Luka Koper

Business and Financial Review • Aug 26, 2020

25.8.2020

Komentar na poslovanje skupine Luka Koper v prvem polletju 2020

Poslovanje skupine Luka Koper v obdobju januar – junij je bilo predvsem v znamenju pandemije, ki je močno vplivala na blagovne tokove po celem svetu. Primerjava z izbranimi pristanišči v Evropi kaže, da so bile posledice pandemije v regiji severnega Jadrana manjše kot drugod. »Na področju kontejnerjev je vsekakor vplivalo dejstvo, da se v Kopru in sosednjih pristaniščih nismo soočili z odpovedmi ladijskih linij, kot v primeru severno evropskih luk. Po številu pretovorjenih vozil pa smo v prvem polletju celo prehiteli obe španski pristanišči, ki sta po pretovoru vozil primerljivi s Koprom«, ugotavlja predsednik uprave Luke Koper Dimitrij Zadel.

skupni pretovor - ton	jan - jun 2019	jan - jun 2020	sprememba
Ravenna	13.359.866	10.723.820	-19,7%
Benetke	12.667.277	11.093.854	-12,4%
Irst	30.721.066	26.257.0001	-14,5%
Hamburg	69.545.000	61.200.000	-12.0 %
Rotterdam	240.977.0001	218.945.000	-9,1%
Koper	11.918.715	10.133.004	-15,0%

Pretovor v izbranih pristaniščih v prvem polletju 2020:

kontejnerji - TEU	jan - jun 2019	jan - jun 2020	sprememba
Ravenna	109.974	99.171	-9,8%
Benetke	303.801	264.285	-13,0%
Trst	391.068	376.251	-3,8%
Hamburg	4.680.000l	4.100.000	-12,4 %
Rotterdam	7.002.000	7.529.000	-7,0%
Koper	497.877	478.656	-3,9%

avtomobili - kosov	jan - jun 2019	jan - jun 2020	sprememba
Valencia	393.369	245.769	-37,5%
Barcelona	417.016	218.543	-47.6%
Koper	341.990	271.859	-20.5%

Vir: spletne strani pristaniških uprav (opomba: pristaniška uprava Reka ne objavlja medletnih podatkov pretovora)

Finančni kazalci poslovanja Luke Koper v obdobju januar – junij odsevajo globalne gospodarske razmere in stanje v branži. Čisti prihodki od prodaje so v tem obdobju dosegli 107 milijonov evrov in so bili za 11 odstotkov nižji kot v primerljivem obdobju leto prej. Nižji prihodki so predvsem posledica nižjega obsega ladijskega pretovora zaradi ohlajanja gospodarstva in izbruha pandemije. Upad proizvodnje in posledično pretovora vozil je prizadel celotno dobavno verigo, kar se pozna na pretovoru generalnih tovorov pri jeklenih proizvodih za avtomobilsko industrijo, ter na terminalu za razsute tovore, kjer pretovarjamo surovine (železovo rudo) za jeklarsko industrijo. Upoštevati je potrebno tudi uvedbo okoljskih dajatev za CO2 izpuste v Evropskih državah, kar vpliva na pretovor energentov. Zaradi naštetih zunanjih vplivov in zaradi strateške usmeritve Luke Koper v kontejnerje in avtomobile (obe blagovni skupini sta deležni največjega dela sredstev za naložbe v povečanje pristaniških kapacitet), je struktura pretovora v koprskem pristanišču v prid okoljsko bolj sprejemljivim tovorom.

Struktura ladijska pretovora (v tonah):

Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) je v obdobju januar – junij znašal 17 milijonov evrov ter presegel načrtovanega za 3 odstotke. V primerjavi z enakim obdobjem lani pa je bil za 42 odstotkov nižji in sicer zaradi nižjih prihodkov od prodaje kot posledica upada pretovora, višjih stroškov dela, zaradi povečanja števila zaposlenih in prehoda na nov tri stebrni sistem zaposlovanja, ter zaradi takse na pretovor, ki smo jo v letu 2019 začeli plačevati šele marca.

Ocena poslovanja do konca leta

V kolikšni meri bo epidemija vplivala na poslovanje do konca leta je težko napovedati. Pozorno spremljamo dogajanje na zalednih trgih in hkrati z ukrepi zagotavljamo dostop do zadostnega obsega likvidnih sredstev za premostitev teh vplivov. »Zaradi nizke stopnje zadolženosti je družba finančno stabilna in nadaljujemo z izvajanjem ključnih razvojnih projektov, predvsem podaljšanje prvega pomola oziroma kontejnerske obale, gradnjo nove garažne hiše in gradnjo novega vhoda v pristanišče«, je predsednik uprave Zadel naštel najpomembnejše naložbe v teku.

Luka Koper, d. d.