatkov in razkritij v letnem poročilu za leto 2019 nadzorni svet ocenjuje, da je revizor opravil svoje delo neodvisno in strokovno, v skladu z veljavno zakonodajo in s poslovno prakso, da je letno poročilo v vseh pomembnih pogledih sestavljeno v skladu z zahtevami ZGD-1 in da računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavljajo finančni položaj družbe in Skupine Luka Koper na dan 31. decembra 2019 ter njun poslovni izid in denarne tokove za tedaj končano leto v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU. Na revizorjevo poročilo nadzorni svet nima pripomb. Tudi sicer na Letno poročilo družbe in Skupine Luka Koper za leto 2019 nadzorni svet nima nobenih pripomb, ki bi ga kakor koli zadrževale pri sprejetju odločitve o potrditvi le-tega. Zato je nadzorni svet v skladu s 3. odstavkom 282. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) na 27. seji dne 24. aprila 2020 potrdil Letno poročilo družbe in Skupine Luka Koper za leto 2019.

Nadzorni svet se je ob sprejemanju letnega poročila opredelil tudi do izjave o upravljanju družbe in o skladnosti z referenčnim kodeksom, ki je vključena v poslovno poročilo Letnega poročila družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2019, ter ocenil, da je odraz dejanskega stanja upravljanja družbe in Skupine v letu 2019.

mag. Uroš Ilić Predsednik nadzornega sveta družbe Luka Koper, d. d.

razvoj gospodarstva

Pristaniška dejavnost ima velike neposredne in posredne učinke na slovensko gospodarstvo. Neposredni učinki se kažejo v ustvarjeni dodani vrednosti v razvejeni pristaniški dejavnosti in podpornih pristaniških dejavnostih. Impulz gospodarstvu pa s svojo dejavnostjo dajemo tudi s številnimi posrednimi učinki. Zaradi velikega vpliva imamo tudi veliko odgovornost.

POSLOVNO POROČILO

6 Izjava o upravljanju družbe

V skladu z določbo petega odstavka 70. čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD – 1) družba Luka Koper, d. d., podaja izjavo o upravljanju družbe, ki se nanaša na obdobje od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2019.

6.1 Kodeksi in praksa upravljanja

V obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2019 je za družbo veljal Slovenski kodeks upravljanja javnih delniških družb z dne 27. oktobra 2016, ki sta ga sporazumno oblikovala in sprejela Ljubljanska borza, d. d., Ljubljana, in Združenje nadzornikov Slovenije ter se je pričel uporabljati s 1. januarjem 2017. Kodeks je dostopen na spletnih straneh Ljubljanske borze http://www.ljse.si/cgi-bin/jve.cgi?doc=8179.

Poleg tega je v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2019 za družbo veljal Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države (sprejet maja 2017), ki je dostopen na spletnih straneh Slovenskega državnega holdinga https://www.sdh.si/Data/Documents/upravljanjenalozb/KODEKS%20SDH%20-%20maj%202017(1).pdf. Prav tako so veljala Priporočila in pričakovanja Slovenskega državnega holdinga (sprejeta marca 2018), ki so dostopna na spletnih straneh Slovenskega državnega holdinga https://www.sdh.si/sl-si/upravljanjenalozb/kljucni-dokumenti-upravljanja. Lastnega kodeksa upravljanja družba ni sprejela. Upravljanje poteka v skladu z določili ZGD-1 ter prej navedenima kodeksoma in priporočili.

Uprava je dne 20. aprila 2010 sprejela Politiko upravljanja družbe, ki jo je nadzorni svet potrdil dne 13. maja 2010. V letu 2016 je družba pripravila novo politiko upravljanja, ki jo je uprava sprejela dne 6. decembra 2016 in nadzorni svet potrdil dne 16. decembra 2016 ter je dostopna na spletnih straneh družbe https://luka-kp.si/slo/pomembnidokumenti-208.

Družba je pri upravljanju prostovoljno pristopila k uporabi Slovenskih smernic korporativne integritete, ki so dostopne na spletni stran https://www.luka-kp.si/slo/pomembni-dokumenti-208 in na podlagi katerih je sprejela lastno Strategijo korporativne integritete družb Skupine Luka Koper in Etični kodeks družb Skupine Luka Koper, ki sta dostopna na spletnih straneh družbe https://luka-kp.si/slo/pomembni-dokumenti-208. Etični kodeks družb Skupine Luka Koper je bil prenovljen 1.10.2019 in se nahaja na spletni strani družbe https://www.lukakp.si/slo/pomembni-dokumenti-208. Družba je dne 8.10.2019 sprejela tudi nov Poslovnik o delu pooblaščenca za korporativno integriteto in komisije za obravnavo prijav kršitve korporativne integritete v Skupini Luka Koper.

6.1.1 Upravljanje družbe Luka Koper, d. d.

Družba pri upravljanju spoštuje določila zanjo veljavnih kodeksov, večja odstopanja pa so navedena oz. pojasnjena v nadaljevanju.

Politika upravljanja ni povsem skladna z aktualnimi usmeritvami korporativnega upravljanja v družbi. Družba namerava izvesti posodobitev in uskladitev politike upravljanja v letu 2020. (Odstopanje od točke 2.2 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb in odstopanje od točke 3.2 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.)
Nadzorni svet je dne 26. 4. 2018 sprejel politiko raznolikosti, ki obravnava zastopanost v organih vodenja in nadzora družbe glede na spol, starost in strokovni profil. Družba namerava objaviti politiko raznolikosti v letu 2020. (Delno odstopanje od točke 3.6 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.)
Družba je dne 26. 4. 2018 sprejela politiko raznolikosti, vendar v njej ni uredila vseh zadev, ki jih od nje zahteva kodeks. V politiki raznolikosti je sicer navedeno, da mora biti v nadzornem svetu in upravi primerna zastopanost glede na spol, vendar v njej ni navedeno, kakšno bi bilo ustrezno razmerje zastopanosti glede na spol. (Delno odstopanje od točke 4.2 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb.)
V politiki raznolikosti družbe z dne 26. 4. 2018 so določeni cilji za vsak organ, niso pa natančno določeni način izvajanja ciljev ter vplivi na kadrovske postopke in druge procese v družbi. Družba je v zadnjih letih

uvajala izboljšave na področju raznolikosti. (Delno odstopanje od točke 4.3 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb in delno odstopanje od točke 3.6.1 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.)

Družba s pozivom, ki je sestavni del skupščine, ne pozove institucionalnih vlagateljev in države, naj javnost seznanijo s svojo politiko upravljanja. Omenjenega družba ne počne, ker je razvila lasten sistem komunikacije z delničarji in institucionalnimi vlagatelji oz. državo, ter je štela, da slednji s svojim komuniciranjem z javnostjo izkazujejo svojo politiko upravljanja družbe. Družba pri sklicu skupščine posebej ne poziva države in Slovenskega državnega holdinga, d. d., naj pojasnita svojo politiko upravljanja družbe, ker ima Slovenski državni holding, d. d., na spletni strani letni načrt upravljanja družb v večinski lasti države, ki zajema tudi Luko Koper, d. d. Iz načrta izhajajo jasna stališča Slovenskega državnega holdinga, d. d., in države glede upravljanja Luke Koper, d. d., vključno z rezultati, ki jih pričakujeta od Luke Koper, d. d. Iz tega razloga družba tudi v bodoče ne bo sledila temu priporočilu. (Odstopanje od točke 6.2 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb.)
Člani nadzornega sveta, ki so delavski predstavniki, nimajo univerzitetne izobrazbe. Delavski predstavniki nadzornega sveta so imenovani s strani sveta delavcev, na kar skupščina družbe nima vpliva. Prav tako Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki je podlaga za imenovanje delavskih predstavnikov v nadzorni svet, ne predpisuje stopnje izobrazbe za člane nadzornega sveta, ki so delavski predstavniki. Iz tega razloga ni podlage za zagotovilo, da bodo v prihodnosti vsi člani nadzornega sveta imeli univerzitetno izobrazbo (Delno odstopanje od točke 10.1 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb.)
Poslovnik o delu nadzornega sveta ne vsebuje določil glede seznama vseh vrst poslov, pri katerih uprava potrebuje predhodno soglasje nadzornega sveta na podlagi sklepa nadzornega sveta in statuta družbe ter določil o sistemu naročanja zunanjih strokovnjakov za potrebe nadzornega sveta. Družba ima pravne posle, pri katerih uprava potrebuje soglasje nadzornega sveta, jasno opredeljene v statutu družbe, prav tako ima nadzorni svet prek sekretarja vpogled v sklepe, ki določajo, kdaj uprava potrebuje za sklenitev pravnega posla soglasje nadzornega sveta. Iz tega razloga tudi v bodoče ni potrebno, da bi bili omenjeni posli navedeni v poslovniku nadzornega sveta. Glede naročanja zunanjih strokovnjakov se je sledilo splošnim določilom družbe, ki se nanašajo na naročanje intelektualnih storitev. (Delno odstopanje od točke 12.2 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb.)
V Poslovniku o delu nadzornega sveta so navedeni roki, v okviru katerih mora uprava posamezne zadeve posredovati nadzornemu svetu, vsebina poročanja (tudi rednega), ki jo mora upoštevati uprava, pa je določena v dokumentu z naslovom Sistem poročanja. Omenjeni način omogoča primerno posredovanje informacij in poročanje nadzornemu svetu. (Delno odstopanje od točke 12.3 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb.)
Nadzorni svet ne obravnava enkrat letno poročila sveta delavcev o stanju na področju sodelovanja delavcev pri upravljanju, ker od sveta delavcev omenjenega poročila ne dobi. (Odstopanje od točke 12.4 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb.)
Nadzorni svet pripravi kompetenčni profil za člane nadzornega sveta z vidika optimalne velikosti in sestave nadzornega sveta, vendar ga ne objavi na javni spletni strani družbe. (Delno odstopanje od točke 6.5.1 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.)
Nadzorni svet nima posebnega načrta izobraževanj, ker si prioritete v zvezi z izobraževanjem določi vsak član nadzornega sveta posebej. (Delno odstopanje od točke 13.1 Slovenskega kodeksa o upravljanju javnih delniških družb.)
V nominacijsko komisijo se ne vključi najmanj eno tretjino članov na predlog večinskega delničarja oz. večjih delničarjev ter najmanj en zunanji strokovnjak, ki ga v družbah, v katerih ima država ali SDH posredno ali neposredno najmanj 1/3 delež v osnovnem kapitalu družbe, nadzorni svet družbe izbere na predlog SDH. Tudi v bodoče se v nominacijsko komisijo nadzornega sveta družbe ne bo vključevalo članov na predlog SDH oz. države in enega zunanjega strokovnjaka, ker nominacijska komisija nadzornega sveta družbe glede posameznega kandidata pošlje svoje izsledke nominacijski komisiji SDH, ki jih nato obravnava. (Odstopanje od točke 6.9.2 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države).
Nadzorni svet pri oblikovanju posamezne komisije ne določi neposredno njene naloge s sklepom ali v poslovniku. Naloge komisij so razvidne iz razprave nadzornega sveta ob njeni ustanovitvi. (Delno odstopanje od točke 18.2 Slovenskega kodeksa javno delniških družb.)
Članom nadzornega sveta se obračuna boniteta za zavarovanje odgovornosti organov družbe in vodstvenih delavcev, kar predstavlja edino boniteto, ki so je deležni. V zvezi z zavarovanjem odgovornosti članov nadzornega sveta obstaja za vse člane organov vodenja in nadzora v družbi enoten sistem, ki se tudi v bodoče ne bo spreminjal. (Odstopanje od točke 6.10.3 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.)
Predsednik nadzornega sveta je hkrati tudi predsednik kadrovske komisije nadzornega sveta. Predsednik nadzornega sveta je bil že pred imenovanjem na funkcijo predsednika nadzornega sveta predsednik kadrovske komisije nadzornega sveta. (Odstopanje od priporočila 15.3 Slovenskega kodeksa upravljanja

javnih delniških družb in odstopanje od priporočila 6.16.1 Kodeksa korporativnega upravljanja s kapitalsko naložbo države.)

Seje revizijske komisije nadzornega sveta družbe so vsako četrtletje, vendar jih je več kot osem na leto. (Delno odstopanje od točke 6.14.2 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.)
Člani uprave ne pridobijo predhodnega soglasja nadzornega sveta za imenovanje v organe vodenja in nadzora v drugih gospodarskih družbah. Če so člani uprave imenovani v organe vodenja in nadzora drugih gospodarskih družb, obvestijo o tem nadzorni svet, kar omogoča identifikacijo konflikta interesov in sprejem ustreznih ukrepov. (Delno odstopanje od točke 19.6 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družbi in točke 7.3.2 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.)
Družba ima vzpostavljen sistem notranjih kontrol, ki pa še ne omogoča celovitega upravljanja tveganj, vendar ga stalno izboljšuje. (Odstopanje od točke 9.2 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države in od točke 26 Kodeksa upravljanja javnih delniških družb.)
Vseh priporočil notranje revizije se ne izvede pravočasno, vendar se je stanje v letu 2019 popravilo, saj je bilo bistveno manj nepravočasno izvedenih priporočil kot leto poprej. Družba bo v letu 2020 nadaljevala prizadevanja za pravočasno izvedbo priporočil notranje revizije v smeri, da bi bila vsa priporočila pravočasno izvedena. (Delno odstopanje od točke 9.2.7 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.)
Družba v etičnem kodeksu nima natančneje razdelanih vsebin, ki se nanašajo na zgled vodstva, zaposlene, delavske pravice, odnos do uradnih oseb in kontrolo ter sankcije. V etičnem kodeksu so obravnavane različne vsebine, ki jih družba sproti dopolnjuje. (Delno odstopanje od priporočila 10.1.1 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.)
Družba na svojih spletnih straneh ne objavlja poslovnikov svojih organov, tj. organa vodenja, nadzora in skupščine. (Odstopanje od priporočila 29.9 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb.)

6.1.2 Korporativna integriteta

Podrobno o korporativni integriteti poročamo v 21. poglavju z naslovom Korporativna integriteta, človekove pravice in skladnost poslovanja.

6.1.3 Sistem obvladovanja tveganj

Podrobno o tveganjih poročamo v 12. poglavju z naslovom Obvladovanje tveganj.

6.2 Notranje kontrole in upravljanje tveganj v povezavi z računovodskim poročanjem

Skupina Luka Koper obvladuje tveganja, povezana z računovodskih poročanjem, z izvajanjem sprejetih usmeritev in postopkov pri notranjih kontrolah. Namen notranjih kontrol je zagotoviti točnost, zanesljivost in popolnost zajemanja podatkov o poslovnih dogodkih ter pripravo računovodskih izkazov, ki so resničen in pošten prikaz finančnega položaja, poslovnega izida, denarnih tokov in gibanja kapitala v skladu z veljavnimi zakoni, Mednarodnimi računovodskimi standardi ter drugimi zunanjimi in notranjimi predpisi. Tveganja, vezana na konsolidirane računovodske izkaze Skupine, obvladujemo tudi s centralizirano računovodsko funkcijo na enotnem informacijskem sistemu v obvladujoči družbi, ki vključuje tudi vse odvisne in večji del pridruženih družb.

Računovodske kontrole so zasnovane po načelih resničnosti in delitve odgovornosti ter so osredotočene na kontrolo pravilnosti in popolnosti obdelave podatkov, usklajenosti stanja, izkazanega v poslovnih knjigah, in dejanskega stanja, ločenosti evidence od izvajanja poslov, strokovnosti računovodij in neodvisnosti. Notranje kontrole v računovodstvu so povezane tudi s kontrolami na področju informacijskih tehnologij, ki med drugim zagotavljajo omejitve in nadzor nad dostopi do omrežja, podatkov in aplikacij ter točnost in popolnost zajemanja in obdelovanja podatkov.

6.3 Podatki po 6. odstavku 70. člena ZGD-1

Luka Koper, d. d., kot družba, ki je zavezana k uporabi zakona, ki ureja prevzeme, v skladu z določilom šestega odstavka 70. člena ZGD-1 navaja podatke po stanju na zadnji dan poslovnega leta 2019 in vsa potrebna pojasnila:

6.3.1 Struktura osnovnega kapitala družbe

Delnice družbe so navadne kosovne delnice, ki dajejo njihovim imetnikom pravico do udeležbe pri upravljanju družbe, pravico do dela dobička – dividend in pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe. Vse delnice se glasijo na ime, so enega razreda in izdane v nematerializirani obliki. Delnice družbe so prosto prenosljive ter uvrščene v prvo kotacijo na Ljubljanski borzi. Podrobnejši podatki o delnici in lastniški strukturi so predstavljeni v 15. poglavju z naslovom Delnica LKPG.

6.3.2 Omejitve prenosa delnic

Vse delnice družbe so prosto prenosljive.

6.3.3 Kvalificirani deleži po Zakonu o prevzemih

decembra 2019 je bila na podlagi prvega odstavka 77. člena Zakona o prevzemih glede doseganja kvalificiranega deleža:
Republika Slovenija imetnica 7.140.000 delnic izdajatelja družbe Luka Koper, d. d., kar predstavlja 51,00 odstotkov osnovnega kapitala izdajatelja, in
Slovenski državni holding, d. d., imetnik 1.557.857 delnic izdajatelja družbe Luka Koper, d. d., kar predstavlja 11,13 odstotka osnovnega kapitala izdajatelja.

6.3.4 Imetniki vrednostnih papirjev, ki zagotavljajo posebne kontrolne pravice

Družba ni izdala vrednostnih papirjev, ki bi zagotavljali posebne kontrolne pravice.

6.3.5 Delniška shema za delavce

Družba nima delniške sheme za delavce.

6.3.6 Omejitev glasovalnih pravic

Omejitve glasovalnih pravic ni.

6.3.7 Dogovori med delničarji, ki lahko povzročijo omejitev prenosa delnic ali glasovalnih pravic Družbi tovrstni dogovori niso znani.

6.3.8 Pravila družbe o imenovanju in zamenjavi članov organov vodenja ali nadzora

Uprava družbe ima predsednika uprave in največ tri člane uprave, od katerih je eden delavski direktor. Predsednika uprave in druge člane uprave imenuje in razrešuje nadzorni svet. Delavskega direktorja kot člana uprave imenuje in razrešuje nadzorni svet na predlog sveta delavcev. Mandat predsednika uprave, članov uprave in delavskega direktorja traja pet let z možnostjo ponovnega imenovanja. Nadzorni svet ima pravico in pristojnost odpoklicati celotno upravo ali posameznega člana uprave.

Nadzorni svet lahko predčasno odpokliče predsednika uprave, člane uprave in delavskega direktorja iz razlogov, ki so določeni v zakonu. Za sklepčnost nadzornega sveta pri imenovanju in odpoklicu predsednika uprave, člana uprave ali delavskega direktorja je potrebna navzočnost vsaj polovice članov nadzornega sveta, pri čemer mora biti najmanj polovica prisotnih članov nadzornega sveta predstavnikov kapitala, od katerih mora biti prisoten tudi predsednik nadzornega sveta ali namestnik predsednika nadzornega sveta.

Predsednik in člani uprave morajo imeti najmanj univerzitetno izobrazbo, aktivno obvladati en svetovni jezik in imeti vsaj pet let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v velikih družbah v skladu s kriteriji, kot jih opredeljuje zakon, ki ureja gospodarske družbe. Natančnejše pogoje in merila za predsednika in člana uprave določi nadzorni svet. Pogoje za imenovanje delavskega direktorja skupaj določita nadzorni svet in svet delavcev.

Nadzorni svet ima kadrovsko komisijo, ki izvaja predhodne postopke, povezane z izborom kandidatov za upravo družbe, in s tem v zvezi nadzornemu sveta predlaga najustreznejše kandidate za člane uprave, pred njenim predlogom pa tudi preveri, ali predlagani kandidati izpolnjujejo zakonske in statutarne kriterije za člane uprave.

Nadzorni svet družbe ima devet članov, od katerih jih šest izvoli skupščina družbe z navadno večino glasov navzočih delničarjev, tri člane pa svet delavcev družbe. Enega od šestih članov nadzornega sveta lahko predlaga skupščini v izvolitev občina ali občine, na območju katerih leži kopenski del območja pristanišča. Skupščina s sklepom ugotovi izvolitev in odpoklic članov nadzornega sveta, ki jih je izvolil svet delavcev družbe. Sklep o predčasnem odpoklicu članov nadzornega sveta mora biti sprejet s tričetrtinsko večino oddanih glasov skupščine. Člane nadzornega sveta iz vrst delavcev lahko pred potekom mandata odpokliče svet delavcev, skupščina pa s sklepom samo ugotovi njihov odpoklic. Vsak izvoljeni član nadzornega sveta je po izteku mandata lahko ponovno predlagan in izvoljen za člana nadzornega sveta.

Uprava družbe in nadzorni svet sta v letu 2018 oblikovala in sprejela politiko raznolikosti v zvezi z zastopanostjo v organih vodenja in nadzora družbe, kot to opredeljujeta ZGD-1 in Slovenski kodeks upravljanja javnih delniških družb, sprejet dne 27. 10. 2016, ki je pričel veljati 1. 1. 2017. S tem družba zasleduje cilj, da bi bila v organih vodenja in nadzora prisotna raznolikost v zvezi z zastopanostjo. Omenjeno se kaže tudi v tem, da se je v zadnjih letih raznolikost po spolu v organih vodenja in nadzora bistveno izboljšala, prav tako sta prisotni medgeneracijska raznolikost in raznolikost glede izobrazbe.

6.3.9 Pravila družbe o spremembah statuta

Skupščina s tričetrtinsko večino pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala odloča o spremembah statuta.

6.3.10 Pooblastila članov poslovodstva, zlasti glede lastnih delnic

Pooblastila članov poslovodstva so opredeljena v poglavju 6.7 z naslovom Uprava družbe. Sicer pa uprava nima posebnih pooblastil v zvezi z izdajo ali nakupom lastnih delnic.

6.3.11 Pomembni dogovori, ki začnejo učinkovati, se spremenijo ali prenehajo na podlagi spremembe kontrole v družbi, ki je posledica javne prevzemne ponudbe

Družbi taki dogovori niso znani.

6.3.12 Dogovori med družbo in člani njenega organa vodenja ali nadzora ali delavci, ki predvidevajo nadomestilo, če ti zaradi ponudbe, kot jo določa zakon, ki ureja prevzeme, odstopijo, so odpuščeni brez utemeljenega razloga ali njihovo delovno razmerje preneha

Dogovorov skladno z zakonom o prevzemih ni.

6.4 Sistem upravljanja

V družbi Luka Koper, d. d., je v veljavi dvotirni sistem upravljanja, po katerem ima družba tri organe upravljanja: skupščino delničarjev, nadzorni svet in upravo. Pristojnosti posameznih organov in pravila o njihovem delovanju ter imenovanju in odpoklicu njihovih članov, spremembah statuta in notranjih predpisov družbe, ki se nanašajo na delovanje omenjenih organov, so določeni z Zakonom o gospodarskih družbah ZGD-1, s statutom družbe ter poslovnikom o delovanju nadzornega sveta, uprave in skupščine družbe. Posamezna določila o delovanju uprave so navedena tudi v drugih splošnih aktih notranje regulative družbe. Statut delniške družbe je dostopen na spletni strani www.luka-kp.si/slo/o-podjetju.

6.5 Skupščina

Skupščina delničarjev je najvišji organ družbe in odloča o statusnih spremembah družbe, delitvi dobička in imenovanju ali odpoklicu članov nadzornega sveta ter o vseh drugih zadevah, o katerih odloča na podlagi Zakona o gospodarskih družbah in statuta družbe Luka Koper, d. d. Lastniška struktura družbe Luka Koper, d. d., je prikazana v 15. poglavju z naslovom Delnica LKPG.

6.5.1 Sklic skupščine

Uprava družbe skliče sejo skupščine delničarjev praviloma enkrat letno, po potrebi večkrat. Seja skupščine je najavljena vsaj mesec dni prej na spletni strani agencije AJPES, v sistemu elektronskega obveščanja Ljubljanske borze SEOnet in na spletnih straneh družbe. Na spletnem mestu http://www.luka-kp.si/slo/zavlagatelje/skupscine-delnicarjev je dostopno celotno gradivo s predlogi sklepov, ki je delničarjem na vpogled tudi na sedežu družbe. Skladno s Pravili Ljubljanske borze so po skupščini objavljeni tudi sprejeti skupščinski sklepi.

6.5.2 Pravica do udeležbe in glasovanja

Delničarji se lahko udeležijo skupščine in na njej uveljavljajo glasovalno pravico, če svojo udeležbo prijavijo najkasneje konec četrtega dne pred skupščino pri upravi družbe, ki ji na vpogled predložijo delnice oziroma potrdilo zanje.

Družba nima omejitev glasovalnih pravic, saj vse delnice Luke Koper, d. d., zagotavljajo glasovalne pravice skladno z zakonodajo.

Luka Koper, d. d., nima izdanih vrednostnih papirjev, ki bi imetnikom zagotavljali posebne kontrolne pravice.

6.5.3 Sklepi skupščine delničarjev

Delničarji družbe Luka Koper, d. d., so se dne 28. junija 2019 zbrali na 31. skupščini družbe. Na njej so delničarji:

sprejeli sklep o predlogu uporabe bilančnega dobička za leto 2018, ki je znašal 29.252.442,43 evra:
- o del dobička v znesku 18.620.000,00 evra se uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 1,33 evra na posamezno delnico,
- o preostanek bilančnega dobička v višini 10.632.442,43 evra ostane nerazporejen,
za leto 2018 podelili razrešnico upravi ter članom nadzornega sveta razen Mladenu Jovičiću,
sprejeli spremembe in dopolnitve Statuta družbe.

Delničarji družbe Luka Koper, d. d., so se dne 22. avgusta 2019 zbrali na 32. skupščini družbe. Na njej so delničarji:

Za članico nadzornega sveta družbe na predlog Mestne občine Koper za štiri letno mandatno obdobje, ki je pričelo teči z dnem 22. avgusta 2019, izvolili mag. Tamaro Kozlovič.

6.6 Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d.⁵⁵

Nadzorni svet nadzira vodenje poslov v družbi. Druge glavne naloge in pristojnosti, ki mu jih nalagajo zakonski predpisi in statut družbe, so predvsem še: imenovanje in odpoklic uprave družbe, določanje višine prejemkov uprave, potrjevanje letnega poročila, oblikovanje predloga za delitev bilančnega dobička ter sklic skupščine.

6.6.1 Sestava nadzornega sveta

Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d., šteje devet članov. Šest članov voli skupščina, tri iz vrst zaposlenih pa svet delavcev družbe. Mandat članov nadzornega sveta traja štiri leta.

6.6.2 Sestava nadzornega sveta družbe Luka Koper, d. d., na zadnji dan v letu 2019:

6.6.2.1 Imenovani s strani kapitala:

Mag. Uroš Ilić, predsednik nadzornega sveta Začetek štiriletnega mandata: 1. julij 2017 (28. skupščina delničarjev) Zaposlen: ODI o.p., d. o. o., direktor Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: predsednik nadzornega sveta Perutnine Ptuj, d. o. o.

Mag. Andraž Lipolt, namestnik predsednika nadzornega sveta Začetek štiriletnega mandata: 1. julij 2017 (28. skupščina delničarjev) Zaposlen: Petrol, d. d., direktor tehnične podpore Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: /

Dr. Rado Antolovič, MBA, član nadzornega sveta Začetek štiriletnega mandata: 1. julij 2017 (28. skupščina delničarjev) Zaposlen: predsednik uprave P&O Maritime (DP World) Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: P&O Ports, glavni izvršni direktor, Dubai Dry Dock World, član nadzornega sveta

Mag. Milan Jelenc, član nadzornega sveta Začetek štiriletnega mandata: 1. julij 2017 (28. skupščina delničarjev) Zaposlen: / Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: Adriakombi, d. o. o., predsednik nadzornega sveta; CKTZ, d. d., član nadzornega sveta

Barbara Nose, članica nadzornega sveta Začetek štiriletnega mandata: 1. julij 2017 (28. skupščina delničarjev) Zaposlena: Constantia Primia, d. o. o., direktorica Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: /

Mag. Tamara Kozlovič, članica nadzornega sveta Začetek štiriletnega mandata: 22. avgust 2019 (32. skupščina delničarjev) Zaposlena: MOK Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: /

Na 32. skupščini družbe z dne 22. avgusta 2019 je bila za članico nadzornega sveta izvoljena mag. Tamara Kozlovič, ki je nadomestila članico nadzornega sveta Sabino Mozetič, ki ji je z dnem 21. avgust 2019 potekel mandat.

6.6.2.2 Imenovani s strani zaposlenih:

Mladen Jovičić, član nadzornega sveta Začetek štiriletnega mandata: 8. april 2017 (28. skupščina – seznanitev delničarjev)

Marko Grabljevec, član nadzornega sveta

Začetek štiriletnega mandata: 18. januar 2016 (27. skupščina – seznanitev delničarjev)

⁵⁵ GRI GS 102-22, 405-1

Rok Parovel, član nadzornega sveta

Začetek štiriletnega mandata: 12. september 2016 (28. skupščina – seznanitev delničarjev)

6.6.2.3 Zunanja članica revizijske komisije nadzornega sveta:

Mag. Mateja Treven zunanja članica revizijske komisije nadzornega sveta Imenovana za obdobje od 22. februarja 2019 do preklica.

Raznolikost članov nadzornega sveta po spolu

31. 12. 2019	moški	ženske	skupaj
Število članov nadzornega sveta	7	2	9
Delež	78 %	22 %	100 %

Raznolikost članov nadzornega sveta po starosti

31. 12. 2019	do 30 let	od 30 do 50 let	nad 50 let	skupaj
Število članov nadzornega sveta	0	4	5	9
Delež	0 %	44 %	56 %	100 %

6.6.3 Spremembe v sestavi revizijske komisije nadzornega sveta

Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d., je z dnem 22. februarja 2019 namesto dotedanje zunanje članice revizijske komisije nadzornega sveta Mateje Kupšek imenoval novo zunanjo članico revizijske komisije nadzornega sveta mag. Matejo Treven.

6.6.4 Spremembe v sestavi nadzornega sveta

Dne18. januarja 2020 je Marku Grabljevcu potekel mandat člana nadzornega sveta - predstavnika delavcev. Svet delavcev je namesto njega v nadzorni svet družbe z dnem 19.januarja 2020 za mandatno obdobje štirih let za člana nadzornega sveta - predstavnika delavcev imenoval Mehrudina Vukoviča.

6.6.5 Podrobni podatki o sestavi nadzornega sveta

Natančneje so vse podrobnosti, ki se nanašajo na člane nadzornega sveta oz. njegovo sestavo ter sestavo komisij nadzornega sveta, navedene v tabelah z naslovom Sestava nadzornega sveta in komisij v poslovnem letu 2019, ki so sestavni del te izjave o upravljanju družbe in so bile izdelane skladno s prilogama C.2 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb in 5.2 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.

6.6.6 Delovanje nadzornega sveta

Delovanje nadzornega sveta urejajo zakonski predpisi, statut družbe, poslovnik o delu nadzornega sveta, Slovenski kodeks upravljanja javnih delniških družb, Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, Priporočila in pričakovanja Slovenskega državnega holdinga in Priporočila Združenja nadzornikov Slovenije.

Nadzorni svet je v letu 2019 deloval v prej opisani sestavi. O delovanju, odločitvah in stališčih nadzornega sveta in komisij nadzornega sveta podrobneje poročamo v 5. poglavju z naslovom Poročilo nadzornega sveta za leto 2019.

Vsak posamezni član nadzornega sveta je, upoštevaje določila Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb in Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, v letu 2019 podpisal izjavo o tem, da v letu 2019 ni obstajalo nasprotje interesov, ki bi se kazalo tako, da bi posamezni član:

opravljal funkcije izvršnega direktorja ali člana uprave družbe ali povezane družbe ali da bi opravljal take funkcije v zadnjih petih letih,
bil zaposlen v družbi ali povezani družbi in bil na takem položaju v zadnjih treh letih,
prejemal večje dodatne prejemke iz družbe ali povezane družbe razen plačila, ki ga prejema kot član nadzornega sveta ali njegovih komisij.
bil večinski delničar in zastopal večinskega delničarja/večinske delničarje,
imel z družbo ali povezano družbo v zadnjem letu pomembne poslovne stike bodisi neposredno bodisi kot partner, delničar, direktor ali vodilni delavec organa,
bil sedaj ali v zadnjih treh letih partner ali uslužbenec sedanjega ali nekdanjega zunanjega revizorja v družbi ali povezani družbi,
bil izvršni direktor ali član uprave druge družbe, v kateri je izvršni direktor ali član uprave družbe član nadzornega sveta, ali bil kako drugače povezan z izvršnimi direktorji oziroma člani uprave prek sodelovanja v drugih družbah ali organih,
bil v nadzornem svetu več kot tri mandate (ali več kot 12 let),
bil bližnji družinski član članov uprave ali oseb, ki so na položajih, navedenih v prejšnjih alinejah,
bil član širšega poslovodstva povezane družbe,
sodeloval pri sestavljanju vsebine predloga letnega poročila družbe.

Izjave so dostopne tudi na spletni strani https://luka-kp.si/slo/pomembni-dokumenti-208.

6.6.7 Komisije nadzornega sveta

V okviru nadzornega sveta redno delujejo tri komisije:

kadrovska komisija,
revizijska komisija,
poslovna komisija.

Komisije opravljajo strokovne naloge v pomoč nadzornemu svetu.

Kadrovska komisija je v letu 2019 delovala v sestavi mag. Uroš Ilić (predsednik), Barbara Nose (članica), mag. Milan Jelenc (član) in Rok Parovel (član).

Revizijska komisija je v letu 2019 delovala v sestavi Barbara Nose (predsednica), mag. Milan Jelenc (član), Marko Grabljevec (član) in Mateja Kupšek (zunanja članica) do 22.2.2019 ter od 22.2.2019 v sestavi z novo zunanjo članico mag. Matejo Treven. Na seji nadzornega sveta z dne 30.8.2019 je bila v revizijsko komisijo imenovana članica mag. Tamara Kozlovič.

Poslovna komisija je v letu 2019 delovala v sestavi mag. Andraž Lipolt (predsednik), dr. Rado Antolovič (član), mag. Milan Jelenc (član), mag. Tamara Kozlovič (članica), Mladen Jovičić (član) ter Rok Parovel (član). Na seji nadzornega sveta z dne 30.8.2019 je nadzorni svet imenoval članico mag. Tamaro Kozlovič. Z dnem 21. 8. 2019 je članici nadzornega sveta Sabini Mozetič zaradi prenehanja mandata članice nadzornega sveta, prenehalo tudi članstvo v poslovni komisiji nadzornega sveta.

6.6.8 Prejemki nadzornega sveta

Člani nadzornega sveta in člani komisij nadzornega sveta so upravičeni do sejnin in plačila za opravljanje funkcije. Višino sejnin in plačil določi skupščina. Člani nadzornega sveta in člani komisij nadzornega sveta so upravičeni tudi do povračila potnih in drugih stroškov za prihod in udeležbo na sejah. Več o prejemkih nadzornega sveta in o njihovi višini je zapisano v računovodskem poročilu Luke Koper, d. d., v pojasnilu št. 31: Posli s povezanimi osebami ter v tabeli z naslovom Sestava in višina prejemkov članov nadzornega sveta in komisij v poslovnem letu 2019, povzeti po prilogi C.4 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb, v poglavju 6.13 z naslovom Priloga izjave o upravljanju, ki je sestavni del izjave o upravljanju. O lastništvu delnic članov nadzornega sveta in njegovih komisij so podatki navedeni v 15. poglavju z naslovom Delnica LKPG.

6.7 Uprava družbe Luka Koper, d. d. ⁵⁶

Delovanje uprave urejajo zakonski predpisi, statut družbe, poslovnik o delu uprave, Kodeks upravljanja javnih delniških družb, Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države ter Priporočila in pričakovanja Slovenskega državnega holdinga. V skladu z ZGD-1 in s statutom uprava vodi družbo ter jo zastopa in predstavlja nasproti tretjim osebam.

6.7.1 Sestava uprave

Upravo družbe Luka Koper, d. d., so na dan 31. decembra 2019 sestavljali:

Dimitrij Zadel, predsednik uprave, ki je petletni mandat začel 29. decembra 2017,
mag. Metod Podkrižnik, član uprave, ki je petletni mandat začel 29. decembra 2017,
mag. Irma Gubanec, članica uprave, ki je petletni mandat začela 29. decembra 2017,
Vojko Rotar, delavski direktor, ki je petletni mandat začel 16. februarja 2018.

⁵⁶ GRI GS 102-22, 405-1

6.7.2 Opis članov uprave družbe Luka Koper, d. d., na dan 31. decembra 2019 ⁵⁷ :

Dimitrij Zadel

Predsednik uprave

mag. Metod Podkrižnik

Član uprave

Dimitrij Zadel, rojen 29. septembra 1967, je po izobrazbi univerzitetni diplomirani inženir strojništva, v tujini pa se je izpopolnjeval s področja poslovnih ved. Karierno pot je začel na področju razvoja izdelkov v tovarni pohištvenega okovja Lama. Od leta 1994 do 2003 je v podjetju Trgoavto, d. o. o., zasedal več ključnih položajev: bil je vodja prodaje tovornih vozil, odgovoren je bil za prodajno-servisni center znamke Iveco, v letih 2001–2003 pa je kot generalni direktor vodil prestrukturiranje in modernizacijo družbe Trgoavto s ciljem povečanja obsega prodaje in optimiziranja poslovanja. Nove izzive je leta 2003 našel v Skupini OMV, kjer je opravljal funkcijo direktorja družbe OMV Slovenija, d. o. o., ter hkrati skladno s strategijo Skupine OMV v hčerinskih družbah na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter Italiji skrbel za prestrukturiranje in reorganizacijo ter pripravo družb za prodajo. Kot direktor družb in vodja maloprodaje je z različnimi ukrepi v letih 2013–2017 nadgrajeval poslovanje OMV-jevih družb na Češkem in Slovaškem. S sklepom nadzornega sveta je svoj petletni mandat v Luki Koper, d. d., pričel 29. 12. 2017.

Mag. Metod Podkrižnik, rojen 23. marca 1971, je univerzitetni diplomirani inženir strojništva in magister ekonomskih znanosti. Poklicno pot je začel v družbi Gorenje, d. d., kjer je skrbel za proizvodno linijo notranje opreme. V letih 1999–2006 je bil na Republiškem zavodu za obvezne rezerve naftnih derivatov odgovoren za projekt oblikovanja 90-dnevnih rezerv naftnih derivatov v Sloveniji ter za njihov učinkovit sistem vzdrževanja. V letih 2006–2008 je kot pomočnik generalnega direktorja Holdinga Slovenske elektrarne vodil razvojni sektor in opravljal več drugih korporativnih funkcij, kjer je skrbel predvsem za izboljšanje učinkovitosti in obvladovanje tveganj. Karierno pot je v letih 2008–2015 nadaljeval v Skupini OMV, kjer je bil kot vodja poslovnega področja za Slovenijo, Bosno in Hercegovino, Hrvaško, Madžarsko, Češko in Slovaško odgovoren za nabavo produktov, prodajo, podporo strankam, logistiko in druge pomembne poslovne naloge. V tem obdobju je opravljal funkcijo prokurista v več OMV-jevih družbah, dve leti in pol pa je bil generalni direktor OMV Slovaška. Z logistično dejavnostjo se je ponovno srečal leta 2016 kot direktor špedicijskega podjetja Fersped, d. o. o. S sklepom nadzornega sveta je svoj petletni mandat v Luki Koper, d. d., pričel 29. 12. 2017.

⁵⁷ GRI GS 405-1

mag. Irma Gubanec

Članica uprave

Delavski direktor

Mag. Irma Gubanec, rojena 9. julija 1968, je magistra poslovodenja in organizacije Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Poklicno pot je začela na Skladu Republike Slovenije za razvoj kot samostojna finančna svetovalka in kasneje direktorica finančne službe. V letih 1999–2000 je opravljala funkcijo državne sekretarke za premoženje in finance na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti. Nove izzive je nato našla v podjetju P&S Svetovanje in analize v vlogi samostojne finančne svetovalke, kjer je opravljala naloge vrednotenja družb ter aktivnosti, vezane na združevanje in prevzeme družb. Od leta 2001 do 2010 je kot pomočnica generalnega direktorja za ekonomiko poslovanja v javnem zavodu RTV Slovenija bdela nad financami, računovodstvom, kontrolingom in službo za obračun RTV prispevka. V letu 2010 je nastopila delo v medijski družbi Delo, d. o. o., kjer je zasedala več ključnih položajev, v obdobju 2013–2017 tudi kot predsednica uprave oz. glavna direktorica. Na tem mestu je bila odgovorna za realizacijo strateških ciljev družbe, vključno s finančnim, kadrovskim in poslovnim prestrukturiranjem družbe. S sklepom nadzornega sveta je svoj petletni mandat v Luki Koper, d. d., pričela 29. 12. 2017.

Vojko Rotar, rojen 17. junija 1976, je po izobrazbi diplomirani ekonomist. Poklicno pot je začel leta 1995 v špediterskem podjetju Avico iz Ljubljane ter v dejavnosti logistike in kasneje mednarodne trgovine ostal do leta 2003, pri tem pa nabral bogate izkušnje na področju delovanja pristanišča kot tranzitne točke, ki posreduje mednarodne blagovne tokove. Razumevanje splošnega gospodarskega okolja in delovanja subjektov znotraj njega mu je odprlo pot do različnih del na medijsko– komunikacijskem področju, kjer se je preizkusil kot urednik, novinar, dopisnik, fotoreporter in spletni poročevalec pri več slovenskih medijih. V zadnjih štirih letih je bil odgovoren za področja odnosov z javnostmi in marketinga v koprskem javnem podjetju Marjetica Koper in se približal številnim področjem, ki so povezana s spodbujanjem dobrih okoljskih praks in sodelovanjem z lokalno skupnostjo. Svoj petletni mandat kot član uprave - delavski direktor v Luki Koper, d. d., je pričel s sklepom nadzornega sveta družbe z dne 16. 2. 2018.

Član uprave mora morebitno nasprotje interesov razkriti nadzornemu svetu in o tem obvestiti preostale člane uprave.

Raznolikost članov uprave po spolu

31. 12. 2019	moški	ženske	skupaj
Število članov uprave	3	1	4
Delež	75%	25%	100%

Raznolikost članov uprave po starosti

do 30 let	od 30 do 50 let	nad 50 let	skupaj
0	2	2	4
0%	50%	50%	100%

Predstavitev članov uprave je dostopna tudi na spletni strani družbe https://luka-kp.si/slo/vodstvo-druzbe-193.

6.7.3 Podrobni podatki o sestavi uprave

Natančneje so vse podrobnosti, ki se nanašajo na člane uprave, navedeni v tabeli z naslovom Sestava uprave v poslovnem letu 2019, ki je sestavni del te izjave o upravljanju družbe in je bila izdelana skladno s prilogama C.1 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb in 5.1 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.

6.8 Delovanje uprave⁵⁸

Uprava samostojno in na lastno odgovornost vodi poslovanje družbe v njeno dobro. Svoje delo opravlja skladno s predpisi, statutom družbe ter z zavezujočimi sklepi organov družbe.

Družbo zastopajo člani uprave, ki so zadolženi za področja:

Področja predsednika uprave:

sekretariat uprave (svetovalec uprave, tajnik organov, pisarna uprave),
kadrovsko področje,
pravno področje,
področje za odnose z javnostmi,
področje pristaniške varnosti,
področje investicij,
področje nabave,
področje strateškega razvoja.

Področja člana uprave:

profitni center Generalni tovori,
profitni center Kontejnerski terminal,
profitni center Terminal avtomobilov in RO-RO,
profitni center Terminal razsuti in tekoči tovori,
profitni center Potniški terminal,
področje operative,
področje komerciale.

Področja člana uprave:

področje financ in računovodstva,
področje kontrolinga,
področje upravljanja in razvoja poslovnih procesov,
družbe, v katerih ima Luka Koper, d. d., kapitalski delež oz. korporacijske pravice.

⁵⁸ GRI GS 102-23

Področja člana uprave - delavskega direktorja:

zastopanje interesov glede kadrovskih in socialnih vprašanj zaposlenih,
področje varovanja zdravja in ekologije,
nadzorovanje spoštovanja in izvajanja pisnih dogovorov in sodelovanje pri sklepanju dogovorov med delojemalci in delodajalci (participacijski in drugi dogovori).

Vsi člani uprave skupaj:

področje notranje revizije,
pooblaščenec za korporativno integriteto,
pooblaščenec za skladnost poslovanja,
sodelovanje s sekretarjem nadzornega sveta.

6.8.1 Prejemki uprave

Prejemki članov uprave so sestavljeni iz stalnega in spremenljivega dela. Določeni so v pogodbah o zaposlitvi za določen čas za poslovodenje družbe za člana uprave, v aneksih k pogodbam o zaposlitvi in v sklepih nadzornega sveta. Pogodbe o zaposlitvi in aneksi so sklenjeni med posameznimi člani uprave in nadzornim svetom, v njih so določena tudi povračila in ugodnosti. Pri sklepanju pogodb in aneksov za člane uprave nadzorni svet zastopa predsednik nadzornega sveta. O prejemkih uprave poročamo v računovodskem poročilu Luke Koper, d. d., v pojasnilu št. 31: Posli s povezanimi osebami ter v tabeli z naslovom Sestava poslovodstva v poslovnem letu 2019, ki je sestavni del te izjave o upravljanju družbe in je povzeta po prilogi C.3 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb. O lastništvu delnic poročamo v 15. poglavju z naslovom Delnica LKPG.

6.9 Vodenje in upravljanje družb v skupini Luka Koper

Družba Luka Koper, d. d., ima vzpostavljen sistem korporativnega upravljanja, v katerega je po prodaji deleža v družbi Aerodrom Portorož, d. o. o., poleg obvladujoče družbe vključenih še 17 družb – od enoosebnih družb do tistih, kjer je poslovni delež manjši od enega odstotka. V letu 2018 je bila sprejeta Strategija upravljanja finančnih naložb, ki glede na štiri ključna področja (vpetost v poslovanje družbe, povečanje fleksibilnosti in minimizacija tveganj, finančni vidik ter druge eksternalije) razporeja finančne naložbe v dva investicijska razreda:

Strateške finančne naložbe so naložbe v delnice in deleže družb, ki opravljajo dejavnosti, pomembne za nadaljnji razvoj in delovanje matične družbe, ter pripomorejo k obvladovanju tveganj in dvigu dodane vrednosti. Upravljajo se po načelu koncernskega delovanja.
Nestrateške finančne naložbe so naložbe v delnice in deleže družb, ki ne opravljajo dejavnosti, pomembnih za nadaljnji razvoj in delovanje matične družbe, ter ne pripomorejo k obvladovanju tveganj in dvigu dodane vrednosti. Cilj je maksimiranje izplačil dobička oziroma realizacija drugih pozitivnih vplivov za lastnika. Upravljajo se po načelu skrbništva nad naložbami.

Dividendna politika sledi kategorizaciji posamezne finančne naložbe: v vlogi družbenika v nestrateških finančnih naložbah si prizadevamo doseči cilj maksimiranja izplačila dobička, v vlogi družbenika v strateških finančnih naložbah pa zasledujemo cilj uravnoteženega izplačila dobičkov glede na investicijsko-razvojne cikle družbe.

V Strateškem poslovnem načrtu družbe in Skupine so bili za obdobje 2020-2025 zastavljeni cilji tudi na področju upravljanja finančnih naložb. S sprejetjem Strategije upravljanja finančnih naložb so bile začrtane tudi smernice upravljanja strateških finančnih naložb z vidika odločanja in upravljanja.

Družba	Direktor	Delež obvladujoče družbe v lastništvu (v %)
Luka Koper INPO, d. o. o.	Boris Kranjac	100,00
Adria Terminali, d. o. o.	Aleš Miklavec	100,00
Luka Koper Pristan, d. o. o.	Darko Grgič	100,00
Adria Investicije, d. o. o.	Boris Jerman	100,00
Logis-Nova, d. o. o.	Larisa Kocjančič	100,00
TOC, d. o. o.	Ankica Budan Hadžalič	68,13

Tabela 8: Vodenje in upravljanje odvisnih družb v Skupini Luka Koper na dan 31. 12. 2019

6.10 Notranja revizija

Dejavnost notranjega revidiranja v Luki Koper, d. d., izvaja na podlagi sprejete notranjerevizijske temeljne listine področje notranje revizije. To deluje z namenom opravljanja funkcije notranjega revidiranja za delniško družbo Luka Koper, d. d., ter odvisne družbe. Področje notranje revizije deluje kot samostojna enota, funkcionalno podrejena nadzornemu svetu in organizacijsko upravi družbe. Deluje neodvisno in skladno s Poslovnikom o delovanju notranje revizije, ki temelji na veljavnem Mednarodnem okviru strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju, Kodeksu notranjerevizijskih načel Slovenskega inštituta za revizijo in Kodeksu poklicne etike notranjih revizorjev Slovenskega inštituta za revizijo. Skladno z veljavno opredelitvijo pomaga dejavnost notranje revizije uresničevati cilje družbe in Skupine s sistematičnim in metodičnim ocenjevanjem in izboljševanjem uspešnosti upravljanja tveganj, kontrolnih postopkov in njihovega upravljanja. Deluje s ciljem dodajanja vrednosti ob zanesljivejšem doseganju sprejetih ciljev.

V letu 2019 je notranja revizija opravljala notranjerevizijske posle in preostale dejavnosti v skladu z odobrenim letnim načrtom dela. Načrtovani notranjerevizijski posli so bili opravljeni. Vodilo pri izvajanju načrtovanih poslov so bila ob pripravi letnega načrta prepoznana tveganja, ki so bila v fazi podrobnejšega spoznavanja posameznega področja revidiranja in po začetni oceni tveganj po potrebi dopolnjena. Večji del storitev dajanja zagotovil je vključeval preverjanje, ali je zasnova notranjih kontrol ustrezna ter ali te delujejo v skladu z vnaprej določenimi cilji in standardi. Ob ugotovljenih pomanjkljivostih so bila podana priporočila za njihovo izboljšanje.

Poleg načrtovanega revidiranja so bile mesečno izvedene porevizijske dejavnosti, ki so bile namenjene sprotnemu poročanju o izvedenih ukrepih za boljše obvladovanje tveganj. Ob spremljanju uresničevanja priporočil je notranja revizija v letu 2019 poročala o uresničenih priporočilih. Delež neuresničenih priporočil se je v letu 2019 bistveno zmanjšal.

Notranja revizija je o posameznem opravljenem poslu sproti poročala vodstvu revidirane enote, upravi družbe in revizijski komisiji nadzornega sveta, slednjima tudi o izvajanju notranjerevizijskih priporočil. Nadzornemu svetu notranja revizija poroča letno.

Razvoj notranje revizije se uresničuje s pomočjo programa zagotavljanja in izboljševanja kakovosti. Njegov namen je zagotoviti vsem zainteresiranim stranem, da deluje notranja revizija v skladu z veljavnimi pravili stroke ter da je njeno delovanje uspešno in učinkovito. Zadnja zunanja presoja kakovosti delovanja notranje revizije, ki je to potrdila, je bila opravljena v letu 2015, do prihodnje se kakovost in izboljševanje njenega delovanja zagotavlja z notranjimi presojami in spremljanjem ter merjenjem delovanja notranje revizije. Uresničene vrednosti kazalnikov za merjenje uspešnosti dela notranje revizije so bile v letu 2019 na ravni načrtovanih.

6.11 Zunanja revizija

Skupščina delničarjev je na 29. skupščini delničarjev dne 28. 12. 2017 za revidiranje izkazov družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper imenovala revizijsko družbo BDO Revizija, d. o. o., družba za revidiranje, Cesta v Mestni log 1, Ljubljana in sicer za triletno obdobje od 2017-2019.

Stroški revizijskih storitev Luke Koper, d. d., in njenih odvisnih družb so predstavljeni v konsolidiranem računovodskem poročilu v pojasnilu št. 32: Posli z revizijsko družbo.

Dimitrij Zadel mag. Irma Gubanec Predsednik uprave družbe Luka Koper, d. d. Članica uprave družbe Luka Koper, d. d.

mag. Metod Podkrižnik Vojko Rotar

Član uprave družbe Luka Koper, d. d. Član uprave - delavski direktor družbe Luka Koper, d. d.

6.12 Izjava o zunanji presoji izjave o upravljanju za Letno poročilo 2019

Združenje nadzornikov Slovenije izjavlja, da je v skladu s 5.7. členom Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb v času od 19. februarja do 20. aprila 2020 izvedlo postopek zunanje presoje izjave o upravljanju družbe Luka Koper, d. d., za leto 2019. Zunanja presoja se ne šteje za posle dajanja zagotovil, ki jih opravljajo računovodski strokovnjaki, ki z javnim pooblastilom (revizorji) ali računovodskimi strokovnjaki, ki nimajo javnega pooblastila (npr. notranji revizorji). Kot zunanja neodvisna referenčna institucija, ki ni ponudnica revizijskih storitev v družbi in ni povezana z njo, smo pregledali vse sestavine izjave o upravljanju, njihovo ustreznost v povezavi s petim odstavkom 70. člena ZGD-1 in presojali ali ustrezno opisujejo upravljanje družbe kot je razvidno iz relevantnih dokumentov družbe. Ta pregled je vključeval tudi pregled izbora referenčnih kodeksov in izjave o skladnosti z referenčnimi kodeksi, ki jim družba sledi. V zvezi z opravljeno zunanjo presojo je bilo oblikovano poročilo o zunanji presoji izjave o upravljanju, ki je bilo posredovano v seznanitev upravi in nadzornemu svetu družbe.

Združenje nadzornikov Slovenije izjavlja, da izjava o upravljanju v letnem poročilu Luke Koper, d. d., za leto 2019 vsebuje vse potrebne zakonske vsebinske sestavine in da njena vsebina ustrezno opisuje upravljanje družbe kot je razvidno iz pridobljenih dokumentov družbe.

april 2020

mag. Irena Prijović,

izvršna direktorica Združenje nadzornikov Slovenije

6.13 Priloga izjave o upravljanju

C.1: Sestava uprave v poslovnem letu 2019

Ime in priimek	Funkcija (predsednik, član)	Področje dela v upravi	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije / mandata	Spol		Državljanstvo Letnica rojstva Izobrazba		Strokovni profil	Članstvo v organih nadzora z družbo
Dimitrij Zadel	predsednik	1. sekretariat uprave (svetovalec uprave, tajnik organov, pisarna uprave), 2. kadrovsko področje, 3. pravno področje, 4. področje za odnose z javnostmi, 5. področje investicij, 6. področje pristaniške varnosti, 7. področje nabave, 8. področje strateškega razvoja, 9. področje notranje revizije, 10. korporativna integriteta, 11. skladnost poslovanje, 12. sodelovanje s sekretarjem nadzornega sveta 29.12.2017		v teku	moški	slovensko	1967	VII. stopnja	univerzitetni diplomirani inženir strojništva	ne obstaja
		1. profitni center Generalni tovori, 2. profitni center Kontejnerski terminal, 3. profitni center Terminal in RO-RO, 4. profitni center Terminal razsuti in tekoči tovori, 5. profitni center Potniški terminal, 6. področje operative, 7. področje komerciale,8. področje notranje revizije 9 . korporativna integriteta, 10. skladnost poslovanja, 11. sodelovanje s							univerzitetni diplomirani inženir strojništva in magister ekonomskih	Član nadzornega sveta družbe
mag. Metod Podkrižnik član mag. Irma Gubanec	članica	sekretarjem nadzornega sveta 1. področje financ in računovodstva, 2. področje kontrolinga, 3. področje upravljanja in razvoja poslovnih procesov, 4. družbe, v katerih ima Luka Kpoer, d.d. kapitalski delež oz. korporacijske pravice, 5. področje notranje revizije, 6. korporativna integriteta, 7. skladnost poslovanja 8. sodelovanje s sekretarjem nadzornega sveta	29.12.2017 29.12.2017	v teku v teku	moški ženska	slovensko slovensko	1971 1968	VIII. stopnja VIII. stopnja	znanosti magistra ekonomskih znanosti	Petrol, d.d. Članica nadzornega sveta v družbi IEDC - Poslovna šola Bled, d.o.o.
Vojko Rotar	član	1. zastopanje interesov glede kadrovskih in socialnih vprašanj zaposlenih, 2. področje varovanja zdravja in ekologije, 3. nadzorovanje spoštovanja in izvajanja pisnih dogovorov in sodelovanje pri sklepanju dogovorov med delojemalci in delodajalci (participacijski dogovori), 4. področje notranje revizije 5. korporativna integriteta, 6. skladnost poslovanja, 8. sodelovanja s sekretarjem nadzornega sveta.	16.02.2018	v teku	moški	slovensko	1976	VII. stopnja	Univerzitetni diplomirani ekonomist	Član nadzornega sveta v družbi Marjetica, d.o.o.

C.2: Sestava nadzornega sveta in komisij v poslovnem letu 2019

Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član NS)	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije / mandata	Predstavnik kapitala / zaposlenih	Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS	Spol				Državljanstvo Letnica rojstva Izobrazba Strokovni profil	Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA / NE)	Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA / NE)	Članstvo v organih nadzora drugih družb
													Predsednik
										magister pravnih			nadzornega sveta
	Predsednik		01.07.2017 v teku	predstavnik kapitala	8/9	moški	slovensko	1976	VIII. stopnja	znanosti	da	ne	Perutnina Ptuj, d.o.o.
					Udeležba na
mag. Uroš Ilić					sejah komisij
		Članstvo v komisijah (revizijska, kadrovska, komisija za prejemke,…)			glede na
					skupno število
			sej komisij
	KADROVSKA KOMISIJA/NOMINACIJSKA KOMISIJA	PREDSEDNIK/ČLAN	8/8, 2/2

Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član NS)	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije / mandata	Predstavnik kapitala / zaposlenih	Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS	Spol				Državljanstvo Letnica rojstva Izobrazba Strokovni profil	Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA / NE)	Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA / NE)	Članstvo v organih nadzora drugih družb
													Predsednik
													nadzornega sveta v
										magister			ADRIAKOMBI, d.o.o.
										ekonomskih			in član nadzornga
	Član	01.07.2017 v teku		predstavnik kapitala	9/9	moški	slovensko	1949	VIII. stopnja	znanosti	da	ne	sveta v CKTZ, d.o.o.
	Članstvo v komisijah (revizijska, kadrovska, komisija za prejemke,…)	predsednik / član	Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij
mag. Milan Jelenc	POSLOVNA KOMISIJA / KADROVSKA KOMISIJA / REVIZIJSKA KOMISIJA/NOMINACIJSKA KOMISIJA			ČLAN / ČLAN / ČLAN/ČLAN	6/7,8/8,9/11,2/ 2

Ime in priimek		Funkcija (predsednik, namestnik, član NS)	Prvo imenovanje na funkcijo	Predstavnik kapitala / zaposlenih	Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS	Spol				Državljanstvo Letnica rojstva Izobrazba Strokovni profil	Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA / NE)	Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA / NE)	Članstvo v organih nadzora drugih družb
										Univerzitetna diplomirana ekonomistka, specialistka
		Članica	1.7.2017 v teku	predstavnica kapitala	9/9	ženski	slovensko	1964	VII. stopnja	revidiranja	da	ne	ne
	Članstvo v komisijah (revizijska, kadrovska, komisija za prejemke,…)			predsednik / član	Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij
Barbara Nose	REVIZIJSKA KOMISIJA/KADROVSKA KOMISIJA/NOMINACIJSKA KOMISIJA	PREDSEDNICA/ČLANICA/ČLANICA 11/11,8/8,2/2

Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član NS)	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije / mandata	Predstavnik kapitala / zaposlenih	Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS	Spol				Državljanstvo Letnica rojstva Izobrazba Strokovni profil	Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA / NE)	Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA / NE)	Članstvo v organih nadzora drugih družb
	namestnik predsednika	01.07.2017 v teku		predstavnik kapitala	8/9	moški	slovensko	1974	VIII. stopnja	Univerzitetni diplomirani strojnik in magister	da	ne	ne
	Članstvo v komisijah (revizijska, kadrovska, komisija za prejemke,…)	predsednik / član	Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij
mag. Andraž Lipolt	POSLOVNA KOMISIJA	PREDSEDNIK	6/7

Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član NS)	Prvo imenovanje na funkcijo	Predstavnik kapitala / zaposlenih	Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS	Spol				Državljanstvo Letnica rojstva Izobrazba Strokovni profil	Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA / NE)	Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA / NE)	Članstvo v organih nadzora drugih družb
									Doktor
	član	07.10.2013 v teku	predstavnik kapitala	6/9	moški	Slovensko	1959	IX. stopnja	ekonomskih znanosti	da	ne	ne
				Udeležba na
				sejah komisij
	Članstvo v komisijah (revizijska, kadrovska, komisija za prejemke,…)		predsednik / član	glede na
				skupno število
				sej komisij
dr. Rado Antolovič	POSLOVNA KOMISIJA		ČLAN	2/7

Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član NS)	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije / mandata	Predstavnik kapitala / zaposlenih	Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS	Spol				Državljanstvo Letnica rojstva Izobrazba Strokovni profil	Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA / NE)	Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA / NE)	Članstvo v organih nadzora drugih družb
										Magistrica znanosti iz poročja managmenta poslovnih
	članica	22.08.2019 v teku		predstavnica kapitala	5/5	ženski	Slovensko	1978	VIII. stopnja	sistemov	da	ne	ne
	Članstvo v komisijah (revizijska, kadrovska, komisija za prejemke,…)		predsednik / član	Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij
mag. Tamara Kozlovič	REVIZIJSKA KOMISIJA/POSLOVNA KOMISIJA			ČLANICA/ČLANICA	5/5,4/4

Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član NS)	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije / mandata	Predstavnik kapitala / zaposlenih	Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS	Spol				Državljanstvo Letnica rojstva Izobrazba Strokovni profil	Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA / NE)	Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA / NE)	Članstvo v organih nadzora drugih družb
	član	8.4.2009	v teku	predstavnik zaposlenih	8/9	moški	Slovensko	1969	V. stopnja	elektro tehnik	da	ne	ne
				Udeležba na
					sejah komisij
	Članstvo v komisijah (revizijska, kadrovska, komisija za prejemke,…)			predsednik / član	glede na
					skupno število
				sej komisij
Mladen Jovičič	POSLOVNA KOMISIJA			ČLAN	6/7

Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član NS)	Prvo imenovanje na funkcijo	Predstavnik kapitala / zaposlenih	Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS	Spol				Državljanstvo Letnica rojstva Izobrazba Strokovni profil	Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA / NE)	Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA / NE)	Članstvo v organih nadzora drugih družb
									gimnazijski
	član	12.9.2016 v teku	predstavnik zaposlenih	9/9	moški	Slovensko	1987	V. stopnja	maturant	da	ne	ne
				Udeležba na
				sejah komisij
	Članstvo v komisijah (revizijska, kadrovska, komisija za prejemke,…)		predsednik / član	glede na
				skupno število
				sej komisij
Rok Parovel	KADROVSKA KOMISIJA/POSLOVNA KOMISIJA		ČLAN/ČLAN	7/8,7/7

Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član NS)	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije / mandata	Predstavnik kapitala / zaposlenih	Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS	Spol				Državljanstvo Letnica rojstva Izobrazba Strokovni profil	Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA / NE)	Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA / NE)	Članstvo v organih nadzora drugih družb
										diplomirani
	član	18.1.2016	v teku	predstavnik zaposlenih	9/9	moški	Slovensko	1966	VII. stopnja	obramboslovec	da	ne	ne
				Udeležba na
					sejah komisij
	Članstvo v komisijah (revizijska, kadrovska, komisija za prejemke,…)			predsednik / član	glede na
					skupno število
					sej komisij
Marko Grabljevec	REVIZIJSKA KOMISIJA			ČLAN	11/11

Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član NS)	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije / mandata	Predstavnik kapitala / zaposlenih	Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS	Spol				Državljanstvo Letnica rojstva Izobrazba Strokovni profil	Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA / NE)	Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA / NE)	Članstvo v organih nadzora drugih družb
										univerzitetna
										diplomirana
	članica	11.7.2011	21.08.2019	predstavnik zaposlenih	3/4	ženski	Slovensko	1963	VII. stopnja	pravnica	da	ne	ne
				Udeležba na
					sejah komisij
	Članstvo v komisijah (revizijska, kadrovska, komisija za prejemke,…)			predsednik / član	glede na
					skupno število
					sej komisij
Sabina Mozetič	POSLOVNA KOMISIJA			ČLANICA	3/3

Zunanji član v komisijah (revizijska, kadrovska, komisija za prejemke,…)
Ime in priimek	Komisija	Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij	Spol			Državljanstvo Izobrazba Letnica rojstva Strokovni profil	Članstvo v organih nadzora z družbo nepovezanih družb
mag. Mateja Treven	REVIZIJSKA KOMIJSA (članica od 22.2.2019 dalje)	10/10	ženski	slovensko VIII. stopnja	1972	magistra ekonomskih znanosti	ne

**C.3: Sestava in višina prejemkov* članov uprave v poslovnem letu 2019**

(v EUR)

			Variabilni prejemki - bruto						Vračilo
Ime in priimek	Funkcija (predsednik, član)	Fiksni prejemki - bruto (1)	na podlagi kvantitativnih meril	na podlagi kvalitativnih meril	Skupaj (2)	Odloženi	prejemki (3)** Odpravnine (4) Bonitete (5)		izplačane nagrade - "claw-back" (6)	Skupaj bruto (1+2+3+4+5-6)	Skupaj neto ***

Dimitrij Zadel	predsednik uprave	196.153,24			28.160,40	28.160,40	0,00	1.637,64	0,00	254.111,68	109.666,52
Metod Podkrižnik	član uprave	175.628,98			25.314,27	25.314,27	0,00	9.740,80	0,00	235.998,32	92.460,88
Irma Gubanec	članica uprave	176.519,92			25.328,80	25.328,80	0,00	3.472,92	0,00	230.650,44	99.409,62
Vojko Rotar	član uprave - delavski direktor	156.683,36			18.765,20	18.765,20	0,00	5.533,26	0,00	199.747,02	85.353,14

*za namen tega razkritja ni potrebno razkrivati potnih stroškov, stroškov namestitve in dnevnic, ker po svoji naravi ne predstavljajo plačila upravi.

** odloženo izplačilo druge polovice nagrade po ZPPOGD na dan 18. 7. 2021 oz. ob poteku mandata, če ja ta trajal več kot dve leti

*** neto plača, PDPZ, povračila stroškov dela in regres za letni dopust

C.4: Sestava in višina prejemkov članov nadzornega sveta in komisij v poslovnem letu 2019

(v EUR)

	Funkcija (predsednik, namestnik,	Plačilo za opravljanje	Sejnine NS in komisij - bruto	Skupaj bruto		Potni stroški
Ime in priimek	član, zunanji član komisije)	funkcije - bruto letno	letno (2)		Skupaj neto*	neto
Uroš Ilić	predsednik	28.203,97	4.796,00	32.999,97	23.939,52	0,00
Andraž Lipolt	namestnik predsednika	21.656,28	3.465,00	25.121,28	18.787,12	577,77
Rado Antolovič	član	18.750,00	1.815,00	20.565,00	47.307,03	32.411,47
Milan Jelenc	član	22.500,00	8.668,00	31.168,00	23.496,51	889,37
Barbara Nose	član	22.500,00	7.348,00	29.848,00	22.554,32	907,11
Sabina Mozetič	članica do 21. 8. 2019	13.558,46	1.980,00	15.538,46	11.266,33	9,52
Tamara Kozlovič	članica od 22. 8. 2019	6.068,55	2.541,00	8.609,55	6.254,44	9,72
Mladen Jovičič	član	18.750,00	3.740,00	22.490,00	16.295,63	0,00
Marko Grabljevec	član	18.750,00	4.752,00	23.502,00	17.031,67	0,00
Rok Parovel	član	22.500,00	6.160,00	28.660,00	20.841,24	58,15
Mateja Kupšek	zunanja članica komisije do 22. 2. 2019	870,54	616,00	1.486,54	1.153,15	72,00
Mateja Treven	zunanja članica komisije od 23. 2. 2019	4.581,54	1.672,00	6.253,54	4.664,82	116,64

*znesek, ki ga družba nakaže na račun posameznika kot plačilo po akontaciji dohodnine, ki pa ne upošteva morebitnih naknadnih doplačil dohodnine posameznika.

C.1: Sestava direktorjev največjih odvisnih družb Luke Koper, d.d. v poslovnem letu 2019

										Članstvo v
			Prvo	Zaključek						organih nadzora
Ime in priimek	Funkcija	Področje dela v družbi	imenovanje	funkcije /	Spol		Državljanstvo Letnica rojstva	Izobrazba	Strokovni profil	z družbo
	(direktor)		na funkcijo	mandata						nepovezanih
										družb
									magister
									organizacijski
Boris Kranjac	direktor	Luka Koper INPO, d. o. o.	01.07.2017	v teku	moški	slovensko	1958	VIII.	ved
									specialist
Darko Grgič	direktor	Luka Koper PRISTAN, d. o. o.	01.01.2006	v teku	moški	slovensko	1961	VII.	managementa
									specialist
Aleš Miklavec	direktor	Adria terminali, d. o. o.	01.10.2013	v teku	moški	slovensko	1973	VII.	prometnih ved

**C.3: Sestava in višina prejemkov* direktorjev največjih odvisnih družb Luke Koper, d.d. v poslovnem letu 2019**

(v EUR)

	Funkcija		Variabilni prejemki - bruto			Odloženi			Vračilo izplačane	Skupaj bruto
Ime in priimek	(direktor)	Fiksni prejemki - bruto (1)	na podlagi kvantitativnih meril	na podlagi kvalitativnih meril	Skupaj (2)		prejemki (3)** Odpravnine (4)	Bonitete (5)	nagrade - "claw back" (6)	(1+2+3+4+5-6)	Skupaj neto ***
Boris Kranjac	direktor	117.391,28			12.378,28	12.378,28	0,00	0,00	0,00	142.147,84	69.569,56
Darko Grgič	direktor	58.524,16			5.217,91	0,00	0,00	0,00	0,00	63.742,07	46.567,81
Aleš Miklavec	direktor	97.358,72			9.897,38	1.650,32	0,00	5.130,00	0,00	114.036,42	56.007,96

*za namen tega razkritja ni potrebno razkrivati potnih stroškov, stroškov namestitve in dnevnic, ker po svoji naravi ne predstavljajo plačila poslovodstvu.

** odloženo izplačilo druge polovice nagrade po ZPPOGD za dve leti oz. ob poteku mandata, če ja ta trajal več kot dve leti

*** neto plača, PDPZ, povračila stroškov dela in regres za letni dopust

Ambiciozni

Prizadevamo si postati vodilni pristaniški sistem za globalne logistične rešitve držav srednje in vzhodne Evrope. Našim partnerjem z inovativnimi pristopi in upoštevanjem najvišjih standardov trajnostnega razvoja zagotavljamo učinkovite, zanesljive in visoko kakovostne storitve. Za nadaljnji razvoj investiramo v pristaniško infrastrukturo, hkrati so potrebne investicije v povezave z zaledjem.

7 Pregled pomembnejših dogodkov, novosti in dosežkov v letu 2019

JANUAR

Vlada Republike Slovenije je soglasno sprejela investicijski program za projekt drugega železniškega tira Divača–Koper in s tem prižgala zeleno luč za pričetek pripravljalnih del.
Luka Koper je objavila prvo javno naročilo za izbor zunanjih pogodbenih podjetij, in sicer za storitev industrijskega čiščenja.
Luka Koper, d. d., je v letu 2018 začela ter januarja 2019 zaključila postopek refinanciranja dela prejetih dolgoročnih posojil, v okviru katerega je z dvema bankama, tj. Banko Intesa Sanpaolo, d. d., in SID, d. d., podpisala pogodbi za dolgoročni, 10-letni posojili v skupni višini 43,7 milijona evrov, od tega z vsako od navedenih bank za polovico. Z refinanciranjem dela posojil se podaljšuje ročnost virov financiranja družbe ob sočasni zamenjavi dela virov financiranja, vezanih na variabilno obrestno mero, z viri, vezanimi na fiksno obrestno mero, in znižuje stroške financiranja.
Ob zaključku davčnega inšpekcijskega nadzora FURS v zvezi z obračunom DDPO za leto 2017 je Luka Koper, d. d., prejela odločbo o dodatni odmeri davka ter obveznost poravnala. Na odločbo se je družba pritožila.

FEBRUAR

Vlada Republike Slovenije je na podlagi Zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper izdala Uredbo o podrobnejši določitvi vrst tovora, ki se uvrščajo v posamezno kategorijo tovora za odmero takse na pretovor.
Luka Koper se je v kategoriji velikih podjetij uvrstila v skupino sedmih finalistov raziskovalnega projekta Zlata nit 2018, ki izbira in nagrajuje najuglednejše in najuspešnejše zaposlovalce.

MAREC

Luka Koper je pričela plačevati takso na pretovor, ki je namenjena izgradnji drugega tira Divača-Koper.
Na Luškem dnevu v Kairu so se predstavniki Luke Koper srečali z egiptovskimi poslovnimi partnerji. Dogodka sta se udeležila tudi zunanja ministra obeh držav.
Ob slovenskem dnevu pomorstva je pod okriljem Ministrstva za infrastrukturo, Uprave Republike Slovenije za pomorstvo, Fakultete za pomorstvo in promet in Luke Koper potekala okrogla miza o varovanju morskega okolja.
Pričela se je sezona potniških ladij. Odprla jo je križarka Viking Star.
Pristanišča Koper, Benetke in Trst so podpisala protokol o sodelovanju na področju varnosti v pristaniščih.
Na konferenci Transport in logistika jugovzhodne Evrope in Podonavja je Luka Koper prejela nagrado Brand Leader Award 2019.

APRIL

Luka Koper se je udeležila največjega svetovnega sejma turističnega križarjenja Seatrade Cruise Global 2019 v Miamiju.
Luka Koper je postala častna članica Združenja poljskih regij na baltsko-jadranskem koridorju.
S ciljem promocije slovenskega sektorja transporta in logistike so se predstavniki Luke Koper pridružili delegaciji Gospodarske zbornice Slovenije na obisku v Indiji.
Luka Koper je podelila priznanja najboljšim dobaviteljem v letu 2018. Prejele so jih družbe GES, Varmig in Metalna – SRM.
Luka Koper je svoje razvojne načrte predstavila vodjem občinskih uradov in svetnikom Mestne občine Koper.

MAJ

1. maja 2019 je bil odprt nov, drugi uradni kamionski vhod v pristanišče.
Podpisana je bila pogodba za izgradnjo veza RO-RO v tretjem bazenu.
Podpisana je bila pogodba za izgradnjo t. i. šeste skupine tirov v zaledju tretjega bazena.
Dne 22. maja 2019 je družba prejela sklep o zaključku inšpekcijskega postopka iz leta 2017 glede preseganja mejnih vrednosti hrupa v smeri Kopra.
V pristanišče je priplula ladja Maersk Hamburg, ki je z nosilnostjo 15.200 kontejnerskih enot TEU največja kontejnerska ladja doslej.
Na Luškem dnevu v Varšavi se je Luka Koper predstavila poljskim poslovnim partnerjem.
Obratovati je pričela nova redna kontejnerska železniška povezava med kontejnerskim terminalom Luke Koper in avstrijskima terminaloma Enns in Salzburg.
Na tradicionalnem Pristaniškem dnevu si je več kot 4.000 obiskovalcev lahko ogledalo pristanišče in njegove dejavnosti.
Luka Koper je bila ponovno, že tretjič, izbrana na mednarodnem razpisu nemške korporacije Daimler kot najprimernejše pristanišče za transport avtomobilov iz Evrope na Daljni vzhod.
Luka Koper je svoje storitve predstavila na specializiranem sejmu za projektne tovore Breakbulk Europe.
Luka Koper je v Beogradu organizirala vsakoletno srečanje s poslovnimi partnerji iz Srbije.
Luka Koper je na Dunaju predstavnikom japonskih podjetij, ki delujejo v Evropi, predstavila prednosti transportne poti prek Kopra.
Luka Koper je uvedla elektronski sistema najave kamionov (VBS Vehicle booking system).
Luka Koper je na forumu o spoštovanju človekovih pravic podpisala zavezo, da bo pri svojem poslovanju spoštovala človekove pravice.
Francoski ladjar CMA CGM je uvedel nov redni kontejnerski ladijski servis med Koprom in alžirskim pristaniščem Skikda.

JUNIJ

Delničarji družbe Luka Koper, d. d., so se dne 28. junija 2019 zbrali na 31. skupščini družbe. Na njej so delničarji:
- o sprejeli sklep o predlogu uporabe bilančnega dobička za leto 2018 v višini 29.252.442,43 evra:
  - o del bilančnega dobička v znesku 18.620.000,00 evra se uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 1,33 evra na navadno delnico,
  - o preostanek bilančnega dobička v znesku 10.632.442,43 evra ostane nerazporejen.
  - o za poslovno leto 2018 podelili razrešnico upravi ter članom nadzornega sveta razen Mladenu Jovičiću.
  - o sprejeli spremembe in dopolnitve Statuta družbe.
Luka Koper je skupaj z 19 logističnimi podjetji pod okriljem javne agencije Spirit predstavila slovensko transportno pot na največjem logističnem sejmu Transport Logistic v Münchnu.
V okviru srečanja voditeljev držav, združenih v t. i. Pobudo treh morij, je Luka Koper sodelovala na poslovnem forumu v panelu transport.
Na sejmu EXPO, ki je potekal v kitajskem Ningboju, je Luka Koper skupaj z nekaterimi slovenskimi podjetji predstavila prednosti južne transportne poti v Evropo prek Kopra. Z državno delegacijo je obiskala tudi največjega kitajskega ladjarja Cosco.
Zaradi železniške nesreče pri Hrastovljah je bilo koprsko pristanišče štiri dni brez železniške povezave z zaledjem.
Luka Koper se je predstavila na Dnevu avstrijske logistike v Linzu.
V publikaciji Luški vozli, ki jo je prejelo 15.300 gospodinjstev v Mestni občini Koper in Občini Ankaran, je Luka Koper predstavila svoje aktivnosti na področju trajnostnega razvoja in načrtovane investicije.
Po poročanju specializiranega avstrijskega časnika Verkehr je bila Luka Koper tudi v letu 2018 najpomembnejše pristanišče za avstrijski prekomorski promet.
Luka Koper je za 21. avgust 2019 sklicala 32. skupščino delničarjev, kjer so lastniki glasovali o novem članu, predstavniku lokalnih skupnosti v nadzornem svetu.
Ljubljanska in Zagrebška borza sta pričeli izračunavati skupni indeks ADRIAprime, ki ga sestavljajo izbrane družbe prve kotacije obeh borz. Med njimi je tudi Luka Koper, d. d.

JULIJ

Začela se je vgradnja testnih pilotov za podaljšanje prvega pomola, ki bo zagotovil nadaljnji razvoj in povečal mednarodno konkurenčnost pristanišča.
Luka Koper je prejela nagrado za najboljše podjetje v regiji jugovzhodne in srednje Evrope po izboru Neodvisne evropske agencije za izbor in promocijo najuspešnejših poslovnežev in podjetij.
Agencija Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD) je objavila lestvico najbolje povezanih kontejnerskih pristanišč po indeksu LSCI (Liner Shipping Connectivity). Luka Koper se je uvrstila na 80. mesto in je najviše uvrščena kontejnerska luka v Jadranu.

AVGUST

Izbran je bil izvajalec za gradnjo garažne hiše na terminalu za avtomobile, kar bo povečalo skladiščne zmogljivosti za vozila.
Dne 21. avgusta 2019 je potekel mandat članici nadzornega sveta Sabini Mozetič. Z dnem 22. avgusta 2019 je bila za novo članico nadzornega sveta imenovana mag. Tamara Kozlovič.
Na potniškem terminalu Luke Koper je pristala največja potniška ladja v letošnji sezoni, ladja za križarjenje MS Koningsdam.
Luko Koper je obiskala 38-članska delegacija pod okriljem pristaniške uprave Nagoya, največjega japonskega pristanišča po letnem pretovoru blaga.

SEPTEMBER

Delo je pričela prva skupina delavcev iz t. i. drugega stebra nove strategije, ki bodo pristaniška dela izvajali prek kadrovskih agencij.
Rail Cargo Operator Hungary (RCO) je vzpostavil nov redni železniški servis med romunskim mestom Ploiesti in kontejnerskim terminalom Luke Koper.
V Kopru je potekala konferenca ob odprtju evropskega koridorja RFC11 ali Jantarjeve železniške poti, v katerega je Luka Koper vključena kot edino pristanišče.

OKTOBER

Multinacionalka Yusen je kot prvi japonski logist odprla svoje predstavništvo v Kopru.
Luka Koper je gostila gospodarsko delegacijo iz Savdske Arabije.
Luko Koper je obiskala delegacija kitajskega ladjarja COSCO, ki je eden največjih kontejnerskih ladjarjev na svetu in beleži v zadnjih letih najvišjo rast pretovora kontejnerjev v Kopru.
V javnomnenjski raziskavi so prebivalci, ki živijo v okolici pristanišča, ocenjevali Luko Koper s poslovnega in okoljevarstvenega vidika.
Na potniškem terminalu je bil dosežen nov mejnik, število potnikov je doseglo 110.505, kar je več od dosedanjega letnega rekorda.

NOVEMBER

V mesecu novembru je Luka Koper na ključnih trgih organizirala t. i. Luške dneve, tradicionalna jesenska druženja s poslovnimi partnerji. Poslovnim partnerjem v Pragi, Budimpešti, Bratislavi in na Dunaju je predstavila potek naložb, ki so trenutno v teku, ter pomembnejše pridobitve minulega leta.
Luka Koper je z Mestno občino Koper podpisala dogovor o izvajanju omilitvenih ukrepov za zmanjšanje vplivov pristaniške dejavnosti na okolje.

DECEMBER

Nadzorni svet je podal soglasje k poslovnemu načrtu družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2020 ter k Strateškemu poslovnemu načrtu družbe Luka Koper, d. d., za obdobje 2020–2025.

Odgovorni v razburkanih časih

V svetovni logistiki se dogajajo regionalni in globalni pretresi, kot so trgovinske vojne, brexit, politični nemiri in ohlajanje gospodarstva, kar vnaša v poslovanje dodatno negotovost. Naše delovanje ostaja osredotočeno in odgovorno.

8 Pomembnejši dogodki po zaključku poslovnega leta

JANUAR 2020

Svet delavcev družbe Luka Koper, d. d. je izvolil Mehrudina Vukoviča za novega predstavnika delavcev v nadzornem svetu družbe, saj se je njegovemu predhodniku Marku Grabljevcu iztekel mandat.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je koronavirus Covid-19 razglasila za globalno zdravstveno grožnjo. Širitev bolezni ima vpliv tudi na mednarodne blagovne tokove.
Luka Koper je zaključila izgradnjo štirih železniških tirov v skupni dolžini 2.800 m in s tem pridobila hitrejši in optimalen vlakovni dostop za pretovor vozil.
Vlada Republike Slovenije je sprejela Sklep o izvedbi sprememb in dopolnitev državnega lokacijskega načrta za drugi železniški tir, ki bo na odseku Divača-Koper omogočil izgradnjo dodatnega tira.
Luka Koper je objavila razpis za razdelitev sponzorskih in donatorskih sredstev iz sklada Živeti s pristaniščem v letu 2020.

FEBRUAR 2020

Izbruh koronavirsa oz. bolezni COVID-19 na Kitajskem konec leta 2019, v Evropi februarja 2020 je prizadel svetovno gospodarstvo in logistične tokove, v Sloveniji pa je bila s strani vlade epidemija razglašena 12. marca. Bojazen pred posledicami virusa in prizadevanja za preprečitev njegovega širjenja bodo vplivali tudi na dobavne verige in logistične tokove ter posledično Luko Koper, kjer bi lahko čutili posledice na zmanjšanem obsegu pretovora in povečanem obsegu blaga na skladišču. V odvisnosti od razvoja dogodkov, bo epidemija koronavirusa lahko imela negativen vpliv na poslovanje družbe in Skupine Luka Koper, kolikšni meri pa je zaradi veliko negotovosti povezanih s samim virusom in zmožnostjo njegovega obvladovanja težko napovedati, zato družba in Skupina v tem trenutku ne moreta podati ocene vpliva na doseganje finančnih rezultatov v letu 2020. V skladu z MRS 10 – Dogodki po poročevalskem obdobju, se dogodki povezani z vplivi na poslovanje COVID–19 obravnavajo kot nepopravljalni dogodki. Več o tem si lahko preberete v 12. poglavju z naslovom Obvladovanje tveganj.
Luka Koper se je predstavila na transportno logističnem sejmu Cargo Show CTL-BHP 2020, ki se je odvijal v Mumbaju v Indiji.
Mestna občina Koper je objavila javni razpis za dodelitev nepovratnih sredstev stanovalcem Kopra, ki živijo v neposredni bližini pristanišča in najbolj občutijo vplive njegovega delovanja. Sredstva v višini 400.000 evrov bo zagotovila Luka Koper, namenjena pa bodo raznim gradbenim posegom.
Država je odkupila 24.000 m² veliko parcelo 5A, ki leži tik za ograjo koprskega pristanišča in je po državnem prostorskem načrtu namenjena širitvi pristaniškega območja.
V Luki Koper so pripravili protokol za ravnanje v primeru nalezljive bolezni ter izpeljali vrsto ukrepov s ciljem zaščite zaposlenih pred okužbo s koronavirusom.
Luka Koper se je uvrstila med finaliste za nagrado Zlata nit 2019, ki bo dodeljena najboljšemu zaposlovalcu v Sloveniji v letu 2019.

Prvi med jadranskimi pristanišči

Agencija Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD) vsako leto objavi lestvico najbolje povezanih kontejnerskih pristanišč (glede na število in pogostost povezav z drugimi pristanišči ter velikost ladij). Med 900 ocenjenimi pristanišči se je Koper uvrstil na 80. mesto, s čimer je najvišje uvrščena kontejnerska luka v Jadranu.

9 Analiza uspešnosti poslovanja

9.1 Poslovanje Skupine Luka Koper

9.1.1 Čisti prihodki od prodaje družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper

V letu 2019 so čisti prihodki od prodaje dosegli 229 milijonov evrov in so bili za 1 odstotek oziroma za 2,4 milijona evrov višji kot v letu 2018.

Slika 15: Čisti prihodki od prodaje

Čisti prihodki od prodaje iz naslova tržne dejavnosti so bili za 1 odstotek oziroma za 1,6 milijona evrov nižji od prihodkov, doseženih v predhodnem letu, prihodki iz naslova izvajanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanje pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet, pa so za 91 odstotkov oziroma za 3,9 milijona evrov presegli rezultat predhodnega leta. Višji prihodki iz naslova tržne dejavnosti so bili doseženi iz naslova skladiščenja zaradi počasnejše odpreme blaga, iz naslova polnjenja in praznjenja kontejnerjev ter iz naslova najemnin. Nižji v primerjavi z letom 2018 so bili ladijski prihodki, in sicer zaradi nižjega doseženega ladijskega pretovora.

9.1.2 Usredstveni lastni proizvodi in storitve

Usredstveni lastni proizvodi in storitve so v letu 2019 znašali 74,4 tisoč evrov, kar je 94 odstotkov oziroma 1,2 milijona evrov manj kot v letu 2018. Skupina je med usredstvenimi lastnimi proizvodi in storitvami v letu 2018 izkazala vzdrževalna dela na infrastrukturi, ki jih je v večji meri opravila odvisna družba Luka Koper INPO, d. o. o.

9.1.3 Drugi prihodki

Drugi prihodki Skupine Luka Koper so v letu 2019 znašali 4,9 milijona evrov, kar je za 69 odstotkov oziroma za 10,8 milijona evrov manj kot v letu 2018. V letu 2018 je bila v okviru drugih prihodkov pripoznana prejeta odškodnina v višini 9,3 milijona evrov za poškodovano obalno mostno dvigalo, v letu 2019 je prejeta odškodnina za dvigalo znašala 0,4 milijona evrov. Prevrednotovalni poslovni prihodki so v letu 2019 znašali 233,9 tisoč evrov, kar je za 87 odstotkov oziroma za 1,6 milijona evrov manj kot v letu 2018. V letu 2018 je bilo pripoznanih 522,8 tisoč evrov pri prodaji objekta s pripadajočim zemljiščem. Izterjane in odpisane terjatve so bile v letu 2019 zaradi večjega poplačila terjatev za 827 tisoč evrov nižje kot leta 2018. Prihodki iz naslova odprave rezervacij iz naslova pravnih obvez so v letu 2019 znašali 771 tisoč evrov in so se zmanjšali za 1 milijon evrov.

9.1.4 Poslovni odhodki

Poslovni odhodki Skupine Luka Koper so v letu 2019 znašali 188,4 milijona evrov, kar je za 9 odstotkov oziroma za 14,8 milijona evrov več kot v letu 2018. V okviru poslovnih odhodkov so se v primerjavi z letom 2018 povečale vse vrste stroškov razen stroškov storitev in stroškov amortizacije.

Stroški materiala Skupine Luka Koper so v letu 2019 znašali 17,6 milijona evrov, kar je za 3 odstotke oziroma za 486,1 tisoč evrov več kot v letu 2018. Povečali so se stroški nadomestnih delov, znižali pa so se stroški pogonskega goriva.

Stroški storitev Skupine Luka Koper so v letu 2019 znašali 54,8 milijona evrov, kar je na ravni stroškov leta 2018. Znižali so se stroški storitev pri opravljanju dejavnosti, saj so v letu 2019 potekale aktivnosti vzpostavitve novega poslovnega modela izvajanja pristaniških storitev, kar je vplivalo na spremembo strukture stroškov v smeri zmanjšanja stroškov storitev pri opravljanju dejavnosti, v postopku javnega natečaja pa so bili izbrani zunanji pogodbeni partnerji za posamezne storitve. Zvišali pa so se stroški storitev vzdrževanja kot posledica večjega obsega vzdrževanja pristaniške infrastrukture v sklopu rednega vzdrževanja gospodarske javne službe ter stroški drugih storitev – v okviru slednjih so stroški takse na pretovor, ki jo je družba pričela plačevati s 1. marcem 2019, za obdobje marec–december 2019 znašali 4,8 milijona evrov.

Stroški dela Skupine Luka Koper so v letu 2019 znašali 77,1 milijona evrov, kar je za 23 odstotkov oziroma za 14,4 milijona evrov več kot v letu 2018. Višji stroški dela so odraz večjega števila zaposlenih, predvsem iz naslova izvajanja akcijskega načrta implementacije strategije pristaniških storitev. V letu 2019 so potekale aktivnosti vzpostavitve novega poslovnega modela izvajanja pristaniških storitev. Število zaposlenih se je v letu 2019 glede na leto 2018 povečalo za 37 odstotkov oziroma za 461 zaposlenih na skupaj 1.703 zaposlenih, saj je Skupina nadaljevala z izvajanjem akcijskega načrta implementacije strategije pristaniških storitev. V Skupini Luka Koper je bilo v letu 2019 realiziranih 488 novih zaposlitev, od tega 286 zaposlitev v okviru akcijskega načrta implementacije strategije pristaniških storitev. V postopku javnega naročila so bile izbrane štiri agencije, prek katerih so bili v Luko Koper, d. d., napoteni 304 delavci, ki so jim zagotovljene enake pravice kot redno zaposlenim. V postopku javnega natečaja pa so bili izbrani zunanji pogodbeni partnerji za posamezne storitve.

Stroški amortizacije Skupine Luka Koper so v letu 2019 znašali 27,8 milijona evrov, kar je za 5 odstotkov oziroma za 1,6 milijona evrov manj kot v letu 2018. Stroški so se znižali iz naslova podaljšanja življenjskih dob sredstev. Skladno z MRS 16 poslovodstvo letno presoja ustreznost življenjskih dob sredstev. V poslovnem letu 2019 je družba s pomočjo pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti nepremičnin, strojev in opreme ter z internimi resursi opredelila nove življenjske dobe le-teh.

Drugi poslovni odhodki so znašali 11,1 milijona evrov, kar je za 16 odstotkov oziroma za 1,5 milijona evrov več kot v letu 2018. V letu 2019 so se povečali stroški rezervacij iz naslova rezervacij za sodne stroške v višini 2 milijona evrov.

Delež poslovnih odhodkov v čistih prihodkih od prodaje je v letu 2019 znašal 82,4 odstotka, kar je za 5,7 odstotne točke več kot v letu 2018. V primerjavi z letom 2018 sta se povečala delež stroškov dela in delež drugih poslovnih odhodkov v čistih prihodkih od prodaje, delež stroškov materiala in storitev je ostali na enaki ravni, delež amortizacije pa se je zmanjšal.

9.1.5 Poslovni izid iz poslovanja (EBIT)

Slika 16: Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper

Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) Skupine Luka Koper je v letu 2019 znašal 73 milijonov evrov, kar je za 26 odstotkov oziroma za 26 milijonov evrov manj, kot v letu 2018. Brez prejete odškodnine za dvigalo v letih 2018 in 2019 bi bil poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) v letu 2019 za 19 odstotkov oziroma za 16,8 milijona evrov nižji od rezultata, doseženega v letu 2018.

9.1.6 Poslovni izid iz financiranja in poslovni izid pred obdavčitvijo

Poslovni izid iz financiranja je v letu 2019 znašal 1,1 milijona evrov, v letu 2018 pa je Skupina Luka Koper dosegla finančni izid v višini 624,3 tisoč evrov. Rezultati pridruženih družb so v letu 2019 povečali poslovni izid pred davki Skupine Luka Koper za 1,4 milijona evrov, kar je za 17 odstotkov oziroma za 283,4 tisoč evrov manj kot v letu 2018. V letu 2019 so bili pripisani dobički družb:

Adria-Tow, d. o. o., v višini 0,7 milijona evrov,
Adria Transport, d. o. o., v višini 0,3 milijona evrov,
Avtoservis, d. o. o., v višini 0,3 milijona evrov,
Adriafin, d. o. o., v višini 0,07 milijona evrov.

9.1.7 Čisti poslovni izid

Slika 17: Čisti poslovni izid družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper

9.1.8 Finančni položaj in finančno upravljanje

Bilančna vsota Skupine Luka Koper je na dan 31. decembra 2019 znašala 597,4 milijona evrov, kar je glede na stanje 31. decembra 2018 za 4 odstotke oziroma za 25,2 milijona evrov več.

Slika 18: Struktura sredstev družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper na dan 31.12.

Nekratkoročna sredstva so na zadnji dan leta 2019 predstavljala 79,5 odstotka bilančne vsote Skupine Luka Koper. Glede na zadnji dan leta 2018 so se povečala za 7 odstotkov oziroma za 29,3 milijona evrov. Zaradi vlaganj se je povečala vrednost nepremičnin, naprav in opreme, in sicer za 3 odstotke oziroma za 12,8 milijona evrov. Za 13 milijonov evrov so se povečali predujmi za pridobitev nepremičnin, naprav in opreme. V višini 4,7 milijona evrov se je povečala vrednost delnic in deležev, in sicer iz naslova povečanja tržne vrednosti nekratkoročnih finančnih naložb v druge delnice in deleže, ki so izkazani po pošteni vrednosti.

Kratkoročna sredstva Skupine Luka Koper so bila na dan 31. decembra 2019 za 3 odstotke oziroma za 4,1 milijona evrov manjša kot 31. decembra 2018. Poslovne in druge terjatve so znašale 43,8 milijona evrov, kar je za 4 odstotke oziroma za 1,8 milijona evrov manj kot v letu 2018. Zmanjšale so se poslovne terjatve do kupcev. Stanje denarja in denarnih ustreznikov se je zmanjšalo za 6,6 milijona evrov zaradi zmanjšanja vsote denarja na računih.

Kapital Skupine Luka Koper se je v letu 2019 glede na leto 2018 povečal za 6 odstotkov oziroma za 25,2 milijona evrov. Povečal se je iz naslova drugih rezerv iz dobička, iz naslova posebnega prevrednotovalnega popravka kapitala za nekratkoročne finančne naložbe in iz naslova prenesenega čistega poslovnega izida. Kapital je na dan 31. decembra 2019 predstavljal 70,2 odstotka bilančne vsote.

Nekratkoročne obveznosti z dolgoročnimi rezervacijami in dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami Skupine Luka Koper so bile na dan 31. decembra 2019 za 5 odstotkov oziroma za 6,4 milijona evrov večje kot na dan 31. decembra 2018. Povečala so se nekratkoročna posojila iz naslova uspešno zaključenega postopka refinanciranja obstoječih bančnih virov z novimi, cenejšimi bančnimi posojili z 10-letno ročnostjo. Luka Koper, d. d., je januarja 2019 z bankama Intesa Sanpolo, d. d., in SID, d. d., podpisala dolgoročni posojilni pogodbi v skupni višini 43,7 milijona evrov, kar posledično podaljšuje ročnost virov financiranja. Obe posojilni pogodbi sta vezani na nižjo, fiksno obrestno mero.

Kratkoročne obveznosti Skupine Luka Koper so bile na dan 31. decembra 2019 za 12 odstotkov oziroma za 6,4 milijona evrov manjše kot na dan 31. decembra 2018. Kratkoročna posojila so se zmanjšala za 3,2 milijona evrov, obveznosti iz naslova davka od dohodka so se zmanjšale za 9,2 milijona evrov, poslovne obveznosti do dobaviteljev so se povečale za 5,4 milijona evrov.

Slika 19: Struktura obveznosti do virov sredstev družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper na dan 31.12.

Finančne obveznosti Skupine Luka Koper so na dan 31. decembra 2019 znašale 93 milijonov evrov, kar je za 2 odstotka oziroma za 1,7 milijona evrov več kot 31. decembra 2018. Povečal se je obseg posojil pri bankah v državi.

Slika 20: Struktura finančnih obveznosti do virov sredstev družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper na dan 31.12.

Nekratkoročne finančne obveznosti do bank Skupine Luka Koper so na dan 31. decembra 2019 predstavljale 87,9 odstotka celotnih finančnih obveznosti. Njihov delež se je v primerjavi z zadnjim dnem leta 2018 povečal za 3 odstotne točke.

Obe novi, dolgoročni posojili sta sklenjeni po nespremenljivi obrestni meri, kar je v letu 2019 bistveno zmanjšalo izpostavljenost obrestnemu tveganju. Tako je imela Skupina Luka Koper na dan 31. decembra 2019 najetih kar 46,1 odstotka takih posojil, ki niso izpostavljena obrestnemu tveganju, preostalih 53,9 odstotka posojil pa je bilo vezanih na spremenljivo obrestno mero.

Delež finančnih obveznosti v kapitalu je na dan 31. decembra 2019 znašal 22,2 odstotka, kar je za 1 odstotno točko manj kot 31. decembra 2018. Več o finančnih obveznostih Skupine Luka Koper pojasnjujemo v konsolidiranem računovodskem poročilu.

9.1.9 Denarni tokovi

	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	2019	2018	2019	2018
Čista denarna sredstva iz poslovanja	40.656.561	93.095.039	42.926.371	95.123.043
Čista denarna sredstva iz naložbenja	-30.365.972	-5.066.395	-31.631.844	-5.059.039
Čista denarna sredstva iz financiranja	-17.820.303	-42.854.926	-17.847.500	-42.854.926
Čisto povečanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov	-7.529.714	45.173.718	-6.552.973	47.209.078

Tabela 9: Denarni tokovi družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper

Skupina Luka Koper je v letu 2019 ustvarila za 52,2 milijona evrov manj čistih denarnih sredstev iz poslovanja kot leta 2018. Dobiček iz poslovanja pred spremembo čistih kratkoročnih sredstev in davki je bil v letu 2019 za 23,6 milijona evrov nižji kot leta 2018, na kar je vplival tudi izredni dogodek prejete odškodnine za dvigalo v letu 2018. Iz naslova prenosa predujmov iz segmenta naložbenja v segment poslovanja so se čista denarna sredstva iz poslovanja zmanjšala za 10,5 milijona evrov.

Čista denarna sredstva iz naložbenja Skupine Luka Koper so bila v letu 2019 negativna v višini 31,6 milijona evrov. Izdatki za nakup nepremičnin, naprav in opreme ter neopredmetenih sredstev so bili v letu 2019 za 25,2 milijona evrov višji kot v letu 2018.

Negativna čista denarna sredstva iz financiranja so bila v letu 2019 za 25 milijonov evrov manjša kot leta 2018. Izdatki za vračila posojil so v letu 2019 znašali 42,6 milijona evrov, prejemki iz prejetih nekratkoročnih posojilih pa zaradi izvedenega refinanciranja 43,7 milijona evrov. Za izplačilo dividend je bilo v letu 2019 namenjenih 18,6 milijona evrov. Končno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov Skupine Luka Koper je v letu 2019 znašalo 73 milijonov evrov, kar predstavlja 6,6 milijona manj kot konec leta 2018.

9.2 Povzetek poslovanja družbe Luka Koper, d. d.,

9.2.1 Primerjava doseženih rezultatov družbe Luka Koper, d. d., v letih 2019 in 2018 ter glede na načrt

V letu 2019 so čisti prihodki od prodaje družbe Luka Koper, d. d., dosegli 224,7 milijona evrov in so bili za 1 odstotek oziroma za 1,7 milijona evrov večji kot v letu 2018. Čisti prihodki od prodaje iz naslova tržne dejavnosti so bili za 1 odstotek oziroma za 2,2 milijona evrov nižji od prihodkov doseženih v predhodnem letu, prihodki iz naslova izvajanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanje pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet, pa so za 91 odstotkov oziroma za 3,9 milijona evrov presegli rezultat predhodnega leta.

Višji prihodki iz naslova tržne dejavnosti so bili doseženi iz naslova skladiščenja zaradi počasnejše odpreme blaga, iz naslova polnjenja in praznjenja kontejnerjev ter iz naslova najemnin. Nižji v primerjavi z letom 2018 so bili ladijski prihodki, in sicer zaradi nižjega doseženega ladijskega pretovora.

Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) družbe Luka Koper, d. d., je v letu 2019 znašal 43,6 milijona evrov, kar je za 37 odstotkov oziroma za 25,2 milijona evrov manj kot v letu 2018. Brez prejete odškodnine za dvigalo v višini 9,3 milijona evrov lete 2018 in v višini 0,4 milijona evrov lete 2019, izkazane med drugimi prihodki, bi bil poslovni izid iz poslovanja (EBIT) v letu 2019 za 27 odstotkov oziroma za 16,1 milijona evrov nižji od rezultata, doseženega v letu 2018. Na nižji poslovni izid iz poslovanja (EBIT) v letu 2019 glede na leto 2018 so vplivali predvsem stroški dela, ki so bili v letu 2019 za 15,1 milijona evrov višji, stroški takse na pretovor v višini 4,8 milijona evrov za obdobje marec–december 2019 in stroški iz naslova rezervacij za sodne stroške v višini 2 milijona evrov, pozitiven vpliv pa so imeli zaradi podaljšanja življenjskih dob nižji stroški amortizacije, ki so dosegli 2,1 milijona evrov.

Čisti poslovni izid družbe Luka Koper, d. d., je v letu 2019 znašal 38,8 milijona evrov, kar je za 34 odstotkov oziroma za 19,8 milijona evrov manj kot v letu 2018. Brez prejete odškodnine za dvigalo v letih 2018 in 2019 bi bil čisti poslovni izid v letu 2019 za 24 odstotkov oziroma za 12,2 milijona evrov nižji od rezultata, doseženega v letu 2018. Poleg že pojasnjenih vplivov, ki so prispevali k nižjemu poslovnemu izidu iz poslovanja (EBIT) v letu 2019 glede na leto 2018, je na čisti poslovni izid leta 2019 vplivala tudi nižja efektivna stopnja davka od dobička zaradi višjih izdatkov za naložbe.

Strateško usmerjeni v kontejnerje in vozila

Kontejnerji in avtomobili so v našem strateškem poslovnem načrtu do leta 2025 opredeljeni kot strateški tovor. Ti dve blagovni skupini, ki že danes predstavljata 46 % vsega ladijskega pretovora, imata višjo dodano vrednost in manjši okoljski vpliv. Nemška korporacija Daimler nas je že tretjič zapored izbrala kot najprimernejše pristanišče za transport avtomobilov iz Evrope na Daljni vzhod.

10 Trženje in prodaja

10.1 Trgi⁵⁹

Osnovno pristaniško dejavnost pretovora in skladiščenja blaga Luka Koper izvaja za svoje zaledje. Slovenski trg predstavlja manj kot tretjino celotnega pretovora, ki se iz leta v leto povečuje zlasti na tradicionalnih in najpomembnejših zalednih trgih Avstrije, Madžarske, Slovaške, Češke, Italije, pa tudi Hrvaške, Srbije in Romunije, Nemčije in Poljske. Svoje storitve pa družba Luka Koper ponuja tudi prekomorskim trgom, kjer s tržnopromocijskimi aktivnostmi promovira koprsko pristanišče kot idealno vstopno in izstopno točko za omenjena zaledna tržišča. Aktivnosti se tako redno izvajajo predvsem v državah ob Sredozemlju, na Bližnjem in Daljnem vzhodu.

10.2 Dogajanje v letu 2019

Leto 2019 je bilo na področju trženja in prodaje leto številnih izzivov. Priča smo bili upočasnitvi številnih poslov, kar se je odrazilo tudi v obsegu pretovora. Ohlajanje gospodarstva je Luka Koper najbolj občutila v avtomobilski industriji, industriji elektronike in v proizvodnji železovih izdelkov. Zmanjšanje potreb po vhodnih surovinah za te panoge je pomenilo manjše povpraševanje po železovi rudi in premogu, po avtomobilskih sestavnih delih in manjši obseg odpreme novih avtomobilov, še posebej proti Turčiji. Leto 2019 je zaznamoval tudi upad pretovora premoga za energetske namene, predvsem zaradi upada konkurenčnosti energije iz termoelektrarn.

10.3 Pogled naprej

Koper ostaja večnamensko pristanišče s poudarkom na ključnih blagovnih skupinah – kontejnerjih in avtomobilih. Univerzalnost in sodelovanje med terminali omogočata doseganje sinergij na omejenem prostoru slovenske obale. Svoj pogled v prihodnost je družba na novo opredelila v Strateškem poslovnem načrtu 2020–2025, v katerem je za obdobje, ko se bo dodatni tir do Kopra še gradil, predvidela zmerno rast pretovora in pospešena vlaganja v posodobitev pretovorno-skladiščnih zmogljivosti. Luka Koper je na številnih segmentih cenovni vodja med pristanišči severnega Jadrana, saj ponuja nadpovprečno raven storitev, zato bo svoja tržno-razvojna prizadevanja bolj usmerila v vzdrževanje in pridobivanje razvojne prednosti pred bližnjimi pristanišči, vključno z okoljskimi izboljšavami.

Geostrateška lega koprskega pristanišča je za trge srednje in jugovzhodne Evrope izjemnega pomena, saj ponuja dobre možnosti za distribucijo blaga do celotnega sveta. Kljub hkratnemu vzpostavljanju novih železniških povezav iz sosednjih luk na naša zaledna tržišča se nadaljuje tudi vzpostavljanje železniških povezav do novih centrov na zalednih trgih, kar še dodatno širi gravitacijsko območje Luke Koper v srednji Evropi. To pa povečuje dodano vrednost koprskega pristanišča, saj pristanišče tako dosega nova tržišča, ki jih v preteklosti zaradi omejenih kopenskih povezav ni bilo mogoče doseči. V letu 2019 so v Luko Koper, kakor tudi v druge luke v severnem Jadranu, začele prihajati še večje kontejnerske ladje. Podoben trend spremljamo na vseh linijah med Azijo in Evropo, povečuje se število ladij s kapaciteto >23.000 TEU, ki jih ladjarji vpeljujejo na linije med severno Evropo in Azijo, kar povzroča preusmerjanje 'manjših' ladij na linije med Azijo in Mediteranom oziroma Jadranom. To za Luko Koper kot za celoten severni Jadran pomeni možnost večjih kapacitet na linijah z Azijo ter več možnosti za pridobivanje dodatnega tovora z obstoječih ter novih zalednih trgov.

Luka Koper postopno krepi svojo komercialno prisotnost na zalednih trgih. Še naprej ostaja vodilno pristanišče tako za Slovenijo kot Avstrijo, Madžarsko in Slovaško, napredovati želi predvsem na češkem, bavarskem in poljskem trgu, zato bo prav slednjim namenjena dodatna pozornost. Aktivnosti se krepijo tudi na prekomorskih trgih. Ob že tradicionalnih aktivnostih v Egiptu in Izraelu bo družba največ dodatne pozornosti namenjala predvsem Kitajski, Indiji in Turčiji.

Osredotočenost na kupca, osebni stik, spoštovanje danih zavez kupcem in njihovo zadovoljstvo so osnovna vodila ravnanja zaposlenih ter ključne sestavine trženjskih aktivnosti podjetja. Slednje so podrejene trženjski strategiji in strateškim usmeritvam družbe, da ohranja in nadgrajuje prilagodljiv, sodoben in konkurenčen pristaniški sistem in

⁵⁹ GRI GS 102-6

na ta način ustvari pričakovano vrednost za kupce, zaposlene, lastnike in preostale deležnike družbe Luke Koper. Le zadovoljni kupci lahko predstavljajo zdrav temelj učinkovite in dolgoročne rasti.

10.4 Ladijski pretovor

Ladijski pretovor Skupine Luka Koper je v letu 2019 znašal 22,8 milijona ton blaga in je bil nekoliko manjši kot v letu 2018. V primerjavi z letom 2018 se je ladijski pretovor zmanjšal na vseh blagovnih skupinah z izjemo tekočih tovorov, kjer gre rast pripisati predvsem ugodnim trendom na področju transporta goriv in zmogljivostim terminala za tekoče tovore. Potniški terminal je v letu 2019 zabeležil 115.581 potnikov, kar je 14 odstotkov več kot leta 2018.

V letu 2019 je bilo glede na leto 2018 doseženo 5-odstotno zmanjšanje količine blaga, razloženega z ladij, količina blaga, naloženega na ladje, pa je bila za 7 odstotkov manjša kot v letu 2018.

Slika 21: Ladijski pretovor

10.5 Struktura pretovora po blagovnih skupinah

V celotni strukturi ladijskega pretovora prevladujejo kontejnerji, katerih delež se je glede na leto 2018 povečal za 2 odstotni točki. Povečal se je tudi delež tekočih tovorov, in sicer za 3 odstotne točke. Zmanjšal se je delež generalnih tovorov ter sipkih in razsutih tovorov, delež blagovne skupine avtomobili pa je ostal nespremenjen.

Blagovne skupine (v tonah)	1–12 2019	1–12 2018	Indeks 2019/2018
Generalni tovori	1.280.194	1.526.026	84
Kontejnerji	9.475.016	9.520.007	100
Avtomobili	1.111.433	1.156.265	96
Tekoči tovori	4.307.388	3.855.247	112
Sipki in razsuti tovori	6.618.616	7.991.074	83
Skupaj	22.792.646	24.048.618	95

Tabela 10: Ladijski pretovor v tonah po blagovnih skupinah v letih 2019 in 2018

Slika 22: Ladijski pretovor po blagovnih skupinah – v tonah

Blagovne skupine	1–12 2019	1–12 2018	Indeks 2019/2018
Kontejnerji – število	560.885	582.397	96
Kontejnerji – TEU	959.354	988.499	97
Avtomobili – kos	705.993	754.409	94

Slika 23: Pretovor kontejnerjev in avtomobilov

10.5.1 Generalni tovori

Na blagovni skupini generalni tovori je Skupina Luka Koper leto 2019 zaključila z ladijskim pretovorom, ki je bil za 16 odstotkov manjši kot leta 2018. Znotraj blagovne skupine generalni tovori je bil ladijski pretovor zaradi manjšega pretovora železovih proizvodov za 23 odstotkov manjši.

Pretovor je upadel na segmentu jeklenih produktov, in sicer pri uvoznih količinah, ki so namenjene proizvodnji avtomobilov v srednji Evropi. Z uvedbo začasnih ukrepov Evropske komisije za zaščito uvoza nekaterih jeklenih produktov se je situacija na trgu znatno spremenila, saj so količine omejene s tako imenovanimi kvotami. Na drugi strani pa je izvoz jeklenih produktov iz Evropske unije med drugim upadel zaradi nestabilnih ekonomsko-političnih razmer, ohlajanja svetovnega gospodarstva in znatno konkurenčnejših cen proizvodov neevropskih proizvajalcev (Kitajska, Rusija, Japonska …).

Pri pretovoru lesa je bil zabeležen za 4 odstotke manjši izvoz lesa, predvsem zaradi nestabilnih političnih razmer na alžirskem trgu.

10.5.2 Kontejnerji

Kontejnerski terminal je leto 2019 zaključil s padcem ladijskega pretovora v primerjavi z letom 2018, prvim v zadnjih 10 letih. Ladijski pretovor v TEU je bil za 3 odstotke manjši kot leta 2018. Pri tem je bil upad pretovora bistveno večji pri praznih kontejnerjih, medtem ko je bil pri polnih kontejnerjih ladijski pretovor 2 odstotka manjši kot leta 2018.

Predvsem na pretovor kontejnerjev je v letu 2019 pomembno vplivalo še eno dejstvo. Od konca avgusta 2017 do januarja 2019 je ob porastu prometa in hkratni zmanjšani propustnosti slovenskega železniškega omrežja ob takratnih številnih popravilih in nadgradnjah prihajalo do pogostih zamud oz. nezadostnih možnosti odpreme tovora iz koprskega pristanišča, kar so s pridom izkoristili predvsem v bližnjih pristaniščih, kamor so uspeli pritegniti številne nove oz. razvojne projekte. To je vplivalo na kontejnerski pretovor Luke Koper predvsem v prvi polovici leta 2019.

10.5.3 Avtomobili

V letu 2019 je bilo pretovorjenih 705.993 avtomobilov, kar je za 6 odstotkov manj kot v letu 2018. Ladijsko je bilo naloženih 382 tisoč, razloženih pa 324 tisoč avtomobilov.

Leto 2019 je zaznamovalo ohlajanje gospodarstva in nihanje prodaje vozil na evropskem in globalnem trgu. Zmanjševanje proizvodnje in prodaje vozil je bilo moč zaznati že v zadnjem kvartalu leta 2018 in se je v letu 2019 nadaljevalo, predvsem zaradi učinka uvedbe testa WLTP⁶⁰ in z njim povezanega pomanjkanja primernih motorjev za vgradnjo. Prodaja avtomobilov v Evropski uniji je bila sicer na letni ravni v letu 2019 za 1,2 odstotka višja kot leto poprej, vendar pa so nekateri trgi, pomembni za Luko Koper, zabeležili padec (Avstrija –3,4 odstotka, Češka –4,4 odstotka, Španija –4,8 odstotka), kar je vplivalo na upad obsega pretovorjenih avtomobilov. Velik vpliv na zmanjšanje pretovora v letu 2019 je imel padec prodaje vozil za trg Turčije, še v večji meri pa je nanj vplival kitajski trg. Slednji je bil leta 2019 pod velikim pritiskom, saj so nanj vplivali dejavniki, kot so kitajsko-ameriška gospodarska in trgovinska trenja, sprejetje strožjih emisijskih standardov in znižanje subvencij za hibridna/električna vozila.

10.5.4 Tekoči tovori

Terminal tekočih tovorov je v letu 2019 dosegel nov mejnik in v primerjavi z letom 2018 povečal pretovor za 23 odstotkov ter tako presegel 1 milijon ton ladijskega pretovora. Povečanje pretovora je bilo zaznati na vseh temeljnih blagovnih skupinah, med katerimi je k doseganju realiziranega rezultata največ prispeval pretovor plinskega olja z izjemno povečanimi odpremami v zaledje.

Na področju pretovora naftnih derivatov je Skupina Luka Koper dosegla 8-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2018.

10.5.5 Sipki in razsuti tovori

Ladijski pretovor blagovne skupine sipki in razsuti tovori se je v letu 2019 zmanjšal za 17 odstotkov v primerjavi z letom 2018, predvsem kot posledica stanja na trgu proizvodnje električne energije, ki se odraža tudi v porabi termalnega premoga. Visoke cene surovine na eni strani in vedno bolj konkurenčna proizvodnja z obnovljivimi viri na drugi strani ter manjša poraba premoga in železove rude v ohlajeni proizvodnji v avtomobilski industriji so botrovali manjši realizaciji ladijskega pretovora v letu 2019. Prav tako se je zmanjšal pretovor soje in žit.

⁶⁰ WLTP "Worldwide Harmonized Light Duty Test Procedure" - globalno usklajeni preizkusni postopek za lahka vozila.

11 Naložbe v nefinančna sredstva⁶¹

V letu 2019 je Skupina Luka Koper za naložbe v nepremičnine, naprave in opremo, naložbene nepremičnine in neopredmetena osnovna sredstva⁶² namenila 40 milijonov evrov, kar je 240 odstotkov več kot v letu 2018. Družba Luka Koper, d. d., je v letu 2019 za naložbe namenila 38,1 milijona evrov, kar predstavlja 95 odstotkov naložb Skupine Luka Koper.

Slika 24: Naložbe v nepremičnine, naprave in opremo, naložbene nepremičnine in neopredmetena osnovna sredstva družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper

Večje izvedene naložbe so bile:

nabava osmih terminalskih vlačilcev s prikolicami,
nabava petih dvigal E-RTG za potrebe kontejnerskega terminala,
zaključek gradnje cestne navezave na nov serminski vhod,
začetek gradnje veza RO-RO v tretjem bazenu,
nadaljevanje gradnje VI. skupine železniških tirov,
postavitev zmogljivejšega požarnega črpališča z dvema vertikalnima črpalkama.

Terminalski vlačilci E-RTG dvigala RO-RO vez

⁶¹ GRI GS 203-1

⁶² Brez upoštevanja avansov za opremo.

Vse naložbe, predvidene za leto 2019, so bile pretehtane z ekonomskega vidika, z vidika upravičenosti, prihrankov energije in nujnosti ter z vidika zakonskih obveznosti ali drugih vplivov. Odločitve o večjih naložbah so se sprejemale na osnovi izdelanih investicijskih študij in analiz njihovega vpliva na donos lastniškega kapitala.

Vpliv naložb na lokalno skupnost in povečanje varnosti

Skupina Luka Koper je v letu 2019 del sredstev namenila tudi aktualnim okoljskim in energetskim izzivom. Aktivnosti so bile usmerjene v ukrepe za omilitev in zmanjševanje negativnih vplivov na okolje in neposredno okolico pristanišča, tako pri izvajanju pristaniške dejavnosti kot pri izvajanju infrastrukturnih del znotraj pristanišča. Postavljene so bile polnilne postaje za osebna električna vozila, nadaljevalo se je uvajanje elektrifikacije za mehanizacijo, ki se uporablja v pristanišču. Večinoma so se izvajale naložbe/aktivnosti, povezane z zmanjševanjem hrupa iz pristanišča, kar je prikazano v nadaljevanju poročila.

Izkoriščamo prednost večnamenskosti

Luka Koper je večnamensko pristanišče, kar je v viharnih obdobjih globalnega gospodarstva in logistike pomembna prednost in pravi poslovni model. Upad ene blagovne skupine lažje in hitreje nadomestimo z drugo. Tako bolje zagotavljamo stabilnost poslovanja tudi v času velikih in nenadnih sprememb.

12 Obvladovanje tveganj⁶³

12.1 Sistem obvladovanja tveganj v Skupini Luka Koper

Obvladovanje tveganj in priložnosti je pomemben element strategije in uspešnosti poslovanja Skupine Luka Koper. V Skupini uporabljamo sistem naprednega obvladovanja tveganj, ki zagotavlja, da so ključna tveganja, ki jim je Skupina izpostavljena, prepoznana, ovrednotena, obvladovana, spremljana in ustrezno poročana. Imenovan imamo Odbor za obvladovanje tveganj, kljub temu pa je obvladovanje tveganj skrb vsakega zaposlenega v Skupini v okviru njegovih delovnih nalog in pristojnosti. Tveganja se prepoznava 'od spodaj navzgor', s čimer se zagotavlja pokritost vseh poslovnih procesov, metodologija pa je opredeljena 'od zgoraj navzdol', kar zagotavlja dosledno uporabo sistema obvladovanja tveganj v celotni Skupini.

Osnovo sistema obvladovanja tveganj predstavlja register tveganj, ki vsebuje seznam vseh zaznanih tveganj, značilnosti posameznega tveganja, opredeljene ukrepe in kontrolne aktivnosti ter odgovorne osebe (skrbnike) za spremljanje posameznih tveganj. Register se vodi centralno na ravni Skupine Luka Koper z namenom sistematičnega spremljanja in analiziranja ter se redno posodablja. Metodologija ocenjevanja pomembnosti tveganj je oblikovana petstopenjsko, tako za oceno verjetnosti nastanka kot posledic. Pri oceni posledic se upošteva pet razsežnosti, in sicer posledice za zdravje in varnost, finančne posledice, posledice za okolje, posledice za ugled podjetja in posledice za skladnost poslovanja. Skupna ocena tveganja je zmnožek kategorij ocene verjetnosti in najvišje mogoče ocene posledic uresničitve. Na podlagi skupne ocene tveganja so vsa tveganja, ki so prepoznana v registru, s petstopenjsko lestvico razdeljena od nepomembnih do zelo pomembnih. Kvantitativni sistem ocenjevanja zagotavlja, da je poudarek na obvladovanju ključnih tveganj (skupna ocena 10 ali več).

		Posledica
		Zelo nizka (1)	Nizka (2)	Srednja (3)	Visoka (4)	Zelo visoka (5)
	Zelo nizka (1)	1	2	3	4	5
Verjetnost	Nizka (2)	2	4	6	8	10
	Srednja (3)	3	6	9	12	15
	Visoka (4)	4	8	12	16	20
	Zelo visoka (5)	5	10	15	20	25

Matrika kvantitativnega ocenjevanja tveganj

nepomembno tveganje (skupna ocena tveganja = 1–2)

manj pomembno tveganje (skupna ocena tveganja = 3–4)

zmerno tveganje (skupna ocena tveganja = 5–9)

bolj pomembno tveganje (skupna ocena tveganja = 10–16)

zelo pomembno tveganje (skupna ocena tveganja = 20–25)

V okviru sistema obvladovanja tveganj Skupina Luka Koper redno spremlja izpostavljenost vsem zaznanim tveganjem ter opredeljuje in izvaja potrebne ukrepe za zagotavljanje sprejemljive ravni tveganja poslovanja. V letu 2019 se je uresničilo 5 tveganj od skupno 354 prepoznanih (1,4-% stopnja uresničitve tveganja), povprečna ocena tveganja pa je znašala 7,0 (zmerno tveganje). Pri večini uresničenih tveganj gre za tveganja, ki jih družba tudi s sprejetimi ukrepi sama ne more obvladovati, majhen odstotek uresničenih tveganj pa nakazuje na dobro delujoč sistem obvladovanja tveganj. Napredek pri obvladovanju tveganj je bil dosežen z izvedbo 74 ukrepov, kar se je odrazilo v zadovoljivi realizaciji ukrepov za zmanjševanje ključnih tveganj (79 %). Za leto 2020 je bilo v sklopu letnega pregleda tveganj na novo prepoznanih 13 tveganj, ki se bodo zmanjševala z različnimi metodami odzivanja, s čimer se Skupina uspešno prilagaja notranjim in zunanjim dejavnikom. Skupina Luka Koper je v letu 2019 pristopila k pripravi izjave o nagnjenosti k prevzemanju tveganj, ki predstavlja skupno raven tveganj, ki jih je Skupina Luka

⁶³ GRI 102-11

Koper v okviru svoje sposobnosti prevzemanja tveganj pripravljena prevzeti, da bi dosegla svoje strateške cilje in izpolnila poslovni načrt.

12.2 Ključne vloge in odgovornosti znotraj sistema obvladovanja tveganj

Ključne vloge in odgovornosti znotraj sistema obvladovanja tveganj se glede na preteklo leto niso spreminjale. Skrbniki tveganj četrtletno ocenjujejo tveganja in spremljajo uresničevanje metod za zmanjševanje tveganj. Na podlagi njihovih ugotovitev pooblaščenec za tveganja poroča Odboru za obvladovanje tveganj, ki se sestane četrtletno, dodatno pa po potrebi. Tveganja se četrtletno poročajo tudi upravi in revizijski komisiji nadzornega sveta.

12.3 Splošna ocena tveganj

Zaznana tveganja na prvi ravni obsegajo štiri glavne skupine, ki so na drugi ravni razdeljene v posamezne vsebinsko povezane podskupine. Kljub izvedenim ukrepom ostaja 8 tveganj prepoznanih kot zelo pomembnih, od tega polovico predstavljajo strateška tveganja.

Povprečna ocena tveganj je najvišja pri strateških tveganjih (10,1), saj nekaterih tveganj družba ne more obvladovati sama s svojimi ukrepi, ker izvirajo iz zunanjih dejavnikov (npr. zaostrovanje gospodarskih razmer, nesoglasja lastnikov zemljišč, infrastruktura v državni lasti). Operativna tveganja s povprečno oceno 6,1 predstavljajo številčno največjo skupino, saj vsebujejo širok in po vsebini raznolik nabor tveganj (npr. varnost pri delu, poškodovanje tovora in opreme, informacijska tveganja). Tveganja skladnosti imajo povprečno oceno 7,7 in predstavljajo manjši, vendar pomemben nabor tveganj, v pretežni meri pa so povezana s skladnostjo z Zakonom o urejanju trga dela, Zakonom o delovnih razmerjih, Zakonom o varovanju okolja ter tveganjem prevar in korupcije. Najnižje so trenutno ovrednotena finančna tveganja (4,8).

Slika 25: Grafikon tveganj Skupine Luka Koper

12.3.1 Strateška tveganja

Strateška tveganja so posledica medsebojne nezdružljivosti strateških ciljev, sprejete poslovne strategije za njihovo uresničitev, razpoložljivosti sredstev za uresničitev ciljev, lastniške strukture in splošnih gospodarskih razmer. V to skupino so uvrščena tveganja, povezana s pravočasnim zagotavljanjem ustrezne kopenske (zamuda pri modernizaciji železniške infrastrukture do pristanišča, izgradnja novih vhodov) in morske povezave do pristanišča, tveganja, povezana z uspešno izvedbo ključnih strateških naložbenih projektov, in komercialna tveganja.

Glavni strateški tveganji, ki izhajata iz zunanjega okolja, ostajata negotovost glede izgradnje drugega tira in zastarele, nezadostne kapacitete obstoječega tira, s čimer je ogrožena nadaljnja rast pretovora tudi do izgradnje drugega. tira. V letu 2019 se je za zmanjševanje teh tveganj ustanovila delovna skupina, ki je pristopila k izvedbi ukrepov v smeri izboljšanja informacijske podpore, izvedbe infrastrukturnih posegov in organizacijskih sprememb. V letu 2020 se bodo nadaljevale aktivnosti za usklajevanje potreb na področju železniške infrastrukture. V tretjem kvartalu leta 2020 je predvideno zaprtje železniškega predora Karavanke. Zaradi predvidenih del in zaprtja železniškega predora Karavanke lahko stranke preusmerijo svoje logistične poti prek drugih, predvsem severnoevropskih luk pristanišč, pri čemer je najbolj izpostavljena blagovna skupina avtomobili. Na ta zunanji dejavnik lahko le omejeno vplivamo, tveganje se bo obvladovalo z operativnim usklajevanjem in obveščanjem v času zaprtja železniškega predora Karavanke.

V letu 2020 pričakujemo zaključek nekaterih aktivnosti, povezanih z izvedbo obstoječih strateških naložbenih projektov, zaradi česar pričakujemo zmanjšanje s tem povezanih tveganj. V juliju 2019 smo začeli vgradnjo testnih pilotov za podaljšanje prvega pomola, objavljeno je bilo tudi javno naročilo za podaljšanje južnega dela pomola proti zahodu. Celotna investicija naj bi bila zaključena leta 2021. Za potrebe terminala za avtomobile bomo zaključili izgradnjo novega veza ro-ro, garažne hiše s kapaciteto 6.000 vozil ter VI. skupine tirov, v letu 2019 pa je bil že odprt vhod Sermin. Tveganja bo družba obvladovala z izvajanjem strateških naložb, s pravočasnim pridobivanjem soglasij za naslednji sklop strateških naložb, vezanih na investicijsko obdobje 2021–2025, ustrezno informacijsko podporo za upravljanje portfelja naložb in optimiziranjem postopkov pri procesu izvajanja naložb ter z iskanjem rešitev glede odlaganja morskega sedimenta.

Drugo polovico leta 2019 je zaznamovalo ohlajanje svetovnega gospodarstva, ki je najbolj opazno v posameznih gospodarskih panogah, predvsem v avtomobilski proizvodnji, industriji elektronike, v proizvodnji železovih izdelkov in na trgu termalnega premoga, kjer so razmere negotove, saj se v EU izvaja načrt popolne opustitve premoga za proizvodnjo energije in zamenjave s čistejšimi in obnovljivimi viri energije. Na področju komercialnih tveganj bodo nevarnost za nižji pretovor in posledično odmik prihodkov od prodaje še naprej predstavljali ohlajanje gospodarstva, napoved znižanja rasti trgov in druga tveganja v mednarodnem okolju. Med komercialnimi tveganji se povečujeta tudi tveganji zaradi razvoja konkurenčnih pristanišč in vstopanja večjih ladjarjev v lastništva sosednjih pristanišč (Trst, Reka, Pirej), s katerimi lahko pride do preusmeritve dela pretovora, sosednja pristanišča pa poleg tega veliko pozornost namenjajo krepitvi konkurenčnosti na področju železniških povezav. Za pomembno tveganje velja tudi krepitev severnojadranskih pristanišč, ki predstavljajo konkurenco na pomembnih zalednih trgih. Tveganja obvladujemo z trženjskimi aktivnostmi, usmerjenimi v zadržanje obstoječih in pridobivanje novih poslov, in s posebnimi skladiščnimi pogoji za blagovne skupine, ki se soočajo z neugodnimi (izrednimi) razmerami na trgu.

Izbruh koronavirusa SARS-CoV-2 (COVID-19)

Izbruh koronavirsa oz. bolezni COVID-19 na Kitajskem konec leta 2019, v Evropi februarja 2020 je prizadel svetovno gospodarstvo in logistične tokove, v Sloveniji pa je bila s strani vlade epidemija razglašena 12. marca. Skupina Luka Koper trenutno bo poskušala minimizirati posledice uresničitve tveganja pandemije svetovnih razsežnosti. V spreminjajočih se razmerah bo uveljavljen sistem obvladovanja tveganj Skupine moral zagotavljati prilagodljivost odločanja in pripravljenost na hitro odzivanje takoj ko bodo nove informacije na voljo. Skupina je ob nastopu krize povezane s koronavirusom najprej pristopila k ukrepom za zaščito ljudi. Koprsko pristanišče je objekt posebnega pomena za obrambo in gospodarstvo Republike Slovenije in ima status objekta kritične infrastrukture. Luka Koper, d. d., ima kot koncesionar v koprskem pristanišču izdelan načrt odzivanja na krize, vključno z epidemijo. Luka Koper, d. d., je še pred prvim primerom okužbe s koronavirusom v Sloveniji vzpostavila delovno skupino, ki sprejema ukrepe za preprečevanje širjenja okužbe. Družba je sprejela tudi protokol glede obveščanja in ukrepanja v primeru suma okužbe na ladji in na kopnem, ki je usklajen z NIJZ in vsemi državnimi organi, ki izvajajo svoja pooblastila na območju pristanišča. Poleg teh ukrepov je družba sprejela vrsto dodatnih ukrepov med katere sodijo tudi: prilagajanje urnikov operativnega dela in ostalih procesov s ciljem zmanjšanja neposrednega kontakta med zaposlenimi, organizacija dela s poudarkom na način preko oddaljenega dostopa in izvajanje sestankov na daljavo ter poostreni samozaščitni in higienski ukrepi. V nadzor nad izvajanjem preventivnih ukrepov je bila vključena še luška Civilna zaščita, ki je oblikovala delni štab Cilvilne zaščite, ki preverja spoštovanje ukrepov in skrbi za dodatno razkuževanje v pristanišču. Vse sprejete ukrepe ter aktivnosti družba ažurno sporoča interni in zunanji javnosti, poslovnim partnerjem in vsem zainteresiranim deležnikom.

Bojazen pred posledicami virusa in prizadevanja za preprečitev njegovega širjenja bodo vplivala tudi na dobavne verige in logistične tokove ter posledično Luko Koper, kjer bi lahko čutili posledice na zmanjšanem obsegu pretovora in povečanem obsegu blaga na skladišču. V odvisnosti od razvoja dogodkov bo epidemija koronavirusa lahko imela negativen vpliv na poslovanje Skupine Luka Koper, v kolikšni meri, pa je zaradi velike negotovosti, povezane s samim virusom in zmožnostjo njegovega obvladovanja, težko napovedati, zato Skupina v tem trenutku ne more podati ocene vpliva na finančne rezultate v letu 2020. Skupina bo pozorno spremlja vse dogodke, povezane tudi z državnimi intervencijami in z ukrepi zagotavljala, da ima dostop do zadostnega obsega likvidnih sredstev za premostitev teh vplivov. Ob upoštevanju vseh trenutno znanih informacij, ne obstaja tveganje nadaljnjega obstoja družb v Skupini Luka Koper.

12.3.2 Operativna tveganja

Operativna tveganja vplivajo na izvajanje procesov na vseh ravneh. Vključujejo zelo širok in po vsebini raznolik nabor tveganj, ki najpogosteje izhajajo iz neustreznih ali neuspešnih notranjih procesov, neprimernega ali neučinkovitega ravnanja zaposlenih, neustreznega ali neuspešnega delovanja sistemov ali opreme. Glede na širok nabor logističnih storitev se uresničitev teh tveganj najpogosteje odrazi v poškodbah ljudi in/ali vplivih na okolje ter premoženje, nanje pa lahko vplivajo tako zunanji kot notranji dejavniki. To skupino tveganj obvladujemo s preventivnimi ukrepi na osnovi ocen tveganja delovnih mest, z izobraževanjem in preverjanjem znanja, z dosledno uporabo varovalne delovne opreme, z opredeljenimi tehnološkimi postopki in delovnimi navodili, ki se stalno dopolnjujejo, z razvojem dobaviteljev, s stalnimi meritvami pogojev na delovnih mestih, z rednimi zdravniškimi pregledi ter z ustreznim zavarovanjem premoženja in odgovornosti. Med drugimi ukrepi, ki zmanjšujejo tveganja za nastanek poškodb, so nove naložbe v sodobnejšo opremo, redno vzdrževanje delovne opreme in infrastrukture ter redne meritve stanja vplivov na okolje. V letu 2020 bomo začeli aktivnosti za izgradnjo novega gasilskega doma v osrčju pristanišča s ciljem skrajšanja intervencijskih časov v primeru nesreč.

S povečevanjem kibernetskih tveganj na globalni ravni tudi Luka Koper izvaja nadaljnje aktivnosti na tem področju z vzpostavitvijo oddelka informacijske varnosti, vpeljavo sistema za upravljanje varnostnih dogodkov in tveganj ter opredelitvijo dodatnih internih procesov in pravil na tem področju.

12.3.3 Finančna tveganja

Finančna tveganja so tista, ki vplivajo na uresničljivost načrtovanih finančnih kategorij, predvsem načrtovanih prihodnjih denarnih tokov, in se praviloma obvladujejo v procesu upravljanja finančnih sredstev in obveznosti. Med ključnimi tveganji je le eno finančno tveganje, in sicer tveganje spremembe poštene vrednosti. Skupina je imela konec leta 2019 6,7 odstotka svojih sredstev naloženih v finančne naložbe, vrednotene po pošteni vrednosti. Ob sicer nespremenjeni strukturi teh naložb je bila njihova poštena vrednost konec leta 2019 za 13 odstotkov višja kot ob koncu predhodnega leta. Zaradi strateške usmeritve investiranja v razvoj osnovne dejavnosti Skupina na področju finančnih naložb upravlja le obstoječi portfelj. Tveganje Skupina obvladuje s spremljanjem razmer na finančnih trgih in njihovih vplivov na portfelj, z aktivnim upravljanjem naložb pa skrbi za njihovo čim višjo donosnost in ohranjanje vrednosti.

Obvladovanje tveganja spremembe poštene vrednosti ter drugih finančnih tveganj – med katera vključujemo tveganje spremembe obrestne mere, likvidnostno tveganje, tveganje spremembe deviznega tečaja, kreditno tveganje in tveganje ustrezne kapitalske strukture, ki jih Skupina ocenjuje kot zmerna, manj pomembna ali celo nepomembna – je podrobneje predstavljeno v računovodskem poročilu Skupine Luke Koper v pojasnilu št. 32: Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj.

12.3.4 Tveganja skladnosti

Tveganja skladnosti so še vedno v pretežni meri povezana s prekomernim hrupom, s skladnostjo z delovnopravno zakonodajo (ZUTD, ZDR), ZVO in ZJN. V letu 2019 so se izvajale aktivnosti, usmerjene v reševanje problematike z izvajalci pristaniških storitev. Novi poslovni model izvajanja pristaniških storitev je stopil v veljavo dne 16. 1. 2020, s čimer so se zmanjšala tveganja skladnosti poslovanja za prihodnje obdobje.

Tveganje prekoračitve zakonsko določenih mejnih vrednosti hrupa proti mestnemu jedru Kopra lahko nastane pri pilotiranju v sklopu podaljšanja prvega pomola ali zaradi prekomernega hrupa pri izvajanju dejavnosti. Skupina je že sprejela ukrepe, s katerimi bo že v fazi projektiranja in kasneje pri izboru izvajalca gradbenih del upoštevala omejitev hrupa na sprejemljivo raven. Druga tveganja, povezana s prekomernim hrupom, Skupina obvladuje s postopnim prehodom na tehnološko opremo z električnim napajanjem, sodeluje pa tudi v projektu Neptunes, v okviru katerega se iščejo rešitve za zmanjševanje ladijskega hrupa.

12.3.5 Tveganja prevar in korupcije⁶⁴

Tveganje prevar in korupcije družba Luka Koper, d. d., med drugim obvladuje z jasno opredeljenimi pravili priprave in sklepanja poslov, prenosa pooblastil in potrjevanja računov ter z vpeljano kontrolo štirih oči in drugimi kontrolami, ki so vgrajene v procese.

Skupina Luka Koper ima pravila, veljavna za matično družbo in pet odvisnih družb, opredeljena v dokumentih sistemov vodenja, v Strategiji korporativne integritete družb Skupine Luka Koper, Etičnem kodeksu družb Skupine Luka Koper, Pravilniku o sprejemanju daril v družbah Skupine Luka Koper ter Poslovniku o delu pooblaščenca za korporativno integriteto in komisije za obravnavo prijav kršitve korporativne integritete v Skupini Luka Koper.

V letu 2019 sta bili vzpostavljeni neodvisni funkciji pooblaščenca za korporativno integriteto in za skladnost poslovanja, s katerima bo družba dodatno obvladovala tveganja skladnosti ter prevar in korupcije, med drugim z implementacijo sistema vodenja za preprečevanje korupcije skladno s standardom ISO 37001:2016, ki se bo pričela v letu 2020.

Za področje korporativne integritete sta v Luki Koper zadolžena pooblaščenec za korporativno integriteto in komisija za obravnavo prijav kršitve korporativne integritete, ki o ugotovljenih kršitvah pripravita poročilo s priporočili oziroma predlogi ukrepov. Družba prepoznava tveganje prevar in korupcije v registru tveganj in ga obvladuje z ustreznimi ukrepi in kontrolnimi aktivnostmi.

⁶⁴ GRI GS 103-1, 103-2, 103-3, 205-1

13 Evropski projekti

Z vidika evropskih projektov so v letu 2019 potekale aktivnosti pri projektih programov CEF, Obzorje 2020 in projektih teritorialnega sodelovanja.

S projekti v okviru programa CEF želi Luka Koper optimalno črpati odobrena sredstva za projekte, s katerimi rešuje razvojne izzive in infrastrukturne potrebe pristanišča, tudi v luči uresničevanja politike koridorjev TEN-T Evropske unije:

Nadaljevale so se aktivnosti projektov NAPA4CORE, GAINN4MOS, CarEsmatic in Fresh Food Corridors, pri slednjem sta bili ključni priprava poročila ter kasneje razdelitev sredstev (pri projektih NAPA4CORE, Fresh Food Corridors in CarEsmatic je koordinator Luka Koper).
V sredini oktobra je bil objavljen razpis programa CEF, na katerega se bo družba prijavila s tremi prijavljenimi predlogi projektov za gradnjo pristaniške infrastrukture in izdelavo študij oz. projektne dokumentacije.

V sklopu programa Obzorje 2020 želi Luka Koper poseči po novih tehnologijah in razvojnih sistemih. V letu 2019 so potekale aktivnosti projektov SAURON, ki se nanaša na informacijsko varnost, in Infrastress, ki predvideva simulacijo fizičnega in kibernetskega napada na infrastrukturo tankerskega priveza na pomolu 2. Poleg tega pa je bila oddana prijava za projekt 5G Ready, s katerim bi Luka Koper postala testno območje za omrežje 5G, vendar je bila prijava medtem že zavrnjena.

Na področju projektov teritorialnega sodelovanja, kjer so teme bolj regionalno usmerjene in so sodelovanja nekoliko mehkejša, s poudarkom na partnerskih projektih, so se nadaljevali projekti TalkNet, Comodalce, InterGreen-Nodes, REIF (program Srednja Evropa), SecNET (program Slovenija–Italija), ki se je v letu 2019 tudi zaključil, ter ADRIPASS, ISTEN in SUPAIR (program ADRION). Na omenjenih programih teritorialnega sodelovanja so bile oddane prijave za nove projekte: Bio MED Coast, Clean Berth, Kazalci krožnega gospodarstva za pristanišča, DLT4PLT, Razvoj trajnostnega modela rasti zelenega pristanišča (program ARRS), pri čemer sta bila slednja dva projekta že odobrena.

V sklopu projektov pametne specializacije je Luka Koper nadaljevala izvajanje projekta RRI (Izkoriščanje potenciala biomase za razvoj naprednih materialov in bio-osnovanih produktov), v sklopu katerega proučuje izkopane sedimente in možnosti njihove nadaljnje uporabe.

Projekti programov evropskega teritorialnega sodelovanja so pomembni, saj umeščajo Luko Koper v evropski institucionalni prostor, predvsem z vidika medregijskih učinkov delovanja Luke Koper, načrtovanja in razvoja nacionalne ter vseevropske prometne infrastrukture, logističnih konceptov, varstva okolja, varnosti, varovanja morja, trajnostne energetske oskrbe, informacijskih posodobitev, kulturne dediščine ipd. Hkrati pa se prek omenjenih programov razvija tudi regionalna politika in postavljajo prioritete na regijski ravni, zato Luka Koper tesno sodeluje s pristojnimi državnimi službami za udejanjanje lastnih interesov.

Pri mednarodnih institucionalnih aktivnostih, ki so pomembne za dolgoročno umestitev korpskega pristanišča v institucionalno dogajanje Evropske unije, so se predstavniki družbe udeleževali srečanj združenja evropskih pristanišč ESPO, združenja evropskih terminalistov FEPORT, združenja mediteranskih pristanišč MEDPorts ter forumov koridorjev (baltsko-jadranskega, mediteranskega ter pomorskih avtocest), ki jih je organizirala Evropska komisija. Aktivnosti v združenju NAPA pa so v letu 2019 pričele počasi oživljati. Na decembrski skupščini je namreč predsedstvo prevzela pristaniška uprava severnega Jadrana (Benetke). V oktobru 2019 je Luka Koper postala članica združenja TIC 4.0 (Terminal Industry Committee), ki želi doseči standardizacijo podatkov vseh strojev v terminalski industriji za lažji prehod v industrijo 4.0.

Vsekakor velja poudariti, da je koprsko pristanišče pri evropskih institucionalnih deležnikih dobro prepoznavno, za nadaljnji razvoj pristanišča pa je bistvenega pomena predvsem podpora države ter lokalnih skupnosti, pri čemer je nujno razumevanje dejavnosti pristanišča, tudi kot strateške točke države v mednarodni trgovini in logistiki.

14 Informacijska tehnologija⁶⁵

Digitalna transformacija v Luki Koper poteka zadnjih nekaj let in je v trenutni strategiji informacijske tehnologije na prednostnem seznamu. Z izkoriščanjem informacijske tehnologije in digitalizacijo Luka Koper stremi k optimizaciji poslovnih procesov in povečevanju njihove učinkovitosti. V letu 2019 je Luka Koper na informacijskih sistemih izvedla več kot 300 različnih sprememb, vse z namenom optimizacije in digitalizacije procesov. Vložek v razvojne zahtevke se je v primerjavi z letom 2018 povečal za 48 odstotkov.

Luka Koper svojim strankam in partnerjem omogoča elektronsko naročanje storitev že več kot 20 let, veliko truda pa vlaga v popolno digitalizacijo tega področja. Tako je družba v letu 2019 za te namene izvajala aktivnosti na štirih pomembnih področjih, in sicer:

EDI CENTER 2, ki bo uvedel sporočila v formatu EDIFACT za kontejnerske ladjarje in s tem bistveno posegel v načine in procese komunikacije in dela v pristaniški skupnosti,
zaključila je projekt digitalizacije najav kamionov, ki bo povečal učinkovitost kamionskega transporta ter zagotovil predpogoje za izvajanje nadzora in s tem povečanje varnosti,
pričela je uvajanje informacijske rešitve Clarity za podporo izboljšanja uspešnosti in učinkovitosti upravljanja portfelja naložb in projektov,
zaključila je prilagoditve na informacijskih sistemih za integracijo agencijskih delavcev in ZPP skladno s strategijo izvajanja pristaniških storitev.

Ob vsem tem je bilo izvedenih še veliko drugih nadgradenj sistemov in novih funkcionalnosti. Na infrastrukturnem delu so bile izvedene nadgradnje na vstopni točki in TinO. Izvajale so se tudi posodobitve operacijskih sistemov na strežniški infrastrukturi in delovnih postajah, s čimer se je povečala stabilnost sistema in izboljšala varnost.

Ker v dobi digitalnega poslovanja tudi informacijska varnost ni več le problem informacijske tehnologije, temveč postaja pomembna za celotno poslovanje podjetja, Luka Koper temu področju namenja veliko pozornost. Ustanovljen je bil oddelek za informacijsko varnost, ki izvaja redne preglede informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), izobražuje in ozavešča uporabnike o pravilni in varni uporabi informacijskih sredstev ter krepi zavedanje o pomenu informacijske varnosti. Za nemoteno delovanje informacijskih sistemov je zelo pomembna tudi njihova visoka razpoložljivost oz. zanesljivost, in v Luki Koper je ta na zelo visoki ravni. V letu 2019 je znašala 99,9 odstotka.

Razvoj informacijskih sistemov Luke Koper bo še naprej usmerjen v stranke in operativo, ki jim bo omogočena največja mogoča mera digitalizacije poslovanja in integracije sistemov s povezovanjem različnih členov v logistični verigi, ter v zaposlene, ki jim bo družba ponudila orodja, aplikacije in naprave, s katerimi bodo lahko hitro in učinkovito opravljali svoje delo.

⁶⁵ GRI GS 203-1

Za odlične storitve potrebujemo odlično opremo. Strateško nabavljamo najsodobnejšo tehnologijo, med drugim

elektrificirana kontejnerska mostna dvigala na kolesih, ki so še naprednejša in varčnejša, predvsem pa prijaznejša do okolja in uporabnikov. Pri njihovem delovanju ni izpustov hrupa in izpušnih plinov.

15 Delnica LKPG⁶⁶

Delnica Luke Koper, d. d., kotira v Prvi kotaciji Ljubljanske borze. Konec leta 2019 je delnica Luke Koper, d. d., z oznako LKPG zaključila trgovanje ob 13 odstotkih nižji vrednosti kot leto prej. Zaključni tečaj delnice LKPG je na zadnji trgovalni dan v letu 2019 znašal 22,60 evra za delnico.

Lastniška struktura družbe Luka Koper, d. d., se tudi v letu 2019 ni bistveno spremenila. V delniški knjigi je bilo na zadnji dan leta 2019 vpisanih 9.304 delničarjev, kar je 345 manj kot leto prej. Največji lastnik družbe ostaja Republika Slovenija.

Delničar	Število delnic na dan 31.12.2019	Lastniški delež na dan 31.12.2019	Število delnic na dan 31.12.2018	Lastniški delež na dan 31.12.2018
Republika Slovenija	7.140.000	51,00%	7.140.000	51,00%
Slovenski državni holding, d. d.	1.557.857	11,13%	1.557.857	11,13%
Kapitalska družba, d. d.	696.579	4,98%	696.579	4,98%
Mestna občina Koper	439.159	3,14%	439.159	3,14%
Citibank N.A. - fiduciarni račun	395.413	2,82%	345.804	2,47%
Hrvatska poštanska banka d. d.	138.582	0,99%	130.582	0,93%
Raiffaisen Bank International AG	126.214	0,90%	12.805	0,09%
Zavarovalnica Triglav	113.568	0,81%	113.568	0,81%
NLB skaldi - Slovenija mešani	112.024	0,80%	77.474	0,55%
Utilico Emerging Markets Limited	99.230	0,71%	98.400	0,70%
Skupaj	10.818.626	77,28%	10.612.228	75,80%

Tabela 13: Lastniška struktura družbe Luka Koper, d. d., na dan 31. decembra

Delničar	Število delnic na dan 31.12.2019	Lastniški delež na dan 31.12.2019	Število delnic na dan 31.12.2018	Lastniški delež na dan 31.12.2018
Republika Slovenija	7.140.000	51,00%	7.140.000	51,00%
Fizične osebe	2.198.025	15,70%	2.199.284	15,71%
Slovenski državni holding	1.557.857	11,13%	1.557.857	11,13%
Tuje pravne osebe	1.266.196	9,04%	1.254.169	8,96%
Kapitalska družba	696.579	4,98%	696.579	4,98%
Ostale pravne osebe	464.608	3,32%	493.186	3,52%
Mestna občina Koper	439.159	3,14%	439.159	3,14%
Vzajemni in pokojninski skladi	180.445	1,29%	147.470	1,05%
Borznoposredniške hiše	33.608	0,24%	33.173	0,24%
Banke	16.556	0,12%	31.032	0,22%
Tuje banke	6.967	0,05%	8.091	0,06%
Skupaj	14.000.000	100,00%	14.000.000	100,00%

15.1 Trgovanja z delnico

Povprečni enotni dnevni tečaj delnice družbe Luka Koper, d. d., je v letu 2019 znašal 26,32 evra, sicer pa se je njegova vrednost gibala med 22,40 in 28,90 evra. Najvišja tržna cena, po kateri so bili sklenjeni posli, je znašala 28,90 evra, najnižja pa 22,40 evra. Tržna kapitalizacija delnic je na zadnji dan leta 2019 znašala 316.400.000 evrov.

V letu 2019 je bilo z delnico LKPG sklenjenih 1.781 borznih poslov in poslov s svežnji. Skupni promet je v tem obdobju znašal 8.370.088 evrov. Ob tem je lastnika zamenjalo 328.040 delnic.

Slika 26: Prikaz gibanja vrednosti indeksa SBI TOP in zaključnega dnevnega tečaja LKPG v letu 2019

Slika 27: Prikaz gibanja vrednosti zaključnega dnevnega tečaja LKPG in dnevnega prometa v letu 2019

Tabela 14: Ključni podatki o delnici LKPG

	2019	2018
Število delnic	14.000.000	14.000.000
Število navadnih kosovnih delnic	14.000.000	14.000.000
Zaključni tečaj na zadnji trgovalni dan leta (v evrih)	22,60	26,00
Knjigovodska vrednost delnice na dan 31. 12. (v evrih)67	27,63	25,90
Razmerje med tržno ceno in knjigovodsko vrednostjo delnice (P/B)68	0,82	1,00
Povprečna tržna cena (v evrih)69	25,52	31,11
Povprečna knjigovodska vrednost delnice (v evrih)70	26,96	24,57
Razmerje med povprečno tržno ceno in povprečno knjigovodsko vrednostjo delnice	0,95	1,27
Čisti dobiček na delnico (EPS) (v evrih)71	2,77	4,18
Razmerje med tržno ceno in dobičkom na delnico (P/E)72	8,15	6,21
Tržna kapitalizacija na zadnji dan leta (v milijonih evrov)73	316,40	364,0
Skupni promet z delnico (v milijonih evrov)	8,37	18,6
Dividenda na delnico (v evrih)74	1,33	1,23
Dividendna donosnost (v %)75	5,88	4,73

15.2 Dividendna politika

Dividendna politika družbe Luka Koper, d. d., uravnoteženo združuje težnjo lastnikov po dividendnih donosih in težnjo po uporabi čistega poslovnega izida za financiranje investicijskih načrtov.

15.3 Navzkrižna povezanost z drugimi družbami

Luka Koper, d. d., na zadnji dan leta 2019 ni imela v nobeni družbi, ki ima v lasti njene delnice, več kot 5-odstotnega lastniškega deleža. Lastnika, ki sta imela vsaj 5 odstotkov delnic LKPG, sta Republika Slovenija (51,00 odstotkov) in Slovenski državni holding, d. d. (11,13 odstotka).

15.4 Lastništvo delnic članov nadzornega sveta in uprave

	Delničar	Lastništvo 31. 12. 2019
Nadzorni svet	Uroš Ilić, predsednik nadzornega sveta	55
	Tamara Kozlovič, članica nadzornega sveta	94
	Marko Grabljevec, član nadzornega sveta	10
	Rok Parovel, član nadzornega sveta	8

⁶⁷ Knjigovodska vrednost delnice = kapital / število delnic.

⁶⁸ Razmerje med tržno ceno in knjigovodsko vrednostjo delnice (P/B) = zaključni tečaj / knjigovodska vrednost delnice.

⁶⁹ Povprečna tržna cena je izračunana kot razmerje med skupno vrednostjo prometa obdobja iz navadnih (borznih) poslov in količino trgovanih delnic LKPG v navadnih (borznih) poslih.

⁷⁰ Povprečna knjigovodska vrednost delnice je izračunana na podlagi povprečnih mesečnih stanj razmerja med kapitalom in številom navadnih delnic.

⁷¹ Čisti dobiček na delnico (EPS) = čisti dobiček / število delnic.

⁷² Razmerje med tržno ceno in dobičkom na delnico (P/E) = zaključni tečaj / čisti dobiček na delnico (EPS).

⁷³ Tržna kapitalizacija = zaključni tečaj * število delnic.

⁷⁴ Dividenda na delnico = Bilančni dobiček, ki se uporabi za izplačilo dividend / število navadnih delnic.

⁷⁵ Dividendna donosnost = dividenda na delnico / zaključni tečaj

Preostali člani nadzornega sveta in člani uprave Luke Koper, d. d., na dan 31. decembra 2019 niso imeli v lasti delnic družbe.

15.5 Lastne delnice, odobreni kapital, pogojno povečanje kapitala

Luka Koper, d. d., na dan 31. decembra 2019 ni imela lastnih delnic. Veljavni statut družbe ne predvideva kategorij odobrenega kapitala, do katerih bi lahko uprava družbe povečala osnovni kapital. Družba tudi ni imela podlage za pogojno povečanje osnovnega kapitala.

15.6 Pravila o omejitvah in razkritju trgovanja z delnicami družbe in z delnicami povezanih družb

Skladno s priporočili Ljubljanske borze je Luka Koper, d. d., sprejela Pravilnik o trgovanju z delnicami izdajatelja. Pravilnik predstavlja dodatno zagotovilo za enakopravno obveščenost vseh zainteresiranih javnosti o pomembnih poslovnih dogodkih v družbi in je pomemben element pri krepitvi zaupanja vlagateljev in ugleda Luke Koper. Namen pravilnika je njegovim zavezancem omogočiti trgovanje z delnicami družbe ter preprečiti možnost trgovanja na podlagi notranjih informacij. Pravilnik hkrati omogoča zakonsko zahtevano izvajanje obveznega poročanja o prodaji in nakupu delnic družbe Agenciji za trg vrednostnih papirjev.

15.7 Komuniciranje z vlagatelji

Luka Koper z vlagatelji redno komunicira in jih obvešča o novostih družbe prek različnih komunikacijskih orodij in kanalov:

15.7.1 SEOnet

Delničarje in druge javnosti obveščamo o poslovanju in pomembnih poslovnih dogodkih skladno z zakonodajo, v rokih in na predpisan način po elektronskem mediju Ljubljanske borze SEOnetu. Pri komunikaciji z delničarji in vlagatelji uporabljamo tudi druge komunikacijske kanale.

15.7.2 Spletna stran

Na svojem spletnem naslovu delničarjem in vlagateljem namenjamo posebno poglavje Za vlagatelje, kjer so objavljeni najnovejše informacije o delnici LKPG in lastniški strukturi, tekoča medletna, letna in arhivska poročila o poslovanju, sporočila, objavljena na SEOnetu, skupščinska gradiva ter odgovori na najpogostejša vprašanja v zvezi z delnicami.

15.7.3 Luški glasnik

Borznoposredniške hiše in analitiki prejmejo vsak mesec po pošti izvod Luškega glasnika, v katerem so obravnavane tudi druge teme s področja delovanja podjetja in nasploh dogajanja v pristanišču.

15.7.4 Luški delničar

Praviloma enkrat letno, v obdobju pred skupščino delničarjev, Luka Koper izda publikacijo Luški delničar, ki jo prejmejo vsi delničarji in se osredotoča na poslovne rezultate minulega leta.

15.7.5 Srečanja z vlagatelji

Družba se vsako leto udeležuje srečanj z vlagatelji v organizaciji Ljubljanske in Zagrebške borze, ki potekajo v obliki individualnih sestankov. Informacije za vlagatelje so na voljo na elektronskem naslovu www.luka-kp.si/slo/zavlagatelje.

Kontakt: Rok Štemberger Odnosi z vlagatelji Tel.: 05 66 56 140 E-pošta: [email protected]

15.8 Koledar pomembnejših objav v letu 2020

Periodične objave in druge cenovno občutljive informacije bodo objavljene na spletni strani Ljubljanske borze v sistemu SEOnet (www.ljse.si) ter na spletni strani Luke Koper, d. d., http://www.luka-kp.si/slo/financni-koledar. Morebitne spremembe predvidenih datumov objav bodo pravočasno objavljene na spletnih straneh družbe.

16 Sistem vodenja

Začetek uvajanja mednarodno priznanih standardov iz družine ISO pred več kot dvajsetimi leti je bil plod odločitve, da se k povečevanju dodane vrednosti in zadovoljstva odjemalcev pristopi sistematično.

Danes ima Luka Koper integriran sistem vodenja, kar pomeni, da so v njen sistem vodenja vključene zahteve petih sistemov, tj. sistemov kakovosti, varovanja okolja, varnosti in zdravja pri delu, varnosti živil in krme ter energetske učinkovitosti, kakor tudi zahteve na podlagi uredbe EMAS (Uredba (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo) in direktive SEVESO (Direktiva 2012/18/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi) ter druge komercialne sistemske zahteve.

Luka Koper deluje skladno z zahtevami standardov in sistemov:

vodenja kakovosti v skladu z ISO 9001,
ravnanja z okoljem v skladu z ISO 14001 in EMAS (ponovno certificiranje je predvideno v letu 2020),
vodenja varnosti in zdravja pri delu v skladu z BS OHSAS 18001, pri čemer je v letu 2020 predviden prehod na ISO 45001,
varnosti živil v skladu z ISO 22000, ki vključuje tudi zahteve HACCP, pri čemer je v letu 2020 predviden prehod na višjo raven standarda,
Non-GMO za ločeno pretovarjanje in skladiščenje gensko nespremenjene soje,
direktive Seveso o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic,
EKO certifikata za pretovor in skladiščenje proizvodov rastlinskega izvora iz ekološke in konvencionalne pridelave,
certifikata ISCC EU za pretovor biomas (Direktiva ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov),
standarda GMP+B3, sistema zagotavljanja varne krme,
varnega upravljanja železniškega prometa,

z uspešnim zaključkom certifikacijske presoje sistema upravljanja z energijo pa v letu 2020 tudi standarda:

upravljanja z energijo v skladu z ISO 50001 in

v okviru trajnostne naravnanosti:

standardov GRI (Global Reporting Initiative) za sistematično poročanje o družbeno odgovornih dejavnostih.

Cilj sistema upravljanja z energijo je energetska učinkovitost. Ker izboljšave na področju energetske učinkovitosti pomembno prispevajo k zanesljivosti energetske oskrbe in zmanjšanju vplivov na okolje, je prizadevanje za zmanjšanje specifične porabe energije v vseh pristaniških dejavnostih stalna praksa. Okvir za celovito obvladovanje in skrbno rabo energentov z zavezo o določanju energetskih ciljev in kazalnikov energetske učinkovitost, opredelitvijo energetskega izhodišča ter izvajanjem energetskih pregledov bo nadgrajen s pridobitvijo certifikata.

V letu 2019 so potekale vse utečene aktivnosti na področju presojanja sistema, skladno z načrtom je bilo izvedenih dvanajst notranjih presoj in zunanja presoja, usposabljanje notranjih presojevalcev, delovanje timov za kakovost, prepoznavanje in uvajanje možnih izboljšav procesov in sistema, posodabljanje dokumentov sistema vodenja ter vodstveni pregled, s katerim lastniki procesov spremljajo uspešnost in učinkovitost procesov in uresničevanje zastavljenih ciljev s pomočjo kazalnikov poslovanja ter uvajanje novosti v poslovanje prek projektnega dela in razvoj samega projektnega pristopa za učinkovito upravljanje naložb in projektov v družbi.

Sistem vodenja je stalen spodbujevalec nenehnega izboljševanja in napredka družbe.

Trajnostno poročilo

Zavezanost Luke Koper trajnostnemu razvoju je zagotovilo, da bo prihodnji razvoj prijazen do zaposlenih, okoliških prebivalcev ter naravnega okolja.

17 O trajnostnem poročilu

17.1 Izjava o nefinančnem poslovanju

Trajnostno poročilo Skupine Luka Koper izpolnjuje vse pogoje za objavo izjave o nefinančnem poslovanju. Trajnostno poročilo za leto 2019 skladno s spremembami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1J, Ur. list RS 15/2017 z dne 31. 3. 2017) upošteva zahtevo po objavi izjave o nefinančnem poslovanju, ki izhaja iz sprememb 56., 57., 60. a in 70. c člena ZGD-1J. Navedene spremembe ZGD-1J tudi izpolnjujejo zahteve Smernic za nefinančno poročanje (metodologija za poročanje o nefinančnih informacijah), ki so bile sprejete in objavljene v Uradnem listu Evropske unije v mesecu juliju 2017, ter upoštevajo določila Direktive o razkritju nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti nekaterih podjetij.

17.2 Trajnostno poročilo po mednarodnih standardih trajnostnega poročanja⁷⁶

Skupina Luka Koper je za leto 2019 tretjič zapored pripravila trajnostno poročilo v skladu z mednarodnimi standardi trajnostnega poročanja GRI (Global Reporting Initiative Global Standards) ter tako oplemenitila dosedanja trajnostna poročila v okviru letnih poročil in okoljska poročila po sistemu EMAS. Poročilo je pripravljeno na osnovni ravni poročanja. Pri pripravi poročila in določanju bistvenih vsebin smo uporabili vseh šest standardov GRI:

GRI 101: upoštevali smo načela poročanja za opredelitev vsebine in kakovosti poročila.
GRI 102: poročali smo o organizaciji in njenih praksah poročanja o trajnosti, profilu organizacije, strategiji, etiki in integriteti, vodenju, praksah vključevanja interesnih skupin in poročanju.
GRI 103: uporabili smo upravljavski pristop k poročanju o tem, kako organizacija obvladuje bistvene vsebine, ki so zajete v tematskih standardih GRI 200, 300 in 400.
GRI 200, 300 in 400: uporabili smo kazalnike za poročanje o vplivih organizacije na gospodarske, okoljske in socialne teme.

Poročanje se nanaša na Skupino Luka Koper, pri vsebinah, ki še niso uveljavljene za celotno Skupino, pa je posebej navedeno, za katero oz. katere družbe Skupine Luka Koper veljajo. Podatki se glede na predhodna poročila niso spreminjali. Ni bilo večjih sprememb pri omejitvah in mejah poročanja glede na predhodno poročanje.

17.3 Obdobja poročanja⁷⁷

Skupina Luka Koper o trajnostnem razvoju poroča vsako leto, in sicer že od leta 2000. Zadnje trajnostno poročilo je bilo pripravljeno za leto 2018, javno objavljeno 26. aprila 2019, in sicer drugič po standardih GRI. Tudi poročilo za

⁷⁶ GRI GS 102-46, 102-48, 102-49, 102-54

⁷⁷ GRI GS 102-50, 102-51, 102-52

leto 2019 sledi standardom GRI. V duhu zavezanosti Luke Koper trajnostnemu razvoju bo Skupina Luka Koper vsebino trajnostnega poročila vsako leto nadgrajevala.

17.4 Kontaktno mesto⁷⁸

Trajnostno poročilo je kot del Letnega poročila Skupine Luka Koper za leto 2019 dostopno na spletni strani:

Več informacij o trajnostnih aktivnostih je na voljo na spletni strani: www.zivetispristaniscem.si

Kontaktna oseba za informacije o trajnostnem poročilu: T: +386 5 665 61 00

www.luka-kp.si/slo/poslovna-porocila

E: [email protected]

17.5 Kako pristopati k trajnostnemu poročilu

V prvih poglavjih trajnostnega poročila so predstavljene osnovne informacije o poročilu, o Skupini Luka Koper pa 2. v poglavju z naslovom Predstavitev Skupine Luka Koper. Skupino postavlja v širši trajnostni okvir in predstavlja njeno upravljanje trajnostnega razvoja. V naslednjih poglavjih Skupina Luka Koper glede na prej ugotovljene bistvene vsebine poroča o svojem delovanju na pomembnih področjih trajnostnega razvoja v letu 2019. Številka kazalnika GRI v nogi poročila povezuje kazalnike GRI z besedilom.

17.6 Verifikacija trajnostnega poročila⁷⁹

Skupina Luka Koper je za leto 2017 prvič pripravila trajnostno poročilo v skladu s standardi GRI, zato je bilo le-to predloženo v zunanjo preveritev poročanja po standardih GRI Slovenskemu institutu za kakovost in meroslovje (SIQ), poročilo za leto 2018 pa ni bilo predloženo v zunanjo preveritev. Poročilo za leto 2019 je bilo predloženo v zunanjo preveritev poročanja po standardih GRI Slovenskemu institutu za kakovost in meroslovje (SIQ). Dodatno so bile s strani okoljskega preveritelja – Slovenskega instituta za kakovost in meroslovje (SIQ) – pregledane vsebine o okoljskem delovanju in poročanju rezultatov, ki so še posebej označene.

⁷⁸ GRI GS 102-53

⁷⁹ GRI GS 102-56

17.7 Članstva in zaveze⁸⁰

Luka Koper, d. d., je članica v organizacijah:

GZS Gospodarska zbornica Slovenije: članstvo v skupščini zbornice in upravnem odboru Združenja za promet,
ESPO združenje evropskih pristanišč,
FEPORT združenje evropskih pristaniških terminalistov,
NAPA združenje severnojadranskih pristanišč,
SBRA Slovenian Business & Research Association,
MedCruise (Mediterranean Cruise Port Association),
Medports združenje sredozemskih pristanišč,
ZRSZV Zbornica za razvoj slovenskega zasebnega varovanja,
ICS Institut za korporativne varnostne študije,
SZKO Slovensko združenje za kakovost in odličnost,
ZNS Združenje nadzornikov Slovenije,
Društvo slovensko-hrvaškega prijateljstva,
Slovensko društvo za odnose z javnostmi,
Združenje strojnikov Slovenije,
Združenja varnostnih svetovalcev za prevoz nevarnega blaga,
Združenje svetov delavcev Slovenije,
Inštitut WISE za trajnostni razvoj in etiko v rastočih gospodarstvih,
TIC 4.0 Združenje industrije terminalov.

Luka Koper, d. d., je vključena v pobude:

Podpisnik slovenskih smernic korporativne integritete.
Podpisnik Deklaracije o poštenem poslovanju.

Luka Koper INPO, d. o. o., je članica v organizacijah:

Združenje delodajalcev Slovenije,
Zavod invalidskih podjetij Slovenije,
EBA (European Boatmen's Association),
IBLA (International Boatmen's Linesmen's Association),
Slovensko združenje za požarno varstvo,
Društvo vzdrževalcev Slovenije.

LUKA KOPER IN TRAJNOSTNI RAZVOJ

Luka Koper je skrben institucionalni deležnik trajnostnega razvoja.

18 Luka Koper in usmeritve na področju trajnostnega razvoja⁸¹

18.1 Poslovna politika in politika kakovosti

Vsi zaposleni v Luki Koper si prizadevajo za odličnost na vseh področjih in izpolnjevanje zahtev poslovne politike. Poslovna politika je znana vsem ključnim deležnikom. Izziv politike je doseganje ključnih ciljev: zadovoljstvo kupcev, zaposlenih, lastnikov ter družbena odgovornost do okolja.

18.2 Politika neprekinjenega poslovanja

Vzpostavljen sistem neprekinjenega poslovanja je nujen za nemoteno izvajanje poslanstva, vizije, strategije in doseganje ciljev družbe. Sistem poleg opredelitve procesov, postopkov in ukrepov za omogočanje takega sistema zagotavlja nemoteno in stabilno poslovanje. Sistem zagotavlja dostopnost storitev družbe v primeru morebitnih prekinitev oziroma v primeru kriznega stanja ter ponovno vzpostavitev normalnega stanja.

18.3 Varnostna politika

Za izvajanje poslanstva, vizije, strategije in doseganje ciljev je treba zagotavljati nemoteno in stabilno poslovanje. Med ključnimi dejavniki so varnost zaposlenih in premoženja, varno delovno okolje in ohranjanje konkurenčne prednosti podjetja. Varnost je prepoznana kot integralni del vseh procesov ter pravica in dolžnost vseh zaposlenih v družbi.

18.4 Politika varnega in zdravega pristaniškega okolja ter energetske učinkovitosti

Politika varnega in zdravega pristaniškega okolja ter energetike je zaveza vodstva k zdravemu in varnemu delovnemu okolju, zmanjševanju vseh vplivov na okolje in učinkoviti rabi energije.

18.5 Strategija trajnostnega razvoja

Skupina Luka Koper od nekdaj skrbi za izboljšanje kakovosti življenja v celotnem prostoru, v katerega je umeščeno pristanišče. Pri razvojnih vprašanjih upošteva načela trajnostnega razvoja ter odgovornega ravnanja z okoljem. Pri

⁸¹ GRI GS 102-16, 103-1, 103-2, 103-3

razvoju teži k temu, da v čim večji meri uvaja sodobne trajnostne rešitve, ki so hkrati pomembne tako za lokalno kot tudi širšo družbeno skupnost. Trajnostni razvoj Skupina uresničuje prek strateških usmeritev, sprejete Strategije upravljanja s kadri 2016–2020 ter okoljske strategije in energetske politike.

18.6 Skupina Luka Koper pristopa k naslavljanju CILJEV TRAJNOSTNEGA RAZVOJA

Skupina Luka Koper se je odločila v sklopu celovitega trajnostnega poročanja pristopiti k naslavljanju globalnih ciljev trajnostnega razvoja, saj se zaveda, da je pristanišče pomemben deležnik trajnostnega razvoja, čigar vplivi na okolje in družbo so lahko tako pozitivni kot negativni. Cilje trajnostnega razvoja, t. i. 'Sustainable Development Goals (SDG)', so sprejele vse države članice Združenih narodov, njihov namen pa je prizadevanje za razvoj celotne družbe, gospodarstva, znanosti in civilne družbe – kar bo igralo pomembno vlogo pri doseganju ključnih ciljev celotne družbe do leta 2030. Cilji trajnostnega razvoja so objavljeni na spletni strani:

http://www.unis.unvienna.org/unis/sl/topics/sustainable\_development\_goals.html#MoreInfo

18.6.1 Skupina Luka Koper s svojimi prizadevanji naslavlja 11 ciljev trajnostnega razvoja

Opis aktivnosti Luke Koper	Povezave z bistvenimi vsebinami	Primer kazalnika	Cilji
Obvladovanje sistema varnosti in zdravja pri delu skladno z mednarodnim standardom OHSAS 18001 in njegovo nadgrajevanje skladno z novostmi. Ciljno usposabljanje za varno delo zaposlenih in drugih na območju Luke glede na pričakovane poškodbe. Zagotavljanje učinkovitega sistema promocije zdravja v delovnem okolju. Obvladovanje koncentracij škodljivih snovi pod zakonsko predpisanimi mejami. Izvajanje meritev vplivov na zaposlene in na okolje. Zmanjšanje ravni hrupa v pristanišču in hrupa ladij z organizacijskimi in investicijskimi projekti. Priprava strategije razvoja sistema požarne zaščite v pristanišču. Posodobitev sistemov požarne zaščite.	Zagotavljanje varnega delovnega okolja. Ocena spoštovanja človekovih pravic. Obremenitev s hrupom in svetlobno onesnaževanje. Zdravje in varnost strank.	Število težjih poškodb pri delu. Število poškodb pri delu na mio. opravljenih delovnih ur. Število trkov na mio. opravljenih delovnih ur. Število opravljenih obhodov. Raven hrupa v nočnem času v smeri naselij Koper, Ankaran in Bertoki. Raven hrupa v dnevnem in večernem času v smeri naselij Koper, Ankaran in Bertoki.	Največ 16 poškodb pri delu na mio. opravljenih ur ter 0 težjih poškodb. Največ 25 trkov na mio. opravljenih delovnih ur. Zmanjšati raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Koper na 48 dB. Ohraniti dnevno raven hrupa pred najbližjimi objekti zunaj območja pristanišča pri 58 dB in večerno pri 53 dB. Zagotoviti učinkovit in ustrezen sistem oskrbe s požarno vodo na celotnem območju pristanišča ter ustrezno posredovanje z gašenjem za specifične objekte.
Ciljno izvajanje funkcionalnega strokovnega usposabljanja. Vključevanje vseh zaposlenih v usposabljanje. Sofinanciranje pridobivanja višje ravni izobrazbe zaposlenih. Izboljševanje sistemov prenosa znanja (mentorstvo, inštruktorstvo). Ocenitev kompetenc zaposlenih (izvedba letnih razgovorov).	Izobraževanje in usposabljanje zaposlenih. Visoka delovna uspešnost ter zadovoljstvo in zavzetost zaposlenih.	Povprečno število ur usposabljanja na zaposlenega. Delež zaposlenih, vključenih v izobraževanje. Povprečna ocena kompetenc.	Vključevanje vsaj 80% zaposlenih v usposabljanje. Kompetentni zaposleni.
Dosledno izvajanje določil Etičnega kodeksa. Politika raznolikosti določa ciljno raznolikost, ki se zasleduje v zvezi z zastopanostjo v nadzornem svetu in upravi družbe glede na spol, starost, izobrazbo ter druge osebne lastnosti članov, kot je primerno za družbo. Spoštovanje pravice zaposlenih do svobodnega združevanja, članstva v sindikatih in svetu delavcev in drugih oblik združevanja.	Raznolikost in enake možnosti ter nediskriminacija.	Delež zaposlenih glede na spol, starost, izobrazbo ipd.	Popolna nediskriminacija. Zadovoljni zaposleni. Dosledno spoštovanje pridobljenih pravic zaposlenih.

Dosledno izvajanje Pravilnika o zaščiti dostojanstva zaposlenih v družbi.

Zmanjšanje izgub pitne

vode.

Uvedba ukrepov učinkovite rabe energije. Vzpostavitev sistema za upravljanje z energijo v profitnih centrih in hčerinskih družbah. Vgradnja merilne opreme za zajem podatkov o porabi energentov na mehanizaciji, v objektih in na infrastrukturi. Pridobitev certifikata za standard ISO 50001 – sistem upravljanja z energijo. Prehod strojev in vozil na električni pogon. Vzpostavitev centralnega nadzornega sistema za razsvetljavo v pristanišču. Aktivno uvajanje najsodobnejših in najčistejših tehnologij, ki zagotavljajo energetsko učinkovitost pri opravljanju luških aktivnosti. Pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov energije.

S strateškimi usmeritvami, usmerjenimi v dolgoročno poslovno stabilnost, želimo prispevati k visoki gospodarski rasti. Pridobivanje in ohranitev najboljših kadrov. Doseganje kulture visoke delovne uspešnosti in odličnega vodenja. Izvajanje ciljnega vodenja (letnih razgovorov). Zagotavljanje zadovoljstva in zavzetosti zaposlenih. Izvajanje sistema kadrovskih potencialov in naslednikov. Izvajanje kadrovanja po načelu 'kompetentni kader na ključna delovna mesta'. Optimalno upravljanje efektivnega delovnega časa zaposlenih.

Stabilnost in poslovna uspešnost. Posredni ekonomski vplivi. Pomembnost zaposlovanja in skrb za zaposlene.

Finančni kazalniki. Čisti prihodki od prodaje. Delež izvedenih letnih razgovorov. Ocena klime in zadovoljstva zaposlenih. Ocena zavzetosti zaposlenih. Delež primernih vodij (ocenjevanje kompetenc vodij po metodi 360). Delež neizkoriščenih kompenzacijskih in saldo ur.

Do leta 2020 realizirati razvojne projekte, kot sta podaljšanje I. pomola ter preurejanje dodatnih skladiščnih površin. Vsako leto doseči 100 odstotno realizacijo načrtov kadrov 2020: 98-odstotni delež izvedenih letnih razgovorov z zaposlenimi, 98-odstotni delež primernih vodij, ocena zavzetosti zaposlenih 3,7, manj kot 5-odstotni delež neizkoriščenih kompenzacijskih in saldo ur. Zagotoviti enako plačilo za enako delo.

Energetska učinkovitost. Zavezanost trajnostnemu razvoju.

Specifična poraba goriva. Specifična poraba električne energije.

Raba vode. Specifična poraba vode. Ohraniti specifično porabo

Ohraniti specifično porabo energentov na ravni prejšnjega leta kljub povečanju pretovora in skladiščnih kapacitet – pogonsko gorivo in električna energija. Zgraditi 1,25 MW sončnih elektrarn, kar pomeni proizvodnjo do 4 % lastne porabe električne energije.

energentov na ravni prejšnjega leta kljub povečanju pretovora in skladiščnih kapacitet –

pitna voda.

Oblikovanje integriranih transportnih rešitev s povezovanjem različnih členov v logistični verigi. Spodbujanje ustvarjalnosti zaposlenih in inovativna dejavnost kot del strateške usmeritve družbe. Pravočasno zagotavljanje novih infrastrukturnih zmogljivosti.	Stabilnost in poslovna uspešnost. Posredni ekonomski vplivi. Vključenost deležnikov.	Število inšpekcijskih in internih ukrepov pri posegih v prostor. Delež uvedenih izboljšav. Strateški program.	Brez inšpekcijskih in internih ukrepov pri posegih v prostor. Pridobiti nova skladišča. Vzpostaviti dodatna privezna mesta. Izboljšati cestni dostop. Vzpostaviti nove tirne kapacitete.
Posodobitve opreme in sistemov za zmanjševanje prašenja.	Podnebni dejavniki in kakovost zraka.	Koncentracija emisij delcev velikosti do 10 µm v smeri Bertokov, Kopra, Ankarana.	Ohraniti vrednosti imisij delcev PM10 (velikosti do 10 μm) na celotnem luškem območju pod 30 μg/m3 (v smeri Ankarana, Kopra in Bertokov).
Vzpostavitev ustreznega nadzornega sistema nad celotnim akvatorijem. Alternativne rešitve glede ravnanja z morskim sedimentom.	Kakovost morja, poglabljanje morskega dna in ravnanje z morskimi sedimenti. Biotska raznolikost.	Število onesnaženj morja zunaj luškega akvatorija	Povsem preprečiti onesnaženje morja zunaj luškega akvatorija.
Nadgradnja sistemov in opreme za ravnanje z odpadki. Zmanjšanje vpliva potencialno onesnaženih padavinskih vod, tehnoloških in komunalnih vod s posodobitvijo čistilnih naprav.	Raba zemljišč in vode ter nastajanje odpadne vode. Ravnanje z odpadki.	Ohranjanje deleža ločeno zbranih odpadkov.	Ohraniti odstotek ločeno zbranih odpadkov (brez ladijskih odpadkov) nad 89 %.
Spoštovanje načel pravne države in ukrepi, s katerimi preprečujemo korupcijo in podkupovanje ter s tem krepimo našo integriteto in ugled.	Spoštovanje človekovih pravic. Korporativna integriteta Ugled Luke Koper. Skladnost poslovanja Transparentnost poslovanja. Zagotavljanje zasebnosti strank.	Število primerov korupcije.	Ohraniti število primerov korupcije na 0 in izvesti izobraževanje na temo korporativne integritete.

Zadani cilji trajnostnega razvoja se nanašajo predvsem na družbo Luka Koper, d. d., glede na področja delovanja pa ji sledijo tudi preostale družbe Skupine Luka Koper.

Gradimo odnose sodelovanja

Celota je večja kot vsota vseh njenih delov. Kot zeleno pristanišče si prizadevamo uravnotežiti gospodarsko povpraševanje z okoljsko odgovornostjo in družbeno angažiranostjo. Naš namen je doseči gospodarsko uspešnost, visoko zadovoljstvo strank, zaposlenih, družbenega okolja in drugih deležnikov ter ohranjati naravno ravnovesje.

19 Deležniki Luke Koper⁸²

Luka smo vsi ljudje, ki nas na kakršenkoli način povezuje pristanišče.

Koprsko pristanišče s svojim delovanjem vpliva na različne skupine ljudi, ki pa tudi sami vplivajo na delovanje pristanišča. Deležniki Luke Koper so opredeljeni in prepoznani v Politiki upravljanja družbe Luke Koper, d. d., ter v okviru posameznih poslovnih procesov družbe.

Državni organi

(FURS, Uprava za varno hrano, Pomorska policija, inšpektorati, ministrstva)

Delničarji

(lastniki, SDH, posredniške hiše, nadzorni svet)

Okoljske organizacije

(DOPPS, MBP, Zavod za varstvo narave Piran, civilna zaščita, nevladne organizacije)

Pristaniška skupnost, kupci

(prevozniki-kamionisti, železniški prevozniki, ladjarji, agenti, špediterji, turistični operaterji)

Lokalna skupnost in širše družbeno okolje

(MOK, OA, civilna iniciativa, krajevna skupnost)

Dobavitelji

(dobavitelji za področje naložb, dobavitelji za področje tehničnih storitev, dobavitelji za področje proizvodov, dobavitelji za področje izvajalcev pristaniških storitev (IPS), zunanjih pogodbeni partnerji (ZPP))

Zaposleni

⁸² GRI GS 102-40

(Svet delavcev, sindikati)

Mediji

Odvisne družbe

Delničarji uresničujejo svoje upravljavske pravice na skupščini delničarjev. Pristojnosti skupščine in druge zadeve, neposredno povezane s skupščino, so določene v Zakonu o gospodarskih družbah, v Statutu družbe in Poslovniku o delu skupščine. Za komunikacijo z delničarji delniška družba uporablja te oblike komuniciranja:

redne skupščine delničarjev,
sistem obveščanja Ljubljanske borze SEOnet,
spletne strani Luke Koper s posebno rubriko 'za vlagatelje',
udeležbo predstavnikov družbe na investitorskih konferencah doma in tujini,
izdajo mesečnega časopisa Luški glasnik in njegovo različico, ki je prilagojena za zunanjo javnost,
letno izdajo brošure Luški delničar za vse delničarje,
novinarske konference o poslovanju družbe,
srečanja na sedežu družbe.

19.1 Prepoznavanje deležnikov⁸³

Deležniki Luke Koper, ki so opredeljeni in prepoznani v Politiki upravljanja družbe Luka Koper, d. d.:

Delničarji uresničujejo svoje upravljavske pravice na skupščini delničarjev. Pristojnosti skupščine in druge zadeve, neposredno povezane s skupščino, so določene v Zakonu o gospodarskih družbah, v Statutu družbe in Poslovniku o delu skupščine.

Kupci narekujejo nenehno prilagajanje ter uvajanje sprememb in izboljšav v delovanje družbe. Zadovoljstvo kupcev je osnovno vodilo ravnanja vseh zaposlenih. Od prvih stikov s strankami, nato izvajanja storitev zanje pa vse do reševanja morebitnih reklamacij se je treba zavedati, da prav zadovoljstvo kupca daje smisel delu in predstavlja temelj uresničevanja vizije in poslanstva Luke Koper. Zadovoljstvo kupcev Luka Koper redno spremlja. Kupcem zagotavlja storitve vrhunske kakovosti, hiter odziv na njihovo povpraševanje ter učinkovito informacijsko in vso drugo potrebno podporo. Obstoječi model upravljanja pristanišča je podlaga za enakopravno obravnavo vseh kupcev.

Pristaniška skupnost se vključuje v spremembe v delovanju pristaniškega sistema kot celote. Pristaniška skupnost je neformalno združenje vseh zainteresiranih strani, katerih poslovna dejavnost je neposredno povezana z izvajanjem pristaniških storitev. To so tako naročniki storitev – špediterji, agenti in prevozniki, združeni v stanovskih organizacijah – kakor tudi predstavniki kontrolnih hiš in inšpekcijskih organov ter državnih ustanov, ki vsi skupaj oblikujejo pričakovanja do Luke Koper s ciljem čim bolj usklajenega delovanja na vstopni oziroma izstopni točki, ki jo v celotni logistični verigi fizično predstavlja pristaniški prostor. Luka Koper se na te zahteve odziva tako, da jih uskladi in komunicira z zainteresiranimi deležniki.

Poslovna uspešnost družbe in ugled Luke Koper sta povezana tudi z delom dobaviteljev, zato se pri doseganju poslovnih ciljev spoštujejo in visoko cenijo prizadevanja vseh poslovnih partnerjev, ki se kot dobavitelji potrebnih proizvodov ali storitev vključujejo v delovanje pristaniškega sistema.

Zaposlene se spodbuja k odličnemu delu in uspešne se nagrajuje. Kultura partnerskega odnosa z zaposlenimi se gradi na pripadnosti, sodelovanju, ustvarjalnosti, spoštovanju in odgovornosti vsakega posameznika. Internemu komuniciranju se posveča veliko pozornosti, saj je temelj celovitega komunikacijskega spleta. Zaposlene se

⁸³ GRI GS 102-42

seznanja z novostmi, internimi akti in drugimi informacijami z obvestili prek elektronske pošte in oglasnih desk, z mesečnim internim glasilom Luški glasnik in prek intraneta. Zaposleni, ki nimajo dostopa do računalnika, do objavljenih informacij dostopajo prek infomatov, ki so postavljeni v operativi. Poseben poudarek pa je namenjen tudi neposredni komunikaciji med zaposlenimi v obliki delovnih in operativnih sestankov, timov za kakovost, koordinacij, letnih razgovorov vodje s sodelavci, konferenc in drugih oblik timskega delovanja. Zaposlene se spodbuja k nenehnemu usposabljanju. Prek razvojnih načrtov se usklajeno z dolgoročnimi razvojnimi potrebami družbe opredeljujejo karierni razvoj in kritične kompetence posameznega zaposlenega.

Zavezanost trajnostnemu razvoju je ena temeljnih strateških usmeritev. Pri tem sta v središču vzpostavljanje in vzdrževanje partnerskih odnosov z lokalno skupnostjo in s širšim družbenim okoljem. Tako se sočasno zagotavlja uspešen razvoj zaposlenih in močno podporo družbenemu okolju ter nadgrajuje skrb za naravno okolje. S sponzorstvi in z donacijami se podpira izobraževanje, šport, kulturo in humanitarne projekte. Enkrat letno se 'na stežaj odpre vrata pristanišča' in z organizacijo Pristaniškega dne omogoči obiskovalcem tako iz lokalnega kot širšega okolja ogled pristanišča, pomolov, dvigal, naprav ter pretovora in drugih dejavnosti.

Državni organi: Država se zaveda, da ima Luka Koper kot edino slovensko pristanišče izreden pomen za celotno gospodarstvo. V letu 2008 je bila delniški družbi podeljena koncesija za opravljanje pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture na območju koprskega pristanišča. Bistveni elementi koncesijske pogodbe so:

čas trajanja koncesijske pogodbe,
določitev načina izračuna koncesnine,
dogovor med pogodbenima strankama o načinu vlaganja v pristaniško infrastrukturo,
pravila vodenja, upravljanja in delovanja pristanišča,
zagotavljanje odprtosti pristanišča,
pravice in obveze strank ob prenehanju ali prekinitvi koncesijskega razmerja.

Čas trajanja koncesije je 35 let, kakor to določa Pomorski zakonik. Dogovorjena koncesnina znaša 3,5 odstotka poslovnih prihodkov družbe, zmanjšanih za zaračunane pristojbine. S plačilom koncesijske dajatve plača delniška družba kot koncesionar tudi najemnino in stavbno pravico, oproščena pa je plačila pristojbine za uporabo pristanišča. V koncesijsko dajatev so vključene vodna pravica, vodne takse in druge dajatve, povezane z uporabo morja. Vlaganja v pristaniško infrastrukturo opravlja koncesionar v soglasju z Republiko Slovenijo in na podlagi veljavnega petletnega programa razvoja pristanišča. Vodenje, upravljanje in delovanje pristanišča sta si koncedent in koncesionar razdelila ter se dogovorila o načinih usklajenega delovanja za dosego ciljev koncesije v interesu obeh. Zagotavljanje odprtosti pristanišča je obveza in cilj obeh pogodbenih strank. Obveza je ponujanje storitev vsem, ki so za to zainteresirani in izpolnjujejo pogoje v skladu z načeli evropskega pravnega reda. Cilj družbe je, da koprsko pristanišče postane primarno in najboljše pristanišče za države vzhodne in srednje Evrope.

Mediji: Delniška družba je odprta do široke javnosti. Na vprašanja medijev odgovarja sproti in jih ažurno obvešča o poslovanju in novostih v družbi. Informacije objavlja tudi na spletni strani družbe www.luka-kp.si ter na trajnostnem portalu družbe www.zivetispristaniscem.si. Za medije pripravlja sporočila za javnost, organizira tiskovne konference ter jih vabi na pomembne poslovne dogodke in obiske.

19.2 Vključenost deležnikov ter njihova pričakovanja in potrebe⁸⁴

Iz nabora številnih deležnikov, s katerimi Luka Koper, d. d., sodeluje in razvija trajnostne odnose, ki so opredeljeni v Politiki upravljanja družbe Luke Koper, d. d., ter v okviru posameznih poslovnih procesov družbe, smo na podlagi strateških usmeritev prepoznali ključne deležnike ter opredelili njihova pričakovanja in načine vključenosti v delovanje Skupine Luka Koper.

Ključni deležniki	Komunikacijska orodja	Vključenost v pripravo trajnostnega poročila	Pričakovanja in potrebe deležnikov
DELNIČARJI	- Spletna stran - SEOnet - Srečanja - Skupščina delničarjev - Letno poročilo - Investitorske konference	- DA - Deset izpolnjenih vprašalnikov	- Informacije o poslovanju družbe - Finančna uspešnost - Poslovna strategija in načrti - Dividendna politika Posebej izpostavljene vsebine v procesu pisanja trajnostnega poročila

Ključni deležniki	Komunikacijska orodja	Vključenost v pripravo trajnostnega poročila	Pričakovanja in potrebe deležnikov
	- Luški glasnik - Luški delničar - Novinarske konference		- Stabilnost in poslovna uspešnost - Korporativna integriteta - Transparentnost in skladnost poslovanja - Zagotavljanje varnega delovnega okolja
KUPCI	- Spletna stran - TinO - Obvestila in druga servisna sporočila - Telefonski kontakti - Osebni kontakti - Sejmi in konference - Organizacija ciljnih poslovnih dogodkov - Anketa o zadovoljstvu kupcev - Luški glasnik - LinkedIn - Luški dnevi - Srečanja	- DA - Deset izpolnjenih vprašalnikov	- Kakovostne in pravočasno izvedene storitve na podlagi naročil strank - Ustrezno obravnavanje reklamacij - Sistematično obveščanje o rednih in izrednih aktivnostih, povezanih s kupci - Sposobnost prilagajanja naročnikovim zahtevam - Stabilnost poslovanja - Zagotavljanje ustreznih kapacitet in opreme - Informatizacija poslovanja - Skladnost z varnostnimi in tehničnimi standardi - Konkurenčnost pogojev Posebej izpostavljene vsebine v procesu pisanja trajnostnega poročila - Stabilnost in poslovna uspešnost - Korporativna integriteta - Skladnost poslovanja - Zagotavljanje varnega delovnega okolja
DRŽAVNI ORGANI	- Spletni portali - Poročila	- DA - Štirje izpolnjeni vprašalniki	- Poslovanje skladno s koncesijsko pogodbo - Poslovanje skladno z zakonskimi in podzakonskimi akti - Strateški in prostorski načrti družbe - Ustrezno komuniciranje (poročila, odzivi ipd.) Posebej izpostavljene vsebine v procesu pisanja trajnostnega poročila - Korporativna integriteta in skladnost poslovanja
ODVISNE DRUŽBE	- Dogodek 'Naj dobavitelj'	- DA - Štirje izpolnjeni vprašalniki	- Zanesljivost plačil - Dolgoročno sodelovanje - Priznanje za uspešno sodelovanje - Korektno sodelovanje in komunikacija Posebej izpostavljene vsebine v procesu pisanja trajnostnega poročila - Stabilnost in poslovna uspešnost - Korporativna integriteta - Zagotavljanje varnega delovnega okolja - Ocena spoštovanja človekovih pravic - Visoka delovna uspešnost in zadovoljstvo zaposlenih
DOBAVITELJI	- Dogodek 'Naj dobavitelj' - IPS portal	- DA - Trije izpolnjeni vprašalniki	- Zanesljivost plačil - Dolgoročno sodelovanje - Priznanje za uspešno sodelovanje - Korektno sodelovanje in komunikacija - Pravočasno seznanjanje z morebitnimi spremembami v družbi Posebej izpostavljene vsebine v procesu pisanja trajnostnega poročila - Nabava s strani lokalnih dobaviteljev

Ključni deležniki	Komunikacijska orodja	Vključenost v pripravo trajnostnega poročila	Pričakovanja in potrebe deležnikov
			- Stabilnost in poslovna uspešnost - Posredni ekonomski vplivi - Transparentnost poslovanja
ZAPOSLENI	- Anketa o zadovoljstvu zaposlenih - Luški glasnik - Timi za kakovost - Klepetalnica - Intranet - Sestanki - Srečanja - Ocenjevanje vodij - Letni razgovori - Ocenjevanje medsebojnega sodelovanja med enotami	- DA - Dva izpolnjena vprašalnika s strani sveta delavcev in dva izpolnjena vprašalnika SPDS OSO	- Redno usposabljanje in izobraževanje - Ustrezna komunikacija z zaposlenimi - Karierni razvoj in kompetence - Varnost in zdravje pri delu - Plačni sistem - Odnosi med zaposlenimi Posebej izpostavljene vsebine v procesu pisanja trajnostnega poročila - Varnost in zdravje pri delu - Stabilnost in poslovna uspešnost - Zaposlovanje in skrb za zaposlene - Ocena spoštovanja človekovih pravic
LOKALNA SKUPNOST IN ŠIRŠE DRUŽBENO OKOLJE	- Pristaniški dan - Portal Živeti s pristaniščem - Srečanja s predstavniki lokalnih skupnosti - Facebook - Luški glasnik	- DA - Trije izpolnjeni vprašalniki	- Spoštovanje okoljskih predpisov - Sofinanciranje kulturnih, športnih in humanitarnih organizacij - Zaposlovanje - Prispevek k razvoju gospodarskega okolja - Prostorski načrti pristanišča - Pregledno komuniciranje z javnostmi Posebej izpostavljene vsebine v procesu pisanja trajnostnega poročila - Posredni ekonomski vplivi - Podnebni dejavniki in kakovost zraka - Vključenost lokalne skupnosti
OKOLJSKE ORGANIZACIJE	- Portal Živeti s pristaniščem - Okoljska poročila - Strokovni sveti	- DA - Trije izpolnjeni vprašalniki	- Spoštovanje okoljskih predpisov Posebej izpostavljene vsebine v procesu pisanja trajnostnega poročila - Kakovost morja in poglabljanje morskega dna ter ravnanje z morskimi sedimenti - Podnebni dejavniki in kakovost zraka - Obremenitev s hrupom in svetlobno onesnaževanje - Požarna varnost - Energetska učinkovitost
MEDIJI	- Tiskovne konference - Sporočila za javnost - Odgovori novinarjem - Spletna stran	- DA - Štirje izpolnjeni vprašalniki	- Ažurno obveščanje o dogodkih, poslovanju in spremembah v družbi Posebej izpostavljene vsebine v procesu pisanja trajnostnega poročila - Zagotavljanje varnega delovnega okolja - Stabilnost in poslovna uspešnost - Posredni ekonomski vplivi

Prisluhnemo naravi

Zavedamo se modrosti, ki pravi: »loveško srce, ki je proč od narave, postane trdo.« Zato naravnemu okolju posebne vrednosti (Natura 2000), s katerim smo obdani s kar dveh strani, in občutljivemu morskemu ekosistemu skrbno prisluhnemo. Že vrsto let skrbimo za izboljšanje kakovosti življenja v celotnem prostoru, v katerega je umeščeno pristanišče.

20 Matrika bistvenosti⁸⁵

Odprti odnosi z deležniki so izrednega pomena za povezavo ciljev trajnostnega razvoja z družbeno odgovornostjo. Ker so interesi in cilji posameznih deležnikov različni, je pomembno pridobiti povratne informacije deležnikov glede njihovih pričakovanj do posameznega podjetja ali skupine. Zato smo v Skupini Luka Koper opredelili bistvene teme trajnostnega razvoja ter jih ocenili z vidika pomembnosti za Skupino Luka Koper in z vidika pomembnosti za ključne deležnike. Na podlagi obeh vidikov je bila izdelana v nadaljevanju predstavljena matrika bistvenih vsebin za družbo Luka Koper.

Matrika bistvenosti

Vse vsebine so bile tako s strani deležnikov kot s strani podjetja visoko ocenjene (ocena nad 5). Tako deležniki kot podjetje so kot najpomembnejši vsebini prepoznali stabilnost in poslovno uspešnost ter zagotavljanje varnega delovnega okolja. Luka Koper, d. d., je sicer kot pomembne vsebine izpostavila tudi skladnost poslovanja, skrb za okolje, predvsem zmanjševanje obremenitve s hrupom in svetlobnega onesnaževanja, skrb za zaposlene, vključno z visoko delovno uspešnostjo ter zadovoljstvom zaposlenih. Kot pomembna bistvena vsebina je bil poudarjen ugled Luke Koper.

Na drugi strani so deležniki poudarili še pomen posrednih ekonomskih vplivov ter transparentnosti poslovanja. Zaposleni so kot ena od skupin deležnikov dali najvišjo oceno pomembnosti področju zagotavljanja varnega delovnega okolja; okoljske organizacije pa so kot zelo pomembno vsebino izpostavile kakovost morja in poglabljanje morskega dna ter ravnanje z morskimi sedimenti.

Opredeljeni matriki bistvenih vsebin je Luka Koper sledila tri leta, v obdobju 2017–2019, v letu 2020 pa načrtujemo izvedbo ponovne presoje bistvenosti.

20.1 Bistvene vsebine, izpostavljene s strani posameznih deležnikov⁸⁶

Pomembnost vsebin narašča barvno – temnejša kot je barva, pomembnejša je vsebina.

	KORPORATIVNO UPRAVLJANJE IN EKONOMSKO DELOVANJE	NARAVNO OKOLJE	ZAPOSLENI	DRUŽBENO OKOLJE	ODGOVORNOST DO DOBAVITELJEV	STRANKE/
DELNIČARJI	Stabilnost in poslovna uspešnost	Energetska učinkovitost	Zagotavljanje varnega delovnega okolja	Ugled Luke Koper		Zdravje in varnost strank
KUPCI	Stabilnost in poslovna uspešnost	Ravnanje z odpadki	Zagotavljanje varnega delovnega okolja	Ugled Luke Koper	Ocena dobaviteljev z vidika vpliva na družbo in okolje	Zdravje in varnost strank
DRŽAVNI ORGANI	Stabilnost in poslovna uspešnost	Ravnanje z odpadki	Ocena spoštovanja človekovih pravic			Zdravje in varnost strank
POGODBENIKI (izvajalci pristaniških storitev)	Stabilnost in poslovna uspešnost	Ravnanje z odpadki	Zagotavljanje varnega delovnega okolja, visoka delovna uspešnost in zadovoljstvo ter ocena spoštovanja človekovih pravic			Zdravje in varnost strank
DOBAVITELJI	Stabilnost in poslovna uspešnost	Podnebni dejavniki in kakovost zraka ter obremenitev s hrupom in svetlobno onesnaževanje	Zagotavljanje varnega delovnega okolja		Nabava s strani lokalnih dobaviteljev	Zasebnost strank/uporabnikov
ZAPOSLENI	Stabilnost in poslovna uspešnost	Kakovost morja, obremenitev s hrupom in ravnanje z odpadki	Zagotavljanje varnega delovnega okolja	Vključenost lokalne skupnosti
LOKALNA SKUPNOST IN ŠIRŠE DRUŽBENO OKOLJE	Posredni ekonomski vplivi	Podnebni dejavniki in kakovost zraka	Ocena spoštovanja človekovih pravic	Vključenost lokalne skupnosti	Nabava s strani lokalnih dobaviteljev	Zdravje in varnost strank
OKOLJSKE ORGANIZACIJE	Zavezanost trajnostnemu razvoju	Kakovost morja	Ocena spoštovanja človekovih pravic	Donatorstvo in sponzorstvo	Nabava s strani lokalnih dobaviteljev	Zdravje in varnost strank
MEDIJI	Stabilnost in poslovna uspešnost ter posredni ekonomski vplivi	Podnebni dejavniki in obremenitev s hrupom	Zagotavljanje varnega delovnega okolja	Vključenost lokalne skupnosti		Zdravje in varnost strank

20.2 Metodologija določanja bistvenosti⁸⁷

Luka Koper je pri določanju vsebine poročila sledila načelom bistvenosti, vključevanja deležnikov in celovitosti. Načelo bistvenosti pravi, da mora poročilo izražati pomembne okoljske, ekonomske in družbene vplive organizacije. Poleg tega mora zajemati vsebine, ki bistveno vplivajo na odločitve deležnikov. Naša analiza bistvenosti tako temelji na korakih, ki so predstavljeni v nadaljevanju.

KORAK 1

Identifikacija in določitev bistvenih vsebin trajnostnega poročila

Na podlagi predlaganih bistvenih vsebin standardov trajnostnega poročanja GRI (Global Reporting Initiative Global Standards) ter na podlagi strategije in aktivnosti družbe Luka Koper, d. d., smo prepoznali bistvene vsebine, ki so za naše poslovanje relevantne in pomembne. Te vsebine smo razdelili v sklope:

1. Korporativno upravljanje in ekonomsko delovanje
1. Naravno okolje
1. Zaposleni
1. Družbeno okolje
1. Dobavitelji
1. Stranke/uporabniki

KORAK 2

Določanje pomembnosti s strani podjetja

Pomembnost s strani podjetja je prikazana na grafu pomembnosti na vodoravni osi, pri čemer si vsebine sledijo po pomembnosti od desne proti levi. Pomembnost prepoznanih bistvenih vsebin je bila ocenjena s strani uprave družbe in članov projektne skupine.

KORAK 3

Določanje pomembnosti s strani deležnikov

Pomembnost s strani deležnikov je na grafu pomembnosti prikazana na navpični osi, in sicer po pomembnosti od zgoraj navzdol. Ocene deležnikov smo pridobili s pomočjo vprašalnika, ki smo ga poslali ključnim deležnikom. Izpolnjenih je bilo 45 vprašalnikov. Kateri deležniki so bili vključeni in kakšna so njihova pričakovanja, je razvidno iz tabele z naslovom Vključenost deležnikov ter njihova pričakovanja in potrebe.

KORAK 4

Določanje bistvenosti

Iz prejetih odgovorov smo izdelali matriko bistvenosti. Iz matrike je razvidna sinergija ciljev in interesov družbe in deležnikov. Področja, ki izkazujejo soroden interes, bomo še naprej krepili, na področjih, kjer se porajajo razhajanja, pa si bomo prizadevali za zbližanje ciljev. Izbrane bistvene vsebine in razkritja trajnostnega poročila so sicer razvidni iz kazala GRI, prav tako pa je že sama vsebinska zasnova tega trajnostnega poročila pripravljena na podlagi ugotovljene bistvenosti.

Pri zbiranju podatkov in pisanju trajnostnega poročila smo upoštevali načela kakovosti poročila, in sicer načela:

uravnoteženosti,
natančnosti,
pravočasnosti,
primerljivosti,
jasnosti,
zanesljivosti.

Stremimo k odličnosti

Odličnost ni nikoli naključje. Vedno je rezultat trdnega namena, iskrenega truda in inteligentne izvedbe. Samo zadovoljni, nadarjeni, osredotočeni in motivirani zaposleni so lahko srce dolgoročnega razvoja pristanišča. Zato si prizadevamo ohranjati in pridobiti prave sodelavce ter jim omogočati karierni in osebnostni razvoj. Vsak dan bolj postajamo učeča se organizacija.

21 Korporativna integriteta, človekove pravice in skladnost poslovanja⁸⁸

Dobrodošla poslovna praksa zadnjih let je, da podjetja pri svojem poslovanju vse bolj stremijo k spoštovanju in krepitvi korporativne integritete. S takim pristopom se zagotavlja poslovanje, ki je skladno z zakonodajo in dobrimi poslovnimi običaji ter etičnimi načeli.

Spoštovanje zakonodaje in etično delovanje v najširšem pomenu besede se zagotavljata s sledenjem konceptu družbene odgovornosti, ki se vse bolj uveljavlja in s tem postaja nepogrešljiv del vsakodnevnega poslovanja podjetij. Cilj družb v Skupini Luka Koper je dolgoročno uspešno poslovanje, ki poleg dolgoročnega razvoja družbe in Skupine Luka Koper vključuje tudi zavezo trajnostnemu razvoju oziroma družbeno odgovornemu odnosu do skupnosti in naravnega okolja. Ta zaveza je globoko vpeta v naše vrednote in korporativno kulturo.

21.1 Korporativna integriteta in človekove pravice⁸⁹

V Skupini Luka Koper smo med prvimi, že leta 2014, pristopili k Slovenskim smernicam korporativne integritete. Postali smo ambasador korporativne integritete, saj jo razumemo kot bistveno za odgovorno poslovno prakso in naš trajnostni razvoj. Leta 2019 smo dopolnili tri ključne dokumente s tega področja, in sicer Strategijo korporativne integritete družb Skupine Luka Koper, Etični kodeks družb Skupine Luka Koper in Pravilnik pooblaščenca za korporativno integriteto in komisije za obravnavo kršitev v družbah Skupine Luka Koper. Za področje korporativne integritete sta v Luki Koper zadolžena pooblaščenec za korporativno integriteto in komisija za obravnavo prijav kršitev korporativne integritete, ki o ugotovljenih kršitvah pripravita poročilo s priporočili oziroma predlogi ukrepov.

Ker gremo kot podjetje v smeri ustvarjanja pogojev za visoko etično in odgovorno poslovanje družbe, zaščito interesov vseh deležnikov in minimizacijo tveganj, ki bi lahko nastala zaradi neskladnega ravnanja zaposlenih, pogodbenih partnerjev ali tretjih oseb, smo v letu 2019 uvedli poklicno funkciji pooblaščenca za korporativno integriteto in pooblaščenca za skladnost poslovanja, ki sta organizacijsko neodvisni in neposredno poročata tako vodstvu družbe kot tudi nadzornemu svetu. Vloga pooblaščenca za korporativno integriteto in pooblaščenca za skladnost poslovanja je svetovati in opozarjati o obstoju tveganj za skladnost z zakonodajo in notranjimi predpisi ter drugimi veljavnimi akti družbe v vseh poslovnih procesih, predvsem tveganj trgovanja z notranjimi informacijami in razkrivanja varovanih podatkov.

S tem zagotavljamo izvajanje programa korporativne integritete in skladnosti poslovanja, skrb za upravljanje tveganj za korporativno skladnost in integriteto, vzpostavitev primernega postopka in metodologij za oceno tveganj s področja skladnosti in korporativne integritete, skrb za upravljanje tveganj s področij nasprotja interesov, lobiranja, korupcije ter kršitev etike in integritete, izhajajoč iz Etičnega kodeksa, vodenje evidenc, skrb za vpetost sistema korporativne integritete v sistem notranjega upravljanja ter krepitev kulture skladnosti poslovanja in integritete.

Pooblaščenec za korporativno integriteto skrbi tudi za to, da se zberejo vse potrebne izjave članov uprave glede nasprotja interesov, neodvisnosti in varovanja notranjih informacij, kot jih predvideva in zahteva pozitivna zakonodaja.

Vsaka fizična ali pravna oseba lahko na pooblaščenca za korporativno integriteto naslovi prijavo zaradi kršitev, za katere je pooblaščenec pristojen. Pooblaščenec in komisija obravnavata vse prijave in obvestila, tudi anonimne. Prijavo kršitve korporativne integritete je mogoče vložiti na spletni strani delniške družbe https://www.lukakp.si/slo/prijava-nepravilnosti ali neposredno pri pooblaščencu za korporativno integriteto. Pooblaščenec in komisija morata varovati identiteto dobrovernega prijavitelja in s podatki o prijavitelju ravnati zaupno. V primeru izvajanja nedovoljenih povračilnih ukrepov zoper prijavitelja se lahko zoper zaposlene, ki izvajajo nedovoljene povračilne ukrepe, sprožijo ustrezni postopki po veljavni delovnopravni zakonodaji, o čemer se obvesti poslovodstvo družbe. V primeru anonimne prijave identitete dobrovernega prijavitelja ni dovoljeno ugotavljati. Prijava se lahko vloži pisno, ustno na zapisnik, prek obrazca na spletni strani Luke Koper ali prek drugih elektronskih medijev. Vsaka prejeta prijava se evidentira v evidenco prijav.

⁸⁸ GRI GS 102-16, 102-17

⁸⁹ GRI GS 102-17, 103-1, 103-2, 103-3

Poročila o prejetih prijavah redno obravnava revizijska komisija nadzornega sveta, enkrat letno pa še nadzorni svet.

Etični kodeks, ki služi kot vodilo, smernice in pravila družbe, temelji na naših vrednotah in ciljih. V njem so povzete morebitne etične dileme in situacije, v katerih se lahko zaposleni znajdejo v okviru pričakovanega oziroma zahtevanega ravnanja zaposlenih pri delu v Skupini Luka Koper.

Etični Kodeks je v elektronski obliki dostopen vsem zaposlenim na portalu Luke Koper, poslovnim partnerjem in preostali zainteresirani javnosti pa na spletni strani Luke Koper. Vsi novozaposleni prejmejo tiskan izvod Etičnega kodeksa že ob zaposlitvi in se z izjavo zavežejo k njegovemu spoštovanju. Od vseh zaposlenih, predvsem od vodstvenih delavcev, se pričakujeta visoka profesionalnost in integriteta v odnosu tako do drugih zaposlenih kakor tudi do strank, lastnikov, medijev, dobaviteljev, državnih organov in drugih partnerjev.

Vloga vodij je, da s svojim zgledom, odgovornostjo za rezultate in razvoj zaposlenih, sposobnostjo prenašanja ciljev organizacije v cilje posameznikov, zagotavljanjem rednih povratnih informacij o uspešnosti dela zaposlenim, skratka s sposobnostjo opredeljevanja slabosti in prednosti zaposlenih zaposlene usmerjajo pri razvoju v smeri doseganja skupnih ciljev podjetja.

Pri sprejemanju odločitev nas vodijo vrednote: odgovornost, pripadnost, spoštovanje, sodelovanje, ustvarjalnost.

V družbah Skupine Luke Koper si prizadevamo zaščititi premoženje pred prevarami in koruptivnimi ravnanji z ustreznim notranjim kontrolnim sistemom. Zaposleni na delovnih mestih, ki so izpostavljena tem tveganjem, so dobili v podpis izjave o povezanih osebah in izogibanju nasprotju interesov, v Skupini Luka Koper pa velja tudi Pravilnik o sprejemanju daril v družbah Skupine Luka Koper.

Ob navedenem je pooblaščenec za korporativno integriteto Skupine Luka Koper v letu 2019 obravnaval 10 prijav domnevnih kršitev korporativne integritete, ki so jih podali tako zunanji kot notranji akterji. Poslovodstvo je v letu 2019 realiziralo podana priporočila pooblaščenca ter na novo sprejelo Politiko obvladovanja nasprotja interesov in Praktični vodnik etičnega ravnanja.

21.2 Diskriminacija⁹⁰

Delodajalec je že po zakonu dolžan zagotavljati tako delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen spolnemu in drugemu nadlegovanju ali trpinčenju, verbalnemu, neverbalnemu in fizičnemu, s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev. Za ta namen mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu. V družbi je od leta 2014 v veljavi Pravilnik o zaščiti dostojanstva zaposlenih, ki ureja varstvo zaposlenih pred vsakršnimi oblikami nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu, določeni pa so tudi postopki, načini prijave in ukrepi za varovanje dostojanstva zaposlenih.

V letu 2019 je bil zaradi suma nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu obravnavan 1 primer, ki je bil rešen neformalno, saj formalna prijava ni bila podana.

Luka Koper zagotavlja zaposlenim in drugim na območju pristanišča varno in spodbudno delovno okolje:

z doslednim spoštovanjem pridobljenih pravic zaposlenih,
z zagotavljanjem potrebnih delovnih in drugih prostorov, delovnih sredstev ter potrebnih informacij za delo in življenje v družbi,
z usposabljanjem in razvijanjem kompetenc zaposlenih ter s spodbujanjem osebnostnega in strokovnega razvoja,
s primernimi in rednimi prejemki,
s skrbjo za zdravje zaposlenih (z ukrepi za varno delo, ki ščitijo zdravje zaposlenih, ter s spodbujanjem športnih aktivnosti zaposlenih),
z varovanjem zaposlenih in drugih na luškem območju (z ukrepi in pravili ravnanja na luškem območju, ki vključujejo tudi prepoved dela v Luki Koper pod vplivom alkohola in nedovoljenih psihoaktivnih substanc).

Luka Koper v medsebojnih odnosih ne dopušča:

nobene oblike diskriminacije glede na narodnost, raso, spol, spolno usmerjenost, zdravstveno stanje, veroizpoved, starost, članstvo v sindikatu, politično usmerjenost in druge osebne okoliščine (razen kadar je za to podlaga v stroki ali predpisih),
spolnega in drugega nadlegovanja ali trpinčenja na delovnem mestu, kar podrobneje ureja Pravilnik o zaščiti dostojanstva zaposlenih,

⁹⁰ GRI GS 406-1, 103-1, 103-2, 103-3

nestrpnega in nespoštljivega odnosa do sodelavcev, poslovnih partnerjev in drugih oseb pri opravljanju dela v družbi,
drugih oblik neetičnega obnašanja.

Spoštujemo pravico zaposlenih do svobodnega združevanja, članstva v sindikatih in svetu delavcev ter drugih oblik združevanja. Komunicira se odkrito in spoštljivo, brez napačnega prikazovanja dejstev ali zavajanja ter neavtoriziranega prenosa informacij na vseh ravneh in področjih delovanja v družbi, tako v formalni kot neformalni komunikaciji. Kritika dela je del odkrite komunikacije in ne sme biti usmerjena v osebo, temveč v dejanja.

Način varovanja zaupnosti poslovnih skrivnosti in notranjih informacij ter mehanizmi za preprečitev zlorab le-teh so določeni v internih aktih.

21.3 Človekove pravice, prepoznane kot najrelevantnejše za družbo Luka Koper, d. d. 91

Luka Koper, d. d., se zaveda, da pri njenem poslovanju obstajajo tudi nekatera tveganja kršenja človekovih pravic. Spoštovanje človekovih pravic velja za celotno Luko Koper in vse zaposlene.

V tabeli, ki sledi, so navedene človekove pravice, ki so bile v okviru delovne skupine zaposlenih, zadolžene za implementacijo trajnostnega poročanja po standardih GRI, prepoznane kot najrelevantnejše za vse zaposlene v družbi Luka Koper, d. d.

Človekove pravice	Zaposleni	Pomembnost 1–4 92	KPI
TEMELJNE PRAVICE IN SVOBOŠČINE
Pravica do življenja	X	1	Št. smrti
Prepoved prisilnega dela	X	4	Št. ur dela
Svoboda izražanja – v povezavi s pravico do organiziranega sindikalnega gibanja; blatenje s strani medijev	X	2	Št. objav Št. sproženih tožb za utišanje nekoga
Nedotakljivost človekove zasebnosti (varstvo podatkov)	X	1	Št. zlorab osebnih podatkov (prijav)
EKONOMSKE, SOCIALNE IN KULTURNE PRAVICE
Pravica do dela	X	1	Št. odprtih tožb zaradi nezakonitih odpovedi
Pravica do izobrazbe	X	4	Povprečno št. ur usposabljanja Št. certifikatov (IPS)
Pravica do dostojanstva pri delu	X	1	Št. prijav (mehanizem zaznavanja za IPS)
Pravica do organiziranja sindikalnega delovanja, participacije in stavke	X	1	Št. stavk, shodov Št. reprezentativnih sindikatov Sklenjen sporazum s sindikati
Pravica do enakega plačila za enako delo	X	1	Višina plače za enako delovno mesto
Pravica do socialne varnosti (plačevanje prispevkov)	X	1	Plačilo prispevka
Pravica do družinskega življenja	X	2	Št. nadur nad zakonsko omejitvijo
Pravica do zdravja	X	1	Ukrepi za promocijo zdravja Št. poškodb pri delu Št. zdravniških pregledov
Pravica do nediskriminacije	X	2	Št. pritožb zaradi diskriminatornega ravnanja
Pravica do počitka in prostega časa	X	1	Izkoriščenost letnega dopusta Izplačilo regresa za letni dopust

⁹² 1- zelo pomembno, 4-nepomembno

Kakovost pitne vode

ČLOVEKOVE PRAVICE TRETJE GENERACIJE
Pravica do zdravega življenjskega okolja	X	1	Raven hrupa Koncentracija prašnih delcev Število onesnaženj

21.4 Korupcija in podkupovanje⁹³

Januarja leta 2016 je bil sprejet Pravilnik o sprejemanju daril v zvezi z opravljanjem službe ter vzpostavljen register sprejetih daril.

Skupina Luka Koper je v fazi sprejema načel za dobavitelje, poleg tega pa se je odločila tudi za začetek implementacije sistema vodenja za preprečevanje korupcije skladno s standardom ISO 37001:2016. Prva faza s temeljito analizo stanja je bila izvedena konec leta 2019. Skupina Luka Koper bo ob tem krepila proces uveljavljanja etičnih vrednot in njihovo ponotranjenje ter zagotovila obvladovanje tveganj za nastanek koruptivnih ravnanj ter posledično zmanjševanje izgub v poslovanju. Zasledovala bo najvišjo stopnjo profesionalnosti, lojalnosti in integritete v odnosu do zaposlenih, strank, lastnikov, medijev, dobaviteljev, državnih in lokalnih organov in drugih deležnikov ter poslovne odnose sklepala transparentno, ob spoštovanju konkurenčnosti in dobrih poslovnih običajev ter z ničelno toleranco do kakršnih koli koruptivnih ali etično spornih ravnanj ali nepoštene poslovne prakse.

Skupina Luka Koper si z zastavljenimi načeli za dobavitelje oz. s pravili poslovne etike družbe prizadeva ustvariti pogoje, v katerih bodo tudi naši dobavitelji, kupci, njihovi zaposleni in podizvajalci ter drugi deležniki sodelovali s Skupino Luka Koper v duhu etičnih pravil ravnanja, ki veljajo za Skupino Luka Koper.

Sicer pa je praksa taka, da ob zaposlitvi vsak novozaposleni prejme etični kodeks, v katerem so med drugim opredeljena tveganja korupcije, vsem pa so predstavljena tudi načela pristaniške varnosti, ki zajemajo vprašanje integritete (kako se obnašati na delovnem mestu, varovanje poslovnih skrivnosti …). V letu 2019 so bili s tem seznanjeni vsi zaposleni.

Da bi se zavedali, da so bila korupcijska tveganja prisotna in bodo tudi v prihodnje, ter da bi se naučili prepoznati korupcijsko tveganje in se nanj odzvati, je bilo v letu 2019 za zaposlene v Luki Koper, d. d., izvedeno usposabljanje s področja opredelitve tveganj korupcije v korporativnem okolju z vsebino: definicije in opredelitve korupcijskih tveganj, dejstva in učinki korupcijskih tveganj, profil storilca, obvladovanje korupcijskega tveganja, preventivne aktivnosti, usmeritve, ki jih je OECD podal na področju korporativnega upravljanja, usmeritve in priporočila Komisije za preprečevanje korupcije. Organizirane so bile tri delavnice:

Delavnica (v obsegu 2 ur), namenjena strateškemu managementu podjetja (11 zaposlenih).
Delavnica (v obsegu 3 ur), namenjena srednjemu managementu in odgovornim osebam, ki izvajajo procese, izpostavljene korupcijskim tveganjem (14 zaposlenih).
Delavnica (v obsegu 3 ur), namenjena zaposlenim v organizacijskih enotah, posebej izpostavljenim korupcijskim tveganjem (57 zaposlenih).

Poleg tega je bilo izvedeno še izobraževanje v sklopu konference Dnevi korporativne varnosti (v obsegu 6 ur, 1 zaposlen) in Konferenca korporativnega upravljanja (v obsegu 5 ur, 4 zaposleni).

⁹³ GRI GS 205-2, 205-3, 103-1, 103-2, 103-3

Slika 88: Število zaposlenih, v letu 2019 vključenih v predstavitev etičnega kodeksa, ki obravnava tudi protikorupcijsko vsebino – po regiji stalnega prebivališča

V letu 2019 v Skupini Luka Koper ni bilo potrjenih primerov korupcije.

21.5 Politika raznolikosti⁹⁴

V letu 2018 je nadzorni svet družbe sprejel Politiko raznolikosti uprave in nadzornega sveta Luke Koper, d. d.

Politika raznolikosti določa ciljno raznolikost, ki se zasleduje v zvezi z zastopanostjo v nadzornem svetu in upravi družbe glede na spol, starost, izobrazbo ter druge osebne lastnosti članov, kot je primerno za družbo.

S Politiko raznolikosti uprave in nadzornega sveta družba postavlja okvirje, ki v teh dveh organih omogočajo ustrezno sestavo članov z zastopanostjo obeh spolov (ženskega in moškega) in različnih starostnih skupin, z različnim naborom ustreznih znanj, veščin in izkušenj, ki ob optimalnem vodenju in nadzoru ter obvladovanju tveganj zagotavlja dolgoročni uspeh družbe pri doseganju njenih ciljev in strategije.

Podlaga politike raznolikosti sta poleg zakonskih aktov in statuta družbe tudi Politika upravljanja družbe Luka Koper, d. d., in Etični kodeks družb Skupine Luka Koper.

Pri sestavi članstva v upravi oziroma nadzornem svetu se ob upoštevanju dejavnosti družbe sledi cilju, da sta v organih ustrezno zastopana oba spola. Težimo k temu, da imata uprava kot celota oziroma nadzorni svet kot celota vsa ustrezna znanja, veščine in izkušnje, pri čemer se posamezni člani s svojimi znanji, izobrazbo in izkušnjami medsebojno dopolnjujejo tako, da lahko uspešno upravljajo oziroma nadzorujejo delniško družbo v skladu s cilji, strategijo, politikami delniške družbe in z etičnimi standardi. S tem v zvezi je nadzorni svet sprejel dokument kompetenčnega profila članov nadzornega sveta, družba pa bo dodatno pristopila še k dopolnitvam Politike raznolikosti z opredelitvijo ciljev in drugih vidikov.

21.6 Varovanje osebnih podatkov

Družba Luka Koper, d. d., ima sklenjeno pogodbo z zunanjim izvajalcem za opravljanje funkcij pooblaščene osebe za varstvo podatkov (Data Protection Officer). V okviru ukrepov za implementacijo splošne uredbe EU o varstvu podatkov (GDPR, General Data Protection Regulation) smo izdelali čistopis Pravilnika o varstvu osebnih podatkov, ki je bil po sprejetju s strani uprave objavljen in je dosegljiv na intranetni strani družbe.

Družba Mikrocop kot pravna oseba skladno z evropsko in slovensko zakonodajo s področja varstva osebnih podatkov opravlja funkcijo pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov ter z ustreznimi poklicnimi odlikami in zlasti strokovnim poznavanjem zakonodaje ter dejanskimi izkušnjami s področja varstva osebnih podatkov ali primerljivega področja družbi Luki Koper, d. d., na neodvisen način pomaga pri zagotavljanju skladnosti obdelave osebnih podatkov s predpisi, ki urejajo obdelavo in varstvo osebnih podatkov.

⁹⁴ GRI GS 103-1, 103-2, 103-3

21.7 Skladnost z zakonodajo in internimi zahtevami⁹⁵

Na področju skladnosti Luka Koper s svojimi notranjimi predpisi preventivno izvaja kontrole za zagotavljanje skladnosti poslovanja ter zagotavlja sistematičen postopek zapisovanja, reševanja in analiziranja vseh vrst neskladnosti s ciljem uvajanja primernih ukrepov za izboljšanje, kar vodi do stalnega izboljševanja kakovosti poslovanja.

Z namenom učinkovitega izvajanja skladnosti poslovanja je družba s 4. 11. 2019 uvedla pooblaščenca za skladnost poslovanja kot samostojno funkcijo. Ob nastopu funkcije je pooblaščenec za skladnost poslovanja pripravil program svojega dela za leto 2020, ki je bil v decembru 2019 potrjen. Program je usmerjen ne samo v preverjanje skladnosti notranjih predpisov družbe z zunanjimi, temveč tudi v preverjanje tega, kako družba in Skupina dejansko sledita izvajanju določil zunanjih in notranjih predpisov.

V letu 2019 so se redno izvajali kvartalni pregledi skladnosti notranjih predpisov z zunanjimi, ki so se dotikali predvsem naslednjih področij: varovanja osebnih podatkov, javnega naročanja, varstva pri delu in delovnih razmerij. Prav tako so se izvajali spremljanje nove zakonodaje in spremembe obstoječe zakonodaje ter, kjer je bilo potrebno, prilagajanje notranjih predpisov zunanjim.

V letu 2019 je bilo na območju koprskega tovornega pristanišča izvedenih 33 inšpekcijskih pregledov, od tega se jih je 10 nanašalo na družbo Luka Koper, d. d. Inšpektorji so izdali tri odločbe iz naslova kršitev, ki so vodile v izvedbo ustreznih ukrepov. Družba je v letu 2019 plačala dve globi manjših vrednost, eno zaradi prekoračitev hrupa iz leta 2017 in eno v zvezi s prekrškom na področju javnih naročil.

Notranji predpisi Luke Koper, d. d., se dotikajo vseh njenih področij delovanja, tj. operative, prodaje storitev, razmerij z dobavitelji, delničarji, financ, računovodstva, varnosti, ekologije, varstva pri delu, varovanja osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti ipd. Družba sprejema različne politike, strategije in kodekse, kot so Politika neprekinjenega poslovanja družbe, Politika varnega in zdravega pristaniškega okolja, Strategija korporativne integritete družb skupine Luke Koper, Politika nabave, Politika upravljanja družbe, Poslovna politika in politika kakovosti, Prodajna politika, Politika varnega in zdravega pristaniškega okolja ter energetske učinkovitosti ter Etični kodeks družbe in Skupine Luke Koper, ki urejajo nastopanje družbe na trgu tako v razmerju do strank, ki povprašujejo po njenih storitvah, kakor dobaviteljev ter tudi razmerja z različnimi deležniki. Namen vseh omenjenih politik, strategij in kodeksov je zagotavljati nemoteno poslovanje družbe in Skupine ter s tem doseganje finančnih, kakor tudi nefinančnih ciljev.

Notranja regulativa se stalno izpopolnjuje glede na izzive, s katerimi se družba srečuje na trgu in v razmerju do svojih deležnikov, ter predpisuje kontrolne mehanizme, ki zagotavljajo transparentnost in integriteto poslovanja.

⁹⁵ GRI GS 307-1, 419-1, 103-1, 103-2, 103-3

pripravljenosti

Pristanišče je dinamičen sistem, ki nikoli ne zaspi. Vedno smo v pripravljenosti, če bi prišlo do neljubega dogodka. Imamo najsodobnejšo opremo in izurjene ljudi, ki se znajo v vsakem trenutku prav odločiti. Zdravje in varnost sta v pristanišču vedno na prvem mestu.

22 Varno in zdravo pristaniško okolje

22.1 Opis sistema varnosti pri delu⁹⁶

V Skupini Luka Koper uresničujemo politiko varnega in zdravega delovnega okolja tako, da so delovni procesi skladni s sistemom vodenja varnosti in zdravja pri delu. Sistem vodenja oblikuje Luka Koper, d. d., ki je certificirana skladno s standardom BS OHSAS 18001:2007. Pomembna izhodišča za uveljavljanje tega sistema predstavljajo nenehno izboljševanje ter prepoznavanje nevarnosti in preprečevanje poškodb, še preden bi do njih sploh prišlo. Obstoječi sistem prilagajamo novostim standarda ISO 45001, ki je pričel veljati v letu 2018. V ta namen so bila že organizirana usposabljanja za notranje presojevalce sistema varnosti in zdravja pri delu po standardu ISO 45001:2018.

Sistem varnosti in zdravja pri delu je zasnovan tako, da v okviru letnega načrtovanja preverimo tveganja za varnost in zdravje pri delu iz ocene tveganja oz. registra tveganj. Tveganja prepoznavamo z oceno tveganja delovnih mest ter z analizo nesreč pri delu in drugih izrednih dogodkov. Na osnovi prepoznanih pomembnih tveganj določimo letne cilje in pripravimo programe izboljšav s potrebnimi aktivnosti za doseganje zastavljenih ciljev. Realizacija programa izboljšav se spremlja v kvartalnih poročilih in programih dela ter letnem poročilu o varnosti in zdravju pri delu. Ustreznost uveljavljenega sistema preverjamo in ocenjujemo v okviru rednih notranjih in zunanjih presoj ter na podlagi vodstvenega pregleda.

V okviru zdravja pri delu Luka Koper načrtuje in izvaja promocijo zdravja na delovnem mestu, zanjo zagotovi potrebna sredstva in način spremljanja. Aktivnosti promocije zdravja so določene z zdravstveno oceno potreb, ki temelji na podatkih o najpogostejših vzrokih bolniške odsotnosti po MKB-10 in priporočilih pooblaščenega specialista medicine dela.

22.2 Varnost in zdravje pri delu⁹⁷

Organiziranost področja

Za sistem varnosti in zdravja pri delu je na najvišji ravni odgovoren član uprave - delavski direktor. Za opravljanje nalog v zvezi z zagotavljanjem varnosti pri delu je v Luki Koper pooblaščenih 25 delavcev. Prav tako je za področje zdravja pri delu imenovana delovna skupina za promocijo zdravja, ki je podrobneje predstavljena na koncu poglavja. Pri vseh pomembnih vprašanjih, vezanih na varnost in zdravje pri delu, sodelujeta svet delavcev in sindikat, ki predstavljata vse zaposlene. V okviru Luke Koper deluje tudi športno društvo z 888 člani (61 odstotkov vseh zaposlenih), ki omogoča različne športne aktivnosti.

Cilji varnosti pri delu v letu 2019

Najpomembnejši cilji na področju varnosti pri delu v letu 2019:

v celoti preprečiti težje poškodbe,
največ 16 poškodb pri delu na milijon opravljenih delovnih ur,
izboljšati varnost v notranjem transportu z zmanjšanjem števila izrednih dogodkov na manj kot 25 dogodkov na milijon opravljenih delovnih ur.

⁹⁶ GRI GS 103-1, 103-2, 103-3

⁹⁷ GRI GS 403-1, 403-2

Cilji varnosti pri delu v letu 2019

NAČRTOVANO		DOSEŽENO
0 težjih poškodb		1 težja poškodba
	največ 16 poškodb na mio. opravljenih delovnih ur (zaposleni + izvajalci pristaniških storitev)	9,2 poškodbe / mio. opravljenih ur
največ 25 trkov v notranjem transportu na mio. opravljenih delovnih ur		27,7 trka / mio. opravljenih ur
Legenda:
Cilj je dosežen
Cilj ni dosežen

Cilji varnosti pri delu v letu 2020

0 težjih poškodb,
največ 15 poškodb pri delu na milijon opravljenih delovnih ur,
izboljšati varnost v notranjem transportu z zmanjšanjem števila trkov na manj kot 25 na milijon opravljenih delovnih ur.

22.3 Skladnost z zakonodajo s področja varnosti pri delu⁹⁸

Skladnost z zakonodajnimi zahtevami se preverja s stalnim internim nadzorom, z notranjimi in zunanjimi presojami ter na podlagi inšpekcijskih nadzorov.

V letu 2019 je bilo v Luki Koper, d. d., opravljenih pet inšpekcijskih nadzorov. Od tega so bili trije inšpekcijski nadzori opravljeni z namenom raziskave delovne nezgode, en inšpekcijski nadzor z namenom preverjanja dela na skupnem delovišču, kjer dela izvajajo zaposleni pri dveh delodajalcih, Slovenske železnice, d. o. o., in Luka Koper, d. d., ter en inšpekcijski nadzor stanja v zvezi s pridobitvijo certifikatov glede na elaborate eksplozijske ogroženosti. Izdani sta bili dve ureditveni odločbi za Luko Koper, d. d. Zahteve iz ene ureditvene odločbe so bile v predpisanem roku odpravljene, rok za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti iz druge odločbe pa se je podaljšal do 31. 12. 2020.

22.4 Poškodbe pri delu⁹⁹

22.4.1 Število poškodb pri delu

Za namene statistike poškodb in izračunavanja različnih kazalnikov se upoštevajo poškodbe pri delu, ki zahtevajo vsaj en dan bolniškega staleža. Poleg navedenih smo v letu 2019 evidentirali še 17 poškodb zaposlenih v Luki Koper, d. d., ter 10 poškodb izvajalcev pristaniških storitev, ki niso zahtevale bolniškega staleža.

Tabela 15: Število poškodb pri delu¹⁰⁰

	2019	2018	2017	2016	2015
Luka Koper, d. d.	22	12	8	11	12 (1)
Izvajalci pristaniških storitev	19 (1)	36	59 (2)	45 (4)	32 (1)
Zunanji izvajalci	11	16	19	9	8 (2)
Odvisne družbe	6	5	10	11	4
Kadrovske agencije – KA101	2	/	/	/	/

⁹⁸ GRI GS 419-1, 103-1, 103-2, 103-3

⁹⁹ GRI GS 403-2

¹⁰⁰ V oklepaju število težjih poškodb, zunaj oklepaja skupno število.

¹⁰¹ Kadrovske agencije so v Luki Koper d. d., pričele z izvajanjem storitev v septembru 2019.

Slika 29: Število poškodb pri delu na milijon opravljenih delovnih ur

Število poškodb med posameznimi leti opazno niha. V letu 2019 je pogostost poškodb nekoliko višja kot v prejšnjem letu, zabeležili smo tudi eno težjo poškodbo. V mesecu novembru se je na terminalu generalnih tovorov pripetila težja delovna nezgoda s smrtnim izidom. Delavec je pri izstopanju iz ladijskega skladišča padel z ladijskih lestev in pri tem utrpel usodne poškodbe. Po tem dogodku se je pristopilo k oblikovanju delovne skupine za izboljšanje obstoječih varnostnih ukrepov pri delu na ladjah. Skladno s prehodom dela z IPS na Luko Koper prehajajo tudi poškodbe pri delu. Večinoma gre za manjše poškodbe pri ročnem delu, pri sestopih, hoji ipd., ki jih pripisujemo trenutni nepazljivosti, neupoštevanju pravil varnosti in zdravja pri delu ali izgubi nadzora nad predmeti dela.

22.4.2 Pregled kolektivnih poškodb

V letu 2019 med zaposlenimi v Luki Koper, d. d., agencijskimi delavci in izvajalci pristaniških storitev ter zaposlenimi v odvisnih družbah nismo evidentirali nobene kolektivne poškodbe pri delu. V zadnjih petih letih smo evidentirali dve kolektivni nezgodi, in sicer v letu 2016.

22.4.3 Pregled bolniške odsotnosti¹⁰²

Pri bolniški odsotnosti z dela spremljamo odsotnosti zaposlenih z dela, ki nastanejo zaradi bolezni, poškodb, nege in spremstva. Prikazujemo podatek o deležu bolniškega staleža, ki nam pove, kolikšen je delež izgubljenih delovnih dni zaradi bolniške odsotnosti. V letu 2019 je bila bolniška odsotnost 3,07-odstotna, vendar ne odstopa od povprečja preteklih let. V Luki Koper nimamo potrjenih poklicnih bolezni.

Slika 30: Delež izgubljenih delovnih dni zaradi bolniške odsotnosti/zaposlenega

22.5 Škodni dogodki

Škodni dogodki, ki so predmet analiziranja, so dogodki, ob katerih je nastala premoženjska oz. materialna škoda in ni bilo poškodovanih oseb.

Izmed vseh evidentiranih škodnih dogodkov, ki jih beležimo v Luki, po številu izstopajo primeri, kjer je škoda nastala zaradi trka. Število trkov se z leti povečuje, predvsem zaradi preobremenjenosti manipulativnih in skladiščnih površin ter prometnic kot posledice stalne rasti pretovora v pristanišču, pri tem se povečuje izvajanje pretovornih manipulacij na prometnih poteh. V letu 2019 je bilo sicer zaznati padec števila trkov, kar lahko pripišemo novemu vhodu v pristanišče, prenovljenemu sistemu notranjega javnega prevoza in sprejetju protokola za varno opravljanje pretovornih manipulaciji na glavni cesti (vpadnici). Prav tako smo za izboljšanje prometne varnosti skupaj z Agencijo RS za varnost v prometu izvedli delavnico na temo varnosti v prometu in s pomočjo promocijskega gradiva (plakatov) ponovno ozaveščali o pomembnosti upoštevanja varnostnih ukrepov, kot so: uporaba varnostnega pasu, prepoved uporabe multimedijskih naprav, prilagojena hitrost ter prepoved vožnje pod vplivom alkohola in drugih prepovedanih substanc. Vendar znatne izboljšave v notranji logistiki in prometni varnosti pričakujemo s polnim obratovanjem novega vhoda v pristanišče in po umiku zasebnih vozil iz pristanišča.

22.6 Povzetek izvedenih aktivnosti na področju varnosti in zdravja pri delu v letu 2019

Z namenom učinkovitejšega zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu smo v letu 2019 izvedli nekaj pomembnejših aktivnosti.

Pripravljeno je bilo zaključno poročilo o pregledu tehnoloških postopkov in pripadajočih elaboratov o varnem delu s podanimi ugotovitvami, komentarji in predlogi sprememb, na podlagi tega so bile večinoma že zaključene revizije omenjenih dokumentov.

Nadaljevali smo realizacijo akcijskega načrta. Največ aktivnosti je bilo namenjenih usposabljanju agencijskih delavcev za implementacijo strategije izvajanja pristaniških storitev. Nadaljevali smo prenovo sistema usposabljanja za delo oz. varno in zdravo delo ter nadaljevali aktivnosti, povezane z vzpostavitvijo centra za usposabljanje.

Da bi dosegli konkretno izboljšanje spoštovanja varnostnih ukrepov na območju pristanišča, je bila oblikovana delovna skupina. Trenutna ureditev namreč ne omogoča učinkovitega nagrajevanja, sankcioniranja ali omejevanja nagrajevanja kršiteljev, kar bi bistveno pripomoglo k dvigu splošne varnostne kulture.

Pristopili smo k iskanju možnosti za nadgradnjo informacijskega sistema za beleženje in obravnavo izrednih dogodkov v pristanišču, ki bi omogočal nadaljnjo obravnavo dogodkov s strani strokovnjakov s posameznih področij, raziskavo dogodkov, ukrepanje, statistično obdelavo ter spremljanje kazalnikov.

Na podlagi projektne naloge prenove težjih pogojev dela (TPD) in načrta izdelave revizije ocene tveganja za vsa delovna mesta se je pričela izvedba konkretnejših preiskav škodljivosti delovnega okolja za delovna mesta Luke Koper, d. d., in Luke Koper INPO, d. o. o., ki se bodo nadaljevale tudi v letu 2020.

Sistem opozarjanja in ukrepanja ob izrednih vremenskih razmerah smo nadgradili. V letu 2019 smo razširili mrežo mest za merjenje hitrosti vetra v pristanišču s šestimi novimi merilnimi mesti ter vzpostavili informacijski portal za pregled merilnih podatkov in napovedi. Napoved hitrosti vetra ter plimovanja po urah za koprsko pristanišče vsako uro osvežuje Agencija RS za okolje. Informacijski portal olajša načrtovanje ustreznih ukrepov v delovnih procesih.

Pristopili smo k poenotenju in izbiri udobnejše osebne varovalne opreme, ki jo zaposleni in agencijski delavci uporabljajo pri delu.

Da bi spodbudili pitje tekočine, smo vsem zaposlenim in agencijskim delavcem naročili steklenico oz. termovko z možnostjo enostavne namestitve na delovno oblačilo, kar je pomembno predvsem za delavce, ki opravljajo dela na prostem.

Za večjo varnost v pristanišču smo nabavili dva LED-zaslona velikosti 2 x 5 metrov in ju namestili nad glavno vpadnico Luke Koper, po kateri v pristanišče vstopa največ ljudi. Namen zaslonov je obveščati in opozarjati ljudi o pravilih, omejitvah, prepovedih in drugem dogajanju v pristanišču.

Ob medsebojnem sodelovanju strokovnih področij in PC-jev oz. terminalov izvajamo aktivnosti nadzora in informiranja o tveganjih, ki so posledica zlorabe alkohola ter drugih prepovedanih psihoaktivnih substanc.

Izvajamo ozaveščanje na področju varnega dela. Z vključitvijo maskote Lukca v promocijsko gradivo želimo povečati ozaveščenost na tem področju. V letu 2019 smo tako izdelali 2D maskoto Lukec, ki bo delavce z različnimi opozorili ozaveščala o varnosti pri delu.

22.7 Promocija zdravja¹⁰³

Pri oblikovanju programa promocije zdravja sodelujejo predstavniki vseh večjih organizacijskih enot, kadrovskega področja, področja varovanja zdravja in ekologije ter najvišjega vodstva. Prednostne naloge, povezane s promocijo zdravja, ostajajo obvladovanje mišično-kostnih bolezni, bolezni dihal, težav, povezanih s prekomernim uživanjem alkohola, in izboljšanje medosebnih odnosov. Mišično-kostnim težavam so najbolj izpostavljeni zaposleni v operativi in delavci v pisarnah, predvsem zaradi vpliva prisilne drže. Z namenom ohranjanja in izboljšanja psihofizične pripravljenosti zaposlenih smo izvedli spodnje aktivnosti:

V dva 90-dnevna izziva za preoblikovanja telesa smo vključili šest sodelavcev.

Z namenom osveščanja vodij o odgovornosti pri zagotavljanju delovnega okolja brez psihoaktivnih substanc smo v Luko Koper povabili go. Janjo Milič, vodjo oddelka za zdravljenje odvisnosti v PB Idrija. V sklopu sedmih kratkih predavanj je vodstvenim delavcem predstavila pomembna spoznanja o odvisnosti, najpogosteje zlorabljene snovi in druge novejše odvisnosti sodobnega časa. Poseben poudarek je bil na prepoznavanju posameznika s težavami in pomenu hitrega ukrepanja s strani delodajalca.

¹⁰³ GRI GS 403-1, 403-3

Nove sodelavce vsako leto povabimo na delavnico 'Obvladovanje trpinčenja na delovnem mestu'.

Vsak tretji mesec smo zaposlene, druge delavce in obiskovalce razveselili s svežim sadjem in toplim čajem.

Na pobudo sveta delavcev smo pripravili predlog ukrepov za zmanjšanje negativnih učinkov nočnega dela.

Ob dnevu zdravja smo k nam povabili dr. Lejo Dolenc Grošelj, ki je udeležence srečanja seznanila s pomenom spanja za izmenske delavce.

Za skupine do 20 udeležencev smo organizirali delavnice o uravnoteženi prehrani s poudarkom na praktičnih napotkih za izbiro živil.

Ponovno smo med zaposlenimi preverili, kakšne so obremenitve zaradi doživljanja stresa.

Zaključili smo akcijo '10 priporočil za krepitev zdravja'.

22.8 Načrtovane aktivnosti na področju varnosti in zdravja pri delu v letu 2020

Izvedba konkretnejših preiskav škodljivosti v delovnem okolju ekološke meritve (hrup, prah, vibracije ipd.) na podlagi projektne naloge prenove težjih pogojev dela (TPD) in načrta izdelave revizije ocene tveganja za vsa delovna mesta.
Poenotenje in izbira udobnejše osebne varovalne opreme, ki jo zaposleni in agencijski delavci uporabljajo pri delu.
Nadaljevanje aktivnosti, povezanih z nadgradnjo informacijskega sistema za beleženje in obravnavo izrednih dogodkov v pristanišču, ki bo omogočal nadaljnjo obravnavo dogodkov s strani strokovnjakov s posameznih področij, raziskavo dogodkov, ukrepanje, statistično obdelavo ter spremljanje kazalnikov.
Priprava modela za učinkovito in dosledno ukrepanje v primeru neupoštevanja predpisanih varnostih zahtev.
Nadaljevanje aktivnosti za vzpostavitev centra za usposabljanje.
Nadaljevanje prenove sistema usposabljanja za delo oziroma varno in zdravo delo.
Nabava košar za prenos oseb z dvigali in košar za varno delo na višini.
Vgradnja sistemov za preprečevanje trkov na dvigalih.
Vgradnja varnostnih naprav za vzvratno vožnjo viličarjev in delovnih strojev.
Ureditev prometnega režima zapornice in parkirišče za tovorna vozila, parkirna mesta in dostopne poti.
Uvedba videonadzora za povečanje varnosti v času odpreme in v času mirovanja polnilnih mest na terminalu tekočih tovorov.
Nabava opreme za zagotavljanje varnosti v Ex conah (radijske postaje, orodja in oprema za vzdrževanje, sesalniki ipd.) za pridobitev certifikatov glede na elaborate eksplozijske ogroženosti.
Nabava osebnih dozimetrov za merjenje hrupa v delovnem območju.
Nabava merilnikov za merjenje plinov v delovnem območju.
Promocija varnosti pri delu (ozaveščanje s pomočjo maskote Lukec).
Ergonomske izboljšave (gibalni kotiček z orodji).
Promocija zdravja na delovnem mestu (dan zdravja, aktivnosti za promocijo zdravja delavnice, izzivi).

Pripadnost in zavzetost

Poslovno leto 2019 je skupina Luka Koper v skladu s Strategijo izvajanja pristaniških storitev zaključila s 30 odstotki več zaposlenih kot leto prej. Prizadevamo si, da bi tudi novi sodelavci s svojim znanjem, energijo in delovno vnemo partnersko soustvarjali prihodnost podjetja. Sodelovanje, odgovornost, spoštovanje, pripadnost in ustvarjalnost vsakega posameznika so naše skupne vrednote.

23 Skrb za zaposlene

Zaposleni v Skupini Luka Koper s svojim znanjem, energijo in delovno vnemo dokazujejo predanost kolektivu in partnersko soustvarjajo prihodnost podjetja.

Pristaniška dejavnost zahteva fleksibilen pristop k organizaciji dela, zato se morajo zaposleni prilagajati potrebam poslovnega in družbenega okolja.

Usposobljeni in motivirani kadri so strateško bogastvo in pogoj za uresničevanje razvojnih načrtov Luke Koper. Sodelovanje, odgovornost, spoštovanje, pripadnost in ustvarjalnost vsakega posameznika so vrednote, ki jih Skupina udejanja v praksi.

23.1 Opis sistema upravljanja zaposlenih¹⁰⁴

Zaposlovanje in skrb za zaposlene, vključno z visoko delovno uspešnostjo in zadovoljstvom zaposlenih, so bili v matriki bistvenosti s strani deležnikov prepoznani kot področja z visoko pomembnostjo.

Pri upravljanju kadrov nas usmerja Strategija upravljanja s kadri 2016–2020 s strateškimi cilji in aktivnostmi, ki jih uresničujemo prek letnih načrtov kadrov in izobraževanja v sklopu poslovnih načrtov družbe. Politika in prakse upravljanja kadrov so zapisane v internih dokumentih družbe. Postopki zaposlovanja se vodijo transparentno in nediskriminatorno. Razvoj je omogočen vsem zaposlenim z vključevanjem v letne razgovore in usposabljanja. Uspešnost upravljanja kadrov spremljamo vsako drugo leto, in sicer z merjenjem organizacijske klime, zadovoljstva in zavzetosti zaposlenih ter z ocenjevanjem vseh vodstvenih kadrov po metodi 360. Zadnje anketiranje zaposlenih je bilo izvedeno oktobra 2019, vključeni so bili tudi agencijski delavci. Po analizi ocenjevanja bodo v letu 2020 sledile predstavitve rezultatov zaposlenim. Na delavnicah bomo oblikovali nabor ukrepov za izboljšanje oziroma ohranitev doseženih rezultatov na področju klime, zadovoljstva in zavzetosti zaposlenih. Luka Koper sodeluje tudi v projektu Zlata nit, ki ga s partnerji vodi Dnevnik, družba medijskih vsebin, d. d., in predstavlja raziskavo rasti in razvoja zaposlenih v Sloveniji z namenom iskanja najboljšega zaposlovalca. V letu 2018 je bila Luka uvrščena med finaliste izbora med velikimi podjetji. Rezultati anketiranja iz leta 2019 bodo znani februarja 2020. Vsako drugo leto izvedemo tudi ocenjevanje medsebojnega sodelovanja med enotami, ki je namenjen usklajenemu delovanju za doseganje skupnih ciljev in predstavlja kazalnik uspešnosti z vidika poslovanja z odjemalci storitev.

Luka Koper, d. d., ima bistveno nižjo stopnjo fluktuacije zaposlenih kot celotna panoga logistike. V Skupini Luka Koper je bila fluktuacija v letu 2019 1,6-odstotna, v družbi Luka Koper, d. d., 1,5-odstotna, v panogi pa 20-odstotna.

Na zadnji dan leta 2019 je imela Skupina Luka Koper 1.703 zaposlenih, kar je 461 zaposlenih več kot na zadnji dan leta 2018 in predstavlja rast zaposlenih že peto leto zapored, tokrat intenzivnejšo, z indeksom 137, kar je predvsem posledica spremembe poslovnega modela v družbi Luka Koper, d. d. Proces prestrukturiranja je v letu 2019 dosegel največjo izvedbeno intenziteto. Poslovni model družbe Luka Koper, d. d., t. i. tristebrni model, temelji na rednih zaposlitvah, kjer je konstantna potreba po delu (prvi steber), delu prek zaposlitvenih agencij (drugi steber kot prehodna oblika) ter izvajanju storitev oz. zunanjih pogodbenih partnerjih – ZPP (tretji steber). Samo iz naslova akcijskega načrta implementacije strategije izvajalcev pristaniških storitev je bilo v letu 2019 realiziranih 286 zaposlitev, kar predstavlja 60 odstotkov vseh zaposlitev. V postopku javnega naročila so bile izbrane štiri agencije,

¹⁰⁴ GRI GS 103-1, 103-2, 103-3

prek katerih je bilo v družbo Luka Koper, d. d., napotenih 305 delavcev. V postopku javnega natečaja pa so bili izbrani zunanji pogodbeni partnerji za posamezne storitve.

23.1.1 Število zaposlenih po družbah in v Skupini Luka Koper¹⁰⁵

	31.12.2019	31.12.2018	31.12.2017
Luka Koper, d. d.	1.541	1.089	926
Luka Koper INPO, d. o. o.	130	122	153
Luka Koper Pristan, d. o. o.	4	4	4
Adria Terminali, d. o. o.	24	23	21
TOC, d. o. o.	4	4	4
Skupina Luka Koper*	1.703	1.242	1.108

*V tabeli nista prikazani odvisni družbi Skupine Luka Koper Logis-Nova, d. o. o., in Adria Investicije, d. o. o., ker nimata zaposlenih.

23.1.2 Število zaposlenih v Luki Koper, d. d., glede na vrsto pogodbe (nedoločen čas, določen čas)¹⁰⁶

	31.12.2019		31.12.2018		31.12.2017
	število	delež	število	delež	število	delež
Nedoločen čas	1.374	89,1	944	86,7	864	93,3
Določen čas	167	10,8	145	13,3	62	6,7
SKUPAJ	1.541	100	1.089	100	926	100

Zaposleni v Luki Koper, d. d., imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, razen v primerih novih zaposlitev, ko so razlogi za zaposlitev za določen čas usposabljanje za različno vrsto mehanizacije, tehnološke izboljšave delovnega procesa za optimalno in nemoteno izvajanje delovnih procesov ter povečan obseg dela.

23.1.3 Število zaposlenih v Luki Koper, d. d., na dan 31. 12. glede na spol¹⁰⁷

	31.12.2019		31.12.2018		31.12.2017
	število	delež	število	delež	število	delež
Moški	1.396	90,6	977	89,7	816	88,1
Ženske	145	9,4	112	10,3	110	11,9
SKUPAJ	1.541	100	1.089	100	926	100

Zaradi narave dela je v strukturi zaposlenih bistveno več moških kot žensk. Povečano zaposlovanje v osnovnem procesu pretovora vpliva na zmanjševanje deleža žensk v strukturi zaposlenih kljub temu, da je vse več žensk tudi na delovnih mestih, ki so se tradicionalno povezovala z moško delovno silo, npr. upravljalec dvigal, voznik luške mehanizacije, voznik tovornih vozil, delovodja, skladiščnik, varnostnik. Med novimi zaposlitvami z 92,4 odstotka prevladuje moška populacija.

¹⁰⁵ GRI GS 102-7

¹⁰⁶ GRI GS 102-8

¹⁰⁷ GRI GS 102-8

Statistične regije Slovenije	31.12.2019	31.12.2018	31.12.2017
Obalno-kraška regija	89,4	92,2	91,7
Primorsko-notranjska regija	9,3	6,2	7,0
Osrednjeslovenska	0,9	0,6	0,5
Goriška	0,1	0,6	0,5
Jugovzhodna	0	0	0,1
Gorenjska	0,1	0,1	0
Posavska	0	0,1	0
Druga država (Italija, Hrvaška)	0,2	0,3	0,2
SKUPAJ	100,0	100,0	100,0

23.1.4 Delež zaposlenih v Luki Koper, d. d., glede na regijo prebivališča¹⁰⁸

V strukturi zaposlenih po regiji prebivališča je 89,4 odstotka zaposlenih iz obalno-kraške regije, kar odraža naravo dejavnosti pretovora in fleksibilnost storitev – z večizmenskim delom namreč zagotavljamo neprekinjeno izvajanje storitev vse dni v letu.

23.1.5 Število zaposlenih glede na tip zaposlitve (polni delovni čas, skrajšan)¹⁰⁹

	31.12.2019		31.12.2018		31.12.2017
	število	delež	število	delež	število	delež
Skrajšan delovni čas (VSI)	13	0,8	16	1,5	9	1,0
Od tega število žensk s skrajšanim delovnim časom	4		6		4
Polni delovni čas	1.528		1.073		843

Manj kot odstotek zaposlenih v družbi Luka Koper, d. d., opravlja delo s skrajšanim delovnim časom, od njih enak delež zaradi zdravstvenega razloga (4 zaposleni), invalidnosti (5 zaposlenih) in starševstva (4 zaposleni).

23.1.6 Delež zaposlenih v Luki Koper, d. d., po kolektivni pogodbi¹¹⁰

	31.12.2019	31.12.2018	31.12.2017
Zaposleni po kolektivni pogodbi	97,9	97,2	97,1
Zaposleni zunaj sistema kolektivne pogodbe	2,1	2,8	2,9
SKUPAJ	100,0	100,0	100,0

V letu 2019 je bila glavnina zaposlovanja opravljena v osnovnem procesu pretovora in skladiščenja, tudi kot posledica spremembe poslovnega modela, s čimer so se dosedanji izvajalci pristaniških storitev nadomestili z redno zaposlenimi delavci in najetimi agencijskimi delavci, v manjši meri pa tudi z zunanjimi pogodbenimi partnerji (ZPP) za izvajanje storitev. Med novozaposlenimi je tudi en kadrovski štipendist.

Fluktuacija zaposlenih je predvsem zaradi intenzivnega zaposlovanja izrazito majhna. Nove zaposlitve blažijo staranje delovne sile oziroma znižujejo relativno visoko povprečno starost zaposlenih na 41,5 leta kljub temu, da so v postopkih zaposlovanja v letu 2019 imeli prednost kandidati z delovnimi izkušnjami v pristanišču (iz vrst izvajalcev pristaniških storitev). Med razlogi za odhod oz. prekinitev delovnega razmerja prevladujejo starostne upokojitve, sledijo sporazumne prekinitve delovnega razmerja, prišlo je do dveh rednih odpovedi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela ter ene smrti delavca.

¹⁰⁸ GRI GS 102-8

¹⁰⁹ GRI GS 102-8

¹¹⁰ GRI GS 102-41

23.1.7 Struktura zaposlenih v Luki Koper, d. d., po starostnih skupinah¹¹¹

Starostne skupine (leta)	31.12.2019		31.12.2018		31.12.2017
	število	delež	število	delež	število	delež
18–30	239	15,5	129	11,8	85	9,2
31–40	541	35,1	368	33,8	313	33,8
41–50	513	33,3	377	34,6	320	34,6
51–60	220	14,3	190	17,4	182	19,7
Nad 61	28	1,8	25	2,3	26	2,8
Skupaj št. zaposlenih	1.541	100,0	1.089	100,0	926	100,0
Povprečna starost zaposlenih	41,5		41,9		42,8

23.1.8 Zaposlovanje v Luki Koper, d. d., po starostnih skupinah¹¹²

Starostne skupine (leta)	31.12.2019			31.12.2018	31.12.2017
	prihodi (nove zaposlitve)	odhodi	prihodi (nove zaposlitve)	odhodi	prihodi (nove zaposlitve)	odhodi
18–30	139	3	64	2	34	2
31–40	209	3	87	2	26	1
41–50	105	1	30	4	5	2
51–60	22	9	14	15		8
Nad 61		7		9		9
SKUPAJ	475	23	195	32	65	22

23.1.9 Zaposlovanje v Luki Koper, d. d., po spolu¹¹³

	31.12.2019		31.12.2018		31.12.2017
	prihodi	odhodi	prihodi	odhodi	prihodi	odhodi
Moški	439	22	187	26	56	20
Ženske	36	1	8	6	9	5
SKUPAJ	475	23	195	32	65	25

23.1.10 Primerjava med zaposlovanjem, odhodi in stopnjo fluktuacije¹¹⁴

	Število novih zaposlitev			Število odhodov			STOPNJA FLUKTUACIJE (V %)*
	2019	2018	2017	2019	2018	2017	2019	2018	2017
Luka Koper, d. d.	475	195	65	23	32	25	1,5	2,9	2,6
Skupina Luka Koper	488	213	76	27	79	44	1,6	5,9	3,8

*Metoda izračuna fluktuacije = število odhodov/(začetno stanje zaposlenih + nove zaposlitve) x100

23.1.11 Ugodnosti za delavce¹¹⁵

V družbi Luka Koper, d. d., pri ugodnostih za delavce ni razlik med zaposlenimi za določen ali skrajšan delovni čas in zaposlenimi za nedoločen oziroma polni delovni čas, prav tako ni razlik v višini plače med spoloma.

Vsi so enakopravno vključeni v vse pristope k upravljanju kadrov. Ob izpolnjevanju pogojev in kriterijev so vključeni v instrumente finančne motivacije zaposlenih (možnost napredovanja, dodatka za osebno delovno uspešnost, skupinsko delovno uspešnost, poslovno uspešnost družbe, sklenitev nezgodnih zavarovanj po ugodnejših pogojih)

¹¹¹ GRI GS 102-8

¹¹² GRI GS 401-1

¹¹³ GRI GS 401-1

¹¹⁴ GRI GS 401-1

¹¹⁵ GRI GS 201-3, 202-1, 401-2

in nefinančne motivacije (podelitev javnih priznanj in nagrad najboljšim zaposlenim, vključenost v organizirane družabne dogodke, promocija zaposlenih, ki so uspešno zaključili študij ob delu, zaposlenih, ki so se v tekočem letu upokojili, jubilantov, aktivnosti promocije zdravja zaposlenih, neformalna športna srečanja, ogledi kulturnih in športnih prireditev, koriščenje počitniških kapacitet družbe). Edina razlika je pri vključevanju zaposlenih v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, kjer zaposleni za določen čas samostojno plačujejo mesečno premijo, za preostale zaposlene pa družba sofinancira različno višino deleža zakonsko določene premije glede na starost zaposlenega: do dopolnjenega 30. leta delodajalec vplača 70 odstotkov premije, po 30. letu do dopolnjenega 40. leta 80 odstotkov ter po 40. letu 90 odstotkov premije.

V letu 2019 so zaposleni redno prejemali mesečno izplačilo plače, pri čemer je bila ta avgusta na podlagi določil kolektivne pogodbe povišana v skladu s 6-mesečno rastjo indeksa inflacije. Povprečna plača v Luki Koper je višja od slovenskega povprečja. Izplačana sta bila regres za letni dopust in 13. plača na podlagi dosežene poslovne uspešnosti družbe. V skladu s kriteriji podjetniške kolektivne pogodbe se kvartalno nagrajuje skupinska delovna uspešnost. Velika večina zaposlenih je vključena v sklad prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Na podlagi pogajanj in dogovora s socialnimi partnerji se zaposlenim mesečno izplačuje znesek, ki predstavlja rast dodane vrednosti. Od leta 2018 zaposleni ob upokojitvi prejmejo dodatno odpravnino iz t. i. pozaposlitvenega sklada.

23.1.12 Število zaposlenih v Luki Koper, d. d., ki so koristili starševski dopust in se vrnili na delovno mesto, po spolu¹¹⁶

	2019	2018	2017
Moški	98	61	64
Ženske	6	5	9
SKUPAJ	104	66	73

Zaposleni s pravico do starševskega dopusta to tudi izkoristijo, pri čemer se vsi po zaključku starševskega dopusta vrnejo na delovno mesto.

			Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
Raven izobrazbe	Število zaposlenih 31.12.2019	Delež (%) 31.12.2019	Število zaposlenih 31.12.2018	Delež (%) 31.12.2018	Število zaposlenih 31.12.2019	Delež (%) 31.12.2019	Število zaposlenih 31.12.2018	Delež (%) 31.12.2018
VIII/2	1	0,1	1	0,1	1	0,1	1	0,1
VIII/1	25	1,6	24	2,2	27	1,6	26	2,0
VII	121	7,9	112	10,3	130	7,6	120	9,6
VI/2	207	13,4	176	16,2	211	12,4	180	14,5
VI/1	106	6,9	90	8,3	112	6,6	96	8,6
V	485	31,5	336	30,9	519	30,5	367	29,4
IV	444	28,8	293	26,9	505	29,7	347	27,8
III	24	1,6	14	1,3	35	2,1	24	1,8
I–II	128	8,3	43	3,9	163	9,6	81	6,4
SKUPAJ	1.541	100,0	1.089	100,0	1.703	100,0	1.242	100,0

23.1.13 Izobrazbena struktura zaposlenih na dan

Intenzivno zaposlovanje na izvajalskih delovnih mestih v osnovnem procesu pretovora in skladiščenja na nižjih ravneh izobrazbe od I. do V. ravni spreminja izobrazbeno strukturo delniške družbe oziroma Skupine. Prek pogodbe o izobraževanju se poldrugemu odstotku zaposlenih sofinancira pridobitev višje ravni izobrazbe.

23.2 Izobraževanje in usposabljanje zaposlenih

Izobraževanje in usposabljanje zaposlenih je bilo v matriki bistvenosti prepoznano kot pomembno za deležnike.

23.2.1 Opis sistema usposabljanja zaposlenih¹¹⁷

Ciljno izvajanje funkcionalnega usposabljanja zaposlenih je ena strateških aktivnosti družbe. Pristop/politika je opredeljena z internimi navodili družbe o usposabljanju in izobraževanju kadrov, sistemih prenosa znanja ter pristopu k sofinanciranju študija ob delu. Cilji, vsebine in finančna sredstva usposabljanja so vključeni v letne načrte družbe. Izhodišča usposabljanja predstavljajo potrebe delovnih procesov, zahtevana in želena znanja na delovnih mestih ter slabše razvite kompetence, ugotovljene v letnih razgovorih in ocenjevanju vodstvenih kadrov. Uspešnost pristopa se spremlja z merjenjem zadovoljstva po opravljenem usposabljanju, s preizkusi znanja, z napredovanji zaposlenih na višje stopnje usposobljenosti in fleksibilnosti na delovnem mestu na podlagi pridobivanja, prenosa in uporabe znanja ter z ocenjevanjem inštruktorjev.

V letu 2019 je bilo v družbi Luka Koper, d. d., v usposabljanje vključenih 83 odstotkov zaposlenih. Doseženih je bilo povprečno 20,4 ure usposabljanja na zaposlenega, kar je rezultat sistematičnega načrtovanja usposabljanja, številnih interno organiziranih oblik usposabljanja, predvsem pa usposabljanja novozaposlenih za upravljanje mehanizacije.

Slika 31: Povprečno število ur usposabljanja in delež zaposlenih vključenih v izobraževanje za družbo Luka Koper, d. d.

Tabela 16: Delež vključenih v usposabljanje po spolu in po kategoriji delovnega mesta

	2019	2018
Zaposleni, vključeni v usposabljanje	83 %	90 %
Ženske, vključene v usposabljanje	82 %	90 %
Moški, vključeni v usposabljanje	84 %	90 %
Vodilni kadri	100 %	50 %
Višji vodstveni kadri	86 %	100 %
Srednji vodstveni kadri	95 %	95 %
Nižji vodstveni kadri	91 %	95 %
Strokovni kadri	70 %	95 %
Izvajalski kadri	84 %	87 %

23.2.2 Vpeljani programi¹¹⁸

Pretežni delež interno organiziranih usposabljanj je realiziran v okviru sistema inštruktorstva pri usposabljanju za upravljanje različnih vrst mehanizacije ob zaposlitvi ali razporeditvi v drugo enoto. Vsak novozaposleni je vključen v načrt uvajanja v delo. Mentor je upravičen do 10-odstotnega dodatka za mentorstvo, nagrajen pa je tudi inštruktor za praktično usposabljanje novozaposlenih (40 -odstotni dodatek na ure praktičnega inštruiranja). V zadnjih dveh

¹¹⁷ GRI GS 103-1, 103-2, 103-3, 404-1

¹¹⁸ GRI GS 404-2

letih so bili prenovljeni programi uvajanja v delo, predvsem z vidika varnega dela. V letu 2019 je bilo v družbi Luka Koper, d. d., 84 odstotkov usposabljanj organiziranih interno, poleg že omenjenega usposabljanja novozaposlenih za upravljanje mehanizacije tudi na področjih problematik, povezanih z delovnimi procesi, ter vsebin, ki predstavljajo želena znanja na delovnih mestih.

Organizirana so bila usposabljanja za razvoj kompetenc vodenja in komunikacije (karizmatičnost vodje, uvajanje sprememb, spoštovanje različnosti in sistema, mobing), vodenja projektov in investicijskih projektov, ravnanja s tajnimi podatki, informacijske varnosti, standardov kakovosti, komunikacije v tujem jeziku ter v slovenskem jeziku, usposabljanja s področja trženja, tveganj korupcije, upravljanja tveganj, pedagoško-andragoška usposabljanja inštruktorjev ter usposabljanja za delo na višini, s področja signaliziranja, gradbene zakonodaje in javnega naročanja.

Ob vsaj dvakrat tedensko organiziranem notranjem usposabljanju v družbi ter dobrem odzivu zaposlenih na številna usposabljanja v zunanjih izobraževalnih organizacijah v družbi Luka Koper, d. d., uresničujemo koncept vseživljenjskega izobraževanja, saj se zavedamo pomena kontinuiranega izobraževanja in obnavljanja znanja zaposlenih. Pripravljamo tudi vsebine s področja promocije zdravja (obvladovanje odvisnosti, varno delo na soncu, uravnotežena prehrana, vpliv izmenskega dela). Družba Luka Koper, d. d., je vključena v projekt Kompetenčni center za razvoj kadrov Logins, ki omogoča povezovanje podjetij v panogi ter 50-odstotno povrnitev stroškov usposabljanja zaposlenih

23.2.3 Napredovanje in interna mobilnost zaposlenih¹¹⁹

Luka Koper, d. d., omogoča zaposlenim osebni in strokovni razvoj s horizontalnim in vertikalnim napredovanjem ter z uvrstitvijo zaposlenih v višjo stopnjo usposobljenosti in fleksibilnosti na delovnem mestu. V letu 2019 je bil ene od oblik kariernega razvoja deležen vsak peti zaposleni. Delež interne mobilnosti je nižji zaradi velikega števila novih zaposlitev, vendar v absolutnih številkah ostaja približno enak. Na interno mobilnost zaposlenih je vplivala tudi optimizacija poslovnih procesov (oblikovanje oddelkov, sistemizacija novih delovnih mest).

	Vertikalno in horizontalno napredovanje			Uvrstitev na višjo stopnjo usposobljenosti in fleksibilnosti			Skupaj interna mobilnost zaposlenih
	2019	2018	2017	2019	2018	2017	2019	2018	2017
Število	135	128	102	166	169	201	301	297	303
Delež	9	12	11	11	16	22	20	27	33

Tabela 17: Napredovanje in interna mobilnost zaposlenih

Na podlagi določil podjetniške kolektivne pogodbe so vsi zaposleni upravičeni do nagrajevanja na podlagi uspešnega poslovanja družbe.

Obstoječi sistem prepoznavanja in razvoja kadrovskih potencialov in naslednikov za ključna delovna mesta s številnimi orodji bo dopolnjen v letu 2020, z namenom zmanjševanja subjektivizma vodij in zgodnjega identificiranja mladih perspektivnih kadrov.

Po izvedenem ocenjevanju vodstvenih kadrov na vseh ravneh organizacijske strukture z metodo 360° so bila v letu 2019 organizirana usposabljanja na področjih slabše ocenjenih kompetenc in uvedene spremembe. Ocenjevanje je pokazalo 86-odstotni delež primernih vodij.

Merjenje organizacijske klime, zadovoljstva in zavzetosti zaposlenih poteka vsako drugo leto po metodi skrajšanega vprašalnika OCS (Organizational Climate Survey), ki omogoča primerjavo ocen organizacijske klime in zadovoljstva v slovenskem prostoru ter merjenje zavzetosti po mednarodno primerljivem Gallupovem vprašalniku. Doseženi so bili visoko zastavljeni cilji. Luka Koper ohranja visoke ocene v vseh treh kategorijah in je precej nad slovenskim povprečjem. Zabeležen je bil trend rahlega izboljševanja klime in zadovoljstva (z ocene 3,91 leta 2017 na 3,93 v letu 2019) ter povečevanja zadovoljstva s sistemi nagrajevanja (z ocene 3,62 na 3,7) ter trend rahlega zmanjševanja zavzetosti zaposlenih (z ocene 3,82 na 3,79).

¹¹⁹ GRI GS 404-3

Kazalnik	Realizacija 2015	Realizacija 2017	Načrt 2019	Realizacija 2019	cilj	Primerjalna analiza
Ocena klime in zadovoljstva zaposlenih	3,6	3,91	≥3,91	3,93 (brez ag. del. 3,92)	√	Slov.: 3,51
Ocena zavzetosti % zavzetih % nezavzetih % aktivno nezavzetih	3,5	3,82 60% 33% 7%	≥3,7	3,79 57% 30% 13%	√	Slov.: Nem.: 13% 15% 71% 70% 16% 15%
Ocena zadovoljstva s sistemi nagrajevanja	3,23	3,62	≥3,62	3,7	√	Slov.: 3,1
Udeležba	52%	44%	50%	46%	X

Tabela 18: Merjenje organizacijske klime

Načrt ukrepov/aktivnosti za izboljšanje bo oblikovan na ravni celotnega podjetja in na ravni posameznih enot v začetku leta 2020.

Z namenom primerjalne analize obstoječih praks upravljanja zaposlenih je Luka Koper, d. d., vključena tudi v projekt Zlata nit. Rezultati bodo pridobljeni v začetku leta 2020.

V družbi Luka Koper, d. d., vsako drugo leto poteka ocenjevanje medsebojnega sodelovanja med enotami, ki predstavlja kazalnik odjemalcev storitev. Dosežena povprečna ocena sodelovanja v letu 2019 je bila 3,56 na 5 stopenjski lestvici.

23.3 Zagotavljanje varnosti zaposlitve in socialne varnosti zaposlenih

Invalidska problematika se je po ustaljenem načinu reševala z zagotavljanjem dopolnilne kvote delovnih invalidov znotraj Skupine Luka Koper v invalidskem podjetju Luka Koper INPO, d. o. o. Delež zaposlenih s statusom delovnega invalida v Luki Koper, d. d., je zaradi intenzivnega zaposlovanja padel na 1,2 odstotka.

Tabela 19: Invalidska dejavnost – število zaposlenih s statusom invalidnosti in njihov delež v Luki Koper, d. d.

	31.12.2019	31.12.2018	31.12.2017
Število zaposlenih s statusom invalidnosti	18	19	19
Delež (%)	1,2	1,7	2

Tabela 20: Število invalidov in njihov delež v Luki Koper INPO, d. o. o.

	31.12.2019	31.12.2018	31.12.2017
Število zaposlenih s statusom invalidnosti	72	70	78
Delež (%)	55	57	52

23.4 Sodelovanje z izobraževalnimi ustanovami

Luka Koper, d. d., deluje kot družbeno odgovorno podjetje na področju razvoja in izobraževanja v lokalnem in širšem okolju. Sodeluje s številnimi izobraževalnimi institucijami pri zagotavljanju mentorstva za seminarske in diplomske naloge, obvezne delovne prakse dijakov in študentov ter strokovnih ekskurzij. Družba Luka Koper, d. d., in njeni primeri dobrih praks na področju upravljanja kadrov so bili večkrat predstavljeni strokovni in drugi zainteresirani javnosti. V letu 2019 je imela družba imela dva kadrovska štipendista ter sofinancirala pridobitev višje ravni izobrazbe poldrugemu odstotku zaposlenih.

23.5 Interno komuniciranje z zaposlenimi

Zaradi narave luškega dela, ki poteka predvsem na terenu, in dejstva, da približno polovica zaposlenih na delovnem mestu nima dostopa do računalnika, je klasična, tiskana komunikacija z zaposlenimi še vedno najuporabnejše orodje.

Luka Koper komunicira z zaposlenimi predvsem po dveh ključnih komunikacijskih kanalih:

s kratkimi vestmi, ki jih zaposleni prejmejo po elektronski pošti in jih tajništva razobesijo na oglasne deske,
z mesečnim glasilom Luški glasnik, ki izhaja v tiskani obliki. V letošnjem letu obeležujemo 50 let neprekinjenega izhajanja Luškega glasnika, zato smo se odločili za grafično in vsebinsko prenovo. Obliko smo zasnovali glede na smernice sodobnega grafičnega oblikovanja internih časopisov in revij. Vsebine pa smo nadgradili in združili v prenovljene rubrike. Poslanstvo Luškega glasnika ostaja nespremenjeno: obveščanje vseh zaposlenih in širše luške skupnosti o dogajanju v Luki Koper, kakor tudi povezovanje zaposlenih ter skrb za njihovo nenehno rast in razvoj.

Družba ima tudi svojo intranetno stran Lukanet, na kateri so zaposlenim poleg splošnih informacij dostopni tudi vsi interni dokumenti družbe ter platforme in navodila, ki jih zaposleni potrebujejo pri izvajanju delovnih procesov.

23.6 Strategija upravljanja kadrov

Strategija ravnanja s kadri za obdobje 2016-2020 podpira Poslovno strategijo Skupine Luka Koper in družbe Luka Koper, d. d., za obdobje 2016-2020, ki med razvojnimi prioritetami izpostavlja povečanje produktivnosti, učinkovitosti in konkurenčnosti storitev.

Za podporo doseganju strateških poslovnih ciljev so aktivnosti na področju ravnanja s kadri usmerjene v:

zagotavljanje varnega delovnega okolja,
vpeljavo kulture visoke delovne uspešnosti,
zagotavljanje odličnega vodenja in medsebojnih odnosov,
pridobivanje in ohranjanje najboljših kadrov,
izboljšanje sistema razvoja bodočih vodij in kadrovskih potencialov,
ciljno izvajanje pridobivanja funkcionalnega strokovnega znanja.

V letu 2019 se je začela priprava nove strategije za obdobje do 2025.

Naše spoštovanje do okolja ne ostaja le pri besedah. Strateško izvajamo investicije, s katerimi odgovarjamo na aktualne okoljske in energetske izzive. Posebej smo usmerjeni v zmanjševanje hrupa iz pristanišča. Med drugim nadaljujemo elektrifikacijo mehanizacije v pristanišču, ki znižuje raven hrupa, delamo pa tudi korake v smeri lastne energetske samozadostnosti z rabo obnovljivih virov energije.

24 Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja

Okoljski del trajnostnega poročila zajema podatke Luke Koper, d. d., ki deluje na lokaciji pristanišča v Kopru, za obdobje od 1. 1. 2019 do 31. 12 2019. Vsebuje tudi letne primerjave okoljskih kazalnikov s ciljem prikaza okoljske uspešnosti. Poglavja v poročilu, kjer so navedene preverjene informacije o okoljskem ravnanju, so označena z

znakom , podatki so verodostojni in odražajo dejansko in stanje sistema ravnanja z okoljem v družbi.

Luka Koper, d. d., je v letu 2019 svoje poslovanje prilagodila zahtevam EMAS v skladu z uredbo EU št. 1221/2009 (Uredba EMAS) in njenimi spremembami. Delovanje okoljskega sistema je v marcu 2020 presojal Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje SIQ in ugotovil, da sistem ustreza zahtevam uredbe. Nato bo Agenciji RS za okolje vložena zahteva za izdajo odločbe o registraciji organizacije v sistem EMAS.

Predhodna okoljska poročila so na voljo na povezavah http://www.zivetispristaniscem.si/index.php?page=static&item=14 ter http://www.luka-kp.si/slo/o-podjetju/odnos-do-okolja.

V letu 2019 je bil sistem ravnanja z okoljem podrobneje nadgrajen z vzpostavitvijo sistema za učinkovito upravljanje z energijo skladno z zahtevami standarda ISO 50001. Z optimizacijo rabe energije pričakujemo dodatno zmanjšanje vplivov na okolje.

Obseg pristanišča

24.1 Opis sistema ravnanja z okoljem¹²⁰

Strokovno podporo upravi družbe in profitnim centrom nudijo strokovna področja, organizirana glede na osnovne poslovodske funkcije in specifične potrebe dejavnosti (poglavje 2.6.2 Organigram organizacijskih enot družbe Luka Koper, d. d.). Za izvajanje programov in uresničevanje ciljev na področju varstva okolja skrbijo posamezne organizacijske enote, za programe, ki vključujejo več enot in skupno infrastrukturo, pa skrbi področje varovanja zdravja in ekologije. To ima svetovalno, nadzorno, razvojno in operativno vlogo. V skladu z zahtevami ISO 14001 in EMAS ter strategijo podjetja je imenovan predstavnik vodstva za okolje ter varnost in zdravje pri delu ter pooblaščenec za varstvo okolja.

Sistem okoljskega ravnanja je zasnovan tako, da v okviru letnega načrtovanja pregledamo in ocenimo okoljske vidike. Ti predstavljajo elemente dejavnosti, proizvodov in storitev, ki pomembno vplivajo na okolje. Pri ocenjevanju pomembnosti okoljskih vidikov upoštevamo kriterij napredka glede na preteklo leto, skladnosti z zakonodajo in skladnosti s postavljenimi internimi kriteriji, povečanje stroškov ter mnenje javnosti. Za kriterij pomembnosti pri vrednotenju uporabljamo barvno skalo (rdeča, rumena, zelena). Pomemben okoljski vidik je tisti, ki je pri kateremkoli kriteriju ocenjen z rdečo barvo ali pri vsaj treh z rumeno. Pri analizi okoljskih vidikov upoštevamo vse svoje dejavnosti (posredne vplive in neposredne vplive na okolje). V nadaljevanju smo prikazali okoljske vidike, ocenjene kot pomembne. V okoljskem poročilu pa poročamo še o drugih prepoznanih okoljskih vidikih, saj želimo prikazati celovito okoljsko ravnanje in delovanje družbe.

Pri okoljskih vidikih, ki so ocenjeni kot pomembni, postavimo letne merljive cilje in pripravimo programe izboljšav za lažje in učinkovitejše doseganje zastavljenih ciljev. Realizacijo programov izboljšav letno pregledujemo in o tem poročamo v trajnostnem poročilu. Ustreznost postavljenega sistema ravnanja z okoljem preverjamo in ocenjujemo tudi v okviru rednih notranjih presoj in vodstvenega pregleda.

24.2 Sožitje z okoljem¹²¹

Luka Koper, d. d., od nekdaj skrbi za izboljšanje kakovosti življenja v celotnem prostoru, v katerega je umeščeno pristanišče, in se zaveda ranljivosti naravnega okolja. Ob zavedanju, da pristanišče vpliva na okolje, se je Luka Koper v svojih politikah zavezala smotrnemu ravnanju z okoljem, ki ga želi ohraniti tudi za prihodnje rodove. Spremljanje in zmanjševanje vplivov na okolje sta del rednih delovnih aktivnosti. Pri tem Luka Koper, d. d., sodeluje s pristojnimi strokovnimi institucijami. S pristaniščem sobiva naravni rezervat Škocjanski zatok (velikost 122 ha), ki se nahaja v neposredni bližini. Uvršča se med območja Nature 2000. To je največje slovensko polslano mokrišče, izjemnega pomena zaradi bogate favne in flore. V njem najdemo mnoge v slovenskem prostoru redke in ogrožene vrste. V okolici pristanišča se nahajata še dve območji, prav tako uvrščeni med območja Nature 2000. Gre za obrežno močvirje pri Sv. Nikolaju (velikost 728 ar), katerega posebnost je zelo redka slano-močvirska vegetacija, in edinstveni travnik pozejdonke (719 ar), ki se nahaja v Žusterni. Pozejdonka je v Sredozemlju sicer razširjena morska trava, vendar je v Tržaškem zalivu prisotna samo na majhnem območju (1 km) ob slovenski obali med Koprom in Izolo. Na večji oddaljenosti od pristanišča pa se nahaja še park Debeli rtič (340 ha), ki se tudi uvršča v območje Nature 2000. Luški morski akvatorij se nahaja na ekološko pomembnem območju, na občutljivem območju evtrofikacije in na občutljivem območju kopalnih voda.

V luški akvatorij se izliva reka Rižana z visoko vsebnostjo suspendiranih delcev, ki prispevajo k zamuljevanju morskega dna v drugem luškem bazenu. K stalnemu nanosu materiala v vse luške bazene znatno prispevajo tudi morski tokovi. V luških akvatorijih moramo redno vzdrževati določeno globino, da omogočimo varno plovbo ladij. Poglabljanje morskega dna izvajamo po potrebi, izčrpani material pa odlagamo v za to predvidene kasete na kopnem, kjer pa kapacitete niso zadostne.

V neposredni bližini pristanišča se nahajajo tudi mestno jedro Kopra ter del naselij Ankaran in Bertoki.

24.2.1 Strateške usmeritve Luke Koper po posameznih okoljskih vidikih

V letu 2019 smo izdelali nov Strateški poslovni načrt 2020–2025, povzetek je objavljen na https://www.lukakp.si/slo/poslanstvo-vizija-in-strategija-188. Pripravili smo tudi posodobljene Strateške usmeritve razvoja Luke Koper, d. d., na področju ravnanja z okoljem do leta 2030, ki pa še niso bile obravnavane na upravi družbe.

V tabeli smo prikazali okoljske vidike, ocenjene kot pomembne. Da bi zagotovili zmanjšanje vplivov prepoznanih okoljskih vidikov, smo tudi letos na redni luški okoljski delavnici pripravili letne aktivnosti (programe izboljšav

¹²⁰ GRI GS 103-1, 103-2, 103-3

¹²¹ GRI GS 304-3

poslovanja) ter pregledali doseganje zastavljenih okoljskih ciljev, ki so predstavljeni v nadaljevanju poročila. Prepoznali smo dodaten okoljski vidik požarne varnosti, ki je ocenjen kot pomemben.

Okoljski vidiki, ocenjeni kot pomembni				Obrazložitev vrste vpliva
PORABA VODE / ODPADNA VODA / MORJE	- - -	poraba pitne vode onesnaženje morja pri pretovornih manipulacijah s premogovim prahom in železovo rudo nastajanje odpadne vode pri pranju tovornih vozil za živino	- - -	Raba pitne vode vpliva na količine že tako omejene količine pitne vode na Obali. Pri manipulaciji s premogovim prahom in železovo rudo, ki sta sicer inertna materiala, lahko pride do nenamernega raztrosa v morje. Odpadne vode, ki nastanejo pri pranju notranjosti tovornjakov, ki prevažajo živino, se morajo ustrezno prečistiti, sicer prekomerno obremenjujejo Centralno čistilno napravo Koper, kamor se stekajo.
EMISIJE V OZRAČJE	-	emisije/imisije prašenja pri storitvah	-	Pri manipulaciji s sipkim materialom lahko pride do prašenja, kar povzroča povečanje nekaterih onesnaževal v zraku.
ENERGETIKA / NOTRANJI TRANSPORT	- -	izvajanje internega transporta z dizelskimi pogoni raba električne energije in goriva	- -	Zaradi rabe goriva pri izvajanju transporta prihaja do izpusta toplogrednih plinov v zrak. Raba električne energije posredno vpliva na nastajanje onesnaževal, vendar na lokacijah, ki proizvajajo električno energijo iz neobnovljivih energentov.
HRUP / VONJ	- -	nastajanje hrupa v pristanišču emisije hrupa tovornih in potniških ladij	-	Skoraj vsaka dejavnost povzroča nekaj hrupa, ta se širi v okolje in je moteč.
DRUGI OKOLJSKI VIDIKI	-	poglabljanje morskega dna in odlaganje izkopanih sedimentov	-	Za zagotavljanje varnosti plovbe in pri določenih posegih v prostor je treba poglabljati morsko dno, pri čemer se izkopani sedimenti odlagajo na kopno. Zaradi slanosti materiala površine niso več primerne za enako floro in favno, odloženi morski sediment pa je kot material slabo nosilen in se poseda.
DRUGI OKOLJSKI VIDIKI	-	požarna varnost	-	Učinkovit in ustrezen sistem požarne varnosti pomeni, da so v primeru požara vplivi na okolje minimalni, saj so po zaslugi razpoložljivosti sistemov, ki zmanjšujejo vplive na okolje, postopki ukrepanja hitri.

24.2.2 Pomembni okoljski vidiki v 2019

Uredba (ES) o prostovoljnem sodelovanju organizacij v sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) navaja, da je treba o svojih pomembnih neposrednih in posrednih okoljskih vidikih skupaj z glavnimi kazalniki uspešnosti poročati na teh okoljskih področjih:

energija,
materiali,
voda,
odpadki,
raba zemljišč v zvezi z biotsko raznovrstnostjo,
emisije.

V nadaljevanju poročila poročamo o energiji, vodi, emisijah, odpadkih in rabi zemljišč v zvezi z biotsko raznovrstnostjo. Kazalnika materialov ne prikazujemo, ker ocenjujemo, da pri dejavnosti skladiščenja in pretovora ni ključen in pomemben.

Na območju pristanišča deluje približno 200 podjetij, ki opravljajo najrazličnejše dejavnosti (pisarniške dejavnosti, skladiščenje, vzdrževanje, servisiranje itd.). Tudi njihovo delo lahko vpliva na kakovost in stanje okolja v pristanišču. Z vsemi navedenimi imamo zato sklenjene pogodbe, v katerih so definirane zahteve glede izpolnjevanja zakonskih ter internih predpisov na področju varovanja okolja in zdravja pri delu. Nekatera podjetja so pridobila certifikata ISO 9001 za sistem vodenja kakovosti in ISO 14001 za sistem ravnanja z okoljem. Z deležniki v luških procesih imamo sklenjene sporazume o zagotavljanju varnostnih ukrepov, ki vključujejo varnost pri delu, požarno varnost in izredne dogodke.

Področje varovanja zdravja in ekologije pri uporabnikih, ki opravljajo dejavnost na območju pristanišča, in izvajalcih pristaniških dejavnosti z rednimi obhodi preverja izpolnjevanje pogodbenih obveznosti glede varovanja okolja in zdravja pri delu.

24.2.3 Okoljski cilji v letu 2020

Najpomembnejši cilji na področju naravnega okolja:

uspešno opraviti presojo skladnosti z zahtevami direktive EMAS,
pridobiti certifikat za standard SIST ISO 50001,
zmanjšati emisije celokupnega prahu na vseh desetih lokacijah pristanišča na 200 mg/m2 na dan in omejiti odstopanja pri 120 meritvah med letom na največ pet,
ohraniti vrednosti imisij delcev PM10 (velikosti do 10 μm) na celotnem luškem območju pod 30 μg/m3 (v smeri Ankarana, Kopra in Bertokov),
zvišati odstotek ločeno zbranih odpadkov brez ladijskih odpadkov na 91 odstotkov,
zmanjšati raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Koper na 48 dBA,
ohraniti dnevno raven hrupa pred najbližjimi objekti zunaj območja pristanišča pri 58 dB in večerno pri 53 dB,
zaključiti projekta posodobitve odvodnjavanja na obali terminala za razsute tovore in vgradnje čistilne naprave na terminalu za živino,
kljub povečanju pretovora in skladiščnih kapacitet ohraniti specifično porabo energentov na ravni prejšnjega leta , in sicer za pogonsko gorivo pri 0,23 l/t, za električno energijo pri 1,27 kWh/t in za pitno vodo pri 6,4 l/t,
doseči, da pri posegih v prostor ne bo potreben niti en ukrep (inšpekcijski ali interni),
preprečiti vsakršno onesnaženje morja zunaj luškega akvatorija,
zagotoviti učinkovit in ustrezen sistem oskrbe s požarno vodo na celotnem območju pristanišča ter zagotavljati ustrezno posredovanje z gašenjem za specifične objekte.

24.2.4 Realizacija okoljskih ciljev v letu obdobju 2017-2019

Št. poglavja	Pomemben okoljski vidik	CILJ			Vrednosti za 2017 - 2019	Realizacija 2019
24.7.1- 24.8.2	Emisije/imisije prašenja pri storitvah	Zmanjšati imisije celokupnega praha za vsako posamezno meritev	200 mg/m2dan največ 5 preseganj	2019 104 1 preseganje	2018* Dosežene vrednosti: 113 1preseganje	2017* 93 1 preseganje
24.7.1- 24.8.2	Emisije/imisije prašenja pri storitvah	Ohraniti imisije delcev velikosti do 10 m na celotnem luškem območju	< 30 g/m3	2019 Bertoki-18 Ankaran-15 Koper-18	2018 Dosežene vrednosti: Bertoki-21 Ankaran-17 Koper-14	2017 Bertoki-21 Ankaran-17 Koper-16
24.9		ločeno Ohraniti odstotek zbranih odpadkov brez ladijskih odpadkov	> 89%	2019 91	2018 Dosežene vrednosti: 89	2017 92
24.10	Nastajanje hrupa v pristanišču, emisije hrupa tovornih in potniških ladij	Zmanjšati raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Koper	Noč 48 dB	2019 54	2018 Dosežene vrednosti: 57	2017 56

Št. poglavja	Pomemben okoljski vidik	CILJ	Vrednost cilja do 2019	Vrednosti za 2017 - 2019
24.10	Nastajanje hrupa v pristanišču, emisije hrupa tovornih in potniških ladij	Ohraniti dnevno raven hrupa pred najbližjimi območja objekti izven pristanišča na 58 dB in večerno na 53 dB	Večer 53 dB	2019 2018 2017 Dosežene vrednosti: Bertoki-37 Bertoki-38 Bertoki-39 Ankaran-43 Ankaran-44 Ankaran-44 Koper-54 Koper-57 Koper-57
24.10	Nastajanje hrupa v pristanišču, emisije hrupa tovornih in potniških ladij	Ohraniti dnevno raven hrupa ohraniti na 58 dB pred najbližjimi objekti izven območja pristanišča in večerno na 53 dB	Dan 58 dB	2019 2018 2017 Dosežene vrednosti: Bertoki-40 Bertoki-40 Bertoki-40 Ankaran-46 Ankaran-46 Ankaran-46 Koper-55 Koper-57 Koper-57
24.11	Raba električne energije in goriva	Ohraniti specifično porabo energentov na ravni prejšnjega leta, kljub povečanju pretovora in skladiščnih kapacitet	1,27 kWh/t	2019 2018 2017 Dosežene vrednosti: 1,31 1,22 1,17
24.12	Poraba pitne vode	Ohraniti specifično porabo energentov na ravni prejšnjega leta, kljub povečanju pretovora in skladiščnih kapacitet	6,4 l/t	2019 2018 2017 Dosežene vrednosti: 7,41 6,11 5,72
24.11	Izvajanje internega transporta z dieselskimi pogoni	Ohraniti specifično porabo energentov na ravni prejšnjega leta, kljub povečanju pretovora in skladiščnih kapacitet	0,245 l/t	2019 2018 2017 Dosežene vrednosti: 0,226 0,228 0,246
24.13 in 24.16	Onesnaženje morja pri pretovornih manipulacijah s premogovim prahom in železovo rudo Nastajanje odpadne vode pri pranju tovornih vozil za živino	Posodobiti odvodnjavanje obali na terminala za razsute tovore čistilne Posodobitev naprave na živino terminalu ter zamenjati za nekatere lovilce olj	100% posodobitev	2019 2018 2017 Dosežene vrednosti: 33 33 33 80 30 10
24.17	Poglabljanje morskega dna in odlaganje izkopanih sedimentov	Posegi v prostor	0 ukrepov	2019 2018 2017 Dosežene vrednosti: 0 0 0
24.16		Preprečiti vsakršno onesnaženje morja zunaj luškega akvatorija	0 onesnaženj	2019 2018 2017 Dosežene vrednosti: 0 0 0
24.6-	Požarna varnost	Zagotoviti učinkovit in ustrezen sistem oskrbe s požarno vodo na celotnem območju pristanišča in zagotavljanje ustreznega posredovanja gašenja za specifične objekte	100% zagotovitev	2019 2018 2017 Dosežene vrednosti: 70 66 55
	Legenda:
	Cilj glede na prejšnje leto ni bil dosežen	Cilj je dosežen		Cilj je deloma dosežen Cilj je nov

OPOMBA:

*Ciljna vrednost za leti 2017 in 2018 je znašala 250 mg/m²dan

**V letih 2017 in 2018 je ciljna vrednosti za električno energijo znašala 1,17 kwh/t in za gorivo 0,25l/t

24.3 Politika varnega in zdravega pristaniškega okolja ter energetske učinkovitosti

Na ravni družbe imamo vzpostavljeno okoljsko politiko in redno preverjamo njeno ustreznost. V mesecu marcu 2019 smo jo posodobili in pripravili Politiko varnega in zdravega pristaniškega okolja ter energetske učinkovitosti, ki je objavljena na spletni strani:https://www.luka-kp.si/slo/pomembni-dokumenti-208.

24.4 Skladnost z zakonodajo s področja varovanja okolja

24.4.1 Skladnost z zakonodajo¹²²

Pri izkazovanju skladnosti v prvi vrsti izhajamo iz Zakona o varstvu okolja, na podlagi katerega so nam bila podeljena okoljevarstvena dovoljenja.

Izpolnjevati moramo zahteve, opredeljene v okoljevarstvenih dovoljenjih, ki so nam bila podeljena za emisije v vode in v zrak, za skladiščenje odpadkov, emisije hrupa in kot obratu večjega tveganja za nastanek nesreče. Izpolnjevanje zahtev podeljenih okoljevarstvenih dovoljenj letno pregledamo in pri tem ugotavljamo, da predpisane zahteve izpolnjujemo.

V letošnjem letu smo pričeli poseg v prostor, za katerega smo pridobili okoljevarstveno soglasje in smo pri tem zavezani k upoštevanju zapisanih določil. Med izvajanjem posega smo spremljali izpolnjevanje določil okoljevarstvenega soglasja.

Na področju svetlobnega onesnaženja smo že v začetku leta 2017 zaključili ureditev vseh obstoječih svetil na način, da so ta skladna z zahtevami zakonodaje s področja svetlobnega onesnaženja. Izdelan je bil nov načrt razsvetljave za leto 2019 s popisom svetilk, ki nadomešča načrt iz leta 2017 in je objavljen na https://luka-kp.si/slo/zakonodajain-okolje-200.

Rezultati meritev z naprav, ki povzročajo emisije snovi v zrak, izkazujejo skladnost z zakonodajo in s prejetim okoljevarstvenim dovoljenjem.

Vrednosti delcev PM10 in PM2.5 v zraku so na območju pristanišča pod zakonsko postavljenimi normativi, enako velja tudi za število preseganj. Izmerjene emisije iz kurilnih naprav so skladne z zakonodajnimi zahtevami.

Raven hrupa je skladna z zahtevami podeljenega okoljevarstvenega dovoljenja glede mejnih vrednosti kazalcev hrupa v okolju, ki veljajo pred prvimi objekti mesta Koper, Ankarana in Bertokov.

Analize industrijskih odpadnih voda in odpadne vode iz fekalnih čistilnih naprav so skladne z zakonodajnimi in okoljevarstvenimi zahtevami.

Imamo veljavno okoljevarstveno dovoljenje kot obrat večjega tveganja za okolje, okoljevarstveno dovoljenje za emisije hrupa (v pridobivanju novega), okoljevarstveno dovoljenje za emisije v zrak, za emisije odpadnih voda in okoljevarstveno dovoljenje za skladiščenje (pretovarjanje) nekaterih vrst odpadkov (staro železo, papir, plastika, valjarniška škaja) ter okoljevarstveno dovoljenje za uporabo papirniškega mulja za preprečevanje prašenja na deponiji premoga in železove rude. Pretovarjanje navedenih vrst odpadkov se v tem letu ni izvajalo, uporabljali pa smo papirniški mulj za zmanjševanje prašenja na deponiji premoga in železove rude.

V 2019 nismo prejeli nobene inšpekcijske odločbe s področja varovanja okolja. Izvedenih je bilo pet inšpekcijskih nadzorov.

Skladno s predpisanimi roki je bil revidiran Načrt prevzema ladijskih odpadkov in ostankov tovora v koprskem pristanišču, katerega ustreznost je potrdila Agencija Republike Slovenije za okolje.

24.4.2 Skladnost z internimi zahtevami¹²³

Na področju spremljanja celokupnega prahu smo dosegli zastavljeni luški cilj, povprečna letna vrednost je še nekoliko nižja kot v predhodnem letu in pod mejno vrednostjo zastavljenega cilja. Pri 110 meritvah je bilo le eno preseganje, kar je prav tako v skladu z zastavljenim ciljem.

Na področju energetike smo dosegli želene vrednosti specifične porabe fosilnega goriva pri izvajanju dejavnosti pristanišča, nismo pa dosegli internega cilja glede porabe električne energije in pitne vode.

¹²² GRI GS 307-1, 419-1, 103-1, 103-2, 103-3

¹²³ GRI GS 307-1, 419-1

Sistem varovanja morja vzdržujemo in nadgrajujemo na način, da zagotavljamo doseganje zastavljenega cilja brez onesnaženj zunaj luškega akvatorija.

Internega cilja glede nočnega hrupa v smeri Kopra (ob prvih hišah) ne dosegamo. Presegamo ga za 6 dB, saj znaša povprečna izračunana letna nočna raven hrupa zaradi delovanja pristanišča 54 dB. V izračun so vštete tudi ladje. Vrednosti nočnega hrupa v smeri Ankarana in Bertokov so nižje in pod ciljno vrednostjo.

Le delno dosegamo cilj glede večernega hrupa, saj vrednost v smeri Kopra za 1 dB presega ciljno vrednost. V izračun so vštete tudi ladje. Večerna raven hrupa v smeri Bertokov in Ankarana pa je znotraj zastavljenega cilja.

Vrednosti dnevnega hrupa v smeri Ankarana, Bertokov in Kopra so znotraj zastavljenega cilja.

Sistema čiščenja odpadnih voda na terminalu za živino še nismo posodobili, smo pa izbrali izvajalca, ki bo premično napravo namestil do pomladi 2020.

V sklopu zmanjševanja vpliva potencialno onesnaženih padavinskih voda smo zamenjali tiste lovilce olj, ki niso imeli certifikata skladnosti s standardom EN 858-1,2.

Nismo še zaključili posodobitve odvodnjavanja na obali terminala za razsute tovore.

Dosegamo cilj več kot 89-odstotnega deleža ločeno zbranih odpadkov brez ladijskih odpadkov.

Internega cilja, da bomo zagotovili ustrezen sistem oskrbe in zadostno količino požarne vode na celotnem območju pristanišča ter zagotavljali ustrezno posredovanje z gašenjem za specifične objekte, še nismo v celoti dosegli.

Z Mestno občino Koper smo podpisali sporazum o izvajanju omilitvenih ukrepov za zmanjševanje emisij iz pristanišča, predvsem hrupa. V sklopu navedenega smo že prispevali 200.000 €, sredstva pa bodo namenjena izboljšanju zvočne izoliranosti stanovanjskih objektov v Kopru.

24.5 Komuniciranje z javnostmi

24.5.1 Rezultati javnomnenjske raziskave

Vsako leto med okoliškim prebivalstvom opravimo javnomnenjsko raziskavo na temo zaznave in odnosa Luke Koper do varovanja okolja ter uspešnosti poslovanja družbe. Največ anketirancev je iz krajevnih skupnosti (KS) Semedela ali Žusterna (43 %), KS Koper center (26 %), KS Bertoki ali KS Hrvatini (19 %) in iz občine Ankaran (12 %). Vzorec je v letih ostal nespremenjen in zajema vse starostne skupine in enakomerno oba spola. V anketi prevladuje mnenje (83,6 %), da je Luka Koper kot gospodarska družba uspešna/zelo uspešna.

Anketiranci menijo, da so največji onesnaževalci lokalnega okolja pristaniška dejavnost (28,8 %, v letu 2018 26,8 %), cestni promet (27,5 %, v letu 2018 26,1 %) in industrija v Trstu (20,9 %, v letu 2018 26,7 %). Drugih virov industrijskega onesnaženja v slovenski Istri ni, zato jih tudi ne omenjajo.

33,3 % anketirancev (v letu 2018 42,1 %) meni, da Luka Koper srednje dobro skrbi za varovanje okolja (dodelili so oceno 3), 26,3 % (v letu 2018 22,8 %) jih meni, da precej dobro skrbimo za okolje (dodelili so oceno 4), in 19,6 % (v letu 2018 14,7 %) jih meni, da zelo dobro skrbimo za okolje (dodelili so oceno 5). Nezadostno ali zadostno oceno nam je podelilo 10,2 % (v letu 2018 11 %) vprašanih. Kar zadeva prizadevanja Luke Koper za varovanje okolja, podatki kažejo, da prebivalci Ankarana v povprečju skrb Luke Koper za varovanje okolja ocenjujejo z nižjo povprečno oceno. Vzpodbudno je, da se je delež anketiranih, ki menijo, da Luka Koper precej ali zelo dobro skrbi za varovanje okolja (ocena 4 ali 5), s 37,5 % v letu 2018 povzpel na 45,9 % v letu 2019. Povprečna ocena (na lestvici od 1 do 5) pa se je dvignila s 3,41 na 3,59.

														2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019
ocena javnosti glede okoljskega vpliva pristanišča	3,4	3,7	3,85	3,75	3,65	3,2	3,1	3,06	3,12	3,16	3,45 3,37	3,25	3,43	3,41	3,59

24.5.2 Pomembnejši dogodki na področju komuniciranja z javnostmi Prepoznane javnosti širšega poslovnega in referenčnega okolja so:

splošna javnost,
institucije, društva, združenja, zbornice,
lokalna skupnost,
mediji (tuji in domači),
zaposleni,
lastniki,
zunanja pogodbena podjetja,
druga pristanišča.

Glede na rezultate ankete menimo, da je treba nadaljevati po poti poglobljenega sodelovanja z lokalnimi skupnostmi, krepitve interakcije in pridobivanja zaupanja lokalnih prebivalcev.

Vse leto smo intenzivno sodelovali z Mestno občino Koper ter uskladili in podpisali Dogovor o izvajanju omilitvenih ukrepov za zmanjšanje vplivov pristaniške dejavnosti na okolje, v okviru katerega bomo vsako leto namenili 200.000 €. Sredstva bodo prek javnega razpisa Mestne občine Koper namenjena lokalnemu prebivalstvu za zamenjavo oken, obnovo fasade ipd. za boljšo zvočno izoliranost stanovanjskega objekta. Prvi razpis bo objavljen v začetku leta 2020.

Zaključili smo prvi del sodelovanja v združenju 11 pristanišč (NEPTUNES, https://www.neptunes.pro/), kjer smo iskali rešitve za skupno problematiko hrupnih ladij. Končni cilj aktivnosti je vzpostavitev prostovoljne sheme, po kateri bi manj hrupnim ladjam ponudili plačilo nižjih ladijskih pristojbin in na tak način spodbudili ladjarje k vlaganju v ukrepe za zmanjševanje hrupa in privabili manj hrupne ladje. Projekt Neptunes 1.0 - Noise Exploration Program To Understand Noise Emissions from Sea-Going Ships se je zaključil v prvem delu leta 2019, v njem pa smo opravili analizo stanja in zakonodaje na področju hrupa ladij, izdelali metodologijo vrednotenja hrupa ladij, izdelali in potrdili protokol merjenja hrupa ladij ter popisali različne rešitve za zmanjševanje hrupa ladij. Sodelovanje v projektu Neptunes 1.0 ocenjujemo kot zelo uspešno z vidika izmenjave izkušenj in dobrih praks med pristanišči, katere rezultat je izdana monografska publikacija (Best practice guide version 1.0 - Mitigation of noise from ships at berth), pripravljena v soavtorstvu Luke Koper, d. d., z vidika prejema nagrade časnika Finance za mednarodno okoljsko partnerstvo ter v vidika nominacije za nagrado IAPH/WPSP Sustainability Awards v 2020. Navedeni rezultati so plod intenzivnega dela in aktivnega sodelovanja vseh pristanišč, na kar smo lahko zelo ponosni. S strani koordinatorja projekta smo prejeli pobudo za nadaljevanje projekta z Neptune 2.0, ki bi bil usmerjen v pripravo sistema izračuna finančne spodbude, ki ga je treba izdelati glede na različne ciljne vrednosti hrupa različnih držav, tip in velikost ladij, različne finančne možnosti pristanišč, pristaniških uprav. Skupen cilj pa je doseči finančno spodbudo za manj hrupne ladje, ki bi bila zastavljena kot prostovoljna shema. V nadaljevanje projekta bi želeli biti aktivno vključeni in sodelovati pri oblikovanju finančnega modela za vrednotenje odpustkov za manj hrupne ladje. Na ta način bi tudi lokalni skupnosti in širše dokazovali naša prizadevanja in napore pri reševanju problematike hrupnih ladij, ko so vezane v pristanišču. Ob tem bi bili vseskozi na tekočem, kako se soočajo s sorodno problematiko v največjih evropskih pristaniščih, teh hkrati sooblikovali pripravo mednarodne zakonodaje o pomorskem hrupu in bili tvorci okoljskih sprememb, ki so trajnostno sprejemljive. Z vsebino projekta smo seznanili tudi Upravo za pomorstvo, ki jo bomo vključili v proces s seznanitvijo z rezultati projekta. Plod konstruktivnega sodelovanja med pristanišči na področju skupnega cilja zmanjšanja hrupa smo širši javnosti predstavili na okoljskem srečanju v Ljubljani.

V letu 2019 smo zaposlili večje število ljudi, tudi agencijskih delavcev, pri čemer smo veliko truda vložili v usposabljanja s področja varovanja okolja in energetske učinkovitosti. V te namene smo se odločili pripraviti še kratke animirane filme za lažji prikaz in razumevanje vloge vsakega posameznika pri ustreznem ravnanju z okoljem.

V tekočem letu smo precej aktivnosti v zvezi s problematiko hrupa ladij namenili ladjarjem in predstavnikom ladjarjev ter jim predlagali možne rešitve. Problematiko smo jim predstavljali na sestankih, prek elektronskih sporočil, na skupnem letnem srečanju in prek dopisa.

V primeru hrupnih ladij jih seznanimo z ravnjo hrupa in jih pozovemo k ukrepanju, nato pa jih seznanimo še z rezultati analize učinkovitosti ukrepov za zmanjšanje hrupa.

Konec leta smo v sodelovanju z zunanjo institucijo pripravili dve animaciji, ki prikazujeta pravilno ravnanje z okoljem, opozarjata na varno delo in navajata načine varčevanja z energijo. Filma sta namenjena vsem, ki se gibljejo na območju pristanišča, in bosta objavljena v letu 2020.

24.5.3 Zabeležene in obravnavane okoljske pritožbe

Okoljske pritožbe sprejemamo telefonsko, prek spletne aplikacije in prek medijev. Skupaj smo zabeležili 18 pritožb, od tega 15 na prekomeren hrup, eno na neprijetne vonjave iz objekta za predelavo razgradljivih odpadkov v kompost, eno na nehumane pogoje transporta živine ter eno na črn dim iz pristanišča. Število pritožb na raven hrupa je večje kot prejšnje leto.

Od 15 pritožb glede prekomernega hrupa se jih je osem nanašalo na hrup ladij, dve pa na zabijanje pilotov pri gradbenih delih. Pritožbe na račun ladij so večinoma z območja Kopra, preostale pa iz ankaranske smeri. V primeru hrupnih ladij se s poveljstvom ladij oziroma z zastopnikom ladjarja poskusimo dogovoriti, da ukrepa. Ker je vir hrupa na ladjah lahko različen (npr. črpalke, ventilacija, dvigala, motor), so tudi ukrepi s strani ladjarja različni in različno učinkoviti. Za nekatere ladje lahko na podlagi meritev hrupa trdimo, da so izvedle izboljšave. V letošnjem letu smo prejeli tudi pritožbi zaradi hrupa ladij, ki sta bili sidrani na sidrišču (zunaj pristanišča, sredi Koprskega zaliva), zato smo prosili, naj nas v prihodnje o motečem hrupu obvestijo še v času, ko se ladja nahaja v pristanišču, da lahko pozovemo ladjarja k ukrepanju. V primeru pilotiranja pa smo za izvajalca del omejili zabijanje pilotov na le dve uri na dan v delovnih dneh. Zahtevali smo uporabo protihrupne zaščite, ki pa se v praksi ni izkazala kot zelo učinkovita. Smo pa večino pilotiranja izvedli z vibriranjem, ki ne povzroča hrupa, le v manjšem obsegu se je izvajalo klasično zabijanje, ki je moteče. Izmerili smo tudi vibracije, ki pa so bile omejene le na območje zabijanja pilota v pristanišču.

Eno pritožbo smo prejeli zaradi neprijetnega vonja, ki se je širil iz pristanišča. Neprijeten vonj občasno zaznamo v obratu kompostarne, kjer se izvaja postopek kompostiranja biološko razgradljivih odpadkov (manjša količina odpadkov je luških, večji del odpadkov je od podjetja Marjetica Koper, d. o. o.). Vonj nastane, ko je v postopku kompostiranja treba premešati odpadke, da lahko nastane kompost. S pogostejšim obračanjem komposta skušamo preprečiti nastajanje intenzivnejšega vonja.

Pri analizi dogodka, povezanega s črnim dimom iz pristanišča, smo ugotovili, da ga je povzročila ladja s prižigom glavnega motorja, ko je zapuščala pristanišče. Tovrstni izpusti so lahko povezani s pomanjkljivim vzdrževanjem na ladji. Nad tem bdi pomorska inšpekcija, vendar v konkretnem primeru ni več mogla ukrepati, saj je ladja že zapuščala pristanišče. V letu 2020 stopi v veljavo še uredba, ki nalaga dodatno znižanje vsebnosti žvepla v gorivu za ladje, kar bo pripomoglo k zmanjšanju emisij onesnaževal v zrak.

Inšpektorat	Datum uvedbe, seznanitev s postopkom	Vsebina postopka	Ugotovitve
Inšpektorat RS za okolje in prostor	30.6.2017, 7.3.2019	Nadzor emisije hrupa iz pristanišča	Luka Koper je presegala dovoljeno raven hrupa, za prekršek plačala kazen, vendar je uskladila poslovanje glede na nove zahteve zakonodaje s področja emisij hrupa. Emisije hrupa ne presegajo več mejnih vrednosti in postopek se je zaključil.
Inšpektorat RS za okolje in prostor	19.6.2019	Nadzor nad obratom večjega tveganja za nastanek nesreče	Ni bilo ugotovljenih kršitev.
Inšpektorat RS za okolje in prostor	18.10.2019	Raba vode za tehnološke namene	Posredovani so bili dodatni dokumenti: poročilo o meritvah odpadne vode, certifikati o skladnosti vodnih števcev in okoljevarstveno dovoljenje za rabo vode. Postopek še ni zaključen.
Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami	29.7.2019	Nadzor izpolnjevanja predpisanih ukrepov za izvajanje ukrepov varstva pred požarom	Ni bilo ugotovljenih kršitev.
Inšpektorat RS za okolje in prostor	27.12.2019	Nadzor nad uporabo objektov: - Čistilna naprava za odpadne vode na pralnici depo za kontejnerje - Rezervoarji za JET gorivo	Ni bilo ugotovljenih kršitev.

24.5.4 Inšpekcijski pregledi¹²⁴

24.6 Obvladovanje okoljskih tveganj in ukrepanje ob izrednih dogodkih¹²⁵

Pomemben korak pri ohranjanju in izboljševanju stanja okolja je zmanjševanje tveganja za nastanek izrednih dogodkov ter izboljševanje postopkov za ukrepanje. Na ravni luke letno pripravljamo in vzdržujemo sezname tveganj tudi na področju okolja. V pristanišču imamo urejen sistem obvladovanja in ukrepanja ob zaznanem izrednem dogodku, ki ni nujno povezan z nevarno snovjo. V poglavju 24.6.1 z naslovom Statistika okoljskih dogodkov od 2011 do 2019 so povzeti in zabeleženi okoljski dogodki, vsi manjšega obsega, pri katerih so bile posledice omejene na lokacijo nastanka dogodka (npr. okoli vozila). Pritožbe lokalne skupnosti smo obravnavali v poglavju 24.5.3 z naslovom Zabeležene in obravnavane okoljske pritožbe. Opis dogodkov na morju pa je predstavljen v poglavju 24.16.1 z naslovom Statistika posredovanja na morju.

Luka Koper v delovnem procesu uporablja, prevaža in skladišči nevarne snovi, nafto in njene derivate ter upravlja s sredstvi za delo, ki predstavljajo nevarnost za nastanek nesreče. Pomemben korak pri ohranjanju in izboljševanju stanja okolja predstavljata zmanjševanje tveganja za nastanek izrednih dogodkov ter izboljševanje postopkov za ukrepanje z letnimi aktivnostmi.

Načrt zaščite in reševanja ter oceni ogroženosti so bili revidirani leta 2017 in se bodo obnovili v letu 2020. Sistem zaščite in reševanja v Luki Koper vključuje akterje več strokovnih področij, organizacij in podjetij. Pri posredovanjih ob izrednih dogodkih na območju pristanišča vedno sodelujeta poklicna gasilska enota Luke Koper (PGE) in področje pristaniške varnosti (PPV), po potrebi pa še enota varovanja morja, podjetje Luka Koper INPO, d. o. o.,

¹²⁴ GRI GS 307-1

¹²⁵ GRI GS 306-3, GRI GS 102-11

prostovoljni gasilci PIGD Luke Koper in CZ Luke Koper ter druge enote skladno z NZR. Luška poklicna gasilska enota šteje 30 usposobljenih gasilcev.

Na področju požarne varnosti je naš cilj zagotoviti ustrezen sistem oskrbe in zadostno količino požarne vode na celotnem območju pristanišča ter zagotavljati ustrezno posredovanje z gašenjem za specifične objekte. V letu 2018 je področje investicij pripravilo Načrt aktivnosti vzdrževanja in popravila vodovodnega in hidrantnega omrežja 2018– 2023. V letu 2019 so bile na področju hidrantnega omrežja izvedene naslednje aktivnosti:

obnova linije med skladišči 16–19,
obnova linije med skladišči 13–17,
obnova linije ob skladiščih 20, 22, 26,
vgradnja zmogljivejšega hidranta za polnjenje gasilskih vozil z vodo,
obnova cevovoda pitne vode na severnem delu objekta silosa,
vgradnja sekcijskih ventilov okrog hale TH 1 in 2,
priprava projektne dokumentacije za obnovo omrežja Nas5-Nas9 (terminal sipkih tovorov),
izdelava načrta požarne varnosti za garažno hišo in površine, na katerih se skladiščijo avtomobili,
izdelava načrta požarne varnosti za objekt silosa,
zamenjava obstoječega črpališča z zmogljivejšim požarnim črpališčem za terminal tekočih tovorov na drugem pomolu,

Foto: Kristjan Stojaković

druga redna vzdrževalna dela in intervencijska popravila na vodovodnem in hidrantnem omrežju.

Poklicna gasilska enota (PGE) trenutno šteje 30 zaposlenih, ki zagotavljajo stalno, 24-urno dežurno službo, in ima v svojem voznem parku šest gasilskih vozil. PGE skrbi za operativno in preventivno delo na področju požarne varnosti. Operativno gasilsko delo obsega gašenje in reševanje ob vseh vrstah nesreč, nudenje prve pomoči bolnim in poškodovanim ter izobraževanje in usposabljanje z gasilsko reševalno opremo. V letu 2019 je PGE posredovala na 417 dogodkih, pomembnejši so prikazani v tabeli 24.6.1. Število intervencij se je v primerjavi z letom 2018nekoliko znižalo.

Preventivno gasilsko delo, ki ga vsakodnevno izvajamo po celotnem pristanišču, je ključnega pomena za vzdrževanje ustrezne stopnje požarne varnosti oziroma za preprečevanje okoliščin, ki lahko povzročijo požar.

Pripadniki PGE se redno usposabljajo in izvajajo gasilske vaje, da bi bili pripravljeni in uspešni tako na operativnem kot na preventivnem področju. Usposabljanja potekajo na različnih lokacijah znotraj pristanišča in v zunanjih inštitucijah (gasilska šola, ICZR RS, SZPV). Udeležujemo pa se tudi drugih predavanj in usposabljanj, ki so povezana s požarno varnostjo. Aprila 2019 smo v garažni hiši izvedli vajo s predpostavko, da je zagorelo osebno vozilo. Namen vaje je bil preveriti postopke obveščanja in ukrepanje zaposlenih v primeru požara osebnega vozila v garažni hiši. Po končani vaji so bili podani predlogi za izboljšanje stanja varstva pred požarom. Velika večina izboljšav je bila realizirana do konca leta 2019.

Foto: Tomaž Primožič

				Število dogodkov			Opis	Izvedeni ukrep
2019	2018	2017	2016	2015	2014	2013	2012	2011	dogodkov
76	71	60	47	59	41	49	30	50	Počena hidravlična cev vozil (zunanjih vozil in luške mehanizacije) ali zaznan oljni madež na asfaltni površini.	Sanacija s pomočjo absorbentov in strojne, ročne metle. Urejeni so ekološki otoki, kjer so na ključnih mestih na voljo sredstva za hitro sanacijo in zabojniki za uporabljeni absorbent.
2	10	11	5	8	6	5	8	4	Puščanje luškega vodnega omrežja.	Sanacija počenih cevi.
4	16	11	10	12	10	3	4	8	Puščanje in razlitje manjše količine naftnih derivatov.	Sanacija s pomočjo absorbentov in strojne, ročne metle na lokaciji.
2	1	11	6	4	3	4	2	4	Neustrezno ravnanje z odpadki znotraj pristanišča.	Ustrezno nadaljnje ravnanje z najdenimi odpadki.
1	1	10	2	5	2	1	0	0	Manjši požar, začetek požara	V vseh primerih smo manjše, lokalne začetke požara pogasili ter uvedli dodatne ukrepe, kjer je bilo potrebno.
1	2	8	12	/	/	/	/	/	Gost dim iz ladje na vezu	V primeru izpusta gostega dima ladje smo izvedli pregled morske gladine. Madež saj na gladini smo očistili z ekološkim plovilom.

24.6.1 Statistika okoljskih dogodkov od 2011 do 2019¹²⁶

24.6.2 Predstavitev realizacije programov izboljšav za boljše obvladovanje nenadzorovanih dogodkov V letu 2019 smo:

izvedli postopke za nabavo dodatnega večjega gasilskega vozila-cisterne (dobava v 2020),
obnovili del hidrantnega omrežja skladno z Načrtom aktivnosti vzdrževanja in popravila, kot je opisano zgoraj,
nabavili prenosno rudniško črpalko za potrebe terminala za premog in železovo rudo,
izvedli vajo 'TRO 2019' za preverjanje načrta zaščite in reševanja,
pričeli postopek nabave prevozne črpalke za nevarne snovi, vključno s prikolico; naročilo je bilo izvedeno ob koncu leta, dobava se pričakuje v prvi polovici leta 2020.

24.6.3 Programi izboljšav glede boljšega obvladovanja nenadzorovanih dogodkov za leto 2020

V letu 2020 bomo:

realizirali dobavo večjega gasilskega vozila-cisterne,
nabavili dve manjši gasilski vozili za potrebe PGE Luka Koper,
nabavili dva prevozna ventilatorja za prezračevanje zadimljenih objektov,
sanirali sistem PP na rezervoarjih za JET gorivo,
obnovili hidrantno in vodovodno omrežje skladno z Načrtom aktivnosti vzdrževanja in popravila vodovodnega in hidrantnega omrežja 2018–2023,
zaključili nabavo prevozne črpalke za nevarne snovi, vključno s prikolico,
izvedli regijsko vajo z nevarnimi snovmi Luka Koper 2020,
izvedli redno usposabljanje PGE Luka Koper.

24.7 Predstavitev drugih okoljskih vidikov in rezultatov delovanja

24.7.1 Kakovost zraka in podnebni dejavniki

Stalno si prizadevamo zmanjševati emisije v ozračje, ki nastajajo pri izvajanju pristaniških dejavnosti. Glavni izvori emisij, na katere lahko vplivamo, so:

Pretovor in skladiščenje razsutih in sipkih tovorov, kot so premog, železova ruda, soja, pšenica in glinica. Pri teh dejavnostih nastajajo emisije prahu.
Pretovor in skladiščenje tekočih tovorov, kot so naftni derivati, o-ksilen in metanol. Pri teh dejavnostih nastajajo emisije hlapnih organskih substanc.
Raba tekočih energentov in pogonskih goriv za luško mehanizacijo in kurilne naprave, pri čemer nastajajo prah in emisije toplogrednih plinov.
Ladje v času priveza v pristanišču, saj morajo imeti prižgane pomožne motorje za delovanje razsvetljave, klimatskih naprav, ladijskih dvigal, črpalk ipd.

Sistemi skladiščenja in pretovarjanja omenjenih tovorov so v koprski luki vzpostavljeni skladno z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami (t. i. BAT). Primeri uporabe najboljših razpoložljivih tehnik v našem pristanišču so:

v rezervoarje za naftne derivate vgrajujemo plavajoče membrane, gradimo rezervoarje s fiksnimi strehami, ki zmanjšujejo emisije snovi v ozračje;
vgrajujemo sisteme za povratek hlapov pri prečrpavanju goriv v premične enote;
bela oziroma odsevna barva rezervoarjev zmanjšuje emisije snovi v ozračje;
pri pretovoru uporabljamo sodobne tehnike: avtomatizacijo procesa pretovora, zmanjševanje poti padanja pri iztresanju tovora, uporabo teleskopskih cevi, uvajanje zaprtih transportnih poti in protiprašnih ograj;
ključne tovore skladiščimo v silosih in transportiramo po zaprtih transportnih sistemih, če je to praktično in ekonomsko izvedljivo;
uvajamo tehnične in organizacijske ukrepe za zmanjševanje emisij na mestu izvora; uporabljamo tehnike pršenja z vodo, opuščamo dovoz in odvzem tovora ob slabih vremenskih razmerah, ozelenjujemo okolico, zmanjšujemo število mest za pretovor;
na deponijo, kjer skladiščimo premog in železovo rudo, nanašamo papirniški mulj, ki zmanjšuje možnost odnašanja materiala zaradi vetra.

Na kakovost zraka vplivajo tudi dejavnosti zunaj območja pristanišča. Izpostavljamo predvsem:

ceste, ki obkrožajo pristanišče;
emisije iz ladij, ki priplujejo v pristanišče;
čezmejni vplivi.

24.8 Emisije/imisije pri storitvah

24.8.1 Količina celokupnega prahu v pristanišču¹²⁷

Predstavitev rezultatov meritev količine celokupnega prahu znotraj pristanišča

Že od leta 2002 na desetih lokacijah znotraj pristanišča spremljamo celokupno koncentracijo prahu. Naš letni cilj smo v letu 2019 zmanjšali z 250 mg/m2 na dan na 200 mg/m2 na dan. Dodatno smo si za cilj zastavili, da med letom največ pet meritev od 120 presega to vrednost. Zakonodaja ne predpisuje mejnih vrednosti oziroma dovoljenih odstopanj za tovrstno preiskavo, je pa pred leti predpisovala mejno vrednost 350 mg/m2 na dan. Vzorčenje in meritve izvaja pogodbeno določena organizacija.

Povprečna letna vrednost vseh meritev je v letu 2019 znašala 104 mg/m2 na dan, kar je za 8 % manj kot v letu 2018 in znotraj zastavljenega cilja. Zabeležili smo eno preseganje, kar pomeni, da je cilj v celoti dosežen.

24.8.2 Količina zdravju škodljivih prašnih delcev¹²⁸ Predstavitev rezultatov meritev prašnih delcev velikosti do 10 µm (PM10)

Univerza na Primorskem na območju pristanišča spremlja prisotnost finega prahu z delci velikosti do 10 μm (PM10). Prvo merilno opremo za stalno spremljanje količine zdravju škodljivih delcev (PM10) smo že leta 2003 namestili v neposredno bližino deponije premoga (merilno mesto 1), vendar smo jo ob koncu leta 2012 zaradi zastarelosti umaknili. Na merilnem mestu 2 (smer proti Bertokom) in na merilnem mestu 3 (smer proti Ankaranu – LKP Ankaran) sta nameščeni napravi za kontinuirano spremljanje delcev PM10. Naprava na merilnem mestu 2 (smer

¹²⁷ Emisije/imisije pri storitvah - dodaten kazalnik (veza GRI GS 305-7)

¹²⁸ Emisije/imisije pri storitvah - dodaten kazalnik (veza GRI GS 305-7)

proti Bertokom), zaradi načina meritve, ne omogoča prikazovanja rezultatov na spletni strani. Sredi leta 2012 je pooblaščena organizacija namestila dodatno sodobno merilno napravo še na potniški terminal, kjer spremlja kakovost zraka v smeri proti mestu Koper (merilno mesto 4 – LKP Koper). Naprava dodatno spremlja tudi delce velikosti do 2,5 μm. V letu 2019 smo zamenjali tudi merilno napravo na merilnem mestu 3 (smer proti Ankaranu – LKP Ankaran), ki poleg PM10 omogoča tudi spremljanje delcev PM2,5.

Merilno mesto št. 3 – LKP Ankaran, merilno mesto št. 4 – LKP Koper, merilno mesto št. 2 – smer Bertoki.

Rezultati meritev PM10 iz merilnih naprav nameščenih v pristanišču, ki to omogočajo (LKP Ankaran in LKP Koper), se samodejno objavljajo na spletni strani http://www.zivetispristaniscem.si/.

Primerjalno pa na spletni strani prikazujemo še rezultate meritev naprave, ki je nameščena na Markovcu in s katero upravlja Agencija RS za okolje. Letne povprečne koncentracije delcev prahu (PM10) v koprskem pristanišču so pod zakonsko določeno vrednostjo 40 μg/m3 in pod zastavljenim ciljem 30 μg/m3. Uredba o kakovosti zunanjega zraka opredeljuje tudi dnevno mejno koncentracijo PM10 za varovanje ljudi, ki znaša 50 μg/m3 in je lahko med letom presežena največ 35-krat. Tudi v tem primeru izpolnjujemo zakonodajna določila.

	Z naložbami v okolju prijazno tehnologijo, zmanjsujemo emisije v okolje
Datum zadnje posodobitve: 30. 01. 2020 14:30
LKP Ankaran 22,7 pg/m²
LKP Koper
20,7 ug/m² Markovec
129 pg/m

	2019	2018	2017	2016	2015	2014			2013 2012 2011 2010 2009
Merilno mesto št. 3 – LKP Ankaran	16-15*	17–18*	17	18	21	19–23*	19	24	26	25	24
Merilno mesto št. 2 – smer Bertoki	18	21	21	20	25	22	23	26	27	19	20
Merilno mesto št. 1 – deponija premoga	Se ne spremlja več	Se ne spremlja več	Se ne spremlja več	Se ne spremlja več	Se ne spremlja več	Se ne spremlja več	Se ne spremlja več	21	25	21	21
Merilno mesto št. 4 – LKP Koper	18	14	16	20	26	20	20	28**	-	-	-

Rezultati meritev PM10 (v μg/m3) na mejah pristanišča

*Med letom smo na tem merilnem mestu zaradi kalibracije instrumenta izvajali primerjalne meritve še z drugim referenčnim instrumentom.

**Meritve treh mesecev

Iz rezultatov meritev smo opazili povišanje koncentracije delcev PM10 v smeri starega mestnega jedra Kopra, vendar to pripisujemo gradnji garažne hiše Mestne občine Koper, saj se luška naprava nahaja v neposredni bližini tega gradbišča.

V letu 2013/2014 smo na deponijo premoga in železove rude pričeli intenzivno nanašati papirniški mulj kot ukrep proti prašenju. Iz prikazanih rezultatov in spodnjega grafa je razvidno, da se količina prahu, emitiranega v smeri Ankarana, skozi leta zmanjšuje.

Slika 33: Graf meritev PM10 na lokaciji Ankaran skozi leta

Vzpostavili smo kompleksen sistem spremljanja vetra in interni sistem alarmiranja z napovedovanjem vetra znotraj pristaniškega območja. Vrednosti vetra znotraj območja so namreč različne in ti podatki postajajo čedalje pomembnejši pri odločitvah o zaustavitvi procesov, saj omogočajo preprečevanje poškodb opreme in zmanjševanje prašenja.

Slika 34: Roža vetrov v obdobju januar–december 2019 (v ms-1)

Shema lokacij merilnikov vetra

Letne rezultate meritev smo primerjali z meritvami PM10 v drugih krajih po Sloveniji, ki jih izvaja Agencija Republike Slovenije za okolje (vir ARSO). Primerjava pokaže, da do preseganja mejne vrednosti 50 μg/m3 prihaja na vseh merilnih mestih. Več preseganj je v prvih štirih mesecih leta (januar, februar, marec in april). Največ preseganj mejne dneve koncentracije je bilo v Celju na merilnem mestu Mariborska (43 dni). V Kopru (Markovec) je bilo izmerjenih 8 preseganj. V Velenju in Iskrbi (meritve t. i. ozadja) je bilo preseganj manj, 1 ali 2, prav tako je bilo zabeleženo preseganje v kraju Žerjal. Na preostalih merilnih mestih po Sloveniji je bilo zabeleženo večje število preseganj kot v Kopru.

merilno mesto	jan	feb	mar apr maj jun jul avg										sep okt nov dec skupno
Celje	5	14	0	1	0	0	0	0	0	0	0	3	23
Celje Mariborska	17	17	2	2	0	0	0	0	0	0	0	5	43
Hrastnik	1	6	0	1	0	0	0	0	0	0	0	1	9
Iskrba	0	0	0	2	0	0	0	0	0	0	0	0	2
Koper	0	4	1	1	0	0	0	0	0	1	0	1	8
Kranj	5	2	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	8
Ljubljana Bežigrad	5	9	0	0	0	0	0	0	0	0	0	2	16
Ljubljana BF	3	3	0	0	0	0	0	0	0	0	0	2	8
Ljubljana GR	5	13	0	1	0	0	0	0	0	0	0	2	21
MB center	5	4	0	1	0	0	0	0	0	0	0	3	13
MB Vrbanski plato											0	0	0
MS Cankarjeva	15	10	0	1	0	0	0	0	0	0	0	2	28
Murska Sobota	6	6	0	1	0	0	0	0	0	0	0	1	14
Nova Gorica	1	7	0	1	0	0	0	0	0	0	0	1	10
Nova Gorica Grčna	1	7	0	0	0	0	0	0	0	1	0	1	10
Novo mesto	5	5	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	10
Ptuj												1	1
Trbovlje	0	11	0	3	0	0	0	0	0	0	1	1	16
Velenje	0	1	0	1	0	0	0	0	0	0	0	0	2
Zagorje	10	14	0	0	0	0	0	0	0	0	0	4	28
Zerjav	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	1

Preseganja mejne vrednosti 50 μg/m³ od januarja do junija 2019 na različnih merilnih mestih po Sloveniji.

Vir: https://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/podatki/2019_PM10Preseganja.pdf

Slika 35: Primerjava letnih koncentracij prašnih delcev PM10 v pristanišču in na nekaterih drugih merilnih mestih po Sloveniji*

*Vir:http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/podatki/

Podatki za leto 2019 še niso dokončno potrjeni s strani ARSO.

Na spletu smo pridobili tudi podatke pristanišča v Los Angelesu, kjer je bila med januarjem in septembrom 2019 koncentracija delcev PM10 med 11 in 27 μg/m³ . Zakonsko letna mejna vrednost je tam nižja, le 20 μg/m³ (https://www.portoflosangeles.org/environment/air\_quality.asp). Svoje podatke smo primerjali še z dostopnimi podatki pristanišča v Valencii, kjer vrednosti PM10 za leto 2017 znašajo 27 μg/m³ in 16 μg/m³ , mejna vrednost pa je pri 40 μg/m³ (https://www.valenciaport.com/wp-content/uploads/Memoria-Ambiental-2017-ING\_baja-def.pdf). Glavna dejavnost pristanišča v Valencii je pretovor kontejnerjev in avtomobilov, sipkih tovorov pretovorijo približno 80 % manj kot v Kopru.

Predstavitev rezultatov meritev prašnih delcev velikosti do 2,5 µm (PM2,5)

Na merilni postaji znotraj pristanišča (merilno mesto 4 – LKP Koper) že več let spremljamo poleg finih delcev PM10 tudi manjše delce PM2.5. Tudi Agencija Republike Slovenije za okolje izvaja meritve prašnih delcev PM2,5 na štirih lokacijah po Sloveniji: Ljubljana – Biotehniška, Maribor center, Maribor Vrbanski plato ter Iskrba v Kočevski Reki. Merilno mesto Iskrba je oddaljeno od večjih onesnaževalcev in je namenjeno meritvam naravnega ozadja. S postavitvijo nove merilne naprave v smeri Ankarana v drugi polovici leta (merilno mesto št. 3 – LKP Ankaran) pa lahko v Luki Koper sedaj spremljamo tudi delce PM2.5.

Rezultati meritev PM10 (v μg/m3) na mejah pristanišča

	2019	2018	2017	2016	2015	2014
Merilno mesto št. 4 – LKP Koper	12	10	12	14	16	15
Merilno mesto št. 3 – LKP Ankaran	10*					Merilna naprava ni omogočala meritev PM2.5
* Postavljena je bila nova merilna naprava, ki je julija 2019 začela spremljati delce PM 2.5.

Rezultati meritev prašnih delcev PM2,5 na obeh lokacijah znotraj pristanišča so pod zakonsko vrednostjo 25 μg/m³ .

Na spletu smo pridobili podatke pristanišča v Los Angelesu, kjer je bila v obdobju januar–september 2019 vrednost PM2.5 delcev pod 7 μg/m³ . Zakonska mejna vrednost je tam nižja, le 12 μg/m³ (https://www.portoflosangeles.org/environment/air-quality/air-quality-monitoring). Iz dostopnih podatkov Agencije RS za okolje, ki spremlja delce PM2.5, so vrednosti v Ljubljani 16 μg/m³ , v Novi Gorici 13 μg/m³ , v Mariboru 13 μg/m³in na referenčni točki Iskrba 8 μg/m³ (http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/podatki/).

24.8.3 Izpusti prašnih delcev na ključnih izvorih¹²⁹

Predstavitev rezultatov meritev emisij prašnih delcev na ključnih izvorih v pristanišču

Te meritve so zakonsko predpisane in jih izvaja pooblaščena organizacija v neposredni bližini vira nepremične naprave, kjer lahko nastaja prah (npr. pri natovarjanju/raztovarjanju vagonov, tovornjakov). Na vsakem terminalu je več merilnih mest. Iz leta v leto se število meritev nekoliko spreminja, bodisi zaradi obsega in tipa pretovora bodisi zaradi sprememb zakonodaje. Mejna dovoljena vrednost je odvisna od masnega pretoka in posledično od vremenskih razmer. Rezultati so vsi skladni z zakonodajo. Na sliki sta v grafu prikazani tudi zakonsko opredeljeni mejni vrednosti. Mejna dovoljena koncentracija celotnega prahu je 20 mg/m3 pri masnem pretoku celotnega prahu, ki presega vrednost 200 g/h, oziroma znaša 150 mg/m3, če je masni pretok celotnega prahu enak ali manjši od 200 g/h. Za luške izpuste se upošteva mejna vrednost 20 mg/m3.

Slika 36: Rezultati letnih meritev emisij prahu na različnih virih

S strani dimnikarske službe in pooblaščene organizacije so bile opravljene tudi redne meritve emisij iz kurilnih naprav znotraj območja pristanišča in rezultati so bili skladni z zakonodajnimi predpisi.

¹²⁹ Emisije/imisije pri storitvah - dodaten kazalnik (veza GRI GS 305-7)

24.8.4 Predstavitev realizacije programov izboljšav glede emisij/imisij pri storitvah

V letu 2019 smo:

pripravili sistem vpeljave prostovoljnega sistema ESI (Environmental Ship Index), ki ladjam s sodobnejšimi motorji in posledično manjšimi emisijami v zrak omogočili plačilo nižje pristojbine,
z javnim naročilom izbrali ponudnika, ki bo v letu 2020 zaključil izgradnjo sesalnega protiprašnega sistema na terminalu za premog in železovo rudo.

V letu 2019 nismo:

nabavili sesalnikov eksplozijsko varne (Ex) izvedbe za čiščenje sistemov hal TH in silosa za žita na terminalu za sipke tovore, saj so še v fazi testiranja.

24.8.5 Programi izboljšav glede emisij/imisij pri storitvah za leto 2020

V 2020 bomo:

zaključili izgradnjo sesalnega protiprašnega sistema na terminalu za premog in železovo rudo, ki se je začela prejšnje leto,
nabavili sesalnike eksplozijsko varne (Ex) izvedbe za čiščenje sistemov hal TH in silosa za žita na terminalu za sipke tovore, ki so bili predvideni za nabavo prejšnje leto,
uredili sesalne protiprašne sisteme, protiprašno prhanje na obalnem dvigalu na terminalu za premog in železovo rudo,
uredili sesalne protiprašne sisteme na objektu silosa in objektu hale TH ter nabavili in vgradili polnilne garniture za sojo in prah na objektu silosa na terminalu sipkih tovorov,
na ravni Luke Koper vpeljali sistem vstopa v prostovoljno shemo ESI (Environmental Ship Index)

Luka Koper, d. d., ima v svoji strategiji in kratkoročnih ciljih zastavljeno stalno zmanjševanje emisij v zrak. Vse dosedanje aktivnosti zmanjševanja emisij v zrak so bile usmerjene v luško opremo in tehnologije. Že pred leti pa smo izračunali, da pomemben del emisij v zrak z območja pristanišča predstavljajo ladje. Povečana koncentracija toplogrednih plinov v ozračju prispeva k podnebnim spremembam in vpliva na zdravje ljudi. Zakonodaja na področju zmanjševanja emisij snovi v zrak zaradi delovanja ladij trenutno zahteva le uporabo goriv z nižjo vsebnostjo žvepla. V prihodnje pa je predviden priklop na električno omrežje ali uporabo alternativnih goriv. Na nacionalni ravni je sprejet Operativni program ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, ki predvideva aktivnosti v smeri spodbujanja trajnostnega tovornega prometa, med drugim prostovoljne sheme ali obvezne programe za spodbujanje ekonomičnosti dostave. V sklopu navedenega smo pripravili predlog vpeljave sistema ESI (Environmental Ship Index), ki v praksi pomeni, da bi ladjam z nižjimi emisijami onesnaževal v zrak, ki so vključene v sistem ESI, omogočili plačilo nižje pristaniške pristojbine. Za preostale ladje pa bilo ostalo plačilo ladijskih pristojbin nespremenjeno (https://www.environmentalshipindex.org/Public/Home). Namen vzpostavitve sheme ESI je, da bi v pristanišče privabila čim več ladij s sodobnimi motorji in čistimi pogoni ter na ta način zmanjšala emisije v ozračje. Po vzoru drugih pristanišč bi tako tudi v Luki Koper, d. d,. uvedli mehanizem plačevanja nižjih pristaniških pristojbin. V ESI je trenutno vključenih 56 pristanišč, ki ponujajo različne višine olajšav pri plačevanju pristojbin. V shemo je vključenih že 8355 ladij. Pobuda je bila posredovana Ministrstvu za infrastrukturo, saj potrebujemo soglasje lastnika.

24.8.6 Toplogredni plini¹³⁰

Plini, ki jih obravnavamo v tem poglavju, so ogljikov dioksid (CO2), metan (CH4) in di-dušikov oksid (N2O), ki nastajajo kot posledica izgorevanja goriv zaradi delovanja luške mehanizacije, pri uporabi goriv za ogrevanje ter posredno zaradi uporabe električne energije v luških procesih. Da lahko različne toplogredne pline med sabo primerjamo in seštevamo, jih moramo prej pomnožiti z njihovim toplogrednim potencialom, ki se izraža v razmerju glede na toplogredni učinek CO2. Znotraj pristanišča imamo tudi nepremično opremo ter naprave za hlajenje in klimatizacijo, ki vsebujejo fluorirane (ozonu škodljive, HFC) toplogredne pline, največji sistemi za hlajenje pa delujejo s pomočjo amonijaka, ki ne povzroča toplogrednega učinka. Koliko snovi med delovanjem uide, najbolje pokaže količina snovi, ki jo je treba dopolniti v napravo, o čemer nam poročajo pooblaščeni vzdrževalci naprav. Emisije iz naprav omejujemo z rednimi vzdrževalnimi posegi, rednim servisiranjem in pregledovanjem ter zajemanjem plinov odsluženih naprav.

24.8.7 Predstavitev rezultatov meritev emisij toplogrednih plinov¹³¹

Na hladilni opremi se izvaja redno vzdrževanje s ciljem preprečevanja uhajanja. V letu 2019 so emisije obsegale 848 kg toplogrednega plina. Emisije naraščajo kot posledica puščanj, zaradi zastarelosti opreme.

Za leto 2019 smo izračunali ogljični odtis, ki vključuje emisije, ki so nastale le zaradi izgorevanja fosilnih goriv pri delovanju luške talne mehanizacije in pri ogrevanju stavb, ter emisije zaradi porabe elektrike na območju pristanišča. Uporabljeni faktorji za preračun so povzeti po nacionalno dostopnih podatkih sektorja za okolje in podnebne spremembe Direktorata za okolje Ministrstva za okolje in prostor, in Centra za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Stefan.

2019	Celokupna poraba (MWh)	Emisijski faktor [kgCO2ekv/kWh]	Celokupne emisije [kgCO2ekv/leto]
Dizelsko gorivo	46.269	0,267	12.353.823
Električna energija (indirektne emisije)	27.552	0,375	10.332.000
Lahko kurilno olje	723	0,267	193.041
Utekočinjen naftni plin - UNP	119	0,227	27.013
Lesna biomasa	1.390	0	0
SKUPAJ	76.052		22.905.877

2018	Celokupna poraba (MWh)	Emisijski faktor [kgCO2ekv/kWh]	Celokupne emisije [kgCO2ekv/leto]
Dizelsko gorivo	49.913	0,276	13.775.988
Električna energija (indirektne emisije)	27.376	0,375	10.266.000
Lahko kurilno olje	784	0,268	210.112
Utekočinjen naftni plin - UNP	179	0,228	40.812
Lesna biomasa	748	0,007	5.236
SKUPAJ	79.000		24.298.148

2017	Celokupna poraba (MWh)	Emisijski faktor [kgCO2ekv/kWh]	Celokupne emisije [kgCO2ekv/leto]
Dizelsko gorivo	52.024	0,276	14.358.624
Električna energija (indirektne emisije)	25.481	0,378	9.631.818
Lahko kurilno olje	479	0,268	128.372
Utekočinjen naftni plin - UNP	242	0,228	55.176
Lesna biomasa	1.104	0,007	7.728
SKUPAJ	79.330		24.181.718

¹³⁰ GRI GS 305-1, 305-2, 305-6

¹³¹ GRI GS 305-1, 305-2, 305-6

24.8.8 Rezultati meritev emisij hlapnih spojin¹³²

Predstavitev rezultatov meritev emisij hlapnih spojin

Glavni izvor razpršenih emisij hlapnih spojin so različne manipulacije dejavnosti na terminalu tekočih tovorov (npr. polnjenje in praznjenje premičnih ali nepremičnih rezervoarjev, dihalni ventili rezervoarjev). Rezervoarji zaradi svojih karakteristik nimajo standardnih odvodnikov za izpuščanje odpadnih plinov v ozračje, zato meritev ni mogoče izvajati, vendar pooblaščenec z računalniškim programom ameriškega urada za okolje (EPA) izračuna letne emisije hlapnih snovi. Pri tem izračunu se upoštevajo karakteristike rezervoarjev, vrste in količine skladiščenih snovi ter meteorološki podatki. Mejnih vrednosti na tem področju ni.

Slika 37: Letne izgube hlapnih snovi iz rezervoarjev na terminalu tekočih tovorov

Letne izgube hlapnih snovi iz rezervoarjev na terminalu tekočih tovorov v letu 2019 so znašale za plinsko olje 3347 kg, O-ksilen 76 kg, JET gorivo 110 kg in metanol 1.127 kg. Stiren pa se v letu 2019 ni pretovarjal.

Na terminalu tekočih tovorov se nahaja tudi naprava s kriogenim hlajenjem (VRU-vapor recuperation unit) in je namenjena zajezitvi hlapov, nastalih pri polnjenju vagonov in kamionov. Meritve emisij v zrak iz navedene čistilne naprave so bile znotraj zakonskih mej.

V letu 2019 na tem področju nismo imeli v načrtu programov izboljšav in jih tudi v naslednjem letu ne načrtujemo.

24.9 Ravnanje z odpadki

Pri delovanju pristanišča nastajajo raznovrstni odpadki in v Luki Koper jih zbiramo ločeno in predelujemo oz. predajamo pooblaščenim organizacijam.

Nastajajo tri skupine odpadkov:

− odpadki iz pristaniških dejavnosti (npr. ostanki tovora, odpadni les, embalaža in kovine, mešani komunalni odpadki);
− ostali odpadki na območju pristanišča (odpadki uporabnikov ekonomske cone) in
− ladijski odpadki, ki jih predajajo ladje, zasidrane v koprskem pristanišču (npr. fekalne vode, zaoljene vode, kuhinjski odpadki, odpadna embalaža, zdravila, pepel, mešani komunalni odpadki …).

¹³² GRI GS 305-7

V Luki Koper opravljamo obvezno državno gospodarsko javno službo zbiranja trdnih in tekočih ladijskih odpadkov na območju pristanišča. Za izvajanje te dejavnosti je Luka Koper za podizvajalca pogodbeno zavezala odvisno družbo Luka Koper INPO, d. o. o. Imamo tudi Center za ravnanje z odpadki, ki je bil zgrajen že leta 1997, upravlja pa ga prav tako naša odvisna družba Luka Koper INPO. V Centru, ki se razprostira na 127.000 m² površine, se odpadki zbirajo in po potrebi dodatno sortirajo. Odpadke, ki jih ne predelamo sami, predamo pooblaščenim organizacijam v nadaljnjo predelavo. Tako skrbimo za čistočo in izboljšujemo podobo okolja ter povečujemo ekonomičnost poslovanja. Sicer pa vztrajamo pri ločenem zbiranju odpadkov že na izvoru, torej na terminalih, pri uporabnikih ekonomske cone in na ladjah.

Za predelavo organskih odpadkov (ostankov lesa, sadja, soje itd.) imamo v Centru še kompostarno, kjer iz teh ostankov pridobivamo kompost. Pri predelavi odpadkov sodelujemo tudi z zunanjimi podjetji. Med večjimi je komunalno podjetje Marjetica Koper, od katerega v predelavo prevzemamo biološke odpadke, primerne za kompostiranje. Kompostarna ima veljavno okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje. Pridelan kompost je I. ali II. kakovosti. Slabše kakovosti je tisti, v katerem je povišana vsebnost bakra.

V Centru za ravnanje z odpadki imamo objekt za predhodno skladiščenje nevarnih odpadkov (npr. ostankov barv, lakov, odpadnih zdravil z ladij, baterij, zaoljenih krp, pepela z ladij, absorbentov …), ki nastanejo na območju pristanišča ali jih prevzamemo z ladij. Oddajamo jih pooblaščenim organizacijam.

Odvisna družba Luka Koper INPO na obratu kalužnica zbira ladijska olja in jih predaja pooblaščenim organizacijam. Za to aktivnost ima kot zbiratelj teh odpadkov pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje. Na objektu smo v postopku povečevanja zbirnih kapacitet.

V Luki Koper, d. d., imamo tudi okoljevarstveno dovoljenje za pretovor oziroma za začasno skladiščenje odpadnih kovin, odpadne plastike in valjarniške škaje. Izvor teh odpadkov so večinoma države Evropske unije, v manjši meri pa tudi države nečlanice EU. V koprski luki blago, v tem primeru odpadke, izrecno samo skladiščimo do prihoda ladje. Za nas blago oz. odpadki predstavljajo tovor kot vsak drugi, ki potuje skozi pristanišče in pri katerem nastopamo le kot eden od členov transportno-logistične verige. V pristanišču za skladiščenje odpadnih kovin uporabljamo dve odprti skladiščni površini. Odpadne kovine, ki jih pretovarjamo, se uvrščajo med nenevarne odpadke. V zadnjih treh letih odpadnih kovin, odpadne plastike in valjarniške škaje nismo pretovarjali oziroma skladiščili.

Imamo tudi okoljevarstveno dovoljenje, da lahko odpadni papirniški mulj pomešamo z vodo in nanašamo na premog in železovo rudo ter tako zmanjšujemo prašenje. Količina uporabljenega papirniškega mulja niha glede na pretovor premoga in železove rude. V letu 2019 smo porabili 1.315,28 ton papirniškega mulja.

24.9.1 Rezultati s področja ravnanja z odpadki¹³³

V pristanišču nastajajo odpadki pristaniških dejavnosti (npr. ostanki tovora, odpadni les, embalaža in kovine, mešani komunalni odpadki …), odpadki uporabnikov ekonomske cone in ladijski odpadki, ki jih predajajo ladje, zasidrane v koprskem pristanišču. Nekaj nevarnih odpadkov nastane pri sanaciji izrednih dogodkov (glej tabelo Statistika okoljskih dogodkov, prevladujejo vpojna sredstva, uporabljena pri sanaciji poškodb hidravličnih sistemov zunanjih tovornih vozil). V skrbi za okolje družba redno skrbi za ločeno zbiranje, predelovanje in nadaljnjo predajo odpadkov. Ločevanje odpadkov poteka na vseh terminalih, pri uporabnikih ekonomske cone in na ladjah. Vsi zbrani odpadki se predajo pooblaščenim prevzemnikom, predelava organskih odpadkov v kompost pa poteka v kompostarni na območju pristanišča.

V pristanišču ne izvajamo recikliranja (0 ton odpadkov), izvajajo pa podjetja izven pristanišča. V sežig v tujino gredo le ladijska kalužna olja (921 ton). Mešani komunalni odpadki se odlagajo izven pristanišča na deponijah (372 ton). 66 ton luških bioloških razgradljivih odpadkov smo predelali v kompost.

Količina zbranih odpadkov

Na območju pristanišča smo v letu 2019 zbrali skupaj nekaj več kot 4.540 t odpadkov, od tega 2.636 t ločeno zbranih odpadkov (nevarnih je 217 ton, nenevarni 2419 ton), 255 t mešanih komunalnih odpadkov in 1.649 t ladijskih odpadkov (nevarnih je 1300 ton, nenevarni je 349 ton).

Slika 38: Količine zbranih odpadkov v pristanišču

¹³³ GRI GS 306-2, 306-4

Ladijski odpadki

Večina ladijskih odpadkov se uvršča med nevarne odpadke. Ladijski odpadki predstavljajo največji delež luških nevarnih odpadkov. Gre predvsem za ladijska (kalužna) olja z različno vsebnostjo vode, kuhinjske odpadke I. kategorije, zaoljene krpe, odpadne baterije, zdravila, pepel ipd. Nevarne odpadke predajamo organizacijam, ki so pooblaščene za njihovo nadaljnjo predelavo ali odstranjevanje. Prevzeta ladijska kalužna olja se v tujini uporabijo kot alternativno gorivo.

Slika 40: Vrste ločeno zbranih nevarnih ladijskih odpadkov v letu 2019¹³⁴

V letu 2019 so največji delež med nevarnimi ladijskimi odpadki predstavljala ladijska kalužna olja (71 odstotkov), ki so bila v celoti predana pooblaščeni organizaciji v tujino, vsi drugi nevarni ladijski odpadki pa so bili predani pooblaščenim organizacijam v Sloveniji.

Ločeno zbrani odpadki v pristanišču

Ustrezno ravnanje in gospodarjenje z odpadki je vedno bolj pomembno predvsem z vidika ustreznega zbiranja, ločevanja, hranjenja, predelave in ponovne uporabe. Ključno je, da se svoje vloge zavedamo zaposleni in vsi preostali, ki svojo dejavnost opravljajo na območju koprskega pristanišča, saj se nekatere ločeno zbrane frakcije odpadkov nadalje uporabljajo kot sekundarne surovine.

V letu 2019 smo za namene ogrevanja porabili 1246 nm³ ostankov lesa.

¹³⁴ GRI GS 306-4

V pristanišču smo si za leto 2019 zastavili cilj, da bomo ločeno zbrali 89 odstotkov odpadkov, kar smo tudi dosegli.

Slika 41: Delež ločeno zbranih odpadkov

24.9.2 Predstavitev realizacije programov izboljšav glede ravnanja z odpadki V letu 2019 smo:

Iz pristanišča smo kot kosovni odpadek odpeljali večje število iztrošenih koles.
V Centru za ravnanje z odpadki smo pričeli aktivnosti, ki nam jih nalaga nova Uredba o skladiščenju trdnih gorljivih odpadkov na prostem. Izbran je bil ponudnik za izdelavo analize požarne varnosti, zato bodo aktivnosti potekale še v letu 2020.
S strani Agencije Republike Slovenije za okolje smo prejeli potrdilo za Načrt prevzema ladijskih odpadkov in ostankov tovora v koprskem pristanišču, katerega izvleček je objavljen na spletnih straneh.

V letu 2019 nismo:

Z območja pristanišča še nismo odstranili in poslali v uničenje iztrošene oz. odpisane luške mehanizacije in vozil, ki predstavljajo odpadek, saj je zadeva obsežna in kompleksna. Postopki aktivno potekajo in po načrtu bi se morali zaključiti v letu 2020.
Z območja pristanišča še nismo odstranili vozil, ki so bila trajno poškodovana in predstavljajo tovor. Zadeva je zahtevna in kompleksna in pri izvedbi sodeluje več področij in inštitucij. Postopki aktivno potekajo in po načrtu bi se morali zaključiti v letu 2020.

24.9.3 Programi izboljšav glede ravnanja z odpadki za leto 2020

V letu 2020 bomo:

z območja pristanišča odstranili vozila, ki so bila trajno poškodovana in predstavljajo tovor,
z območja pristanišča kot odpadek v celoti odstranili in poslali v uničenje iztrošeno oz. odpisano luško mehanizacijo in vozila,
podali najavo spremembe okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo lesa v lesne sekance,
na območju pristanišča posodobili ekološke otoke,
na ključnih lokacijah pristanišča uredili otoke za zbiranje odpadnih olj,
revidirali Načrt gospodarjenja z luškimi odpadki,
prilagodili sistem požarne zaščite določilom nove Uredbe o skladiščenju trdnih gorljivih odpadkov na prostem ter ugotovitvam požarnega elaborata.

24.10Emisije hrupa¹³⁵

Pristanišče zaradi svoje dejavnosti povzroča hrup. Skladno s strateškimi usmeritvami razvoja pristanišča ter sprejetimi politikami okoljskega ravnanja nadaljujemo aktivnosti obvladovanja in zmanjševanja ravni hrupa iz pristanišča.

Meritve hrupa izvajamo neprestano, čeprav je zakonsko predvidena frekvenca meritev le enkrat na 3 leta. Pooblaščena organizacija z ustrezno opremo neprestano spremlja raven hrupa na treh mejnih točkah pristanišča, s čimer skušamo preventivno prepoznati večje vire hrupa in hrupne dogodke. Smo prvi in edini industrijski obrat v Sloveniji, ki izvaja kontinuirane meritve hrupa, rezultate meritev pa prikazujemo na spletni strani pristanišča (http://www.zivetispristaniscem.si/). Merilniki zajemajo glavne aktivnosti, ki so izvor hrupa v pristanišču, kot sta pretovarjanje blaga in uporaba luške mehanizacije. Zaznaven vir hrupa so tudi ladje, ki morajo imeti zaradi nemotenega delovanja vedno prižgane motorje in druge naprave. Vrednosti, prikazane na spletni strani, so sicer informativne (indikativne) narave in ne izkazujejo stanja hrupa pred prvimi stanovanjskimi objekti Ankarana, Kopra ali Bertokov, saj so merilne naprave nameščene v pristanišču. Izmerijo tudi hrup v okolici merilne naprave (hrup cest, dejavnosti ljudi, zvoki narave ipd.). Meritev hrupa ob vetrovnem in deževnem vremenu poviša vrednost zaradi hrupa, ki ga povzročata dež in veter.

Skladno z zahtevami zakonodaje pa je pooblaščena organizacija v letu 2019 izvedla občasne meritve pred prvimi stanovanjskimi objekti okrog pristanišča in rezultati so skladni z zahtevami spremenjenega okoljevarstvenega dovoljenja glede emisij hrupa iz pristanišča.

Vsako leto izdelamo akcijski načrt zmanjševanja hrupa. Ker se zavedamo problematike hrupa, ki se širi iz območja pristanišča, imamo namreč zastavljene ciljne vrednosti, ki so nižje od trenutnih zakonodajnih zahtev. Rezultati Akcijskega načrta zmanjševanja hrupa za leto 2019 so prikazani v nadaljevanju.

¹³⁵ Emisije hrupa – dodaten kazalnik (veza GRI GS 305-7)

24.10.1 Rezultati s področja emisij hrupa

Pri meritvah hrupa uporabljamo najsodobnejše tehnike merjenja, spremljanja in prikazovanja rezultatov, ki jih priporočajo smernice za to področje. V ta namen izdelujemo tudi letne karte hrupa, ki natančno prikazujejo območja hrupa znotraj pristanišča in v njegovi neposredni okolici. Pri izdelavi karte hrupa smo upoštevali kontinuirane in kratkotrajne meritve ter uporabili modeliranje širjenja hrupa.

Karta hrupa je namenjena predstavitvi širjenja hrupa iz kompleksnega vira, kot je koprska luka, na neposredne sosede pristanišča in okolico. Prikazuje izračunano obremenitev s hrupom glede na podatke o zvočnih močeh naprav (večinoma pridobljene na osnovi meritev, delno pa izračunane glede na podatke o kapacitetah naprav) ter podatke o prometu na območju Luke Koper in hrupu prometa okoliških cest glede na letno povprečje (štetje prometa). Prednost karte hrupa je, da z barvnim grafičnim prikazom nazorno prikaže, kakšna je obremenitev s hrupom glede na vnesene podatke. V karti hrupa je upoštevan tudi vpliv lokalnega cestnega prometa z obrobnega območja pristanišča, ki je pomemben vir hrupa. Na karti hrupa so prikazane povprečne letne izmerjene vrednosti vseh virov hrupa: cestnega prometa, pristaniških procesov, ladij in drugih povzročiteljev hrupa, lociranih zunaj pristanišča. Za območje pristanišča velja IV. stopnja varstva pred hrupom, v okviru katere tudi spremljamo raven hrupa. Meje območja so na kartah hrupa označene s črtkano črto. Za neposredno okolico pristanišča, torej področje zunaj luške ograje, pa velja III. stopnja varstva pred hrupom.

Slika 43: Karti hrupa za noč in dan v letu 2019

Meritve in karte hrupa kažejo, da so zaradi delovanja pristanišča najbolj obremenjeni severni obronki mesta Koper. Zato so aktivnosti zmanjševanja hrupa, ki jih letno pripravljamo v akcijskem načrtu zmanjševanja hrupa, večinoma usmerjene v zmanjševanje hrupa v smeri Kopra. Z Mestno občino Koper smo vzpostavili sklad, ki bo namenjal sredstva za izboljšanje zvočne izoliranosti bivalnih objektov krajanov. Ravni hrupa bi morale biti upoštevane tudi pri pripravljanju občinskih podrobnih prostorskih načrtov občin in krajevnih skupnosti, ki mejijo na pristanišče.

V spodnji tabeli je prikazano število privezanih ladij v obdobju 2011–2019. V letu 2017 se je začel trend nižanja števila privezanih ladij, kar lahko pripišemo temu, da so se privezovale čedalje večje in bolj natovorjene ladje. Najbolj je to bilo očitno na kontejnerskem terminalu, kjer so vezale vedno večje ladje, tako imenovane matice. V letu 2019 pa je poleg opisanega k zmanjšanju števila privezanih ladij prispeval še manjši obseg prometa.

Leto	2019	2018	2017	2016	2015	2014	2013	2012	2011
Število ladij	1.664	1.899	1.999	2.060	2.032	1.878	1.907	1.954	1.958

Število privezanih ladij v pristanišču po letih

Izmerjene vrednosti ravni hrupa na območju pristanišča in povprečne letne izmerjene vrednosti so prikazane v spodnji tabeli. V njej so zajete izmerjene vrednosti vseh virov hrupa (cestni promet, pristaniški procesi, ladje in drugi povzročitelji hrupa, locirani zunaj pristanišča, gradbena dela). V nadaljevanju je prikazana tudi raven hrupa, v katero ladje niso vključene, saj je 7. 7. 2018 stopila v veljavo uredba, ki hrupa ladij ne obravnava.

2019			2018			2017
Smer	Smer	Smer	Smer	Smer	Smer	Smer	Smer	Smer
Bertoki	Ankaran	Koper	Bertoki	Ankaran	Koper	Bertoki	Ankaran	Koper
Ld=53	Ld=53	Ld =61	Ld=53	Ld=53	Ld =63	Ld=53	Ld=53	Ld=63
Lv=50	Lv=50	Lv =60	Lv=51	Lv=51	Lv =63	Lv=52	Lv=51	Lv=62
LN=48	LN=48	LN =60	LN=49	LN=49	LN =63	LN=49	LN=51	LN=62
LDVN=56	LDVN=56	LDVN =67	LDVN=56	LDVN=56	LDVN =69	LDVN=57	LDVN=58	LDVN=69
2016			2015		2014
Smer	Smer	Smer	Smer	Smer	Smer	Smer	Smer	Smer
Bertoki	Ankaran	Koper	Bertoki	Ankaran	Koper	Bertoki	Ankaran	Koper
Ld=54	Ld=54	Ld=63	Ld=54	Ld=54	Ld=63	Ld=54	Ld=57	Ld=62
Lv=52	Lv=51	Lv=62	Lv=53	Lv=52	Lv=62	Lv=52	Lv=55	Lv=61
LN=50	LN=51	LN=61	LN=49	LN=50	LN=60	LN=50	LN=52	LN=59
LDVN=57	LDVN=58	LDVN=68	LDVN=57	LDVN=58	LDVN=67	LDVN=5 7	LDVN=60	LDVN=66
2013			2012		2011
Smer	Smer	Smer	Smer	Smer	Smer	Smer	Smer	Smer
Bertoki	Ankara n	Koper	Bertoki	Ankaran	Koper	Bertoki	Ankaran	Koper
Ld=54	Ld=58	Ld=62	Ld= 55	Ld=57	Ld=63	Ld=55	Ld=57	Ld=63
Lv=53	Lv=56	Lv=61	Lv=53	Lv=55	Lv=61	Lv=52	Lv=54	Lv=61
LN=51	LN=53	LN=59	LN= 50	LN=54	LN=60	LN=51	LN=52	LN=60
LDVN=58	LDVN=60	LDVN=66	LDVN= 58	LDVN=61	LDVN=68	LDVN=58	LDVN=59	LDVN=67

Povprečna letna raven hrupa iz vseh virov na meji pristanišča, meritve se kontinuirano izvajajo v pristanišču (v dBA)

Legenda: L^d- dnevna raven hrupa, LV - večerna raven hrupa, LN - nočna raven hrupa, LDVN - raven hrupa dan–večer– noč

Kot interne ciljne vrednosti hrupa, ki jih želimo doseči ali ohranjati pred prvimi stanovanjskimi objekti, imamo zastavljene vrednosti, ki vključujejo vse vire hrupa iz pristanišča:

nočna raven hrupa 48 dBA,
dnevna raven hrupa 58 dBA,
večerno raven hrupa 53 dBA.

Hrup z razdaljo pada. Pooblaščeni izvajalec meritev nam na podlagi zgoraj navedenih kontinuirnih meritev, glede na oddaljenost do najbližjega stanovanjskega objekta od pristanišča, preračuna ter opredeli hrup pred prvimi stanovanjskimi objekti. Iz tako dobljenih rezultatov sledi, da je nočni, večerni, dnevni hrup pred prvimi stanovanjskimi objekti Ankarana, Bertokov znotraj zastavljenih ciljev, enako velja za dnevni in večerni hrup pred prvimi stanovanjskimi objekti mestnega jedra Koper. Cilja pa ne dosegamo za nočno raven hrupa pred prvimi stanovanjskimi objekti mestnega jedra Koper.

Slika 44: Zniževanje ravni hrupa glede na pretovor (prikaz dnevnega hrupa v smeri Kopra)

Izvedene meritve hrupa pred prvimi stanovanjskimi objekti

Meritve hrupa pred prvimi stanovanjskimi objekti izvajamo vsako tretje leto, kot določa zakonodaja, in so bile nazadnje izvedene leta 2019. Rezultati so skladni z zakonodajnimi zahtevami in okoljevarstvenim dovoljenjem glede emisij hrupa. Za okolico pristanišča velja III. stopnja varstva pred hrupom z mejnimi vrednostmi, ki so v tabeli prikazane v oklepaju. Meritve ne vključujejo hrupa ladij, kot navaja uredba o hrupu.

LOKACIJA	Lan (dBA)	"Liveber (dBA)	Leoc (dBA)	Leva (dBA)
***MERILNO MESTO 1: na območju pred marino Ankaran - na začetku pomola	48,5 (65)	48.5 (60)	45.8 (55)	53,0 (65)
*** MERILNO MESTO 2: pod stanovanjskim objektom Rožnik 1	50.0 (65)	50,0 (60)	47.7 (55)	54,7 (65)
*** MERILNO MESTO 3: na obvozni cesti med Ankaranom in Koprom ob Zelezniška cesta 1	49,0 (65)	49,0 (60)	47.4 (55)	54,2 (65)
** MERILNO MESTO 4: na območju razglednega stolpa Skocjanskega zatoka	55,5 (65)	55,5 (60)	46,3 (55)	57.0 (65)
*** MERILNO MESTO 5: Koper, pred Opekarsko ulico 9 na parkirnem prostoru	49.8 (65)	49.8 (60)	47,7 (55)	54,7 (65)
*** MERILNO MESTO 6: Izolska vrata 6, na parkirišču pred objektom	51.3 (65)	51,3 (60)	47.1 (55)	54,9 (65)

24.10.2 Predstavitev realizacije programov izboljšav za zmanjševanje ravni hrupa v letu 2019

Na letni ravni izdelamo akcijski načrt zmanjševanja hrupa, v katerem opredelimo aktivnosti, odgovorne osebe za izvedbo ter roke izvedbe. Rezultati akcijskega načrta zmanjševanja hrupa v letu 2019 so prikazani v nadaljevanju. Za navedene aktivnosti zmanjševanja hrupa smo v letu 2019 porabili 2,7 milijona evrov.

Aktivnost iz načrta zmanjševanja hrupa	Stopnja realizacije (%)
Obnova dizelskega agregata (menjava motorja in obnova generatorja) na dvigalu TS 26	100
Obložitev talnih jaškov na območju transportnih poti, ob progi e-RMG, obali ipd. z gumo	0 Prenesena v načrt za 2020
Zamenjava terminalskih vlačilcev (6 kos)	100

Aktivnost iz načrta zmanjševanja hrupa	Stopnja realizacije (%)
Zamenjava dizelskega motorja še na mostnih dvigalih TS 36, 37, 28, 39.	100
Montaža gumijastih blažilcev na preostale prikolice terminalskih vlačilcev	80 Predviden je zaključek v 2020.
Komuniciranje z ladjarji v primerih reševanja težav s hrupnostjo ladij na kontejnerskem terminalu	100
Zagotovitev poučevanja delavcev (v primeru odstopanj – prekomerna hitrost – poročilo CIIS) o pravilih notranjega reda in tehnoloških postopkov na kontejnerskem terminalu	100
Meritev ravni hrupa vsake ladje ro-ro, ki se veže v I. bazenu, s pomočjo merilne postaje NMT2	100
Komuniciranje z ladjarji v primerih reševanja težav s hrupnostjo ladij (zamenjava ladje) – ladje RO-RO	100
Generalna obnova terminalskih vlačilcev (6 kos)	100
Preureditev površin na območju TL za skladiščenje polnih kontejnerjev	0 Aktivnost je posredno povezana z zmanjšanjem hrupa. Kompleksen projekt, ki se bo nadaljeval v prihodnjih letih.
Preplastitev območja manipulativnih površin obale kontejnerskega terminala	100
Zamenjava obstoječih konkavnih meteornih jaškov z ravnimi jaški	100
Kvartalno in ciljano obveščanje lokalne skupnosti o aktivnostih za podaljšanje prvega pomola	100
Predvideno poskusno pilotiranje na območju podaljšanja prvega pomola, kjer je treba izvesti nulte meritve ter meritve hrupa in vibracij v času pilotiranja	100
Zamenjava terminalskih prikolic (8 kos)	100
Meritve vibracij in hrupa ventilacije skladišča 5 na terminalu za hlajene tovore	100

Aktivnost iz načrta zmanjševanja hrupa	Stopnja realizacije (%)
	Postavitev protihrupne stene na območju pristanišča ob skladišču 3 z odprtim delom stene na Opekarski ulici	18 Za dokončanje projekta se čaka potrditev programa razvoja pristanišča, realizacija je predvidena v 2020.
STS	Redno vzdrževanje asfaltne podlage in jaškov na območju pod dvigali	100
Vgradnja priklopov APS na fazi III in IV na kontejnerskem terminalu	50 Aktivnost je posredno povezana z zmanjšanjem hrupa, projekt se nadaljuje v prihodnjih letih.
Sestanek s krajevnimi skupnostmi občine Koper, z občino Ankaran in občino Koper	50 Predvideni so bili sestanki s krajevnimi skupnostmi občine Koper, občino Ankaran in občino Koper, a s krajevnimi skupnostmi občine Koper in občino Ankaran niso bili izvedeni. Aktivnost je prenesena v načrt za 2020.
Prestavljanje hrupnejših ladij v II. in III. bazen, kadar je to mogoče (glede na razpoložljivost priveznih mest, tip ladje in vrsto tovora)	100
Priprava predloga sistema razvrščanja ladij glede na hrup in preučitev finančnih spodbud za manj hrupne ladje – projekt NEPTUNES, ki bo predložen upravi v potrditev	100
Izvajanje meritev hitrosti (4x mesečno) na obali kontejnerskega terminala v večernem in nočnem času s poudarkom na terminalskih vlačilcih, izdelava poročil v CIIS ter obveščanje terminala in področja VZE o kršitvah	100
Postavitev naprave za merjenje podvodnega hrupa		100

Aktivnost iz načrta zmanjševanja hrupa	Stopnja realizacije (%)
Postavitev merilne naprave za hrup na bivšo kovinarsko šolo	100 Nabavljena je bila nova naprava za spremljanje hrupa, vendar bo postavljena na bivšo kovinarsko šolo, ko se tam zaključijo gradbena dela obnove. Trenutno je nameščena na skladišču 3 v neposredni bližini središča Kopra.
Izvajanje kontinuiranega monitoringa ter kvartalno poročanje upravi o izmerjeni ravni hrupa in realizaciji ukrepov iz akcijskega načrta zmanjševanja ravni hrupa v smeri Kopra	100
Podpis sporazuma o izvajanju omilitvenih ukrepov (vgradnja dodatne zvočne izolacije najbližjim stanovanjem) v sodelovanju z Mestno občino Koper	100
Priprava predloga za vpeljavo sistema ESI (Environmental Ship Index), ki bo predložen upravi v potrditev	100
Zamenjava 3 kontejnerskih manipualtorjev	50
Nadaljevanje sodelovanja pri projektu izdelave študije tehničnih možnostih in omejitev elektrifikacije pristanišča za namene napajanja ladij z elektriko	33 Predviden je bil podpis pogodbe o elektrifikaciji pristanišča za namene napajanja ladij z elektriko z Elesom. Pogodba je usklajena in v fazi podpisovanja.
Nabava 5 dvigal e-RTG	100
Zvočna izolacija vsipnih bunkerjev na obalnih dvigalih EET	50 Aktivnost zvočne izolacije vsipnih bunkerjev na obalnih dvigalih EET se je zavlekla, saj v sklopu prvega razpisa nismo prejeli nobene prijave, šele pri ponovljenem razpisu je bil izbran izvajalec in podpisana pogodba.
Izgradnja veza ro-ro v III. bazenu – izbor izvajalca del	100

24.10.3 Programi izboljšav za zmanjševanje ravni hrupa, načrtovani za leto 2020

Navedene aktivnosti so del letnega Akcijskega načrta zmanjševanja hrupa:

obložitev talnih jaškov na območju transportnih poti, ob progi e-RMG, obali ipd. z gumo,
montaža gumijastih blažilcev na preostale prikolice terminalskih vlačilcev,
komuniciranje z ladjarji v primerih reševanja težav s hrupnostjo ladij na kontejnerskem terminalu,
zagotovitev poučevanja delavcev (v primeru odstopanj prekomerna hitrost poročilo CIIS) o pravilih notranjega reda in tehnoloških postopkov na kontejnerskem terminalu,
meritev ravni hrupa vsake ladje MOL ro-ro, ki se veže v I. bazenu, s pomočjo merilne postaje NMT2,
komuniciranje z ladjarji v primerih reševanja težav s hrupnostjo ladij (zamenjava ladje) ladje RO-RO,
meritve vibracij in hrupa ventilacije skladišča 5 na terminalu za hlajene tovore,
postavitev protihrupne stene na območju pristanišča ob skladišču 3 z odprtim delom stene na Opekarski ulici,
sestanek s krajevnimi skupnostmi občine Koper, z občino Ankaran in občino Koper,
prestavljanje hrupnejših ladij v II. in III. bazen, kadar je to mogoče (glede na razpoložljivost priveznih mest, tip ladje in vrsto tovora),
priprava predloga sistema razvrščanja ladij glede na hrup in preučitev finančnih spodbud za manj hrupne ladje – projekt NEPTUNES,
izvajanje meritev hitrosti (4x mesečno) na obali kontejnerskega terminala v večernem in nočnem času s poudarkom na terminalskih vlačilcih, izdelava poročil v CIIS ter obveščanje terminala in področja VZE o kršitvah,
izvedba razpisa za izvajanje omilitvenih ukrepov (vgradnja dodatne zvočne izolacije najbližjim stanovanjem) v sodelovanju z Mestno občino Koper,
vpeljava sistema ESI (Environmental Ship Index),
nadaljevanje sodelovanja pri projektu izdelave študije tehničnih možnostih in omejitev elektrifikacije pristanišča za namene napajanja ladij z elektriko,
zvočna izolacija vsipnih bunkerjev na obalnih dvigalih EET,
analiza ukrepov iz študije optimizacije kontejnerskega terminala,
izgradnja veza RO-RO v III. bazenu nadzor nad hrupom.

24.11Raba energije in energetska učinkovitost

V Luki Koper se zavedamo pomena elektromobilnosti, ker gre za najučinkovitejšo rabo energije, ki omogoča 100 odstotno rabo obnovljivih virov energije, zato pospešeno gradimo polnilno infrastrukturo za električna vozila in uvajamo uporabo električnih osebnih vozil za uporabo v pristanišču. V letu 2019 smo v voznem parku strokovnih služb zamenjali tri dotrajana vozila na pogonsko gorivo s tremi električnimi avtomobili.

Redno nadgrajujemo nadzorni sistem SCADA z vgradnjo merilne in komunikacijske opreme za vse večje porabnike električne energije v pristanišču.

Luka Koper že vlaga in bo v naslednjem obdobju pospešeno vlagala v izrabo obnovljivih virov energije za lastno delno energijsko samozadostnost. V prihodnosti načrtujemo izgradnjo več fotonapetostnih elektrarn, ki bodo primarni obnovljivi vir energije v pristanišču.

Luka Koper, d. d., sodeluje v evropskem projektu GAINN4MOS (program CEF), katerega cilj je vzpostaviti infrastrukturo za utekočinjen zemeljski plin za uporabo v pristaniščih. V letu 2019 smo pridobili študijo o varnostnih vidikih oskrbovanja ladij z utekočinjenim zemeljskim plinom (UZP), ki nam je podala konkretne odgovore o možnostih oskrbe ladij z UZP.

Energetski pregledi se morajo izvajati kontinuirano, zato bo družba v letu 2019 usmerila pozornost v ciljne energetske projekte, ki jih bo izvajala glede na odstopanja od predvidene porabe posameznega energenta v posameznem delu pristanišča.

24.11.1 Opis sistema energetske učinkovitosti¹³⁶

Strateška usmeritev Luke Koper je doseči visoko učinkovitost rabe energije v vseh aktivnostih, ki se opravljajo na območju Luke Koper.

Luka Koper je prepoznala učinkovito rabo energije kot ključni ukrep energetske politike za povečanje konkurenčnosti družbe ter se zaveda, da izboljšave na področju energetske učinkovitosti pomembno prispevajo k izboljšanju zanesljivosti oskrbe in zmanjšujejo vplive na okolje.

Okolijska strategija in energetska politika sta dokumenta, ki sta vodilo za izvajanje vseh ukrepov na področju energetike.

V pristanišču že vrsto let redno opravljamo energetske preglede in v okviru ekonomskih zmožnosti izvajamo investicije v učinkovito rabo energije.

S pomočjo informacijskih sistemov za nadzor nad porabo energije nadziramo porabo energentov in v primeru odstopanj od zastavljenih ciljev izvajamo ukrepe za učinkovitejšo rabo energentov.

Z namenom gospodarne in učinkovite rabe energije smo v letu 2019 pričeli aktivnosti za pridobitev certifikata ISO 50001 – sistem upravljanja z energijo. Pridobitev certifikata je predvidena v letu 2020.

¹³⁶ GRI GS 103-1, 103-2, 103-3

24.11.2 Poraba energentov¹³⁷

Slika 47: Poraba energije v Luki Koper, d. d. glede na vir

Strateški cilj je v 5 letih zgraditi 1,2 MW sončnih elektrarn, kar pomeni, da bomo proizvedli do 4 odstotke lastne porabe električne energije.

Skupna poraba energije za Luko Koper, d. d., je v letu 2019 znašala 265.752 GJ, od tega je bilo 55.483 GJ (20,9 %) proizvedene z izkoriščanjem obnovljivih virov energije.

Slika 48: Poraba pogonskega goriva za Luko Koper, d. d. (neobnovljivi vir)

Poraba pogonskega goriva za Luko Koper, d. d., je v letu 2019 znašala 166.567 GJ. Pri porabi pogonskega goriva in električne energije poročamo o porabi na tono pretovorjenega blaga.

Slika 49: Poraba električne energije za Luko Koper, d. d. (obnovljivi in neobnovljivi vir)

Poraba električne energije za Luko Koper, d. d., je v letu 2019 znašala 99.185 GJ.

Slika 50: Poraba električne energije za ekonomsko cono (obnovljivi in neobnovljivi viri)

24.11.3 Poraba električne energije¹³⁸

Z aktivnostmi na področju učinkovite rabe energije, ki so bile izvedena v letu 2019, smo zmanjšali porabo goriva za 3.545 GJ in električne energije za 205 GJ. Izračuni zmanjšanja porabe energije so opravljeni na podlagi meritev.

Pri opravljanju dejavnosti pristanišča se uporabljata mehanizacija in oprema z veliko nazivno močjo, kar vodi v večjo porabo električne energije. Med večje porabnike v pristanišču spadajo obalna dvigala, strojnice za hlajenje živil na terminalu za hlajene tovore, razsvetljava in napajanje hladilnih zabojnikov. Zaradi uporabe novih elektrificiranih mostnih dvigal na pnevmatikah e-RTG in mostnih dvigal na tirnicah RMG na kontejnerskem terminalu se bo v naslednjih letih poraba električne energije še povečala. Vsa nova dvigala imajo vgrajene sisteme za vračanje električne energije v omrežje ob spuščanju tovora. Povečana poraba električne energije zaradi novih dvigal se bo delno kompenzirala z naložbami v novo LED-razsvetljavo po pristanišču.

24.11.4 Poraba pogonskega goriva¹³⁹

Pri delovnih procesih v pristanišču se uporablja veliko talne mehanizacije, ki porablja za pogon dizelsko gorivo. Največji porabniki so terminalski vlačilci, viličarji, mostna dvigala na pnevmatikah RTG, manipulatorji, nakladalci, železniška vlečna vozila in kombiji.

V letu 2019 je bil največji porabnik kontejnerski terminal, kjer se je porabilo 59,9 odstotka pogonskega goriva celotnega pristanišča. Z dobavo novih dvigal e-RTG in RMG se bo na kontejnerskem terminalu odstotek porabljenega pogonskega goriva postopno zmanjševal. Pri nakupu novih transportnih strojev družba sledi zadnjim tehnološkim in okoljskim zahtevam.

¹³⁸ GRI GS 302-4

¹³⁹ GRI GS 302-4

24.11.5 Predstavitev realizacije programov izboljšav za zmanjševanje porabe električne energije in goriva¹⁴⁰

V letu 2019 smo:

zgradili tri mikro fotonapetostne elektrarne na strehah transformatorskih postaj;

kupili tri električne avtomobile za potrebe Luke Koper, d. d., s čimer imamo skupaj štiri električna vozila, s katerimi postopno zamenjujemo luška interna vozila;
obnovili električne instalacije in vgradili sistem pametne razsvetljave na terminalu generalnih tovorov v skladišču 33;
nabavili pet elektrificiranih mostnih dvigal na pnevmatikah eRTG;
nabavili dve električni dvopotni tirni vozili za potrebe profitnega centra terminala razsutih in tekočih tovorov;
pripravili potrebno dokumentacijo in vzpostavili sistem upravljanja z energijo za 1. del certifikacijske presoje za pridobitev certifikata SIST ISO 50001:2018;
obnovili razsvetljavo v stari garažni hiši terminala avtomobilov s sodobnimi LED-svetili z nadzornim sistemom;
vgradili LED-razsvetljavo v kabine mostnih dvigal na terminalu za razsute tovore;
nadgradili energetski nadzorno-informacijski sistem ENIS.

¹⁴⁰ GRI GS 302-4

V letu 2019 nismo:

v celoti izvedli dodatne razsvetljave na terminalu za razsute tovore (2. faza), saj je treba v nadaljevanju vgraditi še tri LED-reflektorje na mostna dvigala na mestih, ki so pomembna z vidika osvetljenosti pri izvajanju pretovora;
izdelali idejne zasnove za izgradnjo fotonapetostnih elektrarn na objektih skladišč generalnih tovorov, saj je bil projekt zamaknjen v načrt za leto 2020;
izdelali projekta PZI za vključitev DEA v terciarno regulacijo, saj je predvidena premestitev dizelskih agregatov na drugo lokacijo.

24.11.6 Programi izboljšav za zmanjševanje porabe električne energije in goriva, načrtovani za leto 2020

Aktivnosti za povečanje energetske učinkovitosti, ki jih načrtujemo v letu 2020, so:

pridobitev certifikata ISO 50001 sistem upravljanja z energijo;
izdelava idejne zasnove možnosti uporabe majhnih vetrnih elektrarn v pristanišču;
izdelava dokumentacije PZI in vgradnja merilnikov za večje električne porabnike pri energetski oskrbi stavb v pristanišču ter vzpostavitev povezave z obstoječim nadzornim sistemom SCADA;
obnova električne instalacije in vgradnja sistema pametne razsvetljave na terminalu generalnih tovorov v skladišču 29;
dobava dveh novih električnih vozil;
ureditev notranje in zunanje razsvetljave z vgradnjo sistema pametne razsvetljave ter vzpostavitev sistema za zajem podatkov o porabi električne energije v hladilnicah 13, 14 in 16;
izgradnja štirih polnilnic za električna vozila;
izgradnja mikro sončne elektrarne na transformatorski postaji TP Troples;
izgradnja sončne elektrarne na objektu garderob in sanitarij na kontejnerskem terminalu;
nabava in vgradnja priklopnih mest APS za dvigala eRTG;
izdelava idejne zasnove možnosti izgradnje fotonapetostnih elektrarn na objektih skladišč generalnih tovorov;
obnova razsvetljave na dvigalih OD3 in OD5 na terminalu generalnih tovorov.

24.12Upravljanje s pitno in podzemno vodo¹⁴¹

Vodovodno omrežje za zagotavljanje pitne vode v pristanišču obsega približno 30 km cevovodov. Letno izvajamo meritve kakovosti pitne vode na ključnih točkah luškega vodovodnega omrežja. Vsi rezultati izkazujejo skladnost z zakonodajo za pitno vodo.

Pitno vodo uporabljamo za sanitarne namene, oskrbo ladij in nekatere tehnološke namene (npr. za namakanje lesa, pri procesu hlajenja živil, na gradbiščih, pri pranju vozil in mehanizacije ipd.). Za uporabo pitne vode za tehnološke namene imamo pridobljeno vodno dovoljenje. Za nekatere namene (npr. testiranje črpališč, kot zalogovnik za požarno vodo, za vlaženje na manipulativnih površinah deponije premoga ipd.) v pristanišču koristimo tudi podzemno vodo (izdelana je vrtina), ki pa je delno slana. V letu 2019 smo porabili 18.208 m³ podzemne vode.

Poraba pitne vode ni neposredno odvisna od pretovora. Zaradi večje obremenjenosti povoznih površin (večjega prometa) se pogosteje pojavljajo poškodbe na vodovodnem omrežju. Luka Koper si prizadeva obvladovati puščanja, z namenom zmanjšanja le-teh je bil izdelan večletni program, ki predvideva fazno popravljanje vodovodnega omrežja.

Vzpostavljen imamo sistem nadzora porabe vode s števci, povezanimi na računalnik v nadzornem centru. Absolutna poraba pitne vode se je v letu 2019 v primerjavi z letom 2018 povečala za 13,2 odstotka.

Cilj do 2019 je ohraniti specifično porabo vode pri 6,4 l vode na pretovorjeno tono ladijskega prometa in polnjenja/praznjenja kontejnerjev. V obdobju 2009–2012 smo si zastavili cilj zmanjšanja porabe pitne vode na 5,80 litra/pretovorjeno tono, vendar nam ga takrat ni uspelo doseči. Zaradi vedno večje uporabe težke mehanizacije je vodovodno omrežje podvrženo dodatnim obremenitvam, kar povzroča dodatna puščanja. V 2018 smo izdelali večletni program rekonstrukcije luškega vodovodnega omrežja, katerega realizacija je omenjena v poglavju 24.6 Obvladovanje okoljskih tveganj in ukrepanje ob izrednih dogodkih.

¹⁴¹ GRI GS 303-1

Slika 51: Poraba pitne vode na pretovorjeno tono

24.12.1 Predstavitev realizacije programov izboljšav za učinkovitejšo rabo virov V letu 2019 smo:

izvedli delno sanacijo vodovodnega omrežja skladno z načrtom,
izvedli redne mikrobiološke analize pitne vode na luškem vodovodnem omrežju, rezultati so bili znotraj mejnih vrednosti za pitno vodo.

V letu 2019 nismo:

izvedli kemijske analize kakovosti podzemne vode (vrtina) zaradi neodzivnosti in težav, nastalih zaradi zamude pri izbiri izvajalca. V načrtu je, da se realizacija postavke izvede v letu 2020.

24.12.2 Programi izboljšav za učinkovitejšo rabo virov, načrtovani za leto 2020

Aktivnosti, ki jih načrtujemo v letu 2020 glede rabe in kakovosti vode, so:

izvajanje delnih sanacij vodovodnega omrežja skladno z načrtom;
izvedba kemijske analize kakovosti podzemne vode (vrtina);
redne mikrobiološke analize pitne vode na luškem vodovodnem omrežju.

24.13Ravnanje z odpadno vodo 142

V pristanišču nastajajo tehnološke odpadne vode, katerih kakovost meri pooblaščena organizacija. Vrste teh odpadnih voda so:

tehnološke odpadne vode v pralnici luške mehanizacije in kontejnerjev;
padavinske odpadne vode na terminalu tekočih tovorov na I. pomolu;
tehnološke odpadne vode na živinskem terminalu;
padavinske odpadne vode na terminalu tekočih tovorov na II. pomolu;
padavinske odpadne vode na terminalu sipkih tovorov zaradi skladiščenja odpadnega železa;
tehnološke odpadne vode v pralnici kontejnerjev.

Naštete tehnološke odpadne vode pred izpustom ustrezno očistimo na lastnih čistilnih napravah.

Na 142 ha pristanišča zaradi padavinskega spiranja utrjenih površin nastajajo tudi padavinske odpadne vode. Na teh površinah imamo vgrajene številne lovilce olj, ki v primeru morebitnih razlitij preprečujejo onesnaženje okolja.

Sanitarne odpadne vode prečiščujemo s pomočjo 17 malih čistilnih naprav ali pa so te speljane v centralno komunalno čistilno napravo Koper.

Za emisije odpadnih voda v okolje imamo pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje.

Vrste tehnoloških odpadnih voda v pristanišču, letne količine ter skladnost z zakonodajo

Vrsta tehnološke odpadne vode	Letne količine (m3 ) v letu	Skladnost z zakonodajo	Letne količine (m3 ) v letu
	2019	2019	2018	2017	2016	2015	2014	2013
Padavinske odpadne vode terminala tekočih tovorov na I. pomolu ###	440	Ustreza	15	45	0	110	120	150
Tehnološke odpadne vode živinskega terminala ###	1.477	Ustreza	6.927	2.700	5.983	3.076	4.080	2.629
Tehnološke odpadne vode pralnice luške mehanizacije ###	823	Ustreza	939	727	1.641	700	727	1.097
Padavinske odpadne vode terminala za tekoče tovore na II. pomolu #	2.300	Ustreza	2.300	2.300	2.300	2.300	2.300	2.310
Tehnološke odpadne vode pralnice kontejnerjev ###	507	Ustreza	679	Novo zgrajena	-	-	-	-
Sanitarne odpadne vode ##	39.396	Meritve se izvajajo le na iztokih iz malih čistilnih naprav Ustreza	37.686	32.326	30.000	24.000	24.000	24.000
Padavinske odpadne vode terminala sipkih tovorov zaradi skladiščenja odpadnega železa na I. pomolu#	3.500	Na lokaciji se ni izvajalo skladiščenje odpadnega železa. Ustreza	3.500	3.500	3.500	3.500	3.500	3.500
Padavinske odpadne vode terminala sipkih tovorov zaradi skladiščenja odpadnega železa na II. pomolu#	2.700	Na lokaciji se ni izvajalo skladiščenje odpadnega železa. Ustreza	2.700	2.700	2.700	2.700	2.700	2.700

24.13.1 Predstavitev realizacije programov izboljšav za zmanjševanje emisij odpadnih voda v letu 2019 Aktivnosti, izvedene v letu 2019:

Na javnem razpisu smo izbrali izvajalca, ki bo na terminalu za živino postavil premično fizikalno-kemijsko čistilno napravo, ki bo dodatno izboljšala kakovost odpadne vode, ki se izteka v centralno čistilno napravo Koper. Naprava je že naročena in bo nameščena predvidoma spomladni leta 2020. Njena naloga bo odstranjevanje delcev sena in drugih živalskih ostankov. Po vgraditvi bodo izvedene prve meritve kvalitete odpadne vode s strani pooblaščenega in akreditiranega laboratorija.

V pristanišču imamo specialno prikolico, na katero postavimo kontejner, ki prispe v pristanišče in pušča. V te namene smo pripravili razpis in tehnične vsebine za pridobitev še dveh dodatnih prikolic za interventno posredovanje. Njihov prihod pričakujemo v letu 2020.
Zamenjali smo nestandardne lovilce olj po pristanišču.

24.13.2 Programi izboljšav za zmanjševanje emisij odpadnih voda, načrtovani za leto 2020

V letu 2020 bomo:

postavili čistilno napravo na terminalu za živino, izvedli prve meritve kvalitete odpadne vode ter zaprosili za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja,
nadaljevali posodobitev dela odvodnjavanja na evropskem energetskem terminalu,
nabavili dve prikolici za interventno posredovanje.

24.14Svetlobno onesnaževanje¹⁴³

Na področju svetlobnega onesnaževanja velja Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, na podlagi katere smo že pred leti prilagodili vso pristaniško razsvetljavo na način, da svetlobni tok ne sveti navzgor. Svetlobno onesnaževanje v pristanišču nastaja zaradi osvetljevanja skladiščnih površin, delovišč, transportnih poti in tirov. Za izvajanje delovnega procesa moramo zagotavljati zadostno osvetljenost po predpisih za varno delo, hkrati pa s tem povzročamo vpliv na okolje. Vsa svetila na območju pristanišča smo uredili tako, da svetlobni tok ne sveti navzgor. Zakonodaja zahteva tudi redno ažuriranje načrta razsvetljave. Ta je bil zadnjič obnovljen leta 2019 zaradi dodatno vgrajenih svetil in je objavljen na spletni strani pristanišča https://luka-kp.si/slo/zakonodaja-in okolje-200. Trenutno imamo v pristanišču nameščenih 3036 svetilk s skupno inštalirano močjo 1471,3 kW, ki osvetljujejo 273 hektarjev površine.

Slika 53: Osvetljeni deli pristanišča, ki so vključeni v načrt razsvetljave

¹⁴³ Svetlobno onesnaževanje – dodaten kazalnik (veza GRI GS 305-7)

24.14.1 Predstavitev realizacije programov izboljšav za zmanjševanje svetlobnega onesnaženja Na tem področju nismo imeli načrtovanih aktivnosti.

24.14.2 Programi izboljšav za zmanjševanje svetlobnega onesnaženja, načrtovani za leto 2020 Na tem področju nimamo načrtovanih aktivnosti.

24.15Biotska raznovrstnost¹⁴⁴

Raba zemljišč v zvezi z biotsko raznovrstnostjo je eden izmed kazalnikov okoljske uspešnosti, ki se poroča na podlagi zahtev uredbe EMAS. Čeprav raba zemljišč v zvezi z biotsko raznovrstnostjo sicer ni bila prepoznana kot pomemben okoljski vidik, izvajamo aktivnosti spremljanja biotske raznovrstnosti oziroma spremljamo status nekaterih organizmov.

24.15.1 Predstavitev realizacije programov izboljšav na področju biotske raznovrstnosti v letu 2019

Osredotočili smo se na spremljanje stanja podvodnih travnikov, ki pa se ne nahajajo na koncesijskem območju pristanišča, saj so globine morja tam prevelike in trava (Zostera noltei, Cymodocea nodosa) ne uspeva. Navedeni vrsti trave pa rasteta v smeri Ankarana, kjer je globina morja največ tri metre. Monitoring statusa podvodnega travnika smo vzpostavili v letu 2018 v sklopu projekta gradnje veza ro-ro v tretjem bazenu, ki se nahaja v smeri Ankarana. Izvedene so bile meritve statusa travnika pred izvedbo gradnje v času rasti trave. Med gradnjo meritve statusa niso bile mogoče, saj se poseg izvaja v času, ko trave ne rastejo. Ponovne meritve statusa travnika bodo izvedene v juniju/juliju 2020. Prve izvedene meritve stanja morske trave kažejo, da so njihovi listi precej dolgi, kar pomeni, da so prisotni antropogeni vplivi in da je stanje slabo oziroma zelo slabo. Kadar so morske cvetnice izpostavljene nizki ravni svetlobe (zaradi motne vode), se odzovejo tako, da razporedijo več biomase v liste, ki so zato daljši. S podaljšanjem listov lahko zajamejo večji delež svetlobe, ki ga namenijo za fotosintezo.

Vzorčna površina morskega travnika in postopek določanja njegovega statusa, z merjenjem dolžin listov.

V sklopu spremljanja stanja podvodnih travnikov smo v tretji bazen postavili tudi tokomer, ki spremlja smer in hitrost morskih tokov po celotnem vodnem stolpcu. Smer in jakost vodnih tokov sta pomembni pri transportu delcev, ki povečujejo motnost morja. Povečano motnost morja povzročajo tako naravni pojavi (deževje, veter, valovanje, cvetenje morja) kot tudi antropogeni dejavniki (ladijski promet, poglabljanja).

¹⁴⁴ GRI GS 304-3, 304-4, 306-5, 103-1, 103-2, 103-3

Na spodnji sliki so prikazane lokacije podvodnih travnikov, kjer smo v času rasti trav izvajali tudi meritve osvetljenosti. Meritve smo izvajali prvič in zaradi malega števila meritev ter kratkega obdobja meritev še ne moremo podati utemeljenih zaključkov.

Za vizualno spremljanje stanja in bistrosti morja smo namestili tudi podvodno kamero. Videoposnetki so zaznali povečano motnost v nekaterih poletnih obdobjih ter ob večjih spremembah vremena, kadar so bili prisotni močnejši vetrovi (burja). V obdobjih prihoda in odhoda ladje vizualno ni bilo zaznati povečane motnosti.

Za spremljanje morske biodiverzitete v luškem akvatoriju imamo sicer na voljo omejeno število video in fotografskih posnetkov, ki so bili javnosti že večkrat predstavljeni, a ti nakazujejo na obstoj pestre in bogate flore in favne. Za učinkovito ohranjanje biotske raznovrstnosti in situ in za ustrezno trajnostno rabo pa je treba ugotavljati

spremembe stanja biotske raznovrstnosti. Spremljati in nadzirati je treba njene sestavne dele s posebnim poudarkom na tistih, ki zahtevajo nujne ohranitvene ukrepe, ter tistih, ki ponujajo največje možnosti za trajnostno rabo. Za te namene smo v letu 2019 pričeli temeljito študijo stanja morske biodiverzitete v luškem akvatoriju. Območja z obalnimi in morskimi habitatnimi tipi, ki so še biotsko izjemno raznovrstni ali dobro ohranjeni in dajejo habitat drugim rastlinskim ali živalskim vrstam, bistveno prispevajo k veliki biotski raznovrstnosti v Sloveniji. Taka območja edina zagotavljajo življenjski prostor številnim značilnim morskim in obmorskim organizmom. V luškem akvatoriju so to predvsem piloti, skalometi in druge betonske konstrukcije. Raziskave morske biodiverzitete so ključnega pomena za razumevanje dogajanja v morju in vpliva antropogenih dejavnikov na okolje. Obenem so tovrstne raziskave neobhodne za oceno ekološkega in okoljskega stanja morja, kot ju opredeljuje evropska okoljska zakonodaja (vodna direktiva, okvirna direktiva o morski strategiji). Projekt bo zaključen v letu 2020.

24.15.2 Programi izboljšav na področju biotske raznovrstnosti, načrtovani za leto 2020 V letu 2020 bomo:

nadaljevali monitoring morskih tokov in izvajali meritve osvetljenosti na lokacijah morskih travnikov ter spremljali stanje v luškem akvatoriju s podvodno kamero,
zaključili študijo biološke pestrosti v luških akvatorijih,
pričeli popis flore in favne v nekaterih delih koprskega zaliva.

24.16Varovanje morja 145

Na podlagi določil Koncesijske pogodbe za opravljanje pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture na območju koprskega tovornega pristanišča Luka Koper redno skrbi za preprečevanje in odpravo posledic onesnaženja morja. Pomemben del javne gospodarske službe, ki jo opravlja Luka Koper, je izvajanje rednih pregledov akvatorija ter odstranjevanje plavja, naplavin, odpadkov ter drugih opuščenih in odvrženih predmetov iz morja. Za izvajanje tovrstne dejavnosti ima Luka Koper posebno namensko opremo in plovila ter ustrezno usposobljen kader.

Glede na zmožnosti in obremenitve zaradi dela v pristanišču se sile in sredstva Luke Koper vključujejo v proces preprečevanja in odprave posledic onesnaženja morja zunaj območja pristanišča ter tako pomagajo državnim silam.

V primeru izrednih dogodkov na morju Luka Koper ukrepa skladno z veljavnim Načrtom zaščite in reševanja Luke Koper, d. d., za industrijske nesreče.

V letu 2019 je bilo v luškem akvatoriju zabeleženih 40 manjših dogodkov. Enota za varovanje morja je v trinajstih primerih posredovala zaradi pojava večje količine lesnih in drugih naplavin, ki so v akvatorij Luke Koper prišle po reki Rižani oz. z odprtega morja, v devetih primerih je bilo treba z vodne gladine očistiti premogov prah, prav tako v devetih primerih manjše mastne oz. oljne madeže, v enem primerih saje, v štirih primerih je prišlo do onesnaženja morja z umazano vodo, predvsem zaradi izpusta meteornih vod, dvakrat s peno, dvakrat pa je v akvatoriju Luke Koper prišlo do onesnaženja morja z ostanki tovora.

Čiščenje naplavin v drugem bazenu Luke Koper.

V vseh primerih onesnaženj na morju smo ukrepali skladno s Shemo aktiviranja sil in sredstev v primeru manjše nesreče ter posledice onesnaženj odpravili znotraj območja izvajanja koncesije.

24.16.1 Statistika posredovanja na morju¹⁴⁶

	2019	2018	2017	2016	2015	2014	2013	2012	2011	2010	2009
Število zaznanih dogodkov na morju	40	26	24	27	23	24	12	21	25	37	32
Število posredovanj na morju v luškem akvatoriju	36	25	19	17	23	22	12	18	17	18	18
Število dogodkov brez potrebe po posredovanju	4	1	5	10	0	2	0	3	8	19	14
Število onesnaženj zunaj območja luškega akvatorija	0	0	0	0	0	0	0	1	0	0	0

Sodobna merilna postaja za spremljanje kakovosti morja REBEKA je nameščena pred vhodom v tretji bazen Luke, rezultate meritev pa objavljamo na spletni strani http://www.zivetispristaniscem.si/. Postaja kontinuirano spremlja splošne parametre morske vode. V tabeli, ki sledi, so navedene izmerjene vrednosti, mejne vrednosti pa niso opredeljene. Merilna sonda je bila med letom večkrat očiščena in kalibrirana.

	2019**	2018	2017	2016	2015
Temperatura morja (°C)	med 10 in 29	med 10 in 28,9	med 6,6 in 20*	med 7,8 in 25,6	med 8,9 in 29,9
Slanost (g/l)	med 35 in 38	med 36 in 37	med 36 in 42	med 36 in 41	med 36 in 42
Vsebnost kisika (mg/l)	med 4 in 10	med 4 in 12,5	med 6 in 13	med 4 in 10	med 3 in 12
pH	med 8,0 in 8,6	med 7,9 in 8,4	med 8,3 in 8,5	med 8 in 8,5	med 8 in 8,5
Motnost (NTU)	med 0 in 10	med 0 in 6	med 0 in 5	med 0 in 1	med 0 in 1

*v poletnem obdobju je bila sonda v popravilu

** podatki se nanašajo na obdobje od junija dalje, saj je bila sonda pred tem v okvari in popravilu

Rezultati meritev kakovosti morja se med seboj ne razlikujejo, nekoliko višje zabeležene ravni motnosti pa so lahko tudi posledica obraščenosti sonde, kar lahko vpliva na rezultat meritev. K čiščenju sonde za motnost pristopimo vedno po tem, ko rezultati vrednosti motnosti začnejo konstantno rasti.

Nadaljevali smo spremljanje mikrobioloških parametrov kakovosti morske vode v vseh treh luških bazenih. Zakonodaja, ki se nanaša na spremljanje mikrobiološke kakovosti morske vode, je obvezujoča le za kopališča. Ne glede na to smo v pristanišču spremljali parametre, ki lahko pokažejo fekalno onesnaženje morja.

¹⁴⁶ GRI GS 306-3

Merilno mesto Parameter		april	maj	junij	julij	avgust	sept.	okt.	Mejna vrednost za kopalne vode
I. bazen	Intestinalni enterokoki	n.n.	53	n.n.	<4	<4	19	<4	370
I. bazen	E. Coli	27	58	16	<4	<4	10	4	1.000
II. bazen	Intestinalni enterokoki	13	1400	n.n.	73	14	38	22	370
II. bazen	E. Coli	38	1640	<4	10	6	46	33	1.000
III. bazen	Intestinalni enterokoki	n.n.	17	<4	<4	7	20	8	370
III. bazen	E. Coli	n.n.	13	n.n.	<4	5	n.n.	<4	1.000

Mikrobiološka kakovost morske vode v pristanišču v letu 2019 (v cfu/100 ml)

Mikrobiološka kakovost morske vode v pristanišču v letu 2018 (v cfu/100 ml)

Merilno mesto Parameter		april	maj	junij	julij	avgust	sept.	okt.	Mejna vrednost za kopalne vode
I. bazen	Intestinalni enterokoki	15	23	8	<4	<4	4	<4	370
I. bazen	E. Coli	77	15	4	5	<4	<4	4	1.000
II. bazen	Intestinalni enterokoki	87	133	130	21	153	24	43	370
II. bazen	E. Coli	46	86	48	<4	3000	56	137	1.000
III. bazen	Intestinalni enterokoki	<4	<4	<4	8	<4	<4	<4	370
III. bazen	E. Coli	n. n.	<4	<4	32	<4	5	4	1.000

Mikrobiološka kakovost morske vode v pristanišču v letu 2017 (v cfu/100 ml)

Merilno mesto Parameter		april	maj	junij	julij	avgust	sept.	okt.	Mejna vrednost za kopalne vode
I. bazen	Intestinalni enterokoki	<4	7	-	<4	-	25	-	370
I. bazen	E. Coli	58	6	7	<4	<4	122	<4	1.000
II. bazen	Intestinalni enterokoki	4	18	18	32	7	336	14	370
II. bazen	E. Coli	84	34	11	7	<4	880	27	1.000
III. bazen	Intestinalni enterokoki	-	<4	<4	5	-	25	<4	370
III. bazen	E. Coli	5	-	<4	6	-	31	<4	1.000

Merilno mesto Parameter		april	maj	junij	julij	avgust	sept.	okt.	nov.	Mejna vrednost za kopalne vode
I. bazen	Intestinalni enterokoki	500	-	4	-	-	17	-	4	370
I. bazen	E. Coli	31	2	-	15	13	˃100	20	30	1.000
II. bazen	Intestinalni enterokoki	144	2	82	2	-	86	56	63	370
II. bazen	E. Coli	29	24	˃1.000	64	4	340	150	450	1.000
III. bazen	Intestinalni enterokoki	7	-	-	-	-	4	5	-	370
III. bazen	E. Coli	3	5	1	6	11	13	10	10	1.000

Mikrobiološka kakovost morske vode v pristanišču v letu 2016 (v cfu/100 ml)

Mikrobiološka kakovost morske vode v pristanišču v letu 2015 (v cfu/100 ml)

Merilno mesto	Parameter	junij	julij	avgust	sept.	okt.	Mejna vrednost za kopalne vode
I. bazen	Intestinalni enterokoki	1	-	1	2	1	370
I. bazen	E. Coli	-	6	7	n. n.	11	1.000
II. bazen	Intestinalni enterokoki	8	2	3	25	56	370
II. bazen	E. Coli	12	8	17	37	401	1.000
III. bazen	Intestinalni enterokoki	1	2	-	2	4	370
III. bazen	E. Coli	1	8	7	6	26	1.000

*opomba n. n.: ni najdeno

Mikrobiološka kakovost morja je največja v I. in III. bazenu. Mikrobiološko je bolj onesnažen II. bazen, vendar to pripisujemo iztoku iz Centralne komunalne čistilne naprave, ki jo upravlja Marjetica Koper, d. o. o., saj je izliv speljan v začetek II. bazena. V II. luški bazen se iz te čistilne naprave izteka približno 5 mio. m3 predelane fekalne vode.

V pristanišču imamo fiksno nameščene tri senzorje, ki kontinuirano spremljajo morebitna razlitja naftnih derivatov. En senzor je nameščen pred črpalko koprske marine, drugi je na čelu I. bazena na vezu 7.c ter tretji na naslonu priveza za pretovor tekočih tovorov v II. bazenu. Senzorji v letu 2019 niso zaznali onesnaženj. Senzorji neprestano izvajajo meritve, alarmni sistem pa je povezan z luškim Varnostno-nadzornim centrom. V letu 2019 smo delovanje senzorjev tudi preverili.

24.16.2 Predstavitev realizacije programov izboljšav za področje varovanja morja V letu 2019 smo:

na bojo pred III. bazenom namestili merilnik smeri in hitrosti morskih tokov,
vzpostavili sistem za spremljanje kalnosti morske vode,
vzpostavili vremenski portal Luke Koper,
izdelali projektno dokumentacijo in izvedli postopek javnega naročila za urejanje odvodnjavanja obale TRT1 in TRT3.

V letu 2019 nismo:

razširili licence za dve meteorološki postaji,
kupili ter namestili radarskega procesorja za zaznavanje razlitij,
nabavili programske opreme za radar za zaznavanje madežev na morski gladini,
kupili ter namestili radarja in pridobili dodatne licence za programsko opremo za zaznavanje madežev na morski gladini.

Licenci smo vključili v vremenski portal Luke Koper, ki je bil vzpostavljen v letu 2019. Druge naložbe so bile vezane na radar v lasti policije (nameščen na silosu), s katero nam žal še ni uspelo doseči dogovora o souporabi.

24.16.3 Programi izboljšav za področje varovanja morja, načrtovani za leto 2020

V letu 2020 bomo:

postopno sanirali podnice TRO RO 1-4,
zaključili posodobitev dela odvodnjavanja obale na TRT1 in TRT3,
izdelali revizijo ocen ogroženosti ter Načrta zaščite in reševanja Luke Koper, d. d., za industrijske nesreče,
izvedli vajo za preverjanje revidiranega načrta zaščite in reševanja ter samo evalvacijo načrta,
izvedli obnovitveno usposabljanje za del posredovalcev na morju skladno s priporočili IMO in podaljšali veljavnost certifikatov.

24.17Poglabljanje morskega dna in ravnanje z morskimi sedimenti¹⁴⁷

Za zagotavljanje varne plovbe ladij je treba v pristanišču in marinah, mandračih nenehno zagotavljati ustrezno globino. Za ta namen se občasno izvajajo poglabljanja, kar povzroči potrebo po odlaganju morskega sedimenta na kopnem. Ker pa so območja, ki jih imamo na voljo za odlaganje sedimenta na kopnem, omejena, izvajamo dodatne aktivnosti preučevanja alternativnih možnosti uporabe izkopanega materiala.

Slika 54: Količina morskega sedimenta, izkopanega znotraj območja pristanišča, po letih

¹⁴⁷ Poglabljanje morskega dna in ravnanje z morskimi sedimenti (veza GRI GS 306-5)

V letu 2019 smo v Luki Koper izvajali poglabljanje v sklopu projekta gradnje veza ro-ro v tretjem bazenu, s čimer bo omogočen varen privez ladij ro-ro. Poglabljanje bo zaključeno spomladi leta 2020. Izkopani morski sediment se odlaga na kopno v namensko kaseto skladno z gradbenim dovoljenjem.

24.17.1 Predstavitev realizacije programov izboljšav za področje ravnanja z izkopanim morskim sedimentom

V letu 2019 smo:

pričeli pripravljati prvi državni Pomorski prostorski načrt s ciljem zagotoviti usklajen razvoj dejavnosti, rab in režimov na morju. V sklopu priprave tega, je Luka Koper, d. d., podala pobudo glede umestitve dejavnosti premeščanja morskega sedimenta v slovenskem morju na območju osrednjega dela Koprskega zaliva (sidrišča) in na dveh trikotnih območjih (obračališčih, separatnih conah). Pobuda je vključevala strokovne opredelitve ter prakse drugih držav. Cilj tega je, da se s posegom ohranja obstoječe stanje morskega okolja in ne povzroča neskladij pri rabi prostora, hkrati pa omogoča nadaljnji razvoj pristanišča. V prihodnje bo za postopek premeščanja morskega sedimenta potrebna presoja vplivov na okolje z natančnim vrednotenjem okoljskih vplivov in določitvijo potrebnih omilitvenih ukrepov ter z izvedbo kemijskega, biološkega in fizikalnega monitoringa pred posegom, med izvajanjem posega in po izvedenem posegu premeščanja morskega sedimenta, na podlagi presoje o vplivih na okolje pa še okoljevarstveno soglasje vseh zainteresiranih strani.

Med letom smo v sodelovanju z Zavodom za gradbeništvo in Goriškimi opekarnami v sklopu projekta Celkrog (http://celkrog.si/priprava-na-izvedbo-pilotnih-preskusov/ ) ponovno izdelali pilotno šaržo opek, iz katerih bomo v letu 2020 v pristanišču izdelali del objekta ali celoten objekt. Tokrat je bila opeka izdelana iz morskega sedimenta, papirniškega mulja in laporja. Opeka izkazuje vse lastnosti gradbenega proizvoda.

Luka Koper, d. d., ima okoljevarstveno soglasje za poseg odlaganja morskih sedimentov na Ankaranski bonifiki, vendar površina ne zadostuje za vse potrebe po odlaganju. Pred začetkom odlaganja sedimentov na navedeno površino pa moramo urediti ankaranski obrobni kanal ter zgraditi nadomestne habitate s ciljem ohranjanja biotske raznovrstnosti, vendar aktivnosti še nismo pričeli, saj še ni bilo pridobljeno pozitivno mnenje na dokumentacijo za gradbeno dovoljenje s strani Občine Ankaran.

Celotna predvidena ureditev območja ankaranskega obrobnega kanala je prikazana na sliki in je zastavljena v treh ločenih fazah.

24.17.2 Programi izboljšav za področje ravnanja z izkopanim morskim sedimentom, načrtovani za leto 2020

V letu 2020 bomo:

nadaljevali pobudo za možnosti premeščanja morskega sedimenta v morju,
iz opeke, izdelane iz morskega sedimenta, zgradili del objekta v pristanišču.

Ustvarjalni in odprti

Odprti smo za nove ideje, inovacije in nove povezave, s katerimi ustvarjamo dodano vrednost. Tako nenehno prilagajamo poslovni model dinamičnim spremembam v globalnem okolju. Odprti smo tudi za vse, ki jih zanima naša dejavnost. Vsako leto nas obiščejo številni obiskovalci od blizu in daleč. Presenečeni so nad velikostjo in razvitostjo pristanišča.

25 Družbeno okolje

Luka Koper je zelo aktivna na področju družbene odgovornosti, predvsem na lokalni ravni.

Luka Koper se zaveda, da so dobri odnosi z vsemi deležniki v njenem okolju odvisni tudi od ažurnega, transparentnega in korektnega komuniciranja. Informacije o poslovanju, novostih in dogodkih javnostim posreduje bodisi neposredno ali po različnih komunikacijskih kanalih, kot so: spletni strani www.zivetispristaniscem.si in www.luka-kp.si, mesečni časopis Luški glasnik, sporočila za medije, novinarske konference, intervjuji, članki, objave na spletnem portalu Ljubljanske borze ter družabnih omrežjih Facebook, Instagram, Linkedin in Youtube.

Prebivalcem, ki živijo v neposredni bližini pristanišča in najbolj občutijo njegove vplive, je bila namenjena publikacija Luški vozli, v kateri je Luka Koper predstavila svoje aktivnosti, uspehe in izzive na področju trajnostnega razvoja. Prejelo jo je 15.300 gospodinjstev v Mestni občini Koper in Občini Ankaran. Z razvojnimi načrti je Luka Koper seznanila tudi novo vodstvo Mestne občine Koper ter občinske svetnike. Ponovno sta se aktivirali tudi delovni skupini, ki sta nastali na podlagi pisma o nameri, sklenjenega med Luko Koper in Mestno občino Koper julija 2018. Rezultat dela prve skupine, ki se je ukvarjala z omilitvenimi ukrepi za zmanjšanje hrupa iz pristanišča, je novembra podpisan dogovor med Luko Koper in Mestno občino Koper, ki določa pogoje za ustanovitev sklada, v katerega bo Luka Koper vsako leto prispevala 200.000 evrov, občina pa bo po ustreznih kriterijih sredstva razdelila med tiste prebivalce, ki živijo najbližje pristanišču in zato najbolj občutijo posledice njegovega delovanja. Druga skupina pa se ukvarja z vsebinami luškega skladišča 3, ki je na podlagi pisma o nameri dolgoročno namenjeno družbenim dejavnostim.

Koprsko pristanišče je z leti postalo tudi turistična atrakcija, v letu 2020 si ga je ogledalo skoraj 20.000 obiskovalcev. Gre za organizirane skupine, ki jih po pristanišču vodijo člani Kluba upokojenih delavcev Luke Koper. Največ je šolskih skupin. V okviru tradicionalnega Pristaniškega dne, dneva odprtih vrat, ki je bil 18. maja, pa si je pristanišče ogledalo več kot 4.000 ljudi. Odprtost pristanišča za zunanjo javnost je pomembna predvsem z vidika razumevanja dejavnosti ter aktivnosti družbe na področju trajnostnega razvoja in osveščanja ljudi o pomenu edinega slovenskega tovornega pristanišča.

Konec leta 2019 je Luka Koper naročila vsakoletno javnomnenjsko raziskavo o tem, kako prebivalci z območja neposredno ob pristanišču dojemajo Luko Koper s poslovnega in okoljevarstvenega vidika. Rezultati so pokazali, da velika večina prebivalcev (več kot 80 %) Luko Koper ocenjuje kot uspešno, ugledno in družbeno odgovorno podjetje ter ji priznava pomemben prispevek h gospodarskemu razvoju države. Anketiranci so aktivnosti Luke Koper na področju varovanja okolja ocenili z dobro trojko, njene razvojne načrte pa podpira 71 odstotkov vprašanih.

25.1 Porazdelitev donatorskih in sponzorskih sredstev v letu 2019 148

Za sponzorstva in donacije je Luka Koper v letu 2019 namenila 1,4 milijona evrov.

Družbena odgovornost je sestavni del politike upravljanja družbe Luka Koper. Zaradi vpetosti pristanišča v urbani prostor in vpliva pristaniških dejavnosti na okolje si Luka Koper prizadeva čim bolj zmanjšati negativne vplive svoje dejavnosti in prispevati k dvigu kakovosti življenja in bivanja v lokalnem okolju. Aktivno se vključuje v življenje lokalne in širše skupnosti kot sponzor, donator in pokrovitelj športnih, kulturnih, humanitarnih, okoljskih in izobraževalnih organizacij. V letu 2019 je za te namene porabila 1,4 milijona evrov. Pretežni del sponzorskih in donatorskih sredstev je povezan z dolgoročnim partnerskim odnosom s prejemniki, kot so perspektivni športniki, klubi, organizacije in športne zveze. V začetku januarja je družba objavila razpis sklada Živeti s pristaniščem, na katerem se je za financiranje družbeno koristnih projektov, dogodkov in delovanje organizacij potegovalo 357 prijaviteljev. Na osnovi javno objavljenih kriterijev je sponzorska in donatorska sredstva v skupni vrednosti 129.200 evrov prejelo 251 prijaviteljev. Najbolj odmevni dogodki, ki jih je v letu 2019 finančno podprla Luka Koper, so bili Istrski maraton, Primorski poletni festival, Ironman in Simfonija Kopra.

25.2 Porazdelitev in višina donatorskih in sponzorskih sredstev v letih 2015 do 2019 149

¹⁴⁸ GRI GS 201-1

¹⁴⁹ GRI GS 201-1

26 Trajnostni odnosi z dobavitelji

26.1 Opis sistema razvijanja odnosov z dobavitelji¹⁵⁰

Družba posveča pozornost razvijanju odnosov z dobavitelji za zagotavljanje potrebnih, pravočasnih, kakovostno in stroškovno ustreznih nabav. To omogoča prenos dobrih praks, pospešuje inovativnost ter prinaša dodano vrednost odjemalcem pristaniških storitev in tako ustvarja pogoje za doseganje finančnih prihrankov in povečevanje učinkovitosti izvedbe pristaniških storitev. Ne glede na predmet nabave je treba z dobavitelji poiskati stične točke oziroma skupne interese ter ustrezno ravnovesje med potrebami in pričakovanji kupca ter koristmi prodajalca (dobavitelja).

V skladu s sprejeto politiko nabave, ki sloni na spoštovanju temeljnih vrednot družbe, želimo dosegati ključne cilje, ki so v zadovoljstvo kupcev, zaposlenih in lastnikov, ter zagotoviti družbeno odgovorno ravnanje z okoljem. Poslovna uspešnost Luke Koper je povezana tudi z delom naših dobaviteljev, zato spoštujemo in cenimo njihova prizadevanja, da nam pomagajo pri doseganju ključnih ciljev. Učinkovitost, strokovnost, etika in integriteta, družbena odgovornost, varstvo okolja ter zdravje in varnost predstavljajo šest načel politike nabave, ki jih želimo uresničevati. Izvajanje politike nabave je odgovornost vseh zaposlenih in dobaviteljev Luke Koper. Izboljšave se izvajajo skladno z ugotovitvami analiz doseganja ciljev procesa nabave.

Dobavitelji predstavljajo pomembno podporo poslovanju Luke Koper. Kakovostni dobavitelji pripomorejo k večji učinkovitosti poslovnih procesov v družbi, bodisi neposredno z opravljanjem storitev oziroma dobavo proizvodov bodisi posredno s povečevanjem učinkovitosti in uspešnosti delovnih procesov in poslovnih praks družbe. Luka Koper si prizadeva sodelovati z najboljšimi dobavitelji. Z velikim številom dobaviteljev smo razvili trdno partnerstvo, kar pomeni, da nanje prenašamo tudi našo trajnostno politiko. Z novimi dobavitelji sodelujemo v želji, da bi sodelovanje preraslo v dolgoročen partnerski odnos in kreiralo nove vrednosti.

Dolgoročna partnerstva z dobavitelji prispevajo k iskanju skupnih rešitev za kvalitetnejše obvladovanje nabavnega procesa. Dve pomembni nalogi nabavnega procesa sta tudi raziskovanje novosti na trgu in spremljanje novih tehnologij. Vseskozi komuniciramo s potencialnimi novimi dobavitelji, ki se lahko med drugim vpišejo v bazo na spletni strani družbe https://luka-kp.si/slo/za-dobavitelje. Na podlagi komunikacije z dobavitelji ter predloženih ponudb, certifikatov, referenc in izkušenj si družba prizadeva izbirati najboljše.

Izpolnjevanje ciljev procesa razvijanja odnosov z dobavitelji spremljamo prek zastavljenih kazalnikov četrtletno s programom dela, letno pa z vodstvenim pregledom. V družbi skladno z ugotovitvami analize doseganja ciljev procesa nabave in upravljanja odnosov z dobavitelji redno izvajamo izboljšave.

Za pravočasno sprejemanje ukrepov in obvladovanje tveganj neprimernih nabav spremljamo prednosti in pomanjkljivosti dobaviteljev, in sicer:

z ocenjevanjem dobaviteljev,
z nagrajevanjem dobaviteljev.

26.2 Oskrbovalna veriga¹⁵¹

Izbor dobaviteljev in sodelovanje z njimi poteka na transparenten, v družbi določen način. Prednost imajo dobavitelji, katerih poslovanje je usklajeno z zahtevami mednarodnih standardov vodenja, ki izpolnjujejo zahteve varstva pri delu in so okoljsko ozaveščeni ter sodelujejo z družbo in Skupino v duhu načel in vrednot, ki veljajo za Luko Koper. Pri izbiri dobaviteljev se upošteva tudi zavezanost družbeni odgovornosti, zato se v ta namen spodbuja, kadar je to mogoče, nabave, ki prispevajo h gospodarskemu razvoju lokalnega okolja. V tem primeru lokalno okolje razumemo kot domači trg Republike Slovenije, ožjo lokalno skupnost pa predstavljata koprska in ankaranska občina, kjer se pristaniška dejavnost dejansko izvaja. Skoraj 90 odstotkov naših dobaviteljev prihaja iz lokalnega okolja, to pomeni, da so podjetja s sedežem v Sloveniji. Prav tako pred uvrstitvijo dobaviteljev na seznam dobaviteljev preverimo bonitetno oceno posameznega dobavitelja in ga ob morebitnem ugotovljenem davčnem dolgu ali slabi bonitetni oceni ne vključimo na seznam.

¹⁵⁰ GRI GR 103-1, 103-2, 103-3

¹⁵¹ GRI GS 102-9

Dobavitelje proizvodov in storitev delimo v štiri različne skupine: dobavitelji za področje naložb, dobavitelji za področje tehničnih storitev za lastne potrebe, dobavitelji za področje proizvodov (različni materiali) in dobavitelji za področje izvajalcev pristaniških storitev (IPS) in zunanjih pogodbenih partnerjev (ZPP).

Vrednost celotne nabave Luke Koper, d. d., je v letu 2019 dosegla 79 milijonov evrov, od tega so stroški nabave pristaniških storitev znašali 14,4 milijona evrov. 90 odstotkov vrednosti celotne nabave je bilo izvedene na slovenskem trgu.

Stremimo k optimalnemu številu dobaviteljev z vidika obvladljivosti procesa nabave kakor tudi z vidika zadostne razpršenosti dobaviteljev za zagotavljanje pravočasnih in, glede na pričakovanja, ustreznih nabav na ravni celotne Skupine Luka Koper. Stopnja centralizacije nabavnih odločitev se uveljavlja prek vnaprej določenih odgovornosti in pristojnosti vseh zaposlenih, vključenih v proces nabave. Nabava se vodi centralno, izvajanje nabavnih postopkov pa poteka tudi v decentraliziranih organizacijskih enotah družbe oziroma Skupine, kar omogoča večjo stopnjo prilagodljivosti specifičnim potrebam posameznih organizacijskih enot. Na ta način družba stremi k čim bolj urejenemu in preglednemu poslovanju z dobavitelji, obenem pa tudi k ohranjanju učinkovitega in prilagodljivega procesa nabave, ki omogoča nemoten in učinkovit potek dela.

¹⁵² GRI GS 204-1

¹⁵³ GRI GS 204-1

26.2.3 Ocenjevanje okoljske ozaveščenosti dobaviteljev¹⁵⁴

V Luki Koper redno spremljamo in ocenjujemo sodelovanje z dobavitelji. Najmanj enkrat letno izvedemo ocenjevanje ključnih dobaviteljev. Ocenjevanje za leto 2019 je v teku za skupaj 69 dobaviteljev. Dobavitelje ocenjujemo na podlagi vnaprej določenih kriterijev. Med kriteriji so tudi ocena okoljske ozaveščenosti in upoštevanja okoljskih zahtev posameznega dobavitelja ter morebitna raba sistema ravnanja z okoljem in kriterij varstva pri delu, pri katerem ocenjujemo kršitve s področja varstva in zdravja pri delu.

Dobavitelje ocenjujemo v štirih različnih skupinah: v skupini dobaviteljev za področje naložb, skupini dobaviteljev za področje tehničnih storitev, skupini dobaviteljev za področje proizvodov in skupini dobaviteljev za področje izvajalcev pristaniških storitev (IPS) in zunanjih pogodbenih partnerjev (ZPP). Slednjim omogočamo vpogled v pravilnike in tehnološke postopke prek t. i. IPS-portala na luški spletni strani. Družba vsako leto izbere najboljšega dobavitelja v posamezni skupini dobaviteljev, zmagovalcem pa vodstvo družbe na svečani prireditvi podeli priznanje.

26.2.4 Spremembe nabavne verige¹⁵⁵

V letu 2019 ni bilo sprememb v nabavni verigi.

¹⁵⁴ GRI GS 103-1, 103-2, 103-3, 308-2, 414-2

¹⁵⁵ GRI GS 102-10

Presegamo rekorde

Vse bolj smo zanimivi za potniške ladje. V Koper prihajajo čedalje večje ladje z večjim številom potnikov, zato presegamo rekorde. Leta 2019 smo skupaj privezali 72 potniških ladij in sprejeli 115.581 potnikov. Vse več je ladjarjev iz višjega cenovnega razreda, ki cenijo kakovostne storitve in pestrost destinacije. Uspeh je sad odličnega sodelovanja številnih akterjev.

27 Trajnostni odnosi s kupci

Luka Koper je vedno posvečala posebno pozornost odnosu do kupcev. Osnovo našega sodelovanja predstavlja pošten in partnerski odnos do kupcev, ki temelji na etničnem, spoštljivem in transparentnem poslovanju. Danes je ta odnos še posebej pomemben, saj se je zaradi hitrih sprememb, ki se dogajajo v svetovnem gospodarstvu in se posledično odražajo na transportnih poteh, treba prilagajati novim zahtevam kupcev. Prav korekten odnos je tisti, ki kupcem vliva zaupanje v poslovne partnerje, s katerimi sodelujejo. Le z zadovoljnimi strankami oz. zadovoljnimi kupci je mogoče graditi dolgoročno sodelovanje, ki temelji na partnerskem odnosu. Zagotavljamo zakonitost in transparentnost poslovanja ter krepimo pozitivno podobo in ugled podjetja tako na domačem trgu kot po svetu.

27.1 Zadovoljstvo naših kupcev redno spremljamo

Zadovoljstvo naših kupcev redno in periodično spremljamo na več načinov. Z redno komunikacijo skrbimo za to, da razumemo operativna in komercialna pričakovanja strank, ter pridobivamo podatke o njihovih nadaljnjih načrtih, predvsem z vidika razumevanja razvoja trga in potreb gospodarstva. Komunikacija s strankami poteka tako prek operativnega kadra na terminalih kot prek področja komerciale. Izpostaviti želimo tudi vlogo predstavnikov, ki so s prisotnostjo na trgih podaljšana roka luke in redno obiskujejo stranke ter jim s tem nudijo podporo pri razvijanju novih poslov in negovanju obstoječih ter pomoč bi reševanju težav.

Sistematično izvajamo anketo o zadovoljstvu kupcev, ki je sestavljena iz več poglavij. S tem ugotavljamo, kako so stranke zadovoljne s komercialnim in operativnim delom, odnosom do strank, ter opravimo primerjavo s konkurenčnimi pristanišči v Severni Evropi in na Jadranu.

Za doseganje zastavljenih ciljev pri zadovoljevanju potreb naših strank in nadgrajevanju sodelovanja tesno sodelujemo z lokalno pristaniško skupnostjo, ki jo sestavljajo špediterji, agenti, prevozniki, operaterji, policija, carina, URSP, inšpekcije in kontrolne hiše. Zavedamo se, da smo le en, a pomemben del logistične verige. Vendar brez sodelovanja vseh vpletenih logistična storitev nikakor ne more biti uspešna, zato se s pristaniško skupnostjo usklajujemo in skrbimo za razvoj storitev, ki so za naše kupce najugodnejše.

27.2 Učinkovito in skrbno reševanje reklamacij

Z uvedbo modula za sistematično reševanje in sledenje reklamacij smo tudi na tem področju naredili korak naprej. Na zadovoljstvo kupcev vpliva tudi uspešno reševanje reklamacij. Obravnavamo dve vrsti reklamacij, in sicer reklamacije na obračun in reklamacije na storitev. Vsaka reklamacija se vnese v sistem, v katerem se vodi celoten postopek do končne rešitve. O reklamacijah se poroča tudi vodji komerciale, ki ima popoln pregled nad vzrokom, nastankom in reševanjem vsake reklamacije.

27.3 Varovanje podatkov o kupcih

Skupina Luka Koper je posvečala posebno pozornost varovanju podatkov o kupcih še pred sprejetjem zakonodaje GDPR. Za skladnost z novo zakonodajo je sistem le še nadgradila. Ključni uporabniki v podjetju, ki imajo dostop do podatkov o kupcih, so bili v okviru posebnega izobraževanja podrobno seznanjeni z novimi pravili.

28 Kazalo GRI (po standardih 2016)¹⁵⁶

Leto 2019

	Kazalo po standardih GRI (Global Reporting Initiative) –		osnovna raven ('in accordance' – Core option)
Standard GRI in razkritje	Opis	Meje poročanja	Poglavje	Stran	Opombe
	GRI 102 SPLOŠNA STANDARDNA RAZKRITJA
	Profil organizacije/podjetja
102-1	Ime organizacije	Skupina Luka Koper	2.1 Osebna izkaznica družbe Luka Koper, d. d.	Str. 21
102-2	Blagovne znamke, produkti in storitve	Skupina Luka Koper	2 Predstavitev Skupine Luka Koper 2.4 Dejavnosti Skupine Luka Koper	Str. 17 Str. 23
102-3	Sedež organizacije	Luka Koper, d. d.	2.1 Osebna izkaznica družbe Luka Koper, d. d.	Str. 21
102-4	Države, v katerih organizacija deluje	Skupina Luka Koper	2 Predstavitev Skupine Luka Koper 2.1 Osebna izkaznica družbe Luka Koper, d. d.	Str. 17 Str. 21	Skupina Luka Koper deluje samo v eni državi – Republiki Sloveniji.
102-5	Lastništvo in pravna oblika organizacije	Skupina Luka Koper	2.1 Osebna izkaznica družbe Luka Koper, d. d. 15 Delnica LKPG	Str. 21 Str. 101
102-6	Trgi (geografska in sektorska razdelitev ter tipi odjemalcev)	Skupina Luka Koper	2 Predstavitev Skupine Luka Koper 2.4 Dejavnosti Skupine Luka Koper 10.1 Trgi	Str. 17 Str. 23 Str. 86	Ne poročamo 102-6 ii in 102-6 iii.
102-7	Merila/velikost organizacije	Skupina Luka Koper	1.1 Finančni kazalniki 2.2 Organiziranost Skupine Luka Koper 2.4 Dejavnosti Skupine Luka Koper 23.1.1 Število zaposlenih po družbah in v Skupini Luka Koper	Str. 12 Str. 22 Str. 23 Str. 144
102-8	Informacije o zaposlenih in ostalih sodelavcih	Luka Koper, d. d.	23.1.2 Število zaposlenih v Luki Koper, d. d., glede na vrsto pogodbe (nedoločen čas, določen čas)	Str. 144	Pri številu zaposlenih po vrsti pogodbe ne poročamo glede na spol in glede na regijo

¹⁵⁶ GRI GS 102-54, 102-55

			23.1.3 Število zaposlenih v Luki Koper, d. d., na dan 31. 12. glede na spol 23.1.4 Delež zaposlenih v Luki Koper, d. d., glede na regijo prebivališča 23.1.5 Število zaposlenih glede na tip zaposlitve (polni delovni čas, skrajšan) 23.1.7 Struktura zaposlenih v Luki Koper, d. d., po starostnih skupinah	Str. 144 Str. 145 Str. 145 Str. 146	prebivališča. O delavcih, ki niso zaposleni, ne poročamo. Ne poročamo o spremembah števila zaposlenih. Podatki so bili pridobljeni iz kadrovskih evidenc informacijskega sistema SAP.
102-9	Oskrbovalna veriga	Luka Koper, d. d.	26.2 Oskrbovalna veriga	Str. 208
102-10	Pomembne spremembe v organizaciji in njeni oskrbovalni verigi	Skupina Luka Koper	2.5 Spremembe v organizaciji 26.2.4 Spremembe nabavne verige	Str. 24 Str. 210
102-11	Previdnostni pristop ter načela	Luka Koper, d. d.	12 Obvladovanje tveganj 24.6 Obvladovanje okoljskih tveganj in ukrepanje ob izrednih dogodkih	Str. 93 Str. 163
102-12	Zunanje pobude	Luka Koper, d. d., Luka Koper INPO, d. o. o.	17.7 Članstva in zaveze	Str. 110
102-13	Članstvo v organizacijah	Luka Koper, d. d., Luka Koper INPO, d. o. o.	17.7 Članstva in zaveze	Str. 110
	Strategija
102-14	Izjava vodilne osebe v organizaciji	Skupina Luka Koper	4 Pogovor s predsednikom uprave	Str. 43
	Etika in integriteta
102-16	Vrednote, načela, standardi in norme obnašanja	Skupina Luka Koper	3 Poslovna strategija razvoja 18 Luka Koper in usmeritve na področju trajnostnega razvoja 21 Korporativna integriteta, človekove pravice in skladnost poslovanja	Str. 27 Str. 111 Str. 128	Sklic na Poslovno strategijo razvoja zaradi prikaza vrednot družbe.
102-17	Mehanizmi svetovanja in podajanja pritožb/pohval glede etičnih zadev	Skupina Luka Koper	21 Korporativna integriteta, človekove pravice in skladnost poslovanja	Str. 128

			21.1 Korporativna integriteta in človekove pravice	Str. 128
	Upravljanje
102-18	Organizacijska struktura	Luka Koper, d. d.	2.6 Organizacijska struktura	Str. 24
102-22	Sestava najvišjega organa upravljanja in sestava njihovih odborov	Luka Koper, d. d.	6.7 Uprava družbe Luka Koper, d. d. 6.6 Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d.	Str. 59 Str. 57
102-23	Predsednik najvišjega organa upravljanja	Luka Koper, d. d.	6.8 Delovanje uprave	Str. 62
	Vključenost deležnikov
102-40	Seznam deležnikov	Luka Koper, d. d.	19 Deležniki Luke Koper	Str. 117
102-41	Kolektivna pogodba	Luka Koper, d. d.	23.1.6 Delež zaposlenih v Luki Koper, d. d., po kolektivni pogodbi	Str. 145
102-42	Identifikacija in izbira deležnikov	Luka Koper, d. d.	19.1 Prepoznavanje deležnikov	Str. 118
102-43	Pristop pri vključevanju deležnikov	Luka Koper, d. d.	19.2 Vključenost deležnikov ter njihova pričakovanja in potrebe	Str. 119
102-44	Ključne teme in vprašanja,	Luka Koper,	19.2 Vključenost deležnikov ter njihova pričakovanja in	Str. 119
	izpostavljena v procesu sodelovanja z deležniki, ter odziv organizacije nanje (tudi prek poročanja)	d. d.	potrebe 20.1 Bistvene vsebine, izpostavljene s strani posameznih deležnikov	Str. 125
	Način poročanja
102-45	Subjekti, vključeni v konsolidirane računovodske izkaze	Skupina Luka Koper	2.3 Vključenost v konsolidirane računovodske izkaze	Str. 22
102-46	Proces določanja vsebine poročila in določitev meje	Skupina Luka Koper	17.2 Trajnostno poročilo po mednarodnih standardih trajnostnega poročanja	Str. 107
			20.2 Metodologija določanja bistvenosti	Str. 126
102-47	Seznam bistvenih vsebin	Luka Koper, d. d.	20 Matrika bistvenosti	Str. 123
102-48	Učinki sprememb podatkov iz predhodnih poročil in razlogi za spremembe	Skupina Luka Koper	17.2 Trajnostno poročilo po mednarodnih standardih trajnostnega poročanja	Str. 107

102-49	Spremembe v poročanju	Skupina Luka Koper	17.2 Trajnostno poročilo po mednarodnih standardih trajnostnega poročanja	Str. 107
102-50	Obdobje poročanja	Skupina Luka Koper	17.3 Obdobja poročanja	Str. 107
102-51	Datum zadnjega poročanja	Skupina Luka Koper	17.3 Obdobja poročanja	Str. 107
102-52	Cikel poročanja	Skupina Luka Koper	17.3 Obdobja poročanja	Str. 107
102-53	Kontaktno mesto v zvezi z vprašanji glede poročila	Skupina Luka Koper	17.4 Kontaktno mesto	Str. 108
102-54	Sklic glede poročanja v skladu s standardi GRI	Skupina Luka Koper	17.2 Trajnostno poročilo po mednarodnih standardih trajnostnega poročanja 28 Kazalo GRI (po standardih 2016)	Str. 107 Str. 213
102-55	Kazalo po smernicah GRI	Skupina Luka Koper	28 Kazalo GRI (po standardih 2016)	Str. 213
102-56	Zunanje preverjanje poročanja (revizija)	Skupina Luka Koper	17.6 Verifikacija trajnostnega poročila	Str. 108

	SPECIFIČNA STANDARDA RAZKRITJA
	GRI 200 EKONOMSKO PODROČJE
	GRI 201 Ekonomska uspešnost
103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Skupina Luka Koper	3.2 Stabilnost poslovanja in poslovna uspešnost	Str. 29
201-1	Neposredno ustvarjena in	Luka Koper,	3.3 Neposredno ustvarjena in distribuirana ekonomska	Str. 30	Ne poročamo 201-1b.
	distribuirana ekonomska vrednost	d. d.	vrednost 25.1 Porazdelitev donatorskih in sponzorskih sredstev v letu	Str. 207
			2019 25.2 Porazdelitev in višina donatorskih in sponzorskih sredstev v letih 2015 do 2019	Str. 207
201-3	Obveznosti iz pokojninskega načrta	Luka Koper, d. d.	23.1.11 Ugodnosti za delavce	Str. 146	Ne poročamo 201-3a, 201-3b, 201-3c, 201- 3e.
	GRI 202 Prisotnost na trgu

202-1 Razmerje med najnižjo plačo v Luka Koper, 23.1.11 Ugodnosti za delavce Str. 146 Ne poročamo 202-1b, 202-1c, 202-1d organizaciji in minimalno plačo v d. d. državi po spolu GRI 203 Posredni ekonomski vplivi 103-1 Upravljavski pristop Skupina 4 Pogovor s predsednikom uprave Str. 43 103-2 Luka Koper 18 Luka Koper in usmeritve na področju trajnostnega Str. 111 103-3 razvoja 3.2 Stabilnost poslovanja in poslovna uspešnost Str. 29 203-1 Investicije v infrastrukturo in Skupina 11 Naložbe v nefinančna sredstva Str. 90 podporne storitve Luka Koper 14 Informacijska tehnologija Str. 99 203-2 Pomembni posredni gospodarski Luka Koper, 3.4 Posredni ekonomski vplivi Luke Koper Str. 31 vplivi d. d. GRI 204 Nabava 103-1 Upravljavski pristop Luka Koper, 26.1 Opis sistema razvijanja odnosov z dobavitelji Str. 208 103-2 d. d. 26.2.3 Ocenjevanje okoljske ozaveščenosti dobaviteljev Str. 210 103-3 204-1 Delež izdatkov za lokalne dobavitelje Luka Koper, 26.2.1 Delež vrednosti celotne nabave Luke Koper, d. d., v Str. 209 Ne poročamo 204-1c. pri poslovanju d. d. letu 2019 po državah 26.2.2 Delež vrednosti celotne nabave Luke Koper, d. d., v letu 2019 na slovenskem trgu po regijah Str. 209 GRI 205 Preprečevanje korupcije 103-1 Upravljavski pristop Skupina 21.4 Korupcija in podkupovanje Str. 131 103-2 Luka Koper 12.3.5 Tveganja prevar in korupcije Str. 97 103-3 205-1 Poslovne operacije, ocenjene glede Luka Koper, 12.3.5 Tveganja prevar in korupcije Str. 97 Ne poročamo 205-1 a. tveganj, povezanih s korupcijo d. d. 205-2 Komunikacija in izobraževanja o Skupina 21.4 Korupcija in podkupovanje Str. 131 Ne poročamo 205-2a, 205-2c, 205-2d, 205- protikorupcijskih pravilih in Luka Koper 2e. 205-2b ne poročamo po kategoriji postopkih organizacije delovnega mesta. 205-3 Potrjeni primeri korupcije in ukrepi, Skupina 21.4 Korupcija in podkupovanje Str. 131 izvedeni kot odziv nanje Luka Koper GRI 300 OKOLJE GRI 302 Energija	103-3

103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Luka Koper, d. d.		24.11.1 Opis sistema energetske učinkovitosti	Str. 188
302-1	Poraba energije znotraj organizacije	Luka Koper, d. d.		24.11.2 Poraba energentov	Str. 189	Ne poročamo 302-1b, 302-1c ii, iii, iv, 302- 1d, 302-1f, 302-1g.
302-2	Poraba energije zunaj organizacije	Luka Koper, d. d.		24.11.2 Poraba energentov	Str. 189	Ne poročamo 302-2b, 302-2c.
302-3	Učinkovita raba energije	Luka Koper, d. d.		24.11.2 Poraba energentov	Str. 189
302-4	Zmanjševanje porabe energije	Luka Koper, d. d.		24.11.3 Poraba električne energije 24.11.4 Poraba pogonskega goriva 24.11.5 Predstavitev realizacije programov izboljšav za zmanjševanje rabe električne energije in goriva	Str. 190 Str. 190 Str. 191	Ne poročamo 302-4c in 302-4d.
	GRI 303 Voda
103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Luka Koper, d. d.		24.1 Opis sistema ravnanja z okoljem	Str. 154
303-1	Celotna poraba vode, zajete iz različnih virov	Luka Koper, d. d.		24.12 Upravljanje s pitno in podzemno vodo	Str. 192	Ne poročamo 303-1a iii, iv, v, 303-1b.
	GRI 304 Biotska raznovrstnost
103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Luka Koper, d. d.		24.15 Biotska raznovrstnost	Str. 196	Ne poročamo o upravljavskem pristopu, ker vzpostavljanje sistema še vedno poteka.
304-3	Habitati, ki so zaščiteni ali ponovno vzpostavljeni	Luka Koper, d. d.	24.2	24.15 Biotska raznovrstnost Sožitje z okoljem	Str. 196 Str. 154	Ne poročamo 304-3b.
304-4	Število vrst IUCN z rdeče liste in število nacionalno zaščitenih živalskih in rastlinskih vrst, ki so ogrožene zaradi delovanja organizacije	Luka Koper, d. d.		24.15 Biotska raznovrstnost	Str. 196	Ne poročamo 304-4a ii, iii, iv, v. Ker je sistem šele v vzpostavljanju bomo natančno preučili število vrst iz rdeče liste.
	GRI 305 Emisije
103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Luka Koper, d. d.		24.1 Opis sistema ravnanja z okoljem	Str. 154

305-1	Neposredne (scope 1) emisije toplogrednih plinov (GHG)	Luka Koper, d. d.	24.8.6 Toplogredni plini 24.8.7 Predstavitev rezultati meritev emisij toplogrednih plinov	Str. 174 Str. 174	O emisijah iz kompostarne ne poročamo.
305-2	Posredne (scope 2) emisije toplogrednih plinov (GHG)	Luka Koper, d. d.	24.8.6 Toplogredni plini 24.8.7 Predstavitev rezultati meritev emisij toplogrednih plinov	Str. 174 Str. 174	Ne poročamo 305-2c, 305-2d, 305-2e, 305- 2f in 305-2g.
305-6	Emisije ozonu škodljivih snovi (ODS)	Luka Koper, d. d.	24.8.6 Toplogredni plini 24.8.7 Predstavitev rezultati meritev emisij toplogrednih plinov	Str. 174 Str. 174
305-7	Emisije dušikovih oksidov (NOX), žveplovih oksidov (SOX) in znatni izpusti drugih snovi v ozračje	Luka Koper, d. d.	24.8.8 Rezultati meritev emisij hlapnih spojin	Str. 175	Ne poročamo 305-7b in 305-7c.
	Zrak	Luka Koper, d. d.	24.8.1 Količina celokupnega prahu v pristanišču 24.8.2 Količina zdravju škodljivih snovi prašnih delcev 24.8.3 Izpusti prašnih delcev na ključnih izvorih	Str. 167 Str. 167 Str. 172
	Emisije hrupa	Luka Koper, d. d.	24.10 Emisije hrupa	Str. 180
	Svetlobno onesnaževanje	Luka Koper, d. d.	24.14 Svetlobno onesnaževanje	Str. 195
	GRI 306 Odpadna voda in odpadki
103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Luka Koper, d. d.	24.1 Opis sistema ravnanja z okoljem	Str. 154
306-1	Izpust vode glede na kakovost in lokacijo izpusta	Luka Koper, d. d.	24.13 Ravnanje z odpadno vodo	Str. 194	Ne poročamo 306-1a iii, 306-1b.
306-2	Skupna količina odpadkov po vrstah in po načinu odstranjevanja	Luka Koper, d. d.	24.9.1 Rezultati s področja ravnanja z odpadki	Str. 177	Ne poročamo 306-2a i, ii, iii, iv, vi, vii, viii, ix, 306-2b i, iv, v, vi, viii, ix, 306-2c.
306-3	Pomembna razlitja	Luka Koper, d. d.	24.6 Obvladovanje okoljskih tveganj in ukrepanje ob izrednih dogodkih 24.6.1 Statistika okoljskih dogodkov od 2011 do 2018 24.16 Varovanje morja 24.16.1 Statistika posredovanja na morju	Str. 163 Str. 165 Str. 198 Str. 199	Vsa razlitja in puščanja so manjše narave, zato Luka Koper o količini razlitij ne poroča. Izredni dogodki so nastali na območju pristanišča (kopno) in luškega akvatorija (morje).
306-4	Transport nevarnih odpadkov	Luka Koper, d. d.	24.9.1 Rezultati s področja ravnanja z odpadki	Str. 177	Ne poročamo 306-4a in 306-4c.

306-5	Vodna telesa, na katera vplivajo izpusti vode in/ali odtoki	Luka Koper, d. d.	24.15 Biotska raznovrstnost	Str. 196	Odpadne vode, ki nastanejo v Luki Koper, s svojim odvajanjem ne prizadenejo biotske raznovrstnosti.
	Poglabljanje morskega dna in ravnanje z morskimi sedimenti	Luka Koper, d. d.	24.17 Poglabljanje morskega dna in ravnanje z morskimi sedimenti	Str. 202
	GRI 307 Skladnost na področju okolja
103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Luka Koper, d. d.	24.1 Opis sistema ravnanja z okoljem	Str. 154
307-1	Neskladnost z zakonodajo na področju okolja ter drugimi predpisi in regulacijami	Luka Koper, d. d.	21.7 Skladnost z zakonodajo in internimi zahtevami 24.4.1 Skladnost z zakonodajo 24.4.2 Skladnost z internimi zahtevami 24.5.4 Inšpekcijski pregledi	Str. 133 Str. 158 Str. 158 Str. 163	O zneskih kazni ne poročamo, ker so bile izrečene globe manjših vrednosti.
	GRI 308 Ocenjevanje dobaviteljev z vidika okolja
103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Luka Koper, d. d.	26.1 Opis sistema razvijanja odnosov z dobavitelji	Str. 208
308-2	Negativni vplivi na okolje v dobavni verigi in ukrepi za zmanjševanje teh vplivov	Luka Koper, d. d.	26.2.3 Ocenjevanje okoljske ozaveščenosti dobaviteljev	Str. 210	Ne poročamo 308-2b, 308-2c, 308-2d in 308-2e (ocenjevanje še poteka).
	GRI 400 DRUŽBA
	GRI 401 Zaposlovanje
103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Luka Koper, d. d.	23.1 Opis sistema upravljanja zaposlenih	Str. 143
401-1	Zaposlovanje in fluktuacija	Luka Koper, d. d.	23.1.8 Zaposlovanje v Luki Koper, d. d., po starostnih skupinah 23.1.9 Zaposlovanje v Luki Koper, d. d., po spolu 23.1.10 Primerjava med zaposlovanjem, odhodi in stopnjo fluktuacije	Str. 146 Str. 146 Str. 146	Ne poročamo o številu novo zaposlenih po regijah ter o fluktuaciji zaposlenih po starostnih skupinah, spolu in regiji prebivališča. O fluktuaciji poročamo tudi za Skupino Luka Koper.
401-2	Ugodnosti, ki so predvidene za polno zaposlene delavce in niso predvidene za delavce, ki so zaposleni za določen čas, in za	Luka Koper, d. d.	23.1.11 Ugodnosti za delavce	Str. 146	Ne poročamo 401-2b.

	delavce s skrajšanim delovnim časom.
401-3	Starševski dopust	Luka Koper, d. d.	23.1.12 Število zaposlenih v Luki Koper, d. d., ki so koristili starševski dopust in so se vrnili na delovno mesto, po spolu	Str. 147	Ne poročamo 401-3d in 401-3e.
	GRI 403 Varnost in zdravje na delovnem mestu
103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Luka Koper, d. d.	22.1 Opis sistema varnosti pri delu	Str. 135
403-1	Predstavništvo zaposlenih v formalnih odborih za zdravje in varnost pri delu	Skupina Luka Koper	22.2 Varnost in zdravje pri delu 22.7 Promocija zdravja	Str. 135 Str. 139
403-2	Vrsta in stopnja poškodb, poklicne bolezni, izgubljeni dnevi, odsotnost z delovnega mesta ter druge poškodbe, povezane z delovnim mestom	Skupina Luka Koper, IPS	22.2 Varnost in zdravje pri delu 22.4 Poškodbe pri delu 22.4.3 Pregled bolniške odsotnosti	Str. 135 Str. 136 Str. 137	403-2 a :Ne poročamo o odsotnosti zaradi poškodb pri delu (LDR), ne poročamo o izpadu delovnih ur zaradi nezgod in poklicnih bolezni (ODR) in ne poročamo po regijah (403-2 a i) in spolu (403-2 a ii). 403-2 b :Ne poročamo po regijah (403-2 b i) in spolu (403-2 b ii).
403-3	Delavci z visoko stopnjo pojavljanja ali visokim tveganjem za nastanek bolezni, povezanih z njihovim poklicem	Luka Koper, d. d.	22.7 Promocija zdravja	Str. 139
	GRI 404 Usposabljanje in izobraževanje
103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Luka Koper, d. d.	23.2.1 Opis sistema usposabljanja zaposlenih	Str. 148
404-1	Povprečno število izobraževanj na zaposlenega na leto	Luka Koper, d. d.	23.2.1 Opis sistema usposabljanja zaposlenih	Str. 148	Ne poročamo po spolu in kategoriji delovnega mesta.
404-2	Programi za nadgradnjo kompetenc zaposlenih, vseživljenjsko učenje in programi, ki podpirajo nadaljnjo zaposljivost delavcev ali jim	Luka Koper, d. d.	23.2.2 Vpeljani programi	Str. 148

pomagajo pri njihovih kariernih

zaključkih

404-3	Delež zaposlenih, ki so vključeni v ocenjevanje delovne uspešnosti in poklicno napredovanje	Luka Koper, d. d.	23.2.3 Napredovanje in interna mobilnost zaposlenih	Str. 149	Ne poročamo po spolu in kategoriji delovnega mesta.
	GRI 405 Raznolikost in enake možnosti
103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Luka Koper, d. d.	21.5 Politika raznolikosti	Str. 132	O evalvaciji pristopa ne poročamo.
405-1	Raznolikost v organih vodenja in zaposlenih	Luka Koper, d. d.	6.7 Uprava družbe Luka Koper, d. d. 6.7.2 Opis članov uprave 6.6. Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d.	Str. 59 Str. 60 Str. 57	Ne poročamo 405-1b.
	GRI 406 Preprečevanje diskriminacije
103-1 103-2 103-3	Obrazložitev bistvene teme in njenih mej	Luka Koper, d. d.	21.2 Diskriminacija	Str. 129	Ne poročamo o 103-3, ker sistematično preverjanje Etičnega kodeksa še ni vpeljano.
406-1	Primeri diskriminacije in ukrepi, izvedeni zoper njih	Luka Koper, d. d.	21.2 Diskriminacija	Str. 129	Ne poročamo 406-1b.
	GRI 412 Ocena spoštovanja človekovih pravic
103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Skupina Luka Koper	21.1 Korporativna integriteta in človekove pravice	Str. 128
412-1	Projekti ali operacije delovanja, ki so bili predmet pregleda z vidika človekovih pravic in/ali ocene vplivov na človekove pravice	Luka Koper, d. d.	21.3 Človekove pravice, prepoznane kot najrelevantnejše za družbo Luka Koper, d. d.	Str. 130
	GRI 414 Ocena dobaviteljev z vidika vpliva na družbo
103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Luka Koper, d. d.	26.1 Opis sistema razvijanja odnosov z dobavitelji	Str. 208
414-2	Negativni vplivi na družbo znotraj nabavne verige in ukrepi zoper njih	Luka Koper, d. d.	26.2.3 Ocenjevanje okoljske ozaveščenosti dobaviteljev	Str. 210	Ne poročamo 414-2b, 414-2c, 414-2d in 414-2e.
	GRI 419 Skladnost
103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Luka Koper, d. d.	21.7 Skladnost z zakonodajo in internimi zahtevami 22.3 Skladnost z zakonodajo s področja varstva pri delu 24.4.1 Skladnost z zakonodajo	Str. 133 Str. 136 Str. 158	Evalvacija upravljavskega pristopa se izvaja na vodstvenem pregledu.

			24.4.2 Skladnost z internimi zahtevami	Str. 158
419-1	Neskladnost z zakoni in pravili	Luka Koper, d. d.	21.7 Skladnost z zakonodajo in internimi zahtevami 22.3 Skladnost z zakonodajo s področja varstva pri delu 24.4.1 Skladnost z zakonodajo 24.4.2 Skladnost z internimi zahtevami	Str. 133 Str. 136 Str. 158 Str. 158	O zneskih kazni ne poročamo, ker so bile izrečene globe manjših vrednosti.

Računovodsko poročilo

29 Računovodski izkazi družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper

29.1 Izkaz poslovnega izida

(v evrih)			Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	Pojasnilo	2019	2018*	2019	2018*
Čisti prihodki od prodaje	1	224.715.839	222.980.390	228.677.538	226.305.538
Usredstveni lastni proizvodi in storitve	2	69.629	0	74.414	1.315.298
Drugi prihodki	3	3.203.675	14.044.803	4.928.063	15.695.495
Stroški materiala	4	-17.434.117	-16.604.101	-17.637.569	-17.151.517
Stroški storitev	5	-57.824.842	-57.894.550	-54.808.505	-54.874.237
Stroški dela	6	-71.096.551	-56.028.408	-77.093.179	-62.652.761
Amortizacija	7	-27.020.508	-28.545.407	-27.778.543	-29.367.175
Drugi odhodki	8	-11.037.706	-9.208.224	-11.054.135	-9.563.141
Poslovni izid iz poslovanja		43.575.419	68.744.503	45.308.084	69.707.500
Finančni prihodki		3.324.095	3.262.017	1.793.390	1.698.588
Finančni odhodki		-804.495	-1.206.726	-676.769	-1.074.288
Poslovni izid iz financiranja	9	2.519.600	2.055.291	1.116.621	624.300
Rezultati pridruženih družb		0	0	1.375.549	1.658.983
Poslovni izid pred obdavčitvijo		46.095.019	70.799.794	47.800.254	71.990.783
Davek iz dobička	10	-6.966.362	-12.143.446	-7.066.090	-12.213.417
Odloženi davki	10	-310.046	-67.353	-309.002	-17.163
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja		38.818.611	58.588.995	40.425.162	59.760.203
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja lastnikov obvladujoče družbe		0	0	40.397.079	59.741.723
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja lastnikov neobvladujočih deležev		0	0	28.083	18.480
Čisti dobiček na delnico	11	2,77	4,18	2,89	4,27

Pojasnila k računovodskim izkazom so njihov sestavni del in jih je treba brati v povezavi z njimi.

29.2 Izkaz drugega vseobsegajočega donosa

(v evrih)		Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	Pojasnilo	2019	2018	2019	2018
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja		38.818.611	58.588.995	40.425.162	59.760.203
Aktuarski dobički ali izgube iz pozaposlitvenih zaslužkov	24	-340.780	-176.202	-403.549	-196.652
Odloženi davek na aktuarske dobičke ali izgube	19	29.706	13.994	35.009	13.588
Sprememba aktuarskih dobičkov in izgub v prenesenem izidu		0	0	0	0
Spremembe presežka iz prevrednotenja finančnih sredstev vrednotenih po pošteni vrednosti prek izkaza drugega vseobsegajočega donosa	18	5.380.100	937.901	4.659.696	1.306.723
Odloženi davek na prevrednotenje finančnih sredstev vrednotenih po pošteni vrednosti prek izkaza drugega vseobsegajočega donosa	19	-1.022.644	-177.774	-885.767	-247.850
Postavke, ki pozneje ne bodo prerazvrščene v poslovni izid		4.046.383	597.919	3.405.389	875.809
Sprememba v pošteni vrednosti instrumentov za varovanje pred spremenljivostjo denarnih tokov		0	99.346	0	99.346
Odloženi davek na spremembo vrednosti finančnih instrumentov za varovanje pred spremenljivostjo denarnih tokov	19	0	-18.876	0	-18.874
Postavke, ki bodo lahko pozneje prerazvrščene v poslovni izid		0	80.470	0	80.472
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja		42.864.994	59.267.384	43.830.552	60.716.484

29.3 Izkaz finančnega položaja

(v evrih)		Luka Koper, d. d.			Skupina Luka Koper
	Pojasnilo	31. 12. 2019	Prilagojeno 31. 12. 2018*	Prilagojeno 1 .1. 2018*	31. 12. 2019	Prilagojeno 31. 12. 2018*	Prilagojeno 1. 1. 2018*
SREDSTVA
Nepremičnine, naprave in oprema	12	364.056.975	351.296.446	367.738.151	378.579.903	365.784.723	385.168.843
Naložbene nepremičnine	13	24.283.283	24.616.101	26.467.395	15.087.221	14.870.578	14.900.170
Neopredmetena sredstva	14	2.053.785	2.605.462	3.122.833	2.286.740	2.894.095	3.467.042
Druga nekratkoročna sredstva	15	17.752.840	4.542.623	79.988	17.853.040	4.780.591	79.988
Delnice in deleži v družbah v Skupini	16	4.533.063	4.533.063	4.533.063	0	0	0
Delnice in deleži v pridruženih družbah	17	6.737.709	6.737.709	6.737.709	13.800.193	13.754.815	13.376.467
Druge nekratkoročne finančne naložbe	18	36.808.861	31.437.485	30.499.584	40.175.130	35.524.158	34.217.435
Dana posojila in depoziti		5.078	13.876	22.592	10.594	19.378	22.592
Nekratkoročne poslovne terjatve		41.122	41.108	41.772	41.122	70.818	41.772
Odložene terjatve za davek	19	7.056.554	8.075.295	8.325.304	7.085.534	7.961.052	8.231.345
Nekratkoročna sredstva		463.329.270	433.899.168	447.568.391	474.919.477	445.660.208	459.505.654
Sredstva (skupine za		0	0	0	0	0	864
odtujitev) za prodajo
Zaloge	20	1.422.498	1.322.412	1.037.066	1.422.498	1.322.412	1.037.066
Dana posojila in depoziti		8.798	8.716	8.413	79.850	79.802	79.541
Poslovne in druge terjatve	21	42.342.836	44.935.604	37.810.196	43.828.727	45.596.345	38.741.762
Sredstva iz pogodb s kupci Terjatve za davek od dohodka		0 4.165.130	0 0	210.861 4.115.392	0 4.129.542	0 0	210.861 4.528.725
Denar in denarni ustrezniki	22	65.846.592	73.376.306	28.202.589	73.030.320	79.583.293	32.374.215
Kratkoročna sredstva		114.785.854	119.643.038	71.384.517	122.490.937	126.581.852	76.973.034
SKUPAJ SREDSTVA		578.115.124	553.542.206	518.952.908	597.410.414	572.242.060	536.478.688

KAPITAL IN OBVEZNOSTI
Osnovni kapital		58.420.965	58.420.965	58.420.965	58.420.965	58.420.965	58.420.965
Kapitalske rezerve		89.562.703	89.562.703	89.562.703	89.562.703	89.562.703	89.562.703
Rezerve iz dobička		194.311.159	174.901.853	145.607.356	194.311.159	174.901.853	145.607.356
Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti		14.581.468	10.507.002	9.799.716	14.948.315	11.507.892	10.498.049
Zadržani dobički		30.013.664	29.252.442	17.206.843	61.607.313	59.274.576	46.100.910
Kapital lastnikov
obvladujoče družbe		0	0	0	418.850.455	393.667.989	350.189.983
Neobvladujoči deleži		0	0	0	238.901	210.816	192.336
Skupaj kapital	23	386.889.959	362.644.965	320.597.583	419.089.356	393.878.805	350.382.319
Rezervacije	24	21.211.774	19.460.792	20.217.568	21.728.542	19.936.175	20.701.828
Odloženi prihodki	25	24.422.250	23.651.341	18.221.285	26.051.821	25.567.895	20.326.466
Nekratkoročna posojila	26	97.730.871	93.431.499	116.682.274	81.730.871	77.431.499	100.682.274
Druge nekratkoročne finančne obveznosti		185.627	0	0	237.955	0	0
Nekratkoročne poslovne obveznosti	27	933.707	1.304.783	967.102	965.934	1.380.528	1.045.243
Nekratkoročne obveznosti		144.484.229	137.848.415	156.088.229	130.715.123	124.316.097	142.755.811
Kratkoročna posojila	28	10.521.175	13.685.558	16.060.399	10.521.175	13.685.558	16.060.399
Druge kratkoročne finančne obveznosti		406.608	156.684	372.169	511.715	145.363	372.169
Obveznosti za davek od dohodka		0	9.254.382	0	0	9.244.938	0
Poslovne in druge obveznosti	29	35.813.153	29.952.202	25.834.528	36.573.045	30.971.299	26.907.990
Kratkoročne obveznosti		46.740.936	53.048.826	42.267.096	47.605.935	54.047.158	43.340.558
SKUPAJ KAPITAL IN OBVEZNOSTI		578.115.124	553.542.206	518.952.908	597.410.414	572.242.060	536.478.688

*Družba/Skupina je pričela z uporabo novega standarda MSRP 16 z dnem 1. januarja 2019 in uporabila prilagojeno retrospektivno metodo, zato primerljivi podatki niso popravljeni. Prilagoditev se nanaša na prerazvrstitev danih predujmov za nakup/gradnjo nepremičnin, naprav in opreme. Učinki uporabe novega standarda ter uporabljene spremembe računovodskih usmeritev so razkrite v točki 32.1.30.3 Spremembe računovodskih usmeritev.

29.4 Izkaz denarnih tokov

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	2019	Prilagojeno 2018*	2019	Prilagojeno 2018*
DENARNI TOK PRI POSLOVANJU
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja	38.818.611	58.588.995	40.425.162	59.760.203
Prilagoditve za:
Amortizacija	27.020.508	28.545.408	27.778.543	29.367.175
Odpisi vrednosti in izgube pri prodaji nepremičnin, naprav, opreme in naložbenih nepremičnin	65	130.349	65	180.584
Dobiček pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme, neopredmetenih sredstev in naložbenih nepremičnin	-1.200	-787.761	-17.939	-764.354
Popravek vrednosti terjatev	514.659	248.042	524.353	554.390
Izterjane odpisane terjatve in odpisane obveznosti	-202.939	-1.038.997	-215.928	-1.042.922
Odprava rezervacij	-770.313	-1.775.337	-770.954	-1.777.691
Finančni prihodki	-3.324.095	-3.262.017	-1.793.390	-1.698.588
Finančni odhodki	804.495	1.206.727	676.769	1.074.288
Pripoznani rezultat pridruženih družb po kapitalski metodi	0	0	-1.375.549	-1.658.983
Davek iz dobička in prihodki (odhodki) iz naslova odloženih davkov	7.276.408	12.210.799	7.375.092	12.230.580
Dobiček iz poslovanja pred spremembo čistih kratkoročnih sredstev	70.136.199	94.066.208	72.606.224	96.224.682
in davki
Sprememba drugih sredstev	-13.210.217	-2.415.135	-13.072.449	-2.583.177
Sprememba poslovnih terjatev	1.287.463	-6.140.629	1.482.978	-6.260.172
Sprememba zalog	-100.086	-285.346	-100.086	-285.346
Sprememba sredstev (skupine za odtujitev) za prodajo	0	1.502.198	0	1.503.062
Sprememba poslovnih obveznosti	765.298	164.856	466.575	63.575
Sprememba rezervacij	2.180.515	928.378	2.159.692	919.502
Sprememba nekratkoročno odloženih prihodkov	770.909	5.485.124	483.926	5.296.497
Denar, ustvarjen pri poslovanju	61.830.081	93.305.654	64.026.861	94.878.622
Izdatki za obresti	-787.646	-1.436.943	-659.920	-1.315.825
Izdatki za davek	-20.385.874	1.226.328	-20.440.570	1.560.246
Čista denarna sredstva iz poslovanja	40.656.561	93.095.039	42.926.371	95.123.043
DENARNI TOK PRI NALOŽBENJU
Prejete obresti	184.418	223.534	192.250	229.329
Prejete dividende in deleži v dobičku odvisnih družb	231.514	301.634	0	0
Prejete dividende in deleži v dobičku pridruženih družb	1.330.171	1.280.634	1.330.171	1.280.634
Prejete dividende in deleži v dobičku drugih družb	1.577.992	1.456.215	1.601.140	1.469.259
Prejemki od prodaje nepremičnin, naprav in opreme in neopredmetenih sredstev	1.408	824.577	18.148	1.487.580
Prejemki od prodaje, zmanjšanja finančnih naložb in danih posojil	8.716	8.413	8.897	43.300
Izdatki za nakup nepremičnin, naprav in opreme, neopredmetenih sredstev	-33.700.191	-9.161.402	-34.782.450	-9.568.930
Izdatki za nakup finančnih naložb in povečanje danih posojil	0	0	0	-211
Čista denarna sredstva iz naložbenja	-30.365.972	-5.066.395	-31.631.844	-5.059.039
DENARNI TOK PRI FINANCIRANJU
Prejemki pri prejetih nekratkoročnih posojilih	43.716.356	0	43.716.356	0
Izdatki za vračilo nekratkoročnih posojil	-28.895.809	-9.565.217	-28.895.809	-9.565.217
Izdatki za vračilo kratkoročnih posojil	-13.685.558	-16.060.399	-13.685.558	-16.060.399
Izdatki za plačilo sredstev v najemu	-322.277	0	-349.474	0
Izplačane dividende	-18.633.015	-17.229.310	-18.633.015	-17.229.310
Čista denarna sredstva iz financiranja	-17.820.303	-42.854.926	-17.847.500	-42.854.926
Čisto povečanje/zmanjšanje denarnih sredstev in njihovih	-7.529.714	45.173.718	-6.552.973	47.209.078
ustreznikov Začetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov	73.376.306	28.202.589	79.583.293	32.374.215
Končno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov	65.846.592	73.376.307	73.030.320	79.583.293

29.5 Izkaz lastniškega kapitala družbe

						Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti
(v evrih)	Osnovni kapital	Kapitalske rezerve	Zakonske rezerve	Druge rezerve iz dobička	Zadržani dobički	Finančne naložbe	Finančni instrumenti	Aktuarski dobički in izgube	Skupaj kapital
Stanje 31. decembra 2017 - prilagojeno	58.420.965	89.562.703	18.765.115	126.842.241	17.206.841	10.893.275	-80.471	-1.013.085	320.597.584
Spremembe lastniškega kapitala - transakcije z lastniki
Izplačilo dividend	0	0	0	0	-17.220.000	0	0	0	-17.220.000
	0	0	0	0	-17.220.000	0	0	0	-17.220.000
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja	0	0	0	0	58.588.995	0	0	0	58.588.995
Spremembe presežka iz prevrednotenja finančnih sredstev vrednotenih po pošteni vrednosti, zmanjšana za davek	0	0	0	0	0	760.127	0	0	760.127
Sprememba poštene vrednosti finančnih instrumentov za
varovanje pred tveganjem, zmanjšana za davek	0	0	0	0	0	0	80.470	0	80.470
Sprememba aktuarskih dobičkov ali izgub, zmanjšana za davek	0	0	0	0	0	0	0	-162.208	-162.208
	0	0	0	0	58.588.995	760.127	80.470	-162.208	59.267.384
Premiki v kapitalu
Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala po sklepu organov vodenja in nadzora	0	0	0	29.294.497	-29.294.497	0	0	0	0

Druge spremembe v kapitalu	0 0	0 0	0 0	0 29.294.497	-28.898 -29.323.395	0 0	0 0	28.898 28.898	0 0
Stanje 31. decembra 2018	58.420.965	89.562.703	18.765.115	156.136.738	29.252.441	11.653.402	0	-1.146.395	362.644.969
Spremembe lastniškega kapitala - transakcije z lastniki
Izplačilo dividend	0	0	0	0	-18.620.000	0	0	0	-18.620.000
	0	0	0	0	-18.620.000	0	0	0	-18.620.000
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja	0	0	0	0	38.818.611	0	0	0	38.818.611
Spremembe presežka iz prevrednotenja finančnih sredstev vrednotenih po pošteni vrednosti, zmanjšana za davek	0	0	0	0	0	4.357.456	0	0	4.357.456
Sprememba aktuarskih dobičkov ali izgub, zmanjšana za davek	0	0	0	0	0	0	0	-311.074	-311.074
	0	0	0	0	38.818.611	4.357.456	0	-311.074	42.864.994
Premiki v kapitalu
Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala po sklepu organov vodenja in nadzora	0	0	0	19.409.306	-19.409.306	0	0	0	0
Druge spremembe v kapitalu	0	0	0	0	-28.084	0	0	28.084	0
	0	0	0	19.409.306	-19.437.390	0	0	28.084	0
Stanje 31. decembra 2019	58.420.965	89.562.703	18.765.115	175.546.044	30.013.663	16.010.853	0	-1.429.385	386.889.959

29.6 Izkaz lastniškega kapitala Skupine

							Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po		Skupaj
(v evrih)				Druge			pošteni vrednosti	Aktuarski	kapital lastnikov	Kapital
	Osnovni	Kapitalske	Zakonske	rezerve iz	Zadržani	Finančne	Finančni	dobički in	obvladujočih	neobvladujočih	Skupaj
	kapital	rezerve	rezerve	dobička	dobički	naložbe	instrumenti	izgube	deležev	deležev	kapital
Stanje 31. decembra 2017 - prilagojeno	58.420.965	89.562.703	18.765.115	126.842.241	46.100.910	11.671.809	-80.468	-1.093.285	350.189.990	192.336	350.382.323
Spremembe lastniškega kapitala - transakcije z lastniki
Izplačilo dividend	0	0	0	0	-17.220.000	0	0	0	-17.220.000	0	-17.220.000
	0	0	0	0	-17.220.000	0	0	0	-17.220.000	0	-17.220.000
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja	0	0	0	0	59.741.723	0	0	0	59.741.723	18.480	59.760.203
Spremembe presežka iz prevrednotenja finančnih sredstev vrednotenih po pošteni vrednosti, zmanjšana za davek	0	0	0	0	0	1.058.873	0	0	1.058.873	0	1.058.873
Sprememba poštene vrednosti finančnih instrumentov za
varovanje pred tveganjem, zmanjšana za davek	0	0	0	0	0	0	80.472	0	80.472	0	80.472
Sprememba aktuarskih dobičkov ali izgub, zmanjšana za	0	0	0	0	0	0	0	-183.064	-183.064	0	-183.064
davek	0	0	0	0	59.741.723	1.058.873	80.472	-183.064	60.698.004	18.480	60.716.484
Premiki v kapitalu
Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega obdobja
na druge sestavine kapitala po sklepu organov vodenja in	0	0	0	29.294.497	-29.294.497	0	0	0	0	0	0
nadzora
Druge spremembe v kapitalu	0	0	0	0	-53.561	0	0	53.561	0	0	0
Stanje 31. decembra 2018	0 58.420.965	0 89.562.703	0 18.765.115	29.294.497 156.136.738	-29.348.058 59.274.575	0 12.730.682	0 0	53.561 -1.222.788	0 393.667.990	0 210.816	0 393.878.806
Spremembe lastniškega kapitala - transakcije z lastniki
Izplačilo dividend	0	0	0	0	-18.620.000	0	0	0	-18.620.000	0	-18.620.000
	0	0	0	0	-18.620.000	0	0	0	-18.620.000	0	-18.620.000
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja	0	0	0	0	40.397.079	0	0	0	40.397.079	28.083	40.425.162
Spremembe presežka iz prevrednotenja finančnih sredstev	0	0	0	0	0	3.773.929	0	0	3.773.929	0	3.773.929
vrednotenih po pošteni vrednosti, zmanjšana za davek
Sprememba aktuarskih dobičkov ali izgub, zmanjšana za davek	0	0	0	0	0	0	0	-368.540	-368.540	0	-368.540
	0	0	0	0	40.397.079	3.773.929	0	-368.540	43.802.469	28.083	43.830.552
Premiki v kapitalu
Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega obdobja
na druge sestavine kapitala po sklepu organov vodenja in	0	0	0	19.409.306	-19.409.306	0	0	0	0	0	0
nadzora Druge spremembe v kapitalu	0	0	0	0	-35.034	0	0	35.034	0	0	0
	0	0	0	19.409.306	-19.444.340	0	0	35.034	0	0	0
Stanje 31. decembra 2019	58.420.965	89.562.703	18.765.115	175.546.044	61.607.313	16.504.609	0	-1.556.294	418.850.456	238.899	419.089.356

30 Pojasnila k računovodskim izkazom

30.1 Podlage za pripravo računovodskih izkazov

Poročajoča družba

Luka Koper, d. d., pristaniški in logistični sistem (v nadaljevanju: družba), s sedežem na Vojkovem nabrežju 38 v Kopru v Sloveniji je obvladujoča družba Skupine Luka Koper (v nadaljevanju: Skupine). V nadaljevanju so predstavljeni ločeni računovodski izkazi družbe Luka Koper, d. d., ter konsolidirani računovodski izkazi Skupine Luka Koper za leto, ki se je končalo 31. decembra 2019. Konsolidirani računovodski izkazi vključujejo izkaze obvladujoče družbe in izkaze odvisnih družb ter pripadajoče poslovne izide pridruženih družb.

Osnovna dejavnost pristanišča je pretovor in skladiščenje vseh vrst blaga, kar Skupina dopolnjuje z vrsto storitev na blagu in drugih storitev ter tako strankam zagotavlja celovito logistično podporo. Obvladujoča družba Luka Koper, d. d., na podlagi koncesijske pogodbe skrbi za pristaniško infrastrukturo in njen razvoj.

Odvisne družbe, vključene v konsolidirane izkaze, so:

Luka Koper INPO, d. o. o., 100 %
Adria Terminali, d. o. o., 100 %
Luka Koper Pristan, d. o. o., 100 %
TOC, d. o. o., 68,13 %

Pridružene družbe, vključene v konsolidirane izkaze:

Adria Transport, d. o. o., 50 %
Adria-Tow, d. o. o., 50 %
Adriafin, d. o. o., 50 %
Avtoservis, d. o. o., 49 %

Družbe, ki niso vključene v konsolidirane izkaze, na dan 31. decembra 2019:

Logis-Nova, d. o. o., 100 %
Adria Investicije, d. o. o., 100 %

Družbi Adria Investicije, d. o. o., in Logis-Nova, d. o. o., nista vključeni v konsolidirane izkaze, ker za pošteno predstavitev finančnega položaja Skupine nista pomembni. Družbi poslujeta v zelo omejenem obsegu, brez zaposlenih oseb. V svojih knjigah izkazujeta le nepremičnine, bilančna vsota obeh je 31. decembra 2019 znašala 838.674 evrov. Čisti prihodki poslovnega leta so znašali 61.424 evrov (v družbi Adria Investicije, d. o. o., v višini 41.586 evrov in v družbi Logis-Nova, d. o. o., v višini 19.838 evrov). Obe družbi sta leto zaključili z dobičkom. Če bi se poslovanje družb bistveno spremenilo, bi Skupina to upoštevala v svojih konsolidiranih izkazih.

Izjava o skladnosti

Računovodski izkazi družbe Luka Koper, d. d., in konsolidirani računovodski izkazi so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), ki jih je sprejel Svet za mednarodne računovodske standarde (IASB), s pojasnili, ki jih sprejema Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP) in kot jih je sprejela Evropska unija, ter v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah.

Uprava Luke Koper, d. d., je računovodske izkaze potrdila 17. 3. 2020.

Podlage za merjenje

Računovodski izkazi družbe in Skupine so pripravljeni ob predpostavki, da bo družba/Skupina v prihodnje nadaljevala poslovanje, kar predpostavlja, da bo družba/Skupina imela dovolj likvidnih sredstev, za premostitev posledic izbruha virusa COVID-19 in povezanih omejitev, kot je razkrito v 35. poglavju Pomembnejši dogodki po zaključku poslovnega leta.

Glede na negotovost glede nadaljnjega razvoja dogodkov izbruha COVID-19 poslovodstvo podrobno preverja trenutno situacijo in zagotavlja, da bo družba/Skupina imela dovolj likvidnih sredstev za zagotovitev nadaljnjega poslovanja.

Izkazi so pripravljeni ob upoštevanju izvirne vrednosti, razen pri izvedenih finančnih instrumentih in finančnih naložbah, ki so vrednotene po pošteni vrednosti. Metode, uporabljene za merjenje poštene vrednosti, so opisane v pojasnilu 32: Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj.

Funkcijska in predstavitvena valuta

Računovodski izkazi so sestavljeni v evrih, brez centov, ki so funkcijska valuta družbe/Skupine.

Uporaba ocen in presoj

Skladno z MSRP poslovodstvo pri pripravi računovodskih izkazov poda ocene, presoje in predpostavke, ki vplivajo na uporabo usmeritev in na izkazane vrednosti sredstev ter obveznosti, prihodkov in odhodkov. Ocene so oblikovane glede na izkušnje iz prejšnjih let in pričakovanja v obračunskem obdobju. Način oblikovanja ocen ter s tem povezane predpostavke in negotovosti so razkriti v pojasnilih k posameznim postavkam.

Ocene, presoje in predpostavke se redno pregledujejo. Dejanski rezultati lahko od teh ocen odstopajo, zato se ocene stalno preverjajo in se oblikujejo njihovi popravki. Spremembe računovodskih ocen se pripoznajo v obdobju, za katerega se ocene spremenijo, oziroma za vsa prihodnja obdobja, na katera spremembe vplivajo.

Ocene in presoje so uporabljene predvsem pri računovodskih postavkah:

Presoje slabitev nepremičnin, naprav in opreme (pojasnili 12 in 13 ter usmeritev 32.1.2)

Obstoj morebitnih znakov slabitve za nepremičnine, naprave in opremo družba/Skupina presoja v skladu z MRS 36. Družba/Skupina na datum vsakega poročanja oceni, ali je kakšno znamenje (pomembne tehnološke spremembe, spremembe trga, zastarelost ali fizično stanje posameznega opredmetenega sredstva), da utegne biti sredstvo oslabljeno. Če tako znamenje obstaja, mora družba/Skupina oceniti nadomestljivo vrednost sredstva. Sredstvo je treba slabiti, če njegova knjigovodska vrednost presega njegovo nadomestljivo vrednost. Nadomestljiva vrednost je večja izmed dveh postavk: njegove poštene vrednosti, zmanjšane za stroške prodaje, ali njegove vrednosti pri uporabi.

Presoje oblikovanja rezervacij za tožbe (pojasnili 24 in 30 ter usmeritev 32.1.11)

Rezervacija je pripoznana, kadar ima družba/Skupina zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti, in če je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Morebitne obveznosti v računovodskih izkazih niso pripoznane, saj njihovega zneska ni bilo mogoče zanesljivo izmeriti ali pa bo njihov dejanski obstoj potrjen z nastopom ali nenastopom dogodkov šele v nenapovedljivi prihodnosti, na kar družba/Skupina ne more vplivati.

Poslovodstvo družbe/Skupine redno preverja, ali je za poravnavo morebitne obveznosti verjeten odliv sredstev, ki omogočajo ekonomske koristi. V primeru, da ta postane verjeten, se za morebitno obveznost v računovodskih izkazih oblikuje rezervacija za tožbe.

Presoja ustreznosti življenjskih dob sredstev (pojasnili 12 in 14 ter usmeritvi 32.1.3 in 32.1.4)

Družba/Skupina pri ocenjevanju življenjske dobe sredstev upošteva pričakovano fizično izrabljanje ter tehnično in gospodarsko staranje. Prav iz tega naslova družba/Skupina redno preverja dobo koristnosti pri pomembnejših sredstvih, in če bi prišlo do spremenjenih okoliščin, bi družba/Skupina spremenila dobo koristnosti ter posledično prevrednotila strošek amortizacije.

V poslovnem letu 2019 je družba s pomočjo pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti nepremičnin, strojev in opreme ter z internimi resursi opredelila nove življenjske dobe pri pomembnejših sredstvih. Opredelitev novih življenjskih dob se odraža v izkazu poslovnega izida kot zmanjšanje postavke amortizacije v višini 2.113.376 evrov.

Presoja ustreznosti pripoznavanja prihodkov iz pogodb s kupci (pojasnilo 1 in usmeritev 32.1.21)

Družba/Skupina svoje čiste prihodke izkazuje in razkriva skladno z MSRP 15. Osnovno načelo okvira je, da pripoznavanje prihodkov odraža prenos proizvodov in storitev na kupca v znesku, ki odraža nadomestilo, za katero družba pričakuje, da je do njega upravičeno, v zameno za te proizvode in storitve.

Za pripoznavanje prihodkov vsaka družba uporablja metodo odstotka dokončanosti del na dan izkaza finančnega položaja, in sicer za pretovor po količini ter opravljenih urah, za skladiščenje in logistiko po dnevih in količini, za vzdrževanje po gradbenih situacijah ter opravljenih urah, za laboratorijske storitve po opravljenih urah ter za gostinske in nočitvene storitve po dnevih in opravljenih storitvah.

Poslovne prihodke vsaka družba pripozna, ko upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov, če ti niso uresničeni že ob nastanku in jih je mogoče zanesljivo izmeriti.

Presoja slabitev finančnih instrumentov in nefinančnih sredstev

Podatki o pomembnih ocenah negotovosti in kritičnih presojah, ki jih je poslovodstvo pripravilo v procesu izvrševanja računovodskih usmeritev in ki najmočneje vplivajo na zneske v računovodskih izkazih, so bili uporabljeni pri presoji:

vrednosti nepremičnin, naprav in opreme (pojasnilo 12),
vrednosti naložbenih nepremičnin (pojasnilo 13),
vrednotenja naložb v odvisne (le v obvladujoči družbi) pridružene in druge družbe (pojasnila 16, 17 in 18) in
pripoznavanja terjatev za odložene davke (pojasnilo 19).

Ocena možnosti uporabe terjatev za odložene davke (pojasnilo 19 in usmeritev 32.1.21)

Na osnovi ocene, da bo v prihodnosti na voljo dovolj razpoložljivega dobička, je družba/Skupina oblikovala terjatve za odložene davke iz naslova:

rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi,
slabitev finančnih naložb,
razlik pri prevrednotenju za prodajo razpoložljivih finančnih naložb,
slabitev terjatev.

Odložene terjatve za davek, ki so pripoznane iz naslova oblikovanja rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine, se zmanjšujejo v ustreznih zneskih s koriščenjem oblikovanih rezervacij in povečujejo v ustreznih zneskih glede na novo oblikovane rezervacije.

Glede na to, da slabitve finančnih naložb in terjatev ob oblikovanju niso davčno priznan odhodek, je družba/Skupina oblikovala terjatve za odloženi davek v ustrezni višini. Terjatve za odloženi davek bodo realizirane ob odtujitvi teh naložb ali odpravi finančne naložbe in ob dokončnem odpisu terjatev.

Davčna stopnja, uporabljena za izračun višine odbitnih začasnih razlik, je 19 odstotkov, kolikor znaša splošna davčna stopnja za davek od dohodkov pravnih oseb.

Izkazane obveznosti za odložene davke izhajajo iz začasnih obdavčljivih razlik pri prevrednotenju za prodajo razpoložljivih finančnih naložb (po pošteni vrednosti neposredno v kapitalu) na višjo vrednost, iz naslova prevrednotenja za prodajo razpoložljivih finančnih naložb na nižjo vrednost pa so izkazane terjatve za odloženi davek.

Na dan poročanja se tako preverja višina izkazanih terjatev ali obveznosti za odloženi davek. Če družba/Skupina nima zadostnega razpoložljivega dobička, se izkazana vrednost terjatev za odloženi davek ustrezno zmanjša.

Ocena oblikovanih rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade (pojasnilo 24 ter usmeritev 32.1.11)

V okviru obvez za določene pozaposlitvene in druge zaslužke so evidentirane sedanja vrednost odpravnin ob upokojitvi in jubilejne nagrade. Pripoznane so na osnovi aktuarskega izračuna, ki ga odobri poslovodstvo. Aktuarski izračun temelji na predpostavkah in ocenah, veljavnih v času nastanka izračuna, ki se zaradi sprememb v prihodnje lahko razlikujejo od dejanskih predpostavk, ki bodo veljale takrat. To se nanaša predvsem na določitev diskontne stopnje, ocene fluktuacije zaposlenih, ocene smrtnosti in ocene rasti plač. Obveze za določene zaslužke so zaradi kompleksnosti aktuarskega izračuna in dolgoročnega značaja postavke občutljive za spremembe navedenih ocen.

Delamo premišljene korake

Med pomembnimi investicijami v cestno omrežje znotraj pristanišča je izgradnja novega, tretjega vhoda v pristanišče in premik osrednje vpadnice na obrobje pristanišča, s čimer bomo preprečili križanje glavne luške obvoznice z železniškimi tiri ter tako povečali pretočnost in varnost prometa.

31 Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev in razkritja

31.1 Uporabljene računovodske usmeritve

Računovodske usmeritve, navedene v nadaljevanju, so bile dosledno uporabljene v vseh obdobjih, ki so prikazana v računovodskih izkazih.

Družbe v Skupini Luka Koper uporabljajo enotne računovodske usmeritve, ki so bile po potrebi spremenjene in prilagojene usmeritvam Skupine.

31.1.1 Posli v tuji valuti

Posle, izražene v tuji valuti, družba/Skupina preračuna v evre po referenčnem tečaju Evropske centralne banke na dan posla. Denarna sredstva in obveznosti, izraženi v tuji valuti na dan izkaza finančnega položaja, so preračunani v domačo valuto po referenčnem tečaju Evropske centralne banke, veljavnem na zadnji dan obračunskega obdobja. Tečajne razlike so pripoznane v izkazu poslovnega izida.

31.1.2 Nepremičnine, naprave in oprema

Pri merjenju vrednosti nepremičnin, naprav in opreme družba/Skupina uporablja model nabavne vrednosti. Sredstvo se izkazuje po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi slabitve. Način in uporabljene metode vrednotenja sredstev zaradi slabitve so opisani v nadaljevanju v poglavju z naslovom Slabitev nefinančnih sredstev. Nabavna vrednost nepremičnin, naprav in opreme je ustreznik denarne cene na dan pripoznanja.

Med sredstvi v pridobivanju je družba/Skupina poleg nepremičnin, naprav in opreme v pridobivanju izkazovala tudi predujme za pridobitev nepremičnin, naprav in opreme. S 1. 1. 2019 je družba/Skupina predujme za pridobitev nepremičnin, naprav in opreme prerazvrstila med druga nekratkoročna sredstva, kot je prikazano v spremembah računovodskih usmeritev v točki 32.1.30.3.

Deli nepremičnin, naprav in opreme, ki imajo različne dobe koristnosti, so obravnavani kot posamezna sredstva, ki se amortizirajo v ocenjeni dobi koristnosti.

Zemljišča so obravnavana ločeno in se ne amortizirajo.

31.1.2.1 Stroški izposoje

V nabavno vrednost nepremičnin, naprav in opreme se lahko usredstvijo tudi stroški izposojanja skladno z MRS 23, če jih je mogoče neposredno pripisati nakupu, gradnji ali proizvodnji sredstva v pripravi. Če si družba oziroma Skupina izposodi sredstva nenamensko in jih ni mogoče pripisati neposredno nakupu sredstva v pripravi, usredstvi sorazmerni del stroškov, izračunanih na podlagi ponderirane letne obrestne mere, vendar samo za pomembne naložbe (vrednost naložbe nad 1 mio evrov in čas izgradnje, daljši od 12 mesecev). Iz načina usredstvovanja obresti so izvzete naložbe, ki trajajo že vrsto let, vendar v poročanem letu niso imele vlaganj (naložbe v mirovanju).

Stroški izposojanja se usredstvujejo, dokler je sredstvo v pripravi. Ko je sredstvo preneseno v uporabo, se stroški izposojanja ne usredstvujejo več. Znesek stroškov izposojanja, usredstven v obdobju, ne sme preseči zneska stroškov izposojanja, ki nastanejo v istem obdobju.

31.1.2.2 Kasnejši stroški

Kasnejši izdatki, nastali v zvezi z nadomestitvijo posameznega dela nepremičnin, naprav in opreme, nadomestijo njegovo nabavno vrednost po načelu pripoznanja. Nadomeščeni del se preneha pripoznavati. Drugi kasnejši izdatki v zvezi z nepremičnino, napravo in opremo povečajo njeno nabavno vrednost, če je verjetno, da bodo njene prihodnje gospodarske koristi večje od prvotno ocenjenih. Vsi preostali izdatki se pripoznajo kot odhodek ob nastanku.

31.1.2.3 Amortizacija

Znesek amortizacije v vsakem obdobju je pripoznan v poslovnem izidu. Sredstvo se začne amortizirati, ko je razpoložljivo za uporabo. Nepremičnine, naprave in opremo družba/Skupina amortizira po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju ocenjene dobe koristnosti vsake posamezne nepremičnine, naprave in opreme. Uporabljena metoda amortiziranja se preveri na koncu vsakega poslovnega leta. Preostalo vrednost sredstva se praviloma upošteva le pri pomembnih postavkah, pri čemer se upoštevajo tudi stroški likvidacije nepremičnin, naprav in opreme. Zemljišča, sredstva v pridobivanju, nekratkoročna sredstva, razvrščena v skupino (za odtujitev) za prodajo, in umetnine se ne amortizirajo. Družba/Skupina je v letu 2019 spremenila življenjske dobe nekaterim pomembnim skupinam osnovnih sredstev. Uporabljene življenjske dobe nepremičnin, naprav in opreme so:

Sredstva	2019	2018
Gradbeni objekti	16,67−66,67 let	16,67−66,67 let
Transportna in prekladalna oprema	5−25 let	5−17,86 let
- lokomotive	6,67−15 let	6,67−10 let
- viličarji, nakladalci	8−12 let	8 let
Računalniška oprema	4−5 let	4−5 let
Druga oprema	4−12 let	4−10 let

31.1.2.4 Odprava pripoznanja

Pripoznanje knjigovodske vrednosti posamezne nepremičnine, naprave in opreme družba/Skupina odpravi ob odtujitvi, če od njene uporabe ali odtujitve ne pričakuje prihodnjih gospodarskih koristi. Dobički ali izgube iz odtujitve posamezne nepremičnine, naprave in opreme se določijo kot razlika med prihodki iz odtujitve in knjigovodsko vrednostjo ter se vključijo v poslovni izid.

31.1.2.5 Naložbene nepremičnine

Naložbene nepremičnine ima družba/Skupina v lasti, da bi ji prinašale najemnino ali povečevale vrednost nekratkoročne naložbe. Za merjenje vrednosti naložbenih nepremičnin uporabljamo model nabavne vrednosti. Amortizacija se obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju ocenjene dobe koristnosti posameznega sredstva. Zemljišča se ne amortizirajo. V najem dani objekti so razdeljeni na sestavne dele glede na ocenjeno dobo koristnosti. Uporabljene življenjske dobe naložbenih nepremičnin so:

Naložbene nepremičnine	2019	2018
Zgradbe	16,67−66,67 let	16,67−66,67 let

31.1.2.6 Sredstva iz pravic do uporabe

Družba/Skupina od 1. 1. 2019 skladno z novim standardom MSRP 16 izkazuje najeme med sredstvi iz pravic do uporabe. Področje uporabe MSRP 16 obsega najeme vseh sredstev, vendar z nekaterimi izjemami. Najemniki morajo v skladu s standardom vse najeme obračunavati po enotnem modelu brez razlikovanja med poslovnim in finančnim najemom v okviru izkaza finančnega položaja, podobno kot obračunavajo finančne najeme v skladu z MRS 17. MSRP 16 nadomešča MRS 17 – Najemi in povezana pojasnila. Standard najemnikom omogoča dve izjemi pri pripoznanju, in sicer v primeru najemov sredstev z majhno vrednostjo (npr. osebni računalniki) in kratkoročnih najemov (tj. najemov, ki trajajo 12 mesecev ali manj). Najemnik na datum začetka najema pripozna obveznost plačila najemnine (tj. obveznost iz najema) in sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe temeljnega sredstva v času trajanja najema (tj. sredstvo iz pravice do uporabe).

Družba/Skupina je pregledala in analizirala vse najemne pogodbe. Za najeme krajše od enega leta in najeme majhnih vrednosti se je odločila za uporabo izjem.

Na podlagi analize je družba/Skupina ocenila vrednosti pravic do uporabe in obveznosti iz najema. Vrednosti pravic do uporabe in obveznosti iz najemnin so ocenjene na podlagi diskontiranja prihodnjih denarnih tokov za obdobje trajanja najema. Denarni tokovi so diskontirani na podlagi ponderirane obrestne mere, ki jo družba/Skupina realizira pri najemu nekratkoročnih posojil. Amortizacija iz naslova pravic do uporabe je izračunana na podlagi preostale dobe trajanja najema.

31.1.3 Neopredmetena sredstva

Neopredmeteno osnovno sredstvo se na začetku pripozna po nabavni vrednosti. Po začetnem pripoznanju se neopredmetena sredstva izkazujejo po njihovi nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in izgube zaradi slabitve.

31.1.3.1 Amortizacija

Ko je sredstvo na voljo za uporabo, to pomeni, ko je na kraju in v stanju, ki sta potrebna za načrtovano delovanje, se začne amortizirati.

Neodpisana vrednost neopredmetenega sredstva s končno dobo koristnosti se zmanjšuje po metodi enakomernega časovnega amortiziranja v obdobju koristnosti sredstva. Vsa neopredmetena sredstva imajo končno dobo koristnosti.

Trajanje in metoda amortiziranja za neopredmeteno sredstvo s končno dobo koristnosti se pregledata najmanj konec vsakega poslovnega leta. Če se pričakovana doba koristnosti sredstva razlikuje od prejšnjih ocen, se trajanje amortiziranja ustrezno spremeni.

Doba koristnosti neopredmetenega sredstva, ki izhaja iz pogodbenih ali drugih pravnih pravic, ne presega dobe pogodbenih ali drugih pravnih pravic, lahko pa je krajša, odvisno od obdobja, v katerem se pričakuje, da bo sredstvo v uporabi. Ocenjena doba koristnosti za druga neopredmetena sredstva je 10 let (uporabljene življenjske dobe so podane v tabeli, ki sledi).

Neopredmetena sredstva	2019	2018
Nekratkoročne premoženjske pravice	5−10 let	5−10 let
Stroški razvoja	10 let	10 let

31.1.4 Finančne naložbe v povezana podjetja

Družba vse finančne naložbe v odvisne in pridružene družbe vrednoti po nabavni vrednosti. Skupina izkazuje le naložbe v pridružene družbe, vrednoti jih po kapitalski metodi. Družba oziroma Skupina na vsak dan izkaza finančnega položaja oceni, ali obstajajo kakšni nepristranski dokazi o morebitni oslabljenosti finančne naložbe. Slabitev naložb se pripozna v izkazu poslovnega izida.

31.1.5 Finančna sredstva

Finančna sredstva so razvrščena v razrede, kot sledi:

1. finančna sredstva, vrednotena po odplačni vrednosti,
1. finančna sredstva, vrednotena po pošteni vrednosti prek izkaza drugega vseobsegajočega donosa, in
1. finančna sredstva, vrednotena po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida.

Med finančna sredstva, vrednotena po pošteni vrednosti prek izkaza drugega vseobsegajočega donosa, so uvrščene naložbe v kapitalske vrednostnice. Ob začetnem pripoznanju se jih izmeri po pošteni vrednosti, ki so ji prišteti še stroški posla, ki izhajajo iz nakupa finančnega sredstva. Za pošteno vrednost se upošteva tržno oblikovana vrednost, kot sta zaključni borzni tečaj delnice ali objavljena dnevna vrednost enote premoženja vzajemnega sklada. Spremembe poštene vrednosti družba pripozna v drugem vseobsegajočem donosu znotraj kapitala. Pri odpravi pripoznanja družba dobičke oziroma izgube izkaže skozi rezultat preteklih let. Pri obračunavanju nakupa in prodaje se uporablja datum trgovanja.

Naložbe v druge delnice in deleže, za katere ni delujočega trga je družba/Skupina razvrstila med sredstva, vrednotena po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida.

31.1.6 Druga sredstva

Druga sredstva vključujejo dane predujme za pridobitev nepremičnin, naprav in opreme. S 1. 1. 2019 je družba/Skupina predujme za pridobitev nepremičnin, naprav in opreme prerazvrstila med druga sredstva. Vsi dani predujmi so zavarovani z bančnimi garancijami, ki jih družba/Skupina prejme od dobavitelja.

31.1.7 Dana posojila in terjatve

Dana posojila ter terjatve družba oziroma Skupina pripozna na datum poravnave in jih meri po odplačni vrednosti z uporabo metode veljavnih obresti. Vsi dani predujmi so zavarovani z bančnimi garancijami, ki jih družba/Skupina prejme od dobavitelja.

31.1.7.1 Terjatve iz poslovanja

V poslovnih knjigah družba/Skupina ločeno evidentira nekratkoročne in kratkoročne terjatve do kupcev. Terjatve za obresti od omenjenih terjatev se izkazujejo zabilančno. Nekratkoročne in kratkoročne terjatve iz poslovanja so ob pripoznanju izkazane z zneski, ki izhajajo iz pogodb ali ustreznih knjigovodskih listin. Terjatve, za katere so sproženi postopki sodne izterjave ali pri katerih so dolžniki v enem od insolvenčnih postopkov, družba prenese na konte spornih in dvomljivih terjatev. Med drugimi poslovnimi terjatvami družba izkazuje kratkoročno odložene stroške oziroma odhodke ter kratkoročno nezaračunane prihodke.

Oblikovanje popravkov vrednosti terjatev

Za zapadle terjatve do kupcev in zapadle terjatve iz naslova zamudnih obresti družba oziroma Skupina na podlagi starostne strukture ter na podlagi individualne presoje oblikuje popravke vrednosti terjatev. Popravki vrednosti terjatev do podjetij, v katerih je uveden insolvenčni ali likvidacijski postopek, se oblikujejo v celotni višini (100 odstotkov) terjatve ob začetku postopka. Skladno z MSRP 9, ki je uvedel nove zahteve glede merjenja finančnih sredstev ter pripoznanja njihove oslabitve, je družba oziroma Skupina za poslovne terjatve oblikovala model oslabitve, ki ne temelji zgolj na realiziranih kreditnih izgubah, temveč tudi na pričakovanih kreditnih izgubah. Družba oziroma Skupina oblikuje popravek vrednosti terjatev tudi iz naslova še nezapadlih terjatev glede na oceno tveganja. Ocena tveganja je sestavljena iz bonitetne ocene kupca, ki jo na podlagi svojih kriterijev oblikuje družba oziroma Skupina, ter iz naslova ocene tveganja države, iz katere kupec izhaja.

Izgube zaradi slabitev bremenijo prevrednotovalne poslovne odhodke v zvezi s terjatvami.

31.1.7.2 Prejeta posojila

Prejeta posojila družba/Skupina na začetku pripozna po pošteni vrednosti, po začetnem pripoznanju pa po odplačni vrednosti ob upoštevanju metode veljavnih obresti. Glede na ročnost so prejeta posojila ob pripoznanju uvrščena med nekratkoročne oziroma kratkoročne finančne obveznosti. Na zadnji dan leta so vse finančne obveznosti, ki zapadejo v plačilo v prihodnjem letu, prenesene med kratkoročne finančne obveznosti. Prejeta posojila so zavarovana z bianko menicami in s finančnimi zavezami.

31.1.8 Denar

Med denarna sredstva družbe oziroma Skupine spadajo denar v blagajni in vloge na vpogled na računih ter bančni depoziti na odpoklic ali z rokom vezave do treh mesecev.

31.1.9 Zaloge

Zaloge materiala družba oziroma Skupina vrednoti po nabavni vrednosti ali čisti tržni vrednosti, in sicer po nižji izmed njiju. Količinska enota zaloge materiala se ovrednoti po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevračljive nakupne dajatve ter neposredni stroški nabave. Med nevračljive nakupne dajatve se doda tudi tisti davek na dodano vrednost, ki se ne povrne. Nakupna cena se zmanjša za dobljene popuste. Družba/Skupina za zmanjševanje količin materiala na zalogi uporablja metodo tehtanih povprečnih cen. Drobni inventar, dan v uporabo, družba oziroma Skupina takoj prenese med stroške. Zaloge se zaradi okrepitve ne prevrednotijo.

31.1.10 Kapital

31.1.10.1 Osnovni kapital

Osnovni kapital družbe/Skupine v znesku 58.420.965 evrov je razdeljen na 14.000.000 delnic, ki so prosto prenosljive. Nominalna vrednost delnice znaša 4,17 evra.

31.1.10.2 Kapitalske rezerve in rezerve iz dobička

31.1.10.3 Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti

Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, izvirajo iz naslova vrednotenja finančnih naložb, merjenih po pošteni vrednosti, ter iz naslova nerealiziranih aktuarskih dobičkov in izgub.

31.1.10.4 Zadržani dobički

Zadržani dobički so sestavljeni iz nerazdeljenega čistega dobička vseh preteklih let ter nerazporejenega dela čistega poslovnega izida poslovnega leta.

31.1.10.5 Dividende

Dividende so pripoznane v računovodskih izkazih obvladujoče družbe, ko je sprejet sklep skupščine delničarjev o izplačilu dividend.

31.1.10.6 Odobreni kapital

Na 31. 12. 2019 družba oziroma Skupina ni imela odobrenega kapitala.

31.1.11 Rezervacije

31.1.11.1 Rezervacije za tožbe in odškodnine

Družba/Skupina oblikuje rezervacije za prejete tožbe in odškodnine, ki so povezane z domnevnimi kršitvami pri poslovanju. Oblikovanje in višina rezervacij se določata na podlagi teh sodil:

ali ima družba/Skupina sedanjo obvezo (pravno ali posredno), ki je posledica preteklega dogodka,
verjetnost, da bo pri poravnavi obveznosti (tožbe) potreben odtok (rezervacija se pripozna, če je verjetnost velika),
možnost zanesljive ocenitve obveze.

31.1.11.2 Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade

Skladno s podjetniško kolektivno pogodbo in z zakonskimi predpisi je družba/Skupina dolžna obračunati in izplačati jubilejne nagrade ter odpravnine ob upokojitvi. Za izmero teh zaslužkov družba/Skupina uporablja vrednotenje aktuarske obveznosti v skladu s pričakovano rastjo plač od dneva vrednotenja do predvidene upokojitve zaposlene osebe. To pomeni vračunavanje zaslužkov sorazmerno z opravljenim delom. Ocenjena obveznost je pripoznana v višini sedanje vrednosti pričakovanih prihodnjih izdatkov. Pri merjenju ocenimo tudi predvideno povišanje plač in fluktuacijo zaposlencev.

Na osnovi aktuarskega izračuna družba/Skupina pripozna aktuarske dobičke ali izgube tekočega leta za odpravnine v drugem vseobsegajočem donosu v kapitalu, stroške sprotnega službovanja in stroške obresti pa v izkazu poslovnega izida. Za jubilejne nagrade v izkazu poslovnega izida prikazujemo tako stroške sprotnega službovanja in stroške obresti kot aktuarske dobičke ali izgube.

Izračun rezervacij za obveznosti do zaposlencev iz naslova odpravnin in jubilejnih nagrad temelji na aktuarskem izračunu na dan 31. 12. 2019 s podatki z dne 31. 12. 2019, v katerem so bile upoštevane predpostavke:

Upoštevana je trenutno veljavna višina odpravnin in jubilejnih nagrad.
Upoštevana je smrtnost na osnovi tablic umrljivosti iz leta 2007 za slovensko populacijo, ločeno za moške in ženske, znižana za 10 odstotkov (aktivna populacija). Skupno za zaposlence na dan 31. 12. 2019 to pomeni 0,3-odstotno smrtnost za naslednje poslovno leto (glede na število zaposlencev).
Upoštevana je predpostavka o fluktuaciji zaposlenih, ki je linearno padajoča od 1,5 odstotka pri 18 letih do 0,5 odstotka pri 58 letih, nato konstantna pri 0,0 odstotka. Skupno za zaposlence na dan 31. 12. 2019 to pomeni 0,9-odstotno letno fluktuacijo za naslednje poslovno leto. Fluktuacija zaposlenih zaradi večjega obsega odpovedi delovnega razmerja s strani delodajalca ni upoštevana.
Upoštevano je predvideno upokojevanje posameznega zaposlenega na podlagi podatkov o spolu, datumu rojstva in doseženi delovni dobi na dan 31. 12. 2019 v skladu s 27. členom ZPIZ-2 in s 3. alinejo 1. odstavka 28. člena.
Za leti 2020 in 2021 so upoštevane stopnje povečanja povprečnih plač v RS iz Jesenske napovedi gospodarskih gibanj 2019 (UMAR). Predvideno je, da se bodo povprečne plače v RS od leta 2022 dalje letno višale za 2-odstotno inflacijo in za realno rast v višini 1 odstotka. Predpostavlja se, da se zneski iz Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Ur. l. RS, št. 140/06 in 76/08) v letih do 2021 ne bodo povišali, kasneje se predvideva rast teh zneskov skladno z inflacijo.
Upoštevano je povečanje osnovnih plač v višini letne inflacije, upošteva se rast osnovnih bruto plač zaradi napredovanja, in sicer za 0,5 odstotka letno, upošteva se dodatek na skupno delovno dobo v višini 0,5 odstotka od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto skupne delovne dobe. V primeru štirih individualnih pogodb se dodatek na delovno dobo ne zaračunava. Tako bi bila nominalna letna stopnja rasti mesečnih plač v družbi zaradi inflacije in realne rasti v prihodnjem letu 2,0-odstotna, v letu 2021 2,3-odstotna, od leta 2021 dalje pa 2,0-odstotna.
Diskontna stopnja za izračun na dan 31. 12. 2019 je na osnovi objavljenih donosnosti slovenskih državnih obveznic na dan 30. 12. 2019 in z interpolacijo glede na povprečno uteženo trajanje obvez družbe (13,8 leta) določena v višini 0,6 odstotka.

31.1.12 Nekratkoročno razmejeni prihodki

Nekratkoročno razmejeni prihodki se pripoznajo, če bodo v obdobju, daljšem od enega leta, pokrili predvidene odhodke.

V družbi oziroma Skupini se oblikujejo nekratkoročno razmejeni prihodki za redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture. Nekratkoročno razmejeni prihodki za redno vzdrževanje se oblikujejo, če segajo stroški gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške javne infrastrukture do višine, ki ustreza višini prihodkov iz naslova pristaniških pristojbin. V primeru presežka stroškov nad prihodki iz naslova pristaniških pristojbin se v višini presežka odpravijo dolgoročno razmejeni prihodki.

31.1.13 Državne podpore

Vse vrste državne podpore so v začetku pripoznane v izkazu finančnega položaja kot odloženi prihodki, ko obstaja zagotovilo, da bo družba/Skupina podpore prejela in bo izpolnila pogoje v zvezi z njimi. Državne podpore, prejete za kritje stroškov, so dosledno pripoznane v izkazu poslovnega izida v obdobjih, v katerih nastajajo zadevni stroški, ki naj bi jih te nadomestile.

31.1.14 Koncesijska dejavnost

V skladu s Pomorskim zakonikom sta septembra 2008 družba Luka Koper, d. d., in Republika Slovenija v okviru Uredbe o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču razmerje uredili s koncesijsko pogodbo in koncesijsko razmerje opredelili za obdobje 35 let od sklenitve pogodbe.

Koncesionar mora skladno z določili koncesijske pogodbe in Zakonom o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (ZPFOLERD-1) svoje poslovne knjige voditi na način, da zagotovi ločeno računovodsko spremljanje dejavnosti, ki jih izvaja na podlagi podeljenih izključnih pravic.

V svojih poslovnih knjigah družba Luka Koper, d. d., vodi ločeno računovodsko evidenco prihodkov iz naslova pristaniških pristojbin v posameznem letu in stroškov opravljanja koncesijskih dejavnosti. Morebitni presežek prihodkov iz naslova pristaniških pristojbin nad stroški vzdrževanja pristaniške infrastrukture koncesionar zadrži kot nekratkoročno odložene prihodke za stroške vzdrževanja pristaniške infrastrukture v prihodnjih letih v skladu s členom 9.3 koncesijske pogodbe. Računovodsko spremljanje dejavnosti gospodarske javne službe temelji na usmeritvah in načelih stroškovnega računovodstva ter sodilih ločenega evidentiranja.

Družba Luka Koper, d. d., tako skladno s koncesijsko pogodbo z Republiko Slovenijo ter sodili, potrjenimi s strani Republike Slovenije, oblikuje nekratkoročno odložene prihodke gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture v višini, ki ustreza višini presežka prihodkov iz naslova pristaniških pristojbin nad stroški gospodarske javne službe. V primeru presežka stroškov nad prihodki iz naslova pristaniških pristojbin se v višini presežka odpravijo nekratkoročno odloženi prihodki.

Družba Luka Koper, d. d., je kot koncesionar od Republike Slovenije kot koncedenta pridobila izključno pravico za izvajanje pristaniških dejavnosti ravnanja s tovorom in pomorskega potniškega prometa na območju pristanišča ter s tem povezano izključno pravico za vodenje in upravljanje pristanišča, vodenje in razvoj pristaniške infrastrukture, ki ni namenjena za javni promet, in je v okviru 44. člena Pomorskega zakonika pridobila tudi izključno pravico do izvajanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet.

Obenem vodi Luka Koper, d. d., v skladu s členom 7.9.6 koncesijske pogodbe tudi evidenco investicijskih vlaganj v pristaniško infrastrukturo v posameznem poslovnem letu. Družba Luka Koper, d. d., mora investicijska vlaganja v posameznem poslovnem letu navesti v posebnem dodatku k letnemu poročilu, ki ga mora pregledati in potrditi pooblaščeni revizor.

Družba Luka Koper, d. d., v skladu s členom 10.1 koncesijske pogodbe plačuje koncesijsko dajatev, ki znaša 3,5 odstotka ustvarjenega letnega poslovnega prihodka, zmanjšanega za v tem letu pobrane pristaniške pristojbine. Osnova za odmero koncesijske dajatve se ugotavlja na podlagi revidiranega izkaza poslovnega izida družbe Luka Koper, d. d. Znesek letne koncesijske dajatve se med letom plačuje v obliki mesečnih akontacij, izračunanih najkasneje do 30. julija tekočega leta na podlagi revidiranih podatkov preteklega koledarskega leta. Pristaniške pristojbine predstavljajo 4 odstotke poslovnih prihodkov obvladujoče družbe in so vsebinsko sestavni del poslovnih prihodkov. Višino pristojbin določi obvladujoča družba Luka Koper, d. d., v soglasju z državo. Preostalih 96 odstotkov poslovnih prihodkov obvladujoče družbe ustvari družba iz naslova opravljanja storitev pretovora in skladiščenja, za katere se cene oblikujejo na osnovi tržnih zakonitosti. Razvoj in obnovo pristaniške infrastrukture izvaja obvladujoča družba v svojem imenu in na svoj račun. Po preteku koncesije je koncesionar upravičen do povračila neamortiziranega dela vlaganj. Zaradi navedenih določil koncesijske pogodbe Skupina ne uporablja OPMSRP 12.

31.1.15 Gospodarska javna služba zbiranja odpadkov s plovil na območju koprskega pristanišča

Gospodarska javna služba zbiranja odpadkov s plovil na območju koprskega pristanišča se izvaja v skladu u Uredbo o načinu, predmetu in pogojih izvajanja državne gospodarske javne službe zbiranja odpadkov s plovil (Ur. l. RS, št. 59/2005) ter Uredbo o pristaniških zmogljivostih za prevzem ladijskih odpadkov in ostankov tovora (Ur. l. RS, št. 78/2008). Dejavnost obsega redno prevzemanje ladijskih odpadkov in ostankov tovora, nameščanje pristaniških zmogljivosti za prevzem odpadkov in ostankov tovora v skladu s predpisi, ki urejajo pristaniške zmogljivosti za prevzem, sprejemanje sporočil o nameri oddaje ladijskih odpadkov in ostankov tovora, ločeno zbiranje, razvrščanje in skladiščenje prevzetih odpadkov in ostankov tovora z uporabo pristaniških zmogljivosti za prevzem, oddajo v obdelavo zaradi ponovne uporabe, recikliranja ali odstranjevanja ostankov predelave v skladu s predpisi na področju varstva okolja, ki urejajo ravnanje z odpadki, ter obveščanje javnosti in uporabnikov o načinu oddajanja odpadkov in ostankov tovora. Za namene poročanja gospodarske javne službe zbiranja odpadkov s plovil je družba Luka Koper, d. d., na osnovi zahtev ZPFOLERD-1 upoštevala načela stroškovnega računovodstva ter sodila ločenega evidentiranja.

Do 31. 12. 2016 je družba Luka Koper, d. d., gospodarsko javno službo zbiranja odpadkov s plovil izvajala prek svoje odvisne družbe Luka Koper INPO, d. o. o., ki je delovala kot njen izpolnitveni pomočnik. Družbi sta imeli sklenjeno medsebojno pogodbo o sodelovanju. Luka Koper INPO, d. o. o., je v celoti obvladovana s strani družbe Luka Koper, d. d., in družbi se na podlagi ustaljene prakse sodišča EU štejeta za isto ekonomsko celoto. S 1. 1. 2017 sta družbi sklenili aneks k pogodbi, s katerim sta določili, da družba Luka Koper INPO, d. o. o., od 1. 1. 2017 kot izpolnitveni pomočnik izvaja gospodarsko javno službo zbiranja odpadkov s plovil na območju koprskega pristanišča v imenu in za račun družbe Luka Koper, d. d.

31.1.16 Finančne obveznosti

Prejeta posojila družba/Skupina ob začetnem pripoznanju izkazuje po višini črpane glavnice. Vse obresti se izkazujejo v izkazu poslovnega izida, pri čemer se uporablja metoda efektivne obrestne mere, saj se vsi pripadajoči stroški izkazujejo v poslovnem izidu enakomerno v celotnem obdobju odplačevanja posojila.

31.1.17 Poslovne obveznosti

Med nekratkoročnimi poslovnimi obveznostmi družba/Skupina izkazuje prejete varščine za najete poslovne prostore in varščine za trošarinsko skladišče. Med kratkoročnimi obveznostmi so ločeno izkazane kratkoročne obveznosti do dobaviteljev, države in zaposlencev. Med drugimi poslovnimi obveznostmi družba/Skupina izkazuje kratkoročno odložene prihodke ter kratkoročno vnaprej vračunane stroške oziroma odhodke.

31.1.18 Davek od dobička

Davek od dobička družba oziroma Skupina obračunava skladno z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb. Osnova za obračun davka od dohodka je bruto dobiček, povečan za davčno nepriznane stroške in zmanjšan za zakonsko dovoljene olajšave. Od tako dobljene osnove je obračunana obveznost za davek od dohodka pravnih oseb. Uporabljena stopnja davka za leto 2019 znaša 19 odstotkov.

31.1.19 Odloženi davki

Z namenom izkazovanja ustreznega poslovnega izida v obdobju poročanja družba/Skupina obračunava tudi odložene davke. Te izkazuje kot odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek. Pri obračunavanju odloženih davkov uporabi metodo obveznosti po izkazu finančnega položaja. Knjigovodsko vrednost sredstev in obveznosti družba/Skupina primerja z njihovo davčno vrednostjo, razliko med obema vrednostma pa opredeli kot stalno ali začasno razliko. Začasne razlike so razdeljene na obdavčljive in odbitne. Obdavčljive začasne razlike so povečale obdavčljive zneske in odložene davčne obveznosti. Odbitne začasne razlike pa so zmanjšale obdavčljive zneske in povečale odložene davčne terjatve.

Odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek se pobotajo, če obstaja zakonska pravica pobotati odmerjene terjatve za davek in odmerjene obveznosti za davek od dohodka ter če so odloženi davki vezani na isto obdavčljivo pravno osebo in isti davčni organ.

31.1.20 Čisti dobiček na delnico

Osnovni in popravljeni čisti dobiček na delnico se izračuna tako, da se čisti poslovni izid poslovnega leta deli s tehtanim povprečnim številom navadnih delnic.

31.1.21 Prihodki

31.1.21.1 Poslovni prihodki

Prihodki iz pogodb s kupci

Osnova dejavnost družbe/Skupine je pretovor in skladiščenje vseh vrst blaga, storitve na blagu in z njimi povezane druge storitve. Vse storitve družba/Skupina opravlja v Sloveniji, tako za domače kot tuje kupce. Tuji kupci prihajajo s tržišč celinske Evrope, ki so za družbo/Skupino najpomembnejša, kot tudi iz držav Azije in Amerike. Kupci so največji svetovni ladjarji, velike svetovne multinacionalke, končne uporabnice naših storitev in druge večje ali manjše domače in tuje družbe, za katere koprsko pristanišče predstavlja najhitrejšo in najkakovostnejšo logistično storitev.

Poslovne prihodke družba/Skupina izkazuje in razkriva skladno z MSRP 15. Družba/Skupina je prepoznala vse aktivne pogodbe, sklenjene s kupci, in jih presojala na podlagi petih korakov, ki jih standard narekuje. Iz analize izhaja, da vse pogodbe izpolnjujejo kriterije novega standarda za pripoznavanje prihodkov, izvedbene obveznosti so v pogodbah ustrezno opredeljene, kar omogoča njihovo razvrščanje in merjenje ter določitev časa njihove izpolnitve. Večina prihodkov izhaja iz pogodb, opredeljenih kot enostavna dobava storitev. Pogodbe ne vsebujejo ločeno določljivih obveznosti in družba/Skupina meni, da je veljavna računovodska usmeritev za pripoznavanje prihodkov v skladu z zahtevami standarda.

Cene se v družbi/Skupini določajo tako fiksno kot variabilno. Variabilne so takrat, kadar družba/Skupina predvidi količinski popust. Količinski popusti se dosegajo na podlagi dogovorjenih količin pretovora.

Pri pripoznavanju prihodkov iz opravljenih storitev družba/Skupina uporablja metodo odstotka dokončanosti del na dan izkaza finančnega položaja. Po tej metodi so prihodki pripoznani v obračunskem obdobju, v katerem so storitve opravljene. Razkrivajo se zneski vsake pomembne vrste prihodkov, pripoznane v obdobju, ter prihodki od prodaje domačim in tujim kupcem.

31.1.21.2 Prihodki od najemnin

Družba/Skupina zajema pretežno prihodke od naložbenih nepremičnin, to je gradbenih objektov in zemljišč, ki jih daje v poslovni najem. Družba/Skupina prihodke od najemnin uvršča med poslovne prihodke.

31.1.21.3 Drugi prihodki

Med drugimi prihodki se izkazujejo prevrednotovalni poslovni prihodki od prodaje nepremičnin, naprav in opreme, subvencije, donacije, prejete odškodnine in preostali prihodki. Državne in druge subvencije v največji meri predstavljajo prejeta sredstva iz naslova razvojnih dejavnosti na področju evropskih razvojnih projektov, ki so namenjeni povečanju konkurenčnosti pristanišča, energetski učinkovitosti, okoljski varnosti in zagotavljanju učinkovitosti pristaniških procesov. Prejete subvencije za kritje stroškov so pripoznane strogo dosledno kot prihodki v obdobjih, v katerih nastajajo zadevni stroški, ki naj bi jih nadomestile.

Prihodki iz naslova črpanja zadržanih prispevkov plač se pripoznajo skladno z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov v višini namensko porabljenih sredstev.

Preostali prihodki se pripoznajo, ko se upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov.

31.1.22 Finančni prihodki in finančni odhodki

Finančni prihodki vključujejo prihodke od obresti na dana posojila, obresti za nepravočasno plačane terjatve za storitve, prihodke od dividend, prihodke od odsvojitve za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev in prihodke iz naslova pozitivnih tečajnih razlik. Prihodki od obresti so pripoznani ob njihovem nastanku z uporabo efektivne obrestne mere. Prihodki od dividend so izkazani v poslovnem izidu, ko je uveljavljena pravica do izplačila.

Finančni odhodki obsegajo stroške obresti za prejeta posojila, obresti iz najemov kot izhajajo iz novega standarda MSRP 16, negativne tečajne razlike in izgube zaradi slabitve vrednosti finančnih sredstev, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Stroški izposojanja in odobritev posojil se pripoznajo v izkazu poslovnega izida skozi celotno zapadlost posojila.

31.1.23 Odhodki – stroški

Stroški kot odhodki so pripoznani v obdobju, v katerem nastanejo. Razvrščeni so v skladu s svojo naravo. Izkazujemo in razkrivamo jih po naravnih vrstah. Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano z zmanjšanjem sredstev ali s povečanjem dolga in če je to zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti.

31.1.24 Slabitev sredstev

31.1.24.1 Slabitev nefinančnih sredstev

Če obstaja znamenje, da utegne biti sredstvo oslabljeno, se oceni njegova nadomestljiva vrednost v skladu z MRS 36. Če ni mogoče oceniti nadomestljive vrednosti sredstva, družba/Skupina ugotovi nadomestljivo vrednost denar ustvarjajoče enote, ki ji sredstvo pripada. Oslabitev se izkaže v izkazu poslovnega izida. Izgube zaradi slabitve je treba odpraviti, če so se spremenile ocene, uporabljene za ugotovitev nadomestljive vrednosti sredstev. Izguba zaradi slabitve sredstva se odpravi do višine, do katere povečana knjigovodska vrednost sredstva ne preseže knjigovodske vrednosti, ki bi bila ugotovljena po odštetju amortizacijskega odpisa, če pri sredstvu v prejšnjih letih ne bi bila pripoznana izguba zaradi slabitve. Odprava izgube se pripozna kot prihodek v poslovnem izidu.

31.1.24.2 Slabitev finančnih sredstev

Na datum vsakega poročanja družba/Skupina opravi preizkus ocene slabitve finančnih naložb po izbranih kriterijih, opredeljenih v pravilniku o računovodstvu, da bi ugotovila, ali obstajajo nepristranski dokazi o morebitni oslabljenosti finančne naložbe. Če taki razlogi obstajajo, pristopi k izračunu višine vrednosti izgube zaradi slabitve.

Če presodi, da je treba opraviti oslabitev pri finančnih naložbah, izkazanih po odplačni vrednosti, znesek izgube izmeri kot razliko med knjigovodsko vrednostjo finančne naložbe in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov, diskontiranih po izvirni efektivni obrestni meri. Vrednost izgube pripozna v poslovnem izidu. Če razlogi za slabitev finančne naložbe prenehajo obstajati, se razveljavitev slabitve finančne naložbe, izkazane po odplačni vrednosti, pripozna v poslovnem izidu.

Če pri finančnih naložbah v odvisne in pridružene družbe, izkazanih po nabavni vrednosti, družba/Skupina presodi, da je treba opraviti oslabitev, morebitno izgubo izmeri kot razliko med knjigovodsko vrednostjo finančnega sredstva in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov (ali po kateri drugi metodi), razobrestenih po trenutni tržni donosnosti za podobna finančna sredstva, in jo kot prevrednotovalni finančni odhodek pripozna v poslovnem izidu.

31.1.25 Izkaz drugega vseobsegajočega donosa

V izkazu drugega vseobsegajočega donosa sta prikazana čisti poslovni izid in drugi vseobsegajoči donosi. Vanj so vključene postavke, ki bodo v prihodnje razporejene v izkaz poslovnega izida, in postavke, ki v prihodnje ne bodo pripoznane v izkazu poslovnega izida, kakor zahtevajo ali dovoljujejo druga določila MSRP.

31.1.26 Izkaz denarnih tokov

V družbi/Skupini se poroča o denarnih tokovih iz poslovanja po posredni metodi na podlagi postavk v izkazu finančnega položaja z dne 31. 12. 2019 in 31. 12. 2018, izkaza poslovnega izida za leto 2019 ter dodatnih podatkov, ki so potrebni za prilagoditev odtokov in pritokov.

31.1.27 Izkaz sprememb lastniškega kapitala

Izkaz sprememb lastniškega kapitala prikazuje gibanje posameznih sestavin kapitala v poslovnem letu (celoto prihodkov in odhodkov ter transakcij z lastniki, ko delujejo kot lastniki), vključno z uporabo čistega poslovnega izida. Vključen je izkaz vseobsegajočega donosa, ki čisti dobiček tekočega obdobja povečuje za vse prihodke in odhodke, ki jih je družba/Skupina neposredno pripoznala v kapitalu.

31.1.28 Upravljanje tveganj

Družba/Skupina spremlja tveganja in jih poskuša obvladovati na vseh ravneh poslovanja. Pri ocenjevanju tveganj upošteva različne dejavnike. Ustrezno upravljanje tveganj se zagotavlja z njihovim pravočasnim prepoznavanjem in obvladovanjem ter z usmeritvami in politikami, opredeljenimi v dokumentih celovitega sistema vodenja.

Poslovanje družbe/Skupine je izpostavljeno strateškim, poslovnim in finančnim tveganjem, ki so močno odvisna od tržnih zakonitosti, kar zahteva njihovo aktivno spremljanje. Prepoznavanje tveganj je opisano v poslovnem poročilu v 12. poglavju z naslovom Obvladovanje tveganj. Poleg strateških in poslovnih tveganj se družba/Skupina sooča tudi s finančnimi tveganji, med katerimi so najpomembnejša tveganje spremembe poštene vrednosti, obrestno, likvidnostno, valutno in kreditno tveganje ter tveganje ustrezne kapitalske sestave. Kako družba/Skupina ugotavlja in obvladuje finančna tveganja, je razkrito v pojasnilu 32: Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj.

31.1.28.1 Poštena vrednost

Poštena vrednost se uporablja pri finančnih sredstvih, vrednotenih po pošteni vrednosti. Vse preostale postavke v računovodskih izkazih so predstavljene po nabavni oziroma odplačni vrednosti.

Pri merjenju poštene vrednosti nefinančnega sredstva mora družba/Skupina upoštevati zmožnost tržnega udeleženca, da ustvarja gospodarske koristi s skrajno in najboljšo uporabo sredstva ali z njegovo prodajo drugemu udeležencu na trgu, ki bo sredstvo uporabil v skrajni in najboljši meri.

Družba/Skupina uporablja metode vrednotenja, ki so primerne v danih okoliščinah in za katere so na voljo zadostni podatki, predvsem z uporabo ustreznih tržnih vhodnih podatkov in minimalno uporabo netržnih vhodnih podatkov.

Vsa sredstva in obveznosti, ki so v računovodskih izkazih merjeni ali razkriti po pošteni vrednosti, so razvrščeni v hierarhijo poštene vrednosti na podlagi najnižje ravni vhodnih podatkov, ki so pomembni za merjenje celotne poštene vrednosti:

1. raven tržne cene (neprilagojene) z delujočega trga za podobna sredstva in obveznosti,
1. raven model vrednotenja, ki neposredno ali posredno temelji na tržnih podatkih,
1. raven model vrednotenja, ki ne temelji na tržnih podatkih.

Za sredstva in obveznosti, ki so bili v računovodskih izkazih pripoznani že v predhodnih obdobjih, družba/Skupina ob zaključku vsakega obdobja poročanja ugotovi, ali je prišlo do prehoda med ravnmi, in sicer tako, da ponovno preveri razporeditev sredstev, upoštevajoč najnižjo raven vhodnih podatkov, ki so pomembni za merjenje celotne poštene vrednosti.

Hierarhija poštenih vrednosti sredstev in obveznosti družbe/Skupine je predstavljena v pojasnilu 32.

31.1.29 Podlage za konsolidacijo

31.1.29.1 Odvisne družbe

Odvisne družbe so podjetja, ki jih obvladuje obvladujoča družba. Obvladovanje obstaja, ko ima obvladujoča družba možnost odločati o finančnih in poslovnih usmeritvah podjetja za pridobivanje koristi iz njegovega delovanja. Pri ocenjevanju vpliva se upoštevata obstoj in učinek morebitnih glasovalnih pravic, ki jih je trenutno mogoče uveljaviti oziroma zamenjati. Računovodski izkazi odvisnih družb so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze od datuma, ko se obvladovanje začne, do datuma, ko preneha.

31.1.29.2 Pridružene družbe

Pridružene družbe so družbe, v katerih ima Skupina pomemben vpliv, ne obvladuje pa njihove finančne in poslovne usmeritve. Naložbe v pridružene družbe se ob začetnem pripoznanju merijo po nabavni vrednosti, nato pa se obračunavajo po kapitalski metodi. Konsolidirani računovodski izkazi Skupine zajemajo delež Skupine v dobičkih in izgubah pridruženih družb, izračunan po kapitalski metodi po opravljeni uskladitvi računovodskih usmeritev od datuma, ko se pomemben vpliv začne, do datuma, ko se konča. Če je delež Skupine v izgubah pridružene družbe večji od njenega deleža, se knjigovodska vrednost deleža Skupine zmanjša na nič, delež v nadaljnjih izgubah pa se preneha pripoznavati.

31.1.29.3 Posli izvzeti iz konsolidacije

Iz konsolidiranih računovodskih izkazov so izločena stanja, nerealizirani dobički in izgube oziroma prihodki in odhodki, ki izhajajo iz poslov znotraj Skupine. Nerealizirane izgube se izločijo na enak način kot dobički, pod pogojem, da obstaja dokaz o slabitvi.

31.1.30 Na novo sprejeti standardi in pojasnila

Standardi in pojasnila, ki so predstavljeni v nadaljevanju, do datuma računovodskih izkazov še niso stopili v veljavo oziroma jih Evropska unija še ni potrdila. Družba/Skupina bo ustrezne standarde in pojasnila uporabila pri pripravi svojih računovodskih izkazov ob njihovi uveljavitvi.

31.1.30.1 Sprejeti standardi ter spremembe standardov in pojasnila, ki še niso stopili v veljavo

• Spremembe MRS 1 – Predstavljanje računovodskih izkazov in MRS 8 – Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake – Opredelitev izraza 'bistven'. Spremembe je EU sprejela 29. novembra 2019 (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2020 ali pozneje), pojasnjujejo pa opredelitev izraza bistven in kako ga je treba vključiti v napotke glede opredelitev.