Luka Koper

Annual Report • May 4, 2022

Letno poročilo 2021

Skupina Luka Koper in Luka Koper, d. d.

Izjava o odgovornosti članov uprave družbe

Uprava družbe Luka Koper, d. d., je odgovorna za pripravo letnega poročila družbe in Skupine Luka Koper ter računovodskih izkazov na način, ki zainteresirani javnosti daje resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja in izidov poslovanja družbe in Skupine Luka Koper v letu 2021.

Uprava družbe potrjuje, da je Letno poročilo Skupine in družbe Luka Koper, d. d., za leto 2021 z vsemi sestavnimi deli – poslovnim poročilom, trajnostnim poročilom, računovodskim poročilom, vključno z izjavo o upravljanju družbe – sestavljeno in objavljeno skladno z veljavno zakonodajo in Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.

Uprava potrjuje, da so bile pri izdelavi računovodskih izkazov dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve. Računovodske ocene so bile izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja.

Uprava potrjuje, da so računovodski izkazi s pojasnili za družbo in Skupino Luka Koper pripravljeni na podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju družbe Luka Koper, d. d., in njenih odvisnih družb ter v skladu z veljavno zakonodajo in Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija.

Davčne oblasti lahko kadarkoli v roku petih let od dneva, ko je bilo treba davek obračunati, preverijo poslovanje družbe, kar lahko posledično povzroči nastanek dodatne obveznosti plačila davka, zamudnih obresti in kazni iz naslova davka na dohodek pravnih oseb ali drugih davkov ter dajatev. Uprava družbe ni seznanjena z okoliščinami, ki bi lahko povzročile morebitno pomembno obveznost iz tega naslova.

Uprava je odgovorna za izvajanje ukrepov, s katerimi zagotavlja ohranjanje vrednosti premoženja družbe in Skupine Luka Koper, ter za preprečevanje in odkrivanje prevar ter drugih nepravilnosti.

Člani uprave:

Boštjan Napast Predsednik uprave

Robert Rožac

Član uprave

Vojko Rotar Član uprave - delavski direktor

Koper, 31. 3. 2022

Kazalo

POSLOVNO POROČILO 4 1 Poudarki poslovanja Skupine Luka Koper v letu 2021 5 2 Pismo predsednika uprave 12 3 Poročilo nadzornega sveta za leto 2021 14 4 Izjava o upravljanju družbe 19 5 Pregled pomembnejših dogodkov, novosti in dosežkov v letu 2021 35 6 Pomembnejši dogodki po zaključku poslovnega leta 36 7 Predstavitev Skupine Luka Koper in opis poslovnega modela 37 8 Poslovna strategija razvoja 41 9 Gospodarsko okolje in tržni položaj 45 10 Poslovanje Skupine Luka Koper v letu 2021 46 11 Naložbe v nefinančna sredstva 52 12 Evropski projekti 54 13 Pogled naprej 55 14 Obvladovanje tveganj in priložnosti 60 15 Delnica LKPG 65 TRAJNOSTNO POROČILO 70 16 O trajnostnem poročilu 71 17 Luka Koper in usmeritve na področju trajnostnega razvoja 76 18 Deležniki Luke Koper 79 19 Matrika bistvenosti 83 20 Korporativna integriteta, človekove pravice, preprečevanje korupcije in skladnost poslovanja 86 21 Varno in zdravo pristaniško okolje 93 22 Skrb za zaposlene 102 23 Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja 111 24 Družbeno okolje 157 25 Trajnostni odnosi z dobavitelji 159 26 Trajnostni odnosi s kupci 161 27 Kazalo GRI (po standardih 2016) 162 RAČUNOVODSKO POROČILO 173 28 Računovodski izkazi družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper 174 29 Pojasnila k računovodskim izkazom 180 30 Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev in razkritja 182 31 Dodatna pojasnila izkaza poslovnega izida 193 32 Dodatna pojasnila izkaza finančnega položaja 199 33 Izkaz bilančnega dobička 245 34 Pomembnejši dogodki po zaključku poslovnega leta 246

35 Poročilo neodvisnega revizorja 247

POSLOVNO POROČILO

1 Poudarki poslovanja Skupine Luka Koper v letu 2021¹

Pandemija covida-19 je v letih 2020 in 2021 dodobra pretresla svetovno gospodarstvo. V letu 2021 je bilo občutiti postopno okrevanje in krepitev gospodarske aktivnost v mednarodnem okolju, kar je vplivalo tudi na dobre poslovne rezultate Skupine Luka Koper, čeprav je pojav nove različice virusa proti koncu leta 2021 povečal nestanovitnost finančnih trgov in ustavil širše okrevanje. Finančni kazalniki Skupine Luka Koper, doseženi v letu 2021, so boljši kot načrtovani kazalniki, v primerjavi z doseženimi v letu 2020 pa so nekoliko nižji zaradi enkratnih dogodkov, pripoznanih med drugimi prihodki, ki so pozitivno vplivali na rezultate poslovanja v letu 2020. Ob tem je ladijski pretovor v letu 2021 presegel načrtovane količine leta 2021 za odstotek, pretovor leta 2020 pa za sedem odstotkov. Družba je na skoraj vseh blagovnih skupinah presegla ali dosegla načrtovane količine oziroma

pretovor leta 2020. Konec leta 2021 je bil na kontejnerskem terminalu dosežen nov letni zgodovinski rekord v pretovoru kontejnerjev v višini 997.574 kontejnerskih enot (TEU), s tem je bil prekoračen predhodni rekord iz leta 2018, ki je takrat znašal 988.501 kontejnerskih enot (TEU). Pretovor avtomobilov je presegel tako načrtovanega kot doseženega v letu 2020, in to kljub nestabilnostim na avtomobilskem trgu zaradi vplivov pandemije ter zaradi pomanjkanja avtomobilskih polprevodnikov in ostalih komponent, kar je povzročalo občasne zastoje v proizvodnji. Večji je bil tudi pretovor sipkih in razsutih tovorov, povečal se je predvsem pretovor kuhinjske soli in železove rude. V primerjavi z načrtom se je v letu 2021 zmanjšal le pretovor tekočih tovorov, predvsem zaradi manjšega letalskega potniškega prometa in manjšega obsega pretovora naftnih derivatov zaradi vplivov pandemije covida-19.

ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE

228,4 mio. EUR

+9 % 2021/2020 +4 % 2021/NAČRT 2021

LADIJSKI PRETOVOR

20,8 mio. TON +7 % 2021/2020 +1 % 2021/NAČRT 2021

PRETOVOR KONTEJNERJEV 997,6 TISOČ TEU +6 % 2021/2020

+2 % 2021/NAČRT 2021

PRETOVOR AVTOMOBILOV 656,5 TISOČ KOS

+6 % 2021/2020 +1 % 2021/NAČRT 2021

Čisti prihodki od prodaje v mio evrih 2019 2020 2021 228,4 209,9 228,7

Alternativno merilo²

Komentar: V letu 2020 so čisti prihodki od prodaje Skupine Luka Koper dosegli 209,9 milijona evrov in so bili za 8 odstotkov oziroma za 18,8 milijona evrov nižji kot v letu 2019. Čisti prihodki od prodaje Skupine Luka Koper so se v letu 2020 zmanjšali zaradi zmanjšanja ladijskega pretovora, na kar je pomembno vplival izbruh pandemije covida-19, ki je prizadela celotno svetovno gospodarstvo, blagovne tokove in logistične poti. Postopno okrevanje v letu 2021 je pozitivno vplivalo na večji ladijski pretovor, kar se je odrazilo v višjih čistih prihodkih od prodaje. V letu 2021 so čisti prihodki od prodaje Skupine Luka Koper dosegli 228,4 milijona evrov in so bili za 9 odstotkov oziroma za 18,5 milijona evrov višji kot v letu 2020.

: / Alternativno merilo: /

Komentar: Ladijski pretovor Skupine Luka Koper je v letu 2020 znašal 19,5 milijona ton blaga in je bil manjši kot v letu 2019 za 14 odstotkov. Na manjši ladijski pretovor v letu 2020 glede na leto 2019 je poleg ohlajanja svetovnega gospodarstva vplival pojav koronavirusa SARS-CoV-2 in posledični izbruh pandemije covida-19. Pretovor dveh strateških blagovnih skupin, kontejnerjev in avtomobilov, je v letu 2020 ostal stabilen. V letu 2021 je bilo občutiti postopno okrevanje in krepitev gospodarske aktivnost v mednarodnem okolju, kar je vplivalo tudi na povečanje ladijskega pretovora v letu 2021. Ladijski pretovor Skupine Luka Koper je v letu 2021 znašal 20,8 milijona ton blaga, kar je 7 odstotkov več od doseženega v letu 2020. Družba je na vseh blagovnih skupinah presegla pretovor leta 2020.

² Skupina Luka Koper je za prikaz uspešnosti poslovanja uporabila tudi alternativna merila uspešnosti poslovanja (Smernice APMs), ki jih opredeljuje ESMA.

APMs – Alternative Performance Measures

ESMA - European Securities and Markets Authority – Evropski organ za vrednostne papirje in trge

POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA (EBIT)

31,3 mio. EUR -6 % 2021/2020 +21 % 2021/NAČRT 2021

DOBIČKONOSNOST PRIHODKOV IZ POSLOVANJA (ROS)

13,7 % -14 % 2021/2020 +17 % 2021/NAČRT 2021

Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS) v %

Alternativno merilo:

Poslovni izid iz poslovanja (EBIT)

Izračun:

Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) = razlika med poslovnimi prihodki in stroški poslovanja.

Pojasnilo izbora:

Prikazuje uspešnost (dobičkonosnost) poslovanja podjetja iz osnovne dejavnosti.

Alternativno merilo:

Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS)

Izračun:

Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS) = poslovni izid iz poslovanja (EBIT) / čisti prihodki od prodaje.

Pojasnilo izbora:

Prikazuje operativno učinkovitost podjetja.

POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA PRED AMORTIZACIJO (EBITDA)

61,2 mio. EUR -1 % 2021/2020 +13 % 2021/NAČRT 2021

EBITDA marža

26,8 % -9 % 2021/2020

+9 % 2021/NAČRT 2021

Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) v mio evrih EBITDA marža v %

Alternativno merilo:

Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA)

Izračun:

Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) = poslovni izid iz poslovanja (EBIT) + amortizacija.

Pojasnilo izbora:

Odraža uspešnost poslovanja podjetja in je približek denarnega toka iz poslovanja. Prikazuje sposobnost pokrivanja odpisov vrednosti in drugih odhodkov, ki niso povezani s poslovnimi odhodki.

Alternativno merilo:

EBITDA marža

Izračun:

EBITDA marža = poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) / čisti prihodki od prodaje.

Pojasnilo izbora:

Prikazuje poslovno uspešnost in dobičkonosnost v odstotkih. Uporablja se za primerjavo uspešnosti podjetja z drugimi podjetji. Komentar: Na poslovni izid iz poslovanja (EBIT) in čisti poslovni izid v letu 2019 sta vplivala predvsem dva dejavnika, in sicer implementacija strategije izvajanja pristaniških storitev in posledično za 14,4 milijona evrov višji stroški dela ter stroški takse na pretovor skladno z ZIUGDT v višini 4,8 milijona evrov. Na poslovni izid iz poslovanja (EBIT) in čisti poslovni izid v letu 2020 so vplivali nižji čisti prihodki od prodaje, ki so bili posledica upada ladijskega pretovora. Na rezultatih poslovanja v letu 2020 se je v celoti odrazil tudi prehod na novi model izvajanja pristaniških storitev, ki ga je Skupina začela postopno implementirati leta 2019 in istega leta tudi dokončno uveljavila. Ob tem je Skupina Luka Koper v letu 2020 glede na predhodno leto znižala poslovne odhodke. Kljub rasti čistih prihodkov od prodaje je bil v letu 2021 dosežen nižji poslovni izid iz poslovanja (EBIT), kot leto prej, in sicer zaradi nižjih drugih prihodkov, saj so bili v letu 2020 med drugimi prihodki pripoznani enkratni dogodki, ki so pozitivno vplivali na rezultate poslovanja v letu 2020.

Komentar: Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) Skupine Luka Koper je v letu 2020 znašal 61,8 milijona evrov, kar je za 15 odstotkov oziroma za 11,3 milijona evrov manj kot v letu 2019. Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) Skupine Luka Koper je v letu 2021 znašal 61,2 milijona evrov, kar je za 1 odstotek oziroma za 0,6 milijona evrov manj kot v letu 2020.

EBITDA marža Skupine Luka Koper je v letu 2020 znašala 29,4 odstotka, kar je za 8 odstotkov oziroma za 2,5 odstotne točke manj kot v letu 2019. EBITDA marža Skupine Luka Koper je v letu 2021 znašala 26,8 odstotka, kar je za 9 odstotkov oziroma za 2,7 odstotne točke manj kot v letu 2020.

ČISTI POSLOVNI IZID

31,8 mio. EUR -1 % 2021/2020 +30 % 2021/NAČRT 2021

RAZMERJE MED TRŽNO CENO IN DOBIČKOM NA DELNICO (P/E) 11,4

+3,2 2021/2020 KAZALNIK NI NAČRTOVAN

Alternativno merilo:

Razmerje med tržno ceno in dobičkom na delnico (P/E)

Izračun:

Razmerje med tržno ceno in dobičkom na delnico (P/E) = zaključni tečaj / čisti dobiček na delnico (EPS).

Pojasnilo izbora:

Prikazuje koliko evrov so vlagatelji na trgu v določenem trenutku pripravljeni plačati za vsak evro dobička podjetja. Z njim ocenjujemo vrednost podjetja in njegovih delnic na trgu.

Komentar: Čisti poslovni izid Skupine Luka Koper je v letu 2020 znašal 32 milijonov evrov, kar je za 21 odstotkov oziroma za 8,4 milijona evrov manj kot v letu 2019. Poleg že pojasnjenih vplivov, ki so prispevali k nižjemu poslovnemu izidu iz poslovanja (EBIT) v letu 2020 glede na leto 2019, je na čisti poslovni izid leta 2020 vplivala tudi nižja efektivna stopnja davka od dobička. V letu 2021 je čisti poslovni izid znašal 31,8 milijona evrov, kar je za 1 odstotek oziroma za 0,2 milijona evrov manj kot v letu 2020. Poleg že omenjenih vplivov na poslovni izid iz poslovanja (EBIT), je na čisti poslovni izid pozitivno vplival višji poslovni izid iz financiranja, negativno pa višja stopnja davka od dobička.

Kazalnik razmerja med tržno ceno in dobičkom na delnico (P/E) se je v letu 2021 povišal glede na predhodni leti in je znašal 11,4.

ČISTA DOBIČKONOSNOST KAPITALA (ROE)

7,0 % -6 % 2021/2020 +26 % 2021/NAČRT 2021

Alternativno merilo:

Čista dobičkonosnost kapitala (ROE)

Izračun:

Čista dobičkonosnost kapitala (ROE) = čisti dobiček / povprečno stanje kapitala.

Pojasnilo izbora:

Prikazuje uspešnost poslovodstva pri povečevanju vrednosti podjetja za lastnike oz. delničarje.

Komentar: Čista dobičkonosnost kapitala (ROE) je v letu 2020 znašala 7,4 odstotka, kar je za 25 odstotkov oziroma za 2,5 odstotne točke manj kot v letu 2019. Nižja dosežena čista dobičkonosnost kapitala (ROE) v letu 2020 glede na leto 2019 je posledica že omenjenih oteženih pogojev poslovanja. Čista dobičkonosnost kapitala (ROE) je v letu 2021 znašala 7 odstotkov, kar je za 6 odstotkov oziroma za 0,4 odstotne točke manj kot v letu 2020. Na nižjo čisto dobičkonosnost kapitala (ROE) v letu 2021 je vplival nižji dosežen čisti poslovni izid iz poslovanja, ki je posledica že zgoraj omenjenih vplivov, ter višji povprečni kapital.

IZDATKI ZA NALOŽBE

52,1 mio. EUR -23 % 2021/2020 -31 % 2021/NAČRT 2021

Alternativno merilo: / Alternativno merilo:

NETO FINANČNA ZADOLŽENOST/ EBITDA

0,5 +0,2 2021/2020 -0,7 2021/NAČRT 2021

Neto finančna zadolženost / EBITDA

Izračun:

Neto finančna zadolženost / EBITDA = (finančne obveznosti – denar in denarni ustrezniki) / EBITDA.

Pojasnilo izbora:

Prikazuje zadolženost in dobičkonosnost podjetja z namenom ocenjevanja zmožnosti podjetja poravnavati svoje finančne dolgove v prihodnosti, če družba ohrani isti obseg poslovanja in dobička.

Komentar: Nizka vrednost kazalnika neto finančna zadolženost / EBITDA v letih 2019 do 2021 kaže visoko finančno stabilnost Skupine Luka Koper ter pripravljenost na intenzivnejši investicijski cikel. V letu 2021 je kazalnik nekoliko višji kot dve leti poprej, vendar še vedno nizek in znaša 0,5.

Komentar: V letu 2020 je Skupina Luka Koper za naložbe namenila 68,1 milijona evrov, kar je 74 odstotkov oziroma 28,9 milijona evrov več kot v letu 2019. Skupina Luka Koper je pandemično leto 2020 izkoristila za nadaljevanje izvajanja naložb v povečevanje pristaniških zmogljivosti, saj se po izboljšanju zdravstvenih in gospodarskih razmer, povezanih s pandemijo, pričakuje ponovna rast pretovora. V letu 2021 je Skupina Luka Koper nadaljevala naložbeni ciklus predvsem z vlaganjem v povečevanje pristaniških zmogljivosti, najvidnejša naložba je bila nadaljevanje gradnje podaljška kontejnerske obale na čelu I. pomola. Za naložbe je Skupina Luka Koper namenila 52,1 milijona evrov, kar je 23 odstotkov oziroma 16 milijonov evrov manj kot v letu 2020.

Leto 2021 v številkah

20.973 vlakov vlakov pripeljalo v pristanišče in iz njega odpeljalo

2 Pismo predsednika uprave³

Spoštovane delničarke in delničarji, cenjeni poslovni partnerji, drage sodelavke in sodelavci,

mesečni rekord v pretovoru kontejnerjev, ki smo ga zabeležili marca, je bil znanitelj dobrih poslovnih rezultatov leta 2021. Čeprav se na nekaterih segmentih poslovanja še vedno poznajo posledice pandemije covida-19, so finančni rezultati Skupine Luka Koper glede na leto prej dobri. Večji pretovor blaga na skoraj vseh blagovnih skupinah je vplival na višje čiste prihodke od prodaje. Zaradi večjega pretovora pa so bili višji stroški dela, storitev in takse na pretovor, višji realizirani čisti prihodki od prodaje pa so zvišali stroške koncesije. Dodatno so na stroške vplivali tudi višje cene energentov in višji stroški amortizacije. Pri primerjavi finančnih kazalnikov leta 2021 z rezultati prehodnega leta je treba upoštevati tudi v letu 2020 izredni prihodek iz naslova odpisanih obveznosti za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (skladno z zakonom o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covida-19) ter v letu 2021 nižje prihodke iz naslova odprave rezervacij. Kljub temu so vsi finančni kazalniki krepko presegli poslovni načrt leta 2021.

V družbi smo posebej zadovoljni z rezultati pretovora na kontejnerskem terminalu, saj smo zadnje dni leta prekoračili dotakratni rekord v pretovoru kontejnerskih enot (TEU) in leto 2021 zaključili z 997.574 TEU, s čimer se trdno oklepamo položaja največjega kontejnerskega pristanišča v severnem Jadranu. Ta neverjeten rezultat smo dosegli kljub kaotičnim razmeram na globalni ravni, saj smo se na področju ladijskih kontejnerskih prevozov soočali z nerednimi prihodi ladij in pomanjkanjem praznih kontejnerjev. Marca 2021 je celotno panogo osupnila tudi nesreča oziroma nasedla ladja v Sueškem prekopu, ki je pretrgala najkrajšo in najbolj prometno pomorsko povezavo med Evropo in Daljnim vzhodom.

V letu 2021 smo zabeležili rast na vseh blagovnih skupinah, ne le pri kontejnerjih. Avtomobilski terminal je ponovno prekoračil mejo 650 tisoč vozil, in to kljub pretresom v industriji, ki so jo zaznamovali pomanjkanje polprevodnikov in motnje v proizvodnji. Znatno smo povečali količine ladijskega pretovora na segmentu generalnih tovorov – zaradi zvišanja kontejnerskih voznin in pomanjkanja ladijskega prostora so se stranke preusmerile na klasične ladijske prevoze, zato smo tudi na ta račun pridobili dodatne posle. Na področju sipkih tovorov smo v lanskem letu zabeležili več industrijske soli in umetnih gnojil, na razsutih tovorih pa je bilo več železove rude, količine premoga pa so že več let v upadu zaradi politike Evropske unije v smeri dekarbonizacije. Zaradi skromnejšega povpraševanja po gorivu v letalskem prometu, kar je bilo prav tako povezano z globalno pandemijo, so tekoči tovori ostali na podobnih količinah kot v letu 2020.

Leto 2021 so zaznamovale tudi pomembne infrastrukturne pridobitve. Podaljšana obala kontejnerskega terminala z novim priveznim mestom, ki smo ga poimenovali vez 7D, je bila le del obsežne naložbe, saj smo v zaledju te obale pridobili še dodatnih 25.000 m2 površin za odlaganje kontejnerjev. Skladiščne površine smo gradili fazno in sproti pridobivali uporabna dovoljenja za posamezne dele ter jih polnili s kontejnerji. Celotna naložba, ki je bila tudi največja posamezna naložba v zadnjem desetletju, je vredna 45,6 milijona evrov in del sredstev zanjo smo pridobili iz evropskega projekta NAPA4CORE.

Kontejnerizacija blaga v svetovni trgovini je namreč dosegla neslutene razsežnosti. Ladjarji gradijo vse večje ladje in temu se moramo pristanišča prilagajati, v nasprotnem primeru bi izpadli iz vseh pomembnejših blagovnih tokov. Zato smo naročili tudi dve novi kontejnerski dvigali razreda super post-panamax (dve taki že imamo), s čimer bomo še dodatno izboljšali procese dela na terminalu. Poleg tega se že pripravljamo na začetek podaljševanja severnega dela I. pomola, s čimer bomo zaokrožili dolžino pomola, kot je predvidena v državnem prostorskem načrtu. Tudi ta del pomola bo namenjen pretovoru kontejnerjev.

Glede na to, da že danes polovica vseh kontejnerjev, ki jih pretovorimo v Kopru, potuje po železnici, je prihodnji razvoj koprskega pristanišča v veliki meri odvisen od pravočasno zgrajene dodatne železniške povezave z zaledjem. Zato smo izredno zadovoljni, da je projekt izgradnje t. i. drugega tira že v polnem teku in bo dodatni tir, kot načrtovano, predan v uporabo leta 2026. Vendar država hkrati posodablja tudi druge dele slovenskega železniškega omrežja, kar je prav tako pomembno za koprsko pristanišče, ki si lahko v bližnji prihodnosti obeta sodobno, hitro in učinkovito povezavo s svojimi zalednimi trgi. Večja kapaciteta železniških tirov seveda ni pomembna le na področju kontejnerjev, ki so sicer s časovnega in stroškovnega vidika najbolj občutljiv tovor, ampak tudi za druge blagovne skupine, saj je skoraj 60 odstotkov letnega pretovora v pristanišču odvisnega od železniških prevozov.

Čeprav smo število vlakov v letu 2021 povečali za pet odstotkov na skoraj 21.000, je še bolj naraslo število tovornjakov, in sicer za sedem odstotkov na skoraj 368.000. Zato je dodaten, že tretji vhod za kamione na stičišču bertoške in ankaranske vpadnice več kot dobrodošel. Tudi ta je novost leta 2021 in namenili smo ga pretežno tovornjakom s kontejnerji, ki jih je več kot polovica. S tem smo izboljšali

notranjo logistiko in prometno varnost ter hkrati razbremenili mestne vpadnice.

Avtomobili so tako kot kontejnerji eden naših strateških tovorov in v zadnjih letih so bili deležni kar nekaj pomembnih naložb. Leta 2020 smo zgradili nov privez za t. i. ladje ro– ro, ki prevažajo vozila, ter dodatno skupino tirov v zaledju tretjega bazena. V letu 2021 pa smo predali namenu novo garažno hišo s kapaciteto okoli 6.000 vozil. Poleg tega je vlada odobrila tudi širitev koncesijskega območja na območje t. i. kasete 5A, kjer bo zraslo odprto skladišče za vozila. S temi pridobitvami in z novimi posli si lahko upravičeno obetamo, da bomo ostali eno večjih pristanišč za avtomobile v Evropski uniji in med prvimi v Sredozemlju.

Tudi načrti za leto 2022 na področju naložb niso nič manj ambiciozni. Omenili smo že zaključek izgradnje podaljška južnega dela I. pomola. Gradili bomo dodatne odprte skladiščne površine za avtomobile in povečali skladiščne zmogljivosti za generalne tovore. Začeli bomo graditi tudi nov kamionski terminal tik ob cestnem vhodu v pristanišče na Serminu, saj moramo obstoječi terminal na obrobju mesta izprazniti do konca leta 2023.

Za projekte s področja trajnostnega razvoja bo družba v letu 2022 namenila 12,3 milijona evrov oziroma 18 odstotkov

vseh načrtovanih naložb. Luka Koper je v začetku leta 2021 sprejela Strategijo družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja4, ki izhaja iz ciljev Združenih narodov na tem področju in strateške usmeritve Slovenije do leta 2030. Aktivnosti zajemajo od trajnostnega upravljanja matične družbe in Skupine Luka Koper, vključno z integriteto upravljanja, do varovanja človekovih pravic, varovanja okolja ter partnerstva z zaposlenimi, lokalnimi skupnostmi in civilno družbo.

Luka Koper upravlja pristanišče, ki je z dveh strani obdano s prebivalstvom, v zaledju z naravnim okoljem posebne vrednosti (Natura 2000), navzven pa ga objema občutljiv morski ekosistem. Zaradi takšne pozicije že desetletja skrbimo za izboljšanje kakovosti življenja v celotnem prostoru, v katerega je umeščeno pristanišče. Pri poslovanju in razvojnih vprašanjih upoštevamo načela trajnostnega razvoja ter družbene odgovornosti, ki sta pomembni strateški usmeritvi Skupine Luka Koper.

Boštjan Napast

Predsednik uprave družbe Luka Koper, d. d.

⁴ Živeti s pristaniščem - Poročila in dokumenti (zivetispristaniscem.si).

3 Poročilo nadzornega sveta za leto 2021

3.1 Sestava nadzornega sveta

Nadzorni svet je v letu 2021 do dne 1. 7. 2021 deloval v sestavi mag. Uroš Ilić (predsednik), mag. Andraž Lipolt (namestnik predsednika), mag. Milan Jelenc, dr. Rado Antolovič, Barbara Nose, mag. Tamara Kozlovič, Mladen Jovičić, Rok Parovel in Mehrudin Vuković.

Z dnem 2. 7. 2021 so na podlagi skupščinskega sklepa za štiri letno mandatno obdobje nastopili funkcijo novi člani nadzornega sveta Franci Matoz, Nevenka Črešnar Pergar, dr. Rado Antolovič, mag. Božidar Godnjavec in Andrej Koprivec.

3.2 Delovanje nadzornega sveta

Nadzorni svet se je do 1. 7. 2021 sestal na petih rednih in treh korespondenčnih sejah. Na februarski seji je nadzorni svet obravnaval informacijo o poslovanju Skupine in družbe Luka Koper za leto 2020, se seznanil z letnimi poročili o obvladovanju tveganj in priložnosti, notranji reviziji, korporativni integriteti in skladnosti poslovanja, rezultatih samoocenitve ter imenoval nominacijsko komisijo zaradi izteka mandata petim članom nadzornega sveta – predstavnikom kapitala v letu 2021.

Na aprilski seji je nadzorni svet obravnaval revidirano Letno poročilo Skupine in družbe Luka Koper, d. d., za leto 2020, preveril predlog uprave za uporabo bilančnega dobička za leto 2020, soglašal z imenovanjem vodje notranje revizije za novo štiriletno obdobje ter potrdil predloge uprave za povečanje sredstev na posameznih naložbah v načrtu naložb za leto 2021. Soglašal je s pravili postopka za udeležbo in glasovanje na elektronski skupščini ter kot strokovno pomoč nominacijski komisiji v postopku akreditacije za nove člane nadzornega sveta imenoval zunanjo agencijo. Pred tem je nadzorni svet na 7. korespondenčni seji dne 22. 3. 2021 na predlog večinskega delničarja imenoval zunanjo članico nominacijske komisije, potrdil dodatek št. 1 k pogodbi o revidiranju računovodskih izkazov za leta 2020, 2021 in 2022 ter se seznanil s sklepom Sveta delavcev, da se za predstavnika zaposlenih v nadzornem svetu za nov štiriletni mandat od 8. 4. 2021 dalje imenuje Mladena Jovičića.

Na prvi majski seji se je nadzorni svet seznanil s poročilom uprave o predlogu izvensodne poravnave v zadevi TTI, sprejel Politiko prejemkov članov uprave in nadzornega sveta družbe Luke Koper, d. d., ki jo je ob soglasju k sklicu 34. skupščine delničarjev družbe Luke Koper, d. d., posredoval skupščini družbe Nadzorni svet je v nadaljevanju leta 2021 deloval v sestavi Franci Matoz (predsednik od 12. 7. 2021 dalje), Nevenka Črešnar Pergar (namestnica predsednika od 12. 7. 2021 dalje), dr. Rado Antolovič, mag. Božidar Godnjavec, Andrej Koprivec, mag. Tamara Kozlovič, Mladen Jovičić, Rok Parovel in Mehrudin Vuković.

Sestava nadzornega sveta je bila z vidika strokovnih kompetenc na visoki ravni, člani so vrhunski strokovnjaki na svojih področjih in se med seboj odlično dopolnjujejo.

v odobritev. Na drugi majski seji dne 28. 5. 2021 je nadzorni svet obravnaval nerevidirano poročilo o poslovanju Skupine in družbe Luka Koper, d. d., v obdobju januar–marec 2021, potrdil predloge uprave za odobritev dodatnih sredstev za posamezne naložbe v poslovnem načrtu za leto 2021, soglašal z začetkom redne likvidacije hčerinske družbe Luka Koper Pristan, gostinstvo, d. o. o., Koper ter potrdil predlog izplačila nagrade članom uprave za leto 2020. Ob tem se je seznanil s poročilom o poteku sodnih postopkov z bivšo Matićevo upravo ter po volilnem predlogu za nove člane nadzornega sveta, podanem s strani večinskega delničarja kot razširitev dnevnega reda sklica 34. skupščine, razpustil nominacijsko komisijo. Nadzorni svet se je na zadnji junijski seji seznanil še z informacijo o poslovanju Luke Koper, d. d., v obdobju januar–maj 2021 ter z zaključenim delom nadzornega sveta ter njegovih komisij v štiriletnem mandatu.

Z dnem 2. 7. 2021 so po izvolitvi na 34. skupščini delničarjev nastopili mandat novi člani nadzornega sveta in nadzorni svet se je v nadaljevanju leta 2021 pod predsedovanjem Francija Matoza sestal na petih rednih, treh izrednih in treh korespondenčnih sejah.

Na prvi seji dne 12. 7. 2021 je nadzorni svet za predsednika imenoval Francija Matoza, za njegovo namestnico pa Nevenko Črešnar Pergar. Nadzorni svet je dne 12. 7. 2021 imenoval tudi nove sestave revizijske, kadrovske in poslovne komisije ter ustanovil novo komisijo nadzornega sveta, komisijo za strateški razvoj.

Na drugi julijski seji z dne 23. 7. 2021 je nadzorni svet obravnaval poročila uprave o stanju naložb s poudarkom na poteku strateških naložb, odstopanjih glede na strateški poslovni načrt, statusu nestrateških finančnih naložb, odprtih sodnih in upravnih postopkih, stanju in razvoju informacijskih sistemov, načrtih digitalizacije, pridobivanju EU sredstev, požarni varnosti itd.

Na avgustovski seji dne 27. 8. 2021 se je nadzorni svet seznanil s polletnimi poslovnimi rezultati družbe in Skupine Luka Koper, stališčem uprave glede rebalansa poslovnega načrta za leto 2021, polletnim poročilom o obvladovanju tveganj in priložnosti, obsegom javnega naročanja v družbi, notranjerevizijskimi posli ter soglašal s predlogom uprave, da v skladu z 2. odst. 514.a člena ZGD-1K naloge revizijske komisije v hčerinski družbi Luki Koper INPO, d. o. o., opravlja revizijska komisija nadzornega sveta Luke Koper, d. d.

Dne 15. 10. 2021 se je nadzorni svet sestal na 1. izredni seji in zaradi različnih konceptualnih pogledov uprave ter nadzornega sveta na nadaljnji strateški razvoj družbe pričel pogovore s tremi člani uprave o sporazumnem prenehanju njihovega mandata. Na naslednjih dveh izrednih sejah je nadzorni svet potrdil sporazume o predčasnem prenehanju mandata predsednika uprave Dimitrija Zadela, člana uprave Metoda Podkrižnika in članice uprave Irme Gubanec z dnem 15. 11. 2021 ter pooblastil kadrovsko komisijo nadzornega sveta, da izvede naborni postopek za nove člane uprave družbe. Za novega člana uprave s petletnim mandatom je nadzorni svet z dnem 16. 11. 2021 imenoval Roberta Rožaca, za predsednika uprave z začetkom petletnega mandata z dnem 3. 12. 2021 pa Boštjana Napasta. Nadzorni svet se je ob tem seznanil z nerevidiranim

3.3 Delo komisij nadzornega sveta

V letu 2021 so v okviru nadzornega sveta delovale revizijska komisija, kadrovska komisija in poslovna komisija, v obdobju od dne 17. 2. 2021 do 28. 5. 2021 je nadzorni svet imenoval nominacijsko komisijo, od dne 12. 7. 2021 dalje pa še komisijo za strateški razvoj.

3.3.1 Revizijska komisija

V skladu s poslovnikom nadzornega sveta revizijska komisija z izvajanjem nalog iz svojega programa dela povečuje učinkovitost dela nadzornega sveta in mu pri izvajanju nadzora nad računovodskim poročanjem, notranjimi kontrolami in upravljanjem tveganj ter pri sodelovanju z zunanjimi in notranjimi revizorji o svojem delu redno poroča ter predlaga sprejem ustreznih sklepov. Ključna vloga revizijske komisije v procesu korporativnega upravljanja je, da deluje v dobro družbe in varuje interese njenih deležnikov.

Revizijska komisija je v prvi polovici leta 2021 delovala v sestavi Barbara Nose (predsednica, 7. stopnja izobrazbe, univ. dipl. ekonomistka, specialistka revidiranja), mag. Milan Jelenc (član, 8. stopnja izobrazbe mag. ekonomskih znanosti), mag. Tamara Kozlovič (8. stopnja izobrazbe, mag. znanosti s

poročilom o poslovanju v obdobju januar–september 2021 ter veliko pozornosti namenil usklajevanju in podaji priporočil k pripravi Poslovnega načrta za leto 2022, ki ga je na 5. redni seji dne 20. 12. 2021 tudi potrdil. Ob tem je soglašal z dolgoročno zadolžitvijo za financiranje nadaljnjih naložbenih aktivnosti družbe po fiksni obrestni meri.

Nadzorni svet je ob tem spremljal še ukrepe za doseganje načrtovanega poslovnega izida za leto 2021, upravi predlagal preveritev Strateškega poslovnega načrta družbe ter opravljal še številne druge naloge, med katerimi lahko izpostavimo:

• obravnavo poročila o delu notranje revizije za leto 2021 in programa dela notranje revizije za leto 2022,
• obravnavo poročila o obvladovanju tveganj,
• obravnavo poročila o skladnosti poslovanja in korporativne integritete za leto 2021,
• spremljanje rezultatov poslovanja in ukrepov za njihovo doseganje,
• spremljanje uresničevanja načrta naložb družbe,
• spremljanje priporočil in pričakovanj SDH.

Nadzorni svet je pazil na pravočasno in učinkovito prepoznavanje, razkrivanje, obvladovanje ter odpravo nasprotja interesov. Člani nadzornega sveta so se redno usposabljali in spremljali dobre prakse korporativnega upravljanja. Od 183 sprejetih sklepov je nadzorni svet 99 odstotkov sklepov sprejel soglasno.

področja managementa poslovnih sistemov), Rok Parovel (5. stopnja izobrazbe, gimnazijski maturant) ter zunanja članica mag. Matejo Treven (8. stopnja izobrazbe, mag. ekonomskih znanosti). Komisija v tej sestavi se je sestala na šestih rednih in eni korespondenčni seji.

Od 12. 7. 2021 dalje je revizijska komisija delovala v novi sestavi Andrej Koprivec (predsednik komisije, 7. stopnja izobrazbe, CFA univerzitetni diplomirani ekonomist), mag. Božidar Godnjavec (član in namestnik predsednika, 8. stopnja izobrazbe mag. ekonomskih znanosti), Nevenka Črešnar Pergar, MBA (članica, 8. stopnja izobrazbe, MBA univerzitetna diplomirana pravnica), Rok Parovel (5. stopnja izobrazbe, gimnazijski maturant) ter Simon Kolenc, CFA (zunanji član, 7. stopnja izobrazbe, univerzitetni diplomirani ekonomist). Revizijska komisija v novi sestavi se je sestala na petih rednih sejah.

V okviru svojih pristojnosti in pooblastil je komisija redno spremljala proces računovodskega poročanja, obravnavala različna gradiva in poročila poslovodstva ter o svojih zaključkih in ugotovitvah ter predlogih redno poročala nadzornemu svetu. V skladu s Smernicami za zagotavljanje neodvisnosti

zunanjega revizorja je revizijska komisija nadzirala sklepanje pogodb z revizijskimi družbami ter vrsto in obseg opravljanja njihovih storitev. Obravnavala je revidirano letno poročilo Skupine in družbe Luka Koper, d. d., za leto 2020 s posebnim poudarkom na izkazovanju prihodkov, oblikovanju rezervacij iz naslova potencialnih tožb, obveznostih iz koncesijske pogodbe ter nefinančnem poročanju. Dejavno je komunicirala s predstavniki zunanje revizijske družbe tako glede področij kot poteka revizije in ugotovitev s tem v zvezi ter ob tem spremljala njihovo neodvisnost in kvaliteto opravljenega dela.

Podrobno je spremljala sistem upravljanja tveganj in delovanje službe notranje revizije in notranjih kontrol, skladnost poslovanja, korporativno integriteto ter podajala priporočila za krepitev sistema. Nadzornemu svetu je predlagala v sprejem dopolnjeno izjavo o nagnjenosti k prevzemanju tveganj. Obravnavala je poročila o kupcih in dobaviteljih, sponzorstvih in donacijah, internih odnosih v skupini, odprtih sodnih postopkih, informacijah javnega značaja, davčnih in informacijskih tveganjih, delovanju sistema IT ter druga poročila po sprejetem sistemu poročanja, jih skrbno preučila in nadzorovala njihovo neoporečnost. Kjer je zaznala morebitne vrzeli, je predlagala dopolnitve in izvedbo takojšnih ter ustreznih ukrepov. Sledila je ideji transparentnega, etičnega in družbeno odgovornega modela delovanja družbe in obvladovanja potencialnih konfliktov interesov ter jasni ureditvi sodelovanja družbe z vsemi deležniki.

Pred posredovanjem predloga nadzornemu svetu v obravnavo je revizijska komisija temeljito preučila razloge za ponovno imenovanje vodje notranje revizije, spremljala njeno delo pri opravljenih rednih in izrednih notranjerevizijskih pregledih, prejemke in nagrado ter bila izredno pozorna na spoštovanje neodvisnosti in osebne integritete. Revizijska komisija je nadzornemu svetu o svojem delu redno poročala in poročila nadgradila z zahtevami po kvalitetnejšem in učinkovitejšem poročanju.

3.3.2 Kadrovska komisija

Kadrovska komisija je do 1. 7. 2021 delovala v sestavi mag. Uroš Ilić (predsednik) in člani mag. Milan Jelenc, Barbara Nose in Mehrudin Vuković. Komisija se je sestala na štirih rednih sejah. Obravnavala je poročila uprave o zaposlitvah na vodstvenih položajih, aktivnostih za vzpostavitev sistema razvoja ključnih kadrov in naslednikov, poročila o sporih z bivšo Matićevo upravo, prejemkih članov nadzornega sveta iz pravnih poslov z družbo, predloge za sklenitev pravnih poslov s člani nadzornega sveta – predstavniki delavcev ter ob pregledu zaključnega poročila o delu uprave za leto 2020 nadzornemu svetu predlagala izplačilo nagrade članom uprave za leto 2020.

Od 12. 7. 2021 dalje je komisija delovala v sestavi Franci Matoz (predsednik), mag. Tamara Kozlovič (namestnica predsednika) ter člani Nevenka Črešnar Pergar, mag. Božidar Godnjavec in Mehrudin Vuković. Komisija se je sestala na treh rednih in

treh izrednih sejah. Na prvi seji se je komisija ob obravnavi poročila o zaposlitvah na vodstvenih položajih ter v odvisnih in pridruženih družbah seznanila še s stanjem odprtih sodnih in upravnih postopkov ter nadzornemu svetu predlagala v potrditev imenovanje pooblaščenca za korporativno integriteto. Na naslednjih treh izrednih sejah je komisija ob zunanji strokovni podpori pripravila nabor kandidatov za nove člane uprave, opravila temeljito analizo in preveritev kandidatov z opravljenimi razgovori ter nadzornemu svetu v imenovanje za predsednika uprave za mandatno obdobje petih let predlagala Boštjana Napasta, za člana uprave pa Roberta Rožaca. V zaključku leta 2021 je komisija obravnavala predlog kriterijev za nagrajevanje uprave za leto 2022, ki ga je posredovala nadzornemu svetu v potrditev.

3.3.3 Poslovna komisija

Poslovna komisija je do 1. 7. 2021 delovala v sestavi mag. Andraž Lipolt (predsednik) in člani mag. Milan Jelenc, dr. Rado Antolovič, mag. Tamara Kozlovič, Mladen Jovičić in Rok Parovel ter se sestala na štirih rednih sejah. Komisija je spremljala načrt izvajanja naložb, tekočega in investicijskega vzdrževanja, povečanja protieksplozijske zaščite ter obravnavala predloge uprave, ki so s tem povezani. Seznanila se je s stanjem informacijske podpore, primerjalno študijo glede kontejnerskega terminala, ukrepi za dvig produktivnosti, poročili o varnosti in zdravju pri delu ter požarni varnosti, raznimi elaborati ekonomske upravičenosti naložb, programom razvoja pristanišča ter drugimi poročili uprave.

Od 12. 7. 2021 dalje je komisija delovala v sestavi mag. Božidar Godnjavec (predsednik), Nevenka Črešnar Pergar (namestnica predsednika) ter člani dr. Rado Antolovič, mag. Tamara Kozlovič in Mladen Jovičić. Komisija je aktivno sodelovala pri oblikovanju poslovnega načrta za leto 2022, ki ga je v zaključku leta nadzornemu svetu predlagala v potrditev. Skrbno je spremljala izvajanje načrta naložb, tekočega in investicijskega vzdrževanja, ravnanja z morskimi sedimenti, pridobivanja zemljišč za zagotavljanje dodatnih skladiščnih površin, se seznanjala z raznimi elaborati ekonomske upravičenosti naložb ter redno spremljala poslovne cilje družbe ter hčerinskih in odvisnih družb.

3.3.4 Komisija za strateški razvoj

Komisija za strateški razvoj je bila imenovana dne 12. 7. 2021 v sestavi Nevenka Črešnar Pergar (predsednica), Andrej Koprivec (namestnik predsednice) in člani dr. Rado Antolovič, mag. Tamara Kozlovič, Mladen Jovičić in Rok Parovel ter se v letu 2021 sestala na eni seji.

Komisija je obravnavala Strateški poslovni načrt Luke Koper, d. d., 2020–2025 s poudarkom na analizi SWOT in na tem, kako je družba na morebitne slabosti in nevarnosti pripravljena, katere so prioritete prihodnjega strateškega razvoja in kakšen je njihov status, ter s tem izpostavila vidik preveritve strategije, aktivnosti za izvedbo strateških naložb, optimizacije procesov, digitalizacije in avtomatizacije ter pridobivanja EU sredstev, upravo pa pozvala k pripravi in predstavitvi konkretnih načrtov na teh področjih. Ob tem je obravnavala še poročilo o statusu nestrateških finančnih naložb.

3.3.5 Nominacijska komisija

Nominacijska komisija je bila imenovana dne 19. 2. 2021 in je delovala do 28. 5. 2021 v sestavi mag. Milan Jelenc (predsednik) ter članici Barbara Nose in mag. Tamara Kozlovič. Od dne 22. 3. 2021 dalje je nadzorni svet na predlog večinskega delničarja v komisijo imenoval še zunanjo članico Simono Razvornik Škofič. Komisija se je sestala na petih rednih in eni korespondenčni seji. Pripravila je javni poziv za vložitev kandidatur za nove člane nadzornega sveta, opravila pregled prispelih kandidatur, jih posredovala zunanjemu strokovnjaku v strokovno presojo ter po pregledu poročila za nadzorni svet pripravila predlog ožjega izbora kandidatov, ki se posredujejo skupščini družbe v izvolitev. S tem je nominacijska komisija zaključila svoj mandat.

Potek sej nadzornega sveta in njegovih komisij v letu 2021 ter odsotnost članov

Številka seje	Datum seje	Odsotni člani
Seje nadzornega sveta
34. redna seja	19. februar 2021	/
35. redna seja	23. april 2021	/
36. redna seja	12. maja 2021	/
37. redna seja	28. maja 2021	dr. Rado Antolovič
38. redna seja	23. junij 2021	/
7. korespondenčna seja	22. marec 2021	/
8. korespondenčna seja	14. april 2021	/
9. korespondenčna seja	30. junij 2021	/
1. redna seja	12. julij 2021	/
2. redna seja	23. julij 2021	Rok Parovel
3. redna seja	27. avgust 2021	/
4. redna seja	3. december 2021	/
5. redna seja	20. december 2021	/
1. izredna seja	15. oktober 2021	Andrej Koprivec
2. izredna seja	22. oktober 2021	/
3. izredna seja	12. november 2021	/
1. korespondenčna seja	18. oktober 2021	/
2. korespondenčna seja	29. oktober 2021	/
3. korespondenčna seja	26. november 2021	/
Seje kadrovske komisije
23. redna seja	19. februar 2021	/
24. redna seja	23. april 2021	/
25. redna seja	28. maj 2021	/
26. redna seja	23. junij 2021	/

1. redna seja	27. avgust 2021	/
1. izredna seja	22. oktober 2021	/
2. izredna seja	12. november 2021	/
3. izredna seja	24. november 2021	/
2. redna seja	20. december 2021	/
3. redna seja	29. december 2021	Nevenka Črešnar Pergar
Seje poslovne komisije
24. redna seja	12. februar 2021	/
25. redna seja	16. april 2021	/
26. redna seja	14. maj 2021	/
27. redna seja	22. junij 2021	/
1. redna seja	26. avgust 2021	/
2. redna seja	29. september 2021	/
3. redna seja	25. november 2021	/
4. redna seja	3. december 2021	mag. Božidar Godnjavec, Mladen Jovičić
5. redna seja	17. december 2021	/
Seje revizijske komisije
41. redna seja	28. januar 2021	/
42. redna seja	17. februar 2021	/
43. redna seja	6. april 2021	/
44. redna seja	21. april 2021	/
45. redna seja	27. maj 2021	/
46. redna seja	22. junij 2021	/
1. redna seja	23. julij 2021	Rok Parovel
2. redna seja	26. avgust 2021	/
3. redna seja	29. september 2021	/
4. redna seja	25. november 2021	/
5. redna seja	17. december 2021	/
7. korespondenčna seja	19. marec 2021	/
Seja komisije za strateški razvoj
1. redna seja	27. avgust 2021	/
Seje nominacijske komisije
1. konstitutivna seja	5. marec 2021	/
1. redna seja	15. marec 2021	/
2. redna seja	26. marec 2021	/
3. redna seja	20. april 2021	/
4. redna seja	18. maj 2021	/
1. korespondenčna seja	17. marec 2021	/

3.3.6 Ocena dela nadzornega sveta

Nadzorni svet ocenjuje, da sta njegova sestava z vidika strokovnih kompetenc ter delovanje učinkovita in skladna s priporočeno prakso. Delovanje nadzornega sveta je odlično in člani nadzornega sveta so vrhunski strokovnjaki na svojih področjih. Upravljanje nasprotij interesov članov nadzornega sveta učinkovito varuje interese družbe.

Nadzorni svet je deloval učinkovito in sproti spremljal vsa ključna področja poslovanja. Zaradi dobre individualne priprave in motiviranosti posameznih članov je njegov prispevek velik. Podpora nadzornemu svetu je z vidika delovanja komisij nadzornega sveta kot z vidika sekretarja nadzornega sveta zelo dobra.

Komisije so pripravljale ustrezne sklepe za sprejem na sejah nadzornega sveta in v njihovo delo so bili vključeni vsi člani nadzornega sveta, ki so aktivno sodelovali v razpravah in učinkovito izmenjevali mnenja. Vsi člani nadzornega sveta so podpisali izjavo o neodvisnosti in se izrekli za neodvisne.

3.3.7 Stroški delovanja nadzornega sveta

Izplačila posameznim članom nadzornega sveta in članom komisij nadzornega sveta ter drugi prejemki in stroški delovanja na podlagi skupščinskega sklepa št. 4 z dne 29. 12. 2017 so podrobneje predstavljeni v računovodskem poročilu, v pojasnilu št. 33 Posli s povezanimi osebami. Stroški izobraževanja za člane nadzornega sveta so v letu 2021 znašali 1 tisoč evrov.

3.3.8 Potrditev letnega poročila in stališče o revizorjevem poročilu

Letno poročilo družbe in Skupine Luka Koper za leto 2021 je revidirala revizijska družba BDO Revizija, d. o. o., ki je izdala mnenje k računovodskim izkazom. Revizijska komisija nadzornega sveta je na svoji 9. redni seji dne 5. aprila 2022 ugotovila, da je bilo letno poročilo izdelano pravočasno, sestavljeno pa je jasno, pregledno in v skladu z določili ZGD-1, veljavnimi Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU, in drugo veljavno zakonodajo. Revizijska komisija na Letno poročilo družbe in Skupine Luke Koper za leto 2021 ni imela pripomb, zato je nadzornemu

svetu predlagala, da ga v skladu z 282. členom ZGD-1 potrdi. Na podlagi revizorjevega mnenja, stališča revizijske komisije nadzornega sveta, podatkov in razkritij v letnem poročilu za leto 2021 nadzorni svet ocenjuje, da je revizor opravil svoje delo neodvisno in strokovno, v skladu z veljavno zakonodajo in s poslovno prakso, da je letno poročilo v vseh pomembnih pogledih sestavljeno v skladu z zahtevami ZGD-1 in da računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavljajo finančni položaj družbe in Skupine Luka Koper na dan 31. decembra 2021 ter njun poslovni izid in denarne tokove za tedaj končano leto v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU. Na revizorjevo poročilo nadzorni svet nima pripomb. Tudi sicer na Letno poročilo družbe in Skupine Luka Koper za leto 2021 nadzorni svet nima nobenih pripomb, ki bi ga kakor koli zadrževale pri sprejetju odločitve o potrditvi le-tega. Zato je nadzorni svet v skladu s 3. odstavkom 282. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) na 8. seji dne 22. aprila 2022 potrdil Letno poročilo družbe in Skupine Luka Koper za leto 2021.

Nadzorni svet se je ob sprejemanju letnega poročila opredelil tudi do izjave o upravljanju družbe in o skladnosti z referenčnim kodeksom, ki je vključena v poslovno poročilo Letnega poročila družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2021, ter ocenil, da je odraz dejanskega stanja upravljanja družbe in Skupine v letu 2021.

4 Izjava o upravljanju družbe

V skladu z določbo petega odstavka 70. čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD – 1) družba Luka Koper, d. d., podaja izjavo o upravljanju družbe, ki se nanaša na obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2021.

4.1 Kodeksi in praksa upravljanja

V obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2021 je za družbo veljal Slovenski kodeks upravljanja javnih delniških družb z dne 27. oktobra 2016, ki sta ga sporazumno oblikovala in sprejela Ljubljanska borza, d. d., Ljubljana, in Združenje nadzornikov Slovenije ter se je pričel uporabljati s 1. januarjem 2017. Kodeks je dostopen na spletnih straneh Ljubljanske borze http://www. ljse.si/cgi-bin/jve.cgi?doc=8179.

Poleg tega je v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2021 za družbo veljal Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države (sprejet marca 2021), ki je dostopen na spletnih straneh Slovenskega državnega holdinga SDH - Dokumentno središče. Lastnega kodeksa upravljanja družba ni sprejela. Upravljanje poteka v skladu z določili ZGD-1 ter prej navedenima kodeksoma.

V letu 2021 je v družbi veljala politika upravljanja, ki jo je uprava sprejela dne 17. avgusta 2020 in nadzorni svet potrdil dne 25. avgusta 2020.

Družba je pri upravljanju prostovoljno pristopila k uporabi Slovenskih smernic korporativne integritete, ki so dostopne na spletni strani https://www.luka-kp.si/slo/pomembnidokumenti-208 in na podlagi katerih je sprejela lastno Strategijo korporativne integritete družb Skupine Luka Koper in Etični kodeks družb Skupine Luka Koper, ki sta dostopna na spletnih straneh družbe https://luka-kp.si/slo/ pomembni-dokumenti-208. Etični kodeks družb Skupine Luka Koper je bil prenovljen 1. oktobra 2019 in je dostopen na spletni strani družbe https://www.luka-kp.si/slo/pomembnidokumenti-208. Družba je dne 20. 5. 2021 sprejela tudi nov Poslovnik o delu pooblaščenca za korporativno integriteto in komisije za obravnavo prijav kršitve korporativne integritete v Skupini Luka Koper ter dne 19. 5. 2021 nov Poslovnik o delu pooblaščenca za skladnost poslovanja.

4.1.1 Upravljanje družbe Luka Koper, d. d.

Družba pri upravljanju spoštuje določila zanjo veljavnih kodeksov, večja odstopanja pa so navedena oz. pojasnjena v nadaljevanju.

• Pri zastopanosti v organih vodenja in nadzora se upošteva različne kriterije zastopanosti v organih vodenja in nadzora z vidika spola in drugih vidikov, kot sta starost ter strokovni profil. S tem v zvezi ima družba sprejeto politiko raznolikosti. Prej navedene kriterije družba izpolnjuje, ne izpolnjuje le kriterija uravnotežene zastopanosti spolov v nadzornem svetu in v upravi. (Odstopanje od točk 9 in 20.3 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb ter točk 3.6 in 6.1.1 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.)

• Družba nima pripravljenega kodeksa kompetenčnih profilov za člane nadzornega sveta, ki bi bil objavljen na spletni strani družbe. (Odstopanje od točke 6.5.1 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.)

• Družba s pozivom, ki je sestavni del skupščine, ne pozove institucionalnih vlagateljev in države, naj javnost seznanijo s svojo politiko upravljanja. Omenjenega družba ne počne, ker je razvila lasten sistem komunikacije z delničarji in institucionalnimi vlagatelji oz. državo ter je štela, da slednji s svojim komuniciranjem z javnostjo izkazujejo svojo politiko upravljanja družbe. Družba pri sklicu skupščine posebej ne poziva države in Slovenskega državnega holdinga, d. d., naj pojasnita svojo politiko upravljanja družbe, ker ima Slovenski državni holding, d. d., na spletni strani letni načrt upravljanja družb v večinski lasti države, ki zajema tudi Luko Koper, d. d. Iz načrta izhajajo jasna stališča Slovenskega državnega holdinga, d. d., in države glede upravljanja Luke Koper, d. d., vključno z rezultati, ki jih pričakujeta od nje. Iz tega razloga družba tudi v bodoče ne bo sledila temu priporočilu. (Odstopanje od točke 6.2 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb.)
• Člani nadzornega sveta, ki so delavski predstavniki, nimajo univerzitetne izobrazbe. Delavski predstavniki nadzornega sveta so imenovani s strani sveta delavcev, na kar skupščina družbe nima vpliva. Prav tako Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki je podlaga za imenovanje delavskih predstavnikov v nadzorni svet, ne predpisuje stopnje izobrazbe za člane nadzornega sveta, ki so delavski predstavniki. Iz tega razloga ni podlage za zagotovilo, da bodo v prihodnosti vsi člani nadzornega sveta imeli univerzitetno izobrazbo. (Delno odstopanje od točke 10.1 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb.)
• Nadzorni svet ne obravnava enkrat letno poročila sveta delavcev o stanju na področju sodelovanja delavcev pri upravljanju, ker od sveta delavcev omenjenega poročila ne dobi. (Odstopanje od točke 12.4 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb.)
• Nadzorni svet nima posebnega načrta izobraževanj, ker

si prioritete v zvezi z izobraževanjem določi vsak član nadzornega sveta posebej. (Odstopanje od točke 13.1 Slovenskega kodeksa o upravljanju javnih delniških družb.)

• Predsednik nadzornega sveta je hkrati tudi predsednik kadrovske komisije nadzornega sveta. (Odstopanje od določila 15.3 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb.)
• V nominacijsko komisijo se vključi en zunanji član, ki ga predlaga SDH, ne vključi pa se zunanji strokovnjak, ki ga nadzorni svet izbere na predlog SDH, ker družba takšnega predloga od SDH ni prejela. (Delno odstopanje od točke 6.9.2 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.)
• Nadzorni svet pri oblikovanju posamezne komisije ne določi neposredno njenih nalog s sklepom ali v poslovniku. Naloge komisije so razvidne iz razprave nadzornega sveta ob njeni ustanovitvi. (Delno odstopanje od točke 18.2 Slovenskega kodeksa javno delniških družb.)
• Članom nadzornega sveta se obračuna boniteta za zavarovanje odgovornosti organov družbe in vodstvenih delavcev, kar predstavlja edino boniteto, ki so je deležni. V zvezi z zavarovanjem odgovornosti članov nadzornega sveta obstaja za vse člane organov vodenja in nadzora v družbi enoten sistem, ki se tudi v bodoče ne bo spreminjal. (Odstopanje od točke 6.10.7 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.)
• Seje revizijske komisije nadzornega sveta družbe so vsako četrtletje, vendar jih je več kot osem na leto. (Odstopanje

od točke 6.14.2 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.)

• Družba ima vzpostavljen sistem notranjih kontrol, ki pa še ne omogoča celovitega upravljanja tveganj, vendar ga stalno izboljšuje. (Odstopanje od točke 9.2 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države in od točke 26 Kodeksa upravljanja javnih delniških družb.)
• Družba v etičnem kodeksu nima natančneje razdelanih vsebin, ki se nanašajo na zgled vodstva, zaposlene, delavske pravice, odnos do uradnih oseb in kontrolo ter sankcije. V etičnem kodeksu so obravnavane različne vsebine, ki jih družba sproti dopolnjuje. (Delno odstopanje od priporočila 10.1.1 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.)
• Družba na svojih spletnih straneh ne objavlja vseh poslovnikov svojih organov, tj. organa vodenja, nadzora in skupščine. (Delno odstopanje od priporočila 29.9 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb.)

4.1.2 Korporativna integriteta

Podrobno o korporativni integriteti poročamo v 20. poglavju z naslovom Korporativna integriteta, človekove pravice, preprečevanje korupcije in skladnost poslovanja.

4.1.3 Sistem obvladovanja tveganj

Podrobno o tveganjih poročamo v 14. poglavju z naslovom Obvladovanje tveganj in priložnosti.

4.2 Notranje kontrole in upravljanje tveganj v povezavi z računovodskim poročanjem

Skupina Luka Koper obvladuje tveganja, povezana z računovodskih poročanjem, z izvajanjem sprejetih usmeritev in postopkov pri notranjih kontrolah. Namen notranjih kontrol je zagotoviti točnost, zanesljivost in popolnost zajemanja podatkov o poslovnih dogodkih ter pripravo računovodskih izkazov, ki so resničen in pošten prikaz finančnega položaja, poslovnega izida, denarnih tokov in gibanja kapitala v skladu z veljavnimi zakoni, Mednarodnimi računovodskimi standardi ter drugimi zunanjimi in notranjimi predpisi. Tveganja, povezana s konsolidiranimi računovodskimi izkazi Skupine, obvladujemo tudi s centralizirano računovodsko funkcijo v enotnem informacijskem sistemu v obvladujoči družbi, ki vključuje tudi vse odvisne družbe in večji del pridruženih.

Računovodske kontrole so zasnovane po načelih resničnosti in delitve odgovornosti ter so osredotočene na kontrolo pravilnosti in popolnosti obdelave podatkov, usklajenosti stanja, izkazanega v poslovnih knjigah, in dejanskega stanja, ločenosti evidence od izvajanja poslov, strokovnosti računovodij in neodvisnosti. Notranje kontrole v računovodstvu so povezane tudi s kontrolami na področju informacijskih tehnologij, ki med drugim zagotavljajo omejitve in nadzor

nad dostopi do omrežja, podatkov in aplikacij ter točnost in popolnost zajemanja in obdelovanja podatkov.

Luka Koper, d. d., kot družba, ki je zavezana k uporabi zakona, ki ureja prevzeme, v skladu z določilom šestega odstavka 70. člena ZGD-1 navaja podatke o stanju na zadnji dan poslovnega leta 2021 in vsa potrebna pojasnila.

4.2.1 Struktura osnovnega kapitala družbe

Delnice družbe so navadne kosovne delnice, ki dajejo njihovim imetnikom pravico do udeležbe pri upravljanju družbe, pravico do dela dobička – dividend in pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe. Vse delnice se glasijo na ime, so enega razreda in izdane v nematerializirani obliki. Delnice družbe so prosto prenosljive ter uvrščene v prvo kotacijo na Ljubljanski borzi. Podrobnejši podatki o delnici in lastniški strukturi so predstavljeni v 15. poglavju z naslovom Delnica LKPG.

4.2.2 Omejitve prenosa delnic

Vse delnice družbe so prosto prenosljive.

4.2.3 Kvalificirani deleži po Zakonu o prevzemih

1. decembra 2021 je bila na podlagi prvega odstavka 77. člena Zakona o prevzemih glede doseganja kvalificiranega deleža:

2. Republika Slovenija imetnica 7.140.000 delnic izdajatelja družbe Luka Koper, d. d., kar predstavlja 51,00 odstotkov osnovnega kapitala izdajatelja, in

3. Slovenski državni holding, d. d., imetnik 1.557.857 delnic izdajatelja družbe Luka Koper, d. d., kar predstavlja 11,13 odstotka osnovnega kapitala izdajatelja.

4.2.4 Imetniki vrednostnih papirjev, ki zagotavljajo posebne kontrolne pravice

Družba ni izdala vrednostnih papirjev, ki bi zagotavljali posebne kontrolne pravice.

4.2.5 Delniška shema za delavce

Družba nima delniške sheme za delavce.

4.2.6 Omejitev glasovalnih pravic

Omejitve glasovalnih pravic ni.

4.2.7 Dogovori med delničarji, ki lahko povzročijo omejitev prenosa delnic ali glasovalnih pravic

Družbi tovrstni dogovori niso znani.

4.2.8 Pravila družbe o imenovanju in zamenjavi članov organov vodenja ali nadzora

Uprava družbe ima predsednika uprave in največ tri člane uprave, od katerih je eden delavski direktor. Predsednika uprave in druge člane uprave imenuje in razrešuje nadzorni svet. Delavskega direktorja kot člana uprave imenuje in razrešuje nadzorni svet na predlog sveta delavcev. Mandat predsednika uprave, članov uprave in delavskega direktorja traja pet let z možnostjo ponovnega imenovanja. Nadzorni svet ima pravico in pristojnost odpoklicati celotno upravo ali posameznega člana uprave.

Nadzorni svet lahko predčasno odpokliče predsednika uprave, člane uprave in delavskega direktorja iz razlogov, ki so določeni v zakonu. Za sklepčnost nadzornega sveta pri imenovanju in odpoklicu predsednika uprave, člana uprave ali delavskega direktorja je potrebna navzočnost vsaj polovice članov nadzornega sveta, pri čemer mora biti najmanj polovica prisotnih članov nadzornega sveta predstavnikov kapitala, od katerih mora biti prisoten tudi predsednik nadzornega sveta ali namestnik predsednika nadzornega sveta.

Predsednik in člani uprave morajo imeti najmanj univerzitetno izobrazbo, aktivno obvladati en svetovni jezik in imeti vsaj pet let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v velikih družbah v skladu s kriteriji, kot jih opredeljuje zakon, ki

ureja gospodarske družbe. Natančnejše pogoje in merila za predsednika in člana uprave določi nadzorni svet. Pogoje za imenovanje delavskega direktorja skupaj določita nadzorni svet in svet delavcev.

Nadzorni svet ima kadrovsko komisijo, ki izvaja predhodne postopke, povezane z izborom kandidatov za upravo družbe, in s tem v zvezi nadzornemu sveta predlaga najustreznejše kandidate za člane uprave, pred njenim predlogom pa tudi preveri, ali predlagani kandidati izpolnjujejo zakonske in statutarne kriterije za člane uprave.

Nadzorni svet družbe ima devet članov, od katerih jih šest izvoli skupščina družbe z navadno večino glasov navzočih delničarjev, tri člane pa svet delavcev družbe. Enega od šestih članov nadzornega sveta lahko predlagajo skupščini v izvolitev občina ali občine, na območju katerih leži kopenski del območja pristanišča. Skupščina s sklepom ugotovi izvolitev in odpoklic članov nadzornega sveta, ki jih je izvolil ali odpoklical svet delavcev družbe. Sklep o predčasnem odpoklicu članov nadzornega sveta mora biti sprejet s tričetrtinsko večino oddanih glasov skupščine. Člane nadzornega sveta iz vrst delavcev lahko pred potekom mandata odpokliče svet delavcev, skupščina pa s sklepom samo ugotovi njihov odpoklic. Vsak izvoljeni član nadzornega sveta je po izteku mandata lahko ponovno predlagan in izvoljen za člana nadzornega sveta.

Uprava družbe in nadzorni svet sta v letu 2020 oblikovala in sprejela politiko raznolikosti v zvezi z zastopanostjo v organih vodenja in nadzora družbe, kot to opredeljujeta ZGD-1 in Slovenski kodeks upravljanja javnih delniških družb, sprejet dne 27. 10. 2016, ki je pričel veljati 1. 1. 2017. S tem družba zasleduje cilj raznolikosti pri zastopanosti v organih vodenja in nadzora.

4.2.9 Pravila družbe o spremembah statuta

Skupščina s tričetrtinsko večino pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala odloča o spremembah statuta.

4.2.10 Pooblastila članov poslovodstva, zlasti glede lastnih delnic

Pooblastila članov poslovodstva so opredeljena v poglavju 4.6 z naslovom Uprava družbe. Sicer pa uprava nima posebnih pooblastil v zvezi z izdajo ali nakupom lastnih delnic.

4.2.11 Pomembni dogovori, ki začnejo učinkovati, se spremenijo ali prenehajo na podlagi spremembe kontrole v družbi, ki je posledica javne prevzemne ponudbe

Družbi taki dogovori niso znani.

4.2.12 Dogovori med družbo in člani njenega organa vodenja ali nadzora ali delavci, ki predvidevajo nadomestilo, če ti zaradi ponudbe, kot jo določa zakon, ki ureja prevzeme, odstopijo, so odpuščeni brez utemeljenega razloga ali njihovo delovno razmerje preneha

Dogovorov skladno z zakonom o prevzemih ni.

4.3 Sistem upravljanja⁵

V družbi Luka Koper, d. d., je v veljavi dvotirni sistem upravljanja, po katerem ima družba tri organe upravljanja: skupščino delničarjev, nadzorni svet in upravo. Pristojnosti posameznih organov in pravila o njihovem delovanju ter imenovanju in odpoklicu njihovih članov, spremembah statuta in notranjih predpisov družbe, ki se nanašajo na delovanje omenjenih

organov, so določeni z Zakonom o gospodarskih družbah ZGD-1, s statutom družbe ter poslovnikom o delovanju nadzornega sveta, uprave in skupščine družbe. Posamezna določila o delovanju uprave so navedena tudi v drugih splošnih aktih notranje regulative družbe. Statut delniške družbe je dostopen na spletni strani www.luka-kp.si/slo/o-podjetju.

4.4 Skupščina

Skupščina delničarjev je najvišji organ družbe in odloča o statusnih spremembah družbe, delitvi dobička in imenovanju ali odpoklicu članov nadzornega sveta ter o vseh drugih zadevah, o katerih odloča na podlagi Zakona o gospodarskih družbah ZGD-1 in statuta družbe Luka Koper, d. d. Lastniška struktura družbe Luka Koper, d. d., je prikazana v 15. poglavju z naslovom Delnica LKPG.

4.4.1 Sklic skupščine

Uprava družbe skliče sejo skupščine delničarjev praviloma enkrat letno, po potrebi večkrat. Seja skupščine je najavljena vsaj mesec dni prej na spletni strani agencije AJPES, v sistemu elektronskega obveščanja Ljubljanske borze SEOnet in na spletnih straneh družbe. Na spletnem mestu http://www. luka-kp.si/slo/za-vlagatelje/skupscine-delnicarjev je dostopno celotno gradivo s predlogi sklepov, ki je delničarjem na vpogled tudi na sedežu družbe. Skladno s Pravili Ljubljanske borze so po skupščini objavljeni tudi sprejeti skupščinski sklepi.

4.4.2 Pravica do udeležbe in glasovanja

Delničarji se lahko udeležijo skupščine in na njej uveljavljajo glasovalno pravico, če svojo udeležbo prijavijo najkasneje konec četrtega dne pred skupščino pri upravi družbe, ki ji na vpogled predložijo delnice oziroma potrdilo zanje.

Družba nima omejitev glasovalnih pravic, saj vse delnice Luke Koper, d. d., zagotavljajo glasovalne pravice skladno z zakonodajo.

Luka Koper, d. d., nima izdanih vrednostnih papirjev, ki bi imetnikom zagotavljali posebne kontrolne pravice.

4.4.3 Sklepi skupščine delničarjev

Delničarji družbe Luka Koper, d. d., so se dne 29. junija 2021 zbrali na 34. skupščini družbe. Na njej so delničarji:

• sprejeli sklep o predlogu uporabe bilančnega dobička za leto 2020, ki je znašal 30.637.829,48 evra:
  • del dobička v znesku 15.960.000,00 evrov se uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 1,14 evra na posamezno delnico,
  • preostanek bilančnega dobička v višini 14.677.829,48 evra ostane nerazporejen,
• za leto 2020 podelili razrešnico upravi ter članom nadzornega sveta,
• sprejeli spremembe in dopolnitve Statuta družbe,
• zavrnili sklenitev poravnave z nekdanjimi člani nadzornega sveta v zadevi TTI,
• podali soglasje za sklenitev poravnave z nekdanjimi člani nadzornega sveta in zavarovalnico Wiener Städtische Versischerung AG Viena Insurance Group in Wiener Städtische zavarovalnica, podružnica v Ljubljani na podlagi katere je zavarovalnica izplačala družbi 55.000,00 evrov,
• odobrili Politiko prejemkov članov uprave in nadzornega sveta družbe Luke Koper, d. d.,
• imenovali nove člane nadzornega sveta.

4.5 Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d.⁶

Nadzorni svet nadzira vodenje poslov v družbi. Druge glavne naloge in pristojnosti, ki mu jih nalagajo zakonski predpisi in statut družbe, so predvsem še: imenovanje in odpoklic uprave družbe, določanje višine prejemkov uprave, potrjevanje letnega poročila, oblikovanje predloga za delitev bilančnega dobička ter sklic skupščine.

4.5.1 Sestava nadzornega sveta

Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d., šteje devet članov. Šest članov voli skupščina, tri iz vrst zaposlenih pa svet delavcev družbe. Mandat članov nadzornega sveta traja štiri leta.

4.5.2 Sestava nadzornega sveta družbe Luka Koper, d. d., na zadnji dan v letu 2021:

4.5.2.1 Imenovani s strani kapitala:

Franci Matoz, predsednik nadzornega sveta Začetek štiriletnega mandata: 2. julij 2021 (34. skupščina delničarjev) Zaposlen: Odvetniška družba Matoz, o. p., d. o. o. Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: predsednik upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev bank, d. d., namestnik predsednika nadzornega sveta Slovenskih železnic, d. o. o.

Nevenka Črešnar Pergar, namestnica predsednika nadzornega sveta Začetek štiriletnega mandata: 2. julij 2021 (34. skupščina delničarjev) Zaposlena: družba NL Consulting, d.o.o.

Andrej Koprivec, član nadzornega sveta Začetek štiriletnega mandata: 2. julij 2021 (34. skupščina delničarjev) Zaposlen: Koprico, d.o.o.

Božidar Godnjavec, član nadzornega sveta Začetek štiriletnega mandata: 2. julij 2021 (34. skupščina delničarjev) Zaposlen: Ministrstvo za infrastrukturo

Dr. Rado Antolovič, MBA, član nadzornega sveta Začetek štiriletnega mandata: 2. julij 2021 (34. skupščina delničarjev)

Zaposlen: Dry Docks World

Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: član nadzornega sveta MYS Bijela Montenegro

Mag. Tamara Kozlovič, članica nadzornega sveta Začetek štiriletnega mandata: 22. avgust 2019 (32. skupščina delničarjev)

Zaposlena: Mestna občina Koper

Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: članica skupščine Rižanskega vodovoda Koper, d. o. o.

4.5.2.2 Imenovani s strani zaposlenih:

Mladen Jovičić, član nadzornega sveta Začetek štiriletnega mandata: 8. april 2021 (34. skupščina – seznanitev delničarjev)

Mehrudin Vuković, član nadzornega sveta Začetek štiriletnega mandata: 19. januar 2020 (33. skupščina – seznanitev delničarjev)

Rok Parovel, član nadzornega sveta Začetek štiriletnega mandata: 13. september 2020 (34. skupščina – seznanitev delničarjev)

4.5.2.3 Zunanja člana komisij nadzornega sveta:

Simon Kolenc, zunanji član revizijske komisije nadzornega sveta Imenovan za obdobje od 12. julija 2021 do preklica.

Simona Razvornik Škofič, zunanja članica nominacijske komisije nadzornega sveta Imenovana za obdobje od 22. 3. 2021 do 28. 5. 2021. Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: nadzorni svet družbe Unior, d. d.

Raznolikost članov nadzornega sveta po spolu

31. 12. 2021	moški	ženske	skupaj
Število članov nadzornega sveta	7	2	9
Delež	78 %	22 %	100 %

Raznolikost članov nadzornega sveta po starosti

31. 12. 2021	do 30 let	od 30 do 50 let	nad 50 let	skupaj
Število članov nadzornega sveta	0	5	4	9
Delež	0 %	56 %	44 %	100 %

4.5.3 Spremembe v sestavi revizijske komisije nadzornega sveta

Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d., je z dnem 12. 7. 2021 namesto dotedanjih članov revizijske komisije nadzornega sveta Barbare Nose kot predsednice in mag. Milana Jelenca kot člana, ki jima je potekel mandat članov nadzornega sveta dne 1 .7. 2021, ter mag. Mateje Treven kot zunanje članice, ki je bila dne 12. 7. 2021 odpoklicana, za nove člane revizijske komisije

nadzornega sveta imenoval Andreja Koprivca kot predsednika, mag. Božidarja Godnjavca kot namestnika predsednika, Nevenko Črešnar Pergar kot članico in Simona Kolenca kot zunanjega člana.

4.5.4 Spremembe v sestavi kadrovske komisije nadzornega sveta

Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d., je z dnem 12.7.2021 namesto dotedanjih članov kadrovske komisije nadzornega sveta mag. Uroša Ilića kot predsednika, Barbare Nose kot članice in mag. Milana Jelenca kot člana, ki jim je potekel mandat članov nadzornega sveta dne 1. 7. 2021, za nove člane kadrovske komisije nadzornega sveta imenoval Francija Matoza kot predsednika, Nevenko Črešnar Pergar kot članico in mag. Božidarja Godnjavca kot člana.

4.5.5 Spremembe v sestavi poslovne komisije nadzornega sveta

Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d., je z dnem 12. 7. 2021 namesto dotedanjih članov poslovne komisije nadzornega sveta mag. Andraža Lipolta kot predsednika in mag. Milana Jelenca kot člana, ki jima je z dnem 1. 7. 2021 potekel mandat, za nova člana poslovne komisije nadzornega sveta imenoval mag. Božidarja Godnjavca kot predsednika in Nevenko Črešnar Pergar kot namestnico predsednika.

4.5.6 Imenovanje komisije strateškega razvoja

Nadzorni svet je dne 12. 7. 2021 ustanovil novo komisijo, in sicer komisijo strateškega razvoja, v katero je imenoval Nevenko Črešnar Pergar kot predsednico, Andreja Koprivca kot namestnika predsednice, dr. Rada Antoloviča kot člana, Roka Parovela kot člana, Mladena Jovičića kot člana in mag. Tamaro Kozlovič kot članico.

4.5.7 Imenovanje nominacijske komisije

Nadzorni svet je dne 19. 2. 2021 ustanovil nominacijsko komisijo, v katero je imenoval mag. Milana Jelenca (predsednik), Barbaro Nose (članica) in Tamaro Kozlovič (članica) za obdobje do 28. 5. 2021 ter Simono Razvornik Škofič (zunanja članica) za obdobje od 22. 3. 2021 do 28. 5. 2021.

4.5.8 Podrobni podatki o sestavi nadzornega sveta

Natančneje so vse podrobnosti, ki se nanašajo na člane nadzornega sveta oz. njegovo sestavo ter sestavo komisij nadzornega sveta, navedene v tabelah z naslovom Sestava nadzornega sveta in komisij v poslovnem letu 2021, ki so sestavni del te izjave o upravljanju družbe in so bile izdelane skladno s prilogama C.2 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb in prilogo 5.2 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.

4.5.9 Delovanje nadzornega sveta

Delovanje nadzornega sveta urejajo zakonski predpisi, statut družbe, poslovnik o delu nadzornega sveta, Slovenski kodeks upravljanja javnih delniških družb, Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, Priporočila in pričakovanja Slovenskega državnega holdinga in Priporočila Združenja nadzornikov Slovenije.

Nadzorni svet je v letu 2021 deloval v prej opisani sestavi. O delovanju, odločitvah in stališčih nadzornega sveta in komisij nadzornega sveta podrobneje poročamo v poglavju 3 z naslovom Poročilo nadzornega sveta za leto 2021.

Vsak posamezni član nadzornega sveta je, upoštevaje določila Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb in Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, v letu 2021 podpisal izjavo o tem, da v letu 2021 ni obstajalo nasprotje interesov, ki bi se kazalo tako, da bi posamezni član:

• opravljal funkcije izvršnega direktorja ali člana uprave družbe ali povezane družbe ali da bi opravljal take funkcije v zadnjih petih letih,
• bil zaposlen v družbi ali povezani družbi in bil na takem položaju v zadnjih treh letih,
• prejemal večje dodatne prejemke iz družbe ali povezane družbe razen plačila, ki ga je prejemal kot član nadzornega sveta ali njegovih komisij,
• bil večinski delničar in zastopal večinskega delničarja/ večinske delničarje,
• imel z družbo ali povezano družbo v zadnjem letu pomembne poslovne stike bodisi neposredno bodisi kot partner, delničar, direktor ali vodilni delavec organa,
• bil sedaj ali v zadnjih treh letih partner ali uslužbenec sedanjega ali nekdanjega zunanjega revizorja v družbi ali povezani družbi,
• bil izvršni direktor ali član uprave druge družbe, v kateri je izvršni direktor ali član uprave družbe član nadzornega sveta, ali bil kako drugače povezan z izvršnimi direktorji oziroma člani uprave prek sodelovanja v drugih družbah ali organih,
• bil v nadzornem svetu več kot tri mandate (ali več kot 12 let),
• bil bližnji družinski član članov uprave ali oseb, ki so na položajih, navedenih v prejšnjih alinejah,
• bil član širšega poslovodstva povezane družbe,
• sodeloval pri sestavljanju vsebine predloga letnega poročila družbe.

Izjave so dostopne tudi na spletni strani https://luka-kp.si/slo/ pomembni-dokumenti-208.

4.5.10 Komisije nadzornega sveta

• V okviru nadzornega sveta redno delujejo štiri komisije:
• kadrovska komisija,
• revizijska komisija,
• poslovna komisija,.
• komisija za strateški razvoj.

Komisije opravljajo strokovne naloge v pomoč nadzornemu svetu. Imenovane so bile 12. 7. 2021.

Kadrovska komisijo so v letu 2021 sestavljali mag. Uroš Ilić (predsednik), Barbara Nose (članica), mag. Milan Jelenc (član) do dne 1. 7. 2021, ko jim je prenehal mandat članov nadzornega sveta, vse leto 2021 mag. Tamara Kozlovič (namestnica predsednika) in Mehrudin Vukovič (član) in od 12. 7. 2021 dalje Franci Matoz (predsednik), Nevenka Črešnar Pergar (članica), mag. Božidar Godnjavec (član) in Mehrudin Vukovič (član).

Revizijsko komisijo so v letu 2021 sestavljali Barbara Nose (predsednica), mag. Milan Jelenc (član) do dne 1. 7. 2021, ko jima je prenehal mandat članov nadzornega sveta, mag. Mateja Treven (zunanja članica) do 12. 7. 2021, ko je bila odpoklicana, vse leto 2021 Rok Parovel (član) in od 12. 7. 2021 dalje Andrej Koprivec (predsednik), mag. Božidar Godnjavec (namestnik predsednika), Nevenka Črešnar Pergar (članica) in Simon Kolenc (zunanji član).

Poslovno komisijo so v letu 2021 sestavljali mag. Andraž Lipolt (predsednik) in mag. Milan Jelenc (član) do dne 1. 7. 2021, ko jima je prenehal mandat članov nadzornega sveta, vse leto 2021 dr. Rado Antolovič (član), mag. Tamara Kozlovič (članica) in Mladen Jovičić (član) ter od 12. 7. 2021 Božidar Godnjavec (predsednik) ter Nevenka Črešnar Pergar (namestnica predsednika).

Komisijo za strateški razvoj so v letu 2021 od dne 12. 7. 2021, ko je bila komisija ustanovljena, sestavljali mag. Nevenka Črešnar Pergar (predsednica), Andrej Koprivec (namestnik predsednice), dr. Rado Antolovič (član), Rok Parovel (član), Mladen Jovičić (član) in mag. Tamara Kozlovič (članica).

Nominacijsko komisijo so v letu 2021 v obdobju od 19. 2. 2021 do 28. 5. 2021 sestavljali mag. Milan Jelenc (predsednik), Barbara Nose (članica) in Tamara Kozlovič (članica) ter v obdobju od 22. 3. 2021 do 28. 5. 2021 Simona Razvornik Škofič (zunanja članica).

4.5.11 Prejemki nadzornega sveta

Člani nadzornega sveta in člani komisij nadzornega sveta so upravičeni do sejnin in plačila za opravljanje funkcije. Višino sejnin in plačil določi skupščina. Člani nadzornega sveta in člani komisij nadzornega sveta so upravičeni tudi do povračila potnih in drugih stroškov za prihod in udeležbo na sejah. Več o prejemkih nadzornega sveta in o njihovi višini je zapisano v računovodskem poročilu Luke Koper, d. d., v pojasnilu št. 33: Posli s povezanimi osebami ter v tabeli z naslovom Sestava in višina prejemkov članov nadzornega sveta in komisij v poslovnem letu 2021, povzeti po prilogi C.4 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb, v poglavju Priloga izjave o upravljanju, ki je sestavni del izjave o upravljanju. O lastništvu delnic članov nadzornega sveta in njegovih komisij so podatki navedeni v 15. poglavju z naslovom Delnica LKPG.

4.6 Uprava družbe Luka Koper, d. d.⁷

Delovanje uprave urejajo zakonski predpisi, statut družbe, poslovnik o delu uprave, Kodeks upravljanja javnih delniških družb, Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države ter Priporočila in pričakovanja Slovenskega državnega holdinga. V skladu z ZGD-1 in s statutom uprava vodi družbo ter jo zastopa in predstavlja nasproti tretjim osebam.

4.6.1 Sestava uprave

Uprava družbe Luke Koper, d. d., je do dne 15.11.2021 delovala v sestavi:

• Dimitrij Zadel, predsednik uprave, imenovan dne 29. 12. 2017 za obdobje petih let, funkcijo je nastopil na dan imenovanja,
• Metod Podkrižnik, član uprave, imenovan dne 29. 12. 2017 za obdobje petih let, funkcijo je nastopil na dan imenovanja,
• Irma Gubanec, članica uprave, imenovana dne 29. 12. 2017 za obdobje petih let, funkcijo je nastopila na dan imenovanja,
• Vojko Rotar, delavski direktor, imenovan dne 16. 2. 2018 za obdobje petih let, funkcijo je nastopil na dan imenovanja.

Upravo družbe Luka Koper, d. d., so na dan 31. decembra 2021 sestavljali:

• Boštjan Napast, predsednik uprave, imenovan dne 3. 12. 2021 za obdobje petih let, funkcijo je nastopil na dan imenovanja,
• Robert Rožac, član uprave, imenovan dne 12. 11. 2021 za obdobje petih let, funkcijo je nastopil dne 16. 11. 2021,
• Vojko Rotar, delavski direktor, imenovan dne 16. 2. 2018 za obdobje petih let, funkcijo je nastopil na dan imenovanja.

4.6.2 Opis članov uprave družbe Luka Koper, d. d., na dan 31. decembra 20218 :

Boštjan Napast Predsednik uprave

Boštjan Napast je po izobrazbi univerzitetni diplomirani inženir strojništva. Poklicno pot je začel leta 1995 v podjetju Projekta inženiring, d. o. o., na Ptuju kot projektant strojnih inštalacij, nato je kariero nadaljeval v mariborskem podjetju Menerga Energie-Technologie, d. o. o. V letu 1998 se je zaposlil v družbi Petrol, d. d., kjer je opravljal več vodstvenih funkcij. Bil je direktor Petrolove mariborske območne enote za veleprodajo, v letu 2004 je prevzel vodenje sektorja za prodajo naftnih derivatov, v letih 2005 do 2009 pa je bil kot član uprave Petrola zadolžen za področje energetike, investicij, tehničnega razvoja in kakovosti. Po izteku mandata v upravi je v družbi Petrol še dve leti deloval kot svetovalec uprave. V letu 2011 je prevzel vodenje družbe

Geoplin, d. o. o., ki jo je v desetletnem obdobju uspešno preoblikoval iz lokalnega v regionalno podjetje. Svoj petletni mandat kot predsednik uprave Luke Koper, d. d., je pričel s sklepom nadzornega sveta družbe z dne 3. 12. 2021.

Robert Rožac Član uprave

Robert Rožac je po izobrazbi univerzitetni diplomirani inženir arhitekture. Ima več kot trideset let delovnih izkušenj, od tega 24 let na vodilnih delovnih mestih. Svojo managersko pot je začel v takrat enem večjih gradbenih podjetij v Sloveniji, GPG d. d., kot direktor trženja in razvoja. Od leta 2014 do leta 2019 je bil zaposlen v družbi Luka Koper, d. d., kot vodja področja investicij in vzdrževanja. Pred prihodom v Luko Koper, d. d., na funkcijo člana uprave je bil državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor.

Svoj petletni mandat kot član uprave Luke Koper, d. d., je pričel s sklepom nadzornega sveta družbe z dnem 16. 11. 2021.

Vojko Rotar Delavski direktor

Vojko Rotar, rojen 17. junija 1976, je po izobrazbi diplomirani ekonomist. Poklicno pot je začel leta 1995 v špediterskem podjetju Avico iz Ljubljane ter v dejavnosti logistike in kasneje mednarodne trgovine ostal do leta 2003, pri tem pa nabral bogate izkušnje na področju delovanja pristanišča kot tranzitne točke, ki posreduje mednarodne blagovne tokove. Razumevanje splošnega gospodarskega okolja in delovanja subjektov znotraj njega mu je odprlo pot do različnih del na medijsko–komunikacijskem področju, kjer se je preizkusil kot urednik, novinar, dopisnik, fotoreporter in spletni poročevalec pri več slovenskih medijih. V koprskem javnem podjetju Marjetica Koper je bil odgovoren za področja odnosov z javnostmi in marketinga in se približal številnim področjem, ki so povezana s spodbujanjem dobrih okoljskih praks in sodelovanjem z lokalno skupnostjo. Svoj petletni mandat kot član uprave - delavski direktor v Luki Koper, d. d., je pričel s sklepom nadzornega sveta družbe z dne 16. 2. 2018.

⁷ GRI GS 102-22, 405-1

⁸ GRI GS 405-1

Član uprave mora morebitno nasprotje interesov razkriti nadzornemu svetu in o tem obvestiti preostale člane uprave.

Raznolikost članov uprave po spolu
31. 12. 2021		moški	ženske	skupaj
Število članov uprave		3	0	3
Delež		100 %	0 %	100 %
Raznolikost članov uprave po starosti
31. 12. 2021	do 30 let	od 30 do 50 let	nad 50 let	skupaj
Število članov uprave	0	1	2	3
Delež	0 %	33 %	67 %	100 %

Predstavitev članov uprave je dostopna tudi na spletni strani družbe https://luka-kp.si/slo/vodstvo-druzbe-193.

4.6.3 Podrobni podatki o sestavi uprave

Natančneje so vse podrobnosti, ki se nanašajo na člane uprave, navedene v tabeli z naslovom Sestava uprave v poslovnem letu 2021, ki je sestavni del te izjave o upravljanju družbe in je bila izdelana skladno s prilogama C.1 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb in 5.1 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.

4.7 Delovanje uprave⁹

Uprava samostojno in na lastno odgovornost vodi poslovanje družbe v njeno dobro. Svoje delo opravlja skladno s predpisi, statutom družbe ter z zavezujočimi sklepi organov družbe.

4.7.1 Prejemki uprave

Prejemki članov uprave so sestavljeni iz stalnega in spremenljivega dela. Določeni so v pogodbah o zaposlitvi za določen čas za poslovodenje družbe za člana uprave, v aneksih k pogodbam o zaposlitvi in v sklepih nadzornega sveta. Pogodbe o zaposlitvi in aneksi so sklenjeni med posameznimi

člani uprave in nadzornim svetom, v njih so določena tudi povračila in ugodnosti. Pri sklepanju pogodb in aneksov za člane uprave nadzorni svet zastopa predsednik nadzornega sveta. O prejemkih uprave poročamo v računovodskem poročilu Luke Koper, d. d., v pojasnilu št. 33: Posli s povezanimi osebami ter v tabeli z naslovom Sestava poslovodstva v poslovnem letu 2021, ki je sestavni del te izjave o upravljanju družbe in je povzeta po prilogi C.3 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb. O lastništvu delnic poročamo v 15. poglavju z naslovom Delnica LKPG.

4.8 Vodenje in upravljanje družb v skupini Luka Koper

Družba Luka Koper, d. d., ima vzpostavljen sistem korporativnega upravljanja, v katerega je poleg obvladujoče družbe v skupini Luka Koper vključenih še 6 družb. Luka Koper ima poslovne deleže oz. je udeležena kot delničar v odvisnih družbah Skupine Luke Koper, poleg tega pa še v 13 gospodarski družbah. Cilji na področju upravljanja finančnih naložb so opredeljeni v Strateškem poslovnem načrtu družbe in Skupine za obdobje 2020–2025. V letu 2018 je bila sprejeta Strategija upravljanja finančnih naložb, ki glede na štiri ključna področja (vpetost v poslovanje družbe, povečanje fleksibilnosti in minimizacija tveganj, finančni vidik ter druge eksternalije) razporeja finančne naložbe v dva investicijska razreda:

• Strateške finančne naložbe so naložbe v delnice in deleže družb, ki opravljajo dejavnosti, pomembne za nadaljnji razvoj in delovanje matične družbe, ter pripomorejo k obvladovanju tveganj in dvigu dodane vrednosti. Upravljajo se po načelu koncernskega delovanja.
• Nestrateške finančne naložbe so naložbe v delnice in deleže družb, ki ne opravljajo dejavnosti, pomembnih za nadaljnji razvoj in delovanje matične družbe, ter ne pripomorejo k obvladovanju tveganj in dvigu dodane vrednosti. Cilj je maksimiranje izplačil dobička oziroma realizacija drugih pozitivnih vplivov za lastnika. Upravljajo se po načelu skrbništva nad naložbami.

S sprejetjem Strategije upravljanja finančnih naložb so bile začrtane tudi smernice upravljanja strateških finančnih naložb z vidika odločanja in upravljanja. Dividendna politika sledi kategorizaciji posamezne finančne naložbe: v vlogi družbenika v nestrateških finančnih naložbah si prizadevamo doseči cilj maksimiranja izplačila dobička, v vlogi družbenika v strateških finančnih naložbah pa zasledujemo cilj uravnoteženega izplačila dobičkov glede na investicijsko-razvojne cikle družbe.

Družba	Direktor	Delež obvladujoče družbe v lastništvu (v %)
Luka Koper INPO, d. o. o.	Boris Kranjac	100,00
Adria Terminali, d. o. o.	Bojan Babič	100,00
Luka Koper Pristan, d. o. o.	Likvidacijski upravitelj Luka Gabrščik	100,00
Adria Investicije, d. o. o.	Boris Jerman	100,00
Logis-Nova, d. o. o.	Larisa Kocjančič	100,00
TOC, d. o. o.	Ankica Budan Hadžalič	68,13

Vodenje in upravljanje odvisnih družb v Skupini Luka Koper na dan 31. 12. 2021

4.9 Notranja revizija

Področje notranje revizije deluje z namenom opravljanja funkcije notranjega revidiranja za družbo Luka Koper, d. d., in odvisne družbe. Področje notranje revizije deluje kot samostojna enota, funkcijsko podrejena nadzornemu svetu in organizacijsko upravi družbe. Deluje neodvisno in skladno s sprejeto temeljno listino, Poslovnikom o delovanju notranje revizije, ki temelji na veljavnem Mednarodnem okviru strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju, Kodeksu notranjerevizijskih načel Slovenskega inštituta za revizijo in Kodeksu poklicne etike notranjih revizorjev Slovenskega inštituta za revizijo. Dejavnost notranje revizije pomaga uresničevati cilje družbe in Skupine s sistematičnim in metodičnim ocenjevanjem in izboljševanjem uspešnosti upravljanja tveganj, kontrolnih postopkov in njihovega upravljanja.

V letu 2021 je notranja revizija izvajala notranjerevizijske posle in preostale dejavnosti v skladu z odobrenim letnim načrtom dela. Uresničenih je bilo enajst načrtovanih notranjerevizijskih poslov in dva izredna. Vodilo pri izvajanju načrtovanih poslov so bila ob pripravi letnega načrta prepoznana tveganja, ki so bila v fazi podrobnejšega spoznavanja posameznega področja revidiranja in po začetni oceni tveganj po potrebi dopolnjena. Večji del storitev dajanja zagotovil je vključeval preverjanje ustreznosti zasnove notranjih kontrol in njihovega delovanja v skladu z vnaprej

določenimi cilji in standardi. Ob ugotovljenih pomanjkljivostih so bila podana priporočila za njihovo izboljšanje.

Poleg načrtovanega revidiranja so bile mesečno izvedene porevizijske dejavnosti, ki so bile namenjene sprotnemu poročanju o izvedenih ukrepih za boljše obvladovanje tveganj. Vsa priporočila z rokom uresničitve v letu 2021 so bila uresničena.

Notranja revizija je o posameznem opravljenem poslu sproti poročala vodstvu revidirane enote, upravi družbe in revizijski komisiji nadzornega sveta, slednjima tudi o izvajanju notranjerevizijskih priporočil. Nadzornemu svetu notranja revizija poroča letno.

Razvoj notranje revizije se uresničuje s pomočjo programa zagotavljanja in izboljševanja kakovosti. Njegov namen je zagotoviti vsem zainteresiranim stranem, da notranja revizija deluje v skladu z veljavnimi pravili stroke in da je njeno delovanje uspešno in učinkovito. Kakovost in izboljševanje delovanja notranje revizije se zagotavlja še z notranjimi presojami ter s spremljanjem in merjenjem delovanja notranje revizije. Vsi načrtovani kazalniki za merjenje uspešnosti dela notranje revizije so bili v letu 2021 doseženi.

Stroški revizijskih storitev Luke Koper, d. d., in njenih odvisnih družb so predstavljeni v konsolidiranem računovodskem poročilu v pojasnilu št. 35: Posli z revizijsko družbo.

4.10 Zunanja revizija

Skupščina delničarjev je na 33. skupščini delničarjev dne 26. 8. 2020 za revidiranje izkazov družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper imenovala revizijsko družbo BDO Revizija, d. o. o., družba za revidiranje, Cesta v Mestni log 1, Ljubljana, in sicer za poslovna leta 2020, 2021 in 2022.

Boštjan Napast

Predsednik uprave

Robert Rožac Član uprave

Vojko Rotar Član uprave - delavski direktor

4.11 Priloga izjave o upravljanju

Priloga C.1: Sestava uprave v poslovnem letu 2021

Ime in priimek	Funkcija (predsednik, član)	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije / mandata	Spol	Državljanstvo	Letnica rojstva	Izobrazba	Strokovni profil	Članstvo v organih nadzora z družbo nepovezanih družb
Dimitrij Zadel	predsednik	29/12/2017	15/11/2021	moški	slovensko	1967	VII. stopnja	univerzitetni diplomirani inženir strojništva	ne obstaja
Metod Podkrižnik	član	29/12/2017	15.11.2021	moški	slovensko	1971	VIII. stopnja	univerzitetni diplomirani inženir strojništva in magister ekonomskih znanosti	Član nadzornega sveta v družbi Petrol, d.d.
Irma Gubanec	članica	29/12/2017	15/11/2021	ženska	slovensko	1968	VIII. stopnja	magistra ekonomskih znanosti	Članica nadzornega sveta v družbi IEDC - Poslovna šola Bled, d.o.o.
Boštjan Napast	predsednik	03/12/2021	v teku	moški	slovensko	1971	VII. stopnja	univerzitetni diplomirani strojni inženir	Član nadzornega sveta v Plinovodi d.o.o. in Unior, d.d.
Rožac Robert	član	16/11/2021	v teku	moški	slovensko	1965	VII. stopnja	univerzitetni diplomirani arhitekt	ne obstaja
Vojko Rotar	član - delavski direktor	16/02/2018	v teku	moški	slovensko	1976	VII. stopnja	Univerzitetni diplomirani ekonomist	ne obstaja

Priloga C.2: Sestava nadzornega sveta in komisij v poslovnem letu 2021

Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član NS)	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije / mandata	Predstavnik kapitala / zaposlenih	Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS	Spol	Državljanstvo	Letnica rojstva	Izobrazba	Strokovni profil	Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA / NE)	Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA / NE)	Članstvo v organih nadzora drugih družb
	predsednik	1. 7. 2017	1. 7. 2021	predstavnik kapitala	8/19	moški	slovensko	1976	VIII. stopnja	magister pravnih znanosti	da	ne	ne
mag. Uroš Ilić		Članstvo v komisijah (kadrovske, komisija za prejemke)			predsednik / član			Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij
		kadrovska komisija			predsednik (do 1. 7. 2021)		4/10
Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član NS)	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije / mandata	Predstavnik kapitala / zaposlenih	Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS	Spol Državljanstvo Letnica rojstva Izobrazba				Strokovni profil	Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA / NE)	Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA / NE)	Članstvo v organih nadzora drugih družb
mag. Milan Jelenc	član	1. 7. 2017	1. 7. 2017	predstavnik kapitala	8/19	moški	slovensko	1949		VIII. stopnja magister ekonomskih znanosti	da	ne	Predsednik nadzornega sveta v ADRIAKOMBI, d. o. o.
			Članstvo v komisijah (revizijska, kadrovska, komisija za prejemke)				predsednik / član			Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij
		kadrovska komisija/revizijska komisija/poslovna komisija/nominacijska komisija	član/član/član/predsednik (do 1. 7. 2021, v nominacijski komisiji od 19. 2 do 28. 5. 2021)					4/10, 6/12, 4/9, 6/6

Izjava o upravljanju družbe | 30

Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član NS)	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije / mandata	Predstavnik kapitala / zaposlenih	Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS	Spol	Državljanstvo	Letnica rojstva	Izobrazba	Strokovni profil	Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA / NE)	Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA / NE)	Članstvo v organih nadzora drugih družb
Barbara Nose	članica	1. 7. 2017	1. 7. 2017	predstavnica kapitala	8/19	ženski	slovensko	1964	VII. stopnja	Univerzitetna diplomirana ekonomistka, specialistka revidiranja	da	ne	ne
			Članstvo v komisijah (revizijska, kadrovska, komisija za prejemke,…)				predsednik / član					Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij
	kadrovska komisija/revizijska komisija/nominacijska komisija	predsednica/članica/članica (do 1. 7. 2021, v nominacijski komisiji od 19. 2. do 28. 5. 2021)							4/10, 6/12, 6/6
Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član NS)	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije / mandata	Predstavnik kapitala / zaposlenih	Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS	Spol	Državljanstvo	Letnica rojstva	Izobrazba	Strokovni profil	Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA / NE)	Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA / NE)	Članstvo v organih nadzora drugih družb
mag. Andraž Lipolt	namestnik predsednika	1. 7. 2017	1. 7. 2017	predstavnik kapitala	8/19	moški	slovensko	1974	VIII. stopnja	Univerzitetni diplomirani strojnik in magister ekonomskih znanosti	da	ne	ne
			Članstvo v komisijah (revizijska, kadrovska, komisija za prejemke,…)			predsednik / član		Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij
		poslovna komisija			predsednik (do 1. 7. 2021)					4/9
Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član NS)	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije / mandata	Predstavnik kapitala / zaposlenih	Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS	Spol	Državljanstvo	Letnica rojstva	Izobrazba	Strokovni profil	Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA / NE)	Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA / NE)	Članstvo v organih nadzora drugih družb
	član	07. 10. 2013	v teku	predstavnik kapitala	18/19	moški	slovensko	1959	IX. stopnja	Doktor ekonomskih znanosti	da	ne	ne
dr. Rado Antolovič			Članstvo v komisijah (revizijska, kadrovska, komisija za prejemke,…)		predsednik / član					Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij
	poslovna komisija/komisija za strateški razvoj						član/član			9/9, 1/1
Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član NS)	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije / mandata	Predstavnik kapitala / zaposlenih	Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS	Spol	Državljanstvo	Letnica rojstva	Izobrazba	Strokovni profil	Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA / NE)	Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA / NE)	Članstvo v organih nadzora drugih družb
Franci Matoz	predsednik	02. 07. 2021	v teku	predstavnik kapitala	11/19	moški	Slovensko	1963	VII. stopnja	Univerzitetni diplomirani pravnik	da	ne	Predsednik upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev bank, d. d., namestnik predsednika nadzornega sveta Slovenske železnice, d. o. o
		Članstvo v komisijah (revizijska, kadrovska, poslovna komisija, komisija za strateški razvoj)				predsednik / član					Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij
	kadrovska komisija						predsednik			6/10

Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član NS)	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije / mandata	Predstavnik kapitala / zaposlenih	Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS	Spol	Državljanstvo	Letnica rojstva	Izobrazba	Strokovni profil	Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA / NE)	Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA / NE)	Članstvo v organih nadzora drugih družb
	namestnica predsednika	02. 07. 2021	v teku	predstavnik kapitala	11/19	ženski	Slovensko	1962	VII. stopnja	Univerzitetna diplomirana pravnica	da	ne	ne
Nevenka Črešnar Pergar		Članstvo v komisijah (revizijska, kadrovska, poslovna komisija, komisija za strateški razvoj)					predsednik / član			Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij
		kadrovska komisija, revizijska komisija, poslovna komisija, komisija za strateški razvoj					član/član/namestnica predsednika/predsednica					5/10, 6/12, 5/9, 1/1
Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član NS)	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije / mandata	Predstavnik kapitala / zaposlenih	Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS	Spol	Državljanstvo	Letnica rojstva	Izobrazba	Strokovni profil	Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA / NE)	Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA / NE)	Članstvo v organih nadzora drugih družb
	član	02. 07. 2021	v teku	predstavnik kapitala	10/19	moški	Slovensko	1980	VII. stopnja	Univerzitetni diplomirani ekonomist	da	ne	ne
Andrej Koprivec	Članstvo v komisijah (revizijska, kadrovska, poslovna komisija, komisija za			predsednik / član			Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij
		revizijska komisija, komisija za strateški razvoj					predsednik/namestnik predsednice					6/12, 1/1
Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član NS)	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije / mandata	Predstavnik kapitala / zaposlenih	Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS	Spol	Državljanstvo	Letnica rojstva	Izobrazba	Strokovni profil	Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA / NE)	Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA / NE)	Članstvo v organih nadzora drugih družb
Mag. Božidar Godnjavec	član	02. 07. 2021	v teku	predstavnik kapitala	11/19	moški	Slovensko	1972	VII. stopnja	Magister ekonomskih znanosti	da	ne	ne
		Članstvo v komisijah (revizijska, kadrovska, poslovna komisija, komisija za strateški razvoj)			predsednik / član					Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij
		kadrovska komisija, revizijska komisija, poslovna komisija					član/namestnik predsednika/predsednik					6/10, 6/12, 4/9,
Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član NS)	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije / mandata	Predstavnik kapitala / zaposlenih	Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS	Spol	Državljanstvo	Letnica rojstva	Izobrazba	Strokovni profil	Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA / NE)	Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA / NE)	Članstvo v organih nadzora drugih družb
Mag. Tamara	članica	22. 08. 2019	v teku	predstavnica kapitala	19/19	ženski	Slovensko	1978	VIII. stopnja	Magistrica znanosti iz področja managementa poslovnih sistemov	da	ne	Članica skupščine Rižanski vodovod Koper, d.o.o.
Kozlovič		Članstvo v komisijah (revizijska, kadrovska, poslovna komisija, komisija za strateški razvoj)					predsednik / član			Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij
		kadrovska komisija/poslovna komisija/komisija za strateški razvoj/nominacijska komisija						namestnica predsednika/članica/članica (v obdobju 19. 2. do 28. 5. 2021)		10/10, 9/9, 1/1, 6/6

Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član NS)	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije / mandata	Predstavnik kapitala / zaposlenih	Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS	Spol	Državljanstvo	Letnica rojstva	Izobrazba	Strokovni profil	Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA / NE)	Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA / NE)	Članstvo v organih nadzora drugih družb
	član	8. 4. 2009	v teku	predstavnik zaposlenih	19/19	moški	Slovensko	1969	V. stopnja	elektro tehnik	da	ne	ne
Mladen Jovičič		Članstvo v komisijah (revizijska, kadrovska, poslovna komisija, komisija za strateški razvoj)			predsednik / član		Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij
			poslovna komisija/komisija za strateški razvoj				član/član				8/9, 1/1
Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član NS)	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije / mandata	Predstavnik kapitala / zaposlenih	Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS	Spol	Državljanstvo	Letnica rojstva	Izobrazba	Strokovni profil	Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA / NE)	Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA / NE)	Članstvo v organih nadzora drugih družb
	član	12. 9. 2016	v teku	predstavnik zaposlenih	18/19	moški	Slovensko	1987	V. stopnja	gimnazijski maturant	da	ne	član nadzornega odbora v Mestni občini Koper
Rok Parovel		strateški razvoj)	Članstvo v komisijah (revizijska, kadrovska, poslovna komisija, komisija za				predsednik / član				Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij
			revizijska komisija/komisija za strateški razvoj				član/član			11/12, 1/1
Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član NS)	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije / mandata	Predstavnik kapitala / zaposlenih	Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS	Spol	Državljanstvo	Letnica rojstva	Izobrazba	Strokovni profil	Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA / NE)	Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA / NE)	Članstvo v organih nadzora drugih družb
	član	19. 1. 2020	v teku	predstavnik zaposlenih	19/19	moški	Slovensko	1972	VI/1 stopnja	Inženir logistike	da	ne	ne
Mehrudin Vuković			Članstvo v komisijah (revizijska, kadrovska, komisija za prejemke,…)			predsednik / član			Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij
		kadrovska komisija			član					10/10
					Zunanji član v komisijah (revizijska, kadrovska, komisija za prejemke,…)
Ime in priimek	komisija				Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij	Spol	Državljanstvo	Izobrazba	Letnica rojstva	Članstvo v organih nadzora z družbo Strokovni profil nepovezanih družb
Mateja Treven	revizijska (do 12. 7. 2021)			6/12		ženski	slovensko	VIII. stopnja	1972		Magistra ekonomskih znanosti		NLB Banka AD Skopje
					Zunanji član v komisijah (revizijska, kadrovska, komisija za prejemke,…)
Ime in priimek	komisija				Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij	Spol	Državljanstvo	Izobrazba	Letnica rojstva		Strokovni profil		Članstvo v organih nadzora z družbo nepovezanih družb
Simon Kolenc	revizijska komisija			6/12		moški	slovensko	VII. stopnja	1977		Univerzitetni diplomirani ekonomist		ne
					Zunanji član v komisijah (revizijska, kadrovska, komisija za prejemke,…)
Ime in priimek	komisija				Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij	Spol	Državljanstvo	Izobrazba	Letnica rojstva	Strokovni profil		Članstvo v organih nadzora z družbo nepovezanih družb
Simona Razvornik Škofič	komisija za nominacije (v obdobju 22. 3 do 28. 5. 2021)			4/6		ženski	slovensko	VII. stopnja	1971		Univerzitetna diplomirana ekonomistka Nadzorni svet Unior, d. d.

Priloga C.3: Sestava in višina prejemkov10 članov uprave v poslovnem letu 2021 (v EUR)

Ime in priimek	Funkcija (predsednik, član)	Fiksni prejemki - bruto (1)	Variabilni prejemki - bruto						Vračilo izplačane
			na podlagi kvantitativnih meril	na podlagi kvalitativnih meril	Skupaj (2)	Odloženi prejemki (3)11	Odpravnine (4)	Bonitete (5)12	nagrade - "claw-back" (6)	Skupaj bruto (1+2+3+4+5-6)	Skupaj neto13
Dimitrij Zadel	predsednik uprave do 15. 11. 2021	160.778,62			86.274,48	0,00	83.680,98	754,11	0,00	331.488,19	158.501,39
Metod Podkrižnik	član uprave do 15. 11. 2021	144.645,77			77.561,17	0,00	75.379,38	6.726,39	0,00	304.312,71	135.884,51
Irma Gubanec	članica uprave do 15. 11. 2021	144.202,08			77.708,76	0,00	75.398,10	2.020,07	0,00	299.329,01	141.253,82
Boštjan Napast	predsednik uprave	0,00			0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	167,46
Rober Rožac	član uprve	6.267,36			0,00	0,00	0,00	417,77	0,00	6.685,13	3.974,36
Vojko Rotar	član uprave - delavski direktor	134.046,64			34.256,60	28.944,08	0,00	3.497,43	0,00	200.744,75	86.401,95

¹⁰ Za namen tega razkritja ni potrebno razkrivati potnih stroškov, stroškov namestitve in dnevnic, ker po svoji naravi ne predstavljajo plačila upravi.

¹¹ Odloženo izplačilo druge polovice nagrade po ZPPOGD na dan 18. 7. 2021 oz. ob poteku mandata, če ja ta trajal več kot dve leti

¹² Boniteta za zavarovanje odgovornosti in boniteta za uporabo službenega vozila

¹³ Neto plača, PDPZ, povračila stroškov dela in regres za letni dopust

Priloga C.4: Sestava in višina prejemkov članov nadzornega sveta in komisij v poslovnem letu 2021 (v EUR)

Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član, zunanji član komisije)	Plačilo za opravljanje funkcije - bruto letno (1)	Sejnine NS in komisij - bruto letno (2)	Skupaj bruto (1+2)	Skupaj neto14	Potni stroški neto
Uroš Ilić	Predsednik do 2. 7. 2021	16.207,17	3.410,00	19.617,17	14.231,62	0,00
Andraž Lipolt	namestnik predsednika do 2. 7. 2021	12.691,04	3.190,00	15.881,04	11.514,34	0,00
Rado Antolovič	član	19.350,81	6.105,00	25.455,81	18.452,19	5.732,51
Milan Jelenc	član do 2. 7. 2021	12.435,48	7.282,00	19.717,48	14.304,58	0,00
Barbara Nose	članica 2. 7. 2021	12.435,48	6.402,00	18.837,48	13.664,55	0,00
Tamara Kozlovič	članica	21.548,39	10.252,00	31.800,39	23.066,61	0,00
Mladen Jovičič	član	19.350,81	6.380,00	25.730,81	18.652,18	0,00
Mehrudin Vuković	član	17.899,19	6.600,00	24.499,19	17.756,44	0,00
Rok Parovel	član	20.100,81	6.941,00	27.041,81	19.605,70	0,00
Franci Matoz	Predsednik od 2. 7. 2021	11.108,88	3.190,00	14.298,88	10.373,72	12,58
Nevenka Pergar Črešnar	član od 2. 7. 2021	9.693,55	4.950,00	14.643,55	10.624,39	343,48
Andrej Koprivec	član od 2. 7. 2021	9.112,91	3.135,00	12.247,91	8.882,06	305,28
Božidar Godnjavec	član od 2. 7. 2021	9.112,91	4.730,00	13.842,91	10.042,08	399,60
Simon Kolenc	zunanji član od 12. 07. 2021	2.554,84	993,84	3.548,68	2.498,15	82,80
Simona Razvornik Škofič	zunanja članica do 22. 03. 2021 do 28. 05. 2021	695,57	660,00	1.355,57	985,91	0,00
Mateja Treven	zunanja članica do 11. 07. 2021	4.045,16	1.716,00	5.761,16	0,00	0,00

¹⁴ Znesek, ki ga družba nakaže na račun posameznika kot plačilo po akontaciji dohodnine, ki pa ne upošteva morebitnih naknadnih doplačil dohodnine posameznika.

5 Pregled pomembnejših dogodkov, novosti in dosežkov v letu 2021

JANUAR

• Uprava družbe Luka Koper, d. d., je sprejela Strategijo družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja.

FEBRUAR

• Vlada Republike Slovenije je konec februarja sprejela program razvoja pristanišča (PRP) za mednarodni promet v Kopru za obdobje 2021-2025 in s tem družbi prižgala zeleno luč za izvedbo investicij, ki so zajete v programu.
• Uprava Luke Koper, d. d., in Sindikat žerjavistov pomorskih dejavnosti Luke Koper sta 24. februarja 2021 podpisala sporazum, ki družbi zagotavlja dvoletni socialni mir.

MAREC

• Vlada Republike Slovenije je 31. marca spremenila Uredbo o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture, ki je stopila v veljavo leta 2008. Sprememba se nanaša na razširitev koncesijskega območja pristanišča za 36 hektarov in med drugim vključuje širitev na območju zaledja drugega pomola, kjer je na kaseti 5a predvidena gradnja novih skladiščnih površin za avtomobile.
• Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje SIQ je preveril sistem ravnanja z okoljem in ugotovil, da sistem ustreza zahtevam uredbe EU št. 1221/2009 (uredba EMAS).

APRIL

• Zaključila so se dela pri dveh večjih naložbah: nov vhod za tovornjake (t.i. bertoški vhod) in nova garažna hiša.

MAJ

• Luka Koper, d. d., je prejela nagrado za najbolj varno slovensko podjetje. Nagrado podeljuje Institut za korporativne varnostne študije ICS v sodelovanju s Slovenskim združenjem korporativne varnosti.

JUNIJ

• Zaključilo se je projekt podaljšanja operativne obale kontejnerskega terminala za 100 metrov.
• Potekala je 34. skupščina družbe Luka Koper, na kateri so delničarji sklenili:
• da se bilančni dobiček, ki je na dan 31. 12. 2020 znašal 30.637.829,48 evra, uporabi za naslednje namene: - del bilančnega dobička v znesku 15.960.000,00 evra se nameni za izplačilo dividend v bruto vrednosti 1,14 evra na navadno delnico,
• preostanek bilančnega dobička v znesku 14.677.829,48 evra ostane nerazporejen.

- Izvoljen je bil Svet delavcev Luke Koper za obdobje 2021 – 2025.

JULIJ

• V veljavo je stopil Pomorski prostorski plan, ki pod določenimi pogoji in na določenih območjih omogoča premeščanje mulja v slovenskem morju.

AVGUST

• Po dveh letih premora zaradi pandemije covida-19 je bila na potniškem terminalu ponovno privezana potniška ladja Sea Dream.

OKTOBER

• Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d., je dne 22. oktobra 2021 s tremi člani uprave, Dimitrijem Zadelom, mag. Metodom Podkrižnikom in mag. Irmo Gubanec sklenil sporazum o predčasni prekinitvi funkcije članov uprave. Funkcijo so opravljali do 15. novembra 2021.
• Ministrstvo za infrastrukturo, občina Ankaran in Luka Koper so podpisali tristranski sporazum, ki je podlaga za nadaljnji razvoj pristanišča na njegovem severnem in severovzhodnem delu.

NOVEMBER

• Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d., je dne 12. novembra 2021 imenoval Roberta Rožaca za člana uprave družbe Luka Koper, d. d., za petletno mandatno obdobje z začetkom mandata dne 16. novembra 2021.

DECEMBER

• Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d., je dne 3. decembra 2021 imenoval Boštjana Napasta za predsednika uprave družbe Luka Koper, d. d., za petletno mandatno obdobje z začetkom mandata dne 3. decembra 2021.
• Na kontejnerskem terminalu so v sredo, 29. decembra 2021, prekoračili dotedanji rekord v pretovoru kontejnerjev iz leta 2018, ki je znašal 988.501 kontejnerskih enot (TEU). V letu 2021 je pretovor znašal 997.564 kontejnerskih enot (TEU), kar predstavlja nov zgodovinski rekord.

6 Pomembnejši dogodki po zaključku poslovnega leta

JANUAR 2022

• Podjetje Volta Shipping Services s sedežem v Dubaju je vzpostavilo novo kontejnersko linijo, ki Koper povezuje z enim južnokorejskim in štirimi kitajskimi pristanišči.
• Luka Koper je v okviru EU projekta COMODALCE nabavila in postavila sistem za optično prepoznavanje znakov OCR (Optical character recognition) za železniški prevoz kontejnerjev na terminal. Sistem lahko zazna številke kontejnerjev in vagonov, morebitne poškodbe in specifične oznake za nevarne tovore ter jih zabeleži v digitalni obliki.
• Luka Koper, d. d., je 21. januarja 2022 z bančnim sindikatom v sestavi Nove Ljubljanske banke, d. d., in Banke Intesa Sanpaolo, d. d., sklenila dolgoročno kreditno pogodbo v višini 60 milijonov evrov. Posojilo je namenjeno financiranju naložbenih aktivnosti družbe in temelji na fiksni obrestni meri s četrtletnimi obroki vračanja, ki jih bo družba odplačevala od sredine leta 2023 do konca leta 2031.

FEBRUAR 2022

• Začel se je rusko-ukrajinski konflikt. Skupina Luka Koper pri analiziranju posledic na poslovanje ugotavlja, da je njena neposredna izpostavljenost do Rusije in Ukrajine razmeroma majhna, saj je obseg pretovora preko Luke Koper, ki je namenjen za trg Ukrajine in Rusije, zanemarljiv. Skupina Luka Koper nima neposredne finančne izpostavljenosti vezane na Rusijo, Ukrajino in Belorusijo, pričakuje pa lahko posredne vplive na njen naložbeni portfelj zaradi gibanj na finančnih trgih. V skladu z MRS 10 – Dogodki po poročevalskem obdobju, se dogodki povezani z vplivi na poslovanje ruskoukrajinskega konflikta obravnavajo kot nepopravljalni dogodki. Več o tem je pojasnjeno v 14. poglavju z naslovom Obvladovanje tveganj in priložnosti.

7 Predstavitev Skupine Luka Koper in opis poslovnega modela¹⁵

Slovenska obala je sorazmerno majhen prostor, v katerem luško transportna dejavnost predstavlja eno najpomembnejših aktivnosti. Odvija se v koprskem pristanišču, ki je edino tovorno pristanišče v Sloveniji.

Pristanišče s svojim delovanjem vpliva na podobo Kopra, razvoj regije, slovenskega gospodarstva in logistike v tem delu Evrope. Obsega celovit vodni in priobalni prostor, v katerem se opravljajo pristaniške dejavnosti, ki so namenjene tovornemu in potniškemu prometu. V več kot 60-letnem delovanju je koprsko pristanišče doživelo izreden razvoj in se mednarodno uveljavilo.

Osnovna dejavnost pristanišča je izvajanje pretovornih in skladiščnih storitev za vse vrste blaga, ki se dopolnjujejo z vrsto dodatnih storitev na blagu in z vrsto dopolnilnih storitev. Cilj družbe je zagotavljanje celovite logistične podpore za stranke. Družba upravlja tudi ekonomsko cono ter skrbi za razvoj in vzdrževanje pristaniške infrastrukture. Cilji so postavljeni ambiciozno in se v veliki meri tudi dosegajo. Z uresničevanjem razvojnih usmeritev pristanišča Luka Koper krepi svoje konkurenčne prednosti.

Luka Koper se zaveda vplivov, ki jih ima pristaniška dejavnost na okolje. Pristanišče se ureja z mislijo na prihodnje rodove, ki bodo na Obali živeli, ustvarjali in odraščali. Zavezanost Luke Koper trajnostnemu razvoju je zagotovilo, da bo prihodnji razvoj prijazen do okoliških prebivalcev, naravnega okolja in zaposlenih. O trajnostni naravnanosti in razvoju se podrobneje poroča v trajnostnem poročilu v nadaljevanju tega dokumenta.

O poslovanju v letu 2021 in vplivu pandemije covida-19 se poroča v posameznih poglavjih v nadaljevanju tega dokumenta.

V Skupini Luka Koper so poleg obvladujoče družbe Luka Koper, d. d., še odvisne družbe in pridružene družbe. Družbe Skupine Luka Koper opravljajo svojo dejavnost v dveh državah in sicer na območju Republike Slovenije, družba Adria Transport Croatia, d. o. o., v 100 % lastništvu Adria Transport, d. o. o., pa opravlja dejavnost na območju Republike Hrvaške.

¹⁵ GRI GS 102-2, 102-4, 102-6

7.1 Osebna izkaznica družbe Luka Koper, d. d., na dan 31. marca 202216

	Ime družbe LUKA KOPER, pristaniški in logistični sistem, delniška družba
	Skrajšano ime družbe LUKA KOPER, d. d., Vojkovo nabrežje 38, 6000 Koper – Capodistria
Sedež družbe Koper
	Poslovni naslov Koper, Vojkovo nabrežje 38, 6000 Koper/Capodistria
Pravnoorganizacijska oblika Delniška družba d. d.
	Telefon: 05 66 56 100
	Faks: 05 63 95 020
	Elektronska pošta: portkoper@luka-kp.si
	Spletna stran: www.luka-kp.si
	Trajnostni razvoj: http://www.zivetispristaniscem.si
	Vpis v sodni register Okrožno sodišče v Kopru pod vložno številko 066/10032200
	Matična številka 5144353000
	Davčna številka SI 89190033
	Osnovni kapital družbe 58.420.964,78 evra
	Število delnic 14.000.000 navadnih kosovnih delnic
	Kotacija delnic Prva kotacija Ljubljanske borze
Oznaka delnice LKPG
	Predsednik uprave Boštjan Napast
	Član uprave Robert Rožac
Član uprave - delavski direktor Vojko Rotar
Predsednik nadzornega sveta Franci Matoz
	Osnovna dejavnost družbe Storitveno podjetje; pristaniški in logistični sistem
	Dejavnosti v Skupini Luka Koper Različne storitvene dejavnosti

7.2 Organiziranost Skupine Luka Koper in pridruženih družb17

V Skupini Luka Koper so povezane družbe, ki z različnimi storitvami zaokrožajo celovito ponudbo pristanišča. V Skupino Luka Koper je vključenih sedem družb in sicer obvladujoča družba in šest odvisnih družb:

Skupina Luka Koper na dan 31. decembra 2021 (7 družb)

• Obvladujoča družba Luka Koper, d. d.

- Odvisne družbe (6 družb)

• Luka Koper INPO, d. o. o., 100 %
• Adria Terminali, d. o. o., 100 %
• Luka Koper Pristan, d. o. o., v likvidaciji, 100 %18
• Logis-Nova, d. o. o., 100 %
• Adria Investicije, d. o. o., 100 %
• TOC, d. o. o., 68,13 %

Pridružene družbe (5 družb)

• Adria Transport, d. o. o., 50 %
• Adria Transport Croatia, d. o. o., 50 %, v -100 % lastništvu Adrie Transport, d. o. o.
• Adria-Tow, d. o. o., 50 %
• Adriafin, d. o. o., 50 %
• Avtoservis, d. o. o., 49 %

O spremembah v okviru odvisnih in pridruženih družb podrobneje poročamo v poglavju 29.1 Podlage za pripravo računovodskih izkazov.

¹⁶ GRI GS 102-1, 102-3, 102-4, 102-5

¹⁷ GRI GS 102-7

¹⁸ Družba Luka Koper, d. d., je naložbo v odvisno družbo Luka Koper Pristan, d. o. o., prenesla med sredstva za prodajo, saj je v maju 2021 sprejela odločitev o začetku postopka redne likvidacije odvisne družbe. Redna likvidacija se je pričela dne 15. septembra 2021.

7.3 Vključenost v konsolidirane računovodske izkaze19

V konsolidirane računovodske izkaze Skupine Luka Koper za leto, ki se je končalo 31. 12. 2021, so vključeni računovodski izkazi obvladujoče družbe Luka Koper, d. d., izkazi odvisnih družb in pripadajoči rezultati pridruženih družb.

Odvisne družbe, vključene v konsolidirane izkaze, so:

• Luka Koper INPO, d. o. o., 100 %
• Adria Terminali, d. o. o., 100 %
• Luka Koper Pristan, d. o. o., v likvidaciji, 100 %
• TOC, d. o. o., 68,13 %

Pridružene družbe, vključene v konsolidirane izkaze:

• Adria Transport, d. o. o., 50 %
• Adria Transport Croatia, d. o. o., 50 %, v 100 % lastništvu Adrie Transport, d. o. o.
• Adria-Tow, d. o. o., 50 %
• Adriafin, d. o. o., 50 %
• Avtoservis, d. o. o., 49 %

7.4 Dejavnosti Skupine Luka Koper²⁰

Luka Koper je edino večnamensko slovensko pristanišče in obsega celovit vodni in priobalni prostor, v katerem se opravljajo pristaniške dejavnosti, namenjene tovornemu prometu, in dejavnosti, namenjene potniškemu prometu.

Osnovna dejavnost pristanišča je izvajanje pretovornih in skladiščnih storitev za vse vrste blaga. Skupina Luka Koper izvaja enajst osnovnih storitev (nakladanje/razkladanje ladij, nakladanje/razkladanje kamionov, nakladanje/razkladanje vagonov, vkrcavanje/izkrcavanje potnikov, skladiščenje, dostava, privez ladij) ter vrsto dopolnilnih storitev na blagu in drugih storitev, kar strankam zagotavlja celovito logistično podporo.

7.4.1 Koncesijska pogodba

Luka Koper, d. d., je leta 2008 z državo sklenila Koncesijsko pogodbo za opravljanje pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture na območju koprskega tovornega pristanišča. Koncesijska pogodba je bila sklenjena za obdobje 35 let, kakor določa Pomorski zakonik. Dogovorjena koncesijska dajatev znaša 3,5 odstotka poslovnih prihodkov od prodaje družbe, iz katerih so izločeni prihodki od pristaniških pristojbin. V koncesijsko dajatev so vključene tudi vodna pravica, vodne takse in druge dajatve, povezane z uporabo morja, ki pripada Republiki Sloveniji. Celotno koncesijsko dajatev plačuje Luka Koper, d. d., Republiki Sloveniji, ki nato polovico zneska nameni lokalnim skupnostim, Mestni občini Koper in od 1. januarja 2015 tudi Občini Ankaran.

Družbe, ki niso vključene v konsolidirane izkaze na dan 31. 12. 2021:

• Logis-Nova, d. o. o., 100 %
• Adria Investicije, d. o. o., 100 %

Družbi Adria Investicije, d. o. o., in Logis-Nova, d. o. o., nista bili vključeni v konsolidirane izkaze, ker za pošteno predstavitev finančnega položaja Skupine nista pomembni, saj poslujeta v zelo omejenem obsegu.

V trajnostno poročilo je vključenih 7 družb, ki sestavljajo Skupino Luka Koper (obvladujoča družba in odvisne družbe), in sicer v vsebinah, ki se dotikajo njihovega poslovanja. Pri vsaki vsebini je v kazalu GRI opredeljena meja poročanja.

V Luki Koper, d. d., se izvajata dve gospodarski javni službi, in sicer gospodarska javna služba rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet, in gospodarska javna služba zbiranja odpadkov s plovil na območju koprskega pristanišča.

7.4.2 Pristaniška in logistična dejavnost

Za izvajanje osnovne pristaniške dejavnosti pretovora in skladiščenja ima Luka Koper dvanajst specializiranih terminalov, ki so organizirani glede na blago oziroma tovor, ki ga sprejemajo. Vsak terminal ima svoje značilnosti, ki jih določajo za blago specifičen delovni proces, tehnološki postopki in tehnologija. Terminali so združeni v pet profitnih centrov. Podrobno so opisani na spletni strani Storitve in terminali - Luka Koper d.d. (luka-kp.si). Osnovna pristaniška dejavnost se izvaja na eni lokaciji, in sicer na območju pristanišča.

Koncesijsko območje obsega 285 ha kopenskih površin, ki vključujejo 62,6 ha pokritih skladišč in 110 ha odprtih površin. Ob 225 hektarjih morske površine in 3.475 metrih obale je 30 ladijskih privezov. Storitve logistične dejavnosti obsegajo:

• storitve zbirnega in distribucijskega centra za vse blagovne skupine,
• storitve na blagu (sortiranje, paletiranje, vzorčenje, zaščito, označevanje, tehtanje, čiščenje in drugo), ki se vzporedno z razvojem logističnih storitev in povpraševanjem naročnikov nadgrajujejo,
• integrirane logistične rešitve.

¹⁹ GRI GS 102-45

²⁰ GRI GS 102-2, 102-7, 413-1

Storitve posameznih terminalov dopolnjujejo družbe Luka Koper INPO, d. o. o., Adria-Tow, d. o. o., Adria Transport, d. o. o., in Avtoservis, d. o. o., kar omogoča hitro prilagajanje potrebam kupcev.

Družba Luka Koper INPO, d. o. o, opravlja različne dejavnosti za potrebe matične družbe in zunanje uporabnike, in sicer v okviru treh enot: storitvene, maritimne in komunalne. Ob tem družba skrbi za zaposlovanje in usposabljanje invalidov.

Družba Adria-Tow, d. o. o., opravlja dejavnost vleke ladij in plovil, ladijske oskrbe ter reševanja in pomoči plovilom v koprskem pristanišču.

Adria Transport, d. o. o., skrbi za vzpostavitev učinkovite železniške logistike med koprskim pristaniščem in njegovim zaledjem.

Avtoservis, d. o. o., ponuja celovito servisno storitev za osebna in lahka industrijska vozila. Storitve nudi uvoznikom

7.5 Spremembe v organizaciji²¹

Družba Luka Koper, d. d., je naložbo v odvisno družbo Luka Koper Pristan, d. o. o., prenesla med sredstva za prodajo, saj je v maju 2021 sprejela odločitev o začetku postopka redne likvidacije odvisne družbe. Redna likvidacija se je pričela dne 15. septembra 2021. Drugih sprememb v organizaciji v letu 2021 ni bilo.

in izvoznikom vozil ter špediterjem, ki koristijo koprsko pristanišče kot logistično rešitev.

7.4.3 Zaledna logistična dejavnost v Sežani

Družba Adria Terminali, d. o. o., upravlja kopenski logistični terminal v Sežani, ki opravlja dejavnost pretovora in skladiščenja različnih vrst blaga v kontejnerskem prometu. Terminal je dobro povezan tako z železniško kot s cestno infrastrukturo.

7.4.4 Druge dejavnosti

Poleg osnovne, pristaniške dejavnosti zaokrožujejo delovanje Skupine Luka Koper tudi dejavnosti:

• Luke Koper Pristan, d. o. o., ki je v likvidaciji.
• Družbe TOC, tehnološko okoljski in logistični center, d. o. o., ki opravlja storitve s področja tehnoloških in ekoloških raziskav ter storitve analitskega laboratorija.

8 Poslovna strategija razvoja22

POSLANSTVO

Z zanesljivo in razvito pristaniško ponudbo podpiramo globalne logistične rešitve do osrčja Evrope skladno s potrebami gospodarstva in najzahtevnejših kupcev.

VIZIJA

Luka Koper kot vodilni pristaniški sistem za globalne logistične rešitve držav srednje in vzhodne Evrope.

VREDNOTE

8.1 Strateški cilji

V letu 2021 je Luka Koper nadaljevala izvajanje aktivnosti za dosego ciljev, določenih v Strateškem poslovnem načrtu 2020–2025, predvsem povečanja pretovora kontejnerjev na 1,2 milijona kontejnerskih enot (TEU) in avtomobilov na 0,9 milijona enot. V strategiji je poleg ciljev družbe in usmeritev zapisanih devet strateških projektov, s katerimi bo družba ta strateški poslovni načrt udejanjala. Projekti obsegajo širitve kapacitet na obeh strateških blagovnih skupinah in digitalizacijo ključnih procesov, predvsem v povezovanju celotne logistične verige, ter povečevanje pretočnosti pristanišča.

V okviru intenzivnega infrastrukturnega razvoja, predvidenega v omenjenem dokumentu, so se v letu 2021 zaključili projekti podaljšanja obale prvega pomola na južnem delu, gradnje garažne hiše, gradnje vhoda Bertoki in navezovalne cestne povezave. Večina teh naložb je bila delno financirana z evropskimi sredstvi.

Vlada Republike Slovenije je v februarju 2021 sprejela Program razvoja pristanišča 2021–2025, s katerim se na ravni idejne zasnove načrtujeta prostorski in infrastrukturni razvoj pristanišča ter dinamika izvedbe načrtovanih infrastrukturnih ureditev. Iz dokumenta izhaja, da se bo naslednjih pet let izkoristilo za povečanje kapacitet koprskega tovornega

pristanišča s pospešenim investiranjem v povečevanje števila priveznih mest in obsega skladiščnih površin ter investiranjem v cestno in železniško infrastrukturo v pristanišču.

Podpisan je bil tristranski sporazum med Občino Ankaran, Ministrstvom za infrastrukturo in Luko Koper, d. d., o ureditvi medsebojnih razmerij pri projektu ureditve ankaranskega obrobnega kanala in Železniške ceste. Sporazum omogoča ureditev ankaranskega obrobnega kanala, kar bo izboljšalo poplavno varnost območja, hkrati pa je to pogoj za začetek širitve pristanišča na območje t. i. ankaranske bonifike.

Naslednja leta bo družba tako lahko izkoristila za dodatno povečanje kapacitet pristanišča. S povečevanjem števila priveznih mest, skladiščnih površin, cestne in železniške infrastrukture v pristanišču in njegovi okolici ter s projekti s področja digitalne transformacije bo Luka Koper prenovljeno dvotirno progo pričakala pripravljena, ob tem pa skrbela za doseganje najvišjih standardov trajnostnega razvoja.

Implementacija strategije se je začela tudi na tehnološkem področju, kjer so bila pridobljena sredstva za sofinanciranje testiranja tehnologije 5G v industrijski vertikali logistike. Pripravljena je bila tudi projektna naloga za vzpostavitev

22 GRI GS 102-16

priklopa ladij na električno omrežje v času priveza za privezna mesta ro-ro in VNT/ro-ro v tretjem bazenu.

Možnost premeščanja morskega mulja, ki nastane ob vzdrževanju globin in poglabljanju bazenov v pristanišču, kot tudi vplovnih kanalov v slovenskem morju je bila umeščena v državni Pomorski prostorski načrt (PPN).

Družba si je kljub zahtevnim zdravstvenim razmeram s komercialnim pristopom, prilagojenim razmeram, zagotovila povečevanje količin pretovora in s tem po pretovoru kontejnerjev in vozil ohranila primat med pristanišči v severnem Jadranu in Sredozemlju.

V strateškem poslovnem načrtu je družba začrtala razvoj pristanišča do leta 2030, ko bo Luka Koper zgradila sodoben

Do leta 2025 si je družba zastavila naslednje cilje:

kontejnerski terminal s kapaciteto približno 2 milijona kontejnerskih enot (TEU). Luka Koper ima z omenjenim dokumentom jasno zastavljeno strategijo razvoja, zaradi česar lahko upravičeno pričakuje dolgoročno stabilno rast.

Za razvoj koprskega pristanišča je ključna v letu 2021 začeta zgradnja drugega tira med Divačo in Koprom, ki bo po informacijah družbe 2TDK (koncesionar za izgradnjo in upravljanje z drugim železniškim tirom Divača–Koper) operativen v letu 2026. To pomeni, da do zaključka leta 2025 Luka Koper še ne bo mogla računati na opazno povečanje zmogljivosti železniških kapacitet. V tem času bo družba skupaj z deležniki povečevala kapaciteto obstoječe železniške proge z organizacijskimi ukrepi, infrastrukturnimi prilagoditvami ter ukrepi s področja informacijske tehnologije.

Luka Koper bo z izkoriščanjem sinergij v logistični verigi, pridobivanjem novih strateških trgov, prenovljeno dolgoročno in ciljno naravnano komercialno politiko ter zagotavljanjem strukture prihodkov, usmerjene v blagovne skupine z višjo dodano vrednostjo, do leta 2025 povečala skupne poslovne prihodke za 24 odstotkov. Luka Koper bo z usmerjenostjo v celovito obravnavo potreb svojih kupcev do leta 2025 povečala skupni pretovor na 27,3 milijona ton.

Luka Koper bo v obdobju do leta 2025 investirala v povečevanje zmogljivosti in pretočnosti pristanišča in bo prenovljeno dvotirno progo pričakala pripravljena ter s tem še povečala prednosti in priložnosti te logistične poti in hkrati zasledovala cilj, da se do prenovljene dvotirne proge vsaj 60 odstotkov pretovorjene količine iz Luke Koper transportira po železnici, po tem pa se delež poveča na 70 odstotkov.

Luka Koper bo z uporabo novih tehnologij izvedla digitalno preobrazbo na ključnih procesih. S tem bomo dosegli povezljivost med vsemi notranjimi in zunanjimi deležniki v logistični verigi ter povečali stopnjo stroškovne učinkovitosti.

Luka Koper bo zagotovila pogoje, ki bodo spodbudili kadre k inovativnemu razmišljanju, ter s tem zagotovila uresničevanje zastavljenih poslovnih ciljev.

Luka Koper bo dosegla najvišje standarde trajnostnega razvoja po sistemu EU za okoljevarstveno vodenje organizacij (ECO Management and Audit Scheme – EMAS) ter zmanjševala ogljični odtis družbe z ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti.

Glede na prostorsko umeščenost pristanišča bomo z Mestno občino Koper in Občino Ankaran dosegli strateški dogovor o sobivanju in razvoju. Prav tako bomo konsenz o razvoju dosegli tudi z državo, saj je pristanišče strateškega nacionalnega pomena.

8.2 Stabilnost poslovanja in poslovna uspešnost²³

Poslovni uspešnosti Luke Koper in ekonomskim vplivom Luke Koper na širše okolje so v matriki bistvenosti v letu 2020, ki velja tudi za Letno poročilo 2021, pripisali visoko pomembnost tako deležniki kot družba Luka Koper, d. d. Luka Koper, d. d., prepoznava dolgoročne priložnosti za uspešno poslovanje družbe in si za osnovni cilj postavlja maksimiranje vrednosti delniške družbe z upoštevanjem najvišjih ciljev trajnostnega razvoja. Kot družbeno odgovorna družba ustvarja razmere in okolje za zadovoljstvo kupcev, zaposlenih, lastnikov ter lokalne in širše skupnosti ter za sobivanje z naravnim okoljem in uresničitev širših razvojnih projektov. Vzpostavlja ravnotežje med okoljskimi in socialnimi vidiki ter ekonomskimi zahtevami. Razvojna strategija Luke Koper temelji na okoljevarstvenem upravljanju. Izhaja iz načela: Uvajati ukrepe, ki ne bodo zgolj zadostili zakonskim zahtevam, temveč z najboljšo tehnologijo tudi zmanjševali neželene vplive.

Za dosego svojih ciljev potrebuje tudi ustrezno infrastrukturo, kar zagotavlja z ustreznimi naložbami in vzdrževanjem. V Politiki upravljanja družbe so opredeljene glavne usmeritve upravljanja družbe, ki se med drugim odražajo v doseganju ambicioznih poslovnih rezultatov, sistematičnem izboljševanju kakovosti dela in postavljanju ambicioznih ciljev v poslovnih načrtih. Skupina Luka Koper udejanja strategijo in cilje, razvija in vodi zaposlene, snuje in obvladuje procese, ukrepa ter upravlja vse družbe Skupine Luka Koper. Cilji poslovanja družb Skupine Luka Koper so določeni v letnih poslovnih načrtih skladno s strateškimi usmeritvami, za doseganje zastavljenih ciljev pa so ustrezno organizirani procesi in strukture posameznih družb Skupine Luka Koper. Nadzor nad doseganjem ciljev in merjenje rezultatov se spremljata prek kazalnikov poslovanja, priprave poročil in programov dela na četrtletni ravni, letnih razgovorov z zaposlenimi, priprave in izvedbe vodstvenega pregleda, prepoznavanja in obvladovanja tveganj in priložnosti. Odločitve se sprejemajo na sejah uprave na podlagi podanih in obravnavanih predlogov. Odgovornost glede odločanja je opredeljena v splošnih

aktih družbe in drugi notranji regulativi. Vrednote družbe ter partnerska podjetniška kultura družbe se gradijo prek komuniciranja. Komunikacija se izvaja redno in sistematično prek sej uprave, planske konference, obdobnih koordinacij, tedenskih operativnih sestankov, sestankov timov za kakovost in drugih oblik delovnih sestankov. Preverjanje se izvaja z neposrednim preverjanjem nadrejenih, s poročili o izvedenem delu, preverjanjem izvedenih programov dela, preverjanjem izvedenih sklepov uprave, poslovnim poročanjem, z notranjimi in zunanjimi presojami, notranjimi in zunanjimi revizijami in vodstvenimi pregledi, s poročili o delu pri projektih ipd. V primeru odstopanj, ki so zaznana v fazi preverjanja in pri drugih oblikah nadzora, se ukrepa sistemsko, skladno s predpisom o izvajanju ukrepov za izboljšanje.

Luka Koper je bila med prvimi evropskimi pristanišči, ki je celotno poslovanje uredila v skladu z mednarodnimi standardi kakovosti. Temu je botrovala odločitev, da se k povečevanju dodane vrednosti in zadovoljstva odjemalcev pristopi sistematično. Obvladovani sistemi so predstavljeni na spletni strani družbe Kakovost – Luka Koper, d. d. (luka-kp.si). Enoviti sistem vodenja Luke Koper je bil tudi v letu 2021 preverjen in certificiran pri strokovni in neodvisni instituciji.

Pristaniška dejavnost ima s številnimi neposrednimi in posrednimi učinki izjemno pomembno vlogo pri konkurenčnosti širšega gospodarskega prostora, saj ustvarja dodano vrednost v pristaniški dejavnosti in podpornih pristaniških dejavnostih. Ustvarjeni prihodki pristaniške dejavnosti predstavljajo približno četrtino prihodkov gospodarstva v Obalno-kraški regiji, pristaniška dejavnost pa ima v regiji več kot 17-odstotno dodano vrednost. Pristaniška dejavnost je tudi velik zaposlovalec in zagotavlja kar 15 odstotkov delovnih mest v regiji. Luka Koper spodbuja širše družbeno okolje tudi v obliki sponzorstev, donacij in članarin ter s plačevanjem nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča Mestni občini Koper in Občini Ankaran. Občini prejemata tudi del koncesijske dajatve, ki jo družba plačuje koncedentu, torej državi. Spodbuden za razvoj mesta, regije in turizma je tudi potniški promet Luke Koper. Trajnostno naravnanost družba izkazuje s sprejetimi strateškimi usmeritvami razvoja na okoljskem področju in sprejeto politiko varnega in zdravega pristaniškega okolja ter energetske učinkovitosti.

²³ GRI GS 103-1, 103-2, 103-3

8.3 Posredni ekonomski vplivi Luke Koper²⁴

Pristaniška dejavnost pomembno vpliva na konkurenčnost širšega gospodarskega prostora, prispeva k ustvarjanju delovnih mest ter storitev in blaga v regijskem in nacionalnem gospodarstvu. Luka Koper ima velike neposredne in posredne učinke na slovensko gospodarstvo. Neposredni učinki se kažejo v ustvarjeni dodani vrednosti v pristaniški dejavnosti (logistične storitve, prekladanje, notranji transport, skladiščenje) in podpornih pristaniških dejavnostih (pilotaža, vleka, oskrba ladij, vzdrževanje ladij, privezovanje, pomorski agenti, kamionski terminal, kontrolne hiše).

Posredni učinki se kažejo predvsem v dodani vrednosti dejavnosti špedicije, prevozništva, gradbenih, tehničnih, bančnih, zavarovalnih storitev ter storitev javne uprave. Luka Koper širše družbeno okolje spodbuja tudi v obliki sponzorstev, donacij in članarin ter s plačevanjem nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča Mestni občini Koper in Občini Ankaran. Občini prejemata tudi del koncesijske dajatve, ki jo družba plačuje koncedentu, torej državi. Spodbuden za razvoj mesta, regije in turizma je tudi potniški promet Luke Koper.

Luka Koper je v letu 2020 pri Gospodarski zbornici Slovenije naročila študijo vplivov pristaniške dejavnosti na slovensko gospodarstvo v letih od 2009 do 2018. Rezultati študije so prikazani na spodnji sliki.

Kaj vse štejemo pod pristaniško dejavnost?

Dejavnosti Luke Koper (ožje): prekladanje, skladiščenje, upravljanje pristaniške, infrastrukture Podporne pristaniške dejavnosti (širše): pilotaža, vleka, oskrba in vzdrževanje ladij, privezovanje ladij, kamionski terminal, kontrolna dejavnost in druge splošne storitve

Vpliv pristaniškega sektorja na gospodarstvo v Sloveniji in Obalno-kraški regiji (podatki iz študije Gospodarske zbornice Slovenije iz leta 2020)

9 Gospodarsko okolje in tržni položaj

9.1 Analiza širšega in panožnega okolja

Pomorski blagovni tokovi so najpomembnejši segment mednarodne trgovinske menjave na svetu. Pri tem predstavljajo pristanišča bistveno vez za spajanje industrijskih, prometnih in trgovskih vozlišč. Pristanišča so strateške točke, saj igrajo pomembno vlogo v odnosih med državami, poleg tega pa so tudi stičišča različnih kultur in logistična križišča kopenskega in pomorskega prometa.

Napovedi Stratfor Worldview25 do leta 2025 predvidevajo neurejen svet z različnimi centri moči po vseh celinah, pri čemer bodo edina stalnica ZDA, ki pa ne bodo več tako močno vključene v posredovanja po vsem svetu. Izjemno

pomembne bodo relacije med EU, ZDA in Kitajsko ter nenazadnje tudi Rusijo. Močno evropsko povezovanje bo pomembno tudi v primeru zaostrenih gospodarskih razmer. V nasprotnem primeru pa se bodo svetovne velesile povezovale s posameznimi državami v Evropi in ustvarjale močne bilateralne odnose, tudi kapitalske, zelo verjetno na podlagi zgodovinskih povezav. Na Daljnem vzhodu je pričakovati nižanje gospodarske rasti Kitajske. Večina blagovnih znamk bo svojo poceni proizvodnjo iz Kitajske selila v države okoli Indijskega oceana, ki bodo okoli leta 2025 beležile visoko rast gospodarstva, podobno tisti na Kitajskem pred leti.

9.2 Značilnosti gospodarskega okolja v letu 2021

Pandemija covida-19 je tudi v letu 2021 pretresala svetovno gospodarstvo. V začetku leta 2021 je bilo občutiti postopno okrevanje in krepitev gospodarske aktivnost v mednarodnem okolju, proti koncu leta 2021 pa je pojav nove različice virusa povečal nestanovitnost finančnih trgov in ustavil širše okrevanje. Ob poslabšanih epidemičnih razmerah se je upočasnila rast aktivnosti v storitvenih dejavnostih, vztrajanje motenj v dobavnih verigah pa zavira predelovalne dejavnosti, zlasti avtomobilsko industrijo.

Na področju kontejnerskega prometa se je tudi v letu 2021 nadaljeval trend prevzema pomembnih deležev večjih logistov s strani kontejnerskih ladjarjev in s tem njihov vse večji prodor na področje špedicije oziroma celovitih ponudb t. i. transporta 'door to door'. Pri tem je opaziti, da ima v mednarodnem kontejnerskem prometu vse večjo vlogo model 'carrier haulage', po katerem tudi za kopenski transport poskrbi ladjar. Vse kaže na nadaljevanje trenda tudi v naslednjih letih, saj bodo ladjarji samo tako ostali konkurenčni na globalni ravni. Na pretovor kontejnerjev je v letu 2021 pomembno vplivalo hitro okrevanje svetovnega gospodarstva, do katerega je prišlo kljub še vedno trajajočim izzivom, povezanim s širjenjem pandemije covida-19. Okrevanje gospodarstva po vsem svetu je posledično pomenilo povečanje prekomorskega kontejnerskega prometa, predvsem med Azijo in Evropo. Povečanje količin v kontejnerskem prometu ter še vedno prisotne omejitve zaradi koronavirusa po vsem svetu so botrovali odklonom v transportnih verigah in se najbolj odražali v zamudah ladij na domala vseh transportnih poteh. Enako je

tudi Luka Koper vse leto 2021 beležila izjemne zamude ladij ter prihode zunaj dogovorjenih 'oken', kar je dodatno obremenilo tako terminal kot povezave z zaledjem.

Avtomobilski trg je v letu 2021 ni bil nestabilen samo zaradi vpliva in posledic epidemije koronavirusa, temveč predvsem zaradi pomanjkanja avtomobilskih mikročipov, kar je prisililo proizvajalce, da so zmanjševali ali celo delno zapirali svojo proizvodnjo. Globalna avtomobilska industrija je v letu 2021 dosegla 80 milijonov prodanih avtomobilov, kar je še vedno bistveno manj kot pred pandemijo, ko je bilo prodanih 90 milijonov avtomobilov. Prodaja novih avtomobilov se je v Evropski uniji zmanjšala za 2,4 odstotka in dosegla 9,7 milijonov enot. Svežnji spodbud za povečanje prodaje avtomobilov, ki so jih po izjemnem vplivu pandemije na prodajo avtomobilov uvedle vlade, naj bi spodbudili predvsem prodajo vozil na alternativni pogon.

9.2.1 Tržni položaj²⁶

Luka Koper zaradi ugodne strateške lege, široke palete pretovornih storitev, dobrih prekomorskih in zalednih povezav ter dobrega sodelovanja s pristaniško skupnostjo iz leta v leto povečuje svojo prepoznavnost v svetu. Osnovno pristaniško dejavnost pretovora in skladiščenja blaga izvaja za svoja zaledna tržišča. Najpomembnejši zaledni trgi Luke Koper so države srednje in jugovzhodne Evrope brez dostopa do morja in lastnih pristanišč. Najpomembnejše zaledno tržišče za Luko Koper je Avstrija, ki predstavlja kar 38 odstotkov

²⁵ Vir: https://worldview.stratfor.com/article/decade-forecast-2015-2025

celotnega pretovora. Blago iz tega tržišča se pretovarja na vseh terminalih. Drugo najpomembnejše zaledno tržišče je Madžarska, ki predstavlja 12 odstotkov celotnega pretovora. Tu prevladujejo kontejnerji, pomembni so še avtomobili, generalni tovori in sipki tovori. Preostala najpomembnejša zaledna tržišča so Slovaška z 9 odstotki, Češka s 4 odstotki in Poljska z 2 odstotkoma celotnega pretovora Luke Koper. Pomembna so predvsem za vozila, generalno blago in kontejnerje. Na omenjenih tržiščih ima koprsko pristanišče še veliko možnosti za povečanje tržnega deleža. Nemčija je za Luko Koper najpomembnejše potencialno tržišče. Svoje storitve Luka Koper ponuja tudi prekomorskim trgom, na katerih promovira

koprsko pristanišče kot idealno vstopno in izstopno točko za omenjena zaledna tržišča. In ne nazadnje je pomembna tudi Slovenija, ki kot domače tržišče dosega med 25 in 30 odstotki skupnega pretovora koprskega pristanišča.

Povečanje globalne trgovinske izmenjave je v letu 2021 imelo pozitiven vpliv na zanimanje za logistično pot prek koprskega pristanišča. Skupina Luka Koper je dobro obvladovala posledice pandemije tako z zdravstvenega kot s poslovnega vidika. Koprsko pristanišče kot strateška infrastruktura je ves čas normalno delovalo in opravljalo vse storitve za svoje stranke.

10 Poslovanje Skupine Luka Koper v letu 2021

V letu 2021 je bilo občutiti postopno okrevanje in krepitev gospodarske aktivnost v mednarodnem okolju, kar je vplivalo tudi na dobre poslovne rezultate Skupine Luka Koper, čeprav je pojav nove različice virusa proti koncu leta 2021 povečal nestanovitnost finančnih trgov in ustavil širše okrevanje.

Finančni kazalniki, ki jih je Skupina Luka Koper dosegla v letu 2021, so večinoma nekoliko nižji kot tisti doseženi v letu 2020, in sicer zaradi enkratnih dogodkov pripoznanih med drugimi prihodki, ki so vplivali na boljše rezultate poslovanja v letu 2020.

10.1 Ladijski pretovor

Ladijski pretovor

Ladijski pretovor Skupine Luka Koper je v letu 2021 na skoraj vseh blagovnih skupinah dosegel ali presegel načrtovane količine oziroma pretovor leta 2020.

Ladijski pretovor v tonah po blagovnih skupinah v letu 2021 v primerjavi z načrtom za leto 2021 in z letom 2020

Blagovne skupine (v tonah)	2020	Načrt 2021	2021	Indeks 2021/ načrt 2021	Indeks 2021/2020
Generalni tovori	945.807	1.131.000	1.126.786	100	119
Kontejnerji	9.268.847	9.605.187	9.703.404	101	105
Avtomobili	998.201	1.053.000	1.094.326	104	110
Tekoči tovori	3.323.068	3.799.200	3.331.065	88	100
Sipki in razsuti tovori	4.987.215	4.958.000	5.565.585	112	112
Skupaj	19.523.137	20.546.387	20.821.166	101	107

Na blagovni skupini generalni tovori je bilo v letu 2021 doseženo povečanje klasičnega ladijskega pretovora, upad pa je bil zabeležen na segmentu polnjenja in praznjenja kontejnerjev. Znotraj blagovne skupine generalni tovori se je povečal ladijski pretovor železovih proizvodov, zmanjšal pa

se je ladijski pretovor lesa zaradi višje odkupne cene lesa ter zviševanja ladijskih voznin.

Na pretovor tekočih tovorov sta v letu 2021 še vedno vplivala zaustavitev letalskega potniškega prometa in manjši obseg

pretovora naftnih derivatov kot posledica pandemije. Ena najbolj prizadetih blagovnih skupin ostaja letalsko gorivo – kerozin. Pretovor kemikalij in plinskega olja pa je presegel količine iz leta 2020.

Povečal se je tudi pretovor sipkih in razsutih tovorov, predvsem zaradi povečanja pretovora železove rude ter po zaslugi sklenitve novih poslov z umetnimi gnojili, industrijsko soljo, povečanega utečenega posla s sojo ter povečanja količin odpadnega železa.

Pretovor kontejnerjev (TEU) in avtomobilov (v kosih) v letu 2021 v primerjavi z načrtom za leto 2021 in z letom 2020

Blagovne skupine	2020	Načrt 2021	2021	Indeks 2021/načrt 2021	Indeks 2021/2020
Kontejnerji – TEU	945.051	975.600	997.574	102	106
Avtomobili – kos	617.157	650.011	656.477	101	106

Na blagovni skupini kontejnerjev je Skupina Luka Koper zaključila leto 2021 s 6-odstotno rastjo ladijskega pretovora v TEU v primerjavi z letom 2020. Konec leta 2021 je bil na kontejnerskem terminalu dosežen nov letni zgodovinski rekord v pretovoru kontejnerjev v višini 997.574 kontejnerskih enot (TEU), s tem je bil prekoračen predhodni rekord iz leta 2018, ki je znašal 988.501 kontejnerskih enot (TEU). Na pretovor kontejnerjev je v letu 2021 pomembno vplivalo hitro okrevanje svetovnega gospodarstva, do katerega je prišlo kljub še vedno trajajočim izzivom, povezanim s širjenjem pandemije covida-19, in s katerim se je povečal prekomorski kontejnerski promet, predvsem med Azijo in Evropo. Stalnica v letu 2021 so bile tudi izjemne zamude ladij ter prihodi zunaj dogovorjenih 'oken', kar je dodatno obremenilo tako terminal kot povezave z zaledjem. Ob porastu količin v letu 2021 je treba izpostaviti izjemno rast v segmentu t. i. hladilnih kontejnerjev.

V letu 2021 je bilo pretovorjenih 656.477 avtomobilov. V letu 2021 razmere na avtomobilskem trgu niso bile nestabilne samo zaradi vpliva in posledic pandemije covida-19, temveč predvsem zaradi pomanjkanja avtomobilskih polprevodnikov in drugih komponent, kar je povzročalo občasne zastoje v proizvodnji avtomobilov in prisililo proizvajalce, da so zmanjševali ali celo delno zapirali svojo proizvodnjo.

TrstC

DKoper

DReka

Okrevanje dejavnosti križarjenja je bilo po popolni zaustavitvi dejavnosti v letu 2020 postopno. Potniški terminal je tako v letu 2021 zabeležil 11 prihodov potniških ladij s skupno 4.450 potniki.

V celotni strukturi ladijskega pretovora prevladujejo kontejnerji, katerih delež je glede na leto 2020 ostal nespremenjen. Zmanjšal se je delež tekočih tovorov, povečal pa delež sipkih in razsutih tovorov. Delež blagovne skupine avtomobili pa je ostal nespremenjen.

10.1.1 Primerjalna analiza s konkurenti

Luka Koper je v letu 2021 kljub oteženim razmeram na trgu ohranila stabilnost pretovora obeh strateških blagovnih skupin, kontejnerjev in avtomobilov.

V letu 2021 je na območju severnega Jadrana poleg Luke Koper rast pretovora kontejnerjev doseglo še pristanišče Reka, in sicer v višini 3 odstotkov. Padec pretovora sta zabeležili pristanišči Benetke in Trst, prvo za 3 odstotke in drugo za 5 odstotkov. Od severnoevropskih pristanišč sta v letu 2021 rast zabeležila pristanišče Rotterdam, in sicer 7-odstotno, in pristanišče Hamburg, kjer je bila rast pretovora kontejnerjev glede na leto 2020 2-odstotna, pristanišče Antwerpen pa je ohranilo pretovor kontejnerjev na ravni leta 2020.

Ladijski pretovor kontejnerjev pristanišč severnega Jadrana v TEU

BenetkeC

²⁷ Vir: spletne strani omenjenih pristanišč ter podatki NAPA

Ladijski pretovor kontejnerjev najpomembnejših treh pristanišč severne Evrope v TEU28

AntwerpenC RotterdamC DHamburg

Luka Koper je v letu 2021 v primerjavi s konkurenti zabeležila največjo rast pretovora vozil. Pristanišče Valencia je v letu

Ladijski pretovor vozil najpomembnejših treh pristanišč v Sredozemlju

2021 zabeležilo 7-odstotni padec pretovora vozil, pristanišče Barcelona pa rast v višini 4 odstotkov.

treh pristanišč v Sredozemlju

10.2 Finančna analiza uspešnosti poslovanja Skupine Luka Koper

Postopno okrevanje gospodarstva v letu 2021 je pozitivno vplivalo na večji ladijski pretovor Skupine Luka Koper, kar se je odrazilo v višjih čistih prihodkih od prodaje. Ob 7-odstotnem

Čisti prihodki od prodaje

Kljub višjim čistim prihodkom od prodaje je Skupina Luka Koper v letu 2021 dosegla nižji poslovni izid iz poslovanja (EBIT) kot v letu 2020, predvsem zaradi drugih prihodkov, ki so bili za 54 odstotkov oziroma za 5,5 milijona evrov manjši kot v letu 2020. V letu 2020 so bili namreč pripoznani prihodki v višini 2,3 milijona evrov iz naslova odpisanih obveznosti za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje skladno z zakonom o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covida-19, v letu 2021 pa so se prihodki iz naslova odprave rezervacij zmanjšali za 3,3 milijona evrov.

povečanju ladijskega pretovora v letu 2021 glede na leto 2020, so se čisti prihodki od prodaje povečali za 9 odstotkov oziroma za 18,5 milijona evrov.

²⁸ Vir: spletne strani omenjenih pristanišč ter podatki NAPA

Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper

družbe Luka Koper, d.d., in Skupine Luka Koper v evrih

Čisti poslovni izid družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper

in Skupine Luka Koper v evrih

Struktura sredstev družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper na dan 31. 12.

Nekratkoročna sredstva v evrih

Negativno so na poslovni izid iz poslovanja (EBIT) v letu 2021 glede na leto 2020 vplivali tudi poslovni odhodki, ki so bili za 8 odstotkov oziroma za 15,1 milijona evrov višji. Povečali so se stroški materiala (višji stroški porabe energije, predvsem pogonskega goriva), stroški storitev (zaradi povečanja pretovora višji stroški pristaniških storitev, stroški takse na pretovor in stroški koncesije), stroški dela (iz naslova večjega števila zaposlenih, višjih izplačil iz naslova poslovne uspešnosti in zaradi uskladitve plač z inflacijo) in stroški amortizacije (iz naslova novih nabav sredstev), zmanjšali pa drugi poslovni odhodki.

Delež poslovnih odhodkov v čistih prihodkih od prodaje je v letu 2021 znašal 88,4 odstotka, kar je za 0,6 odstotne točke manj kot v letu 2020. V primerjavi z letom 2020 se je povečal delež stroškov storitev, zmanjšal se je delež stroškov materiala in delež drugih poslovnih odhodkov, delež stroškov dela in amortizacije v čistih prihodkih od prodaje pa je ostal na enaki ravni.

Na čisti poslovni izid leta 2021 glede na leto 2020 so vplivali že pojasnjeni dejavniki, ki so prispevali k nižjemu poslovnemu izidu iz poslovanja (EBIT), ter višji poslovni izid iz financiranja; višja stopnja davka od dobička v letu 2021 glede na leto 2020 pa je na doseženi čisti poslovni izid vplivala negativno.

Na dan 31. decembra 2021 je bilančna vsota Skupine Luka Koper znašala 634,1 milijona evrov, kar je za 4 odstotke oziroma za 26,7 milijona evrov več kot 31. decembra 2020.

Nekratkoročna sredstva Skupine Luka Koper so se v letu 2021 povečala zaradi vlaganj, ki presegajo amortiziranje teh sredstev, kratkoročna sredstva pa so se zmanjšala iz naslova zmanjšanja stanja denarja ter denarnih ustreznikov, kar je posledica dejstva, da pozitivni denarni tok iz poslovanja ni zadoščal za pokritje negativnega denarnega toka iz financiranja in negativnega denarnega toka iz naložbenja. Povečale so se poslovne terjatve do kupcev, ki sledijo povečanju prihodkov.

Struktura obveznosti do virov sredstev družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper na dan 31. 12.

Povečanje kapitala Skupine Luka Koper v letu 2021 je neto učinek zmanjšanja kapitala zaradi prenosa dela dobička v izplačilo dividend obvladujoče družbe v višini 16 milijonov

evrov, vnosa čistega poslovnega izida obdobja v višini 16,8 milijona evrov in pozitivne spremembe presežka iz prevrednotenja finančnih naložb v višini 9,5 milijona evrov. Nekratkoročne obveznosti z dolgoročnimi rezervacijami in dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami Skupine Luka Koper so bile na dan 31. decembra 2021 nižje kot na dan 31. decembra 2020, saj so se zaradi rednega prenosa glavnic iz pogodbeno dogovorjenih amortizacijskih načrtov v odplačilo zmanjšala nekratkoročna posojila pri bankah v državi. Kratkoročne obveznosti Skupine Luka Koper so bile na dan 31. decembra 2021 večje kot na dan 31. decembra 2020, saj so se povečale obveznosti iz naslova davka od dohodka ter poslovne obveznosti do dobaviteljev.

Finančne obveznosti Skupine Luka Koper so na dan 31. decembra 2021 znašale 72,6 milijona evrov, kar je za 12 odstotkov oziroma za 9,8 milijona evrov manj kot 31. decembra 2020.

Primerjava rezultatov Skupine Luka Koper, doseženih v letu 2021, z načrtom

Skupina Luka Koper je v letu 2021 po skoraj vseh kazalnikih presegla načrtovane vrednosti. Čisti prihodki od prodaje Skupine Luka Koper, ki so v letu 2021 dosegli 228,4 milijona evrov, so bili za 4 odstotke oziroma za 8,6 milijona evrov večji od načrtovanih, pri čemer se je ladijski pretovor glede na načrt povečal za 1 odstotek.

Večji čisti prihodki od prodaje od načrtovanih in večji drugi prihodki od načrtovanih za leto 2021 so pozitivno vplivali na poslovni izid iz poslovanja (EBIT) Skupine Luka Koper, ki je bil v letu 2021 z 31,3 milijona evrov za 21 odstotkov oziroma 5,5 milijona evrov višji od načrtovanega. Stroški poslovanja Skupine Luka Koper so bili v letu 2021 za 2 odstotka oziroma za 4,7 milijona evrov višji od načrtovanih stroškov. Višji od načrtovanih so bili stroški storitev, stroški amortizacije in drugi odhodki.

Čisti poslovni izid Skupine Luka Koper je v letu 2021 znašal 31,8 milijona evrov in je bil za 30 odstotkov oziroma za 7,4 milijona evrov višji od načrtovanega.

10.3 Neposredno ustvarjena in distribuirana ekonomska vrednost²⁹

(v evrih)		Luka Koper, d. d.			Skupina Luka Koper
	2021	delež v prihodkih 2021	2020	delež v prihodkih 2020	2021	delež v prihodkih 2021	2020	delež v prihodkih 2020
A PRIHODKI
- od prodaje	224.990.379		206.038.900		228.444.062		209.920.232
- financiranje	4.898.610		3.349.022		6.263.822		3.322.003
- drugi prihodki	2.941.895		8.380.568		4.691.557		10.195.758
Skupaj A	232.830.884		217.768.490		239.399.441		223.437.993
B STROŠKI POSLOVANJA
stroški (brez kategorij C, E, F in amortizacije)	52.013.416	22%	49.536.159	23%	48.166.674	20%	46.276.278	21%
Skupaj B	52.013.416	22%	49.536.159	23%	48.166.674	20%	46.276.278	21%
C STROŠKI DELA
stroški dela (brez delodajalče vih prispevkov od prejemkov zaposlencev)	70.252.664	30%	63.339.913	29%	76.266.495	32%	69.178.291	31%
Skupaj C	70.252.664	30%	63.339.913	29%	76.266.495	32%	69.178.291	31%
D IZPLAČILA LASTNIKOM KAPITALA IN OSTALIM DOBAVITELJEM FINANČNIH SREDSTEV
dividende	15.960.000	7%	14.982.069	7%	15.960.000	7%	14.982.069	7%
- država (Republika Slovenija, SDH, KAD)	10.709.657	5%	10.052.047	5%	10.709.657	4%	10.052.047	4%
- ostali lastniki	5.250.343	2%	4.930.022	2%	5.250.343	2%	4.930.022	2%
obresti	254.312	0%	537.544	0%	254.529	0%	415.601	0%
Skupaj D	16.214.312	7%	15.519.613	7%	16.214.529	7%	15.397.670	7%
E INVESTICIJE V DRUŽBENO OKOLJE
sponzorstva in donacije	1.039.432	0%	1.326.032	1%	1.043.011	0%	1.329.461	1%
Skupaj E	1.039.432	0%	1.326.032	1%	1.043.011	0%	1.329.461	1%
F PRISPEVKI DRŽAVI
koncesija	7.729.718	3%	7.255.314	3%	7.729.718	3%	7.255.314	3%
davki od dobička	5.450.466	2%	4.134.064	2%	5.541.067	2%	4.206.838	2%
davki in prispevki iz naslova prejemkov zaposlencev	9.901.759	4%	8.797.129	4%	10.703.751	4%	9.564.722	4%
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča	6.621.321	3%	6.445.608	3%	6.621.321	3%	6.445.608	3%
taksa na pretovor30	5.265.145	2%	4.630.641	2%	5.265.145	2%	4.630.641	2%
Skupaj F	34.968.408	15%	31.262.756	14%	35.861.001	15%	32.103.123	14%
Zadržana ekonomska vrednost (A-B-C-D-E-F)	58.342.652	25%	56.784.017	26%	61.847.731	26%	59.153.170	26%

Neposredno ustvarjena in distribuirana ekonomska vrednost družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper

29 GRI GS 201-1

³⁰ Taksa na pretovor – namenska sredstva, ki jih Luka Koper prispeva za izgradnjo drugega tira Divača – Koper.

11 Naložbe v nefinančna sredstva31

Skupina Luka Koper je v letu 2021 nadaljevala naložbeni ciklus predvsem z vlaganjem v povečevanje pristaniških zmogljivosti, saj se v luči umirjanja pandemije v naslednjih letih pričakuje rast pretovora. V letu 2021 je Skupina Luka Koper za naložbe v nepremičnine, naprave in opremo, naložbene nepremičnine

in neopredmetena osnovna sredstva32 namenila 52,1 milijona evrov, kar je 23 odstotkov oziroma 16 milijonov evrov manj kot v letu 2020. Družba Luka Koper, d. d., je v letu 2021 za naložbe namenila 51,8 milijona evrov, kar predstavlja 99,5 odstotka naložb Skupine Luka Koper.

Naložbe v nepremičnine, naprave in opremo, naložbene nepremičnine in neopredmetena osnovna sredstva družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper

Izvedenih je bilo več večjih naložb:

• najpomembnejša naložba leta 2021 je bilo nadaljevanje gradnje podaljška kontejnerske obale na čelu I. pomola za potrebe kontejnerskega terminala; tako je bila zaključena izgradnja priveznega mesta 7D, v letu 2022 pa bo v celoti zaključena tudi izgradnja skladiščnih površin v zaledju tega veza,
• zaključila se je gradnja garažne hiše za avtomobile,
• nabavljena je bila nova lokomotiva premikalka za potrebe notranjega železniškega transporta,
• zaključila se je gradnja dodatnega vhoda v pristanišče (bertoška vpadnica),
• zgrajena je bila nova bencinska črpalka za potrebe pristanišča,
• zaključila se je obnova poslovnih prostorov in garderob v stavbi kontejnerskega terminala,
• nadaljevala se je združitev privezov D2 in Jet na terminalu za tekoče tovore,
• na več lokacijah je bilo obnovljeno hidrantno omrežje,
• nabavljeni so bili kolesni nakladalci za potrebe terminala za razsute in tekoče tovore,
• nabavljenih je bilo več viličarjev, manipulatorjev in vlačilcev za potrebe kontejnerskega terminala,
• nabavljeni so bili merilniki radioaktivnosti,
• nadaljevala se je rekonstrukcija vezov 7A in 7B,
• nabavljenih je bilo več osebnih vozil za potrebe poslovnih procesov (električnih in na klasični pogon),
• pričela se je izgradnja novega zunanjega kamionskega terminala ob serminskem vhodu,
• pričela se je nabava dveh dvigal SPPX.

32 Brez upoštevanja avansov za opremo

Pretovorna mehanizacija

Bertoški vhod

Bencinska črpalka

³¹ GRI GS 203-1

Vse naložbe, predvidene za leto 2021, so bile pretehtane z ekonomskega vidika, z vidika upravičenosti, prihrankov energije in nujnosti ter z vidika zakonskih obveznosti ali drugih vplivov. Odločitve o večjih naložbah so se sprejemale na osnovi izdelanih investicijskih študij in analiz njihovega vpliva na donos lastniškega kapitala.

Okoljsko trajnostne naložbe

Skupina Luka Koper je v letu 2021 namenila 3,5 odstotka vrednosti vseh naložb okoljsko trajnostnim naložbam, t.j. aktualnim okoljskim in energetskim izzivom ter izzivom varstva pri delu. V okviru naložbenja v okolje, energetiko in varstvo pri delu je:

• vgradila sisteme za odsesavanje prahu pri izvajanju tehnoloških postopkov na tračnih transporterjih za cono ex,
• postavila merilnike radioaktivnosti: Luka Koper je dolžna na podlagi zahteve iz Uredbe o preverjanju radioaktivnosti pošiljk, ki bi lahko vsebovale vire sevanja neznanega izvora (UV-11), izvajati ustrezne meritve; naložba je zajemala postavitev sedem stacionarnih portalov (5 cestnih in 2 tirna) ter nabavo ročnega merilnika,
• nadaljevala gradnjo sončnih elektrarn: v zaključni fazi je izgradnja pete sončne elektrarne, ki je postavljena na strehi objekta, v katerem so nove garderobe in sanitarije zaposlenih na kontejnerskem terminalu; na streho je bilo nameščenih 128 fotonapetostnih modulov moči 330 WP, ki letno proizvedejo približno 49.200 kWh električne energije.

Garažna hiša

Pomol I

Kamionski terminal

12 Evropski projekti

V letu 2021 so potekale aktivnosti pri projektih programov Instrument za povezovanje Evrope (CEF) in Obzorje 2020 (Horizon 2020) ter projektih teritorialnega sodelovanja (Interreg). Luka Koper je v letu 2021 prijavila projekte za

sofinanciranje tudi na programu Obzorja Evropa (2021-2027), programu LIFE ter na razpisu Norveškega in finančnega mehanizma EGP. V letu 2021 smo iz naslova sofinanciranja tekočih in zaključenih projektov prejeli 3,3 milijona evrov.

S projekti v okviru programa CEF želi Luka Koper optimalno črpati odobrena sredstva za projekte, s katerimi rešuje razvojne izzive in infrastrukturne potrebe pristanišča, tudi v luči uresničevanja politike koridorjev vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) Evropske unije:

• Za sofinanciranje je bil izbran projekt ACCESS2NAPA, v katerem bo sofinancirana priprava projektne dokumentacije za naložbe v zvezi s podaljšanjem in povečanjem kapacitet pomola I in pomola II.

• V septembru 2021 je bil objavljen javni razpis programa CEF Transport, kjer je Luka Koper prijavila dva projekta (oddano v januarju 2022).

V sklopu programa Obzorje 2020 oz. Obzorja Evropa (obdobje 2021-2027) želi Luka Koper poseči po novih tehnologijah in razvojnih sistemih. Prijavljen je bil projekt GREEN IMPACTS Evropski zeleni dogovor (t.i. Green Deal), ki je namenjen vzpostavitvi novih tehnologij na področju trajnosti in

energetskega prehoda. Luka Koper je projekt prijavila v konzorciju s pristanišči Marseille-Fos (Francija), Algeciras (Španija), Nijmegen (Nizozemska) in Genova (Italija), a ta ni bil izbran za sofinanciranje.

Na razpise programa Obzorja Evropa je Luka Koper prijavila tudi 4 razvojno-raziskovalne projekte, za katere rezultati evalvacije in odločitev o sofinanciranju še niso znani.

Na področju projektov teritorialnega sodelovanja (Interreg), kjer so teme bolj regionalno usmerjene in so sodelovanja nekoliko mehkejša, poudarek pa je na partnerskih projektih je bil prijavljen ADRIPASS-PLUS (nadgradnja sistema VBS) kot nadaljevanje v letu 2020 zaključenega projekta ADRIPASS na programu Adrion.

Luka Koper se je kot vodilni partner projekta SOPOREM skupaj z norveškim partnerjem in Mestno občino Koper prijavila na razpis za blaženje podnebnih sprememb Norveškega in EGP finančnega mehanizma. Projektna prijava se nanaša na sofinanciranje izgradnje sončne elektrarne v pristanišču, rezultati izbora pa še niso znani.

Na program LIFE pa je Luka Koper prijavila projekt LIFE_ AIRNOPOL, ki naslavlja raziskave glede možnosti dodatnega omejevanja emisij hrupa in ostalih onesnaževal. Rezultati izbora še niso znani.

13 Pogled naprej

13.1 Napovedi gospodarskega okolja za leto 2022

Svetovno gospodarstvo (Mednarodni denarni sklad - IMF)33 vstopa v leto 2022 v šibkejšem položaju, kot je bilo pričakovano. Ker se širi nova različica koronavirusa omikron, so države ponovno uvedle omejitve mobilnosti. Naraščajoče cene energije in motnje v oskrbi so povzročile višjo in obsežnejšo inflacijo, kot je bilo pričakovano, zlasti v Združenih državah Amerike ter na številnih nastajajočih trgih in v gospodarstvih v razvoju.

IMF v svoji napovedi iz januarja 2022 predvideva, da se bo svetovna rast BDP znižala z napovedanih 5,9 odstotka leta 2021 na 4,4 odstotka leta 2022. Napoved za leto 2022 je za pol odstotne točke nižja, kot je znašala napoved, objavljena oktobra 2021, kar v veliki meri odraža znižanje napovedi v dveh največjih svetovnih gospodarstvih, in sicer znižanje v ZDA za 1,2 odstotne točke in na Kitajskem za 0,8 odstotne točke. V letu 2023 naj bi se rast BDP znižala na 3,8 odstotka. Napoved je pogojena z izboljšanjem zdravstvenih razmer v večini držav do konca leta 2022 in temelji na predpostavki večje stopnje precepljenosti po vsem svetu, morebiten pojav novih različic koronavirusa pa bi lahko podaljšal pandemijo in povzročil nove gospodarske motnje.

V evroobmočju se bo po napovedih stopnja rasti BDP znižala s 5,2 odstotka v letu 2021 na 3,9 odstotka leta 2022 in 2,5 odstotka v letu 2023. V Združenem kraljestvu naj bi se BDP znižal z 7,2 odstotka v letu 2021 na 4,7 odstotka leta 2022 in

2,3 odstotka leta 2023. V ZDA je BDP v letu 2021 zrasel za 5,6 odstotka, v letu 2022 naj bi se rast znižala na 4 odstotke in v letu 2023 na 2,6 odstotka. Kitajska naj bi v letu 2021 dosegla rast BDP v višini 8,1 odstotka, ta se bo v letu 2022 znižala na 4,8 odstotka, v letu 2023 pa povišala na 5,2 odstotka.

OECD34 v napovedi iz decembra 2021 po osrednjem scenariju predpostavlja, da se bo v letu 2022 globalno okrevanje nadaljevalo. Po 5,6-odstotni rasti v letu 2021 naj bi se v letu 2022 nadaljevala 4,5-odstotna svetovna gospodarska rast, leta 2023 pa naj bi se ta umirila na 3,2 odstotka.

OECD je za Slovenijo35 napovedal gospodarsko rast v višini 5,9 odstotka v letu 2021, 5,4 odstotka v letu 2022 in 3,2 odstotka v letu 2023. Glavno gonilo rasti bo domače povpraševanje.

³³ Vir: IMF: World Economic Outlook Update, January 2022: Rising Caseloads, A Disrupted Recovery, and Higher Inflation (imf.org)

³⁴ Vir: OECD Economic Outlook, Volume 2021 Issue 2: Preliminary version | READ online (oecd-ilibrary.org) 35 Vir: Slovenia | OECD Economic Outlook, Volume 2021 Issue 2 | OECD iLibrary (oecd-ilibrary.org)

Izbruh covida-19

Svet je še vedno v primežu pandemije, zato svetovno gospodarstvo vstopa v leto 2022 v šibkejšem položaju, kot je bilo pričakovano. V tem trenutku je težko napovedovati učinke gospodarske krize in pandemije covida-19 ter predvideti njen konec in ponovno vzpostavljanje normalnega in rastočega svetovnega gospodarstva. Omenjeno bo eden od ključnih dejavnikov pri ocenjevanju in analizi širšega panožnega okolja vsaj še v letu 2022. Po napovedih IMF bo v letu 2022 poudarek na učinkoviti globalni zdravstveni strategiji bolj izrazit kot kdaj koli prej. Dostop do cepiv, testov in zdravljenja je bistven za zmanjšanje tveganja za pojav novih, nevarnejših različic koronavirusa, ki bi lahko ponovno zaostrile razmere na svetovnih trgih. V letu 2022 se bodo morale države spopadati z inflacijskimi pritiski ter dati prednost zdravstveni in socialni porabi.

Vpliv rusko-ukrajinskega konflikta na poslovanje Skupine Luka Koper

Gospodarska klima v Sloveniji se je po šoku, ki ga je v preteklih dveh letih povzročila pandemija Covida-19, februarja 2022 spet izboljšala. Kazalniki aktivnosti so nakazovali nadaljevanje rasti domače potrošnje in mednarodne menjave. Vendar so se zaradi začetka vojne v Ukrajini geopolitične razmere v marcu močno zaostrile in bodo nedvomno vplivale na svetovna gospodarska gibanja v letu 2022. Neposredna izpostavljenost slovenskega gospodarstva do Rusije in Ukrajine je razmeroma majhna. Posledice so neposredno vplivale na višje cene energentov in surovin, upad tujega povpraševanja, na finančni stres in padec zaupanja. Prav tako je morebitne učinke mogoče pričakovati tudi na področju oskrbovalnih verig, kar bi ob že obstoječih težavah povzročilo dodatne negativne vplive na proizvodnjo. Trenutna gibanja na energetskih, surovinskih in prehrambnih trgih, ki so pod vplivom vojne v Ukrajini, kažejo na dodatne inflacijske pritiske v mednarodnem okolju. Nepričakovano visoka inflacija in naraščanje inflacijskih tveganj sta do začetka vojne v Ukrajini izrazito povečala tržna pričakovanja glede hitrejšega umika nestandardnih ukrepov denarne politike in dviga ključnih obrestnih mer vodilnih centralnih bank36.

13.2 Poslovanje Skupine Luka Koper v letu 2022

Glede na trenutne svetovne razmere in gospodarske napovedi za leto 2022 Skupina Luka Koper kljub pričakovani nestanovitnosti kontejnerskih ladijskih povezav in nadaljevanju težav s polprevodniki v avtomobilski industriji načrtuje rast pretovora na vseh blagovnih skupinah. Povečanje pretovora se pričakuje tudi zaradi novih investicijskih projektov, kot so zaključek podaljšanja južnega dela prvega pomola, nabava dveh kontejnerskih dvigal, gradnja dodatnih skladiščnih površin za avtomobile, povečanje skladiščnih zmogljivosti in operativnih pogojev za pretovor generalnega blaga.

V prihodnjih letih je največji potencial rasti zaznan za pretovor kontejnerjev, avtomobilov in hlajenih tovorov. Na zalednih srednjeevropskih trgih se namreč nadaljujejo investicije v avtomobilsko in elektronsko industrijo, trenutno predvsem v proizvodnjo električnih avtomobilov ter pogonskih baterij in drugih sestavnih delov zanje. Med največjimi investitorji v te panoge na zalednih trgih Luke Koper so podjetja iz Južne Koreje, Japonske in Kitajske, ki z Daljnega vzhoda prevažajo proizvodne linije, surovine, sestavne dele in končne izdelke, najkrajša in najugodnejša prevozna pot pa poteka prek Jadrana. Luka Koper kot pomembno pristanišče na novi pomorski svileni poti iz Kitajske tudi v prihodnje računa na rast prometa kontejnerjev z Daljnega vzhoda.

Ob okrevanju turškega trga, umiritvi razmer in rasti gospodarstva v vzhodnosredozemskih državah, kjer so do nedavnega potekali oboroženi spopadi, se pričakuje nadaljnji potencial rasti pretovora avtomobilov.

Za ohranjanje konkurenčnosti koprskega pristanišča ter izboljšanje tržnega položaja v pretovoru posameznih blagovnih skupin na vseh trgih je treba kontinuirano vlagati v širitev pristaniških zmogljivosti, izboljševanje storitev in zniževanje obratovalnih stroškov v pristanišču ter voditi primerno prodajno in cenovno politiko. V sodelovanju s partnerji v logistični verigi si je treba prizadevati za vzpostavitev novih kopenskih in pomorskih povezav, ključnih za razvoj pristaniške dejavnosti. Za ohranjanje konkurenčnosti bo nujna izgradnja nove železniške povezave do Divače v predvidenih rokih.

13.2.1 Poslovni cilji za leto 2022

Glede na trenutne svetovne razmere in gospodarske napovedi za leto 2022 bo Skupina Luka Koper v letu 2022 dosegla rast pretovora na vseh blagovnih skupinah.

Pretovor kontejnerjev kot najpomembnejše strateške blagovne skupine bo v letu 2022 po načrtu za 2 odstotka večji (merjeno v kontejnerskih enotah TEU) kot leta 2021. S tem bo koprsko pristanišče ohranilo primat med pristanišči v Jadranu. Na

³⁶ Vir: Pregled makroekonomskih gibanj (bsi.si)

poslovanje v letu 2022 bo še vedno vplivala nestanovitnost v ladijskih povezavah (neredni prihodi ladij), ki smo ji bili priča že v letu 2021.

Svetovna avtomobilska industrija je zaradi pandemije covida-19 ena najbolj prizadetih panog. V letu 2022 zaradi okrevanja gospodarstva je pričakovati ponovno rast prodaje avtomobilov. Na strateški blagovni skupini avtomobilov sta v letu 2022 načrtovana za 4 odstotke večji pretovor vozil glede na leto 2021 in ohranitev primata med sredozemskimi lukami.

Skupina Luka Koper bo v letu 2022 dosegla poslovni izid iz poslovanja (EBIT) na ravni leta 2021 in za 1 odstotek višji čisti poslovni izid kot v letu 2021, in sicer predvsem iz naslova večjih načrtovanih čistih prihodkov od prodaje.

Za leto 2022 sta družba Luka Koper, d. d., in Skupina Luka Koper pripravili načrt naložb, s katerim bosta sledili ciljem iz strateškega načrta. Ključni investicijski projekti v letu 2022 bodo vezani na: povečevanje zmogljivosti kontejnerskega terminala (zaključek podaljšanja južnega dela prvega pomola in postavitev dveh novih kontejnerskih dvigal), gradnjo dodatnih skladiščnih površin za pretovor avtomobilov ter povečanje skladiščnih zmogljivosti in operativnih pogojev za pretovor generalnega blaga, začetek gradnje novega kamionskega terminala in nabavo opreme. Za projekte s področja trajnostnega razvoja bo Skupina Luka Koper v letu 2022 namenila 12,3 milijona evrov, kar predstavlja 18 odstotkov vseh načrtovanih naložb.

Ključni kazalniki poslovanja družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper v letu 2022

ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE 241,5 mio. EUR +6 % NAČRT 2022/2021

LADIJSKI PRETOVOR 21,1 mio. TON +1 % NAČRT 2022/2021

PRETOVOR KONTEJNERJEV 1 MIO TEU +2 % NAČRT 2022/2021

PRETOVOR AVTOMOBILOV 680 TISOČ KOS +4 % NAČRT 2022/2021

POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA (EBIT) 31,2 mio. EUR +0 % NAČRT 2022/2021

DOBIČKONOSNOST PRIHODKOV IZ POSLOVANJA (ROS)

12,9 % -6 % NAČRT 2022/2021

POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA PRED AMORTIZACIJO (EBITDA)

62,4 mio. EUR +2 % NAČRT 2022/2021

EBITDA marža 25,8 % -4 % NAČRT 2022/2021

ČISTI POSLOVNI IZID

32,1 mio. EUR +1 % NAČRT 2022/2021

ČISTA DOBIČKONOSNOST KAPITALA (ROE)

6,8 % -3 % NAČRT 2022/2021

IZDATKI ZA NALOŽBE

+35 % NAČRT 2022/2021

70,4 mio. EUR

NETO FINANČNA ZADOLŽENOST/ EBITDA

0,9 +0,4 NAČRT 2022/2021

14 Obvladovanje tveganj in priložnosti³⁷

14.1 Sistem obvladovanja tveganj in priložnosti v Skupini Luka Koper

Obvladovanje tveganj in priložnosti je pomemben element strategije in uspešnosti poslovanja Skupine Luka Koper. V Skupini uporabljamo sistem naprednega obvladovanja tveganj in priložnosti, ki zagotavlja, da so ključna tveganja in priložnosti, ki jim je Skupina izpostavljena, prepoznana, ovrednotena, obvladovana, spremljana in ustrezno poročana. Imenovan imamo Odbor za obvladovanje tveganj in priložnosti, kljub temu pa je obvladovanje tveganj in priložnosti skrb vsakega zaposlenega v Skupini v okviru njegovih delovnih nalog in pristojnosti. Tveganja in priložnosti se prepoznava 'od spodaj navzgor', s čimer se zagotavlja pokritost vseh poslovnih procesov, metodologija pa je opredeljena 'od zgoraj navzdol', kar zagotavlja dosledno uporabo sistema obvladovanja tveganj in priložnosti v celotni Skupini.

Osnovo sistema obvladovanja tveganj in priložnosti predstavlja register tveganj in priložnosti, ki vsebuje seznam vseh zaznanih tveganj in priložnosti, značilnosti posameznega tveganja in

priložnosti, opredeljene ukrepe in kontrolne aktivnosti ter odgovorne osebe (skrbnike) za spremljanje posameznih tveganj in priložnosti. Register se vodi centralno na ravni Skupine Luka Koper z namenom sistematičnega spremljanja in analiziranja ter se redno posodablja. Metodologija ocenjevanja pomembnosti tveganj in priložnosti je oblikovana petstopenjsko, tako za oceno verjetnosti nastanka kot posledic. Pri oceni posledic se upošteva pet razsežnosti, in sicer posledice za zdravje in varnost, finančne posledice, posledice za okolje, posledice za ugled podjetja in posledice za skladnost poslovanja. Skupna ocena tveganja in priložnosti je zmnožek kategorij ocene verjetnosti in najvišje mogoče ocene posledic uresničitve. Na podlagi skupne ocene tveganja in priložnosti so vsa tveganja in priložnosti, ki so prepoznana v registru, s petstopenjsko lestvico razdeljena od nepomembnih do zelo pomembnih. Kvantitativni sistem ocenjevanja zagotavlja, da je poudarek na obvladovanju ključnih tveganj in priložnosti (skupna ocena 10 ali več).

	Zelo visoka (5)	5	10	15	20	25
	Visoka (4)	4	8	12	16	20
Verjetnost	Srednja (3)	3	6	9	12	15
	Nizka (2)	2	4	6	8	10
	Zelo nizka (1)	1	2	3	4	5
		Zelo nizka (1)	Nizka (2)	Srednja (3)	Visoka (4)	Zelo visoka (5)
		Posledica

Matrika kvantitativnega ocenjevanja tveganj in priložnosti

nepomembno tveganje (skupna ocena tveganja = 1–2)

manj pomembno tveganje (skupna ocena tveganja = 3–4)

zmerno tveganje (skupna ocena tveganja = 5–9)

bolj pomembno tveganje (skupna ocena tveganja = 10–16)

zelo pomembno tveganje (skupna ocena tveganja = 20–25)

V okviru sistema obvladovanja tveganj in priložnosti Skupina Luka Koper redno spremlja izpostavljenost vsem zaznanim tveganjem in priložnostim ter opredeljuje in izvaja potrebne ukrepe za zagotavljanje sprejemljive ravni tveganja in priložnosti poslovanja. V letu 2021 se je uresničilo 1 tveganje, povprečna ocena tveganja na dan 31. 12. 2021 pa je znašala 6,2 (zmerno tveganje), kar je za 0,2 manj od povprečne ocene tveganj na dan 31. 12. 2020. Tveganja, ki so najvišje ocenjena, izhajajo iz zunanjega okolja. Družba teh tveganj z različnimi metodami odzivanja ne more popolnoma obvladovati, s sprejetimi ukrepi na stroškovni in prihodkovni strani pa

zmanjšuje verjetnost in posledice uresničitve. Napredek pri obvladovanju tveganj je bil dosežen z izvedbo večjega števila ukrepov, katerih realizacija je pripomogla k zmanjšanju ključnih tveganj in znižanju povprečne ocene tveganj. Za leto 2022 so bila v sklopu letnega pregleda tveganj na novo prepoznana tveganja, ki se bodo zmanjševala z različnimi metodami odzivanja, s čimer se Skupina uspešno prilagaja notranjim in zunanjim dejavnikom.

Družba je sprejela Izjavo o nagnjenosti k prevzemanju tveganj. Nagnjenost k prevzemanju tveganj oziroma apetit po tveganjih Skupine Luka Koper pomeni skupno raven tveganj, ki jih je Skupina Luka Koper v okviru svoje sposobnosti prevzemanja tveganj pripravljena prevzeti, da bi dosegla svoje strateške cilje in izpolnila poslovni načrt. Skupina Luka Koper je z namenom, da bi izkoristila priložnosti za dosego strateških ciljev ob upoštevanju najvišjih standardov trajnostnega razvoja, pri sprejemanju tekočih poslovnih odločitev in vsakodnevnem poslovanju pripravljena sprejeti tveganja, ki so po sprejetju ustreznih ukrepov ocenjena kot zmerna, pri čemer:

• Ni pripravljena prevzemati tveganj, ki imajo lahko za posledico težje poškodbe ljudi ter poškodbe s smrtnim izidom in/ali velike negativne vplive na okolje ter premoženje.
• Ni pripravljena prevzemati tveganj, ki izhajajo iz kršenja mednarodnih predpisov, nacionalne zakonodaje, standardov ter internih predpisov, pri čemer je poudarek na spoštovanju zakonodaje in predpisov v zvezi z varnostjo, varovanjem osebnih podatkov, varovanjem okolja, varstvom pri delu in preprečevanjem korupcije. Temelj delovanja Skupine Luka Koper so vrednote in načela, ki nas zavezujejo k spoštovanju etičnih in profesionalnih standardov.
• Ima nizko nagnjenost k finančnim tveganjem, povezanim z dolgoročno finančno stabilnostjo, in k nepričakovanim negativnim učinkom, ki izvirajo iz spremenjenih obrestnih mer na trgu. Skupina mora ohranjati ustrezno raven likvidnosti in solventnosti, da lahko poravnava svoje obveznosti in spoštuje zaveze do bank.

Nepripravljenost prevzemanja teh treh vrst tveganj se skladno z internimi dokumenti sistema vodenja izkaže z oceno verjetnosti 'zelo redko' in 'redko'. Odbor za obvladovanje tveganj in priložnosti, področje kontrolinga, področje notranje revizije, pooblaščenec za skladnost, pooblaščenec za korporativno integriteto in preostala pristojna področja redno spremljajo usklajenost profila tveganj z apetitom po tveganjih ter prek pregledov in poročil obveščajo upravo, revizijsko komisijo in nadzorni svet. Če je ugotovljeno, da je apetit po tveganjih presežen, se pripravijo predlogi ukrepov za vrnitev poslovanja na sprejemljivo raven tveganja.

14.2 Ključne vloge in odgovornosti znotraj sistema obvladovanja tveganj in priložnosti

Ključne vloge in odgovornosti znotraj sistema obvladovanja tveganj in priložnosti se glede na preteklo leto niso spreminjale. Skrbniki tveganj četrtletno ocenjujejo tveganja in priložnosti ter spremljajo uresničevanje metod za zmanjševanje tveganj. Na

podlagi njihovih ugotovitev pooblaščenec za tveganja poroča Odboru za obvladovanje tveganj, ki se sestane četrtletno, dodatno pa po potrebi. Tveganja se četrtletno poročajo tudi upravi in revizijski komisiji nadzornega sveta.

14.3 Splošna ocena tveganj

Zaznana tveganja na prvi ravni obsegajo štiri glavne skupine, ki so na drugi ravni razdeljene v posamezne vsebinsko povezane podskupine. Kljub izvedenim ukrepom ostaja pet tveganj prepoznanih kot zelo pomembnih. Povprečna ocena tveganj je najvišja pri strateških tveganjih (7,6), saj nekaterih tveganj družba ne more obvladovati sama s svojimi ukrepi, ker izvirajo iz zunanjih dejavnikov (npr. zaostrovanje gospodarskih razmer, infrastruktura v državni lasti, vstop ladjarjev in logistov v lastništvo terminalov bližnjih pristanišč). Operativna tveganja s povprečno oceno 5,8 predstavljajo številčno največjo skupino, saj vsebujejo širok in po vsebini raznolik nabor tveganj (npr. varnost pri delu, poškodovanje tovora in opreme, informacijska tveganja). Tveganja skladnosti imajo povprečno oceno 7,3 in predstavljajo manjši nabor tveganj. Najnižje so trenutno ovrednotena finančna tveganja (4,4), saj je družba nizko zadolžena, ima ustrezno kapitalsko strukturo, majhen delež neplačnikov ter nizko izpostavljenost v tujih valutah. Finančni vplivi in druga tveganja ter priložnosti za dejavnost podjetja, ki so povezani s podnebnimi spremembami, so v največji meri strateška tveganja in so ločeno predstavljeni v trajnostnem poročilu v poglavju 24.7.6 Podnebne spremembe in priložnosti.

Grafikon tveganj Skupine Luka Koper

14.3.1 Strateška tveganja

Strateška tveganja so po svoji vsebini tiste vrste tveganja, ki lahko ogrozijo doseganje zastavljenih ciljev. Strateška tveganja so posledica medsebojne nezdružljivosti strateških ciljev, sprejete poslovne strategije za njihovo uresničitev, razpoložljivosti sredstev za uresničitev ciljev, lastniške strukture in splošnih gospodarskih razmer.

Kljub razsežnosti pandemije so bili ekonomski kazalniki v letu 2021 ugodni, tveganja pa ostajajo znatna. Obeti za svetovno gospodarsko rast se izboljšujejo kljub še vedno prisotnim negotovostim v povezavi z epidemijo, ki predstavlja najvišje tveganje za zaostritev gospodarskih razmer. Mednarodne institucije v zadnjih napovedih predpostavljajo nadaljevanje rasti gospodarske aktivnosti v naših trgovinskih partnericah v prihodnjih obdobjih. Povečuje se tveganje visoke inflacije, ki jo poganja zlasti rast cen energentov. Zaradi rasti svetovnih cen surovin (jeklo, železo) in ozkih grl v dobavnih verigah se draži tudi neenergetsko industrijsko blago. Inflacijska pričakovanja

se za družbo odražajo predvsem na dveh področjih – z zvišanjem stroškov materiala (goriva, električne energije) in s podražitvami načrtovanih naložb, tako za opremo kot za infrastrukturo. Pričakuje se, da se bodo cene energentov v letu 2022 stabilizirale, da se bo struktura potrošnje normalizirala ter da se bodo cenovni pritiski, ki izhajajo iz ozkih grl v svetovnih dobavnih verigah, umirili.

Banka Slovenije (Bilten, januar 2022) ocenjuje, da makroekonomska tveganja kljub ugodnim napovedim ostajajo znatna, saj število okuženih dosega nove rekorde, s čimer postaja pereča tudi odsotnost z dela, številnim podjetjem resne težave povzročajo visoki stroški energentov, višja inflacija pa lahko zavre zasebno trošenje, saj je oktobra povprečna realna bruto plača medletno že stagnirala. Tveganji, ki bi lahko ogrozili okrevanje in inflacijske obete, sta prihodnje gibanje cen energentov in hitrost odpravljanja ozkih grl v dobavnih verigah.

Skupina se sooča s komercialnimi tveganji, ki izhajajo iz visoko konkurenčnega okolja ter vstopa ladjarjev in logistov v lastništvo terminalov bližnjih pristanišč, s čimer lahko pride do preusmeritve dela pretovora. Sosednja pristanišča poleg tega veliko pozornost namenjajo krepitvi konkurenčnosti na področju železniških povezav. V bližini Luke Koper so se v zadnjih letih razvile skladiščne kapacitete, v katerih pretežno špediterska podjetja ponujajo storitve CFS. To lahko za nas predstavlja močno konkurenco, predvsem na segmentu polnjenja in praznjenja kontejnerjev. Dne 7. 1. 2021 je bil zaključen proces nakupa 50,01 deleža družbe Piattaforma Logistica Trieste v pristanišču Trst s strani Hafen und Logistik AG (HHLA). Dejavnost pretovora v segmentu generalnih tovorov, RO-RO in kontejnerjev bo izvajala družba HHLA PLT Italy. Upravni odbor Luške uprave Reka je odločil, da bo naslednjih 50 let koncesionar kontejnerskega terminala APM Terminals/Enna Logic, ki je v lasti ladjarja A.P. Moller – Maersk.

Ta tveganja se obvladujejo s povečevanjem kapacitet, izgradnjo II. tira in predvidenimi izboljšavami procesov prek različnih projektov. V letu 2022 bomo nadaljevali izvedbo nekaterih naložbenih projektov, usmerjenih predvsem v povečanje kapacitet kontejnerskega terminala. Kljub temu ostaja pomembnejše tveganje povezano z realizacijo naložb, saj se v naslednjem obdobju načrtuje intenziven investicijski ciklus. V tem delu je treba poudarek nameniti predvsem pravočasnemu pridobivanju soglasij za naslednji obseg strateških naložb, vezanih na investicijsko obdobje 2022–2025, ter izvedbi postopkov javnega naročanja. Tveganje za zamude predstavljajo tudi ocenjene vrednosti naložb, saj obstaja tveganje, da so zaradi rasti cen določenih surovin presežene vrednosti zagotovljenih sredstev, kar bo vplivalo na ponavljanje postopkov. Družba se sooča tudi s tveganjem nedoseganja ciljev digitalizacije oz. digitalne transformacije na ključnih procesih skladno s strateškimi cilji družbe Luka Koper,

zaradi česar bo v letu 2022 izvedla izobraževanja za krepitev digitalnih kompetenc zaposlenih.

Glavni strateški tveganji, ki izhajata iz zunanjega okolja, ostajata negotovost glede časovnice zaključka gradnje drugega tira in zastarele, nezadostne kapacitete obstoječega tira, s čimer je lahko ogrožena nadaljnja rast pretovora tudi do izgradnje drugega tira. V letu 2022 bo delo nadaljevala delovna skupina, ki je pristopila k izvedbi ukrepov iz študije Transcare v smeri izboljšanja IT podpore, izvedbe infrastrukturnih posegov in organizacijskih sprememb.

V sklopu Pomorskega prostorskega plana je družba pripravila predstavitev problematike na Ministrstvu za infrastrukturo in predlogov za premeščanje morskega sedimenta na Ministrstvu za okolje in prostor. S sprejetim PPP-jem (številka 00719- 28/2021, sprejet dne 15. 7. 2021) je premeščanje mulja v slovenskem morju prostorsko omogočeno pod določenimi pogoji in na določenih območjih. V teku so postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja za ureditev AOK, s čemer bo tveganje obvladovano do sprejemljive ravni. Kaseti 6A in 7A je država odkupila od občine Ankaran in čakata na vključitev v koncesijsko območje.

Vpliv rusko-ukrajinskega konflikta na poslovanje Skupine Luka Koper

Gospodarska klima v Sloveniji se je po šoku, ki ga je v preteklih dveh letih povzročila pandemija Covida-19, februarja 2022 spet izboljšala. Kazalniki aktivnosti so nakazovali nadaljevanje rasti domače potrošnje in mednarodne menjave. Vendar so se zaradi začetka vojne v Ukrajini geopolitične razmere v marcu močno zaostrile in bodo nedvomno vplivale na svetovna gospodarska gibanja v letu 2022. Neposredna izpostavljenost slovenskega gospodarstva do Rusije in Ukrajine je razmeroma majhna. Posledice so neposredno vplivale na višje cene energentov in surovin, upad tujega povpraševanja, na finančni stres in padec zaupanja. Prav tako je morebitne učinke mogoče pričakovati tudi na področju oskrbovalnih verig, kar bi ob že obstoječih težavah povzročilo dodatne negativne vplive na proizvodnjo. Trenutna gibanja na energetskih, surovinskih in prehrambnih trgih, ki so pod vplivom vojne v Ukrajini, kažejo na dodatne inflacijske pritiske v mednarodnem okolju. Nepričakovano visoka inflacija in naraščanje inflacijskih tveganj sta do začetka vojne v Ukrajini izrazito povečala tržna pričakovanja glede hitrejšega umika nestandardnih ukrepov denarne politike in dviga ključnih obrestnih mer vodilnih centralnih bank38.

Neposredna izpostavljenost Skupine Luka Koper do Rusije in Ukrajine je razmeroma majhna, saj je obseg pretovora preko Luke Koper, ki je namenjen za trg Ukrajine in Rusije, zanemarljiv.

Skupina Luka Koper ocenjuje, da bo vojna v Ukrajini lahko posredno vplivala na njeno poslovanje v letu 2022. Vojna bo imela vpliv na oskrbovalne verige in s tem logistične tokove, v katerih družba poleg nevarnosti vidi tudi priložnosti, tudi s preusmeritvijo določenega blaga, ki je prej gravitiralo na Črno morje, na jadranska pristanišča ter uvoza drugih blagovnih skupin zaradi zagotavljanja energetske samooskrbe držav Evropske Unije. Na drugi strani bo negativen vpliv lahko zaznati kot posledica omejitev izvoza določenih blagovnih skupin iz Evrope zaradi zagotavljanja samooskrbe. Kakšen vpliv bo imela vojna na te tokove je v tem trenutku še težko napovedati. Skupina Luka Koper se bo prav tako soočala z inflacijskimi pritiski in s tem višjimi stroški poslovanja, na makroekonomski ravni pa bo slednje lahko vplivalo tudi na padec povpraševanja. Skupina Luka Koper že pripravlja nabor ukrepov za obvladovanje teh tveganj in priložnosti. V obstoječih razmerah se sooča tudi s povečanimi kibernetskimi tveganji, kar ustrezno obvladuje v okviru celovitega sistema upravljanja tveganj. Skupina Luka Koper nima neposredne finančne izpostavljenost vezane na Rusijo, Ukrajino in Belorusijo, pričakuje pa lahko posredne vplive na njen naložbeni portfelj zaradi gibanj na finančnih trgih.

14.3.2 Operativna tveganja

Operativna tveganja pokrivajo širok spekter delovanja družbe. Velik del registra obsegajo tveganja, katerih uresničitev se odrazi v poškodbah ljudi in/ali vplivih na okolje ter premoženje.

To skupino tveganj obvladujemo s preventivnimi ukrepi na osnovi ocen tveganja delovnih mest, z izobraževanjem in preverjanjem znanja, z dosledno uporabo varovalne delovne opreme, z opredeljenimi tehnološkimi postopki in delovnimi navodili, ki se stalno dopolnjujejo, z razvojem dobaviteljev, s stalnimi meritvami pogojev na delovnih mestih, z rednimi zdravniškimi pregledi ter z ustreznim zavarovanjem premoženja in odgovornosti. Med drugimi ukrepi, ki zmanjšujejo tveganja za nastanek poškodb, so nove naložbe v sodobnejšo opremo, redno vzdrževanje delovne opreme in infrastrukture ter redne meritve stanja vplivov na okolje. Ocenjujemo, da so tveganja z ustreznimi kontrolnimi aktivnostmi in predpisi obvladovana do sprejemljive ravni.

V prihodnjem letu nameravamo nadgraditi informacijski sistem za beleženje in obravnavo izrednih dogodkov v pristanišču, ki bo omogočal nadaljnjo obdelavo dogodkov s strani strokovnih oseb posameznih področij, raziskave dogodkov, ukrepanje, statistično obdelavo ter sistematično spremljanje kazalnikov.

S povečevanjem kibernetskih tveganj na globalni ravni tudi Luka Koper izvaja nadaljnje aktivnosti na tem področju z vzpostavitvijo oddelka informacijske varnosti, vpeljavo informacijskega sistema za upravljanje varnostnih dogodkov in tveganj ter opredelitvijo dodatnih internih procesov in pravil na tem področju.

³⁸ Vir: Pregled makroekonomskih gibanj (bsi.si)

Med strateškimi tveganji bo tudi zaostritev epidemioloških razmer, ki bi lahko delno ali v celoti omejila delovanje pristanišča. Zaradi ponovnega razmaha epidemije se izvajajo številni ukrepi, ustanovljena je bila delovna skupina, vzpostavljeno je dnevno obveščanje o stanju okužb v Luki Koper, izdelal se je Načrt zaščite in reševanja v primeru epidemije. Pripravljen je bil pravilnik o opravljanju dela na domu in določen interni protokol ukrepanja v primeru potrjene okužbe. Z vsemi naštetimi ukrepi se tveganje obvladuje do sprejemljive ravni, kljub temu pa se zaradi nepredvidljivih razmer podrobneje spremlja. V začetku leta 2022 je prišlo do eksponentne rasti okužb v Luki Koper, kar je povzročilo pomembno odsotnost z dela, predvsem v operativi. Tveganje se v tem obdobju zaradi nepredvidljivih razmer podrobneje spremlja in sprejemajo se dodatni ukrepi, kot so manjši obseg koriščenja dopustov in razporejanje delavcev med terminali skladno s prioritetami izvajanja storitev.

14.3.3 Finančna tveganja

Finančna tveganja so tista, ki vplivajo na uresničljivost načrtovanih finančnih kategorij, predvsem načrtovanih prihodnjih denarnih tokov, in se praviloma obvladujejo v procesu upravljanja finančnih sredstev in obveznosti.

Skupina trenutno med ključnimi tveganji nima prepoznanih finančnih tveganj. Skupina je imela konec leta 2021 8,9 odstotka svojih sredstev naloženih v finančne naložbe, vrednotene po pošteni vrednosti. Ob sicer nespremenjeni strukturi teh naložb je bila njihova poštena vrednost konec leta 2021 za 23 odstotkov višja kot ob koncu predhodnega leta. Zaradi strateške usmeritve investiranja v razvoj osnovne dejavnosti Skupina na področju finančnih naložb upravlja le obstoječi portfelj. Tveganje Skupina obvladuje s spremljanjem razmer na finančnih trgih in njihovih vplivov na portfelj, z aktivnim upravljanjem naložb pa skrbi za njihovo čim višjo donosnost.

Postopki zadolževanja in s tem pridobivanja virov za financiranje naložb v letu 2022 so zaključeni. Luka Koper, d. d., je 21. januarja 2022 z bančnim sindikatom v sestavi Nove Ljubljanske banke d. d. in Banke Intesa Sanpaolo d. d., sklenila dolgoročno kreditno pogodbo v višini 60 milijonov evrov.

Obvladovanje tveganja spremembe poštene vrednosti ter drugih finančnih tveganj – med katera vključujemo tveganje spremembe obrestne mere, likvidnostno tveganje, tveganje spremembe deviznega tečaja, kreditno tveganje in tveganje ustrezne kapitalske strukture, ki jih Skupina ocenjuje kot zmerna, manj pomembna ali celo nepomembna – je podrobneje predstavljeno v računovodskem poročilu Skupine Luke Koper v pojasnilu št. 34: Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj.

14.3.4 Tveganja skladnosti

Tveganje prekoračitve zakonsko določenih mejnih vrednosti hrupa proti mestnemu jedru Kopra lahko nastane pri pilotiranju v sklopu podaljšanja prvega pomola ali zaradi prekomernega hrupa pri izvajanju dejavnosti. Skupina je že sprejela ukrepe, s katerimi je že v fazi projektiranja in kasneje pri izboru izvajalca gradbenih del upoštevala omejitev hrupa na sprejemljivo raven. Druga tveganja, povezana s prekomernim hrupom, Skupina obvladuje s postopnim prehodom na tehnološko opremo z električnim napajanjem, sodeluje pa tudi v projektu Neptunes, v okviru katerega se iščejo rešitve za zmanjševanje ladijskega hrupa. V načrtu so tudi aktivnosti za vpeljavo sistema ESI, po katerem bi manj hrupne ladje plačevale nižje pristaniške pristojbine. Prav tako se predvideva postopna menjava pretovorne opreme (elektrifikacija).

V letu 2022 se bodo izvajale aktivnosti, ki so potrebne za zagotovitev skladnosti s Pravilnikom o protieksplozijski zaščiti (Uradni list RS, št. 41/2016). Ta pravilnik določa zahteve, ki jih morajo izpolnjevati oprema in zaščitni sistemi, namenjeni za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah. Ti se uporabljajo predvsem na terminalu za razsute in tekoče tovore.

14.3.5 Tveganja prevar in korupcije³⁹

Tveganje prevar in korupcije družba Luka Koper, d. d., med drugim obvladuje z jasno opredeljenimi pravili priprave in sklepanja poslov, prenosa pooblastil in potrjevanja računov ter z vpeljano kontrolo štirih oči in drugimi kontrolami, ki so vgrajene v procese.

Skupina Luka Koper ima pravila, veljavna za matično družbo in pet odvisnih družb, opredeljena v dokumentih sistemov vodenja, v Strategiji korporativne integritete družb Skupine Luka Koper, Etičnem kodeksu družb Skupine Luka Koper, Pravilniku o sprejemanju daril v družbah Skupine Luka Koper ter Poslovniku o delu pooblaščenca za korporativno integriteto in komisije za obravnavo prijav kršitve korporativne integritete v Skupini Luka Koper.

V letu 2021 sta delovala neodvisna pooblaščenca za korporativno integriteto in za skladnost poslovanja, s katerima družba dodatno obvladuje tveganja skladnosti ter prevar in korupcije, med drugim z implementacijo sistema vodenja za preprečevanje korupcije skladno s standardom ISO 37001:2016, ki se je pričela v letu 2021.

Za področje korporativne integritete sta v Luki Koper zadolžena pooblaščenec za korporativno integriteto in komisija za obravnavo prijav kršitve korporativne integritete, ki o ugotovljenih kršitvah pripravita poročilo s priporočili oziroma predlogi ukrepov. Družba prepoznava tveganje prevar in korupcije v registru tveganj in ga obvladuje z ustreznimi ukrepi in kontrolnimi aktivnostmi.

³⁹ GRI GS 103-1, 103-2, 103-3, 205-1

15 Delnica LKPG⁴⁰

Delnica družbe Luka Koper, d. d., z oznako LKPG, kotira v Prvi kotaciji Ljubljanske borze. Konec leta 2021 je zaključila trgovanje ob 32,61 odstotka višji vrednosti kot leto prej. Zaključni tečaj delnice LKPG je na zadnji trgovalni dan v letu 2021 znašal 24,40 evra za delnico.

Lastniška struktura družbe Luka Koper, d. d., se tudi v letu 2021 ni bistveno spremenila. V delniški knjigi je bilo na zadnji dan leta 2021 vpisanih 9.005 delničarjev, kar je 156 manj kot leto prej. Največji lastnik družbe ostaja Republika Slovenija.

Deset največjih delničarjev na dan 31. decembra

Delničar	Število delnic na dan 31. 12. 2021	Lastniški delež na dan 31. 12. 2021	Število delnic na dan 31. 12. 2020	Lastniški delež na dan 31. 12. 2020
Republika Slovenija	7.140.000	51,00%	7.140.000	51,00%
Slovenski državni holding, d. d.	1.557.857	11,13%	1.557.857	11,13%
Kapitalska družba, d. d.	696.579	4,98%	696.579	4,98%
Mestna občina Koper	439.159	3,14%	439.159	3,14%
Citibank N.A. - fiduciarni račun	382.208	2,73%	388.443	2,77%
Raiffaisen Bank International AG	157.199	1,12%	131.407	0,94%
Hrvatska poštanska banka, d. d. - fiduciarni račun	150.232	1,07%	141.462	1,01%
NLB skladi - Slovenija mešani	114.890	0,82%	113.000	0,81%
Zagrebačka banka d. d. – fiduciarni račun	114.464	0,82%	101.026	0,72%
Zavarovalnica Triglav, d. d.	113.568	0,81%	113.568	0,81%
Skupaj	10.866.428	77,62%	10.822.501	77,30%

Lastniška struktura družbe Luka Koper, d. d., na dan 31. decembra

Delničar	Število delnic na dan 31. 12. 2021	Lastniški delež na dan 31. 12. 2021	Število delnic na dan 31. 12. 2020	Lastniški delež na dan 31. 12. 2020
Republika Slovenija	7.140.000	51,00%	7.140.000	51,00%
Fizične osebe	2.334.401	16,67%	2.221.431	15,87%
Slovenski državni holding	1.557.857	11,13%	1.557.857	11,13%
Tuje pravne osebe	944.799	6,75%	1.151.720	8,23%
Kapitalska družba	696.579	4,98%	696.579	4,98%
Ostale pravne osebe	584.421	4,17%	507.078	3,62%
Mestna občina Koper	439.431	3,14%	439.159	3,14%
Vzajemni in pokojninski skladi	188.594	1,35%	210.006	1,50%
Banke	47.732	0,34%	33.823	0,24%
Borznoposredniške hiše	38.246	0,27%	35.733	0,26%
Tuje banke	27.940	0,20%	6.614	0,05%
Skupaj	14.000.000	100,00%	14.000.000	100,00%

15.1 Trgovanja z delnico

Povprečni enotni dnevni tečaj delnice družbe Luka Koper, d. d., je v letu 2021 znašal 23,24 evra, sicer pa se je njegova vrednost gibala med 18,50 in 26,60 evra. Najvišja tržna cena, po kateri so bili sklenjeni posli, je znašala 26,80 evrov, najnižja pa 18,40 evra. Tržna kapitalizacija delnic je na zadnji dan leta 2021 znašala 341.600.000 evrov.

V letu 2021 je bilo z delnico LKPG sklenjenih 2.782 borznih poslov in poslov s svežnji. Skupni promet je v tem obdobju znašal 14.724.778 evrov. Ob tem je lastnika zamenjalo 666.526 delnic.

Prikaz gibanja vrednosti indeksa SBI TOP in zaključnega dnevnega tečaja LKPG v letu 2021

Prikaz gibanja vrednosti zaključnega dnevnega tečaja LKPG in dnevnega prometa v letu 2021

Ključni podatki o delnici LKPG

	2021	2020
Število delnic	14.000.000	14.000.000
Število navadnih kosovnih delnic	14.000.000	14.000.000
Zaključni tečaj na zadnji trgovalni dan leta (v evrih)	24,40	18,40
Knjigovodska vrednost delnice na dan 31. 12. (v evrih)41	30,87	29,21
Razmerje med tržno ceno in knjigovodsko vrednostjo delnice (P/B)42	0,79	0,63
Povprečna tržna cena (v evrih)43	22,09	19,52
Povprečna knjigovodska vrednost delnice (v evrih)44	30,15	28,45
Razmerje med povprečno tržno ceno in povprečno knjigovodsko vrednostjo delnice	0,73	0,69
Čisti dobiček na delnico (EPS) (v evrih)45	2,14	2,23
Razmerje med tržno ceno in dobičkom na delnico (P/E)46	11,42	8,24
Tržna kapitalizacija na zadnji dan leta (v milijonih evrov)47	341,60	257,60
Skupni promet z delnico (v milijonih evrov)	14,72	8,74
Dividenda na delnico (v evrih)48	1,14	1,07
Dividendna donosnost (v %)49	4,67	5,82

15.2 Dividendna politika

Dividendna politika družbe Luka Koper, d. d., uravnoteženo združuje težnjo lastnikov po dividendnih donosih in težnjo

po uporabi čistega poslovnega izida za financiranje investicijskih načrtov.

15.3 Navzkrižna povezanost z drugimi družbami

Družba Luka Koper, d. d., na zadnji dan leta 2021 ni imela v nobeni družbi, ki ima v lasti njene delnice, več kot 5-odstotnega lastniškega deleža. Lastnika, ki sta imela vsaj 5 odstotkov delnic LKPG, sta Republika Slovenija (51,00 odstotkov) in Slovenski državni holding, d. d. (11,13 odstotka).

15.4 Lastništvo delnic članov nadzornega sveta in uprave

	Delničar	Lastništvo 31. 12. 2021
	Nevenka Črešnar Pergar, namestnica predsednika nadzornega sveta	570
Nadzorni svet	Tamara Kozlovič, članica nadzornega sveta	94
	Rok Parovel, član nadzornega sveta	8

Preostali člani nadzornega sveta in člani uprave Luke Koper, d. d., na dan 31. decembra 2021 niso imeli v lasti delnic družbe.

⁴¹ Knjigovodska vrednost delnice = kapital / število delnic.

⁴² Razmerje med tržno ceno in knjigovodsko vrednostjo delnice (P/B) = zaključni tečaj / knjigovodska vrednost delnice.

⁴³ Povprečna tržna cena je izračunana kot razmerje med skupno vrednostjo prometa obdobja iz navadnih (borznih) poslov in količino trgovanih delnic LKPG v navadnih (borznih) poslih.

⁴⁴ Povprečna knjigovodska vrednost delnice je izračunana na podlagi povprečnih mesečnih stanj razmerja med kapitalom in številom navadnih delnic.

⁴⁵ Čisti dobiček na delnico (EPS) = čisti dobiček / število delnic.

⁴⁶ Razmerje med tržno ceno in dobičkom na delnico (P/E) = zaključni tečaj / čisti dobiček na delnico (EPS).

⁴⁷ Tržna kapitalizacija = zaključni tečaj * število delnic.

⁴⁸ Dividenda na delnico = bilančni dobiček, ki se uporabi za izplačilo dividend / število navadnih delnic.

⁴⁹ Dividendna donosnost = dividenda na delnico / zaključni tečaj

15.5 Lastne delnice, odobreni kapital, pogojno povečanje kapitala

Družba Luka Koper, d. d., na dan 31. decembra 2021 ni imela lastnih delnic. Veljavni statut družbe ne predvideva kategorij odobrenega kapitala, do katerih bi lahko uprava družbe

povečala osnovni kapital. Družba tudi ni imela podlage za pogojno povečanje osnovnega kapitala.

15.6 Pravila o omejitvah in razkritju trgovanja z delnicami družbe in z delnicami povezanih družb

Skladno s priporočili Ljubljanske borze je družba Luka Koper, d. d., sprejela Pravilnik o trgovanju z delnicami izdajatelja. Pravilnik predstavlja dodatno zagotovilo za enakopravno obveščenost vseh zainteresiranih javnosti o pomembnih poslovnih dogodkih v družbi in je pomemben element pri krepitvi zaupanja vlagateljev in ugleda Luke Koper. Namen

pravilnika je njegovim zavezancem omogočiti trgovanje z delnicami družbe ter preprečiti možnost trgovanja na podlagi notranjih informacij. Pravilnik hkrati omogoča zakonsko zahtevano izvajanje obveznega poročanja o prodaji in nakupu delnic družbe Agenciji za trg vrednostnih papirjev.

15.7 Komuniciranje z vlagatelji

Luka Koper z vlagatelji redno komunicira in jih obvešča o novostih družbe prek različnih komunikacijskih orodij in kanalov:

Srečanja z vlagatelji

Družba se vsako leto udeležuje srečanj z vlagatelji v organizaciji Ljubljanske in Zagrebške borze, ki potekajo v obliki individualnih sestankov. Informacije za vlagatelje so na voljo na elektronskem naslovu www.luka-kp.si/slo/za-vlagatelje.

Spletna stran

Na svojem spletnem naslovu delničarjem in vlagateljem namenja posebno poglavje Za vlagatelje, kjer so objavljeni najnovejše informacije o delnici LKPG in lastniški strukturi, tekoča medletna, letna in arhivska poročila o poslovanju, sporočila, objavljenja na SEOnetu, skupščinska gradiva ter odgovori na najpogostejša vprašanja v zvezi z delnicami.

Luški glasnik

Borznoposredniške hiše in analitiki prejmejo vsak mesec po pošti izvod Luškega glasnika, v katerem so obravnavane tudi druge teme s področja delovanja podjetja in nasploh dogajanja v pristanišču.

SEOnet

Delničarje in druge javnosti obvešča o poslovanju in pomembnih poslovnih dogodkih skladno z zakonodajo, v rokih in na predpisan način po elektronskem mediju Ljubljanske borze SEOnetu. Pri komunikaciji z delničarji in vlagatelji uporablja tudi druge komunikacijske kanale.

Luški delničar

Praviloma enkrat letno, v obdobju pred skupščino delničarjev, Luka Koper izda publikacijo Luški delničar, ki jo prejmejo vsi delničarji in se osredotoča na poslovne rezultate minulega leta.

Kontakt

Rok Štemberger Odnosi z vlagatelji Tel.: 05 66 56 140 e-pošta: rok.stemberger@luka-kp.si

15.8 Koledar pomembnejših objav v letu 2022

Periodične objave in druge cenovno občutljive informacije bodo objavljene na spletni strani Ljubljanske borze v sistemu SEOnet (www.ljse.si) ter na spletni strani Luke Koper, d. d.,

https://www.luka-kp.si/za-vlagatelje/financni-koledar/. Morebitne spremembe predvidenih datumov objav bodo pravočasno objavljene na spletnih straneh družbe.

TRAJNOSTNO POROČILO

Pristanišče urejamo z mislijo na prihodnje rodove, ki bodo na Obali živeli, ustvarjali in odraščali.

16 O trajnostnem poročilu

16.1 Izjava o nefinančnem poslovanju

Trajnostno poročilo Skupine Luka Koper izpolnjuje vse pogoje za objavo izjave o nefinančnem poslovanju. Trajnostno poročilo Skupine Luka Koper za leto 2021 skladno z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1) upošteva zahtevo po objavi izjave o nefinančnem poslovanju, skladno z določili dvanajstega odstavka 56. člena ZGD-1 in 70. c člena ZGD-1.

Trajnostno poročilo Skupine Luka Koper izpolnjuje tudi zahteve Smernic za nefinančno poročanje (metodologija za poročanje o nefinančnih informacijah), ki so bile sprejete in objavljene v Uradnem listu Evropske unije v mesecu juliju 2017, ter upoštevajo določila Direktive o razkritju nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti nekaterih podjetij.

16.2 Trajnostno poročilo po mednarodnih standardih trajnostnega poročanja⁵⁰

Skupina Luka Koper je za leto 2021 petič zapored pripravila trajnostno poročilo v skladu z mednarodnimi standardi trajnostnega poročanja GRI (Global Reporting Initiative Global Standards) ter tako oplemenitila dosedanja trajnostna poročila v okviru letnih poročil in okoljska poročila po sistemu EMAS. Poročilo je pripravljeno na osnovni ravni poročanja. Pri pripravi poročila in določanju bistvenih vsebin je bilo uporabljenih vseh šest standardov GRI:

• GRI 101: upoštevana so načela poročanja za opredelitev vsebine in kakovosti poročila.
• GRI 102: poroča se o organizaciji in njenih praksah poročanja o trajnosti, profilu organizacije, strategiji, etiki in integriteti, vodenju ter praksah vključevanja interesnih skupin.
• GRI 103: uporabljen je upravljavski pristop k poročanju o tem, kako organizacija obvladuje bistvene vsebine, ki so zajete v tematskih standardih GRI 200, 300 in 400.
• GRI 200, 300 in 400: uporabljeni so kazalniki za poročanje o vplivih organizacije na gospodarske, okoljske in socialne teme.

Poročanje se nanaša na Skupino Luka Koper, pri vsebinah, ki še niso uveljavljene za celotno Skupino, pa je posebej navedeno, za katero oz. katere družbe Skupine Luka Koper veljajo. Podatki se glede na predhodna poročila niso spreminjali. V letu 2021 je bilo odpravljeno večje število omejitev in mej poročanja kot v predhodnih obdobjih poročanja.

16.3 Obdobja poročanja⁵¹

Skupina Luka Koper o trajnostnem razvoju poroča vsako leto, in sicer že od leta 2000. Zadnje trajnostno poročilo, javno objavljeno 23. aprila 2021, je bilo pripravljeno za leto 2020, in sicer četrtič po standardih GRI. Tudi poročilo za leto 2021 sledi standardom GRI. V duhu zavezanosti Luke Koper trajnostnemu razvoju je Skupina Luka Koper vsebino trajnostnega poročila za leto 2021 nadgradila, kar bo počela tudi v bodoče.

16.4 Kontaktno mesto⁵²

Trajnostno poročilo za leto 2021 je kot del Letnega poročila Skupine Luka Koper dostopno na spletni strani:	www.luka-kp.si/slo/poslovna-porocila
Več informacij o trajnostnih aktivnostih je na voljo na spletni strani:	www.zivetispristaniscem.si
Kontaktna oseba za informacije o trajnostnem poročilu:	T: +386 5 665 61 00 E: zsp@luka-kp.si

⁵⁰ GRI GS 102-46, 102-48, 102-49, 102-54

⁵¹ GRI GS 102-50, 102-51, 102-52

⁵² GRI GS 102-53

16.5 Kako pristopati k trajnostnemu poročilu

Osnovne informacije o poročilu so predstavljene v prvih poglavjih trajnostnega poročila, informacije o Skupini Luka Koper pa so predstavljene v poglavju 7 z naslovom Predstavitev Skupine Luka Koper in opis poslovnega modela, kjer je Skupina postavljena v širši trajnostni okvir in je predstavljeno njeno

16.6 Verifikacija trajnostnega poročila⁵³

Skupina Luka Koper je prvič pripravila trajnostno poročilo v skladu s standardi GRI za leto 2017, to poročilo je bilo predloženo v zunanjo preveritev poročanja po standardih GRI Slovenskemu institutu za kakovost in meroslovje (SIQ) kot neodvisni instituciji, ki z Luko Koper ni povezana. Tudi poročilo za leto 2021 je bilo predloženo v zunanjo preveritev poročanja po standardih GRI Slovenskemu institutu za kakovost in meroslovje (SIQ). Pri pripravi poročila za leto 2021 so bila upoštevana priporočila zunanje presoje GRI v letu 2021.

upravljanje trajnostnega razvoja. V naslednjih poglavjih Skupina Luka Koper glede na prej ugotovljene bistvene vsebine poroča o svojem delovanju na pomembnih področjih trajnostnega razvoja v letu 2021. Številka kazalnika GRI v nogi poročila povezuje kazalnike GRI z besedilom.

16.7 Članstva in zaveze⁵⁴

Luka Koper, d. d., je članica v organizacijah:

• GZS Gospodarska zbornica Slovenije: članstvo v skupščini zbornice in upravnem odboru Združenja za promet,
• ESPO združenje evropskih pristanišč,
• FEPORT združenje evropskih pristaniških terminalistov,
• NAPA združenje severnojadranskih pristanišč,
• MedCruise združenje sredozemskih potniških pristanišč,
• Medports združenje sredozemskih pristanišč,
• Konzorcij pristanišč v okviru projekta Neptunes,
• IAPH mednarodno združenje pristanišč: Svetovni program za trajnost pristanišč (WPSP),
• ZRSZV Zbornica za razvoj slovenskega zasebnega varovanja,
• ICS Institut za korporativne varnostne študije,
• SZKO Slovensko združenje za kakovost in odličnost,
• ZNS Združenje nadzornikov Slovenije,
• Društvo slovensko-hrvaškega prijateljstva,
• Slovensko društvo za odnose z javnostmi,
• Združenje strojnikov Slovenije,
• Združenja varnostnih svetovalcev za prevoz nevarnega blaga,
• Združenje svetov delavcev Slovenije,
• Inštitut WISE za trajnostni razvoj in etiko v rastočih gospodarstvih,
• TIC 4.0 Združenje industrije terminalov.

Luka Koper, d. d., je podpisnica:

• Slovenskih smernic korporativne integritete,
• Deklaracije o poštenem poslovanju,
• Zaveze k spoštovanju človekovih pravic pri poslovanju.

Luka Koper INPO, d. o. o., je članica v organizacijah:

• Združenje delodajalcev Slovenije,
• Zavod invalidskih podjetij Slovenije,
• EBA (European Boatmen's Association),
• IBLA (International Boatmen's Linesmen's Association),
• Slovensko združenje za požarno varstvo,
• Društvo vzdrževalcev Slovenije,
• Združenje sveta delavcev.

LUKA KOPER IN TRAJNOSTNI RAZVOJ

Luka Koper upravlja pristanišče, ki je z dveh strani obdano s prebivalstvom, v zaledju z naravnim okoljem posebne vrednosti (Natura 2000), navzven pa ga objema občutljiv morski ekosistem. Zaradi take pozicije že vrsto let skrbi za izboljšanje kakovosti življenja v celotnem prostoru, v katerega je umeščeno pristanišče. Pri poslovanju in razvojnih vprašanjih upošteva načela trajnostnega razvoja ter odgovornega ravnanja z okoljem, pri čemer je trajnostni razvoj ena izmed ključnih strateških usmeritev Skupine Luka Koper.

17 Luka Koper in usmeritve na področju trajnostnega razvoja⁵⁵

Luka Koper je v okviru trajnostnega razvoja sprejela različne politike, strategije, kodekse, pravilnike, poslovnike in izjave, ki se dotikajo vseh področij poslovanja:

• Politiko upravljanja družbe Luke Koper, d. d.,
• Etični kodeks družb Skupine Luka Koper,
• Strateški poslovni načrt družbe Luka Koper, d. d., 2020-2025
• Strateške usmeritve razvoja na okoljskem področju,
• Politiko neprekinjenega poslovanja Luke Koper, d. d.,
• Prodajno politiko Luke Koper, d. d.,
• Strategijo korporativne integritete družb Skupine Luke Koper,
• Politiko obvladovanja nasprotja interesov Skupine Luke Koper, d. d.,
• Politiko varnega in zdravega pristaniškega okolja ter energetske učinkovitosti,
• Varnostno politiko Luke Koper, d. d.,
• Politiko kakovosti,
• Politiko nabave,
• Politiko raznolikosti uprave in nadzornega sveta Luke Koper, d. d.,
• Politiko prejemkov članov uprave in nadzornega sveta družbe Luke Koper, d.d.,
• Strategijo upravljanja s kadri,
• IT strategijo za obdobje 2020 2025,
• Politiko varnega in zdravega pristaniškega okolja ter energetske učinkovitosti,
• Poslovnik o delu pooblaščenca za korporativno integriteto in

17.1 Strategija trajnostnega razvoja⁵⁶

Trajnostni razvoj pomeni zadovoljevanje potreb družbe brez ogrožanja potreb prihodnjih generacij. Trajnost v maritimni panogi pomeni zagotoviti varen, učinkovit in zanesljiv prevoz blaga ob hkratnem zmanjšanju vplivov na okolje in povečanju učinkovitosti virov (IMO, 2013). Trajnostna pristanišča so tista pristanišča, ki skladno s svojimi trajnostnimi strateškimi usmeritvami in dejavnostmi izpolnjujejo sedanje in prihodnje potrebe pristanišč in njihovih deležnikov ter hkrati ščitijo in ohranjajo človeške in naravne vire (AAPA, 2007). Luka Koper upravlja pristanišče, ki je z dveh strani obdano s prebivalstvom, komisije za obravnavo prijav kršitve korporativne integritete v Skupini Luka Koper,

• Poslovnik pooblaščenca za skladnost poslovanja,
• Izjavo o nagnjenosti k prevzemanju tveganj,
• Strategijo na področju sponzorstev in donacij,
• Pravilnik o sprejemanju daril v družbah Skupine Luka Koper,
• Politika prejemkov direktorjev odvisnih družb.

Luka Koper s politiko družbe sporoča notranji in zunanji javnosti splošno usmeritev družbe za konkretno področje oziroma vsebino poslovanja družbe. Namen posamične politike je opredeliti temelje sistema, ki ga politika ureja. Politika je jasna, razumljiva in ažurna ter objavljena na primeren način. Politike vse skupaj in vsaka zase sporočajo osrednji namen družbe s ciljem zagotavljanja njene trajne prihodnosti. Politike temeljijo na viziji, poslanstvu, vrednotah in etiki. Vzpostavljene politike družba redno pregleduje in vzdržuje. Vsaka posamična politika ima svojega skrbnika, ki nosi odgovornost za zagotavljanje ažurnosti in konsistentnosti politike glede na vizijo, poslanstvo, vrednote in etiko družbe, kakor tudi upoštevanje vseh pomembnih vidikov notranjega in zunanjega okolja. Politike se lahko spremenijo, ko se z visoko stopnjo gotovosti predvideva, da se bodo uresničile spremembe konteksta organizacije, torej njenih pomembnih vidikov notranjega in zunanjega okolja.

v zaledju z naravnim okoljem posebne vrednosti (Natura 2000), navzven pa ga objema občutljiv morski ekosistem. Zaradi take pozicije že vrsto let skrbi za izboljšanje kakovosti življenja v celotnem prostoru, v katerega je umeščeno pristanišče. Pri poslovanju in razvojnih vprašanjih upošteva načela trajnostnega razvoja ter odgovornega ravnanja z okoljem, pri čemer je trajnostni razvoj ena izmed ključnih strateških usmeritev Skupine Luka Koper. Strategija družbene odgovornosti Luke Koper, d. d., je krovni dokument upravljanja družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja.

17.2 Skupina Luka Koper pristopa k naslavljanju CILJEV TRAJNOSTNEGA RAZVOJA

Skupina Luka Koper se je odločila v sklopu celovitega trajnostnega poročanja pristopiti k naslavljanju globalnih

ciljev trajnostnega razvoja, saj se zaveda, da je pristanišče pomemben deležnik trajnostnega razvoja, čigar vplivi na

⁵⁵ GRI GS 102-16

⁵⁶ GRI GS 103-1, 103-2, 103-3

okolje in družbo so lahko tako pozitivni kot negativni. Cilje trajnostnega razvoja, t. i. 'Sustainable Development Goals (SDG)', so sprejele vse države članice Združenih narodov, njihov namen pa je prizadevanje za razvoj celotne družbe, gospodarstva, znanosti in civilne družbe – kar bo igralo

pomembno vlogo pri doseganju ključnih ciljev celotne družbe do leta 2030. Cilje Združenih narodov za trajnostni razvoj in strateške usmeritve je Republika Slovenija opredelila v Strategiji razvoja Slovenije 203057.

Cilji trajnostnega razvoja58

⁵⁷ Izvajanje Strategije razvoja Slovenije 2030 | GOV.SI

⁵⁸http://www.unis.unvienna.org/unis/sl/topics/sustainable_development_goals.html#MoreInfo

17.2.1 Skupina Luka Koper s svojimi prizadevanji naslavlja 14 ciljev trajnostnega razvoja

Razvojna usmeritev Republike Slovenije 2030	Cilji trajnostnega razvoja	Trajnostne usmeritve Skupine Luka Koper
Vključujoča, zdrava, varna in odgovorna družba		Varstvo dostojanstva ter enaka obravnava ne glede na spol, starost, rasno, versko, nacionalno, socialno, politično pripadnost, družinski status, premoženjsko stanje, spolno usmerjenost in druge osebne okoliščine. Spoštovanje človekovih pravic. Zdravo in varno delovno okolje. Dostojno plačilo za delo. Zdravo in aktivno življenje zaposlenih in širše skupnosti. Poslovanje skladno z zakonodajo in visokimi etičnimi standardi.
Konkurenčno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse		Doseganje dobrih poslovnih rezultatov. Zagotavljanje konkurenčnih storitev z naprednimi tehnologijami. Spodbujanje znanja in spretnosti za kakovostno delo. Racionalna raba virov. Doseganje ugodnih vplivov na gospodarstvo.
Učenje za in skozi vse življenje		Izobraževanje in usposabljanje zaposlenih. Podpora izobraževanju in zaposljivosti mladih (štipendije, delovna praksa) in oseb z omejitvami ter zagotavljanje kakovostnih delovnih mest. Spodbujanje vseživljenjskega učenja širše javnosti.
Ohranjeno zdravo naravno okolje		Skrb za naravno okolje. Trajnostno upravljanje naravnih virov. Promocija zdravja zaposlenih. Nizkoogljično krožno gospodarstvo. Trajnostni razvoj širše skupnosti.
Visoka stopnja sodelovanja, usposobljenosti in učinkovitosti upravljanja		Večdeležniški dialogi in sodelovanje. Družbeno odgovorni projekti in partnerstva. Transparentnost in učinkovitost poslovanja.

Luka Koper je v začetku leta 2021 sprejela Strategijo družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja, ki je objavljena na spletni strani Živeti s pristaniščem - Poročila in dokumenti (zivetispristaniscem.si). Trajnostne usmeritve Skupine Luka Koper izhajajo iz ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj in razvojnih usmeritev Republike Slovenije do leta 2030. Družba je imenovala delovno skupino, ki zasleduje doseganje strateških in operativnih ciljev s področja družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja. Skupina je podrobneje predstavljena v Strategiji družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja.

Zadani cilji trajnostnega razvoja se nanašajo predvsem na družbo Luka Koper, d. d., glede na področja delovanja pa jim sledijo tudi preostale družbe Skupine Luka Koper.

18 Deležniki Luke Koper⁵⁹

Luka so vsi ljudje, ki jih na kakršenkoli način povezuje pristanišče.

Koprsko pristanišče s svojim delovanjem vpliva na različne skupine ljudi, ki pa tudi sami vplivajo na delovanje pristanišča. Deležniki Luke Koper so opredeljeni in prepoznani v Politiki

upravljanja družbe Luke Koper, d. d., ki je dostopna na spletni strani Pomembni dokumenti - Luka Koper d.d. (luka-kp.si), ter v okviru posameznih poslovnih procesov družbe.

Dobavitelji

dobavitelji za področje naložb, dobavitelji za področje tehničnih storitev, dobaviteljii za področje proizvodov, zunanji pogodbeni partnerji (ZPP), agencije

Pristaniška skupnost, kupci

prevozniki-kamionisti, železniški prevozniki, piloti, vleka ladij, ladjarji, agenti, špediterji, turistični operaterji

Državni organi

FURS, Uprava za varno hrano, Pomorska policija, inšpektorati, ministrstva

Zaposleni

Svet delavcev, sindikati

Delničarji

lastniki, nadzorni svet, posredniške hiše, SDH

Okoljske organizacije

DOPPS, MBP, Zavod za varstvo narave Piran, civilna zaščita, nevladne organizacije

Lokalna skupnost in širše družbeno okolje

MOK, OA, civilna iniciativa, krajevna skupnost

Mediji

Odvisne družbe

18.1 Prepoznavanje in vključenost deležnikov ter njihova pričakovanja in potrebe⁶⁰

Iz nabora številnih deležnikov, s katerimi Luka Koper, d. d., sodeluje in razvija trajnostne odnose, ki so opredeljeni v Politiki upravljanja družbe Luke Koper, d. d., ter v okviru posameznih poslovnih procesov družbe, so bili na podlagi strateških usmeritev prepoznani ključni deležniki ter opredeljena njihova pričakovanja in načini vključenosti v delovanje Skupine Luka Koper.

KLJUČNI DELEŽNIKI	KOMUNIKACIJSKA ORODJA	PRIČAKOVANJA IN POTREBE DELEŽNIKOV
DELNIČARJI	Spletna stran	Informacije o poslovanju družbe
	SEOnet	Finančna uspešnost
Vključenost v pripravo	Srečanja	Poslovna strategija in načrti
trajnostnega poročila	Skupščina delničarjev	Dividendna politika
DA 3 izpolnjeni vprašalniki	Letno poročilo Investitorske konference	Posebej izpostavljene vsebine v procesu pisanja trajnostnega poročila
Pogostost sodelovanja	Luški glasnik	Skrb za okolje
Ob objavi poslovnih	Luški delničar	Dostop do informacij
poročil in po potrebi	Novinarske konference	Poslovna uspešnost
ob srečanjih z		Strategija
investitorsko javnostjo		Preprečevanje korupcije
		Informacije o konkurenci
		Informacije o ključnih trgih
		Povezovanja z lokalno skupnostjo
KLJUČNI DELEŽNIKI	KOMUNIKACIJSKA ORODJA	PRIČAKOVANJA IN POTREBE DELEŽNIKOV
KUPCI	Spletna stran TinO	Kakovostne in pravočasno izvedene storitve na podlagi naročil strank
Vključenost v pripravo	Obvestila in druga	Ustrezno obravnavanje reklamacij
trajnostnega poročila	servisna sporočila	Sistematično obveščanje o rednih in izrednih aktivnostih, povezanih s kupci
DA	Telefonski kontakti	Sposobnost prilagajanja naročnikovim zahtevam
17 izpolnjenih vprašalnikov	Osebni kontakti	Stabilnost poslovanja
	Sejmi in konference	Zagotavljanje ustreznih kapacitet in opreme
Pogostost sodelovanja	Organizacija ciljnih poslovnih dogodkov	Informatizacija poslovanja
Vsakodnevna
komunikacija prek	Anketa o zadovoljstvu kupcev	Skladnost z varnostnimi in tehničnimi standardi
omrežij, po potrebi osebni kontakti, anketa	Luški glasnik	Konkurenčnost pogojev
vsaki dve leti, enkrat	LinkedIn	Posebej izpostavljene vsebine v procesu pisanja
letno Luški dnevi,	Luški dnevi	trajnostnega poročila
konference, sejmi, ciljni	Srečanja	Trženje in prodaja
poslovni dogodki		Strategija Odnosi s kupci

60 GRI GS 102-42, 102-43, 102-44

KLJUČNI DELEŽNIKI	KOMUNIKACIJSKA ORODJA	PRIČAKOVANJA IN POTREBE DELEŽNIKOV
DRŽAVNI ORGANI	Spletni portali	Poslovanje skladno s koncesijsko pogodbo
	Poročila	Poslovanje skladno z zakonskimi in podzakonskimi akti
Vključenost v pripravo trajnostnega poročila		Strateški in prostorski načrti družbe Ustrezno komuniciranje (poročila, odzivi ipd.)
DA		Posebej izpostavljene vsebine v procesu pisanja
5 izpolnjenih		trajnostnega poročila
vprašalnikov		Skrb za okolje
Pogostost sodelovanja		Trajnostni razvoj
Redno		Strategija
KLJUČNI DELEŽNIKI	KOMUNIKACIJSKA ORODJA	PRIČAKOVANJA IN POTREBE DELEŽNIKOV
ODVISNE DRUŽBE	Dogodek 'Naj dobavitelj'	Zanesljivost plačil
	Osebni kontakti	Dolgoročno sodelovanje
Vključenost v pripravo	Telefonski kontakti	Priznanje za uspešno sodelovanje
trajnostnega poročila		Korektno sodelovanje in komunikacija
DA 1 izpolnjen vprašalnik		Posebej izpostavljene vsebine v procesu pisanja trajnostnega poročila
Pogostost sodelovanja		Poslovna uspešnost
Vsakodnevno		Skrb za okolje
		Skrb za zaposlene
		Strategija
		Preprečevanje korupcije, diskriminacija, etika in integriteta, človekove pravice
		Informacije o konkurenci
KLJUČNI DELEŽNIKI	KOMUNIKACIJSKA ORODJA	PRIČAKOVANJA IN POTREBE DELEŽNIKOV
DOBAVITELJI	Dogodek 'Naj dobavitelj'	Zanesljivost plačil
	Portal ZPP	Dolgoročno sodelovanje
Vključenost v pripravo		Priznanje za uspešno sodelovanje
trajnostnega poročila		Korektno sodelovanje in komunikacija
DA		Pravočasno seznanjanje z morebitnimi spremembami v družbi
5 izpolnjenih vprašalnikov		Posebej izpostavljene vsebine v procesu pisanja trajnostnega poročila
Pogostost sodelovanja		Skrb za okolje
Vsakodnevno		Dostop do informacij
		Poslovna uspešnost
		Preprečevanje korupcije
		Skladnost poslovanja
		Odnosi z dobavitelji
		Naložbe
		Strategija

KLJUČNI DELEŽNIKI	KOMUNIKACIJSKA ORODJA	PRIČAKOVANJA IN POTREBE DELEŽNIKOV
	Anketa o zadovoljstvu zaposlenih	Redno usposabljanje in izobraževanje
ZAPOSLENI	Luški glasnik	Ustrezna komunikacija z zaposlenimi
Vključenost v pripravo	Timi za kakovost	Karierni razvoj in kompetence
trajnostnega poročila	Klepetalnica	Varnost in zdravje pri delu
DA	Intranet	Plačni sistem
2 izpolnjena	Sestanki	Odnosi med zaposlenimi
vprašalnika: svet delavcev in SŽPD	Srečanja	Posebej izpostavljene vsebine v procesu pisanja
Pogostost sodelovanja	Ocenjevanje vodij	trajnostnega poročila Poslovna uspešnost
Vsakodnevno	Letni razgovori	Dostop do informacij
	Ocenjevanje medsebojnega sodelovanja med enotami	Strategija
		Trženje in prodaja
		Tveganja
		Preprečevanje korupcije, diskriminacija, etika in integriteta, človekove pravice
		Trajnostni razvoj
		Družbeno okolje
		Povezovanja z lokalno skupnostjo
KLJUČNI DELEŽNIKI	KOMUNIKACIJSKA ORODJA	PRIČAKOVANJA IN POTREBE DELEŽNIKOV
LOKALNA SKUPNOST	Pristaniški dan	Spoštovanje okoljskih predpisov
IN ŠIRŠE DRUŽBENO	Portal Živeti s pristaniščem	Sofinanciranje kulturnih, športnih in humanitarnih organizacij
OKOLJE	Srečanja s predstavniki lokalnih	Zaposlovanje
Vključenost v pripravo trajnostnega poročila	skupnosti	Prispevek k razvoju gospodarskega okolja
	Facebook	Prostorski načrti pristanišča
DA 4 izpolnjeni vprašalniki	Luški glasnik	Pregledno komuniciranje z javnostmi
Pogostost sodelovanja		Posebej izpostavljene vsebine v procesu pisanja
Občasno, po potrebi		trajnostnega poročila Preprečevanje korupcije
		Trajnostni razvoj
		Skrb za okolje
		Varovanje morja
KLJUČNI DELEŽNIKI	KOMUNIKACIJSKA ORODJA	PRIČAKOVANJA IN POTREBE DELEŽNIKOV
	Portal Živeti s pristaniščem	Posebej izpostavljene vsebine v procesu pisanja
OKOLJSKE ORGANIZACIJE	Okoljska poročila	trajnostnega poročila
Vključenost v pripravo	Strokovni sveti	Tveganja
trajnostnega poročila		Vpliv Luke Koper na širše družbeno okolje
DA		Trajnostni razvoj
1 izpolnjen vprašalnik		Skrb za okolje
Pogostost sodelovanja
Občasno
KLJUČNI DELEŽNIKI	KOMUNIKACIJSKA ORODJA	PRIČAKOVANJA IN POTREBE DELEŽNIKOV
	Tiskovne konference	Ažurno obveščanje o dogodkih, poslovanju
MEDIJI	Sporočila za javnost	in spremembah v družbi
Vključenost v pripravo	Odgovori novinarjem	Posebej izpostavljene vsebine v procesu pisanja
trajnostnega poročila	Spletna stran	trajnostnega poročila
DA		Poslovna uspešnost
1 izpolnjen vprašalnik		Skrb za okolje Skrb za zaposlene
Pogostost sodelovanja		Strategija
Kontinuirano		Preprečevanje korupcije, diskriminacija, etika in integriteta,
		človekove pravice
		Varnost in zdravje pri delu

19 Matrika bistvenosti⁶¹

Odprti odnosi z deležniki so izrednega pomena za povezavo ciljev trajnostnega razvoja z družbeno odgovornostjo. Ker so interesi in cilji posameznih deležnikov različni, je pomembno pridobiti povratne informacije deležnikov glede njihovih pričakovanj do posameznega podjetja ali skupine. Zato je

Skupina Luka Koper opredelila bistvene teme trajnostnega razvoja ter jih ocenila z vidika pomembnosti za Skupino Luka Koper in z vidika pomembnosti za ključne deležnike. Na podlagi obeh vidikov je bila izdelana v nadaljevanju predstavljena matrika bistvenih vsebin za družbo Luka Koper.

Matrika bistvenosti

• 1 Finančni rezultati (analiza poslovanja, kazalniki poslovanja)
• 2 Naložbe v nefinančna sredstva
• 3 Računovodski izkazi
• 4 Informacije o delnici, delničarjih
• 5 Trženje in prodaja (pretovor, blagovne skupine)
• 6 Tekoče informacije o poslovanju družbe, dogodki, aktivnosti
• 7 Splošne informacije o družbi (zgodovina, osebna izkaznica, dejavnosti, organiziranost…)
• 8 Strategija
• 9 Ekonomski vpliv Luke Koper na širše okolje
• 10 Sistem upravljanja in vodenja družbe
• 11 Tveganja
• 12 Etika in korporativna integriteta, človekove pravice
• 13 Diskriminacija, raznolikost in enake možnosti
• 14 Preprečevanje korupcije
• 15 Varnost in zdravje pri delu

Deležniki so ocenjevali vsebine z ocenami od 1 (najnižja, najmanj pomembno) do 5 (najvišja, najbolj pomembno). Vse vsebine so bile tako s strani deležnikov kot s strani podjetja visoko ocenjene (ocena nad 3,7). Tako deležniki kot podjetje so kot

• 16 Trajnostni razvoj
• 17 Skladnost poslovanja z zakoni in pravili
• 18 Zaposlovanje in skrb za zaposlene (izobraževanje, karierni razvoj zaposlenih, socialna varnost…)
• 19 Skrb za okolje (kakovost zraka, emisije, ogljični odtis, hrup, svetlobno onesnaževanje, odpadne vode, odpadki…)
• 20 Upravljanje z energijo (energetska učinkovitost, poraba energentov)
• 21 Varovanje morja (kvaliteta morja, onesnaženost morja, biotska raznovrstnost)
• 22 Družbeno okolje (sponzorstva in donatorstva, vključevanje lokalne skupnosti)
• 23 Odnosi z dobavitelji
• 24 Odnosi s kupci
• 25 Vključevanje deležnikov v dejavnost Luke Koper

najpomembnejše vsebine prepoznali: strategijo, skrb za okolje in varovanje morja, ekonomske vplive Luke Koper na širše okolje ter skladnost poslovanja z zakoni in pravili. Luka Koper, d. d., je izpostavila oziroma najvišje ocenila (ocena 4,7) naslednje

⁶¹ GRI GS 102-47

vsebine: trženje in prodajo, strategijo, skladnost poslovanja z zakoni in pravili ter zaposlovanje in skrb za zaposlene.

Na drugi strani so deležniki najbolj poudarili (ocena 4,8): skrb za okolje, varovanje morja ter trajnostni razvoj.

Matrika bistvenih vsebin je bila v oktobru 2020 posodobljena in jo privzemamo tudi za Letno poročilo 2021.

19.1 Bistvene vsebine, izpostavljene s strani posameznih deležnikov62

Pomembnost vsebin narašča barvno – temnejša kot je barva, pomembnejša je vsebina.

	delničarji	lokalna skup nost in širše družbeno okolje	kupci	državni organi	dobavitelji	zaposleni	odvisne družbe	okoljske organizacije	mediji
Finančni rezultati
Naložbe v nefinančna sredstva
Računovodski izkazi
Informacije o delnici, delničarjih
Trženje in prodaja
Tekoče informacije o poslovanju družbe, dogodki, aktivnosti
Splošne informacije o družbi
Strategija
Ekonomski vpliv Luke Koper na širše okolje
Sistem upravljanja in vodenja družbe
Tveganja
Etika in korporativna integriteta, človekove pravice
Diskriminacija, raznolikost in enake možnosti
Preprečevanje korupcije
Varnost in zdravje pri delu
Trajnostni razvoj
Skladnost poslovanja z zakoni in pravili
Zaposlovanje in skrb za zaposlene
Skrb za okolje
Upravljanje z energijo
Varovanje morja
Družbeno okolje
Odnosi z dobavitelji
Odnosi s kupci
Vključevanje deležnikov v dejavnost Luke Koper

19.2 Metodologija določanja bistvenosti⁶³

Luka Koper je pri določanju vsebine poročila sledila načelom bistvenosti, vključevanja deležnikov in celovitosti. Načelo bistvenosti pravi, da mora poročilo izražati pomembne okoljske, ekonomske in družbene vplive organizacije. Poleg tega mora zajemati vsebine, ki bistveno vplivajo na odločitve deležnikov. Naša analiza bistvenosti tako temelji na korakih,

ki so predstavljeni v nadaljevanju. Matrika bistvenosti je bila posodobljena v letu 2020.

⁶² GRI GS 102-44

⁶³ GRI GS 102-46

KORAK 1

Identifikacija in določitev bistvenih vsebin trajnostnega poročila

Na podlagi predlaganih bistvenih vsebin standardov trajnostnega poročanja GRI (Global Reporting Initiative Global Standards) ter na podlagi strategije in aktivnosti družbe Luka Koper, d. d., so bile prepoznane bistvene vsebine, ki so za poslovanje Luke Koper relevantne in pomembne. Te vsebine so bile razdeljene v sklope:

• 1. Splošna razkritja
• 1. Poslovna uspešnost
• 1. Družbeno upravljanje

4. Odgovornost do naravnega okolja

KORAK 2

Določanje pomembnosti s strani podjetja

Pomembnost s strani podjetja je prikazana na grafu pomembnosti na vodoravni osi, pri čemer si vsebine sledijo po pomembnosti od desne proti levi. Pomembnost prepoznanih bistvenih vsebin je bila ocenjena s strani uprave družbe in članov projektne skupine.

KORAK 3

Določanje pomembnosti s strani deležnikov

Pomembnost s strani deležnikov je na grafu pomembnosti prikazana na navpični osi, in sicer po pomembnosti od zgoraj navzdol. Ocene deležnikov so bile pridobljene s pomočjo spletnega vprašalnika, ki je bil poslan ključnim deležnikom. Vprašalniki so bili poslani na 87 naslovov, vrnjenih in izpolnjenih je bilo 39 vprašalnikov. Kateri deležniki so bili vključeni in kakšna so njihova pričakovanja, je razvidno iz tabele z naslovom Vključenost deležnikov ter njihova pričakovanja in potrebe.

KORAK 4

Določanje bistvenosti

Iz prejetih odgovorov je bila izdelana matrika bistvenosti. Iz matrike je razvidna sinergija ciljev in interesov družbe ter deležnikov. Področja, ki izkazujejo soroden interes, bomo še naprej krepili, na področjih, kjer se porajajo razhajanja, pa si bomo prizadevali za zbližanje ciljev. Izbrane bistvene vsebine in razkritja trajnostnega poročila so sicer razvidni iz kazala GRI, prav tako pa je že sama vsebinska zasnova tega trajnostnega poročila pripravljena na podlagi ugotovljene bistvenosti.

Pri zbiranju podatkov in pisanju trajnostnega poročila so bila upoštevana načela kakovosti poročila, in sicer načela:

• uravnoteženosti,
• natančnosti,
• pravočasnosti,
• primerljivosti,
• jasnosti,
• zanesljivosti.

20 Korporativna integriteta, človekove pravice, preprečevanje korupcije in skladnost poslovanja⁶⁴

Dobrodošla poslovna praksa zadnjih let je, da podjetja pri svojem poslovanju vse bolj stremijo k spoštovanju in krepitvi korporativne integritete in skladnosti poslovanja. S takim pristopom se zagotavlja poslovanje, ki je skladno z zakonodajo in dobrimi poslovnimi običaji ter etičnimi načeli.

Spoštovanje zakonodaje in etično delovanje v najširšem pomenu besede se zagotavljata s sledenjem konceptu družbene odgovornosti, ki se vse bolj uveljavlja in s tem postaja nepogrešljiv del vsakodnevnega poslovanja podjetij. Cilj družb v Skupini Luka Koper je dolgoročno uspešno poslovanje, ki poleg dolgoročnega razvoja družbe in Skupine Luka Koper vključuje tudi zavezo trajnostnemu razvoju oziroma družbeno odgovornemu odnosu do skupnosti in naravnega okolja. Ta zaveza je globoko vpeta v naše vrednote in korporativno kulturo.

Skupina Luka Koper je v letu 2021 kljub pogojem poslovanja, oteženim zaradi pandemije, organizirala več usposabljanj s področja korporativne integritete, človekovih pravic, skladnosti poslovanja in varovanja osebnih podatkov.

• Interno organizirana usposabljanja:
• Korporativna integriteta in etični kodeks: 4 delavnice, skupaj 128 udeležencev

20.1 Korporativna integriteta⁶⁵

Skupina Luka Koper je leta 2014 pristopila k Slovenskim smernicam korporativne integritete. Za področje korporativne integritete sta v Luki Koper zadolžena pooblaščenec za korporativno integriteto in komisija za obravnavo prijav kršitev korporativne integritete, ki o ugotovljenih kršitvah pripravita poročilo s priporočili oziroma predlogi ukrepov.

V prizadevanjih za ustvarjanje pogojev za visoko etično in odgovorno poslovanje družbe, zaščito interesov vseh deležnikov in minimizacijo tveganj, ki bi lahko nastala zaradi neskladnega ravnanja zaposlenih, pogodbenih partnerjev ali tretjih oseb, je v Luki Koper vzpostavljen poklicni sistem funkcij

• Varovanje človekovih pravic: 4 delavnice, skupaj 173 udeležencev
• Zunanja usposabljanja:
• Kibernetska varnost: dvakrat po 1 udeleženec
• Varovanje osebnih podatkov: 1 udeleženec
• Varovanje tajnih podatkov: 2 udeleženca
• Upravljanje nasprotij interesov: dvakrat po 1 udeleženec
• Dnevi korporativne varnosti: 4 udeleženci
• EU direktiva o zaščiti oseb: 1 udeleženec
• Kaj prinaša novela ZGD-K1: dvakrat, skupaj 5 udeležencev
• Diskriminacija in trpinčenje na delovnem mestu: 5 udeležencev
• Aktualna problematika s področja VZD: 1 udeleženec
• Aktualna problematika s področja delovnih razmerij: 3 udeleženci
• Dopustne in nedopustne prakse nadzora zaposlovanja: 1 udeleženec
• Usposabljanje oseb, odgovornih za strokovne naloge varovanja tajnih podatkov: 4 udeleženci
• Certifikat za zaupnika za mobing: 4 osebe
• Spodbude za zaposlovanje invalidov: 3 udeleženci
• Napake v kadrovskih evidencah in personalnih mapah: 1 udeleženec

pooblaščenca za korporativno integriteto in pooblaščenca za skladnost poslovanja, ki sta organizacijsko neodvisni in poročata neposredno vodstvu družbe, kot tudi nadzornemu svetu. Vloga pooblaščenca za korporativno integriteto in pooblaščenca za skladnost poslovanja je svetovati in opozarjati na obstoj tveganj za skladnost z zakonodajo in notranjimi predpisi ter drugimi veljavnimi akti družbe v vseh poslovnih procesih, predvsem tveganj trgovanja z notranjimi informacijami in razkrivanja varovanih podatkov.

⁶⁴ GRI GS 102-16, 102-17 65 GRI GS 102-16, 102-17, 103-1, 103-2, 103-3

S tem se zagotavlja izvajanje programa korporativne integritete in skladnosti poslovanja, skrbi za upravljanje tveganj za korporativno skladnost in integriteto, vzpostavitev primernega postopka in metodologij za oceno tveganj s področja skladnosti in korporativne integritete, za upravljanje tveganj s področij nasprotja interesov, lobiranja, korupcije ter kršitev etike in integritete, izhajajoč iz Etičnega kodeksa, vodenje evidenc, vpetost sistema korporativne integritete v sistem notranjega upravljanja ter krepitev kulture skladnosti poslovanja in integritete.

Pooblaščenec za korporativno integriteto skrbi za to, da se zberejo vse potrebne izjave članov uprave in nadzornega sveta glede nasprotja interesov, neodvisnosti in varovanja notranjih informacij, kot jih predvideva in zahteva pozitivna zakonodaja.

V zvezi s prijavami kršitev korporativne integritete lahko vsaka fizična ali pravna oseba na pooblaščenca za korporativno integriteto naslovi prijavo zaradi kršitev, za katere je pooblaščenec pristojen. Pooblaščenec in komisija obravnavata vse prijave in obvestila, tudi anonimne. Prijavo kršitve korporativne integritete je mogoče vložiti na spletni strani delniške družbe https://www.luka-kp.si/slo/prijavanepravilnosti ali neposredno pri pooblaščencu za korporativno integriteto. Pooblaščenec in komisija morata varovati identiteto dobrovernega prijavitelja in s podatki o prijavitelju ravnati zaupno. V primeru izvajanja nedovoljenih povračilnih ukrepov zoper prijavitelja se lahko zoper zaposlene, ki izvajajo nedovoljene povračilne ukrepe, sprožijo ustrezni postopki po veljavni delovnopravni zakonodaji, o čemer se obvesti poslovodstvo družbe. V primeru anonimne prijave identitete dobrovernega prijavitelja ni dovoljeno ugotavljati. Prijava se lahko vloži pisno, ustno na zapisnik, prek obrazca na spletni strani Luke Koper ali prek drugih elektronskih medijev. Vsaka prejeta prijava se evidentira v evidenco prijav.

Poročila o prejetih prijavah redno obravnava revizijska komisija nadzornega sveta, enkrat letno pa še nadzorni svet.

Etični kodeks, ki pomeni vodilo, smernice in pravila družbe, temelji na vrednotah in ciljih Luke Koper. V njem so povzete morebitne etične dileme in situacije, v katerih se

lahko zaposleni znajdejo v okviru pričakovanega oziroma zahtevanega ravnanja zaposlenih pri delu v Skupini Luka Koper.

Etični Kodeks je v elektronski obliki dostopen vsem zaposlenim na portalu Luke Koper, poslovnim partnerjem in preostali zainteresirani javnosti pa na spletni strani Luke Koper. Vsi novozaposleni prejmejo tiskan izvod Etičnega kodeksa že ob zaposlitvi in se z izjavo zavežejo k njegovemu spoštovanju. Od vseh zaposlenih, predvsem od vodstvenih delavcev, se pričakujeta visoka profesionalnost in integriteta v odnosu tako do drugih zaposlenih kakor tudi do strank, lastnikov, medijev, dobaviteljev, državnih organov in drugih partnerjev.

Vloga vodij je, da s svojim zgledom, odgovornostjo za rezultate in razvoj zaposlenih, sposobnostjo prenašanja ciljev organizacije v cilje posameznikov, zagotavljanjem rednih povratnih informacij o uspešnosti dela zaposlenim, skratka s sposobnostjo opredeljevanja slabosti in prednosti zaposlenih usmerjajo zaposlene pri razvoju v smeri doseganja skupnih ciljev podjetja.

Pri sprejemanju odločitev družbo vodijo vrednote: odgovornost, pripadnost, spoštovanje, sodelovanje, ustvarjalnost.

Družbe Skupine Luke Koper si prizadevajo zaščititi premoženje pred prevarami in koruptivnimi ravnanji z ustreznim notranjim kontrolnim sistemom. Zaposleni na delovnih mestih, ki so izpostavljena tem tveganjem, so dobili v podpis izjave o povezanih osebah in izogibanju nasprotju interesov, v Skupini Luka Koper pa velja tudi Pravilnik o sprejemanju daril v družbah Skupine Luka Koper.

Pooblaščenec za korporativno integriteto Skupine Luka Koper je v letu 2021 obravnaval osem prijav domnevnih kršitev korporativne integritete, ki so jih podali tako zunanji kot notranji akterji. Delno sta bili upravičeni dve prijavi. Pooblaščenec je podal priporočila, ki jih je poslovodstvo v letu 2021 realiziralo. Prav tako je družba v letu 2021 sprejela dodatne ukrepe na področju informacijske varnosti ter tako dodatno okrepila postopke rokovanja in skrbnega ravnanja z zaupnimi podatki ter varovanja poslovnih skrivnosti.

20.2 Človekove pravice in diskriminacija⁶⁶

Vlada Republike Slovenije je novembra 2018 sprejela Nacionalni akcijski načrt za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu, katerega namen in cilj je zagotoviti uresničevanje Smernic OZN za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu in pripomoči k zagotavljanju spoštovanja človekovih pravic v gospodarskih dejavnostih v celotni vrednostni verigi ter dodatno razvijati sodelovanje med državo, podjetji in gospodarskimi združenji, sindikati, nevladnimi organizacijami in drugimi deležniki. Luka Koper, d. d. je od leta 2019 podpisnica Zaveze k spoštovanju človekovih pravic, ki vključuje zavezo k sprejemu akcijskega načrta najpozneje v treh letih od podpisa. V letu 2021 je sprejela akcijski načrt implementacije Zaveze k spoštovanju človekovih pravic v poslovanju. Z zavezo družba sledi tudi priporočilom in pričakovanjem SDH, ki od družb s kapitalsko naložbo države pričakuje, da v svoje poslovanje implementirajo relevantna načela Nacionalnega akcijskega načrta Republike Slovenije za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu in da so vzor drugim družbam tudi na področju spoštovanja človekovih pravic.

V okviru Nacionalnega akcijskega načrta (NAN)67 so bile oblikovane naslednje prednostne naloge oz. področja človekovih pravic.

• 1. Varstvo temeljnih delavskih pravic (prekarno delo)
• 1. Preprečevanje trpinčenja na delovnem mestu (mobinga)
• 1. Preprečevanje diskriminacije in neenakosti ter promocija enakih možnosti
• 1. Delo in zaposlovanje invalidov
• 1. Varnost in zdravje na delovnem mestu
• 1. Varstvo okolja in trajnostni razvoj
• 1. Pravice potrošnikov
• 1. Preprečevanje trgovine z ljudmi

V okviru spoštovanja človekovih pravic in preprečevanja diskriminacije Luka Koper z izvajanjem navedenih ukrepov sledi načelom:

- Varstvo temeljnih delavskih pravic, preprečevanje prekarnega dela

S spremembo poslovnega modela in odpravo modela poslovanja z izvajalci pristaniških storitev je družba v letu 2020 zaključila implementacijo novega tristebrnega poslovnega modela in s tem naredila velik preskok v smeri spoštovanja človekovih pravic. Vzpostavila je tudi najem agencijskih delavcev, ki so jim zagotovljene enake pravice kot redno zaposlenim delavcem v skladu

66 GRI GS 102-16, 102-17, 103-1, 103-2, 103-3, 406-1, 412-2

⁶⁷Človekove pravice v gospodarstvu | GOV.SI

z zakonodajo in Kolektivno pogodbo Luke Koper, d. d. Družba zagotavlja zaposlenim delovno razmerje za nedoločen čas oziroma le izjemoma za določen čas ter za polni delovni čas razen izjemoma iz naslova zagotavljanja pravic iz starševskega in zdravstvenega varstva.

- Preprečevanje trpinčenja na delovnem mestu (mobinga)

Delodajalec je že po zakonu dolžan zagotavljati tako delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen spolnemu in drugemu nadlegovanju ali trpinčenju, verbalnemu, neverbalnemu in fizičnemu, s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev. Za ta namen mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu. V družbi je od leta 2014 v veljavi Pravilnik o zaščiti dostojanstva zaposlenih, ki ureja varstvo zaposlenih pred vsakršnimi oblikami nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu, določeni pa so tudi postopki, načini prijave in ukrepi za varovanje dostojanstva zaposlenih.

V letu 2021 je bil zaradi suma nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu na podlagi formalne prijave obravnavan 1 primer, drugi primer pa se je reševalo neformalno, saj formalna prijava ni bila podana. Prijava glede domnevnega mobinga je bila neutemeljena, bila pa je zaznana vrzel glede načela medsebojnega spoštovanja ter podano priporočilo za sprejem korektivnih ukrepov, kateri so bili realizirani.

- Zagotavljanje enakosti spolov

V letu 2020 je bila dopolnjena Politika raznolikosti uprave in nadzornega sveta, o čemer družba podrobneje poroča v točki 20.4 Politika raznolikosti. Družba zagotavlja enakost spolov tudi med preostalimi zaposlenimi z nediskriminatornimi objavami in enako obravnavo prispelih prijav kandidatov na objavljena prosta delovna mesta v postopkih zaposlovanja ter z enakim plačilom za opravljeno delo ne glede na spol in delovno mesto.

- Varstvo invalidov

Družba skrbno obravnava zaposlene v postopkih pred invalidsko komisijo, pri iskanju ustreznega delovnega mesta v skladu s preostalo delovno zmožnostjo zaposlenih ter sodeluje z invalidskim podjetjem Luka Koper INPO, d. o. o.

- Varstvo starejših delavcev

Družba izpolnjuje zakonska določila glede nadurnega dela starejših, nočnega dela in dodatnih dni letnega dopusta za starejše delavce.

- Varnost in zdravje na delovnem mestu

Družba izvaja ukrepe za varovanje zdravja glede na ocene tveganja delovnih mest, usposabljanja za varno delo in uporabo varovalne opreme ter ukrepe promocije zdravja. V zvezi z ustreznim delovnim okoljem je družba že v letu 2020 glavni izziv prepoznala v obvladovanju razmer, povezanih s pandemijo covida-19. V letu 2021 je operativna skupina za covid-19 spremljala situacijo z internim semaforjem in za posamezne faze (od zelene do črne) predlagala zaščitne ukrepe za preprečevanje širjenja covida-19 na območju koprskega pristanišča. Leto 2021 je Luka Koper zaključila v črni fazi z delom od doma na dogovorjenih delovnih mestih, omejitvami internega prevoza, ukinitvijo vezave izmen, omejitvijo dostopa do obedovalnic, ukinitvijo izvajanja vseh oblik usposabljanja in sestankov 'v živo' ter službenih potovanj, obvezno uporabo zaščitne maske. V pristanišču so organizirani prevoz hrane z mobilno enoto ter dodatni prostori za počitek in odmor, upoštevaje vse varnostne ukrepe. Družba delavcem vseskozi zagotavlja ustrezno osebno varovalno opremo, prevoz z internimi linijami ali označenimi koridorji in za varstvo pri delu skrbi predvsem s posodobljenimi tehnologijami dela.

- Varstvo okolja, ohranjanje narave in trajnostni razvoj Družba o tem podrobno poroča v poglavju 23 Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja.

Od vseh omenjenih načel, z izjemo enega primera domnevnega mobinga, ostalih primerov diskriminacije ni bilo.

Luka Koper spoštuje pravico zaposlenih do svobodnega združevanja, članstva v sindikatih in svetu delavcev ter

drugih oblik združevanja. Komunicira se odkrito in spoštljivo, brez napačnega prikazovanja dejstev ali zavajanja ter neavtoriziranega prenosa informacij na vseh ravneh in področjih delovanja v družbi, tako v formalni kot neformalni komunikaciji. Kritika dela je del odkrite komunikacije in ne sme biti usmerjena v osebo, temveč v dejanja.

Luka Koper, d. d., obdobno sodeluje v pobudi in izboru najuglednejšega zaposlovalca Zlata nit, ki delno pokriva področje človekovih pravic. Dvakrat je bila uvrščena med finaliste v kategoriji velikih podjetij, za opravljeno anketiranje v letu 2021 bodo rezultati znani v marcu 2022. V strategiji je načrtovana pridobitev certifikata Družbeno odgovorno podjetje, pred tem pa postopno uvajanje ukrepov na področju medgeneracijskega sodelovanja ter usklajevanja zasebnega in poslovnega življenja.

Družba Luka Koper, d. d., je v letu 2021 organizirala usposabljanje na temo varovanja človekovih pravic in sicer so bile organizirane 4 delavnice, skupaj se je usposabljanja udeležilo 173 zaposlenih oziroma 11 odstotkov vseh zaposlenih družbe. Izobraževanje je obsegalo eno uro na zaposlenega, skupno 173 ur.

20.2.1 Človekove pravice, prepoznane kot najrelevantnejše za družbo Luka Koper, d. d.68

Luka Koper, d. d., se zaveda, da pri njenem poslovanju obstajajo tudi nekatera tveganja kršenja človekovih pravic. Človekove pravice so sicer dolžni spoštovati celotna Luka Koper in vsi zaposleni.

V tabeli, ki sledi, so navedene človekove pravice, ki so bile v okviru delovne skupine zaposlenih, zadolžene za implementacijo trajnostnega poročanja po standardih GRI, prepoznane kot najrelevantnejše za vse zaposlene v družbi Luka Koper, d. d.

Prepoznane človekove pravice

Človekove pravice	Zaposleni	Pomembnost 1–469	KPI
TEMELJNE PRAVICE IN SVOBOŠČINE
Pravica do življenja	X	1	Št. smrti
Prepoved prisilnega dela	X	4	Št. ur dela
Svoboda izražanja – v povezavi s pravico do organiziranega sindikalnega gibanja; blatenje s strani medijev	X	2	Št. objav Št. sproženih tožb za utišanje nekoga
Nedotakljivost človekove zasebnosti (varstvo podatkov)	X	1	Št. zlorab osebnih podatkov (prijav)
EKONOMSKE, SOCIALNE IN KULTURNE PRAVICE
Pravica do dela	X	1	Št. odprtih tožb zaradi nezakonitih odpovedi
Pravica do izobrazbe	X	4	Povprečno št. ur usposabljanja
Pravica do dostojanstva pri delu	X	1	Št. prijav
	X	1	Št. stavk, shodov
Pravica do organiziranja sindikalnega delovanja, participacije in stavke			Št. reprezentativnih sindikatov
			Sklenjen sporazum s sindikati
Pravica do enakega plačila za enako delo	X	1	Višina plače za enako delovno mesto
Pravica do socialne varnosti (plačevanje prispevkov)	X	1	Plačilo prispevka
Pravica do družinskega življenja	X	2	Št. nadur nad zakonsko omejitvijo
	X	1	Ukrepi za promocijo zdravja
Pravica do zdravja			Št. poškodb pri delu
			Št. zdravniških pregledov
Pravica do nediskriminacije	X	2	Št. pritožb zaradi diskriminatornega ravnanja
	X	1	Izkoriščenost letnega dopusta
Pravica do počitka in prostega časa			Izplačilo regresa za letni dopust
ČLOVEKOVE PRAVICE TRETJE GENERACIJE
	X	1	Raven hrupa
			Koncentracija prašnih delcev
Pravica do zdravega življenjskega okolja			Število onesnaženj
			Kakovost pitne vode

20.3 Korupcija in podkupovanje70

V Skupini Luka Koper je v veljavi kodeks ravnanja dobaviteljev, s podpisom katerega ti prevzemajo obveznost spoštovanja zahtevanih etičnih vrednot. Prav tako je bil dopolnjen sistem ocenjevanja dobaviteljev, s katerim se podrobno spremlja njihovo finančno stanje. Skupina Luka Koper krepi proces uveljavljanja etičnih vrednot in njihovega ponotranjenja ter skrbi za obvladovanje tveganj in posledično zmanjševanje izgub v poslovanju. Skupina zasleduje profesionalnost, lojalnost in integriteto v odnosu do zaposlenih, strank, lastnikov, medijev, dobaviteljev, državnih in lokalnih organov in drugih deležnikov ter poslovne odnose sklepa transparentno,

ob spoštovanju konkurenčnosti in dobrih poslovnih običajev ter z ničelno toleranco do koruptivnih ali etično spornih ravnanj ali nepoštene poslovne prakse.

Skupina Luka Koper si s tako zastavljenimi načeli za dobavitelje oz. s pravili poslovne etike družbe prizadeva ustvariti pogoje, v katerih bodo tudi naši dobavitelji, kupci, njihovi zaposleni in podizvajalci ter drugi deležniki sodelovali s Skupino Luka Koper v duhu etičnih pravil ravnanja, ki veljajo za Skupino Luka Koper.

^{69 1-}zelo pomembno, 4-nepomembno

⁷⁰ GRI GS 205-2, 205-3, 103-1, 103-2, 103-3

Ob zaposlitvah se nadaljuje dobra praksa, da vsak novozaposleni prejme etični kodeks in praktični vodnik etičnega ravnanja, v katerem so med drugim opredeljena tveganja korupcije, vsem pa se predstavijo tudi načela pristaniške varnosti, ki zajemajo vprašanje integritete (kako se obnašati na delovnem mestu, etično ravnanje, varovanje poslovnih skrivnosti …). V letu 2021 so bili s tem seznanjeni vsi novozaposleni (70 zaposlenih).

Na proces usposabljanja so v letu 2021 vplivali ukrepi za preprečevanje širjenja covida-19. Kljub temu je bilo v usposabljanje za preprečevanje korupcije vključenih 379 zaposlenih, od tega 70 novozaposlenih.

Število in odstotek zaposlenih, ki so bili izobraženi glede preprečevanja korupcije, porazdeljeno glede na regijo in kategorijo delovnega mesta

	31. 12. 2021 REGIJA PREBIVALIŠČA				KATEGORIJA DM
Število zaposlenih, ki so bili na izobraževanju (od vseh zaposlenih)	Delež od vseh zaposlenih v %	Število zaposlenih, ki so bili na izobraževanju (od vseh zaposlenih), po regijah	Delež od vseh Število zaposlenih v %		Število zaposlenih, ki so bili na izobraževanju (od vseh zaposlenih), po kategoriji DM	Število	Delež v posamezni kategoriji v %
379	24	Obalno-kraška regija	293	18,6	Vodilni (uprava, b-1)	24	92,3
		Osrednjeslovenska regija	10	0,6	Ostali vodstveni	54	15,8
		Primorsko notranjska	72	4,6	Strokovni	183	98,9
		Dravska	1	0,1	Izvajalski	118	11,4
		Druga država (Italija)	2	0,1

V letu 2021 v Skupini Luka Koper ni bilo potrjenih primerov korupcije.

20.4 Politika raznolikosti⁷¹

Politika raznolikosti določa ciljno raznolikost, ki se zasleduje v zvezi z zastopanostjo v nadzornem svetu in upravi družbe glede na spol, starost, izobrazbo ter druge osebne lastnosti članov, kot je primerno za družbo.

S Politiko raznolikosti uprave in nadzornega sveta družba postavlja okvirje, ki v teh dveh organih omogočajo ustrezno sestavo članov z zastopanostjo obeh spolov (ženskega in moškega) in različnih starostnih skupin, z različnim naborom ustreznih znanj, veščin in izkušenj, ki ob optimalnem vodenju in nadzoru ter obvladovanju tveganj zagotavlja dolgoročni uspeh družbe pri doseganju njenih ciljev in strategije.

Podlaga politike raznolikosti sta poleg zakonskih aktov in statuta družbe tudi Politika upravljanja družbe Luka Koper, d. d., in Etični kodeks družb Skupine Luka Koper.

Pri sestavi članstva v upravi in nadzornem svetu se ob upoštevanju dejavnosti družbe sledi cilju, da sta v organih ustrezno zastopana oba spola. Težimo k temu, da imata uprava kot celota oziroma nadzorni svet kot celota vsa ustrezna znanja, veščine in izkušnje, pri čemer se posamezni člani s svojimi znanji, izobrazbo in izkušnjami medsebojno dopolnjujejo tako, da lahko uspešno upravljajo oziroma nadzorujejo delniško družbo v skladu s cilji, strategijo, politikami delniške družbe in z etičnimi standardi.

V letu 2021 je bila vzpostavljena metodologija identifikacije ključnih kadrov in vzpostavljen nabor kandidatov, ki svojo karierno ambicijo vidijo tudi v članstvu uprave. V letu 2022 se bo pripravilo individualne razvojne načrte slabše razvitih socialnih in vodstvenih kompetenc teh kandidatov, ki bodo vključeni v načrt usposabljanj oz. izobraževanj za leto 2023. Prednost družbe je, da ima nabor kandidatov z različnimi znanji, izkušnjami, različnega spola in starosti za članstvo uprave, vendar sam postopek izbora članov uprave ni v pristojnosti Luke Koper temveč aktualnega nadzornega sveta. Izvajanje politike spremlja kadrovska komisija nadzornega sveta, ki o tem poroča nadzornemu svetu.

⁷¹ GRI GS 103-1, 103-2, 103-3

20.5 Skladnost z zakonodajo in internimi zahtevami⁷²

20.5.1 Skladnost poslovanja

Na področju skladnosti Luka Koper s svojimi notranjimi predpisi preventivno izvaja kontrole za zagotavljanje skladnosti poslovanja ter zagotavlja sistematičen postopek zapisovanja, reševanja in analiziranja vseh vrst neskladnosti s ciljem uvajanja primernih ukrepov za izboljšanje, kar vodi do stalnega izboljševanja kakovosti poslovanja.

Pooblaščenec za skladnost poslovanja je izvajal redne in izredne presoje skladnosti poslovanja družbe na podlagi letnega načrta, ki ga je sprejela uprava ter potrdila revizijska komisija nadzornega sveta družbe. V letu 2021 je bilo izrečenih 11 priporočil, namenjenih zagotavljanju skladnosti poslovanja.

V letu 2021 je bil sprejet prenovljen Poslovnik o delu pooblaščenca za skladnost poslovanja, ki ureja njegovo delovanje. Skladno z načrtom pooblaščenca za skladnost poslovanja in prej navedenim poslovnikom so bila v letu 2021 izvedena vsa načrtovana preverjanja skladnosti poslovanja na različnih področjih poslovanja družbe, kot so izvajanje določil koncesijske pogodbe, izvajanje pogodb in investicij, izterjave plačil in zavarovanja terjatev, varovanje okolja, varstvo pri delu, izvajanje delovnopravne zakonodaje, varovanje osebnih podatkov in javno naročanje.

Notranji predpisi družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper se dotikajo vseh njenih področij delovanja, tj. operative, prodaje storitev, razmerij z dobavitelji, delničarjev, financ, računovodstva, varnosti, ekologije, varstva pri delu, varovanja osebnih podatkov, poslovnih skrivnosti itd. Družba sprejema različne politike, strategije in kodekse, o čemer poroča v poglavju 17 Luka Koper in usmeritve na področju trajnostnega razvoja. V letu 2021 sta bili na novo sprejeti Politika prejemkov članov uprave in nadzornega sveta Luke Koper, d. d., ter Politika prejemkov direktorjev odvisnih družb.

Notranja regulativa se stalno izpopolnjuje glede na izzive, s katerim se družba srečuje na trgu in v razmerju do svojih deležnikov, ter predpisuje kontrolne mehanizme, ki zagotavljajo transparentnost in integriteto poslovanja.

20.5.2 Varovanje osebnih podatkov

Družba Luka Koper, d. d., je 15. januarja 2021 za pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov (Data Protection Officer) imenovala zaposlenega v družbi. Dotlej je omenjeno področje pokrivala prek zunanje pooblaščene osebe za varstvo podatkov, družbe MIKROCOP informacijski inženiring in storitve, d. o. o. V sklopu ukrepov za implementacijo splošne uredbe Evropske unije o varstvu osebnih podatkov (GDPR, General Data Protection Regulation) ima veljaven Pravilnik o varstvu osebnih podatkov, ki je objavljen in dosegljiv na spletni strani družbe.

Pooblaščena oseba za varstvo podatkov skladno z evropsko in slovensko zakonodajo s področja varstva osebnih podatkov z ustreznimi poklicnimi odlikami in strokovnim poznavanjem zakonodaje ter dejanskimi izkušnjami s področja varstva osebnih podatkov ali primerljivega področja na neodvisen način skrbi, da pri obdelavi osebnih podatkov ne prihaja do kršitev.

V letu 2021 so bili dopolnjeni Pravilnik o varstvu osebnih podatkov, Politika zasebnosti in vzorci pogodb, ki jih Luka Koper, d. d., sklepa s subjekti, s katerimi vstopa v pogodbena razmerja in v katerih subjekti oz. Luka Koper, d. d., prihajajo v stik z osebnimi podatki, zaradi česar je potrebno izvajati ukrepe za njihovo varovanje.

V letu 2021 je pooblaščenec za varstvo osebnih podatkov izvedel tri postopke ugotavljanja kršitve varstva osebnih podatkov, pri katerih je ugotovil, da ni šlo za tako intenzivne kršitve, da bi jih moral prijaviti informacijskemu pooblaščencu.

⁷² GRI GS 102-16, 102-17, 307-1, 419-1, 103-1, 103-2, 103-3

21 Varno in zdravo pristaniško okolje

21.1 Opis sistema varnosti in zdravja pri delu⁷³

Skupina Luka Koper uresničuje politiko varnega in zdravega delovnega okolja tako, da so načini delovanja, delovni procesi ter procesi sodelovanja z zunanjimi deležniki skladni z zakonodajo (Zakon o varnosti in zdravju pri delu s podzakonskimi predpisi – ZVZD-1) in s sistemom vodenja varnosti in zdravja pri delu. Sistem vodenja oblikuje Luka Koper, d. d., in v tem okviru je bila v letu 2020 uspešno zaključena implementacija zahtev novega standarda ISO 45001:2018 – sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu. Na podlagi ciljane presoje skladnosti, ki jo je izvedel Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje, Ljubljana (SIQ Ljubljana), je Luka Koper dne 17. 4. 2020 prejela certifikat o ustrezno vzpostavljenem sistemu vodenja po prej omenjenem standardu. Pomembna izhodišča za uveljavljanje tega sistema so nenehno izboljševanje ter prepoznavanje nevarnosti in preprečevanje poškodb, še preden bi do njih sploh prišlo. Z namenom zagotavljanja ustreznih kompetenc kadra, ki deluje na področju varnosti in zdravja pri delu, so organizirana tudi usposabljanja za notranje presojevalce sistema varnosti in zdravja pri delu po standardu ISO 45001:2018.

Sistem varnosti in zdravja pri delu je zasnovan tako, da se v okviru letnega načrtovanja preveri tveganja za varnost in zdravje pri delu iz ocene tveganja oz. registra tveganj. Tveganja se prepoznavajo z oceno tveganja delovnih mest ter z analizo nezgod pri delu in drugih izrednih dogodkov. Na osnovi prepoznanih pomembnih tveganj se določijo letni cilji in pripravijo programi izboljšav s potrebnimi aktivnosti za doseganje zastavljenih ciljev. Realizacija programa izboljšav se spremlja v kvartalnih poročilih in programih dela ter letnem poročilu o varnosti in zdravju pri delu. Ustreznost uveljavljenega sistema se preverja in ocenjuje v okviru rednih notranjih in zunanjih presoj ter na podlagi vodstvenega pregleda.

Na področju zdravja pri delu Luka Koper načrtuje in izvaja promocijo zdravja na delovnem mestu, zanjo zagotovi potrebna sredstva in način spremljanja. Aktivnosti promocije zdravja temeljijo na oceni potreb.

21.2 Varnost in zdravje pri delu

21.2.1 Organiziranost področja74

Da je sistem varnosti in zdravja pri delu vzpostavljen, se izvaja, vzdržuje in izboljšuje, na najvišji ravni zagotavlja član uprave - delavski direktor. Za koordinacijo aktivnosti na področju varnosti in zdravja pri delu, spremljanje zakonskih zahtev ter prenos oz. usklajevanje interne dokumentacije s potrebnimi spremembami je v sklopu področja varovanja zdravja in ekologije vzpostavljena centralna služba za varnost in zdravje pri delu. Za opravljanje strokovnih nalog v zvezi z zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu so po različnih terminalih, oddelkih in službah razporejeni posamezni strokovni delavci – pooblaščenci za VZD.

Za področje zdravja pri delu je imenovana delovna skupina za promocijo zdravja, ki je podrobneje predstavljena v nadaljevanju. V okviru Luke Koper deluje tudi športno društvo z več kot 1.000 člani, ki omogoča zaposlenim različne športne aktivnosti.

21.2.2 Delavci, zajeti v sistem varnosti in zdravja pri delu75

V letu 2020 se je dokončno vzpostavil nov tristebrni model – zaposleni, kadrovske agencije in zunanji pogodbeni partnerji (ZPP). S tem izvajalcev pristaniških storitev (IPS) ni več. Nekatere pristaniške storitve je Luka Koper predala v izvajanje zunanjim pogodbenim partnerjem (ZPP), ki te storitve izvajajo samostojno in ločeno od delovnih procesov Luke Koper.

⁷³ GRI GS 103-1, 103-2, 103-3, 403-1

⁷⁴ GRI GS 403-1

⁷⁵ GRI GS 403-8

Vsi delavci, ki so neposredno vključeni v sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu ter katerih delo ali z delom povezane aktivnosti so nadzorovani s strani Luke Koper, so zaposleni v Luki Koper ali so delavci kadrovskih agencij (agencijski delavci).

Odvisne družbe, zunanji pogodbeni partnerji (ZPP) in vsi drugi, ki vstopajo na območje koprskega pristanišča, pa so delavci, katerih delo ali z delom povezane aktivnosti niso neposredno pod nadzorom Luke Koper, zato se njihovo odgovorno ravnanje zagotavlja s sklenjenimi pogodbami, sporazumi o ukrepih zagotavljanja varnosti in drugimi dogovori. Ustrezno izpolnjevanje zahtev in izvajanje ukrepov pa se preverja z občasnimi preventivnimi kontrolami ali internimi presojami oz. presojami s strani zunanjih izvajalcev. Zahteve, ki veljajo za zunanje udeležence, so opredeljene v Pristaniškem redu in drugih internih aktih Luke Koper, ki so dostopni na spletni strani Luke Koper.

Povprečno število zaposlenih v letu 2021: 1.534,81%

Povprečno število agencijskih delavcev v letu 2021: 354,19%

21.2.3 Ugotavljanje nevarnosti, ocena tveganja in preiskava izrednih dogodkov⁷⁶

Podlaga za učinkovito prepoznavo nevarnosti/škodljivosti ter vpeljavo potrebnih varnostnih ukrepov je korektno izvedena ocena tveganja, ki jo na ravni posameznih organizacijskih enot v sodelovanju s centralno službo pripravljajo strokovni delavci za varnost in zdravje pri delu (pooblaščenci za VZD). Ocenjevanje tveganja je izvedeno v skladu z interno metodologijo, v kateri so zajeti vsi kritični dejavniki tveganja. Na podlagi vsakodnevnih spremljanj delovnih procesov, izrednih dogodkov, ki se dogajajo na območju pristanišča, informacij in pritožb delavcev ter novih spoznanj, ki so posledica tehnološkega napredka, se ocena tveganja sistematično dopolnjuje in nadgrajuje.

Delavci, vključeni v posamezne delovne procese, imajo pravico in dolžnost spremljati okoliščine na deloviščih ter vodji delovnega procesa nemudoma poročati o vseh pomanjkljivostih/škodljivostih in drugih pojavih, ki bi lahko ogrozili varnost in zdravje posameznikov v delovnem procesu. Ena od ključnih nalog vodij delovnih procesov je, da v sodelovanju s pooblaščenci za VZD vzpostavijo varno in zdravo delovno okolje na deloviščih. Zakonodaja v Republiki Sloveniji, na podlagi katere ima Luka Koper, d. d., izdelane interne akte za področje varnosti in zdravja pri delu, zelo jasno opredeljuje pravico delavcev do odklonitve dela, če menijo, da je njihova varnost ogrožena oz. da za njihovo varnost ni poskrbljeno v zadostni meri. Skladno s kolektivno pogodbo je Luka Koper dolžna reprezentativnim sindikatom posredovati vse odgovore, ki se nanašajo na pravice in obveznosti delavcev v zvezi z zagotavljanjem in izvajanjem varnosti in zdravja pri delu. V obravnavo zaznanih pomanjkljivosti, tudi opažanj in pripomb delavcev glede zagotavljanja varnih delovnih pogojev, je na ravni Luke Koper vključenih več različnih strokovnih področij in akterjev, zato v zvezi s tem ni zaznati odklonilnega odnosa delavcev. Neodvisno od delovnih procesov je na ravni Luke Koper vzpostavljen tudi sistem, prek katerega lahko delavci podajajo svoje ideje in predloge izboljšav. Med slednjimi se redno pojavljajo tudi predlogi za zagotavljanje višje stopnje varnosti in zdravja pri delu. Vsak predlog je pred realizacijo deležen strokovne presoje o vplivu in upravičenosti.

Luka Koper skladno z internimi dokumenti na področju varnosti in zdravja pri delu zagotavlja celostno obravnavo izrednih dogodkov, povezanih z delom. Vsak izredni dogodek, katerega posledica je ali bi lahko bila poškodba delavca oz. pri katerem je ali bi lahko nastala večja premoženjska škoda, se javi v varnostno-nadzorni center, prek katerega so obveščene in aktivirane vse potrebne intervencijske službe in strokovna področja. Okoliščine izrednih dogodkov podrobno obravnavajo strokovni delavci za VZD, ki na podlagi internih protokolov po končani raziskavi opredelijo, ali je s ciljem preprečevanja ponovite izrednega dogodka treba uvesti dodatne ukrepe za zmanjševanje tveganja (revizija ocene tveganja, posamični korektivni ukrepi …).

21.2.4 Izvajanje zdravstvenih ukrepov ter preprečevanje oziroma ublažitev negativnih učinkov na zdravje⁷⁷

Za zagotavljanje izvajanja zdravstvenih ukrepov ima Luka Koper sklenjeno pogodbo z dvema izvajalcema medicine dela, ki imata ustrezne kompetence za opravljanje zdravstvenih storitev. V okviru omenjenih kompetenc pooblaščeni zdravnik opravlja predvsem naslednje naloge:

• Izvaja zdravstvene preglede delavcev, na podlagi katerih ugotavlja zdravstveno stanje delavcev in zmožnost opravljanja določenega dela v delovnem okolju ter seznanja delavce s tveganji, povezanimi z njihovim delom oz. delovnim okoljem. Zdravstveni pregledi se izvajajo za vse zaposlene in agencijske delavce. Obseg in periodika zdravstvenih pregledov se določata na podlagi ocene tveganja delovnega mesta. Organizacija izvajanja zdravstvenih ukrepov poteka v centralni službi, s čimer je omogočen enostaven dostop do storitev in podatkov. Skladno z GDPR pa se zagotavlja tudi ustrezna zaupnost osebnih podatkov. Zdravstveni pregledi so za delavce brezplačni in se izvajajo v delovnem času.
• Spremlja in analizira stanje v zvezi s poklicnimi boleznimi ter z boleznimi, povezanimi z delom, ter odkriva vzroke. Med zaposlenimi in agencijskimi delavci ni prepoznanih oz. diagnosticiranih poklicnih bolezni.

Na podlagi poročil izvajalcev medicine dela so zaznane težave, povezane s kostno-mišičnimi obolenji in psihosocialnimi

⁷⁶ GRI GS 403-2, 403-9

⁷⁷ GRI GS 403-3, 403-7, 403-10

tveganji, katerih negativni učinki se obvladujejo s programi promocije zdravja.

21.2.5 Usposabljanje za varno in zdravo delo⁷⁸

V Luki Koper se izvajajo redna usposabljanja in preverjanja usposobljenosti za varno in zdravo delo. Usposabljanja so obvezna za vse zaposlene in agencijske delavce, in sicer ob sklenitvi delovnega razmerja, pred pričetkom opravljanja dela na drugem delovnem mestu ali pred uvajanjem nove tehnologije in novih sredstev za delo ter ob spremembi v delovnem procesu, ki lahko povzroči spremembo varnosti pri delu. Usposabljanja so sestavljena iz splošnega in posebnega dela ter se izvajajo teoretično in praktično na podlagi programov usposabljanj. Po vsakem zaključenem usposabljanju se izvede preverjanje teoretične in praktične usposobljenosti in pripravi ustrezen zapisnik o izvedbi. Usposabljanja in preverjanja usposobljenosti se izvajajo v delovnem času in so za delavce brezplačna. Večina usposabljanj in preverjanj usposobljenosti izvajajo interni izvajalci (predavatelji, mentorji, inštruktorji). V odvisnosti od dela, ki ga delavec opravlja, pa se izvajajo tudi obvezna periodična preverjanja teoretične in praktične usposobljenosti za varno in zdravo delo.

21.2.6 Sodelovanje delavcev in posvetovanje s predstavniki delavcev⁷⁹

Pri vseh pomembnih vprašanjih, povezanih z varnostjo in zdravjem pri delu, sodelujeta svet delavcev in sindikat, ki predstavljata delavce. V sklopu sveta delavcev je konstruiran tudi Odbor za varnost in zdravje pri delu. Sodelovanje delavcev je opredeljeno v internih dokumentih družbe Luka Koper (kolektivna pogodba, dogovori o sodelovanju delavcev, organizacijski predpisi itd.) in lahko poteka prek predstavnikov delavcev, kot sodelovanje na podlagi zakonskih ali drugih zahtev, ali neposredno s strani delavca, kadar gre za neposreden vpliv na varnost in zdravje pri delu (identifikacija nevarnosti, neustrezni ukrepi za varno delo, izredni dogodek itd.). Dostopanje do informacij in komuniciranje potekata prek internih komunikacijskih orodij, kot so: sestanki, razgovori, seje, interna pošta, intranet, kratke vesti, Luški glasnik itd. Delavci, ki dobronamerno izražajo mnenja, dajejo pobude in uresničujejo pravice, skladno z internimi dokumenti ne smejo biti klicani na odgovornost.

21.3 Cilji varnosti in zdravja pri delu⁸⁰

21.3.1 Cilji varnosti in zdravja pri delu v letu 2021

Najpomembnejši cilji na področju varnosti in zdravja pri delu v letu 2021:

• v celoti preprečiti težje poškodbe,
• največ 14 poškodb pri delu na milijon opravljenih delovnih ur,
• izboljšati varnost v notranjem transportu z zmanjšanjem števila izrednih dogodkov na manj kot 25 na milijon opravljenih delovnih ur.

Realizacija ciljev varnosti in zdravja pri delu v letu 2021

Realizacija ciljev je podrobneje analizirana v nadaljevanju.

21.3.2 Cilji varnosti in zdravja pri delu v letu 2022

• 0 težjih poškodb,
• največ 13 poškodb pri delu na milijon opravljenih delovnih ur,
• največ 25 trkov v notranjem transportu na milijon opravljenih delovnih ur,
• izboljšati varnost na manipulativnih površinah z zmanjšanjem števila trkov na manj kot 35 na milijon opravljenih delovnih ur.

⁷⁸ GRI GS 403-5

⁷⁹ GRI GS 403-4

⁸⁰ GRI GS 103-1, 103-2, 103-3, 403-9

21.4 Skladnost z zakonodajo s področja varnosti pri delu⁸¹

Temeljno zakonodajo na področju varnosti in zdravja pri delu predstavlja Zakon o varnosti in zdravju pri delu s podzakonskimi predpisi ZVZD-1. Skladnost z zakonodajnimi zahtevami se preverja s stalnim internim nadzorom, z notranjimi in zunanjimi presojami ter na podlagi inšpekcijskih nadzorov.

V letu 2021 je bilo v Luki Koper, d. d., opravljenih šest inšpekcijskih nadzorov. Od tega so bili štirje inšpekcijski nadzori opravljeni z namenom preverjanja spoštovanja ukrepov za preprečevanje širjenja okužb s koronavirusom, opravljena

pa sta bila tudi ena raziskava težje poškodbe pri delu – delovne nezgode, ki se je zgodila dne 23. 11. 2020 – in en inšpekcijski nadzor oz. pregled gradbišča 'Bencinski servis v Luki Koper'. Izdana ni bila nobena ureditvena odločba, so pa v sklopu nadzora z namenom preverjanja zagotavljanja izvajanja navodil za zmanjšanje tveganja okužb s koronavirusom zaznali nekaj kršitev s strani zaposlenih. Zaposlenim so bili izdani plačilni nalogi. Izrečene zahteve in priporočila iz zapisnikov so bili v zahtevanem roku odpravljeni.

21.5 Poškodbe pri delu⁸²

21.5.1 Število poškodb pri delu

Za namene statistike poškodb in izračunavanja različnih kazalnikov se upoštevajo poškodbe pri delu, ki zahtevajo vsaj en dan bolniškega staleža. Poleg navedenih je bilo v letu 2021 evidentiranih še 12 poškodb zaposlenih v Luki Koper, d. d., ter 22 poškodb delavcev kadrovskih agencij, ki niso zahtevale bolniškega staleža.

Število poškodb pri delu

	2019	2020	2021
Luka Koper, d. d.	22	34 (2)	39
Kadrovske agencije - KA	2	15	24
Izvajalci pristaniških storitev	19 (1)	-	-
Zunanji udeleženci in odvisne družbe	17	13	17

* Voklepaju je število težjih poškodb, zunaj oklepaja skupno število poškodb.

Zunanji udeleženci so vozniki zunanjih tovornih vozil ter izvajalcih raznih del in storitev. Za zunanje udeležence in odvisne družbe se vodi evidenca vseh prijavljenih poškodb, ne razpolaga pa se s podatki o bolniški odsotnosti. Kadrovske agencije so v Luki Koper pričele z izvajanjem storitev v septembru 2019. Izvajalci pristaniških storitev od januarja 2020 v Luki Koper ne izvajajo več storitev.

Indeks pogostosti poškodb pri delu na milijon opravljenih delovnih ur (Luka Koper, d. d. + kadrovske agencije) po letih

V letu 2021 so zaposleni v Luki Koper, d. d., opravili 2.650.790,34 ure, agencijski delavci pa 641.545,15 ure.

Z realizacijo tristebrnega modela, ki se je zaključila z januarjem 2020, se je število novozaposlenih znatno povišalo, zato delno povečanje števila poškodb pripisujemo novi ureditvi, saj delavci za ustrezno opravljanje dela v posameznem delovnem procesu potrebujejo nekaj časa, da pridobijo ustrezno raven znanja in izkušenj. Delno pa na kazalnik vplivajo tudi pojav koronavirusa, povečan obseg dela ter drugačen način izračunavanja opravljenih delovnih ur (dejansko opravljene ure namesto obračunanih ur).

Podrobnejša analiza ni pokazala posebnega dejavnika, ki bi izstopal. Gre predvsem za lažje poškodbe, ki so v večini povezane s trenutno reakcijo delavca (napačni gibi, nekontrolirano dejanje itd.). Velik delež poškodb je utrpela najbolj izpostavljena skupina delavcev (fizična dela).

⁸² GRI GS 403-9

21.5.2 Pregled težjih poškodb

V letu 2021 ni bila zabeležena nobena težja poškodba pri delu.

21.5.3 Pregled kolektivnih poškodb

V letu 2021 sta bili v Luki Koper zabeleženi dve kolektivni poškodbi pri delu. V prvem primeru je prišlo do prometne nesreče zunanjega izvajalca del, pri čemer se je v vozilu lažje poškodovalo več potnikov. V drugem primeru pa je prišlo do poškodbe pri delu dveh agencijskih delavcev, ko je med odrivanjem kontejnerja delavcu zdrsnilo in je med lovljenjem ravnotežja z železnim napenjalcem udaril drugega delavca. Tudi v tem primeru je šlo za lažji poškodbi, pri čemer en delavec ni potreboval bolniškega staleža, pri drugem pa je bolniška odsotnost trajala 3 delovne dni.

21.5.4 Pregled bolniške odsotnosti

Pri bolniški odsotnosti z dela se spremlja odsotnost zaposlenih z dela, ki nastane zaradi bolezni, poškodb, nege in

21.6 Škodni dogodki⁸³

Škodni dogodki, ki so predmet analiziranja, so dogodki, ob katerih je nastala premoženjska oz. materialna škoda.

Izmed vseh evidentiranih škodnih dogodkov, ki jih beležimo v Luki Koper, po številu izstopajo primeri, pri katerih je škoda nastala zaradi trka.

Število trkov v notranjem transportu (cestišča, parkirišča) na milijon opravljenih ur

spremstva. Prikazuje se podatek o deležu bolniškega staleža, ki pove, kolikšen je delež izgubljenih delovnih dni zaradi bolniške odsotnosti. V letu 2021 je bila bolniška odsotnost 5,46-odstotna, kar nekoliko odstopa od državnega povprečja, ki za leto 2021 znaša 5,10 odstotka. V celotnem deležu izgubljenih delovnih dni zaradi bolniške odsotnosti je bila odsotnost zaradi izolacije v primeru covida-19 0,80-odstotna.

Delež izgubljenih delovnih dni zaradi bolniške odsotnosti na zaposlenega

Število trkov v notranjem transportu (cestišča, parkirišča) z leti pada, kar gre delno pripisati izboljšavam v prometni ureditvi (nov vhod, izboljšanje prometne ureditve, prenavljanje sistema notranjega javnega prevoza, promocija varnosti itd.), delno pa so škodni dogodki še vedno povezani s človeškim faktorjem oz. upoštevanjem pravil varnosti v prometu. Z omenjenimi aktivnostmi je prišlo do bistvenega izboljšanja na tem področju, zato se bo cilj za prihodnje leto preusmeril na izboljšanje varnosti na manipulativnih površinah.

83 GRI GS 403-7

21.7 Povzetek izvedenih aktivnosti na področju varnosti in zdravja pri delu v letu 2021

21.7.1 Aktivnosti za preprečevanje širjenja covida - 1984

V letu 2021 so se nadaljevale aktivnosti za preprečevanje širjenja koronavirusne bolezni oz. covida-19.

Z namenom uspešnega obvladovanja širjenja koronavirusa na območju pristanišča je v Luki Koper nadaljevala aktivnosti delovna skupina, ki v zvezi s tem podaja vse potrebne usmeritve.

Dodatni ukrepi, ki so bili sprejeti:

• dodatno ozaveščanje o izvajanju zaščitnih ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe,
• organiziranje cepljenja za zainteresirane zaposlene, agencijske delavce in druge deležnike pristaniške skupnosti v mobilni enoti pred upravno stavbo Luke Koper,
• revizija ocene tveganja glede na covid-19 z dopolnitvijo kriterijev za opredelitev stopnje tveganja,
• revizija Navodila o izvajanju zaščitnih ukrepov za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni covid-19 s predvidenim stopnjevanjem ukrepov glede na število okužb v družbi in epidemiološko sliko v regiji oz. državi – semafor ukrepov po fazah,
• priprava protokola izpolnjevanja in preverjanja pogoja PCT ter njegova realizacija glede na Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2,
• vzpostavljena je točka za testiranje na okužbo pred pričetkom dela,
• ves čas deluje skupina za obravnavo rizičnih stikov.

Prikaz odsotnosti zaradi potrjene okužbe, umika z dela ali karantene

21.7.2 Druge izvedene aktivnosti85

• Z namenom izboljšanja organiziranosti področja varnosti in zdravja pri delu in s tem vzpostavitve učinkovitejšega/ enotnejšega sistema se je uredil status posameznih strokovnih delavcev in izvedla revizija ključnih dokumentov.

• Z namenom nadgradnje usposabljanj v družbi so se začele aktivnosti za vzpostavitev e-usposabljanj za varno delo (teoretični del) in aktivnosti za izboljšanje praktičnega dela usposabljanja za varno delo (priprava poligonov, nabava simulatorja itd.).

• Izdelana je bila revizija metodologije ocene tveganja delovnega mesta, v kateri so se podrobneje opredelili dejavniki tveganja zaradi dela na višini, v območju visečih bremen in rušljivih tovorov ter pripravili ustrezni kriteriji ocenjevanja kot osnova za izdelavo revizije ocene tveganja, ki bo predvidoma zaključena v prvi polovici leta 2022.
• Z namenom realizacije aktivnosti projektne skupine za prenovo težkih pogojev dela (TPD) in načrta izdelave revizije ocene tveganja delovnih mest so bile zaključene meritve škodljivosti v delovnem okolju. Rezultati meritev so pokazali nekaj dodatnih območij s povišanimi vrednostmi hrupa, zato je sledilo testiranje individualnih čepkov za zaščito sluha po meri, predvsem za območja, kjer drugi ukrepi niso izvedljivi. Preostali ukrepi, ki izhajajo iz rezultatov meritev, bodo obravnavani v okviru izdelave revizije ocene tveganja delovnega mesta.
• V sklopu izdelave kemijske ocene tveganja se je zaključil popis snovi po terminalih ter se s pomočjo zunanjega izdelovalca pripravil končni osnutek ocene tveganja. Na podlagi slednje bodo izvedene meritve in sprejeti morebitni dodatni varnostni ukrepi v okviru obstoječe ocene tveganja.
• Nadaljevale so se aktivnosti za nadgradnjo informacijskega sistema za beleženje in obravnavo izrednih dogodkov v pristanišču, ki bi omogočal nadaljnjo obdelavo dogodkov s strani strokovnih oseb posameznih področij, raziskavo dogodkov, ukrepanje, statistično obdelavo ter spremljanje kazalnikov.
• Z namenom promoviranja varnosti pri delu se je na steno nadstrešnice (NAS 9) namestil velik napis, ki ozavešča o pomenu varnosti pri delu.

⁸⁴ GRI GS 403-7, 403-9

⁸⁵ GRI GS 403-7, 403-9

• Poleg tega se je promoviral pomen hidracije ter zaščite pred soncem pri delu na prostem in sicer s pomočjo plakatov, letakov ter kratkih vesti.

Posamezne izvedene aktivnosti na terminalih:

• Za varnejše delo se je nabavil nov stroj DIECI z namensko košaro za delo na višini.

• Z namenom izboljšanja pogojev dela (zmanjšanje hrupa) so se na kletko za prenos kavčuka namestili gumijasti blažilci.

• Za izboljšanje pogojev dela se je postavila nadstrešnico za kontrolo tovora in se dodatno nadgradili prostori za počitek.

Z namenom preprečitve izrednih dogodkov so se obnovile ali na novo uredile posamezne površine.

21.8 Promocija zdravja⁸⁶

V aktivnosti promocije zdravja so vključeni tako zaposleni kot agencijski delavci.

Pri oblikovanju programa promocije zdravja sodelujejo predstavniki vseh večjih organizacijskih enot, kadrovskega področja, področja varovanja zdravja in ekologije ter najvišjega vodstva. Prednostne naloge promocije zdravja ostajajo obvladovanje mišično-kostnih bolezni, bolezni dihal, težav, povezanih s prekomernim uživanjem alkohola, in izboljšanje medosebnih odnosov. Mišično-kostnim težavam so najbolj izpostavljeni zaposleni v operativi in delavci v pisarnah, predvsem zaradi vpliva prisilne drže. V Luki Koper vsako drugo leto spremljamo raven obremenitve zaradi stresa, povezanega z delom. Zaradi preprečevanja širjenja okužbe s koronavirusom smo raziskavo načrtovano za 2021, prestavili na ugodnejše

obdobje. Z namenom ohranjanja in izboljšanja psihofizične pripravljenosti zaposlenih in agencijskih delavcev so se kljub omejitvam zaradi preprečevanja širjenja okužbe izvedle spodaj navedene aktivnosti.

Trem sodelavcem je Luka omogočila 90-dnevno individualno vadbo za preoblikovanja telesa, ponovili smo tudi 90-dnevno vadbo v manjših skupinah. Proti koncu leta smo zainteresiranim sodelavcem omogočili dva meseca vodene vadbe.

Identificiranim poklicnim skupinam, ki delajo pretežno na prostem, smo v poletnem času razdelili šumeče vitaminske tablete. Vse sodelavce in obiskovalce smo junija razveselili s svežim sadjem.

21.9 Načrtovane aktivnosti na področju varnosti in zdravja pri delu v letu 2022⁸⁷

• Aktivnosti za preprečitev širjenja okužb z novim koronavirusom.
• Izdelava revizije ocene tveganja za vsa delovna mesta v Luki Koper.
• Vpeljava e-usposabljanj in preverjanj usposobljenosti ter nadgradnja praktičnega dela usposabljanja za varno in zdravo delo.
• Aktivnosti za izboljšanje obstoječih varnostnih ukrepov pri delu na višini in delovnih procesih, kjer se izvajajo pretežno ročna/fizična dela.
• Aktivnosti, povezane z izdelavo kemijske ocene tveganja.
• Aktivnosti, povezane z nadgradnjo informacijskega sistema za beleženje in obravnavo izrednih dogodkov v pristanišču, ki bo omogočal nadaljnjo obdelavo dogodkov s strani strokovnih oseb posameznih področij, raziskavo dogodkov, ukrepanje, statistično obdelavo ter spremljanje kazalnikov.
• Promocija varnosti pri delu oz. ozaveščanje o dejavnikih tveganja v delovnem procesu.
• Ergonomske izboljšave (gibalni kotiček z orodji).
• Promocija zdravja na delovnem mestu (dan zdravja, aktivnosti za promocijo zdravja – delavnice, izzivi).

⁸⁶ GRI GS 403-6

⁸⁷ GRI GS 403-9

22 Skrb za zaposlene

Zaposleni v Skupini Luka Koper s svojim znanjem, energijo in delovno vnemo dokazujejo predanost kolektivu in partnersko soustvarjajo prihodnost podjetja.

22.1 Opis sistema upravljanja zaposlenih⁸⁸

Zaposlovanje in skrb za zaposlene, vključno z visoko delovno uspešnostjo in zadovoljstvom zaposlenih, so v matriki bistvenosti s strani deležnikov prepoznani kot področja z visoko pomembnostjo.

Podlaga za upravljanje kadrov je Strategija upravljanja s kadri 2020–2025, ki je sestavni del Strategije družbe in vključuje strateške cilje in aktivnosti, ki se uresničujejo prek letnih načrtov kadrov in izobraževanja v sklopu poslovnega načrta družbe. Politika in prakse upravljanja kadrov so zapisane v internih dokumentih družbe. Postopki zaposlovanja se vodijo transparentno in nediskriminatorno. Četrtletno se preko programov dela spremlja realizacija načrta kadrov in načrta usposabljanja, sicer pa se letno spremljajo kazalniki fluktuacije zaposlenih in fluktuacije zaposlenih na ključnih delovnih mestih ter delež internega kadrovanja na ključnih delovnih mestih. Razvoj je omogočen vsem zaposlenim z vključevanjem v letne razgovore in usposabljanja. Uspešnost upravljanja kadrov se spremlja vsako drugo leto, in sicer z merjenjem organizacijske klime, zadovoljstva in zavzetosti zaposlenih ter z ocenjevanjem vseh vodstvenih kadrov po metodi 360. Delavnice za zaposlene, na katerih se oblikujejo predlogi nabora ukrepov za izboljšanje rezultatov oziroma njihovo ohranitev na visoki ravni, so bile večkrat prestavljene zaradi ukrepov za zajezitev epidemije covida-19 oziroma zaradi omejitve združevanja zaposlenih. V zadnje anketiranje so bili vključeni tudi agencijski delavci. Ker se razmere na področju covida-19 niso izboljšale in združevanje zaposlenih še vedno ni bilo mogoče, se v letu 2022 načrtuje izvedba spletnega anketiranja zaposlenih. Luka Koper je bila v projektu Zlata nit, ki ga s partnerji vodi Dnevnik, družba medijskih vsebin, d. d., in predstavlja raziskavo rasti in razvoja zaposlenih v Sloveniji z

namenom iskanja najboljšega zaposlovalca, ponovno uvrščena med finaliste v kategoriji velikih podjetij. Rezultati anketiranja iz leta 2021 še niso znani. V letu 2021 je bilo izvedeno ocenjevanje medsebojnega sodelovanja med enotami, ki je namenjeno usklajenemu delovanju za doseganje skupnih ciljev in predstavlja kazalnik uspešnosti z vidika poslovanja z odjemalci storitev za vse enote.

Luka Koper, d. d., ima bistveno nižjo stopnjo fluktuacije zaposlenih kot celotna panoga logistike, kjer je fluktuacija 20-odstotna. V Skupini Koper je bila v letu 2021 fluktuacija 2,1-odstotna, v družbi Luka Koper, d. d., pa 1,6-odstotna.

Na zadnji dan leta 2021 je imela Skupina Luka Koper 1.738 zaposlenih, kar je 40 zaposlenih več kot na zadnji dan leta 2020. S tem se nadaljuje trend rasti, ki je bil leta 2020 prekinjen z optimizacijo poslovnih procesov. Poslovni model družbe Luka Koper, d. d., t. i. tristebrni model, temelji na rednih zaposlitvah (prvi steber), kjer je potreba po delu konstantna, delu prek zaposlitvenih agencij (drugi steber kot prehodna oblika) ter izvajanju storitev oz. zunanjih pogodbenih partnerjih – ZPP (tretji steber). Na podlagi javnega naročila in sklenjenih pogodb s petimi kadrovskimi agencijami, je bilo na dan 31. 12. 2021 v Luki Koper, d. d., 324 napotenih agencijskih delavcev. V manjši meri posamezne storitve opravljajo zunanji pogodbeni partnerji, prav tako izbrani po postopku javnega naročila. V okviru Skupine Luka Koper ima tudi družba Luka Koper INPO, d. o. o., 8 napotenih agencijskih delavcev.

V letu 2021 se nadaljevalo izvajanje dela na domu kot posledica ukrepov za zajezitev pandemije covida-19.

22.1.1 Število zaposlenih po družbah in v Skupini Luka Koper⁸⁹

	31. 12. 2019	31. 12. 2020	31. 12. 2021
Luka Koper, d. d.	1.541	1.535	1.577
Luka Koper INPO, d. o. o.	130	131	131
Luka Koper Pristan, d. o. o.	4	3	0
Adria Terminali, d. o. o.	24	24	25
TOC, d. o. o.	4	5	5
Skupina Luka Koper*	1.703	1.698	1.738

* V tabeli nista prikazani odvisni družbi Skupine Luka Koper Logis-Nova, d. o. o., in Adria Investicije, d. o. o., ker nimata zaposlenih.

22.1.2 Število zaposlenih v Luki Koper, d. d., glede na vrsto pogodbe (nedoločen čas, določen čas)⁹⁰

	31. 12. 2019		31. 12. 2020		31. 12. 2021
	število	delež	število	delež	število	delež
nedoločen čas	1.374	89,1	1.505	98	1.572	99,7
določen čas	167	10,8	30	2	5	0,3
SKUPAJ	1.541	100,0	1.535	100,0	1.577	100,0

Zaposleni v Luki Koper, d. d., imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, razen dveh zaposlenih zaradi nadomeščanja in treh članov uprave družbe. V preteklih letih je bil razlog zaposlitve za določen čas tudi uvajanje v delo oziroma usposabljanje.

22.1.3 Število zaposlenih v Luki Koper, d. d., glede na vrsto pogodbe (nedoločen čas, določen čas) po spolu in po regiji prebivališča v letu 2021⁹¹

31. 12. 2021	ŠTEVILO	DELEŽ	SPOL	ŠTEVILO	DELEŽ	REGIJA PREBIVALIŠČA	DELEŽ
Nedoločen čas	1.572	99,7	moški	1.428	90,6	Obalno-kraška regija	87,3
			ženski	144	9,14	Primorsko-notranjska regija	10,1
						Osrednjeslovenska	0,74
						Goriška	0,6
						Podravska	0,24
						Ostale regije	0,1
						Druga država (Italija, Hrvaška)	0,3
Določen čas	5	0,3	moški	4	0,2	Obalno-kraška regija	0,2
			ženski	1	0,06	Podravska	0,06
						Osrednjeslovenska	0,06
SKUPAJ	1.577	100,0		1.577	100,0		100,0

22.1.4 Število zaposlenih v Luki Koper, d. d., na dan 31. 12. glede na spol⁹²

	31. 12. 2019		31. 12. 2020		31. 12. 2021
	število	delež	število	delež	število	delež
Moški	1.396	90,6	1.385	90,2	1.432	90,8
Ženske	145	9,4	150	9,8	145	9,2
SKUPAJ	1.541	100,0	1.535	100,0	1.577	100,0

Zaradi narave dela je v strukturi zaposlenih bistveno več moških (90,8 odstotka) kot žensk. Zaposlovanje v osnovnem procesu pretovora ter postopki starostnih upokojitev vplivajo na zmanjševanje deleža žensk v strukturi zaposlenih, kljub temu, da je vse več žensk tudi na delovnih mestih, ki so se tradicionalno povezovala z moško delovno silo, npr. upravljalec dvigal, voznik luške mehanizacije, voznik tovornih vozil, delovodja, skladiščnik, varnostnik.

22.1.5 Delež zaposlenih v Luki Koper, d. d., glede na regijo prebivališča⁹³

Statistične regije Slovenije	31. 12. 2019	31. 12. 2020	31. 12. 2021
Obalno-kraška regija	89,4	89,1	87,5
Primorsko-notranjska regija	9,3	8,9	10,1
Osrednjeslovenska	0,9	1,1	0,8
Goriška	0,1	0,7	0,6
Gorenjska	0,1	-	0,3
Druga država (Italija, Hrvaška)	0,2	0,2	0,3
SKUPAJ	100,0	100,0	100,0

V strukturi zaposlenih po regiji prebivališča je 87,5 odstotka zaposlenih iz Obalno-kraške regije, kar odraža naravo dejavnosti pretovora in fleksibilnost storitev – z večizmenskim delom zagotavljamo neprekinjeno izvajanje storitev vse dni v letu.

⁸⁹ GRI GS 102-7

⁹⁰ GRI GS 102-8

⁹¹ GRI GS 102-8

⁹² GRI GS 102-8

⁹³ GRI GS 102-8

	31. 12. 2019		31. 12. 2020		31. 12. 2021
	število	delež	število	delež	število	delež
Skrajšan delovni čas (VSI)	13	0,8	10	0,7	15	0,9
Od tega število žensk s skrajšanim delovnim časom	4		3		6
Polni delovni čas	1.528		1.525		1.562

22.1.6 Število zaposlenih glede na tip zaposlitve (polni delovni čas, skrajšan)94

Manj kot odstotek zaposlenih v družbi Luka Koper, d. d., opravlja delo s skrajšanim delovnim časom, od tega večji del zaradi invalidnosti (9 zaposlenih) in manj zaradi starševstva (6 zaposleni).

22.1.7 Delež zaposlenih v Luki Koper, d. d., po kolektivni pogodbi⁹⁵

	31. 12. 2019	31. 12. 2020	31. 12. 2021
Zaposleni po kolektivni pogodbi	97,9	97,9	98,2
Zaposleni zunaj sistema kolektivne pogodbe	2,1	2,1	1,8
SKUPAJ	100,0	100,0	100,0

Po letu 2020, v katerem je šlo predvsem za optimizacijo poslovnih procesov in zaposlovanje strokovnih kadrov, v letu 2021 ponovno beležimo rast števila zaposlenih in zaposlovanje v osnovnem procesu, tudi na račun zmanjševanja števila napotenih agencijskih delavcev.

Fluktuacija zaposlenih je nizka. Nove zaposlitve, predvsem kadrov z izkušnjami iz vrst agencijskih delavcev, ter zaposlitve v poslovodstvu družbe zvišujejo relativno visoko povprečno starost zaposlenih na 41,9 leta. Med razlogi odhodov oz. prekinitev delovnega razmerja je dobra polovica starostnih upokojitev, pet sporazumnih prekinitev delovnega razmerja, dve izredni odpovedi, dva odhoda na lastno željo ter štirje primeri smrti delavcev.

22.1.8 Struktura zaposlenih v Luki Koper, d. d., po starostnih skupinah⁹⁶

Starostne skupine (leta)	31. 12. 2019		31. 12. 2020		31. 12. 2021
	število	delež	število	delež	število	delež
do 30	239	15,5	195	12,7	175	11,1
30–50	1.054	68,4	1.087	70,8	1132	71,8
nad 50	248	16,1	253	16,5	270	17,1
Skupaj št. zaposlenih	1.541	100,0	1.535	100,0	1.577	100,0
Povprečna starost zaposlenih	41,5		41,4		41,9

22.1.9 Zaposlovanje v Luki Koper, d. d., po starostnih skupinah⁹⁷

Starostne skupine (leta)	31. 12. 2019		31. 12. 2020		31. 12. 2021
	prihodi (nove zaposlitve)	odhodi	prihodi (nove zaposlitve)	odhodi	prihodi (nove zaposlitve)	odhodi
do 30	139	3	3	2	21	0
30–50	314	4	22	12	46	9
nad 50	22	16		17	3	18
SKUPAJ	475	23	25	31	70	27

⁹⁷ GRI GS 401-1

22.1.10 Zaposlovanje v Luki Koper, d. d., po spolu⁹⁸

	31. 12. 2019		31. 12. 2020		31. 12. 2021
	prihodi	odhodi	prihodi	odhodi	prihodi	odhodi
Moški	439	22	12	24	65	20
Ženske	36	1	13	7	5	7
SKUPAJ	475	23	25	31	70	27

22.1.11 Zaposlovanje v Luki Koper, d. d., po regiji prebivališča⁹⁹

Statistične regije		31. 12. 2020	31.12.2021
	število	delež	število	delež
Obalno-kraška regija	23	92	66	94
Osrednjeslovenska	2	8	1	1
Primorsko-notranjska			2	3
Dravska			1	1
SKUPAJ	25	100,0	70	100,0

22.1.12 Primerjava med zaposlovanjem, odhodi in stopnjo fluktuacije¹⁰⁰

	Število novih zaposlitev		Število odhodov			STOPNJA FLUKTUACIJE (V %)*
	2019	2020	2021	2019	2020	2021	2019	2020	2021
Luka Koper, d. d.	475	25	70	23	31	27	1,5	2	1,6
Skupina Luka Koper	488	32	77	27	37	38	1,6	2,1	2,1

* Metoda izračuna fluktuacije = število odhodov/(začetno stanje zaposlenih + nove zaposlitve) x100

22.1.13 Fluktuacija zaposlenih po starostnih skupinah, spolu in regiji prebivališča¹⁰¹

	Stopnja fluktuacije 2020 (v %)*	Stopnja fluktuacije 2021 (v %)*
Po spolu
moški	1,9	1,3
ženske	4,4	4,6
Po starostnih skupinah
do 30 let	1,2	0
30–50 let	1,3	0,7
nad 50 let	6,9	7
Po regiji prebivališča
Obalno-kraška regija	2,3	1,7
Primorsko-notranjska regija	0,7	0
Osrednjeslovenska regija	6,7	17,6

* Metoda izračuna fluktuacije = število odhodov/(začetno stanje zaposlenih + nove zaposlitve) x100

22.1.14 Ugodnosti za delavce¹⁰²

V družbi Luka Koper, d. d., pri ugodnostih za delavce ni razlik med zaposlenimi za določen ali skrajšan delovni čas in zaposlenimi za nedoločen oziroma polni delovni čas, prav tako ni razlik v višini plače med spoloma.

Vsi so enakopravno vključeni v vse pristope k upravljanju kadrov. Ob izpolnjevanju pogojev in kriterijev so vključeni v instrumente finančne motivacije. Edina razlika je pri vključevanju zaposlenih v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, pri čemer zaposleni za določen čas samostojno plačujejo mesečno premijo, za preostale zaposlene pa družba sofinancira različno višino deleža zakonsko določene premije glede na starost zaposlenega.

Tudi v letu 2021 so zaposleni redno prejemali mesečno izplačilo plače, ki se na podlagi določil kolektivne pogodbe usklajuje s 6-mesečno rastjo indeksa inflacije. Če je v družbi izkazana pozitivna rast dodane vrednosti na zaposlenega, se podpisniki kolektivne pogodbe dogovorijo o dvigu plač, ki mora zaostajati za rastjo produktivnosti. Povprečna plača v Luki Koper, d. d., je višja od slovenskega povprečja. Plače vseh zaposlenih v Luki Koper, d. d., so v letu 2021 presegale zakonsko določeno minimalno plačo v Republiki Sloveniji, le v izjemnih primerih so bili posamezni zaposleni upravičeni do izplačila zakonskega dodatka do minimalne plače. Izplačana sta bila regres za letni

22.1.16 Izobrazbena struktura zaposlenih na dan

Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper Raven izobrazbe Število zaposlenih 31. 12. 2021 Delež (%) 31. 12. 2021 Število zaposlenih 31. 12. 2020 Delež (%) 31. 12. 2020 Število zaposlenih 31. 12. 2021 Delež (%) 31. 12. 2021 Število zaposlenih 31. 12. 2020 Delež (%) 31. 12. 2020 VIII/2 1 0,06 1 0,06 1 0,06 1 0,06 VIII/1 25 1,6 27 1,8 27 1,6 29 1,7 VII 125 8 127 8,3 132 7,6 136 8 VI/2 232 14,7 220 14,3 236 13,6 224 13,2 VI/1 112 7,1 105 6,8 119 6,8 111 6,5 V 464 29,4 466 30,4 505 29 505 29,7 IV 477 30,2 459 29,9 531 30,6 517 30,4 III 18 1,1 17 1,1 29 1,7 29 1,7 I–II 123 7,8 113 7,4 158 9,1 146 8,6

SKUPAJ 1.577 100,0 1.535 100,0 1.738 100,0 1.698 100,0

Intenzivno zaposlovanje na izvajalskih delovnih mestih v osnovnem procesu pretovora in skladiščenja na nižjih ravneh izobrazbe od I. do IV. ravni vpliva na spremembo izobrazbene strukture delniške družbe oziroma Skupine. Prek pogodbe o izobraževanju se 2 odstotkoma zaposlenih sofinancira pridobitev višje ravni izobrazbe.

102 GRI GS 201-3, 202-1, 401-2

103 GRI GS 401-3

dopust in del plače iz naslova poslovne uspešnosti. V skladu s kriteriji podjetniške kolektivne pogodbe se kvartalno nagrajuje skupinska delovna uspešnost, nagrada pa je bila na podlagi vsakokratnega dogovora s socialnimi partnerji zaradi oteženih pogojev poslovanja (zaradi covida-19) v letu 2021 solidarnostno prerazporejena med enotami. Velika večina zaposlenih je vključena v sklad prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Od leta 2018 zaposleni ob upokojitvi prejmejo dodatno odpravnino iz t. i. pozaposlitvenega sklada.

Določila izplačevanja plač in ugodnosti, ki veljajo za zaposlene, veljajo tudi za agencijske delavce. Plačo prejmejo v enaki višini oziroma pod enakimi pogoji kot redno zaposleni na enakih delovnih mestih in na isti plačilni dan. Upravičeni so dodatkov za delovno uspešnost, poslovno uspešnost, do izplačila enake višine regresa, božičnice oziroma poslovne uspešnosti. Trenutno se zanje še ne uporablja dodatek za stopnjo fleksibilnosti in usposobljenosti in tudi še niso vključeni v dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje.

22.1.15 Število zaposlenih v Luki Koper, d. d., ki so koristili starševski dopust in se vrnili na delovno mesto, po spolu¹⁰³

	2019	2020	2021
Moški	98	104	95
Ženske	6	7	9
SKUPAJ	104	111	104

Vsi zaposleni, ki izkoristijo pravico do starševskega dopusta, se po zaključku starševskega dopusta vrnejo na isto delovno mesto.

31. 12. 2021	število	delež
Vodilni (uprava, b-1)	20	1,3
Ostali vodstveni	341	21,6
Strokovni	185	11,7
Izvajalski	1.031	65,4
Skupaj	1.577	100,0

22.1.17 Raznolikost zaposlenih po kategoriji delovnega mesta, po spolu in po starosti¹⁰⁴

31. 12. 2021	moški	delež	ženske	delež	skupaj	delež
Vodilni (uprava, b-1)	17	85	3	15	20	100,0
Ostali vodstveni	325	95,3	16	4,7	341	100,0
Strokovni	126	68,1	59	31,9	185	100,0
Izvajalski	964	93,5	67	6,5	1.031	100,0
Skupaj	1.432	90,8	145	9,2	1.577	100,0

31. 12. 2021	do 30 let	delež	30-50 let	delež	nad 50 let	delež	delež skupaj
Vodilni (uprava, b-1)	0	0	12	60	8	40	100,0
Ostali vodstveni	24	7	240	70,4	77	22,6	100,0
Strokovni	6	3,2	142	76,8	37	20	100,0
Izvajalski	145	14,1	738	71,6	148	14,3	100,0
Skupaj	175	11,1	1.132	71,8	270	17,1	100,0

Kljub temu, da v panožni strukturi zaposlenih prevladujejo moški (le 9,2 odstotka žensk), pa je delež žensk velik v vrstah strokovnih kadrov (31,9 odstotka) ter vodilnih (15 odstotkov). Na vseh ravneh delovnih mest v organizacijski strukturi

prevladujejo (z več kot 70 odstotki) zaposleni v starosti med 30 in 50 let. Ta delež je nekoliko nižji med vodilnimi kadri (poslovodstvo, raven delovnih mest B-1).

22.2 Izobraževanje in usposabljanje zaposlenih

22.2.1 Opis sistema usposabljanja zaposlenih¹⁰⁵

Ciljno izvajanje funkcionalnega usposabljanja zaposlenih je ena strateških aktivnosti družbe. Pristop je opredeljen z internimi navodili družbe o usposabljanju in izobraževanju kadrov, sistemih prenosa znanja ter pristopu k sofinanciranju izobraževanja ob delu. Cilji, vsebine in finančna sredstva usposabljanja so vključeni v letni poslovni načrt družbe. Izhodišča usposabljanja so potrebe delovnih procesov, zahtevana in želena znanja na delovnih mestih ter slabše razvite kompetence. Uspešnost pristopa se spremlja z merjenjem zadovoljstva po opravljenem usposabljanju, s preizkusi znanja, z napredovanji zaposlenih na višje stopnje usposobljenosti in fleksibilnosti na delovnem mestu na podlagi pridobivanja, prenosa in uporabe znanja ter z ocenjevanjem inštruktorjev.

V letu 2021 je bilo v družbi Luka Koper, d. d., v usposabljanje vključenih 84 odstotkov zaposlenih. Ukrepi za preprečevanje širjenja epidemije covida-19 so bistveno vplivali na izvedbo načrta usposabljanja. Povprečno število ur usposabljanja v družbi Luka Koper, d. d., je v letu 2021 znašalo 15,1 in je pod načrtovano vrednostjo 16 ur usposabljanja na zaposlenega, ki je bila postavljena nižje kot leta 2020. Številna interno načrtovana usposabljanja ter tudi programi zunanjih institucij so bili zaradi ukrepov preprečevanja širjenja koronavirusa odpovedani. Izvajala so se predvsem zakonsko obvezna usposabljanja. Veliko je tudi vključitev v spletna usposabljanja zunanjih izobraževalnih institucij (webinarje), ki pa so časovno krajša, zato načrtovano število ur usposabljanja ni bilo doseženo.

V letu 2021 je bila v Luki Koper, d. d., vzpostavljena platforma e-usposabljanja Soba znanja, za katero programe usposabljanja pripravljajo lastni strokovni kadri.

Potrjena je bila pobuda za vzpostavitev Centra za usposabljanje.

¹⁰⁵ GRI GS 103-1, 103-2, 103-3, 404-1

Povprečno število ur usposabljanja in delež zaposlenih vključenih v izobraževanje, za družbo Luka Koper, d. d.

Povprečno število ur usposabljanja na zaposlenega Cilj število ur usposabljanja na zaposlenega Odstotek zaposlenih vključenih v izobraževanje

Delež vključenih v usposabljanje po spolu in po kategoriji delovnega mesta ter povprečno število ur usposabljanja v letu 2021

	delež	Povprečno število ur usposabljanja
Zaposleni, vključeni v usposabljanje	80 %	15,1
Ženske, vključene v usposabljanje	88 %	21,7
Moški, vključeni v usposabljanje	79 %	7,5
Vodilni kadri	90 %	28
Višji vodstveni kadri	89 %	6,1
Strokovni kadri	89 %	26,5
Izvajalski kadri	66 %	5,2

22.2.2 Vpeljani programi¹⁰⁶

Pretežni delež interno organiziranih usposabljanj je realiziran v okviru sistema inštruktorstva pri usposabljanju za upravljanje različnih vrst mehanizacije ob zaposlitvi ali razporeditvi v drugo enoto. Vsak novozaposleni je vključen v načrt uvajanja v delo. Mentor je upravičen do 10-odstotnega dodatka za mentorstvo, nagrajen pa je tudi inštruktor za praktično usposabljanje novozaposlenih (40-odstotni dodatek na ure praktičnega inštruiranja). V zadnjih dveh letih so bili prenovljeni programi uvajanja v delo, predvsem z vidika varnega dela. V letu 2021 je bilo v družbi Luka Koper, d. d., 88 odstotkov usposabljanj organiziranih interno.

Luka Koper uresničuje koncept vseživljenjskega izobraževanja, saj se zaveda pomena kontinuiranega izobraževanja in obnavljanja znanja zaposlenih. Vseživljenjsko učenje pomeni možnost kontinuiranega usposabljanja zaposlenih tako za vsebine, povezane z delovnim mestom, kot tudi za vsebine, ki niso neposredno povezane z delovnim mestom, kot so učenje tujih jezikov, nadgradnja računalniških znanj, spodbujanje zdravega načina življenja, priprava zdravih obrokov hrane, učinki uživanja alkohola in psihoaktivnih substanc, spodbujanje dobrih medsebojnih odnosov in komunikacije, mehke veščine vodenja (tudi za nevodstvene kadre), razgibalne vaje za pisarniške delavce, priprava na novo življenjsko obdobje ob upokojitvi, varno soočanje z epidemijo covida-19. Družba Luka Koper, d. d., je vključena v projekt Kompetenčni center za razvoj kadrov Logins, ki omogoča povezovanje podjetij v panogi ter 50-odstotno povrnitev stroškov usposabljanja zaposlenih.

22.2.3 Napredovanje in interna mobilnost zaposlenih¹⁰⁷

Luka Koper, d. d., omogoča zaposlenim osebni in strokovni razvoj s horizontalnim in vertikalnim napredovanjem ter z uvrstitvijo zaposlenih na višjo stopnjo usposobljenosti in fleksibilnosti na delovnem mestu. V letu 2021 je bil ene od oblik kariernega razvoja deležen skoraj vsak tretji zaposleni. Novo pogodbo o zaposlitvi je sklenilo 6,5 odstotka zaposlenih, tudi iz razloga nove sistemizacije delovnih mest. Bistveno več kot preteklo leto je bilo napredovanja zaposlenih v okviru delovnega mesta.

V letu 2021 letni razgovori niso bili realizirani, predvsem ker se je vzpostavljala struktura nadrejenosti ter se izboljševali tehnični pogoji izvajanja letnih razlogov. Sicer pa informacijska tehnologija ne nadomešča neposredne komunikacije vodij s sodelavci, temveč omogoča bolj sistematično pripravo in voden razgovor. Izvedba letnih razgovorov z vsemi zaposlenimi je ponovno načrtovana v letu 2022.

Napredovanje in interna mobilnost zaposlenih

	Vertikalno in horizontalno napredovanje		Uvrstitev na višjo stopnjo usposobljenosti in fleksibilnosti		Skupaj interna mobilnost zaposlenih
	2019	2020	2021	2019	2020	2021	2019	2020	2021
Število	135	145	103	166	203	354	301	348	457
Delež	9	9	6,5	11	13	22	20	23	29

Delež zaposlenih, ki so bili vključeni v poklicno napredovanje v letu 2021, po spolu in kategoriji delovnega mesta

	Po spolu		Po kategoriji delovnega mesta
	Moški	Ženske	Vodilni (uprava, b-1)	Ostali vodstveni	Strokovni	Izvajalski
Število	99	4	2	49	16	36
Delež (od skupno zaposlenih)	6,3	0,2	0,1	3,1	1	2,3

Na podlagi določil podjetniške kolektivne pogodbe so vsi zaposleni upravičeni do nagrajevanja osebne delovne uspešnosti (mesečno), kvartalne skupinske delovne uspešnosti in poslovne uspešnosti družbe ob koncu leta.

¹⁰⁶ GRI GS 404-2

¹⁰⁷ GRI GS 404-3

V letu 2021 je bil v Luki Koper, d. d., zaključen projekt Prenova in vzpostavitev celovitega sistema razvoja ključnih kadrov in naslednikov, katerega cilj je bil vzpostavitev bolj transparentnega in dolgoročno naravnanega sistema razvoja kadrov na podlagi prenovljenih postopkov identifikacije ključnih delovnih mest, kompetenčnih profilov delovnih mest, identifikacije ključnih kadrov in naslednikov, vse tudi z namenom zmanjševanja subjektivizma vodij in zgodnjega identificiranja mladih perspektivnih kadrov. V postopek profiliranja kadrov je bilo vključenih 365 zaposlenih, v njem pa so bile zaposlenim izmerjene socialne in vodstvene kompetence z namenom njihovega razvijanja. Vzpostavljen je bil bazen ključnih kadrov in naslednikov ter piramide nasledstev na ključnih delovnih mestih.

Merjenje organizacijske klime, zadovoljstva in zavzetosti zaposlenih je bilo zadnjič izvedeno v letu 2019. Za leto 2022 je načrtovano merjenje zavzetosti zaposlenih kot segment, ki bistveno vpliva na njihovo učinkovitost.

Z namenom primerjalne analize obstoječih praks upravljanja zaposlenih je bila Luka Koper, d. d., tudi v letu 2021 vključena v projekt Zlata nit. Rezultati še niso znani.

V družbi Luka Koper, d. d., vsako drugo leto poteka ocenjevanje medsebojnega sodelovanja med enotami. V letu 2020 je bil z namenom izboljšanja medsebojnega sodelovanja oblikovan kodeks internega komuniciranja.

Z namenom izboljšanja vodenja je bilo v letu 2021 izvedeno tudi ocenjevanje vodij na vseh ravneh organizacijske strukture, in sicer po metodi povratne informacije 360 °. Na podlagi pridobljenih rezultatov je v letu 2022 načrtovano usposabljanje slabše razvitih kompetenc vodij.

22.3 Zagotavljanje varnosti zaposlitve in socialne varnosti zaposlenih

Invalidska problematika se je po ustaljenem načinu reševala z zagotavljanjem dopolnilne kvote delovnih invalidov znotraj Skupine Luka Koper v invalidskem podjetju Luka Koper INPO, d. o. o. Delež zaposlenih v Luki Koper, d. d., s statusom delovnega invalida je 1,3 odstotka.

Invalidska dejavnost – število zaposlenih s statusom invalidnosti in njihov delež v Luki Koper, d. d.

	31. 12. 2019	31. 12. 2020	31. 12. 2021
Število zaposlenih s statusom invalidnosti	18	20	20
Delež (%)	1,2	1,3	1,3

Število invalidov in njihov delež v Luki Koper INPO, d. o. o.

	31. 12. 2019	31. 12. 2020	31. 12. 2021
Število zaposlenih s statusom invalidnosti	72	72	73
Delež (%)	55	55	55,7

22.4 Sodelovanje z izobraževalnimi ustanovami

Luka Koper, d. d., deluje kot družbeno odgovorno podjetje na področju razvoja in izobraževanja v lokalnem in širšem okolju. Sodeluje s številnimi izobraževalnimi institucijami pri zagotavljanju mentorstva za seminarske in diplomske naloge ter omogoča obvezne delovne prakse dijakom in študentom, v letu 2021 zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa sicer v manjšem obsegu. Dobre prakse na področju upravljanja kadrov so bile večkrat predstavljene strokovni in drugi zainteresirani javnosti. V letu 2021 je družba sofinancirala pridobitev višje ravni izobrazbe 2 odstotkoma zaposlenih. V internih dokumentih je vzpostavila dodatne kriterije sofinanciranja, predvsem pa nove kriterije izbora kvalitetnejših izobraževalnih programov in institucij. Intenzivirala je kadrovsko štipendiranje mladih in sklenila 8 novih pogodb.

22.5 Interno komuniciranje z zaposlenimi

Zaradi narave luškega dela, ki poteka predvsem na terenu, in dejstva, da približno polovica zaposlenih na delovnem mestu nima dostopa do računalnika, komunikacija z zaposlenimi poteka tako preko prilagojene mobilne aplikacije kot klasično, s tiskanim medijem. Luka Koper komunicira z zaposlenimi predvsem po naslednjih ključnih komunikacijskih kanalih:

• s kratkimi vestmi, ki jih zaposleni prejmejo po elektronski pošti in jih tajništva razobesijo na oglasne deske,
• prek mobilne aplikacije, ki omogoča varno povezavo do informacijskega okolja družbe; zaposleni družbe lahko dostopajo do elektronske pošte, intranet portala LukaNET, sistema za upravljanje odsotnosti, spletne platforme

22.6 Strategija upravljanja kadrov

Strategija ravnanja s kadri za obdobje 2020-2025 podpira Poslovno strategijo Skupine Luka Koper in družbe Luka Koper, d. d.

Za podporo doseganju strateških poslovnih ciljev (kompetentni zaposleni in organizacijska kultura visoke delovne uspešnosti – zavzeti zaposleni) so aktivnosti na področju ravnanja s kadri usmerjene v:

• zaposlovanje pravih kandidatov na prava delovna mesta,
• sistematično vodeno uvajanje v delo (onboarding),
• optimizacijo poslovnih procesov,
• omogočanje osebne rasti in strokovnega razvoja karierni razvoj zaposlenih,

za e-izobraževanje ter spletne platforme za opravljanje letnih razgovorov,

• z mesečnim glasilom Luški glasnik, ki izhaja v tiskani obliki. Poslanstvo Luškega glasnika je obveščanje vseh zaposlenih in širše luške skupnosti o dogajanju v Luki Koper, kakor tudi povezovanje zaposlenih ter skrb za njihovo nenehno rast in razvoj.

Družba ima tudi svojo intranetno stran LukaNET, na kateri so zaposlenim poleg splošnih informacij dostopni tudi vsi interni dokumenti družbe ter platforme in navodila, ki jih zaposleni potrebujejo pri izvajanju delovnih procesov.

• investiranje v kontinuirano ciljno usposabljanje zaposlenih,
• sistematično razvijanje (usposabljanje) vodij,
• gradnjo vrednot in odlične organizacijske kulture,
• gradnjo blagovne znamke zaželenega delodajalca,
• zagotavljanje konkurenčne plače in transparentnega sistema nagrajevanja
• skrb za zaposlene,
• intenzivno sodelovanje z izobraževalnimi ustanovami,
• korporativno družbeno odgovornost, spoštovanje človekovih pravic, enakosti in raznolikosti, nediskriminatornosti, transparentnosti v vseh postopkih.

23 Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja

Dosegli bomo najvišje standarde trajnostnega razvoja po sistemu EU za okoljevarstveno vodenje organizacij (ECO Management and Audit Scheme - EMAS) ter zmanjšali ogljični odtis družbe z ukrepi izboljšanja energetske učinkovitosti.

Obseg pristanišča

Območje pristanišča

Koprsko pristanišče je tovorno pristanišče, ki obsega celovit vodni in priobalni prostor, v katerem se opravljajo pristaniške dejavnosti, namenjene tako tovornemu kot tudi potniškemu prometu. Območje pristanišča je opredeljeno v Koncesijski pogodbi za opravljanje pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture št. 2411-08- 800011 z dne 8. 9. 2008.

Okoljski del trajnostnega poročila zajema podatke Luke Koper, d. d., ki deluje na lokaciji pristanišča v Kopru, za obdobje od 1. 1. 2021 do 31. 12. 2021. Kjer so rezultati na voljo, so prikazani za triletno obdobje, še starejši podatki pa so dosegljivi v poročilih na spodnjih povezavah. Vsebuje tudi letne primerjave okoljskih kazalnikov s ciljem prikaza okoljske

uspešnosti. Poglavja v trajnostnem poročilu, v katerih so navedene preverjene informacije o okoljskem ravnanju, so označena z znakom

Podatki so verodostojni in odražajo dejansko stanje sistema ravnanja z okoljem v družbi. Navedbe je v marcu 2022 preveril Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje SIQ in ugotovil, da sistem ustreza zahtevam uredbe EU št. 1221/2009 (uredba EMAS).

-

Predhodna okoljska poročila so na voljo na povezavah:

Živeti s pristaniščem - Poročila in dokumenti (zivetispristaniscem.si)

http://www.luka-kp.si/slo/o-podjetju/odnos-do-okolja

Okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti, okoljsko trajnostni prihodki in trajnostne naložbe

Skladno z Uredbo o taksonomiji (Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088), ki je pričela veljati 12. julija 2020, Luka Koper, d. d., za poslovno leto 2021 poroča kazalnike za gospodarske dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo.

Luka Koper, d. d., ima izdelan ROV – register okoljskih vidikov, kjer iz seznama letno ocenjuje in opredeli pomembne okoljske vidike. Za prepoznavanje ima opredeljeno metodologijo (ocenjuje vpliv javnosti/deležnikov, zakonodajne/interne zahteve, ekonomijo ter napredek). Ocenjenim pomembnim okoljskim vidikom se določi cilje, za dosego katerih pa na letni ravni določi PIP – programe izboljšav poslovanja, ki

23.1 Opis sistema ravnanja z okoljem¹⁰⁸

Strokovno podporo upravi družbe in profitnim centrom nudijo strokovna področja, organizirana glede na osnovne poslovodske funkcije in specifične potrebe dejavnosti. Za izvajanje programov in uresničevanje ciljev na področju varstva okolja skrbijo posamezne organizacijske enote, za programe, ki vključujejo več enot in skupno infrastrukturo, pa skrbi področje varovanja zdravja in ekologije. To ima svetovalno, nadzorno, razvojno in operativno vlogo. V skladu z zahtevami ISO 14001 in EMAS ter strategijo podjetja sta imenovana predstavnik vodstva za okolje ter varnost in zdravje pri delu ter pooblaščenec za varstvo okolja.

Sistem okoljskega ravnanja je zasnovan tako, da izhaja iz strateških usmeritev družbe, kjer so določene strateške usmeritve in cilji. Na letni ravni se nato v okviru letnega načrtovanja pregledajo in ocenijo okoljski vidiki. Ti predstavljajo elemente dejavnosti, proizvodov in storitev, ki pomembno vplivajo na okolje ali vplivajo na našo dejavnost (npr. podnebne spremembe). Pri ocenjevanju pomembnosti okoljskih vidikov se upošteva kriterij napredka glede na preteklo leto, skladnosti z zakonodajo in skladnosti s postavljenimi internimi kriteriji, povečanje stroškov ter mnenje javnosti. Za kriterij pomembnosti pri vrednotenju se uporablja barvna skala (rdeča, rumena, zelena). Pomemben okoljski

V letu 2021 so bile pripoznane dejavnosti, sprejemljive za taksonomijo: raba energije in energetska učinkovitost, varovanje morja, emisije pri storitvah, ravnanje z odpadki, poglabljanje morskega dna in ravnanje z morskimi sedimenti, požarna varnost, ohranjanje biotske raznovrstnosti.

Delež čistih prihodkov od prodaje, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi sprejemljivih za taksonomijo, družbe Luka Koper, d. d., za leto 2021

Dejavnosti	Čisti prihodki od prodaje v milijon evrih	delež v %
Dejavnosti, sprejemljive za taksonomijo	0,9	0,4
Dejavnosti, nesprejemljive za taksonomijo	224,1	99,6
Skupaj	225,0	100,0

Delež naložb v osnovna sredstva, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi sprejemljivih za taksonomijo, družbe Luka Koper, d. d., za leto 2021

Dejavnosti	Naložbe v osnovna sredstva v milijon evrih	delež v %
Dejavnosti, sprejemljive za taksonomijo	1,8	3,5
Dejavnosti, nesprejemljive za taksonomijo	50,0	96,5
Skupaj	51,8	100,0

vidik je tisti, ki je pri kateremkoli kriteriju ocenjen z rdečo barvo ali pri vsaj treh z rumeno. Pri analizi okoljskih vidikov se upoštevajo vse dejavnosti (posredni in neposredni vplivi na okolje). V nadaljevanju so prikazani okoljski vidiki, ocenjeni kot pomembni. V okoljskem poročilu se poroča še o drugih prepoznanih okoljskih vidikih, da bi se tako ustvaril celovit prikaz okoljskega ravnanja in delovanja družbe.

Pri okoljskih vidikih, ki so ocenjeni kot pomembni, se postavijo letni merljivi cilji in pripravijo programi izboljšav za lažje in učinkovitejše doseganje zastavljenih ciljev. Ti postanejo del Letnega poslovnega načrta družbe. Realizacija programov izboljšav se letno pregleduje in o tem se poroča tudi v trajnostnem poročilu. Doseganje zastavljenih ciljev se spremlja kvartalno ter poroča upravi. Ustreznost postavljenega sistema ravnanja z okoljem se preverja in ocenjuje tudi v okviru rednih notranjih presoj in vodstvenega pregleda ter zunanje presoje sistemov kakovosti.

pripomorejo k doseganju zastavljenih ciljev in imajo določene nosilce in roke za dokončanje.

¹⁰⁸ GRI GS 103-1, 103-2, 103-3

23.2 Sožitje z okoljem¹⁰⁹

Luka Koper, d. d., od nekdaj skrbi za izboljšanje kakovosti življenja v celotnem prostoru, v katerega je umeščeno pristanišče, in se zaveda ranljivosti naravnega okolja. Ob zavedanju, da pristanišče vpliva na okolje, se je Luka Koper v svojih politikah zavezala smotrnemu ravnanju z okoljem, saj ga želi ohraniti tudi za prihodnje rodove. Spremljanje in zmanjševanje vplivov na okolje sta del rednih delovnih aktivnosti. Pri tem Luka Koper, d. d., sodeluje s pristojnimi strokovnimi institucijami.

Pristanišču najbližja območja Nature 2000

Pristanišču bližnji podvodni travniki (Zostera noltei in kolenčasta cimodoceja oz. Cymodocea nodosa) v smeri Ankarana

S pristaniščem sobiva naravni rezervat Škocjanski zatok (velikosti 122,7 ha), ki se nahaja v neposredni bližini. To je največje slovensko polslano mokrišče, izjemnega pomena zaradi bogate favne in flore. Z upravljavcem Škocjanskega zatoka Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je podpisan sporazum, po katerem podpisniki sodelujemo pri ohranjanju in upravljanju ekosistemov z namenom:

• krepitve ekosistemskih storitev, ki izhajajo iz narave in biotske pestrosti, kot toka koristi za deležnike območja,
• zmanjšanja pritiskov, ki negativno vplivajo na ekosisteme, bodisi kot posledica uporabe njihovih storitev bodisi zaradi posrednih vplivov človeških dejavnosti,
• izboljšanja sposobnosti ključnih akterjev za spopadanje z okoljsko ranljivostjo ter ohranjanjem ekosistemov in njihovih storitev,
• podpiranja ključnih akterjev s strategijami, metodami, sredstvi in orodji za učinkovito ohranjanje in upravljanje ekosistemov,
• vključitve pristopa celostnega upravljanja in pristopa z vključevanjem lokalnih skupnosti v sistem upravljanja.

Na območju živi ogromno ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. V popisu iz leta 2018 je prepoznanih 1.575 vrst z rdečega seznama IUCN in s seznama nacionalno zaščitenih živalskih in rastlinskih vrst, ki so ogrožene. Ocenjujemo, da so vse lahko potencialno ogrožene zaradi delovanja pristanišča. Podatke o številčnosti vrst smo prejeli od upravljavca zatoka. Za spremljanje posrednih vplivov pristanišča na območje Škocjanskega zatoka pa imamo že več let vzpostavljen monitoring vplivov (hrup, kvaliteta zraka), pri čemer so merilne naprave postavljene v neposredni bližini zatoka. Rezultati meritev so javno objavljeni in predstavljeni v poročilu. V letu 2021 se je pričelo izvajati meritve kakovosti vode v prelivu, ki prečka pristanišče in povezuje Škocjanski zatok z morjem (o rezultatih poročamo v poglavju 23.14 Biotska raznovrstnost). V preliv se steka del meteorne kanalizacije z območja pristanišča, kar lahko vpliva na kakovost vode v Škocjanskem zatoku.

Že dalj časa imamo vzpostavljen skupen sistem obveščanja za primere nenadzorovanih razlitij, ki bi lahko vplivali na kakovost vode v Škocjanskem zatoku. Na lokaciji je že vrsto let fiksna zapornica, ki je rekonstruirana.

Nenadzorovana razlitja na morju spremljamo z nameščenimi senzorji (rezultati so predstavljeni v poglavju Varovanje morja), smo pa tudi v zaključni fazi namestitve radarskega sistema.

V bližini pristanišča se nahajata še obrežno močvirje pri Sv. Nikolaju (velikost 7,27 ha), katerega posebnost je zelo redka slanomočvirska vegetacija, in edinstveni travnik pozejdonke, ki se nahaja v Žusterni. Pozejdonka je v Sredozemlju sicer razširjena morska trava, vendar je v Tržaškem zalivu prisotna samo na majhnem območju (1 km) ob slovenski obali med Koprom in Izolo. Na večji oddaljenosti od pristanišča pa se nahaja še park Debeli rtič (velikosti 5,26 ha), ki se tudi uvršča v območje Nature 2000. Luški morski akvatorij se nahaja na

ekološko pomembnem območju, na občutljivem območju evtrofikacije in na občutljivem območju kopalnih voda.

V smeri Ankarana, se izven koncesijskega območja pristanišča, na globinah do 5 metrov pojavljajo podvodni travniki (Zostera noltei in kolenčasta cimodoceja oz. Cymodocea nodosa). Travnika se ne uvrščata med zavarovana območja, vendar pa delovanje pristanišča lahko vpliva na njihov status, zato njihov status tudi spremljamo (poglavje 23.14 Biotska raznovrstnost).

V luški akvatorij (2,1 milijona m2 površine) se izliva reka Rižana z visoko vsebnostjo suspendiranih delcev, ki prispevajo k zamuljevanju morskega dna v drugem luškem bazenu. K stalnemu nanosu materiala v vse luške bazene znatno prispevajo tudi morski tokovi. V luških akvatorijih moramo redno vzdrževati določeno globino, da omogočimo varno plovbo ladij. Poglabljanje morskega dna izvajamo po potrebi, izčrpani material pa odlagamo v za to predvidene kasete na kopnem, kjer pa kapacitete niso zadostne. Ne glede na dejavnost poglabljanja in ladijskega prometa je v luškem akvatoriju prisotnih veliko živalskih in rastlinskih morskih vrst, ta tematika pa je predstavljena v poglavju 23.15 Varovanje morja.

V neposredni bližini pristanišča se nahajajo tudi mestno jedro Kopra ter del naselij Ankaran in Bertoki.

23.2.1 Strateške usmeritve Luke Koper po posameznih okoljskih vidikih

V letu 2019 se je izdelal nov Strateški poslovni načrt 2020– 2025, katerega povzetek je objavljen na https://www.luka-kp.

23.2.2 Pomembni okoljski vidiki v letu 2021

si/slo/poslanstvo-vizija-in-strategija-188. Posodobljene so bile Strateške usmeritve razvoja Luke Koper, d. d., na področju ravnanja z okoljem do leta 2030 s posodobitvami, povezanimi z zelenim prehodom. Od nekdaj skrbimo za izboljšanje kakovosti življenja v celotnem prostoru, v katerega je umeščeno tudi pristanišče. Zato sodelujemo in sofinanciramo izobraževalne in raziskovalne institucije, podpiramo športno, humanitarno in kulturno dejavnost. Pri razvojnih vprašanjih in naložbah upoštevamo načela trajnostnega razvoja ter odgovornega ravnanja z okoljem, vključno s zmanjševanjem vplivov, ki povzročajo podnebne spremembe.

Naše usmeritve zato vodijo v:

• uvajanje sodobnih in varčnih tehnologij,
• stalno zmanjševanje emisij v okolje,
• skrb za partnerski odnos z lokalno skupnostjo,
• povečevanje energetske učinkovitosti v vseh aktivnostih,
• zagotavljanje pripravljenosti za ukrepanje ob izrednih razmerah,
• stalno izboljševanje sistema ravnanja z okoljem.

Sprejeta je bila Strategija družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja, ki je objavljena na spletni strani Družbena odgovornost - Luka Koper d.d. (luka-kp.si)

• Strategija povzema ključne dokumente družbe, ki obravnavajo področje trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti ter predstavljajo pregled vseh aktivnosti, ki jih družba izvaja. Hkrati strategija določa konkretne cilje, ki jih družba zasleduje dolgoročno, in vzpostavlja platformo oziroma delovno skupino, ki pregleduje dosežke ter predlaga dodatne aktivnosti in izboljšave.

Okoljski vidiki, ocenjeni kot pomembni		Obrazložitev vrste vpliva
	poraba pitne vode	Raba pitne vode vpliva na količine že tako omejene pitne vode na Obali.
poraba vode / odpadna voda /	onesnaženje morja pri pretovornih manipulacijah s premogovim prahom in železovo rudo	Pri manipulaciji s premogovim prahom in železovo rudo, ki sta sicer inertna materiala, lahko pride do nenamernega raztrosa v morje.
morje	nastajanje odpadne vode pri pranju tovornih vozil za živino	Odpadne vode, ki nastanejo pri pranju notranjosti tovornjakov, ki prevažajo živino, se morajo ustrezno prečistiti, sicer prekomerno obremenjujejo Centralno čistilno napravo Koper, kamor se stekajo.
emisije v ozračje	emisije/imisije prašenja pri storitvah	Pri manipulaciji s sipkim materialom lahko pride do prašenja, kar povzroča povečanje nekaterih onesnaževal v zraku.
	izvajanje internega transporta z dizelskimi pogoni	Zaradi rabe goriva pri izvajanju transporta prihaja do izpusta toplogrednih plinov v zrak.
energetika / notranji transport	raba električne energije in goriva	Raba električne energije posredno vpliva na nastajanje onesnaževal, vendar na lokacijah, ki proizvajajo električno energijo iz neobnovljivih virov energije.
hrup / vonj	nastajanje hrupa v pristanišču emisije hrupa tovornih in potniških ladij	Skoraj vsaka dejavnost povzroča nekaj hrupa, ta se širi v okolje in je moteč.
drugi okoljski vidiki	poglabljanje morskega dna in odlaganje izkopanih sedimentov	Za zagotavljanje varnosti plovbe in pri določenih posegih v prostor je treba poglabljati morsko dno, pri čemer se izkopani sedimenti odlagajo na kopno. Zaradi slanosti materiala površine niso več primerne za kmetijstvo, odloženi morski sediment pa je kot material slabo nosilen in se poseda.
drugi okoljski vidiki	požarna varnost	Visoka stopnja požarne varnosti je zelo pomembna za nemoteno delovanje celotnega pristanišča.
drugi okoljski vidiki	ohranjanje biotske raznovrstnosti	Ohranjanje biotske raznovrstnosti je pomemben okoljski vidik, saj pristanišče sobiva z naravnim rezervatom Škocjanski zatok, v neposredni bližini pa se nahajata še obrežno močvirje pri Sv. Nikolaju katerega posebnost je zelo redka slanomočvirska vegetacija, in edinstveni travnik pozejdonke, ki se nahaja v Žusterni.
odpadki	Nastajanje luških in ladijskih odpadkov	Visoka stopnja ločeno zbranih odpadkov in njihova ponovna uporaba (cirkularna ekonomija).

V tabeli so prikazani okoljski vidiki, ocenjeni kot pomembni. Da bi zagotovili zmanjšanje vplivov prepoznanih okoljskih

vidikov, so se tudi letos na redni luški okoljski delavnici, ki je sicer zaradi epidemije covida-19 potekala na daljavo prek MS Teams, pripravile letne aktivnosti (programi izboljšav poslovanja) ter se pregledalo doseganje zastavljenih okoljskih ciljev, ki so podrobneje predstavljeni še v nadaljevanju poročila. ter se pregledalo doseganje zastavljenih okoljskih ciljev, ki so podrobneje predstavljeni še v nadaljevanju poročila. Po novem je nastajanje odpadkov ocenjeno kot pomemben okoljski vidik.

Uredba (ES) o prostovoljnem sodelovanju organizacij v sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) navaja, da je treba o svojih pomembnih neposrednih in posrednih okoljskih vidikih skupaj z glavnimi kazalniki uspešnosti poročati na teh okoljskih področjih:

• energija,
• materiali,
• voda,
• odpadki,
• raba zemljišč v zvezi z biotsko raznovrstnostjo,
• emisije.

V nadaljevanju poročila poročamo o energiji, vodi, emisijah, odpadkih in rabi zemljišč v zvezi z biotsko raznovrstnostjo. Kazalnika materialov ne prikazujemo, ker ocenjujemo, da pri dejavnosti skladiščenja in pretovora ni ključen in pomemben. Dodatno prikazujemo še poglobljene informacije, povezane s podnebnimi spremembami, kot priporoča Evropska komisija v Smernicah za nefinančno poročanje: dopolnilo o poročanju o informacijah, povezanih s podnebjem (2019/C 209/01). Podnebne spremembe sicer obvladujemo preko prepoznanega pomembnega okoljskega vidika energetika/notranji transport (raba energentov) ter prepoznanega tveganja podnebne spremembe. V poročilu dodatno poročamo še o požarni varnosti v pristanišču, svetlobnem onesnaževanju ter ravnanju z morskimi sedimenti.

• uspešno opraviti presojo skladnosti z zahtevami direktive EMAS, standarda ISO 50001 in ISO 14001,
• zmanjšati emisije celokupnega prahu na vseh desetih lokacijah pristanišča na 200 mg/m2 na dan in omejiti odstopanja pri meritvah med letom na največ pet,
• ohraniti vrednosti imisij delcev PM10 (velikosti do 10 μm) na celotnem luškem območju pod 30 μg/m3 (v smeri Ankarana, Kopra in Bertokov),
• ohraniti odstotek ločeno zbranih odpadkov brez ladijskih odpadkov pri 92 odstotkih;
• zmanjšati raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Koper na 48 dBA,
• ohraniti dnevno raven hrupa pred najbližjimi objekti zunaj območja pristanišča pri 58 dB in večerno pri 53 dB,
• kljub dobavi dodatne mehanizacije in novih porabnikov električne energije dosegati ciljno specifično porabo energentov, in sicer za pogonsko gorivo 0,1214 l/t, za električno energijo 0,7918 kWh/t, pitno vodo 4,9 l/t,
• doseči, da pri posegih v prostor ne bo potreben niti en ukrep (inšpekcijski ali interni),
• preprečiti vsakršno onesnaženje morja izven luškega akvatorija,
• pri požarnih intervencijah in nesrečah s telesnimi poškodbami zagotoviti intervencijski čas poklicne gasilske enote, ki je krajši od 8 min (od sprejema obvestila do prihoda na intervencijo),
• povsem preprečiti velike industrijske nesreče,
• realizirati vse inšpekcijske odločbe s področja požarne varnosti,
• ohraniti razširjenost območja podvodnih travnikov (Cymodocea nodosa, Zostera nolti) glede na referenčno obdobje leta 2018,
• ohraniti kakovost vode v prelivu, ki povezuje Škocjanski zatok z morjem in prečka pristanišče, z vzdrževanjem vsebnosti mineralnih olj pod 50 µg/l.

23.2.3 Okoljski cilji v letu 2022

Najpomembnejši cilji na področju naravnega okolja:

23.2.4 Realizacija okoljskih ciljev v obdobju 2019-2021¹¹⁰

V tabeli so predstavljeni cilji ter njihova realizacija, podrobneje pa je vsebina pojasnjena v pripadajočih poglavjih poročila.

Št. Pomemben okoljski vidik		cilj	Vrednost cilja	Rezultati za 2019 - 2021 dosežene vrednosti			Realizacija
poglavja			2021	2019	2020	2021	2021
23.7	Emisije/imisije prašenja pri storitvah	Zmanjšati imisije celokupnega praha za vsako posamezno meritev	200 mg/m2 dan največ 5 preseganj	104 1 preseganje	100 7 preseganj	120 7 preseganj
				Bertoki-18	Bertoki-20	Bertoki-17
Emisije/imisije prašenja pri 23.7 storitvah		Ohraniti imisije delcev velikosti do 10 μm na celotnem luškem območju	< 30 μg/m3	Ankaran-15	Ankaran-19	Ankaran-15
			Koper-15	Koper-20	Koper-16
23.8	Ravnanje z odpadki	Ohraniti odstotek ločeno zbranih odpadkov brez ladijskih odpadkov	> 91%	91*	91	93,6
23.9	Nastajanje hrupa v pristanišču, emisije hrupa tovornih in potniških ladij	Zmanjšati raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Koper	Noč 48 dB	54	54	53

Št.	Pomemben okoljski vidik cilj		Vrednost cilja	Rezultati za 2019 - 2021 dosežene vrednosti			Realizacija
poglavja			2021	2019	2020	2021	2021
	Nastajanje hrupa v	Ohraniti dnevno raven hrupa na 58 dB pred		Bertoki-37	Bertoki-37	Bertoki-37
23.9	pristanišču, emisije hrupa	najbližjimi objekti zunaj območja pristanišča	Večer 53 dB	Ankaran-43	Ankaran-43	Ankaran-44
	tovornih in potniških ladij	in večerno na 53 dB		Koper-54	Koper-54	Koper-54
	Nastajanje hrupa v	Ohraniti dnevno raven hrupa na 58 dB pred		Bertoki-40	Bertoki-39	Bertoki-39
23.9	pristanišču, emisije hrupa	najbližjimi objekti izven območja pristanišča	Dan 58 dB	Ankaran-46	Ankaran-46	Ankaran-45
	tovornih in potniških ladij	in večerno na 53 dB		Koper-55	Koper-55	Koper-54
23.10	Raba električne energije in goriva	Ohraniti specifično porabo energentov na ravni prejšnjega leta kljub povečanju pretovora in skladiščnih kapacitet	0,7658 kWh/t	1,31**	1,45**	0,7740***
23.10	Poraba pitne vode	Ohraniti specifično porabo energentov na ravni prejšnjega leta, kljub povečanju pretovora in skladiščnih kapacitet	4,9 l/t	7,41**	9,33**	2,2941***
23.10	Izvajanje internega transporta z dieselskimi pogoni	Ohraniti specifično porabo energentov na ravni prejšnjega leta, kljub povečanju pretovora in skladiščnih kapacitet	0,1249 l/t	0,226**	0,236**	0,1195***
23.16	Poglabljanje morskega dna in odlaganje izkopanih sedimentov	Posegi v prostor	0 ukrepov	0	0	0
23.15	Onesnaženje morja	Preprečiti vsakršno onesnaženje morja zunaj luškega akvatorija	0 onesnaženj	0	0	0
23.6	Požarna varnost	Zagotoviti čim krajši intervencijski čas gasilske enote, (od sprejema obvestila do prihoda na intervencijo) za požarne intervencije in nesreče s telesnimi poškodbami	< 8 min	/#	/#	2,97
23.6	Požarna varnost	Povsem preprečiti velike industrijske nesreče	0 velikih ind. nesreč	/#	/#	0
23.6	Požarna varnost	V celoti realizirati inšpekcijske odločbe	0 nerealiziranih inšpekcijskih odločb	/#	/#	0
23.14	Ohranjanje biotske raznovrstnosti	Ohranjanje kvalitete vode v prelivu, ki povezuje Škocjanski zatok z morjem in prečka pristanišče	Vsebnost mineralnih olj < 50 µg/l	/#	/#	<20
23.14	Ohranjanje biotske raznovrstnosti	Ohranjanje razširjenosti območja podvodnih travnikov (Cymodocea nodosa, Zostera nolti) - meritev na tri leta	Enaka površina glede na referenčno obdobje 2018	/	enako	/##

Legenda:

Cilj v prejšnjem letu ni bil dosežen: Cilj je dosežen: Cilj je deloma dosežen: Cilj je nov: OPOMBE:

* Ciljna vrednost za leto 2019 je bila >89 %.

** V letu 2019 so bile ciljne vrednosti 1,27 kwh/t za električno energijo, 0,245 l/t za gorivo in 6,4 l/t za pitno vodo.

** V letu 2020 so bile ciljne vrednosti 1,27 kwh/t za električno energijo, 0,23 l/t za gorivo in 6,4 l/t za pitno vodo.

*** Ciljne vrednosti in specifična poraba goriva, električne energije in pitne vode se od leta 2021 izračunavajo glede na celoten pretovor.

Cilja v letih 2019 in 2020 še ni bilo.

Preverjanje spremembe v razsežnosti območij podvodnih travnikov se izvaja vsake 3 leta.

23.3 Politika varnega in zdravega pristaniškega okolja ter energetske učinkovitosti

Na ravni družbe sta vzpostavljena okoljska politika in redno preverjanje njene ustreznosti. V mesecu marcu 2019 je bila Politika varnega in zdravega pristaniškega okolja ter energetske učinkovitosti posodobljena. Objavljena je na spletni strani: https://www.luka-kp.si/slo/pomembni-dokumenti-208. Politika opredeljuje tudi usmeritve k zmanjševanju podnebnih

sprememb na način, da se strmi k zmanjševanju vplivov na okolje, da se skrbno ravna z viri, da se povečuje energetska učinkovitost ter da se uvaja sodobna tehnologija.

23.4 Skladnost z zahtevami s področja varovanja okolja

23.4.1 Skladnost z okoljsko zakonodajo¹¹¹

Pri izkazovanju skladnosti v prvi vrsti izhajamo iz Zakona o okolju, na podlagi katerega so podeljena okoljevarstvena dovoljenja:

• št. 35451-1/2018-5 z dne 28. 2. 2019 glede emisij hrupa,

• št. 35444-2/2016-13 z dne 15. 6. 2017, sprememba št. 35440-50/2019-10 z dne 21. 10. 2020 glede emisij v zrak, emisij odpadnih voda ter skladiščenja nenevarnih odpadkov,

• št. 35415-1/2006-15 z dne 8. 1. 2008, spremembe št. 35415- 4/2008-16 z dne 19. 3. 2009, št. 35495-1/2012-2 z dne 21. 11. 2012, št. 35492-1/2013-10 z dne 21. 6. 2013 in št. 35495- 4/2016-7 z dne 14. 10. 2016 za obratovanje obrata, ki lahko povzroči večjo nesrečo (SEVESO).

Družba izpolnjuje zahteve, opredeljene v okoljevarstvenih dovoljenjih, ki jih je pridobila za emisije v vode in v zrak, za skladiščenje odpadkov, emisije hrupa in kot obrat večjega tveganja za nastanek nesreče. Izpolnjevanje zahtev podeljenih okoljevarstvenih dovoljenj se letno pregleda in pri tem ugotavlja, ali se predpisane zahteve izpolnjujejo.

Na področju svetlobnega onesnaženja je bila že v začetku leta 2017 zaključena ureditev vseh obstoječih svetil na način, da so ta skladna z zahtevami zakonodaje s področja svetlobnega onesnaženja. Ob koncu leta 2021 je bil izdelan nov načrt razsvetljave s popisom svetilk, ki nadomešča načrt iz leta 2019 in je objavljen na spletnih straneh družbe. Načrt moramo obnavljati najmanj na 5 let oziroma ob spremembah. Načrt smo posodobili zaradi nekaterih posegov v prostor (gradnja nove skupine železniških tirov za potrebe terminala avtomobilov), pri katerih smo dodatno vgradili svetila.

Rezultati meritev z naprav, ki povzročajo emisije snovi v zrak, izkazujejo skladnost z zakonodajo in s prejetim okoljevarstvenim dovoljenjem.

Vrednosti delcev PM10 in PM2,5 v zraku so na območju pristanišča pod zakonsko postavljenimi normativi, enako velja tudi za število preseganj.

Izmerjene emisije iz kurilnih naprav so skladne z zakonodajnimi zahtevami.

Raven hrupa je skladna z zahtevami podeljenega okoljevarstvenega dovoljenja glede mejnih vrednosti kazalcev hrupa v okolju, ki veljajo pred prvimi objekti mesta Koper, Ankarana in Bertokov. Zaradi podaljševanja prvega pomola smo skladno z zahtevami dodeljenega okoljevarstvenega soglasja izvedli več meritev in rezultati so bili skladni z zakonodajo. Opravljene so bile tudi prve meritve hrupa zaradi novozgrajenega serminskega in bertoškega vhoda in rezultati so bili skladni z zakonodajo.

Izvedene analize industrijskih odpadnih voda in odpadnih voda iz malih sanitarnih čistilnih naprav so pokazale skladnost z zakonodajnimi in okoljevarstvenimi zahtevami. V industrijski odpadni vodi Pralnice kontejnerjev je, pri enem vzorčenju od treh, parameter aluminij presegal mejno vrednost, vendar so se izvedle aktivnosti zaradi katerih ocenjujemo, da je bil vpliv na okolje minimalen (več v poglavju 23.12 Ravnanje z odpadno vodo).

Družba ima veljavno okoljevarstveno dovoljenje za skladiščenje (pretovarjanje) nekaterih vrst odpadkov (staro železo, papir, plastika, valjarniška škaja). Izvajali smo le pretovarjanje starega železa, pri čemer so se izvedle meritve radioaktivnosti pošiljk, vodile evidence, izračunale imisije prahu v okolje in izvedle meritve odpadne vode iz lovilcev olj.

V sklopu Uredbe o preverjanju radioaktivnosti pošiljk, ki bi lahko vsebovale vire sevanja neznanega izvora (Ur. List RS , št. 10/2019), smo v novembru začeli izvajati meritve. Za izvajanje meritev smo pridobili pooblastilo s strani Uprave RS za jedrsko varnost (URSJV), ki smo ji tudi že posredovali letno poročilo o izvedenih meritvah.

Za opravljene inšpekcijske nadzore nismo prejeli odločb (več v poglavju 23.5.4 Inšpekcijski pregledi).

23.4.2 Skladnost z internimi zahtevami¹¹²

Na področju spremljanja celokupnega prahu je bil dosežen zastavljeni cilj 200 mg/m2 na dan; povprečna letna vrednost je nekoliko višja od vrednosti v predhodnem letu, a je pod vrednostjo zastavljenega cilja. Pri 118 meritvah je bilo izmerjenih 7 preseganj, kar pa je več od zastavljenega cilja (cilj 5 preseganj).

Na področju spremljanja imisij delcev PM10 na celotnem luškem območju je bil zastavljeni interni cilj dosežen.

Na področju energetike so bile dosežene želene vrednosti pri specifični porabi fosilnega goriva in rabi pitne vode pri izvajanju dejavnosti pristanišča, ni pa bila dosežena vrednost pri porabi električne energije. Odstopanja pri ciljnih kazalnikih so pojasnjena v posameznih poglavjih.

Sistem varovanja morja se vzdržuje in nadgrajuje na način, da se zagotavlja doseganje zastavljenega cilja brez onesnaženj zunaj luškega akvatorija.

¹¹¹ GRI GS 307-1, 419-1, 103-1, 103-2, 103-3, 303-4

¹¹² GRI GS 307-1, 419-1, 103-1, 103-2, 103-3

Na ravni družbe imamo pri zniževanju hrupa zastavljene interne cilje za nočno, dnevno in večerno obdobje na vseh treh straneh pristanišča, kjer so postavljeni merilniki. Vrednosti internih ciljev so bile določene glede na mejne vrednosti, opredeljene v predhodni uredbi o emisijah hrupa. Kljub temu, da so se z novo uredbo mejne vrednosti povišale, smo se odločili, da vrednosti ciljev ne bomo spreminjali. V smeri Ankarana in Bertokov dosegamo cilje v vseh treh obdobjih dneva (dan, večer, noč), prav tako dosegamo vrednosti za dnevni čas v smeri Kopra, ne dosegamo pa jih v večernem in nočnem času. Ocenjujemo, da bi v naslednjih letih zastavljeni cilj za večerni hrup (sedaj prekoračen za 1 dB) ob vseh aktivnostih, naložbah v elektrifikacijo in modernizacijo na prvi obali in prvem pomolu lahko dosegli. Hkrati pa ocenjujemo, da zastavljeni cilj za nočni hrup v smeri Kopra (sedaj prekoračen za 5 dB) kljub vsem ukrepom ni realno dosegljiv. S pooblaščenim izvajalcem meritev hrupa bomo izdelali modelne izračune, kakšna vrednost internega cilja za nočno obdobje je realno dosegljiva.

Sistem čiščenja odpadnih voda na terminalu za živino smo posodobili, meritve bodo izvedene v začetku leta 2022.

23.5 Komuniciranje z javnostmi¹¹³

23.5.1 Rezultati javnomnenjske raziskave

Vsako leto se med okoliškim prebivalstvom opravi javnomnenjska raziskava na temo zaznave in odnosa Luke Koper do varovanja okolja ter uspešnosti poslovanja družbe. Največ anketirancev je iz krajevnih skupnosti (KS) Semedela ali Žusterna (49,4 %), KS Koper center (22,6 %), KS Bertoki ali KS Hrvatini (15,9 %) in iz občine Ankaran (12,1 %). Vzorec je v letih izvajanja raziskave ostal nespremenjen in zajema vse starostne skupine in enakomerno oba spola. V anketi prevladuje mnenje (91,0 %), da je Luka Koper kot gospodarska družba uspešna/zelo uspešna.

Anketiranci menijo, da so največji onesnaževalci lokalnega okolja:

• pristaniška dejavnost (34,9 %, v letu 2020 37,3 %),
• cestni promet (26,6 %, v letu 2020 27,7 %),
• industrija v Trstu (9,4 %, v letu 2020 11,5 %) in
• drugih virov industrijskega onesnaženja v slovenski Istri ni, zato jih tudi ne omenjajo.

31,1 % anketirancev (v letu 2020 34,2 %) meni, da Luka Koper srednje dobro skrbi za varovanje okolja (dodelili so oceno 3), 32,0 % (v letu 2020 32,9 %) jih meni, da precej dobro skrbi za okolje (dodelili so oceno 4), in 19,6 % (v letu 2020 17,0 %) jih meni, da zelo dobro skrbi za okolje (dodelili so oceno 5). Nezadostno ali zadostno oceno je podelilo 11,0 % (v letu 2020 12,6 %) vprašanih. Vzpodbudno je, da se je povečal delež

Na področju odpadkov je dosežen cilj več kot 91-odstotnega deleža ločeno zbranih odpadkov brez ladijskih odpadkov. Na ravni družbe zagotavljamo opredeljeni intervencijski čas gasilske enote (od sprejema obvestila do prihoda na intervencijo) za požarne intervencije in nesreče s telesnimi poškodbami, prav tako sta bila dosežena cilja popolne preprečitve velikih industrijskih nesreč in popolne realizacije inšpekcijskih odločb.

Dosežen je cilj, po katerem ni bil potreben niti en inšpekcijski ali interni ukrep pri posegih v prostor.

Dosežen je tudi cilj na področju varovanja morja, saj ni bilo niti enega primera onesnaženja morja zunaj luškega akvatorija.

Ohranili smo tudi razširjenost območja podvodnih travnikov (Cymodocea nodosa, Zostera nolti) glede na referenčno obdobje leta 2018.

anketiranih, ki menijo, da Luka Koper precej ali zelo dobro skrbi za varovanje okolja (ocena 4 ali 5). Povprečna ocena (na lestvici od 1 do 5) je v zadnjem letu rahlo zrasla, s 3,52 na 3,62.

	2019	2020	2021
ocena javnosti glede okoljskega vpliva pristanišča	3,59	3,52	3,62

23.5.2 Pomembnejši dogodki na področju komuniciranja z javnostmi

Na podlagi podpisanega Dogovora o izvajanju omilitvenih ukrepov za zmanjšanje vplivov pristaniške dejavnosti na okolje z Mestno občino Koper je bil ponovno izveden razpis za dodelitev nepovratnih sredstev za izvajanje omilitvenih ukrepov za zmanjšanje vplivov emisij iz pristaniške dejavnosti za leti 2021 in 2022. Na podlagi poročila Mestne občine Koper je bilo do dodelitve sredstev upravičenih 12 objektov, preostali imajo možnost prijave v naslednjem prijavnem roku. Celovita sanacija je bila izvedena v enem primeru.

Vsako prejeto pritožbo na področju okolja obravnavamo in jo poskušamo s pomočjo še drugih strokovnih področij znotraj družbe uspešno rešiti. V primerih hrupnih ladij ladjarje seznanjamo z ravnjo hrupa in jih pozovemo k ukrepanju, nato pa jih seznanimo z rezultati analize učinkovitosti ukrepov za zmanjšanje hrupa. Upravo Republike Slovenije za pomorstvo, ki na ladjah izvaja inšpekcijske preglede ter dovoljuje vplutje,

smo prosili za pomoč pri reševanju problematike hrupnih ladij. Tako smo v Port Information Guide (Port & terminal info book | Port of Koper (luka-kp.si), že dodali zahtevo ladjarjem glede zmanjševanja hrupa.

23.5.3 Zabeležene in obravnavane okoljske pritožbe114

Okoljske pritožbe se sprejemajo telefonsko, prek spletne aplikacije in prek medijev. Skupaj je bilo zabeleženih 18 pritožb, od tega petnajst na prekomeren hrup, ena na dim in smrad iz vojaške ladje ob zagonu ladijskih motorjev, ena na plačilo stroškov ob prevzemu odpadkov z ladij in ena na prašenje ob pretovoru premoga.

Od skupno petnajstih pritožb, ki so bile povezane s prekomernim hrupom oziroma hrupom prek vibracij, se jih je sedem nanašalo na hrup ladij z območja Kopra, ena pa na hrup zabijanja pilotov ob podaljševanju I. pomola. Preostalih sedem pritožb pa je bilo povezanih s hrupom iz ankaranske smeri, vendar tudi povezanih s hrupom ladij. V vseh primerih hrupnih ladij smo se z zastopnikom ladjarja oziroma s poveljstvom ladij poskusili dogovoriti, da ukrepa. Ker je vir hrupa na ladjah lahko različen (npr. črpalke, ventilacija, dvigala, motor, vibracije), so tudi ukrepi s strani ladjarja različni in različno učinkoviti. V večini primerov ladjarji oziroma poveljstva ladij razumejo

našo problematiko, in če je mogoče oziroma jim to dopušča možnost, prisluhnejo in urgirajo. Včasih je rezultat precej opazen, se pa zgodi tudi, da ni učinka. V primeru pritožbe povezane s hrupom ob zabijanju pilotov smo preverili rezultate meritev hrupa, preverili smo čas izvajanja in nismo ugotovili neskladij s prejetim okoljevarstvenim soglasjem.

Ena pritožba je bila prejeta zaradi dima in smradu, ki je nastal ob zagonu motorjev vojaške ladje, privezane na potniškem terminalu. Ob dogodku smo obvestili pristojnega pomorskega inšpektorja, ki je opravil pregled na ladji, vendar nismo prejeli povratne informacije.

Pritožba, ki se je nastala zaradi plačila stroškov ob prevzemu odpadkov, je bila posledica dogovorov in medsebojnega nestrinjanja med agentom ladje in špediterjem, a se je uspešno zaključila. Stroški so bili poravnani.

Pritožba, povezana s prašenjem, je bila posledica prekladanja izjemno suhega premoga v skladišču. Delo je bilo začasno ustavljeno, saj je bilo treba tovor pred nadaljevanjem zmočiti.

23.5.4 Inšpekcijski pregledi¹¹⁵

Pomanjkljivosti, ugotovljene v inšpekcijskih pregledih, niso bile take narave, da bi lahko vplivale na okolje.

Inšpektorat	Datum uvedbe, seznanitev s postopkom	Vsebina postopka	Ugotovitve
Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami	23. 2. 2021	Pregled ukrepov za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije covida-19.	Ni bilo ugotovljenih kršitev.
Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami	23. 2. 2021	Predmet nadzora je bila ocena stanja požarne varnosti v objektih Upravna stavba Luke Koper, parkirna hiša, arhiv ter centralno skladišče.	Ugotovljeno je bilo, da je potrebno pridobiti potrdilo o brezhibnem delovanju varnostne razsvetljave v parkirni hiši do roka dne 30. 6. 2021, kar je inšpekcijski pregled dne 6. 7. 2021 tudi potrdil na podlagi zapisnika št. 0611-618/2021-3.
Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami	23. 2. 2021	Predmet nadzora pri zavezancu je stanje požarne varnosti v prostorih VARNOSTNO NADZORNEGA CENTRA.	Zavezancu se je za ugotovljene pomanjkljivosti izreklo opozorilo na podlagi 33. člena ZIN, da mora do 30. 6. 2021 odpraviti dve pomanjkljivosti, in sicer pridobiti potrdilo o brezhibnem delovanju varnostne razsvetljave ter pridobiti potrdilo o brezhibnem delovanju sistema za odkrivanje in javljanje požara. Oba ukrepa sta bila realizirana, kar dokazuje inšpekcijski zapisnik št. 0611-619/2021-3 z dne 6. 7. 2021.
Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami	20. 5. 2021	Namen inšpekcijskega nadzora je bil ugotoviti zagotavljanje oskrbe z vodo za gašenje v Luki Koper, d. d.	V skladu s 33. členom ZIN je bil izrečen rok za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti, in sicer dopolnitev vsebine dodatka k požarnemu redu za objekte skupne rabe in izdelavo manjkajoče priloge – evidenčne liste do 20. 7. 2021. Pridobiti je bilo treba manjkajoča potrdila o brezhibnem delovanju zunanjega hidrantnega omrežja za novozgrajeno, razširjeno hidrantno omrežje ali za spremenjene ali zamenjane dele hidrantnega omrežja v okviru dokončanih posegov od leta 2018 do 2021. Rok odprave: 20. 11. 2021. Pomanjkljivosti sta bili odpravljeni 20. 7. 2021 z zapisnikom št. 0611-1717/2021-4 in dne 20. 12. 2021 z zapisnikom št. 0611- 1717/2021-5.

¹¹⁵ GRI GS 307-1

Inšpektorat	Datum uvedbe, seznanitev s postopkom	Vsebina postopka	Ugotovitve
Inšpektorat RS za varstvo pred 30. 6. 2021 naravnimi in drugimi nesrečami		Namen inšpekcijskega nadzora je bila odprava pomanjkljivosti s področja varstva pred požarom na terminalu za živino.	Izdana je bila odločba, da je potrebno v PC Generalni tovori na terminalu za živino posodobiti sistem za odkrivanje in javljanje požara v skladu z zahtevo PRESOJE POŽARNE VARNOSTI št.031/20-PS, junij 2020, izdelane pri LOZEJ, d. o. o., Ajdovščina, in pridobiti potrdilo o brezhibnem delovanju sistema za odkrivanje in javljanje požara, kar je bilo izvedeno.
Inšpektorat RS za okolje in prostor	2. 6. 2021	Nadzor nad obratom večjega tveganja za nastanek nesreče - SAVESO. Pregledani so bili podatki o obratu in upravljavcu obrata večjega tveganja za okolje, največje količine prisotnih nevarnih snovi (SAVESO) v obratu za leto 2020, opredelitve in ocena nevarnosti večjih nesreč, obratovanje in vzdrževanje varnostno pomembnih naprav, usposobljenost zaposlenih za ravnanje ob večjih nesrečah z nevarnimi snovmi.	Na podlagi pregleda je bil postopek ustavljen z dnem 4. 6. 2021, ker ni bilo ugotovljenih nepravilnosti.
Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami	3. 11. 2021	Pregled ocene ogroženosti ter načrta zaščite in reševanja organizacije, ki začasno, najmanj 12 mesecev, skladišči nevarne odpadke v količini 50 ton in več, je bil izveden v Luki Koper INPO, d. o. o.	Posodobili smo oceno ogroženosti za območje pristanišča, v katero smo dodali možne scenarije nesreč Luke Koper INPO, d. o. o., in postopek je bil z odločbo ustavljen.
Inšpektorat RS za okolje in prostor	17. 12. 2021	Nadzor nad izpolnjevanjem okoljevarstvenih zahtev na področju ravnanja z odpadki, emisij snovi in toplote v vode in glede obremenjevanja okolja s hrupom.	Ustno opozorilo na podlagi 33. člena ZIN, da se mora za vsako pošiljko odpadkov v nadaljnjo predelavo prevzemniku zunaj RS zagotoviti potrjen dokument iz Priloge VII. Zavezanka je bila pozvana, da ob prvi pošiljki, poslani na predelavo zunaj RS, naslovnemu organu posreduje kopijo pravilno izpolnjenega dokumenta iz Priloge VII. Dodatno je bilo potrebno naslovnemu organu posredovati poročilo o opravljenih prvih meritvah za malo čistilno napravo KČN-21, saj je bila vgrajena na novo.

23.6 Obvladovanje okoljskih tveganj in ukrepanje ob izrednih dogodkih¹¹⁶

Pomemben korak pri ohranjanju in izboljševanju stanja okolja je zmanjševanje tveganja za nastanek izrednih dogodkov ter izboljševanje postopkov za ukrepanje. Na ravni družbe Luka Koper, d. d., se letno pripravljajo in vzdržujejo seznami tveganj tudi na področju okolja. V pristanišču imamo urejen sistem obvladovanja in ukrepanja ob zaznanem izrednem dogodku, ki ni nujno povezan z nevarno snovjo. V tem poglavju so povzeti in zabeleženi okoljski dogodki, vsi manjšega obsega, pri katerih so bile posledice omejene na lokacijo samega nastanka dogodka (npr. okoli vozila). Pritožbe lokalne skupnosti so obravnavane v poglavju 23.5.3 Zabeležene in obravnavane okoljske pritožbe. Opis dogodkov na morju pa je predstavljen v poglavju 23.15.1 Statistika posredovanja na morju.

Luka Koper v delovnem procesu uporablja, prevaža in skladišči nevarne snovi, nafto in njene derivate ter upravlja sredstva za delo, ki predstavljajo nevarnost za nastanek nesreče. Pomemben korak pri ohranjanju in izboljševanju stanja okolja predstavljata zmanjševanje tveganja za nastanek izrednih dogodkov ter izboljševanje postopkov za ukrepanje z letnimi aktivnostmi.

Izvedena je bila revizija ocen ogroženosti ter Načrta zaščite in reševanja. Načrt bo uprava Luke Koper potrdila v začetku leta 2022. Sistem zaščite in reševanja v Luki Koper vključuje akterje več strokovnih področij, organizacij in podjetij. Pri posredovanjih ob izrednih dogodkih na območju pristanišča vedno sodelujeta poklicna gasilska enota Luke Koper in področje pristaniške varnosti, po potrebi pa še enota varovanja morja, podjetje Luka Koper INPO, d. o. o., prostovoljni gasilci PIGD Luke Koper in CZ Luke Koper ter druge enote skladno z NZR.

Na področju požarne varnosti je cilj zagotoviti ustrezen sistem oskrbe in zadostno količino požarne vode na celotnem območju pristanišča ter zagotavljati ustrezno posredovanje z gašenjem za specifične objekte. V letu 2018 je področje investicij pripravilo Načrt aktivnosti vzdrževanja in popravila vodovodnega in hidrantnega omrežja 2018–2023. V letu 2021 je bilo prenovljeno hidrantno omrežja skladišč 20A-C, 21A-D, 22A-D in 26A-C – II. faza. Sanacija hidrantnega in vodovodnega omrežja se bo pospešeno izvajala tudi v letu 2022.

Poklicna gasilska enota (PGE), ki šteje 30 zaposlenih, zagotavlja stalno, 24-urno dežurno službo. V svojem voznem parku ima osem gasilskih vozil in sedem prikolic z različno opremo. V letu 2021 je bilo z gasilskimi vozili prevoženih 51.318 km. Enota skrbi za operativno in preventivno delo na področju požarne varnosti. Operativno gasilsko delo obsega gašenje in reševanje ob vseh vrstah nesreč, nudenje medicinske pomoči

¹¹⁶ GRI GS 306-1, 306-2, 102-11

bolnim in poškodovanim ter izobraževanje in usposabljanje z gasilsko reševalno opremo. V letu 2021 je enota posredovala na 594 dogodkih.

Preventivno gasilsko delo, ki ga enota vsakodnevno izvaja po celotnem pristanišču, je ključnega pomena za vzdrževanje ustrezne stopnje požarne varnosti oziroma za preprečevanje okoliščin, ki lahko povzročijo požar. Vse leto smo izvajali preventivne obhode in kontrolne preglede objektov, pregledovali hidrantno omrežje in sisteme za gašenje, sodelovali pri obnovi in gradnji novih objektov, izobraževali zaposlene na področju požarne varnosti in sodelovali pri inšpekcijskih pregledih.

Redno usposabljanje poklicnih gasilcev je zelo pomembno za vzdrževanje visoke ravni znanja in varnosti pri intervencijah. Usposabljanje PGE poteka v gasilski šoli in interno v lastni gasilski enoti. Zaradi epidemije covida-19 so bila usposabljanja izvedena v zmanjšanem obsegu. Na obnovitvena usposabljanja v gasilski šoli smo napotili 17 poklicnih gasilcev. Na območju pristanišča smo izvedli 100 internih vaj z različno gasilsko tematiko.

Izvedli smo interno gasilsko vajo v luškem Centru za ravnanje z odpadki. Na vaji smo simulirali požar na lokaciji zbiranja odpadnega lesa.

Interna požarna vaja na luškem Centru za ravnanje z odpadki dne 18. 11. 2021

Regijska vaja zaščite in reševanja "Luka Koper 2021" V soboto, 16. 10. 2021, je bila na območju pristanišča izvedena regijska vaja zaščite in reševanja 'Luka Koper 2021'. Izvedba vaje je bila načrtovana že v letu 2020, vendar je bila zaradi epidemioloških razmer s koronavirusom večkrat preložena.

Namen vaje je bil v teoretičnem in praktičnem delu preveriti vodenje in operativno delovanje ter sodelovanje, usklajenost in ustreznost koncepta zaščite in reševanja ob nesreči z nevarno snovjo v železniškem prometu.

Cilji vaje so bili:

• preveriti zmogljivosti in ukrepanje sil za zaščito in reševanje ob nesreči v Obalni regiji,
• preveriti komuniciranje in sodelovanje med posameznimi reševalnimi enotami in službami,
• preveriti ustreznost vodenja intervencije in vzpostavitev skupnega vodenja intervencije,
• preveriti organiziranost, opremljenost in usposobljenost sil za zaščito in reševanje, ter izvajanje zaščitnih ukrepov ob železniški nesreči.

Predpostavka vaje:

Do nesreče je prišlo na nivojskem prehodu KŽ 16/1, ko je vlakovna kompozicija z nevarno snovjo trčila v avtocisterno z nevarno snovjo. V trčenju se je avtocisterna močno poškodovala, do poškodb je prišlo tudi na vlakovni kompoziciji. Na kraju trčenja je prišlo do vkleščenja in poškodbe voznika ter kasneje do požara v avtocisterni. Iz vlakovne kompozicije je iztekala nevarna snov. Pri trčenju je bilo poškodovanih tudi nekaj drugih oseb.

Scenarij vaje je predvideval tudi dogodek s področja terorizma. Pri scenariju so sodelovali področje pristaniške varnosti in pripadniki specialne enote policije.

V skupino za načrtovanje vaje so bili imenovani predstavniki enot, služb, organov in podjetij sodelujočih v vaji. Skupina za načrtovanje je ključne zadeve usklajevala na več sestankih.

V vaji so sodelovali: Luka Koper, izpostava URSZR Koper, ReCO Koper, Mestna občina Koper, Slovenske železnice, Gasilska brigada Koper, Obalna gasilska zveza Koper (PGD Hrvatini, Dekani, Pobegi-Čežarji), Zdravstveni dom Koper, Zdravstveni dom Izola, Policija, Luka Koper INPO, Petrol, Uprava RS za pomorstvo, Direkcija RS za vode, VGP Drava in republiški preiskovalec železniških nesreč.

Vajo so ocenjevali inšpektorji IRSVNDN, izpostava Postojna, in posamezni predstavniki enot in služb. Vaja je bila ocenjena z oceno dobro, to pomeni dobro opravljeno delo v skladu s pričakovanji.

Število v 2019	Število v 2020	Število v 2021	Opis dogodkov		Izvedeni ukrep
76	79	115	Počena hidravlična cev vozil (zunanjih vozil in luške mehanizacije) ali zaznan oljni madež na asfaltni površini.		Sanacija s pomočjo absorbentov in strojne, ročne metle. Urejeni so ekološki otoki, kjer so na ključnih mestih na voljo sredstva za hitro sanacijo in zabojniki za uporabljeni absorbent.
2	10	8	Puščanje luškega vodnega omrežja.		Sanacija počenih cevi.
4	11	6	Puščanje in razlitje manjše količine naftnih derivatov okoli vozil.		Sanacija s pomočjo absorbentov in strojne, ročne metle na lokaciji.
2	4	3	Neustrezno ravnanje z odpadki znotraj pristanišča.		Ustrezno nadaljnje ravnanje z najdenimi odpadki.
1	5	9	Manjši požar, začetek požara		V vseh primerih smo manjše, lokalne začetke požara pogasili ter uvedli dodatne ukrepe, kjer je bilo potrebno.
1	1	/	/		/
V letu 2021 smo: - izvedli več suhih vaj, enote Luka Koper,	dogodkov - sodelovali z gasilsko brigado Koper, priklop ladij za tekoče tovore, za naftne derivate in voziček z orodjem, - izvedli tehnično varovanje požarnih črpališč, o tem vodili evidenco, - nabavil elektro viličar za območje Ex.		Izredni dogodki so bili vsi manjšega obsega, obvladovani in sanirani na mestu nastanka, brez vplivov na okolje. 23.6.2 Predstavitev realizacije programov izboljšav za boljše obvladovanje nenadzorovanih - izvedli združitev privezov D2 in jet ter tehnološke opreme za - nabavili gasilsko vozilo za prevoz članov poklicne gasilske - nabavili naslednjo gasilsko reševalno opremo: nosila za prenos poškodovanih oseb, pnevmatsko membransko črpalko - v luškem Centru za ravnanje z odpadki dodatno namestili kamero, uvedli dveurne obhode (zunaj obratovalnega časa) in - izvedli regijsko vajo zaščite in reševanja 'Luka koper 2021',	V letu 2021 nismo: gasilski dom, halama TH1 in TH2, V letu 2022 bomo: halama TH1 in TH2, metanol, pri intervencijah, projekte za selitev,	- v celoti zaključili vgradnje sistemov aktivne požarne zaščite (APZ) v objekt 'centralne garderobe', - zaključili posodobitve centra za ravnanje z odpadki INPO, - v celoti zaključili izdelave projektne dokumentacije za nov - v celoti obnovili in predelali hidrantnega cevovoda med - v celoti nadomestili neustrezne opreme v eksplozijsko varni (Ex) izvedbi na polnilnih mestih za goriva, - v celoti zaključili požarnega javljanja na terminalu za živino, - v celoti zaključili požarnega javljanja v skladiščih 22 A, B, C, D na terminalu generalnih tovorov. 23.6.3 Programi izboljšav za boljše obvladovanje nenadzorovanih dogodkov v letu 2022 - zaključili vgradnjo sistemov aktivne požarne zaščite (APZ) v objekt 'centralne garderobe', - zaključili ureditev požarnega javljanja na terminalu za živino, - zaključili vgradnjo požarnega javljanja v skladiščih 22 A, B, C, D na terminalu generalnih tovorov, - zaključili obnovo in predelavo hidrantnega cevovoda med - zaključili nadomeščanje neustrezne opreme v eksplozijsko varni (Ex) izvedbi na polnilnih mestih za goriva, - posodobili sistem APZ z novimi topovi za privez TC1, - posodobili sistem hlajenja in gašenja na rezervoarjih za - nadaljevali postopke za izgradnjo gasilskega doma, - si prizadevali za izboljšanje sodelovanja z gasilsko brigado Koper in izvedbo skupnih gasilskih vaj za boljše sodelovanje - nadaljevali posodobitev centra za ravnanje z odpadki INPO in - izvajali naložbe v sanacijo hidrantnega in vodovodnega omrežja v skladu z načrtom vzdrževanja in investicij,

23.6.1 Statistika okoljskih dogodkov od 2019 do 2021¹¹⁷

• nabavili vozičke za premik vozil,

• nabavili ponjave za gašenje vozil,

• zamenjali dve prenosni gasilski črpalki,

• nabavili nadtlačni električni oz. baterijski ventilator,
• nabavili potopno črpalko za meteorne vode,

23.7 Emisije/imisije pri storitvah

23.7.1 Količina celokupnega prahu v pristanišču¹¹⁸

Predstavitev rezultatov meritev količine celokupnega prahu znotraj pristanišča

Povprečna letna vrednost vseh meritev je v letu 2021 znašala 120 mg/m2 na dan, kar je za 20 mg/m2 več kot v letu 2020, vendar je še vedno znotraj zastavljenega cilja. Pri 118 meritvah je bilo zabeleženih 7 preseganj, kar je več od zastavljenega cilja (cilj 5 preseganj), zato je cilj dosežen le delno. Vrednosti so bile presežene na merilnem mestu vzhodno od deponije premoga in železove rude v marcu in avgustu, na čelu II. pomola v mesecu februarju, marcu, juniju in juliju ter na JV meji pri stebru št. 500 v mesecu juniju.

Povprečne letne količine celokupnega prahu na vseh merilnih mestih znotraj pristanišča

23.7.2 Količina zdravju škodljivih prašnih delcev¹¹⁹

Univerza na Primorskem na območju pristanišča spremlja prisotnost finega prahu z delci velikosti do 10 μm (PM10) in velikosti 2,5 μm (PM2.5).

• nabavili transportne vozičke za prevoz gasilske opreme, - pripravili študijo požarne varnosti zaradi pretovora in

skladiščenja vozil na alternativne pogone.

Predstavitev rezultatov meritev prašnih delcev velikosti do 10 µm (PM10) Merilne naprave za spremljanje finih prašnih delcev: merilno mesto št. 3 – LKP Ankaran, merilno mesto št. 4 – LKP Koper, merilno mesto št. 2 – smer Bertoki

Rezultati meritev delcev PM10 iz merilnih naprav nameščenih v pristanišču, ki to omogočajo (LKP Ankaran in LKP Koper), se samodejno objavljajo na spletni strani http://www. zivetispristaniscem.si/.

Družba na spletni strani primerjalno prikazuje tudi rezultate meritev naprave, ki je nameščena na Markovcu in s katero upravlja Agencija RS za okolje. Letne povprečne koncentracije delcev prahu (PM10) v koprskem pristanišču so pod zakonsko določeno vrednostjo 40 μg/m3 in pod zastavljenim ciljem 30 μg/m3. Uredba o kakovosti zunanjega zraka opredeljuje tudi dnevno mejno koncentracijo PM10 za varovanje ljudi, ki znaša 50 μg/m3 in je lahko med letom presežena največ 35-krat. Na vseh treh merilnih mestih so bile koncentracije nižje kot v predhodnem letu in pod zakonsko mejo. Nekaj je bilo tudi preseganj in sicer na merilnem mestu št. 2 – smer Bertoki je bila mejna dnevna vrednost presežena 6-krat, na merilnem mestu Ankaran-Rožnik 3-krat ter na lokaciji Potniški terminal 7-krat. Preseganja so bila zaznana tudi na merilnem mestu Markovec, in sicer 6-krat. Tudi v tem primeru se zakonodajna določila izpolnjujejo.

¹¹⁸ Emisije/imisije pri storitvah - dodaten kazalnik (veza GRI GS 305-7)

¹¹⁹ Emisije/imisije pri storitvah - dodaten kazalnik (veza GRI GS 305-7)

Rezultati meritev PM10 (v μg/m3 ) na mejah pristanišča

	2019	2020	2021
Merilno mesto št. 3 – LKP Ankaran	15*	19	15
Merilno mesto št. 2 – smer Bertoki	18	20	17
Merilno mesto št. 4 – LKP Koper	18	20	16

* Med letom so se na tem merilnem mestu zaradi kalibracije instrumenta izvajale primerjalne meritve še z drugim referenčnim instrumentom.

Preseganja dnevne mejne vrednosti 50 μg m3 za leto 2021 na različnih merilnih mestih po Sloveniji

Preseganje dnevnih mejnih vrednosti po Sloveniji

Če primerjamo meritve, ki jih ARSO izvaja v različnih krajih po Sloveniji, lahko vidimo, da se dnevna preseganja mejne vrednosti pojavljajo na vseh merilnih mestih. Največ preseganj se opaža v zimskem času in so posledica večjih izpustov iz domačih kurišč ter meteoroloških vplivov, kot sta majhna hitrost vetra in nizka višina mešanja zraka.

merilno mesto	jan	feb	mar	apr	maj	jun	jul	avg	sept	okt	nov	dec	skupno
Celje bolnica	4	4	1	0	0	3	0	0	0	0	1	5	18
Celje Mariborska	7	7	2	/	/	/	/	/	/	/	/	/	16*
Celje Ljubljanska	/	/	0*	0	0	2	0	0	0	0	2	5	9*
Deskle	2	2	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	4
Hrastnik	0	3	0	0	0	2	0	0	0	0	2	1	8
Iskrba	0	0	0	0	0	1	0	0	0	0	0	0	1
Koper	2	4	0	0	0	0	0	0	0	0	0	2	8
Kranj	0	3	0	0	0	0	0	0	0	0	0	3	6
Ljubljana Bežigrad	1	3	0	0	0	2	0	0	0	1	0	5	12
Ljubljana BF	1	3	0*	/	/	/	/	/	/	/	/	/	4*
Ljubljana Celovška*	3	4	0	0	0	2	0	0	0	1	0	5	15
Ljubljana Vič	/	/	0*	0	0	3	0	0	0	1	0	4	8*
Maribor Titova	0	8	0	0	0	3	0	0	0	0	1	1	13
Maribor Vrbanski plato	0*	2*	0	0	0	2	0	0	0	0	0	0	4*
Murska Sobota Cankarjeva	2	11	2	0	0	3	0	0	0	4	4	3	29
Murska Sobota Rakičan	0	9	1	0	0	1	0	0	0	1	0	2	14
Nova Gorica Grčna	2	3	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	6
Nova Gorica Vojkova	2	7	0	0	0	1	0	0	0	0	0	2	12
Novo mesto	0	1	0	0	0	1	0	0	0	1	0	0	3
Ptuj	0	6	0	0	0	3	0	0	0	2	0	2	13
Trbovlje	2	3	0	0	0	0	0	0	0	0	0	5	10
Velenje	0	3	0	0	0	2	0	0	0	0	0	0	5
Zagorje	6	4	0	0	0	2	0	0	0	0	0	2	14
Žerjav	0*	2	0	1	0	2	0	0	0	0	0	1	6*

* Premalo veljavnih meritev, informativni podatek

Vir: http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/podatki/

Roža vetrov za obdobje januar-junij 2021 (levo), roža vetrov za obdobje julij-december 2021 (desno)

Hitrost vetra je izražena v enotah m s-1.

Leva slika prikazuje podatke za prvo polletje, ko smo meritve izvajali z meteorološko postajo AMS 156, desna slika pa prikazuje podatke za drugo polletje, ko so se meritve izvajale z novo meteorološko postajo Lufft WS600-UMB, ki je integrirana z merilnikom EDM365.

Primerjava letnih koncentracij prašnih delcev PM10 v pristanišču in na nekaterih drugih merilnih mestih po Sloveniji*

* Podatki za leto 2021 še niso dokončno potrjeni s strani ARSO. Vir: http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/podatki/

Predstavitev rezultatov meritev prašnih delcev velikosti do 2,5 µm (PM2,5)

V pristanišču spremljamo tudi delce PM 2,5 na dveh lokacijah ( Merilno mesto št. 4 – LKP Koper in merilno mesto št. 3 – LKP Ankaran). Rezultati so predstavljeni v spodnji tabeli.

Rezultati meritev PM2,5 (v μg/m3 ) na mejah pristanišča

	2019	2020	2021
Merilno mesto št. 4 – LKP Koper	12	14	11
Merilno mesto št. 3 – LKP Ankaran	10*	14	11

Povprečne koncentracije delcev PM2,5 na obeh merilnih mestih v pristanišču so pod zakonodajno vrednostjo 20 μg/m3 .

Hkrati tudi Agencija Republike Slovenije za okolje izvaja meritve prašnih delcev PM2,5 na petih lokacijah po Sloveniji, in sicer Ljubljana Bežigrad, Nova Gorica, Maribor Vrbanski plato, Iskrba ter Celje. Merilno mesto Iskrba je oddaljeno od večjih onesnaževalcev in je namenjeno meritvam naravnega ozadja. Na spodnjem grafu so prikazane letne koncentracije delcev PM2,5 na omenjenih merilnih mestih.

Vir: http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/podatki/

23.7.3 Izpusti snovi na ključnih izvorih120 Predstavitev rezultatov meritev emisij prašnih delcev na ključnih izvorih v pristanišču

Te meritve so zakonsko predpisane in jih izvaja pooblaščena organizacija v neposredni bližini vira nepremične naprave, kjer lahko nastaja prah (npr. pri natovarjanju/raztovarjanju vagonov, tovornjakov). Na vsakem terminalu je več merilnih mest. Iz leta v leto se število meritev nekoliko spreminja,

¹²⁰ Emisije/imisije pri storitvah - dodaten kazalnik (veza GRI GS 305-7)

bodisi zaradi obsega in tipa pretovora bodisi zaradi sprememb zakonodaje. Mejna dovoljena vrednost je odvisna od masnega pretoka in posledično od vremenskih razmer. Rezultati so vsi skladni s podeljenim okoljevarstvenim dovoljenjem. Mejna dovoljena koncentracija celotnega prahu je 20 mg/m3 , saj je vrednost masnega pretoka celotnega prahu 200 g/h.

Rezultati letnih meritev emisij prahu na različnih virih

Predstavitev rezultatov meritev emisij iz kurilnih naprav, ki se uporabljajo za tehnološke namene

Na območju pristanišča se nahajajo kurilne naprave, ki se uporabljajo za tehnološke namene. Rezultati obratovalnega monitoringa kvalitete izpušnih plinov iz teh naprav so predstavljeni v spodnjih tabelah in so skladni z zakonodajo.

Rezultati meritev emisij snovi v zrak in predpisane mejne vrednosti srednje kurilne naprave, namenjene ogrevanju rezervoarjev v objektu za zbiranje ladijskih olj - kalužnici

Snov		Največja vrednost	Srednja vrednost	Mejna vrednost
	mg/m3	g/h	mg/m3 g/h		mg/m3
Dimno število	0	/	0	/	1
Ogljikov monoksid	237,0	32,5	162,4	14,6	170
Dušikovi oksidi izraž. kot NO2	328,6	24,9	177,7	13,1	250
Žveplovi oksidi izraž. kot SO2	24,9	3,8	11,2	1,3	1.700

Rezultati meritev emisij snovi v zrak in predpisane mejne vrednosti srednje kurilne naprave, namenjene sušenju lesa na terminalu za les

Snov	Največja vrednost		Srednja vrednost	Mejna vrednost
	mg/m3	g/h	mg/m3	g/h	mg/m3
Ogljikov monoksid	56,7	15,8	32,2	9,1	80
Dušikovi oksidi izraž. kot NO2	111,6	31,1	90,4	19,6	100
Žveplovi oksidi izraž. kot SO2	4,7	1,3	1,8	0,5	10

Rezultati meritev emisij snovi v zrak in predpisane mejne vrednosti srednje kurilne naprave, namenjene ogrevanju rezervoarjev na terminalu tekočih tovorov

Snov	Največja vrednost		Srednja vrednost	Mejna vrednost
	mg/m3	g/h	mg/m3	g/h	mg/m3
Ogljikov monoksid	12,5	1,3	11,2	1,2	100
Dušikovi oksidi izraž. kot NO2	43,2	4,4	38,9	4,0	200
Žveplovi oksidi izraž. kot SO2	1,5	0,2	0,5	0,1	35

Predstavitev rezultatov meritev emisij iz kurilnih naprav, ki se uporabljajo za sanitarne namene

Na območju pristanišča imamo 10 kurilnic, kjer se za namene ogrevanja objektov in priprave tople sanitarne vode kot primarni ali rezervni vir uporablja kurilno olje oz. UNP. Emisije iz teh naprav preverja dimnikarska služba. Rezultati emisij v zrak so skladni z zakonodajnimi predpisi za male kurilne naprave.

23.7.4 Predstavitev realizacije programov izboljšav glede emisij/imisij pri storitvah

V letu 2021 smo:

• nabavili napravo za uvrečevanje 'big bag' za umetna gnojila na terminalu za sipke tovore.

V letu 2021 nismo:

• zaključili posodobitve protiprašnega prhanja na obalnem dvigalu MD3 na terminalu za premog in železovo rudo,
• nabavili grabilca za sipke tovore na terminalu za sipke tovore,
• v celoti zaključili zamenjave sesalnih protiprašnih sistemov na objektu silosa in objektu hale TH na terminalu za sipke tovore,
• vpeljali sistema vstopa v prostovoljno shemo ESI (Environmental Ship Index), ki ladjam s sodobnejšimi motorji in posledično manjšimi emisijami v zrak omogoča plačilo nižje pristaniške pristojbine, saj so se v obdobju epidemije ladijske pristojbine že znižale in posledično pobuda za dodano znižanje ni bila smiselna.

23.7.5 Programi izboljšav glede emisij/imisij pri storitvah za leto 2022

V letu 2022 bomo:

• nabavili grabilec za sipke tovore na terminalu za sipke tovore,
• na mostnem dvigalu (MD3) na terminalu za razsute tovore posodobili protiprašno prhanje,
• uredili prašno zaščitno steno nakladalnega mesta ob silosu žit,
• vpeljali sistem ESI (Environmental Ship Index).

23.7.6 Podnebne spremembe in priložnosti¹²¹

Ocenjuje se, da podnebne spremembe, ki so posledica emisij toplogrednih plinov, z izrednimi dogodki, ki jih povzročajo, v svetovnem in evropskem merilu močno vplivajo na gospodarske izgube (po ocenah k temu prispevajo tri četrtine) in družbene spremembe, čeprav vseh finančnih izračunov posledic na družbo še nismo izdelali. V družbi smo prepoznali

tveganja in priložnosti, povezana s podnebnimi spremembami (upoštevali smo kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne posledice), in predvideli aktivnosti za zmanjševanje emisij, kot tudi za spopadanje s posledicami podnebnih sprememb. Sistem obvladovanja tveganj je podrobneje opisan v poglavju 14 Obvladovanje tveganj in priložnosti. Predvidene aktivnosti in usmeritve so integrirane v strateške in letne načrte družbe. Cilji in kazalniki, povezani s podnebnimi spremembami, so prikazani v poglavjih 23.7.7 Predstavitev rezultatov meritev emisij toplogrednih plinov in 23.10 Raba energije in energetska učinkovitost in jih preverjamo kvartalno.

Podjetje lahko s svojim delovanjem povzroča pozitivne oziroma negativne vplive, če ne izvaja ukrepov v smeri večje energetske učinkovitosti, ne uporablja obnovljivih virov energije, ne sledi sodobnim tehnologijam. Vplivi družbe v smislu emisij toplogrednih plinov so na svetovni ravni sicer zanemarljivi, na lokalni ali nacionalni pa pomembni, saj prispevajo k doseganju nacionalnih ciljev o emisijah toplogrednih plinov. Družba ni član združenj ali članstev, ki se ukvarjajo s problematiko podnebnih sprememb, se pa zaposleni redno usposabljajo in izobražujejo na tem področju. Izdelan je bil tudi kratek animirani film za enostaven prikaz aktivnosti za varčno rabo energentov in virov.

¹²¹ GRI GS 102-11, 201-2

Bistvenost: Socialni in okoljski vidiki

Glavna področja vpliva dejavnosti Luke Koper na okolje:

• emisije pri storitvah: hrup, plini, škodljive snovi
• ravnanje z odpadki
• ravnanje z odpadno in pitno vodo
• varovanje morja in biotske raznovrstnosti
• svetlobno onesnaževanje
• raba energije in energetska učinkovitost
• izredni dogodki in ukrepanje

Meritve, kazalniki in načini obvladovanja so podrobneje opisani v trajnostnem poročilu.

Bistvenost: Finančni vidiki

Tveganje negativnega vpliva podnebnih sprememb na dejavnost podjetja:

Fizična tveganja:

• Akutna: neurja, poplave, močni nalivi
• Kronična: dvigovanje morske gladine, pomanjkanje pitne vode, višanje povprečnih temperatur

Tveganje prehoda:

• zakonodaja in okoljska politika: zahteva po uporabi alternativnih goriv
• tehnološka tveganja: zamenjava mehanizacije
• tržna tveganja: opustitev določenih blagovnih skupin in preference potrošnikov
• tveganje ugleda

Vir: povzeto po Evropska komisija: Smernice za nefinančno poročanje: dopolnilo o poročanju o informacijah, povezanih s podnebjem (2019/C 209/01)

Zaradi prepoznanih podnebnih tveganj in priložnosti se ni spremenil poslovni model družbe, strategija družbe pa je že prilagojena in je usmerjena tudi k učinkoviti rabi energije, zmanjševanju emisij in učinkoviti rabi virov ter k uporabi obnovljivih virov energije. Zavedamo se tudi priložnosti, povezanih z učinkovito rabo virov, tudi v smeri prihrankov. Znano je še dejstvo, da igrajo drevesa pomembno vlogo pri zajemanju ogljikovega dioksida (CO2 ) iz ozračja, zato jih tudi v pristanišču, kjer je le mogoče, sadimo ter tako vsaj delno kompenziramo spremembe namembnosti zemljišč pri širitvah pristanišča.

Pri svojem delovanju potrebujemo pitno vodo za sanitarne in tehnološke namene, kar je podrobneje opisno v poglavju 23.11 Upravljanje s pitno in podzemno vodo. Pri gradnji novih površin upoštevamo poplavno ogroženost in gradimo na ustrezni višini. Na področju človeških virov pa ocenjujemo, da se bo moral mogoče zaradi dviga temperature ozračja v prihodnje prilagoditi način dela na prostem.

V prihodnje lahko na podlagi sprejetega Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) in evropskega zelenega dogovora pričakujemo, da bo potrebno pospešeno prehajati na alternativne pogone. Energetski in podnebni cilji so v osnovi določeni na ravni EU, tj. kot cilji, ki jih mora doseči EU kot celota. V strateških dokumentih družbe se zavzemamo za doseganje ciljev na ravni Republike Slovenije.

Predstavljeni cilji o zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov na ravni EU in na ravni Slovenije

Vir: Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije (NEPN)

Države, kot je RS, ki imajo relativno majhen energetski sistem in visok izhodiščni delež OVE, napredujejo veliko težje kot ostale (tudi v primeru večjih potencialov in razpoložljivih finančnih virov), saj majhen delež OVE v prometu zahteva veliko večje deleže pri toploti in elektriki, pogosto tudi nedosegljive. Uvajanje OVE v prometu je tehnično namreč izjemno zahtevno, saj je omejeno z različnimi standardi (distributerji morajo v goriva primešavati biogoriva, npr. v dizel se lahko primeša največ 7 % biodizla). Do leta 2025 načrtujemo v pristanišču izgradnjo za približno 6 MWp sončnih elektrarn, kar pomeni, da bomo proizvedli do 20 % električne energije za lastno porabo. Do leta 2030 načrtujemo izgradnjo za približno 10 MWp sončnih elektrarn, kar predstavlja približno 38 % trenutne porabe električne energije vsega pristanišča. Pričakujemo izpolnitev zastavljenega cilja o 27-% porabi energije iz obnovljivih virov, kot je to opredeljeno za Republiko Slovenijo.

Glede doseganja cilja o učinkoviti rabi energije (URE) smo v fazi popisa in izračuna učinkov že izvedenih aktivnosti (v %) glede na referenčno leto 2007, kajti v strateških usmeritvah težimo k doseganju cilja na ravni republike Slovenije (vsaj 35 %). V sklopu URE smo v letu 2020 vpeljali sistem upravljanja z energijo skladno z ISO 50001, nadaljevali bomo izvajanje energetskih pregledov, klasificirali smo luške objekte v energetske razrede, zamenjali delež opreme in prešli na električni pogon.

Prepoznana podnebna tveganja in priložnosti Tveganje 1: Zaostrovanje zahtev okoljske politike na ravni EU in Slovenije

Vrsta in podvrsta podnebnega tveganja: tveganje prehoda – okoljske politike ter pravna tveganja

Opis: K nastanku toplogrednih plinov pomembno prispeva promet, zaradi česar se lahko pričakuje stopnjevanje zakonodajnih pritiskov v smeri rabe alternativnih goriv. To so goriva ali viri energije, ki se vsaj delno uporabljajo kot nadomestek za fosilne naftne vire pri oskrbi prometa z energijo, prispevajo k razogljičenju prometa ter izboljšujejo okoljske parametre delovanja prometnega sektorja.

V prihodnosti lahko na podlagi sprejetega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) in zelenega dogovora pričakujemo, da bomo morali postopno nadaljevati prehajanje na alternativne pogone. Evropska komisija je konec marca 2021 sprejela nov cilj o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, in sicer do leta 2030 za vsaj 55 % glede na raven iz leta 1990. Slovenija si je za cilj zastavila 15-% zmanjšanje emisij TPG v sektorjih, ki niso vključeni v sistem trgovanja z emisijami, glede na leto 2005 in 27-% delež energije iz OVE. Slednja cilja se bosta v prihodnjih letih najverjetneje uskladila s ciljema EU.

Glede na trenutne napovedi je pričakovati dodatno zaostrovanje ciljev tako na ravni EU kot Slovenije, v bodoče pa lahko pride tudi do prenosa ciljev na povzročitelje emisij. V primeru neskladnosti z zahtevami pa bi se lahko Luka Koper soočila z globami, s tožbami ali pa z izgubo ugleda, kar bi lahko povzročilo upad prometa.

Prilagajanje tem zahtevam bo za družbo pomenilo dodatne finančne obremenitve za naložbe v zamenjavo opreme in izgradnjo dodatne infrastrukture. Tak primer je zahteva po zagotovitvi infrastrukture, ki bo ladjam v pristanišču omogočila priklop na električno omrežje skladno z Uredbo o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva v prometu na podlagi Direktive 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva.

Časovni horizont: dolgoročen (10 let)

Verjetnost: srednja

Ocenjene posledice: Sprejemanje strožjih okoljskih politik z namenom zmanjševanja negativnih vplivov na podnebje na ravni države lahko podraži cene energentov za odjemalce, med katere spada tudi Luka Koper (10-% dvig cen bi pomenil 0,7–1,0 milijona evrov). V bodoče bi se lahko uvedlo plačevanje emisijskih kuponov za velike porabnike energije, država pa bi lahko vpeljala tudi kazni v primeru nespoštovanja zavez glede emisij. Družba trenutno nima na voljo dovolj informacij za kvantifikacijo vplivov strožjih okoljskih politik.

Metode odzivanja: Na področju energetske učinkovitosti smo v letu 2020 uvedli sistem upravljanja z energijo skladno z ISO 50001. Za naložbo v infrastrukturo, ki bo ladjam v pristanišču omogočila priklop na električno omrežje, smo že pripravili idejno zasnovo, po kateri je okvirna vrednost naložbe 58 milijonov evrov, kar smo vključili tudi v Program razvoja pristanišča 2021–2025, ki je bil 24. 2. 2021 potrjen na vladi RS. Sklenjen je bil tudi sporazum z družbo ELES o izgradnji, sofinanciranju in delitvi vlaganj za RTP 110/x kV Luka Koper in priključni vod do pristanišča. Do leta 2030 v pristanišču načrtujemo izgradnjo sončnih elektrarn s skupno zmogljivostjo približno 4MWp, kar je izkazano med priložnostmi, saj bodo iz tega naslova realizirani tudi prihranki pri porabi energentov.

Ocenjujemo, da bo postopno mogoče zamenjati obstoječe dizelsko gnane terminalske vlačilce, ki so največji porabniki goriva v pristanišču, z električno gnanimi terminalskimi vlačilci (eTV) in dobaviti dodatne eTV zaradi povečanega pretovora, vendar je ta tehnologija trenutno še v razvoju in je zato še vedno cenovno neugodna. Postopek elektrifikacije terminalskih vlačilcev tako predvidevamo med letoma 2027 in 2040. Do leta 2030 je strošek postopnega prehoda na eTV grobo ocenjen na 2,4 milijona evrov, do leta 2040 pa še na dodatnih 12,7 milijona evrov. V oceno sta zajeta razlika med nakupom dizelsko gnanih terminalskih vlačilcev in električno gnanih

terminalskih vlačilcev, za katere se predvideva pocenitev, ter izgradnja polnilnic.

Postopen prehod na osebna vozila in kombije na električni pogon je na grobo ocenjen na 3,7 milijona evrov. V to oceno sta zajeta razlika med nakupom klasičnih osebnih vozil in kombijev z motorji na notranje izgorevanje in njihovih električnih alternativ ter izgradnja polnilnic. Do leta 2025 je strošek elektromobilnosti grobo ocenjen na 0,5 milijona evrov, do leta 2030 na dodatnega 0,5 milijona evrov, do leta 2040 pa še na 2,7 milijona evrov.

Tveganje 2: Dvig morske gladine

Vrsta in podvrsta podnebnega tveganja: fizično tveganje (kronično)

Opis: Zaradi segrevanja Zemlje in taljenja ledenikov lahko pride do dviga morske gladine, kar lahko povzroči poplavljanje obal in skladiščnih površin ter uničenje tovora. V prihodnosti bo morda zato treba izvesti premike cestne in železniške infrastrukture ali pa to infrastrukturo dodatno zaščititi z varovalnimi nasipi in zidovi. Za preprečitev škode so potrebni spremenjeni pristopi h gradnji in prostorskemu načrtovanju (npr. dvig površin, ki so poplavno ogrožene, na večjo nadmorsko višino).

Časovni horizont: dolgoročen (10 let)

Verjetnost: majhna

Ocenjene posledice: Družba trenutno nima na voljo dovolj informacij za kvantifikacijo tveganja.

Metode odzivanja: V sklopu DPN leta 2010 so bile izdelane karte poplavne nevarnosti, gradnja pa se izvaja skladno z DPN, ki opredeljuje zahteve glede nadmorske višine za različne dele pristanišča. Družba vse naložbe v infrastrukturo izvaja skladno z zahtevami DPN, ločeno pa ne spremlja, kolikšen del vrednosti naložbe se nanaša na zagotavljanje večje poplavne varnosti.

Tveganje 3: Pomanjkanje pitne vode

Vrsta in podvrsta podnebnega tveganja: fizično tveganje (kronično)

Opis: Podnebne spremembe na področju dejavnosti družbe Luka Koper, d. d., bodo močno vplivale na vodne vire in vodooskrbo v Sloveniji ter povzročile težave pri oskrbi s pitno vodo predvsem v poletnem času. Zaradi dviga temperature in povečanja pogostosti in trajanja vročinskih valov se utegnejo spremeniti vzorci porabe energije in pogoji za njeno

proizvodnjo ter povečati potrebe po zelenih površinah v mestih in na utrjenih površinah.

Časovni horizont: dolgoročen (10 let)

Verjetnost: srednja

Ocenjene posledice: Omejenost naravnih virov lahko povzroči dvig cen teh dobrin. 10-% dvig cen vode bi pomenil dvig stroškov družbe Luka Koper, d. d., za 0,05 milijona evrov.

Metode odzivanja: : Izvajajo se aktivnosti iz načrta sanacije internega vodovodnega omrežja (družba Luka Koper, d. d., je za te namene v preteklih dveh letih porabila 0,4 milijona evrov, v prihodnjih treh pa bo za to namenila še 2,6 milijona evrov). V primeru pomanjkanja pitne vode v pristanišču se izvedejo aktivnosti iz načrta ukrepanja. Dnevno se sistemsko spremljajo izgube pitne vode in v primeru puščanj se ukrepa. Na nekaterih mestih imamo sistem požarne zaščite zasnovan na uporabi morske vode ali vode iz vrtin, zaradi česar smo manj odvisni od razpoložljivosti pitne vode za gašenje.

Tveganje 4: Neurja in ekstremni vremenski pojavi

Vrsta in podvrsta podnebnega tveganja: fizično tveganje (akutno)

Opis: Povečana pogostost in jakost ekstremnih vremenskih pojavov utegneta povečati škodo na tovoru in infrastrukturi ter povzročiti gospodarsko škodo.

Časovni horizont: srednjeročen (5 let)

Verjetnost: srednja

Ocenjene posledice: V primeru večjih ujm in posledično vdora vode v skladišča ter močnih neurij z vetrom lahko pride do škode v višini 1,2 milijona evrov.

Metode odzivanja: Sklenjena so ustrezna zavarovanja (družba Luka Koper, d. d., za zavarovanja nameni 0,9 milijona evrov letno). Postavljen je merilni sistem za veter in sistem obveščanja (vrednost naložbe 0,05 milijona evrov). Ukrepanje je skladno z navodilom o preventivnih ukrepih in ukrepih ob izrednih vremenskih razmerah.

Tveganje 5: Naraščanje povprečnih temperatur in vpliv na pogoje dela

Vrsta in podvrsta podnebnega tveganja: fizično tveganje (kronično)

Opis: Vročinskih valov je v poletnem času vse več, so vse daljši in intenzivnejši, toplotne obremenitve vplivajo na produktivnost zaposlenih in s tem na konkurenčnost družbe. Na delo v zaprtih prostorih je vpliv manjši, narasla pa bo poraba električne energije zaradi povečane uporabe klimatskih naprav. Skladno s študijo Mednarodne organizacije dela122 je največje toplotne obremenitve pričakovati v naseljenih območjih podsaharske Afrike, južne Indije, severne Avstralije in jugovzhodne Azije, medtem ko bo Evropa predvidoma manj obremenjena.

Časovni horizont: dolgoročen (10 let)

Verjetnost: srednja

Ocenjene posledice: Družba trenutno nima na voljo dovolj informacij za kvantifikacijo vpliva naraščanja povprečnih temperatur na produktivnost.

Metode odzivanja: Nabavlja se premična oprema s klimatskimi napravami. Zagotovijo se ustrezni prostori za zaščito zaposlenih, kot so prostori za umik v senco, ter hladni napitki in razvoz po deloviščih.

Tveganje 6: Zmanjšanje pretovora nekaterih blagovnih skupin zaradi podnebnih sprememb

Vrsta in podvrsta podnebnega tveganja: tveganje prehoda – tržna tveganja

Opis: Zaradi regulatornih zahtev, ambicioznih okoljskih ciljev in sprememb vedenja potrošnikov lahko pretovor nekaterih blagovnih skupin upade. Najbolj izpostavljene blagovne skupine so avtomobili (souporaba avtomobilov, zahteve po mobilnosti brez emisij), energetski premog (večji vpliv okoljevarstvenih organizacij lahko povzroči postopno opustitev rabe premoga in prehod na druge vire) in hitro pokvarljivo blago, kjer lahko pretovor upade zaradi neugodnih podnebnih sprememb v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu (suše, višanje temperature).

Časovni horizont: srednjeročen (5 let)

Verjetnost: srednja

Ocenjene posledice: Posledice so ocenjene na 4,5 milijona evrov.

Metode odzivanja: Iskanje alternativnih blagovnih skupin in tokov, spremljanje razmer na trgih.

Priložnost 1: Povečano povpraševanje ali pridobitev nekaterih novih blagovnih skupin

Vrsta in podvrsta podnebne priložnosti: tržna priložnost

Opis: Zaradi regulatornih zahtev, ambicioznih okoljskih ciljev in sprememb vedenja potrošnikov postajajo okolju prijazni izdelki čedalje večja poslovna priložnost. Države se proti podnebnim spremembam borijo s spodbujanjem trajnostne, z viri gospodarne in nizkoogljične rasti, kar povečuje povpraševanje po nekaterih novih blagovnih skupinah. Pojavljajo se priložnosti za pretovor jeklenih polproizvodov (nadomestitev železove rude in premoga), vetrnic, solarnih panelov, baterij, električnih avtomobilov.

Časovni horizont: srednjeročen (5 let)

Verjetnost: velika

Ocenjene posledice: Priložnosti pomenijo 5,6 milijona evrov dodatnih prihodkov na leto (za PC GT 1,7 milijona evrov in PC TA 3,9 milijona evrov).

Metode odzivanja: Trženjske aktivnosti za pridobitev novih poslov.

Priložnost 2: Prihranki iz naslova energetske učinkovitosti

Vrsta in podvrsta podnebne priložnosti: priložnost – učinkovita raba virov

Opis: Luka Koper, d. d., skrbi za izboljšanje kakovosti življenja v celotnem prostoru, v katerega je umeščeno pristanišče, in se zaveda ranljivosti naravnega okolja. Ob zavedanju, da pristanišče vpliva na okolje, se je Luka Koper v svojih politikah zavezala smotrnemu ravnanju z okoljem, saj ga želi ohraniti tudi za prihodnje rodove. S svojim ravnanjem bo tako tudi zmanjšala svoje vplive na podnebne spremembe, slednje pa je lahko priložnost za znižanje operativnih stroškov poslovanja oziroma pri porabi energentov.

Časovni horizont: dolgoročen (10 let)

Verjetnost: velika

Ocenjene posledice: Prihranek je na letni ravni v letu 2030 ocenjen na 1,6 milijona evrov, zmanjšanje izpustov TGP pa na 3.200 t.

Metode odzivanja: Do leta 2025 načrtujemo v pristanišču izgradnjo sončnih elektrarn s skupno zmogljivostjo približno 1,25 MWp, kar pomeni, da bomo proizvedli do 4 % električne

¹²² ILO: Working on a WARMER planet, 2019

energije za lastno porabo. Pričakujemo, da bomo imeli do leta 2030 zgrajenih za približno 4 MWp sončnih elektrarn, kar pomeni približno 14 % trenutne porabe električne energije in približno 10 % predvidene porabe električne energije celotnega pristanišča v letu 2030 ter omogoča zmanjšanje izpustov TGP za približno 1.500 t CO2 . Gradnja takega obsega sončnih elektrarn v pristanišču je glede na danes poznane podatke še ekonomsko upravičena. Pričakujemo, da bomo dosegli zastavljeni cilj o 27-% deležu energije iz obnovljivih virov. Elektrifikacija mostnih dvigal na pnevmatikah (RTG) je ocenjena na 6,2 milijona evrov. V to oceno sta zajeta razlika med nakupom dizelsko gnanih dvigal RTG in električno gnanih dvigal eRTG ter izgradnja elektroenergetske infrastrukture. Do leta 2025 je strošek postopnega prehoda na eRTG grobo ocenjen na 3,3 milijona evrov, do leta 2030 pa še na dodatnih 2,9 milijona evrov. Postopek elektrifikacije dvigal RTG se bo predvidoma zaključil do leta 2030. V povprečju se strošek energenta pri prehodu z goriva na električno energijo zmanjša za 50.000 evrov na leto za posamezno dvigalo RTG.

23.7.7 Predstavitev rezultatov meritev emisij toplogrednih plinov¹²³

Iz opreme ter naprav za hlajenje in klimatizacijo, ki vsebujejo fluorirane (ozonu škodljive, HFC) toplogredne pline, smo v letu 2021 zabeležili 30 kg puščanj, kar je bistveno manj kot v letu 2020 (247,1 kg).

Plini, ki jih obravnavamo v nadaljevanju, so še ogljikov dioksid (CO2 ), metan (CH4) in di-dušikov oksid (N2 O), ki nastajajo kot posledica izgorevanja goriv zaradi delovanja pristaniške mehanizacije, pri uporabi goriv za ogrevanje ter posredno zaradi uporabe električne energije v pristaniških procesih. Da lahko različne toplogredne pline med sabo primerjamo in seštevamo, jih moramo prej pomnožiti z njihovim toplogrednim potencialom, ki se izraža v razmerju glede na toplogredni učinek CO2 . Znotraj pristanišča imamo tudi nepremično opremo ter naprave za hlajenje in klimatizacijo, ki vsebujejo fluorirane (ozonu škodljive, HFC) toplogredne pline, največji sistemi za hlajenje pa delujejo s pomočjo amonijaka, ki ne povzroča toplogrednega učinka. Koliko snovi med delovanjem uide, najbolje pokaže količina snovi, ki jo je treba dopolniti v napravo, o čemer poročajo pooblaščeni vzdrževalci naprav. Emisije iz naprav omejujemo z rednimi vzdrževalnimi posegi, rednim servisiranjem in pregledovanjem ter zajemanjem plinov odsluženih naprav.

Postopek izračuna ekvivalenta CO2 je povzet po standardu SIST ISO 14064-1 Toplogredni plini – 1. del: Specifikacija z navodilom za količinsko določanje in poročanje o emisijah in odstranjevanju toplogrednih plinov na ravni organizacije. Za leto 2021 smo izračunali ogljični odtis, ki vključuje emisije, ki so nastale le zaradi izgorevanja fosilnih goriv pri delovanju pristaniške talne mehanizacije in pri ogrevanju

stavb ter posredne emisije zaradi porabe elektrike na območju pristanišča. Izračunavamo neposredne emisije toplogrednih plinov iz virov, ki so v lasti družbe in pod njenim nadzorom (obseg 1), in posredne emisije toplogrednih plinov iz virov, ki nastanejo zaradi porabljene električne energije (obseg 2). Uporabljeni faktorji za izračun ogljičnega odtisa (obseg 1, 2) so povzeti po javno dostopnih nacionalnih podatkih sektorja za okolje in podnebne spremembe Direktorata za okolje Ministrstva za okolje in prostor (https://www.gov.si/assets/ organi-v-sestavi/ARSO/Podnebne-spremembe/Znacilneneto-kaloricne-vrednosti-in-emisijski-faktorji-za-leto-2021. pdf) ter podatki letnih izpustov TGP na enoto proizvedene električne energije, ki jih izdaja Center za energetsko učinkovitost Inštituta Jožef Štefan (CEU IJS). Izračun emisij, ki se sproščajo iz antipogenih sistemov je bil izveden s pomočjo javnega dostopnega računala GHG Protocol (https:// ghgprotocol.org/ghg-emissions-calculation-tool).

2019	Celokupna poraba (MWh)	Emisijski faktor [kgCO2 ekv/ kWh]	Celokupne emisije [kgCO2 ekv/ leto]
Direktne emisije (obseg 1)	48.748		15.917.431
Dizelsko gorivo	46.269	0,267	12.353.713
Lahko kurilno olje	723	0,267	193.041
Utekočinjen naftni plin - UNP	119	0,227	27.013
Električna energija - lastna proizvodnja SE	247	0	0
Lesna biomasa	1.390	0	0
Toplogredni plini			3.343.664
Indirektne emisije (obseg 2)	27.305		10.239.189
Električna energija	27.305	0,375	10.239.189
SKUPAJ	76.052		26.156.620

2020	Celokupna poraba (MWh)	Emisijski faktor [kgCO2 ekv/ kWh]	Celokupne emisije [kgCO2 ekv/ leto]
Direktne emisije (obseg 1)	45.385		12.250.823
Dizelsko gorivo	43.346	0,267	11.573.475
Lahko kurilno olje	373	0,267	99.591
Utekočinjen naftni plin - UNP	131	0,227	29.737
Električna energija - lastna proizvodnja SE	254	0	0
Lesna biomasa	1.281	0	0
Toplogredni plini			548.020
Indirektne emisije (obseg 2)	26.435		9.543.057
Električna energija	26.435	0,361	9.543.057
SKUPAJ	71.820		21.793.880

¹²³ GRI GS 305-1, 305-2, 305-6

Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja 134
--------------------------------------------------	--	--	--	--	--	--

2021	Celokupna poraba [MWh]	Emisijski faktor [kgCO2 ekv/ kWh]	Skupne emisije [kgCO2 ekv/ leto]
Direktne emisije (obseg 1)	47.342		12.335.750
Dizelsko gorivo	45.308	0,267	12.086.351
Lahko kurilno olje	385	0,267	102.662
Utekočinjen naftni plin - UNP	125	0,227	28.447
Električna energija-lastna proizvodnja SE	241	0	0
Lesna biomasa	1.283	0	0
Toplogredni plini			118.290
Indirektne emisije (obseg 2)	29.336		10.590.405
Električna energija	29.336	0,361	10.590.405
SKUPAJ	76.679		22.926.155

V letu 2005 je Luka Koper, d. d., za svoje delovanje ustvarila 14.945.549 kgCO2 ekv, v letu 2021 pa 22.926.155 kgCO2 ekv, kar pomeni 53,4-% povečanje emisij TGP pri 74,5-% povečanju ladijskega prometa.

Luka Koper bo z učinkovito rabo energije ter nadaljnjimi investicijami v pridobivanje energije iz obnovljivih virov sledila ciljnem NEPN-a za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Izhodiščna specifična vrednost je bila določena pri vrednosti emisij na pretovorjeno tono blaga iz leta 2017, ko smo omenjeno količino prvič poročali v okviru poročila GRI.

Emisije toplogrednih plinov

Skupne emisije so se v primerjavi z letom prej zvišale za 6,9 odstotka. Kljub povečanemu ladijskemu pretovoru (+6,5 %) so se tudi celotne količine emisij povečale, predvsem zaradi večje porabe električne energije. V letu 2021 dosegamo zastavljene specifične ciljne vrednosti.

23.7.8 Rezultati meritev emisij hlapnih spojin¹²⁴ Predstavitev rezultatov meritev emisij hlapnih spojin

Glavni izvor razpršenih emisij hlapnih spojin so različne dejavnosti manipulacije na terminalu tekočih tovorov (npr. polnjenje in praznjenje premičnih ali nepremičnih rezervoarjev, dihalni ventili rezervoarjev). Rezervoarji zaradi svojih karakteristik nimajo standardnih odvodnikov za izpuščanje odpadnih plinov v ozračje, zato meritev ni mogoče izvajati, vendar pooblaščenec z računalniškim programom ameriškega urada za okolje (EPA) izračuna letne emisije hlapnih snovi. Pri tem izračunu se upoštevajo karakteristike rezervoarjev, vrste in količine skladiščenih snovi ter meteorološki podatki. Mejnih vrednosti na tem področju ni.

Letne izgube hlapnih snovi iz rezervoarjev na terminalu za tekoče tovore

Letne izgube hlapnih snovi iz rezervoarjev na terminalu tekočih tovorov v letu 2021 so znašale za plinsko olje 2.810,8 kg, O-ksilen 77,9 kg, JET gorivo 20,7 kg in metanol 566,8 kg. Stiren pa se v letu 2021 ni pretovarjal.

Na terminalu za tekoče tovore se nahaja tudi naprava s kriogenim hlajenjem (VRU-vapor recuperation unit) in je namenjena zajezitvi hlapov, ki nastanejo pri polnjenju vagonov in kamionov. Izmerjene emisije v zrak iz navedene čistilne naprave so bile znotraj zakonskih mej.

Rezultati meritev emisij snovi v zrak in predpisane mejne vrednosti naprave VRU na terminalu tekočih tovorov

Snov		Največja vrednost	Srednja vrednost	Mejna vrednost
	mgC/m3	gC/h	mgC/m3	mgC/h	mgC/m3
TOC*	2,8	0,1	2,8	0,1	50
Metanol	7,5	0,4	7,4	0,4	20

* celotni organski ogljik

23.8 Ravnanje z odpadki¹²⁵

Posledica delovanja pristanišča je nastanek raznovrstnih odpadkov, ki se ločeno zbirajo in predelujejo oz. predajajo pooblaščenim organizacijam. Odpadki, ki nastajajo v Luki Koper, d. d., zaradi dejavnost se evidentirajo glede na izvor odpadkov in sicer luški odpadki (nevarni, nenevarni, mešani odpadki), ladijski odpadki (nevarni , nenevarni, mešani odpadki) in gradbeni odpadki.

Center za ravnanje z odpadki

Center za ravnanje z odpadki – območje za kompostiranje

V letu 2021 se je v luškem Centru za ravnanje z odpadki, ki ga upravlja hčerinsko podjetje Luka Koper INPO, d. o. o., predelalo v kompost 388 ton odpadkov, ki jih je proizvedla Luka Koper, d. d.

Center za ravnanje z odpadki – območje za skladiščenje nevarnih odpadkov

Ker se v objektu za zbiranje ladijskih kalužnih vod in olj ter v Centru za ravnanje z odpadki nahajajo določene količine nevarnih odpadkov, zaradi katerih lahko pride do onesnaženja okolja večjega obsega (IED naprava), je bilo za oba objekta v letu 2021 pridobljeno dovoljenje.

Luka Koper, d. d., ima tudi okoljevarstveno dovoljenje za pretovor oziroma za začasno skladiščenje odpadnih kovin, odpadne plastike in valjarniške škaje. Izvor teh odpadkov so večinoma države Evropske unije, v manjši meri pa tudi države nečlanice EU. V Luki Koper se blago oz. tovor, v tem primeru odpadki, izrecno skladišči samo do prihoda ladje. Za družbo blago oz. odpadki predstavljajo tovor kot vsak drug, ki potuje skozi pristanišče in pri katerem družba nastopa le kot eden od členov transportno-logistične verige. Odpadne kovine, ki se pretovarjajo, se uvrščajo med nenevarne odpadke. Skupaj se je v letu 2021 pretovorilo 44.229 ton odpadnih kovin klasifikacijske številke 19 12 02 (železne kovine) in 12 01 01 (opilki in ostružki železa). Pošiljkam odpadnih kovin se je izmerila radioaktivnost s ciljem preverjanja ilegalnih pošiljk, vodila evidenca, izvedli so se preračun emisij praha in meritve emisij odpadne vode.

Luka Koper, d. d., ima tudi okoljevarstveno dovoljenje za predelavo po R-3 odpadnega papirniškega mulja, ki se pomeša z vodo in nanaša na premog in železovo rudo za zmanjšanje prašenja. V letu 2021 se je porabilo 1.056 ton papirniškega mulja, kar je 465,64 tone manj kot v predhodnem letu. Manjša poraba je posledica zmanjšanega obsega pretovora premoga.

23.8.1 Rezultati s področja ravnanja z odpadki¹²⁶

Na območju pristanišča se je v letu 2021 zbralo skupaj nekaj več kot 5.241 t odpadkov, od tega 3.435 t ločeno zbranih odpadkov (nevarni – 481 t, nenevarni – 2.954 t), 235 t mešanih komunalnih odpadkov in 1.571 t ladijskih odpadkov (nevarni

¹²⁵ GRI GS, 306-1, 306-4, 306-5

¹²⁶ GRI GS 306-2, 306-3, 306-4, 306-5

– 849 t, nenevarni - 613 t, vključno z mešanimi komunalni odpadki - 109 t) (slika 41). Gradbeni odpadki niso všteti v zbrano količino in so prikazani ločeno v nadaljevanju.

Zbrani nevarni in nenevarni odpadki se iz luškega Centra za ravnanje z odpadki oddajo v nadaljnje ravnanje pooblaščenim organizacijam, ki imajo ustrezna dovoljenja za transport, predelavo ali odstranjevanje odpadkov in so vpisani v sezname na Agenciji RS za okolje (ARSO).

Razčlenitev luških nevarnih in nenevarnih odpadkov (brez ladijskih in gradbenih odpadkov) glede na postopke predelave ali odstranjevanja za leto 2021

	Nevarni odpadki (481 t)		Nenevarni odpadki (3.189 t)
Ravnanje z odpadki	tone	Postopki predelave ali odstranjevanja	tone	Postopki predelave ali odstranjevanja
Ponovna uporaba	0	Metoda ponovne uporabe – se ne uporablja	0	Metoda ponovne uporabe – se ne uporablja
Recikliranje	0	R12, R5 – se ne reciklirajo	905	R3, R12, R13 – se ne odlagajo
Kompostiranje	0	Ni nastalih odpadkov, ki bi se kompostirali	0	Ni nastalih odpadkov, ki bi se kompostirali
Predelava, vključeno z energijsko predelavo	31	D13, D9 – se ne odlagajo	384	D13, D9 – se ne odlagajo
Sežiganje	0	Direktnega oddajanja v sežig ni. Podatkov o nadaljnjem ravnanju prevzemnikov ni.	0	Direktnega oddajanja v sežig ni. Podatkov o nadaljnjem ravnanju prevzemnikov ni.
Globoko vbrizgavanje	0	Metoda globokega vbrizgavanja – se ne uporablja	0	Metoda globokega vbrizgavanja – se ne uporablja
Odlaganje	0	Metoda odlaganja – se ne uporablja	235	D1 – Odlaganje v ali na zemljo – se odlagajo
Skladiščenje na mestu nastanka		Metoda skladiščenja na mestu nastanka – se ne uporablja	0	Metoda skladiščenja na mestu nastanka – se ne uporablja
Drugo	165	Zbiranje pri specializiranih podjetjih za ravnanje z odpadki, ki zagotavljajo postopke predelave ali odstranjevanja – se ne odlagajo	1.666	Zbiranje pri specializiranih podjetjih za ravnanje z odpadki, ki zagotavljajo postopke predelave ali odstranjevanja – se ne odlagajo

Vir podatkov: Informacijski sistem za ravnanje z odpadki - IS odpadki (gov.si)

Transport nevarnih odpadkov iz pristaniških dejavnosti (brez ladijskih odpadkov)

Dejavnost	Količin ton
Prevoz nevarnih odpadkov	480
Uvoženi nevarni odpadki	0
Izvoženi nevarni odpadki	0
Nevarni odpadki, obdelani	480

Količina mešanih odpadkov se je v 2021 v primerjavi z letom 2020 nekoliko povečala, vendar približala letu 2019. Nihanja pripisujemo Covid epidemiji in večji odsotnosti zaposlenih v letu 2020.

Gradbeni odpadki

V letu 2021 je nastalo 10.053 ton nenevarnih gradbenih odpadkov, vrste so prikazane v spodnjem grafu.

Količina in vrste gradbenih odpadkov v letu 2021

Beton v tonah Mešanice gradbenih odpadkov v tonah Mešanica betona v tonah Ploščice in keramika v tonah

	Nevarni odpadki			Nenevarni odpadki (10.053 t)
Ravnanje z odpadki	tone	Postopki predelave ali odstranjevanja		Postopki predelave ali odstranjevanja
Ponovna uporaba	0	Ni nastalih odpadkov, ki bi se ponovno uporabilo	6.418	R-10 – se ne odlagajo
Recikliranje	0	Ni nastalih odpadkov, ki bi se reciklirali	3.634	R-5, R12, R13 - se ne odlagajo
Kompostiranje	0	Ni nastalih odpadkov, ki bi se kompostirali	0	Ni nastalih odpadkov, ki bi se kompostirali
Predelava, vključeno z energijsko predelavo	0	Ni nastalih odpadkov, ki bi se predelali z energijsko predelavo	0	Ni nastalih odpadkov, ki bi se predelali z energijsko predelavo
Sežiganje	0	Ni nastalih odpadkov, ki bi se sežigali	0	Ni nastalih odpadkov, ki bi se sežigali
Globoko vbrizgavanje	0	Ni nastalih odpadkov, ki bi se globoko vbrizgavali	0	Ni nastalih odpadkov, ki bi se globoko vbrizgavali
Odlaganje	0	Ni nastalih odpadkov, ki bi se odlagali	1	D1 – Odlaganje v ali na zemljo – se odlagajo
Skladiščenje na mestu nastanka	0	Ni nastalih odpadkov, ki bi se skladiščili na mestu nastanka	0	Metoda skladiščenja na mestu nastanka se ne uporablja.
Drugo	0	Ni nastalih odpadkov, ki bi bili podvrženi drugim metodam ravnanja	0	Ni nastalih odpadkov, ki bi bili podvrženi drugim metodam ravnanja

Razčlenitev nastalih gradbenih nevarnih in nenevarnih odpadkov (brez ladijskih in luških) glede na postopke predelave ali odstranjevanja za leto 2021

Vir podatkov: Informacijski sistem za ravnanje z odpadki - IS odpadki (g ov.si)

Ladijski odpadki

V letu 2021 smo prevzeli 1.571 t ladijskih odpadkov (nevarni – 849 t, nenevarni - 613 t, vključno z mešanimi komunalni odpadki - 109 t) (slika). Večina ladijskih odpadkov se uvršča med nevarne odpadke. Ladijski odpadki predstavljajo največji delež luških nevarnih odpadkov. Gre predvsem za ladijska (kalužna) olja z različno vsebnostjo vode, kuhinjske odpadke I. kategorije, zaoljene krpe, odpadne baterije, zdravila, pepel ipd.

Letne količine odpadkov, prevzetih z ladij

Vrste in delež ločeno zbranih nevarnih ladijskih odpadkov v letu 2021

V letu 2021 so največji delež med nevarnimi ladijskimi odpadki predstavljala ladijska kalužna olja (slika), ki so bila vsa predana pooblaščeni organizaciji v tujino, vsi ostali nevarni ladijski odpadki pa so bili predani pooblaščenim organizacijam v Sloveniji.

	Nevarni odpadki			Nenevarni odpadki
Ravnanje z odpadki	tone	Postopki predelave ali odstranjevanja		Postopki predelave ali odstranjevanja
Ponovna uporaba	0	Ni nastalih odpadkov, ki bi se ponovno uporabilo	0	Ni nastalih odpadkov, ki bi se ponovno uporabilo
Recikliranje	0	Ni nastalih odpadkov, ki bi se reciklirali	0	Ni nastalih odpadkov, ki bi se reciklirali
Kompostiranje	0	Ni nastalih odpadkov, ki bi se kompostirali	0	Ni nastalih odpadkov, ki bi se kompostirali
Predelava, vključeno z energijsko predelavo	668	D-15, D-13 – se ne odlagajo		0 Ni nastalih odpadkov, ki bi se predelali z energijsko predelavo
Sežiganje	0	Ni nastalih odpadkov, ki bi se sežigali	0	Ni nastalih odpadkov, ki bi se sežigali
Globoko vbrizgavanje	0	Ni nastalih odpadkov, ki bi se globoko vbrizgavali	0	Ni nastalih odpadkov, ki bi se globoko vbrizgavali
Odlaganje	0	Ni nastalih odpadkov, ki bi se odlagali	109	D1 – Odlaganje v ali na zemljo – se odlagajo
Skladiščenje na mestu nastanka	0	Ni nastalih odpadkov, ki bi se skladiščili na mestu nastanka	0	Metoda skladiščenja na mestu nastanka se ne uporablja.
Drugo	181	Odpadki, ki so podvrženi drugim metodam ravnanja – se ne odlagajo	613	Odpadki, ki so podvrženi drugim metodam ravnanja D-13 – se ne odlagajo

Razčlenitev nastalih ladijskih nevarnih in nenevarnih odpadkov glede na postopke predelave ali odstranjevanja za leto 2021

Vir podatkov: Informacijski sistem za ravnanje z odpadki - IS odpadki (gov.si)

Ločeno zbrani odpadki v pristanišču

Zastavljeni cilj 91 odstotkov ločeno zbranih odpadkov je bil presežen za dobra dva odstotka (slika), predvsem zaradi večjega odvoza odpadka iz usedalnika na terminalu premoga in železove rude, železniških pragov, odvoza razrezanega dvigala na terminalu sipkih tovorov in čiščenja 'železja' po pristanišču.

Delež ločeno zbranih odpadkov, brez ladijskih odpadkov

Cilj

Vrste ločeno zbranih odpadkov brez ladijskih odpadkov v letu 2021

Lesena embalaža Železo in jeklo Snovi neprimerne za uporabo Odpadki iz peskolo-usedalnik EET Les (železniški pragovi) Mešani komunalni odpadki Železne kovine Žagovina, oblanci, sekanci Papir in kart. embalaža Z oljem onesnažena voda iz … *Ostalo (manjše količine nevarnih in nenevarnih odpadkov) Odpadki, ki vsebujejo druge … Druga goriva, tudi mešanice Kovinska embalaža Plastična embalaža Kosovni odpadki Svinčeve baterije

Evidenca o nastalih (povzročenih) odpadkov na območju Luke Koper v tonah

Skupna količina odpadkov, ki se odlagajo in količina odpadkov, ki se ne odlaga

	Odlaganje (t)	Ne odlaganje (t)
Ladijski odpadki - nevarni	0	849
Ladijski odpadki - nenevarni	109	613
Luški odpadki - nevarni	0	481
Luški odpadki - nenevarni	235	2.954
Gradbeni odpadki -nevarni	0	0
Gradbeni odpadki - nenevarni	1	10.052
Skupaj	345	14.949

23.8.2 Predstavitev realizacije programov izboljšav glede ravnanja z odpadki¹²⁷

V letu 2021 smo:

• spremljali stroške iz naslova oddaje odpadkov,
• spremljali seznam pooblaščenih prevzemnikov in sprememb,
• spremljali izkoriščenost zmogljivosti opreme za ravnanje z odpadki,
• spremljali prihodke iz naslova prevzema ladijskih/luških odpadkov,
• izvajali notranje kontrole procesa,
• revidirali obrazce za prevzem ladijskih odpadkov glede na zahteve Direktive (EU) 2019/883 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o pristaniških sprejemnih zmogljivostih za oddajo odpadkov z ladij, spremembi Direktive 2010/65/EU in razveljavitvi Direktive 2000/59/ES,
• na pristojna ministrstva podali pobudo za spremembo obračuna prevzema ladijskih odpadkov glede na nove zahteve Direktive (EU) 2019/883 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o pristaniških sprejemnih zmogljivostih za oddajo odpadkov z ladij, spremembi Direktive 2010/65/EU in razveljavitvi Direktive 2000/59/ES,
• revidirali Načrt prevzema ladijskih odpadkov in ostankov

tovora v koprskem pristanišču, ki nadomešča načrt iz leta 2018; potrdila ga je Agencija RS za okolje,

• nadaljevali pripravo gradiva za pridobitev dovoljenj za mletje luškega odpadnega lesa v sekance in za njihovo uporabo za namene ogrevanja,
• sklenili novo pogodbo na področju kopenskih odpadkov med matično družbo in odvisno družbo Luka Koper INPO, d. o. o., glede opravljanja storitev prevzemanja odpadkov, ki nastajajo na kopenskem območju pristanišča,
• uvedli tehtanje kopenskih odpadkov pred prevzemom s strani zbiralca Luke Koper INPO, d. o. o.,
• pričeli odstranjevanje iztrošene luške mehanizacije in opreme; postopki aktivno potekajo, zato naj bi se aktivnost po načrtu zaključila v letu 2022.
• V letu 2021 nismo:
• v celoti odstranili in poslali na uničenje iztrošene oz. odpisane luške mehanizacije in vozil, saj gre za obsežen in kompleksen projekt,
• posodobili in sistemsko uredili ekoloških otokov za ločeno zbiranje odpadkov.

23.8.3 Programi izboljšav pri ravnanju z odpadki v letu 2022

• V letu 2022 bomo:
• odstranili in poslali na uničenje iztrošeno oz. odpisano luško mehanizacijo in vozila,
• vpeljali ekološke otoke in sistemsko uredili ločeno zbiranje odpadkov,
• zaključili revizijo pogodbe na področju prevzema ladijskih odpadkov, sklenjene med matično družbo in odvisno družbo Luka Koper INPO, d. o. o.,
• nadaljevali aktivnosti, ki se nanašajo na tehtanje kopenskih odpadkov,
• uvedli tehtanje prevzetih ladijskih odpadkov,
• spremljali stroške iz naslova oddaje odpadkov,
• spremljali trend povprečne cene na enoto prevzete/oddane vrste odpadka,
• spremljali seznam pooblaščenih prevzemnikov in sprememb,
• spremljali izkoriščenost zmogljivosti opreme za ravnanje z odpadki,
• spremljali število reklamacij na prevzem luških odpadkov,
• spremljali prihodke iz naslova prevzema ladijskih/luških odpadkov,
• izvajali notranjo kontrolo procesa,
• programsko izboljšali vodenje evidenc na področju odpadkov (evidentiranje, tehtanje, obračunavanje …),
• zaključili posodobitev obrata za zbiranje ladijskih kalužnih vod in olj,
• zamenjali strešno kritino iz salonitnih plošč.

23.9 Emisije hrupa¹²⁸

128 Emisije hrupa – dodaten kazalnik (veza GRI GS 305-7) 129 GRI GS 413-1, 413-2

Pristanišče zaradi svoje dejavnosti povzroča hrup. Merilna mesta za izvajanje kontinuiranih meritev hrupa.

Meritve hrupa se izvaja neprestano, čeprav je zakonsko predvidena frekvenca meritev le enkrat na 3 leta. Rezultate meritev prikazujemo na spletni strani pristanišča (http://www. zivetispristaniscem.si/).

Vsako leto se izdela akcijski načrt zmanjševanja hrupa. Rezultati akcijskega načrta zmanjševanja hrupa za leto 2021 so prikazani v nadaljevanju.

23.9.1 Rezultati s področja emisij hrupa¹²⁹

Rezultati so grafično prikazani v obliki karte hrupa, na kateri so upoštevani vsi luški viri hrupa, vključno s prometom. Ladje in drugi zunanji viri hrupa niso zajeti.

Karta hrupa za dnevni in nočni čas v letu 2021

Vrednosti ravni hrupa za območje pristanišča, izmerjene na lokacijah vseh treh stacionarnih merilnih postaj, in povprečne letne izmerjene vrednosti so prikazane v spodnji tabeli. V njej so prikazane izmerjene vrednosti vseh virov hrupa (cestni promet, pristaniški procesi, ladje in drugi povzročitelji hrupa, locirani zunaj pristanišča, gradbena dela). Meritve in karte hrupa kažejo, da so zaradi delovanja pristanišča najbolj obremenjeni severni obronki mesta Koper, zato so aktivnosti zmanjševanja hrupa usmerjene v zmanjševanje hrupa v smeri Kopra.

V letu 2017 je bil zaznan trend zmanjševanja števila privezanih ladij, kar je mogoče pripisati dejstvu, da so se privezovale čedalje večje in bolj natovorjene ladje. Najbolj je to bilo izrazito na kontejnerskem terminalu, kjer so se vezale vedno večje ladje, tako imenovane matice. V letih 2019 in 2020 pa se je prihod ladij zmanjšal tudi zaradi pandemije covida-19. Pričakujemo, da se bo število ladij v naslednjih letih spet nekoliko povečevalo (npr. ponoven prihod potniških ladij).

Število privezanih ladij v pristanišču po letih

Leto	2019	2020	2021
Število ladij	1.664	1.433	1.551

Povprečne letne ravni hrupa iz vseh virov na meji pristanišča, izmerjene na stacionarnih merilnih napravah na mejah pristanišča (v dBA)

	2019			2020			2021
Smer Bertoki	Smer Ankaran	Smer Koper	Smer Bertoki	Smer Ankaran	Smer Koper	Smer Bertoki	Smer Ankaran	Smer Koper
LD	LD	LD	LD	LD	LD	LD	LD	LD
=53	=53	=61	=52	=53	=61	=52	=52	=60
L V	L V	L V	L V	L V	L V	L V	L V	L V
=50	=50	=60	=50	=50	=60	=50	=51	=60
LN	LN	LN	LN	LN	LN	LN	LN	LN
=48	=48	=60	=47	=48	=60	=47	=51	=59
LDVN=56	LDVN=56	LDVN =67	LDVN=55	LDVN=56	LDVN =66	LDVN=55	LDVN=58	LDVN =65

Legenda: LD - dnevna raven hrupa, LV - večerna raven hrupa, LN - nočna raven hrupa, LDVN - raven hrupa dan–večer–noč

Luka Koper ima za interne ciljne vrednosti hrupa, ki jih želi doseči ali ohranjati pred prvimi stanovanjskimi objekti, zastavljene vrednosti, ki vključujejo vse vire hrupa iz pristanišča, vključno z ladjami:

• nočna raven hrupa: 48 dBA,

• dnevna raven hrupa: 58 dBA,

• večerna raven hrupa: 53 dBA.

Rezultati kažejo, da je nočni, večerni, dnevni hrup pred prvimi stanovanjskimi objekti Ankarana in Bertokov znotraj zastavljenih ciljev, enako velja za dnevni hrup pred prvimi stanovanjskimi objekti mestnega jedra Kopra. Cilja pa se ne dosegata za nočno in večerno raven hrupa pred prvimi stanovanjskimi objekti mestnega jedra Kopra.

Rezultati meritev za leto 2021 (vsi viri hrupa, pred prvimi stanovanjskimi objekti) ter skladnost z internimi cilji

leto 2021
SMER	enota	interni cilj	realizacija	doseganje internega cilja
Raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Bertoki	dB	48	34	DA
Raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Ankaran	dB	48	44	DA
Raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Koper	dB	48	53	NE
Raven hrupa v dnevnem času v smeri mesta Bertoki	dB	58	39	DA
Raven hrupa v dnevnem času v smeri mesta Ankaran	dB	58	45	DA
Raven hrupa v dnevnem času v smeri mesta Koper	dB	58	54	DA
Raven hrupa v večernem času v smeri mesta Bertoki	dB	53	37	DA
Raven hrupa v večernem času v smeri mesta Ankaran	dB	53	44	DA
Raven hrupa v večernem času v smeri mesta Koper	dB	53	54	NE

V nadaljevanju pa so prikazani še rezultati ravni hrupa brez ladij pred prvimi stavbami zunaj pristanišča, pri katerih je prikazana skladnost z zakonodajnimi mejnimi vrednostmi.

Rezultati meritev za leto 2021 (hrup brez ladij pred prvimi stanovanjskimi objekti) ter skladnost z zakonodajo

leto 2021
SMER	enota	zakonsko določena vrednost	realizacija	skladnost z okoljevarstvenim dovoljenjem glede emisij hrupa
Raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Bertoki	dB	55	34	DA
Raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Ankaran	dB	55	40	DA
Raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Koper	dB	55	50	DA
Raven hrupa v dnevnem času v smeri mesta Bertoki	dB	65	39	DA
Raven hrupa v dnevnem času v smeri mesta Ankaran	dB	65	42	DA
Raven hrupa v dnevnem času v smeri mesta Koper	dB	65	52	DA
Raven hrupa v večernem času v smeri mesta Bertoki	dB	60	37	DA
Raven hrupa v večernem času v smeri mesta Ankaran	dB	60	40	DA
Raven hrupa v večernem času v smeri mesta Koper	dB	60	51	DA

Vse še dodatno izvedene meritve hrupa v letu 2021 so bile skladne z zahtevami dovoljenj in zakonodaje:

• Opravljene meritve hrupa ob zabijanju pilotov pri podaljševanju I. pomola. Meritve so vključevale oba izvajalca del in različne velikosti uporabljenih pilotov. Prav tako se bile opravljene meritve vibracij. Vsi piloti so se vgradili z vibracijsko tehniko in ne več s klasično zabijalno tehniko. Klasično zabijanje pilotov se je izvedlo le v zaključni fazi postavitve posameznega pilota, kar je pripomoglo k bistveno nižji ravni hrupa. Izvajalca sta za klasično zabijanje pilotov zagotovila še zvočno izolacijo.
• Opravljene prve meritve hrupa na dveh novih vhodih v Luko Koper – Sermin in Bertoki.
• Opravljene meritve hrupa pri pretovoru tovora HBI Hot Briquetted Iron.
• Opravljene meritve hrupa in vibracij ventilacije na skladišču 5 na terminalu za hlajene tovore.

Podaljševanje I. pomola

Serminski vhod

23.9.2 Predstavitev realizacije programov izboljšav za zmanjševanje ravni hrupa¹³⁰

Na letni ravni se izdela akcijski načrt zmanjševanja hrupa, v katerem se opredelijo aktivnosti, odgovorne osebe za izvedbo ter roki izvedbe. Rezultati akcijskega načrta zmanjševanja hrupa v letu 2021 so prikazani v tabeli. Za navedene aktivnosti zmanjševanja hrupa je družba v letu 2021 porabila 1.979.184 evrov.

Aktivnost iz načrta zmanjševanja hrupa	Stopnja realizacije (%)
Izvajanje meritev in nadzor nad pilotiranjem pri posegih v prostor (podaljšanje I. pomola).	100
Sprotno obveščanje lokalne skupnosti glede aktivnosti podaljšanja I. pomola.	100
Komuniciranje z ladjarji v primerih reševanja težav s hrupnostjo ladij na KT.	0
	Neposredne komunikacije z ladjarji ni bilo, ker ni bila zaznana kontejnerska ladja, ki bi povzročala prekomeren hrup. Zato je realizacija zavedena kot 0 %. Aktivnost je vključena v akcijski načrt za leto 2022.
Zagotovitev poučevanja delavcev (v primeru odstopanj oziroma prekomerne hitrosti glede na poročilo CIIS) o pravilih notranjega reda in tehnoloških postopkih PC KT.	0 Zaradi majhnega števila kršitev (3 kršitve na letni ravni) ni bilo potrebe po poučevanju. Aktivnost je vključena v akcijski načrt za leto 2022.
Spremljanje ravni hrupa vsake ladje MOL RO-RO, ki se veže v I. bazenu, s pomočjo merilne postaje Terminal 3 (skladišče 15) in Terminal 4 (bivša kovinarska šola).	100
Komuniciranje z ladjarji v primerih reševanja težav s hrupnostjo ladij RO-RO	25
(zamenjava ladje).	Komunikacija je stekla le v primerih zaznanega prekomernega hrupa ladje. Aktivnost je vključena v akcijski načrt za leto 2022.
Meritve vibracij in hrupa ventilacije skladišča 5 na terminalu za hlajene tovore.	100
Postavitev protihrupne stene na območju pristanišča ob skladišču 3 z odprtim delom stene na Opekarski ulici.	100
Izvedba sestankov s krajevnimi skupnostmi občine Koper, z občino Ankaran in	50
občino Koper.	V prvi polovici leta so potekli sestanki, v drugem delu leta pa na temo hrupa ni bilo načrtovanih sestankov. Aktivnost je vključena v akcijski načrt za leto 2022.
Prestavitev hrupnejših ladij v II. in III. bazen, kadar je to mogoče (glede na razpoložljivost priveznih mest, tip ladje in vrsto tovora).	100
Redno vzdrževanje asfaltne podlage in jaškov na območju manipulativnih površin kontejnerskega terminala – rekonstrukcija veza 7A in 7B.	100
Izvajanje meritev hitrosti (4x mesečno) na obali KT v večernem in nočnem času s poudarkom na terminalskih vlačilcih, izdelava poročil v CIIS ter obveščanje terminala in področja VZE o kršitvah.	100
Postavitev naprave za merjenje hrupa na bivšo kovinarsko šolo.	100
Izvajanje kontinuiranega monitoringa ter poročanje upravi o izmerjeni ravni hrupa in realizaciji ukrepov iz akcijskega načrta zmanjševanja ravni hrupa v smeri Kopra.	100
Letno financiranje v skladu s sporazumom o izvajanju omilitvenih ukrepov (vgradnja dodatne zvočne izolacije v najbližja stanovanja) v sodelovanju z Mestno občino Koper.	100
Vpeljava sistema ESI (Environmental Ship Index).	0
	Zaradi epidemije covida-19 so se pristaniške pristojbine ladjarjem znižale, zato pobuda za znižanje pristojbine zaradi manjših emisij v okolje v tem trenutku ne bi zagotovila želenega učinka. Aktivnost je vključena v akcijski načrt za leto 2022.
Podpis sporazuma z Elektro Slovenija za pričetek gradnje 110-kV elektroenergetskega omrežja do pristanišča, ustanovitev projektne skupine in pričetek aktivnosti za umestitev elektroenergetskih objektov v prostor. Omrežje bo omogočilo zadostno količino električne energije za priklop ladij.	100
Zvočna izolacija vsipnih bunkerjev na obalnih dvigalih EET.	100
Izvajanje meritev podvodnega hrupa.	33
	Sklenjena je pogodba z izbranim izvajalcem za naslednja 4 leta. Aktivnost je vključena v akcijski načrt za leto 2022 in se bo pričela izvajati v prvem kvartalu leta 2022.
Izvajanje postopne elektrifikacije mehanizacije na kontejnerskem terminalu – priprava	100
postopkov za izvedbo javnega naročanja.	Ob koncu leta se je zaključilo JN za 3 eRTG, izbran je bil dobavitelj, naslednji korak pa je podpis pogodbe. Vsa nova dvigala (E-RTG in RMG), nabavljena od leta 2015, so na električni pogon. Od leta 2015 še nobeno od starejših dvigal RTG na dizelski pogon ni šlo v odpis. Aktivnost je vključena v akcijski načrt za leto 2022.

23.9.3 Programi izboljšav za zmanjševanje ravni hrupa, načrtovani za leto 2022¹³¹

Navedene aktivnosti so del letnega akcijskega načrta zmanjševanja hrupa:

• Sprotno obveščanje lokalne skupnosti o aktivnostih za podaljšanje I. pomola.
• Komuniciranje z ladjarji v primerih reševanja težav s hrupnostjo ladij na KT.
• Zagotovitev poučevanja delavcev (v primeru odstopanj oziroma prekomerne hitrosti glede na poročilo CIIS) o pravilih notranjega reda in tehnoloških postopkih PC KT.
• Spremljanje ravni hrupa vsake ladje, ki se veže v I. bazenu, s pomočjo merilne postaje Terminal 3 (skladišče 15) in Terminal 4 (bivša kovinarska šola).
• Komuniciranje z ladjarji v primerih reševanja težav s hrupnostjo ladij RO-RO.
• Meritve vibracij in hrupa ventilacije skladišča 5 na terminalu za hlajene tovore.
• Izvedba sestankov oz. komuniciranje s krajevnimi skupnostmi občine Koper, z občino Ankaran in občino Koper.
• Prestavitev hrupnejših ladij v II. in III. bazen, kadar je to mogoče (glede na razpoložljivost priveznih mest, tip ladje in vrsto tovora).
• Redno vzdrževanje asfaltne podlage in jaškov na območju manipulativnih površin kontejnerskega terminala – rekonstrukcija veza 7A in 7B.
• Izvajanje meritev hitrosti (4x mesečno) na obali KT v večernem in nočnem času s poudarkom na terminalskih vlačilcih, izdelava poročil v CIIS ter obveščanje terminala in področja VZE o kršitvah.
• Izvajanje kontinuiranega monitoringa ter poročanje upravi o izmerjeni ravni hrupa in realizaciji ukrepov iz akcijskega načrta zmanjševanja ravni hrupa v smeri Kopra.
• Letno financiranje v skladu s sporazumom o izvajanju omilitvenih ukrepov (vgradnja dodatne zvočne izolacije v najbližja stanovanja) v sodelovanju z Mestno občino Koper.
• Vpeljava sistema ESI (Environmental Ship Index).
• Priprava dokumentacije za državni prostorski načrt za gradnjo 110-kV elektroenergetskega omrežja do pristanišča in RTP Luka Koper.
• Izvajanje meritev podvodnega hrupa.
• Vodenje evidenc o izvajanju meritev hrupa iz točke 8 in točke 9 izreka prejetega okoljevarstvenega dovoljenja št. 35451- 1/2018-15.
• Izvajanje postopne elektrifikacije mehanizacije na kontejnerskem terminalu – nabava treh e-RTG.

23.10 Raba energije in energetska učinkovitost

V Luki Koper se zavedamo pomena elektromobilnosti, saj gre za najučinkovitejšo rabo energije, ki omogoča učinkovito rabo obnovljivih virov energije, zato pospešeno gradimo polnilno infrastrukturo za električna vozila in uvajamo električna osebna vozila za uporabo v pristanišču. V letu 2021 smo v voznem parku strokovnih služb zamenjali dve dotrajani vozili na pogonsko gorivo z dvema električnima avtomobiloma in zgradili tri nove polnilnice.

Redno nadgrajujemo nadzorni sistem SCADA z vgradnjo merilne in komunikacijske opreme za vse večje porabnike električne energije v pristanišču.

Luka Koper že vlaga in bo v naslednjem obdobju pospešeno vlagala v izrabo obnovljivih virov energije za lastno delno energijsko samozadostnost. V prihodnosti načrtujemo izgradnjo več fotonapetostnih elektrarn, ki bodo primarni obnovljivi vir energije v pristanišču.

Luka Koper, d. d., sodeluje v evropskem projektu Ealing, katerega cilj je pridobiti projektno dokumentacijo za izgradnjo priklopnega mesta za oskrbo ladij RO-RO z električno energijo na večnamenskem terminalu. V letu 2021 smo zgradili sončno elektrarno na objektu garderob in sanitarij na kontejnerskem terminalu.

Energetski pregledi se morajo izvajati kontinuirano, zato se bo družba v letu 2022 usmerila v ciljne energetske projekte, ki jih bo izvajala glede na odstopanja od predvidene porabe posameznega energenta pri posameznih skupinah porabnikov in v posameznih delih pristanišča.

Redno nadgrajujemo nadzorni sistem SCADA z vgradnjo merilne in komunikacijske opreme za vse večje porabnike električne energije v pristanišču.

23.10.1 Opis sistema energetske učinkovitosti¹³²

Strateška usmeritev Luke Koper je doseči visoko učinkovitost rabe energije v vseh aktivnostih, ki se izvajajo v pristanišču.

Luka Koper je prepoznala učinkovito rabo energije kot ključni ukrep energetske politike za povečanje konkurenčnosti družbe ter se zaveda, da izboljšave na področju energetske učinkovitosti pomembno prispevajo k izboljšanju zanesljivosti oskrbe in zmanjšujejo vplive na okolje. Družba je od leta 2020 certificirana po standardu ISO 50001:2018 – Sistem upravljanja z energijo.

Okolijska strategija in Politika varnega in zdravega pristaniškega okolja ter energetske učinkovitosti sta dokumenta, ki sta vodilo za izvajanje vseh ukrepov na področju energetike.

V pristanišču že vrsto let redno opravljamo energetske preglede in v okviru ekonomskih zmožnosti izvajamo investicije v učinkovito rabo energije.

S pomočjo informacijskih sistemov za nadzor nad porabo energije nadziramo porabo energentov in v primeru odstopanj od zastavljenih ciljev izvajamo ukrepe za učinkovitejšo rabo energentov.

23.10.2 Poraba energentov¹³³

Poraba energije v Luki Koper, d. d. glede na vir

Delež porabe energije iz fosilnih goriv v Luki Koper v kWh Delež nabavljene električne energije proizvedene iz OVE v kWh Delež energije proizvedene iz biomase v kWh Delež električne energije proizvedene s sončnimi elektrarnami v kWh

Strateški cilj Luke Koper je do leta 2025 zgraditi sončne elektrarne s skupno zmogljivostjo 6 MW, kar pomeni, da bomo proizvedli do 20 odstotkov električne energije za lastno porabo.

Skupna poraba energije za Luko Koper, d. d., je v letu 2021 znašala 276.044 GJ, od tega je bilo 58.727 GJ (21,3 %) proizvedene z izkoriščanjem obnovljivih virov energije (kupljena električna energija, proizvedena iz OVE, električna energija, proizvedena z lastnimi sončnimi elektrarnami, in energija, proizvedena iz biomase). Pri izračunih energijskih in emisijskih pretvorbenih vrednosti so se za posamezni energent upoštevale značilne neto kalorične vrednosti posameznega energenta za leto 2021, ki jih je Republika Slovenija navedla v svojih zadnjih nacionalnih evidencah toplogrednih plinov, predloženih sekretariatu Okvirne konvencije Združenih narodov za podnebne spremembe (vir: ARSO).

Poraba pogonskega goriva za Luko Koper, d. d., je v letu 2021 znašala 163.109 GJ.

Pri porabi pogonskega goriva in električne energije poročamo o porabi na tono pretovorjenega blaga.

Specifična poraba pogonskega goriva je bila v letu 2021 nižja kot v letu 2020 in ne odstopa od ciljne vrednosti.

Poraba električne energije za Luko Koper, d. d. (obnovljivi in neobnovljivi vir skupaj)

Poraba električne energije v kWh (obnovljivi viri) Poraba električne energije v kWh/tono Cilj 2019-2021 kWh/tono

Poraba električne energije za Luko Koper, d. d., je v letu 2021 znašala 106.479 GJ.

Specifična poraba električne energije je višja predvsem zaradi večje absolutne porabe električne energije, kar je posledica postopne elektrifikacije luške mehanizacije, povečanega pretovora hlajenih tovorov ter porabe električne energije za napajanje hladilnih kontejnerjev, ki se je povečala za 37 % (+1,44 GWh ali 4,9 % celoletne porabe električne energije Luke Koper, d. d.). Na specifično porabo ima velik vpliv tudi padec pretovora na terminalu za razsute tovore, ki je eden od terminalov z najmanjšo porabo električne energije na

¹³² GRI GS 103-1, 103-2, 103-3

¹³³ GRI GS 302-1, 302-2, 302-3

pretovorjeno tono, zato je zmanjšanje rabe premoga povečalo specifično porabo električne energije celotne Luke Koper.

Poraba električne energije za ekonomsko cono (obnovljivi in neobnovljivi viri)

Poraba električne energije v kWh (obnovljivi viri)

Poraba električne energije za ekonomsko cono je v letu 2021 znašala 8.055 GJ. V okviru ekonomske cone je zajeta poraba električne energije vseh podnajemnikov in drugih družb na območju koprskega pristanišča, ki so priklopljeni na interno elektroenergetsko omrežje Luke Koper.

23.10.3 Poraba električne energije¹³⁴

Z aktivnostmi na področju učinkovite rabe energije, ki so bile izvedena v letu 2021, smo zmanjšali porabo goriva za 24,8 GJ in električne energije za 596,5 GJ ter s tem pripomogli k izboljšanju ogljičnega odtisa družbe z zmanjšanjem emisij za 61.493 kgCO2 ekv. Izračuni zmanjšanja porabe energije so opravljeni na podlagi meritev in Pravilnika o metodah za določanje prihrankov energije (Uradni list RS, št. 57/21).

Pri opravljanju dejavnosti pristanišča se uporabljata mehanizacija in oprema z veliko nazivno močjo, kar vodi v večjo porabo električne energije. Med večje porabnike v pristanišču spadajo obalna dvigala, strojnice za hlajenje živil na terminalu za hlajene tovore, razsvetljava in napajanje hladilnih zabojnikov. Zaradi uporabe novih elektrificiranih mostnih dvigal na pnevmatikah e-RTG in mostnih dvigal na tirnicah RMG na kontejnerskem terminalu se bo v naslednjih letih poraba električne energije še povečala. Vsa nova dvigala imajo vgrajene sisteme za vračanje električne energije v omrežje ob spuščanju tovora. Povečana poraba električne energije zaradi novih dvigal se bo delno kompenzirala z naložbami v novo LED-razsvetljavo po pristanišču in izgradnjo sončnih elektrarn.

23.10.4 Poraba pogonskega goriva¹³⁵

Pri delovnih procesih v pristanišču se uporablja veliko talne mehanizacije, ki porablja za pogon dizelsko gorivo. Največji porabniki so terminalski vlačilci, viličarji, mostna dvigala na pnevmatikah (RTG), manipulatorji, nakladalci, železniška vlečna vozila in kombiji.

V letu 2021 je bil največji porabnik kontejnerski terminal, kjer se je porabilo 63,2 odstotka pogonskega goriva celotnega pristanišča. Z dobavo novih dvigal e-RTG in RMG ter z odpisom RTG na dizelski pogon se bo na kontejnerskem terminalu odstotek porabljenega pogonskega goriva postopno zmanjševal. Pri nakupu novih transportnih strojev družba sledi zadnjim tehnološkim in okoljskim zahtevam.

23.10.5 Predstavitev realizacije programov izboljšav za zmanjševanje porabe električne energije in goriva¹³⁶

V letu 2021 smo:

• izvedli vzdrževanje programske opreme SEE Electrical,

• izvedli vzdrževanje energetskega nadzorno-informacijskega sistema ENIS,

• dobavili dve novi električni vozili,

• obnovili električne instalacije in stikališča v skladišču 29 na terminalu generalnih tovorov,

• izdelali energetski pregled na terminalu za les,

• vgradili merilno opremo v kotlovnice za zajem podatkov o porabi električne energije,

• postavili sončno elektrarno na objektu garderob in sanitarij na kontejnerskem terminalu,

• izvedli obnovo pogonskih agregatov na TS 27 in TS 28.

V letu 2021 nismo:

• obnovili električne inštalacije v skladišču 32 A, B, C, D na terminalu generalnih tovorov,
• vzpostavili sistema nadzora in zajema podatkov luške talne mehanizacije, saj bo to večletni projekt,
• izdelali energetskega pregleda na terminalu tekočih tovorov,
• izvedli vgradnje mrežnih analizatorjev in nadgradnje nadzornega sistema SCADA za porabo električne energije,
• izvedli izgradnje fotonapetostne elektrarne na novem bencinskem servisu v Luki Koper,
• nabavili treh dvigal e-RTG na kontejnerskem terminalu (izvedeno javno naročilo),
• nabavili in vgradili priklopov APS za dvigala eRTG na kontejnerskem terminalu – večletni projekt.

23.10.6 Programi izboljšav za zmanjševanje porabe električne energije in goriva, načrtovani za leto 2022

V letu 2022 bomo:

• izvedli izgradnjo fotonapetostne elektrarne na novem bencinskem servisu,
• izvedli izgradnjo sončne elektrarne na strehi dispečerskega centra TA,
• izdelali projektno dokumentacijo fotonapetostnih elektrarn (SE) na objektih skladišč GT,
• vgradili mrežne analizatorje in nadgradili nadzorni sistem SCADA,

¹³⁴ GRI GS 302-4

¹³⁵ GRI GS 302-4

¹³⁶ GRI GS 302-4

• obnovili električne inštalacije v skladišču 32 A, B, C, D na terminalu generalnih tovorov,
• nabavili tri dvigala e-RTG na kontejnerskem terminalu,
• obnovili električne inštalacije v skladišču 31 A, B, C na terminalu generalnih tovorov,
• izdelali projektno dokumentacijo za obnovo hladilniške opreme v skladišču 5 v sklopu predinvesticijskih naložb,
• nabavili šest terminalskih vlačilcev (nadomestitev dotrajane opreme),
• izvedli energetsko sanacijo kotlovnice 7 Pacorini,
• izdelali projektno dokumentacijo za povečanje kapacitete in energetske učinkovitosti načina priprave TSV v centralni garderobi v sklopu predinvesticijskih naložb,
• izvedli energetsko obnovo razsvetljave na KT,
• izvedli vzdrževanje programske opreme SEE Electrical,
• izvedli vzdrževanje energetskega nadzorno-informacijskega sistema ENIS,
• izvedli obnovo razsvetljave v skladiščni hali 17A,
• uvedli nadzorni sistem SCADA za razsvetljavo v TH3 in TH4,
• nabavili električno vozilo za potrebe kontejnerskega terminala,
• obnovili in razširili prostore NŽT,
• pričeli postopke za postavitev razdelilne transformatorske postaje RTP Luka Koper,
• nadaljevali vzpostavitev sistema nadzora in zajema podatkov luške talne mehanizacije – večletni projekt.

23.11 Upravljanje s pitno in podzemno vodo¹³⁷

Interno vodovodno omrežje za zagotavljanje pitne vode v pristanišču obsega približno 30 km cevovodov in ga vzdržujemo sami, pri čemer stremimo k zmanjševanju izgub. Dobavitelj pitne vode je v celoti javno podjetje Rižanski vodovod.

Uporabljamo tudi podzemno vodo iz vrtine. V letu 2021 smo iz vrtine odvzeli 25.525,8 m3 podzemne vode, ki smo jo delno uporabili za čiščenje povoznih površin, delno je iz zbirne lagune izhlapela.

Viri oskrbe z vodo in vrsta rabe vode v letu 2021

	Letna količina vode (v 1.000 m3 )	Opombe
Viri oskrbe z vodo:
iz javnega vodovoda:	123.617	Rižanski vodovod
iz lastnega vira:	25.525,8	Vrtina v pristanišču (voda je delno slana; 1.900 mg/l natrija)
drugo:	8.510	Padavine (ocenjene) za tehnološke odpadne vode
Oskrba z vodo - SKUPAJ:	157.652,8
Poraba vode:
komunalne odpadne vode:	39.522	Komunalne vode, speljane v javno kanalizacijo 37.000 m3 (ocena), male komunalne luške MKČN skupaj 2.040 m3 (18 MKČN in vsaka 120 m3 , ocena).
tehnološke odpadne vode:	12.044	Glej spodnjo tabelo Vrste odpadnih voda v pristanišču, letne količine ter skladnost z zakonodajo
voda, vgrajena v izdelke, izparela voda	45.092,8	Ocena
izguba vode zaradi okvare sistema:	24.592	Poškodbe vodovodnega omrežja zaradi težke mehanizacije, zmrzali, dotrajanosti, poškodb ob gradnji
Voda za oskrbo ladij:	36.884	Oskrba ladij
Poraba vode - SKUPAJ:	157.652,8

Letno se izvajajo predvsem mikrobiološke meritve kakovosti pitne vode na ključnih točkah luškega vodovodnega omrežja. Vsi rezultati izkazujejo skladnost z zakonodajo za pitno vodo.

Poraba pitne vode ni neposredno odvisna od pretovora. Zaradi večje obremenjenosti povoznih površin (večjega prometa)

se pogosteje pojavljajo poškodbe na vodovodnem omrežju. Luka Koper si prizadeva obvladovati puščanja, z namenom zmanjšanja le-teh je bil izdelan večletni program, ki predvideva fazno popravljanje vodovodnega omrežja. Rezultati so že vidni, saj se je poraba vode bistveno zmanjšala.

137 GRI GS 303-1, 303-2, 303-3, 303-4, 303-5

Nov cilj do 2025 je ohraniti specifično porabo vode pri 4,9 l vode na pretovorjeno tono ladijskega prometa in polnjenja/ praznjenja kontejnerjev. V obdobju 2017–2020 smo si zastavili cilj zmanjšanja porabe pitne vode na 6,4 litra/pretovorjeno tono, vendar je bil dve leti (2019–2020) nedosežen, v zadnjem letu pa zaradi sanacij dosežen. Zaradi vedno večje rabe težke mehanizacije je vodovodno omrežje podvrženo dodatnim obremenitvam, kar povzroča dodatna puščanja.

Poraba pitne vode na pretovorjeno tono

Absolutna poraba pitne vode v pristanišču

Voda namenjena ladjam in ostalim koristnikom ekonomske cone v litrih Lastna poraba vode v litrih

23.11.1 Predstavitev realizacije programov izboljšav za učinkovitejšo rabo virov

V letu 2021 smo:

• izvedli sanacijo vodovodnega omrežja skladno z načrtom aktivnosti vzdrževanja in popravila vodovodnega in hidrantnega omrežja 2018–2023,
• izvajali redne mikrobiološke analize pitne vode v luškem vodovodnem omrežju, rezultati so bili znotraj mejnih vrednosti za pitno vodo.

23.11.2 Programi izboljšav za učinkovitejšo rabo virov, načrtovani za leto 2022

V letu 2022 bomo:

• nadaljevali sanacijo vodovodnega omrežja skladno s potrjenim načrtom aktivnosti vzdrževanja in popravila vodovodnega in hidrantnega omrežja 2018–2023,
• izvajali redne mikrobiološke analize pitne vode v luškem vodovodnem omrežju,
• izvedli meritve kakovost podzemne vode iz vrtine in primerjali vsebnost onesnaževal z meritvami iz leta 2020.

23.12 Ravnanje z odpadno vodo¹³⁸

V pristanišču nastajajo tehnološke odpadne vode, katerih kakovost z vgrajenimi čistilnimi napravami na iztoku meri pooblaščena organizacija. Vrste teh odpadnih voda so:

• tehnološke odpadne vode v pralnici luške mehanizacije in kontejnerjev (iztok v Centralno čistilno napravo Koper);
• padavinske odpadne vode na terminalu tekočih tovorov na I. pomolu (iztok v morje);
• tehnološke odpadne vode na živinskem terminalu (iztok v Centralno čistilno napravo Koper);
• padavinske odpadne vode na terminalu tekočih tovorov na II. pomolu (iztok v morje);
• padavinske odpadne vode na terminalu sipkih tovorov zaradi skladiščenja odpadnega železa (iztok v morje);
• tehnološke odpadne vode v pralnici kontejnerjev (iztok v Centralno čistilno napravo Koper),
• padavinske odpadne vode na objektu za zbiranje ladijskih kalužnih vod (iztok v morje).

Pralnica kontejnerjev ima urejen sistem recikliranja odpadne vode, zaradi česar interno še dodatno stalno preverjamo, ali predelana odpadna voda izpolnjuje mikrobiološke parametre kakovostne pitne vode. Rezultati izkazujejo, da naprava deluje učinkovito.

Mejne vrednosti, parametre in frekvenco vzorčenja je za vse naprave določila Agencija RS za okolje, za naprave z iztokom v Centralno čistilno napravo Koper pa še njen upravljavec , tj. komunalno podjetje Marjetica, d. o. o., kar je opredeljeno v okoljevarstvenem dovoljenju. Pri tem so se upoštevali tehnologija čiščenja (morebitni dodatki kemikalij v procesih čiščenja), specifične zakonodajne zahteve glede vrst odpadnih voda ter lokacija iztoka (vrsta sprejemnika odpadne vode).

Na 142 ha pristanišča zaradi padavinskega spiranja utrjenih površin nastajajo tudi padavinske odpadne vode. Na teh površinah imamo vgrajene številne lovilce olj, ki ob morebitnih razlitjih preprečujejo onesnaženje okolja. Količine le-teh ni mogoče izmeriti. Lovilci olj imajo iztok v morje ali Rižano in so namenjeni zadrževanju olj. Nadzor nad njihovim delovanjem izvaja pogodbena stranka, pri čemer smo določili obseg in način pregledovanja ter čiščenja in praznjenja lovilcev olj. Dodatno imamo znotraj luškega akvatorija nameščene tri senzorje za detekcijo prisotnosti olj v morju, kar je opisano v poglavju 23.15 Varovanje morja.

Sanitarne odpadne vode prečiščujemo s pomočjo 18 malih čistilnih naprav. Meritve kakovosti odpadne vode izvaja organizacija, pooblaščena s strani Agencije RS za okolje. Dodatno se interno izvaja nadzor nad delovanjem naprav, pri čemer smo določili obseg in način njihovega pregledovanja ter čiščenja in praznjenja (v lanskem letu se je izpraznilo 368,5 m3 ). Učinkovitost delovanja posredno preverjamo še z mikrobiološkimi meritvami kakovosti morske vode v luškem akvatoriju, kar je opisano v poglavju 23.15 Varovanje morja.

Večina ostalih sanitarnih odpadnih voda pa je speljana v Centralno čistilno napravo Koper, katere upravljavec je komunalno podjetje Marjetica, d. o. o. Ocenjena količina teh vod je 37.000 m3 .

V letu 2021 smo ponovno podali vlogo za spremembo dovoljenja, saj smo dodatno vgradili dve novi mali sanitarni čistilni napravi, eno pa smo ukinili, saj smo odstranili objekt, kjer so nastajale sanitarne vode. Na novo smo zgradili bencinski servis in na eni lokaciji ne pretovarjamo več odpadnih kovin, saj smo na njej zgradili zaprto skladišče za sipke tovore. Na objektu za zbiranje ladijskih kalužnih vod smo vgradili lovilec olj, vendar z njim upravlja hčerinska družba Luka Koper INPO, d. o. o., ki je naročila in izvedla prve meritve kakovosti odpadne vode. Meritve so bile skladne z zakonodajo.

Vrste odpadnih voda v pristanišču, letne količine ter skladnost z zakonodajo

Vrsta odpadne vode	Letne količine (m3 ) v letu 2019	Letne količine (m3 ) v letu 2020	Letne količine (m3 ) v letu 2021	Skladnost z zakonodajo 2021
Padavinske odpadne vode terminala tekočih tovorov na I. pomolu	440	0 (odpadne vode nismo izpustili v morje)	0 (odpadne vode nismo izpustili v morje)	(izvedena analiza v zbirnem bazenu, odpadna voda se še ni izpustila v morje)
Padavinske odpadne vode terminala za tekoče tovore na II. pomolu	2.300	2.300	2.300	Ustreza
Padavinske odpadne vode terminala za tekoče tovore na II. pomolu	10	10	10	Ustreza

Vrsta odpadne vode	Letne količine (m3 ) v letu 2019	Letne količine (m3 ) v letu 2020	Letne količine (m3 ) v letu 2021	Skladnost z zakonodajo 2021
Padavinske odpadne vode terminala sipkih tovorov zaradi skladiščenja odpadnega železa na II. pomolu	2.700	2.700	2.700	Na lokaciji se skladiščenje odpadnega železa ni izvajalo. Ustreza
Padavinske odpadne vode terminala sipkih tovorov zaradi skladiščenja odpadnega železa na I. pomolu	3.500	3.500	3.500	Ustreza
Padavinske odpadne vode na objektu za zbiranje ladijskih kalužnih vod (v upravljanju Luke Koper INPO, d. o. o.)	/	/	Novovgrajen lovilec olj	Ustreza
Tehnološke odpadne vode živinskega terminala	1.477	1.887	1.995	Postavljena je bila nova čistilna naprava, meritve se na novi napravi še niso izvedle.
Tehnološke odpadne vode pralnice luške mehanizacije	823	1.208	882	Ustreza
Tehnološke odpadne vode pralnice kontejnerjev	507	587	657	Ne ustreza **
Sanitarne odpadne vode	39.396	39.522	39.040	Meritve se izvajajo na 18 iztokih iz malih čistilnih naprav. Ustrezajo

** Za tehnološke odpadne vode iz pralnice kontejnerjev je pooblaščena organizacija, skladno z okoljevarstvenem dovoljenjem glede emisij v okolje, izvedla tri meritve odpadne vode, v različnih obdobjih leta. Pri zadnjem izvedenem vzorčenju odpadne vode, v avgustu 2021, je parameter aluminij presegal mejno vrednost za več kot 50 %, vsi ostali parametri pa so bili znotraj mejnih vrednosti. Aluminij se v odpadni vodi pojavlja kot posledica dodajanja kemikalije, ki vsebuje to kovino in služi v postopku odstranjevanja onesnaževal iz odpadne vode. Takoj po prejetju rezultatov smo sprejeli ukrep, da smo zmanjšali stopnjo doziranja kemikalije, ki vsebuje aluminij (Aluminijev klorid hidroksid sulfat). Odpadna voda se sicer izteka še na Centralno čistilno napravo Koper, kjer se še dodatno prečisti. V času okvare se pranje ni izvajalo, zaradi česar ocenjujemo, da je bil vpliv na okolje minimalen. Ponovitve vzorčenja, kjer bi potrdili ustreznost doziranja kemikalije, nismo mogli izvesti, ker je prišlo do okvare naprave. Rezervni deli so prispeli komaj v prvem četrtletju 2022.

23.12.1 Predstavitev realizacije programov izboljšav za zmanjševanje emisij odpadnih voda

V letu 2021 smo:

• zaključili prvo fazo sanacije podnic na rezervoarju na terminalu tekočih tovorov.

23.12.2 Programi izboljšav za zmanjševanje emisij odpadnih voda, načrtovani za leto 2022

V letu 2022 bomo:

• zaključili izvedbo druge faze sanacije podnic rezervoarjev na terminalu tekočih tovorov.

23.13 Svetlobno onesnaževanje¹³⁹

Na področju svetlobnega onesnaževanja velja Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, na podlagi katere se je že pred leti prilagodila vsa pristaniška razsvetljava na način, da svetlobni tok ne sveti navzgor. Svetlobno onesnaževanje v pristanišču nastaja zaradi osvetljevanja skladiščnih površin, delovišč, transportnih poti in tirov. Za izvajanje delovnega procesa se mora zagotavljati zadostna osvetljenost po predpisih za varno delo, hkrati pa se s tem povzroča vpliv na okolje. Vsa svetila na območju pristanišča so urejena tako, da svetlobni tok ne sveti navzgor. Zakonodaja zahteva tudi ažuriranje načrta razsvetljave. Ta je bil zaradi dodatno vgrajenih svetil zadnjič obnovljen ob koncu leta 2021 in je objavljen na spletni strani pristanišča https://www.luka-kp.si/o-podjetju/trajnostni-razvoj/ zakonodaja-in-okolje/. Trenutno je v pristanišču nameščenih

3.447 svetilk s skupno inštalirano močjo 1450,7 kW, ki osvetljujejo 273 hektarjev površine.

23.13.1 Predstavitev realizacije programov izboljšav za zmanjševanje svetlobnega onesnaženja

Na tem področju ni bilo načrtovanih aktivnosti.

23.13.2 Programi izboljšav za zmanjševanje svetlobnega onesnaženja, načrtovani za leto 2022

Na tem področju ni načrtovanih aktivnosti.

23.14 Biotska raznovrstnost¹⁴⁰

Vsebina je delno predstavljena v poglavju 23.2 Sožitje z okoljem, v nadaljevanju pa sledi opis pristopa in rezultatov na področju morske pestrosti. Na morsko pestrost lahko vplivamo neposredno ali posredno zaradi procesov poglabljanja morskega sedimenta, ladijskega prometa, vnosa balastnih vod, izpustov odpadnih voda, hrupa itd. Posredne vlive spremljamo tudi z meritvami, rezultati katerih so predstavljeni v poglavju 23.15 Varovanje morja.

Za morski del nimamo sklenjenih posebnih sporazumov, saj namenskih upravljavcev zaščitenih vrst ali morskih območij ni.

Že pred časom smo pričeli spremljanje kazalnika stanja dveh podvodnih trav (Zostera noltei in kolenčasta cimodoceja oz. Cymodocea nodosa), ki rasteta v bližini pristanišča (prikaz v poglavju 23.2 Sožitje z okoljem). Spremljanje se izvaja na dva načina, s spremljanjem dolžine listov (letno merjenje) in s kartiranjem površine (vsaka tri leta).

23.14.1 Predstavitev realizacije programov izboljšav na področju biotske raznovrstnosti

V letu 2021 se je izvedel tretji monitoring meritev dolžine listov morske trave (Zostera noltei) in kolenčaste cimodoceje (Cymodocea nodosa) ter primerjava s predhodno izvedenimi meritvami iz let 2018 in 2020. Vrednotenje statusa v povezavi z meritvami dolžine listov se izvaja z indeksom MediSkew. Lokacije merilnih mest so prikazane poglavju 23.2 Sožitje z okoljem. Skupno ekološko stanje morskega travnika v okolici luke se je v letu 2021 bistveno izboljšalo in je zdaj ocenjeno kot dobro.

Indeks MediSkew je kombinacija dveh metrik, ki temeljita na dolžini travnih listov, in predstavlja metodo za hiter pregled morskih travnikov na širokih sredozemskih obalnih območjih.

¹³⁹ Svetlobno onesnaževanje – dodaten kazalnik (veza GRI GS 305-7)

¹⁴⁰ GRI GS 304-1, 304-2, 304-3, 304-4, 103-1, 103-2, 103-3

datum	Merilna mesta	MediSkew točke	MediSkew mesta	MediSkew travnika	Ekološko stanje	Število izmerjenih listov	Število odraslih listov
14.7.2020	LuKp2_1	0,71		0,635 0,640 slabo 0,645		251	181
14.7.2020	LuKp2_2	0,56					300	223
14.7.2020	LuKp3_1	0,62				300	246
14.7.2020	LuKp3_2	0,67				300	222
1.7.2021	LuKp2_1	0,39	0,415			300	238
1.7.2021	LuKp2_2	0,44				300	207
1.7.2021	LuKp3_1	0,26		0,37	dobro	300	231
1.7.2021	LuKp3_2	0,39	0,325			300	212

Rezultati stanja morskih travnikov kolenčaste cimodoceje (Cymodocea nodosa) v bližini pristanišča

(vir: Monitoring stanja morskih travnikov ob bazenu III Luke Koper, NIB, Morska biološka postaja Piran)

Kartiranje razširjenosti travnikov (Zostera noltei) ter kolenčaste cimodoceje (Cymodocea nodosa) bo skladno s programom izvedeno v letu 2023.

V sklopu spremljanja stanja podvodnih travnikov je na boji v III. bazenu postavljen tudi tokomer, ki spremlja smer in hitrost morskih tokov po celotnem vodnem stolpcu. Hitrost tokov v letu 2021 je prikazana na spodnji sliki, kjer ne zaznavamo razlike napram letu 2020. Največja hitrost morskih tokov je na površju.

Smer in jakost vodnih tokov je pomembna tudi pri razumevanju transportu delcev, ki povečujejo motnost morja. Povečano motnost morja povzročajo tako naravni pojavi (deževje, veter, valovanje, cvetenje morja), kot tudi antropogeni (ladijski promet, poglabljanja). Zato imamo vzpostavljene tudi meritve osvetljenosti na treh lokacijah, kjer se nahajajo podvodni travniki. Rezultati meritev 3 let (osvetljenost, izražena v lux), na spodnjih grafih ne kaže bistvenih odstopanj, kateri bi nakazali bistveno izboljšanje stanje podvodnih travnikov.

V letu 2021 je potekala študija "Izvedba bioloških raziskav na podvodnih površinah v Koprskem zalivu". Študija je obsegala analizo pridnene favne nevretenčarjev na izbranih potencialnih lokacijah predvidenih za premeščanje sedimenta in raziskave velikostne porazdelitve delcev v sedimentu ter njegovo

mineraloško sestavo na istih lokacijah ter na lokacijah znotraj pristanišča. Ovrednotili sta se številnost in vrstnost združb v spomladnem in jesenskem času.

Prva dvajseterica najbolj zastopanih pridnenih nevretenčarjev v vzorcih sedimentnega dna na izbranih potencialnih lokacijah znotraj pristanišča, predvidenih za premeščanje sedimenta.

Višja taksonomska skupina	vrsta/takson	%F
Polychaeta	Lumbrineris gracilis	88,10
Polychaeta	Pseudoleiocapitella fauveli	88,10
Bivalvia	Varicorbula gibba	83,33
Polychaeta	Terebellides stroemii	83,33
Polychaeta	Scoletoma laurentiana	80,95
Polychaeta	Maldane glebifex	78,57
Amphipoda	Ampelisca sp.	76,19
Polychaeta	Aricidea (Acmira) assimilis	52,38
Gastropoda	Turritellinella tricarinata	47,62
Polychaeta	Sthenelais boa	47,62
Phoronida	Phoronida	47,62
Polychaeta	Notomastus latericeus	45,24
Polychaeta	Praxillella gracilis	42,86
Polychaeta	Aricidea pseudoarticulata	40,48
Ophiuroidea	Amphiura chiajei	40,48
Ophiuroidea	Amphiura filiformis	40,48
Polychaeta	Nephtys hystricis	33,33
Polychaeta	Heteromastus filiformis	33,33
Polychaeta	Kirkegaardia dorsobranchialis	33,33
Bivalvia	Abra nitida	30,95

23.15 Varovanje morja¹⁴¹

Luka Koper na podlagi določil Koncesijske pogodbe za opravljanje pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture na območju koprskega tovornega pristanišča redno skrbi za preprečevanje in odpravo posledic onesnaženja morja.

Pomemben del javne gospodarske službe, ki jo opravlja Luka Koper, je izvajanje rednih pregledov akvatorija ter odstranjevanje plavja, naplavin, odpadkov ter drugih opuščenih in odvrženih predmetov iz morja.

V letu 2021 se je kvartalno izvajalo merjenje kakovosti vode v Škocjanskem prelivu, ki prečka pristanišče ter povezuje morje in Škocjanski zatok. V vseh meritvah je bil indeks mineralnih olj manjši od 20 μg/l, kar je skladno z zastavljenim ciljem.

V letu 2021 smo:

• izvedli merjenje dolžine trave,
• izvedli kvartalno spremljanje kakovosti vode v prelivu, ki prečka pristanišče ter povezuje morje in Škocjanski zatok,
• izvedli analizo pridnene favne nevretenčarjev na izbranih lokacijah,
• izvedli monitoring osvetljenosti in morskih tokov ob III. bazenu Luke Koper.

V letu 2021 nismo:

• izvedli kartiranja, saj je bilo po načrtu izvedeno v letih 2018 in 2020. Skladno z načrtom kartiranje sledi v letu 2023.

23.14.2 Programi izboljšav na področju biotske raznovrstnosti, načrtovani za leto 2022

V letu 2022 bomo:

• nadaljevali spremljanje statusa podvodnih travnikov z merjenjem dolžine listov trave,
• izvedli študijo osvetljenosti in morskih tokov ter video nadzor morskega okolja,
• izvedli kvartalno merjenje kakovosti vode v prelivu, ki prečka pristanišče ter povezuje morje in Škocjanski zatok.

Za izvajanje tovrstne dejavnosti ima Luka Koper posebno namensko opremo in plovila ter ustrezno usposobljen kader.

Glede na zmožnosti in obremenitve zaradi dela v pristanišču se sile in sredstva Luke Koper lahko vključijo v proces preprečevanja in odprave posledic onesnaženja morja zunaj območja pristanišča ter tako pomagajo državnim silam.

V primeru izrednih dogodkov na morju Luka Koper ukrepa skladno z veljavnim Načrtom zaščite in reševanja Luke Koper, d. d., za industrijske nesreče, v katerem so opredeljene manjše, srednje in velike nesreče.

V letu 2021 je bilo v luškem akvatoriju zabeleženih 43 manjših dogodkov. Enota za varovanje morja je v devetnajstih primerih posredovala zaradi pojava večje količine lesenih in drugih naplavin, ki so v akvatorij Luke Koper prišle po reki Rižani oz.

¹⁴¹ GRI GS 306-1, 306-2

Čiščenje naplavin v prvem in drugem bazenu Luke Koper, odstranjevanje na kopno ter priprava za odvoz v center za ravnanje z odpadki.

z odprtega morja, v devetih primerih je bilo treba z vodne gladine očistiti manjše, lokalne mastne oz. oljne madeže, v šestih primerih premogov prah, trikrat je prišlo do onesnaženja s prahom železove rude oz. rjo, dvakrat je v prišlo do manjšega onesnaženja morja z ostanki tovora, prav tako dvakrat s sajami iz ladij, enkrat je prišlo do onesnaženja morja s sluzjo, enkrat pa je morje cvetelo.

V vseh primerih onesnaženj na morju je Luka Koper ukrepala skladno s Shemo aktiviranja sil in sredstev v primeru manjše nesreče ter posledice onesnaženj odpravila znotraj območja izvajanja koncesije.

23.15.1 Statistika posredovanja na morju¹⁴²

	2019	2020	2021
Število zaznanih dogodkov na morju	40	49	43
Število posredovanj na morju v luškem akvatoriju	36	45	40
Število dogodkov brez potrebe po posredovanju	4	4	3
Število onesnaženj zunaj območja luškega akvatorija	0	0	0

Sodobna merilna postaja za spremljanje kakovosti morja REBEKA je nameščena pred vhodom v tretji bazen Luke, rezultati meritev pa so objavljeni na spletni strani http:// www.zivetispristaniscem.si/. Postaja kontinuirano spremlja splošne parametre morske vode. V tabeli, ki sledi, so navedene izmerjene vrednosti, mejne vrednosti pa niso opredeljene. Merilna sonda je bila med letom večkrat očiščena in kalibrirana, zaradi težav pa poslana tudi na pooblaščeni servis.

Merilna mesta za spremljanje kakovosti morja

	2019*	2020**	2021
Temperatura morja (°C)	med 10 in 29	med 10 in 30	med 10 in 30
Slanost (g/l)	med 35 in 38	35	med 35 in 38
Vsebnost kisika (mg/l)	med 4 in 10	med 3 in 8	med 6 in 12
pH	med 8,0 in 8,6	med 8,2 in 8,5	med 8,2 in 8,5
Motnost (NTU)	med 0 in 10	med 0 in 2	med 0 in 2

* podatki se nanašajo na obdobje od junija dalje, saj je bila sonda v okvari in popravilu

** v mesecu marcu, septembru in novembru 2020 beležimo izpad podatkov, saj je bila sonda v popravilu

¹⁴² GRI GS 306-1, 306-2, 413-1

Rezultati meritev splošnih parametrov kakovosti morja se med leti ne razlikujejo. Nadaljevalo se je spremljanje mikrobioloških parametrov kakovosti morske vode v vseh treh luških bazenih. Zakonodaja, ki se nanaša na spremljanje mikrobiološke

kakovosti morske vode, je obvezujoča le za kopališča. Ne glede na to so v pristanišču spremljali parametre, ki lahko pokažejo fekalno onesnaženje morja.

Mikrobiološka kakovost morske vode v pristanišču v letu 2019 (v cfu/100 ml)

Merilno mesto	Parameter	april	maj	junij	julij	avgust	sept.	okt.	Mejna vrednost za kopalne vode
I. bazen	Intestinalni enterokoki	n.n.*	53	n.n.*	<4	<4	19	<4	370
I. bazen	E. Coli	27	58	16	<4	<4	10	4	1.000
II. bazen	Intestinalni enterokoki	13	1.400	n.n.*	73	14	38	22	370
II. bazen	E. Coli	38	1.640	<4	10	6	46	33	1.000
III. bazen	Intestinalni enterokoki	n.n.*	17	<4	<4	7	20	8	370
III. bazen	E. Coli	n.n.*	13	n.n.*	<4	5	n.n.*	<4	1.000

Mikrobiološka kakovost morske vode v pristanišču v letu 2020 (v cfu/100 ml)

Merilno mesto	Parameter	april	maj	junij	julij	avgust	sept.	okt.	Mejna vrednost za kopalne vode
I. bazen	Intestinalni enterokoki	7	n.n.*	4	4	<4	<4	4	370
I. bazen	E. Coli	<4	<4	n.n.*	n.n.*	<4	n.n.*	13	1.000
II. bazen	Intestinalni enterokoki	<4	18	56	4	14	19	22	370
II. bazen	E. Coli	<4	<4	26	<4	14	12	33	1.000
III. bazen	Intestinalni enterokoki	<4	<4	<4	<4	2	<4	75	370
III. bazen	E. Coli	n.n.*	<4	<4	<4	15	n.n.*	183	1.000

Mikrobiološka kakovost morske vode v pristanišču v letu 2021 (v cfu/100 ml)

Merilno mesto	Parameter	april	maj	junij	julij	avgust	sept.	okt.	Mejna vrednost za kopalne vode
I. bazen	Intestinalni enterokoki	n.n.*	251	n.n.*	oc 4	n.n.*	oc 5	33	370
I. bazen	E. Coli	oc 9	400	n.n.*	oc 9	n.n.*	oc4	12	1.000
II. bazen	Intestinalni enterokoki	61	141	11	46	13	58	220	370
II. bazen	E. Coli	122	390	32	56	oc 7	39	370	1.000
III. bazen	Intestinalni enterokoki	n.n.*	111	n.n.*	24	n.n.*	n.n.*	oc 6	370
III. bazen	E. Coli	n.n.*	330	n.n.*	oc 7	oc 5	n.n.*	oc 4	1000

* opomba n.n.: ni najdeno

Mikrobiološka kakovost morja je največja v I. in III. bazenu. Mikrobiološko je bolj onesnažen II. bazen, vendar se to pripisuje iztoku iz Centralne komunalne čistilne naprave, ki jo upravlja Marjetica Koper, d. o. o., saj je speljan v začetek II. bazena. V II. luški bazen se iz te čistilne naprave izteka približno 5 milijonov m3 predelane fekalne vode.

V pristanišču so fiksno nameščeni trije senzorji, ki kontinuirano spremljajo morebitna razlitja naftnih derivatov. En senzor je nameščen pred črpalko koprske marine, drugi je na čelu I. bazena na vezu 7.d (v letu 2020 je bil zaradi gradbenega posega podaljšanja I. pomola začasno odstranjen) ter tretji na naslonu priveza za pretovor tekočih tovorov v II. bazenu. Senzorji v letu 2021 niso zaznali onesnaženj. Senzorji stalno izvajajo meritve, alarmni sistem pa je povezan z luškim varnostno-nadzornim centrom.

23.15.2 Predstavitev realizacije programov izboljšav za področje varovanja morja

V letu 2021 smo:

• nadgradili vremenski portal Luke Koper,
• izvajali meritve morskega toka v celotnem vodnem stolpcu,
• izvedli sistemsko ureditev skoraj dogodkov, ki vključujejo ladje.

V letu 2021 nismo:

• v celoti zaključili nadgradnje sistema zaznavanja ogljikovodikov na vodni gladini, kar vključuje nabavo ter namestitev radarja in programske opreme za zaznavanje madežev na morski gladini, ter v celoti zaključili vpeljave kontrolnega seznama za primere, ko se izvaja oskrba ladij s pogonskim gorivom (bunkeriranje).

23.15.3 Programi izboljšav za področje varovanja morja, načrtovani za leto 2022

• V letu 2022 bomo:
• dokončno namestili še radar za zaznavanje ogljikovodikov na vodni gladini,
• vpeljali kontrolni seznam za primere, ko se izvaja oskrba ladij s pogonskim gorivom (bunkeriranje),
• zaključili izvedbo II. faze sanacije podnic na terminalu tekočih tovorov,
• uprava Luke Koper bo potrdila oz. sprejela Načrt zaščite in reševanja Luke Koper, d. d., za industrijske nesreče,

23.16 Poglabljanje morskega dna in ravnanje z morskimi sedimenti

Za zagotavljanje varne plovbe ladij je treba v pristanišču, marinah in mandračih nenehno zagotavljati ustrezno globino. Za ta namen se občasno izvajajo poglabljanja, kar povzroči težavo pri odlaganju slanega morskega sedimenta.

Ker so območja, ki jih imamo na voljo za odlaganje sedimenta na kopnem, omejena, izvajamo dodatne aktivnosti preučevanja alternativnih možnosti uporabe izkopanega materiala. Izkopani morski sediment se je v zadnjem letu odlagal v za to zgrajene kasete, vendar so te sedaj že skoraj napolnjene.

Količina morskega sedimenta, izkopanega znotraj območja pristanišča, po letih

Na kopnem ima Luka Koper, d. d., možnost odlaganja le še na območju ankaranske bonifike, kjer je že pridobila okoljevarstveno soglasje, kasete pa še niso zgrajene. Na tem območju je pred odlaganjem izkopanega sedimenta treba urediti lastništvo, pridobiti gradbeno dovoljenje in urediti nadomestne habitate na območju ankaranskega obrobnega kanala.

Alternativa odlaganju morskega sedimenta na kopnem je njegovo premeščanje nazaj v morje. Za to možnost se odločajo vse države. V Sloveniji jo po novem omogoča sprejeti Pomorski prostorski plan, vendar je treba predhodno izvesti testno premeščanje, pri tem izvajati meritve možnih vplivov ter na podlagi teh oceniti vplive. Pomorski prostorski plan za izvedbo

• ponovno izvedli vajo za preverjanje revidiranega Načrta zaščite in reševanja,
• v sodelovanju s Fakulteto za pomorstvo in promet izvedli obnovitveno usposabljanje za del posredovalcev na morju skladno s priporočili IMO in podaljšali veljavnost certifikatov.

testnega premeščanja predvideva številne omilitvene ukrepe, nadzor nad realizacijo pa bodo izvajali različni soglasodajalci.

Prikaz območij, ki so v Pomorskem prostorskem planu predvidena za izvedbo testnega premeščanja morskega sedimenta in bodoča premeščanja.

23.16.1 Predstavitev realizacije programov izboljšav za področje ravnanja z izkopanim morskim sedimentom

V letu 2021 smo:

• izvedli potrebne študije in meritve, ki so bile podlaga za umestitev možnosti izvedbe testnega, rednega premeščanja morskega sedimenta v Pomorski prostorski plan Slovenije.

23.16.2 Programi izboljšav za področje ravnanja z izkopanim morskim sedimentom, načrtovani za leto 2022

V letu 2022 bomo:

• pridobili okoljska soglasja za izvedbo testnega premeščanja morskega sedimenta skladno s sprejetim Pomorskim prostorskim planom.

23.17 Radioaktivnost pošiljk

Skladno z zakonodajo mora Luka Koper, d. d., spremljati nivo radioaktivnosti pošiljk vsega blaga, ki prihaja iz tretjih držav, s ciljem iskanja ilegalnih pošiljk. Do sedaj je to izvajala Finančna uprava RS (carina).

Skladno z zahtevami Uredbe o preverjanju radioaktivnosti pošiljk, ki bi lahko vsebovale vire sevanja neznanega izvora (UV-11), smo namestili merilnike, pripravili postopek izvajanja meritev ter ukrepanja, zagotovili usposabljanje zaposlenih s strani pooblaščenega izvedenca za varstvo pred sevanji, pridobili pozitivno mnenje pooblaščenega izvedenca za varstvo pred sevanji ter pridobili pooblastilo za izvajanje meritev s strani Urada za jedrsko varnost pri Ministrstvu za okolje in prostor.

V prvih mesecih merjenja smo zabeležili preseganja naravnega ozadja radioaktivnosti, vendar je bilo zaznano povišanje v vseh primerih posledica naravnih značilnosti pošiljk (npr. radioaktivnost kalija, ki je prisoten v bananah, radioaktivnost kalija, radia in torija, prisotnega v umetnih gnojilih) ali posledica zdravljenja voznikov tovornjakov z radioaktivnimi izotopi (npr. radioaktivnost joda pri zdravljenju ščitnice). Tudi pri pretovorjenem odpadnem železu nismo zaznali ilegalnih pošiljk, ki bi povzročale povišano sevanje.

23.17.1 Predstavitev realizacije programov izboljšav za področje radioaktivnosti pošiljk

• V letu 2021 smo:
• izvedli javno naročilo in izbrali dobavitelja opreme,
• postavili stacionarne merilnike (portale), ki stalno spremljajo nivo radioaktivnosti pošiljk.
• pripravili delovno navodilo DN 159 Meritve radioaktivnosti pošiljk,
• zagotovili usposabljanje zaposlenih s strani pooblaščenega izvedenca za varstvo pred sevanji (ZVD Ljubljana) ter pridobili pozitivno mnenje, kar je bila podlaga za izdajo pooblastila s strani Uprave RS za jedrsko varnost (URSJV).

V januarju 2022 pa smo že prvič poročali o rezultatih meritev na Upravo RS za jedrsko varnost (URSJV).

S tem izkazujemo skladnost z vsemi zahtevami Uredbe o preverjanju radioaktivnosti pošiljk, ki bi lahko vsebovale vire sevanja neznanega izvora.

23.17.2 Programi izboljšav za področje radioaktivnosti pošiljk, načrtovanih za leto 2022

Z nadaljevanjem meritev bomo pridobivali izkušnje, ki bodo pripomogle k učinkovitemu prepoznavanju potencialno ilegalnih pošiljk.

Slika nekaterih portalov za spremljanje radioaktivnosti pošiljk v pristanišču

24 Družbeno okolje¹⁴³

Luka Koper podpira delovanje lokalnih skupnosti, ki mejijo na območje pristanišča.

Pristanišče Koper je umeščeno v urbano okolje, v zaledju pa meji na zaščitno območje Škocjanskega zatoka. Zato je skrb za kakovost bivanja ljudi ter zaščito narave izpostavljeno v vseh razvojnih dokumentih in ključnih politikah družbe. Družba je v svoje poslovanje in strateške usmeritve že pred časom vgradila načela trajnostnega razvoja, v Strategiji družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja, ki jo je sprejela v začetku leta 2021, pa zastavila cilje, ki si jih bo prizadevala uresničiti v sodelovanju z lokalnimi in institucionalnimi deležniki ter z upoštevanjem najboljših mednarodnih praks.

Zaradi omejitev, povezanih s koronavirusom, se je družba tudi letos morala odpovedati tradicionalnemu Pristaniškemu dnevu, ko za en dan odpre vrata edinega slovenskega tovornega pristanišča in omogoči oglede individualnim obiskovalcem. Tudi organiziranih skupin obiskovalcev je bilo v letošnjem letu zaradi epidemije bistveno manj. Zato je družba namesto Pristaniškega dne omogočila virtualni ogled pristanišča ter druge spremljevalne dogodke, s katerimi je obeležila svojo obletnico.

Po leta 2020 uspešno izvedenem dvojnem razpisu Mestne občine Koper (MOK) o dodeljevanju nepovratnih sredstev za izvajanje omilitvenih ukrepov za zmanjšanje vplivov emisij iz pristaniške dejavnosti je MOK maja leta 2021 objavila nov razpis. Luka Koper in MOK sta namreč konec leta 2019

podpisali dogovor, ki je določil pogoje za ustanovitev sklada, v katerega Luka Koper vsako leto donira 200 tisoč evrov.

Luka Koper se zaveda, da lahko dobre sosedske odnose vzpostavi le s korektno in transparentno komunikacijo z okoljem. Pri tem komunikacijska orodja stalno prilagaja sodobnim trendom, zvesta pa ostaja obveščanju splošne javnosti in drugih deležnikov prek medijev in spletnih portalov (www.luka-kp. si, www.zivetispristaniscem.si, www.seonet.si) ter družbenih omrežij. Družba je tudi leta 2021 pripravila trajnostno revijo Luški vozli in jo razposlala na 15.300 naslovov gospodinjstev na območju Mestne občine Koper in občine Ankaran.

Odnos lokalnega okolja do družbe Luka Koper vsako leto preverja z raziskavo javnega mnenja med prebivalci ozkega pasu okoli pristanišča. V letu 2021 je v raziskavi sodelovalo skupno 518 prebivalcev Mestne občine Koper in Občine Ankaran. Na vprašanje, kako ocenjujejo ugled Luke Koper, je skoraj 90 odstotkov anketirancev odgovorilo, da gre za zelo ugledno oziroma ugledno podjetje. Po mnenju večjega dela vprašanih (91 odstotkov) je Luka Koper uspešna oziroma zelo uspešna gospodarska družba. Večina vprašanih (več kot 70 odstotkov) je seznanjenih z načrti za podaljšanje pomolov oziroma širjenje pristanišča v zaledje in več kot 70 odstotkov teh se s temi načrti tudi strinja.

¹⁴³ GRI GS 413-1, 413-2, 103-1, 103-2, 103-3

24.1 Porazdelitev donatorskih in sponzorskih sredstev v letu 2021¹⁴⁴

Družbeno odgovornost do lokalnega okolja, na katerega pristaniška dejavnost najbolj vpliva, družba izkazuje s podporo organiziranim skupinam in posameznikom, ki izvajajo projekte ali dejavnosti, pomembne za kakovost bivanja prebivalcev v lokalnem prostoru. Zaradi omejitev, ki jih je prinesla pandemija covida-19, družba v letu 2021 sicer ni objavila razpisa za razdelitev sponzorskih in donatorskih sredstev iz t. i. sklada Živeti s pristaniščem, ki je namenjen predvsem podpori manjših lokalnih projektov. Sicer pa družba dolgoročno sodeluje s ključnimi lokalnimi deležniki s področja športa, kulture, ekologije, znanosti, izobraževanja in humanitarne dejavnosti. V letu 2021 je tem dejavnostim v okviru sponzorstev in donacij namenila 1 milijon evrov. Šport

24.2 Porazdelitev in višina donatorskih in sponzorskih sredstev v letih 2019 do 2021¹⁴⁵

¹⁴⁵ GRI GS 201-1, 413-1

25 Trajnostni odnosi z dobavitelji

25.1 Opis sistema razvijanja odnosov z dobavitelji¹⁴⁶

Luka Koper posveča veliko pozornosti razvijanju odnosov z dobavitelji z namenom zagotavljanja potrebnih, pravočasnih, kakovostno in stroškovno ustreznih nabav. To omogoča prenos dobrih praks, pospešuje inovativnost ter prinaša dodano vrednost odjemalcem pristaniških storitev in tako ustvarja pogoje za doseganje finančnih prihrankov in povečevanje učinkovitosti izvedbe pristaniških storitev. Z dobavitelji se iščejo stične točke oziroma skupni interesi ter ustrezno ravnovesje med potrebami in pričakovanji kupca ter koristmi prodajalca (dobavitelja).

Skladno s sprejeto politiko nabave, ki predstavlja temelj odnosov z dobavitelji in sloni na spoštovanju temeljnih vrednot družbe, to so sodelovanje, odgovornost, spoštovanje, pripadnost in ustvarjalnost, želi družba dosegati ključne cilje – zadovoljstvo kupcev, zaposlenih in lastnikov – ter zagotoviti družbeno odgovorno ravnanje z okoljem. Poslovna uspešnost in ugled Luke Koper sta povezana tudi z delom dobaviteljev, zato družba spoštuje in ceni njihova prizadevanja, da pomagajo pri doseganju ključnih ciljev. Učinkovitost, strokovnost, etika in integriteta, družbena odgovornost, varstvo okolja ter zdravje in varnost predstavljajo šest načel politike nabave, ki jih Luka Koper uresničuje. Politika nabave Luke Koper deluje kot vodilo za vse zaposlene in vse dobavitelje.

Kakovostni dobavitelji pripomorejo k večji učinkovitosti poslovnih procesov v družbi, bodisi neposredno z opravljanjem storitev oziroma dobavo proizvodov bodisi posredno s povečevanjem učinkovitosti in uspešnosti delovnih procesov in poslovnih praks družbe. Luka Koper si prizadeva sodelovati z najboljšimi dobavitelji. Z velikim številom dobaviteljev se je razvilo trdno partnerstvo, kar pomeni, da družba nanje prenaša tudi svojo trajnostno politiko. Sodelovanje z novimi dobavitelji poteka v želji, da bi preraslo v dolgoročen partnerski odnos.

Dobavitelji so v luki Koper razdeljeni v štiri skupine: dobavitelji za področje naložb, dobavitelji za področje tehničnih storitev za lastne potrebe, dobavitelji za področje proizvodov (različni materiali) ter zunanji pogodbeni partnerji oz. ZPP (storitve pretovora, premikov, prevoza tovora in čiščenja skladišč) in agencije (izbira delodajalcev za zagotavljanje dela delavcev za potrebe Skupine Luka Koper).

Zunanji pogodbeni partnerji (ZPP) za posamezne storitve se izbirajo v postopku javnega natečaja. S šestimi kadrovskimi agencijami imamo podpisane pogodbe, na osnovi katerih se napotuje delavce na delo v Luko Koper.

Dolgoročni partnerski odnos z dobavitelji prispeva k iskanju skupnih rešitev za kvalitetnejše obvladovanje nabavnega procesa. Luka Koper vseskozi komunicira s potencialnimi novimi dobavitelji, ki se lahko vpišejo v bazo na spletni strani družbe https://luka-kp.si/slo/za-dobavitelje. Na podlagi komunikacije z dobavitelji ter predloženih ponudb, certifikatov, referenc in izkušenj si družba prizadeva izbirati najboljše dobavitelje.

Izpolnjevanje ciljev procesa razvijanja odnosov z dobavitelji se spremlja četrtletno prek zastavljenih kazalnikov. Družba skladno z ugotovitvami analize doseganja ciljev procesa nabave in upravljanja odnosov z dobavitelji redno izvaja izboljšave.

Z namenom pravočasnega sprejemanja ukrepov in obvladovanja tveganj neprimernih nabav se spremljajo prednosti in pomanjkljivosti dobaviteljev, in sicer:

• z ocenjevanjem dobaviteljev,
• z nagrajevanjem dobaviteljev.

25.2 Oskrbovalna veriga¹⁴⁷

Postopek izbora dobaviteljev in sodelovanje z njimi potekata na transparenten, vnaprej predpisan način. Prednost imajo dobavitelji, katerih poslovanje je usklajeno z zahtevami mednarodnih standardov vodenja, ki izpolnjujejo zahteve varstva pri delu in so okoljsko ozaveščeni ter sodelujejo z družbo in Skupino v duhu načel in vrednot, ki veljajo za Luko Koper. Pred uvrstitvijo na seznam dobaviteljev se vedno preveri bonitetna ocena posameznega dobavitelja. Ob morebitnem

ugotovljenem davčnem dolgu ali slabi bonitetni oceni se dobavitelja ne vabi k oddaji ponudbe. Pri izbiri dobaviteljev se upošteva tudi zavezanost družbeni odgovornosti, zato se v ta namen spodbuja, kadar je to mogoče, nabave, ki prispevajo h gospodarskemu razvoju lokalnega okolja. V tem primeru lokalno okolje predstavlja domači trg Republike Slovenije, ožjo lokalno skupnost pa predstavljata koprska in ankaranska občina, kjer se pristaniška dejavnost dejansko izvaja. Številčno

¹⁴⁶ GRI GR 103-1, 103-2, 103-3

¹⁴⁷ GRI GS 102-9

skoraj 90 odstotkov dobaviteljev družbe prihaja iz lokalnega okolja, to pomeni, da so podjetja s sedežem v Sloveniji.

Vrednost celotne nabave Luke Koper, d. d., brez DDV je v letu 2021 dosegla dobrih 111 milijonov evrov, od tega so stroški nabave pri zunanjih pogodbenih partnerjih in agencijah znašali 20,5 milijona evrov. Skoraj 94 odstotkov vrednosti celotne nabave je bilo izvedene na slovenskem trgu.

25.2.1 Delež vrednosti celotne nabave Luke Koper, d. d, v letu 2021 po državah¹⁴⁸

25.2.2 Delež vrednosti celotne nabave Luke Koper, d. d, v letu 2021 na slovenskem trgu po regijah¹⁴⁹

Luka Koper z vidika obvladljivosti procesa nabave, kakor tudi z vidika zadostne razpršenosti dobaviteljev za zagotavljanje pravočasnih in ustreznih nabav stremi k optimalnemu številu dobaviteljev. Centraliziranost nabavnih odločitev se uveljavlja prek vnaprej določenih odgovornosti in pristojnosti vseh zaposlenih, vključenih v proces nabave. Izdaja in kontrola naročil se vodita centralno, izvajanje nabavnih postopkov (prevzem blaga, reklamacije ipd.) pa poteka tudi v posameznih organizacijskih enotah družbe, kar omogoča večjo stopnjo prilagodljivosti specifičnim potrebam posameznih organizacijskih enot. Družba stremi k čim bolj urejenemu in preglednemu poslovanju z dobavitelji, obenem pa tudi k ohranjanju učinkovitega in prilagodljivega procesa nabave, ki omogoča nemoten in učinkovit potek dela Luke Koper.

25.2.3 Ocenjevanje okoljske ozaveščenosti dobaviteljev¹⁵⁰

Družba redno spremlja in ocenjuje sodelovanje z dobavitelji. Praviloma enkrat letno izvede ocenjevanje dobaviteljev. Ocenjevanje za leto 2021 poteka za 49 dobaviteljev. Dobavitelji se ocenjujejo na podlagi sedmih vnaprej določenih kriterijev. Ocena okoljske ozaveščenosti in upoštevanje okoljskih zahtev posameznega dobavitelja ter morebitna raba sistema ravnanja z okoljem, pri katerem se ocenjujejo kršitve s področja varstva in zdravja pri delu ter okolja, predstavljajo vsebino enega izmed kriterijev ocenjevanja dobaviteljev.

Dobavitelji se ocenjujejo v štirih različnih skupinah: v skupini dobaviteljev za področje naložb, skupini dobaviteljev za področje tehničnih storitev, skupini dobaviteljev za področje proizvodov ter skupini dobaviteljev za področje zunanjih pogodbenih partnerjev (ZPP) in agencij. Družba vsako leto izbere najboljšega dobavitelja v posamezni skupini dobaviteljev in zmagovalcem podeli priznanja.

25.2.4 Spremembe nabavne verige151

V letu 2021 ni bilo sprememb v nabavni verigi.

148 GRI GS 204-1 149 GRI GS 204-1 150 GRI GS 308-2, 414-2 151 GRI GS 102-10

26 Trajnostni odnosi s kupci

Partnerski odnos do kupcev je eden glavnih gradnikov Luke Koper. Relativna majhnost podjetja je omogočila razvoj posebnega odnosa s strankami, ki ga družba skrbno neguje in iz leta v leto nadgrajuje: biti pošten, profesionalen in zanesljiv poslovni partner. Obdobje pandemije covida-19 je bilo tudi na področju odnosa do kupcev in na področju komuniciranja

prelomno, saj večina standardnih načinov komunikacije in organizacije dogodkov ni bila mogoča. S hitro odzivnostjo je družbi v izjemno kratkem času uspelo prilagoditi načine komunikacije in z IT aplikacijami, ki so bile strankam na voljo, poskrbeti za redne stike in ohranjanje odnosov.

26.1 Redno spremljanje zadovoljstva kupcev

Družba vsakodnevno spremlja zadovoljstvo kupcev, in sicer na več načinov in na več ravneh. Najpomembnejša je redna komunikacija, saj je pomemben hiter odziv na morebitne težave, ki jih imajo stranke pri vsakodnevnem poslovanju z Luko Koper. Komunikacija poteka tako na operativni kot na komercialni ravni. Z redno komunikacijo družba pridobi informacije o željah in pričakovanjih strank. V vsakodnevnem stiku s strankami so tudi predstavniki in zastopniki na glavnih zalednih trgih, ki tam pridobivajo informacije za boljše razumevane tržišč in z njimi povezanih zahtev.

Družba praviloma vsaki dve leti izvede anketo zadovoljstva kupcev. V letu 2020 predvidena anketa ni bila izvedena zaradi izrednih razmer, naslednja je načrtovana v letu 2022.

Luka Koper tesno sodeluje z lokalno pristaniško skupnostjo, ki jo sestavljajo špediterji, agenti, prevozniki, operaterji, policija, carina, Urad Republike Slovenije za pomorstvo (URSP), inšpekcije in kontrolne hiše. Luka Koper je le en del logistične verige, a pomemben del, in skupaj z drugimi deležniki predstavlja logistično pot skozi koprsko pristanišče.

26.2 Učinkovito in skrbno reševanje reklamacij

Družba ima uveden modul za sistematično reševanje in sledenje reklamacij. Sistem je razdeljen na reklamacije na obračun in reklamacije na storitev. Učinkovito in skrbno

26.3 Varovanje podatkov o kupcih

Skupina Luka Koper je posvečala posebno pozornost varovanju podatkov o kupcih še pred sprejetjem zakonodaje GDPR. Za skladnost z novo zakonodajo je sistem le še nadgradila.

reševanje reklamacij je tudi način merjenja in spremljanja zadovoljstva kupcev.

27 Kazalo GRI (po standardih 2016)¹⁵²

Leto 2021

Kazalo po standardih GRI (Global Reporting Initiative) – osnovna raven ('in accordance' – Core option)
Standard GRI in razkritje	Opis	Meje poročanja	Poglavje	Stran	Opombe
	GRI 102 SPLOŠNA STANDARDNA RAZKRITJA
	Profil organizacije/podjetja
102-1	Ime organizacije	Skupina Luka Koper	7.1 Osebna izkaznica družbe Luka Koper, d. d.	Str. 38
102-2	Blagovne znamke, produkti in storitve	Skupina Luka	7 Predstavitev Skupine Luka Koper in opis poslovnega modela	Str. 37
		Koper	7.4 Dejavnosti Skupine Luka Koper	Str. 39
102-3	Sedež organizacije	Luka Koper, d. d.	7.1 Osebna izkaznica družbe Luka Koper, d. d.	Str. 38
	Države, v katerih organizacija deluje	Skupina Luka Koper	7 Predstavitev Skupine Luka Koper in opis poslovnega modela	Str. 37
102-4			7.1 Osebna izkaznica družbe Luka Koper, d. d.	Str. 38
	Lastništvo in pravna oblika organizacije	Skupina Luka Koper	7.1 Osebna izkaznica družbe Luka Koper, d. d.	Str. 38
102-5			15 Delnica LKPG	Str. 65
	Trgi (geografska in sektorska razdelitev ter tipi odjemalcev)	Skupina Luka Koper	7 Predstavitev Skupine Luka Koper in opis poslovnega modela	Str. 37
102-6			9.2.1 Tržni položaj	Str. 45	Ne poročamo 102-6 ii in 102-6 iii.
			1 Poudarki poslovanja Skupine Luka Koper v letu 2021	Str. 5
102-7			7.2 Organiziranost Skupine Luka Koper in pridruženih družb	Str. 38	V poglavju 1 poročamo o 102-7 iii, v poglavju 7.2 poročamo o 102-7 ii,
	Merila/velikost organizacije	Skupina Luka Koper	7.4 Dejavnosti Skupine Luka Koper	Str. 39	v poglavju 7.4 poročamo o 102-7 v,
			15 Delnica LKPG	Str. 65	v poglavju 15 poročamo o 102-7 iv,
			22.1.1 Število zaposlenih po družbah in v Skupini Luka Koper	Str. 103	v poglavju 22.1.1 poročamo o 102-7 i.

	Kazalo po standardih GRI (Global Reporting Initiative) – osnovna raven ('in accordance' – Core option)
Standard GRI in razkritje	Opis	Meje poročanja	Poglavje	Stran	Opombe
	Informacije o zaposlenih in ostalih sodelavcih	Luka Koper, d. d.	22.1 Opis sistema upravljanja zaposlenih 22.1.2 Število zaposlenih v Luki Koper, d. d., glede na vrsto pogodbe (nedoločen čas, določen čas)	Str. 102 Str. 103
102-8			22.1.3 Število zaposlenih v Luki Koper, d. d., glede na vrsto pogodbe (nedoločen čas, določen čas) po spolu in po regiji prebivališča v letu 2021	Str. 103	Podatki so bili pridobljeni iz kadrovskih
			22.1.4 Število zaposlenih v Luki Koper, d. d., na dan 31. 12. glede na spol	Str. 103	evidenc informacijskega sistema SAP.
			22.1.5 Delež zaposlenih v Luki Koper, d. d., glede na regijo prebivališča	Str. 103
			22.1.6 Število zaposlenih glede na tip zaposlitve (polni delovni čas, skrajšan)	Str. 104
			22.1.8 Struktura zaposlenih v Luki Koper, d. d., po starostnih skupinah	Str. 104
102-9	Oskrbovalna veriga	Luka Koper, d. d.	25.2 Oskrbovalna veriga	Str. 159
	Pomembne spremembe v organizaciji in njeni	Skupina Luka	7.5 Spremembe v organizaciji	Str. 40
102-10	oskrbovalni verigi	Koper	25.2.4 Spremembe nabavne verige	Str. 160
			14 Obvladovanje tveganj in priložnosti	Str. 60
102-11	Previdnostni pristop ter načela	Luka Koper, d. d.	23.6 Obvladovanje okoljskih tveganj in ukrepanje ob izrednih dogodkih	Str. 121
			23.7.6 Podnebne spremembe in priložnosti	Str. 128
102-12	Zunanje pobude	Luka Koper, d. d., Luka Koper INPO, d. o. o.	16.7 Članstva in zaveze	Str. 74
102-13	Članstvo v organizacijah	Luka Koper, d. d., Luka Koper INPO, d. o. o.	16.7 Članstva in zaveze	Str. 74
	Strategija
102-14	Izjava vodilne osebe v organizaciji	Skupina Luka Koper	2 Pismo predsednika uprave	Str. 12
	Etika in integriteta
			8 Poslovna strategija razvoja	Str. 41
102-16	Vrednote, načela, standardi in norme obnašanja		17 Luka Koper in usmeritve na področju trajnostnega razvoja	Str. 76
		Luka Koper, d. d.	20 Korporativna integriteta, človekove pravice, preprečevanje korupcije in skladnost poslovanja	Sklic na Poslovno strategijo razvoja zaradi
			20.1 Korporativna integriteta	Str. 86	prikaza vrednot družbe.
			20.2 Človekove pravice in diskriminacija	Str. 88
			20.5 Skladnost z zakonodajo in internimi zahtevami	Str. 92

Kazalo po standardih GRI (Global Reporting Initiative) – osnovna raven ('in accordance' – Core option)
Standard GRI in razkritje	Opis	Meje poročanja	Poglavje	Stran	Opombe
102-17			20 Korporativna integriteta, človekove pravice, preprečevanje korupcije in skladnost poslovanja	Str. 86
	Mehanizmi svetovanja in podajanja pritožb/pohval glede etičnih zadev	Skupina Luka Koper	20.1 Korporativna integriteta	Str. 86
			20.2 Človekove pravice in diskriminacija	Str. 88
			20.5 Skladnost z zakonodajo in internimi zahtevami	Str. 92
	Upravljanje
102-18	Upravljanje	Luka Koper, d. d.	4.3 Sistem upravljanja	Str. 22
	Sestava najvišjega organa upravljanja in sestava		4.5 Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d.	Str. 23
102-22	njihovih odborov	Luka Koper, d. d.	4.6 Uprava družbe Luka Koper, d. d.	Str. 26
102-23	Predsednik najvišjega organa upravljanja	Luka Koper, d. d.	4.7 Delovanje uprave	Str. 27
	Vključenost deležnikov
102-40	Seznam deležnikov	Luka Koper, d. d.	18 Deležniki Luke Koper	Str. 79
102-41	Kolektivna pogodba	Luka Koper, d. d.	22.1.7 Delež zaposlenih v Luki Koper, d. d., po kolektivni pogodbi	Str. 104
102-42	Identifikacija in izbira deležnikov	Luka Koper, d. d.	18.1 Prepoznavanje in vključenost deležnikov ter njihova pričakovanja in potrebe	Str. 80
102-43	Pristop pri vključevanju deležnikov	Luka Koper, d. d.	18.1 Prepoznavanje in vključenost deležnikov ter njihova pričakovanja in potrebe	Str. 80
102-44	Ključne teme in vprašanja, izpostavljena v procesu sodelovanja z deležniki, ter odziv organizacije nanje (tudi prek poročanja)	Luka Koper, d. d.	18.1 Prepoznavanje in vključenost deležnikov ter njihova pričakovanja in potrebe 19.1 Bistvene vsebine, izpostavljene s strani posameznih deležnikov	Str. 80 Str. 84
	Način poročanja
102-45	Subjekti, vključeni v konsolidirane računovodske izkaze	Skupina Luka Koper	7.3 Vključenost v konsolidirane računovodske izkaze	Str. 39
102-46	Proces določanja vsebine poročila in določitev meje	Skupina Luka	16.2 Trajnostno poročilo po mednarodnih standardih trajnostnega poročanja	Str. 71
		Koper	19.2 Metodologija določanja bistvenosti	Str. 84
102-47	Seznam bistvenih vsebin	Luka Koper, d. d.	19 Matrika bistvenosti	Str. 83
102-48	Učinki sprememb podatkov iz predhodnih poročil in razlogi za spremembe	Skupina Luka Koper	16.2 Trajnostno poročilo po mednarodnih standardih trajnostnega poročanja	Str. 71
102-49	Spremembe v poročanju	Skupina Luka Koper	16.2 Trajnostno poročilo po mednarodnih standardih trajnostnega poročanja	Str. 71
102-50	Obdobje poročanja	Skupina Luka Koper	16.3 Obdobja poročanja	Str. 71
102-51	Datum zadnjega poročanja	Skupina Luka Koper	16.3 Obdobja poročanja	Str. 71
102-52	Cikel poročanja	Skupina Luka Koper	16.3 Obdobja poročanja	Str. 71
102-53	Kontaktno mesto v zvezi z vprašanji glede poročila	Skupina Luka Koper	16.4 Kontaktno mesto	Str. 71

Kazalo po standardih GRI (Global Reporting Initiative) – osnovna raven ('in accordance' – Core option)
Standard GRI in razkritje	Opis	Meje poročanja	Poglavje	Stran	Opombe
102-54	Sklic glede poročanja v skladu s standardi GRI	Skupina Luka Koper	16.2 Trajnostno poročilo po mednarodnih standardih trajnostnega poročanja 27 Kazalo GRI (po standardih 2016)	Str. 71 Str. 162
102-55	Kazalo po smernicah GRI	Skupina Luka Koper	27 Kazalo GRI (po standardih 2016)	Str. 162
102-56	Zunanje preverjanje poročanja (revizija)	Skupina Luka Koper	16.6 Verifikacija trajnostnega poročila	Str. 72
	SPECIFIČNA STANDARDA RAZKRITJA
	GRI 200 EKONOMSKO PODROČJE
	GRI 201 Ekonomska uspešnost
103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Skupina Luka Koper	8.2 Stabilnost poslovanja in poslovna uspešnost	Str. 43
201-1	Neposredno ustvarjena in distribuirana ekonomska vrednost	Luka Koper, d. d.	10.3 Neposredno ustvarjena in distribuirana ekonomska vrednost 24.1 Porazdelitev donatorskih in sponzorskih sredstev v letu 2021 24.2 Porazdelitev in višina donatorskih in sponzorskih sredstev v letih 2019 do 2021	Str. 51 Str. 158 Str. 158	Ne poročamo 201-1b.
201-2	Finančni vplivi in druga tveganja ter priložnosti za dejavnosti organizacije, povezane s podnebnimi spremembami	Luka Koper, d. d.	23.7.6 Podnebne spremembe in priložnosti	Str. 128
201-3	Obveznosti iz pokojninskega načrta	Skupina Luka Koper	22.1.14 Ugodnosti za delavce	Str. 106	Ne poročamo 201-3a, 201-3b, 201-3c. Pristop velja za vse družbe v Skupini Luka Koper. Pri podatkih o plačah gre izključno za podatke za družbo Luka Koper, d. d.
	GRI 202 Prisotnost na trgu
103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Luka Koper, d. d.	22.1 Opis sistema upravljanja zaposlenih	Str. 102
202-1	Razmerje med najnižjo plačo v organizaciji in minimalno plačo v državi po spolu	Luka Koper, d. d.	22.1.14 Ugodnosti za delavce	Str. 106
	GRI 203 Posredni ekonomski vplivi
103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Skupina Luka Koper	8.2 Stabilnost poslovanja in poslovna uspešnost	Str. 43
203-1	Investicije v infrastrukturo in podporne storitve	Skupina Luka Koper	11 Naložbe v nefinančna sredstva	Str. 52
203-2	Pomembni posredni gospodarski vplivi	Luka Koper, d. d.	8.3 Posredni ekonomski vplivi Luke Koper	Str. 44

Kazalo po standardih GRI (Global Reporting Initiative) – osnovna raven ('in accordance' – Core option)
Standard GRI in razkritje	Opis	Meje poročanja	Poglavje	Stran	Opombe
	GRI 204 Nabava
103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Luka Koper, d. d.	25.1 Opis sistema razvijanja odnosov z dobavitelji	Str. 159
204-1	Delež izdatkov za lokalne dobavitelje pri poslovanju	Luka Koper, d. d.	25.2.1 Delež vrednosti celotne nabave Luke Koper, d. d., v letu 2021 po državah 25.2.2 Delež vrednosti celotne nabave Luke Koper, d. d., v letu 2021 na slovenskem trgu po regijah	Str. 160 Str. 160	Ne poročamo 204-1c.
	GRI 205 Preprečevanje korupcije
103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Skupina Luka Koper	14.3.5 Tveganja prevar in korupcije 20.3 Korupcija in podkupovanje	Str. 64 Str. 90
205-1	Poslovne operacije, ocenjene glede tveganj, povezanih s korupcijo	Luka Koper, d. d.	14.3.5 Tveganja prevar in korupcije	Str. 64	Ne poročamo 205-1 a.
205-2	Komunikacija in izobraževanja o protikorupcijskih pravilih in postopkih organizacije	Skupina Luka Koper	20.3 Korupcija in podkupovanje	Str. 90	Ne poročamo 205-2c.
205-3	Potrjeni primeri korupcije in ukrepi, izvedeni kot odziv nanje	Skupina Luka Koper	20.3 Korupcija in podkupovanje	Str. 90
	GRI 300 OKOLJE
	GRI 302 Energija
103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Luka Koper, d. d.	23.10.1 Opis sistema energetske učinkovitosti	Str. 144
302-1	Poraba energije znotraj organizacije	Luka Koper, d. d.	23.10.2 Poraba energentov	Str. 144	Ne poročamo 302-1c ii, iii, iv.
302-2	Poraba energije zunaj organizacije	Luka Koper, d. d.	23.10.2 Poraba energentov	Str. 144
302-3	Učinkovita raba energije	Luka Koper, d. d.	23.10.2 Poraba energentov	Str. 144
302-4	Zmanjševanje porabe energije	Luka Koper, d. d.	23.2.4 Realizacija okoljskih ciljev v obdobju 2019-2021 23.10.3 Poraba električne energije 23.10.4 Poraba pogonskega goriva 23.10.5 Predstavitev realizacije programov izboljšav za zmanjševanje rabe električne energije in goriva	Str. 116 Str. 145 Str. 145 Str. 145
	GRI 303 Voda in odplake (izdaja standarda 2018)
103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Luka Koper, d. d.	23.1 Opis sistema ravnanja z okoljem	Str. 113
303-1	Voda kot skupni vir	Luka Koper, d. d.	23.11 Upravljanje s pitno in podzemno vodo	Str. 146

Kazalo po standardih GRI (Global Reporting Initiative) – osnovna raven ('in accordance' – Core option)
Standard GRI in razkritje	Opis	Meje poročanja	Poglavje	Stran	Opombe
303-2	Upravljanje vplivov odvajanja vode	Luka Koper, d. d.	23.11 Upravljanje s pitno in podzemno vodo 23.12 Ravnanje z odpadno vodo	Str. 146 Str. 148
303-3	Odvzem vode	Luka Koper, d. d.	23.11 Upravljanje s pitno in podzemno vodo	Str. 146
303-4	Odvajanje vode	Luka Koper, d. d.	23.4.1. Skladnost z okoljsko zakonodajo 23.11 Upravljanje s pitno in podzemno vodo 23.12 Ravnanje z odpadno vodo	Str. 118 Str. 146 Str. 148
303-5	Poraba vode	Luka Koper, d. d.	23.11 Upravljanje s pitno in podzemno vodo	Str. 146
	GRI 304 Biotska raznovrstnost
103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Luka Koper, d. d.	23.2 Sožitje z okoljem 23.14 Biotska raznovrstnost	Str. 114 Str. 150
304-1	Operativna mesta, ki so v lasti, zakupu, upravljanju ali sosedstvu, zaščitena območja in območja z visoko vrednostjo biotske raznovrstnosti zunaj zaščitenih območij	Luka Koper, d. d.	23.2 Sožitje z okoljem 23.14 Biotska raznovrstnost	Str. 114 Str. 150	Površine podvodnih travnikov (Zostera noltei in kolenčasta cimodoceja oz. Cymodocea nodosa) ni mogoče tehnično natančno določiti.
304-2	Pomembni vplivi dejavnosti, izdelkov in storitev na biotsko raznovrstnost	Luka Koper, d. d.	23.2 Sožitje z okoljem 23.14 Biotska raznovrstnost	Str. 114 Str. 150
304-3	Habitati, ki so zaščiteni ali ponovno vzpostavljeni	Luka Koper, d. d.	23.2 Sožitje z okoljem 23.14 Biotska raznovrstnost	Str. 114 Str. 150
304-4	Število vrst IUCN z rdeče liste in število nacionalno zaščitenih živalskih in rastlinskih vrst, ki so ogrožene zaradi delovanja organizacije	Luka Koper, d. d.	23.2 Sožitje z okoljem 23.14 Biotska raznovrstnost	Str. 114 Str. 150
	GRI 305 Emisije
103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Luka Koper, d. d.	23.1 Opis sistema ravnanja z okoljem	Str. 113
305-1	Neposredne (scope 1) emisije toplogrednih plinov (GHG)	Luka Koper, d. d.	23.7.7 Predstavitev rezultati meritev emisij toplogrednih plinov	Str. 133	O emisijah iz kompostarne ne poročamo.
305-2	Posredne (scope 2) emisije toplogrednih plinov (GHG)	Luka Koper, d. d.	23.7.7 Predstavitev rezultati meritev emisij toplogrednih plinov	Str. 133	Ne poročamo 305-2c, 305-2d, 305-2e, 305-2f in 305-2g.
305-6	Emisije ozonu škodljivih snovi	Luka Koper, d. d.	23.7.7 Predstavitev rezultatov meritev emisij toplogrednih plinov	Str. 133
305-7	Emisije dušikovih oksidov (NOX), žveplovih oksidov (SOX) in znatni izpusti drugih snovi v ozračje	Luka Koper, d. d.	23.7.8 Rezultati meritev emisij hlapnih spojin	Str. 134

Kazalo po standardih GRI (Global Reporting Initiative) – osnovna raven ('in accordance' – Core option)
Standard GRI in razkritje	Opis	Meje poročanja	Poglavje	Stran	Opombe
	Zrak	Luka Koper, d. d.	23.7.1 Količina celokupnega prahu v pristanišču 23.7.2 Količina zdravju škodljivih prašnih delcev 23.7.3 Izpusti snovi na ključnih izvorih	Str. 124 Str. 124 Str. 126
	Emisije hrupa	Luka Koper, d. d.	23.9 Emisije hrupa	Str. 139
	Svetlobno onesnaževanje	Luka Koper, d. d.	23.13 Svetlobno onesnaževanje	Str. 150
	GRI 306 Odpadki (izdaja standarda 2020)
103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Luka Koper, d. d.	23.1 Opis sistema ravnanja z okoljem	Str. 113
306 -1	Nastajanje odpadkov in pomembni vplivi povezani z odpadki	Luka Koper, d. d.	23.6 Obvladovanje okoljskih tveganj in ukrepanje ob izrednih dogodkih 23.6.1 Statistika okoljskih dogodkov od 2019 do 2021 23.8 Ravnanje z odpadki 23.8.2 Predstavitev realizacije programov izboljšav glede ravnanj z odpadki 23.15 Varovanje morja 23.15.1 Statistika posredovanja na morju	Str. 121 Str. 123 Str. 135 Str. 138 Str. 152 Str. 153
306-2	Upravljanje pomembnih vplivov, povezanih z odpadki	Luka Koper, d. d.	23.6 Obvladovanje okoljskih tveganj in ukrepanje ob izrednih dogodkih 23.6.1 Statistika okoljskih dogodkov od 2019 do 2021 23.8.1 Rezultati s področja ravnanja z odpadki 23.8.2 Predstavitev realizacije programov izboljšav glede ravnanj z odpadki 23.15 Varovanje morja 23.15.1 Statistika posredovanja na morju	Str. 121 Str. 123 Str. 135 Str. 138 Str. 152 Str. 153
306-3	Nastali odpadki	Luka Koper, d. d.	23.8.1 Rezultati s področja ravnanja z odpadki	Str. 135	Odpadne vode se obravnavajo v 23.2.2.; str129 in 23.12.; str.174
306-4	Odpadki, ki se ne odlagajo	Luka Koper, d. d.	23.8 Ravnanje z odpadki 23.8.1 Rezultati s področja ravnanja z odpadki	Str. 135 Str. 135	Okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadnega papirniškega mulja Količine navedene v tabeli: Skupna količina odpadkov, ki se odlagajo in količina odpadkov, ki se ne odlaga. Skupna količina odpadkov, ki se ne odlaga je 14.949 ton.
306-5	Odpadki namenjeni za odlaganja	Luka Koper, d. d.	23.8 Ravnanje z odpadki 23.8.1 Rezultati s področja ravnanja z odpadki	Str. 135 Str. 135	Količine navedene v tabeli: Skupna količina odpadkov, ki se odlagajo in količina odpadkov, ki se ne odlaga. Skupna količina ki se odlaga je 345 ton.
	GRI 307 Skladnost na področju okolja
103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Luka Koper, d. d.	23.1 Opis sistema ravnanja z okoljem	Str. 113

Kazalo po standardih GRI (Global Reporting Initiative) – osnovna raven ('in accordance' – Core option)
Standard GRI in razkritje	Opis	Meje poročanja	Poglavje	Stran	Opombe
307-1	Neskladnost z zakonodajo na področju okolja ter drugimi predpisi in regulacijami	Luka Koper, d. d.	20.5 Skladnost z zakonodajo in internimi zahtevami 23.4.1 Skladnost z okoljsko zakonodajo 23.4.2 Skladnost z internimi zahtevami 23.5.4 Inšpekcijski pregledi	Str. 92 Str. 118 Str. 118 Str. 120	O zneskih kazni ne poročamo, ker denarne kazni v letu 2021 niso bile izdane.
	GRI 308 Ocenjevanje dobaviteljev z vidika okolja
103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Luka Koper, d. d.	25.1 Opis sistema razvijanja odnosov z dobavitelji	Str. 159
308-2	Negativni vplivi na okolje v dobavni verigi in ukrepi za zmanjševanje teh vplivov	Luka Koper, d. d.	25.2.3 Ocenjevanje okoljske ozaveščenosti dobaviteljev	Str. 160	Ne poročamo 308-2b, 308-2c, 308-2d in 308-2e.
	GRI 400 DRUŽBA
	GRI 401 Zaposlovanje
103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Luka Koper, d. d.	22.1 Opis sistema upravljanja zaposlenih	Str. 102
401-1	Zaposlovanje in fluktuacija	Luka Koper, d. d.	22.1.9 Zaposlovanje v Luki Koper, d. d., po starostnih skupinah 22.1.10 Zaposlovanje v Luki Koper, d. d., po spolu 22.1.11 Zaposlovanje v Luki Koper, d .d., v letu 2021 po regiji prebivališča 22.1.12 Primerjava med zaposlovanjem, odhodi in stopnjo fluktuacije 22.1.13 Fluktuacija zaposlenih v letu 2021 po starostnih skupinah, spolu in regiji prebivališča	Str. 104 Str. 105 Str. 105 Str. 105 Str. 105	O fluktuaciji poročamo tudi za Skupino Luka Koper.
401-2	Ugodnosti, ki so predvidene za polno zaposlene delavce in niso predvidene za delavce, ki so zaposleni za določen čas, in za delavce s skrajšanim delovnim časom.	Luka Koper, d. d.	22.1.14 Ugodnosti za delavce	Str. 106
401-3	Starševski dopust	Luka Koper, d. d.	22.1.15 Število zaposlenih v Luki Koper, d. d., ki so koristili starševski dopust in se vrnili na delovno mesto, po spolu	Str. 106	V Sloveniji je koriščenje starševskega dopusta ob rojstvu otroka zakonska zahteva. O deležu izkoriščenosti starševskega dopusta ne poročamo.
	GRI 403 Varnost in zdravje pri delu (izdaja standarda 2018)
103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Luka Koper d. d.	21.1 Opis sistema varnosti in zdravja pri delu 21.3 Cilji varnosti in zdravja pri delu	Str. 93 Str. 95
403-1	Sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu	Luka Koper d. d.	21.1 Opis sistema varnosti in zdravja pri delu 21.2.1 Organiziranost področja	Str. 93 Str. 93
403-2	Prepoznavanje nevarnosti, ocena tveganja in preiskava incidentov	Skupina Luka Koper	21.2.3 Ugotavljanje nevarnosti, ocena tveganja in preiskava izrednih dogodkov	Str. 94

Kazalo po standardih GRI (Global Reporting Initiative) – osnovna raven ('in accordance' – Core option)
Standard GRI in razkritje	Opis	Meje poročanja	Poglavje	Stran	Opombe
403-3	Storitve zdravja pri delu	Luka Koper, d. d.	21.2.4 Izvajanje zdravstvenih ukrepov ter preprečevanje oziroma ublažitev negativnih učinkov na zdravje	Str. 94
403-4	Sodelovanje delavcev, posvetovanje in komuniciranje o varnosti in zdravju pri delu	Luka Koper, d. d.	21.2.6 Sodelovanje delavcev in posvetovanje s predstavniki delavcev	Str. 95
403-5	Usposabljanje delavcev o varnosti in zdravju pri delu	Luka Koper, d. d.	21.2.5 Usposabljanje za varno in zdravo delo	Str. 95
403-6	Promocija zdravja delavcev	Luka Koper, d. d.	21.8 Promocija zdravja	Str. 101
			21.2.4 Izvajanje zdravstvenih ukrepov ter preprečevanje oziroma ublažitev negativnih učinkov na zdravje	Str. 94
403-7	Preprečevanje in ublažitev vplivov na zdravje in varnost pri delu, ki so neposredno povezani s	Luka Koper, d. d.	21.6 Škodni dogodki	Str. 97
	poslovnimi odnosi		21.7.1 Aktivnosti za preprečevanje širjenja covida-19	Str. 98
			21.7.2 Druge izvedene aktivnosti	Str. 98
403-8	Delavci, zajeti v sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu	Luka Koper, d. d.	21.2.2 Delavci, zajeti v sistem varnosti in zdravja pri delu	Str. 93
	Poškodbe pri delu	Luka Koper, d. d.	21.2.3 Ugotavljanje nevarnosti, ocena tveganja in preiskava izrednih dogodkov	Str. 94
			21.3 Cilji varnosti in zdravja pri delu	Str. 95
			21.5 Poškodbe pri delu	Str. 96
403-9			21.7.1 Aktivnosti za preprečevanje širjenja covida-19	Str. 98
			21.7.2 Druge izvedene aktivnosti	Str. 98
			21.9 Načrtovane aktivnosti na področju varnosti in zdravja pri delu v letu 2022	Str. 101
403-10	Zdravstveno stanje, povezano z delom	Luka Koper, d. d.	21.2.4 Izvajanje zdravstvenih ukrepov ter preprečevanje oziroma ublažitev negativnih učinkov na zdravje	Str. 94
	GRI 404 Usposabljanje in izobraževanje
103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Luka Koper, d. d.	22.2.1 Opis sistema usposabljanja zaposlenih	Str. 107
404-1	Povprečno število izobraževanj na zaposlenega na leto	Luka Koper, d. d.	22.2.1 Opis sistema usposabljanja zaposlenih	Str. 107
404-2	Programi za nadgradnjo kompetenc zaposlenih, vseživljenjsko učenje in programi, ki podpirajo nadaljnjo zaposljivost delavcev ali jim pomagajo pri njihovih kariernih zaključkih	Luka Koper, d. d.	22.2.2 Vpeljani programi	Str. 108
404-3	Delež zaposlenih, ki so vključeni v ocenjevanje delovne uspešnosti in poklicno napredovanje	Luka Koper, d. d.	22.2.3 Napredovanje in interna mobilnost zaposlenih	Str. 108
	GRI 405 Raznolikost in enake možnosti
103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Luka Koper, d. d.	20.4 Politika raznolikosti	Str. 91

Kazalo po standardih GRI (Global Reporting Initiative) – osnovna raven ('in accordance' – Core option)
Standard GRI in razkritje	Opis	Meje poročanja	Poglavje	Stran	Opombe
405-1	Raznolikost v organih vodenja in zaposlenih	Luka Koper, d. d.	4.5 Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d. 4.6 Uprava družbe Luka Koper, d. d. 4.6.2 Opis članov uprave družbe Luka Koper, d. d., na dan 31. decembra 2021 22.1.17 Raznolikost zaposlenih po kategoriji delovnega mesta, po spolu in po starosti	Str. 23 Str. 26 Str. 26 Str. 107
	GRI 406 Preprečevanje diskriminacije
103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Luka Koper, d. d.	20.2 Človekove pravice in diskriminacija	Str. 88	Evalvacija upravljavskega pristopa je v pripravi.
406-1	Primeri diskriminacije in ukrepi, izvedeni zoper njih	Luka Koper, d. d.	20.2 Človekove pravice in diskriminacija	Str. 88	Ne poročamo 406-1b.
	GRI 412 Ocena spoštovanja človekovih pravic
103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Skupina Luka Koper	20.1 Korporativna integriteta	Str. 86
412-1	Projekti ali operacije delovanja, ki so bili predmet pregleda z vidika človekovih pravic in/ali ocene vplivov na človekove pravice	Luka Koper, d. d.	20.2.1 Človekove pravice, prepoznane kot najrelevantnejše za družbo Luka Koper, d. d.	Str. 89
412-2	Usposabljanja za zaposlene o pravilih in postopkih na področju varovanja človekovih pravic	Luka Koper, d. d.	20.2. Človekove pravice in diskriminacija	Str. 88
	GRI 413 Lokalna skupnost
103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Skupina Luka Koper	17.1 Strategija trajnostnega razvoja 24 Družbeno okolje	Str. 76 Str. 157
413-1	Lokacije, ki zajemajo vključevanje lokalne skupnosti, presoje vplivov na lokalno skupnost in razvojne programe za lokalno skupnost	Skupina Luka Koper	7.4 Dejavnosti Skupine Luka Koper 8.3 Posredni ekonomski vplivi Luke Koper 23.5. Komuniciranje z javnostmi 23.5.3 Zabeležene in obravnavane okoljske pritožbe 23.9.1 Rezultati s področja emisij hrupa 23.9.2 Predstavitev realizacije programov izboljšav za zmanjševanje ravni hrupa v letu 2021 23.9.3 Programi izboljšav za zmanjševanje ravni hrupa, načrtovani za leto 2022 23.15.1 Statistika posredovanja na morju 24 Družbeno okolje 24.1 Porazdelitev donatorskih in sponzorskih sredstev v letu 2021 24.2 Porazdelitev in višina donatorskih in sponzorskih sredstev v letih 2019 do 2021	Str. 39 Str. 44 Str. 119 Str. 120 Str. 139 Str. 142 Str. 143 Str. 153 Str. 157 Str. 158 Str. 158	Ne poročamo 413-1 i in 413-1 v.

Kazalo po standardih GRI (Global Reporting Initiative) – osnovna raven ('in accordance' – Core option)
Standard GRI in razkritje	Opis	Meje poročanja	Poglavje		Opombe
413-2	Lokacije, ki pomembno potencialno ali dejansko negativno vplivajo na lokalne skupnosti	Skupina Luka Koper	23.9.1 Rezultati s področja emisij hrupa 23.9.2 Predstavitev realizacije programov izboljšav za zmanjševanje ravni hrupa v letu 2021 23.9.3 Programi izboljšav za zmanjševanje ravni hrupa, načrtovani za leto 2022 24 Družbeno okolje	Str. 139 Str. 142 Str. 143 Str. 157
	GRI 414 Ocena dobaviteljev z vidika vpliva na družbo
103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Luka Koper, d. d.	25.1 Opis sistema razvijanja odnosov z dobavitelji	Str. 159
414-2	Negativni vplivi na družbo znotraj nabavne verige in ukrepi zoper njih	Luka Koper, d. d.	25.2.3 Ocenjevanje okoljske ozaveščenosti dobaviteljev	Str. 160	Ne poročamo 414-2b, 414-2c, 414-2d in 414-2e.
	GRI 419 Skladnost
103-1 103-2 103-3	Upravljavski pristop	Luka Koper, d. d.	20.5 Skladnost z zakonodajo in internimi zahtevami 21.4 Skladnost z zakonodajo s področja varnosti pri delu 23.4.1 Skladnost z okoljsko zakonodajo 23.4.2 Skladnost z internimi zahtevami	Str. 92 Str. 96 Str. 118 Str. 118	Evalvacija upravljavskega pristopa se izvaja na vodstvenem pregledu.
419-1	Neskladnost z zakoni in pravili	Luka Koper, d. d.	20.5 Skladnost z zakonodajo in internimi zahtevami 21.4 Skladnost z zakonodajo s področja varstva pri delu 23.4.1 Skladnost z okoljsko zakonodajo 23.4.2 Skladnost z internimi zahtevami	Str. 92 Str. 96 Str. 118 Str. 118	O zneskih kazni ne poročamo, ker denarne kazni v letu 2021 niso bile predpisane.

RAČUNOVODSKO POROČILO

28 Računovodski izkazi družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper

28.1 Izkaz poslovnega izida

(v evrih)		Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	Pojasnilo	2021	2020	2021	2020
Čisti prihodki od prodaje	1	224.990.379	206.038.900	228.444.062	209.920.232
Usredstveni lastni proizvodi in storitve	2	76.042	142.528	76.042	142.535
Drugi prihodki	3	2.941.895	8.380.568	4.691.557	10.195.758
Stroški materiala	4	-15.999.667	-15.699.263	-16.355.259	-16.059.448
Stroški storitev	5	-61.823.212	-55.840.212	-58.465.253	-53.053.535
Stroški dela	6	-80.154.423	-72.137.042	-86.970.246	-78.743.013
Amortizacija	7	-29.087.193	-27.537.542	-29.824.461	-28.302.384
Drugi odhodki	8	-10.198.377	-10.585.472	-10.250.174	-10.595.879
Poslovni izid iz poslovanja		30.745.444	32.762.465	31.346.268	33.504.266
Finančni prihodki		4.898.610	3.349.022	3.470.537	2.097.685
Finančni odhodki		-273.258	-704.673	-275.496	-589.867
Poslovni izid iz financiranja	9	4.625.352	2.644.349	3.195.041	1.507.818
Rezultati pridruženih družb		0	0	2.793.285	1.224.318
Poslovni izid pred obdavčitvijo		35.370.796	35.406.814	37.334.594	36.236.402
Davek iz dobička	10	-5.159.085	-4.054.749	-5.232.125	-4.131.727
Odloženi davki	10	-291.381	-79.315	-308.942	-75.111
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja		29.920.330	31.272.750	31.793.528	32.029.565
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja lastnikov obvladujoče družbe		0	0	31.760.565	32.025.757
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja lastnikov neobvladujočih deležev		0	0	32.963	3.808
Čisti dobiček na delnico	11	2,14	2,23	2,27	2,29

Pojasnila k računovodskim izkazom so njihov sestavni del in jih je treba brati v povezavi z njimi.

28.2 Izkaz drugega vseobsegajočega donosa

(v evrih)		Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	Pojasnilo	2021	2020	2021	2020
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja		29.920.330	31.272.750	31.793.528	32.029.565
Aktuarski dobički ali izgube iz pozaposlitvenih zaslužkov	25	34.869	-265.847	104.021	-385.984
Odloženi davek na aktuarske dobičke ali izgube	19	-7.652	22.196	-14.953	33.446
Spremembe presežka iz prevrednotenja finančnih sredstev, vrednotenih po pošteni vrednosti prek kapitala	18	11.404.384	7.422.406	11.589.103	7.256.160
Odloženi davek na prevrednotenje finančnih sredstev, vrednotenih po pošteni vrednosti prek kapitala	19	-2.166.832	-1.410.257	-2.201.930	-1.378.670
Postavke, ki pozneje ne bodo prerazvrščene v poslovni izid		9.264.769	5.768.498	9.476.241	5.524.952
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja		39.185.098	37.041.248	41.269.769	37.554.517
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja lastnikov obvladujoče družbe		39.185.098	37.041.248	41.236.807	37.550.709
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja lastnikov neobvladujočih deležev		0	0	32.963	3.808

28.3 Izkaz finančnega položaja

(v evrih)	Luka Koper, d. d.			Skupina Luka Koper
	Pojasnilo	31. 12. 2021	31. 12. 2020	31. 12. 2021	31. 12. 2020
SREDSTVA
Nepremičnine, naprave in oprema	12	425.978.241	403.335.743	438.877.277	417.136.694
Naložbene nepremičnine	13	23.975.120	23.721.641	15.530.234	14.844.630
Neopredmetena sredstva	14	1.250.530	1.881.584	1.372.176	2.058.861
Druga nekratkoročna sredstva	15	9.650.187	1.089.144	9.650.187	1.089.144
Delnice in deleži v družbah v Skupini	16	4.048.063	4.533.063	0	0
Delnice in deleži v pridruženih družbah	17	6.737.709	6.737.709	15.784.793	14.168.687
Druge nekratkoročne finančne naložbe	18	56.587.335	44.223.149	59.972.076	47.423.171
Dana posojila in depoziti		1.717	3.336	7.260	8.866
Nekratkoročne poslovne terjatve		39.991	41.088	39.991	31.397
Odložene terjatve za davek	19	3.123.312	5.589.177	3.139.376	5.665.198
Nekratkoročna sredstva		531.392.205	491.155.634	544.373.370	502.426.648
Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo	20	485.000	0	340.807	0
Zaloge	21	1.422.438	1.362.769	1.422.438	1.362.769
Dana posojila in depoziti		1.619	1.824	1.619	72.909
Poslovne ter druge terjatve in sredstva	22	46.773.388	41.192.593	47.326.339	41.632.400
Terjatve za davek od dohodka		0	885.779	0	883.596
Denar in denarni ustrezniki	23	16.342.426	37.051.470	40.638.685	61.021.421
Kratkoročna sredstva		65.024.871	80.494.435	89.729.888	104.973.095
SKUPAJ SREDSTVA		596.417.076	571.650.069	634.103.258	607.399.743
KAPITAL IN OBVEZNOSTI
Osnovni kapital		58.420.965	58.420.965	58.420.965	58.420.965
Kapitalske rezerve		89.562.703	89.562.703	89.562.703	89.562.703
Rezerve iz dobička		224.907.699	209.947.534	224.907.699	209.947.534
Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti		29.692.618	20.382.176	30.036.801	20.507.185
Zadržani dobički	29.592.320	30.637.829	63.769.456	62.982.777
Kapital lastnikov obvladujoče družbe		432.176.305	408.951.207	466.697.624	441.421.164
Neobvladujoči deleži		0	0	267.704	239.522
Skupaj kapital	24	432.176.305	408.951.207	466.965.328	441.660.686
Rezervacije	25	19.150.740	17.273.054	19.754.689	17.943.022
Odloženi prihodki	26	28.878.641	24.153.306	30.137.376	25.537.164
Nekratkoročna posojila	27	60.688.522	71.209.697	60.688.522	71.209.697
Druge nekratkoročne finančne obveznosti		967.048	262.898	967.241	264.966
Nekratkoročne poslovne obveznosti	28	106.025	115.195	143.693	145.939
Nekratkoročne obveznosti		109.790.976	113.014.150	111.691.521	115.100.788
Obveznosti (skupina za odtujitev) za prodajo	29	0	0	40.984	0
Kratkoročna posojila	30	10.521.175	10.521.175	10.521.175	10.521.175
Druge kratkoročne finančne obveznosti		468.582	330.668	428.514	382.791
Obveznosti za davek od dohodka		3.130.837	0	3.130.790	0
Poslovne in druge obveznosti	31	40.329.201	38.832.869	41.324.946	39.734.303
Kratkoročne obveznosti		54.449.795	49.684.712	55.446.409	50.638.269
SKUPAJ KAPITAL IN OBVEZNOSTI		596.417.076	571.650.069	634.103.258	607.399.743

28.4 Izkaz denarnih tokov

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	2021	2020	2021	2020
DENARNI TOK PRI POSLOVANJU
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja	29.920.330	31.272.750	31.793.528	32.029.565
Prilagoditve za:
Amortizacija	29.087.193	27.537.542	29.824.461	28.302.384
Odpisi vrednosti in izgube pri prodaji nepremičnin, naprav, opreme in naložbenih nepremičnin	1.469.401	1.996.081	1.469.597	2.000.419
Dobiček pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme, neopredmetenih sredstev in naložbenih nepremičnin	-1.104.899	-20.561	-1.105.202	-12.403
Popravek vrednosti terjatev	619.269	445.625	640.782	455.492
Izterjane odpisane terjatve in odpisane obveznosti	-232.000	-852.501	-244.899	-857.626
Odprava rezervacij	-490.646	-3.856.370	-534.656	-3.868.973
Finančni prihodki	-4.898.610	-3.349.022	-3.470.537	-2.097.685
Finančni odhodki	273.258	704.673	275.496	589.867
Pripoznani rezultat pridruženih družb po kapitalski metodi	0	0	-2.793.285	-1.224.318
Davek iz dobička in prihodki (odhodki) iz naslova odloženih davkov	5.450.466	4.134.064	5.541.067	4.206.838
Dobiček iz poslovanja pred spremembo čistih kratkoročnih sredstev in davki	60.093.762	58.012.281	61.396.352	59.523.560
Sprememba drugih sredstev	-8.561.043	16.663.696	-8.561.043	16.763.896
Sprememba poslovnih terjatev	-5.995.264	2.569.432	-6.101.516	2.615.454
Sprememba zalog	-59.670	59.729	-59.669	59.729
Sprememba sredstev (skupine za odtujitev) za prodajo	-485.000	0	-340.807	0
Sprememba obveznosti (skupina za odtujitev) za prodajo	0	0	40.984	0
Sprememba delnic in deležev družb v Skupini	485.000	0	0	0
Sprememba poslovnih obveznosti	9.097.893	-7.635.495	9.234.867	-7.527.433
Sprememba rezervacij	2.437.223	-312.986	2.457.186	-257.241
Sprememba nekratkoročno odloženih prihodkov	4.725.335	-268.944	4.600.212	-514.657
Denar, ustvarjen pri poslovanju	61.738.236	69.087.713	62.666.566	70.663.308
Izdatki za obresti	-282.361	-717.173	-284.599	-591.046
Izdatki za davek	-1.142.469	-775.398	-1.217.739	-885.781
Čisti denarni tokovi iz poslovanja	60.313.406	67.595.142	61.164.228	69.186.481
DENARNI TOK PRI NALOŽBENJU
Prejete obresti	252.498	205.313	260.738	211.444
Prejete dividende in deleži v dobičku odvisnih družb	308.723	422.442	0	0
Prejete dividende in deleži v dobičku pridruženih družb	1.177.179	855.823	1.177.179	855.823
Prejete dividende in deleži v dobičku drugih družb	2.200.407	1.865.444	2.249.996	1.865.444
Prejemki od prodaje nepremičnin, naprav in opreme in neopredmetenih sredstev	1.173.553	-20.759	1.362.753	8.647
Prejemki od prodaje naložbenih nepremičnin	199.266	0	10.573	0
Prejemki od prodaje, zmanjšanja finančnih naložb in danih posojil	1.824	8.716	72.987	8.838
Izdatki za nakup nepremičnin, naprav in opreme, neopredmetenih sredstev	-59.486.450	-57.832.111	-59.783.453	-58.202.326
Čisti denarni tokovi iz naložbenja	-54.173.000	-54.495.132	-54.649.227	-55.252.130
DENARNI TOK PRI FINANCIRANJU
Izdatki za vračilo nekratkoročnih posojil	0	-16.000.000	0	0
Izdatki za vračilo kratkoročnih posojil	-10.521.175	-10.521.174	-10.521.175	-10.521.174
Izdatki za plačilo sredstev v najemu	-368.275	-364.613	-416.562	-412.731
Izplačane dividende	-15.960.000	-15.009.345	-15.960.000	-15.009.345
Čisti denarni tokovi iz financiranja	-26.849.450	-41.895.132	-26.897.737	-25.943.250
Čisto povečanje/zmanjšanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov	-20.709.044	-28.795.122	-20.382.736	-12.008.899
Začetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov	37.051.470	65.846.592	61.021.421	73.030.320
Končno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov	16.342.426	37.051.470	40.638.685	61.021.421

28.5 Izkaz lastniškega kapitala družbe

				Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti
(v evrih)	Osnovni kapital	Kapitalske rezerve	Zakonske rezerve	Druge rezerve iz dobička	Zadržani dobički	Finančne naložbe	Aktuarski dobički in izgube	Skupaj kapital
Stanje na dan 31. decembra 2019	58.420.965	89.562.703	18.765.115	175.546.044	30.013.664	16.010.857	-1.429.389	386.889.959
Izplačilo dividend	0	0	0	0	-14.980.000	0	0	-14.980.000
Spremembe lastniškega kapitala – transakcije z lastniki	0	0	0	0	-14.980.000	0	0	-14.980.000
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja	0	0	0	0	31.272.750	0	0	31.272.750
Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb, zmanjšana za davek	0	0	0	0	0	6.012.149	0	6.012.149
Sprememba aktuarskih dobičkov ali izgub, zmanjšana za davek	0	0	0	0	0	0	-243.651	-243.651
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja	0	0	0	0	31.272.750	6.012.149	-243.651	37.041.248
Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala po sklepu organov vodenja in nadzora	0	0	0	15.636.375	-15.636.375	0	0	0
Drugi premiki v kapitalu	0	0	0	0	-32.210	0	32.210	0
Premiki v kapitalu	0	0	0	15.636.375	-15.668.585	0	32.210	0
Stanje na dan 31. decembra 2020	58.420.965	89.562.703	18.765.115	191.182.419	30.637.829	22.023.006	-1.640.830	408.951.207
Izplačilo dividend	0	0	0	0	-15.960.000	0	0	-15.960.000
Spremembe lastniškega kapitala – transakcije z lastniki	0	0	0	0	-15.960.000	0	0	-15.960.000
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja	0	0	0	0	29.920.330	0	0	29.920.330
Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb, zmanjšana za davek	0	0	0	0	0	9.237.551	0	9.237.551
Sprememba aktuarskih dobičkov ali izgub, zmanjšana za davek	0	0	0	0	0	0	27.217	27.217
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja	0	0	0	0	29.920.330	9.237.551	27.217	39.185.098
Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala po sklepu organov vodenja in nadzora	0	0	0	14.960.165	-14.960.165	0	0	0
Drugi premiki v kapitalu	0	0	0	0	-45.675	0	45.675	0
Premiki v kapitalu	0	0	0	14.960.165	-15.005.840	0	45.675	0
Stanje na dan 31. decembra 2021	58.420.965	89.562.703	18.765.115	206.142.584	29.592.319	31.260.558	-1.567.938	432.176.305

28.6 Izkaz lastniškega kapitala Skupine

						Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti		Skupaj kapital
(v evrih)	Osnovni kapital	Kapitalske rezerve	Zakonske rezerve	Druge rezerve iz dobička	Zadržani dobički	Finančne naložbe	Aktuarski dobički in izgube	lastnikov obvladujočih deležev	Kapital neobvladujočih deležev	Skupaj kapital
Stanje na dan 31. decembra 2019	58.420.965	89.562.703	18.765.115	175.546.044	61.607.313	16.504.609	-1.556.294	418.850.456	238.899	419.089.355
Izplačilo dividend	0	0	0	0	-14.980.000	0	0	-14.980.000	-3.187	-14.983.187
Spremembe lastniškega kapitala – transakcije z lastniki	0	0	0	0	-14.980.000	0	0	-14.980.000	-3.187	-14.983.187
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja	0	0	0	0	32.025.757	0	0	32.025.757	3.808	32.029.565
Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb, zmanjšana za davek	0	0	0	0	0	5.877.490	0	5.877.490	0	5.877.490
Sprememba aktuarskih dobičkov ali izgub, zmanjšana za davek	0	0	0	0	0	0	-352.538	-352.538	0	-352.538
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja	0	0	0	0	32.025.757	5.877.490	-352.538	37.550.709	3.808	37.554.517
Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala po sklepu organov vodenja in nadzora	0	0	0	15.636.375	-15.636.375	0	0	0	0	0
Drugi premiki v kapitalu	0	0	0	0	-33.918	0	33.918	0	0	0
Premiki v kapitalu	0	0	0	15.636.375	-15.670.293	0	33.918	0	0	0
Stanje na dan 31. decembra 2020	58.420.965	89.562.703	18.765.115	191.182.419	62.982.776	22.382.100	-1.874.915	441.421.164	239.522	441.660.686
Izplačilo dividend	0	0	0	0	-15.960.000	0	0	-15.960.000	-4.780	-15.964.780
Spremembe lastniškega kapitala – transakcije z lastniki	0	0	0	0	-15.960.000	0	0	-15.960.000	-4.780	-15.964.780
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja	0	0	0	0	31.760.565	0	0	31.760.565	32.963	31.793.528
Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb, zmanjšana za davek	0	0	0	0	0	9.387.173	0	9.387.173	0	9.387.173
Sprememba aktuarskih dobičkov ali izgub, zmanjšana za davek	0	0	0	0	0	0	89.068	89.068	0	89.068
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja	0	0	0	0	31.760.565	9.387.173	89.068	41.236.806	32.963	41.269.769
Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerjalnega poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala	0	0	0	14.960.165	-14.960.165	0	0	0	0	0
Drugi premiki v kapitalu	0	0	0	0	-53.375	0	53.375	0	0	0
Premiki v kapitalu	0	0	0	14.960.165	-15.013.540	0	53.375	0	0	0
Druge spremembe v kapitalu	0	0	0	0	-346	0	0	-346	0	-346
Druge spremembe	0	0	0	0	-346	0	0	-346	0	-346
Stanje na dan 31. decembra 2021	58.420.965	89.562.703	18.765.115	206.142.584	63.769.456	31.769.273	-1.732.471	466.697.624	267.704	466.965.328

29 Pojasnila k računovodskim izkazom

29.1 Podlage za pripravo računovodskih izkazov

Poročajoča družba

Luka Koper, pristaniški in logistični sistem, delniška družba (v nadaljevanju: družba), Vojkovo nabrežje 38, Koper, Slovenija, je obvladujoča družba Skupine Luka Koper (v nadaljevanju: Skupine), ustanovljena v državi Slovenija. V nadaljevanju so predstavljeni ločeni računovodski izkazi družbe Luka Koper, d. d., ter konsolidirani računovodski izkazi Skupine Luka Koper za leto, ki se je končalo 31. decembra 2021. Konsolidirani računovodski izkazi vključujejo izkaze obvladujoče družbe in izkaze odvisnih družb ter pripadajoče poslovne izide pridruženih družb.

Osnovna dejavnost pristanišča je pretovor in skladiščenje vseh vrst blaga, kar Skupina dopolnjuje z vrsto storitev na blagu in drugih storitev ter tako strankam zagotavlja celovito logistično podporo. Obvladujoča družba Luka Koper, d. d., na podlagi koncesijske pogodbe skrbi za pristaniško infrastrukturo in njen razvoj.

Odvisne družbe, vključene v konsolidirane izkaze, so:

• Luka Koper INPO, d. o. o., 100 %
• Adria Terminali, d. o. o., 100 %
• Luka Koper Pristan, d. o. o. v likvidaciji, 100 %
• TOC, d. o. o., 68,13 %

Pridružene družbe, vključene v konsolidirane izkaze:

• Adria Transport, d. o. o., 50 %
• Adria Transport Croatia, d. o. o., 50 %, v 100-% lasti družbe Adria Transport, d. o. o.
• Adria-Tow, d. o. o., 50 %
• Adriafin, d. o. o., 50 %
• Avtoservis, d. o. o., 49 %

Družbi, ki nista vključeni v konsolidirane izkaze, na dan 31. decembra 2021:

• Logis-Nova, d. o. o., 100 %
• Adria Investicije, d. o. o., 100 %

Družbi Adria Investicije, d. o. o., in Logis-Nova, d. o. o., nista vključeni v konsolidirane izkaze, ker za pošteno predstavitev finančnega položaja Skupine nista pomembni. Družbi poslujeta v zelo omejenem obsegu, brez zaposlenih oseb. V svojih knjigah izkazujeta le nepremičnine, bilančna vsota obeh je 31. decembra 2021 znašala 866.928 evrov. Čisti prihodki poslovnega leta so znašali 104.702 evrov (v družbi Adria Investicije, d. o. o., v višini 84.028 evrov in v družbi Logis-Nova, d. o. o., v višini 20.674 evrov). Obe družbi sta leto zaključili z

dobičkom. Če bi se poslovanje družb bistveno spremenilo, bi Skupina to upoštevala v svojih konsolidiranih izkazih.

Izjava o skladnosti

Računovodski izkazi družbe Luka Koper, d. d., in konsolidirani računovodski izkazi so sestavljeni v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), ki jih je sprejel Svet za mednarodne računovodske standarde (IASB), s pojasnili, ki jih sprejema Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP) in kot jih je sprejela Evropska unija, ter v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah.

Uprava Luke Koper, d. d., je računovodske izkaze potrdila 31. marca 2022.

Podlage za merjenje

Računovodski izkazi družbe in Skupine so pripravljeni ob predpostavki, da bo družba/Skupina v prihodnje nadaljevala poslovanje, kar predpostavlja, da bo družba/Skupina imela dovolj likvidnih sredstev.

Glede na negotovost v zvezi z nadaljnjim razvojem dogodkov, povezanih s covidom-19, poslovodstvo spremlja razmere in morebitni vpliv na poslovanje in zagotavlja, da bo družba/ Skupina imela dovolj likvidnih sredstev za nadaljnje poslovanje.

Izkazi so pripravljeni ob upoštevanju izvirne vrednosti, razen pri finančnih naložbah, ki so vrednotene po pošteni vrednosti. Metode, uporabljene za merjenje poštene vrednosti, so opisane v pojasnilu 34: Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj.

Funkcijska in predstavitvena valuta

Računovodski izkazi so sestavljeni v evrih, brez centov, ki so funkcijska valuta družbe/Skupine. Zaradi zaokroževanja lahko pride do zaokrožitvenih razlik.

Uporaba ocen in presoj

Skladno z MSRP poslovodstvo pri pripravi računovodskih izkazov poda ocene, presoje in predpostavke, ki vplivajo na uporabo usmeritev in na izkazane vrednosti sredstev ter obveznosti, prihodkov in odhodkov. Ocene so oblikovane glede na izkušnje iz prejšnjih let in pričakovanja v obračunskem obdobju. Način oblikovanja ocen ter s tem povezane predpostavke in negotovosti so razkriti v pojasnilih k posameznim postavkam.

Ocene, presoje in predpostavke se redno pregledujejo. Dejanski rezultati lahko od teh ocen odstopajo, zato se ocene stalno preverjajo in se oblikujejo njihovi popravki. Spremembe računovodskih ocen se pripoznajo v obdobju, za katerega se ocene spremenijo, oziroma za vsa prihodnja obdobja, na katera spremembe vplivajo.

Ocene in presoje so uporabljene predvsem pri računovodskih postavkah:

Presoje slabitev nepremičnin, naprav in opreme (pojasnili 12 in 13 ter usmeritev 30.1.2)

Obstoj morebitnih znakov slabitve za nepremičnine, naprave in opremo družba/Skupina presoja v skladu z MRS 36. Družba/Skupina na datum vsakega poročanja oceni, ali je kakšno znamenje (pomembne tehnološke spremembe, spremembe trga, zastarelost ali fizično stanje posameznega opredmetenega sredstva), da utegne biti sredstvo oslabljeno. Če tako znamenje obstaja, mora družba/Skupina oceniti nadomestljivo vrednost sredstva. Sredstvo je treba slabiti, če njegova knjigovodska vrednost presega njegovo nadomestljivo vrednost. Nadomestljiva vrednost je večja izmed dveh postavk: njegove poštene vrednosti, zmanjšane za stroške prodaje, ali njegove vrednosti pri uporabi.

Presoje oblikovanja rezervacij za tožbe (pojasnili 25 in 32 ter usmeritev 30.1.12)

Rezervacija je pripoznana, kadar ima družba/Skupina zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti, in če je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Pogojne obveznosti v računovodskih izkazih niso pripoznane, saj njihovega zneska ni bilo mogoče zanesljivo izmeriti ali pa bo njihov dejanski obstoj potrjen z nastopom ali nenastopom dogodkov šele v nenapovedljivi prihodnosti, na kar družba/Skupina ne more vplivati.

Poslovodstvo družbe/Skupine redno preverja, ali je za poravnavo pogojne obveznosti verjeten odliv sredstev, ki omogočajo ekonomske koristi. V primeru, da ta postane verjeten, se v računovodskih izkazih oblikuje rezervacija za tožbe.

Presoja ustreznosti življenjskih dob sredstev (pojasnili 12 in 14 ter usmeritvi 30.1.2 in 30.1.3)

Družba/Skupina pri ocenjevanju življenjske dobe sredstev upošteva pričakovano fizično izrabljanje ter tehnično in gospodarsko staranje. Prav iz tega naslova družba/Skupina redno preverja dobo koristnosti pri pomembnejših sredstvih, in če bi prišlo do spremenjenih okoliščin, bi družba/Skupina spremenila dobo koristnosti ter posledično prevrednotila strošek amortizacije.

Presoja ustreznosti pripoznavanja prihodkov iz pogodb s kupci (pojasnilo 1 in usmeritev 30.1.22)

Družba/Skupina svoje čiste prihodke izkazuje in razkriva skladno z MSRP 15. Osnovno načelo okvira je, da pripoznavanje prihodkov odraža prenos proizvodov in storitev na kupca v znesku, ki odraža nadomestilo, za katero družba pričakuje, da je do njega upravičena, v zameno za te proizvode in storitve.

Za pripoznavanje prihodkov vsaka družba uporablja metodo odstotka dokončanosti del na dan izkaza finančnega položaja, in sicer za pretovor po količini ter opravljenih urah, za skladiščenje in logistiko po dnevih in količini, za vzdrževanje po gradbenih situacijah ter opravljenih urah, za laboratorijske storitve po opravljenih urah ter za gostinske in nočitvene storitve po dnevih in opravljenih storitvah.

Poslovne prihodke vsaka družba pripozna, ko upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov, če ti niso uresničeni že ob nastanku in jih je mogoče zanesljivo izmeriti.

Presoja slabitev finančnih instrumentov in nefinančnih sredstev

Podatki o pomembnih ocenah negotovosti in kritičnih presojah, ki jih je poslovodstvo pripravilo v procesu izvrševanja računovodskih usmeritev in ki najmočneje vplivajo na zneske v računovodskih izkazih, so bili uporabljeni pri presoji:

• vrednosti nepremičnin, naprav in opreme (pojasnilo 12),
• vrednosti naložbenih nepremičnin (pojasnilo 13),
• vrednotenja naložb v odvisne (le v obvladujoči družbi), pridružene in druge družbe (pojasnila 16, 17 in 18) in
• pripoznavanja terjatev za odložene davke (pojasnilo 19).

Ocena možnosti uporabe terjatev za odložene davke (pojasnilo 19 in usmeritev 30.1.20)

Na osnovi ocene, da bo v prihodnosti na voljo dovolj razpoložljivega dobička, je družba/Skupina oblikovala terjatve za odložene davke iz naslova:

• rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi,
• slabitev finančnih naložb,
• razlik pri prevrednotenju za prodajo razpoložljivih finančnih naložb,
• slabitev terjatev.

Odložene terjatve za davek, ki so pripoznane iz naslova oblikovanja rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine, se zmanjšujejo v ustreznih zneskih s koriščenjem oblikovanih rezervacij in povečujejo v ustreznih zneskih glede na novo oblikovane rezervacije.

Glede na to, da slabitve finančnih naložb in terjatev ob oblikovanju niso davčno priznan odhodek, je družba/Skupina oblikovala terjatve za odloženi davek v ustrezni višini. Terjatve za odloženi davek bodo realizirane ob odtujitvi teh naložb ali odpravi finančne naložbe in ob dokončnem odpisu terjatev.

Davčna stopnja, uporabljena za izračun višine odbitnih začasnih razlik, je 19 odstotkov, kolikor znaša splošna davčna stopnja za davek od dohodkov pravnih oseb.

Izkazane obveznosti za odložene davke izhajajo iz začasnih obdavčljivih razlik pri prevrednotenju drugih naložb po pošteni vrednosti prek kapitala (po pošteni vrednosti neposredno v kapitalu) na višjo vrednost, iz naslova prevrednotenja drugih naložb na nižjo vrednost pa so izkazane terjatve za odloženi davek.

Na dan poročanja se tako preverja višina izkazanih terjatev ali obveznosti za odloženi davek. Če družba/Skupina nima zadostnega razpoložljivega dobička, se izkazana vrednost terjatev za odloženi davek ustrezno zmanjša.

Ocena oblikovanih rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade (pojasnilo 25 ter usmeritev 30.1.12)

V okviru obvez za določene pozaposlitvene in druge zaslužke sta evidentirani sedanja vrednost odpravnin ob upokojitvi in jubilejne nagrade. Pripoznane so na osnovi aktuarskega izračuna, ki ga odobri poslovodstvo. Aktuarski izračun temelji na predpostavkah in ocenah, veljavnih v času nastanka izračuna, ki se zaradi sprememb v prihodnje lahko razlikujejo od dejanskih predpostavk, ki bodo veljale takrat. To se nanaša predvsem na določitev diskontne stopnje, ocene fluktuacije zaposlenih, ocene smrtnosti in ocene rasti plač. Obveze za določene zaslužke so zaradi kompleksnosti aktuarskega izračuna in dolgoročnega značaja postavke občutljive za spremembe navedenih ocen.

30 Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev in razkritja

30.1 Uporabljene računovodske usmeritve

Računovodske usmeritve, navedene v nadaljevanju, so bile dosledno uporabljene v vseh obdobjih, ki so prikazana v računovodskih izkazih.

Družbe v Skupini Luka Koper uporabljajo enotne računovodske usmeritve, ki so bile po potrebi spremenjene in prilagojene usmeritvam Skupine.

30.1.1 Posli v tuji valuti

Posle, izražene v tuji valuti, družba/Skupina preračuna v evre po referenčnem tečaju Evropske centralne banke na dan posla. Denarna sredstva in obveznosti, izraženi v tuji valuti na dan izkaza finančnega položaja, so preračunani v domačo valuto po referenčnem tečaju Evropske centralne banke, veljavnem na zadnji dan obračunskega obdobja. Tečajne razlike so pripoznane v izkazu poslovnega izida.

30.1.2 Nepremičnine, naprave in oprema

Pri merjenju vrednosti nepremičnin, naprav in opreme družba/ Skupina uporablja model nabavne vrednosti. Sredstvo se izkazuje po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi slabitve. Način in uporabljene metode vrednotenja sredstev zaradi slabitve so opisani v nadaljevanju v poglavju z naslovom Slabitev nefinančnih sredstev. Nabavna vrednost nepremičnin, naprav in opreme je ustreznik denarne cene na dan pripoznanja.

Deli nepremičnin, naprav in opreme, ki imajo različne dobe koristnosti, so obravnavani kot posamezna sredstva, ki se amortizirajo v ocenjeni dobi koristnosti.

Zemljišča so obravnavana ločeno in se ne amortizirajo.

30.1.2.1 Stroški izposoje

V nabavno vrednost nepremičnin, naprav in opreme se lahko usredstvijo tudi stroški izposojanja skladno z MRS 23, če jih je mogoče neposredno pripisati nakupu, gradnji ali proizvodnji sredstva v pripravi. Če si družba oziroma Skupina izposodi sredstva nenamensko in jih ni mogoče pripisati neposredno nakupu sredstva v pripravi, usredstvi sorazmerni del stroškov, izračunanih na podlagi ponderirane letne obrestne mere, vendar samo za pomembne naložbe (vrednost naložbe nad 1 milijon evrov in čas izgradnje, daljši od 12 mesecev). Iz načina usredstvovanja obresti so izvzete naložbe, ki trajajo že vrsto let, vendar v poročanem letu niso imele vlaganj (naložbe v mirovanju).

Stroški izposojanja se usredstvujejo, dokler je sredstvo v pripravi. Ko je sredstvo preneseno v uporabo, se stroški izposojanja ne usredstvujejo več. Znesek stroškov izposojanja, usredstven v obdobju, ne sme preseči zneska stroškov izposojanja, ki nastanejo v istem obdobju.

30.1.2.2 Kasnejši stroški

Kasnejši izdatki, nastali v zvezi z nadomestitvijo posameznega dela nepremičnin, naprav in opreme, nadomestijo njegovo nabavno vrednost po načelu pripoznanja. Nadomeščeni del se preneha pripoznavati. Drugi kasnejši izdatki v zvezi z nepremičnino, napravo in opremo povečajo njeno nabavno vrednost, če je verjetno, da bodo njene prihodnje gospodarske koristi večje od prvotno ocenjenih. Vsi preostali izdatki se pripoznajo kot odhodek ob nastanku.

30.1.2.3 Amortizacija

Znesek amortizacije v vsakem obdobju je pripoznan v poslovnem izidu. Sredstvo se začne amortizirati, ko je razpoložljivo za uporabo. Nepremičnine, naprave in opremo družba/Skupina amortizira po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju ocenjene dobe koristnosti vsake posamezne nepremičnine, naprave in opreme. Uporabljena metoda amortiziranja se preveri na koncu vsakega poslovnega leta. Zemljišča, sredstva v pridobivanju, nekratkoročna sredstva, razvrščena v skupino (za odtujitev) za prodajo, in umetnine se ne amortizirajo. Uporabljene življenjske dobe nepremičnin, naprav in opreme so:

Sredstva	2021	2020
Gradbeni objekti	16,67−66,67 let	16,67−66,67 let
Transportna in prekladalna oprema	5−25 let	5−25 let
- lokomotive	6,67−15 let	6,67−15 let
- viličarji, nakladalci	8−12 let	8−12 let
Računalniška oprema	4−5 let	4−5 let
Druga oprema	4−12 let	4−12 let

30.1.2.4 Odprava pripoznanja

Pripoznanje knjigovodske vrednosti posamezne nepremičnine, naprave in opreme družba/Skupina odpravi ob odtujitvi, če od njene uporabe ali odtujitve ne pričakuje prihodnjih gospodarskih koristi. Dobički ali izgube iz odtujitve posamezne nepremičnine, naprave in opreme se določijo kot razlika med prihodki iz odtujitve in knjigovodsko vrednostjo ter se vključijo v poslovni izid.

30.1.2.5 Naložbene nepremičnine

Naložbene nepremičnine ima družba/Skupina v lasti, da bi ji prinašale najemnino ali povečevale vrednost nekratkoročne naložbe. Za merjenje vrednosti naložbenih nepremičnin uporabljamo model nabavne vrednosti. Amortizacija se obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju ocenjene dobe koristnosti posameznega sredstva. Zemljišča se ne amortizirajo. V najem dani objekti so razdeljeni na sestavne dele glede na ocenjeno dobo koristnosti. Uporabljene življenjske dobe naložbenih nepremičnin so:

Naložbene nepremičnine	2021	2020
Zgradbe	16,67−66,67 let	16,67−66,67 let

30.1.2.6 Pravice do uporabe sredstev

Družba/Skupina skladno s standardom MSRP 16 izkazuje najeme med pravicami do uporabe sredstev. Področje uporabe MSRP 16 obsega najeme vseh sredstev, vendar z nekaterimi izjemami. Najemniki morajo v skladu s standardom vse najeme obračunavati po enotnem modelu brez razlikovanja med poslovnim in finančnim najemom v okviru izkaza finančnega položaja. Standard najemnikom omogoča dve izjemi pri pripoznanju, in sicer v primeru najemov sredstev z majhno vrednostjo (npr. osebni računalniki) in kratkoročnih najemov (tj. najemov, ki trajajo 12 mesecev ali manj). Najemnik na datum začetka najema pripozna obveznost plačila najemnine (tj. obveznost iz najema) in sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe temeljnega sredstva v času trajanja najema (tj. sredstvo iz pravice do uporabe).

Družba/Skupina pregleda in analizira vse najemne pogodbe. Za najeme, krajše od enega leta, in najeme majhnih vrednosti se je odločila za uporabo izjem.

Družba/Skupina na podlagi analiz oceni vrednosti pravic do uporabe sredstev in obveznosti iz najema. Vrednosti pravic do uporabe sredstev in obveznosti iz najemnin so ocenjene na podlagi diskontiranja prihodnjih denarnih tokov za obdobje trajanja najema. Denarni tokovi so diskontirani na podlagi ponderirane obrestne mere, ki jo družba/Skupina realizira pri najemu nekratkoročnih posojil. Amortizacija iz naslova pravic do uporabe sredstev je izračunana na podlagi preostale dobe trajanja najema.

30.1.3 Neopredmetena sredstva

Neopredmeteno osnovno sredstvo se na začetku pripozna po nabavni vrednosti. Po začetnem pripoznanju se neopredmetena sredstva izkazujejo po svoji nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in izgube zaradi slabitve.

30.1.3.1 Amortizacija

Ko je sredstvo na voljo za uporabo, to pomeni, ko je na kraju in v stanju, ki sta potrebna za načrtovano delovanje, se začne amortizirati.

Neodpisana vrednost neopredmetenega sredstva s končno dobo koristnosti se zmanjšuje po metodi enakomernega časovnega amortiziranja v obdobju koristnosti sredstva. Vsa neopredmetena sredstva imajo končno dobo koristnosti.

Trajanje in metoda amortiziranja za neopredmeteno sredstvo s končno dobo koristnosti se pregledata najmanj konec vsakega poslovnega leta. Če se pričakovana doba koristnosti sredstva razlikuje od prejšnjih ocen, se trajanje amortiziranja ustrezno spremeni.

Doba koristnosti neopredmetenega sredstva, ki izhaja iz pogodbenih ali drugih pravnih pravic, ne presega dobe

pogodbenih ali drugih pravnih pravic, lahko pa je krajša, odvisno od obdobja, v katerem se pričakuje, da bo sredstvo v uporabi. Ocenjena doba koristnosti za druga neopredmetena sredstva je 10 let (uporabljene življenjske dobe so podane v tabeli, ki sledi).

Neopredmetena sredstva	2021	2020
Nekratkoročne premoženjske pravice	3−10 let	3−10 let
Stroški razvoja	10 let	10 let

30.1.4 Finančne naložbe v povezana podjetja

Družba vse finančne naložbe v odvisne in pridružene družbe vrednoti po nabavni vrednosti. Skupina izkazuje le naložbe v pridružene družbe, vrednoti jih po kapitalski metodi. Družba oziroma Skupina na vsak dan izkaza finančnega položaja oceni, ali obstajajo kakšni nepristranski dokazi o morebitni oslabljenosti finančne naložbe. Slabitev naložb se pripozna v izkazu poslovnega izida.

30.1.5 Finančna sredstva

Finančna sredstva so razvrščena v razrede, kot sledi:

• 1. finančna sredstva, vrednotena po odplačni vrednosti,
• 1. finančna sredstva, vrednotena po pošteni vrednosti prek izkaza drugega vseobsegajočega donosa, in
• 1. finančna sredstva, vrednotena po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida.

Med finančna sredstva, vrednotena po pošteni vrednosti prek izkaza drugega vseobsegajočega donosa, so uvrščene naložbe v kapitalske vrednostnice. Ob začetnem pripoznanju se finančna sredstva izmerijo po pošteni vrednosti, izjema so terjatve do kupcev, ki ne vsebujejo pomembne sestavine financiranja (kar se določi v skladu z MSRP 15) in se izmerijo po transakcijski ceni (kot je opredeljeno v MSRP 15). Če gre za finančno sredstvo, ki je izmerjeno po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, družba/Skupina prišteje ali odšteje transakcijske stroške, ki neposredno izhajajo iz pridobitve ali izdaje finančnega sredstva. Za pošteno vrednost se upošteva tržno oblikovana vrednost, kot je zaključni borzni tečaj delnice. Spremembe poštene vrednosti družba/Skupina pripozna v drugem vseobsegajočem donosu znotraj kapitala. Pri odpravi pripoznanja družba/Skupina dobičke oziroma izgube izkaže skozi rezultat preteklih let. Pri obračunavanju nakupa in prodaje se uporablja datum trgovanja.

Naložbe v druge delnice in deleže, za katere ni delujočega trga, ter naložbe v vzajemne sklade, za katere je objavljena dnevna vrednost enote premoženja vzajemnega sklada, je družba/ Skupina razvrstila med sredstva, vrednotena po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida.

30.1.6 Druga sredstva

Druga sredstva vključujejo dane predujme za pridobitev nepremičnin, naprav in opreme. Vsi dani predujmi so zavarovani z bančnimi garancijami, ki jih družba/Skupina prejme od dobavitelja.

30.1.7 Dana posojila in terjatve

Dana posojila ter terjatve družba oziroma Skupina pripozna na datum poravnave in jih meri po odplačni vrednosti z uporabo metode veljavnih obresti. Vsi dani predujmi so zavarovani z bančnimi garancijami, ki jih družba/Skupina prejme od dobavitelja.

30.1.7.1 Terjatve iz poslovanja

V poslovnih knjigah družba/Skupina ločeno evidentira nekratkoročne in kratkoročne terjatve do kupcev. Terjatve za obresti od omenjenih terjatev se izkazujejo zabilančno. Nekratkoročne in kratkoročne terjatve iz poslovanja so ob pripoznanju izkazane z zneski, ki izhajajo iz pogodb ali ustreznih knjigovodskih listin. Terjatve, za katere so sproženi postopki sodne izterjave ali pri katerih so dolžniki v enem od insolvenčnih postopkov, družba prenese na konte spornih in dvomljivih terjatev. Med drugimi poslovnimi terjatvami in drugimi sredstvi družba izkazuje kratkoročno odložene stroške oziroma odhodke ter kratkoročno nezaračunane prihodke.

Oblikovanje popravkov vrednosti terjatev

Za zapadle terjatve do kupcev in zapadle terjatve iz naslova zamudnih obresti družba oziroma Skupina na podlagi starostne strukture ter na podlagi individualne presoje oblikuje popravke vrednosti terjatev. Popravki vrednosti terjatev do podjetij, v katerih je uveden insolvenčni ali likvidacijski postopek, se oblikujejo v celotni višini (100 odstotkov) terjatve ob začetku postopka. Skladno z MSRP 9, ki je uvedel nove zahteve glede merjenja finančnih sredstev ter pripoznanja njihove oslabitve, je družba oziroma Skupina za poslovne terjatve oblikovala model oslabitve, ki ne temelji zgolj na realiziranih kreditnih izgubah, temveč tudi na pričakovanih kreditnih izgubah. Družba oziroma Skupina oblikuje popravek vrednosti terjatev tudi iz naslova še nezapadlih terjatev glede na oceno tveganja. Ocena tveganja je sestavljena iz bonitetne ocene kupca, ki jo na podlagi svojih kriterijev oblikuje družba oziroma Skupina, ter iz naslova ocene tveganja države, iz katere kupec izhaja.

Izgube zaradi slabitev bremenijo druge poslovne odhodke v zvezi s terjatvami.

30.1.8 Sredstva za prodajo

Sredstva za prodajo so sredstva, za katera se pričakuje, da bo njihova vrednost poravnana s prodajo in ne z nadaljnjo uporabo. Prodaja teh sredstev mora biti zelo verjetna in predvidena v naslednjih 12 mesecih. Prodaja je zelo verjetna v primeru, ko družba/Skupina prejme zavezujočo ponudbo kupca za nakup sredstev.

Sredstva se prerazvrstijo med sredstva za prodajo po knjigovodski vrednosti ali po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, in sicer po tisti, ki je nižja. Sredstva, razvrščena med sredstva za prodajo, se ne amortizirajo.

30.1.9 Denar

Med denarna sredstva družbe oziroma Skupine spadajo denar v blagajni in vloge na vpogled na računih ter bančni depoziti na odpoklic ali z rokom vezave do treh mesecev.

30.1.10 Zaloge

Zaloge materiala družba oziroma Skupina vrednoti po nabavni vrednosti ali čisti tržni vrednosti, in sicer po nižji izmed njiju. Količinska enota zaloge materiala se ovrednoti po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevračljive nakupne dajatve ter neposredni stroški nabave. Med nevračljive nakupne dajatve se doda tudi tisti davek na dodano vrednost, ki se ne povrne. Nakupna cena se zmanjša za dobljene popuste. Družba/Skupina za zmanjševanje količin materiala na zalogi uporablja metodo tehtanih povprečnih cen. Drobni inventar, dan v uporabo, družba oziroma Skupina takoj prenese med stroške. Zaloge se zaradi okrepitve ne prevrednotijo.

30.1.11 Kapital

30.1.11.1 Osnovni kapital

Osnovni kapital družbe/Skupine v znesku 58.420.965 evrov je razdeljen na 14.000.000 delnic, ki so prosto prenosljive. Nominalna vrednost delnice je na dan 31. decembra 2021 znašala 4,17 evra.

30.1.11.2 Kapitalske rezerve in rezerve iz dobička

Družba/Skupina ima oblikovane zakonske rezerve, kot narekuje Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), in sicer najmanj v višini 10 odstotkov osnovnega kapitala. Kapitalske in zakonske rezerve niso sestavni del bilančnega dobička in ne morejo biti predmet delitve. Statutarnih rezerv družba/Skupina nima, saj jih statut ne predvideva.

30.1.11.3 Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti

Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, izvirajo iz naslova vrednotenja finančnih naložb, merjenih po pošteni vrednosti, ter iz naslova nerealiziranih aktuarskih dobičkov in izgub.

30.1.11.4 Zadržani dobički

Zadržani dobički so sestavljeni iz nerazdeljenega čistega dobička vseh preteklih let ter nerazporejenega dela čistega poslovnega izida poslovnega leta.

30.1.11.5 Dividende

Dividende so pripoznane v računovodskih izkazih obvladujoče družbe, ko je sprejet sklep skupščine delničarjev o izplačilu dividend.

30.1.11.6 Odobreni kapital

Na dan 31. 12. 2021 družba oziroma Skupina ni imela odobrenega kapitala.

30.1.12 Rezervacije

30.1.12.1 Rezervacije za tožbe in odškodnine

Družba/Skupina oblikuje rezervacije za prejete tožbe in odškodnine, ki so povezane z domnevnimi kršitvami pri poslovanju. Oblikovanje in višina rezervacij se določata na podlagi teh sodil:

• ali ima družba/Skupina sedanjo obvezo (pravno ali posredno), ki je posledica preteklega dogodka,
• verjetnost, da bo pri poravnavi obveznosti (tožbe) potreben odtok (rezervacija se pripozna, če je verjetnost velika),
• možnost zanesljive ocenitve obveze.

30.1.12.2 Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade

Skladno s podjetniško kolektivno pogodbo in z zakonskimi predpisi je družba/Skupina dolžna obračunati in izplačati jubilejne nagrade ter odpravnine ob upokojitvi. Za izmero teh zaslužkov družba/Skupina uporablja vrednotenje aktuarske obveznosti v skladu s pričakovano rastjo plač od dneva vrednotenja do predvidene upokojitve zaposlene osebe. To pomeni vračunavanje zaslužkov sorazmerno z opravljenim delom. Ocenjena obveznost se pripozna v višini sedanje vrednosti pričakovanih prihodnjih izdatkov. Pri merjenju ocenimo tudi predvideno povišanje plač in fluktuacijo zaposlencev.

Na osnovi aktuarskega izračuna družba/Skupina pripozna aktuarske dobičke ali izgube tekočega leta za odpravnine v drugem vseobsegajočem donosu v kapitalu, stroške sprotnega službovanja in stroške obresti pa v izkazu poslovnega izida. Za jubilejne nagrade v izkazu poslovnega izida so prikazani tako stroški sprotnega službovanja in stroški obresti kot aktuarski dobički ali izgube.

Izračun rezervacij za obveznosti do zaposlencev iz naslova odpravnin in jubilejnih nagrad temelji na aktuarskem izračunu na dan 31. decembra 2021, v katerem so bile upoštevane predpostavke:

• Upoštevana je trenutno veljavna višina odpravnin in jubilejnih nagrad.
• Upoštevana je smrtnost na osnovi tablic umrljivosti iz leta 2007 za slovensko populacijo, ločeno za moške in ženske, znižana za 10 odstotkov (aktivna populacija). Skupno za zaposlence na dan 31. decembra 2021 to pomeni med 0,3-odstotno in 0,7-odstotno smrtnost za naslednje poslovno leto (glede na število zaposlencev).
• Upoštevana je predpostavka o fluktuaciji zaposlenih, ki je

linearno padajoča od 2 odstotka pri 18 letih do 0,0 odstotka pri 58 letih, nato konstantna pri 0,0 odstotka. Skupno za zaposlence na dan 31. decembra 2021 to pomeni med 0,4-odstotno in 0,8-odstotno letno fluktuacijo za naslednje poslovno leto. Fluktuacija zaposlenih zaradi večjega obsega odpovedi delovnega razmerja s strani delodajalca ni upoštevana.

• Upoštevano je predvideno upokojevanje posameznega zaposlenega na podlagi podatkov o spolu, datumu rojstva in doseženi delovni dobi na dan 31. decembra 2021 v skladu s 27. členom ZPIZ-2 in s tretjo alinejo prvega odstavka 28. člena.
• Za leti 2022 in 2023 so upoštevane stopnje povečanja povprečnih plač v RS iz Jesenske napovedi gospodarskih gibanj 2021 (UMAR). Predvideno je, da se bodo povprečne plače v RS od leta 2024 dalje letno višale za 2-odstotno inflacijo in za realno rast v višini 1 odstotka. Predpostavlja se, da se zneski iz Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Ur. l. RS, št. 140/06 in 76/08) v letih do 2023 ne bodo povišali, kasneje se predvideva rast teh zneskov skladno z inflacijo. Za izračun povprečne bruto plače v RS so osnova povprečne bruto plače od januarja do decembra 2019, povečane za rast v letih 2020 in 2021 v višini 5,8 % za posamezno leto (gibanje v letih 2020 in 2021 ni upoštevano zaradi vpliva posledic epidemije), ki rastejo v skladu z aktuarskimi predpostavkami glede nominalne stopnje rasti povprečnih bruto plač.
• Upoštevano je povečanje osnovnih plač v višini letne inflacije, upošteva se rast osnovnih bruto plač zaradi napredovanja, in sicer za 0,5 odstotka letno, upošteva se dodatek na skupno delovno dobo v višini 0,5 odstotka od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto skupne delovne dobe. V primeru štirih individualnih pogodb se dodatek na delovno dobo ne zaračunava. Tako bi bila nominalna letna stopnja rasti mesečnih plač v družbi zaradi inflacije in realne rasti v prihodnjem letu 2,0-odstotna, v letu 2023 1,9-odstotna, od leta 2024 dalje pa 2,0-odstotna.
• Diskontna stopnja za izračun na dan 31. decembra 2021 je določena pri 0,9 odstotka na osnovi donosnosti visoko kakovostnih podjetniških obveznic (bonitetna ocena AA) na dan 31. decembra 2021, nominiranih v EUR, ob upoštevanju povprečnega utežnega trajanja obvez družbe (glede na izračunani znesek obvez pred diskontiranjem) od bilančnega datuma do izplačila po posamezni vrsti zaslužka (14,1 leta).

30.1.13 Nekratkoročno razmejeni prihodki

Nekratkoročno razmejeni prihodki se pripoznajo, če bodo v obdobju, daljšem od enega leta, pokrili predvidene odhodke.

V družbi oziroma Skupini se oblikujejo nekratkoročno razmejeni prihodki za redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture. Nekratkoročno razmejeni prihodki za redno vzdrževanje se oblikujejo, če segajo stroški gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške javne infrastrukture do višine, ki ustreza višini prihodkov iz naslova pristaniških pristojbin. V primeru presežka stroškov nad prihodki iz naslova pristaniških pristojbin se v višini presežka odpravijo dolgoročno razmejeni prihodki.

30.1.14 Državne podpore

Vse vrste državne podpore se v začetku pripoznajo v izkazu finančnega položaja kot odloženi prihodki, ko obstaja zagotovilo, da bo družba/Skupina podpore prejela in bo izpolnila pogoje v zvezi z njimi. Državne podpore, prejete za kritje stroškov, se dosledno pripoznajo v izkazu poslovnega izida v obdobjih, v katerih nastajajo zadevni stroški, ki naj bi jih te nadomestile.

30.1.15 Koncesijska dejavnost

V skladu s Pomorskim zakonikom sta septembra 2008 družba Luka Koper, d. d., in Republika Slovenija v okviru Uredbe o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču razmerje uredili s koncesijsko pogodbo in koncesijsko razmerje opredelili za obdobje 35 let od sklenitve pogodbe.

Koncesionar mora skladno z določili koncesijske pogodbe in Zakonom o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (ZPFOLERD-1) svoje poslovne knjige voditi na način, da zagotovi ločeno računovodsko spremljanje dejavnosti, ki jih izvaja na podlagi podeljenih izključnih pravic.

V svojih poslovnih knjigah družba Luka Koper, d. d., vodi ločeno računovodsko evidenco prihodkov iz naslova pristaniških pristojbin v posameznem letu in stroškov opravljanja koncesijskih dejavnosti. Morebitni presežek prihodkov iz naslova pristaniških pristojbin nad stroški vzdrževanja pristaniške infrastrukture koncesionar zadrži kot nekratkoročno odložene prihodke za stroške vzdrževanja pristaniške infrastrukture v prihodnjih letih v skladu s členom 9.3 koncesijske pogodbe. Računovodsko spremljanje dejavnosti gospodarske javne službe temelji na usmeritvah in načelih stroškovnega računovodstva ter sodilih ločenega evidentiranja.

Družba Luka Koper, d. d., tako skladno s koncesijsko pogodbo z Republiko Slovenijo ter sodili, potrjenimi s strani Republike Slovenije, oblikuje nekratkoročno odložene prihodke gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture v višini, ki ustreza višini presežka prihodkov iz naslova pristaniških pristojbin nad stroški gospodarske javne službe. V primeru presežka stroškov nad prihodki iz naslova pristaniških pristojbin se v višini presežka odpravijo nekratkoročno odloženi prihodki.

Družba Luka Koper, d. d., je kot koncesionar od Republike Slovenije kot koncedenta pridobila izključno pravico za izvajanje pristaniških dejavnosti ravnanja s tovorom in

pomorskega potniškega prometa na območju pristanišča ter s tem povezano izključno pravico za vodenje in upravljanje pristanišča, vodenje in razvoj pristaniške infrastrukture, ki ni namenjena za javni promet, in je v okviru 44. člena Pomorskega zakonika pridobila tudi izključno pravico do izvajanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet.

Obenem vodi Luka Koper, d. d., v skladu s členom 7.9.6 koncesijske pogodbe tudi evidenco investicijskih vlaganj v pristaniško infrastrukturo v posameznem poslovnem letu. Družba Luka Koper, d. d., mora investicijska vlaganja v posameznem poslovnem letu navesti v posebnem dodatku k letnemu poročilu, ki ga mora pregledati in potrditi pooblaščeni revizor.

Družba Luka Koper, d. d., v skladu s členom 10.1 koncesijske pogodbe plačuje koncesijsko dajatev, ki znaša 3,5 odstotka ustvarjenega letnega poslovnega prihodka, zmanjšanega za v tem letu pobrane pristaniške pristojbine. Osnova za odmero koncesijske dajatve se ugotavlja na podlagi revidiranega izkaza poslovnega izida družbe Luka Koper, d. d. Znesek letne koncesijske dajatve se med letom plačuje v obliki mesečnih akontacij, izračunanih najkasneje do 30. julija tekočega leta na podlagi revidiranih podatkov preteklega koledarskega leta. Pristaniške pristojbine predstavljajo 4 odstotke poslovnih prihodkov obvladujoče družbe in so vsebinsko sestavni del poslovnih prihodkov. Višino pristojbin določi obvladujoča družba Luka Koper, d. d., v soglasju z državo. Preostalih 96 odstotkov poslovnih prihodkov obvladujoče družbe ustvari družba iz naslova opravljanja storitev pretovora in skladiščenja, za katere se cene oblikujejo na osnovi tržnih zakonitosti. Razvoj in obnovo pristaniške infrastrukture izvaja obvladujoča družba v svojem imenu in za svoj račun. Po preteku koncesije je koncesionar upravičen do povračila neamortiziranega dela vlaganj. Zaradi navedenih določil koncesijske pogodbe Skupina ne uporablja OPMSRP 12.

Koncedent je ob prenehanju koncesijskega razmerja dolžan družbi Luka Koper, d. d., povrniti sredstva, vložena v razvoj pristaniške infrastrukture, v višini revidiranega še neamortiziranega dela vrednosti vlaganj v naprave, opremo in objekte koncesije, pod pogojem, da so bila vlaganja izvršena na podlagi predhodnega pisnega soglasja koncedenta.

Skladno z veljavno koncesijsko pogodbo prične koncedent postopek priprav za nov javni razpis za izbiro koncesionarja najmanj dve leti pred potekom te koncesije. V primeru, da je za novega koncesionarja ponovno izbrana družba Luka Koper, d. d. je ta oproščena plačila dela koncesijske dajatve, ki se plača ob podpisu nove koncesijske pogodbe, s čimer preneha njena pravica do povračila neamortiziranega dela vrednosti investicijskih vlaganj.

30.1.16 Gospodarska javna služba zbiranja odpadkov s plovil na območju koprskega pristanišča

Gospodarska javna služba zbiranja odpadkov s plovil na območju koprskega pristanišča se izvaja v skladu z Uredbo o načinu, predmetu in pogojih izvajanja državne gospodarske javne službe zbiranja odpadkov s plovil (Ur. l. RS, št. 59/2005) ter Uredbo o pristaniških zmogljivostih za prevzem ladijskih odpadkov in ostankov tovora (Ur. l. RS, št. 78/2008). Dejavnost obsega redno prevzemanje ladijskih odpadkov in ostankov tovora, nameščanje pristaniških zmogljivosti za prevzem odpadkov in ostankov tovora v skladu s predpisi, ki urejajo pristaniške zmogljivosti za prevzem, sprejemanje sporočil o nameri oddaje ladijskih odpadkov in ostankov tovora, ločeno zbiranje, razvrščanje in skladiščenje prevzetih odpadkov in ostankov tovora z uporabo pristaniških zmogljivosti za prevzem, oddajo v obdelavo zaradi ponovne uporabe, recikliranja ali odstranjevanja ostankov predelave v skladu s predpisi na področju varstva okolja, ki urejajo ravnanje z odpadki, ter obveščanje javnosti in uporabnikov o načinu oddajanja odpadkov in ostankov tovora. Za namene poročanja gospodarske javne službe zbiranja odpadkov s plovil je družba Luka Koper, d. d., na osnovi zahtev ZPFOLERD-1 upoštevala načela stroškovnega računovodstva ter sodila ločenega evidentiranja.

Do 31. decembra 2016 je družba Luka Koper, d. d., gospodarsko javno službo zbiranja odpadkov s plovil izvajala prek svoje odvisne družbe Luka Koper INPO, d. o. o., ki je delovala kot njen izpolnitveni pomočnik. Družbi sta imeli sklenjeno medsebojno pogodbo o sodelovanju. Luka Koper INPO, d. o. o., je v celoti obvladovana s strani družbe Luka Koper, d. d., in družbi se na podlagi ustaljene prakse sodišča EU štejeta za isto ekonomsko celoto. S 1. januarjem 2017 sta družbi sklenili aneks k pogodbi, s katerim sta določili, da družba Luka Koper INPO, d. o. o., od 1. januarja 2017 kot izpolnitveni pomočnik izvaja gospodarsko javno službo zbiranja odpadkov s plovil na območju koprskega pristanišča v imenu in za račun družbe Luka Koper, d. d.

30.1.17 Finančne obveznosti

Prejeta posojila družba/Skupina na začetku pripozna po pošteni vrednosti, po začetnem pripoznanju pa po odplačni vrednosti ob upoštevanju metode veljavnih obresti. Glede na ročnost so prejeta posojila ob pripoznanju uvrščena med nekratkoročne oziroma kratkoročne finančne obveznosti. Na zadnji dan leta so vse finančne obveznosti, ki zapadejo v plačilo v prihodnjem letu, prenesene med kratkoročne finančne obveznosti. Prejeta posojila so zavarovana z bianko menicami in s finančnimi zavezami.

30.1.18 Poslovne obveznosti

Med nekratkoročnimi poslovnimi obveznostmi družba/Skupina izkazuje prejete varščine za najete poslovne prostore in varščine za trošarinsko skladišče. Med kratkoročnimi obveznostmi so ločeno izkazane kratkoročne obveznosti do dobaviteljev, države

in zaposlencev. Med drugimi poslovnimi obveznostmi družba/ Skupina izkazuje kratkoročno odložene prihodke ter kratkoročno vnaprej vračunane stroške oziroma odhodke.

30.1.19 Davek od dobička

Davek od dobička družba oziroma Skupina obračunava skladno z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb. Osnova za obračun davka od dohodka je bruto dobiček, povečan za davčno nepriznane stroške in zmanjšan za zakonsko dovoljene olajšave. Od tako dobljene osnove je obračunana obveznost za davek od dohodka pravnih oseb. Uporabljena stopnja davka za leto 2021 znaša 19 odstotkov.

30.1.20 Odloženi davki

Z namenom izkazovanja ustreznega poslovnega izida v obdobju poročanja družba/Skupina obračunava tudi odložene davke. Te izkazuje kot odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek. Pri obračunavanju odloženih davkov uporabi metodo obveznosti po izkazu finančnega položaja. Knjigovodsko vrednost sredstev in obveznosti družba/Skupina primerja z njihovo davčno vrednostjo, razliko med obema vrednostma pa opredeli kot stalno ali začasno razliko. Začasne razlike so razdeljene na obdavčljive in odbitne. Obdavčljive začasne razlike so povečale obdavčljive zneske in odložene davčne obveznosti. Odbitne začasne razlike pa so zmanjšale obdavčljive zneske in povečale odložene davčne terjatve.

Odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek se pobotajo, če obstaja zakonska pravica pobotati odmerjene terjatve za davek in odmerjene obveznosti za davek od dohodka ter če so odloženi davki vezani na isto obdavčljivo pravno osebo in isti davčni organ.

30.1.21 Čisti dobiček na delnico

Osnovni in popravljeni čisti dobiček na delnico se izračuna tako, da se čisti poslovni izid poslovnega leta deli s tehtanim povprečnim številom navadnih delnic.

30.1.22 Prihodki

30.1.22.1 Poslovni prihodki

Prihodki iz pogodb s kupci

Osnova dejavnost družbe/Skupine je pretovor in skladiščenje vseh vrst blaga, storitve na blagu in z njimi povezane druge storitve. Vse storitve družba/Skupina opravlja v Sloveniji, tako za domače kot tuje kupce. Tuji kupci prihajajo s tržišč celinske Evrope, ki so za družbo/Skupino najpomembnejša, kot tudi iz držav Azije in Amerike. Kupci so največji svetovni ladjarji, velike svetovne multinacionalke, končne uporabnice naših storitev in druge večje ali manjše domače in tuje družbe, za katere koprsko pristanišče predstavlja najhitrejšo in najkakovostnejšo logistično storitev.

Poslovne prihodke družba/Skupina izkazuje in razkriva skladno z MSRP 15. Družba/Skupina je prepoznala vse aktivne pogodbe, sklenjene s kupci, in jih presojala na podlagi petih korakov, ki jih standard narekuje. Iz analize izhaja, da vse pogodbe izpolnjujejo kriterije novega standarda za pripoznavanje prihodkov, izvedbene obveznosti so v pogodbah ustrezno opredeljene, kar omogoča njihovo razvrščanje in merjenje ter določitev časa njihove izpolnitve. Večina prihodkov izhaja iz pogodb, opredeljenih kot enostavna dobava storitev. Pogodbe ne vsebujejo ločenih izvršitvenih obvez in družba/Skupina meni, da je veljavna računovodska usmeritev za pripoznavanje prihodkov v skladu z zahtevami standarda.

Cene se v družbi/Skupini določajo tako fiksno kot variabilno. Variabilne so takrat, kadar družba/Skupina predvidi količinski popust. Količinski popusti se dosegajo na podlagi dogovorjenih količin pretovora.

Pri pripoznavanju prihodkov iz opravljenih storitev družba/ Skupina uporablja metodo odstotka dokončanosti del na dan izkaza finančnega položaja, kajti takrat je dosežen pogoj prenosa obvladovanja nad blagom/storitvijo. To družba/ Skupina doseže, saj ne ustvarja sredstva, ki ga lahko podjetje uporablja za druge namene in ima družba/Skupina izterljivo pravico do plačila za do takrat dokončano izvajanje. Po tej metodi so prihodki pripoznani v obračunskem obdobju, v katerem so storitve opravljene. Razkrivajo se zneski vsake pomembne vrste prihodkov, pripoznane v obdobju, ter prihodki od prodaje domačim in tujim kupcem.

30.1.22.2 Prihodki od najemnin

Družba/Skupina zajema pretežno prihodke od naložbenih nepremičnin, to je gradbenih objektov in zemljišč, ki jih daje v poslovni najem. Družba/Skupina prihodke od najemnin uvršča med poslovne prihodke.

30.1.22.3 Drugi prihodki

Med drugimi prihodki se izkazujejo poslovni prihodki od prodaje nepremičnin, naprav in opreme, subvencije, donacije, prejete odškodnine in preostali prihodki. Državne in druge subvencije v največji meri predstavljajo prejeta sredstva iz naslova razvojnih dejavnosti na področju evropskih razvojnih projektov, ki so namenjeni povečanju konkurenčnosti pristanišča, energetski učinkovitosti, okoljski varnosti in zagotavljanju učinkovitosti pristaniških procesov. Prejete subvencije za kritje stroškov so pripoznane strogo dosledno kot prihodki v obdobjih, v katerih nastajajo zadevni stroški, ki naj bi jih nadomestile.

Prihodki iz naslova črpanja zadržanih prispevkov plač se pripoznajo skladno z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov v višini namensko porabljenih sredstev. Preostali prihodki se pripoznajo, ko se upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov.

30.1.23 Finančni prihodki in finančni odhodki

Finančni prihodki vključujejo prihodke od obresti na dana posojila, obresti za nepravočasno plačane terjatve za storitve, prihodke od dividend, prihodke od odsvojitve za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev in prihodke iz naslova pozitivnih tečajnih razlik. Prihodki od obresti se pripoznajo ob nastanku z uporabo efektivne obrestne mere. Prihodki od dividend se izkažejo v poslovnem izidu, ko je uveljavljena pravica do izplačila.

Finančni odhodki obsegajo stroške obresti za prejeta posojila, obresti iz najemov, kot izhajajo iz standarda MSRP 16, negativne tečajne razlike in izgube zaradi slabitve vrednosti finančnih sredstev, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Stroški izposojanja in odobritev posojil se pripoznajo v izkazu poslovnega izida skozi celotno zapadlost posojila.

30.1.24 Odhodki – stroški

Stroški kot odhodki se pripoznajo v obdobju, v katerem nastanejo. Razvrščeni so v skladu s svojo naravo. Izkazujejo in razkrivajo se po naravnih vrstah. Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano z zmanjšanjem sredstev ali s povečanjem dolga in če je to zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti.

30.1.25 Slabitev sredstev

30.1.25.1 Slabitev nefinančnih sredstev

Če obstaja znamenje, da utegne biti sredstvo oslabljeno, se oceni njegova nadomestljiva vrednost v skladu z MRS 36. Če ni mogoče oceniti nadomestljive vrednosti sredstva, družba/ Skupina ugotovi nadomestljivo vrednost denar ustvarjajoče enote, ki ji sredstvo pripada. Oslabitev se izkaže v izkazu poslovnega izida. Izgube zaradi slabitve je treba odpraviti, če so se spremenile ocene, uporabljene za ugotovitev nadomestljive vrednosti sredstev. Izguba zaradi slabitve sredstva se odpravi do višine, do katere povečana knjigovodska vrednost sredstva ne preseže knjigovodske vrednosti, ki bi bila ugotovljena po odštetju amortizacijskega odpisa, če pri sredstvu v prejšnjih letih ne bi bila pripoznana izguba zaradi slabitve. Odprava izgube se pripozna kot prihodek v poslovnem izidu.

30.1.25.2 Slabitev finančnih sredstev

Na datum vsakega poročanja družba/Skupina opravi preizkus ocene slabitve finančnih naložb po izbranih kriterijih, opredeljenih v pravilniku o računovodstvu, da bi ugotovila, ali obstajajo nepristranski dokazi o morebitni oslabljenosti finančne naložbe. Če taki razlogi obstajajo, pristopi k izračunu višine vrednosti izgube zaradi slabitve.

Če presodi, da je treba opraviti oslabitev pri finančnih naložbah, izkazanih po odplačni vrednosti, znesek izgube izmeri kot razliko med knjigovodsko vrednostjo finančne naložbe in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov, diskontiranih po izvirni efektivni obrestni meri. Vrednost izgube pripozna v poslovnem izidu. Če razlogi za slabitev finančne naložbe prenehajo obstajati, se razveljavitev slabitve finančne naložbe, izkazane po odplačni vrednosti, pripozna v poslovnem izidu.

Če pri finančnih naložbah v odvisne in pridružene družbe, izkazanih po nabavni vrednosti, družba/Skupina presodi, da je treba opraviti oslabitev, morebitno izgubo izmeri kot razliko med knjigovodsko vrednostjo finančnega sredstva in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov (ali po kateri drugi metodi), razobrestenih po trenutni tržni donosnosti za podobna finančna sredstva, in jo kot finančni odhodek pripozna v poslovnem izidu.

30.1.26 Izkaz drugega vseobsegajočega donosa

V izkazu drugega vseobsegajočega donosa sta prikazana čisti poslovni izid in drugi vseobsegajoči donosi. Vanj so vključene postavke, ki bodo v prihodnje razporejene v izkaz poslovnega izida, in postavke, ki v prihodnje ne bodo pripoznane v izkazu poslovnega izida, kakor zahtevajo ali dovoljujejo druga določila MSRP.

30.1.27 Izkaz denarnih tokov

V družbi/Skupini se poroča o denarnih tokovih iz poslovanja po posredni metodi na podlagi postavk v izkazu finančnega položaja z dne 31. decembra 2021 in 31. decembra 2020, izkaza poslovnega izida za leto 2021 ter dodatnih podatkov, ki so potrebni za prilagoditev odtokov in pritokov.

30.1.28 Izkaz sprememb lastniškega kapitala

Izkaz sprememb lastniškega kapitala prikazuje gibanje posameznih sestavin kapitala v poslovnem letu (celoto prihodkov in odhodkov ter transakcij z lastniki, ko delujejo kot lastniki), vključno z uporabo čistega poslovnega izida. Vključen je izkaz vseobsegajočega donosa, ki čisti dobiček tekočega obdobja povečuje za vse prihodke in odhodke, ki jih je družba/ Skupina neposredno pripoznala v kapitalu.

30.1.29 Upravljanje tveganj

Družba/Skupina spremlja tveganja in jih poskuša obvladovati na vseh ravneh poslovanja. Pri ocenjevanju tveganj upošteva različne dejavnike. Ustrezno upravljanje tveganj se zagotavlja z njihovim pravočasnim prepoznavanjem in obvladovanjem ter z usmeritvami in politikami, opredeljenimi v dokumentih celovitega sistema vodenja.

Poslovanje družbe/Skupine je izpostavljeno strateškim, poslovnim in finančnim tveganjem, ki so močno odvisna od tržnih zakonitosti, kar zahteva njihovo aktivno spremljanje. Prepoznavanje tveganj je opisano v poslovnem poročilu v 14. poglavju z naslovom Obvladovanje tveganj in priložnosti. Poleg strateških in poslovnih tveganj se družba/Skupina sooča tudi s finančnimi tveganji, med katerimi so najpomembnejša tveganje spremembe poštene vrednosti, obrestno, likvidnostno, valutno in kreditno tveganje ter tveganje ustrezne kapitalske sestave. Kako družba/Skupina ugotavlja in obvladuje finančna tveganja, je razkrito v pojasnilu 34: Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj.

30.1.29.1 Poštena vrednost

Poštena vrednost se uporablja pri finančnih sredstvih, vrednotenih po pošteni vrednosti. Vse preostale postavke v računovodskih izkazih so predstavljene po nabavni oziroma odplačni vrednosti.

Pri merjenju poštene vrednosti nefinančnega sredstva mora družba/Skupina upoštevati zmožnost tržnega udeleženca, da ustvarja gospodarske koristi s skrajno in najboljšo uporabo sredstva ali z njegovo prodajo drugemu udeležencu na trgu, ki bo sredstvo uporabil v skrajni in najboljši meri.

Družba/Skupina uporablja metode vrednotenja, ki so primerne v danih okoliščinah in za katere so na voljo zadostni podatki, predvsem z uporabo ustreznih tržnih vhodnih podatkov in minimalno uporabo netržnih vhodnih podatkov.

Vsa sredstva in obveznosti, ki so v računovodskih izkazih merjeni ali razkriti po pošteni vrednosti, so razvrščeni v hierarhijo poštene vrednosti na podlagi najnižje ravni vhodnih podatkov, ki so pomembni za merjenje celotne poštene vrednosti:

• 1. raven tržne cene (neprilagojene) z delujočega trga za podobna sredstva in obveznosti,
• 1. raven model vrednotenja, ki neposredno ali posredno temelji na tržnih podatkih,
• 1. raven model vrednotenja, ki ne temelji na tržnih podatkih.

Za sredstva in obveznosti, ki so bili v računovodskih izkazih pripoznani že v predhodnih obdobjih, družba/Skupina ob zaključku vsakega obdobja poročanja ugotovi, ali je prišlo do prehoda med ravnmi, in sicer tako, da ponovno preveri razporeditev sredstev, upoštevajoč najnižjo raven vhodnih podatkov, ki so pomembni za merjenje celotne poštene vrednosti.

Hierarhija poštenih vrednosti sredstev in obveznosti družbe/ Skupine je predstavljena v pojasnilu 34: Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj.

30.1.30 Podlage za konsolidacijo

30.1.30.1 Odvisne družbe

Odvisne družbe so podjetja, ki jih obvladuje obvladujoča družba. Obvladovanje obstaja, ko ima obvladujoča družba možnost odločati o finančnih in poslovnih usmeritvah podjetja za pridobivanje koristi iz njegovega delovanja. Pri ocenjevanju vpliva se upoštevata obstoj in učinek morebitnih glasovalnih pravic, ki jih je trenutno mogoče uveljaviti oziroma zamenjati. Računovodski izkazi odvisnih družb so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze od datuma, ko se obvladovanje začne, do datuma, ko preneha.

30.1.30.2 Pridružene družbe

Pridružene družbe so družbe, v katerih ima Skupina pomemben vpliv, ne obvladuje pa njihove finančne in poslovne usmeritve. Naložbe v pridružene družbe se ob začetnem pripoznanju merijo po nabavni vrednosti, nato pa se obračunavajo po kapitalski metodi. Konsolidirani računovodski izkazi Skupine zajemajo delež Skupine v dobičkih in izgubah pridruženih družb, izračunan po kapitalski metodi po opravljeni uskladitvi računovodskih usmeritev od datuma, ko se pomemben vpliv začne, do datuma, ko se konča. Če je delež Skupine v izgubah pridružene družbe večji od njenega deleža, se knjigovodska vrednost deleža Skupine zmanjša na nič, delež v nadaljnjih izgubah pa se preneha pripoznavati.

30.1.30.3 Posli, izvzeti iz konsolidacije

Iz konsolidiranih računovodskih izkazov so izločena stanja, nerealizirani dobički in izgube oziroma prihodki in odhodki, ki izhajajo iz poslov znotraj Skupine. Nerealizirane izgube se izločijo na enak način kot dobički, pod pogojem, da obstaja dokaz o slabitvi.

30.1.31 Na novo sprejeti standardi in pojasnila

Standardi in pojasnila, ki so predstavljeni v nadaljevanju, do datuma računovodskih izkazov še niso stopili v veljavo oziroma jih Evropska unija še ni potrdila. Družba/Skupina bo ustrezne standarde in pojasnila uporabila pri pripravi svojih računovodskih izkazov ob njihovi uveljavitvi.

30.1.31.1 Sprejeti standardi ter spremembe standardov in pojasnila, ki še niso stopili v veljavo

• Sprememba MRS 37 – Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva – Kočljive pogodbe – Stroški izpolnjevanja pogodbe. Spremembe se nanašajo na pojasnilo, da v primeru, ko se ocenjuje kočljive pogodbe, stroški izpolnitve pogodbe vključujejo vse stroške, ki se nanašajo neposredno na pogodbo. V EU se spremembe začnejo uporabljati s 1. januarjem 2022.

Družba/Skupina ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve vplivale na njene računovodske izkaze.

• Sprememba MRS 16 – Opredmetena osnovna sredstva – izkupiček pred nameravano uporabo, ki začne veljati 1. januarja 2022. Preden je za nameravano uporabo na voljo osnovno sredstvo, izkupička pri prodaji (npr. vzorcev) ni več mogoče odšteti od nabavne vrednosti osnovnega sredstva, temveč se pripozna v izkazu poslovnega izida skupaj s stroški proizvajanja. Pri tem bo morala družba/Skupina razlikovati med stroški proizvajanja in prodaje, preden je osnovno sredstvo na voljo za nameravano uporabo, in stroški, povezanimi s pripravo osnovnega sredstva za nameravano uporabo.

Družba/Skupina ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve vplivale na njene računovodske izkaze.

• Letne izboljšave MSRP 2018–2020 (spremembe MSRP 1,

MSRP 9, MSRP 16 in MRS 41), ki začnejo veljati 1. januarja 2022. Letne izboljšave vsebujejo spremembe MSRP 1 – Prva uporaba MSRP, in sicer poenostavljajo uvedbo MSRP v odvisnem podjetju, ki prvič uporabi MSRP, spremembe MSRP 9 – Finančni inštrumenti, v katerih so podana pojasnila, katere stroške provizij upoštevati v 'testu 10 %' za odpravo pripoznanja finančnih obveznosti, spremembe ilustrativnega primera k MSRP 16 – Najemi ter MRS 41 – Kmetijstvo, pri čemer je odpravljena zahteva, da se izločijo denarni tokovi za davek, ko gre za merjenje poštene vrednosti, s čimer se poštena vrednost izenači z definicijo v MSRP 13.

Družba/Skupina ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve vplivale na njene računovodske izkaze.

• Spremembe MSRP 3 – Poslovne kombinacije, ki začnejo veljati 1. januarja 2022. Spremembe se nanašajo na osveženo sklicevanje na Konceptualni okvir 2018, ki uvaja nove izjeme glede pripoznanja in merjenja po MSRP 3 z namenom zagotoviti, da novo sklicevanje ne spremeni določil, katera sredstva in obveznosti se kvalificirajo kot poslovne kombinacije.

Družba/Skupina ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve vplivale na njene računovodske izkaze.

• Spremembe MSRP 17 – Zavarovalne pogodbe, ki začnejo veljati 1. januarja 2023.

Družba/Skupina ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve vplivale na njene računovodske izkaze.

• Spremembe MRS 1 – Predstavljanje računovodskih izkazov in MSRP 2 – Plačilo z delnicami – MRS 1 vsebuje dve spremembi, in sicer spremembo, povezano s predstavitvijo kratkoročnih in nekratkoročnih obveznosti, ter spremembo, povezano z razkritjem računovodskih politik. Januarja 2020 je OPMSRP izdal spremembe k MRS 1, ki pojasnjujejo merila, ki se uporabljajo za določanje, ali so obveznosti razvrščene med kratkoročne ali nekratkoročne. Te spremembe pojasnjujejo,

da razvrstitev med kratkoročne ali nekratkoročne obveznosti temelji na tem, ali ima podjetje pravico ob koncu poročevalskega obdobja odložiti poravnavo obveznosti za najmanj dvanajst mesecev od konca poročevalskega obdobja. Spremembe tudi pojasnjujejo, da "poravnava" vključuje prenos denarnih sredstev, blaga, storitev ali lastniških instrumentov, razen če obveznost prenosa lastniških instrumentov izhaja iz pretvorbene lastnosti, ki je ločena sestavina sestavljenega finančnega instrumenta. Spremembe so prvotno veljale za letna poročevalska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2022 ali pozneje, vendar pa je bil maja 2020 datum veljavnosti odložen na letna obdobja poročanja, ki se začnejo 1. januarja 2023. Sprememba MRS 1, povezana z razkritjem računovodskih politik, uvaja razkritje materialnih in ne samo pomembnih računovodskih politik ter vsebuje navodilo, kdaj so informacije v zvezi z računovodsko politiko materialne.

Družba/Skupina ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve vplivale na njene računovodske izkaze.

• Spremembe MRS 8 – Opredelitev računovodskih ocen – S spremembo se uvajajo definicija računovodske ocene in druga pojasnila, s pomočjo katerih bo mogoče razlikovati

med računovodsko usmeritvijo in računovodsko oceno. S spremembo bo prav tako pojasnjeno, da sta učinek spremembe vhodnih podatkov ali tehnik merjenja sprememba računovodske ocene, razen če je njuna posledica popravek napake iz preteklega obdobja.

Družba/Skupina ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve vplivale na njene računovodske izkaze.

30.1.31.2 Novi standardi in pojasnila, ki jih Evropska unija še ni sprejela

• Spremembe MRS 12 – Davek iz dobička – Spremenjeni MRS 12 pojasnjuje, ali se začetna izjema glede pripoznanja nanaša na določene transakcije, ki se pripoznajo hkrati kot sredstvo in obveznost (kot je denimo najem po MSRP 16). Sprememba uvaja dodatne kriterije za začetno pripoznanje izjem po MRS 12.15, pri čemer se izjema za začetno pripoznanje ne uporabi za sredstva ali obveznosti, ki v času transakcije povzročijo enake obdavčljive in odbitne začasne časovne razlike.

Družba/Skupina ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve vplivale na njene računovodske izkaze.

• Spremembe MSRP 17 – Zavarovalne pogodbe – prva uporaba MSRP 17 in MSRP 9 – Primerjalni podatki.

Družba/Skupina ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve vplivale na njene računovodske izkaze.

30.1.31.3 Novosprejeti standardi in pojasnila, ki veljajo za obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2021

• Spremembe MSRP 9, MRS 39, MSRP 7, MSRP 4 in MSRP 16 – Reforma referenčne obrestne mere – 2. faza – Opredeljuje zadeve, ki izhajajo iz uveljavitve reforme referenčne obrestne mere (IBOR Reform), in vključujejo zamenjavo enega merila ('benchmarka') z drugim. Za finančne instrumente, ki se merijo po odplačni vrednosti, spremembe zahtevajo, da podjetja kot praktično izjemo upoštevajo spremembo osnove za določanje pogodbenih denarnih tokov kot rezultat reforme IBOR s posodobitvijo efektivne obrestne mere z uporabo smernic iz odstavka B5.4.5 MSRP 9. Posledično ne pride do takojšnjega pripoznanja dobička ali izgube. Ta praktična izjema velja le za tako spremembo in le, če je to potrebno kot neposredna posledica reforme IBOR, nova osnova pa je ekonomsko enakovredna prejšnji podlagi. V zvezi z MSRP 16 se od najemnikov zahteva, da uporabljajo podobno praktično izjemo pri obračunavanju sprememb najema, ki spreminjajo osnovo za določanje prihodnjih najemnin kot rezultat reforme IBOR (na primer, kadar so najemnine indeksirane po stopnji IBOR).

Navedene dopolnitve niso vplivale na računovodske izkaze družbe/Skupine.

• Spremembe MSRP 16 – Najemi – Podaljšanje sprememb pogojev najema, povezanih s covidom-19, ki se uporabljajo za obdobja od 1. junija 2020 dalje z dovoljeno uporabo za nazaj.

Sprememba, najprej sprejeta v maju 2020, najemnikom dovoljuje, da ne ocenjujejo, ali gre pri spremembah najema, povezanih s covidom-19, za spremembo najema in jih posledično obravnavajo, kot da ne gre za spremembo najema, kot jo sicer opredeljuje MSRP 16. Pri tem morajo biti izpolnjeni pogoji, kot so: a) novo nadomestilo za najem ostane "v bistvu enako" ali pa je manjše od nadomestila za najem pred spremembo; b) vsakršno znižanje najemnin vpliva le na najemnine, ki zapadejo v plačilo 30. junija 2021 ali pred tem; c) ni drugih "vsebinskih" sprememb najema. Marca 2021 je OMRS podaljšal trajanje spremembe iz 30 junija 2021 do 30. junija 2022. Ta sprememba velja za poročevalska obdobja, ki se začnejo 1. aprila 2021 ali kasneje.

Najemniki lahko opcijsko izberejo to praktično rešitev in jo dosledno uporabljajo za vse najemne pogodbe s podobnimi značilnostmi in v podobnih okoliščinah. Ta praktična rešitev ne velja za najemodajalce.

Navedene dopolnitve niso vplivale na računovodske izkaze družbe/Skupine.

• Spremembe MSRP 4 – Zavarovalne pogodbe – začasna izjema uporabe MSRP 9, ki se začnejo v EU uporabljati s 1. januarjem 2021.

Navedene dopolnitve niso vplivale na računovodske izkaze družbe/Skupine.

31 Dodatna pojasnila izkaza poslovnega izida

Pojasnilo 1. Čisti prihodki od prodaje

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	2021	2020	2021	2020
Čisti prihodki od prodaje domačim kupcem na podlagi pogodb s kupci	64.804.476	59.936.983	67.929.669	63.247.792
- storitev	64.797.850	59.930.462	67.923.043	63.241.232
- blaga in materiala	6.626	6.521	6.626	6.560
Čisti prihodki od prodaje tujim kupcem na podlagi pogodb s kupci	152.443.699	138.676.547	153.155.156	139.414.135
- storitev	152.443.699	138.676.547	153.155.156	139.414.135
Čisti prihodki na podlagi pogodb s kupci	217.248.175	198.613.530	221.084.825	202.661.927
Čisti prihodki od pobranih pristaniških pristojbin	5.968.846	5.589.271	5.968.846	5.589.271
Čisti prihodki od prodaje iz naslova najemnin	1.773.358	1.836.099	1.390.391	1.669.034
Skupaj	224.990.379	206.038.900	228.444.062	209.920.232

V celotni strukturi čistih prihodkov v letu 2021 dva kupca presegata 10 odstotkov celotne prodaje, tako v družbi kakor v Skupini, kar ostaja na ravni predhodnega leta.

Pojasnilo 2. Usredstveni lastni proizvodi in storitve

Družba in Skupina med usredstvenimi lastnimi proizvodi in storitvami izkazujeta storitve, ki povečujejo vrednost nepremičnin, naprav in opreme. V letu 2021 je bilo v družbi usredstvenih prihodkov za 76.042 evrov in v letu 2020 za

142.528 evrov, v Skupini pa v letu 2021 za 76.042 evrov in v letu 2020 za 142.535 evrov. Usredstvovani so stroški dela zaposlencev, povezani z investicijskimi projekti večjih vrednosti, ki so grajeni v daljšem časovnem obdobju.

Pojasnilo 3. Drugi prihodki

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	2021	2020	2021	2020
Drugi poslovni prihodki	1.827.545	4.729.432	3.505.486	6.417.169
Odprava rezervacij	490.646	3.856.370	534.656	3.868.973
Subvencije, dotacije in podobni prihodki	0	0	1.620.729	1.678.167
Prevrednotovalni poslovni prihodki	1.336.899	873.062	1.350.101	870.029
Prihodki pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin	1.104.899	20.561	1.105.202	12.403
Izterjane odpisane terjatve in odpisane obveznosti	232.000	852.501	244.899	857.626
Drugi prihodki	1.114.350	3.651.136	1.186.071	3.778.589
Prejete odškodnine in kazni	376.874	665.216	402.223	665.550
Subvencije in drugi prihodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki	707.841	684.731	707.841	684.731
Ostali prihodki	29.635	2.301.189	76.007	2.428.308
Skupaj	2.941.895	8.380.568	4.691.557	10.195.758

Odprava rezervacij v višini 490.646 evrov se nanaša na spremembo ocene pravnih obvez, Skupina za leto 2021 izkazuje za 534.656 evrov teh prihodkov.

Subvencije, dotacije in podobni prihodki, izkazani v Skupini, se nanašajo predvsem na prihodke iz naslova črpanja zadržanih

prispevkov plač v višini namensko porabljenih sredstev v odvisni družbi Luka Koper INPO, d. o. o.

Prihodki od prodaje nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin so višji kot v predhodnem letu, predvsem zaradi prodaje nepremičnine zunaj območja pristanišča, ki jo je realizirala obvladujoča družba.

Prejete odškodnine in kazni se nanašajo na prejete odškodnine s strani zavarovalnic zaradi škodnih dogodkov. Skladno z znižanjem prejetih odškodnin so se znižali tudi stroški za plačane odškodnine, izkazani med drugimi odhodki.

Subvencije in drugi prihodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki, so sestavljeni predvsem iz prihodkov za pokrivanje stroškov iz naslova EU projektov.

Ostali prihodki so bili leta 2021 v primerjavi s predhodnim letom nižji predvsem zaradi v letu 2020 odpisanih obveznosti za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi sprejetih protikoronskih ukrepov in so v obvladujoči družbi znašali 2.115.620 evrov, na ravni Skupine pa 2.204.018 evrov. Del ostalih prihodkov so tudi zaračunane pogodbene kazni.

Pojasnilo 4. Stroški materiala

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	2021	2020	2021	2020
Stroški materiala	0	0	696	544
Stroški pomožnega materiala	2.006.751	2.413.978	2.121.974	2.537.544
Stroški nadomestnih delov	6.320.879	6.377.333	6.298.282	6.368.782
Stroški energije	7.179.567	6.253.978	7.400.119	6.456.322
Stroški pisarniškega materiala	165.369	182.167	178.324	196.180
Ostali materialni stroški	327.101	471.807	355.864	500.076
Skupaj	15.999.667	15.699.263	16.355.259	16.059.448

Pojasnilo 5. Stroški storitev

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	2021	2020	2021	2020
Stroški pristaniških storitev	28.522.171	24.746.830	26.421.501	22.783.809
Stroški transportnih storitev	472.987	500.227	154.806	525.443
Stroški storitev vzdrževanja	7.278.321	7.473.896	7.148.927	7.156.329
Stroški najemnin	159.581	111.071	188.228	171.248
Povračila stroškov zaposlencem v zvezi z delom	193.883	193.143	203.730	202.933
Stroški plačilnega prometa, bančnih storitev in zavarovanj	1.419.329	1.140.105	1.592.269	1.218.336
Stroški intelektualnih in osebnih storitev	1.249.757	1.013.604	1.307.161	1.058.174
Stroški sejmov, reklam in reprezentance	978.128	1.190.662	992.798	1.200.597
Stroški storitev fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti	292.600	269.362	309.905	274.144
Stroški komunalnih storitev	1.418.246	1.399.134	770.772	752.270
Stroški informacijske podpore	3.704.639	3.282.951	3.864.826	3.434.942
Stroški koncesije	7.729.718	7.255.314	7.729.718	7.255.314
Taksa na pretovor	5.265.145	4.630.641	5.265.145	4.630.641
Stroški drugih storitev	3.138.707	2.633.272	2.515.467	2.389.355
Skupaj	61.823.212	55.840.212	58.465.253	53.053.535

V sklopu stroškov storitev so tako kot pretekla leta največji delež predstavljali stroški pristaniških storitev, ki so v družbi znašali 28.522.171 evrov, v Skupini pa 26.421.501 evrov. Med stroški pristaniških storitev družba v poslovnem letu 2021 izkazuje 13.489.898 evrov stroškov zaposlenih prek agencijskih družb, preteklo leto 11.103.543 evrov, Skupina pa 14.118.323 evrov teh stroškov in preteklo leto 11.630.481 evrov. Prav tako med stroški pristaniških storitev družba v poslovnem letu

2021 izkazuje 8.586.288 evrov stroškov storitev zunanjih pogodbenih partnerjev, preteklo leto 7.918.363 evrov, Skupina pa v letu 2021 izkazuje 9.002.221 evrov teh stroškov in preteklo leto 8.324.026 evrov. Povečanji sta posledici večjega obsega storitev, izvedenih s strani zaposlenih prek agencijskih družb, ter opravljenih storitev zunanjih pogodbenih partnerjev. Stroški storitev vzdrževanja se nanašajo predvsem na stroške vzdrževanja opreme ter javne pristaniške infrastrukture. V letu 2021 so bili stroški informacijske podpore višji v primerjavi s preteklim letom zaradi novih razvojnih aktivnosti, izvedenih v tem letu. Stroški koncesije in takse na pretovor so se povečali zaradi večjega obsega prihodkov in pretovora v letu 2021, na podlagi katerih se obračunajo ti stroški.

Pojasnilo 6. Stroški dela

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	2021	2020	2021	2020
Plače zaposlencev	51.711.326	46.163.591	55.901.192	50.246.637
Nadomestila plač zaposlencev	7.569.374	7.206.380	8.300.338	7.936.248
Stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja	2.341.926	2.060.684	2.569.412	2.273.444
Delodajalčevi prispevki od prejemkov zaposlencev	9.901.759	8.797.129	10.703.751	9.564.722
Regres za letni dopust, povračila in drugi stroški	8.630.038	7.909.258	9.495.553	8.721.962
Skupaj	80.154.423	72.137.042	86.970.246	78.743.013

Povprečno število zaposlenih v družbi/Skupini je v letu 2021 v primerjavi s povprečjem leta 2020 upadlo za 3 zaposlence. Stroški dela so se povečali, predvsem zaradi v letu 2021 doseženega izpolnjevanja kriterijev za izplačilo nagrad zaposlenim, medtem ko so bili ti kriteriji v letu 2020 le delno izpolnjeni in posledično izplačila nagrad nižja.

V decembru 2021 so zaposlenci vseh družb v Skupini z izjemo članov uprave ter zaposlenih na podlagi individualnih pogodb o zaposlitvi prejeli plačo iz naslova poslovne uspešnosti. Vračunan je bil strošek božičnice za leto 2021 v znesku med 180 in 700 evrov bruto I na zaposlenega, ki je bila izplačana februarja 2022.

Družba/Skupina svojim zaposlenim že devetnajsto leto zapored plačuje od 70 do 90 odstotkov (odvisno od starosti posameznega zaposlenca) davčno priznane premije dodatnega pokojninskega zavarovanja (PDPZ).

V letu 2021 je regres za letni dopust v vseh družbah v Skupini znašal 2.010 evrov na zaposlenca, v predhodnem letu pa 1.600 evrov.

Povprečno število zaposlencev po izobrazbeni strukturi

	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
Raven izobrazbe	2021	2020	2021	2020
VIII/2	1	1	1	1
VIII/1	28	26	30	28
VII	125	123	133	132
VI/2	227	209	230	213
VI/1	106	102	113	108
V	461	485	501	522
IV	456	439	513	499
III	17	23	29	35
I–II	113	129	148	163
Skupaj	1.534	1.537	1.698	1.701

Pojasnilo 7. Amortizacija

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	2021	2020	2021	2020
Amortizacija zgradb	13.008.208	13.043.591	13.479.115	13.527.437
Amortizacija naprav in opreme	14.410.596	12.762.035	14.895.610	13.263.490
Amortizacija drobnega inventarja	21.365	19.713	21.742	20.103
Amortizacija naložbenih nepremičnin	601.738	572.539	272.930	242.591
Amortizacija neopredmetenih sredstev	670.208	767.965	725.840	823.644
Amortizacija vlaganj v tuja sredstva	11.667	11.667	17.743	17.596
Amortizacija sredstev pravic do uporabe	363.411	360.032	411.481	407.523
Skupaj	29.087.193	27.537.542	29.824.461	28.302.384

Pojasnilo 8. Drugi odhodki

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	2021	2020	2021	2020
Stroški oblikovanja rezervacij	17.897	72.432	33.584	72.432
Odhodki pri slabitvah, odpisih in izgubah pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin	1.469.401	1.996.081	1.469.597	2.000.419
Odhodki pri oblikovanju popravka vrednosti terjatev	619.269	445.625	640.782	455.492
Dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela in drugih vrst stroškov	6.851.152	6.666.283	6.859.799	6.670.378
Donacije	355.374	387.728	358.624	390.828
Izdatki za varstvo okolja	158.977	168.705	144.533	152.016
Nagrade dijakom in študentom z dajatvami	3.247	10.696	3.247	10.696
Štipendije dijakom in študentom	3.761	1.400	3.761	1.400
Drugi stroški in odhodki	719.299	836.522	736.247	842.218
Skupaj	10.198.377	10.585.472	10.250.174	10.595.879

Obvladujoča družba je v letu 2021 izvedla odpis investicij v teku, ki v prihodnje ne bodo realizirane, in sicer v znesku 964.013 evrov, ki jih je pripoznala med odhodki pri slabitvah, odpisih in izgubah pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin, preostali del zneska se nanaša na zamenjave delov osnovnih sredstev, ki še niso bili amortizirani v celoti. V letu 2020 je bila prav tako v obvladujoči družbi na podlagi cenitve nepremičnin, naprav in opreme pripoznana slabitev osnovnih sredstev v skupnem znesku 1.845.792 evrov, izkazana v postavki Odhodki pri slabitvah, odpisih in izgubah pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin.

Odhodki pri oblikovanju popravka vrednosti terjatev so se v letu 2021 povečali predvsem v obvladujoči družbi, in sicer zaradi oblikovanja popravka na neplačane terjatve enega izmed kupcev. Znesek odhodkov pri oblikovanju popravka vrednosti terjatev izhaja iz naslova pogodb s kupci skladno z MSRP 15.

Dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela in drugih vrst stroškov, se nanašajo predvsem na nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.

Druge stroške in odhodke predstavljajo predvsem odškodnine iz naslova poškodb sredstev, ki so v lasti tretjih oseb. Poškodbe so nastale med pretovarjanjem blaga v pristanišču.

Pojasnilo 9. Finančni prihodki in odhodki

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	2021	2020	2021	2020
Finančni prihodki iz deležev	4.646.112	3.143.710	3.209.799	1.886.241
Finančni prihodki iz deležev v družbah v Skupini	308.723	422.442	0	0
Finančni prihodki iz deležev v pridruženih družbah	1.177.179	855.823	0	0
Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah	2.200.407	1.865.445	2.249.996	1.886.241
Finančni prihodki iz drugih naložb	959.803	0	959.803	0
Finančni prihodki od obresti	245	462	337	631
Finančni prihodki od obresti drugih	245	462	337	631
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev	252.253	204.850	260.401	210.813
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih	159.829	204.850	164.350	210.813
Neto tečajne razlike	92.424	0	96.051	0
Skupaj finančni prihodki	4.898.610	3.349.022	3.470.537	2.097.685
Finančni odhodki iz finančnih naložb	0	-8.118	0	-8.118
Finančni odhodki za obresti	-254.312	-537.544	-254.529	-415.601
Finančni odhodki za obresti družb v Skupini	0	-122.570	0	0
Finančni odhodki za obresti do bank	-249.448	-410.393	-249.448	-410.393
Finančni odhodki iz obv. iz najema do drugih	-4.644	-4.326	-5.081	-5.208
Finančni odhodki iz obv. iz najema do družb v Skupini	-220	-255	0	0
Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti	-18.946	-159.011	-20.967	-166.148
Finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev	-532	-87	-705	-140
Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti	-18.414	-32.606	-20.262	-35.444
Neto tečajne razlike	0	-126.318	0	-130.564
Skupaj finančni odhodki	-273.258	-704.673	-275.496	-589.867
Neto finančni izid	4.625.352	2.644.349	3.195.041	1.507.818

Obvladujoča družba izkazuje finančne prihodke iz deležev v družbah v Skupini, predstavljajo pa izplačane dobičke družb, in sicer Luke Koper INPO, d. o. o., v višini 128.915 evrov, Adrie Terminali, d. o. o., v višini 120.000 evrov, Adrie Investicije, d. o. o., v višini 39.421 evrov, Logis-Nove, d. o. o., v višini 10.168 evrov ter TOC, d. o. o., v višini 10.219 evrov.

Finančne prihodke iz deležev v pridruženih družbah, ki jih izkazuje obvladujoča družba v letu 2021, predstavljajo izplačila dobičkov družb Adrie-Tow, d. o. o., v višini 336.000 evrov, Adrie Transport, d. o. o., v višini 129.250 evrov, Avtoservisa, d. o. o., v višini 536.929 evrov ter Adriafina, d. o. o., v višini 175.000 evrov.

Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah, ki jih izkazuje družba/Skupina, se nanašajo na prejete dividende iz naslova naložb v vrednostne papirje. Družba/Skupina je v letu 2021 pripoznala za 2.169.850 evrov dividend prejetih od naložb v družbe vodenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa.

Finančni prihodki iz drugih naložb se nanašajo na pripoznano višjo vrednost naložb v vzajemne sklade, vrednotene po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida.

Finančni prihodki iz poslovnih terjatev se nanašajo predvsem na zaračunane zamudne obresti za nepravočasna plačila terjatev, ki so jih kupci plačali v poslovnem letu.

Finančni odhodki za obresti so v letu 2021 v družbi znašali 254.312 evrov, Skupina te izkazuje v znesku 254.529 evrov. Odhodki za obresti družb v Skupini so bili v letu 2021 nižji predvsem zaradi vračila revolving posojila s strani obvladujoče družbe hčerinski družbi Luka Koper INPO, d. o. o., v zaključku leta 2020. Znižali so se tudi finančni odhodki za obresti do bank, predvsem zaradi povečanega usredstvovanja obresti za naložbe v obvladujoči družbi ter hkrati nižje vrednosti EURIBOR-ja, ki znižuje obrestno mero enega od posojil z variabilno obrestno mero. Družba/Skupina za usredstvovanje obresti uporablja ponderirano povprečno obrestno mero nekratkoročno najetih posojil.

Pojasnilo 10. Davki in efektivna davčna stopnja

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	2021	2020	2021	2020
Poslovni izid pred davki	35.370.796	35.406.814	37.334.594	36.236.402
Davek od dobička (19 %)	6.720.451	6.727.295	6.845.079	6.897.743
Neobdavčeni prihodki in povečanje odhodkov	-147.501	-927.611	-152.908	-929.200
Neobdavčene prejete dividende	-700.399	-597.305	-700.399	-597.305
Davčne olajšave	-1.184.026	-2.552.918	-1.224.227	-2.683.214
Davčno nepriznani odhodki	630.822	717.464	594.406	762.252
Davčno nepriznani odhodki v zvezi s slabitvijo naložb	0	29.820	41.603	29.820
Drugo zmanjšanje davčne osnove	0	-25.256	-368	-38.078
Drugo povečanje davčne osnove	38.333	29.865	45.095	32.110
Obračunani davek iz naslova davčne negotovosti	92.786	732.710	92.786	732.710
Skupaj odhodek za davek	5.450.466	4.134.064	5.541.067	4.206.838
Efektivna davčna stopnja	15,41 %	11,68 %	14,84 %	11,61 %

Pri obračunu davka od dobička je bil v obvladujoči družbi in pri vseh družbah v Skupini upoštevan Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb.

Odhodek za davek zajema davek od dobička in odložene davke, pripoznane v izkazu poslovnega izida.

Družba/Skupina je skladno s svojim stališčem glede davčne obravnave rezervacij, upoštevajoč OPMSRP 23 – Negotovost glede obravnav davka iz dobička, od zneska odpravljenih rezervacij pripoznala obračunani davek in obveznosti za davek, ki so bili skladno z MRS 12 – Davek od dohodka pobotani s terjatvami za davek.

Pojasnilo 11. Čisti dobiček na delnico

Čisti poslovni izid družbe je v letu 2021 znašal 29.920.330 evrov (leto prej 31.272.750 evrov). V Skupini je za isto obdobje znašal 31.793.528 evrov (leto prej 32.029.565 evrov), od tega je obvladujočemu lastniku pripadlo 31.760.565 evrov (leto prej 32.025.757 evrov), neobvladujočim lastnikom 32.963 evrov (leto prej 3.808 evrov). Neobvladujoči delež pripada solastniku družbe TOC, d. o. o.

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2021	31. 12. 2020	31. 12. 2021	31. 12. 2020
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja	29.920.330	31.272.750	31.760.565	32.025.757
Število vseh delnic	14.000.000	14.000.000	14.000.000	14.000.000
Osnovni in prilagojeni čisti dobiček na delnico	2,14	2,23	2,27	2,29

32 Dodatna pojasnila izkaza finančnega položaja

Pojasnilo 12. Nepremičnine, naprave in oprema

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2021	31. 12. 2020	31. 12. 2021	31. 12. 2020
Zemljišča	20.138.595	20.187.007	23.287.917	23.437.231
Zgradbe	268.278.064	232.419.381	275.989.445	240.591.362
Naprave in oprema	98.532.159	102.189.382	100.589.752	104.496.850
Nepremičnine, naprave in oprema, ki se pridobivajo	37.649.656	48.050.979	37.670.656	48.065.429
Pravice do uporabe sredstev	1.379.767	488.994	1.339.507	545.822
Skupaj	425.978.241	403.335.743	438.877.277	417.136.694

Nepremičnine, naprave in oprema družbe/Skupine niso bile zastavljene.

Nabavna vrednost nepremičnin, naprav in opreme v uporabi, katerih neodpisana vrednost je bila v družbi 31. decembra 2021 enaka nič, je znašala 282.513.422 evrov (31. decembra 2020 pa 277.280.183 evrov). V Skupini je bilo 31. decembra 2021 teh sredstev za 290.636.870 evrov (31. decembra 2020 pa za 285.549.659 evrov).

Družba/Skupina je 31. decembra 2021 izkazovala zaveze za nakup nepremičnin, naprav in opreme v znesku 54.432.512 evrov (leto prej na ravni družbe 41.850.252 evrov, na ravni Skupine pa 42.150.252 evrov).

Družba je 31. decembra 2021 izkazovala obveznosti do dobaviteljev nepremičnin, naprav in opreme v znesku 10.918.944 evrov (leto prej 18.570.142 evrov), Skupina pa je teh obveznosti izkazovala za 10.955.721 evrov (leto prej 18.642.659 evrov).

V letu 2021 je družba investirala v nepremičnine, naprave in opremo skupaj 51.817.762 evrov, Skupina pa 52.079.025 evrov. Največje naložbe so bile:

• zaključila se je gradnja garažne hiše za avtomobile,
• nabavljena je bila nova lokomotiva premikalka za potrebe notranjega železniškega transporta,
• nadaljevalo se je podaljševanje I. pomola zaključena je bila gradnja priveznega mesta 7D, nadaljuje se gradnja skladiščnih površin,
• zaključila se je gradnja dodatnega vhoda v pristanišče (bertoška vpadnica),
• zgrajena je bila nova bencinska črpalka za potrebe pristanišča,
• zaključila se je obnova poslovnih prostorov in garderob v stavbi kontejnerskega terminala,
• nadaljevala se je združitev privezov D2 in Jet na terminalu za tekoče tovore,
• na več lokacijah je bilo obnovljeno hidrantno omrežje,
• nabavljeni so bili kolesni nakladalci za potrebe terminala za razsute in tekoče tovore,
• nabavljenih je bilo več viličarjev, manipulatorjev in vlačilcev za potrebe kontejnerskega terminala,
• zaključila se je nabava merilnikov radioaktivnosti,
• nadaljevala se je rekonstrukcija vezov 7A in 7B,
• nabavljeno je bilo več osebnih vozil za potrebe poslovnih procesov (električnih in na klasični pogon),
• pričela se je izgradnja novega zunanjega kamionskega terminala ob serminskem vhodu,
• pričela se je nabava dveh dvigal SPPX.

V opazovanem obdobju družba/Skupina ni ugotovila bistvenih indikatorjev, ki bi narekovali izvedbo slabitev.

Razlika med nabavno vrednostjo ter popravkom vrednosti odtujenih in odpisanih sredstev je bila pripoznana med odhodki pri slabitvah, odpisih in izgubah pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin (pojasnilo 8).

Preglednica gibanja vrednosti nepremičnin, naprav in opreme družbe za leto 2021

(v evrih)	Zemljišča	Zgradbe	Naprave in oprema	Sredstva v pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2020	20.187.007	493.622.056	330.568.290	48.050.979	892.428.332
Pridobitve	0	0	0	51.817.762	51.817.762
Prenos iz investicij v teku	0	49.026.154	11.191.470	-60.217.624	0
Odtujitve	0	-576.401	-2.558.307	-969.513	-4.104.221
Odpisi	0	-1.846.150	-1.409.216	0	-3.255.366
Prenos med neopredmetena sredstva	0	0	0	-21.665	-21.665
Prenos med naložbene nepremičnine	-48.412	-13.238	0	-1.010.283	-1.071.933
31. decembra 2021	20.138.595	540.212.421	337.792.237	37.649.656	935.792.909
Popravek vrednosti
31. decembra 2020	0	261.202.675	228.378.908	0	489.581.583
Amortizacija v letu	0	13.019.875	14.431.961	0	27.451.836
Odtujitve	0	-439.189	-2.494.975	0	-2.934.164
Odpisi	0	-1.831.552	-1.055.816	0	-2.887.368
Prenos iz naložbenih nepremičnin	0	-17.452	0	0	-17.452
31. decembra 2021	0	271.934.357	239.260.078	0	511.194.435
Neodpisana vrednost
31. decembra 2020	20.187.007	232.419.381	102.189.382	48.050.979	402.846.749
31. decembra 2021	20.138.595	268.278.064	98.532.159	37.649.656	424.598.474

Preglednica gibanja vrednosti nepremičnin, naprav in opreme družbe za leto 2020

(v evrih)	Zemljišča	Zgradbe	Naprave in oprema	Sredstva v pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2019	15.165.920	486.475.485	304.827.021	24.398.527	830.866.953
Pridobitve	0	0	0	67.535.313	67.535.313
Prenos iz investicij v teku	3.521.522	12.399.652	27.492.427	-43.413.601	0
Odtujitve	0	-323.092	-1.613.811	0	-1.936.903
Odpisi	0	-1.524.115	-193.454	0	-1.717.569
Oslabitve	0	-1.845.792	0	0	-1.845.792
Prenos med neopredmetena sredstva	0	0	0	-467.028	-467.028
Prenos iz neopredmetenih sredstev	0	0	4.762	0	4.762
Prenos med naložbene nepremičnine	0	-9.172	0	-2.232	-11.404
Prerazvrstitve znotraj nepremičnin, naprav in opreme	1.499.565	-1.550.910	51.345	0	0
31. decembra 2020	20.187.007	493.622.056	330.568.290	48.050.979	892.428.332
Popravek vrednosti
31. decembra 2019	0	249.855.715	217.392.970	0	467.248.685
Amortizacija v letu	0	13.055.259	12.781.747	0	25.837.006
Odtujitve	0	-175.798	-1.610.234	0	-1.786.032
Odpisi	0	-1.524.115	-193.454	0	-1.717.569
Prenos iz naložbenih nepremičnin	0	-507	0	0	-507
Prerazvrstitve znotraj nepremičnin, naprav in opreme	0	-7.879	7.879	0	0
31. decembra 2020	0	261.202.675	228.378.908	0	489.581.583
Neodpisana vrednost
31. decembra 2019	15.165.920	236.619.770	87.434.051	24.398.527	363.618.268

Preglednica gibanja vrednosti nepremičnin, naprav in opreme Skupine za leto 2021

(v evrih)	Zemljišča	Zgradbe	Naprave in oprema	Sredstva v pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2020	23.428.971	509.091.874	342.249.002	48.065.431	922.835.278
Pridobitve	0	18.797	235.916	51.824.312	52.079.025
Prenos iz investicij v teku	0	49.026.155	11.191.470	-60.217.625	0
Odtujitve	-168.614	-1.234.051	-2.569.527	-969.513	-4.941.705
Odpisi	0	-1.846.150	-1.467.889	0	-3.314.039
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme	75.971	17.665	0	0	93.636
Prenos med neopredmetena sredstva	0	0	0	-21.665	-21.665
Prenos med naložbene nepremičnine	-48.412	-13.238	0	-1.010.283	-1.071.933
31. decembra 2021	23.287.916	555.061.052	349.638.972	37.670.657	965.658.597
Popravek vrednosti
31. decembra 2020	-8.260	268.500.513	237.752.152	0	506.244.405
Amortizacija v letu	0	13.496.858	14.917.353	0	28.414.211
Odtujitve	0	-1.076.759	-2.506.010	0	-3.582.769
Odpisi	0	-1.831.553	-1.114.274	0	-2.945.827
Prenos med naložbene nepremičnine	8.260	-17.452	0	0	-9.192
31. decembra 2021	0	279.071.607	249.049.221	0	528.120.828
Neodpisana vrednost
31. decembra 2020	23.437.231	240.591.361	104.496.850	48.065.431	416.590.873
31. decembra 2021	23.287.916	275.989.445	100.589.751	37.670.657	437.537.769

Preglednica gibanja vrednosti nepremičnin, naprav in opreme Skupine za leto 2020

(v evrih)	Zemljišča	Zgradbe	Naprave in oprema	Sredstva v pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2019	18.407.884	501.909.904	316.229.437	24.410.378	860.957.603
Pridobitve	0	21.392	335.298	67.580.835	67.937.525
Prenos iz investicij v teku	3.521.522	12.402.256	27.532.745	-43.456.523	0
Odtujitve	0	-323.092	-1.711.131	0	-2.034.223
Odpisi	0	-1.524.115	-193.454	0	-1.717.569
Oslabitve	0	-1.845.792	0	0	-1.845.792
Uskladitve s pošteno vrednostjo	0	11.404	0	-467.028	-455.624
Prenos iz neopredmetenih sredstev	0	0	4.762	0	4.762
Prenos iz naložbenih nepremičnin	0	-9.173	0	-2.231	-11.404
Prerazvrstitve znotraj nepremičnin, naprav in opreme	1.499.565	-1.550.910	51.345	0	0
31. decembra 2020	23.428.971	509.091.874	342.249.002	48.065.431	922.835.278
Popravek vrednosti
31. decembra 2019	-8.260	256.663.270	226.337.715	0	482.992.725
Amortizacija v letu	0	13.545.035	13.283.591	0	26.828.626
Odtujitve	0	-175.798	-1.683.579	0	-1.859.377
Odpisi	0	-1.524.115	-193.454	0	-1.717.569
Prerazvrstitve znotraj nepremičnin, naprav in opreme	0	-7.879	7.879	0	0
31. decembra 2020	-8.260	268.500.513	237.752.152	0	506.244.405
Neodpisana vrednost
31. decembra 2019	18.416.144	245.246.634	89.891.722	24.410.378	377.964.878
31. decembra 2020	23.437.231	240.591.361	104.496.850	48.065.431	416.590.873

Pravice do uporabe sredstev

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2021	31. 12. 2020	31. 12. 2021	31. 12. 2020
Zemljišča	1.224.381	426.907	1.224.381	426.949
Zgradbe	149.278	39.728	43.302	57.487
Oprema	6.108	22.359	71.824	61.386
Skupaj	1.379.767	488.994	1.339.507	545.822

Pravice do uporabe sredstev se nanašajo na sredstva, ki jih družba/Skupina najema in izkazuje skladno s standardom MSRP 16 – Najemi. Pravice do uporabe sredstev so del osnovnih sredstev in zaradi nepomembnosti niso izkazane kot ločena postavka v izkazu finančnega položaja.

Preglednica gibanja vrednosti pravic do uporabe sredstev družbe za leto 2021

(v evrih)	Zemljišča	Zgradbe	Naprave in oprema	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2020	921.004	193.997	51.610	1.166.612
Pridobitve	1.066.388	187.796	0	1.254.183
31. decembra 2021	1.987.392	381.793	51.610	2.420.795
Popravek vrednosti
31. decembra 2020	494.097	154.270	29.251	677.618
Amortizacija v letu	268.914	78.246	16.251	363.411
31. decembra 2021	763.011	232.515	45.502	1.041.028
Neodpisana vrednost
31. decembra 2020	426.907	39.728	22.359	488.994
31. decembra 2021	1.224.381	149.278	6.108	1.379.767

Preglednica gibanja vrednosti pravic do uporabe sredstev družbe za leto 2020

(v evrih)	Zemljišča	Zgradbe	Naprave in oprema	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2019	590.624	141.753	23.916	756.293
Pridobitve	330.381	52.245	27.694	410.319
31. decembra 2020	921.004	193.997	51.610	1.166.612
Popravek vrednosti
31. decembra 2019	231.090	72.131	14.365	317.585
Amortizacija v letu	263.008	82.139	14.886	360.032
31. decembra 2020	494.097	154.270	29.251	677.618
Neodpisana vrednost
31. decembra 2019	359.534	69.622	9.551	438.707
31. decembra 2020	426.907	39.728	22.359	488.994

Preglednica gibanja vrednosti pravic do uporabe sredstev Skupine za leto 2021

(v evrih)	Zemljišča	Zgradbe	Naprave in oprema	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2020	921.004	137.561	202.714	1.261.279
Pridobitve	1.066.388	26.652	112.125	1.205.165
31. decembra 2021	1.987.392	164.213	314.839	2.466.444
Popravek vrednosti
31. decembra 2020	494.097	80.032	141.327	715.457
Amortizacija v letu	268.914	40.879	101.688	411.480
31. decembra 2021	763.011	120.911	243.015	1.126.937
Neodpisana vrednost
31. decembra 2020	426.907	57.529	61.387	545.822
31. decembra 2021	1.224.381	43.302	71.824	1.339.507

Preglednica gibanja vrednosti pravic do uporabe sredstev Skupine za leto 2020

(v evrih)	Zemljišča	Zgradbe	Naprave in oprema	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2019	590.624	139.115	234.761	964.499
Pridobitve	330.381	-1.554	13.347	342.173
Odtujitve, odpisi	0	0	-45.393	-45.393
31. decembra 2020	921.004	137.561	202.714	1.261.279
Popravek vrednosti
31. decembra 2019	231.090	34.960	83.424	349.474
Amortizacija v letu	263.008	45.072	99.442	407.521
Odtujitve, odpisi	0	0	-41.539	-41.539
31. decembra 2020	494.097	80.032	141.327	715.457
Neodpisana vrednost
31. decembra 2019	359.534	104.155	151.336	615.025
31. decembra 2020	426.907	57.529	61.387	545.822

Pojasnilo 13. Naložbene nepremičnine

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2021	31. 12. 2020	31. 12. 2021	31. 12. 2020
Naložbene nepremičnine – zemljišča	14.405.808	14.506.711	11.256.486	11.256.486
Naložbene nepremičnine – zgradbe	9.569.312	9.214.930	4.273.748	3.588.144
Skupaj	23.975.120	23.721.641	15.530.234	14.844.630

Med naložbenimi nepremičninami so zemljišča in objekti, dani v poslovni najem, ter nepremičnine, ki trenutno niso v uporabi. Vrednotene so po modelu nabavne vrednosti.

Najem nepremičnin

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	2021	2020	2021	2020
Prihodki od najema naložbenih nepremičnin	1.157.080	1.091.499	658.831	598.102
Amortizacija naložbenih nepremičnin	601.738	572.539	272.930	242.591

Naložbene nepremičnine niso zastavljene.

Poštena vrednost naložbenih nepremičnin je 31. decembra 2021 v družbi znašala 25.773.781 evrov, v Skupini pa 15.685.372 evrov.

Družba/Skupina za oceno poštene vrednosti dela naložbenih nepremičnih uporablja cenitve, za manjši del naložbenih nepremičnin pa metodo skupne vrednosti pričakovanih denarnih tokov iz oddajanja v najem.

Preglednica gibanja vrednosti naložbenih nepremičnin družbe za leto 2021

(v evrih)	Zemljišča	Zgradbe	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2020	14.498.451	17.430.771	31.929.222
Odtujitve, odpisi	-168.614	-677.405	-846.019
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme	75.971	995.962	1.071.933
31. decembra 2021	14.405.808	17.749.328	32.155.136
Popravek vrednosti
31. decembra 2020	-8.260	8.215.841	8.207.581
Amortizacija v letu	0	601.737	601.737
Odtujitve, odpisi	0	-646.753	-646.753
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme	8.260	9.192	17.452
31. decembra 2021	0	8.180.017	8.180.017
Neodpisana vrednost
31. decembra 2020	14.506.711	9.214.930	23.721.641
31. decembra 2021	14.405.808	9.569.311	23.975.119

Preglednica gibanja vrednosti naložbenih nepremičnin družbe za leto 2020

(v evrih)	Zemljišča	Zgradbe	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2019	14.498.451	17.419.367	31.917.818
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme	0	11.404	11.404
31. decembra 2020	14.498.451	17.430.771	31.929.222
Popravek vrednosti
31. decembra 2019	-8.260	7.642.795	7.634.535
Amortizacija v letu	0	572.539	572.539
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme	0	507	507
31. decembra 2020	-8.260	8.215.841	8.207.581
Neodpisana vrednost
31. decembra 2019	14.506.711	9.776.572	24.283.283
31. decembra 2020	14.506.711	9.214.930	23.721.641

Preglednica gibanja vrednosti naložbenih nepremičnin Skupine za leto 2021

(v evrih)	Zemljišča	Zgradbe	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2020	11.256.486	7.145.763	18.402.249
Odtujitve, odpisi	0	-19.756	-19.756
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme	0	978.297	978.297
31. decembra 2021	11.256.486	8.104.304	19.360.790
Popravek vrednosti
31. decembra 2020	0	3.557.619	3.557.619
Amortizacija v letu	0	273.929	273.929
Odtujitve, odpisi	0	-9.183	-9.183
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme	0	9.192	9.192
31. decembra 2021	0	3.830.557	3.830.557
Neodpisana vrednost
31. decembra 2020	11.256.486	3.588.144	14.844.630
31. decembra 2021	11.256.486	4.273.747	15.530.233

Preglednica gibanja vrednosti naložbenih nepremičnin Skupine za leto 2020

(v evrih)	Zemljišča	Zgradbe	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2019	11.256.486	7.145.763	18.402.249
31. decembra 2020	11.256.486	7.145.763	18.402.249
Popravek vrednosti
31. decembra 2019	0	3.315.028	3.315.028
Amortizacija v letu	0	242.591	242.591
31. decembra 2020	0	3.557.619	3.557.619
Neodpisana vrednost
31. decembra 2019	11.256.486	3.830.735	15.087.221
31. decembra 2020	11.256.486	3.588.144	14.844.630

Pojasnilo 14. Neopredmetena sredstva

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2021	31. 12. 2020	31. 12. 2021	31. 12. 2020
Dolgoročne premoženjske pravice in dologoročno odloženi stroški razvijanja	1.250.530	1.881.584	1.372.176	2.058.861
Skupaj	1.250.530	1.881.584	1.372.176	2.058.861

Nabavna vrednost neopredmetenih sredstev v uporabi, katerih neodpisana vrednost je bila v družbi 31. decembra 2021 enaka nič, je znašala 9.249.282 evrov (31. decembra 2020 pa 5.802.289 evrov). V Skupini je bilo 31. decembra 2021 teh sredstev za 9.255.503 evrov (31. decembra 2020 pa za 5.807.993 evrov).

Družba/Skupina 31. decembra 2021 ni izkazovala zavez za nakup neopredmetenih sredstev, 31. decembra 2020 pa je teh bilo za 34.000 evrov.

Neopredmetena sredstva 31. decembra 2021 niso bila zastavljena.

Neopredmetena sredstva v družbi/Skupini predstavljajo pravice do industrijske lastnine in druge pravice ter stroški razvoja. Pravice do industrijske lastnine in druge pravice zajemajo računalniške programe, informacijske sisteme in razvojno-projektne programe. Stroški razvijanja v višini 39.075 evrov, izkazani v Skupini, so nastali v družbi TOC, d. o. o., in sicer za projekt CAPSorb (razvoj učinkovitih ekoloških vpojnih sredstev za obvladovanje razlitij vseh vrst hidrofilnih in hidrofobnih nevarnih in nenevarnih tekočin na trdnih tleh in vodnih površinah).

Preglednica gibanja vrednosti neopredmetenih sredstev družbe za leto 2021

(v evrih)	Pravice do industrijske Neopredmetena sredstva lastnine in druge pravice v pridobivanju		Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2020	12.997.876	185.485	13.183.361
Pridobitve	0	17.490	17.490
Prenos iz investicij v teku	168.987	-168.987	0
Odtujitve	-36.649	0	-36.649
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme	21.664	0	21.664
31. decembra 2021	13.151.878	33.988	13.185.866
Popravek vrednosti
31. decembra 2020	11.301.777	0	11.301.777
Amortizacija v letu	670.208	0	670.208
Odtujitve	-36.649	0	-36.649
31. decembra 2021	11.935.336	0	11.935.336
Neodpisana vrednost
31. decembra 2020	1.696.099	185.485	1.881.584
31. decembra 2021	1.216.542	33.988	1.250.530

Preglednica gibanja vrednosti neopredmetenih sredstev družbe za leto 2020

(v evrih)	Pravice do industrijske lastnine in druge pravice	Neopredmetena sredstva v pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2019	12.551.799	56.750	12.608.549
Pridobitve	0	133.497	133.497
Prenos iz investicij v teku	467.028	0	467.028
Odtujitve	-20.951	0	-20.951
Prenos med nepremičnine, naprave in opremo	0	-4.762	-4.762
31. decembra 2020	12.997.876	185.485	13.183.361
Popravek vrednosti
31. decembra 2019	10.554.764	0	10.554.764
Amortizacija v letu	767.964	0	767.964
Odtujitve	-20.951	0	-20.951
31. decembra 2020	11.301.777	0	11.301.777
Neodpisana vrednost
31. decembra 2019	1.997.035	56.750	2.053.785
31. decembra 2020	1.696.099	185.485	1.881.584

Preglednica gibanja vrednosti neopredmetenih sredstev Skupine za leto 2021

(v evrih)	Stroški razvijanja	Pravice do industrijske lastnine in druge pravice	Neopredmetena sredstva v pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2020	390.746	13.236.601	193.370	13.820.717
Pridobitve	0	0	17.490	17.490
Prenos iz investicij v teku	0	190.651	-168.987	21.664
Odtujitve	0	-36.649	0	-36.649
31. decembra 2021	390.746	13.390.603	41.873	13.823.222
Popravek vrednosti
31. decembra 2020	312.597	11.449.259	0	11.761.856
Amortizacija v letu	39.075	686.765	0	725.840
Odtujitve	0	-36.649	0	-36.649
31. decembra 2021	351.672	12.099.375	0	12.451.047
Neodpisana vrednost
31. decembra 2020	78.149	1.787.342	193.370	2.058.861
31. decembra 2021	39.074	1.291.228	41.873	1.372.175

Preglednica gibanja vrednosti neopredmetenih sredstev Skupine za leto 2020

(v evrih)	Stroški razvijanja	Pravice do industrijske lastnine in druge pravice	Neopredmetena sredstva v pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2019	390.746	12.790.524	64.635	13.245.905
Pridobitve	0	0	133.497	133.497
Prenos iz investicij v teku	0	467.028	0	467.028
Odtujitve	0	-20.951	0	-20.951
Prenos med nepremičnine, naprave in opremo	0	0	-4.762	-4.762
31. decembra 2020	390.746	13.236.601	193.370	13.820.717
Popravek vrednosti
31. decembra 2019	273.522	10.685.643	0	10.959.165
Amortizacija v letu	39.075	784.567	0	823.642
Odtujitve	0	-20.951	0	-20.951
31. decembra 2020	312.597	11.449.259	0	11.761.856
Neodpisana vrednost
31. decembra 2019	117.224	2.104.881	64.635	2.286.740
31. decembra 2020	78.149	1.787.342	193.370	2.058.861

Pojasnilo 15. Druga nekratkoročna sredstva

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	2021	2020	2021	2020
31. decembra	1.089.144	17.752.840	1.089.144	17.853.040
Povečanja	10.544.939	1.231.764	10.544.939	1.232.380
Prenos med nepremičnine, naprave in opremo	-1.983.896	-17.895.460	-1.983.896	-17.896.076
Vračilo	0	0	0	-100.200
Konec obdobja	9.650.187	1.089.144	9.650.187	1.089.144

Družba/Skupina med nekratkoročnimi sredstvi izkazuje dane predujme za nakup nepremičnin, naprav in opreme.

Zmanjšanje drugih nekratkoročnih sredstev je posledica prenosa v uporabo, in sicer med nepremičnine, naprave in opremo.

Pojasnilo 16. Delnice in deleži v družbah v Skupini

Naložbe v odvisne družbe

Naložbe v odvisne družbe, ki jih izkazuje le obvladujoča družba, so 31. decembra 2021 znašale 4.048.063 evrov. Naložba v odvisno družbo Luka Koper Pristan, d. o. o. – v likvidaciji, je izkazana v izkazu finančnega položaja med Sredstvi (skupina za odtujitev) za prodajo, saj se je v mesecu septembru 2021 pričel postopek redne likvidacije družbe.

Naložbe v odvisne družbe niso predmet zastave.

Podrobnejša predstavitev poslov z odvisnimi družbami je podana v pojasnilu 33 tega poročila.

Pregled naložb v odvisne družbe

(v evrih)	Odstotek lastništva	Stanje naložbe 31. 12. 2021	Kapital 31. 12. 2021	Čisti prihodki od prodaje v 2021	Čisti poslovni izid 2021	Število zaposlenih 31. 12. 2021
Luka Koper INPO, d. o. o.	100 %	1.336.288	24.221.143	6.375.923	267.848	131
Adria Terminali, d. o. o.	100 %	226.000	1.442.065	3.007.325	214.417	25
Adria Investicije, d. o. o.	100 %	1.775.775	157.418	84.028	44.703	0
Logis-Nova, d. o. o.	100 %	710.000	703.041	20.671	11.414	0
TOC, d. o. o.	68,13 %	0	840.027	523.903	103.433	5
Skupaj		4.048.063

(v evrih)	Odstotek lastništva	Stanje naložbe 31. 12. 2020	Kapital 31. 12. 2020	Čisti prihodki od prodaje v 2020	Čisti poslovni izid 2020	Število zaposlenih 31. 12. 2020
Luka Koper INPO, d. o. o.	100 %	1.336.288	23.868.546	6.324.919	655.380	131
Luka Koper Pristan, d. o. o.	100 %	485.000	1.354.337	285.825	-40.575	3
Adria Terminali, d. o. o.	100 %	226.000	1.351.550	2.773.396	163.429	24
Adria Investicije, d. o. o.	100 %	1.775.775	152.136	77.504	39.421	0
Logis-Nova, d. o. o.	100 %	710.000	701.795	19.838	10.703	0
TOC, d. o. o.	68,13 %	0	751.594	389.218	11.949	5
Skupaj		4.533.063

Pojasnilo 17. Delnice in deleži v pridruženih družbah

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2021	31. 12. 2020	31. 12. 2021	31. 12. 2020
Delnice in deleži v pridruženih družbah	6.737.709	6.737.709	15.784.793	14.168.687
Skupaj	6.737.709	6.737.709	15.784.793	14.168.687
Delnice in deleži družbe/Skupine v pridruženih družbah niso bili dani v zastavo. V letu 2021 ni bilo sprememb pri lastništvu

v pridruženih družbah.

Preglednica gibanja delnic in deležev v pridruženih družbah v Skupini

(v evrih)
	2021	2020
Stanje 1. januarja	14.168.687	13.800.193
Pripisani dobički	2.793.285	1.224.318
Izplačilo dobička	-1.177.179	-855.823
Stanje 31. decembra	15.784.793	14.168.687

Pomembni podatki pridruženih družb v letu 2021

(v evrih)	Odstotek lastništva	Nekratkoročna sredstva	Kratkoročna sredstva	Nekratkoročne obveznosti	Kratkoročne obveznosti	Prihodki	Čisti poslovni izid	Čisti poslovni izid, ki pripada Skupini	Drugi vseobsegajoči donos	Izplačan dobiček predhodnega leta, ki pripada Skupini
Adria Transport, d. o. o.	50 %	9.986.687	6.859.788	5.367.991	4.340.731	12.986.031	2.770.295	1.385.148	2.778.340	129.250
Adria Transport Croatia, d. o. o.	50 %	5.291	367.754	250.052	12.927	0	-70.348	-35.174	-70.348	0
Adria Tow, d. o. o.	50 %	6.684.858	7.440.883	194.639	1.847.655	5.703.945	1.599.348	799.674	1.606.023	336.000
Adriafin, d. o. o.	50 %	8.165.499	2.449.205	85.025	22.196	316.678	358.489	179.245	358.489	175.000
Avtoservis, d. o. o.	49 %	767.394	2.958.019	97.712	498.463	5.308.593	947.740	464.392	944.828	536.929
Skupaj								2.793.285		1.177.179

Pomembni podatki pridruženih družb v letu 2020

(v evrih)	Odstotek lastništva	Nekratkoročna sredstva	Kratkoročna sredstva	Nekratkoročne obveznosti	Kratkoročne obveznosti	Prihodki	Čisti poslovni izid	Čisti poslovni izid, ki pripada Skupini	Drugi vseobsegajoči donos	Izplačan dobiček predhodnega leta, ki pripada Skupini
Adria Transport, d. o. o.	50 %	9.411.556	3.993.861	6.199.373	2.588.130	10.007.103	517.335	258.668	514.452	0
Adria Transport Croatia, d. o. o.	50 %	0	254.341	249.696	126.819	1.750	-125.045	-62.523	-125.045	0
Adria Tow, d. o. o.	50 %	8.043.366	5.652.885	1.171.639	1.375.828	5.314.602	630.472	315.236	626.218	336.000
Adriafin, d. o. o.	50 %	8.080.474	2.424.767	0	6.247	4.671	348.950	174.475	348.950	174.000
Avtoservis, d. o. o.	49 %	846.210	2.917.843	103.355	347.806	5.731.131	1.098.901	538.461	1.090.043	345.823
Skupaj								1.224.318		855.823

Pojasnilo 18. Druge nekratkoročne finančne naložbe

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2021	31. 12. 2020	31. 12. 2021	31. 12. 2020
Druge naložbe, izmerjene po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida	3.415.492	911.985	5.901.267	3.397.760
Druge naložbe, izmerjene po pošteni vrednosti prek kapitala	53.171.843	43.311.164	54.070.809	44.025.411
Skupaj	56.587.335	44.223.149	59.972.076	47.423.171

Druge nekratkoročne finančne naložbe sestavljajo naložbe v vrednostne papirje in deleže.

Druge naložbe, izmerjene po pošteni vrednosti prek kapitala, predstavljajo naložbe v delnice družb Krka, d. d., in Intereuropa, d. d., katerih vrednost je 31. decembra 2021 v družbi znašala 53.171.843 evrov, v Skupini pa 54.070.809 evrov.

Druge naložbe, izmerjene po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida, pa predstavljajo naložbe v druge družbe, pri katerih je družba/Skupina v kapitalu udeležena manj kot 20-odstotno, naložbe v vzajemne sklade ter dve družbi, ki sta v 100-odstotni lasti obvladujoče družbe in se zaradi nepomembnosti v Skupini ne konsolidirata.

Preglednica gibanja drugih nekratkoročnih finančnih naložb družbe

(v evrih)	2021	2020
Stanje 1. januarja	44.223.149	36.808.861
Povečanja
Prevrednotenje na pošteno vrednost prek kapitala	11.404.384	7.422.406
Prevrednotenje na pošteno vrednost prek izkaza poslovnega izida	959.802	0
Zmanjšanja
Prevrednotenje na pošteno vrednost prek izkaza poslovnega izida	0	-8.118
Stanje 31. decembra	56.587.335	44.223.149

Preglednica gibanja drugih nekratkoročnih finančnih naložb Skupine

(v evrih)	2021	2020
Stanje 1. januarja	47.423.171	40.175.130
Povečanja
Prevrednotenje na pošteno vrednost prek kapitala	11.589.103	7.256.159
Prevrednotenje na pošteno vrednost prek izkaza poslovnega izida	959.802	0
Zmanjšanja
Prevrednotenje na pošteno vrednost prek kapitala	0	-8.118
Stanje 31. decembra	59.972.076	47.423.171

Pojasnilo 19. Odložene terjatve in obveznosti za davek

	Luka Koper, d. d.				Skupina Luka Koper
	Terjatve		Obveznosti		Terjatve		Obveznosti
(v evrih)	31. 12. 2021	31. 12. 2020	31. 12. 2021	31. 12. 2020	31. 12. 2021	31. 12. 2020	31. 12. 2021	31. 12. 2020
Odložene terjatve in obveznosti za davek iz naslova:
- slabitev naložb v odvisne družbe	509.689	509.689	0	0	509.689	509.689	0	0
- slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	8.740.582	9.156.152	7.332.723	5.165.890	8.761.750	9.177.320	7.452.051	5.250.122
- popravka vrednosti terjatev do kupcev	236.118	153.661	0	0	292.968	229.100	0	0
- rezervacij za odpravnine	438.550	405.177	0	0	490.518	463.234	0	0
- rezervacij za jubilejne nagrade	77.113	76.405	0	0	82.520	81.994	0	0
- nekratkoročne pasivne časovne razmejitve za GJS	453.983	453.983	0	0	453.983	453.983	0	0
Skupaj	10.456.035	10.755.067	7.332.723	5.165.890	10.591.428	10.915.320	7.452.051	5.250.122
Pobotanje z odloženimi obveznostmi za davek iz naslova slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	-7.332.723	-5.165.890	-7.332.723	-5.165.890	-7.452.051	-5.250.122	-7.452.051	-5.250.122
Skupaj	3.123.312	5.589.177	0	0	3.139.377	5.665.198	0	0

Odložene terjatve za davek se nanašajo na odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev, nekratkoročnih finančnih naložb, slabitev terjatev, rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade ter odloženih prihodkov iz naslova izvajanja gospodarske javne službe. Odloženi davki so v letu 2021 znižali čisti poslovni izid družbe za 291.381 evrov (leto prej 79.315 evrov), v Skupini pa za 308.942 evrov (leto prej 75.111 evrov).

Med odloženimi davki Skupina izkazuje tudi odložene davke iz naslova slabitev naložb v odvisne družbe, ki se ne izločajo, saj gre za davčno postavko obvladujoče družbe. Oblikovane so za odvisne družbe, ki so za družbo opredeljene kot nestrateške in so hkrati predmet različnih možnih oblik izhoda oziroma dezinvestiranja.

Družba je za del svojih terjatev za odloženi davek 31. decembra 2021 izvedla pobot z obveznostmi v višini 7.332.723 evrov (v predhodnem letu 5.165.890 evrov), znesek pobota v Skupini pa je 31. decembra 2021 znašal 7.452.051 evrov (v predhodnem letu 5.250.122 evrov).

Preglednica gibanja terjatev za odloženi davek za leto 2021 za družbo Luka Koper, d. d.

	Terjatve				Obveznosti
(v evrih)	Stanje 31. 12. 2020	Pripoznane v izkazu poslovnega izida	Pripoznane v izkazu drugega vseobsegajočega donosa	Stanje 31. 12. 2021	Stanje 31. 12. 2020	Pripoznane v izkazu drugega vseobsegajočega donosa	Stanje 31. 12. 2021
Odložene terjatve in obveznosti za davek iz naslova:
- slabitev naložb v odvisne družbe	509.689	0	0	509.689	0	0	0
- slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	9.156.152	-415.570	0	8.740.582	5.165.890	2.166.833	7.332.723
- popravka vrednosti terjatev do kupcev	153.661	82.457	0	236.118	0	0	0
- rezervacij za odpravnine	405.177	41.024	-7.652	438.550	0	0	0
- rezervacij za jubilejne nagrade	76.405	708	0	77.113	0	0	0
- nekratkoročne pasivne časovne razmejitve za GJS	453.983	0	0	453.983	0	0	0
Skupaj	10.755.067	-291.381	-7.652	10.456.035	5.165.890	2.166.833	7.332.723
Pobotanje z odloženimi obveznostmi za davek iz naslova slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	-5.165.890	0	-2.166.833	-7.332.723	-5.165.890	-2.166.833	-7.332.723
Odložene terjatve za davek v izkazu finančnega položaja družbe	5.589.177	-291.381	-2.174.485	3.123.312	0	0	0

Preglednica gibanja terjatev za odloženi davek za leto 2020 za družbo Luka Koper, d. d.

	Terjatve				Obveznosti
(v evrih)	Stanje 31. 12. 2019	Pripoznane v izkazu poslovnega izida	Pripoznane v izkazu drugega vseobsegajočega donosa	Stanje 31. 12. 2020	Stanje 31. 12. 2019	Pripoznane v izkazu drugega vseobsegajočega donosa	Stanje 31. 12. 2020
Odložene terjatve in obveznosti za davek iz naslova:
- slabitev naložb v odvisne družbe	538.738	-29.049	0	509.689	0	0	0
- slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	9.155.381	771	0	9.156.151	3.755.633	1.410.257	5.165.890
- popravka vrednosti terjatev do kupcev	252.010	-98.349	0	153.661	0	0	0
- rezervacij za odpravnine	348.268	34.714	22.196	405.178	0	0	0
- rezervacij za jubilejne nagrade	63.807	12.598	0	76.405	0	0	0
- nekratkoročne pasivne časovne razmejitve za GJS	453.983	0	0	453.983	0	0	0
Skupaj	10.812.187	-79.315	22.196	10.755.067	3.755.633	1.410.257	5.165.890
Pobotanje z odloženimi obveznostmi za davek iz naslova slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	-3.755.633	0	-1.410.257	-5.165.890	-3.755.633	-1.410.257	-5.165.890
Odložene terjatve za davek v izkazu finančnega položaja družbe	7.056.554	-79.315	-1.388.061	5.589.177	0	0	0

Preglednica gibanja terjatev za odloženi davek za leto 2021 za Skupino Luka Koper

	Terjatve				Obveznosti
(v evrih)	Stanje 31. 12. 2020	Pripoznane v izkazu poslovnega izida	Pripoznane v izkazu drugega vseobsegajočega donosa	Stanje 31. 12. 2021	Stanje 31. 12. 2020	Pripoznane v izkazu drugega vseobsegajočega donosa	Stanje 31. 12. 2021
Odložene terjatve in obveznosti za davek iz naslova:
- slabitev naložb v odvisne družbe	509.689	0	0	509.689	0	0	0
- slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	9.177.320	-415.570	0	8.761.750	5.250.121	2.201.929	7.452.050
- popravka vrednosti terjatev do kupcev	229.100	63.868	0	292.968	0	0	0
- rezervacij za odpravnine	463.234	42.237	-14.954	490.517	0	0	0
- rezervacij za jubilejne nagrade	81.994	526	0	82.520	0	0	0
- nekratkoročne pasivne časovne razmejitve za GJS	453.983	0	0	453.983	0	0	0
Skupaj	10.915.320	-308.939	-14.954	10.591.427	5.250.121	2.201.929	7.452.050
Pobotanje z odloženimi obveznostmi za davek iz naslova slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	-5.250.121	0	-2.201.928	-7.452.050	-5.250.121	-2.201.929	-7.452.050
Odložene terjatve za davek v izkazu finančnega položaja Skupine	5.665.198	-308.939	-2.216.882	3.139.377	0	0	0

Preglednica gibanja terjatev za odloženi davek za leto 2020 za Skupino Luka Koper

	Terjatve				Obveznosti
(v evrih)	Stanje 31. 12. 2019	Pripoznane v izkazu poslovnega izida	Pripoznane v izkazu drugega vseobsegajočega donosa	Stanje 31. 12. 2020	Stanje 31. 12. 2019	Pripoznane v izkazu drugega vseobsegajočega donosa	Stanje 31. 12. 2020
Odložene terjatve in obveznosti za davek iz naslova:
- slabitev naložb v odvisne družbe	538.738	-29.049	0	509.689	0	0	0
- slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	9.176.547	771	0	9.177.318	3.871.451	1.378.670	5.250.121
- popravka vrednosti terjatev do kupcev	326.549	-97.449	0	229.100	0	0	0
- rezervacij za odpravnine	392.450	37.338	33.447	463.235	0	0	0
- rezervacij za jubilejne nagrade	68.718	13.276	0	81.994	0	0	0
- nekratkoročne pasivne časovne razmejitve za GJS	453.983	0	0	453.983	0	0	0
Skupaj	10.956.985	-75.113	33.447	10.915.319	3.871.451	1.378.670	5.250.121
Pobotanje z odloženimi obveznostmi za davek iz naslova slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	-3.871.451	0	-1.378.670	-5.250.121	-3.871.451	-1.378.670	-5.250.121
Odložene terjatve za davek v izkazu finančnega položaja Skupine	7.085.534	-75.113	-1.345.223	5.665.198	0	0	0

Pojasnilo 20. Sredstva za prodajo

Družba/Skupina je v letu 2021 pričela postopek redne likvidacije odvisne družbe Luka Koper Pristan, d. o. o. – v likvidaciji. Skladno z MSRP 5 – Nekratkoročna sredstva za prodajo in ustavljeno poslovanje je družba/Skupina prerazvrstila v skupino sredstev za prodajo vsa sredstva, ki jih družba/Skupina izkazuje v povezavi z naložbo v družbo Luka Koper Pristan, d. o. o. – v likvidaciji, in sicer po knjigovodski vrednosti. Luka Koper Pristan, d. o. o. – v likvidaciji, je v letu 2021 ustvarila izgubo iz poslovanja v znesku 49.646 evrov.

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2021	31. 12. 2020	31. 12. 2021	31. 12. 2020
Naložba v odvisno družbo	485.000	0	0	0
Poslovne in druge terjatve ter denar in denarni ustrezniki	0	0	340.807	0
Skupaj	485.000	0	340.807	0

Tabela gibanj sredstev za prodajo za družbo

(v evrih)	Skupaj
Stanje 31. decembra 2020	0
Povečanja	485.000
Prenos iz naložb v odvisne družbe	485.000
Zmanjšanja	0
Skupaj 31. decembra 2021	485.000

Tabela gibanj sredstev za prodajo za Skupino

(v evrih)	Skupaj
Stanje 31. decembra 2020	0
Povečanja	340.807
Prenos iz poslovnih ter drugih terjatev	38.032
Prenos iz denarja in denarnih ustreznikov	302.775
Zmanjšanja	0
Skupaj 31. decembra 2021	340.807

Pojasnilo 21. Zaloge

Na dan 31. decembra 2021 je znašala vrednost zalog materiala v družbi/Skupini 1.422.438 evrov, na isti dan predhodnega leta pa 1.362.768 evrov. Večji del zalog se nanaša na material za vzdrževanje in nadomestne dele ter na režijski in pomožni material.

Pojasnilo 22. Poslovne in druge terjatve

(v evrih)		Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2021	31. 12. 2020	31. 12. 2021	31. 12. 2020
Kratkoročne poslovne terjatve do:
domačih kupcev	20.146.338	14.143.825	20.831.878	14.565.352
tujih kupcev	18.873.816	19.758.604	19.034.849	19.891.807
Kratkoročne poslovne terjatve do družb v Skupini	504.373	288.962	0	0
Kratkoročne poslovne terjatve do pridruženih družb	143.570	89.557	143.570	89.557
Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev	39.668.097	34.280.948	40.010.297	34.546.716
Dani kratkoročni predujmi in varščine	41.176	36.868	41.681	36.855
Terjatve do države	2.296.840	1.928.337	2.434.252	2.038.205
Druge kratkoročne terjatve	407.257	379.394	473.325	438.682
Poslovne terjatve	42.413.370	36.625.547	42.959.555	37.060.458
Kratkoročno odloženi stroški	3.700.938	3.932.685	3.707.705	3.937.582
Nezaračunani prihodki	340.741	634.361	340.740	634.360
Sredstva iz pogodb s kupci	318.339	0	318.339	0
Druge terjatve	4.360.018	4.567.046	4.366.784	4.571.942
Skupaj	46.773.388	41.192.593	47.326.339	41.632.400

Poslovne in druge terjatve so 31. decembra 2021 v družbi znašale 46.773.388 evrov, kar je v primerjavi s stanjem na zadnji dan predhodnega leta za 5.580.795 evrov več. Medtem je Skupina ob koncu leta 2021 izkazovala za 47.326.339 evrov

poslovnih in drugih terjatev, kar je v primerjavi s predhodnim letom za 5.693.939 evrov več.

Družba/Skupina ima pri večini terjatev do kupcev možnost uveljavljanja zakonite zastavne pravice na uskladiščenem blagu, ki je v njeni posesti.

Svoje zapadle terjatve družba/Skupina preverja skladno s Pravilnikom o računovodstvu in v primeru zamude plačila redno oblikuje popravek vrednosti terjatev. Družba/Skupina skladno z MSRP 9 – Finančni instrumenti in na podlagi računovodske politike oblikuje popravek vrednosti terjatev iz naslova nezapadlih terjatev po ključnih kriterijih tveganja. Iz tega naslova izhaja, da je imela družba/Skupina med odprtimi in nezapadlimi terjatvami manj kot odstotek takih terjatev, pri katerih obstaja tveganje neplačila. V letu 2021 je tako družba oblikovala za 619.240 evrov popravka vrednosti terjatev in odpravila za 183.734 evrov v preteklosti oblikovanega popravka vrednosti terjatev, Skupina pa je v istem obdobju oblikovala za 640.471 evrov popravka vrednosti terjatev in odpravila za 194.123 evrov v preteklosti oblikovanega popravka vrednosti terjatev. Skupina je v letu 2021 del terjatev in popravka vrednosti terjatev, ki jih v Skupino prinese družba Luka Koper Pristan, d. o. o. – v likvidaciji, prenesla med sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo.

1. decembra 2021 družba/Skupina ni izkazovala terjatev do članov uprave in članov nadzornega sveta.

Med drugimi terjatvami družba/Skupina izkazuje kratkoročno nezaračunane prihodke, ki predstavljajo vračunane prihodke na osnovi nastalih stroškov evropskih razvojnih projektov, sofinanciranih s strani evropskih institucij, v višini 340.741 evrov v družbi/Skupini ter kratkoročno odložene stroške v višini 3.700.938 evrov v družbi in 3.707.705 evrov v Skupini. Obvladujoča družba je v letu 2019 s strani Finančne uprave Republike Slovenije prejela odločbo v zvezi z obračunom davka od dohodka pravnih oseb za leto 2017 v višini 3.058.642 evrov ter obveznost poravnala. Izkazala jo je med kratkoročno odloženimi stroški, saj se je na odločbo pritožila. Družba/ Skupina je na podlagi OPMSRP 23 – Negotovost glede obravnav davka iz dobička zaradi negotovosti odločitve državnih organov v zvezi z navedeno pritožbo oblikovala obveznost za plačilo davka od dohodka pravnih oseb.

Družba/Skupina v letu 2021 izkazuje za 318.339 evrov sredstev iz pogodb s kupci, kar predstavlja vnaprej vračunane prihodke za še neizstavljene fakture, vendar za storitve, ki so bile kupcem že opravljene.

Zapadlost kratkoročnih poslovnih terjatev do kupcev in terjatev, povezanih s finančnimi prihodki

Luka Koper, d. d.

	31. 12. 2021			31. 12. 2020
(v evrih)	Bruto vrednost	Popravek vrednosti	Neto vrednost	Bruto vrednost	Popravek vrednosti	Neto vrednost
Odprte in nezapadle terjatve do kupcev	35.523.666	-130.115	35.393.551	29.265.207	-122.075	29.143.132
Zapadle terjatve:
do 30 dni	3.225.694	-32.227	3.193.467	4.169.812	-41.698	4.128.114
od 31 do 60 dni	765.724	-77.252	688.472	615.812	-61.553	554.259
od 61 do 90 dni	117.651	-23.388	94.263	216.618	-43.324	173.294
od 91 do 180 dni	221.451	-86.295	135.156	358.901	-76.752	282.149
nad 181 dni	888.172	-724.984	163.188	294.873	-294.873	0
Skupaj	40.742.358	-1.074.261	39.668.097	34.921.223	-640.275	34.280.948

Opomba: Znesek vključuje terjatve do kupcev, odvisnih in pridruženih družb.

	31. 12. 2021			31. 12. 2020
(v evrih)	Bruto vrednost	Popravek vrednosti	Neto vrednost	Bruto vrednost	Popravek vrednosti	Neto vrednost
Odprte in nezapadle terjatve do kupcev	35.641.742	-132.948	35.508.794	29.354.836	-124.512	29.230.324
Zapadle terjatve:
do 30 dni	3.398.625	-34.003	3.364.622	4.292.357	-42.924	4.249.433
od 31 do 60 dni	820.247	-82.810	737.437	658.544	-63.879	594.665
od 61 do 90 dni	128.273	-25.534	102.739	223.977	-41.255	182.722
od 91 do 180 dni	222.404	-86.743	135.661	370.721	-85.265	285.456
nad 181 dni	1.172.476	-1.011.432	161.044	683.609	-679.493	4.116
Skupaj	41.383.767	-1.373.470	40.010.297	35.584.044	-1.037.328	34.546.716

Skupina Luka Koper

Opomba: Znesek vključuje terjatve do kupcev ter terjatve do pridruženih družb.

Družba je 31. decembra 2021 izkazovala za 1.074.261 evrov oblikovanega popravka vrednosti terjatev, kar je v primerjavi s stanjem predhodnega leta za 433.986 evrov več. Povečanje je posledica oblikovanega popravka vrednosti terjatev za enega izmed kupcev v letu 2021. 31. decembra 2021 je Skupina izkazovala za 1.373.470 evrov oblikovanega popravka vrednosti terjatev, kar je v primerjavi s stanjem predhodnega leta za 336.142 evrov več in je predvsem posledica opisanega gibanja v obvladujoči družbi ter prenosa dela popravka vrednosti terjatev, ki jih v Skupino prinese družba Luka Koper Pristan, d. o. o. – v likvidaciji, med sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo zaradi v letu 2021 pričetega postopka redne likvidacije družbe.

Preglednica gibanja popravka vrednosti

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	2021	2020	2021	2020
Stanje 1. januarja	640.275	1.157.900	1.037.328	1.550.210
Povečanja:
Oblikovanje popravkov vrednosti v letu	619.240	436.608	640.471	446.476
Zmanjšanja:
Izterjane odpisane terjatve	-183.734	-491.868	-194.123	-496.993
Prenos v skupino sredstev za prodajo	0	0	-103.957	0
Dokončen odpis (izbris) terjatev	-1.520	-462.365	-6.248	-462.365
Stanje 31. decembra	1.074.261	640.275	1.373.470	1.037.328

Pojasnilo 23. Denar in denarni ustrezniki

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2021 31. 12. 2020		31. 12. 2021	31. 12. 2020
Gotovina v blagajni	1.687	577	16.191	10.303
Denarna sredstva na računih	15.340.739	17.050.893	37.642.494	39.031.118
Kratkoročni depoziti	1.000.000	20.000.000	2.980.000	21.980.000
Skupaj	16.342.426	37.051.470	40.638.685	61.021.421

Pojasnilo 24. Kapital

Osnovni kapital

Osnovni kapital v znesku 58.420.965 evrov sestavlja 14.000.000 delnic obvladujoče družbe Luka Koper, d. d., ki so prosto prenosljive. Nominalna vrednost delnice znaša 4,17 evra.

Kapitalske rezerve in rezerve iz dobička

Družba/Skupina ima oblikovane zakonske rezerve, kot narekuje Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), in sicer najmanj v višini 10 odstotkov osnovnega kapitala. Kapitalske in zakonske rezerve ter druge rezerve iz dobička niso sestavni del bilančnega dobička in ne morejo biti predmet delitve. Statutarnih rezerv družba/Skupina nima, saj jih statut ne predvideva. Obvladujoča družba je v skladu s tretjim odstavkom 230. člena Zakona o gospodarskih družbah ob zaključku leta 2021 oblikovala dodatne druge rezerve

Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti

Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, ki izhajajo iz naslova vrednotenja finančnih naložb, merjenih po pošteni vrednosti prek kapitala, ter iz naslova nerealiziranih aktuarskih dobičkov in izgub, so konec leta 2021 v družbi

Zadržani dobički

Zadržani dobički so sestavljeni iz nerazporejenega dela čistega poslovnega izida poslovnega leta, ki je 31. decembra 2021 v družbi znašal 14.960.165 evrov in v Skupini 16.800.054 evrov,

Uporaba bilančnega dobička 31. decembra 2020

Uprava in nadzorni svet sta v letu 2021 skupščini družbe predlagala uporabo bilančnega dobička, ki je 31. decembra 2020 znašal 30.637.829 evrov, na način:

• se del bilančnega dobička v znesku 14.000.000 evrov se uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 1,00 evra na delnico,
• preostanek bilančnega dobička v znesku 16.637.829 evrov ostane nerazporejen.

Na 34. skupščini delničarjev Luke Koper, d. d., dne 29. junija 2021 je bil potrjen nasprotni predlog, ki ga je predlagal Slovenski državni holding, d. d., v svojem imenu in imenu Republike Slovenije, skladno s katerim:

• del bilančnega dobička v znesku 15.960.000 evrov nameni za izplačilo dividend v bruto vrednosti 1,14 evra na delnico,
• preostanek bilančnega dobička v znesku 14.677.829 evrov ostane nerazporejen.

Izkaz bilančnega dobička za leto 2021 je prikazan v 33. poglavju z naslovom Izkaz bilančnega dobička.

Vse v zvezi z lastniško strukturo, gibanjem tečaja delnice in dividendno politiko je predstavljeno v 15. poglavju poslovnega poročila Skupine Luka Koper z naslovom Delnica LKPG.

iz dobička v višini polovice čistega poslovnega izida, to je 14.960.165 evrov.

(v evrih)	31. 12. 2021	31. 12. 2020
Kapitalske rezerve	89.562.703	89.562.703
Zakonske rezerve	18.765.115	18.765.115
Druge rezerve iz dobička	206.142.584	191.182.419
Skupaj	314.470.402	299.510.237

znašale 36.860.752 evrov, v Skupini pa 37.306.991 evrov. Po odštetju odloženih davkov so v družbi znašale 29.692.619 evrov, v Skupini pa 30.036.801 evrov.

ter prenesenega čistega poslovnega izida, ki je v družbi znašal 14.632.155 evrov, v Skupini pa 46.969.402 evrov.

Pojasnilo 25. Rezervacije

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2021	31. 12. 2020	31. 12. 2021	31. 12. 2020
Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti	7.784.631	6.671.094	8.388.580	7.341.062
Rezervacije za tožbe	11.366.109	10.601.960	11.366.109	10.601.960
Skupaj	19.150.740	17.273.054	19.754.689	17.943.022

Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti so sestavljene iz rezervacij za odpravnine ob upokojitvi in jubilejnih nagrad ter iz programa pozaposlitvenih prispevkov (enkratno izplačilo ob upokojitvi).

Družba/Skupina je 31. decembra 2021 izkazovala za 2.356.603 evrov obveznosti iz naslova pozaposlitvenih zaslužkov v družbi, ki jih izplačujejo nekatere družbe v Skupini.

Na osnovi aktuarskega izračuna je družba za odpravnine pripoznala nerealizirano aktuarsko izgubo tekočega

in predhodnega leta v višini 34.869 evrov v drugem vseobsegajočem donosu, Skupina pa je pripoznala 104.021 evrov aktuarske izgube. V izkazu poslovnega izida je družba/ Skupina pripoznala stroške sprotnega službovanja, tako za odpravnine kot za jubilejne nagrade, v višini 631.351 evrov v družbi in 682.980 evrov v Skupini, ter stroške obresti v višini 14.595 evrov v družbi in 16.446 evrov v Skupini. Izplačil iz naslova jubilejnih nagrad in odpravnin je bilo v letu 2021 v družbi za 189.787 evrov, v Skupini pa za 232.338 evrov.

Analiza občutljivosti aktuarskih predpostavk družbe Luka Koper, d. d.

	Sprememba v postavki *	Sprememba v sedanji vrednosti obveze za (v evrih)
Aktuarska predpostavka	(za odstotne točke)	jubilejne nagrade na dan		odpravnine ob upokojitvi na dan
		31. 12. 2021	31. 12. 2020	31. 12. 2021	31. 12. 2020
Donosnost	+0,5	-39.478	-40.402	-305.628	-290.786
	-0,5	42.778	43.996	338.230	323.425
Rast plač	+0,5	42.178	43.030	332.484	315.236
	-0,5	-39.831	-40.547	-305.050	-288.860
Fluktuacija	+0,5	-40.249	-40.979	-310.929	-294.345
	-0,5	32.524	33.311	160.834	156.109

Analiza občutljivosti aktuarskih predpostavk družbe Skupine Luka Koper

	Sprememba v postavki *	Sprememba v sedanji vrednosti obveze za (v evrih)
Aktuarska predpostavka	(za odstotne točke)	jubilejne nagrade na dan		odpravnine ob upokojitvi na dan
		31. 12. 2021	31. 12. 2020	31. 12. 2021	31. 12. 2020
Donosnost	+0,5	-41.846	-42.954	-323.895	-312.930
	-0,5	45.328	46.758	358.086	347.591
Rast plač	+0,5	44.693	45.733	352.000	338.697
	-0,5	-42.221	-43.110	-323.456	-310.939
Fluktuacija	+0,5	-42.661	-43.566	-329.556	-316.800
	-0,5	34.342	35.254	168.459	165.543

Rezervacije iz naslova tožb so bile 31. decembra 2021 v družbi/ Skupini višje za 764.149 evrov, predvsem zaradi vračila v letu 2020 črpanih rezervacij in odprave rezervacij iz naslova pravnih obvez. Skladno z 92. členom MRS 37 – Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva družba/Skupina ne razkriva informacij o pravnih obvezah, saj bi njihovo razkritje

ustvarilo sodbo o položaju družbe/Skupine v sporu z drugimi strankami. Stanje rezervacij na dan 31. decembra 2021 odraža najboljšo možno oceno poslovodstva o stanju pravdnih postopkov v zvezi s prejetimi tožbami. Dejanske bodoče obveze družbe/Skupine iz tega naslova lahko od trenutnih ocen odstopajo, tako v pozitivno kot v negativno smer.

(v evrih)	1. Odpravnine ob upokojitvi	2. Jubilejne nagrade	3. Program pozaposlitvenih prispevkov	Skupaj zaslužki (1., 2. in 3.)	Tožbe in odškodnine	Skupaj
Stanje 31. decembra 2019	3.665.975	671.656	960.746	5.298.377	15.913.397	21.211.774
Spremembe v letu:
Oblikovanje	731.144	163.499	1.014.035	1.908.678	66.217	1.974.895
Prenos	0	0	-17.720	-17.720	0	-17.720
Črpanje	-99.980	-27.800	-355.250	-483.030	-1.521.284	-2.004.314
Odprava	-32.119	-3.092	0	-35.211	-3.856.370	-3.891.581
Stanje 31. decembra 2020	4.265.020	804.263	1.601.811	6.671.094	10.601.960	17.273.054
Spremembe v letu:
Oblikovanje	510.460	74.395	1.012.000	1.596.855	1.258.949	2.855.804
Prenos	0	0	-710	-710	0	-710
Črpanje	-131.303	-58.485	-256.498	-446.286	-6.454	-452.740
Odprava	-27.862	-8.460	0	-36.322	-488.346	-524.668
Stanje 31. decembra 2021	4.616.315	811.713	2.356.603	7.784.631	11.366.109	19.150.740

Preglednica gibanja rezervacij družbe Luka Koper, d. d.

Preglednica gibanja rezervacij Skupine Luka Koper

(v evrih)	1. Odpravnine ob upokojitvi	2. Jubilejne nagrade	3. Program pozaposlitvenih prispevkov	Skupaj zaslužki (1., 2. in 3.)	Tožbe in odškodnine	Skupaj
Stanje 31. decembra 2019	4.131.054	723.345	960.746	5.815.145	15.913.397	21.728.542
Spremembe v letu:
Oblikovanje	924.969	173.390	1.014.035	2.112.394	66.217	2.178.611
Črpanje	-126.665	-28.949	-372.970	-528.584	-1.521.284	-2.049.868
Odprava	-53.208	-4.685	0	-57.893	-3.856.370	-3.914.263
Diskontiranje
Stanje 31. decembra 2020	4.876.150	863.101	1.601.811	7.341.062	10.601.960	17.943.022
Spremembe v letu:
Oblikovanje	494.233	83.984	1.012.000	1.590.217	1.258.949	2.849.166
Črpanje	-163.607	-68.732	-257.208	-489.547	-6.454	-496.001
Odprava	-43.425	-9.727	0	-53.152	-488.346	-541.498
Stanje 31. decembra 2021	5.163.351	868.626	2.356.603	8.388.580	11.366.109	19.754.689

Pojasnilo 26. Odloženi prihodki

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2021	31. 12. 2020	31. 12. 2021	31. 12. 2020
Nekratkoročno odloženi prihodki za redno vzdrževanje	21.642.989	19.973.192	21.642.989	19.973.192
Prejeta nepovratna sredstva	7.235.652	4.180.114	7.376.030	4.319.834
Drugi nekratkoročno odloženi prihodki	0	0	1.118.357	1.244.138
Skupaj	28.878.641	24.153.306	30.137.376	25.537.164

Družba/Skupina skladno s koncesijsko pogodbo med nekratkoročno odloženimi prihodki izkazuje odložene prihodke za redno vzdrževanje, saj ima obvladujoča družba Luka Koper,

d. d., pravico in obveznost zaračunavati pristaniške pristojbine, ki so prihodek, namenjen pokrivanju stroškov opravljanja gospodarske javne službe. Za letni presežek prihodkov nad

stroški obvladujoča družba oblikuje nekratkoročno odložene prihodke za pokrivanje stroškov gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture v prihodnjih letih. Če bi stroški presegali prihodke, bi obvladujoča družba nekratkoročno odložene prihodke črpala.

Prejeta nepovratna sredstva se v največji meri nanašajo na nepovratna sredstva in vnaprej prejeta plačila iz naslova nepovratnih sredstev za vlaganje v evropske razvojne projekte, ki jih izkazuje obvladujoča družba in se črpajo skladno z življenjsko dobo sredstev. Med prejetimi nepovratnimi sredstvi Skupina izkazuje tudi zadržane prispevke plač

zaposlenih v invalidskem podjetju Luka Koper INPO, d. o. o, in sicer prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje in porodniško varstvo. Sredstva so se črpala skladno z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov za pokrivanje stroškov plač invalidov v višini 75 odstotkov ter za stroške zaposlitve osebja za čas, ki ga porabijo za pomoč invalidom.

Drugi nekratkoročno odloženi prihodki Skupine predstavljajo nekratkoročno odložene prihodke, namenjene pokrivanju stroškov amortizacije osnovnih sredstev.

Preglednica gibanja odloženih prihodkov družbe Luka Koper, d. d.

(v evrih)	Nekratkoročno odloženi prihodki za redno vzdrževanje	Prejeta nepovratna sredstva	Skupaj
Stanje 31. decembra 2019	20.154.593	4.267.657	24.422.250
Spremembe v letu:
Oblikovanje	0	154.732	154.732
Prenos med druge obveznosti	0	-6.073	-6.073
Črpanje	-181.401	-236.202	-417.603
Stanje 31. decembra 2020	19.973.192	4.180.114	24.153.306
Spremembe v letu:
Oblikovanje	1.669.797	3.508.669	5.178.466
Prenos med druge obveznosti	0	-13.638	-13.638
Črpanje	0	-439.493	-439.493
Stanje 31. decembra 2021	21.642.989	7.235.652	28.878.641

Preglednica gibanja odloženih prihodkov Skupine Luka Koper

(v evrih)	Nekratkoročno odloženi prihodki za redno vzdrževanje	Prejeta nepovratna sredstva	Drugi nekratkoročno odloženi prihodki	Skupaj
Stanje 31. decembra 2019	20.154.593	4.539.574	1.357.654	26.051.821
Spremembe v letu:
Oblikovanje	0	1.556.871	0	1.556.871
Prenos med druge obveznosti	0	-6.073	0	-6.073
Črpanje	-181.401	-1.770.538	-113.516	-2.065.455
Stanje 31. decembra 2020	19.973.192	4.319.834	1.244.138	25.537.164
Spremembe v letu:
Oblikovanje	1.669.797	4.964.960	0	6.634.757
Prenos med druge obveznosti	0	-13.638	0	-13.638
Črpanje	0	-1.895.126	-125.781	-2.020.907
Stanje 31. decembra 2021	21.642.989	7.376.030	1.118.357	30.137.376

Pojasnilo 27. Nekratkoročna posojila

	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
(v evrih)	31. 12. 2021	31. 12. 2020	31. 12. 2021	31. 12. 2020
Nekratkoročna posojila, dobljena pri bankah v državi	40.606.555	48.832.648	40.606.555	48.832.648
Nekratkoročna posojila, dobljena pri bankah v tujini	20.081.967	22.377.049	20.081.967	22.377.049
Skupaj	60.688.522	71.209.697	60.688.522	71.209.697

Družba/Skupina je na zadnji dan leta 2021 imela za 60.688.522 evrov nekratkoročnih posojil do bank, kar je za 14,8 odstotka oziroma 10.521.175 evrov manj kot konec leta 2020. Znižanje je posledica rednega odplačila glavnic posojil.

Vsa nekratkoročna bančna posojila se odplačujejo po vnaprej opredeljeni dinamiki odplačil. Vse obveznosti iz nekratkoročnih bančnih posojil so zavarovane z bianko menicami in s finančnimi zavezami. V posojilnih pogodbah z bankami ima družba/ Skupina določene finančne zaveze, ki so bile v celoti izpolnjene.

Obvladujoča družba Luka Koper, d. d., ima sklenjeno nekratkoročno revolving posojilo s hčerinsko družbo Luka Koper INPO, d. o. o., v vrednosti 20.000.000 evrov, ki 31. decembra 2021 ni bilo črpano, v Skupini Luka Koper se to posojilo izloča v postopku konsolidacije.

Preglednica gibanja nekratkoročnih posojil

Luka Koper, d. d.

(v evrih)	Posojilodajalec
	Družbe v skupini	Banke	Skupaj
Stanje 31. decembra 2019	16.000.000	81.730.871	97.730.871
Odplačila v letu	-16.000.000	0	-16.000.000
Prenos med kratkoročna posojila – del, ki zapade v roku 1 leta	0	-10.521.175	-10.521.175
Stanje 31. decembra 2020	0	71.209.697	71.209.697
Prenos med kratkoročna posojila – del, ki zapade v roku 1 leta	0	-10.521.175	-10.521.175
Stanje 31. decembra 2021	0	60.688.522	60.688.522

Skupina Luka Koper

(v evrih)	Posojilodajalec
	Banke	Skupaj
Stanje 31. decembra 2019	81.730.871	81.730.871
Prenos med kratkoročna posojila – del, ki zapade v roku 1 leta	-10.521.175	-10.521.175
Stanje 31. decembra 2020	71.209.697	71.209.697
Prenos med kratkoročna posojila – del, ki zapade v roku 1 leta	-10.521.175	-10.521.175
Stanje 31. decembra 2021	60.688.522	60.688.522

Preglednica stanja glavnic posojil (nekratkoročnih in kratkoročnih) po vrsti obrestne mere

Luka Koper, d. d.

Stanje na dan 31. decembra 2021

(v evrih)	Valuta posojila	Obrestna mera	Datum zapadlosti posojila	Odobrena glavnica	Glavnica 31. 12. 2021
Posojila A	EUR	od 0,555 do 0,850	od 31. 12. 2028 do 31. 12. 2031	63.716.356	33.082.648
Posojila B	EUR	Euribor3m + od 0,650 do 0,706	od 30. 6. 2026 do 21. 7. 2031	63.000.000	38.127.049
Skupaj	71.209.697
- od tega kratkoročni del	10.521.175

Stanje na dan 31. decembra 2020

(v evrih)	Valuta posojila	Obrestna mera	Datum zapadlosti posojila	Odobrena glavnica	Glavnica 31. 12. 2020
Posojila A	EUR	od 0,839 do 0,850	od 31. 12. 2021 do 31. 12. 2028	59.716.356	37.808.740
Posojila B	EUR	Euribor3m + od 0,650 do 0,706	od 30. 6. 2026 do 21. 7. 2031	63.000.000	43.922.131
Skupaj				122.716.356	81.730.872
- od tega kratkoročni del					10.521.175

Skupina Luka Koper

Stanje na dan 31. decembra 2021

(v evrih)	Valuta posojila	Obrestna mera	Datum zapadlosti posojila	Odobrena glavnica	Glavnica 31. 12. 2021
Posojila A	EUR	0,850	31. 12. 2028	43.716.356	33.082.648
Posojila B	EUR	Euribor3m + od 0,650 do 0,706	od 30. 6. 2026 do 21. 7. 2031	63.000.000	38.127.049
Skupaj	106.716.356	71.209.697
	- od tega kratkoročni del			10.521.175

Stanje na dan 31. decembra 2020

(v evrih)	Valuta posojila	Obrestna mera	Datum zapadlosti posojila	Odobrena glavnica	Glavnica 31. 12. 2020
Posojila A	EUR	0,850	31. 12. 2028	43.716.356	37.808.740
Posojila B	EUR	Euribor3m + od 0,650 do 0,706	od 30. 6. 2026 do 21. 7. 2031	63.000.000	43.922.131
Skupaj				106.716.356	81.730.871
- od tega kratkoročni del					10.521.175

Preglednica stanja nekratkoročnih in kratkoročnih bančnih posojil po nominalni vrednosti in njihova zapadlost po letih

(v evrih)	Glavnica 31. 12. 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Obdobje 2027–2031
Stanje glavnic prejetih posojil, njihova zapadlost po letih	71.209.697	10.521.175	10.521.175	10.521.175	10.521.175	8.771.175	20.353.824
Predvidene obresti	1.429.862	394.099	326.128	260.366	192.875	127.784	128.610
Skupaj	72.639.559	10.915.273	10.847.303	10.781.541	10.714.050	8.898.958	20.482.435
(v evrih)	Glavnica 31. 12. 2020	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Obdobje 2026–2031
Stanje glavnic prejetih posojil, njihova zapadlost po letih	81.730.872	10.521.175	10.521.175	10.521.175	10.521.175	10.521.175	29.124.999
Predvidene obresti	1.932.501	468.826	399.489	332.169	265.714	197.460	268.843

Pojasnilo 28. Nekratkoročne poslovne obveznosti

Nekratkoročne poslovne obveznosti so na zadnji dan leta 2021 v družbi znašale 106.025 evrov (na zadnji dan leta 2020 so znašale 115.195 evrov) in v Skupini 143.693 evrov (na zadnji dan leta 2020 so znašale 145.939 evrov), vključujejo pa prejete nekratkoročne varščine za delovanje trošarinskega skladišča na terminalu za tekoče tovore ter prejete nekratkoročne varščine za poslovne prostore v najemu.

Pojasnilo 29. Obveznosti za prodajo

V letu 2021 se je pričel postopek redne likvidacije odvisne družbe Luka Koper Pristan, d. o. o. – v likvidaciji. Skladno z MSRP 5 – Nekratkoročna sredstva za prodajo in ustavljeno poslovanje je družba/Skupina prerazvrstila v skupino

obveznosti za prodajo vse obveznosti, ki jih družba/ Skupina izkazuje v povezavi z naložbo v družbo Luka Koper Pristan, d. o. o. – v likvidaciji, in sicer po knjigovodski vrednosti.

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2021	31. 12. 2020	31. 12. 2021	31. 12. 2020
Nekratkoročne in kratkoročne poslovne obveznosti	0	0	40.984	0
Skupaj	0	0	40.984	0

Tabela gibanj obveznosti za prodajo za Skupino

(v evrih)	Skupaj
Stanje 31. decembra 2020	0
Povečanja	40.984
Prenos iz rezervacij	15.687
Prenos iz nekratkoročnih poslovnih obveznosti	3.000
Prenos iz poslovnih in drugih obveznosti	22.297
Zmanjšanja	0
Skupaj 31. decembra 2021	40.984

Pojasnilo 30. Kratkoročna posojila

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2021	31. 12. 2020	31. 12. 2021	31. 12. 2020
Kratkoročna posojila, dobljena pri bankah v državi	8.226.093	8.226.093	8.226.093	8.226.093
Kratkoročna posojila, dobljena pri bankah v tujini	2.295.082	2.295.082	2.295.082	2.295.082
Skupaj	10.521.175	10.521.175	10.521.175	10.521.175

Kratkoročna posojila, najeta pri bankah, so 31. decembra 2021 predstavljala del glavnic nekratkoročnih posojil, ki skladno z amortizacijskimi načrti zapadejo v plačilo v letu 2022.

Preglednica gibanja kratkoročnih posojil

	Luka Koper, d. d.	Skupina Luka Koper
	Posojilodajalec	Posojilodajalec
(v evrih)	Banke	Banke
Stanje 31. decembra 2019	10.521.175	10.521.175
Odplačila v letu	-10.521.175	-10.521.175
Prenos iz nekratkoročnih posojil – del, ki zapade v roku 1 leta	10.521.175	10.521.175
Stanje 31. decembra 2020	10.521.175	10.521.175
Odplačila v letu	-10.521.175	-10.521.175
Prenos iz nekratkoročnih posojil – del, ki zapade v roku 1 leta	10.521.175	10.521.175
Stanje 31. decembra 2021	10.521.175	10.521.175

Pojasnilo 31. Poslovne in druge obveznosti

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2021	31. 12. 2020	31. 12. 2021	31. 12. 2020
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v državi	24.306.362	25.082.261	24.965.306	25.531.535
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v tujini	793.099	1.989.153	835.045	2.001.599
Kratkoročne obveznosti do družb v Skupini	677.951	458.275	0	0
Kratkoročne obveznosti do pridruženih družb	51.492	80.001	51.492	80.001
Kratkoročne obveznosti na podlagi predujmov	2.623.337	2.107.839	2.826.077	2.275.607
Kratkoročne obveznosti do zaposlencev	5.735.227	5.386.484	6.150.732	5.787.314
Kratkoročne obveznosti do države in drugih institucij	444	1.175	17.240	14.223
Kratkoročne poslovne obveznosti	34.187.912	35.105.188	34.845.892	35.690.279
Druge poslovne obveznosti	6.141.289	3.727.681	6.479.054	4.044.024
Skupaj	40.329.201	38.832.869	41.324.946	39.734.303

Kratkoročne poslovne in druge obveznosti so bile 31. decembra 2021 v primerjavi s stanjem na zadnji dan predhodnega leta tako v družbi kakor v Skupini večje. Največje povečanje je opaziti med drugimi poslovnimi obveznostmi, kjer družba/ Skupina izkazuje vnaprej vračunane stroške, ki se nanašajo na del plače iz naslova skupinske delovne uspešnosti, obresti za najeta posojila, stroške za nagrade po individualnih pogodbah,

stroške za neizkoriščene dopuste ter vnaprej vračunane stroške za neprejete račune.

Kratkoročne obveznosti na podlagi predujmov se v večji meri nanašajo na sredstva, prejeta s strani EU za pokrivanje v bodoče nastalih stroškov sofinanciranih projektov, ter prejete kratkoročne varščine.

Pojasnilo 32. Pogojne obveznosti

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2021	31. 12. 2020	31. 12. 2021	31. 12. 2020
Dane garancije	3.110.000	3.110.000	3.386.323	3.436.709
Dana poroštva	1.837.640	2.385.931	1.837.640	2.385.931
Pogojne obveznosti iz naslova tožb	23.968.442	21.859.545	23.968.442	21.859.545
Skupaj pogojne obveznosti	28.916.082	27.355.476	29.192.405	27.682.185

Dane garancije so 31. decembra 2021 predstavljale garancije za potrebe carinskega poslovanja v višini 3.110.000 evrov v družbi in v višini 3.360.000 evrov v Skupini ter garancije za dobro izvedbo del v višini 26.323 evrov, ki jih izkazuje Skupina.

Poroštvo v višini 1.837.640 evrov je obvladujoča družba dala družbi Adria Transport, d. o. o., za finančni najem lokomotiv. Družba, ki ji je obvladujoča družba dala poroštvo, je redno plačevala vse obveznosti in iz tega naslova 31. decembra 2021 ni bilo zapadlih obrokov.

Pogojne obveznosti iz naslova tožb so 31. decembra 2021 znašale 23.968.442 evrov in so bile tako v primerjavi s stanjem predhodnega leta višje za 2.108.897 evrov. Povečanje se nanaša na tožbe, prejete v letu 2021, za katere je družba

ocenila, da ne izpolnjujejo pogojev za oblikovanje rezervacij, zato so pripoznane kot pogojne obveznosti.

Družba/Skupina ima v zvezi z nepremičninami, ki jih na območju koprskega pristanišča uporablja za izvajanje svoje dejavnosti, in nekaterimi nepremičninami v neposredni bližini koprskega pristanišča odprte nekatere zadeve z Republiko Slovenijo, ki se nanašajo na lastniški status omenjenih nepremičnin, zanje pa z Republiko Slovenijo skupaj iščeta ustrezne rešitve. Družba/Skupina s strani Republike Slovenije še ni prejela nobenega formalnega zahtevka, na podlagi katerega bi bilo mogoče oceniti njegovo vrednost, zato ta tudi ni razkrita, bi pa utegnil imeti pomemben vpliv na izkaze. Družba/Skupina za omenjeno problematiko ni pripoznala rezervacij, saj za to niso izpolnjeni pogoji.

Pojasnilo 33. Posli s povezanimi osebami

Prejemki članov uprave v družbi Luka Koper, d. d., v letu 2021 (v evrih)

Ime in priimek	Bruto plača (fiksni del)	Bruto plača (variabilni del)	Regres za letni dopust in jubilejne nagrade	Bonitete zavarovalne premije	Bonitete in drugi prejemki	Skupaj prejemki
Boštjan Napast, predsednik uprave od 3. 12. 2021	0	0	167	0	0	167
Dimitrij Zadel, predsednik uprave od 29. 12. 2017 do 15. 11. 2021	160.779	86.274	2.010	216	88.343	337.622
Irma Gubanec, članica uprave od 29. 12. 2017 do 15. 11. 2021	144.202	77.709	2.010	216	81.319	305.456
Metod Podkrižnik, član uprave od 29. 12. 2017 do 15. 11. 2021	144.646	77.561	2.010	216	85.939	310.372
Robert Rožac, član uprave od 16. 11. 2021	6.267	0	167	11	709	7.154
Vojko Rotar, delavski direktor od 1. 3. 2018	134.047	34.257	2.010	227	7.608	178.149
Skupaj	589.941	275.801	8.374	886	263.918	1.138.920

Prejemki članov uprave v družbi Luka Koper, d. d., v letu 2020 (v evrih)

Ime in priimek	Bruto plača (fiksni del)	Bruto plača (variabilni del)	Regres za letni dopust in jubilejne nagrade	Bonitete zavarovalne premije	Bonitete in drugi prejemki	Skupaj prejemki
Dimitrij Zadel, predsednik uprave od 29. 12. 2017	166.208	16.842	1.600	225	5.311	190.186
Metod Podkrižnik, član uprave od 29. 12. 2017	149.310	15.029	1.600	225	12.112	178.276
Irma Gubanec, članica uprave od 29. 12. 2017	149.781	15.064	1.600	225	6.798	173.468
Vojko Rotar, delavski direktor od 1. 3. 2018	133.570	13.453	1.600	225	8.186	157.034
Skupaj	598.869	60.388	6.400	900	32.407	698.964

Skladno s 5. točko 294. člena Zakona o gospodarskih družbah zgornja tabela poleg prejemkov za opravljanje funkcije zajema tudi druge prejemke, kot so povračila stroškov, PDPZ ter jubilejne nagrade.

Družba/Skupina je za določitev variabilnega prejemka oziroma nagrajevanja uprave uporabila več kvantitativnih kazalnikov, ki prispevajo k dolgoročnim interesom družbe.

Izplačilo variabilnega prejemka oziroma nagrade članu uprave se izvede v skladu z veljavno zakonodajo.

Člani uprave v pogodbi nimajo določenega plačila variabilnega prejemka oziroma nagrade v obliki delnic.

Prejemki skupin oseb v družbi Luka Koper, d. d., v letu 2021 (v evrih)

Skupine oseb	Bruto plača (fiksni in variabilni del)	Regres za letni dopust in jubilejne nagrade	Bonitete zavarovalne premije	Bonitete in drugi prejemki	Skupaj prejemki
Člani uprave	865.742	8.374	886	263.918	1.138.920
Člani nadzornega sveta	274.166	0	2.043	9.454	285.663
Zaposleni na podlagi individualnih pogodb o zaposlitvi	2.746.489	56.597	0	171.050	2.974.136
Skupaj	3.886.397	64.971	2.929	444.422	4.398.719

Prejemki skupin oseb v družbi Luka Koper, d. d., v letu 2020 (v evrih)

Skupine oseb	Bruto plača (fiksni in variabilni del)	Regres za letni dopust in jubilejne nagrade	Bonitete zavarovalne premije	Bonitete in drugi prejemki	Skupaj prejemki
Člani uprave	659.257	6.400	900	32.407	698.964
Člani nadzornega sveta	231.930	0	2.025	606	234.561
Zaposleni na podlagi individualnih pogodb o zaposlitvi	2.674.135	45.682	0	186.157	2.905.975
Skupaj	3.565.322	52.082	2.925	219.170	3.839.500

Prejemki skupin oseb v Skupini Luka Koper v letu 2021 (v evrih)

Bruto prejemki skupin oseb	Bruto plača fiksni in variabilni del	Regres za letni dopust in jubilejne nagrade	Bonitete zavarovalne premije	Bonitete in drugi prejemki	Skupaj
Člani uprave	865.742	8.374	886	263.918	1.138.920
Člani nadzornega sveta	274.166	0	2.043	9.454	285.663
Zaposleni na podlagi individualnih pogodb o zaposlitvi	2.803.073	58.606	0	175.791	3.037.470
Direktorji odvisnih družb	284.180	8.040	0	18.621	310.841
Skupaj	4.227.161	75.020	2.929	467.784	4.772.894

Prejemki skupin oseb v Skupini Luka Koper v letu 2020 (v evrih)

Bruto prejemki skupin oseb	Bruto plača (fiksni in variabilni del)	Regres za letni dopust in jubilejne nagrade	Bonitete zavarovalne premije	Bonitete in drugi prejemki	Skupaj
Člani uprave	659.257	6.400	900	32.407	698.964
Člani nadzornega sveta	231.930	0	2.025	606	234.561
Zaposleni na podlagi individualnih pogodb o zaposlitvi	2.726.247	10.624	0	189.315	2.926.186
Direktorji odvisnih družb	320.731	6.267	0	20.396	347.394
Skupaj	3.938.165	23.291	2.925	242.724	4.207.105

Ime in priimek	Opravljanje funkcije	Boniteta za zavarovalne premije NS	Sejnine in povračila stroškov	Skupaj bruto izplačila
Franci Matoz, član od 2. 7. 2021	11.109	95	3.207	14.411
Nevenka Črešnar Pergar, članica od 2. 7. 2021	9.694	95	5.422	15.211
Rado Antolovič, član od 1. 7. 2019	19.351	227	13.987	33.565
Andrej Koprivec, član od 2. 7. 2021	9.113	95	3.555	12.763
Božidar Godnjavec, član od 2. 7. 2021	9.113	95	5.279	14.487
Tamara Kozlovič, članica od 22. 8. 2019	21.548	227	10.252	32.027
Mladen Jovičić, član od 8. 4. 2017	19.351	227	6.380	25.958
Rok Parovel, član od 12. 9. 2016	20.101	227	6.941	27.269
Mehrudin Vuković, član od 18. 1. 2020	17.899	227	6.600	24.726
Uroš Ilić, član od 1. 7. 2017 do 1. 7. 2021	16.207	132	3.410	19.749
Andraž Lipolt, član od 1. 7. 2017 do 1. 7. 2021	12.691	132	3.190	16.013
Milan Jelenc, član od 1. 7. 2017 do 1. 7. 2021	12.435	132	7.282	19.849
Barbara Nose, članica od 1. 7. 2017 do 1. 7. 2021	12.435	132	6.402	18.969
Mateja Treven, zunanja članica revizijske komisije NS od 23. 2. 2019 do 11. 7. 2021	4.045	0	1.716	5.761
Simona Razvornik Škofič, zunanja članica nominacijske komisije NS od 22. 3. 2021 do 28. 5. 2021	696	0	660	1.356
Simon Kolenc, zunanji član revizijske komisije NS od 12. 7. 2021	2.555	0	994	3.549
Skupaj	198.343	2.043	85.277	285.663

Bruto prejemki članov nadzornega sveta in komisij nadzornega sveta v družbi Luka Koper, d. d., v letu 2021 (v evrih)

Bruto prejemki članov nadzornega sveta in komisij nadzornega sveta v družbi Luka Koper, d. d., v letu 2020 (v evrih)

Ime in priimek	Opravljanje funkcije	Boniteta za zavarovalne premije NS	Sejnine in povračila stroškov	Skupaj bruto izplačila
Andraž Lipolt, član od 1. 7. 2017	20.032	225	3.904	24.161
Barbara Nose, članica od 1. 7. 2017	21.563	225	5.936	27.724
Marko Grabljevec, član od 18. 1. 2016 do 18. 1. 2020	2.470	30	715	3.215
Mateja Treven, zunanja članica revizijske komisije NS od 23. 2. 2019	6.105	0	2.306	8.411
Mehrudin Vukovič, član od 19. 1. 2020	15.202	195	3.020	18.417
Milan Jelenc, član od 1. 7. 2017	21.563	225	6.928	28.716
Mladen Jovičić, član od 8. 4. 2017	18.094	225	4.021	22.340
Rado Antolovič, član od 1. 7. 2017	18.094	225	3.440	21.759
Rok Parovel, član od 12. 9. 2016	18.260	225	4.562	23.047
Uroš Ilić, član od 1. 7. 2017	25.582	225	3.310	29.117
Tamara Kozlovič, članica od 22. 8. 2019	21.563	225	5.866	27.654
SKUPAJ	188.528	2.025	44.008	234.561

Prejemki v poslovnem letu 2021 so bili izplačani v skladu z odločitvijo o določitvi plačila za opravljanje funkcije in sejnin članom nadzornega sveta in članom komisij nadzornega sveta, sprejeto na 29. skupščini delničarjev dne 28. decembra 2017, ki je objavljena na spletni strani družbe

Poleg izplačil članom nadzornega sveta je družba v letu 2021 namenila 996 evrov za izobraževanje članov nadzornega sveta.

Posli z Republiko Slovenijo

	Luka Koper, d. d.
(v evrih)	Plačila v obdobju 2021	Stroški/ odhodki v obdobju 2021	Plačila v obdobju 2020	Stroški/ odhodki v obdobju 2020
Koncesija in vodno povračilo	6.992.444	7.729.718	7.886.633	7.255.314
Taksa na pretovor	5.200.080	5.265.145	4.634.126	4.630.641
Dividende	8.139.600	0	7.639.800	0
Davek od dohodka pravnih oseb (davek in akontacije)	1.142.469	5.159.085	-775.398	4.054.749
Ostali davki in prispevki	9.867.531	9.901.759	8.322.742	8.797.129
Skupaj	31.342.124	28.055.707	27.707.904	24.737.833

	Skupina Luka Koper
(v evrih)	Plačila v obdobju 2021	Stroški/ odhodki v obdobju 2021	Plačila v obdobju 2020	Stroški/ odhodki v obdobju 2020
Koncesija in vodno povračilo	6.992.444	7.729.718	7.886.633	7.255.314
Taksa na pretovor	5.200.080	5.265.145	4.634.126	4.630.641
Dividende	8.139.600	0	7.639.800	0
Davek od dohodka pravnih oseb (davek in akontacije)	1.217.739	5.232.125	-885.781	4.131.727
Ostali davki in prispevki	10.094.934	10.703.751	8.526.032	9.564.722
Skupaj	31.644.797	28.930.739	27.800.811	25.582.404

Dividende so bile v letu 2021 izplačane še dvema družbama v večinski lasti države, in sicer družbama za upravljanje naložb SDH, d. d., v višini 1.775.957 evrov in Kapitalski družbi, d. d., v višini 794.100 evrov.

Drugih poslov z Republiko Slovenijo družba/Skupina ni imela.

Posli s fizičnimi osebami

V poslovnem letu 2021 družba/Skupina ni imela poslov s člani uprave in člani nadzornega sveta.

Posli z družbami, kjer ima država neposredno prevladujoč vpliv Z lastniki povezane družbe so tiste družbe, v katerih imata Republika Slovenija in SDH skupaj neposredno najmanj 20-odstotni lastniški delež. Seznam teh družb je objavljen na spletni strani SDH (https://www.sdh.si/sl-si/upravljanjenalozb/seznam-nalozb).

Družba Luka Koper, d. d., je v letu 2021 z družbami, v katerih ima država neposredno prevladujoč vpliv, opravila za 11.423.229 evrov transakcij iz naslova prodaje tem družbam in za 9.263.791 evrov transakcij iz naslova nabave, v Skupini

pa je bilo prodaj za 11.470.507 evrov in nabav za 9.361.600 evrov. Večina prodaje se je nanašala na storitve, povezane s pristaniško dejavnostjo, večje nabave pa predstavljajo stroški železniškega transporta, nabava energije ter stroški zavarovanj. 31. decembra 2021 je Luka Koper, d. d., do teh družb izkazovala za 1.086.493 evrov terjatev in 17.299.887 evrov obveznosti, Skupina pa za 1.121.245 evrov terjatev in 17.312.278 evrov obveznosti. Glavnino obveznosti predstavlja posojilo, prejeto s strani SID – Slovenske izvozne in razvojne banke, d. d., ki je bilo najeto pod tržnimi pogoji.

Posli družbe Luka Koper, d. d., z odvisnimi in pridruženimi družbami

Transakcije s povezanimi osebami so bile opravljene pod tržnimi pogoji.

(v evrih)	2021	2020
Prodaja odvisnim družbam:
Luka Koper INPO, d. o. o.	386.963	410.042
Luka Koper Pristan, d. o. o. – v likvidaciji	27.602	27.795
Adria Terminali, d. o. o.	568.292	567.819
TOC, d. o. o.	4.200	4.200
Adria Investicije, d. o. o.	828	828
Logis-Nova, d. o. o.	1.200	1.200
Prodaja pridruženim družbam:
Adria Transport, d. o. o.	352.926	243.042
Adria-Tow, d. o. o.	105.699	107.997
Avtoservis, d. o. o.	712.218	514.094
Adriafin, d. o. o.	13.440	13.440
Skupaj	2.173.368	1.890.457

(v evrih)	2021	2020
Nabava od odvisnih družb:
Luka Koper INPO, d. o. o.	5.659.483	4.876.068
Luka Koper Pristan, d. o. o. – v likvidaciji	1.038	1.755
Adria Terminali, d. o. o.	14.400	14.400
TOC, d. o. o.	18.251	16.689
Adria Investicije, d. o. o.	84.028	77.504
Nabava od pridruženih družb:
Adria Transport, d. o. o.	4.000	15.311
Adria-Tow, d. o. o.	37.888	30.954
Avtoservis, d. o. o.	915.558	1.017.196
Skupaj	6.734.646	6.049.877

Pretežni del nabav od odvisnih družb se nanaša na nabave od družbe Luka Koper INPO, d. o. o., ki je za družbo izvajala predvsem storitve vzdrževanja pristaniške infrastrukture ter elektroinštalacijska dela.

Posli Skupine Luka Koper s pridruženimi družbami

Postavke izkaza poslovnega izida iz naslova posla s pridruženimi družbami	Skupina Luka Koper
(v evrih)	2021	2020
Čisti prihodki od prodaje pridruženim družbam	1.198.018	905.476
Stroški materiala pridruženim družbam	92.380	119.794
Stroški storitev pridruženim družbam	872.474	950.509
Rezultati pridruženih družb	2.793.285	1.224.318

(v evrih)	2021	2020
Poslovne in druge terjatve do odvisnih družb:
Luka Koper INPO, d. o. o.	446.991	238.281
Luka Koper Pristan, d. o. o. – v likvidaciji	4.377	931
Adria Terminali, d. o. o.	52.578	49.323
TOC, d. o. o.	427	427
Adria Investicije, d. o. o.	84	84
Logis-Nova, d. o. o.	122	122
Poslovne in druge terjatve do pridruženih družb:
Adria Transport, d. o. o.	39.934	32.120
Adria-Tow, d. o. o.	6.681	8.971
Avtoservis, d. o. o.	95.588	47.100
Adriafin, d. o. o.	1.366	1.366
Skupaj	648.148	378.725
(v evrih)	2021	2020
Poslovne obveznosti do odvisnih družb:
Luka Koper INPO, d. o. o.	693.307	472.855
Adria Terminali, d. o. o.	1.464	1.464
TOC, d. o. o.	3.199	3.976
Poslovne obveznosti do pridruženih družb:
Adria Transport, d. o. o.	976	976
Adria-Tow, d. o. o.	7.557	1.762
Avtoservis, d. o. o.	42.959	77.263

Finančni prihodki iz deležev v odvisnih družbah in pridruženih družbah so podrobneje predstavljeni v Pojasnilu 9 Finančni prihodki in odhodki.

(v evrih)	2021	2020
Finančni odhodki iz obveznosti do odvisnih družb:
Luka Koper INPO, d. o. o.	0	122.570
Skupaj	0	122.570

Postavke finančnega položaja podjetja do pridruženih družb	Skupina Luka Koper
(v evrih)	2021	2020
Nekratkoročne finančne naložbe razen posojil pridruženim družbam	15.784.793	14.168.687
Kratkoročne poslovne terjatve do pridruženih družb	143.570	89.557
Kratkoročne poslovne obveznosti do pridruženih družb	51.492	80.001

Pojasnilo 34. Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj

Med finančna tveganja družbe/Skupine spadajo:

• 1. tveganje spremembe poštene vrednosti,
• 1. tveganje spremembe obrestne mere,
• 1. likvidnostno tveganje,
• 1. tveganje spremembe deviznega tečaja,
• 1. kreditno tveganje in
• 1. tveganje ustrezne kapitalske strukture.
• V družbi/Skupini je obvladovanje finančnih tveganj organizacijsko zasnovano v okviru področja financ in

računovodstva, kajti tudi za odvisne družbe se računovodstvo vodi znotraj obvladujoče družbe. V sedanjem gospodarskem okolju je napovedovanje prihodnjih finančnih kategorij zelo zahtevno in eksterno vnaša v načrtovane kategorije višjo stopnjo variabilnosti, s tem pa posledično višjo stopnjo tveganja. Družba/Skupina ima zato uveden poostren nadzor nad posameznimi finančnimi kategorijami.

Knjigovodske in poštene vrednosti finančnih instrumentov

	Luka Koper, d. d.
(v evrih)	Knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2021	Poštena vrednost na dan 31. 12. 2021	Knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2020	Poštena vrednost na dan 31. 12. 2020
Neizpeljana finančna sredstva po pošteni vrednosti
Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida	3.415.492	3.415.492	911.985	911.985
Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	53.171.843	53.171.843	43.311.164	43.311.164
Neizpeljana finančna sredstva po odplačni vrednosti
Finančne terjatve	3.336	3.336	5.160	5.160
Poslovne terjatve (brez terjatev do države, predujmov in varščin)	40.416.095	40.416.095	35.294.703	35.294.703
Sredstva na podlagi pogodb s kupci	318.339	318.339	0	0
Denar in denarni ustrezniki	16.342.426	16.342.426	37.051.470	37.051.470
Skupaj neizpeljana finančna sredstva	113.667.531	113.667.531	116.574.482	116.574.482
Neizpeljane finančne obveznosti po odplačni vrednosti
Bančna posojila in druge finančne obveznosti	71.209.697	71.209.697	81.730.872	81.730.872
Obveznosti iz najemov	1.383.370	1.383.370	491.735	491.735
Poslovne obveznosti (brez drugih nekratkoročnih in kratkoročnih obveznosti, kratkoročnih obveznosti do države, zaposlencev ter iz naslova predujmov in varščin)	25.828.904	25.828.904	27.609.690	27.609.690
Skupaj neizpeljane finančne obveznosti	98.421.971	98.421.971	109.832.297	109.832.297

	Skupina Luka Koper
(v evrih)	Knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2021	Poštena vrednost na dan 31. 12. 2021	Knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2020	Poštena vrednost na dan 31. 12. 2020
Neizpeljana finančna sredstva po pošteni vrednosti
Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida	5.901.267	5.901.267	3.397.760	3.397.760
Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	54.070.809	54.070.809	44.025.411	44.025.411
Neizpeljana finančna sredstva po odplačni vrednosti
Finančne terjatve	8.879	8.879	10.690	10.690
Poslovne terjatve (brez terjatev do države, predujmov in varščin)	40.824.362	40.824.362	35.619.758	35.619.758
Sredstva na podlagi pogodb s kupci	318.339	318.339	0	0
Denar in denarni ustrezniki	40.638.685	40.638.685	61.021.421	61.021.421
Skupaj neizpeljana finančna sredstva	141.762.341	141.762.341	144.075.040	144.075.040
Neizpeljane finančne obveznosti po odplačni vrednosti
Bančna posojila in druge finančne obveznosti	71.209.697	71.209.697	81.730.872	81.730.872
Obveznosti iz najemov	1.343.495	1.343.495	545.926	545.926
Poslovne obveznosti (brez drugih nekratkoročnih in kratkoročnih obveznosti, kratkoročnih obveznosti do države, zaposlencev ter iz naslova predujmov in varščin)	25.851.843	25.851.843	27.613.135	27.613.135
Skupaj neizpeljane finančne obveznosti	98.405.035	98.405.035	109.889.933	109.889.933

1. Obvladovanje tveganj spremembe poštene vrednosti

Družba Luka Koper, d. d.

Družba je konec leta 2021 imela 9,5 odstotka svojih sredstev naloženih v finančne naložbe, vrednotene po pošteni vrednosti (zadnji dan predhodnega leta 7,7 odstotka). Tveganje spremembe poštene vrednosti se pri naložbah v vrednostne papirje kaže v nihanju borznih tečajev, ki vpliva na vrednost teh sredstev in posledično na rezultat ob njihovi odsvojitvi, medtem ko pri naložbah v deleže družb obstaja tveganje, da prodajna vrednost ne bi bila enaka vrednosti transakcije na trgu. To vrsto tveganja je družba prepoznala pri naložbah v tržne vrednostne papirje slovenskih podjetij ter pri naložbah v deleže.

Vrednost nekratkoročnih finančnih naložb, vrednotenih po pošteni vrednosti, je tako na zadnji dan poslovnega leta 2021 znašala 56.587.335 evrov.

Analize občutljivosti finančnih naložb po pošteni vrednosti družba zaradi nepomembnosti finančnih naložb po pošteni vrednosti, ki so uvrščene na 3. raven, ne razkriva.

Hierarhija poštene vrednosti v letu 2021

	Luka Koper, d. d.
(v evrih)	Knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2021	Poštena vrednost na dan 31. 12. 2021	Neposredna vrednost na borznih trgih (1. raven)	Vrednost, določena na podlagi primerljivih tržnih podatkov (2. raven)	Vrednosti ni mogoče pridobiti iz tržnih podatkov (3. raven)
Nekratkoročna finančna sredstva
Druge delnice in deleži*	56.587.335	56.587.335	55.675.350	0	911.985
Nekratkoročno dana posojila**	1.717	1.717	0	0	1.717
Nekratkoročne poslovne terjatve**	39.991	39.991	0	0	39.991
Kratkoročna finančna sredstva
Kratkoročno dana posojila**	1.619	1.619	0	0	1.619
Nekratkoročne finančne obveznosti
Nekratkoročna posojila**	60.688.522	60.688.522	0	0	60.688.522
Nekratkoročne poslovne obveznosti**	106.025	106.025	0	0	106.025
Nekratkoročne finančne obveznosti
Kratkoročna posojila**	10.521.175	10.521.175	0	0	10.521.175
Druge kratkoročne finančne obveznosti**	52.260	52.260	0	0	52.260

*merjene po pošteni vrednosti

**predstavljene po pošteni vrednosti

Knjigovodska vrednost kratkoročnih terjatev, denarnih sredstev ter kratkoročnih obveznosti predstavlja dober približek poštene vrednosti, zato teh v zgornji tabeli ne razkrivamo.

Hierarhija poštene vrednosti v letu 2020

	Luka Koper, d. d.
(v evrih)	Knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2020	Poštena vrednost na dan 31. 12. 2020	Neposredna vrednost na borznih trgih (1. raven)	Vrednost, določena na podlagi primerljivih tržnih podatkov (2. raven)	Vrednosti ni mogoče pridobiti iz tržnih podatkov (3. raven)
Nekratkoročna finančna sredstva
Druge delnice in deleži*	44.223.149	44.223.149	43.311.164	0	911.985
Nekratkoročno dana posojila**	3.336	3.336	0	0	3.336
Nekratkoročne poslovne terjatve**	41.088	41.088	0	0	41.088
Kratkoročna finančna sredstva
Kratkoročno dana posojila**	1.824	1.824	0	0	1.824
Nekratkoročne finančne obveznosti
Nekratkoročna posojila**	71.209.697	71.209.697	0	0	71.209.697
Nekratkoročne poslovne obveznosti**	115.195	115.195	0	0	115.195
Kratkoročne finančne obveznosti
Kratkoročna posojila**	10.521.175	10.521.175	0	0	10.521.175
Druge kratkoročne finančne obveznosti**	61.363	61.363	0	0	61.363

* merjene po pošteni vrednosti

** predstavljene po pošteni vrednosti

Knjigovodska vrednost kratkoročnih terjatev, denarnih sredstev ter kratkoročnih obveznosti predstavlja dober približek poštene vrednosti, zato teh v zgornji tabeli ne razkrivamo.

Delnice in deleži, merjeni po pošteni vrednosti, so bili vrednoteni po uradno objavljenih veljavnih tečajih Ljubljanske borze in tečajnice vzajemnih skladov.

Za izračun vrednosti 3. ravni postavke Druge delnice in deleži družba uporabi podatke, ki so ji na voljo, na način, da primerja vrednost naložbe, ki jo družba izkazuje v poslovnih knjigah, s sorazmerno vrednostjo v deležu kapitala naložbene družbe na datum bilance.

Skupina Luka Koper

Skupina je na zadnji dan poslovnega leta 2021 imela 9,5 odstotka svojih sredstev naloženih v finančne naložbe, vrednotene po pošteni vrednosti (zadnji dan predhodnega leta 7,8 odstotka). Tveganje spremembe poštene vrednosti se pri naložbah v vrednostne papirje kaže v nihanju borznih tečajev, ki vpliva na vrednost teh sredstev in posledično na rezultat ob njihovi odsvojitvi, medtem ko pri naložbah v deleže družb obstaja tveganje, da prodajna vrednost ne bi bila enaka vrednosti transakcije na trgu. To vrsto tveganja je Skupina

prepoznala pri naložbah v tržne vrednostne papirje slovenskih podjetij ter pri naložbah v deleže.

Vrednost nekratkoročnih finančnih naložb, vrednotenih po pošteni vrednosti, je tako na zadnji poslovni dan leta 2021 znašala 59.972.076 evrov.

Analize občutljivosti finančnih naložb po pošteni vrednosti Skupina zaradi nepomembnosti finančnih naložb po pošteni vrednosti, ki so uvrščene na 3. raven, ne razkriva.

Hierarhija poštene vrednosti v letu 2021

	Skupina Luka Koper
(v evrih)	Knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2021	Poštena vrednost na dan 31. 12. 2021	Neposredna vrednost na borznih trgih (1. raven)	Vrednost, določena na podlagi primerljivih tržnih podatkov (2. raven)	Vrednosti ni mogoče pridobiti iz tržnih podatkov (3. raven)
Nekratkoročna finančna sredstva
Druge delnice in deleži*	59.972.076	59.972.076	56.574.316	0	3.397.760
Nekratkoročno dana posojila**	7.260	7.260	0	0	7.260
Nekratkoročne poslovne terjatve**	39.991	39.991	0	0	39.991
Kratkoročna finančna sredstva
Kratkoročno dana posojila**	1.619	1.619	0	0	1.619
Nekratkoročne finančne obveznosti
Nekratkoročna posojila**	60.688.522	60.688.522	0	0	60.688.522
Nekratkoročne poslovne obveznosti**	143.693	143.693	0	0	143.693
Nekratkoročne finančne obveznosti
Kratkoročna posojila**	10.521.175	10.521.175	0	0	10.521.175
Druge kratkoročne finančne obveznosti**	52.260	52.260	0	0	52.260

*merjene po pošteni vrednosti

**predstavljene po pošteni vrednosti

Knjigovodska vrednost kratkoročnih terjatev, denarnih sredstev ter kratkoročnih obveznosti predstavlja dober približek poštene vrednosti, zato teh v zgornji tabeli ne razkrivamo.

Hierarhija poštene vrednosti v letu 2020

	Skupina Luka Koper
(v evrih)	Knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2020	Poštena vrednost na dan 31. 12. 2020	Neposredna vrednost na borznih trgih (1. raven)	Vrednost, določena na podlagi primerljivih tržnih podatkov (2. raven)	Vrednosti ni mogoče pridobiti iz tržnih podatkov (3. raven)
Nekratkoročna finančna sredstva
Druge delnice in deleži*	47.423.171	47.423.171	44.025.411	0	3.397.760
Nekratkoročno dana posojila**	8.866	8.866	0	0	8.866
Nekratkoročne poslovne terjatve**	31.397	31.397	0	0	31.397
Kratkoročna finančna sredstva
Kratkoročno dana posojila**	1.824	1.824	0	0	1.824
Nekratkoročne finančne obveznosti
Nekratkoročna posojila**	71.209.697	71.209.697	0	0	71.209.697
Nekratkoročne poslovne obveznosti**	145.939	145.939	0	0	145.939
Kratkoročne finančne obveznosti
Kratkoročna posojila**	10.521.175	10.521.175	0	0	10.521.175
Druge kratkoročne finančne obveznosti**	61.363	61.363	0	0	61.363

* merjene po pošteni vrednosti

** predstavljene po pošteni vrednosti

Knjigovodska vrednost kratkoročnih terjatev, denarnih sredstev ter kratkoročnih obveznosti predstavlja dober približek poštene vrednosti, zato teh v zgornji tabeli ne razkrivamo.

Delnice in deleži, merjeni po pošteni vrednosti, so bili vrednoteni po uradno objavljenih veljavnih tečajih Ljubljanske borze in tečajnice vzajemnih skladov.

Za izračun vrednosti 3. ravni postavke Druge delnice in deleži Skupina uporabi podatke, ki so ji na voljo, na način, da primerja

Družba Luka Koper, d. d.

Na zadnji dan poslovnega leta 2021 se je odstotek finančnih obveznosti (brez drugih finančnih obveznosti) v celotni strukturi obveznosti do virov sredstev v družbi v primerjavi s koncem predhodnega poslovnega leta, ko je znašal 14,3 odstotka, zmanjšal na 11,9 odstotka. Učinek morebitnih sprememb variabilnih obrestnih mer na prihodnji čisti poslovni izid po davkih je prikazan v tabeli, ki sledi.

vrednost naložbe, ki jo Skupina izkazuje v poslovnih knjigah, s sorazmerno vrednostjo v deležu kapitala naložbene družbe na datum bilance.

2. Obvladovanje tveganja spremembe obrestnih mer

Zaradi strukture finančnih obveznosti se družba/Skupina srečuje tudi z obrestnim tveganjem, saj lahko nepričakovana rast variabilnih obrestnih mer negativno vpliva na načrtovane poslovne rezultate.

Morebitna sprememba variabilnih obrestnih mer bi lahko imela vpliv na 53,5 odstotka vseh posojil družbe (na zadnji dan predhodnega leta je znašal ta delež 53,7 odstotka); preostalih 46,5 odstotka prejetih posojil je bilo sklenjenih s fiksno obrestno mero.

Pregled izpostavljenosti

(v evrih)	31. 12. 2021	Izpostavljenost 2021	31. 12. 2020	Izpostavljenost 2020
Prejeta posojila z variabilno obrestno mero (brez obrestne zaščite)	38.127.049	53,5 %	43.922.131	53,7 %
Prejeta posojila z nominalno obrestno mero	33.082.648	46,5 %	37.808.741	46,3 %
Skupaj	71.209.697	100,0 %	81.730.872	100,0 %

Analiza občutljivosti bančnih posojil glede na spremembo variabilnih obrestnih mer:

(v evrih)	Nezaščitena bančna posojila z variabilno obrestno mero	Porast za 15 bazičnih točk	Porast za 25 bazičnih točk	Porast za 50 bazičnih točk
Stanje na dan 31. 12. 2021
3M EURIBOR	38.127.049	33.566	55.943	111.885
Skupni učinek na obrestne odhodke	38.127.049	33.566	55.943	111.885
Stanje na dan 31. 12. 2020
3M EURIBOR	43.922.131	38.008	61.680	123.361
Skupni učinek na obrestne odhodke	43.922.131	38.008	61.680	123.361

Analiza občutljivosti bančnih posojil na spremembe variabilnih obrestnih mer je bila narejena ob predpostavkah morebitne rasti obrestnih mer v višini 15, 25 in 50 bazičnih točk. Konec

leta 2021 je imela družba vsa posojila, vezana na gibanje trimesečnega euriborja, nezavarovana pred obrestnim tveganjem.

Skupina Luka Koper

Odstotek finančnih obveznosti (brez drugih finančnih obveznosti) se je v celotni strukturi obveznosti do virov sredstev v Skupini znižal s prvotnih 13,5 odstotka v letu 2020 na 11,2 odstotka na zadnji dan poslovnega leta 2021. Učinek morebitnih sprememb variabilnih obrestnih mer na prihodnji čisti poslovni izid po davkih je prikazan v tabeli, ki sledi.

Morebitna sprememba variabilnih obrestnih mer bi lahko imela vpliv na 53,5 odstotka vseh posojil Skupine (na zadnji dan predhodnega leta je znašal ta delež 53,7 odstotka); preostalih 46,5 odstotka prejetih posojil je bilo sklenjenih s fiksno obrestno mero.

Pregled izpostavljenosti

(v evrih)	31. 12. 2021	Izpostavljenost 2021	31. 12. 2020	Izpostavljenost 2020
Prejeta posojila z variabilno obrestno mero (brez obrestne zaščite)	38.127.049	53,5 %	43.922.131	53,7 %
Prejeta posojila z nominalno obrestno mero	33.082.648	46,5 %	37.808.741	46,3 %
Skupaj	71.209.697	100,0 %	81.730.872	100,0 %

Analiza občutljivosti bančnih posojil glede na spremembo variabilnih obrestnih mer:

(v evrih)	Nezaščitena bančna posojila z variabilno obrestno mero	Porast za 15 bazičnih točk	Porast za 25 bazičnih točk	Porast za 50 bazičnih točk
Stanje na dan 31. 12. 2021
3M EURIBOR	38.127.049	33.566	55.943	111.885
Skupni učinek na obrestne odhodke	38.127.049	33.566	55.943	111.885
Stanje na dan 31. 12. 2020
3M EURIBOR	43.922.131	37.008	61.680	123.361
Skupni učinek na obrestne odhodke	43.922.131	37.008	61.680	123.361

Analiza občutljivosti bančnih posojil na spremembe variabilnih obrestnih mer je bila narejena ob predpostavkah morebitne rasti obrestnih mer v višini 15, 25 in 50 bazičnih točk. Konec

leta 2021 je imela Skupina vsa posojila, vezana na gibanje trimesečnega euriborja, nezavarovana pred obrestnim tveganjem.

3. Obvladovanje likvidnostnega tveganja

Likvidnostno tveganje predstavlja možnost, da družba/ Skupina ne bi mogla poravnati obveznosti ob zapadlosti. Družba/Skupina obvladuje likvidnostno tveganje z rednim načrtovanjem denarnih tokov za različne ročnosti. Preventivno deluje na področju preprečevanja zamud kupcev, predvsem z rednim spremljanjem in takojšnjim odzivom na zamude pri plačilih; dodaten ukrep predstavljajo obračuni zamudnih obresti, zasnovani na vodenju enotne politike do kupcev.

	Luka Koper, d. d.
(v evrih)	Do 3 mesece	Od 3 do 12 mesecev	Od 1 do 2 let	Od 3 do 5 let	Nad 5 let	Skupaj
31. 12. 2021
Posojila in krediti	2.630.294	7.890.881	10.521.175	29.813.524	20.353.824	71.209.697
Predvidene obresti od vseh posojil	104.564	289.535	326.128	581.025	128.610	1.429.862
Obveznosti iz najemov	91.292	325.030	231.003	736.045	0	1.383.370
Druge finančne obveznosti	52.260	0	0	0	0	52.260
Kratkoročne poslovne obveznosti	31.564.575	0	0	0	0	31.564.575
Druge poslovne obveznosti	6.141.289	0	0	0	0	6.141.289
Skupaj	40.584.273	8.505.446	11.078.306	31.130.594	20.482.435	111.781.053
31. 12. 2020
Posojila in krediti	2.630.294	7.890.881	10.521.175	31.563.524	29.124.999	81.730.872
Predvidene obresti od vseh posojil	123.602	345.224	399.489	795.343	268.843	1.932.501
Obveznosti iz najemov	76.240	152.598	80.048	182.849	0	491.735
Druge finančne obveznosti	101.831	0	0	0	0	101.831
Kratkoročne poslovne obveznosti	32.997.349	0	0	0	0	32.997.349
Druge poslovne obveznosti	3.727.681	0	0	0	0	3.727.681
Skupaj	39.656.996	8.388.703	11.000.712	32.541.716	29.393.842	120.981.969

	Skupina Luka Koper
(v evrih)	Do 3 mesece	Od 3 do 12 mesecev	Od 1 do 2 let	Od 3 do 5 let	Nad 5 let	Skupaj
31. 12. 2021
Posojila in krediti	2.630.294	7.890.881	10.521.175	29.813.524	20.353.824	71.209.697
Predvidene obresti od vseh posojil	104.564	289.535	326.128	581.025	128.610	1.429.862
Obveznosti iz najemov	107.194	269.060	284.707	682.534	0	1.343.495
Druge finančne obveznosti	52.260	0	0	0	0	52.260
Kratkoročne poslovne obveznosti	32.019.815	0	0	0	0	32.019.815
Druge poslovne obveznosti	6.479.054	0	0	0	0	6.479.054
Skupaj	41.393.180	8.449.476	11.132.010	31.077.083	20.482.435	112.534.184
31. 12. 2020
Posojila in krediti	2.630.294	7.890.881	10.521.175	31.563.524	29.124.999	81.730.872
Predvidene obresti od vseh posojil	123.602	345.224	399.489	795.343	268.843	1.932.501
Obveznosti iz najemov	93.763	187.198	82.116	182.849	0	545.926
Druge finančne obveznosti	101.831	0	0	0	0	101.831
Kratkoročne poslovne obveznosti	33.414.672	0	0	0	0	33.414.672
Druge poslovne obveznosti	4.044.024	0	0	0	0	4.044.024
Skupaj	40.408.185	8.423.303	11.002.779	32.541.716	29.393.842	121.769.825

4. Obvladovanje valutnega tveganja

Izhodiščno tveganje spremembe valutnega tečaja izhaja iz terjatev do kupcev, nominiranih v ameriških dolarjih (USD). V preteklih letih je družbi/Skupini uspelo bistveno znižati

5. Obvladovanje kreditnega tveganja

Obvladovanje tveganja neizpolnitve pogodbenih obveznosti nasprotne stranke – tako imenovanega kreditnega tveganja – je v zadnjih letih pridobilo večji pomen. Neplačila kupcev se prenašajo na gospodarske subjekte z verižno reakcijo, kar bistveno poslabša oceno verjetnosti pravočasnih prilivov in ustvarja dodatne stroške financiranja poslovanja, zato je družba/Skupina v zadnjih letih pospešila aktivnosti na področju izterjave in še dosledneje spremlja zapadle terjatve kupcev. Pri kupcih, pri katerih družba/Skupina zazna plačilne težave in nedoslednost pri spoštovanju sprejetih poslovnih dogovorov, se fakturirano realizacijo v ameriških dolarjih do te mere, da so terjatve, nominirane v ameriških dolarjih, zanemarljive, zato se družba ni odločila za ščitenje te postavke.

v izogib plačilni nedisciplini vzpostavi avansni način plačila za vse naročene storitve. Na to področje pozitivno vpliva specifična struktura kupcev, saj družba/Skupina pretežno posluje z večjimi družbami, ladjarji, špediterji in agenti, ki vstopajo v poslovni proces družbe/Skupine že vrsto let.

Nekatere vrste terjatev ima družba/Skupina zavarovane z varščinami, ki jih kupcu po plačilu vseh obveznosti ali ob prekinitvi sodelovanja vrne.

Izpostavljenost kreditnemu tveganju

(v evrih)		Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	Pojasnilo	31. 12. 2021	31. 12. 2020	31. 12. 2021	31. 12. 2020
Nekratkoročno dana posojila		1.717	3.336	7.260	8.866
Nekratkoročne poslovne terjatve		39.991	41.088	39.991	31.397
Kratkoročni depoziti		0	0	0	71.085
Kratkoročno dana posojila		1.619	1.824	1.619	1.824
Kratkoročne terjatve do kupcev	22	39.668.097	34.280.948	40.010.297	34.546.716
Druge terjatve	22	2.745.273	2.344.599	2.949.258	2.513.742
Denar in denarni ustrezniki	23	16.342.426	37.051.470	40.638.685	61.021.421
Skupaj		58.799.123	73.723.265	83.647.110	98.195.051

6. Obvladovanje tveganja ustrezne kapitalske strukture

Ob identifikaciji optimalne kapitalske strukture si je družba/ Skupina za nekratkoročni strateški cilj zastavila ohranitev deleža dolžniških virov v pasivi pod 55 odstotki. Teh je bilo na zadnji poslovni dan leta 2021 v družbi 27,5 odstotka, kar je 1,0 odstotka manj kot zadnji dan predhodnega leta, v Skupini pa 26,3 odstotka, kar je 0,9 odstotka manj v primerjavi z zadnjim dnem predhodnega leta.

(v evrih)	Luka Koper, d. d.				Skupina Luka Koper
	31. 12. 2021		31. 12. 2020		31. 12. 2021		31. 12. 2020
	v evrih	delež (%)	v evrih	delež (%)	v evrih	delež (%)	v evrih	delež (%)
Kapital	432.176.305	72,5 %	408.951.207	71,5 %	466.965.328	73,6 %	441.660.686	72,7 %
Nekratkoročne obveznosti	109.790.976	18,4 %	113.014.150	19,8 %	111.691.521	17,6 %	115.100.788	18,9 %
Kratkoročne obveznosti	54.449.795	9,1 %	49.684.711	8,7 %	55.446.409	8,7 %	50.638.269	8,3 %
Obveznosti do virov sredstev	596.417.076	100,0 %	571.650.068	100,0 %	634.103.258	100,0 %	607.399.743	100,0 %

Pojasnilo 35. Posli z revizijsko družbo

Pogodbena vrednost storitev revidiranja letnega poročila, ki jih je za poslovno leto 2021 za družbo opravila družba BDO revizija, d. o. o., je znašala 24.805 evrov brez DDV, za Skupino pa je vrednost opravljenih storitev revidiranja letnega poročila znašala 43.337 evrov brez DDV. Družba BDO revizija, d. o. o., je za družbo opravila tudi druge storitve revidiranja računovodskih izkazov za dejavnost gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet, in gospodarske javne službe zbiranja odpadkov

s plovil ter revidiranje po ESEF standardu, katerih vrednost je skupaj znašala 6.740 evrov brez DDV. Druge storitve revidiranja za Skupino znašajo 7.806 evrov brez DDV, kar vključuje storitev dajanja zagotovil za poročilo o odnosih do povezanih družb ter poročilo o porabi javnih sredstev, prejetih zaradi zaposlenih invalidov, ki jih je poleg zagotovil, opravljenih za družbo, za poslovno leto 2021 za Skupino opravila družba BDO Revizija, d. o. o.

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	2021	2020	2021	2020
Revidiranje letnega poročila	24.805	24.805	43.337	43.337
Druge storitve revidiranja	6.740	23.310	7.806	24.376
Skupaj	31.545	48.115	51.143	67.713

33 Izkaz bilančnega dobička

V letu 2021 je obvladujoča družba Luka Koper, d. d., ustvarila čisti dobiček v višini 29.920.330 evrov. Uprava družbe je ob zaključku leta 2021 v skladu s tretjim odstavkom 230. člena Zakona o gospodarskih družbah polovico čistega poslovnega izida v višini 14.960.165 evrov namenila za druge rezerve iz dobička. Družba ugotavlja, da je bil v letu 2021 bilančni dobiček 29.592.320 evrov.

(v evrih)	31. 12. 2021	31. 12. 2020
Preneseni čisti dobiček	14.632.155	15.001.454
Čisti poslovni izid poslovnega leta	29.920.330	31.272.750
Povečanje drugih rezerv iz dobička	-14.960.165	-15.636.375
Bilančni dobiček skupaj	29.592.320	30.637.829

34 Pomembnejši dogodki po zaključku poslovnega leta

JANUAR 2022

Luka Koper, d. d., je 21. januarja 2022 z bančnim sindikatom v sestavi Nove Ljubljanske banke, d. d., in Banke Intesa Sanpaolo, d. d., sklenila dolgoročno kreditno pogodbo v višini 60 milijonov evrov. Posojilo je namenjeno financiranju

FEBRUAR 2022

Začel se je rusko-ukrajinski konflikt. Skupina Luka Koper pri analiziranju posledic na poslovanje ugotavlja, da je njena neposredna izpostavljenost do Rusije in Ukrajine razmeroma majhna, saj je obseg pretovora preko Luke Koper, ki je namenjen za trg Ukrajine in Rusije, zanemarljiv. Skupina Luka Koper nima neposredne finančne izpostavljenosti vezane na Rusijo,

naložbenih aktivnosti družbe in temelji na fiksni obrestni meri s četrtletnimi obroki vračanja, ki jih bo družba odplačevala od sredine leta 2023 do konca leta 2031.

Ukrajino in Belorusijo, pričakuje pa lahko posredne vplive na njen naložbeni portfelj zaradi gibanj na finančnih trgih. V skladu z MRS 10 – Dogodki po poročevalskem obdobju, se dogodki povezani z vplivi na poslovanje rusko-ukrajinskega konflikta obravnavajo kot nepopravljalni dogodki. Več o tem je pojasnjeno v 14. poglavju z naslovom Obvladovanje tveganj in priložnosti.

35 Poročilo neodvisnega revizorja

-

-

-

-

-

-

-

• -

-

-

-

-

-

-