Luka Koper

Legal Proceedings Report • Jun 3, 2022

Gradivo k 5. točki dnevnega reda

LUKA KOPER, d.d. Uprava

Poročilo o sodnih postopkih zoper nekdanje člane uprave in člane nadzornega sveta

(35. skupščina delničarjev družbe LUKA KOPER, d.d.)

KAZALO:

		1. UVOD
		2. REALIZACIJA SKUPŠČINSKEGA SKLEPA
	3. AKTIVNI SPORI
			3.1. ZADEVA TTI
			3.1.1. Zoper nekdanje člane nadzornega sveta
			3.1.1.1. Potek postopka
			3.1.1.2. Časovna projekcija
			3.1.1.3. Ocena verjetnosti uspeha
			3.1.2. Zoper nekdanje člane uprave
			3.1.2.1. Potek postopka
			3.1.2.2. Časovna projekcija
			3.1.2.3. Ocena verjetnosti uspeha
			3.1.3. Stroški
			3.1.4. Obvladovanje konflikta interesov
3.2. ZADEVA SKLADIŠČNE POVRŠINE ZA VOZILA
			3.2.1. Potek postopka
		3.2.2. Časovna projekcija
			3.2.3. Ocena verjetnosti uspeha
			3.2.4. Stroški
			3.3. ZADEVA EKO PODJETJA
			3.3.1. Potek postopka
			3.3.2. Casovna projekcija
			3.3.3. Ocena verjetnosti uspeha
			3.3.4. Stroški postopka
4. SKLEPNO
			4.1. STATUS
		4.2. STROŚKI
			4.3. EKONOMSKA SMOTRNOST POSTOPKOV

UVOD 1.

Uprava družbe Luka Koper, d.d. (v nadaljnjem besedilu: Luka Koper) je dne 10.5.2022 s strani Slovenskega državnega holdinga, d.d. (v nadaljnjem besedilu: SDH) prejela zahtevo za dopolnitev dnevnega reda 35. skupščine delničarjev družbe, št. 2022-832 z dne 9.5.2022. In sicer je predlagatelj SDH, d.d. na podlagi določbe 298. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) podal zahtevo, da se dnevni red skupščine dopolni z novo točko, in sicer s točko »5. Poročilo o sodnih postopkih zoper bivše člane uprave in člane nadzornega sveta« ter predlagal sprejem sklepa »Skupščina delničarjev se seznani s pisnim poročilom o sodnih postopkih zoper bivše člane uprave in nadzornega sveta «.

Skladno z zahtevo predlagatelja je uprava družbe izdelala to poročilo o sodnih postopkih zoper bivše člane uprave in člane nadzornega sveta ter ga skladno z določbo 305. člena ZGD-1 kot gradivo prilaga k 5. točki dnevnega reda 35. skupščine delničarjev družbe.

2. REALIZACIJA SKUPŠČINSKEGA SKLEPA

Skupščina družbe je na svoji seji dne 20.3.2009 sprejela sklep o imenovanju posebnega revizorja zaradi preveritve vodenja vseh poslov družbe v obdobju zadnjih petih let. Za posebnega revizorja je bila imenovana družba Pricewaterhouse Coopers d.o.o., Cesta v Kleče 15, 1000 Ljubljana, ki je dne 10.12.2009 izdelala Poročilo posebne revizije Luke Koper d.d., dostopno na spletni strani SEONET (URL: http://seonet.ljse.si/default.aspx?doc=SEARCH&doc_id=41582). Cena posebne revizije je znašala cca. 400.000 EUR.

Večina ugotovitev iz Poročila posebne revizije je povezanih z aktivnostmi uprave pod vodstvom Roberta Casarja v letih 2005 do 2009 v zvezi z gradbenimi projekti in finančnimi investicijami. Navedene investicije so se opazno povečale v letih 2007 – 2008 in so bile financirane z mešanico kratkoročnih in dolgoročnih posojil, kar je imelo vpliv na povečano zadolževanje družbe. Mnoge od teh investicij niso bile dovolj dobro pripravljene, o njih se ni dovolj razpravljalo in poslovno niso bile smotrne. Tedanja uprava ni upoštevala potrebnih postopkov odobritve in dovoljenj glede investicijskih aktivnosti.

Zaradi navedenega je skupščina družbe na svoji seji dne 19.7.2010 na podlagi poročila posebnega revizorja Pricewaterhouse Coopers d.o.o. z 99.949 % večino sprejela sklep o vložitvi tožb na povrnitev škode, ki je družbi nastala kot posledica kršitve dolžnosti njenih članov organov vodenja in nadzora v zvezi z vodenjem posameznih poslov družbe, ki glasi:

» Skladno s 327. členom Zakona o gospodarskih družbah in na podlagi predstavitve Poročila posebne revizije Luke Koper d. d. in Dopolnitve poročila posebne revizije Luke Koper d.d. in Konsolidiranim poročilom posebne revizije Luke Koper, d.d. z dne 20. april 2010, ki ga je izdelala revizijska hiša Pricewaterhouse Coopers, d.o.o., Cesta v Kleče 15, Ljubljana, mora uprava družbe v šestih mesecih od dneva skupščine s skrbnostio dobrega gospodarstvenika proučiti obstoj elementov odškodninske odgovornosti in vložiti tožbo zoper člane organov vodenja in/ali nadzora, za povrnitev škode, v zvezi z vodenjem tistih posameznih poslov družbe, s katerimi je družbi nastala škoda, kot posledica kršive dolžnosti članov organov vodenja in/ali nadzora, glede poslov, ki so bili navedeni v sklepu št. 4 (štiri), sprejetim na skupščini dne 20.3.2009 (dvajsetega marca dvatisočdevet), in sicer v zvezi:

• s prodajo vseh kapitalskih naložb v obdobju zadnjih petih let,
• z gradnjo nove poslovne stavbe,
• z odkupom in rušenjem skladišč na potniškem terminalu v Kopru,
• z nakupom nepremičnin na območju terminala BTC in Orleške gmajne v Sežani,
• s posli s podjetji Premik-net, Grafist in B.R.I.L.,
• z izdelavo projektne dokumentacije za pokritje terminala za razsuti tovor,
• z nakupom poslovnega deleža v slovaškem podjetju TT Invest,
• z ustanovitvijo in kreditiranjem vseh novonastalih podjetij v obdobju zadnjih petih let,
• s smiselnostjo nakupa obalnih dvigal za podaljšanje I. pomola,
• s stroškovno smiselnostjo nakupa vseh nepremičnin v obdobju zadnjih petih let,
• s stroškovno upravičenostjo vodenja investicij,
• z upravičenostjo plačila kavcije in vračila sredstev za sprostitev ladij v lasti družb Pašnjak, d.o.o. in H/J Shipping Malta Ltd.,
• z izgradnjo ankaranske vpadnice.«

Družba je za realizacijo skupščinskega sklepa z dne 19.7.2010 sklenila pogodbi o pravnem svetovanju in zastopanju z Odvetniško pisarno Miro Senica in odvetniki o.p., d.o.o. (v nadaljevanju: Odvetniška pisarna Senica) in Odvetniško družbo Ceferin in partnerji o.p., d.o.o. (v nadaljevanju: Odvetniška pisarna Ceferin), ki sta preučili vse primere kršitve dolžnosti nekdanjih članov uprave pod vodstvom Roberta Casarja in tedanjih članov nadzornega sveta in izmed primerov, ki so navedeni v skupščinskem sklepu v imenu družbe kot oškodovanke vložili tožbe.

Pred vložitvijo odškodninskih tožb sta Odvetniška pisarna Senica in Odvetniška pisarna Čeferin pripravili poročilo, kjer sta navedli posamezne sporne posle, kakor izhaja iz izsledkov poročila revizijske hiše Pricewaterhouse Coopers d.o.o. in v tem poročilu opredelili glede odškodninske odgovornosti nekdanjih članov uprave in tedanjih članov nadzornega sveta. Družba je vložila tožbe zgolj za tistih šest zadev, kjer sta odvetniški družbi ocenili obstoj odskodninske odgovornosti. Cena zunanje pravne ocene možnosti uspeha v odškodninskih sodnih postopkih je znašala cca. 50.000 EUR.

Pooblaščeni odvetniški pisarni Senica in Čeferin sta za prepoznanih šest odškodninskih primerov vložili dve tožbi. Ena tožba je bila dne 24.9.2010 vložena zoper nekdanje organe vodenja in nadzora v zadevi »Nakup 10 % poslovnega deleža v družbi Trade Trans Invest, Slovaška - zadeva TTI (v višini 19.630.000,00 EUR). Okrožno sodišče v Kopru je razdružilo tožbo tako, da se zahtevek zoper nekdanje člane uprave in nekdanje člane nadzornega sveta obravnava ločeno, tj. tako da sta na podlagi te tožbe nastala dva gospodarska spora. Oba sta po dvanajstih letih pred sodiščem prve stopnje.

Druga tožba je bila vložena le zoper člane nekdanje uprave (ne pa tudi nadzornike), in sicer v zadevah skladiščnih površin za vozila, odkup in rušenje skladišč na potniškem terminalu v Kopru, nakup objekta »Luna« v Sežani, podaljšanje pomola I, posli v zvezi z Eko podjetji (vse v skupni višini 12.983.381,76 EUR).

Okrožno sodišče v Kopru je zahtevke razdružilo tako, da so se odškodninski zahtevki zoper člane uprave obravnavali ločeno, in sicer:

• pod opr. št. I Pg 666/2010 zaradi plačila 5.048.434,48 EUR (Skladiščne površine za vozila -. zadeva »Grafist« ),
• pod opr. št. I Pg 562/2013 zaradi plačila 4.809.496,64 EUR (zadeva »Eko podjetja«),
• pod opr. št. I Pg 560/2013 zaradi plačila 969.566,00 EUR (nakup nepremičnine parc. št. 3745/375 k.o. Sežana, Luna),
• pod opr. št. I Pg 559/2013 zaradi plačila 1.454.431,00 EUR (Potniški terminal),
• pod opr. št. I Pg 561/2013 zaradi plačila 701.453,64 EUR (Pomol I).

Na podlagi ene tožbe je tako nastalo pet ločenih, ti. samostojnih gospodarskih sporov. Dva spora sta se odprta, trije pa so že pravnomočno zaključeni (to so zadeva »Luna« (nakup objekta v Sežani), zadeva potniški terminal (odkup in rušenje skladišč) in zadeva pomol I. O končanih sporih je uprava poročala na 30. skupščini delničarjev Luka Koper, d.d. v »Poročilu o sodnih postopkih zoper nekdanje člane uprave in člane nadzornega sveta« pod točko 4. poročila.

3. AKTIVNI SPORI

3.1. ZADEVA TTI

3.1.1. Zoper nekdanje člane nadzornega sveta

3.1.1.1. Potek postopka

Zoper bivše nadzornike, to so MARJAN BEZJAK, ORJANO BAN, BORIS BRADAČ, OLGA FRANCA, METOD MEZEG, NEBOJŠA TOPIĆ, MARKO VALENTINČIČ in BOJAN ZADEL sta pooblaščeni odvetniški pisarni vložili tožbo na plačilo odškodnine zaradi škode, ki jo je utrpela družba ob nakupu 10 % deleža družbe TTI. Višina uveljavljane odškodnine, to je 19.630.000,00 EUR, je enaka razliki med plačano kupnino in dejansko vrednostjo deleža družbe TTI. Tožbo sta pooblaščeni odv. pisarni, in sicer odv. pisarna Ceferin in odv. pisarna Senica vložili skupaj, kasneje je zaradi racionalizacije stroškov prišlo do delitve zadev. Odškodninska tožba temelji na ugotovitvah, da so tožene stranke kot člani nadzornega sveta ravnali v nasprotju s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika, ker dogovorjena kupnina za nakup 10% deleža v družbi TTI ni temeljila na ustrezni oceni vrednosti podjetja. Tožeča stranka, torej Luka Koper, navedeno

utemeljuje z dejstvom, da je odločitev nadzornikov na sporni skupščini temeljila na neustreznih in nezadostnih informacijah oziroma, da so bili člani nadzornega sveta pri sprejemanju odločitve o soglasju k nakupu 10% poslovnega deleža v TTI za ceno 25.800.000,00 EUR neskrbni. Temelj zahtevka predstavlja določba 263. člena ZGD-1.

Do sedaj je sodišče odločalo že dvakrat.

V prvotnem sojenju, katerega je sodišče zaključilo z izdajo sodbe opr. št. I Pg 665/2010 dne 17.10.2017 je sodišče zavzelo stališče, da tožencem v okviru proste podjetniške presoje ni mogoče očitati protipravnosti oziroma opustitve dolžnega ravnanja, ki se pričakuje od članov nadzornega sveta, zato je sodišče tožbeni zahtevek Luke Koper zavrnilo že po temelju ter se z obstojem ostalih predpostavk odškodninske odgovornosti (obstoj škode, vzročna zveza in odgovornost) ni ukvarjalo. V celoti je torej zavrnilo tožbeni zahtevek Luke Koper in ji naložilo povrnitev pravdnih stroškov toženih strank. Zoper sodbo je bila vložena pritožba iz vseh pritožbenih razlogov, v kateri je Luka Koper osporavala predvsem zmotno uporabo materialnega prava, ki je tudi posledica napačne dokazne ocene.

Višje sodišče v Kopru je sledilo pritožbenim argumentom, sodbo sodišča prve stopnje s sklepom opr. št. I Cpg 4/2018 dne 1.3.2018 razveljavilo in vrnilo sojenje v ponovni postopek z jasnim stališčem, da so vsi toženci pri odločanju o nakupu 10% deleža v TTI opustili dolžno skrbnost, ki se pričakuje od članov nadzornega sveta. Višje sodišče je torej v sklepu ugotovilo protipravno ravnanje nadzornega sveta družbe glede odločanja o nakupu poslovnega deleža v družbi TTI.

V ponovljenem postopku je prvostopenjsko sodišče dne 13.5.2019 izdalo sodbo opr. št. Pg 75/2018 in glede ugotovljene protipravnosti sledilo odločbi Višjega sodišča, opr. št. I Cpg 4/2018 ter ugotovilo prvo predpostavko odškodninske odgovornosti, to je protipravnost oziroma opustitev dolžnega ravnanja, vendar je v nadaljevanju zaključilo, da:

• tožeča stranka, torej Luka Koper ni uspela dokazati obstoja in višine škode,
• v zvezi z očitkom neobstoječih sinergij pa tudi, da med zatrjevano škodo in ravnanjem tožencev ni bilo vzročne zveze.

Luka Koper se je zoper tako odločitev pritožila in dne 21.1.2020 prejela sodbo Višjega sodišča v Kopru z opr. št. Cpg 163/2019, s katero je le-to pritožbo zavrnilo.

Luka Koper je zoper tako odločitev vložila revizijo kot izredno pravno sredstvo in Vrhovno sodišče Republike Slovenije je s sklepom z dne 24.8.2021 reviziji ugodilo, sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, ki poteka pod opr. št. Pg 265/2021. Vrhovno sodišče je Luki Koper pritrdilo glede vprašanja dokaznega bremena in razsodilo, da sta sodišči prve in druge stopnje nepravilno uporabili pravila o dokaznem bremenu glede utemeljeno pričakovanih sinergijskih učinkov in kolikšni naj bi bili.

Glede ugotavljanja tržne vrednosti 10% poslovnega deleža je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je sodišče zagrešllo bistveno kršitev določb postopka, ker ni sledilo dokaznemu predlogu tožeče stranke za postavitev izvedenca. V ponovljenem postopku je (skladno z napotki Vrhovnega sodišča) sodišče imenovalo izvedenca, ki naj bi to vrednost ugotovil. Zadeva je trenutno v fazi pripomb na izvedensko mnenje. Narok je razpisan dne 7.9.2022.

3.1.1.2. Casovna projekcija

Prvi narok za glavno obravnavo je razpisan dne 7.9.2022 in predvidoma bo na njem, glede na pripombe pravdnih strank na izvedensko mnenje, najverjetneje zaslišan izvedenec, s čimer naj bi bil dokazni postopek izčrpan, zadeva pa zrela za odločitev. Eventualno bi lahko v posledici zaslišanja sodišče izvedencu odredilo, da dopolni izvedensko mnenje. V tem primeru bi bilo potrebno izvesti še en narok. Ocenjujemo, da bi se lahko postopek na prvi stopnji zaključil do konca leta 2022.

3.1.1.3. Ocena verjetnosti uspeha

Vrhovno sodišče je Luki Koper pritrdilo glede vprašanja dokaznega bremena in razsodilo, da sta sodišči prve in druge stopnje nepravilno uporabili pravila o dokaznem bremenu glede utemeljeno pričakovanih sinergijskih učinkov in kolikšni naj bi bili. V slovenskem pravnem redu sodne odločbe niso formalni pravni vir in nižje sodišče ni vezano materialnopravno na stališče instančnega sodišča, je pa vezano na procesnopravna stališča - opraviti namreč mora vsa tista dejanja, na katera je instančno sodišče

opozorilo. Posledično bi bilo zato mogoče, da sodišče prve stopnje vztraja na svojem (napačnem) materialnopravnem stališču, vendar je to v primeru, ko je zadeva preizkušena na Vrhovnem sodišču, ki je hierarhično najvišje sodišče, in ki se je v tej zadevi opredelilo do pravilnosti uporabe materialnega prava, zelo malo verjetno. Da bi Luka Koper uspela s tožbenim zahtevkom v ponovljenem postopku, mora dokazati naslednje elemente odškodninske odgovornosti tožencev: i) škodno ravnanje članov nadzornega sveta, ii) škodo in iii) vzročno zvezo med ravnanjem in nastalo škodo. Tožene stranke pa so tiste, ki morajo dokazati, da so ravnale vestno in pošteno. Uspeh Luke Koper v ponovljenem postopku je dejansko odvisen zgolj od vprašanja obstoja in višine škode. Protipravnost ravnanja tožencev je bila namreč že ugotovljena v dosedanjih odločitvah sodišč; medtem ko je glede vzročne zveze Vrhovno sodišče pojasnilo, da je ta podana, če se dokaže, da je bila višja nakupna cena poslovnega deleža odraz nerealnih pričakovanj tožencev glede sinergij. Upoštevajoč zgoraj predstavljena stališča in napotke Vrhovnega sodišča je mnenje odv. pisarne Čeferin, da je verjetnost uspeha v ponovljenem postopku višja od 50 odstotkov.

Zoper nekdanje člane uprave

3.1.1.4. Potek postopka

Sodišče je s sklepom z dne 12.1.2017 sklenilo, da se zahtevek iz skupne tožbe za plačilo odškodnine v višini 19.630.000,00 EUR, zoper nekdanje člane uprave, to so ROBERT ČASAR, ALDO BABIČ, MARJAN BABIC in BORIS MARZI, obravnava ločeno od zahtevka zoper nekdanje člane nadzornega sveta, zato se ta postopek vodi pod opr. št. I Pg 13/2017.

Okrožno državno tožilstvo v Kopru je zoper tri člane nekdanje uprave (Robert Časar, Aldo Babič, Marjan Babič) sprožilo tudi kazenski postopek, ki poteka pred Okrožnim sodiščem v Kopru pod št. I K 55179/2012, v katerem jim očita kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic po 1. in 2. odst. 244. člena Kazenskega Zakonika (v nadaljevanju: KZ-1B). Glavna obravnava je predvidena za dne 14.7.2022.

Za čas trajanja omenjenega kazenskega postopka je odškodninski postopek zoper člane uprave prekinjen.

3.1.1.5. Časovna projekcija

Trajanje oziroma končanje postopka je odvisno od trenutka, ko bo pravnomočno odločeno v kazenski zadevi. Trenutno se kazenski postopek nahaja v fazi pravnomočne obtožbe in razpisanega naroka, predvideva pa se, da bo trajal vsaj še nekaj let. Ob tem velja pojasniti, da je sklep, s katerim je pravdno sodišče postopek prekinilo do pravnomočnosti kazenskega postopka, sklep procesnega vodstva, ki ga sodišče prve stopnje lahko vedno prekliče in proti kateremu, skladno z določilom tretjega odstavka 270. člena Zakona o pravdnem postopku, ni pritožbe. Tako lahko sodišče kljub dejstvu, da kazenski postopek ni zaključen, nadaljuje postopek zoper upravo in na podlagi lastne ocene zadevo tudi zaključi. Luko Koper v kazenskem postopku zastopa Odvetniška družba Miro Senica in odvetniki.

3.1.1.6. Ocena verjetnosti uspeha

Člani uprave so v postopku podali smiselno enake ugovore glede pretrganje vzročne zveze, kot so jih navajali člani nadzornega sveta. Upoštevaje to dejstvo je v tem trenutku utemeljeno pričakovati, da bo v postopku glede uprave sodišče postopalo na povsem enak način kot v postopku zoper člane nadzornega sveta, pri katerih je bilo ugotovljeno, da so ravnali protipravno.

3.1.2. Stroški

Na dan izdelave tega poročila je bilo v sodnih postopkih, ki jih družba v zadevi TTI vodi v obeh postopkih zoper člane nekdanje uprave in nadzornega sveta za sodne stroške (sodne takse, predujme) plačanih cca 287.000,00 EUR, za odvetniške stroške pa cca 281.500,00 EUR. Skupaj torej 568.500,00 EUR.

V letu 2019 so bile oblikovane rezervacije za pokrivanje sodnih stroškov in zamudnih obresti za postopek, ki se nanaša na bivše člane nadzornega sveta, in sicer v višini 1.521.283,94 EUR, ki so bile v letu 2020 v višini 1.527.499,00 EUR tudi izplačane kot pravdni stroški tožencev.

Zaradi naknadno izdane sodbe Vrhovnega sodišča so nato tožene stranke (razen Marjana Bezjaka) sicer vrnile znesek, ki jim ga je Luka Koper plačala kot povračilo sodnih stroškov po razveljavljenih sodbah tako, da je Luka Koper od že izplačanih pravdnih stroškov tožencev prejela 1.241.052,58 EUR. Marjan Bezjak mora vrniti Luki Koper še 286.446,34 EUR.

Luka Koper je na podlagi mnenja odvetniške družbe Ceferin z dne 30.1.2020 oblikovala tudi rezervacije za nekdanje člane Časarjeve uprave v višini 488.000,00 EUR (v primeru neuspeha na prvi stopnji bi morali vsakemu tožencu povrniti 100.687,00 EUR + DDV + morebiti priglašene druge stroške, ki jih v tem trenutku ni mogoče oceniti, skupaj torej cca 400.000,00 EUR + DDV).

Glede nadaljnjih stroškov zastopanja v zadevi TTI ocenjujemo, da bodo do zaključka postopka na prvi stopnji nastali še stroški odgovorov na pripombe tožencev na izvedensko mnenje, morebitnih pripomb na morebitno dopolnitev izvedenskega mnenja ter stroški zastopanja na naroku, kar po trenutni oceni naj ne bi preseglo 15.000,00 EUR.

Predvidevanje, da bo ponovljeni postopek krajši in bi zaradi manjši stroški kot v prvotno izvedenem postopku, je težko, je pa, glede na to, da bo sodišče odločalo zgolj v okviru postavljenih vprašanj s strani revizijskega sodišča, moč utemeljeno pričakovati, da bo obravnav in s tem povezanih stroškov vseeno manj kot v prvotnem postopku.

V primeru, da bi bilo tožbenemu zahtevku Luke Koper v ponovljenem postopku na prvi stopnji ugodeno bi to pomenilo, da bi ji morali toženci povrniti vse stroške, ki so ji nastali tekom prvotnega postopka pred Okrožnim in Višjim sodiščem, v revizijskem postopku ter ponovljenem postopku.

V kazenski zadevi zoper člane uprave so Luki Koper nastali stroški v višini cca. 1.200,00 EUR, natančne ocene stroškov postopka, ki bodo še nastali pa ni mogoče podati, saj je njihov nastanek odvisen od načina vodenja postopka s strani sodišča in aktivnosti obtoženih in njihovih zagovornikov. Stranke postopka namreč lahko tekom postopka podajajo dodatne dokazne predloge, medtem ko je od sodišča odvisno, ali bo te dokazne predlo ali ne. Ne glede na navedeno, pa je glede na obsežnost zadeve in dolgotrajni predkazenski postopek jasno, da bo izvedenih več narokov za glavno obravnavo. V nadaljevanju postopka se pričakuje, da bodo Luki Koper nastali predvsem odvetniški stroški zastopanj na narokih.

3.1.3. Obvladovanje konflikta interesov

Pet tožencev je bilo v času vložitve tožbe v delovnem razmerju z družbo. Na dan izdelave tega poročila pa sta v družbi zaposlena le še dva.

Oba sta bila premeščena na delovna mesta, na katerih nimata nobenih pooblastil oz. nimata možnosti vplivati na zaposlene in ostale osebe, ki se ukvarjajo s sodnimi postopki.

3.2. ZADEVA SKLADIŠČNE POVRŠINE ZA VOZILA-ZADEVA GRAFIST

3.2.1. Potek postopka

V sodnem postopku opr. št. I Pg 666/2010, I Pg 31/2016 (ponovljeni postopek) se je pred Okrožnim sodiščem v Kopru uveljavljal zahtevek za nerazdelno (solidarno) plačilo odškodnine v višini 5.048.434,48 EUR z obrestmi zoper bivše člane uprave, Roberta Casarja, Alda Babiča, Marjana Babiča, Pavla Krumenakerja in Borisa Marzija, in sicer zaradi škode, ki je nastala družbi kot posledica njihovega neskrbnega in nevestnega ravnanja pri sklenitvi najemne pogodbe za deponijo ter iz njiju izvirajoče posledice (denarne kazni za nedovoljeno gradnjo na zemljiščih MOK).

Sodišče prve stopnje je dne 12.9.2014 izdalo sodbo, s katero je odločilo, da sta toženi stranki Robert Casar in Aldo Babič dolžni družbi Luka Koper nerazdelno plačati odškodnino v višini 680.000,00 EUR, skupaj s pripadajočimi zakonskimi obrestmi, v preostalem delu v znesku 4.368.434,48 EUR s pripadajočimi zakonskimi obrestmi pa je zahtevek zoper Roberta Casarja in Alda Babiča zavrnilo.

Zahtevek zoper Marjana Babiča, Borisa Marzija in Pavla Krumenakerja je sodišče prve stopnje zavrnilo v celoti.

Zoper sodbo je vložila pritožbo Luka Koper, prav tako pa tudi Robert Časar in Aldo Babič. Višje sodišče v Kopru je dne 26.03.2015 izdalo sodbo, s katero je pritožbama Roberta Casarja in Alda Babiča ugodilo in zavrnilo tudi zahtevek na plačilo 680.000,00 EUR, hkrati pa je zavrnilo pritožbo Luke Koper glede preostalega zahtevka.

Zoper odločitev Višjega sodišča je Luka Koper vložila revizijo, o kateri je dne 9.12.2015 s sodbo in sklepom odločilo Vrhovno sodišče je sodbo drugostopenjskega sodišča razveljavilo v delu, ki se nanaša na plačilo 680.000,00 EUR z zakonskimi obrestmi zoper Roberta Casarja in Alda Babiča ter v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V predmetnem postopku je bil tako doslej pravnomočno zavrnjen tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine v znesku 4.368.434,48 EUR s pripadajočimi zakonskimi obrestmi zoper Marjana Babiča, Borisa Marzija in Pavla Krumenakerja, zoper Roberta Casarja in Alda Babiča pa je ponovljeni pravdni postopek glede plačila 680.000,00 EUR še v teku.

Sodišče je v letu 2017 odredilo dokaz s postavitvijo izvedencev nepremičninske stroke, pristaniško dejavnost ter ekonomsko-finančne stroke. Na dan sestave tega poročila je zadeva v ponovljenem postopku na prvi stopnji v fazi pregleda in podaje pripomb na izdelana izvedenska mnenja. Sodišče je pravdnim strankam februarja 2022 posredovalo več izvedenskih mnenj, pripravljenih s strani izvedencev pristaniške, nepremičninske in ekonomsko-finančne stroke, na katera je možno podati pripombe do dne 14.7.2022. Izvedenska mnenja so izjemno obsežna, saj zajemajo analizo kompleksnega dejanskega stanja, za pripravo teh mnenj so izvedenci potrebovali več let. Izvedenska mnenja so v fazi preučevanja.

Zavrnilni sklop (zahtevek v višini 4.368.434,48 EUR), ki je pravnomočen, je družba izpodbijala z ustavno pritožbo, ki se je pred Ustavnim sodiščem vodila pod opr. št. Up-178/16. Dne 2.7.2018 smo prejeli sklep Ustavnega sodišča, opr. št. Up-178/16-8 z dne 21.6.2018, s katerim je Ustavno sodišče sklenilo, da se ustavna pritožba ne sprejme.

3.2.2. Časovna projekcija

Nov narok za glavno obravnavo je razpisan 11.11.2022. Pričakujemo, da bo sodišče izvedence še zaslišalo, po potrebi naročilo dopolnitev izvedenskih mnenj ter nato izdalo sodbo.

3.2.3. Ocena verjetnosti uspeha

Ocenjujemo, da bo sodišče po temelju tožbenemu zahtevku Luke Koper zoper Roberta Casarja in Alda Babiča sicer ugodilo (verjetnost 90%), vendar pa glede na trenutno stanje v postopku obstaja veliko vprašanje glede ugoditve tožbenemu zahtevku po višini. Sodišče bo namreč tožbeni zahtevek skladno z navodilom Vrhovnega sodišča presojalo tudi po sami višini, pri čemer bo za končno odločitev bistveno, ali bo sodišče ugotovilo, da je imela Luka Koper od uporabe spornih nepremičnin koristi. Če bo ugotovilo, da je temu tako, bo sodišče zadevne koristi upoštevalo pri odločanju o višini tožbenega zahtevka. Slednje bo povsem odvisno od dokaznega postopka z izvedenci, katerih izvedenska mnenja je sodišče pridobilo. Izvedenska mnenja so trenutno predmet pregleda in podaje pripomb s strani vseh pravdnih strank.

3.2.4. Stroški

Za sodne stroške (sodne takse) in izvedence je bilo do sedaj plačanih cca 164.000,00 EUR, za odvetniške stroške cca 120.000,00 EUR. Skupaj so stroški družbe doslej znašali cca 284.000,00 EUR.

Za pravdne stroške toženih strank v delu, kjer Luka Koper ni uspela, je bilo toženim strankam plačanih cca 360.000,00 EUR. Skupno trenutno stroškovno breme v tej zadevi znaša cca 644.000,00 EUR.

V nadaljnjem postopku pričakujemo, da bo Luki Koper do pravnomočnosti nastalo še za cca 13.000,00 EUR odvetniških stroškov.

3.3. ZADEVA EKO PODJETJA

3.3.1. Potek postopka

V sodnem postopku, opr. št. I Pg 562/2013 in I Pg 581/2015 (v ponovljenem postopku) Luka Koper zoper bivše člane uprave Roberta Casarja, Alda Babiča, Marjana Babiča in Borisa Marzija pred Okrožnim sodiščem v Kopru uveljavlja zahtevek na nerazdelno (solidarno) plačilo odškodnine v višini 4.809.496,64 EUR, in sicer zaradi škode, ki je družbi nastala kot posledica ravnanja toženih strank v zvezi s pravno in ekonomsko neupravičeno konverzijo posojil Eko podjetjem v poslovne deleže teh podjetij in prav tako pravno in ekonomsko neupravičenim prevzemom dodatnih obveznosti pri izvedbi projekta izgradnje sončne elektrarne in predelave zaoljenih vod.

Sodišče o tej zadevi odloča v ponovljenem postopku, saj je najprej Okrožno sodišče v zadevi opr. št. I Pg 562/2013 dne 1.6.2015 izdalo sodbo in sklep, s katerim je ustavilo postopek za plačilo 220.000,00 EUR, saj je Luka Koper med pravdnim postopkom za ta znesek prodala poslovni delež v družbi Ecoporto d.o.o. ter s tem zmanjšala višino škode in posledično v tem delu zahtevek umaknila. V preostalem delu je sodišče zahtevek Luke Koper zavrnilo.

Sodišče je zavzelo stališče, da so tožene stranke imele realno in utemeljeno podlago, da bo sodelovanje pri tem poslu prineslo Luki Koper dolgoročne pozitivne učinke in ustrezen dobiček po začetnem investicijskem vlaganju.

Višje sodišče je na podlagi pritožbe Luke Koper izpodbijano sodbo delno razveljavilo v delu, v katerem se je nanašala na plačilo zneska v višini 597.528,00 EUR ter zadevo v razveljavljenem delu vrnilo v ponovno sojenje.

Zoper zavrnilni del sodbe Višjega sodišča je Luka Koper vložila revizijo, na podlagi katere je Vrhovno sodišče s sklepom opr. št. III Ips 45/2016 z dne 23.1.2018 odločilo, da se sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavita in vrneta v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, in sicer iz razlogov, ker po mnenju Vrhovnega sodišča pritožbeno sodišče ni preizkusilo, ali je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo v zvezi s t.i. pravilom proste podjetniške presoje, in ker je prvostopenjsko sodišče nejasno oziroma napačno razmejilo, kaj sodi v pravilo proste podjetniške presoje in kaj je predmet presoje po določbah 263. člena ZGD-1 (skrbnost in odgovornost članov vodenja in nadzora).

Sodišče prve stopnje, ki mora ponovno odločati o celotnem zahtevku (razen za umaknjenih 220.000,00 EUR) mora skladno s sodbo Vrhovnega sodišča razčleniti proces odločanja uprave glede konkretnih pravnih poslov in zavzeti stališče glede (ne)uravnoteženosti pogodbene ureditve v zvezi z Eko podjetji.

V novem sojenju je sodišče dne 19.12.2018 opravilo narok za glavno obravnavo in imenovalo izvedenca, pooblaščenega ocenjevalca podjetij, ki je pripravil izvedensko mnenje. Izvedensko mnenje je v sporu zelo pomembo, saj bo sodišče na podlagi mnenja izvedenca ugotavljalo nastanek in višino škode, ki je bila povzročena tožeči stranki, prav tako pa tudi vzročno zvezo, ki jo prerekajo tožene stranke in trdijo, da naj bi škodo dejansko povzročila nova uprava, ki se je odločila Eko podjetja ukiniti.

Na izvedensko mnenje so pripombe podale vse pravdne stranke, zato je sodišče na naroku dne 24.3.2021 izvedencu naložilo pisno dopolnitev izvedenskega mnenja v roku 60 dni ter odločilo, da bo na dopolnitev izvedenskega mnenja dopustilo zgolj še eno vlogo vsake stranke.

Dopolnitev izvedenskega mnenja smo prejeli dne 24.6.2021 in nanj odgovorili dne 25.8.2021. Pričakujemo razpis naroka, na katerem bo sodišče izvedenca zaslišalo.

3.3.2. Časovna projekcija

Na dan sestave tega poročila o zadevi še ni odločeno, saj čakamo na razpis naroka. O zahtevku ponovno odloča sodišče prve stopnje, ki bo v določeni meri ponovno izvedlo dokazni postopek. Prav tako bodo sodbo izdano na prvi stopnji pravdne stranke lahko izpodbijale z rednimi sredstvi. Glede na navedeno ni mogoče pričakovati, da bi bil predmetni postopek zelo kmalu pravnomočno zaključen, prav tako je težko napovedati izdajo sodbe sodišča prve stopnje.

3.3.3. Ocena verjetnosti uspeha

Izida postopka ni mogoče z gotovostjo predvideti, menimo pa, da je glede na trenutno stanje zadeve in glede na dokazni postopek z izvedencem verjetnost, da bi Luka Koper v postopku v celoti uspela, manj kot 50%.

3.3.4. Stroški postopka

Za sodne stroške (sodne takse) in izvedence je Luka Koper do sedaj plačala cca 90.000,00 EUR, za odvetniške stroške cca 60.000,00 EUR, skupaj torej cca 150.000,00 EUR.

Natančno oceno stroškov postopka, ki bodo še nastali, ni mogoče podati, saj je njihov nastanek odvisen od načina vodenja postopka s strani sodišča in aktivnosti nasprotnih strank. Ocenjujemo, da bo v nadaljevanju postopka do pravnomočnosti na drugi stopnji nastalo še za cca. 12.000,00 EUR odvetniških stroškov.

SKLEPNO 4.

4.1. STATUS

Luka Koper je od skupno 23-ih s skupščinskim sklepom z dne 19.7.2010 problematiziranih zadev vložila tožbe v 6-ih zadevah v skupni višini cca 32.615.000,00 EUR. Na dan sestave tega poročila so v teku še tri zadeve, in sicer TTI, skladiščne površine za vozila (tako imenovana »zadeva Grafist«) in Eko Podjetja, v katerih se vtožujejo denarni zahtevki v skupni višini cca 25.000.000,00 EUR. Preostali trije sodni postopki, t.j. Luna, Potniški terminal in Pomol I, so že kot omenjeno na začetku predmetnega poročila pravnomočno končani s celovito zavrnitvijo tožbenega zahtevka Luke Koper.

4.2. STROŠKI

Do sedaj nastali pravdni stroški za v poročilu opisane pravdne zadeve znašajo cca. 1.500.000,00 EUR. Struktura omenjenih stroškov je sledeča:

• odvetniški stroški Luke Koper cca 461.000,00 EUR,
• sodne takse in drugi sodni stroški cca 541.000,00 EUR,
• povrnitev pravdnih stroškov tožencem cca 492.000,00 EUR.

Predvidoma bo v treh še odprtih sporih na prvi stopnji nastalo še za cca 50.000,00 odvetniških stroškov.

4.3. EKONOMSKA SMOTRNOST POSTOPKOV

V zvezi s škodo, ki jo je Luka Koper utrpela zaradi ravnanja nekdanje uprave pod vodstvom Roberta Časarja in članov tedanjega nadzornega sveta, Luka Koper nima zavarovane njihove odgovornosti, saj je zavarovanja za omenjeno odgovornost sklenila šele v letu 2010.

Izterljivost odškodninskih zahtevkov je zato odvisna zgolj od premoženja tožencev.

Skladno s 356. čl. Obligacijskega zakonika vse terjatve, ki so ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo, ali s poravnavo pred sodiščem, zastarajo v desetih letih, tudi tiste, za katere zakon sicer določa krajši zastaralni rok, kar pomeni, da bi imela Luka Koper od pravnomočnosti sodbe oziroma od sklenitve sodne poravnave 10 let časa za izterjavo. V tako dolgem obdobju pa se lahko premoženjsko stanje posameznika krepko spremeni.

Skladno z določilom 2. odst. 263. člena Zakona o gospodarskih družbah so člani organa vodenja ali nadzora solidarno odgovorni družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti. Glede na to, da vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celotno obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogarkoli od njih, vse dokler ni popolnoma izpolnjena, bo lahko Luka Koper zahtevala izpolnitev plačila od kateregakoli toženca oziroma vseh skupaj.

Iz podatkov o višini premoženja toženih strank za leto 2021 izhaja, da edino vrednejše premoženje bivših članov uprave predstavljajo nepremičnine, katerih groba ocena skupne vrednosti za posamezne lastniške deleže znaša cca 520.000,00 EUR (podatki GURS). Pri tem je potrebno poudariti, da so nepremičnine bivših članov uprave v pretežni meri obremenjene z obveznostmi, ki presegajo vrednosti predmetnih nepremičnin ali zmanjšujejo njihovo vrednost (hipoteke z boljšim vrstnim redom poplačila, zemljiški dolg, dosmrtna služnost stanovanja, itd.). Luka Koper je zoper določene bivše člane uprave

vložila tudi npr. tožbo na izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj, tožbo na fiktivnost zemljiškega pisma in izbris vknjižbe zemljiškega dolga pri nepremičninah, vendar zadeve še niso zaključene.

Glede premoženja bivših članov nadzornega sveta so bile maja 2018 opravljene poizvedbe in ugotovljeno je bilo, da le to znaša cca 800.000,00 EUR (upoštevano z obremenitvami in dejstvom, da nekatere od nepremičnin niso bile v izključni lasti tožencev).

Junija 2020 so bile o skupnem premoženjskem stanju bivših članov nadzornega sveta opravljene ponovne poizvedbe in ugotovljeno je bilo, da le to znaša cca 1.100.000,00 EUR (z obremenitvami in dejstvom, da nekatere od nepremičnin niso v izključni lasti tožencev). Skupno premoženje tožencev se je v dveh letih od oprave zadnje poizvedbe celo povečalo, in to nominalno za cca 30%.

Pridobljene ocene verjetnosti izida kažejo, da je verjetnost uspeha po temelju v dveh odprtih zadevah (to sta zadevi TTI in Grafist) nad 50%, ena (to je zadeva Eko podjetja) pa pod 50%, glede višine zahtevkov pa bo oceno možno podati po izvedenih narokih, na katerih bo sodišče zaslišalo sodne izvedence. Zaradi izrazito nestabilne sodne prakse na področju odškodninske odgovornosti članov organov vodenja in nadzora ni mogoče izključiti neuspeha v vseh treh aktivnih zadevah (še posebej zato, ker je družba tri spore že pravnomočno izgubila), kar bi družbi zaradi obveznosti povrnitve pravdnih stroškov tožencev povzročilo dodatne materialne stroške.

Ob upoštevanju tega dejstva in višine znanega izterljivega premoženja tožencev je Luka Koper preverjala alternativne možnosti razreševanja sporov. Doslej s toženci, kljub nekaj poizkusom, ni mogla dogovoriti poravnave, ki bi bila za družbo sprejemljiva.

V zadevi TTI je bila s toženci v letu 2021 sicer poravnava usklajena, vendar skupščina družbe nanjo ni dala soglasja.

Koper, dne 1.6.2022

Predsednik uprave družbe Luka Koper, d.d. Boštjan Napast

Član uprave družbe Luka Koper, d.d. Robert Rožac