Luka Koper

Annual Report • May 14, 2021

Letno poroèilo 2020

Letno poročilo 2020

Skupina Luka Koper in Luka Koper, d. d.

Izjava o odgovornosti članov uprave družbe

Uprava družbe Luka Koper, d. d., je odgovorna za pripravo letnega poročila družbe in Skupine Luka Koper ter računovodskih izkazov na način, ki zainteresirani javnosti daje resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja in izidov poslovanja družbe in Skupine Luka Koper v letu 2020.

Uprava družbe potrjuje, da je Letno poročilo Skupine in družbe Luka Koper, d. d., za leto 2020 z vsemi sestavnimi deli – poslovnim poročilom, trajnostnim poročilom, računovodskim poročilom, vključno z izjavo o upravljanju družbe – sestavljeno in objavljeno skladno z veljavno zakonodajo in Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.

Uprava potrjuje, da so bile pri izdelavi računovodskih izkazov dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve. Računovodske ocene so bile izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja.

Uprava potrjuje, da so računovodski izkazi s pojasnili za družbo in Skupino Luka Koper pripravljeni na podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju družbe Luka Koper, d. d., in njenih odvisnih družb ter v skladu z veljavno zakonodajo in Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija.

Davčne oblasti lahko kadarkoli v roku petih let od dneva, ko je bilo treba davek obračunati, preverijo poslovanje družbe, kar lahko posledično povzroči nastanek dodatne obveznosti plačila davka, zamudnih obresti in kazni iz naslova davka na dohodek pravnih oseb ali drugih davkov ter dajatev. Uprava družbe ni seznanjena z okoliščinami, ki bi lahko povzročile morebitno pomembno obveznost iz tega naslova.

Uprava je odgovorna za izvajanje ukrepov, s katerimi zagotavlja ohranjanje vrednosti premoženja družbe in Skupine Luka Koper, ter za preprečevanje in odkrivanje prevar ter drugih nepravilnosti.

Člani uprave:

Predsednik uprave Član uprave

mag. Irma Gubanec Vojko Rotar

Dimitrij Zadel mag. Metod Podkrižnik

Članica uprave Član uprave - delavski direktor

Koper, 16. 3. 2021

	POSLOVNO POROČILO 6
1	Poudarki poslovanja Skupine Luka Koper v letu 2020 7
2	Predstavitev Skupine Luka Koper in opis poslovnega modela 17
3	Poslovna strategija razvoja25
4	Pogovor s predsednikom uprave 41
5	Poročilo nadzornega sveta za leto 2020 43
6	Izjava o upravljanju družbe48
7	Pregled pomembnejših dogodkov, novosti in dosežkov v letu 202068
8	Pomembnejši dogodki po zaključku poslovnega leta72
9	Analiza uspešnosti poslovanja 73
10	Trženje in prodaja79
11	Naložbe v nefinančna sredstva 83
12	Obvladovanje tveganj in priložnosti86
13	Evropski projekti92
14	Informacijska tehnologija 94
15	Delnica LKPG 95
16	Sistem vodenja99
	TRAJNOSTNO POROČILO 101
17	O trajnostnem poročilu102
18	Luka Koper in usmeritve na področju trajnostnega razvoja106
19	Deležniki Luke Koper 113
20	Matrika bistvenosti 118
21	Korporativna integriteta, človekove pravice, preprečevanje korupcije in skladnost poslovanja 121
22	Varno in zdravo pristaniško okolje 128
23	Skrb za zaposlene139
24	Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja150
25	Družbeno okolje212
26	Trajnostni odnosi z dobavitelji 214
27	Trajnostni odnosi s kupci217
28	Kazalo GRI (po standardih 2016)218
	RAČUNOVODSKO POROČILO 231
29	Računovodski izkazi družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper 232
30	Pojasnila k računovodskim izkazom238
31	Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev in razkritja 241
32	Dodatna pojasnila izkaza poslovnega izida253
33	Dodatna pojasnila izkaza finančnega položaja 259
34	Izkaz bilančnega dobička305
35	Pomembnejši dogodki po zaključku poslovnega leta 306
36	Poročilo neodvisnega revizorja 307

POSLOVNO POROČILO

1 Poudarki poslovanja Skupine Luka Koper v letu 2020

Leto 2020 je zaznamoval pojav koronavirusa SARS-CoV-2 in posledični izbruh pandemije covida-19, ki je bistveno spremenila pogoje poslovanja in zaostrila poslovne razmere. Pandemija je prizadela gospodarstvo po vsem svetu. Močno je zamajala tudi globalne blagovne tokove in logistične poti. Vse to je vplivalo na poslovanje Skupine Luka Koper, ki je sicer dobro obvladala posledice pandemije tako z zdravstvenega kot s poslovnega vidika. Koprsko pristanišče kot strateška infrastruktura je ves čas normalno delovalo in opravljalo vse storitve za svoje stranke. Pretovor dveh strateških blagovnih skupin, kontejnerjev in avtomobilov, je ostal stabilen, predvsem pretovor kontejnerjev, ki je v letu 2020 le za 1 odstotek (v TEU) zaostal za pretovorom, doseženim leta 2019, in minimalno za načrtovano količino. Na področju vozil je Skupina Luka Koper zabeležila manjši padec pretovora kot primerljiva sredozemska pristanišča, zaostanek za letom 2019 se je v drugi polovici leta postopno zmanjševal. Na upad pretovora sipkih in razsutih tovorov je dodatno vplivala še zakonodaja Evropske unije, ki v prihodnjih letih predvideva popolno razogljičenje in uvedbo okoljskih dajatev za izpuste CO2, zaradi česar so nekateri uporabniki že v letu 2020 začeli opuščati rabo premoga za proizvodnjo energije.

čisti prihodki od prodaje

33,5 mio. EUR

poslovni izid iz poslovanja (EBIT)

-8 % 2020/2019 -12 % 2020/NAČRT 2020

-26 % 2020/2019 +1 % 2020/NAČRT 2020

61,8 mio. EUR

poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA)

29,4 % EBITDA marža

-15 % 2020/2019 -2 % 2020/NAČRT 2020

-8 % 2020/2019 +11 % 2020/NAČRT 2020

$$\begin{pmatrix} \otimes\\otimes\\end{pmatrix}$$

čisti poslovni izid

-21 % 2020/2019 +1 % 2020/NAČRT 2020

68,1 mio. EUR

naložbe

7,4 %

čista dobičkonosnost kapitala (ROE)

-25 % 2020/2019

+74 % 2020/2019

-22 % 2020/NAČRT 2020

-1 % 2020/NAČRT 2020

0,3 neto finančna zadolženost/EBITDA NA RAVNI LETA 2019

-0,8 2020/NAČRT 2020

Alternativna merila uspešnosti poslovanja

Skupina Luka Koper je za prikaz uspešnosti poslovanja uporabila tudi alternativna merila uspešnosti poslovanja (Smernice APMs 1 ), ki jih opredeljuje ESMA² .

Alternativno merilo	Izračun	Pojasnilo izbora
Poslovni izid iz poslovanja (EBIT)	Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) = razlika med poslovnimi prihodki in stroški poslovanja.	Prikazuje uspešnost (dobičkonosnost) poslovanja podjetja iz osnovne dejavnosti.
Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA)	Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) = poslovni izid iz poslovanja (EBIT) + amortizacija.	Odraža uspešnost poslovanja podjetja in je približek denarnega toka iz poslovanja. Prikazuje sposobnost pokrivanja odpisov vrednosti in drugih odhodkov, ki niso povezani s poslovnimi odhodki.
Dodana vrednost	Dodana vrednost = čisti prihodki od prodaje + usredstveni lastni proizvodi in storitve + drugi prihodki – stroški blaga, materiala, storitev – drugi poslovni odhodki brez prevrednotovalnih poslovnih odhodkov.	Prikazuje novo ustvarjeno vrednost podjetja v enem letu. Je merilo gospodarske aktivnosti in uspeha.
Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS)	Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS) = poslovni izid iz poslovanja (EBIT) / čisti prihodki od prodaje.	Prikazuje operativno učinkovitost podjetja.
Čista dobičkonosnost kapitala (ROE)	Čista dobičkonosnost kapitala (ROE) = čisti dobiček / povprečno stanje kapitala.	Prikazuje uspešnost poslovodstva pri povečevanju vrednosti podjetja za lastnike oz. delničarje.
Čista dobičkonosnost sredstev (ROA)	Čista dobičkonosnost sredstev (ROA) = čisti dobiček / povprečno stanje sredstev.	Prikazuje uspešnost upravljanja s sredstvi podjetja.
EBITDA marža	EBITDA marža = poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) / čisti prihodki od prodaje.	Prikazuje poslovno uspešnost in dobičkonosnost v odstotkih. Uporablja se za primerjavo uspešnosti podjetja z drugimi podjetji.
EBITDA marža iz tržne dejavnosti	EBITDA marža iz tržne dejavnosti = poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) / čisti prihodki od prodaje iz naslova tržne dejavnosti.	Prikazuje poslovno uspešnost in dobičkonosnost tržne dejavnosti v odstotkih.
Neto finančna zadolženost/EBITDA	Neto finančna zadolženost/EBITDA = (finančne obveznosti – denar in denarni ustrezniki) / EBITDA.	Prikazuje zadolženost in dobičkonosnost podjetja z namenom ocenjevanja zmožnosti podjetja poravnavati svoje finančne dolgove v prihodnosti, če družba ohrani isti obseg poslovanja in dobička.

¹ APMs-Alternative Performance Measures

² ESMA - European Securities and Markets Authority – Evropski organ za vrednostne papirje in trge

1.1 Ključni kazalniki poslovanja³

Tabela 1: Ključni kazalniki poslovanja družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper v letu 2020 v primerjavi z letom 2019

		Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
Iz izkaza poslovnega izida (v evrih)	2020	2019	indeks 2020/ 2019	2020	2019	indeks 2020/ 2019
Čisti prihodki od prodaje	206.038.900	224.715.839	92	209.920.232	228.677.538	92
Poslovni izid iz poslovanja (EBIT)4	32.762.465	43.575.419	75	33.504.266	45.308.084	74
Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA)5	60.300.007	70.595.927	85	61.806.650	73.086.627	85
Poslovni izid iz financiranja	2.644.349	2.519.600	105	1.507.818	1.116.621	135
Poslovni izid pred davki	35.406.814	46.095.019	77	36.236.402	47.800.254	76
Čisti poslovni izid	31.272.750	38.818.611	81	32.029.565	40.425.162	79
Dodana vrednost6	134.878.755	142.207.201	95	143.005.574	150.704.224	95

Iz izkaza finančnega položaja (v evrih)	31.12.2020	31.12.2019	indeks 2020/ 2019	31.12.2020	31.12.2019	indeks 2020/ 2019
Sredstva	571.650.069	578.115.124	99	607.399.743	597.410.414	102
Nekratkoročna sredstva	491.155.634	463.329.270	106	502.426.648	474.919.477	106
Kratkoročna sredstva	80.494.435	114.785.854	70	104.973.095	122.490.937	86
Kapital	408.951.207	386.889.959	106	441.660.686	419.089.356	105
Nekratkoročne obveznosti z rezervacijami in dolgoročne pasivne časovne razmejitve	113.014.150	144.484.229	78	115.100.788	130.715.123	88
Kratkoročne obveznosti	49.684.712	46.740.936	106	50.638.269	47.605.935	106
Finančne obveznosti	82.324.438	108.844.281	76	82.378.629	93.001.716	89

Naložbe (v evrih)	2020	2019	indeks 2020/ 2019	2020	2019	indeks 2020/ 2019
Naložbe v nepremičnine, naprave in opremo, naložbene nepremičnine in neopredmetena sredstva7	67.668.811	38.140.525	177	68.071.021	39.218.785	174

³ GRI GS 102-7

⁴ Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) = razlika med poslovnimi prihodki in stroški poslovanja.

⁵ Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) = poslovni izid iz poslovanja (EBIT) + amortizacija.

⁶ Dodana vrednost = čisti prihodki od prodaje + usredstveni lastni proizvodi in storitve + drugi prihodki – stroški blaga, materiala, storitev – drugi poslovni odhodki brez prevrednotovalnih poslovnih odhodkov.

⁷ Brez upoštevanja avansov za opremo.

		Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
Kazalniki (v odstotkih)	2020	2019	indeks 2020/ 2019	2020	2019	indeks 2020/ 2019
Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS)8	15,9%	19,4%	82	16,0%	19,8%	81
Čista dobičkonosnost kapitala (ROE)9	7,9%	10,4%	76	7,4%	9,9%	75
Čista dobičkonosnost sredstev (ROA)10	5,4%	6,9%	79	5,3%	6,9%	77
EBITDA marža11	29,3%	31,4%	93	29,4%	32,0%	92
EBITDA marža iz tržne dejavnosti12	30,2%	32,6%	93	30,4%	33,2%	92
Finančne obveznosti/kapital	20,1%	28,1%	72	18,7%	22,2%	84
Neto finančna zadolženost/EBITDA13	0,8	0,6	123	0,3	0,3	126

Ladijski pretovor (v tonah)	2020	2019	indeks 2020/ 2019	2020	2019	indeks 2020/ 2019
Ladijski pretovor	19.523.133	22.792.650	86	19.523.133	22.792.650	86

Število zaposlenih	2020	2019	indeks 2020/ 2019	2020	2019	indeks 2020/ 2019
Število zaposlenih	1.535	1.541	100	1.698	1.703	100

Tabela 2: Ladijski pretovor v tonah po blagovnih skupinah v letih 2020 in 2019

Blagovne skupine (v tonah)	1–12 2020	1–12 2019	Indeks 2020/2019
Generalni tovori	945.807	1.280.194	74
Kontejnerji	9.268.843	9.475.020	98
Avtomobili	998.201	1.111.433	90
Tekoči tovori	3.323.068	4.307.388	77
Sipki in razsuti tovori	4.987.215	6.618.616	75
Skupaj	19.523.133	22.792.650	86

⁸ Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS) = poslovni izid iz poslovanja (EBIT) / čisti prihodki od prodaje.

⁹ Čista dobičkonosnost kapitala (ROE) = čisti dobiček / povprečno stanje kapitala.

¹⁰ Čista dobičkonosnost sredstev (ROA) = čisti dobiček / povprečno stanje sredstev.

¹¹ EBITDA marža = poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) / čisti prihodki od prodaje.

¹² EBITDA marža iz tržne dejavnosti = poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) / čisti prihodki od prodaje iz naslova tržne dejavnosti.

¹³ Neto finančna zadolženost/EBITDA = (finančne obveznosti – denar in denarni ustrezniki) / EBITDA.

Blagovne skupine	1–12 2020	1–12 2019	Indeks 2020/2019
Kontejnerji – število	544.158	560.886	97
Kontejnerji – TEU	945.051	959.356	99
Avtomobili – KOS	617.157	705.993	87

Tabela 3: Pretovor kontejnerjev (število kontejnerjev in TEU) in avtomobilov (v kosih) v letih 2020 in 2019

V letu 2018 je bil dosežen rekorden letni pretovor v zgodovini pristanišča. Ohlajanje gospodarstva v drugi polovici leta 2019 je vplivalo na zmanjšanje ladijskega pretovora v letu 2019 v primerjavi z letom 2018. Na nižji ladijski pretovor v letu 2020 pa je poleg ohlajanja svetovnega gospodarstva vplival pojav koronavirusa SARS-CoV-2 in posledični izbruh pandemije covida-19. Pretovor dveh strateških blagovnih skupin, kontejnerjev in avtomobilov, je v letu 2020 ostal stabilen.

Čisti prihodki od prodaje Skupine Luka Koper so se v letu 2020 zmanjšali zaradi zmanjšanja ladijskega pretovora, na kar je pomembno vplival izbruh pandemije covida-19, ki je prizadela celotno svetovno gospodarstvo, blagovne tokove in logistične poti.

V letu 2017 so na poslovni izid iz poslovanja (EBIT) in čisti poslovni izid vplivale oblikovane rezervacije za obveznosti iz naslova pravnih obvez v višini 15,7 milijona evrov, na rezultate v letu 2018 pa je vplival enkratni dogodek prejete odškodnine v višini 9,3 milijona evrov. Na poslovni izid iz poslovanja (EBIT) in čisti poslovni izid v letu 2019 sta vplivala predvsem dva dejavnika, in sicer implementacija strategije izvajanja pristaniških storitev in posledično za 14,4 milijona evrov višji stroški dela ter stroški takse na pretovor skladno z ZIUGDT v višini 4,8 milijona evrov. Na poslovni izid iz poslovanja (EBIT) in čisti poslovni izid v letu 2020 so vplivali nižji čisti prihodki od prodaje, ki so bili posledica upada ladijskega pretovora. Na rezultatih poslovanja v letu 2020 se je v celoti odrazil tudi prehod na novi model izvajanja pristaniških storitev, ki ga je Skupina začela postopno implementirati leta 2019 in istega leta tudi dokončno uveljavila. Ob tem je Skupina Luka Koper v letu 2020 glede na predhodno leto znižala poslovne odhodke.

Poleg že pojasnjenih vplivov, ki so prispevali k nižjemu poslovnemu izidu iz poslovanja (EBIT) v letu 2020 glede na leto 2019, je na čisti poslovni izid leta 2020 vplivala tudi nižja efektivna stopnja davka od dobička.

V letu 2018 je bil izveden manjši obseg naložb zaradi dolgotrajnih postopkov pridobivanja potrebnih dovoljenj in zaradi nepredvidljivosti postopkov javnih naročil. V letu 2019 je bil obseg naložb višji kot v letu 2018, vendar še vedno nižji od predvidenega zaradi daljših postopkov oddaje javnih naročil. V letu 2020 je Skupina Luka Koper za naložbe namenila 68 milijonov evrov, kar je 74 odstotkov več kot v letu 2019. Skupina Luka Koper je pandemično leto 2020 izkoristila za nadaljevanje izvajanja naložb v povečevanje pristaniških zmogljivosti, saj se po izboljšanju zdravstvenih in gospodarskih razmer, povezanih s pandemijo, pričakuje ponovna rast pretovora.

Število zaposlenih se je v letu 2019 glede na leto 2018 povečalo za 37 odstotkov oziroma za 461 zaposlenih na skupaj 1.703 zaposlenih, saj je Skupina realizirala zaposlitve skladno z akcijskim načrtom implementacije strategije izvajanja pristaniških storitev in realizirala dodatne zaposlitve zaradi rasti pretovora in drugih potreb v poslovnih procesih. Na dan 31. decembra 2020 je bilo v Skupini Luka Koper 1.698 zaposlenih, kar pomeni pet zaposlenih manj kot na zadnji dan leta 2019. Do zmanjšanja števila zaposlenih je prišlo šele v zadnjem četrtletju leta 2020, povprečno število zaposlenih v letu 2020 pa je za 6 odstotkov višje od povprečnega števila zaposlenih v letu 2019, in sicer zaradi izkazanega celoletnega vpliva novega modela izvajanja pristaniških storitev v letu 2020.

Visoka čista dobičkonosnost kapitala (ROE) v letu 2018 je rezultat vpliva enkratnega dogodka prejete odškodnine na izredno povečanje dobička ter majhnega povečanja kapitala zaradi skromnih investicijskih izdatkov. Na nižjo čisto dobičkonosnost kapitala (ROE) v letu 2019 so vplivali učinki strategije izvajanja pristaniških storitev in takse na pretovor za izgradnjo drugega tira. Nižja dosežena čista dobičkonosnost kapitala (ROE) v letu 2020 pa je posledicai že omenjenih oteženih pogojev poslovanja ter povečanja kapitala zaradi obsežnih investicijskih izdatkov.

2 Predstavitev Skupine Luka Koper in opis poslovnega modela¹⁴

Koprsko pristanišče je edino tovorno pristanišče v Sloveniji. S svojim delovanjem vpliva na razvoj regije, slovenskega gospodarstva in logistike v tem delu Evrope. Obsega celovit vodni in priobalni prostor, v katerem se opravljajo pristaniške dejavnosti, ki so namenjene tovornemu in potniškemu prometu.

Osnovna dejavnost pristanišča je pretovor in skladiščenje vseh vrst blaga ter vrsta dopolnilnih storitev na blagu in drugih storitev, kar strankam zagotavlja celovito logistično podporo. Luka Koper si je zastavila ambiciozen cilj, da bi hkrati zadovoljila želje kupcev, lastnikov družbe in zaposlenih v podjetju. Z uresničevanjem razvojnih usmeritev pristanišča Luka Koper krepi svoje konkurenčne prednosti.

Pristanišče se ureja z mislijo na prihodnje rodove, ki bodo na Obali živeli, ustvarjali in odraščali. Zavezanost Luke Koper trajnostnemu razvoju je zagotovilo, da bo prihodnji razvoj prijazen do okoliških prebivalcev, naravnega okolja in zaposlenih. O trajnostni naravnanosti in razvoju se podrobneje poroča v trajnostnem poročilu v nadaljevanju tega dokumenta.

O poslovanju v letu 2020 in vplivu pandemije covida-19 se poroča v posameznih poglavjih v nadaljevanju tega dokumenta.

V Skupini Luka Koper so poleg obvladujoče družbe Luka Koper, d. d., še odvisne družbe in pridružene družbe. Družbe Skupine Luka Koper opravljajo svojo dejavnost na območju Republike Slovenije.

¹⁴ GRI GS 102-2, 102-4, 102-6

Najpomembnejše prelomnice v razvoju pristanišča

2.1 Osebna izkaznica družbe Luka Koper, d. d., na dan 16. marca 2021 15

	Ime družbe LUKA KOPER, pristaniški in logistični sistem, delniška družba
	Skrajšano ime družbe LUKA KOPER, d. d., Vojkovo nabrežje 38, 6000 Koper – Capodistria
Sedež družbe Koper
	Poslovni naslov Koper, Vojkovo nabrežje 38, 6000 Koper/Capodistria
Pravnoorganizacijska oblika Delniška družba d. d.
	Telefon: 05 66 56 100
	Faks: 05 63 95 020
	Elektronska pošta: portkoper@luka-kp.si
	Spletna stran: www.luka-kp.si
	Trajnostni razvoj: http://www.zivetispristaniscem.si
	Vpis v sodni register Okrožno sodišče v Kopru pod vložno številko 066/10032200
Matična številka 5144353000
Davčna številka SI 89190033
Osnovni kapital družbe 58.420.964,78 evra
	Število delnic 14.000.000 navadnih kosovnih delnic
	Kotacija delnic Prva kotacija Ljubljanske borze
Oznaka delnice LKPG
Predsednik uprave Dimitrij Zadel
	Član uprave mag. Metod Podkrižnik
	Članica uprave mag. Irma Gubanec
Član uprave - delavski direktor Vojko Rotar
Predsednik nadzornega sveta mag. Uroš Ilić
	Osnovna dejavnost družbe Storitveno podjetje; pristaniški in logistični sistem
Dejavnosti v Skupini Luka Koper Različne storitvene dejavnosti

¹⁵ GRI GS 102-1, 102-3, 102-4, 102-5

2.2 Organiziranost Skupine Luka Koper in pridruženih družb¹⁶

V Skupini Luka Koper so povezane družbe, ki z različnimi storitvami zaokrožajo celovito ponudbo pristanišča. V Skupino Luka Koper je vključenih sedem družb in sicer obvladujoča družba in šest odvisnih družb:

Skupina Luka Koper na dan 31. decembra 2020 (7 družb)

• Obvladujoča družba Luka Koper, d. d.
• Odvisne družbe (6 družb)
  • o Luka Koper INPO, d. o. o., 100 %
  • o Adria Terminali, d. o. o., 100 %
  • o Luka Koper Pristan, d. o. o., 100 %
  • o Logis-Nova, d. o. o., 100 %
  • o Adria Investicije, d. o. o., 100 %
  • o TOC, d. o. o., 68,13 %

Pridružene družbe (4 družbe)

• Adria Transport, d. o. o., 50 %
• Adria-Tow, d. o. o., 50 %
• Adriafin, d. o. o., 50 %
• Avtoservis, d. o. o., 49 %

O spremembah v okviru odvisnih in pridruženih družb podrobneje poročamo v Sestava Skupine Luka Koper.

2.3 Vključenost v konsolidirane računovodske izkaze 17

V konsolidirane računovodske izkaze Skupine Luka Koper za leto, ki se je končalo 31. 12. 2020, so vključeni računovodski izkazi obvladujoče družbe Luka Koper, d. d., izkazi odvisnih družb in pripadajoči rezultati pridruženih družb.

Odvisne družbe, vključene v konsolidirane izkaze, so:

• Luka Koper INPO, d. o. o., 100 %
• Adria Terminali, d. o. o., 100 %
• Luka Koper Pristan, d. o. o., 100 %
• TOC, d. o. o., 68,13 %

Pridružene družbe, vključene v konsolidirane izkaze:

• Adria Transport, d. o. o., 50 %
• Adria-Tow, d. o. o., 50 %
• Adriafin, d. o. o., 50 %
• Avtoservis, d. o. o., 49 %

Družbe, ki niso vključene v konsolidirane izkaze na dan 31. 12. 2020:

• Logis-Nova, d. o. o., 100 %
• Adria Investicije, d. o. o., 100 %

Družbi Adria Investicije, d. o. o., in Logis-Nova, d. o. o., nista bili vključeni v konsolidirane izkaze, ker za pošteno predstavitev finančnega položaja Skupine nista pomembni, saj poslujeta v zelo omejenem obsegu.

V trajnostno poročilo je vključenih 7 družb, ki sestavljajo Skupino Luka Koper (obvladujoča družba in odvisne družbe), in sicer v vsebinah, ki se dotikajo njihovega poslovanja. Pri vsaki vsebini je v kazalu GRI opredeljena meja poročanja.

¹⁶ GRI GS 102-7

¹⁷ GRI GS 102-45

2.4 Dejavnosti Skupine Luka Koper¹⁸

Luka Koper je edino večnamensko slovensko pristanišče in s svojim delovanjem vpliva na razvoj Obalno-kraške regije, slovenskega gospodarstva in logistike v tem delu Evrope. Obsega celovit vodni in priobalni prostor, v katerem se opravljajo pristaniške dejavnosti, namenjene tovornemu prometu, in dejavnosti, namenjene potniškemu prometu.

Osnovna dejavnost pristanišča je izvajanje pretovornih in skladiščnih storitev za vse vrste blaga. Skupina Luka Koper izvaja enajst osnovnih storitev (nakladanje/razkladanje ladij, nakladanje/razkladanje kamionov, nakladanje/razkladanje vagonov, vkrcavanje/izkrcavanje potnikov, skladiščenje, dostava, privez ladij) ter vrsto dopolnilnih storitev na blagu in drugih storitev, kar strankam zagotavlja celovito logistično podporo.

2.4.1 Koncesijska pogodba

Luka Koper, d. d., je leta 2008 z državo sklenila Koncesijsko pogodbo za opravljanje pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture na območju koprskega tovornega pristanišča. Koncesijska pogodba je bila sklenjena za obdobje 35 let, kakor določa Pomorski zakonik. Dogovorjena koncesijska dajatev znaša 3,5 odstotka poslovnih prihodkov od prodaje družbe, iz katerih so izločeni prihodki od pristaniških pristojbin. V koncesijsko dajatev so vključene tudi vodna pravica, vodne takse in druge dajatve, povezane z uporabo morja, ki pripada Republiki Sloveniji. Celotno koncesijsko dajatev plačuje Luka Koper, d. d., Republiki Sloveniji, ki nato polovico zneska nameni lokalnim skupnostim, Mestni občini Koper in od 1. januarja 2015 tudi Občini Ankaran.

V Luki Koper, d. d., se izvajata dve gospodarski javni službi, in sicer gospodarska javna služba rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet, in gospodarska javna služba zbiranja odpadkov s plovil na območju koprskega pristanišča.

2.4.2 Pristaniška in logistična dejavnost

Za izvajanje osnovne pristaniške dejavnosti pretovora in skladiščenja ima Luka Koper dvanajst specializiranih terminalov, ki so organizirani glede na blago oziroma tovor, ki ga sprejemajo:

Vsak terminal ima svoje značilnosti, ki jih določajo za blago specifičen delovni proces, tehnološki postopki in tehnologija. Terminali so združeni v pet profitnih centrov. Podrobno so opisani na spletni strani https://lukakp.si/slo/terminali-191. Osnovna pristaniška dejavnost se izvaja na eni lokaciji, in sicer na območju pristanišča.

Koncesijsko območje obsega 280 hektarjev kopenskih površin, ki vključujejo 50,7 hektarja pokritih skladišč in 109 hektarjev odprtih skladiščnih površin. Ob 206 hektarjih morske površine in 3.374 metrih obale je 29 ladijskih privezov. Storitve logistične dejavnosti obsegajo:

• storitve zbirnega in distribucijskega centra za vse blagovne skupine,
• storitve na blagu (sortiranje, paletiranje, vzorčenje, zaščito, označevanje, tehtanje, čiščenje in drugo), ki se vzporedno z razvojem logističnih storitev in povpraševanjem naročnikov nadgrajujejo,
• integrirane logistične rešitve.

¹⁸ GRI GS 102-2, 102-7, 413-1

Storitve posameznih terminalov dopolnjujejo družbe Luka Koper INPO, d. o. o., Adria-Tow, d. o. o., Adria Transport, d. o. o., in Avtoservis, d. o. o., kar omogoča hitro prilagajanje potrebam kupcev.

Družba Luka Koper INPO, d. o. o, opravlja različne dejavnosti: enostavne vzdrževalne storitve čiščenja in podmazovanja kretnic, storitvene dejavnosti tehtanja tovornih vozil, vagonov in upravljanja kamionskega terminala, storitve internega avtobusnega prevoza, maritimne dejavnosti privezov ladij in varovanja morja, komunalne storitve čiščenja in urejanja površin, zbiranja in obdelave odpadkov in ravnanja z odpadki ter druge podporne storitve za potrebe matične družbe in zunanje uporabnike. Ob tem ostaja družba kot celota zvesta svojemu izvornemu poslanstvu, ki je zaposlovanje in usposabljanje invalidov.

Družba Adria-Tow, d. o. o., opravlja dejavnost vleke ladij, ladijske oskrbe ter reševanja in pomoči plovilom v koprskem pristanišču.

Adria Transport, d. o. o., skrbi za vzpostavitev učinkovite železniške logistike med koprskim pristaniščem in njegovim zaledjem. Cilj je predvsem razvoj rednih železniških povezav za specifične potrebe posameznih strank na trgih srednje in vzhodne Evrope.

Avtoservis, d. o. o., ponuja celovito servisno storitev za osebna in lahka industrijska vozila. Storitve nudi uvoznikom in izvoznikom vozil ter špediterjem, ki koristijo koprsko pristanišče kot logistično rešitev.

2.4.3 Zaledna logistična dejavnost v Sežani

Družba Adria Terminali, d. o. o., upravlja kopenski logistični terminal v Sežani. Opravlja dejavnost pretovora in skladiščenja različnih vrst blaga, predvsem generalnih tovorov kot so železovi proizvodi in lesni peleti, zbirnikov, odpadne plastike in klasičnega pretovora v kontejnerskem prometu. Terminal, ki ima na voljo skoraj 35.000 m2 zaprtih skladiščnih površin in najsodobnejšo mehanizacijo za pretovarjanje in premikanje blaga, je dobro povezan tako z železniško kot s cestno infrastrukturo. Družba Adria Terminali, d. o. o., deluje v vlogi upravljavca kopenskega terminala, hkrati pa si prizadeva pritegniti blagovne tokove v kopenskem prometu z območij tržišč srednje in vzhodne Evrope.

2.4.4 Druge dejavnosti

Poleg osnovne, pristaniške dejavnosti zaokrožujejo delovanje Skupine Luka Koper tudi dejavnosti:

• Luka Koper Pristan, d. o. o., ponuja hotelirske, namestitvene, gostinske in kongresne storitve.
• Družba TOC, tehnološko okoljski in logistični center, d. o. o., opravlja storitve s področja tehnoloških in ekoloških raziskav ter storitve analitskega laboratorija.

2.5 Spremembe v organizaciji¹⁹

V letu 2020 ni bilo sprememb v organizaciji.

2.6 Organizacijske struktura²⁰

2.6.1 Komisije in odbori

Odbor za obvladovanje tveganj je organ, ki ga sestavljajo odgovorni in kompetentni zaposleni ter izvaja dejavnosti procesa obvladovanja tveganj tako, da pomaga skrbnikom tveganj pri prepoznavanju, opisovanju in vrednotenju tveganj ter podpira pripravo predlogov za izvajanje ukrepov obvladovanja tveganj. Odbor nima odločevalske funkcije.

Projektni svet je nadzorni organ projekta, imenovan s strani uprave družbe, za opravljanje nadzora nad projektom. Odgovoren je za zagotovitev izvedbe projekta s pregledovanjem njegovega stanja, izvedbo sestankov projektnega sveta z vodjo projekta ali brez njega ter obravnavanje poročil in predlogov ali problematike, izpostavljene s strani vodje projekta. Projektni svet sestavljajo: odgovorna oseba, ki je ključnega pomena za uspeh in realizacijo ciljev projekta (predsednik projektnega sveta), naročnik projekta, odgovorne osebe, ki so uporabniki rezultatov projekta, ter odgovorne osebe poslovnih procesov, na katere projekt vpliva (člani projektnega sveta).

Tim za kakovost je oblika timskega delovanja, s katero vsak posamezni profitni center, strokovno področje ali odvisna družba sistematično četrtletno pregleduje uspešnost in učinkovitost lastnega delovanja, ga nadzira ter išče in vpeljuje izboljšave za doseganje zastavljenih ciljev, kot tudi za izboljšanje sistema vodenja. Tim za kakovost je

¹⁹ GRI GS 102-10

²⁰ GRI GS 102-18

orodje za zanesljivejše uresničevanje ciljev, poleg tega pa njegovo delovanje pomeni informirano sodelovanje članov tima v tem procesu.

Komisija za obravnavo prijav kršitve korporativne integritete v Skupini Luka Koper je odgovorna za raziskavo prijav neetičnega ravnanja v zvezi s spoštovanjem pravil družbe, nasprotja interesov, zlorabe notranjih informacij, izdaje poslovnih skrivnosti zaposlenih in drugih deležnikov ter podajanje navodil, priporočil in ukrepov za preprečitev teh ravnanj ter nastanka škodljivih posledic.

3 Poslovna strategija razvoja²¹

Poslanstvo

Z upoštevanjem najvišjih standardov trajnostnega razvoja in z inovativnimi pristopi zagotavljamo učinkovite, zanesljive in visoko kakovostne storitve našim partnerjem.

Vizija

Luka Koper vodilni pristaniški in logistični sistem ter ponudnik globalnih logističnih rešitev za države srednje in vzhodne Evrope.

Vrednote

3.1 Strateški cilji²²

V letu 2020 je Luka Koper začela izvajati aktivnosti za dosego ambicioznih ciljev določenih v Strateškem poslovnem načrtu 2020–2025, predvsem povečanja pretovora kontejnerjev na 1,2 milijona kontejnerskih enot (TEU) in avtomobilov na 0,9 milijona enot. V strategiji je poleg ciljev družbe in usmeritev zapisanih devet strateških projektov, s katerimi bo družba ta strateški poslovni načrt udejanjala. Projekti obsegajo širitve kapacitet na obeh strateških blagovnih skupinah in digitalizacijo ključnih procesov, predvsem v povezovanju celotne logistične verige, ter povečevanje pretočnosti pristanišča.

V okviru intenzivnega infrastrukturnega razvoja, predvidenega v omenjenem dokumentu, so se v letu 2020 pričeli gradnja priveznega mesta 7D in podaljšanje prvega pomola na južnem delu, gradnja garažne hiše, vhoda Bertoki in navezovalne cestne povezave, zgrajeno je bilo privezno mesto za ladje Ro-Ro v tretjem bazenu ter skupina tirov v njegovem zaledju. V sredini leta 2020 je bil vzpostavljen informacijski sistem za projektni management in vodenje naložb. Naslednja leta bo družba izkoristila za povečanje kapacitet pristanišča. S povečevanjem števila priveznih mest, skladiščnih površin (zaključkom podaljšanja pomola I za potrebe kontejnerskega terminala, garažne hiše in odprtih skladiščnih površin za terminal avtomobilov, skladišča za generalne tovore), cestne in železniške infrastrukture v pristanišču ter s projekti s področja digitalne transformacije bo Luka Koper pričakala prenovljeno dvotirno progo pripravljena, ob tem pa skrbela za doseganje najvišjih standardov trajnostnega razvoja.

Implementacija strategije se je začela tudi na tehnološkem področju, kjer so bila pridobljena sredstva za sofinanciranje testiranja tehnologije 5G v industrijski vertikali logistike. Pripravljena je bila tudi projektna dokumentacija za vzpostavitev priklopa ladij na električno omrežje v času priveza za privezna mesta Ro-Ro in VNT/Ro-Ro v tretjem bazenu.

Nadaljevale se bodo aktivnosti na področju umeščanja možnosti odlaganja mulja v slovenskem morju v pomorski prostorski načrt (PPN), pri čemer se Luka Koper kot koncesionar koprskega pristanišča za mednarodni tovorni promet zavzema za opredelitev lokacij v slovenskem morju, na katere bo omogočeno premeščanje morskega sedimenta, ki nastane ob vzdrževanju globin in poglabljanju bazenov v pristanišču, kot tudi vplovnih kanalov.

Družba bo sledila leta 2019 implementiranemu tristebrnemu modelu, ki temelji na rednih zaposlitvah, pri katerih je potreba po delu konstantna (prvi steber), delu prek zaposlitvenih agencij (drugi steber kot prehodna oblika) ter izvajanju storitev s strani zunanjih pogodbenih partnerjev (ZPP, tretji steber), kar predstavlja spremembo več kot dvajsetletne prakse na tem področju. S tem je družba zmanjšala tveganje neenakosti plačil za enako delo, sledila ciljem trajnostnega razvoja in povečala svoj ugled v poslovnem okolju. Hkrati bo z odločnim komercialnim pristopom zagotovila povečevanje količin pretovora in s tem ohranjala primat med pristanišči v severnem Jadranu in Sredozemlju. V letu 2021 je predvidena novelacija strateškega poslovnega načrta zaradi vpliva pandemije covida-19 na poslovanje.

V strateškem poslovnem načrtu je družba začrtala tudi razvoj pristanišča do leta 2030, ko bo Luka Koper zgradila sodoben kontejnerski terminal s kapaciteto več kot 2 milijona kontejnerskih enot (TEU). Luka Koper ima tako z omenjenim dokumentom jasno zastavljeno strategijo razvoja, zaradi česar lahko upravičeno pričakuje dolgoročno stabilno rast.

Za razvoj koprskega pristanišča in Luke Koper, d. d., kot koncesionarja je nujno potrebna izgradnja drugega tira med Divačo in Koprom, ki bo po informacijah družbe 2TDK (koncesionar za izgradnjo in upravljanje z drugim železniškim tirom Divača–Koper) operativen v letu 2026. To pomeni, da do zaključka leta 2025 Luka Koper še ne bo mogla računati na povečanje kapacitete prenovljene dvotirne proge. V tem času bo družba skupaj z deležniki povečevala kapaciteto obstoječe železniške proge z organizacijskimi ukrepi, infrastrukturnimi prilagoditvami ter ukrepi s področja informacijske tehnologije.

Do leta 2025 si je družba zastavila naslednje cilje:

Luka Koper bo z izkoriščanjem sinergij v logistični verigi, pridobivanjem novih strateških trgov, prenovljeno dolgoročno in ciljno naravnano komercialno politiko ter zagotavljanjem strukture prihodkov usmerjene v blagovne skupine z višjo dodano vrednostjo, skupne poslovne prihodke do leta 2025 povečala za 24 odstotkov.

²² GRI GS 103-1, 103-2, 103-3, 102-8

Luka Koper bo z usmerjenostjo v celovito obravnavo potreb svojih kupcev skupni pretovor do leta 2025 povečala na 27,3 mio ton.

Luka Koper bo v obdobju do leta 2025 v povečevanje zmogljivosti in pretočnosti pristanišča investirala 600 mio evrov in bo prenovljeno dvotirno progo pričakala pripravljena ter s tem še povečala prednosti in priložnosti te logistične poti in hkrati zasledovala cilj, da se do prenovljene dvotirne proge vsaj 60 odstotkov pretovorjene količine iz Luke Koper transportira po železnici, po tem pa se delež poveča na 70 odstotkov.

Luka Koper bo z uporabo novih tehnologij izvedla digitalno preobrazbo na ključnih procesih. S tem bomo dosegli povezljivost med vsemi notranjimi in zunanjimi deležniki v logistični verigi ter povečali stopnjo stroškovne učinkovitosti.

Luka Koper bo zagotovila pogoje, ki bodo spodbudili kadre k inovativnemu razmišljanju, ter tako privedli do uresničevanja zastavljenih poslovnih ciljev.

Luka Koper bo dosegla najvišje standarde trajnostnega razvoja po sistemu EU za okoljevarstveno vodenje organizacij (ECO Management and Audit Scheme – EMAS) ter zmanjševala ogljični odtis družbe z ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti.

Glede na prostorsko umeščenost pristanišča bomo z Mestno občino Koper in Občino Ankaran dosegli strateški dogovor o sobivanju in razvoju. Prav tako bomo konsenz o razvoju dosegli tudi z državo, saj je pristanišče strateškega nacionalnega pomena.

3.2 Stabilnost poslovanja in poslovna uspešnost²³

Poslovni uspešnosti Luke Koper in ekonomskim vplivom Luke Koper na širše okolje so v matriki bistvenosti v letu 2020 pripisali visoko pomembnost tako deležniki kot družba Luka Koper, d. d. Luka Koper, d. d., prepoznava dolgoročne priložnosti za uspešno poslovanje družbe in si za osnovni cilj postavlja maksimiranje vrednosti delniške družbe z upoštevanjem najvišjih ciljev trajnostnega razvoja. Ob tem pa kot družbeno odgovorna družba ustvarja razmere in okolje za zadovoljstvo kupcev, zaposlenih, lastnikov ter lokalne in širše skupnosti ter za sobivanje z naravnim okoljem in uresničitev širših razvojnih projektov. Za dosego svojih ciljev potrebuje tudi ustrezno infrastrukturo, kar zagotavlja z ustreznimi naložbami in vzdrževanjem. V Politiki upravljanja družbe so opredeljene glavne usmeritve upravljanja družbe, ki se med drugim odražajo v doseganju ambicioznih poslovnih rezultatov, sistematičnem izboljševanju kakovosti dela in postavljanju ambicioznih ciljev v poslovnih načrtih. Skupina Luka Koper udejanja strategijo in cilje, razvija in vodi zaposlene, snuje in obvladuje procese, ukrepa ter upravlja vse družbe Skupine Luka Koper. Cilji poslovanja družb Skupine Luka Koper so določeni v letnih poslovnih načrtih skladno s strateškimi usmeritvami, za doseganje zastavljenih ciljev pa so ustrezno organizirani procesi in strukture posameznih družb Skupine Luka Koper. Nadzor nad doseganjem ciljev in merjenje rezultatov se spremljata prek kazalnikov poslovanja, priprave poročil in programov dela na četrtletni ravni, letnih razgovorov z zaposlenimi, priprave in izvedbe vodstvenega pregleda, prepoznavanja in obvladovanja tveganj in priložnosti. Odločitve se sprejemajo na sejah uprave na podlagi podanih in obravnavanih predlogov. Odgovornost glede odločanja je opredeljena v splošnih aktih družbe in drugi notranji regulativi. Vrednote družbe ter partnerska podjetniška kultura družbe se gradijo prek komuniciranja. Komunikacija se izvaja redno in sistematično prek sej uprave, planske konference, obdobnih koordinacij, tedenskih operativnih sestankov, sestankov timov za kakovost in drugih oblik delovnih sestankov. Preverjanje se izvaja z neposrednim preverjanjem nadrejenih, s poročili o izvedenem delu, preverjanjem izvedenih programov dela, preverjanjem izvedenih sklepov uprave, poslovnim poročanjem, z notranjimi in zunanjimi presojami, notranjimi in zunanjimi revizijami in vodstvenimi pregledi, s poročili o delu pri projektih ipd. V primeru odstopanj, ki so zaznana v fazi preverjanja in pri drugih oblikah nadzora, se ukrepa sistemsko, skladno s predpisom o izvajanju ukrepov za izboljšanje.

²³ GRI GS 103-1, 103-2, 103-3

3.3 Neposredno ustvarjena in distribuirana ekonomska vrednost²⁴

Tabela 4: Neposredno ustvarjena in distribuirana ekonomska vrednost družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper

	(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
		2020	2019	2020	2019
A	PRIHODKI
	- od prodaje	206.038.900	224.715.839	209.920.232	228.677.538
	- financiranje	3.349.022	3.324.095	3.322.003	3.168.939
	- drugi prihodki	8.380.568	3.203.674	10.195.758	3.203.674
	Skupaj A	217.768.490	231.243.608	223.437.993	235.050.151
B	STROŠKI POSLOVANJA
	stroški (brez kategorij C, E F in amortizacije)	49.536.159	49.729.055	46.276.278	46.120.129
	Skupaj B	49.536.159	49.729.055	46.276.278	46.120.129
C	STROŠKI DELA
	stroški dela (brez delodajalčevih prispevkov od prejemkov zaposlencev)	63.339.913	62.217.522	69.178.291	67.504.194
	Skupaj C	63.339.913	62.217.522	69.178.291	67.504.194
D	IZPLAČILA LASTNIKOM KAPITALA IN OSTALIM DOBAVITELJEM FINANČNIH SREDSTEV
	dividende	14.982.069	18.626.343	14.982.069	18.626.343
	- država (Republika Slovenija, SDH, KAD)	10.052.047	12.494.600	10.052.047	12.494.600
	- ostali lastniki	4.930.022	6.131.743	4.930.022	6.131.743
	obresti	537.544	741.523	415.601	607.945
	Skupaj D	15.519.613	19.367.866	15.397.670	19.234.288
E	INVESTICIJE V DRUŽBENO OKOLJE
	sponzorstva in donacije	1.326.032	1.444.336	1.329.461	1.448.165
	Skupaj E	1.326.032	1.444.336	1.329.461	1.448.165
F	PRISPEVKI DRŽAVI
	koncesija	7.255.314	7.643.293	7.255.314	7.643.293
	davki od dobička	4.134.064	7.276.408	4.206.838	7.375.092
	davki in prispevki iz naslova prejemkov zaposlencev	8.797.129	8.879.029	9.564.722	9.588.985
	nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča	6.445.608	6.513.517	6.445.608	6.513.517
	taksa na pretovor25	4.630.641	4.811.027	4.630.641	4.811.027
	Skupaj F	31.262.756	35.123.274	32.103.123	35.931.914
	Zadržana ekonomska vrednost (A-B-C-D-E-F)	56.784.017	63.361.555	59.153.170	64.811.460

²⁴ GRI GS 201-1

²⁵ Taksa na pretovor – namenska sredstva, ki jih Luka Koper prispeva za izgradnjo drugega tira Divača – Koper.

3.4 Posredni ekonomski vplivi Luke Koper²⁶

Številne raziskave po svetu dokazujejo, da ima maritimni sektor s svojo dejavnostjo izjemno pomembno vlogo pri konkurenčnosti širšega gospodarskega območja, saj pomembno prispeva k ustvarjanju delovnih mest ter storitev in blaga v regijskem in nacionalnem gospodarstvu. Pristaniška dejavnost ima velike neposredne in posredne učinke na slovensko gospodarstvo. Neposredni učinki se kažejo v ustvarjeni dodani vrednosti v pristaniški dejavnosti (logistične storitve, prekladanje, notranji transport, skladiščenje) in podpornih pristaniških dejavnostih (pilotaža, vleka, oskrba ladij, vzdrževanje ladij, privezovanje, pomorski agenti, kamionski terminal, kontrolne hiše).

Posredni učinki se kažejo predvsem v dodani vrednosti dejavnosti špedicije, prevozništva, gradbenih, tehničnih, bančnih, zavarovalnih storitev ter storitev javne uprave. Luka Koper širše družbeno okolje spodbuja tudi v obliki sponzorstev, donacij in članarin ter s plačevanjem nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča Mestni občini Koper in Občini Ankaran. Občini prejemata tudi del koncesijske dajatve, ki jo družba plačuje koncedentu, torej državi. Spodbuden za razvoj mesta, regije in turizma je tudi potniški promet Luke Koper.

Luka Koper je v letu 2020 pri Gospodarski zbornici Slovenije naročila študijo vplivov pristaniške dejavnosti na slovensko gospodarstvo v letih od 2009 do 2018. Podatki za leto 2018 med drugim kažejo, da so prihodki pristaniške dejavnosti v višini 1,2 milijarde evrov pomenili kar četrtino (24 odstotkov) prihodkov gospodarstva v Obalno-kraški regiji, pristaniška dejavnost pa je imela v regiji več kot 17-odstotno dodano vrednost. Pristaniška dejavnost je tudi velik zaposlovalec in zagotavlja kar 15 odstotkov delovnih mest v regiji.

Učinek pristaniške dejavnosti na dodano vrednost je v letu 2018 v primerjavi z letom 2009 porasel za 58 odstotkov in dosegel skoraj 400 milijonov evrov. Skupni prihodki pristaniške dejavnosti so v letu 2018 znašali 1,2 milijarde evrov. Pristaniška dejavnost je za vsak ustvarjen evro dodane vrednosti prispevala še skoraj dodaten evro k dodani vrednosti v drugih dejavnostih. Ta kazalec se je v primerjavi z letom 2009 rahlo zmanjšal (z 2,77 na 1,94), predvsem zaradi upada obsega gradbenih storitev. Iz istega razloga se je znižal tudi multiplikator zaposlenih, a je kljub temu vsako delovno mesto v pristaniški dejavnosti prispevalo še k 1,55 delovnega mesta v drugih dejavnostih.

Multiplikator dodane vrednosti pristaniške dejavnosti v Sloveniji je celo višji kot v belgijskih pristaniščih oziroma je primerljiv s pristaniščem Antwerpen, ki je za Rotterdamom drugo največje pristanišče v Evropi. Multiplikator dodane vrednosti pristaniške dejavnosti Luke Koper je v letu 2017 znašal 2,05, multiplikator pristanišča Antwerpen pa 1,82. Multiplikator dodane vrednosti belgijskih pristanišč je v povprečju znašal 1,82.

²⁶ GRI GS 203-2, 413-1, 103-1, 103-2, 103-3

Slika 12: Vpliv pristaniškega sektorja na gospodarstvo v Sloveniji in Obalno-kraški regiji (podatki iz študije Gospodarske zbornice Slovenije iz leta 2020)

3.5 Uresničevanje poslovnih ciljev

3.5.1 Primerjava rezultatov Skupine Luka Koper, doseženih v letu 2020, z načrtom

Skupina Luka Koper je v letu 2020 po večini kazalnikov dosegla načrtovane vrednosti. Čisti prihodki od prodaje iz naslova tržne dejavnosti so dosegli 203,6 milijona evrov, kar je bilo za 10 odstotkov oziroma za 21,9 milijona evrov manj od načrtovanih, a je glede na zaostrene pogoje poslovanja, s katerimi so se soočala tudi druga pristanišča in celotno svetovno gospodarstvo, dober rezultat.

Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) Skupine Luka Koper je v letu 2020 znašal 33,5 milijona evrov in je bil za 1 odstotek oziroma za 0,3 milijona evrov višji od načrtovanega. Na to, da je bil dosežen višji poslovni izid iz poslovanja, je vplivalo tudi povečanje drugih prihodkov, ki so presegli načrtovane za 6,9 milijona evrov, predvsem iz naslova nenačrtovanih odprav rezervacij ter pripoznanih prihodkov iz odpisanih obveznosti za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje skladno z zakonom o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covida-19. V teh poslovnih razmerah je Skupina uspešno obvladovala vse kategorije stroškov poslovanja, tako tiste, ki se gibljejo skladno s spremembo pretovora in prihodkov, kot ostale kategorije stroškov, in zmanjšala stroške poslovanja za 10 odstotkov oziroma za 21,3 milijona evrov glede na načrt. Ti stroški sicer vključujejo tudi nenačrtovane prevrednotovalne poslovne odhodke neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opreme v višini 2 milijonov evrov. Največji prihranek glede na načrt je Skupina Luka Koper dosegla pri stroških vzdrževanja ter pri stroških dela, saj je zaposlitve prilagajala nihanjem v pretovoru ter dosegla sinergije iz naslova izmenjave kadrov na ravni osnovnih procesov v družbi. Na dan 31. decembra 2020 je bilo v Skupini Luka Koper 1.698 zaposlenih, kar je 107 zaposlenih manj od načrta, po katerem naj bi jih bilo 1.805. V letu 2020 so bili stroški dela nižji iz naslova manjšega zneska izplačanih nagrad za uspešnost.

Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) Skupine Luka Koper je v letu 2020 znašal 61,8 milijona evrov in je bil za 2 odstotka oziroma za 1,6 milijona evrov nižji od načrtovanega. EBITDA marža Skupine Luka Koper je v letu 2020 znašala 29,4 odstotka in je bila za 11 odstotkov oziroma za 2,8 odstotne točke višja od načrtovane.

Čisti poslovni izid Skupine Luka Koper je v letu 2020 znašal 32 milijonov evrov in je bil za 1 odstotek oziroma za 0,3 milijona evrov višji od načrtovanega.

Čista dobičkonosnost kapitala (ROE) je v letu 2020 znašala 7,4 odstotka in je bila za 1 odstotek oziroma za 0,04 odstotne točke nižja od načrtovane.

3.5.2 Primerjava rezultatov družbe Luka Koper, d. d., doseženih v letu 2020, z načrtom

V letu 2020 je družba Luka Koper, d. d., dosegla načrtovane vrednosti po večini kazalnikov. Čisti prihodki od prodaje družbe Luka Koper, d. d., so znašali 206 milijonov evrov in so bili za 12 odstotkov oziroma za 28,2 milijona evrov nižji od načrtovanih čistih prihodkov od prodaje. Čisti prihodki od prodaje iz naslova tržne dejavnosti so s 199,8 milijona evrov zaostali za načrtovanimi prihodki od prodaje za 10 odstotkov oziroma za 22,1 milijona evrov, prihodki iz naslova izvajanja gospodarske javne službe pa so s 6,3 milijona evrov zaostali za načrtom za 49 odstotkov oziroma za 6,1 milijona evrov.

Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) je v letu 2020 znašal 32,8 milijona evrov in je bil za 1 odstotek oziroma za 0,4 milijona evrov višji od načrtovanega. Na to, da je bil dosežen višji poslovni izid iz poslovanja, so vplivali drugi prihodki, ki so bili višji od načrtovanih, ter stroški poslovanja, ki so bili nižji od načrtovanih. Drugi prihodki so v letu 2020 presegli načrtovane za 7,2 milijona evrov, in sicer iz naslova odprav rezervacij za tožbe ter iz naslova pripoznanih prihodkov iz odpisanih obveznosti za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje skladno z zakonom o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covida-19.

Družba Luka Koper, d. d., je uspešno obvladovala vse stroške poslovanja, tako tiste, ki se gibljejo skladno s spremembo pretovora in prihodkov, kot ostale kategorije stroškov, ter zmanjšala stroške poslovanja za 11 odstotkov glede na načrt. Največji prihranek glede na načrt je Luka Koper, d. d., dosegla pri stroških vzdrževanja ter pri stroških dela, saj je zaposlitve prilagajala nihanjem v pretovoru ter dosegla sinergije iz naslova izmenjave kadrov na ravni osnovnih procesov v družbi. Na dan 31. decembra 2020 je bilo v družbi Luka Koper, d. d., 1.535 zaposlenih, kar je 108 zaposlenih manj od načrta, po katerem naj bi jih bilo 1.643. Prevrednotovalni poslovni odhodki neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opreme v višini 2 milijonov evrov so bili višji od načrtovanih, in sicer iz naslova slabitve osnovnih sredstev.

Tabela 5: Ključni kazalniki poslovanja družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper v letu 2020 v primerjavi z načrtom za leto 2020

	Luka Koper, d. d.			Skupina Luka Koper
Iz izkaza poslovnega izida (v evrih)	2020	Načrt 2020	indeks 2020/ načrt 2020	2020	Načrt 2020	indeks 2020/ načrt 2020
Čisti prihodki od prodaje	206.038.900	234.251.224	88	209.920.232	237.951.284	88
Poslovni izid iz poslovanja (EBIT)27	32.762.465	32.370.744	101	33.504.266	33.185.152	101
Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA)28	60.300.007	61.771.479	98	61.806.650	63.382.155	98
Poslovni izid iz financiranja	2.644.349	2.103.653	126	1.507.818	1.027.176	147
Poslovni izid pred davki	35.406.814	34.474.397	103	36.236.402	35.472.221	102
Čisti poslovni izid	31.272.750	30.788.420	102	32.029.565	31.712.177	101
Dodana vrednost29	134.878.755	141.435.128	95	143.005.574	149.682.235	96

Iz izkaza finančnega položaja (v evrih)	31.12.2020	Načrt 31.12.2020	indeks 2020/ načrt 2020	31.12.2020	Načrt 31.12.2020	indeks 2020/ načrt 2020
Sredstva	571.650.069	585.593.284	98	607.399.743	605.618.235	100
Nekratkoročna sredstva	491.155.634	521.574.781	94	502.426.648	532.202.788	94
Kratkoročna sredstva	80.494.435	64.018.502	126	104.973.095	73.415.448	143
Kapital	408.951.207	400.316.839	102	441.660.686	433.604.940	102
Nekratkoročne obveznosti z rezervacijami in dolgoročne pasivne časovne razmejitve	113.014.150	137.471.702	82	115.100.788	123.573.841	93
Kratkoročne obveznosti	49.684.712	47.804.743	104	50.638.269	48.439.453	105
Finančne obveznosti	82.324.438	103.352.013	80	82.378.629	87.363.925	94

Naložbe (v evrih)	2020	Načrt 2020	indeks 2020/ načrt 2020	2020	Načrt 2020	indeks 2020/ načrt 2020
Naložbe v nepremičnine, naprave in opremo, naložbene nepremičnine in neopredmetena sredstva30	67.668.811	86.298.045	78	68.071.021	87.589.345	78

²⁷ Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) = razlika med poslovnimi prihodki in stroški poslovanja.

²⁸ Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) = poslovni izid iz poslovanja (EBIT) + amortizacija.

²⁹ Dodana vrednost = čisti prihodki od prodaje + usredstveni lastni proizvodi in storitve + drugi prihodki – stroški blaga, materiala, storitev – drugi poslovni odhodki brez prevrednotovalnih poslovnih odhodkov.

³⁰ Brez upoštevanja avansov za opremo.

	Luka Koper, d. d.			Skupina Luka Koper
Kazalniki (v odstotkih)	2020	Načrt 2020	indeks 2020/ načrt 2020	2020	Načrt 2020	indeks 2020/ načrt 2020
Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS)31	15,9%	13,8%	115	16,0%	13,9%	114
Čista dobičkonosnost kapitala (ROE)32	7,9%	7,9%	100	7,4%	7,5%	99
Čista dobičkonosnost sredstev (ROA)33	5,4%	5,3%	102	5,3%	5,3%	100
EBITDA marža34	29,3%	26,4%	111	29,4%	26,6%	111
EBITDA marža iz tržne dejavnosti35	30,2%	27,8%	108	30,4%	28,1%	108
Finančne obveznosti/kapital	20,1%	25,8%	78	18,7%	20,1%	93
Neto finančna zadolženost/EBITDA36	0,8	1,5	49	0,3	1,1	31

Ladijski pretovor (v tonah)	2020	Načrt 2020	indeks 2020/ načrt 2020	2020	Načrt 2020	indeks 2020/ načrt 2020
Ladijski pretovor	19.523.133	24.144.230	81	19.523.133	24.144.230	81

Število zaposlenih	2020	Načrt 2020	indeks 2020/ načrt 2020	2020	Načrt 2020	indeks 2020/ načrt 2020
Število zaposlenih	1.535	1.643	93	1.698	1.805	94

³¹ Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS) = poslovni izid iz poslovanja (EBIT) / čisti prihodki od prodaje.

³² Čista dobičkonosnost kapitala (ROE) = čisti dobiček / povprečno stanje kapitala.

³³ Čista dobičkonosnost sredstev (ROA) = čisti dobiček / povprečno stanje sredstev.

³⁴ EBITDA marža = poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) / čisti prihodki od prodaje.

³⁵ EBITDA marža iz tržne dejavnosti = poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) / čisti prihodki od prodaje iz naslova tržne dejavnosti.

³⁶ Neto finančna zadolženost/EBITDA = (finančne obveznosti – denar in denarni ustrezniki) / EBITDA.

3.6 Primerjalna analiza s konkurenti

Slika 13: Ladijski pretovor kontejnerjev pristanišč severnega Jadrana v TEU³⁷

Že v letu 2019 se je Skupina Luka Koper soočala z vplivi ohlajanja svetovnega gospodarstva in krepitve konkurence na območju severnega Jadrana ter severnoevropskih pristanišč. Ohlajanje gospodarstva je vplivalo tudi na druga pristanišča v soseščini. Razmere so se v začetku leta 2020 še poslabšale z izbruhom pandemije covida-19, ki je bistveno prizadela svetovno gospodarstvo in zaostrila poslovne razmere. Kljub zaostrenim razmeram je Luka Koper ohranila stabilnost v pretovoru obeh strateških blagovnih skupin, kontejnerjev in avtomobilov, predvsem v pretovoru kontejnerjev, ki je v letu 2020 zaostal za pretovorom, doseženim leta 2019, le za 1 odstotek (v TEU). Na območju severnega Jadrana je rast pretovora kontejnerjev v letu 2020 doseglo le pristanišče Reka, in sicer v višini 12 odstotkov, največji padec pa je zabeležilo pristanišče Benetke, in sicer za kar 11 odstotkov. Pretovor pristanišča Trst je bil v letu 2020 na ravni pretovora leta 2019. Od severnoevropskih pristanišč je pristanišče Antwerpen v letu 2020 doseglo 1-odstotno rast pretovora kontejnerjev glede na leto 2019, pristanišče Rotterdam je zabeležilo 3 odstotni padec, pristanišče Hamburg pa 8-odstotni padec pretovora kontejnerjev.

Na področju vozil je Skupina Luka Koper v letu 2020 zabeležila 13-odstotni upad pretovora, s čimer je bil padec manjši kot v primerljivih sredozemskih pristaniščih, zaostanek za letom 2019 pa se je v drugi polovici leta 2020 postopno zmanjševal. Pristanišče Valencia je v letu 2020 pretovorilo za 26 odstotkov manj vozil kot v letu 2019, pristanišče Barcelona pa za 38 odstotkov manj.

³⁷ Vir: spletne strani omenjenih pristanišč ter podatki NAPA

³⁸ Vir: spletne strani omenjenih pristanišč ter podatki NAPA

3.7 Analiza širšega in panožnega okolja

Pomorski blagovni tokovi so najpomembnejši segment mednarodne trgovinske menjave na svetu. Pri tem predstavljajo pristanišča bistveno vez za spajanje industrijskih, prometnih in trgovskih vozlišč. Pristanišča so strateške točke, saj igrajo pomembno vlogo v odnosih med državami, poleg tega pa so tudi stičišča različnih kultur in logistična križišča kopenskega in pomorskega prometa. Trenutno se Kitajska odpira v svet s svojo iniciativo 'One Belt, One Road' (En pas, ena cesta) in išče zunanje trge, ki bi poleg domače potrošnje pospeševali rast gospodarstva. Na drugi strani želi ZDA s svojo intenzivno politiko nasprotovanja kitajskemu kapitalu in tudi ruskemu vplivu povečevati svojo prisotnost v Evropi. Evropske države odnose z gospodarskimi velesilami z drugih kontinentov rešujejo z različnimi skupnimi platformami za sodelovanje, podkrepljenimi z močnim bilateralnim sodelovanjem.

Napovedi Stratfor Worldview³⁹ do leta 2025 predvidevajo neurejen svet z različnimi centri moči po vseh celinah, pri čemer bodo edina stalnica ZDA, ki pa ne bodo več tako močno vključene v posredovanja po vsem svetu. Izjemno pomembne bodo relacije med EU, ZDA in Kitajsko ter nenazadnje tudi Rusijo. Močno evropsko povezovanje bo pomembno tudi v primeru zaostrenih gospodarskih razmer. V nasprotnem primeru pa se bodo svetovne velesile povezovale s posameznimi državami v Evropi in ustvarjale močne bilateralne odnose, tudi kapitalske, zelo verjetno na podlagi zgodovinskih povezav. Na Daljnem vzhodu je pričakovati nižanje gospodarske rasti Kitajske. Večina blagovnih znamk bo svojo poceni proizvodnjo iz Kitajske selila v države okoli Indijskega oceana (npr. Vietnam, Filipini, Indonezija), ki bodo okoli leta 2025 beležile visoko rast gospodarstva, podobno tisti na Kitajskem pred leti.

V tem trenutku je nemogoče napovedovati učinke gospodarske krize in pandemije covida-19 ter predvideti njen konec in ponovno vzpostavljanje normalnega in rastočega svetovnega gospodarstva. Omenjeno bo eden od ključnih dejavnikov pri ocenjevanju in analizi širšega panožnega okolja vsaj še v letu 2021.

3.7.1 Blagovna skupina kontejnerji

Kontejnerski ladjarji se s prevzemi pomembnih deležev večjih logistov vse bolj širijo na področje špedicije ali integrirajo logistične oddelke v ladijski segment in hkrati prevzemajo čedalje pomembnejšo vlogo pri celovitih ponudbah t. i. transporta 'door to door'. Pri tem je opaziti, da ima v mednarodnem kontejnerskem prometu vse večjo vlogo model 'carrier haulage', po katerem tudi za kopenski transport poskrbi ladjar. Vse kaže na nadaljevanje trenda tudi v naslednjih letih, saj bodo ladjarji samo tako ostali konkurenčni na globalni ravni. Napovedi kažejo, da bo v naslednjih nekaj letih med ladjarji prišlo do novih primerov konsolidacije, kot smo jim bili priča v letih 2017 in 2018.

Na pretovor kontejnerjev je v letu 2020 pomembno vplivalo dogajanje, povezano z širjenjem koronavirusa SARS-CoV-2 oziroma pandemijo covida-19, sprva na Daljnem vzhodu in kasneje tudi v Evropi in preostalem delu sveta. To se je v največji meri odražalo v ogromnem padcu prometa kontejnerjev v avtomobilski industriji, ki ga je Luka Koper zabeležila med aprilom in junijem 2020: promet je izrazito upadel v zadnjem mesecu tega obdobja, in sicer za približno 60 odstotkov glede na običajne količine, namenjene avtomobilski industriji. Glede na to, da je avtomobilska

³⁹ Vir: https://worldview.stratfor.com/article/decade-forecast-2015-2025

industrija eden ključnih segmentov v pretovoru kontejnerjev, je ta padec bistveno vplival na rezultat v omenjenih mesecih. V naslednjih dveh četrtletjih je Luka Koper kljub nadaljevanju zaostrenih razmer, povezanih s pandemijo covida-19, beležila rast pretovora. Predvsem v zadnjem četrtletju leta 2020 so bile tako količine za 4,4 odstotka večje kot v enakem obdobju leta 2019.

Zaradi zgoraj navedenih težav, povezanih s pandemijo covida-19, je Skupina Luka Koper leto 2020 zaključila z minimalnim, 1-odstotnim padcem ladijskega pretovora kontejnerskih enot v primerjavi z letom 2019. Posebna pozornost je bila v letu 2020 namenjena pretovoru kontejnerjev s tovorom nestandardnih dimenzij (t. i. OOG) in predvsem pretovoru hladilnih kontejnerjev, ki se je v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 povečal za 5 odstotkov. Kljub rahlemu upadu pretovora ostaja Luka Koper prva v severnem Jadranu po pretovorjenih TEU.

3.7.2 Blagovna skupina avtomobili

Pandemija covida-19 je v letu 2020 drastično vplivala na celotno gospodarstvo, predvsem pa na avtomobilsko industrijo. Pred izbruhom koronavirusa so analitiki za leto 2020 napovedovali eno- do dvaodstotno rast prodaje, kar bi v svetovnem merilu pomenilo od 91 do 92 milijonov prodanih avtomobilov, a se je avtomobilska industrija soočila z doslej največjim zmanjšanjem povpraševanja po avtomobilih in tako dosegla 78 milijonov prodanih avtomobilov.

V letu 2020 je bila svetovna prodaja avtomobilov šibka v vseh regijah sveta. Kitajski trg je ostal največji in najuspešnejši avtomobilski trg na svetu. Čeprav je v prvih mesecih leta 2020 beležil največji padec, je leto 2020 zaključil s 6-odstotnim padcem in z 20 milijoni prodanih avtomobilov. Prodaja avtomobilov v Rusiji in na Japonskem se je zmanjšala za približno desetino, na ameriškem in indijskem trgu za približno 17 odstotkov, v Braziliji pa se je zmanjšala za 27 odstotkov. Drugačni podatki prihajajo iz Turčije, kjer je bila prodaja osebnih vozil v zadnjih letih izredno nizka, v letu 2020 pa se je v primerjavi z letom 2019 povečala za 57,6 odstotka.

Trg osebnih vozil v Evropski uniji se je skrčil za 23,7 odstotka na 9,9 milijona enot. Ukrepi za preprečevanje širjenja koronavirusa, vključno s popolnimi zaporami in drugimi omejitvami, so med letom brez primere vplivali na prodajo avtomobilov po vsej Evropski uniji. Na vseh 27 trgih Evropske unije je bil zabeležen dvomestni padec. Med največjimi avtomobilskimi trgi v regiji je največji padec zabeležila Španija (–32,3 odstotka), sledita ji Italija (–27,9 odstotka) in Francija (–25,5 odstotka), znatno, a manj izrazito izgubo pa je zabeležila tudi Nemčija (–19,1 odstotka).

Svežnji spodbud za povečanje prodaje avtomobilov, ki so jih po izjemnem vplivu pandemije na prodajo avtomobilov uvedle vlade, naj bi spodbudili predvsem prodajo vozil na alternativni pogon. Leta 2020 so v Evropski uniji hibridna električna vozila predstavljala 11,9 odstotka prodaje osebnih avtomobilov v primerjavi s 5,7-odstotnim deležem leta 2019. Podobno povečanje so v letu 2020 zabeležila električna vozila, katerih delež v strukturi vseh novo registriranih avtomobilov v Evropski uniji je med letoma 2019 in 2020 narasel s 3 na 10,5 odstotka. Čeprav je upad registriranih avtomobilov za 3 milijone, ki ga je povzročila pandemija, najbolj vplival na vozila z dizelskim in bencinskim motorjem, je delež teh vozil v Evropski uniji še vedno prevladujoč in dosega 75,5 odstotka.

Zaradi navedenih težav, povezanih s pandemijo covida-19, je Skupina Luka Koper leto 2020 zaključila s 13-odstotnim padcem ladijskega pretovora vozil v primerjavi z letom 2019, vendar je bil ta upad manjši kot v primerljivih sredozemskih pristaniščih.

3.8 Značilnosti gospodarskega okolja v letu 2020 in napovedi za leto 2021

Leto 2020 je zaznamoval izbruh pandemije covida-19, ki je bistveno spremenila pogoje poslovanja in zaostrila poslovne razmere. Pandemija je prizadela gospodarstvo po vsem svetu. Močno je zamajala tudi globalne blagovne tokove in logistične poti. Nedavne odobritve cepiv so sprva vzbudile upanje na preobrat v drugi polovici leta 2021, vendar pa novi valovi pandemije in nove različice virusa povzročajo zaskrbljenost glede obetov (Mednarodni denarni sklad -IMF)⁴⁰ . Z izjemno negotovostjo je IMF januarja 2021 napovedal rast globalnega gospodarstva v letu 2021 za 5,5 odstotka, v letu 2022 pa za 4,2 odstotka. Napoved za leto 2021 je popravljena za +0,3 odstotne točke glede na prejšnjo napoved, kar odraža pričakovanje okrepitve cepljenja v drugi polovici leta 2021 in dodatno politično podporo v največjih gospodarstvih, predvsem v ZDA in na Japonskem. Predvideno okrevanje rasti globalnega gospodarstva v letu 2021 sledi hudemu kolapsu v letu 2020, ki je imel številne škodljive vplive. Gospodarstvo se je v letu 2020 na globalni ravni po ocenah skrčilo za 3,5 odstotka, kar je za 0,9 odstotne točke manj od prejšnje napovedi in odraža močnejši zagon od pričakovanega v drugi polovici leta 2020.

⁴⁰ Vir: IMF: World Economic Outlook Update, January 2021: Policy Support and Vaccines Expected to Lift Activity (imf.org)

Stopnja rasti BDP v evroobmočju se bo po napovedih dvignila z –7,2 odstotka v letu 2020 na 4,2 odstotka leta 2021 in 3,6 odstotka v letu 2022. V Združenem kraljestvu naj bi BDP po padcu za 10 odstotkov v letu 2020 zabeležil rast v višini 4,5 odstotka leta 2021 in 5 odstotkov v letu 2022. V ZDA bo po padcu za 3,4 odstotka v letu 2020 sledila rast v višini 5,1 odstotka v letu 2021 in 2,5 odstotka v letu 2022. Kitajska je v letu 2020 edina zabeležila rast, in sicer v višini 2,3 odstotka, v letu 2021 naj bi bila rast 8,1-odstotna, v letu 2022 pa 5,6-odstotna.

OECD⁴¹ v napovedi iz decembra 2020 ocenjuje, da se bo svetovni BDP po močnem padcu v letu 2020 v letošnjem letu povečal za približno 4,2 odstotka, leta 2022 pa za nadaljnjih 3,7 odstotka.

Za slovensko gospodarstvo⁴² je za leto 2020 napovedan padec BDP za 7,5 odstotka, leta 2021 pa za 3,4 odstotka, saj bodo učinki pandemije vplivali na gospodarsko aktivnost vsaj do sredine leta 2021. Naložbe in izvoz bodo glavni motorji rasti po zaslugi večjega povpraševanja v državah trgovinskih partnericah, izboljšanja epidemioloških razmer, povečanega zaupanja gospodinjstev zaradi uvedbe učinkovitega cepiva in učinkov spodbujevalnega načrta Evropske unije.

Slovenija kot domače tržišče dosega med 25 in 30 odstotki skupnega pretovora koprskega pristanišča. Luka Koper posveča domačemu trgu veliko pozornosti in iz leta v leto povečuje pretovor slovenskega blaga v obe smeri. V letu 2020 naj bi bilo po ocenah 25 odstotkov celotnega pretovora Luke Koper namenjenih za slovensko tržišče. Najpomembnejše tržišče za Luko Koper je Avstrija, saj se blago s tega tržišča pretovarja na vseh naših terminalih. Drugo najpomembnejše tržišče je Madžarska, za katero je Luka Koper vodilna na segmentu kontejnerskega pretovora, tržišče pa je zelo pomembno še pri blagovnih skupinah avtomobili, generalni tovori in sipki tovori. Češka, Slovaška, in Poljska so zelo pomembna tržišča, predvsem za vozila, generalno blago in kontejnerje. Na omenjenih tržiščih ima koprsko pristanišče še veliko možnosti za povečanje tržnega deleža, kar je zastavljeno tudi v strategiji do leta 2025. Nemčija je za Luko Koper najpomembnejše potencialno tržišče.

Izbruh covida-19

Pandemija covida-19 je sprožila najglobljo gospodarsko recesijo v skoraj stotih letih, ogrozila zdravje, povzročila motnje v gospodarski aktivnosti ter škodovala blaginji in delovnim mestom. Izredni napori bodo potrebni, da se svetovno gospodarstvo poda na pot proti oživitvi, ki bo oblikovala gospodarske in socialne možnosti v prihodnjem desetletju. OECD⁴³ ocenjuje, da se bo svetovno gospodarstvo moralo spopadati z izbruhi virusa še vsaj do sredine leta 2021 oziroma še dlje, sprejemati omejitvene ukrepe ali celo uvajati popolna zaprtja, kar bo negativno vplivalo na gospodarsko rast. Nekatere dejavnosti brez državnih pomoči ne bodo preživele. Upanje daje cepivo, če bo vsem dostopno do konca leta 2021, kar bi pomenilo okrevanje svetovnega gospodarstva v naslednjih dveh letih.

⁴¹ Vir: GDP Growth - Fourth quarter of 2020, OECD

⁴² Vir: OECD iLibrary | OECD Economic Outlook, Volume 2020 Issue 2 (oecd-ilibrary.org)

⁴³ Vir: OECD iLibrary | OECD Economic Outlook, Volume 2020 Issue 2 (oecd-ilibrary.org)

3.9 Poslovni cilji za leto 2021

Poslovni načrt za leto 2021 temelji na napovedih ključnih mednarodnih institucij, kot sta IMF⁴⁴ in OECD⁴⁵, Evropske komisije ter drugih analitskih platform ki za leto 2021 napovedujejo okrevanje svetovnega gospodarstva in ponovno rast BDP, čeprav naj bi bila ta nižja kot pred izbruhom pandemije.

Glede na ugodno napoved gospodarske rasti na ključnih zalednih trgih in na podlagi ocen globalnih logistov bosta družba Luka Koper, d. d., in Skupina Luka Koper v letu 2021 v primerjavi z letom 2020 dosegli za 5 odstotkov višje čiste prihodke od prodaje in za 5 odstotkov večji skupni ladijski pretovor. Rast je načrtovana na vseh blagovnih skupinah.

Na strateški blagovni skupini kontejnerjev je načrtovan za 3 odstotke večji pretovor kontejnerjev (merjeno v kontejnerskih enotah TEU) kot v letu 2020 in ohranitev primata med pristanišči v Jadranu.

Svetovna avtomobilska industrija je bila zaradi pandemije covida-19 v letu 2020 ena najbolj prizadetih panog, a je Luka Koper med evropskimi avtomobilskimi pristanišči beležila najmanjši padec pretovora avtomobilov. Z okrevanjem gospodarstva v letu 2021 se pričakuje ponovna rast prodaje avtomobilov. Na strateški blagovni skupini avtomobilov je zato za leto 2021 načrtovana 5-odstotna rast pretovora vozil glede na leto 2020.

V letu 2021 bo Skupina Luka Koper nadaljevala začete naložbe v pristaniško infrastrukturo. V prvi vrsti gre za povečevanje zmogljivosti kontejnerskega terminala. V prvem kvartalu bo zaključena prva faza podaljševanja prvega pomola, in sicer podaljšanje operativne obale za 100 metrov. Dela se bodo nadaljevala z izgradnjo druge faze, ki bo zaključena konec leta 2022 in predvideva dodatne skladiščne površine na prvem pomolu v velikosti skoraj 25 tisoč kvadratnih metrov. V letu 2021 bo dokončana garažna hiša za avtomobile s 6.000 parkirnimi mesti in predvidoma tudi nov, tretji kamionski vhod v pristanišče. V poslovnem načrtu je predvidena še gradnja novih skladiščnih zmogljivosti za generalne tovore. Skupina Luka Koper bo nadaljevala izgradnjo cestne in železniške infrastrukture v pristanišču ter digitalno transformacijo.

⁴⁴ IMF – International Monetary Fund – Mednarodni denarni sklad

⁴⁵ OECD – Organisation for Economic Co-operation and Development – Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj

	Luka Koper, d. d.			Skupina Luka Koper
Iz izkaza poslovnega izida (v evrih)	2020	Načrt 2021	indeks Načrt 2021/ 2020	2020	Načrt 2021	indeks Načrt 2021/ 2020
Čisti prihodki od prodaje	206.038.900	216.152.643	105	209.920.232	219.834.530	105
Poslovni izid iz poslovanja (EBIT)46	32.762.465	25.805.929	79	33.504.266	25.802.434	77
Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA)47	60.300.007	53.214.053	88	61.806.650	54.008.299	87
Poslovni izid iz financiranja	2.644.349	2.372.289	90	1.507.818	1.479.554	98
Poslovni izid pred davki	35.406.814	28.178.219	80	36.236.402	28.148.940	78
Čisti poslovni izid	31.272.750	24.419.094	78	32.029.565	24.371.429	76
Dodana vrednost48	134.878.755	133.002.896	99	143.005.574	140.606.164	98

Tabela 6: Ključni kazalniki poslovanja družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper v letu 2021

Iz izkaza finančnega položaja (v evrih)	31.12.2020	Načrt 31.12.2021	indeks Načrt 2021/ 2020	31.12.2020	Načrt 31.12.2021	indeks Načrt 2021/ 2020
Sredstva	571.650.069	606.323.081	106	607.399.743	624.576.525	103
Nekratkoročna sredstva	491.155.634	536.329.072	109	502.426.648	546.724.187	109
Kratkoročna sredstva	80.494.435	69.994.009	87	104.973.095	77.852.340	74
Kapital	408.951.207	411.555.201	101	441.660.686	444.251.640	101
Nekratkoročne obveznosti z rezervacijami in dolgoročne pasivne časovne razmejitve	113.014.150	132.767.362	117	115.100.788	118.579.834	103
Kratkoročne obveznosti	49.684.712	62.000.518	125	50.638.269	61.745.052	122
Finančne obveznosti	82.324.438	102.924.820	125	82.378.629	86.750.537	105

⁴⁶ Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) = razlika med poslovnimi prihodki in stroški poslovanja.

⁴⁷ Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) = poslovni izid iz poslovanja (EBIT) + amortizacija.

⁴⁸ Dodana vrednost = čisti prihodki od prodaje + usredstveni lastni proizvodi in storitve + drugi prihodki – stroški blaga, materiala,

storitev – drugi poslovni odhodki brez prevrednotovalnih poslovnih odhodkov.

	Luka Koper, d. d.			Skupina Luka Koper
Naložbe (v evrih)	2020	Načrt 2021	indeks Načrt 2021/ 2020	2020	Načrt 2021	indeks Načrt 2021/ 2020
Naložbe v nepremičnine, naprave in opremo, naložbene nepremičnine in neopredmetena sredstva49	67.668.811	74.537.793	110	68.071.021	75.561.593	111

Kazalniki (v odstotkih)	2020	Načrt 2021	indeks Načrt 2021/ 2020	2020	Načrt 2021	indeks Načrt 2021/ 2020
Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS)50	15,9%	11,9%	75	16,0%	11,7%	74
Čista dobičkonosnost kapitala (ROE)51	7,9%	6,0%	76	7,4%	5,6%	75
Čista dobičkonosnost sredstev (ROA)52	5,4%	4,1%	75	5,3%	4,0%	75
EBITDA marža53	29,3%	24,6%	84	29,4%	24,6%	84
EBITDA marža iz tržne dejavnosti54	30,2%	25,8%	85	30,4%	25,7%	85
Finančne obveznosti/kapital	20,1%	25,0%	124	18,7%	19,5%	105
Neto finančna zadolženost/EBITDA55	0,8	1,6	218	0,3	1,2	340

Ladijski pretovor (v tonah)	2020	Načrt 2021	indeks Načrt 2021/ 2020	2020	Načrt 2021	indeks Načrt 2021/ 2020
Ladijski pretovor	19.523.133	20.546.387	105	19.523.133	20.546.387	105

Število zaposlenih	2020	Načrt 2021	indeks Načrt 2021/ 2020	2020	Načrt 2021	indeks Načrt 2021/ 2020
Število zaposlenih	1.535	1.634	106	1.698	1.797	106

⁴⁹ Brez upoštevanja avansov za opremo.

⁵⁰ Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS) = poslovni izid iz poslovanja (EBIT) / čisti prihodki od prodaje.

⁵¹ Čista dobičkonosnost kapitala (ROE) = čisti dobiček / povprečno stanje kapitala.

⁵² Čista dobičkonosnost sredstev (ROA) = čisti dobiček / povprečno stanje sredstev.

⁵³ EBITDA marža = poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) / čisti prihodki od prodaje.

⁵⁴ EBITDA marža iz tržne dejavnosti = poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) / čisti prihodki od prodaje iz naslova tržne dejavnosti.

⁵⁵ Neto finančna zadolženost/EBITDA = (finančne obveznosti – denar in denarni ustrezniki) / EBITDA.

4 Pogovor s predsednikom uprave⁵⁶

Z rezultati poslovanja smo več kot zadovoljni.

Leto 2020 je bilo v znamenju pojava in globalnega širjenja novega koronavirusa. Za Skupino Luka Koper je bil to dvojni izziv, na eni strani zdravstveni, na drugi pa poslovni. Kako bi ocenili prvi in drugi vidik?

Koprsko pristanišče kot strateška infrastruktura je ves čas pandemije normalno delovalo. Zaradi tega je bil vpliv pandemije na poslovanje manjši kot v nekaterih drugih pristaniščih. Zaradi pravočasne uvedbe zaščitnih ukrepov in zahvaljujoč odgovornosti naših zaposlenih in vseh preostalih, ki delajo na območju pristanišča, smo med epidemijo zagotovili nemoteno delovanje pomorske oskrbovalne verige za potrebe Slovenije in številnih držav v našem zaledju. Z rezultati poslovanja smo lahko v takih razmerah več kot zadovoljni.

K sreči si bomo lahko leto 2020 zapomnili tudi po začetku ene najpomembnejših investicij v zadnjih letih, podaljšanja prvega pomola. Kakšna je časovnica?

Projekt podaljšanja prvega pomola zajema izgradnjo operativne obale dolžine 98,5 metra ter izgradnjo skladiščnih površin na južni strani pomola v velikosti 24.830 m2. S tem se bo kapaciteta kontejnerskega terminala povečala na 1,3 milijona TEU (kontejnerskih enot) letno, s predvideno optimizacijo procesov dela na terminalu pa še za dodatnih 200.000 enot. Podaljšek operativne obale bo predvidoma končan junija letos, skladiščne površine pa prihodnje leto. S tem pa širitev kontejnerskega terminala še ni zaključena, terminal se bo po letu 2022 raztegnil tudi na severno stran prvega pomola.

Zakaj je povečanje zmogljivosti kontejnerskega terminala strateškega pomena za slovenski ladijski promet?

Podaljšanje prvega pomola je ključen strateški projekt družbe, ki bo omogočil ohranitev primata v pretovoru kontejnerjev v severnem Jadranu. S tem sledimo trendom, ki jih postavljajo veliki kontejnerski ladjarji in nasploh sodobna logistika. Večje ladje prinašajo izzive za pristanišča, saj morajo ta poskrbeti za primerno infrastrukturo in zmogljivejšo prekladalno opremo ter ustrezne maritimne storitve (vleka ladij, pilotaža, oskrba ladij itd.). Z večjimi ladjami prihaja tudi do večje koncentracije tovora v ozkih časovnih intervalih, s tem pa se pojavi potreba po višji produktivnosti in obvladovanju t. i. vrhuncev na vseh segmentih pristaniškega dela. S strani naročnikov opažamo čedalje večji pritisk po hitri odpremi na morskem, železniškem in cestnem segmentu. Kontejnerizacija pomorskega prometa je v stalnem porastu že leta in tudi pandemija je ni bistveno zamajala. Brez sodobnega in dovolj zmogljivega terminala ne bi bili kos konkurenci.

Železniška povezava je prav na področju kontejnerjev izrednega pomena. Zakaj je dodaten železniški tir do pristanišča nujen?

Sedanja proga med Koprom in Divačo je zastarela in enotirna, povsem neprimerna za današnje potrebe in nezadostna glede na količino pretovora v pristanišču. Če bi ta proga dosegla svojo maksimalno kapaciteto, bi se tovor kopičil v pristanišču. Posledično bi velike stranke, ki zagotavljajo velike količine, predvsem na področju kontejnerjev, tovor preusmerile drugam. Luka Koper bi tako izgubljala svojo konkurenčno prednost in pretovor bi dolgoročno stagniral. Ko logisti danes izbirajo pristanišča, je ključni faktor odločanja železniška povezava z zaledjem, torej kako velike količine blaga čim hitreje in čim ceneje pripeljati do končne destinacije. Konkurenčni boj med pristanišči se danes odvija na železnici.

Kako pomembna je pristaniška dejavnost za slovensko gospodarstvo? Zakaj je vredno vlagati v pristanišče?

Na Gospodarski zbornici Slovenije so izračunali vplive pristaniške dejavnosti na gospodarstvo. V Sloveniji je več kot 7.000 delovnih mest neposredno in posredno povezanih s pristaniško dejavnostjo, v središču katere je Luka Koper, ki se tako uvršča med največje gospodarske sisteme. En evro prodaje v pristaniški dejavnosti ustvari še 3,3 evra v

⁵⁶ GRI GS 102-14

preostalem gospodarstvu. Vpetost Slovenije v mednarodne prometne tokove državi vsekakor prinaša izjemen geostrateški potencial, bo pa nadaljnji razvoj celotnega železniškega omrežja ključnega pomena za razvoj logistične dejavnosti v Sloveniji. Luka Koper se ustrezno razvija in prilagaja na leto 2026, ko bo zaključena investicija v drugi tir. Z načrtovanimi naložbami v pristaniške zmogljivosti v vrednosti približno 500 milijonov evrov do konca leta 2025 se bo učinek pristaniške dejavnosti na gospodarstvo še povečal.

Kako pomemben je trajnostni razvoj za uspešno poslovanja pristanišča in Skupine Luka Koper v prihodnje?

Pristaniška dejavnost vpliva na ljudi, ki v pristanišču delamo ali ob njem živijo, ter na naravno okolje, zato moramo iskati ravnotežja interesov Luke Koper kot gospodarske družbe ter družbenega in naravnega okolja. Tudi poslovno okolje je čedalje bolj okoljsko ozaveščeno. Vse več globalnih logistov poudarja skrb za okolje. Dober ugled podjetja med kupci, podpora razvoju s strani lokalnih skupnosti, zavzeti zaposleni – vse to povečuje konkurenčnost podjetja in vodi k uspešnemu poslovanju in trajnostnemu razvoju. To je tudi cilj, ki si ga je Luka Koper zastavila v svojih strateških dokumentih.

Koncept zelenega pristanišča uspešno razvijate že leta.

Luka Koper je v zadnjih dveh desetletjih na okoljskem področju naredila velike korake in je lahko zgled drugim pristaniščem. Okoljski certifikat imamo že od leta 2000, leta 2010 pa smo ga nadgradili še z registracijo v sistemu EMAS in s tem dosegli visoke standarde na področju trajnostnega razvoja po sistemu EU za okoljevarstveno vodenje. Naš sistem varovanja okolja stalno izboljšujemo, prek našega trajnostnega portala zagotavljamo transparentne informacije, vodimo odprt dialog z lokalnimi in drugimi zainteresiranimi javnostmi ter v proces aktivno vključujemo zaposlene.

Na področju okoljevarstva je bil v zadnjih letih v ospredju predvsem hrup, ki ga povzroča pristaniška dejavnost. Tudi podaljševanje prvega pomola se je zaradi tega izziva zavleklo glede na prvotne načrte. Kako obvladujete to problematiko?

Res je. Druge vplive pristaniške dejavnosti, kot so prašni delci in svetlobno onesnaževanje, smo učinkovito rešili že pred leti, hrup pa je še vedno izziv, vendar ta ni odvisen samo od nas. Problem so namreč nekatere prehrupne ladje, predvsem kadar so privezane v bližini naselij. Ne na slovenski ne na evropski ravni ni predpisa, ki bi omejeval hrup ladij, zato smo se povezali z drugimi evropskimi pristanišči, s katerimi poskušamo določiti minimalne standarde. Po drugi strani pa sodelujemo z vsakim ladjarjem, prisotnim v Kopru, posebej in smo v sodelovanju z ladijskimi agenti sprejeli protokol, kam morajo biti usmerjeni izvori hrupa pri ladjah, kadar so te privezane v pristanišču. Tak pristop se je pokazal za zelo učinkovitega. Dodatno pa blažimo posledice za prebivalce starega mestnega jedra Kopra z razpisom občine, ki vsakoletno donacijo Luke Koper namenja za projekte prenove oziroma zvočne izolacije stavb v neposredni bližini pristanišča.

Kakšno mesto imajo v strategiji trajnostnega razvoja zaposleni?

Zaposleni so osrednji kapital Luke Koper, zato ima upravljanje kadrov pomembno mesto v naši trajnostni strategiji. Kulturo partnerskega odnosa z zaposlenimi gradimo na pripadnosti, sodelovanju, ustvarjalnosti, spoštovanju in odgovornosti vsakega posameznika. V zadnjih dveh letih smo se intenzivno ukvarjali z reševanjem težav iz preteklosti. V začetku leta 2020 smo zaključili proces prestrukturiranja sistema izvajanja pristaniškega dela, ki bo zagotovil trajnosten in poslovno vzdržen model.

5 Poročilo nadzornega sveta za leto 2020

5.1 Sestava nadzornega sveta

Nadzorni svet je v letu 2020 deloval v sestavi mag. Uroš Ilić (predsednik), mag. Andraž Lipolt (namestnik predsednika), mag. Milan Jelenc, dr. Rado Antolovič, Barbara Nose, mag. Tamara Kozlovič, Mladen Jovičić, Rok Parovel, Marko Grabljevec do dne 18. 1. 2020 in Mehrudin Vuković od dne 19. 1. 2020 dalje. Sestava nadzornega sveta je z vidika strokovnih kompetenc na visoki ravni. Člani so večinoma vrhunski strokovnjaki na svojih področjih in se med seboj odlično dopolnjujejo.

5.2 Delovanje nadzornega sveta

Nadzorni svet se je v letu 2020 sestal na osmih rednih in dveh korespondenčnih sejah. Zaradi epidemije covida-19 so vse seje nadzornega sveta potekale po videokonferenčni zvezi. Ob preveritvi zakonitosti, gospodarnosti ter obvladovanja tveganj za nadaljnji razvoj in poslovanje družbe in Skupine Luka Koper je nadzorni svet utrdil odnos z upravo in okrepil medsebojno zaupanje. Nadzorni svet deluje učinkovito, saj sproti spremlja vsa ključna področja poslovanja. Zaradi dobre individualne priprave in motiviranosti posameznih članov je njegov prispevek velik. Podpora nadzornemu svetu je tako z vidika delovanja komisij nadzornega sveta kot z vidika sekretarja nadzornega sveta zelo dobra.

V letu 2020 je nadzorni svet največ pozornosti posvetil konsolidaciji poslovanja po spremembi poslovnega modela izvajanja pristaniških storitev, nadaljevanju strateškega investicijskega programa ter spremljanju ukrepov za zajezitev posledic epidemije covida-19 za poslovanje družbe in Skupine. Ob tem je pri svojem delu ves čas pazil tudi na pravočasno in učinkovito prepoznavanje, razkrivanje, obvladovanje ter odpravo nasprotja interesov.

V februarju 2020 se je nadzorni svet seznanil z informacijo o poslovanju Skupine in družbe Luka Koper za leto 2019 ter z imenovanjem novega člana nadzornega sveta – predstavnika delavcev. Na marčevski seji je nadzorni svet obravnaval poročilo uprave o posledicah in ukrepih za obvladovanje posledic epidemije covida-19 za poslovanje družbe ter zaključno poročilo o implementaciji prehoda na nov poslovni model izvajanja pristaniških storitev. Seznanil se je z letnimi poročili notranje revizije, korporativne integritete in skladnosti poslovanja ter soglašal s predlogom za nagrajevanje uprave za leto 2020 in s spremembami Poslovnika o delovanju notranje revizije.

Na aprilski seji je nadzorni svet obravnaval revidirano Letno poročilo Skupine in družbe Luka Koper, d. d., za leto 2019, se seznanil z namero za pridobitev dodatnih skladiščnih površin za skladiščenje avtomobilov in nadaljnji razvoj pristanišča, soglašal s sklenitvijo pravnega posla oz. aneksa k pogodbi o zaposlitvi z enim od članov nadzornega sveta – predstavnikom delavcev za razliko v plači iz preteklih let. Nadzorni svet je sprejel odločitev ter se prostovoljno odrekel 30 odstotkom prejemkov iz naslova opravljanja funkcije v času od 1. 3. 2020 do 31. 5. 2020 zaradi razglašene epidemije. Ob tem je upravo zadolžil za pripravo nasledstvenega programa.

Maja 2020 se je nadzorni svet seznanil z nerevidiranim poročilom o poslovanju Skupine in družbe Luka Koper, d. d., v obdobju januar–marec 2020 ter z analizo trendov poslovanja in posledic epidemije za poslovanje družbe. Upravo je pozval k predstavitvi ukrepov za doseganje načrtovanega poslovnega izida v letu 2020. Obravnaval je tudi potek in realizacijo strateških naložb s poudarkom na podaljšanju prvega pomola in dodatnih skladiščnih površinah za skladiščenje avtomobilov. Na junijski seji je nadzorni svet preveril in potrdil predlog uprave za uporabo bilančnega dobička za leto 2019, sprejel Politiko prejemkov članov uprave družbe Luka Koper, d. d., in soglašal s sklicem 33. skupščine delničarjev. Ob seznanitvi s prejemki članov organov vodenja in nadzora družbe ter s prejemki direktorjev treh največjih odvisnih družb v letu 2019 je informacije o le-teh in politiko prejemkov posredoval skupščini družbe v seznanitev. Na 6. korespondenčni seji dne 19. 6. 2020 je nadzorni svet podal soglasje za sklenitev pravnega posla o odplačnem prenosu stavbne pravice v obsegu, potrebnem za izgradnjo odprtih skladiščnih površin za avtomobile.

Na avgustovski seji se je nadzorni svet seznanil s polletnimi poslovnimi rezultati družbe in Skupine Luka Koper ter ob seznanitvi s poročilom in dosežki uprave v letu 2019, spremembami politike upravljanja ter z ostalimi poročili upravi predlagal, naj preveri ustreznost implementacije novega poslovnega modela izvajanja pristaniških storitev, ter priporočil dodatno skrbnost pri doseganju načrtovanega poslovnega izida za leto 2020. Soglašal je s predlogom za izračun nagrade vodji notranje revizije in se seznanil s ponovnim imenovanjem enega od članov nadzornega sveta – predstavnika delavcev, ki ga je svet delavcev imenoval za ponovni štiriletni mandat.

Na dveh novembrskih sejah je nadzorni svet veliko pozornosti namenil usklajevanju Poslovnega načrta za leto 2021, ki ga je na decembrski seji tudi potrdil. Ob tem je budno spremljal ukrepe uprave za doseganje načrtovanega poslovnega izida za leto 2020 in potrdil pogodbo o revidiranju računovodskih izkazov družbe in Skupine za poslovna leta 2020, 2021 in 2022 z revizijsko družbo BDO Revizija, d. o. o. Seznanil se je z rezultati poslovanja v prvem devetmesečju leta, s potekom strateških naložb ter s potekom sodnih postopkov v zadevah TTI, nekdanjih delavcev IPS in večmilijonske tožbe družbe IPS Projekt, d. o. o. Soglašal je z oceno dela vodje notranje revizije ter z načinom nagrajevanja uprave za leto 2021. V skladu s priporočili Združenja nadzornikov Slovenije je podal soglasje k podpisu sporazuma o varovanju in dostopu do zaupnih podatkov med družbo in člani nadzornega sveta ter upravi zaradi specifik poslovnega leta 2020 predlagal, da v letu 2021 pristopi k preveritvi in novelaciji Strateškega poslovnega načrta družbe in Skupine Luka Koper.

Poleg navedenih aktivnosti je nadzorni svet v letu 2020 opravljal še številne druge naloge, med katerimi lahko izpostavimo:

• obravnavo poročila o delu notranje revizije za leto 2019 in programa dela notranje revizije za leto 2020,
• obravnavo poročila o obvladovanju tveganj,
• obravnavo poročila o skladnosti poslovanja,
• obravnavo poročila o korporativni integriteti,
• spremljanje rezultatov poslovanja in ukrepov uprave za doseganje le teh,
• spremljanje uresničevanja načrta naložb družbe,
• spremljanje priporočil in pričakovanj SDH,
• sprejem sprememb politike raznolikosti,
• obravnavo zunanje ocene delovanja nadzornega sveta.

Člani nadzornega sveta so se redno usposabljali in spremljali nove dobre prakse korporativnega upravljanja. Poročila sveta delavcev o stanju na področju sodelovanja delavcev pri upravljanju nadzorni svet ni obravnaval, saj mu ga svet delavcev za leto 2020 ni posredoval v obravnavo. Od 154 sprejetih sklepov je nadzorni svet 98,7 odstotka sklepov sprejel soglasno.

5.3 Delo komisij nadzornega sveta

V letu 2020 so v okviru nadzornega sveta kontinuirano delovale revizijska komisija, kadrovska komisija in poslovna komisija.

5.3.1 Revizijska komisija

V skladu s poslovnikom nadzornega sveta revizijska komisija z izvajanjem nalog iz svojega programa dela povečuje učinkovitost dela nadzornega sveta in mu pri izvajanju nadzora nad računovodskim poročanjem, notranjimi kontrolami in upravljanjem tveganj ter pri sodelovanju z zunanjimi in notranjimi revizorji o svojem delu redno poroča ter predlaga sprejem ustreznih sklepov. Ključna vloga revizijske komisije v procesu korporativnega upravljanja je, da deluje v dobro družbe in varuje interese njenih deležnikov.

Revizijska komisija je v letu 2020 delovala v sestavi Barbara Nose (predsednica, 7. stopnja izobrazbe, univ. dipl. ekonomistka, specialistka revidiranja), mag. Milan Jelenc (član, 8. stopnja izobrazbe, mag. ekonomskih znanosti), mag. Tamara Kozlovič (8. stopnja izobrazbe, mag. znanosti s področja managementa poslovnih sistemov), Rok Parovel (5. stopnja izobrazbe, gimnazijski maturant) od 28. 2. 2020 dalje ter zunanja članica mag. Mateja Treven (8. stopnja izobrazbe, mag. ekonomskih znanosti).

Revizijska komisija se je sestala na 11 rednih sejah in eni korespondenčni ter v okviru svojih pristojnosti in pooblastil redno spremljala proces računovodskega poročanja, obravnavala različna gradiva in poročila poslovodstva ter o svojih zaključkih, ugotovitvah in predlogih redno poročala nadzornemu svetu.

V skladu s smernicami za zagotavljanje neodvisnosti zunanjega revizorja je revizijska komisija nadzirala sklepanje pogodb z revizijskimi družbami ter vrsto in obseg njihovih storitev. Obravnavala je revidirano letno poročilo Skupine in družbe Luka Koper, d. d., za leto 2019 s posebnim poudarkom na izkazovanju prihodkov, oblikovanju rezervacij iz naslova potencialnih tožb, obveznostih iz koncesijske pogodbe ter nefinančnem poročanju. Dejavno je komunicirala z revizorjem tako glede področij in poteka revizije kot glede ugotovitev v zvezi s tem ter ob tem spremljala njegovo neodvisnost in kvaliteto opravljenega dela. Obravnavala je poročilo za revizijsko komisijo in revizorjevo pismo poslovodstvu ter odziv poslovodstva.

Po temeljiti preučitvi neodvisnosti in nove ponudbe zakonitega revizorja za revidiranje računovodskih izkazov družbe in Skupine Luka Koper za obdobje 2020–2022, ki je bila podana v skladu s smernicami za imenovanje in spremljanje neodvisnosti revizorja, po katerih družba zagotavlja menjavo revizorja vsaj vsakih šest let in lahko skupščini po izteku triletnega obdobja ob izpolnjevanju pogojev ponovno predlaga revizorja v imenovanje, je revizijska komisija predlagala obnovitev posla z obstoječim revizorjem za naslednje triletno obdobje. Po imenovanju revizorja na 33. skupščini delničarjev je revizijska komisija skrbno preučila načrt revizije za leto 2020 in obravnavala Pogodbo o revidiranju računovodskih izkazov družbe Luka Koper, d. d., za poslovna leta 2020, 2021 in 2020, Pogodbo o revidiranju ustreznosti sodil, ki so namenjena razporejanju prihodkov, odhodkov, sredstev in obveznosti do njihovih virov, in pravilnosti njihove uporabe v skladu s koncesijsko pogodbo in Pogodbo o revidiranju ustreznosti sodil, ki so namenjena razporejanju prihodkov, odhodkov, sredstev in obveznosti do njihovih virov, in pravilnosti njihove uporabe v skladu z Uredbo o načinu, predmetu in pogojih izvajanja GJS zbiranja odpadkov s plovil na območju koprskega tovornega pristanišča. Nadzornemu svetu je predlagala, da Pogodbo o revidiranju računovodskih izkazov Skupine in družbe Luka Koper, d. d., za poslovna leta 2020, 2021 in 2022 potrdi in predsednika nadzornega sveta pooblasti za podpis.

V letu 2020 je revizijska komisija podrobno spremljala tudi sistem upravljanja tveganj s posebnim poudarkom na spremljanju tveganj požarne varnosti ter stvarnopravnih razmerij z Republiko Slovenijo po koncesijski pogodbi ter v začetku leta nadzornemu svetu predlagala v sprejem izjavo o nagnjenosti k prevzemanju tveganj. Spremljala je delovanja področij notranje revizije in notranjih kontrol, skladnosti poslovanja, korporativne integritete in nasprotja interesov ter podajala priporočila za krepitev in nadgradnjo sistemov. Obravnavala je poročila o kupcih in dobaviteljih, pri čemer je podala priporočila za skrbnost in skladnost pri poslovanju z njimi, sponzorstvih in donacijah, internih odnosih v Skupini, zlasti v razmerju do odvisnih družb, sindikatov in sveta delavcev, pri odprtih sodnih postopkih, informacijah javnega značaja, davčnih in informacijskih tveganjih, delovanju IT sistemov ter drugih poročilih po sprejetem sistemu poročanja, ki jih je skrbno preučila in nadzorovala njihovo neoporečnost. Kjer je zaznala morebitne vrzeli, je predlagala dopolnitve ter izvedbo takojšnih in ustreznih ukrepov. Sledila je ideji transparentnega, etičnega in družbeno odgovornega modela delovanja družbe ter obvladovanja potencialnih konfliktov interesov in jasni ureditvi sodelovanja družbe z vsemi deležniki. Pred posredovanjem predloga za nagrajevanje vodje notranje revizije v obravnavo nadzornemu svetu je revizijska komisija temeljito preučila njene prejemke, delo in bila izredno pozorna na spoštovanje njene neodvisnosti in osebne integritete.

V začetku leta 2020 je revizijska komisija sprejela program dela za leto 2020, v zaključku pa program dela za leto 2021. Na podlagi samoocenitve je na področjih delovanja, pri katerih je ocenila, da je sposobna dodatnih izboljšav, sprejela načrt njihove realizacije. Člani revizijske komisije so se med letom udeležili več izobraževanj s področja dela revizijskih komisij.

5.3.2 Kadrovska komisija

Kadrovska komisija se je v letu 2020 sestala na šestih sejah. Delovala je v sestavi mag. Uroš Ilić (predsednik) in člani mag. Milan Jelenc, Barbara Nose in Mehrudin Vuković od 28. 2. 2020 dalje. Na prvi seji je skrbno preučila in nadzornemu svetu predlagala kriterije za nagrajevanje uprave za leto 2020 ter ob obravnavi poročila o delu in dosežkih uprave v letu 2019 preverila uspešnost njenega delovanja v letu 2019. Obravnavala je predloge za sklenitev pravnih poslov s člani nadzornega sveta – predstavniki delavcev v nadzornem svetu in pozdravila solidarnostno gesto uprave za 20-odstotno znižanje prejemkov v času razglašene epidemije covida-19. Upravi je predlagala sprejem politike nasledstva in s priporočili sodelovala pri oblikovanju politike obvladovanja nasprotja interesov, politike raznolikosti in politike upravljanja, ki jih je nadzornemu svetu predlagala v potrditev. Obravnavala je poročila o ključnih zaposlitvah na vodstvenih položajih, poročila o obvladovanju nasprotja interesov, prejemke članov uprave in nadzornega sveta v letu 2019 ter ob seznanitvi s pravnim mnenjem upravičenosti direktorjev do prejemkov po ZPPOGD upravi predlagala, naj poda svoj odziv. Obravnavala je tudi poročila o veljavnosti konkurenčne klavzule za člane nadzornega sveta in se seznanila z odzivom uprave glede prejemkov po ZPPOGD. V zaključku leta je kadrovska komisija obravnavala predlog kriterijev za nagrajevanje uprave za leto 2021, ki ga je posredovala nadzornemu svetu v potrditev.

5.3.3 Poslovna komisija

Poslovna komisija se je v letu 2020 sestala na sedmih sejah. Delovala je v sestavi mag. Andraž Lipolt (predsednik) in člani mag. Milan Jelenc, dr. Rado Antolovič, mag. Tamara Kozlovič, Mladen Jovičić in Rok Parovel do 28. 2. 2020. Komisija je spremljala izvajanje načrta naložb, stanje projektov s posebnim poudarkom na ključnih projektih podaljšanja prvega pomola ter izgradnje garažne hiše in novega bertoškega vhoda, pridobivanju dodatnih zemljišč za potrebe skladiščenja avtomobilov ter implementaciji informacijske podpore. Spremljala je ukrepe za dvig produktivnosti, obravnavala redna poročila o varnosti in zdravju pri delu ter požarni varnosti ter se seznanila z raznimi elaborati ekonomske upravičenosti naložb, Pristaniškim redom, poročili o izvajanju projektov, predvsem na področju informatike, in drugimi poročili, ki jih je pripravila uprava. Poseben poudarek v letu 2020 je poslovna komisija namenila spremljanju doseganja načrtovanih rezultatov, tako matične družbe kot tudi odvisnih družb, v primerjavi s konkurenco ter ob ukrepih uprave za obvladovanje posledic epidemije covida-19. Aktivno je sooblikovala Poslovni načrt in načrt naložb za leto 2021, ki ju je v zaključku leta nadzornemu svetu predlagala v potrditev. Poslovna komisija je skrbno spremljala tudi izvajanje načrta tekočega in investicijskega vzdrževanja javne pristaniške infrastrukture. Upravi je podala priporočila v zvezi z učinkovitim vodenjem investicij in se redno seznanjala s poslovnimi cilji družbe ter porabo sredstev za izvajanje gospodarske javne službe, z delovanjem posameznih profitnih centrov družbe in odnosi z odvisnimi družbami.

Številka seje	Datum seje	Odsotni člani
Seje nadzornega sveta
26. redna seja	27. marec 2020	/
27. redna seja	24. april 2020	/
28. redna seja	29. maj 2020	/
29. redna seja	11. junij 2020	/
30. redna seja	25. avgust 2020	mag. Andraž Lipolt
31. redna seja	6. november 2020	/
32. redna seja	27. november 2020	dr. Rado Antolovič
33. redna seja	11. december 2020	/
5. korespondenčna seja	28. februar 2020	/
6. korespondenčna seja	19. junij 2020	/
Seje kadrovske komisije
17. redna seja	9. marec 2020	/
18. redna seja	22. april 2020	/
19. redna seja	29. maj 2020	/
20. redna seja	25. avgust 2020	/
21. redna seja	27. november 2020	/
22. redna seja	11. december 2020	/
Seje poslovne komisije
17. redna seja	13. februar 2020	dr. Rado Antolovič
18. redna seja	22. marec 2020	/
19. redna seja	20. maj 2020	/
20. redna seja	21. avgust 2020	/
21. redna seja	1. september 2020	/
22. redna seja	23. oktober 2020	/
23. redna seja	19. november 2020	/
Seje revizijske komisije
30. redna seja	30. januar 2020	mag. Tamara Kozlovič
31. redna seja	9. marec 2020	mag. Tamara Kozlovič
32. redna seja	26. marec 2020	/
33. redna seja	9. april 2020	/
34. redna seja	23. april 2020	/
35. redna seja	28. maj 2020	/
36. redna seja	25. avgust 2020	/

Tabela 7: Potek sej nadzornega sveta in njegovih komisij v letu 2020 ter odsotnost članov

37. redna seja	25. september 2020	/
38. redna seja	6. november 2020	/
39. redna seja	26. november 2020	/
40. redna seja	10. december 2020	/
6. korespondenčna seja	14. maj 2020	/

5.3.4 Ocena dela nadzornega sveta

Nadzorni svet ocenjuje, da sta njegova sestava z vidika strokovnih kompetenc ter samo delovanje učinkovita in skladna s priporočeno prakso. Delovanje nadzornega sveta je odlično in člani nadzornega sveta so vrhunski strokovnjaki na svojih področjih. Čeprav občasno prihaja do različnih pogledov v odnosih med predstavniki kapitala in predstavniki zaposlenih, kot celota delujejo dobro in ne ogrožajo učinkovitosti delovanja. Upravljanje nasprotij interesov članov nadzornega sveta učinkovito varuje interese družbe.

Komisije so pripravljale ustrezne sklepe za sprejem na sejah nadzornega sveta in v njihovo delo so bili vključeni vsi člani nadzornega sveta, ki so aktivno sodelovali v razpravah in učinkovito izmenjevali mnenja. Vsi člani nadzornega sveta, tudi predstavniki zaposlenih, so podpisali izjavo o neodvisnosti in se izrekli za neodvisne. Gradiva, ki jih je nadzorni svet obravnaval, so bila kakovostna in trend kakovosti gradiv raste.

5.3.5 Stroški delovanja nadzornega sveta

Izplačila posameznim članom nadzornega sveta in članom komisij nadzornega sveta ter drugi prejemki in stroški delovanja na podlagi skupščinskega sklepa št. 4 z dne 29. 12. 2017 so podrobneje predstavljeni v računovodskem poročilu, v pojasnilu št. 31 Posli s povezanimi osebami. Stroški izobraževanja za člane nadzornega sveta so v letu 2020 znašali 3.614 evrov.

5.3.6 Potrditev letnega poročila in stališče o revizorjevem poročilu

Letno poročilo družbe in Skupine Luka Koper za leto 2020 je revidirala revizijska družba BDO Revizija, d. o. o., ki je izdala mnenje k računovodskim izkazom. Revizijska komisija nadzornega sveta je na svoji 44. redni seji dne 21. aprila 2021 ugotovila, da je bilo letno poročilo izdelano pravočasno, sestavljeno pa je jasno, pregledno in v skladu z določili ZGD-1, veljavnimi Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU, in drugo veljavno zakonodajo. Revizijska komisija na Letno poročilo družbe in Skupine Luke Koper za leto 2020 ni imela pripomb, zato je nadzornemu svetu predlagala, da ga v skladu z 282. členom ZGD-1 potrdi. Na podlagi revizorjevega mnenja, stališča revizijske komisije nadzornega sveta, podatkov in razkritij v letnem poročilu za leto 2020 nadzorni svet ocenjuje, da je revizor opravil svoje delo neodvisno in strokovno, v skladu z veljavno zakonodajo in s poslovno prakso, da je letno poročilo v vseh pomembnih pogledih sestavljeno v skladu z zahtevami ZGD-1 in da računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavljajo finančni položaj družbe in Skupine Luka Koper na dan 31. decembra 2020 ter njun poslovni izid in denarne tokove za tedaj končano leto v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU. Na revizorjevo poročilo nadzorni svet nima pripomb. Tudi sicer na Letno poročilo družbe in Skupine Luka Koper za leto 2020 nadzorni svet nima nobenih pripomb, ki bi ga kakor koli zadrževale pri sprejetju odločitve o potrditvi le-tega. Zato je nadzorni svet v skladu s 3. odstavkom 282. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) na 35. seji dne 23. aprila 2021 potrdil Letno poročilo družbe in Skupine Luka Koper za leto 2020.

Nadzorni svet se je ob sprejemanju letnega poročila opredelil tudi do izjave o upravljanju družbe in o skladnosti z referenčnim kodeksom, ki je vključena v poslovno poročilo Letnega poročila družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2020, ter ocenil, da je odraz dejanskega stanja upravljanja družbe in Skupine v letu 2020.

mag. Uroš Ilić Predsednik nadzornega sveta družbe Luka Koper, d. d.

POSLOVNO POROČILO

6 Izjava o upravljanju družbe

V skladu z določbo petega odstavka 70. čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD – 1) družba Luka Koper, d. d., podaja izjavo o upravljanju družbe, ki se nanaša na obdobje od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020.

6.1 Kodeksi in praksa upravljanja

V obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2020 je za družbo veljal Slovenski kodeks upravljanja javnih delniških družb z dne 27. oktobra 2016, ki sta ga sporazumno oblikovala in sprejela Ljubljanska borza, d. d., Ljubljana, in Združenje nadzornikov Slovenije ter se je pričel uporabljati s 1. januarjem 2017. Kodeks je dostopen na spletnih straneh Ljubljanske borze http://www.ljse.si/cgi-bin/jve.cgi?doc=8179.

Poleg tega je v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2020 za družbo veljal Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države (sprejet novembra 2019), ki je dostopen na spletnih straneh Slovenskega državnega holdinga SDH - Ključni dokumenti upravljanja. Prav tako so veljala Priporočila in pričakovanja Slovenskega državnega holdinga (sprejeta avgusta 2020), ki so dostopna na spletnih straneh Slovenskega državnega holdinga SDH - Ključni dokumenti upravljanja. Lastnega kodeksa upravljanja družba ni sprejela. Upravljanje poteka v skladu z določili ZGD-1 ter prej navedenima kodeksoma in priporočili.

Uprava je dne 20. aprila 2010 sprejela Politiko upravljanja družbe, ki jo je nadzorni svet potrdil dne 13. maja 2010. V letu 2020 je družba pripravila novo politiko upravljanja, ki jo je uprava sprejela dne 17.avgusta 2020 in nadzorni svet potrdil dne 25. avgusta 2020 ter je dostopna na spletnih straneh družbe https://www.luka-kp.si/slo/pomembnidokumenti-208.

Družba je pri upravljanju prostovoljno pristopila k uporabi Slovenskih smernic korporativne integritete, ki so dostopne na spletni stran https://www.luka-kp.si/slo/pomembni-dokumenti-208 in na podlagi katerih je sprejela lastno Strategijo korporativne integritete družb Skupine Luka Koper in Etični kodeks družb Skupine Luka Koper, ki sta dostopna na spletnih straneh družbe https://luka-kp.si/slo/pomembni-dokumenti-208. Etični kodeks družb Skupine Luka Koper je bil prenovljen 1. oktobra 2019 in se nahaja na spletni strani družbe https://www.lukakp.si/slo/pomembni-dokumenti-208. Družba je dne 8. oktobra 2019 sprejela tudi nov Poslovnik o delu pooblaščenca za korporativno integriteto in komisije za obravnavo prijav kršitve korporativne integritete v Skupini Luka Koper ter dne 19.5.2020 novi Poslovnik o delu pooblaščenca za skladnost poslovanja.

6.1.1 Upravljanje družbe Luka Koper, d. d.

Družba pri upravljanju spoštuje določila zanjo veljavnih kodeksov, večja odstopanja pa so navedena oz. pojasnjena v nadaljevanju.

• Družba s pozivom, ki je sestavni del skupščine, ne pozove institucionalnih vlagateljev in države, naj javnost seznanijo s svojo politiko upravljanja. Omenjenega družba ne počne, ker je razvila lasten sistem komunikacije z delničarji in institucionalnimi vlagatelji oz. državo ter je štela, da slednji s svojim komuniciranjem z javnostjo izkazujejo svojo politiko upravljanja družbe. Družba pri sklicu skupščine posebej ne poziva države in Slovenskega državnega holdinga, d. d., naj pojasnita svojo politiko upravljanja družbe, ker ima Slovenski državni holding, d. d., na spletni strani letni načrt upravljanja družb v večinski lasti države, ki zajema tudi Luko Koper, d. d. Iz načrta izhajajo jasna stališča Slovenskega državnega holdinga, d. d., in države glede upravljanja Luke Koper, d. d., vključno z rezultati, ki jih pričakujeta od nje. Iz tega razloga družba tudi v bodoče ne bo sledila temu priporočilu. (Odstopanje od točke 6.2 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb.)
• Delničarji ne sprejemajo politike prejemkov uprave na predlog nadzornega sveta, ker družba v zvezi s prejemki uprave sledi določilom Zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZPPOGD). V zvezi s prejemki uprave

družbe in njenih odvisnih družb je uprava družbe v letu 2020 sprejela Politiko prejemkov članov uprave družbe in direktorjev njenih odvisnih družb. Omenjena politika upošteva določila ZPPOGD in kodeksov, ki jih družba spoštuje ter jih je potrdil nadzorni svet družbe. (Odstopanje od točke 8.7 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb.)

• Člani nadzornega sveta, ki so delavski predstavniki, nimajo univerzitetne izobrazbe. Delavski predstavniki nadzornega sveta so imenovani s strani sveta delavcev, na kar skupščina družbe nima vpliva. Prav tako Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki je podlaga za imenovanje delavskih predstavnikov v nadzorni svet, ne predpisuje stopnje izobrazbe za člane nadzornega sveta, ki so delavski predstavniki. Iz tega razloga ni podlage za zagotovilo, da bodo v prihodnosti vsi člani nadzornega sveta imeli univerzitetno izobrazbo. (Delno odstopanje od točke 10.1 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb.)
• V poslovniku o delu nadzornega sveta so navedeni roki, v okviru katerih mora uprava posamezne zadeve posredovati nadzornemu svetu, vsebina poročanja (tudi rednega), ki jo mora upoštevati uprava, pa je določena v dokumentu z naslovom Sistem poročanja. Omenjeni način omogoča primerno posredovanje informacij in poročanje nadzornemu svetu. (Delno odstopanje od točke 12.3 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb.)
• Nadzorni svet ne obravnava enkrat letno poročila sveta delavcev o stanju na področju sodelovanja delavcev pri upravljanju, ker od sveta delavcev omenjenega poročila ne dobi. (Odstopanje od točke 12.4 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb.)
• Družba nima pripravljene politike nasledstva, s katero se zagotovi obvladovanje nemotenega prenosa poslovodskih upravičenj v primeru prenehanja mandata članom poslovodstva. Omenjena politika je v pripravi in bo zaključena v letu 2021. (Odstopanje od točke 6.2 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.)
• Nadzorni svet nima posebnega načrta izobraževanj, ker si prioritete v zvezi z izobraževanjem določi vsak član nadzornega sveta posebej. (Odstopanje od točke 13.1 Slovenskega kodeksa o upravljanju javnih delniških družb.)
• V nominacijsko komisijo se vključi en zunanji član, ki ga predlaga SDH, ne vključi pa se zunanji strokovnjak, ki ga nadzorni svet izbere na predlog SDH, ker družba takšnega predloga ni prejela (Delno odstopanje od točke 6.9.2 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države).
• Nadzorni svet pri oblikovanju posamezne komisije ne določi neposredno njene naloge s sklepom ali v poslovniku. Naloge komisij so razvidne iz razprave nadzornega sveta ob njeni ustanovitvi. (Delno odstopanje od točke 18.2 Slovenskega kodeksa javno delniških družb.)
• Članom nadzornega sveta se obračuna boniteta za zavarovanje odgovornosti organov družbe in vodstvenih delavcev, kar predstavlja edino boniteto, ki so je deležni. V zvezi z zavarovanjem odgovornosti članov nadzornega sveta obstaja za vse člane organov vodenja in nadzora v družbi enoten sistem, ki se tudi v bodoče ne bo spreminjal. (Odstopanje od točke 6.10.3 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.)
• Predsednik nadzornega sveta je hkrati tudi predsednik kadrovske komisije nadzornega sveta. Predsednik nadzornega sveta je bil že pred imenovanjem na funkcijo predsednika nadzornega sveta predsednik kadrovske komisije nadzornega sveta. (Odstopanje od priporočila 15.3 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb in odstopanje od priporočila 6.16.1 Kodeksa korporativnega upravljanja s kapitalsko naložbo države.)
• Seje revizijske komisije nadzornega sveta družbe so vsako četrtletje, vendar jih je več kot osem na leto. (Delno odstopanje od točke 6.14.2 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.)
• Družba ima vzpostavljen sistem notranjih kontrol, ki pa še ne omogoča celovitega upravljanja tveganj, vendar ga stalno izboljšuje. (Odstopanje od točke 9.2 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države in od točke 26 Kodeksa upravljanja javnih delniških družb.)
• Družba v etičnem kodeksu nima natančneje razdelanih vsebin, ki se nanašajo na zgled vodstva, zaposlene, delavske pravice, odnos do uradnih oseb in kontrolo ter sankcije. V etičnem kodeksu so obravnavane različne vsebine, ki jih družba sproti dopolnjuje. (Delno odstopanje od priporočila 10.1.1 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.)
• Družba na svojih spletnih straneh ne objavlja vseh poslovnikov svojih organov, tj. organa vodenja, nadzora in skupščine. (Delno odstopanje od priporočila 29.9 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb.)

6.1.2 Korporativna integriteta

Podrobno o korporativni integriteti poročamo v 21. poglavju z naslovom Korporativna integriteta, človekove pravice in skladnost poslovanja.

6.1.3 Sistem obvladovanja tveganj

Podrobno o tveganjih poročamo v 12. poglavju z naslovom Obvladovanje tveganj.

6.2 Notranje kontrole in upravljanje tveganj v povezavi z računovodskim poročanjem

Skupina Luka Koper obvladuje tveganja, povezana z računovodskih poročanjem, z izvajanjem sprejetih usmeritev in postopkov pri notranjih kontrolah. Namen notranjih kontrol je zagotoviti točnost, zanesljivost in popolnost zajemanja podatkov o poslovnih dogodkih ter pripravo računovodskih izkazov, ki so resničen in pošten prikaz finančnega položaja, poslovnega izida, denarnih tokov in gibanja kapitala v skladu z veljavnimi zakoni, Mednarodnimi računovodskimi standardi ter drugimi zunanjimi in notranjimi predpisi. Tveganja, povezana s konsolidiranimi računovodskimi izkazi Skupine, obvladujemo tudi s centralizirano računovodsko funkcijo v enotnem informacijskem sistemu v obvladujoči družbi, ki vključuje tudi vse odvisne družbe in večji del pridruženih.

Računovodske kontrole so zasnovane po načelih resničnosti in delitve odgovornosti ter so osredotočene na kontrolo pravilnosti in popolnosti obdelave podatkov, usklajenosti stanja, izkazanega v poslovnih knjigah, in dejanskega stanja, ločenosti evidence od izvajanja poslov, strokovnosti računovodij in neodvisnosti. Notranje kontrole v računovodstvu so povezane tudi s kontrolami na področju informacijskih tehnologij, ki med drugim zagotavljajo omejitve in nadzor nad dostopi do omrežja, podatkov in aplikacij ter točnost in popolnost zajemanja in obdelovanja podatkov.

6.3 Podatki po 6. odstavku 70. člena ZGD-1

Luka Koper, d. d., kot družba, ki je zavezana k uporabi zakona, ki ureja prevzeme, v skladu z določilom šestega odstavka 70. člena ZGD-1 navaja podatke po stanju na zadnji dan poslovnega leta 2020 in vsa potrebna pojasnila:

6.3.1 Struktura osnovnega kapitala družbe

Delnice družbe so navadne kosovne delnice, ki dajejo njihovim imetnikom pravico do udeležbe pri upravljanju družbe, pravico do dela dobička – dividend in pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe. Vse delnice se glasijo na ime, so enega razreda in izdane v nematerializirani obliki. Delnice družbe so prosto prenosljive ter uvrščene v prvo kotacijo na Ljubljanski borzi. Podrobnejši podatki o delnici in lastniški strukturi so predstavljeni v 15. poglavju z naslovom Delnica LKPG.

6.3.2 Omejitve prenosa delnic

Vse delnice družbe so prosto prenosljive.

6.3.3 Kvalificirani deleži po Zakonu o prevzemih

1. decembra 2020 je bila na podlagi prvega odstavka 77. člena Zakona o prevzemih glede doseganja kvalificiranega deleža:

2. Republika Slovenija imetnica 7.140.000 delnic izdajatelja družbe Luka Koper, d. d., kar predstavlja 51,00 odstotkov osnovnega kapitala izdajatelja, in

3. Slovenski državni holding, d. d., imetnik 1.557.857 delnic izdajatelja družbe Luka Koper, d. d., kar predstavlja 11,13 odstotka osnovnega kapitala izdajatelja.

6.3.4 Imetniki vrednostnih papirjev, ki zagotavljajo posebne kontrolne pravice

Družba ni izdala vrednostnih papirjev, ki bi zagotavljali posebne kontrolne pravice.

6.3.5 Delniška shema za delavce

Družba nima delniške sheme za delavce.

6.3.6 Omejitev glasovalnih pravic

Omejitve glasovalnih pravic ni.

6.3.7 Dogovori med delničarji, ki lahko povzročijo omejitev prenosa delnic ali glasovalnih pravic

Družbi tovrstni dogovori niso znani.

6.3.8 Pravila družbe o imenovanju in zamenjavi članov organov vodenja ali nadzora

Uprava družbe ima predsednika uprave in največ tri člane uprave, od katerih je eden delavski direktor. Predsednika uprave in druge člane uprave imenuje in razrešuje nadzorni svet. Delavskega direktorja kot člana uprave imenuje in razrešuje nadzorni svet na predlog sveta delavcev. Mandat predsednika uprave, članov uprave in delavskega direktorja traja pet let z možnostjo ponovnega imenovanja. Nadzorni svet ima pravico in pristojnost odpoklicati celotno upravo ali posameznega člana uprave.

Nadzorni svet lahko predčasno odpokliče predsednika uprave, člane uprave in delavskega direktorja iz razlogov, ki so določeni v zakonu. Za sklepčnost nadzornega sveta pri imenovanju in odpoklicu predsednika uprave, člana uprave ali delavskega direktorja je potrebna navzočnost vsaj polovice članov nadzornega sveta, pri čemer mora biti najmanj polovica prisotnih članov nadzornega sveta predstavnikov kapitala, od katerih mora biti prisoten tudi predsednik nadzornega sveta ali namestnik predsednika nadzornega sveta.

Predsednik in člani uprave morajo imeti najmanj univerzitetno izobrazbo, aktivno obvladati en svetovni jezik in imeti vsaj pet let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v velikih družbah v skladu s kriteriji, kot jih opredeljuje zakon, ki ureja gospodarske družbe. Natančnejše pogoje in merila za predsednika in člana uprave določi nadzorni svet. Pogoje za imenovanje delavskega direktorja skupaj določita nadzorni svet in svet delavcev.

Nadzorni svet ima kadrovsko komisijo, ki izvaja predhodne postopke, povezane z izborom kandidatov za upravo družbe, in s tem v zvezi nadzornemu sveta predlaga najustreznejše kandidate za člane uprave, pred njenim predlogom pa tudi preveri, ali predlagani kandidati izpolnjujejo zakonske in statutarne kriterije za člane uprave.

Nadzorni svet družbe ima devet članov, od katerih jih šest izvoli skupščina družbe z navadno večino glasov navzočih delničarjev, tri člane pa svet delavcev družbe. Enega od šestih članov nadzornega sveta lahko predlagajo skupščini v izvolitev občina ali občine, na območju katerih leži kopenski del območja pristanišča. Skupščina s sklepom ugotovi izvolitev in odpoklic članov nadzornega sveta, ki jih je izvolil ali odpoklical svet delavcev družbe. Sklep o predčasnem odpoklicu članov nadzornega sveta mora biti sprejet s tričetrtinsko večino oddanih glasov skupščine. Člane nadzornega sveta iz vrst delavcev lahko pred potekom mandata odpokliče svet delavcev, skupščina pa s sklepom samo ugotovi njihov odpoklic. Vsak izvoljeni član nadzornega sveta je po izteku mandata lahko ponovno predlagan in izvoljen za člana nadzornega sveta.

Uprava družbe in nadzorni svet sta v letu 2020 oblikovala in sprejela politiko raznolikosti v zvezi z zastopanostjo v organih vodenja in nadzora družbe, kot to opredeljujeta ZGD-1 in Slovenski kodeks upravljanja javnih delniških družb, sprejet dne 27. 10. 2016, ki je pričel veljati 1. 1. 2017. S tem družba zasleduje cilj, da bi bila v organih vodenja in nadzora prisotna raznolikost v zvezi z zastopanostjo.

6.3.9 Pravila družbe o spremembah statuta

Skupščina s tričetrtinsko večino pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala odloča o spremembah statuta.

6.3.10 Pooblastila članov poslovodstva, zlasti glede lastnih delnic

Pooblastila članov poslovodstva so opredeljena v poglavju 6.7 z naslovom Uprava družbe. Sicer pa uprava nima posebnih pooblastil v zvezi z izdajo ali nakupom lastnih delnic.

6.3.11 Pomembni dogovori, ki začnejo učinkovati, se spremenijo ali prenehajo na podlagi spremembe kontrole v družbi, ki je posledica javne prevzemne ponudbe

Družbi taki dogovori niso znani.

6.3.12 Dogovori med družbo in člani njenega organa vodenja ali nadzora ali delavci, ki predvidevajo nadomestilo, če ti zaradi ponudbe, kot jo določa zakon, ki ureja prevzeme, odstopijo, so odpuščeni brez utemeljenega razloga ali njihovo delovno razmerje preneha

Dogovorov skladno z zakonom o prevzemih ni.

6.4 Sistem upravljanja

V družbi Luka Koper, d. d., je v veljavi dvotirni sistem upravljanja, po katerem ima družba tri organe upravljanja: skupščino delničarjev, nadzorni svet in upravo. Pristojnosti posameznih organov in pravila o njihovem delovanju ter imenovanju in odpoklicu njihovih članov, spremembah statuta in notranjih predpisov družbe, ki se nanašajo na delovanje omenjenih organov, so določeni z Zakonom o gospodarskih družbah ZGD-1, s statutom družbe ter poslovnikom o delovanju nadzornega sveta, uprave in skupščine družbe. Posamezna določila o delovanju uprave so navedena tudi v drugih splošnih aktih notranje regulative družbe. Statut delniške družbe je dostopen na spletni strani www.luka-kp.si/slo/o-podjetju.

6.5 Skupščina

Skupščina delničarjev je najvišji organ družbe in odloča o statusnih spremembah družbe, delitvi dobička in imenovanju ali odpoklicu članov nadzornega sveta ter o vseh drugih zadevah, o katerih odloča na podlagi Zakona o gospodarskih družbah ZGD-1 in statuta družbe Luka Koper, d. d. Lastniška struktura družbe Luka Koper, d. d., je prikazana v 15. poglavju z naslovom Delnica LKPG.

6.5.1 Sklic skupščine

Uprava družbe skliče sejo skupščine delničarjev praviloma enkrat letno, po potrebi večkrat. Seja skupščine je najavljena vsaj mesec dni prej na spletni strani agencije AJPES, v sistemu elektronskega obveščanja Ljubljanske borze SEOnet in na spletnih straneh družbe. Na spletnem mestu http://www.luka-kp.si/slo/zavlagatelje/skupscine-delnicarjev je dostopno celotno gradivo s predlogi sklepov, ki je delničarjem na vpogled tudi na sedežu družbe. Skladno s Pravili Ljubljanske borze so po skupščini objavljeni tudi sprejeti skupščinski sklepi.

6.5.2 Pravica do udeležbe in glasovanja

Delničarji se lahko udeležijo skupščine in na njej uveljavljajo glasovalno pravico, če svojo udeležbo prijavijo najkasneje konec četrtega dne pred skupščino pri upravi družbe, ki ji na vpogled predložijo delnice oziroma potrdilo zanje.

Družba nima omejitev glasovalnih pravic, saj vse delnice Luke Koper, d. d., zagotavljajo glasovalne pravice skladno z zakonodajo.

Luka Koper, d. d., nima izdanih vrednostnih papirjev, ki bi imetnikom zagotavljali posebne kontrolne pravice.

6.5.3 Sklepi skupščine delničarjev

Delničarji družbe Luka Koper, d. d., so se dne 26. avgusta 2020 zbrali na 33. skupščini družbe. Na njej so delničarji:

• sprejeli sklep o predlogu uporabe bilančnega dobička za leto 2019, ki je znašal 30.013.663,97 evra:
  • o del dobička v znesku 14.980.000,00 evrov se uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 1,07 evra na posamezno delnico,
  • o preostanek bilančnega dobička v višini 15.033.663,97 evra ostane nerazporejen,
• za leto 2019 podelili razrešnico upravi ter članom nadzornega sveta,
• sprejeli spremembe in dopolnitve Statuta družbe.

6.6 Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d.⁵⁷

Nadzorni svet nadzira vodenje poslov v družbi. Druge glavne naloge in pristojnosti, ki mu jih nalagajo zakonski predpisi in statut družbe, so predvsem še: imenovanje in odpoklic uprave družbe, določanje višine prejemkov uprave, potrjevanje letnega poročila, oblikovanje predloga za delitev bilančnega dobička ter sklic skupščine.

6.6.1 Sestava nadzornega sveta

Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d., šteje devet članov. Šest članov voli skupščina, tri iz vrst zaposlenih pa svet delavcev družbe. Mandat članov nadzornega sveta traja štiri leta.

6.6.2 Sestava nadzornega sveta družbe Luka Koper, d. d., na zadnji dan v letu 2020:

6.6.2.1 Imenovani s strani kapitala:

Mag. Uroš Ilić, predsednik nadzornega sveta Začetek štiriletnega mandata: 1. julij 2017 (28. skupščina delničarjev) Zaposlen: ODI o. p., d. o. o., direktor Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: /

Mag. Andraž Lipolt, namestnik predsednika nadzornega sveta Začetek štiriletnega mandata: 1. julij 2017 (28. skupščina delničarjev) Zaposlen: / Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: /

Dr. Rado Antolovič, MBA, član nadzornega sveta Začetek štiriletnega mandata: 1. julij 2017 (28. skupščina delničarjev) Zaposlen: predsednik uprave P&O Maritime (DP World) Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: P&O Ports, glavni izvršni direktor, Dubai Dry Dock World, član nadzornega sveta

Mag. Milan Jelenc, član nadzornega sveta Začetek štiriletnega mandata: 1. julij 2017 (28. skupščina delničarjev) Zaposlen: / Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: Adriakombi, d. o. o., predsednik nadzornega sveta

Barbara Nose, članica nadzornega sveta Začetek štiriletnega mandata: 1. julij 2017 (28. skupščina delničarjev) Zaposlena: Constantia Primia, d. o. o., direktorica Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: Barnos, d. o. o., direktorica, Shramba, d. o. o., direktorica

Mag. Tamara Kozlovič, članica nadzornega sveta Začetek štiriletnega mandata: 22. avgust 2019 (32. skupščina delničarjev) Zaposlena: MOK, direktorica občinske uprave Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: Rižanski vodovod Koper, d. o. o., članica skupščine

6.6.2.2 Imenovani s strani zaposlenih:

Mladen Jovičić, član nadzornega sveta Začetek štiriletnega mandata: 8. april 2017 (28. skupščina – seznanitev delničarjev)

Mehrudin Vuković, član nadzornega sveta, Začetek štiriletnega mandata: 19. januar 2020 (33. skupščina – seznanitev delničarjev)

S sklepom sveta delavcev družbe z dne 8. januarja 2020, je bil za člana nadzornega sveta za štiriletni mandat, ki je pričel teči z dnem 19.januarjem 2020, izvoljen Mehrudin Vuković, ki je nadomestil člana nadzornega sveta Marka Grabljevca, ki mu je dne 18. januarja 2020 mandat potekel.

Rok Parovel, član nadzornega sveta

Začetek štiriletnega mandata: 13. september 2020 (28. skupščina – seznanitev delničarjev)

6.6.2.3 Zunanja članica revizijske komisije nadzornega sveta: Mag. Mateja Treven zunanja članica revizijske komisije nadzornega sveta Imenovana za obdobje od 22. februarja 2019 do preklica.

⁵⁷ GRI GS 102-22, 405-1

Raznolikost članov nadzornega sveta po spolu

31. 12. 2020	moški	ženske	skupaj
Število članov nadzornega sveta	7	2	9
Delež	78%	22%	100%

Raznolikost članov nadzornega sveta po starosti

31. 12. 2019	do 30 let	od 30 do 50 let	nad 50 let	skupaj
Število članov nadzornega sveta	0	5	4	9
Delež	0%	44%	56%	100%

6.6.3 Spremembe v sestavi revizijske komisije nadzornega sveta

Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d., je z dnem 28. februarjem 2020 namesto dotedanjega člana revizijske komisije nadzornega sveta Marka Grabljevca, ki mu je potekel mandat člana nadzornega sveta dne 18. 1. 2020, imenoval novega člana revizijske komisije nadzornega sveta Roka Parovela.

6.6.4 Spremembe v sestavi kadrovske komisije nadzornega sveta

Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d., je z dnem 28. februarjem 2020 namesto dotedanjega člana kadrovske komisije nadzornega sveta Roka Parovela imenoval novega člana kadrovske komisije nadzornega sveta Mehrudina Vukovića.

6.6.5 Spremembe v sestavi poslovne komisije nadzornega sveta

Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d., je z dnem 28. februarjem 2020 odpoklical dotedanjega člana poslovne komisije nadzornega sveta Roka Parovela.

6.6.6 Spremembe v sestavi nadzornega sveta

Dne 18. januarja 2020 je Marku Grabljevcu potekel mandat člana nadzornega sveta – predstavnika delavcev. Svet delavcev je namesto njega za člana nadzornega sveta – predstavnika delavcev družbe z 19. januarjem 2020 za mandatno obdobje štirih let imenoval Mehrudina Vukovića.

6.6.7 Podrobni podatki o sestavi nadzornega sveta

Natančneje so vse podrobnosti, ki se nanašajo na člane nadzornega sveta oz. njegovo sestavo ter sestavo komisij nadzornega sveta, navedene v tabelah z naslovom Sestava nadzornega sveta in komisij v poslovnem letu 2020, ki so sestavni del te izjave o upravljanju družbe in so bile izdelane skladno s prilogama C.2 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb in 5.2 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.

6.6.8 Delovanje nadzornega sveta

Delovanje nadzornega sveta urejajo zakonski predpisi, statut družbe, poslovnik o delu nadzornega sveta, Slovenski kodeks upravljanja javnih delniških družb, Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, Priporočila in pričakovanja Slovenskega državnega holdinga in Priporočila Združenja nadzornikov Slovenije.

Nadzorni svet je v letu 2020 deloval v prej opisani sestavi. O delovanju, odločitvah in stališčih nadzornega sveta in komisij nadzornega sveta podrobneje poročamo v 5. poglavju z naslovom Poročilo nadzornega sveta za leto 2020.

Vsak posamezni član nadzornega sveta je, upoštevaje določila Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb in Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, v letu 2020 podpisal izjavo o tem, da v letu 2020 ni obstajalo nasprotje interesov, ki bi se kazalo tako, da bi posamezni član:

• opravljal funkcije izvršnega direktorja ali člana uprave družbe ali povezane družbe ali da bi opravljal take funkcije v zadnjih petih letih,
• bil zaposlen v družbi ali povezani družbi in bil na takem položaju v zadnjih treh letih,
• prejemal večje dodatne prejemke iz družbe ali povezane družbe razen plačila, ki ga prejema kot član nadzornega sveta ali njegovih komisij,
• bil večinski delničar in zastopal večinskega delničarja/večinske delničarje,
• imel z družbo ali povezano družbo v zadnjem letu pomembne poslovne stike bodisi neposredno bodisi kot partner, delničar, direktor ali vodilni delavec organa,
• bil sedaj ali v zadnjih treh letih partner ali uslužbenec sedanjega ali nekdanjega zunanjega revizorja v družbi ali povezani družbi,
• bil izvršni direktor ali član uprave druge družbe, v kateri je izvršni direktor ali član uprave družbe član nadzornega sveta, ali bil kako drugače povezan z izvršnimi direktorji oziroma člani uprave prek sodelovanja v drugih družbah ali organih,
• bil v nadzornem svetu več kot tri mandate (ali več kot 12 let),
• bil bližnji družinski član članov uprave ali oseb, ki so na položajih, navedenih v prejšnjih alinejah,
• bil član širšega poslovodstva povezane družbe,
• sodeloval pri sestavljanju vsebine predloga letnega poročila družbe.

Izjave so dostopne tudi na spletni strani https://luka-kp.si/slo/pomembni-dokumenti-208.

6.6.9 Komisije nadzornega sveta

V okviru nadzornega sveta redno delujejo tri komisije:

• kadrovska komisija,
• revizijska komisija,
• poslovna komisija.

Komisije opravljajo strokovne naloge v pomoč nadzornemu svetu.

Kadrovska komisija je v letu 2020 delovala v sestavi mag. Uroš Ilić (predsednik), Barbara Nose (članica), mag. Milan Jelenc (član) in Rok Parovel (član) do 28. februarja 2020 ter od 28. februarja 2020 dalje v sestavi z novim članom Mehrudinom Vukovićem, ki ga je nadzorni svet imenoval za člana omenjene komisije na svoji seji istega dne.

Revizijska komisija je v letu 2020 delovala v sestavi Barbara Nose (predsednica), mag. Milan Jelenc (član), mag. Tamara Kozlovič (članica), mag. Mateja Treven (zunanja članica) in Marko Grabljevec (član) do 18. januarja 2020 ter od 28. februarja 2020 v sestavi z novim članom Rokom Parovelom. Z 18. januarjem 2020 je članu revizijske komisije nadzornega sveta Marku Grabljevcu prenehal mandat člana nadzornega sveta, zaradi česar mu je prenehalo tudi članstvo v revizijski komisiji. Z 28. februarjem 2020 je nadzorni svet na svoji seji za člana revizijske komisije imenoval Roka Parovela.

Poslovna komisija je v letu 2020 delovala v sestavi mag. Andraž Lipolt (predsednik), dr. Rado Antolovič (član), mag. Milan Jelenc (član), mag. Tamara Kozlovič (članica), Mladen Jovičić (član) in Rok Parovel (član). Slednjemu je dne 28. februarja 2020 na podlagi sklepa nadzornega sveta sprejetega na seji istega dne prenehal mandat v poslovni komisiji.

6.6.10 Prejemki nadzornega sveta

Člani nadzornega sveta in člani komisij nadzornega sveta so upravičeni do sejnin in plačila za opravljanje funkcije. Višino sejnin in plačil določi skupščina. Člani nadzornega sveta in člani komisij nadzornega sveta so upravičeni tudi do povračila potnih in drugih stroškov za prihod in udeležbo na sejah. Več o prejemkih nadzornega sveta in o njihovi višini je zapisano v računovodskem poročilu Luke Koper, d. d., v pojasnilu št. 31: Posli s povezanimi osebami ter v tabeli z naslovom Sestava in višina prejemkov članov nadzornega sveta in komisij v poslovnem letu 2020, povzeti po prilogi C.4 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb, v poglavju 6.13 z naslovom Priloga izjave o upravljanju, ki je sestavni del izjave o upravljanju. O lastništvu delnic članov nadzornega sveta in njegovih komisij so podatki navedeni v 15. poglavju z naslovom Delnica LKPG.

6.7 Uprava družbe Luka Koper, d. d.⁵⁸

Delovanje uprave urejajo zakonski predpisi, statut družbe, poslovnik o delu uprave, Kodeks upravljanja javnih delniških družb, Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države ter Priporočila in pričakovanja Slovenskega državnega holdinga. V skladu z ZGD-1 in s statutom uprava vodi družbo ter jo zastopa in predstavlja nasproti tretjim osebam.

6.7.1 Sestava uprave

Upravo družbe Luka Koper, d. d., so na dan 31. decembra 2020 sestavljali:

• Dimitrij Zadel, predsednik uprave, ki je petletni mandat začel 29. decembra 2017,
• mag. Metod Podkrižnik, član uprave, ki je petletni mandat začel 29. decembra 2017,
• mag. Irma Gubanec, članica uprave, ki je petletni mandat začela 29. decembra 2017,
• Vojko Rotar, delavski direktor, ki je petletni mandat začel 16. februarja 2018.

⁵⁸ GRI GS 102-22, 405-1

6.7.2 Opis članov uprave družbe Luka Koper, d. d., na dan 31. decembra 2020⁵⁹ :

Dimitrij Zadel

Predsednik uprave

mag. Metod Podkrižnik

Član uprave

Dimitrij Zadel, rojen 29. septembra 1967, je po izobrazbi univerzitetni diplomirani inženir strojništva, v tujini pa se je izpopolnjeval s področja poslovnih ved. Karierno pot je začel na področju razvoja izdelkov v tovarni pohištvenega okovja Lama. Od leta 1994 do 2003 je v podjetju Trgoavto, d. o. o., zasedal več ključnih položajev: bil je vodja prodaje tovornih vozil, odgovoren je bil za prodajno-servisni center znamke Iveco, v letih 2001–2003 pa je kot generalni direktor vodil prestrukturiranje in modernizacijo družbe Trgoavto s ciljem povečanja obsega prodaje in optimiziranja poslovanja. Nove izzive je leta 2003 našel v Skupini OMV, kjer je opravljal funkcijo direktorja družbe OMV Slovenija, d. o. o., ter hkrati skladno s strategijo Skupine OMV v hčerinskih družbah na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter Italiji skrbel za prestrukturiranje in reorganizacijo ter pripravo družb za prodajo. Kot direktor družb in vodja maloprodaje je z različnimi ukrepi v letih 2013–2017 nadgrajeval poslovanje OMV-jevih družb na Češkem in Slovaškem. S sklepom nadzornega sveta je svoj petletni mandat v Luki Koper, d. d., pričel 29. 12. 2017.

Mag. Metod Podkrižnik, rojen 23. marca 1971, je univerzitetni diplomirani inženir strojništva in magister ekonomskih znanosti. Poklicno pot je začel v družbi Gorenje, d. d., kjer je skrbel za proizvodno linijo notranje opreme. V letih 1999–2006 je bil na Republiškem zavodu za obvezne rezerve naftnih derivatov odgovoren za projekt oblikovanja 90-dnevnih rezerv naftnih derivatov v Sloveniji ter za njihov učinkovit sistem vzdrževanja. V letih 2006–2008 je kot pomočnik generalnega direktorja Holdinga Slovenske elektrarne vodil razvojni sektor in opravljal več drugih korporativnih funkcij, kjer je skrbel predvsem za izboljšanje učinkovitosti in obvladovanje tveganj. Karierno pot je v letih 2008–2015 nadaljeval v Skupini OMV, kjer je bil kot vodja poslovnega področja za Slovenijo, Bosno in Hercegovino, Hrvaško, Madžarsko, Češko in Slovaško odgovoren za nabavo produktov, prodajo, podporo strankam, logistiko in druge pomembne poslovne naloge. V tem obdobju je opravljal funkcijo prokurista v več OMV-jevih družbah, dve leti in pol pa je bil generalni direktor OMV Slovaška. Z logistično dejavnostjo se je ponovno srečal leta 2016 kot direktor špedicijskega podjetja Fersped, d. o. o. S sklepom nadzornega sveta je svoj petletni mandat v Luki Koper, d. d., pričel 29. 12. 2017.

mag. Irma Gubanec

Članica uprave

Vojko Rotar Delavski direktor

Mag. Irma Gubanec, rojena 9. julija 1968, je magistra poslovodenja in organizacije Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Poklicno pot je začela na Skladu Republike Slovenije za razvoj kot samostojna finančna svetovalka in kasneje direktorica finančne službe. V letih 1999–2000 je opravljala funkcijo državne sekretarke za premoženje in finance na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti. Nove izzive je nato našla v podjetju P&S Svetovanje in analize v vlogi samostojne finančne svetovalke, kjer je opravljala naloge vrednotenja družb ter aktivnosti, vezane na združevanje in prevzeme družb. Od leta 2001 do 2010 je kot pomočnica generalnega direktorja za ekonomiko poslovanja v javnem zavodu RTV Slovenija bdela nad financami, računovodstvom, kontrolingom in službo za obračun RTV prispevka. V letu 2010 je nastopila delo v medijski družbi Delo, d. o. o., kjer je zasedala več ključnih položajev, v obdobju 2013–2017 tudi kot predsednica uprave oz. glavna direktorica. Na tem mestu je bila odgovorna za realizacijo strateških ciljev družbe, vključno s finančnim, kadrovskim in poslovnim prestrukturiranjem družbe. S sklepom nadzornega sveta je svoj petletni mandat v Luki Koper, d. d., pričela 29. 12. 2017.

Vojko Rotar, rojen 17. junija 1976, je po izobrazbi diplomirani ekonomist. Poklicno pot je začel leta 1995 v špediterskem podjetju Avico iz Ljubljane ter v dejavnosti logistike in kasneje mednarodne trgovine ostal do leta 2003, pri tem pa nabral bogate izkušnje na področju delovanja pristanišča kot tranzitne točke, ki posreduje mednarodne blagovne tokove. Razumevanje splošnega gospodarskega okolja in delovanja subjektov znotraj njega mu je odprlo pot do različnih del na medijsko– komunikacijskem področju, kjer se je preizkusil kot urednik, novinar, dopisnik, fotoreporter in spletni poročevalec pri več slovenskih medijih. V zadnjih štirih letih je bil odgovoren za področja odnosov z javnostmi in marketinga v koprskem javnem podjetju Marjetica Koper in se približal številnim področjem, ki so povezana s spodbujanjem dobrih okoljskih praks in sodelovanjem z lokalno skupnostjo. Svoj petletni mandat kot član uprave - delavski direktor v Luki Koper, d. d., je pričel s sklepom nadzornega sveta družbe z dne 16. 2. 2018.

Član uprave mora morebitno nasprotje interesov razkriti nadzornemu svetu in o tem obvestiti preostale člane uprave.

Raznolikost članov uprave po spolu

31. 12. 2020	moški	ženske	skupaj
Število članov uprave	3	1	4
Delež	75%	25%	100%

Raznolikost članov uprave po starosti

31. 12. 2020	do 30 let	od 30 do 50 let	nad 50 let	skupaj
Število članov uprave	0	2	2	4
Delež	0%	50%	50%	100%

Predstavitev članov uprave je dostopna tudi na spletni strani družbe https://luka-kp.si/slo/vodstvo-druzbe-193.

6.7.3 Podrobni podatki o sestavi uprave

Natančneje so vse podrobnosti, ki se nanašajo na člane uprave, navedeni v tabeli z naslovom Sestava uprave v poslovnem letu 2020, ki je sestavni del te izjave o upravljanju družbe in je bila izdelana skladno s prilogama C.1 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb in 5.1 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.

6.8 Delovanje uprave⁶⁰

Uprava samostojno in na lastno odgovornost vodi poslovanje družbe v njeno dobro. Svoje delo opravlja skladno s predpisi, statutom družbe ter z zavezujočimi sklepi organov družbe.

Družbo zastopajo člani uprave, ki so zadolženi za področja:

Področja predsednika uprave:

• sekretariat uprave (svetovalec uprave, tajnik organov, pisarna uprave),
• kadrovsko področje,
• pravno področje,
• področje za odnose z javnostmi,
• področje pristaniške varnosti,
• področje investicij,
• področje nabave,
• področje strateškega razvoja.

Področja člana uprave:

• profitni center Generalni tovori,
• profitni center Kontejnerski terminal,
• profitni center Terminal za avtomobile in RO-RO,
• profitni center Terminal razsuti in tekoči tovori,
• profitni center Potniški terminal,
• področje operative,
• področje komerciale.

Področja člana uprave:

• področje financ in računovodstva,
• področje kontrolinga,
• področje upravljanja in razvoja poslovnih procesov,
• družbe, v katerih ima Luka Koper, d. d., kapitalski delež oz. korporacijske pravice.

Področja člana uprave - delavskega direktorja:

• zastopanje interesov glede kadrovskih in socialnih vprašanj zaposlenih,

⁶⁰ GRI GS 102-23

• področje varovanja zdravja in ekologije,
• nadzorovanje spoštovanja in izvajanja pisnih dogovorov in sodelovanje pri sklepanju dogovorov med delojemalci in delodajalci (participacijski in drugi dogovori).

Vsi člani uprave skupaj:

• področje notranje revizije,
• pooblaščenec za korporativno integriteto,
• pooblaščenec za skladnost poslovanja,
• sodelovanje s sekretarjem nadzornega sveta.

6.8.1 Prejemki uprave

Prejemki članov uprave so sestavljeni iz stalnega in spremenljivega dela. Določeni so v pogodbah o zaposlitvi za določen čas za poslovodenje družbe za člana uprave, v aneksih k pogodbam o zaposlitvi in v sklepih nadzornega sveta. Pogodbe o zaposlitvi in aneksi so sklenjeni med posameznimi člani uprave in nadzornim svetom, v njih so določeni tudi povračila in ugodnosti. Pri sklepanju pogodb in aneksov za člane uprave nadzorni svet zastopa predsednik nadzornega sveta. O prejemkih uprave poročamo v računovodskem poročilu Luke Koper, d. d., v pojasnilu št. 31: Posli s povezanimi osebami ter v tabeli z naslovom Sestava poslovodstva v poslovnem letu 2020, ki je sestavni del te izjave o upravljanju družbe in je povzeta po prilogi C.3 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb. O lastništvu delnic poročamo v 15. poglavju z naslovom Delnica LKPG.

6.9 Vodenje in upravljanje družb v skupini Luka Koper

Družba Luka Koper, d. d., ima vzpostavljen sistem korporativnega upravljanja, v katerega je, poleg obvladujoče družbe, vključenih še 17 družb – od enoosebnih do tistih, v katerih je poslovni delež manjši od enega odstotka. Cilji na področju upravljanja finančnih naložb so opredeljeni v Strateškem poslovnem načrtu družbe in Skupine za obdobje 2020-2025. V letu 2018 je bila sprejeta Strategija upravljanja finančnih naložb, ki glede na štiri ključna področja (vpetost v poslovanje družbe, povečanje fleksibilnosti in minimizacija tveganj, finančni vidik ter druge eksternalije) razporeja finančne naložbe v dva investicijska razreda:

• − Strateške finančne naložbe so naložbe v delnice in deleže družb, ki opravljajo dejavnosti, pomembne za nadaljnji razvoj in delovanje matične družbe, ter pripomorejo k obvladovanju tveganj in dvigu dodane vrednosti. Upravljajo se po načelu koncernskega delovanja.
• − Nestrateške finančne naložbe so naložbe v delnice in deleže družb, ki ne opravljajo dejavnosti, pomembnih za nadaljnji razvoj in delovanje matične družbe, ter ne pripomorejo k obvladovanju tveganj in dvigu dodane vrednosti. Cilj je maksimiranje izplačil dobička oziroma realizacija drugih pozitivnih vplivov za lastnika. Upravljajo se po načelu skrbništva nad naložbami.

S sprejetjem Strategije upravljanja finančnih naložb so bile začrtane tudi smernice upravljanja strateških finančnih naložb z vidika odločanja in upravljanja. Dividendna politika sledi kategorizaciji posamezne finančne naložbe: v vlogi družbenika v nestrateških finančnih naložbah si prizadevamo doseči cilj maksimiranja izplačila dobička, v vlogi družbenika v strateških finančnih naložbah pa zasledujemo cilj uravnoteženega izplačila dobičkov glede na investicijsko-razvojne cikle družbe.

Družba	Direktor	Delež obvladujoče družbe v lastništvu (v %)
Luka Koper INPO, d. o. o.	Boris Kranjac	100,00
Adria Terminali, d. o. o.	Bojan Babič	100,00
Luka Koper Pristan, d. o. o.	Darko Grgič	100,00
Adria Investicije, d. o. o.	Boris Jerman	100,00
Logis-Nova, d. o. o.	Larisa Kocjančič	100,00
TOC, d. o. o.	Ankica Budan Hadžalič	68,13

Tabela 8: Vodenje in upravljanje odvisnih družb v Skupini Luka Koper na dan 31. 12. 2020

6.10 Notranja revizija

Področje notranje revizije deluje z namenom opravljanja funkcije notranjega revidiranja za družbo Luka Koper, d. d., in odvisne družbe. Področje notranje revizije deluje kot samostojna enota, funkcijsko podrejena nadzornemu svetu in organizacijsko upravi družbe. Deluje neodvisno in skladno s sprejeto temeljno listino, Poslovnikom o delovanju notranje revizije, ki temelji na veljavnem Mednarodnem okviru strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju, Kodeksu notranjerevizijskih načel Slovenskega inštituta za revizijo in Kodeksu poklicne etike notranjih revizorjev Slovenskega inštituta za revizijo. Dejavnost notranje revizije pomaga uresničevati cilje družbe in Skupine s sistematičnim in metodičnim ocenjevanjem in izboljševanjem uspešnosti upravljanja tveganj, kontrolnih postopkov in njihovega upravljanja.

V letu 2020 je notranja revizija izvajala notranjerevizijske posle in preostale dejavnosti v skladu z odobrenim letnim načrtom dela. Uresničenih je bilo enajst načrtovanih notranjerevizijskih poslov, trije načrtovani posli zaradi objektivnih razlogov niso bili izvedeni. Vodilo pri izvajanju načrtovanih poslov so bila ob pripravi letnega načrta prepoznana tveganja, ki so bila v fazi podrobnejšega spoznavanja posameznega področja revidiranja in po začetni oceni tveganj po potrebi dopolnjena. Večji del storitev dajanja zagotovil je vključeval preverjanje ustreznosti zasnove notranjih kontrol in njihovega delovanja v skladu z vnaprej določenimi cilji in standardi. Ob ugotovljenih pomanjkljivostih so bila podana priporočila za njihovo izboljšanje.

Poleg načrtovanega revidiranja so bile mesečno izvedene porevizijske dejavnosti, ki so bile namenjene sprotnemu poročanju o izvedenih ukrepih za boljše obvladovanje tveganj. Večina priporočil z rokom uresničitve v letu 2020 je bila uresničenih.

Notranja revizija je o posameznem opravljenem poslu sproti poročala vodstvu revidirane enote, upravi družbe in revizijski komisiji nadzornega sveta, slednjima tudi o izvajanju notranjerevizijskih priporočil. Nadzornemu svetu notranja revizija poroča letno.

Razvoj notranje revizije se uresničuje s pomočjo programa zagotavljanja in izboljševanja kakovosti. Njegov namen je zagotoviti vsem zainteresiranim stranem, da notranja revizija deluje v skladu z veljavnimi pravili stroke in da je njeno delovanje uspešno in učinkovito. V letu 2020 je bila opravljena zunanja presoja kakovosti delovanja notranje revizije, ki je to potrdila. Kakovost in izboljševanje delovanja notranje revizije se zagotavlja še z notranjimi presojami ter s spremljanjem in merjenjem delovanja notranje revizije. Večina uresničenih vrednosti kazalnikov za merjenje uspešnosti dela notranje revizije je bila v letu 2020 na ravni načrtovanih.

6.11 Zunanja revizija

Skupščina delničarjev je na 33. skupščini delničarjev dne 26. 8. 2020 za revidiranje izkazov družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper imenovala revizijsko družbo BDO Revizija, d. o. o., družba za revidiranje, Cesta v Mestni log 1, Ljubljana, in sicer za triletno obdobje od leta 2020 do leta 2022.

Stroški revizijskih storitev Luke Koper, d. d., in njenih odvisnih družb so predstavljeni v konsolidiranem računovodskem poročilu v pojasnilu št. 32: Posli z revizijsko družbo.

Dimitrij Zadel mag. Metod Podkrižnik Predsednik uprave družbe Luka Koper, d. d. Član uprave družbe Luka Koper, d. d.

mag. Irma Gubanec Vojko Rotar

Članica uprave družbe Luka Koper, d. d. Član uprave-delavski direktor družbe Luka Koper, d. d.

6.12 Priloga izjave o upravljanju

C.1: Sestava uprave v poslovnem letu 2020

			Prvo	Zaključek					Strokovni	Članstvo v organih
Ime in priimek	Funkcija (predsednik, član)	Področje dela v upravi	imenovanje na funkcijo	funkcije / mandata	Spol		Državljanstvo Letnica rojstva	Izobrazba	profil	nadzora z družbo
		1. sekretariat uprave (svetovalec uprave,
		tajnik organov, pisarna uprave), 2.
		kadrovsko področje, 3. pravno področje, 4.
		področje za odnose z javnostmi, 5. področje
		investicij, 6. področje pristaniške varnosti,
		7. področje nabave, 8. področje strateškega
		razvoja, 9. področje notranje revizije, 10.							univerzitetni
		korporativna integriteta, 11. skladnost							diplomirani
		poslovanja, 12. sodelovanje s sekretarjem							inženir
Dimitrij Zadel	predsednik	nadzornega sveta	29.12.2017 v teku		moški	slovensko 1967		VII. stopnja	strojništva	ne obstaja
		1. profitni center Generalni tovori, 2.
		profitni center Kontejnerski terminal, 3.
		profitni center Terminal za avtomobile in
		RO-RO, 4. profitni center Terminal razsuti in							univerzitetni
		tekoči tovori, 5. profitni center Potniški							diplomirani
		terminal, 6. področje operative, 7. področje							inženir
		komerciale, 8. področje notranje revizije 9 .							strojništva in	Član
		korporativna integriteta, 10. skladnost							magister	nadzornega
		poslovanja, 11. sodelovanje s sekretarjem							ekonomskih	sveta v družbi
mag. Metod Podkrižnik član		nadzornega sveta	29.12.2017 v teku		moški	slovensko	1971	VIII. stopnja	znanosti	Petrol, d.d.
		1. področje financ in računovodstva, 2.
		področje kontrolinga, 3. področje
		upravljanja in razvoja poslovnih procesov, 4.
		družbe, v katerih ima Luka Koper, d. d.,								Članica
		kapitalski delež oz. korporacijske pravice, 5.								nadzornega
		področje notranje revizije, 6. korporativna								sveta v družbi
		integriteta, 7. skladnost poslovanja, 8.							magistrica	IEDC - Poslovna
		sodelovanje s sekretarjem nadzornega							ekonomskih	šola Bled,
mag. Irma Gubanec	članica	sveta	29.12.2017 v teku		ženski	slovensko	1968	VIII. stopnja	znanosti	d.o.o.
		1. zastopanje interesov glede kadrovskih in
		socialnih vprašanj zaposlenih, 2. področje
		varovanja zdravja in ekologije, 3.
		nadzorovanje spoštovanja in izvajanja
		pisnih dogovorov in sodelovanje pri
		sklepanju dogovorov med delojemalci in
		delodajalci (participacijski dogovori), 4.
		področje notranje revizije 5. korporativna
		integriteta, 6. skladnost poslovanja, 7.							Univerzitetni
		sodelovanja s sekretarjem nadzornega							diplomirani
Vojko Rotar	član	sveta.	16.02.2018 v teku		moški	slovensko	1976	VII. stopnja	ekonomist	ne obstaja

C.2: Sestava nadzornega sveta in komisij v poslovnem letu 2020

Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član NS)	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije / mandata	Predstavnik kapitala / zaposlenih	Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS	Spol				Državljanstvo Letnica rojstva Izobrazba Strokovni profil	Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA / NE)	Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA / NE)	Članstvo v organih nadzora drugih družb
										magister pravnih
	Predsednik		01.07.2017 v teku	predstavnik kapitala 10/10		moški	slovensko	1976	VIII. stopnja	znanosti	da	ne	ne
				sejah komisij
mag. Uroš Ilić	Članstvo v komisijah (revizijska, kadrovska, komisija za prejemke)			predsednik / član	glede na
					skupno število
			sej komisij
	KADROVSKA KOMISIJA	PREDSEDNIK	6/6

Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član NS)	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije / mandata	Predstavnik kapitala / zaposlenih	Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS	Spol				Državljanstvo Letnica rojstva Izobrazba Strokovni profil	Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA / NE)	Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA / NE)	Članstvo v organih nadzora drugih družb
										magister			Predsednik
										ekonomskih			nadzornega sveta v
	Član	01.07.2017 v teku		predstavnik kapitala	10/10	moški	slovensko	1949	VIII. stopnja	znanosti	da	ne	ADRIAKOMBI, d.o.o.
					Udeležba na
					sejah komisij
	Članstvo v komisijah (revizijska, kadrovska, komisija za prejemke,…)			predsednik / član	glede na
			skupno število
			sej komisij
mag. Milan Jelenc	POSLOVNA KOMISIJA/KADROVSKA KOMISIJA/REVIZIJSKA KOMISIJA	ČLAN/ČLAN/ČLAN 7/7, 6/6, 12/12

Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član NS)	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije / mandata	Predstavnik kapitala / zaposlenih	Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS	Spol				Državljanstvo Letnica rojstva Izobrazba Strokovni profil	Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA / NE)	Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA / NE)	Članstvo v organih nadzora drugih družb
										Univerzitetna
										diplomirana
										ekonomistka,
										specialistka
	Članica	1.7.2017 v teku		predstavnica kapitala	10/10	ženski	slovensko	1964	VII. stopnja	revidiranja	da	ne	ne
					Udeležba na
				sejah komisij
	Članstvo v komisijah (revizijska, kadrovska, komisija za prejemke,…)		predsednik / član	glede na
					skupno število
					sej komisij
Barbara Nose	REVIZIJSKA KOMISIJA/KADROVSKA KOMISIJA	PREDSEDNICA/ČLANICA 12/12, 6/6

Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član NS)	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije / mandata	Predstavnik kapitala / zaposlenih	Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS	Spol				Državljanstvo Letnica rojstva Izobrazba Strokovni profil Univerzitetni	Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA / NE)	Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA / NE)	Članstvo v organih nadzora drugih družb
										diplomirani strojnik in magister ekonomskih
	namestnik predsednika	01.07.2017 v teku		predstavnik kapitala	9/10	moški	slovensko	1974	VIII. stopnja	znanosti	da	ne	ne
	Članstvo v komisijah (revizijska, kadrovska, komisija za prejemke,…)	predsednik / član	Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij
mag. Andraž Lipolt	POSLOVNA KOMISIJA	PREDSEDNIK	7/7

Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član NS)	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije / mandata	Predstavnik kapitala / zaposlenih	Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS	Spol				Državljanstvo Letnica rojstva Izobrazba Strokovni profil	Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA / NE)	Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA / NE)	Članstvo v organih nadzora drugih družb
										Doktor
										ekonomskih
	član	07.10.2013 v teku		predstavnik kapitala	9/10	moški	slovensko	1959	IX. stopnja	znanosti	da	ne	Dubai Dry Dock World
				Udeležba na
					sejah komisij
	Članstvo v komisijah (revizijska, kadrovska, komisija za prejemke,…)			predsednik / član	glede na
					skupno število
					sej komisij
dr. Rado Antolovič	POSLOVNA KOMISIJA			ČLAN	6/7

Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član NS)	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije / mandata	Predstavnik kapitala / zaposlenih	Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS	Spol			Državljanstvo Letnica rojstva Izobrazba Strokovni profil	Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA / NE)	Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA / NE)	Članstvo v organih nadzora drugih družb
									Magistrica znanosti iz poročja managmenta poslovnih			Rižanski vodovod Koper, d.o.o.
	članica 22.08.2019 v teku Članstvo v komisijah (revizijska, kadrovska, komisija za prejemke,…)		predstavnica kapitala predsednik / član	10/10 Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij	ženski	slovensko	1978 VIII. stopnja	sistemov	da	ne
mag. Tamara Kozlovič	REVIZIJSKA KOMISIJA/POSLOVNA KOMISIJA			ČLANICA/ČLANICA 10/12, 7/7

Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član NS)	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije / mandata	Predstavnik kapitala / zaposlenih	Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS	Spol				Državljanstvo Letnica rojstva Izobrazba Strokovni profil	Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA / NE)	Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA / NE)	Članstvo v organih nadzora drugih družb
	član	8.4.2009 v teku		predstavnik zaposlenih	10/10	moški	slovensko	1969	V. stopnja	elektrotehnik	da	ne	ne
					Udeležba na
					sejah komisij
	Članstvo v komisijah (revizijska, kadrovska, komisija za prejemke,…)			predsednik / član	glede na
					skupno število
					sej komisij
Mladen Jovičić	POSLOVNA KOMISIJA			ČLAN	7/7

Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član NS)	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije / mandata	Predstavnik kapitala / zaposlenih	Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS	Spol				Državljanstvo Letnica rojstva Izobrazba Strokovni profil	Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA / NE)	Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA / NE)	Članstvo v organih nadzora drugih družb
													član nadzornega
										gimnazijski			odbora v Mestni
	član	12.9.2016 v teku		predstavnik zaposlenih	10/10	moški	slovensko	1987	V. stopnja	maturant	da	ne	občini Koper
					Udeležba na
					sejah komisij
	Članstvo v komisijah (revizijska, kadrovska, komisija za prejemke,…)			predsednik / član	glede na
					skupno število
					sej komisij
				član (do 28.2.2020),
				član (do 28.2.2020),
Rok Parovel	POSLOVNA KOMISIJA/KADROVSKA KOMISIJA/REVIZIJSKA KOMISIJA			član (od 28.2.2020)	0/7,0/6,12/12

Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član NS)	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije / mandata	Predstavnik kapitala / zaposlenih	Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS	Spol		Državljanstvo Letnica rojstva Izobrazba		Strokovni profil	Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA / NE)	Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA / NE)	Članstvo v organih nadzora drugih družb
	član			predstavnik zaposlenih 10/10		moški	slovensko	1972	V. stopnja	ekonomski tehnik	da	ne	ne
	19. 1. 2020 v teku Članstvo v komisijah (revizijska, kadrovska, komisija za prejemke,…)		predsednik / član	Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij
Mehrudin Vuković	KADROVSKA			ČLAN (od 28.2.2020)	6/6
Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član NS)	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije / mandata	Predstavnik kapitala / zaposlenih	Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS	Spol		Državljanstvo Letnica rojstva Izobrazba		Strokovni profil	Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA / NE)	Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA / NE)	Članstvo v organih nadzora drugih družb
										diplomirani
	član			18. 1. 2016 18.01.2020 predstavnik zaposlenih	0/10	moški	slovensko	1966	VII. stopnja	obramboslovec	da	ne	ne
	Članstvo v komisijah (revizijska, kadrovska, komisija za prejemke,…)			predsednik / član	Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij
Marko Grabljevec	REVIZIJSKA KOMISIJA			ČLAN (do 18.1.2020)	0/12

Zunanji član v komisijah (revizijska, kadrovska, komisija za prejemke,…)
Ime in priimek	Komisija	Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij	Spol	Državljanstvo			Izobrazba Letnica rojstva Strokovni profil	Članstvo v organih nadzora z družbo nepovezanih družb
mag. Mateja Treven	REVIZIJSKA KOMISIJA	12/12	ženski	slovensko	VII. stopnja	1972	magistrica ekonomskih znanosti	NLB Banka AD Skopje

C.3: Sestava in višina prejemkov* članov uprave v poslovnem letu 2020

(v EUR)

			Variabilni prejemki - bruto			Odloženi			Vračilo	Skupaj bruto
Ime in priimek	Funkcija (predsednik, član)	Fiksni prejemki - bruto (1)	na podlagi kvantitativnih	na podlagi kvalitativnih	Skupaj (2)	prejemki (3)**	Odpravnine (4) Bonitete (5)		izplačane		(1+2+3+4+5-6) Skupaj neto ***
			meril	meril					nagrade -
Dimitrij Zadel	predsednik uprave	166.208,27			16.841,53	45.001,93	0,00	1.157,66	0,00	229.209,39	97.942,53
mag. Metod Podkrižnik član uprave		149.310,34			15.029,07	40.343,34	0,00	8.013,40	0,00	212.696,15	80.612,36
mag. Irma Gubanec	članica uprave	149.781,44			15.063,92	40.392,72	0,00	2.586,39	0,00	207.824,47	86.584,18
Vojko Rotar	član uprave - delavski direktor	133.570,33			13.452,68	32.217,88	0,00	3.854,84	0,00	183.095,73	76.399,53

*za namen tega razkritja ni potrebno razkrivati potnih stroškov, stroškov namestitve in dnevnic, ker po svoji naravi ne predstavljajo plačila upravi.

** odloženo izplačilo druge polovice nagrade po ZPPOGD na dan 18. 7. 2021 oz. ob poteku mandata, če ja ta trajal več kot dve leti

*** neto plača, PDPZ, povračila stroškov dela in regres za letni dopust

C.4: Sestava in višina prejemkov članov nadzornega sveta in komisij v poslovnem letu 2020

(v EUR)

Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član, zunanji član komisije)	Plačilo za opravljanje funkcije - bruto letno (1)	Sejnine NS in komisij - bruto letno (2)	Skupaj bruto (1+2)		Skupaj neto* Potni stroški neto
mag. Uroš Ilić	predsednik	25.582,05	3.294,50	28.876,55	20.952,10	11,51
mag. Andraž Lipolt	namestnik predsednika	20.032,05	3.745,50	23.777,55	17.347,64	115,53
dr. Rado Antolovič	član	18.093,75	3.439,70	21.533,45	15.599,92	0,00
mag. Milan Jelenc	član	21.562,50	6.792,50	28.355,00	20.660,06	98,81
Barbara Nose	članica	21.562,50	5.727,70	27.290,20	19.938,01	151,17
mag. Tamara Kozlovič članica		21.562,50	5.859,70	27.422,20	19.887,70	4,85
Mladen Jovičić	član	18.093,75	4.020,50	22.114,25	16.022,34	0,00
Mehrudin Vuković	član od 19. 1. 2020	15.201,99	3.019,50	18.221,49	13.199,21	0,00
Rok Parovel	član	18.259,70	4.574,90	22.834,60	16.537,06	-9,17
Marko Grabljevec	član do 18. 1. 2020	2.469,76	988,95	3.458,71	2.308,18	0,00
mag. Mateja Treven	zunanja članica komisije od 23. 2. 2019	6.105,00	2.213,20	8.318,20	6.117,55	67,76

*znesek, ki ga družba nakaže na račun posameznika kot plačilo po akontaciji dohodnine, ki pa ne upošteva morebitnih naknadnih doplačil dohodnine posameznika.

C.1: Sestava direktorjev odvisnih družb v poslovnem letu 2020

Ime in priimek	Funkcija (direktor)	Področje dela v družbi	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije / mandata	Spol		Državljanstvo Letnica rojstva	Izobrazba	Strokovni profil	Članstvo v organih nadzora z družbo nepovezanih
									magister
Boris Kranjac	direktor	Luka Koper INPO, d. o. o.	01.07.2017 v teku		moški	slovensko	1958	VIII.	organizacijski
									specialist
Darko Grgič	direktor	Luka Koper PRISTAN, d. o. o. 01.01.2006 v teku			moški	slovensko	1961	VII.	managementa
									specialist
Aleš Miklavec	direktor	Adria terminali, d. o. o.	01.10.2013 30.11.2020		moški	slovensko	1973	VII.	prometnih ved
									specialist
Bojan Babič	direktor	Adria terminali, d. o. o.	01.12.2020 v teku		moški	slovensko	1968	VII.	managementa

C.3: Sestava in višina prejemkov* direktorjev v poslovnem letu 2020

(v EUR)

	Funkcija (direktor)	Fiksni prejemki - bruto (1)	Variabilni prejemki - bruto			Odloženi			Vračilo izplačane	Skupaj bruto
Ime in priimek			na podlagi kvantitativnih meril	na podlagi kvalitativnih meril	Skupaj (2)	prejemki (3)**	Odpravnine (4)	Bonitete (5)	nagrade - "claw back" (6)	(1+2+3+4+5-6)	Skupaj neto ***
Boris Kranjac	direktor	117.391,28			12.378,28	12.378,28	0,00	0,00	0,00	142.147,84	69.569,56
Darko Grgič	direktor	58.524,16			5.217,91	0,00	0,00	0,00	0,00	63.742,07	46.567,81
Aleš Miklavec	direktor	97.358,72			9.897,38	1.650,32	0,00	5.130,00	0,00	114.036,42	56.007,96

*za namen tega razkritja ni potrebno razkrivati potnih stroškov, stroškov namestitve in dnevnic, ker po svoji naravi ne predstavljajo plačila poslovodstvu.

** odloženo izplačilo druge polovice nagrade po ZPPOGD za dve leti oz. ob poteku mandata, če ja ta trajal več kot dve leti

*** neto plača, PDPZ, povračila stroškov dela in regres za letni dopust

7 Pregled pomembnejših dogodkov, novosti in dosežkov v letu 2020

JANUAR

• Svet delavcev družbe Luka Koper, d. d., je izvolil Mehrudina Vukoviča za novega predstavnika delavcev v nadzornem svetu družbe, saj se je njegovemu predhodniku Marku Grabljevcu iztekel mandat.
• Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je koronavirus SARS-CoV-2 (covid-19) razglasila za globalno zdravstveno grožnjo. Širitev bolezni ima vpliv tudi na mednarodne blagovne tokove.
• Luka Koper je zaključila izgradnjo štirih železniških tirov v skupni dolžini 2.800 m in s tem pridobila hitrejši in optimalen vlakovni dostop za pretovor vozil.
• Vlada Republike Slovenije je sprejela sklep o izvedbi sprememb in dopolnitev državnega lokacijskega načrta za drugi železniški tir, ki bo na odseku Divača–Koper omogočil izgradnjo dodatnega tira.
• Luka Koper je objavila razpis za razdelitev sponzorskih in donatorskih sredstev iz sklada Živeti s pristaniščem v letu 2020.

FEBRUAR

• Luka Koper se je predstavila na transportno logističnem sejmu Cargo Show CTL-BHP 2020, ki se je odvil v Mumbaju v Indiji.
• Mestna občina Koper je objavila javni razpis za dodelitev nepovratnih sredstev stanovalcem Kopra, ki živijo v neposredni bližini pristanišča in najbolj občutijo vplive njegovega delovanja.
• Država je odkupila 24.000 m2 veliko parcelo 5A, ki leži tik za ograjo koprskega pristanišča in je po državnem prostorskem načrtu namenjena širitvi pristaniškega območja.
• V Luki Koper so pripravili protokol za ravnanje v primeru nalezljive bolezni ter uveljavili vrsto ukrepov za zaščito zaposlenih pred okužbo s koronavirusom.
• Luka Koper se je uvrstila med finaliste za nagrado zlata nit 2019, ki bo dodeljena najboljšemu zaposlovalcu v Sloveniji v letu 2019.

MAREC

• Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je razglasila pandemijo koronavirusne bolezni. Slovenska vlada je zato sprejela vrsto omejevalnih ukrepov in prepovedi, pristanišče pa je kot pomembna strateška infrastruktura še naprej delovalo nemoteno.
• Luka Koper je na spletni strani Ljubljanske borze SEOnet zainteresirano javnost seznanila z razmerami in s sprejetimi ukrepi v času pandemije covida-19.
• Zaradi pandemije covida-19 so ladjarji odpovedali prihode potniških ladij najmanj do konca maja 2020.
• Luka Koper je objavila javno naročilo za gradnjo tretjega vhoda v pristanišče (t .i. vhoda ob ankaranski vpadnici), ki bo namenjen predvsem tovornjakom, ki dostopajo na kontejnerski terminal.
• Luka Koper je objavila Kodeks ravnanja za dobavitelje družb Skupine Luka Koper, v katerem so izpostavljeni ključni standardi, ki jih mora spoštovati in izvajati vsak dobavitelj Luke Koper. - Luka Koper je med prvimi podjetji v Sloveniji prejela certifikat za standard ISO 50001:2018 za
• učinkovito upravljanje z energijo.

APRIL

• Luka Koper je objavila Pristaniški red, tj. pravila, ki jih morajo spoštovati vsi, ki se gibljejo na območju pristanišča.
• Vlada Republike Slovenije je z državnim podjetjem KOPP izobraževanje sklenila pogodbo, na osnovi katere je omenjeno podjetje pridobilo izključno pravico opravljanja javne službe pomorske pilotaže v koprskem pristanišču.
• Luko Koper je obiskal novi minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, ki je posle prevzel marca 2020.
• Luka Koper je na javnem razpisu izbrala izvajalca del za podaljšanje kontejnerske obale za 100 m.

MAJ

• Izbor izvajalca za gradnjo operativne obale in zalednih skladiščnih površin za potrebe kontejnerskega terminala je 4. maja 2020 postal pravnomočen. Projekt podaljšanja prvega pomola zajema izgradnjo operativne obale dolžine 98,5 metra in širine 34,4 metra ter izgradnjo zalednih skladiščnih površin na južni strani pomola.
• Evropska komisija bo v okviru programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 sofinancirala izvedbo evropskega razvojnega projekta 5G-LOGINNOV, v katerem med 15 partnerji iz več evropskih držav skupaj sodelujejo tudi Luka Koper, d. d., Telekom Slovenije in INTERNET INSTITUT, d. o. o. Projekt 5G-LOGINNOV je usmerjen v omrežje naslednje mobilne generacije 5G, in sicer predvsem z vidika razvoja inovativnih rešitev na področju logistike v okviru industrije 4.0.
• Na kontejnerskem terminalu je bila privezana prva ladja ladjarske naveze Ocean Alliance, ki bo odslej v sklopu servisa AEM6 obiskovala le tri jadranska pristanišča: Koper, Trst in Reko. Koper ostaja prvo pristanišče postanka na poti iz Azije do Jadrana, kar pomeni najugodnejši tranzitni čas za kontejnerje v uvozni smeri.
• Ministrstvo za infrastrukturo je prisluhnilo pobudi Luke Koper in Zveze pomorsko prometnih agencij Slovenije ter s 1. majem 2020 prepolovilo pristojbine za uporabo objektov za varnost plovbe (light dues).
• Javna agencija Spirit je Luko Koper vključila na seznam 19 podjetij, ki bodo kot ambasadorji promovirali slovensko gospodarstvo na strateških izvoznih in investicijskih trgih. Promocija bo potekala pod sloganom Čutim Slovenijo. Zeleno. Ustvarjalno. Pametno. (I feel Slovenia. Green. Creative. Smart.)
• Vlada Republike Slovenije je na podlagi interventnega zakona določila seznam 187 pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji covida-19. Med njimi je 12 projektov v koprskem pristanišču.
• Luka Koper je na javnem razpisu izbrala izvajalca za gradnjo tretjega vhoda v pristanišče (t. i. vhoda ob ankaranski vpadnici), ki bo namenjen predvsem tovornjakom, ki dostopajo na kontejnerski terminal.

JUNIJ

• Luka Koper je otvorila nov privez RO-RO v tretjem luškem bazenu, ki je namenjen privezu ladij, ki prevažajo avtomobile.
• Luka Koper je z izbranim izvajalcem del podpisala pogodbo za podaljšanje prvega pomola in skladiščnih površin, ki bodo namenjene pretovarjanju in skladiščenju kontejnerjev.
• Luka Koper je pričela graditi tretji kamionski vhod v pristanišče, t. i. vhod ob ankaranski vpadnici.
• Luka Koper je s strani družbe IPS Projekt, trgovina in storitve, d. o. o., prejela tožbo za plačilo v višini 20.718.373,01 evra.

JULIJ

• Iz proizvodne tovarne v Nitri je v Luko Koper prispel prvi vlak z vozili Jaguar Land Rover.
• Dosežen je bil mesečni rekord pri polnjenju kontejnerjev s papirjem.
• Luka Koper je prejela odobritev sofinanciranja evropskega projekta EALING, v okviru katerega bo 50 odstotno sofinancirala projektno dokumentacijo za vzpostavitev sistema priklopa ladij na električno energijo v času priveza na priveznem mestu RO-RO v tretjem bazenu.
• Luka Koper je izdala revijo Luški vozli. Gre za publikacijo, v kateri že tretje leto zapored predstavlja aktivnosti, uspehe in izzive na področju trajnostnega razvoja. Namenjena je prebivalcem, ki živijo v neposredni bližini pristanišča in najbolj občutijo njegove vplive tako v Mestni občini Koper kot Ankaranu.
• Ladja Happy Sky je po dobrem mesecu plovbe iz Kitajske pripeljala novo obalno dvigalo za pretovor premoga in železove rude.
• Svet delavcev je izvolil Roka Parovela za predstavnika zaposlenih v nadzornem svetu Luke Koper, d. d.
• Za večjo požarno varnost v pristanišču je Luka Koper v uporabo predala novo, najsodobnejše gasilsko vozilo.
• Avstrijski železniški operater SETG je vzpostavil nov železniški servis med kontejnerskim terminalom v Luki Koper in terminalom Wolfurtu v avstrijski zvezni deleži Predarlska.

AVGUST

• Pričela so se dela za podaljšanje prvega pomola v pristanišču. V prvi fazi, ki bo trajala do konca marca 2021, bo zgrajena operativna obala. Dela se bodo nadaljevala z gradnjo skladiščnih površin za kontejnerje in bodo zaključena predvidoma v letu 2022.
• Delničarji Luke Koper so se zbrali na 33. skupščini. Na njej so sklenili da:
• o se bilančni dobiček za leto 2019 v višini 30.013.663,97 evra uporabi za naslednje namene:
  • del bilančnega dobička v znesku 14.980.000 evrov za izplačilo dividend v bruto vrednosti 1,07 evra na navadno delnico,
  • preostanek bilančnega dobička v znesku 15.033.663,97 evra pa ostane nerazporejen.
• o za poslovno leto 2019 podelijo razrešnico upravi in nadzornemu svetu,
• o revizijo računovodskih izkazov Skupine Luka Koper in družbe Luka Koper, d. d,. za leta 2020, 2021 in 2022 opravi družba BDO Revizija d. o. o.
• o članom nadzornega sveta znižajo prejemke, ki jih je skupščina določila 28. decembra 2017, za 30 odstotkov od 1. marca 2020 do vključno 31. maja 2020, ko je Vlada Republike Slovenije preklicala epidemijo covida-19 na območju Republike Slovenije, pri čemer navedeno ne velja za povračilo stroškov.

SEPTEMBER

• Rok Parovel je 13. septembra 2020 nastopil svoj drugi zaporedni mandat predstavnika zaposlenih v nadzornem svetu Luke Koper, d. d.
• 1 evro prodaje v pristaniški dejavnosti ustvari 3,3 evra v gospodarstvu, je najpomembnejša ugotovitev študije vplivov pristaniške dejavnosti na gospodarstvo, ki so jo pripravili in predstavili v Gospodarski zbornici Slovenije.
• Družbe Nafta Strojna, Nautic Service Dvigal in Terberg Benschop so bile izbrane za najboljše dobavitelje na področju naložb, tehničnih storitev in proizvodov v letu 2019.
• BMW, ki svoje avtomobile izvaža tudi prek koprskega pristanišča, je za snemanje globalnega videospota, s katerim predstavlja svoje nove avtomobilske modele, izbral Luko Koper.

OKTOBER

• Luka Koper je gostila veleposlanike Višegrajske skupine, tj. Poljske, Madžarske, Slovaške in Češke, ki spadajo med pomembnejše zaledne trge Luke Koper.
• Na kontejnerskem terminalu so pričeli uporabljati še zadnje od štirih novih mostnih dvigal RMG za pretovor kontejnerjev na vagone in z njih.
• Luka Koper je prejela novo, najsodobnejšo dizel-električno lokomotivo znamke EffiShunter 1000 CZ Loko.
• Gašpar Gašpar Mišič je izgubil tožbo proti Luki Koper zaradi predčasnega odpoklica s funkcije predsednika uprave Luke Koper. Sodba sodišča je pravomočna.
• Na kontejnerskem terminalu so dosegli tedenski rekord na železniškem delu. Naložili in razložili so 180 kontejnerskih vlakov.
• Vlada Republike Slovenije je 18. oktobra 2020 ponovno razglasila epidemijo covida-19 na območju celotne države.
• 1. oktobra 2020 se je začela popolna zapora železniškega predora Karavanke, ki bo trajala do 10. julija 2021.

NOVEMBER

• Ladjar Maersk je v sodelovanju s prevoznikom PKP Cargo Connect vzpostavil novo redno železniško povezavo med kontejnerskim terminalom Luke Koper in kontejnerskim terminalom Melnik na Češkem.
• Na kontejnerskem terminalu so prevzeli tri nove manipulatorje (ang. reach stacker). Zmogljivi stroji lahko dvignejo 45 ton bremena do pete višine kontejnerjev in se uporabljajo večinoma za premike polnih kontejnerjev. Odlikujeta jih sodobna in ergonomska kabina z več asistenčnimi sistemi ter dizelski pogon zadnje generacije, ki ustreza najnovejšim okoljskim standardom.
• Luka Koper se je skupaj s predstavniki pristaniške skupnosti na spletnem srečanju predstavila paragvajskemu združenju izvoznikov, investitorjev in ladjarjev.
• Vlada Republike Slovenije je Luki Koper podala soglasje za izvedbo prve faze projekta gradnje kaset na ankaranski bonifiki, ureditve ankaranskega obrobnega kanala in gradnje nadomestnih habitatov ter soglasje za gradnjo novih priveznih mest na južni obali drugega pomola.
• Država je na območju, ki je po državnem prostorskem načrtu rezervirano za luško dejavnost, od ankaranske občine odkupila 109.239 m² veliko zemljišče, t. i. kaseti 6A in 7B, ter površino velikosti 3.000 m2, kjer bo v prihodnosti stal kamionski terminal.

DECEMBER

• Nadzorni svet je podal soglasje k poslovnemu načrtu družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2021.
• Slovensko društvo za odnose z javnostmi je na razpisu za najboljšo prakso covid-19 komuniciranja izbrala projekt Luke Koper 'Mi skrbimo za vaš tovor, vi poskrbite za svoje zdravje'.
• Luka Koper je obeležila 50. obletnico internega časopisa Luški glasnik, ki od leta 1970 v tiskani obliki neprekinjeno izhaja vsak mesec.

8 Pomembnejši dogodki po zaključku poslovnega leta

JANUAR 2021

• Uprava družbe Luka Koper, d. d., je sprejela Strategijo družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja.

FEBRUAR 2021

• Vlada Republike Slovenije je konec februarja sprejela program razvoja pristanišča (PRP) za mednarodni promet v Kopru za obdobje 2021-2025 in s tem družbi prižgala zeleno luč za izvedbo investicij, ki so zajete v programu. PRP je izdelan na ravni idejne zasnove načrtovanega prostorskega in infrastrukturnega razvoja pristanišča ter vključuje investicije v obstoječo in novo pristaniško infrastrukturo, tako znotraj kot zunaj koncesijskega območja.
• Uprava Luke Koper, d. d. in Sindikat žerjavistov pomorskih dejavnosti Luke Koper sta 24. februarja 2021 podpisala sporazum, ki družbi zagotavlja dvoletni socialni mir.

MAREC 2021

• V mesecu marcu je Luka Koper, d. d., kljub zaostrenim razmeram zaradi pandemije covida-19, dosegla nov mesečni rekord ladijskega pretovora kontejnerjev in sicer je bilo pretovorjenih 97.101 kontejnerskih enot TEU. Prejšnji mesečni rekord je bil dosežen v mesecu marcu leta 2018 in sicer v višini 92.300 kontejnerskih enot TEU.
• Vlada Republike Slovenije je 31. marca spremenila Uredbo o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture, ki je stopila v veljavo leta 2008. Sprememba se nanaša na razširitev koncesijska območja pristanišča za 36 hektarov in med drugim vključuje širitev na območju zaledja drugega pomola, kjer je na kaseti 5a predvidena gradnja novih skladiščnih površin za avtomobile.
• V marcu 2021 je Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje SIQ preveril sistem ravnanja z okoljem in ugotovil, da sistem ustreza zahtevam uredbe EU št. 1221/2009 (uredba EMAS).

APRIL 2021

− Zaključila so se dela na dveh večjih naložbah: nov vhod za tovornjake (t.i. Bertoški vhod) in nova garažna hiša.

9 Analiza uspešnosti poslovanja

9.1 Poslovanje Skupine Luka Koper

Na rezultate poslovanja Skupine Luka Koper je v letu 2020 pomembno vplival izbruh pandemije covida-19, ki je prizadela celotno svetovno gospodarstvo, blagovne tokove in logistične poti. Kljub temu, da je Skupina Luka Koper dobro obvladovala posledice pandemije, se je v letu 2020 zmanjšal ladijski pretovor pristanišča, posledično pa so se zmanjšali tudi čisti prihodki od prodaje in čisti poslovni izid. Vpliv prehoda na novi model izvajanja pristaniških storitev, ki ga je Skupina začela postopno implementirati v letu 2019 in ga dokončno uveljavila konec leta, se je odrazil na rezultatih iz poslovanja v celotnem letu 2020. Ob tem je Skupina Luka Koper v letu 2020 glede na predhodno leto znižala poslovne odhodke za 1 odstotek oziroma za 1,6 milijona evrov.

9.1.1 Čisti prihodki od prodaje družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper

V letu 2020 so čisti prihodki od prodaje Skupine Luka Koper dosegli 209,9 milijona evrov in so bili za 8 odstotkov oziroma za 18,8 milijona evrov nižji kot v letu 2019.

Čisti prihodki od prodaje iz naslova tržne dejavnosti v višini 203,6 milijonov evrov so bili za 8 odstotkov oziroma za 16,8 milijona evrov manjši kot leta 2019, prihodki iz naslova izvajanja gospodarske javne službe v višini 6,3 milijona evrov pa so bili za 24 odstotkov oziroma za 2 milijona evrov manjši od tistih, doseženih v predhodnem letu.

9.1.2 Usredstveni lastni proizvodi in storitve

Usredstveni lastni proizvodi in storitve so v letu 2020 znašali 0,1 milijona evrov, kar je 92 odstotkov oziroma 68,1 tisoč evrov več kot v letu 2019. Skupina je med usredstvenimi lastnimi proizvodi in storitvami v letu 2019 izkazala vzdrževalna dela na infrastrukturi, ki jih je v večji meri opravila odvisna družba Luka Koper INPO, d. o. o.

9.1.3 Drugi prihodki

Drugi prihodki Skupine Luka Koper so v letu 2020 znašali 10,2 milijona evrov, kar je za 107 odstotkov oziroma za 5,3 milijona evrov več kot v letu 2019. Iz naslova odprave rezervacij so se drugi prihodki v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 povečali za 3,1 milijona evrov, iz naslova pripoznanih prihodkov iz odpisanih obveznosti za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje skladno z zakonom o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covida-19 pa so se drugi prihodki povečali za 2,2 milijona evrov.

9.1.4 Poslovni odhodki

Poslovni odhodki Skupine Luka Koper so v letu 2020 znašali 186,8 milijona evrov, kar je za 1 odstotek oziroma za 1,6 milijona evrov manj kot v letu 2019. Zmanjšali so se stroški materiala, storitev in drugi poslovni odhodki, povečali pa so se stroški dela in stroški amortizacije.

Stroški materiala Skupine Luka Koper so v letu 2020 znašali 16,1 milijona evrov, kar je za 9 odstotkov oziroma za 1,6 milijona evrov manj kot v letu 2019. Najbolj so se zmanjšali stroški energije, predvsem pogonskega goriva, ter stroški pomožnega materiala in nadomestnih delov.

Stroški storitev Skupine Luka Koper so v letu 2020 znašali 53,1 milijona evrov, kar je za 3 odstotke oziroma za 1,8 milijona evrov manj kot v letu 2019. Zmanjšali so se stroški storitev vzdrževanja, stroški intelektualnih in osebnih storitev, stroški povračil zaposlenim ter stroški sejmov, reklam in reprezentance. V primerjavi z letom 2019 so se povečali stroški pristaniških storitev, kar je posledica prehoda na novi model izvajanja pristaniških storitev, saj je bilo v Luko Koper napoteno večje število agencijskih delavcev, ki pomenijo višje stroške v primerjavi s prejšnjim sistemom izvajanja pristaniških storitev. Zaradi prehoda na novi model izvajanja pristaniških storitev je družba Luka Koper, d. d., pričela sodelovati z agencijami v mesecu septembru 2019, v letu 2020 je zato izkazan celoletni vpliv prehoda. Družba Luka Koper, d. d., je v letu 2020 do meseca marca povečevala število agencijskih delavcev, od marca dalje pa ga zmanjševala. Na dan 31. decembra 2020 so bili v družbi Luka Koper, d. d., 304 napoteni agencijski delavci, kar je enako številu na dan 31. decembra 2019.

Stroški dela so v letu 2020 znašali 78,7 milijona evrov in so bili za 2 odstotka oziroma za 1,6 milijona evrov višji od stroškov v letu 2019. Stroški dela so se povečali iz naslova večjega števila zaposlenih ter zaradi izplačil kriznega dodatka zaposlenim skladno z določili Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, odpis plačila prispevkov pa je zajet med drugimi prihodki. V Skupini Luka Koper je bilo na dan 31. decembra 2020 1.698 zaposlenih, na dan 31. decembra 2019 pa 1.703, kar pomeni pet zaposlenih manj. A do zmanjšanja števila zaposlenih je prišlo šele v zadnjem četrtletju leta 2020, povprečno število zaposlenih v letu 2020 pa je za 6 odstotkov višje od povprečnega števila zaposlenih v letu 2019, in sicer zaradi izkazanega celoletnega vpliva novega modela izvajanja pristaniških storitev v letu 2020. Družba Luka Koper, d. d., je namreč oktobra 2019 zaključila zaposlovanje večjega števila delavcev.

Stroški amortizacije Skupine Luka Koper so v letu 2020 znašali 28,3 milijona evrov, kar je za 2 odstotka oziroma za 523,8 tisoč evrov več kot v letu 2019. Stroški so se povečali iz naslova novih nabav sredstev.

Drugi poslovni odhodki so znašali 10,6 milijona evrov, kar je za 4 odstotke oziroma za 0,5 milijona evrov manj kot v letu 2019. Zmanjšali so se stroški dolgoročnih rezervacij, saj so bile v letu 2019 pripoznane rezervacije za sodne stroške v višini 2 milijona evrov, v letu 2020 pa so bile za tovrstne stroške pripoznane rezervacije v višini 72,4 tisoč evrov. V letu 2020 so bili pripoznani prevrednotovalni poslovni odhodki neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opreme iz naslova slabitev sredstev v višini 2 milijonov evrov.

Delež poslovnih odhodkov v čistih prihodkih od prodaje je v letu 2020 znašal 89 odstotkov, kar je za 6,6 odstotne točke več kot v letu 2019. V primerjavi z letom 2019 se je povečal delež stroškov storitev, stroškov dela in amortizacije v čistih prihodkih od prodaje, delež stroškov materiala in drugih poslovnih odhodkov pa je ostal na enaki ravni.

9.1.5 Poslovni izid iz poslovanja (EBIT)

Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) Skupine Luka Koper je v letu 2020 znašal 33,5 milijona evrov, kar je za 26 odstotkov oziroma za 11,8 milijona evrov manj kot v letu 2019. Na nižji poslovni izid iz poslovanja (EBIT) v letu 2020 glede na leto 2019 je vplivalo predvsem zmanjšanje čistih prihodkov od prodaje za 18,8 milijona evrov oziroma za 8 odstotkov, kar je posledica zmanjšanja ladijskega pretovora za 14 odstotkov. Na rezultatih poslovanja v letu 2020 se je v celoti odrazil tudi prehod na novi model izvajanja pristaniških storitev, ki ga je Skupina začela postopno implementirati leta 2019 in tudi istega leta tudi dokončno uveljavila.

Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) Skupine Luka Koper je v letu 2020 znašal 61,8 milijona evrov, kar je za 15 odstotkov oziroma za 11,3 milijona evrov manj kot v preteklem letu.

EBITDA marža Skupine Luka Koper je v letu 2020 znašala 29,4 odstotka, kar je za 8 odstotkov oziroma za 2,5 odstotne točke manj kot v letu 2019.

9.1.6 Poslovni izid iz financiranja in poslovni izid pred obdavčitvijo

Poslovni izid iz financiranja je v letu 2020 znašal 1,5 milijona evrov, kar je 35 odstotkov oziroma 0,4 milijona evrov več kot v letu 2019. Rezultati pridruženih družb so v letu 2020 povečali poslovni izid pred davki Skupine Luka Koper za 1,2 milijona evrov, kar je za 11 odstotkov oziroma za 0,1 milijona evrov manj kot v letu 2019. V letu 2020 so bili pripisani dobički družb:

• Adria-Tow, d. o. o., v višini 0,3 milijona evrov,
• Adria Transport, d. o. o., v višini 0,2 milijona evrov,
• Avtoservis, d. o. o., v višini 0,5 milijona evrov,
• Adriafin, d. o. o., v višini 0,2 milijona evrov.

9.1.7 Čisti poslovni izid

Čisti poslovni izid Skupine Luka Koper je v letu 2020 znašal 32 milijonov evrov, kar je za 21 odstotkov oziroma za 8,4 milijona evrov manj kot v letu 2019. Poleg že pojasnjenih vplivov, ki so prispevali k nižjemu poslovnemu izidu iz poslovanja (EBIT) v letu 2020 glede na leto 2019, je na čisti poslovni izid leta 2020 vplivala tudi nižja efektivna stopnja davka od dobička.

9.1.8 Finančni položaj in finančno upravljanje

Bilančna vsota Skupine Luka Koper je na dan 31. decembra 2020 znašala 607,4 milijona evrov, kar je glede na stanje 31. decembra 2019 za 2 odstotka oziroma za 10 milijonov evrov več.

Na zadnji dan leta 2020 so nekratkoročna sredstva predstavljala 82,7 odstotka bilančne vsote Skupine Luka Koper. Glede na zadnji dan leta 2019 so se povečala za 6 odstotkov oziroma za 27,5 milijona evrov. Zaradi vlaganj se je povečala vrednost nepremičnin, naprav in opreme, in sicer za 10 odstotkov oziroma za 38,6 milijona evrov. Vrednost nepremičnin, naprav in opreme v pridobivanju se je povečala za 23,7 milijona evrov, predujmi za pridobitev nepremičnin, naprav in opreme pa so se zmanjšali za 16,8 milijona evrov. Vrednost delnic in deležev se je povečala za 7,3 milijona evrov, in sicer iz naslova povečanja tržne vrednosti nekratkoročnih finančnih naložb v druge delnice in deleže, ki so izkazani po pošteni vrednosti.

Kratkoročna sredstva Skupine Luka Koper so bila na dan 31. decembra 2020 s 105 milijoni evrov za 14 odstotkov oziroma za 17,5 milijona evrov manjša kot 31. decembra 2019. Za 2,6 milijona evrov so se zmanjšale poslovne terjatve do kupcev, ki sledijo znižanju prihodkov, za 3,2 milijona evrov terjatve za davek od dohodka in za 12 milijonov evrov stanje denarja ter denarnih ustreznikov.

Kapital Skupine Luka Koper je na dan 31. decembra 2020 znašal 441,7 milijona evrov in se je glede na stanje 31. decembra 2019 povečal za 5 odstotkov oziroma za 22,6 milijona evrov. Povečanje je neto učinek povečanja kapitala zaradi vnosa čistega poslovnega izida obdobja v višini 16,4 milijona evrov, pozitivne spremembe presežka iz prevrednotenja finančnih naložb v višini 5,6 milijona evrov in njegovega zmanjšanja zaradi izplačila dobička matične družbe v višini 15 milijonov evrov. Kapital je na dan 30. decembra 2020 predstavljal 72,7 odstotka bilančne vsote.

Nekratkoročne obveznosti z dolgoročnimi rezervacijami in dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami Skupine Luka Koper so bile na dan 31. decembra 2020 za 12 odstotkov oziroma za 15,6 milijona evrov manjše kot na dan 31. decembra 2019. Za 5,3 milijona evrov so se zmanjšale rezervacije za tožbe iz naslova črpanja. Za 10,5 milijona evrov so se zmanjšala nekratkoročna posojila pri bankah v državi, in sicer iz naslova rednih odplačil glavnic iz pogodbeno dogovorjenih amortizacijskih načrtov.

Kratkoročne obveznosti Skupine Luka Koper so bile na dan 31. decembra 2020 za 6 odstotkov oziroma za 3 milijone evrov večje kot na dan 31. decembra 2019. Obveznosti na podlagi predujmov so se zmanjšale za 1,4 milijona evrov. Poslovne obveznosti iz naslova vnaprej vračunanih stroškov in druge poslovne obveznosti so se povečale za 4,7 milijona evrov.

Finančne obveznosti Skupine Luka Koper so na dan 31. decembra 2020 znašale 82,4 milijona evrov, kar je za 11 odstotkov oziroma za 10,6 milijona evrov manj kot 31. decembra 2019. Skladno z veljavnimi amortizacijskimi načrti se je zmanjšal obseg posojil pri bankah.

Nekratkoročne finančne obveznosti do bank Skupine Luka Koper so na dan 31. decembra 2020 predstavljale 86,4 odstotka celotnih finančnih obveznosti. Njihov delež se je v primerjavi z zadnjim dnem leta 2019 zmanjšal za 1,4 odstotne točke.

Skupina Luka Koper je imela na dan 31. decembra 2020 najetih 46,3 odstotka takih posojil, ki niso izpostavljena obrestnemu tveganju, preostalih 53,7 odstotka posojil pa je bilo vezanih na spremenljivo obrestno mero.

Delež finančnih obveznosti v kapitalu je na dan 31. decembra 2020 znašal 18,7 odstotka, kar je za 3,5 odstotne točke manj kot 31. decembra 2019. Več o finančnih obveznostih Skupine Luka Koper pojasnjujemo v konsolidiranem računovodskem poročilu.

9.1.9 Denarni tokovi

Tabela 9: Denarni tokovi družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper

	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	2020	2019	2020	2019
Čisti denarni tokovi iz poslovanja	67.595.142	40.656.561	69.186.480	42.926.371
Čisti denarni tokovi iz naložbenja	-54.495.132	-30.365.972	-55.252.129	-31.631.844
Čisti denarni tokovi iz financiranja	-41.895.132	-17.820.303	-25.943.250	-17.847.500
Čisto povečanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov	-28.795.122	-7.529.714	-12.008.899	-6.552.973

Skupina Luka Koper je v letu 2020 ustvarila čiste denarne tokove iz poslovanja v višini 69,2 milijona evrov. Denarni tok iz poslovanja leta 2020 je sicer bil, pred spremembo čistih kratkoročnih sredstev in davki, za 13,1 milijona evrov manjši kot leta 2019, na kar je vplivalo predvsem zmanjšanje čistega poslovnega izida obračunskega obdobja. Toda ob pozitivnem učinku spremembe čistih kratkoročnih sredstev in davkov, je čisti denarni tok iz poslovanja leta 2020 za kar 26,3 milijona evrov višji kot leta 2019.

Čista denarna sredstva iz naložbenja Skupine Luka Koper so bila v letu 2020 negativna v višini 55,3 milijona evrov, kar kaže na nadaljevanje intenzivnega investicijskega cikla. Izdatki za nakup nepremičnin, naprav in opreme ter neopredmetenih sredstev so bili v letu 2020 za 23,4 milijona evrov višji kot v letu 2019.

Čista denarna sredstva iz financiranja so bila v letu 2020 negativna v višini 25,9 milijona evrov. Skupina Luka Koper v letu 2020 ni imela prejemkov pri financiranju, izdatki za vračila posojil so znašali 10,5 milijona evrov, za izplačilo dividend je bilo namenjenih 15 milijonov evrov. Neto izdatki pri financiranju v letu 2020 so bili za 8,1 milijona evrov višji kot v letu 2019.

Končno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov Skupine Luka Koper je v letu 2020 znašalo 61 milijonov evrov, kar je 12 milijonov manj kot konec leta 2019.

9.2 Povzetek poslovanja družbe Luka Koper, d. d.,

9.2.1 Primerjava doseženih rezultatov družbe Luka Koper, d. d., v letu 2020 in 2019

V letu 2020 so čisti prihodki od prodaje družbe Luka Koper, d. d., dosegli 206 milijonov evrov in so bili za 8 odstotkov oziroma za 18,7 milijona evrov nižji kot v letu 2019. Čisti prihodki od prodaje iz naslova tržne dejavnosti so znašali 199,8 milijona evrov ter bili za 8 odstotkov oziroma za 16,7 milijona evrov nižji od prihodkov, doseženih v predhodnem letu, prihodki iz naslova izvajanja gospodarske javne službe v višini 6,3 milijona evrov pa so bili za 24 odstotkov oziroma za 2 milijona evrov nižji od tistih, doseženih v predhodnem letu.

Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) družbe Luka Koper, d. d., je v letu 2020 znašal 32,8 milijona evrov, kar je za 25 odstotkov oziroma za 10,8 milijona evrov manj kot v letu 2019. Na nižji poslovni izid iz poslovanja (EBIT) v letu 2020 glede na leto 2019 je vplivalo predvsem zmanjšanje čistih prihodkov od prodaje za 18,7 milijona evrov oziroma za 8 odstotkov kot posledica manjšega obsega ladijskega pretovora. Drugi prihodki so povečali poslovni izid iz poslovanja (EBIT) za 5,2 milijona evrov iz naslova odprav rezervacij ter iz naslova odpisanih obveznosti za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje skladno z zakonom o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covida-19. Prehod na novi model izvajanja pristaniških storitev, ki ga je Skupina začela postopno implementirati v letu 2019 in ga konec leta tudi dokončno uveljavila, se je odrazil na rezultatih iz poslovanja v celotnem letu 2020.

Znižali so se stroški materiala, storitev in drugi poslovni odhodki, povečali pa so se stroški dela in stroški amortizacije. Povečanje stroškov pristaniških storitev v primerjavi z letom 2019 je posledica prehoda na novi model izvajanja pristaniških storitev, saj je bilo v Luko Koper napoteno večje število agencijskih delavcev, ki pomenijo višje stroške v primerjavi s prejšnjim sistemom izvajanja pristaniških storitev. Družba Luka Koper, d. d., je pričela sodelovati z agencijami v mesecu septembru 2019, v letu 2020 je tako izkazan celoletni vpliv. Družba Luka Koper, d. d., je v letu 2020 do meseca marca povečevala število agencijskih delavcev, od marca dalje pa ga zmanjševala. Na dan 31. decembra 2020 so bili v družbi Luka Koper, d. d., 304 napoteni agencijski delavci, kar je enako številu na dan 31. decembra 2019. Stroški dela so v letu 2020 znašali 72,1 milijona evrov in so bili za 1 odstotek oziroma za 1 milijon evrov višji od stroškov v letu 2019. Stroški dela so se povečali iz naslova večjega števila zaposlenih ter zaradi izplačil kriznega dodatka zaposlenim skladno z določili Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, odpis plačila prispevkov pa je zajet med drugimi prihodki. V družbi Luka Koper, d. d., je bilo na dan 31. decembra 2020 1.535 zaposlenih, na dan 31. decembra 2019 pa 1.541, kar pomeni šest zaposlenih manj. A do zmanjšanja števila zaposlenih je prišlo šele v zadnjem četrtletju leta 2020, povprečno število zaposlenih v letu 2020 pa je za 6 odstotkov višje od povprečnega števila zaposlenih v letu 2019, in sicer zaradi izkazanega celoletnega vpliva novega modela izvajanja pristaniških storitev v letu 2020. Družba Luka Koper, d. d., je namreč oktobra 2019 zaključila zaposlovanje večjega števila delavcev.

Drugi poslovni odhodki so znašali 10,6 milijona evrov, kar je za 4 odstotke oziroma za 0,5 milijona evrov manj kot v letu 2019. Zmanjšali so se stroški dolgoročnih rezervacij, saj so bile v letu 2019 pripoznane rezervacije za sodne stroške v višini 2 milijona evrov, v letu 2020 pa so bile pripoznane rezervacije za tovrstne stroške v višini 72,4 tisoč evrov.

Čisti poslovni izid družbe Luka Koper, d. d., je v letu 2020 znašal 31,3 milijona evrov, kar je za 19 odstotkov oziroma za 7,5 milijona evrov manj kot v preteklem letu. Poleg že pojasnjenih vplivov, ki so prispevali k nižjemu poslovnemu izidu iz poslovanja (EBIT) v letu 2020 glede na leto 2019, je na čisti poslovni izid leta 2020 vplivala tudi nižja efektivna stopnja davka od dobička.

10 Trženje in prodaja

10.1 Trgi⁶¹

Osnovno pristaniško dejavnost pretovora in skladiščenja blaga Luka Koper izvaja za svoja zaledna tržišča. Najpomembnejši zaledni trgi Luke Koper so države srednje in jugovzhodne Evrope brez dostopa do morja in lastnih pristanišč, kot so Avstrija, Madžarska, Slovaška in Češka, ki koprsko pristanišče uporabljajo za svoj prekomorski promet s svetom, predvsem z državami Sredozemlja, Bližnjega in Daljnega vzhoda in Oceanije. Storitve pretovora in skladiščenja blaga v mednarodnem pomorskem tovornem prometu Luka Koper opravlja še za stranke z drugih zalednih trgov, kot so južna Poljska, južna Nemčija (predvsem Bavarska), zahodna Romunija, Hrvaška, Srbija, BiH in Italija. Svoje storitve Luka Koper ponuja tudi prekomorskim trgom, kjer promovira koprsko pristanišče kot idealno vstopno in izstopno točko za omenjena zaledna tržišča.

10.2 Dogajanje v letu 2020

Že v drugi polovici leta 2019 je bilo čutiti ohlajanje globalnega gospodarstva z učinki v nekaterih industrijskih panogah, pomembnih za pretovor v koprskem pristanišču, kot je na primer proizvodnja avtomobilov. Leto 2020 je zaznamoval izbruh pandemije covida-19, ki je bistveno spremenila pogoje poslovanja in zaostrila poslovne razmere. Pandemija je prizadela gospodarstvo po vsem svetu. Močno je zamajala tudi globalne blagovne tokove in logistične poti. Vse to je vplivalo na poslovanje Skupine Luka Koper, ki je sicer dobro obvladala posledice pandemije tako z zdravstvenega kot s poslovnega vidika. Koprsko pristanišče kot strateška infrastruktura je ves čas normalno delovalo in opravljalo vse storitve za svoje stranke.

10.3 Pogled naprej

Za ohranjanje konkurenčnosti koprskega pristanišča ter izboljšanje tržnega položaja v pretovoru posameznih blagovnih skupin na vseh trgih bo treba še naprej vlagati v širitev pristaniških zmogljivosti, izboljševanje storitev in zniževanje obratovalnih stroškov v pristanišču ter voditi primerno prodajno in cenovno politiko. V sodelovanju s partnerji v logistični verigi si je treba prizadevati za vzpostavitev novih kopenskih in pomorskih povezav, ključnih za razvoj pristaniške dejavnosti. Za ohranjanje konkurenčnosti bo nujna izgradnja nove železniške povezave do Divače v predvidenih rokih.

Na zalednih srednjeevropskih trgih se kljub trenutnim razmeram, ki jih je povzročila pandemija, nadaljujejo investicije v avtomobilsko in elektronsko industrijo, trenutno predvsem v proizvodnjo električnih avtomobilov ter pogonskih baterij in drugih sestavnih delov zanje. Med največjimi investitorji v te panoge na zalednih trgih Luke Koper so podjetja iz Južne Koreje, Japonske in Kitajske, ki z Daljnega vzhoda prevažajo proizvodne linije, surovine, sestavne dele in končne izdelke, najkrajša in najugodnejša prevozna pot pa poteka prek Jadrana. Luka Koper kot pomembno pristanišče na novi pomorski svileni poti iz Kitajske računa na rast prometa kontejnerjev z Daljnega vzhoda tudi v prihodnje.

Luka Koper si bo prizadevala zadržati položaj vodilnega pristanišča za pretovor novih avtomobilov v širši regiji in se prilagajati spremembam na trgu novih avtomobilov. Pričakuje se skorajšnje okrevanje turškega trga ter umiritev razmer in postopna obnova in rast gospodarstva v tistih vzhodnosredozemskih državah, kjer so do nedavnega potekali oboroženi spopadi, to pa bi pomenilo povečano blagovno menjavo med zalednimi in prekomorskimi trgi ter predstavljalo priložnost za večji pretovor.

Po koncu epidemije covida-19 in normalizaciji razmer na svetovnem trgu bo družba nadaljevala tržno-promocijske aktivnosti na svojih zalednih trgih in pomembnejših prekomorskih tržiščih, kot so Egipt, Izrael in Turčija v Sredozemlju ter J. Koreja, Japonska in Kitajska.

Osredotočenost na kupca, osebni stik, spoštovanje zavez, danih kupcem, in njihovo zadovoljstvo ostajajo osnovna vodila ravnanja zaposlenih ter ključne sestavine trženjskih aktivnosti podjetja.

⁶¹ GRI GS 102-6

10.4 Ladijski pretovor

Ladijski pretovor Skupine Luka Koper je v letu 2020 znašal 19,5 milijona ton blaga in je bil manjši kot v letu 2019. Pretovor dveh strateških blagovnih skupin, kontejnerjev in avtomobilov, je ostal stabilen, predvsem pretovor kontejnerjev, ki je v letu 2020 le za 1 odstotek (v TEU) zaostal za pretovorom, doseženim leta 2019, in minimalno za načrtovano količino. Na področju vozil je Skupina Luka Koper zabeležila 13-odstotni padec pretovora, kar je manj kot primerljiva sredozemska pristanišča. Na upad pretovora sipkih in razsutih tovorov je dodatno vplivala še zakonodaja Evropske Unije, ki v prihodnjih letih predvideva popolno razogljičenje in uvedbo okoljskih dajatev za izpuste CO2, zaradi česar so nekateri uporabniki že v letu 2020 začeli opuščati rabo premoga za proizvodnjo energije.

Pandemija covida-19 je v letu 2020 zaustavila dejavnost križarjenja, zato Skupina Luka Koper ni realizirala prihoda nobene potniške ladje v koprsko pristanišče.

V letu 2020 je bilo glede na leto 2019 doseženo 18-odstotno zmanjšanje količine blaga, razloženega z ladij, količina blaga, naloženega na ladje, pa je bila za 5 odstotkov manjša kot v letu 2019.

10.5 Struktura pretovora po blagovnih skupinah

V celotni strukturi ladijskega pretovora prevladujejo kontejnerji, katerih delež se je glede na leto 2019 povečal za 6 odstotnih točk. Zmanjšali so se deleži generalnih in tekočih tovorov ter sipkih in razsutih tovorov, delež blagovne skupine avtomobili pa je ostal nespremenjen.

Blagovne skupine (v tonah)	1–12 2020	1–12 2019	Indeks 2020/2019
Generalni tovori	945.807	1.280.194	74
Kontejnerji	9.268.843	9.475.020	98
Avtomobili	998.201	1.111.433	90
Tekoči tovori	3.323.068	4.307.388	77
Sipki in razsuti tovori	4.987.215	6.618.616	75
Skupaj	19.523.133	22.792.650	86

Tabela 10: Ladijski pretovor v tonah po blagovnih skupinah v letih 2020 in 2019

Tabela 11: Pretovor kontejnerjev (število kontejnerjev in TEU) in avtomobilov (v kosih) v letih 2020 in 2019

Blagovne skupine	1–12 2020	1–12 2019	Indeks 2020/2019
Kontejnerji – število	544.158	560.886	97
Kontejnerji – TEU	945.051	959.356	99
Avtomobili – kos	617.157	705.993	87

Na blagovni skupini generalni tovori je Skupina Luka Koper zaključila leto 2020 z ladijskim pretovorom, ki je bil za 26 odstotkov manjši kot leta 2019. Znotraj blagovne skupine generalni tovori je bil ladijski pretovor železovih proizvodov manjši za 36 odstotkov. Pri pretovoru lesa je bil zabeležen za 11 odstotkov manjši izvoz lesa.

Na nižjo realizacijo pretovora v letu 2020 je vplivala pandemija covida-19 oziroma njene posledice za proizvodnjo avtomobilov in bele tehnike, ki je odvisna od gibanja svetovnega gospodarstva. Upad proizvodnje avtomobilov je pomembno prispeval k manjšim uvoznim količinam jeklenih kolutov, pretovor katerih predstavlja tretjino letnega ladijskega pretovora profitnega centra. Obenem pa je na omenjeni segment znatno vplivala politika Evropske unije, ki poskuša vzpostaviti ravnovesje na evropskem tržišču s kvotami, kar je drastično vplivalo na uvozne količine strank zunaj območja Evropske unije. Evropska podjetja so zaradi visokih cen težje prodirala na svetovna tržišča, saj so Kitajska, Rusija, Turčija in drugi proizvajalci železnih proizvodov izvajali agresivno prodajno politiko (nižji proizvodni stroški, močan tečaj evra).

Zaradi nestabilnih političnih razmer v državah Severne Afrike in Bližnjega vzhoda so se zmanjšale tudi izvozne količine železnih polproizvodov in proizvodov (cevi, jeklene palice, tirnice) in lesa.

10.5.2 Kontejnerji

Na blagovni skupini kontejnerjev je Skupina zaključila leto 2020 z minimalnim, 1-odstotnim padcem ladijskega pretovora v TEU v primerjavi z letom 2019. Pri tem je bil upad pretovora enak pri praznih kontejnerjih, medtem ko je bil pri polnih kontejnerjih ladijski pretovor 2 odstotka manjši kot leta 2019.

Na pretovor kontejnerjev je v letu 2020 pomembno vplivalo dogajanje, povezano s širjenjem koronavirusa, sprva na Daljnem vzhodu in kasneje tudi v Evropi in preostalem delu sveta. To se je v pretovoru Luke Koper v največji meri odražalo v drugem četrtletju leta 2020 kot padec prometa kontejnerjev, namenjenih avtomobilski industriji. Glede na to, da je avtomobilska industrija eden ključnih segmentov v pretovoru kontejnerskega terminala, je ta padec bistveno vplival na rezultat v prvi polovici leta 2020. V nadaljevanju leta je kontejnerski terminal kljub nadaljevanju zaostrenih razmer, povezanih s pandemijo, beležil rast pretovora.

V letu 2020 lahko izpostavimo rast pretovora kontejnerjev s tovorom nestandardnih dimenzij (t. i. OOG) in predvsem porast pretovora hladilnih kontejnerjev, ki je bil v letu 2020 za 5 odstotkov večji kot leta 2019.

10.5.3 Avtomobili

V letu 2020 je bilo pretovorjenih 617.157 avtomobilov, kar je za 13 odstotkov manj kot v letu 2019. Ladijsko je bilo naloženih nekaj več kot 367 tisoč avtomobilov, kar je 4 odstotke manj kot v letu 2019, razloženih pa skoraj 250 tisoč avtomobilov, kar je 23 odstotkov manj kot v letu 2019.

Leto 2020 je zaznamovala pandemija covida-19, ki je drastično vplivala na celotno gospodarstvo, predvsem pa na avtomobilsko industrijo in posledično tudi na avtomobilski segment znotraj Luke Koper.

10.5.4 Tekoči tovori

Pandemija je v letu 2020 zaznamovala tudi poslovanje terminala za tekoče tovore in vplivala na nedoseganje načrtovanih količin. Prekinjeni komercialni poleti so ohromili oziroma popolnoma zaustavili dobavo, pretovor in odpremo letalskega goriva JET A-1, pretovora katerega ima na terminalu največji delež. Poleg tega je bil na tej blagovni skupini zabeležen tudi manjši pretovor pri odpremi naftnih derivatov s kamioni, predvsem pri delu, namenjenem bencinskim črpalkam v Sloveniji, na Hrvaškem in v Avstriji.

10.5.5 Sipki in razsuti tovori

Ladijski pretovor blagovne skupine sipki in razsuti tovori se je v letu 2020 zmanjšal za 25 odstotkov v primerjavi z letom 2019. K upadu pretovora razsutih tovorov je največ prispeval izpad pretovora termalnega premoga. Raba letega se v skladu z evropsko zakonodajo, ki v prihajajočih letih predvideva popolno razogljičenje, še naprej zmanjšuje. Poleg tega so uvedene visoke okoljske dajatve za izpuste CO2, kar še dodatno otežuje porabo in konkurenčnost na tem energetskem segmentu. Okoljske politike in subvencije pri prehodu na alternativne, okolju prijaznejše vire energije so prekinile dobavo tega energenta za oskrbo italijanskih termoelektrarn. Termoelektrarne so ob pomoči državnih subvencij preuredili v plinske in tako onemogočili rabo premoga tudi v prihodnosti. Ob izbruhu epidemije covida-19 in s tem povezani množični prekinitvi proizvodnje v avtomobilski industriji se je zmanjšal tudi pretovor železove rude in premoga za koksiranje.

Na blagovni skupini sipkih tovorov je bil ladijski pretovor za 4 odstotke večji kot leta 2019, predvsem zaradi večjega pretovora soje in gnojil.

11 Naložbe v nefinančna sredstva⁶²

Skupina Luka Koper je v letu 2020 za naložbe v nepremičnine, naprave in opremo, naložbene nepremičnine in neopredmetena osnovna sredstva⁶³ namenila 68 milijonov evrov, kar je 74 odstotkov več kot v letu 2019. Družba Luka Koper, d. d., je v letu 2020 za naložbe namenila 67,7 milijona evrov, kar predstavlja 99 odstotkov naložb Skupine Luka Koper.

Večje izvedene naložbe so bile:

• za potrebe terminala za avtomobile je bil zgrajen in predan v uporabo nov privez RO-RO ter urejene površine,
• zgrajena je bila VI. skupina železniških tirov,
• nadaljevala se je gradnja garažne hiše za avtomobile,
• opravljena je bila večina del za novi, tretji kamionski vhod z bertoške vpadnice,
• nabavljeno je bilo novo mostno dvigalo za potrebe razsutih tovorov,
• za potrebe kontejnerskega terminala sta bili nabavljeni dvigali E-RTG in RMG,
• nabavljeno je bilo novo gasilsko vozilo,
• pričela se je gradnja podaljška kontejnerske obale, ki skupaj s preostalimi načrtovanimi dodatnimi površinami na čelu prvega pomola predstavlja ključno naložbo za ohranitev konkurenčnega položaja na segmentu kontejnerjev.

⁶² GRI GS 203-1

⁶³ Brez upoštevanja avansov za opremo.

Vse naložbe, predvidene za leto 2020, so bile pretehtane z ekonomskega vidika, z vidika upravičenosti, prihrankov energije in nujnosti ter z vidika zakonskih obveznosti ali drugih vplivov. Odločitve o večjih naložbah so se sprejemale na osnovi izdelanih investicijskih študij in analiz njihovega vpliva na donos lastniškega kapitala.

Naložbe v okolje, energetiko in varstvo pri delu

Skupina Luka Koper je v letu 2020 namenila 3,1 odstotka vseh naložb aktualnim okoljskim in energetskim izzivom ter izzivom varstva pri delu. Posvečala se je:

• − zmanjševanju ravni hrupa, svetlobne onesnaženosti in drugih emisij z uvajanjem najboljših razpoložljivih tehnologij (t. i. BAT), zmanjšanju stopnje prašenja prašnih tovorov, povečanju deleža alternativnih virov energije,
• − ureditvi odvodnjavanja vseh obal, zaprtju vseh votlih delov obale z zaščitnimi plavajočimi zavesami oz. baražami,
• − analizi energetskega stanja vseh terminalov, identifikaciji možnih ukrepov za učinkovito rabo energije, vgradnji merilne opreme za zajem podatkov o porabi energentov na sredstvih, v objektih in na infrastrukturi, namestitvi četrte mikro sončne elektrarne v pristanišču,
• − izboljšavam v informacijski podpori na področju okolja,
• − vpeljavi naprednih tehnologij za spodbujanje razvoja tehnoloških procesov ter doseganje višje stopnje inovativnosti in prilagodljivosti potrebam kupcev,
• − zdravju zaposlenih s postavitvijo vadbenega poligona.

12 Obvladovanje tveganj in priložnosti⁶⁴

12.1 Sistem obvladovanja tveganj in priložnosti v Skupini Luka Koper

Obvladovanje tveganj in priložnosti je pomemben element strategije in uspešnosti poslovanja Skupine Luka Koper. V Skupini uporabljamo sistem naprednega obvladovanja tveganj in priložnosti, ki zagotavlja, da so ključna tveganja in priložnosti, ki jim je Skupina izpostavljena, prepoznana, ovrednotena, obvladovana, spremljana in ustrezno poročana. Imenovan imamo Odbor za obvladovanje tveganj in priložnosti, kljub temu pa je obvladovanje tveganj in priložnosti skrb vsakega zaposlenega v Skupini v okviru njegovih delovnih nalog in pristojnosti. Tveganja in priložnosti se prepoznava 'od spodaj navzgor', s čimer se zagotavlja pokritost vseh poslovnih procesov, metodologija pa je opredeljena 'od zgoraj navzdol', kar zagotavlja dosledno uporabo sistema obvladovanja tveganj in priložnosti v celotni Skupini.

Osnovo sistema obvladovanja tveganj in priložnosti predstavlja register tveganj in priložnosti, ki vsebuje seznam vseh zaznanih tveganj in priložnosti, značilnosti posameznega tveganja in priložnosti, opredeljene ukrepe in kontrolne aktivnosti ter odgovorne osebe (skrbnike) za spremljanje posameznih tveganj in priložnosti. Register se vodi centralno na ravni Skupine Luka Koper z namenom sistematičnega spremljanja in analiziranja ter se redno posodablja. Metodologija ocenjevanja pomembnosti tveganj in priložnosti je oblikovana petstopenjsko, tako za oceno verjetnosti nastanka kot posledic. Pri oceni posledic se upošteva pet razsežnosti, in sicer posledice za zdravje in varnost, finančne posledice, posledice za okolje, posledice za ugled podjetja in posledice za skladnost poslovanja. Skupna ocena tveganja in priložnosti je zmnožek kategorij ocene verjetnosti in najvišje mogoče ocene posledic uresničitve. Na podlagi skupne ocene tveganja in priložnosti so vsa tveganja in priložnosti, ki so prepoznana v registru, s petstopenjsko lestvico razdeljena od nepomembnih do zelo pomembnih. Kvantitativni sistem ocenjevanja zagotavlja, da je poudarek na obvladovanju ključnih tveganj in priložnosti (skupna ocena 10 ali več).

VERJETNOST Zelo visoka (5)	5	10	15	30	25
Visoka (4)		8	12	16	20
Srednja (3)		167	9	12	15
: Nizka (2)	2		6	O C	10
Zelo nizka (1)		2
	Zelo nizka (1)	Nizka (2)	Srednja (3)	Visoka (4)	Zelo visoka (5)
	POSLEDICA

V okviru sistema obvladovanja tveganj in priložnosti Skupina Luka Koper redno spremlja izpostavljenost vsem zaznanim tveganjem in priložnostim ter opredeljuje in izvaja potrebne ukrepe za zagotavljanje sprejemljive ravni tveganja in priložnosti poslovanja. V letu 2020 se je uresničilo 7 tveganj od skupno 345 prepoznanih (2,0-% stopnja uresničitve tveganja), povprečna ocena tveganja na dan 31. 12. 2020 pa je znašala 6,7 (zmerno tveganje), kar je za 0,3 manj od povprečne ocene tveganj na dan 31. 12. 2019. Pri večini uresničenih tveganj gre za tveganja, ki izhajajo iz zunanjega okolja (uresničila so se tveganja, povezana z odmikom od načrtovanega pretovora, kar je posledica ohlajanja svetovnega gospodarstva zaradi pandemije covida-19, in tveganje izpada pretovora termalnega premoga, saj se termalni premog nadomešča s čistejšimi in obnovljivimi viri). Družba teh tveganj z različnimi metodami odzivanja ne more popolnoma obvladovati, s sprejetimi ukrepi na stroškovni in prihodkovni strani pa zmanjšuje verjetnost in posledice uresničitve. Napredek pri obvladovanju tveganj je bil dosežen z uveljavitvijo ukrepov, katerih zadovoljiva realizacija je pripomogla k zmanjšanju ključnih tveganj. Za leto 2021 so bila v sklopu letnega pregleda tveganj na novo prepoznana tveganja, ki se bodo zmanjševala z različnimi metodami odzivanja, s čimer se Skupina uspešno prilagaja notranjim in zunanjim dejavnikom. V letu 2020 je bila izvedena interna ocena zrelosti sistema obvladovanja tveganj, ki je pokazala doseganje ciljne ravni.

12.2 Opredelitev nagnjenosti k prevzemanju tveganj

Družba je v letu 2020 sprejela Izjavo o nagnjenosti k prevzemanju tveganj. Nagnjenost k prevzemanju tveganj oziroma apetit po tveganjih Skupine Luka Koper pomeni skupno raven tveganj, ki jih je Skupina Luka Koper v okviru svoje sposobnosti prevzemanja tveganj pripravljena prevzeti, da bi dosegla svoje strateške cilje in izpolnila poslovni načrt. Skupina Luka Koper je z namenom, da bi izkoristila priložnosti za dosego strateških ciljev ob upoštevanju najvišjih standardov trajnostnega razvoja, pri sprejemanju tekočih poslovnih odločitev in vsakodnevnem poslovanju pripravljena sprejeti tveganja, ki so po sprejetju ustreznih ukrepov ocenjena kot zmerna, pri čemer:

• Ni pripravljena prevzemati tveganj, ki imajo lahko za posledico težje poškodbe ljudi ter poškodbe s smrtnim izidom in/ali visoke negativne vplive na okolje ter premoženje.
• Ni pripravljena prevzemati tveganj, ki izhajajo iz kršenja mednarodnih predpisov, nacionalne zakonodaje, standardov ter internih predpisov, pri čemer je poudarek na spoštovanju zakonodaje in predpisov v zvezi z varnostjo, varovanjem osebnih podatkov, varovanjem okolja, varstvom pri delu in preprečevanjem korupcije. Temelj delovanja Skupine Luka Koper so vrednote in načela, ki nas zavezujejo k spoštovanju etičnih in profesionalnih standardov.
• Ima nizko nagnjenost k finančnim tveganjem, povezanim z dolgoročno finančno stabilnostjo, in k nepričakovanim negativnim učinkom, ki izvirajo iz spremenjenih obrestnih mer na trgu. Skupina mora ohranjati ustrezno raven likvidnosti in solventnosti, da lahko poravnava svoje obveznosti in spoštuje zaveze do bank.

Odbor za obvladovanje tveganj in priložnosti, področje kontrolinga, področje notranje revizije, pooblaščenec za skladnost, pooblaščenec za korporativno integriteto in preostala pristojna področja redno spremljajo usklajenost profila tveganj z apetitom po tveganjih ter prek pregledov in poročil obveščajo upravo, revizijsko komisijo in nadzorni svet. Če je ugotovljeno, da je apetit po tveganjih presežen, se pripravijo predlogi ukrepov za vrnitev poslovanja na sprejemljivo raven tveganja.

12.3 Ključne vloge in odgovornosti znotraj sistema obvladovanja tveganj in priložnosti

Ključne vloge in odgovornosti znotraj sistema obvladovanja tveganj in priložnosti se glede na preteklo leto niso spreminjale. Skrbniki tveganj četrtletno ocenjujejo tveganja in priložnosti ter spremljajo uresničevanje metod za zmanjševanje tveganj. Na podlagi njihovih ugotovitev pooblaščenec za tveganja poroča Odboru za obvladovanje tveganj, ki se sestane četrtletno, dodatno pa po potrebi. Tveganja se četrtletno poročajo tudi upravi in revizijski komisiji nadzornega sveta.

12.4 Splošna ocena tveganj

Zaznana tveganja na prvi ravni obsegajo štiri glavne skupine, ki so na drugi ravni razdeljene v posamezne vsebinsko povezane podskupine. Kljub izvedenim ukrepom ostaja šest tveganj prepoznanih kot zelo pomembnih. Povprečna ocena tveganj je najvišja pri strateških tveganjih (10,0), saj nekaterih tveganj družba ne more obvladovati sama s svojimi ukrepi, ker izvirajo iz zunanjih dejavnikov (npr. zaostrovanje gospodarskih razmer, infrastruktura v državni lasti, vstop ladjarjev in logistov v lastništvo terminalov bližnjih pristanišč). Operativna tveganja s povprečno oceno 6,1 predstavljajo številčno največjo skupino, saj vsebujejo širok in po vsebini raznolik nabor tveganj (npr. varnost pri delu, poškodovanje tovora in opreme, informacijska tveganja). Tveganja skladnosti imajo povprečno oceno 7,8 in predstavljajo manjši, vendar pomemben nabor tveganj, v pretežni meri pa so povezana s skladnostjo z Zakonom o urejanju trga dela, Zakonom o delovnih razmerjih, Zakonom o varovanju okolja ter tveganjem prevar in korupcije. Najnižje so trenutno ovrednotena finančna tveganja (4,8).

Zaznana tveganja na prvi ravni obsegajo štiri glavne skupine, ki so na drugi ravni razdeljene v posamezne vsebinsko povezane podskupine. Kljub izvedenim ukrepom ostaja šest tveganj prepoznanih kot zelo pomembnih. Povprečna ocena tveganj je najvišja pri strateških tveganjih (10,0) – nekaterih tveganj družba namreč ne more obvladovati sama s svojimi ukrepi, saj izvirajo iz zunanjih dejavnikov (npr. zaostrovanje gospodarskih razmer, infrastruktura v državni lasti, vstop ladjarjev in logistov v lastništvo terminalov bližnjih pristanišč). Operativna tveganja s povprečno oceno 6,1 predstavljajo številčno največjo skupino, saj vsebujejo širok in po vsebini raznolik nabor tveganj (npr. varnost pri delu, poškodovanje tovora in opreme, informacijska tveganja). Tveganja skladnosti imajo povprečno oceno 7,8 in predstavljajo manjši, vendar pomemben nabor tveganj, v pretežni meri pa so povezana s skladnostjo z Zakonom o urejanju trga dela, Zakonom o delovnih razmerjih, Zakonom o varovanju okolja ter tveganjem prevar in korupcije. Najnižje so trenutno ovrednotena finančna tveganja (4,8). Finančni vplivi in druga tveganja ter priložnosti za dejavnost podjetja, ki so povezani s podnebnimi spremembami, so v največji meri strateška tveganja in so ločeno predstavljeni v trajnostnem poročilu v poglavju 24.7.6 Podnebne spremembe in podnebna tveganja.

12.4.1 Strateška tveganja

Strateška tveganja so po svoji vsebini tiste vrste tveganja, ki lahko ogrozijo doseganje zastavljenih ciljev. Strateška tveganja so posledica medsebojne nezdružljivosti strateških ciljev, sprejete poslovne strategije za njihovo uresničitev, razpoložljivosti sredstev za uresničitev ciljev, lastniške strukture in splošnih gospodarskih razmer.

V letu 2020 so bile razmere v gospodarstvo močno zaostrene, saj je bil opažen izrazit padec gospodarske aktivnosti na svetovni ravni zaradi posledic pandemije covida-19. Mednarodne institucije za leto 2021 napovedujejo postopno okrevanje gospodarstva, vendar naj se še ne bi vrnili na raven, doseženo pred pandemijo. Zaradi negativnih vplivov iz mednarodnega okolja ter tujih in domačih ukrepov za zajezitev epidemije je Slovenija v letu 2020 zabeležila velik, več kot 12-odstotni upad izvoza in uvoza (UMAR, Zimska napoved gospodarskih gibanj, januar 2021). Mednarodne institucije napovedujejo postopno okrevanje gospodarstva, pri čemer naj bi najvišjo rast dosegla Kitajska (8 %), v evropskem območju pa naj bi bila rast zmernejša, in sicer 3,6-odstotna (OECD, december 2020). V prevladujočih napovedih institucije predpostavljajo, da se bo okrevanje gospodarske aktivnosti ob postopnem sproščanju omejitvenih ukrepov zamaknilo v leto 2021, zato tržna tveganja ostajajo na visoki ravni, večje število tržnih tveganj pa ostaja ocenjenih kot ključnih. Zaradi podaljševanja epidemije se bodo omejitve predvidoma rahljale postopno, zato se bistvenega izboljšanja razmer v začetku leta ne pričakuje. Napovedi gospodarskih gibanj so posledično nekoliko nižje od jesenskih napovedi (UMAR je znižal napovedano gospodarsko rast za slovenijo s 5,1 % na 4,3 %). BDP naj bi se v evrskem območju letos povečal za 3,9 odstotka, predkrizno raven pa naj bi dosegel leta 2022 (Banka Slovenije, Gospodarska in finančna gibanja, januar 2021). Trenutne napovedi so še vedno skladne s predvideno rastjo prihodkov v letu 2021, ki za Luko Koper, d. d., znaša 3,3 odstotka. Še naprej bodo na dejansko hitrost okrevanja ključno vplivale epidemiološke razmere, hitrost cepljenja ter odzivnost politik z ukrepi za blaženje posledic epidemije in zagon gospodarstva (UMAR, Zimska napoved gospodarskih gibanj, januar 2021).

Skupina se sooča tudi s tržnimi tveganji, ki izhajajo iz visoko konkurenčnega okolja ter vstopa ladjarjev in logistov v lastništvo terminalov bližnjih pristanišč, s čimer lahko pride do preusmeritve dela pretovora. Sosednja pristanišča poleg tega veliko pozornosti namenjajo krepitvi konkurenčnosti na področju železniških povezav. V bližini Luke Koper so se v zadnjih letih razvile skladiščne kapacitete, v katerih pretežno špediterska podjetja ponujajo storitve CFS. To lahko za nas predstavlja močno konkurenco predvsem na segmentu polnjenja in praznjenja kontejnerjev. 7. 1. 2021 je bil zaključen proces nakupa 50,01-odstotnega deleža družbe Piattaforma Logistica Trieste v pristanišču Trst s strani Hamburger Hafen und Logistik AG (HHLA). Dejavnost pretovora v segmentu generalnih tovorov, RO-RO in kontejnerjev bo izvajala družba HHLA PLT Italy. Upravni odbor Luške uprave Reka je konec leta 2020 razveljavil postopek podelitve koncesije za razvoj, poslovanje in upravljanje novega kontejnerskega terminala na Zagrebški obali. Kandidata za koncesijo sta bila kitajski konzorcij (Ningbo Zhoushan Port Company, Tianjin Port Overseas Holding in China Road and Bridge Corporation) ter nizozemsko podjetje APM Terminal v lasti ladjarja A.P. Moller - Maersk skupaj s hrvaškim podjetjem Enna Logic. Reška pristaniška uprava je v marcu 2021 objavila nov mednarodni natečaj.

Ta tveganja se obvladujejo s povečevanjem kapacitet, podpiranjem izgradnje drugega tira in predvidenimi izboljšavami procesov prek različnih projektov. V prihodnjem letu bomo nadaljevali z izvedbo nekaterih naložbenih projektov, usmerjenih predvsem v povečanje kapacitet kontejnerskega terminala. Kljub temu ostaja pomembnejše tveganje povezano z realizacijo naložb, predvidenih v strateškem načrtu, saj strateški načrt za obdobje do leta 2025 predvideva velik obseg naložb. V tem delu bo treba poudarek nameniti predvsem pravočasnemu pridobivanju soglasij za naslednji obseg strateških naložb, vezanih na investicijsko obdobje 2021–2025, ter ustrezni izvedbi postopkov javnega naročanja. V primeru dolgotrajnejše zaostritve gospodarskih razmer bo treba še enkrat preveriti obseg naložb v prihajajočem obdobju in investicijske izdatke omejiti le na naložbe, potrebne za operativno delovanje in izvedbo najpomembnejših strateških projektov, s čimer se bo ohranjala usklajenost med prilivi in odlivi denarnih sredstev.

Glavni strateški tveganji, ki izhajata iz zunanjega okolja, ostajata negotovost glede časovnice izgradnje drugega tira in zastarele, nezadostne kapacitete obstoječega tira, s čimer je lahko ogrožena nadaljnja rast pretovora tudi do izgradnje drugega tira. V letu 2021 bo delo nadaljevala delovna skupina, ki je pristopila k izvedbi ukrepov v smeri izboljšanja IT podpore, izvedbe infrastrukturnih posegov in organizacijskih sprememb. Dne 5. 10. 2020 se je začela popolna zapora železniškega predora Karavanke, ki bo predvidoma trajala do konca julija 2021. Zaradi predvidenih del in zaprtja železniškega predora Karavanke lahko stranke preusmerijo svoje logistične poti prek drugih, predvsem severnoevropskih pristanišč, pri čemer je najbolj izpostavljena blagovna skupina avtomobili. Luka Koper lahko na to vpliva v omejenem obsegu. Nadaljevale se bodo aktivnosti v odboru za usklajevanje potreb na področju železniške infrastrukture, operativno usklajevanje z železniškimi operaterji in špediterji ter tekoče spremljanje in obveščanje končnih strank (OEM) glede alternativnih možnosti v času zapor.

Nadaljevali bomo aktivnosti na področju umeščanja možnosti odlaganja mulja v slovenskem morju v pomorski prostorski načrt (PPN). V sklopu PPN je družba pripravila predstavitev problematike na Ministrstvu za infrastrukturo in posredovala predloge za premeščanje morskega sedimenta Ministrstvu za okolje in prostor. S PPN-jem bo predvidoma prostorsko omogočena možnost premeščanja mulja v slovenskem morju, treba pa bo še opredeliti, pod kakšnimi pogoji in na kakšen način bo premeščanje mogoče, in v tem procesu bo družba aktivno sodelovala. V letu 2021 se bodo nadaljevale aktivnosti za pridobitev kaset 6a in 7a za potrebe pretovora avtomobilov in za izgradnjo novega kamionskega terminala po državnem prostorskem načrtu.

Med strateškimi tveganji bo tudi zaostritev epidemioloških razmer, ki bi lahko delno ali v celoti omejila delovanje pristanišča. Zaradi ponovnega razmaha epidemije se izvajajo številni ukrepi, ustanovljena je bila delovna skupina, vzpostavljeno je dnevno obveščanje o stanju okužb v Luki Koper, izdelal se je Načrt zaščite in reševanja v primeru epidemije. Pripravljen je bil pravilnik o opravljanju dela na domu in določen interni protokol ukrepanja v primeru potrjene okužbe. Z vsemi naštetimi ukrepi se tveganje obvladuje do sprejemljive ravni, kljub temu pa se zaradi nepredvidljivih razmer podrobneje spremlja. Okužbe so povzročile kratkoročno odsotnost zaposlenih, kar pa ni imelo večjih negativnih učinkov na poslovanje družbe.

12.4.2 Operativna tveganja

Operativna tveganja pokrivajo širok spekter delovanja družbe. Velik del registra obsegajo tveganja, katerih uresničitev se odrazi v poškodbah ljudi in/ali vplivih na okolje ter premoženje.

To skupino tveganj obvladujemo s preventivnimi ukrepi na osnovi ocen tveganja delovnih mest, z izobraževanjem in preverjanjem znanja, z dosledno uporabo varovalne delovne opreme, z opredeljenimi tehnološkimi postopki in delovnimi navodili, ki se stalno dopolnjujejo, z razvojem dobaviteljev, s stalnimi meritvami pogojev na delovnih mestih, z rednimi zdravniškimi pregledi ter z ustreznim zavarovanjem premoženja in odgovornosti. Med drugimi ukrepi, ki zmanjšujejo tveganja za nastanek poškodb, so nove naložbe v sodobnejšo opremo, redno vzdrževanje delovne opreme in infrastrukture ter redne meritve stanja vplivov na okolje.

V prihodnjem letu nameravamo nadgraditi informacijski sistem za beleženje in obravnavo izrednih dogodkov v pristanišču, ki bo omogočal nadaljnjo obdelavo dogodkov s strani strokovnih oseb posameznih področij, raziskave dogodkov, ukrepanje, statistično obdelavo ter sistematično spremljanje kazalnikov.

S povečevanjem kibernetskih tveganj na globalni ravni tudi Luka Koper izvaja nadaljnje aktivnosti na tem področju z vzpostavitvijo oddelka informacijske varnosti, vpeljavo informacijskega sistema za upravljanje varnostnih dogodkov in tveganj ter opredelitvijo dodatnih internih procesov in pravil na tem področju.

12.4.3 Finančna tveganja

Finančna tveganja so tista, ki vplivajo na uresničljivost načrtovanih finančnih kategorij, predvsem načrtovanih prihodnjih denarnih tokov, in se praviloma obvladujejo v procesu upravljanja finančnih sredstev in obveznosti.

Med ključnimi tveganji je le eno finančno tveganje, in sicer tveganje spremembe poštene vrednosti. Skupina je imela konec leta 2020 7,8 odstotka svojih sredstev naloženih v finančne naložbe, vrednotene po pošteni vrednosti. Ob sicer nespremenjeni strukturi teh naložb je bila njihova poštena vrednost konec leta 2020 za 18 odstotkov višja kot ob koncu predhodnega leta. Zaradi strateške usmeritve investiranja v razvoj osnovne dejavnosti Skupina na področju finančnih naložb upravlja le obstoječi portfelj. Tveganje Skupina obvladuje s spremljanjem razmer na finančnih trgih in njihovih vplivov na portfelj, z aktivnim upravljanjem naložb pa skrbi za njihovo čim višjo donosnost in ohranjanje vrednosti. V letu 2021 se bosta podrobneje spremljala kreditno tveganje ter likvidnost kontejnerskih ladjarjev in drugih pomembnih partnerjev. Viri za financiranje vseh naložb v letu 2021 še niso zagotovljeni, postopki se bodo predvidoma začeli v letu 2021. Strategija predvideva visoke odlive v prihodnjem obdobju, zato bo treba spremljati usklajenosti odlivov in prilivov denarnih sredstev ter likvidnostno tveganje družbe.

Obvladovanje tveganja spremembe poštene vrednosti ter drugih finančnih tveganj – med katera vključujemo tveganje spremembe obrestne mere, likvidnostno tveganje, tveganje spremembe deviznega tečaja, kreditno tveganje in tveganje ustrezne kapitalske strukture, ki jih Skupina ocenjuje kot zmerna, manj pomembna ali celo nepomembna – je podrobneje predstavljeno v računovodskem poročilu Skupine Luke Koper v pojasnilu št. 32: Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj.

12.4.4 Tveganja skladnosti

Tveganja skladnosti so še vedno v pretežni meri povezana s prekomernim hrupom, s skladnostjo z delovnopravno zakonodajo (ZUTD, ZDR), ZVO in ZJN. V letu 2019 so se izvajale aktivnosti, usmerjene v reševanje problematike z izvajalci pristaniških storitev. Novi poslovni model izvajanja pristaniških storitev je stopil v veljavo dne 16. 1. 2020, s čimer so se zmanjšala tveganja skladnosti poslovanja za prihodnje obdobje.

Tveganje prekoračitve zakonsko določenih mejnih vrednosti hrupa proti mestnemu jedru Kopra lahko nastane pri pilotiranju v sklopu podaljšanja prvega pomola ali zaradi prekomernega hrupa pri izvajanju dejavnosti. Skupina je že sprejela ukrepe, s katerimi je že v fazi projektiranja in kasneje pri izboru izvajalca gradbenih del upoštevala omejitev hrupa na sprejemljivo raven. Druga tveganja, povezana s prekomernim hrupom, Skupina obvladuje s postopnim prehodom na tehnološko opremo z električnim napajanjem, sodeluje pa tudi v projektu Neptunes, v okviru katerega se iščejo rešitve za zmanjševanje ladijskega hrupa.

12.4.5 Tveganja prevar in korupcije⁶⁵

Tveganje prevar in korupcije družba Luka Koper, d. d., med drugim obvladuje z jasno opredeljenimi pravili priprave in sklepanja poslov, prenosa pooblastil in potrjevanja računov ter z vpeljano kontrolo štirih oči in drugimi kontrolami, ki so vgrajene v procese.

Skupina Luka Koper ima pravila, veljavna za matično družbo in pet odvisnih družb, opredeljena v dokumentih sistemov vodenja, v Strategiji korporativne integritete družb Skupine Luka Koper, Etičnem kodeksu družb Skupine Luka Koper, Pravilniku o sprejemanju daril v družbah Skupine Luka Koper ter Poslovniku o delu pooblaščenca za korporativno integriteto in komisije za obravnavo prijav kršitve korporativne integritete v Skupini Luka Koper.

V letu 2020 sta delovala neodvisna pooblaščenca za korporativno integriteto in za skladnost poslovanja, s katerima družba dodatno obvladuje tveganja skladnosti ter prevar in korupcije, med drugim z implementacijo sistema vodenja za preprečevanje korupcije skladno s standardom ISO 37001:2016, ki se je pričela v letu 2020.

Za področje korporativne integritete sta v Luki Koper zadolžena pooblaščenec za korporativno integriteto in komisija za obravnavo prijav kršitve korporativne integritete, ki o ugotovljenih kršitvah pripravita poročilo s priporočili oziroma predlogi ukrepov. Družba prepoznava tveganje prevar in korupcije v registru tveganj in ga obvladuje z ustreznimi ukrepi in kontrolnimi aktivnostmi. V letu 2021 bodo natančneje vzpostavljena in ovrednotena korporativna tveganja po ključnih procesih z naborom aktivnosti za zmanjševanje tveganj.

13 Evropski projekti

V letu 2020 so potekale aktivnosti pri projektih programov CEF, Obzorje 2020 in projektih teritorialnega sodelovanja.

S projekti v okviru programa CEF želi Luka Koper optimalno črpati odobrena sredstva za projekte, s katerimi rešuje razvojne izzive in infrastrukturne potrebe pristanišča, tudi v luči uresničevanja politike koridorjev vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) Evropske unije:

• Nadaljevale so se aktivnosti projektov NAPA4CORE, GAINN4MOS in CarEsmatic. Pri projektih NAPA4CORE in CarEsmatic je koordinator Luka Koper.
• Za sofinanciranje je bil izbran projekt EALING, v katerem Luka Koper skupaj z drugimi evropskimi pristanišči vzpostavlja infrastrukturo za priklop ladij na električno omrežje v času priveza za privezna mesta Ro-Ro in VNT/Ro-Ro v tretjem bazenu.
• Luka Koper se je kot vodilni partner projekta POSEIDON skupaj s pristanišči vzhodne jadranske obale prijavila na odprt razpis programa CEF Telekom 2020.
• V sredini decembra 2020 je bil objavljen razpis programa CEF, na katerem bo družba skupaj s partnerskimi pristanišči severnega Jadrana sodelovala s predlogom projekta za izdelavo projektne dokumentacije za kasnejšo gradnjo pristaniške infrastrukture.

V sklopu programa Obzorje 2020 želi Luka Koper poseči po novih tehnologijah in razvojnih sistemih. V letu 2020 so potekale aktivnosti projekta Infrastress, ki predvideva simulacijo fizičnega in kibernetskega napada na infrastrukturo tankerskega priveza na drugem pomolu. Oddana in kasneje tudi sprejeta je bila prijava za projekt 5G-LOGINNOV, s katerim je Luka Koper postala testno območje za omrežje 5G v industrijski vertikali logistike. V oktobru je bil objavljen razpis Green Deal programa Obzorje 2020, ki je namenjen vzpostavitvi novih tehnologij na področju trajnosti in energetskega prehoda. Luka Koper se je za pripravo projekta povezala s pristanišči Marseille-Fos (Francija), Algeciras (Španija), Nijmegen (Nizozemska) in Genova (Italija).

Na področju projektov teritorialnega sodelovanja, kjer so teme bolj regionalno usmerjene in so sodelovanja nekoliko mehkejša, poudarek pa je na partnerskih projektih, so se nadaljevali projekti TalkNet, Comodalce, InterGreen-Nodes, REIF (program Srednja Evropa) ter ADRIPASS, ISTEN in SUPAIR (program ADRION). V omenjenih programih je bil odobren projekt Clean Berth, ki se usmerja v zaznavanje ogljikovodikovih madežev na morski gladini.

V sklopu projektov pametne specializacije je Luka Koper nadaljevala izvajanje projekta RRI (Izkoriščanje potenciala biomase za razvoj naprednih materialov in bio-osnovanih produktov), v sklopu katerega proučuje izkopane sedimente in možnosti njihove nadaljnje uporabe.

Projekti programov evropskega teritorialnega sodelovanja so pomembni, saj umeščajo Luko Koper v evropski institucionalni prostor, predvsem z vidika medregijskih učinkov delovanja Luke Koper, načrtovanja in razvoja nacionalne ter vseevropske prometne infrastrukture, logističnih konceptov, varstva okolja, varnosti, varovanja morja, trajnostne energetske oskrbe, informacijskih posodobitev, kulturne dediščine ipd. Hkrati pa se prek omenjenih programov razvija tudi regionalna politika in postavljajo prioritete na regijski ravni, zato Luka Koper tesno sodeluje s pristojnimi državnimi službami za udejanjanje lastnih interesov.

Pri mednarodnih institucionalnih aktivnostih, ki so pomembne za dolgoročno umestitev koprskega pristanišča v institucionalno dogajanje Evropske unije, so se predstavniki družbe udeleževali srečanj združenja evropskih pristanišč ESPO, združenja evropskih terminalistov FEPORT, združenja mediteranskih pristanišč MEDPorts ter forumov koridorjev, ki jih je organizirala Evropske komisija. Od leta 2019 je Luka Koper tudi članica združenja TIC 4.0 (Terminal Industry Committee), ki želi doseči standardizacijo podatkov vseh strojev v terminalski industriji za lažji prehod v industrijo 4.0. Aktivnosti v združenju NAPA pa so se v letu 2020 zaradi lokalnih izzivov v pristaniščih (poplave v Benetkah) in epidemije ponovno upočasnile.

Vsekakor velja poudariti, da je koprsko pristanišče pri evropskih institucionalnih deležnikih dobro prepoznavno, za nadaljnji razvoj pristanišča pa je bistvenega pomena predvsem podpora države ter lokalnih skupnosti, pri čemer je nujno razumevanje dejavnosti pristanišča, tudi kot strateškega položaja države v mednarodnih prometnih tokovih, trgovini in logistiki.

14 Informacijska tehnologija⁶⁶

Digitalna transformacija v Luki Koper poteka zadnjih nekaj let in je v letu 2019 skladno s strategijo informacijske tehnologije dosegla pomembne premike ter začrtala smernice za projekte in aktivnosti, ki se bodo izvajali do leta 2025. Luka Koper z izkoriščanjem informacijske tehnologije in digitalizacijo stremi k optimizaciji poslovnih procesov in povečevanju njihove učinkovitosti. Tudi v letu 2020 je bila uspešna pri zagotavljanju ustrezne in napredne informacijske podpore za vse raznolike procese, ki potekajo znotraj Luke Koper, d. d.

V letu 2020 je Luka Koper na ključnih informacijskih sistemih izvedla 152 različnih sprememb (vseh sprememb je bilo več kot 300), vse z namenom optimizacije in digitalizacije procesov, med katerimi izpostavljamo predvsem:

• − uvedbo novega obračunskega sistema na profitnem centru Kontejnerski terminal,
• − uvedbo načrtovalnega sistema za razporejanje človeških virov za profitni center Kontejnerski terminal,
• − uvedbo novega sistema za upravljanje portfelja naložb in projektov 'Clarity PPM',
• − uvedbo brezpapirnega poslovanja za vstop kamionov na profitnem centru Kontejnerski terminal ter dodatno optimizacijo sistema za najave kamionov 'VBS',
• − uvedbo novega modula LukeNet za svet delavcev in številne optimizacije drugih modulov (pogodbe, eavtorizacije, kadri, seja uprave, presoje, register tveganj).

V letu 2020 so se skladno z internimi akti izvajale redne aktivnosti za zagotavljanje razpoložljivosti, celovitosti in zaupnosti informacijskih sistemov, in sicer z izvajanjem rednih preventivnih in kurativnih ukrepov v obliki varnostnih pregledov informacijskih sistemov, ki podpirajo opravljanje bistvenih storitev, in uvajanja dodatnih zaščitnih mehanizmov, s katerimi se dviguje raven varnosti informacijskega okolja. Zaradi povečanega trenda vdorov v informacijska okolja izvajalcev bistvenih storitev v svetovnem merilu so se vzpostavili naprednejša rešitev za zaznavanje vzorcev zlonamernih aktivnosti na delovnih postajah, sistem za centralno spremljanje varnostnih dogodkov informacijskih sistemov in aktivnosti izvajalcev informacijske podpore ter sistem za zaščito in nadzor privilegiranih uporabnikov, s katerim se zagotavljajo večja vidljivost, sledljivost in beleženje dostopov do strežnikov in podatkovnih baz.

Razvoj informacijskih sistemov Luke Koper bo še naprej usmerjen v stranke in operativo, ki se jim bo omogočila največja mogoča mera digitalizacije poslovanja in integracije sistemov s povezovanjem različnih členov v logistični verigi, ter v zaposlene, ki jim bo družba ponudila orodja, aplikacije in naprave, s katerimi bodo lahko hitro in učinkovito opravljali svoje delo. Obenem bo velik poudarek tudi na zagotavljanju kibernetske varnosti in preprečevanju napadov, ki lahko potencialno ohromijo poslovanje podjetja. To se bo zagotovilo z ustreznimi orodji in s proaktivnim delovanjem oddelka za informacijsko varnost.

15 Delnica LKPG⁶⁷

Konec leta 2020 je delnica Luke Koper, d. d., ki kotira v Prvi kotaciji Ljubljanske borze z oznako LKPG, zaključila trgovanje ob 18,60 odstotka nižji vrednosti kot leto prej. Zaključni tečaj delnice LKPG je na zadnji trgovalni dan v letu 2020 znašal 18,40 evra za delnico.

Lastniška struktura družbe Luka Koper, d. d., se tudi v letu 2020 ni bistveno spremenila. V delniški knjigi je bilo na zadnji dan leta 2020 vpisanih 9.161 delničarjev, kar je 143 manj kot leto prej. Največji lastnik družbe ostaja Republika Slovenija.

			Tabela 12: Deset največjih delničarjev na dan 31. decembra
--	--	--	------------------------------------------------------------

Delničar	Število delnic na dan 31.12.2020	Lastniški delež na dan 31.12.2020	Število delnic na dan 31.12.2019	Lastniški delež na dan 31.12.2019
Republika Slovenija	7.140.000	51,00%	7.140.000	51,00%
Slovenski državni holding, d. d.	1.557.857	11,13%	1.557.857	11,13%
Kapitalska družba, d. d.	696.579	4,98%	696.579	4,98%
Mestna občina Koper	439.159	3,14%	439.159	3,14%
Citibank N.A. - fiduciarni račun	388.443	2,77%	395.413	2,82%
Hrvatska poštanska banka d. d.	141.462	1,01%	138.582	0,99%
Raiffaisen Bank International AG	131.407	0,94%	126.214	0,90%
Zavarovalnica Triglav	113.568	0,81%	113.568	0,81%
NLB skladi - Slovenija mešani	113.000	0,81%	112.024	0,80%
Zagrebačka banka d. d. – fiduciarni račun	101.026	0,72%	80.214	0,57%
Skupaj	10.822.501	77,30%	10.799.610	77,14%

Tabela 13: Lastniška struktura družbe Luka Koper, d. d., na dan 31. decembra

Delničar	Število delnic na dan 31.12.2020	Lastniški delež na dan 31.12.2020	Število delnic na dan 31.12.2019	Lastniški delež na dan 31.12.2019
Republika Slovenija	7.140.000	51,00%	7.140.000	51,00%
Fizične osebe	2.221.431	15,87%	2.198.025	15,70%
Slovenski državni holding	1.557.857	11,13%	1.557.857	11,13%
Tuje pravne osebe	1.151.720	8,23%	1.266.169	9,04%
Kapitalska družba	696.579	4,98%	696.579	4,98%
Ostale pravne osebe	507.078	3,62%	464.608	3,32%
Mestna občina Koper	439.159	3,14%	439.159	3,14%
Vzajemni in pokojninski skladi	210.006	1,50%	180.445	1,29%
Borznoposredniške hiše	35.733	0,26%	33.608	0,24%
Banke	33.823	0,24%	16.556	0,12%
Tuje banke	6.614	0,05%	6.967	0,05%
Skupaj	14.000.000	100,00%	14.000.000	100,00%

15.1 Trgovanja z delnico

Povprečni enotni dnevni tečaj delnice družbe Luka Koper, d. d., je v letu 2020 znašal 19,32 evra, sicer pa se je njegova vrednost gibala med 15,70 in 24,70 evra. Najvišja tržna cena, po kateri so bili sklenjeni posli, je znašala 25,00 evrov, najnižja pa 15,10 evra. Tržna kapitalizacija delnic je na zadnji dan leta 2020 znašala 257.600.000 evrov.

V letu 2020 je bilo z delnico LKPG sklenjenih 2.385 borznih poslov in poslov s svežnji. Skupni promet je v tem obdobju znašal 8.736.230 evrov. Ob tem je lastnika zamenjalo 447.570 delnic.

Tabela 14: Ključni podatki o delnici LKPG

	2020	2019
Število delnic	14.000.000	14.000.000
Število navadnih kosovnih delnic	14.000.000	14.000.000
Zaključni tečaj na zadnji trgovalni dan leta (v evrih)	18,40	22,60
Knjigovodska vrednost delnice na dan 31. 12. (v evrih)68	29,21	27,63
Razmerje med tržno ceno in knjigovodsko vrednostjo delnice (P/B)69	0,63	0,82
Povprečna tržna cena (v evrih)70	19,52	25,52
Povprečna knjigovodska vrednost delnice (v evrih)71	28,45	26,96
Razmerje med povprečno tržno ceno in povprečno knjigovodsko vrednostjo delnice	0,69	0,95
Čisti dobiček na delnico (EPS) (v evrih)72	2,23	2,77
Razmerje med tržno ceno in dobičkom na delnico (P/E)73	8,24	8,15
Tržna kapitalizacija na zadnji dan leta (v milijonih evrov)74	257,60	316,40
Skupni promet z delnico (v milijonih evrov)	8,74	8,37
Dividenda na delnico (v evrih)75	1,07	1,33
Dividendna donosnost (v %)76	5,82	5,88

15.2 Dividendna politika

Dividendna politika družbe Luka Koper, d. d., uravnoteženo združuje težnjo lastnikov po dividendnih donosih in težnjo po uporabi čistega poslovnega izida za financiranje investicijskih načrtov.

15.3 Navzkrižna povezanost z drugimi družbami

Družba Luka Koper, d. d., na zadnji dan leta 2020 ni imela v nobeni družbi, ki ima v lasti njene delnice, več kot 5 odstotnega lastniškega deleža. Lastnika, ki sta imela vsaj 5 odstotkov delnic LKPG, sta Republika Slovenija (51,00 odstotkov) in Slovenski državni holding, d. d. (11,13 odstotka).

15.4 Lastništvo delnic članov nadzornega sveta in uprave

	Delničar	Lastništvo 31. 12. 2020
Nadzorni svet	Uroš Ilić, predsednik nadzornega sveta	55
	Tamara Kozlovič, članica nadzornega sveta	94
	Rok Parovel, član nadzornega sveta	8

Preostali člani nadzornega sveta in člani uprave Luke Koper, d. d., na dan 31. decembra 2020 niso imeli v lasti delnic družbe.

⁷⁰ Povprečna tržna cena je izračunana kot razmerje med skupno vrednostjo prometa obdobja iz navadnih (borznih) poslov in

⁶⁸ Knjigovodska vrednost delnice = kapital / število delnic.

⁶⁹ Razmerje med tržno ceno in knjigovodsko vrednostjo delnice (P/B) = zaključni tečaj / knjigovodska vrednost delnice.

količino trgovanih delnic LKPG v navadnih (borznih) poslih. ⁷¹ Povprečna knjigovodska vrednost delnice je izračunana na podlagi povprečnih mesečnih stanj razmerja med kapitalom in številom navadnih delnic.

⁷² Čisti dobiček na delnico (EPS) = čisti dobiček / število delnic.

⁷³ Razmerje med tržno ceno in dobičkom na delnico (P/E) = zaključni tečaj / čisti dobiček na delnico (EPS).

⁷⁴ Tržna kapitalizacija = zaključni tečaj * število delnic.

⁷⁵ Dividenda na delnico = bilančni dobiček, ki se uporabi za izplačilo dividend / število navadnih delnic.

⁷⁶ Dividendna donosnost = dividenda na delnico / zaključni tečaj

15.5 Lastne delnice, odobreni kapital, pogojno povečanje kapitala

Družba Luka Koper, d. d., na dan 31. decembra 2020 ni imela lastnih delnic. Veljavni statut družbe ne predvideva kategorij odobrenega kapitala, do katerih bi lahko uprava družbe povečala osnovni kapital. Družba tudi ni imela podlage za pogojno povečanje osnovnega kapitala.

15.6 Pravila o omejitvah in razkritju trgovanja z delnicami družbe in z delnicami povezanih družb

Skladno s priporočili Ljubljanske borze je družba Luka Koper, d. d., sprejela Pravilnik o trgovanju z delnicami izdajatelja. Pravilnik predstavlja dodatno zagotovilo za enakopravno obveščenost vseh zainteresiranih javnosti o pomembnih poslovnih dogodkih v družbi in je pomemben element pri krepitvi zaupanja vlagateljev in ugleda Luke Koper. Namen pravilnika je njegovim zavezancem omogočiti trgovanje z delnicami družbe ter preprečiti možnost trgovanja na podlagi notranjih informacij. Pravilnik hkrati omogoča zakonsko zahtevano izvajanje obveznega poročanja o prodaji in nakupu delnic družbe Agenciji za trg vrednostnih papirjev.

15.7 Komuniciranje z vlagatelji

Luka Koper z vlagatelji redno komunicira in jih obvešča o novostih družbe prek različnih komunikacijskih orodij in kanalov:

15.7.1 SEOnet

Delničarje in druge javnosti obveščamo o poslovanju in pomembnih poslovnih dogodkih skladno z zakonodajo, v rokih in na predpisan način po elektronskem mediju Ljubljanske borze SEOnetu. Pri komunikaciji z delničarji in vlagatelji uporabljamo tudi druge komunikacijske kanale.

15.7.2 Spletna stran

Na svojem spletnem naslovu delničarjem in vlagateljem namenjamo posebno poglavje Za vlagatelje, kjer so objavljeni najnovejše informacije o delnici LKPG in lastniški strukturi, tekoča medletna, letna in arhivska poročila o poslovanju, sporočila, objavljena na SEOnetu, skupščinska gradiva ter odgovori na najpogostejša vprašanja v zvezi z delnicami.

15.7.3 Luški glasnik

Borznoposredniške hiše in analitiki prejmejo vsak mesec po pošti izvod Luškega glasnika, v katerem so obravnavane tudi druge teme s področja delovanja podjetja in nasploh dogajanja v pristanišču.

15.7.4 Luški delničar

Praviloma enkrat letno, v obdobju pred skupščino delničarjev, Luka Koper izda publikacijo Luški delničar, ki jo prejmejo vsi delničarji in se osredotoča na poslovne rezultate minulega leta.

15.7.5 Srečanja z vlagatelji

Družba se vsako leto udeležuje srečanj z vlagatelji v organizaciji Ljubljanske in Zagrebške borze, ki potekajo v obliki individualnih sestankov. Informacije za vlagatelje so na voljo na elektronskem naslovu www.luka-kp.si/slo/zavlagatelje.

Kontakt: Rok Štemberger Odnosi z vlagatelji Tel.: 05 66 56 140 E-pošta: rok.stemberger@luka-kp.si

15.8 Koledar pomembnejših objav v letu 2021

Periodične objave in druge cenovno občutljive informacije bodo objavljene na spletni strani Ljubljanske borze v sistemu SEOnet (www.ljse.si) ter na spletni strani Luke Koper, d. d., http://www.luka-kp.si/slo/financni-koledar. Morebitne spremembe predvidenih datumov objav bodo pravočasno objavljene na spletnih straneh družbe.

16 Sistem vodenja

Začetek uvajanja sistema vodenja po mednarodno priznanih standardih ISO pred več kot dvajsetimi leti je bil v Luki Koper posledica odločitve, da se k povečevanju dodane vrednosti in zadovoljstva odjemalcev pristopi sistematično. V letu 2020 je sistem vodenja obsegal delniško družbo Luka Koper in celovite storitve ključne odvisne družbe Skupine. Razvil se je v enovit sistem vodenja, ki vključuje zahteve različnih sistemov:

• vodenja kakovosti v skladu z ISO 9001,
• ravnanja z okoljem v skladu z ISO 14001 in zahtevami uredbe EMAS,
• vodenja varnosti in zdravja pri delu v skladu z ISO 45001,
• vodenja varnosti živil v skladu z ISO 22000,
• upravljanja z energijo v skladu z ISO 50001,
• standarda za varnost krme GMP+ B3, namenjenega pretovarjanju in skladiščenju na terminalu sipki tovori,
• zahtev za gensko nespremenjene organizme, ki predvidevajo ločeno pretovarjanje in skladiščenje gensko nespremenjene soje na terminalu sipki tovori,
• zahtev EKO certifikata za ekološko pridelana živila in krmila na terminalu za hlajene tovore, terminalu generalni tovori in terminalu sipki tovori,
• zahtev certifikata AEO za status pooblaščenega gospodarskega subjekta, ki izvaja carinske formalnosti,
• zahtev certifikata ISCC EU za trajnostno obvladovanje biogoriv in biomase na terminalu za tekoče tovore,
• zahtev direktive SEVESO o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi, na kontejnerskem terminalu, terminalu za tekoče tovore in terminalu za hlajene tovore,
• zahtev kodeksa ISPS (angl. International Ship and Port Facility Security Code), to je Mednarodnega kodeksa o varnosti ladij in pristaniških objektov,
• standardov poročanja o trajnostnem razvoju GRI (angl. Global Reporting Initiative).

Sistem vodenja kot spodbujevalec stalnega izboljševanja in napredka družbe sledi tako nadgradnjam standardov ISO kot poslovnim potrebam, zato je bilo v letu 2020 uspešno izvedeno ponovno certificiranje po zahtevah EMAS, izvedena prva certifikacijska presoja sistema upravljanja z energijo po ISO 50001, opravljen prehod z BS OHSAS 18001 na ISO 45001 ter na novo različico standarda 22000. Glede na številne spremembe sistema je bila prenovljena tudi njegova grafična podoba.

V letu 2020 so potekale tudi že vse utečene aktivnosti vzdrževanja sistema vodenja. Na področju presojanja sistema je bilo skladno z načrtom izvedenih enajst notranjih presoj, izvedeno je bilo osvežitveno letno usposabljanje notranjih presojevalcev, spodbujalo se je delovanje timov za kakovost in uvajanje možnih izboljšav procesov in sistema, opravljene so bile posodobitve dokumentov sistema vodenja, pripravljen je bil vodstveni pregled ter zagotovljena je bila podpora uvajanju novosti s projektnim pristopom in vodenju projektov. Enoviti sistem vodenja Luke Koper je bil tudi v letu 2020 ocenjen in certificiran pri strokovni, neodvisni in nepristranski instituciji.

TRAJNOSTNO POROČILO

Zavezanost Luke Koper trajnostnemu razvoju je zagotovilo, da bo prihodnji razvoj prijazen do zaposlenih, okoliških prebivalcev ter naravnega okolja.

Sistem vodenja Letno poročilo 2020 101

17 O trajnostnem poročilu

17.1 Izjava o nefinančnem poslovanju

Trajnostno poročilo Skupine Luka Koper izpolnjuje vse pogoje za objavo izjave o nefinančnem poslovanju. Trajnostno poročilo za leto 2020 skladno s spremembami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1J, Ur. list RS 15/2017 z dne 31. 3. 2017) upošteva zahtevo po objavi izjave o nefinančnem poslovanju, ki izhaja iz sprememb 56., 57., 60. a in 70. c člena ZGD-1J. Navedene spremembe ZGD-1J tudi izpolnjujejo zahteve Smernic za nefinančno poročanje (metodologija za poročanje o nefinančnih informacijah), ki so bile sprejete in objavljene v Uradnem listu Evropske unije v mesecu juliju 2017, ter upoštevajo določila Direktive o razkritju nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti nekaterih podjetij.

17.2 Trajnostno poročilo po mednarodnih standardih trajnostnega poročanja⁷⁷

Skupina Luka Koper je za leto 2020 četrtič zapored pripravila trajnostno poročilo v skladu z mednarodnimi standardi trajnostnega poročanja GRI (Global Reporting Initiative Global Standards) ter tako oplemenitila dosedanja trajnostna poročila v okviru letnih poročil in okoljska poročila po sistemu EMAS. Poročilo je pripravljeno na osnovni ravni poročanja. Pri pripravi poročila in določanju bistvenih vsebin je bilo uporabljenih vseh šest standardov GRI:

• GRI 101: upoštevana so načela poročanja za opredelitev vsebine in kakovosti poročila.
• GRI 102: poroča se o organizaciji in njenih praksah poročanja o trajnosti, profilu organizacije, strategiji, etiki in integriteti, vodenju ter praksah vključevanja interesnih skupin.
• GRI 103: uporabljen je upravljavski pristop k poročanju o tem, kako organizacija obvladuje bistvene vsebine, ki so zajete v tematskih standardih GRI 200, 300 in 400.
• GRI 200, 300 in 400: uporabljeni so kazalniki za poročanje o vplivih organizacije na gospodarske, okoljske in socialne teme.

Poročanje se nanaša na Skupino Luka Koper, pri vsebinah, ki še niso uveljavljene za celotno Skupino, pa je posebej navedeno, za katero oz. katere družbe Skupine Luka Koper veljajo. Podatki se glede na predhodna poročila niso spreminjali. V letu 2020 je bilo odpravljeno večje število omejitev in mej poročanja kot v predhodnih obdobjih poročanja.

17.3 Obdobja poročanja⁷⁸

Skupina Luka Koper o trajnostnem razvoju poroča vsako leto, in sicer že od leta 2000. Zadnje trajnostno poročilo, javno objavljeno 24. aprila 2020, je bilo pripravljeno za leto 2019, in sicer tretjič po standardih GRI. Tudi poročilo za leto 2020 sledi standardom GRI. V duhu zavezanosti Luke Koper trajnostnemu razvoju je Skupina Luka Koper vsebino trajnostnega poročila za leto 2020 nadgradila, kar bo počela tudi v bodoče.

17.4 Kontaktno mesto⁷⁹

Trajnostno poročilo za leto 2020 je kot del Letnega poročila Skupine Luka Koper dostopno na spletni strani:

Več informacij o trajnostnih aktivnostih je na voljo na spletni strani: www.zivetispristaniscem.si

www.luka-kp.si/slo/poslovna-porocila

Kontaktna oseba za informacije o trajnostnem poročilu: T: +386 5 665 61 00 E: zsp@luka-kp.si

⁷⁷ GRI GS 102-46, 102-48, 102-49, 102-54

⁷⁸ GRI GS 102-50, 102-51, 102-52

⁷⁹ GRI GS 102-53

17.5 Kako pristopati k trajnostnemu poročilu

Osnovne informacije o poročilu so predstavljene v prvih poglavjih trajnostnega poročila, informacije o Skupini Luka Koper pa so predstavljene v poglavju z naslovom Predstavitev Skupine Luka Koper, kjer je Skupina postavljena v širši trajnostni okvir in je predstavljeno njeno upravljanje trajnostnega razvoja. V naslednjih poglavjih Skupina Luka Koper glede na prej ugotovljene bistvene vsebine poroča o svojem delovanju na pomembnih področjih trajnostnega razvoja v letu 2020. Številka kazalnika GRI v nogi poročila povezuje kazalnike GRI z besedilom.

17.6 Verifikacija trajnostnega poročila⁸⁰

Skupina Luka Koper je prvič pripravila trajnostno poročilo v skladu s standardi GRI za leto 2017, to poročilo je bilo predloženo v zunanjo preveritev poročanja po standardih GRI Slovenskemu institutu za kakovost in meroslovje (SIQ) kot neodvisni instituciji, ki z Luko Koper ni povezana. Tudi poročilo za leto 2020 je bilo predloženo v zunanjo preveritev poročanja po standardih GRI Slovenskemu institutu za kakovost in meroslovje (SIQ). Pri pripravi poročila za leto 2020 so bila upoštevana priporočila zunanje presoje GRI v letu 2020.

17.7 Članstva in zaveze⁸¹

Luka Koper, d. d., je članica v organizacijah:

• GZS Gospodarska zbornica Slovenije: članstvo v skupščini zbornice in upravnem odboru Združenja za promet,
• ESPO združenje evropskih pristanišč,
• FEPORT združenje evropskih pristaniških terminalistov,
• NAPA združenje severnojadranskih pristanišč,
• MedCruise združenje sredozemskih potniških pristanišč,
• Medports združenje sredozemskih pristanišč,
• Konzorcij pristanišč v okviru projekta Neptunes,
• IAPH mednarodno združenje pristanišč: Svetovni program za trajnost pristanišč (WPSP),
• ZRSZV Zbornica za razvoj slovenskega zasebnega varovanja,
• ICS Institut za korporativne varnostne študije,
• SZKO Slovensko združenje za kakovost in odličnost,
• ZNS Združenje nadzornikov Slovenije,
• Društvo slovensko-hrvaškega prijateljstva,
• Slovensko društvo za odnose z javnostmi,
• Združenje strojnikov Slovenije,
• Združenja varnostnih svetovalcev za prevoz nevarnega blaga,
• Združenje svetov delavcev Slovenije,
• Inštitut WISE za trajnostni razvoj in etiko v rastočih gospodarstvih,
• TIC 4.0 Združenje industrije terminalov.

Luka Koper, d. d., je podpisnica:

• Slovenskih smernic korporativne integritete,
• Deklaracije o poštenem poslovanju,
• Zaveze k spoštovanju človekovih pravic pri poslovanju.

Luka Koper INPO, d. o. o., je članica v organizacijah:

• Združenje delodajalcev Slovenije,
• Zavod invalidskih podjetij Slovenije,
• EBA (European Boatmen's Association),
• IBLA (International Boatmen's Linesmen's Association),
• Slovensko združenje za požarno varstvo,
• Društvo vzdrževalcev Slovenije,
• Združenje sveta delavcev.

LUKA KOPER IN TRAJNOSTNI RAZVOJ

Luka Koper je skrben institucionalni deležnik trajnostnega razvoja, saj skladno s svojimi trajnostnimi strateškimi usmeritvami in dejavnostmi izpolnjuje sedanje in prihodnje potrebe pristanišča in njegovih deležnikov ter hkrati ščiti in ohranja človeške in naravne vire.

18 Luka Koper in usmeritve na področju trajnostnega razvoja⁸²

Luka Koper je v okviru trajnostnega razvoja sprejela različne politike, strategije, kodekse, pravilnike, poslovnike in izjave, ki se dotikajo vseh področij poslovanja:

• − Politiko upravljanja družbe Luke Koper, d. d.,
• − Etični kodeks družb Skupine Luka Koper,
• − Strateški poslovni načrt družbe Luka Koper, d. d., 2020-2025
• − Strateške usmeritve razvoja na okoljskem področju,
• − Politiko neprekinjenega poslovanja Luke Koper, d. d.,
• − Prodajno politiko Luke Koper, d. d.,
• − Strategijo korporativne integritete družb Skupine Luke Koper,
• − Politiko obvladovanja nasprotja interesov Skupine Luke Koper, d. d.,
• − Politiko varnega in zdravega pristaniškega okolja ter energetske učinkovitosti,
• − Varnostno politiko Luke Koper, d. d.,
• − Politiko kakovosti,
• − Politiko nabave,
• − Politiko raznolikosti uprave in nadzornega sveta Luke Koper, d. d.,
• − Politiko prejemkov članov uprave družbe Luke Koper, d. d., in direktorjev njenih odvisnih družb,
• − Strategijo upravljanja s kadri,
• − IT strategijo za obdobje 2020 2025,
• − Energetsko politiko,
• − Poslovnik o delu pooblaščenca za korporativno integriteto in komisije za obravnavo prijav kršitve korporativne integritete v Skupini Luka Koper,
• − Poslovnik pooblaščenca za skladnost poslovanja,
• − Izjavo o nagnjenosti k prevzemanju tveganj,

⁸² GRI GS 102-16, 103-1, 103-2, 103-3

• − Strategijo na področju sponzorstev in donacij,
• − Pravilnik o sprejemanju daril v družbah Skupine Luka Koper.

Luka Koper s politiko družbe sporoča notranji in zunanji javnosti splošno usmeritev družbe za konkretno področje oziroma vsebino poslovanja družbe. Namen posamične politike je opredeliti temelje sistema, ki ga politika ureja. Politika je jasna, razumljiva in ažurna ter objavljena na primeren način. Politike vse skupaj in vsaka zase sporočajo osrednji namen družbe s ciljem zagotavljanja njene trajne prihodnosti. Politike temeljijo na viziji, poslanstvu, vrednotah in etiki. Vzpostavljene politike družba redno pregleduje in vzdržuje. Vsaka posamična politika ima svojega skrbnika, ki nosi odgovornost za zagotavljanje ažurnosti in konsistentnosti politike glede na vizijo, poslanstvo, vrednote in etiko družbe, kakor tudi upoštevanje vseh pomembnih vidikov notranjega in zunanjega okolja. Politike se lahko spremenijo, ko se z visoko stopnjo gotovosti predvideva, da se bodo uresničile spremembe konteksta organizacije, torej njenih pomembnih vidikov notranjega in zunanjega okolja.

18.1 Strategija trajnostnega razvoja⁸³

Trajnostni razvoj pomeni zadovoljevanje potreb družbe brez ogrožanja potreb prihodnjih generacij. Trajnost v maritimni panogi pomeni zagotoviti varen, učinkovit in zanesljiv prevoz blaga ob hkratnem zmanjšanju vplivov na okolje in povečanju učinkovitosti virov (IMO, 2013). Trajnostna pristanišča so tista pristanišča, ki skladno s svojimi trajnostnimi strateškimi usmeritvami in dejavnostmi izpolnjujejo sedanje in prihodnje potrebe pristanišč in njihovih deležnikov ter hkrati ščitijo in ohranjajo človeške in naravne vire (AAPA , 2007). Luka Koper upravlja pristanišče, ki je z dveh strani obdano s prebivalstvom, v zaledju z naravnim okoljem posebne vrednosti (Natura 2000), navzven pa ga objema občutljiv morski ekosistem. Zaradi take pozicije že vrsto let skrbi za izboljšanje kakovosti življenja v celotnem prostoru, v katerega je umeščeno pristanišče. Pri poslovanju in razvojnih vprašanjih upošteva načela trajnostnega razvoja ter odgovornega ravnanja z okoljem, pri čemer je trajnostni razvoj ena izmed ključnih strateških usmeritev Skupine Luka Koper. Strategija družbene odgovornosti Luke Koper, d. d., je krovni dokument upravljanja družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja.

18.2 Skupina Luka Koper pristopa k naslavljanju CILJEV TRAJNOSTNEGA RAZVOJA

Skupina Luka Koper se je odločila v sklopu celovitega trajnostnega poročanja pristopiti k naslavljanju globalnih ciljev trajnostnega razvoja, saj se zaveda, da je pristanišče pomemben deležnik trajnostnega razvoja, čigar vplivi na okolje in družbo so lahko tako pozitivni kot negativni. Cilje trajnostnega razvoja, t. i. 'Sustainable Development Goals (SDG)', so sprejele vse države članice Združenih narodov, njihov namen pa je prizadevanje za razvoj celotne družbe, gospodarstva, znanosti in civilne družbe – kar bo igralo pomembno vlogo pri doseganju ključnih ciljev celotne družbe do leta 2030. Cilje Združenih narodov za trajnostni razvoj in strateške usmeritve je Republika Slovenija opredelila v Strategiji razvoja Slovenije 2030⁸⁴ .

Cilji trajnostnega razvoja⁸⁵

⁸³ GRI GS 103-1, 103-2, 103-3

⁸⁴ Izvajanje Strategije razvoja Slovenije 2030 | GOV.SI

⁸⁵ http://www.unis.unvienna.org/unis/sl/topics/sustainable_development_goals.html#MoreInfo

Razvojna usmeritev Republike Slovenije 2030	Cilji trajnostnega razvoja	Trajnostne usmeritve Skupine Luka Koper
		Varstvo dostojanstva ter enaka obravnava ne glede na spol, starost, rasno, versko, nacionalno, socialno, politično pripadnost, družinski status, premoženjsko stanje, spolno usmerjenost in druge osebne okoliščine. Spoštovanje človekovih pravic. Zdravo in varno delovno okolje. Dostojno plačilo za delo. Zdravo in aktivno življenje zaposlenih in širše skupnosti. Poslovanje skladno z zakonodajo in visokimi etičnimi standardi.
		Doseganje dobrih poslovnih rezultatov. Zagotavljanje konkurenčnih storitev z naprednimi tehnologijami. Spodbujanje znanja in spretnosti za kakovostno delo. Racionalna raba virov. Doseganje ugodnih vplivov na gospodarstvo.
		Izobraževanje in usposabljanje zaposlenih. Podpora izobraževanju in zaposljivosti mladih (štipendije, delovna praksa) in oseb z omejitvami ter zagotavljanje kakovostnih delovnih mest. Spodbujanje vseživljenjskega učenja širše javnosti.
		Skrb za naravno okolje. Trajnostno upravljanje naravnih virov. Promocija zdravja zaposlenih. Nizkoogljično krožno gospodarstvo. Trajnostni razvoj širše skupnosti.
		Večdeležniški dialogi in sodelovanje. Družbeno odgovorni projekti in partnerstva. Transparentnost in učinkovitost poslovanja.

18.2.1 Skupina Luka Koper s svojimi prizadevanji naslavlja 14 ciljev trajnostnega razvoja

Luka Koper je v začetku leta 2021 sprejela Strategijo družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja. Trajnostne usmeritve Skupine Luka Koper izhajajo iz ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj in razvojnih usmeritev Republike Slovenije do leta 2030. Družba je imenovala delovno skupino, ki zasleduje doseganje strateških in operativnih ciljev s področja družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja. Skupina je podrobneje predstavljena v Strategiji družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja in bo vsako leto pripravila akcijski načrt, v katerem bodo podrobneje razčlenjeni aktivnosti, cilji in potrebna finančna sredstva. Družba bo o teh aktivnostih podrobneje poročala v letnem poročilu za leto 2021.

Cilj trajnostnega razvoja: 3 Zdravje in dobro počutje

Opis aktivnosti Luke Koper:			Povezava z bistvenimi vsebinami:
−	Obvladovanje sistema varnosti in zdravja pri delu skladno z	−	Zagotavljanje varnega in zdravega delovnega okolja.
	mednarodnim standardom ISO 45001 in njegovo nadgrajevanje	−	Ocena spoštovanja človekovih pravic.
	skladno z novostmi.	−	Obremenitev s hrupom in svetlobno onesnaževanje.
−	Ciljno usposabljanje za varno in zdravo delo zaposlenih in drugih na	−	Zdravje in varnost strank.
	območju Luke glede na pričakovana tveganja za poškodbe in
	zdravstvene okvare.
−	Zagotavljanje učinkovitega sistema promocije zdravja v delovnem
	okolju.
−	Obvladovanje koncentracij škodljivih snovi pod zakonsko
	predpisanimi mejami.
−	Izvajanje meritev vplivov na zaposlene in na okolje.
−	Zmanjšanje ravni hrupa v pristanišču in hrupa ladij z
	organizacijskimi in investicijskimi projekti.
−	Priprava strategije razvoja sistema požarne zaščite v pristanišču.
−	Posodobitev sistemov požarne zaščite.
Primer kazalnikov:		Cilji:
−	Število težjih poškodb pri delu.	−	Največ 15 poškodb pri delu na mio. opravljenih ur
−	Število poškodb pri delu na mio. opravljenih delovnih ur.		ter 0 težjih poškodb.
−	Število trkov na mio. opravljenih delovnih ur.	−	Največ 25 trkov na mio. opravljenih delovnih ur.
−	Število opravljenih obhodov.	−	Zmanjšati raven hrupa v nočnem času v smeri
−	Raven hrupa v nočnem času v smeri naselij Koper, Ankaran in		mesta Koper na 48 dB.
	Bertoki.	−	Ohraniti dnevno raven hrupa pred najbližjimi objekti
−	Raven hrupa v dnevnem in večernem času v smeri naselij Koper,		zunaj območja pristanišča pri 58 dB in večerno pri 53
	Ankaran in Bertoki.		dB.
		−	Zagotoviti učinkovit in ustrezen sistem oskrbe s
			požarno vodo na celotnem območju pristanišča ter
			ustrezno posredovanje z gašenjem za specifične
			objekte.

Cilj trajnostnega razvoja: 4 Kakovostno izobraževanje

− − − − −	Opis aktivnosti Luke Koper: Ciljno izvajanje funkcionalnega strokovnega usposabljanja. Vključevanje vseh zaposlenih v usposabljanje. Sofinanciranje pridobivanja višje ravni izobrazbe zaposlenih. Izboljševanje sistemov prenosa znanja (mentorstvo, inštruktorstvo). Ocenitev kompetenc zaposlenih (izvedba letnih razgovorov).	− −	Povezava z bistvenimi vsebinami: Izobraževanje in usposabljanje zaposlenih. Visoka delovna uspešnost ter zadovoljstvo in zavzetost zaposlenih.
− − − −	Uvajanje e-izobraževanja. Primer kazalnikov: Povprečno število ur usposabljanja na zaposlenega. Delež zaposlenih, vključenih v izobraževanje. Povprečna ocena kompetenc.	Cilja: − −	Vključevanje vsaj 80 odstotkov zaposlenih v usposabljanje. Kompetentni zaposleni.

Cilj trajnostnega razvoja: 5 Enakost spolov

Opis aktivnosti Luke Koper:		Povezava z bistvenimi vsebinami:
−	Dosledno izvajanje določil Etičnega kodeksa.	−	Raznolikost in enake možnosti ter nediskriminacija.
−	Politika raznolikosti določa ciljno raznolikost, ki se zasleduje v zvezi
	z zastopanostjo v nadzornem svetu in upravi družbe glede na spol,

− −	starost, izobrazbo ter druge osebne lastnosti članov, kot je primerno za družbo. Spoštovanje pravice zaposlenih do svobodnega združevanja, članstva v sindikatih in svetu delavcev in drugih oblik združevanja. Dosledno izvajanje Pravilnika o zaščiti dostojanstva zaposlenih v družbi.
Primer kazalnika:		Cilji:
−	Delež zaposlenih glede na spol, starost, izobrazbo ipd.	− − −	Popolna nediskriminacija. Zadovoljni zaposleni. Dosledno spoštovanje pridobljenih pravic zaposlenih.

Cilj trajnostnega razvoja: 6 Čista voda in sanitarna ureditev

Opis aktivnosti Luke Koper:	Povezava z bistvenimi vsebinami:
− Zmanjšanje izgub pitne vode.	− Raba vode.
Primer kazalnika:	Cilji:
− Specifična poraba vode.	− Ohraniti specifično porabo energentov na ravni prejšnjega leta kljub povečanju pretovora in skladiščnih kapacitet – pitna voda.

Cilj trajnostnega razvoja: 7 Cenovno dostopna in čista energija

	Opis aktivnosti Luke Koper:		Povezava z bistvenimi vsebinami:
−	Uvedba ukrepov učinkovite rabe energije.	−	Energetska učinkovitost.
−	Vzpostavitev sistema za upravljanje z energijo v profitnih centrih in	−	Zavezanost trajnostnemu razvoju.
	hčerinskih družbah.
−	Vgradnja merilne opreme za zajem podatkov o porabi energentov na
	mehanizaciji, v objektih in na infrastrukturi.
−	Ohranjanje certifikata za standard ISO 50001 – sistem upravljanja z
	energijo.
−	Prehod strojev in vozil na električni pogon. Vzpostavitev centralnega
	nadzornega sistema za razsvetljavo v pristanišču.
−	Aktivno uvajanje najsodobnejših in najčistejših tehnologij, ki
	zagotavljajo energetsko učinkovitost pri opravljanju luških
	aktivnosti.
−	Pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov energije.
	Primera kazalnikov:	Cilja:
−	Specifična poraba goriva.	−	Ohraniti specifično porabo energentov na ravni
−	Specifična poraba električne energije.		prejšnjega leta kljub povečanju pretovora in
			skladiščnih kapacitet – pogonsko gorivo in
			električna energija.
		−	Zgraditi sončne elektrarne s skupno zmogljivostjo
			1,25 MW, kar pomeni proizvodnjo električne energije
			v obsegu do 4 % lastne porabe.

Cilj trajnostnega razvoja: 8 Dostojno delo in gospodarska rast

	Opis aktivnosti Luke Koper: Povezava z bistvenimi vsebinami:
−	Prizadevanje za doprinos k visoki gospodarski rasti s strateškimi	−	Stabilnost in poslovna uspešnost.
	usmeritvami, usmerjenimi v dolgoročno poslovno stabilnost.	−	Posredni ekonomski vplivi.
−	Pridobivanje in ohranitev najboljših kadrov.	−	Pomembnost zaposlovanja in skrb za zaposlene.
−	Doseganje kulture visoke delovne uspešnosti in odličnega vodenja.
−	Izvajanje ciljnega vodenja (letnih razgovorov).
−	Zagotavljanje zadovoljstva in zavzetosti zaposlenih.
−	Izvajanje sistema kadrovskih potencialov in naslednikov.
−	Izvajanje kadrovanja po načelu 'kompetentni kader na ključna
	delovna mesta'.
−	Optimalno upravljanje efektivnega delovnega časa zaposlenih.
Primer kazalnikov:		Cilji:
−	Finančni kazalniki.

−	Čisti prihodki od prodaje.	−	V letu 2021 nadaljevati začete naložbe v pristaniško
−	Delež izvedenih letnih razgovorov.		infrastrukturo. Zaključiti prvo fazo podaljševanja
−	Ocena klime in zadovoljstva zaposlenih.		prvega pomola v letu 2021 in drugo fazo v letu 2022.
−	Ocena zavzetosti zaposlenih.		V letu 2021 dokončati garažno hišo za avtomobile,
−	Delež primernih vodij (ocenjevanje kompetenc vodij po metodi 360).		tretji kamionski vhod v pristanišče, začeti gradnjo
−	Delež neizkoriščenih kompenzacijskih in saldo ur.	−	novih skladiščnih zmogljivosti za generalne tovore ter izgradnjo cestne ter železniške infrastrukture in digitalno transformacijo. Vsako leto doseči 100-odstotno realizacijo načrtov kadrov.
		−	2021: 99-odstotni delež izvedenih letnih razgovorov z zaposlenimi,
		−	85-odstotni delež primernih vodij,
		−	Manj kot 8-odstotni delež neizkoriščenih
			kompenzacijskih in saldo ur.
		−	Zagotoviti enako plačilo za enako delo.

Cilj trajnostnega razvoja: 9 Industrija, inovacije, infrastruktura

Opis aktivnosti Luke Koper:			Povezava z bistvenimi vsebinami:
−	Oblikovanje integriranih transportnih rešitev s povezovanjem	−	Stabilnost in poslovna uspešnost.
	različnih členov v logistični verigi.	−	Posredni ekonomski vplivi.
−	Spodbujanje ustvarjalnosti zaposlenih in inovativna dejavnost kot del	−	Vključenost deležnikov.
	strateške usmeritve družbe.
−	Pravočasno zagotavljanje novih infrastrukturnih zmogljivosti.
Primer kazalnikov:			Cilji:
−	Število inšpekcijskih in internih ukrepov pri posegih v prostor.	−	Brez inšpekcijskih in internih ukrepov pri posegih v
−	Delež uvedenih izboljšav.		prostor.
−	Strateški program.	−	Pridobiti nova skladišča.
		−	Vzpostaviti dodatna privezna mesta.
		−	Izboljšati cestni dostop.
		−	Vzpostaviti nove tirne kapacitete.

Cilj trajnostnega razvoja: 13 Podnebni ukrepi

	Opis aktivnosti Luke Koper:	Povezava z bistvenimi vsebinami:
−	Raba obnovljivih virov energije.	− Energetska učinkovitost.
−	Gradnja obnovljivih virov (sončne elektrarne).	− Zavezanost trajnostnemu razvoju.
−	Elektrifikacija mehanizacije.
−	Gradnja skladno s študijami poplavne ogroženosti.
−	Energetska učinkovitost.
−	Zmanjševanje vodnih izgub.
−	Vgrajeni sistemi spremljanja in alarmiranja pred izrednimi
	vremenskimi pogoji.
	Primeri kazalnikov:	Cilji:
−	Specifična poraba goriva.	− Povezani z usmeritvami NEPN in Geen deal.
−	Specifična poraba električne energije.	− Ohraniti specifično porabo energentov na ravni
−	Specifična raba vode.	prejšnjega leta kljub povečanju pretovora in
−	Ogljični odtis.	skladiščnih kapacitet – pogonsko gorivo in
		električna energija.
		− Do leta 2025 načrtujemo v pristanišču izgradnjo
		sončnih elektrarn s skupno zmogljivostjo približno
		1,25 MWp, kar pomeni, da bomo proizvedli do 4 %
		električne energije za lastno porabo. Do leta 2030
		načrtujemo izgradnjo za približno 4 MWp sončnih
		elektrarn, kar pomeni približno 14 % trenutne
		porabe električne energije celotnega pristanišča.

Cilj trajnostnega razvoja: 14 Življenje v vodi

Opis aktivnosti Luke Koper:		Povezava z bistvenimi vsebinami:
−	Vzpostavitev ustreznega nadzornega sistema nad celotnim akvatorijem.	−	Kakovost morja, poglabljanje morskega dna in ravnanje z morskimi sedimenti.
−	Alternativne rešitve glede ravnanja z morskim sedimentom.	−	Biotska raznolikost.
Primera kazalnikov:		Cilj:
−	Število onesnaženj morja zunaj luškega akvatorija.	−	Povsem preprečiti onesnaženje morja zunaj luškega akvatorija.

Cilj trajnostnega razvoja: 15 Življenje na kopnem

Opis aktivnosti Luke Koper:	Povezava z bistvenimi vsebinami:
− Nadgradnja sistemov in opreme za ravnanje z odpadki.	− Raba zemljišč in vode ter nastajanje odpadne vode.
− Zmanjšanje vpliva potencialno onesnaženih padavinskih vod, tehnoloških in komunalnih vod s posodobitvijo čistilnih naprav.	− Ravnanje z odpadki.
Primera kazalnikov:	Cilj:
− Ohranjanje deleža ločeno zbranih odpadkov.	− Ohraniti odstotek ločeno zbranih odpadkov (brez ladijskih odpadkov) nad 91 %.

Cilj trajnostnega razvoja: 16 Mir, pravičnost in močne institucije

Opis aktivnosti Luke Koper:	Povezava z bistvenimi vsebinami:
− Spoštovanje načel pravne države in ukrepi, s katerimi preprečujemo korupcijo in podkupovanje ter s tem krepimo našo integriteto in ugled.	− Spoštovanje človekovih pravic. − Korporativna integriteta − Ugled Luke Koper. − Skladnost poslovanja − Transparentnost poslovanja. − Zagotavljanje zasebnosti strank.
Primera kazalnikov:	Cilji:
− Število primerov korupcije.	− Ohraniti število primerov korupcije pri 0 in izvesti izobraževanje na temo korporativne integritete.

Cilji trajnostnega razvoja, določeni v Strategiji družbene odgovornosti:

• − 10 Zmanjšanje neenakosti,
• − 11 Trajnostna mesta in skupnosti,
• − 12 Odgovorna poraba in proizvodnja ,
• − 17 Partnerstva za doseganje ciljev,

bodo podrobno razčlenjeni v letu 2021, v okviru imenovane delovne skupine, zato bo družba o teh aktivnostih podrobneje poročala v letnem poročilu za leto 2021.

Zadani cilji trajnostnega razvoja se nanašajo predvsem na družbo Luka Koper, d. d., glede na področja delovanja pa jim sledijo tudi preostale družbe Skupine Luka Koper.

19 Deležniki Luke Koper⁸⁶

Luka so vsi ljudje, ki jih na kakršenkoli način povezuje pristanišče.

Koprsko pristanišče s svojim delovanjem vpliva na različne skupine ljudi, ki pa tudi sami vplivajo na delovanje pristanišča. Deležniki Luke Koper so opredeljeni in prepoznani v Politiki upravljanja družbe Luke Koper, d. d., ter v okviru posameznih poslovnih procesov družbe.

Delničarji uresničujejo svoje upravljavske pravice na skupščini delničarjev. Pristojnosti skupščine in druge zadeve, neposredno povezane s skupščino, so določene v Zakonu o gospodarskih družbah, v Statutu družbe in Poslovniku o delu skupščine. Za komunikacijo z delničarji delniška družba uporablja naslednje oblike komuniciranja:

• redne skupščine delničarjev,
• sistem obveščanja Ljubljanske borze SEOnet,
• spletne strani Luke Koper s posebno rubriko 'za vlagatelje',
• udeležbo predstavnikov družbe na investitorskih konferencah doma in tujini,
• izdajo mesečnega časopisa Luški glasnik in njegovo različico, ki je prilagojena za zunanjo javnost,
• letno izdajo brošure Luški delničar za vse delničarje,
• novinarske konference o poslovanju družbe,
• srečanja na sedežu družbe.

19.1 Prepoznavanje deležnikov⁸⁷

Deležniki Luke Koper, ki so opredeljeni in prepoznani v Politiki upravljanja družbe Luka Koper, d. d.:

Delničarji uresničujejo svoje upravljavske pravice na skupščini delničarjev. Pristojnosti skupščine in druge zadeve, neposredno povezane s skupščino, so določene v Zakonu o gospodarskih družbah, v Statutu družbe in Poslovniku o delu skupščine.

Kupci narekujejo nenehno prilagajanje ter uvajanje sprememb in izboljšav v delovanje družbe. Zadovoljstvo kupcev je osnovno vodilo ravnanja vseh zaposlenih. Od prvih stikov s strankami, nato izvajanja storitev zanje pa vse do reševanja morebitnih reklamacij se je treba zavedati, da prav zadovoljstvo kupca daje smisel delu in predstavlja temelj uresničevanja vizije in poslanstva Luke Koper. Zadovoljstvo kupcev Luka Koper redno spremlja. Kupcem zagotavlja storitve vrhunske kakovosti, hiter odziv na njihovo povpraševanje ter učinkovito informacijsko in vso drugo potrebno podporo. Obstoječi model upravljanja pristanišča je podlaga za enakopravno obravnavo vseh kupcev.

Pristaniška skupnost se vključuje v spremembe v delovanju pristaniškega sistema kot celote. Pristaniška skupnost je neformalno združenje vseh zainteresiranih strani, katerih poslovna dejavnost je neposredno povezana z izvajanjem pristaniških storitev. To so tako naročniki storitev – špediterji, agenti in prevozniki, združeni v stanovskih organizacijah – kakor tudi predstavniki kontrolnih hiš in inšpekcijskih organov ter državnih ustanov, ki vsi skupaj oblikujejo pričakovanja do Luke Koper s ciljem čim bolj usklajenega delovanja na vstopni oziroma izstopni točki, ki jo v celotni logistični verigi fizično predstavlja pristaniški prostor. Luka Koper se na te zahteve odziva tako, da jih uskladi in komunicira z zainteresiranimi deležniki.

Poslovna uspešnost družbe in ugled Luke Koper sta povezana tudi z delom dobaviteljev, zato se pri doseganju poslovnih ciljev spoštujejo in visoko cenijo prizadevanja vseh poslovnih partnerjev, ki se kot dobavitelji potrebnih proizvodov ali storitev vključujejo v delovanje pristaniškega sistema.

Zaposlene se spodbuja k odličnemu delu in uspešne se nagrajuje. Kultura partnerskega odnosa z zaposlenimi se gradi na pripadnosti, sodelovanju, ustvarjalnosti, spoštovanju in odgovornosti vsakega posameznika. Internemu komuniciranju se posveča veliko pozornosti, saj je temelj celovitega komunikacijskega spleta. Zaposlene se seznanja z novostmi, internimi akti in drugimi informacijami z obvestili prek elektronske pošte in oglasnih desk, z mesečnim internim glasilom Luški glasnik in prek intraneta. Zaposleni, ki nimajo dostopa do računalnika, do objavljenih informacij dostopajo prek infomatov, ki so postavljeni v operativi. Poseben poudarek pa je namenjen tudi neposredni komunikaciji med zaposlenimi v obliki delovnih in operativnih sestankov, timov za kakovost, koordinacij, letnih razgovorov vodje s sodelavci, konferenc in drugih oblik timskega delovanja. Zaposlene se spodbuja k nenehnemu usposabljanju. Prek razvojnih načrtov se usklajeno z dolgoročnimi razvojnimi potrebami družbe opredeljujejo karierni razvoj in kritične kompetence posameznega zaposlenega.

Zavezanost trajnostnemu razvoju je ena temeljnih strateških usmeritev. Pri tem sta v središču vzpostavljanje in vzdrževanje partnerskih odnosov z lokalno skupnostjo in s širšim družbenim okoljem. Tako se sočasno zagotavljata uspešen razvoj zaposlenih in močna podpora družbenemu okolju ter nadgrajuje skrb za naravno okolje. S sponzorstvi in z donacijami se podpirajo izobraževanje, šport, kultura in humanitarni projekti. Enkrat letno se 'na stežaj odprejo vrata pristanišča' in se z organizacijo Pristaniškega dne omogoči obiskovalcem tako iz lokalnega kot širšega okolja ogled pristanišča, pomolov, dvigal, naprav ter pretovora in drugih dejavnosti.

Državni organi: Država se zaveda, da ima Luka Koper kot edino slovensko pristanišče izreden pomen za celotno gospodarstvo. V letu 2008 je bila delniški družbi podeljena koncesija za opravljanje pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture na območju koprskega pristanišča. Bistveni elementi koncesijske pogodbe so:

• čas trajanja koncesijske pogodbe,
• določitev načina izračuna koncesnine,
• dogovor med pogodbenima strankama o načinu vlaganja v pristaniško infrastrukturo,
• pravila vodenja, upravljanja in delovanja pristanišča,
• zagotavljanje odprtosti pristanišča,
• pravice in obveze strank ob prenehanju ali prekinitvi koncesijskega razmerja.

Čas trajanja koncesije je 35 let, kakor to določa Pomorski zakonik. Dogovorjena koncesnina znaša 3,5 odstotka poslovnih prihodkov družbe, zmanjšanih za zaračunane pristojbine. S plačilom koncesijske dajatve plača delniška družba kot koncesionar tudi najemnino in stavbno pravico, oproščena pa je plačila pristojbine za uporabo pristanišča. V koncesijsko dajatev so vključene vodna pravica, vodne takse in druge dajatve, povezane z uporabo

⁸⁷ GRI GS 102-42

morja. Vlaganja v pristaniško infrastrukturo opravlja koncesionar v soglasju z Republiko Slovenijo in na podlagi veljavnega petletnega programa razvoja pristanišča. Vodenje, upravljanje in delovanje pristanišča sta si koncedent in koncesionar razdelila ter se dogovorila o načinih usklajenega delovanja za dosego ciljev koncesije v interesu obeh. Zagotavljanje odprtosti pristanišča je obveza in cilj obeh pogodbenih strank. Obveza je ponujanje storitev vsem, ki so za to zainteresirani in izpolnjujejo pogoje v skladu z načeli evropskega pravnega reda. Cilj družbe je, da koprsko pristanišče postane primarno in najboljše pristanišče za države vzhodne in srednje Evrope.

Mediji: Delniška družba je odprta do široke javnosti. Na vprašanja medijev odgovarja sproti in jih ažurno obvešča o poslovanju in novostih v družbi. Informacije objavlja tudi na spletni strani družbe www.luka-kp.si ter na trajnostnem portalu družbe www.zivetispristaniscem.si. Za medije pripravlja sporočila za javnost, organizira tiskovne konference ter jih vabi na pomembne poslovne dogodke in obiske.

19.2 Vključenost deležnikov ter njihova pričakovanja in potrebe⁸⁸

Iz nabora številnih deležnikov, s katerimi Luka Koper, d. d., sodeluje in razvija trajnostne odnose, ki so opredeljeni v Politiki upravljanja družbe Luke Koper, d. d., ter v okviru posameznih poslovnih procesov družbe, so bili na podlagi strateških usmeritev prepoznani ključni deležniki ter opredeljena njihova pričakovanja in načini vključenosti v delovanje Skupine Luka Koper.

Ključni deležniki	Komunikacijska orodja	Vključenost v pripravo trajnostnega poročila	Pričakovanja in potrebe deležnikov	Pogostost sodelovanja
DELNIČARJI	- Spletna stran - SEOnet - Srečanja - Skupščina delničarjev - Letno poročilo - - Investitorske - konference - Luški glasnik - Luški delničar - Novinarske konference	- - - - DA - 3 izpolnjeni - vprašalniki - - - - - -	Informacije o poslovanju družbe Finančna uspešnost Poslovna strategija in načrti Dividendna politika Posebej izpostavljene vsebine v procesu - pisanja trajnostnega poročila Skrb za okolje Dostop do informacij Poslovna uspešnost Strategija Preprečevanje korupcije Informacije o konkurenci Informacije o ključnih trgih Povezovanja z lokalno skupnostjo	Ob objavi poslovnih poročil in po potrebi ob srečanjih z investitorsko javnostjo
KUPCI	- Spletna stran - TinO - Obvestila in druga servisna sporočila - Telefonski kontakti - Osebni kontakti - Sejmi in konference - - Organizacija ciljnih - poslovnih dogodkov - Anketa o zadovoljstvu kupcev - Luški glasnik - LinkedIn - Luški dnevi - Srečanja	- - - - - DA - 17 izpolnjenih - vprašalnikov - - - - - -	Kakovostne in pravočasno izvedene storitve na podlagi naročil strank Ustrezno obravnavanje reklamacij Sistematično obveščanje o rednih in izrednih aktivnostih, povezanih s kupci - Sposobnost prilagajanja naročnikovim zahtevam Stabilnost poslovanja Zagotavljanje ustreznih kapacitet in opreme Informatizacija poslovanja Skladnost z varnostnimi in tehničnimi standardi Konkurenčnost pogojev Posebej izpostavljene vsebine v procesu pisanja trajnostnega poročila Trženje in prodaja Strategija Odnosi s kupci Naložbe	Vsakodnevna komunikacija prek omrežij, po potrebi osebni kontakti, anketa vsaki dve leti, enkrat letno luški dnevi, konference, sejmi, ciljni poslovni dogodki
DRŽAVNI ORGANI	- - Spletni portali - - Poročila	- - DA - 5 izpolnjenih - vprašalnikov -	Poslovanje skladno s koncesijsko pogodbo Poslovanje skladno z zakonskimi in podzakonskimi akti Strateški in prostorski načrti družbe - Ustrezno komuniciranje (poročila, odzivi ipd.) Posebej izpostavljene vsebine v procesu pisanja trajnostnega poročila Skrb za okolje	Redno

			-	Trajnostni razvoj Strategija
ODVISNE DRUŽBE	- - -	Dogodek 'Naj - dobavitelj' - Osebni kontakti Telefonski kontakti	- - - - DA 1 izpolnjen - vprašalnik - - - - -	Zanesljivost plačil Dolgoročno sodelovanje Priznanje za uspešno sodelovanje Korektno sodelovanje in komunikacija Posebej izpostavljene vsebine v procesu pisanja trajnostnega poročila Poslovna uspešnost Skrb za okolje Skrb za zaposlene Strategija Preprečevanje korupcije, diskriminacija, etika in integriteta, človekove pravice Informacije o konkurenci	Vsakodnevno
DOBAVITELJI	- -	Dogodek 'Naj - dobavitelj' - Portal ZPP	- - - - - DA 5 izpolnjenih - vprašalnikov - - - - - - -	Zanesljivost plačil Dolgoročno sodelovanje Priznanje za uspešno sodelovanje Korektno sodelovanje in komunikacija Pravočasno seznanjanje z morebitnimi spremembami v družbi Posebej izpostavljene vsebine v procesu pisanja trajnostnega poročila - Skrb za okolje Dostop do informacij Poslovna uspešnost Preprečevanje korupcije Skladnost poslovanja Odnosi z dobavitelji Naložbe Strategija	Vsakodnevno
ZAPOSLENI	- - - - - - - - - -	Anketa o zadovoljstvu zaposlenih Luški glasnik Timi za kakovost Klepetalnica - Intranet - Sestanki Srečanja Ocenjevanje vodij Letni razgovori Ocenjevanje medsebojnega sodelovanja med enotami	- - - - - - DA 2 izpolnjena - vprašalnika: - svet delavcev in - SŽPD - - - - - -	Redno usposabljanje in izobraževanje Ustrezna komunikacija z zaposlenimi Karierni razvoj in kompetence Varnost in zdravje pri delu Plačni sistem Odnosi med zaposlenimi Posebej izpostavljene vsebine v procesu pisanja trajnostnega poročila Poslovna uspešnost - Dostop do informacij Strategija Trženje in prodaja Tveganja Preprečevanje korupcije, diskriminacija, etika in integriteta, človekove pravice Trajnostni razvoj Družbeno okolje Povezovanja z lokalno skupnostjo	Vsakodnevno
LOKALNA SKUPNOST IN ŠIRŠE DRUŽBENO OKOLJE	- - - - -	Pristaniški dan Portal Živeti s pristaniščem - Srečanja s - predstavniki lokalnih skupnosti Facebook Luški glasnik	- - - - - DA - 4 izpolnjeni vprašalniki	Spoštovanje okoljskih predpisov Sofinanciranje kulturnih, športnih in humanitarnih organizacij Zaposlovanje Prispevek k razvoju gospodarskega okolja Prostorski načrti pristanišča Pregledno komuniciranje z javnostmi - Posebej izpostavljene vsebine v procesu pisanja trajnostnega poročila Preprečevanje korupcije Trajnostni razvoj Skrb za okolje Varovanje morja	Občasno, po potrebi
OKOLJSKE ORGANIZACIJE	- - -	Portal Živeti s - pristaniščem - Okoljska poročila Strokovni sveti	DA - 1 izpolnjen - vprašalnik - -	Posebej izpostavljene vsebine v procesu pisanja trajnostnega poročila Tveganja Vpliv Luke Koper na širše družbeno okolje Trajnostni razvoj Skrb za okolje	Občasno
MEDIJI	- -	Tiskovne konference Sporočila za javnost-	- DA	Ažurno obveščanje o dogodkih, poslovanju in - spremembah v družbi	Kontinuirano

- Odgovori novinarjem - Spletna stran - 1 izpolnjen vprašalnik

Posebej izpostavljene vsebine v procesu pisanja trajnostnega poročila

Poslovna uspešnost Skrb za okolje Skrb za zaposlene Strategija Preprečevanje korupcije, diskriminacija, etika in integriteta, človekove pravice Varnost in zdravje pri delu

20 Matrika bistvenosti⁸⁹

Odprti odnosi z deležniki so izrednega pomena za povezavo ciljev trajnostnega razvoja z družbeno odgovornostjo. Ker so interesi in cilji posameznih deležnikov različni, je pomembno pridobiti povratne informacije deležnikov glede njihovih pričakovanj do posameznega podjetja ali skupine. Zato je Skupina Luka Koper opredelila bistvene teme trajnostnega razvoja ter jih ocenila z vidika pomembnosti za Skupino Luka Koper in z vidika pomembnosti za ključne deležnike. Na podlagi obeh vidikov je bila izdelana v nadaljevanju predstavljena matrika bistvenih vsebin za družbo Luka Koper. V letu 2020 je bila matrika bistvenosti posodobljena.

Matrika bistvenosti

1	Finančni rezultati (analiza poslovanja, kazalniki poslovanja)
2	Naložbe v nefinančna sredstva
3	Računovodski izkazi
4	Informacije o delnici, delničarjih
5	Trženje in prodaja (pretovor, blagovne skupine)
6	Tekoče informacije o poslovanju družbe, dogodki, aktivnosti
7	Splošne informacije o družbi (zgodovina, osebna izkaznica, dejavnosti, organiziranost…)
8	Strategija
9	Ekonomski vpliv Luke Koper na širše okolje
10	Sistem upravljanja in vodenja družbe
11	Tveganja
12	Etika in korporativna integriteta, človekove pravice
13	Diskriminacija, raznolikost in enake možnosti
14	Preprečevanje korupcije
15	Varnost in zdravje pri delu
16	Trajnostni razvoj
17	Skladnost poslovanja z zakoni in pravili
18	Zaposlovanje in skrb za zaposlene (izobraževanje, karierni razvoj zaposlenih, socialna varnost…)
19	Skrb za okolje (kakovost zraka, emisije, ogljični odtis, hrup, svetlobno onesnaževanje, odpadne vode, odpadki…)
20	Upravljanje z energijo (energetska učinkovitost, poraba energentov)
21	Varovanje morja (kvaliteta morja, onesnaženost morja, biotska raznovrstnost)
22	Družbeno okolje (sponzorstva in donatorstva, vključevanje lokalne skupnosti)
23	Odnosi z dobavitelji
24	Odnosi s kupci
25	Vključevanje deležnikov v dejavnost Luke Koper

Deležniki so ocenjevali vsebine z ocenami od 1 (najnižja, najmanj pomembno) do 5 (najvišja, najbolj pomembno). Vse vsebine so bile tako s strani deležnikov kot s strani podjetja visoko ocenjene (ocena nad 3,7). Tako deležniki kot podjetje so kot najpomembnejše vsebine prepoznali: strategijo, skrb za okolje in varovanje morja, ekonomske vplive Luke Koper na širše okolje ter skladnost poslovanja z zakoni in pravili. Luka Koper, d. d., je izpostavila oziroma najvišje ocenila (ocena 4,7) naslednje vsebine: trženje in prodajo, strategijo, skladnost poslovanja z zakoni in pravili ter zaposlovanje in skrb za zaposlene.

Na drugi strani so deležniki najbolj poudarili (ocena 4,8): skrb za okolje, varovanje morja ter trajnostni razvoj.

Matrika bistvenih vsebin je bila v letu 2020 prenovljena.

20.1 Bistvene vsebine, izpostavljene s strani posameznih deležnikov⁹⁰

Pomembnost vsebin narašča barvno – temnejša kot je barva, pomembnejša je vsebina.

	DELNIČARJI	LOKALNA SKUPNOST IN ŠIRŠE DRUŽBENO OKOLJE	KUPCI	DRŽAVNI ORGANI	DOBAVITELJI	ZAPOSLENI	ODVISNE DRUŽBE	OKOLJSKE ORGANIZACIJE	MEDIJI
Finančni rezultati
Naložbe v nefinančna sredstva
Računovodski izkazi
Informacije o delnici, delničarjih
Trženje in prodaja
Tekoče informacije o poslovanju družbe, dogodki, aktivnosti
Splošne informacije o družbi
Strategija
Ekonomski vpliv Luke Koper na širše okolje
Sistem upravljanja in vodenja družbe
Tveganja
Etika in korporativna integriteta, človekove pravice
Diskriminacija, raznolikost in enake možnosti
Preprečevanje korupcije
Varnost in zdravje pri delu
Trajnostni razvoj
Skladnost poslovanja z zakoni in pravili
Zaposlovanje in skrb za zaposlene
Skrb za okolje
Upravljanje z energijo
Varovanje morja
Družbeno okolje
Odnosi z dobavitelji
Odnosi s kupci
Vključevanje deležnikov v dejavnost Luke Koper

20.2 Metodologija določanja bistvenosti⁹¹

Luka Koper je pri določanju vsebine poročila sledila načelom bistvenosti, vključevanja deležnikov in celovitosti. Načelo bistvenosti pravi, da mora poročilo izražati pomembne okoljske, ekonomske in družbene vplive organizacije. Poleg tega mora zajemati vsebine, ki bistveno vplivajo na odločitve deležnikov. Naša analiza bistvenosti tako temelji na korakih, ki so predstavljeni v nadaljevanju. Matrika bistvenosti je bila posodobljena v letu 2020.

KORAK 1

Identifikacija in določitev bistvenih vsebin trajnostnega poročila

Na podlagi predlaganih bistvenih vsebin standardov trajnostnega poročanja GRI (Global Reporting Initiative Global Standards) ter na podlagi strategije in aktivnosti družbe Luka Koper, d. d., so bile prepoznane bistvene vsebine, ki so za poslovanje Luke Koper relevantne in pomembne. Te vsebine so bile razdeljene v sklope:

• 1. Splošna razkritja
• 1. Poslovna uspešnost
• 1. Družbeno upravljanje
• 1. Odgovornost do naravnega okolja

KORAK 2

Določanje pomembnosti s strani podjetja

Pomembnost s strani podjetja je prikazana na grafu pomembnosti na vodoravni osi, pri čemer si vsebine sledijo po pomembnosti od desne proti levi. Pomembnost prepoznanih bistvenih vsebin je bila ocenjena s strani uprave družbe in članov projektne skupine.

KORAK 3

Določanje pomembnosti s strani deležnikov

Pomembnost s strani deležnikov je na grafu pomembnosti prikazana na navpični osi, in sicer po pomembnosti od zgoraj navzdol. Ocene deležnikov so bile pridobljene s pomočjo spletnega vprašalnika, ki je bil poslan ključnim deležnikom. Vprašalniki so bili poslani na 87 naslovov, vrnjenih in izpolnjenih je bilo 39 vprašalnikov. Kateri deležniki so bili vključeni in kakšna so njihova pričakovanja, je razvidno iz tabele z naslovom Vključenost deležnikov ter njihova pričakovanja in potrebe.

KORAK 4

Določanje bistvenosti

Iz prejetih odgovorov je bila izdelana matrika bistvenosti. Iz matrike je razvidna sinergija ciljev in interesov družbe ter deležnikov. Področja, ki izkazujejo soroden interes, bomo še naprej krepili, na področjih, kjer se porajajo razhajanja, pa si bomo prizadevali za zbližanje ciljev. Izbrane bistvene vsebine in razkritja trajnostnega poročila so sicer razvidni iz kazala GRI, prav tako pa je že sama vsebinska zasnova tega trajnostnega poročila pripravljena na podlagi ugotovljene bistvenosti.

Pri zbiranju podatkov in pisanju trajnostnega poročila so bila upoštevana načela kakovosti poročila, in sicer načela:

• uravnoteženosti,
• natančnosti,
• pravočasnosti,
• primerljivosti,
• jasnosti,
• zanesljivosti.

21 Korporativna integriteta, človekove pravice, preprečevanje korupcije in skladnost poslovanja⁹²

Dobrodošla poslovna praksa zadnjih let je, da podjetja pri svojem poslovanju vse bolj stremijo k spoštovanju in krepitvi korporativne integritete in skladnosti poslovanja. S takim pristopom se zagotavlja poslovanje, ki je skladno z zakonodajo in dobrimi poslovnimi običaji ter etičnimi načeli.

Spoštovanje zakonodaje in etično delovanje v najširšem pomenu besede se zagotavljata s sledenjem konceptu družbene odgovornosti, ki se vse bolj uveljavlja in s tem postaja nepogrešljiv del vsakodnevnega poslovanja podjetij. Cilj družb v Skupini Luka Koper je dolgoročno uspešno poslovanje, ki poleg dolgoročnega razvoja družbe in Skupine Luka Koper vključuje tudi zavezo trajnostnemu razvoju oziroma družbeno odgovornemu odnosu do skupnosti in naravnega okolja. Ta zaveza je globoko vpeta v naše vrednote in korporativno kulturo.

Skupina Luka Koper je v letu 2020, kljub pogojem poslovanja oteženih zaradi pandemije, organizirala več usposabljanj s področja korporativne integritete, človekovih pravic, skladnosti poslovanja in varovanja osebnih podatkov:

• − Interno organizirana usposabljanja:
  • o Varovanje zaupnih podatkov: 18 udeležencev
  • o Prepoznavanje ponaredkov: 21 udeležencev
• − Zunanja usposabljanja:
  • o Varovanje osebnih podatkov: 4 udeleženci
  • o GDPR:1 udeleženec
  • o Korporativna varnost: 5 udeležencev
  • o Kibernetska varnost: 3 udeleženci
  • o Protikoronska zakonodaja: 1 udeleženec
  • o Notranje prevare: 1 udeleženec
  • o Skladnost poslovanja: 1 udeleženec
  • o Usposabljanja s področja soupravljanja delavcev: 5 udeležencev

21.1 Korporativna integriteta⁹³

Skupina Luka Koper je leta 2014 pristopila k Slovenskim smernicam korporativne integritete. Za področje korporativne integritete sta v Luki Koper zadolžena pooblaščenec za korporativno integriteto in komisija za obravnavo prijav kršitev korporativne integritete, ki o ugotovljenih kršitvah pripravita poročilo s priporočili oziroma predlogi ukrepov.

V prizadevanjih za ustvarjanje pogojev za visoko etično in odgovorno poslovanje družbe, zaščito interesov vseh deležnikov in minimizacijo tveganj, ki bi lahko nastala zaradi neskladnega ravnanja zaposlenih, pogodbenih partnerjev ali tretjih oseb, je Luka Koper v letu 2020 konsolidirala poklicni funkciji pooblaščenca za korporativno integriteto in pooblaščenca za skladnost poslovanja, ki sta organizacijsko neodvisni in neposredno poročata vodstvu družbe, kot tudi nadzornemu svetu. Vloga pooblaščenca za korporativno integriteto in pooblaščenca za skladnost poslovanja je svetovati in opozarjati na obstoj tveganj za skladnost z zakonodajo in notranjimi predpisi ter drugimi veljavnimi akti družbe v vseh poslovnih procesih, predvsem tveganj trgovanja z notranjimi informacijami in razkrivanja varovanih podatkov.

S tem se zagotavlja izvajanje programa korporativne integritete in skladnosti poslovanja, skrbi za upravljanje tveganj za korporativno skladnost in integriteto, vzpostavitev primernega postopka in metodologij za oceno tveganj s področja skladnosti in korporativne integritete, za upravljanje tveganj s področij nasprotja interesov, lobiranja, korupcije ter kršitev etike in integritete, izhajajoč iz Etičnega kodeksa, vodenje evidenc, vpetost sistema korporativne integritete v sistem notranjega upravljanja ter krepitev kulture skladnosti poslovanja in integritete.

⁹² GRI GS 102-16, 102-17

⁹³ GRI GS 102-16, 102-17, 103-1, 103-2, 103-3

Pooblaščenec za korporativno integriteto skrbi za to, da se zberejo vse potrebne izjave članov uprave in nadzornega sveta glede nasprotja interesov, neodvisnosti in varovanja notranjih informacij, kot jih predvideva in zahteva pozitivna zakonodaja.

V zvezi s prijavami kršitev korporativne integritete lahko vsaka fizična ali pravna oseba na pooblaščenca za korporativno integriteto naslovi prijavo zaradi kršitev, za katere je pooblaščenec pristojen. Pooblaščenec in komisija obravnavata vse prijave in obvestila, tudi anonimne. Prijavo kršitve korporativne integritete je mogoče vložiti na spletni strani delniške družbe https://www.luka-kp.si/slo/prijava-nepravilnosti ali neposredno pri pooblaščencu za korporativno integriteto. Pooblaščenec in komisija morata varovati identiteto dobrovernega prijavitelja in s podatki o prijavitelju ravnati zaupno. V primeru izvajanja nedovoljenih povračilnih ukrepov zoper prijavitelja se lahko zoper zaposlene, ki izvajajo nedovoljene povračilne ukrepe, sprožijo ustrezni postopki po veljavni delovnopravni zakonodaji, o čemer se obvesti poslovodstvo družbe. V primeru anonimne prijave identitete dobrovernega prijavitelja ni dovoljeno ugotavljati. Prijava se lahko vloži pisno, ustno na zapisnik, prek obrazca na spletni strani Luke Koper ali prek drugih elektronskih medijev. Vsaka prejeta prijava se evidentira v evidenco prijav.

Poročila o prejetih prijavah redno obravnava revizijska komisija nadzornega sveta, enkrat letno pa še nadzorni svet.

Etični kodeks, ki pomeni vodilo, smernice in pravila družbe, temelji na vrednotah in ciljih Luke Koper. V njem so povzete morebitne etične dileme in situacije, v katerih se lahko zaposleni znajdejo v okviru pričakovanega oziroma zahtevanega ravnanja zaposlenih pri delu v Skupini Luka Koper.

Etični Kodeks je v elektronski obliki dostopen vsem zaposlenim na portalu Luke Koper, poslovnim partnerjem in preostali zainteresirani javnosti pa na spletni strani Luke Koper. Vsi novozaposleni prejmejo tiskan izvod Etičnega kodeksa že ob zaposlitvi in se z izjavo zavežejo k njegovemu spoštovanju. Od vseh zaposlenih, predvsem od vodstvenih delavcev, se pričakujeta visoka profesionalnost in integriteta v odnosu tako do drugih zaposlenih kakor tudi do strank, lastnikov, medijev, dobaviteljev, državnih organov in drugih partnerjev.

Vloga vodij je, da s svojim zgledom, odgovornostjo za rezultate in razvoj zaposlenih, sposobnostjo prenašanja ciljev organizacije v cilje posameznikov, zagotavljanjem rednih povratnih informacij o uspešnosti dela zaposlenim, skratka s sposobnostjo opredeljevanja slabosti in prednosti zaposlenih usmerjajo zaposlene pri razvoju v smeri doseganja skupnih ciljev podjetja.

Pri sprejemanju odločitev družbo vodijo vrednote: odgovornost, pripadnost, spoštovanje, sodelovanje, ustvarjalnost.

Družbe Skupine Luke Koper si prizadevajo zaščititi premoženje pred prevarami in koruptivnimi ravnanji z ustreznim notranjim kontrolnim sistemom. Zaposleni na delovnih mestih, ki so izpostavljena tem tveganjem, so dobili v podpis izjave o povezanih osebah in izogibanju nasprotju interesov, v Skupini Luka Koper pa velja tudi Pravilnik o sprejemanju daril v družbah Skupine Luka Koper.

Pooblaščenec za korporativno integriteto Skupine Luka Koper je v letu 2020 obravnaval enajst prijav domnevnih kršitev korporativne integritete, ki so jih podali tako zunanji kot notranji akterji. Upravičena je bila ena prijava. Pooblaščenec je podal priporočila, ki jih je poslovodstvo v letu 2020 realiziralo ter na novo sprejelo Politiko obvladovanja nasprotja interesov in dopolnilo Politiko raznolikosti. Prav tako je družba v letu 2020 sprejela številne ukrepe na področju informacijske varnosti ter tako dodatno okrepila postopke rokovanja in skrbnega ravnanja z zaupnimi podatki ter varovanja poslovnih skrivnosti.

21.2 Človekove pravice in diskriminacija⁹⁴

Vlada Republike Slovenije je novembra 2018 sprejela Nacionalni akcijski načrt za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu, katerega namen in cilj je zagotoviti uresničevanje Smernic OZN za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu in pripomoči k zagotavljanju spoštovanja človekovih pravic v gospodarskih dejavnostih v celotni vrednostni verigi ter dodatno razvijati sodelovanje med državo, podjetji in gospodarskimi združenji, sindikati, nevladnimi organizacijami in drugimi deležniki. Luka Koper, d. d., sledi načelom sprejetega akcijskega načrta in je od leta 2019 podpisnica Zaveze k spoštovanju človekovih pravic, ki vključuje zavezo k sprejemu akcijskega načrta najpozneje v treh letih od podpisa. Z zavezo družba sledi tudi priporočilom in pričakovanjem SDH, ki od družb s kapitalsko naložbo države pričakuje, da v svoje poslovanje implementirajo relevantna načela Nacionalnega akcijskega načrta Republike Slovenije za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu in da so vzor drugim družbam tudi na področju spoštovanja človekovih pravic.

⁹⁴ GRI GS 102-16, 102-17, 103-1, 103-2, 103-3, 406-1

V okviru Nacionalnega akcijskega načrta (NAN)⁹⁵ so bile oblikovane naslednje prednostne naloge oz. področja človekovih pravic,

• 1. Varstvo temeljnih delavskih pravic (prekarno delo)
• 1. Preprečevanje trpinčenja na delovnem mestu (mobing)
• 1. Preprečevanje diskriminacije in neenakosti ter promocija enakih možnosti
• 1. Delo in zaposlovanje invalidov
• 1. Varnost in zdravje na delovnem mestu
• 1. Varstvo okolja in trajnostni razvoj
• 1. Pravice potrošnikov
• 1. Preprečevanje trgovine z ljudmi

V okviru spoštovanja človekovih pravic in preprečevanja diskriminacije Luka Koper z izvajanjem navedenih ukrepov sledi načelom:

− Varstvo temeljnih delavskih pravic, preprečevanje prekarnega dela

S spremembo poslovnega modela in odpravo modela poslovanja z izvajalci pristaniških storitev je družba v letu 2020 zaključila implementacijo novega tristebrnega poslovnega modela in s tem naredila velik preskok v smeri spoštovanja človekovih pravic. Vzpostavila je tudi najem agencijskih delavcev, ki so jim zagotovljene enake pravice kot redno zaposlenim delavcem v skladu z zakonodajo in Kolektivno pogodbo Luke Koper, d. d. Družba zagotavlja zaposlenim delovno razmerje za nedoločen čas oziroma le izjemoma za določen čas ter za polni delovni čas razen izjemoma iz naslova zagotavljanja pravic iz starševskega in zdravstvenega varstva.

− Preprečevanje trpinčenja na delovnem mestu (mobinga)

Delodajalec je že po zakonu dolžan zagotavljati tako delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen spolnemu in drugemu nadlegovanju ali trpinčenju, verbalnemu, neverbalnemu in fizičnemu, s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev. Za ta namen mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu. V družbi je od leta 2014 v veljavi Pravilnik o zaščiti dostojanstva zaposlenih, ki ureja varstvo zaposlenih pred vsakršnimi oblikami nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu, določeni pa so tudi postopki, načini prijave in ukrepi za varovanje dostojanstva zaposlenih.

V letu 2020 so bili zaradi suma nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu obravnavani 4 primeri, ki so se reševali neformalno, saj osebe niso podale formalne prijave.

− Zagotavljanje enakosti spolov

V letu 2020 je bila dopolnjena Politika raznolikosti uprave in nadzornega sveta, o čemer družba podrobneje poroča v točki 21.4 Politika raznolikosti. Družba zagotavlja enakost spolov tudi med preostalimi zaposlenimi z nediskriminatornimi objavami in enako obravnavo prispelih prijav kandidatov na objavljena prosta delovna mesta v postopkih zaposlovanja ter z enakim plačilom za opravljeno delo ne glede na spol in delovno mesto.

− Varstvo invalidov

Družba skrbno obravnava zaposlene v postopkih pred invalidsko komisijo pri iskanju ustreznega delovnega mesta v skladu s preostalo delovno zmožnostjo zaposlenih ter sodeluje z invalidskim podjetjem Luka Koper INPO, d. o. o.

− Varstvo starejših delavcev

Družba izpolnjuje zakonska določila glede nadurnega dela starejših, nočnega dela in dodatnih dni letnega dopusta za starejše delavce.

− Varnost in zdravje na delovnem mestu

Družba izvaja ukrepe za varovanje zdravja glede na ocene tveganja delovnih mest, usposabljanja za varno delo in uporabo varovalne opreme ter ukrepe promocije zdravja. V zvezi z ustreznim delovnim okoljem je družba v letu 2020 glavni izziv prepoznala v obvladovanju razmer, povezanih s pandemijo covida-19, in za ta namen ustanovila več delovnih in operativnih skupin. V prvem polletju je bila aktivirana civilna zaščita, v drugem valu so nekatere naloge prevzeli ostali zaposleni. V pristanišču je organiziran prevoz hrane z mobilno enoto ter dodatni prostori za počitek in odmor, upoštevaje vse varnostne ukrepe. Družba delavcem vseskozi zagotavlja ustrezno osebno varovalno opremo, prevoz z internimi linijami ali označenimi koridorji in za varstvo pri delu skrbi predvsem s posodobljenimi tehnologijami dela.

− Varstvo okolja, ohranjanje narave in trajnostni razvoj

Družba o tem podrobno poroča v poglavju 24 Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja.

Luka Koper spoštuje pravico zaposlenih do svobodnega združevanja, članstva v sindikatih in svetu delavcev ter drugih oblik združevanja. Komunicira se odkrito in spoštljivo, brez napačnega prikazovanja dejstev ali zavajanja ter

⁹⁵ Človekove pravice v gospodarstvu | GOV.SI

neavtoriziranega prenosa informacij na vseh ravneh in področjih delovanja v družbi, tako v formalni kot neformalni komunikaciji. Kritika dela je del odkrite komunikacije in ne sme biti usmerjena v osebo, temveč v dejanja.

Luka Koper, d. d., obdobno sodeluje v pobudi in izboru najuglednejšega zaposlovalca Zlata nit, ki delno pokriva področje človekovih pravic. Že drugič je bila uvrščena med finaliste v kategoriji velikih podjetij. V strategiji je načrtovana pridobitev certifikata Družini prijazno podjetje ali Družbeno odgovorno podjetje.

21.2.1 Človekove pravice, prepoznane kot najrelevantnejše za družbo Luka Koper, d. d. 96

Luka Koper, d. d., se zaveda, da pri njenem poslovanju obstajajo tudi nekatera tveganja kršenja človekovih pravic. Človekove pravice so sicer dolžni spoštovati celotna Luka Koper in vsi zaposleni.

V tabeli, ki sledi, so navedene človekove pravice, ki so bile v okviru delovne skupine zaposlenih, zadolžene za implementacijo trajnostnega poročanja po standardih GRI, prepoznane kot najrelevantnejše za vse zaposlene v družbi Luka Koper, d. d.

Človekove pravice	Zaposleni	Pomembnost 1–4 97	KPI
TEMELJNE PRAVICE IN SVOBOŠČINE
Pravica do življenja	X	1	Št. smrti
Prepoved prisilnega dela	X	4	Št. ur dela
Svoboda izražanja – v povezavi s pravico do organiziranega sindikalnega gibanja; blatenje s strani medijev	X	2	Št. objav Št. sproženih tožb za utišanje nekoga
Nedotakljivost človekove zasebnosti (varstvo podatkov)	X	1	Št. zlorab osebnih podatkov (prijav)
EKONOMSKE, SOCIALNE IN KULTURNE PRAVICE
Pravica do dela	X	1	Št. odprtih tožb zaradi nezakonitih odpovedi
Pravica do izobrazbe	X	4	Povprečno št. ur usposabljanja
Pravica do dostojanstva pri delu	X	1	Št. prijav
Pravica do organiziranja sindikalnega delovanja, participacije in stavke	X	1	Št. stavk, shodov Št. reprezentativnih sindikatov Sklenjen sporazum s sindikati
Pravica do enakega plačila za enako delo	X	1	Višina plače za enako delovno mesto
Pravica do socialne varnosti (plačevanje prispevkov)	X	1	Plačilo prispevka
Pravica do družinskega življenja	X	2	Št. nadur nad zakonsko omejitvijo
Pravica do zdravja	X	1	Ukrepi za promocijo zdravja Št. poškodb pri delu Št. zdravniških pregledov
Pravica do nediskriminacije	X	2	Št. pritožb zaradi diskriminatornega ravnanja
Pravica do počitka in prostega časa	X	1	Izkoriščenost letnega dopusta Izplačilo regresa za letni dopust
ČLOVEKOVE PRAVICE TRETJE GENERACIJE
Pravica do zdravega življenjskega okolja	X	1	Raven hrupa Koncentracija prašnih delcev Število onesnaženj Kakovost pitne vode

⁹⁶ GRI GS 412-1

⁹⁷ 1-zelo pomembno, 4-nepomembno

21.3 Korupcija in podkupovanje⁹⁸

Skupina Luka Koper je v letu 2020 sprejela kodeks ravnanja dobaviteljev, s podpisom katerega ti prevzemajo obveznost spoštovanja zahtevanih etičnih vrednot. Prav tako je bil dopolnjen sistem ocenjevanja dobaviteljev, s katerim se podrobno spremlja njihovo finančno stanje. V zvezi z implementacijo standarda ISO 37001:2016 je bil v letu 2020 po zaključeni prvi fazi narejen popis potencialnih koruptivnih tveganj in izdelan načrt integritete. Skupina Luka Koper tako krepi proces uveljavljanja etičnih vrednot in njihovega ponotranjenja ter skrbi za obvladovanje tveganj in posledično zmanjševanje izgub v poslovanju. Skupina zasleduje najvišjo stopnjo profesionalnosti, lojalnosti in integritete v odnosu do zaposlenih, strank, lastnikov, medijev, dobaviteljev, državnih in lokalnih organov in drugih deležnikov ter poslovne odnose sklepa transparentno, ob spoštovanju konkurenčnosti in dobrih poslovnih običajev ter z ničelno toleranco do kakršnih koli koruptivnih ali etično spornih ravnanj ali nepoštene poslovne prakse.

Skupina Luka Koper si s tako zastavljenimi načeli za dobavitelje oz. s pravili poslovne etike družbe prizadeva ustvariti pogoje, v katerih bodo tudi naši dobavitelji, kupci, njihovi zaposleni in podizvajalci ter drugi deležniki sodelovali s Skupino Luka Koper v duhu etičnih pravil ravnanja, ki veljajo za Skupino Luka Koper.

Ob zaposlitvah se nadaljuje dobra praksa, da vsak novozaposleni prejme etični kodeks in praktični vodnik etičnega ravnanja, v katerem so med drugim opredeljena tveganja korupcije, vsem pa se predstavijo tudi načela pristaniške varnosti, ki zajemajo vprašanje integritete (kako se obnašati na delovnem mestu, etično ravnanje, varovanje poslovnih skrivnosti …). V letu 2020 so bili s tem seznanjeni vsi zaposleni.

Na proces usposabljanja so v letu 2020 vplivali ukrepi za preprečevanje širjenja covida-19. Kljub temu je bilo v usposabljanje za preprečevanje korupcije vključenih 54 zaposlenih, od tega 27 novozaposlenih.

Tabela 15: Število in odstotek zaposlenih, ki so bili izobraženi glede preprečevanja korupcije, porazdeljeno glede na regijo in kategorijo delovnega mesta

31. 12. 2020		Kategorija DM			Regija prebivališča
število usposobljenih	delež		število	delež		število	delež
54	3,5	Vodilni (uprava, b-1)	2	0,1	Obalno-kraška regija	52	3,4
		Ostali vodstveni	5	0,3	Osrednjeslovenska regija	2	0,1
		Strokovni	12	0,8
		Izvajalski	35	2,3

Protikorupcijskega usposabljanja sta bila v letu 2020 deležna dva vodilna delavca; glede na regijo prebivališča eden iz Obalno-kraške regije ter eden iz Osrednjeslovenske regije.

V letu 2020 v Skupini Luka Koper ni bilo potrjenih primerov korupcije.

21.4 Politika raznolikosti⁹⁹

V letu 2020 je nadzorni svet družbe sprejel dopolnjeno Politiko raznolikosti uprave in nadzornega sveta Luke Koper, d. d.

Politika raznolikosti določa ciljno raznolikost, ki se zasleduje v zvezi z zastopanostjo v nadzornem svetu in upravi družbe glede na spol, starost, izobrazbo ter druge osebne lastnosti članov, kot je primerno za družbo.

S Politiko raznolikosti uprave in nadzornega sveta družba postavlja okvirje, ki v teh dveh organih omogočajo ustrezno sestavo članov z zastopanostjo obeh spolov (ženskega in moškega) in različnih starostnih skupin, z različnim naborom ustreznih znanj, veščin in izkušenj, ki ob optimalnem vodenju in nadzoru ter obvladovanju tveganj zagotavlja dolgoročni uspeh družbe pri doseganju njenih ciljev in strategije.

⁹⁸ GRI GS 205-2, 205-3, 103-1, 103-2, 103-3

⁹⁹ GRI GS 103-1, 103-2, 103-3

Podlaga politike raznolikosti sta poleg zakonskih aktov in statuta družbe tudi Politika upravljanja družbe Luka Koper, d. d., in Etični kodeks družb Skupine Luka Koper.

Pri sestavi članstva v upravi in nadzornem svetu se ob upoštevanju dejavnosti družbe sledi cilju, da sta v organih ustrezno zastopana oba spola. Težimo k temu, da imata uprava kot celota oziroma nadzorni svet kot celota vsa ustrezna znanja, veščine in izkušnje, pri čemer se posamezni člani s svojimi znanji, izobrazbo in izkušnjami medsebojno dopolnjujejo tako, da lahko uspešno upravljajo oziroma nadzorujejo delniško družbo v skladu s cilji, strategijo, politikami delniške družbe in z etičnimi standardi.

21.5 Skladnost z zakonodajo in internimi zahtevami¹⁰⁰

21.5.1 Skladnost poslovanja

Na področju skladnosti Luka Koper s svojimi notranjimi predpisi preventivno izvaja kontrole za zagotavljanje skladnosti poslovanja ter zagotavlja sistematičen postopek zapisovanja, reševanja in analiziranja vseh vrst neskladnosti s ciljem uvajanja primernih ukrepov za izboljšanje, kar vodi do stalnega izboljševanja kakovosti poslovanja.

Z namenom učinkovitega izvajanja skladnosti poslovanja ima družba pooblaščenca za skladnost poslovanja, ki izvaja redne in izredne presoje skladnosti poslovanja družbe na podlagi letnega načrta, ki ga sprejme uprava ter potrdi revizijska komisija nadzornega sveta družbe. V letu 2020 je bilo izrečenih 56 priporočil in predlogov, namenjenih zagotavljanju skladnosti poslovanja. Izrečena priporočila in predlogi so se obravnavali. Ob koncu leta 2020 so ostala neobravnavana štiri zapadla priporočila in dva predloga.

V letu 2020 je bil sprejet Poslovnik o delu pooblaščenca za skladnost poslovanja, s katerim se je uredilo njegovo delovanje. Skladno z načrtom pooblaščenca za skladnost poslovanja in prej navedenim poslovnikom so se v letu 2020 izvedla vsa načrtovana preverjanja skladnosti poslovanja na različnih področjih poslovanja družbe, kot so izvajanje določil koncesijske pogodbe, ravnanje z odpadki, delovnopravno področje, varstvo pri delu, varovanje osebnih podatkov, trgovanje z vrednostnimi papirji družbe in javno naročanje.

V letu 2020 je bilo na območju koprskega tovornega pristanišča izvedenih 31 inšpekcijskih pregledov, od tega se jih je 21 nanašalo na družbo Luka Koper, d. d. V 10 primerih so pristojne inšpekcije izdale odločbe, v katerih so odredile ukrepe za odpravo kršitev. V letu 2020 ni bilo izplačanih glob zaradi kršitev, ugotovljenih na podlagi odločb pristojnih inšpekcijskih organov.

Notranji predpisi družbe Luka Koper, d. d., se dotikajo vseh njenih področij delovanja, tj. operative, prodaje storitev, razmerij z dobavitelji, delničarjev, financ, računovodstva, varnosti, ekologije, varstva pri delu, varovanja osebnih podatkov, poslovnih skrivnosti itd. Družba sprejema različne politike, strategije in kodekse, o čemer poroča v poglavju 18 Luka Koper in usmeritve na področju trajnostnega razvoja. V letu 2020 je prišlo do uskladitve Politike upravljanja družbe Luke Koper, d. d., Politike raznolikosti uprave in nadzornega sveta Luke Koper, d. d., in Politike obvladovanja nasprotja interesov Skupine Luke Koper, d. d., z zahtevami kodeksov ravnanja, ki se jih je družba zavezala spoštovati. Na novo je bila sprejeta Politika prejemkov članov uprave družbe Luke Koper, d. d., in direktorjev njenih odvisnih družb.

Od pomembnih dokumentov notranje regulative je bil v marcu 2020 sprejet Pristaniški red, s katerim so celovito določena pravila ravnanja na območju koprskega pristanišča veljavna za vse, ki se gibljejo v njem.

Notranja regulativa se stalno izpopolnjuje glede na izzive, s katerim se družba srečuje na trgu in v razmerju do svojih deležnikov, ter predpisuje kontrolne mehanizme, ki zagotavljajo transparentnost in integriteto poslovanja.

21.5.2 Varovanje osebnih podatkov

Družba Luka Koper, d. d., je v letu 2020 imela sklenjeno pogodbo za opravljanje funkcij pooblaščene osebe za varstvo podatkov (Data Protection Officer) z zunanjim izvajalcem, družbo MIKROCOP informacijski inženiring in storitve, d. o. o. V sklopu ukrepov za implementacijo splošne uredbe Evropske unije o varstvu osebnih podatkov (GDPR, General Data Protection Regulation) ima veljaven Pravilnik o varstvu osebnih podatkov, ki je objavljen in dosegljiv na spletni strani družbe.

¹⁰⁰ GRI GS 102-16, 102-17, 307-1, 419-1, 103-1, 103-2, 103-3

Pooblaščena oseba za varstvo podatkov je skladno z evropsko in slovensko zakonodajo s področja varstva osebnih podatkov opravljala funkcijo pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov ter z ustreznimi poklicnimi odlikami in zlasti strokovnim poznavanjem zakonodaje ter dejanskimi izkušnjami s področja varstva osebnih podatkov ali primerljivega področja družbi Luka Koper, d. d., na neodvisen način pomagala pri zagotavljanju skladnosti obdelave osebnih podatkov s predpisi, ki urejajo obdelavo in varstvo osebnih podatkov. S tem v zvezi je pooblaščena oseba za varstvo podatkov v aprilu 2020 izdelala notranjo presojo izvajanja tehničnih in organizacijskih ukrepov za zavarovanje zbirk osebnih podatkov v družbi.

V letu 2020 je bila zaznana ena kršitev na področju osebnih podatkov, ki je bila prijavljena informacijskemu pooblaščencu.

Konec leta 2020 so se v družbi pričele aktivnosti uvedbe notranjega pooblaščenca za varstvo podatkov. Pooblaščenec za skladnost poslovanja je konec leta 2020 izvedel presojo skladnosti poslovanja na področju varstva osebnih podatkov.

22 Varno in zdravo pristaniško okolje

22.1 Opis sistema varnosti in zdravja pri delu¹⁰¹

Skupina Luka Koper uresničuje politiko varnega in zdravega delovnega okolja tako, da so načini delovanja, delovni procesi ter procesi sodelovanja z zunanjimi deležniki skladni s sistemom vodenja varnosti in zdravja pri delu. Sistem vodenja oblikuje Luka Koper, d. d., in v tem okviru je bila v letu 2020 uspešno zaključena implementacija zahtev novega standarda ISO 45001:2018 – sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu. Na podlagi ciljane presoje skladnosti, ki jo je izvedel Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje, Ljubljana (SIQ Ljubljana), je Luka Koper dne 17. 4. 2020 prejela certifikat o ustrezno vzpostavljenem ter vzdrževanem sistemu vodenja po prej omenjenem standardu. Pomembna izhodišča za uveljavljanje tega sistema so nenehno izboljševanje ter prepoznavanje nevarnosti in preprečevanje poškodb, še preden bi do njih sploh prišlo. Z namenom zagotavljanja ustreznih kompetenc kadra, ki deluje na področju varnosti in zdravja pri delu, so bila v preteklih letih organizirana tudi usposabljanja za notranje presojevalce sistema varnosti in zdravja pri delu po standardu ISO 45001:2018.

Sistem varnosti in zdravja pri delu je zasnovan tako, da se v okviru letnega načrtovanja preveri tveganja za varnost in zdravje pri delu iz ocene tveganja oz. registra tveganj. Tveganja se prepoznavajo z oceno tveganja delovnih mest ter z analizo nezgod pri delu in drugih izrednih dogodkov. Na osnovi prepoznanih pomembnih tveganj se določijo letni cilji in pripravijo programi izboljšav s potrebnimi aktivnosti za doseganje zastavljenih ciljev. Realizacija programa izboljšav se spremlja v kvartalnih poročilih in programih dela ter letnem poročilu o varnosti in zdravju pri delu. Ustreznost uveljavljenega sistema se preverja in ocenjuje v okviru rednih notranjih in zunanjih presoj ter na podlagi vodstvenega pregleda.

Na področju zdravja pri delu Luka Koper načrtuje in izvaja promocijo zdravja na delovnem mestu, zanjo zagotovi potrebna sredstva in način spremljanja. Aktivnosti promocije zdravja so določene z zdravstveno oceno potreb, ki temelji na podatkih o najpogostejših vzrokih bolniške odsotnosti po Mednarodni klasifikaciji bolezni (MKB-10) in priporočilih pooblaščenega specialista medicine dela.

22.2 Varnost in zdravje pri delu

22.2.1 Organiziranost področja¹⁰²

Da je sistem varnosti in zdravja pri delu vzpostavljen, se izvaja, vzdržuje in izboljšuje, na najvišji ravni zagotavlja član uprave - delavski direktor. Za koordinacijo aktivnosti na področju varnosti in zdravja pri delu, spremljanje zakonskih zahtev ter prenos oz. usklajevanje interne dokumentacije s potrebnimi spremembami je v sklopu področja varovanja zdravja in ekologije vzpostavljena centralna služba za varnost in zdravje pri delu. Za opravljanje strokovnih nalog v zvezi z zagotavljanjem varnosti pri delu je po različnih terminalih, oddelkih in službah razporejenih 23 pooblaščencev za varnost in zdravje pri delu.

Za področje zdravja pri delu je imenovana delovna skupina za promocijo zdravja, ki je podrobneje predstavljena v nadaljevanju. V okviru Luke Koper deluje tudi športno društvo z več kot 900 člani, ki omogoča zaposlenim različne športne aktivnosti.

22.2.2 Delavci, zajeti v sistem varnosti in zdravja pri delu¹⁰³

V letu 2020 se je dokončno vzpostavil nov tristebrni model, ki temelji na novih zaposlitvah, kadrovskih agencijah in zunanjih pogodbenih partnerjih (ZPP). S tem izvajalcev pristaniških storitev (IPS) ni več. Nekatere pristaniške storitve je Luka Koper predala v izvajanje zunanjim pogodbenim partnerjem (ZPP), ki te storitve izvajajo samostojno in ločeno od delovnih procesov Luke Koper.

Vsi delavci, ki so neposredno vključeni v sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu ter katerih delo ali z delom povezane aktivnosti so nadzorovani s strani Luke Koper, so zaposleni ali delavci kadrovskih agencij (agencijski delavci).

¹⁰¹ GRI GS 103-1, 103-2, 103-3, 403-1

¹⁰² GRI GS 403-1

¹⁰³ GRI GS 403-8, 403-3

Odvisne družbe, zunanji pogodbeni partnerji (ZPP) in vsi drugi, ki vstopajo na območje koprskega pristanišča, pa so delavci, katerih delo ali z delom povezane aktivnosti niso neposredno pod nadzorom Luke Koper, zato se njihovo odgovorno ravnanje zagotavlja s sklenjenimi pogodbami, sporazumi o ukrepih zagotavljanja varnosti in drugimi dogovori. Ustrezno izpolnjevanje zahtev in izvajanje ukrepov pa se preverja z občasnimi preventivnimi kontrolami ali internimi presojami oz. presojami s strani zunanjih izvajalcev. Zahteve, ki veljajo za zunanje udeležence, so opredeljene v Pristaniškem redu in drugih internih aktih Luke Koper, ki so dostopni na spletni strani Luke Koper.

Povprečno število zaposlenih v letu 2020: 1.536 oz. 83 %.

Povprečno število agencijskih delavcev v letu 2020: 305 oz. 17 %.

22.2.3 Ugotavljanje nevarnosti, ocena tveganja in preiskava izrednih dogodkov¹⁰⁴

Podlaga za učinkovito prepoznavo nevarnosti/škodljivosti ter vpeljavo potrebnih varnostnih ukrepov je korektno izvedena ocena tveganja, ki jo na ravni posameznih organizacijskih enot v sodelovanju s centralno službo pripravljajo strokovni delavci za varnost in zdravje pri delu (pooblaščenci za VZD). Ocenjevanje tveganja je izvedeno v skladu z interno metodologijo, v kateri so zajeti vsi kritični dejavniki tveganja. Na podlagi vsakodnevnih spremljanj delovnih procesov, izrednih dogodkov, ki se dogajajo na območju pristanišča, informacij in pritožb delavcev ter novih spoznanj, ki so posledica tehnološkega napredka, se ocena tveganja sistematično dopolnjuje in nadgrajuje.

Delavci, vključeni v posamezne delovne procese, imajo pravico in dolžnost spremljati okoliščine na deloviščih ter vodji delovnega procesa nemudoma poročati o vseh pomanjkljivostih/škodljivostih in drugih pojavih, ki bi lahko ogrozili varnost in zdravje posameznikov v delovnem procesu. Ena od ključnih nalog vodij delovnih procesov je, da v sodelovanju s pooblaščenci za VZD vzpostavijo varno in zdravo delovno okolje na deloviščih. Zakonodaja v Republiki Sloveniji, na podlagi katere ima Luka Koper, d. d., izdelane interne akte za področje varnosti in zdravja pri delu, zelo jasno opredeljuje pravico delavcev do odklonitve dela, če menijo, da je njihova varnost ogrožena oz. da za njihovo varnost ni poskrbljeno v zadostni meri. Skladno s kolektivno pogodbo je Luka Koper dolžna reprezentativnim sindikatom posredovati vse odgovore, ki se nanašajo na pravice in obveznosti delavcev v zvezi z zagotavljanjem in izvajanjem varnosti in zdravja pri delu. V obravnavo zaznanih pomanjkljivosti, tudi opažanj in pripomb delavcev glede zagotavljanja varnih delovnih pogojev, je na ravni Luke Koper vključenih več različnih strokovnih področij in akterjev, zato v zvezi s tem ni zaznati odklonilnega odnosa delavcev. Neodvisno od delovnih procesov je na ravni Luke Koper vzpostavljen tudi sistem, prek katerega lahko delavci podajajo svoje ideje in predloge izboljšav. Med slednjimi se redno pojavljajo tudi predlogi za zagotavljanje višje stopnje varnosti in zdravja pri delu. Vsak predlog je pred realizacijo deležen strokovne presoje o vplivu in upravičenosti.

Luka Koper skladno z internimi dokumenti na področju varnosti in zdravja pri delu zagotavlja celostno obravnavo izrednih dogodkov, povezanih z delom. Vsak izredni dogodek, katerega posledica je ali bi lahko bila poškodba delavca oz. pri katerem je ali bi lahko nastala večja premoženjska škoda, se javi v varnostno-nadzorni center, prek katerega so obveščene in aktivirane vse potrebne intervencijske službe in strokovna področja. Okoliščine izrednih dogodkov podrobno obravnavajo strokovni delavci za VZD, ki na podlagi internih protokolov po končani raziskavi opredelijo, ali je s ciljem preprečevanja ponovite izrednega dogodka treba uvesti dodatne ukrepe za zmanjševanje tveganja (revizija ocene tveganja, posamični korektivni ukrepi …).

22.2.4 Izvajanje zdravstvenih ukrepov ter preprečevanje oziroma ublažitev negativnih učinkov na zdravje¹⁰⁵

Za zagotavljanje izvajanja zdravstvenih ukrepov ima Luka Koper sklenjeno pogodbo z dvema izvajalcema medicine dela, ki imata ustrezne kompetence za opravljanje zdravstvenih storitev. V okviru omenjenih kompetenc pooblaščeni zdravnik opravlja predvsem te naloge:

• − Izvaja zdravstvene preglede delavcev, na podlagi katerih ugotavlja zdravstveno stanje delavcev in zmožnost opravljanja določenega dela v delovnem okolju ter seznanja delavce s tveganji, povezanimi z njihovim delom oz. delovnim okoljem. Zdravstveni pregledi se izvajajo za vse zaposlene in agencijske delavce. Obseg in periodika zdravstvenih pregledov se določata na podlagi ocene tveganja delovnega mesta. Organizacija izvajanja zdravstvenih ukrepov poteka v centralni službi, s čimer je omogočen enostaven dostop do storitev in podatkov. Skladno z GDPR pa se zagotavlja tudi ustrezna zaupnost osebnih podatkov. Zdravstveni pregledi so za delavce brezplačni in se izvajajo v delovnem času.
• − Spremlja in analizira stanje v zvezi s poklicnimi boleznimi ter z boleznimi, povezanimi z delom ter odkriva vzroke. Med zaposlenimi in agencijskimi delavci ni prepoznanih oz. diagnosticiranih poklicnih bolezni.

¹⁰⁴ GRI GS 403-2, 403-9, 413-1

¹⁰⁵ GRI GS 403-3, 403-7, 403-10

Na podlagi poročil izvajalcev medicine dela so zaznane težave, povezane s kostno-mišičnimi obolenji in psihosocialnimi tveganji, katerih negativni učinki se obvladujejo s programi promocije zdravja.

22.2.5 Usposabljanje za varno in zdravo delo¹⁰⁶

V Luki Koper se izvajajo redna usposabljanja in preverjanja usposobljenosti za varno in zdravo delo. Usposabljanja so obvezna za vse zaposlene in agencijske delavce, in sicer ob sklenitvi delovnega razmerja, pred pričetkom opravljanja dela na drugem delovnem mestu ali pred uvajanjem nove tehnologije in novih sredstev za delo ter ob spremembi v delovnem procesu, ki lahko povzroči spremembo varnosti pri delu. Usposabljanja so sestavljena iz splošnega in posebnega dela ter se izvajajo teoretično in praktično, na podlagi programov usposabljanj. Po vsakem zaključenem usposabljanju se izvede preverjanje teoretične in praktične usposobljenosti in pripravi ustrezen zapisnik o izvedbi. Usposabljanja in preverjanja usposobljenosti se izvajajo v delovnem času in so za delavce brezplačna. Večina usposabljanj in preverjanj usposobljenosti izvajajo interni izvajalci (predavatelji, mentorji, inštruktorji). V odvisnosti od dela, ki ga delavec opravlja, pa se izvajajo tudi obvezna periodična preverjanja teoretične in praktične usposobljenosti za varno in zdravo delo.

22.2.6 Sodelovanje delavcev in posvetovanje s predstavniki delavcev¹⁰⁷

Pri vseh pomembnih vprašanjih, povezanih z varnostjo in zdravjem pri delu, sodelujeta svet delavcev in sindikat, ki predstavljata delavce. V sklopu sveta delavcev je konstituiran tudi Odbor za varnost in zdravje pri delu. Sodelovanje delavcev je opredeljeno v internih dokumentih družbe Luka Koper (kolektivna pogodba, dogovori o sodelovanju delavcev, organizacijski predpisi itd.) in lahko poteka prek predstavnikov delavcev, kot sodelovanje na podlagi zakonskih ali drugih zahtev ali neposredno s strani delavca, kadar gre za neposreden vpliv na varnost in zdravje pri delu (identifikacija nevarnosti, neustrezni ukrepi za varno delo, izredni dogodek itd.). Dostopanje do informacij in komuniciranje potekata prek internih komunikacijskih orodij, kot so: sestanki, razgovori, seje, interna pošta, intranet, kratke vesti, Luški glasnik itd. Delavci, ki dobronamerno izražajo mnenja, dajejo pobude in uresničujejo pravice, skladno z internimi dokumenti ne smejo biti klicani na odgovornost.

22.3 Cilji varnosti in zdravja pri delu¹⁰⁸

22.3.1 Cilji varnosti in zdravja pri delu v letu 2020

Najpomembnejši cilji na področju varnosti in zdravja pri delu v letu 2020:

• v celoti preprečiti težje poškodbe,
• največ 15 poškodb pri delu na mio. opravljenih delovnih ur,
• izboljšati varnost v notranjem transportu z zmanjšanjem števila izrednih dogodkov na manj kot 25 na mio. opravljenih delovnih ur.

Realizacija ciljev varnosti in zdravja pri delu v letu 2020

NAČRTOVANO	DOSEŽENO
0 težjih poškodb	2 težji poškodbi
največ 15 poškodb na mio. opravljenih delovnih ur (zaposleni + agencijski delavci)	13,7 poškodbe / mio. opravljenih ur
največ 25 trkov v notranjem transportu na mio. opravljenih delovnih ur	26,3 trka / mio. opravljenih ur

Legenda:

¹⁰⁶ GRI GS 403-5

¹⁰⁷ GRI GS 403-4, 413-1

¹⁰⁸ GRI GS 103-1, 103-2, 103-3, 403-9

Realizacija ciljev je podrobneje analizirana v nadaljevanju. Število trkov je sicer nekoliko višje od zastavljenega cilja, vendar pa je v primerjavi s preteklimi leti precej upadlo.

22.3.2 Cilji varnosti in zdravja pri delu v letu 2021

• 0 težjih poškodb,
• največ 14 poškodb pri delu na milijon opravljenih delovnih ur,
• izboljšati varnost v notranjem transportu z zmanjšanjem števila trkov na manj kot 25 na milijon opravljenih delovnih ur.

22.4 Skladnost z zakonodajo s področja varnosti pri delu¹⁰⁹

Skladnost z zakonodajnimi zahtevami se preverja s stalnim internim nadzorom, z notranjimi in zunanjimi presojami ter na podlagi inšpekcijskih nadzorov.

V letu 2020 je bilo v Luki Koper, d. d., opravljenih deset inšpekcijskih nadzorov. Od tega so bili trije inšpekcijski nadzori opravljeni z namenom raziskave delovne nezgode, štirje inšpekcijski nadzori z namenom preverjanja spoštovanja ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa, en inšpekcijski nadzor za pregled izvajanja določb Pravilnika o tehničnih in organizacijskih ukrepih za skladiščenje nevarnih kemikalij, en inšpekcijski nadzor z namenom preverjanja usposobljenosti osebja za upravljanje z energetskimi napravami in en inšpekcijski nadzor opreme pod tlakom v uporabi z namenom, da se ugotovi stanje energetskih naprav, napeljav in postrojev. Izdane so bile tri ureditvene odločbe za Luko Koper, d. d. Zahteve iz ureditvenih odločb so bile v predpisanem roku odpravljene.

22.5 Poškodbe pri delu¹¹⁰

22.5.1 Število poškodb pri delu

Za namene statistike poškodb in izračunavanja različnih kazalnikov se upoštevajo poškodbe pri delu, ki zahtevajo vsaj en dan bolniškega staleža. Poleg navedenih je bilo v letu 2020 evidentiranih še 17 poškodb zaposlenih v Luki Koper, d. d., ter 8 poškodb delavcev kadrovskih agencij, ki niso zahtevale bolniškega staleža.

Tabela 15: Število poškodb pri delu

	2016	2017	2018	2019	2020
Luka Koper, d. d.	11	8	12	22	34 (2)
Kadrovske agencije - KA	/	/	/	2	15
Izvajalci pristaniških storitev	45 (4)	59 (2)	36	19 (1)	-
Zunanji udeleženci in odvisne družbe	20	29	21	17	18

*V oklepaju je število težjih poškodb, izven oklepaja skupno število poškodb.

Zunanji udeleženci so vozniki zunanjih tovornih vozil in izvajalcih raznih del in storitev. Za zunanje udeležence in odvisne družbe se vodi evidenca vseh prijavljenih poškodb, ne razpolaga pa se s podatki o bolniški odsotnosti. Kadrovske agencije so v Luki Koper pričele z izvajanjem storitev v septembru 2019. Izvajalci pristaniških storitev od januarja 2020 v Luki Koper ne izvajajo več storitev.

V letu 2020 so zaposleni v Luki Koper, d. d., opravili 2.907.094,27 ure, agencijski delavci pa 636.959,13 ure.

Z realizacijo tristebrnega modela, ki se je zaključila z januarjem 2020, se je število novozaposlenih znatno povišalo, zato gre povečano število poškodb pripisati predvsem novemu zaposlovanju ter prerazporejanju delavcev v druge delovne procese, ki za ustrezno opravljanje dela v posameznem delovnem procesu potrebujejo nekaj časa, da pridobijo ustrezno raven znanja in izkušenj.

Pri pregledu vrste poškodb se ugotavlja, da gre v večini za lažje poškodbe, ki so se zgodile med manipulacijo zaradi udarca s tovorom/opremo ali zaradi nerodnega sestopa/padca z višine. Najpogostejši vzroki poškodb so nepazljivost pri rokovanju s tovorom/opremo, napačni gibi ali izguba nadzora nad predmeti dela.

22.5.2 Pregled težjih poškodb

V letu 2020 sta bili v Luki Koper zabeleženi dve težji poškodbi pri delu. Prva poškodba se je zgodila pri pričvrščevanju cevi, pri čemer je prišlo do stiska palca na roki. Druga poškodba pa se je zgodila pri delu na vagonski nakladalni postaji, kjer je prišlo do padca delavca z višine.

Obe težji poškodbi sta bili podrobneje obravnavani in sprejeti so bili dodatni ukrepi za preprečevanje ponovitve podobnih dogodkov.

22.5.3 Pregled kolektivnih poškodb

V letu 2020 v Luki Koper ni bila evidentirana nobena kolektivna poškodba pri delu. V zadnjih petih letih sta bili evidentirani dve kolektivni nezgodi, in sicer v letu 2016.

22.5.4 Pregled bolniške odsotnosti

Pri bolniški odsotnosti z dela se spremlja odsotnost zaposlenih z dela, ki nastane zaradi bolezni, poškodb, nege in spremstva. Prikazuje se podatek o deležu bolniškega staleža, ki pove, kolikšen je delež izgubljenih delovnih dni zaradi bolniške odsotnosti. V letu 2020 je bila bolniška odsotnost 3,82-odstotna, vendar ne odstopa od državnega povprečja, ki za leto 2019 znaša 4,90 odstotka. V celotnem deležu izgubljenih delovnih dni zaradi bolniške odsotnosti je imela odsotnost zaradi izolacije v primeru covid-19 0,22-odstotni delež.

22.6 Škodni dogodki¹¹¹

Škodni dogodki, ki so predmet analiziranja, so dogodki, ob katerih je nastala premoženjska oz. materialna škoda in ni bilo poškodovanih oseb.

Izmed vseh evidentiranih škodnih dogodkov, ki jih beležimo v Luki Koper, po številu izstopajo primeri, pri katerih je škoda nastala zaradi trka.

Število trkov v notranjem transportu (cestišča, parkirišča) z leti pada, kar gre delno pripisati izboljšavam v prometni ureditvi (nov vhod, prenavljanje sistema notranjega javnega prevoza, promocija varnosti itd.), delno pa so škodni dogodki še vedno povezani s samim človeškim faktorjem oz. upoštevanjem pravil varnosti v prometu.

22.7 Povzetek izvedenih aktivnosti na področju varnosti in zdravja pri delu v letu 2020

22.7.1 Aktivnosti za preprečevanje širjenja covida -19¹¹²

Večji del leta 2020 je zaznamoval pojav novega koronavirusa, zato je bil velik del aktivnosti usmerjen v preprečevanje širjenja koronavirusne bolezni oz. covida-19 in so se aktivnosti na področju varnosti in zdravja pri delu ter promocije zdravja izvajale v okrnjenem obsegu.

Z namenom uspešnega spoštovanja vladnih ukrepov oz. ukrepov Nacionalnega inštituta za javno zdravje-NIJZ za obvladovanje koronavirusa, oblikovanja in prilagajanja ukrepov na območju pristanišča, nadzora nad izvajanjem ukrepov ter obveščanja zaposlenih in pristaniške skupnosti je Luka Koper oblikovala posebno delovno skupino, ki v zvezi s tem podaja vse potrebne usmeritve. V začetni fazi preprečevanja širjenja okužb z novim koronavirusom je Luka Koper aktivirala tudi enoto civilne zaščite Luke Koper.

Najpomembnejši ukrepi, ki so bili sprejeti in se še izvajajo so:

• − obveščanje oz. ozaveščanje o simptomih okužbe ter ukrepih za preprečitev oz. zmanjšanje (letaki, obvestila, delavnica s strani epidemiologa NIJZ itd.),
• − protokol v primeru suma na okužbo,
• − dodatno obveščanje/ozaveščanje o higienskih ukrepih, izogibanju rokovanja ter ohranjanju najmanj 1,5 metrske varnostne razdalje,
• − ozaveščanje o spremljanju svojega zdravstvenega stanja in ostajanju doma v primeru pojava simptomov,
• − reorganizacija delovnega procesa in dodatni ukrepi na skupnih območjih, kot so: o delo na domu oz. omogočanje različnih oblik odsotnosti z dela,
  • o omejevanje ne-nujnih medsebojnih stikov,
  • o prerazporeditev delovnega časa in s tem preprečitev zbiranja oz. zadrževanja na skupnih območjih (garderobe, beleženje prihoda/odhoda z dela, itd.),
  • o omejitev števila potnikov v prevoznih sredstvih,
  • o zagotovitev dodatnih pešpoti,
  • o dodatni ukrepi pri organiziranju malice oz. zaprtje prostorov za prehrano,

¹¹¹ GRI GS 403-7

¹¹² GRI GS 403-7, 403-9

• o dodatna opozorila pri avtomatih s hrano in pijačo, ukrepi za preprečevanje stikov pri avtomatih oz. izklop avtomatov,
• o dodatna opozorila pri uporabi osebnih dvigal,
• o razkuževanje delovnih strojev in delovnih površin,
• o razkuževanje skupnih površin, ki se jih delavci pogosto dotikajo,
• o zagotovitev osebne varovalne opreme in ustrezno usposabljanje za pravilno uporabo,
• o zagotovitev zbiranja infektivnega odpadnega materiala (zaščitne maske, rokavice itd.),
• o nadzor nad upoštevanjem ukrepov in ozaveščanje.

Z izvajanjem omenjenih ukrepov Luka Koper širjenje okužb uspešno obvladuje. Delež okuženih je majhen, delo v pristanišču ves čas poteka nemoteno.

22.7.2 Druge izvedene aktivnosti¹¹³

• − Pripravljena je bila pobuda za reorganizacijo na področju varnosti in zdravja pri delu, s katero se želi izboljšati organiziranost varnosti in zdravja pri delu in s tem vzpostaviti učinkovitejši/enotnejši sistem.
• − Nadaljevala se je prenova sistema usposabljanja za varno in zdravo delo (zagotovitev učinkovitejše in poenotene izvedbe) ter aktivnosti za vzpostavitev centra za usposabljanje.
• − Nadaljevale so se aktivnosti za nadgradnjo informacijskega sistema za beleženje in obravnavo izrednih dogodkov v pristanišču, ki bi omogočal nadaljnjo obdelavo dogodkov s strani strokovnih oseb posameznih področij, raziskavo dogodkov, ukrepanje, statistično obdelavo ter spremljanje kazalnikov.
• − Glede na smrtno nezgodo, ki se je zgodila v zadnjem kvartalu leta 2019 (padec delavca v ladijskem skladišču), so se v letu 2020 nadaljevale aktivnosti za izboljšanje obstoječih varnostnih ukrepov pri delu na ladji. Konkretneje se je opredelil način varnega vstopanja v ladijsko skladišče in iz njega, sprejeli so se dodatni varnostni ukrepi za prenos oseb z dvigali ter dopolnila navodila za pregled ladje pred pričetkom dela. Nabavile so se nove košare za prenos oseb z dvigali in delo na višini ter izvedla dodatna usposabljanja za varno in zdravo delo.
• − Glede na Projektno nalogo prenove težjih pogojev dela (TPD) se je pripravil osnutek metodologije za določanje težjih pogojev dela in pričelo ocenjevanje delovnih mest v Luki Koper, d. d. Poleg tega se je nadaljevala izvedba konkretnejših preiskav škodljivosti delovnega okolja, ki se bodo nadaljevale tudi v letu 2021.
• − Za izdelavo kemijske ocene tveganja se je pripravil okvirni popis kemičnih snovi in izbral izvajalec za pripravo tekstualnega dela kemijske ocene tveganja.
• − Nadaljevale so se aktivnosti za poenotenje osebne varovalne opreme, ki jo zaposleni in agencijski delavci uporabljajo pri delu. Pripravila se je dokumentacija za razpis za javno naročilo.
• − Podaljšalo oz. obnovilo se je dovoljenje za opravljanje strokovnih nalog na področju varnosti pri delu.
• − V sodelovanju s strokovnimi področji in profitnimi centri oz. terminali so se izvajale aktivnosti nadzora in informiranja o tveganjih, ki so posledica zlorabe alkohola ter drugih prepovedanih psihoaktivnih substanc.
• − Z namenom promoviranja varnosti pri delu so se postavile še dve 2D figuri Lukec in dve LED tabli, ki bodo delavce z različnimi opozorili ozaveščale o varnosti pri delu. Izdelan je bil tudi animirani film za ozaveščanje o nekaterih konkretnih ukrepih za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.

Izvedene so bile tudi nekatere izboljšave na terminalih, in sicer:

− Za obveščanje zaposlenih in zunanjih udeležencev o varnostnih ukrepih, ki se izvajajo in jih je treba upoštevati na kontejnerskem terminalu sta se prenovili opozorilni tabli, nameščeni pri vhodu na terminal.

¹¹³ GRI GS 403-7, 403-9

− Za preprečitev nastanka izrednega dogodka so se ustrezno namestili in uredili kontejner in omare za hranjenje nevarnih snovi na kontejnerskem terminalu.

− Z namenom varnega prenosa oseb z dvigali so se dobavile nove košare za prenos oseb z dvigali in delo na višini.

− Za zmanjšanje prašenja se je na terminalu sipki tovori vgradila dodatna protiprašna zaščita.

− Na terminalu za avtomobile so se z namenom preprečitve oz. zmanjšanje tveganja za nastanek izrednih dogodkov zarisale nove talne oznake, nakladalna/razkladalna mesta za zunanje voznike pa so se prestavila iz lokacije VNT na TRT-A.

22.8 Promocija zdravja¹¹⁴

V aktivnosti promocije zdravja so vključeni tako zaposleni kot agencijski delavci. Pri oblikovanju programa promocije zdravja sodelujejo predstavniki vseh večjih organizacijskih enot, kadrovskega področja, področja varovanja zdravja in ekologije ter najvišjega vodstva. Prednostne naloge promocije zdravja ostajajo obvladovanje mišično-kostnih bolezni, bolezni dihal, težav, povezanih s prekomernim uživanjem alkohola, in izboljšanje medosebnih odnosov. Mišično-kostnim težavam so najbolj izpostavljeni zaposleni v operativi in delavci v pisarnah, predvsem zaradi vpliva prisilne drže. V Luki Koper vsako drugo leto spremljamo raven obremenitve zaradi stresa, povezanega z delom. Zadnja raziskava je bila opravljena v letu 2019. Z namenom ohranjanja in izboljšanja psihofizične pripravljenosti zaposlenih in agencijskih delavcev so se kljub omejitvam zaradi preprečevanje širjenja okužbe s koronavirusom izvedle spodaj navedene aktivnosti.

Trem sodelavcem je Luka omogočila 90-dnevno individualno vadbo za preoblikovanja telesa. Prvič se je devetim sodelavcem omogočila 90-dnevna vadba v manjši skupini.

¹¹⁴ GRI GS 403-6

Pred upravno stavbo terminala za avtomobile je zrasel prvi gibalni kotiček za aktivni odmor.

V internem glasilu sta bila objavljena dva članka na temo zgodnjega odkrivanja raka prostate in debelega črevesa.

Zaradi večjega občutka varnosti pred okužbo s koronavirusom je vsak zaposleni prejel po dve bombažni maski. Komplet mask je bil opremljen z navodili za uporabo in vzdrževanje.

22.9 Načrtovane aktivnosti na področju varnosti in zdravja pri delu v letu 2021 115

• Aktivnosti za preprečitev širjenja okužb z novim koronavirusom.
• Poostreni nadzori nad upoštevanjem ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter priprava postopka za učinkovito in dosledno ukrepanje v primeru neupoštevanja predpisanih varnostih zahtev.
• Aktivnosti, povezane s predlogom nove ureditve na področju varnosti in zdravja pri delu.
• Nadaljevanje prenove sistema usposabljanja za delo oziroma varno in zdravo delo ter aktivnosti, povezane z vzpostavitvijo centra za usposabljanje.
• Aktivnosti, povezane z izboljšanjem obstoječih varnostnih ukrepov pri delu na ladji oz. za varovanje delavcev pred padcem z višine.
• Zaključek z ocenjevanja težjih pogojev dela (TPD) in izvedbe preiskav škodljivosti v delovnem okolju ekološke meritve (hrup, prah, vibracije itd.), povezanih s projektno nalogo prenove težjih pogojev dela (TPD) in načrtom izdelave revizije ocene tveganja za vsa delovna mesta.
• Aktivnosti, povezane z izdelavo kemijske ocene tveganja.
• Nadaljevanje priprave dokumentacije za javno naročilo za osebno varovalno opremo.
• Aktivnosti, povezane z nadgradnjo informacijskega sistema za beleženje in obravnavo izrednih dogodkov v pristanišču, ki bo omogočal nadaljnjo obdelavo dogodkov s strani strokovnih oseb posameznih področij, raziskavo dogodkov, ukrepanje, statistično obdelavo ter spremljanje kazalnikov.
• Promocija varnosti pri delu.
• Ergonomske izboljšave (gibalni kotiček z orodji).
• Promocija zdravja na delovnem mestu (dan zdravja, aktivnosti s promocije zdravja delavnice, izzivi).

23 Skrb za zaposlene

Sodobna tehnologija je že veliko zelo raznovrstnega človeškega dela nadomestila s stroji. Povsem brez ljudi pa kljub temu nikjer ne gre. Podjetje kot je Luka Koper vsekakor potrebuje veliko število usposobljenih delavcev in strokovnjakov.

Usposobljeni in motivirani kadri so strateško bogastvo in pogoj za uresničevanje razvojnih načrtov Luke Koper. Sodelovanje, odgovornost, spoštovanje, pripadnost in ustvarjalnost vsakega posameznika so vrednote, ki jih Skupina udejanja v praksi.

Zaposleni v Skupini Luka Koper s svojim znanjem, energijo in delovno vnemo dokazujejo predanost kolektivu in partnersko soustvarjajo prihodnost podjetja.

23.1 Opis sistema upravljanja zaposlenih¹¹⁶

Skupina Luka Koper skrbi za pridobivanje delavcev, njihovo usposabljanje in razvoj, za ustrezne organizacijske strukture, v katerih se oblikujejo delovne ekipe, in za uvajanje učinkovitega sistema motivacije delavcev. Zaposlovanje in skrb za zaposlene, vključno z visoko delovno uspešnostjo in zadovoljstvom zaposlenih, so v matriki bistvenosti s strani deležnikov prepoznani kot področja z visoko pomembnostjo.

Pri upravljanju kadrov Skupino Luka Koper usmerja Strategija upravljanja s kadri 2016–2020 s strateškimi cilji in aktivnostmi, ki se uresničujejo prek letnih načrtov kadrov in izobraževanja v sklopu poslovnega načrta družbe. V letu 2020 je bila pripravljena Strategija upravljanja s kadri za obdobje 2020–2025. Politika in prakse upravljanja kadrov so zapisane v internih dokumentih družbe. Postopki zaposlovanja se vodijo transparentno in nediskriminatorno. Kvartalno preko programov dela se spremlja realizacija načrta kadrov in načrta usposabljanja (povprečno število ur usposabljanja, delež vključenih v usposabljanje, stroški usposabljanja in izobraževanja). V bodoče se bo kvartalno spremljala tudi fluktuacija zaposlenih in fluktuacija zaposlenih na ključnih delovnih mestih, delež internega kadrovanja na ključnih delovnih mestih. Razvoj je omogočen vsem zaposlenim z vključevanjem v letne razgovore in usposabljanja. Uspešnost upravljanja kadrov se spremlja vsako drugo leto, in sicer z merjenjem organizacijske klime, zadovoljstva in zavzetosti zaposlenih ter z ocenjevanjem vseh vodstvenih kadrov po metodi 360. Zadnje anketiranje zaposlenih je bilo izvedeno oktobra 2019, vključeni so bili tudi agencijski delavci. Po analizi ocenjevanja je bila v letu 2020 realizirana le predstavitev rezultatov družbe vodjem organizacijskih enot. Delavnice za zaposlene s predstavitvijo nabora ukrepov za izboljšanje rezultatov oziroma njihovo ohranitev na visoki ravni so bile prestavljene zaradi ukrepov za zajezitev epidemije covida-19, natančneje zaradi omejitve združevanja zaposlenih. Luka Koper je bila v projektu Zlata nit, ki ga s partnerji vodi Dnevnik, družba medijskih vsebin, d. d., in predstavlja raziskavo rasti in razvoja zaposlenih v Sloveniji z namenom iskanja najboljšega zaposlovalca, ponovno uvrščena med finaliste v kategoriji velikih podjetij. Vsako drugo leto se izvede tudi ocenjevanje medsebojnega sodelovanja med enotami, ki je namenjeno usklajenemu delovanju za doseganje skupnih ciljev in predstavlja kazalnik uspešnosti z vidika poslovanja z odjemalci storitev za vse enote.

Luka Koper, d. d., ima bistveno nižjo stopnjo fluktuacije zaposlenih kot celotna panoga logistike, kjer je fluktuacija 20-odstotna. V Skupini Luka Koper je bila v letu 2020 fluktuacija 2,1-odstotna, v družbi Luka Koper, d. d., pa 2 odstotna.

Na zadnji dan leta 2020 je imela Skupina Luka Koper 1.698 zaposlenih, kar je 5 zaposlenih manj kot na zadnji dan leta 2019. Trend se je obrnil po petih zaporednih letih rasti, ki je v letu 2019 dosegla najvišjo stopnjo zaradi spremembe poslovnega modela oziroma procesa prestrukturiranja v družbi Luka Koper, d. d., katerega cilj je optimizacija poslovnih procesov. Poslovni model družbe Luka Koper, d. d., t. i. tristebrni model, temelji na rednih zaposlitvah (prvi steber), kjer je potreba po delu konstantna, delu prek zaposlitvenih agencij (drugi steber kot prehodna oblika) ter izvajanju storitev oz. zunanjih pogodbenih partnerjih – ZPP (tretji steber). Ker so se iztekle enoletne pogodbe z agencijami, je bil v letu 2020 ponovno izveden postopek javnega naročila z izbiro petih agencij, s katerimi so bili sklenjeni okvirni sporazumi za obdobje 2 let, na podlagi katerih so bili v družbo Luka Koper, d. d., napoteni 304 delavci. V postopku javnega natečaja so bili izbrani tudi zunanji pogodbeni partnerji za posamezne storitve.

V letu 2020 so bili vzpostavljeni formalnopravni pogoji za organiziranje nove oblike dela, tj. dela na domu (priprava in sprejem Pravilnika o opravljanju dela na domu, uskladitev pogodb o zaposlitvi) kot posledice ukrepov za zajezitev epidemije covida-19, ki pa bodo omogočali izvajanje dela na domu tudi v prihodnje.

23.1.1 Število zaposlenih po družbah in v Skupini Luka Koper¹¹⁷

	31. 12. 2018	31. 12. 2019	31. 12. 2020
Luka Koper, d. d.	1.089	1.541	1.535
Luka Koper INPO, d. o. o.	122	130	131
Luka Koper Pristan, d. o. o.	4	4	3
Adria Terminali, d. o. o.	23	24	24
TOC, d. o. o.	4	4	5
Skupina Luka Koper*	1.242	1.703	1.698

*V tabeli nista prikazani odvisni družbi Skupine Luka Koper Logis-Nova, d. o. o., in Adria Investicije, d. o. o., ker nimata zaposlenih.

23.1.2 Število zaposlenih v Luki Koper, d. d., glede na vrsto pogodbe (nedoločen čas, določen čas)¹¹⁸

	31. 12. 2018		31. 12. 2019		31. 12. 2020
	število	delež	število	delež	število	delež
Nedoločen čas	944	86,7	1.374	89,1	1.505	98
Določen čas	145	13,3	167	10,8	30	2
SKUPAJ	1.089	100	1.541	100	1.535	100

Zaposleni v Luki Koper, d. d., imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, razen v primerih novih zaposlitev, ko so razlogi za zaposlitev za določen čas uvajanje oziroma usposabljanje za delo in povečan obseg dela ter v primeru poslovodstva družbe.

31. 12. 2020	Število Delež		Spol	Število	Delež	Regija prebivališča	Delež
Nedoločen čas	1.505	98	moški	1.357	88,5	Obalno-kraška regija	87
			ženski	148	9,6	Primorsko-notranjska regija	8,8
						Osrednjeslovenska	1,4
						Goriška	0,7
						Druga država (Italija, Hrvaška)	0,2
Določen čas	30	2	moški	28	1,8	Obalno-kraška regija	1,8
			ženski	2	0,1	Primorsko-notranjska regija	0,1
						Osrednjeslovenska	0,1
SKUPAJ	1.535	100		1.535	100		100

23.1.3 Število zaposlenih v Luki Koper, d. d., glede na vrsto pogodbe (nedoločen čas, določen čas) po spolu in po regiji prebivališča v letu 2020¹¹⁹

23.1.4 Število zaposlenih v Luki Koper, d. d., na dan 31. 12. glede na spol¹²⁰

	31. 12. 2018		31. 12. 2019		31. 12. 2020
	število	delež	število	delež	število	delež
Moški	977	89,7	1.396	90,6	1.385	90,2
Ženske	112	10,3	145	9,4	150	9,8
SKUPAJ	1.089	100	1.541	100	1.535	100

Zaradi narave dela je v strukturi zaposlenih bistveno več moških (90,2 odstotka), kot žensk. Povečano zaposlovanje v osnovnem procesu pretovora v preteklem letu je vplivalo na zmanjševanje deleža žensk v strukturi zaposlenih, kljub temu, da je vse več žensk tudi na delovnih mestih, ki so se tradicionalno povezovala z moško delovno silo, npr. upravljalec dvigal, voznik luške mehanizacije, voznik tovornih vozil, delovodja, skladiščnik, varnostnik. Med novimi zaposlitvami v letu 2020 z 52 odstotki prevladuje ženska populacija (zaposlovanje predvsem na strokovnih podpornih področjih).

23.1.5 Delež zaposlenih v Luki Koper, d. d., glede na regijo prebivališča¹²¹

Statistične regije Slovenije	31. 12. 2018	31. 12. 2019	31. 12. 2020
Obalno-kraška regija	92,2	89,4	89,1
Primorsko-notranjska regija	6,2	9,3	8,9
Osrednjeslovenska	0,6	0,9	1,1
Goriška	0,6	0,1	0,7
Gorenjska	0,1	0,1	0
Posavska	0,1	0	0
Druga država (Italija, Hrvaška)	0,3	0,2	0,2
SKUPAJ	100,0	100,0	100,0

V strukturi zaposlenih po regiji prebivališča je 89,1 odstotka zaposlenih iz Obalno-kraške regije, kar odraža naravo dejavnosti pretovora in fleksibilnost storitev – z večizmenskim delom zagotavljamo neprekinjeno izvajanje storitev vse dni v letu.

¹²⁰ GRI GS 102-8

¹²¹ GRI GS 102-8

23.1.6 Število zaposlenih glede na tip zaposlitve (polni delovni čas, skrajšan)¹²²

	31. 12. 2018		31. 12. 2019		31. 12. 2020
	število	delež	število	delež	število	delež
Skrajšan delovni čas (VSI)	16	1,5	13	0,8	10	0,7
Od tega število žensk s skrajšanim delovnim časom	6		4		3
Polni delovni čas	1.073		1.528		1.525

Manj kot odstotek zaposlenih v družbi Luka Koper, d. d., opravlja delo s skrajšanim delovnim časom, od tega večina zaradi invalidnosti (7 zaposlenih) in manj zaradi starševstva (3 zaposleni).

23.1.7 Delež zaposlenih v Luki Koper, d. d., po kolektivni pogodbi¹²³

	31. 12. 2018	31. 12. 2019	31. 12. 2020
Zaposleni po kolektivni pogodbi	97,2	97,9	97,9
Zaposleni zunaj sistema kolektivne pogodbe	2,8	2,1	2,1
SKUPAJ	100,0	100,0	100,0

V letu 2019 je bila glavnina zaposlovanja opravljena v osnovnem procesu pretovora in skladiščenja, tudi kot posledica spremembe poslovnega modela, s čimer so se dosedanji izvajalci pristaniških storitev nadomestili z redno zaposlenimi delavci in najetimi agencijskimi delavci. V letu 2020 je bila glavnina novih zaposlitev na strokovnih področjih.

Fluktuacija zaposlenih je nizka. Nove zaposlitve blažijo staranje delovne sile oziroma znižujejo relativno visoko povprečno starost zaposlenih na 41,4 leta. Med razlogi odhodov oz. prekinitev delovnega razmerja bistveno prevladujejo starostne upokojitve, sledijo sporazumne prekinitve delovnega razmerja in potek pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ena redna odpoved in en odhod na lastno željo ter štirje primeri smrti delavcev.

23.1.8 Struktura zaposlenih v Luki Koper, d. d., po starostnih skupinah¹²⁴

Starostne skupine (leta)	31. 12. 2018		31. 12. 2019		31. 12. 2020
	število	delež	število	delež	število	delež
do 30	129	11,8	239	15,5	195	12,7
30–50	745	68,4	1.054	68,4	1.087	70,8
nad 50	215	19,7	248	16,1	253	16,5
Skupaj št. zaposlenih	1.089	100,0	1.541	100,0	1.535	100,0
Povprečna starost zaposlenih	41,9		41,5		41,4

23.1.9 Zaposlovanje v Luki Koper, d. d., po starostnih skupinah¹²⁵

Starostne skupine (leta)	31. 12. 2018		31. 12. 2019		31. 12. 2020
	prihodi (nove zaposlitve)	odhodi	prihodi (nove zaposlitve)	odhodi	prihodi (nove zaposlitve)	odhodi
do 30	64	2	139	3	3	2
30–50	117	6	314	4	22	12
nad 50	14	24	22	16		17
SKUPAJ	195	32	475	23	25	31

¹²³ GRI GS 102-41

¹²⁴ GRI GS 102-8

¹²⁵ GRI GS 401-1

	31. 12. 2018		31. 12. 2019		31. 12. 2020
	prihodi	odhodi	prihodi	odhodi	prihodi	odhodi
Moški	187	26	439	22	12	24
Ženske	8	6	36	1	13	7
SKUPAJ	195	32	475	23	25	31

23.1.10 Zaposlovanje v Luki Koper, d. d., po spolu¹²⁶

23.1.11 Zaposlovanje v Luki Koper, d. d., v letu 2020 po regiji prebivališča¹²⁷

Statistične regije	31. 12. 2020
	število	delež
Obalno-kraška regija	23	92
Osrednjeslovenska	2	8
SKUPAJ	25	100

23.1.12 Primerjava med zaposlovanjem, odhodi in stopnjo fluktuacije¹²⁸

		Število novih zaposlitev		Število odhodov			STOPNJA FLUKTUACIJE (V %)*
	2018	2019	2020	2018	2019	2020	2018	2019	2020
Luka Koper, d. d.	195	475	25	32	23	31	2,9	1,5	2
Skupina Luka Koper	213	488	32	79	27	37	5,9	1,6	2,1

*Metoda izračuna fluktuacije = število odhodov/(začetno stanje zaposlenih + nove zaposlitve) x100

23.1.13 Fluktuacija zaposlenih v letu 2020 po starostnih skupinah, spolu in regiji prebivališča¹²⁹

31. 12. 2020	STOPNJA FLUKTUACIJE (V %)*
Po spolu
moški	1,9
ženske	4,4
Po starostnih skupinah
do 30 let	1,2
30–50 let	1,3
nad 50 let	6,9
Po regiji prebivališča
Obalno-kraška regija	2,3
Primorsko-notranjska regija	0,7
Osrednjeslovenska regija	6,7

*Metoda izračuna fluktuacije = število odhodov/(začetno stanje zaposlenih + nove zaposlitve) x100

¹²⁶ GRI GS 401-1

¹²⁷ GRI GS 401-1

¹²⁸ GRI GS 401-1

¹²⁹ GRI GS 401-1

23.1.14 Ugodnosti za delavce¹³⁰

V družbi Luka Koper, d. d., pri ugodnostih za delavce ni razlik med zaposlenimi za določen ali skrajšan delovni čas in zaposlenimi za nedoločen oziroma polni delovni čas, prav tako ni razlik v višini plače med spoloma.

Vsi so enakopravno vključeni v vse pristope k upravljanju kadrov. Ob izpolnjevanju pogojev in kriterijev so vključeni v instrumente finančne motivacije zaposlenih (možnost napredovanja, dodatka za osebno delovno uspešnost, skupinsko delovno uspešnost, poslovno uspešnost družbe, sklenitev nezgodnih zavarovanj po ugodnejših pogojih) in nefinančne motivacije (podelitev javnih priznanj in nagrad najboljšim zaposlenim, vključenost v organizirane družabne dogodke, promocija zaposlenih, ki so uspešno zaključili študij ob delu, zaposlenih, ki so se v tekočem letu upokojili, jubilantov, aktivnosti promocije zdravja zaposlenih, neformalna športna srečanja, ogledi kulturnih in športnih prireditev, koriščenje počitniških kapacitet družbe). Edina razlika je pri vključevanju zaposlenih v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, pri čemer zaposleni za določen čas samostojno plačujejo mesečno premijo, za preostale zaposlene pa družba sofinancira različno višino deleža zakonsko določene premije glede na starost zaposlenega: do dopolnjenega 30. leta delodajalec vplača 70 odstotkov premije, po 30. letu do dopolnjenega 40. leta 80 odstotkov ter po 40. letu 90 odstotkov premije.

Tudi v letu 2020 so zaposleni redno prejemali mesečno izplačilo plače, ki se na podlagi določil kolektivne pogodbe usklajuje s 6-mesečno rastjo indeksa inflacije. Če je v družbi izkazana pozitivna rast dodane vrednosti na zaposlenega, se podpisniki kolektivne pogodbe dogovorijo o dvigu plač, ki mora zaostajati za rastjo produktivnosti. Povprečna plača v Luki Koper, d. d., je višja od slovenskega povprečja. Plače vseh zaposlenih v Luki Koper, d. d., so v letu 2020 presegale zakonsko določeno minimalno plačo v Republiki Sloveniji, le v izjemnih primerih so bili posamezni zaposleni upravičeni do izplača zakonskega dodatka do minimalne plače. Izplačana sta bila regres za letni dopust in del plače iz naslova poslovne uspešnosti poslovanja. V skladu s kriteriji podjetniške kolektivne pogodbe se kvartalno nagrajuje skupinska delovna uspešnost. Velika večina zaposlenih je vključena v sklad prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Od leta 2018 zaposleni ob upokojitvi prejmejo dodatno odpravnino iz t. i. pozaposlitvenega sklada.

23.1.15 Število zaposlenih v Luki Koper, d. d., ki so koristili starševski dopust in se vrnili na delovno mesto, po spolu¹³¹

	2018	2019	2020
Moški	61	98	104
Ženske	5	6	7
SKUPAJ	66	104	111

Vsi zaposleni, ki izkoristijo pravico do starševskega dopusta, se vsi po zaključku starševskega dopusta vrnejo na isto delovno mesto.

	Luka Koper, d. d.					Skupina Luka Koper
Raven izobrazbe	Število zaposlenih 31.12.2020	Delež (%) 31.12.2020	Število zaposlenih 31.12.2019	Delež (%) 31.12.2019	Število zaposlenih 31.12.2020	Delež (%) 31.12.2020	Število zaposlenih 31.12.2019	Delež (%) 31.12.2019
VIII/2	1	0,1	1	0,1	1	0,1	1	0,1
VIII/1	27	1,8	25	1,6	29	1,7	27	1,6
VII	127	8,3	121	7,9	136	8	130	7,6
VI/2	220	14,3	207	13,4	224	13,2	211	12,4
VI/1	105	6,8	106	6,9	111	6,5	112	6,6
V	466	30,4	485	31,5	505	29,7	519	30,5
IV	459	29,9	444	28,8	517	30,4	505	29,7
III	17	1,1	24	1,6	29	1,7	35	2,1
I–II	113	7,4	128	8,3	146	8,6	163	9,6
SKUPAJ	1.535	100,0	1.541	100,0	1.698	100,0	1.703	100,0

23.1.16 Izobrazbena struktura zaposlenih na dan

¹³⁰ GRI GS 201-3, 202-1, 401-2

¹³¹ GRI GS 401-3

Intenzivno zaposlovanje na izvajalskih delovnih mestih v osnovnem procesu pretovora in skladiščenja na nižjih ravneh izobrazbe od I. do V. ravni je v letu 2020 vplivalo na spremembo izobrazbene strukture delniške družbe oziroma Skupine. Prek pogodbe o izobraževanju se 2 odstotkoma zaposlenih sofinancira pridobitev višje ravni izobrazbe.

23.1.17 Raznolikost zaposlenih po kategoriji delovnega mesta, po spolu in po starosti¹³²

31. 12. 2020	število	delež
Vodilni (uprava, b-1)	22	1,4
Ostali vodstveni	304	19,8
Strokovni	184	12,0
Izvajalski	1.025	66,8
Skupaj	1.535	100,0

31. 12. 2020	moški	delež	ženske	delež	skupaj	delež
Vodilni (uprava, b-1)	17	77,3	5	22,7	22	100
Ostali vodstveni	292	96,0	12	4,0	304	100
Strokovni	131	71,2	53	28,8	184	100
Izvajalski	945	92,2	80	7,8	1.025	100
Skupaj	1.385	90,2	150	9,8	1.535	100

31. 12. 2020	do 30 let	delež	30-50 let	delež	nad 50 let	delež	delež skupaj
Vodilni (uprava, b-1)	0	0	12	54,5	10	45,5	100
Ostali vodstveni	20	6,6	241	79,3	43	14,1	100
Strokovni	6	3,3	124	61,9	64	34,8	100
Izvajalski	169	16,5	720	70,2	136	13,3	100
Skupaj	195	12,7	1.087	70,8	253	16,5	100

23.2 Izobraževanje in usposabljanje zaposlenih

23.2.1 Opis sistema usposabljanja zaposlenih¹³³

Ciljno izvajanje funkcionalnega usposabljanja zaposlenih je ena strateških aktivnosti družbe. Pristop/politika je opredeljena z internimi navodili družbe o usposabljanju in izobraževanju kadrov, sistemih prenosa znanja ter pristopu k sofinanciranju izobraževanja ob delu. Cilji, vsebine in finančna sredstva usposabljanja so vključeni v letni poslovni načrt družbe. Izhodišča usposabljanja so potrebe delovnih procesov, zahtevana in želena znanja na delovnih mestih ter slabše razvite kompetence. Uspešnost pristopa se spremlja z merjenjem zadovoljstva po opravljenem usposabljanju, s preizkusi znanja, z napredovanji zaposlenih na višje stopnje usposobljenosti in fleksibilnosti na delovnem mestu na podlagi pridobivanja, prenosa in uporabe znanja ter z ocenjevanjem inštruktorjev.

V letu 2020 je bilo v družbi Luka Koper, d. d., v usposabljanje vključenih 84 odstotkov zaposlenih. Visok delež vključenih je rezultat intenzivnega usposabljanja v začetku leta, nato pa so ukrepi za preprečevanje širjenja epidemije covida-19 bistveno vplivali na načrt usposabljanja. Povprečno število ur izobraževanja in usposabljanja v družbi Luka Koper, d. d., je v letu 2020 znašalo 14,1 in je pod načrtovano vrednostjo 18 ur usposabljanja na zaposlenega, saj so bila številna interno načrtovana usposabljanja odpovedana oziroma so bila izvedena le zakonsko obvezna usposabljanja. Tudi številna zunanja usposabljanja so bila odpovedana zaradi neizvajanja

¹³² GRI GS 405-1

¹³³ GRI GS 103-1, 103-2, 103-3, 404-1

programov usposabljanja zunanjih institucij oziroma so bila preusmerjena na splet v obliki webinarjev, ki pa so časovno krajši. V teku je postopek izbire izvajalca postavitve platforme e-usposabljanja v Luki Koper, d. d.

Tabela 16: Delež vključenih v usposabljanje po spolu in po kategoriji delovnega mesta ter povprečno število ur usposabljanja v letu 2020

	delež	Povprečno število ur usposabljanja
Zaposleni, vključeni v usposabljanje	84 %	14,1
Ženske, vključene v usposabljanje	80 %	7,3
Moški, vključeni v usposabljanje	85 %	14,9
Vodilni kadri	68 %	25,5
Višji vodstveni kadri	94 %	11,1
Strokovni kadri	84 %	8
Izvajalski kadri	82 %	16,2

23.2.2 Vpeljani programi¹³⁴

Pretežni delež interno organiziranih usposabljanj je realiziran v okviru sistema inštruktorstva pri usposabljanju za upravljanje različnih vrst mehanizacije ob zaposlitvi ali razporeditvi v drugo enoto. Vsak novozaposleni je vključen v načrt uvajanja v delo. Mentor je upravičen do 10-odstotnega dodatka za mentorstvo, nagrajen pa je tudi inštruktor za praktično usposabljanje novozaposlenih (40-odstotni dodatek na ure praktičnega inštruiranja). V zadnjih dveh letih so bili prenovljeni programi uvajanja v delo, predvsem z vidika varnega dela. V letu 2020 je bilo v družbi Luka Koper, d. d., 85 odstotkov usposabljanj organiziranih interno, poleg že omenjenega usposabljanja novozaposlenih za upravljanje mehanizacije in usposabljanja izvajalskih kadrov za izmenjavo med profitnimi centri so ta potekala tudi na področjih problematik, povezanih z delovnimi procesi, ter vsebin, ki predstavljajo želena znanja na delovnih mestih.

Organizirana so bila usposabljanja na področjih ukrepov za zajezitev epidemije covida-19, poslovne in strokovne pomorske komunikacije v angleškem jeziku, IT podpore izvajanju letnih razgovorov, ravnanja z zaupnimi podatki, usposabljanja za delo na višini, upravljanja delovnega časa, prve pomoči, transportnega prava, standardov kakovosti, javnega naročanja.

Luka Koper uresničuje koncept vseživljenjskega izobraževanja, saj se zaveda pomena kontinuiranega izobraževanja in obnavljanja znanja zaposlenih. Vseživljenjsko učenje pomeni možnost kontinuiranega usposabljanja zaposlenih tako za vsebine, povezane z delovnim mestom, kot tudi za vsebine, ki niso neposredno povezane z delovnim mestom, kot so učenje tujih jezikov, nadgradnja računalniških znanj, spodbujanje zdravega načina življenja, priprava zdravih obrokov hrane, učinki uživanja alkohola in psihoaktivnih substanc, spodbujanje dobrih medsebojnih odnosov in komunikacije, mehke veščine vodenja (tudi za nevodstvene kadre), razgibalne vaje za pisarniške delavce, priprava na novo življenjsko obdobje ob upokojitvi, varno soočanje z epidemijo covida-19, zgodnje odkrivanje raka, učinki nočnega dela in dela na soncu, soočanje s stresom na delovnem mestu. Družba Luka Koper, d. d., je vključena v projekt Kompetenčni center za razvoj kadrov Logins, ki omogoča povezovanje podjetij v panogi ter 50-odstotno povrnitev stroškov usposabljanja zaposlenih.

23.2.3 Napredovanje in interna mobilnost zaposlenih¹³⁵

Luka Koper, d. d., omogoča zaposlenim osebni in strokovni razvoj s horizontalnim in vertikalnim napredovanjem ter z uvrstitvijo zaposlenih na višjo stopnjo usposobljenosti in fleksibilnosti na delovnem mestu. V letu 2020 je bil ene od oblik kariernega razvoja (interna mobilnost) deležen skoraj vsak četrti zaposleni. Novo pogodbo o zaposlitvi (poklicno napredovanje) je sklenilo 10 odstotkov zaposlenih. Na interno mobilnost zaposlenih je vplivala tudi optimizacija poslovnih procesov s sistemizacijo novih delovnih mest oziroma spremenjenimi opisi delovnih mest.

V Luki Koper, d. d., je bilo v letne razgovore kot orodje individualnega razvoja zaposlenih in ciljnega vodenja vključenih 65 odstotkov zaposlenih. Od vseh zaposlenih, ki so letni razgovor opravili, je bilo 5,5 odstotka žensk in 94,5 odstotka moških. Letni razgovori so informacijsko podprti, pri čemer informacijska tehnologija ne nadomešča neposredne komunikacije, temveč omogoča bolj sistematično pripravo in voden razgovor.

Tabela 17: Napredovanje in interna mobilnost zaposlenih

	Vertikalno in horizontalno napredovanje		Uvrstitev na višjo stopnjo usposobljenosti in fleksibilnosti			Skupaj interna mobilnost zaposlenih
	2018	2019	2020	2018	2019	2020	2018	2019	2020
Število	128	135	145	169	166	203	297	301	348
Delež	12	9	9	16	11	13	27	20	23

Tabela 18: Delež zaposlenih, ki so bili vključeni v poklicno napredovanje v letu 2020, po spolu in kategoriji delovnega mesta

	Po spolu		Po kategoriji delovnega mesta
	Moški	Ženske	Vodilni (uprava, b-1)	Ostali vodstveni	Strokovni	Izvajalski
Število	136	9	/	23	27	95
Delež (od skupno zaposlenih)	8,9	0,6	/	1,5	1,8	6,2

Na podlagi določil podjetniške kolektivne pogodbe so vsi zaposleni upravičeni do nagrajevanja osebne delovne uspešnosti (mesečno), kvartalne skupinske delovne uspešnosti in poslovne uspešnosti družbe ob koncu leta.

V letu 2020 je bil v Luki Koper, d. d., vpeljan projekt Prenova in vzpostavitev celovitega sistema razvoja ključnih kadrov in naslednikov, katerega cilj je vzpostavitev bolj transparentnega in dolgoročno naravnanega sistema razvoja kadrov na podlagi prenovljenih postopkov identifikacije ključnih delovnih mest, kompetenčnih profilov delovnih mest, identifikacije ključnih kadrov in naslednikov, vse tudi z namenom zmanjševanja subjektivizma vodij in zgodnjega identificiranja mladih perspektivnih kadrov. V postopek profiliranja kadrov je bilo vključenih 350 zaposlenih.

Merjenje organizacijske klime, zadovoljstva in zavzetosti zaposlenih poteka vsako drugo leto po metodi skrajšanega vprašalnika OCS (Organizational Climate Survey), ki omogoča primerjavo ocen organizacijske klime in zadovoljstva v slovenskem prostoru ter merjenje zavzetosti po mednarodno primerljivem Gallupovem vprašalniku. Organizacijska klima je bila zadnjič merjena v letu 2019.

V letu 2020 zaradi ukrepov za zajezitev epidemije covida-19 niso bile realizirane delavnice predstavitve rezultatov zaposlenim po posameznih organizacijskih enotah za oblikovanje aktivnosti za izboljšanje rezultatov oz. njihovo ohranitev na visoki ravni.

Z namenom primerjalne analize obstoječih praks upravljanja zaposlenih je Luka Koper, d. d., vključena tudi v projekt Zlata nit, v katerem je bila ponovno med finalisti v kategoriji velikih podjetij.

¹³⁵ GRI GS 404-3

V družbi Luka Koper, d. d., vsako drugo leto poteka ocenjevanje medsebojnega sodelovanja med enotami, ki predstavlja kazalnik odjemalcev storitev za vse enote. Zadnje je bilo izvedeno v letu 2019. V letu 2020 je bil z namenom izboljšanja medsebojnega sodelovanje oblikovan kodeks internega komuniciranja.

23.3 Zagotavljanje varnosti zaposlitve in socialne varnosti zaposlenih

Invalidska problematika se je po ustaljenem načinu reševala z zagotavljanjem dopolnilne kvote delovnih invalidov znotraj Skupine Luka Koper v invalidskem podjetju Luka Koper INPO, d. o. o. Delež zaposlenih v Luki Koper, d. d., s statusom delovnega invalida je 1,3 odstotka.

Tabela 19: Invalidska dejavnost – število zaposlenih s statusom invalidnosti in njihov delež v Luki Koper, d. d.

	31. 12. 2018	31. 12. 2019	31. 12. 2020
Število zaposlenih s statusom invalidnosti	19	18	20
Delež (%)	1,7	1,2	1,3

Tabela 20: Število invalidov in njihov delež v Luki Koper INPO, d. o. o.

	31. 12. 2018	31. 12. 2019	31. 12. 2020
Število zaposlenih s statusom invalidnosti	70	72	72
Delež (%)	57	55	55

23.4 Sodelovanje z izobraževalnimi ustanovami

Luka Koper, d. d., deluje kot družbeno odgovorno podjetje na področju razvoja in izobraževanja v lokalnem in širšem okolju. Sodeluje s številnimi izobraževalnimi institucijami pri zagotavljanju mentorstva za seminarske in diplomske naloge, obvezne delovne prakse dijakov in študentov ter strokovnih ekskurzij. Družba Luka Koper, d. d., in njeni primeri dobrih praks na področju upravljanja kadrov so bili večkrat predstavljeni strokovni in drugi zainteresirani javnosti. V letu 2020 je družba sofinancirala pridobitev višje ravni izobrazbe 2 odstotkom zaposlenih.

23.5 Interno komuniciranje z zaposlenimi

Zaradi narave luškega dela, ki poteka predvsem na terenu, in dejstva, da približno polovica zaposlenih na delovnem mestu nima dostopa do računalnika, je klasična, tiskana komunikacija z zaposlenimi še vedno najuporabnejše orodje.

Luka Koper komunicira z zaposlenimi predvsem po dveh ključnih komunikacijskih kanalih:

• s kratkimi vestmi, ki jih zaposleni prejmejo po elektronski pošti in jih tajništva razobesijo na oglasne deske,
• z mesečnim glasilom Luški glasnik, ki izhaja v tiskani obliki. Poslanstvo Luškega glasnika je obveščanje vseh zaposlenih in širše luške skupnosti o dogajanju v Luki Koper, kakor tudi povezovanje zaposlenih ter skrb za njihovo nenehno rast in razvoj.

Družba ima tudi svojo intranetno stran Lukanet, na kateri so zaposlenim poleg splošnih informacij dostopni tudi vsi interni dokumenti družbe ter platforme in navodila, ki jih zaposleni potrebujejo pri izvajanju delovnih procesov.

23.6 Strategija upravljanja kadrov

Strategija ravnanja s kadri za obdobje 2016-2020 podpira Poslovno strategijo Skupine Luka Koper in družbe Luka Koper, d. d., za obdobje 2016-2020, ki med razvojnimi prioritetami izpostavlja povečanje produktivnosti, učinkovitosti in konkurenčnosti storitev.

Za podporo doseganju strateških poslovnih ciljev so aktivnosti na področju ravnanja s kadri usmerjene v:

• zagotavljanje varnega delovnega okolja,
• vpeljavo kulture visoke delovne uspešnosti,
• zagotavljanje odličnega vodenja in medsebojnih odnosov,
• pridobivanje in ohranjanje najboljših kadrov,
• izboljšanje sistema razvoja bodočih vodij in kadrovskih potencialov,
• ciljno izvajanje pridobivanja funkcionalnega strokovnega znanja.

V letu 2020 je bila pripravljena nova strategija za obdobje do leta 2025.

24 Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja

Okoljski del trajnostnega poročila zajema podatke Luke Koper, d. d., ki deluje na lokaciji pristanišča v Kopru, za obdobje od 1. 1. 2020 do 31. 12. 2020. Kjer so rezultati na voljo, so prikazani za petletno obdobje, še starejši podatki pa so dosegljivi v poročilih na spodnjih povezavah. Vsebuje tudi letne primerjave okoljskih kazalnikov s ciljem prikaza okoljske uspešnosti. Poglavja v trajnostnem poročilu, v katerih so navedene preverjene informacije o okoljskem ravnanju, so označena z znakom

Podatki so verodostojni in odražajo dejansko stanje sistema ravnanja z okoljem v družbi. Navedbe je v marcu 2021 preveril Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje SIQ in ugotovil, da sistem ustreza zahtevam uredbe EU št. 1221/2009 (uredba EMAS).

-

Predhodna okoljska poročila so na voljo na povezavah: http://www.zivetispristaniscem.si/index.php?page=static&item=14 http://www.luka-kp.si/slo/o-podjetju/odnos-do-okolja

Obseg pristanišča

Območje pristanišča

Koprsko pristanišče je tovorno pristanišče, ki obsega celovit vodni in priobalni prostor, v katerem se opravljajo pristaniške dejavnosti, namenjene tako tovornemu kot tudi potniškemu prometu. Območje pristanišča je opredeljeno v Koncesijski pogodbi za opravljanje pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture št. 2411-08-800011 z dne 8. 9. 2008.

24.1 Opis sistema ravnanja z okoljem¹³⁶

Strokovno podporo upravi družbe in profitnim centrom nudijo strokovna področja, organizirana glede na osnovne poslovodske funkcije in specifične potrebe dejavnosti. Za izvajanje programov in uresničevanje ciljev na področju varstva okolja skrbijo posamezne organizacijske enote, za programe, ki vključujejo več enot in skupno infrastrukturo, pa skrbi področje varovanja zdravja in ekologije. To ima svetovalno, nadzorno, razvojno in operativno vlogo. V skladu z zahtevami ISO 14001 in EMAS ter strategijo podjetja sta imenovana predstavnik vodstva za okolje ter varnost in zdravje pri delu ter pooblaščenec za varstvo okolja.

Sistem okoljskega ravnanja je zasnovan tako, da izhaja iz strateških usmeritev družbe, ki vsebujejo opredeljene cilje. Na letni ravni se nato v okviru letnega načrtovanja pregleda in oceni okoljske vidike. Ti predstavljajo elemente dejavnosti, proizvodov in storitev, ki pomembno vplivajo na okolje ali vplivajo na našo dejavnost (npr. podnebne spremembe). Pri ocenjevanju pomembnosti okoljskih vidikov se upošteva kriterij napredka glede na preteklo leto, skladnosti z zakonodajo in skladnosti s postavljenimi internimi kriteriji, povečanje stroškov ter mnenje javnosti. Za kriterij pomembnosti pri vrednotenju se uporablja barvno skalo (rdeča, rumena, zelena). Pomemben okoljski vidik je tisti, ki je pri kateremkoli kriteriju ocenjen z rdečo barvo ali pri vsaj treh z rumeno. Pri analizi okoljskih vidikov se upošteva vse dejavnosti (posredne vplive in neposredne vplive na okolje. V nadaljevanju so prikazani okoljski vidiki, ocenjeni kot pomembni. V okoljskem poročilu se poroča še o drugih prepoznanih okoljskih vidikih, saj se želi prikazati celovito okoljsko ravnanje in delovanje družbe.

Pri okoljskih vidikih, ki so ocenjeni kot pomembni, se postavijo letni merljivi cilji in pripravijo programi izboljšav za lažje in učinkovitejše doseganje zastavljenih ciljev. Ti se umestijo v letni poslovni načrt družbe. Realizacija programov izboljšav se letno pregleduje in o tem se poroča tudi v trajnostnem poročilu. Doseganje zastavljenih ciljev se spremlja kvartalno ter se o tem poroča upravi. Ustreznost postavljenega sistema ravnanja z okoljem se preverja in ocenjuje tudi v okviru rednih notranjih presoj in vodstvenega pregleda ter zunanje presoje sistemov kakovosti.

24.2 Sožitje z okoljem¹³⁷

Luka Koper, d. d., od nekdaj skrbi za izboljšanje kakovosti življenja v celotnem prostoru, v katerega je umeščeno pristanišče, in se zaveda ranljivosti naravnega okolja. Ob zavedanju, da pristanišče vpliva na okolje, se je Luka Koper v svojih politikah zavezala smotrnemu ravnanju z okoljem, saj ga želi ohraniti tudi za prihodnje rodove. Spremljanje in zmanjševanje vplivov na okolje sta del rednih delovnih aktivnosti. Pri tem Luka Koper, d. d., sodeluje s pristojnimi strokovnimi institucijami.

Pristanišču najbližja območja Nature 2000

S pristaniščem sobiva naravni rezervat Škocjanski zatok (velikosti 122,7 ha), ki se nahaja v neposredni bližini. To je največje slovensko polslano mokrišče, izjemnega pomena zaradi bogate favne in flore. Z upravljavcem Škocjanskega zatoka Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je Luka Koper v fazi podpisa sporazuma, s katerim bodo podpisniki sodelovali pri ohranjanju in upravljanju ekosistemov z namenom:

• − krepitve ekosistemskih storitev, ki izhajajo iz narave in biotske pestrosti, kot tok koristi za deležnike območja,
• − zmanjšanja pritiskov, ki negativno vplivajo na ekosisteme, bodisi kot posledica uporabe njihovih storitev bodisi zaradi posrednih vplivov človeških dejavnosti,
• − izboljšanja sposobnosti ključnih akterjev za spopadanje z okoljsko ranljivostjo ter ohranjanjem ekosistemov in njihovih storitev,
• − podpiranja ključnih akterjev s strategijami, metodami, sredstvi in orodji za učinkovito ohranjanje in upravljanje ekosistemov,
• − vključitev pristopa celostnega upravljanja in pristopa z vključevanjem lokalnih skupnosti v sistem upravljanja.

Sopodpisnikov sporazuma bo več, podpisan bo predvidoma v prvem kvartalu leta 2021. V letih 2019–2020 je Luka Koper z upravljavcem Škocjanskega zatoka kot območja Nature 2000 sodelovala še v okviru projekta IMPECO, med drugim pri pripravi Strategije za upravljanje in ohranjanje ekosistemov za obdobje 2021–2025. Omenjeni sporazum je eden izmed produktov tega sodelovanja.

¹³⁷ GRI GS 304-1, 304-2, 304-3, 304-4

Na območju živi ogromno ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. V popisu iz leta 2018 je prepoznanih 1.575 vrst z rdečega seznama IUCN in iz seznama nacionalno zaščitenih živalskih in rastlinskih vrst, ki so ogrožene. Podatke o številčnosti vrst je posredoval upravljavec zatoka. Za spremljanje posrednih vplivov pristanišča na območje Škocjanskega zatoka pa imamo že več let vzpostavljen monitoring vplivov (hrup, kvaliteta zraka), pri čemer so merilne naprave postavljene v neposredni bližini zatoka. Rezultati meritev so javno objavljeni in predstavljeni v poročilu. V letu 2021 bomo pričeli še meritve kakovosti vode v prelivu, ki prečka pristanišče in povezuje Škocjanski zatok z morjem. V preliv se steka del meteorne kanalizacije z območja pristanišča, kar lahko vpliva na kakovost vode v Škocjanskem zatoku.

Že dalj časa imamo vzpostavljen skupen sistem obveščanja za primere nenadzorovanih razlitij, ki bi lahko vplivali na kakovost vode v Škocjanskem zatoku. Postavljena je bila dodatna plavajoča zavesa v prelivni kanal, ki povezuje morje s Škocjanskim zatokom, saj poteka čez območje pristanišča. Na lokaciji je že vrsto let fiksna zapornica, ki je v fazi rekonstrukcije. Nenadzorovana razlitja sicer spremljamo s tremi nameščenimi senzorji (rezultati so predstavljeni v poglavju Varovanje morja).

V bližini pristanišča se nahajata še obrežno močvirje pri Sv. Nikolaju (velikost 7,27 ha), katerega posebnost je zelo redka slanomočvirska vegetacija, in edinstveni travnik pozejdonke, ki se nahaja v Žusterni. Pozejdonka je v Sredozemlju sicer razširjena morska trava, vendar je v Tržaškem zalivu prisotna samo na majhnem območju (1 km) ob slovenski obali med Koprom in Izolo. Na večji oddaljenosti od pristanišča pa se nahaja še park Debeli rtič (velikosti 5,26 ha), ki se tudi uvršča v območje Nature 2000. Luški morski akvatorij se nahaja na ekološko pomembnem območju, na občutljivem območju evtrofikacije in na občutljivem območju kopalnih voda.

V luški akvatorij se izliva reka Rižana z visoko vsebnostjo suspendiranih delcev, ki prispevajo k zamuljevanju morskega dna v drugem luškem bazenu. K stalnemu nanosu materiala v vse luške bazene znatno prispevajo tudi morski tokovi. V luških akvatorijih moramo redno vzdrževati določeno globino, da omogočimo varno plovbo ladij. Poglabljanje morskega dna izvajamo po potrebi, izčrpani material pa odlagamo v za to predvidene kasete na kopnem, kjer pa kapacitete niso zadostne. Ne glede na dejavnost poglabljanja in ladijskega prometa je v luškem akvatoriju prisotnih veliko živalskih in rastlinskih morskih vrst, ta tematika pa je predstavljena v poglavju Varovanje morja.

V neposredni bližini pristanišča se nahajajo tudi mestno jedro Kopra ter del naselij Ankaran in Bertoki.

24.2.1 Strateške usmeritve Luke Koper po posameznih okoljskih vidikih

V letu 2019 se je izdelal nov Strateški poslovni načrt 2020–2025, katerega povzetek je objavljen na https://www.lukakp.si/slo/poslanstvo-vizija-in-strategija-188. Pripravljajo se tudi posodobljene Strateške usmeritve razvoja Luke Koper, d. d., na področju ravnanja z okoljem do leta 2030. Od nekdaj skrbimo za izboljšanje kakovosti življenja v celotnem prostoru, v katerega je umeščeno pristanišče. Zato sodelujemo z izobraževalnimi in raziskovalnimi institucijami in jih sofinanciramo ter podpiramo športno, humanitarno in kulturno dejavnost. Pri razvojnih vprašanjih in naložbah upoštevamo načela trajnostnega razvoja ter odgovornega ravnanja z okoljem, vključno z zmanjševanjem vplivov, ki povzročajo podnebne spremembe.

Naše usmeritve zato obsegajo :

• − uvajanje sodobnih in varčnih tehnologij,
• − stalno zmanjševanje emisij v okolje,
• − skrb za partnerski odnos z lokalno skupnostjo,
• − izboljševanje energetske učinkovitosti v vseh aktivnostih,
• − zagotavljanje pripravljenosti za ukrepanje ob izrednih dogodkih,
• − stalno izboljševanje sistema ravnanja z okoljem.

24.2.2 Pomembni okoljski vidiki v 2020

Okoljski vidiki, ocenjeni kot pomembni				Obrazložitev vrste vpliva
PORABA VODE ODPADNA VODA / MORJE	/ - - -	poraba pitne vode onesnaženje morja pri pretovornih manipulacijah s premogovim prahom in železovo rudo nastajanje odpadne vode pri pranju tovornih vozil za živino	- -	Raba pitne vode vpliva na količine že tako omejene količine pitne vode na obali. Pri manipulaciji s premogovim prahom in železovo rudo, ki sta sicer inertna materiala, lahko pride do nenamernega raztrosa v morje.

			-	Odpadne vode, ki nastanejo pri pranju notranjosti tovornjakov, ki prevažajo živino, se morajo ustrezno prečistiti, sicer prekomerno obremenjujejo Centralno čistilno napravo Koper, kamor se le te stekajo.
EMISIJE V OZRAČJE	-	emisije/imisije prašenja pri storitvah	-	Pri manipulaciji s sipkim materialom lahko pride do prašenja, kar povzroča povečanje nekaterih onesnaževal v zraku.
ENERGETIKA / NOTRANJI TRANSPORT	- -	izvajanje internega transporta z dizelskimi pogoni raba električne energije in goriva	- -	Zaradi rabe goriva, pri izvajanju transporta, prihaja do izpusta toplogrednih plinov v zrak. Raba električne energije posredno vpliva na nastajanje onesnaževal, vendar na lokacijah, ki proizvajajo električno energijo iz neobnovljivih virih energentov.
HRUP / VONJ	- -	nastajanje hrupa v pristanišču emisije hrupa tovornih in potniških ladij	-	Skoraj vsaka dejavnost povzroča nekaj hrupa, ta se širi v okolje in je moteč.
DRUGI OKOLJSKI VIDIKI	-	poglabljanje morskega dna in odlaganje izkopanih sedimentov	-	Za zagotavljanje varnosti plovbe in pri določenih posegih v prostor je treba poglabljati morsko dno, pri čemer se izkopani sedimenti odlagajo na kopno. Zaradi slanosti materiala površine niso več primerne za enako floro in favno, odloženi morski sediment pa je kot material slabo nosilen in se poseda.
DRUGI OKOLJSKI VIDIKI	-	požarna varnost	-	Učinkovit in ustrezen sistem požarne varnosti pomeni, da so v primeru požara vplivi na okolje minimalni, ker so postopki ukrepanja hitri in so na voljo sistemi, ki vplive na okolje zmanjšujejo.

V tabeli so prikazani okoljski vidiki, ocenjeni kot pomembni. Da bi zagotovili zmanjšanje vplivov prepoznanih okoljskih vidikov, so se tudi letos na redni luški okoljski delavnici, ki je sicer zaradi epidemije covida-19 potekala na daljavo prek MS Teams, pripravile letne aktivnosti (programi izboljšav poslovanja) ter se pregledalo doseganje zastavljenih okoljskih ciljev, ki so podrobneje predstavljeni še v nadaljevanju poročila.

Uredba (ES) o prostovoljnem sodelovanju organizacij v sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) navaja, da je treba o svojih pomembnih neposrednih in posrednih okoljskih vidikih skupaj z glavnimi kazalniki uspešnosti poročati na teh okoljskih področjih:

• − energija
• − materiali
• − voda
• − odpadki
• − raba zemljišč v zvezi z biotsko raznovrstnostjo
• − emisije.

V nadaljevanju poročila poročamo o energiji, vodi, emisijah, odpadkih in rabi zemljišč v zvezi z biotsko raznovrstnostjo. Kazalnika materialov ne prikazujemo, ker ocenjujemo, da pri dejavnosti skladiščenja in pretovora ni ključen in pomemben. Dodatno predstavljamo še podrobne informacije, povezane s podnebnimi spremembami, kot priporoča Evropska komisija v dokumentu Smernice za nefinančno poročanje: dopolnilo o poročanju o informacijah, povezanih s podnebjem (2019/C 209/01). Podnebne spremembe sicer obvladujemo prek prepoznanega pomembnega okoljskega vidika (energetika/notranji transport – raba energentov) ter prepoznanega tveganja (podnebne spremembe).

24.2.3 Okoljski cilji v letu 2021

Najpomembnejši cilji na področju naravnega okolja:

• uspešno opraviti presojo skladnosti z zahtevami direktive EMAS, standarda ISO 50001 in ISO 14001,
• zmanjšati emisije celokupnega prahu na vseh desetih lokacijah pristanišča na 200 mg/m2 na dan in omejiti odstopanja pri meritvah med letom na največ pet,
• ohraniti vrednosti imisij delcev PM10 (velikosti do 10 μm) na celotnem luškem območju pod 30 μg/m3 (v smeri Ankarana, Kopra in Bertokov),
• ohraniti odstotek ločeno zbranih odpadkov brez ladijskih odpadkov pri 91 odstotkih;
• zmanjšati raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Koper na 48 dBA,
• ohraniti dnevno raven hrupa pred najbližjimi objekti zunaj območja pristanišča pri 58 dB in večerno pri 53 dB,
• kljub dobavi dodatne mehanizacije in povečanju skladiščnih kapacitet ohraniti specifično porabo energentov na ravni prejšnjega leta, in sicer za pogonsko gorivo pri 0,1249 l/t, za električno energijo pri 0,7658 kWh/t in za pitno vodo pri 4,9 l/t,
• doseči, da pri posegih v prostor ne bo potreben niti en ukrep (inšpekcijski ali interni),
• preprečiti vsakršno onesnaženje morja zunaj luškega akvatorija,
• pri požarnih intervencijah in nesrečah s telesnimi poškodbami zagotoviti intervencijski čas poklicne gasilske enote, ki je krajši od 8 min (od sprejema obvestila do prihoda na intervencijo),
• povsem preprečiti velike industrijske nesreče,
• realizirati vse inšpekcijske odločbe s področja požarne varnosti,
• ohraniti razširjenost območja podvodnih travnikov (Cymodocea nodosa, Zostera nolti) glede na referenčno obdobje leta 2018.

24.2.4 Realizacija okoljskih ciljev v obdobju 2018-2020¹³⁸

V tabeli so predstavljeni cilji ter njihova realizacija, podrobneje pa je vsebina pojasnjena v pripadajočih poglavjih poročila.

Št. poglavja	Pomemben okoljski vidik	CILJ	Vrednost cilja do 2020	Vrednosti za 2018 - 2020		Realizacija 2020
24.7	Emisije/imisije prašenja pri storitvah	Zmanjšati imisije celokupnega praha za vsako posamezno meritev	200 mg/m2dan največ 5 preseganj	2018* 113 1preseganje	2019 Dosežene vrednosti: 104 1 preseganje	2020 100 7 preseganj
24.7	Emisije/imisije prašenja pri storitvah	Ohraniti imisije delcev velikosti do 10 m na celotnem luškem območju	< 30 g/m3	2018 Bertoki-21 Ankaran-17 Koper-14	2019 Dosežene vrednosti: Bertoki-18 Ankaran-15 Koper-18	2020 Bertoki-20 Ankaran-19 Koper-20
24.8		ločeno Ohraniti odstotek zbranih odpadkov brez ladijskih odpadkov	> 91%	2018** 89	2019** Dosežene vrednosti: 91	2020 91
24.9	Nastajanje hrupa v pristanišču, emisije hrupa tovornih in potniških ladij	Zmanjšati raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Koper	Noč 48 dB	2018 57	2019 Dosežene vrednosti: 54	2020 54
24.9	Nastajanje hrupa v pristanišču, emisije hrupa tovornih in potniških ladij	Ohraniti dnevno raven hrupa ohraniti na 58 dB pred najbližjimi objekti izven območja pristanišča in večerno na 53 dB	Večer 53 dB	2018 Bertoki-38	2019 Dosežene vrednosti: Bertoki-37	2020 Bertoki-37

				Ankaran-44 Koper-57	Ankaran-43 Koper-54	Ankaran-43 Koper-54
24.9	Nastajanje hrupa v pristanišču, emisije hrupa tovornih in potniških ladij	Ohraniti dnevno raven hrupa ohraniti na 58 dB pred najbližjimi objekti izven območja pristanišča in večerno na 53 dB	Dan 58 dB	2018 Bertoki-40 Ankaran-46 Koper-57	2019 Dosežene vrednosti: Bertoki-40 Ankaran-46 Koper-55	2020 Bertoki-39 Ankaran-46 Koper-55
24.10	Raba električne energije in goriva	Ohraniti specifično porabo energentov na ravni prejšnjega leta, kljub povečanju pretovora in skladiščnih kapacitet	1,27 kWh/t	2018*** 1,22	2019*** Dosežene vrednosti: 1,31	2020*** 1,45
24.10	Poraba pitne vode	Ohraniti specifično porabo energentov na ravni prejšnjega leta, kljub povečanju pretovora in skladiščnih kapacitet	6,4 l/t	2018 6,11	2019 Dosežene vrednosti: 7,41	2020 9,33
24.10	Izvajanje internega transporta z dieselskimi pogoni	Ohraniti specifično porabo energentov na ravni prejšnjega leta, kljub povečanju pretovora in skladiščnih kapacitet	0,23l/t	2018*** 0,228	2019*** Dosežene vrednosti: 0,226	2020*** 0,236
24.15	Onesnaženje morja pri pretovornih manipulacijah s premogovim prahom in železovo rudo Nastajanje odpadne vode pri pranju tovornih vozil za živino	Posodobiti odvodnjavanje obali na terminala za razsute tovore čistilne Posodobitev naprave na terminalu za živino	100% posodobitev	2018 33 10	2019 Dosežene vrednosti: 33 30	2020 100 100
24.16	Poglabljanje morskega dna in odlaganje izkopanih sedimentov	Posegi v prostor	0 ukrepov	2018 0	2019 Dosežene vrednosti: 0	2020 0
24.15	Onesnaženje morja	Brez onesnaženj morja izven luškega akvatorija	0 onesnaženj	2018 0	2019 Dosežene vrednosti: 0	2020 0
24.6	Požarna varnost	Zagotoviti učinkovit in ustrezen sistem oskrbe s požarno vodo na celotnem območju pristanišča in zagotavljanje ustreznega posredovanja gašenja za specifične objekte	70% zagotovitev	2018 60	2019 Dosežene vrednosti: 70	2020 75

Legenda:

Cilj v prejšnjem letu ni bil dosežen

Cilj je nov

OPOMBA:

*ciljna vrednost do leta 2018 je bila 250 mg/m2dan

**ciljna vrednost za leti 2018 in 2019 je bila >89%

***v letu 2018 sta bili ciljni vrednosti 1,17 kwh/t za električno energijo in 0,25l/t za gorivo

***v letu 2019 sta bili ciljni vrednosti 1,27 kwh/t za električno energijo in 0,245l/t za gorivo

***v letu 2020 sta bili ciljni vrednosti 1,27 kwh/t za električno energijo in 0,23l/t za gorivo

24.3 Politika varnega in zdravega pristaniškega okolja ter energetske učinkovitosti

Na ravni družbe sta vzpostavljena okoljska politika in redno preverjanje njene ustreznosti. V mesecu marcu 2019 je bila Politika varnega in zdravega pristaniškega okolja ter energetske učinkovitosti posodobljena. Objavljena je na spletni strani: https://www.luka-kp.si/slo/pomembni-dokumenti-208. Politika opredeljuje tudi usmeritev v blaženje podnebnih sprememb na način, da se stremi k zmanjševanju vplivov na okolje, da se skrbno ravna z viri, da se povečuje energetska učinkovitost ter da se uvaja sodobna tehnologija.

24.4 Skladnost z zahtevami s področja varovanja okolja

24.4.1 Skladnost z okoljsko zakonodajo¹³⁹

Pri izkazovanju skladnosti v prvi vrsti izhajamo iz Zakona o okolju, na podlagi katerega so podeljena okoljevarstvena dovoljenja:

• − št. 35451-1/2018-5 z dne 28. 2. 2019 glede emisij hrupa,
• − št. 35444-2/2016-13 z dne 15. 6. 2017, sprememba št. 35440-50/2019-10 z dne 21. 10. 2020 glede emisij v zrak, emisij odpadnih voda ter skladiščenja nenevarnih odpadkov,
• − št. 35415-1/2006-15 z dne 8. 1. 2008, spremembe št. 35415-4/2008-16 z dne 19. 3. 2009, št. 35495- 1/2012-20 z dne 21. 11. 2012, št. 35492-1/2013-10 z dne 21. 6. 2013 in št. 35495-4/2016-7 z dne 14. 10. 2016 za obratovanje obrata, ki lahko povzroči večjo nesrečo (SEVESO).

Družba mora izpolnjevati zahteve, opredeljene v okoljevarstvenih dovoljenjih, ki jih je pridobila za emisije v vode in v zrak, za skladiščenje odpadkov, emisije hrupa in kot obrat večjega tveganja za nastanek nesreče. Izpolnjevanje zahtev podeljenih okoljevarstvenih dovoljenj se letno pregleda in pri tem ugotavlja, ali se predpisane zahteve izpolnjujejo.

Na področju odvajanja odpadnih vod v letu 2020 ni prišlo do prekoračitve količin pri odvajanju odpadnih vod, predpisanih v okoljevarstvenem dovoljenju.

Na področju svetlobnega onesnaženja je bila že v začetku leta 2017 zaključena ureditev vseh obstoječih svetil na način, da so ta skladna z zahtevami zakonodaje s področja svetlobnega onesnaženja. Leta 2019 je bil izdelan nov načrt razsvetljave s popisom svetilk, ki nadomešča načrt iz leta 2017 in je objavljen na spletnih straneh družbe.

Rezultati meritev z naprav, ki povzročajo emisije snovi v zrak, izkazujejo skladnost z zakonodajo in s prejetim okoljevarstvenim dovoljenjem.

Vrednosti delcev PM10 in PM2,5 v zraku so na območju pristanišča pod zakonsko postavljenimi normativi, enako velja tudi za število preseganj. Izmerjene emisije iz kurilnih naprav so skladne z zakonodajnimi zahtevami.

Raven hrupa je skladna z zahtevami podeljenega okoljevarstvenega dovoljenja glede mejnih vrednosti kazalcev hrupa v okolju, ki veljajo pred prvimi objekti mesta Koper, Ankarana in Bertokov. Zaradi izgradnje veza RO-RO v tretjem bazenu in izgradnje VI. skupine tirov so bile dodatno izvedene prve meritve hrupa, pri katerih so bili rezultati prav tako skladni z veljavnim okoljevarstvenim dovoljenjem glede emisij hrupa. Zaradi podaljševanja prvega pomola je bilo skladno z zahtevami dodeljenega okoljevarstvenega soglasja izvedenih več meritev pri zabijanju pilotov. Meritve so bile izvedene 19. 9. 2020, 24. 11. 2020 in 14. 12. 2020 in so skladne z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18 in 59/19). Skladno z omenjeno uredbo sta bili izdelani tudi oceni obremenjenosti za gradnjo veza RO-RO v tretjem bazenu in podaljšanje prvega pomola.

Izvedene analize industrijskih odpadnih voda in odpadnih voda iz malih fekalnih čistilnih naprav so pokazale skladnost z zakonodajnimi in okoljevarstvenimi zahtevami.

Družba ima veljavno okoljevarstveno dovoljenje kot obrat večjega tveganja za okolje, okoljevarstveno dovoljenje za emisije hrupa, okoljevarstveno dovoljenje za emisije v zrak, za emisije odpadnih voda in okoljevarstveno dovoljenje za skladiščenje (pretovarjanje) nekaterih vrst odpadkov (staro železo, papir, plastika, valjarniška škaja) ter okoljevarstveno dovoljenje za uporabo papirniškega mulja za preprečevanje prašenja na deponiji premoga in železove rude. V letu 2020 se je od naštetega izvajalo le pretovarjanje starega železa, pri katerem so bile izvedene meritve radioaktivnosti pošiljk.

¹³⁹ GRI GS 307-1, 419-1, 103-1, 103-2, 103-3, 303-4

Izvajamo aktivnosti požarne posodobitve Centra za ravnanje z odpadki, ki jih po novem zahteva Uredba o skladiščenju trdnih gorljivih odpadkov na prostem, saj v delu centra skladiščimo odpadni les na prostem. Ker so potrebne gradbene posodobitve, je zakonski rok izvedbe septembra 2022.

Sprememba zakonodaje Luki Koper poleg izvajanja meritev radioaktivnosti odpadnih kovin po novem nalaga izvajanje meritev radioaktivnosti vseh pošiljk, ki prihajajo iz tretjih držav in prek pristanišča vstopajo v Evropsko unijo. Izvedeno je bilo prvo letno poročanje Uradu za jedrsko varnost o obsegu opravljenih meritev in nalog s strani zunanjih inštitucij v letu 2020. Lastna merilna oprema še ni bila postavljena in pooblastilo za izvajanje meritev še ni bilo pridobljeno.

V 2020 so bili opravljeni številni inšpekcijski nadzori, ki so podrobneje opisani v nadaljevanju. Če so bile pri njih zabeležene pomanjkljivosti, so bile odpravljene v dogovorjenih rokih. Nobena pomanjkljivost ni bila takšne narave, da bi lahko imela negativne vplive na okolje.

24.4.2 Skladnost z internimi zahtevami¹⁴⁰

Na področju spremljanja celokupnega prahu je bil dosežen zastavljeni cilj 200 mg/m2 na dan, povprečna letna vrednost pa je še nekoliko nižja od vrednosti v predhodnem letu in je pod vrednostjo zastavljenega cilja. Pri 116 meritvah je bilo izmerjenih 7 preseganj, kar pa je več od zastavljenega cilja.

Na področju energetike niso bile dosežene želene vrednosti specifične porabe fosilnega goriva, rabe električne energije in pitne vode pri izvajanju dejavnosti pristanišča. Odstopanja pri ciljnih kazalnikih so pojasnjena v posameznih poglavjih.

Sistem varovanja morja se vzdržuje in nadgrajuje na način, da se zagotavlja doseganje zastavljenega cilja brez onesnaženj zunaj luškega akvatorija.

Na ravni družbe imamo pri zniževanju hrupa zastavljene interne cilje za nočno, dnevno in večerno obdobje na vseh treh straneh pristanišča, kjer so postavljeni merilniki. Vrednosti internih ciljev so bile določene glede na mejne vrednosti, opredeljene v predhodni uredbi o emisijah hrupa. Kljub temu, da so se z novo uredbo mejne vrednosti povišale, je bila sprejeta odločitev, da družba vrednosti ciljev ne bo spreminjala. V smeri Ankarana in Bertokov dosegamo cilje v vseh treh obdobjih dneva, ne dosegamo pa jih v večernem in nočnem času v smeri Kopra. Ocenjujemo, da bi v naslednjih letih zastavljeni cilj za večerni hrup (sedaj prekoračen za 1 dB) ob vseh aktivnostih, naložbah v elektrifikacijo in modernizacijo na prvi obali in prvem pomolu lahko dosegli. Hkrati pa ocenjujemo, da zastavljeni cilj za nočni hrup v smeri Kopra (sedaj prekoračen za 6 dB) kljub vsem ukrepom ni realno dosegljiv. S pooblaščenim izvajalcem meritev hrupa bomo izdelali modelne izračune, kakšna vrednost internega cilja za nočno obdobje je realno dosegljiva.

Dosežen je zastavljeni interni cilj glede nočnega, večernega in dnevnega hrupa v smeri Ankarana in Bertokov.

Sistem čiščenja odpadnih voda na terminalu za živino je bil posodobljen, nameščena je bila nova čistilna naprava, meritve bodo izvedene v začetku leta 2021.

Zaključena je posodobitev odvodnjavanja na obali terminala za razsute tovore.

Na področju odpadkov je dosežen cilj več kot 91-odstotnega deleža ločeno zbranih odpadkov brez ladijskih odpadkov.

Cilja, da bodo zagotovljeni ustrezen sistem oskrbe in zadostna količina požarne vode na celotnem območju pristanišča ter ustrezno posredovanje z gašenjem za specifične objekte, še ni v celoti dosežen, saj aktivnosti potekajo skladno z Načrtom aktivnosti vzdrževanja in popravila vodovodnega in hidrantnega omrežja, pripravljenim za obdobje 2018–2023.

Dosežen je cilj, po katerem ni bil potreben niti en inšpekcijski ali interni ukrep pri posegih v prostor.

Dosežen je tudi cilj na področju varovanja morja, saj ni bilo niti enega primera onesnaženja morja zunaj luškega akvatorija.

¹⁴⁰ GRI GS 307-1, 419-1, 103-1, 103-2, 103-3

24.5 Komuniciranje z javnostmi¹⁴¹

24.5.1 Rezultati javnomnenjske raziskave

Vsako leto se med okoliškim prebivalstvom opravi javnomnenjska raziskava na temo zaznave in odnosa Luke Koper do varovanja okolja ter uspešnosti poslovanja družbe. Največ anketirancev je iz krajevnih skupnosti (KS) Semedela ali Žusterna (53 %), KS Koper center (24 %), KS Bertoki ali KS Hrvatini (16 %) in iz občine Ankaran (7 %). Vzorec je v letih izvajanja raziskave ostal nespremenjen in zajema vse starostne skupine in enakomerno oba spola. V anketi prevladuje mnenje (89,7 %), da je Luka Koper kot gospodarska družba uspešna/zelo uspešna.

Anketiranci menijo, da so največji onesnaževalci lokalnega okolja:

• − pristaniška dejavnost (37,3 %, v letu 2019 28,8 %),
• − cestni promet (27,7 %, v letu 2019 27,5 %),
• − industrija v Trstu (11,5 %, v letu 2019 20,9 %) in
• − drugih virov industrijskega onesnaženja v slovenski Istri ni, zato jih tudi ne omenjajo.

34,2 % anketirancev (v letu 2019 33,3 %) meni, da Luka Koper srednje dobro skrbi za varovanje okolja (dodelili so oceno 3), 32,9 % (v letu 2019 26,3 %) jih meni, da precej dobro skrbi za okolje (dodelili so oceno 4), in 17,0 % (v letu 2019 19,6 %) jih meni, da zelo dobro skrbi za okolje (dodelili so oceno 5). Nezadostno ali zadostno oceno je podelilo 12,6 % (v letu 2019 10,2 %) vprašanih.

Vzpodbudno je, da se je delež anketiranih, ki menijo, da Luka Koper precej ali zelo dobro skrbi za varovanje okolja (ocena 4 ali 5), s 45,9 % v letu 2019 povzpelo na 49,9 % v letu 2020. Povprečna ocena (na lestvici od 1 do 5) pa je rahlo padla, s 3,59 na 3,52.

			2016	2017	2018	2019	2020
pristanišča		ocena javnosti glede okoljskega vpliva	3,25	3,43	3,41	3,59	3,52

24.5.2 Pomembnejši dogodki na področju komuniciranja z javnostmi

Na podlagi podpisanega Dogovora o izvajanju omilitvenih ukrepov za zmanjšanje vplivov pristaniške dejavnosti na okolje z Mestno občino Koper je bil izveden že prvi razpis za dodelitev nepovratnih sredstev za izvajanje omilitvenih ukrepov za zmanjšanje vplivov emisij iz pristaniške dejavnosti in prve aktivnosti v višini 400.000 €. Na podlagi poročila Mestne občine Koper so omilitvene ukrepe izvedli na 49 objektih. Vseh omilitvenih ukrepov je bilo 175, od tega: 112 zamenjav stavbnega pohištva, 5 ukrepov zvočne izolacije strešnega oz. podstrešnega dela stavbe, 12 ukrepov obnove fasade, 32 ukrepov namestitve klimatske naprave, 7 ukrepov namestitve prezračevalnega sistema in 7 ukrepov hortikulturne ureditve. Izvedeni posegi na objektih (označeni z zeleno barvo) so prikazani na sliki.

Vir: mestna občina Koper

Aktivno se je nadaljevala tudi komunikacija z ladjarji. V primerih hrupnih ladij so ladjarji seznanjeni z ravnjo hrupa in pozvani k ukrepanju, nato se jih seznani z rezultati analize učinkovitosti ukrepov za zmanjšanje hrupa. Upravo Republike Slovenije za pomorstvo, ki na ladjah izvaja inšpekcijske preglede ter dovoljuje vplutje, je družba prosila za pomoč pri reševanju problematike hrupnih ladij. Tako so v Port Information Guide (Port & terminal info book | Port of Koper (luka-kp.si), v februarju 2021 dodali še podpoglavje 14.6 Noise reduction, v katerem so navedena navodila ladjarjem pri vplutju v pristanišče.

Povabljeni smo bili k sodelovanju v raziskavi glede prisotnosti mikroplastike v odpadni vodi. Na poziv smo se odzvali in vzorčeni so bili nekateri iztoki odpadne vode iz luškega območja, ki se stekajo v morje. Zaključno poročilo o ugotovitvah pa še čakamo.

24.5.3 Zabeležene in obravnavane okoljske pritožbe¹⁴²

Okoljske pritožbe se sprejemajo telefonsko, prek spletne aplikacije in prek medijev. Skupaj je bilo zabeleženih sedem pritožb, od tega pet na prekomeren hrup, ena na neprijetne vonjave iz objekta za predelavo razgradljivih odpadkov v kompost, ena pa na plačilo pavšala, zaračunanega ladji, ki je morala zaradi slabega vremena podaljšati privez v pristanišču. Število pritožb na raven hrupa se je glede na predhodna leta precej znižalo.

Štiri pritožbe od petih, ki so bile povezane s prekomernim hrupom oziroma hrupom prek vibracij, so se nanašale na hrup ladij z območja Kopra, ena pa iz ankaranske smeri. V primeru hrupnih ladij se s poveljstvom ladij oziroma z zastopnikom ladjarja poskusimo dogovoriti, da ukrepa. Ker je vir hrupa na ladjah lahko različen (npr. črpalke, ventilacija, dvigala, motor, vibracije), so tudi ukrepi s strani ladjarja različni in različno učinkoviti. Za nekatere ladje lahko na podlagi meritev hrupa trdimo, da so izvedle izboljšave.

Ena pritožba je bila prejeta zaradi neprijetnega vonja, ki se je širil iz pristanišča. Neprijeten vonj se občasno zazna v obratu kompostarne, v katerem se izvaja postopek kompostiranja biološko razgradljivih odpadkov (manjša količina odpadkov je luških, večji del odpadkov je od podjetja Marjetica Koper, d. o. o.). Vonj nastane, ko je v postopku kompostiranja treba premešati odpadke, da lahko nastane kompost. S pogostejšim obračanjem komposta se skuša preprečiti nastajanje intenzivnejšega vonja.

Pritožba ladje, ki se je nanašala na plačilo pavšala, ki ji je bil zaračunan, ker je morala podaljšati privez v pristanišču zaradi slabega vremena, se je obravnavala in ugotovilo se je, da je šlo za višjo silo, zato se je ladji izdal dobropis.

24.5.4 Inšpekcijski pregledi¹⁴³

Pomanjkljivosti, ugotovljene v inšpekcijskih pregledih, niso bile take narave, da bi lahko vplivale na okolje.

Inšpektorat					Datum uvedbe, seznanitev s postopkom	Vsebina postopka	Ugotovitve
Inšpektorat prostor	RS	za	okolje	in	5.2.2020 (samoprijava)	Pregled nad ustreznostjo ukrepov med nesrečo in ustreznostjo ukrepov po nesreči, ki se je zgodila 31.1.2020 v Bazenu III. Dvigalo, ki ga je izvajalec uporabljal pri poglabljanju morskega dna, se je zvrnilo s plovila v morje. Ker so bili v stroju gorivo, maziva in hidravlična olja, je obstajala nevarnost onesnaženja morja, vendar je družba k reševanju dogodka pristopila z lastno opremo in opredeljenimi postopki. Poziv št. 06182-397/2020-4	Inšpekcija si je kraj dogodka ogledala in s pozivom zahtevala še poročilo o ravnanju z nastalimi odpadki Zahtevo je Luka Koper izpolnila 25.2.2020.

Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami	26.2.2020 16.6.2020 in 24.6.2020 izveden nadzor nad odpravo pomanjkljivosti.	Nadzor varstva pred požarom v profitnem centru Generalni tovori. Izdan zapisnik številka 0611- 620/2020-1	Ugotovljene so bile pomanjkljivosti, ki so bile v roku odpravljene.
Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami	27.2.2020 16.6.2020 in 24.6.2020 izveden nadzor nad odpravo pomanjkljivosti.	Nadzor nad za odpravo pomanjkljivosti s področja varstva pred požarom v profitnem centru Generalni tovori na terminalu za hlajene tovore. Izdan zapisnik št. 0611-622/2020-1	Ugotovljene so bile pomanjkljivosti, ki so bile v roku odpravljene.
Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami	28.2.2020 16.6.2020 izveden nadzor nad odpravo pomanjkljivosti.	Nadzor stanja požarne varnosti v profitnem centru Generalni tovori, na terminalu za živino. Izdan zapisnik številka 0611- 621/2020-1	Ugotovljene so bile pomanjkljivosti, ki so bile v roku odpravljene.
Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami	28.2.2020 16.6.2020 izveden nadzor nad odpravo pomanjkljivosti.	Nadzor stanja požarne varnosti v profitnem centru Generalni tovori, na terminalu za les. Izdan zapisnik številka 0611- 623/2020-1	Ugotovljene so bile pomanjkljivosti, ki so bile v roku odpravljene.
Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami	4.3.2020 Nadzor	varstva pred požarom v profitnem centru Terminal za avtomobile in RO-RO. Izdan zapisnik številka 0611-624/2020-1	Ugotovljene so bile pomanjkljivosti, ki so bile v roku odpravljene.
Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami	5.3.2020 Nadzor	varstva pred požarom v profitnem centru Kontejnerski terminal. Izdan zapisnik številka 0611- 625/2020-1	Ugotovljene so bile pomanjkljivosti, ki so bile v roku odpravljene.
Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami	6.3.2020 15.6.2020 izveden nadzor nad odpravo pomanjkljivosti.	Nadzor varstva pred požarom v profitnem centru Terminal razsuti in tekoči tovori na terminalu za tekoče tovore. Izdan zapisnik številka 0611-626/2020-1	Ugotovljene so bile pomanjkljivosti, ki so bile v roku odpravljene.
Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami	11.3.2020 Nadzor	varstva pred požarom v profitnem centru Terminal razsuti in tekoči tovori na terminalu za razsute tovore Izdan zapisnik številka 0611- 630/2020-1	Ugotovljene so bile pomanjkljivosti, ki so bile v roku odpravljene.
Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami	13.3.2020 Nadzor	varstva pred požarom v profitnem centru Terminal razsuti in tekoči tovori. Izdan zapisnik številka 0611-632/2020-1	Ni bilo ugotovljenih nepravilnosti kršitev.
Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami	13.3.2020 Nadzor	varstva pred požarom v profitnem centru Terminal razsuti in tekoči tovori na terminalu silos.	Ni bilo ugotovljenih nepravilnosti kršitev.

Izdan zapisnik številka 0611-

		633/2020-1
Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami	13.3.2020 15.6.2020 glede odprave zabeleženih pomanjkljivosti	Nadzor varstva pred požarom v profitnem centru Terminal razsuti in tekoči tovori na terminalu sipki tovori. Izdan zapisnik številka 0611-631/2020-1	Ugotovljene so bile pomanjkljivosti, ki so bile v roku odpravljene.
Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami		8.6.2020 Redni inšpekcijski nadzor varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Zapisnik št.0611-1154/2020-1	Ni bilo ugotovljenih kršitev.
Inšpektorat RS za infrastrukturo	9.7.2020 25.9.2020 glede odprave zabeleženih pomanjkljivosti	Nadzor usposobljenosti osebja za upravljanje z energetskimi napravami je bil izdan zapisnik št.06152- 344/2020-4	Ugotovljene so bile pomanjkljivosti, ki so bile v roku odpravljene.
Inšpektorat RS za infrastrukturo	9.7.2020 Nadzor	usposobljenosti osebja za upravljanje z energetskimi napravami je bil izdan zapisnik št.06152- 371/2020-1	Ni ugotovljenih neskladnosti.
Urad RS za kemikalije		8.7.2020 Inšpekcijski pregled izvajanja določb Pravilnika o tehničnih in organizacijskih ukrepih za skladiščenje nevarnih kemikalij (Ur.l.RS, št.:23/2018). Zapisnik št. 06101-36/2020/1	Ni bilo ugotovljenih kršitev.
Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami	16.6.2020 Nadzor	varstva pred požarom v Profitnem centru Generalni tovori na terminalu za živino, zapisnik št.0611-634/2020-1	Izrečeno opozorilo s terminom za odpravo 16.6.2021
Inšpektorat RS za okolje in prostor		6.7.2020 Nadzor nad obratom večjega tveganja za nastanek nesreče- SEVESO. Zapisnik 06182-867/2020-2	Na pregledu ni bilo ugotovljeno nepravilnosti ali druge kršitve predpisov.
Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami	22.9.2020 15.10.2020 in 30.12.2020 glede odprave zabeleženih pomanjkljivosti	Nadzor zavezanca Luka Koper INPO d. o. o., izvrševanje protipožarnih ukrepov in sicer pooblastilo za izvajanja ukrepov varstva pred požarom, ocena požarne ogroženosti, požarni red, načrt evakuacije, požarni načrt, usposabljanja s področja varstva pred požarom. Izdan je bil zapisnik št. 0611- 2068/2020-2	Ugotovljene so bile neskladnosti, na podlagi katerih je Inšpektor izdal odločbo z rokom odprave 14.9.2021 in 14.9.2022.
Inšpektorat RS za okolje in prostor	16.7.2020 Nadzor	nad izpolnjevanju določil pri pretovarjanju kovinskih odpadkov v skladu z izdanim okoljevarstvenim dovoljenjem št.35444- 2/2016-3. Zapisnik št.06182- 140/2020-5	Ni bilo zabeleženih pomanjkljivosti.

Inšpektorat RS za okolje in prostor 4.11.2020 (samoprijava) Obvestilo inšpektorju za okolje o najdenih odpadkih Na podlagi ocene najdenih odpadkov, je bilo

	pri utrjevanju tal izgradnje objekta Novega vhoda v pristanišče, zunanjega kamionskega terminala ob vhodu, povezovalne ceste in manjšega notranjega parkirišča za kamione ob povezovalni cesti v Luko Koper, d. d.	ugotovljeno, da gre za nenevarne odpadke. Gume in odpadno folijo se je ustrezno predalo pooblaščenim zbiralcem, izkopana zemljina je bila uporabljena na gradbišču.
Inšpektorat RS za infrastrukturo	26.11.2020 Nadzor opreme pod tlakom v lasti Istrabenz plini d.o.o. na lokaciji pristanišča. Izdan zapisnik številka 06152- 605/2020-3	Izrečeno opozorilo Istrabenz plinom d.o.o s terminom za odpravo 31.12.2020.
Inšpektorat RS za infrastrukturo	26.11.2020 Nadzor opreme pod tlakom v lasti Istrabenz plini d.o.o. na lokaciji Luka Koper avtoservis Koper. Izdan zapisnik številka 06152- 606/2020-2	Izrečeno opozorilo Istrabenz plinom d.o.o s terminom za odpravo 31.12.2020.
Inšpektorat RS za infrastrukturo	26.11.2020 Nadzor opreme pod tlakom v lasti Istrabenz plini d.o.o.na lokaciji terminal za tekoče tovore. Izdan zapisnik številka 06152-602/2020-3	Izrečeno opozorilo Istrabenz plinom d.o.o. s terminom za odpravo 31.12.2020.
Inšpektorat RS za infrastrukturo	26.11.2020 Nadzor opreme pod tlakom v lasti Istrabenz plini d.o.o. na lokaciji terminal sipki tovori. Izdan zapisnik številka 06152-603/2020-2	Izrečeno opozorilo Istrabenz plinom d.o.o. s terminom za odpravo 31.12.2020.
Inšpektorat RS za infrastrukturo	26.11.2020 Nadzor opreme pod tlakom v lasti Istrabenz plini d.o.o. na lokaciji Hala za obdelavo vozil. Izdan zapisnik številka 06152-604/2020-2	Izrečeno opozorilo Istrabenz plinom d.o.o. s terminom za odpravo 31.12.2020.

24.6 Obvladovanje okoljskih tveganj in ukrepanje ob izrednih dogodkih¹⁴⁴

Pomemben korak pri ohranjanju in izboljševanju stanja okolja je zmanjševanje tveganja za nastanek izrednih dogodkov ter izboljševanje postopkov za ukrepanje. Na ravni družbe Luka Koper, d. d., se letno pripravljajo in vzdržujejo seznami tveganj tudi na področju okolja. V pristanišču imamo urejen sistem obvladovanja in ukrepanja ob zaznanem izrednem dogodku, ki ni nujno povezan z nevarno snovjo. V tem poglavju so povzeti in zabeleženi okoljski dogodki, vsi manjšega obsega, pri katerih so bile posledice omejene na lokacijo samega nastanka dogodka (npr. okoli vozila). Pritožbe lokalne skupnosti so obravnavane v poglavju Zabeležene in obravnavane pritožbe. Opis dogodkov na morju pa je predstavljen v poglavju Statistika posredovanja na morju.

Luka Koper v delovnem procesu uporablja, prevaža in skladišči nevarne snovi, nafto in njene derivate ter upravlja sredstva za delo, ki predstavljajo nevarnost za nastanek nesreče. Pomemben korak pri ohranjanju in izboljševanju stanja okolja predstavljata zmanjševanje tveganja za nastanek izrednih dogodkov ter izboljševanje postopkov za ukrepanje z letnimi aktivnostmi.

V sodelovanju s Fakulteto za pomorstvo in promet je Luka Koper v letu 2020 pričela revizijo ocen ogroženosti ter Načrta zaščite in reševanja, projekt pa bo končan v letu 2021. Sistem zaščite in reševanja v Luki Koper vključuje akterje več strokovnih področij, organizacij in podjetij. Pri posredovanjih ob izrednih dogodkih na območju pristanišča vedno sodelujeta poklicna gasilska enota Luke Koper in področje pristaniške varnosti, po potrebi pa še enota varovanja morja, podjetje Luka Koper INPO, d. o. o., prostovoljni gasilci PIGD Luke Koper in CZ Luke Koper ter druge enote skladno z NZR.

¹⁴⁴ GRI GS 306-3, 102-11

Na področju požarne varnosti je cilj zagotoviti ustrezen sistem oskrbe in zadostno količino požarne vode na celotnem območju pristanišča ter zagotavljati ustrezno posredovanje z gašenjem za specifične objekte. V letu 2018 je področje investicij pripravilo Načrt aktivnosti vzdrževanja in popravila vodovodnega in hidrantnega omrežja 2018– 2023. V letu 2020 so bile na področju hidrantnega omrežja izvedene naslednje aktivnosti:

• sanacija hidrantnega omrežja skladišč 6a do NAS 9,
• obnova požarnega črpališča Rižana,
• postavitev zmogljivejšega hidranta za polnjenje gasilskih vozil na krožnem križišču pred serminskim vhodom,
• presoja požarne varnosti za objekt centralne garderobe,
• presoja požarne varnosti za upravno stavbo,
• druga redna vzdrževalna dela in intervencijska popravila na vodovodnem in hidrantnem omrežju.

Poklicna gasilska enota, ki konec leta 2020 šteje 30 zaposlenih, ki zagotavljajo stalno, 24-urno dežurno službo, ter ima v svojem voznem parku osem gasilskih vozil in sedem prikolic z različno opremo. V letu 2020 je bilo z gasilskimi vozili prevoženih 42.912 km. Enota skrbi za operativno in preventivno delo na področju požarne varnosti. Operativno gasilsko delo obsega gašenje in reševanje ob vseh vrstah nesreč, nudenje medicinske pomoči bolnim in poškodovanim ter izobraževanje in usposabljanje z gasilsko reševalno opremo. V letu 2020 je enota posredovala na 424 dogodkih, ki so predstavljeni v tabeli Statistika dogodkov 2011–2020. Število intervencij je primerljivo z letom 2019.

Preventivno gasilsko delo, ki ga enota vsakodnevno izvaja po celotnem pristanišču, je ključnega pomena za vzdrževanje ustrezne stopnje požarne varnosti oziroma za preprečevanje okoliščin, ki lahko povzročijo požar.

Leto 2020 so zaznamovale izredne razmere zaradi epidemije covida-19. Zato so bili sprejeti ukrepi in protokoli za ukrepanje ob pojavu virusa. Velika pozornost je bila namenjena pravilni uporabi osebne zaščitne opreme in pravilnemu pristopu do oseb, ki kažejo morebitne znake okužbe z virusom. Zaradi vseh ukrepov in omejitev je bilo treba delo enote prilagoditi.

V začetku leta je bilo organizirano obnovitveno usposabljanje iz prve pomoči za celotno gasilsko enoto. Zaradi vseh sprejetih ukrepov za preprečevanje okužb s koronavirusom so bila odpovedana skoraj vsaj usposabljanja, načrtovana v Gasilski šoli, odpovedana je bila tudi regijska vaja industrijske nesreče v pristanišču.

Število v 2016	Število 2017	Število v 2018	Število v 2019	Število v 2020	Opis dogodkov	Izvedeni ukrep
47	60	71	76	79	Počena hidravlična cev vozil (zunanjih vozil in luške mehanizacije) ali zaznan oljni madež na asfaltni površini.	Sanacija s pomočjo absorbentov in strojne, ročne metle. Urejeni so ekološki otoki, kjer so na ključnih mestih na voljo sredstva za hitro sanacijo in zabojniki za uporabljeni absorbent.
5	11	10	2	10	Puščanje luškega vodnega omrežja.	Sanacija počenih cevi.
10	11	16	4	11	Puščanje in razlitje manjše količine naftnih derivatov okoli vozil.	Sanacija s pomočjo absorbentov in strojne, ročne metle na lokaciji.
6	11	1	2	4	Neustrezno ravnanje z odpadki znotraj pristanišča.	Ustrezno nadaljnje ravnanje z najdenimi odpadki.
2	10	1	1	5	Manjši požar, začetek požara	V vseh primerih so bili manjši, lokalni začetki požara pogašeni ter uvedeni dodatni ukrepi, kjer je bilo potrebno.
12	8	2	1	1	Padec gradbenega stroja v morje	Zaščita lokacije z vpojnimi sredstvi, odstranitev stroja z dna morja.

24.6.1 Statistika okoljskih dogodkov od 2016 do 2020¹⁴⁵

24.6.2 Predstavitev realizacije programov izboljšav za boljše obvladovanje nenadzorovanih dogodkov

V letu 2020:

• Realizirali smo dobavo dveh prevoznih ventilatorjev za prezračevanje zadimljenih objektov.
• Realizirali smo dobavo večjega gasilskega vozila-cisterne.
• Realizirali smo dobavo gasilskega večnamenskega vozila.
• Realizirali smo dobavo dveh mobilnih prikolic za primer puščanja nevarnih snovi iz kontejnerja.

• Izdelali smo strokovno presojo požarne varnosti v Centru za ravnanje z odpadki, zaradi skladiščenja odpadnega lesa na prostem.
• Obnovili smo del hidrantnega omrežja skladno z Načrtom aktivnosti vzdrževanja in popravil, kot je predhodno opisano.
• Izdelali smo armaturo okoli rezervoarjev za jet gorivo in realizirali sanacijo PP sistema za rezervoarje za jet gorivo na terminalu za tekoče tovore.

Dodatno smo:

• − izdelali idejno zasnovo za nov gasilski dom,
• − izdelali novo sistematizacijo delovnih mest v gasilski enoti (vodja gasilske izmene).

V letu 2020 nismo:

• − nabavili gasilsko vozilo za prevoz članov poklicne gasilske enote Luka Koper,
• − izvedli dveh suhih vaj zaradi epidemije covida-19,
• − zaradi epidemije covida-19 izvedli nobene aktivnosti sodelovanja z gasilsko brigado Koper in uvedli skupnih gasilskih vaj za boljše sodelovanje pri intervencijah,
• − v celoti izvedli zamenjave in nadgradnje polnilnih mest za gorivo na terminalu za tekoče tovore,
• − v celoti izvedli združitve privezov D2 in jet ter tehnološke opreme za priklop ladij za tekoče tovore.

24.6.3 Programi izboljšav za boljše obvladovanje nenadzorovanih dogodkov v letu 2021

V letu 2021 bomo:

• − nabavili gasilsko vozilo za prevoz članov poklicne gasilske enote Luka Koper,
• − obnovili hidrantno in vodovodno omrežje skladno z Načrtom aktivnosti vzdrževanja in popravila vodovodnega in hidrantnega omrežja 2018–2023,
• − izvedli regijsko vajo z nevarnimi snovmi Luka Koper 2021,
• − izvedli redno usposabljanje poklicne gasilske enote Luka Koper,
• − v skladu z zahtevami nove Uredbe o skladiščenju trdnih gorljivih odpadkov na prostem ter ugotovitvami poročila analize požarne varnosti posodobili sisteme požarne zaščite in pridobili izjavo o skladnosti gradbeno-tehničnih ukrepov v Centru za ravnanje z odpadki,
• − nabavili elektro viličar za območje Ex,
• − vgradili sistem aktivne požarne zaščite (APZ) v objekt centralne garderobe,
• − izvedli dve suhi vaji (aktivnost iz predhodnega leta),
• − izdelali projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za nov gasilski dom,
• − izboljšali sodelovanje z gasilsko brigado Koper in uvedli skupne gasilske vaje za boljše sodelovanje pri intervencijah (aktivnost iz predhodnega leta),
• − obnovili in predelali hidrantni cevovod med halama TH1 in TH2,
• − uredili požarno javljanje na terminalu za živino,
• − uredilo požarno javljanje v skladiščih 22 A, B, C, D,
• − nadomestili neustrezno opremo v eksplozijsko varni (Ex) izvedbi na polnilnih mestih za goriva,
• − zaključili zamenjavo in nadgradnjo polnilnih mest za gorivo na terminalu za tekoče tovore (aktivnost iz predhodnega leta),
• − zaključili združitev privezov D2 in jet ter tehnološke opreme za priklop ladij za tekoče tovore (aktivnost iz predhodnega leta).

24.7 Emisije/imisije pri storitvah

24.7.1 Količina celokupnega prahu v pristanišču¹⁴⁶

Predstavitev rezultatov meritev količine celokupnega prahu znotraj pristanišča

Že od leta 2002 se na desetih lokacijah znotraj pristanišča spremlja celokupna koncentracija prahu. Letni cilj je Luka Koper v letu 2019 zmanjšala z 250 mg/m2 na dan na 200 mg/m2 na dan. Dodatno je zastavljen cilj, da lahko med letom največ 5 meritev od 120 presega to vrednost. Zakonodaja ne predpisuje mejnih vrednosti oziroma dovoljenih odstopanj za tovrstno preiskavo, je pa pred leti predpisovala mejno vrednost pri 350 mg/m2 na dan. Vzorčenje in meritve izvaja pogodbena organizacija.

Povprečna letna vrednost vseh meritev je v letu 2020 znašala 100 mg/m2 na dan, kar je za 4 % manj kot v letu 2019 in znotraj zastavljenega cilja, vendar pa je bilo zabeleženih 7 preseganj ob 120 meritvah, kar je več od zastavljenega cilja, zato je cilj dosežen le delno.

¹⁴⁶ Emisije/imisije pri storitvah - dodaten kazalnik (veza GRI GS 305-7)

24.7.2 Količina zdravju škodljivih prašnih delcev¹⁴⁷

Predstavitev rezultatov meritev prašnih delcev velikosti do 10 µm (PM10)

Univerza na Primorskem na območju pristanišča spremlja prisotnost finega prahu z delci velikosti do 10 μm (PM10). Prva merilna oprema za stalno spremljanje količine zdravju škodljivih delcev (PM10) je bila že leta 2003 nameščena v neposredno bližino deponije premoga (merilno mesto 1), vendar je bila ob koncu leta 2012 zaradi zastarelosti umaknjena. Na merilnem mestu 2 (smer proti Bertokom) in na merilnem mestu 3 (smer proti Ankaranu – LKP Ankaran) sta nameščeni napravi za kontinuirano spremljanje delcev PM10. Naprava na merilnem mestu 2 (smer proti Bertokom) zaradi načina meritve ne omogoča prikazovanja rezultatov na spletni strani. Sredi leta 2012 je pooblaščena organizacija namestila dodatno sodobno merilno napravo še na potniški terminal, kjer se spremlja kakovost zraka v smeri proti mestu Koper (merilno mesto 4 – LKP Koper). Naprava dodatno spremlja tudi delce velikosti do 2,5 μm. V letu 2019 so zamenjali tudi merilno napravo na merilnem mestu 3 (smer proti Ankaranu – LKP Ankaran), ki poleg spremljanja delcev PM10 omogoča tudi spremljanje delcev PM2,5.

Rezultati meritev delcev PM10 iz merilnih naprav nameščenih v pristanišču, ki to omogočajo (LKP Ankaran in LKP Koper), se samodejno objavljajo na spletni strani http://www.zivetispristaniscem.si/.

Družba na spletni strani primerjalno prikazuje rezultate meritev naprave, ki je nameščena na Markovcu in s katero upravlja Agencija RS za okolje. Letne povprečne koncentracije delcev prahu (PM10) v koprskem pristanišču so pod zakonsko določeno vrednostjo 40 μg/m3 in pod zastavljenim ciljem 30 μg/m3. Uredba o kakovosti zunanjega zraka opredeljuje tudi dnevno mejno koncentracijo PM10 za varovanje ljudi, ki znaša 50 μg/m3 in je lahko med letom presežena največ 35-krat. Tudi v tem primeru se zakonodajna določila izpolnjujejo.

2016 2017 2018 2019 2020 Merilno mesto št. 3 – LKP Ankaran 18 17 17–18* 16-15* 19 Merilno mesto št. 2 – smer Bertoki 20 21 21 18 20 Merilno mesto št. 4 – LKP Koper 20 16 14 18 20

Rezultati meritev PM10 (v μg/m3) na mejah pristanišča

*Med letom smo na tem merilnem mestu zaradi kalibracije instrumenta izvajali primerjalne meritve še z drugim referenčnim instrumentom.

**Meritve treh mesecev

¹⁴⁷ Emisije/imisije pri storitvah - dodaten kazalnik (veza GRI GS 305-7)

Iz rezultatov meritev smo v prvem kvartalu leta 2020 opazili znatno višje vrednosti delcev PM10 na vseh treh lokacijah znotraj pristanišča. Iz rezultatov, ki jih izvaja Agencija RS za okolje, smo opazili, da so enako visoke vrednosti tudi na merilnem mestu Nova Gorica in Markovec. Izvajalec meritev v pristanišču je v letnem poročilu izpostavil, da imata območji Padske nižine in severnega Jadrana značilno višje vrednosti delcev PM10. Za globalno povišane vrednosti PM10 na navedenem območju nimamo pojasnil, saj so se z začetkom epidemije covida-19 značilno zmanjšali promet in obseg drugih dejavnosti.

Nadaljevali smo nanašanje papirniškega mulja na deponijo premoga in železove rude kot ukrep proti prašenju.

Preseganje dnevnih mejnih vrednosti po Sloveniji

Primerjava meritev, ki jih je Agencija RS za okolje izvajala v različnih krajih po Sloveniji (spodnja tabela, vir ARSO), pokaže, da do preseganja mejne vrednosti 50 μg/m3 prihaja na vseh merilnih mestih. Večina preseganj je v prvih treh mesecih leta. Največ preseganj mejne dneve koncentracije je bilo v Celju na merilnem mestu Mariborska. V Kopru (Markovec) je bilo izmerjenih 20 preseganj, znotraj pristanišča pa največ 15.

Preseganja dnevne mejne vrednosti 50 μg m-3 od januarja do decembra 2020 na različnih merilnih mestih po Sloveniji

merilno mesto	jan	feb	mar	apr	maj	jun	jul	avg	sep	okt	no	dec	skupno
Celje	17	0	2	0	0	0	0	0	0	0	2	4	25
Celje Mariborska	22	1	2	0	0	0	0	0	0	0	4	7	36
Hrastnik	7	0	2	0	0	0	0	0	0	0	0	D	9
Iskrba	0	0	2	0	0	12	11	er	0	0	0	0	2
Koper	5	5	3	0	0	0	0	0	0	0	3	4	20
Kranj	5	0	2	0	0	0	0	0	0	0	0	3	10
LJ Celovška®	16	0	3	0	0	0	0	0	0	0	0	3	22
Ljubljana Bezigrad	15	0	3	0	0	0	0	0	0	0	0	3	21
Ljubljana BF	10	0	2	0	0	0	0	0	0	0	0	2	14
MB center	15	0	2	0	0	0	0	0	0	0	0	0	17
MB Vrbanski plato	3	0	2	0	0	0	0	0	0	0	0	0	5
MS Cankarjeva	17	1	2	0	0	0	0	0	0	0	1	D	21
Murska Sobota	11	0	2	0	0	0	0	0	0	0	0	0	13
Nova Gorica Grčna	5	6	3	0	0	0	0	0	0	0	1	2	17
Nova Gorica Vojkova	6	7	3	0	0	0	0	0	0	0	1	2	19
Novo mesto	10	0	3	0	0	0	0	0	0	0	0	0	13
Ptuj	12	0	2	0	0	0	0	0	0	0	2	0	16
Trbovlje	14	0	3	0	0	0	0	0	0	0	2	2	21
Velenje	0	0	2	0	0	0	0	0	0	0	0	D	2
Zagorje	17	0	3	0	0	0	D	0	0	0	4	3	27
Zerjav	3	0	2	0	0	0	0	0	0	0	2	0	7

Vir: http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/podatki/

Slika 36: Roža vetrov v obdobju januar–december 2020 (v ms-1)

Podatki za leto 2020 še niso dokončno potrjeni s strani ARSO.

Na spletu smo pridobili tudi podatke pristanišča v Los Angelesu, kjer je bila med januarjem in decembrom 2020 koncentracija delcev PM10 med 15 in 42 μg/m3. Zakonska letna mejna vrednost je tam nižja, 20 μg/m3 (vir:https://www.portoflosangeles.org/environment/air_quality.asp).

Predstavitev rezultatov meritev prašnih delcev velikosti do 2,5 µm (PM2,5)

Agencija Republike Slovenije za okolje izvaja meritve prašnih delcev PM2,5 na petih lokacijah po Sloveniji, in sicer Ljubljana Bežigrad, Nova Gorica, Maribor Vrbanski plato, Iskrba ter Celje. V tabeli so poleg meritev, ki jih izvaja Agencija RS za okolje, prikazane tudi koncentracije, ki jih Univerza na Primorskem izmeri v Luki Koper, in sicer na merilnem mestu št. 4 – LKP Koper in merilnem mestu št. 3 – LKP Ankaran. V prvi polovici leta so bile koncentracije delcev PM2,5 na navedenih dveh lokacijah med najvišjimi v Sloveniji. V istem obdobju je bila koncentracija visoka tudi v Novi Gorici, kjer meritve izvaja Agencija RS za okolje.

Rezultati meritev PM2,5 (v μg/m3) na mejah pristanišča

	2016	2017	2018	2019	2020
Merilno mesto št. 4 – LKP Koper	14	12	10	12	14
Merilno mesto št. 3 – LKP Ankaran		Merilna naprava ni omogočala	meritev PM2.5	10*	14

* Postavljena je bila nova merilna naprava, ki je julija 2019 začela spremljati delce PM 2.5.

V letu 2020 so bile povprečne koncentracije delcev PM2,5 na obeh merilnih mestih v pristanišču pod zakonodajno vrednostjo 20 μg/m3.

Primerjava mesečnih koncentracij PM2.5 med različnimi merilnimi mesti v Sloveniji

Lokacija meritve	Lj-Bežigrad	Nova Gorica	Maribor Vrbansko plato	Iskrba*	Celje	Merilno mesto št. 4- LKP Koper	Merilno mesto št. 3- LKP Ankaran
Letna povprečna vrednost PM 2.5 (μg/m3)	16	14	12	7	15	14	14
	*lokacija oddaljena od večjih onesnaževalcev

(vir: http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/podatki/)

24.7.3 Izpusti snovi na ključnih izvorih¹⁴⁸

Predstavitev rezultatov meritev emisij prašnih delcev na ključnih izvorih v pristanišču

Te meritve so zakonsko predpisane in jih izvaja pooblaščena organizacija v neposredni bližini vira nepremične naprave, kjer lahko nastaja prah (npr. pri natovarjanju/raztovarjanju vagonov, tovornjakov). Na vsakem terminalu je več merilnih mest. Iz leta v leto se število meritev nekoliko spreminja, bodisi zaradi obsega in tipa pretovora, bodisi zaradi sprememb zakonodaje. Mejna dovoljena vrednost je odvisna od masnega pretoka in posledično od vremenskih razmer. Rezultati so vsi skladni s podeljenim okoljevarstvenim dovoljenjem. Ker je vrednost masnega pretoka celotnega prahu 200 g/h, je mejna dovoljena koncentracija celotnega prahu 20 mg/m3.

Predstavitev rezultatov meritev emisij iz kurilnih naprav

Na območju pristanišča se nahajajo kurilne naprave, ki se uporabljajo za tehnološke namene. Rezultati obratovalnega monitoringa kvalitete izpušnih plinov iz teh naprav so predstavljeni v spodnjih tabelah. Na novo je bila postavljena kurilna naprava v objektu za zbiranje kalužnih in ladijskih olj, za katero je bilo pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje ter izvedene prve meritve emisij v zrak. Vse izmerjene vrednosti kurilnih naprav so skladne z mejnimi vrednostmi iz okoljevarstvenega dovoljenja in zakonodaje.

Predstavitev rezultatov meritve emisij snovi v zrak iz kotlovnice, ki se uporablja v obratu kalužnica

Snov	Največja vrednost		Srednja vrednost	Mejna vrednost
	mg/m3	g/h	mg/m3	g/h	mg/m3
Dimno število	0 (brez enote)	1 (brez enote)	0 (brez enote)	1 (brez enote)	1 (brez enote)
Ogljikov monoksid	31,1	1,2	27,1	1,0	170
Dušikovi oksidi izraž. kot NO2	165,9	8,7	164,6	6,1	250
Žveplovi oksidi izraž. kot SO2	115,5	4,6	105,3	3,7	1.700

¹⁴⁸ Emisije/imisije pri storitvah - dodaten kazalnik (veza GRI GS 305-7)

Snov	Največja vrednost		Srednja vrednost		Mejna vrednost
	mg/m3	g/h	mg/m3	g/h	mg/m3
Ogljikov monoksid	64,0	22,9	53,3	18,1	100
Dušikovi oksidi izraž. kot NO2	185,8	67,6	180,8	61,4	200
Žveplovi oksidi izraž. kot SO2	10,7	3,3	9,5	3,2	35

Predstavitev rezultatov meritve emisij snovi v zrak iz kotlovnice, ki se uporablja za sušenje lesa

Predstavitev rezultatov meritve emisij snovi v zrak iz kotlovnice, ki se uporablja za gretje fosforne kisline na terminalu za tekoče tovore

Snov	Največja vrednost		Srednja vrednost		Mejna vrednost
	mg/m3	g/h	mg/m3	g/h	mg/m3
Ogljikov monoksid	70,7	5,8	68,0	5,4	100
Dušikovi oksidi izraž. kot NO2	140,1	11,1	135,9	10,7	200
Žveplovi oksidi izraž. kot SO2	9,3	0,7	8,3	0,7	35

Na območju pristanišča imamo še 14 kurilnic za namene ogrevanja objektov in priprave tople sanitarne vode, kjer se kot energent uporablja kurilno olje ali utekočinjen naftni plin (UNP). Emisije iz teh naprav preverja dimnikarska služba. Rezultati so skladni z zakonodajnimi predpisi za male kurilne naprave.

24.7.4 Predstavitev realizacije programov izboljšav glede emisij/imisij pri storitvah

V letu 2020 smo:

• − zaključili izgradnjo sesalnega protiprašnega sistema na terminalu za razsute tovore,
• − uredili protiprašno prhanje na obalnem dvigalu MD2 na terminalu za razsute tovore,
• − nabavili in vgradili polnilno garnituro za sojo in prah na objektu silosa na terminalu sipki tovori.

V letu 2020 nismo:

• − uredili protiprašnega prhanja obalnem dvigalu MD3 na terminalu za razsute tovore,
• − v celoti zaključili nabave sesalnikov eksplozijsko varne (Ex) izvedbe za čiščenje sistemov hal TH in silosa za žita na terminalu sipki tovori,
• − v celoti zaključili sesalnih protiprašnih sistemov na objektu silosa in objektu hale TH na terminalu sipki tovori,
• − vpeljali sistema vstopa v prostovoljno shemo ESI (Environmental Ship Index), ki ladjam s sodobnejšimi motorji in posledično manjšimi emisijami v zrak omogoča plačilo nižje pristaniške pristojbine, saj pobude še ni potrdilo Ministrstvo za infrastrukturo.

24.7.5 Programi izboljšav glede emisij/imisij pri storitvah za leto 2021

V 2021 bomo:

• − vpeljali sistem vstopa v prostovoljno shemo ESI (Environmental Ship Index),
• − nabavili grabilec za sipke tovore in napravo za uvrečevanje mineralnih gnojil v vreče big bag s tehtanjem na terminalu sipki tovori,
• − uredili protiprašno prhanje na obalnem dvigalu MD3 po izmerjenih učinkih na obnovljenem obalnem dvigalu MD2 na terminalu za razsute tovore,
• − zaključili nabavo sesalnikov eksplozijsko varne (Ex) izvedbe za čiščenje sistemov hal TH in silosa za žita na terminalu sipki tovori (aktivnost iz predhodnega leta),
• − zaključili sesalne protiprašne sisteme na objektu silosa in objektu TH hale na terminalu sipki tovori (aktivnost iz predhodnega leta).

24.7.6 Podnebne spremembe in priložnosti¹⁴⁹

Pospešena gospodarska rast in razvoj vodita v povečevanje emisij in neugodne podnebne spremembe, ki močno vplivajo na gospodarske izgube (po ocenah k temu prispevajo tri četrtine) in družbene spremembe, čeprav vseh finančnih vplivov na družbo še nismo preučili. Dejavniki na svetovni ravni, kot so spremembe okoljskih ciljev, vedenje potrošnikov, regulatorne zahteve, okoljske politike in omejitve poslovanja, lahko v prihodnje pomembno povečajo podnebna tveganja. V družbi smo prepoznali tveganja in priložnosti, povezane s podnebnimi spremembami (upoštevali smo kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne posledice), in predvideli aktivnosti za zmanjševanje emisij, kot tudi za spopadanje s posledicami podnebnih sprememb. Prepoznana podnebna tveganja so vključena v enotni register sistema obvladovanja tveganj, sam sistem pa je podrobneje opisan v poglavju 12 z naslovom Obvladovanje tveganj. Predvidene aktivnosti in usmeritve so integrirane v strateške in letne načrte družbe. Cilji in kazalniki, povezani s podnebnimi spremembami, so predstavljeni v poglavjih 24.7.7 in 24.10 in jih preverjamo kvartalno.

Podjetje lahko s svojim delovanjem povzroča pozitivne vplive ali tudi negativne, če ne izvaja ukrepov v smeri večje energetske učinkovitosti, ne uporablja obnovljivih virov energije in ne sledi sodobnim tehnologijam. Vplivi družbe na emisije toplogrednih plinov so na svetovni ravni sicer zanemarljivi, na lokalni ali nacionalni pa pomembni, saj prispevajo k doseganju nacionalnih ciljev glede emisij toplogrednih plinov. Družba ni članica združenj, ki se ukvarjajo s problematiko podnebnih sprememb, se pa zaposleni redno usposabljajo in izobražujejo na tem področju. Izdelan je bil tudi kratek animirani film s preprostim prikazom aktivnosti za varčno rabo energentov in virov.

Podnebna tveganja lahko razdelimo v dve večji skupini. Prva skupina predstavlja vplive dejavnosti podjetja na podnebne spremembe ter zajema pretežno socialne in okoljske vidike. Druga skupina predstavlja vplive zunanjih podnebnih sprememb na poslovanje podjetja, kar pomembno kroji finančno uspešnost podjetja. To skupino delimo na fizična (neposredna) tveganja in tveganja prehoda (posredna) oziroma na stroške podnebnih sprememb in stroške prilagajanja na podnebne spremembe. Fizična tveganja razumemo kot stroške naravnih katastrof, do katerih pride zaradi podnebnih sprememb, prehodna tveganja pa izhajajo iz strukturnih sprememb gospodarstev, ki temeljijo na manjši porabi energije in okoljevarstvu. Skupine podnebnih tveganj se ne izključujejo, temveč se med sabo prepletajo. Obvladovanje podnebnih tveganj je vključeno v sistem obvladovanja tveganj v Skupini Luka Koper ter v sistem ravnanja z okoljem.

Podnebne spremembe, ki vplivajo na poslovanje podjetja, in načini njihovega obvladovanja so prestavljeni v nadaljevanju.

-

-

Zaradi prepoznanih podnebnih tveganj in priložnosti se ni spremenil poslovni model družbe, strategija družbe pa je že prilagojena in je med drugim usmerjena v učinkovito rabo energije, zmanjševanje emisij in učinkovito rabo virov ter rabo obnovljivih virov energije. Zavedamo se tudi priložnosti, povezanih z učinkovito rabo virov, denimo za ustvarjanje prihrankov. Znano je, da igrajo drevesa pomembno vlogo pri zajemanju ogljikovega dioksida (CO2) iz ozračja, zato jih sadimo tudi v pristanišču, kjer je le mogoče, ter tako vsaj delno kompenziramo spremembe namembnosti zemljišč ob širitvah pristanišča.

Pri svojem delovanju potrebujemo pitno vodo za sanitarne in tehnološke namene, kar je podrobneje opisano v poglavju 24.11 z naslovom Upravljanje s pitno in podzemno vodo. Pri gradnji novih površin upoštevamo poplavno ogroženost in gradimo na ustrezni višini. Na področju človeških virov pa ocenjujemo, da se bo moral morda v prihodnje zaradi dviga temperature ozračja prilagoditi način dela na prostem.

Slovenija se je v nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN) zavezala k izpolnitvi ambicioznih energetskih in podnebnih ciljev. Osnovna dejavnost Skupine Luka Koper je razmeroma energijsko intenzivna. Za prispevek k doseganju zastavljenih ciljev bo morala tudi Luka Koper uvesti spremembe in bo še naprej izvajala program aktivnosti za prispevek k blaženju podnebnih sprememb. Energetski in podnebni cilji so v osnovi določeni na ravni EU, tj. kot cilji, ki jih mora doseči EU kot celota. V strateških dokumentih družbe se zavzemamo za doseganje ciljev na ravni Republike Slovenije. Podnebna tveganja lahko predstavljajo tudi vir priložnosti, saj se pojavljajo možnosti za pretovor novih blagovnih skupin in za še bolj trajnostno poslovanje, kar bo imelo ugoden vpliv na vse deležnike.

Predstavljeni cilji o zmanjševanju toplogrednih plinov na ravni EU in na ravni Slovenije

Vir: Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije (NEPN)

Luka Koper, d. d., je v letu 2020 uporabila 20,7 % energije iz obnovljivih virov (OVE), kar je podrobneje predstavljeno v poglavju 24.10.2. Države, kot je RS, ki imajo relativno majhen energetski sistem in velik izhodiščni delež OVE, napredujejo veliko težje kot druge (tudi v primeru večjih potencialov in razpoložljivih finančnih virov), saj majhen delež OVE v prometu zahteva veliko večje, pogosto tudi nedosegljive deleže pri toploti in elektriki. Uvajanje OVE v prometu je tehnično namreč izjemno zahtevno, saj je omejeno z različnimi standardi. Do leta 2025 načrtujemo v pristanišču izgradnjo sončnih elektrarn s skupno zmogljivostjo približno 1,25 MWp, kar pomeni, da bomo proizvedli do 4 % električne energije za lastno porabo. Do leta 2030 načrtujemo izgradnjo za približno 4 MWp sončnih elektrarn, kar pomeni približno 14 % trenutne porabe električne energije celotnega pristanišča. Pričakujemo doseganje zastavljenega cilja o 27-% deležu energije iz obnovljivih virov, kot je to opredeljeno za Republiko Slovenijo.

Na področju učinkovite rabe energije (URE) smo v fazi popisa in izračuna učinkov že izvedenih aktivnosti (v %) glede na referenčno leto 2007, kajti v strateških usmeritvah težimo k doseganju cilja na ravni Republike Slovenije (vsaj 35 %). V sklopu URE smo v letu 2020 uvedli sistem upravljanja z energijo skladno z ISO 50001, nadaljevali bomo izvajanje energetskih pregledov, luške objekte smo razvrstili v energetske razrede, zamenjali del opreme in prešli na električni pogon. V pristanišču je na dan 31. 12. 2020 električna energija poganjala 29 % viličarjev, 44 % dvigal RTG, 100 % dvigal RMG in 100 % obalnih dvigal.

Pri URE predstavljamo učinke na primeru zamenjave svetil z LED tehnologijo. V skladiščih se z LED svetili zmanjša poraba približno za polovico, v povprečju to pomeni okrog 20.000 kWh prihranka na leto, najbolj je to odvisno od obratovalnih ur skladišča. Na kontejnerskem terminalu smo zaradi zamenjave dela razsvetljave z LED porabili v letu 2020 za 1,15 GWh električne energije manj (za eno 1-MW sončno elektrarno). Prehod na LED tehnologijo bomo nadaljevali tudi v drugih skladiščih.

Prepoznana podnebna tveganja in priložnosti

Tveganje 1: Zaostrovanje zahtev okoljske politike na ravni EU in Slovenije

Vrsta in podvrsta podnebnega tveganja: tveganje prehoda – okoljske politike ter pravna tveganja

Opis: K nastanku toplogrednih plinov pomembno prispeva promet, zaradi česar se lahko pričakuje stopnjevanje zakonodajnih pritiskov v smeri rabe alternativnih goriv. To so goriva ali viri energije, ki se vsaj delno uporabljajo kot nadomestek za fosilne naftne vire pri oskrbi prometa z energijo, prispevajo k razogljičenju prometa ter izboljšujejo okoljske parametre delovanja prometnega sektorja.

V prihodnosti lahko na podlagi sprejetega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) in zelenega dogovora pričakujemo, da bomo morali postopno nadaljevati prehajanje na alternativne pogone. Evropska komisija je konec marca 2021 sprejela nov cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, in sicer do leta 2030 za vsaj 55 % glede na raven iz leta 1990. Slovenija si je za cilj zastavila 15-% zmanjšanje emisij TPG v sektorjih, ki niso vključeni v sistem trgovanja z emisijami, glede na leto 2005 in 27-% delež energije iz OVE. Slednji cilji se bodo v prihodnjih letih najverjetneje uskladili s cilji EU.

Glede na trenutne napovedi je pričakovati dodatno zaostrovanje ciljev tako na ravni EU kot Slovenije, v bodoče pa lahko pride tudi do prenosa ciljev na povzročitelje emisij. V primeru neskladnosti z zahtevami pa bi se lahko Luka Koper soočila z globami, s tožbami ali pa z izgubo ugleda, kar bi lahko povzročilo upad prometa.

Prilagajanje tem zahtevam bo za družbo pomenilo dodatne finančne obremenitve za naložbe v zamenjavo opreme in izgradnjo dodatne infrastrukture. Tak primer je zahteva po zagotovitvi infrastrukture, ki bo ladjam v pristanišču omogočila priklop na električno omrežje skladno z Uredbo o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva v prometu na podlagi Direktive 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva.

Časovni horizont: dolgoročen (10 let)

Verjetnost: srednja

Ocenjene posledice: Sprejemanje strožjih okoljskih politik z namenom zmanjševanja negativnih vplivov na podnebje na ravni države lahko podraži cene energentov za odjemalce, med katere spada tudi Luka Koper (10-% dvig cen bi pomenil 0,7–1,0 mio evrov). V bodoče bi se lahko uvedlo plačevanje emisijskih kuponov za velike porabnike energije, država pa bi lahko vpeljala tudi kazni v primeru nespoštovanja zavez glede emisij. Družba trenutno nima na voljo dovolj informacij za kvantifikacijo vplivov strožjih okoljskih politik.

Metode odzivanja: Na področju energetske učinkovitosti smo v letu 2020 uvedli sistem upravljanja z energijo skladno z ISO 50001. Za naložbo v infrastrukturo, ki bo ladjam v pristanišču omogočila priklop na električno omrežje, smo že pripravili idejno zasnovo, po kateri je okvirna vrednost naložbe 58 milijonov evrov, kar smo vključili tudi v Program razvoja pristanišča 2021–2025, ki je bil 24. 2. 2021 potrjen na vladi RS. Sklenjen je bil tudi sporazum z družbo ELES o izgradnji, sofinanciranju in delitvi vlaganj za RTP 110/x kV Luka Koper in priključni vod do pristanišča. Do leta 2030 v pristanišču načrtujemo izgradnjo sončnih elektrarn s skupno zmogljivostjo približno 4MWp, kar je izkazano med priložnostmi, saj bodo iz tega naslova realizirani tudi prihranki pri porabi energentov.

Ocenjujemo, da bo postopno mogoče zamenjati obstoječe dizelsko gnane terminalske vlačilce, ki so največji porabniki goriva v pristanišču, z električno gnanimi terminalskimi vlačilci (eTV) in dobaviti dodatne eTV zaradi povečanega pretovora, vendar je ta tehnologija trenutno še v razvoju in je zato še vedno cenovno neugodna. Postopek elektrifikacije terminalskih vlačilcev tako predvidevamo med letoma 2027 in 2040. Do leta 2030 je strošek postopnega prehoda na eTV grobo ocenjen na 2,4 milijona evrov, do leta 2040 pa še na dodatnih 12,7 milijona evrov. V oceno sta zajeta razlika med nakupom dizelsko gnanih terminalskih vlačilcev in električno gnanih terminalskih vlačilcev, za katere se predvideva pocenitev, ter izgradnja polnilnic.

Postopen prehod na osebna vozila in kombije na električni pogon je na grobo ocenjen na 3,7 milijona evrov. V to oceno sta zajeta razlika med nakupom klasičnih osebnih vozil in kombijev z motorji na notranje izgorevanje in njihovih električnih alternativ ter izgradnja polnilnic. Do leta 2025 je strošek elektromobilnosti grobo ocenjen na 0,5 milijona evrov, do leta 2030 na dodatnega 0,5 milijona evrov, do leta 2040 pa še na 2,7 milijona evrov.

Tveganje 2: Dvig morske gladine

Vrsta in podvrsta podnebnega tveganja: fizično tveganje (kronično)

Opis: Zaradi segrevanja Zemlje in taljenja ledenikov lahko pride do dviga morske gladine, kar lahko povzroči poplavljanje obal in skladiščnih površin ter uničenje tovora. V prihodnosti bo morda zato treba izvesti premike cestne in železniške infrastrukture ali pa to infrastrukturo dodatno zaščititi z varovalnimi nasipi in zidovi. Za preprečitev škode so potrebni spremenjeni pristopi h gradnji in prostorskemu načrtovanju (npr. dvig površin, ki so poplavno ogrožene, na večjo nadmorsko višino).

Časovni horizont: dolgoročen (10 let)

Verjetnost: nizka

Ocenjene posledice: Družba trenutno nima na voljo dovolj informacij za kvantifikacijo tveganja.

Metode odzivanja: V sklopu DPN leta 2010 so bile izdelane karte poplavne nevarnosti, gradnja pa se izvaja skladno z DPN, ki opredeljuje zahteve glede nadmorske višine za različne dele pristanišča. Družba vse naložbe v infrastrukturo izvaja skladno z zahtevami DPN, ločeno pa ne spremlja, kolikšen del vrednosti naložbe se nanaša na zagotavljanje večje poplavne varnosti.

Tveganje 3: Pomanjkanje pitne vode

Vrsta in podvrsta podnebnega tveganja: fizično tveganje (kronično)

Opis: Podnebne spremembe na področju dejavnosti družbe Luka Koper, d. d., bodo močno vplivale na vodne vire in vodooskrbo v Sloveniji ter povzročile težave pri oskrbi s pitno vodo predvsem v poletnem času. Zaradi dviga temperature in povečanja pogostosti in trajanja vročinskih valov se utegnejo spremeniti vzorci porabe energije in pogoji za njeno proizvodnjo ter povečati potrebe po zelenih površinah v mestih in na utrjenih površinah.

Časovni horizont: dolgoročen (10 let)

Verjetnost: srednja

Ocenjene posledice: Omejenost naravnih virov lahko povzroči dvig cen teh dobrin. 10-% dvig cen vode bi pomenil dvig stroškov družbe Luka Koper, d. d., za 0,05 milijona evrov.

Metode odzivanja: : Izvajajo se aktivnosti iz načrta sanacije internega vodovodnega omrežja (družba Luka Koper, d. d., je za te namene v preteklih dveh letih porabila 0,4 milijona evrov, v prihodnjih treh pa bo za to namenila še 2,6 milijona evrov). V primeru pomanjkanja pitne vode v pristanišču se izvedejo aktivnosti iz načrta ukrepanja. Dnevno se sistemsko spremljajo izgube pitne vode in v primeru puščanj se ukrepa. Na nekaterih mestih imamo sistem požarne zaščite zasnovan na uporabi morske vode ali vode iz vrtin, zaradi česar smo manj odvisni od razpoložljivosti pitne vode za gašenje.

Tveganje 4: Neurja in ekstremni vremenski pojavi

Vrsta in podvrsta podnebnega tveganja: fizično tveganje (akutno)

Opis: Povečana pogostost in jakost ekstremnih vremenskih pojavov utegneta povečati škodo na tovoru in infrastrukturi ter povzročiti gospodarsko škodo.

Časovni horizont: srednjeročen (5 let)

Verjetnost: srednja

Ocenjene posledice: V primeru večjih ujm in posledično vdora vode v skladišča ter močnih neurij z vetrom lahko pride do škode v višini 1,2 milijona evrov.

Metode odzivanja: Sklenjena so ustrezna zavarovanja (družba Luka Koper, d. d., za zavarovanja nameni 0,9 milijona evrov letno). Postavljen je merilni sistem za veter in sistem obveščanja (vrednost naložbe 0,05 milijona evrov). Ukrepanje je skladno z navodilom o preventivnih ukrepih in ukrepih ob izrednih vremenskih razmerah.

Tveganje 5: Naraščanje povprečnih temperatur in vpliv na pogoje dela

Vrsta in podvrsta podnebnega tveganja: fizično tveganje (kronično)

Opis: Vročinskih valov je v poletnem času vse več, so vse daljši in intenzivnejši, toplotne obremenitve vplivajo na produktivnost zaposlenih in s tem na konkurenčnost družbe. Na delo v zaprtih prostorih je vpliv manjši, narasla pa bo poraba električne energije zaradi povečane uporabe klimatskih naprav. Skladno s študijo Mednarodne organizacije dela¹⁵⁰ je največje toplotne obremenitve pričakovati v naseljenih območjih podsaharske Afrike, južne Indije, severne Avstralije in jugovzhodne Azije, medtem ko bo Evropa predvidoma manj obremenjena.

Časovni horizont: dolgoročen (10 let)

Verjetnost: srednja

Ocenjene posledice: Družba trenutno nima na voljo dovolj informacij za kvantifikacijo vpliva naraščanja povprečnih temperatur na produktivnost.

Metode odzivanja: Nabavlja se premična oprema s klimatskimi napravami. Zagotovijo se ustrezni prostori za zaščito zaposlenih, kot so prostori za umik v senco, ter hladni napitki in razvoz po deloviščih.

Tveganje 6: Zmanjšanje pretovora nekaterih blagovnih skupin zaradi podnebnih sprememb

Vrsta in podvrsta podnebnega tveganja: tveganje prehoda – tržna tveganja

Opis: Zaradi regulatornih zahtev, ambicioznih okoljskih ciljev in sprememb vedenja potrošnikov lahko pretovor nekaterih blagovnih skupin upade. Najbolj izpostavljene blagovne skupine so avtomobili (souporaba avtomobilov, zahteve po mobilnost brez emisij), energetski premog (večji vpliv okoljevarstvenih organizacij lahko povzroči postopno opustitev rabe premoga in prehod na druge vire) in hitro pokvarljivo blago, kjer lahko pretovor upade zaradi neugodnih podnebnih sprememb v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu (suše, višanje temperature).

Časovni horizont: srednjeročen (5 let)

Verjetnost: srednja

Ocenjene posledice: Posledice so ocenjene na 4,5 milijona evrov.

Metode odzivanja: Iskanje alternativnih blagovnih skupin in tokov, spremljanje razmer na trgih.

Priložnost 1: Povečano povpraševanje ali pridobitev nekaterih novih blagovnih skupin

Vrsta in podvrsta podnebne priložnosti: tržna priložnost

Opis: Zaradi regulatornih zahtev, ambicioznih okoljskih ciljev in sprememb vedenja potrošnikov postajajo okolju prijazni izdelki čedalje večja poslovna priložnost. Države se proti podnebnim spremembam borijo s spodbujanjem trajnostne, z viri gospodarne in nizkoogljične rasti, kar povečuje povpraševanje po nekaterih novih blagovnih skupinah. Pojavljajo se priložnosti za pretovor jeklenih polproizvodov (nadomestitev železove rude in premoga), vetrnic, solarnih panelov, baterij, električnih avtomobilov.

Časovni horizont: srednjeročen (5 let)

Verjetnost: zelo verjetno

Ocenjene posledice: Priložnosti pomenijo 5,6 milijona evrov dodatnih prihodkov na leto (za PC GT 1,7 milijona evrov in PC TA 3,9 milijona evrov).

Metode odzivanja: Trženjske aktivnosti za pridobitev novih poslov.

¹⁵⁰ ILO: Working on a WARMER planet, 2019

Priložnost 2: Prihranki iz naslova energetske učinkovitosti

Vrsta in podvrsta podnebne priložnosti: priložnost – učinkovita raba virov

Opis: Luka Koper, d. d., skrbi za izboljšanje kakovosti življenja v celotnem prostoru, v katerega je umeščeno pristanišče, in se zaveda ranljivosti naravnega okolja. Ob zavedanju, da pristanišče vpliva na okolje, se je Luka Koper v svojih politikah zavezala smotrnemu ravnanju z okoljem, saj ga želi ohraniti tudi za prihodnje rodove. S svojim ravnanjem bo tako tudi zmanjšala svoje vplive na podnebne spremembe, slednje pa je lahko priložnost za znižanje operativnih stroškov poslovanja oziroma pri porabi energentov.

Časovni horizont: dolgoročen (10 let)

Verjetnost: zelo verjetno

Ocenjene posledice: Prihranek je na letni ravni v letu 2030 ocenjen na 1,6 milijona evrov, zmanjšanje izpustov TGP pa na 3.200 t.

Metode odzivanja: Do leta 2025 načrtujemo v pristanišču izgradnjo sončnih elektrarn s skupno zmogljivostjo približno 1,25 MWp, kar pomeni, da bomo proizvedli do 4 % električne energije za lastno porabo. Pričakujemo, da bomo imeli do leta 2030 zgrajenih za približno 4 MWp sončnih elektrarn, kar pomeni približno 14 % trenutne porabe električne energije in približno 10 % predvidene porabe električne energije celotnega pristanišča v letu 2030 ter omogoča zmanjšanje izpustov TGP za približno 1.500 t CO2. Gradnja takega obsega sončnih elektrarn v pristanišču je glede na danes poznane podatke še ekonomsko upravičena. Pričakujemo, da bomo dosegli zastavljeni cilj o 27- % deležu energije iz obnovljivih virov. Elektrifikacija mostnih dvigal na pnevmatikah (RTG) je ocenjena na 6,2 milijona evrov. V to oceno sta zajeta razlika med nakupom dizelsko gnanih dvigal RTG in električno gnanih dvigal eRTG ter izgradnja elektroenergetske infrastrukture. Do leta 2025 je strošek postopnega prehoda na eRTG grobo ocenjen na 3,3 milijona evrov, do leta 2030 pa še na dodatnih 2,9 milijona evrov. Postopek elektrifikacije dvigal RTG se bo predvidoma zaključil do leta 2030. V povprečju se strošek energenta pri prehodu z goriva na električno energijo zmanjša za 50.000 evrov na leto za posamezno dvigalo RTG.

24.7.7 Predstavitev rezultatov meritev emisij toplogrednih plinov¹⁵¹

Iz opreme ter naprav za hlajenje in klimatizacijo, ki vsebujejo fluorirane (ozonu škodljive, HFC) toplogredne pline, smo v letu 2020 zabeležili 247,1 kg puščanj, kar predstavlja 30 % vrednosti predhodnega leta.

Plini, ki jih obravnavamo v nadaljevanju, so ogljikov dioksid (CO2), metan (CH4) in didušikov oksid (N2O), ki nastajajo kot posledica izgorevanja goriv zaradi delovanja pristaniške mehanizacije, pri uporabi goriv za ogrevanje ter posredno zaradi uporabe električne energije v pristaniških procesih. Da lahko različne toplogredne pline med sabo primerjamo in seštevamo, jih moramo prej pomnožiti z njihovim toplogrednim potencialom, ki se izraža v razmerju glede na toplogredni učinek CO2. Znotraj pristanišča imamo tudi nepremično opremo ter naprave za hlajenje in klimatizacijo, ki vsebujejo fluorirane (ozonu škodljive, HFC) toplogredne pline, največji sistemi za hlajenje pa delujejo s pomočjo amonijaka, ki ne povzroča toplogrednega učinka. Koliko snovi med delovanjem uide, najbolje pokaže količina snovi, ki jo je treba dopolniti v napravo, o čemer poročajo pooblaščeni vzdrževalci naprav. Emisije iz naprav omejujemo z rednimi vzdrževalnimi posegi, rednim servisiranjem in pregledovanjem ter zajemanjem plinov odsluženih naprav.

Postopek izračuna ekvivalenta CO2 je povzet po standardu SIST ISO 14064-1 Toplogredni plini – 1. del: Specifikacija z navodilom za količinsko določanje in poročanje o emisijah in odstranjevanju toplogrednih plinov na ravni organizacije. Družba ni zavezana k izračunu toplogrednih plinov s strani akreditiranega organa, izračune izvaja samostojno. Za leto 2020 smo izračunali ogljični odtis, ki vključuje emisije, ki so nastale le zaradi izgorevanja fosilnih goriv pri delovanju pristaniške talne mehanizacije in pri ogrevanju stavb ter indirektne emisije zaradi porabe elektrike na območju pristanišča. Izračunavamo neposredne emisije toplogrednih plinov iz virov, ki so v lasti družbe in pod njenim nadzorom (obseg 1) in posredne emisije toplogrednih plinov iz virov, ki nastanejo zaradi porabljene električne energije (obseg 2). Indirektnih emisij, ki nastanejo pri razgradnji biomase in drugih bioloških odpadkov, ne merimo in o njih ne poročamo. Prav tako ne računamo in nimamo podatkov za izračun ogljičnega odtisa celotne vrednostne verige storitve (obseg 3), ki jo izvajamo. V preteklosti smo v sodelovanju z nekaj pristanišči poskusno opravili izračun, v katerega smo vključili ladje za čas, ko so v pristanišču, tovornjake, ki so vstopali v pristanišče, storitev vleke ladij v pristanišče, emisije pri ravnanju z odpadki itd., vendar smo ugotovili, da so podatki zelo nezanesljivi in niso primerljivi z drugimi pristanišči, zato v tem izračunu (obsega 3) nismo prepoznali dodane vrednosti.

¹⁵¹ GRI GS 305-1, 305-2, 305-6

Uporabljeni faktorji za izračun ogljičnega odpisa (obsega 1 in 2) so povzeti po javno dostopnih nacionalnih podatkih sektorja za okolje in podnebne spremembe Direktorata za okolje Ministrstva za okolje in prostor in Centra za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Stefan.

2017	Celokupna poraba (MWh)	Emisijski faktor [kgCO2ekv/kWh]	Celokupne emisije [kgCO2ekv/leto]
Dizelsko gorivo	52.024	0,276	14.358.624
Električna energija (indirektne emisije)	25.481	0,378	9.631.818
Lahko kurilno olje	479	0,268	128.372
Utekočinjen naftni plin - UNP	242	0,228	55.176
Lesna biomasa	1.104	0,007	7.728
SKUPAJ	79.330		24.181.718

2018	Celokupna poraba (MWh)	Emisijski faktor [kgCO2ekv/kWh]	Celokupne emisije [kgCO2ekv/leto]
Dizelsko gorivo	49.913	0,276	13.775.988
Električna energija (indirektne emisije)	27.376	0,375	10.266.000
Lahko kurilno olje	784	0,268	210.112
Utekočinjen naftni plin - UNP	179	0,228	40.812
Lesna biomasa	748	0,007	5.236
SKUPAJ	79.000		24.298.148

2019	Celokupna poraba (MWh)	Emisijski faktor [kgCO2ekv/kWh]	Celokupne emisije [kgCO2ekv/leto]
Dizelsko gorivo	46.269	0,267	12.353.823
Električna energija (indirektne emisije)	27.552	0,375	10.332.000
Lahko kurilno olje	723	0,267	193.041
Utekočinjen naftni plin - UNP	119	0,227	27.013
Lesna biomasa	1.390	0	0
SKUPAJ	76.052		22.905.877

2020	Celokupna poraba (MWh)	Emisijski faktor [kgCO2ekv/kWh]	Celokupne emisije [kgCO2ekv/leto]
Dizelsko gorivo	43.346	0,267	11.573.475
Električna energija (indirektne emisije)	26.689	0,375	10.008.398
Lahko kurilno olje	373	0,267	99.476
Utekočinjen naftni plin - UNP	131	0,227	29.769
Lesna biomasa	1.281	0	0
SKUPAJ	71.820		21.711.118

V letu 2005 je Luka Koper, d. d., za svoje delovanje ustvarila 14.945.549 kgCO2ekv,v letu 2020 pa 21.337.471 kgCO2ekv, kar pomeni 42,8-% povečanje emisij TGP pri 63,8-% povečanju ladijskega prometa.

Luka Koper bo z učinkovito rabo energije in nadaljnjimi investicijami v pridobivanje energije iz obnovljivih virov sledila ciljnem NEPN-a za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Izhodiščna specifična vrednost je bila določena pri vrednosti emisij na pretovorjeno tono blaga iz leta 2017, ko smo omenjeno količino prvič poročali v okviru poročila GRI.

Skupne emisije so se v primerjavi z letom prej znižale za 5,2 odstotka. Kljub zmanjšanju celotne količine emisij pa zaradi zmanjšanja pretovora in s tem povezanim večjim vplivom stalne oz. pasovne porabe energije ne dosegamo zastavljene specifične ciljne vrednosti.

24.7.8 Rezultati meritev emisij hlapnih spojin¹⁵²

Predstavitev rezultatov meritev emisij hlapnih spojin

Glavni izvor razpršenih emisij hlapnih spojin so različne dejavnosti manipulacije na terminalu za tekoče tovore (npr. polnjenje in praznjenje premičnih ali nepremičnih rezervoarjev, dihalni ventili rezervoarjev). Rezervoarji zaradi svojih karakteristik nimajo standardnih odvodnikov za izpuščanje odpadnih plinov v ozračje, zato meritev ni mogoče izvajati, vendar pooblaščenec z računalniškim programom ameriškega urada za okolje (EPA) izračuna letne emisije hlapnih snovi. Pri tem izračunu se upoštevajo karakteristike rezervoarjev, vrste in količine skladiščenih snovi ter meteorološki podatki. Mejnih vrednosti na tem področju ni.

Letne izgube hlapnih snovi iz rezervoarjev na terminalu za tekoče tovore v letu 2020 so znašale za plinsko olje 2.381,3 kg, O-ksilen 74,3 kg, JET gorivo 26,5 kg in metanol 342,7 kg. Stiren pa se v letu 2020 ni pretovarjal.

Na terminalu za tekoče tovore se nahaja tudi naprava s kriogenim hlajenjem (VRU-vapor recuperation unit) in je namenjena zajezitvi hlapov, ki nastanejo pri polnjenju vagonov in kamionov. Izmerjene emisije v zrak iz navedene čistilne naprave so bile znotraj zakonskih mej. V letu 2020 na tem področju niso bili v načrtu programi izboljšav in se tudi v naslednjem letu ne načrtujejo.

24.8 Ravnanje z odpadki

Pri delovanju pristanišča nastajajo raznovrstni odpadki, ki se ločeno zbirajo, reciklirajo in predelujejo oz. predajajo pooblaščenim organizacijam.

Nastajajo tri skupine odpadkov:

• − odpadki iz pristaniških dejavnosti (npr. ostanki tovora, odpadni les, embalaža in kovine, mešani komunalni odpadki);
• − drugi odpadki na območju pristanišča (odpadki uporabnikov ekonomske cone) in
• − ladijski odpadki, ki jih predajajo ladje, zasidrane v koprskem pristanišču (npr. fekalne vode, zaoljene vode, kuhinjski odpadki, odpadna embalaža, zdravila, pepel, mešani komunalni odpadki …).

Luka Koper opravlja obvezno državno gospodarsko javno službo zbiranja trdnih in tekočih ladijskih odpadkov na območju pristanišča. Za izvajanje dejavnosti se uporablja Center za ravnanje z odpadki, ki je bil zgrajen že leta 1997. V Centru, ki se razprostira na 12.700 m2 površine, smo pričeli aktivnosti požarne posodobitve, v sklopu katere bodo gradbena dela zaključena v letu 2021.

Predelava organskih odpadkov poteka v sklopu centra, saj je znotraj njega locirana še kompostarna, v kateri se iz omenjenih ostankov pridobiva kompost. V letu 2020 odpadkov za predelavo, ki bi jih proizvedla Luka Koper, d. d., ni bilo.

Znotraj Centra za ravnanje z odpadki je postavljen tudi objekt za predhodno skladiščenje nevarnih odpadkov (npr. ostankov barv, lakov, odpadnih zdravil z ladij, baterij, zaoljenih krp, pepela z ladij, absorbentov …), ki nastanejo na območju pristanišča ali se prevzamejo z ladij. Oddajajo se pooblaščenim organizacijam.

Odvisna družba Luka Koper INPO v obratu kalužnica zbira ladijska olja in jih predaja pooblaščenim organizacijam. Za to aktivnost ima kot zbiratelj teh odpadkov pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje. Za objekt poteka postopek pridobitve gradbenega dovoljenja za povečevanja zbirnih kapacitet. V sklopu kalužnice deluje tudi kurilna naprava, ki je zavedena v spremembi okoljevarstvenega dovoljenja št. 35440-50/2019-10 z dne 21. 10. 2020. Za omenjeno kurilno napravo so bile izvedene meritve, ki so predstavljene v poglavju Izpusti na ključnih izvorih.

Luka Koper, d. d., ima tudi okoljevarstveno dovoljenje za pretovor oziroma za začasno skladiščenje odpadnih kovin, odpadne plastike in valjarniške škaje. Izvor teh odpadkov so večinoma države Evropske unije, v manjši meri pa tudi države nečlanice EU. V koprski luki se blago, v tem primeru odpadki, izrecno samo skladiščijo do prihoda ladje. Za družbo blago oz. odpadki predstavljajo tovor kot vsak drugi, ki potuje skozi pristanišče in pri katerem družba nastopa le kot eden od členov transportno-logistične verige. Odpadne kovine, ki se pretovarjajo, se uvrščajo med nenevarne odpadke. Pretovor odpadnega železa se je ponovno pričel v letu 2020, pretovor drugih odpadkov pa ne.

Skupaj se je pretovorilo 21.491 ton odpadnih kovin klasifikacijske številke 19 12 02 (železne kovine) in nekaj ton kovin s klasifikacijsko številko 17 04 02 (aluminij). Pošiljkam odpadnih kovin se je skladno s podeljenim okoljevarstvenim dovoljenjem izmerila radioaktivnost s ciljem preverjanja ilegalnih pošiljk. Za ves pretovor odpadnih kovin se vodi natančna evidenca in se o tem skladno z zakonodajo letno poroča Agenciji RS za okolje.

Luka Koper, d. d., ima tudi okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadnega papirniškega mulja, ki se pomeša z vodo in nanaša na premog in železovo rudo za zmanjšanje prašenja. V letu 2020 se je porabilo 1.521,64 ton papirniškega mulja, kar je 206,36 ton več kot v predhodnem letu.

24.8.1 Rezultati s področja ravnanja z odpadki¹⁵³

V pristanišču nastajajo odpadki pristaniških dejavnosti (npr. ostanki tovora, odpadni les, embalaža in kovine, mešani komunalni odpadki …), odpadki uporabnikov ekonomske cone in ladijski odpadki, ki jih predajajo ladje, zasidrane v koprskem pristanišču. Nekaj nevarnih odpadkov nastane pri sanaciji izrednih dogodkov (glej tabelo Statistika okoljskih dogodkov), prevladujejo vpojna sredstva, uporabljena pri sanaciji poškodb hidravličnih sistemov zunanjih tovornih vozil. V skrbi za okolje družba redno skrbi za ločeno zbiranje, recikliranje, predelovanje in nadaljnjo predajo odpadkov. Ločevanje odpadkov poteka na vseh terminalih, pri uporabnikih ekonomske cone in na ladjah. Vsi zbrani odpadki se predajo pooblaščenim prevzemnikom, predelava organskih odpadkov v kompost pa poteka v kompostarni na območju pristanišča.

Na območju pristanišča se je v letu 2020 zbralo skupaj nekaj več kot 3.883 t odpadkov, od tega 2.367 t ločeno zbranih odpadkov (nevarni, nenevarni), 233 t mešanih komunalnih odpadkov in 1.283 t ladijskih odpadkov (nevarni, nenevarni, vključno z mešanimi komunalni odpadki). Gradbeni odpadki so prikazani ločeno. Nadaljnje ravnanje z odpadki je zelo pogojeno z zmogljivostmi nadaljnjega ravnanja na nacionalni ravni, izbire in možnosti so omejene.

¹⁵³ GRI GS 306-2, 306-4

Zbrani nevarni in nenevarni odpadki se iz Centra za ravnanje z odpadki oddajo v nadaljnje ravnanje specializiranim podjetjem, ki imajo ustrezna dovoljenja za transport, predelavo ali odstranjevanje odpadkov in so vpisana v sezname na Agenciji RS za okolje (ARSO) za postopke ravnanja z odpadki, za katere so usposobljena.

Razčlenitev luških nevarnih in nenevarnih odpadkov (brez ladijskih in gradbenih odpadkov) glede na postopke predelave ali odstranjevanja za leto 2020.

Ravnanje z odpadki		Nevarni odpadki	Nenevarni odpadki
	tone	Postopki predelave ali odstranjevanja	tone	Postopki predelave ali odstranjevanja
Ponovna uporaba	0	Metoda ponovne uporabe se ne uporablja.	0	Metoda ponovne uporabe se ne uporablja.
Recikliranje	6,94	R12, R5	112,58	R3, R12, R13
Kompostiranje	0	Ni nastalih odpadkov, ki bi se kompostirali	0	Ni nastalih odpadkov, ki bi se kompostirali
Predelava, vključeno z energijsko predelavo	110,70	D13, D9	0,81	D13
Sežiganje	0	Direktnega oddajanja v sežig ni. Podatkov o nadaljnjem ravnanju prevzemnikov ni.	0	Direktnega oddajanja v sežig ni. Podatkov o nadaljnjem ravnanju prevzemnikov ni.
Globoko vbrizgavanje	0	Metoda globokega vbrizgavanja se ne uporablja.	0	Metoda globokega vbrizgavanja se ne uporablja.
Odlaganje	0	Metoda odlaganja se ne uporablja.	267,55	D1
Skladiščenje na mestu nastanka	0	Metoda skladiščenja na mestu nastanka se ne uporablja.	0	Metoda skladiščenja na mestu nastanka se ne uporablja.
Drugo	96,63	Zbiranje pri specializiranih podjetjih za ravnanje z odpadki, ki zagotavljajo postopke predelave ali odstranjevanja.	2.005,22	Zbiranje pri specializiranih podjetjih za ravnanje z odpadki, ki zagotavljajo postopke predelave ali odstranjevanja.

Vir podatkov: Informacijski sistem za ravnanje z odpadki - IS odpadki (gov.si)

Nevarne odpadke iz pristanišča nato odvažajo podjetja, specializirana za prevoz nevarnih odpadkov, ki so vpisana v seznam prevoznikov pri Agenciji RS za okolje (ARSO), kar je prikazano v tabeli. Mednarodnega transporta nevarnih luških odpadkov ni.

Dejavnost	Količin ton
Prevoz nevarnih odpadkov	214,36
Uvoženi nevarni odpadki	0
Izvoženi nevarni odpadki	0
Nevarni odpadki, obdelani	214.36

Gradbeni odpadki

Pri gradbenih posegih nastajajo gradbeni odpadki, ki jih v nadaljnje ravnanje na ustrezen način odpelje izvajalec gradbenih del oz. njegov pogodbenik. V vsakem primeru je prevoznik gradbenega odpadka vpisan v seznam pooblaščenih prevoznikov pri Agenciji RS za okolje. V letu 2020 je nastalo 31.952 ton nenevarnih gradbenih odpadkov, vrste so prikazane v tabeli.

Ladijski odpadki

Večina ladijskih odpadkov se uvršča med nevarne odpadke. Ladijski odpadki predstavljajo največji delež luških nevarnih odpadkov. Gre predvsem za ladijska (kalužna) olja z različno vsebnostjo vode, kuhinjske odpadke I. kategorije, zaoljene krpe, odpadne baterije, zdravila, pepel ipd. Nevarne odpadke se predaja organizacijam, ki so pooblaščene za njihovo nadaljnjo predelavo ali odstranjevanje. Prevzeta ladijska kalužna olja se v tujini uporabijo kot alternativno gorivo.

V letu 2020 so največji delež med nevarnimi ladijskimi odpadki predstavljala ladijska kalužna olja, ki so bila v celoti predana pooblaščeni organizaciji v tujino, vsi drugi nevarni ladijski odpadki pa so bili predani pooblaščenim organizacijam v Sloveniji.

Ločeno zbrani odpadki v pristanišču

Ustrezno ravnanje in gospodarjenje z odpadki je vedno bolj pomembno predvsem z vidika ustreznega zbiranja, ločevanja, hranjenja, predelave in ponovne uporabe. Ključno je, da se svoje vloge zavedajo vsi zaposleni in vsi preostali, ki svojo dejavnost opravljajo na območju koprskega pristanišča, saj se nekatere ločeno zbrane frakcije odpadkov nadalje uporabljajo kot sekundarne surovine.

Pričeli smo postopke pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo odpadnega lesa, ki nastane v pristanišču, s ciljem njegove uporabe za ogrevanje.

Družba je cilj iz predhodnega leta povišala za dva 2 odstotka in tako prešla z 89 na 91 odstotkov ločeno zbranih odpadkov, cilj pa je tudi dosegla.

24.8.2 Predstavitev realizacije programov izboljšav glede ravnanja z odpadki

Aktivnosti, izvedene v letu 2020:

• − Z območja pristanišča smo odstranili vozila, ki so bila trajno poškodovana in so predstavljala tovor. Pri izvedbi tega zahtevnega in kompleksnega podviga je sodelovalo več področij in institucij. V zaključni fazi so le še carinski postopki, zato naj bi se projekt po načrtu v celoti zaključil v prvem kvartalu leta 2021.
• − Nabavili in uredili smo otoke za zbiranje odpadnih olj po terminalih.
• − Revidirali smo načrt gospodarjenja z odpadki, ki nadomešča načrt iz leta 2015.
• − Revidirali smo načrt ravnanja z odpadki za postopek predelave R3 in R13, ki nadomešča načrt iz leta 2016.
• − Revidirali smo sistemski dokument OP 36 ravnanje z odpadki.
• − Vložili smo gradivo za predhodni postopek za mletje luškega odpadnega lesa v sekance.
• − Pričel smo revizijo pogodb na področju odpadkov, sklenjenih med matično družbo in odvisno družbo Luka Koper INPO, d. o. o.
• − Tvorno smo pričeli aktivnosti, ki se nanašajo na tehtanje odpadkov že na izvoru.

V letu 2020 nismo:

• − odstranili in poslali v uničenje iztrošene oz. odpisane luške mehanizacije in vozil, saj gre za obsežen in kompleksen projekt; postopki aktivno potekajo, zato naj bi se aktivnost po načrtu zaključila v letu 2021,
• − posodobili in sistemsko uredili ekoloških otokov za ločeno zbiranje odpadkov.

24.8.3 Programi izboljšav pri ravnanju z odpadki v letu 2021

V letu 2021 bomo:

• − odstranili in poslali v uničenje iztrošeno oz. odpisano luško mehanizacijo in vozila,
• − revidirali načrt za prevzem ladijskih odpadkov in ostankov tovora,
• − podali vlogo za okoljevarstveno dovoljenja za predelavo lesa v lesne sekance,
• − vpeljali ekološke otoke in sistemsko uredili ločeno zbiranje odpadkov,
• − sistemsko uredili, da bodo dobavitelji prevzemali odpadno embalažo z območja pristanišča,
• − zaključili revizijo pogodb na področju odpadkov, sklenjenih med matično družbo in odvisno družbo Luka Koper INPO, d. o. o.,
• − nadaljevali aktivnosti, ki se nanašajo na tehtanje odpadkov,
• − spremljali stroške iz naslova oddaje odpadkov,
• − spremljali trend povprečne cene na enoto prevzete/oddane vrste odpadka,
• − spremljali seznam pooblaščenih prevzemnikov in sprememb,
• − spremljali izkoriščenost zmogljivosti opreme za ravnanje z odpadki,
• − spremljali število reklamacij na prevzem luških odpadkov,
• − spremljali prihodke iz naslova prevzema ladijskih/luških odpadkov,
• − posodobili evidence ravnanja z odpadki,
• − izvajali notranje kontrole procesa.

24.9 Emisije hrupa¹⁵⁴

Pristanišče zaradi svoje dejavnosti povzroča hrup. Skladno s strateškimi usmeritvami razvoja pristanišča ter sprejetimi politikami okoljskega ravnanja Luka Koper nadaljuje aktivnosti obvladovanja in zmanjševanja ravni hrupa iz pristanišča.

Meritve hrupa se izvajajo neprestano, čeprav je zakonsko predvidena frekvenca meritev le enkrat na 3 leta. Pooblaščena organizacija z ustrezno opremo neprestano spremlja raven hrupa na treh mejnih točkah pristanišča, s čimer se skušajo preventivno prepoznati večji viri hrupa in hrupni dogodki. Družba je prvi in edini industrijski obrat v Sloveniji, ki izvaja kontinuirane meritve hrupa, rezultate meritev pa prikazuje na spletni strani pristanišča (http://www.zivetispristaniscem.si/). Merilniki zajemajo glavne aktivnosti, ki so izvor hrupa v pristanišču, kot sta pretovarjanje blaga in uporaba luške mehanizacije. Zaznaven vir hrupa so tudi ladje, ki morajo imeti zaradi nemotenega delovanja vedno prižgane motorje in druge naprave. Vrednosti, prikazane na spletni strani, so sicer informativne (indikativne) narave in ne izkazujejo stanja hrupa pred prvimi stanovanjskimi objekti Ankarana, Kopra ali Bertokov, saj so merilne naprave nameščene v pristanišču. Izmerijo tudi hrup v okolici merilne naprave (hrup cest, dejavnosti ljudi, zvoki narave ipd.). Meritev hrupa ob vetrovnem in deževnem vremenu poviša vrednost zaradi hrupa, ki ga povzročata dež in veter.

Vsako leto se izdela akcijski načrt zmanjševanja hrupa. Ker se zavedamo problematike hrupa, ki se širi z območja pristanišča, so zastavljene ciljne vrednosti nižje od trenutnih zakonodajnih zahtev. Rezultati akcijskega načrta zmanjševanja hrupa za leto 2020 so prikazani v nadaljevanju.

24.9.1 Rezultati s področja emisij hrupa¹⁵⁵

Pri meritvah hrupa se uporabljajo najsodobnejše tehnike merjenja, spremljanja in prikazovanja rezultatov, ki jih priporočajo smernice za to področje. Za ta namen se izdelujejo tudi letne karte hrupa, ki natančno prikazujejo območja ravni hrupa znotraj pristanišča in v njegovi neposredni okolici. Pooblaščeni izvajalec izdela karte hrupa na podlagi kontinuiranih meritev, kratkotrajnih meritev in modeliranja širjenja hrupa.

Karta hrupa je namenjena predstavitvi širjenja hrupa iz kompleksnega vira, kot je koprska luka, proti neposrednim sosedom pristanišča in v okolico. Prikazuje izračunano obremenitev s hrupom glede na podatke o zvočnih močeh naprav (večinoma pridobljene na osnovi meritev, delno pa izračunane glede na podatke o kapacitetah naprav) ter podatke o prometu na območju Luke Koper in hrupu prometa okoliških cest glede na letno povprečje (štetje

¹⁵⁴ Emisije hrupa – dodaten kazalnik (veza GRI GS 305-7)

¹⁵⁵ GRI GS 413-2, 413-1

prometa). Prednost karte hrupa je, da z barvnim grafičnim prikazom nazorno prikaže, kakšna je obremenitev s hrupom glede na vnesene podatke. V karti hrupa se upošteva tudi vpliv lokalnega cestnega prometa z obrobnega območja pristanišča, ki je pomemben vir hrupa. Na karti hrupa se prikažejo povprečne letne izmerjene vrednosti vseh virov hrupa: cestnega prometa, pristaniških procesov, ladij in drugih povzročiteljev hrupa, lociranih zunaj pristanišča. Za območje pristanišča velja IV. stopnja varstva pred hrupom, v okviru katere tudi spremljamo raven hrupa. Meje območja so na kartah hrupa označene s črtkano črto. Za neposredno okolico pristanišča, torej območje zunaj luške ograje, pa velja III. stopnja varstva pred hrupom.

Meritve in karte hrupa kažejo, da so zaradi delovanja pristanišča najbolj obremenjeni severni obronki mesta Koper. Zato so aktivnosti zmanjševanja hrupa, ki se letno pripravijo v akcijskem načrtu zmanjševanja hrupa, večinoma usmerjene v zmanjševanje hrupa v smeri Kopra.

V spodnji tabeli je prikazano število privezanih ladij v obdobju 2012–2020. V letu 2017 se je začel trend nižanja števila privezanih ladij, kar se lahko pripiše dejstvu, da so se privezovale čedalje večje in bolj natovorjene ladje. Najbolj je bilo to očitno na kontejnerskem terminalu, kjer so vezale vedno večje ladje, tako imenovane matice. V letih 2019 in 2020 pa sta poleg opisanega k zmanjšanju števila privezanih ladij prispevala že tako ali tako manjši obseg prometa in še dodatni padec, ki je posledica pandemije covida-19.

Število privezanih ladij v pristanišču po letih

Leto	2016	2017	2018	2019	2020
Število ladij	2.060	1.999	1.899	1.664	1.433

Izmerjene vrednosti ravni hrupa na območju pristanišča in povprečne letne izmerjene vrednosti so prikazane v spodnji tabeli. V njej so zajete izmerjene vrednosti vseh virov hrupa (cestni promet, pristaniški procesi, ladje in drugi povzročitelji hrupa, locirani zunaj pristanišča, gradbena dela). V nadaljevanju je prikazana tudi raven hrupa brez ladij, saj je 7. 7. 2018 stopila v veljavo uredba, ki hrupa ladij ne obravnava.

2016			2017			2018
Smer	Smer	Smer	Smer	Smer	Smer	Smer	Smer	Smer
Bertoki	Ankaran	Koper	Bertoki	Ankaran	Koper	Bertoki	Ankaran	Koper
Ld=54	Ld=54	Ld=63	Ld=53	Ld=53	Ld=63	Ld=53	Ld=53	Ld =63
Lv=52	Lv=51	Lv=62	Lv=52	Lv=51	Lv=62	Lv=51	Lv=51	Lv =63
LN=50	LN=51	LN=61	LN=49	LN=51	LN=62	LN=49	LN=49	LN =63
LDVN=57	LDVN=58	LDVN=68	LDVN=57	LDVN=58	LDVN=69	LDVN=56	LDVN=56	LDVN =69
2019			2020
Smer	Smer	Smer	Smer	Smer	Smer
Bertoki	Ankaran	Koper	Bertoki	Ankaran	Koper
Ld=53	Ld=53	Ld =61	Ld=52	Ld=53	Ld =61
Lv=50	Lv=50	Lv =60	Lv=50	Lv=50	Lv =60
LN=48	LN=48	LN =60	LN=47	LN=48	LN =60

Povprečna letna raven hrupa iz vseh virov na meji pristanišča, meritve se kontinuirano izvajajo v pristanišču (v dBA)

Legenda: L^d- dnevna raven hrupa, LV - večerna raven hrupa, LN - nočna raven hrupa, LDVN - raven hrupa dan–večer– noč

Luka Koper ima za interne ciljne vrednosti hrupa, ki jih želi doseči ali ohranjati pred prvimi stanovanjskimi objekti, zastavljene vrednosti, ki vključujejo vse vire hrupa iz pristanišča, vključno z ladjami:

• nočna raven hrupa 48 dBA,
• dnevna raven hrupa 58 dBA,
• večerno raven hrupa 53 dBA.

Rezultati kažejo, da je nočni, večerni, dnevni hrup pred prvimi stanovanjskimi objekti Ankarana in Bertokov znotraj zastavljenih ciljev, enako velja za dnevni hrup pred prvimi stanovanjskimi objekti mestnega jedra Kopra. Cilja pa se ne dosegata za nočno in večerno raven hrupa pred prvimi stanovanjskimi objekti mestnega jedra Kopra.

leto 2020
SMER		interni cilj	2,2	doseganje internega cilja
Raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Bertoki	dB	48	34	DA
Raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Ankaran	dB	48	41	DA
Raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Koper	dB	48	54	NE
Raven hrupa v dnevnem času v smeri mesta Bertoki	dB	58	39	DA
Raven hrupa v dnevnem času v smeri mesta Ankaran	dB	58	46	DA
Raven hrupa v dnevnem času v smeri mesta Koper	dB	58	55	DA
Raven hrupa v večernem času v smeri mesta Bertoki	dB	53	37	DA
Raven hrupa v večernem času v smeri mesta Ankaran	dB	53	43	DA
Raven hrupa v večernem času v smeri mesta Koper	dB	53	54	NE

Rezultati meritev za leto 2020 (hrup, vključno s hrupom ladij, pred prvimi stanovanjskimi objekti). Skladnost z internimi cilji

Rezultati meritev za leto 2020 (hrup brez ladij pred prvimi stanovanjskimi objekti). Skladnost z uredbo in prejetim okoljevarstvenim dovoljenjem

leto 2020
SMER	enota	zakonsko določena vrednost	realizacija	skladnost z okoljevarstvenim dovoljenjem glede emisij hrupa
Raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Bertoki	dB	55	34	DA
Raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Ankaran	dB	55	40	DA
Raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Koper	dB	55	50	DA
Raven hrupa v dnevnem času v smeri mesta Bertoki	dB	65	39	DA
Raven hrupa v dnevnem času v smeri mesta Ankaran	dB	65	43	DA
Raven hrupa v dnevnem času v smeri mesta Koper	dB	65	52	DA
Raven hrupa v večernem času v smeri mesta Bertoki	dB	60	37	DA
Raven hrupa v večernem času v smeri mesta Ankaran	dB	60	41	DA
Raven hrupa v večernem času v smeri mesta Koper	dB	60	51	DA

Vse dodatno izvedene meritve hrupa v letu 2020 so bile skladne z zahtevami dovoljenj in zakonodaje.

• − Poročilo ocene obremenjenosti okolja s hrupom ob gradnji RO-RO veza v bazenu III. v Luki Koper, 1. faza, št. LOM-20190340-LČ/A, izvedeno skladno z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18 in 59/19).
• − Poročilo ocene obremenjenosti okolja s hrupom ob podaljšanju I. pomola Izvedba statičnih in dinamičnih obremenilnih preizkusov pilotov, št. LOM-20190339-LČ, izvedeno skladno z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18 in 59/19).

Podaljševanje prvega pomola

Poročilo o prvih meritvah hrupa v življenjskem in naravnem okolju, ki ga povzroča obratovanje RO-RO priveza v III. bazenu in obratovanje VI. skupine tirov:

• − Poročilo o ocenjevanju hrupa Luka Koper, d. d., št. LOM-20200401-KR/P in Poročilo o prvih meritvah hrupa v življenjskem in naravnem okolju za RO-RO privez v III. bazenu št. LOM-20200401-KR/M.
• − Poročilo o ocenjevanju hrupa Luka Koper, d. d., št. LOM-20200402-KR/P in Poročilo o prvih meritvah hrupa v življenjskem in naravnem okolju za VI. skupino tirov št. LOM-20200402-KR/M.

Poročila o prvih meritvah hrupa v življenjskem in naravnem okolju, ki so bile izvedene ob zabijanju pilotov v sklopu projekta Celostna ureditev Pomola I v pristanišču za mednarodni promet v Kopru:

• − Poročilo o stanju hrupa v okolju (Celostna ureditev Pomola I v pristanišču za mednarodni promet v Kopru) št. LOM-20200418-KR/P in Poročilo o prvih meritvah hrupa v življenjskem in naravnem okolju (Celostna ureditev Pomola I v pristanišču za mednarodni promet v Kopru) št. LOM-20200418-KR/M,
• − Poročilo o stanju hrupa v okolju (Celostna ureditev Pomola I v pristanišču za mednarodni promet v Kopru), št. LOM-20200418-KR-A/P in Poročilo o prvih meritvah hrupa v življenjskem in naravnem okolju (Celostna ureditev Pomola I v pristanišču za mednarodni promet v Kopru), št. LOM-20200418-KR-A/M,
• − Poročilo o stanju hrupa v okolju (Celostna ureditev Pomola I v pristanišču za mednarodni promet v Kopru) št. LOM-20200418-KR-B/P in Poročilo o prvih meritvah hrupa v življenjskem in naravnem okolju (Celostna ureditev Pomola I v pristanišču za mednarodni promet v Kopru) št. LOM-20200418-KR-B/M,
• − Poročilo o stanju hrupa v okolju (Celostna ureditev Pomola I v pristanišču za mednarodni promet v Kopru) št. LOM-20200418-KR-C/P in Poročilo o prvih meritvah hrupa v življenjskem in naravnem okolju (Celostna ureditev Pomola I v pristanišču za mednarodni promet v Kopru), št. LOM-20200418-KR-C/M.

24.9.2 Predstavitev realizacije programov izboljšav za zmanjševanje ravni hrupa v letu 2020¹⁵⁶

Na letni ravni se izdela akcijski načrt zmanjševanja hrupa, v katerem se opredelijo aktivnosti, odgovorne osebe za izvedbo ter roki izvedbe. Rezultati akcijskega načrta zmanjševanja hrupa v letu 2020 so prikazani v tabeli. Za navedene aktivnosti zmanjševanja hrupa je družba v letu 2020 porabila 865.000 evrov.

¹⁵⁶ GRI GS 413-1, 413-2

Aktivnost iz načrta zmanjševanja hrupa	Stopnja realizacije (%)
Obložitev talnih jaškov na območju transportnih poti, ob progi e-RMG, obali ipd. z gumo.	100
Montaža gumijastih blažilcev na preostale prikolice terminalskih vlačilcev.	100
Komuniciranje z ladjarji v primerih reševanja težav s hrupnostjo ladij na kontejnerskem terminalu.	100
Zagotovitev poučevanja delavcev (v primeru odstopanj oziroma prekomerne hitrosti glede na poročilo CIIS) o pravilih notranjega reda in tehnoloških postopkih na kontejnerskem terminalu.	0 Zaradi nizkega števila kršitev (7 kršitev na letni ravni), ni bilo potrebe po poučevanju. Aktivnost bo vključena v akcijski načrt za leto 2021.
Meritev ravni hrupa vsake ladje MOL RO-RO, ki se veže v prvem bazenu, s pomočjo merilne postaje NMT2.	100
Komuniciranje z ladjarji v primerih reševanja težav s hrupnostjo ladij (zamenjava ladje) – ladje RO-RO.	100
Meritve vibracij in hrupa ventilacije skladišča 5 na terminalu za hlajene tovore.	100
Postavitev protihrupne stene na območju pristanišča ob skladišču 3 z odprtim delom stene na Opekarski ulici.	82 Gradbena dela se izvajajo. Predviden zaključek del je marec 2021. Aktivnost bo vključena v akcijski načrt za leto 2021.
Sestanek s krajevnimi skupnostmi občine Koper, z občino Ankaran in občino Koper.	100
Prestavljanje hrupnejših ladij v II. in III. bazen, kadar je to mogoče (glede na razpoložljivost priveznih mest, tip ladje in vrsto tovora).	100
Priprava predloga sistema razvrščanja ladij glede na hrup in preučitev finančnih spodbud za manj hrupne ladje – projekt NEPTUNES.	0 Nadaljevanje projekta NEPTUNES, v katerem sta predvidena priprava predloga sistema razvrščanja ladij glede na hrup in preučitev finančnih spodbud za manj hrupne ladje, se je zamaknilo, saj so se tako odločila vsa sodelujoča pristanišča.
Izvajanje meritev hitrosti (4x mesečno) na obali kontejnerskega terminala v večernem in nočnem času s poudarkom na terminalskih vlačilcih, izdelava poročil v CIIS ter obveščanje terminala in področja VZE o kršitvah.	100
Postavitev naprave za merjenje hrupa na bivšo kovinarsko šolo.	0 V letu 2020 ni bilo mogoče prestaviti merilnika na bivšo kovinarsko šolo, ker gradbena dela še niso bila zaključena. Prestavitev merilnika bo izvedena v

	januarju 2021 in bo vključena v akcijski načrt za leto 2021.
Izvajanje kontinuiranega monitoringa ter poročanje upravi o izmerjeni ravni hrupa in realizaciji ukrepov iz akcijskega načrta zmanjševanja ravni hrupa v smeri Kopra.	100
Izvedba razpisa za izvajanje omilitvenih ukrepov (vgradnja dodatne zvočne izolacije v najbližja stanovanja) v sodelovanju z Mestno občino Koper.	100
Vpeljava sistema ESI (Environmental Ship Index).	0 Zaradi epidemije covida-19 so se znižale pristaniške pristojbine za ladjarje, zato pobuda za znižanje pristojbine zaradi manjših emisij v okolje v tem trenutku ni relevantna. Aktivnost bo vključena v akcijski načrt za leto 2021.
Nadaljevanje sodelovanja pri projektu izdelave študije tehničnih možnostih in omejitev elektrifikacije pristanišča za namene napajanja ladij z elektriko.	67 Aktivnost še ni bila v celoti realizirana, saj se v marcu 2021 pripravlja še sestava in potrditev projektne skupine. Aktivnost bo vključena v akcijski načrt za leto 2021. Prevideni rok za zaključek celotnega projekta je konec leta 2035, ko se predvideva izgradnja še zadnjega priključnega mesta za priklop ladje.
Zvočna izolacija vsipnih bunkerjev na obalnih dvigalih EET.	25 Zvočna izolacija vsipnih bunkerjev na obalnih dvigalih EET (MD2 in MD3) še ni bila v celoti realizirana, saj se želi pred nadaljevanjem preveriti učinke že izvedenih del. Aktivnost bo vključena v akcijski načrt za leto 2021 in se bo nadaljevala po izvedenih meritvah učinka.
Analiza ukrepov iz študije optimizacije kontejnerskega terminala.	100 Zunanja mednarodna institucija ni našla dodatnih predlogov izboljšav za zmanjševanje hrupa in nas je označila za pristanišče dobrih praks.
Izgradnja veza Ro-Ro v III bazenu-nadzor nad hrupom.	100

V letu 2020 se ni:

− Izvajalo meritev podvodnega hrupa, zaradi okvare merilnika.

24.9.3 Programi izboljšav za zmanjševanje ravni hrupa, načrtovani za leto 2021 157

Navedene aktivnosti so del letnega akcijskega načrta zmanjševanja hrupa:

• − Izvajanje meritev in nadzor nad pilotiranjem pri posegih v prostor (podaljšanje prvega pomola).
• − Sprotno obveščanje lokalne skupnosti glede aktivnosti podaljšanja prvega pomola.
• − Komuniciranje z ladjarji v primerih reševanja težav s hrupnostjo ladij na kontejnerskem terminalu.
• − Zagotovitev poučevanja delavcev (v primeru odstopanj oziroma prekomerne hitrosti glede na poročilo CIIS) o pravilih notranjega reda in tehnoloških postopkih na kontejnerskem terminalu.
• − Spremljanje ravni hrupa vsake ladje MOL RO-RO, ki se veže v prvem bazenu, s pomočjo merilne postaje Terminal 3 (skladišče 15) in Terminal 4 (bivša kovinarska šola).
• − Komuniciranje z ladjarji v primerih reševanja težav s hrupnostjo ladij RO-RO.
• − Meritve vibracij in hrupa ventilacije skladišča 5 na terminalu za hlajene tovore.
• − Zaključek postavitve protihrupne stene na območju pristanišča ob skladišču 3 z odprtim delom stene na Opekarski ulici.
• − Izvedba sestankov s krajevnimi skupnostmi občine Koper, z občino Ankaran in občino Koper.
• − Prestavitev hrupnejših ladij v drugi in tretji bazen, kadar je to mogoče (glede na razpoložljivost priveznih mest, tip ladje in vrsto tovora).
• − Redno vzdrževanje asfaltne podlage in jaškov na območju manipulativnih površin kontejnerskega terminala – rekonstrukcija veza 7A in 7B.
• − Izvajanje meritev hitrosti (4x mesečno) na obali kontejnerskega terminala v večernem in nočnem času s poudarkom na terminalskih vlačilcih, izdelava poročil v CIIS ter obveščanje terminala in področja VZE o kršitvah.
• − Postavitev naprave za merjenje hrupa na bivšo kovinarsko šolo.
• − Izvajanje kontinuiranega monitoringa ter poročanje upravi o izmerjeni ravni hrupa in realizaciji ukrepov iz akcijskega načrta zmanjševanja ravni hrupa v smeri Kopra.
• − Letno financiranje v skladu s sporazumom o izvajanju omilitvenih ukrepov (vgradnja dodatne zvočne izolacije v najbližja stanovanja) v sodelovanju z Mestno občino Koper.
• − Vpeljava sistema ESI (Environmental Ship Index).
• − Nadaljevanje projekta elektrifikacije ladij ustanovitev projektne skupine in pričetek aktivnosti za umestitev elektroenergetskih objektov v prostor.
• − Zvočna izolacija vsipnih bunkerjev na obalnih dvigalih EET.
• − Meritve podvodnega hrupa.
• − Nadaljevanje postopne elektrifikacije mehanizacije na kontejnerskem terminalu.

24.10Raba energije in energetska učinkovitost

V Luki Koper se zavedamo pomena elektromobilnosti, ki omogoča 100-odstotno rabo obnovljivih virov energije, zato pospešeno gradimo polnilno infrastrukturo za električna vozila in uvajamo električna osebna vozila za uporabo v pristanišču. V letu 2020 smo v voznem parku strokovnih služb zamenjali dve dotrajani vozili na pogonsko gorivo z dvema električnima avtomobiloma in zgradili osem novih polnilnic.

Redno nadgrajujemo nadzorni sistem SCADA z vgradnjo merilne in komunikacijske opreme za vse večje porabnike električne energije v pristanišču.

Luka Koper že vlaga in bo v naslednjem obdobju pospešeno vlagala v izrabo obnovljivih virov energije za lastno delno energijsko samozadostnost. V prihodnosti načrtujemo izgradnjo več fotonapetostnih elektrarn, ki bodo primarni obnovljivi vir energije v pristanišču.

Luka Koper, d. d., sodeluje v evropskem projektu Ealing, katerega cilj je pridobiti projektno dokumentacijo za izgradnjo priklopnega mesta za oskrbo ladij RO-RO z električno energijo na večnamenskem terminalu. V letu 2020 smo v okviru evropskega projekta InterGreen-Nodes zgradili sončno elektrarno na strehi transformatorske postaje TP Troples.

Energetski pregledi se morajo izvajati kontinuirano, zato bo družba v letu 2021 usmerila pozornost v ciljne energetske projekte, ki jih bo izvajala glede na odstopanja od predvidene porabe posameznega energenta v posameznem delu pristanišča.

24.10.1 Opis sistema energetske učinkovitosti¹⁵⁸

24.10.2 Poraba energentov¹⁵⁹

Strateška usmeritev Luke Koper je doseči visoko učinkovitost rabe energije v vseh aktivnostih, ki se izvajajo v pristanišču.

Luka Koper je prepoznala učinkovito rabo energije kot ključni ukrep energetske politike za povečanje konkurenčnosti družbe ter se zaveda, da izboljšave na področju energetske učinkovitosti pomembno prispevajo k izboljšanju zanesljivosti oskrbe in zmanjšujejo vplive na okolje.

Okolijska strategija in Politika varnega in zdravega pristaniškega okolja ter energetske učinkovitosti sta dokumenta, ki sta vodilo za izvajanje vseh ukrepov na področju energetike.

V pristanišču že vrsto let redno opravljamo energetske preglede in v okviru ekonomskih zmožnosti izvajamo investicije v učinkovito rabo energije.

S pomočjo informacijskih sistemov za nadzor nad porabo energije nadziramo porabo energentov in v primeru odstopanj od zastavljenih ciljev izvajamo ukrepe za učinkovitejšo rabo energentov.

Z namenom gospodarne in učinkovite rabe energije smo v letu 2020 pridobili certifikat ISO 50001:2018 – sistem upravljanja z energijo.

Strateški cilj Luke Koper je do leta 2025 zgraditi sončne elektrarne s skupno zmogljivostjo 1,25 MW, kar pomeni, da bomo proizvedli dovolj električne energije za do 4 odstotke lastne porabe.

Skupna poraba energije za Luko Koper, d. d., je v letu 2020 znašala 258.553 GJ, od tega je bilo 56.940 GJ (20,7 %) proizvedene z izkoriščanjem obnovljivih virov energije (kupljena električna energija, proizvedena iz OVE, električna energija, proizvedena z lastnimi sončnimi elektrarnami, in energija, proizvedena iz biomase). Pri izračunih energijskih in emisijskih pretvorbenih vrednosti so se za posamezni energent upoštevale značilne neto kalorične vrednosti posameznega energenta za leto 2020, ki jih je Republika Slovenija navedla v svojih zadnjih nacionalnih evidencah toplogrednih plinov, predloženih sekretariatu Okvirne konvencije Združenih narodov za podnebne spremembe (vir: ARSO).

¹⁵⁸ GRI GS 103-1, 103-2, 103-3

¹⁵⁹ GRI GS 302-1, 302-2, 302-3

Poraba pogonskega goriva za Luko Koper, d. d., je v letu 2020 znašala 151.690 GJ.

Pri porabi pogonskega goriva in električne energije poročamo o porabi na tono pretovorjenega blaga.

Specifična poraba pogonskega goriva je bila v letu 2020 večja kot leta 2019. Večja je bila tudi od ciljne vrednosti. Na odstopanje omenjenega ciljnega kazalnika je najbolj vplivalo občutno zmanjšanje ladijskega pretovora na PC TRTT in PC GT ob hkratnem manjšem padcu kopenskega pretovora, ki ima večji vpliv na neposredno porabo pogonskega goriva.

Poraba električne energije za družbo Luka Koper, d. d., je v letu 2020 znašala 96.081 GJ.

Specifična poraba električne energije je višja predvsem zaradi deleža stalne porabe električne energije, ki ni odvisna od procesa pretovarjanja in padca pretovora na terminalu za razsute tovore. Terminal za razsute tovore ima v primerjavi z ostalimi terminali eno od najmanjših porab električne energije na pretovorjeno tono, zato je padec premoga povečal specifično porabo električne energije celotne Luke Koper.

Poraba električne energije za ekonomsko cono je v letu 2020 znašala 8.388 GJ. V okvir ekonomske cone je zajeta poraba električne energije vseh podnajemnikov in preostalih družb na območju koprskega pristanišča, ki so priklopljeni na interno elektroenergetsko omrežje Luke Koper.

24.10.3 Poraba električne energije¹⁶⁰

Z aktivnostmi na področju učinkovite rabe energije, ki so bile izvedene v letu 2020, smo zmanjšali porabo goriva za 17,6 GJ in električne energije za 133 GJ. Izračuni zmanjšanja porabe energije so bili opravljeni na podlagi meritev.

Pri opravljanju dejavnosti pristanišča se uporabljata mehanizacija in oprema z veliko nazivno močjo, kar vodi v večjo porabo električne energije. Med večje porabnike v pristanišču spadajo obalna dvigala, strojnice za hlajenje živil na terminalu za hlajene tovore, razsvetljava in napajanje hladilnih zabojnikov. Zaradi uporabe novih elektrificiranih mostnih dvigal na pnevmatikah e-RTG in mostnih dvigal na tirnicah RMG na kontejnerskem terminalu se bo v naslednjih letih poraba električne energije še povečala. Vsa nova dvigala imajo vgrajene sisteme za vračanje električne energije v omrežje ob spuščanju tovora. Povečana poraba električne energije zaradi novih dvigal se bo delno kompenzirala z naložbami v novo LED-razsvetljavo po pristanišču in izgradnjo sončnih elektrarn.

24.10.4 Poraba pogonskega goriva¹⁶¹

Pri delovnih procesih v pristanišču se uporablja veliko talne mehanizacije, ki porablja za pogon dizelsko gorivo. Največji porabniki so terminalski vlačilci, viličarji, mostna dvigala na pnevmatikah (RTG), manipulatorji, nakladalci, železniška vlečna vozila in kombiji.

V letu 2020 je bil največji porabnik kontejnerski terminal, kjer se je porabilo 62,5 odstotka pogonskega goriva celotnega pristanišča. Z dobavo novih dvigal e-RTG in RMG se bo na kontejnerskem terminalu odstotek porabljenega pogonskega goriva postopno zmanjševal. Pri nakupu novih transportnih strojev družba sledi zadnjim tehnološkim in okoljskim zahtevam.

24.10.5 Predstavitev realizacije programov izboljšav za zmanjševanje porabe električne energije in goriva¹⁶²

V letu 2020 smo:

• − pridobili certifikat ISO 50001 za sistem upravljanja z energijo,
• − uredili notranjo in zunanjo razsvetljavo ter vzpostavili sistem za zajem podatkov o porabi električne energije v hladilnicah 13, 14 in 16 na terminalu generalni tovori,
• − izvedli obnovo električnih napeljav in stikališč skladišča 29 na terminalu generalni tovori,
• − zamenjali zunanjo razsvetljavo na obalnih dvigalih OD3 in OD5 na terminalu za generalne tovore,
• − izvedli študijo o možnostih uporabe malih vetrnih elektrarn v pristanišču,
• − izdelali projektno dokumentacijo PZI za vgradnjo merilne opreme v kotlovnice za zajem podatkov o porabi električne energije,
• − postavili mikro sončno elektrarno na transformatorski postaji TP Troples na terminalu generalni tovori,
• − vzpostavili vzdrževanje programske opreme SEE Electrical,
• − izvedli vzdrževanje energetskega nadzorno-informacijskega sistema ENIS,
• − izvedli izgradnjo štirih polnilnic za električne avtomobile,
• − dobavili dve novi električni vozili.

V letu 2020 nismo:

• postavili sončne elektrarne na objektu garderob in sanitarij na kontejnerskem terminalu,
• nabavili in vgradili priklopov APS za dvigala eRTG na kontejnerskem terminalu.

¹⁶⁰ GRI GS 302-4

¹⁶¹ GRI GS 302-4

¹⁶² GRI GS 302-4

24.10.6 Programi izboljšav za zmanjševanje porabe električne energije in goriva, načrtovani za leto 2021

V letu 2021 bomo:

• − izvedli obnovo električnih napeljav v skladišču 32 na terminalu generalni tovori,
• − izvedli obnovo razsvetljave pod nadstreškom skladišča 53 A, B, C na terminalu generalni tovori,
• − izvedla vgradnjo mrežnih analizatorjev in nadgradnjo nadzornega sistema SCADA za porabo električne energije,
• − pričeli postopke za nabavo treh dvigal e-RTG na kontejnerskem terminalu,
• − izvedli izgradnjo fotonapetostne elektrarne na novem bencinskem servisu znotraj pristanišča,
• − postavili sončno elektrarno na objektu garderob in sanitarij na kontejnerskem terminalu (aktivnost iz predhodnega leta),
• − pričeli projekt vzpostavitve sistema nadzora in zajema podatkov o delovanju luške talne mehanizacije,
• − izvedli vzdrževanje programske opreme SEE Electrical,
• − izvedli vzdrževanje energetskega nadzorno-informacijskega sistema ENIS,
• − izvedli energetski pregled na terminalu za les in terminalu za tekoče tovore,
• − izvedli nabavo in vgradnjo priklopov APS za dvigala eRTG na kontejnerskem terminalu (aktivnost iz predhodnega leta),
• − izvedli vgradnjo merilne opreme v kotlovnice za zajem podatkov o porabi električne energije,
• − izvedli obnovo pogonskih agregatov na transtejnerjih TS 27 in TS 28 na kontejnerskem terminalu,
• − izvedli dobavo dveh novih električnih vozil.

24.11Upravljanje s pitno in podzemno vodo¹⁶³

Vodovodno omrežje za zagotavljanje pitne vode v pristanišču obsega približno 30 km cevovodov in ga vzdržujemo sami, pri čemer stremimo k zmanjševanju izgub. Dobavitelj pitne vode je v celoti javno podjetje Rižanski vodovod.

Pitna voda se uporablja za sanitarne namene, oskrbo ladij in nekatere tehnološke namene (npr. za namakanje lesa, pri procesu hlajenja živil, na gradbiščih, pri pranju vozil in mehanizacije ipd.). Za uporabo pitne vode za tehnološke namene ima Luka Koper pridobljeno vodno dovoljenje, poraba pa je bistveno manjša, kot je opredeljeno v dovoljenju. Za nekatere namene (npr. testiranje črpališč, kot zalogovnik za požarno vodo, za vlaženje na manipulativnih površinah deponije premoga ipd.) v pristanišču se koristi tudi podzemna voda (izdelana je vrtina), ki pa je delno slana. Voda se zbira v zbirni laguni (na sliki spodaj). V letu 2020 je tako PC Terminal razsuti in tekoči tovori iz vrtine odvzel 21.509 m3 podzemne vode, ki jo je delno uporabil, delno je iz lagune izhlapela. V tekočem letu smo prvič izvedli obširno analizo podzemne vode v pristanišču, pri čemer nismo zasledili nobenega onesnaževala (preverjene komponente: kovine, aromatski ogljikovodiki (BTX), poliklorirani bifenili (PCB), organske kositrove spojine, policiklični aromatski ogljikovodiki (PAO), fenolni indeks, mineralna olja).

	Letna količina vode (v 1.000 m3 )	Opombe
Viri oskrbe z vodo:
iz javnega vodovoda:	208.525,00	Rižanski vodovod
iz lastnega vira:	21.509,28	Vrtina v pristanišču (voda je delno slana; vrednost natrija 1.900 mg/l)
drugo:	8.510,00	Padavine (ocenjene) za tehnološke odpadne vode
Oskrba z vodo - SKUPAJ:	238.544,28
Poraba vode:
komunalne odpadne vode:	39.522,00	Komunalne vode speljane v javno kanalizacijo 37.000 m3 (ocena), male komunalne luške MKČN skupaj 2.040 m3 (18 MKČN in vsaka 120 m3 , ocena), odvoz mulja iz MKČN 362 m3 (evidenca).
tehnološke odpadne vode:	12.192,00	− Pralnice luške mehanizacije in kontejnerjev: 1208 m3 - števec − na terminalu za živino; pralnica notranjosti tovornjakov (postavitev nove čistilne naprave): 1.887 m3; − pralnica kontejnerjev (čistilna naprava večino leta ni obratovala): 587 m3; − čistilna naprava TTT: 0 m3 - števec na iztoku (padavine); − ocenjene padavinske vode TPKO na LO310: 2.300 m3 (padavine); − ocenjene padavinske vode TPKO na LO 311: 10 m3 (padavine); − ocenjene padavinske vode TST – pretovor starega železa LO 1105: 3500 m3 (padavine); − ocenjene padavinske vode TST – pretovor starega železa LO325: 2700 m3 (padavine).
voda, vgrajena v izdelke, izparela voda	91.598,28	Ocena
izguba vode zaradi okvare sistema:	58.516,00	Poškodbe vodovodnega omrežja zaradi težke mehanizacije, zmrzali, dotrajanosti, poškodb ob gradnji
voda za oskrbo ladij:	36.716,00	Oskrba ladij
Poraba vode - SKUPAJ:	238.544,28

Letno se izvajajo predvsem mikrobiološke meritve kakovosti pitne vode na ključnih točkah luškega vodovodnega omrežja. Vsi rezultati izkazujejo skladnost z zakonodajo za pitno vodo.

Poraba pitne vode ni neposredno odvisna od pretovora. Zaradi večje obremenjenosti povoznih površin (večjega prometa) se pogosteje pojavljajo poškodbe na vodovodnem omrežju. Luka Koper si prizadeva obvladovati puščanja, z namenom zmanjšanja le-teh je bil izdelan večletni program, ki predvideva fazno popravljanje vodovodnega omrežja.

Vzpostavljen imamo sistem nadzora porabe vode s števci, povezanimi na računalnik v nadzornem centru. Absolutna poraba pitne vode se je v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 povečala za 10,2 odstotka. Višja absolutna poraba pitne vode na terminalu je posledica večjega puščanja v prvem kvartalu 2020 ter večje porabe vode za tehnološke namene pri postopku namakanja lesa. Na večjo absolutno porabo pitne vode vpliva tudi porast števila zaposlenih v družbi.

Cilj do leta 2020 je ohraniti specifično porabo vode pri 6,4 l vode na pretovorjeno tono ladijskega prometa in polnjenja/praznjenja kontejnerjev. V obdobju 2009–2012 smo si zastavili cilj zmanjšanja porabe pitne vode na 5,80 litra/pretovorjeno tono, vendar nam ga takrat ni uspelo doseči. Zaradi vedno večje rabe težke mehanizacije je vodovodno omrežje podvrženo dodatnim obremenitvam, kar povzroča dodatna puščanja. V 2018 smo izdelali večletni program rekonstrukcije luškega vodovodnega omrežja, ki se fazno izvaja.

24.11.1 Predstavitev realizacije programov izboljšav za učinkovitejšo rabo virov

V letu 2020 smo:

• − izvedli delno sanacijo vodovodnega omrežja skladno z Načrtom aktivnosti vzdrževanja in popravila vodovodnega in hidrantnega omrežja 2018–2023,
• − izvajali redne mikrobiološke analize pitne vode v luškem vodovodnem omrežju, rezultati so bili znotraj mejnih vrednosti za pitno vodo,
• − izvedli prvo obsežno kemijsko analizo kakovosti podzemne vode (vrtina), kjer onesnaževal nismo našli.

24.11.2 Programi izboljšav za učinkovitejšo rabo virov, načrtovani za leto 2021

V letu 2021 bomo:

• izvedli delno sanacijo vodovodnega omrežja skladno z Načrtom aktivnosti vzdrževanja in popravila vodovodnega in hidrantnega omrežja 2018-2023,
• izvajali redne mikrobiološke analize pitne vode v luškem vodovodnem omrežju.

24.12Ravnanje z odpadno vodo¹⁶⁴

V pristanišču nastajajo tehnološke odpadne vode, katerih kakovost meri pooblaščena organizacija na iztoku. Vrste teh odpadnih voda so:

• − tehnološke odpadne vode v pralnici luške mehanizacije in kontejnerjev (iztok na Centralno čistilno napravo Koper);
• − padavinske odpadne vode na terminalu za tekoče tovore na prvem pomolu (iztok v morje);
• − tehnološke odpadne vode na terminalu za živino (iztok na Centralno čistilno napravo Koper);
• − padavinske odpadne vode na terminalu za tekoče tovore na drugem pomolu (iztok v morje);
• − padavinske odpadne vode na terminalu sipki tovori zaradi skladiščenja odpadnega železa (iztok v morje);
• − tehnološke odpadne vode v pralnici kontejnerjev (iztok na Centralno čistilno napravo Koper).

Pralnica kontejnerjev ima urejen sistem recikliranja odpadne vode, interno pa še dodatno preverjamo, ali predelana odpadna voda izpolnjuje mikrobiološke parametre kakovostne pitne vode.

Mejne vrednosti, parametre in frekvenco vzorčenja je določila Agencija RS za okolje, za naprave z iztokom na Centralno čistilno napravo Koper pa še njen upravljavec, tj. komunalno podjetje Marjetica, d. o. o., kar je opredeljeno v okoljevarstvenem dovoljenju. Pri tem so se upoštevali tehnologija čiščenja (morebitni dodatki kemikalij v procesih čiščenja), specifične zakonodajne zahteve glede vrst odpadnih voda ter lokacija iztoka (vrsta sprejemnika odpadne vode).

Na 142 ha pristanišča zaradi padavinskega spiranja utrjenih površin nastajajo tudi padavinske odpadne vode. Na teh površinah imamo vgrajene številne lovilce olj, ki ob morebitnih razlitjih preprečujejo onesnaženje okolja. Količine le-teh ni mogoče izmeriti. Lovilci olj imajo iztok v morje ali Rižano in so namenjeni zadrževanju olj. Nadzor nad njihovim delovanjem izvaja pogodbena stranka, pri čemer smo določili obseg in način pregledovanja ter čiščenja in praznjenja lovilcev olj. Dodatno imamo znotraj luškega akvatorija nameščene tri senzorje za detekcijo prisotnosti olj v morju, kar je opisano v poglavju Varovanje morja.

Sanitarne odpadne vode prečiščujemo s pomočjo 18 malih čistilnih naprav. Večina malih sanitarnih čistilnih naprav ima iztok v morje, ena v tla ter dve v reko Rižano. Meritve kakovosti odpadne vode izvaja organizacija, pooblaščena s strani Agencije RS za okolje. Dodatno se interno izvaja nadzor nad delovanjem naprav, pri čemer smo določili obseg in način njihovega pregledovanja ter čiščenja in praznjenja (v lanskem letu se je izpraznilo 362 m3). Učinkovitost delovanja posredno preverjamo še z mikrobiološkimi meritvami kakovosti morske vode v luškem akvatoriju, kar je opisano v poglavju Varovanje morja.

Večina sanitarnih odpadnih voda pa je speljana na Centralno čistilno napravo Koper, katere upravljavec je komunalno podjetje Marjetica, d. o. o. Ocenjena količina teh vod je 37.000 m3.

Za emisije odpadnih voda v okolje (v tabeli spodaj) imamo pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje, ki se je posodobilo v letu 2020. Sprememba dovoljenja se je na področju odpadnih voda nanašala na posodobitev čistilne naprave na terminalu za živino, izgradnjo nove čistilne naprave na terminalu za avtomobile ter dodatni lovilec olj na objektu za zbiranje kalužnih olj. Slednji napravi še nista dokončno zgrajeni.

Vrsta tehnološke odpadne vode	Letne količine (m3 ) v letu 2016	Letne količine (m3 ) v letu 2017	Letne količine (m3 ) v letu 2018	Letne količine (m3 ) v letu 2019	Letne količine (m3 ) v letu 2020	Skladnost z zakonodajo 2020
Padavinske odpadne vode terminala za tekoče tovore na I. pomolu ###	0	45	15	440	0 (odpadne vode nismo izpustili v morje)	Ustreza (izvedena analiza v zbirnem bazenu)
Tehnološke odpadne vode terminala za živino ###	5.983	2.700	6.927	1.477	1.887	Postavljena je bila nova čistilna naprava, meritve se še niso izvedle
Tehnološke odpadne vode pralnice luške mehanizacije ###	1.641	727	939	823	1.208	Ustreza
Padavinske odpadne vode terminala za tekoče tovore na II. pomolu #	2.300	2.300	2.300	2.300	2.300	Ustreza
Tehnološke odpadne vode pralnice kontejnerjev ###	-	Novozgrajena	679	507	587	Naprava dlje časa ni obratovala (meritve izvedene v januarju 2021, ustrezne)
Sanitarne odpadne vode ##	30.000	32.326	37.686	39.396	39.522	Meritve se izvajajo le na iztokih iz malih čistilnih naprav Ustreza

Vrste tehnoloških odpadnih voda v pristanišču, letne količine ter skladnost z zakonodajo

Padavinske odpadne vode terminala sipki tovori zaradi skladiščenja odpadnega železa na I. pomolu#	3.500	3.500	3.500	3.500	3.500	Ustreza
Padavinske odpadne vode terminala sipki tovori zaradi skladiščenja odpadnega železa na II. pomolu#	2.700	2.700	2.700	2.700	2.700	Na lokaciji se ni izvajalo skladiščenje odpadnega železa. Ustreza

24.12.1 Predstavitev realizacije programov izboljšav za zmanjševanje emisij odpadnih voda v letu 2020

Aktivnosti, izvedene v letu 2020:

• − Na terminalu za živino smo postavili fizikalno-kemijsko čistilno napravo, ki bo dodatno izboljšala kakovost odpadne vode, ki se izteka na Centralno čistilno napravo Koper. Naprava je bila nameščena, ni pa še vzpostavljen stabilen sistem delovanja.
• − Naročili smo analizo količine mikroplastike v odpadnih vodah v pristanišču, poročilo se čakamo.
• − Zaključili smo posodobitev odvodnjavanja na obali terminala za razsute tovore.
• − Prejeli smo odobritev spremembe okoljevarstvenega dovoljenja glede emisij v vode.

V letu 2020 nismo:

• v celoti zaključili prve od štirih faz sanacije podnic.

24.12.2 Programi izboljšav za zmanjševanje emisij odpadnih voda, načrtovani za leto 2021

V letu 2021 bomo:

• nadgradili sistem zaznavanja ogljikovodikov na vodni gladini.
• vpeljali kontrolni seznam za primere, ko se izvaja bunkeriranje ladij z gorivom.
• zaključili izvedbo prve faze sanacije podnic na terminalu za tekoče tovore.

24.13Svetlobno onesnaževanje¹⁶⁵

Na področju svetlobnega onesnaževanja velja Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, na podlagi katere se je že pred leti prilagodila vsa pristaniška razsvetljava na način, da svetlobni tok ne sveti navzgor. Svetlobno onesnaževanje v pristanišču nastaja zaradi osvetljevanja skladiščnih površin, delovišč, transportnih poti in tirov. Za izvajanje delovnega procesa se mora zagotavljati zadostna osvetljenost po predpisih za varno delo, hkrati pa se s tem povzroča vpliv na okolje. Vsa svetila na območju pristanišča so urejena tako, da svetlobni tok ne sveti navzgor. Zakonodaja zahteva tudi ažuriranje načrta razsvetljave. Ta je bil zaradi dodatno vgrajenih svetil zadnjič obnovljen leta 2019 in je objavljen na spletni strani pristanišča https://luka-kp.si/slo/zakonodaja-in-okolje-200. Trenutno je v pristanišču nameščenih 3036 svetilk s skupno inštalirano močjo 1471,3 kW, ki osvetljujejo 273 hektarjev površine.

24.13.1 Predstavitev realizacije programov izboljšav za zmanjševanje svetlobnega onesnaženja

Na tem področju ni bilo načrtovanih aktivnosti.

24.13.2 Programi izboljšav za zmanjševanje svetlobnega onesnaženja, načrtovani za leto 2021

Na tem področju ni načrtovanih aktivnosti.

¹⁶⁵ Svetlobno onesnaževanje – dodaten kazalnik (veza GRI GS 305-7)

24.14Biotska raznovrstnost¹⁶⁶

Vsebina je delno predstavljena v poglavju Sožitje z okoljem, v nadaljevanju pa sledi opis pristopa in rezultatov na področju morske pestrosti. Na morsko pestrost lahko vplivamo neposredno ali posredno zaradi procesov poglabljanja morskega sedimenta, ladijskega prometa, vnosa balastnih vod, izpustov odpadnih voda, hrupa itd. Posredne vlive spremljamo tudi z meritvami, rezultati katerih so predstavljeni v poglavju Varovanje morja.

Za morski del nimamo sklenjenih posebnih sporazumov, saj namenskih upravljavcev zaščitenih vrst ali morskih območij ni.

Že pred časom smo pričeli spremljanje kazalnika stanja dveh podvodnih trav, ki rasteta v bližini pristanišča, od katerih je ena vrsta zaščitena. V letu 2020 se je tako izvedel drugi monitoring morskih travnikov z meritvami velikosti oziroma dolžine morske trave (Zostera noltei, Cymodocea nodosa) in primerjava s prvimi meritvami, izvedenimi leta 2018. Primerjava je pokazala, da se je obseg morskih travnikov v primerjavi z meritvami leta 2018 povečal (pozitiven trend), vendar je natančno vrednotenje površin še v teku. Konkretni podatki bodo lahko prikazani v naslednjih letih. Poleg tega se je dolžina morske trave glede na leto 2018 nekoliko zmanjšala, kar je posledica zmanjšanja motnosti morja na območju rasti trave (pozitiven trend).

Dodatno smo se nadzora nad morsko biotsko raznovrstnostjo lotili še z identifikacijo ranljivih vrst na morskem koncesijskem območju. Za ta namen je Nacionalni inštitut za biologijo v letu 2020 izvedel študijo "Pregled stanja morske biodiverzitete v akvatoriju Luke Koper (2020)«.

Sprejeta je bila Strategija družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja. Strategija povzema ključne dokumente družbe, ki obravnavajo področje trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti ter predstavljajo pregled vseh aktivnosti, ki jih družba izvaja. Hkrati strategija določa konkretne cilje, ki jih družba zasleduje dolgoročno, in vzpostavlja platformo oziroma delovno skupino, ki pregleduje dosežke ter predlaga dodatne aktivnosti in izboljšave. Skupina je podrobneje predstavljena v Strategiji družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja.

24.14.1 Predstavitev realizacije programov izboljšav na področju biotske raznovrstnosti v letu 2020

Luka Koper se je osredotočila na spremljanje stanja podvodnih travnikov v svoji okolici, saj ti zaradi prevelikih globin morja v njenem akvatoriju ne uspevajo. Pristanišču najbližji travniki male morske trave (Zostera noltei) ter kolenčaste cimodoceje (Cymodocea nodosa) so v smeri proti Ankaranu, kjer je globina morja največ tri metre. Prve raziskave stanja morskih travnikov so pokazale, da so listi trav precej dolgi, kar pomeni, da so prisotni antropogeni vplivi in da je stanje slabo oziroma zelo slabo. Dolžino listov podvodnih trav spremljamo letno. Kadar so morske cvetnice izpostavljene nizki ravni svetlobe (zaradi motne vode), se odzovejo tako, da razporedijo več biomase v liste, ki so zato daljši. S podaljšanjem listov lahko zajamejo več svetlobe za fotosintezo. V juliju 2020 so se izvedle ponovne meritve statusa podvodnih travnikov. Vzorčenje, obdelava ter vrednotenje so potekali po uveljavljeni metodologiji. Rezultati analize stanja kolenčaste cimodoceje so pokazali izboljšanje stanja v primerjavi z letom 2018, kljub temu pa niso bili idealni. Na enem izmed merilnih mest se je stanje celo izboljšalo z zelo slabega na zmerno, zato lahko rezultat ocenimo kot vzpodbuden.

Izvedli smo tudi ponovno kartiranje travnikov morske trave (Zostera noltei) ter kolenčaste cimodoceje (Cymodocea nodosa), ki je pokazalo, da se obseg travnikov v večini primerov ni spremenil oziroma so se travniki ponekod celo premaknili proti večji globini. Na območju Sv. Katarine so se prej ločena rastišča tako cimodoceje kot zostere razrasla v enotna rastišča. Naslednje kartiranje bo izvedeno čez tri leta. Kartiranje se je izvajalo s tehniko batimetričnega snemanja s pomočjo plovila.

¹⁶⁶ GRI GS 304-1, 304-2, 304-3, 304-4, 306-5, 103-1, 103-2, 103-3

(vir: Primerjava območij morskih travnikov zaradi gradnje veza Ro-Ro v tretjem bazenu med letoma 2018 in 2020, Sirio, d. d., 4. 6. 2020)

V sklopu spremljanja stanja podvodnih travnikov je na boji v tretjem bazenu postavljen tudi tokomer, ki spremlja smer in hitrost morskih tokov po celotnem vodnem stolpcu. Hitrost tokov v letu 2020 je prikazana na spodnji sliki. Rezultati kažejo, da je hitrost morskega toka največja v zgornjem sloju, bistveno nižja pa v globinah.

Smer in jakost vodnih tokov sta pomembni tudi pri razumevanju transporta delcev, ki povečujejo motnost morja. Povečano motnost morja povzročajo tako naravni pojavi (deževje, veter, valovanje, cvetenje morja) kot tudi antropogeni dejavniki (ladijski promet, poglabljanja). Zato se na treh lokacijah, kjer se nahajajo podvodni travniki, izvajajo meritve osvetljenosti. Rezultati (osvetljenost, izražena v luksih), predstavljeni na spodnjih dveh grafih, kažejo izboljšanje, saj je bila v letu 2020 izmerjena večja osvetljenost oziroma manjša motnost morja kot v letu 2019. Lokacije meritev so prikazane v poročilu za leto 2019.

Za učinkovito ohranjanje biotske raznovrstnosti in ustrezno trajnostno rabo je treba ugotavljati spremembe v stanju biotske raznovrstnosti. Leta 2019 se je v sodelovanju z Morsko biološko postajo Piran Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) pričela prva temeljita študija pregleda stanja morske biodiverzitete v luškem akvatoriju. Namen študije je bil popisati in preučiti stanje živalskih in rastlinskih vrst, kar je ključnega pomena za ugotavljanje njihovega stanja ter ohranjanja v okolju. Hkrati gre tudi za ugotavljanje sprememb v slovenskem delu Jadranskega morja in Jadrana nasploh. Raziskava je pokazala veliko morsko raznovrstnost živalskih in rastlinskih vrst, slednjih je približno 190 (predvsem alg). Živalskih vrst so našteli kar 350, od tega 27 različnih vrst rib in 325 nevretenčarjev, kar je presenetljivo. Če upoštevamo dejstvo, da je bilo doslej v slovenskem morju evidentiranih okoli 2.250 različnih vrst, to pomeni približno 15 odstotkov. Skupaj je torej v luškem akvatoriju prisotnih 543 organizmov. Posebno poglavje je namenjeno tujerodnim vrstam. Pomorski promet je namreč eden glavnih virov razširjanja tujerodnih organizmov po svetu. V balastnih vodah in sedimentih se pojavljajo razni organizmi iz drugih okolij in nekateri so dovolj trpežni, da zdržijo pot iz oddaljenih pristanišč. Takih živih bitij so v luškem akvatoriju našli 18. Svoj dom so v »luškem morju« našle tudi nekatere ogrožene vrste. Med njimi je sredozemska kamena korala, najdeni so bili tudi primerki velikega leščurja. V zadnjih letih jih je v Sredozemlju vse manj zaradi zajedavca, ki je zdesetkal populacijo leščurjev. Zanimivo je, da so predvsem na potniškem terminalu popisali veliko morskih konjičkov. Med redkimi vrstami pa je zanimiva najdba polža zaškrgarja, ki so ga opisali šele leta 1965 v Neaplju. Od takrat do danes so to vrsto razen v Luki Koper našli le na petih najdiščih na svetu. Skrb za okolje je ena temeljih nalog Luke Koper, zato se bomo potrudili ostati prijazen dom za številne živali in rastline v našem morju.

(vir slike: PREGLED STANJA MORSKE BIODIVERZITETE V AKVATORIJU LUKE KOPER, NIB, št. 189/2020)

V letu 2020 smo:

• − izvedli pregled stanja morske biodiverzitete.
• − zvedli monitoring stanja morskih travnikov ob tretjem bazenu Luke Koper.

24.14.2 Programi izboljšav na področju biotske raznovrstnosti, načrtovani za leto 2021

V letu 2021 bomo:

• − izvedli merjenje dolžine listov morske trave,
• − spremljali stanje morskega okolja s pomočjo podvodne kamere v luškem akvatoriju,
• − nadaljevali monitoring morskih tokov in izvajanje meritev osvetljenosti na lokacijah morskih travnikov,
• − izvedli popis flore in favne v nekaterih delih koprskega zaliva zunaj območja pristanišča.

24.14.3 Programi izboljšav za področje varovanja morja, načrtovani za leto 2021

V letu 2020 bomo:

• − v sodelovanju s FPP zaključili revizijo ocen ogroženosti ter Načrta zaščite in reševanja Luke Koper, d. d., za industrijske nesreče,
• − izvedli vajo za preverjanje revidiranega Načrta zaščite in reševanja ter samo evalvacijo načrta,
• − v sodelovanju s FPP izvedli obnovitveno usposabljanje za del posredovalcev na morju skladno s priporočili IMO in podaljšali veljavnost certifikatov.

24.15Varovanje morja¹⁶⁷

Luka Koper na podlagi določil Koncesijske pogodbe za opravljanje pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture na območju koprskega tovornega pristanišča redno skrbi za preprečevanje in odpravo posledic onesnaženja morja. Pomemben del javne gospodarske službe, ki jo opravlja Luka Koper, je izvajanje rednih pregledov akvatorija ter odstranjevanje plavja, naplavin, odpadkov ter drugih opuščenih in odvrženih predmetov iz morja. Za izvajanje tovrstne dejavnosti ima Luka Koper posebno namensko opremo in plovila ter ustrezno usposobljen kader.

Glede na zmožnosti in obremenitve zaradi dela v pristanišču se sile in sredstva Luke Koper lahko vključijo v proces preprečevanja in odprave posledic onesnaženja morja zunaj območja pristanišča ter tako pomagajo državnim silam.

V primeru izrednih dogodkov na morju Luka Koper ukrepa skladno z veljavnim Načrtom zaščite in reševanja Luke Koper, d. d., za industrijske nesreče, v katerem so opredeljene manjše, srednje in velike nesreče.

V letu 2020 je bilo v luškem akvatoriju zabeleženih 49 manjših dogodkov. Enota za varovanje morja je v dvajsetih primerih posredovala zaradi pojava večje količine lesenih in drugih naplavin, ki so v akvatorij Luke Koper prišle po reki Rižani oz. z odprtega morja, v enajstih primerih je bilo treba z vodne gladine očistiti premogov prah, v enajstih primerih manjše, lokalne mastne oz. oljne madeže, v treh primerih je prišlo do onesnaženja morja z umazano vodo, predvsem zaradi izpusta meteornih vod, trikrat je v akvatoriju Luke Koper prišlo do manjšega onesnaženja morja z ostanki tovora, enkrat pa s prehrano, namenjeno na ladjo.

Čiščenje naplavin v drugem bazenu Luke Koper, odstranjevanje na kopno ter priprava za odvoz v Center za ravnanje z odpadki.

V vseh primerih onesnaženj na morju je Luka Koper ukrepala skladno s Shemo aktiviranja sil in sredstev v primeru manjše nesreče ter posledice onesnaženj odpravila znotraj območja izvajanja koncesije.

24.15.1		Statistika posredovanja na morju168
---------	--	-------------------------------------	--	--

	2016	2017	2018	2019	2020
Število zaznanih dogodkov na morju	27	24	26	40	49
Število posredovanj na morju v luškem akvatoriju	17	19	25	36	45
Število dogodkov brez potrebe po posredovanju	10	5	1	4	4
Število onesnaženj zunaj območja luškega akvatorija	0	0	0	0	0

Sodobna merilna postaja za spremljanje kakovosti morja REBEKA je nameščena pred vhodom v tretji bazen Luke, rezultati meritev pa so objavljeni na spletni strani http://www.zivetispristaniscem.si/. Postaja kontinuirano spremlja splošne parametre morske vode. V tabeli, ki sledi, so navedene izmerjene vrednosti, mejne vrednosti pa

¹⁶⁷ GRI GS 306-3

¹⁶⁸ GRI GS 306-3, 413-1

niso opredeljene. Merilna sonda je bila med letom večkrat očiščena in kalibrirana, zaradi težav pa poslana tudi na pooblaščeni servis.

	2016	2017	2018	2019**	2020***
Temperatura morja (°C)	med 7,8 in 25,6	med 6,6 in 20*	med 10 in 28,9	med 10 in 29	med 10 in 30
Slanost (g/l)	med 36 in 41	med 36 in 42	med 36 in 37	med 35 in 38	35
Vsebnost kisika (mg/l)	med 4 in 10	med 6 in 13	med 4 in 12,5	med 4 in 10	med 3 in 8
pH	med 8 in 8,5	med 8,3 in 8,5	med 7,9 in 8,4	med 8,0 in 8,6	med 8,2 in 8,5
Motnost (NTU)	med 0 in 1	med 0 in 5	med 0 in 6	med 0 in 10	med 0 in 2

*v poletnem obdobju je bila sonda v popravilu

** podatki se nanašajo na obdobje od junija dalje, saj je bila sonda v okvari in popravilu

*** v mesecu marcu, septembru in novembru 2020 beležimo izpad podatkov, saj je bila sonda v popravilu

Rezultati meritev kakovosti morja se med seboj ne razlikujejo, nekoliko višje zabeležene ravni motnosti pa so lahko tudi posledica obraščenosti sonde, kar lahko vpliva na rezultat meritev. K čiščenju sonde za motnost se pristopa preventivno, pa tudi takrat, kadar rezultati vrednosti začnejo konstantno rasti.

Sonda je bila tudi v letu 2020 v okvari in je bila poslana na pooblaščeni servis v Nemčijo, zato je prišlo do delnega izpada meritev.

Nadaljevalo se je spremljanje mikrobioloških parametrov kakovosti morske vode v vseh treh luških bazenih. Zakonodaja, ki se nanaša na spremljanje mikrobiološke kakovosti morske vode, je obvezujoča le za kopališča. Ne glede na to smo v pristanišču spremljali parametre, ki lahko pokažejo fekalno onesnaženje morja.

Merilno mesto Parameter		april	maj	junij	julij	avgust	sept.	okt.	nov.	Mejna vrednost za kopalne vode
I. bazen	Intestinalni enterokoki	500	-	4	-	-	17	-	4	370
I. bazen	E. Coli	31	2	-	15	13	˃100	20	30	1.000
II. bazen	Intestinalni enterokoki	144	2	82	2	-	86	56	63	370
II. bazen	E. Coli	29	24	˃1.000	64	4	340	150	450	1.000
III. bazen	Intestinalni enterokoki	7	-	-	-	-	4	5	-	370
III. bazen	E. Coli	3	5	1	6	11	13	10	10	1.000

Mikrobiološka kakovost morske vode v pristanišču v letu 2016 (v cfu/100 ml)

Mikrobiološka kakovost morske vode v pristanišču v letu 2017 (v cfu/100 ml)

Merilno mesto Parameter		april	maj	junij	julij	avgust	sept.	okt.	Mejna vrednost za kopalne vode
I. bazen	Intestinalni enterokoki	<4	7	-	<4	-	25	-	370
I. bazen	E. Coli	58	6	7	<4	<4	122	<4	1.000
II. bazen	Intestinalni enterokoki	4	18	18	32	7	336	14	370
II. bazen	E. Coli	84	34	11	7	<4	880	27	1.000
III. bazen	Intestinalni enterokoki	-	<4	<4	5	-	25	<4	370
III. bazen	E. Coli	5	-	<4	6	-	31	<4	1.000

Mikrobiološka kakovost morske vode v pristanišču v letu 2018 (v cfu/100 ml)

Merilno mesto Parameter		april	maj	junij	julij	avgust	sept.	okt.	Mejna vrednost za kopalne vode
I. bazen	Intestinalni enterokoki	15	23	8	<4	<4	4	<4	370
I. bazen	E. Coli	77	15	4	5	<4	<4	4	1.000
II. bazen	Intestinalni enterokoki	87	133	130	21	153	24	43	370
II. bazen	E. Coli	46	86	48	<4	3.000	56	137	1.000
III. bazen	Intestinalni enterokoki	<4	<4	<4	8	<4	<4	<4	370
III. bazen	E. Coli	n. n.	<4	<4	32	<4	5	4	1.000

Merilno mesto Parameter		april	maj	junij	julij	avgust	sept.	okt.	Mejna vrednost za kopalne vode
I. bazen	Intestinalni enterokoki	n.n.	53	n.n.	<4	<4	19	<4	370
I. bazen	E. Coli	27	58	16	<4	<4	10	4	1.000
II. bazen	Intestinalni enterokoki	13	1.400	n.n.	73	14	38	22	370
II. bazen	E. Coli	38	1640	<4	10	6	46	33	1.000
III. bazen	Intestinalni enterokoki	n.n.	17	<4	<4	7	20	8	370
III. bazen	E. Coli	n.n.	13	n.n.	<4	5	n.n.	<4	1.000

Mikrobiološka kakovost morske vode v pristanišču v letu 2019 (v cfu/100 ml)

Mikrobiološka kakovost morske vode v pristanišču v letu 2020 (v cfu/100 ml)

Merilno mesto Parameter	april	maj	junij	julij	avgust	sept.	okt.	Mejna vrednost za kopalne vode
Intestinalni enterokoki	7	n.n.	4	4	<4	<4	4	370
E. Coli	<4	<4	n.n.	n.n.	<4	n.n.	13	1.000
Intestinalni enterokoki	<4	18	56	4	14	19	22	370
E. Coli	<4	<4	26	<4	14	12	33	1.000
Intestinalni enterokoki	<4	<4	<4	<4	2	<4	75	370
E. Coli	n.n.	<4	<4	<4	15	n.n.	183	1.000

*opomba n. n.: ni najdeno

Mikrobiološka kakovost morja je največja v prvem in tretjem bazenu. Mikrobiološko je bolj onesnažen drugi bazen, vendar se to pripisuje iztoku iz Centralne komunalne čistilne naprave, ki jo upravlja Marjetica Koper, d. o. o., saj je speljan v začetek drugega bazena. V drugi luški bazen se iz te čistilne naprave izteka približno 5 mio. m3 predelane fekalne vode.

V pristanišču so fiksno nameščeni trije senzorji, ki kontinuirano spremljajo morebitna razlitja naftnih derivatov. En senzor je nameščen pred črpalko koprske marine, drugi je na čelu prvega bazena na vezu 7.c (v letu 2020 je bil zaradi gradbenega posega podaljšanja prvega pomola začasno odstranjen) ter tretji na naslonu priveza za pretovor tekočih tovorov v drugem bazenu. Senzorji v letu 2020 niso zaznali onesnaženj. Senzorji stalno izvajajo meritve, alarmni sistem pa je povezan z luškim varnostno-nadzornim centrom.

24.15.2 Predstavitev realizacije programov izboljšav za področje varovanja morja

V letu 2020 smo:

• nadgradili vremenski portal Luke Koper,
• izvajali meritve morskega toka po celotnem vodnem stolpcu.

V letu 2020 nismo:

− razširili licenc za dve meteorološki postaji,

• − nabavili in namestili radarskega procesorja za zaznavanje razlitij,
• − nabavili programske opreme za radar za zaznavanje madežev na morski gladini,
• − nabavili in namestili radarja ter pridobili dodatne licence za programsko opremo za zaznavanje madežev na morski gladini.

Licenci smo vključili v vremenski portal Luke Koper, ki je bil vzpostavljen v letu 2019. Druge naložbe so bile povezane z radarjem v lasti policije (nameščenim na silosu), s katero nam žal še ni uspelo doseči dogovora o souporabi.

24.16Poglabljanje morskega dna in ravnanje z morskimi sedimenti¹⁶⁹

Za zagotavljanje varne plovbe ladij je treba v pristanišču, marinah in mandračih nenehno zagotavljati ustrezno globino. Za ta namen se občasno izvajajo poglabljanja, kar povzroči potrebo po odlaganju morskega sedimenta na kopnem. Ker pa so območja, ki jih imamo na voljo za odlaganje sedimenta na kopnem, omejena, izvajamo dodatne aktivnosti preučevanja alternativnih možnosti uporabe izkopanega materiala.

V letih 2019 in 2020 se je izvajalo poglabljanje v sklopu projekta gradnje veza RO-RO v tretjem bazenu Luke Koper, s čimer bo omogočen varen privez ladij RO-RO. Poglabljanje je bilo zaključeno v prvi polovici leta 2020. Izkopani morski sediment se je odlagal na kopno v namensko kaseto skladno z gradbenim dovoljenjem.

24.16.1 Predstavitev realizacije programov izboljšav za področje ravnanja z izkopanim morskim sedimentom

Aktivnosti, izvedene v letu 2020:

• − Opeka, izdelana iz morskega sedimenta, se je znotraj pristanišča uporabila za izdelavo stene pri ureditvi garaže za novo gasilsko vozilo (cisterno) v gasilskem domu.
• − S strokovnimi predlogi smo sodelovali pri pripravi osnutka državnega Pomorskega prostorskega načrta s ciljem zagotoviti usklajen razvoj dejavnosti, rab in režimov na morju. V sklopu priprave je Luka Koper, d. d., podala pobudo glede umestitve dejavnosti premeščanja morskega sedimenta v slovenskem morju, in sicer v osrednjem delu koprskega zaliva (sidrišče) in na dveh trikotnih območjih (obračališčih, separatnih conah). Pobuda je vključevala strokovne opredelitve ter prakse drugih držav. Njen cilj je, da se s posegom ohrani obstoječe stanje morskega okolja in ne povzroča navzkrižje pri rabi prostora, hkrati pa omogoči nadaljnji razvoj pristanišča. Pomembno je tudi dejstvo, da aktivnosti vplivajo na biotsko raznovrstnost oz. habitate v morju, saj se pri premeščanju morskega sedimenta nazaj v morje ohranjajo organizmi živi, ob premeščanju v namenske kasete pa ne.

¹⁶⁹ Poglabljanje morskega dna in ravnanje z morskimi sedimenti (veza GRI GS 306-5)

24.16.2 Programi izboljšav za področje ravnanja z izkopanim morskim sedimentom, načrtovani za leto 2021

V letu 2021 bomo:

• − spremljali časovno dinamiko sprejetja Pomorskega prostorskega načrta v povezavi z vsebinami premeščanja morskega sedimenta znotraj morskega okolja.
• − izvedli študijo biodiverzitete na izbranih lokacijah, predvidenih za premeščanje sedimenta nazaj v morje.

24.17Radioaktivnost pošiljk

Sprememba zakonodaje Luki Koper poleg izvajanja meritev radioaktivnosti odpadnih kovin po novem nalaga izvajanje meritev radioaktivnosti vseh pošiljk, ki prihajajo iz tretjih držav in prek pristanišča vstopajo v Evropsko unijo. Uredba je namenjena iskanju nelegalnih radioaktivnih pošiljk. Doslej je nadzor izvajala Finančna uprava RS (carina), ki v letu 2020 ni zasledila nelegalnih pošiljk.

• − V času od sprejetja uredbe smo tvorno izvajali aktivnosti za vzpostavitev sistema spremljanja in ukrepanja. Doslej izvedene in načrtovane aktivnosti:
• − Sodelovali smo z Uradom za jedrsko varnost in ZVD Ljubljana glede implementacije sistema.
• − Pripravili smo protokol izvajanja postopka merjenja in ukrepanja.
• − Pripravili smo osnutek vloge za pridobitev pooblastila za izvajanje meritev (oddamo ga lahko, ko bomo imeli opremo in usposobljen kader).
• − Pripravili smo obliko poročila ob izmerjeni povišani vrednosti.
• − Izvedli smo raziskavo trga ponudnikov opreme (pridobljene informativne ponudbe), ki je bila podlaga za poslovni načrt družbe za leto 2021.
• − Stroški nabave in namestitve opreme so bili vključeni v Poslovni načrt družbe Luke Koper, d. d., za leto 2021 ter potrjeni s strani nadzornega sveta.
• − Sistem je bil vključen v Program razvoja pristanišča za mednarodni promet v Kopru za obdobje 2021– 2025.
• − Izpolnili smo zavezo iz zakonodaje in posredovali letno poročilo o meritvah za leto 2020.
• − Na vseh treh cestnih vhodih je že predpripravljena infrastruktura za namestitev, na tirni strani je za postavitev temeljev še potrebno gradbeno dovoljenje.
• − V pripravi je dokumentacija za izvedbo javnega naročila nabave opreme.
• − Ob prihodu opreme sledi usposabljanje.
• − Po izvedenem usposabljanju sledita vloga Luke Koper za pridobitev pooblastila za izvajalca meritev radioaktivnosti pošiljk in pričetek izvajanja meritev.

Pravni subjekti, ki so pooblaščeni za izvajanje meritev, so javno objavljeni na spletni strani https://podatki.gov.si/dataset/evidenca-pooblascenih-izvajalcev-meritev-radioaktivnosti-posiljk (zadnja posodobitev seznama 28. 1. 2021). Iz navedenega seznama lahko ugotovimo, da trenutno v Sloveniji še ni pooblaščenega subjekta, ki bi lahko izvajal meritve radioaktivnosti uvoženega blaga, ki bi bilo lahko kontaminirano. So pa pooblaščeni subjekti za spremljanje radioaktivnosti pošiljk odpadnih kovin, katerih storitev vedno koristimo pri pretovoru starega železa. V letu 2020 so meritve izvajali DINOS, d. d., ODPAD Pivka, d. o. o., in ALFA DPIS, družba za pomorsko izvedeništvo in svetovanje, d. o. o., in preseganj niso izmerili.

25 Družbeno okolje¹⁷⁰

Luka Koper skrbi za trajnostno naravnanost in družbeno odgovornost.

Pristaniška dejavnost vpliva na življenje okoliških prebivalcev, zato je poslovanje Luke Koper naravnano trajnostno in družbeno odgovorno. To se odraža v skrbi za izboljšanje kakovosti življenja v njenem okolju, zmanjševanju negativnih okoljskih vplivov, dobrih poslovnih rezultatih in zadovoljstvu ljudi, ki delajo v pristanišču. Vse aktivnosti na teh področjih obravnava dokument Strategija družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja, ki ga je Luka Koper sprejela v začetku leta 2021 in je javno objavljen.

Pristaniška dejavnost se izvaja na eni lokaciji, v koprskem pristanišču, zato je delež sodelovanja z lokalno skupnostjo 100-odstoten.

Obremenitev s hrupom je v matriki bistvenosti opredeljena kot visoko pomembna tako za družbo Luka Koper kot za zunanje deležnike. Zato je družba konec leta 2019 z Mestno občino Koper (MOK) podpisala dogovor o izvajanju omilitvenih ukrepov za zmanjšanje vplivov pristaniške dejavnosti na okolje oz. na ljudi, ki prebivajo v neposredni bližini pristanišča in najbolj občutijo posledice njegovega delovanja. Luka Koper je na podlagi tega dogovora v sklad za izvajanje omilitvenih ukrepov za zmanjšanje vplivov emisij iz pristaniške dejavnosti skupaj namenila že 400.000 evrov za obdobje dveh let (dogovor traja pet let in predvideva namenska sredstva v višini 200.000 evrov letno). Na javni razpis, ki ga je Mesta občina Koper objavila februarja 2020, je pravočasno prispelo več kot 250 vlog. Sredstva bodo razdeljena med približno 50 upravičencev.

Dobri medsosedski odnosi temeljijo na korektni in transparentni komunikaciji z okoljem. Luka Koper komunicira svoje družbeno odgovorne aktivnosti na trajnostnem portalu www.zivetispristaniscem.si in korporativni spletni strani www.luka-kp.si ter na družabnem omrežju Facebook, kjer ima že več kot 10.000 sledilcev. V letu 2020 je več kot 15.000 gospodinjstvom v občinah Koper in Ankaran poslala svojo letno izdajo trajnostne revije Luški vozli, v kateri so predstavljeni aktivnosti, dosežki in izzivi na področju trajnostnega razvoja. Poleg tega lahko zainteresirana javnost na korporativni spletni strani vsak mesec prebira tudi zunanjo različico Luškega glasnika, časopis zaposlenih Luke Koper, ki je v letu 2020 praznoval 50. obletnico neprekinjenega izhajanja v tiskani obliki.

Aktivnosti na področjih zmanjševanja negativnih vplivov pristaniške dejavnosti in kontinuiranega komuniciranja z okoljem se odražajo v rezultatih vsakoletne javnomnenjske raziskave o tem, kako sosedje pristanišča dojemajo Luko Koper s poslovnega in okoljevarstvenega vidika. Rezultati so pokazali, da velika večina anketiranih prebivalcev (med 84 in 90 odstotki) Luko Koper ocenjuje kot uspešno, ugledno in družbeno odgovorno podjetje. Več kot tri četrtine podjetju priznavajo pomemben prispevek h gospodarskemu razvoju države. Z razvojnimi načrti je seznanjenih 80 odstotkov vprašanih, od teh se jih 78 odstotkov z načrti strinja. Anketiranci so aktivnosti Luke Koper na področju varovanja okolja ocenili z oceno 3,5 na lestvici od 1 do 5.

V letu 2020 je Luka Koper javnomnenjsko raziskavo razširila tudi na celotno območje Slovenije. Več kot dve tretjini anketiranih sta Luko Koper ocenili kot uspešno in ugledno družbo, 76 odstotkov pa jih je menilo, da Luka Koper pomembno prispeva h gospodarskemu razvoju Slovenije.

¹⁷⁰ GRI GS 413-1, 413-2, 103-1, 103-2, 103-3

25.1 Porazdelitev donatorskih in sponzorskih sredstev v letu 2020¹⁷¹

Ena od pomembnih aktivnosti Luke Koper na področju družbene odgovornosti so tudi sponzorstva in donacije, ki omogočajo delovanje številnih društev s področij športa, kulture, ekologije, izobraževanja in humanitarnosti. V letu 2020 je Luka Koper vključno s subvencijo za omilitvene ukrepe za to namenila 1,3 milijona evrov. Razpisa Živeti s pristaniščem v letu 2020 družba ni izvedla oziroma je razpis preklicala zaradi izbruha epidemije.

25.2 Porazdelitev in višina donatorskih in sponzorskih sredstev v letih 2016 do 2020¹⁷²

¹⁷¹ GRI GS 201-1, 413-1

¹⁷² GRI GS 201-1, 413-1

26 Trajnostni odnosi z dobavitelji

26.1 Opis sistema razvijanja odnosov z dobavitelji¹⁷³

Luka Koper posveča veliko pozornosti razvijanju odnosov z dobavitelji z namenom zagotavljanja potrebnih, pravočasnih, kakovostno in stroškovno ustreznih nabav. To omogoča prenos dobrih praks, pospešuje inovativnost ter prinaša dodano vrednost odjemalcem pristaniških storitev in tako ustvarja pogoje za doseganje finančnih prihrankov in povečevanje učinkovitosti izvedbe pristaniških storitev. Z dobavitelji se iščejo stične točke oziroma skupni interesi ter ustrezno ravnovesje med potrebami in pričakovanji kupca ter koristmi prodajalca (dobavitelja).

Skladno s sprejeto politiko nabave, ki predstavlja temelj odnosov z dobavitelji in sloni na spoštovanju temeljnih vrednot družbe, ki so sodelovanje, odgovornost, spoštovanje, pripadnost in ustvarjalnost, želi družba dosegati ključne cilje – zadovoljstvo kupcev, zaposlenih in lastnikov – ter zagotoviti družbeno odgovorno ravnanje z okoljem. Poslovna uspešnost in ugled Luke Koper sta povezana tudi z delom dobaviteljev, zato družba spoštuje in ceni njihova prizadevanja, da pomagajo pri doseganju ključnih ciljev. Učinkovitost, strokovnost, etika in integriteta, družbena odgovornost, varstvo okolja ter zdravje in varnost predstavljajo šest načel Politike nabave, ki jih Luka Koper želi uresničevati. Politika nabave Luke Koper deluje kot vodilo za vse zaposlene in vse dobavitelje.

Dobavitelji predstavljajo pomembno podporo poslovanju Luke Koper. Kakovostni dobavitelji pripomorejo k večji učinkovitosti poslovnih procesov v družbi, bodisi neposredno z opravljanjem storitev oziroma dobavo proizvodov bodisi posredno s povečevanjem učinkovitosti in uspešnosti delovnih procesov in poslovnih praks družbe. Luka Koper si prizadeva sodelovati z najboljšimi dobavitelji. Z velikim številom dobaviteljev se je razvilo trdno partnerstvo, kar pomeni, da družba nanje prenaša tudi svojo trajnostno politiko. Sodelovanje z novimi dobavitelji poteka v želji, da bi preraslo v dolgoročen partnerski odnos.

Dobavitelji proizvodov in storitev so razdeljeni v štiri različne skupine: dobavitelji za področje naložb, dobavitelji za področje tehničnih storitev za lastne potrebe, dobavitelji za področje proizvodov (različni materiali) ter zunanji pogodbeni partnerji oz. ZPP (storitve pretovora, premikov, prevoza tovora in čiščenja skladišč) in agencije (izbira delodajalcev za zagotavljanje dela delavcev za potrebe družbe Luka Koper d. d.).

Zunanji pogodbeni partnerji (ZPP) za posamezne storitve se izbirajo v postopku javnega natečaja. S petimi kadrovskimi agencijami so podpisani okvirni sporazumi, na osnovi katerih se napotuje delavce na delo v Luko Koper.

Dolgoročni partnerski odnos z dobavitelji prispeva k iskanju skupnih rešitev za kvalitetnejše obvladovanje nabavnega procesa. Luka Koper vseskozi komunicira s potencialnimi novimi dobavitelji, ki se lahko vpišejo v bazo na spletni strani družbe https://luka-kp.si/slo/za-dobavitelje. Na podlagi komunikacije z dobavitelji ter predloženih ponudb, certifikatov, referenc in izkušenj si družba prizadeva izbirati najboljše dobavitelje.

Izpolnjevanje ciljev procesa razvijanja odnosov z dobavitelji se spremlja četrtletno prek zastavljenih kazalnikov. Družba skladno z ugotovitvami analize doseganja ciljev procesa nabave in upravljanja odnosov z dobavitelji redno izvaja izboljšave.

Z namenom pravočasnega sprejemanja ukrepov in obvladovanja tveganj neprimernih nabav se spremljajo prednosti in pomanjkljivosti dobaviteljev, in sicer:

• z ocenjevanjem dobaviteljev,
• z nagrajevanjem dobaviteljev.

26.2 Oskrbovalna veriga¹⁷⁴

Postopek izbora dobaviteljev in sodelovanje z njimi potekata na transparenten, vnaprej predpisan način. Prednost imajo dobavitelji, katerih poslovanje je usklajeno z zahtevami mednarodnih standardov vodenja, ki izpolnjujejo zahteve varstva pri delu in so okoljsko ozaveščeni ter sodelujejo z družbo in Skupino v duhu načel in vrednot, ki veljajo za Luko Koper. Pred uvrstitvijo na seznam dobaviteljev se vedno preveri bonitetna ocena posameznega dobavitelja. Ob morebitnem ugotovljenem davčnem dolgu ali slabi bonitetni oceni se dobavitelja ne vabi k oddaji ponudbe. Pri izbiri dobaviteljev se upošteva tudi zavezanost družbeni odgovornosti, zato se v ta namen spodbuja,

¹⁷³ GRI GR 103-1, 103-2, 103-3

¹⁷⁴ GRI GS 102-9

kadar je to mogoče, nabave, ki prispevajo h gospodarskemu razvoju lokalnega okolja. V tem primeru lokalno okolje predstavlja domači trg Republike Slovenije, ožjo lokalno skupnost pa predstavljata koprska in ankaranska občina, kjer se pristaniška dejavnost dejansko izvaja. Številčno skoraj 91 odstotkov dobaviteljev družbe in Skupine prihaja iz lokalnega okolja, to pomeni, da so podjetja s sedežem v Sloveniji.

Dobavitelji proizvodov in storitev so razdeljeni v štiri različne skupine: dobavitelji za področje naložb, dobavitelji za področje tehničnih storitev za lastne potrebe, dobavitelji za področje proizvodov (različni materiali) ter zunanji pogodbeni partnerji oz. ZPP (storitve pretovora, premikov, prevoza tovora in čiščenja skladišč) in agencije (izbira delodajalcev za zagotavljanje dela delavcev za potrebe družbe Luka Koper d. d.).

Vrednost celotne nabave Luke Koper, d. d., brez DDV je v letu 2020 dosegla skoraj 125 milijonov evrov, od tega so stroški nabave pri zunanjih pogodbenih partnerjih in agencijah znašali 18,1 milijona evrov. 79 odstotkov vrednosti celotne nabave je bilo izvedene na slovenskem trgu.

26.2.1 Delež vrednosti celotne nabave Luke Koper, d. d, v letu 2020 po državah¹⁷⁵

26.2.2 Delež vrednosti celotne nabave Luke Koper, d. d, v letu 2020 na slovenskem trgu po regijah (v evrih)¹⁷⁶

Luka Koper z vidika obvladljivosti procesa nabave, kakor tudi z vidika zadostne razpršenosti dobaviteljev za zagotavljanje pravočasnih in ustreznih nabav stremi k optimalnemu številu dobaviteljev. Centraliziranost nabavnih odločitev se uveljavlja prek vnaprej določenih odgovornosti in pristojnosti vseh zaposlenih, vključenih v proces nabave. Izdaja in kontrola naročilnic se vodita centralno, izvajanje nabavnih postopkov (prevzem blaga, reklamacije ipd.) pa poteka tudi v posameznih organizacijskih enotah družbe, kar omogoča večjo stopnjo prilagodljivosti specifičnim potrebam posameznih organizacijskih enot. Družba stremi k čim bolj urejenemu in preglednemu poslovanju z dobavitelji, obenem pa tudi k ohranjanju učinkovitega in prilagodljivega procesa nabave, ki omogoča nemoten in učinkovit potek dela.

¹⁷⁵ GRI GS 204-1

¹⁷⁶ GRI GS 204-1

26.2.3 Ocenjevanje okoljske ozaveščenosti dobaviteljev¹⁷⁷

Družba redno spremlja in ocenjuje sodelovanje z dobavitelji. Enkrat letno izvede ocenjevanje dobaviteljev. Ocenjevanje za leto 2020 je v teku za skupno 52 dobaviteljev. Dobavitelji se ocenjujejo na podlagi sedmih vnaprej določenih kriterijev. Ocena okoljske ozaveščenosti in upoštevanje okoljskih zahtev posameznega dobavitelja ter morebitna raba sistema ravnanja z okoljem in kriterij varstva pri delu, pri katerem se ocenjujejo kršitve s področja varstva in zdravja pri delu, predstavljajo vsebino enega izmed kriterijev ocenjevanja dobaviteljev.

Dobavitelji se ocenjujejo v štirih različnih skupinah: v skupini dobaviteljev za področje naložb, skupini dobaviteljev za področje tehničnih storitev, skupini dobaviteljev za področje proizvodov ter skupini dobaviteljev za področje zunanjih pogodbenih partnerjev (ZPP) in agencij. Družba vsako leto izbere najboljšega dobavitelja v posamezni skupini dobaviteljev, zmagovalcem pa vodstvo družbe na svečani prireditvi podeli priznanje.

26.2.4 Spremembe nabavne verige¹⁷⁸

Konec leta 2019 se je s podpisom pogodb zaključil prehod z modela izvajalcev pristaniških storitev (IPS) na model zunanjih pogodbenih partnerjev (ZPP) in agencij. Po novem modelu je družba začela poslovati v začetku leta 2020. Sam izbor izvajalcev je potekal na povsem transparenten način prek javnega naročanja, v okviru katerega so imeli možnost prijave vsi zainteresirani. V letu 2020 je družba sodelovala z dvanajstimi tovrstnimi dobavitelji in sicer s petimi agencijami in s sedmimi zunanjimi pogodbenimi partnerji (ZPP). Pri dobaviteljih za področje naložb, dobaviteljih za področje tehničnih storitev za lastne potrebe in dobaviteljih za področje proizvodov (različni materiali), v letu 2020 sprememb ni bilo.

¹⁷⁷ GRI GS 103-1, 103-2, 103-3, 308-2, 414-2

27 Trajnostni odnosi s kupci

Partnerski odnos do kupcev je eden glavnih gradnikov Luke Koper. Relativna majhnost podjetja je omogočila razvoj posebnega odnosa s strankami, ki ga družba skrbno neguje in iz leta v leto nadgrajuje: biti pošten, profesionalen in zanesljiv poslovni partner. Leto 2020 je bilo tudi na področju odnosa do kupcev in na področju komuniciranja prelomno, saj zaradi epidemije covida-19 večina standardnih načinov komunikacije in organizacije dogodkov ni bila mogoča. S hitro odzivnostjo je družbi v izjemno kratkem času uspelo prilagoditi načine komunikacije in z IT aplikacijami, ki so bile strankam na voljo, poskrbeti za redne stike in ohranjanje odnosov.

27.1 Redno spremljanje zadovoljstva kupcev

Družba vsakodnevno spremlja zadovoljstvo kupcev, in sicer na več načinov in na več ravneh. Najpomembnejša je redna komunikacija, saj je pomemben hiter odziv na morebitne težave, ki jih imajo stranke pri vsakodnevnem poslovanju z Luko Koper. Komunikacija poteka tako na operativni kot na komercialni ravni. Z redno komunikacijo družba pridobi informacije o željah in pričakovanjih strank. V vsakodnevnem stiku s strankami so tudi predstavniki in zastopniki na glavnih zalednih trgih, ki tam pridobivajo informacije za boljše razumevane tržišč in z njimi povezanih zahtev.

Družba praviloma vsaki dve leti izvede anketo zadovoljstva kupcev. Zaradi izrednih razmer v letu 2020 bo anketa izvedena v letu 2021.

Luka Koper tesno sodeluje z lokalno pristaniško skupnostjo, ki jo sestavljajo špediterji, agenti, prevozniki, operaterji, policija, carina, Urad Republike Slovenije za pomorstvo (URSP), inšpekcije in kontrolne hiše. Luka Koper je le en del logistične verige, a pomemben del, in skupaj z drugimi deležniki predstavlja logistično pot skozi Koper.

27.2 Učinkovito in skrbno reševanje reklamacij

Družba ima uveden modul za sistematično reševanje in sledenje reklamacij. Sistem je razdeljen na reklamacije na obračun in reklamacije na storitev. Učinkovito in skrbno reševanje reklamacij je tudi način merjenja in spremljanja zadovoljstva kupcev.

27.3 Varovanje podatkov o kupcih

Skupina Luka Koper je posvečala posebno pozornost varovanju podatkov o kupcih še pred sprejetjem zakonodaje GDPR. Za skladnost z novo zakonodajo je sistem le še nadgradila.

28 Kazalo GRI (po standardih 2016)¹⁷⁹

Leto 2020

Kazalo po standardih GRI (Global Reporting Initiative) – osnovna raven ('in accordance' – Core option)
Standard GRI razkritje	Opis in	Meje poročanja	Poglavje	Stran	Opombe
	GRI 102 SPLOŠNA STANDARDNA RAZKRITJA
	Profil organizacije/podjetja
102-1	Ime organizacije	Skupina Luka Koper	2.1 Osebna izkaznica družbe Luka Koper, d. d.	Str. 20
102-2	Blagovne znamke, produkti in storitve	Skupina Luka Koper	2 Predstavitev Skupine Luka Koper in opis poslovnega modela	Str. 17
			2.4 Dejavnosti Skupine Luka Koper	Str. 22
102-3	Sedež organizacije	Luka Koper, d. d.	2.1 Osebna izkaznica družbe Luka Koper, d. d.	Str. 20
102-4	Države, v katerih organizacija deluje	Skupina Luka Koper	2 Predstavitev Skupine Luka Koper in opis poslovnega modela	Str. 17	Skupina Luka Koper deluje samo v eni državi – Republiki Sloveniji.
			2.1 Osebna izkaznica družbe Luka Koper, d. d.	Str. 20
102-5	Lastništvo in pravna oblika organizacije	Skupina Luka Koper	2.1 Osebna izkaznica družbe Luka Koper, d. d. 15 Delnica LKPG	Str. 20 Str. 95
102-6	Trgi (geografska in sektorska razdelitev ter tipi odjemalcev)	Skupina Luka Koper	2 Predstavitev Skupine Luka Koper in opis poslovnega modela	Str. 17	Ne poročamo 102-6 ii in 102-6 iii.
			10.1 Trgi	Str. 79
102-7	Merila/velikost organizacije	Skupina Luka Koper	1.1 Ključni kazalniki poslovanja 2.2 Organiziranost Skupine Luka Koper in pridružene družbe 2.4 Dejavnosti Skupine Luka Koper 23.1.1 Število zaposlenih po družbah in v Skupini Luka Koper	Str. 11 Str. 21 Str. 22 Str. 140

¹⁷⁹ GRI GS 102-54, 102-55

102-8	Informacije o zaposlenih in ostalih sodelavcih	Luka Koper, d. d.	23.1.2 Število zaposlenih v Luki Koper, d. d., glede na vrsto pogodbe (nedoločen čas, določen čas) 23.1.3 Število zaposlenih v Luki Koper, d. d., glede na vrsto pogodbe (nedoločen čas, določen čas) po spolu in po regiji prebivališča v letu 2020 23.1.4 Število zaposlenih v Luki Koper, d. d., na dan 31. 12. glede na spol 23.1.5 Delež zaposlenih v Luki Koper, d. d., glede na regijo prebivališča 23.1.6 Število zaposlenih glede na tip zaposlitve (polni delovni čas, skrajšan) 23.1.8 Struktura zaposlenih v Luki Koper, d. d., po starostnih skupinah 3.1 Strateški cilji	Str. 140 Str. 141 Str. 141 Str. 141 Str. 142 Str. 142 Str. 26	Podatki so bili pridobljeni iz kadrovskih evidenc informacijskega sistema SAP.
102-9	Oskrbovalna veriga	Luka Koper, d. d.	26.2 Oskrbovalna veriga	Str. 214
102-10	Pomembne spremembe v organizaciji in njeni oskrbovalni verigi	Skupina Luka Koper	2.5 Spremembe v organizaciji 26.2.4 Spremembe nabavne verige	Str. 23 Str. 216
102-11	Previdnostni pristop ter načela	Luka Koper, d. d.	12 Obvladovanje tveganj in priložnosti 24.6 Obvladovanje okoljskih tveganj in ukrepanje ob izrednih dogodkih 24.7.6 Podnebne spremembe in priložnosti	Str. 86 Str. 164 Str. 173
102-12	Zunanje pobude	Luka Koper, d. d., Luka Koper INPO, d. o. o.	17.7 Članstva in zaveze	Str. 105
102-13	Članstvo v organizacijah	Luka Koper, d. d., Luka Koper INPO, d. o. o.	17.7 Članstva in zaveze	Str. 105
	Strategija
102-14	Izjava vodilne osebe v organizaciji	Skupina Luka Koper	4 Pogovor s predsednikom uprave	Str. 41
	Etika in integriteta
102-16	Vrednote, načela, standardi in norme obnašanja	Skupina Luka Koper	3 Poslovna strategija razvoja 18 Luka Koper in usmeritve na področju trajnostnega razvoja	Str. 25 Str. 106	Sklic na Poslovno strategijo razvoja zaradi prikaza vrednot družbe.

			21 Korporativna integriteta, človekove pravice, preprečevanje korupcije in skladnost poslovanja 21.1 Korporativna integriteta 21.2 Človekove pravice in diskriminacija 21.5 Skladnost z zakonodajo in internimi zahtevami	Str. 121 Str. 121 Str. 122 Str. 126
102-17	Mehanizmi svetovanja in podajanja pritožb/pohval glede etičnih zadev	Skupina Luka Koper	21 Korporativna integriteta, človekove pravice, preprečevanje korupcije in skladnost poslovanja 21.1 Korporativna integriteta 21.2 Človekove pravice in diskriminacija 21.5 Skladnost z zakonodajo in internimi zahtevami	Str. 121 Str. 121 Str. 122 Str. 126
	Upravljanje
102-18	Organizacijska struktura	Luka Koper, d. d.	2.6 Organizacijska struktura	Str. 23
102-22	Sestava najvišjega organa upravljanja in sestava njihovih odborov	Luka Koper, d. d.	6.7 Uprava družbe Luka Koper, d. d. 6.6 Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d.	Str. 56 Str. 53
102-23	Predsednik najvišjega organa upravljanja	Luka Koper, d. d.	6.8 Delovanje uprave	Str. 59
	Vključenost deležnikov
102-40	Seznam deležnikov	Luka Koper, d. d.	19 Deležniki Luke Koper	Str. 113
102-41	Kolektivna pogodba	Luka Koper, d. d.	23.1.7 Delež zaposlenih v Luki Koper, d. d., po kolektivni pogodbi	Str. 142
102-42	Identifikacija in izbira deležnikov	Luka Koper, d. d.	19.1 Prepoznavanje deležnikov	Str. 114
102-43	Pristop pri vključevanju deležnikov	Luka Koper, d. d.	19.2 Vključenost deležnikov ter njihova pričakovanja in potrebe	Str. 115
102-44	Ključne teme in vprašanja, izpostavljena v procesu sodelovanja z deležniki, ter odziv organizacije nanje (tudi prek poročanja)	Luka Koper, d. d.	19.2 Vključenost deležnikov ter njihova pričakovanja in potrebe 20.1 Bistvene vsebine, izpostavljene s strani posameznih deležnikov	Str. 115 Str. 119
	Način poročanja
102-45	Subjekti, vključeni v konsolidirane računovodske izkaze	Skupina Luka Koper	2.3 Vključenost v konsolidirane računovodske izkaze	Str. 21

102-46	Proces določanja vsebine poročila in določitev meje	Skupina Luka Koper	17.2 Trajnostno poročilo po mednarodnih standardih trajnostnega poročanja 20.2 Metodologija določanja bistvenosti	Str. 102 Str. 120
102-47	Seznam bistvenih vsebin	Luka Koper, d. d.	20 Matrika bistvenosti	Str. 118
102-48	Učinki sprememb podatkov iz predhodnih poročil in razlogi za spremembe	Skupina Luka Koper	17.2 Trajnostno poročilo po mednarodnih standardih trajnostnega poročanja	Str. 102
102-49	Spremembe v poročanju	Skupina Luka Koper	17.2 Trajnostno poročilo po mednarodnih standardih trajnostnega poročanja	Str. 102
102-50	Obdobje poročanja	Skupina Luka Koper	17.3 Obdobja poročanja	Str. 102
102-51	Datum zadnjega poročanja	Skupina Luka Koper	17.3 Obdobja poročanja	Str. 102
102-52	Cikel poročanja	Skupina Luka Koper	17.3 Obdobja poročanja	Str. 102
102-53	Kontaktno mesto v zvezi z vprašanji glede poročila	Skupina Luka Koper	17.4 Kontaktno mesto	Str. 102
102-54	Sklic glede poročanja v skladu s standardi GRI	Skupina Luka Koper	17.2 Trajnostno poročilo po mednarodnih standardih trajnostnega poročanja 28 Kazalo GRI (po standardih 2016)	Str. 102 Str. 218
102-55	Kazalo po smernicah GRI	Skupina Luka Koper	28 Kazalo GRI (po standardih 2016)	Str. 218
102-56	Zunanje preverjanje poročanja (revizija)	Skupina Luka Koper	17.6 Verifikacija trajnostnega poročila	Str. 103
	SPECIFIČNA STANDARDA RAZKRITJA
	GRI 200 EKONOMSKO PODROČJE
	GRI 201 Ekonomska uspešnost
103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Skupina Luka Koper	3.1 Strateški cilji 3.2 Stabilnost poslovanja in poslovna uspešnost	Str. 26 Str. 27
201-1	Neposredno ustvarjena in distribuirana ekonomska vrednost	Luka Koper, d. d.	3.3 Neposredno ustvarjena in distribuirana ekonomska vrednost	Str. 28	Ne poročamo 201-1b.

			25.1 Porazdelitev donatorskih in sponzorskih sredstev v letu 2020 25.2 Porazdelitev in višina donatorskih in sponzorskih sredstev v letih 2015 do 2020	Str. 213 Str. 213
201-2	Finančni vplivi in druga tveganja ter priložnosti za dejavnosti organizacije, povezane s podnebnimi spremembami		24.7.6 Podnebne spremembe in priložnosti	Str. 173
201-3	Obveznosti iz pokojninskega načrta	Skupina Luka Koper	23.1.14 Ugodnosti za delavce	Str. 144	Ne poročamo 201-3a, 201-3b, 201-3c. Pristop velja za vse družbe v Skupini Luka Koper. Pri podatkih o plačah gre izključno za podatke za družbo Luka Koper, d. d.
	GRI 202 Prisotnost na trgu
103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Luka Koper, d. d.	23.1 Opis sistema upravljanja z zaposlenimi	Str. 139
202-1	Razmerje med najnižjo plačo v organizaciji in minimalno plačo v državi po spolu	Luka Koper, d. d.	23.1.14 Ugodnosti za delavce	Str. 144
	GRI 203 Posredni ekonomski vplivi
103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Skupina Luka Koper	18 Luka Koper in usmeritve na področju trajnostnega razvoja 3.2 Stabilnost poslovanja in poslovna uspešnost 3.4 Posredni ekonomski vplivi Luke Koper	Str. 106 Str. 27 Str. 29
203-1	Investicije v infrastrukturo in podporne storitve	Skupina Luka Koper	11 Naložbe v nefinančna sredstva 14 Informacijska tehnologija	Str. 83 Str. 94
203-2	Pomembni posredni gospodarski vplivi	Luka Koper, d. d.	3.4 Posredni ekonomski vplivi Luke Koper	Str. 29
	GRI 204 Nabava
103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Luka Koper, d. d.	26.1 Opis sistema razvijanja odnosov z dobavitelji 26.2.3 Ocenjevanje okoljske ozaveščenosti dobaviteljev	Str. 214 Str. 216
204-1	Delež izdatkov za lokalne dobavitelje pri poslovanju	Luka Koper, d. d.	26.2.1 Delež vrednosti celotne nabave Luke Koper, d. d., v letu 2020 po državah 26.2.2 Delež vrednosti celotne nabave Luke Koper, d. d., v letu 2020 na slovenskem trgu po regijah	Str. 215 Str. 215	Ne poročamo 204-1c.

	GRI 205 Preprečevanje korupcije
103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Skupina Luka Koper	21.3 Korupcija in podkupovanje 12.4.5 Tveganja prevar in korupcije	Str. 125 Str. 91
205-1	Poslovne operacije, ocenjene glede tveganj, povezanih s korupcijo	Luka Koper, d. d.	12.4.5 Tveganja prevar in korupcije	Str. 91	Ne poročamo 205-1 a.
205-2	Komunikacija in izobraževanja o protikorupcijskih pravilih in postopkih organizacije	Skupina Luka Koper	21.3 Korupcija in podkupovanje	Str. 125	Ne poročamo 205-2c.
205-3	Potrjeni primeri korupcije in ukrepi, izvedeni kot odziv nanje	Skupina Luka Koper	21.3 Korupcija in podkupovanje	Str. 125
	GRI 300 OKOLJE
	GRI 302 Energija
103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Luka Koper, d. d.	24.10.1 Opis sistema energetske učinkovitosti	Str. 195
302-1	Poraba energije znotraj organizacije	Luka Koper, d. d.	24.10.2 Poraba energentov	Str. 195	Ne poročamo 302-1c ii, iii, iv.
302-2	Poraba energije zunaj organizacije	Luka Koper, d. d.	24.10.2 Poraba energentov	Str. 195
302-3	Učinkovita raba energije	Luka Koper, d. d.	24.10.2 Poraba energentov	Str. 195
302-4	Zmanjševanje porabe energije	Luka Koper, d. d.	24.2.4 Realizacija okoljskih ciljev v obdobju 2018-2020 24.10.3 Poraba električne energije 24.10.4 Poraba pogonskega goriva 24.10.5 Predstavitev realizacije programov izboljšav za zmanjševanje rabe električne energije in goriva	Str. 156 Str. 197 Str. 197 Str. 197
	GRI 303 Voda in odplake
103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Luka Koper, d. d.	24.1 Opis sistema ravnanja z okoljem	Str. 152
303-1	Voda kot skupni vir	Luka Koper, d. d.	24.11 Upravljanje s pitno in podzemno vodo	Str. 198

303-2	Upravljanje vplivov odvajanja vode	Luka Koper, d. d.		24.11 Upravljanje s pitno in podzemno vodo 24.12 Ravnanje z odpadno vodo	Str. 198 Str. 200
303-3	Odvzem vode	Luka Koper, d. d.		24.11 Upravljanje s pitno in podzemno vodo	Str. 198
303-4	Odvajanje vode	Luka Koper, d. d.		24.11 Upravljanje s pitno in podzemno vodo 24.12 Ravnanje z odpadno vodo 24.4.1. Skladnost z okoljsko zakonodajo	Str. 198 Str. 200 Str. 158
303-5	Poraba vode	Luka Koper, d. d.		24.11 Upravljanje s pitno in podzemno vodo	Str. 198
	GRI 304 Biotska raznovrstnost
103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Luka Koper, d. d.		24.14 Biotska raznovrstnost	Str. 203
304-1	Operativna mesta, ki so v lasti, zakupu, upravljanju ali sosedstvu, zaščitena območja in območja z visoko vrednostjo biotske raznovrstnosti zunaj zaščitenih območij	Luka Koper, d. d.	24.2	Sožitje z okoljem 24.14 Biotska raznovrstnost	Str. 153 Str. 203
304-2	Pomembni vplivi dejavnosti, izdelkov in storitev na biotsko raznovrstnost	Luka Koper, d. d.	24.2	Sožitje z okoljem 24.14 Biotska raznovrstnost	Str. 153 Str. 203
304-3	Habitati, ki so zaščiteni ali ponovno vzpostavljeni	Luka Koper, d. d.	24.2	24.14 Biotska raznovrstnost Sožitje z okoljem	Str. 203 Str. 153
304-4	Število vrst IUCN z rdeče liste in število nacionalno zaščitenih živalskih in rastlinskih vrst, ki so ogrožene zaradi delovanja organizacije	Luka Koper, d. d.	24.2	24.14 Biotska raznovrstnost Sožitje z okoljem	Str. 203 Str. 153
	GRI 305 Emisije
103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Luka Koper, d. d.		24.1 Opis sistema ravnanja z okoljem	Str. 152
305-1	Neposredne (scope 1) emisije toplogrednih plinov (GHG)	Luka Koper, d. d.	24.7.7 plinov	24.7.6 Podnebne spremembe, tveganja in priložnosti Predstavitev rezultati meritev emisij toplogrednih	Str. 173 Str. 178	O emisijah iz kompostarne ne poročamo.

305-6 Emisije ozonu škodljivih snovi (ODS) Luka Koper, 24.7.7 Predstavitev rezultatov meritev emisij toplogrednih Str. 178 d. d. plinov 305-7 Emisije dušikovih oksidov (NOX), Luka Koper, 24.7.8 Rezultati meritev emisij hlapnih spojin Str. 180 žveplovih oksidov (SOX) in znatni d. d. izpusti drugih snovi v ozračje Zrak Luka Koper, 24.7.1 Količina celokupnega prahu v pristanišču Str. 167 d. d. 24.7.2 Količina zdravju škodljivih prašnih delcev Str. 168 24.7.3 Izpusti snovi na ključnih izvorih Str. 171 Emisije hrupa Luka Koper, 24.9 Emisije hrupa Str. 187 d. d. Svetlobno onesnaževanje Luka Koper, 24.13 Svetlobno onesnaževanje Str. 202 d. d. GRI 306 Odpadki 103-1 Upravljavski pristop Luka Koper, 24.1 Opis sistema ravnanja z okoljem Str. 152 103-2 d. d. 103-3 306-2 Skupna količina odpadkov po vrstah Luka Koper, 24.8.1 Rezultati s področja ravnanja z odpadki Str. 182 in po načinu odstranjevanja d. d. 306-3 Pomembna razlitja Luka Koper, 24.6 Obvladovanje okoljskih tveganj in ukrepanje ob izrednih Str. 164 Vsa razlitja in puščanja so manjše narave, d. d. dogodkih zato Luka Koper o količini razlitij ne 24.6.1 Statistika okoljskih dogodkov od 2016 do 2020 Str. 165 poroča. Izredni dogodki so nastali na 24.15 Varovanje morja Str. 206 območju pristanišča (kopno) in luškega 24.15.1 Statistika posredovanja na morju Str. 206 akvatorija (morje). 306-4 Transport nevarnih odpadkov Luka Koper, 24.8.1 Rezultati s področja ravnanja z odpadki Str. 182 d. d. 306-5 Vodna telesa, na katera vplivajo Luka Koper, 24.14 Biotska raznovrstnost Str. 203 Odpadne vode, ki nastanejo v Luki Koper, s izpusti vode in/ali odtoki d. d. svojim odvajanjem ne prizadenejo biotske raznovrstnosti. Poglabljanje morskega dna in Luka Koper, 24.16 Poglabljanje morskega dna in ravnanje z morskimi Str. 210 ravnanje z morskimi sedimenti d. d. sedimenti GRI 307 Skladnost na področju okolja	305-2	Posredne (scope 2) emisije toplogrednih plinov (GHG)	Luka Koper, d. d.	24.7.7 plinov	24.7.6 Podnebne spremembe, tveganja in priložnosti Predstavitev rezultati meritev emisij toplogrednih	Str. 173 Str. 178	Ne poročamo 305-2c, 305-2d, 305-2e, 305- 2f in 305-2g.

103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Luka Koper, d. d.	24.1 Opis sistema ravnanja z okoljem	Str. 152
307-1	Neskladnost z zakonodajo na področju okolja ter drugimi predpisi in regulacijami	Luka Koper, d. d.	21.5 Skladnost z zakonodajo in internimi zahtevami 24.4.1 Skladnost z okoljsko zakonodajo 24.4.2 Skladnost z internimi zahtevami 24.5.4 Inšpekcijski pregledi	Str. 126 Str. 158 Str. 159 Str. 161	O zneskih kazni ne poročamo, ker denarne kazni v letu 2020 niso bile izdane.
	GRI 308 Ocenjevanje dobaviteljev z vidika okolja
103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Luka Koper, d. d.	26.1 Opis sistema razvijanja odnosov z dobavitelji	Str. 214
308-2	Negativni vplivi na okolje v dobavni verigi in ukrepi za zmanjševanje teh vplivov	Luka Koper, d. d.	26.2.3 Ocenjevanje okoljske ozaveščenosti dobaviteljev	Str. 216	Ne poročamo 308-2b, 308-2c, 308-2d in 308-2e.
	GRI 400 DRUŽBA
	GRI 401 Zaposlovanje
103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Luka Koper, d. d.	23.1 Opis sistema upravljanja zaposlenih	Str. 139
401-1	Zaposlovanje in fluktuacija	Luka Koper, d. d.	23.1.9 Zaposlovanje v Luki Koper, d. d., po starostnih skupinah 23.1.10 Zaposlovanje v Luki Koper, d. d., po spolu 23.1.11 Zaposlovanje v Luki Koper, d .d., v letu 2020 po regiji prebivališča 23.1.12 Primerjava med zaposlovanjem, odhodi in stopnjo fluktuacije 23.1.13 Fluktuacija zaposlenih v letu 2020 po starostnih skupinah, spolu in regiji prebivališča	Str. 142 Str. 143 Str. 143 Str. 143 Str. 143	O fluktuaciji poročamo tudi za Skupino Luka Koper.
401-2	Ugodnosti, ki so predvidene za polno zaposlene delavce in niso predvidene za delavce, ki so zaposleni za določen čas, in za delavce s skrajšanim delovnim časom.	Luka Koper, d. d.	23.1.14 Ugodnosti za delavce	Str. 144
401-3	Starševski dopust	Luka Koper, d. d.	23.1.15 Število zaposlenih v Luki Koper, d. d., ki so koristili starševski dopust in se vrnili na delovno mesto, po spolu	Str. 144	V Sloveniji je koriščenje starševskega dopusta ob rojstvu otroka zakonska zahteva. O deležu izkoriščenosti starševskega dopusta ne poročamo.

	GRI 403 Varnost in zdravje pri delu
103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Luka Koper d. d.	22.1 Opis sistema varnosti in zdravja pri delu 22.3 Cilji varnosti in zdravja pri delu	Str. 128 Str. 130
403-1	Sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu	Luka Koper d. d.	22.1 Opis sistema varnosti in zdravja pri delu 22.2.1 Organiziranost področja	Str. 128 Str. 128
403-2	Prepoznavanje nevarnosti, ocena tveganja in preiskava incidentov	Skupina Luka Koper	22.2.3 Ugotavljanje nevarnosti, ocena tveganja in preiskava izrednih dogodkov	Str. 129
403-3	Storitve zdravja pri delu	Luka Koper, d. d.	22.2.2 Delavci, zajeti v sistem varnosti in zdravja pri delu 22.2.4 Izvajanje zdravstvenih ukrepov ter preprečevanje oziroma ublažitev negativnih učinkov na zdravje	Str. 128 Str. 129
403-4	Sodelovanje delavcev, posvetovanje in komuniciranje o varnosti in zdravju pri delu	Luka Koper, d. d.	22.2.6 Sodelovanje delavcev in posvetovanje s predstavniki delavcev	Str. 130
403-5	Usposabljanje delavcev o varnosti in zdravju pri delu	Luka Koper, d. d.	22.2.5 Usposabljanje za varno in zdravo delo	Str. 130
403-6	Promocija zdravja delavcev	Luka Koper, d. d.	22.8 Promocija zdravja	Str. 136
403-7	Preprečevanje in ublažitev vplivov na zdravje in varnost pri delu, ki so neposredno povezani s poslovnimi odnosi	Luka Koper, d. d.	22.2.4 Izvajanje zdravstvenih ukrepov ter preprečevanje oziroma ublažitev negativnih učinkov na zdravje 22.6 Škodni dogodki 22.7.1 Aktivnosti za preprečevanje širjenja covida-19 22.7.2 Druge izvedene aktivnosti	Str. 129 Str. 133 Str. 133 Str. 134
403-8	Delavci, zajeti v sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu	Luka Koper, d. d.	22.2.2 Delavci, zajeti v sistem varnosti in zdravja pri delu	Str. 128
403-9	Poškodbe pri delu	Luka Koper, d. d.	22.5 Poškodbe pri delu 22.7.1 Aktivnosti za preprečevanje širjenja covida-19 22.7.2 Druge izvedene aktivnosti 22.2.3 Ugotavljanje nevarnosti, ocena tveganja in preiskava izrednih dogodkov 22.3 Cilji varnosti in zdravja pri delu 22.9 Načrtovane aktivnosti na področju varnosti in zdravja pri delu v letu 2021	Str. 131 Str. 133 Str. 134 Str. 129 Str. 130 Str. 137
403-10	Zdravstveno stanje, povezano z delom	Luka Koper, d. d.	22.2.4 Izvajanje zdravstvenih ukrepov ter preprečevanje oziroma ublažitev negativnih učinkov na zdravje	Str. 129

	GRI 404 Usposabljanje in izobraževanje
103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Luka Koper, d. d.		23.2.1 Opis sistema usposabljanja zaposlenih	Str. 145
404-1	Povprečno število izobraževanj na zaposlenega na leto	Luka Koper, d. d.		23.2.1 Opis sistema usposabljanja zaposlenih	Str. 145
404-2	Programi za nadgradnjo kompetenc zaposlenih, vseživljenjsko učenje in programi, ki podpirajo nadaljnjo zaposljivost delavcev ali jim pomagajo pri njihovih kariernih zaključkih	Luka Koper, d. d.		23.2.2 Vpeljani programi	Str. 146
404-3	Delež zaposlenih, ki so vključeni v ocenjevanje delovne uspešnosti in poklicno napredovanje	Luka Koper, d. d.		23.2.3 Napredovanje in interna mobilnost zaposlenih	Str. 147
	GRI 405 Raznolikost in enake možnosti
103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Luka Koper, d. d.		21.4 Politika raznolikosti	Str. 125	Evalvacija upravljavskega pristopa je v pripravi.
405-1	Raznolikost v organih vodenja in zaposlenih	Luka Koper, d. d.		6.7 Uprava družbe Luka Koper, d. d. 6.7.2 Opis članov uprave družbe Luka Koper, d. d., na dan 31. decembra 2020	Str. 56 Str. 57
				6.6. Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d. 23.1.17 Raznolikost zaposlenih po kategoriji delovnega mesta, po spolu in po starosti	Str. 53 Str. 145
	GRI 406 Preprečevanje diskriminacije
103-1 103-2 103-3	Obrazložitev bistvene teme in njenih mej	Luka Koper, d. d.		21.2 Človekove pravice in diskriminacija	Str. 122	Evalvacija upravljavskega pristopa je v pripravi.
406-1	Primeri diskriminacije in ukrepi, izvedeni zoper njih	Luka Koper, d. d.		21.2 Človekove pravice in diskriminacija	Str. 122	Ne poročamo 406-1b.
	GRI 412 Ocena spoštovanja človekovih pravic
103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Skupina Luka Koper		21.1 Korporativna integriteta	Str. 121

412-1	Projekti ali operacije delovanja, ki so bili predmet pregleda z vidika človekovih pravic in/ali ocene vplivov na človekove pravice	Luka Koper, d. d.	21.2.1 Človekove pravice, prepoznane kot najrelevantnejše za družbo Luka Koper, d. d.	Str. 124
	GRI 413 Lokalna skupnost
103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Skupina Luka Koper	18.1 Strategija trajnostnega razvoja 25 Družbeno okolje	Str. 107 Str. 212
413-1	Lokacije, ki zajemajo vključevanje lokalne skupnosti, presoje vplivov na lokalno skupnost in razvojne programe za lokalno skupnost	Skupina Luka Koper	2.4 Dejavnosti Skupine Luka Koper 3.4 Posredni ekonomski vplivi Luke Koper 22.2.3 Ugotavljanje nevarnosti, ocena tveganja in preiskave izrednih dogodkov 22.2.6 Sodelovanje delavcev in posvetovanja s predstavniki delavcev 24.5. Komuniciranje z javnostmi 24.5.3 Zabeležene in obravnavane okoljske pritožbe 24.9.1 Rezultati s področja emisij hrupa 24.9.2 Predstavitev realizacije programov izboljšav za zmanjševanje ravni hrupa v letu 2020 24.9.3 Programi izboljšav za zmanjševanje ravni hrupa, načrtovani za leto 2021 24.15.1 Statistika posredovanja na morju 25 Družbeno okolje 25.1 Porazdelitev donatorskih in sponzorskih sredstev v letu 2020 25.2 Porazdelitev in višina donatorskih in sponzorskih sredstev v letih 2016 do 2020	Str. 22 Str. 29 Str. 129 Str. 130 Str. 160 Str. 161 Str. 187 Str. 191 Str. 193 Str. 206 Str. 212 Str. 213 Str. 213	Ne poročamo 413-1 i in 413-1 v.
413-2	Lokacije, ki pomembno potencialno ali dejansko negativno vplivajo na lokalne skupnosti	Skupina Luka Koper	25 Družbeno okolje 24.9.1 Rezultati s področja emisij hrupa 24.9.2 Predstavitev realizacije programov izboljšav za zmanjševanje ravni hrupa v letu 2020 24.9.3 Programi izboljšav za zmanjševanje ravni hrupa, načrtovani za leto 2021	Str. 212 Str. 187 Str. 191 Str. 193
	GRI 414 Ocena dobaviteljev z vidika vpliva na družbo
103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Luka Koper, d. d.	26.1 Opis sistema razvijanja odnosov z dobavitelji	Str. 214

414-2 Negativni vplivi na družbo znotraj nabavne verige in ukrepi zoper njih Luka Koper, d. d. 26.2.3 Ocenjevanje okoljske ozaveščenosti dobaviteljev Str. 216 Ne poročamo 414-2b, 414-2c, 414-2d in

414-2e.

	GRI 419 Skladnost
103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Luka Koper, d. d.	21.5 Skladnost z zakonodajo in internimi zahtevami 22.4 Skladnost z zakonodajo s področja varstva pri delu 24.4.1 Skladnost z okoljsko zakonodajo 24.4.2 Skladnost z internimi zahtevami	Str. 126 Str. 131 Str. 158 Str. 159	Evalvacija upravljavskega pristopa se izvaja na vodstvenem pregledu.
419-1	Neskladnost z zakoni in pravili	Luka Koper, d. d.	21.5 Skladnost z zakonodajo in internimi zahtevami 22.4 Skladnost z zakonodajo s področja varstva pri delu 24.4.1 Skladnost z okoljsko zakonodajo 24.4.2 Skladnost z internimi zahtevami	Str. 126 Str. 131 Str. 158 Str. 159	O zneskih kazni ne poročamo, ker denarne kazni v letu 2020 niso bile predpisane.

RAČUNOVODSKO POROČILO

Kazalo GRI (po standardih 2016) Letno poročilo 2020 231

29 Računovodski izkazi družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper

29.1 Izkaz poslovnega izida

(v evrih)		Luka Koper, d. d.			Skupina Luka Koper
	Pojasnilo	2020	2019	2020	2019
Čisti prihodki od prodaje	1	206.038.900	224.715.839	209.920.232	228.677.538
Usredstveni lastni proizvodi in storitve	2	142.528	69.629	142.535	74.414
Drugi prihodki	3	8.380.568	3.203.675	10.195.758	4.928.063
Stroški materiala	4	-15.699.263	-17.434.117	-16.059.448	-17.637.569
Stroški storitev	5	-55.840.212	-57.824.842	-53.053.535	-54.808.505
Stroški dela	6	-72.137.042	-71.096.551	-78.743.013	-77.093.179
Amortizacija	7	-27.537.542	-27.020.508	-28.302.384	-27.778.543
Drugi odhodki	8	-10.585.472	-11.037.706	-10.595.879	-11.054.135
Poslovni izid iz poslovanja		32.762.465	43.575.419	33.504.266	45.308.084
Finančni prihodki		3.349.022	3.324.095	2.097.685	1.793.390
Finančni odhodki		-704.673	-804.495	-589.867	-676.769
Poslovni izid iz financiranja	9	2.644.349	2.519.600	1.507.818	1.116.621
Rezultati pridruženih družb		0	0	1.224.318	1.375.549
Poslovni izid pred obdavčitvijo		35.406.814	46.095.019	36.236.402	47.800.254
Davek iz dobička	10	-4.054.749	-6.966.362	-4.131.727	-7.066.090
Odloženi davki	10	-79.315	-310.046	-75.111	-309.002
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja		31.272.750	38.818.611	32.029.565	40.425.162
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja lastnikov obvladujoče družbe		0	0	32.025.757	40.397.079
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja lastnikov neobvladujočih deležev		0	0	3.808	28.083
Čisti dobiček na delnico	11	2,23	2,77	2,29	2,89

Pojasnila k računovodskim izkazom so njihov sestavni del in jih je treba brati v povezavi z njimi.

29.2 Izkaz drugega vseobsegajočega donosa

(v evrih)		Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	Pojasnilo	2020	2019	2020	2019
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja		31.272.750	38.818.611	32.029.565	40.425.162
Aktuarski dobički ali izgube iz pozaposlitvenih zaslužkov	24	-265.847	-340.780	-385.984	-403.551
Odloženi davek na aktuarske dobičke ali izgube	19	22.196	29.706	33.446	35.009
Spremembe presežka iz prevrednotenja finančnih sredstev, vrednotenih po pošteni vrednosti prek kapitala	18	7.422.406	5.380.100	7.256.160	4.659.696
Odloženi davek na prevrednotenje finančnih sredstev, vrednotenih po pošteni vrednosti prek kapitala	19	-1.410.257	-1.022.644	-1.378.670	-885.767
Postavke, ki pozneje ne bodo prerazvrščene v poslovni izid		5.768.498	4.046.382	5.524.952	3.405.389
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja		37.041.247	42.864.993	37.554.518	43.830.549
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja lastnikov obvladujoče družbe		37.041.247	42.864.993	37.550.709	43.802.466
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja lastnikov neobvladujočih deležev		0	0	3.809	28.083

29.3 Izkaz finančnega položaja

(v evrih)		Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	Pojasnilo	31. 12. 2020	31. 12. 2019	31. 12. 2020	31. 12. 2019
SREDSTVA
Nepremičnine, naprave in oprema	12	403.335.743	364.056.975	417.136.694	378.579.903
Naložbene nepremičnine	13	23.721.641	24.283.283	14.844.630	15.087.221
Neopredmetena sredstva	14	1.881.584	2.053.785	2.058.861	2.286.740
Druga nekratkoročna sredstva	15	1.089.144	17.752.840	1.089.144	17.853.040
Delnice in deleži v družbah v Skupini	16	4.533.063	4.533.063	0	0
Delnice in deleži v pridruženih družbah	17	6.737.709	6.737.709	14.168.687	13.800.193
Druge nekratkoročne finančne naložbe	18	44.223.149	36.808.861	47.423.171	40.175.130
Dana posojila in depoziti		3.336	5.078	8.866	10.594
Nekratkoročne poslovne terjatve		41.088	41.122	31.397	41.122
Odložene terjatve za davek	19	5.589.177	7.056.554	5.665.198	7.085.534
Nekratkoročna sredstva		491.155.634	463.329.270	502.426.648	474.919.477
Zaloge	20	1.362.769	1.422.498	1.362.769	1.422.498
Dana posojila in depoziti		1.824	8.798	72.909	79.850
Poslovne, druge terjatve in sredstva	21	41.192.593	43.342.836	41.632.400	43.828.727
Terjatve za davek od dohodka		885.779	4.165.130	883.596	4.129.542
Denar in denarni ustrezniki	22	37.051.470	65.846.592	61.021.421	73.030.320
Kratkoročna sredstva		80.494.435	114.785.854	104.973.095	122.490.937
SKUPAJ SREDSTVA		571.650.069	578.115.124	607.399.743	597.410.414
KAPITAL IN OBVEZNOSTI
Osnovni kapital		58.420.965	58.420.965	58.420.965	58.420.965
Kapitalske rezerve		89.562.703	89.562.703	89.562.703	89.562.703
Rezerve iz dobička		209.947.534	194.311.159	209.947.534	194.311.159
Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti		20.382.176	14.581.468	20.507.185	14.948.315
Zadržani dobički		30.637.829	30.013.664	62.982.777	61.607.313
Kapital lastnikov obvladujoče družbe		408.951.207	386.889.959	441.421.164	418.850.455
Neobvladujoči deleži		0	0	239.522	238.901
Skupaj kapital	23	408.951.207	386.889.959	441.660.686	419.089.356
Rezervacije	24	17.273.054	21.211.774	17.943.022	21.728.542
Odloženi prihodki	25	24.153.306	24.422.250	25.537.164	26.051.821
Nekratkoročna posojila
	26	71.209.697	97.730.871	71.209.697	81.730.871
Druge nekratkoročne finančne obveznosti		262.898	185.627	264.966	237.955
Nekratkoročne poslovne obveznosti	27	115.195	933.707	145.939	965.934
Nekratkoročne obveznosti		113.014.150	144.484.229	115.100.788	130.715.123
Kratkoročna posojila	28	10.521.175	10.521.175	10.521.175	10.521.175
Druge kratkoročne finančne obveznosti		330.668	406.608	382.791	511.715
Poslovne in druge obveznosti	29	38.832.869	35.813.153	39.734.303	36.573.045
Kratkoročne obveznosti SKUPAJ KAPITAL IN OBVEZNOSTI		49.684.712 571.650.069	46.740.936 578.115.124	50.638.269 607.399.743	47.605.935 597.410.414

29.4 Izkaz denarnih tokov

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	2020	2019	2020	2019
DENARNI TOK PRI POSLOVANJU
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja	31.272.750	38.818.611	32.029.565	40.425.162
Prilagoditve za:
Amortizacija	27.537.542	27.020.508	28.302.384	27.778.543
Odpisi vrednosti in izgube pri prodaji nepremičnin, naprav, opreme in naložbenih nepremičnin	1.996.081	65	2.000.419	65
Dobiček pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme, neopredmetenih sredstev in naložbenih nepremičnin	-20.561	-1.200	-12.403	-17.939
Popravek vrednosti terjatev	445.625	514.659	455.492	524.353
Izterjane odpisane terjatve in odpisane obveznosti	-852.501	-202.939	-857.626	-215.928
Odprava rezervacij	-3.856.370	-770.313	-3.868.973	-770.954
Finančni prihodki	-3.349.022	-3.324.095	-2.097.685	-1.793.390
Finančni odhodki	704.673	804.495	589.867	676.769
Pripoznani rezultat pridruženih družb po kapitalski metodi	0	0	-1.224.318	-1.375.549
Davek iz dobička in prihodki (odhodki) iz naslova odloženih davkov	4.134.064	7.276.408	4.206.838	7.375.092
Dobiček iz poslovanja pred spremembo čistih kratkoročnih sredstev in davki	58.012.281	70.136.199	59.523.559	72.606.224
Sprememba drugih sredstev	16.663.696	-13.210.217	16.763.896	-13.072.449
Sprememba poslovnih terjatev	2.569.432	1.287.463	2.615.454	1.482.978
Sprememba zalog	59.729	-100.086	59.729	-100.086
Sprememba poslovnih obveznosti	-7.635.495	765.298	-7.527.433	466.575
Sprememba rezervacij	-312.986	2.180.515	-257.241	2.159.692
Sprememba nekratkoročno odloženih prihodkov	-268.944	770.909	-514.657	483.926
Denar, ustvarjen pri poslovanju	69.087.713	61.830.080	70.663.307	64.026.861
Izdatki za obresti	-717.173	-787.646	-591.046	-659.920
Izdatki za davek	-775.398	-20.385.874	-885.781	-20.440.570
Čisti denarni tokovi iz poslovanja	67.595.142	40.656.560	69.186.480	42.926.371
DENARNI TOK PRI NALOŽBENJU
Prejete obresti	205.313	184.418	211.444	192.250
Prejete dividende in deleži v dobičku odvisnih družb	422.442	231.514	0	0
Prejete dividende in deleži v dobičku pridruženih družb	855.823	1.330.171	855.823	1.330.171
Prejete dividende in deleži v dobičku drugih družb	1.865.444	1.577.992	1.865.444	1.601.140
Prejemki od prodaje nepremičnin, naprav in opreme ter neopredmetenih sredstev	-20.759	1.408	8.647	18.148
Prejemki od prodaje, zmanjšanja finančnih naložb in danih posojil	8.716	8.716	8.838	8.897
Izdatki za nakup nepremičnin, naprav in opreme, neopredmetenih sredstev	-57.832.111	-33.700.191	-58.202.326	-34.782.450
Čisti denarni tokovi iz naložbenja	-54.495.132	-30.365.972	-55.252.129	-31.631.844
DENARNI TOK PRI FINANCIRANJU
Prejemki pri prejetih nekratkoročnih posojilih	0	43.716.356	0	43.716.356
Izdatki za vračilo nekratkoročnih posojil	-16.000.000	-28.895.809	0	-28.895.809
Izdatki za vračilo kratkoročnih posojil	-10.521.174	-13.685.558	-10.521.174	-13.685.558
Izdatki za plačilo sredstev v najemu	-364.613	-322.277	-412.731	-349.474
Izplačane dividende	-15.009.345	-18.633.015	-15.009.345	-18.633.015
Čisti denarni tokovi iz financiranja	-41.895.132	-17.820.303	-25.943.250	-17.847.500
Čisto povečanje/zmanjšanje denarnih sredstev in njihovih	-28.795.122	-7.529.714	-12.008.899	-6.552.973
ustreznikov
Začetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov	65.846.592	73.376.306	73.030.320	79.583.293
Končno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov	37.051.470	65.846.592	61.021.421	73.030.320

29.5 Izkaz lastniškega kapitala družbe

						Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti
(v evrih)	Osnovni kapital	Kapitalske rezerve	Zakonske rezerve	Druge rezerve iz dobička	Zadržani dobički	Finančne naložbe	Aktuarski dobički in izgube	Skupaj kapital
Stanje na dan 31. decembra 2018	58.420.965	89.562.703	18.765.115	156.136.738	29.252.442	11.653.401	-1.146.399	362.644.965
Spremembe lastniškega kapitala - transakcije z lastniki
Izplačilo dividend	0	0	0	0	-18.620.000	0	0	-18.620.000
	0	0	0	0	-18.620.000	0	0	-18.620.000
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja	0	0	0	0	38.818.611	0	0	38.818.611
Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb, zmanjšana za davek	0	0	0	0	0	4.357.456	0	4.357.456
Sprememba aktuarskih dobičkov ali izgub, zmanjšana za davek	0	0	0	0	0	0	-311.074	-311.074
	0	0	0	0	38.818.611	4.357.456	-311.074	42.864.993
Premiki v kapitalu
Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala po sklepu organov vodenja in nadzora	0	0	0	19.409.306	-19.409.306	0	0	0
Druge spremembe v kapitalu	0	0	0	0	-28.084	0	28.084	0
	0	0	0	19.409.306	-19.437.390	0	28.084	0
Stanje na dan 31. decembra 2019	58.420.965	89.562.703	18.765.115	175.546.044	30.013.664	16.010.857	-1.429.389	386.889.959
Spremembe lastniškega kapitala - transakcije z lastniki
Izplačilo dividend	0	0	0	0	-14.980.000	0	0	-14.980.000
	0	0	0	0	-14.980.000	0	0	-14.980.000
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja	0	0	0	0	31.272.750	0	0	31.272.750
Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb,	0	0	0	0	0	6.012.148	0	6.012.148
zmanjšana za davek Sprememba aktuarskih dobičkov ali izgub, zmanjšana za davek	0	0	0	0	0	0	-243.651	-243.651
	0	0	0	0	31.272.750	6.012.148	-243.651	37.041.247
Premiki v kapitalu
Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala po sklepu organov vodenja in nadzora	0	0	0	15.636.375	-15.636.375	0	0	0
Druge spremembe v kapitalu	0	0	0	0	-32.210	0	32.210	0
	0	0	0	15.636.375	-15.668.585	0	32.210	0
Stanje na dan 31. decembra 2020	58.420.965	89.562.703	18.765.115	191.182.419	30.637.829	22.023.006	-1.640.830	408.951.207

29.6 Izkaz lastniškega kapitala Skupine

							Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni	Skupaj
(v evrih)	Osnovni kapital	Kapitalske rezerve	Zakonske rezerve	Druge rezerve iz dobička	Zadržani dobički	Finančne naložbe	vrednosti Aktuarski dobički in izgube	kapital lastnikov obvladujočih deležev	Kapital neobvladujočih deležev	Skupaj kapital
Stanje na dan 31. decembra 2018	58.420.965	89.562.703	18.765.115	156.136.738	59.274.576	12.730.680	-1.222.788	393.667.989	210.816	393.878.802
Spremembe lastniškega kapitala - transakcije z lastniki
Izplačilo dividend	0	0	0	0	-18.620.000	0	0	-18.620.000	0	-18.620.000
	0	0	0	0	-18.620.000	0	0	-18.620.000	0	-18.620.000
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja	0	0	0	0	40.397.079	0	0	40.397.079	28.083	40.425.162
Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb, zmanjšana za davek	0	0	0	0	0	3.773.929	0	3.773.929	0	3.773.929
Sprememba aktuarskih dobičkov ali izgub, zmanjšana za davek	0	0	0	0	0	0	-368.542	-368.542	0	-368.542
	0	0	0	0	40.397.079	3.773.929	-368.542	43.802.466	28.083	43.830.549
Premiki v kapitalu Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala po sklepu	0	0	0	19.409.306	-19.409.306	0	0	0	0	0
organov vodenja in nadzora Druge spremembe v kapitalu	0	0	0	0	-35.036	0	35.036	0	0	0
	0	0	0	19.409.306	-19.444.342	0	35.036	0	0	0
Stanje na dan 31. decembra 2019	58.420.965	89.562.703	18.765.115	175.546.044	61.607.313	16.504.609	-1.556.294	418.850.456	238.899	419.089.356
Spremembe lastniškega kapitala - transakcije z lastniki
Izplačilo dividend	0	0	0	0	-14.980.000	0	0	-14.980.000	-3.187	-14.983.187
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja	0	0	0	0	-14.980.000	0	0	-14.980.000	-3.187	-14.983.187
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja	0	0	0	0	32.025.757	0	0	32.025.757	3.809	32.029.565
Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb, zmanjšana za davek	0	0	0	0	0	5.877.490	0	5.877.490	0	5.877.490
Sprememba aktuarskih dobičkov ali izgub, zmanjšana za davek	0	0	0	0	0	0	-352.538	-352.538	0	-352.538
	0	0	0	0	32.025.757	5.877.490	-352.538	37.550.709	3.809	37.554.518
Premiki v kapitalu Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerjalnega poročevalskega obdobja na druge	0	0	0	15.636.375	-15.636.375	0	0	0	0	0
sestavine kapitala
Druge spremembe v kapitalu	0 0	0 0	0 0	0 15.636.375	-33.918 -15.670.293	0 0	33.918 33.918	0 0	0 0	0 0
Stanje na dan 31. decembra 2020	58.420.965	89.562.703	18.765.115	191.182.419	62.982.776	22.382.100	-1.874.915	441.421.164	239.522	441.660.686

30 Pojasnila k računovodskim izkazom

30.1 Podlage za pripravo računovodskih izkazov

Poročajoča družba

Luka Koper, pristaniški in logistični sistem, delniška družba (v nadaljevanju: družba), Vojkovo nabrežje 38, Koper, Slovenija, je obvladujoča družba Skupine Luka Koper (v nadaljevanju: Skupine), ustanovljena v državi Slovenija. V nadaljevanju so predstavljeni ločeni računovodski izkazi družbe Luka Koper, d. d., ter konsolidirani računovodski izkazi Skupine Luka Koper za leto, ki se je končalo 31. decembra 2020. Konsolidirani računovodski izkazi vključujejo izkaze obvladujoče družbe in izkaze odvisnih družb ter pripadajoče poslovne izide pridruženih družb.

Osnovna dejavnost pristanišča je pretovor in skladiščenje vseh vrst blaga, kar Skupina dopolnjuje z vrsto storitev na blagu in drugih storitev ter tako strankam zagotavlja celovito logistično podporo. Obvladujoča družba Luka Koper, d. d., na podlagi koncesijske pogodbe skrbi za pristaniško infrastrukturo in njen razvoj.

Odvisne družbe, vključene v konsolidirane izkaze, so:

• Luka Koper INPO, d. o. o., 100 %
• Adria Terminali, d. o. o., 100 %
• Luka Koper Pristan, d. o. o., 100 %
• TOC, d. o. o., 68,13 %

Pridružene družbe, vključene v konsolidirane izkaze:

• Adria Transport, d. o. o., 50 %
• Adria-Tow, d. o. o., 50 %
• Adriafin, d. o. o., 50 %
• Avtoservis, d. o. o., 49 %

Družbi, ki nista vključeni v konsolidirane izkaze, na dan 31. decembra 2020:

• Logis-Nova, d. o. o., 100 %
• Adria Investicije, d. o. o., 100 %

Družbi Adria Investicije, d. o. o., in Logis-Nova, d. o. o., nista vključeni v konsolidirane izkaze, ker za pošteno predstavitev finančnega položaja Skupine nista pomembni. Družbi poslujeta v zelo omejenem obsegu, brez zaposlenih oseb. V svojih knjigah izkazujeta le nepremičnine, bilančna vsota obeh je 31. decembra 2020 znašala 873.274 evrov. Čisti prihodki poslovnega leta so znašali 97.342 evrov (v družbi Adria Investicije, d. o. o., v višini 77.504 evrov in v družbi Logis-Nova, d. o. o., v višini 19.838 evrov). Obe družbi sta leto zaključili z dobičkom. Če bi se poslovanje družb bistveno spremenilo, bi Skupina to upoštevala v svojih konsolidiranih izkazih.

Izjava o skladnosti

Računovodski izkazi družbe Luka Koper, d. d., in konsolidirani računovodski izkazi so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), ki jih je sprejel Svet za mednarodne računovodske standarde (IASB), s pojasnili, ki jih sprejema Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP) in kot jih je sprejela Evropska unija, ter v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah.

Uprava Luke Koper, d. d., je računovodske izkaze potrdila 16. marca 2021.

Podlage za merjenje

Računovodski izkazi družbe in Skupine so pripravljeni ob predpostavki, da bo družba/Skupina v prihodnje nadaljevala poslovanje, kar predpostavlja, da bo družba/Skupina imela dovolj likvidnih sredstev.

Glede na negotovost v zvezi z nadaljnjim razvojem dogodkov, povezanih s covidom-19, poslovodstvo preverja razmere in morebitni vpliv na poslovanje in zagotavlja, da bo družba/Skupina imela dovolj likvidnih sredstev za nadaljnje poslovanje.

Izkazi so pripravljeni ob upoštevanju izvirne vrednosti, razen pri in finančnih naložbah, ki so vrednotene po pošteni vrednosti. Metode, uporabljene za merjenje poštene vrednosti, so opisane v pojasnilu 32: Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj.

Funkcijska in predstavitvena valuta

Računovodski izkazi so sestavljeni v evrih, brez centov, ki so funkcijska valuta družbe/Skupine, zaradi zaokroževanja lahko pride do zaokrožitvenih razlik.

Uporaba ocen in presoj

Skladno z MSRP poslovodstvo pri pripravi računovodskih izkazov poda ocene, presoje in predpostavke, ki vplivajo na uporabo usmeritev in na izkazane vrednosti sredstev ter obveznosti, prihodkov in odhodkov. Ocene so oblikovane glede na izkušnje iz prejšnjih let in pričakovanja v obračunskem obdobju. Način oblikovanja ocen ter s tem povezane predpostavke in negotovosti so razkriti v pojasnilih k posameznim postavkam.

Ocene, presoje in predpostavke se redno pregledujejo. Dejanski rezultati lahko od teh ocen odstopajo, zato se ocene stalno preverjajo in se oblikujejo njihovi popravki. Spremembe računovodskih ocen se pripoznajo v obdobju, za katerega se ocene spremenijo, oziroma za vsa prihodnja obdobja, na katera spremembe vplivajo.

Ocene in presoje so uporabljene predvsem pri računovodskih postavkah:

Presoje slabitev nepremičnin, naprav in opreme (pojasnili 12 in 13 ter usmeritev 32.1.2)

Obstoj morebitnih znakov slabitve za nepremičnine, naprave in opremo družba/Skupina presoja v skladu z MRS 36. Družba/Skupina na datum vsakega poročanja oceni, ali je kakšno znamenje (pomembne tehnološke spremembe, spremembe trga, zastarelost ali fizično stanje posameznega opredmetenega sredstva), da utegne biti sredstvo oslabljeno. Če tako znamenje obstaja, mora družba/Skupina oceniti nadomestljivo vrednost sredstva. Sredstvo je treba slabiti, če njegova knjigovodska vrednost presega njegovo nadomestljivo vrednost. Nadomestljiva vrednost je večja izmed dveh postavk: njegove poštene vrednosti, zmanjšane za stroške prodaje, ali njegove vrednosti pri uporabi.

Presoje oblikovanja rezervacij za tožbe (pojasnili 24 in 30 ter usmeritev 32.1.11)

Rezervacija je pripoznana, kadar ima družba/Skupina zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti, in če je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Pogojne obveznosti v računovodskih izkazih niso pripoznane, saj njihovega zneska ni bilo mogoče zanesljivo izmeriti ali pa bo njihov dejanski obstoj potrjen z nastopom ali nenastopom dogodkov šele v nenapovedljivi prihodnosti, na kar družba/Skupina ne more vplivati.

Poslovodstvo družbe/Skupine redno preverja, ali je za poravnavo pogojne obveznosti verjeten odliv sredstev, ki omogočajo ekonomske koristi. V primeru, da ta postane verjeten, se v računovodskih izkazih oblikuje rezervacija za tožbe.

Presoja ustreznosti življenjskih dob sredstev (pojasnili 12 in 14 ter usmeritvi 32.1.3 in 32.1.4)

Družba/Skupina pri ocenjevanju življenjske dobe sredstev upošteva pričakovano fizično izrabljanje ter tehnično in gospodarsko staranje. Prav iz tega naslova družba/Skupina redno preverja dobo koristnosti pri pomembnejših sredstvih, in če bi prišlo do spremenjenih okoliščin, bi družba/Skupina spremenila dobo koristnosti ter posledično prevrednotila strošek amortizacije.

Presoja ustreznosti pripoznavanja prihodkov iz pogodb s kupci (pojasnilo 1 in usmeritev 32.1.21)

Družba/Skupina svoje čiste prihodke izkazuje in razkriva skladno z MSRP 15. Osnovno načelo okvira je, da pripoznavanje prihodkov odraža prenos proizvodov in storitev na kupca v znesku, ki odraža nadomestilo, za katero družba pričakuje, da je do njega upravičena, v zameno za te proizvode in storitve.

Za pripoznavanje prihodkov vsaka družba uporablja metodo odstotka dokončanosti del na dan izkaza finančnega položaja, in sicer za pretovor po količini ter opravljenih urah, za skladiščenje in logistiko po dnevih in količini, za vzdrževanje po gradbenih situacijah ter opravljenih urah, za laboratorijske storitve po opravljenih urah ter za gostinske in nočitvene storitve po dnevih in opravljenih storitvah.

Poslovne prihodke vsaka družba pripozna, ko upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov, če ti niso uresničeni že ob nastanku in jih je mogoče zanesljivo izmeriti.

Presoja slabitev finančnih instrumentov in nefinančnih sredstev

Podatki o pomembnih ocenah negotovosti in kritičnih presojah, ki jih je poslovodstvo pripravilo v procesu izvrševanja računovodskih usmeritev in ki najmočneje vplivajo na zneske v računovodskih izkazih, so bili uporabljeni pri presoji:

• vrednosti nepremičnin, naprav in opreme (pojasnilo 12),
• vrednosti naložbenih nepremičnin (pojasnilo 13),
• vrednotenja naložb v odvisne (le v obvladujoči družbi), pridružene in druge družbe (pojasnila 16, 17 in 18) in
• pripoznavanja terjatev za odložene davke (pojasnilo 19).

Ocena možnosti uporabe terjatev za odložene davke (pojasnilo 19 in usmeritev 32.1.21)

Na osnovi ocene, da bo v prihodnosti na voljo dovolj razpoložljivega dobička, je družba/Skupina oblikovala terjatve za odložene davke iz naslova:

• rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi,
• slabitev finančnih naložb,
• razlik pri prevrednotenju za prodajo razpoložljivih finančnih naložb,
• slabitev terjatev.

Odložene terjatve za davek, ki so pripoznane iz naslova oblikovanja rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine, se zmanjšujejo v ustreznih zneskih s koriščenjem oblikovanih rezervacij in povečujejo v ustreznih zneskih glede na novo oblikovane rezervacije.

Glede na to, da slabitve finančnih naložb in terjatev ob oblikovanju niso davčno priznan odhodek, je družba/Skupina oblikovala terjatve za odloženi davek v ustrezni višini. Terjatve za odloženi davek bodo realizirane ob odtujitvi teh naložb ali odpravi finančne naložbe in ob dokončnem odpisu terjatev.

Davčna stopnja, uporabljena za izračun višine odbitnih začasnih razlik, je 19 odstotkov, kolikor znaša splošna davčna stopnja za davek od dohodkov pravnih oseb.

Izkazane obveznosti za odložene davke izhajajo iz začasnih obdavčljivih razlik pri prevrednotenju drugih naložb po pošteni vrednosti prek kapitala (po pošteni vrednosti neposredno v kapitalu) na višjo vrednost, iz naslova prevrednotenja drugih naložb na nižjo vrednost pa so izkazane terjatve za odloženi davek.

Na dan poročanja se tako preverja višina izkazanih terjatev ali obveznosti za odloženi davek. Če družba/Skupina nima zadostnega razpoložljivega dobička, se izkazana vrednost terjatev za odloženi davek ustrezno zmanjša.

Ocena oblikovanih rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade (pojasnilo 24 ter usmeritev 32.1.11)

V okviru obvez za določene pozaposlitvene in druge zaslužke so evidentirane sedanja vrednost odpravnin ob upokojitvi in jubilejne nagrade. Pripoznane so na osnovi aktuarskega izračuna, ki ga odobri poslovodstvo. Aktuarski izračun temelji na predpostavkah in ocenah, veljavnih v času nastanka izračuna, ki se zaradi sprememb v prihodnje lahko razlikujejo od dejanskih predpostavk, ki bodo veljale takrat. To se nanaša predvsem na določitev diskontne stopnje, ocene fluktuacije zaposlenih, ocene smrtnosti in ocene rasti plač. Obveze za določene zaslužke so zaradi kompleksnosti aktuarskega izračuna in dolgoročnega značaja postavke občutljive za spremembe navedenih ocen.

31 Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev in razkritja

31.1 Uporabljene računovodske usmeritve

Računovodske usmeritve, navedene v nadaljevanju, so bile dosledno uporabljene v vseh obdobjih, ki so prikazana v računovodskih izkazih.

Družbe v Skupini Luka Koper uporabljajo enotne računovodske usmeritve, ki so bile po potrebi spremenjene in prilagojene usmeritvam Skupine.

31.1.1 Posli v tuji valuti

Posle, izražene v tuji valuti, družba/Skupina preračuna v evre po referenčnem tečaju Evropske centralne banke na dan posla. Denarna sredstva in obveznosti, izraženi v tuji valuti na dan izkaza finančnega položaja, so preračunani v domačo valuto po referenčnem tečaju Evropske centralne banke, veljavnem na zadnji dan obračunskega obdobja. Tečajne razlike so pripoznane v izkazu poslovnega izida.

31.1.2 Nepremičnine, naprave in oprema

Pri merjenju vrednosti nepremičnin, naprav in opreme družba/Skupina uporablja model nabavne vrednosti. Sredstvo se izkazuje po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi slabitve. Način in uporabljene metode vrednotenja sredstev zaradi slabitve so opisani v nadaljevanju v poglavju z naslovom Slabitev nefinančnih sredstev. Nabavna vrednost nepremičnin, naprav in opreme je ustreznik denarne cene na dan pripoznanja.

Deli nepremičnin, naprav in opreme, ki imajo različne dobe koristnosti, so obravnavani kot posamezna sredstva, ki se amortizirajo v ocenjeni dobi koristnosti.

Zemljišča so obravnavana ločeno in se ne amortizirajo.

31.1.2.1 Stroški izposoje

V nabavno vrednost nepremičnin, naprav in opreme se lahko usredstvijo tudi stroški izposojanja skladno z MRS 23, če jih je mogoče neposredno pripisati nakupu, gradnji ali proizvodnji sredstva v pripravi. Če si družba oziroma Skupina izposodi sredstva nenamensko in jih ni mogoče pripisati neposredno nakupu sredstva v pripravi, usredstvi sorazmerni del stroškov, izračunanih na podlagi ponderirane letne obrestne mere, vendar samo za pomembne naložbe (vrednost naložbe nad 1 mio evrov in čas izgradnje, daljši od 12 mesecev). Iz načina usredstvovanja obresti so izvzete naložbe, ki trajajo že vrsto let, vendar v poročanem letu niso imele vlaganj (naložbe v mirovanju).

Stroški izposojanja se usredstvujejo, dokler je sredstvo v pripravi. Ko je sredstvo preneseno v uporabo, se stroški izposojanja ne usredstvujejo več. Znesek stroškov izposojanja, usredstven v obdobju, ne sme preseči zneska stroškov izposojanja, ki nastanejo v istem obdobju.

31.1.2.2 Kasnejši stroški

Kasnejši izdatki, nastali v zvezi z nadomestitvijo posameznega dela nepremičnin, naprav in opreme, nadomestijo njegovo nabavno vrednost po načelu pripoznanja. Nadomeščeni del se preneha pripoznavati. Drugi kasnejši izdatki v zvezi z nepremičnino, napravo in opremo povečajo njeno nabavno vrednost, če je verjetno, da bodo njene prihodnje gospodarske koristi večje od prvotno ocenjenih. Vsi preostali izdatki se pripoznajo kot odhodek ob nastanku.

31.1.2.3 Amortizacija

Znesek amortizacije v vsakem obdobju je pripoznan v poslovnem izidu. Sredstvo se začne amortizirati, ko je razpoložljivo za uporabo. Nepremičnine, naprave in opremo družba/Skupina amortizira po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju ocenjene dobe koristnosti vsake posamezne nepremičnine, naprave in opreme. Uporabljena metoda amortiziranja se preveri na koncu vsakega poslovnega leta. Zemljišča, sredstva v pridobivanju, nekratkoročna sredstva, razvrščena v skupino (za odtujitev) za prodajo, in umetnine se ne amortizirajo. Uporabljene življenjske dobe nepremičnin, naprav in opreme so:

Sredstva	2020	2019
Gradbeni objekti	16,67−66,67 let	16,67−66,67 let
Transportna in prekladalna oprema	5−25 let	5−25 let
- lokomotive	6,67−15 let	6,67−15 let
- viličarji, nakladalci	8−12 let	8−12 let
Računalniška oprema	4−5 let	4−5 let
Druga oprema	4−12 let	4−12 let

31.1.2.4 Odprava pripoznanja

Pripoznanje knjigovodske vrednosti posamezne nepremičnine, naprave in opreme družba/Skupina odpravi ob odtujitvi, če od njene uporabe ali odtujitve ne pričakuje prihodnjih gospodarskih koristi. Dobički ali izgube iz odtujitve posamezne nepremičnine, naprave in opreme se določijo kot razlika med prihodki iz odtujitve in knjigovodsko vrednostjo ter se vključijo v poslovni izid.

31.1.2.5 Naložbene nepremičnine

Naložbene nepremičnine ima družba/Skupina v lasti, da bi ji prinašale najemnino ali povečevale vrednost nekratkoročne naložbe. Za merjenje vrednosti naložbenih nepremičnin uporabljamo model nabavne vrednosti. Amortizacija se obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju ocenjene dobe koristnosti posameznega sredstva. Zemljišča se ne amortizirajo. V najem dani objekti so razdeljeni na sestavne dele glede na ocenjeno dobo koristnosti. Uporabljene življenjske dobe naložbenih nepremičnin so:

Naložbene nepremičnine	2020	2019
Zgradbe	16,67−66,67 let	16,67−66,67 let

31.1.2.6 Pravice do uporabe sredstev

Družba/Skupina skladno s standardom MSRP 16 izkazuje najeme med pravicami do uporabe sredstev. Področje uporabe MSRP 16 obsega najeme vseh sredstev, vendar z nekaterimi izjemami. Najemniki morajo v skladu s standardom vse najeme obračunavati po enotnem modelu brez razlikovanja med poslovnim in finančnim najemom v okviru izkaza finančnega položaja. Standard najemnikom omogoča dve izjemi pri pripoznanju, in sicer v primeru najemov sredstev z majhno vrednostjo (npr. osebni računalniki) in kratkoročnih najemov (tj. najemov, ki trajajo 12 mesecev ali manj). Najemnik na datum začetka najema pripozna obveznost plačila najemnine (tj. obveznost iz najema) in sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe temeljnega sredstva v času trajanja najema (tj. sredstvo iz pravice do uporabe).

Družba/Skupina pregleda in analizira vse najemne pogodbe. Za najeme krajše od enega leta in najeme majhnih vrednosti se je odločila za uporabo izjem.

Družba/Skupina na podlagi analiz oceni vrednosti pravic do uporabe sredstev in obveznosti iz najema. Vrednosti pravic do uporabe sredstev in obveznosti iz najemnin so ocenjene na podlagi diskontiranja prihodnjih denarnih tokov za obdobje trajanja najema. Denarni tokovi so diskontirani na podlagi ponderirane obrestne mere, ki jo družba/Skupina realizira pri najemu nekratkoročnih posojil. Amortizacija iz naslova pravic do uporabe sredstev je izračunana na podlagi preostale dobe trajanja najema.

31.1.3 Neopredmetena sredstva

Neopredmeteno osnovno sredstvo se na začetku pripozna po nabavni vrednosti. Po začetnem pripoznanju se neopredmetena sredstva izkazujejo po svoji nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in izgube zaradi slabitve.

31.1.3.1 Amortizacija

Ko je sredstvo na voljo za uporabo, to pomeni, ko je na kraju in v stanju, ki sta potrebna za načrtovano delovanje, se začne amortizirati.

Neodpisana vrednost neopredmetenega sredstva s končno dobo koristnosti se zmanjšuje po metodi enakomernega časovnega amortiziranja v obdobju koristnosti sredstva. Vsa neopredmetena sredstva imajo končno dobo koristnosti.

Trajanje in metoda amortiziranja za neopredmeteno sredstvo s končno dobo koristnosti se pregledata najmanj konec vsakega poslovnega leta. Če se pričakovana doba koristnosti sredstva razlikuje od prejšnjih ocen, se trajanje amortiziranja ustrezno spremeni.

Doba koristnosti neopredmetenega sredstva, ki izhaja iz pogodbenih ali drugih pravnih pravic, ne presega dobe pogodbenih ali drugih pravnih pravic, lahko pa je krajša, odvisno od obdobja, v katerem se pričakuje, da bo sredstvo v uporabi. Ocenjena doba koristnosti za druga neopredmetena sredstva je 10 let (uporabljene življenjske dobe so podane v tabeli, ki sledi).

Neopredmetena sredstva	2020	2019
Nekratkoročne premoženjske pravice	3−10 let	3−10 let
Stroški razvoja	10 let	10 let

31.1.4 Finančne naložbe v povezana podjetja

Družba vse finančne naložbe v odvisne in pridružene družbe vrednoti po nabavni vrednosti. Skupina izkazuje le naložbe v pridružene družbe, vrednoti jih po kapitalski metodi. Družba oziroma Skupina na vsak dan izkaza finančnega položaja oceni, ali obstajajo kakšni nepristranski dokazi o morebitni oslabljenosti finančne naložbe. Slabitev naložb se pripozna v izkazu poslovnega izida.

31.1.5 Finančna sredstva

Finančna sredstva so razvrščena v razrede, kot sledi:

• 1. finančna sredstva, vrednotena po odplačni vrednosti,
• 1. finančna sredstva, vrednotena po pošteni vrednosti prek izkaza drugega vseobsegajočega donosa, in
• 1. finančna sredstva, vrednotena po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida.

Med finančna sredstva, vrednotena po pošteni vrednosti prek izkaza drugega vseobsegajočega donosa, so uvrščene naložbe v kapitalske vrednostnice. Ob začetnem pripoznanju se izmerijo po pošteni vrednosti, ki se ji prištejejo še stroški posla, ki izhajajo iz nakupa finančnega sredstva. Za pošteno vrednost se upošteva tržno oblikovana vrednost, kot sta zaključni borzni tečaj delnice ali objavljena dnevna vrednost enote premoženja vzajemnega sklada. Spremembe poštene vrednosti družba pripozna v drugem vseobsegajočem donosu znotraj kapitala. Pri odpravi pripoznanja družba dobičke oziroma izgube izkaže skozi rezultat preteklih let. Pri obračunavanju nakupa in prodaje se uporablja datum trgovanja.

Naložbe v druge delnice in deleže, za katere ni delujočega trga, je družba/Skupina razvrstila med sredstva, vrednotena po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida.

31.1.6 Druga sredstva

Druga sredstva vključujejo dane predujme za pridobitev nepremičnin, naprav in opreme. Vsi dani predujmi so zavarovani z bančnimi garancijami, ki jih družba/Skupina prejme od dobavitelja.

31.1.7 Dana posojila in terjatve

Dana posojila ter terjatve družba oziroma Skupina pripozna na datum poravnave in jih meri po odplačni vrednosti z uporabo metode veljavnih obresti. Vsi dani predujmi so zavarovani z bančnimi garancijami, ki jih družba/Skupina prejme od dobavitelja.

31.1.7.1 Terjatve iz poslovanja

V poslovnih knjigah družba/Skupina ločeno evidentira nekratkoročne in kratkoročne terjatve do kupcev. Terjatve za obresti od omenjenih terjatev se izkazujejo zabilančno. Nekratkoročne in kratkoročne terjatve iz poslovanja so ob pripoznanju izkazane z zneski, ki izhajajo iz pogodb ali ustreznih knjigovodskih listin. Terjatve, za katere so sproženi postopki sodne izterjave ali pri katerih so dolžniki v enem od insolvenčnih postopkov, družba prenese na konte spornih in dvomljivih terjatev. Med drugimi poslovnimi terjatvami in drugimi sredstvi družba izkazuje kratkoročno odložene stroške oziroma odhodke ter kratkoročno nezaračunane prihodke.

Oblikovanje popravkov vrednosti terjatev

Za zapadle terjatve do kupcev in zapadle terjatve iz naslova zamudnih obresti družba oziroma Skupina na podlagi starostne strukture ter na podlagi individualne presoje oblikuje popravke vrednosti terjatev. Popravki vrednosti terjatev do podjetij, v katerih je uveden insolvenčni ali likvidacijski postopek, se oblikujejo v celotni višini (100 odstotkov) terjatve ob začetku postopka. Skladno z MSRP 9, ki je uvedel nove zahteve glede merjenja finančnih sredstev ter pripoznanja njihove oslabitve, je družba oziroma Skupina za poslovne terjatve oblikovala model oslabitve, ki ne temelji zgolj na realiziranih kreditnih izgubah, temveč tudi na pričakovanih kreditnih izgubah. Družba oziroma Skupina oblikuje popravek vrednosti terjatev tudi iz naslova še nezapadlih terjatev glede na oceno tveganja. Ocena tveganja je sestavljena iz bonitetne ocene kupca, ki jo na podlagi svojih kriterijev oblikuje družba oziroma Skupina, ter iz naslova ocene tveganja države, iz katere kupec izhaja.

Izgube zaradi slabitev bremenijo druge poslovne odhodke v zvezi s terjatvami.

31.1.8 Denar

Med denarna sredstva družbe oziroma Skupine spadajo denar v blagajni in vloge na vpogled na računih ter bančni depoziti na odpoklic ali z rokom vezave do treh mesecev.

31.1.9 Zaloge

Zaloge materiala družba oziroma Skupina vrednoti po nabavni vrednosti ali čisti tržni vrednosti, in sicer po nižji izmed njiju. Količinska enota zaloge materiala se ovrednoti po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevračljive nakupne dajatve ter neposredni stroški nabave. Med nevračljive nakupne dajatve se doda tudi tisti davek na dodano vrednost, ki se ne povrne. Nakupna cena se zmanjša za dobljene popuste. Družba/Skupina za zmanjševanje količin materiala na zalogi uporablja metodo tehtanih povprečnih cen. Drobni inventar, dan v uporabo, družba oziroma Skupina takoj prenese med stroške. Zaloge se zaradi okrepitve ne prevrednotijo.

31.1.10 Kapital

31.1.10.1 Osnovni kapital

Osnovni kapital družbe/Skupine v znesku 58.420.965 evrov je razdeljen na 14.000.000 delnic, ki so prosto prenosljive. Nominalna vrednost delnice na dan 31. 12. 2020 znaša 4,17 evra.

31.1.10.2 Kapitalske rezerve in rezerve iz dobička

Družba/Skupina ima oblikovane zakonske rezerve, kot narekuje Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), in sicer najmanj v višini 10 odstotkov osnovnega kapitala. Kapitalske in zakonske rezerve niso sestavni del bilančnega dobička in ne morejo biti predmet delitve. Statutarnih rezerv družba/Skupina nima, saj jih statut ne predvideva.

31.1.10.3 Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti

Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, izvirajo iz naslova vrednotenja finančnih naložb, merjenih po pošteni vrednosti, ter iz naslova nerealiziranih aktuarskih dobičkov in izgub.

31.1.10.4 Zadržani dobički

Zadržani dobički so sestavljeni iz nerazdeljenega čistega dobička vseh preteklih let ter nerazporejenega dela čistega poslovnega izida poslovnega leta.

31.1.10.5 Dividende

Dividende so pripoznane v računovodskih izkazih obvladujoče družbe, ko je sprejet sklep skupščine delničarjev o izplačilu dividend.

31.1.10.6 Odobreni kapital

Na 31. 12. 2020 družba oziroma Skupina ni imela odobrenega kapitala.

31.1.11 Rezervacije

31.1.11.1 Rezervacije za tožbe in odškodnine

Družba/Skupina oblikuje rezervacije za prejete tožbe in odškodnine, ki so povezane z domnevnimi kršitvami pri poslovanju. Oblikovanje in višina rezervacij se določata na podlagi teh sodil:

• ali ima družba/Skupina sedanjo obvezo (pravno ali posredno), ki je posledica preteklega dogodka,
• verjetnost, da bo pri poravnavi obveznosti (tožbe) potreben odtok (rezervacija se pripozna, če je verjetnost velika),
• možnost zanesljive ocenitve obveze.

31.1.11.2 Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade

Skladno s podjetniško kolektivno pogodbo in z zakonskimi predpisi je družba/Skupina dolžna obračunati in izplačati jubilejne nagrade ter odpravnine ob upokojitvi. Za izmero teh zaslužkov družba/Skupina uporablja vrednotenje aktuarske obveznosti v skladu s pričakovano rastjo plač od dneva vrednotenja do predvidene upokojitve zaposlene osebe. To pomeni vračunavanje zaslužkov sorazmerno z opravljenim delom. Ocenjena obveznost se pripozna v višini sedanje vrednosti pričakovanih prihodnjih izdatkov. Pri merjenju ocenimo tudi predvideno povišanje plač in fluktuacijo zaposlencev.

Na osnovi aktuarskega izračuna družba/Skupina pripozna aktuarske dobičke ali izgube tekočega leta za odpravnine v drugem vseobsegajočem donosu v kapitalu, stroške sprotnega službovanja in stroške obresti pa v izkazu poslovnega izida. Za jubilejne nagrade v izkazu poslovnega izida prikazujemo tako stroške sprotnega službovanja in stroške obresti kot aktuarske dobičke ali izgube.

Izračun rezervacij za obveznosti do zaposlencev iz naslova odpravnin in jubilejnih nagrad temelji na aktuarskem izračunu na dan 31. 12. 2020 s podatki z dne 31. 12. 2020, v katerem so bile upoštevane predpostavke:

• Upoštevana je trenutno veljavna višina odpravnin in jubilejnih nagrad.
• Upoštevana je smrtnost na osnovi tablic umrljivosti iz leta 2007 za slovensko populacijo, ločeno za moške in ženske, znižana za 10 odstotkov (aktivna populacija). Skupno za zaposlence na dan 31. 12. 2020 to pomeni 0,3-odstotno smrtnost za naslednje poslovno leto (glede na število zaposlencev).
• Upoštevana je predpostavka o fluktuaciji zaposlenih, ki je linearno padajoča od 2 odstotka pri 18 letih do 0,0 odstotka pri 58 letih, nato konstantna pri 0,0 odstotka. Skupno za zaposlence na dan 31. 12. 2020 to pomeni 0,8-odstotno letno fluktuacijo za naslednje poslovno leto. Fluktuacija zaposlenih zaradi večjega obsega odpovedi delovnega razmerja s strani delodajalca ni upoštevana.
• Upoštevano je predvideno upokojevanje posameznega zaposlenega na podlagi podatkov o spolu, datumu rojstva in doseženi delovni dobi na dan 31. 12. 2020 v skladu s 27. členom ZPIZ-2 in s tretjo alinejo prvega odstavka 28. člena.
• Za leti 2021 in 2022 so upoštevane stopnje povečanja povprečnih plač v RS iz Jesenske napovedi gospodarskih gibanj 2020 (UMAR). Predvideno je, da se bodo povprečne plače v RS od leta 2023 dalje letno višale za 2-odstotno inflacijo in za realno rast v višini 1 odstotka. Predpostavlja se, da se zneski iz Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Ur. l. RS, št. 140/06 in 76/08) v letih do 2022 ne bodo povišali, kasneje se predvideva rast teh zneskov skladno z inflacijo.
• Upoštevano je povečanje osnovnih plač v višini letne inflacije, upošteva se rast osnovnih bruto plač zaradi napredovanja, in sicer za 0,5 odstotka letno, upošteva se dodatek na skupno delovno dobo v višini 0,5 odstotka od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto skupne delovne dobe. V primeru štirih individualnih pogodb se dodatek na delovno dobo ne zaračunava. Tako bi bila nominalna letna stopnja rasti mesečnih plač v družbi zaradi inflacije in realne rasti v prihodnjem letu 1,6-odstotna, v letu 2022 1,9-odstotna, od leta 2023 dalje pa 2,0-odstotna.
• Diskontna stopnja za izračun na dan 31. 12. 2020 je na osnovi donosnosti visoko kakovostnih podjetniških obveznic (bonitetna ocena AA) na dan 30. 12. 2020, nominiranih v EUR, ob upoštevanju povprečnega utežnega trajanja obvez družbe (glede na izračunani znesek obvez pred diskontiranjem) od bilančnega datuma do izplačila po posamezni vrsti zaslužka (14,0 let).

31.1.12 Nekratkoročno razmejeni prihodki

Nekratkoročno razmejeni prihodki se pripoznajo, če bodo v obdobju, daljšem od enega leta, pokrili predvidene odhodke.

V družbi oziroma Skupini se oblikujejo nekratkoročno razmejeni prihodki za redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture. Nekratkoročno razmejeni prihodki za redno vzdrževanje se oblikujejo, če segajo stroški gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške javne infrastrukture do višine, ki ustreza višini prihodkov iz naslova pristaniških pristojbin. V primeru presežka stroškov nad prihodki iz naslova pristaniških pristojbin se v višini presežka odpravijo dolgoročno razmejeni prihodki.

31.1.13 Državne podpore

Vse vrste državne podpore se v začetku pripoznajo v izkazu finančnega položaja kot odloženi prihodki, ko obstaja zagotovilo, da bo družba/Skupina podpore prejela in bo izpolnila pogoje v zvezi z njimi. Državne podpore, prejete za kritje stroškov, se dosledno pripoznajo v izkazu poslovnega izida v obdobjih, v katerih nastajajo zadevni stroški, ki naj bi jih te nadomestile.

31.1.14 Koncesijska dejavnost

V skladu s Pomorskim zakonikom sta septembra 2008 družba Luka Koper, d. d., in Republika Slovenija v okviru Uredbe o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču razmerje uredili s koncesijsko pogodbo in koncesijsko razmerje opredelili za obdobje 35 let od sklenitve pogodbe.

Koncesionar mora skladno z določili koncesijske pogodbe in Zakonom o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (ZPFOLERD-1) svoje poslovne knjige voditi na način, da zagotovi ločeno računovodsko spremljanje dejavnosti, ki jih izvaja na podlagi podeljenih izključnih pravic.

V svojih poslovnih knjigah družba Luka Koper, d. d., vodi ločeno računovodsko evidenco prihodkov iz naslova pristaniških pristojbin v posameznem letu in stroškov opravljanja koncesijskih dejavnosti. Morebitni presežek prihodkov iz naslova pristaniških pristojbin nad stroški vzdrževanja pristaniške infrastrukture koncesionar zadrži kot nekratkoročno odložene prihodke za stroške vzdrževanja pristaniške infrastrukture v prihodnjih letih v skladu s členom 9.3 koncesijske pogodbe. Računovodsko spremljanje dejavnosti gospodarske javne službe temelji na usmeritvah in načelih stroškovnega računovodstva ter sodilih ločenega evidentiranja.

Družba Luka Koper, d. d., tako skladno s koncesijsko pogodbo z Republiko Slovenijo ter sodili, potrjenimi s strani Republike Slovenije, oblikuje nekratkoročno odložene prihodke gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture v višini, ki ustreza višini presežka prihodkov iz naslova pristaniških pristojbin nad stroški gospodarske javne službe. V primeru presežka stroškov nad prihodki iz naslova pristaniških pristojbin se v višini presežka odpravijo nekratkoročno odloženi prihodki.

Družba Luka Koper, d. d., je kot koncesionar od Republike Slovenije kot koncedenta pridobila izključno pravico za izvajanje pristaniških dejavnosti ravnanja s tovorom in pomorskega potniškega prometa na območju pristanišča ter s tem povezano izključno pravico za vodenje in upravljanje pristanišča, vodenje in razvoj pristaniške infrastrukture, ki ni namenjena za javni promet, in je v okviru 44. člena Pomorskega zakonika pridobila tudi izključno pravico do izvajanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet.

Obenem vodi Luka Koper, d. d., v skladu s členom 7.9.6 koncesijske pogodbe tudi evidenco investicijskih vlaganj v pristaniško infrastrukturo v posameznem poslovnem letu. Družba Luka Koper, d. d., mora investicijska vlaganja v posameznem poslovnem letu navesti v posebnem dodatku k letnemu poročilu, ki ga mora pregledati in potrditi pooblaščeni revizor.

Družba Luka Koper, d. d., v skladu s členom 10.1 koncesijske pogodbe plačuje koncesijsko dajatev, ki znaša 3,5 odstotka ustvarjenega letnega poslovnega prihodka, zmanjšanega za v tem letu pobrane pristaniške pristojbine. Osnova za odmero koncesijske dajatve se ugotavlja na podlagi revidiranega izkaza poslovnega izida družbe Luka Koper, d. d. Znesek letne koncesijske dajatve se med letom plačuje v obliki mesečnih akontacij, izračunanih najkasneje do 30. julija tekočega leta na podlagi revidiranih podatkov preteklega koledarskega leta. Pristaniške pristojbine predstavljajo 4 odstotke poslovnih prihodkov obvladujoče družbe in so vsebinsko sestavni del poslovnih prihodkov. Višino pristojbin določi obvladujoča družba Luka Koper, d. d., v soglasju z državo. Preostalih 96 odstotkov poslovnih prihodkov obvladujoče družbe ustvari družba iz naslova opravljanja storitev pretovora in skladiščenja, za katere se cene oblikujejo na osnovi tržnih zakonitosti. Razvoj in obnovo pristaniške infrastrukture izvaja obvladujoča družba v svojem imenu in za svoj račun. Po preteku koncesije je koncesionar upravičen do povračila neamortiziranega dela vlaganj. Zaradi navedenih določil koncesijske pogodbe Skupina ne uporablja OPMSRP 12.

Koncedent je ob prenehanju koncesijskega razmerja dolžan družbi Luka Koper, d. d., povrniti vložena sredstva v razvoj pristaniške infrastrukture v višini revidiranega še neamortiziranega dela vrednosti vlaganj v naprave, opremo in objekte koncesije, pod pogojem, da so bila vlaganja izvršena na podlagi predhodnega pisnega soglasja koncedenta.

Skladno z veljavno koncesijsko pogodbo koncedent prične s postopkom priprav za nov javni razpis za izbiro koncesionarja najmanj dve leti pred potekom te koncesije. V primeru, da je za novega koncesionarja ponovno izbrana družba Luka Koper d. d, je ta oproščena plačila dela koncesijske dajatve, ki se plača ob podpisu nove koncesijske pogodbe, s čimer preneha njena pravica do povračila neamortiziranega dela vrednosti investicijskih vlaganj.

31.1.15 Gospodarska javna služba zbiranja odpadkov s plovil na območju koprskega pristanišča

Gospodarska javna služba zbiranja odpadkov s plovil na območju koprskega pristanišča se izvaja v skladu z Uredbo o načinu, predmetu in pogojih izvajanja državne gospodarske javne službe zbiranja odpadkov s plovil (Ur. l. RS, št. 59/2005) ter Uredbo o pristaniških zmogljivostih za prevzem ladijskih odpadkov in ostankov tovora (Ur. l. RS, št. 78/2008). Dejavnost obsega redno prevzemanje ladijskih odpadkov in ostankov tovora, nameščanje pristaniških zmogljivosti za prevzem odpadkov in ostankov tovora v skladu s predpisi, ki urejajo pristaniške zmogljivosti za prevzem, sprejemanje sporočil o nameri oddaje ladijskih odpadkov in ostankov tovora, ločeno zbiranje, razvrščanje in skladiščenje prevzetih odpadkov in ostankov tovora z uporabo pristaniških zmogljivosti za prevzem, oddajo v obdelavo zaradi ponovne uporabe, recikliranja ali odstranjevanja ostankov predelave v skladu s predpisi na področju varstva okolja, ki urejajo ravnanje z odpadki, ter obveščanje javnosti in uporabnikov o načinu oddajanja odpadkov in ostankov tovora. Za namene poročanja gospodarske javne službe zbiranja odpadkov s plovil je družba Luka Koper, d. d., na osnovi zahtev ZPFOLERD-1 upoštevala načela stroškovnega računovodstva ter sodila ločenega evidentiranja.

Do 31. 12. 2016 je družba Luka Koper, d. d., gospodarsko javno službo zbiranja odpadkov s plovil izvajala prek svoje odvisne družbe Luka Koper INPO, d. o. o., ki je delovala kot njen izpolnitveni pomočnik. Družbi sta imeli sklenjeno medsebojno pogodbo o sodelovanju. Luka Koper INPO, d. o. o., je v celoti obvladovana s strani družbe Luka Koper, d. d., in družbi se na podlagi ustaljene prakse sodišča EU štejeta za isto ekonomsko celoto. S 1. 1. 2017 sta družbi sklenili aneks k pogodbi, s katerim sta določili, da družba Luka Koper INPO, d. o. o., od 1. 1. 2017 kot izpolnitveni pomočnik izvaja gospodarsko javno službo zbiranja odpadkov s plovil na območju koprskega pristanišča v imenu in za račun družbe Luka Koper, d. d.

31.1.16 Finančne obveznosti

Prejeta posojila družba/Skupina na začetku pripozna po pošteni vrednosti, po začetnem pripoznanju pa po odplačni vrednosti ob upoštevanju metode veljavnih obresti. Glede na ročnost so prejeta posojila ob pripoznanju uvrščena med nekratkoročne oziroma kratkoročne finančne obveznosti. Na zadnji dan leta so vse finančne obveznosti, ki zapadejo v plačilo v prihodnjem letu, prenesene med kratkoročne finančne obveznosti. Prejeta posojila so zavarovana z bianko menicami in s finančnimi zavezami.

31.1.17 Poslovne obveznosti

Med nekratkoročnimi poslovnimi obveznostmi družba/Skupina izkazuje prejete varščine za najete poslovne prostore in varščine za trošarinsko skladišče. Med kratkoročnimi obveznostmi so ločeno izkazane kratkoročne obveznosti do dobaviteljev, države in zaposlencev. Med drugimi poslovnimi obveznostmi družba/Skupina izkazuje kratkoročno odložene prihodke ter kratkoročno vnaprej vračunane stroške oziroma odhodke.

31.1.18 Davek od dobička

Davek od dobička družba oziroma Skupina obračunava skladno z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb. Osnova za obračun davka od dohodka je bruto dobiček, povečan za davčno nepriznane stroške in zmanjšan za zakonsko dovoljene olajšave. Od tako dobljene osnove je obračunana obveznost za davek od dohodka pravnih oseb. Uporabljena stopnja davka za leto 2020 znaša 19 odstotkov.

31.1.19 Odloženi davki

Z namenom izkazovanja ustreznega poslovnega izida v obdobju poročanja družba/Skupina obračunava tudi odložene davke. Te izkazuje kot odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek. Pri obračunavanju odloženih davkov uporabi metodo obveznosti po izkazu finančnega položaja. Knjigovodsko vrednost sredstev in obveznosti družba/Skupina primerja z njihovo davčno vrednostjo, razliko med obema vrednostma pa opredeli kot stalno ali začasno razliko. Začasne razlike so razdeljene na obdavčljive in odbitne. Obdavčljive začasne razlike so povečale obdavčljive zneske in odložene davčne obveznosti. Odbitne začasne razlike pa so zmanjšale obdavčljive zneske in povečale odložene davčne terjatve.

Odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek se pobotajo, če obstaja zakonska pravica pobotati odmerjene terjatve za davek in odmerjene obveznosti za davek od dohodka ter če so odloženi davki vezani na isto obdavčljivo pravno osebo in isti davčni organ.

31.1.20 Čisti dobiček na delnico

Osnovni in popravljeni čisti dobiček na delnico se izračuna tako, da se čisti poslovni izid poslovnega leta deli s tehtanim povprečnim številom navadnih delnic.

31.1.21 Prihodki

31.1.21.1 Poslovni prihodki

Prihodki iz pogodb s kupci

Osnova dejavnost družbe/Skupine je pretovor in skladiščenje vseh vrst blaga, storitve na blagu in z njimi povezane druge storitve. Vse storitve družba/Skupina opravlja v Sloveniji, tako za domače kot tuje kupce. Tuji kupci prihajajo s tržišč celinske Evrope, ki so za družbo/Skupino najpomembnejša, kot tudi iz držav Azije in Amerike. Kupci so največji svetovni ladjarji, velike svetovne multinacionalke, končne uporabnice naših storitev in druge večje ali manjše domače in tuje družbe, za katere koprsko pristanišče predstavlja najhitrejšo in najkakovostnejšo logistično storitev.

Poslovne prihodke družba/Skupina izkazuje in razkriva skladno z MSRP 15. Družba/Skupina je prepoznala vse aktivne pogodbe, sklenjene s kupci, in jih presojala na podlagi petih korakov, ki jih standard narekuje. Iz analize izhaja, da vse pogodbe izpolnjujejo kriterije novega standarda za pripoznavanje prihodkov, izvedbene obveznosti so v pogodbah ustrezno opredeljene, kar omogoča njihovo razvrščanje in merjenje ter določitev časa njihove izpolnitve. Večina prihodkov izhaja iz pogodb, opredeljenih kot enostavna dobava storitev. Pogodbe ne vsebujejo ločenih izvršitvenih obvez in družba/Skupina meni, da je veljavna računovodska usmeritev za pripoznavanje prihodkov v skladu z zahtevami standarda.

Cene se v družbi/Skupini določajo tako fiksno kot variabilno. Variabilne so takrat, kadar družba/Skupina predvidi količinski popust. Količinski popusti se dosegajo na podlagi dogovorjenih količin pretovora.

Pri pripoznavanju prihodkov iz opravljenih storitev družba/Skupina uporablja metodo odstotka dokončanosti del na dan izkaza finančnega položaja. Po tej metodi so prihodki pripoznani v obračunskem obdobju, v katerem so storitve opravljene. Razkrivajo se zneski vsake pomembne vrste prihodkov, pripoznane v obdobju, ter prihodki od prodaje domačim in tujim kupcem.

31.1.21.2 Prihodki od najemnin

Družba/Skupina zajema pretežno prihodke od naložbenih nepremičnin, to je gradbenih objektov in zemljišč, ki jih daje v poslovni najem. Družba/Skupina prihodke od najemnin uvršča med poslovne prihodke.

31.1.21.3 Drugi prihodki

Med drugimi prihodki se izkazujejo poslovni prihodki od prodaje nepremičnin, naprav in opreme, subvencije, donacije, prejete odškodnine in preostali prihodki. Državne in druge subvencije v največji meri predstavljajo prejeta sredstva iz naslova razvojnih dejavnosti na področju evropskih razvojnih projektov, ki so namenjeni povečanju konkurenčnosti pristanišča, energetski učinkovitosti, okoljski varnosti in zagotavljanju učinkovitosti pristaniških procesov. Prejete subvencije za kritje stroškov so pripoznane strogo dosledno kot prihodki v obdobjih, v katerih nastajajo zadevni stroški, ki naj bi jih nadomestile.

Prihodki iz naslova črpanja zadržanih prispevkov plač se pripoznajo skladno z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov v višini namensko porabljenih sredstev.

Preostali prihodki se pripoznajo, ko se upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov.

31.1.22 Finančni prihodki in finančni odhodki

Finančni prihodki vključujejo prihodke od obresti na dana posojila, obresti za nepravočasno plačane terjatve za storitve, prihodke od dividend, prihodke od odsvojitve za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev in prihodke iz naslova pozitivnih tečajnih razlik. Prihodki od obresti se pripoznajo ob nastanku z uporabo efektivne obrestne mere. Prihodki od dividend se izkažejo v poslovnem izidu, ko je uveljavljena pravica do izplačila.

Finančni odhodki obsegajo stroške obresti za prejeta posojila, obresti iz najemov, kot izhajajo iz standarda MSRP 16, negativne tečajne razlike in izgube zaradi slabitve vrednosti finančnih sredstev, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Stroški izposojanja in odobritev posojil se pripoznajo v izkazu poslovnega izida skozi celotno zapadlost posojila.

31.1.23 Odhodki – stroški

Stroški kot odhodki se pripoznajo v obdobju, v katerem nastanejo. Razvrščeni so v skladu s svojo naravo. Izkazujemo in razkrivamo jih po naravnih vrstah. Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano z zmanjšanjem sredstev ali s povečanjem dolga in če je to zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti.

31.1.24 Slabitev sredstev

31.1.24.1 Slabitev nefinančnih sredstev

Če obstaja znamenje, da utegne biti sredstvo oslabljeno, se oceni njegova nadomestljiva vrednost v skladu z MRS 36. Če ni mogoče oceniti nadomestljive vrednosti sredstva, družba/Skupina ugotovi nadomestljivo vrednost denar ustvarjajoče enote, ki ji sredstvo pripada. Oslabitev se izkaže v izkazu poslovnega izida. Izgube zaradi slabitve je treba odpraviti, če so se spremenile ocene, uporabljene za ugotovitev nadomestljive vrednosti sredstev. Izguba zaradi slabitve sredstva se odpravi do višine, do katere povečana knjigovodska vrednost sredstva ne preseže knjigovodske vrednosti, ki bi bila ugotovljena po odštetju amortizacijskega odpisa, če pri sredstvu v prejšnjih letih ne bi bila pripoznana izguba zaradi slabitve. Odprava izgube se pripozna kot prihodek v poslovnem izidu.

31.1.24.2 Slabitev finančnih sredstev

Na datum vsakega poročanja družba/Skupina opravi preizkus ocene slabitve finančnih naložb po izbranih kriterijih, opredeljenih v pravilniku o računovodstvu, da bi ugotovila, ali obstajajo nepristranski dokazi o morebitni oslabljenosti finančne naložbe. Če taki razlogi obstajajo, pristopi k izračunu višine vrednosti izgube zaradi slabitve.

Če presodi, da je treba opraviti oslabitev pri finančnih naložbah, izkazanih po odplačni vrednosti, znesek izgube izmeri kot razliko med knjigovodsko vrednostjo finančne naložbe in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov, diskontiranih po izvirni efektivni obrestni meri. Vrednost izgube pripozna v poslovnem izidu. Če razlogi za slabitev finančne naložbe prenehajo obstajati, se razveljavitev slabitve finančne naložbe, izkazane po odplačni vrednosti, pripozna v poslovnem izidu.

Če pri finančnih naložbah v odvisne in pridružene družbe, izkazanih po nabavni vrednosti, družba/Skupina presodi, da je treba opraviti oslabitev, morebitno izgubo izmeri kot razliko med knjigovodsko vrednostjo finančnega sredstva in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov (ali po kateri drugi metodi), razobrestenih po trenutni tržni donosnosti za podobna finančna sredstva, in jo kot finančni odhodek pripozna v poslovnem izidu.

31.1.25 Izkaz drugega vseobsegajočega donosa

V izkazu drugega vseobsegajočega donosa sta prikazana čisti poslovni izid in drugi vseobsegajoči donosi. Vanj so vključene postavke, ki bodo v prihodnje razporejene v izkaz poslovnega izida, in postavke, ki v prihodnje ne bodo pripoznane v izkazu poslovnega izida, kakor zahtevajo ali dovoljujejo druga določila MSRP.

31.1.26 Izkaz denarnih tokov

V družbi/Skupini se poroča o denarnih tokovih iz poslovanja po posredni metodi na podlagi postavk v izkazu finančnega položaja z dne 31. 12. 2020 in 31. 12. 2019, izkaza poslovnega izida za leto 2020 ter dodatnih podatkov, ki so potrebni za prilagoditev odtokov in pritokov.

31.1.27 Izkaz sprememb lastniškega kapitala

Izkaz sprememb lastniškega kapitala prikazuje gibanje posameznih sestavin kapitala v poslovnem letu (celoto prihodkov in odhodkov ter transakcij z lastniki, ko delujejo kot lastniki), vključno z uporabo čistega poslovnega izida. Vključen je izkaz vseobsegajočega donosa, ki čisti dobiček tekočega obdobja povečuje za vse prihodke in odhodke, ki jih je družba/Skupina neposredno pripoznala v kapitalu.

31.1.28 Upravljanje tveganj

Družba/Skupina spremlja tveganja in jih poskuša obvladovati na vseh ravneh poslovanja. Pri ocenjevanju tveganj upošteva različne dejavnike. Ustrezno upravljanje tveganj se zagotavlja z njihovim pravočasnim prepoznavanjem in obvladovanjem ter z usmeritvami in politikami, opredeljenimi v dokumentih celovitega sistema vodenja.

Poslovanje družbe/Skupine je izpostavljeno strateškim, poslovnim in finančnim tveganjem, ki so močno odvisna od tržnih zakonitosti, kar zahteva njihovo aktivno spremljanje. Prepoznavanje tveganj je opisano v poslovnem poročilu v 12. poglavju z naslovom Obvladovanje tveganj. Poleg strateških in poslovnih tveganj se družba/Skupina sooča tudi s finančnimi tveganji, med katerimi so najpomembnejša tveganje spremembe poštene vrednosti, obrestno, likvidnostno, valutno in kreditno tveganje ter tveganje ustrezne kapitalske sestave. Kako družba/Skupina ugotavlja in obvladuje finančna tveganja, je razkrito v pojasnilu 32: Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj.

31.1.28.1 Poštena vrednost

Poštena vrednost se uporablja pri finančnih sredstvih, vrednotenih po pošteni vrednosti. Vse preostale postavke v računovodskih izkazih so predstavljene po nabavni oziroma odplačni vrednosti.

Pri merjenju poštene vrednosti nefinančnega sredstva mora družba/Skupina upoštevati zmožnost tržnega udeleženca, da ustvarja gospodarske koristi s skrajno in najboljšo uporabo sredstva ali z njegovo prodajo drugemu udeležencu na trgu, ki bo sredstvo uporabil v skrajni in najboljši meri.

Družba/Skupina uporablja metode vrednotenja, ki so primerne v danih okoliščinah in za katere so na voljo zadostni podatki, predvsem z uporabo ustreznih tržnih vhodnih podatkov in minimalno uporabo netržnih vhodnih podatkov.

Vsa sredstva in obveznosti, ki so v računovodskih izkazih merjeni ali razkriti po pošteni vrednosti, so razvrščeni v hierarhijo poštene vrednosti na podlagi najnižje ravni vhodnih podatkov, ki so pomembni za merjenje celotne poštene vrednosti:

• 1. raven tržne cene (neprilagojene) z delujočega trga za podobna sredstva in obveznosti,
• 1. raven model vrednotenja, ki neposredno ali posredno temelji na tržnih podatkih,
• 1. raven model vrednotenja, ki ne temelji na tržnih podatkih.

Za sredstva in obveznosti, ki so bili v računovodskih izkazih pripoznani že v predhodnih obdobjih, družba/Skupina ob zaključku vsakega obdobja poročanja ugotovi, ali je prišlo do prehoda med ravnmi, in sicer tako, da ponovno preveri razporeditev sredstev, upoštevajoč najnižjo raven vhodnih podatkov, ki so pomembni za merjenje celotne poštene vrednosti.

Hierarhija poštenih vrednosti sredstev in obveznosti družbe/Skupine je predstavljena v pojasnilu 32.

31.1.29 Podlage za konsolidacijo

31.1.29.1 Odvisne družbe

Odvisne družbe so podjetja, ki jih obvladuje obvladujoča družba. Obvladovanje obstaja, ko ima obvladujoča družba možnost odločati o finančnih in poslovnih usmeritvah podjetja za pridobivanje koristi iz njegovega delovanja. Pri ocenjevanju vpliva se upoštevata obstoj in učinek morebitnih glasovalnih pravic, ki jih je trenutno mogoče uveljaviti oziroma zamenjati. Računovodski izkazi odvisnih družb so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze od datuma, ko se obvladovanje začne, do datuma, ko preneha.

31.1.29.2 Pridružene družbe

Pridružene družbe so družbe, v katerih ima Skupina pomemben vpliv, ne obvladuje pa njihove finančne in poslovne usmeritve. Naložbe v pridružene družbe se ob začetnem pripoznanju merijo po nabavni vrednosti, nato pa se obračunavajo po kapitalski metodi. Konsolidirani računovodski izkazi Skupine zajemajo delež Skupine v dobičkih in izgubah pridruženih družb, izračunan po kapitalski metodi po opravljeni uskladitvi računovodskih usmeritev od datuma, ko se pomemben vpliv začne, do datuma, ko se konča. Če je delež Skupine v izgubah pridružene družbe večji od njenega deleža, se knjigovodska vrednost deleža Skupine zmanjša na nič, delež v nadaljnjih izgubah pa se preneha pripoznavati.

31.1.29.3 Posli, izvzeti iz konsolidacije

Iz konsolidiranih računovodskih izkazov so izločena stanja, nerealizirani dobički in izgube oziroma prihodki in odhodki, ki izhajajo iz poslov znotraj Skupine. Nerealizirane izgube se izločijo na enak način kot dobički, pod pogojem, da obstaja dokaz o slabitvi.

31.1.30 Na novo sprejeti standardi in pojasnila

Standardi in pojasnila, ki so predstavljeni v nadaljevanju, do datuma računovodskih izkazov še niso stopili v veljavo oziroma jih Evropska unija še ni potrdila. Družba/Skupina bo ustrezne standarde in pojasnila uporabila pri pripravi svojih računovodskih izkazov ob njihovi uveljavitvi.

31.1.30.1 Sprejeti standardi ter spremembe standardov in pojasnila, ki še niso stopili v veljavo

• Spremembe MSRP 4 – Zavarovalne pogodbe – V EU se začnejo se uporabljati s 1. januarjem 2021.

Družba/Skupina ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve vplivale na njene računovodske izkaze.

• Spremembe MSRP 9, MRS 39, MSRP 7, MSRP 4 in MSRP 16 – Reforma obrestne mere – 2. faza, ki začne veljati 1. januarja 2021. Spremembe izhajajo iz uveljavitve reforme IBOR in vključujejo zamenjavo ene referenčne obrestne mere z drugo. Za finančne instrumente, ki se merijo po odplačni vrednosti, morajo podjetja v skladu s spremembami kot praktično rešitev za obračunavanje spremembe osnove za določanje pogodbenih denarnih tokov, ki jo zahteva reforma IBOR s posodobitvijo efektivne obrestne mere, uporabiti člen B5.4.5. MSRP9. Dobiček ali izguba posledično nista takoj pripoznana. Ta praktična izjema velja le za takšno spremembo in le, če spremembo zahteva reforma IBOR, nova osnova pa je ekonomsko enakovredna prejšnji podlagi. V zvezi z MSRP 16 se od najemnikov zahteva, da uporabljajo podobno praktično izjemo pri obračunavanju sprememb najema, ki spreminjajo osnovo za določanje prihodnjih najemnin zaradi zahtev reforme IBOR (na primer, kadar so najemnine indeksirane po stopnji IBOR).

Družba/Skupina ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve vplivale na njene računovodske izkaze.

31.1.30.2 Novi standardi in pojasnila, ki jih Evropska unija še ni sprejela

• Spremembe MRS 1 – Predstavljanje računovodskih izkazov Razvrščanje obveznosti kot kratkoročne in nekratkoročne – Odlog uveljavitve. Ta sprememba pojasnjuje, da razvrstitev obveznosti kot kratkoročne ali nekratkoročne temelji izključno na pravici podjetja, da odloži poravnavo obveznosti na dan poročanja. Pravica mora biti brezpogojna. Sprememba prav tako pojasnjuje, da se prenos lastnih kapitalskih instrumentov šteje kot poravnava obveznosti, razen če je rezultat izvrševanja možnosti zamenjave, ki ustreza opredelitvi kapitalskega instrumenta. Skladno z OMRS bodo spremembe začele veljati s 1.1.2023, EU pa spremenjenega standarda še ni sprejela.

Družba/Skupina ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve vplivale na njene računovodske izkaze.

• Spremembe MSRP 3 – Poslovne kombinacije, ki se nanašajo na spremembe sklicevanj na konceptualni okvir 2018 in uvajajo nove izjeme glede pripoznanja in merjenja po MSRP 3. Njihov namen je zagotoviti, da novo sklicevanje ne spremeni določil o tem, katera sredstva in obveznosti se kvalificirajo kot poslovne kombinacije. Skladno z OMRS bodo spremembe začele veljati 1. 1. 2022, EU pa spremenjenega standarda še ni sprejela.

Družba/Skupina ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve vplivale na njene računovodske izkaze.

• Spremembe MRS 16 – Opredmetena osnovna sredstva, ki se nanašajo na izkupiček pred nameravano uporabo in uvajajo nova navodila. Preden je za nameravano uporabo na voljo osnovno sredstvo, izkupička pri prodaji (npr. vzorcev) ni več mogoče odšteti od nabavne vrednosti osnovnega sredstva, temveč se pripozna v izkazu poslovnega izida, skupaj s stroški proizvajanja. Pri tem bo morala družba razlikovati med stroški proizvajanja in prodaje preden je osnovno sredstvo na voljo za nameravano uporabo, ter stroški, povezanimi s pripravo osnovnega sredstva za nameravano uporabo. Skladno z OMRS bodo spremembe začele veljati 1. 1. 2022, EU pa spremenjenega standarda še ni sprejela.

Družba/Skupina ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve vplivale na njene računovodske izkaze.

• Spremembe MRS 37 – Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva – Spremembe se nanašajo na pojasnilo, da v primeru, ko se ocenjuje kočljive pogodbe, stroški izpolnitve pogodbe vključujejo vse stroške, ki se nanašajo neposredno na pogodbo. Skladno z OMRS bodo spremembe začele veljati 1. 1. 2022, EU pa spremenjenega standarda še ni sprejela.

Družba/Skupina ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve vplivale na njene računovodske izkaze.

• Letne izboljšave 2018-2020 – Spremembe začnejo veljati 1. 1. 2022, vendar jih EU še ni sprejela. Vključujejo spremembe MSRP 1 – Prva uporaba MSRP, in sicer s poenostavitvijo uvedbe MSRP v odvisnem podjetju, ki prvič uporabi MSRP; spremembe MSRP 9 – Finančni inštrumenti, kjer so podana pojasnila, kateri stroški provizij se upoštevajo v 'testu 10 %' za odpravo pripoznanja finančnih obveznosti; spremembe ilustrativnega primera k MSRP 16 – Najemi ter spremembe MRS 41 – Kmetijstvo, ki odpravljajo zahtevo, da se pri merjenju poštene vrednosti izločijo denarni tokovi za davek, s čimer se poštena vrednost izenači z definicijo v MSRP 13.

Družba/Skupina ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve vplivale na njene računovodske izkaze.

• MSRP 17 – Zavarovalne pogodbe – Standard začne veljati 1. januarja 2023, vendar ga EU še ni sprejela.

Družba/Skupina ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve vplivale na njene računovodske izkaze.

• Spremembe MRS 1 – Predstavljanje računovodskih izkazov in Stališče MSRP o praksi 2: Razkritje računovodskih usmeritev – Spremembe začnejo veljati 1. januarja 2023, vendar jih EU še ni sprejela. Z njimi se uvajajo definicija računovodske ocene in druga pojasnila, s pomočjo katerih bo mogoče razlikovati med računovodsko usmeritvijo in računovodsko oceno.

Družba/Skupina ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve vplivale na njene računovodske izkaze.

31.1.30.3 Novosprejeti standardi in pojasnila, ki veljajo za obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2020

• Spremembe MRS 1 – Predstavljanje računovodskih izkazov in MRS 8 – Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake – Opredelitev pojma bistvenost, ki se uporablja za obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2020 ali pozneje. S spremembo standard pojasnjuje pojem bistvenosti ter to, kako ga uporabiti. Sprememba poleg tega izboljšuje razlago tega pojma in zagotavlja konsistentnost med posameznimi standardi.

Navedene dopolnitve niso vplivale na računovodske izkaze družbe/Skupine.

• Spremembe MSRP 9 – Finančni instrumenti, MRS 39 – Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje ter MSRP 7 – Finančni instrumenti – Razkritja in reforma referenčnih obrestnih mer, ki veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2020 ali pozneje. Spremembe pomenijo začasno, a obvezno oprostitev uporabe posebnih računovodskih zahtev varovanja pred tveganji z namenom nasloviti potencialne učinke negotovosti pred reformo IBOR.

Navedene dopolnitve niso vplivale na računovodske izkaze družbe/Skupine.

• Spremembe sklicevanj na konceptualni okvir v MSRP, ki se uporabljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2020 ali pozneje.

Navedene dopolnitve niso vplivale na računovodske izkaze družbe/Skupine.

• Spremembe MSRP 3 – Poslovne kombinacije, ki se uporabljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2020 ali pozneje. Spremenjeni standard dodatno pojasnjuje definicijo poslovanja (business) z vpeljavo novega okvira za določanje, ali se transakcija obravnava kot pridobitev (ali odtujitev) sredstva ali poslovanja.

Navedene dopolnitve niso vplivale na računovodske izkaze družbe/Skupine.

• Spremembe MSRP 16 – Najemi, ki se uporabljajo za obdobja od 1. junija 2020 dalje z dovoljeno uporabo za nazaj. Spremembe najemnikom dovoljujejo, da sprememb najema, povezanih s covidom-19, ne ocenjujejo kot takih in jih posledično obravnavajo, kot da ne gre za spremembo najema po definiciji MSRP 16. Pri tem morajo biti izpolnjeni pogoji, kot so: a) novo nadomestilo za najem ostane »v bistvu enako« ali pa je manjše od nadomestila za najem pred spremembo; b) vsakršno znižanje najemnin vpliva le na najemnine, ki zapadejo v plačilo 30. junija 2021 ali pred tem; c) ni drugih »vsebinskih« sprememb najema.

Najemniki lahko opcijsko izberejo to praktično rešitev in jo dosledno uporabljajo za vse najemne pogodbe s podobnimi značilnostmi in v podobnih okoliščinah. Ta praktična rešitev ne velja za najemodajalce.

Navedene dopolnitve niso vplivale na računovodske izkaze družbe/Skupine.

32 Dodatna pojasnila izkaza poslovnega izida

Pojasnilo 1. Čisti prihodki od prodaje

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	2020	2019	2020	2019
Čisti prihodki od prodaje domačim kupcem na podlagi pogodb s kupci	59.936.983	70.243.281	63.247.792	73.587.723
- storitev	59.930.462	70.201.409	63.241.232	73.545.851
- blaga in materiala	6.521	41.872	6.560	41.872
Čisti prihodki od prodaje tujim kupcem na podlagi pogodb s kupci	138.676.547	145.522.787	139.414.135	146.299.014
- storitev	138.676.547	145.522.787	139.414.135	146.299.014
Skupaj čisti prihodki od prodaje kupcem na podlagi pogodb s kupci	198.613.530	215.766.068	202.661.927	219.886.737
Čisti prihodki od pobranih pristaniških pristojbin	5.589.271	7.310.475	5.589.271	7.310.475
Čisti prihodki od prodaje iz naslova najemnin	1.836.099	1.639.296	1.669.034	1.480.326
Skupaj	206.038.900	224.715.839	209.920.232	228.677.538

V celotni strukturi čistih prihodkov v letu 2020 dva kupca presegata 10 odstotkov celotne prodaje, tako v družbi kakor v Skupini, v predhodnem poslovnem letu pa je samo en kupec presegel 10 odstotkov celotne prodaje tako v družbi kakor v Skupini.

Pojasnilo 2. Usredstveni lastni proizvodi in storitve

Družba in Skupina med usredstvenimi lastnimi proizvodi in storitvami izkazujeta storitve, ki povečujejo vrednost nepremičnin, naprav in opreme. V letu 2020 je bilo v družbi usredstvenih prihodkov za 142.528 evrov, v letu 2019 pa za 69.629 evrov. V Skupini je bilo v letu 2020 izkazanih usredstvenih prihodkov za 142.535 evrov, v letu 2019 pa za 74.414 evrov. Družba/Skupina za usredstvovanje obresti uporablja ponderirano povprečno obrestno mero nekratkoročno najetih posojil. Usredstvovani so stroški dela zaposlencev, ki so delali na investicijskih projektih večjih vrednosti in so grajeni v daljšem časovnem obdobju.

Pojasnilo 3. Drugi prihodki

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	2020	2019	2020	2019
Drugi poslovni prihodki	4.729.432	974.452	6.417.169	2.682.573
Odprava rezervacij	3.856.370	770.313	3.868.973	770.954
Subvencije, dotacije in podobni prihodki	0	0	1.678.167	1.677.752
Poslovni prihodki	873.062	204.139	870.029	233.867
Prihodki pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin	20.561	1.200	12.403	17.939
Izterjane odpisane terjatve in odpisane obveznosti	852.501	202.939	857.626	215.928
Drugi prihodki	3.651.136	2.229.222	3.778.589	2.245.490
Prejete odškodnine in kazni	665.216	1.472.252	665.550	1.477.671
Subvencije in drugi prihodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki	684.731	550.977	684.731	550.977
Ostali prihodki	2.301.189	205.993	2.428.308	216.842
Skupaj	8.380.568	3.203.674	10.195.758	4.928.063

Odprava rezervacij v višini 3.856.370 evrov se nanaša na spremembo ocene pravnih obvez, Skupina za leto 2020 izkazuje za 3.868.973 evrov teh prihodkov.

Subvencije, dotacije in podobni prihodki izkazani v Skupini se nanašajo predvsem na prihodke iz naslova črpanja zadržanih prispevkov plač v višini namensko porabljenih sredstev v odvisni družbi Luka Koper INPO, d. o. o.

Poslovni prihodki so sestavljeni iz prihodkov od prodaje nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin in iz prihodkov iz naslova odpravljenih popravkov vrednosti terjatev. Obe kategoriji sta bili v letu 2020 višji kot v predhodnem letu, predvsem iz naslova plačila terjatev enega izmed kupcev, za katere je bil v preteklih letih oblikovan popravek vrednosti terjatev.

Prejete odškodnine in kazni so v letu 2020 v obvladujoči družbi znašale 665.216 evrov, v Skupini pa 665.550 evrov. Te so se znižale predvsem zaradi v preteklem letu zaključenega razmejevanja prejete odškodnine za zrušeno mostno dvigalo.

Subvencije in drugi prihodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki, so sestavljeni predvsem iz prihodkov za pokrivanje stroškov iz naslova EU projektov. Ostali prihodki so višji predvsem iz naslova odpisanih obveznosti za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, skladno z določili Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo in Uredbe o metodologiji za ocenjevanje škode, pogojih in postopku dodelitve javnih sredstev iz točke b) drugega odstavka 20. a člena istega zakona , v obvladujoči družbi v znesku 2.115.620 evrov, znesek državnih pomoči vezanih na epidemijo COVID-19 je v Skupini znašal 2.204.018 evrov. Del ostalih prihodkov so tudi zaračunane pogodbene kazni.

Pojasnilo 4. Stroški materiala

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	2020	2019	2020	2019
Stroški materiala	0	0	544	1.572
Stroški pomožnega materiala	2.413.978	2.733.696	2.537.544	2.841.051
Stroški nadomestnih delov	6.377.333	6.635.333	6.368.782	6.475.900
Stroški energije	6.253.978	7.368.135	6.456.322	7.581.630
Stroški pisarniškega materiala	182.167	235.769	196.180	248.613
Ostali materialni stroški	471.807	461.184	500.076	488.803
Skupaj	15.699.263	17.434.117	16.059.448	17.637.569

Pojasnilo 5. Stroški storitev

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	2020	2019	2020	2019
Stroški pristaniških storitev	24.746.830	24.534.303	22.783.809	22.117.941
Stroški transportnih storitev	500.227	327.771	525.443	232.702
Stroški storitev vzdrževanja	7.473.896	9.365.336	7.156.329	9.126.008
Stroški najemnin	111.071	108.394	171.248	175.884
Povračila stroškov zaposlencem v zvezi z delom	193.143	415.992	202.933	439.075
Stroški plačilnega prometa, bančnih storitev in zavarovanj	1.140.105	1.153.228	1.218.336	1.227.497
Stroški intelektualnih in osebnih storitev	1.013.604	1.506.684	1.058.174	1.545.905
Stroški sejmov, reklam in reprezentance	1.190.662	1.474.579	1.200.597	1.487.497
Stroški storitev fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti	269.362	330.593	274.144	343.086
Stroški komunalnih storitev	1.399.134	1.082.194	752.270	603.061
Stroški informacijske podpore	3.282.951	2.792.966	3.434.942	2.939.897
Stroški koncesije	7.255.314	7.643.293	7.255.314	7.643.293
Taksa na pretovor	4.630.641	4.811.027	4.630.641	4.811.027
Stroški drugih storitev	2.633.272	2.278.482	2.389.355	2.115.632
Skupaj	55.840.212	57.824.842	53.053.535	54.808.505

V sklopu stroškov storitev so tako kot pretekla leta največji delež predstavljali stroški pristaniških storitev, ki so v družbi znašali 24.746.830 evrov, v Skupini pa 22.783.809 evrov. Med stroški pristaniških storitev družba/Skupina v poslovnem letu 2020 izkazujeta 11.103.543 evrov stroškov zaposlenih preko agencijskih družb, medtem ko sta v letu 2019 teh stroškov izkazovali za 1.987.585 evrov. Povečanje je posledica implementacije tristebrnega modela izvajanja pristaniških storitev. Stroški storitev vzdrževanja so se v letu 2020 znižali tako v družbi kot v Skupini, predvsem kot posledica manjšega obsega vzdrževanja pristaniške infrastrukture zaradi vpliva epidemije covida-19 v poslovnem letu 2020.

Pojasnilo 6. Stroški dela

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	2020	2019	2020	2019
Plače zaposlencev	46.163.591	46.369.105	50.246.637	50.173.071
Nadomestila plač zaposlencev	7.206.380	6.958.659	7.936.248	7.604.689
Stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja	2.060.684	1.909.533	2.273.444	2.098.678
Delodajalčevi prispevki od prejemkov zaposlencev	8.797.129	8.879.029	9.564.722	9.588.985
Regres za letni dopust, povračila in drugi stroški	7.909.258	6.980.225	8.721.962	7.627.756
Skupaj	72.137.042	71.096.551	78.743.013	77.093.179

Povprečno število zaposlenih v družbi v letu 2020 je v primerjavi s povprečjem leta 2019 poraslo za 81 zaposlencev, kar se odraža v višjih stroških dela v letu 2020. Stroški se niso povečali sorazmerno s številom zaposlenih, saj so bile zaradi le delnega izpolnjevanja kriterijev za izplačilo nagrad zaposlenim ta izplačila v letu 2020 manjša. V Skupini je povprečno število zaposlenih poraslo za 89 v primerjavi z letom 2019, vpliv na povečanje stroškov pa je enak kakor v družbi.

V decembru 2020 so zaposlenci vseh družb v Skupini z izjemo članov uprave ter zaposlenih na podlagi individualnih pogodb o zaposlitvi prejeli del plače iz naslova poslovne uspešnosti.

Družba/Skupina svojim zaposlenim že devetnajsto leto zapored plačuje od 70 do 90 odstotkov (odvisno od starosti posameznega zaposlenca) davčno priznane premije dodatnega pokojninskega zavarovanja (PDPZ).

V letu 2020 je regres za letni dopust v vseh družbah v Skupini znašal 1.600 evrov na zaposlenca, v predhodnem letu pa med 1.200 in 1.700 evri.

Povprečno število zaposlencev po izobrazbeni strukturi

	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
Raven izobrazbe	Povprečno število zaposlencev 2020	Povprečno število zaposlencev 2019	Povprečno število zaposlencev 2020	Povprečno število zaposlencev 2019
VIII/2	1	1	1	1
VIII/1	26	25	28	27
VII	123	120	132	129
VI/2	209	196	213	200
VI/1	102	100	108	106
V	485	456	522	487
IV	439	425	499	482
III	23	21	35	31
I–II	129	113	163	150
Skupaj	1.537	1.456	1.701	1.612

Pojasnilo 7. Amortizacija

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	2020	2019	2020	2019
Amortizacija zgradb	13.043.591	13.106.069	13.527.437	13.588.615
Amortizacija naprav in opreme	12.762.035	12.307.370	13.263.490	12.817.826
Amortizacija drobnega inventarja	19.713	16.899	20.103	17.574
Amortizacija naložbenih nepremičnin	572.539	571.859	242.591	242.742
Amortizacija neopredmetenih sredstev	767.965	689.059	823.644	744.738
Amortizacija vlaganj v tuja sredstva	11.667	11.667	17.596	17.574
Amortizacija sredstev pravic do uporabe	360.032	317.585	407.523	349.474
Skupaj	27.537.542	27.020.508	28.302.384	27.778.543

Pojasnilo 8. Drugi odhodki

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	2020	2019	2020	2019
Stroški oblikovanja rezervacij	72.432	2.050.720	72.432	2.050.720
Odhodki pri slabitvah, odpisih in izgubah pri prodaji
nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih	1.996.081	65	2.000.419	65
nepremičnin
Odhodki pri oblikovanju popravka vrednosti terjatev	445.625	514.659	455.492	524.353
Dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela in drugih vrst stroškov	6.666.283	6.855.925	6.670.378	6.859.726
Donacije	387.728	465.160	390.828	468.660
Izdatki za varstvo okolja	168.705	177.729	152.016	162.336
Nagrade dijakom in študentom z dajatvami	10.696	17.149	10.696	17.429
Štipendije dijakom in študentom	1.400	2.800	1.400	2.800
Drugi stroški in odhodki	836.522	953.499	842.218	968.046
Skupaj	10.585.472	11.037.706	10.595.879	11.054.135

Obvladujoča družba je v letu 2019 oblikovala rezervacije za obveznosti iz naslova pravnih obvez v višini 2.050.720 evrov, v letu 2020 pa so bile oblikovane v bistveno nižjem znesku in sicer 72.432 evrov. V letu 2020 je bila v obvladujoči družbi, v okviru začetnih presoj možnosti prodaje osnovnega sredstva, izvedena cenitev manjšega obsega osnovnih sredstev. Na podlagi ocene, pripravljene s strani strokovnjakov za cenitve nepremičnin, naprav in opreme, je bila prepoznana potreba po slabitvah osnovnih sredstev v skupnem znesku 1.845.792 evrov, ki je izkazana v postavki Odhodki pri slabitvah, odpisih in izgubah pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin.

Dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela in drugih vrst stroškov, se nanašajo predvsem na nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.

Druge stroške in odhodke predstavljajo predvsem odškodnine iz naslova poškodb sredstev, ki so v lasti tretjih oseb. Poškodbe so nastale med pretovarjanjem blaga v pristanišču.

Pojasnilo 9. Finančni prihodki in odhodki

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	2020	2019	2020	2019
Finančni prihodki iz deležev	3.143.709	3.139.677	1.886.241	1.601.140
Finančni prihodki iz deležev v družbah v Skupini	422.442	231.514	20.797	0
Finančni prihodki iz deležev v pridruženih družbah	855.823	1.330.171	0	0
Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah	1.865.444	1.577.992	1.865.444	1.601.140
Finančni prihodki od obresti	462	14.640	631	14.816
Finančni prihodki od obresti drugih	462	14.640	631	14.816
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev	204.851	169.778	210.813	177.434
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih	204.851	169.778	210.813	177.434
Skupaj finančni prihodki	3.349.022	3.324.095	2.097.685	1.793.390
Finančni odhodki iz finančnih naložb	-8.118	-8.724	-8.118	-8.724
Finančni odhodki za obresti	-537.544	-741.523	-415.601	-607.945
Finančni odhodki za obresti družb v Skupini	-122.570	-134.240	0	0
Finančni odhodki za obresti do bank	-410.393	-602.591	-410.393	-602.591
Finančni odhodki iz obv. iz najema do drugih	-4.326	-4.388	-5.208	-5.354
Finančni odhodki iz obv. iz najema do družb v Skupini	-255	-304	0	0
Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti	-159.011	-54.248	-166.148	-60.100
Finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev	-87	-647	-140	-647
Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti	-32.606	-53.601	-35.444	-59.453
Neto tečajne razlike	-126.318	0	-130.564	0
Skupaj finančni odhodki	-704.673	-804.495	-589.867	-676.769
Neto finančni izid	2.644.349	2.519.600	1.507.818	1.116.621

Obvladujoča družba izkazuje finančne prihodke iz deležev v družbah v Skupini, predstavljajo pa izplačane dobičke družb, in sicer Luke Koper INPO, d. o. o., v višini 287.873 evrov, Adrie Terminali, d. o. o., v višini 106.959 evrov, Adrie Investicije, d. o. o., v višini 10.469 evrov, Logis-Nove, d. o. o., v višini 10.328 evrov ter TOC, d. o. o., v višini 6.813 evrov.

Finančne prihodke iz deležev v pridruženih družbah, ki jih izkazuje obvladujoča družba, v letu 2020 predstavljajo izplačila dobičkov družb Adria-Tow, d. o. o., v višini 336.000 evrov, Avtoservis, d. o. o., v višini 345.823 evrov ter Adriafin, d. o. o., v višini 174.000 evrov.

Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah, ki jih izkazuje družba/Skupina, se nanašajo na prejete dividende iz naslova naložb v vrednostne papirje.

Finančni odhodki za obresti so v letu 2020 v družbi znašali 537.544 evrov, Skupina te izkazuje v znesku 415.601 evrov. Odhodki za obresti so v letu 2020 nižji predvsem zaradi reprogramiranja dela posojil, ki ga je v začetku leta 2019 izvedla obvladujoča družba.

Pojasnilo 10. Davki in efektivna davčna stopnja

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	2020	2019	2020	2019
Poslovni izid pred davki	35.406.814	46.095.019	36.236.402	47.800.254
Davek od dobička (19%)	6.727.295	8.758.054	6.897.743	9.113.020
Neobdavčeni prihodki in povečanje odhodkov	-927.611	-381.803	-929.200	-389.921
Neobdavčene prejete dividende	-597.305	-570.583	-597.305	-570.583
Davčne olajšave	-2.552.918	-1.542.909	-2.683.214	-1.846.433
Davčno nepriznani odhodki	717.464	1.062.204	762.253	1.106.711
Davčno nepriznani odhodki v zvezi s slabitvijo naložb	29.820	-44.709	29.820	-44.709
Drugo zmanjšanje davčne osnove	-25.256	-32.375	-38.078	-38.368
Drugo povečanje davčne osnove	29.865	28.529	32.110	45.375
Obračunani davek iz naslova davčne negotovosti	732.710	0	732.710	0
Skupaj odhodek za davek	4.134.064	7.276.408	4.206.838	7.375.092
Efektivna davčna stopnja	11,68 %	15,79 %	11,61 %	15,43 %

Pri obračunu davka od dobička je bil v obvladujoči družbi in pri vseh družbah v Skupini upoštevan Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb.

Odhodek za davek zajema davek od dobička in odložene davke, pripoznane v izkazu poslovnega izida.

Družba/Skupina je skladno s svojim stališčem glede davčne obravnave rezervacij, upoštevajoč OPMSRP 23 – Negotovost glede obravnav davka iz dobička, od zneska odpravljenih rezervacij pripoznala obračunani davek in obveznosti za davek, ki so bile skladno z MRS 12 – Davek od dohodka pobotane s terjatvami za davek.

Pojasnilo 11. Čisti dobiček na delnico

Čisti poslovni izid družbe je v letu 2020 znašal 31.272.750 evrov (leto prej 38.818.611 evrov). V Skupini je za isto obdobje znašal 32.029.565 evrov (leto prej 40.425.162 evrov), od tega je obvladujočemu lastniku pripadlo 32.025.757 evrov (leto prej 40.397.079 evrov), neobvladujočim lastnikom 3.808 evrov (leto prej 28.083 evrov). Neobvladujoči delež pripada solastniku družbe TOC, d. o. o.

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	2020	2019	2020	2019
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja	31.272.750	38.818.611	32.025.757	40.397.079
Število vseh delnic	14.000.000	14.000.000	14.000.000	14.000.000
Osnovni in prilagojeni čisti dobiček na delnico	2,23	2,77	2,29	2,89

Pri izračunu čistega dobička na delnico je bil v števcu čisti poslovni izid obračunskega obdobja, v imenovalcu pa povprečno število vseh delnic.

33 Dodatna pojasnila izkaza finančnega položaja

Pojasnilo 12. Nepremičnine, naprave in oprema

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2020	31. 12. 2019	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Zemljišča	20.187.007	15.165.920	23.437.231	18.416.144
Zgradbe	232.419.381	236.619.770	240.591.362	245.246.634
Naprave in oprema	102.189.382	87.434.051	104.496.850	89.891.722
Nepremičnine, naprave in oprema, ki se pridobivajo	48.050.979	24.398.527	48.065.429	24.410.377
Sredstva iz pravic do uporabe	488.994	438.707	545.822	615.026
Skupaj	403.335.743	364.056.975	417.136.694	378.579.903

Nepremičnine, naprave in oprema družbe/Skupine niso bile zastavljene.

Nabavna vrednost nepremičnin, naprav in opreme v uporabi, katerih neodpisana vrednost je bila v družbi 31. 12. 2020 enaka nič, je znašala 277.280.183 evrov (31. 12. 2019 pa 256.645.650 evrov). V Skupini je bilo 31. 12. 2020 teh sredstev za 285.549.659 evrov (31. 12. 2019 pa za 264.448.260 evrov).

Družba je 31. 12. 2020 izkazovala zaveze za nakup nepremičnin, naprav in opreme v znesku 41.850.252 evrov (leto prej 25.082.672 evrov), Skupina pa je teh zavez izkazovala za 42.150.252 evrov (leto prej 25.316.472 evrov).

Družba je 31. 12. 2020 izkazovala obveznosti do dobaviteljev nepremičnin, naprav in opreme v znesku 18.570.142 evrov (leto prej 8.733.443 evrov), Skupina pa je teh obveznosti izkazovala za 18.642.659 evrov (leto prej 8.773.963 evrov).

V letu 2020 je družba skupaj investirala v nepremičnine, naprave in opremo 67.535.313 evrov, Skupina pa 67.937.525 evrov. Največje naložbe so bile:

• nadaljevala se je gradnja garažne hiše za avtomobile,
• zgrajen je bil vez RO-RO v tretjem bazenu ter urejene površine,
• nabavljeno je bilo dvigalo E-RTG za potrebe kontejnerskega terminala,
• zgrajena je bila VI. skupina železniških tirov,
• pričelo se je podaljševanje prvega pomola,
• nadaljevala se je gradnja dodatnega vhoda v pristanišče (bertoška vpadnica),
• nabavljeno je bilo novo gasilsko vozilo,
• nabavljeno je bilo novo mostno dvigalo za potrebe terminala za razsute tovore,
• nabavljeno je bilo dvigalo RMG za potrebe kontejnerskega terminala,
• nabavljeni so bili trije kontejnerski manipulatorji.

V opazovanem obdobju je družba/Skupina slabila nepremičnino v skladu z ocenjeno vrednostjo, ki jo je na dan 31. 12. 2020 pripravil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin. Slabitev je izkazana med drugimi odhodki v postavki Odhodki pri slabitvah, odpisih in izgubah pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin.

Preglednica gibanja vrednosti nepremičnin, naprav in opreme družbe za leto 2020

(v evrih)	Zemljišča	Zgradbe	Naprave in oprema	Sredstva v pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2019	15.165.920	486.475.485	304.827.021	24.398.527	830.866.953
Pridobitve	0	0	0	67.535.313	67.535.313
Prenos iz investicij v teku	3.521.522	12.399.652	27.492.427	-43.413.601	0
Odtujitve	0	-323.092	-1.613.811	0	-1.936.903
Odpisi	0	-1.524.115	-193.454	0	-1.717.569
Oslabitve	0	-1.845.792	0	0	-1.845.792
Prenos med neopredmetena sredstva	0	0	0	-467.028	-467.028
Prenos iz neopredmetenih sredstev	0	0	4.762	0	4.762
Prenos med naložbene nepremičnine	0	-9.172	0	-2.232	-11.404
Prerazvrstitve znotraj nepremičnin,	1.499.565	-1.550.910	51.345	0	0
naprav in opreme
31. decembra 2020	20.187.007	493.622.056	330.568.290	48.050.979	892.428.332
Popravek vrednosti
31. decembra 2019	0	249.855.715	217.392.970	0	467.248.685
Amortizacija v letu	0	13.055.259	12.781.747	0	25.837.006
Odtujitve	0	-175.798	-1.610.234	0	-1.786.032
Odpisi	0	-1.524.115	-193.454	0	-1.717.569
Prenos iz naložbenih nepremičnin	0	-507	0	0	-507
Prerazvrstitve znotraj nepremičnin, naprav in opreme	0	-7.879	7.879	0	0
31. decembra 2020	0	261.202.675	228.378.908	0	489.581.583
Neodpisana vrednost
31. decembra 2019	15.165.920	236.619.770	87.434.051	24.398.527	363.618.268
31. decembra 2020	20.187.007	232.419.381	102.189.382	48.050.979	402.846.749

Preglednica gibanja vrednosti nepremičnin, naprav in opreme družbe za leto 2019

(v evrih)	Zemljišča	Zgradbe	Naprave in oprema	Sredstva v pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2018	15.117.508	477.559.208	297.378.096	18.112.371	808.167.183
Pridobitve	0	0	0	38.097.691	38.097.691
Prenos iz investicij v teku	0	13.033.503	17.007.564	-30.041.067	0
Odtujitve	0	-66	-286.458	-208	-286.732
Odpisi	0	-6.392.424	-9.278.085	0	-15.670.509
Prenos med neopredmetena sredstva	0	0	0	-100.453	-100.453
Prenos iz neopredmetenih sredstev	0	0	5.904	0	5.904
Prenos med naložbene nepremičnine	0	0	0	-1.669.807	-1.669.807
Prenos iz naložbenih nepremičnin	48.412	2.275.264	0	0	2.323.676
31. decembra 2019	15.165.920	486.475.485	304.827.021	24.398.527	830.866.953
Popravek vrednosti
31. decembra 2018	0	242.237.559	214.633.178	0	456.870.737
Amortizacija v letu	0	13.117.736	12.324.269	0	25.442.005
Odtujitve	0	-66	-286.392	0	-286.458
Odpisi	0	-6.392.424	-9.278.085	0	-15.670.509
Prenos iz naložbenih nepremičnin	0	892.910	0	0	892.910
31. decembra 2019	0	249.855.715	217.392.970	0	467.248.685
Neodpisana vrednost
31. decembra 2018	15.117.508	235.321.649	82.744.918	18.112.371	351.296.446
31. decembra 2019	15.165.920	236.619.770	87.434.051	24.398.527	363.618.268

Preglednica gibanja vrednosti nepremičnin, naprav in opreme Skupine za leto 2020

(v evrih)	Zemljišča	Zgradbe	Naprave in oprema	Sredstva v pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2019	18.407.884	501.909.904	316.229.437	24.410.378	860.957.603
Pridobitve	0	21.392	335.298	67.580.835	67.937.525
Prenos iz investicij v teku	3.521.522	12.402.256	27.532.745	-43.456.523	0
Odtujitve	0	-323.092	-1.711.131	0	-2.034.223
Odpisi	0	-1.524.115	-193.454	0	-1.717.569
Oslabitve	0	-1.845.792	0	0	-1.845.792
Uskladitve s pošteno vrednostjo	0	11.404	0	-467.028	-455.624
Prenos iz neopredmetenih sredstev	0	0	4.762	0	4.762
Prenos iz naložbenih nepremičnin	0	-9.173	0	-2.231	-11.404
Prerazvrstitve znotraj nepremičnin, naprav in	1.499.565	-1.550.910	51.345	0	0
opreme
31. decembra 2020	23.428.971	509.091.874	342.249.002	48.065.431	922.835.278
Popravek vrednosti
31. decembra 2019	-8.260	256.663.270	226.337.715	0	482.992.725
Amortizacija v letu	0	13.545.035	13.283.591	0	26.828.626
Odtujitve	0	-175.798	-1.683.579	0	-1.859.377
Odpisi	0	-1.524.115	-193.454	0	-1.717.569
Prerazvrstitve znotraj nepremičnin, naprav in opreme	0	-7.879	7.879	0	0
31. decembra 2020	-8.260	268.500.513	237.752.152	0	506.244.405
Neodpisana vrednost
31. decembra 2019	18.416.144	245.246.634	89.891.722	24.410.378	377.964.878
31. decembra 2020	23.437.231	240.591.361	104.496.850	48.065.431	416.590.873

(v evrih)	Zemljišča	Zgradbe	Naprave in oprema	Sredstva v pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2018	18.407.884	493.341.643	307.976.661	18.127.221	837.853.409
Pridobitve	0	8.219	549.490	38.618.241	39.175.950
Prenos iz investicij v teku	0	13.041.393	17.523.224	-30.564.617	0
Odtujitve	0	-6.392.487	-9.825.842	-208	-16.218.537
Prenos med neopredmetena sredstva	0	0	0	-100.452	-100.452
Prenos iz neopredmetenih sredstev	0	0	5.904	0	5.904
Prenos med naložbene nepremičnine	0	0	0	-1.669.807	-1.669.807
Prenos iz naložbenih nepremičnin	0	1.911.136	0	0	1.911.136
31. decembra 2019	18.407.884	501.909.904	316.229.437	24.410.378	860.957.603
Popravek vrednosti
31. decembra 2018	0	248.740.595	223.328.091	0	472.068.686
Amortizacija v letu	0	13.606.188	12.835.400	0	26.441.588
Odtujitve	0	-6.392.490	-9.825.776	0	-16.218.266
Prenos iz naložbenih nepremičnin	0	892.911	0	0	892.911
Prerazvrstitve znotraj nepremičnin, naprav in opreme	-8.260	-183.934	0	0	-192.194
31. decembra 2019	-8.260	256.663.270	226.337.715	0	482.992.725
Neodpisana vrednost
31. decembra 2018	18.407.884	244.601.048	84.648.570	18.127.221	365.784.723
31.decembra 2019	18.416.144	245.246.634	89.891.722	24.410.378	377.964.878

Preglednica gibanja vrednosti nepremičnin, naprav in opreme Skupine za leto 2019

Pravice do uporabe sredstev

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2020	31. 12. 2019	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Zemljišča	426.907	359.534	426.949	359.534
Zgradbe	39.728	69.622	57.487	104.155
Oprema	22.359	9.551	61.386	151.337
Skupaj	488.994	438.707	545.822	615.026

Pravice do uporabe sredstev se nanašajo na sredstva, ki jih družba/Skupina izkazuje iz naslova standarda MSRP 16 – Najemi. Pravice do uporabe sredstev so del osnovnih sredstev in zaradi nepomembnosti niso izkazane kot ločena postavka v izkazih finančnega položaja.

Preglednica gibanja vrednosti pravic do uporabe sredstev družbe za leto 2020

(v evrih)	Zemljišča	Zgradbe	Naprave in oprema	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2019	590.624	141.753	23.916	756.293
Pridobitve	330.381	52.245	27.694	410.319
31. decembra 2020	921.004	193.997	51.610	1.166.612
Popravek vrednosti
31. decembra 2019	231.090	72.131	14.365	317.585
Amortizacija v letu	263.008	82.139	14.886	360.032
31. decembra 2020	494.097	154.270	29.251	677.618
Neodpisana vrednost
31. decembra 2019	359.534	69.622	9.551	438.707
31. decembra 2020	426.907	39.728	22.359	488.994

Preglednica gibanja vrednosti pravic do uporabe sredstev družbe za leto 2019

(v evrih)	Zemljišča	Zgradbe	Naprave in oprema	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2018	590.624	80.224	9.570	680.417
Pridobitve	0	61.529	14.346	75.876
31. decembra 2019	590.624	141.753	23.916	756.293
Popravek vrednosti
31. decembra 2018	0	0	0	0
Amortizacija v letu	231.090	72.131	14.365	317.585
31. decembra 2019	231.090	72.131	14.365	317.585
Neodpisana vrednost
31. decembra 2018	590.624	80.224	9.570	680.417
31. decembra 2019	359.534	69.622	9.551	438.707

Preglednica gibanja vrednosti pravic do uporabe sredstev Skupine za leto 2020

(v evrih)	Zemljišča	Zgradbe	Naprave in oprema	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2019	590.624	139.115	234.761	964.499
Pridobitve	330.381	-1.554	13.347	342.173
Odtujitve, odpisi	0	0	-45.393	-45.393
31. decembra 2020	921.004	137.561	202.714	1.261.279
Popravek vrednosti
31. decembra 2019	231.090	34.960	83.424	349.474
Amortizacija v letu	263.008	45.072	99.442	407.521
Odtujitve, odpisi	0	0	-41.539	-41.539
31. decembra 2020	494.097	80.032	141.327	715.457
Neodpisana vrednost
31. decembra 2019	359.534	104.155	151.336	615.025
31. decembra 2020	426.907	57.529	61.387	545.822

Preglednica gibanja vrednosti pravic do uporabe sredstev Skupine za leto 2019

(v evrih)	Zemljišča	Zgradbe	Naprave in oprema	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2018	590.624	77.586	43.351	711.561
Pridobitve	0	61.529	191.409	252.939
31. decembra 2019	590.624	139.115	234.761	964.499
Popravek vrednosti
31. decembra 2018	0	0	0	0
Amortizacija v letu	231.090	34.960	83.424	349.474
31. decembra 2019	231.090	34.960	83.424	349.474
Neodpisana vrednost
31. decembra 2018	590.624	77.586	43.351	711.561
31. decembra 2019	359.534	104.155	151.336	615.025

Pojasnilo 13. Naložbene nepremičnine

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2020	31. 12. 2019	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Naložbene nepremičnine – zemljišča	14.506.711	14.506.711	11.256.486	11.256.486
Naložbene nepremičnine – zgradbe	9.214.930	9.776.572	3.588.144	3.830.735
Skupaj	23.721.641	24.283.283	14.844.630	15.087.221

Med naložbenimi nepremičninami so zemljišča in objekti, dani v poslovni najem, ter nepremičnine, ki povečujejo vrednost nekratkoročne naložbe. Vrednotene so po modelu nabavne vrednosti.

Najem nepremičnin

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	2020	2019	2020	2019
Prihodki od najema naložbenih nepremičnin	1.091.499	1.508.794	598.102	996.272
Amortizacija naložbenih nepremičnin	572.539	571.859	242.591	242.742

Vrednost naložbenih nepremičnin je 31. 12. 2020 v družbi znašala 23.721.641 evrov (leto prej 24.283.283 evrov), v Skupini pa 14.844.630 evrov (leto prej 15.087.221 evrov).

Naložbene nepremičnine niso zastavljene.

Poštena vrednost naložbenih nepremičnin je 31. 12. 2020 v družbi znašala 25.714.963 evrov, v Skupini pa 15.779.010 evrov.

Družba/Skupina za oceno poštene vrednosti dela naložbenih nepremičnih uporablja cenitve medtem ko za manjši del naložbenih nepremičnin uporablja metodo skupne vrednosti pričakovanih denarnih tokov iz oddajanja v najem. Poštena vrednost naložbenih nepremičnin na podlagi cenitev v letu 2020 ni bila pripravljena. Družba/Skupina ocenjuje, da v obravnavanem obdobju ni prišlo do bistvenih sprememb na trgu nepremičnih, zato so te ostale nespremenjene.

Preglednica gibanja vrednosti naložbenih nepremičnin družbe za leto 2020

(v evrih)	Zemljišča	Zgradbe	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2019	14.498.451	17.419.367	31.917.818
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme	0	11.404	11.404
31. decembra 2020	14.498.451	17.430.771	31.929.222
Popravek vrednosti
31. decembra 2019	-8.260	7.642.795	7.634.535
Amortizacija v letu	0	572.539	572.539
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme	0	507	507
31. decembra 2020	-8.260	8.215.841	8.207.581
Neodpisana vrednost
31. decembra 2019	14.506.711	9.776.572	24.283.283
31. decembra 2020	14.506.711	9.214.930	23.721.641

Preglednica gibanja vrednosti naložbenih nepremičnin družbe za leto 2019

(v evrih)	Zemljišča	Zgradbe	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2018	14.546.862	18.024.826	32.571.688
Prenos iz investicij v teku	0	1.669.807	1.669.807
Prenos med nepremičnine, naprave in opremo	-48.411	-2.275.266	-2.323.677
31. decembra 2019	14.498.451	17.419.367	31.917.818
Popravek vrednosti
31. decembra 2018	0	7.955.587	7.955.587
Amortizacija v letu	0	571.859	571.859
Prenos med nepremičnine, naprave in opremo	-8.260	-884.651	-884.651
31. decembra 2019	-8.260	7.642.795	7.634.535
Neodpisana vrednost
31. decembra 2018	14.546.862	10.069.239	24.616.101
31. decembra 2019	14.506.711	9.776.572	24.283.283

Preglednica gibanja vrednosti naložbenih nepremičnin Skupine za leto 2020

(v evrih)	Zemljišča	Zgradbe	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2019	11.256.486	7.145.763	18.402.249
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme	0	0	0
31. decembra 2020	11.256.486	7.145.763	18.402.249
Popravek vrednosti
31. decembra 2019	0	3.315.028	3.315.028
Amortizacija v letu	0	242.591	242.591
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme	0	0	0
31. decembra 2020	0	3.557.619	3.557.619
Neodpisana vrednost
31. decembra 2019	11.256.486	3.830.735	15.087.221
31. decembra 2020	11.256.486	3.588.144	14.844.630

Preglednica gibanja vrednosti naložbenih nepremičnin Skupine za leto 2019

(v evrih)	Zemljišča	Zgradbe	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2018	11.256.486	7.387.094	18.643.580
Prenos iz investicij v teku	0	1.415.791	1.415.791
Prenos med nepremičnine, naprave in opremo	0	-1.657.122	-1.657.122
31. decembra 2019	11.256.486	7.145.763	18.402.249
Popravek vrednosti
31. decembra 2018	0	3.773.002	3.773.002
Amortizacija v letu	0	242.743	242.743
Prenos med neopredmetena dolgoročna sredstva	0	-700.717	-700.717
31. decembra 2019	0	3.315.028	3.315.028
Neodpisana vrednost
31. decembra 2018	11.256.486	3.614.092	14.870.578
31. decembra 2019	11.256.486	3.830.735	15.087.221

Pojasnilo 14. Neopredmetena sredstva

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2020	31. 12. 2019	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Dolgoročne premoženjske pravice	1.881.584	2.053.785	2.058.861	2.286.740
Skupaj	1.881.584	2.053.785	2.058.861	2.286.740

Nabavna vrednost neopredmetenih sredstev v uporabi, katerih neodpisana vrednost je bila v družbi 31. 12. 2020 enaka nič, je znašala 5.802.289 evrov (31. 12. 2019 pa 5.811.055 evrov). V Skupini je bilo 31. 12. 2020 teh sredstev za 5.807.993 evrov (31. 12. 2019 pa za 5.816.760 evrov).

Družba/Skupina je 31. 12. 2020 izkazovala 34.000 evrov zavez za nakup neopredmetenih sredstev, 31. 12. 2019 pa 87.814 evrov.

Neopredmetena sredstva 31. 12. 2020 niso bila zastavljena.

Neopredmetena sredstva v družbi/Skupini predstavljajo pravice do industrijske lastnine in druge pravice ter stroški razvoja. Pravice do industrijske lastnine in druge pravice zajemajo računalniške programe, informacijske sisteme in razvojno-projektne programe. Stroški razvijanja v višini 78.149 evrov, izkazani v Skupini, so nastali v družbi TOC, d. o. o., in sicer za projekt CAPSorb (razvoj učinkovitih ekoloških vpojnih sredstev za obvladovanje razlitij vseh vrst hidrofilnih in hidrofobnih nevarnih in nenevarnih tekočin na trdnih tleh in vodnih površinah).

Preglednica gibanja vrednosti neopredmetenih sredstev družbe za leto 2020

(v evrih)	Pravice do industrijske lastnine in druge pravice	Neopredmetena sredstva v pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2019	12.551.799	56.750	12.608.549
Pridobitve	0	133.497	133.497
Prenos iz investicij v teku	467.028	0	467.028
Odtujitve	-20.951	0	-20.951
Prenos med nepremičnine, naprave in opremo	0	-4.762	-4.762
31. decembra 2020	12.997.876	185.485	13.183.361
Popravek vrednosti
31. decembra 2019	10.554.764	0	10.554.764
Amortizacija v letu	767.964	0	767.964
Odtujitve	-20.951	0	-20.951
31. decembra 2020	11.301.777	0	11.301.777
Neodpisana vrednost
31. decembra 2019	1.997.035	56.750	2.053.785

Preglednica gibanja vrednosti neopredmetenih sredstev družbe za leto 2019

(v evrih)	Pravice do industrijske lastnine in druge pravice	Neopredmetena sredstva v pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2018	12.409.044	62.123	12.471.167
Pridobitve	0	42.834	42.834
Prenos iz investicij v teku	142.755	-42.303	100.452
Prenos med nepremičnine, naprave in opremo	0	-5.904	-5.904
31. decembra 2019	12.551.799	56.750	12.608.549
Popravek vrednosti
31. decembra 2018	9.865.705	0	9.865.705
Amortizacija v letu	689.059	0	689.059
31. decembra 2019	10.554.764	0	10.554.764
Neodpisana vrednost
31. decembra 2018	2.543.339	62.123	2.605.462
31. decembra 2019	1.997.035	56.750	2.053.785

Preglednica gibanja vrednosti neopredmetenih sredstev Skupine za leto 2020

(v evrih)	Stroški razvijanja	Pravice do industrijske lastnine in druge pravice	Neopredmetena sredstva v pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2019	390.746	12.790.524	64.635	13.245.905
Pridobitve	0	0	133.497	133.497
Prenos iz investicij v teku	0	467.028	0	467.028
Odtujitve	0	-20.951	0	-20.951
Prenos med nepremičnine, naprave in opremo	0	0	-4.762	-4.762
31. decembra 2020	390.746	13.236.601	193.370	13.820.717
Popravek vrednosti
31. decembra 2019	273.522	10.685.643	0	10.959.165
Amortizacija v letu	39.075	784.567	0	823.642
Odtujitve	0	-20.951	0	-20.951
31. decembra 2020	312.597	11.449.259	0	11.761.856
Neodpisana vrednost
31. decembra 2019	117.224	2.104.881	64.635	2.286.740
31. decembra 2020	78.149	1.787.342	193.370	2.058.861

Preglednica gibanja vrednosti neopredmetenih sredstev Skupine za leto 2019

(v evrih)	Stroški razvijanja	Pravice do industrijske lastnine in druge pravice	Neopredmetena sredstva v pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2017	390.746	12.647.769	70.009	13.108.524
Pridobitve	0	0	42.834	42.834
Prenos iz investicij v teku	0	142.755	-42.304	100.451
Prenos med nepremičnine, naprave in	0	0	-5.904	-5.904
opremo
31. decembra 2018	390.746	12.790.524	64.635	13.245.905
Popravek vrednosti
31. decembra 2017	234.447	9.979.980	0	10.214.427
Amortizacija v letu	39.075	705.663	0	744.738
31. decembra 2018	273.522	10.685.643	0	10.959.165
Neodpisana vrednost
31. decembra 2017	156.299	2.667.789	70.009	2.894.097
31. decembra 2018	117.224	2.104.881	64.635	2.286.740

Pojasnilo 15. Druga nekratkoročna sredstva

	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	2020	2019	2020	2019
31. decembra	17.752.840	4.542.623	17.853.040	4.780.591
Povečanja	1.231.764	19.561.694	1.232.380	19.663.194
Prenos med nepremičnine, naprave in opremo	-17.895.460	-6.351.477	-17.896.076	-6.590.745
Vračilo	0	0	-100.200	0
Konec obdobja	1.089.144	17.752.840	1.089.144	17.853.040

Družba/Skupina med nekratkoročnimi sredstvi izkazuje dane predujme za nakup nepremičnin, naprav in opreme.

Zmanjšanje drugih nekratkoročnih sredstev je posledica prenosa v uporabo, in sicer med nepremičnine, naprave in opremo.

Pojasnilo 16. Delnice in deleži v družbah v Skupini

Naložbe v odvisne družbe

Naložbe v odvisne družbe, ki jih izkazuje le obvladujoča družba, so 31. 12. 2020 znašale 4.533.063 evrov (v primerjavi s predhodnim letom ni sprememb).

Naložbe v odvisne družbe niso predmet zastave.

Podrobnejša predstavitev poslov z odvisnimi družbami je podana v pojasnilu 31 tega poročila.

Pregled naložb v odvisne družbe

(v evrih)	Odstotek lastništva	Stanje naložbe 31. 12. 2020	Kapital 31. 12. 2020	Čisti prihodki od prodaje v 2020	Čisti poslovni izid 2020	Število zaposlenih 31. 12. 2020
Luka Koper Inpo, d. o. o.	100 %	1.336.288	23.868.546	6.324.919	655.380	131
Luka Koper Pristan, d. o. o.	100 %	485.000	1.354.337	285.825	-40.575	3
Adria Terminali, d. o. o.	100 %	226.000	1.351.550	2.773.396	163.429	24
Adria Investicije, d. o. o.	100 %	1.775.775	152.136	77.504	39.421	0
Logis-Nova, d. o. o.	100 %	710.000	701.795	19.838	10.703	0
TOC, d. o. o.	68,13 %	0	751.594	389.218	11.949	5
Skupaj		4.533.063

Pojasnilo 17. Delnice in deleži v pridruženih družbah

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2020	31. 12. 2019	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Delnice in deleži v pridruženih družbah	6.737.709	6.737.709	14.168.687	13.800.913
Skupaj	6.737.709	6.737.709	14.168.687	13.800.913

Delnice in deleži družbe/Skupine v pridruženih družbah niso bili dani v zastavo. Pridružena družba Adria Transport, d. o. o., je v letu 2020 ustanovila družbo s sedežem na Hrvaškem z imenom Adria Transport Croatia, d. o. o.

Preglednica gibanja delnic in deležev v pridruženih družbah v Skupini

(v evrih)	2020	2019
Stanje 1. januarja	13.800.193	13.754.815
Povečanja za pripisane dobičke	1.224.318	1.375.549
Zmanjšanja za izplačilo dobička	-855.823	-1.330.171
Stanje 31. decembra	14.168.687	13.800.193

V letu 2020 je bilo skupaj pripisanih za 1.224.318 evrov dobičkov, od tega s strani družbe Adria Transport, d. o. o., 258.668 evrov, Adria Transport Croatia, d. o. o., -62.523 evrov, Adria-Tow, d. o. o., 315.236 evrov, Adriafin, d. o. o., 174.475 evrov ter družbe Avtoservis, d. o. o., 538.461 evrov.

Pomembni podatki pridruženih družb v letu 2020

(v evrih)							Čisti	Čisti poslovni izid, ki	Drugi	Izplačan delež iz dobička
	Odstotek	Nekratkoročna	Kratkoročna	Nekratkoročne	Kratkoročne		poslovni	pripada	vseobsegajoči	predhodnega
	lastništva	sredstva	sredstva	obveznosti	obveznosti	Prihodki	izid	Skupini	donos	leta
Adria Transport, d.o.o.	50	9.411.556	3.993.861	6.199.373	2.588.130	10.007.103	517.335	258.668	514.452	0
Adria Transport Croatia, d.o.o.	50	0	254.341	249.696	126.819	1.750	-125.045	-62.523	-125.045	0
Adria Tow, d.o.o.	50	8.043.366	5.652.885	1.171.639	1.375.828	5.314.602	630.472	315.236	626.218	336.000
Adriafin d.o.o.	50	8.080.474	2.424.767	0	6.247	4.671	348.950	174.475	348.950	174.000
Avtoservis, d.o.o.	49	846.210	2.917.843	103.355	347.806	5.731.131	1.098.901	538.461	1.090.043	345.823

Pomembni podatki pridruženih družb v letu 2019

								Čisti poslovni		Izplačan delež iz
(v evrih)	Odstotek	Nekratkoročna	Kratkoročna	Nekratkoročne	Kratkoročne		Čisti poslovni	izid, ki pripada	Drugi vseobsegajoči	dobička predhodnega
	lastništva	sredstva	sredstva	obveznosti	obveznosti	Prihodki	izid	Skupini	donos	leta
Adria Transport, d.o.o.	50	11.030.574	3.612.783	7.709.479	2.830.415	11.042.732	574.356	287.178	578.126	150.000
Adria Tow, d.o.o.	50	9.505.496	5.267.608	2.165.432	1.412.872	6.313.097	1.345.473	672.737	1.332.408	400.000
Adriafin d.o.o.	50	8.080.474	2.423.958	0	6.388	4.671	136.229	68.115	136.229	250.000
Avtoservis, d.o.o.	49	982.563	2.122.808	109.079	341.694	5.731.131	707.802	427.979	696.205	480.634

Pojasnilo 18. Druge nekratkoročne finančne naložbe

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2020	31. 12. 2019	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Druge naložbe, izmerjene po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida	911.985	920.103	3.397.760	3.405.878
Druge naložbe v vrednostne papirje in deleže, izmerjene po pošteni vrednosti prek kapitala	43.311.164	35.888.758	44.025.411	36.769.252
Skupaj	44.223.149	36.808.861	47.423.171	40.175.130

Druge nekratkoročne finančne naložbe sestavljajo naložbe v vrednostne papirje in deleže. Naložbe v vrednostne papirje predstavljajo naložbe v delnice družb Krka, d. d., in Intereuropa, d. d., katerih vrednost je 31. 12. 2020 v družbi znašala 41.224.806 evrov, v Skupini 41.939.053 evrov, ter v vzajemne sklade v vrednosti 2.086.358 evrov tako v družbi kakor v Skupini.

Druge naložbe, izmerjene po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida, pa predstavljajo naložbe v druge družbe, pri katerih je družba/Skupina v kapitalu udeležena manj kot 20-odstotno, ter dve družbi, ki sta v 100 odstotni lasti obvladujoče družbe in se zaradi nepomembnosti v Skupini ne konsolidirata.

Preglednica gibanja drugih nekratkoročnih finančnih naložb

	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
(v evrih)	2020	2019	2020	2019
Stanje 1. januarja	36.808.861	31.437.485	40.175.130	35.524.158
Povečanja
Prevrednotenje na pošteno vrednost prek izkaza drugega vseobsegajočega donosa	7.422.406	5.380.100	7.256.159	4.659.696
Zmanjšanja
Prevrednotenje na pošteno vrednost prek izkaza poslovnega izida	-8.118	-8.724	-8.118	-8.724
Stanje 31. decembra	44.223.149	36.808.861	47.423.171	40.175.130

Pojasnilo 19. Odložene terjatve in obveznosti za davek

(v evrih)	Luka Koper, d. d.				Skupina Luka Koper
	Terjatve			Obveznosti		Terjatve	Obveznosti
	31. 12. 2020	31. 12. 2019	31. 12. 2020	31. 12. 2019	31. 12. 2020	31. 12. 2019	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Odložene terjatve in obveznosti za davek iz naslova:
- slabitev naložb v odvisne družbe	509.689	538.738	0	0	509.689	538.738	0	0
- slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	9.156.152	9.155.381	5.165.890	3.755.633	9.177.320	9.176.547	5.250.122	3.871.451
- popravka vrednosti terjatev do kupcev	153.661	252.010	0	0	229.100	326.549	0	0
- rezervacij za odpravnine	405.177	348.268	0	0	463.234	392.450	0	0
- rezervacij za jubilejne nagrade	76.405	63.807	0	0	81.994	68.718	0	0
- nekratkoročne pasivne časovne razmejitve za GJS	453.983	453.983	0	0	453.983	453.983	0	0
Skupaj	10.755.067	10.812.187	5.165.890	3.755.633	10.915.320	10.956.985	5.250.122	3.871.451
Pobotanje z odloženimi obveznostmi za davek iz naslova slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	-5.165.890	-3.755.633	-5.165.890	-3.755.633	-5.250.122	-3.871.451	-5.250.122	-3.871.451
Skupaj	5.589.177	7.056.554	0	0	5.665.198	7.085.534	0	0

Odložene terjatve za davek se nanašajo na odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev, nekratkoročnih finančnih naložb, slabitev terjatev, rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade ter odloženih prihodkov iz naslova izvajanja gospodarske javne službe. Odloženi davki so v letu 2020 povečali čisti poslovni izid družbe za 79.315 evrov (leto prej 25.802 evrov), v Skupini pa za 75.113 evrov (leto prej 24.758 evrov).

Družba je za del svojih terjatev za odloženi davek 31. 12. 2020 izvedla pobot z obveznostmi v višini 5.165.890 evrov (v predhodnem letu 3.755.633 evrov), znesek pobota v Skupini pa je 31. 12. 2020 znašal 5.250.122 evrov (v predhodnem letu 3.871.451 evrov).

Med odloženimi davki Skupina izkazuje tudi odložene davke iz naslova slabitev naložb v odvisne družbe, ki se ne izločajo, saj gre za davčno postavko obvladujoče družbe. Oblikovane so za odvisne družbe, ki so za družbo opredeljene kot nestrateške in so hkrati predmet različnih možnih oblik izhoda oziroma dezinvestiranja.

Preglednica gibanja terjatev za odloženi davek za leto 2020 za družbo Luka Koper, d. d.

(v evrih)			Terjatve	Obveznosti
	Stanje 31. 12. 2019	Pripoznane v izkazu poslovnega izida	Pripoznane v izkazu drugega vseobsega jočega donosa	Stanje 31. 12. 2020	Stanje 31. 12. 2019	Pripoznane v izkazu drugega vseobsega jočega donosa	Stanje 31. 12. 2020
Odložene terjatve in obveznosti za davek iz naslova:
- slabitev naložb v odvisne družbe	538.738	-29.049	0	509.689	0	0	0
- slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	9.155.381	771	0	9.156.151	3.755.633	1.410.257	5.165.890
- popravka vrednosti terjatev do kupcev	252.010	-98.349	0	153.661	0	0	0
- rezervacij za odpravnine	348.268	34.714	22.196	405.178	0	0	0
- rezervacij za jubilejne nagrade	63.807	12.598	0	76.405	0	0	0
- nekratkoročne pasivne časovne razmejitve za GJS	453.983	0	0	453.983	0	0	0
Skupaj	10.812.187	-79.315	22.196	10.755.067	3.755.633	1.410.257	5.165.890
Pobotanje z odloženimi obveznostmi za davek iz naslova slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	-3.755.633	0	-1.410.257	-5.165.890	-3.755.633	-1.410.257	-5.165.890
Odložene terjatve za davek v izkazu finančnega položaja družbe	7.056.554	-79.315	-1.388.061	5.589.177	0	0	0

Preglednica gibanja terjatev za odloženi davek za leto 2019 za družbo Luka Koper, d. d.

(v evrih)		Terjatve		Obveznosti
	Stanje 31. 12. 2018	Pripoznane v izkazu poslovnega izida	Pripoznane v izkazu drugega vseobsega jočega donosa	Stanje 31. 12. 2019	Stanje 31. 12. 2018	Pripoznane v izkazu drugega vseobsega jočega donosa	Stanje 31. 12. 2019
Odložene terjatve in obveznosti za davek iz naslova:
- slabitev naložb v odvisne družbe	538.738	0	0	538.738	0	0	0
- slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	9.270.524	-115.144	0	9.155.380	2.732.988	1.022.644	3.755.632
- popravka vrednosti terjatev do kupcev	205.643	46.367	0	252.010	0	0	0
- rezervacij za odpravnine	285.021	33.541	29.706	348.268	0	0	0
- rezervacij za jubilejne nagrade	54.374	9.434	0	63.808	0	0	0
- nekratkoročne pasivne časovne razmejitve za GJS	453.983	0	0	453.983	0	0	0
Skupaj	10.808.283	-25.802	29.706	10.812.187	2.732.988	1.022.644	3.755.632
Pobotanje z odloženimi obveznostmi za davek iz naslova slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	-2.732.988	0	-1.022.644	-3.755.632	-2.732.988	-1.022.644	-3.755.632
Odložene terjatve za davek v izkazu finančnega položaja družbe	8.075.295	-25.802	-992.938	7.056.555	0	0	0

Preglednica gibanja terjatev za odloženi davek za leto 2020 za Skupino Luka Koper

(v evrih)		Terjatve			Obveznosti
	Stanje 31. 12. 2019	Pripoznane v izkazu poslovnega izida	Pripoznane v izkazu drugega vseobsega jočega donosa	Stanje 31. 12. 2020	Stanje 31. 12. 2019	Pripoznane v izkazu drugega vseobsega jočega donosa	Stanje 31. 12. 2020
Odložene terjatve in obveznosti za davek iz naslova:
- slabitev naložb v odvisne družbe	538.738	-29.049	0	509.689	0	0	0
- slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	9.176.547	771	0	9.177.318	3.871.451	1.378.670	5.250.121
- popravka vrednosti terjatev do kupcev	326.549	-97.449	0	229.100	0	0	0
- rezervacij za odpravnine	392.450	37.338	33.447	463.235	0	0	0
- rezervacij za jubilejne nagrade	68.718	13.276	0	81.994	0	0	0
- nekratkoročne pasivne časovne razmejitve za GJS	453.983	0	0	453.983	0	0	0
Skupaj	10.956.985	-75.113	33.447	10.915.319	3.871.451	1.378.670	5.250.121
Pobotanje z odloženimi obveznostmi za davek iz naslova slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	-3.871.451	0	-1.378.670	-5.250.121	-3.871.451	-1.378.670	-5.250.121
Odložene terjatve za davek v izkazu finančnega položaja Skupine	7.085.534	-75.113	-1.345.223	5.665.198	0	0	0

Preglednica gibanja terjatev za odloženi davek za leto 2019 za Skupino Luka Koper

(v evrih)	Terjatve			Obveznosti
	Stanje 31. 12. 2018	Pripoznane v izkazu poslovnega izida	Pripoznane v izkazu drugega vseobsega jočega donosa	Stanje 31. 12. 2019	Stanje 31. 12. 2018	Pripoznane v izkazu drugega vseobsega jočega donosa	Stanje 31. 12. 2019
Odložene terjatve in obveznosti za davek iz naslova:
- slabitev naložb v odvisne družbe	538.738	0	0	538.738	0	0	0
- slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	9.291.691	-115.144	0	9.176.547	2.985.684	885.767	3.871.451
- popravka vrednosti terjatev do kupcev	284.026	42.524	0	326.550	0	0	0
- rezervacij za odpravnine	319.373	38.068	35.009	392.450	0	0	0
- rezervacij za jubilejne nagrade	58.924	9.794	0	68.718	0	0	0
- nekratkoročne pasivne časovne razmejitve za GJS	453.983	0	0	453.983	0	0	0
Skupaj	10.946.736	-24.758	35.009	10.956.987	2.985.684	885.767	3.871.451
Pobotanje z odloženimi obveznostmi za davek iz naslova slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	-2.985.684	0	-885.767	-3.871.451	-2.985.684	-885.767	-3.871.451
Odložene terjatve za davek v izkazu finančnega položaja Skupine	7.961.052	-24.758	-850.758	7.085.536	0	0	0

Pojasnilo 20. Zaloge

Na dan 31. 12. 2020 je znašala vrednost zalog materiala v družbi/Skupini 1.362.768 evrov, na isti dan predhodnega leta pa 1.422.498 evrov. Večji del zalog se nanaša na material za vzdrževanje in nadomestne dele ter na režijski in pomožni material.

Pojasnilo 21. Poslovne in druge terjatve

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2020	31. 12. 2019	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Kratkoročne poslovne terjatve do:
domačih kupcev	14.143.825	19.133.717	14.565.352	19.612.271
tujih kupcev	19.758.604	17.324.285	19.891.807	17.462.130
Kratkoročne poslovne terjatve do družb v Skupini	288.962	294.598	0	0
Kratkoročne poslovne terjatve do pridruženih družb	89.557	78.263	89.557	78.263
Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev	34.280.948	36.830.862	34.546.716	37.152.665
Dani kratkoročni predujmi in varščine	36.868	64.999	36.855	65.451
Terjatve do države	1.928.337	2.340.993	2.038.205	2.471.790
Druge kratkoročne terjatve	379.394	220.511	438.682	250.896
Poslovne terjatve	36.625.547	39.457.365	37.060.458	39.940.802
Kratkoročno odloženi stroški	3.932.685	3.447.639	3.937.582	3.450.094
Nezaračunani prihodki	634.361	437.832	634.360	437.831
Druge terjatve	4.567.046	3.885.471	4.571.942	3.887.925
Skupaj	41.192.593	43.342.836	41.632.400	43.828.727

Poslovne in druge terjatve so 31. 12. 2020 v družbi znašale 41.192.593 evrov, kar je v primerjavi s stanjem na zadnji dan predhodnega leta za 2.150.244 evrov manj. Medtem je Skupina ob koncu leta 2020 izkazovala za 41.632.400 evrov poslovnih in drugih terjatev, kar je v primerjavi s predhodnim letom za 2.196.327 evrov manj. Obvladujoča družba je v letu 2019 s strani Finančne uprave Republike Slovenije prejela odločbo v zvezi z obračunom davka od dohodka pravnih oseb za leto 2017 v višini 3.058.642 evrov ter obveznost poravnala. Izkazala jo je med kratkoročno odloženimi stroški, saj se je na odločbo pritožila. Družba/Skupina je na podlagi OPMSRP 23 – Negotovost glede obravnav davka iz dobička, zaradi negotovosti odločitve državnih organov na navedeno pritožbo oblikovala obveznost za plačilo davka od dohodka pravnih oseb.

Družba/Skupina ima pri večini terjatev do kupcev možnost uveljavljanja zakonite zastavne pravice na uskladiščenem blagu, ki je v njeni posesti.

Svoje zapadle terjatve družba/Skupina preverja skladno s Pravilnikom o računovodstvu in v primeru zamude plačila redno oblikuje popravek vrednosti terjatev. Družba/Skupina skladno z MSRP 9 – Finančni instrumenti in na podlagi računovodske politike oblikuje popravek vrednosti terjatev iz naslova nezapadlih terjatev po ključnih kriterijih tveganja. Iz tega naslova izhaja, da je imela družba/Skupina med odprtimi in nezapadlimi terjatvami manj kot odstotek takih terjatev, pri katerih obstaja tveganje neplačila. V letu 2020 je tako družba oblikovala za 436.608 evrov popravka vrednosti terjatev in odpravila za 491.868 evrov v preteklosti oblikovanega popravka vrednosti terjatev, Skupina pa je v istem obdobju oblikovala za 446.476 evrov popravka vrednosti terjatev in odpravila za 496.993 evrov v preteklosti oblikovanega popravka vrednosti terjatev.

1. 1. 2020 družba/Skupina ni izkazovala terjatev do članov uprave in članov nadzornega sveta.

Med drugimi terjatvami družba/Skupina izkazuje kratkoročno nezaračunane prihodke, ki predstavljajo vračunane prihodke na osnovi nastalih stroškov evropskih razvojnih projektov, sofinanciranih s strani evropskih institucij, v družbi v višini 634.361 evrov in v Skupini v višini 634.631 evrov, ter kratkoročno odložene stroške v višini 3.932.685 evrov v družbi in 3.937.582 evrov v Skupini.

Zapadlost kratkoročnih poslovnih terjatev do kupcev in terjatev, povezanih s finančnimi prihodki

Luka Koper, d. d.

(v evrih)	31. 12. 2020	Popravek 31. 12. 2020	31. 12. 2019	Popravek 31. 12. 2019
Odprte in nezapadle terjatve do kupcev	29.265.207	-122.075	31.369.533	-54.731
Zapadle terjatve:
do 30 dni	4.169.812	-41.698	3.749.175	-37.492
od 31 do 60 dni	615.812	-61.553	764.795	-76.480
od 61 do 90 dni	216.618	-43.324	494.431	-98.886
od 91 do 180 dni	358.901	-76.752	1.016.842	-296.350
nad 181 dni	294.873	-294.873	593.986	-593.961
Skupaj	34.921.223	-640.275	37.988.762	-1.157.900

Opomba: Znesek vključuje terjatve do kupcev, odvisnih in pridruženih družb.

Skupina Luka Koper

(v evrih)	31. 12. 2020	Popravek 31. 12. 2020	31. 12. 2019	Popravek 31. 12. 2019
Odprte in nezapadle terjatve do kupcev	29.354.835	-124.512	31.436.955	-57.137
Zapadle terjatve:
do 30 dni	4.292.357	-42.924	3.945.120	-39.450
od 31 do 60 dni	658.544	-63.879	830.886	-83.089
od 61 do 90 dni	223.977	-41.255	496.075	-99.215
od 91 do 180 dni	370.721	-85.265	1.023.518	-298.619
nad 181 dni	683.609	-679.493	970.320	-972.700
Skupaj	35.584.043	-1.037.328	38.702.874	-1.550.210

Opomba: Znesek vključuje terjatve do kupcev ter terjatve do pridruženih družb.

Družba je 31. 12. 2020 izkazovala za 640.275 evrov oblikovanega popravka vrednosti terjatev, kar je v primerjavi s stanjem predhodnega leta za 517.625 evrov manj. Zmanjšanje je posledica plačila terjatev, za katere je družba v preteklih letih oblikovala popravek vrednosti, ter odprave oblikovanega popravka vrednosti za terjatve, ki so bile dokončno odpisane. Dokončni odpis se je v primerjavi s preteklim letom povečal predvsem iz naslova zaključenega stečajnega postopka nad enim izmed kupcev. 31. 12. 2020 je Skupina izkazovala za 1.037.328 evrov oblikovanega popravka vrednosti terjatev, in je v primerjavi s stanjem predhodnega leta za 512.882 evrov manj, kar je predvsem posledica opisanega gibanja v obvladujoči družbi.

Preglednica gibanja popravka vrednosti

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	2020	2019	2020	2019
Stanje 1. januarja	1.157.900	851.240	1.550.210	1.263.702
Povečanja:
Oblikovanje popravkov vrednosti v letu	436.608	514.659	446.476	524.353
Zmanjšanja:
Izterjane odpisane terjatve	-491.868	-195.844	-496.993	-208.833
Dokončen odpis (izbris) terjatev	-462.365	-12.155	-462.365	-29.012
Stanje 31. decembra	640.275	1.157.900	1.037.328	1.550.210

Pojasnilo 22. Denar in denarni ustrezniki

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2020	31. 12. 2019	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Gotovina v blagajni	577	140	10.303	11.397
Denarna sredstva na računih	17.050.893	15.846.452	39.031.118	21.038.923
Kratkoročni depoziti	20.000.000	50.000.000	21.980.000	51.980.000
Skupaj	37.051.470	65.846.592	61.021.421	73.030.320

Luka Koper, d. d. ima odprti dve revolving posojili v skupni višini 16.000.000 evrov, pri odvisni družbi Luka Koper INPO, d. o. o., ki na dan 31. 12. 2020 nista črpani, medtem ko na dan 31. 12. 2019 družba ni imela nečrpanih posojil.

Pojasnilo 23. Kapital

Osnovni kapital

Osnovni kapital v znesku 58.420.965 evrov sestavlja 14.000.000 delnic obvladujoče družbe Luka Koper, d. d., ki so prosto prenosljive. Nominalna vrednost delnice znaša 4,17 evra.

Vse v zvezi z lastniško strukturo, gibanjem tečaja delnice in dividendno politiko je predstavljeno v 15. poglavju poslovnega poročila Skupine Luka Koper z naslovom Delnica LKPG.

Kapitalske rezerve in rezerve iz dobička

Družba/Skupina ima oblikovane zakonske rezerve, kot narekuje Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), in sicer najmanj v višini 10 odstotkov osnovnega kapitala. Kapitalske in zakonske rezerve niso sestavni del bilančnega dobička in ne morejo biti predmet delitve. Statutarnih rezerv družba/Skupina nima, saj jih statut ne predvideva. Obvladujoča družba je v skladu s tretjim odstavkom 230. člena Zakona o gospodarskih družbah ob zaključku leta 2020 oblikovala dodatne druge rezerve iz dobička v višini polovice čistega poslovnega izida, to je 15.636.375 evrov.

(v evrih)	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Kapitalske rezerve	89.562.703	89.562.703
Zakonske rezerve	18.765.115	18.765.115
Druge rezerve iz dobička	191.182.419	175.546.044
Skupaj	299.510.237	283.873.862

Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti

Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti iz naslova vrednotenja finančnih naložb, merjenih po pošteni vrednosti, ter iz naslova nerealiziranih aktuarskih dobičkov in izgub, so konec leta 2020 v družbi znašale 25.375.824 evrov, v Skupini pa 25.560.493 evrov. Po odštetju odloženih davkov so v družbi znašale 20.382.176 evrov, v Skupini pa 20.507.185 evrov.

Zadržani dobički

Zadržani dobički so sestavljeni iz nerazporejenega dela čistega poslovnega izida poslovnega leta, ki je 31. 12. 2020 v družbi znašal 15.636.375 evrov in v Skupini 16.389.381 evrov, in prenesenega čistega poslovnega izida, ki je v družbi znašal 15.001.454 evrov, v Skupini pa 46.593.396 evrov.

Uporaba bilančnega dobička 31. 12. 2019

Uprava in nadzorni svet sta v letu 2020 skupščini družbe predlagala uporabo bilančnega dobička, ki je 31. 12. 2019 znašal 30.013.664 evrov, na način:

• del bilančnega dobička v znesku 12.880.000 evrov se uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 0,92 evra na delnico,
• preostanek bilančnega dobička v znesku 17.133.664 evrov ostane nerazporejen.

Na 33. skupščini delničarjev Luke Koper, d. d., dne 26. 8. 2020 je bil potrjen nasprotni predlog, ki ga je predlagal Slovenski državni holding, d. d., v svojem imenu in imenu Republike Slovenije, skladno s katerim sledi:

• del bilančnega dobička v znesku 14.980.000 evrov se nameni za izplačilo dividend v bruto vrednosti 1,07 evra na delnico,
• preostanek bilančnega dobička v znesku 15.033.664 evrov ostane nerazporejen.

Izkaz bilančnega dobička za leto 2020 je prikazan v 34. poglavju z naslovom Izkaz bilančnega dobička.

Pojasnilo 24. Rezervacije

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2020	31. 12. 2019	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti	6.671.094	5.298.377	7.341.062	5.815.145
Rezervacije za tožbe	10.601.960	15.913.397	10.601.960	15.913.397
Skupaj	17.273.054	21.211.774	17.943.022	21.728.542

Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti so sestavljene iz rezervacij za odpravnine ob upokojitvi in jubilejnih nagrad ter iz programa pozaposlitvenih prispevkov (enkratno izplačilo ob upokojitvi).

Družba/Skupina je 31. 12. 2020 izkazovala za 1.601.811 evrov obveznosti iz naslova pozaposlitvenih zaslužkov v družbi, ki jih izplačujejo nekatere družbe v Skupini.

Na osnovi aktuarskega izračuna je družba za odpravnine pripoznala nerealizirano aktuarsko izgubo tekočega in predhodnega leta v višini 265.847 evrov v drugem vseobsegajočem donosu, Skupina pa je pripoznala 352.066 evrov aktuarske izgube. V izkazu poslovnega izida je družba/Skupina pripoznala stroške sprotnega službovanja, tako za odpravnine kot za jubilejne nagrade, v višini 528.939 evrov v družbi in 585.664 evrov v Skupini, ter stroške obresti v višini 25.067 evrov v družbi in 27.894 evrov v Skupini. Izplačil iz naslova jubilejnih nagrad in odpravnin je bilo v letu 2020 v družbi za 127.781 evrov, v Skupini pa za 155.615 evrov.

Analiza občutljivosti aktuarskih predpostavk družbe Luka Koper, d. d.

Aktuarska	Sprememba v postavki *			Sprememba v sedanji vrednosti obveze za (v evrih)
predpostavka	(za odstotne točke)		jubilejne nagrade na dan		odpravnine ob upokojitvi na dan
		31. 12. 2020	31. 12. 2019	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Donosnost	+ 0,5	-40.402	-33.603	-290.786	-241.068
	- 0,5	43.996	36.527	323.425	265.579
Rast plač	+ 0,5	43.030	35.824	315.236	259.014
	- 0,5	-40.547	-27.321	-288.860	-240.063
Fluktuacija	+ 0,5	-40.979	-34.232	-294.345	-244.240
	- 0,5	33.311	34.939	156.109	210.141

Analiza občutljivosti aktuarskih predpostavk družbe Skupine Luka Koper

Aktuarska	Sprememba v postavki * (za	Sprememba v sedanji vrednosti obveze za (v evrih)
predpostavka	odstotne točke)	jubilejne nagrade na dan		odpravnine ob upokojitvi na dan
		31. 12. 2020	31. 12. 2019	31. 12. 2020	31. 12 .2019
Donosnost	+ 0,5	-42.954	-35.969	-312.930	-257.973
	- 0,5	46.758	39.088	347.591	283.986
Rast plač	+ 0,5	45.733	38.336	338.697	277.013
	- 0,5	-43.110	-29.206	-310.939	-257.075
Fluktuacija	+ 0,5	-43.566	-36.642	-316.800	-261.451
	- 0,5	35.254	37.302	165.543	223.080

Rezervacije iz naslova tožb so bile 31. 12. 2020 v družbi/Skupini nižje za 5.311.437 evrov, predvsem zaradi črpanja in odprave rezervacij iz naslova pravnih obvez. Skladno z 92. členom MRS 37 – Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva družba/Skupina ne razkriva informacij o pravnih obvezah, saj bi njihovo razkritje ustvarilo sodbo o položaju družbe/Skupine v sporu z drugimi strankami.

Preglednica gibanja rezervacij družbe Luka Koper, d. d.

(v evrih)	1. Odpravnine ob upokojitvi	2. Jubilejne nagrade	3. Program pozaposlitvenih prispevkov	Skupaj zaslužki (1, 2 in 3)	Tožbe in odškodnine	Skupaj
Stanje 31. decembra 2018	3.000.217	572.352	632.262	4.204.831	15.255.961	19.460.792
Spremembe v letu:
Oblikovanje	777.894	153.642	960.740	1.892.276	2.011.284	3.903.560
Prenos	0	0	-207.453	-207.453	0	-207.453
Črpanje	-89.523	-52.982	-424.803	-567.308	-584.891	-1.152.199
Odprava	-22.613	-1.356	0	-23.969	-768.957	-792.926
Stanje 31. decembra 2019	3.665.975	671.656	960.746	5.298.377	15.913.397	21.211.774
Spremembe v letu:
Oblikovanje	731.144	163.499	1.014.035	1.908.678	66.217	1.974.895
Prenos	0	0	-17.720	-17.720	0	-17.720
Črpanje	-99.980	-27.800	-355.250	-483.030	-1.521.284	-2.004.314
Odprava	-32.119	-3.092	0	-35.211	-3.856.370	-3.891.581
Stanje 31. decembra 2020	4.265.020	804.263	1.601.811	6.671.094	10.601.960	17.273.054

Preglednica gibanja rezervacij Skupine Luka Koper

(v evrih)	1. Odpravnine ob upokojitvi	2. Jubilejne nagrade	3. Program pozaposlitvenih prispevkov	Skupaj zaslužki (1, 2 in 3)	Tožbe in odškodnine	Skupaj
Stanje 31. decembra 2018	3.361.822	620.254	698.137	4.680.213	15.255.961	19.936.174
Spremembe v letu:
Oblikovanje	899.477	170.525	960.740	2.030.742	2.011.284	4.042.026
Črpanje	-107.632	-65.517	-698.131	-871.280	-584.891	-1.456.171
Odprava	-22.613	-1.917	0	-24.530	-768.957	-793.487
Stanje 31. decembra 2019	4.131.054	723.345	960.746	5.815.145	15.913.397	21.728.542
Spremembe v letu:
Oblikovanje	924.969	173.390	1.014.035	2.112.394	66.217	2.178.611
Črpanje	-126.665	-28.949	-372.970	-528.584	-1.521.284	-2.049.868
Odprava	-53.208	-4.685	0	-57.893	-3.856.370	-3.914.263
Stanje 31. decembra 2020	4.876.150	863.101	1.601.811	7.341.062	10.601.960	17.943.022

Pojasnilo 25. Odloženi prihodki

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2020	31. 12. 2019	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Nekratkoročno odloženi prihodki za redno vzdrževanje	19.973.192	20.154.593	19.973.192	20.154.593
Prejeta nepovratna sredstva	4.180.114	4.267.657	4.319.834	4.539.574
Drugi nekratkoročno odloženi prihodki	0	0	1.244.138	1.357.654
Skupaj	24.153.306	24.422.250	25.537.164	26.051.821

Družba/Skupina skladno s koncesijsko pogodbo med nekratkoročno odloženimi prihodki izkazuje odložene prihodke za redno vzdrževanje, saj ima obvladujoča družba Luka Koper, d. d., pravico in obveznost zaračunavati pristaniške pristojbine, ki so prihodek, namenjen pokrivanju stroškov opravljanja gospodarske javne službe. Za letni presežek prihodkov nad stroški obvladujoča družba oblikuje nekratkoročno odložene prihodke za pokrivanje stroškov gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture v prihodnjih letih. Če bi stroški presegali prihodke, bi obvladujoča družba nekratkoročno odložene prihodke črpala.

Prejeta nepovratna sredstva se v največji meri nanašajo na nepovratna sredstva in vnaprej prejeta plačila iz naslova nepovratnih sredstev za vlaganje v evropske razvojne projekte, ki jih izkazuje obvladujoča družba in se črpajo skladno z življenjsko dobo sredstev. Med prejetimi nepovratnimi sredstvi Skupina izkazuje tudi zadržane prispevke plač zaposlenih v invalidskem podjetju Luka Koper INPO, d. o. o, in sicer prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje in porodniško varstvo. Sredstva so se črpala skladno z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov za pokrivanje stroškov plač invalidov v višini 75 odstotkov ter za stroške zaposlitve osebja za čas, ki ga porabijo za pomoč invalidom.

Drugi nekratkoročno odloženi prihodki Skupine predstavljajo nekratkoročno odložene prihodke, namenjene pokrivanju stroškov amortizacije osnovnih sredstev.

Preglednica gibanja odloženih prihodkov družbe Luka Koper, d. d.

(v evrih)	Nekratkoročno odloženi prihodki za redno vzdrževanje	Prejeta nepovratna sredstva	Skupaj
Stanje 31. decembra 2018	19.208.191	4.443.150	23.651.341
Spremembe v letu:
Oblikovanje	946.402	109.933	1.056.335
Prenos iz drugih obveznosti	0	14.159	14.159
Prenos med druge obveznosti	0	-35.225	-35.225
Črpanje	0	-264.360	-264.360
Stanje 31. decembra 2019	20.154.593	4.267.657	24.422.250
Spremembe v letu:
Oblikovanje	0	154.732	154.732
Prenos med druge obveznosti	0	-6.073	-6.073
Črpanje	-181.401	-236.202	-417.603
Stanje 31. decembra 2020	19.973.192	4.180.114	24.153.306

Preglednica gibanja odloženih prihodkov Skupine Luka Koper

(v evrih)	Nekratkoročno odloženi prihodki za redno vzdrževanje	Prejeta nepovratna sredstva	Drugi nekratkoročno odloženi prihodki	Skupaj
Stanje 31. decembra 2018	19.208.191	4.868.526	1.491.178	25.567.895
Spremembe v letu:
Oblikovanje	946.402	1.456.359	0	2.402.761
Prenos iz drugih obveznosti	0	14.159	0	14.159
Prenos med druge obveznosti	0	-35.225	0	-35.225
Črpanje	0	-1.764.245	-133.524	-1.897.769
Stanje 31. decembra 2019	20.154.593	4.539.574	1.357.654	26.051.821
Spremembe v letu:
Oblikovanje	0	1.556.871	0	1.556.871
Prenos med druge obveznosti	0	-6.073	0	-6.073
Črpanje	-181.401	-1.770.538	-113.516	-2.065.455
Stanje 31. decembra 2020	19.973.192	4.319.834	1.244.138	25.537.164

Pojasnilo 26. Nekratkoročna posojila

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2020	31. 12. 2019	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Nekratkoročne finančne obveznosti do družb v Skupini	0	16.000.000	0	0
Nekratkoročna posojila, dobljena pri bankah v državi	48.832.648	57.058.740	48.832.648	57.058.740
Nekratkoročna posojila, dobljena pri bankah v tujini	22.377.049	24.672.131	22.377.049	24.672.131
Skupaj	71.209.697	97.730.871	71.209.697	81.730.871

Nekratkoročne finančne obveznosti do družb v Skupini, ki jih izkazuje obvladujoča družba Luka Koper, d. d., so se v primerjavi s predhodnim letom znižale zaradi plačila revolving posojila, prejetega s strani hčerinske družbe Luka Koper INPO, d. o. o., v Skupini Luka Koper pa so bile izločene v postopku konsolidacije.

Družba/Skupina je na zadnji dan leta 2020 imela za 71.209.697 evrov nekratkoročnih posojil do bank, kar je za 12,9 odstotka oziroma 10.521.174 evrov manj kot konec leta 2019. Znižanje je posledica rednega odplačila glavnic posojil.

Vsa nekratkoročna bančna posojila se odplačujejo po vnaprej opredeljeni dinamiki odplačil. Vse obveznosti iz nekratkoročnih bančnih posojil so zavarovane z bianko menicami in s finančnimi zavezami.

Preglednica gibanja nekratkoročnih posojil

Luka Koper, d. d.

	Posojilodajalec
(v evrih)	Družbe v skupini	Banke	Skupaj
Stanje 31. decembra 2018	16.000.000	77.431.499	93.431.499
Nova posojila	0	43.716.356	43.716.356
Odplačila v letu	0	-28.895.809	-28.895.809
Prenos med kratkoročna posojila – del, ki zapade v roku 1 leta	0	-10.521.175	-10.521.175
Stanje 31. decembra 2019	16.000.000	81.730.781	97.730.871
Odplačila v letu	-16.000.000	0	-16.000.000
Prenos med kratkoročna posojila – del, ki zapade v roku 1 leta	0	-10.521.174	-10.521.175
Stanje 31. decembra 2020	0	71.209.697	71.209.697

Skupina Luka Koper

(v evrih)		Posojilodajalec
	Banke	Skupaj
Stanje 31. decembra 2018	77.431.499	77.431.499
Nova posojila	43.716.356	43.716.356
Odplačila v letu	-28.895.809	-28.895.809
Prenos med kratkoročna posojila – del, ki zapade v roku 1 leta	-10.521.175	-10.521.175
Stanje 31. decembra 2019	81.730.871	81.730.871
Prenos med kratkoročna posojila – del, ki zapade v roku 1 leta	-10.521.175	-10.521.175
Stanje 31. decembra 2020	71.209.697	71.209.697

Preglednica stanja glavnic posojil (nekratkoročnih in kratkoročnih) po vrsti obrestne mere

Luka Koper, d. d.

Stanje na dan 31. 12. 2020

(v evrih)	Valuta posojila	Obrestna mera	Datum zapadlosti posojila	Odobrena glavnica	Glavnica 31. 12. 2020
Posojila A	EUR	od 0,839 do 0,850	od 31. 12. 2021 do 31. 12. 2028	59.716.356	37.808.740
Posojila B	EUR	Euribor3m + od 0,650 do 0,706	od 30. 6. 2026 do 21. 7. 2031	63.000.000	43.922.131
Skupaj				122.716.356	81.730.872
	- od tega kratkoročni del				10.521.175

Stanje na dan 31. 12. 2019

(v evrih)	Valuta posojila	Obrestna mera	Datum zapadlosti posojila	Odobrena glavnica	Glavnica 31. 12. 2019
Posojila A	EUR	od 0,839 do 0,850	od 31. 12. 2021 do 31. 12. 2028	59.716.356	58.534.832
Posojila B	EUR	Euribor3m + od 0,650 do 0,706	od 1. 7. 2019 do 21. 7. 2031	63.000.000	49.717.213
Skupaj				122.716.356	108.252.046
	- od tega kratkoročni del				10.521.175

Skupina Luka Koper

Stanje na dan 31. 12. 2020

(v evrih)	Valuta posojila	Obrestna mera	Datum zapadlosti posojila	Odobrena glavnica	Glavnica 31. 12. 2020
Posojila A	EUR	0,850	31. 12. 2028	43.716.356	37.808.740
Posojila B	EUR	Euribor3m + od 0,650 do 0,706	od 30. 6. 2026 do 21. 7. 2031	63.000.000	43.922.131
Skupaj				106.716.356	81.730.871
- od tega kratkoročni del					10.521.175

Stanje na dan 31. 12. 2019

(v evrih)	Valuta posojila	Obrestna mera	Datum zapadlosti posojila	Odobrena glavnica	Glavnica 31. 12. 2019
Posojila A	EUR	0,850	31. 12. 2028	43.716.356	42.534.832
Posojila B	EUR	Euribor3m + od 0,650 do 0,706	od 1. 7. 2019 do 21. 7. 2031	63.000.000	49.717.213
Skupaj				106.716.356	92.252.046
	- od tega kratkoročni del				10.521.175

Preglednica stanja nekratkoročnih in kratkoročnih bančnih posojil po nominalni vrednosti in njihova zapadlost po letih

Luka Koper, d. d.

(v evrih)	Glavnica 31. 12. 2020	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Obdobje 2026–2034
Stanje glavnic prejetih posojil, njihova zapadlost po letih	81.730.872	10.521.175	10.521.175	10.521.175	10.521.175	10.521.175	29.124.999
Predvidene obresti	1.932.501	468.826	399.489	332.169	265.714	197.460	268.843
Skupaj	83.663.372	10.990.000	10.920.663	10.853.344	10.786.888	10.718.635	29.393.842

(v evrih)	Glavnica 31. 12. 2019	Leto 2020	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Obdobje 2025–2034
Stanje glavnic prejetih posojil, njihova zapadlost po letih	108.252.046	10.521.175	26.521.175	10.521.175	10.521.175	10.521.175	39.646.174
Predvidene obresti	2.976.220	707.786	636.777	431.774	361.011	291.111	547.761
Skupaj	111.228.266	11.228.960	27.157.952	10.952.949	10.882.185	10.812.286	40.193.935

Skupina Luka Koper

(v evrih)	Glavnica 31. 12. 2020	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Obdobje 2026–2034
Stanje glavnic bančnih posojil, njihova zapadlost po letih	81.730.872	10.521.175	10.521.175	10.521.175	10.521.175	10.521.175	29.124.999
Predvidene obresti	1.932.501	468.826	399.489	332.169	265.714	197.460	268.843
Skupaj	83.663.372	10.990.000	10.920.663	10.853.344	10.786.888	10.718.635	29.393.842

(v evrih)	Glavnica 31. 12. 2019	Leto 2020	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Obdobje 2025–2034
Stanje glavnic bančnih posojil, njihova zapadlost po letih	92.252.046	10.521.175	10.521.175	10.521.175	10.521.175	10.521.175	39.646.174
Predvidene obresti	2.707.740	573.546	502.537	431.774	361.011	291.111	547.761
Skupaj	94.959.786	11.094.720	11.023.712	10.952.949	10.882.185	10.812.286	40.193.935

Pojasnilo 27. Nekratkoročne poslovne obveznosti

Nekratkoročne poslovne obveznosti so na zadnji dan leta 2020 v družbi znašale 115.195 evrov (na zadnji dan leta 2019 so znašale 933.707 evrov) in v Skupini 145.939 evrov (na zadnji dan leta 2019 so znašale 965.934 evrov), vključujejo pa prejete nekratkoročne varščine za delovanje trošarinskega skladišča na terminalu za tekoče tovore ter prejete nekratkoročne varščine za poslovne prostore v najemu.

Pojasnilo 28. Kratkoročna posojila

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2020	31. 12. 2019	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Kratkoročna posojila, dobljena pri bankah v državi	8.226.093	8.226.093	8.226.093	8.226.093
Kratkoročna posojila, dobljena pri bankah v tujini	2.295.082	2.295.082	2.295.082	2.295.082
Skupaj	10.521.175	10.521.175	10.521.175	10.521.175

Kratkoročna posojila, najeta pri bankah, so 31. 12. 2020 predstavljala del glavnic nekratkoročnih posojil, ki skladno z amortizacijskimi načrti zapadejo v plačilo v letu 2021.

Preglednica gibanja kratkoročnih posojil

(v evrih)	Luka Koper, d. d.	Skupina Luka Koper
	Posojilodajalec	Posojilodajalec
	Banke	Banke
Stanje 31. decembra 2018	13.685.558	13.685.558
Odplačila v letu	-13.685.558	-13.685.558
Prenos iz nekratkoročnih posojil – del, ki zapade v roku 1 leta	10.521.175	10.521.175
Stanje 31. decembra 2019	10.521.175	10.521.175
Odplačila v letu	-10.521.174	-10.521.174
Prenos iz nekratkoročnih posojil – del, ki zapade v roku 1 leta	10.521.174	10.521.174
Stanje 31. decembra 2020	10.521.175	10.521.175

Pojasnilo 29. Poslovne in druge obveznosti

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2020	31. 12. 2019	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v državi	25.082.264	21.708.897	25.531.535	22.064.258
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v tujini	1.989.153	1.241.253	2.001.599	1.253.926
Kratkoročne obveznosti do družb v Skupini	458.275	489.859	0	0
Kratkoročne obveznosti do pridruženih družb	80.001	91.305	80.001	91.305
Kratkoročne obveznosti na podlagi predujmov	2.107.839	3.496.747	2.275.607	3.665.707
Kratkoročne obveznosti do zaposlencev	5.386.484	5.280.131	5.787.314	5.640.827
Kratkoročne obveznosti do države in drugih institucij	1.175	11.729	14.223	21.023
Kratkoročne poslovne obveznosti	35.105.188	32.319.921	35.690.279	32.737.046
Druge poslovne obveznosti	3.727.681	3.493.232	4.044.024	3.835.999
Skupaj	38.832.869	35.813.153	39.734.303	36.573.045

Kratkoročne poslovne in druge obveznosti so bile 31. 12. 2020 v primerjavi s stanjem na zadnji dan predhodnega leta tako v družbi kakor v Skupini večje. Največje povečanje je opaziti med kratkoročnimi obveznostmi do dobaviteljev v državi, kjer družba/Skupina izkazuje tudi obveznosti za plačila osnovnih sredstev, te pa so se povečale zaradi investicijskega ciklusa v katerem je trenutno družba/Skupina. Družba/Skupina med drugimi poslovnimi obveznostmi izkazuje vnaprej vračunane stroške, ki se nanašajo na del plače iz naslova skupinske delovne uspešnosti, obresti za najeta posojila, stroške za nagrade po individualnih pogodbah, stroške za neizkoriščene dopuste ter vnaprej vračunane stroške za neprejete račune.

Kratkoročne obveznosti na podlagi predujmov se v večji meri nanašajo na sredstva, prejeta s strani EU za pokrivanje v bodoče nastalih stroškov sofinanciranih projektov, ter prejete kratkoročne varščine.

Pojasnilo 30. Pogojne obveznosti

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2020	31. 12. 2019	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Dane garancije	3.110.000	2.610.000	3.436.709	2.940.709
Dana poroštva	2.385.931	2.832.122	2.385.931	2.832.122
Pogojne obveznosti iz naslova tožb	21.859.545	2.792.791	21.859.545	2.792.791
Skupaj pogojne obveznosti	27.355.476	8.234.913	27.682.185	8.565.623

Dane garancije so 31. 12. 2020 predstavljale garancije za potrebe carinskega poslovanja v višini 3.110.000 evrov v družbi in v višini 3.360.000 evrov v Skupini ter garancije za dobro izvedbo del v višini 76.709 evrov, ki jih izkazuje Skupina.

Poroštvo v višini 2.385.931 evrov je obvladujoča družba dala družbi Adria Transport, d. o. o., za finančni najem lokomotiv. Družba, ki ji je obvladujoča družba dala poroštvo, je redno plačevala vse obveznosti in iz tega naslova 31. 12. 2020 ni bilo zapadlih obrokov.

Pogojne obveznosti iz naslova tožb so 31. 12. 2020 znašale 21.859.545 evrov in so bile tako v primerjavi s stanjem predhodnega leta višje za 19.066.754 evrov. Največje povečanje se nanaša na tožbo, prejeto v letu 2020. Družba Luka Koper, d. d. je dne 23. 6. 2020 s strani družbe IPS Projekt, trgovina in storitve, d. o. o., prejela tožbo zaradi plačila 20.718.373 evrov. Družba/Skupina je tožbo proučila in je storila vse potrebno za zaščito interesov Luke Koper, d. d.

Družba/Skupina ima v zvezi z nepremičninami, ki jih na območju koprskega pristanišča uporablja za izvajanje svoje dejavnosti in nekaterimi nepremičninami v neposredni bližini koprskega pristanišča, odprte nekatere zadeve z Republiko Slovenijo, ki se nanašajo na lastniški status omenjenih nepremičnin, zanje pa z Republiko Slovenijo skupaj iščeta ustrezne rešitve. Družba/Skupina s strani Republike Slovenije še ni prejela nobenega formalnega zahtevka, na podlagi katerega bi bilo možno oceniti njegovo vrednost, zato ta tudi ni razkrita, bi pa utegnil imeti pomemben vpliv na izkaze. Družba/Skupina za omenjeno problematiko ni pripoznala rezervacij, saj za to niso izpolnjeni pogoji.

Pojasnilo 31. Posli s povezanimi osebami

Prejemki članov uprave v družbi Luka Koper, d. d., v letu 2020 (v evrih)

Ime in priimek	Bruto plača (fiksni del)	Bruto plača (variabilni del)	Regres za letni dopust in jubilejne nagrade	Bonitete zavarovalne premije	Bonitete in drugi prejemki	Skupaj prejemki
Dimitrij Zadel, predsednik uprave od 29. 12. 2017	166.208	16.842	1.600	225	5.311	190.186
Metod Podkrižnik, član uprave od 29. 12. 2017	149.310	15.029	1.600	225	12.112	178.276
Irma Gubanec, članica uprave od 29. 12. 2017	149.781	15.064	1.600	225	6.798	173.468
Vojko Rotar, delavski direktor od 1. 3. 2018	133.570	13.453	1.600	225	8.186	157.034
Skupaj	598.869	60.388	6.400	900	32.407	698.964

Ime in priimek	Bruto plača (fiksni del)	Bruto plača (variabilni del)	Regres za letni dopust in jubilejne nagrade	Bonitete zavarovalne premije	Bonitete in drugi prejemki	Skupaj prejemki
Dimitrij Zadel, predsednik uprave od 29. 12. 2017	196.153	28.160	1.357	225	5.523	231.418
Metod Podkrižnik, član uprave od 29. 12. 2017	175.629	25.314	1.357	225	13.479	216.004
Irma Gubanec, članica uprave od 29. 12. 2017	176.520	25.329	1.357	225	7.426	210.856
Vojko Rotar, delavski direktor od 1. 3. 2018	156.683	18.765	1.357	394	9.403	186.602
Skupaj	704.986	97.569	5.427	1.068	35.831	844.880

Prejemki članov uprave v družbi Luka Koper, d. d., v letu 2019 (v evrih)

Skladno s 5. točko 294. člena Zakona o gospodarskih družbah zgornja tabela poleg prejemkov za opravljanje funkcije zajema tudi druge prejemke, kot so povračila stroškov, PDPZ ter jubilejne nagrade.

Družba/Skupina je za določitev variabilnega prejemka oziroma nagrajevanja uprave uporabila več kvantitativnih kazalnikov, ki prispevajo k dolgoročnim interesom družbe.

Izplačilo variabilnega prejemka oziroma nagrade članu uprave se izvede v skladu s četrto alinejo prvega odstavka 4. člena Zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti, tako da se polovica pripadajoče nagrade izplača na podlagi sklepa nadzornega sveta šele po dveh letih po obravnavi letnega poročila družbe. Član uprave je dolžan vrniti variabilni prejemek, če so izpolnjeni pogoji za vrnitev nagrade ali dela nagrade za poslovno uspešnost, kot določa zakon, ki ureja gospodarske družbe.

V primeru odstopa iz funkcije predsednika/člana uprave, odpravnina ne pripada. V primeru odpoklica pripada odpravnina predsedniku/članu uprave le v tistih primerih, ki jih zakon dopušča in sicer v višini šestkratnega povprečnega osnovnega mesečnega plačila, ki ga je prejemal v zadnjih treh mesecih, ko je opravljal funkcijo predsednika/člana uprave. V primeru sporazumnega prenehanja funkcije predsednika/člana uprave in s tem prenehanja delovnega razmerja v družbi se lahko stranki dogovorita za odpravnino in sicer samo v primerih, ko zakon to dopušča. Odpravnina ne more biti višja od šestkratnega povprečnega osnovnega mesečnega plačila, ki ga je prejemal v zadnjih treh mesecih, ko je opravljal funkcijo predsednika uprave.

Člani uprave v pogodbi nimajo določenega plačila variabilnega prejemka oziroma nagrade v obliki delnic.

Prejemki skupin oseb v družbi Luka Koper, d. d., v letu 2020 (v evrih)

Skupine oseb	Bruto plača (fiksni in variabilni del)	Regres za letni dopust in jubilejne nagrade	Bonitete zavarovalne premije	Bonitete in drugi prejemki	Skupaj prejemki
Člani uprave	659.257	6.400	900	32.407	698.964
Člani nadzornega sveta Zaposleni na podlagi individualnih pogodb o zaposlitvi	231.928 2.674.135	0 45.682	2.025 0	606 186.157	234.559 2.905.975
Skupaj	3.565.320	52.082	2.925	219.170	3.839.498

Prejemki skupin oseb v družbi Luka Koper, d. d., v letu 2019 (v evrih)

Skupine oseb	Bruto plača (fiksni in variabilni del)	Regres za letni dopust in jubilejne nagrade	Bonitete zavarovalne premije	Bonitete in drugi prejemki	Skupaj prejemki
Člani uprave	802.554	5.427	1.068	35.831	844.880
Člani nadzornega sveta	246.242	0	2.024	48.195	296.461
Zaposleni na podlagi individualnih pogodb o zaposlitvi	2.756.945	37.667	0	179.644	2.974.256
Skupaj	3.805.741	43.094	3.092	263.670	4.115.597

Prejemki skupin oseb v Skupini Luka Koper v letu 2020 (v evrih)

Bruto prejemki skupin oseb (v evrih)	Bruto plača (fiksni in variabilni del)	Regres za letni dopust in jubilejne nagrade	Bonitete zavarovalne premije	Bonitete in drugi prejemki	Skupaj
Člani uprave	659.257	6.400	900	32.407	698.964
Člani nadzornega sveta	231.928	0	2.024	606	234.558
Zaposleni na podlagi individualnih pogodb o zaposlitvi	2.726.247	10.624	0	189.315	2.926.186
Direktorji odvisnih družb	320.731	6.267	0	20.396	347.394
Skupaj	3.938.163	23.291	2.924	242.724	4.207.102

Prejemki skupin oseb v Skupini Luka Koper v letu 2019 (v evrih)

Bruto prejemki skupin oseb	Bruto plača (fiksni in variabilni del)	Regres za letni dopust in jubilejne nagrade	Bonitete zavarovalne premije	Bonitete in drugi prejemki	Skupaj
Člani uprave	802.554	5.427	1.068	35.831	844.880
Člani nadzornega sveta	246.242	0	2.024	48.195	296.461
Zaposleni na podlagi individualnih pogodb o zaposlitvi	2.810.285	39.024	0	184.632	3.033.941
Direktorji odvisnih družb	347.357	5.669	0	21.807	374.833
Skupaj	4.206.438	50.120	3.092	290.465	4.550.115

Bruto prejemki članov nadzornega sveta in komisij nadzornega sveta v družbi Luka Koper, d. d., v letu 2020 (v evrih)

	Opravljanje	Boniteta za zavarovalne	Sejnine in povračila	Skupaj bruto
Ime in priimek	funkcije	premije NS	stroškov	izplačila
Andraž Lipolt, član od 1. 7. 2017	20.032	225	3.904	24.161
Barbara Nose, članica od 1. 7. 2017	21.563	225	5.936	27.724
Marko Grabljevec, član od 18. 1. 2016 do 18. 1. 2020	2.470	30	715	3.215
Mateja Treven, zunanja članica revizijske komisije NS od 23. 2. 2019	6.105	0	2.306	8.411
Mehrudin Vukovič, član od 19. 1. 2020	15.202	195	3.020	18.417
Milan Jelenc, član od 1. 7. 2017	21.563	225	6.928	28.716
Mladen Jovičić, član od 8. 4. 2017	18.094	225	4.021	22.340
Rado Antolovič, član od 1. 7. 2017	18.094	225	3.440	21.759
Rok Parovel, član od 12. 9. 2016	18.260	225	4.562	23.047
Uroš Ilić, član od 1. 7. 2017	25.582	225	3.310	29.117
Tamara Kozlovič, članica od 22. 8. 2019	21.563	225	5.866	27.654
SKUPAJ	188.528	2.025	44.008	234.561

Bruto prejemki članov nadzornega sveta in komisij nadzornega sveta v družbi Luka Koper, d. d., v letu 2019 (v evrih)

Ime in priimek	Opravljanje funkcije	Boniteta za zavarovalne premije NS	Sejnine in povračila stroškov	Skupaj bruto izplačila
Andraž Lipolt, član od 1. 7. 2017	21.656	225	4.259	26.141
Barbara Nose, članica od 1. 7. 2017	22.500	225	8.595	31.320
Marko Grabljevec, član od 18. 1. 2016	18.750	225	4.752	23.727
Mateja Kupšek, zunanja članica revizijske komisije NS od 31. 8. 2017 do 22. 2. 2019	871	0	715	1.586
Mateja Treven, zunanja članica revizijske komisije NS od 23. 2. 2019	4.582	0	1.832	6.414
Milan Jelenc, član od 1. 7. 2017	22.500	225	9.891	32.616
Mladen Jovičič, član od 8. 4. 2017	18.750	225	3.740	22.715
Rado Antolovič, član od 1. 7. 2017	18.750	225	46.379	65.354
Rok Parovel, član od 12. 9. 2016	22.500	225	6.240	28.965
Sabina Mozetič, članica od 21. 8. 2015 do 21. 8. 2019	13.558	163	1.993	15.714
Uroš Ilić, član od 1. 7. 2017	28.204	225	4.796	33.225
Tamara Kozlovič, članica od 22. 8. 2019	6.069	62	2.554	8.685
SKUPAJ	198.689	2.024	95.748	296.461

Prejemki v poslovnem letu 2020 so bili izplačani v skladu z odločitvijo o določitvi plačila za opravljanje funkcije in sejnin članom nadzornega sveta in članom komisij nadzornega sveta, sprejeto na 29. skupščini delničarjev dne 28. 12. 2017, kot sledi:

Posamezni član nadzornega sveta za udeležbo na seji prejme sejnino v znesku 275 evrov bruto, posamezni član komisije nadzornega sveta pa za udeležbo na seji komisije sejnino v višini 80 odstotkov sejnine za udeležbo na seji nadzornega sveta. Sejnina za korespondenčno sejo znaša 80 odstotkov siceršnje sejnine.

Posamezni član nadzornega sveta je ne glede na prej navedeno upravičen do izplačila sejnin, vse dokler skupni znesek sejnin ne doseže višine 50 odstotkov osnovnega plačila za opravljanje funkcije za posameznega člana nadzornega sveta.

Posamezni član nadzornega sveta, ki je član komisije oziroma komisij nadzornega sveta, je ne glede na prej navedeno upravičen do izplačila sejnin, vse dokler skupni znesek sejnin ne doseže višine 75 odstotkov osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta.

Člani nadzornega sveta poleg sejnin prejmejo osnovno plačilo za opravljanje funkcije v višini 15.000 evrov bruto letno na posameznega člana. Predsednik nadzornega sveta je upravičen tudi do doplačila v višini 50 odstotkov osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta, namestnik predsednika nadzornega sveta pa do doplačila v višini 10 odstotkov osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta.

Člani komisije nadzornega sveta prejemajo doplačilo za opravljanje funkcije, ki za posameznega člana komisije znaša 25 odstotkov osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta. Predsednik komisije je upravičen do dodatnega doplačila v višini 37,5 odstotka doplačila za opravljanje funkcije člana komisije nadzornega sveta.

Posamezni član komisije nadzornega sveta je ne glede na zgoraj navedeno v posameznem poslovnem letu upravičen do izplačila doplačil, vse dokler skupni znesek takih doplačil ne doseže vrednosti 50 odstotkov osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta. Če je mandat krajši od poslovnega leta, je posamezni član komisije nadzornega sveta upravičen do izplačila doplačil, vse dokler skupni znesek takih doplačil ne doseže vrednosti 50 odstotkov osnovnega plačila za opravljanje funkcije za posameznega člana nadzornega sveta glede na upravičena izplačila za čas trajanja njegovega mandata.

Člani nadzornega sveta in člani komisij nadzornega sveta prejemajo osnovno plačilo in doplačilo za opravljanje funkcije v sorazmernih mesečnih izplačilih, do katerih so upravičeni, dokler opravljajo funkcijo. Mesečno izplačilo znaša eno dvanajstino zgoraj navedenih letnih zneskov.

Omejitev višine skupnih izplačil sejnine ali izplačil doplačil članu nadzornega sveta v ničemer ne vpliva na njegovo dolžnost aktivne udeležbe na vseh sejah nadzornega sveta in sejah komisij, katerih član je, ter njegovo zakonsko določeno odgovornost.

Člani nadzornega sveta so upravičeni do povračila stroškov prevoza in povračila stroškov prenočevanja ter drugih administrativnih stroškov, ki nastanejo v zvezi z njihovim delom v vlogi opravljanja funkcije v nadzornem svetu ali v zvezi z drugim strokovnim ali službenim dogodkom za družbo, in sicer na način ter do višine, določene v notranjih aktih družbe in v predpisih, ki urejajo povračilo stroškov v zvezi z delom in drugimi odhodki.

Poleg izplačil članom nadzornega sveta je družba v letu 2020 namenila 3.614 evrov za izobraževanje članov nadzornega sveta.

Člani nadzornega sveta so se v času razglašene epidemije covida-19 odpovedali 30 % prejemkov iz naslova opravljanja funkcije, in sicer za obdobje od 1. 3. 2020 do 31. 5. 2020.

Posli z Republiko Slovenijo

(v evrih)	Luka Koper, d. d.			Skupina Luka Koper
	Plačila v obdobju 2020	Stroški/ odhodki v obdobju 2020	Plačila v obdobju 2019	Stroški/ odhodki v obdobju 2019	Plačila v obdobju 2020	Stroški/ odhodki v obdobju 2020	Plačila v obdobju 2019	Stroški/ odhodki v obdobju 2019
Koncesija in vodno povračilo	7.886.633	7.255.314	8.523.160	7.643.293	7.886.633	7.255.314	8.523.160	7.643.293
Taksa na pretovor	4.634.126	4.630.641	4.421.684	4.811.027	4.634.126	4.630.641	4.421.684	4.811.027
Dividende	7.639.800	0	9.496.200	0	7.639.800	0	9.496.200	0
Davek od dohodka pravnih oseb (davek in akontacije)	-775.398	3.322.039	20.385.874	6.966.362	-885.781	3.399.017	20.464.147	7.066.090
Ostali davki in prispevki	8.322.742	8.797.129	8.182.362	8.879.029	8.526.032	9.564.722	8.895.765	9.588.985
Skupaj	27.707.904	24.005.123	51.009.280	28.299.711	27.800.811	24.849.694	51.800.956	29.109.395

Dividende so bile izplačane še dvema družbama v večinski lasti države, in sicer družbama za upravljanje naložb SDH, d. d., v višini 1.666.907 evrov, in Kapitalska družba, d. d., v višini 745.340 evrov.

Obvladujoča družba je na podlagi Zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper z mesecem marcem 2019 pričela plačevati takso na pretovor.

Drugih poslov z Republiko Slovenijo družba/Skupina ni imela.

Posli s fizičnimi osebami

V poslovnem letu 2020 družba/Skupina ni imela poslov s člani uprave in člani nadzornega sveta.

Posli z družbami, kjer ima država neposredno prevladujoč vpliv

Z lastniki povezane družbe so tiste družbe, v katerih imata Republika Slovenija in SDH skupaj neposredno najmanj 20-odstotni lastniški delež. Seznam teh družb je objavljen na spletni strani SDH (https://www.sdh.si/slsi/upravljanje-nalozb/seznam-nalozb).

Družba Luka Koper, d. d. je v letu 2020 z družbami, v katerih ima država neposredno prevladujoč vpliv opravila, za 9.540.328 evrov transakcij iz naslova prodaje tem družbam, v Skupini pa je bilo teh za 9.559.935 evrov, in za 8.305.209 evrov transakcij iz naslova nabave, medtem ko je bilo v Skupini nabav za 8.403.507 evrov. Večina prodaje se je nanašala na storitve, povezane s pristaniško dejavnostjo, večje nabave pa predstavljajo stroški železniškega transporta, nabava energije ter stroški zavarovanj. 31. 12. 2020 je Luka Koper, d. d., do teh družb izkazovala za 781.677 evrov terjatev in 19.775.424 evrov obveznosti, Skupina pa za 804.416 evrov terjatev in 19.787.714 evrov obveznosti. Glavnino obveznosti predstavlja posojilo, prejeto s strani SID – Slovenske izvozne in razvojne banke, d. d., ki je bilo najeto pod tržnimi pogoji.

Posli družbe Luka Koper, d. d., z odvisnimi in pridruženimi družbami

Transakcije s povezanimi osebami so bile opravljene pod tržnimi pogoji.

(v evrih)	2020	2019
Prodaja odvisnim družbam:
Luka Koper INPO, d. o. o.	410.042	409.808
Luka Koper Pristan, d. o. o.	27.795	27.750
Adria Terminali, d. o. o.	567.819	475.357
TOC, d. o. o.	4.200	4.295
Adria Investicije, d. o. o.	828	828
Logis-Nova, d. o. o.	1.200	1.200
Prodaja pridruženim družbam:
Adria Transport, d. o. o.	243.042	268.611
Adria-Tow, d. o. o.	107.997	98.318
Avtoservis, d. o. o.	514.094	474.365
Adriafin, d. o. o.	13.440	13.440
Skupaj	1.890.457	1.773.972

(v evrih)	2020	2019
Nabava od odvisnih družb:
Luka Koper INPO, d. o. o.	4.876.068	5.285.543
Luka Koper Pristan, d. o. o.	1.755	8.570
Adria Terminali, d. o. o.	14.400	14.400
TOC, d. o. o.	16.689	15.440
Adria Investicije, d. o. o.	77.504	1.650
Nabava od pridruženih družb:
Adria Transport, d. o. o.	15.311	1.600
Adria-Tow, d. o. o.	30.954	32.132
Avtoservis, d. o. o.	1.017.196	939.403
Skupaj	6.049.877	6.298.738

Pretežni del nabav od odvisnih družb se nanaša na nabave od družbe Luka Koper INPO, d. o. o., ki je za družbo izvajala predvsem storitve vzdrževanja pristaniške infrastrukture ter elektroinštalacijska dela.

(v evrih)	2020	2019
Poslovne in druge terjatve do odvisnih družb:
Luka Koper INPO, d. o. o.	238.281	250.371
Luka Koper Pristan, d. o. o.	931	989
Adria Terminali, d. o. o.	49.323	42.971
TOC, d. o. o.	427	427
Adria Investicije, d. o. o.	84	84
Logis-Nova, d. o. o.	122	122
Poslovne in druge terjatve do pridruženih družb:
Adria Transport, d. o. o.	32.120	42.448,70
Adria-Tow, d. o. o.	8.971	7.839
Avtoservis, d. o. o.	47.100	26.609
Adriafin, d. o. o.	1.366	1.366
Skupaj	378.725	373.228

(v evrih)	2020	2019
Poslovne obveznosti do odvisnih družb:
Luka Koper INPO, d. o. o.	472.855	526.839
Luka Koper Pristan, d. o. o.	0	634
Adria Terminali, d. o. o.	1.464	1.464
TOC, d. o. o.	3.976	1.952
Poslovne obveznosti do pridruženih družb:
Adria Transport, d. o. o.	976	0
Adria-Tow, d. o. o.	1.762	0
Avtoservis, d. o. o.	77.263	91.305
Skupaj	558.295	622.195

Finančni prihodki iz deležev v odvisnih družbah se nanašajo na izplačilo dobičkov družb, in sicer Luke Koper INPO, d. o. o., v višini 287.873 evrov, Adrie Terminali, d. o. o., v višini 106.959 evrov, Adrie Investicije, d. o. o., v višini 10.469 evrov, Logis-Nove, d. o. o., v višini 10.328 evrov in TOC, d. o. o., v višini 6.813 evrov.

Finančni prihodki iz deležev v pridruženih družbah se nanašajo na izplačilo dobičkov pridruženih družb, in sicer Adrie-Tow, d. o. o., v višini 336.000 evrov, Avtoservisa, d. o. o., v višini 345.823 evrov ter Adriafina, d. o. o., v višini 174.000 evrov.

(v evrih)	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Prejeta posojila od odvisnih družb:
Luka Koper INPO, d. o. o.	0	16.000.000
Skupaj	0	16.000.000

(v evrih)	2020	2019
Finančni odhodki iz obveznosti do odvisnih družb:
Luka Koper INPO, d. o. o.	122.570	134.240
Skupaj	122.570	134.240

Posli Skupine Luka Koper s pridruženimi družbami

Postavke izkaza poslovnega izida iz naslova posla s pridruženimi družbami	Skupina Luka Koper
(v evrih)	2020	2019
Čisti prihodki od prodaje pridruženim družbam	905.476	875.512
Stroški materiala pridruženim družbam	119.794	114.428
Stroški storitev pridruženim družbam	950.509	869.237
Rezultati pridruženih družb	1.224.318	1.375.549

Postavke finančnega položaja podjetja do pridruženih družb	Skupina Luka Koper
(v evrih)	2020	2019
Nekratkoročne finančne naložbe razen posojil pridruženim družbam	14.168.687	13.800.193
Kratkoročne poslovne terjatve do pridruženih družb	89.557	78.263
Kratkoročne poslovne obveznosti do pridruženih družb	80.001	91.305

Pojasnilo 32. Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj

Med finančna tveganja družbe/Skupine spadajo:

• 1. tveganje spremembe poštene vrednosti,
• 1. tveganje spremembe obrestne mere,
• 1. likvidnostno tveganje,
• 1. tveganje spremembe deviznega tečaja,
• 1. kreditno tveganje in
• 1. tveganje ustrezne kapitalske strukture.

V družbi/Skupini je obvladovanje finančnih tveganj organizacijsko zasnovano v okviru področja financ in računovodstva, kajti tudi za odvisne družbe se računovodstvo vodi znotraj obvladujoče družbe. V sedanjem gospodarskem okolju je napovedovanje prihodnjih finančnih kategorij zelo zahtevno in eksterno vnaša v načrtovane kategorije višjo stopnjo variabilnosti, s tem pa posledično višjo stopnjo tveganja. Družba/Skupina ima zato uveden poostren nadzor nad posameznimi finančnimi kategorijami.

1. Obvladovanje tveganj spremembe poštene vrednosti

Družba Luka Koper, d. d.

Družba je konec leta 2020 imela 7,7 odstotka svojih sredstev naloženih v finančne naložbe, vrednotene po pošteni vrednosti (zadnji dan predhodnega leta 6,4 odstotka). Tveganje spremembe poštene vrednosti se pri naložbah v vrednostne papirje kaže v nihanju borznih tečajev, ki vpliva na vrednost teh sredstev in posledično na rezultat ob njihovi odsvojitvi, medtem ko pri naložbah v deleže družb obstaja tveganje, da prodajna vrednost ne bi bila enaka vrednosti transakcije na trgu. To vrsto tveganja je družba prepoznala pri naložbah v tržne vrednostne papirje slovenskih podjetij ter pri naložbah v deleže.

Vrednost nekratkoročnih finančnih naložb, vrednotenih po pošteni vrednosti, je tako na zadnji dan poslovnega leta 2020 znašala 44.223.149 evrov.

Analiza občutljivosti finančnih naložb po pošteni vrednosti družba, zaradi nepomembnosti finančnih naložb po pošteni vrednosti, ki so uvrščene v 3. raven, ne razkriva.

	Luka Koper, d. d.
(v evrih)	Knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2020	Poštena vrednost na dan 31. 12. 2020	Neposredna vrednost na borznih trgih (1. raven)	Vrednost določena na podlagi primerljivih tržnih podatkov (2. raven)	Vrednosti ni mogoče pridobiti iz tržnih podatkov (3. raven)
Nekratkoročna finančna sredstva
Druge delnice in deleži*	44.223.149	44.223.149	43.311.164	0	911.985
Nekratkoročno dana posojila**	3.336	3.336	0	0	3.336
Nekratkoročne poslovne terjatve**	41.088	41.088	0	0	41.088
Kratkoročna finančna sredstva
Kratkoročno dana posojila**	1.824	1.824	0	0	1.824
Nekratkoročne finančne obveznosti
Nekratkoročna posojila**	71.209.697	71.209.697	0	0	71.209.697
Nekratkoročne poslovne obveznosti**	115.195	115.195	0	0	115.195
Kratkoročne finančne
obveznosti
Kratkoročna posojila** Druge kratkoročne finančne	10.521.175	10.521.175	0	0	10.521.175
obveznosti**	61.363	61.363	0	0	61.363
* merjene po pošteni vrednosti

** predstavljene po pošteni

vrednosti

Knjigovodska vrednost kratkoročnih terjatev in kratkoročnih obveznosti predstavlja dober približek poštene vrednosti, zato jih ne razkrivamo v zgornji tabeli.

	Luka Koper, d. d.
(v evrih)	Knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2019	Poštena vrednost na dan 31. 12. 2019	Neposredna vrednost na borznih trgih (1. raven)	Vrednost določena na podlagi primerljivih tržnih podatkov (2. raven)	Vrednosti ni mogoče pridobiti iz tržnih podatkov (3. raven)
Nekratkoročna finančna sredstva
Druge delnice in deleži *	36.808.861	36.808.861	35.888.758	0	920.103
Nekratkoročno dana posojila**	5.078	5.078	0	0	5.078
Nekratkoročne poslovne terjatve**	41.122	41.122	0	0	41.122
Kratkoročna finančna sredstva
Kratkoročno dana posojila**	8.798	8.798	0	0	8.798
Nekratkoročne finančne obveznosti
Nekratkoročna posojila**	97.730.871	97.730.871	0	0	97.730.871
Nekratkoročne poslovne obveznosti**	933.707	933.707	0	0	933.707
Kratkoročne finančne obveznosti
Kratkoročna posojila**	10.521.175	10.521.175	0	0	10.521.175
Druge kratkoročne finančne obveznosti**	81.981	81.981	0	0	81.981

* merjene po pošteni vrednosti

** predstavljene po pošteni

vrednosti

Knjigovodska vrednost kratkoročnih terjatev in kratkoročnih obveznosti predstavlja dober približek poštene vrednosti, zato jih ne razkrivamo v zgornji tabeli.

Delnice in deleži, merjeni po pošteni vrednosti, so bili vrednoteni po uradno objavljenih veljavnih tečajih Ljubljanske borze in tečajnice vzajemnih skladov.

Za izračun vrednosti 3. ravni postavke Druge delnice in deleži družba uporabi podatke, ki so ji na voljo, na način, da primerja vrednost naložbe, ki jo družba izkazuje v poslovnih knjigah, s sorazmerno vrednostjo v deležu kapitala naložbene družbe na datum bilance.

Skupina Luka Koper

Skupina je na zadnji dan poslovnega leta 2020 imela 7,8 odstotka svojih sredstev naloženih v finančne naložbe, vrednotene po pošteni vrednosti (zadnji dan predhodnega leta 6,7 odstotka). Tveganje spremembe poštene vrednosti se pri naložbah v vrednostne papirje kaže v nihanju borznih tečajev, ki vpliva na vrednost teh sredstev in posledično na rezultat ob njihovi odsvojitvi, medtem ko pri naložbah v deleže družb obstaja tveganje, da prodajna vrednost ne bi bila enaka vrednosti transakcije na trgu. To vrsto tveganja je Skupina prepoznala pri naložbah v tržne vrednostne papirje slovenskih podjetij ter pri naložbah v deleže.

Vrednost nekratkoročnih finančnih naložb, vrednotenih po pošteni vrednosti, je tako na zadnji poslovni dan leta 2020 znašala 47.423.171 evrov.

Analiza občutljivosti finančnih naložb po pošteni vrednosti Skupina, zaradi nepomembnosti finančnih naložb po pošteni vrednosti, ki so uvrščene v 3. raven, ne razkriva.

	Skupina Luka Koper
(v evrih)	Knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2020	Poštena vrednost na dan 31. 12. 2020	Neposredna vrednost na borznih trgih (1. raven)	Vrednost določena na podlagi primerljivih tržnih podatkov (2. raven)	Vrednosti ni mogoče pridobiti iz tržnih podatkov (3. raven)
Nekratkoročna finančna sredstva
Druge delnice in deleži*	47.423.171	47.423.171	44.025.411	0	3.397.760
Nekratkoročno dana posojila**	8.866	8.866	0	0	8.866
Nekratkoročne poslovne terjatve**	31.397	31.397	0	0	31.397
Kratkoročna finančna sredstva
Kratkoročno dana posojila**	1.824	1.824	0	0	1.824
Nekratkoročne finančne obveznosti
Nekratkoročna posojila**	71.209.697	71.209.697	0	0	71.209.697
Nekratkoročne poslovne obveznosti**	145.939	145.939	0	0	145.939
Kratkoročne finančne obveznosti
Kratkoročna posojila**	10.521.175	10.521.175	0	0	10.521.175
Druge kratkoročne finančne obveznosti**	61.363	61.363	0	0	61.363
* merjene po pošteni vrednosti

** predstavljene po pošteni

vrednosti

Knjigovodska vrednost kratkoročnih terjatev in kratkoročnih obveznosti predstavlja dober približek poštene vrednosti, zato jih ne razkrivamo v zgornji tabeli.

	Skupina Luka Koper
(v evrih)	Knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2019	Poštena vrednost na dan 31. 12. 2019	Neposredna vrednost na borznih trgih (1. raven)	Vrednost določena na podlagi primerljivih tržnih podatkov (2. raven)	Vrednosti ni mogoče pridobiti iz tržnih podatkov (3. raven)
Nekratkoročna finančna sredstva
Druge delnice in deleži *	40.175.130	40.175.130	36.769.252	0	3.405.878
Nekratkoročno dana posojila**	10.594	10.594	0	0	10.594
Nekratkoročne poslovne terjatve**	41.122	41.122	0	0	41.122
Kratkoročna finančna sredstva
Kratkoročno dana posojila**	8.798	8.798	0	0	8.798
Nekratkoročne finančne obveznosti
Nekratkoročna posojila**	81.730.871	163.461.742	0	81.730.871	81.730.871
Nekratkoročne poslovne obveznosti**	965.934	1.931.868	0	965.934	965.934
Kratkoročne finančne obveznosti
Kratkoročna posojila**	10.521.175	21.042.350	0	10.521.175	10.521.175
Druge kratkoročne finančne obveznosti**	70.660	70.660	0	0	70.660

* merjene po pošteni vrednosti

** predstavljene po pošteni

vrednosti

Knjigovodska vrednost kratkoročnih terjatev in kratkoročnih obveznosti predstavlja dober približek poštene vrednosti, zato jih ne razkrivamo v zgornji tabeli.

Delnice in deleži, merjeni po pošteni vrednosti, so bili vrednoteni po uradno objavljenih veljavnih tečajih Ljubljanske borze in tečajnice vzajemnih skladov.

Za izračun vrednosti 3. ravni postavke Druge delnice in deleži Skupina uporabi podatke, ki so ji na voljo, na način, da primerja vrednost naložbe, ki jo Skupina izkazuje v poslovnih knjigah, s sorazmerno vrednostjo v deležu kapitala naložbene družbe na datum bilance.

2. Obvladovanje tveganja spremembe obrestnih mer

Zaradi strukture finančnih obveznosti se družba/Skupina srečuje tudi z obrestnim tveganjem, saj lahko nepričakovana rast variabilnih obrestnih mer negativno vpliva na načrtovane poslovne rezultate.

Družba Luka Koper, d. d.

Na zadnji dan poslovnega leta 2020 se je odstotek finančnih obveznosti (brez drugih finančnih obveznosti) v celotni strukturi obveznosti do virov sredstev v družbi v primerjavi s koncem predhodnega poslovnega leta, ko je znašal 18,7 odstotka, zmanjšal na 14,3 odstotka. Učinek morebitnih sprememb variabilnih obrestnih mer na prihodnji čisti poslovni izid po davkih je prikazan v tabeli, ki sledi.

Morebitna sprememba variabilnih obrestnih mer bi lahko imela vpliv na 53,7 odstotka vseh posojil družbe(na zadnji dan predhodnega leta je znašal ta delež 45,9 odstotka); preostalih 46,3 odstotka prejetih posojil je bilo sklenjenih s fiksno obrestno mero.

Pregled izpostavljenosti

(v evrih)	31. 12. 2020	Izpostavljenost 2020	31. 12. 2019	Izpostavljenost 2019
Prejeta posojila z variabilno obrestno mero (brez obrestne zaščite)	43.922.131	53,7%	49.717.213	45,9%
Prejeta posojila z nominalno obrestno mero	37.808.741	46,3%	58.534.833	54,1%
Skupaj	81.730.872	100,0%	108.252.046	100,0%

Analiza občutljivosti bančnih posojil glede na spremembo variabilnih obrestnih mer:

(v evrih)	Nezaščitena bančna posojila z variabilno obrestno mero	Porast za 15 bazičnih točk	Porast za 25 bazičnih točk	Porast za 50 bazičnih točk
Stanje na dan 31. 12. 2020
3M EURIBOR	43.922.131	38.008	61.680	123.361
Skupni učinek na obrestne odhodke	43.922.131	38.008	61.680	123.361
Stanje na dan 31. 12. 2019
3M EURIBOR	49.717.213	40.451	67.418	174.876
Skupni učinek na obrestne odhodke	49.717.213	40.451	67.418	174.876

Analiza občutljivosti bančnih posojil na spremembe variabilnih obrestnih mer je bila narejena ob predpostavkah morebitne rasti obrestnih mer v višini 15, 25 in 50 bazičnih točk. Konec leta 2020 je imela družba vsa posojila, nezavarovana pred obrestnim tveganjem, vezana na gibanje trimesečnega euriborja.

Skupina Luka Koper

Odstotek finančnih obveznosti (brez drugih finančnih obveznosti) se je v celotni strukturi obveznosti do virov sredstev v Skupini znižal s prvotnih 15,4 odstotka v letu 2019 na 13,4 odstotka na zadnji dan poslovnega leta 2020. Učinek morebitnih sprememb variabilnih obrestnih mer na prihodnji čisti poslovni izid po davkih je prikazan v tabeli, ki sledi.

Morebitna sprememba variabilnih obrestnih mer bi lahko imela vpliv na 53,7 odstotka vseh posojil Skupine (na zadnji dan predhodnega leta je znašal ta delež 53,9 odstotka); preostalih 46,3 odstotka prejetih posojil je bilo sklenjenih s fiksno obrestno mero.

Pregled izpostavljenosti

(v evrih)	31. 12. 2020	Izpostavljenost 2020	31. 12. 2019	Izpostavljenost 2019
Prejeta posojila z variabilno obrestno mero (brez obrestne zaščite)	43.922.131	53,7%	49.717.213	53,9%
Prejeta posojila z nominalno obrestno mero	37.808.741	46,3%	42.534.833	46,1%
Skupaj	81.730.872	100,0%	92.252.046	100,0%

Analiza občutljivosti bančnih posojil glede na spremembo variabilnih obrestnih mer:

(v evrih)	Nezaščitena bančna posojila z variabilno obrestno mero	Porast za 15 bazičnih točk	Porast za 25 bazičnih točk	Porast za 50 bazičnih točk
Stanje na dan 31. 12. 2020
3M EURIBOR	43.922.131	37.008	61.680	123.361
Skupni učinek na obrestne odhodke	43.922.131	37.008	61.680	123.361
Stanje na dan 31. 12. 2019
3M EURIBOR	49.717.213	40.451	67.418	174.876
Skupni učinek na obrestne odhodke	49.717.213	40.451	67.418	174.876

Analiza občutljivosti bančnih posojil na spremembe variabilnih obrestnih mer je bila narejena ob predpostavkah morebitne rasti obrestnih mer v višini 15, 25 in 50 bazičnih točk. Konec leta 2020 je imela Skupina vsa posojila, nezavarovana pred obrestnim tveganjem, vezana na gibanje trimesečnega euriborja.

3. Obvladovanje likvidnostnega tveganja

Likvidnostno tveganje predstavlja možnost, da družba/Skupina ne bi mogla poravnati obveznosti ob zapadlosti. Družba/Skupina obvladuje likvidnostno tveganje z rednim načrtovanjem denarnih tokov za različne ročnosti. Preventivno deluje na področju preprečevanja zamud kupcev, predvsem z rednim spremljanjem in takojšnjim odzivom na zamude pri plačilih; dodaten ukrep predstavljajo obračuni zamudnih obresti, zasnovani na vodenju enotne politike do kupcev.

	Luka Koper, d. d.
(v evrih)	Do 3 mesece	Od 3 do 12 mesecev	Od 1 do 2 let	Od 3 do 5 let	Nad 5 let	Skupaj
31. 12. 2020
Posojila in krediti	2.630.294	7.890.881	10.521.175	31.563.524	29.124.999	81.730.872
Predvidene obresti od vseh posojil	123.602	345.224	399.489	795.343	268.843	1.932.501
Obveznosti iz najemov	76.240	152.598	80.048	182.849	0	491.735
Druge finančne obveznosti	101.831	0	0	0	0	101.831
Kratkoročne poslovne obveznosti	32.997.349	0	0	0	0	32.997.349
Druge poslovne obveznosti	3.727.681	0	0	0	0	3.727.681
Skupaj	39.656.996	8.388.703	11.000.712	32.541.716	29.393.842	120.981.969
31. 12. 2019
Posojila in krediti*	2.630.294	7.890.881	26.521.175	31.563.524	39.646.174	108.252.046
Predvidene obresti od vseh posojil	181.866	525.920	636.777	1.083.896	547.761	2.976.220
Obveznosti iz najemov	67.203	187.611	160.196	25.431	0	440.441
Druge finančne obveznosti	151.794	0	0	0	0	151.794
Kratkoročne poslovne obveznosti	28.823.174	0	0	0	0	28.823.174
Druge poslovne obveznosti	3.493.232	0	0	0	0	4.493.232
Skupaj	35.347.265	8.604.413	27.318.148	32.672.851	40.193.935	144.136.907

*V postavki so zajeta tudi posojila odvisnih družb

	Skupina Luka Koper
(v evrih)	Do 3 mesece	Od 3 do 12 mesecev	Od 1 do 2 let	Od 3 do 5 let	Nad 5 let	Skupaj
31. 12. 2020
Posojila in krediti	2.630.294	7.890.881	10.521.175	31.563.524	29.124.999	81.730.872
Predvidene obresti od vseh posojil	123.602	345.224	399.489	795.343	268.843	1.932.501
Obveznosti iz najemov	93.763	187.198	82.116	182.849	0	545.926
Druge finančne obveznosti	101.831	0	0	0	0	101.831
Kratkoročne poslovne obveznosti	33.414.672	0	0	0	0	33.414.672
Druge poslovne obveznosti	4.044.024	0	0	0	0	4.044.024
Skupaj	40.408.185	8.423.303	11.002.779	32.541.716	29.393.842	121.769.825
31. 12. 2019
Posojila in krediti	2.630.294	7.890.881	10.521.175	31.563.524	39.646.174	92.252.046
Predvidene obresti od vseh posojil	148.420	425.126	502.537	1.083.896	547.761	2.707.740
Obveznosti iz najemov	99.599	271.643	211.160	26.795	0	609.197
Druge finančne obveznosti	140.473	0	0	0	0	140.473
Kratkoročne poslovne obveznosti	29.071.339	0	0	0	0	29.071.339
Druge poslovne obveznosti	3.835.999	0	0	0	0	3.835.999
Skupaj	35.926.124	8.587.649	11.234.871	32.674.215	40.193.935	128.616.794

4. Obvladovanje valutnega tveganja

Izhodiščno tveganje spremembe valutnega tečaja izhaja iz terjatev do kupcev, nominiranih v ameriških dolarjih (USD). V preteklih letih je družbi/Skupini uspelo bistveno znižati fakturirano realizacijo v ameriških dolarjih do te mere, da so terjatve, nominirane v ameriških dolarjih, zanemarljive, zato se družba ni odločila za ščitenje te postavke.

5. Obvladovanje kreditnega tveganja

Obvladovanje tveganja neizpolnitve pogodbenih obveznosti nasprotne stranke – tako imenovanega kreditnega tveganja – je v zadnjih letih pridobilo večji pomen. Neplačila kupcev se prenašajo na gospodarske subjekte z verižno reakcijo, kar bistveno poslabša oceno verjetnosti pravočasnih prilivov in ustvarja dodatne stroške financiranja poslovanja, zato je družba/Skupina v zadnjih letih pospešila aktivnosti na področju izterjave in še dosledneje spremlja zapadle terjatve kupcev. Pri kupcih, pri katerih družba/Skupina zazna plačilne težave in nedoslednost pri spoštovanju sprejetih poslovnih dogovorov, se v izogib plačilni nedisciplini vzpostavi avansni način plačila za vse naročene storitve. Na to področje pozitivno vpliva specifična struktura kupcev, saj družba/Skupina pretežno posluje z večjimi družbami, ladjarji, špediterji in agenti, ki vstopajo v poslovni proces družbe/Skupine že vrsto let.

Nekatere vrste terjatev ima družba/Skupina zavarovane z varščinami, ki jih kupcu po plačilu vseh obveznosti ali ob prekinitvi sodelovanja vrne. Med finančnimi naložbami ima dana posojila zavarovana z bianko menicami in drugim (ne)premičnim premoženjem.

Izpostavljenost kreditnemu tveganju

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	Pojasnilo	31. 12. 2020	31. 12. 2019	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Nekratkoročno dana posojila		3.336	5.078	8.866	10.594
Nekratkoročne poslovne terjatve		41.088	41.122	31.397	41.122
Kratkoročni depoziti	22	0	0	71.085	71.052
Kratkoročno dana posojila		1.824	8.798	1.824	8.798
Kratkoročne terjatve do kupcev	19	34.280.948	36.794.562	34.546.716	37.152.665
Druge terjatve	19	2.344.599	2.662.803	2.513.742	2.788.137
Denar in denarni ustrezniki	20	37.051.470	65.846.592	61.021.421	73.030.320
Skupaj		73.723.265	105.358.955	98.195.051	113.102.688

6. Obvladovanje tveganja ustrezne kapitalske strukture

Ob identifikaciji optimalne kapitalske strukture si je družba/Skupina za nekratkoročni strateški cilj zastavila ohranitev deleža dolžniških virov v pasivi pod 55 odstotki. Stanje teh na zadnji poslovni dan leta 2020 v družbi znaša 28,6 odstotka, kar je 4,5 odstotka manj kot zadnji dan predhodnega leta, v Skupini pa 27,4 odstotka, kar je 2,4 odstotka manj v primerjavi z zadnjim dnem predhodnega leta.

(v evrih)	Luka Koper, d. d.				Skupina Luka Koper
(v evrih)	31. 12. 2020		31. 12. 2019		31. 12. 2020		31. 12. 2019
	v EUR	delež (v %)	v EUR	delež (v %)	v EUR	delež (v %)	v EUR	delež (v %)
Kapital	408.951.207	71,5 %	386.889.959	66,9 %	441.660.686	72,7 %	419.089.356	70,2 %
Nekratkoročne obveznosti	113.014.150	19,8 %	144.484.229	25,0 %	115.100.788	18,9 %	130.715.123	21,9 %
Kratkoročne obveznosti	50.684.712	8,7 %	46.740.936	8,1 %	50.638.269	8,3 %	47.605.935	8,0 %
Obveznosti do virov sredstev	571.650.069	100,0%	578.115.124	100,0%	607.399.743	100,0%	597.410.414	100,0%

Pojasnilo 33. Posli z revizijsko družbo

Pogodbena vrednost storitev revidiranja letnega poročila, ki jih je za poslovno leto 2020 za družbo opravila družba BDO revizija, d. o. o., je znašala 24.805 evrov brez DDV, za Skupino pa je vrednost opravljenih storitev revidiranja letnega poročila znašala 43.337 evrov brez DDV. Družba BDO revizija, d. o. o., je za družbo opravila tudi druge storitve revidiranja na računovodskih izkazih za dejavnost gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet, in gospodarske javne službe zbiranja odpadkov s plovil, pregled izvajanja koncesijske pogodbe, presojo poročila koncesionarja za poslovno leto 2020 ter revidiranje po ESEF standardu, katerih vrednost je skupaj znašala 23.310 evrov brez DDV. Druge storitve revidiranja za Skupino znašajo 24.376 evrov brez DDV, kar vključuje storitev dajanja zagotovil za poročilo o odnosih do povezanih družb ter poročilo o porabi javnih sredstev, prejetih zaradi zaposlenih invalidov, ki jih je poleg zagotovil, opravljenih za družbo, za poslovno leto 2020 za Skupino opravila družba BDO Revizija, d. o. o.

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	2020	2019	2020	2019
Revidiranje letnega poročila	24.805	25.625	43.337	44.157
Druge storitve revidiranja	23.310	1.640	24.376	2.706
Skupaj	48.115	27.265	67.713	46.863

34 Izkaz bilančnega dobička

V letu 2020 je obvladujoča družba Luka Koper, d. d., ustvarila čisti dobiček v višini 31.272.750 evrov. Uprava družbe je ob zaključku leta 2020 v skladu s tretjim odstavkom 230. člena Zakona o gospodarskih družbah polovico čistega poslovnega izida v višini 15.636.375 evrov namenila za druge rezerve iz dobička. Družba ugotavlja, da je bil v letu 2020 bilančni dobiček 30.637.829 evrov.

(v evrih)	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Čisti poslovni izid poslovnega leta	31.272.750	38.818.611
Preneseni čisti dobiček	15.001.454	10.604.358
Povečanje drugih rezerv iz dobička	-15.636.375	-19.409.306
Bilančni dobiček skupaj	30.637.829	30.013.664

35 Pomembnejši dogodki po zaključku poslovnega leta

Družba/Skupina po zaključku poslovnega leta ni beležila pomembnejših dogodkov, ki bi vplivali na računovodske izkaze.

36 Poročilo neodvisnega revizorja

-

-

-

-

-

-

• -

-

-

-

-

-

-

-

Poročilo neodvisnega revizorja Letno poročilo 2020 315